15 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/17 °C) delno, v soboto (6/20 °C) preteĹžno sonÄ?no. V nedeljo (10/18 °C) popoldan moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 12. aprila 2018â€

ĹĄtevilka 15 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Za koga dela vlada?

Tatjana PodgorĹĄek

9

Obnova znanja o prvi pomoÄ?i vedno dobrodoĹĄla Na sobotni predstavitvi organizacij, ki delujejo na podroÄ?ju varovanja zdravja, so najveÄ? pozornosti obiskovalcev pritegnili velenjski reĹĄevalci in prvi posredovalci - njihova "podaljĹĄana roka".

Prikazali so temeljne postopke oĹživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja. Teh je na razliÄ?nih lokacijah v Velenju Ĺže 49. đ&#x;”˛

tf

Hvala vam za to, kar poÄ?nete Velenje, 10. aprila – Ĺ portna zveza Velenje je v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje pripravila v tukajĹĄnjem Domu kulture tradicionalno prireditev, na kateri so podelili priznanja najzasluĹžnejĹĄim ĹĄportnikom in ĹĄportnicam v lokalni skupnosti za leto 2017.

LetoĹĄnja je bila 42., z nazivi naj ĹĄportnik,

ĹĄportnica pa so se okitili: deskar Tim Kevin Ravnjak, plezalka Janja Garnbret, ĹĄportnika invalida: strelec Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek ter alpska smuÄ?arka Anja Drev. Ekipa leta 2017 so rokometaĹĄi Gorenja. Priznanje za Ĺživljenjsko delo je prejel DuĹĄan Borovnik iz DruĹĄtva za tai chi in qi gong, Karate Velenje.

ÄŒestitamo!

V pozdravnem nagovoru zbranim sta se predsednik Ĺ portne zveze Velenje Bogdan Plaznik in velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? zahvalila ĹĄportnikom in ĹĄportnim delavcem za to, kar poÄ?nejo. Poleg tega, da so najboljĹĄi promotorji okolja, so tudi navdih za zdravo đ&#x;”˛ Tp Ĺživljenje mladih.â€

V naslovu zapisano vpraĹĄanje si vse pogosteje zastavljam. TeĹžko bi rekla, da za nas drĹžavljane, saj teĹžko najdem tiste, ki so zadovoljni z njenim delom. Zadovoljna je le vlada in se pri tem sklicuje na gospodarsko rast, hkrati pa marsikaj pozabi povedati – recimo, da se je poveÄ?al javni finanÄ?ni dolg na posameznika in da ta znaĹĄa Ĺže 15 tisoÄ? evrov. Z odstopom njenega predsednika vlada sedaj opravlja samo tekoÄ?e zadeve, h katerim pa ena od njenih prednostnih, a nereĹĄenih nalog mandata, kot je ureditev razmer v zdravstvu, seveda ne sodi in oÄ?itno ni sodila tudi prej, Ä?eprav jo je kot tako opredelila sama. ÄŒe bi bilo kako drugaÄ?e, potem ne bi mnogi menili, da tako nizko, kot je zdravstvo danes, ĹĄe ni bilo. Tako ga ne ocenjujemo le navadni smrtniki, ampak tudi nekateri poznavalci. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc pa je prepriÄ?ana, da je svoje delo opravila dobro. ÂťTo, kar smo obljubili volivcem, smo definitivno izpolnili. Obranili in ohranili smo javno zdravstvo, ki je dostopno in solidarno.ÂŤ Je mar res? Seznam storitev, ki so ÂťzastonjÂŤ, je vse krajĹĄi, plaÄ?ljivih vse daljĹĄi. ÂťNe vem, ali bom ĹĄe lahko hodila k zobozdravniku,ÂŤ me je vpraĹĄala pred nedavnim gospa s kmeÄ?ko pokojnino ob pogledu na vrata zobozdravstvene ordinacije, na katerih je pisalo, koliko kaj stane. Resno sem se zamislila ob letoĹĄnjem 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, katerega sporoÄ?ilo je bilo: univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev – za vsakogar, vsepovsod. Samo ugibam lahko, kaj bi mi ob tem rekla udeleĹženka preventivne akcije ob dnevu Ĺžil, ki je moĹžnost brezplaÄ?nega preverjanja morebitnih motenj v krvnem obtoku komentirala: ÂťSmrtni greh bi bil, Ä?e te moĹžnosti ne bi izkoristila. Noge me bolijo, tudi sicer se Ĺže nekaj Ä?asa slabo poÄ?utim. Tako mi vsaj ne bo treba na urgenco, zato da bi priĹĄla pri specialistu za pregled prej na vrsto.ÂŤ ÄŒakalne dobe so bile in so v zadnjem mandatu vlade iz dneva v dan veÄ?ja rak rana, Ä?eprav je drĹžava, v malho katere denar prispevamo davkoplaÄ?evalci, za njihovo skrajĹĄevanje namenili kar znatna sredstva. Glede na to, da (po nekaterih podatkih) Ä?aka na 61 vrst zdravstvenih storitev blizu 250 tisoÄ? bolnikov ali za 47 odstotkov veÄ? kot na zaÄ?etku mandata sedanje vlade, da se je ĹĄtevilo takih, ki Ä?akajo nad dopustno mejo, v dobrih treh letih poveÄ?alo za 165 odstotkov (iz 24 na 63 tisoÄ?), se Ä?lovek vpraĹĄa, kam je ĹĄel denar oziroma za kaj je bil porabljen.

Slovenija, ki se uvrĹĄÄ?a med razvite drĹžave, nikakor ne more biti ponosna na svoj zdravstveni sistem. Po mnenju poznavalcev se bo dostopnost za mnoge, ko gre za kakovostno zdravljenje, kmalu ĹĄe zoĹžila in povsem privatizirala, Ä?e sistem ne bo doĹživel temeljite reforme. Ne politiÄ?ne, ampak vsebinske, take, ki bo dobro premiĹĄljena in v skupno dobro. Ljudi torej, ki si Ĺželimo dostopnost do najboljĹĄega moĹžnega zdravljenja za vse in povsod. Zdravje je ĹĄe vedno temelj vsega, najveÄ?ja vrednota. Besede in lepe obljube, ki jih bo vse do majskih volitev zagotovo zelo veliko, naj zamenjajo nujna dejanja, in to Ä?im prej. đ&#x;”˛

RK GORENJE

Ĺ PORTNA EKIPA LETA 2017

Svet oktanov 15-19 JANJA GARNBRET

TIM-KEVIN RAVNJAK

GORAZD FRANÄŒEK TIRĹ EK

ANJA DREV

Ĺ PORTNICA LETA 2017

Ĺ PORTNIK LETA 2017

Ĺ PORTNIK INVALID LETA 2017

Ĺ PORTNICA INVALIDKA LETA 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. aprila 2018

Za ĹĄe kakovostnejĹĄe Ĺživljenje starejĹĄih Velenje posodablja in ĹĄiri Wi-Fi Velenje sodi med mesta, ki imajo dokaj dobro razpredeno brezplaÄ?no brezĹžiÄ?no omreĹžje Wi-Fi. Uporabnikom Ĺže od leta 2008 zagotavljajo varen ter zanesljiv dostop do interneta na prostem. V tem Ä?asu so omreĹžje Ĺže veÄ?krat nadgradili z novimi dostopnimi toÄ?kami, letos pa bodo opravili menjavo vseh obstojeÄ?ih toÄ?k in nadgradnjo omreĹžja. S tem bodo izboljĹĄali njegovo hitrost, varnost in predvsem zanesljivost. Hkrati bodo brezĹžiÄ?no omreĹžje vzpostavili tudi na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, kjer ga do sedaj ĹĄe ni bilo, ter poveÄ?ali pokritost in zmogljivost brezĹžiÄ?nega interneta na obmoÄ?ju ob Velenjskem jezeru (predvsem na obmoÄ?ju od Velenjske plaĹže do Restavracije Jezero, kjer poteka Pikin festival).

Dela bodo konÄ?ana predvidoma maja. StroĹĄek nadgradnje, ki bo vzdrĹževanje pocenila, ocenjujejo na 20 tisoÄ? evrov in se bo povrnil v dveh letih. ObÄ?ina Velenje naÄ?rtuje posodabljanje tudi v prihodnje, prav tako pa tudi ĹĄirjenje omreĹžja na obmoÄ?ja, kjer ga ĹĄe ni (obmoÄ?je Velenjskega gradu, pod SmuÄ?arskoskakalnim centrom in v okolici mestnega stadiona). đ&#x;”˛

mz

Sprejeli naÄ?rt odprtega ĹĄtiripasovnega omreĹžja Ĺ oĹĄtanj – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanju so sprejeli NaÄ?rt razvoja odprtega ĹĄtiripasovnega omreĹžja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Z njim bodo ugotovili dejansko stanje in potrebe na tem podroÄ?ju, ocenili vrednost potrebnih naloĹžb in na tej osnovi sprejemali odloÄ?itve o financiranju ĹĄirokopasovne komunikacijske infrastrukture.

Del naÄ?rta je namenjen tudi identifikaciji belih lis in poslediÄ?no moĹžnih naÄ?inov pridobivanja sredstev za odpravo le-teh.

Bele lise so obmoÄ?ja brez obstojeÄ?ih ĹĄirokopasovnih prikljuÄ?kov naslednje generacije oziroma za gradnjo na njih ni trĹžnega interesa pri komercialnih ponudnikih. đ&#x;”˛

mkp

Obnavljali bodo vodovod in kanalizacijo Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju poteka postopek izbire izvajalca za obnovo vodovoda in kanalizacije na TekavÄ?evi cesti in Cesti heroja Ĺ ercerja. Dela naj bi zaÄ?eli konec aprila oziroma na zaÄ?etku maja.

Na TekavÄ?evi cesti, ki ima ĹĄe meĹĄano kanalizacijo, jo bodo s prenovo loÄ?ili na meteorno in fekalno. Nov bo vodovod, na novo pa bodo preplastili tudi cesto in uredili javno razsvetljavo. đ&#x;”˛

mkp

Pomagali so prizadetim v decembrskem neurju Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je oĹĄkodovancem, ki so bili prizadeti v decembrskem neurju 2017, pomagala tako, da jim je iz sredstev tekoÄ?e proraÄ?unske rezerve namenila 30 odstotkov sredstev od ocenjene ĹĄkode.

Pomagali so tistim, ki so bili zavedeni v aplikaciji za ocenjevanje ĹĄkode (AJDA) pri Upravi Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje. Na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja je bilo poĹĄkodovanih 16 objektov, ĹĄkodo je utrpelo dvanajstih oĹĄkodovancev. Skupna ocenjena ĹĄkoda je znaĹĄala 62.000 evrov, ObÄ?ina pa jim je kot pomoÄ? pri odpravi posledic namenila 18.500 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Tekstilko z ZidanĹĄkove na JurÄ?iÄ?evo Velenje – Ker je Tekstilko zakrival pogled na kriĹžiĹĄÄ?e, ga je PUP Saubermacher z ZidanĹĄkove prestavil malo viĹĄe, na JurÄ?iÄ?evo.

Tekstilko sprejema oblaÄ?ila, hiĹĄne tekstilije, spodnje perilo, torbice, kape, ĹĄale, rokavice, pokrivala, pasove in Ä?evlje v parih. đ&#x;”˛

mkp

Na Gimnaziji Ravne program farmacevtski tehnik Ravne na KoroĹĄkem – Na Ravnah na KoroĹĄkem bo v ĹĄolskem letu 2018/2019 zaĹživel ĹĄtiriletni srednjeĹĄolski program farmacevtski tehnik. Program je skupaj z druĹžbo LEK, ki bo zaradi naloĹžbe na Prevaljah v prihodnjih letih potrebovala veÄ? tovrstnega kadra, pripravila Gimnazija Ravne. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Velenje, 9. aprila – V okviru projekta Velenje, starosti prijazno mesto, je Mestna obÄ?ina Velenje pripravila okroglo mizo z naslovom Kakovostno Ĺživljenje starejĹĄih v mestni obÄ?ini Velenje. Govorili so o tem, kako je in kako bi se dalo ĹĄe bolje poskrbeti za ranljive skupine prebivalstva – starejĹĄe, ali imajo na tem podroÄ?ju dobre programe, ali se dovolj trudijo, ali imajo starostniki vse tisto, kar potrebujejo, kaj jih na tem podroÄ?ju Ä?aka v prihodnje, kje vidijo ovire ‌ Ugotavljali so, da so programi in projekti za starejĹĄe, ki jih izvajajo druĹĄtva, ustanove, organizacije, med obÄ?ankami in obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje dobro sprejeti in se bodo izvajali tudi v prihodnje. Kljub temu pa so nujno potrebne spremembe, predvsem pri dolgotrajni oskrbi, v finanÄ?ni preskrbljenosti starejĹĄih, dostopnosti grajenega okolja (dvigala v stanovanjskih blokih).

VeÄ?krat je bilo poudarjeno, da Ĺživimo v Ä?asu, ko se Ĺživljenjska doba poveÄ?uje in je ĹĄtevilo starostnikov v porastu. StarejĹĄi si Ĺželijo Ä?im dlje Ä?asa ostati doma, v domaÄ?em okolju, v krogu druĹžine. Poleg socialnovarstvenih storitev (institucionalno in posebno varstvo, pomoÄ? na domu, druĹžinski oskrbovalec ‌), ki jih nudijo razliÄ?ne organizacije in gradnje oskrbovanih stanovanj, pa je treba razmiĹĄljati tudi o drugih oblikah bivanja, kot je

sobivanje.

Na okrogli mizi so sodelovali Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, drĹžavna sekretarka na ministrstvu za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Martina Vuk, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc, direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita

KropuĹĄek Ranzinger, direktorica Centra za socialno delo Velenje Valerija KidriÄ?, vodja in koordinatorica socialnovarstvene storitve pomoÄ? na domu Centra za socialno delo Velenje mag. Lidija Hartman Koletnik, predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje Zdenka UrĹĄnik in predstavnik upokojencev Drago Kolar.

Prisotni so menili, da je v danaĹĄnjem Ä?asu pomembno medgeneracijsko sodelovanje, pristen dialog, pomoÄ?, solidarnost, predvsem pa potrpljenje in sprejemanje. Okroglo mizo so zakljuÄ?ili s citatom Jeana Paula: ÂťStarost ni turobna zato, ker bi v njej prenehalo veselje, paÄ? pa zato in tedaj, ko v njej ni veÄ? upanja. đ&#x;”˛

Foto: Tp

Z MPZM Velenje na morje vsaj 150 otrok Ĺ aleĹĄka dolina, 6. aprila – Med letoĹĄnjimi poletnimi poÄ?itnicami bo MZPM Velenje izvedla zdravstveno letovanje za predĹĄolske in ĹĄolske otroke v PoreÄ?u (od 24. junija do 4. julija) in za ĹĄolske otroke v Savudriji (od 17. julija do 27. julija). Pred vpisom otroka v zdravstveno kolonijo morajo starĹĄi zanj pridobiti zdravstveno mnenje leÄ?eÄ?ega zdravnika. Vpis v kolonijo poteka v vili RoĹžle v SonÄ?nem

parku vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Na MZPM Velenje raÄ?unajo, da bodo s pomoÄ?jo donatorjev in sponzorjev pridobili sredstva tudi za brezplaÄ?no letovanje otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin iz MO Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in da bodo med poletnimi poÄ?itnicami na brezskrbne in zdrave poletne poÄ?itnice ob morju đ&#x;”˛ peljali veÄ? kot 150 otrok.â€

Nova Sloga za veÄ? sloge med Slovenci(?!)

Plodna pomlad – SLO-ZDA – Za vajo in zares – Draga zaÄ?asnost – Od belega k zelenju Pomlad letos res zamuja, a bo menda precej plodna. ÂťPognojenaÂŤ s pripravami na volitve je povila Ĺže kar nekaj novih strank. Zdaj ĹĄe Slogo Janka Vebra. Tovrstno ÂťrojevanjeÂŤ pomeni ĹĄe veÄ?jo politiÄ?no razdrobljenost – tudi vse nove stranke, v katerih so ponekod tudi Âťstare sileÂŤ, imajo seveda le eno Ĺželjo: pritegniti Ä?im veÄ? volivcev. Postati celo vodilne ali da vsaj prestopijo parlamentarni prag. Potem pa le ĹĄe malo, pa so v vladni ekipi. Tudi predvolilni Ä?as je paÄ? Ä?as, ko so dovoljene sanje!

V Ä?asu, ko so nas nekateri gledali po strani, ker se nismo odloÄ?neje pridruĹžili Evropi in Ameriki proti Rusiji, je vendarle priĹĄlo tudi do ÂťtesnejĹĄegaÂŤ stika med Slovenijo in ZDA. NaĹĄa ministrica Andreja KatiÄ? sicer ni obiskala Trumpa ali Melanije, je pa obiskala ameriĹĄkega obrambnega sekretarja. Do drugaÄ?nega ameriĹĄko-slovenskega sreÄ?anja pa je priĹĄlo pri nas, v AndraĹžu nad Polzelo.

Tu je pred 74 leti med drugo svetovno vojno strmoglavilo ameriĹĄko vojaĹĄko letalo. Na spominski slovesnosti pri spominskem obeleĹžju, ki so ga pred petimi leti postavili domaÄ?ini, sta venec poloĹžila tudi naĹĄ predsednik Borut Pahor ter predstavnik ameriĹĄkih obrambnih sil za Evropo in Nato Thomas Goffus. Potrdil je, da se je med drĹžavama ustvarila tesna vez prijateljstva. Neke vrste obrambni dogodek je bil v petek tudi pred I. gimnazijo Celje. V okviru predstavitev javnih sluĹžb so svoje poklice, vozila in ostalo opremo predstavili naĹĄa vojska, policija, poklicni gasilci. Ĺ tevilni gasilci, policisti, zdravstveni delavci in ĹĄe nekateri drugi pa so v nedeljo odbrzeli v Ĺ entjur. ÄŒeprav je bila vaja, je ĹĄlo zares. Tu je bila ena najveÄ?jih vaj zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. Potekala je pod predpostavko, da sta na ĹĄentjurski ĹželezniĹĄki postaji trÄ?ila tovorni in potniĹĄki vlak. Ne za policiste ne za gasilce pa ni bila vaja v Ĺ torah, kjer je v enem od podjetij priĹĄlo do izlitja vroÄ?ega Ĺželeza; ker je to pomenilo nevarnost eksplozije, so morali tudi evakuirati veÄ?je ĹĄtevilo bliĹžnjih stanovalcev.

Predstavitev na celjski gimnaziji je sodila med prve prireditve ob celjskem obÄ?inskem prazniku. Osrednja prireditev je bila vÄ?eraj, ko so se spomnili leta 1451, ko je Friderik II. takratni naselbini na prostoru sedanjega Celja podelil mestne pravice. Slavje je ÂťpadloÂŤ v

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ä?as, ko je ĹĄe vedno teoretiÄ?na moĹžnost, da bi skozi parlament spravili zakon o sanaciji onesnaĹžene celjske kotline. Morda na izredni seji. A mnogi v Celju se bojijo, da jim zakon ne bo kaj veliko pomagal, Ä?e za njegovo uresniÄ?itev ne bo denarja.

Denar, drĹžavni, pa je menda za postavitev zaÄ?asnega protipoplavnega nasipa ob Savinji na zahodnem koncu Celja. Doslej ga niso mogli postaviti, ker s postavitvijo ni soglaĹĄal lastnik zemljiĹĄÄ?a. ObÄ?ina je zdaj to uredila z zamenjavo zemljiĹĄÄ?. Ureditev protipoplavnega nasipa bo veljala okoli tri milijone evrov. Nekaterim se zdi to veliko, saj bo to le zaÄ?asni ukrep. KonÄ?na reĹĄitev naj bi bila ureditev suhih zadrĹževalnikov v Ĺžalski obÄ?ini, takĹĄno reĹĄitev je tamkajĹĄnjim lastnikom zemljiĹĄÄ? doslej uspeli blokirati. In tako bodo zdaj za zaĹĄÄ?ito Celja posegli po zaÄ?asni reĹĄitvi. Kako dolgo bo ta ÂťzaÄ?asnostÂŤ trajala ‌?

DrugaÄ?ne naÄ?rte imajo v Obsotelju, v PodÄ?etrtku in RogaĹĄki Slatini. Ti obÄ?ini sta Ĺže povezani s kolesarsko stezo, zdaj bosta uresniÄ?ili ĹĄe projekt avtomatiziranega sistema za samopostreĹžno izposojo koles. Urediti nameravajo ĹĄest postaj, po tri v vsaki obÄ?ini, za izposojo koles in potrebne opreme. Za tak projekt so dobili tudi evropska sredstva. Ko smo Ĺže pri turizmu – na turistiÄ?ni Rogli se z belega Ĺže vse bolj usmerjajo v zeleno. Na velikonoÄ?ni ponedeljek so po 123 smuÄ?arskih dneh sklenili letoĹĄnjo sezono, Ä?eprav imajo snega ĹĄe kar veliko. Vse sile so zdaj usmerili v zeleni del sezone, saj si podobno kot ostali tovrstni centri Ĺželijo Ä?im boljĹĄi iztrĹžek tudi v preostalem delu leta. Za to imajo (tudi) na Rogli dobre pogoje, z uvedbo nekaterih novosti pa jih Ĺželijo ĹĄe zboljĹĄati in z zanimivostmi pritegniti ĹĄe veÄ? obiskovalcev. Tudi z rastoÄ?im razprĹĄenim hotelom. Ĺ e to: morda se sliĹĄi malo Ä?udno, a je res. Ministrstvo za javno upravo v Ĺ marju pri JelĹĄah za tamkajĹĄnjo obÄ?ino ÂťgradiÂŤ parkiriĹĄÄ?e. Kot smo Ĺže pisali, je po (pre)dolgih letih bivanja ĹĄmarske upravne enote ta le zapustila ÂťkontejnerjeÂŤ in te so zdaj res Ĺže tudi odstranili. Skladno s pogodbo pa mora ministrstvo prostor ÂťvrnitiÂŤ v prvotno stanje. Tam pa je bil prej parkirni prostor!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

12. aprila 2018

Ob dnevu za spremembe razglasili naj prostovoljce Anina Cesar in Katarina Praznik sta naj prostovoljki, priznanje za naj prostovoljno druĹĄtvo je dobilo TD Vinska Gora, posebno priznanje pa PGD Ĺ alek Tina Felicijan

Mladinski center Velenje, Mladinski svet Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje so ob dnevu za spremembe, ki ga Ĺže devet let organizira Slovenska Filantropija, razglasili najbolj prizadevne prostovoljce in organizacije v obÄ?ini. Tako so jim izrekli priznanje za njihovo nesebiÄ?no delo, obenem pa so se spomnili vseh, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji mesta Velenje. Na javni nateÄ?aj je prispelo enajst vlog – ĹĄtiri za kategorijo oseb, starih do 30 let, ĹĄest vlog za kategorijo starejĹĄih od 30 let in ena vloga za kategorijo prostovoljne organizacije.

da jih s skromno pozornostjo – iskreno zahvalo – nekako nagradimo, je dejal.

Priznanje za naj prostovoljko v kategoriji mlajĹĄih prostovoljcev je dobila dijakinja 4. letnika velenjske gimnazije Anina Cesar, ki jo je nominiral Ĺ olski center

Velenje. Deluje kot taborniĹĄka vodnica, pomaga pri administrativnih in strokovnih delih v Karate klubu Velenje in vodi treninge za osnovnoĹĄolske otroke, dela pa tudi z osebami s posebnimi potrebami. Svoje znanje in veĹĄÄ?ine Ĺželi izpopolniti na licenÄ?nih izobraĹže-

vanjih za ukvarjanje z osebami z motnjami v duĹĄevnem razvoju. ÂťPriznanje mi veliko pomeni. Pri delu z otroki in osebami s posebnimi potrebami, s katerimi sem v zadnjem Ä?asu vzpostavila poseben stik, zelo uĹživam in se veliko nauÄ?im,ÂŤ je povedala.

ÂťProstovoljci so srÄ?ika mesta, ki jo je treba Ä?uvatiÂŤ

Solidarnost je v Velenju naÄ?in Ĺživljenja, je poudaril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, saj obÄ?anke in obÄ?ani nesebiÄ?no pomagajo tako prebivalcem obÄ?ine kot ljudem iz sosednjih obÄ?in in drĹžav, ki se znajdejo v stiski. ÂťZato je prav,

ÄŒeprav so na naj prostovoljce in njihovo delo vsi ponosni, so priznanja sprejeli z veliko mero skromnosti.

Med podeljevalci Amadejem Ĺ upergerjem (skrajno levo), Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em in Markom PritrĹžnikom stojijo (z leve) Katarina Praznik, Anina Cesar, Mateja UÄ?akar in Marko Govek.

UresniÄ?ili zastavljene cilje

Šmartno ob Paki, 9. aprila – Raje se spogledujemo s prihodnostjo, a se moramo tudi s preteklostjo, saj je ta osnova za nadaljnje aktivnosti, je ob pogledu

da so praktiÄ?no na vseh podroÄ?jih delovanja obravnavali manj primerov, manjĹĄe odstopanje so zaznali le pri ĹĄtevilu prometnih nesreÄ?. Bojan Juras, ravnatelj ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, pod okriljem katere deluje tudi vrtec,

opreme, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za razpis Lasa za nov projekt s podroÄ?ja turizma.

Po zagotovilih KopuĹĄarja ĹĄtevilke zakljuÄ?nega raÄ?una kaĹžejo, da je bila lokalna skupnost lani tudi finanÄ?no uspeĹĄna, Ä?eprav ni

NiÄ? pohval, pripomb o delu ĹĄmarĹĄkih javnih zavodov v preteklem letu, priznanje pa v obliki potrditve poroÄ?il.

je povedal, da je znaĹĄal lanski povpreÄ?ni uÄ?ni uspeh 3,94, da je bilo uspeĹĄnih 98,4 odstotka uÄ?encev, ĹĄola je predvsem z dejavnostjo kuhinje ustvarila 6000 evrov preseĹžka. Tudi lansko leto je zaznamovalo kar nekaj projektov in izvenĹĄolskih dejavnosti. Za pestro vsebino je pohvalil tudi vrtec. Juras je ĹĄe dodal, da bo treba razmisliti o dvigu cen storitev v vrtcu. Mirjan Povh, direktorica Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki, pa je poudarila nekatere pridobitve, veÄ?je ĹĄtevilo noÄ?itev, sodelovanje z obÄ?inami regije SaĹĄa v turizmu ter uspeĹĄnost na evropskih razpisih. Pri tem je KopuĹĄar ĹĄe dodal, da prihodnji teden priÄ?akujejo ĹĄotor za prireditve, kupili so ĹĄe nekaj

đ&#x;”˛

Program so poimenovali Samozavestna Slovenija, z njim pa napovedujejo veÄ?jo enakost in blaginjo Velenje, 9. aprila – Potem ko so Socialni demokrati prejĹĄnji teden oblikovali svoj volilni program, ki so ga strnili v naslov Samozavestna Slovenija, so ga prve dni tega tedna predstavljali po terenu. V ponedeljek zveÄ?er v Velenju, kjer so se predstavili tudi njihovi kandidati za poslance V Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini ter na KoroĹĄkem. Med njimi seveda tudi Andreja KatiÄ?, ki bo kandidirala v vzhodnem in osrednjem delu Velenja, Jan Ĺ koberne, ki je kandidat v zahodnem delu Velenja, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, in Aleksandra VasiljeviÄ?, ki je kandidatka v Zgornji Savinjski dolini. Svojo kandidaturo za Ĺžupana tudi v naSvojo kandidaturo slednjem mandaza Ĺžupana je Ĺže tnem obdobju pa napovedal tudi je napovedal tudi Bojan KontiÄ?.

Bojan KontiÄ?.

Samozavestno in prepriÄ?an o zmagi je program stranke predstavil predsednik mag. Dejan Ĺ˝idan. PrepriÄ?an je, da je konjunkturo, ki jo doĹživlja Slovenija, potrebno izkoristiti za odpravo druĹžbenih neenakosti, ki ĹĄko-

â?ą

na toÄ?ke dnevnega reda letoĹĄnje druge seje sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki komentiral tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Na dnevnem redu so bila namreÄ? poroÄ?ila za leto 2017, in sicer o delu Policijske postaje Velenje na obmoÄ?ju lokalne skupnosti, javnih zavodov Osnovna ĹĄola Ĺ martno ob Paki in ĹĄmarĹĄkega mladinskega centra ter zakljuÄ?ni raÄ?un obÄ?inskega proraÄ?una.

Vsa omenjena poroÄ?ila so svetniki potrdili brez razprave, saj so razlagalci pri njihovih predstavitvah poudarili, da so uresniÄ?ili vse zastavljene cilje.

V poroÄ?ilu o delu policistov na obmoÄ?ju obÄ?ine je komandir velenjske policijske postaje BoĹĄtjan Debelak med drugim dejal,

prevzela dolgoletna predsednica Mateja UÄ?akar. ÂťTo je velika zahvala za naĹĄe prostovoljno delo.

PrepriÄ?ana sem, da se bodo naĹĄi Ä?lani, ki delu v druĹĄtvu posveÄ?ajo veliko Ä?asa, priznanja razveselili in jim bo dalo nov zagon za delo. Predvsem pa mladim, ki jih je v druĹĄtvu vedno veÄ? in vedno bolj samostojno izvajajo aktivnosti.ÂŤ Vsako leto pa organizatorji nateÄ?aja podelijo tudi posebno priznanje, ki so ga tokrat dobili Ä?lani PGD Ĺ alek ne le za prizadevno pomoÄ? ljudem ob naravnih in drugih nesreÄ?ah, paÄ? pa predvsem za izjemno uspeĹĄno humanitarno akcijo, ki so jo izvedli za druĹžino Rednak. Ta je decembra lani v poĹžaru izgubila hiĹĄo, gasilci pa so za obnovo hiĹĄe zbrali slabih sedem tisoÄ? evrov.

Priznanje je prevzel poveljnik Marko Govek. ÂťTo priznanje prav gotovo vsakemu gasilcu in tudi naĹĄim druĹžinam veliko pomeni, saj naĹĄe delo zahteva veliko odrekanj, treningov, usposabljanj, za katere porabimo veliko prostega Ä?asa,ÂŤ je povedal in dodal, da je vsako priznanje njihovemu delu izraz spoĹĄtovanja, ki gasilce ĹĄe bolj motivira za pomoÄ? soljudem.

Socialni demokrati napovedujejo zmago

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki o lanskem poslovanju lokalne skupnosti in obeh javnih zavodov Tatjana PodgorĹĄek

Katarina Praznik, dolgoletna prostovoljka Plavalnega kluba Velenje, pa je dobila priznanje za naj prostovoljko v kategoriji nad 30 let. Je ustanoviteljica in vodja plavalne skupine DelfinÄ?ki, ki zdruĹžuje 27 otrok s posebnimi potrebami. Ima bogato znanje s podroÄ?ja terapije in vadbe v vodi, ki je ĹĄtevilnim otrokom pomagalo, da so usvojili veÄ? plavalnih tehnik. Na nedavnem drĹžavnem tekmovanju v paraplavanju so bili DelfinÄ?ki najbolj uspeĹĄen klub v Sloveniji, domov pa so prinesli 13 zlatih in eno srebrno kolajno. UspeĹĄni pa so tudi na ĹĄtevilnih mednarodnih tekmovanjih. ÂťPriznanje me je presenetilo, ker sem se v Ĺživljenju nauÄ?ila, da nikoli ne smeĹĄ preveÄ? priÄ?akovati. Kot prostovoljka sem skorajda 24 ur na dan vpeta v delo, ki ne zajema le vadbe, ampak tudi organizacijo logistike tekmovanj, prostovoljcev – med letom se nabere preko 2000 ur dela.ÂŤ Za dolgoletno delo na podroÄ?ju razvoja turizma, povezovanja krajanov in prirejanja najrazliÄ?nejĹĄih kulturnih, druĹžabnih, etnoloĹĄkih, ĹĄportnih in drugih dogodkov v Vinski Gori pa je dobilo priznanje tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo. Priznanje je

ÂťizkoristilaÂŤ vseh z rebalansom predvidenih sredstev (dobrih 2,6 milijona evrov), manjĹĄi od naÄ?rtovanih so bili tudi odhodki (2,4 milijona evrov). PreseĹžek (173 tisoÄ? evrov) bo v teh dneh Ĺže porabljen za predvidene namene – za vlaganja v cestno infrastrukturo.

Svetniki so soglasno potrdili ĹĄe spremembe NaÄ?rta razvojnih programov 2018–2021. NaÄ?rt so dopolnili z dvema novima projektoma, in sicer v turizmu Martinov svet ter rekonstrukcijo brvi Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki, ki naj bi bila v prihodnje sestavni del kolesarskega omreĹžja. đ&#x;”˛

dujejo ljudem in druĹžbi. Neenakost bodo odpravili s trdim delom in hitrimi uÄ?inki, predvsem v zdravstva, pravnega reda in prekarnega dela. Že v prvem letu bomo pomembno Na savinjskoĹĄaleĹĄkem obmoÄ?ju posegli v obremenitve ljudi, bodo za poslance zato da bi bila kandidirali Andreja r a z l i k a m e d KatiÄ?, Jan Ĺ koberne bruto in neto plaÄ?o manjĹĄa. in Aleksandra To smo dolĹžni VasiljeviÄ? narediti za ljudi in zato, da okrepimo srednji razred, ki je motor razvoja druĹžbe in drĹžave,ÂŤ poudarja Ĺ˝idan, ki dodaja, da bodo ta sredstva nadomestili z veÄ?jo obdavÄ?itvijo dobiÄ?ka in nepremiÄ?nin, saj trenutno stanje v Sloveniji spominja na davÄ?ne oaze.

Poudaril je tudi, da so vsi trije ministri v vladi, za katero velja, da svojih obljub ni izpolnila, svoje v celoti uresniÄ?ili.

â?ą

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

DZ potrdil politiÄ?no odgovornost za gradnjo 6. bloka

Kmalu edina slovenska mlekarna v lasti kmetov oziroma zadrug Mlekarna Celeia lani prviÄ? odkupila veÄ? kot 100 milijonov litrov mleka – Priznanja za najboljĹĄe odkupovalke in proizvajalce mleka – 11. mleÄ?na kraljica Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝alec, 6. aprila – Za mlekarno Celeia iz Arje vasi, ki bo prihodnje leto zaznamovala 110 let obstoja, je bilo lansko poslovno leto eno boljĹĄih. PrviÄ? v svoji zgodovini je odkupila veÄ? kot 100 milijonov litrov mleka, ustvarila je dobrih 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov veÄ? kot predhodno leto. DeleĹž prodaje lastne blagovne znamke se je na slovenskem trgu poveÄ?al za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2016, na tujih trgih pa za 9 odstotkov. Izdelke prodajajo v 11 drĹžavah, njihovi zvesti kupci so na tleh nekdanje skupne drĹžave, preostali v NemÄ?iji, Italiji, Avstriji, Irski, Franciji, Ĺ vedski, Angliji. "Pri poslovanju v preteklem letu bi rad izpostavil ĹĄe, da smo 5,5 milijona evrov viĹĄjo realizacijo v primerjavi z letom 2016 dali nazaj kmetom za mleko, zato je konÄ?ni rezultat enak preteklemu. Z blizu 500 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka nismo zadovoljni. Potrebovali bi ga veÄ? zaradi naloĹžb v posodobitev proizvodnje," je povedal Marjan Jakob, ki vodi mlekarno Ĺže 19 let.

Mlekarna z najviĹĄjo odkupno ceno mleka v drĹžavi

Ĺ tevilo pridelovalcev mleka upada, lani so jih imeli 1100, koliÄ?ine mleka pa rastejo. V mlekarni bi radi – zagotavlja Jakob – predelali Ä?im veÄ? odkupljenega mleka, zato vsako leto ponudijo potroĹĄnikom nove izdelke. Lani je stekla, na primer, proizvodnja sirov mascarpone in linija jogurtov Sadna deĹžela, prihodnji mesec pa nameravajo na police postaviti jogurte z manj ali celo niÄ? odstotki dodanega sladkorja.

Po zagotovilih Marjana Jakoba je lani edina slovenska mlekarna v veÄ?inski lasti zadrug oziroma kmetov plaÄ?evala najviĹĄjo odkupno ceno v drĹžavi – v povpreÄ?ju 33,5 centa. Naj-

Prvi trije najveÄ?ji dobavitelji mleka mlekarni v Arji vasi v druĹžbi lanske mleÄ?ne kraljice in direktorja mlekarne Marjana Jakoba: prvi z leve FranÄ?iĹĄek Rotnik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju 11. mleÄ?na kraljica je postaja 20-letna ĹĄtudentka Monika Rakun.

viĹĄje odkupne cene niso posledica lastniĹĄtva, ampak nagrada za niĹžjo vsebnost somatskih celic in za pridelavo brez gensko spremenjenih organizmov. Lani jih je to stalo 2 centa za liter ali blizu dva milijona evrov. Zaradi sprostitve evropskih rezerv mleka v prahu se za zdaj odkupne cene mleka umirjajo.

Novi izdelki, veÄ? prihodkov

Celeia je v tem trenutku ĹĄe v 74-odstotni lasti kmetijskih zadrug oziroma kmetov Savinjske regije in KoroĹĄke, kmalu pa bodo ti postali njeni 99,7-odstotni lastniki. ÄŒakajo namreÄ? na dovoljenje agencije za varstvo konkurence za odkup 26-odstotnega deleĹža mlekarne, ki ga ponujata KD Kapital in Alta Media.

Lansko leto je bilo tudi naloĹžbeno pestro.

Za posodobitev so namenili poldrugi milijon evrov. Letos so Ĺže posodobili 1,2 milijona evrov vreden hladilni tunel, s katerim bodo obÄ?utno skrajĹĄali Ä?as ohlajanja izdelkov. ŽeV enem tednu v mlekarni proizvedejo 56 razliÄ?nih klasiÄ?nih jogurtov (razlike so v odstotkih maĹĄÄ?ob, pakiranju ...), 38 vrst sadnih jogurtov, 22 razliÄ?nih vrst kislih smetan, veÄ? kot 20 vrst namazov in veÄ? kot 36 vrst sirov. Pri teh so ĹĄe vedno najveÄ?ji slovenski proizvajalec (na leto izdelajo 5300 ton sira brez aditivov), najbolj znana pa je mlekarna po fermentiranih izdelkih.

leli bi si vlagati ĹĄe veÄ?,ÂŤ dodaja direktor.

Za letos v mlekarni naÄ?rtujejo za 3,5 milijona evrov veÄ? prihodkov od prodaje in kar nekaj novih izdelkov.

Priznanja za zadruge in proizvajalce mleka

Mlekarna zadnjih 36 let svoje najveÄ?je pridelovalce mleka povabi na sreÄ?anje, na katerem jim podeli priznanja, zadnjih 11 let pa ga popestri ĹĄe s kronanjem mleÄ?ne kraljice. Tokrat si je krono na glavo in lento na odru Kulturnega doma v Ĺ˝alcu nadela 20-letna ĹĄtudentka razrednega pouka na PedagoĹĄki fakulteti Univerze v Mariboru Monika Rakun s Polzele.

Med 17 kmetijskimi zadrugami je tudi lani najveÄ? mleka odkupila KoroĹĄka kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec (slabih 27 milijonov litrov), na drugo mesto se je s 14,2 milijona litri odkupljenega mleka zavihtela Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, na tretje mesto pa Kmetijska zadruga Ĺ marje pri JelĹĄah (s 13,2 milijona litri mleka).

Med 1100 proizvajalci mleka je Ĺže nekaj let vodilna kmetija Haralda in Nine KoneÄ?nik iz Ĺ entjanĹža pri Dravogradu, ki je oddala veÄ? kot 1,2 milijona litrov mleka, sledi ji kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi (dobrih 890 tisoÄ? litrov), tretja pa je kmetija FranÄ?iĹĄka in JoĹžice Rotnik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju s 617 tisoÄ? litri mleka.†đ&#x;”˛

Trdo delo jim utira pot navzgor Podjetje Elpa vodilno podjetje v svetu za sanacijo tirnega hrupa na Ĺželeznicah in tramvajih – PriÄ?akujejo veÄ? razumevanja za reĹĄitev skupnega dovoza Tatjana PodgorĹĄek

Ob nedavnem obisku v Velenju se je evropska komisarka za transport Violeta Bulc mudila tudi v podjetju Elpa v Paki pri Velenju, ki se med drugim ukvarja s sanacijo hrupa in obrab na Ĺželeznicah, tramvajih in metrojih v mednarodnem okolju.

Vrhunske reĹĄitve za visokofrekvenÄ?ni tirni hrup

Darja Goltnik, izvrĹĄna direktorica podjetja, je dejala, da obisk evropske komisarke razumejo kot priznanje njihovemu dolgoletnemu razvoju in trdemu delu ter v kontekstu napovedi komisarke BulÄ?eve, da je ena od prioritet njenega mandata tudi zmanjĹĄanje hrupa na Ĺželeznicah. PreseĹžen hrup v okolju velja kot tihi ubijalec, podjetje Elpa pa se je z vrhunsko tehnologijo in reĹĄitvami prav za sanacijo najbolj pereÄ?ega visokofrekvenÄ?nega tirnega hrupa Ĺže dokazalo v kar nekaj evropskih drĹžavah: v Franciji, Avstriji, ÄŒeĹĄki, SlovaĹĄki, NemÄ?iji, na Poljskem, zastavljen imajo projekt v New Delhiju v Indiji, odpravljajo se na avstralski trg. ÂťPomembno je, da naĹĄa tehnologija dosega visoke rezultate ob

12. aprila 2018

ohranjanju varnosti v ĹželezniĹĄkem prometu in je okolju prijazna, za razliko od doloÄ?ene konkurence, ki pri reĹĄevanju visokofrekvenÄ?nega hrupa hkrati toksira ljudi, okolico in podtalnico s teĹžkimi kovinami, kot je svinec. Ĺ e bolj Ĺžalostno pri tem pa je, da so s tem seznanjene mednarodne institucije, pristojne za ukrepanje, a to vseeno dopuĹĄÄ?ajo.ÂŤ

naĹĄe ministrstvo za gospodarstvo. To, po naĹĄem mnenju, preko svojih institucij, ustanovljenih predvsem za podporo

Ljubljana, 10. aprila – DrĹžavni zbor je soglasno podprl ugotovitve konÄ?nega poroÄ?ila preiskovalne komisije DZ za TeĹĄ 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, najveÄ?ja politiÄ?na odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu KriĹžaniÄ?u in Mateju Lahovniku. DZ bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolĹžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij. DZ je sicer tudi predlagal vladi, da kot skupĹĄÄ?ina SDH naloĹži, da ta od HSE zahteva sproĹžitev postopka ugotavljanja odĹĄkodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v TeĹĄu in Premogovniku Velenju. Poleg tega je DZ sklenil pristojnim organom naznaniti tudi kaznivo dejanje krive izpovedbe za nekdanjega direktorja TeĹĄa Petra Dermola o izgradnji oz. podaljĹĄanju ĹželezniĹĄkega tira do TeĹĄa 6.

PolitiÄ?no odgovornost nosita, med ĹĄe mnogimi drugimi, tudi poslanca Bojan KontiÄ? in SreÄ?ko Meh, ki sta “s poslanskimi vpraĹĄanji in vlaganjem predloga zakona o drĹžavnem poroĹĄtvu pritiskala na DZ in vlade, da Ä?im prej in brez strokovnega premisleka podprejo investicijoâ€?.

Pahor je sicer ĹĄe pred potrditvijo v DZ znova zavrnil ugotovitve poroÄ?ila. Projekt se po njegovih besedah ni zaÄ?el in ne konÄ?al v Ä?asu njegove vlade, veÄ?ina podraĹžitev pa izhaja iz pogodbe, podpisane pred nastopom njegove vlade. Odgovornost je zavrnil tudi Bojan KontiÄ?, ki pravi, da je le zagovarjal Ä?im hitrejĹĄo izgradnjo in to na osnovi takrat postavljenih strokovnih mnenj. đ&#x;”˛

Gorenje tokrat Ä?etrto Med najveÄ?jimi slovenskimi izvozniki se je na lestvici, ki jo pripravlja Ä?asopis Delo, velenjsko Gorenje tokrat uvrstilo na Ä?etrto mesto.

DaleÄ? najbolj uspeĹĄno izvozno podjetje je tokrat novomeĹĄki Revoz, sledijo mu s podobnimi rezultati Skupine Krka, Lek in Gorenje, daleÄ? za njimi je peti SIJ.

deveto vas. Tam, kjer konkurenca ne najde pravih reĹĄitev, je Elpa tista, ki reĹĄi teĹžavo. Tako nas kupci prepoznavajo in poslediÄ?no tudi Ĺželijo naĹĄe naprave in materiale. Nekaj pa k temu prispeva ĹĄe naĹĄ trĹžni pristop, a so postopki glede na okolje, v katerem delujemo, velikokrat dolgotrajni.ÂŤ Po besedah sogovornice bi priÄ?akovali tudi veÄ? razumevanja lokalne politike pri reĹĄevanju teĹžav, ki so v njeni domeni. Ena takih je ureditev sku-

Vrsta mednarodnih priznanj

Da so Elpine reĹĄitve za sanacijo zlasti najbolj pereÄ?ega visokofrekvenÄ?nega tirnega hrupa na samem izvoru njegovega nastanka dokazano uÄ?inkovite, dokazujejo nacionalna in mednarodna priznanja. Med drugim je podjetju mednarodna zveza Ĺželeznic UIC Ĺže dvakrat podelila priznanje za globalni prispevek k razvoju ĹželezniĹĄkega sektorja in za trajnostni razvoj, evropske komisije za okolje pa priznanje za okoljski izdelek leta. V NemÄ?iji je bil Elpin projekt prepoznan za najboljĹĄi projekt Konjukturnega plana 2009–2011 za zmanjĹĄanje hrupa na Ĺželeznicah omenjene drĹžave.

IĹĄÄ?ejo prodorne trĹžnike, strojnike ‌

Opirajo se na lastne sile

Na mnenje, da podjetje Elpa ni veÄ? slovensko, ampak mednarodno podjetje, je Goltnikova dejala, da so malo podjetje, ki deluje v mednarodnem okolju, pri tem pa se opirajo predvsem na lastne sile. To je zelo naporno tudi zato, pojasnjuje, ker primerljivo slabĹĄe reĹĄitve (glede na izkazane uÄ?inke in na evropsko regulativo, a iz bolj znanih firm) prihajajo do implementacij na zelo lahek naÄ?in, dobre reĹĄitve pa kljub boljĹĄim rezultatom niso sprejete, saj ĹželezniĹĄka podjetja veÄ?inoma ne sledijo rezultatom, ampak jim je pomembneje vse kaj drugega. Je pa v zadnjem Ä?asu zaznati, da se na nekaterih Ĺželeznicah, tramvajih, metrojih zaÄ?enjajo zavedati doloÄ?enih pomanjkljivosti v postopkih in vse bolj iĹĄÄ?ejo kakovost. ÂťOkrcati moram

đ&#x;”˛

Evropska komisarka za transport Violeta Bulc je prisluhnila izvrĹĄni direktorici Darji Goltnik in direktorju podjetja Elpa Bojanu PavÄ?niku o njihovih reĹĄitvah za zmanjĹĄanje visokofrekvenÄ?nega tirnega hrupa na samem izvoru njegovega nastanka.

tudi malim inovativnim ter perspektivnim izvoznikom, ne nudi uÄ?inkovitega in transparentnega sodelovanja.ÂŤ Se pa v zadnjih letih premika v pozitivno smer gospodarska diplomacija pri ministrstvu za zunanje zadeve, Ä?esar so v podjetju veseli. Kako pa potem tako majhnemu podjetju lahko uspe na zahtevnem evropskem trgu? ÂťDober glas seĹže v

pnega dovoza v industrijski coni, kjer imajo poleg njihovega podjetja prostore ĹĄe nekatere firme. Lastnina tega dovoza je meĹĄana, povzroÄ?a spore med uporabniki in lastniki, ki se odraĹžajo tudi v onemogoÄ?anju dostopa do veÄ? tam delujoÄ?ih podjetij. ÂťTo bi morala obÄ?ina urediti prednostno in prevzeti to dovozno cesto v upravljanje.ÂŤ

Darja Goltnik zagotavlja, da bo podjetje (tako kot v minulih 26 letih) s pomoÄ?jo izjemne ekipe sodelavcev nadaljevalo zaÄ?rtano pot. ÂťUpamo, da se bodo akterji na nacionalni in evropski ravni, ki kreirajo politiko in regulativo na tem podroÄ?ju, ozavestili in zaÄ?eli delati za skupnost ter podprli posameznike in podjetja, ki dokazano lahko prispevajo k spremembam na bolje.ÂŤ Podjetje za uresniÄ?itev svojih ciljev tudi iĹĄÄ?e prodorne, komunikativne sodelavce za trĹženje, delavce s podroÄ?ja strojniĹĄtva in elektromehanike za delo v proizvodnji, montaĹži. V novih poslovnih prostorih v industrijski coni v Paki pri Velenju pa bodo te deloma ponudili tudi v najem. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

12. aprila 2018

Z vztrajnostjo pridejo tudi dobri rezultati Pogovor z dr. Floro Cvetko Tinauer, letoĹĄnjo prejemnico priznanja Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana PodgorĹĄek

Med letoĹĄnjimi devetimi dobitniki priznanja Gospodarske zbornice Slovenije je bila Ĺ oĹĄtanjÄ?anka dr. Cvetka Tinauer, direktorica druĹžbe EBA, agencije za elektronsko poslovanje, ponudnice programske opreme za brezpapirno poslovanje – dokumentarnega sistema EBA DMS. ÂťZ ustvarjenimi 444 tisoÄ? evri prihodka, s 16,6-odstotno povpreÄ?no rastjo na leto se druĹžba v zadnjih treh letih uvrĹĄÄ?a v prvo Ä?etrtino po rasti med konkurenti.

23 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, kjer so v zadnjih treh letih v povpreÄ?ju dosegli 40-odstotno rast. Dodana vrednost se je v zadnjih treh letih poveÄ?ala za 13,3 odstotkov na leto, dodana vrednost na zaposlenega znaĹĄa 48 tisoÄ? evrov. DruĹžba je v zadnjih treh letih dosegla 24-odstotno rast povpreÄ?ne dobiÄ?konosnosti kapitala.ÂŤ To so nekateri poudarki iz obrazloĹžitve za prejemnico gospodarskega oskarja. Tinauerjevi smo zastavili nekaj vpraĹĄanj, nanje pa je takole odgovorila: Je priznanje preseneÄ?enje ali ne? ÂťJe veliko preseneÄ?enje. Predlagatelj je bila Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica, ki sem jo vodila 10 let. Ob lanski predaji sem pojasnila, da je v naĹĄi druĹžbi veliko dela, ki terja tudi moje zavzetejĹĄe vkljuÄ?evanje. Od tod ljudem informacija o delu druĹžbe, kajti doslej smo se zelo skrivali. Mi smo majhno, mlado podjetje, ki bo letos staro 14 let, ranljivo, zato se nismo Ĺželeli izpostavljati.ÂŤ

Nagrado ste prejeli za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke. Katerega vi uvrĹĄÄ?ate najviĹĄje? ÂťMorda je prav, da tako odgovorim zaradi smrtnosti start-up podjetij. Od 10 doÄ?akajo 3. rojstni dan le tri podjetja. Ĺ˝e iz tega zornega kota smo mi kar junaki. Vztrajnost je Ĺže en doseĹžek.

Drugi je ta, da se je na samem zaÄ?etku zbrala ekipa, ki je namenila pozornost oblikovanju poslovnega modela in ne konkretni ideji oziroma produktu, kar je ena od napak start-up podjetij. Z vztrajnostjoo smo priĹĄli do zelo dobrih rezultatov – veÄ?anja prihodkov, dodane vrednosti na zaposlenega, ĹĄtevila zaposlenih, partnerjev, ki nam pomagajo z zastopniĹĄtvom predvsem v tujini.ÂŤ VeÄ?krat ste dejali, da vas povpreÄ?je ne zanima. Ĺ e vedno sledite temu in kako? Še. To je kot neka moja paradigma globoko v meni najbrĹž Ĺže iz otroĹĄtva in jo poskuĹĄam vnaĹĄati tudi v podjetje. Pri tem ne Ĺželimo biti za vsako ceno drugaÄ?ni.

Ko smo mi ustanovili druĹžbo, so bili – na primer – zelo popularni petkovi team Po podatkih za leto 2017 so znaĹĄali Ä?isti prihodki podjetja EBA dobrih 496 tisoÄ? evrov, Ä?isti dobiÄ?ek slabih 11 tisoÄ? evrov, ĹĄtevilo zaposlenih 8,41, dodana vrednost na zaposlenega nekaj manj kot 49 tisoÄ? evrov.

praznujem na sv. Florjana in Florjana sem teĹžko. Obstaja ĹĄe en razlog. Ko smo vstopili na tuje trge, je bilo ime Cvetka pogosto popaÄ?eno. Bila sem Kvetka, Svetka in podobno. Za tiste, ki so me buildingi. Ker smo bili zanavajeni kot Cvetka, ostajam Cvetka, posleni cele dneve v sluĹžbi, za druge, ki me spoznavajo na novo in sem kolektivu takratnih mlajim je laĹžje reÄ?i Flora, sem paÄ? Flora.ÂŤ dih moĹž, oÄ?kov ObiÄ?ajno ste obleÄ?eni v temna, Ä?rna dejala, naj gredo oblaÄ?ila. Po nagrado ste priĹĄli v rdeÄ?i raje domov, k druobleki. Ste se odloÄ?ili za spremembo? Ĺžinam, saj smo doÂťVsako leto je rdeÄ?a nit volj skupaj.ÂŤ podelitve nagrad GospoVa ĹĄe podjetje darske zbornice Slovenije sodi po plaÄ?ah Iz regije SaĹĄa je pred letoneka vrednota. LetoĹĄnja je zaposlenih med ĹĄnjo podelitvijo prejelo pribila Strast spreminja sanje vodilne v deznanje zbornice 11 gospov uspeh. Z zbornice so prijavnosti. Ste darstvenikov in ena gospoĹĄli previdno do mene s prozato uspeĹĄni darstvenica. Prvi dobitnik ĹĄnjo, ali bi bila pripravljena ali so razlogi iz regije (leta 1969) je bil iti iz veÄ?no Ä?rne v rdeÄ?o. drugje?

Ivan AtelĹĄek.

Barva mi ni bila tuja, saj ÂťMislim, da je bila pred leti moja zelo nismo uspeĹĄni zaradi preko partnerjev. ljuba rdeÄ?e-Ä?rna kombinacija. Sama sem tega. NaĹĄe plaÄ?e so Dr. Flora Cvetka Tinauer VeÄ?inoma so to IT po znamenju oven, kar pomeni ogenj. bile dolgo bistveno pod je bila letos edina Ĺženska povpreÄ?jem. Ko so se dobitnica gospodarskega podjetja, ki Ĺže imajo Sem Ĺže poskuĹĄala narediti spremembo pojavile moĹžnosti za pooskarja. V 50 letih ga je prejelo doloÄ?ena znanja in in si kupila oblaÄ?ila druge barve, a so viĹĄanje, sem sodelavce 25 gospodarstvenic in 328 obvladujejo doloÄ?en obiÄ?ajno ĹĄe s ceno ostala v omari in vpraĹĄala, ali viĹĄje plaÄ?e gospodarstvenikov. trg. Svoje delo tako sem jih potem podarila. Tokrat sem d r u Ĺž b a u s m e r j a zbrala pogum in mislim, da sem dobro ali raje koga zaposlimo. predvsem v razvoj naredila. MogoÄ?e mi je to dalo dodatno OdloÄ?ili so se za zaposlitev. Takrat nas je bilo pet. TakĹĄna usme- programske opreme in reĹĄitev. Sedaj energijo na odru, kjer sem se izredno ritev nam je omogoÄ?ila veÄ?ji potencial. imamo veÄ? partnerjev, kot je ĹĄtevilo dobro poÄ?utila. Ko sem ĹĄla na oder, sem si rekla; hvala bogu, da je taka dolga Mislim, da smo se prav odloÄ?ili. Ĺ ele zaposlenih.ÂŤ Do nedavnega smo vas poznali kot pot, da se malo nadiham, ker sem imela v zadnjih treh letih smo zakorakali k Cvetko Tinauer, sedaj ste k imenu do- tremo. Ko sem se obrnila in zagledala dobrim plaÄ?am, kar pa je danes zelo dali ĹĄe Flora. Obstajajo za to posebni ljudi v dvorani, sem zaÄ?utila toplino, pomembno zaradi kadrovske krize.ÂŤ izgubila sem tudi tremo. MogoÄ?e mi razlogi?

Pravite, da bo imel med konkurenti z ÂťTisti, ki so z mano na druĹžbenih je pri tem pomagala tudi rdeÄ?a barva.ÂŤ istim produktom ali storitvijo prednost đ&#x;”˛ tisti, ki ima strastno kulturo in stra- omreĹžjih, vedo, da sem Ĺže leta Flora stno ekipo. So s tem povezani naÄ?rti Cvetka Tinauer. To ime mi je vĹĄeÄ? in Ä?utila sem, da sem to jaz. God sicer podjetja? ÂťNa lanski strateĹĄki razvojni konferenci smo si zastavili cilje do leta 2025. Eden od zelo smelih je 95-odstoten izvoz do leta 2025. Mislim, da nam dobro kaĹže. V teh dneh bomo podpisali pogodbo z zelo veliko korporacijo v Srbiji, oktobra bomo obdelali poljski trg. Na tuje trge vstopamo vedno

Kako strokovnjake navduĹĄiti, da bodo Ĺživljenjske cilje uresniÄ?ili v SAĹ A regiji?

Savinjsko-ťaleťka dolina ima kvalitete lepega okolja in ponuja raznolika delovna mesta, mladih pa je vendar vse manj – Na regijski razvojni konferenci se bodo vpraťali, kaj storiti

MOV Bojan KontiÄ?. Pojasnil je, da se Ĺže dogaja, da delodajalci v naĹĄi regiji iĹĄÄ?ejo delavce, pa jih ne najdejo. ÂťAmpak ni razloga za pesimizem, le razmiĹĄljati moramo vnaprej,ÂŤ je poudaril in dodal, da je ob dejstvu, da imajo dijaki in osnovnoĹĄolcem predstaviti, kdo se mu zdi pri tem nujna tudi spreMojca Ĺ truc ĹĄtudentje, ki se ĹĄolajo v teh pro- so ter kaj poÄ?nejo, in jih tako pri- memba v sistemu izobraĹževanja.

Da je res nesmiselno izobraĹžeÄŒez teden dni (v Ä?etrtek, 19. gramih, skoraj 100-odstotno za- tegniti k razmisleku o prihodnosti vati kadre, ki jih delodajalci ne poaprila) bo v VzorÄ?nem mestu Ve- gotovljeno zaposljivost, res teĹžko v regiji SAĹ A. K temu se pridruĹžujejo tudi v trebujejo, ob tem pa dopuĹĄÄ?ati prilenje potekala regijska razvojna razumeti,ÂŤ je ĹĄe poudaril Ĺ˝erdin.

Dejstvo je, da danaĹĄnje genera- Mestni obÄ?ini Velenje (MOV). V manjkljaj kadrov, ki so potrebni, konferenca z naslovom ÂťKako strokovnjake navduĹĄiti, da bodo cije razmiĹĄljajo drugaÄ?e, kot so ti- sklopu SAĹ A inkubatorja spod- so se strinjali vsi prisotni ob napoĹživljenjske cilje uresniÄ?ili v SAĹ A ste nekoÄ?. ÂťInternetna povezanost bujajo podjetniĹĄke ideje, Ĺže pred vedi regijske razvojne konference. regiji?ÂŤ Ne gre za kakĹĄno filozof- celega sveta daje mladim slutiti, leti so ustanovili fond ĹĄtipendij ÂťSlovensko gospodarstvo, tudi gospodarstvo regije SAĹ A, sko vpraĹĄanje, temveÄ? bo zahtevam vse hitrejza iskanje konkretnih ĹĄega razvoja na globalni odgovorov. ravni sposobno slediti le V raziskavi, ki so jo z ustreznimi kadri,ÂŤ je lani opravili v Javnem poudaril direktor Savinjzavodu Center za razvoj sko-ĹĄaleĹĄke gospodarske terciarnega izobraĹževazbornice Franci Kotnik. nja SAĹ A, so namreÄ?

Povedal je, da so lani – ugotovili nekaj temeljv Ĺželji po spremembah nih znaÄ?ilnosti naĹĄe – z velenjsko sluĹžbo regije: prebivalstvo se Zavoda za zaposlovaizrazito stara, zaznan je nje, Ĺ olskim centrom padec ĹĄtevila prebivalVelenje in Ljudsko unicev od 15 do 64 let, ĹĄe verzo Velenje podpisali veÄ?ji pa je upad mladih. ÂťMladi, ki smo jih vkljuFranci Kotnik (prvi z leve), Jure MarjanoviÄ? (drugi z leve), Franc Ĺ˝erdin (Ä?etrti z leve) in memorandum o vzposÄ?ili v raziskavo, so nam Bojan KontiÄ? (tretji z leve) so napovedali regijsko razvojno konferenco. tavitvi partnerstva za razvoj Ä?loveĹĄkih virov v povedali, da pogreĹĄajo celovito vizijo razvoja SAĹ A re- kakĹĄne so moĹžnosti njihovega za posameznike z boljĹĄimi rezul- SAĹ A regiji.

Za dolgoroÄ?en razvoj regije je gije, da si Ĺželijo prevzeti odgovor- dela, delovnega okolja in osebnega tati, v prihajajoÄ?em ĹĄolskem letu nost za razvoj regije in da so se razvoja,ÂŤ je dejal izvrĹĄni direktor (2018/2019) pa prviÄ? pripravljajo bistvenega pomena, da se mladi sposobni spopasti z Ĺživljenjskimi uprave za kadrovske in sploĹĄne za- tudi javni razpis za dodelitev ĹĄti- (strokovnjaki) navduĹĄijo nad okoizzivi,ÂŤ je povedal predsednik or- deve v podjetju Gorenje Jure Mar- pendij za deficitarne poklice. ljem in odloÄ?ijo, da bodo Ĺživljenjganizacijskega odbora konference janoviÄ?. Povedal je, da se mladi vse ÂťZaenkrat je skupna viĹĄina sred- ske cilje uresniÄ?ili prav tu. Ĺ koda Franc Ĺ˝erdin. Povedal je ĹĄe, da je laĹžje odloÄ?ajo za odhod v tujino, stev za ta namen 50 tisoÄ? evrov, bi bilo, da jih ne bi. ÂťRegija je tako raziskava razkrila vse niĹžje ĹĄtevilo medtem ko tuji strokovnjaki k nam meseÄ?na ĹĄtipendija za deficitarne lepa, da je Ĺživeti v njej zares prividijakov in ĹĄtudentov v vseh ĹĄtudij- ne prihajajo tako mnoĹžiÄ?no. Kot poklice pa tako predvidoma legij,ÂŤ je zakljuÄ?il Franc Ĺ˝erdin. đ&#x;”˛ skih programih naĹĄe regije. ÂťKar je dodal, se v Gorenju trudijo Ĺže znaĹĄa 80 evrov,ÂŤ je povedal Ĺžupan

Rudarji se izrekajo o opozorilni stavki Dvourno opozorilno stavko je za 17. april napovedal sindikat SDRES – VeÄ?inski sindikat SPESS je ne podpira, poslovodstvo jo razume kot ponovno netenje nemira – SDRES opozarja na nepravilnosti Velenje, 10. aprila – Od torka v Premogovniku potekajo zbori delavcev, ki jih bodo zakljuÄ?ili v petek. Na njih se zaposleni izrekajo o tem, ali podpirajo dvourno opozorilno stavko, ki jo je za 17. april napovedal Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) v PV in HTZ. SDRES Ĺželi z njo, kot so ob napovedi zapisali v izjavi za javnost, opozoriti na zagotavljanje tistih pravic delavcev, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, ekonomske in socialne pravice, prihodnost zaposlenih.

Generalni direktor mag. Ludvik Golob je po seji izvrĹĄilnega odbora sveta delavcev, na kateri so se dogovorili za zbore, znova poudaril, da se o zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v Skupini PV, poslovodstvo pogaja in dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniĹĄkih in panoĹžnih kolektivnih pogodb.

Na veÄ? pogajanjih so se sestali tudi s sindikatom SDRES, mu pripravili in predstavili konkretne predloge, a se ta do njih, vsaj do torka, ĹĄe ni opredelil. ÂťMedijem so raje posredovali informacijo o opozorilni stavki. Te ne podpira niti veÄ?inski sindikat SPESS. Zato to razumemo kot ponovno netenje nemira med zaposlenimi in v javnosti,ÂŤ so sporoÄ?ili s Premogovnika.

Povsem drugaÄ?no pa je staliĹĄÄ?e sindikata SDRES, ki ugotavlja, da sindikatoma na zborih delavcev niso dovolili predstaviti svojih staliĹĄÄ?. Menijo, da je torej ĹĄlo za namerno enostransko vplivanje poslovodstva in sveta delavcev na zaposlene ter jih s frazami, da stavka ni legitimna, tolmaÄ?enjem zakonodaje, morebitnem steÄ?aju, likvidnostjo ipd., odvrniti od napovedane opozorilne stavke. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 4. aprila V stranki Solidarnost so vloĹžili kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franceta KriĹžaniÄ?a in Mateja Lahovnika zaradi odgovornosti pri projektu TeĹĄ 6. Kot so povedali, so prepriÄ?ani, da so nekdanji predsednik vlade in oba ministra ne le politiÄ?no, temveÄ? tudi kazensko odgovorni.

Solidarnost je vloĹžila kazenske ovadbe zoper Pahorja, KriĹžaniÄ?a in Lahovnika.

Kljub opozorilom fiskalnega sveta je kolegij potrdil predviden dnevni red dveh izrednih sej drĹžavnega zbora, na katerih bodo obravnavali 22 predlogov zakonov in konÄ?ni poroÄ?ili preiskovalnih komisij.

UÄ?enci tretjih razredov na osnovnih ĹĄolah so opravljali poskusno nacionalno preverjanje znanja iz slovenĹĄÄ?ine.

HrvaĹĄka policija je priprla 24-letnega hrvaĹĄkega drĹžavljana, osumljenega 80 kaznivih dejanj spolnega nadlegovanja otrok, veÄ?inoma na spletu.

Avstrijska vlada je napovedala prepoved noĹĄenja naglavnih rut za deklice v vrtcih in osnovnih ĹĄolah.

Na temo zastrupitve nekdanjega vohuna Skripala so si predstavniki Velike Britanije in Rusije na izrednem zasedanju izvrĹĄnega odbora Organizacije za prepoved kemiÄ?nega oroĹžja izmenjali nekaj ostrih besed.

ÄŒetrtek, 5. aprila Premier v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta na seji odbora za zunanjo politiko poudarila, da je bil ukrep Slovenije ob aferi Skripal ustrezen.

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko JoĹžef Horvat je zavrnil poziv predsednika DrĹžavnega zbora Milana Brgleza, da skliÄ?e ĹĄe eno sejo odbora, na kateri bi spet obravnavali predlog za priznanje Palestine kot neodvisne drĹžave. Po zavrnitvi je Brglez sejo sklical sam, a nanjo ni priĹĄlo dovolj poslancev.

sednika Carlesa Puigdemonta po plaÄ?ilu 75 tisoÄ? evrov varĹĄÄ?ine pogojno izpustilo iz pripora.

Kitajska se je na nov ameriĹĄki predlog dodatno ocarinjenega kitajskega blaga odzvala s seznamom 106 ameriĹĄkih izdelkov, ki bodo s 25-odstotno stopnjo ocarinjeni na Kitajskem, Ä?e bo Washington uveljavil ukrep.

Petek, 6. aprila Predsednik republike Borut Pahor se je pred svetovnim dnevom Romov udeleĹžil slovesnosti z naslovom Tudi mi smo otroci sveta.

ZDA so naznanile nove obseĹžne sankcije proti Rusiji; te vkljuÄ?ujejo 38 posameznikov in podjetij.

V Gazi so znova izbruhnili spopadi med palestinskimi protestniki in izraelskimi vojaki.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN na temo primera Skripal je ruski veleposlanik pri ZN Veliko Britanijo obtoĹžil izmiĹĄljanja laĹžne zgodbe in igranja z ognjem.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je predlagal razmislek o dodatnih carinah za kitajske proizvode v vrednosti 100 milijard dolarjev.

sicer ne bi mogli izvesti predpisanega programa.

V mestu MĂźnster na severozahodu NemÄ?ije je kombi zapeljal v mnoĹžico ljudi. Dva Ä?loveka sta umrla, najmanj 20 je bilo ranjenih, med njimi ĹĄest huje. Voznik kombija se je v vozilu ustrelil.

V Vatikanu so prijeli diplomata Carla Alberta Capello, pri katerem so naĹĄli otroĹĄko pornografijo.

Kanadska policija je potrdila, da je v nesreÄ?i dan pred tem, ko sta trÄ?ila tovornjak in avtobus, umrlo 14 mladih hokejistov.

Nedelja, 8. aprila Pravoslavni verniki so praznovali veliko noÄ?.

Iz Sirije je priĹĄla vest o domnevnem napadu s kemiÄ?nih oroĹžjem. Umrlo je najmanj 70 ljudi. Odgovornost za napad naj bi nosile sirske sile, Ä?eprav so same to zanikale. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump pa je sirskemu predsedniku BaĹĄarju al Asadu sporoÄ?il, da bo ÂťplaÄ?al visoko cenoÂŤ.

Na MadĹžarskem so volili. Po izjemni volilni udeleĹžbi so preĹĄteli 93 odstotkov glasov. Za vladajoÄ?o stranko Fidesz premi-

Na SlovaĹĄkem so znova potekali mnoĹžiÄ?ni protesti.

Dober mesec po umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka so na SlovaĹĄkem potekali novi mnoĹžiÄ?ni protesti, ki se jih je udeleĹžilo veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

Sobota, 7. aprila Na slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov je predsednik vlade v odstopu Miro Cerar dejal, da romska skupnost predstavlja pomemben del slovenske druĹžbe in multikulturnosti v Sloveniji.

Obrambna ministrica Andreja KatiÄ? se je mudila na delovnem obisku v ZDA. Sklenila ga je s sreÄ?anjem z ameriĹĄkim obrambnim ministrom Jamesom Mattisom, ki je Slovenijo spodbudil k veÄ?anju obrambnih izdatkov.

VeÄ?ina osnovnoĹĄolcev je bila kljub soboti pri pouku, saj zaradi velikega ĹĄtevila praznikov na ĹĄolske dni v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu

Sirija je bila tokrat tarÄ?a napada s kemiÄ?nim oroĹžjem.

12. aprila 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Po plaÄ?ilu varĹĄÄ?ine je bil Puidemont pogojno izpuĹĄÄ?en iz pripora.

V streljanju na univerzi na severozahodu TurÄ?ije so bili ubiti ĹĄtirje ljudje, ĹĄe najmanj trije pa ranjeni.

SodiĹĄÄ?e v nemĹĄki zvezni deĹželi je nekdanjega katalonskega pred-

TrĹžnica in ples SedeĹže drĹžavnega zbora so tokrat zasedli osnovnoĹĄolci.

ĹĄolstva in ĹĄolskega sistema, udeleĹžilo pa se ga je 114 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije.

Sirska drĹžavna televizija je poroÄ?ala, da so za sobotni raketni napad na vojaĹĄko letaliĹĄÄ?e v Siriji krive ZDA. Medtem pa so sirsko reĹžimsko vojaĹĄko letaliĹĄÄ?e stresle eksplozije. Izkazalo se je, da je bil za napad, ki je terjal najmanj 14 Ĺživljenj, odgovoren Izrael.

Francoska policija je z obmoÄ?ja na zahodu Francije s solzivcem pregnala okoljske aktiviste in anarhiste, ki so nekaj let Ĺživeli na obmoÄ?ju, na katerem razmiĹĄljajo o gradnji letaliĹĄÄ?a.

Torek, 10. aprila Pestro je bilo v DrĹžavnem zboru. Poslanci so sprejeli konÄ?no poroÄ?ilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab na podroÄ?ju prodaje in nakupa Ĺžilnih opornic, ki po mnenju komisije opozarja na odtekanje denarja v zdravstvu in razkriva brezbriĹžnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih.

Prav tako so uradno potrdili poroÄ?ilo, ki sporoÄ?a, da so za neodgovorno vodenje investicije TEĹ 6 krive vse vlade med letoma 2004 in 2012, kljuÄ?no pa da je bilo leto 2009, ko je bilo investicijo ĹĄe mogoÄ?e ustaviti.

Skladno s poroÄ?ilom bo DrĹžavni zbor naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolĹžnega nadzorstva za Boruta Pahorja in takratna ministra Franca KriĹžaniÄ?a in Mateja Lahovnika.

Predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Ĺ trukelj so na kongresu izvolili ĹĄe za en ĹĄtiriletni mandat.

MadĹžarski premier je dobil ĹĄe en ĹĄtiriletni mandat.

erja Viktorja Orbana se je izreklo 49,5 odstotka volilnih upraviÄ?encev, kar pomeni, da si je Fidesz zagotovil dvetretjinsko veÄ?ino v parlamentu.

V Franciji je bil zaradi stavke strojevodij spet omejen ĹželezniĹĄki promet.

Bahrajn je odkril za 80 milijard 159-litrskih sodov naftnih zalog, ki so v naftnih skrilavcih.

Ponedeljek, 9. aprila Ustavna komisija DrĹžavnega zbora je razmiĹĄljala o tem, kako bi z dopolnitvijo ustavnega zakona dodatno zaĹĄÄ?itila premoĹženje NLB pred neveljavnimi pravnomoÄ?nimi sodbami hrvaĹĄkih sodiĹĄÄ?.

V drĹžavnem zboru je potekalo zasedanje nacionalnega otroĹĄkega parlamenta na temo

HÄ?i nekdanjega dvojnega agenta Skripala je zapustila bolniĹĄnico.

HÄ?erko nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala, ki je bila skupaj z oÄ?etom 4. marca zastrupljena z ĹživÄ?nim strupom, so odpustili iz bolniĹĄnice in prepeljali na varno lokacijo.

Evropska komisija je predlagala, da se predstavniki Slovenije in HrvaĹĄke 2. maja sreÄ?ajo na ustni obravnavi glede slovenskega pisma v Bruselj.

Dobre pol ure voĹžnje iz Mesta Palm proti notranjosti otoka je mestece z imenom San Mateo. Znan je po Ĺživahni nedeljski trĹžnici, jaz pa po dejstvu, da se po pisanih trĹžnicah rada sprehajam. V naĹĄ dolgi avto pospravimo malega Ä?uka z njegovim nepogreĹĄljivim malim slonom in se odpravimo. Kaj kmalu temperatura znatno pade, nebo se zgosti in zaprĹĄi, mali Ä?uk zaspi. Narava skozi zatemnjeno ĹĄipo je temno zelena: temno zelene palme, temno zeleni listi bananovcev, temno zeleni evkaliptusi, ĹĄe kaktusi so temno zeleni. Veliko makadamsko parkiriĹĄÄ?e je skoraj polno, na travnati vzpetinici, kjer se parkiriĹĄÄ?e konÄ?a, rastejo oranĹžni in svetlo vijoliÄ?ni maki. OranĹžne sem Ĺže videla – v Kaliforniji, vijoliÄ?nih pa ĹĄe nikoli, tako lepi in neĹžni so. Mali Ä?uk zaÄ?uti hladen piĹĄ, se prebudi in je seveda laÄ?en. ÂťKjompijÄ?ek mamam!ÂŤ zadovoljno Kaja AvberĹĄek vzklikne, saj kar prva stojnica ponuja ĹĄkrniclje pomfrija. LaÄ?en ni le Ä?uk, tudi tatiju se pocedijo sline ob pogledu na vroÄ?o hrenovko v ĹĄtruÄ?ki. ÂťKonÄ?no normalno debela hrenovka normalne barve!ÂŤ je navduĹĄen. Res, za veÄ?ino ĹĄpanskih hot dogov je znaÄ?ilna Ä?udno tanka in Ä?udno Ĺživo roza obarvana hrenovka. (Sama se nad hrenovkami ĹĄe zdaleÄ? ne navduĹĄujem. Nasploh mi roza hrana vzbuja neprijetne obÄ?utke.) Ĺ e kar ĹĄkreblja, Ä?ukÄ?evi tanki krompirÄ?ki se hitro hladijo, malo keÄ?apa ima Ĺže na jaknici, najbolje, da gremo pod streho – saj zaradi trĹžnice pod streho smo tudi priĹĄli.

U, gneÄ?a! Naredimo najprej en krog za sploĹĄen pregled nad jestvinami ali bi bilo bolje, da kar sproti, po obÄ?utku nakupujemo?

Oh, poglej tele majcene korenÄ?ke, tako zadovoljno, zdravo in nepravilno izgledajo, jih bom kar eno vreÄ?o. So tele kanarske banane preveÄ? zrele? PoÄ?akajmo rajĹĄi na kakĹĄne bolj zelene, ki bodo poÄ?asi dozorele. Tile majhni podolgovati jajÄ?evci bodo pravĹĄnji za slastno bolgarsko jed s slastnim in povsem turĹĄkim imenom Âťimam bayidliÂŤ. Med imamo, sir imamo, bel puhast kruh zate, temnejĹĄi semenÄ?asti kruh zame, mehke kruĹĄne bunkice za Ä?ukÄ?eve zobÄ?ke. Vzamemo nekaj Âťtruxas de batata?ÂŤ Vzemimo!

To so ocvrti testeni trikotniki, napolnjeni s sladko kremo iz sladkega krompirja, zaÄ?injeno z rozinami in cimetom. (Niso najbolj fajn za obÄ?utljive Ĺželodce, sicer pa so zelo fajn.) Jagode! Kar eno kilo, Ä?e je Ĺže ravno sezona. Kupimo tudi najmanjĹĄi od ogromnih gomoljev neÄ?esa tropskega, Ä?esar se veliko pojĂŠ na Azorskih otokih in se tam imenuje inhame ter ne spada v druĹžino krompirjev, ima pa gromozanske mesnate liste – kot Ä?lovek visoke ali ĹĄe viĹĄje. Mali Ä?uk zagleda grah v strokih in se spomni, kako sta ga lanskega poletja z dedaÄ?ukom trgala z grmiÄ?kov ter ga luĹĄÄ?ila in zobala kar na vrtu. ZaĹžene se vanj, enega mu oluĹĄÄ?im, hoÄ?e ĹĄe, prodajalec se nasmiha in mi pravi, naj ga le zoblje. Kaj nam ĹĄe manjka ... grah, seveda, pomaranÄ?e za sok, jajca svobodnih in sreÄ?nih kokoĹĄi, paradiĹžnik, ki paÄ? ĹĄe kar nima okusa, krompir s pikicami, veseli in debeli por, limone v obliki hruĹĄk. Avokada ne kupimo, saj nam je pred kratkim neki kmet podaril 55 slastnih maslenih sadeĹžev z lastnega drevesa, za katere si ĹĄe danes izmiĹĄljujem ustvarjalne recepte, pri Ä?emer sem veÄ? kot uspeĹĄna.

VreÄ?, obeĹĄenih na Ä?ukov voziÄ?ek, je Ĺže toliko, da jih Ä?ukec, sedeÄ? v njem, s svojo teĹžo ĹĄe komajda pretehta. Dovolj bodi torej za danes. Gremo na ples! Ob pokriti trĹžnici je namreÄ? pokrit oder s plesiĹĄÄ?em, od koder se razlega glasba. Pogled na vse skupaj Ä?loveka razveseli. Pevka na vse grlo poje pesmi v smislu: ÂťOna je lepa, ampak je laĹžnivka! ...ÂŤ, bobni bobnajo bom-bo-rom-bo-rom, pritegne sintesajzer, po plesiĹĄÄ?u pa se vrti, zvira, Ä?aÄ?aÄ?aja, miga z ritjo, cepeta, pozibava, poskakuje in stopicuje. Vse! ÄŒudovit nabor osebkov, vseh starosti, v parih, sami, v skupinah. Gospa, obleÄ?ena v leopardico in obuta v plesne Ä?evlje, se napadalno zaganja v svojega neĹžnejĹĄega, v sivo obleÄ?enega soplesalca, starejĹĄi moĹĄki s klobukom in s sendviÄ?em v eni roki ter plastiÄ?no vreÄ?ko v drugi v ritmu stopa po vsej povrĹĄini plesiĹĄÄ?a, obilnejĹĄi moĹĄki s sonÄ?nimi oÄ?ali, na posebno frajerski naÄ?in obeĹĄenimi okoli vratu, z vranje Ä?rno pobarvano bundesliga frizuro in usnjeno jakno ter kratkimi havajskimi hlaÄ?ami je zamenjal Ĺže kar nekaj soplesalk. Telesa vseh mogoÄ?ih proporcev, vzorÄ?aste fluorescentne pajkice, rdeÄ?e ustnice, zakmaĹĄne obleke, poskakujoÄ?i globoki dekolteji, visokopetni dĹžins ĹĄkornji do beder z odprtino na noĹžnih prstih, lajbiÄ?i s palmami, ni predsodkov, ni sramu, ko v nedejo na trĹžnici opravimo nakup, ĹĄe par ur do potnih srag pleĹĄemo. PleĹĄem, pleĹĄem in pleĹĄem, dokler ne omagam, potem pa pleĹĄem dalje ... in naslednjo nedeljo od zaÄ?etka. đ&#x;”˛

Za laĹžje poslovanje SPOT V okviru podpornih storitev drĹžave za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem – sistem SPOT. Pod okrilje Slovenske poslovne toÄ?ke med drugim prehaja tudi dosedanji sistem VEM (toÄ?ke VEM in portal e-VEM). Sistem SPOT bo poslovnim subjektom, podjetnikom in potencialnim podjetnikom nudil nove in izboljĹĄane elektronske storitve, storitve podjetniĹĄkega svetovanja, informiranja in usposabljanja za dvig konkurenÄ?nosti na trgu ter obogaten nabor storitev s podroÄ?ja internacionalizacije in tujih investicij za izvoznike in investitorje.†đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

IZOBRAŽEVANJE

12. aprila 2018

7

Znova veÄ?je zanimanje za niĹžje poklicno izobraĹževanje

Med preprodajalci celo otroci

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje prejeli za zdaj 368 prijav za novince, lani v tem Ä?asu 376 – VeÄ? prijav le za tehnika mehatronike in ĹĄportni oddelek gimnazije, vendar omejitev ne predvidevajo – Prenos prijav do 25. aprila

Na Centru za socialno delo Velenje so se lani sreÄ?ali z desetimi mladostniki, ki so tako ali drugaÄ?e zlorabljali droge

Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? – Planinc

Pred dvema dnevoma je ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega vpisa v programe srednjeĹĄolskega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2018/2019.

V vseh programih ĹĄe prosta mesta, razen v treh

Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka na gimnaziji Velenje, je povedala, da so s ĹĄtevilom prijav glede na manjĹĄo generacijo uÄ?encev, ki zakljuÄ?ujejo osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje v regiji SaĹĄa, zadovoljni. Za novince so v 23 srednjeĹĄolskih programih razpisali 632 mest, v tem trenutku pa prejeli 368 prijav. Lani v tem Ä?asu so jih imeli 376. V vseh programih imajo ĹĄe prosta mesta, razen v programu tehnik mehatronike, kjer so za 28 razpisanih mest prejeli 39 prijav, ter v ĹĄportnem oddelku gimnazije, kjer je na 18 razpisanih mest prispelo 27 prijav. ÂťTu bomo ministrstvo zaprosili za

nadnormativni oddelek in sprejeli vsaj 22 kandidatov, ostale bomo poskuĹĄali usmeriti v program sploĹĄne gimnazije in jim ponuditi status ĹĄportnika, kar pomeni, da bo njihovo izobraĹževanje podobno izobraĹževanju dijakov v ĹĄportnem oddelku gimnazije. Tudi v drugem omenjenem programu, za katerega je prispelo veÄ? prijav, kot je predvidenih prostih mest, se bomo poskuĹĄali s kandidati pogovoriti in jih preusmeriti v podobne programe. Omejitev ne predvidevamo nikjer, saj si ne Ĺželimo, da bi se kandidati preusmerili v druga izobraĹževalna srediĹĄÄ?a.

Lahko pa se zgodi omejitev v programu ĹĄportne gimnazije, Ä?e nam ministrstvo ne bo dovolilo nadnormativnega vpisa.ÂŤ Je pa ob tem Fidlerjeva opozorila na razlike med posameznimi programi in tako kot lani na veÄ?je zanimanje za programe niĹžjega poklicnega izobraĹževanja.

Tu se poznajo, meni, moÄ?nejĹĄe generacije uÄ?encev, ki zakljuÄ?ujejo izobraĹževanje na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. Na Ĺ oli za stori-

tvene dejavnosti je – na primer – veliko zanimanje za program pomoÄ? v biotehniki in oskrbi.

Za 16 razpisanih mest so prejeli 25 prijav, med njimi jih je najveÄ? prav od uÄ?encev omenjenega centra. ÂťOb veÄ?jem zanimanju za programe niĹžjega poklicnega izobraĹževanja ne moremo biti

Gabrijela Fidler: ÂťV veÄ?ini programov tudi po prenosu prijav ne priÄ?akujemo omejitev, prav tako ne zaradi premajhnega ĹĄtevila vpisanih, ukinitve kakĹĄnega programa.ÂŤ

ravnoduĹĄni, saj kaĹže, da mladi ne razmiĹĄljajo dolgoroÄ?no o vrednoti, kot je znanje, ampak Ĺželijo priti do cilja po Ä?im laĹžji poti.

Gimnazija je ĹĄe vedno najboljĹĄa izbira za nadaljevanje ĹĄtudija.ÂŤ

PriÄ?akujejo ĹĄe nekaj prijav

Kandidati bodo lahko skupaj s svojimi starĹĄi prenesli prijavo iz enega v drug program ne glede na to, ali je ĹĄola prejela veÄ? prijav, kot je razpisala prostih mest do 25. aprila. Omejene moĹžnosti za prenos so v programih umetniĹĄke gimnazije, kjer je potreben predhoden preizkus nadarjenosti, in v ĹĄportnem programu, kjer je bilo treba oddati dokumentacijo in pridobiti potrdilo o doseganju statusa. Kot pravi Fidlerjeva, priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄno prijavo veÄ? tudi zaradi nekaterih prednosti v primerjavi z drugimi izobraĹževalnimi centri. Pri tem je izpostavila dobro sodelovanje z vsemi avtobusnimi prevozniki, vzorno skrb za uÄ?no opremo, organizirano prehrano, veliko ĹĄtevilo izvenĹĄolskih dejavnosti, strokovno usposobljenost uÄ?iteljev. đ&#x;”˛â€

Ob dnevu za zdravje zdruĹžili oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo s tekom Dijakinje in dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti so oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo v srediĹĄÄ?u mesta in ob Ĺ kalskem jezeru izvedli v sklopu projekta Ĺ˝ivljenje teÄ?e, ki ga Ĺže tradicionalno izvajajo ob svetovnem dnevu zdravja Tina Felicijan

Ĺ ola za storitvene dejavnosti se je pred desetimi leti vkljuÄ?ila v evropsko mreĹžo Zdravih ĹĄol in tako uvedla vrsto programov za spodbujanje zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, ozaveĹĄÄ?anje dijakov o pomenu pravilnega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti, pa tudi podpiranje dijakov pri ustvarjanju pozitivne samopodobe, dobrih medsebojnih odnosov in osveĹĄÄ?anje o varni spolnosti. Tako vsako leto obeleĹžijo dan boja proti aidsu, v mesecu boja proti raku sodelujejo na prireditvi RoĹžnati oktober, februarja izvajajo aktivnosti za spodbujanje bolj varne rabe interneta, prirejajo predavanja in izvajajo tudi ekoloĹĄko obarvane akcije.

Vsako leto pa se ĹĄe posebno posvetijo svetovnemu dnevu zdravja, ob katerem izvedejo projekt Ĺ˝ivljenje teÄ?e. ÄŒistilno akcijo zdruĹžijo s tekom okrog Ĺ kalskega jezera, tako pa skuĹĄajo dijakom privzgojiti pozitiven odnos do gibanja v naravi in jim Ĺživljenje v Ä?istem in zdravem okolju predstaviti kot vrednoto.

Tokrat so po Ä?iĹĄÄ?enju okolice Ĺ kalskega jezera tekli v spremstvu maratonca Bogomirja Dolenca, ki jim je pred zaÄ?etkom

oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije predaval na temo zdravega naÄ?ina Ĺživljenja.

V projektu Ĺ˝ivljenje teÄ?e je letos sodelovalo 170 dijakinj in dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti, ki jim je aktivnost na prostem v prijetno toplem spomladanskem vremenu prijala bolj kot sedenje v uÄ?ilnici. đ&#x;”˛

Dijakinje in dijaki so pridno pobirali smeti na razliÄ?nih lokacijah v okolici Ĺ olskega centra, ob glavnih mestnih ulicah, pa tudi okrog Ĺ kalskega jezera.

REKLI SO â?ą Eva Mernik:

ÂťMislim, da na vsaki taki oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji naredimo veliko za naravo in zase. Take akcije delujejo tudi preventivno. Bi se pa morali ljudje ĹĄe bolj zavedati pomena loÄ?evanja razliÄ?nih odpadkov. V ĹĄoli dobimo veliko znanja o tem. Imamo koĹĄe za loÄ?eno zbiranje odpadkov. Tudi k ĹĄportu nas spodbujajo, ampak bi bilo dobro, da bi imeli ĹĄe veÄ? ĹĄportnih dni.ÂŤ

Velenje – Na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline so lani policisti in kriminalisti zaznali velik porast kaznivih dejanj in prekrĹĄkov, povezanih z zlorabami drog. Ali drugaÄ?e – lani so obravnavali 40 kaznivih dejanj, predlani 12, poleg njih pa tudi 65 prekrĹĄkov. Zasegli so kar 15,5 kilograma posuĹĄene konoplje (leto pred tem 9 kilogramov).

O problematiki drog so govorili tudi na Sosvetu za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Velenja.

Tisto, kar najbolj skrbi in najbolj bodo v oÄ?i, pa je to, da je bilo med storilci kaznivih dejanj kar 10 mladoletnikov. Otrok torej, ki so se zaradi tega najprej sreÄ?ali s policijo, potem pa s socialnimi delavci. ÂťTolikĹĄen porast je presunil tudi nas,ÂŤ pravi Valerija KidriÄ?, direktorica Centra za socialno delo Velenje. ÂťKar 80 odstotkov veÄ? vodenih zadev z mladoletniki, ki so se ukvarjali s tovrstnimi kaznivimi dejanji, smo imeli. Tistih, s katerimi smo se sreÄ?ali prviÄ?, pa je bilo skoraj 160 odstotkov veÄ?.ÂŤ V veÄ?ini primerov je ĹĄlo za preprodajalce ali tiste, ki so bili zaloteni pri posesti nedovoljene droge. Kako so postopali z njimi? KidriÄ?eva pravi, da v okviru njihovih pooblastil opravijo razgovor s starĹĄi mladoletnikov in jih v sodelovanju z njimi vkljuÄ?ijo v ustrezno PogorelÄ?nik: obliko pomoÄ?i. Zanimalo nas je tudi, ÂťDejstvo je, da ali se je pri mladostnikih, ki jih obravsmo kot druĹžba navajo kot storilce kaznivih dejanj, pojavil kakĹĄen vzorec, ki morda iz kakrzelo popustili.ÂŤ ĹĄnega koli razloga izstopa, ki je morda povezan s takimi ali drugaÄ?nimi teĹžavami v druĹžini, pa KidriÄ?eva pravi, da ne. ÂťIz najrazliÄ?nejĹĄih druĹžin so.ÂŤ Komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak pravi, da je policija v lanskem letu na tem podroÄ?ju poveÄ?ala aktivnosti. ÂťPoostreno smo bdeli nad tem podroÄ?jem in to nadaljujemo tudi letos. NaĹĄi policisti izvajajo pogoste nadzore na krajih, kjer se droga pojavlja, zbirajo obvestila in kontrolirajo lokacije, kjer se nahajajo uĹživalci.ÂŤ Tega, da bi kakĹĄno okolje posebej izstopalo, ne more potrditi. So pa lokacije, pravi, kjer je tega veÄ?. Okolica Ĺ olskega centra Velenje? ÂťDa, je ena od lokacij, vendar ne izstopa posebej.ÂŤ Direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik je v zvezi s to problematiko, o njej so govorili tudi v Sosvetu za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Velenja, opozoril, da je teĹžava bistveno ĹĄirĹĄa in ne zadeva zgolj ene lokalne skupnosti. ÂťKar poglejte pobude raznoraznih forumov o legalizaciji droge, pa tudi v medijih zasledimo marsikakĹĄno dobrohotno o mehkih drogah ‌ Nisem namreÄ? prepriÄ?an, da lahko vsi mladi na zrel naÄ?in razmiĹĄljajo o tem. Dejstvo je, da smo kot druĹžba zelo popustili, da se zelo hitro zgodi, da mladina poseĹže po teh drogah, "v rekreativne namene", kar se sliĹĄi zelo zabavno. To je problem. Velenje ima vÄ?asih status, da na tem podroÄ?ju delujemo preblago. Ne gre pri tem toliko za represijo kot za to, da je treba na tem podroÄ?ju delovati preventivno v druĹžbi kot celoti. Posamezna đ&#x;”˛ zapenjanja ne pripeljejo daleÄ?.ÂŤâ€

â?ą

Gibanje za zdravje Nika Ĺ koriÄ?: ÂťNajveÄ? smo naĹĄli cigaretnih ogorkov in plastiÄ?nih vreÄ?k. Teh bi moralo biti v naravi manj, ker jo zelo onesnaĹžujejo. Predvsem cigaretnih ogorkov je veliko tudi v okolici Ĺ olskega centra, sicer pa je okolica ĹĄol Ä?ista. Dobro bi bilo imeti veÄ? programov za spodbujanje zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, ker se danes veliko dijakov prehranjuje s hitro hrano, premalo se tudi gibamo.ÂŤ

Ob svetovnem dnevu druĹžine bodo strokovne delavke Vrtca Ĺ oĹĄtanj organizirale prireditev Gibanje za zdravje. Z otroki, njihovimi starĹĄi, dedki, babicami in prijatelji bodo 14. aprila pri nogometnem stadionu Ĺ oĹĄtanj spoznavali in se seznanjali z zdravim naÄ?inom Ĺživljenja. Zavedajo se namreÄ?, da je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druĹženje ljudi razliÄ?nih generacij, saj to bogati Ĺživljenje.

DruĹženje bodo zaÄ?eli s pohodom ob 9. uri pred Vrtcem Ĺ oĹĄtanj, enoto Biba, ostale dejavnosti se bodo potekale na nogometnem stadionu od 10. do 12. ure.

V programu bodo sodelovali: planinci, Ĺ ola zdravja, taborniki, gasilci, ĹĄportniki, Center starejĹĄih obÄ?anov Zimzelen, Kmetijska zadruga Ĺ oĹĄtanj ter mnogi drugi. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

Velenje tudi demenci prijazno mesto Prva demenci prijazna toÄ?ka v regiji SaĹĄa v Domu za varstvo odraslih Velenje – Informacije za obolele in njihove svojce – Pomembno je zgodnje odkritje bolezni Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 5. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje je ĹĄtevilnim nazivom pred tednom dni dodala ĹĄe Demenci prijazna skupnost. Demenci prijazno toÄ?ko so na priloĹžnostni slovesnosti odprli v Domu za varstvo odraslih Velenje. Je prva v regiji SaĹĄa, velenjski dom je zanjo predlagal Dom starejĹĄih obÄ?anov Radlje ob Dravi, naziv pa je lokalni skupnosti in s tem tudi velenjskemu domu podelilo strokovno zdruĹženje SpominÄ?ica – Alzheimer Slovenija.

Delavnice, Alzheimer Caffe ‌

Ne po nakljuÄ?ju. ÂťPrepoznali so nas kot ustanovo, ki namenja veliko truda in znanja prepoznavanju bolezni in ki se ukvarja z bolniki z omenjeno diagnozo.

Sicer pa je to za nas pomembna pridobitev in izziv. Naziv ne bo krasil le vhodnih vrat v dom, ampak tudi vsebino,ÂŤ nam je dejala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc. Po njenem mnenju je naziv potrditev njihovega dobrega dela in obveza, da bodo na tem podroÄ?ju delali ĹĄe veÄ?.

Napis demenci prijazna info toÄ?ka ne bo krasil le vhodnih vrta velenjskega doma za varstvo odraslih, ampak tudi vsebino dela z osebami obolelimi za demenco in njihovimi svojci.

Z Mestno obÄ?ino Velenje, s katero Dom tvorno sodeluje, se Ĺže pogovarjajo o izobraĹževanju zainteresirane javnosti. V obliki delavnic ga bodo ponudili najprej osnovnim ĹĄolam, vrtcem, da bodo tudi najmlajĹĄi vedeli, zakaj se dedek ali babica vedeta malo drugaÄ?e, srednjim

ĹĄolam in vsem ustanovam, ki delajo z ljudmi (obÄ?ina, Upravna enota, Policija ‌) Ponudili jih bodo v okviru njihovega dela brezplaÄ?no. Želimo Ä?im veÄ? ljudi seznaniti, kako pomembno je prepoznati prve znake bolezni, kakĹĄni so, jim predstaviti bolezen in njene posledice,

Delujejo dobro in povezovalno ObmoÄ?ni odbor stranke DeSUS Velenje tudi lani uresniÄ?il zastavljen program – Na letoĹĄnjih lokalnih volitvah priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄno svetniĹĄko mesto veÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 3. aprila – ÂťDelujemo dobro in povezovalno. Prizadevali smo si za boljĹĄe Ĺživljenjske pogoje vseh generacij, ĹĄe posebej pozorni pa smo bili na ranljive skupine, med katerimi je najveÄ? upokojencev,ÂŤ bi lahko povzeli besede SreÄ?ka KoroĹĄca, dosedanjega predsednika ObmoÄ?nega odbora DeSUS Velenje ob pogledu na lansko opravljeno delo na redni skupĹĄÄ?ini odbora v Kolodvorski restavraciji v Velenju. Med drugim sta se je udeleĹžila Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in predsednik stranke Karel Erjavec. Oba sta potrdila besede KoroĹĄca, z udeleĹžbo na skupĹĄÄ?ini pa so to storili tudi Ä?lani stranke iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

lokalno skupnostjo smo tudi uspeli. Aktivnosti se bodo zaÄ?ele letos in upam, da se bodo v predvidenem Ä?asu tudi konÄ?ale.ÂŤ Po svojih zmoĹžnostih so – je ĹĄe dejal – podprli druĹĄtva in ustanove, ki so se obrnila na obmoÄ?ni odbor stranke za finanÄ?no pomoÄ?, obiskovali so starejĹĄe in bolne Ä?lane, se redno sestajali s poslanko stranke Antonijo Marijo KovaÄ?iÄ? ... ÂťSkratka, dela je bilo zelo veliko in vsi Ä?lani, ki delujejo v raznih odborih na lokalni, pokrajinski in drĹžavni ravni, so se trudili opraviti delo v dobro vseh.ÂŤ KoroĹĄec se je ob tej priloĹžnosti zahvalil KontiÄ?u in Erjavcu za razumevanje in podporo ter izrazil upanje, da bodo na letoĹĄnjih lokalnih volitvah volivci njihov trud nagradili z izvolitvijo ĹĄe kakĹĄnega svetnika veÄ? kot na predhodnih volitvah.

Dobro obiskane volilne skupĹĄÄ?ine ObmoÄ?nega odbora stranke DeSUS Velenje se je med drugim udeleĹžil tudi predsednik stranke Karl Erjavec.

Preoblikovanje velenjskega doma za varstvo odraslih

ObmoÄ?ni odbor ĹĄteje blizu 160 Ä?lanov in vsako leto, je povedal KoroĹĄec, pridobijo nekaj novih.

Sicer pa je dejal, da so po svojih zmoĹžnostih sodelovali v razpravah o spremembah zakonov, ki so vplivali na kakovost Ĺživljenja predvsem tukajĹĄnjih obÄ?anov. Zavzeto so spremljali dogajanja v lokalnih skupnostih Ĺ aleĹĄke doline, sploh v mestni obÄ?ini Velenje, in se odzivali tam, kjer so ocenili, da se morajo. V mestnem svetu ima stranka ĹĄtiri svetnike, ki delujejo tudi v razliÄ?nih organih, odborih, KoroĹĄec pa opravlja ĹĄe dolĹžnost podĹžupana. ÂťObmoÄ?ni odbor sem vodil dva mandata in v obeh smo si med drugim prizadevali za preobrazbo velenjskega doma v dom Ä?etrte generacije. S tvornim sodelovanjem z

12. aprila 2018

Namesto KoroĹĄca Mravljakova

Tokratna skupĹĄÄ?ina je bila tudi volilna, saj je Ä?lanom v organih stranke potekel mandat. SreÄ?ko KoroĹĄec se za vnoviÄ?no mesto predsednika obmoÄ?nega odbora ni potegoval, udeleĹženci pa so soglasno podprli edino predlagano kandidatko za to mesto Darinko Mravljak. Ta je povedala, da bodo v obmoÄ?nem odboru nadaljevali prizadevanja svojih predhodnikov na vseh podroÄ?jih delovanja tako na lokalni kot drĹžavni ravni, se zavzemali za boljĹĄe pogoje dela in bivanja predvsem upokojencev in brezposelnih mladih, se odzivali glede na potrebe, aktualne zadeve ter ĹĄe naprej delovali povezovalno. đ&#x;”˛

svojcem pomagati, da bodo stvari laĹžje razumeli in jih premagovali.ÂŤ Info toÄ?ko so opremili z letaki, broĹĄurami, v katerih so pomembne informacije. Uredili so jo na mestu, kjer je prisoten kdo od zaposlenih doma 24 ur na dan in bo prav tako lahko komu pomagal z ustnimi informacijami. Po tem stiku bodo usmerjali ljudi najprej k strokovnim delavcem. Prihodnji mesec bodo v domski recepciji izvajali enkrat na mesec Alzheimer Caffe, v okviru katerega bodo na pogovorih o demenci udeleĹženci lahko pridobili ĹĄe dodatne informacije. V domu pa Ĺže deluje klub svojcev oseb z diagnozo demenca.

V domu so za varovance z boleznijo oblikovali dva oddelka – v oddelku s posebnim spremljanjem imajo 22 stanovalcev, pri katerih gre za napredovano bolezen, v drugem, kjer je nadaljevanje bolezni ĹĄe v zaÄ?etni fazi, pa 16. Kar nekaj dementnih oseb je vkljuÄ?enih v ostale oddelke v domu. ÂťPovpraĹĄevanje po sprejetju oseb z demenco je precej veÄ?je, kot so domske zmogljivosti, zato naĹĄi naÄ?rti za prihodnje predvidevajo veÄ?je ĹĄtevilo mest zanje,ÂŤ je ĹĄe dejala

Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Po mnenju podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ka KoroĹĄca, lokalna skupnost s pridobivanjem nazivov dokazuje, da skrbi za vse generacije obÄ?anov.

Ta prizadevanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Demenca je prisotna v tukajĹĄnjem okolju, zato je prav, da ljudje o njej vedo, da vedo, kam se lahko obrnejo in kako lahko kot oboleli ali njihovi svojci Ä?im bolje Ĺživijo.

Do vseh najmanjĹĄih krajev in druĹžin

ÂťDemenci prijazne info toÄ?ke odpiramo zato, da z njimi pomagamo ozaveĹĄÄ?ati javnost o bolezni, ki jo je na zaÄ?etku teĹžko prepoznati, ker ne boli, jo seznaniti, kakĹĄni so znaki bolezni, kako se pribliĹžati in ravnati z bolno osebo. Ĺ tevilo bolnikov v Sloveniji hitro naraĹĄÄ?a, z zgodnjim prepoznavanjem bolezni pa lahko naredimo precej za bolne in njihove svojce,ÂŤ je med drugim dejala Ĺ tefanija L. Zlobec, predsednica SpominÄ?ica Slovenija. Doslej so odprli veÄ? kot 15 demenci prijaznih toÄ?k, prvo lani v prostorih varuhinje Ä?lovekovih pravic.

Po tem se je ÂťusulÂŤ plaz povpraĹĄevanja po njih, kar jih zelo veseli, saj bodo tako lahko priĹĄli do vseh manjĹĄih krajev in druĹžin po Sloveniji, ljudi ozavestili in pripomogli, da bodo bolni priĹĄli Ä?im prej k zdravniku, svojci pa dobili potrebno podporo oziroma pomoÄ?. đ&#x;”˛

Malo Ä?lanov druĹĄtva, a veliko opravljenega dela DPM Ĺ martno ob Paki vzorno skrbi za pestrost dejavnosti za najmlajĹĄe obÄ?ane – Anjo Molnar na predsedniĹĄkem mestu zamenjala Andreja Krajnc Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 23. marca – ÂťAktivnosti je bilo lani toliko, kot bi druĹĄtvo ĹĄtelo 200 in ne le 20 Ä?lanov. Vzorno skrbite za pestro otroĹĄtvo najmlajĹĄih v lokalni skupnosti,ÂŤ so menili udeleĹženci obÄ?nega zbora DruĹĄtva prijateljev mladine (DPM) Ĺ martno ob Paki ob pregledu na opravljeno delo druĹĄtva v preteklem letu.

Anja Molnar, dosedanja predsednica druĹĄtva, je med drugim povedala, da so Ä?lanice praktiÄ?no vsak mesec pripravile kakĹĄno aktivnost. Nekatere so izvedle samostojno, druge s skupnimi moÄ?mi z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje. Izpostavila je pustno rajanje za otroke, tridnevni poÄ?itniĹĄki tabor zanje, katerega tema so bili pravljiÄ?ni junaki, ustvarjalne delavnice, skupaj z javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki menjalnico igraÄ? in jih blizu 350 podarile pediatriÄ?nemu oddelku SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. V praznovanje obÄ?inskega praznika se je druĹĄtvo vkljuÄ?ilo z Mini martinovanjem, zadnji mesec v letu pa je otroke obiskal Dedek Mraz. Kot je bilo sliĹĄati na

obÄ?nem zboru, je ĹĄmarĹĄko DruĹĄtvo prijateljev mladine edino v okviru omenjene medobÄ?inske zveze, v katerem nimajo teĹžav s podmladkom. Že danes je z nami nekaj novih Ä?lanov, nekaj jih ĹĄe prihaja,ÂŤ

lokom, vodne igre, izlet, ustvarjalne delavnice in delavnice za zdravje, Mini martinovanje, decembra izlet v PravljiÄ?no deĹželo, obisk Dedka Mraza in obdaritev otrok. V primerjavi z lanskim delovnim programom v letoĹĄnjem

ÂťStremimo k temu, da popestrimo prosti Ä?as otrok na najboljĹĄi naÄ?in,ÂŤ so med drugim zagotavljale Ä?lanice na obÄ?nem zboru.

je zagotovila Andreja Krajnc, ki so jo na obÄ?nem zboru soglasno podprli za novo predsednico ĹĄmarĹĄkega DPM. Obljubila je, da bodo tudi letos Ä?lanice pripravile za najmlajĹĄe obÄ?ane vrsto aktivnosti. Pripravljajo pohod na Goro Oljko, sreÄ?anje z Robinom Hudom in streljanje z

ni tridnevnega tabora. ÂťÄŒlanice druĹĄtva nismo mogle uskladiti vseh obveznosti in nas bi bilo za izvedbo tabora premalo. OdloÄ?ile smo se, da ga letos ne bomo pripravile, se bomo pa potrudile, da bo znova prihodnje leto,ÂŤ nam je ĹĄe dejala Andreja Krajnc. đ&#x;”˛

Kmalu Pomladni sejem LetoĹĄnji tradicionalni prodajno-razstavni Pomladni sejem v Velenju vas bo razveselil 21. aprila.

Postavljenih bo veÄ? kot 50 stojnic, pripravljen pa je tudi bogat spremljevalni program. Dogajanje na Titovem trgu in v okolici bo pestro med 8. in uro 13. uro. Mestna obÄ?ina Velenje bo med Velenj-

Ä?ane razdelila 3300 brezplaÄ?nih sadik cvetja in tako prispevala svoj kamenÄ?ek h kulturi cvetja in urejanju mesta, ki si je Ĺže veÄ?krat prisluĹžilo naziv najlepĹĄega v drĹžavi. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

ÂťZdravje je na prvem mestuÂŤ Na prireditvi Velenje – mesto zdravja se je predstavilo 19 zavodov, druĹĄtev, organizacij in drugih institucij, ki v Velenju delujejo na podroÄ?ju zdravja Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje je ob svetovnem dnevu zdravja Ĺže Ä?etrto leto zapored izvedla prireditev Velenje – mesto zdravja.

Osrednji namen prireditve je predstavitev tistih, ki v lokalnem okolju in ĹĄirĹĄe delujejo na podroÄ?ju zdravja, tako pa obÄ?ankam in obÄ?anom pokazati, da je v Velenju veliko priloĹžnosti za zdrav naÄ?in Ĺživljenja, je dejal podĹžupan Peter Dermol. ÂťÄŒe Ĺželimo pozitivno vplivati na zdravje, moramo ljudi osveĹĄÄ?ati o naÄ?inih do bolj kakovostnega in zadovoljnega Ĺživljenja. Zdravje je najbolj odvisno od vsakega posameznika, prepriÄ?an pa sem, da bomo ob vsakodnevni rekreaciji, napajanju sebe in okolice s pozitivno energijo znali Ĺživeti tudi kot zdrava in pozitivna druĹžba.ÂŤ

Informacije za preventivo in pravoÄ?asno ukrepanje

Na prireditvi Velenje – mesto zdravja je kar 19 organizacij

predstavilo svoje programe. Sodelovali so ponudniki vodene telesne vadbe, druĹĄtva invalidov in obolelih z raznimi boleznimi ter druĹĄtva, ki delujejo v preventivi, kot je druĹĄtvo za boj proti raku.

Zastopala ga je Ä?lanica Vlasta Medved MelanĹĄek, ki je z zadovoljstvom povedala, da so razdelili ogromno literature na temo

samopregledovanja dojk in drugih preventivnih ukrepov proti najpogostejĹĄim oblikam raka pri Ĺženskah. OpaĹža pa, da so moĹĄki pri tem veliko bolj zadrĹžani. ÄŒeprav je druĹĄtvo pripravilo veliko literature tudi zanje in so jim na stojnici pokazali znake raka na modih, je veÄ?ina moĹĄkih le od daleÄ? opazovala.

Obiskovalci so na stojnicah dobili veliko informacij o preventivnem ravnanju, programih za pomoÄ? pri okrevanju in drugih aktivnostih, ki jih izvajajo razliÄ?ne organizacije.

Drugi na drĹžavnem tekmovanju barmanov Ĺželi ĹĄe viĹĄje Prihaja iz TopolĹĄice, dela v Velenju, tekmuje po Sloveniji, Ĺželi pa si ĹĄe dlje Mojca Ĺ truc

AnĹže Ĺ mid je mladeniÄ?, ki je na zadnjem drĹžavnem tekmovanju barmanov zasedel drugo mesto. ÄŒeprav na svetovno prvenstvo barmanov potuje le zmagovalec, AnĹže ni preveÄ? razoÄ?aran. ÂťVem, da sem ĹĄe mlad in da mi bo v prihodnosti ĹĄe uspelo,ÂŤ pravi. Dodaja, da je po naravi tekmovalec in da si iskreno Ĺželi postati naj-

9

MED VAMI

12. aprila 2018

boljĹĄi svetovni barman na svetu.

AnĹže je imel od nekdaj rad gastronomijo. V otroĹĄtvu sta ga privlaÄ?ila predvsem kuhanje in streĹžba, zato si je za srednjeĹĄolsko izobraĹževanje izbral ustrezen program na Ĺ olskem centru Velenje. Ko so na ĹĄoli pripravili delavnico na to temo, se je tam prviÄ? sreÄ?al tudi s koktajli. ÂťOdĹĄli smo tudi na tekmovanje na Bled in Ĺže takrat sem bil ponosen na

AnĹže Ĺ mid uĹživa v ustvarjanju koktajlov.

Predstavili so se tudi prvi posredovalci – na novo vpeljani sistem hitre prve pomoÄ?i, ki ga je predstavil zdravnik AleĹĄ Kajtna. ÂťTo je podaljĹĄana roka nujne medicinske pomoÄ?i. Dostopni Ä?as reĹĄevalnega vozila do pacienta s srÄ?nim zastojem mnogokrat presega Ä?as, v katerem je nujno treba zaÄ?eti temeljne postopke oĹživljanja. Zato smo za medicinsko pomoÄ? pri srÄ?nem zastoju, veÄ?jih krvavitvah in podobnih stanjih, ki ogroĹžajo Ĺživljenje, usposobili gasilce, ki jih s tihim alarmom pozovemo na lokacijo, od koder smo dobili klic na nujno medicinsko pomoÄ?. Tako so lahko prvi posredovalci pri pacientih Ĺže v nekaj minutah in zaÄ?nejo izvajati pravilne postopke, ki lahko reĹĄijo Ĺživljenje.ÂŤ Za pomoÄ? ljudem pri okrevanju po srÄ?ni ali moĹžganski kapi pa poskrbijo v koronarnem druĹĄtvu, ki ga je predstavila predsednica Erika Berlak: ÂťZdruĹžujemo ljudi, ki so prestali srÄ?no ali moĹžgansko kap, razne posege na srcu in oĹžilju ter tiste, ki so podvrĹženi ve-

dober rezultat,ÂŤ pravi AnĹže. Po srednji ĹĄoli se je Vpisal na viĹĄjo strokovno ĹĄolo na Bledu, kjer se je njegova ljubezen do meĹĄanja koktajlov le ĹĄe bolj razvila. AnĹže se je vÄ?lanil v DruĹĄtvo barmanov Slovenije in danes v njihovih vrstah redno sodeluje na razliÄ?nih tekmovanjih, enkrat letno tudi na drĹžavnem. Kot pravi, je konkurenca Âťkar hudaÂŤ, a bi si vseeno Ĺželel veÄ? mlajĹĄih tekmovalcev. Prav niÄ? se ne boji dodatnih inovativnih idej – nasprotno, prepriÄ?an je, da bi v veÄ?ji konkurenÄ?nosti svoje ideje razvijal ĹĄe bolje. ÂťCilj naĹĄih tekmovanj ni samo zmaga, temveÄ? tudi druĹženje in izobraĹževanje,ÂŤ je povedal AnĹže. Pristavil je ĹĄe, da je njegov cilj ustvarjati koktajle z zgodbo. đ&#x;”˛

Ä?jim dejavnikom tveganja, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in maĹĄÄ?obe v krvi. Imamo pet vadbenih skupin v Velenju in skupine v Vinski Gori, Ĺ martnem ob Paki in Termah TopolĹĄica. Sodelujemo s priznanimi strokovnjaki s podroÄ?ja varovanja zdravja, ki nam med drugim veÄ?krat letno priredijo teÄ?aje temeljnih postopkov oĹživljanja z AED aparatom. Zelo ponosni pa smo, da smo pred leti izvedli dobrodelni koncert za nakup urgentnega ultrazvoka, ki je do danes reĹĄil Ĺže kar nekaj Ĺživljenj.ÂŤ

Ĺ aleĹĄki biser ponovno na pitnikih

Ob dnevu za zdravje pa sta Mestna obÄ?ina Velenje in Komunalno podjetje Velenje ponovno vzpostavila delovanje javnih pitnikov. Na dvanajstih lokacijah na obmoÄ?ju obÄ?ine se lahko obÄ?ani in obiskovalci odĹžejajo z vodo, ki

jo je obÄ?ina zaradi njene sveĹžine, blagodejnih uÄ?inkov na zdravje in dobro poÄ?utje poimenovala Ĺ aleĹĄki biser – okus zdravja. Je zelo zdrava in okusna pitna voda iz Ĺ aleĹĄke doline, ki se po kakovosti uvrĹĄÄ?a v sam evropski vrh.

ObÄ?ani in obiskovalci se lahko z njo odĹžejajo tudi na javnih pitnikih, ki so nameĹĄÄ?eni na Velenjskem gradu, v Starem Velenju, na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, mestni trĹžnici, Cankarjevi ulici, Kardeljevem trgu, v Ĺ aleku, pri osnovni ĹĄoli Ĺ alek, v SonÄ?nem parku, TRC Jezero, ob mestnem stadionu in ob Ĺ kalskem jezeru.

Poimenovani so po bolj ali manj prepoznavnih mitoloĹĄkih in pravljiÄ?nih junakih, povezanih z okolico, kjer so pitniki nameĹĄÄ?eni. lLtos pa bo obÄ?ina nove pitnike namestila tudi na plaĹži, enega dodatnega pa ĹĄe na Velenjskem gradu. đ&#x;”˛

V zunanjih izloĹžbah PodjetniĹĄkega centra Standard je vse do konca junija na ogled razstava z naslovom Zdravo Velenje. Na njej se predstavljajo lokalni ponudniki storitev in produktov, ki lahko pomembno prispevajo k izboljĹĄanju zdravja. Prikazan je tudi zemljevid z oznaÄ?enimi lokacijami defibrilatorjev. V mestni obÄ?ini Velenje jih je kar 49. ÂťStres je dejavnik, ki vsakodnevno najbolj negativno vpliva na naĹĄe zdravje. ÄŒe je potrebno, da v nekem trenutku damo kakĹĄno obveznost na stran, zato da se bomo bolj poÄ?utili in poskrbeli za zdravje, je prav, da to tudi storimo. Zdravje je na prvem mestu in tega se je treba zavedati vsak dan,ÂŤ opozarja podĹžupan Peter Dermol.

PouÄ?ne in zabavne vrtiÄ?karske igrarije Medgeneracijski delavnici v okviru projekta AgriGo4Cities povezali generacije – SonÄ?ni park bo dobil nove mestne vrtiÄ?ke Velenje, 10. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje je partner v evropskem projektu AgriGo4Cities, v okviru katerega bo v sodelovanju z ranljivimi skupinami in lokalnima partnerjema (Planetom generacij Ljudske univerze Velenje in MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje) vzpostavila skupnostna mestna vrtova. Do sedaj sta bili v okviru projekta izvedeni dve delavnici. Edita TamĹĄe iz Ljudske univerze Velenje je v Planetu generacij izvedla kreativno delavnico z ranljivimi skupinami na temo urbanega vrtnarjenja, krajinska arhitektka Kaja Flis pa je v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in MZPM Velenje v sredo, 4. aprila, delavnico izvedla v vili RoĹžle. Na delavnici je preko 60 udeleĹžencev razliÄ?nih starostnih in interesnih skupin spoznalo, kaj je urbani vrtiÄ?ek. Namen delavnice je bil ugotoviti, kako potencialni uporabniki bodoÄ?ega vrtiÄ?ka v SonÄ?nem parku dojemajo urbani vrtiÄ?ek in kako bi ga oblikovali. V meĹĄanih skupinah je tako nastalo ĹĄest razliÄ?nih, kreativnih in zanimivih vrtiÄ?kov, ki so odraĹžali znaÄ?aj svojih ustvarjalcev, Ĺželjo po uporabi vrtiÄ?ka in

Delavnici v vili RoĹžle in SonÄ?nem parku sta povezali razliÄ?ne generacije, vodila pa jih je krajinska arhitektka Kaja Flis.

pozitiven odnos do urejenega okolja. Delavnica se je nadaljevala v torek, 10. aprila, tokrat v SonÄ?nem parku. Na dogodku pred Vvlo RoĹžle so medgeneracijsko meĹĄane skupine raziskovale SonÄ?ni park in poskuĹĄale na osnovi privlaÄ?nosti prostora in ugodnih rastnih pogojev najti lokacijo za svoj urbani vrtiÄ?ek ter ga nato tudi prikazati na izbrani lokaciji. UdeleĹženci so s svojimi pogledi in idejami prispevali k uspeĹĄnemu razvoju velenjskih mestnih vrtiÄ?kov, ki jih bodo v okviru projekta v SonÄ?nem parku postavili v letu 2019. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

EKOLOGIJA

Obilna zima koncesionarjem dvignila stroĹĄke

Zgodbe dreves, ki niso le za les

Enkrat dobiĹĄ, drugiÄ? izgubiĹĄ, pravita koncesionarja za izvajanje zimske sluĹžbe v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj – StroĹĄki tokrat moÄ?no viĹĄji od naÄ?rtovanih – ÄŒas za oÄ?iĹĄÄ?enje mesec dni po konÄ?anju sezone Tatjana PodgorĹĄek

rabili veÄ? kot 900 ton soli (leto prej 650 ton), kar pa je ĹĄe vedno manj kot leta 2013 (blizu 1100 ton). Peska za posipanje so v minuli zimi porabili 1300 ton, kar je prav tako veÄ? za dobro tretjino. Koliko veÄ? so zabeleĹžili opravljenih ur, natanÄ?no ĹĄe ne ve, je pa zgovoren podatek, da so februarja izvedli pribliĹžno 30 akcij posipanja cest, kar je toliko kot lani v celi zimski sezoni.

Dolga zima se je, upamo, poslovila, izvajalci zimske sluĹžbe in plaÄ?niki storitev pa marsikje zaradi viĹĄjih stroĹĄkov napovedujejo rebalans proraÄ?unov. Preverjali smo, kakĹĄne so ÂťposlediceÂŤ dolge zime pri izvajalcih zimske sluĹžbe v obÄ?inah Velenje ter Ĺ oĹĄtanj, kjer imata za izvajanje zimskega vzdrĹževanja cest koncesijsko pogodbo podjetji PUP Velenje in Andrejc TopolĹĄica ter V podjetju PUP Velenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, kjer imajo skleocenjujejo, da so stroĹĄki njeno pogodbo za izizvajanja zimske sluĹžbe vajanje storitve s podviĹĄji za blizu 40 odstotkov v jetjem VOC Celje, ki primerjavi z lanskimi. je za podizvajalca najel PUP Velenje.

â?ą

jih je – po mnenju nekaterih obÄ?anov – precej veÄ? v primerjavi z minulimi sezonami? ÂťInformacij o veÄ?jem ĹĄtevilu poĹĄkodovanih robnikov, ploÄ?nikov ali jaĹĄkov nimamo. Smo se pa Ĺže lotili sanacije povoĹženih delov zelenic, obnove robnikov in podobno.

TeĹžko je namreÄ? pri 20, 30 centimetrih snega videti, kje je robnik ali rob zelenice, ne glede na to, da so storitev izvajali ljudje, ki so teren poznali.ÂŤ Vinko MeĹža ocenjuje, da so delo dobro opravili, priznava pa, da bi bilo mogoÄ?e storitev kje opraviti ĹĄe bolje.

StroĹĄki v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj viĹĄji za skoraj polovico

Podjetje Andrejc izvaja zimsko vzdrĹževanje parkiriĹĄÄ?, peĹĄpoti,

12. aprila 2018

Urbana drevesa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj

Do konca tega meseca nameravajo odstraniti posipni material, prav tako popraviti udarne jame ter tu in tam poĹĄkodovane zelenice, kar je posledica pluĹženja z nekoliko veÄ?jimi traktorji. Zagotovila je ĹĄe, da veÄ?jega ĹĄtevila poĹĄkodb na infrastrukturi v primerjavi z minulo zimsko sezono niso zabeleĹžili.

Potreben bo rebalans proraÄ?unske postavke

Da je bila zima radodarna s snegom, ki je zahteval veÄ?jo prisotnost izvajalcev zimske sluĹžbe pri zagotavljanju prevoznosti na cestah in javnih povrĹĄinah, ugotavljajo tudi v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki. To jim zgovorno dokazujejo zneski na raÄ?unih

Verona Hajnrihar, krajinska arhitektka

Po tem, ko smo v Ĺ oĹĄtanju Ĺže pred dobrim mesecem organizirali prikaz pravilne nege mestnih dreves in tako opozorili na ĹĄkodo in nevarnosti, ki jih lahko povzroÄ?i nestrokovno obĹžagovanje, smo v teh dneh aprila, v mesecu krajinske arhitekture, na Trgu svobode pripravili ĹĄe razstavo o urbanih drevesih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Prehiteli smo prebujajoÄ?o se naravo in trg popestrili z bujnim zelenjem in barvitim cvetenjem mestnega drevja, ki smo ga v svoje objektive ulovili krajinski arhitekti in lokalni fotografi.

Opozoriti Ĺželimo na pomembnost ohranjanja dreves v urbanih predelih, na ĹĄtevilne funkcije, ki jih drevesa v tem okolju opravljajo, in ne nazadnje drevje poudarili tudi v vsej njegovi lepoti.

Mesta so danes vse bolj grajena in vse manj zelena. Rastejo novi in novi objekti, pri obnovi starih gradijo prizidke, ĹĄirijo ceste in asfaltirajo parkiriĹĄÄ?a. Vse to posega v prostor zelenic in mnogokrat se zaradi gradnje poseka drevo. Zato so redka stara mogoÄ?na drevesa, ki so vse to preĹživela, v mestu ĹĄe toliko bolj dragocena.

StroĹĄki viĹĄji za blizu 40 odstotkov

Janez HerodeĹž, direktor podjetja PUP Velenje, je povedal, da je za njimi specifiÄ?na zima. Novembra in decembra so bile sneĹžne razmere v mejah normale, januar ni bil niÄ? posebnega, razmere februarja pa je oznaÄ?il za izredne, tudi v prvi polovici marca so bile posebne. Zaradi takĹĄnih razmer se je poveÄ?al obseg dela zaposlenih in njihovih kooperantov, bistveno so se poveÄ?ale koliÄ?ine porabljenega peska in soli, goriva. ÂťStroĹĄki so presegli naÄ?rtovano vsoto. Za koliko, Za izvajanje zimskega vam v tem trenutku vzdrĹževanja cest, javnih poti, ĹĄe ne morem poveparkiriĹĄÄ? in trgov v obÄ?inah dati, ker smo v fazi zakljuÄ?nih raÄ?unov.

Velenje in Ĺ oĹĄtanj je podjetje Ocenjujemo pa, da Andrejc porabilo 1500 ton bodo stroĹĄki izvajasoli in prav toliko peska, kar je nja zimske sluĹžbe v tretjino oziroma polovico veÄ? obÄ?ini Velenje viĹĄji za blizu 40 odstotkot v lanski zimski sezoni. kov glede na predvideno vsoto.ÂŤViĹĄje ÄŒeprav so minuli teden na stroĹĄke bodo pokrili iz projektov, ki jih izvajajo. ÂťStvari bomo ob- doloÄ?enih lokacijah ceste ĹĄe posipali, so hkrati zaÄ?eli tudi odvladovali,ÂŤ je ĹĄe dejal HerodeĹž.

Vinko MeĹža, vodja zimske stranjevati posipni material na sluĹžbe v omenjenem podjetju, 218 kilometrih cest in ploÄ?nikov pa je vpliv dolge zime na konce- v mestni obÄ?ini Velenje ter na sijsko pogodbo komentiral: ÂťEn- 65 kilometrih lokalnih cest in krat dobiĹĄ, drugiÄ? izgubiĹĄ. Tokrat javnih poti v obÄ?ini Ĺ martno smo izgubili.ÂŤ V letoĹĄnjem febru- ob Paki. Po zakonu imajo Ä?as arju kot najmoÄ?nejĹĄem mesecu za odstranjevanje mesec dni po za zimsko sluĹžbo so bili na te- konÄ?ani sezoni, a MeĹža meni, renu praktiÄ?no vsak dan, Ä?e je da bodo povrĹĄine oÄ?istili prej. bilo potrebno, tudi po trikrat. V Bodo v tem Ä?asu poskrbeli tudi zimski sezoni 2017/2018 so po- za poĹĄkodbe na infrastrukturi, ki

â?ą

Platane v Kajuhovem parku (foto: Verona Hajnrihar)

Ĺ e nad dva plazova Med potencialnimi izvajalci za odpravo plazov v Florjanu in Lokovici je bilo veliko zanimanja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 4. aprila – Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je lani, med 27. in 28. aprilom, kot posledice poplav potegnilo veÄ? plazov, med drugim plaz na lokalni cesti na ovinku pri Onatu v Florjanu in javni poti pri Zagru v Lokovici.

Na osnovi naroÄ?ila ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je podjetje BLAN izdelalo geoloĹĄko poroÄ?ilo s predlogom sanacije obeh plazov. SluĹžilo je kot osnova za pripravo razpisa za izbor izvajalca

â?ą

trgov v mestni obÄ?ini V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Velenje, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa na obÄ?inskih so v proraÄ?unu predvideli in lokalnih cestah za zimsko sluĹžbo 60 tisoÄ? ter javnih poteh. ÂťZa evrov, zneski na doslej nami je kar naporna prejetih raÄ?unih pa stroĹĄke zimska sezona. ZapoviĹĄujejo za 10 tisoÄ? evrov. radi dolge zime bomo predvidena dela spomladi zamaknili za en mesec, viĹĄji pa so tudi stro- za opravljeno storitev. Za zdaj ĹĄki izvajanja storitve. V Mestni ĹĄe nimajo vseh, po trenutnem obÄ?ini Velenje za tretjino od seĹĄtevku pa ti znaĹĄajo 70 tisoÄ? predvidenih, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj evrov, kar je 10 tisoÄ? evrov veÄ?, pa za polovico. Pri slednji je kot so predvideli za ta namen v tako tudi zaradi sklenjenega obÄ?inskem proraÄ?unu. ÂťPotrejavno-zasebnega partnerstva z ben bo rebalans proraÄ?unske lokalno skupnostjo,ÂŤ je pojasnila postavke. Sicer pa menimo, da Vesna Andrejc, tehniÄ?na vodja so izvajalci svoje delo opravili v podjetju. Za tretjino oziroma dobro.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe dejal, da tudi polovico veÄ? v primerjavi jim bo letoĹĄnja izkuĹĄnja z zimsko s predhodno sezono so porabili sluĹžbo dobrodoĹĄla pri odloÄ?anju posipnega materiala: 1500 ton o morebitni podelitvi koncesiji soli in prav toliko peska. Kako za vzdrĹževanje obÄ?inskih cest in bodo ÂťpokriliÂŤ viĹĄje stroĹĄke zim- javnih poti v prihodnje po izteku ske sluĹžbe, se ĹĄe dogovarjajo. aktualne pogodbe leta 2019. †đ&#x;”˛

sanacije. Odziv na razpis, ki ga je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj objavila marca, prejĹĄnjo sredo pa mu je sledilo odpiranje ponudb, je bil zelo velik, je povedala Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za naloĹžbe in projekte v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. ÂťPrejeli smo ĹĄest ponudb za vsak razpis.

Trenutno smo v fazi preverjanja najugodnejĹĄih ponudnikov oziroma odloÄ?itev o izboru ĹĄe ni pravnomoÄ?na.ÂŤ Obe sanaciji sta vkljuÄ?eni v odpravo posledic neposredne ĹĄkode na stvareh, ki jih sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor

Republike Slovenije. UpraviÄ?eni stroĹĄki sofinanciranja z ministrstva bodo najugodnejĹĄemu ponudniku plaÄ?ali gradbena dela, kar bo za odpravo Za vsak plaz obeh plazov zneslo skupaj priso prejeli po ĹĄest ponudb. bliĹžno 260.000 e v r o v. D r u g e stroĹĄke (DDV, DrĹžava bo nadzor, tehniÄ?na prispevala dokumentacija), ki niso upravi260.000 Ä?eni stroĹĄki, pa evrov. bodo plaÄ?ali iz proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Na upravi pravijo, da bodo takoj, ko bo sofinanciranje z ministrstva potrjeno in odloÄ?itev o izbiri izvajalcev pravnomoÄ?na, podpisali pogodbo.

â?ą â?ą

đ&#x;”˛

Drevesa nam v mestu ponujajo senco, prepreÄ?ujejo neĹželene poglede, nas razveseljujejo in s cvetoÄ?imi kroĹĄnjami poĹživijo ambient, z zelenjem mehÄ?ajo grajene strukture, s koreninami pa prepreÄ?ujejo plazenje breĹžin. IzboljĹĄujejo klimatske razmere in prepreÄ?ujejo onesnaĹženost zraka. Eno samo odraslo drevo lahko po navedbah Darje MatjaĹĄec absorbira do 26.000 litrov vode in s tem pomembno razbremenjuje komunalni sistem. Drevesa so habitat ĹĄtevilnih Ĺživalskih vrst in so za Ä?loveka zdravilna, saj zmanjĹĄujejo stres ter krvni tlak, srÄ?no-Ĺžilna in astmatiÄ?na obolenja. Ĺ˝ivljenje je v zelenem okolju na sploĹĄno prijetnejĹĄe.

A so pogoji za rast ĹĄe preĹživelih mestnih dreves izjemno neugodni. RastiĹĄÄ?a so majhna, najveÄ?krat asfaltirana do samega debla, tlak ne prepuĹĄÄ?a zraka in vode. In mnoga drevesa propadajo zaradi nestrokovnega obrezovanja kroĹĄenj. Ko jih bo enkrat potrebno odstraniti ali ko bodo padla sama od sebe, bomo sploh ĹĄe imeli moĹžnost posaditi nova? V mestu je danes mnogo teĹžje vzgojiti mogoÄ?no drevo kot pa zgraditi visoko hiĹĄo.

Pri fotografiranju ĹĄoĹĄtanjskih dreves smo poleg obglavljenih kroĹĄenj in utesnjenih ambientov imeli teĹžave tudi z natrpanimi avtomobili v neposredni bliĹžini drevja, s pografitiranimi debli, elektriÄ?nimi kabli in izpostavljenimi toplovodnimi cevmi. Podobne teĹžave se na Ĺžalost pojavljajo tudi drugje, saj drevesa skupaj z zelenicami v mestih v veliki veÄ?ini niso zaĹĄÄ?itena.

Ravno v obmoÄ?jih, kakrĹĄno je Ĺ aleĹĄka dolina, pa so zaradi teĹžke industrije mestna drevesa ĹĄe toliko bolj pomembna. Zato ne smemo dovoliti, da bi mogoÄ?na bitja, ki z nami Ĺživijo Ĺže 100 in veÄ? let, izginila.

Razstava bo na ogled vse do septembra, ob njeni postavitvi pa je na osnovi istoimenske izvorne publikacije Kulturno-okoljskega druĹĄtva Paz!park iz Ljubljane izĹĄla tudi knjiĹžica o urbanih drevesih obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z enakim naslovom.

V Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj je aprila poleg tega na ogled razstava krajinskoarhitekturnih knjig. PridruĹžite se nam. Lepo đ&#x;”˛ vabljeni!â€

OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije se vrstijo V teh dneh se v obÄ?ini Velenje vrstijo ĹĄtevilne oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije in marsikje so ĹĄe bili ĹĄe posebej mnoĹžiÄ?ni in uspeĹĄni. NajveÄ? jih bo to soboto, ko bo tudi vreme sodelujoÄ?im oÄ?itno zelo naklonjeno. ÄŒe imate Ä?as in voljo, se le pridruĹžite svojim sokrajanom, saj ne gre le za delovne akcije, ampak tudi za prijazno druĹženje.

Takole je bilo v Pesju, kjer so se akciji pridruĹžili od najmlajĹĄih tabornikov, gasilcev do upokojencev, ki so bili naj ĹĄtevilÄ?nejĹĄi.

Foto: Ĺ tefan Matvoz

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 11

BISERI, KULTURA

12. aprila 2018

11

BISERI maturantskega plesa 2018

1

2

3

4

Pred vami le ĹĄe konÄ?ni izbor biserov NaĹĄa skupna akcija Biseri maturantskega plesa se izteka. Tokrat je v izboru ostalo 5 tekmovalcev, ki ste jim namenili najveÄ? svojih glasov. Lahko vam izdamo, da je ĹĄtevilo kuponov veliko in da ste tako kot lani Ĺže drugiÄ? bolj glasovali za fante, kot za dekleta. V tretjem krogu glasovanja bomo glasovnice zbirali do torka, 17. aprila, do 12. ure. PoĹĄljite jih po poĹĄti, vrzite jih v naĹĄ nabiralnik ali pa jih prinesite v uredniĹĄtvo. Ĺ e vedno lahko oddate veÄ? glasovnic, med katerimi bomo tudi tokrat izĹžrebali tri nagrajence.

Tokrat so bile izĹžrebane Vida JuriÄ?, Sabina Klinar in Vesna Cerkovnik. Po poĹĄti boste prejele obvestilo o nagradi, s katerim boste nagrado prevzele v trgovini Iva v Nakupovalnem centru Velenje.

Zmagovalce biserov bomo razglasili na zakljuÄ?ni prireditvi v Vili Bianci v Ä?etrtek, 19. aprila, ob 17. uri, kjer vam bomo podelili nagrade za pogumno sodelovanje v naĹĄi akciji. Vabljeni vsi tekmovalci, starĹĄi, sorodniki, prijatelji in znanci!

1. Klemen Glinťek 2. Katarina Grazer 3. Sergej Malus 4. Barbara Kladnik 5. Alem HodŞić Glasovanje preko kuponov nagrajujemo.

Tokrat nagrade podarja Center Gibanja Velenje proteini.si.

5

KUPON ĹĄt. 3 Glasujem za maturanta:

3

______________________________ Glasujem za maturantko: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________

Modni kreatorki Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević

NateÄ?aj BoteÄ?aj v prenovljeni obliki Mladinski center Velenje, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub in Klub eMCe plac so v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in klubi po Sloveniji Ĺže deveto leto zapored priredili nateÄ?aj za mlade neuveljavljene glasbene skupine Do sedaj je NateÄ?aj BoteÄ?aj, ki mladim in ĹĄe neuveljavljenim glasbenim skupinam daje priloĹžnost za preboj na klubski sceni, potekal kot tekmovanje. Letos pa so ga velenjske mladinske organizacije v sodelovanju z mladinskimi centri KrĹĄko, Slovenj Gradec in Koper ter kluboma Trainstation v Kranju in Menza pri koritu v Ljubljani zasnovale kot serijo koncertov, na katerih se lahko bendi predstavijo obÄ?instvu zunaj domaÄ?ega kraja. ÂťV osmih letih je koncept BoteÄ?aja nekoliko zvodenel. Koncerti niso bili najbolje obiskani, bendi pa tudi niso toliko pridobili, kot smo si

NateÄ?aj BoteÄ?aj letos ne ponuja veÄ? nagrad, vsem bendom pa povrne potne stroĹĄke in jih na koncertu pogosti, kar je za mlade in neuveljavljene skupine, ki se tudi zaradi stroĹĄkov izvedbe nastopov teĹžje uveljavljajo, dobrodoĹĄla spodbuda.

Foto: AndraĹž FijavĹž BaÄ?ovnik

obetali. Glavne nagrade – snemanje videospota – skoraj nihÄ?e ni uspel izkoristiti zaradi razliÄ?nih okoliĹĄÄ?in.

Z ukinitvijo tekmovalnega dela pa ima komisija pri izboru prijavljenih bendov, organizaciji koncertov in kombinacijah bendov tudi bolj proste roke,ÂŤ je idejni vodja nateÄ?aja Matej Voglar iz kluba eMCe plac naĹĄtel razloge za spremembo.

Tako komisija ne izbira veÄ? najbolj perspektivne mlade zasedbe, paÄ? pa skrbi za izvedbo koncertov, ki sode-

lujoÄ?im na nateÄ?aju omogoÄ?ajo nastop na novih odrih in stik z novim obÄ?instvom. Organizatorji koncertov po klubih in na festivalih pa tako spoznavajo novosti na sceni, ki jih kasneje uvrĹĄÄ?ajo na koncertne programe. ÂťZdaj je glavna nit BoteÄ?aja povezovanje klubov, programskih vodij in glasbenikov. Zato smo tudi na novo vkljuÄ?ili Kranj, Koper in Ljubljano.ÂŤ Pogoji za sodelovanje na nateÄ?aju so ostali enaki – vsaj polovica

Kupone poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMaturantski biseri 2018ÂŤ. Med tri izĹžrebance bomo podelili praktiÄ?ne nagrade.

S projektom Erasmus+ na Siciliji

Ä?lanov benda, ki izvaja avtorsko glasbo, a ĹĄe ni posnel albuma in v preteklem letu ni nanizal veÄ? kot sedem koncertov zunaj domaÄ?ega kraja, mora biti mlajĹĄa od 27 let. Komisija je med prijavljenimi bendi izbrala tiste, ki izvajajo sveĹžo, bolj alternativno glasbo namesto popularne in komercialne, ki na klubski sceni ni zaĹželena. Tako bo na koncertih BoteÄ?aja, ki bodo vse do jeseni potekali po klubih od Slovenj Gradca do Kopra, nastopilo 12 bendov, ki izvajajo predvsem rock‘n‘roll, punk, etno glasbo, nekaj pa je kantavtorjev. Med njimi pa ne bo predstavnikov Velenja. ÂťKaĹže, da na naĹĄi lokalni sceni ni niÄ? novega. Je pa bil prvi v seriji koncertov BoteÄ?aja, ki je potekal v eMCe placu, bolj uspeĹĄen kot koncerti v preteklih letih, tako da kaĹže, da se sprememba koncepta nateÄ?aja obrestuje. Naslednji koncert bo aprila v Slovenj Gradcu,ÂŤ je ĹĄe povedal Matej Voglar.

Med 18. in 24. marcem smo v okviru projekta Erasmus+ ÂťDo you speak culture?ÂŤ uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje gostovali na Siciliji.

V tednu naĹĄega druĹženja v kraju Canicattini Bagni smo imeli priloĹžnost spoznati, kako poteka pouk na Siciliji in kako v ĹĄolski sistem vkljuÄ?ujejo migrante. Spoznali smo tudi kup novih znaÄ?ilnosti o drĹžavah, ki so poleg Slovenije ĹĄe vkljuÄ?ene v projekt: Italiji, Veliki Britaniji, Romuniji in Franciji. Ĺ e dolgo nam bodo v spominu ostali neskonÄ?ni nasadi citrusov, ogled mesta Siracusa, ostanki grĹĄkih in rimskih amfiteatrov ter otok Ortigia. Zelo zanimivo je bilo tudi vzpenjanje na vulkan Etna in ogled mesta Taormina. NavduĹĄile so nas tudi katakombe (podzemne grobnice) ter baroÄ?no mesto Noto.

DruĹžine gostiteljev so nas toplo sprejele, vsak veÄ?er so za nas pripravile posebne dejavnosti, naĹĄe brbonÄ?ice pa so razvajali s tradicionalnimi sicilijanskimi jedmi. V Slovenijo smo se tako vrnili polni nepozabnih vtisov. Imeli smo se odliÄ?no in to je bila vsekakor Ĺživljenjska izkuĹĄnja za vse vkljuÄ?ene, saj smo spoznali nove ljudi, v praksi utrjevali svoje znanje angleĹĄÄ?ine, zgradili nova prijateljstva in spoznali nove kulture. Imeli smo se enkratno in veseli smo, da smo imeli priloĹžnost biti del tega sreÄ?anja.

Zapisali: Katalena PogorelÄ?nik, Ana VreÄ?ar, Tinkara Mojca Bandalo Magrić, Nikolaj Nik Petrović, Lenart FrankoviÄ? in Ĺ˝iga Mihelak.

Tina Felicijan

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

12. aprila 2018

GledaliĹĄÄ?e v filmu Ob 55. obletnici GledaliĹĄÄ?a Velenje prihaja na filmsko platno dokumentarni film o ustvarjanju na velenjskih odrskih deskah in dogajanju v zakulisju Tina Felicijan

GledaliĹĄka ustvarjalnost se je v Velenju ukoreninila Ĺže pred odprtjem novega mestnega jedra, katerega srediĹĄÄ?e je takrat zgrajeni kulturni dom. Ko je Mladinski oder – takratna dramska skupina okrog 50 mladih zanesenjakov – le nekaj let za tem na oder postavil prvo celoveÄ?erno predstavo Miklova Zala, pa se je zaÄ?ela nova zgodba, pravi Karli ÄŒretnik, ki se je skupini, kot 19-letni fant pridruĹžil pri naslednji predstavi (Deseti brat) in v gledaliĹĄkih vodah ostal do danes. Sprva je gledaliĹĄÄ?e delovalo pod Delavskim prosvetnim druĹĄtvom Svoboda, od leta 1971 pa se je preoblikovalo v druĹĄtvo Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje. ÂťNa zaÄ?etku so elan, veselje do druĹženja, ustvarjalnost kar vreli iz nas. Prevzel nas je fantastiÄ?ni entuziazem,ÂŤ se spominja Po lanski 55-letnici velenjskega gledaliĹĄÄ?a so Karl ÄŒretnik, Tomo ÄŒonkaĹĄ in JoĹže Krajnc zbrali in prebrali arhivske posnetke, izpraĹĄali sedanje in nekdanje Ä?lane, sodelavce, podpornike in ljubitelje gledaliĹĄÄ?a o njihovih spominih na ustvarjanje ter pripravili dokumentarni film, ki ga bodo premierno predstavili v torek, 17. aprila, ob 18. uri v veliki dvorani kulturnega doma.

BrezplaÄ?ne vstopnice lahko prevzamete na blagajni Festivala Velenje. ÂťKakor se je gradilo in razvijalo Velenje, se je tudi gledaliĹĄÄ?e. Ves Ä?as je bilo ogledalo in podoba razvoja mesta do danes,ÂŤ pravi Karl ÄŒretnik in dodaja, da so vedno uĹživali podporo lokalne skupnosti in drugih podpornikov, ki so jim omogoÄ?ali delovanje.

Velenjski plesni oder 2018 Velenje, 5. aprila – V domu kulture je potekala obmoÄ?na revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 2018. S koreografijami, ki so nastale v letoĹĄnji sezoni, so se predstavile plesne skupine iz Velenja, Ĺ martnega ob Paki, BraslovÄ? in Vranskega. V programu in tekmovanju se je predstavilo 16 plesnih miniatur, v katerih je zaplesalo 121 mladih plesalk in plesalcev.

Revija je bila namenjena pregledu plesne ustvarjalnosti od predĹĄolskih otrok do zrelih plesalcev, ki delujejo samostojno ali v ĹĄolah in druĹĄtvih. Tako spodbujajo, izobraĹžujejo, svetujejo, povezujejo in omogoÄ?ajo kakovosten razvoj in vzpostavljajo ustrezen odnos do plesne ustvarjalnosti. NajboljĹĄi se bodo predstavili na regijski prireditvi. đ&#x;”˛

mz

3D spomini Bojan PavĹĄek

V predstavi Miklova Zala je na oder stopilo 40 mladih gledaliĹĄÄ?nikov.

ÄŒretnik, ki si je ves Ä?as svojega delovanja prizadeval, da bi gledaliĹĄÄ?e imelo Âťpravo repertoarno politiko tako z vidika igralcev kot gledalcev. Tako se eni lahko preizkuĹĄajo v vseh Ĺžanrih, drugi pa lahko uĹživajo tako v komedijah kot v resnejĹĄih predstavah.

Sam namreÄ? menim, da mora gledaliĹĄÄ?e zabavati, ampak vedno odpreti tudi neka vpraĹĄanja in jih ljudem dati v razmislek.ÂŤ In GledaliĹĄÄ?e Velenje res nudi kakovosten in zahteven program, s katerim konkurira marsikateremu amaterskemu gledaliĹĄÄ?u, ustvarja pa tudi za otroke, Âťzato sem na repertoar res ponosen.ÂŤ

Danes je aktivnih Ä?lanov gledaliĹĄÄ?a okrog 20, v tej dolgi ustvarjalni dobi pa je veÄ? kot 200 ljudi igralo, reĹžiralo, pripravljalo sceno, osvetljevalo in delovalo na vseh drugih podroÄ?jih gledaliĹĄÄ?a.

Vsi igralci so amaterji, reĹžiserji so se ves Ä?as izobraĹževali in tako zagotavljali kakovost, zaÄ?eli pa so sodelovati tudi s profesionalnimi gledaliĹĄÄ?niki. Pripravili so 76 premier in predstave odigrali veÄ? kot 550-krat. Ogledalo si jih je veÄ? kot sto tisoÄ? gledalcev, med njimi pa je veliko zvestih gledalcev, ki ne izpustijo nobene premiere. Ves Ä?as je gledaliĹĄÄ?e prisotno v slovenskem prostoru

in se redno udeleĹžuje raznih sreÄ?anj na odru, na katerih jih selektorji visoko cenijo. Leon ÄŒiĹžmek je prejel Severjevo nagrado za vlogo Kantorja v predstavi kralj na Betajnovi. GledaliĹĄÄ?e je prejelo zlati grb Mestne obÄ?ine Velenje. Karl ÄŒretnik je dobil zlato Linhartovo plaketo za Ĺživljenjsko delo in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

V tej sezoni bo gledaliĹĄÄ?e ĹĄe igralo najnovejĹĄi predstavi UÄ?inek kobilice in Tramvaj PoĹželenje. V prihodnje pa si Ĺželijo ohraniti zagon igralcev ter profesionalizirati logistiko gledaliĹĄÄ?a.

Ansambel po predstavi Tramvaj poĹželenje

đ&#x;”˛

Brskanje po dogodkih iz preteklosti je lahko precej zanimiva reÄ?. Ĺ e posebej, Ä?e ti pri tem pomaga vsaj kanÄ?ek znanja zgodovine ali pa sufliranje strokovnjakov s tovrstnimi sposobnostmi.

Pri tem poÄ?etju ni zanemarljiv niti vsemogoÄ?ni stric Google, ki lahko ob primernem filtriranju postreĹže s kredibilnimi in presenetljivimi zadetki. Zaradi poklicne deformacije me precej privlaÄ?i tista zgodovina, ki je bolj ali manj artikulirano vkljuÄ?ena v razliÄ?ne ambiente. Pa najsi gre za arheoloĹĄka najdiĹĄÄ?a, odprta za javnost, oĹživljeno arhitekturno dediĹĄÄ?ino ali pa za umetniĹĄke artefakte, ustvarjene v spomin in/ali opomin na pretekle Ä?ase.

Slednji so opredeljeni predvsem kot spomeniki. Vzroki za njihov nastanek so veÄ?inoma Ĺželje, da se skozi umetniĹĄko-kiparsko-pietetni izraz oseba, dogodek ali obdobje ohrani v dolgoroÄ?nem spominu in zavesti.

Velenje nosi v svojem nedrju nezanemarljivo ĹĄtevilo kiparskih skulptur, nastalih predvsem kot poklon vplivnim osebam ali pomembnim dogodkom. Zato ni napak trditev, da je Velenje tudi mesto spomenikov. Mnogo jih je v mestnem srediĹĄÄ?u in njegovi okolici. Zakaj so nastali? Zakaj so takĹĄni, kot so? Zakaj so tu in ne tam? Gre za vpraĹĄanja, ki nam le redko ponudijo kredibilna pojasnila. Zgodovina ima namreÄ? pogosto veÄ? pravilnih (pa tudi nepravilnih) odgovorov, katerih variacije so posledica interpretacij zaradi razliÄ?nih zornih kotov, staliĹĄÄ? in prepriÄ?anj. Odziv lokalnega prebivalstva obravnava spomenike najveÄ?krat kot tihe vedute, ki jih tu in tam zasledi le objektiv turistov. Za veÄ?ino mimoidoÄ?ih ostajajo spregledani (ne)znanci. Vam je znano ĹĄtevilo vojakov na Miroglijevih Partizanih? Ali je BatiÄ? postavil dve, tri ali ĹĄtiri onemele puĹĄke? Koliko krogel se niza v ÄŒetkovićevem Simbolu rudnika? Vendar pa bistva niso skrita samo v skulpturalni formi. Za dojemanje celotnega konteksta je zelo pomemben element spomenikov njihova lokacija. Pooseblja izraznost, ki je integrirana v specifiÄ?en prostor. Znano je, da je nekaj spomenikov zaradi razliÄ?nih vzrokov zamenjalo svojo izvorno parcelo. Kardelj se je iz gospodarja prelevil v vratarja ploĹĄÄ?adi. Mati z otrokom je pogled na nekdanji odprti bazen zamenjala za pogled na Titov trg. Zamenjava ali preoblikovanje lokacije vpliva tudi na energijo, ki jo spomenik izĹžareva in mu jo je vgradila umetniĹĄka roka. Zato so tovrstni posegi pogumna dejanja, ki so lahko sprememba na bolje ali pa na slabĹĄe. Stvar osebne presoje.

Pred Ä?asom je v eter priĹĄla pobuda, da bi se uredila okolica spomenika MarĹĄala Tita. Vodji, ki se je na svojstven naÄ?in proslavil v svetu in postal prepoznavna ikona takratnega socialistiÄ?nega sistema, zaÄ?injenega z balkanskim melosom. S preimenovanjem Velenja v Titovo Velenje smo tudi njegovi obÄ?ani hoÄ?eĹĄ-noÄ?eĹĄ postali del blagovne znamke Broz in se skupaj s sinonimom modernistiÄ?nega Ä?udeĹža uvrstili na zemljevid gospodarskih in politiÄ?nih atrakcij. Ampak od takrat je minilo Ĺže kar nekaj Ä?asa. ÄŒe ga na primer pretvorimo v generacijsko uro, si po postavitvi monumentalnega obeleĹžja svoj prostor pod velenjskim soncem iĹĄÄ?e Ĺže tretja generacija. Razpis za predloge in ideje ureditve okolice spomenika je obrodil rezultate. V njih bi spomenik pribliĹžali tistim, ki bi se mu Ĺželeli pribliĹžati, se ga dotakniti, ob njem fotografirati. Tito bi postal spomenik na dotik! Postal bi sodobna aplikacija, ki omogoÄ?a celo vĹĄeÄ?ke pod okriljem njegovega plaĹĄÄ?a. Idejni predlogi poleg bliĹžnjega sreÄ?anja z AuguĹĄtinÄ?ićevo stvaritvijo vkljuÄ?ujejo tudi nove sprehajalne poti s spremljajoÄ?imi urbanimi elementi. Za njihovo umestitev bi bilo treba poradirati kar nekaj obstojeÄ?e vegetacije. Vendar pri urbani naravi praviloma ne velja, da je manj veÄ?.

Titovega piedestala sem se dotaknil samo enkrat,in ĹĄe to v otroĹĄtvu. Kot mulci smo na poti okrog spomenika postavili svojo izvidnico (da nas ne bi ujela zelena straĹža), potem pa izmenjaje ĹĄprintali do njega, se ga dotaknili in brĹž nazaj na asfalt. Iz tega razloga do dotiÄ?nega artefakta ĹĄe danes gojim distanco, ki mu je bila naÄ?rtno implementirana. MogoÄ?e si ravno zato Ĺželim, da takĹĄna tudi ostane. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

12. aprila 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Novinarstvo in konji ali konji in novinarstvo NaĹĄa zunanja sodelavka predvsem na Radiu Velenje Vesna GlinĹĄek je kot majhna deklica sanjala, da bo novinarka. Kasneje je njena Ĺživljenjska pot ubrala nekoliko drugaÄ?no smer, kot je prvotno naÄ?rtovala, Ä?eprav danes, pravi Vesna: ÂťV Ĺživljenju poÄ?nem toÄ?no tisto, kar imam najraje: novinar-

sko kondicijo ohranjam z delom na radiu, Ĺže Ä?etrto leto pa se kot samostojna podjetnica ukvarjam tudi s konji. To je zakon in ne predstavljam si, da bi poslej poÄ?ela ĹĄe kaj drugega.ÂŤ Vesna sebe oznaÄ?uje kot Ä?loveka, ki se mu mora nenehno kaj dogajati. In se tudi

Vesna GlinĹĄek: ÂťRadio je moj sopotnik v Ĺživljenju Ĺže od srednjeĹĄolskih let dalje in Ä?as je Ĺže bil za kakĹĄne spremembe.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ISAAC PALMA – SreÄ?a moja si 2. VANILLAZ ft. MZKA – Sultans of swing 3. I.V.Y – Lutka

ji. Pred dvema mesecema je v studiu radia Velenje poleg moderatorskega sedla ĹĄe na stol tonskega tehnika. Danes je Âťone man bandÂŤ, ki ima ĹĄe malo treme na zaÄ?etku, a jo kmalu ÂťzamenjaÂŤ dober obÄ?utek, ker ima ob sebi za zdaj vedno nekoga, ki bi ji ob morebitnih zapletih priskoÄ?il na pomoÄ?. ÂťZveÄ?er pred vsakim deĹžurstvom si pripravim glavne oporne toÄ?ke, ki mi sluĹžijo za osnovo, stvari pa med oddajo nadgradim.

Meni je super.ÂŤ Manj super, priznava, ji je zgodnejĹĄe vstajanje. Ni ravno jutranji Ä?lovek. Kar osem budilk z razliÄ?nimi zvoki, pravi, jo zbuja, da je pravoÄ?asno v studiu na Starem trgu 15 v Velenju. ÂťJe pa bolje, ko se je zaÄ?ela prebujati pomlad in ko smo prestavili urine kazalce.ÂŤ Ko se je odloÄ?ila za samostojno podjetniĹĄko pot, so ji mnogi dejali, da novinarstvo in konji ne gredo ÂťskupajÂŤ. Danes ugotavlja, da ĹĄe kako. Ene in druge izkuĹĄnje uporabi pri sodelovanju s KonjeniĹĄkim klubom Slovenj Gradec, ki ima kar 25 tekmovalcev, od tega je osem njenih. Spremlja jih na tekmovanjih, na katerih se predstavlja tudi v vlogi napovedovalke. Tu in tam vodi ĹĄe kakĹĄne druge prireditve. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Glasbeniki predelali Eltona Johna

Njihova prodaja se je v primerjavi z letom 2016 poveÄ?ala za deset odstotkov. Po drugi strani je prodaja zgoĹĄÄ?enk padla za ĹĄest odstotkov v primerjavi z letom prej. PreseneÄ?a pa dejstvo, da je prodaja digitalnih skladb padla za 25 odstotkov, medtem ko je prodaja digitalnih albumov padla za 24 odstotkov v primerjavi z letom 2016.

Nekateri znani glasbeniki, kot so Miley Cyrus, skupiniColdplay in Queens of the Stone Age ter Ed Sheeran, so predelali in ponovno izvedli najveÄ?je hite bri-

tanske glasbene legende Eltona Johna. Priljubljene skladbe, ki jih je glasbenik ustvaril ob pomoÄ?i tekstopisca Bernia Taupina, so glasbeniki izdali na dveh albumih, Revamp in Restoration. Prva ploĹĄÄ?a je ustvarjena v ritmih popa, druga pa se bolj naslanja na country. Album Revamp vkljuÄ?uje vse veÄ?je uspeĹĄnice z repertoarja Eltona Johna. Ed Sheeran je na primer predelal znano pesem Candle in the wind, pri ustvarjanju albuma pa so sodelovali tudi Sam Smith, Mary J. Blige, Mumford & Sons, Demi Lovato, The Killers, Dierks Bentley in Emmylou Harris.

Ena najpomembnejĹĄih kitar v zgodovini rocka je naprodaj DraĹžbena hiĹĄa Julien's bo 19. maja prviÄ? ponudila na draĹžbi legendarno kitaro, na katero so igrali tudi Bob Dylan, Eric

Clapton, Robbie Robertson (The Band) in mnogi drugi. Kitara se je na glasbeni sceni prviÄ? pojavila na Dylanovi turneji v letih 1965 in 1966. V 60. in 70. letih sta nanjo veliko igrala tako Dylan kot Robertson, pa tudi Eric Clapton, George Harrison, Levon Helm in drugi. Kitara se je pojavila na nekaterih najveÄ?jih rock koncertih ter pomembno definirala zvok nekaterih velikih rock'n'roll albumov. Med drugim je s kitaro Bob Dylan posnel svoj revolucionarni sedmi studijski album Blonde on Blonde iz leta 1966, pa album The Basement Tapes, ki ga je z The Bandom posnel leto pozneje. Pri draĹžbeni hiĹĄi Julien's za slovito kitaro priÄ?akujejo med 400.000 in 600.000 dolarji izkupiÄ?ka.

Lea Sirk na evropski turneji 3,5 milijarde) ali juĹžnokorejski fenomen PSY s svojim Gangnam Styleom (dobre 3,1 milijarde). Slednji je bil sicer prvi video, ki je na Youtubeu presegel milijardo ogledov, ta mejnik pa je dosegel decembra leta 2012.

Vinilke vse bolj popularne

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Slovenske smo krvi Ansambel Vikend – Daj povej Toni SotoĹĄek z druĹžino – Klepetava JoĹžica Veseli muzikanti – Vse je ok Ansambel Brkinci – Kdo ĹĄe verjame Ansambel Kvinta – Ljubezen je sreÄ?a Ansambel Petka – Prinesi ĹĄe rundo Ansambel Tik tak – Kako si kaj Raubarji – Sosedu peteln Sekstakord & NuĹĄa Derenda – Ne kliÄ?i me

www.radiovelenje.com

PARNI VALJAK 62-letni pevec legendarne hrvaĹĄke skupine Parni valjak Aki Rahimovski je utrpel laĹžjo moĹžgansko kap. Skupina je novico sporoÄ?ila prek Facebooka ter dodala, da so do nadaljnjega prisiljeni odpovedati vse koncerte, saj je zdravje njihovega pevca na prvem mestu.

MUFF Skupina Muff bo je v petek izdala nov EP. Na ploĹĄÄ?ku z naslovom Unity je ĹĄest pesmi, ĹĄtiri nove in dve Ĺže znani, ki ĹĄe nista dobili mesta na fiziÄ?ni izdaji. Ob tem skupina po skoraj enoletnem kreativnem premoru predstavlja tudi nov single za naslovom Ti si ta.

Podatki ameriĹĄkega zdruĹženja glasbenih zaloĹžnikov kaĹžejo, da so vinilne ploĹĄÄ?e in zgoĹĄÄ?enke lani prinesle v glasbeno blagajno za skoraj 161 milijonov evrov veÄ?

NUDE

Despacito Ĺže z veÄ? kot pet milijard ogledi na Youtubu Pesem Despacito v izvedbi Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja, ki je bila na spletni portal Youtub postavljena 12. januarja lani, je prvi posnetek na Youtubu, ki je presegel pet milijard ogledov.

Svetovna uspeĹĄnica je krepko za seboj pustila zasledovalce, kot sta Wiz Khalifa in Charlie Puth s pesmijo See You Again (slabe

Lea Sirk, letoĹĄnja predstavnica Slovenije na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2018, je z avtorsko skladbo Hvala, ne! februarja prepriÄ?ala tako strokovno komisijo doma in v tujini kot tudi slovenske gledalce in si pripela prvo pevsko zmago v svoji karieri. Po zmagi na EMI pa Lea ni poÄ?ivala. Konec marca se je vrnila z

Isaac Palma se predstavlja z novo pesmijo SreÄ?a moja si. Glasbo zanjo je napisal Argentinec Nicolas Niveyro, pod besedilo pa se podpisuje kar Isaac sam. Gre za prvo besedilo v slovenĹĄÄ?ini, ki ga je Isaac Palma v celoti napisal sam.

denarja kot nakupi digitalnih albumov. Leta 2017 so prihodki iz prodaje digitalnih albumov prinesli dobro milijardo evrov glasbeni industriji, medtem ko je na raÄ?un prodaje fiziÄ?nih albumov v blagajno steklo 1,16 milijarde.

Nazadnje je bila prodaja fiziÄ?nih izvodov veÄ?ja od digitalnih leta 2011. Pravi hit so vinilne ploĹĄÄ?e.

otoka Faial, kjer je snemala evrovizijsko razglednico. Ta teden pa se je odpravila na promocijsko turnejo. V torek je nastopila v Izraelu na velikem koncertu Israel Calling v Tel Avivu, v soboto, 14. aprila, jo Ä?aka nastop na koncertu Eurovision In Concert v Amsterdamu, promocijsko turnejo pa bo zakljuÄ?ila 21. aprila z nastopom na koncertu Spain Pre-Party v Madridu.

Celjska skupina Nude bo v sklopu turneje ob 25-letnici delovanja 8. maja nastopila v Cankarjevem domu. Na odru Linhartove dvorane bodo nastopili z revijskim orke-

strom pod vodstvom MatjaĹža BreĹžnika, na odru pa se jim bodo pridruĹžili tudi gostje: Nika Zorjan, Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz Mi2 ter APZ Tone TomĹĄiÄ?.

MON AMI Dvojec Mon'ami je lani prviÄ? nastopil na Slovenski popevki in se s skladbo KuĹĄn me uvrstil v finale ter prejel nagrado za najbolj obetavnega izvajalca. V teh dneh dvojec predstavlja novo skladbo Vedno in povsod, hkrati pa Ĺže pripravlja skladbe za svoj prvi album, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku leta 2019.

DITKA KoroĹĄka glasbenica Ditka predstavlja svoj novi singel z naslovom Ko zvezde Ĺžarijo.

Pesem Ferija LainĹĄÄ?ka je uglasbila v okviru projekta Rokerji pojejo pesnike 2017, tokrat pa skladbo prestavlja v novi preobleki – aranĹžmaju, ki je delo Gorazda ÄŒepina.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Naš ­čas, 12. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏪

»Nikar se ne čudite. Dejstva so taka. V Nazarjah smo za cestno infrastrukturo naredili toliko, da kar se mene tiče, se lokalnih volitev prav nič ne bojim,« je župan Matej Pečovnik razložil predsedniku vlade in Stranke modernega centra (SMC) dr. Miru Cerarju. »Veste, po cestah pridejo ali pa ne pridejo – odvisno je od tega, kakšne so – tudi volivci na volišča.«

⏩

frkanje » Levo & desno «

Kje je kaj Kot kaže, bomo prej dobili hotel na vodi kot hitro cesto na kmetijskih površinah.

Pesimisti sicer tudi tokrat trdijo, da sta še oba projekta v zraku.

»Kaj pa tako debelo gledate?! Še niste opazili, da se moda ponavlja? Nogavice je nosil že Sončni kralj! Res ni imel tako pisanih, ampak moda je tudi osebni izraz. Jaz pač imam rad barve – to vedo vsi, ki me poznajo,« je Mitja Švener zagovarjal svoje modne dodatke. Seveda pa nogavic ni oblačil za sprehod po promenadi, kot je to počel Sončni kralj, pač pa za lutkovno predstavo, v kateri nastopa.

Gor in dol Nekateri mislijo, da s kurjenjem odstranijo nesnago na zemlji. Res gre v zrak – a se vrne na zemljo. In v zemljo.

Sesalci Ne le pravi klopi, tudi nekateri klopi v človeški podobi se radi prisesajo na koga ali kaj. In ne spustijo, pridno sesajo.

⏩

Maturantski plesi so bili predvsem za starše huda preizkušnja – no za ene. Mladi so jih sprejemali predvsem z nasmeškom.

Saj je to le ena od zabav, ki jih bo še polno v življenju. Še četvorka ni bila prehuda preizkušnja.

Kako le, ko pa je vse teklo pod skrbnim nadzorom in taktirko plesnega učitelja Aleša Pušnika.

Višje in daljše Nekaterim ne gre v glavo: višje plače zdravnikov naj bi skrajšale čakalne vrste.

Plače so se jim res dvignile, a čakalne vrste so se še podaljšale.

Trinajstica Nekateri se še vedno ne strinjajo, da bi bil referendum o drugem tiru 13. maja. S tem projektom je že toliko težav, da še nesrečna številka 13 res ni potrebna.

A za eno stran bo vendarle srečna.

ZANIMIVOSTI

Pomanjkanje

Za kratek čas na ogled Mozartov rokopis

Z nogometno žogo spreten do pettisočaka

Avstrijska narodna knjižnica ob svoji 650-letnici v dvorani Prunksaal letos vse leto prireja razstave s skupnim imenom Zakladnica znanja. V okviru dogodkov predstavljajo dragocene eksponate, ki sicer ne morejo

Nogometaš John Farnworth je znan po svoji ljubezni do žoge. Z žongliranjem z nogometno žogo se ukvarja že štirinajst let, to pa mu je prineslo toliko izkušenj, da se je odločil za poseben podvig. Z dvema prijateljema in nosači se je

biti klasično razstavljeni. »Na ogled postavljamo eksponate, ki jih boste mogoče lahko videli le enkrat v življenju,« je pojasnila generalna direktorica Avstrijske narodne knjižnice Johanna Rachinger. Med drugim bo do konca aprila mogoče videti rokopis ene najpomembnejših skladb v glasbeni zgodovini Rekviema, ki ga je Wolfgang Amadeus Mozart napisal po naročilu. Rekviem je naročil grof Walsegg - Stuppach v spomin na svojo prezgodaj umrlo ženo. Ker je skladatelj ob ustvarjanju omenjene skladbe hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr.

12. aprila 2018

povzpel do 5000 metrov visokega tabora na Everestu, med potjo pa je neprestano žongliral z nogometno žogo. Kot je povedal, sta se mu prijatelja najprej smejala, saj nista verjela, da mu bo podvig uspel, po dveh dneh pa sta se neprestanega brcanja žoge povsem navadila. Farnworth je priznal, da je postajalo žongliranje z višanjem nadmorske višine vse težje,

vse skupaj pa je že otežilo spreminjanje oblike nogometne žoge, kar je bilo posledica razmer na poti (zadnji dan vzpona so namerili minus dvajset stopinj Celzija).

Bojijo se razbesnelih rakunov Policisti v ameriški zvezni državi Ohio se že dober mesec dni ukvarjajo s »kaznivimi« dejanji razjarjenih rakunov, ki so se naselili v soseščino. Prejeli so kar nekaj klicev prestrašenih prebivalcev, ki so zatrjevali, da so te besne sesalce opazili, kako vzravnano stojijo na zadnjih nogah in kažejo grozeče čekane. »Vzravnal se je in postavil na zadnje noge, česar pri rakunu še nikoli nisem videl, nato je pokazal zobe, se prekucnil na hrbet in zapadel v povsem otrplo stanje, kot bi bil v komi,« je povedal Robert Coggeshall. Tudi strokovnjakom se zdi stanje izjemno zanimivo, saj rakuni načeloma veljajo za nočne živali, vsi neljubi dogodki pa so se zgodili sredi belega dne. Na tamkajšnjem ministrstvu za naravne vire pojasnjujejo, da so rakuni okuženi s kugo – gre za zelo nalezljivo okužbo, ki lahko povzroča težave s prebavo in dihanjem ter krče in druge napade.

Pravijo sicer, da se virus ne prenaša na ljudi, vendar opozarjajo, da bi lahko bili v nevarnosti psi.

Na Antarktiki pridelal zelenjavo

V Monaku lepih deklet ne dajo

Nemški znanstvenik Paul Zabel je na polarni raziskovalni postaji na Antarktiki pridelal 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkvic. Podvig mu je uspel v posebnem rastlinjaku brez zemlje, dnevne svetlobe in pesticidov. Kot je pojasnil, so pridelke na raziskovalni postaji Neumayer III težko pričakovali. Prve so pobrali sredi februarja, pričakujejo pa, da bodo od maja dalje vsak teden pobrali od štiri do pet kilogramov solate, paradižnika, ku-

Januarja je skupina Liberty Media, ki vodi tekmovanje dirk formule 1, napovedala slovo deklet, katerih naloga je bila spremstvo dirkačev pred startom, nošenje startnih številk in

V nekaterih občinah imajo ob občinskih praznikih težave, saj težko najdejo ljudi, ki naj jim dajo priznanja.

Težave imajo tudi v drugih, kjer je ponudba sicer velika.

A ne »prava«.

Reševanje V več občinah bi se radi izkopali iz finančnih težav s prodajo nepremičnin. Seznami so v nekaterih iz leta v leto isti. Pa ne zato, ker se pač nepremičnine težko premaknejo. Za »ponujeno« pač ni zanimanja.

Raziskovalci Marsikje se lahko pohvalijo, da je med mladimi vse več raziskovalcev. Na najrazličnejših področjih. Nekateri se žal spuščajo tudi v »raziskave« v čem neprimernem.

Podobnost mar, paprike, redkvic in zelišč. Zelenjavo, ki raste v posebnem rastlinjaku, vsakih nekaj minut računalniško vodeno poškropijo, korenine pa z raztopino hranilnih snovi. V okviru enoletnega projekta bodo skušali zelenjavo pridelovati v različnih neugodnih razmerah, ugotovitve pa bi lahko koristile tudi astronavtom ob morebitnih prihodnjih odpravah na Mars in Luno.

pokroviteljskih dežnikov. Tako so se odločili zaradi upoštevanja modernih družbenih standardov, enakopravnosti spolov in morebitnih očitkov nadlegovanja. A v Monaku pod temi navodili ne klonijo. Sporočili so, da se na dirki po ulicah Monte Carla (ta bo 27. maja) lepim dekletom nikakor ne bodo odpovedali. Poudarili so, da veliko dajo na tradicijo in da so del te tudi lepotice.

V tem pomladanskem času so ljudje najbolj podobni nekaterim živalim. Ljudje se množično »pasejo« po travnikih. V lovu za regratom, ki naj bi jih očistil notranje »zimske nesnage«, ne gledajo na čistost zemlje, na kateri ga nabirajo.

Prava in pravo Prava vladavina je tam, kjer je vladavina prava.

NAĹ A IZBIRA JE HIB TOYOTA NaĹĄ Ä?as, 12. 4.NOVA 2018, bar ve: CMYK,C-HR stran 15HIBRID

15

AVTOPRILOGA

12. aprila 2018

Svet oktanov

NAĹ A IZBIRA JE HIBRID NOVA TOYOTA C-HR HIBRID 10 LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO. EKO SUBVENCIJA.

KonÄ?no smo doÄ?akali pomlad, Ä?as novih izzivov in pozitivnega zagona. Tudi letos smo se potrudili pribliĹžati del avtomobilske ponudbe v naĹĄi regiji.

Verjamemo, da boste poskrbeli za varno voĹžnjo in pripravili vaĹĄe vozilo za vsakodnevna opravila in dopustniĹĄke dogodivĹĄÄ?ine.

April je pregovorno muhast, zato smo za osveĹžitev postregli z uporabnimi nasveti, kako na cesti reagirati v slabem vremenu, par besed pa smo namenili tudi cestni vzgoji najmlajĹĄih.

10 LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO EKO SUBVENCIJA

PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyotaza C-HR: od 3,8 do 3,9 l/100km in emisije CO :do od 86 do 87 PovpreÄ?na poraba goriva vozila Toyota C-HR: od 3,8 3,9  l/100km in emisije CO2: LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO AC10 FRI-Mobil g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 9,6 mg/km. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejĹĄi tood 9,6 Ogljikov dioksid (CO2) jezunanjega najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a g plogredni plin, kimg/km. povzroÄ?a globalno segrevanje.

Emisije onesnaĹževal zraka iz prometa pomembno DeÄ?kova 43, Celje, 03SUBVENCIJA 425 60 80 EKO prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlas prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega 5 ter duĹĄikovih oksidov.

Slika je simboliÄ?na. delcevozona, PMdelcev www.fri-mobil.si in PM PMin2,5PMter duĹĄikovih oksidov.

Slika je simboliÄ?na.

10 2

2

10

2,

Pri nas smo za hibrid. Toyota hibrid.

AC FRI-Mobil DeÄ?kova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si

IĹĄÄ?ete uglajen in tiĹĄji naÄ?in voĹžnje, Ĺželite imeti vozilo z majhno porabo goriva in minimalnimi emisijami? ÄŒasi se spreminjajo in s tem naĹĄ odnos do mobilnosti in okolja. Tega se dobro zavedamo v podjetju AC FRI-MOBIL na DeÄ?kovi cesti 43 v Celju, kjer prodajamo in servisiramo vozila Toyota.

Hibrid za vsakogar

VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK!

Janez JanĹže s. p.

LetuĹĄ 81, Ĺ martno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, GSM: 041 707 287

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIĂˆARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH S TEKEL, ZAVAROVALNIĹ T VO , POSREDNIĹ TVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIĂˆNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo

zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blaŞilce, sveèke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za razliène tipe vozil).

TEHNIÄŒNI PREGLEDI www.am-miklavc.com miklavc@gmail.com

Na zalogi tudi terenski in dostavni program.

UGODNE CENE IN PLAĂˆILNI POGOJI! ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU.

Zgodba naĹĄih hibridov se je zaÄ?ela leta 1997 z modelom Prius, ki je inovator na tem podroÄ?ju. Sedaj lahko izbirate med sedmimi modeli.

Za mestne ÂťfrajerjeÂŤ je na voljo Yaris hibrid; za druĹžino, ki potrebuje veÄ? prostora, je primeren Auris Touring Sports; najnovejĹĄi Toyota C-hr hibrid pa na cesti ukrade vse poglede.

PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 3,9  l/100km in emisije CO2: od 86 do 87 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 9,6 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Slika je simboliÄ?na.

Ĺ˝ivljenje s hibridom je preprosto, samo sedite vanj in se odpeljite NaĹĄi hibridi so zasnovani tako, da je voĹžnja v njih preprosta. Ob pritisku gumba za zagon ne zasliĹĄite hrupa, temveÄ? zgolj prejmete potrditev, da je vse pripravljeno.

Uglajena, tiha in odzivna moÄ?

Pri mestni voĹžnji na tiho elektriÄ?no energijo boste lahko v naĹĄih hibridih uĹživali v posluĹĄanju pomembnejĹĄih stvari. Pri veÄ?ji hitrosti se neopazno pridruĹži uÄ?inkovita moÄ? bencinskega motorja, in ko to najbolj potrebujete, se oba motorja zdruĹžita.

za voĹžnjo po mestu, saj pogosto izklopijo motor, zato prihranijo gorivo.

Vljudno vabljeni v salon AC FRI-MOBIL na DeÄ?kovi cesti 43 v Celju, kjer si lahko vsa vozila ogledate in jih preizkusite. PokliÄ?ite nas, z veseljem vas popeljemo na voĹžnjo s hibridom.

Pri Frimobilu bomo za vas ob nakupu vozila celostno poskrbeli s storitvijo vse na enem mestu: nudimo vam ugodna avtomobilska zavarovanja, pestro ponudbo dodatne opreme za vozila, nakup pnevmatik in ĹĄe in ĹĄe ...

Tel: 03 425 60 80 E-mail: prodaja@fri-mobil.si

Prijazni do vaĹĄe denarnice in okolja VoĹžnja hibrida ni le zabavna, z njo tudi veliko prihranite. NaĹĄi hibridi so kot nalaĹĄÄ?

Uvedba dajatve za odjavljeno vozilo S 1. aprilom 2018 je stopil v veljavo Zakon o dajatvah za motorna vozila Ur. listu ĹĄt. 54 dne 29. 9. 2017 v delu, ki ureja dajatev za odjavljeno vozilo.

Lastniki vozil, ki bodo odjavi-

Nizka: 03 838 80 90 Velenje: 03 897 61 05

li vozilo iz prometa in bodo lastniki odjavljenega vozila veÄ? kot eno leto, bodo po 1. aprilu 2019 postali zavezanci za plaÄ?ilo dajatve na odjavljena vozila Obveznost plaÄ?ila dajatve za

odjavljeno vozilo preneha, Ä?e lastnik odjavljenega vozila predloĹži ustrezna dokazila.

VeÄ? informacij pri AM Miklavc ali na miklavc@gmail.com. đ&#x;”˛

SPECIALIST RENAULT, FIAT in ALFA ROMEO

AVTO SERVIS PRI VAS V MESTU

BrezplaÄ?ni preventivni pregledi • TehniÄ?ni pregledi vozil, traktorjev, teĹžkih tovornih vozil in priklopnikov do in nad 3,5 t ter avtobusov (p.e. Nizka) • Registracija vozil Homologacije uvoĹženih in predelanih vozil • Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice

AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOÄŒ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAĹ˝A IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve

(Triglav, Sava, Adriatic-Slovenica, Grawe) •Avtopralnica (Mozirje)

Za varno in brezskrbno voĹžnjo.

A.M.Miklavc tehniÄ?ni pregledi d.o.o., PE Nizka, Nizka 21, 3332 ReÄ?ica ob Savinji,, PE Velenje, ÄŒrnova 33b, 3320 Velenje

Miroslav KruĹĄnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje

051 646 447 03 898 26 12

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

AVTOPRILOGA

12. aprila 2018

Otroci promet dojemajo drugaÄ?e kot odrasli Najprej moramo sami sebi dopovedati, da otrok ni pomanjĹĄana kopija nas. Njegovo razumevanje je v primerjavi z naĹĄim zmanjĹĄano, omejeno. Perspektiva, s katere opazuje svet okoli sebe, je drugaÄ?na. Otrok pogosto deluje bolj Ä?ustveno kot racionalno, zato ga je treba pouÄ?iti, zakaj v prometu veljajo pravila in Ä?emu sluĹžijo prometni znaki s svojo sporoÄ?ilnostjo.

Sami smo najboljťi vzor otrokom. Vsako priloŞnost (sprehod, voŞnja z avtomobilom, opazovanje prometa ‌) izkoristimo, da

kontroliramo sebe, delujemo po pravilih in otroke spodbujamo k opazovanju. SkuĹĄajmo jim pojasniti, kaj in zakaj je nekaj prav ali narobe.

UÄ?enje je postopen proces, zato otroka ne zasujmo s preveÄ? informacijami naenkrat."Poglej levo, nato desno in ĹĄe enkrat le-

vo," je morda prva stvar, ki se je otrok nauÄ?i. Naj ponavlja za vami, prav tako tudi sam pri sebi.

PouÄ?ite ga, kaj se lahko zgodi, Ä?e ne upoĹĄteva tega osnovnega pravila. Otrok mora predvsem razumeti posledice, ki iz tega sledijo.

Pravila pojasnjujte postopoma in jih dodajajte.

Otroka, posebej predĹĄolskega, v prometu drĹžimo za roko oziroma presodimo, ali je naĹĄ otrok Ĺže dovolj samostojen, da mu lahko zaupamo.

Otrokovo vidno polje, zaznava, motivi in Ä?ustva ter koncentracija

niso enaki kot pri odraslem! Tega se mora odrasli vedno zavedati, le tako bo lahko pravilno in kakovostno nauÄ?il otroka delovati v prometu. Ker je otrok manjĹĄi, pogosto vidi in zazna manj dogajanja okoli sebe, pogosto Ä?ustveno odreagira in pozabi na vse, kar se je nauÄ?il. Koncentracijo mu lahko v trenutku zmoti denimo psiÄ?ek, ki ga zagleda na drugi strani ceste, in lahko steÄ?e proti njemu ne glede na stanje v prometu.

NauÄ?imo otroka opazovati in posluĹĄati. Tudi Ä?e ne vidi vsega, naj se nauÄ?i posluĹĄati, od kod

zvok prihaja, ali se pribliĹžuje ali oddaljuje ‌ UÄ?ni proces naj bo privlaÄ?en kot igra. Tako bo uÄ?enje lahko zabavno in bolj prijetno. Naj bo otrok kot udeleĹženec v prometu viden. PrvoĹĄolÄ?ki so prepoznavni po rumenih ruticah, vendar naj se otroci navadijo s seboj nositi kresniÄ?ko in raje jih oblaÄ?ite v Ĺživa oblaÄ?ila.

NauÄ?eno je potrebno ponavljati, podobno, kot je treba ponavljati ĹĄolsko snov ali pesmico, preden si jo otrok res zapomni. Otroka zato veÄ?krat preverjajte, spraĹĄujte ga, kaj pomeni nek prometni znak, naj se on postavi v vlogo uÄ?itelja ‌ Izmislite si karkoli, da bo le razumel in znal in tako varno sodeloval v prometu.

Bodite potrpeĹžljivi, ves trud bo poplaÄ?an z varnostjo vaĹĄega otroka!

MEŠALNICA�BARV SPLETNA�T�GOVINA

Leve�������etrovÄ?e T������4������8

www.ara-barve.si

Program za avtoliÄ?arje

laki temelji in pred razredÄ?ila, kiti i trdilci in dodatk

đ&#x;”˛ Vir: goo.gl/RwAhmt

ALI VTIPKAJTE

m.promet.si

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Z brezplaÄ?no mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogoÄ?amo veÄ?jo obveĹĄÄ?enost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveĹĄÄ?en voznik, zato pravoÄ?asno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Nagradna kriĹžanka Avto Shop PodgorĹĄek

www.cast.si NE SPREGLEJTE: preverjena rabljena vozila z garancijo.

Servisna poletna AKCIJA KLIMATSKIH NAPRAV za vsa vozila

Samo 29,00 â‚Ź Polzela: 03 70 50 400 Slovenj Gradec: 02 88 21 662

Direktor ...

Pregled:

Avto Shop PodgorĹĄek, d. o. o.

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Prodaja rezervnih delov, montaĹža izpuĹĄnih sistemov in servis MetleÄ?e 10, 3325 Ĺ oĹĄtanj

Ne spreglejte!

Servis je odprt tudi ob sobotah!

Sobota od 8.00 do 12.00 Pon. – pet.: 7.30 – 16.00

Tel.: 03/ 898 71 00

Super ugodno!

EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil

Tudi za nova in novejĹĄa vozila v garanciji

• • • • • • • • • •

Hitri servis Vulkanizerstvo MehaniÄ?na popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 23. aprila 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťAvto Shop PodgorĹĄekÂŤ. IzĹžrebali bomo tri lepe nagrade (storitev v vrednosti 20 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporoÄ?eno po poĹĄti.

Polnjenje klime - da bo zrak v vaĹĄem vozilu vedno Ä?ist in prijetno ohlajen ďż˝ltra kabine preizkus tlaka temp. vstopnega zraka polnjenje hlad. plina hladilni plin do 100g

Podjetje Cast d.o.o. - Avto center Kralj se ponaĹĄa z dolgoletno tradicijo. PooblaĹĄÄ?enemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai v Slovenj Gradcu pridruĹžilo ĹĄe servisno-prodajno mesto Renault. Poleg servisa in prodaje vozil vam nudimo: ď‚&#x; servisno prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa, Aprilia in Gilera ď‚&#x; odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaĹĄÄ?eni partner Summit in SKB Leasing-a ď‚&#x; pooblaĹĄÄ?eno cenilno mesto za poĹĄkodovana vozila ĹĄtevilnih zavarovalnic (Triglav, Sava, Generali, AdriaticSlovenica, ERGO) ď‚&#x; pooblaĹĄÄ?en BHS hitri servis (za vse znamke vozil) ď‚&#x; vulkanizerska delavnica in prodaja gum ď‚&#x; kleparska delavnica za vse tipe vozil ď‚&#x; prodaja in montaĹža dodatne opreme za vse znamke vozil (vleÄ?ne kljuke, Thule prtljaĹžniki, lita platiĹĄÄ?a ‌) Smo zastopnik za avtoplinske sisteme Tartarini - 03 82 83 883 Posebne ugodnosti v aprilu - prihranek do 50% pri gorivu.

AKCIJSKA PONUDBA MOTORNIH KOLES

PooblaĹĄÄ?eni serviser in prodajalec - www.cast.si

Polzela: 03 70 50 400, Celje: 031 666 221, Slovenj Gradec: 02 88 21 662

MoĹžnost plaÄ?ila na obroke!

Vozen brez izpita do 25 km/h

Vozen z B kategorijo

Akcija!

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

AVTOPRILOGA

12. aprila 2018 Najprej poskrbite, da boste iz avtomobila dobro videli, saj vlaga pogosto zarosi stekla.

Kljub niĹžjim temperaturam vklopite klimatsko napravo, saj klima zrak suĹĄi. Za tem upoĹĄtevajte, da je treba varnostno razdaljo prilagoditi spolzkim razmeram.

Varna voĹžnja v deĹžju Vir: http://vsebovredu.triglav.si/na-poti/

MESEC SUVERENIH UGODNOSTI PEUGEOT!

SUV

PEUGEOT

3008

za 21.790 â‚Ź

SUV

PEUGEOT

2008

za 12.990 â‚Ź

*

*

SUV

PEUGEOT

5008

za 23.970

peugeot.si * Primer informativnega izraÄ?una finanÄ?nega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82), bele banquise barve - meseÄ?no odplaÄ?evanje; maloprodajna cena z DDV in vkljuÄ?enim bonusom (v ceni je obraÄ?unanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 meseÄ?ne dobe financiranja) je 12.990 EUR; meseÄ?ni obrok je 139 EUR pri pologu v viĹĄini 3.990 EUR in roÄ?nosti 84 mesecev; viĹĄina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na roÄ?nost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obraÄ?unan v obrokih; EOM na dan 18.1.2018 znaĹĄa 8,1% in se spremeni, Ä?e se spremenijo elementi izraÄ?una; izraÄ?un temelji na osnovi indeksa obresti - 3 meseÄ?ni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.000 EUR; skupni znesek za plaÄ?ilo 15.341 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vkljuÄ?uje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridrĹžuje pravico do izbire zavarovalnice. Cena 21.790â‚Ź velja za Peugeot 3008 Active (1,2 PureTech 130), z navigacijskim sistemom, belo banquise barvo in ob nakupu s pomoÄ?jo Peugeot financiranja. Cena 23.970â‚Ź velja za Peugeot 5008 Active (1,2 PureTech 130), z navigacijskim sistemom, kovinsko barvo in ob nakupu s pomoÄ?jo Peugeot financiranja. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vaĹĄega prodajalca vozil Peugeot. Ponudba velja do 30. 4. 2018.

Poraba v kombiniranem naÄ?inu voĹžnje: od 3,6 do 7,3 l/100 km. Izpuh CO2: od 95 do 165 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifiÄ?ne emisije duĹĄikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00203 g/km. Ĺ tevilo delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov.

AVTO CELEIA d.o.o., IpavÄ?eva 21, 3000 Celje, tel. 03 425 4605

PooblaĹĄÄ?eni prodajalec in serviser vozil Peugeot V sklopu naĹĄega sodobnega prodajno-servisnega centra v Celju so tudi kleparstvo in liÄ?arstvo, rabljena vozila, dodatna oprema in ugodni sistemi financiranja.

AVTO CELEIA d.o.o., IpavÄ?eva 21, 3000 Celje, tel: 03 425 46 05

PomoÄ? tehnologije Vozniku so lahko v veliko pomoÄ? sodobni asistenÄ?ni sistemi, vendar brez previdnosti vseeno ne gre. Z LED Ĺžarometi, ki samodejno preklapljajo med zasenÄ?enimi in dolgimi luÄ?mi, ne morete zgreĹĄiti, saj ste na cesti bolj vidni, hkrati pa tudi vi veliko bolje vidite. Potem je tu radarski tempomat, ki samodejno ohranja razdaljo do vozila pred vami. ÄŒe je vozilo pred vami slabo vidno, ga zazna prej kot Ä?loveĹĄko oko in zaÄ?ne pravoÄ?asno zmanjĹĄevati hitrost. V deĹžju je uporaben tudi sistem za prepreÄ?evanje zapustitve voznega pasu (Lane Assist). MoÄ?an naliv lahko vpliva na delovanje tovrstnih sistemov, zato je ĹĄe vedno potrebno skrbno bdeti nad situacijo.

Zavorna razdalja je ne glede na nameĹĄÄ?ene gume daljĹĄa kot po suhem, pomaga pa, Ä?e imajo gume Ä?im veÄ? profila in niso prestare.

VeÄ? kot pet sezon stare gume namreÄ? otrdijo. V tem primeru se lahko zavorna razdalja poveÄ?a za tretjino in veÄ?.

ÄŒe avto zaplava Nevarnost, ki je v deĹžju vedno prisotna, je splavanje oziroma aquaplaning – ko gume zaradi prevelike hitrosti skozi luĹžo izgubijo stik s podlago. Takrat se ne smete ustraĹĄiti, ampak s Ä?im manjĹĄimi popravki na volanu prebroditi neugodno podlago. Dokler prednja kolesa plavajo, na smer avtomobila ne morejo vplivati, ko pa spet pridejo v stik s podlago, bo avto sunkovito zavil tja, kamor so kolesa obrnjena. ReĹĄite se lahko tudi z uporabo sklopke, saj tako loÄ?ite motor od koles in s tem razbremenite pogonska kolesa dodatnih sil,

volan pa pustite Ä?im bolj pri miru oziroma ga le neĹžno obraÄ?ajte v smeri, v katero Ĺželite, da avto zavije, ko bodo kolesa splet dobila stik s podlago. Opazujte cesto pred seboj. VeÄ?je koliÄ?ine vode se po navadi da videti vnaprej.

Za veÄ?jo varnost ...

Redno vzdrĹžujte brisalce. Ko zaÄ?nejo puĹĄÄ?ati sledi, je Ä?as za zamenjavo. Poskrbite tudi za zadostno koliÄ?ino tekoÄ?ine za pranje stekel.

Ta bo pomagala v rahlem deĹžju in ob mastni cesti.

Posebej morate biti previdni, ko deĹžuje po dolgem obdobju suhega vremena. V tem Ä?asu se na cesti nabere prah in ko se pomeĹĄa z vodo, cesta postane zelo spolzka.

Sploh prvih nekaj ur je najbolj nevarnih. Izogibajte se roba ceste, saj se tam pogosto nabira voda. ÄŒe vidite pred seboj veliko luĹžo, se ji poskusite izogniti ali pred njo ustaviti, saj je teĹžko oceniti njeno globino in kaj se skriva v njej. Globoka voda lahko poĹĄkoduje elektriÄ?ne sisteme ali motor.

Previdno pri dnevnih luÄ?eh, Ä?e jih vaĹĄ avtomobil ima, bodite pozorni, ali ste zadaj sploh osvetljeni. Nekateri avtomobili so takrat osvetljeni samo spredaj, zato raje priĹžgite zasenÄ?ene luÄ?i, da vas bodo za vami vozeÄ?i bolje videli.

Pri voĹžnji ustrezno manjĹĄajte hitrost. Ko moÄ?no deĹžuje, je teĹžko videti druga vozila, znake in cesto, zato vozite poÄ?asneje.

Ne vozite preblizu velikim tovornjakom ali avtobusom. Izpod njihovih velikih koles voda na ĹĄiroko prĹĄi, kar vam ĹĄe dodatno zmanjĹĄa vidljivost. Predvsem v naseljih pazite na peĹĄce in kolesarje, da jih ne zalijeđ&#x;”˛ te z vodo ob voĹžnji Ä?ez luĹže.

Popolnoma prenovljena salon in servis OPEL

Odprli vrata prihodnosti CITROĂ‹N C3 AIRCROSS NOVI KOMPAKTNI SUV Za #vseplati vaĹĄega Ĺživljenja.

Po skoraj ĹĄtirih desetletjih uspeĹĄnega delovanja so na mestu, kjer se je uspeĹĄna druĹžinska zgodba zaÄ?ela leta 1980 z odprtjem servisne delavnice, odprli temeljito prenovljen prodajni salon AvtohiĹĄe Jakopec Velenje. Ta je danes poslovna enota leta 1995 ustanovljenega podjetja Avto center Celeia d. o. o. v Celju

SPOZNAJTE GA V SALONIH

PovpreÄ?na poraba goriva: 3,4−6,5 l/100 km, emisije CO2: 89−151 g/km, emisijska stopnja EURO 6 specifiÄ?ne emisije duĹĄikovih oksidov 0,0136−0,0571 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifiÄ?ne emisije trdih delcev 0,00003−0,00113 g/km, ĹĄtevilo trdnih delcev pa 0,01−11,70 Ă—1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov.

AVTO MURĹ IÄŒ, d.o.o.,

Žarova cesta 7, Velenje.

Telefon.: 03 898 54 80

AvtomehaniÄ?na delavnica vredna zaupanja

* * NOVO ENJAVA M A VN STROKO INE E TEKOČ EG212 ZAVORN ATOM B R A P A Z NOVIM

Telefon : 03/897 58 20 031/68 26 26

PreloĹĄka cesta 2, 3320 Velenje

AvtomehaniÄ?na popravila vseh vozil Hitri servis in preventivni pregledi vozil Priprava vozil za tehniÄ?ni pregled Servis izpuĹĄnih sistemov in katalizatorjev za vsa vozila NajsodobnejĹĄa laserska avto-optika RaÄ?unalniĹĄka diagnostika PremontaĹža in centriranje pnevmatik Specialisti za mehaniÄ?na popravila oldtimerjev Dobava in vgradnja kakovostnih rezervnih delov BruĹĄenje, struĹženje in varjenje razliÄ?nih materialov PooblaĹĄÄ?eni servis akumulatorjev Topla in Akutech Poliranje Ĺžarometov POLNJENJE KLIM

Na vse pri nas kupljene in vgrajene dele

12-meseÄ?no 100% jamstvo!

- pooblaĹĄÄ?en prodajalec - pooblaĹĄÄ?en servis - originalni rezervni deli - kleparsko liÄ?arska dela - sklepanje zavarovanj - preverjena rabljena vozila AvtohiĹĄa Jakopec, Kosovelova 16, Velenje 03/897 14 60 | 041/784 -833 Avto Center Celeia, Mariborska 107, Celje | tel: 03 425 46 00 | info@ac-celeia.si | www.ac-celeia.si

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

AVTOPRILOGA

12. aprila 2018

Podjetje odelo se predstavi Podjetje odelo je uspeĹĄen proizvajalec visokokakovostnih luÄ?i v avtomobilski industriji – V sinergiji s kupci oblikuje, razvija in ustvarja zadnje luÄ?i za avtomobile premium razreda, kot so Porsche, Audi, Mercedes-Benz, BMW ipd.

Odelo Slovenija s pribliĹžno 1500 sodelavci na lokacijah v Preboldu in ÄŒreĹĄnjevcih je del skupine odelo z glavnim sedeĹžem v Stuttgartu v NemÄ?iji.

Mednarodno prepoznavni uspehi podjetja

Celotno delovanje podjetja temelji na sodobnih principih vitke proizvodnje in poslovne odliÄ?nosti. Dokaz uspeĹĄnosti so ĹĄtevilne nagrade,

s katerimi se ponaĹĄajo. Med drugim so bili leta 2017 Ĺže drugiÄ? prejemniki mednarodne nagrade TPM ÂťTotal Productive Maintenance AwardÂŤ kot najboljĹĄe TPM podjetje leta 2017 v kategoriji mednarodnih podjetij.

Prejeli so priznanje Republike Slovenije za poslovno odliÄ?nost, nagrado za ÂťAutomotive Lean Production AwardÂŤ in so nosilci certifikata modela odliÄ?nosti EFQM. Leta 2016 so ĹĄre-

jeli mednarodno logistiÄ?no nagrado Âťelogistics awardÂŤ ter Nagrado nemĹĄkega gospodarstva 2016.

Vodilni v inovacijah

Ĺ tevilne inovacije in novosti so dokaz, da ekipa odela, ki skrbi za nenehen razvoj in napredek, nikoli ne poÄ?iva. Podjetje je namreÄ? kot prvi dobavitelj v avtomobilski industriji razvilo tehnologijo OLED za zadnje

luÄ?i in omogoÄ?ilo njeno serijsko proizvodnjo. Doslej je bila organska tehnologija predstavljena zgolj v prototipih avtomobilskih luÄ?i. Svetlobne in oblikovne uÄ?inke diod OLED, ki jih proizvaja odelo, lahko obÄ?udujete na vozilu BMW M4 GTS.

Srce odela so ljudje

SrÄ?nost, predanost in timsko delo so kljuÄ?ne sestavine uspeha, zadovoljni zaposleni pa nezamenljiva spremenljivka v enaÄ?bi vztrajnega doseganja zastavljenih ciljev. Odelo nenehno vlaga v strokovni in karierni razvoj zaposlenih. Visoke standarde dela v proizvodnji redno dopolnjujejo s prijetnimi aktivnosti, namenjenimi sproĹĄÄ?enim trenutkom preĹživljanja skupnega Ä?asa na delovnem mestu.

S ĹĄtevilnimi dogodki, kot so dan od-

prtih vrat, ĹĄportne igre, praznovanje osvojenih priznanj ter z organiziranimi prireditvami za zaposlene in otroke skrbijo za neformalno druĹženje. S posluhom za lokalno okolje ter s sodelovanjem z lokalnimi druĹĄtvi in zdruĹženji pa daje odelo Slovenija pomemben prispevek k oblikovanju svojevrstne podobe kraja in ĹĄirĹĄe okolice. Ĺ˝e slogan podjetja odelo ÂťLuÄ?i navdahnemo s Ä?ustviÂŤ obljublja izkuĹĄnjo, ki presega okvirje povpreÄ?ja. Ĺ tevilne nagrade, uspehi in zadovoljni kupci pa so le potrditev, da se podjetje odelo uspeĹĄno umeĹĄÄ?a na svetovni zemljevid napredka in razvoja. đ&#x;”˛

V LUÄŒI NOVIH IZZIVOV

Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo:

1. STROKOVNJAKE NA PODROÄŒJU BRIZGANJA PLASTIKE IN ORODJARSTVA:

• Vodja projektov za orodja na novih projektih • CNC operater/programer • Orodjar (vzdrŞevanje orodij za brizganje plastike) 2. TEHNOLOGE KAKOVOSTI ZA KUPCE 3. RAZVOJNE KONSTRUKTERJE IZDELKOV

4. TEHNOLOGE VZDRĹ˝EVANJA 5. DELAVCE V PROIZVODNJI 6. Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO V PROIZVODNJI IN SKLADIĹ ÄŒU

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 I 041 400 615 www.odelo.si

ÄŒe Ĺželite ustvarjati svetlo prihodnost na poti polni izzivov, se pridruĹžite naĹĄi kreativni ekipi v dinamiÄ?nem in mednarodnem okolju, polnem priloĹžnosti.

Foto: BMW Group

Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 19

AVTOPRILOGA

12. aprila 2018

NOVI KODIAQ SPORTLINE

PSC Praprotnik Šaleška 15, Velenje tel.: 03 898 32 20

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0−7,4 l/100 km in 131−170 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0273-0,0571 g/km, trdi delci: 0,0−0,00047 g/km, število delcev: 0,0−6,11 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Najugodnejše gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si Kakovostne vulkanizerske storitve Če za svoj avto potrebujete nove pnevmatike (na voljo je večina priznanih proizvajalcev), platišča ali premont ažo s centriranjem, boste storili pravo potezo z obiskom Vulkanizacije Živic.

Strokovno in cenovno ugodno bodo na vašem vozilu opravili omenjene storitve. Pomembno je, da lahko pnevmatike do naslednje premontaže hranite v njihovem skladišču, kar vam omogočajo po simbolični ceni.

NOVO – servis vozil Obiščite novo avtomehanično delavnico, v kateri opravljajo servisne storitve za vsa vozila.

Pranje, kot se šika Vabljeni v sodobno avtopralnico Živic na Selu v Velenju, kjer vam bodo vozilo temeljito očistili (na voljo vam je tako zunanje kot notranje čiščenje vozila).

A SUPER AKCIJ LETNIH PNEVMATIK

Dostopno, strokovno, prijazno

Najpomembneje za stranke Vulkanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so njihove storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne.

Centriranje koles z najmodernejšo tehnologijo s centrirnim strojem HUNTER, ki reši težave z vibracijami.

Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si

Avtopralnica Selo

Selo 10 b, Velenje Del. čas: pon - pet. 8.00 - 20.00, sob.

8.00 - 16.00, ned. 8.00 - 13.00

Pranje osebnega vozila z brisanjem –7€ Komplet čiščenje os. vozila – 17 € Poliranje žarometov le 25 € / par Globinsko čiščenje in poliranje

Avtotehnika Celje je pooblaščen prodajalec in serviser vozil Renault, Nissan in Dacia z dolgoletno tradicijo.

Z visoko strokovnostjo v mehanični in kleparsko-ličarski delavnici, s široko paleto novih in rabljenih vozil z garancijo ter storitev, ki olajšajo nakup in vzdrževanje vašega vozila, je postalo podjetje eden vodilnih trgovcev z vozili v regiji.

Renault, kot znamka, ki jo imamo Slovenci radi, predstavlja tudi center Avtotehnike Celje, srce podjetja pa

so zagotovo zaposleni, ki poskušajo z veliko mero posluha iskati najboljše rešitve za posameznega kupca. Tako lahko pri njih izbirate tudi dodatno opremo in pnevmatike, cenite škodo, nastalo v prometni nesreči ali po toči, ocenite vrednost vašega rabljenega vozila, registrirate iz zavarujete vozilo ter izbirate med različnimi možnostmi financiranja tako za nova kot rabljena vozila.

Brez obveznosti pa lahko zapeljete nova vozila znamk Renault, Nissan in Dacia na testno vožnjo.

19

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

VI PIĹ ETE

12. aprila 2018

Na ogled je bilo sto petdeset izdelkov S fotografijami po svetu in domovini Ĺ oĹĄtanj, 6. aprila – Tri dni prejĹĄnji teden, od torka do petka, so bili v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju na ogled klekljani izdelki Ä?lanic univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje, ki so v zadnjih dveh letih nastajali na kroĹžku pod mentorstvom Erike Pajk. Prestavljenih je bilo veÄ? kot 150 unikatnih izdelkov iz klekljane Ä?ipke, od prtov, prtiÄ?kov, nakita, oblaÄ?il do najrazliÄ?nejĹĄih okraskov.

V dneh razstave pa so klekljarice obiskovalcem tudi predstavljale, kako klekljajo.

Zelo zanimivo predstavitev nauÄ?enega so pripravili v KnjiĹžnici Velenje sluĹĄatelji kroĹžka univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. V napovedi kroĹžka je mentor Leopold KoÄ?evar dejal, da se bodo uÄ?ili uporabe digitalne fotografije v raÄ?unalniĹĄkih programih word, excel, power point, movie maker z obdelavo fotografij v enem od raÄ?unalniĹĄkih programov. Predstavitev Ĺ panije, Peruja, Nazarij, AndraĹža, Tenerifov, Ĺ kalskega jezera, Panonske vasi in Krasa je bila prikazana s pridobljenim znanjem v teh programih. Vsaka predstavitev je bila popestrena izvirno in edinstveno. Nekateri so dodali glasbo, drugi so predstavitev razlagali ob slikah, spet tretji so v slike vpletli bese-

mkp, foto Borut Pajk V zahvalo za gostovanje so Ĺžupanu Darku Menihu podarile klekljan logotip Vile Mayer. Na fotografiji z Zdenko UrĹĄnik, predsednico univerze, in Eriko Pajk, mentorico skupin.

Salamijada v Ĺ entilju

dilo. Vsi, ki se malo spoznamo na raÄ?unalnike, smo si bili enotni, da je v 8-minutni videospot vloĹženega veliko znanja in dobrih fotografij. Bravo Biserka, Edita, Slavko, Franc, Ivo, Karl, Marjetka, ĹĄe en Franc in Anton.

Mentor Leopold je lahko ponosen na vaĹĄe pridobljeno znanje.

Pa naj kdo reÄ?e, da se v tretjem

Ĺživljenjskem obdobju ni mogoÄ?e Ä?esa na novo nauÄ?iti. Na univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje se trudimo organizirati kroĹžke, ki to ponujajo, je po predstavitvi dejala predsednica Zdenka UrĹĄnik. đ&#x;”˛

ms

Sto let Ĺ tefke MerviÄ?

Z leve proti desni : Ivan Petek, predsednik organizacijskega odbora, BoĹžo Centrih, Marjan Recko, Zdravko Skaza, SreÄ?ko KrajnÄ?an, Martin Recko in predsednica TD Ĺ entilj Poldka ÄŒas.

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj je tudi letos organiziralo tradicionalno, tokrat Ĺže 17. salamijado Ĺ entilj 2018. Za najboljĹĄe ocene se je potegovalo veÄ? kot 50 pridelovalcev salam in budjol, po domaÄ?e bunk.

Ocenjevanja sta se lotili kar dve komisiji – strokovna komisija in komisija, izbrana izmed udeleĹžencev tekmovanja. Obe sta ocenili, da so se tekmovalci odliÄ?no pripravili in ponudili res dobre izdelke. OÄ?itno jim je na roke ĹĄla tudi letoĹĄnja zima.

Po oceni strokovne komisije je najboljĹĄo salamo tokrat ponudil

BoĹžo Centrih iz Dobrine, drugi je bil Marjan Recko iz Dobrine in tretji Zdravko Skaza iz Silove. NajboljĹĄo budjolo pa je imel SreÄ?ko KranjÄ?an iz Loke pri Ĺ˝usmu, drugi je bil Vili PozniÄ? st. iz Pesja in tretji Martin Recko iz Dobrine.

Komisija udeleĹžencev pa je menila, da ima najboljĹĄo salamo Tone Krajnc iz Laz, drugo mesto je osvojil Branko SuĹĄec iz Tajne in tretje mesto Miha MelanĹĄek iz Podkraja. Med pridelovalci budjol je po njihovem mnenju zmagal Marjan Recko iz Dobrine, druga je bila Slavka Krajnc

iz Laz in tretja Irena PeÄ?eÄ?nik iz Velenja. Ponujeni izdelki so bili oÄ?itno zelo izenaÄ?eni, okusi pokuĹĄevalcev pa razliÄ?ni in ĹĄe sreÄ?a, da je tako.

UdeleĹženci salamijade so ugotavljali tudi teĹžo svinjske prekajene kraÄ?e. TeĹžo je ugotovil in kraÄ?o tudi dobil Ĺ tefan OĹĄtir iz Vinske Gore.

Vsi udeleĹženci so si po koncu tekmovanja privoĹĄÄ?ili degustacijo salam in budjol, prijetnega druĹženja pa kar ni bilo konec. đ&#x;”˛

PriĹĄli so vsi njeni.

Cerklje na Gorenjskem, 7. aprila – Na stoti rojstni dan Ĺ tefke MerviÄ? so se v Cerkljah na Gorenjskem, kjer biva v domu, zbrali vsi njeni, med njimi tudi tisti, ki bivajo v Velenju in okolici.

Gospa je z druĹžino v obdobju

strumentalna skupina Vingosi.

Dvorano so tokrat pripravili starĹĄi (zaĹĄÄ?ito tal in stole), za dekoracijo odra pa smo poskrbeli s starejĹĄimi ĹĄolarji. Ĺ e dodatno, najlepĹĄo dekoracijo pa so pred-

ki je ravno tisti dan praznoval ĹĄe svoj osebni praznik, rojstni dan.

UÄ?enci so mu na odru zapeli in mu izroÄ?ili skromno roÄ?no izdelano darilce.

Po odzivih starĹĄev sodeÄ? je bi-

Odgovor na objavo Mateja Jenka z naslovom LaĹži, polresnice in volilni golaĹž (NaĹĄ Ä?as, Mnenja in odmevi, 5. april 2018)

otrok in starĹĄev ter drugih obiskovalcev. Zbrali smo se na prireditvi, posveÄ?eni Ĺženskam. VeÄ?ji del programa smo pripravili s ĹĄolarji, s toÄ?ko pa so se predstavili ĹĄe vrtec, plesna ĹĄola ÂťPleĹĄi z manoÂŤ ter domaÄ?a vokalno-in-

stavljale pisane roĹžice v lonÄ?kih, ki jih je za vse Ĺženske kupila ĹĄola Gorica. Vse zbrane je v uvodu nagovorila pomoÄ?nica ravnatelja Sonja RamĹĄak, ob zakljuÄ?ku pa je spregovoril ĹĄe predsednik KS Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek,

la prireditev vĹĄeÄ?na, pa tudi iz KS je sliĹĄati in videti (na Facebooku) same pohvale in Ĺželjo po nadaljnjem dobrem sodelovanju.

Tega smo veseli tudi na ĹĄoli. đ&#x;”˛

Nada Ĺ travs

vilnih rok in vseh Ä?estitk z dobrimi Ĺželjami. Posebej vesela je bila, da so se njenega jubileja spomnili tudi v ObmoÄ?nem zdruĹženju za vrednote NOB Velenje. đ&#x;”˛

Mnenja in odmevi

Prireditev za mamice, babice, tete ‌ Vinska Gora – Tako kot marsikje drugje po Ĺ aleĹĄki dolini smo tudi v Vinski Gori v torek pripravili prijazno prireditev ob dnevu Ĺžena. Dvorana veÄ?namenskega doma je bila 27. marca polna

pred drugo svetovno vojno in po njej bivala tukaj. Ĺ˝iveli so v vili Bianci. V njej se je rodila Vlasta (poroÄ?ena Jenko), ki v tem okolju Ĺživi ĹĄe danes.

Gospa je bila vesela skrbno pripravljenega sreÄ?anja, stiska ĹĄte-

Kot smo Ĺže zapisali v prejĹĄnjem odgovoru (NaĹĄ Ä?as, Mnenja in odmevi, 29. marec 2018) svetniku Mateju Jenku, so v Mestni obÄ?ini Velenje svetnice in svetniki na seji sveta maja 2013 sprejeli Odlok o zagotavljanju pogojev za delo Ä?lanov Sveta Mestne obÄ?ine Velenje (v nadaljevanju odlok), v katerem je jasno opredeljeno, zakaj se lahko uporabljajo ta sredstva. Prav tako je zapisano, da se sredstva lahko porabijo zgolj za delo svetniĹĄke skupine oziroma samostojnih svetnikov, ne za lastno uporabo in lastne potrebe.

Septembra 2017 je bila po Sklepu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a imenovana inventurna komisija za izvedbo

izrednega popisa sredstev svetniĹĄkih skupin in samostojnih svetnikov v Mestni obÄ?ini Velenje po stanju na dan 31. 8. 2017, ki je pri skrbnem pregledu osnovnih sredstev ugotovila, da pri nekaterih svetniĹĄkih skupinah in samostojnih svetnikih oprema ni bila naroÄ?ena v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja in uporabljena namensko (skladno s 5. Ä?lenom odloka). Na podlagi zapisnika in ugotovitev inventurne komisije smo v upravi Mestne obÄ?ine Velenje pripravili Navodilo svetniĹĄkim skupinam oziroma samostojnim svetnikom Sveta Mestne obÄ?ine Velenje za nakup pisarniĹĄke, raÄ?unalniĹĄke in druge opreme (v nadaljevanju navodilo), s katerim smo ĹĄe bolj jasno in natanÄ?no opisali pogoje nabave sredstev za svetniĹĄke skupine in samostojne svetnike, saj ne bomo dovolili lastnega okoriĹĄÄ?anja s temi sredstvi. Kar pomeni, da smo z novim navodilom doloÄ?ili, da enemu svetniku pripada samo en kos doloÄ?ene opreme (en telefon, ena tablica, en raÄ?unalnik ipd.), Ä?e svetnik nima urejenih poslovnih prostorov, mora

ob nabavi opreme sporoÄ?iti, kje bo ta locirana (oprema, kupljena iz proraÄ?unskih sredstev, ne sme biti nameĹĄÄ?ena na naslovu, kjer ima svetnik stalno bivaliĹĄÄ?e; razen opreme mobilnega znaÄ?aja).

Vse svetniĹĄke skupine in samostojne svetnike smo pozvali, da stanje osnovnih sredstev uredijo v skladu z novim navodilom, s katerim ima teĹžave svetnik Matej Jenko. Seveda tega svetnik Jenko ĹĄe do danes, kljub ĹĄtevilnim dopisom in pozivom, ni uredil, zato smo mu letos zamrznili porabo svetniĹĄkih sredstev. Osnovna sredstva svetnika Mateja Jenka, ki jih je Ĺže naroÄ?il in jih ima na domaÄ?em naslovu, niso v skladu z odlokom in navodilom, zato Ĺželimo, da to uredi, preden naroÄ?i nove stvari. Enako velja za vse ostale svetniĹĄke skupine in samostojne svetnike. đ&#x;”˛

SluĹžba za odnose z javnostjo Mestne obÄ?ine Velenje

PS uredniĹĄtva: to temo s tem prispevkom zakljuÄ?ujemo.

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 21

ToÄ?a golov na zadnjih dveh tekmah Po porazu z DomĹžalami so se rudarji znesli nad Aluminijem in se utrdili na Ä?etrtem mestu – Danes (ob 17.00) doma z Ankaranom, v nedeljo v gosteh s KranjÄ?ani Ljubitelji nogometa so na zadnjih dveh Rudarjevih tekmah videli kar enajst zadetkov. Na zaostali tekmi jesenskega 19. kroga, ki so jo lani zaradi slabih vremenskih razmer preloĹžili na pomladni Ä?as, so jih premagali DomĹžalÄ?ani z deseto zmago zaporedoma s 4 : 1, po priloĹžnostih pa bi bil lahko rezultat ĹĄe viĹĄji v njihovo korist. DomaÄ?i niso bili niti senca moĹĄtva, ki je bilo v prvem delu obakrat boljĹĄe.

Ob KamniĹĄki Bistrici so slavili z 2 : 1, ob jezeru pa z 1 : 0. Vendar pa je imel Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik jeseni moÄ?nejĹĄo oziroma izkuĹĄenejĹĄo zasedbo.

Po visokem porazu mu ni preostalo drugega, kot da je Ä?estital DomĹžalam za zasluĹženo zmago.

Proti Aluminiju zelo razigrani

Na ta visok poraz so morali hitro pozabiti, saj je bil v rednem 26. krogu po nekaj dneh njihov nasprotnik Aluminij, moĹĄtvo s spodnje polovice lestvice. KidriÄ?ani so v prvi tekmi te sezone iz Velenja odnesli toÄ?ko (bilo je 0 : 0), a so jim rudarji na drugi na njihovem igriĹĄÄ?u vrnili z 2 : 0. Visok poraz z odliÄ?nimi DomĹžalÄ?ani, ki so si v tem krogu priigrali rekordno enajsto zmago po vrsti (v Kranju so slavili s 3 : 0), na rudarjih ni pustil posledic. Proti

21

Ĺ PORT

12. aprila 2018

DomĹžalÄ?ani so tudi v ob jezeru nadaljevali odliÄ?ni igro

Kdo v pokalnem finalu?

PrejĹĄnji teden sta bili odigrani prvi polfinalni tekmi slovenskega pokala. NogometaĹĄi Aluminija so z dobro igro presenetili Gorico na njenem igriĹĄÄ?u in jo premagali z 2 : 1. Z enakim rezultatom so slavili nogometaĹĄi Olimpije v StoĹžicah proti Celju. Ĺ tajerci so zaÄ?eli bolje. Ĺ˝e v 2. minuti je Dario Vizinger, ki je v pretekli sezoni kot posojeni igralec Reke igral za velenjski Rudar, povedel goste v vodstvo. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa je Olimpija izenaÄ?ila, popoln preobrat za zmago z 2 : 1 pa ji je uspel v zadnji minuti. Povratni tekmi bosta v sredo oziroma Ä?etrtek prihodnji teden. Finale bo 30. maja v StoĹžicah. zaigrati zbrano, kot smo veÄ?ji del tekme proti Aluminiju. Vesel bom, Ä?e bomo ponovili igro proti Aluminiju. VeÄ?inoma so jo krasile lepe podaje in veliko predloĹžkov, in kar je najbolj pomembno – dosegli smo ĹĄtiri gole.ÂŤ

RazmiĹĄljali o Gorici

Aluminiju, ki je v zaÄ?etku tedna v prvi polfinalni pokalni tekmi premagal v gosteh Gorico, so bili zelo razigrani, nevarnejĹĄi – skratka, boljĹĄi, zlasti v prvem polÄ?asu. V 47. minuti so vodili Ĺže s 3 : 0. Po visokem vodstvu so Ĺželeli ĹĄe veÄ?.

Pri tem so nekoliko pozabili na zbranost na svoji polovici igriĹĄÄ?a in gostje so zmanjĹĄali prednost, nato pa je vsaka stran dosegla ĹĄe po zadetek. Z zmago so se rudarji utrdili na Ä?etrtem mestu. Pred neposrednim tekmecem Celjem, ki je v Mariboru na Ĺ tajerskem derbiju izgubil z 2 : 3, imajo ĹĄest toÄ?k veÄ?, KidriÄ?ani pa so kljub porazu ostali na osmem mestu

in zadrĹžali ĹĄest toÄ?k prednosti pred predzadnjim Triglavom in osem pred zadnjim Ankaranom.

Olimpija ima po zmagi z 1 : 0 v KrĹĄkem in s tekmo veÄ? ĹĄe vedno deset toÄ?k prednosti pred drugimi DomĹžalÄ?ani in tretjim Mariborom.

Toplo-hladno

Marijan PuĹĄnik, trener Rudarja: ÂťV zadnjem Ä?asu igramo po sistemu toplo – hladno. Do danaĹĄnje zmage nam je nekoliko pomagal tudi nasprotnik, ki je bil na zaÄ?etku nekoliko nezbran v obrambi.

Mi pa smo jih skuĹĄali presenetiti z agresivno igro, ker smo predvi-

devali, da bo mlado moĹĄtvo utrujeno po pokalni tekmi z Gorico.

Povedli smo z 2 : 0, pa s 3 : 0.

Moram pa biti tudi kritiÄ?en. Po visokem vodstvu smo preveÄ? divjali. Ob vsem spoĹĄtovanju nasprotnika si vendarle ne bi smeli privoĹĄÄ?iti takĹĄnih dveh napak, Ä?eprav smo ĹĄe Ä?etrtiÄ? zadeli.ÂŤ Sedaj sledi zaostala tekma z zadnjim Ankaranom. Bo lahka ali teĹžka? ÂťZa nas je vsaka tekma zelo teĹžka. PrepriÄ?an sem, da v ligi ni ekipe, o kateri bi lahko razmiĹĄljal, da jo boĹĄ premagal z levo roko oziroma jo kakor koli podcenjeval. TakĹĄno razmiĹĄljanje bi pomenilo poraz. Morali bomo

Oliver Bogatinov, trener Aluminija: ÂťTo je bila naĹĄa tretja tekma v zadnjem tednu. Po dveh zmagah, ĹĄe zlasti v prvi polfinalni tekmi proti Gorici, smo, brez opraviÄ?ila, mogoÄ?e Ĺže razmiĹĄljali o naĹĄi povratni pokalni tekmi.

Ko nismo na igriĹĄÄ?u stoodstotni, pa zanemarjamo naĹĄo znaÄ?ilnost, to je organizirano in disciplinirano igro v obrambi. Kar smo pokazali, je bilo premalo za takĹĄnega nasprotnika, kot je Rudar, in to ĹĄe na njegovem igriĹĄÄ?u. Ĺ tirje prejeti goli so bili vsekakor preveÄ? za kakrĹĄen koli resen komentar.ÂŤ

Prezgodnje slovo Ednana Softića

Pred zaÄ?etkom tekme so se nogometaĹĄi skupaj z gledalci z

minuto molka poklonili spominu prezgodaj umrlega dolgoletnega igralca Rudarja Ednana Softića, ki je izgubil kratek boj z zahrbtno boleznijo. Junija bi dopolnil 38 let. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga TS, 26. krog: Rudar Velenje - Aluminij 4:2 (2:0) Strelci: 1:0 Radić (7.), 2:0 Radić (34.), 3:0 Parfitt-Williams (47.), 3:1 I. Mensah (49.), 4:1 Parfitt-Williams (62.), 4:2 Tahiraj (65.).

Rudar: Pridigar, PiĹĄek, KaĹĄnik, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Bijol, Parfitt-Williams (od 87. Mlakar), Novak (od 69. Antonov), Trifković (od 82. Kamara), ÄŒrnÄ?iÄ?, Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati 26. kroga: Ankaran Hrvatini - Gorica 0:2 (0:0), Maribor - Celje 3:2 (1:1), KrĹĄko - Olimpija 0:1 (0:0), DomĹžale - Triglav 3:0 (0:0).

19. krog (zaostala tekma): Rudar Velenje - DomĹžale 1:4 (0:2) Strelci: 0:1 Ibraimi (3.), 0:2 Bizjak (19.), 0:3 Vetrih (47.), 1:3 Parfitt-Williams (60.), 1:4 Ibraimi (74.).

Rudar: Pridigar, Ćoralić, TomaĹĄević, Al-Quarishi (od 77. Vasiljević), PuĹĄaver, Bolha, Ĺ ehić, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 60. Parfitt-Williams), Trifković, Radić, Ĺ imunac (od 52. Novak).

20. krog (zaostala tekma): Triglav – Maribor (vÄ?eraj), Rudar – Ankaran-Hrvatini (danes ob 17.00).

Tudi letos odliÄ?ne Rusalke

V letoĹĄnji sezoni so se v sekciji za sinhrono plavanje odloÄ?ili, da izpeljejo 5. drĹžavno prvenstvo (DP) v dveh loÄ?enih terminih.

Prvi del – tekmovanje v obveznih prvinah – je potekalo v nedeljo, 18. marca, na olimpijskem bazenu v Kranju. Po tehniÄ?nem delu tekmovanja smo bili v Velenju bogatejĹĄi za dva naziva prvakinj: pri kategoriji deklic ga je osvojila Tinkara Maher in pri mlajĹĄih mladinkah Ĺ˝iva MatjaĹž, ter dva naziva podprvakinj: pri mlajĹĄih mladinkah Pija Lesnjak in starejĹĄih mladinkah Tia Marija Delopst. Tik za kolajnami, na sicer odliÄ?nem 4. mestu, so pristale Petra Drev pri starejĹĄih mladinkah in Hana BritovĹĄek pri mlajĹĄih mladinkah ter Kaja PeÄ?nik pri deklicah.

To soboto pa so se najboljĹĄe slovenske sinhrone plavalke zbrale na bazenu Fakultete za ĹĄport Ljubljana in se pomerile v drugem delu letoĹĄnjega DP v prostih sestavah. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah

(solo, duet in kombinirana sestava). Gledalci so lahko obÄ?udovali izjemne predstave vseh ÂťsinhronkÂŤ, ĹĄe posebej pa naĹĄih Rusalk, ki so se vrnile domov s 13 medaljami (4 zlatimi, 4 srebrnimi in 5 bronastimi). S ĹĄtirimi kolajnami, pridobljenimi v obveznih prvinah, so skoraj izenaÄ?ile lansko, neverjetno uspeĹĄno udeleĹžbo na DP. Ĺ tevilo odliÄ?ij je ostalo enako (17), le ena zlata je ÂťpostalaÂŤ bron. Glede na vse hujĹĄo konkurenco je rezultat naĹĄih plavalk verjetno ĹĄe bolj izjemen.

Nosilke kolajn v tekmovanju prostih sestav so: mlajĹĄa mladinka: Ĺ˝iva MatjaĹž 2 x zlata (solo, duo) in 1x srebrna (kombo), deklice: Tinkara Maher 2 x zlata (solo, duo), mlajĹĄe mladinke: Pija Lesnjak 1 x zlata (duo) 2 x srebrna (solo, kombo), deklice: - Kaja PeÄ?nik 1 x zlata (duo), starejĹĄe mladinke: Pia Katarina KremĹžar 2 x srebrna (duo, kombo) in 1 x bronasta (solo), starejĹĄe mladinke: Tia Marija Delopst 2 x srebrna (duo, kombo),

mlajĹĄe mladinke: Hana BritovĹĄek 1 x srebrna (kombo) 1 x bronasta (solo), mlajĹĄe mladinke: Neja BritovĹĄek 1 x srebrna (duo) 1 x bronasta (kombo), mlajĹĄe mladinke: Brina KovaÄ? 1 x srebrna (duo) 1 x bronasta (kombo), starejĹĄe mladinke: Petra Drev 1 x srebrna (kombo), deklice: NuĹĄa Stojko 1 x bronasta (duo), deklice: Mia Srebotnik Stanko 1 x bronasta (duo), mlajĹĄe mladinke: Zala Kuhar 1 x bronasta (duo), mlajĹĄe mladinke: Zarja Car 1 x bronasta (duo), mlajĹĄe mladinke: Vika GolÄ?er 1 x bronasta (kombo) in mlajĹĄe mladinke: Nika KaÄ?iÄ?nik 1 x bronasta (kombo).

Bogato bero odliÄ?ij so dopolnila tudi odliÄ?na, a nehvaleĹžna 4. mesta: Lara Govek (solo – mlajĹĄe mladinke), Ota MladenoviÄ? (solo – deklice) in duet mlajĹĄih mladink: Vika GolÄ?er ter Nika KaÄ?iÄ?nik. ÄŒestitke za nastop in trdo delo si seveda zasluĹžijo tudi vse ostađ&#x;”˛ le Rusalke.

MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 20. 4. 2018, OB 18. URI MODNA REVIJA ZA NAJMLAJĹ E SOBOTA, 21. 4. 2018, OB 11. URI

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

12. aprila 2018

"To ni veÄ? motoĹžegen, ampak konkreten motozbor"

Pedantnost in razsodnost motoristov

Na 11. blagoslovu motorjev v Ĺ martnem ob Paki veÄ? kot 1000 udeleĹžencev iz domovine in tujine – Po ĹĄtevilu udeleĹžencev tretji najveÄ?ji tovrstni dogodek v drĹžavi in drugi v lokalni skupnosti Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 8. aprila – Minulo nedeljo se je po letu dni v Ĺ martnem ob Paki znova ĹĄiril vonj po bencinskih hlapih in izpuĹĄnih plinih. ÄŒlani domaÄ?ega moto kluba Packenstein so namreÄ? pripravili Ĺže 11. blagoslov motorjev, ki ga je tudi tokrat opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan Dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret, udeleĹžili pa so se ga motoristi od blizu in daleÄ?. ÂťVsako leto nas je veÄ?. To ni veÄ? motoĹžegen, ampak zelo konkreten motozbor,ÂŤ je komentiral pogled na zbrane pri ĹĄmarĹĄkem Mladinskem centru in v njegovi ĹĄirĹĄi okolici predsednik domaÄ?ega moto kluba PakenjĹĄtanj Peter PodgorĹĄek Ferek. Po njegovi oceni se je blagoslova, ki so ga tudi letos popestrili s panoramsko voĹžnjo, moto igrami, rock koncertom, sreÄ?elovom, udeleĹžilo krepko Ä?ez 1000 ljudi z blizu 800 motorji. Po vpisnem seznamu so priĹĄli iz blizu ĹĄtiridesetih moto klubov iz Slovenije ter iz Avstrije, sosednje HrvaĹĄke, Bosne in Hercegovine, od najdlje pa so bili Ä?lani moto kluba iz Srbije. Po ĹĄtevilu udeleĹžencev, pravi PodgorĹĄek, je ĹĄmarĹĄki motozbor tretji najveÄ?ji tovrstni dogodek v dr-

Adil Huselja varnostno ogledalo

Tudi letoĹĄnji blagoslov je privabil v Ĺ martno ob Paki veÄ? kot 1000 obiskovalcev s pribliĹžno 800 motorji.

Ĺžavi (pred njim sta motozbora v Mirni PeÄ?i ter v Novi Ĺ tifti na Dolenjskem) ter drugi najveÄ?ji dogodek v lokalni skupnosti. ÄŒlani Moto kluba PakenjĹĄtanj iz Ĺ martnega ob Paki poleg omenjene prireditve za letos naÄ?rtujejo ĹĄe prvomajski izlet, udeleĹžbo na ĹĄe preostalih motozborih po Sloveniji, v poletnih mesecih bodo sodelovali na dveh veÄ?jih festivalih, na evropskem projektu v sosednji Avstriji. Sezono bodo konÄ?ali s klubskim dogod-

kom Moto martinovanje oktobra. Zagotovo se bodo tudi letos vkljuÄ?ili v dejavnosti v domaÄ?em okolju in ĹĄirĹĄe, ostali pomemben igralec na sceni Moto zveze Slovenije, sodelovali bodo ĹĄe v kakĹĄni humanitarni akciji ter pri izvedbi kolesarskih izpitov za osnovnoĹĄolce v Zgornji Savinjski dolini. Kako pa bodo poskrbeli za varnost? ÂťZanjo je v prvi vrsti odgovoren vsak sam. Moto zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav organizirata kar nekaj

delavnic varne voĹžnje. Statistika kaĹže, da ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom pada, a dokler ne bo nobene Ĺžrtve veÄ?, tako dolgo ne moremo biti s tem zadovoljni. Kot zanimivost naj povem, da je med ponesreÄ?enci najveÄ? motoristov, ki niso Ä?lani kluba ali kakĹĄne druge oblike organiziranosti motoristov. ÄŒlani klubov namreÄ? veljamo za bolj preudarne voznike,ÂŤ je ĹĄe dejal Peter PodgorĹĄek – Ferek. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Vlom v skladiĹĄÄ?ne prostore Mozirje, 4. aprila – V BoÄ?ni, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, je neznani storilec vlomil v skladiĹĄÄ?ne prostore trgovine in ukradel veÄ? zavojev cigaret.

Voznica ostala brez avta Velenje, 4. aprila – V sredo so policisti v Velenju zasegli osebno vozilo 24-letni voznici, ki je vozila brez veljavnega vozniťkega dovoljenja.

Rudar se je laĹžje poĹĄkodoval Velenje, 6. aprila – Policiste so v petek obvestili o delovni nesreÄ?i na Premogovniku.

V njej se je pri delu laĹžje poĹĄkodoval rudar.

Vlomilca brez plena Velenje, 6. aprila – V KavÄ?ah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo. Vlomilec je vanjo priĹĄel skozi vrata. Odnesel ni niÄ?esar, povzroÄ?il pa za 300 evrov gmotne ĹĄkode.

Dan za tem, v soboto, je bilo vlomljeno v

gostinski lokal na KoroĹĄki cesti. Vlomilec je prebrskal predale, oÄ?itno pa ni naĹĄel tistega, kar je iskal, tako da tudi ta ni odnesel niÄ?esar.

Kdo dviguje denar?

Velenje, 6. aprila – VelenjÄ?an je v petek policistom naznanil, da je nekdo z njegovega banÄ?nega raÄ?una izvedel veÄ? neavtoriziranih dvigov denarja. Kdo, bodo skuĹĄali ugotoviti.

Pesek lahko spodnese Velenje, 7. aprila – V soboto so v Zdravstvenem domu v Velenju oskrbeli motorista. Ta je, ko se je z motorjem ustavil, stopil na pesek. Spodrsnilo mu je. Posledica sta bila padec ter lahka telesna poťkodba.

Otroci s kajenjem povzroÄ?ili poĹžar Ĺ oĹĄtanj, 7. aprila – OtroĹĄka nepremiĹĄljenost s kajenjem bi se v Ĺ oĹĄtanju lahko konÄ?ala drugaÄ?e, kot se je, a je bila sreÄ?a na njihovi strani. V soboto popoldan je zaradi tega pri-

ĹĄlo do poĹžara na stanovanjski hiĹĄi. PoĹžar so pogasili gasilci, otroci pa so se pred ognjem sami reĹĄili iz hiĹĄe, tako da ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan. Nastala je gmotna ĹĄkoda okoli 1.000 evrov.

NasilniĹĄtvo na Ĺ landrovi Velenje, 8. aprila – V nedeljo je na vrtu na Ĺ landrovi cesti brezdomec brcnil obÄ?anko, jo prijel za roko in zvlekel na cesto, pri Ä?emer je v roki drĹžal betonski kvader. Policisti so zbrali vsa potrebna obvestila in napisali kazensko ovadbo.

Kolesa (Şe) izginjajo Velenje, 8. aprila – S toplejťimi dnevi so oŞiveli tudi kolesarji. Žal pa tudi tatovi koles. V Šaleku je nekdo ukradel kolo, vredno 300 evrov. Za kradljivcem se v teh dneh ozirajo policisti.

Pri tem pa opaĹžajo ĹĄe nekaj. To, da veliko mladoletnih kolesarjev vozi brez Ä?elad, da smer voĹžnje upoĹĄteva le malokdo in da vsak vsak drugi kolesar med voĹžnjo uporablja mobilni telefon.

Nikar ne poÄ?nite tega! Varneje bo.

Iz POLICISTOVE beleŞke Župan naťel denarnico

Sprehajala se je gola

Mladostnika sta se stepla

Velenje, 6. aprila – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje je med Ä?istilno akcijo naĹĄel denarnico. IzroÄ?il jo je policistom, ti pa so jo vrnili lastniku.

Velenje, 6. aprila – V petek se je stanovalka gola sprehajala v enem od blokov na Kardeljevem trgu. Policisti so jo opozorili, da to ni primerno.

Motil jo je dim

Prepovedali so mu pribliĹževanje

Šoťtanj, 7. aprila – Nogomet je bil kriv, da sta se v soboto v Gaberkah stepla mladoletnika. V pretepu je bil eden laŞje poťkodovan. Policisti bodo o dogodku obvestili center za socialno delo.

Velenje, 6. aprila – V petek je obÄ?anko (z)motil dim, ki ga je s kurjenjem odpadnega vejevja pri spomladanskem Ä?iĹĄÄ?enju na Efenkovi povzroÄ?al obÄ?an. Policisti so si zadevo ogledali, ugotovili pa, da obÄ?an ni pri tem storil nobenega prekrĹĄka.

Zadnji vikend je minil v znamenju sonca in prijetnih spomladanskih temperatur. S soncem obsijane ceste so zvabile ĹĄtevilne motoriste na prvo spomladansko voĹžnjo.

Drugi pa so prvi Âťta praviÂŤ spomladanski vikend izkoristili za skupinske voĹžnje in prva motoristiÄ?na sreÄ?anja z uradnimi in neuradnimi blagoslovi motoristov in motorjev. Sezona je odprta in na cestah bo iz dneva v dan veÄ? motoristov, ki bodo po zimskem poÄ?itku ponovno v sedlu. ZaÄ?etno obdobje motoristiÄ?ne sezone je za motoriste najbolj nevarno in tega se zavedajo tako v Policiji kot pristojnih institucijah, pa tudi v motoristiÄ?nih zdruĹženjih in druĹĄtvih. Razlogov je veÄ? in od zaÄ?etnega obdobja je odvisna tudi policijska statistika na koncu leta.

Prva okoliĹĄÄ?ina, katere motoristi ne bi smeli prezreti, je trenutno stanje voziĹĄÄ?a, ne glede, ali govorimo o mestnih ulicah, lokalnih, regionalnih ali avtocestah. Na veÄ?ini mestnih ulic pa tudi lokalnih in regionalnih cest je kljub prvemu spomladanskemu Ä?iĹĄÄ?enju ĹĄe veliko prahu in umazanije. Na cestah je (ĹĄe vedno) tudi veliko peska, ki je skorajda smrtni sovraĹžnik motoristov, saj bistveno vpliva na stabilnost motoristov in kolesarjev pri voĹžnji, zavijanju in zaviranju.

Druga nevarnost, ki poleg peska preĹži na motoriste, je posledica zadnje zime, saj so marsikje nastale poĹĄkodbe voziĹĄÄ?a in se kaĹžejo kot razpoke, luknje in udarne jame, ki so nevarne ne zgolj za motoriste, ampak vse voznike motornih vozil, pa tudi kolesarje. Dokler jih vzdrĹževalci cest ne uredijo v celoti, moramo biti prav vsi pozorni nanje.

Dodatna, tretja okoliĹĄÄ?ina, povezana z voziĹĄÄ?em, je temperatura.

Kljub sonÄ?nim Ĺžarkom, ĹĄe zlasti v noÄ?nih in jutranjih urah, voziĹĄÄ?e ni najbolj ogreto, kar pomeni, da se pnevmatike ne segrejejo dovolj in tako ne zagotavljajo uÄ?inkovitega oprijema voziĹĄÄ?a. Za voziĹĄÄ?e bodo poskrbeli vzdrĹževalci, motoristi pa morajo biti previdni in pozorni pri voĹžnji z doslednim prilagajanjem hitrosti voĹžnje glede na prometno signalizacijo in konfiguracijo ceste. Ĺ˝al, a najpogostejĹĄi vzrok prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi motoristi, je ĹĄe vedno neprilagojena oziroma neprimerna hitrost.

Toda preden se motoristi s svojimi jeklenimi konjiÄ?ki zapeljejo na cesto, bi morali poskrbeti ĹĄe za ostali del pripravljalnih aktivnosti in ukrepov.

Za varno voĹžnjo motoristov je kljuÄ?nega pomena tehniÄ?na brezhibnost motornega kolesa. Nekateri motoristi so pedantni in po zakljuÄ?ku sezone opravijo zakljuÄ?ni pregled in motorno kolo pripravijo na zimski poÄ?itek. Enako storijo tudi pred zaÄ?etkom nove sezone. Pri pregledu je treba biti pozoren na znake morebitnega puĹĄÄ?anja olja v motorju, diferencialu ali sklopki, hladilne tekoÄ?ine. Pregledati je treba tudi stanje pnevmatik, starost oziroma morebitne poĹĄkodbe, profil in tlak v njih. Svetlobne naprave oziroma luÄ?i so kljuÄ?nega pomena, saj omogoÄ?ajo, da imajo motoristi osvetljeno voziĹĄÄ?e in da so hkrati tudi vidni. Tisti, ki niso najbolj veĹĄÄ?i in nimajo tehniÄ?nega znanja, je tovrstne preglede smotrno zaupati mehanikom v pooblaĹĄÄ?enih servisih in delavnicah.

Na varnost motoristov vpliva tudi uporaba Ä?elade in ostale zaĹĄÄ?itne in varovalne opreme, ki v primeru padca oziroma prometne nesreÄ?e zagotavlja veÄ? varnosti in prepreÄ?uje hujĹĄe telesne poĹĄkodbe. Na zaÄ?etku sezone je za veÄ?ino motoristov problematiÄ?na tudi motoristiÄ?na kondicija, ki se izgubi v zimskih mesecih. Zato policisti in inĹĄtruktorji varne voĹžnje motoristom priporoÄ?ajo, da na zaÄ?etku sezone izbirajo krajĹĄe voĹžnje, v primeru daljĹĄih pa, da si privoĹĄÄ?ijo odmore in po potrebi tudi razgibavanje. DolgotrajnejĹĄe sedenje na motornem kolesu namreÄ? ustvarja boleÄ?ine in mravljinÄ?enje v rokah, nogah in predelu zadnjice, kar lahko v primerih, ko je treba sunkovito in pravilno odreagirati, onemogoÄ?i ali vsaj upoÄ?asni ustrezno reagiranje. ÄŒe bodo priprave na motoristiÄ?no sezono natanÄ?ne, voĹžnja pa previdna in razsodna, bo na koncu leta tudi policijska statistika bolj ugodna. SreÄ?no!

Ĺ oĹĄtanj, 6. aprila – V Ĺ oĹĄtanju so policisti zaradi nasilja nad sinom in bivĹĄo Ĺženo pridrĹžali oÄ?eta in bivĹĄega moĹža. Izrekli so mu tudi ukrep prepoved pribliĹževanja.

Pri sosedih zahteval pijaÄ?o Velenje, 8. aprila – V nedeljo so policisti obÄ?anu na PaĹĄkem Kozjaku napisali plaÄ?ilni nalog, ker je vinjen pri sosedih zahteval pijaÄ?o.

đ&#x;”˛

Motoristi, previdno na pot Z lepĹĄimi dnevi prihajajo na naĹĄe ceste tudi motoristi, ki postajajo vse pogostejĹĄi udeleĹženci v cestnem prometu. Lani je bilo v Sloveniji registriranih skupno nekaj veÄ? kot 117.000 enoslednih motornih vozil (od tega 56.353 motornih koles, 59.963 mopedov ter 1.431 trikoles), kar je 21 % veÄ? registriranih enoslednih motornih vozil v primerjavi z letom poprej oziroma za 51 % veÄ? kot pred 10 leti.

Motoristi Ĺže tako sodijo med ranljivejĹĄe skupine udeleĹžencev v prometu, ob teh ĹĄtevilkah pa se poveÄ?uje tudi ĹĄtevilo ogroĹženih.

Lanoi (2017) se je na slovenskih cestah pripe-

tilo 1094 prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo voznikov enoslednih motornih vozil, to je 20 odstotkov veÄ? kot leta 2016. Od tega je bilo 29 smrtnih Ĺžrtev, 25 motoristov in 4 mopedisti, kar je 21 odstotkov veÄ? kot leto poprej. Med huje telesno poĹĄkodovanimi se je deleĹž poveÄ?al za 16 odstotkov (iz 176 na 204), ĹĄtevilo laĹžje telesno poĹĄkodovanih pa za 19 odstotkov (iz 520 na 618). Najbolj izpostavljena starostna kategorija v preteklem letu so bili vozniki med 45. in 54. letom. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

12. aprila 2018

23

Ĺ oĹĄtanjÄ?anka na Ä?elu tabornikov Eva Bolha prva Ĺženska naÄ?elnica pri tabornikih v Sloveniji – Funkcija ji je v Ä?ast in odgovornost Mojca Ĺ truc

Eva Bolha je mlada arheologinja, ki Ĺživi in dela v Ljubljani. Je prva Ĺženska, ki je zasedla mesto naÄ?elnice Zveze tabornikov Slovenije.

In je ÂťnaĹĄaÂŤ – izvira iz Ĺ oĹĄtanja, kamor se ĹĄe vedno rada vraÄ?a.

Za naÄ?elnico Zveze tabornikov Slovenije je bila izvoljena marca, njena nova funkcija pa pomeni, da operativno vodi organizacijo slovenskih tabornikov oziroma, ÂťÄ?e naredimo vzporednico z vlado, bi lahko rekli, da sem predsednica vlade,ÂŤ je bila slikovita Eva. Kot je povedala, je imenovanje na to mesto zanjo velika Ä?ast in tudi velika odgovornost.

Bolhova se spominja, da se je do danaĹĄnjega poloĹžaja povzpela postopoma. ÂťLeta 2014 sem bila vodja svetovnega mladinskega foruma tabornikov na Rogli. Takrat sem spoznala mnoge iz mednarodnega kroga taborniĹĄtva, nato pa sem naslednje leto kandidirala na skupĹĄÄ?ini za naÄ?elnico za mednarodno dejavnost,ÂŤ pojasnjuje Eva in dodaja, da je usposabljanje za to mesto opravljala v zadnjih treh letih, letos pa prevzela naÄ?elniĹĄtvo, Âťkar je ĹĄe stopniÄ?ko viĹĄjeÂŤ.

Evi se zdi pomembno, da tisti, ki zaseda funkcijo naÄ?elnika Zveze tabornikov Slovenije, to delo opravlja dobro. ÂťMoja odgovornost je, da v prihodnjih treh letih izvedemo program in cilje, ki smo si jih zastavili,ÂŤ je povedala in razloĹžila, da je v izvrĹĄnem odboru ĹĄe pet naÄ?elnikov, ki skrbijo vsak za svoje podroÄ?je. ÂťKonkretno je moja glavna naloga, da jih koordiniram, vodim, pa tudi, da skrbim za reĹĄitev kakĹĄnih izzivov vmes,ÂŤ je ĹĄe dejala Bolhova. S sodelovanjem v zvezi, v kateri je naÄ?elnica, je izjemno zadovoljna.

ÂťMandat, ki se je pravkar konÄ?al, je vodila izredna ekipa. Delovanje tabornikov so dvignili na visoko raven. Mislim pa, da je tudi nedavno izvoljena ekipa enako kvalitetna, in verjamem, da bomo tudi mi uspeĹĄni,ÂŤ je ĹĄe dodala Eva. Sama se je tabornikom prviÄ? pridruĹžila v prvem razredu osnovne ĹĄole. ÂťJe pa taborniĹĄtvo v naĹĄi druĹžini doma. Oba starĹĄa sta

Eva Bolha se pri tabornikih vidi za vse Ĺživljenje. Foto: MaruĹĄa FerjanÄ?iÄ?

bila tabornika in tudi z bratom sva hitro vedela, da bova zraven,ÂŤ pripoveduje naÄ?elnica Zveze tabornikov Slovenije. Pravi, da se z veseljem v srcu spominja pomladovanj, zimovanj, taborjenj, taborniĹĄkih sestankov, ljubezenskih iskric ter drugih dogodivĹĄÄ?in,

Oven od 21. 3. do 20. 4.

ki so ji prav v druĹžbi tabornikov zarisale najlepĹĄe spomine na otroĹĄtvo. Eva je ob koncu osnovne ĹĄole opravila vodniĹĄki izpit in postala vodnica ter sÄ?asoma sprejela tudi druge obveznosti in odgovornosti znotraj rodu Pusti grad Ĺ oĹĄtanj. Svoje obveznosti v naĹĄi dolini je predala ĹĄele pred dobrim letom in pol, ko sta rod prevzela dva fanta, ki po oceni sedanje naÄ?elnice ÂťodliÄ?no delataÂŤ.

Tudi delo Eve Bolha je seveda odliÄ?no, saj se je prav z njim povzpela do mesta naÄ?elnice, katere zveza zdruĹžuje okrog tisoÄ? prostovoljcev in skoraj osem tisoÄ? Ä?lanov po vsej drĹžavi. Kot pravi Eva, ima zaradi nove funkcije povpreÄ?no uro obveznosti na dan – seveda pa pridejo kakĹĄni tedni, ko je bolj napeto, in tudi tedni, ko je dela manj. ÂťNe vem, od kod mi energija. Verjetno pa je najpomembneje, da sam pri sebi razmisliĹĄ, zakaj nekaj poÄ?neĹĄ. In Ä?e najdeĹĄ v prostovoljski vlogi izziv in motivacijo, potem boĹĄ vedno naĹĄel tudi dodatne pol ure za udeleĹžbo na dogodkih, za pripravo gradiva, za kar koli je paÄ? potrebno,ÂŤ razmiĹĄlja Eva. Vlogo naÄ?elnice je prevzela za tri leta. ÄŒe bi si Ĺželela, bi lahko po izteku mandata znova kandidirala, a trenutno razmiĹĄlja, da se Ĺživljenjski cikel v tako aktivni vlogi vsakomur tudi izteÄ?e. ÂťA nikoli ne reci nikoli,ÂŤ dodaja previdno. Poudarja ĹĄe, da se pri tabornikih gotovo vidi vse Ĺživljenje. ÂťMi pravimo: enkrat tabornik – vedno tabornik. Gre za vrednote in naÄ?in Ĺživljenja in to prav gotovo vedno nosimo s seboj,ÂŤ zakljuÄ?i nova naÄ?elnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄka gasilska zveza ima moÄ?an podmladek Na 25. zboru mladih Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline se je zbralo veÄ? kot 70 mladih gasilcev in njihovih mentorjev – Na kvizu gasilske mladine so pokazali veliko znanja Tina Felicijan

Preteklo leto je bilo za podmladek Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline pestro in delovno, saj je mladinska komisija izvedla veÄ? kot 20 razliÄ?nih aktivnosti. Med drugim se je veÄ? kot 70 otrok z mentorji udeleĹžilo pohoda na Goro Oljko – zdrav duh v zdravem telesu je namreÄ? za gasilce ĹĄe kako pomemben. Spomladi so se mlajĹĄi gasilci druĹžili na tekmovanjih za pokale KS TopolĹĄica, mesta Velenje in v sklopu Pikinega festivala za zlato Piko, v Ĺ martnem ob Paki pa na memorialnem tekmovanju. UdeleĹžili so se tudi petih gasilskih tekmovanj na ravni ĹĄaleĹĄke gasilske zveze in SaĹĄa regije, ĹĄest ekip pa se je uvrstilo na drĹžavno mladinsko tekmovanje, ki bo septembra letos v Gornji Radgoni.

Mladi so svoje znanje preizkuĹĄali tudi na tekmovanjih iz orientacije in na kvizih, tako z regijskih kot z drĹžavnih tekmovanj pa so se vedno vraÄ?ali s pokali in medaljami. Jeseni se je 28 mladih gasilcev udeleĹžilo tudi izobraĹževanja za zlato preventivno znaÄ?ko PrepreÄ?ujemo poĹžare.

Nekaj preizkusov znanja pa so mladi gasilke in gasilci Ĺže opravili tudi letos. Na februarskem kvizu gasilske mladine GZĹ D, ki ga je pripravilo PGD Velenje, je sodelovalo 38 ekip, tekmovale pa so v treh razliÄ?nih kategorijah – teoretiÄ?nem znanju iz ga-

ÄŒe boste iskreni, teĹžav sploh ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v svoji glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moÄ?i in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Ni dvakrat za reÄ?i, da bo zaostanek vsak dan veÄ?ji, a kaj ko si ne boste znali pomagati. Ko boste sami sebi priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti, bo vse laĹžje. Potem vam tudi ne bo veÄ? teĹžko prositi za pomoÄ?. Pomlad bo letos prinesla tudi veÄ?jo Ĺželjo po ljubezni in Ĺživljenju v dvoje. A boste morali prej malo spustiti visoke kriterije.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste ĹĄe dolgo klicali v spomin.

Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zgodil se bo ob koncu tedna. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no. Razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda bo partner malo Ä?udno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Poskrbite, da ga hitro pomirite in mu pokaĹžite, koliko vam pomeni. Pri delu vas bodo pohvalili le, Ä?e boste sami tako Ĺželeli. K temu jih bo treba spodbuditi. Tokrat vam bo dovolj Ĺže dejstvo, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Veseli se naslednjih aprilskih dni, sploh konca tedna, ko imate prav posebne naÄ?rte. S pomladjo bo za vas priĹĄel tudi Ä?as sanjarjenja. Upali boste, da se bodo Ä?asi vendarle spremenili in da bo tudi v vaĹĄi druĹžini spet veÄ? optimizma. Ĺ e prej vas Ä?aka spoznanje, da vam zadnje Ä?ase nekatere stvari res ne gredo na roko. Zelo verjetno je, da boste, ko boste spoznali, da se je nekdo moÄ?no obrnil proti vam, precej jezni. NajveÄ? teĹžav boste imeli zaradi finanÄ?nih teĹžav. Izhod boste naĹĄli le, Ä?e zmanjĹĄate Ĺželje in zaÄ?nete voditi toÄ?en dnevnik porabe denarja.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒeprav le redko pokaĹžete, Ä?e Ä?utite strah pred dogodki, ki jih navrĹže Ĺživljenje, tokrat ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. Tudi vaĹĄ nasmeh bo bolj grenak. A le do ponedeljka. Potem boste zavedno naredili nekaj, za kar nikoli doslej niste zbrali dovolj poguma. Dejanje bo prav osveĹžujoÄ?e, pa Ä?eprav boste z njim presenetili tudi najbliĹžje. Pozabite na to, kaj mislijo drugi, sploh, ker boste tokrat breme svojih odloÄ?itev nosili Ä?isto sami. Prijatelj vas bo spravil v precej Ä?udno situacijo. Najprej mu boste zamerili, a mu boste Ĺže kmalu zelo hvaleĹžni.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Pomlad na vas vpliva odliÄ?no. Prav Ä?utite, da se vam vraÄ?a stara energija, z njo pa tudi volja do Ĺživljenja in dela. Pametno bo tudi, Ä?e boste v sluĹžbi enostavno poÄ?akali na razplet dogodkov, v njih pa ne boste sodelovali. To, kar se trenutno dogaja, ni vaĹĄ boj. ÄŒe pa se sodelavcem, ki si Ĺželijo izboriti boljĹĄi poloĹžaj, ne bo izĹĄlo, bo nehote postal. Dogodki preteklih tednov se bodo ĹĄe nekaj dni vlekli za vami. Spremenite nekaj kratkoroÄ?nih naÄ?rtov, pa ne boste veÄ? slabe volje. ÄŒe bo pomagalo, se potolaĹžite s kakĹĄnim nakupom, a ne za druĹžino, naj bo kupljeno namenjeno le vam. Ne laĹžite si, da ne zmorete. Ker to res ne drĹži.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Ne, tudi letos ji ne boste uĹĄli. Pomladna utrujenost se bo prebudila prav v teh dneh. Veseli boste vsakega lepega aprilskega dneva, vsakega sonÄ?nega Ĺžarka, a prave energije ne boste imeli. Poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo.

Saj veste, da ljudi, ki se kislo drĹžijo, nihÄ?e nima rad v svoji bliĹžini. In vi se v teh dneh ne boste prav pogosto smejali. Velikokrat pomaga, Ä?e na svet gledamo s pozitivnimi oÄ?mi. ÄŒe ste doslej mislili, da gre le za rek, ki ne drĹži, boste v naslednjih dneh spoznali, da ste se motili. Za to bo poskrbel partner.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Stres je postal vaĹĄ vsakdanji spremljevalec, saj se nepredvidljivi dogodki kar vrstijo. Vse dobre zaobljube, ki ste si jih dali Ĺže pred Ä?asom, so Ĺžal skopnele. Tudi tista, da boste sami veÄ? naredili za svoje dobro poÄ?utje. V teh dneh, ko boste imeli bistveno manj obveznosti kot v preteklih tednih, lahko zaÄ?nete. Partner vam bo stal ob strani, celo pridruĹžil se vam bo, saj tudi sam Ä?uti divji tempo Ĺživljenja, ki sta ga Ĺživela kar nekaj tednov. ÄŒe vama uspe vsaj za nekaj dni od doma, bosta naredila najveÄ?, kar lahko.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Po precej razburkanem ljubezenskem preobratu, ki vas je Ä?ez noÄ? postavil na realna tla, se bo vaĹĄe poÄ?utje zaÄ?elo popravljati. Zdelo se bo, da se boste trdno drĹžali odloÄ?itve, da povsem prekinete s preteklostjo. Tudi zato, ker ste to, kar se vam je dogajalo na Ä?ustvenem podroÄ?ju, Ĺže Ä?utili na zdravju. Ker se Ĺželje za prihodnost pri vas pojavljajo cikliÄ?no, uresniÄ?ujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti naÄ?rt. Drugo vpraĹĄanje pa je, ali se ga boste drĹžali. Hormoni vam zadnje Ä?ase precej nagajajo, vÄ?asih ĹĄe sami ne razumete svojih dejanj.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Jezni boste na vse okoli sebe, najbolj pa na partnerja. Po vaĹĄem dela vse narobe. Ĺ˝al se tokrat motite, saj se ne znate vĹživeti v njegovo trenutno Ĺživljenjsko situacijo. ÄŒe bi mu pomagali, bi se spet povezala. ÄŒe ga boste zato, ker veliko dela, kaznovali z molkom, pa se bo vajina ljubezen hitro hladila. Ponudba za posel, ki jo boste dobili v teh dneh, bo zelo mamljiva. Preden podpiĹĄete pogodbo, dobro premislite. MoÄ?no bo namreÄ? vplivala tudi na vaĹĄ prosti Ä?as. Si res Ĺželite, da bo morali spet cele dneve gledati na uro?

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vse toplejĹĄi in daljĹĄi pomladni dnevi vam bodo v teh dneh odprli oÄ?i. Nimate veÄ? Ä?asa Ä?akati, da drugi vse postorijo namesto vas. ÄŒe se ne boste prikljuÄ?ili toku, vas bodo izloÄ?ili. To bo pomenilo tudi manj denarja in slabĹĄo prihodnost. To vam je vse bolj jasno. Ko boste vse ĹĄe enkrat dobro premislili, se zna izkazati, da je bilo oklevanje tokrat dobro. Ugotovili pa boste, da vas obkroĹža zelo malo ljudi, ki jim resniÄ?no lahko zaupate. Ĺ˝e tako ste postali ljudomrzneĹž, po tem spoznanju boste krog prijateljev ĹĄe skrÄ?ili. Najbolj boste lahko zaupali partnerju.

silske zgodovine, v prvi pomoÄ?i in poĹžarni preventivi, pri praktiÄ?nih vajah pa so morale izkazati spretnosti vezanja vozlov in navezovanja orodij, razvijanja cevi, metanja vrvice in spajanja cevi na trojak ali roÄ?nik ter dobro poznavanje gasilnikov, gasilskega orodja in vrst poĹžarov. Najbolje so se odrezale ekipe iz PGD Lokovica, PGD Ĺ kale, PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto in PGD Velenje, ki so se uvrstile na regijski kviz. Na regijskem kvizu pa so se najbolj izkazali pionirji PGD Lokovica, dve ekipi mladincev PGD Lokovica ter gasilci pripravniki PGD Velenje in PGD Lokovica. Ti

Po petih letih skrbnega in prizadevnega dela je Mateja Tepej, ki je gasilka Ĺže 30 let, predala vodstvo Mladinske komisije GZĹ D Petri BorovĹĄek iz PGD Gaberke. ÂťZ ekipo mladinske komisije smo se ves Ä?as trudili delati za mlade in mislim, da smo bili pri tem bili uspeĹĄni. Dobre rezultate smo dosegali tudi na drĹžavni ravni, najbolj pa me veseli, da smo se druĹžili tudi v netekmovalnem duhu. Ne le da se pripravljamo na tekmovanja, organiziramo tudi taborjenja, letovanja, pohode,ÂŤ je povedala dosedanja predsednica in dodala, da imajo mladi gasilci veliko priloĹžnosti za spoznavanje novih prijateljev ter pridobivanje novih znanj in izkuĹĄenj. so SAĹ A regijo zastopali na drĹžavnem kvizu gasilske mladine, ki je 17. marca potekal v Trbovljah. Ekipa gasilcev pripravni-

kov PGD Lokovica pa se je ponovno izvrstno izkazala in se domov vrnila z naslovom drĹžavnih đ&#x;”˛ prvakov.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ste eden tistih, ki bi se moral te dni smejati na vsa usta. Zadnje Ä?ase se vam namreÄ? uresniÄ?ujejo vse sanje in Ĺželje. Ljubezensko Ĺživljenje lep Ä?as ni bilo po vaĹĄi meri, sedaj pa je. Partner bo potreboval veliko spodbude in poguma, a ga boste prepriÄ?ali, da je lahko povsem samozavesten. Razvajali ga boste kot Ĺže dolgo ne. Pri delu v naslednjih dneh ne boste najbolj uÄ?inkoviti. Ideje bodo kar vrele iz vas, a volje in energije, da jih spravite v Ĺživljenje, ĹĄe ne boste imeli.

Zdravje? PoÄ?utje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

Zvezde vas bodo v teh dneh imele rade, zato lahko priÄ?akujete uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste ÂťzamoÄ?iliÂŤ. ÄŒutite, da so vam najbliĹžji zelo naklonjeni, a tokrat potrebujete veÄ? od tega. ÄŒeprav se ne boste prav trudili, boste polni Ĺživljenjske energije. V delu boste spet iskali uteho pred Ä?ustvenimi teĹžavami. Takoj, ko se boste lahko predali brezdelju, boste nehote razmiĹĄljali le ĹĄe o tem, kako nezadovoljni ste v partnerski zvezi. Partner Ĺživi mimo vas, vi pa vse bolj mimo njega. Ĺ e je Ä?as, da obrnete tak tok dogodkov. Zanj poskrbite sami.

Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. aprila

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.25 02.15

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.40 09.10 09.50 11.00 15.00 15.35 16.30 17.10 19.10 19.30 20.00 20.55 21.30 23.05 00.10 01.20 03.05 05.20

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja: Velika žeja, ris. Živalski čira čara, ris.

Zlatko Zakladko: Nad Loško dolino Slovenski vodni krog: Blejsko jezero, dok. nan.

Na lepše Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film Dobro jutro Koda, izob. odd.

TV klub: Staretov Molk Manice Halo TV Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, prenos iz Kidričevega Od popka do zobka: Možgani, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvinska preizkušnja: Pri masajskih bojevnikih, dok. ser.

Avtomobilnost Bela ptica v metežu, am. fran. film Slovenska jazz scena: Mednarodni jazz festival Cerkno : Bratko Bibič & The Madleys Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, posnetek iz Kidričevega Zabavni kanal Glasbeni spoti

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 61. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 118. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 154. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 15. del Usodno vino, 2. sez., 9. del Jaz sem Luna, 2. sez., 29. del Padli angel, 1. sez., 119. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 16. del Resnične ljubezni, 1. sez., 155. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 29. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 3. del 23.45 Brez sledu, 5. sez., 7. del 0.40 Downton Abbey, 4. sez., 4. del 1.40 24UR zvečer, ponovitev 2.15 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom 11.00 Pop corn, Stray train 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2561. VTV magazin, regionalni informativni program 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.15 Videostrani, obvestila

Sobota,

13. aprila

Kultura, 0dmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, poročila, vreme Akcent Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Trac, visokotehnološko podjetje Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, poročila, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Hiša žive dediščine Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, poročila, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, poročila, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, serija Info-kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 22.50

12. aprila 2018

12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 23.10 01.10 01.35 02.30

08.50 09.05 09.45 10.30 11.00 11.50 14.40 15.45 16.10 17.10 18.10 18.40 19.05 19.50 20.05 21.45 22.20 22.45 23.45

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.00 0.40 3.05 3.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, poročila, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Vreme Mož, imenovan Konj, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Iz popotne torbe: Sanje Zlatolaska in trije medvedi, lut. predstava Dala bom vse od sebe, kratki dok. film iz Grčije Slovenski vodni krog: Selška Sora, dok. nan.

Prisluhnimo tišini: Slišeči ne sliši gluhega Bleščica, odd. o modi Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Mulčki: Pokvarjen, ris.

Ne zapusti me, francoski film Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje: Niagarski slapovi Nocoj v Palladiumu Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 62. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 119. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 155. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 16. del Usodno vino, 2. sez., 10. del Jaz sem Luna, 2. sez., 30. del Padli angel, 1. sez., 120. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 17. del Resnične ljubezni, 1. sez., 156. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 30. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Trezna odločitev, ameriški film Krožna cesta, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2562. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, Stray train 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

14. aprila

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o večlončnici 07.15 Biba se giba, ris.

07.40 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.00 Vila Mila, ris.

08.10 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.20 Od popka do zobka: Prebavila, odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Armanova skrivnost II., nemška nad.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Volilna pravica 10.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Feri Lainšček 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Mame, slovenska nan.

14.55 Ambienti 15.25 Profil: Richard Falk 15.55 Beseda na A, brit. nad.

17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.50 Živalski čira čara, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.45 Zapuščina, danska nad.

22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Čisto nova zaveza, belg. fran. film 01.20 Profil: Richard Falk 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.05 Info-kanal

6.30 07.00 09.15 09.55 10.55 11.30 12.15 13.25 14.00 14.40 15.15 16.05 16.50 17.50 19.15 19.30 20.00 21.45 22.40 23.15 00.35

6.00 7.00 7.01 7.15 9.25 10.25 10.40 11.40 12.40 12.55 15.05 7.25 7.30 7.55 8.20 8.45 8.50 9.00 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.05 23.45 2.05

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 22.05 22.10 23.40 00.05

10 domačih Najboljše jutro Na lepše Hišica v preriji, am. nad. Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika 10 domačih Prečkanje Islandije; Crossing Iceland, dok. film Zackovo čarovniško popotovanje: Niagarski slapovi Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Istrski maraton, reportaža Japonska kuhinja, jap. nan.

Glasbeni svet Andréja Rieuja: Posvečeno veteranom Hišica v preriji, am. nad.

Mladi levi: Polnost časa, dok. film Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Volilna pravica Umori na podeželju, brit. nan.

Televizijski klub Pot na SP v nogometu Koncert skupine Orlek, 20 let knap'n'rolla Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Čebelica maja, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 26. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 27. del Jaz sem Luna, 2. sez., 28. del TV prodaja Stare sablje, ameriški film Zvezde plešejo elica Maja, ris.

Puhki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki), ris.

Mia in jaz, ris.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija In prišla je Polly, ameriški film Tequila sunrise, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Pireneji Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kaja in čebelice Ustvarjalne iskrice (237) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2563. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

15. aprila

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.05 08.10 08.15 08.20 08.35 08.40 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.55 10.05 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.20 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.50 22.20 23.20 23.55 00.25 01.20

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Tabaluga, ris.

In to je vse!, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem. nan.

Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, poročila, vreme Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Altamira, koprod. film Kino Fokus Poročila ob petih, poročila, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Intervju: Ilinka Todorovski Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Dosje: TV Dnevnik Za lahko noč: R. Wagner - M. Šparemblek: Siegfriedova idila, balet, SNG Opera in balet Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.45 Slovenski vodni krog: Selška Sora, dok. nan.

07.10 Duhovni utrip 07.25 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

07.50 Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp (L. van Beethoven: Simfonija št. 8) 08.20 Ah, te orglice! Mednarodni festival ustnih harmonik, posnetek iz Mokronoga 09.00 Koda, izob. odd.

09.50 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa 10.05 Hišica v preriji, am. nad.

11.10 Japonska kuhinja, jap. nan.

12.10 Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena 13.20 Mrtvec pride po ljubico, TV-priredba gled. predstave Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj 15.00 Zvezdana 15.50 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Spomini Dunaja 16.35 Hišica v preriji, am. nad.

17.35 Status Zero, dok. film 18.30 Z glasbo in s plesom: Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, dok. odd.

21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Ambienti 22.05 Avtomobilnost 22.40 Bleščica, odd. o modi 23.14 Bučke, izmišljene novice 23.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.45 7.50 8.15 8.40 9.05 9.30 9.55 10.55 11.10 12.15 12.30 14.20 16.10 17.10 18.15 18.55 18.58 20.00 22.30 0.15 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Puhki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 29. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 30. del TV prodaja In prišla je Polly, ameriški film Nancy Drew, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Vozniški izpit, angleški film Zapiski o škandalu, angleški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (236) 09.55 Napovedujemo 10.00 2562. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2563. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom 12.00 Koncert skupine The Plut family 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Videospot dneva 18.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

16. aprila

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35

00.20 00.50 01.45

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.30 09.40 10.30 14.05 15.10 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.10 19.15 19.20 19.30 20.00 21.00 21.50 22.45 23.55

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, poročila, vreme Panoptikum: Film in njegove režiserke S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, poročila, vreme Čist zares: Otroška predstava, dok. ser.

Novice Young Village Folk: Andrea in Justina – ko fizioterapet in filologinaja postaneta sicilijanska kmeta Lili in Čarni zaliv: Poletni dan, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Umetni raj Glasbeni večer: L. van Beethoven, Trojni koncert v C-duru (Dejan Bravničar, Ciril Škerjanec, Aci Bertoncelj, Orkester SF in Uroš Lajovic) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Sprehodi v naravo: Pomaranče in limone Aktivatorji: Ptičja perspektiva Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Hvaležni medved, anim. pravljica Vetrnica Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Poljska Oproščen, norveška nad.

Broadchurch (III.), brit. nad.

Ljubezen in spolnost po japonsko, francoska dok. odd.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.25 23.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 63. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 120. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 156. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 17. del Usodno vino, 2. sez., 11. del Jaz sem Luna, 2. sez., 31. del Padli angel, 1. sez., 121. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 18. del Resnične ljubezni, 1. sez., 157. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 31. del Moja boš, 1. sez., 105. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 4. del 23.55 Brez sledu, 5. sez., 8. del 0.50 Downton Abbey, 4. sez., 5. del 1.50 24UR zvečer, ponovitev 2.25 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.10 22.50 22.55 23.55 00.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2563. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Stray train Napovedujemo Aktualno: prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

17. aprila

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris.

15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd.

16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nem. nad.

20.55 Simfonija globine, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Spomini: Zora Konjajev, dok. odd.

02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.20 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00

23.30

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o večlončnici Martina in ptičje strašilo: Sitnost Slovenski vodni krog: Poljanska Sora, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja: Mož na konju, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Pakistan Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Za nosom - skrivni jezik vonja, dok. odd.

Prava ideja Akcent Mejniki zvoka: Ujemi ritem, dok. ser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.05 23.05 23.40 0.35 1.35 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 64. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 121. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 157. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 18. del Usodno vino, 2. sez., 12. del Jaz sem Luna, 2. sez., 32. del Padli angel, 1. sez., 122. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 19. del Resnične ljubezni, 1. sez., 158. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 32. del Moja boš, 2. sez., 1. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 9. del Downton Abbey, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2564. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Soriška planina Dalmatino, pogovor s Tinom Mamićem Vabimo k ogledu Iz glasbenega arhiva VTV: Res Nullius Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.20 08.30 09.10 09.35 10.15 11.00 11.50 14.10 14.55 16.10 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 21.35 22.30

21.15 21.20 22.10 23.10 23.35

18. aprila

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 09.05 09.55 11.00 11.35 14.20 15.10 16.30 17.10 17.50 19.50 20.00 20.00 20.45 21.00 21.55 22.30 23.35 00.40 02.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci Umetni raj Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, poročila, vreme Intervju: Ilinka Todorovski Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, poročila, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Fortunata, it. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Ribič Pepe: Prleška Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Halo TV Ambienti Košarka: liga za prvaka - 9. kolo, Šenčur GGD : Sixt Primorska, prenos iz Šenčurja Žrebanje Lota Na utrip srca Glasba skozi čas: Dunajska klasika, glas. dok. ser.

Letni časi – Pomlad, Mate Bekavac in godalni orkester (A. Piazzolla) Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, am. nad.

Glasbeni spoti Košarka: liga za prvaka - 9. kolo, Šenčur GGD : Sixt Primorska, posnetek iz Šenčurja Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.10 22.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 65. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 122. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 158. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 19. del Usodno vino, 2. sez., 13. del Jaz sem Luna, 2. sez., 33. del Padli angel, 1. sez., 123. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 20. del Resnične ljubezni, 1. sez., 159. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 33. del Moja boš, 2. sez., 2. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 5. del 23.40 Brez sledu, 5. sez., 10. del 0.35 Downton Abbey, 4. sez., 7. del 1.35 24UR zvečer, ponovitev 2.10 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.25 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2564. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Dalmatino, pogovor s Tinom Mamićem Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (238) Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Vrtca Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje Regionalne novice Pop corn, Interceptor Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 25

Ĺ TEGER, ALEĹ : Neverend

VELENJE ÄŒetrtek, 12. april 9.30

od – Odrasli, 821-311.2 – DruĹžbeni romani AleĹĄ Ĺ teger pravi, da so knjige, ki jih pisatelj Ĺželi napisati in knjige, ki jih mora napisati. In Neverend je zagotovo takĹĄna, ki jo je moral napisati. Gre za obseĹžen druĹžbenokritiÄ?en roman, v katerem se glavna junakinja, mlada pisateljica, spopada z osebno krizo. Predvsem zaradi finanÄ?matika Ivana Cankarja je tokrat dobila preobleko za naĹĄe mlajĹĄe bralce. Tako si lahko tudi najmlajĹĄi preko zgodbe o moĹžu s posebno oblikovanimi brki ustvarijo svojo podobo. Ob tem mimogrede spoznajo, kako je Cankar sploh zaÄ?el svojo pisateljsko pot, s kom je v mladosti prijateljeval ter, ob razlagi starĹĄev seveda, zakaj je bila toÄ?no ta skodelica kave tako pomembna.

CANKAR, IVAN: Srce ne pozna malenkosti ne krize sprejme honorarno sluĹžbo vodenja delavnic kreativnega pisanja v zaporu.

Skozi njene dnevniĹĄke zapiske spremljamo precej razgibano notranje dogajanje, hkrati pa na ulicah Ljubljane vre. Shodi, protesti in nezadovoljstvo ljudi naraĹĄÄ?a, saj je dogajanje postavljeno v Ä?as tik pred volitvami. Gre za ĹĄe kako aktualno tematiko nezaupanja oblastem, ki jo doĹživljamo Ĺže nekaj Ä?asa.

KOS, RADA: Iz lonÄ?ka v lonec ml – Mladina, 635 – Vrtnarstvo Knjiga slovenske avtorice Rade Kos nosi podnaslov naravno vrtnarjenje za male in velike. Ob idejah in nasvetih, kako iz malega zraste veliko in obilno, pa natrosi ĹĄe ĹĄtevilne zanimive in Ĺže na prvi pogled slastne recepte. Slikovita knjiga pa ni samo priroÄ?nik za starĹĄe in male vrtnarje, temveÄ? tudi odliÄ?en pripomoÄ?ek za vzgojiteljice v vrtcih in uÄ?iteljice v ĹĄolah, saj ponuja ĹĄe raznovrstne ideje, kako izdelati Ä?isto svoj mini vrtiÄ?ek kar na balkonu ali v manjĹĄih lonÄ?kih.

PODGORĹ EK, MOJICEJA: IVAN in skodelica Ä?rne kave ml – Mladina, C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj Znamenita zbirka Ä?rtic Skodelica kave naĹĄega velikega pesnika, pisatelja in dra-

od – Odrasli, 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza Pri Cankarjevi zaloĹžbi je ob Cankarjevem letu oziroma 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, izĹĄla simpatiÄ?na knjiĹžica. Marjeta Zorec je izbrala misli Ivana Cankarja, in sicer iz sto leposlovnih in drugih spisov ter pisem. Tako je na enem mestu zbrana plejada Cankarjevega razmiĹĄljanja, res da v izjemno skrajĹĄani obliki, a vtis kljub temu pusti. Za pokuĹĄino samo eden izmed ĹĄtevilnih kratkih Cankarjevih misli iz knjige PohujĹĄanje v dolini Ĺ entflorjanski: O, domovina, ti si kakor vlaÄ?uga: kdor te ljubi, ga zasmehujeĹĄ.

9.00 10.00 17.00

ml – Mladina, P – Pionirji

19.30

DruĹžina GodrnjaÄ? je vse kaj drugega, samo obiÄ?ajna druĹžina ne. Tudi SonÄ?i ni navaden fant, v resnici je malce Ä?uden. Levo uho ima veÄ?je od desnega, ĹĄtrleÄ?e lase, za piko na i pa je obleÄ?en v slabo seĹĄito in ĹĄe slabĹĄe pobarvano modro obleko. K druĹžini spadata ĹĄe Klip in Klopa, osla, ki vleÄ?eta njihovo prikolico. In kako je, ko se Ĺže tako nenavadna druĹžina znajde v teĹžavah? Pestro, zabavno, zanimivo, vÄ?asih malce ostudno, a vedno simpatiÄ?no. Serija knjig o GodrnjaÄ?evih je zaradi svojih lumparij in premetene igre besed pridobila velik krog mladih bralcev. đ&#x;”˛

• • • • •

Ĺ TEVILKA

Petek, 13. april

19.00

Metka Pivk SrdiÄ?

V Ä?etrtek, 12. aprila, ob 9. uri, bo v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij, Titov trg 2, Velenje otvoritev info toÄ?ke Sobivamo, ki bo starejĹĄim obiskovalcem na enem mestu ponujala informacije o moĹžnostih sobivanja in zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja. Po kratki otvoritvi bosta do pribliĹžno 10. ure drĹžavna sekretarka Lidija Stebernak in predstavnica ZDUS Alenka Ogrin na voljo za individualne razgovore s starejĹĄimi, ki jih pestijo kakrĹĄnekoli teĹžave z zagotavljanjem bolj kakovostnega bivanja ali pa đ&#x;”˛ Ĺželijo spremeniti oz. si prilagoditi svoje Ĺživljenjsko okolje.

DeĹžurna

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 Titov trg Odprtje 8. medgeneracijskega festivala: Spodbujamo misli in telo za dober spomin 11.00 Galerija Velenje Voden ogled po razstavi Refleksije, 8. medgeneracijski festival 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Turnir v roÄ?nem nogometu, neformalno druĹženje 16.00, Dom kulture Velenje, velika dvorana 17.15 in 18.30 PriĹĄla je pomlad: ObmoÄ?no sreÄ?anje pevskih zborov Vrtca Velenje 17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica: Pomladni odtisi 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora, spodnja dvorana MeseÄ?no druĹženje Ä?lanov DU Vinska Gora 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Digitalizacija in globalni plaÄ?ilni sistem, poslovno sreÄ?anje 19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Velenje – demenci prijazno mesto, 8. medgeneracijski festival 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Mladi ustvarjalci, koncert uÄ?encev in dijakov Glasbene ĹĄole Velenje

ARDAGH, PHILIP: GodrnjaÄ?evi v teĹžavah

Otvoritev info toÄ?ke Sobivamo

Komunalno podjetje Velenje

25

PRIREDITVE

12. aprila 2018

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

19.00

19.30

Titov trg Retro voden sprehod po Velenju, 8. medgeneracijski festival Zlati kotiÄ?ek v Mercator Centru Kreativna delavnica, 8. medgeneracijski festival eMCe plac RGB Series: Cogo meets 10 years Vila Herberstein Pomladni kulinariÄ?ni veÄ?er Dom kulture Velenje, mala dvorana Princeska na zrnu graha – lutkovna predstava, 8. medgeneracijski festival Galerija F-bunker (podhod pri Vili Bianci) Gluck auf raibl/SreÄ?no!, odprtje fotografske razstave Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana NeĹža VerstovĹĄek, violonÄ?elo

Sobota, 14. april 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 9.00 Titov trg ZakljuÄ?ek 8. medgeneracijskega festivala 9.00 Pred KS PleĹĄivec ÄŒistilna akcija v krajevni skupnosti PleĹĄivec 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova Brest & Vesna Zornik, koncert 20.00 eMCe plac Bor Ĺ paremblek: TrinajsttisoÄ?dvanajst, odprtje razstave

16.30

17.00 17.00 17.00 18.00

19.19

Ponedeljek, 16. april 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v albanskem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Pogovor z Mileno MiklavÄ?iÄ?, avtorico knjige Ogenj, rit in hlaÄ?e niso za igraÄ?e 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Playing man, dokumentarno-igrani film

Torek, 17. april 9.30 10.00

17.00 17.00 18.00

19.19

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Tekmovalnost med sorojenci, predavanje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei – po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku Vila RoĹžle Torkova peta: Reciklirano je lepo, ustvarjalnica za otroke in odrasle Dom kulture Velenje, velika dvorana 55 let, premiera dokumentarnega filma GledaliĹĄÄ?a Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 18. april 9.30

Velenjska promenada Karierni izziv 2018 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Spomladanske alergije 16.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija

DiĹĄeÄ? klepet o eteriÄ?nih oljih Doterra Mestni stadion Odprtje razstave: 70-letnica delovanja Nogometnega kluba Rudar Velenje Velenjski grad Odprtje razstave: Zgodbe gradov v Ĺ aleĹĄki dolini KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝lobudranje bolhe, glasbena igra v izvedbi pevskih zborov OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Osemnajsti Ä?ut, veÄ?er avtorskih del gimnazijcev

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. april 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Vila Majer Rak-bolezen odnosov; Elena Sofia SeniÄ?ar

Petek, 13. april 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kreativno ustvarjanje z Marijo Bahun

Sobota, 14. april 8.00

Zbirno mesto REKS Ravne Izlet v neznano

Ponedeljek, 16. april 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Maya the Bee: The Honey Games, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 83 minut (NemÄ?ija, Avstrija) ReĹžija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Petek, 13. 4., ob 18.00 – 3D Nedelja, 15. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

GRINGO Akcijska komedija, 110 minut (Avstralija, ZDA). ReĹžija: Nash Edgerton Igrajo: Charlize Theron, Amanda Seyfried, Thandie Newton, Joel Edgerton Petek, 13. 4., ob 22.15 Sobota, 14. 4, ob 18.00

PROJEKT: TITAN The Titan, znanstvena fanatstika, 97 minut (ZDA). ReĹžija: Lennart Ruff Igrajo: Sam Worthington, Taylor Schilling, Tom Wilkinson, Agyness Deyn,

MARIJINA ZEMLJA Mary's land, igrano-dokumentarna fikcija, 116 minut (Španija). ReŞija: Juan Manuel Cotelo. Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana, RubÊn Fraile Nedelja, 15. 4., ob 17.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 16. 4., ob 19.00 – m. dv.

SLAVA Glory, drama, 100 minut (Bolgarija, GrÄ?ija). ReĹžija: Kristina Grozeva, Petar ValÄ?anov. Igrajo: Stefan Denolyubov, Margita Gosheva, Ana Bratoeva, Nadejda Bratoeva, Nikola Dodov Petek, 13. 4., ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 14. 4, ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 15. 4., ob 19.00 – mala dvor.

Vrtec LuÄ?ka Ĺ oĹĄtanj Planinski veÄ?er: Potopisno predavanje 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 14. april X

Pohod PD Ĺ martno bo Paki na Veliki Cirnik (bliĹžina ÄŒateĹža) – prijave na pohod pri Ä?lanih druĹĄtva, PD Ĺ martno ob Paki

Nedelja, 15. april 11.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U13) – NK Šmartno 1928 - NK Rogaťka, ŠD ŠoP

Ponedeljek, 16. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Ĺ martno ob Paki 18.30 HiĹĄa mladih Predavanje o sladkorni bolezni (predava dr. UrĹĄka Kladnik), MC Ĺ martno ob Paki 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 17. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Ĺ martno ob Paki

Sreda, 18. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Ĺ martno ob Paki 16.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (Ä?lani) – NK Ĺ martno 1928 - NK Ĺ˝alec, Ĺ D Ĺ oP

Lunine mene

8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.00 Vila Mayer Javno strokovno vodstvo po kiparski zbirki Ivana Napotnika v Vili Mayer 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Sara VuÄ?ković: Nova Zelandija: NekoÄ? s(m)o bili bojevniki

16. aprila, ob 3:57,

prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje

Velenje - Danes, 12. aprila, ob 17. uri bo v Galeriji Velenje potekala ustvarjalna delavnica Pomladni odtisi.

Slikar in grafik Boris Jesih v svojih delih pogosto upodablja realizem. Ta se kaĹže v krajinskih, arhitekturnih in figuralnih motivih, ki jih umetnik uporablja tako pri slikanju kot tudi pri ustvarjanju umetniĹĄke grafike. Na tokratni druĹžinski urici se boste posvetili raziskovanju njegovega grafiÄ?nega ustvarjanja ter si s pomoÄ?jo uporabe ĹĄablon in posebne tehnike "ĹĄkropljenja" izdelali umetnine. đ&#x;”˛ Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn.

Nathalie Emmanuel Sobota, 14. 4, ob 20.15 Nedelja, 15. 4., ob 18.00 Ponedeljek, 16. 4., ob 18.00

X

Torek, 17. april

Delavnica Pomladni odtisi

ÄŒEBELICA MAJA: MEDENE IGRE

Sreda, 18. april

• • • • •

ÄŒetrtek, 12.4., BiotrĹžnica Petek, 13.4., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 15.4., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Drevo Od 18. – 21. aprila – teden modnih revij Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 29. 4., na osrednjem prostoru – O radovednem gumbku, ki si je Ĺželel v svet, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

ZBEŽI! Get Out!, srhljivka, triler, 103 minute (Japonska, ZDA). ReŞija: Jordan Peele Igrajo: Daniel Kaluuya, Allison Williams, Bradley Whitford, Caleb Landry Jones, Stephen Root, Lakeith Stanfield Sobota, 14. 4, ob 22.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

POKLIÄŒI ME PO SVOJEM IMENU Call Me by Your Name, romantiÄ?na drama, 132 minut (Italija, Francija, Brazilija, ZDA). ReĹžija: Luca Guadagnino Igrajo: Armie Hammer, TimothĂŠe Chalamet, Michael Stuhlbarg, Amira Casar, Esther Garrel Petek, 13. 4., ob 19.45 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

DUNKIRK Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska). ReĹžija: Chri-

stopher Nolan. Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Nedelja, 15. 4., ob 20.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

MOĹ KI NE JOÄŒEJO MuĹĄkarci ne plaÄ?u, vojna drama, 98 minut (BIH, Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija) ReĹžija: Alen Drljević Igrajo: Boris Isaković, Leon LuÄ?ev, Emir HadĹžihafizbegović, Sebastian Cavazza, Boris Ker, Ermin Bravo Petek, 13. 4., ob 18.30 Sobota, 14. 4, ob 20.30

PLAYING MEN Dokumentarno-igrani film, 60 minut (Slovenija, HrvaĹĄka) ReĹžija: MatjaĹž IvaniĹĄin Ponedeljek, 16. 4. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

12. aprila 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gost: Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: težave z žilami

MODRI FON aprila 2018:

SAMSUNG Galaxy A8 že za 12 € / mesečno* * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 4. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

GIBANJE prebivalstva

radio velenje

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

UE Velenje

POROKE

com

NOVO!

Porok ni bilo za objavo.

SADIKE

NEMASTAR!

SMRTI

PETERŠILJ, ŠPARGLJI, JAGODE...

BIOLOŠKO ZATIRANJE BRAMORJA Z ŽIVIMI ORGANIZMI!

SKORNŠEK ANGELA, roj. 1934, Šoštanj, Metleče 36

107,8 MHz Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Zdravnik svetuje ...

Sašo Puncer, dr. med., specialist ortoped

Življenje brez bolečin.

Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe.

K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.

GNOJILO

ZA CVETOČE RASTLINE, 1 kg

2,34 €

-10%€

VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ!

TUDI V MESECU APRILU 10% CENEJE!

Z vami in za vas!

Obveščamo vas, da je tel. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14.4. do 15. 4. 2018 – Daša Buršič, dr. dent. med.;

VETERINARSKA P.

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

%

Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu.

Nagrajenci nagradne križanke »Center gibanja«, objavljene v tedniku Naš čas, 29. marca 2018 so: %

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

SEMENA

ZD VELENJE

Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping.

Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 05. 2018.

1,80 €

DEŽURSTVA

V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem.

Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme.

UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS

/1

SOLATA 9

• Nejc Šeruga, Konovska cesta 50, 3320 Velenje • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje • Aria Verdan, Splitska ulica 11, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

ČETRTEK, 12. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEMO zanesljivo in prijazno gospo za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko. VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@adriatikus.eu oz. pokliÄ?ite na 041 645 157.

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIÄŒNINE MlajĹĄi par iz tujine iĹĄÄ?e s 1.6. najemno, opremljeno stanovanjsko hiĹĄko z vrtom (tri spalnice) v Velenju (veÄ?letni najem, zaĹželeno v srediĹĄÄ?u ali Ä?im bliĹže). Ponudbe-kontakt na tel. 031 817 594 Joan Bell, pisno Cesta IV/24, Velenje. Cenik in pogodba o najemu po dogovoru.

ManjĹĄo hiĹĄo, z gradbeno parcelo, na odliÄ?ni lokaciji, KoroĹĄka 37 v Velenju, prodam. KoÄ?evar, Gsm: 041 954 089

od 13. 4. do 19. 4.

- Leta 1995 je 13. aprila v Ĺ oĹĄtanju izĹĄla prva ĹĄtevilka Ĺ oĹĄtanjskega lista; - v Ä?asu deklaracijskega gibanja je priĹĄlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Ĺ oĹĄtanja proti Celju zapela pesem ÂťHej, SlovaniÂŤ in ĹĄe nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemÄ?urji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta Ĺže odhajal s ĹĄoĹĄtanjskega kolodvora, ter razbili veÄ? ĹĄip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenju zaÄ?eli s prostovoljnim delom; oÄ?istili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri

VOZILA OPEL CORSA 1,2 Avtomatic, l. 2007, lepo ohranjen, prodam. Gsm: 041 740 934

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, uleĹžan hlevski gnoj z dostavo, prodam.

Gsm: 041 687 371.

RAZNO

• Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 45,3 m2, zgrajeno l. 1982, 5/8 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 ₏

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 SENO v kockah, prodam. Gsm: 041 901 249.

MATERIAL za biomaso in sekance, prodam. Gsm: 041 740 934 SUHO SENO otavo v refuzi, kvaliteno, prodam. Gsm: 051 271 230 SENO in otavo, prodam. Tel. 03 587 08 48

Ĺ˝IVALI NESNICE,rjave, grahaste, Ä?rne in peteline, cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo,15.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

• Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: VELENJE, PREŠERNOVA, 65,6 m2, adaptirano l.

2011, 4/5 nad., EI v izdelavi, 66.000 â‚Ź

manjĹĄa otroĹĄka igriĹĄÄ?a, regulirali del Pake, zaÄ?eli so urejati SonÄ?ni park in graditi dom kulture, naÄ?rtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za novega predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvrĹĄnega sveta pa BoĹža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Draga Ĺ uleka, za podpredsednika Andreja GrebenĹĄka, predsednik izvrĹĄnega sveta je ostal Miran ArzenĹĄek; - 14. aprila 1999 je v bolniĹĄnici TopolĹĄica umrl nekdanji direktor REK-a Velenje Miroslav Bizjak; - v noÄ?i s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestraĹĄilo tudi prebivalce Ĺ aleĹĄke doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: ÂťGrozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljĹĄem spanju vzbudilo in veÄ?inoma ĹĄlo na prosto. Na veÄ?jih

radio velenje com

UdarniĹĄko delo v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) hiĹĄah podrli so se dimniki, rudokopske hiĹĄe zruĹĄile so se toliko, da ni moÄ? stanovati v njih.

Obupano ljudstvo se boji iti v hiĹĄe. Na Ĺ kalski cerkvi poĹĄkodovan je stolp."; - nacistiÄ?ni okupator je v skladu s svojim naÄ?rtom o prikljuÄ?itvi Spodnje Ĺ tajerske k NemÄ?iji in Hitlerjevim naroÄ?ilom ÂťNapravite mi to deĹželo nemĹĄkoÂŤ takoj po okupaciji zaÄ?el izvajati ostre ponemÄ?evalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev; prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Ĺ aleĹĄki dolini 16. in 17. aprila 1941; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih

druĹĄtev Svobod; - 17. aprila 1993 se je predsednik Slovenije Milan KuÄ?an v Velenju z vodstvom velenjske skupĹĄÄ?ine in izvrĹĄnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi; zveÄ?er pa je bil takratni slovenski predsednik Milan KuÄ?an v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje ÂťTriÄ? traÄ? in druge Ä?vekeÂŤ, ki sta jo vrsto let zelo uspeĹĄno pripravljala in vodila StraĹĄna JoĹžeta – dr. med.

JoĹže Robida in JoĹže Krajnc; - 19. aprila 1869 se je rodil vrsto let nadvse pomemben naduÄ?itelj v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju Ivan Smolnikar, ki je umrl 11. februarja 1936 v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

KAMNOSEĹ Tďż˝Oďż˝PODPEÄŒAN

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov

����

S tem kuponom popust pri montaĹži nagrobnika in kuhinjskih pultov.

MoĹžnost plaÄ?ila na obroke!

www.kamnosestvo-podpecan.si

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

12. aprila 2018

ZAHVALA

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p., Ĺ alek 20, Velenje

070 849 569

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica

ANA Ä?ORÄ?IĆ 4. 7. 1928 – 6. 4. 2018

ZAHVALA Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustila

BOGOMILA ROMIH

Tvoj dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveĹži. na grobu vetriÄ? bo pihljal, ti roĹžice v spomin majal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, dr.

Zamernikovi, osebju bolniťnice Topolťica ter dr. Špeli Meden Iljukić.

Hvala pogrebni sluĹžbi Komunala Velenje in g. Ĺžupniku za opravljen obred.

Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili in se od nje poslovili na njeni zadnji poti.

1936 – 2018

Vsi njeni

Zahvaljujemo se osebju Doma Zimzelen TopolĹĄica, osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.

Hvala duhovniku za opravljen obred, g. Kolarju za izreÄ?ene besede slovesa in pevcem LD Ĺ kale.

ZAHVALA

Ĺ˝alujoÄ?i moĹž Vili, hÄ?erka Tatjana in vnuk Miha

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustila draga mamica, taĹĄÄ?a, oma in prababica

MAJDA KUKEC iz PariĹželj

V SPOMIN

22. 1. 1939 – 29. 3. 2018

MARIJA LEGNAR 1936 – 1998

Kar srce je ljubilo, ne bo nikdar pozabilo.

PogreĹĄamo te, mami!

Otroci: Janja, Metka, Forty

NauÄ?ila si nas, kar si znala.

In vse, prav vse si ti nam dala.

Ugasnil je zdaj tvoj nasmeh.

Ugasnila iskra je v tvojih oÄ?eh.

HiĹĄa je prazna, ker tebe veÄ? ni.

V njej se zdaj nihÄ?e veÄ? ne smeji. Ĺ e vedno vsak vpraĹĄa, kje mama si ti?

In v tvoji dnevni ĹĄe TV molÄ?i ‌ Mama, pogreĹĄamo te mi vsi ‌ (Barbika)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?ena soĹžalja, topel stisk roke, za vse izreÄ?ene tolaĹžilne besede, darovane sveÄ?e, cvetje in sv. maĹĄe.

Posebna zahvala patronaĹžni sestri gospe UrĹĄki Flajs za pomoÄ? in podporo v vsakem trenutku, zdravnici Sabini Rezar in sestri Ani, bolniĹĄnici TopolĹĄica in SB Celje.

Hvala gospodu Ĺžupniku Gosaku za opravljen cerkveni obred in pogrebni sluĹžbi Morana.

Zelo jo bomo pogreĹĄali.

Vnukinja Neli z Robijem, pravnukinja Lana, sin Stanko z Barbiko, vnuk Tilen.

NaĹĄ Ä?as, 12. 4. 2018, barve: CMYK, stran 28

Projekte za plavajoÄ?i hotel Ĺže pripravljajo Podpisan sporazum za sodelovanje pri pripravi projekta plavajoÄ?ih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru Mira ZakoĹĄek

Velenje, 4. aprila – V imenu Mestne obÄ?ine Velenje je Ĺžupan Bojan KontiÄ? podpisal sporazum z direktorjem podjetja MC Public Affairs Mihaelom Ciglerjem in direktorjem podjetja Planet Matters Kentom Lesliem Walwinom za sodelovanje pri pripravi projekta plavajoÄ?ih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru. Idejne zasnove projektov so Ĺže izdelali v sodelovanju s priznanimi svetovnimi strokovnjaki na podroÄ?ju turizma na Irskem, zdaj pa naj bi jih v dveh mesecih prilagodili tukajĹĄnjemu prostoru.

Gre za plavajoÄ? hotel oziroma apartmaje na jezeru, apartmaje na obali ter morebitne druge objekte na nepremiÄ?ninah (npr. estetska klinika). Med podpisniki sporazuma pa obstaja medsebojni interes po sodelovanju za pripravo projekta plavajoÄ?ih hotelskih namestitev, stanovanjskih apartmajev ter morebitnih drugih objektov.

S sporazumom sta se predstavnika podjetij MC Public Affairs Mihael Cigler in podjetja Planet Matters Kent Leslie Walwin zavezala, da bosta v sodelo-

Mihael Cigler, Kent Leslie Walwin, Bojan KontiÄ?, Peter Dermol

vanju z Mestno obÄ?ino Velenje uresniÄ?evala projekt plavajoÄ?ih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru.

Mestna obÄ?ina Velenje se je s sporazumom zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu in v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo speljala celoten postopek njegove umestitve v predvidene spremembe veljavnih prostorskih aktov Mestne obÄ?ine Velenje. ÂťS partnerjema pri projektu bodo aktivno sodelovali pri pogajanjih z drugimi akterji, katerih dovoljenja in soglasja bodo potrebna za dokonÄ?no

izvedbo projekta,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Ĺ e posebej bodo pogajanja zahtevna pri organih na drĹžavni ravni (za odobritev izvedbe projekta, pri katerih je obÄ?ina za to pristojna).

Podjetji MC Public Affairs in Planet Matters pa sta se s podpisom zavezali, da bosta predloĹžili projekt, ki bo pripravljen v obliki posebnih strokovnih podlag.

KontiÄ? je bil ob podpisu zadovoljen, saj gre za prepoznavno naloĹžbo, vredno med 12 in 18 milijoni, ki jo bo udejanjil tuji investitor, vsekakor pa bo Velenje s

Dijaki oĹživljali gozd 40 dijakov in dijakinj okoljevarstvene, strojne ter elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole pomagalo pri pogozdovanju ogolelih obmoÄ?ij na PleĹĄivcu in v Cirkovcah

tem projektom pridobilo veliko dodatno vrednost za turistiÄ?ni razvoj. Z AngleĹžem Kentom Lesliem Walwinom smo se pred Ä?asom o tem projektu Ĺže pogovarjali. Ĺ˝e takrat je izrazil veliko navduĹĄenje nad Velenjem, ob podpisu pa ga je ponovil. Izrazil je prepriÄ?anje, da bo dobilo Velenje na turistiÄ?nem zemljevidu

Evrope povsem nove dimenzije.

Optimizem je izrazil tudi Mihael Cigler, ki vodi ekipo ĹĄtirih slovenskih strokovnjakov, pisarno pa Ĺže imajo v Velenju. Seveda upa, da jim bodo prisluhnili tudi na drĹžavni ravni, predvsem Arso, saj gre za specifiÄ?no gradnjo, ki je v Slođ&#x;”˛ veniji ĹĄe ni bilo.

Previdno pri nabiranju Ä?emaĹža

ÄŒemaĹž je zdrav in okusen, a obstaja nevarnost, da ga pri nabiranju zamenjamo z jesenskim podleskom, ki pogosto raste tudi med Ä?emaĹžem. Ta pa je zelo strupen. Protistrupa ni.

Dijaki so z veseljem poprijeli za orodje in na strmem terenu izkopavali jame za mlada drevesa.

Cirkovce, PleĹĄivec 6. april – ZaÄ?elo se je pogozdovanje ogolelih obmoÄ?ij v ĹĄirĹĄi okolici Velenja – od GraĹĄke gore do Cirkovc.

TamkajĹĄnje gozdove je pred leti poĹĄkodoval Ĺžledolom, nato pa so drevesa napadli ĹĄe podlubniki. Tako je ogolela veÄ?ja povrĹĄina gozdov, ki jih bodo gozdarji zdaj zasadili z razliÄ?nimi drevesnimi vrstami – tako iglavci kot listavci, kar je znaÄ?ilno za tukajĹĄnje gozdove. ÂťOsnova je ĹĄe vedno smreka. ÄŒeprav je bolj ogroĹžena, je uspeĹĄna pri obnovi. Na nekaterih predelih bomo zasadili tudi macesne in rdeÄ?e bore.

Rekli so â?ą Marjan

DenĹĄa: ÂťGozd pokriva veÄ? kot polovico Slovenije, zato je negovanje in ohranjanje gozda izrednega pomena za zdravo okolje.ÂŤ

Med listavci pa prevladujejo gorski javorji, Ä?eĹĄnje in hrasti. Izbrali smo rastiĹĄÄ?nim zahtevam prilagojene drevesne vrste, gledali pa smo tudi na kakovost zrelega lesa,ÂŤ je povedal vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski obmoÄ?ni enoti zavoda za gozdove Marjan DenĹĄa in dodal, da je sadnja le eden od ukrepov ogolelih povrĹĄin. Na prizadetih obmoÄ?jih namreÄ? dobro kaĹže tudi za naravno obnovo. Zato so zasajevali bolj na redko in bodo pri negi obmoÄ?ja spodbujali naraven vznik.

Da bi spoznali razvoj gozda, njegovo obnovo po naravnih katastrofah s sadnjo in ozavestili pomen skrbnega ravnanja z naravo, so na eni od delovnih akcij pomagali gozdarjem tudi ĹĄaleĹĄki dijaki. Vsi so se vkljuÄ?ili prostovoljno, interesa za delo pa je bilo toliko, da bodo takĹĄne akcije najbrĹž nadaljevali tudi v pri-

hodnje. Mnogi so posadili svoje prvo drevo, Ĺ˝an Kocbek in Ĺ˝an Trante pa sta prviÄ? sodelovala pri tako veliki akciji sajenja. Prvi se je akciji pridruĹžil, ker pozna te teĹžave, saj je tudi v njegovem domaÄ?em okolju blizu Kozjaka Ĺžledolom podrl veliko dreves, zato je nekako hotel pomagati pri obnovi narave. Drugi pa nasploh rad dela v gozdu. Menita, da sta pridobila novo uporabno znanje, ki sta ga tudi hitro usvojila. ÂťNajveÄ?ji problem so skale in korenine, ki jih je treba odstraniti, izkopati pa je treba dovolj globoko jamo, da se bo drevo prijelo,ÂŤ sta povedala zadovoljna, da sta se skupaj s 40 dijaki pridruĹžila akciji. Na treh deloviĹĄÄ?ih so sodelovali pri sajenju 2200 mladih dreves, gozdarji pa so jim pokazali tudi naÄ?ine zaĹĄÄ?ite gozda in znake obnove po naravni poti. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Topli sonÄ?ni Ĺžarki na plano niso privabili le spomladanskih rastlin, temveÄ? tudi njihove nabiralce in uĹživalce. Medtem ko regrat dobro poznamo in bi ga pri nabiranju teĹžko zamenjali s katero od nevarnih rastlin, je nevarnost pri nabiranju Ä?emaĹža velika. Zaradi podobnosti listov Ä?emaĹž hitro zamenjamo s ĹĄmarnico, Ä?meriko ali jesenskim podleskom.

Ravno prejĹĄnji teden so v UKC Ljubljani sprejeli pacienta, ki sta se zastrupila. Oba sta umrla. Oba sta namesto Ä?emaĹža nabrala in zauĹžila jesenski podlesek. ÄŒemaĹž, jesenski podlesek, Ä?merika in ĹĄmarnica imajo namreÄ? zelo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste. UĹživanje omenjenih strupenih rastlin je smrtno nevarno Ĺže v majhnih odmerkih, ĹĄe posebej, Ä?e gre za starejĹĄe ali bolnike z okvaro jeter. V zadnjem desetletju so v Sloveniji zdravili veÄ? deset bolnikov, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom. Je pa v tem obdobju zelo narasla tudi priljubljenost Ä?emaĹža.

ÄŒemaĹž v Sloveniji raste praktiÄ?no povsod in tudi njegova uporaba v jedeh je zelo raznolika. ÂťPripravljam Ä?emaĹžev pesto z leĹĄniki, Ä?emaĹževe ĹĄtruklje, Ä?emaĹže-

vo juho, skutine Ä?emaĹževe cmoke ter slan Ä?emaĹžev zavitek,ÂŤ je povedala kuharica gostiĹĄÄ?a Savinek v Belih Vodah Vida Mazej. ÄŒemaĹž je brez dvoma okusen in tudi zdrav (Ä?emur sicer stroka ne pritrjuje), je pa pred nabi-

ranjem nujno vedeti, kako ga loÄ?imo od strupenih rastlin. Posebej bodite pozorni na vonj rastline – Ä?emaĹž, ki mu pravimo tudi divji Ä?esen, po Ä?esnu tudi diĹĄi. ÄŒe niste prepriÄ?ani, preverite ĹĄe obliko lista: pri ĹĄmarnici rasteta dva lista skupaj in se nad zemljo razcepita, pri podlesku pa so listi spodaj Ĺžleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpiÄ?no. ÄŒemaĹž ima trioglat in trd pecelj, ki ga zlahka otipamo, nadaljuje pa se kot trioglata Ĺžila v listu. ÄŒe ĹĄe vedno ne upate z gotovostjo trditi, da je Ä?emaĹž, ki ste ga naĹĄli, res Ä?emaĹž, se za nabiranje raje ne odloÄ?ite.

Strokovnjaki ĹĄe svetujejo, da v primeru prebavnih teĹžav po obroku divjih rastlin, predvsem Ä?emaĹža, vedno pomislite na zastrupitev z jesenskim podleskom, Ä?meriko in ĹĄmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev priporoÄ?ajo Ä?imprejĹĄnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Tja pa s seboj vzemite tudi rastlino ali njene dele. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc