15 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/20 °C), soboto (9/21 °C) in nedeljo (8/21 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. aprila 2016â€

ĹĄtevilka 15 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

OdloÄ?itev Tatjana PodgorĹĄek

TeĹĄ bo ĹĄe proizvajal elektriÄ?no in toplotno energijo Velenje, 7. aprila – 50 predstavnikov podjetij iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline ter nekateri gostje so na razvojni konferenci Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice razpravljali o tem, kdo so paradni konji regijskega gospodarstva SaĹĄa in ali bodo ti lah-

ko nadomestili izgube v energetiki. Eno od pomembnih sporoÄ?il konference je, da TeĹĄ ostaja pomembna energetska druĹžba vsaj do leta 2054. VeÄ? na strani 5. đ&#x;”˛

tp

OsnovnoĹĄolci tekli kros Velenje, 11. aprila – Skoraj 800 osnovnoĹĄolcev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki je tudi letos teklo na medobÄ?inskem spomladanskem krosu v organizaciji Ĺ portne zveze Velenje in v izvedbi Atletskega kluba Velenje. V mlajĹĄi ekipni razvrstitvi so bili najhitrejĹĄi uÄ?enke in uÄ?enci OĹ Livada, drugi v cilju so bili z OĹ Gustava Ĺ iliha in tretji z OĹ Antona AĹĄkerca. V ekipni razvrstitvi starejĹĄih uÄ?enk in uÄ?encev so najbolje tekli uÄ?enke in uÄ?enci OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, drugo mesto so osvojili otroci OĹ Ĺ alek, na tretje pa so se uvrstili otroci OĹ Antona AĹĄkerca. Nekaj mladih tekaÄ?ic in tekaÄ?ev se bo udeleĹžilo tudi ĹĄolskega ekipnega krosa Slovenije, ki bo 21. đ&#x;”˛ tf aprila potekal v Mariboru. â€

V TEĹ 118 preseĹžnih delavcev Socialni partnerji ne dobivajo odgovorov na zastavljena vpraĹĄanja Ugibanj o odpuĹĄÄ?anju v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj je oÄ?itno konec. V petek so namreÄ? socialni partnerji prejeli seznam, na katerem je 118 preseĹžnih delavcev. Uradne informacije od vodstva Termoelektrarne do zakljuÄ?ka redakcije nismo dobili, predsednik sindikata Danilo Tajnik pa je povedal, da naj bi pogovore na to temo imeli vÄ?eraj. Tajnik je PJ za NaĹĄ ÄŒas VELENJE 185x50.pdf 1 5.4.2016 15:15:32

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VELENJE

RDEÄŒA DVORANA

17. 4. ob 19h

RdeÄ?a dvorana 19:00

Vstopnice: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si veÄ? informacij: www.perpetuumjazzile.si +

bil ogorÄ?en tudi, da daje vodstvo druĹžbe v najem njihovo menzo, ob tem pa jim niso posredovali nobenih podatkov, kako je ta poslovala. Povedal je tudi, da odgovorov na druga zastavljena vpraĹĄanja socialni partnerji ne dobivajo, da ni socialnega dialoga (ta je zgolj enosmeren), saj vodstvo pripomb đ&#x;”˛ mz socialnih partnerjev ne upoĹĄteva.â€

Ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport je na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa za ĹĄolsko leto 2016/2017. VeÄ? kot 17.400 uÄ?encem, ki zakljuÄ?ujejo ĹĄolanje na osnovni ĹĄoli, je na voljo 22.960 prostih mest, fakultete in univerze pa so za razpisanih 18.542 prostih mest v prvem roku prejele 15.191 prijav. ÄŒeprav je kandidatov za te programe manj, kot je razpisanih prostih mest, odloÄ?itev, kje nadaljevati ĹĄolanje, za mladostnika gotovo ni lahka. Gre vendarle za izbiro, ki najveÄ?krat pomeni zaÄ?etek poklicne poti posameznika, gre za nekaj, kar naj bi opravljali v Ĺživljenju, morda je odloÄ?itev za celo Ĺživljenje. Zato odloÄ?itev ni samo teĹžka, je tudi odgovorna.

Prav niÄ? ne zavidam mladim v teh Ä?asih, ko iĹĄÄ?ejo odgovore na ĹĄtevilna vpraĹĄanja, s katerimi se sreÄ?ujejo devetoĹĄolci ali bodoÄ?i ĹĄtudenti: naj prevlada srÄ?na Ĺželja ali razum? Naj se odloÄ?ijo na osnovi priporoÄ?il starĹĄev, prijateljev sorodnikov? Naj izberejo program za poklic, ki jih veseli, a so zanj Ĺže danes vrste na zavodu za zaposlovanje? Naj izberejo poklic, ki jih ne veseli, jim nikoli ne bo v veselje, paÄ? pa neizmerna muka, ker pa manjka kadrov, jim je po uspeĹĄno konÄ?anem ĹĄolanju zaposlitev zagotovljena. Po nekaj letih bodo verjetno nezadovoljni, na nekem delovnem mestu pa bodo imeli osebo, ki bo imela izobrazbo, a prav nobene motivacije, veselja in Ĺželje za opravljanje dela.

Zato ne preseneÄ?a, da je precej mladih, ki se vpiĹĄejo v programe, brez jasnega namena oziroma cilja.

Breme, ki ga morajo sprejeti mladostniki pri izbiri poklica, je veliko, Ä?esar bi se morala zavedati tudi drĹžava in tudi sama prevzeti pri del odgovornosti na svoja pleÄ?a. Namesto da bi Ĺže pred Ä?asom temeljito prevetrila izobraĹževalni sistem, ga bolj pribliĹžala potrebam gospodarstva, poveÄ?uje programe, predvsem ĹĄtudijske, brez jasne strategije. Po nekaterih podatkih je ĹĄtevilo teh poveÄ?ala za 947. Nekateri med njimi so gotovo potrebni, za veÄ?ino pa poznavalci pravijo, da so bolj Âťza duĹĄoÂŤ, kajti veÄ?ini odgovori, kako jih bo umestila na trg dela, kako bo bodoÄ?im diplomantom omogoÄ?ila zaposlitev, niso znani. NihÄ?e ne priÄ?akuje, da bo vsak dobil sluĹžbo na svojem podroÄ?ju, veÄ?ina pa upa, da bo vendar imela priloĹžnost delati vsaj na pribliĹžno svojem podroÄ?ju. Tako pa danes ni niÄ? Ä?udnega, da recimo frizerji niso veÄ? le frizerji, ampak to delo opravljajo tudi strojni tehniki, menedĹžerji ‌ Podobno je tudi drugih poklicih.

Ob vse draĹžjem izobraĹževanju, nenehnem tarnanju, da nam na doloÄ?enih podroÄ?jih primanjkuje kadrov, bi od tako majhne drĹžave priÄ?akovali veliko bolj premiĹĄljen izobraĹževalni sistem, ne pa brezbriĹžno popuĹĄÄ?anje raznim lobijem, kar na koncu pripelje do tega, da vse veÄ? mladih izobraĹženih odhaja v tujino, saj so tam priloĹžnosti za njihovo uveljavitev veÄ?je, za naĹĄo drĹžavo pa je to predvsem Ä?loveĹĄka, ne zgolj strokovna in finanÄ?na izguba. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V TEĹ vodstvo zaposlenim onemogoÄ?ilo stavkati

Tudi v italijanĹĄÄ?ini Velenje, 11. april 2016 – Pred priÄ?etkom poletne sezone je turistiÄ?na spletna stran Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje-tourism.si posodobljena in odslej na voljo tudi v italijanskem jeziku.

V preteklem letu si je spletno stran www.velenje-tourism.si ogledalo veÄ? kot 40 tisoÄ? uporabnikov, povpreÄ?no pa so za ogled porabili 2,14 minute. Nadgrajevanje spletne strani bodo nadaljevali tudi v prihodnje, trenutno pa je na ogled v slovenskem, angleĹĄkem, nemĹĄkem, hrvaĹĄkem in italijanskem jeziku. đ&#x;”˛

Gosli v SolÄ?avi SolÄ?ava – Na nedavni seji sveta so svetniki ObÄ?ine SolÄ?ava podprli vkljuÄ?itev lokalne skupnosti v projekt Gosli, projekt Ä?ezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija – HrvaĹĄka. Gre za projekt, v katerem sta v ospredju glasba in oblaÄ?ilna dediĹĄÄ?ina. Svetniki so v njem prepoznali moĹžnost pridobitve denarja za nakup instrumentov za ustanovitev in delovanje tamburaĹĄke skupine.

TamburaĹĄki orkester je v tamkajĹĄnjem okolju namreÄ? deloval Ĺže v ĹĄestdesetih letih prejĹĄnjega stoletja. Prav tako bi lahko iz te postavke nekaj opreme kupilo tudi druĹĄtvo Bicka za polstenje.

Vrednost celotnega projekta, ki traja 2 leti in pol, je 800 tisoÄ? evrov. ZdruĹžuje 6 partnerjev, deleĹž ObÄ?ine SolÄ?ava pa znaĹĄa dobrih 100 tisoÄ? evrov. Od tega na ObÄ?ini priÄ?akujejo, da bodo sami zagotovili 16 tisoÄ? evrov, ostalo naj bi pridobili na razpisu.

ZaÄ?etek aktivnosti v projektu Gosli je predviden oktobra letos, zakljuÄ?ek pa septembra 2018.

Rogla uspeĹĄno zakljuÄ?ila zimsko sezono

đ&#x;”˛

tp

Rogla, 7. aprila – Iztekla se je ĹĄe ena uspeĹĄna smuÄ?arska sezona na Rogli. NaĹĄteli so 132 smuÄ?arskih dni in 186.968 smuÄ?arjev, kar je 4 odstotke veÄ? kot lani. NoÄ?itev so imeli (skupaj s Termami ZreÄ?e) 166.662, kar je sedemodstotno poveÄ?anje v primerjavi s prejĹĄnjo sezono.

V pomladnih in poletnih mesecih vabijo na ZreĹĄko Pohorje ĹĄtevilna nepozabna doĹživetja, kot so neponovljiva kombinacija Ä?udovite narave, prijetne srednjegorske klime, ĹĄtevilnih moĹžnosti za ĹĄport, rekreacijo, zdravje in dobro poÄ?utje in pristnih kulinariÄ?nih dobrot v druĹžbi gostoljubnih in nasmejanih domaÄ?inov. đ&#x;”˛

Kanalizacija v Gavcah in ReÄ?ici ob Paki  Šmartno ob Paki – PoÄ?asi vendar z zanesljivimi koraki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki izvajajo program obveznega opremljanja zemljiĹĄÄ? s sistemom fekalne kanalizacije. Pred nedavnim so pristojni organi izdali gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskih vodov med desnim bregom reke Pake in levim bregom Savinje na obmoÄ?ju ReÄ?ice ob Paki, v polnem zamahu so aktivnosti za pridobitev dovoljenja za postavitev vakumske postaje na tem obmoÄ?ju.

V obÄ?ini letos naÄ?rtujejo zaÄ?etek izgradnje kanalizacije v spodnjem delu Gavc. Nepovratnega namenskega denarja za izgradnjo kanalizacij letos ni na voljo, zato jo bo v veÄ?ji meri financirala lokalna skupnost iz proraÄ?una, del sredstev pa bo prispevala drĹžava iz financiranja investicij na osnovi doloÄ?il Zakona o financiranju obÄ?in. PrejĹĄnji teden je objavila javni razpis za izbiro izvajalca.

Gradnja naj bi predvidoma stekla konec jeseni ter v zaÄ?etku naslednjega leta, projekt pa je dvoleten. đ&#x;”˛

tp

Razpisi Ĺ martno ob Paki – Konec prejĹĄnjega meseca so se iztekli roki za oddajo vlog za sofinanciranje malih komunalnih Ä?istilnih naprav in spodbujanje razvoja malega gospodarstva. V roku je prispelo pet vlog, ki jih bo sedaj pregledala komisija. Posamezni upraviÄ?enec lahko prejme najveÄ? 1000 evrov. Ker je v obÄ?inskem proraÄ?unu za ta namen predvidenega veÄ? denarja, bo najbrĹž obÄ?inska uprava objavila letos ĹĄe en razpis.

Povsem drugaÄ?e pa je pri razpisu za sofinanciranje malega gospodarstva, na katerega je prispelo enajst vlog in je za ta namen v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 4.000 evrov. Tudi te vloge bo sedaj pregledal pristojni odbor in pripravil predlog razdelitve sredstev. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

14. aprila 2016

tp

Direktor TEĹ mag. Arman Koritnik se je zaklenil v komandni stolp in prepreÄ?il zmanjĹĄevanje proizvodnje - Stavko nadaljujejo danes, ko naj bi proizvodnjo zmanjĹĄevali med 8. in 10. uro v TEĹ , dravskih in soĹĄkih elektrarnah Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 12. aprila - Stavka sindikata dejavnosti energetike se je nadaljevala tretji dan. Sindikat je na vlado posredoval dve stavkovni zahtevi in sicer, da oblikuje in sprejme odloÄ?itev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva ter da se do sprejetja zahtevanega dokumenta v elektrogospodarstvu ustavijo vse enostranske aktivnosti na podroÄ?ju odpuĹĄÄ?anja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij.

V Ĺ oĹĄtanju jim stavke ni uspelo stopnjevati z zmanjĹĄanjem proizvodnje, saj je po besedah predsednika Branka SevÄ?nikarja vodstvo zaposlenim onemogoÄ?ilo stavkati. Med drugim se je direktor mag. Arman Koritnik, po njegovih besedah Ĺže zjutraj z nekaj sodelavci zaklenil v komandni stolp in prepreÄ?il vstop vsem, ki so Ĺželeli izvajati naÄ?rtovano zmanjĹĄanje proizvodnje. StavkajoÄ?e naj bi tudi ustrahoval. V TEĹ pa je bilo tudi veÄ?je ĹĄtevi-

lo varnostnikov kot obiÄ?ajno, s razumemo, da pri tem nimamo Ä?imer naj bi vodstvo prav tako posluha. Vsak dober gospodar bi poveÄ?alo pritisk na stavkajoÄ?e. moral to podpreti,ÂŤ je ĹĄe dodal Neuradno naj bi bilo delavcem Tajnik, ki je zagotovil, da bodo po besedah predsednika sindi- stavko kljub vsem preprekam, kata v TEĹ Danila Tajnika reÄ?e- korektno izpeljali do konca.

V Holdingu Slovenske elektrarno, da se bodo znaĹĄli na seznane so v sporomu preseĹžeÄ?ilu za javnost nih delavcev V drugem stebru, zapisali, da se tisti, ki bi iznad katerim bdi je poslovodvajali ukrepe Gen energija (med stvo TeĹĄa glezniĹžanja proidrugim Nuklearna de na dogajazvodnje. ÂťZanja preteklih radi tega so elektrarna KrĹĄko in dni, odloÄ?ilo delavci, zapoTermoelektrarna posebej zavasleni na proiBrestanica), v stavki rovati vitalne zvodni enoti ne sodelujejo. dele druĹžbe ĹĄestega bloka, in tako v dupodlegli psihiÄ?nim pritiskom in niso izvedli hu dobrega gospodarja preprestavke,ÂŤ je dejal Danilo Tajnik, Ä?iti povzroÄ?itev potencialne maki je bil tudi ogorÄ?en nad izjava- terialne in poslovne ĹĄkode druĹžmi, da je treba pred njimi zaĹĄÄ?i- bi. Poudarili so, da so proizvodni titi naprave, da ne bi povzroÄ?ali objekti kritiÄ?na infrastruktura. ĹĄkode. ÂťMi ne Ĺželimo povzroÄ?ati Dodali so tudi, da zakon o stavnobene ĹĄkode, imamo pa ustav- kah doloÄ?a, da stavkovni odbor no pravico do stavke, s katero Ĺže- in delavci, ki sodelujejo v stavki, limo zagotoviti boljĹĄo slovensko ne smejo delavcem, ki ne sodeenergetiko. LogiÄ?no je, da pod- lujejo v stavki, prepreÄ?evati, da piramo lastno proizvodnjo in ne bi delali.

â?ą

Med oziranjem nazaj in pogledom naprej Mramor res ĹĄkodljivec? – Nadomestni dom oĹživel – Priznanja zdravnikom – Nova poĹĄta v Celju – Britanci v RogaĹĄki NiÄ? ĹĄe ni dokonÄ?no odloÄ?eno: bo Karel, ÂťzavetnikÂŤ upokojencev, le premagal ÂťdenarnegaÂŤ DuĹĄana, da bo vsaj malo odvezal moĹĄnjiÄ?ek in namenil nekaj fiÄ?nikov upokojencev. Medtem ko so nekaterim zaposlenim Ĺže dovoljeni viĹĄji regresi in ĹĄe kaj, nekdanji zaposleni ĹĄe ne vedo, ali si bodo za ÂťdopustÂŤ lahko kupili eno Ĺžemljico veÄ?. Ni pa kritiÄ?na le starejĹĄa generacija, Mramorja kot ĹĄkodljivca vidijo tudi mladi. Saj napoveduje uvedbo ĹĄolnin za ĹĄtudente, ki bi ĹĄtudij preveÄ? ÂťvlekliÂŤ. Tudi v zvezi s tem konÄ?na beseda ĹĄe ni padla. Kot tudi seveda ĹĄe ne pri dveh stavkah. ÂťStariÂŤ, policijski, ki ji ni videti konca, in novi, stavki energetikov, ki ĹĄe tudi ni obrodila Ĺželenih sadov in naj bi jo stavkajoÄ?i, zato ĹĄe zaostrili. Koga in kako bo streslo, ĹĄe nihÄ?e ne ve. Ĺ e nekaj, kar je povezano z elektriko. Gnezdo za ĹĄtorklje, ki so ga na LjubeÄ?ni prestavili z nevarnega elektriÄ?nega droga na drugega, se je ÂťprijeloÂŤ. Ko smo poroÄ?ali o tej prestavitvi, smo glede na primer iz bliĹžnjega Vojnika malo podvomili, ali bo res tako, pa je bil dvom odveÄ?. Morda je k temu pripomogla tudi zagnanost tamkajĹĄnjih krajanov in nekaterih organizacij ter njihova ljubezen in skrb za te ptice. Par je novo domovanje Ĺže zasedel. Vendar nekateri menijo, da si je samec izbral novo druĹžico, saj je

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

prejĹĄnja nekoliko ĹĄepala zaradi poĹĄkodbe v nevarnem gnezdu, drugi menijo, da je morda le ista, a se je v toplih krajih pozdravila.

Zdaj vsi na LjubeÄ?ni priÄ?akujejo mladiÄ?e.

Novo domovanje pa so dobili tudi Romi, ki so prebivali v dotrajani hiĹĄi ob Mariborski cesti v Celju. Mestna obÄ?ina si je dolgo prizadevala, da bi reĹĄila to teĹžavo, saj ustreznih hiĹĄ ni lahko najti, tudi zato, ker Romi povsod niso bili dobrodoĹĄli; reĹĄitev pa je bila nujna, saj je bila hiĹĄa na Mariborski Ĺže nevarna za stanovalce. Zdaj je to zadovoljivo reĹĄeno. V industrijski coni Gaji v Celju pa je v petek dobila pomemben ÂťdomÂŤ PoĹĄta Slovenije. Odprli so nov regijski center oziroma tako imenovano pretovorno poĹĄto. S tem centrom bodo razbremenili poĹĄtna logistiÄ?na centra v Ljubljani in Mariboru. Ĺ tevilo paketnih poĹĄiljk tako moÄ?no naraĹĄÄ?a, da dosedanja poĹĄta v Celju ni bila veÄ? zadostna in primerna. Ta otvoritev sicer ni sodila med ĹĄtevilne prireditve, ki jih ta mesec v Celju pripravljajo ob obÄ?inskem prazniku. So pa isti dan na Krekovem trgu odprli ĹĄe eno v vrsti zunanjih razstav na panojih, zelo zanimivo razstavo Celje – mesto v arhivu. Osrednja obÄ?inska slovesnost ob prazniku obÄ?ine je bila v ponedeljek, razliÄ?ne se bodo vrstile ĹĄe vse do 22. aprila. Letos so najviĹĄje priznanje –

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

V HSE so tudi poudarili, da se zavzemajo za konstruktiven dialog. Stavkovni odbor so poznali k zaÄ?etku pogovorov in pogajanj ter oblikovanju konstruktivnega dialoga, ki bi pripomogel k obojestransko zadovoljivim reĹĄitvam, kar naj bi prispevalo k prekinitvi stavke. Iz Energetske zbornice Slovenije so vÄ?eraj sporoÄ?ili, da se je upravni odbor zbornice opredelil, da stavke ne podpira in pozivajo sindikat, da jo prekliÄ?e. ÄŒetrti dan stavke je napovedan za danes. V Ä?asu med 8. in 10. uro je predvideno omejevanje proizvodnje v proizvodnih druĹžbah, v drugih pa v tem Ä?asu prekinitev dela. 18. aprila pa nameravajo stavko ĹĄe zaostriti, in sicer bodo proizvodnjo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ter dravskih in soĹĄkih elektrarnah zmanjĹĄevali v Ä?asu med 8. in 12. uro, v ostalih druĹžbah pa v tem Ä?asu prekinili delo, zadnji dan stavke (21. aprila) pa se bodo omenjene aktivnosti podaljĹĄale, in sicer bodo đ&#x;”˛ trajale od 8. do 14. ure. â€

naziv Ä?astni meĹĄÄ?an – podelili upokojenemu zdravniku Rudiju ÄŒajavcu, ki je znan tudi po dolgoletni skrbi za rokometaĹĄe celjskega kluba. Posebno priznanje sta te dni na naĹĄem obmoÄ?ju prejela ĹĄe dva zdravnika: Marjan Berginc, zdravnik druĹžinske medicine v Slovenskih Konjicah, ter SaĹĄo Puncer, specialist ortoped v Termah ZreÄ?e. Prvemu so bralci in posluĹĄalci slovenskih medijev podelili naziv Moj druĹžinski zdravnik 2016, drugemu naziv Moj specialist.

ReĹĄitev za turizem pa so pred dnevi iskali v RogaĹĄki Slatini. Po tem, ko je pred kratkim ta kraj obiskal ameriĹĄki veleposlanik v Sloveniji, so zdaj tu pripravili ĹĄe ÂťangleĹĄki zajtrkÂŤ. Britansko-slovenska gospodarska zbornica je v sodelovanju z britanskim veleposlaniĹĄtvom v Ljubljani tu pripravila poslovni zajtrk z naslovom Turizem kot priloĹžnost.

Po tem, ko se je obisk ruskih gostov moÄ?no zmanjĹĄal, se v tem zdraviliĹĄkem kraju ozirajo ĹĄe na druge trge, Ä?eprav bi si radi znova pridobili nazaj ÂťvzhodneÂŤ goste z debelimi denarnicami. Verjetno pa so moĹžnosti, da RogaĹĄko Slatino bolj spoznajo tudi Britanci. Mnogi od teh namreÄ? pri nas kot turistiÄ?no destinacijo poznajo le Bled. Verjetno pa bi se jim morali prilagoditi tudi ponudniki.

V tem kraju so tudi slavili. Deset let Ĺže namreÄ? deluje Pegazov dom, dom za starejĹĄe.

V tem Ä?asu se je ĹĄe kako pokazala za dobro lokacija, ki stoji v samem srediĹĄÄ?u kraja.

Blizu je zdravstveni dom, fitnes na prostem, ZdraviliĹĄki park, knjiĹžnica, trgovine.

Pa ĹĄe to: Celjani ĹĄe vedno Ä?akajo na ureditev odlagaliĹĄÄ?a sicer nenevarnih odpadkov v BukovĹžlaku. ÄŒe bo Bruselj zadovoljen s predlogom sanacije, kot jim ga je poslalo okoljsko ministrstvo, naj bi jo konÄ?ali do konca leta. Sicer ‌ đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

14. aprila 2016

Letos smuÄ?arsko skakalni center, varovana stanovanja ‌ Za Mestno obÄ?ino Velenje se je izteklo naloĹžbeno zelo bogato obdobje, kar nekaj investicij pa naÄ?rtujejo tudi letos Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje sodi med tiste, ki so v zadnjem obdobju najbolj uspeĹĄno Ä?rpale evropska in drĹžavna sredstva. Nova finanÄ?na perspektiva pa je ĹĄe zelo negotova, a po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a tudi letoĹĄnje leto kljub temu ne bo brez naloĹžb.

Zadnja leta so bila investicijsko zelo bogata, ĹĄe posebej je izstopalo predlansko leto, pa tudi lansko je bilo na tem podroÄ?ju uspeĹĄno? ÂťVsekakor. Predvsem pa smo lani zakljuÄ?evali kar nekaj ÂťevropskihÂŤ projektov. Vedno znova rad poudarim, da smo bili zelo uspeĹĄni v Ä?rpanju nepovratnih sredstev, tako evropskih kot drĹžavnih. Pri tem smo ime-

Galerija doĹživlja ob tem tudi organizacijsko spremembo? ÂťDa, aktivnosti za zdruĹžitev s Festivalom Velenje teÄ?ejo Ĺže nekaj Ä?asa, raÄ?unam, da jih bomo sklenili ĹĄe pred koncem prvega polletja. Je pa ta zdruĹžitev ĹĄele

v javno-zasebnem partnerstvu.

Kar nekajkrat je kazalo, da se bo zalomilo, a konec je vendarle dober? ÂťÄŒesa podobnega si res ne Ĺželim veÄ?. Zapleti so se vrstili po tekoÄ?em traku; ko je kazalo, da

â?ą

V Galeriji Velenje naj bi skupaj z Gorenjem udejanjili projekt kreativnih industrij.

li tudi kar nekaj sreÄ?e, kar zagotovo velja za PodjetniĹĄki center Standard, Galerijo Velenje in Vilo RoĹžle. Na razpise smo bili dobro pripravljeni, pri tem velja pohvala naĹĄi projektni skupini in ostalim sodelavcem, smo pa tudi reagirali pravoÄ?asno. Pri PodjetniĹĄkem centru je bilo ravno to odloÄ?ilno, pa seveda tudi Ĺžreb, s katerim so na koncu izbrali naloĹžbe, ki so jih sofinancirali.ÂŤ Z energetsko obnovo Galerije Velenje, ki je ob tem zasijala v res lepi podobi, dobiva ta objekt tudi nove vsebine? ÂťOb osnovni galerijski dejavnosti smo zastavili projekt tako imenovanih kreativnih industrij.

Med drugim se z Gorenjem pogovarjamo, da bi v drugem nadstropju tega objekta uredili moderno predstavitev nastajanja Gorenja in ob tem seveda tudi razvoja Velenja.ÂŤ

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?: ÂťPo Sloveniji pogosto vidim velike napise sponzorja HSE. Iz naĹĄega okolja, kjer energija nastaja, pa so se sponzorsko povsem umaknili.ÂŤ

zaÄ?etek zdruĹževanja javnih zavodov v kulturi, s Ä?imer Ĺželimo doseÄ?i ĹĄe veÄ? sinergijskih uÄ?inkov v tej dejavnosti.ÂŤ Tudi Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku je dobila s prenovo novo vsebino? ÂťRes je. Tam zdaj domuje MedobÄ?insko druĹĄtvo prijateljev mladine Velenje, ki je ena najbolj aktivnih organizacij v naĹĄi obÄ?ini in pripravlja ĹĄtevilne bogate programe za naĹĄe otroke. Lokacija je veÄ? kot primerna in vesel sem, da smo se tako odloÄ?ili.ÂŤ Ena najzahtevnejĹĄih in tudi zapletenih pa je bila gradnja stanovanjsko-poslovnega centra na Gorici, ki ste jo udejanjali

smo z njimi opravili, so se pojavili novi. A smo jih vendarle razreĹĄili in 20-milijonsko naloĹžbo, ki smo jo izvajali skupaj s Stanovanjskim skladom, tudi uspeĹĄno konÄ?ali. Z njo smo pridobili preko 130 neprofitnih stanovanj in pribliĹžno 200 garaĹžnih mest, s katerimi smo odpravili tudi velike teĹžave s parkiranjem na tem obmoÄ?ju Velenja. Pri tem se zahvaljujem vsem tistim, ki so nam pri vzpostavitvi parkirnega reda na tem obmoÄ?ju pomagali v zadnjih mesecih.ÂŤ O kohezijskih projektih, ki so ĹĄe posebej zaznamovali naloĹžbe zadnjega obdobja, je bilo sicer Ĺže veliko povedanega, uspeĹĄno

â?ą

nesreÄ?i decembra lani, ko je voznik osebnega avtomobila zbil otroka, zaprosila za postavitev prometnih znakov, ki bi voznike opozarjali na najmlajĹĄe udeleĹžence v prometu. V neposredni bliĹžini je namreÄ? tudi zasebni vrtec. PrejĹĄnji teden pa je obÄ?inska uprava prejela (oznaÄ?ila ga je prijazno zgolj za paradoksalnega) odgovor, da bo postavitev znakov moĹžna, Ä?e je na tem obmoÄ?ju varna ĹĄolska pot, ki je opredeljena v elaboratu varnih ĹĄolskih poti.

Jasno je, da odsek v obÄ?inskem elaboratu ni uvrĹĄÄ?en med varne ĹĄolske poti, ker je izrazito nevaren. ObÄ?inski upravi tako ostaja le moĹžnost, da bo ĹĄe naprej na vse moĹžne naÄ?ine opozarjala drĹžavo na nujnost takojĹĄnje ureditve mostu z vsemi pripadajoÄ?imi povrĹĄinami. đ&#x;”˛

tp

priÄ?a niÄ?elnemu sponzoriranju iz energetike in rudarstva. Nad tem sem vsekakor zaÄ?uden, saj po Sloveniji pogosto vidim velike napise sponzorja HSE. Iz naĹĄega okolja, kjer energija nastaja, pa so se povsem umaknili. ÄŒe ne bi v lokalni skupnosti sprejeli tako imenovanega rezervne-

â?ą

Kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije so vodili varÄ?no in zanj namesto 43, porabili 37 milijonov evrov.

ga scenarija, bi mnogi naĹĄi klubi prenehali delovati. Vse to nam je z dobrim naÄ?rtovanjem uspelo, Ä?eprav smo v proraÄ?un iz povpreÄ?nin (dohodnin) prejeli precej manj sredstev, kot smo priÄ?akovali.ÂŤ Nadstandardne programe ste zagotavljali tudi druĹžbenim dejavnostim, globoko v Ĺžep pa ste segli tudi za socialo? ÂťNaj poudarim, da smo na vseh teh podroÄ?jih varÄ?evali in tudi tako zagotovili nadstandardne programe. Sredstev pa jim v krizi nismo zmanjĹĄevali. Kot ste Ĺže sami poudarili, da smo jih sociali dvignili.ÂŤ LetoĹĄnji proraÄ?un ste sprejeli Ĺže decembra, marca ste ga

Letos naj bi se vendarle premaknilo tudi pri hitri cesti, vlada naj bi sprejela uredbo, ki je osnova nadaljnjih aktivnosti.

ÂťJa, mislim, da smo to dolĹžni naĹĄi atletiki, ki odliÄ?no dela, ima dobre atlete, organizira pa tudi prepoznavne mednarodne prireditve.ÂŤ Hkrati z omenjenimi naloĹžbami vsa ta krizna leta zagotavljate vsem dejavnostim tudi nadstandardne programe? ÂťPrevzeti smo morali vlogo dosedanjih sponzorjev, ĹĄe posebej v ĹĄportu in druĹĄtvenih dejavnostih.

Pravzaprav smo v tem trenutku

OÄ?istili tudi reko Pako

DrĹžava maÄ?ehovsko skrbi za varnost Ĺ martno ob Paki – Ena od najnevarnejĹĄih toÄ?k v cestnem prometu za peĹĄce in kolesarje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je drĹžavni cestni odsek Letuť–Šmartno ob Paki, natanÄ?neje, pred mostom Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki iz letuĹĄke smeri.

Cesta omogoÄ?a voznikom precej visoke hitrosti, ni pa povrĹĄin za ĹĄibkejĹĄe udeleĹžence v prometu. Ker je cesta v drĹžavni lasti in jo upravlja drĹžavni koncesionar, je lokalna skupnost  pristojne drĹžavne organe Ĺže veÄ?krat opozorila na pogoste nesreÄ?e na tem obmoÄ?ju in nujen pristop k ureditvi ceste.

DrĹžavi projekt za izvedbo popolne rekonstrukcije mostu, ki vkljuÄ?uje tudi ureditev povrĹĄin za peĹĄce, je pripravljen sicer Ĺže nekaj let, a se gradnja odmika iz leta v leto. Zato je obÄ?inska uprava po zadnji

ste jih prav tako sklenili lani? ÂťProjekta vodooskrbe in kanalizacije z vsemi potrebnimi Ä?istilnimi napravami sta najveÄ?ja projekta zadnjih desetletij, ne le mojega mandatnega obdobja. KonÄ?ali smo jih veÄ? kot odliÄ?no. Tudi pri tem velja zahvala mojim sodelavcem in Komunalnemu podjetju Velenje, saj so naloĹžbo vodili dobro in skladno z vsemi evropskimi zahtevami. Kot sem Ĺže veÄ?krat poudaril, pri tem ni ĹĄale in Ä?e kaj ni skladno z zahtevami, lahko 'pade' cela investicija. Investicijo pa smo vodili tudi varÄ?no, saj smo zanjo namenili namesto prvotno predvidenih 43 le 37 milijonov evrov. Zagotovili pa smo naĹĄi, pa tudi naslednjim generacijam zares dobro oskrbo s pitno vodo in poskrbeli tudi za zbiranje in Ä?iĹĄÄ?enje odplak.ÂŤ Med veÄ?je naÄ?rtovane naloĹžbe sodi tudi gradnja novega skakalnega centra ob Velenjskem gradu. Bo priĹĄel na vrsto letos? ÂťRaÄ?unam, da. Prvotno smo ga nameravali urediti Ĺže lani, a se je potem pokazalo, da je treba najprej sanirati breĹžine zaradi plazenja in drsenja zemlje. To smo naredili in letos nameravamo smuÄ?arski center tudi konÄ?ati.ÂŤ S tem pa letoĹĄnjih vlaganj v ĹĄport ĹĄe ne bo konec. Potem ko ste lani opremili nogometno igriĹĄÄ?e z umetno travo, nameravate letos obnoviti ĹĄe atletske steze?

V mestni obÄ?ini Velenje se vrstijo oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije Ĺže vse od sredine marca, sklenili pa jih bodo ta vikend, ko bodo akcije v BevÄ?ah, pri zraÄ?nem jaĹĄku Premogovnika Velenje v Stari vasi, Letnem kinu ter krajevnih skupnostih PleĹĄivec, Konovo, Stara vas, Ĺ alek, Ĺ entilj in Gorica. V teh dneh so Ä?istili in odstranjevali naplavine iz Pake tudi pri mostu na novi promenadi (na sliki). Za izvedbo del je bilo pridobljeno soglasje upravljavca vodotokov, Direkcije za vode Republike Slovenije, ribiÄ?i RibiĹĄke druĹžine Velenje pa so pred zaÄ?etkom akcije opravili odlov rib. đ&#x;”˛

mz

ÂťinvesticijskoÂŤ malo dopolnili.

Dejstvo je, da zaradi drugaÄ?ne evropske finanÄ?ne perspektive naloĹžbeno ne bo tako bogat kot sedanji, pa vendar Mestna obÄ?ina Velenje tudi letos ne bo brez novih pridobitev? ÂťTrenutno je res Ä?udno, saj ni ĹĄe nobenih razpisov. Mi se kljub temu nanje dobro pripravljamo, Ä?eprav ĹĄe ni jasno, za katere projekte bodo namenjeni niti kakĹĄni bodo kriteriji. VÄ?asih se na tem

podroÄ?ju zdi, kot je tisto o Vonarskem jezeru, za katerega najbrĹž ĹĄe nihÄ?e ni sliĹĄal in naj ga tudi ne bi bilo, a so ga nekateri za prijavo na razpis sposobni ustvariti. Na drugi strani pa imamo v naĹĄi regiji jezera in programe, a je to odrinjeno od prioritet. Skratka, to podroÄ?je je za letos zelo negotovo, tu je Ĺže april in preden bodo konÄ?ani razpisi, Ä?e morda bodo objavljeni, bo teĹžko zagnati kakrĹĄno koli investicijo ĹĄe v tem letu.

Bolj optimistiÄ?en sem na podroÄ?ju skupnosti mestnih obÄ?in, pri katerih naj bi bilo letos na voljo 113 milijonov evrov, in glede na to, da smo zelo aktivni, sem prepriÄ?an, da bomo potrebne aktivnosti tudi izpeljali.

Skupaj z drĹžavo bomo letos konÄ?no uredili tudi kroĹžiĹĄÄ?e pri Obircu (verjetno se bralci spomnijo, kako dolgo o tem govorimo). Direkcija za ceste je svoj razpis za izvajalce del Ĺže objavila, mi pa bomo sodelovali, in sicer bomo zagotovili protihrupne ograje.ÂŤ Imate ĹĄe kaj v naÄ?rtu? ÂťPosodobiti je treba ĹĄe nekaj obÄ?inskih cest, veÄ?ino smo jih Ĺže, upam pa tudi, da bomo zaÄ?eli graditi oskrbovana stanovanja, saj je zanje veliko interesa.

Locirana bodo v neposredni bliĹžini Doma za varstvo odraslih v Velenju. Sam pa si Ĺželim, da bi za ta namen v prihodnjih letih pridobili tudi obmoÄ?je sedanjega Vrtnarstva PUP, ki je po mojem mnenju najlepĹĄe obmoÄ?je za gradnjo oskrbovanih stanovanj.

Seveda bi morali za to podjetju PUP zagotoviti nadomestna zemljiĹĄÄ?a.ÂŤ Boste v tem letu z "mrtve toÄ?ke" premaknili tudi tretjo razvojno os? ÂťUpam da, saj s skupnimi moÄ?mi te aktivnosti vendarle premikamo. Vsekakor raÄ?unam, da bo vlada ĹĄe v tem letu sprejela uredbo. Do izgradnje bo sicer potem ĹĄe daleÄ?, a stvari se bodo vendarle zaÄ?ele premikati.ÂŤ đ&#x;”˛

Zdenko Kikec odstopil Direktor Velenjskega zdravstvenega doma primarij Zdenko Kikec se je iz osebnih razlogov odloÄ?il, da se vraÄ?a v svoje prejĹĄnje delovno okolje v BolniĹĄnico Slovenj Gradec.

Naloge direktorja bo opravljal do izbora novega direktorja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

So svetle toÄ?ke, a jih je premalo

GOSPODARSKE novice

V Ĺ oĹĄtanju se spraĹĄujejo, kako nadomestiti delovna mesta, ki so jih izgubili v preteklosti – Bojijo se novih izgub, ki se nakazujejo v termoelektrarni Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanj je bil nekdaj moÄ?no gospodarsko obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline, z veliko zaposlenimi in nizko stopnjo brezposelnosti. Poleg Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj se je ponaĹĄal s ĹĄtevilnimi drugimi velikimi podjetji, ki so tudi veliko zaposlovala.

Po letu 1999, po prvem velikem steÄ?aju, ki ga je doĹživel Ĺ oĹĄtanj s Tovarno usnja, pa je zaÄ?elo iti samo ĹĄe navzdol. ÂťOkoli ĹĄtiristo delavcev, teĹžko zaposljivih, je takrat izgubilo delo,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. ÂťTo je bil velik udarec, ki ga je v gospodarstvu doĹživel Ĺ oĹĄtanj, sledili so mu drugi, nekaj se jih je zgodilo Ĺže prej,ÂŤ pravi. Vegradov Montal, kjer je 70 zaposlenih izdelovalo kovinsko stavbeno pohiĹĄtvo, Elkroj, ki se je potopil skupaj z matiÄ?nim Elkrojem Nazarje, pa Galip, Lesna, Patria, Prevent, Notranja oprema ...,ÂŤ naĹĄteva.

Izguba takih podjetij je pomenila izgubo ĹĄtevilnih delovnih mest in

govnik Velenje. Brezposelnost nekaj se jih nakazuje. ÂťUpam, da bomo ĹĄe doĹživeli veselje, kakrzna spet narasti,ÂŤ pravi.

Januarja je bilo v Ĺ oĹĄtanju ĹĄnega je prinesel Zimzelen s 70 3.332 delovno aktivnih prebival- novimi delovnimi mesti.ÂŤ Veliko si obetajo od Turne, cev in 517 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Relativna brez- podjetje, ki dela (tudi) za Goreposelnost je znaĹĄala 13,3 odstot- nje in ta Ä?as obnavlja Notranjo ka, leto pred tem 11,4 odstotka. opremo ter gradi novo halo. ÂťTu Vse veÄ? Ĺ oĹĄtanjÄ?anov se spo- priÄ?akujemo kar nekaj novih zapada s socialnimi teĹžavami. ÂťTo poslitev. V Vegradovih prostorih podjetje Propip se kaĹže tudi po izdeluje ponjaĹĄtevilu vlog, ki Januarja je bilo v ve za vozila, ĹĄijih dobivamo Ĺ oĹĄtanju delovno vajo pa tudi seza enkratne soaktivnih 3.382 deĹžne prevleke cialne pomoÄ?i. prebivalcev, 517 jih za Pipistrelova Te so v poraletala. ÂťTu je stu. Vse veÄ? je je bilo prijavljenih Ĺže nekaj novih dolĹžnikov najena zavodu za delovnih mest. mnin, veliko jih zaposlovanje.

RaÄ?unamo, da je, ki dolgujejo jih bo nekaj komunali ... Pomagamo, kolikor lahko. Za 250 ustvaril tudi Pristop, podjetniĹĄki obÄ?anov plaÄ?ujemo tudi obve- center, ki razvoja socialno podjetniĹĄtvo.ÂŤ ObÄ?ina jim je za te zno zdravstveno zavarovanje.ÂŤ Lokalna skupnost se trudi, ko- namene dala na voljo prostor.ÂŤ likor se lahko, da bi omogoÄ?ila Preko javnih del pa ObÄ?ina Ĺ oprijazno podjetniĹĄko okolje, pri- ĹĄtanj omogoÄ?a ĹĄest zaposlitev. đ&#x;”˛ vabila investitorje, ki bodo zaposlovali. Nekaj svetlih toÄ?k je,

Darko Menih: ÂťDvesto petdesetim obÄ?anom krijemo obvezno zdravstveno zavarovanje.ÂŤ

brezposelnost je v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela naraĹĄÄ?ati. ÂťDanes je pa na tapeti 175 delavcev Termoelektrarne. To bo spet velik udarec za vse. PoslediÄ?no nas skrbi tudi za Premo-

Milena KrstiÄ? – Planinc

PrejĹĄnji torek je PodjetniĹĄki center Pristop v Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju pripravil posvet in nato delavnico z naslovom Oblikujmo nove druĹžbeno odgovorne podjetniĹĄke projekte v SAĹ A regiji. Predstavili so razliÄ?ne tipe podjetij, zakonodajo in razpis, ki bo omogoÄ?al takĹĄnim podjetjem, da se sofinancirajo z drĹžavnim denarjem. V okviru tega pa vladni strateĹĄki projekt spodbujanja socialnega podjetniĹĄtva, zadruĹžniĹĄtva in ekonomske demokracije ter podporne programe.

Posveta se je udeleĹžilo blizu 40 udeleĹžencev.

Sindikati dejavnosti energetike bodo danes stavkali Ĺže Ä?etrti dan, zdi pa se, da se prav niÄ? ĹĄe ni premaknilo, saj tudi do resnih pogovorov do vÄ?eraj ĹĄe ni priĹĄlo. Obe strani ostajata na svojih staliĹĄÄ?ih. Vlada, resorno ministrstvo, energetska zbornica in vodstvo HSE stavke ne podpirajo in pravijo, da socialni dialog ves Ä?as poteka, sindikalisti pa pravijo, da ga sploh ni. V nekakĹĄen posmeh celotnemu dogajanju, so v TEĹ v petek prejeli sredi stavke seznam 118. preseĹženih delavcev.

Franci PeÄ?nik: ÂťCoworking zdruĹžujejo skupni projekti.ÂŤ

jetjem v Ĺ oĹĄtanju in ĹĄirĹĄe. VÄ?asih za zaÄ?etek zadoĹĄÄ?ata Ĺže delovna miza in stol. ÂťV pristopu je moĹžen najem stalnega in nestalnega delovnega mesta za podjetnike, s.p.-je, prekarce, svobodnjake in inovatorje. Vsako delovno mesto ima dostop do interneta,

elektriko, uporabo tiskalnika in skenerja.ÂŤ S tem, da so prostori takĹĄni, kot so – povezovalni, je s prenovo pripomogla arhitektka Mateja Kumer, Ä?lanica skupnosti Ĺže od zaÄ?etka. ÂťÄŒlanstvo omogoÄ?a dostop do mreĹže podjetij in posameznikov v regiji, sodelovanje pri skupnih projektih in povezovanje za potrebe razvoja lastnega podjetja,ÂŤ pravi. Ker so v mestu, so tudi ljudem bliĹže. ÂťOb sredah popoldan imava v Pristopu s kolegico arhitektko UrĹĄko Delopst brezplaÄ?no arhitekturno svetovanje.ÂŤ Nejc MiklavĹžina je samostojni podjetnik. Po poklicu je mizar, njegovo delo je na terenu, v Pristopu pa ima za podjetje podporo, ki jo potrebuje. ÂťIV-IN, Ideja vaĹĄa, izdelava naĹĄa. Po Ĺželjah stranke izdelamo kakrĹĄnokoli pohiĹĄtvo, vse, kar si stranka zaĹželi.ÂŤ Dela ima veliko. ÂťToliko, da bo pri nas zagotovo dobil priloĹžnost

Sindikalisti napovedujejo zaostritev stavke, zmanjĹĄevanje proizvodnje bo danes potekalo dve uri, 18. aprila ĹĄtiri, 21. aprila, ko naj bi stavko zakljuÄ?ili pa ĹĄest ur.

Kaj s preseĹžnimi delavci v TeĹĄ Ĺ oĹĄtanj - Del naj bi jih reĹĄili s prezaposlitvijo na druga delovna mesta, tiste, za katere ne bodo naĹĄli dela, pa naj bi odpustili. Predsednik sindikata v TeĹĄu Danijel Tajnik pravi, da sindikat odloÄ?no nasprotuje odpuĹĄÄ?anju in zahteva, da se delavci prerazporedijo tako, da ne bodo imeli tehnoloĹĄkih preseĹžkov.

Zahtevajo tudi, naj TeĹĄ najprej odslovi vse pogodbene zunanje izvajalce in na njihova dela prezaposli svoje delavce. Ob tem pa zaposleni v Ĺ oĹĄtanju s prstom kaĹžejo tudi na dobro plaÄ?ane sluĹžbe na Holdingu Slovenskih elektrarn, ki da se ĹĄe kar redijo, medtem ko zahtevajo odpuĹĄÄ?anja in odrekanja v proizvodnih druĹžbah.

UspeĹĄen izvoz

PodjetniĹĄki center Pristop Ĺ oĹĄtanj je majhna podjetniĹĄka skupnost, v katero je trenutno vkljuÄ?enih osem posameznikov

Socialno podjetniĹĄtvo

Stavka v energetiki se danes nadaljuje

â?ą

Pristopovci so resno 'pristopili'

Ĺ oĹĄtanj, 4. aprila – Imeli smo sreÄ?o. Dobili smo se, ko so sedeli skupaj. To poÄ?no redno, najmanj enkrat meseÄ?no. ÂťPodjetniĹĄki center Pristop je model sodelovanja podjetniĹĄkega okolja, ki zdruĹžuje podjetniĹĄtvo s socialnim uÄ?inkom lokalne skupnosti. V njem se povezujemo in sodelujemo posamezniki, podjetja in lokalna skupnost,ÂŤ je v svetlih, lepo in s posluhom urejenih prostorih, ki so jih ÂťprevzeliÂŤ po nekdanjem oddelku vrtca, pripovedoval vodja Franci PeÄ?nik.

Trenutno je v mreĹžo povezanih osem posameznikov, ki skuĹĄajo uvajati vsebine in programe za podporo novemu podjetniĹĄtvu.

Ustanovljen je bil z namenom podpore malim in srednjim pod-

14. aprila 2016

ĹĄe kdo,ÂŤ pravi. Katja RamĹĄak, po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, je ĹĄele 'pristopila'. ÂťMoj trenutni delodajalec je zavod za zaposlovanje preko javnih del. Delam za druĹĄtvo Ustvarjalnik in Pristop. Pomagam pri podjetniĹĄkih kroĹžkih, pogodbah in administrativnih opravilih.ÂŤ AleĹĄ GosteÄ?nik ima podjetje Timago, pravno informiranje. ÂťNa podlagi izkuĹĄenj pomagamo ljudem tako, da jih informiramo, kako izziv pravilno in dobro izpeljati. Kam naj gredo? K odvetniku?

Na center za socialno delo? Enkrat tedensko nudimo brezplaÄ?no pravno svetovanje, sicer pa so cene naĹĄih storitev socialno naravnane. Smo le del coworking skupnosti.ÂŤ V Pristopu Ĺ oĹĄtanj delujeta tudi podjetji D4, ki strankam s pomoÄ?jo programskih reĹĄitev pomaga izboljĹĄati delovne procese, in MoĹž za par minut. đ&#x;”˛

Slovensko gospodarstvo je v zadnjem lanskem Ä?etrtletju znova ustvarilo visok preseĹžek s tujino, v vsem letu 2015 pa preseglo tudi rekord iz leta 2014. V lanskem zadnjem Ä?etrtletju je preseĹžek osem odstotkov BDP. V vsem letu pa je preseĹžek znaĹĄal 3,1 milijarde evrov ali 8,2 odstotka BDP. V lepih ĹĄtevilkah se kaĹžejo napori veÄ? kot 20 tisoÄ? slovenskih podjetij, ki s svojimi izdelki in storitvami tekmujejo na svetovnem trgu.

ManjĹĄi javnofinanÄ?ni primanjkljaj JavnofinanÄ?ni primanjkljaj Slovenije je bil leta 2015 po prvih izraÄ?unih statistiÄ?nega urada 836 milijonov evrov, kar je 2,2 odstotka bruto druĹžbenega proizvoda in precej niĹžji od prejĹĄnjih, ki so segali preko 3 odstotke. IzraÄ?unali so tudi viĹĄino dolga drĹžave. Ta ni tako razveseljiv, saj se je s 30,1 milijarde leta 2014 lani zviĹĄal na nekaj nad 32 milijard evrov. To pa je Ĺže 83 odstotkov BDP. Letos naj bi spet padel pod 80 odstotkov BDP.

Vse veÄ? pogodbenih poĹĄt PoĹĄta Slovenije nadaljuje preoblikovanje nekaterih poĹĄtnih uradov po drĹžavi v pogodbene poĹĄte. Skupaj je trenutno po vsej Sloveniji Ĺže 113 pogodbenih poĹĄt.

S stanovanji se spet trguje Gurs je lani evidentiral pribliĹžno 28.000 kupo-prodajnih poslov z nepremiÄ?ninami; ti so bili sklenjeni na prostem trgu ali javnih draĹžbah. To je dva odstotka veÄ? kot leta 2014, njihova skupna vrednost pa se je poveÄ?ala za ĹĄtiri odstotke na pribliĹžno 1,6 milijarde evrov.

PovpreÄ?na cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je leta 2015 dosegla 1440 evrov na kvadratni meter, kar je en odstotek manj kot leta 2014. PovpreÄ?na cena novih stanovanj, prodanih na trgu, pa je bila okoli 2.200 evrov na kvadratni meter.

Amis pod Simobil Ljubljana, 1. aprila – Pri Simobilu so zakljuÄ?ili postopek pripojitve podjetja Amis. Tako se od petka na slovenskem trgu pojavlja le ĹĄe druĹžba Simobil, pod okriljem katere sta Ĺže zdruĹženi tako Amisova fiksna ponudba kot Si.mobilova mobilna ponudba.

Med prazniki so bila zdraviliĹĄÄ?a polno zasedena

Zmotili smo jih sredi delovnega sestanka.

V turistiÄ?nih nastanitvenih objektih v Sloveniji so februarja zabeleĹžili za devet odstotkov veÄ? prihodov turistov in sedem odstotkov veÄ? njihovih noÄ?itev kot v enakem obdobju lanskega leta. DomaÄ?i turisti so ustvarili veÄ? kot polovico prenoÄ?itev.

Slovenska zdraviliĹĄÄ?a so bila med velikonoÄ?nimi (oÄ?itno pa tudi prvomajskimi) prazniki polno zasedena. VeÄ?inoma s tujimi gosti. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

14. aprila 2016

Kdo so vleÄ?ni konji SaĹĄa gospodarstva Proizvodnja elektriÄ?ne in toplotne energije se bo v Ĺ aleĹĄki dolini nadaljevala Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 7. aprila – Po letu dni premora je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica v Galeriji Velenje pripravila razvojno konferenco z naslovom Kdo so vleÄ?ni konji SaĹĄa gospodarstva, kdo bo nadomestil izgube v energetiki. UdeleĹžilo se je je 50 predstavnikov podjetij iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline iz predelovalnih dejavnosti (Skupina Gorenje, BSH HiĹĄni aparati Nazarje, KLS Ljubno, podjetji Skaza in PodkriĹžnik Ljubno), iz z omenjeno dejavnostjo povezanih podjetij (Esotech Velenje, Eba Ĺ oĹĄtanj ter Mega M Velenje) ter iz energetike (Skupina HSE in Premogovnik Velenje).

Po besedah direktorja zbornice Francija Kotnika se za temo niso odloÄ?ili po nakljuÄ?ju. PoloĹžaj energetike ni zavidljiv, razmere v njej pa ĹĄe kako vplivajo tudi na ostali del gospodarstva. Ne nazadnje bo njena usoda vplivala tudi na razvoj lokalnih skupnosti. Tudi sodelujoÄ?ih niso izbrali po nakljuÄ?ju. Predelovalna podjetja predstavljajo v regiji SaĹĄa 60 odstotkov vsega gospodarstva, tako po ĹĄtevilu zaposlenih kot po prihodkih, skupaj z energetiko, pa se ta deleĹž poveÄ?a na tri Ä?etrtine. Prva so uspeĹĄna, izvozno naravnana, izboljĹĄujejo dodano vrednost na zaposlenega (na razvojni konferenci so predstavila, kako to dosegajo), so torej vleÄ?ni konji, na drugi strani pa je velika energetika, ki se glede prihodkov in ĹĄtevila zaposlenih sreÄ?uje s teĹžavami.

Prihodnost ni samo Ä?rna in bela

Po mnenju predsednice Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dr. Cvetke

Tinauer prihodnost regijskega gospodarstva ni samo Ä?rna in bela. Glede na stanje deli usodo slovenske druĹžbe in gospodarstva, ki se pri iskanju reĹĄitev za teĹžave na mnogih podroÄ?jih vrti v

mere v drĹžavi podjetniĹĄtvu premalo naklonjene, Ä?eprav po analizah slovensko gospodarstvo v Sloveniji ĹĄe nikoli ni bilo tako kakovostno, izvozno naravnano, s toliko dodane vrednosti, kot je je v tem

sistemu in njegovih posledicah na sedanje ter prihodnje financiranje gospodarstva. Opozoril je na pomen odgovornega kreditiranja. V Ä?asu krize, je dejal, je pogodbeni odnos med banko in podjetjem ali posameznikom dobil novo dimenzijo in tudi nova spoznanja. Zaupanje je prvi pogoj pri vsakem poslu,

Oceni

UdeleĹženci so dogodek pozdravili, kar nekaj pripomb pa so imeli na njegovo dolĹžino.

veliko zaÄ?aranih krogih. Poleg tistih na nacionalni ravni je za regijo SaĹĄa ĹĄe posebej izpostavila tretjo razvojno os, pri tem pa poudarila pomen sodelovanja in povezovanja pod okriljem gospodarske zbornice, saj bodo le tako lahko dosegla Ĺželene in nujne spremembe.

Nujnost reform

Reforme so potrebne v davÄ?ni zakonodaji, zdravstvu, financiranju, infrastrukturi, javni upravi in pokojninskem sistemu, je menil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar MiliÄ?. Po njegovem prepriÄ?anju so raz-

trenutku. Je pa ĹĄe vedno bruto domaÄ?i proizvod manjĹĄi kot leta 2008 zaradi tega, ker so propadla ĹĄtevilna podjetja, na pogoriĹĄÄ?ih pa novih niso znali narediti.

Stik najmanj tako pomemben kot ĹĄtevilke v bilancah

NaloĹžbe so motor razvoja gospodarstva in s tem novih delovnih mest. ÂťMi se danes sooÄ?amo z zgodovinsko nizko ceno denarja, na drugi strani pa smo priÄ?a zelo nizkim naloĹžbam v drĹžavi,ÂŤ je dejal dr. France Arhar, direktor ZdruĹženja bank Slovenije, pri predstavljanju aktualnega stanja v slovenskem banÄ?nem

zato je pomen osebnega stika bankirjev z direktorji in podjetniki najmanj tako pomemben, kot so ĹĄtevilke v bilanci.

ÂťRazvojni naÄ?rt je stabilizacija razmer, ne likvidacijaÂŤ

V naslovu zapisani stavek je izrekel pri predstavitvi izzivov Skupine HSE in v tem okviru TeĹĄa ter Premogovnika Velenje BlaĹž KoĹĄorok, generalni direktor HSE, in dodal, da se je treba prilagoditi nastalim razmeram. Menil je, da so na pravi poti, ÂťÄ?eprav ob tem moram poudariti, da je stavka v energetiki slaba popotnica.ÂŤ Po besedah VenÄ?eslava Radija,

Obrtnik mora ponuditi veÄ? za manjĹĄo ceno PriloĹžnost Slovenije so majhna in srednja podjetja, je pogosto sliĹĄati v pogovorih o moĹžnosti gospodarskega razvoja. Mizar Matej Cukjati – Mizarstvo Knez iz PaĹĄke vasi, ki se je za samostojno pot obrtnika odloÄ?il po izteku pogodbe v zagorski Svei pred 11 leti, pravi, da to na doloÄ?en naÄ?in drĹži, vendar ÂťmoraĹĄ biti kar pogumen, spreten, priden, da lahko dokaj uspeĹĄno premagujeĹĄ ovire. Sploh teĹžko je za takĹĄne, kot sem sam – vse v eni osebi: svetovalec, oblikovalec, izdelovalec in montaĹžer.ÂŤ

Izdelava pohiĹĄtva po meri naraĹĄÄ?a, a zelo poÄ?asi

Konkurenca v lesnopredelovalni industriji je velika, dodaja, veÄ?jim trgovskim sistemom pa se ÂťmaliÂŤ postavljajo ob bok lahko le s kakovostjo, pa ĹĄe to ne vedno. Obrtnik v Sloveniji mora, meni sogovornik, ponuditi stranki veÄ? kot tuji proizvajalci, oprema mora biti kakovostna, cena pa niĹžja. Ljudje sploh ne pozna-

jo veÄ? materialov, nimajo obÄ?utka, koliko dela je z izdelkom, ki ga naroÄ?ijo. ÂťNa daljĹĄi rok to ne gre, ker so v branĹži nujno potreb-

ri poÄ?asi spreminjajo na bolje.

Stranke, ki so kupile opremo za stanovanje v kakĹĄnem trgovskem centru, jo bodo naslednjiÄ? morda naroÄ?ile pri obrtniku. TakĹĄne so njegove izkuĹĄnje, ki jih je pridobil pri strankah po vsej Sloveniji. Izdelava pohiĹĄtva po meri namreÄ? naraĹĄÄ?a, a zelo poÄ?asi.

Slovenski les je doma premalo cenjen

Matej Cukjati: ÂťVeliko bi drĹžava naredila za male obrtnike, Ä?e bi jim omogoÄ?ila laĹžjo pot do denarja za sofinanciranje dejavnosti.ÂŤ

na vlaganja v proizvodnjo. Nakupa namenskega stroja za manj kot 40 tisoÄ? evrov ni. ZasluĹžiti pa jih je zelo teĹžko. Potrebni so krediti, ki niso ugodni.ÂŤ Je pa opaziti – pravi Cukjati, da se stva-

Bi bilo poslovno okolje za obrtnike prijaznejĹĄe, Ä?e bi drĹžava zmanjĹĄala davke, druge obveznosti? Niti ne, odgovarja sogovornik. Veliko bi naredila, Ä?e bi spodbujala potroĹĄnike k nakupu slovenskih izdelkov, ne pa, da spodbuja tujo konkurenco. Ta ni vedno zdrava. Slovenski izdelki so po kakovosti teĹžko primerljivi, slovenski les pa je doma premalo cenjen. ÂťÄŒe se le da, nabavljam slovenskega. Mi pa ni vseeno, Ä?e moram kakĹĄnega uvoziti iz Avstrije in na koncu ugotovim, da je naĹĄ, ki so ga po obÄ?utno niĹžji ceni, kot si jo zasluĹži, lastniki prodali velikim Ĺžagam v sosednji drĹžavi.ÂŤ Veliko bi drĹžava naredila za male obrtnike, Ä?e bi jim omo-

Po oceni Francija Kotnika je zakljuÄ?ek konference odgovoril na vpraĹĄanje, zapisano v njenem naslovu. Predelovalna podjetja in tista, ki so z njo povezana, imajo znaÄ?ilnosti, potrebne za dolgoroÄ?en uspeh. Ali bodo ta v resnici lahko vsaj delno nadomestila izgube v energetiki, bo odvisno od posameznega poslovnega okolja, ki se mora izboljĹĄati na drĹžavni (zakonodaja) in regionalni ravni (infrastruktura).ÂŤ Cvetka Tinauer pa nam je dejala, da je bil cilj konference ugotoviti, kakĹĄen je razvojni naÄ?rt gospodarstva SaĹĄe do leta 2025 ali celo 2030, ki so glavne ovire in priloĹžnosti za njegovo dosego. ÂťNekaj od tega smo sliĹĄali, druge informacije bomo na zbornici ĹĄe poskuĹĄali pridobiti. Tudi od vlade RS priÄ?akujemo, da bo izdelala nacionalni razvojni program, ki ga Slovenija nima.ÂŤ đ&#x;”˛

Slovensko druĹĄtvo vzdrĹževalcev deluje iz Velenja O zaĹĄÄ?iti pred strelami ĹĄe pred ÂťsezonoÂŤ neviht

Mizar Matej Cukjati iz PaĹĄke vasi meni, da drĹžava premalo spodbuja nakup slovenskih izdelkov Tatjana PodgorĹĄek

direktorja sektorja Energetika SDH, je izziv zelo velik, tveganja izrazita na vseh podroÄ?jih, cilj v energetiki pa ohraniti trĹžni poloĹžaj. ÂťBlok 6 TeĹĄ ima izjemne uÄ?inke, emisije so bistveno niĹžje, blok 4 ima okoljsko dovoljenje za 6 let z nekaterimi omejitvami, o bloku 5 bodo dĂŠleĹžniki ĹĄe odloÄ?ali. Naj vas potolaĹžim: proizvodnja elektriÄ?ne in toplotne energije se bo v Ĺ aleĹĄki dolini nadaljevala.

TeĹĄ ostaja pomemben v energetiki do leta 2054. Bodo pa potrebne prilagoditve zaradi spremenjenih razmer v panogi,ÂŤ je bilo Radijevo sporoÄ?ilo.

Predsednik uprave Premogovnika Velenje Ludvik Golob pa je zagotovil, da finanÄ?no in poslovno prestrukturiranje druĹžbe poteka po sprejetem planu.

goÄ?ila laĹžjo pot do denarja za sofinanciranje dejavnosti. ÂťPri tem moram biti kritiÄ?en tudi do stanovske organizacije. ÄŒe pokliÄ?em na obrtno zbornico, ti dajo tri ĹĄtevilke, kam naj pokliÄ?eĹĄ, nato naslednje tri. Za to res nimam Ä?asa. Od zbornice priÄ?akujem, da bo res servis Ä?lanom.ÂŤ Serijska proizvodnja Mateja Cukjatija ne zanima, zato bo ostal pri izdelkih po naroÄ?ilu.

Vsaj za zdaj tudi kaĹže, da bo ĹĄe naprej vse v eni osebi. ÄŒe hoÄ?eĹĄ obdrĹžati kakovost, pojasnjuje, je najbolje, da izdelek narediĹĄ sam.

Takrat ni reklamacij in s tem dodatnega dela ter stroĹĄkov. ÂťÄŒe zaposliĹĄ dobrega mizarja, mu je treba opravljeno delo poĹĄteno plaÄ?ati, kar zame pomeni, da mora dobiti veÄ? kot je minimalna plaÄ?a. Ker zasluĹžki niso veliki, si ga marsikdo od malih obrtnikov teĹžko privoĹĄÄ?iÂŤ. ÄŒe pa vajenca, ki ga vzame enkrat na leto, nauÄ?i dobro delati, nima garancije, da bo pri njem ostal. Poleg ohranitve kakovosti ostaja med Cukjatijevimi naÄ?rti ureditev nove mizarske delavnice. đ&#x;”˛

Na redni letni skupĹĄÄ?ini so se seĹĄli Ä?lani Slovenskega druĹĄtva vzdrĹževalcev (SDV), ki s svojimi 150 Ä?lani delujejo (oz. so zaposleni in upokojeni vzdrĹževalci razliÄ?nih strokovnosti) na obmoÄ?ju Slovenije, aktivneje pa na teritoriju SaĹĄa regije. Zadnjega marÄ?evskega dne so v MIC-u najprej pozorno prisluhnili zanimivemu predavanju strokovnjaka za varovanje pred strelami in vzdrĹževanje strelovodnih naprav druĹžbe Hermi, d. o. o., Janeza Podlipnika. Skupaj s Ä?lani SDV je zanimivo in koristno predavanje pospremilo ĹĄe okrog 20 dijakov Ĺ CV. Po tem so Ä?lani SDV pregledali opravljeno delo, poslovanje ter se posvetili programu dela v tekoÄ?em letu. Dosedanji predsednik druĹĄtva Rudi LeskoĹĄek iz Velenja je nanizal vrsto dobro opravljenih del, opozoril pa tudi na teĹžave s financiranjem druĹĄtva. Po ĹĄtevilnih razpravah so ob zakljuÄ?ku zbora za novega predsednika izvolili Gregorja Cveta iz KP Velenje – Energetika, mesto podpredsednika pa so zaupali dosedanjemu predsedniku LeskoĹĄku.

Rudi LeskoĹĄek: Procesi lastninjenja podjetij, druĹžb in razliÄ?nih firm slabo vplivajo na vzdrĹževanje, saj lastniki menijo, da je vzdrĹževanje paÄ? le stroĹĄek. A je zgodba povsem nasprotna. Le dobro vzdrĹževana tehnika, zgradbe, stroji in naprave so prvi pogoj za niĹžje stroĹĄke in kakovostno produkcijo. SDV v vlogi deĹžurnega motivatorja lahko koristi proizvodnji, tako pa tudi ekonomiki poslovanja in ne nazadnje dobremu poslovnemu uspehu. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Sindikati za neobdavÄ?en regres Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj se 13. plaÄ?a obdavÄ?i kot regres, srednji razred pa naj se manj obremeni z dohodnino. So proti socialni kapici in za ohranitev najviĹĄjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 6. aprila Mediji so pisali, da je policijski sindikat Slovenije dan pred tem v drĹžavnem zboru vloĹžil ĹĄtiri pobude volivcev za razpis referendumov.

Ministrica Anja KopaÄ? Mrak je potrdila, da inĹĄpekcijski nadzor v primeru namestitve dveh deÄ?kov v rejniĹĄko druĹžino ni pokazal nepravilnosti.

Ministrica je potrdila, da je CSD Velenje ravnal strokovno.

ToĹžilstvo na sodiĹĄÄ?u v Haagu se je pritoĹžilo na oprostilno sodbo vodji srbske radikalne stranke Vojislavu Ĺ eĹĄlju.

VeÄ?ina nizozemskih volivcev je na nezavezujoÄ?em referendumu zavrnila pridruĹžitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino.

Predsednik belgijske vlade Charles Michel je dva tedna po teroristiÄ?nih napadih v Bruslju priznal napake v varnostnem sistemu, a hkrati zavrnil oÄ?itke, da je Belgija propadla drĹžava.

ÄŒetrtek, 7. aprila Predstavniki vlade so razmiĹĄljali o boju proti utajevanju davkov.

RazmiĹĄljali so, da je ta v Sloveniji dobro urejen, a da so brez ĹĄirokega mednarodnega sodelovanja drĹžave nemoÄ?ne.

Mojca Ĺ truc

50, 25, 0.

skem domu na obrobju mesta Dumeir.

Nekdanji kosovski premier in zunanji minister Hashim Thaci je v PriĹĄtini prisegel kot novi kosovski predsednik.

Petek, 8. aprila Referendumske pobude policijskega sindikata je tokrat ocenil predsednik DZ Milan Brglez.

Dejal je, da gre za zlorabo instituta referenduma, ki po njegovem mnenju ni v Ä?ast ne predlagateljem ne drĹžavi, ki to omogoÄ?a.

DuĹĄan Mramor je opozoril, da so slovenske zaveze po ustavi, fiskalnem pravilu in paktu stabilnosti jasne, zato izredne uskladitve pokojnin v proraÄ?unu ni.

Tudi varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na osnovii pridobljenih podatkov ugotovila, da velenjski center za socialno delo z namestitvijo dveh deÄ?kov v rejniĹĄko druĹžino ni krĹĄil njunih pravic.

Romi po vsem svetu so praznovali svetovni dan Romov.

Belgijska policija je aretirala Mohameda Abrinija, tretjega osumljenca z bruseljskega letaliĹĄÄ?a.

Belgijska policija je sporoÄ?ila, da je prijela ÂťmoĹža s klobukomÂŤ.

PapeĹž je po dveh letih in pol objavil teĹžko priÄ?akovan dokument sinode o druĹžinskem Ĺživljenju. V njem Cerkev poziva vernike k veÄ?jemu soÄ?utju do

VeÄ? tisoÄ? protestnikov se je zbralo v VarĹĄavi.

erke Beate Szydlo, ki Ĺželi prepovedati splav tudi ob posilstvu in hudih okvarah ploda.

Belgijska policija je sporoÄ?ila, da je dan pred tem aretiran domnevni napadalec na letaliĹĄÄ?u Zaventem priznal, da je ÂťmoĹĄki s klobukomÂŤ.

Medtem je Etiopiji zaradi najhujĹĄe suĹĄe v zadnjih 50 letih grozilo kritiÄ?no pomanjkanje hrane, prizadetih je okoli 30 milijonov ljudi, 10 milijonov jih nujno potrebuje pomoÄ? v hrani.

Nedelja, 10. aprila Na tradicionalni prireditvi Dan slovenske zastave v geometriÄ?nem srediĹĄÄ?u Slovenije je predsednik SDS Janez JanĹĄa dejal, da slovenska drĹžavna zastava na eni strani simbolizira zgodovinski pogum, ki nas je ohranil kot narod, po drugi strani pa teĹžo slovenske osamosvojitve, v kateri smo dozoreli in dobili svojo drĹžavo.

Severovzhodni del Afganistana je stresel potres z moÄ?jo 6,6, ki ga je bilo mogoÄ?e Ä?utiti tudi v Indiji in Pakistanu. Umrl je en Ä?lovek, ranjenih je bilo najmanj 30 ljudi.

Afganistan je stresel moÄ?an potres.

Premier Cerar je dejal, da je ravnanje policijskega sindikata nesprejemljivo in nedopustno.

Premier Miro Cerar je ocenil dejanje Policijskega sindikata Slovenije, ki je vloĹžil pobude za kar ĹĄtiri zakonodajne referendume; dejal je, da gre za povsem nedopustno in nesprejemljivo ravnanje.

V unijo so zaÄ?eli prihajati prvi sirski begunci na osnovi dogovora med EU in TurÄ?ijo.

Izvedeli smo, da policista, ki sta ustavila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, vendarle nista izgubila sluŞbe – prejela pa sta opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Islamska drĹžava je v okolici Damaska ugrabila pribliĹžno 300 delavcev, ki so delali v cementarni in bili nastanjeni v ĹĄtudent-

14. aprila 2016

ÂťnepopolnihÂŤ katoliÄ?anov, kot so loÄ?enci in ponovno poroÄ?eni, svojih naukov pa ne spreminja.

Sobota, 9. aprila BreĹžice je nekaj Ä?ez 15. uro stresel potres z magnitudo 3,3.

VeÄ? deset tisoÄ? ljudi je po veÄ? mestih po Franciji znova protestiralo proti vladni reformi dela, ki predvideva laĹžje odpuĹĄÄ?anje in neplaÄ?evanje nadur. Ponekod je izbruhnilo nasilje.

VeÄ? tisoÄ? ljudi se je zbralo tudi na Poljskem. Pred parlamentom v VarĹĄavi so nasprotovali naÄ?rtom konservativne vlade premi-

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je sporoÄ?il, da se je odloÄ?il odstopiti s svojega poloĹžaja.

GrÄ?ija je sporoÄ?ila, da obĹžaluje ravnanje makedonske policije, ki je s solzivcem, ĹĄokgranatami, plastiÄ?nimi naboji in vodnim topom razgnala prebeĹžnike na makedonsko-grĹĄko meji. Ranjenih naj bi bilo 260 ljudi.

V templju na jugu Indije je odjeknila moÄ?na eksplozija, po kateri je stavbo zajel poĹžar. V nesreÄ?i je umrlo veÄ? kot 100 ljudi.

nitev deÄ?kov, ki jih je CSD Velenje namestil v rejniĹĄtvo.

Znova so se pogajali vlada in sindikati javnega sektorja, a staliĹĄÄ? o plaÄ?ah strani nista zbliĹžali. ÂťSmo ĹĄe zelo, zelo daleÄ? narazen,ÂŤ je dejal minister Koprivnikar.

Staroselska skupnost na severu Kanade je razglasila izredne razmere, potem ko si je v roku 24 ur kar 11 njihovih pripadnikov skuĹĄalo vzeti Ĺživljenje.

John Kerry je kot prvi ameriĹĄki zunanji minister obiskal HiroĹĄimo.

Minister Koprivnikar je dejal, da so si s sindikati javnega sektorja glede vpraĹĄanja plaÄ? ĹĄe zelo daleÄ?.

Torek, 12. aprila SDS je vloĹžila interpelacijo zoper ministrico Anja KopaÄ?

Mrak. KopaÄ? Mrakova je vlagatelje opozorila, da zaradi zaĹĄÄ?ite otrok politiÄ?na razprava o primeru koroĹĄkih deÄ?kov ni primerna.

Poslanci koalicije so vloĹžili predlog spremembe zakona o medijih, ki uvaja tri oddajne Ä?ase radijskih postaj za doseganje glasbenih kvot. Ministrica za kulturo je ocenila, da je predlog preveÄ? zapleten. TurĹĄki predsednik Erdogan je na nemĹĄkem sodiĹĄÄ?u proti nemĹĄkemu satiriku Janu BĂśhmermannu vloĹžil kazensko ovadbo zaradi razĹžalitve, in sicer zaradi pesmi z opolzko vsebino.

Gimnazija Velenje slavi pol stoletja. Ustanova, v kateri sem preĹživela enega najlepĹĄih obdobij svojega Ĺživljenja. Ko se ti ni ljubilo iti k pouku, si se izgovoril na pevske vaje ali pa dobesedno na Ĺ pric (revija, op.) ali pa ... seveda se ĹĄalim! Ĺ tos je v atmosferi, ki je bila tako zelo sproĹĄÄ?ena, kot je bila sproĹĄÄ?ena slavnostna prireditev prejĹĄnji teden: sproĹĄÄ?eno okolje sproĹža kreativnost. Zato so lahko nastale Gimnazijada, Slovenovizija ali pa rock opera. Ker je med profesorji in dijaki vladala tiha simbioza, medsebojno odobravanje.

Spomini, stari Ä?etrt stoletja, so se pred dnevi spet prebudili in kar ne Ĺželijo izginiti.

A prav zdaj, ko piĹĄem te vrstice, se jim je priĹ pela KoĹžar druĹžil najbolj grenkosladek, popolnoma nakljuÄ?no: moj najlepĹĄi spomin na gimnazijo je vsakokratna voĹžnja na kakĹĄno od predstav TomaĹža Pandurja. S kulturno-umetniĹĄkim druĹĄtvom Ivana Cankarja smo se vozili v Maribor, enkrat tudi v Ljubljano. Gimnazija mi je omogoÄ?ila moj prvi profesionalni stik z gledaliĹĄÄ?em in vsa Ä?udesa Talijinega hrama mi je kot prvi pokazal, razkril eden najveÄ?jih vizualcev, estetov.

ToÄ?ka niÄ?. Ko si mlad in je ĹĄe vse mogoÄ?e. GledaĹĄ v svet s pisanimi oÄ?ali, verjameĹĄ, da je Ĺživljenje veÄ?no, dojemaĹĄ ga kot nekaj samoumevnega. Zato si poln elana, gimnazijsko radovednost ĹželiĹĄ nadgraditi s ĹĄtudentsko uÄ?enostjo; a sploh v prvem letniku sem pogreĹĄala gimnazijska druĹženja – pevski zbor v ĹĄoli, zbori pred ĹĄolo, zbor za na avtobus ... velenjska gimnazijska scena me je izoblikovala veliko bolj kot ĹĄtudentska. Pred Ä?etrt stoletja sem se odloÄ?ila za kreativen poklic v smislu – vsak dan kaj novega. No, to se mi je maĹĄÄ?evalo zelo neposredno ...

Kaj torej zdaj, ko nismo veÄ? na toÄ?ki niÄ?, ko se predobro zavedamo konstantne sivine okoli sebe. PaÄ?, cikel matere narave je dvostopenjski: ustvari, razgradi. Ustvari. Razgradi. A slednjega ne preboliĹĄ, slednje nosiĹĄ nekje s seboj, v sebi ali pa bdi nad teboj.

Ne kot angelski obroÄ?.

Na slovesnosti sem se spomnila na izraz gasilska ĹĄula pa zelenorumenkaste zavese, uĹžitek je bilo opazovati Batota (profesorja zgodovine, op.), ki je sedel za menoj – nekega pusta sva mu s soĹĄolko v eni od uÄ?ilnic kot del kulturnega programa peli komad: Bato, Bato, bato, ti si moje zlato ... Pa Ä?eprav nobene ni uÄ?il!

Zdaj ostane sposobnost nenehnega vĹživljanja v tisti drugi Ä?as, brez mobilnih telefonov, ko so raÄ?unalniĹĄtvo ĹĄele zaÄ?eli uvajati v ĹĄolski program. ÄŒas, ko sem med vsako uro kemije lahko pogledovala k stropu in opazovala ogromen madeĹž – ostanek poskusa profesorja Grma. Ali pa na uro, kot da bo zato prej zaÄ?etek malice – in potem hop v KSC, najraje na skutino tortico. Lahko bi bile velenjski izvozni artikel, kot blejske kremĹĄnite. In sploh so bile eko in bio in vse to, kar je danes tako zelo in, tako zelo kul.

Vsako mesto mora poskrbeti za svoje meĹĄÄ?ane. Prvi pristni stik mesta in meĹĄÄ?ana so vzgojno-izobraĹževalni centri – svojega vrtca, svoje osnovne in srednje ĹĄole se spomniĹĄ, zapiĹĄejo se ti v dolgotrajen spomin. Ĺ e vedno velja plemensko naÄ?elo: za vzgojo otroka je potrebna vsa vas. Velenje me je tega nauÄ?ilo. Pa ne zato, ker velenjsko jezero Ä?uva mastodont. No, navsezadnje nas Ä?uva sam tovariĹĄ Tito.

Ah, ta nostalgija. Ah, ta smrt.

S toÄ?ke 0 do novih 50, ali pa vsaj 25. đ&#x;”˛

Furs bo ÂťtehtalÂŤ cene nepremiÄ?nin Ljubljana - Ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da posploĹĄena trĹžna vrednost nepremiÄ?nine ne more sluĹžiti za izraÄ?un davÄ?ne osnove za odmero davka na promet z nepremiÄ?ninami. Razveljavljen 8. Ä?len zakona o davku na promet nepremiÄ?nin je doloÄ?al, da v primeru, ko je prodajna cena niĹžja od posploĹĄene trĹžne vrednosti nepremiÄ?nine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja mnoĹžiÄ?no vrednotenje nepremiÄ?nin za veÄ? kot 20 odstotkov, je davÄ?na osnova 80 odstotkov posploĹĄene trĹžne vrednosti te nepremiÄ?nine.

Na Fursu sedaj razlagajo, da bodo v primeru dvoma v pravilnost navedene prodajne cene trĹžno vrednost posamezne nepremiÄ?nine ugotavljali v vsakem posameznem postopku odmere davka posebej. đ&#x;”˛

Ponedeljek, 11. aprila Mediji so zapisali, da bo Slovenija GrÄ?iji ob begunski krizi prek mehanizma civilne zaĹĄÄ?ite EU iz drĹžavnih rezerv zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ter iz prejetih donacij pomagala z 1,05 milijona evrov materialne pomoÄ?i.

Pred ministrstvom za delo je 200 ljudi zahtevalo takojĹĄnjo vr-

Med kandidati za mesto generalnega sekretarja ZN je tudi Danilo TĂźrk.

Talibanski borci so z zaÄ?etkom spomladanske ofenzive napovedali obseĹžne napade na poloĹžaje mednarodnih in vladnih sil po vsem Afganistanu.

V Generalni skupĹĄÄ?ini ZdruĹženih narodov so se zaÄ?ela zasliĹĄanja kandidatov za novega generalnega sekretarja.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Dobro loÄ?ujemo, a rezerve so ĹĄe LoÄ?evanje odpadkov naj postane naÄ?in Ĺživljenja

Alenka Centrih Ocepek: ÂťKoliÄ?ine loÄ?eno zbranih in meĹĄanih komunalnih odpadkov so si zadnja tri leta zelo podobne.ÂŤ

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Mozirje, 6. aprila – LoÄ?eno zbiranje odpadkov ni samo trend, je nuja in izziv jutriĹĄnjega dne, naÄ?in Ĺživljenja.

Osnovo ima v zakonodaji, ki od nas zahteva loÄ?eno zbiranje odpadkov na izvoru, torej tako doma kot v sluĹžbi in druĹžbi. ÄŒeprav so merljivi podatki o tem, kako dobro loÄ?ujemo v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini spodbudni, so rezerve pri tem ĹĄe

precejĹĄnje, ocenjuje eko tehnologinja iz PUP Saubermacherja Velenje Alenka Centrih Ocepek.

Prebivalci Ĺ aleĹĄke doline so lani oddali 53 odstotkov loÄ?enih frakcij in 47 odstotkov meĹĄanih komunalnih odpadkov, 37 odstotkov (47 kilogramov odpadkov na osebo) so na odlaganje in predelavo odpeljali v Celje.

Med loÄ?eno zbranimi frakcijami je bilo 19 odstotkov biorazgradljivih odpadkov (v Velenju 21 odstotkov, v Ĺ oĹĄtanju 12 in Ĺ martnem ob Paki 5). ÂťPozna se, da je v Velenju veÄ?ji deleĹž gospodinj-

stev v blokovni gradnji, kjer so po tehniÄ?nem pravilniku dolĹžni biorazgradljive odpadke oddajati v rjave zabojnike. V Ĺ martnem ob Paki je veÄ?inski deleĹž indivi-

â?ą

LoÄ?eno zbiranje odpadkov na izvoru od nas zahteva zakonodaja.

dualnih gospodinjstev, ki se lahko odloÄ?ajo med lastnim kompostiranjem in rjavim zabojnikom ali kombinacijo obojega.ÂŤ Prebivalci Zgornje Savinjske doline so lani oddali 40 odstotkov

Za zdravo okolje skrbeli tudi dijaki

ritvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?. PreseneÄ?eni so bili, da se vreÄ?e za smeti polnijo tudi ob RibiĹĄki koÄ?i in MIC-u. Manj jih je bilo na poti mimo OĹ Antona AĹĄkerca proti trgovskemu centru StopShop, na TomĹĄiÄ?evi ulici, v okolici Hotela Pake, Mladinskega hotela in stavb Ĺ CV, je ĹĄe dodala.

Tina Knez in Tanja FriĹĄkovec, bodoÄ?i ekonomistki, sta naĹĄli in pobrali predvsem cigaretne ogorke in zavitke ter plastiÄ?ne vreÄ?ke. ÂťV polni vreÄ?i se je znaĹĄla tudi avtomobilska tablica, kar nekaj stiropora in plastenk. Predlagava ĹĄe veÄ? Ä?istilnih akcij, namestitev koĹĄev ob klopeh v okolici Ĺ kalskega jezera ter pokrove na

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Pokazali odliÄ?no znanje nemĹĄÄ?ine Gimnazijci na finalu 27. literarnega nateÄ?aja v avstrijskem Deutschlansdbergu

tf

Ob svetovnem dnevu zdravja so se organizacije, ki v mestni obÄ?ini Velenje pomagajo obÄ?anom pri skrbi za zdravje, ponovno sreÄ?ale na prireditvi Velenje – mesto zdravja

Velenje, 7. aprila – Trinajst organizacij za pomoÄ? bolnim obÄ?ankam in obÄ?anom ter vsi, ki Ĺželijo pravoÄ?asno poskrbeti za svoje zdravje, je v Ä?etrtek zasedlo stojnice na velenjski promenadi.

Obiskovalci so se lahko seznanili tudi z mobilno aplikacijo iHelp, ki pomaga pri hitrem klicu na pomoÄ? v stiski. ReĹĄevalci so vabili k preizkusu defibrilatorja in masaĹže srca. Zdravstveni vzgojni center pa na brezplaÄ?en preizkus hoje na dva kilometra. Vsakemu obiskovalcu so najprej izmerili krvni tlak, nato so ga ogreli, da je preizkus varno opravil, mu nadeli merilec srÄ?nega utripa in ga poslali na dva kilometra dolgo pot.

Z zbranimi podatki so lahko doloÄ?ili indeks telesne zmogljivosti in mu priporoÄ?ili primerno vadbo. ÂťZa zdravo in dolgo Ĺživljenje moramo biti predvsem veseli in sproĹĄÄ?eni ter Ĺživeti s Ä?im manj

Sortirne analize, ki jih izvajajo, kaĹžejo, da je v meĹĄanih komunalnih odpadkih ĹĄe vedno petina biorazgradljivih odpadkov in skoraj polovica papirja, kartona, plastiÄ?ne in kovinske embalaĹže ter tetrapakov. ÂťÄŒe bi bili ti odpadki loÄ?eno oddani v prave zabojnike, bi se stroĹĄek predelave in odlaganja, ki ga plaÄ?ujemo v Celju, zniĹžal.ÂŤ Pri tem pa je zanimivo tudi to, da so koliÄ?ine meĹĄanih komunalnih odpadkov in koliÄ?ine loÄ?eno zbranih v zadnjih treh letih zelo podobne. Torej bo treba narediti ĹĄe kak korak naprej.

koĹĄih. Ravno danes je pihal veter in je lahke smeti iz koĹĄa kar odnaĹĄalo. Zelo, zelo veliko je cigaretnih ogorkov, zato bi morda lahko postavili opozorilne table, da je tudi ogorke treba odmetavati v koĹĄe za smeti,ÂŤ sta povedali dijakinji po uspeĹĄni akciji.

Zdravje je sreÄ?a in obratno Tina Felicijan

loÄ?enih frakcij in 60 odstotkov meĹĄanih komunalnih odpadkov. ÂťKer na tem obmoÄ?ju veÄ?ina gospodinjstev kompostira, deleĹž biorazgradljivih odpadkov predstavlja le 5 odstotkov loÄ?enih frakcij.

To kaĹže na to, da tista gospodinjstva, ki imajo kompostnike, del biorazgradljivih odpadkov oddajo v Ä?rne zabojnike, del gospodinjstev v blokovni gradnji pa ĹĄe vedno ne loÄ?uje, ampak biorazgradljive odpadke in embalaĹžo oddaja v zabojnike za meĹĄane komunalne odpadke, kar povzroÄ?a viĹĄje stroĹĄke predelav in odlaganja,ÂŤ ugotavlja Centrih – Ocepkova.

V okviru dolgoletnega partnerstva med Gimnazijo Velenje in Srednjo trgovsko ĹĄolo in akademijo v Deutschlandsbergu dijaki naĹĄe ĹĄole Ĺže vrsto let uspeĹĄno sodelujejo na tamkajĹĄnjem literarnem nateÄ?aju v nemĹĄkem jeziku, ki vsako leto razpiĹĄe novo temo; na letoĹĄnjem 27. nateÄ?aju so dijaki ustvarjali pod naslovom ÂťPisano namesto sivoÂŤ. Na nateÄ?aju sodelujejo veÄ?inoma avstrijske srednje ĹĄole, poleg Gimnazije Velenje iz Slovenije pa tudi Srednja poslovna in trgovska ĹĄola iz ÄŒeĹĄke. Med 20 najboljĹĄimi prispevki je avstrijska Ĺžirija letos izbrala kar 6 prispevkov naĹĄih gimnazijcev: Jaka Lesjak, 2. B; Klara GerĹĄak, 3. A; Lara Grazer, 3. B; Martin Jurko, 3. B; Nina AberĹĄek, 4. C in Ivona Pavić, 4. C. Zaradi udeleĹžbe na ekskurziji v NemÄ?ijo je prispevka Lare Grazer in Martina Jurka predstavil David Vidmar ÄŒeru iz 4.

A. Na finalni prireditvi Ĺžirija ocenjuje poleg vsebine prispevka tudi zanimivost in suverenost predstavitve na odru. Tako kot veÄ?inoma do sedaj so se naĹĄi dijaki tudi letos odliÄ?no izkazali, za kar so prijeli denarne nagrade. Med njimi se je najbolje odrezal Jaka Lesjak, ki je

Ĺ ola za storitvene dejavnosti je poskrbela za Ä?isto okolico Ĺ olskega centra Velenje pred prireditvijo Velenje – mesto zdravja Velenje, 7. aprila – 380 dijakov, bodoÄ?ih ekonomistov, gastronomov, prodajalcev, turistov in pomoÄ?nikov v biotehniki in oskrbi, je dobro izkoristilo sonÄ?en dan in napolnilo okrog ĹĄtirideset vreÄ? za smeti. ÂťOÄ?istili so pot od ĹĄolskega centra do Ĺ kalskega jezera ter njegovo okolico, pokukali pod vsak grmiÄ?ek SonÄ?nega parka, skrbno pobrali smeti okoli restavracije Jezero in Bele dvorane ter gozdiÄ?ek pri stadionu reĹĄili nesnage,ÂŤ je sporoÄ?ila ravnateljica Ĺ ole za sto-

7

MED VAMI

14. aprila 2016

stresa. Potrebna je zmerna telesna aktivnost vsaj 30 minut vsak dan. Pomembna je zdrava in varna hrana – zajtrk, veliko sadja in zelenjave ter 3–5 obrokov na dan brez pogostih vmesnih prigrizkov, svetuje Urťka Bandalo.

Opomnila je, da sploĹĄne ambulante opravljajo preventivne pre-

glede odraslih. Opravijo presejalne teste in ugotavljajo kroniÄ?ne nenalezljive bolezni.

K vsakodnevni jutranji vadbi pa je povabila skupina Ĺ ola zdravja, ki ĹĄteje 25 Ä?lanov. Silvester BlagoviÄ? vsak delavnik ob 7.30 vodi telovadbo po naÄ?inu tisoÄ? gibov dr. Nikolaya Grishina. ÂťCilj je,

da dan zaÄ?neĹĄ z elanom in dobro ogret. Mi pa se po telovadbi ĹĄe druĹžimo in debatiramo. Tako dan zaÄ?nemo aktivno,ÂŤ je povedal in izdal svoje naÄ?elo za zdravo Ĺživljenje: ÂťÄŒim manj se sekirajte, imejte se radi in veliko se smejte.

Kljub teĹžavam, ki vas obkroĹžajo, đ&#x;”˛ bodite optimistiÄ?ni.ÂŤ â€

Z leve: David Vidmar ÄŒeru, Klara GerĹĄak, Nina AberĹĄek, Ivona Pavić in Jaka Lesjak

zasedel 3. mesto. Posebno pohvalo si zasluĹži Ivona Pavić, ki je vsa ĹĄtiri leta gimnazije sodelovala na nateÄ?aju in bila tudi vedno izbrana za finale, Nina AberĹĄek pa je bila v vseh ĹĄtirih letih gimnazijskega ĹĄolanja za finale izbrana trikrat. TamkajĹĄnji uÄ?itelji so zelo pohvalili vsakoletne prispevke naĹĄih dijakov, tako vsebino kakor tudi jezik in izgovorjavo. Poudarili so, da so moÄ?na konkurenca njihovim dijakom, ki nemĹĄÄ?ino govorijo kot materni jezik. Iskrene Ä?estitke vsem! đ&#x;”˛

Jelka Oder, prof.

Kako zadiĹĄi domaÄ?i rĹženi kruh Gaberke – Tako je naslov novemu filmu, ki ga je na pobudo Kulturnice Gaberke posnel Tomo ÄŒonkaĹĄ. V tem kraju se namreÄ? Ĺže vrsto let trudijo ohranjati stare ĹĄege, da nekatera kmeÄ?ka opravila ne bi utonila v pozabo. ÂťTamladim,ÂŤ pravi predsednik Kulturnice Franc Ĺ teharnik, Âťje treba nekako pokazati, kako smo Ĺživeli pred leti. Saj mladina dandanes niti ne ve, od kod pride kruh! Pride praktiÄ?no iz zemlje.ÂŤ Tako so posneli Ĺže filme o kolinah na tradicionalen naÄ?in, pa preĹĄanje jabolÄ?nika.

NajnovejĹĄi film, pri katerem so sodelovali otroci iz vrtca Mojca, pripoveduje o kruhu. Tako so malÄ?ki najprej posejali rĹž. Nato so opazovali, kako je pordela, ko je vzklila. StarejĹĄa mladina je Ĺžela in povezovala snope, rokovali so z dreĹĄ maĹĄino, kakor imenujejo napravo, ki loÄ?i zrnje od klasja. Z vetrnikom so nato oÄ?istili zrnje, da je veter odpihnil pleve. Ĺ˝ito so presuli v koĹĄte, kjer se je posuĹĄilo, mleli pa so ga v mlinu druĹžine Krenker iz PleĹĄivca, po domaÄ?e pri KotiĹžniku, kjer imajo ekoloĹĄko kmetijo in ĹĄe pomnijo, kako so nekdaj kmetovali. Nato so spekli kruh in vsak svoj hlebec delili z druĹžino.

Film so prviÄ? zavrteli v soboto v gaberĹĄkem gasilskem domu, z veđ&#x;”˛ tf seljem pa bodo z njim gostovali ĹĄe kje drugje.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

14. aprila 2016

Mentorstvo je Ĺ tevilo prijav priÄ?akovano obveza in veselje

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje na 662 prostih mest za novince za zdaj prejeli blizu 360 prijav – Povsod ĹĄe prosta mesta, razen v ĹĄportnem programu gimnazije – Prenos SreÄ?anje z Anito PovĹĄe, uspeĹĄno mentorico prijav do 26. aprila mladim raziskovalcem ter dobitnico Tatjana PodgorĹĄek primerjavi z lansko,ÂŤ pravi ĹĄolska svetovalna starĹĄe prepriÄ?ali s kakovostjo izobraĹževanja delavka na g-imnaziji Velenje Gabrijela Fidler. na njihovih ĹĄolah. Da bi jih pridobili ĹĄe veÄ?, srebrnega priznanja Zveze za tehniÄ?no Letos v Sloveniji zakljuÄ?uje osnovnoĹĄolsko Na ĹĄolah imajo v vseh programih ĹĄe prosta bodo sedaj nagovarjali predvsem osnovnokulturo Slovenije izobraĹževanje 17.424 otrok (lani 17.971), mesta, razen v ĹĄportnem programu gimna- ĹĄolce, ki so se odloÄ?ili za ĹĄolanje znaj domaTatjana PodgorĹĄek

Toplino sem zaÄ?utila takoj, ko sem segla v roke VelenjÄ?anki, ki z druĹžino Ĺživi v Mozirju, Aniti PovĹĄe. PriÄ?akala me je v svojem skuterju na pragu zbornice osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje, kjer je zaposlena kot profesorica biologije in kemije. Kljub svojim zdravstvenim teĹžavam na-

v katerem mlade uÄ?iĹĄ raziskovalnega dela, ni teĹžaven. TeĹžje pa je, ko jih uÄ?iĹĄ pristopov, pisanja raziskovalne naloge ... Za kakovostno nalogo je potrebno veliko truda, pa vedno ne uspe. Poleg tega je potrebno avtorje pravilno usmerjati, jih spodbujati, nagovarjati, naj dregnejo ĹĄe v to in ono. Nas imajo takrat za sitne, a ko vidijo izdelek, so vsi zelo zadovoljni.ÂŤ

Za 18-letno mentorstvo in somentorstvo mladim raziskovalcem je Anita PovĹĄe prejela srebrno priznanje Zveze organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije.

smejana, vedrega obraza in Ĺže po nekaj besedah mi je bilo jasno, zakaj jo imajo radi sodelavci, uÄ?enci, zakaj jim je mnogokrat za vzgled in spodbudo v njihovih Ĺživljenjskih zgodbah. Razlog za sreÄ?anje z njo pa je bilo tudi srebrno priznanje Zveze organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije.

Prejela ga je za 18-letno uspeĹĄno mentorsko ali somentorsko delo mladim v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline.

ÂťKar padla sem noterÂŤ

Da ji delo z mladimi leĹži, je dokazala Ĺže z izbiro poklica, kaj pa jo je spodbudilo, da se je odloÄ?ila ĹĄe za raziskovalno delo z mladimi, ki hoÄ?ejo nekaj veÄ? kot le tisto, kar jim nudi redna uÄ?na snov?

Nasmehnila se je, kot da bi ji bilo malo nerodno, nato pa dejala: ÂťNe vem, najbrĹž splet dogodkov.

Za to dejavnost me je navduĹĄila ravnateljica naĹĄe ĹĄole Lilijana Lihteneker, nato pa sem kar padla noter. 18 let je od tega in niÄ? ne kaĹže, da bi bilo kmalu kako drugaÄ?e.

Sem Ĺže nameravala malo izpreÄ?i, a se letoĹĄnje gibanje ĹĄe ni povsem konÄ?alo, ko sta me Ĺže naĹĄli dve uÄ?enki z idejami za raziskovalno nalogo,ÂŤ je povedala in hkrati priznala, da je to zanjo vedno izziv, malo drugaÄ?no delo, zanimivo, z uÄ?enci lahko spleteĹĄ drugaÄ?ne odnose kot v razredu pri pouku. Tudi zanjo je raziskovalno delo nadgradnja rednega ĹĄolskega dela. Je mentorstvo obveza? Je in hkrati veselje, odgovarja in pojasni, da je obveza zato, ker gre za odgovornost, veselje pa zato, ker se ji zdi, da bi lahko ĹĄolsko delo sÄ?asoma postalo rutina, nad Ä?imer pa ni navduĹĄena.

Vsaka naloga je projekt

Tako kot za avtorje je tudi zanjo vsaka raziskovalna naloga projekt. V vsako temo se mora poglobiti in jo naĹĄtudirati najprej sama, da lahko zadovolji zvedavosti mladih raziskovalcev, ki raziskujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih. ÂťDel,

V 18 letih je bila mentorica ali somentorica 41 raziskovalnim nalogam, od tega tudi eni srednjeĹĄolski. Kar 26 se jih je uvrstilo na drĹžavno tekmovanje, na katerem je 5 nalog prejelo zlato, 8 pa srebrno priznanje. Na regijskem tekmovanju pa je bilo od 41 nagrajenih z zlatom, srebrom in bronom 26 nalog.

Je tudi avtorica priroÄ?nika RaziskovalÄ?ev praktikum, ki je nepogreĹĄljivi pripomoÄ?ek nadebudnim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem pri raziskovalnem delu in izdelavi naloge.

Kako drĹži rek, da jabolko ne pade daleÄ? od drevesa, dokazujeta Anitina hÄ?i in sin. Gimnazijka Pia je doslej izdelala Ĺže tri raziskovalne naloge, osmoĹĄolec Tim je postal mladi raziskovalec v tem ĹĄolskem letu prviÄ?. Obema je bila mentorica.

ÄŒe se obremenjujeĹĄ, je veliko teĹžje

Zaradi teĹžav s hrbtenico je Anita Ĺže od rojstva invalidka. Do sinovega rojstva je lahko s pomoÄ?jo bergel ĹĄe hodila, po njem je postala vse bolj odvisna od voziÄ?ka.

Kljub temu opravlja svoje obveznosti za poloviÄ?en delovni Ä?as, ki redko kdaj traja le ĹĄtiri ure. Kjer ne more narediti vsega sama, ji pomagajo sodelavci, ona pa jim pomaga pri drugih stvareh. Invalidnost, pravi, ni za niÄ? ovira, Ä?e Ä?lovek le hoÄ?e. ÂťÄŒe se s tem obremenjujeĹĄ, je teĹžje, kot Ä?e se ne.

Prej ko se sprijazniĹĄ, se prilagodiĹĄ, bolje je. Za to nisem niÄ? manj vredna ne v ĹĄoli, doma, v okolju.

In takega obÄ?utka tudi nikjer nimam.ÂŤ Kdo nosi v druĹžini hlaÄ?e? ÂťO, ha ha. Oba z moĹžem jih nosiva. Otroka sta zlata, sta samostojna, veliko pomagata in teĹžav ni,ÂŤ đ&#x;”˛ je ĹĄe dejala Anita PovĹĄe. â€

vpisujejo pa se na 22.960 prostih mest (lani 23.648). V regiji SaĹĄa letos zakljuÄ?uje ĹĄolanje 2301 otrok (lani 2355), zanje pa je v ĹĄolah Savinjske regije razpisanih 3.140 mest. NajveÄ? prostih vpisnih mest je v srednjem strokovnem izobraĹževanju (kar 39,6 odstotka), v gimnazijskih programih slabih 31 odstotkov, v srednjem poklicnem slabih 27 in niĹžjem poklicnem izobraĹževanju 2,7 odstotka.

PrejĹĄnji ponedeljek se je iztekel prvi rok za prijave za vpis v srednjeĹĄolske programe za ĹĄolsko leto 2016/2017, ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport pa je objavilo stanja prijav po prvem krogu na svojih spletnih straneh minuli petek.

662 prostih mest, blizu 360 prijav

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so v razpisu za vpis za novince v 21 srednjeĹĄolskih programih predvideli 662 prostih mest, do sedaj so prejeli blizu 360 prijav (lani v tem Ä?asu so jih 384), kar je v skladu s priÄ?akovanji. ÂťGlede na dober obisk na informativnih dnevih bi morda priÄ?akovali ĹĄe kakĹĄno prijavo veÄ?, a je tudi ta generacija devetoĹĄolcev manjĹĄa v

zije, kjer je prijav nekaj veÄ?, kot je razpisanih prostih mest. Po besedah Fidlerjeve omejitve kljub temu ne predvidevajo, ampak bodo zaprosili pristojno ministrstvo za poveÄ?an vpis, novih prijav pa ne bodo sprejemali. priÄ?akujejo veÄ? prijav za program gimnazije, saj je ministrstvo tik pred objavo razpisa za vpis spremenilo pogoje za vpis na univerzo. Po novem se lahko namreÄ? kandidati s poklicno maturo in petim predmetom vpiĹĄejo v univerzitetni program le po vertikali in ne veÄ? ĹĄirĹĄe. ÂťFakultete so namreÄ? zaradi manjĹĄega vpisa kandidatov zadnja leta odpirale vrata tudi drugim. S tem so krĹĄile zakon in diskriminirale kandidate z opravljeno sploĹĄno maturo. Zadnja leta je bilo opaziti manjĹĄi vpis v gimnazijske programe zato, ker so dijaki po liniji najmanjĹĄega truda Ĺželeli priti na fakulteto. Sedaj to ne bo veÄ? mogoÄ?e.ÂŤ

Nagovarjajo tiste, ki so se odloÄ?ili za ĹĄolanje zunaj domaÄ?ega kraja

Po besedah sogovornice so veseli veÄ?jega vpisa kandidatov iz okoliĹĄkih krajev, kar zanjo pomeni, da so osnovnoĹĄolce in njihove

Ä?ega kraja. ÂťTi naj dobro pretehtajo svojo odloÄ?itev, saj so prednosti ĹĄolanja Ä?im bliĹžje domu velike. Poleg materialnih stroĹĄkov je tu ĹĄe izguba prostega Ä?asa. IzraÄ?unali smo, da dijak, ki se vozi iz Ĺ oĹĄtanja ali Velenja samo do Celja ali Slovenj Gradca, izgubi po nepotrebnem skoraj mesec dni prostega Ä?asa. Programi med ĹĄolami pa so povsem primerljivi in ni tako velikih razlik, zaradi katerih bi se bilo vredno voziti drugam.ÂŤ Prednosti izobraĹževanja na ĹĄolah centra pa so ĹĄe druge. Gabrijela Fidler poudarja enostavno prehajanje iz programa v program znotraj centra, Ä?e dijaki ugotovijo, da so zgreĹĄili smer, enoizmenski pouk, dobro sodelovanje s prevozniki, brezplaÄ?en Lokalc po Velenju, prehrano v sodobnih restavracijah v Gaudeamusu in na Micu, varnost, ĹĄtevilne dejavnosti (od projektnih tednov, ĹĄtevilnih ekskurzij, opravljanje vozniĹĄkega izpita), moĹžnost opravljanja prakse v tujini ‌ Prenos prijav lahko bodoÄ?i srednjeĹĄolci skupaj s starĹĄi prenesejo v drug izobraĹževalni program do 26. aprila. đ&#x;”˛

Pikina zelena avantura Tudi uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda razmiĹĄljajo, kako povabiti turiste v Ĺ aleĹĄko dolino Velenje, 7. aprila – TuristiÄ?na zveza Slovenije Ĺže 30 let izvaja projekt Turizmu pomaga lastna glava, v okviru katerega osnovnoĹĄolci raziskujejo turizem v domaÄ?em kraju, ugotavljajo moĹžnosti za hitrejĹĄi razvoj, nato pripravijo raziskovalno nalogo in se predstavijo na stojnici v okviru turistiÄ?ne trĹžnice. Ta je potekala tudi v Velenju, kjer se je predstavilo 11 med 99 skupinami, ki letos turistiÄ?na doĹživetja razvijajo z geslom Zeleni turizem. Ĺ˝e tretje leto sodeluje OĹ Mihe Pintarja Toleda. Okrog mentorice in uÄ?iteljice geografije JoĹžice ApĹĄner so se zbrali Urh Ĺ pital, Tina Smonkar, Nina KovaÄ?eviÄ?, Dunja Grabner, Lucija ZagruĹĄevcem, Klara MoĹĄkon Frece, Miha KoÄ?evar, Monika VrtaÄ?nik, Lea

Krajnc in Kaja Confidenti, ki so nestrpno priÄ?akovali raziskovanje nove naloge, saj se ob naÄ?rto-

vanju turistiÄ?ne poti in snemanju video spota zanjo zelo zabavajo.

Pripravili so Pikino zeleno avan-

Pikino zeleno avanturo bi mladi turistiÄ?ni vodniki seveda povezali s Pikinim festivalom.

Kovinske skulpture V Muzeju usnjarstva razstavljajo dijaki

Rajko Zaleznik je posebno ponosen na robote, ki so jih dijaki razstavili tudi na strojnih ĹĄolah v Benetkah in Padovi. Nekateri drugi izdelki so na mednarodno izmenjavo potovali v Avstrijo.

Rajko Zaleznik, ki je na Ĺ olskem centru pouÄ?eval obdelovanje kovin, je svoje dijake veÄ? kot desetletje spodbujal, da za zakljuÄ?no nalogo izdelajo kovinsko miniaturo po njegovem naÄ?rtu, pri tem pa izkaĹžejo znanje razrezovanja, vrtanja, spajanja, vijaÄ?enja, struĹženja, frezanja, tudi barvanja, pri vgrajevanju elektronike pa so pomagali dijaki elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Tako je do sredine maja na ogled 58 unikatnih avtomobilov, tovor-

turo. ÂťRazmiĹĄljali smo, kateri del obÄ?ine najslabĹĄe poznamo in je za turiste privlaÄ?en. Tako smo pripravili turistiÄ?no pot, ki povezuje domaÄ?ijo LamperÄ?ek, Vovkov mlin in Grilovo domaÄ?ijo.

Obiskovalce po poti pelje Pika NogaviÄ?ka,ÂŤ je povedala mentorica in dodala, da so se uÄ?enci ob naÄ?rtovanju Pikine zelene avanture nauÄ?ili tudi, kako trĹžiti produkt, saj so ga na trĹžnici morali predstavljati obiskovalcem. To je ĹĄlo dobro tudi Urbanu Ĺ pitalu, ki je namignil, da lahko z navihano Piko hranimo Ĺživali na domaÄ?iji LamperÄ?ek, pri Vovkovem mlinu nameljemo pirino moko za palaÄ?inke, ki jih speÄ?emo in namaĹžemo z domaÄ?o marmelado na Grilovi domaÄ?iji. đ&#x;”˛

tf

njakov, helikopterjev in letal, Ĺžerjavov, lokomotiv, robotov, rudarskih svetilk, tudi premogovniĹĄkih izvaĹžalnih stolpov, ki so jih izdelali dijaki prvih letnikov strojne ĹĄole in tudi prilagojenega programa. ÂťSpoznavali smo jeklo, aluminij, ploÄ?evino in usvajali abecedo strojniĹĄtva. UÄ?ili smo se meriti na pomiÄ?no merilo, roÄ?no Ĺžagati, vrtati, ob tem pa spoznavali naÄ?rte, brez katerih ni moĹžno narediti izdelka,ÂŤ je povedal uÄ?itelj, ki je ponosen na svojo pedagoĹĄko inovativnost, Ä?eprav se ne pohvali rad. Njegovim idejam so prisluhnili tudi sodelavci, pri izdelavi marsikaterega prototipa po novem naÄ?rtu pa so pomagali dijaki. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

14. aprila 2016

Velenjski plesni oder Na letoĹĄnji obmoÄ?ni reviji plesnih skupin so se predstavile ĹĄtiri, odplesale pa so enajst koreografij Velenje, 7. aprila – Velenjska obmoÄ?na izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je na obmoÄ?ni reviji plesnih skupin Velenjski plesni oder gostila mlade ĹĄaleĹĄke plesalke in plesalce. Skupaj jih je bilo okoli 120, druĹžijo pa se v plesnih skupinah Plesnega studia N, OĹ Antona AĹĄkerca, Allegro iz Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki in Venas s CVIU Velenje. Koreografije so na reviji uprizorili prviÄ?, strokovna spremljevalka Mojca Kasjak pa ĹĄe razmiĹĄlja, katere so ji bile najbolj vĹĄeÄ? in jih bo priporoÄ?ila za nastop na regijski reviji.

Otroci zelo radi pleĹĄejo, karkoli jim uÄ?iteljica plesa pokaĹže, pravi vodja OI JSKD Vele-

nje Nina Mavec Krenker, ki je tudi plesalka in koreografinja. ÂťV vrtcu zaÄ?enjajo z ljudskimi plesi in tudi Ĺže spoznavajo gibe umetniĹĄkih plesov. Na reviji je prevladoval sodobni plesni izraz. Sicer pa v Velenju pleĹĄejo tudi hip hop, show dance, klasiÄ?ni balet, a se letos na reviji Ĺžal niso predstavili.ÂŤ Ples je kot vsaka druga umetnost tudi izpoveden. KakĹĄne zgodbe pripovedujejo mladi plesalke in plesalci? ÂťVelikokrat so vzete iz naĹĄega vsakdana. Za mlajĹĄe velikokrat jemljemo motive iz pravljiÄ?nega sveta. Za to revijo sem sama sestavila dve koreografiji.

Potovanje plesalke prikaĹžejo z razliÄ?nimi

naÄ?ini prehajanja od ene do druge toÄ?ke na odru. S srednjeĹĄolsko skupino pa smo pripravile Beli ĹĄum, ki govori o posameznikih, katerih frekvenca niha in tako nastaja beli ĹĄum, ki se je vÄ?asih rad pojavil na analognih televizijah,ÂŤ je povedala in ĹĄe dodala, da veÄ?je plesne predstave velenjskih ustvarjalcev letos ne bo, so pa v tej sezoni pripravili celoveÄ?erno plesno predstavo Mejna Ä?rta, ki so jo premierno uprizorili decembra, zdaj pa jo bodo prijavili na festival Ĺ˝iva in upajo na uvrstitev. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

Godbeniki vabijo na pomladanski potep

V soboto, 16. aprila 2016, bo na sporedu ĹĄe zadnji koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje v jubilejni, deseti sezoni abonmajskega cikla. Godbenikom se bosta na Spomladanskem koncertu v velenjski glasbeni ĹĄoli pridruĹžili odliÄ?ni solistki – vokalistka Sergeja Sagadin in flavtistka Neva Berke. Peti abonmajski koncert se bo v Veliki dvorani Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega v Velenju zaÄ?el ob 19.30 uri. Orkester bo pod taktirko MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a posluĹĄalce popeljal na zanimivo glasbeno potovanje. Prisluhnili boste lahko skladbam Rossinija, Percya Greingerja, Marka MozetiÄ?a, Johđ&#x;”˛ na Mackeya, Janija Goloba ‌, in gotovo neizmerno uĹživali.â€

Kruha in iger

Sama odliÄ?ja Ljubljana, 9. aprila – Na drĹžavnem tekmovanju mladih plesnih tekmovalcev Opus 1 so uspeĹĄno sodelovale tudi velenjske plesalke. Plesalke plesnega studia N Velenje, ki so se z marÄ?evskega predtekmovanja uvrstile na 24. drĹžavno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, so uspeĹĄno predstavile osem miniatur. Priplesale so si ĹĄtiri bronasta priznanja, tri srebrna in eno zlato, ki ga je za solo koreografijo z naslovom Utapljanje prejela Lara Stanković SuĹĄec, njena mentorica pa je Polona Boruta. Solo je plesala tudi Lana Veternik (bron), v duetih pa so plesale Gaja GoleĹž in Ana Novak (srebro), Ĺ˝iva Centrih in Vesna VertaÄ?nik (bron), UrĹĄka Car in Pia ÄŒretnik (bron), Amina Gashi GrebenĹĄek in Lucija Ĺ pital (srebro), MaĹĄa Kaiser in Anja Zaverla (srebro) ter Tanja MitiÄ? in Neja Veternik (bron). đ&#x;”˛

tf

Velenje, 14. aprila – V Galeriji Velenje bodo danes ob 19. uri odprli novo, skupno razstavo Tine Dobrajc in UroĹĄa PotoÄ?nika. Sta lanska nosilca JakopiÄ?evega priznanja, skupaj pa se predstavljata tudi zaradi njune sluÄ?ajno skupne osredotoÄ?enosti na izhodiĹĄÄ?e, ki je povezano z Gustavom Courbetom, angaĹžiranim velikanom slikarstva 19. stoletja. ÂťOba avtorja razstave sta v svojih delih zazrta v kontemplativnost vsakdanjika ter empatiÄ?nost do intimnega in globalnega okolja z avtentiÄ?no ter manifestativno sporoÄ?ilnostjo,ÂŤ je zapisala kustosinja mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Razstava bo na ogled do 21. maja.

O Lampretu in Herbersteinih

klamni listi, ki se nato sploĹĄÄ?ijo v trakove.

Otroci so opazovali mojstrico pri delu in kar kmalu zaÄ?eli tudi sami ponavljati in uresni-

V avli razstava romskega druĹĄtva

Ä?evati njene postopke dela. Kmalu so pod njihovimi prsti nastali prvi izdelki in sploh niso bili slabi! Nazadnje so jih premazali ĹĄe z lepilom za les, ki izdelku da potrebno trdnost, ko se posuĹĄi. Bili so navduĹĄeni nad lastnimi spretnostmi, nekaj novega pa sva se nauÄ?ili tudi uÄ?iteljici.

Sodelovanje med izkuĹĄenimi starejĹĄimi in vedoĹželjnimi mladimi se je spet pokazalo za dobro, zato gospe Danici izrekamo ÂťHvala!ÂŤ.

Zagotovo jo bomo ĹĄe povabili medse, saj nas lahko nauÄ?i ĹĄe marsiÄ?esa. Pa ĹĄe nekaj manj odpadkov bo, Ä?e jih koristno porabimo.

Velenje, 8. aprila – V avli Mestne obÄ?ine Velenje so ob svetovnem dnevu Romov in 20-letnici delovanja Romskega druĹĄtva Romano Vozo iz Velenja odprli fotografsko razstavo. Z njo opozarjajo na svoje aktivno delovanje in ĹĄtevilne projekte, ki jih izvajajo. Na ogled bo do 22. aprila.

PRIDR��I������NA��POD��AVRICO ZNAN

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Nada Ĺ travs

Kaligrafija v Velenju zelo priljubljena Marija Krajnc na Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje vodi kroĹžek kaligrafija ĹĄesto leto.

V letu 2010/2011 so zaÄ?eli pisavo

gotica tekstura, sedaj pa ji vsako leto dodajajo ĹĄe kakĹĄno drugo pisavo. Lepopisje ali kaligrafija, ki izhaja iz grĹĄke besede, je bi-

tf

V petek, 15. aprila, bo ob 19. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj potekala projekcija dokumentarne zgodovinske drame KriĹž in kladivo scenarista in reĹžiserja Bojana Labovića v produkciji Studia Legen, ki govori o Ĺ oĹĄtanjÄ?anu JoĹžetu Lampretu, svojevrstnem tragiÄ?nem junaku svojega Ä?asa, ki se je kot duhovnik zavzemal za socializem in pravice izkoriĹĄÄ?anih ter bil zaradi tega zapostavljen, preganjan in celo izobÄ?en. Dokumentarna drama je nastala po njegovih spominih.

V nedeljo, 17. aprila, pa bodo ob 10. uri na Velenjskem gradu pripravili sreÄ?anje Mladih muzealcev. Tokratno sreÄ?anje so naslovili DruĹžinske fotografije v preteklosti – album druĹžine Herberstein. Otroci bodo s pomoÄ?jo fotografij izvedeli, kakĹĄno je bilo Ĺživljenje plemiĹĄkih otrok đ&#x;”˛ nekoÄ?, v delavnici pa si bodo izdelali svoj foto album.â€

Popestrili pouk likovne umetnosti UÄ?enci imajo ĹĄolski predmet likovni pouk oziroma likovna umetnost, kot se imenuje zadnja leta, obiÄ?ajno radi. Tudi v 4. in 5. razredu na POĹ Vinska Gora ni niÄ? drugaÄ?e.

Minuli teden pa je bila ta vzgoja ĹĄe posebej zanimiva, saj smo v ĹĄolo povabili mojstrico roÄ?nih del Danico Tisnikar, upokojenko iz domaÄ?ega kraja. S sabo je prinesla Ä?udovite izdelke, narejene iz papirnatih trakov odpadnega papirja, predvsem iz reklam. To so bile sklede, koĹĄarice, podstavki za vroÄ?e posode, lepo obleÄ?ene ĹĄkatle za shranjevanje drobnarij ‌ UÄ?encem je pokazala, kako se take stvari naredijo.

Osnova so v rolice zviti re-

đ&#x;”˛

la pred raÄ?unalniĹĄko dobo zelo cenjeno znanje. Vendar razstava v KnjiĹžnici Velenje dokazuje, da je na roko napisano voĹĄÄ?ilo,

opremljeno ĹĄe z roÄ?no izdelano voĹĄÄ?ilnico, morda s klekljanim vzorcem, vezenino ali narejeno kako drugaÄ?e, nekaj povsem osebnega in pritegne vedno veÄ? ljudi, da se lotijo te zanimive in posebne pisave, napisane s Ä?rnilom in peresnikom. Pisavo se uÄ?ijo po osnovnih korakih in sklopih. NajlepĹĄi odtenek in starinskost izdelkom daje rjava barva.

V KnjiĹžnici Velenje so odprtje razstave popestrile pevke Lastovke in kitaristke univerze. Razstava je na ogled do 22. aprila. đ&#x;”˛

Va�ljeni���v�is��na��ols�i�cen�er�Velenje.

Pros�a�mes�a�so��e�v�vseh��ro�ramih.

MOŽNOS�����NOS��������������O��6.��.���16.

Marija Skrt

UdeleĹženci univerze so postali pod vodstvom Marije Krajnc pravi mojstri

T����l�����������Velenje ����������������n��@scv.si

www.scv.si

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Ĺ˝ivi svoje sanje Nastja Vodenik iz Gornjega DoliÄ?a je ponosna Ä?lanica svetovno znane vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile Tina Felicijan

Petje je Ĺže od nekdaj bilo njena velika strast. V osnovni ĹĄoli je pela v ĹĄolskem zboru in v zboru Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega. Nato se je vpisala na umetniĹĄko gimnazijo v Velenju, v tistem Ä?asu pa je petje zaradi pomanjkanja Ä?asa – profesionalno je trenirala latinskoameriĹĄke plese – popolnoma opustila. ÂťKo sem se konec leta 2011 odloÄ?ila konÄ?ati plesno kariero, med drugim tudi zaradi Ĺželje po ukvarjanju s petjem, sem Ĺželela preizkusiti Ä?im veÄ? novih stvari. Opravila sem avdicijo za muzikal Aladin v organizaciji Festivala Velenje, kar je bila Ä?udovita izkuĹĄnja. V pribliĹžno istem obdobju sem se na priporoÄ?ilo takratnega fanta prijavila na avdicijo za Perpetuum Jazzile. Avdicijo sem na svoje ve-

liko preseneÄ?enje opravila in moja odloÄ?itev, da se prijavim, se je pokazala za pravo, saj od marca 2012 resniÄ?no Ĺživim svoje sanje,ÂŤ je svojo zgodbo predstavila Nastja Vodenik.

SpoĹĄtujejo lokalno glasbo

ÂťPerpetuum Jazzile je naÄ?in Ĺživljenja in sopevci moja druga druĹžina,ÂŤ je v najinem dopisovanju iz Bostona nadaljevala ĹĄtudentka umetnostne zgodovine in anglistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se kljub vsem obveznostim ukvarja ĹĄe z liÄ?enjem. ÂťVeliko Ä?asa preĹživimo skupaj: vaje vsaj dvakrat na teden, koncerti, nastopi, turneje, avdio in video snemanja, vse to pa zaÄ?inimo z obÄ?asnimi druĹžabnimi dogodki, ki dodatno poskrbijo za povezanost skupine.ÂŤ

ÂťKdo ve, mogoÄ?e pa bodo posluĹĄalci, ki bodo obiskali koncert v Velenju, dobili priloĹžnost izkusiti, kako je z nami na odru,ÂŤ vabi Nastja Vodenik, ki se tega koncerta posebno veseli, saj se vraÄ?a k domaÄ?emu obÄ?instvu.

Biti na odru je neverjetna izkuĹĄnja, pravi Nastja. ÂťTrdo delo, ki ga vsak pevec vlaga, in odrekanja, ki so neizogibna, se poplaÄ?ajo, ko te obÄ?instvo sprejme,

ko ljudi navduĹĄiĹĄ in se ustvari pretok pozitivne energije med pevci na odru in posluĹĄalci. Ko stojim na odru, ta navdihujoÄ? in izpopolnjujoÄ? obÄ?utek vedno dobim.ÂŤ Program Ä?lani izbirajo na razliÄ?ne naÄ?ine: v skupini je oblikovan odbor za repertoar, ki odloÄ?a o izboru novih skladb, ki jih predlagajo pevci sami. Velikokrat pri finalnem izboru z glasovanjem sodelujejo vsi. ÂťVÄ?asih izberemo skladbo zaradi specifiÄ?ne priloĹžnosti: tako smo makedonsko Jovano jovanke izbrali za koncert na Ohridskem festivalu, venÄ?ek nemĹĄkih komadov za nemĹĄko turnejo, Stand By Your Man za ameriĹĄko turnejo ... Gledalcem poskuĹĄamo s tem izkuĹĄnjo naĹĄega koncerta ĹĄe bolj pribliĹžati in pokazati tudi spoĹĄtovanje do lokalne glasbe.ÂŤ Kaj bodo zapeli v Velenju? ÂťVeliko novosti, priredbe novih hitov, kakĹĄno naĹĄo avtorsko skladbo, seveda pa na programu ostaja nekaj klasik, brez katerih ne gre,ÂŤ je namignila Nastja in povabila obÄ?instvo, naj ob vstopu v dvorano pozabijo na vse morebitne teĹžave, se sprostijo, zapojejo s Perpetuum Jazzile, pleĹĄejo in đ&#x;”˛ preprosto uĹživajo. â€

Zapeli tudi odrasli pevski zbori Na obmoÄ?ni reviji odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline Pozdrav pomladi sodelovalo 16 zborov Velenje, 10. aprila – RazliÄ?ne zasedbe odraslih pevskih zborov – od meĹĄanih, do Ĺženskih in moĹĄkih – so na dveh koncertih pozdravile pomlad. Okoli 420 pevk in pevcev razliÄ?nih starosti je pod taktirkami priznanih zborovodkinj in zborovodij izvedlo po eno ljudsko pesem, eno pesem slovenskega avtorja in zadnjo po svojem izboru. ÂťProgram je bil tudi tokrat zastavljen zelo pestro in ambiciozno,ÂŤ je povedala vodja OI JSKD Velenje Nina Mavec Krenker. Budno ga je spremljala strokovna spremljevalka Jerica Gregorc Bukovec, ki je podala okvirno oceno zborovskega petja v dolini. NastopajoÄ?e zbore je razdelila v tri kvalitativne nivoje: obmoÄ?ni, regijski in drĹžavni. Kateri zbori naj se na osnovi kakovostne izvedbe prijavijo na regijsko tekmovanje, ki bo potekalo novembra, pa bo ĹĄe sporoÄ?ila. †đ&#x;”˛ tf, foto: Ksenija Mikor

Poklon glasbenikov in obÄ?instva Velenje, 9. aprila – Za veliki skupinski koncert ĹĄaleĹĄkih glasbenikov, na katerem so preigrali uspeĹĄnice kultnega benda MotĂśrhead, so se zbrali mladi in starejĹĄi bolj ali manj aktivni glasbeniki iz desetih ĹĄaleĹĄkih bendov, med drugim Big Addiction, Cor-

dura, Son&Son, UPG, Kholn, ponovno pa tudi Ä?lani Ĺže ugaslih bendov Kaoz, Wreck in KliniÄ?ni testiranci. Povabil jih je Aleksander TrivunoviÄ?, Ä?lan letos ustanovljenega glasbenega druĹĄtva Fortis, ki se ukvarja z organizacijo koncertov in pomaga ben-

dom pri snemanju in izdajanju glasbe ter prodaji albumov. Kot zvesti posluĹĄalec MotĂśrhead in glasbe, ki ga je izoblikovala kot osebnost, pravi, se je domislil, da bi preminulemu Ä?lanu benda Lemmyju izkazali spoĹĄtovanje s posebnim tribute koncertom.

Bobnar, kitarist in basist, ki trenutno igra v bendih Something

Small, Kholn ter s Ä?lani prvega benda Chimera, je zbral 27 glasbenikov, ki so v sedmih zasedbah odigrali 19 komadov in razvneli izjemno ĹĄtevilno obÄ?instvo. To se je ĹĄe posebno razveselilo lokalnih glasbenih legend, ki so le ĹĄe redki gostje odrov, a oÄ?itno niso izgubili obÄ?utka za glasbo in nastope. Pokazali so, da lahko sodelujejo in nastopajo tudi v meĹĄanih unikatnih zasedbah. đ&#x;”˛

tf

14. aprila 2016

DNK druĹžbe 2050 AleĹĄ OjsterĹĄek

V teh dneh se gradi temelj naĹĄe realnosti leta 2050. Novembra 2015 je skupina petdesetih drĹžavljanov, predstavnikov razliÄ?nih podroÄ?ij slovenske druĹžbe, na tridnevni delavnici z naslovom ÂťPrihodnost ni daleÄ?. Slovenija 2050ÂŤ prispevala k oblikovanju prvega osnutka vizije Slovenije do leta 2050, v marcu in aprilu je pripravljenih veÄ? delavnic, kjer imamo vsi prebivalci Slovenije moĹžnost vizijo so-ustvarjati. Slovenija je v procesu naÄ?rtne preobrazbe.

Prvi osnutek vizije je preplet petih tem, kot so: kakovost Ĺživljenja; inovativna druĹžba; zaupanje; znanje in veĹĄÄ?ine ter identiteta Slovenije. Osnutek odpira sooÄ?enje z globalnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, boj proti podnebnim spremembam, nagel tehnoloĹĄki razvoj in naraĹĄÄ?ajoÄ?a neenakost. Delovanje na teh podroÄ?jih naj bi naĹĄi druĹžbi omogoÄ?ilo preobrazbo v trajnostno druĹžbo, ki bo ohranjala ravnoteĹžje med okoljsko, socialno in gospodarsko dimenzijo trajnostnega razvoja. To nam nalagajo tudi cilji za trajnostni razvoj in preteĹžno lastna odgovornost do prihodnjih generacij.

Uvodna delavnica oblikovanja izhodiĹĄÄ? vizije je zdruĹžila skupino petdesetih posameznikov s povpreÄ?no starostjo pod 40 let, uravnoteĹženo glede na spolno strukturo ter z zagotovljeno dobro pokritostjo glavnih podroÄ?ij dela, znanj in zastopanosti slovenske druĹžbe. Temu delu zdaj sledijo sooÄ?enja ĹĄirĹĄe javnosti, jasno pa je mogoÄ?e zaznati, da naÄ?rt izvedbe procesa naÄ?rtovanja sledi naÄ?elu vse-vkljuÄ?ujoÄ?ega in poudarja, da smo drĹžavljanke in drĹžavljani Slovenije kljuÄ?ni pri oblikovanju svoje prihodnosti.

BoljĹĄa kakovost Ĺživljenja je nekaj, k Ä?emur stremimo vsi in Ä?e Ĺželimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseÄ?i premik iz obiÄ?ajne osredotoÄ?enosti na gospodarsko rast k blaginji. Prav zaradi spremembe miselnosti v smeri druĹžbene odgovornosti leta 2050 Ĺživimo bolje, bolj zadovoljno in dlje. To nam je uspelo, ker smo motivirani in kaĹžemo veÄ? drznosti, poguma, samoiniciativnosti in osebne odgovornosti na vseh podroÄ?jih druĹžbenega Ĺživljenja. Zdravo okolje in naÄ?in Ĺživljenja sta osnova za zdrav Ĺživljenjski slog, ki se poslediÄ?no odraĹža tudi v veÄ?ji stopnji sploĹĄnega zadovoljstva ljudi, njihovega zdravja, viĹĄji delovni produktivnosti ter boljĹĄem strukturiranju Ä?asa.

V gornjem odstavku gre za del besedila, ki bi ga Ĺže lahko imenovali jedrni del, osredotoÄ?enje za nadaljnjo razpravo. V tem duhu struktura ostaja enaka, pozitivno konotirana naracija, ki pozdravlja naĹĄ doseĹžek v letu 2050. Tej temi sledijo odstavki, ki poudarijo doseĹžke na podroÄ?jih odprte in inovativne druĹžbe kreativnih posameznikov, druĹžbe, kjer velja stopnja velikega zaupanja, tako za drĹžavo kot za njene drĹžavljane, nadalje skupnost posameznikov z obilo znanja in razvitimi veĹĄÄ?inami za Ĺživljenje, ter skupnost z razvito nacionalno in evropsko identiteto.

Tudi, Ä?e si Ä?lovek nadene najbolj kritiÄ?na oÄ?ala, bo pogled lahko zajel zgolj isto druĹžbo - v razmiĹĄljanje je vabljena sedanja generacija in na pleÄ?ih te leĹži tudi odgovornost do prihodnjih rodov. Temu se objektivno ni mogoÄ?e izogniti.

Uvodnim korakom daje elemente gotovosti in odvraÄ?a od pomislekov, da gre za ad-hoc politiÄ?no zgodbo tudi sodelovanje Ä?lanov druĹžbe, ki prihajajo iz naĹĄih srediĹĄÄ? odliÄ?nosti, kot je npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je v zbrani uvodni skupini pomembno zastopana.

RazmiĹĄljanje o DNK druĹžbi v podzavesti prikliÄ?e tudi ravnanja na naĹĄi lokalni ravni. Imamo ĹĄtevilne potrditve, da smo za potrebe odloÄ?evalskih procesov Ĺže precej dobro opolnomoÄ?eni in imamo veĹĄÄ?ine sodelovanja pri zastavljanju skupnih ciljev odliÄ?no razvite. SlabĹĄi smo v oceni uresniÄ?evanja, bi alternatorsko dodal in razmiĹĄljal dalje, Ä?e ne bi to ĹĄlo Ĺže izven zastavljenega okvirja.

V dnevnem iskanju odgovorov veÄ?krat tudi na vpraĹĄanja, ki imajo le bore malo elementov za sklepanje, lahko pomaga tudi zavedanje, da smo kot druĹžba enotni v predstavi, kam gremo in kakĹĄen DNK bi torej moral opredeljevati druĹžbo Ä?ez nekaj desetletij. Nekako se zdi, da bi Ĺ aleĹĄka dolina lahko svoj vagon pripela na vzpostavljajoÄ?o kompozicijo. Vlak je na postaji. đ&#x;”˛

Znova blesteli naĹĄi mladi pevci Na oder so se vrnili tudi Kaoz. Pevec Dejan Ä?orÄ‘ević Ä?oko si je narisal Lemmyjev atribut, kitarist je MatjaĹž Zajc, za bobni pa je Aleksander TrivunoviÄ?. Foto: Tilyen Mucik

Zagorje ob Savi – Na letoťnjem drŞavnem tekmovanju otroťkih in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi minuli teden je nastopilo 2000 pevcev, 52 zborov, zapeli so 188 skladb 53 slovenskih in 30 tujih avtorjev.

Med njimi so Ä?lani Ĺžirije, v kateri sta bili iz Ĺ aleĹĄke doline tudi Danica PireÄ?nik in Anka

Jazbec, sliĹĄali kar 22 slovenskih novitet. SodelujoÄ?i zbori iz regije SaĹĄa so znova potrdili, da je zborovska dejavnost na visoki ravni.

Med otroĹĄkimi zbori je namreÄ? zbor glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, ki ga vodi Manja GoĹĄnik Vovk, prejel zlato priznanje z odliko. Zbral je 93,7 toÄ?ke. Poleg tega je prejel posebno priznanje kot najboljĹĄi otroĹĄki zbor 25. revije, Katja Ĺ˝liÄ?ar Marin pa kot najboljĹĄa korepetitorka. Prejel je ĹĄe posebno priznanje za najboljĹĄo sestavo sporeda pri otroĹĄkih zborih. Med dobitniki

zlatega priznanja z odliko je bil tudi otroĹĄki zbor osnovne ĹĄole Gorica Velenje, ki ga vodi Mihaela BritovĹĄek. Osvojil je 90 toÄ?k.

Med mladinskimi zbori je znova blestel zbor Osnovne ĹĄole Nazarje, zborovodkinja Katja Gruber. Za zbranih 93 toÄ?k je prejel zlato priznanje z odliko ter posebno priznanje kot najboljĹĄi mladinski zbor 25. revije.

Zlato priznanje z odliko je prejel za zbranih 88,3 toÄ?ke ĹĄe zbor velenjske glasbene ĹĄole, ki ga vodi Tea Plazl. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

Medij, ki ga Ĺže od nekdaj obÄ?uduje Grega Bevc je privrĹženec radija Ĺže od malih nog, z Radijem Velenje pa sodeluje od leta 2006, a le kot tonski tehnik. “Mikrofonu se ĹĄe uspeĹĄno upiram ‌ he, he, mogoÄ?e pa bo to tudi kdaj v prihodnje,â€? pravi in dodaja: â€œĹ˝e kot mulc sem v bloku navijal radio na glas, tako da so se sosedje kar “kriĹžaliâ€?. Zato je bila edina logiÄ?na reĹĄitev, da grem na radio, da bo v bloku vsaj malo miru.â€?

Nedeljski popoldnevi so kljub njegovemu napornemu urniku namenjeni “tehniÄ?nemuâ€? spremljanju voditelja popoldanskega programa. DruĹženje traja, pravi, le nekaj ur in v tem Ä?asu poskuĹĄa zadovoljiti posluĹĄalce z izborom glasbe. ÄŒeprav se preko radijske frekvence 107,8

11

107,8 MHz

14. aprila 2016

megahercev druĹži s posluĹĄalci kratek Ä?as, ga napolni s posebno energijo, saj je radio medij,

ki ga Ĺže od nekdaj obÄ?uduje. “Rad poskrbim za dobro razpoloĹženje v studiu in pred ra-

Grega Bevc: Âť Rad poskrbim za dobro razpoloĹženje v studiu in seveda pred radijskimi sprejemniki z dobro glasbo. Sedaj kdaj pa kdaj zavrtim ĹĄe kakĹĄno otroĹĄko skladbico.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

dijskimi sprejemniki predvsem z dobro glasbo. Moj glasbeni izbor je v zadnjem Ä?asu ĹĄirĹĄi za eno zvrst – z glasbo za naĹĄe najmlajĹĄe. VeÄ?ino svojega prostega Ä?asa, ki mi ga zelo primanjkuje, namreÄ? namenjam svoji hÄ?erki in upam, da mi posluĹĄalci preveÄ? ne zamerijo, Ä?e zavrtim tudi kdaj kakĹĄno otroĹĄko pesmico.â€?

Poleg rojstva hÄ?erke, ki mu je Ĺživljenje dodobra obrnila na glavo, mu je preteklo leto prineslo tudi novo zaposlitev. Trenutno je ĹĄe v fazi izobraĹževanja za uniformnega policista. Po zakljuÄ?enem ĹĄolanju pa upa, da se bo s posluĹĄalci in posluĹĄalkami Radia Velenje pogosteje sliĹĄal preko radijskih valov kot na cesti. đ&#x;”˛

1. ROCK PARTYZANI feat. ROK'N'BAND - Hey Baby 2. NINO - Mojito 3. DJOMLA FT. REBEKA DREMELJ - Do Jadrana Rock Partyzani in Rok Ferengja, pevec skupine Rok'n'band, so Ĺže leta 2011 sodelovali pri skladbi Time for Revolution, s katero so nastopili na Emi. Tokrat sta skupini zdruĹžili moÄ?i v skladbi Hey Baby, ki jo je v originalu daljnega leta 1961 prepeval Bruce Channel. Skladba je enostavna, Ĺživahna in Ĺžurerska, zato so prepriÄ?ani, da bo velika uspeĹĄnica, ki si jo bo obÄ?instvo na koncertih veselo prepevalo in ob njej tudi zaplesalo.

tp

GLASBENE novice

Umrl ameriĹĄki country pevec Merle Haggard Minuli Ä?etrtek je prav na svoj 79. rojstni dan je na svojem domu v Kaliforniji zaradi pljuÄ?nice umrl ameriĹĄki pevec Merle Haggard, ki je veljal za legendo country glasbe. Glasbenik je v svoji 60-letni karieri napisal in odigral zavidljivo ĹĄtevilo pesmi, od katerih se jih je veÄ? kot 30 uvr-

nning izdala leta 2010. Skupina, ki se uradno sicer ni nikdar razĹĄla, je nase opozorila predvsem s svojim tretjim albumom Elephunk, ki ga je izdala leta 2003.

Takrat je zavzela glasbene lestvice in si pridobila ĹĄtevilne oboĹževalce z uspeĹĄnicami, kot so Where Is The Love, Shut Up, I Gotta Felling in druge. Uradno skupina obstaja Ĺže od leta 1995, zadnjiÄ? pa so skupaj na odru stali konec leta 2011. Skupino, ki je doslej po vsem svetu prodala Ĺže veÄ? kot 35 milijonov albumov, poleg Willa sestavljajo ĹĄe Fergie, Apl.de.ap in Taboo.

Tanja Žagar vabi v Celje

stilo na vrhove ameriĹĄkih country lestvic. Zaslovel je leta 1969 z uspeĹĄnico Okie From Muskogee, ki je postala himna mladih, ki se niso pridruĹžili alternativnim druĹžbenim gibanjem v 60. letih. V svojih pesmih, med najbolj znamenitimi tovrstnimi je Workin' Man Blues, se je zavzemal za delavski razred in malega Ä?loveka, kritiziral je vojno v Iraku in podpiral demokrate. IzraĹžal je tudi solidarnost do AfroameriÄ?anov. Za svoje ustvarjanje je prejel ĹĄtevilne nagrade, med drugim veÄ? grammyjev, tudi za Ĺživljenjsko delo.

Black Eyed Peas zdruĹženi za album Will.i.am, Ä?lan skupine Black Eyed Peas, je razkril, da se obeta ponovna zdruĹžitev skupine, ki je svoj zadnji album The Begin-

Tanja Ĺ˝agar je nedvomno ena najbolj popularnih pevk zabavne glasbe. Pohvali se lahko z najbolje prodajanimi albumi in tudi Ĺže ĹĄestim Vikendovim albumom popularnosti. Lani je razprodajal halo Tivoli, ta petek pa se bo predstavila obÄ?instvu v naĹĄi neposredni bliĹžini, v Celju, kjer bo tudi zakljuÄ?ila praznovanje desetletnice svojega samostojnega glasbenega ustvarjanja. ÂťZame kot glasbeno izvajalko je zvesta publika, ki obiskuje moje koncerte in nastope najveÄ?ja nagrada in hkrati tudi najveÄ?ji uspeh. Zavedam se, da mi s tem ljudje izkaĹžejo veliko priznanje, spoĹĄtovanje in tudi zau-

panje, zato svoje delo opravljam zelo odgovorno in profesionalno. Ta pripadni in srÄ?ni odnos, ki ga imamo z mojimi posluĹĄalci mi zelo veliko pomeni,ÂŤ pravi Tanja, ki pripravlja svoj peti album, za katerega je prepriÄ?ana, da bo carsko odliÄ?en. NaÄ?rtuje veliko koncertov in veliko jesensko turnejo, tako da Ä?asa za tradicionalno Ĺ˝agarijo to sezono ne bo, bo pa jeseni skupaj s svojo skupino Avantura zabavala goste na kriĹžarki.

Slovenska polka in valÄ?ek Minuli petek se je v PodÄ?etrtku odvil Ĺže na 21. festivalu Slovenska polka in valÄ?ek, ki ga vsa leta organizira RTV Slovenija. V tekmovalnem delu se je predstavilo ĹĄest polk in ĹĄest valÄ?kov, izvajalci pa so se potegovali za tri

loti po mnenju strokovne Ĺžirije, ki so jo sestavljali Smiljan Greif, Irena VrÄ?kovnik, Slavko Avsenik mlajĹĄi, Lado Ĺ urla in Janez Dolinar, pa je prejela pesem V srcu si ansambla Sekstakord.

Znan vrstni red na Evroviziji 2016 Gostiteljica Evrovizije 2016, ĹĄvedska nacionalna televizija SVT, je sporoÄ?ila vrstni red obeh polfinal. Slovenija bo nastopila v drugem polfinalu, in sicer v Ä?etrtek, 12. maja, skupaj z nami pa bodo nastopili ĹĄe Albanija, Avstralija, Belorusija, Belgija, Bolgarija, Danska, Makedonija, Gruzija, Irska, Izrael, Latvija, Litva, NorveĹĄka, Poljska, Romunija, Srbija, Ĺ vica in Ukrajina.

Slovenska evrovizijska predstavnica ManuElla se bo s skladbo Blue and Red v drugem polfina-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Gadi – A si kej nora name Klapa Gallus – Le spomin deklica Ansambel Petka – Mami za praznik Ansambel Rosa – Ljubezni sila Fantje izpod Lisce – PleĹĄiva Modrijani – Ljubil bi te neĹžno Munda Ĺ tajerci – Ne morem naprej Fantje z vseh vetrov – Skupaj zapuĹĄÄ?ajva mladost Mika nas – Spomni se name Slovenski zvoki – Daj mi srce

www.radiovelenje.com

MONOM Pod okriljem diskografske hiĹĄe Plusquam Records Labelgroup je izĹĄel prvi iz serije EP-jev, ki jih bo Stane Ĺ pegel z imenom Monom v prihodnjih mesecih objavil pri tej nemĹĄki zaloĹžbi. EP Seacrets prinaĹĄa ĹĄtiri nove chillout skladbe, prvi single pa nosi naslov Mermaidman.

nagrade – dve nagrajeni viĹži je izbralo obÄ?instvo s telefonskim glasovanjem, eno pa strokovna Ĺžirija. Nagrado za najboljĹĄo polko festivala je prejela skladba Pazi se na morju v izvedbi ansambla Veseli Dolenjci. Nagrado za najboljĹĄi valÄ?ek je prejela viĹža ÄŒe lahko bi me sliĹĄala v izvedbi ansambla Naveza. Nagrado za najboljĹĄo skladbo festivala v ce-

lu predstavila kot 11.Prvi polfinalni veÄ?er bo v torek, 10. maja, v finale pa se bo iz vsake polfinalne skupine uvrstilo 10 drĹžav.

V sobotnem finalu, ki bo 14. maja v Stockholmu, se bodo polfinalnim izbrankam pridruĹžile ĹĄe NemÄ?ija, Italija, Ĺ panija, Francija in Velika Britanija ter gostiteljica Ĺ vedska, ki so tja uvrĹĄÄ?ene Ĺže neposredno.

SOPRANOS Pred prihajajoÄ?im poletjem se je skupina Sopranos odloÄ?ila, da izda skladbo v ritmu rumbe, ki vas bo zazibala v poletje. Gre za priredbo njihove pop-rock balade iz leta 2014, za katero je glasbo in besedilo napisal Frenk Nova, gonilna sila skupine.

SOUND ARSON 6.3 V soboto, 16. aprila, se bodo v okviru dogodka Sound Arson 6.3 v kolaĹžu alternativne glasbe v velenjskem eMCe placu zvrstili ameriĹĄki art rockerji Qui, progresivni stonerji Jegulja, posthardcorovci

Nesseria iz Francije in mariborska grunge skupina Lipstick Stain.

MAX JAZZ Danes zveÄ?er, v Ä?etrtek, 14. aprila, bo v klubu Max jazzovski dogodek z naslovom Milan Stanisavljević Soundquest feat.

Jadranka Juras / Family Affair 2, Piano Trio and Vocals. Nastopili bodo Milan Stanisavljević – klavir, Milan Nikolić – kontrabas, Andjelko Stupar – bobni in Jadranka Juras – vokal.

RADIO MONDO Skupina Radio Mondo, ki jo sestavljajo klaviaturist Urban GrebenĹĄek, kontrabasist Nino De Gleria, tolkalec BlaĹž Celarec, violinistka Jelena Ĺ˝drale in Matej Mijatović, interpret ter avtor veÄ?ine skladb, s pesmijo Vikend ljubimca napoveduje izid prvenca Zgodba za dva. Njegov izid bo pospremila koncertna promocija na 9. festivalu sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.

Naš ­čas, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

14. aprila 2016

⏪

Blaž Košorok (prvi z leve) in Rajko Džordževič imata skupno to, da sta direktorja. Prvi je generalni HSE-ja, drugi tudi lastnik VTV-ja. Komu gre boljše, Čvek ve.

Verjame pa tudi, da si imata kot vodilna marsikaj povedati. Očitno pa je tema, o kateri razpravljata, zelo aktualna. Čvek sicer misli, da ni šlo za energetiko niti za davčne oaze, bolj za skupne izzive. Ni namreč ravno v navadi, da bi Košorok tako zavzeto prisluhnil komu iz Šaleške doline.

⏬

Če ste mislili, da grafični oblikovalec Stane Hafner prosi, ni res! Ne spozna se namreč le na razporejanje črk in slik, ampak tudi na notranji dizajn. Velenjsko knjižnico je premeril od stebra do stebra in izračunal razdaljo med knjižnimi policami do centimetra natančno.

Komaj so mu preprečili, da bi zaradi pravega razmerja poleg polic premaknil še stebre.

frkanje » Levo & desno «

Prepoznavnost Se lahko tudi Slovenija »spomni« nekaj podobnega kot Panama? Le tako bi postala prepoznavna po vsem svetu!

Stavka Energetiki še kar stavkajo.

Zadeve se namreč še nikakor niso ohladile. Še bolj se segrevajo.

Samo kako?

Marsikdaj nas kdo »podučuje«, da moramo živeti do konca. Mislijo pač, da moramo do konca živeti aktivno. Teže je take, ki živijo iz dneva v dan, prepričati o tem.

»Si ga ti dobila?« je obupavala Mojca Rep.

Bolj odprta

»Še ga lovim,« se ni predala Breda Kolar.

V Šmartnem ob Paki menijo, da dajo za knjižnično dejavnost toliko denarja, da bi bila lahko enota knjižnice pri njih odprta več dni v tednu. A očitno je lažje zagotoviti denar kot obiskovalce.

Velenjsko brezplačno brezžično internetno omrežje namreč.

Dobro in slabo

ZANIMIVOSTI naseljeni za kratek čas, kar je bil kratek, a neuspešen poskus kolonizacije. Point Rosee bi lahko to teorijo podprl ali pa popolnoma ovrgel, če ga bomo umestili v drugo obdobje. Izkopavanja dokazujejo, da so bili Vikingi v Severni Ameriki veliko dlje časa, kot smo mislili do zdaj,« je razložil arheolog Douglas Bolender.

Tulipan za vsakega Slovenca V Volčjem Potoku tudi to pomlad pripravljajo bogato razstavo cvetja, ki bo na ogled že od prihodnjega tedna dalje (od 23. aprila). Gre za že 25. spomladansko razstavo cvetja, v okviru katere bo tudi to leto za vsakega Slovenca zacvetel po en tulipan, ob tem pa bo na ogled še vrtnarska oprema in novi modeli dinozavrov. Ob tem cvetličarje skrbi toplo vreme. »V parku je pomlad že v polnem razcvetu. Za zdaj so glavni igralec narcise, kmalu pa jih bodo začeli nadomeščati tulipani. Računamo na kakšno ohladitev, da bodo tulipani počakali in da se bodo tudi začeli kazati, ko bi jih mi želeli ljudem pokazati v najboljšem stanju,« je povedal Matjaž Mastnak. Dodal je še, da bo to leto mogoče videti 300 vrst tulipanov.

So Ameriko v resnici odkrili Vikingi? Čeprav smo se v šoli učili, da je Ameriko odkril Krištof Kolumb, trditev morda ni resnična: pred

Zgradili bodo novo najvišjo stavbo na svetu

kratkim so namreč arheologi odkrili nove dokaze o vikinški poselitvi Severne Amerike. Prvi evropski pomorščaki naj bi v Severno Ameriko prispeli že več stoletij pred rojstvom Krištofa Kolumba. Pred približno tisoč leti naj bi tja odpluli Vikingi, ki so zgradili mesto v L'Anse aux Meadows na Novi Fundlandiji, ki je bilo tudi prvo tovrstno najdišče arheologov – zdaj pa so arheologi odkrili mesto, ki se nahaja nekaj sto kilometrov nižje od prve naselbine, na polotoku Point Rosee. Odkritje nakazuje na to, da so bili Vikingi tam naseljeni dlje časa in so tudi potovali v notranjost celine, kar so arheologi do zdaj zavračali. »Prva najdba dokazuje, da so bili Vikingi tam

tel in nekaj restavracij, arhitekt pa je projekt imenoval za Eifflov stolp 21. stoletja. Kot je pojasnil, je navdih iskal v zgodovini, pri babilonskih vrtovih.

Kavarne z ježki Pred dobrim letom se je tudi v Sloveniji odprla prva mačja kavarna, v kateri se lahko obiskovalci ob pijači igrajo z več mačkami, ki tam živijo – ker je to seveda njihov dom, obiskovalci pa so samo začasni gostje, se

Svoboden po 33 letih Minuli teden so na prostost po 33 letih letih v zaporu izpustili nekdanjega ameriškega pomorščaka Keitha Harwarda, ki je bil leta 1982 po krivem obsojen na dosmrtno ječo zaradi posilstva in umora. Harwarda so obsodili na podlagi pričanja strokovnja-

V Dubaju so napovedali gradnjo nove stavbe, ki bo še višja od trenutno najvišje na svetu, stolpnice Burdž Kalif (tudi ta, mimogrede, stoji v Dubaju). Za načrti stoji podjetje Emaar Properties, katerega direktor je napovedal,

da bo nova stavba nekoliko višja od Burdž Kalifa – koliko, ni želel izdati. Je pa povedal, da tokrat nimajo v mislih stolpnice, temveč razgledni stolp, podprt z jeklenicami. Imel naj bi vrsto razglednih ploščadi, na katerih naj bi zasadili vrtove z drevesi, ter vrteče se steklene balkone Prostora bo tudi za butični ho-

te tu in tam kakšen zbode,« je povedala enajstletna britanska obiskovalka Anna. »Ljudem smo želeli pokazati še drugo, prijaznejšo plat ježev, za katere mnogi mislijo, da so naporni domači ljubljenčki. S tem, da se jih lahko dotaknejo, bodo ljudje morda o njih dobili drugačno mnenje,« pa je pojasnila Mizuki Murata, ki dela v zajčji kavarni v isti stavbi.

morajo oni prilagoditi pravilom živali. A mačje kavarne v svetu pravzaprav niso nič novega, poleg njih so v večjih mestih začeli odpirati še kavarne s psi, sovami in zajci. Posebej veliko tovrstnih idej je zaživelo v Tokiu, kjer je meščane pred kratkim posebej razveselilo odprtje kavarne, v kateri kraljujejo ježki. V kavarni Harry v steklenih terarijih živi od 20 do 30 ježev različnih vrst, za uro igranja in crkljanja z njimi pa boste med tednom odšteli osem evrov, ob koncu tedna in praznikih pa še kakšnega več. »Vsi ježki so prijazni, pa čeprav

ka, ki je ugotovil, da odtisi ugriza na posiljeni ženski ustrezajo odtisu njegovih zob, dobra tri desetletja kasneje pa so testi DNK pokazali, da je posilstvo ženske in umor njenega moža storil neki drug pomorščak, ki je medtem že umrl v zaporu, kjer je za zapahi sedel zaradi nekega drugega zločina. Kakšni so občutki in težave nedavno izpuščenega zapornika, si lahko le predstavljamo.

Oaze so v suhi Afriki nekaj zelo dobrega. Davče oaze ponekod drugje pa zvenijo kot nekaj slabega. Nikakor ne za vse.

Premik Ob raznih težavah našega kmetijstva nekateri pravijo, da podeželje ni več stvar le levice. Je pa pogosto res, kot da to področje mnogi obravnavajo z levo roko.

Zdravljenje Direktorju Bolnišnice Topolšica se izteka mandat.

Po sili razmer je bila primarna dejavnost primarija energetsko zdravljenje bolnišnice.

Križ Nekateri se še vedno ne morejo sprijazniti s križem. Drugim je križ nujno potreben za preživetje.

Rdeči križ.

Vsem ne pomaga Pri nas so vse bolj znani množični blagoslovi motorjev in motoristov. A preveč motoristov se premočno zanaša samo na tovrstno zaščito od zgoraj.

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

SVET OKTANOV

14. aprila 2016

v o n a t k o Svet

Pomlad je tu, ponovno bo čas za zanimiva potepanja. Zato smo vam skušali približati delček avtomobilske ponudbe v naši regiji. Še prej pa kratek nasvet za večjo varnost. Srečno vožnjo!

Najpogostejše napake voznikov na krožnih križiščih Uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji je očitna. Z vidika varnosti so zelo dobrodošla, vendar je pogostokrat moč opaziti, da imajo vozniki nemalo težav pri manevriranju.

Poglejmo nekaj primerov: • Nadaljevanje vožnje po zunanjem prometnem pasu: oba prometna pasova, notranji in zunanji, sta namreč namenjena zapuščanju krožnega križišča. V tem primeru je z zunanjega prometnega pasu prepovedano nadaljevati vožnjo po krožnem križišču. To prepoveduje neprekinjena ločilna črta in zarisana puščica na vozišču. Voznik modrega osebnega avtomobila bi moral zapustiti krožno križišče.

• Zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu: v tem primeru je prepovedano zapustiti krožno križišče, ker zunanji prometni pas (kljub dvema izvoznima pasovoma) ni izključno namenjen zapuščanju letega (ni označen z neprekinjeno ločilno črto).V tem položaju voznik modrega osebnega avtomobila nikakor ne vidi, ali namerava rdeči osebni avtomobil na zunanjem prometnem pasu zapustiti križišče ali pa bo nadaljeval vožnjo po krožnem križišču. Zato voznik modrega osebnega avtomobila odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas.

• Prepozno razvrščanje na zunanji prometni pas: modri osebni avtomobil s prepoznim premikom na zunanji prometni pas ogroža vozila, ki že vozijo na njem. V primeru, da je voznik zgrešil izvoz oz. kadar se zaradi gostote prometa ni uspel pravočasno razvrstiti na zunanji prometni pas, vedno odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas krožnega križišča.

Bodimo zelo pozorni pri zamenjavi prometnih pasov. Vsa vzvratna ogledala so namreč nastavljena na vožnjo po ravni cesti.

• Čeprav pravilno pogledamo v vzvratna ogledala, lahko spregledamo vozilo na desni, ki ga opazimo šele, ko je tik ob našem boku, oz. vozilo na levi, ki zaradi mrtvega kota prej izgine iz vidnega polja ogledal.

• Manjši ko je premer kroga krožnega križišča in širši ko so pro-

www.cast.si www.cast.si

CAST d.o.o.

Malteška cesta 57, Polzela Servis: 03 70 33 333

metni pasovi, bolj so te značilnosti izrazite.

• Na takšnih križiščih se tudi zelo hitro spreminja prometna situacija, zato moramo natančno in dobro opraviti poglede NZR, s poudarkom na pogledu čez levo rame

Krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi To je nekoliko spremenjen tip krožnih križišč, ki zagotavlja višjo raven prometne varnosti, večjo pretočnost vozil in na katerem veljajo nekoliko spremenjena pravila vožnje. Od običajnih krožnih križišč se bistveno

razlikujejo, in sicer: • imajo dva med seboj fizično ločena prometna pasova; • prometna signalizacija, ki je nekoliko spremenjena (prometni znaki in označbe na vozišču), natančno napoveduje ter sporoča, v katero smer vodi določeni prometni pas pred krožnim križ-

iščem in na njem; • na ustrezni prometni pas se moramo razvrstiti že pred uvozom; • menjava prometnih pasov na takšnem križišču ni dovoljena.

Vir: priročnik Dober voznik bom

Prodaja Hyundai: 02 88 21 662

V KINU OD 12. MAJA 2016.

CITROËN C4 CACTUS

PREHUD CELO ZA JEZNE PTIČE Feel PureTech 82 BVM

za

12.990 €

v primeru Citroën financiranja in menjave staro za novo

MEŠALNICA�BARV SPLETNA�T�GOVINA

· AIRBUMP® · NAVIGACIJA · KLIMATSKA NAPRAVA · CONNECTING BOX

Leve�������etrovče T������4������8

www.ara-barve.si

Program za avtoličarje

laki temelji in pred razredčila, kiti ki trdilci in dodat

Prodaja vozil: 03 70 50 400

Poslovna enota: CAST d.o.o. - PE Slovenj Gradec Pameče 164, Slovenj Gradec Servis: 02 88 21 662

Prodaja Renault: 02 88 46 480

Podjetje Cast d.o.o. - Avto center Kralj se ponaša z dolgoletno tradicijo. Pooblaščenemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai na Polzeli in v Slovenj Gradcu se je pred kratkim v Slovenj Gradcu pridružilo še servisno-prodajno mesto Renault.

Poleg servisa in prodaje vozil vam nudijo številne druge storitve:  servisno prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa in Gilera  odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaščeni partner Summit in SKB Leasing-a  pooblaščeno cenilno mesto za poškodovana vozila številnih zavarovalnic (Triglav, Maribor, Generali, Adriatic-Slovenica, Tilia, ERGO)  pooblaščen BHS hitri servis (za vse znamke vozil)  vulkanizerska delavnica in prodaja gum  kleparska delavnica za vse tipe vozil  prodaja in montaža dodatne opreme za vse znamke vozil (vlečne kljuke, Thule prtljažniki, lita platišča …)

Povprečna poraba goriva: 4,3−4,6 l/100 km, emisije CO2: 100−107 g/km, emisijska stopnja EURO 6, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0179− 0,0260 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00113g/ km, število trdnih delcev pa 9,31x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citroën Financiranje za vozilo Citroën C4 Cactus (Feel Pure Tech 82 BVM); maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom »staro za novo« in Citroën Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Citroën – PREMIUM BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 139 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 29.01.2016 znaša 7,7% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,2%; financirana vrednost 9.093 EUR; skupni znesek za plačilo 15.227 EUR; stranka v primeru Citroën Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km. Pri sklenitve avtomobilskega zavarovanja Citroën Financiranje omogoča do 60% popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroën. Ponudba velja do 30. 4. 2016 za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Navedbe opreme so informativne! Slika je simbolična. Več na www.citroën.si. ©2016 Rovio Animation Ltd. in Rovio Entertainment Ltd. Angry Birds ter vsi povezani izdelki, logotipi in liki so blagovne znamke družb Rovio Entertainment Ltd. in Rovio Animation Ltd. in se uporabljajo z dovoljenjem. Vse pravice pridržane.

Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje, 03 42 44 005, www.selmar.si

AVTO MURŠIČ, d.o.o.,

Avtoservis Lemež Peter Lemež s.p.

Podkraj 44, 3320 Velenje

041 460 972 Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil

Žarova cesta 7, Velenje.

Telefon.: 03 898 54 80

Avtoservis Lipnik

Škale 66 d, Velenje Damjan Lipnik, s.p.

041 670 893

SERVIS ZA VOZILA KIA

SERVISIRANJE OSTALIH ZNAMK VOZIL PRODAJA VOZIL • POLNJENJE KLIMA NAPRAV • VULKANIZERSTVO

A.R.K. SERVIS VOZIL Vzdrževanje in popravilo vozil

Ales Javornik s.p.

Gaberke 199, Šoštanj

041 541 904

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

SVET OKTANOV

14. aprila 2016 Kaj je avtoplin?

Avtoplin je utekočinjen naftni plin (UNP/LPG), ki zaradi izjemne ekonomike in zelo ugodnih okoljskih lastnosti predstavlja najbolj razširjeno in realno dosegljivo alternativo klasičnim naftnim gorivom.

Glavne prednosti: • • • •

TOVARNIŠKI LPG MODELI OPEL • • •

VARČNI IN OKOLJU PRIJAZNI. Avto center Celeia d.o.o., Mariborska 107, Celje 03 4254610 Avtohiša Jakopec, Kosovelova 16, Velenje 03 897 14 60

www.peugeot.si

PEUGEot 208 STYLE

ZA 99 EUR/MESEC

MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK / AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / LED DNEVNE LUČI Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 208 Style (1,2 PureTech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV 13.733 EUR; mesečni obrok je 99 EUR pri 28,4 % pologu in ročnosti 48 mesecev; zadnji obrok 37 % od maloprodajne cene vozila; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 10. 02. 2016 znaša 0 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; stroški odobritve financiranja znašajo 0 %; skupna letna obrestna mera je 0 %; financirana vrednost 9.833 EUR; skupni znesek za plačilo 13.733 EUR; stranka prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 60 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolna.

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,3 l/100 km. Izpuh CO2: 99 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

PEUGEOT 208

Avto CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 605

V LUČI NOVIH IZZIVOV

• • • •

Vodja projektov za orodja na novih projektih Tehnolog brizganja plastike (optimiranje procesov) Nastavljalec strojev za brizganje plastike (nastavitve strojev, menjava orodij) Orodjar (vzdrževanje orodij za brizganje plastike)

2. STROKOVNJAKE NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI • •

Tehnolog kakovosti za delo v 3D merilnici (izdelava programov in meritve) Tehnolog kakovosti na področju planiranja kakovosti (definiranje kakovostnih zahtev v fazi razvoja, usklajevanje kakovostnih zahtev s kupci ... )

3. TEHNOLOGE VZDRŽEVANJA •

Programiranje krmilnikov Siemens, nastavitve senzorjev, tipal... )

4. NASTAVLJALCE STROJEV NA MONTAŽI •

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 70 34 510 (03) 70 34 679 (03) 70 34 647 www.odelo.si

Pogoji za delovna mesta navedena v točkah 1–5: -

Opel postavlja varnost na prvo mesto, tako je bilo tudi ob razvoju teh modelov: vsa vozila so opravila obsežne preizkuse vzdržljivosti in ustrezajo strogim varnostnim standardom. Zagotovljena je varnost posode za plin tudi v primeru hujših trkov. Vozila imajo posebej zasnovan pogonski sklop za delovanje na av-

toplin, posebni ventili in vložki sedežev ventilov motorja pa so tisti, ki zagotavljajo vzdržljivost.

Avtocenter Celeia - pooblaščeni prodajalec in serviser za širšo celjsko regijo. Nudimo vam kleparsko-ličarske storitve, preverjena rabljena vozila, ročno pranje, ugodne pogoje financiranja.

Vabljeni na testne vožnje!

Ostre linije, športna izklesanost in osupljiva usločenost "lebdeče" strehe - oblikovanje nove Astre je prežeto z dinamičnim potencialom. Vrhunska notranjost in izbrana platišča poskrbijo za dodaten pečat privlačnemu videzu

Novo!

Opel Astra je slovenski in evropski avto leta 2016!

Avto Celeia – pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot v Celju konzolo. Opremljeno je tudi z velikim zaslonom na dotik s številnimi funkcijami in aplikacijami.

Novi Peugeot 308

... se ponaša z nadvse prečiščeno stilsko podobo. Z napetimi in natančno izklesanimi linijami ter športnimi potezami izraža gracioznost in učinkovitost.

Lahek in okolju prijazen

Novi 308 je kar za140 kg lažji od predhodnika. Nova aerodinamična oblika karoserije, uporaba lahkih inovativnih materialov in električni servovolan so pripomogli k zmanjšanju emisij CO2, ki so pri nekaterih različi-

Dostopen avtomatski menjalnik

cah znižje od 85 g/km.

Tehnološko razkošje

V notranjosti je razkošno opremljeno voznikovo mesto inovativne arhitekturne zasnove: Peugeot i-Cockpit, ki ustreza najstrožjim tehničnim predpisom, vključuje manjši volan dimenzij, instrumentno ploščo v višini oči z izpopolnjeno obliko in visoko sredinsko

Avtomatski menjalniki so postali pametnejši in dostopnejši.

Učijo se voznikovega sloga vožnje, so hitrejši, varčnejši, zanesljivejši. Za doplačilo od 425 evrov naprej. Peugeot 308 razbija mite o avtomatskih menjalnikih!

Avto Celeia – pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot v Celju. V sklopu našega centra so kleparstvo in ličarstvo, rabljena vozila, dodatna oprema in ugodni sistemi financiranja.

Janez�Janže�s��p� Let����1,�Šmartno�ob�Paki,�tel��������1�����1,�GSM����1�7�7���7

Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo:

1. STROKOVNJAKE NA PODROČJU BRIZGANJA PLASTIKE IN ORODJARSTVA

znatno znižanje stroškov goriva, podaljšanje življenjske dobe motorja, občutno zmanjšanje škodljivih emisij v okolje, doseganje večjih razdalj z enkratno polnitvijo (ob uporabi plina in bencina), tišje delovanje motorja, hitra povrnitev investicije, zagotovljena varnost posode za plin tudi v primeru hujših trkov.

Avtoplin je varen

Srednja, višja ali visoka izobrazba mehatronike, strojne ali elektro smeri (za točke 1.–4.), višja ali visoka izobrazba ekonomske ali ustrezne tehnične smeri (za točko 5.), aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, poznavanje in dobra uporaba osnovnih računalniških programskih orodij.

2–3 leta delovnih izkušenj iz razpisanih področij

AVTO� SERVIS,� DIAGNOSTIKA,� SERVISIRANJE� KLIMATSKIH� NAPRAV,� KLEPARSTVO� in� LIČARSTVO M E N J A V A � I N � P R O D A J A� VETROBRANSKIH� STEKEL,� ZAVAROVALNIŠTVO� (Adriatic� Slovenica),� POSREDNIŠTVO,� TRGOVINA� (rezervni� deli),� VULKANIZERSTVO,� AVTOOPTIKA,� AVTOPRALNICA,� PRIPRAVA� VOZIL� NA� TEHNIČNI� PREGLED� ZA� VSE� VRSTE� VOZIL,� IZVENGARANCIJSKA� POPRAVILA� (na� zalogi� imamo� zavore,� sklopke,� krmilne� mehanizme,� podvozja,� blažilce,� svečke,� brisalce,�metlice,�svetilne�enote,��iltre�za�različne�tipe� vozil)

ODKU�UJEMO�IN��RODAJAMO� U. RABLJENA��OZILA��KI��O�NA�O�LED����ALON

�ELIKA�AKCIJA�

LE�NIH��NE�MA�IK��OKOHAMA!

Na��a�����t����t��������������ta���������a�.

U�ODNE�CENE�IN��LA�ILNI��O�OJI!

Menjava orodij, nastavitve orodij na montažnih linijah

5. STROKOVNJAKE NA PODROČJU NABAVE IN LOGISTIKE

ODKU�UJEMO�IN�RE��A�RIRAMO���ARODOBNIKE!

6. ŠTUDENTE TEHNIČNIH SMERI ZA DELO V TEHNOLOGIJI, KAKOVOSTI IN LABORATORIJU ELEKTRONIKE Foto: BMW Group

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 15

smo ljudje, ki se na Bežigrajski cesti 13 v Celju že od leta 1983 trudimo, da se v svojih vozilih, kupljenih in vzdrževanih pri nas, prevažate varno.

V delavnici bodo za vaše vozilo poskrbeli izšolani in visoko usposobljeni strokovnjaki na področju mehanike in kleparsko-ličarskih del.

Oskrbimo vas tudi z vsemi nadomestnimi deli za vaše vozilo: tako originalnimi, obnovljenimi kot Motrio nadomestnimi deli za starejša vozila vseh blagovnih znamk. Nudimo dodatno opremo in široko ponudbo pnevmatik.

Smo pooblaščen prodajalec in serviser avtomobilskih znamk Renault, Nissan in Dacia ter rabljenih vozil, za katera dajemo do 12-mesečno podaljšano jamstvo.

Idealne rešitve za profesionalce skupaj z vami iščemo v PRO+ centru, centru za lahka gospodarska vozila. Iz našega salona se lahko zapeljete tudi povsem brez emisij z Renaultovimi električnimi vozili.

ODGOVORNO

15

SVET OKTANOV

14. aprila 2016

Ocenimo škodo vašega vozila, cenimo rabljena vozila, uredimo avtomobilsko zavarovanje za vse večje slovenske zavarovalnice, vam pomagamo pri urejanju financiranja za vaše novo ali rabljeno vozilo, ki ga lahko pri nas tudi registrirate.

STROKOVNO N ATA N Č N O

RADI

TEHNIČNO UGODNO

PRILAGODL JIVO

SKRBIMO ZA POŠTENO

PRIJETNO DRUGAČNO

VA Š AV TO HITRO

www.avtotehnika-celje.si info@avtotehnika-celje.si

Servis vseh osebnih vozil • Menjava gum • Avtoličarske in kleparske storitve • Priprava vozil za tehnični pregled

ZVESTO

Renault: 03 42 63 300, Dacia: 03 42 63 337, Nissan: 03 42 63 317, Servis: 03 42 63 314

Avtoservis za vsa vozila Lastnik Avto-servisa Vasle, Roman Vasle, z nasmehom na obrazu pove, da je bila odločitev za samostojno pot pravi korak, s katerim je uresničil željo, »imeti svojo servisno delavnico«, za katero se je odločil po dolgoletnem delu kot zaposlen serviser in vodja servisa.

Polna delavnica in zadovoljne stranke so dokaz, da je Avto-servis Vasle prava odločitev, kamor lahko odpeljemo svoje vozilo na servisni pregled.

V lepo urejeni servisni delavnici s posebnim občutkom »poservisirajo« vaš avto, na vašo željo ga vam odpeljejo tudi na tehnični pregled.

oglas 138x200.indd 1

Roman Vasle, s.p.

Podkraj 9 a, 3310 Žalec T: 03 5888 543, M: 041 592 360 E: avtoservis.vasle@gmail.com

041 592 360

7.4.2016 15:55:56

Super ugodno! EUROSERVIS.

Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji

Avto Shop Podgoršek d.o.o.

Korelc Marko s.p., Podkraj pri Velenju 10 r, 3320 Velenje Tel.: 03 586 25 77, GSM: 041 738 125 Cenitev poškodovanih vozil

Prodaja rezervnih delov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj | Tel.: 03/ 898 71 00

.si

www.avtokorelc

Prijave in cenitve škod iz naslova avtomobilskega kasko-zavarovanja za zavarovalnice: Triglav, Maribor in Tilia. Za vse ostale zavarovalnice so pogodbeni servis in tudi zanje vam pripravijo vso potrebno dokumentacijo. Po predhodnem dogovoru lahko vaše vozilo odpeljejo tudi na cenilno mesto.

Avtokleparstvo in avtolièarstvo

V njihovi sodobno opremljeni delavnici bodo vaše poškodovano vozilo kar se da temeljito popravili. Avtokleparska dela opravljajo na ravnalnih mizi vrhunske znamke Spanesi, lakirajo pa v lakirni komori USI-Italia z vodnimi laki DuPont.

Odslej Euroservis Pred dvema letoma je uspel Avto Shopu Podgoršek veliki met: postali so del priznane globalne servisne mreže Euroservis, ki jo trenutno predstavlja več kot 5.600 servisov po Evropi in Južni Ameriki.

Zakaj Euroservis?

Izbira Euroservisa je več kot logična, saj imajo strokovno usposobljen kader, vrhunsko opremljene servisne delavnice, vgrajujejo rezervne dele originalne kakovosti in imajo pošten odnos do strank in enoletno jamstvo.

Prednosti Euroservisa so številne: • •

•

nižje cene servisiranja (vozila ni potrebno servisirati na pooblaščenih servisih); zagotovljena garancija proizvajalca vozila (za vsa vozila v garanciji ta še vedno velja); vgradnja originalnih rezervnih delov po bistveno nižjih cenah (pod svojimi blagovnimi znamkami).

vila, zavorni sistemi, klimatski sistemi, avtoelektrika, diagnostika, avto optika, vzmetenje, svetila, dodatna oprema.

Novo: Montaža izpušnih sistemov evropsko priznanega proizvajalca NOVAK iz Novega mesta.

Servis za vse znamke in starosti vozil Na voljo vam je: hitri servis, vulkanizerstvo, mehanična popra-

Akcija leta 2016: ob menjavi motornega olja

- oljni filter GRATIS!

Novo pri Avto Korelc – premierno v Sloveniji: sistem EKO vodnega peskanja Dustless Blasting

NaĹĄ Ä?as, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

SVET OKTANOV, KRONIKA

14. aprila 2016

VE���OT� ���LET�

Trgovina�in�storitve�d.o.o.����Cesta�talcev�28����Velenje����tel.�0��898�2��00

VA���ERV����AR��R��VA��V��E�TU

V���ODAJNO�SE�V�SN�� DEJAVNOST����NAJDALJŠO �T�AD�C�JO�V�VELENJ� • �ri�inalni�in�ori�inalo��

enakovredniďż˝nadoďż˝eďż˝tniďż˝deliďż˝ (direďż˝tnoďż˝od��roizvajalcev) • Strokovnaďż˝inďż˝cenovno���odnaďż˝ vgradnja • ďż˝novativna��rodajaďż˝rabljenihďż˝ avtoďż˝obilov���ja��tvo���� lastno��inanciranjeďż˝na���aďż˝ (najĹĄtevilÄ?nejĹĄa��rodajaďż˝avtovďż˝vďż˝ Ĺ aleĹĄďż˝iďż˝in��oroĹĄďż˝iďż˝regiji) • Rent-a-car���avtoďż˝oďż˝iliďż˝zaďż˝ naje���oďż˝izďż˝iriďż˝niďż˝jegaďż˝inďż˝viĹĄjegaďż˝ cenovnegaďż˝razreda)

L������������������������E��AL��T� ���AVT�����LE��NA��E� RENAULT����AT��N�AL�A�R��E�� (pridobl���i���i�potr�b�i���rtifikati)

Vlomil v dve stanovanji

Eden celo grozil, da bo partnerko ubil Velenje, 6. aprila – V minulem tednu so velenjski policisti obravnavali veÄ? primerov nasilja v druĹžini, PrejĹĄnjo sredo zveÄ?er je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla domaÄ?inka, ki ji je bivĹĄi moĹž pri predaji otrok zagrozil, da jo bo ubil. Policisti so bivĹĄega moĹža izsledili in mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. VloĹžili bodo tudi kazensko ovadbo za nasilje v druĹžini.

PrejĹĄnji torek dopoldne je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki ima teĹžave z bivĹĄim partnerjem. ÄŒeprav Ĺže nekaj let nista veÄ? skupaj, je ne pusti pri miru. V ponedeljek jo je ob ponovnem na-

dlegovanju tudi udaril. Prijaviteljica je zdravniĹĄko pomoÄ? odklonila, bivĹĄemu partnerju pa so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenjski policisti so v soboto obravnavali ĹĄe dva primera nasilja v druĹžini.

Okoli 17. ure so bili obveĹĄÄ?eni, da naj bi v Gaberkah moĹĄki pretepal partnerko. Ko je patrulja priĹĄla na kraj dogodka, je moĹĄki, ki je bil do partnerke psihiÄ?no in fiziÄ?no nasilen, Ĺže zbeĹžal. NasilneĹž, ki je bil v preteklosti grob tudi do prejĹĄnje partnerke, je sedanjo partnerko tokrat tudi lahko telesno poĹĄkodoval.

Policisti so ga kmalu izsledili. Zanj

so tokrat policisti odredili pridrĹžanje. Ko so ga izpustili, so mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja sedanji partnerki, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo.

V soboto ponoÄ?i okoli 3.40 so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni, da se je k prijaviteljici zatekla Ĺženska, ki jo je pretepel moĹž. Za povrhu jo je potem ĹĄe nagnal iz stanovanja. OĹĄkodovanka je bila odpeljana k zdravniku, saj je bila telesno poĹĄkodovana.

Osumljeni moĹž je kasneje sam priĹĄel na policijo. Izrekli so mu ukrep prepovedi pribliĹževanja, podana pa je bila tudi kazenska ovadba. đ&#x;”˛

V trgovinah kradejo kot srake Velenje, od 5. do 11. aprila – Velenjski policisti so v preteklem tednu obravnavali veÄ? tatvin po velenjskih trgovinah. V torek dopoldne so policiste poklicali iz velenjske trgovine Lidl. V njej je obÄ?an ukradel artikel v vrednosti 19 evrov, vendar ga je pri tem opazil varnostnik in ga zadrĹžal do prihoda policije, ti pa bodo spisali kazensko ovadbo. V isti trgovini so obravnavali ĹĄe tatvino polnilca za

mobilni telefon. Tudi tega tatu je zalotil varnostnik. V Ä?etrtek, toÄ?no opoldne, so policisti odĹĄli v Spar, kjer je varnostnik pri tatvini zalotil policiji znano osebo. Tokrat je moĹĄki ukradel alkoholno pijaÄ?o. Svoje dejanje bo zagovarjal na sodiĹĄÄ?u. To Ä?aka tudi (za zdaj ĹĄe) neznanca, ki je isti dan okoli 14. ure v Intersparu zamotil blagajniÄ?arko, nato pa ji iz blagajne ukradel 100 evrov. Policisti ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

V soboto dopoldne je varnostnik v isti trgovini zalotil obÄ?ana pri tatvini Ĺžgane pijaÄ?e v vrednosti 13 evrov. Policisti so ta dan odĹĄli ĹĄe v trgovino Merkur, kjer so zalotili obÄ?ana, ki je odtujil veÄ?namenski noĹž v vrednosti 7 evrov.

V ponedeljek zveÄ?er so policisti odĹĄli ĹĄe v trgovino TuĹĄ na Cesti talcev, kjer so prijeli Ĺžensko pri tatvini artiklov za 30 evrov. O vseh naĹĄteđ&#x;”˛ tih dogodkih bodo obvestili sodiĹĄÄ?e.

Sobota

kmetijskih in gozdarskih strojev

pri ĹĄportni dvorani na Polzeli

23. aprirli ob 11. u

Velenje, 6. aprila – Na Efenkovi ulici je neznani nepridiprav vlomil v dve stanovanji. V prvem je ukradel zlatnino v vrednosti 500 evrov, v drugem pa zlato veriŞico in 600 evrov gotovine.

Ujeli so ga Velenje, 8. aprila – V petek zveÄ?er so velenjski policisti po obvestilu Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje, da je v Slovenj Gradcu povzroÄ?itelj prometne nesreÄ?e pobegnil, tega izsledili v Paki pri Velenju. Predali so ga slovenjgraĹĄkim kolegom.

Nedostojno se je obnaťal Velenje, 6. aprila – Prejťnjo sredo dopoldne so velenjski policisti opravili kontrolo javnega shoda, ki

Novost: sodobna avtooptika FORD AVTOCENTER KRBAVAC

PooblaĹĄÄ?eni servis vozil Ford

in servis za druge znamke.

avtocenter-krbavac.si ReÄ?ica ob Paki 45 Tel.: 03/ 891 51 23

je potekal pred velenjskim Centrom za socialno delo (CSD). Na shodu se je zbralo okoli 30 ljudi, ki so mirno protestirali. V tem Ä?asu pa je obÄ?an, ki takrat ni bil neposredno udeleĹžen na protestnem shodu, ampak je bil na CSD, tam krĹĄil javni red in mir. Nedostojno se je vedel do policistov, ni upoĹĄteval zakonitega ukaza policije, izraĹžal pa je tudi rasno nestrpnost. Zaradi tega so ga policisti oglobili. Isti krĹĄitelj je potem v sredo popoldne ponovno priĹĄel na CSD, kjer se je nedostojno vedel do varnostnika. Tako si je prisluĹžil ĹĄe en plaÄ?ilni nalog.

LaŞna humanitarka (tokrat) pobegnila Šmartno ob Paki, 8. aprila – V petek popoldne so velenjski policisti odhiteli v Šmartno ob Paki, saj so izvedeli, da naj bi tam neznanka pobirala prispevke za gluhoneme. Žal Şenske po prihodu v naselje niso izsledili. Policisti pa ťe enkrat opozar-

jajo obÄ?ane, da ne nasedajo razliÄ?nim osebam, ki pobirajo razne prispevke, sploh Ä?e za to nimajo dovoljenja. ÄŒe opazite takĹĄne ljudi, o tem takoj obvestite policijo, ob tem pa jim sporoÄ?ite tudi, kakĹĄen avto uporabljajo in v katero smer so se odpeljali. Tako bodo policisti nepridiprave, ki sluĹžijo na raÄ?un ranljivih skupin ljudi, laĹžje izsledili in kaznovali.

Ni se vrnil s poskusne voĹžnje Velenje, 8. aprila – Kako previdni moramo biti pri prodaji avtomobila, pove petkov primer. V Velenju je lastnik neregistriranega modrega renault twinga potencialnemu kupcu avtomobila dovolil, da gre sam na poskusno voĹžnjo. Kam se je ta odpeljal, ne ve nihÄ?e, saj avta ĹĄe ni vrnil. Zato nepridiprava in avto iĹĄÄ?e tudi policija. IĹĄÄ?e pa tudi tistega, ki je isti dan iz avta, parkiranega v Ĺ aleku, ukradel registrsko tablico CE NP-120.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Nista se mogla dogovoriti Velenje, 5. aprila – PrejĹĄnji torek ob 14.30 so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i z materialno ĹĄkodo na Ĺ aleĹĄki cesti. UdeleĹženca sta Ĺželela, da si ogledajo kraj nezgode, saj se sama nista mogla dogovoriti, kdo je kriv, da je poÄ?ilo. Policisti so ugotovili, da je do prometne nesreÄ?e priĹĄlo zaradi nepravilnega premika avta. PovzroÄ?iteljici nesreÄ?e so napisali plaÄ?ilni nalog.

Bivťi ji je ukradel mobilnik Velenje, 5. aprila – V torek je na velenjsko policijsko postajo priťla Şenka, ki je prijavila bivťega moŞa. Ta naj bi ji ukradel mobilni telefon. Policisti primer ťe obravnavajo, mobilnika pa ťe niso naťli.

Denar ostal v bankomatu Velenje, 5. aprila – Na policijsko postajo je priĹĄla Ĺženska, ki je na bankomatu v Pesju dvignila 50 evrov in jih Ĺžal v njem pozabila. Denar si je prilastil neznanec, ki ga policisti ĹĄe iĹĄÄ?ejo. ÄŒe ga najdejo, bo kaznovan zaradi zatajitve.

PoŞar je pogasila sama Velenje, 6. aprila – V stanovanjskem bloku Kardeljev trg 2 je v sredo

obÄ?anka na ĹĄtedilniku pustila olje. Olje se je pregrelo, zato je zagorelo. PoĹžar je obÄ?anka pogasila pred prihodom gasilcev, Ĺžal pa se je pri tem lahko telesno poĹĄkodovala. Policisti bodo o poĹžaru obvestili sodiĹĄÄ?e.

PlaÄ?al bo lastnik psa Velenje, 6. aprila – V sredo je na policijsko postajo priĹĄel moĹĄki, ki je prijavil, da ga je na Partizanski cesti ugriznil pes.

Policisti so naĹĄli njegovega lastnika in mu napisali plaÄ?ilni nalog. Policisti ob tem opozarjajo lastnike psov, da imajo svoje ÂťljubljenÄ?keÂŤ na povodcu oz. vseskozi pod neposredno kontrolo. VeÄ?krat se zgodi, da se lastniki psov po tem, ko njihov pes koga ugrizne, izgovarjajo, da jim je ĹĄtirinoĹžec uĹĄel. Ob tem je dobro vedeti, da so lastniki odgovorni za ravnanja njihovih Ĺživali in morajo zato sami poskrbeti za primerno varstvo.

Udaril jo je znanec Velenje, 6. aprila – V sredo popoldne je policiste poklicala Şenska, ki jo je pred velenjsko glasbeno ťolo udaril znanec.

Policisti so mu po tem, ko so se z njim pogovorili, napisali plaÄ?ilni nalog z globo za neprimerno vedenje.

PoÄ?ilo, ker sta bila preblizu Velenje, 8. aprila – V petek popoldne so policisti naknadno obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami, saj so udeleĹženci iskali zdravniĹĄko pomoÄ? v velenjskem zdravstvenem domu. Policisti so po ogledu kraja nezgode ugotovili, da je do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje med vozili. PovzroÄ?itelj nesreÄ?e je dobil plaÄ?ilni nalog.

Po nepravi strani ceste Velenje, 9. aprila – V soboto je zaradi nepravilne smeri voĹžnje ploÄ?evina trpela na Jenkovi cesti. K sreÄ?i v prometni nesreÄ?i nihÄ?e ni bil poĹĄkodovan, nastala pa je materialna ĹĄkoda na vozilih. PovzroÄ?itelj je dobil poloĹžnico z globo.

Zapeljal mu je Ä?ez nogo Velenje, 11. aprila – V ponedeljek je v Prelski na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u prijavitelju znanec z vozilom zapeljal Ä?ez nogo. Prijavitelj je bil pri tem lahko telesno poĹĄkodovan. Policisti so dogodek zabeleĹžili v uradni zaznamek, saj se je zgodil na dvoriĹĄÄ?u, ki ni javna povrĹĄina.

NaĹĄ Ä?as, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

14. aprila 2016

Rudarji imenitno, a prvenstvo ĹĄe ni konÄ?ano Zmaga proti Gorici tretja po vrsti – V nedeljo v gosteh z ZavrÄ?em NogometaĹĄi Rudarja igrajo veliko bolje, odkar jim je vodstvo kluba poravnalo zaostale plaÄ?e za lani. NajbrĹž je denarna podhranjenost (vsaj delno) vplivala na dva visoka poraza, ob jezeru z Mariborom (0 : 3) in v StoĹžicah z Olimpijo (0 : 5). Nato je priĹĄel teĹžko priÄ?akovani denar in zmage, ostal pa je slab poloĹžaj na prvenstveni lestvici, Ä?isto blizu dna. Zavedali so se, da bodo naslednje tekme zelo pomembne v boju za obstanek, po besedah trenerja Jerneja Javornika bo sedaj vsaka kvalifikacijska. Ĺ˝e v prvi (proti Celju) v nizu treh so uspeĹĄno kljubovali pritisku, da 'morajo' nujno osvojiti tri toÄ?ke. Zmaga se je zgodila nato ĹĄe v gosteh s Krko (5 : 1) in nazadnje, v 29. krogu, ob jezeru z Gorico (1 : 0). Skratka, devet toÄ?k z razliko v golih 7 : 1 je prispevalo, da so se povzpeli na vrh druge polovice lestvice. V nedeljskem 30. krogu bodo gostovali pri ZavrÄ?u, ki ima na pe-

Dan Ä?istega ĹĄporta

Odstopi (menjave) Igram poĹĄteno

tem mestu le ĹĄe tri toÄ?ke veÄ? od njih.

NajbrĹž bodo rudarji na tej tekmi dodatno motivirani. Toda HaloĹžani so bili v nedeljo v StoĹžicah proti Olimpiji ob zmago ĹĄele globoko v sodnikovem dodatku in bodo zanje gotovo znova trd oreh.

Zadnji dobri rezultati so prinesli veliko zadovoljstvo tudi med rudarjeve gledalce. Ĺ˝al pa obisk, na primer proti Gorici, ĹĄe zdaleÄ? ni bil takĹĄen, kot

Zeleno-Ä?rni svet Ĺže 20 let ‌ V primerjavi s prvimi spomladanskimi tekmami pa so bili zelo ĹĄtevilni (okoli trideset) ob igriĹĄÄ?u Rudarjevi najzvestejĹĄi in najglasnejĹĄi navijaÄ?i Velenjski knapi. S sloganom 'Zeleno-Ä?rni svet Ĺže 20 let' so praznovali svojo 20-letnico. Kot je v dolini obiÄ?aj, ko praznujejo pravi knapi, so navijaÄ?i jubilej proslavili s pokanjem. Ob tem seveda upajo, da bo disciplinski sodnik to veselje razumel.

si ga Ĺželijo. NajlepĹĄe bi bilo, ko bi bili vsaj vsi sedeĹži polni.

Na gostovanju v sredo prejĹĄnji teden se je v Novem mestu med strelce vpisalo kar pet razliÄ?nih igralcev. NajlepĹĄi je bil gol Mateja Eterovića, ki je skoraj s sredine igriĹĄÄ?a premagal Krkinega vratarja Miodraga Mitrovića. Ta je bil zelo slabo postavljen.

Zaradi prejetih kartonov so rudarji tudi proti NovogoriÄ?anom zaigrali v spremenjeni zasedbi. Manjkala sta David KaĹĄnik in Stjepan Babić, zaradi poĹĄkodbe pa tudi kapetan Ivan Knezović. A so menjave odliÄ?no opravile svojo vlogo. Dvoboj je bil enakovreden, z malo nevarnih strelov proti enemu ali drugemu vratarju. Dovolj pa je bil le eden za nov uspeh.

In to kakťen! Mario Babić je z bliŞi-

Mnenja in odmevi

AnĹže Ratajec ostaja osa

Manj o preteklosti, veÄ? o prihodnosti

V rokometnem klubu Gorenje Velenje Ĺže od zaÄ?etka sezone sestavljajo ekipo za prihodnost, katere del bo ostal tudi AnĹže Ratajec. 25-letni Trebanjec, ki igra na poloĹžaju srednjega zunanjega, se je izkazal z dobrimi igrami, zato so se v klubu odloÄ?ili, da ga skuĹĄajo obdrĹžati vsaj ĹĄe eno sezono: Ker so se v klubu v tej sezoni odloÄ?ili, da proraÄ?un Ä?lanskega moĹĄtva zmanjĹĄajo za 10 %, jih podpis takĹĄnih pogodb ĹĄe posebej razveseljuje.

Kot dolgoletni aktivni igralec in funkcionar nogometnega kluba v Ĺ martnem ob Paki tudi sam z zaskrbljenostjo spremljam trenutno stanje v njem, ne morem pa se strinjati z razlogi, kot sta jih za sedanje razmere v dveh Ä?lankih v NaĹĄem Ä?asu navajala Natalija Zabukovnik in FranÄ?iĹĄek Berdnik. Oba namreÄ? krivdo za sedanji poloĹžaj pripisujeta predvsem igranju nogometnega kluba Ĺ martno v prvi ligi. Ta je Ĺže precej oddaljena zgodovina, zato mislim, da je je iskanje razlogov v tako daljni preteklosti slab in neproduktiven izgovor. Poleg tega pa tudi v marsiÄ?em neutemeljen. ÄŒe ne bi bilo prve lige, tudi marsiÄ?esa, kar ima danes nogomet v Ĺ martnem, ne bi bilo. Tako urejenega igriĹĄÄ?a, tribun, garderob, pomoĹžnega igriĹĄÄ?a kot druge infrastrukture. Res je, da so bile sploĹĄne druĹžbene in

gospodarske razmere takrat drugaÄ?ne, a drugaÄ?ne so bile tudi zahteve, zato je bilo treba trdo delati. Delali pa smo zaradi predanosti nogometni igri in domaÄ?emu kraju in ne zaradi kakrĹĄnih koli koristi.

Verjamem, da se sedanje vodstvo kluba po najboljĹĄih moÄ?eh trudi tudi v aktualnih razmerah, verjamem pa tudi, da bi klubu bolj koristilo, Ä?e bi se odloÄ?neje osredotoÄ?il na odpravljanje sedanjih teĹžav namesto nenehnega sklicevanja na prvo ligo in kritiziranja takratnega dela.

Tako bo tudi problemov manj in rezultati bodo boljĹĄi, kar jim od srca privoĹĄÄ?im.

Kot tudi to, da bi jim po svojih zmoĹžnostih priskoÄ?ilo na pomoÄ? veÄ? tistih, ki bi po svojih ÂťfunkcionarskihÂŤ dolĹžnostih morali narediti veÄ? za druĹĄtveno dejavnost v obÄ?ini, pa jih nikoli ni videti na tekmah, na kulturnih in drugih prireditvah. đ&#x;”˛ Alojz Polak, Ĺ martno ob Paki

đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 28. krog Krka – Rudar 1:5 (0:4).

Strelci: 0:1 ÄŒrnÄ?iÄ? (8.), 0:2 Eterović (30.), 0:3 PiĹĄek (34.), 0:4 DĹžinić (44.), 1:4 FuÄ?ek (75.), 1:5 Grbić (90.).

Rudar: Radan, Kaťnik, Piťek, Trifković (od 84.

Grbić), ÄŒrnÄ?iÄ?, S. Babić, Bolha, DĹžinić, Jahić, Eterović (od 62. PraĹĄnikar), M. Babić (od 75. KrciÄ?). Trener: Jernej Javornik.

Drugi rezultati: Gorica - Olimpija 0:1 (0:1) ZavrÄ? - Maribor 0:0, Celje - KrĹĄko 0:1 (0:1), DomĹžale – Luka Koper 1:1 (0:0).

29. krog

Rudar - Gorica 1:0 (1:0)

Strelec: 1:0 Jahić (41.).

Rudar: Radan, Ihbeisheh, Bolha, DĹžinić, Jahić, Tolimir, PiĹĄek, Trifković (od 90. Grgić), ÄŒrnÄ?iÄ?, Babić (od 77. LotriÄ?), Eterović (od 80. PraĹĄnikar).

Vrstni red:. Olimpija 59 (64:20), 2. Maribor 57 (64:26), 3. DomĹžale 46 (41:25), Gorica 42

(40:41), 5. 5. ZavrÄ? 37 (30:33), 6. Rudar 34 (27:43), 7. KrĹĄko 34 (20:41), 8. Koper 30 (31:44), 9. Celje 29 (21:42), 10. Krka 26 (23:46).

10 (22:33), 11. Radlje 17 (17:37), 12. Lenart 16 (25:46), 13. Ĺ martno 14 (21:44), 134. Podvinci 9 (12:50).

3. SNL – sever, 18. krog

Golgeter MNZ Celje, 11. krog

Šmarje pri Jelťah – Šmartno 1928 2:0 (1:0)

Šoťtanj – Mozirje 3:2 (3:1)

Strelca: David FirĹĄt (39), Mak KarabegoviÄ? (87) Ĺ martno: VaĹĄl, Zabukovnik, Irman, Martin LenoĹĄek, GaÄ?nik (od 18. RoĹĄkar), Hrastnik, DajÄ?er, Meh (od 85. Vasić), Veler, MatevĹž LenoĹĄek, Trap (od 72. Satler). Trener: Drago KostanjĹĄek.

Drugi rezultati: BreŞice 1919 – Maribor B 1:1 (1:0), Dravinja – AjDAS Lenart 4:1 (2:0), FuŞinar NoŞi Ravne – Šampion Celje 3:2 (2:1), Videm – Rojko Dobrovce 0:0 in Radlje – Podvinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:1).

Vrstni red: 1. Maribor B 44 (68:15), 2. BreĹžice 42 (46:13), 3. Ĺ marje 37 (49:30), 4. Ĺ ampion 33 (45:26), 5. Videm 32 (38:36), 6. M. Claudius 31 (31:27), 7. FuĹžinar 27 (31:35), 8. Dravograd 22 (27:30), 9. Dobrovce 19 (34:44), 10. Dravinja

Ĺ oĹĄtanj: Musić, Ĺ mon, Vozelj, Gegić, Zajkjiri, Ĺ abanoviÄ? (od 62. Celcer), Omerović, Ĺ pacapan (od 89. BegiÄ?), Agić, Tursunović (od 89. KavĹĄak), Cafuta (od 84. Pirnat).

Mozirje: ForĹĄtner, Sovinc (od 77. Sovinc), Bezovnik, Majko (od 46. Cigljar), Urtelj, Brinjovc, Ĺ migoc, Danijel, Zamernik, Lipnik (od 46. Lipnik), Funtek.

Vrstni red: 1. RogaĹĄka 10 tekem 26 toÄ?k (40:1), 2. Ĺ oĹĄtanj 10 – 22 (29:14), 3. ZreÄ?e 9 – 21 (19:3), 4. Ĺ˝alec 10 – 18 (19:10), 5. Ĺ entjur 10 – 10 (11:23), 6. Kozje 9 – 10 (8:20), 7. Mozirje 10 – 7 (11:18), 8. Ĺ tore 10 – 6 (13:26), 9. Vojnik 10 – 4 (4:39).

Po visokem porazu NovomeĹĄÄ?anov proti Rudarju je odstopil njihov trener Andrej Kastrevec, ki ga je zamenjal MiloĹĄ KosiÄ?. Nazadnje je bil selektor slovenske reprezentance do 17 let. Kot smo pisali Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki, so se tudi v Celju po tretjem porazu zaporedoma in padcu moĹĄtva na predzadnje mesto poslovili od trenerja Iztoka KapuĹĄina. Medtem je njegovo mesto zasedel dosedanji vodja Rudarjevega mladinskega pogona Robert Pevnik. Njuni novi moĹĄtvi sta se Ĺže v prejĹĄnjem krogu udarili v Novem mestu. Z rezultatom 1 : 1 je bil najbrĹž bolj zadovoljen gostujoÄ?i trener.

ne desne kotne zastavice poslal Ĺžogo na sredino pred kazenski prostor.

Priletela je pred noge boÄ?nega branilca Senada Jahića, ki jo je silovito z dobrih 30 metrov poslal za hrbet nemoÄ?nega vratarja Grega SorÄ?ana.

Svetovna protidopinĹĄka organizacija je 10. april razglasila za Dan Ä?istega ĹĄporta. Kot pove Ĺže sam naslov, je ta dan namenjen promociji boja proti dopingu v ĹĄportu in ĹĄiritvi ideje o Ä?istem ĹĄportu.

Akcijo je skupaj s slovensko protidopinĹĄko organizacija podprla tudi Slovenska nogometna zveza. Zato so bile sobotno-nedeljske tekme v prvi ligi, kot tudi dvoboji v mladinski in kadetski ligi, v znamenju tega svetovnega gibanja. Tej akciji so se pridruĹžili tudi na torkovi tekmi Ĺženskih reprezentanc Slovenije in Makedonije v Lendavi.

Neubranljivo. Pred koncem tekme so imeli dve (pol)priloĹžnosti tudi gostje, na nasprotni strani pa je bil najbliĹže poviĹĄanju rezultata Luka PraĹĄnikar.

V 89. minuti je vratar Radan poslal dolgo Ĺžogo na polovico gostov, kjer jo je sprejel ta visoki domaÄ?i napadalec, ki je slabih deset minut pred tem zamenjal Eterovića. Spretno je uĹĄel gostujoÄ?im branilcem. Pred sabo je imel le ĹĄe vratarja. Toda SorÄ?an je pravoÄ?asno zapustili vrata, pritekel slab meter ven iz kazenskega prostora in Ĺžogo zadnji trenutek pred PraĹĄnikarjem odbil v avt. S to zmago in 34. toÄ?kami so se Rudarji povzpeli na ĹĄesto mesto. Prav toliko toÄ?k ima mesto za njimi novinec KrĹĄko, ki je v gosteh z 1 : 0 premagal Koper. Slednji ostaja na osmem mestu. Predzadnje, deveto, je

17 Rekli so â?ą Miran SrebrniÄ?, trener Gorice: ÂťDobro smo zaÄ?eli, prevzeli pobudo, imeli dve priloĹžnosti. ÄŒe bi povedli, bi se gotovo razpletlo drugaÄ?e.

Zmagovalce je odloÄ?il evro gol. Ĺ˝oga mu je res zelo dobro sedla na nogo. Po vodstvu se je Rudar ĹĄe bolj zaprl, a bil nevaren iz nasprotnih napadov.

V nadaljevanju smo imeli priloĹžnosti za ugoden rezultat, a nismo bili dovolj natanÄ?ni.ÂŤ Rudarjev trener Jernej Javornik pa: ÂťTekme nismo zaÄ?eli, kot sem Ĺželel. V drugem delu prvega polÄ?asa smo postajali nevarnejĹĄi. Posledica tega je bil prelep Jahićev zadetek za naĹĄe vodstvo. Prvenstvo ĹĄe ni konÄ?ano. Do konca prvenstva je ĹĄe sedem krogov. Tudi na njih moramo igrati tako zavzeto, kot smo na zadnjih treh. Toda te zmage so pozabljene, sedaj nas zanima samo dvoboj z ZavrÄ?em, naĹĄim naslednjim nasprotnikom. Temeljito se bomo pripravili. Upam, da bomo nadaljevali igro zadnjih tekem.ÂŤ Celje, ki je z novim trenerjem Robertom Pevnikom igralo v Novem mestu s Krko 1 : 1. Za KoprÄ?ani zaostajajo za toÄ?ko, za Rudarjem in KrĹĄkim pa Ĺže za pet. Vodilna Olimpija je gotovo razoÄ?arala svoje navijaÄ?e, ker je v StoĹžicah z ZavrÄ?em igrala samo 1 : 1. Zanimivo, oba sta bila avtogola. Njena prednost pred Mariborom, ki je sicer s teĹžavo z 2 : 1 v gosteh premagal tretje DomĹžale, po tem 'spodrsljaju' znaĹĄajo le ĹĄe dve toÄ?ki. đ&#x;”˛ S. Vovk

Senad Jahić, pravi knap, upa, upa ‌ Med tednom v Novem mestu na tekmi s Krko je imeniten zadetek dosegel Mate EteroviÄ?, ko je skoraj s sredine igriĹĄÄ?a premagal vratarja.

Proti Gorici je z evrogolom za tretjo zaporedno zmago domaÄ?e gledalce s sedeĹža dvignil Senad Jahić, boÄ?ni branilec, ki ima v klubu verjetno najmoÄ?nejĹĄi udarec, v celotni ligi pa gotovo enega najmoÄ?nejĹĄih.

Med navijaÄ?i zelo priljubljeni boÄ?ni igralec je februarja odĹĄel v iransko glavno mesto Teharen in upal, da bo pri prvoligaĹĄkem klubu Saipe paÄ? nekaj veÄ? zasluĹžil.

Opravil je zdravniĹĄki pregled, Ä?akal le ĹĄe na podpis, nato pa so si Iranci premislili. Po njegovem mnenju je bila vzrok menjava trenerja in tako se je vrnil domov k Rudarju, kjer ga je trener sprejel z odrtimi rokami – in nazaj na premogovnik. Za to jim je trenerju kot vodstvu premogovnika seveda zelo hvaleĹžen.

NavijaÄ?e, katere koli, vsak gol nadvse razveseli. ÄŒe pa je to evrogol, kot poimenujemo redko videne zadetke v nogometu, je navduĹĄenje sploh huronsko. Upamo si trditi, da so navijaÄ?i njemu takĹĄen gol zelo privoĹĄÄ?ili. Je edini domaÄ?i igralec, pa verjetno v celotni ligi, ki ni nogometni profesionalec, ampak amater v pravem pomenu besede. Redno je zaposlen v jami, dela v treh izmenah. Tudi v

soboto je sprva mislil, da bo moral po tekmi globoko v zemljo, na noÄ?ni 'ĹĄiht'. Na sreÄ?o mu ni bilo treba.

Med potjo v garderobo smo mu Ä?estitali za fantastiÄ?ni zadetek z naslednjimi besedami: ÂťSenad, z evro-

tiskom. Na vsaki tekmi se borimo za tri toÄ?ke in za obstanek v ligi. Tako bo najbrĹž do konca prvenstva.

Vsi, sam osebno, drugi igralci kot tudi trenerji bomo dali vse od sebe, da bomo zbrali dovolj toÄ?k za obstanek. Mislim, da nam Ĺže kaĹže na bolje. Verjamemo, da bo v Velenju tudi v prihodnje prvoligaĹĄki nogomet.ÂŤ Kako vam je 'sedla' Ĺžoga na nogo? ÂťNe vem. Nikoli ne razmiĹĄljamo o tem, kako bo priĹĄla Ĺžoga do tebe, kako jo bomo udarili ‌ Vsak si pa seveda Ĺželi, da bi zadela cilj. No, udarec je bil resniÄ?no v redu.

Si ga bom doma ogledal.ÂŤ Vsak dan se spuĹĄÄ?ate v jamo, kjer vas Ä?aka naporno delo. NajbrĹž je teĹžko usklajevati delo rudarja in nogometaĹĄa!? Kako ste lahko sploh tako zbrani na tekmah, kot ste bili na primer v soboto? ÂťJe kar naporno. Kako zmorem? Ne vem, takĹĄne sile sem, da mi ne more niÄ? do Ĺživega. No, upam pa, da Senad Jahić se bo uredilo glede mojega 'ĹĄihta'. Rad bi tudi jaz vsak golom ste pokopali Gorico!ÂŤ dan razmiĹĄljal samo o Ĺžogi, ne pa da ÂťZa evrogol, kot ste ga poimeno- moram nogomet deliti z napornim vali, nisem bil zasluĹžen samo jaz, delom. Upam, da bom tudi jaz poampak cela ekipa. V tem prvenstvu stal pravi profesionalec, da bi potem smo se znaĹĄli v velikih teĹžavah. Pred normalno treniral z ekipo dvakrat vsako tekmo imamo v glavi, da mo- na dan. Upam, Upam ‌!ÂŤ ramo zmagati. ÄŒe nekaj moraĹĄ, je NajbrĹž tako upa tudi veÄ?ina, Ä?e Ĺže seveda to veliko teĹže uresniÄ?iti, ker ne vsi od sobotnih navijaÄ?ev. đ&#x;”˛ S. Vovk si paÄ? hoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ pod velikim pri-

NaĹĄ Ä?as, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT

14. aprila 2016

Ĺ port zmaguje tudi v krizi Na prireditvi Ĺ portnik leta 2015 v mestni obÄ?ini Velenje blesteli rokometaĹĄi, atletinja in deskar – Pod okriljem Ĺ portne zveze Velenje deluje veÄ? kot 140 kategoriziranih ĹĄportnikov in 56 ĹĄportnih klubov in druĹĄtev Tatjana PodgorĹĄek Velenje, 5. aprila – Ĺ portna zveza Velenje je v velenjskem kulturnem domu pripravila prireditev Ĺ portnik leta 2015, na njej pa podelila priznanja najuspeĹĄnejĹĄim ĹĄportnicam in ĹĄportnikom iz mestne obÄ?ine Velenje v preteklem letu. To je bila 40. prireditev v taki obliki, na njej pa so – tako Katka GerĹĄak, strokovna delavka ĹĄportne zveze – podelili 46 priznanj in pokalov ter 56 priznanj za ĹĄportne doseĹžke.

Ĺ portniki najboljĹĄi motivatorji mladim Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je ob tej priloĹžnosti dejal, da so imeli v preteklosti teĹžave pri zagotavljanju denarja na podroÄ?ju ĹĄporta tako lokalna skupnost, klubi kot sami ĹĄportniki in ĹĄportnice.

Za pot, polno odrekanj, Ĺžrtvovanj prostega Ä?asa, energije, truda in volje, je denar potreben, dokaz za to, da je vredno vlagati vase in vztrajati, je menil KontiÄ?, pa je boksar Dejan Zavec (tokratni ĹĄportni gost prireditve). Zagotovil je, da si lokalna skupnost prizadeva financirati vse ĹĄporte, s katerimi se mladi ukvarjajo v tem prostoru. Doslej so kljub posledicam krize zmogli in bodo tudi v prihodnje, ker imajo vrhunske rezultate, odliÄ?ne klube, posameznike in posameznice. Ti so najboljĹĄi motiva-

torji mladim pri iskanju odgovorov na vpraĹĄanje, kaj naj poÄ?nejo v svojem prostem Ä?asu. ÂťV ĹĄport bo lokalna skupnost zagotovo vlagala tudi v prihodnje, saj Ĺželimo imeti na ulicah Ä?im manj mladih, a zato toliko veÄ? na ĹĄportnih povrĹĄinah. Ĺ portniki promovirate naĹĄe mesto, Ĺ aleĹĄko dolino tako, kot si Ĺželimo. Ĺ port bo ĹĄe naprej zmagovalec v mestni obÄ?ini Velenje,ÂŤ je dejal Bojan KontiÄ?.

OmogoÄ?iti Ä?im veÄ? ĹĄportne dejavnosti Bogdan Plaznik, predsednik ĹĄportne zveze, je uvrstil prireditev Ĺ portnik leta med 10 top dogodkov organizacije, ki zdruĹžuje veÄ? kot 140 kategoriziranih ĹĄportnikov in ĹĄportnic ter 56 klubov in druĹĄtev. Tudi v slovenskem merilu je med moÄ?nejĹĄimi zvezami. Dejal nam je, da verjame, da je pridobitev laskavega naziva naj ĹĄportnik prejemniku nagrada, hkrati pa spodbuda. Naziv bi si zanesljivo zasluĹžil ĹĄe kdo, ampak odloÄ?ajo tisoÄ?inke, centimetri, praviloma pa je le eden najboljĹĄi. ÂťNaĹĄe osrednje vodilo je delati v dobro ĹĄporta, ĹĄportnic in ĹĄportnikov, saj so prav oni tisti, ki nas nikoli ne razoÄ?arajo in se borijo do konca tudi takrat, ko jim morda ne gre najbolje.ÂŤ Poleg pomoÄ?i in pospeĹĄevanja razvoja kakovostnega tekmovalnega in vrhunskega ĹĄporta zveza razvija tudi mnoĹžiÄ?nost zlasti na podroÄ?ju ĹĄporta mladih in ĹĄpor-

Ĺ port ima v lokalni skupnosti veliko podporo, ĹĄportniki in ĹĄportnice pa veliko privrĹžencev, ki se skupaj z njimi veselijo njihovih uspehov.

Ĺ portnik, ĹĄportnica, ekipa za leto 2015 v Mestni obÄ?ini Velenje

Rekli so â?ą Tim Kevin Ravnjak, Deskarski

Ĺ portnik leta – deskar Tim Kevin Ravnjak; ĹĄportnica leta – atletinja Maja Mihalinec; ekipa leta: RK Gorenje (Ĺže od leta 2001 dalje); ĹĄportnik invalid: strelec Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek; ĹĄportnica invalidka: plavalka TjaĹĄa Lenko; ĹĄportnik mladinec: nordijec Vid Vrhovnik; ĹĄportnica mladinka: deskarka Eva Kralj; ĹĄportnik kadet: plavalec Luka GerĹĄak; ĹĄportnica kadetinja: atletinja Tina ÄŒesnik.

Pokale so podelili ĹĄe za ĹĄportnika, ĹĄportnico leta – neolimpijske discipline (UroĹĄ Rupreht, Janja Garnbret), za obetavnega ĹĄportnika v neolimpijskih disciplinah (Luka Krel, Jerneja JenĹĄterle), za ĹĄportnika in ĹĄportnico Ĺ Ĺ D (Haris Kadrić, Ĺ˝iva BraÄ?iÄ?), za najboljĹĄe Ĺ Ĺ D (Osnovna ĹĄola Livada); plaketo za Ĺživljenjsko delo sta prejela Bego Tabaković in Martin Ĺ tajner, zlato plaketo pa Anton Lebar, Tanja Ĺ alamon.

Priznanja so prejeli ĹĄe nekateri posamezniki za ĹĄportne doseĹžke in sodelovanje pri razvoju ĹĄporta, Atletski klub Velenje pa priznanje za tradicionalne prireditve, najmanj drĹžavnega znaÄ?aja.

tne rekreacije. Plaznik upa, da bodo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, ki ima velik posluh za potrebe zveze, tudi v prihodnje dosegali zastavljene cilje.

Prireditev, katere rdeÄ?a nit so bile stave, so popestrili zmagovalka tekmovanja za Pesem Evrovizije Ema

2016 Manuella, zmagovalec oddaje Slovenija ima talent 2015 Jernej Kozar ter beatboxer SaĹĄo VrabiÄ?, ki sodeluje tudi z glasbeno zasedbo Perpetuum Jazzile. đ&#x;”˛

OdliÄ?en zaÄ?etek pomladanskega dela Z desetim krogom so spomladanski del prvenstva zaÄ?eli ĹĄe v ligi Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje. Vodilni RogatÄ?ani so v Mozirju s 3 : 0 premagali domaÄ?e istoimensko moĹĄtvo, ZreÄ?ani pa z 2 : 0 na svojem igriĹĄÄ?u Ĺ entjur – to je bila tudi edina zmaga gostitelja. Spodbudno so spomlad zaÄ?eli tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, in sicer z dvema zaporednima zmagama, in se povzpeli na drugo mesto prvenstvene lestvice.

Najprej so s 3 : 1 v gosteh ugnali nogometaĹĄe Ĺ entjurja, v soboto pa so na domaÄ?em igriĹĄÄ?u pod vilo Ĺ iroko s 3 : 2 premagali ĹĄe Mozirje. S tem so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani oddolĹžili sosedom za poraz v jesenskem delu prvenstva.

SreÄ?anje je bilo zelo zanimivo, gledalci pa so bili nagrajeni z veliko zadetki in zmago domaÄ?e ekipe. V 10. minuti je zadel Ĺ abanoviÄ?, a vodstvo

domaÄ?ih ni trajalo dolgo, saj je Ĺže pet minut za tem izenaÄ?il Funtek. Za novo vodstvo ĹĄoĹĄtanjskih nogometaĹĄev je v 31. minuti zadel Agić, v zadnji minuti prvega dela pa je prednost domaÄ?ih poviĹĄal ponovno Ĺ abanoviÄ?.

Deset minut pred koncem je izid zniĹžal Zamernik, novo preseneÄ?enje pa nogometaĹĄem Mozirja tokrat ni uspelo. Trener Ĺ oĹĄtanjÄ?anov PolovĹĄak je ob koncu lahko dal priloĹžnost tudi nekaterim mlajĹĄim nogometaĹĄem, ki jim je uspelo ohraniti vodstvo, so pa tako pridobivali ĹĄe kakĹĄne pomembne Ä?lanske izkuĹĄnje.

Prav delo z mladimi je tudi glavno vodilo ĹĄoĹĄtanjskega nogometnega kluba. Zelenice ĹĄoĹĄtanjskega ĹĄtadiona so vsak dan polne otrok, ki se pod budnim vodstvom trenerjev podijo za okroglim usnjem. ÄŒeprav rezultat in zmaga za vsako ceno nista vedno

glavna skrb, otroci iz dneva v dan napredujejo, predvsem pa zdravo in kvalitetno preĹživljajo svoj prosti Ä?as.

V klubu si Ĺželijo spodbuditi tudi prostovoljno delo in sproĹĄÄ?eno druĹženje – ne samo igralcev in trenerjev, temveÄ? tudi ostalih – Ä?lanov upravnega odbora in predvsem starĹĄev. V Ä?etrtek so tako organizirali oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo igriĹĄÄ?a. PriĹĄlo je kar nekaj starĹĄev, vodstvo kluba in drugi, ki so bili pripravljeni poprijeti za delo. Po delovnem popoldnevu so poskrbeli tudi za golaĹž in druĹženje ob klepetu (seveda o nogometu) v veÄ?ernih urah.

Vodilna RogaĹĄka je tudi po tem krogu ohranila prednost dveh toÄ?k pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so z dvema dosedanjima porazoma po tem krogu drugi. Imajo toÄ?ko veÄ? od tretjih ZreÄ?, ki pa so bile proste. RogatÄ?ani in ZreÄ?ani pa so ĹĄe vedno edini brez

poraza. ÄŒetrti je Ĺ˝alec.

V naslednjem krogu, to soboto, bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani (22 toÄ?k) imeli vsaj na papirju najlaĹžje delo. Gostovali bodo pri zadnjem Vojniku (4), ki je v dosedanjem delu prvenstva le po enkrat zmagal in igral neodloÄ?eno, kar osemkrat pa izgubil. Mozirjani (7 toÄ?k) si bodo na svojem igriĹĄÄ?u v tekmi s predzadnjim Kovinarjem (6) vsekakor prizadevali priigrati prvo spomladansko zmago, s Ä?imer bi prekinili niz petih porazov. Nazadnje so zmagali v 5. krogu, ko so bili s 6 : 0 boljĹĄi od Vojnika. Vodilna RogaĹĄka (26) bo gostovala pri petem Ĺ entjurju (10), ZreÄ?e (21)pri ĹĄestem Odredu (10), oba imata po tekmo manj, prost pa bo Ä?etrti Ĺ˝alec (18). đ&#x;”˛ T. R., vos

klub Deska Velenje: ÂťKdorkoli od treh nominirancev bi prejel laskavi naziv ĹĄportnik leta, bi ga prejel zasluĹženo. Trdo sem delal za ta rezultat. Leto 2015 si bom najbolj zapomnil po doseĹženem tretjem mestu na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu v Kreiscbergu v Avstriji, v disciplini sneĹžni Ĺžled. To je za zdaj rezultat kariere, ki bi ga rad nadgradil. Zelo si Ĺželim osvojiti naslov svetovnega prvaka. Letos bi rad osvojil normo za dve olimpijski disciplini. Trdo bom delal za to in upam, da mi bo uspelo.ÂŤ Maja Mihalinec, Atletski klub Velenje: ÂťNaziv ĹĄportnica leta je super nagrada, pohvala za vloĹžen trud, za odrekanja, uspehe in hkrati motivacija za naprej, za olimpijsko sezono. Minulo leto je bilo zame zelo naporno, saj sem do zadnje tekme lovila normo za svetovno prvenstvo in hkrati za olimpijske igre. Vseskozi se mi je izmikala za stotinko ali dve. Na koncu se je vse izĹĄlo.Leto 2016 bo ĹĄe bolj naporno. Pred nedavnim sem se vrnila s svetovnega dvoranskega prvenstva, na katerem sem se uvrstila v polfinale. Sem sredi priprav na evropsko prvenstvo, ki bo v Amsterdamu, in morda bo zame ĹĄe bolj pomembno kot olimpijske igre. Rio pa je moj Ĺživljenjski cilj. Tam bo adrenalin na viĹĄku in Ĺželim si takrat nastopiti najboljĹĄe.ÂŤ

Bridge Ĺ BK Postal klubski podprvak Slovenije Igralci moĹĄtva Ĺ aleĹĄkega bridge kluba so v slovenski bridĹž ligi, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, dosegli nov uspeh, saj so tako kot v pretekli tekmovalni sezoni postali klubski podprvaki Slovenije tudi za leto 2016. V najmnoĹžiÄ?nejĹĄem tekmovanju, ki ga predstavlja bridĹž liga, je krat nastopilo 21 klubskih moĹĄtev v dveh kakovostnih razredih. V 1. bridĹž ligi je nastopilo najboljĹĄih 10 moĹĄtev, ki so se v enokroĹžnem ligaĹĄkem tekmovanju (2 x 16 bordov) pomerila med seboj. Podobno je veljalo za 11 moĹĄtev, ki so nastopila v 2. bridĹž ligi. Ĺ aleĹĄki bridge klub je v obeh ligah nastopil s svojim moĹĄtvom igralcev.

Po devetih kolih rednega ligaĹĄkega dela je moĹĄtvo Ĺ aleĹĄkega bridge kluba 1 osvojilo drugo mesto (6 zmag, 3 porazi) z 118,72 VP toÄ?kami za prvim moĹĄtvom kluba Greens 31, ki je doseglo 128,83 VP toÄ?k. Na tretje in Ä?etrto mesto sta se uvrstili moĹĄtvi BK Ĺ˝uĹžemberk in BK KoÄ?evje 1, ki sta zbrali 98,23 VP toÄ?k oziroma 92,29 VP toÄ?k. Primerjalni izraÄ?un osvojenih toÄ?k (butler) v posameznih dvobojih potrjuje tokratno dobro igro igralcev Ĺ aleĹĄkega bridge kluba 1. Zanj so nastopili: Bojan AmbroĹž (velemojster), Janko MijoÄ? (mojster), Gregor Rus (mojster), Vincent Grote (pik), Slobodan KneĹževiÄ? (mojstrski kandidat) in Zmagoslav Ĺ˝ibert (mojstrski kandidat). V 2. bridĹž ligi je moĹĄtvo Ĺ aleĹĄkega bridge kluba 2 osvojilo konÄ?no ĹĄesto mesto. Zanj so nastopili: NuĹĄa GoĹĄnik, Stane GoĹĄnik, Lina Jelen, Viljem Jelen, Karel Ĺ tiglic, JoĹže JaneĹžiÄ?, Jurij Mogolicki, in Irena JeĹž. đ&#x;”˛ Zmagoslav Ĺ˝ibret

Streljanje

Niso izkoristili prednosti domaÄ?ega igriĹĄÄ?a

Streljanje

V srediĹĄÄ?u pozornosti 18. kroga v Golgeter 3. nogometni ligi – Sever je bila gotovo tekma v BreĹžicah med drugimi gostitelji in vodilnim B-moĹĄtvom Maribora. Zmagovalca ni bilo, saj sta se tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 1 : 1, vsakemu pa je pripadel polÄ?as. DomaÄ?i so bili boljĹĄi v prvem in premoÄ? kronali z vodstvom, strelec je bil Jurica Jelać v 17. minuti. V nadaljevanju so bili manj iznajdljivi pred gostujoÄ?im vratarjem. NeuÄ?inkoviti

DrĹžavnega strelskega prvenstva za invalide v Ljubljani so se udeleĹžili tudi invalidi MDI Ĺ aleĹĄke doline Velenje. Najbolj se je izkazala Doroteja Kunst v kategoriji SH2 s serijsko zraÄ?no puĹĄko s srebrno kolajno in 350 krogi.

MoĹĄka ekipa MDI Velenja je osvojila 5. mesto z 981 krogi. Za ekipo so nastreljali: Rafael Rednak 334, Bojan Lesnika 329, Viktor Hrast 318 krogov. V posamezni uvrstitvi je 11. mesto pripadlo Franju Ĺ˝uÄ?ku s 336 krogi NAC, 12. Rafael Rednak, 13. Bojan Lesnika, 15. Viktor Hrast, kategorija SH2. đ&#x;”˛ Franjo Ĺ˝uÄ?ko

so bili tudi gostje. ToÄ?ko pa jim je Ĺže (51. minuta) z avtogolom zagotovil domaÄ?i igralec Rok RoĹžman in ohranili so prednost dveh toÄ?k pred BreĹžiÄ?ani.

Nov poraz so doĹživeli nogometaĹĄi Ĺ martna 1928.

Na gostovanju v Ĺ marjah pri JelĹĄah so izgubili z 0 : 2. Po Ĺže dvanajstem porazu so padli na predzadnje, trinajsto mesto. Tri poraze veÄ? od njih imajo le zadnji Podvinci, a kar pet toÄ?k manj. Za trinajstim Lenartom Ĺ marÄ?ani zaostajajo za dve toÄ?ki,

za enajstimi Radljami in deseto Dravinjo pa za tri.

Sicer pa najbolj navduĹĄujejo v spomladanskem delu nogometaĹĄi Mons Claudiusa iz Rogatca. Na gostovanju v Dravogradu pri tamkajĹĄnji KoroĹĄki so z 2 : 1 dosegli Ä?etrto zmago v nizu. đ&#x;”˛ vos

NaĹĄ Ä?as, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. aprila 2016

19

Ko se ne posreÄ?i ali ponesreÄ?i 2. del

Ĺ˝enske in pare, ki se Ĺže veselijo naraĹĄÄ?aja, nemalokrat razoÄ?ara spontani splav, nekateri pa se odloÄ?ajo za umetno prekinitev noseÄ?nosti – V obeh primerih potrebujejo Ä?ustveno oporo in strokovno pomoÄ?

Ne obĹžaluje, jo pa muÄ?i radovednost

Tina Felicijan

S starĹĄevstvom povezane stiske, o katerih smo pisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, so tudi tiste, ki jih Ĺženske in pari obÄ?utijo ob izgubi ploda ali neĹželeni noseÄ?nosti. Ne eno ne drugo ni ravno redek pojav, jima pa strokovnjaki ne posveÄ?ajo veliko pozornosti. V DruĹžinskem centru Harmonija druĹĄtva NOVUS lahko Ĺženske in pari v stiski poiĹĄÄ?ejo oporo in svetovanje. Magistra zakonskih in druĹžinskih ĹĄtudij Ines Vugrinec pa poudarja, da je prav odprto in podporno okolje, v katerem spontani splav ali umetna prekinitev noseÄ?nosti nista tabu, pomembno za blaĹženje stisk ob tem.

PriÄ?akovanje se razblini

Ĺ˝enske in pari ob neprostovoljni, spontani prekinitvi noseÄ?nosti izkuĹĄajo potrtost, razoÄ?aranje, nemoÄ? ob tem, ko se jim zgodi nekaj nepriÄ?akovanega, nad Ä?imer nimajo kontrole.

VeÄ?krat se zgodijo v zgodnji noseÄ?nosti in Ĺženskam, ki ĹĄe niso rodile. Sicer pa se stopnja spontane splavnosti s starostjo noseÄ?nic zviĹĄa. Leta 2013 je Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje (NIJZ) na KoroĹĄkem zabeleĹžil 27 spontanih splavov, v savinjski regiji pa 103, kjer jih je bilo tega leta najveÄ? na ĹĄtevilo prebivalk (1,78 Ĺžensk od tisoÄ?ih, starih od 15 do 49 let, je doĹživelo spontani splav). ÂťKadar gre za ponavljajoÄ?e se splave, je intenzivnost stisk toliko veÄ?ja. Zato je toliko bolj pomembno, da jih lokalno okolje prepoznava in nudi podporo. Ĺ˝enske se namreÄ? Ĺželijo in morajo opreti tudi na nekaj, kar ni le v njih samih,ÂŤ pravi Ines Vugrinec.

Sprva ĹĄok, nato upanje

Ko je prviÄ? zanosila, sta se s partnerjem zelo razveselila novice. Ni pomislila, da bi lahko ĹĄlo kaj narobe. Takrat je ĹĄe opra-

â?ą

ÂťK sreÄ?i sem imela ob sebi takĹĄno podporo in besede spodbude, da sem se s tem kar hitro sprijaznila.ÂŤ

vljala ĹĄtudentsko delo in dvigovala tudi teĹžje stvari, a se ji to ni zdelo niÄ? spornega. Na prvem pregledu je bilo vse v redu, na pregledu nuhalne svetline, ko naj bi bila noseÄ?a 12 tednov, pa so

â?ą

Leta 2013 je v savinjski regiji prekinilo noseÄ?nost 532 Ĺžensk, med njimi 21 najstnic. Na KoroĹĄkem pa 122, od teh 10 najstnic. V obeh regijah so najveÄ? posegov opravili Ĺženskam med 30. in 34. letom starosti.

Stara je bila 23 let, ko je ob koncu ĹĄtudija ĹĄla na potovanje s fantom, ki ga je poznala dobro leto. Zanosila je na zaÄ?etku mesec in pol dolge poti in ĹĄele doma ugotovila, da je noseÄ?a. ÂťMislila sem, da meseÄ?na krvavitev zaostaja zaradi spremembe okolja, klime, prehrane, aktivnosti.

Dlje, ko sem bila doma, bolj sem se Ä?udila, da nimam menstruacije. Takoj, ko je bil test pozitiven, sem vedela, da bom noseÄ?nost prekinila.ÂŤ Bila je brez lastnega stanovanja, brez sluĹžbe, a ni bila le materialna stiska tista, zaradi katere se je odloÄ?ila za prekinitev noseÄ?nosti. ÂťVelenje takega otroka ne bi sprejelo. Tu je druĹžba ĹĄe vedno tako zaprta, da drugaÄ?nih, niti mulatov, ne sprejema. Tudi starejĹĄi Ä?lani moje druĹžine bi ga teĹžko sprejeli.ÂŤ Povedala je starĹĄem, ki sta njeno odloÄ?itev podprla. ÂťZakaj bi se muÄ?ila in si uniÄ?ila Ĺživljenje,ÂŤ so sklenili, Ä?eprav bi ji starĹĄa v nasprotnem primeru takoj pomagala. Povedala je tudi oÄ?etu, ki se ni ravno strinjal s splavom, a mu je jasno pokazala, da se bo o tem odloÄ?ila sama. ÂťMed nama so bili tisoÄ?i kilometrov, otrok bi bil z mano, skupne prihodnosti nismo imeli.ÂŤ Kljub trdni odloÄ?enosti je bil poseg naporen. ÂťV Ä?akalnici pred sobo nas je kar nekaj Ä?akalo na poseg. Kar naenkrat me je zgrabila panika – ne vem, kaj se je takrat dogajalo z mano – in sem zaÄ?ela jokati. Ampak vedela sem, da to moram narediti. Ko so me poklicali v sobo, so mi dali pomirjevala. Med vakuumsko aspiracijo sem imela anestezijo.

Po posegu pa sem se normalno poÄ?utila. Mislim, da zato, ker je ĹĄlo za zavestno odloÄ?itev, da to moram storiti, da sebi omogoÄ?im normalno Ĺživljenje in prepreÄ?im, da bi teĹžave imel otrok.ÂŤ

zdravniki ugotovili, da je plod zaposlitve, finanÄ?na ali stanonehal rasti Ĺže v devetem tednu. vanjska ogroĹženost. Ines VugriÂťSeveda je sledil ogromen sok, nec poudarja, da Ĺženska pri odsaj nisem imela nobenih boleÄ?in loÄ?itvi o prekinitvi noseÄ?nost ne ali krvavitev, kot naj bi bilo zna- bi smela biti prepuĹĄÄ?ena sama Ä?ilno.ÂŤ Tudi za partnerja je bil sebi. ÂťIzjemnega pomena je podto velik ĹĄok, saj nihÄ?e od njiju pora partnerja ali bliĹžnjih, zdravni niti pomislil, da lahko gre kaj nika ali ginekologa, kogarkoli, ki narobe. ÂťPri moĹĄkih gredo te za- ji je blizu in mu zaupa. Kadar se Ĺženska opre deve hitreje mina druge ljudi, mo, jaz pa sem V svetu je veÄ? spregovori o p ot r e b ov a l a kot 40 odstotkov svojih Ä?ustvih svoj Ä?as, da in o njih razmisem Ĺžalovala.ÂŤ noseÄ?nosti ĹĄlja. Kadar se Najbolj jo je nenaÄ?rtovanih. odloÄ?a o prekiskrbelo, da ne nitvi noseÄ?nobo mogla ponovno zanositi, Ä?emur prej ni- sti, mora raziskati svoja Ä?ustva. koli ni posveÄ?ala pozornosti. VpraĹĄati se mora, ali doĹživlja stiPotrebovala je teden dni, da se sko ob svoji noseÄ?nosti, ker jo je zjokala, nato pa si dopoveda- nekdo sili, ali to od nje priÄ?akula, da se to dogaja zelo pogosto je, da jo bo prekinila, ali jo sain narava po svoje poskrbi, Ä?e s plodom kaj ni v redu. ÂťK sreÄ?i imam super druĹžino, ki mi je v ÂťV tem primeru je treba biti egoist – najprej teĹžkih trenutkih stala ob strani. pogledati nase in nato na ostale. Treba je Ljudje, ki te posluĹĄajo, so takrat zavestno, racionalno sprejeti odloÄ?itev. Ĺ˝enske kljuÄ?nega pomena. Vse skupaj sem pustila za sabo in Ä?ez dva smo tiste, ki nosimo posledice.ÂŤ meseca spet zagledala plusek,ÂŤ je povedala zdaj sreÄ?na mamica. ma Ĺželi prekiniti, in v obeh pri- Zdaj se vsake toliko spomni, kamerih, kaj ona Ä?uti do tega.ÂŤ Bli- ko bi bilo Ĺživljenje s ĹĄtiri leta staNoseÄ?nost preseneti Mnoga dekleta, Ĺženske se v Ä?a- Ĺžnji ali strokovnjaki naj Ĺženski rim otrokom. A nikoli ne dvomi, su zanositve znajdejo v situaci- pomagajo pregledati okoliĹĄÄ?ine, da se je prav odloÄ?ila, niti nima jah in okoliĹĄÄ?inah, zaradi katerih ki so navadno reĹĄljive, Ä?e je pod- obÄ?utka obĹžalovanja ali krivde. ne Ĺželijo donositi. Med razlogi pora moÄ?na. Pomembna pa je ÂťOkrog boĹžiÄ?a, ko bi rodila, se za to so tudi teĹžave v partner- tudi naravnanost ĹĄirĹĄega okolja, vpraĹĄam, kako bi bilo. Iz radoskem odnosu, nepodpora oÄ?eta ki ustvarja vzduĹĄje, v katerem vednosti.ÂŤ Sicer pa se veseli starotroka, mladost, samskost, brez- Ĺženska o svojih pomislekih lah- ĹĄevstva s pravim partnerjem in v đ&#x;”˛ poselnost ali strah pred izgubo ko govori. urejenih okoliĹĄÄ?inah.

â?ą

â?ą

Oven od 21. 3. do 21. 4.

VÄ?asih vam je teĹžko priznati, da niste vseved. Ĺ e vedno ste pri resnem delu najraje sami s seboj, saj zaradi nekaj slabih izkuĹĄenj nikomur veÄ? ne zaupate. Ĺ˝al, pa tokrat ne boste zmogli sami. Enostavno bo preveÄ?. Sploh, ker ste posegli na podroÄ?je, kjer niste doma.

Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoÄ?. PoskuĹĄajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli vas, Ä?etudi vas bo jezilo, ker se prav niÄ? ne bo premaknilo iz mrtve toÄ?ke. Tudi vaĹĄe delo bo Ĺžal zastalo. Da boste nastali poloĹžaj diplomatsko reĹĄili, se bo treba res potruditi. Sploh, ker ste se s svojim poÄ?etjem zamerili kar nekaj ljudem. Kar se tiÄ?e ljubezni, vaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepĹĄa. Letos ne bo niÄ? drugaÄ?e. VpraĹĄanje pa je, ali boste roĹžice le gledali in vonjali ali pa si boste tokrat upali veÄ?. Ne imejte previsokih standardov, pa se bo vse lepo izteklo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Imate, kar ste hoteli. Smejte se, Ä?etudi vam gre na jok. In nikar se ne pritoĹžujte na glas, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki so ĹĄkodoĹželjni. Da, tokrat ste res slabo izbrali. A, kar ste skuhali, boste morali pojesti. PoÄ?akajte, da se vsaj malo ohladi. Kar se tiÄ?e uspeha pri delu, karieri in vaĹĄega statusa v druĹžbi, bo vse odliÄ?no. Pravzaprav ĹĄe bolje, kot si lahko Ĺželite. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enoliÄ?ni in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo vaĹĄ trud vendarle poplaÄ?al. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. RazpoloĹženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite v naravi. Telo vam bo hvaleĹžno. Tudi Ĺživci bodo bolj mirni. Preden greste spat, poskuĹĄajte odmisliti vse teĹžave, sicer bodo noÄ?i dolge in nemirne.

V soboto se vam bo zgodilo nekaj res lepega.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Tisti, ki ste Ĺže zaljubljeni, boste v naslednjih dneh sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. Tudi zato, ker ste Ä?ustva dolgo skrivali, zato sedaj toliko bolj uĹživate, ker vse kaĹže, da se vam bo Ĺželja uresniÄ?ila. Kot vse kaĹže, bo prihodnji teden dozorel Ä?as, ko bo to, kako zanimivi ste, spregledal tisti, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite. Od sreÄ?e boste lebdeli Ĺže v naslednjih dneh.

Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa Ä?eprav na poti do sreÄ?nega konca ne manjka ovir, vam nobena ne bo previsoka. Ĺ e slabe vesti ne boste imeli, saj veste, da bi bila tudi povsem odveÄ?. Strah vas bo le, da vse skupaj preveÄ? idealizirate. Kot kaĹže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat ĹĄlo za pravo, iskreno ljubezen.

Zato ne skrivajte Ä?ustev! Tisti, ki na pravo osebo in iskrice ĹĄe Ä?akate, pa boste ĹĄe Ä?akali. A ne prav dolgo. Kot kaĹže bo maj vaĹĄ mesec.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V teh dneh, ki bodo res pomladni, vam energije, za razliko od mnogih v vaĹĄi bliĹžini, ne bo manjkalo. VeÄ?ina okoli vas bo tarnala, da so utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj energiÄ?ni in radoĹživi. Zvezde vas opozarjajo, da v teh dneh vseeno pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaĹĄ tempo Ĺživljenja in dela hitrejĹĄi od veÄ?ine tistih, s katerimi delate. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste naÄ?rte izpeljali do konca. Imate veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. ÄŒe bodo Ĺželje le prehude, vam jih ne bo teĹžko zmanjĹĄati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo veÄ?ji, kot ste raÄ?unali. Sploh, ker ste si pred kratkim Ĺže privoĹĄÄ?ili preveÄ?. Ljubezen? Hormoni vam bodo delali teĹžave. Na tem podroÄ?ju boste tudi zato zelo zmedeni.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pred vami je naporen teden. Bolj, kot s sabo se boste v teh dneh morali ukvarjati z drugimi in njihovimi teĹžavami, v katere se boste teĹžko vĹživeli. Pa Ä?eprav bo ĹĄlo za vaĹĄe zelo bliĹžnje ljudi, ki jih dobro poznate in si jim upate vse povedati po resnici. Zato ni izkljuÄ?eno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste preveÄ? dobri, da preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. ÄŒeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vraÄ?a, v tem primeru to Ĺžal ne bo ĹĄlo skozi. Prej bo ĹĄlo za to, da nekdo odkrito izkoriĹĄÄ?a vaĹĄo dobroto. Odprite oÄ?i in temu naredite konec. OdloÄ?no! ÄŒe ne, boste teĹžko skrili pred partnerjem, povedati, pa mu ne upate. ÄŒe bo izvedel, bo poÄ?ilo med vama. Zato dobro premislite, kako naprej.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un je vse tanjĹĄi, kar vas bo vsak dan bolj morilo. Vsekakor bo pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali. ÄŒe jih zmanjĹĄate, bo Ĺživljenje takoj laĹžje in lepĹĄe. ÄŒe ne, pa boste tako finanÄ?no zabredli, da svojih financ ĹĄe dolgo ne boste mogli spraviti v red. In tega si v dani situaciji skoraj ne morete privoĹĄÄ?iti.

Sploh, ker se zavedate, da vaĹĄi viri dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. In da se lahko Ä?ez noÄ? zgodi, da bodo usahnili. ÄŒe se ne boste potrudili, tudi ne boste vedeli, ali se sploh lahko reĹĄite iz te zagate. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo vse v najlepĹĄem redu – pomlad bo ĹĄe okrepila moÄ?na, iskrena Ä?ustva. VeÄ? energije boste imeli, Ä?e se boste odloÄ?ili za spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje telesa. Saj Ĺže znate, kajne?

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

OdloÄ?ili se boste, da boste bolj resni. PoskuĹĄali se boste drĹžati vseh dogovorov in obljub. Ĺ˝al se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren.

Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Strah vas bo tudi, da bi kaj pomembnega spregledali. Tudi zato, ker gre v teh dneh za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. OdliÄ?ne ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz trenutne situacije tako, da bo za vas najbolje, ĹĄe ne bo. ReĹĄitev se bo nakazala v torek, ko vam bo pogovor s strokovnjakom moÄ?no odprl oÄ?i. ÄŒeprav bo povsem drugaÄ?na, kot ste si Ĺželeli, ne boste slabe volje. Dobro veste, da niste v poloĹžaju, ko bi vi lahko izbirali in izbrali, kako se bo vrtel vaĹĄ svet.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

VaĹĄa Ĺželja, da konÄ?ate projekt, ki vam Ĺže nekaj mesecev jemlje preveÄ? energije, se bo konÄ?no uresniÄ?ila. ÄŒeprav vas bo ĹĄe nekaj dni strah, ali se bo izteklo po vaĹĄih Ĺželjah, tega ne boste pokazali. Slutnja, da bo vse tako kot mora biti, bo prava. Saj bo res. Novico, povezano z vaĹĄim zdravjem, boste tokrat delili le z najbliĹžjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami.

NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite, poiĹĄÄ?ete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Zato boste potrebovali ĹĄe nekaj tednov. Vmes se konkretno poskuĹĄajte lotiti projekta bolj zdravo Ĺživljenje. Dobro veste, da je skrajni Ä?as, saj vam telo Ĺže sporoÄ?a, da z njim ne ravnate dobro. Kar nekaj navad boste morali spremeniti, nekatere pa povsem opustiti. BliĹžnji sorodnik vam lahko pomaga. V dvoje pa je vse lepĹĄe.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ne boste tako hitro pozabili, kaj ste uĹĄpiÄ?ili partnerju. Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja pa se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja, ki je tudi kriv, da sta s partnerjem ohladila odnose. Od nedelje dalje vas Ä?aka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest poÄ?asi vrnila. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. Prihodnji teden se boste pomirili in zaÄ?eli skrbeti ĹĄe za druga podroÄ?ja v Ĺživljenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, tudi zato, ker si boste konÄ?no vzeli veÄ? Ä?asa za partnerja. Posvetili se boste tudi prijateljem, Ä?e ne prej, ob koncu tedna.

Le nase boste ĹĄe vedno rahlo pozabljali. In morda to kmalu obÄ?utili tudi na poÄ?utju.

Kozorog od 22. 12. do 20.1.

Izkoristite vsak dan. Do konca meseca aprila bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde na vaĹĄi strani. Sami boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan posebej. Tega paÄ? nihÄ?e ne more namesto vas. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim seboj, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne Ä?asa ne volje ukvarjati. Naslednji dnevi bodo tudi polni odliÄ?nih idej. Naenkrat boste vedeli, kako izboljĹĄati svoj poloĹžaj v druĹžbi in na banÄ?nem raÄ?unu. ÄŒe ne boste naredili niÄ?esar konkretnega, se paÄ? niÄ? ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej. Pogum bo namreÄ? tokrat dvojno poplaÄ?an in to zelo kmalu. Drobne partnerjeve pozornosti vam bodo godile.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Po podatkih NIJZ je bila v obdobju 2005–2014 stopnja spontanih splavov in drugih patoloĹĄkih noseÄ?nosti na 1000 Ĺžensk v savinjski regiji 6,08. NajviĹĄja je bila v spodnjeposavski regiji (6,35/1000), slovensko povpreÄ?je pa znaĹĄa 5,8/1000. Na celjskem in slovenjegraĹĄkem ginekoloĹĄkem oddelku s podatki niso seznanjeni in jih ne morejo komentirati, opaĹžajo pa, da so spontani splavi pogosti. Na celjskem pravijo, da jih je izrazito veÄ? spomladi in jeseni, verjetno zaradi viroz. Vzroka vedno ne morejo ugotoviti, znan pa je negativen vpliv nekaterih zdravil, kemikalij, organskih topil, razredÄ?il, industrijskih smol. Spontani splav je povezan tudi z nekaterimi dejavniki Ĺživljenjskega sloga (kajenje, alkohol, droge, debelost), nekaterimi okuĹžbami in okoljskimi dejavniki.

V DruĹžinskem centru Harmonija se bodo Ĺženske sreÄ?evale vsak prvi Ä?etrtek v mesecu ob 18. uri. PrejĹĄnji teden so na prvem sreÄ?anju govorile o najveÄ?jih izzivih materinstva. Spoznale so, da jih vsaka Ĺženska doĹživlja drugaÄ?e, pomembno pa je, da druga druge ne obsojajo zaradi njihovih obÄ?utkov. Ena izmed udeleĹženk je namreÄ? razkrila svoje skrbi in bremena, druga, ki je k materinstvu pristopila brezskrbno, pa je njeno stisko teĹžko razumela, ker je ni doĹživela. Ravno zato mnoge Ĺženske stiske zamolÄ?ijo. Ines Vugrinec opozarja: ÂťVsak ima neko svojo boleÄ?ino. Zaradi teh ne smemo obsojati niti sebe, niti drugih. Ĺ˝enske moramo med sabo razviti dialog, ki ne obsoja. Kako?

Da se druŞimo in odkrito pogovarjamo o vsem skupni temi – da smo Şenske.

Za tiste, ki ste si v preteklem obdobju privoĹĄÄ?ili veÄ? poÄ?itka in prostega Ä?asa kot sicer, se bo teden konÄ?al krasno. Drugi pa boste Ĺžal Ä?utili vse veÄ?jo utrujenost, ki ne bo izginila kar Ä?ez noÄ?. Morda Ĺže Ä?utite prve znake pomladanske utrujenosti. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem podroÄ?ju in na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali delate prav ali narobe. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno znaÄ?ilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih osebnih odloÄ?itvah. Tudi pri poslovnih, ki jih boste sprejeli ĹĄe teĹžje kot ljubezenske.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

V teh dneh, ko veste, da se mirno obdobje izteka, si boste pogosto rekli, da je Ĺživljenje preprosto lepo in da ga morate uĹživati. Vsak dan posebej se boste tega tudi skuĹĄali drĹžati, pa ne bo tako enostavno. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli v sluĹžbi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Ne bo prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi, le nekoliko bolj previdni. Si boste pa zato naredili naÄ?rt, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje. VeÄ? smeha potrebujete, zato pojdite med vesele ljudi. ToÄ?no veste, kje jih boste naĹĄli. Tolikokrat so vas Ĺže povabili, da so nad vami Ĺže obupali.

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. aprila

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Turbulenca: Breme ali prednost?

Naši vrtovi: Britta Hoeschele, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Krištof Zupet: Slikar, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 7/13 16.25 Profil: Branimir Jovanović 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Srednja Kanomlja 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Optika Irman 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Medkulturni dialog 00.35 Ugriznimo znanost 01.05 Profil: Branimir Jovanović 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.50 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.50 10.05 11.00 12.05 15.20 15.45 16.05 17.00 17.45 18.20 18.55 19.00 19.10 20.00 20.30 21.15 21.25 23.35 01.15 02.00 02.45 05.05

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 12.40 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 22.00 23.30 23.35

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Morje Točka, glasb. odd.

Na lepše Halo TV Dobro jutro Slovenski magazin Kino Fokus Čas za Manco Košir Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris.

Timi gre, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Mračne bratovščine – družba Vril Vklopi razum, zahtevaj račun! Še eno leto, ang. film Zlata mrzlica, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: skupina Gora Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje: stopnice, vrata, dvigalo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar Regionalne novice 3 Jesen življenja, DU Lava Celje, Kaligrafija Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

14. aprila 2016

Sobota,

15. aprila

05.55 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.40 01.05 02.00

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Drevesa pripovedujejo: Smreka Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Laboratorij Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Tri barve – bela, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Lieze išče insekte Zgodbe iz školjke: Cvetoča Indonezija Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

TV poroka A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Firbcologi Infodrom Dobrodelna prireditev OKS, prenos iz Ljubljane Lov, danski film Polnočni klub: Podobe naših otroštev Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Dobrodelna prireditev OKS, posn.

Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 00.05 02.05 02.40

24ur Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Filmska zvezda, am. film Ne zapustite me nikdar, ang. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar Strokovnjak svetuje: Bontonstopnice, vrata, dvigalo Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš. Glasbena pravljica Mali princ Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Bolgarija Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.00 08.05 08.10 08.45 09.45 10.45 11.10 12.00 14.10 14.35 15.15 16.00 17.00 17.50 18.25 18.55 19.05 19.15 19.40 20.00 21.00 22.55 00.10 00.55 01.55 05.10

12.20 12.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Nedelja,

16. aprila

06.00 06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.25 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 12.00 13.00 13.25 13.50 14.20 14.50 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 22.50 00.45 01.15 02.05

07.00 09.00 10.00 10.50 11.35 12.15 13.10 14.20 14.50 16.05 17.55 20.00 21.50 22.30 23.15 23.50 00.20 01.30 02.20 03.20 sledi 05.15 05.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.35 09.00 09.10 09.35 10.00 10.30 10.45 12.35 13.05 13.20 14.15 17.15 18.55 18.58 20.00 21.55 00.10 02.10

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Gledališče Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: Ambulanta Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 21/26 Male sive celic, kviz Glasbena hiša, igrani film Infodrom Razred zase, ponov.

Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Vse ali nič, 1/2 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Nedeljsko kosilo Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešana, 2/8 Poročila, vreme, šport Nikogaršnja last, šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Najboljše jutro Dober dan Strah ostane, dok. film City folk: Maribor Na lepše 10 domačih Polnočni klub: Podobe naših otroštev Istrski maraton 2016, reportaža Slovenija danes: Radovljica in Ankaran 35 let oddaje Štos, 1. del Košarka, liga Nova KBM za prvaka, Helios Suns : Rogaška, 6. kolo, prenos iz Domžal Moica Z., šved. film Zvezdana Večer z lutkami: Odpuščanje Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Aritmični koncert: Ana Pupedan Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Športni posnetki Košarka, liga Nova KBM za prvaka, Helios Suns : Rogaška, 6. kolo, posn.

10 domačih Polnočni klub: Podobe naših otroštev

24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Lassie: Čudež, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser.

Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Znan obraz ima svoj glas Madagastkar 3, am. film 24ur vreme 24ur Turist, am. film Gospod Pip, avstral. film Skrivnost ugrabljenih otrok, am. film Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Glasbena pravljica mali princ 09.40 Ustvarjalne iskrice (156) Ogrlica iz rutke 10.00 Vurberk 2015, 1. del 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in Medvedek jaka 18.40 Dotiki gora: Boč - Velikonočnica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2381. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Biseri, 2. del 21.20 Jutranji pogovori 22.20 Aktualno: Telemedicinska podpora kroničnim bolnikom s srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo na domu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

17. aprila

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.50 22.20 00.05 01.35 02.00 02.55

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Sledi: Ljub cvet je vres – 45 let moškega pevskega zbora Vres Ozare Obzorja duha: Cerkev, mati poklicev Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd. Šola za falote, ang. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 5/8 Intervju Poročila, šport, vreme Denar, bančništvo in ameriška centralna banka, dok. odd.

Lov (I.), 3/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.25 25-letnica Zbora Slovenske filharmonije 08.55 Posebna ponudba 10.00 Dvoživke, dok. odd.

10.30 Diagonala norcev – telo na preizkušnji, dok. odd.

11.35 Slovenija danes 12.50 Avtomobilnost 13.20 Zaljubljeni v življenje 14.30 Zvezdana 15.30 Ambienti 16.20 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 16.50 Veslanje, sp, posn.

17.50 Rokomet, pokal Slovenije, finale (M), prenos iz Ribnice 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V divjni z Benom Foglom, 4/4 20.50 Kraj zločina, 3/3 22.20 Vse je mogoče, ponov.

23.50 Vikend paket, ponov.

01.05 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakinj, finale, posn.

03.05 Rokomet, pokal Slovenije, finale (M), posn.

04.45 Aritmični koncert – Ana Pupedan

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.35 09.05 09.30 09.55 10.25 10.40 12.05 12.35 12.50 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.55 02.40

24ur, ponov.

OTO čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Zebre Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Lassie, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser.

Tv prodaja Družinske vezi, am. film Izgubljeni sin, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Najina zgodba, am. film Družinska lilija 3, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Glasbena pravljica mali princ 09.40 2380. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2381. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Koncert ans. Biseri, 2. del 11.40 Župan z vami, Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje 12.40 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del 14.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton: stopnice, vrata, dvigalo 18.00 Ustvarjalne iskrice (155), Vesoljček 18.20 Mladi za Veleje: Naj prostovoljec v MOV v letu 2015 19.00 Pop corn: Skupina Gora, Perpetum jazzile 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Veritas, ans. Vihar 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

18. aprila

05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30

19. aprila

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom Kaj govoriš?=So vakeres?

Rjavi medved, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Medkulturni dialog Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, gospod. odd.

Poročila, šport, vreme Razred zase: Važno je imenovati se Bojan Novice eRTeVe Pavle, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus: Akademija za glasbo v Ljubljani Glasbeni večer: Ob 60-letnici Simfon. orkestra Rtv Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30

23.10 00.05 01.00 01.45 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Smetiščni muc in druge zgodbe Zgodbe iz školjke: Potovanje na Vzhod Točka, glasb. odd.

Pozdrav domovini, dok. film Duhovni utrip: Krščanska cerkev kalvarija Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Podobe naših otroštev Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Čevljar, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Timi gre, ris.

Glasna hiša, igrani film Zakon srca, 13/14 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 3/4 Rušenje tabujev – vojna proti drogam, dok. odd.

Spomini, pogov. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55

06.00 07.00 07.30 08.00 08.20 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.35 15.35 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.45 02.20

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2381. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Migaj raje z nami Regionalne novice2 Kuhinjica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Bojan Šrot, župan MO Celje Regionalne novice 3 Vurberk 2015, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.20 01.45 02.40

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.30 10.25 10.40 11.35 14.05 15.35 16.25 17.00 17.50 18.25 18.55 19.05 19.10 19.20 19.25 19.40 20.00 20.45 22.15

10.55 11.00 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Sreda,

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha Invazivke, dok. odd.

Dnevnik, šport, vreme Studio city NaGlas!

Poročila Kanape, tv Lendava Muk, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov.

Profil: Katarina Čas Poročila, šport, vreme Avtohtone domače živali, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Jani Nani, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 5/12 20.55 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Anton Konda, pogov. odd.

00.50 Profil: Katarina Čas 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

23.55 00.40 01.35 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Anestetik za losa Zgodbe iz školjke: Gledališče Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

To bo moj poklic: Čevljar, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Palček Smuk, ris.

Studio kriškraš: Ambulanta Čudež v Leipzigu, dok. odd.

Večer z lutkami: Odpuščanje Pogrešani sin, 1/8 Ambienti, ponov.

Slovenska jazz scena: Artbeaters, 1/2 Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.30 02.05

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nad.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Nepremagljiv dvojec, nan.

Kosti, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Bojan Šrot, župan MO Celje Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Šaleška zveza tabornikov Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2382. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Pokljuška soteska Napovedujemo Nevarnost širitve smrekovih lubadarjev, pogovor v studiu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.00 08.05 08.10 08.45 09.50 11.00 12.05 14.30 16.05 17.00 17.50 18.25 18.55 19.05 19.10 19.20 19.25 20.00 20.55 21.45 22.45 23.15

11.35 11.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.45 23.15 23.20

20. aprila

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.05 00.30 00.55 01.20 02.20

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Opus: Akademija za glasbo v Ljubljani Naši vrtovi: Alenka Gorza in Samo Jereb, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Intervju Prava ideja: Optika Irman Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Senik Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Gemma Bovery, franc. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 2/6 Turbulenca Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

03.40 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Zvit kot maček Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Biba Mica se boji teme Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, prenos Žrebanje Lota Muzikajeto: Japonska glasba Čas za Manco Košir: Razumnost Ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – The Tide Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, posnet.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.45 02.20

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Kosti, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2382. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Nevarnost širitve smrekovih lubadarjev, pogovor v studiu Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 157) Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Jasen vid Regionalne novice 3 Pop corn: Panda, Tomos Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.00 08.05 08.10 08.15 08.30 09.20 10.35 11.05 11.20 12.15 14.40 16.05 17.00 17.55 19.50 20.00 20.30 21.25 22.05 22.40 23.10 00.10 00.55 01.40 sledi

10.55 11.00 11.10 11.45 11.50 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 21

BJĂ˜RK, Samuel: Angelsko hladna

Hrana po moĹĄko: recepti za prave moĹĄke

od – Odrasli, 821-312.4 – Kriminalni romani

od – odrasli, 641– Priprava Şivil

Prva knjiga v seriji o Holgerju Munchu in Mii KrĂźger ĹĄokira praktiÄ?no Ĺže na prvih straneh branja. Pritegne tudi tiste, ki sicer ne berejo kriminalnih romanov. Kompleksno zastavljena zgodba, premiĹĄljeno in psiholoĹĄko dovrĹĄena, zagotavlja, da knjige ne boste mogli zlahka odloĹžiti. Ĺ estletno deklico najdejo s kolebnico obeĹĄeno na drevo.

ObleÄ?ena je v oblaÄ?ila za punÄ?ke in na hrbtu ima ĹĄolsko torbico. Ĺ ele, ko najdejo Ĺže drugo deklico, preiskovalci opazijo, da ima na prstu vrezano ĹĄtevilko dve. Sicer pa ni nikjer znakov nasilja, ne krvi. IzkuĹĄena ekipa preiskovalcev se temeljito loti primera, vendar bolj ali manj tavajo v temi. Dokler ni v nevarnosti vnukinja Holgerja Muncha, ki vodi preiskavo.

HARMEL, Kristin: Usodne sanje

Zanimiva knjiga, ki Ĺže na prvi pogled spominja na ploÄ?evinko piva, razkriva kar nekaj slastnih receptov prigrizkov, glavnih jedi in sladic. Menda vse za sodobnega moĹĄkega. Vsaka jed je opremljena z nazorno fotografijo in seveda teĹžavnostno stopnjo. Glede na to, da so moĹĄki Ĺže od razvoja Ä?loveĹĄtva skrbeli za ulov, je teĹžavnost simpatiÄ?no prikazana, in sicer od 1 do 6, od opice do sodobnega moĹĄkega za raÄ?unalnikom. In kaj sploh je hrana za moĹĄke?

V uvodni besedi je med drugim zapisano: ÂťMoĹĄka hrana so ogljikovi hidrati. Je meso.

So primerne porcije. Je okus: pravi okus – in ta okus so vroÄ?ina, zaÄ?imbe, guĹĄt, bum!ÂŤ

RADOVANOVIÄŒ, Vesna: PetelinÄ?ek in sraka ml – Mladina, C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

VELENJE ÄŒetrtek, 14. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Tine Dobrajc in UroĹĄa PotoÄ?nika 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Alzheimer cafe: MoĹžgani in demenca 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dv.

Koncert pihalcev 20.30 Max klub Velenje Koncert Milan Stanisavljević Soundquest feat. Jadranka Juras (Max klub jazz festival 6 in izven)

Petek, 15. april 8.00 17.00 19.30

od – Odrasli, 821-311.2 – DruŞbeni romani

20.30

TankoÄ?utna pripoved mlade vdove, ki tudi pet let po moĹževi nenadni smrti ne more normalno zaĹživeti. Ĺ e vedno se oklepa misli, da je vse skupaj samo pomota in da bo moĹž zdaj zdaj prikorakal v hiĹĄo. Ko konÄ?no spozna nekoga, jo prijatelji kmalu zaÄ?nejo spodbujati, da je vendarle Ä?as, da naredi korak naprej, zato se po dolgem premisleku odloÄ?i za poroko. Vendar se usoda ponovno poigra z njo, ko ravno v prelomnem trenutku izve, da zaradi zdravstvenih teĹžav ne bo mogla imeti svojih otrok. Skoraj

21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 VoĹĄÄ?ilnice z(a) duĹĄo – 2. del, Ustvarjalna delavnica za odrasle Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvor.

Koncert kitarskih orkestrov eMCe plac Predstavitev projekta Under the same sun Havana bar Velenje Fiesta Havana

Sobota, 16. april 6.00 7.00 7.00 8.00 8.00 10.00

SimpatiÄ?na zgodbica o prijateljstvu in zaupanju. Pa tudi o tem, kako lahko zahrbtne govorice in laĹži kaj hitro zamajejo ĹĄe tako trdno prijateljstvo. Kajti srake so Ĺže po naravi tatice, kajne? Pa so res vse srake enake?

MLAKAR, Ida: O kravi, ki je lajala v luno ml – Mladina, C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

istoÄ?asno se zaÄ?nejo pojavljati sanje, v katerih igra sama glavno vlogo, hkrati pa je prisoten tudi pokojni moĹž in pa gluhonema hÄ?erka, ki pa je seveda nikoli nista imela. Sanje jo pripeljejo do spoznanja, da zagotovo ĹĄe ni pripravljena na novo poroko, hkrati pa se v njej prebudi moÄ?na Ĺželja po materinstvu oz. posvojitvi, kar jo pripelje do tega, da se prijavi za rejnico. Zanimiva Ä?ustvena pripoved o sanjah, sreÄ?i, odpovedovanju in usodi.

21

PRIREDITVE

14. aprila 2016

Kaj se zgodi, ko krava postane stara, nima veÄ? mleka in namesto mukanja tuli v luno in laja? Jo bo kmet takĹĄno ĹĄe sploh Ĺželel imeti na kmetiji? Vest o nori kravi se je kaj hitro razĹĄirila naokoli in Mrvica, nekoÄ? marljiva in nepogreĹĄljiva, kmalu postane odveÄ?. Prav vsem. Zato se odloÄ?i iti po svetu. Kmalu spozna odsluĹženega cirkuĹĄkega konja Van den Hija, ki ga prav tako nihÄ?e veÄ? noÄ?e. Le kaj se zgodi, ko svoje skrite talente zdruĹžita dve umetniĹĄki duĹĄi? Prijazna pravljica o staranju, ki pa otroke mimogrede nauÄ?i ĹĄe nekaj o umetniĹĄkih izrazih, kot so bluz, step in uliÄ?ni umetniki.

Orkester gre v Stuttgart Pihalni orkester velenjske glasbene ĹĄole se z dirigentom Janezom Marinom odpravlja na gostovanje v Stuttgart, kjer bo kot gost tamkajĹĄnje glasbene ĹĄole nastopil v soboto, 23. aprila. Skupaj ĹĄe z dvema domaÄ?ima orkestroma se bo predstavil v Ä?udoviti Mozartovi dvorani stuttgartskega kulturnega centra Liederhalle.

10.00 10.00

18.30 19.00 19.30 20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Volovja reber, planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje BistriĹĄki vintgar, planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje KoĹĄenjak, planinski pohod PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Galerija Vile Biance Odprtje fotografske razstave Utrinki Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Vila Herberstein, ustvarjalna delavnica na prostem Zbirno mesto: pred Gimnazijo Velenje Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane - Gimnazija KAC, Efenkova 61 b paLAÄŒENka party Dom krajanov Ĺ entilj Salamiada Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvor.

Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Dvorana Centra Nova Vitomil Zupan: Ĺ lagerji in pesmi iz zapora, gledaliĹĄki koncert (Abonma

Klub in izven) 21.00 Klub eMCe plac Saund Arson 6.3: Qui (ZDA), Nesseria (F), Jegulja, Lipstick Stain

Nedelja, 17. april 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci – druĹžinske fotografije v preteklosti 14.30 eMCe plac Tarok turnir 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Perpetuum Jazzile, koncert

Ponedeljek, 18. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu, Ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvor.

Na planetih Malega princa, predstava uÄ?encev (predstava uÄ?encev OĹ MPT) 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Ugrezninska jezera Ĺ aleĹĄke doline nekoÄ?, danes, jutri, predavanje SaĹĄe Piano 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvor.

Koncert orkestrov 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Mama

Torek, 19. april 8.00 13.00 17.00 17.00

17.00 17.30 19.19 19.30

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Galerija Velenje Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje z Miho Cojhtrom Vila RoĹžle Drevesa v sonÄ?nem parku, Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z DuĹĄanom Jagrom KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Dom kulture Velenje Obrazi mladosti (prireditev uÄ?encev OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvor.

Letni koncert harmonikarjev

Sreda, 20. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 16.00 Galerija Velenje Teden pametnih telefonov v

Galeriji Velenje z Miho Cojhtrom 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Zlata paleta 2016 – KlasiÄ?no slikarstvo 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Branje je Ĺžur, reading is cool 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kako z bioresonanco odkrivamo vzroke obolenj, predavanje Ane Dobnik 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiĹĄe, gost Drago MartinĹĄek 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

SozvoÄ?ja orgelske in komorne glasbe, nastop dijakov umetniĹĄke gimnazije in vzporednega izobraĹževanja

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 14. april 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Otvoritev razstave

Petek, 15. april 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Projekcija dokumentarne drame o JoĹžetu Lampretu z razstavo

Nedelja, 17. april 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Literatura od A do Ĺ˝, gledaliĹĄka igra

Ponedeljek, 18. april 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 19. april 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Sotler - Zakladi JuĹžne Amerike

Sreda, 20. april 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: USB kljuÄ? – shranjevanje in prenaĹĄanje podatkov

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 14. april 19.00 HiĹĄa mladih Delavnica izdelovanja kvaÄ?kanega

nakita

Petek, 15. april Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NĹ NK KrĹĄko (starejĹĄi deÄ?ki); NK Ĺ OP 18.00 HiĹĄa mladih - sejna soba Predstavitev bridgea 17. 00 Marof Delavnica Body Ritem! (glasbeno ritmiÄ?na delavnica); glasbena ĹĄola GVIDO

Sobota, 16. april 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pri Supermarketu Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Pred Supermarket Mercator Predstavitev TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki v okviru akcije Mercator - Radi delamo dobro; TD se v mesecu aprilu poteguje za denarno nagrado v viĹĄini 1000 EUR 16.30 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK BreĹžice 1919 (3.

Slovenska nogometna liga)

Nedelja, 17. april 14.30 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma Ĺ martno 1928 : Pohorje (Slovenska kadetska liga) 16.30 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma Ĺ martno 1928 : Pohorje (Slovenska mladinska liga)

Ponedeljek, 18. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig

Torek, 19. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 18.00 Marof TeÄ?aj nemĹĄÄ?ine; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline 19. 00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e; pogovorni veÄ?er Tatjane Vidmar s Konradom Steblovnikom

Sreda, 20. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 15.30 Marof KulinariÄ?ne delavnice Mali kuhar (6 do 10 let) 17.30 Marof KulinariÄ?ne delavnice (11 do 15 let) 18. 00 HiĹĄa mladih – sejna soba MoĹžganski fitnes; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline

Program 6. medgeneracijskega festivala ÂťSanje pripadajo vsem generacijamÂŤ ÄŒetrtek, 14. april 2016 10.00 – Titov trg Likovna delavnica Sinhrono slikanje Otroci bodo risali portrete starejĹĄih, starejĹĄi pa portrete otrok. Razstava del bo v soboto, 16. aprila 2016, na Titovem trgu.

18.00 – Mala dvorana Doma kulture Velenje Lutkovno-igrana predstava Mali princ, Predstava v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje je primerna za mladino (nad 10 let) in odrasle. Traja 35 minut in je brezplaÄ?na.

Petek, 15. april 2016 10.00 – PC Standard

Okrogla miza o zaposlovanju upokojencev ÂťKako izkoristiti potenciale starejĹĄihÂŤ, StarejĹĄe osebe imajo veliko znanja, bogate izkuĹĄnje in moÄ?no socialno omreĹžje, ki ostajajo neizkoriĹĄÄ?eni. Izvedeli bomo, zakaj se to dogaja in podali predloge, kako vkljuÄ?iti starejĹĄe osebe v druĹžbeno gospodarski razvoj lokalne skupnosti.

19.19 – KnjiĹžnica Velenje Predavanje o kakovosti Ĺživljenja starejĹĄih ÂťLepo je, Ä?e sanjamo z odprtimi oÄ?miÂŤ ter meritve krvnega sladkorja in tlaka, predava Violeta PotoÄ?nik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje.

Sobota, 16. april 2016

Igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Bell, Peter Dinklage, Kathy Bates, Kristen Schaal, Tyler Labine, idr.

Petek, 15. 4., ob 19.45 Sobota, 16. 4., ob 20.00 Nedelja, 17. 4., ob 18.00

ZAKLAD

VELIKA POTEZA

Comoara (Romunija, Francija) Komedija, 89 minut ReĹžija: Corneliu Porumboiu Igrajo: Cuzin Toma, Adrian Purcarescu, Corneliu Cozmei, Cristina Toma, Nicodim Toma, idr.

Petek, 15. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 16. 4., ob 20.30 – mala dvor.

The Big Short (ZDA) Biografska drama, 130 minut ReĹžija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Steve Carell, Ryan Gosling, Brad Pitt, Melissa Leo, Hamish Linklater, John Magaro idr.

Ponedeljek, 18. 4., ob 17.30

9.30 – Cankarjeva ulica Plesni Âťflash mobÂŤ Vas zanima, kaj se zgodi, ko moÄ?i zdruĹžijo otroci, mladostniki, srednja generacija in starejĹĄi? Sodeluje 130 plesalcev iz velenjskih plesnih ĹĄol.

10.00 – Osrednje festivalsko dogajanje, Titov trg Uvod v dogajanje bo nastop Godbe veteranov Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Obiskovalce bo pozdravil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Na stojnicah bodo starejĹĄi pokazali otrokom in mladim aktivnosti, igre njihove mladosti.

Otroci in mladi pa bodo starejĹĄe uÄ?ili uporabe nove tehnologije in jim predstavili nove naÄ?ine zabave.

Obiskovalci bodo lahko poskusili jedi, ki jih bodo pripravili prostovoljci iz osmih evropskih drĹžav. EVS Food je projekt Mladinskega centra Velenje in prostovoljcev Evropske prostovoljne sluĹžbe.

11.00 – Titov trg Tek starejťih - sodelujejo lahko starejťi od 65 let ali upokojenci.

TekaÄ?e in sprehajalce bodo pred tekom ogreli rokometaĹĄi RK Gorenje Velenje. Vsi sodelujoÄ?i prejmejo brezplaÄ?ne majice.

Na ogled poljske reprodukcije ekslibrisov Ĺ oĹĄtanj – Nocoj, v Ä?etrtek, 14. aprila, bodo ob 19. uri v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo reprodukcije ekslibrisov iz zbirke Znanstvene knjiĹžnice Poljske Akademije umetnosti in Poljske Akademije znanosti v Kijevu. Dogodek organizirajo Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj, KnjiĹžnica Velenje in Ĺ LD Hotenja Velenje. đ&#x;”˛ mkp

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 14.4., BiotrĹžnica • Petek, 15.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.4., 11.00 PravljiÄ?ne urice , LonÄ?ek, kuhaj! • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

14.

SIMON: MALI BOJEVNIK Z VELIKIM SRCEM Savva. Serdtse voina (Rusija) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 85 minut ReĹžija: Maksim Fadeev Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved idr.

Petek, 15. 4., ob 18.00 Sobota, 16. 4., ob 18.00 Nedelja, 17. 4., ob 16.00 – otroťka matineja

Ĺ EFICA aprila, ob 5:59, prvi krajec

The Boss (ZDA) Komedija, 90 minut ReĹžija: Kirk Ben Falcone

GOSPOD SODNIK L'hermine (Irska, Velika Britanija, Kanada) KomiÄ?na drama, kriminalka, 91 minut ReĹžija: Christian Vincent Igrajo: Fabrice Luchini, Sidse Babett Knudsen, Eva Lallier, Corinne Masiero, Candy Ming idr.

Petek, 15. 4., ob 15. 4., ob 21.30 Sobota, 16. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 17. 4., ob 19.00 – mala dvor.

SOBA Room (Irska, Kanada) Drama, 118 minut ReĹžija: Lenny Abrahamson Igrajo: Brie Larson, Jacob Tremblay, Joan Allen, William H. Macy, Tom McCamus, Sean Bridgers idr.

Nedelja, 17. 4., ob 20.00

MAMA (Slovenija, Italija, BIH) Drama, 93 minut ReĹžija: Vlado Ĺ kafar Igrajo: NataĹĄa TiÄ? Ralijan, Vida Rucli, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza idr.

Ponedeljek, 18. 4., ob 20.00 – velenjska premiera z gosti

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. aprila 2016

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila za samo 19,95 EUR na mesec*. Internet plačate po porabi, a največ 5 EUR na mesec*, kar vključuje 10 GB. * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 4. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

od 15. 4. do 21. 4.

- 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenje začeli prostovoljno delo; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli so urejati

Sončni park in gradniti dom kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka, predsednik izvršnega sveta je postal Miran Arzenšek; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju zbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupa-

Vinko Ježovnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

no ljudstvo se boji iti v hiše.

Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp."; - nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo spet nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev;

prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila 1941; med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila 1941 aretiran in pregnan na Hrvaško šmihelski župnik Pavel Gril; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavskoprosvetnih društev Svobod; - 18. aprila 1988 so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990; - 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vinko Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj.

Damijan Kljajič

Gost v oddaji Zdravniški nasveti bo Andrej Lesjak, specialist urgentne medicine, vodja urgentnega centra ZD Velenje

ČETRTEK, 14. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 15. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 17. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 19. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 20. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156

PRIDELKI KOCKE sena, žganje, plug za multikultivator (okrogla glava), prodam.

Gsm: 051 388 874

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane is-

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

SENO in otavo prodam.

Gsm: 031 646 357 SUHA bukova drva prodam.

Gsm: 031 517 415 SENO in otavo v refuzi prodam.

Gsm: 031 805 549 SILAŽNE bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 OKROGLE silažne bale prodam.

Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI

NEPREMIČNINE

GOLF CL, l. 1992, prodam.

Gsm: 031 398 506

ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

RAZNO KONVEKCIJSKO pečico in cvrtnik, rabljeno samo enkrat, poceni prodam.

Gsm: 070 390 268, zvečer ROTACIJSKI plug za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) prodam. Gsm: 041 799 945.

V ŠOŠTANJU prodamo večjo družinsko hišo, ki je odmaknjena od mestnega prometa. Cena ugodna. Gsm: 051 624 066 STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165

ŠKODA Octavia 1.6 SLXi, 238.000 km, bele barve, klima, elektrika, kljuka, nove zimske gume, nov akumulator.

Prodam za 1100 €. Gsm: O41 692 995

tega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. in 17. 4.

– Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

STARO ZA NOVO!

• Samostojno hišo v Podkraju, na sončni legi, 253 m2, adaptirana leta 2000, K+P+M, 542 m2 zemljišča.

ER F(150-210)kWh/m2a.

Cena 120.000 evr.

VOZILO

• Hišo v Dobrni, s čudovitim razgledom, 171 m2, K+P+M, adaptirano leta 2000, 2852 m2 zemljišča. Er v izdelavi.

Cena 170.000 evrov.

GIBANJE prebivalstva

DEŽURSTVA

LEKARNA VELENJE

23

OBVEŠČEVALEC

14. aprila 2016

Informacije:

041 813 949

VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC! HUSQVARNA, McCULLOCH, HONDA, GREEN CUT...

SADIKAA BRŠLJANK BRŠLJANKA 0,90 ZEMLJA ZA ROŽE: KLASMANN, ASMANN, 70 L 7,95 NATURAHUM, 70 L 7,10

Z VAMI IN ZA VAS!

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA: BIOGRENA, BIOPOST, ORGANO, BIOVIT ...

Nagrajenci križanke Železnina Hudovernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. marca 2016, so: • Ivan Jeraj, Subotiška 19, 3320 Velenje; • Majda Koželjnik, Špeglova 11, 3320 Velenje; • Marjan Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VINIL TALNE OBLOGE

Upravna enota Velenje

POROKE

Petrič Boštjan, Velenje, Ljubljanska cesta 18 in Alijagić Dina, Velenje, Stanetova cesta 7; Mustafić Omer, Velenje, Zidanškova cesta 2 in Mrkonjić Alma, Hrvaška, Potpičan, Hrvaška 14; Smajlović Mirnes, Velenje, Kidričeva cesta 7 in Hankić Melisa,Velenje, Tomšičeva cesta 35.

SMRTI Blagotinšek Marija, roj. 1953, Braslovče, Orla vas 15; Benda Danijel, roj. 1939, Rečica ob Savinji, Trnovec 13; Robič Olga , roj.

1953, Šentjur, Doropolje 8; Cimerman Štefanija, roj. 1921, Žalec, Griže 70; Sirše Angela, roj. 1930, Celje, Kraigherjeva ulica 9; Pan Alojz, roj. 1949, Velenje, Kardeljev trg 9; Borovnik Marjan, roj. 1957, Velenje, Prešernova cesta 9a; Zupanc Franjo, roj. 1939, Celje, Pod kostanji 16.

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric

ZAHVALA

SLAVKO MESAREK

Poslovila se je naša draga

17. 9. 1936 – 4. 4. 2016

MILKA GORIČAN roj. Melanšek Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.

Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč.

(T. Pavček)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala Ambrožu Kvartiču za srčen govor, gospodu duhovniku Janku Rezarju in pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoči družini Mesarek in Lamot Vsi njeni

ZAHVALA Stisk roke je popustil, dih je zastal …

ZAHVALA

Tiho nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta

Za vedno se je poslovila od nas draga mama, stara mama in prababica

ELIZABETA HRIBERŠEK 7. 11. 1927 – 3. 4. 2016

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.

ANTONIJA GORJUP Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.

Kajuhova ulica 7, Šoštanj 28. 4. 1923 – 4. 4. 2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu in dekanu za opravljen obred in sveto mašo. Govornici gospe Marjani Kotnik, moškemu pevskemu zboru Ravne, Rdečemu križu, društvu upokojencev, PGD Gaberke in Šalek ter Pogrebni službi Usar. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za sočustvovanje in tolažilne besede. Hvala g. Kolarju za ganljiv govor, praporščakom DU, KO ZZB za vrednote NOB, OI Šoštanj in RK Pesje, pevcem Flaminga, godbi veteranov Velenje in g. dekanu Pribožiču za pogrebni obred. Zahvala tudi sočutnemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Cvetličarni »Anja«, Pogrebni službi Usar in nenazadnje mamini sosedi g. Gelci Klančnik za skrb in pomoč ob vsakem trenutku. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.

Žalujoči: sinova Janko z Marjano, Rudi ter hčeri Zofka in Betka z družinami, vnuki in pravnuki

Žalujoči hčerki Marjana z družino in Zdenka z družino

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Pol stoletja Gimnazije Velenje Gimnazija Velenje je povabila na slavnostno akademijo ob svoji 50-letnici – Za program so poskrbeli nekdanji maturantke in maturanti – Izziv gimnazije je prilagajanje Tina Felicijan

Ĺživljenje dijaĹĄke skupnosti. Kulturno sreÄ?anje vseh slovenskih gimnazijcev Gimnazijada se je prviÄ? zgodilo v Velenju. Izvedli

Ponosni ravnatelji

Bojan GlavaÄ? je po tem, ko je 1. septembra leta 1965 je prag s pomoÄ?jo Rudnika lignita VeGimnazije Velenje prestopilo 50 lenje, ki je zagotovil stanovanja, dijakinj in 16 dijakov. Ĺ tesestavil uÄ?iteljski zbor pevilo dijakov je ves Ä?as ratih domaÄ?inov in ĹĄe nekaj slo in novozgrajeno ruprofesorjev od drugod, Eden od profesorjev je dijake meno stavbo ob Paki so nestrpno priÄ?akoval prvo grajal, da je gimnazija resna nadgradili sredi 90-ih let. generacijo maturantov in Pobudo za gimnazijo so ĹĄola, ne kar neka Âťgasilska ĹĄulaÂŤ. kasneje diplomantov. Bidali obÄ?ani, ki so Ĺželeli, li so to radovedni, vedoVzdevek se je je za nekaj let da se njihovi otroci v doĹželjni mladi, se spominja. prijel, ko se je na fasadi (poleg maÄ?em mestu pripravljaĹ˝eleli so Ä?im prej priti do mnogih drugih) znaĹĄel grafit s jo na univerzitetno izokruha. ÂťDanes imamo braĹževanje. Prvi ravnatelj vse polno znanstvenikov, tem napisom.

Bojan GlavaÄ? je steĹžka sezdravnikov, inĹženirjev, pestavil 11-Ä?lanski uÄ?iteljski dagogov. Torej je gimnazizbor, saj visoko izobraĹženih pro- so Slovenovizijo. Peli v pevskem ja opravila nalogo, za katero je fesorjev v Ĺ aleĹĄki dolini ni bilo zboru, pisali za ĹĄolska glasila, so- bila ustanovljena.ÂŤ veliko. Leta 1981 se je namesto delovali na olimpijadah znanja Drugi ravnatelj Andrej Kuzman gimnazijskega programa uvedel po vsem svetu, delali raziskoval- je pouÄ?eval na vseh treh stavbah program usmerjenega izobra- ne naloge in dosegali vrhunske Ĺ olskega centra Velenje in na vse ima lepe spomine. S teĹžavo je Ĺževanja, ki so ga izvajali do le- ĹĄportne rezultate. ta 1994, nato pa ponovno preĹĄli ponovno uvedel maturo. Nekaj

â?ą

Predstavili so se tudi izbrani nekdanji dijaki (po dekadah), med njimi eden najuspeťnejťih slovenskih igralcev Marko Mandić. Ravnatelj Rajmund Valcl pa je v uvodnem nagovoru dejal: Tiste, ki imajo ťiroko obzorje, je teŞko omejiti.

bilnosti gimnazijskega programa z veÄ? izbire. ÂťVelika anomalija je, da imajo razliÄ?ni gimnazijski programi enoten izhod – sploĹĄno maturo. Pa to, da se ĹĄolniki preteĹžno ukvarjamo s povpreÄ?nimi ali tistimi manj sposobnimi, da jih spravimo na povpreÄ?je, kot pa z izjemnimi dijaki, v katere je v prihodnje treba vloĹžiti veÄ? energije.ÂŤ

UspeĹĄni posamezniki

Slavnostne akademije so se tako na odru kot v obÄ?instvu udeleĹžili nekdanji dijakinje in dijaki. Prireditev je reĹžirala Ajda Valcl, za sceno so poskrbeli NataĹĄa Tajnik Stupar in Miha Cojhter s pomoÄ?jo dijakov likovne gimnazije. Bend so sestavljali nekdanji dijaki pianist JoĹži Ĺ alej, kitarist

Voditelja Peter Poles (levo) in UroĹĄ Kuzman (desno) s prvima ravnateljema Bojanom GlavaÄ?em (z mikrofonom) in Andrejem Kuzmanom

na gimnazijskega, ki so mu Ä?ez pet let dodali ĹĄe tehniĹĄki in umetniĹĄki program, smer glasba. Na zaÄ?etku novega tisoÄ?letja so do svojega programa priĹĄli tudi likovniki, nato pa ĹĄe ĹĄportniki. BivĹĄi maturant Denis OĹĄtir, danes novinar in vodja spletnega dela medijske hiĹĄe Pro Plus, je v kratkem filmu o zgodovini gimnazije spomnil tudi na bogato kulturno

Za govorniĹĄki pult je stopila tudi generalna direktorica Direktorata za srednje in viĹĄje ĹĄolstvo ter izobraĹževanja odraslih Elmira Ĺ uĹĄmelj.

Gimnaziji je Ä?estitala in jo opomnila, da ima vsaka generacija svoje potrebe, zato se mora ĹĄola prilagajati.

minut po tem, ko so odprli maturitetne pole, je prejel klic, da je v stavbi gimnazije bomba. A mature ni prekinil, kar je najbrĹž marsikoga razoÄ?aralo.

Da je najveÄ?ji izziv motivacija mladih za trdo delo, kajti to je pot do uspeha, pa meni sedanji ravnatelj Rajmund Valcl, ki mu teÄ?e zadnji mandat. Pravi, da je potreben razmislek o veÄ?ji fleksi-

Velenje, 6. aprila – "Prizor skruĹĄenih starih starĹĄev Marije Otorepec in Ivana Ĺ kratka na sredinem shodu pred Centrom za socialno delo v Velenju nikogar od nekaj deset prisotnih ni pustil ravnoduĹĄnega. Teden dni prej, 30. marca, so predstavniki tega centra brez njune vednosti iz vrtca v rejniĹĄko druĹžino odpeljali njuna vnuÄ?ka, stara tri in pet let, ki sta po umoru matere in priporu oÄ?eta ostala brez starĹĄev.

Center za socialno delo je obiskala socialna inĹĄpekcija, ki je opravila nadzor nad namestitvijo

Od ĹĄolskega leta 1994/95, ko so ponovno uvedli sploĹĄno maturo, ne mine leto, ko se velenjska gimnazija ne bi pohvalila z zlatimi maturanti in maturantkami. Bilo jih je 84, uspeh na maturi pa vsa leta presega slovensko povpreÄ?je. Zrelostni izpit je do sedaj opravilo 4.610 mladih. in zborovodkinja Metka Smirnov in zmagovalka Slovenovizije Aleksandra Kos Kirbus – Sandolina. Danes uspeĹĄni novinarji TjaĹĄa Zajc, TomaĹž Hudomalj, Ĺ pela KoĹžar in Denis OĹĄtir so intervjuvali mednarodno priznanega fotografa Staneta JerĹĄiÄ?a, alpskega smuÄ?arja in podjetnika Mirana

SpoĹĄtovane bralke in bralci, drage maturantke in maturanti!

NaĹĄ izbor najbolj domiselno in samosvoje obleÄ?enih maturantk in maturantov na letoĹĄnjih maturantskih plesih Ĺ olskega centra Velenje smo sklenili. Danes, 14. aprila, ob 18. uri bomo v vili Bianci razglasili bisere maturantskega plesa po izboru strokovne Ĺžirije in bralcev.

Vabimo vas, da se nam pridruĹžite na prireditvi, ki jo bodo srednjeĹĄolci popestrili z glasbo in dobro voljo. Vivat academia!

Center za socialno delo je po zagotovilih pristojnih otroka v rejniĹĄko druĹžino namestil zaradi nesodelovanja starih starĹĄev in ne zaradi njune starosti ali socialnega poloĹžaja deÄ?kov v rejniĹĄtvo. Da inĹĄpekcijski nadzor ni pokazal nepravilnosti, je uro pred velenjskim shodom na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ?

Mrak. ÂťStrokovna doloÄ?itev, da deÄ?ka namestijo v rejniĹĄko druĹžino, je bila pravilna,ÂŤ je dejala in skupaj z direktorico CSD Velenje Lidijo Hartman Koletnik zatrdila, da je bila tudi strokovna in zakonita ter v najveÄ?jo korist obeh otrok, CSD pa je po zagotovilih pristojnih otroka v rejniĹĄko druĹžino namestil zaradi nesodelovanja starih starĹĄev in ne

Rauterja, modnega oblikovalca Jureta Stropnika in doktorico kemije Niko Lendero Krajnc. KolaĹž monologov je pripravil Marko

MandiÄ?. Sklepno dejanje pa je pripadalo zboru Gimnazije Velenje in nekdanji dirigentki Danici PireÄ?nik, ki je iz obÄ?instva poklicala nekdanje pevce, da so gimnazijskim letom ter vsem mukam in sladkostim v spomin zapeli himno Gaudeamus Igitur in đ&#x;”˛ ĹĄe nekaj ljudskih priredb.

Izbor Biserov 2016 danes ob 18. uri

InĹĄpekcijski nadzor na CSD ni pokazal nepravilnosti

Milena KrstiÄ? - Planinc

SaĹĄa LuĹĄiÄ?, basist Boris HolĹĄek in bobnar Domen Strupeh. Zapele so dijakinja drugega letnika solo petja Nina KreÄ?a, uÄ?iteljica

Stara starĹĄa, prizor, ki nikogar od udeleĹžencev shoda ni pustil ravnoduĹĄnega.

Glasovanje se je izteklo Zadnje tri ĹĄtevilke tednika NaĹĄ Ä?as smo popestrili z akcijo Biseri maturantskega plesa 2016. Do danes ste s kuponom iz Ä?asopisa lahko glasovali za svoje favorite, v zadnjem krogu pa ste tako sodelovali tudi v Ĺžrebanju za nagrado, ki vam jo podarja trgovina s srebrnim nakitom Christine iz kletne etaĹže Nakupovalnega centra Velenje. Iz sveĹžnja kuponov smo tokrat izĹžrebali Majo OpreĹĄnik s Kraigherjeve 8/a, NeĹžo Kasesnik s Ĺ marĹĄke ceste 49 in Tamaro Borovnik iz ArnaÄ? 6. ÄŒestitamo vam, obvestilo o nagradi pa boste prejele po poĹĄti.

Babica dveh deÄ?kov, ki jih je CSD Velenje namestil v rejniĹĄtvo, je od ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti prejela zavrnilno odloÄ?bo glede njene vloge za izvajanje rejniĹĄke dejavnosti, je za STA povedal odvetnik starih starĹĄev Velimir Cugmans. Kot pravi, v odloÄ?bi ni razlage, da bi bila otroka pri starih starĹĄih ogroĹžena.

Odvetnik Cugmas bo zaradi zavrnilne odloÄ?be v 30-dnevnem roku vloĹžil toĹžbo na pristojno upravno sodiĹĄÄ?e, v njej pa bo med drugim terjal, da se babiÄ?ini vlogi za rejniĹĄtvo ugodi, in zahteval tudi zasliĹĄanje ustreznih strokovnjakov.

V torek pa je odvetnik na Center za socialno delo (CSD) Velenje in tudi na CSD Slovenj Gradec naslovil pobudo za odvzem roditeljske pravice oÄ?etu deÄ?kov, ki je zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora, v tem primeru umora njune matere, v priporu. Odvetnik predlaga, da pristojni CSD vloĹži predlog za odvzem roditeljske pravice oÄ?etu na pristojno sodiĹĄÄ?e. ÄŒeprav so otroka dejansko odpeljali starim starĹĄem, je namreÄ? oÄ?e edini Ĺživi roditelj z roditeljsko pravico in je tudi dal soglasje za oddajo otrok v rejniĹĄtvo. zaradi njune starosti ali socialnega poloĹžaja. Ministrica je dodala, da razume Ä?ustven odziv javnosti, a ker ljudje ne vedo vsega, kar se je dogajalo za ĹĄtirimi stenami, tudi ne morejo presoditi, kaj je za otroka najbolje. Niti sosedje niti mediji, ĹĄe manj ulica.

Zaradi ĹĄtevilnih razliÄ?nih zgodb, ki se pojavljajo, pa bo informacijsko pooblaĹĄÄ?enko zaprosila, da pregleda dokumentacijo in pove, katere informacije

v zvezi s primerom lahko pove javnosti.

Predsednik vaĹĄke skupnosti PameÄ?e – Troblje Andrej Breznik, ki se je tudi udeleĹžil shoda v podporo starima starĹĄema in otrok, pa meni, da se jima je zgodila velika krivica. ÂťNihÄ?e ni ne njima ne drugim povedal, kaj je pravi razlog, da nista primerna za rejnika.ÂŤ đ&#x;”˛