15 2019

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (2/6 °C) in tudi soboto (2/8 °C) moĹžen deĹž, v nedeljo (3/11 °C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 11. aprila 2019

ĹĄtevilka 15 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Misija nemogoÄ?ega Tatjana PodgorĹĄek

OÄ?arali z okusi velike noÄ?i Velenje – Dijaki zakljuÄ?nih letnikov Ĺ ole za storitvene dejavnosti Velenje so v soboto pripravili Ĺže tradicionalni Karierni izziv. Tudi letos so ga obogatili z razliÄ?nimi preseneÄ?enji. RdeÄ?a nit Kariernega izziva, ki so ga pripravili na Cankarjevi cesti, je bila VelikonoÄ?no doĹživetje. VeÄ? na 16. strani.

Pogoji dela na primarni ravni vse teĹžji Velenje – Videti je, da je druĹžinskim zdravnikom po letih opozarjanj, da so preobremenjeni, da ne zmorejo veÄ? kakovostno in varno poskrbeti za svoje paciente, prekipelo. Ĺ˝e nekaj Ä?asa po Sloveniji odmeva nekaj primerov, v katerih zdravniki napovedujejo odpovedi pogodb o delu (Nazarje, Celje, Kranj).

Za to so se odloÄ?ili potem, ko je sploĹĄni dogovor za letoĹĄnje leto doloÄ?il, da se obremenjenost zdravnikov meri po posamezni regiji oziroma znotraj posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne veÄ? na ravni drĹžave kot doslej. Po novih pravilih morajo ponekod zdravniki

vpisati ĹĄe dodatnih 200 bolnikov! Ali drugaÄ?e: tam, kjer je premalo zdravnikov, je zavarovalnica enostavno poveÄ?ala standard vpisanih pacientov. Tega pa ni naredila na ravni drĹžave, ampak po regijah.

Mi smo obiskali Zdravstveni dom Velenje, v katerem situacija sicer – kot pravijo – ni optimalna, ni pa tudi preveÄ? obremenjujoÄ?a. Petnajst zdravnikov druĹžinske medicine je zaposlenih za poln delovni Ä?as (8 ur), trije so zaposleni v 4-urnem delovnem Ä?asu, samostojno pa delajo tudi trije aktivni specializanti, dva od njih tudi vpisujeta paciente.

Nadaljevanje na strani 15.

Ta vikend zakljuÄ?ek oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij V Mestni obÄ?ini Velenje se vrstijo oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije Ĺže vse od konca aprila, zakljuÄ?ili pa jih bodo ta vikend. ÄŒistili bodo v Cirkovcah, Podkraju, KavÄ?ah Stari vasi in v srediĹĄÄ?u mesta, kjer akcijo pripravlja uprava Mestne obÄ?ine Velenje in politiÄ?ne stranke. ÄŒistila bodo tudi ĹĄtevilna druĹĄtva. PrejĹĄnjo soboto so mnoĹžiÄ?no akcijo na obmoÄ?ju Velenjskega jezera pripravili taborniki. đ&#x;”˛

ÄŒe bo kdo ÂťpoĹĄtimalÂŤ zdravstvo, ga bo Samo Fakin, je bilo sliĹĄati mnoge ob njegovem imenovanju za zdravstvenega ministra.

ObrazloĹžitev pa: pozna sistem, delovanje zdravnikov, bolniĹĄnic, zdravstvene blagajne, ne bo se uklonil lobijem ... Upi, kako bodo odpravili Ä?akalne dobe, kako bo poskrbljeno za bolnike, kako ‌, pa so kmalu splavali po vodi. Dobili smo novega zdravstvenega ministra, ki je ob Ĺže znanih teĹžavah trÄ?il ĹĄe na eno trdo skalo: v manj kot 50 dneh mora poiskati reĹĄitve zaradi pomanjkanja zdravnikov v primarnem zdravstvu, sicer se bo zgodil kolaps. Zaskrbljenost tudi zdravih, kaj ĹĄele bolnih ob dogajanju brez primere je upraviÄ?ena. Misija skoraj nemogoÄ?ega je namreÄ? poiskati reĹĄitve praktiÄ?no Ä?ez noÄ?, Ä?e doslej vrsto let ni bilo politiÄ?ne volje, ki ima tudi tu vse niti v svojih rokah, ugasniti rdeÄ?ega alarma, ki je v zdravstvu priĹžgan Ĺže dolgo.

Ali so druĹžinski zdravniki res preobremenjeni ali ne, bolniki teĹžko presodimo. Zanesljivo pa vemo, da v sedmih minutah (ZZZS ima sicer drugaÄ?ne podatke – povpreÄ?en obisk 9,3 minute, brez kratkih pa 13,2 minute), kolikor jih ima na voljo za tistega, ki potrka na njegova vrata, teĹžavi ne more priti do dna, sploh Ä?e gre za resnejĹĄo bolezen, skrite simptome. Ĺ e bolj jasno pa vemo, kaj lahko preutrujenost zdravnika, Ä?e stori usodno napako, pomeni za bolnika. Se pa ob tem upraviÄ?eno vse glasneje spraĹĄujemo, kdo je kriv za razmere v slovenskem zdravstvu, kam gre denar iz zdravstvene blagajne. Po podatkih naj bi od vsakega zaposlenega s povpreÄ?no bruto plaÄ?o 1729 evrov vanjo kapnilo vsak mesec 232 evrov (zdravstvena blagajna pa je teĹžka kar nekaj nad 3 milijarde evrov).

Da potrebujemo reformo zdravstva, je Ĺže dolgo znano. Doslej se odgovorni temu izzivu, ki ni lahek, niso bili sposobni ali voljni odzvati tako, da bi bilo prav za zdravstvene delavce in tudi za bolnike, Ä?eprav so ob prihodu na oblast vsi zagotavljali, da je zdravstvena reforma prednostna naloga. Raje so zaradi razliÄ?nih interesnih lobijev vse pustili mnenju 'tako paÄ? je'. Apetitov pa je na tem podroÄ?ju veliko, plenilcev prav tako, zdravniki so paÄ? moÄ?na in vplivna skupina ‌ ReĹĄitve Ä?ez noÄ? ne bo. Vsaj celovite in uÄ?inkovite ne. Iz dosedanje prakse pa vemo, da je gaĹĄenje zdaj na enem koncu, drugiÄ? na drugem neuÄ?inkovito in drago, predrago.

Kako torej ozdraviti zdravstvo, ko Ä?asa zmanjkuje. Ne gre za leve, desne, bele, rdeÄ?e, Ä?rne in ĹĄe kakĹĄne, ampak za Ĺživljenja. Teh ne bo reĹĄilo Ĺže tolikokrat sliĹĄano mirjenje ljudstva: naredili bomo vse, kar je v naĹĄi moÄ?i. Nasprotno. Lahko se ga namreÄ? razume kot nadaljnje izzivanje lobijev, kamor sodi vse – od zdravstvene zavarovalnice do zaposlenih, do sindikatov v zdravstvu, do dobaviteljev ‌ – vpraĹĄanje premnogih med njimi je le, do kod lahko gredo, do kod se v tej igri denarja lahko poigravajo z Ĺživljenji bolnih in nemoÄ?nih. Pri tem pa Ĺžal zelo dobro vedo, da ne odgovarja nihÄ?e. Pacienti bodo sicer umirali, ampak to je sestavni del Ĺživljenja. Za pot do ozdravitve sistema bi bilo zato narejeno Ĺže veliko, Ä?e bi se tisti, ki imajo vajeti v rokah, najprej ovedeli, da je zdravstvo skupna dobrina. Morda pa je sedaj le dozorel ta Ä?as, ko bodo prevladali v zdravstvu in politiki tisti, ki temu sistemu, zaposlenim in bolnikom iskreno Ĺželijo pomagati in ne bomo spet videli le nadaljnjega lobiranja ter prelaganja odgovornosti na bolnike, ker prepogosto obiĹĄÄ?ejo zdravnika. đ&#x;”˛

ZaÄ?eli vpis v zdravstveno kolonijo na morju Velenje, 8. aprila – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je v ponedeljek zaÄ?ela vpisovati v zdravstveno letovanje predĹĄolskih in ĹĄolskih otrok iz Ĺ aleĹĄke doline. Na razpisu ZZZS so uspeĹĄno pridobili sofinanciranje za 144 otrok iz doline, s pomoÄ?jo donatorjev, lokalnih skupnosti in akcije PomeĹžik Soncu pa bodo na zdrave poÄ?itnice ob morju letos peljali vsaj 170 otrok.Tudi letos bodo lahko otroci, ki imajo zdravstvene teĹžave, 10 dni preĹživeli v PoreÄ?u (od 25. 6. do 5. 7.) in Savudriji (od 16. 7. do 26. 7.). Prostovoljci MZPM Velenje jim bodo pripravili bogat program aktivnosti in poskrbeli, da bodo poÄ?itnice varne in nepozabne. Vpis v koloniji poteka vsak delovnik med 9. in 12. ter med 15. in 17. uro v vili RoĹžle. Zanimanje je zelo veliko, vpisovali pa bodo do zapolnitve mest v posamezni đ&#x;”˛ izmeni kolonije.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Center za zdravje in ťport zahtevna, a nujna pridobitev – Letos posodabljanje vodovodnega omreŞja, modernizacija cest, Şelja selitev knjiŞnice

V Ĺ oĹĄtanju bodo tudi Ä?istili Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo v soboto, 13. aprila, organizirala Ĺže ĹĄestnajsto oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo. Potekala bo po celotni obÄ?ini.

Poleg krajanov oziroma krajevnih skupnosti so k sodelovanju povabili tudi Ä?lane ĹĄtevilnih druĹĄtev. Zbirna mesta so objavljena na spletni strani www.sostanj.si. ObÄ?ina bo poskrbela za rokavice, vreÄ?e za odpadke in odvoz odpadkov in malico.

Lani je v Ä?istilni akciji sodelovalo blizu 350 udeleĹžencev, ki so naravo olajĹĄali za 17.720 kilogramov odpadkov. đ&#x;”˛

mkp

V Gutenbuchlu velikonoÄ?na razstava Ĺ oĹĄtanj, 10. aprila – VÄ?eraj so dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju odprli VelikonoÄ?no razstavo. Dvorec bo odprt za oglede do 22. aprila, in sicer v soboto in nedeljo in na praznik od 11. do 20. ure, ob delavnikih od 16. do 20. ure. mkp

Anketa o zadovoljstvu z Lokalcem Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je pripravila anketo o zadovoljstvu z brezplaÄ?nim mestnim potniĹĄkim prevozom Lokalcem.

Storitev Ĺželijo namreÄ? ĹĄe izboljĹĄati in tako spodbuditi ĹĄe pogostejĹĄo uporabo Lokalca. Anketo najdete na spletni povezavi http://bit. ly/lokalc, anketiranje pa izvajajo tudi na terenu.

Pomlad v Ĺ aleĹĄki dolini Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je tudi za pomladni Ä?as razpisal fotografski nateÄ?aj na temo turizma in kulturne dediĹĄÄ?ine.

Fotografije jim je treba poslati do 10. junija, najboljĹĄo pa bodo nagradili z vrednostnim bonom za 100 evrov. đ&#x;”˛

PomoÄ? ob rojstvu otroka viĹĄja

Tatjana PodgorĹĄek

Maja lani so se v obÄ?ini Mislinja lotili izvedbe projekta Center za zdravje in ĹĄport pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli. Pred nedavnim so najveÄ?ji projekt lokalne skupnosti v vsaj zadnjih 10 letih predali svojemu namenu. NaloĹžba je stala blizu 3 milijone evrov, od tega je milijon evrov nepovratnega denarja od republiĹĄkega EKO sklada, za pribliĹžno 1,6 milijona evrov je obÄ?ina najela kredit, 450 tisoÄ? evrov pa je primaknilo Ministrstvo za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport RS. ÂťZelo zahteven projekt smo spravili pod streho v zelo kratkem Ä?asu. Bilo je naporno, a se je splaÄ?alo. UÄ?encem so ob otvoritvi Ĺžarele oÄ?i, tudi odzivi obÄ?anov so takĹĄni, da sem lahko zelo vesel in ponosen,ÂŤ je dejal mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik. PrepriÄ?an je, da je objekt, ki je v celoti lesen in prvi tovrstenv drĹžavi, razvojna priloĹžnost za lokalno skupnost.

Je veÄ?namenski, uporabljali pa ga bodo lahko uÄ?enci, druĹĄtva, klubi, kulturniki. Borovnik verjame, da bosta polni obe veÄ?namenski telovadnici, tudi stara, ki so jo lani energetsko prenovili. Zanje povpraĹĄujejo tudi iz Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec. ÂťS centrom smo

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj starĹĄem otrok, ki se rodijo njihovim obÄ?anom, od letos pomaga z 200 evri pomoÄ?i. V zadnjih letih je ta pomoÄ? znaĹĄala 150 evrov, letos so jo poviĹĄali. Vlogo za pomoÄ? ob rojstvu otroka morajo starĹĄi oddati v ĹĄtirih mesecih po rojstvu otroka. Letno na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj prejmejo pribliĹžno 70 vlog. đ&#x;”˛

mkp

PodaljĹĄali pogodbo Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže vrsto let izvaja redno letno in zimsko vzdrĹževanje obÄ?inskih lokalnih cest ter javnih poti druĹžba VOC Celje, vzdrĹževanje in obnova cest skupaj s podizvajalci.

Konec marca je pogodbeno razmerje poteklo, vendar so se na obÄ?inski upravi odloÄ?ili, da bodo sodelovanje podaljĹĄali ĹĄe za pol leta. Glavni razlog za to je moĹžnost priprave razpisa za novo veÄ?letno obdobje skladno z Ĺželjami in potrebami vseh udeleĹžencev v novem mandatu. Na obÄ?inski upravi sicer ne predvidevajo veÄ?jih sprememb glede na preteklo obdobje, kljub temu pa bodo preuÄ?ili izkuĹĄnje drugih obÄ?in o moĹžnosti drugaÄ?nega pristopa k rednemu in investicijskemu vzdrĹževanju obÄ?inskih cest in prisluhnili ĹĄe viziji svetnikov obÄ?inskega sveta na to temo. đ&#x;”˛

tp

ViĹĄja pomoÄ? za novorojence Gornji Grad – Na nedavni zadnji seji sveta ObÄ?ine Gornji Grad so tamkajĹĄnji svetniki potrdili viĹĄjo denarno pomoÄ? za novorojence. Za prvega otroka bodo starĹĄi prejeli 180 evrov, za drugega 210, za tretjega in vse nadaljnje otroke pa po 240 evrov.

Vlogo za omenjeno denarno pomoÄ? morajo vloĹžiti v roku ĹĄtirih mesecev ob rojstvu otroka, sicer jim ta pravica preneha.

Lani je bilo v lokalni skupnosti rojenih 18 otrok, izplaÄ?ali pa so pomoÄ? v viĹĄini 2660 evrov. V letoĹĄnje obÄ?inskem proraÄ?unu je za pomoÄ? novorojencem predvidenih 4000 evrov. đ&#x;”˛

tp

Prostovoljcev manj, opravljenih ur veÄ?

Velenje – V okviru ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje deluje 22 krajevnih organizacij in trije aktivi RK. Lani so vanje evidentirali 3628 Ä?lanov ali 56 veÄ? kot predhodno leto.

Na obmoÄ?nem zdruĹženju so ĹĄe posebej ponosni na svoje prostovoljce. Brez njih ne bi bili tako uspeĹĄni pri opravljanju svojega poslanstva, kot so, pravijo. Lani je 225 aktivnih prostovoljcev (leto prej jih je bilo 232) opravilo 11 tisoÄ? 753 prostovoljnih ur ali za 761 ur veÄ? kot leta 2017. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

11. aprila 2019

Razvojna priloĹžnost za obÄ?ino Mislinja

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

tp

pridobili ĹĄe eno uÄ?ilnico, katere ureditev bomo konÄ?ali letos, in s tem nekoliko omilili prostorsko stisko na naĹĄi osnovni ĹĄoli.ÂŤ Pri izgradnji centra niso sledili prvotnim zamislim, saj so ureditev izvleÄ?nih tribun premaknili na kasnejĹĄi Ä?as, v tej fazi ĹĄe tudi niso zgradili dvigala. Ga pa nameravajo do konca leta. ÄŒasa za praznovanje, pravi Borovnik, ni, saj imajo tudi letos v ognju nekaj projektov. Med prednostnimi je nadaljevanje posodobitve vodovodnega omreĹžja, saj morajo nujno zamenjati stare

cevi z novimi in zagotoviti obÄ?anom kakovostno oskrbo s pitno vodo.ÂŤNekaj teĹžav imamo s pristojnim ministrstvom, a menim, da jih bomo reĹĄili Ä?im prej.ÂŤ V naÄ?rtu je ĹĄe posodobitev od 1 do 2 kilometrov cest, Ĺželijo si preselitev knjiĹžnice v nove prostore. ÂťS tem bi pridobili prostor za dva oddelka za potrebe predĹĄolske vzgoje v naĹĄi obÄ?ini. Ne glede na to je naĹĄa velika dolgoroÄ?na Ĺželja izgradnja novega vrtca pod mislinjsko osnovno ĹĄolo. Kdaj bo to, teĹžko napovem, sem pa prepriÄ?an, da se bomo tega vese-

lili ob izteku mandata in morda nam uspe ĹĄe prav tako naÄ?rtovana izgradnja doma za starostnike. ÂŤ LetoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un je ÂťteĹžakÂŤ blizu 6 milijonov evrov, od tega namenjajo za naloĹžbe in druga vlaganja malo manj kot polovico denarja. ÂťSliĹĄi se kar precej, a bomo morali nameniti kar nekaj denarja za dvig plaÄ? zaposlenim v javnem sektorju. ViĹĄja povpreÄ?nina nam ni prinesla niÄ?, ostali smo na pozitivni niÄ?li,ÂŤ je ĹĄe povedal Bojan Borovnik. đ&#x;”˛

Center za zdravje in ĹĄport je najveÄ?ja naloĹžba v lokalni skupnosti v vsaj zadnjih 10 letih.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vrtenje na dveh in ĹĄtirih kolesih OkrepÄ?ilo pri Krpanu – Med Celjem in LaĹĄkim – Obsotelje na kolesih – Kozjansko se bo vrtelo Ob vseh razliÄ?nih dnevih smo v nedeljo proslavili ĹĄe dan zdravja.

Nekateri sicer z grenkobo, pravijo, da so posamezni zdravniki na primarni ravni zaÄ?eli ÂťslavitiÂŤ Ĺže pred dnevi. Delovno, z opozorili in groĹžnjo z odpovedjo delovnih razmerij. Ne vem, Ä?e je bilo tudi zato ob tem letoĹĄnjem prazniku veliko razliÄ?nih prireditev s ĹĄe veÄ?jim poudarkom na skrbi za zdravje. Za vsak primer, Ä?e se bomo morali zdraviti (ĹĄe bolj) kar sami. Tudi brez teh odpovedi je namreÄ? naĹĄe zdravstvo na trhlih nogah. In tako vse bolj velja: pomagaj si sam, sicer ti bog pomagaj. Nekateri pa pravijo, da naj bi k veÄ?jemu ÂťzdravjuÂŤ Slovenije pripomogla nova stranka. Ima lepo domaÄ?e ime DOM, o vsebini pa se bomo morali ĹĄe prepriÄ?ati.

Seveda se je zadnje dni dogajalo tudi kaj bolj veselega. Nekateri bodo rekli, da ne preveÄ?, saj nam jo je pomlad malo zagodla. Tisti, ki raÄ?unajo na sadove zemlje, pa, da je bil deĹž nujno potreben. Vsi paÄ? nikoli nismo zadovoljni. Je pa menda zadovoljnih veliko Ĺ marÄ?anov in okoliÄ?anov. V Ĺ marju jih je namreÄ? obiskal Krpan. Ne le obiskal, upajo, da bo pri njih ostal tudi dalj Ä?asa. Tam, kjer je bilo nekoÄ? znano Ĺ tormanovo gostiĹĄÄ?e, je Franci PiĹĄek, sicer znan doma in po svetu s svojo firmo Vitli Krpan, odprl gostiĹĄÄ?e in tudi njega poimenoval po Levstikovem junaku.

Da je lahko kaj veselega tudi za ÂťnesreÄ?niÂŤ dan, bodo Celjani dokazali v soboto, 13. aprila. Ob celjskem obÄ?inskem prazniku bodo namreÄ? pri novi atraktivni jekleni brvi v Tremarjah slovesno odprli novo kolesarsko pot med Celjem in LaĹĄkim. Denar za to povezavo – v celoti bo veljala okoli ĹĄest milijonov – je sicer zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo, zato naj bi se otvoritve udeleĹžila tudi resorna ministrica, ŽalÄ?ankaÂŤ Alenka BratuĹĄek. Pa tudi sosedje iz obÄ?ine LaĹĄko, seveda. Naj ob tem omenim, da so tako bolj potihoma pred dnevi za promet odprli tudi kolesarsko pot med celjskim Medlogom in Ĺžalskim Levcem. Nekaj sto metrov dolg odsek je donedavna ĹĄe pretrgal pot med obÄ?inama. Ko smo Ĺže pri kolesih in kolesarjenju: celjski projekt KolesCE se je med obÄ?ani

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

zelo dobro prijel. Zdaj imajo Ĺže okoli 2500 registriranih uporabnikov, z lepĹĄim vremenom (Ä?eprav kolesarjenje tudi pozimi ni popolnoma zamrlo) se bo ĹĄtevilo gotovo ĹĄe moÄ?no poveÄ?alo. Uporabnikov je vse veÄ?, na voljo imajo 100 koles: 66 klasiÄ?nih in 34 elektriÄ?nih, izposojajo si jih lahko na 17 postajah. Letos naj bi postavili ĹĄe ĹĄtiri, kupili naj bi ĹĄe tudi 40 elektriÄ?nih koles. In uredili ĹĄe veÄ? novih kolesarskih povezav.

1. aprila, a ne prvoaprilsko, so kolesarski sistem pognali tudi v Obsotelju. SamopostreĹžni dostop do koles so na rogaĹĄki strani poimenovali Slatna kolesari, na podÄ?etrtĹĄki Via Obsotelje. Tu imajo skupaj 42 koles, tretjina je navadnih, ostala so elektriÄ?na. Postaje za kolesa so po tri v vsaki obÄ?ini, za izposojo ali oddajo pa ni obÄ?inskih meja.

In med tem, ko v nekaterih krajih urejajo ne le ceste, ampak tudi sodobne kolesarske steze, se ponekod ĹĄe ubadajo z makadamskimi cestami. Tako je tudi ponekod na ZreĹĄkem Pohorju. A krajanom KoroĹĄke vasi nad ZreÄ?ami se vendarle obeta izboljĹĄava, saj se v teh dneh lotevajo obnove prvega odseka ceste. RazĹĄirili jo bodo in ustrezno uredili ter poloĹžili razliÄ?ne vode, cesto pa seveda tudi prevlekli z asfaltom. Celotni odsek naj bi uredili do naslednje jeseni. Pa vendar bo za posodobitev ostalo ĹĄe triÄ?etrt kilometra slabe ceste do meje s sosednjo obÄ?ino Oplotnica.

Na osrednjem Kozjanskem bodo pri urejanju cest naredili korak naprej. ObÄ?inske ceste so v glavnem Ĺže obnovili, zdaj se bodo s pomoÄ?jo drĹžave lotili obnove drĹžavne ceste Kozje–Podsreda. PridruĹžili se bodo tudi krajem, kjer prisegajo na kroĹžiĹĄÄ?a. V LesiÄ?nem ga Ĺže gradijo, kmalu se bodo lotili gradnje kroĹžiĹĄÄ?a tudi v samem Kozjem.

Pa ĹĄe to: ministrica BratuĹĄkova, ki bo po napovedi v soboto navzoÄ?a na otvoritvi kolesarske poti med Celjem in LaĹĄkim, je pred dnevi obiskala nekaj ÂťdrĹžavnihÂŤ gradbiĹĄÄ? na Kozjanskem in v Obsotelju. Tudi gradbiĹĄÄ?e medregionalne ceste Planina pri Sevnici–Sevnica. Obnova te ceste, ki je najkrajĹĄa povezava med Kozjanskim in Posavjem, moÄ?no zamuja, mnoga vozila morajo zato na dolgo obvozno pot preko Celja in Zidanega Mosta. Za zamudo je kriva zahtevnost del, tako da bodo cesto odprli letoĹĄnjega junija, namesto da bi jo Ĺže lanskega novembra. S tem bo Planina spet upraviÄ?eno nosila svoje uradno ime: Planina pri Sevnici. Zdaj sta prometno moÄ?no oddaljeni.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

SEJA

11. aprila 2019

Dogovor z energetiko in najemna stanovanja Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so imeli v torek zelo delovno dopoldne, sejo pa bodo nadaljevali prihodnji teden, da se bodo dogovorili o vseh 51 zadevah – ZakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?una potrdili soglasno, v njem je 5,2 milijona evrov preseĹžka Mira ZakoĹĄek

Velenje, 9. aprila – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so v torek res Âťkrepko zavihali rokave in se dogovorili o ĹĄtevilnih zadevah, ki jim bodo omogoÄ?ile pomembne nadaljnje aktivnosti. VeÄ?ino zadev so sprejemali z veliko veÄ?ino glasov.

OdĹĄkodnin ne bodo razreĹĄevali na sodiĹĄÄ?u

Na predlog Ĺžupana Bojana KontiÄ?a so potrdili sporazum in predlagane umike sodnih poravnav med Holdingom Slovenske elektrarne, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ino. S tem pa so dali tudi zeleno luÄ? novemu projektu, ki naj bi ga skupaj udejanjali, gre pa za proizvodnjo vodika, ki bi ga uporabljali za gorivo mestnih avtobusov. ÂťVesel sem, da smo se tako odloÄ?ili in da je bila veÄ?ina svetnikov za to. Sicer pa so Ĺže nekaj Ä?asa opozarjali, da je bolje doseÄ?i dogovor kot pa se pravdati na sodiĹĄÄ?u. Ĺ e posebej pa sem vesel, da se nam je uspelo dogovoriti za projekt vodikove tehnologije, s katerim bomo pridobili alternativni vir za mestni promet. V tem bomo orali ledino ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in si od njega veliko obetamo. RaÄ?unamo tudi na nepovratna evropska in drĹžavna sredstva,ÂŤ je dejal KontiÄ?, ki je vesel tudi, da so v zadnjem obdobju, po menjavi vodstev v Holdingu Slovenske elektrarne in v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, znova vzpostavili normalne medsebojne odnose.

V imenu svetniĹĄke skupine SD je dogovor podprl Peter Dermol, ki je ĹĄe posebej izpostavil pomen projekta vodikovih tehnologij, pri katerem je delal, ko je ĹĄe sluĹžboval v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, a je ta kasneje zastal. PrepriÄ?an je, da se z njim odpirajo nove razvojne priloĹžnosti.

Za sporazum so glasovali tudi predstavniki opozicije, v imenu svetniĹĄke skupine SDS je Sebastian Apat poudaril, da se je veliko bolje dogovoriti kot pravdati, je pa izpostavil nekaj dvomov v zvezi s projektom in napovedal, da ga bodo skrbno nadzorovali.

Dvome je izrekel tudi svetnik Matej Jenko (Dobra drĹžava), ki sporazuma tudi ni podprl.

Ob tem je menil, da pogodba, ki jo je takrat podpisal sedanji

na to, da je obÄ?ina v tem trenutku vpeta v ĹĄtevilne naloĹžbe, si izgradnje novih stanovanj ne more privoĹĄÄ?iti. Že nekaj Ä?asa sem razmiĹĄljal, da bi to vpraĹĄanje razreĹĄili z najemom stanovanj, in ugotovili smo, da stanovanjska zakonodaja to omogoÄ?a,ÂŤ je v predlogu predstavitve najemne pogodbe za stanovanja dejal Ĺžupan Bojan KontiÄ?. TakĹĄno odloÄ?itev so pozdravili tudi na republiĹĄkem stanovanjskem skla-

najemnin. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je nakazal tudi moĹžnosti kasnejĹĄega odkupa teh stanovanj. Ta predlog so ĹĄtevilni svetniki v razpravi tudi potrdili (Breda Kolar (SMC), mag. Dragica Polh (SD), Darinka Mravljak (Desus) in Suzana KavaĹĄ (SDS), ki je tudi predlagala, da se Ĺže v najemni pogodbi opredeli predkupna pravica.

Za takĹĄen predlog je od 31 prisotnih svetnikov glasovalo 30, nihÄ?e pa ni bil proti.

Soglasno potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?una

Za zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?una bi resniÄ?no lahko rekli, da je zgodba o uspehu. Svetniki

39,6 milijona evrov izdatkov – 6,3 milijona manj, kot so naÄ?rtovali.

To je pomenilo 5,2 milijona evrov preseĹžka. NajveÄ?ji deleĹž prihodkov predstavlja dohodnina (16,5 milijona evrov) sledi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (9,3 milijona evrov). Za naloĹžbe so lani namenili dobrih 30 odstotkov vseh proraÄ?unskih sredstev, med porabniki pa je na prvem mestu vrtec, ki mu namenjajo 5,2 milijona evrov (razlika med ekonomsko in subvencionirano ceno). ZadolĹžili so se lani za 1,78 milijona evrov, odplaÄ?ali pa za 1,984 evra obveznosti, kar pomeni, da so zadolĹženost zmanjĹĄali za 200 tisoÄ? evrov.

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je bil soglasne podpore seveda vesel, saj je to tudi potrditev dobrega dela in dogovarjanja v obÄ?inskem svetu.

Zadovoljna je bila tudi opozicija.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je pohvalila razvojno naravnanost, zadovoljna pa je bila tudi, da so leto sklenili s preseĹžkom, ki jim bo zagotavljal nemoteno izvajanje zahtevnih naloĹžb. Lansko poslovanje je pohvalila tudi Darinka Mravljak (DeSus), ki je ĹĄe posebej zadovoljna, da velenjski proraÄ?un ob vseh naaloĹžbah in projektih ohranja svojo socialno naravnanost. đ&#x;”˛

Spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije v MO Velenje

ZakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una so svetniki potrdili soglasno

podĹžupan Peter Dermol, ni bila dovolj dobro pripravljena in da se Ĺželi s tako hitrim sprejemom tega dokumenta kaj pomesti pod preprogo.

Za sporazum se je od 29 navzoÄ?ih opredelilo 26 svetnikov, eden je bil proti.

Z najemom 35 stanovanj bodo razreĹĄili okoli 50 stanovanjskih vpraĹĄanj

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je v mestni obÄ?ini Velenje kljub temu, da je ta v Sloveniji med najuspeĹĄnejĹĄimi na podroÄ?ju razreĹĄevanja stanovanjskih vpraĹĄanj, po lanskem razpisu na lestvici Ä?akajoÄ?ih kar 370 prosilcev (proĹĄenj pa je bilo veÄ? kot 400). Glede

V Ĺ oĹĄtanju zadovoljni z uvodnim sreÄ?anjem Novi direktor HSE Stojan Nikolić je dva dni po prevzemu funkcije obiskal Ĺ aleĹĄko dolino Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj, 3. aprila – Stojan Nikolić, novi direktor HSE, ki je funkcijo prevzel 1. aprila, je le dva dni za tem obiskal Šaleťko dolino, obe lokalni skupnosti in obe energetski druŞbi.

Darko Menih, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, je uvodni obisk ocenil kot zelo spodbuden za nadaljnje sodelovanje. Med drugim je beseda tekla o aktualnem dogajanju, pri Ä?emer je bil posebej izpostavljen blok 4 TEĹ , ki so ga trajno zaustavili julija lani, zdaj pa prihaja na vrsto ruĹĄenje hladilnega stolpa. ÂťZanimalo nas je, kako bo to potekalo in kakĹĄne so morebitne naloge ObÄ?ine pri tem. Govorili smo o vpraĹĄanju neprijetnih vonjav iz ventilatorske postaje Premogovnika, ki je locirana na obmoÄ?ju TEĹ . Projekt, s katerim bi reĹĄili to vpraĹĄanje, je izdelan, zdaj bi ga bilo treba Ä?im hitreje uresniÄ?iti. Seveda pa je beseda tekla tudi o degradiranem prostoru, viziji Holdinga Slovenske elektrarne ter videnju in sodelovanju z obema tukajĹĄnjima lokalnima skupnostima, tako Velenjem kot Ĺ oĹĄtanjem,ÂŤ je po sreÄ?anju povedal Ĺžupan Menih in ĹĄe enkrat podÄ?rtal, da so v Ĺ oĹĄtanju s prvim uvodnim đ&#x;”˛ sreÄ?anjem zadovoljni.

du, kjer so v prihodnjih letih tudi sami pripravljeni sodelovati v projektih razreĹĄitve stanovanjskih vpraĹĄanj v tem okolju.

Kot je povedala vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, bodo najeli 35 stanovanj, od tega 9 v velikosti med 70 in 80 kvadratnih metrov, preostala pa med 35 in 60 (po teh manjĹĄih je tudi najveÄ? povpraĹĄevanja. Zanje bodo letno plaÄ?evali 187 tisoÄ? evrov. Za 93 tisoÄ? evrov raÄ?unajo, da bodo prejeli neprofitnih

so ga potrdili soglasno, Ĺžupan Bojan KontiÄ? pa je ob tem dejal, da so sredstva skrbno naÄ?rtovali za soudeleĹžbo pri letoĹĄnjih naloĹžbah, ki jih zaradi zavlaÄ?evanja z razpisi niso zaÄ?eli v lanskem letu tako, kot so prvotno naÄ?rtovali.

Tako tudi ĹĄe vedno vztraja, da povpreÄ?nina, ki jim jo odmerja drĹžava, ne pokriva obveznosti, ki jim jih nalaga.

V lanskem proraÄ?unu so imeli 40,4 milijona evrov prihodkov (2,6 manj,kot so naÄ?rtovali) in

Skupina KS oz. MČ

Datum Ura

KS BEVÄŒE

12. 4.

Muzej Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, SSK Velenje, DruĹĄtvo brigadirjev Velenje

12. 4.

KS Ĺ MARTNO 12. 4.

Udarnik MC Velenje Center HIĹ A 12. 4.

13. 4.

KS CIRKOVCE 13. 4.

MČ VELENJE - LEVI BREG ZAHOD 13. 4.

KS PODKRAJ KS KAVÄŒE KS STARA VAS RibiĹĄka druĹžina Velenje

13. 4.

13. 4.

13. 4.

13. 4.

Zbirno mesto/lokacija Ä?iĹĄÄ?enja 16.00–19.00 Gasilski dom PGD BevÄ?e/KS BevÄ?e 9.00–13.00 Velenjski grad/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu Grilova domaÄ?ija/ okolica Grilove domaÄ?ije v Vinski Gori 15.00–18.00 Dom KS Ĺ martno 9.00–13.00 Letni kino 9.00–13.00 9.00–13.00 Dom KS Cirkovce 9.00–12.00 Prostori MÄŒ Velenje - Levi breg zahod, Cesta FrantiĹĄka Foita 2 9.00–13.00 Dom KS Podkraj 9.00–13.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e v KavÄ?ah 9.00–13.00 Dom KS Stara vas 9.00–13.00 RibiĹĄki dom Velenje/okolica jezera in breĹžine reke Pake 9.00–12.00 ÄŒolnarna ob jezeru/jezero z okolico

KVĹ , DruĹĄtvo modelarjev 13. 4.

Modelar Velenje, DruĹĄtvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje Uprava Mestne obÄ?ine Velenje 13. 4. 9.00–13.00 Gasilski dom PGD Velenje/ in politiÄ?ne stranke vpadne ceste v MOV KS KONOVO 10. 5. 9.00–13.00 VeÄ?namenski dom KS Konovo * Lovske druĹžine in Prostovoljna gasilska druĹĄtva se prikljuÄ?ijo oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oz. poĹžarne rajone. ObÄ?ani naj bodo pozorni na izobeĹĄene plakate v svoji krajevni skupnosti oz. mestni Ä?etrti. Kontaktna oseba je Bojan PrelovĹĄek, Mestna obÄ?ina Velenje (051 303 530).

Naš čas, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

OBJAVA

11. aprila 2019

Poslovanje Mestne občine Velenje v letu 2018 Članice in člani Sveta Mestne občine Velenje so na torkovi seji sveta soglasno potrdili tudi Predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2018.

V zaključnem računu proračuna so izkazani prihodki in prejemki v višini 40.396.031 evrov, odhodki in izdatki v višini 39.663.492 evrov in presežek v višini 732.539 evrov. V letu 2018 smo se zadolžili v višini 1.773.488 evrov in odplačali dolg v višini 1.984.159 evrov, kar pomeni, da smo odplačali za 210.671 evrov več dolga, kot smo se zadolžili. Stanje sredstev na računih je konec leta 2018 znašalo 5.072.038 evrov.

Za plače in druge izdatke v zvezi z delom za zaposlene v občinski upravi in skupnih občinskih upravah MIRVO in UOP SAŠA regije ter javnih zavodih je bilo v letu 2018 porabljenih 5.094.981 evrov oziroma 12,8 % proračuna, za ostale tekoče odhodke in izdatke 22.420.066 evrov oziroma 56,5 % proračuna, za investicijske odhodke 12.088.446 evrov oziroma 30,5 % proračuna in za proračunsko rezervo 60 tisoč evrov oziroma 0,2 % proračuna.

PROJEKTI, KI SO ZAZNAMOVALI LETO 2018 V letu 2018 smo izvedli kar nekaj pomembnih projektov. Največ investicijskih sredstev smo namenili za naložbe v oskrbo s toplotno energijo – 1,880 milijona evrov, za naložbe po programu mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN) 1,039 milijona evrov, obnove cest po programu koncesije 912 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe z vodo 686 tisoč evrov in investicijsko vzdrževanje ter obnove stanovanj 459 tisoč evrov.

Za financiranje projektov je občina v letu 2018 pridobila milijon evrov sredstev iz državnega proračuna, sredstev proračuna EU in od drugih evropskih institucij ter donacij.

❱

579 tisoč evrov za prevoze učencev

Naložbe v osnovna sredstva infrastrukture za oskrbo s toplotno energijo

Izgradnja oskrbovanih stanovanj

V komunalni dejavnosti smo leta 2018 izvedli nekaj pomembnih investicij.

Lani jeseni smo v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje začeli graditi 15 najemnih oskrbovanih stanovanj, ki jih bomo oddali v neprofitni najem na osnovi Pravilnika o oddaji oskrbovanih stanovanj Mestne občine Velenje. V objek-

Uredili smo prometno infrastrukturo v Šmartnem

Na območju krajevne skupnosti Šmartno smo uredili prehode za pešce, pločnik in prenovili komunalno infrastrukturo. Tako smo bistveno izboljšali varnost najšibkejših udeležencev v pro-

❱

Za brezplačni mestni prevoz Lokalc lani 348 tisoč evrov

1.880.158 €

Naložbe - oskrba s toplotno energijo CTN Celostne teritorialne naložbe Obnove cest - koncesija za ceste Naložbe - oskrba z vodo

tu bo 7 enosobnih stanovanj, namenjenih bivanju dveh družinskih članov, in 8 garsonjer, namenjenih bivanju ene osebe.

Ocenjena vrednost naložbe, ki bo predvidoma zaključena letos jeseni, je 1,5 milijona evrov, od tega Stanovanjski sklad Republike Slovenije financira 546 tisoč evrov, posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije znaša 238 tisoč evrov, 758 tisoč evrov pa financiramo iz občinskega proračuna.

1.039.385 € 912.167 € 686.399 €

Investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj

459.060 €

Vzdrževanje objektov - Vrtec Velenje

398.256 €

Kanalizacijsko omrežje Vinska Gora - center - TOV

359.136 €

Prometna ureditev v KS Šmartno

342.914 €

Odkupi zemljišč

327.673 €

Naložbe - odvajanje odpadnih voda

314.521 €

Javna razsvetljava mesta

310.545 €

Vzdrževanje in naložbe v CČN Šaleške doline

294.649 €

Ostale investicije

4.763.582 €

Grafikon: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2018 – investicijski odhodki

metu (pešcev in kolesarjev). Za Druge investicije na investicijo smo namenili skoraj področju komunalnih 343 tisoč evrov. dejavnosti V središču Vinske Gore smo Obnovili smo izvedli celovito komunalno ureZidanškovo, Jurčičevo in ditev (izgradnja kanalizacije, Bračičevo cesto vodovoda, ceste, javne razsveV lanskem letu smo izvedli 325 tljave idr.). Investicija je znašala tisoč evrov vredno rekonstruk- 325 tisoč evrov. Obnovili smo cijo Zidanškove, Jurčičeve in sekundarno mešano in meteorno Bračičeve ceste v skupni dolžini kanalizacijo v Pesju, vrednost 605 metrov, vključno z izgradnjo investicije je bila 130 tisoč evrov. pločnikov ter dopolnitvijo javne V drugi polovici leta smo izvedli razsvetljave, izgradnjo kanaliza- tudi celovito prenovo osvetlitve cije za padavinsko odpadno vodo Velenjskega gradu, ki je znašala v dolžini 470 metrov, obnovo 114 tisoč evrov. Večji strošek je kanalizacije za komunalno odpa- predstavljala tudi odprava plazu dno vodo v dolžini 266 metrov Postrpinek–Mlačnik v višini 99 in obnovo vodovoda v dolžini tisoč evrov.

100 metrov.

Izveden prvi projekt, sofinanciran iz mehanizma CTN: energetske prenove že stara, na nekaterih območjih V Sončnem parku smo lani do- objektov Cesta talcev sta bili obnova in rekonstrukcija končali pred desetimi leti začeto 18a, Simona Blatnika 1, zato nujni. Mestna občina Vele- prenovo pohodnih površin. Ob- Vojkova 12a Ploščad v Sončnem Infrastruktura za oskrbo s to- parku dobila novo plotno energijo v naši občini je podobo

nje je v letu 2018 za ta namen porabila 1,880 milijona evrov, kar pomeni največjo investicijsko naložbo lani. V okviru naložbe smo izvedli prestavitev toplovodne postaje iz objekta Živic na drugo, samostojno lokacijo, nepredvidene sanacije, s katerimi smo odpravili večje okvare, tehnološko prenovo toplotnega sistema na Goriški cesti, sanacijo vročevoda Podkraj, obnovo SN elektro opreme v trafo postaji na Koroški 3a in vzdrževanje toplotnih postaj.

novili smo tlak osrednje parkovne ploščadi, delno pa smo obnovili tudi oder nekdanjega glasbenega paviljona. Vrednost naložbe je znašala dobrih 173 tisoč evrov.

Obnovljenih in asfaltiranih 6 odsekov cest

Lani smo asfaltirali in obnovili 6 odsekov cest (Žarova: odcep Muršič in Zbičajnik, Pajer–Totovnik, Paški Kozjak, Lipje in pločnik ob cesti na Lipo) v vrednosti skoraj 160 tisoč evrov.

Mestna občina Velenje je lani v okviru mehanizma CTN izvedla energetsko sanacijo treh objektov v lasti občine, in sicer na naslovih Cesta talcev 18a, Simona Blatni-

❱

ka 1 in Vojkova 12a, v katerih je skupaj 161 stanovanjskih enot.

Glede na stanje posameznega objekta smo popravili strehe, fasade, cokel, zamenjali stavbno

Večino projektov mehanizma CTN (mestno kolesarsko omrežje, prireditveni oder in prostor, revitalizacija starotrškega jedra in Stari trg 11) bomo izvedli v obdobju 2019–2020.

pohištvo in izolirali temelje. S prenovo smo prispevali k zmanjšanju izpustov CO2 v okolje in zagotovili prihranek toplotne energije do 45 kwh na m2 kondicionirane površine stavbe. Skupna vrednost projekta je znašala skoraj 776 tisoč evrov, od tega smo pridobili 353 tisoč evrov evropskih sredstev in sredstev Republike Slovenije, 352 tisoč evrov državnih sredstev za investicije občin, 70 tisoč evrov pa smo financirali iz občinskega proračuna.

Razširitev poslovne cone Stara vas, II. faza

V Mestni občini Velenje z različnimi ukrepi privabljamo tudi investitorje, ki bi z razvojem svoje dejavnosti ustvarjali pogoje za nastanek novih delovnih mest.

Pomemben korak pri tem je bila zagotovo razširitev poslovne cone Stara vas. Poslovno cono smo že povečali za cca 23 tisoč m2 in uredili cestno, komunalno, elektroenergetsko ter telekomunikacijsko infrastrukturo. Tako smo pridobili kar 9.476 m2 urejenih ze-

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 5

5

OBJAVA

11. aprila 2019 mljiĹĄÄ?, namenjenih podjetnikom.

Letos pa zaradi interesa podjetij naÄ?rtujemo ponovno razĹĄiritev, in sicer za dodatnih 7.842 m2 komunalno opremljenih parcel za gradnjo. Vrednost ureditve infrastrukture II. faze je 982 tisoÄ? evrov, od Evropskega sklada za regionalni razvoj naj bi dobili sofinanciranje v viĹĄini dobrih 800 tisoÄ? evrov.

Adaptacija trakta A v Zdravstvenem domu Velenje

V velenjskem zdravstvenem domu se lahko pohvalimo z ureditvijo novih ambulant in administrativnih prostorov s spremljajoÄ?imi servisnimi prostori, ki izboljĹĄujejo pogoje za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti tako za izvajalce kot uporabnike zdravstvenih storitev. Skupna vrednost projekta je znaĹĄala 200 tisoÄ? evrov, od tega smo iz obÄ?inskega proraÄ?una financirali 100 tisoÄ? evrov.

Prenova prostorov v enoti za laboratorijsko medicino

Prenovljeni pa so tudi prostori v enoti za laboratorijsko medicino v Zdravstvenem domu Velenje, s Ä?imer smo Ĺželeli poveÄ?ati prostorske kapacitete in funkcionalnost

Zbirka prvih beril v KnjiĹžnici Velenje

21. septembra smo v prostorih KnjiĹžnice Velenje odprli stalno zbirko Prva berila VelenjÄ?ana Marjana MarinĹĄka, ki jo je KnjiĹžnica Velenje s finanÄ?no podporo Mestne obÄ?ine Velenje odkupila konec leta 2016. Razstavljenih je kar 1.522 prvih beril oziroma abecednikov iz 138 drĹžav z vseh celin. Prva berila v zbirki so napisana v 164 jezikih. Vrednost naloĹžbe je znaĹĄala 135 tisoÄ? evrov.

â?ą

Skoraj 132 tisoÄ? evrov za stroĹĄke javne kuhinje

â?ą

Za ĹĄtipendije lani veÄ? kot 62 tisoÄ? evrov

Kolesarske poti in celostna prometna strategija

V letu 2018 smo sodelovali pri pripravi in prijavi projektov na razpise za izvedbo kolesarskih povezav, tako mestnih kot tudi drĹžavnih. Oktobra smo zaÄ?eli operacijo Mestno kolesarsko omreĹžje – vzhod, katere cilj je dograditi 13 odsekov kolesarskih povezav v skupni dolĹžini 10.151 metrov z namenom, da se izpolni ukrep, predviden s Celostno prometno strategijo Mestne obÄ?ine Velenje. Vrednost investicije, ki se bo zakljuÄ?ila predvidoma leta 2020, je 1,072 milijona evrov.

NaloĹžbo v viĹĄini 485 tisoÄ? evrov sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Nadaljujemo tudi izvajanje celostne prometne strategije, s katero Ĺželimo poudariti pomen peĹĄaÄ?enja, kolesarjenja in uporabe javnega potniĹĄkega prometa ter poslediÄ?no vplivati na izboljĹĄanje kakovosti zraka in zdravja obÄ?anov.

Pumptrack poligon obstojeÄ?ih prostorov ter zagotoviti veÄ?jo zasebnost uporabnikom laboratorijskih storitev v skladu z zakonskimi zahtevami. Vrednost projekta je znaĹĄala 140 tisoÄ? evrov, od tega smo iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili 100 tisoÄ? evrov.

Modularni vrtec pri enoti Vrtiljak

V Mestni obÄ?ini Velenje si prizadevamo, da lahko vsi otroci, katerih starĹĄi pokaĹžejo interes, obiskujejo Vrtec Velenje. Junija lani je bilo v Vrtec Velenje vkljuÄ?enih Ĺže 1.500 otrok, razporejenih v 87 oddelkov. Septembra smo tako ob enoti Vrtiljak odprli modularni prizidek z dvema oddelkoma in pripadajoÄ?imi prostori za otroke prvega starostnega obdobja (1–3 let). Celotna vrednost naloĹžbe je znaĹĄala skoraj 400 tisoÄ? evrov.

Cena nakupa in postavitve modularne enote je bila 330 tisoÄ? evrov, vrednost pripravljalnih del (prestavitev vroÄ?evoda, temeljna ploĹĄÄ?a, instalacije idr.) pa je znaĹĄala skoraj 59 tisoÄ? evrov.

Investicije v velenjskih osnovnih ĹĄolah

Za redna vzdrĹževalna in sanacijska dela ter nakup razliÄ?ne opreme za velenjske osnovne ĹĄole smo v lanskem letu iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili 247 tisoÄ? evrov. Dodatnih 10 tisoÄ? evrov smo namenili ĹĄe za vzdrĹževalna dela na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in AndragoĹĄkem zavodu Ljudska univerza Velenje.

â?ą

247 tisoÄ? evrov za vzdrĹževanje osnovnih ĹĄol

Spominski center 1991

Na dan suverenosti, 25. oktobra, smo odprli Spominski center 1991. Mestna obÄ?ina Velenje je za potrebe muzejske zbirke uredila celotno mansardno etaĹžo Doma SLO na KopaliĹĄki cesti 3 v Velenju v izmeri dobrih 170 m2. V centru je na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, povezanih z osamosvajanjem Republike Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini.

Obiskovalci si lahko ogledajo artefakte, dokumente, fotografije, vojaĹĄke karte, na voljo je tudi multimedijska predstavitev doloÄ?enih tem in dogodkov. Skupna vrednost projekta je znaĹĄala 296 tisoÄ? evrov.

Na zelenici med osnovnima ĹĄolama Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca smo na veliko veselje otrok in mladih zgradili pumptrack (grbinasti/tlaÄ?ilni) poligon.

Skupna asfaltirana povrĹĄina poligona je 480 m2, sestavljata pa ga dve progi – veÄ?ja je primernejĹĄa za uporabnike z veÄ? znanja, manjĹĄa pa za zaÄ?etnike. Uporaba poligona je brezplaÄ?na, poligon je razsvetljen tudi v veÄ?ernih urah.

Vrednost naloĹžbe, ki vkljuÄ?uje izgradnjo pumptrack poligona, zunanjo ureditev, zaĹĄÄ?ito, ureditev komunalnih vodov in razsvetljave ter postavitev novega pitnika, je znaĹĄala skoraj 82 tisoÄ? evrov.

Investicijo je vodil Ĺ portno-rekreacijski zavod RdeÄ?a dvorana Velenje, ki poligon tudi upravlja.

â?ą

VeÄ? kot 74 tisoÄ? evrov za enkratne denarne pomoÄ?i

â?ą

Za socialno koĹĄarico veÄ? kot 843 tisoÄ? evrov

osnutka OPN in konec septembra ĹĄe javno obravnavo. Sprejem OPN naÄ?rtujemo v drugi polovici leta 2019 pod pogojem, da bodo na predlog odloka pridobljena vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Za ta namen smo lani porabili skoraj 39 tisoÄ? evrov.

Velenje je

Izvajanje monitoringa vodotokov in Velenjskega jezera

Mestna obÄ?ina Velenje si prizadeva za ohranjanje kakovosti povrĹĄinskih tekoÄ?ih voda in vode v Velenjskem jezeru, zato redno izvajamo monitoring. V letu 2018 smo opravili preiskave vodotoka Pake na treh vzorÄ?evalnih mestih v obÄ?ini, monitoring pa smo zaÄ?eli izvajati tudi na pritoku Ĺ kalskega jezera – na Lepeni.

Zaradi oĹživitve Velenjske plaĹže, ki jo je lani obiskalo veÄ? kot 100 tisoÄ? obÄ?anov in drugih gostov, pa od leta 2012 izvajamo tudi

â?ą

mesto, ki ima srce!

monitoring Velenjskega jezera (10–12-krat na sezono). Doslej so vsi rezultati analiz pokazali, da je Velenjsko jezero primerno za kopanje. Za monitornig smo lani namenili skoraj 20 tisoÄ? evrov.

Izdelava ObÄ?inskega prostorskega naÄ?rta (OPN) mestne obÄ?ine Velenje

V letu 2018 smo nadaljevali aktivnosti za izdelavo OPN in spremljajoÄ?ih nujnih novelacij strokovnih podlag. Izvedli smo javno razgrnitev dopolnjenega

VELENJE – MESTO, KI IMA SRCE Velenje je mesto, ki je pred 60 leti zraslo z delom pridnih rok udarnikov, mesto, kjer je doma prostovoljstvo, kjer si ljudje pomagamo in sodelujemo. Velenje je mesto, ki ima srce.

Z razliÄ?nimi ukrepi si prizadevamo, da bi bila kakovost Ĺživljenja za vsakega obÄ?ana in obÄ?anko na visoki ravni. V Velenju deluje Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, izvajamo projekt ÂťVelenje, starosti prijazno mestoÂŤ, imamo zavetiĹĄÄ?e za brezdomce in javno kuhinjo, obÄ?anom v stiski pomagamo z izplaÄ?ilom enkratne

Projekt Kamerat

Poleg brezplaÄ?nega mestnega prevoza z Lokalcem in brezplaÄ?ne izposoje koles v sistemu BICY v Velenju od novembra vozi tudi Kamerat. Ta omogoÄ?a brezplaÄ?ne prevoze za starejĹĄe in gibalno ovirane VelenjÄ?ane, ki nimajo drugih moĹžnosti transporta. Mestna obÄ?ina Velenje je za ta namen kupila elektriÄ?ni avtomobil, za katerega je namenila 29 tisoÄ? evrov. Upravlja ga Mladinski center Velenje, vozijo pa prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje. V projektu Kamerat so prostovoljci do konca marca izvedli Ĺže veÄ? kot 260 prevozov.

Foto: arhiv MOV

denarne pomoÄ?i, sofinanciramo socialne in zdravstvene programe in projekte, imamo dnevne centre za posamezne riziÄ?ne skupine ter izvajamo brezplaÄ?no pravno svetovanje, ob rojstvu otroka izplaÄ?amo denarno pomoÄ? in podpiramo program ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?ega kriĹža Velenje, sodelujemo tudi v projektu ObÄ?ina po meri invalidov in omogoÄ?amo plaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije v mestni blagajni na dveh lokacijah; imamo Center ponovne uporabe in zagotavljamo brezplaÄ?ni mestni potniĹĄki prevoz z Lokalcem ter brezplaÄ?no izposojo koles BICY. Za vse te programe smo v lanskem letu namenili đ&#x;”˛ dobrih 843 tisoÄ? evrov.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

Gorenje iskalo mlade talente

GOSPODARSKE novice Gorenje in BSH med desetimi najveÄ?jimi

Podjetje Gorenje je izzvalo velenjske srednjeĹĄolce, da razmislijo o izzivih prihodnosti in predlagajo tehnoloĹĄke reĹĄitve, tako pa navduĹĄijo komisijo in si zagotovijo poÄ?itniĹĄko prakso Tina Felicijan

Eno od poslanstev SAĹ A Inkubatorja je, da spodbuja mlade k podjetniĹĄkemu razmiĹĄljanju in jih povezuje z lokalnim gospodarstvom, ki je vedno odprto za nadobudne kadre, je povedala direktorica Karla Sitar in nadaljevala, da Inkubator redno prireja razna izobraĹževanja in vodi programe za razvijanje podjetniĹĄkih idej, pretekli petek pa je prviÄ? priredil delavnico, ki odgovarja na konkretne potrebe podjetja Gorenje. Slednje se vedno veÄ? sreÄ?uje s pomanjkanjem kadrov, predvsem talentov s tehniÄ?nega podroÄ?ja, je povedala izvrĹĄna direktorica za kadre in izobraĹževanje v Gorenju Irena Vodopivec in nadaljevala: ÂťOpaĹžamo tudi, da imajo mladi drugaÄ?ne vrednote, kot smo jih imeli vÄ?asih in so potrebne za to, da je delo uspeĹĄno in uÄ?inkovito opravljeno.ÂŤ Da bi bodoÄ?e kadre navduĹĄili za reĹĄevanje izzivov, s katerimi se Gorenje sreÄ?uje na vseh podroÄ?jih svojega delovanja, so skupaj priredili Hackathon in nanj povabili srednjeĹĄolce.

tehnologije, razvijanja povezljivih aparatov, digitalnih storitev in pri tem potrebuje sposobne kadre. ÂťVes Ä?as skrbimo za razvoj zaposlenih. Ogromno vlagamo v njihovo znanje. Imamo tudi svojo korporativno univerzo in nudimo moĹžnost opravljanja dela v poslovnih enotah in proizvodnih druĹžbah po vsem svetu. Tako se imajo naĹĄi zaposleni moĹžnost uÄ?iti od zelo raznolikih profilov, kar je veliko bogastvo in za mlade zelo privlaÄ?no,ÂŤ je povedala Irena Vodopivec.

Zasnovali so pametno posteljo s senzorji, ki bi spremljali procese v telesu in prilagajal pogoje za Ä?im bolj kakovosten spanec,

odvisnost od tehnologije in ga spodbuja k bolj zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja. ReĹĄevali so problem prenaĹĄanja virusa herpesa prek

Komisiji, v kateri sta bila poleg Irene Vodopivec in Karle Sitar ĹĄe vodja razvoja elektronike Timotej GlobaÄ?nik in vodja digitalnega marketinga Vladimir Nardin iz Gorenja, je bila najbolj vĹĄeÄ? ideja o oÄ?alih, s katerimi bi si pomagali pri notranjem opremljanju doma. Avtorji so za nagrado dobili moĹžnost opravljanja poÄ?itniĹĄke prakse v Gorenju. Drugo nagrado je dobila pametna stekleniÄ?ka z odklepanjem na prstni odtis. Tretje mesto pa sta si razdelili ekipi, ki sta razvijali avtomatiziran vrt in pametno posteljo.

REkli so â?ą

Lani je slovenski izvoz dosegel 30,9 milijarde evrov, kar je bilo najveÄ? do zdaj in 9,2 odstotka veÄ? kot leta 2017. Med izvozniki je po Delovi lestvici ĹĄe naprej najveÄ?ji Revoz, ki je lani izvozil za veÄ? kot 1,75 milijarde evrov vozil.

Sledila je skupina Lek z 1,32 milijarde evrov vrednim izvozom, nekoliko manj, za 1,24 milijarde evrov, je izvozila Krka. ÄŒetverico podjetij, katerih izvoz je lani presegel milijardo evrov, zaokroĹžuje Gorenje, ki je na tuje trge lani izvozilo za 1,07 milijarde evrov blaga.

K skoraj 31-milijardnemu izvozu Slovenije so ti ĹĄtirje skupaj prispevali 17,4 odstotka.

Po Revozu, Leku, Krki in Gorenju so se do desetega mesta na lestvici najveÄ?jih izvoznikov zvrstili ĹĄe Impol, Adria Mobil, Kolektor, Talum, BSH HiĹĄni aparati in LTH Castings.

V Evropi gospodarstvo Ĺže peĹĄa Vse pogostejĹĄih opozoril, da bo v svetovnem gospodarstvu spet zaĹĄkripalo, veÄ?inoma ĹĄe nihÄ?e ne jemlje posebno resno. Kljub temu pa se je v Evropi Ĺže zaÄ?elo opaĹžati peĹĄanje, nezadovoljstvo pa se ĹĄiri med ljudmi. Svoje k temu prispeva tudi brexit, za katerega nihÄ?e ne ve, kako se bo iztekel.

Alarm pa vseeno ni odveÄ? tudi za naĹĄe proizvajalce. Sicer pa rdeÄ?o tipko pritiska NemÄ?ija. Nova naroÄ?ila v nemĹĄki industriji so februarja glede na mesec prej upadla za 4,2 odstotka. Vodilni nemĹĄki gospodarski inĹĄtituti so v skupni spomladanski gospodarski napovedi opozorili, da se najveÄ?je evropsko gospodarstvo obÄ?utno ohlaja.

Tako mu za letoĹĄnje leto napovedujejo le ĹĄe 0,8-odstotno rast bruto domaÄ?ega proizvoda. PolitiÄ?na tveganja so ĹĄe dodatno poslabĹĄala Ĺže tako upehano gospodarsko okolje.

Evropa se vse bolj brani vsega tujega Evropa, kot je videti, se vse bolj brani vsega tujega in Ĺživi v prepriÄ?anju, da je ĹĄe vedno srediĹĄÄ?e sveta, pri tem pa se oÄ?itno odmika od realnosti. Ĺ˝e tako in tako je pred njo Amerika, a kar je ĹĄe huje, z izloÄ?anjem Rusije in tudi Kitajske, vse po zgledu ZDA, se teĹža svetovnih dogajanj od tu vse bolj premika na vzhod. Kaj kmalu se lahko zgodi, da bodo tamkajĹĄnja obmoÄ?ja gospodarsko dovolj samozadostna, da bodo Evropo potisnila na stranski rob.

Lov na talente in karierna odskoÄ?na deska

Gorenje se je s tokratnim Hackathonom usmerilo predvsem na gimnazijce in dijake tehniÄ?nih smeri. ÂťPri mladih Ĺželimo spodbuditi kreativnost in razviti obÄ?utek, da je treba stvari delati drugaÄ?e, ne samo tako, kot se nauÄ?imo.

Le tako, da smo drugaÄ?ni, boljĹĄi od drugih, lahko obstanemo,ÂŤ je povedala VodopivÄ?eva in dodala, da podjetje dokaj dobro dosega bodoÄ?e tehniÄ?ne kadre. Gimnazijce, ki se naposled izobrazijo za zelo zahtevne poklice, pa zelo teĹžko. ÂťVeliko vlagamo v razvoj, odpiramo zelo zahtevna delovna mesta ne le v tehnoloĹĄkem razvoju, ampak tudi na podroÄ?ju prodaje. Gimnazijci so prava ciljna skupina za ta delovna mesta, zato je prav, da jih Ĺže zgodaj pritegnemo, poskusimo iz njih izvabiti tisto najboljĹĄe in najboljĹĄe tudi pridobiti, da se nam bodo pridruĹžili.ÂŤ Delavnice spoznavanja osnov start-up podjetniĹĄtva in kreativnega razmiĹĄljanja v PodjetniĹĄkem centru Standard se je udeleĹžilo 70 dijakinj in dijakov Ĺ olskega centra Velenje. Naposled so tisti, ki so v delavnicah videli pravo priloĹžnost, izoblikovali skupine, ki so posebni komisiji predstavile deset idej. ReĹĄevali so predvsem izzive v digitalizaciji. Gorenje se je Ĺželelo predstaviti kot druĹžba, ki sledi trendom uporabe sodobne

11. aprila 2019

Brezposelnost ponovno uspeĹĄno niĹžamo KakĹĄne ideje so predstavili mladi?

UdeleĹženci so razmiĹĄljali predvsem, kako bi si z napredno tehnologijo olajĹĄali Ĺživljenje, zmanjĹĄali stres in si zagotovili veÄ? prostega Ä?asa. Nekatere ideje so zelo kompatibilne s tem, kar v Gorenju Ĺže razvijajo, je ob predstavitvah ugotovila komisija. Dijaki so predstavili mobilno aplikacijo, ki bi povezovala pametne instalacije in naprave v domu. Pomagala bi pri varÄ?evanju z energijo in prepreÄ?evanju nesreÄ?. Zamislili so si robota, ki bi opravil prav vse delo s perilom – od loÄ?evanja perila glede na zahteve pri pranju do zlaganja Ä?istih oblaÄ?il v omaro.

hkrati pa omogoÄ?ali poÄ?asno zbujanje brez stresa. Dve ekipi sta razmiĹĄljali o oÄ?alih, s katerimi bi si pomagali pri notranjem opremljanju stanovanja, omogoÄ?ala pa bi tudi druge simulacije aktivnosti in opravil v prostorih in na napravah. ReĹĄevali so tudi problem enoliÄ?nih in nezanimivih kuhinjskih aparatov ter predlagali aplikacijo, s katero si lahko kupec sam sestavi model, funkcije, barve aparata. Predstavili so aplikacijo, ki bi uporabniku pomagala dosegati dnevno zadane cilje.

Povezana pa bi bila s povezljivimi napravami v domu, ki bi se zaklenili, Ä?e uporabnik ne bi dosegel dnevnega cilja, ki ga odvraÄ?a od

Zanimanje za kadrovske ĹĄtipendije upada, Ä?eprav jih Gorenje ĹĄe podeljuje. Dijaki in ĹĄtudenti se ne Ĺželijo prehitro zavezati podjetju. ÂťTrg pa je tako zahteven, da si moramo kader zagotoviti Ä?im prej, da nam ga ne poberejo drugi delodajalci,ÂŤ pravi Irena Vodopivec. Zato Gorenje nudi tudi moĹžnost opravljanja ĹĄtudijske prakse in pisanja diplomskih nalog na temo izzivov, ki jih v podjetju reĹĄujejo. Tako dijaki in ĹĄtudenti lahko preverijo in nadgradijo svoje znanje v praksi, podjetje pa lahko spozna njihov odnos do dela, naÄ?ine spopadanja z izzivi in sposobnost reĹĄevanja teĹžav.

Karla Sitar: ÂťPrviÄ? so odgovorili na konkretno potrebo podjetja Gorenje in neposredno reĹĄevali kadrovske potrebe v lokalnem okolju.ÂŤ Irena Vodopivec: ÂťTakĹĄno vzduĹĄje, kot je med udeleĹženci Hackathona, si Ĺželimo tudi v podjetju.

Pokazali so, da so odprte glave in zelo kreativni.

Imajo, kar iĹĄÄ?emo pri svojih kadrih.ÂŤ Ajla Korajac, dijakinja 2. letnika gimnazije, Ä?lanica zmagovalne ekipe: ÂťUpam, da bom na poÄ?itniĹĄki praksi spoznala ĹĄe kaj novega, Ĺže veliko pa sem odnesla od te delavnice, ki je bila prva izkuĹĄnja razvoja podjetniĹĄke ideje. PodjetniĹĄtvo do sedaj ni bilo med mojimi kariernimi cilji, ampak

po tej izkuĹĄnji bom kaj veÄ? naredila v tej smeri.ÂŤ Luka Lah, dijak 3. letnika ERĹ in ĹĄtipendist Gorenja: ÂťPri pouku dobimo osnovna znanja, ampak tisti, ki jih kaj bolj zanima in bi radi znali kaj veÄ?, se morajo sami dodatno ukvarjati s tem.

Sam na podroÄ?ju programiranja delam tudi v Gorenju. Ĺ tipendiranje je super, ker imam s tem zagotovljeno prakso in sluĹžbo.ÂŤ AnĹže Plazl, dijak 2. letnika ERĹ : ÂťV ĹĄoli imamo veliko sploĹĄnih predmetov. Zelo pogreĹĄam, da se vsak dan nauÄ?im kaj novega in v praksi uporabnega za celo Ĺživljenje, ne le teorije za en test. Zato so prakse pri delodajalcih, delavnice, kot je Hackathon in podobno, zelo dobrodoĹĄle.ÂŤ

Konec marca je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 76.533 brezposelnih, kar je 5,8 odstotka manj kot marca lani. V prvem izposojanja stekleniÄ?k in zasno- Ä?etrtletju je bilo sicer v povpreÄ?ju prijavljenih 80.026 brezposelnih, vali stekleniÄ?ko, ki se odpira samo a tudi to je 5,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. na prstni odtis, tako pa prepreÄ?i, da bi ĹĄe kdo drug, razen lastnika, pil iz nje. Ker ugotavljajo, da so danes ljudje preveÄ? zaposleni, Premogovnik Velenje je vse bolj vpet v razne mednarodne projekda bi lahko sami vzdrĹževali svoj te. Minuli teden je tako gostil koordinacijsko sreÄ?anje partnerjev vrt, so si zamislili avtomatiziran mednarodnega projekta INESI, s katerim strokovnjaki iz Slovenije, vrt, ki se avtomatsko zaliva in NemÄ?ije, Poljske in Ukrajine iĹĄÄ?ejo reĹĄitve za veÄ?jo uÄ?inkovitost in gnoji, lastniku pa sporoÄ?a, kateri varnost evropske premogovne industrije. Kot ugotavljajo, je bilo pridelki so zreli za uĹživanje. Pred- sreÄ?anje zelo dobrodoĹĄlo in uspeĹĄno. stavili so tudi posebne nalepke za Cilj projekta, ki se je zaÄ?el leta 2017 in bo trajal do leta 2020, je Ĺživila in mobilno aplikacijo, ki bi poveÄ?ati uÄ?inkovitost in varnost evropske premogovne industrije. spremljala zaloge v hladilniku Glavni tehniÄ?ni vodja v Premogovniku Velenje Gregor Uranjek je in opozarjala na iztekanje roka udeleĹžencem predstavil mednarodno priznano velenjsko odkopno za uporabo ali pohajanje zalog metodo, ki je ena najuÄ?inkovitejĹĄih metod za pridobivanje premoga ter sama sestavljala nakupovalni iz debelih slojev. seznam. Poiskali so tudi reĹĄitev za vse, ki nenehno izgubljajo kljuÄ?e, imajo polne roke, ko pridejo domov, ponoÄ?i ne vidijo odkleniti Evropski parlament in Svet EU sta dosegla zaÄ?asen dogovor o stroĹžjih vrat ali jih pozabijo zakleniti. To in bolje izvrĹĄevanih pravilih o varstvu potroĹĄnikov, med drugim o so pametna vrata na senzorje za dvojni kakovosti blaga. Po novem ne bo veÄ? mogoÄ?e trĹžiti izdelka kot oko ali obraz, ki se samodejno enakega proizvodu v drugih Ä?lanicah, Ä?e bo imel ta v resnici bistveno odklepajo in zaklepajo. neupraviÄ?eno drugaÄ?no sestavo ali znaÄ?ilnosti.

Vpeti v mednarodne projekte

Izdelki v EU bodo morali biti enaki

đ&#x;”˛

Gorenje ponovno prodaja Gorenje Tiki

Velenje – Gorenje bo v prihodnjih tednih objavilo javni razpis za prodajo hÄ?erinske druĹžbe Gorenje Tiki iz Stare Pazove. Skupaj z druĹžbo bodo prodali tudi blagovno znamko Tiki, so povedali v Gorenju. PriÄ?akujejo interes veÄ? druĹžb iz panoge proizvodnje in prodaje grelnikov za vodo in klimatskih ter prezraÄ?evalnih naprav. Prodaja Ker stari aparati ne sodijo v sme- poteka skladno s strateĹĄko usmeritvijo osredotoÄ?anja na osnovno ti, saj vsebujejo nevarne snovi, ki dejavnost. Gorenje je druĹžbo Gorenje Tiki skuĹĄalo prodati Ĺže lani, ĹĄkodujejo okolju, ljudem in Ĺživa- a so zaradi prevzema prodajo zamrznili. lim, obenem pa so to dragocene surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo, bo ZEUS med 25.

Gospodarstvo, tako proizvajalci kot trgovci, je menda pripravljeno aprilom in 25. majem v Ĺ aleĹĄki dolini pripravil lokalno zbiralno- na omejitev transmaĹĄÄ?obnih kislin v Ĺživilih. Ta dni se je izteklo eno-ozaveĹĄÄ?evalno nagradno akcijo letno prehodno obdobje za prilagoditev izdelkov s transmaĹĄÄ?obnimi zbiranja starih aparatov skupaj z kislinami na najveÄ? dva grama na 100 gramov skupne vsebnosti maRK Gorenje Velenje, s pomoÄ?jo ĹĄÄ?ob v Ĺživilu. DrĹžava je transmaĹĄÄ?obe omejila z lanskim pravilnikom katere bodo promovirali uliÄ?ne o najveÄ?ji dovoljeni vsebnosti transmaĹĄÄ?obnih kislin v Ĺživilih in 7. zbiralnike za stare aparate, v me- aprila se je izteklo enoletno prehodno obdobje, po katerem izdelkov secu juniju pa bodo imeli mobilno z viĹĄjo vsebnostjo na trgu ne sme veÄ? biti. Nadzor bo izvajala uprava zbiranje starih aparatov skupaj s za varno hrano. đ&#x;”˛ mz đ&#x;”˛ PUP Saubermacherjem.

Kam s starimi aparati

KonÄ?no omejitev transmaĹĄÄ?obnih kislin

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

11. aprila 2019

Pony kolesa Ĺže na prodajnih policah V DruĹžbi Turna Ĺ oĹĄtanj bodo letos izdelali blizu 2000 zloĹžljivih pony koles – Dogovor o prodaji s Hervisom – Na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju lani poveÄ?ali realizacijo za blizu 20 odstotkov

V bliĹžnji prihodnosti naÄ?rtujejo v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe njihovo nadgradnjo.

Za elektriÄ?na zloĹžljiva pony kolesa Ĺže imajo pripravljen prototip in najverjetneje jih bodo trgu skupaj s partnerjem za prodajo kupcem ponudili naslednjo sezono.

Tatjana PodgorĹĄek

Idejni in razvojni partner

DruĹžba Turna iz Ĺ oĹĄtanja je lani zaznala priloĹžnost na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti in od Skupine Gorenje Velenje odkupila podjetje Gor kolesa, proizvajalca Rogovih zloĹžljivih pony koles. Letos so proizvodnjo v Ĺ oĹĄtanju zagnali, v tem letu pa bodo izdelala blizu 2000 koles.

Pri njihovi prodaji so se povezali tudi s trgovcem Hervisom, najveÄ?jim prodajalcem koles v regiji oziroma na slovenskem in hrvaĹĄkem trgu. Seveda pa so kolesa na voljo tudi pri ostalih izbranih prodajalcih in preko spletne strani.

javnega potniĹĄkega prometa, avtomobili. NaĹĄe kolo je prispevek k vse bolj poudarjeni trajnostni mobilnosti.ÂŤ PogaÄ? zagotavlja, da gre za kakovosten izdelek, saj je ohiĹĄje kolesa iz aluminija, komponente kakovostne in od znanih proizvajalcev. To vpliva

na njegovo ceno, ki je po mnenju nekaterih previsoka. ÂťNe Ĺželimo tekmovati s cenejĹĄimi kitajskimi izdelki, ampak Ĺželimo zagotoviti kupcu kolo, ki ga zaradi njegove kakovosti kupi le enkrat v Ĺživljenju. Tudi kakovost kaĹže na naĹĄo trajnostno naravnanost v vse bolj

potroĹĄniĹĄko naravnani druĹžbi.

Za nas dandanes vseprisotna filozofija Âťuporabi in zavrziÂŤ ni sprejemljiva.ÂŤ Osnovna izvedba kolesa stane 300 evrov, raste pa odvisno od opreme. Izdelujejo namreÄ? razliÄ?ice pony kolesa z 1, 3 in 5 prestavami.

Kolo, ki ga zaradi kakovosti kupiĹĄ le enkrat v Ĺživljenju

Po pojasnilu direktorja druĹžbe Vladimirja PogaÄ?a so ohranili pred leti uspeĹĄno posodobljen in sestavljen dizajn kolesa, Âťker je legenda in namenjeno rekreativnemu kolesarjenju po mestih, kjer nadomeĹĄÄ?a uporabo prevoznih sredstev, kot so sredstva

Pred nedavnim so se z razvojem in cilji Turne seznanili tudi Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice.

DruĹžba Turna je zgodbo o uspehu zaÄ?ela pisati pred 12 leti na pogoriĹĄÄ?u invalidskega podjetja, ki se je prav tako ukvarjalo s proizvodnjo komponent za industrijo bele tehnike, zato so za svoj moto v druĹžbi izbrali ÂťNadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost.ÂŤ Danes postaja druĹžba vse pomembnejĹĄi igralec na svetu v proizvodnji komponent za belo tehniko. Sodeluje z vsemi veÄ?jimi globalnimi proizvajalci iz omenjene dejavnosti. Z njenimi teÄ?aji so opremljene peÄ?ice v veÄ? kot 20 blagovnih znamkah po vsem svetu. Med drugim jih izvaĹžajo v TurÄ?ijo in Kitajsko, od koder prihajajo njeni najveÄ?ji konkurenti. S svojimi podjetji v Srbiji ter Bolgariji zagotavljajo tesnila za hladilnike v svetu prav tako zelo cenjenih blagovnih znamk.

Sami so, pravi PogaÄ?, najbolj ponosni na dolgoroÄ?no sodelovanje s Skupino Gorenje ter druĹžbami Liebherr, Bosch, Siemens, Electrolux, Miele. Turna ni le njihov proizvajalec komponent, ampak tudi idejni in razvojni partner.

7 FinanÄ?no je lansko poslovno leto druĹžba sklenila po priÄ?akovanjih. Na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju je poveÄ?ala prihodke za blizu 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Po besedah sogovornika je poslovni rezultat boljĹĄi kot leta 2017, ni pa rast tako velika kot celoten promet zaradi poveÄ?anih vlaganj in uvajanja novih linij za nove programe, ki zagotavljajo druĹžbi dolgoroÄ?en razvoj in korak s trendi.

Pomembna fleksibilnost in agilnost

Želimo rasti, vendar smo pri svojih letoĹĄnjih naÄ?rtih previdni.

V celotnem evropskem gospodarstvu je Ä?utiti zadrĹžanost in strah pred napovedno gospodarsko krizo, za katero nihÄ?e ne ve, kdaj bo in kako se bo pojavila. Zato je previdnost prisotna tudi pri naĹĄih kupcih, kar nas sili v to, da smo ĹĄe bolj konkurenÄ?ni, naĹĄi izdelki kakovostnejĹĄi in s tem ĹĄe bolj pripravljeni na izzive, ki so pred nami. Danes sta zelo pomembna fleksibilnost in tako imenovana agilnost podjetja, saj se to mora vsak dan odzivati na vse izzive in namige, ki prihajajo iz naĹĄega poslovnega okolja,ÂŤ je ĹĄe predstavil letoĹĄnje naÄ?rte Vladimir PogaÄ?. đ&#x;”˛

Kako je Velenje zacvetelo Na prvem spomladanskem tematskem vodenju za obÄ?ane je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline skupaj s podjetjem PUP Velenje predstavil zaÄ?etke cvetliÄ?arstva in vrtnarstva v Velenju Tina Felicijan

V Velenju nikoli niso bili ravnoduĹĄni do podobe, ki jo bo mesto imelo, zato niso skrbno naÄ?rtovali le mestne arhitekture, paÄ? pa so razmiĹĄljali tudi, kako bodo uredili zelene povrĹĄine, da bodo te v skladu z idejno zasnovo in bodo kar najveÄ?ji del leta razbohoteno krasile mesto. Zato je Velenje Ĺže leta 1958 skupaj z mestno vrtnarijo dobilo velik steklenjak, ki je stal prav nasproti zgornjega dela nekaj let kasneje zgrajenega SonÄ?nega parka. Tam, kjer PUP Velenje danes vzgaja razne rastline za zunanje zasaditve. In kjer je zrasla prenekatera rastlina, ki ĹĄe danes krasi mestne parke ali gredice, ali pa uspeva na vrtu ali balkonu kake hiĹĄe v Ĺ aleĹĄki dolini.

Teh 5000 kvadratnih metrov pokritih povrĹĄin s centralnim ogrevanjem je bilo najbolj modernih v takratni Jugoslaviji, je na vodenju povedal vodja poslovne enote Vrtnarstvo podjetja PUP Velenje Simon Ogrizek. Ta ÂťÄ?udeĹž sodobne vrtnarijeÂŤ so si prihajali ogledovat ĹĄtudenti biotehniÄ?nih fakultet iz vse drĹžave. V njem je odliÄ?no uspeval asparagus. Prodajali so ga na kilograme. Gojili so tudi bele kale, ki so kasneje propadle zaradi bolezni, prej pa skorajda ni bilo poroke, ki bi minila brez ĹĄopka iz belih kal in asparagusa.

Pred veliko noÄ?jo so za dekoracijo cerkva pripravili par tisoÄ? po meter visokih cvetov. Tako asparagus kot kale so z vlakom poĹĄiljali v Split, nazaj domov pa so uvaĹžali nageljne in gerbere.

Gojili so tudi vrtnice, najveÄ? rdeÄ?e bakare, znane po kompak-

tnem cvetu. ImeSimon Ogrizek li so nekaj belih, in kala tudi belo-roza vrtnico marĹĄal Tito. Vzgojo vrtnic so kasneje opustili, ker zahteva preveÄ? kemije, je povedal Simon Ogrizek. Pridelali so precej strelicij, v sredini pa je rasel velik filodendron, ki ima danes s svojimi dobrimi 60 leti Ä?astno mesto v novem delu vrtnarije PUP. Pridelovali so tudi evkaliptus, pa drevnine za zasaditve v mestu, palme, bananovVelenjska mesta vrtnarija, danes PUP Velece v loncih, da nje, v vrtnarstvu zaposluje 28 ljudi, v sezoni so jih uporabili urejanja okolja do 35. Je ĹĄe edino slovensko za sezonske zapodjetje, ki ĹĄe zdruĹžuje cvetliÄ?arstvo, vrtnarsaditve in z njimi stvo, urejanje krajine in proizvodnje pod eno ustvarjali barvistreho. Po letnem prometu je v vrhu med tost in strukturpodjetji v vrtnarski branĹži. ne kontraste. Pa seveda sadike zelenjave in balkanskega cvetja, Na drugi strani, kjer je danes kar pridelujejo ĹĄe danes. pokriti del vrtnarskega centra, so Leta 1968 so ob cesti ob SonÄ?- bile tople grede z enostranskim nem parku zgradili steklen rastli- pokrivanjem, ki so prav tako bile njak, poimenovan Italijano, ki ĹĄe ogrevane, kar je bilo za tiste Ä?ase vedno stoji. V njem danes poteka izjemno moderno. V njih so prihladna proizvodnja. Želim si, da delovali zelenjavo in celo pozimi bi ga ohranili kot del zgodovinske rezali glave kristalke, ki so jo prodediĹĄÄ?ine hortikulture. To bi lah- dajali kar v cvetliÄ?arnah. Menda ko bil botaniÄ?ni vrt, v katerem bi je poĹĄla, kot bi trenil. Prav tako se lahko obÄ?anke in obÄ?ani tudi so pozimi pridelovali in prodajali pozimi nauĹžili zelenja,ÂŤ razmiĹĄlja kumare. Pridelovali so tudi paradiSimon Ogrizek. Ĺžnik. Ampak gojenje zelenjave je

Rastlinjak Italiano

Asparagus

Velenjska vrtnarija je dolga leta bdela nad urejanjem mesta. Skrbela je za zasaditve in negovanje parkov, cvetliÄ?nih gred in korit. Velenje je premiĹĄljeno spreminjala v vedno cvetoÄ?e mesto. bilo zaradi uvoza kmalu nerentabilno in zelenjavo so nadomestile bolj ekonomiÄ?ne zelene kulture.

Leta 1999 so Ĺže zelo dotrajan rastlinjak nadomestili s takrat najmodernejĹĄim v Sloveniji – imel je Ĺže raÄ?unalniĹĄko prezraÄ?evanje in ogrevanje. Takrat so ĹĄe v Italijanu gojili boĹžiÄ?ne zvezde. Danes v modernem rastlinjaku vzgajajo bogate in odporne boĹžiÄ?ne zvezde, najbolj cenjene v Sloveniji, pravi Simon Ogrizek in se spomni ĹĄe, da je velenjska vrtnarija nekdaj slovela po rumenih in belih krizantemah turner, ki so cvetele v velikosti otroĹĄke glave. Ĺ˝eli si,

da bi ĹĄe kje naĹĄli sadike te stare sorte in ponovno zaÄ?eli vzgojo.

Velenjska vrtnarija je vedno sledila trendom in po neÄ?em izstopala, je ob zakljuÄ?ku sprehoda skozi njeno zgodovino povedal Simon Ogrizek, ki je tam zaÄ?el delati Ĺže med ĹĄolanjem, kasneje pa se je v cvetliÄ?arstvu, vrtnarstvu in urejanju krajine uveljavil v med-

narodnem prostoru. ÂťVelenjska hortikultura je v koraku z evropsko, celo svetovno. V preteklih letih smo ogromno naredili za prepoznavnost v urejanju krajine in cvetliÄ?arstvu,ÂŤ pravi in upa, da bo vrtnarija kljub visokim stroĹĄkom proizvodnje obstala. đ&#x;”˛

Resalta z evropsko pomoÄ?jo med velike Ljubljana – Ljubljanski ponudnik energetskih storitev in reĹĄitev za obnovljive vire energije Resalta Resalta, ki so ga ustanovile druĹžbe Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana, bo od Evropskega investicijskega sklada in zasebnih vlagateljev prejel ĹĄest milijonov evrov lastniĹĄkega kapitala. Sredstva bodo namenjena za prehod iz zagonske faze v velikega mednarodnega ponudnika na svojem podroÄ?ju.

Resalta trenutno sodeluje s posamezniki, podjetji in obÄ?inami v Sloveniji, Bolgariji, na HrvaĹĄkem, ÄŒeĹĄkem, v Italiji, Makedoniji, ÄŒrni gori in Srbiji, s svojimi storitvami in reĹĄitvami pa jim pomaga zmanjĹĄevati emisije ogljikovega dioksida in porabo energije ter varÄ?evati pri stroĹĄkih, povezanih z energijo.

Podjetje je po njihovih navedbah do danes razvilo in v prakso vpeljalo reĹĄitve, s katerimi so njihove stranke prihranile 300 gigavatnih ur elektrike, letni izpusti ogljikovih dioksidov pa so upadli za 30.000 ton. Za primerjavo so dodali, da bi imel tak uÄ?inek, Ä?e bi zasadili 3400 hektarov gozda.

Resalta bo po napovedih razvijala tudi nove reĹĄitve pri obnovljivih đ&#x;”˛ virih energije.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 3. aprila Borut Smrdel je drĹžavni zbor seznanil, da odstopa z mesta predsednika DrĹžavne revizijske komisije. Koalicijski partnerji so se uskladili glede reĹĄitev, s katerimi bi uresniÄ?ili ustavno odloÄ?bo o financiranju zasebnega ĹĄolstva.

Po predlogu bi bil za nove generacije obvezni program financiran 100-odstotno, razĹĄirjeni pa ne bo financiran.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

dlog zakona, da znova preloĹžijo brexit in se tako izognejo izstopu ZdruĹženega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora.

NemĹĄka avtomobilska znamka Mercedes-Benz je v Rusiji (ki je sicer pod sankcijami EU) odprla tovarno za proizvodnjo prestiĹžnih avtomobilov. Trak je slovesno prerezal sam Putin.

V Tolminu je potekal plenum Gasilske zveze Slovenije, na katerem so se zbrali predstavniki veÄ? kot 1300 gasilskih druĹĄtev in 120 gasilskih zvez iz celotne Slovenije.

V Velenju je pozornost pritegnil 26-letnik, ki se je nasilno vedel do mimoidoÄ?ih in jih veÄ? poĹĄkodoval.

Tako medije kot javnost so nekoliko zmedli novi britanski potni listi, ki so – kljub dejstvu, da se britanski poslanci ne morejo Predsednik republike je podal uskladiti o izstopnih pogojih iz oceni za pripravljenost Slovenske EU – Şe natisnjeni brez izpisanih vojske. Kot je zapisal, je stopnja besed Evropska unija. zmoŞnosti za delovanje v miru

Petek, 5. aprila

Predlog pravi, da bi obvezni ĹĄolski program financirali 100-odstotno, razĹĄirjenega pa ne bi financirali.

So se Britanci vendarle Ĺže odloÄ?ili?

Odjeknila je vest, da naj bi za nezakonitim snemanjem telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik v povezavi z arbitraĹžnim postopkom stala hrvaĹĄka obveĹĄÄ?evalna agencija SOA. Obrambni minister Karl Erjavec si je s Ä?lani parlamentarnega odbora ogledal vadiĹĄÄ?e na PoÄ?ku, ki se mu Ĺželijo obÄ?ani Postojne odreÄ?i. Obrambni minister je izrazil prepriÄ?anje, da je dogovor moĹžen.

Britanska premierka Theresa May in Jeremy Corbyn sta se seĹĄla na pogovorih o nadaljnjih naÄ?rtih za brexit, pri Ä?emer je vodja opozicijskih laburistov premierki izroÄ?il svoj seznam zahtev.

Na jubilejnem zasedanju v poÄ?astitev 70-letnice zavezniĹĄtva pa so se v Washingtonu seĹĄli zunanji ministri 29 Ä?lanic zveze Nato.

Znanost je zabeleĹžila dan, ko je Cecile Eledge iz ameriĹĄke zvezne drĹžave Nebraska pri 61 letih kot nadomestna mati rodila svojo Predsednik je pripravljenost vnukinjo, ki je bila oplojena z naĹĄe vojske za delovanje v jajÄ?eci sestre sinovega partnerja.

ZDA so v okviru nadaljnjega miru ocenil z zadostno, na delovanje v vojnem stanju pa z pritiska na vlado venezuelskega nezadostno. predsednika Nicolasa Madura uvedle sankcije proti podjetjem ocenjena z zadostno, za delovanje v venezuelskem naftnem sektorju. v vojni pa z nezadostno.

V NemÄ?iji je veÄ? deset tisoÄ? ljudi MadĹžarsko veleposlaniĹĄtvo v protestiralo proti naraĹĄÄ?anju najeLjubljani je z verbalno noto pri mnin in pomanjkanju stanovanj.

MZZ-ju protestiralo zaradi ÂťpolitiÄ?no neodgovorne naslovnice MladineÂŤ, ki v karikaturi med drugim prikazuje madĹžarskega predsednika Orbana. Slovenska politika je MadĹžarsko opozorila V veljavo je stopila uredba, ki na svobodo medijev, a so naĹĄi doloÄ?a, da na trgu ne sme biti vzhodni sosedje vztrajali pri svo- veÄ? izdelkov z veÄ? kot dvema jem prepriÄ?anju.

ZaÄ?ela se je velika selitev carigrajskega letaliĹĄÄ?a AtatĂźrk na novo letaliĹĄÄ?e Istanbul Airport.

Britanska premierka Theresa Premier Ĺ arec se je odzval na May je predsedniku Evropskega informacijo, da so slovenskemu sveta Donaldu Tusku pisala pisodniku in agentki med arbitra- smo, v katerem je Evropsko unijo Ĺžnim postopkom prisluĹĄkovali zaprosila za podaljĹĄanje brexita hrvaĹĄki obveĹĄÄ?evalci. ÂťKar smo do 30. junija. sliĹĄali, je dokaj skrb vzbujajoÄ?e,ÂŤ GrĹĄka policija je ustavila veÄ?

Vemo, kaj jemo? je poudaril. Na HrvaĹĄkem so vple- sto prebeĹžnikov, ki so bili na poti tenost hrvaĹĄkih obveĹĄÄ?evalcev iz Soluna proti 60 kilometrov gramoma transmamedtem zanikali. oddaljeni meji s Severno Ma- ĹĄÄ?obnih kislih na Vlada je izdala uredbo o konce- kedonijo. Ob tem so izbruhnili 100 gramov skupne siji za gradnjo in gospodarjenje z manjĹĄi izgredi med prebeĹžniki vsebnosti maĹĄÄ?ob v drugim tirom proge DivaÄ?a–Ko- in policijo. Ĺživilu. per, ki doloÄ?a temelje razmerja Na severu Brazilimed drĹžavo in projektnim podje se je zgodila huda jetjem 2TDK. nesreÄ?a, v kateri se je V Ljubljani je 49-letni KranjÄ?an trajekt zabil v most ugrabil avtobus mestnega potniin zruĹĄil 200 metrov konstrukcije. ĹĄkega prometa in voznika z groV Trbovljah je potekal kongres Resno so se zaostrovale razmeĹžnjami prisilil, da je zapeljal proti stranke LMĹ . ÂťZanaĹĄamo se samo re v Libiji. Po podatkih vlade je ljubljanski obvoznici. Ugrabitelj je na trdo delo, voljo, energijo in umrlo vsaj 21 ljudi. JuĹžno od Tripo prijetju kljub oĹživljanju umrl. zanos ter na vedenje, da ne vemo polisa naj bi sile generala Halifa Britanski poslanci so z veÄ?ino vsega,ÂŤ je ob priloĹžnosti dejal njen Haftarja izvedle zraÄ?ne napade, enega samega glasu potrdili pre- predsednik Marjan Ĺ arec. premier Fajez Al SaradĹž pa je opozoril na ÂťdrĹžavljansko vojno brez zmagovalcaÂŤ.

Po Sudanu se je zbralo na tisoÄ?e protestnikov proti predsedniku Omarju Al BaĹĄirju.

Po veÄ? tednih pomanjkanja elektrike in omejenega dostopa do vode se je na ulice odpravilo veÄ? deset tisoÄ? Venezuelcev, ki so Ĺželeli izreÄ?i podporo opozicijskemu voditelju Juanu GuaidĂłju in korakati proti predsedniku NicolĂĄsu Maduri.

V narodnem parku Kruger v JuĹžni Afriki je slon do smrti pohodil domnevnega krivolovca na Da je nekaj narobe, je policiste opozoril voznik sam, ko je namerno nosoroge, ki so ga nato pojedli prevozil rdeÄ?o luÄ?. levi.

Nedelja, 7. aprila

ÄŒetrtek, 4. aprila

Sobota, 6. aprila

11. aprila 2019

Ponedeljek, 8. aprila Na domaÄ?em prizoriĹĄÄ?u je odjeknila informacija, ki so jo razkrili pri POP TV: hrvaĹĄka vlada naj bi namreÄ? skuĹĄala prek posrednika vplivati na njihovo uredniĹĄtvo, da ne bi razkril, kdo naj bi stal za prisluhi v arbitraĹži med Slovenijo in HrvaĹĄko. Prav tako naj bi HrvaĹĄka s prisluĹĄkovanjem nadzirala tuje novinarje.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so potrdili Ä?asovnico, po kateri bodo vodili pogajanja v letoĹĄnjem letu.

Francoski premier Edouard Philippe je obljubil hitre ukrepe za niĹžanje davkov, saj je predsednik Emmanuel Macron sproĹžil javno razpravo zaradi zahtev gibanja rumenih jopiÄ?ev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na sreÄ?anju s turĹĄkim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da je dostava ruskih protiletalskih raket TurÄ?iji, kar je razjezilo ZDA, prednostna naloga.

Britanska vlada je za 23. maj doloÄ?ila datum evropskih volitev, ob tem pa dodala, da jim volitev ne bo treba izvesti, saj da bo do takrat ZdruĹženo kraljestvo Ĺže zapustilo Evropsko unijo.

Torek, 9. aprila V odzivu na informacije iz dne prej, je premier Ĺ arec izrazil zaskrbljenost in sklical Svet za nacionalno varnost. Tam zbrani so izrazili priÄ?akovanje, da se HrvaĹĄka v prihodnje vzdrĹži dejanj v nasprotju s temeljnimi svoboĹĄÄ?inami in vladavino prava.

Minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder se je sreÄ?al z vodstvom Sindikata zdravnikov in zoboz-

Svet za nacionalno varnost

dravnikov Fides. ÄŒeprav je ĹĄlo za spoznavni sestanek, so sindikati Ĺže opozorili, da vztrajajo pri delu druĹžinskih zdravnikov po normativih.

Evropska unija in Kitajska sta se na vrhu v Bruslju dogovorili o skupni izjavi o svojih odnosih.

Kot je dejal predstavnik EU, ta izjava utira pot partnerstvu, ki temelji na vzajemnosti.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sporoÄ?il, da bo na vrhu EU predlagal proĹžno preloĹžitev brexita, ki bi trajala tako dolgo, kot bi bilo potrebno, a ne veÄ? kot eno leto, saj je treba po tem roku soglasno odloÄ?iti o nekaterih kljuÄ?nih evropskih projektih.

V Izraelu so potekale parlamentarne volitve, po skoraj vseh preĹĄtetih glasovnih pa je postalo jasno, da je zmagovalec dosedanji premier Benjamin Netanjahu.

Zdravju ĹĄkodljiv poklic?

Pred kratkim je ameriĹĄki zdravnik na Twitterju zapisal: “Mislim, da me to, da sem moĹž in oÄ?e, dela boljĹĄega kirurga. Da sem kirurg, pa me ne dela boljĹĄega moĹža in oÄ?eta. Pravzaprav je razmerje obratno sorazmerno.â€?

Mediji pogosto poroÄ?ajo o preobremenjenosti zdravnikov. TeĹžko si je predstavljati realnost za temi besedami. NeĹĄteto poklicev je stresnih, kajne? Zadnjih ĹĄest let medicino spremljam skozi poroÄ?ila o delovnih razmerah zdravnikov, bodisi iz osebnih intervjujev z zdravniki ali iz knjig - tako analitiÄ?nih o menedĹžmentu v zdravstvu kot osebne izpovedi razliÄ?nih specialistov. DrĹži - obstajajo posamezniki, ki so si po doloÄ?eni delovni dobi zagotovili udoben poloĹžaj in veliko dela prelagajo na mlajĹĄe. Vseeno pa so delovne razmere za veÄ?ino zdravnikov daleÄ? od idealnih.

Ko sedi v ambulanti, se zdravnik praktiÄ?no veÄ?

TjaĹĄa Zajc ur ne premakne s stola, kaj ĹĄele, da bi imel Ä?as za zdrav prigrizek. Izmene lahko vÄ?asih trajajo tudi po veÄ? dni, kar pomeni, da zdravniki in medicinske sestre, ki nenehno delajo v izmenah, ne morejo imeti urejenega spanca, kar spet vpliva na zdravje. Bolniki so vse bolj zahtevni, z vse veÄ?jimi priÄ?akovanji, pogumom, tudi groĹžnjami. Ob vsem tem je znotraj poklica nemalo slabih odnosov, zavisti in vzviĹĄenosti. Skozi oÄ?i novinarja in bolnika me vedno znova “zabavaâ€?, kako je vsak specialist sveto prepriÄ?an, da drugi zdravniki premalo vedo o njegovi specialnosti.

V nedavni raziskavi ameriĹĄkega medicinskega medija Medscape o izgorelosti, depresiji in samomorih se je 44 odstotkov zdravnikov opredelilo za izgorele, 11 odstotkov depresivne in ĹĄtirje odstotki za kliniÄ?no depresivne. Med najbolj izgorelimi so bili urologi, nevrologi, fiziatri, internisti, zdravniki urgentne medicine in druĹžinski zdravniki. 14 odstotkov jih je potrdilo, da so Ĺže imeli samomorilne misli. Statistika, za katero mladi, ki se odloÄ?ajo za poklic v najstniĹĄkih letih, verjetno ne vedo.

Mnogo zdravnikov interes za poklic pripisuje Ĺželji pomagati soÄ?loveku. ReĹĄiti Ĺživljenje, nekoga ozdraviti, je ideal, h kateremu stremi medicina. Kljub znanstvenemu napredku pa pogosto zdravnik bolnika ne more reĹĄiti. In ko se takĹĄni primeri nabirajo, zdravniki ne morejo ostati indiferentni. Je potem res nenavadno, Ä?e niso vedno soÄ?utni, Ä?e se ne odzovejo vedno, kot bi si kot bolniki Ĺželeli? To seveda ni opraviÄ?ilo, je pa kazalnik, kako premalo je v ĹĄtudij medicine vkljuÄ?ena humanistika.

V knjigi 'Ko dih postane zrak' ameriĹĄki nevrokirurg Paul Kalanithi opisuje primer sreÄ?anja s kolegom kirurgom sredi napornega delovnega dne. Oba sta iz obrazov drug drugega takoj razbrala, da imata slab dan. “Najprej ti,â€? je kirurg pozval Kalanithija. Slednji je pojasnil, da mu je pravkar umrl mladoleten pacient, ki je bil ustreljen v glavo, ker je nosil Ä?evlje napaÄ?ne barve. Po poplavi pacientov z moĹžganskimi tumorji brez moĹžnosti za operacijo je nevrokirurg resniÄ?no upal, da bo ta pacient preĹživel. “Kaj pa ti?â€? je nato vpraĹĄanje vrnil Kalanithi. Kirurg pa ga je samo pogledal, z nasmehom potrepljal po rami in dejal: â€?Ravnokar sem se nauÄ?il eno stvar: ko se mi bo naslednjiÄ? zdelo, da imam slab dan, moram samo do nevrokirurga, da se razvedrim.â€? Kalahanithijev dan se je konÄ?al ĹĄe s tem, da je moral mladi mamici neĹžno povedati, da se je njen novorojenÄ?ek rodil brez moĹžganov in bo v kratkem umrl.

Pogosto sliĹĄimo zdravnike trditi, da je njihov poklic bolj stresen, ker se ukvarjajo s Ä?loveĹĄkimi Ĺživljenji. Ker je to postala Ĺže skoraj floskula, javnost teĹžko razume, kaj to pomeni v praksi, kako zahtevno in kakĹĄno breme je lahko delo s pacienti. PsiholoĹĄki pritisk poklica je uniÄ?ujoÄ?, tudi zaradi premajhne psiholoĹĄke podpore tako ĹĄtudentov medicine kot specialistov.

Zadnje tedne lahko z zaskrbljenostjo spremljamo ĹĄtevilne odpovedi druĹžinskih zdravnikov v veÄ? slovenskih regijah zaradi sprejetega sploĹĄnega dogovora za leto 2019, ki doloÄ?a ĹĄtevilo opredeljenih pacientov glede na povpreÄ?je posamezne izpostave in ne veÄ? na povpreÄ?je drĹžave. Ob tem je ĹĄe bolj kot samo zmanjĹĄanje zdravniĹĄkega kadra zaskrbljujoÄ?e to, da odgovorni na sistemski ravni populacijske potrebe po zdravstveni obravnavi reĹĄujejo z naslavljanjem simptomov (ĹĄtevilÄ?no pomanjkanje zdravnikov in poslediÄ?no veÄ?ja obremenitev obstojeÄ?ih), ne vzrokov (slabe delovne razmere in poslediÄ?na neprivlaÄ?nost poklica). Vsekakor je ukrep daleÄ? od reĹĄitve, ki bi promovirala medicino. đ&#x;”˛

TuristiÄ?ni spominek mojega kraja.

Velenje – V torek je bila v Mercatorjevem centru v Velenju zanimiva predstavitev, ki jo vsako leto organizira TuristiÄ?na zveza Slovenije, in sicer v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava. V njem osnovnoĹĄolska mladina raziskuje turizem v domaÄ?em kraju, ugotavlja moĹžnosti za hitrejĹĄi razvoj ter nato pripravi raziskovalno nalogo in se predstavi na stojnici v okviru turistiÄ?ne trĹžnice. Letos so otroci ustvarjali na temo TuristiÄ?ni spominek mojega kraja. Mladi iz kar dvaindvajsetih obÄ?in so predstavili svoje zanimive zamisli. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 9

Bolje od naÄ?rtov, a kljub temu izguba

Bi pa takoj zaposlili 8 zdravnikov specialistov. Najbolj jim jih primanjkuje v urgentni medicini, urologiji, ortopediji in interni medicini.

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec lansko poslovno leto sklenila s 514 tisoÄ? evri primanjkljaja – ÄŒakalne dobe tudi zaradi priliva napotnic iz drugih regij – Letos v objekte 3,4 milijona evrov Tatjana PodgorĹĄek

Slovenj Gradec, 3. aprila – ÂťSploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec je lansko poslovno leto sklenila s 514 tisoÄ? evri izgube, kar je manj, kot je predvideval sanacijski program. Na izgubo so vplivali viĹĄji stroĹĄki dela. Zaradi pomanjkanja zdravnikov, nosilcev zdravstvene dejavnosti, pa nismo opravili toliko ambulantnega programa, kot bi ga lahko.

Za letos (ob znanih dejstvih, napovedanem dvigu plaÄ? in upoĹĄtevanju napovedi Umarja o rasti cen) predvidevamo 293 tisoÄ? evrov izgube, v letih 2020, 2021 pa naj bi poslovali pozitivno.

Morda nam bo Ĺže letos uspelo poslovati uravnoteĹženo, a za zdaj tega zanesljivo ĹĄe ne moremo napovedati,ÂŤ je na novinarski konferenci povedal direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec Janez Lavre. Sklical jo je dan po seji sveta zavoda, na kateri so Ä?lani

9

ZDRAVSTVO

11. aprila 2019

soglasno potrdili letoĹĄnji finanÄ?ni naÄ?rt bolniĹĄnice ter novelacijo sanacijskega programa.

stroĹĄkov dela zaradi nadur. Pozitivni uÄ?inek izvedenih ukrepov na letoĹĄnje finanÄ?no poslovanje so ocenili na 2,7 milijona evrov.

Tako velikih kadrovskih teĹžav zaradi pomanjkanja zdravnikov, kot jih imajo v drugih okoljih, v bolniĹĄnici nimajo, pravi Lavre.

Od 57 ukrepov izvedenih 27

Lavre je pojasnil, da je bila novelacija sanacijskega programa potrebna zaradi spremenjenega sploĹĄnega dogovora za leto 2019 in zahtev ministrstva za zdravje za pripravo konkretnejĹĄih ukrepov. Od v programu predvidenih 57 ukrepov so jih v bolniĹĄnici uresniÄ?ili 27, 7 so jih Ä?rtali, 23 jih ostaja v izvajanju. Lavre je prepriÄ?an, da jih bodo uresniÄ?ili, predvsem tiste, na katere imajo vpliv. Med njimi so ĹĄiritev hospitalne in ambulantne dejavnosti na pediatriÄ?no nevrologijo, poveÄ?anje ambulantnega dela pri obravnavi teĹžav s krÄ?nimi Ĺžilami, natanÄ?nejĹĄe spremljanje in obravnava kliniÄ?nih poti, digitalizacija, sprememba organizacije dela na posameznih enotah, varÄ?na

uporabi zdravil in zdravstvenega materiala ne na ĹĄkodo pacientov, veÄ?ji nadzor nad strokovnim izobraĹževanjem zaposlenih, kadrovsko popolnitev, krepitev podroÄ?ja kakovosti in varnosti, zniĹževanje

VeÄ? kot 20 organizacij in institucij, ki delujejo na podroÄ?ju zdravja, je predstavilo svoje preventivno in kurativno delo ter delilo uporabne informacije za bolj zdravo in kakovostno Ĺživljenje

Velenje, 6. april – V sobotnem dopoldnevu so se na velenjski promenadi v okviru prireditve Velenje – mesto zdravja, Ĺže peto leto zapored sreÄ?ale razne organizacije in institucije, ki spodbujajo krepitev zdravja in nudijo pomoÄ? ljudem z razliÄ?nimi zdravstvenimi teĹžavami. Ponovno so opozorile na nevarnosti tveganega Ĺživljenjskega sloga – nepravilne prehrane, pomanjkanje gibanja, ĹĄkodljivih razvad – in s predstavitvijo svojih programov in aktivnosti spodbudile k bolj zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja. Nagovorile so tudi ljudi z razliÄ?nimi zdravstvenimi teĹžavami, da v druĹĄtvih za pomoÄ? bolnikom poiĹĄÄ?ejo podporo pri premagovanju bolezni, nasvete, kako bolezen, poĹĄkodbo ali okvaro sprejeti in se nauÄ?iti z njo Ĺživeti, ali pa druĹžbo ljudi s podobnimi teĹžavami.

Da bi ustvarila pogoje za kakovosten in zdrav naÄ?in Ĺživljenja, je Mestna obÄ?ina Velenje zagotovila veliko infrastrukture, namenjene ĹĄportu in drugim dejavnostim, je povedal Ĺžupan Bojan KontiÄ?. ÂťUspeva nam s pomoÄ?jo vseh organizacij in institucij, ki pri tem tvorno sodelujejo.

Mi jim poskuĹĄamo zagotavljati prostore za delovanje in financiramo njihovo dejavnost, veliko pa je odvisno od prostovoljstva. Pomembno je tudi, da imamo na primarni ravni urejeno zdravstvo,ÂŤ je dejal in izrekel pohvalo vodstvu velenjskega zdravstvenega doma, da pri nas ni podobnih teĹžav pri zagotavljanju druĹžinskih zdravnikov kot marsikje drugje.

Velik poudarek prireditve je bila preventiva, s katero lahko prepreÄ?imo razvoj marsikatere bolezni, je povedala odgovorna medicinska sestra sploĹĄnih ambulant Aleksandra Vasiljević. ÂťPreventiva je najprej usmerjena v krepitev zavedanja pomena zdravega Ĺživljenjskega sloga, nato pa v prenaĹĄanje smernic v prakso. Pozorni moramo biti tudi na zgodnje simptome, ki se pojavljajo pri doloÄ?enih boleznih.

Glede skrajĹĄevanja Ä?akalnih dob niÄ? novega, se je izrazil Lavre.

Sanacijski program nanje nima velikega vpliva, do Ä?akalnih vrst pa najbrĹž ne bi prihajalo, Ä?e bi lahko zaposlili veÄ? zdravnikov.

Tudi danes so uspeĹĄni pri njihovem krajĹĄanju, a ugotavljajo, da se v dveh do treh tednih po skrajĹĄanju Ä?akalne dobe le-te spet

Janez Lavre: ÂťUÄ?inki 23 ukrepov noveliranega sanacijskega programa, ki so v izvajanju, bodo po ocenah prinesli 2,7 milijona evrov.ÂŤ

Za veÄ? zdravja

Tina Felicijan

ÄŒakalne dobe – niÄ? novega

Denimo krvavitve v blatu ali bulice, ki jih zatipamo pri samopregledovanju dojk ali mod. Opozorilnih znakov, da je z naĹĄim telesom nekaj narobe, je ogromno. Zato mu moramo znati prisluhniti in ga dobro poznati.ÂŤ Povedala je ĹĄe, da sodoben tempo Ĺživljenja povzroÄ?a stres in veÄ?je obremenitve, na kar telo odreagira. ÂťZato je zelo pomembno, da se nauÄ?imo teh-

BolniĹĄniÄ?no kuhinjo prenavljajo z lastnim denarjem, obnova pa bo stala 2 milijona evrov.

utrujeni, zaradi slabĹĄe absorpcije hranil pa se lahko pojavijo tudi izpadanje las, dermatitisi in druge teĹžave,ÂŤ je povedala in dodala, da je prav zato celiakijo teĹžko diagnosticirati. Sogovornica priporoÄ?a vsem, ki imajo podobne teĹžave, gastroenteroloĹĄki pregled in krvne preiskave.

Mnogi se namreÄ? sami odpovedo glutenu tudi zato, ker je to trenutno moderno. Ko nato pristopijo k testom, pa so ti lahko laĹžno negativni in zdravniki ne morejo potrditi, da dejansko imajo celiakijo, in predpisati uÄ?inkovite diete. Je Ĺživljenje brez glutena zahtevno? ÂťJe izziv, za tiste, ki se s tem sooÄ?ajo iznenada. ZauĹžijemo namreÄ? lahko manj kot 20 miligramov glutena na kilogram, kar je manj kot pol zrna pĹĄenice v kilogramu Ĺžita. V domaÄ?em okolju vnos glutena laĹžje prepreÄ?imo. TeĹžje je v restavracijah, na

poveÄ?ajo zaradi priliva napotnic iz drugih regij.

Za vlaganje v objekte 3,4 milijona evrov

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec, ki letos beleĹži 123-letnico obstoja, za letos naÄ?rtujejo 48,6 milijona evrov odhodkov.

NaÄ?rtujejo veÄ?je naloĹžbe, med drugim nameravajo v objekte vloĹžiti 3,4 milijona evrov, in sicer za nadaljevanje obnove bolniĹĄniÄ?ne kuhinje, pripravo projektov za nadomestno gradnjo za kirurĹĄki blok, pripravo projektov za ruĹĄitev tako imenovanega kloĹĄtra ter projektov za nadomestno gradnjo tega obmoÄ?ja. Za nakup nemedicinske opreme bo bolniĹĄnica namenila 940 tisoÄ? evrov, 647 tisoÄ? evrov bo ĹĄlo za nakup medicinske opreme, 137 tisoÄ? evrov pa bodo ÂťteĹžkaÂŤ vlaganja v programsko opremo. Po Lavretovih zagotovilih nadaljujejo tudi pogovore o uvedbi robotov, ki bodo predvsem namenjeni razvaĹžanju hrane od kuhinje do oddelkov. V tem trenutku se pripravljajo na podpis pisma o nameri z veÄ? partnerji, s katerimi bodo velik del denarja poskuĹĄali pridobiti na razpisu za evropska sredstva. BolniĹĄnico bi uvedba tega projekta stala 1,6 milijona evrov, naloĹžba pa bi se đ&#x;”˛ povrnila v sedmih letih.

Obiskovalci prireditve Velenje – mesto zdravja so si lahko izmerili krvni tlak.

Na modelih dojk in mod so se nauÄ?ili preventivnega samopregledovanja ter otipali nepravilnosti, ki lahko opozorijo na razvoj raka. Spoznali so temeljne postopke oĹživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja ter aplikacijo za aktivacijo prvih posredovalcev iHELP. Dobili so nasvete za kakovostno Ĺživljenje kljub kroniÄ?nim boleznim, okvaram ali poĹĄkodbam. Izvedeli so, kako zmanjĹĄati tveganje za razvoj bolezni srca in oĹžilja ali osteoporoze. Ob Ĺ kalskem jezeru so lahko opravili test hoje na dva kilometra, na promenadi pa telovadili z velenjsko skupino Ĺ ole zdravja. imajo zadrĹžke do umetnega dihanja. To ni tako pomembno kot stiski prsnega koĹĄa, pravi. Pri zastoju srca masiramo prsni koĹĄ s pribliĹžno 100 stiski na minuto na globini ene tretjine prsnega koĹĄa, do ĹĄest centimetrov. ÄŒim prej pokliÄ?imo 112 in pokliÄ?imo koga na pomoÄ? ter poiĹĄÄ?imo

avtomatski defibrilator. Teh je tudi v Velenju Ĺže veliko, je povedal zdravnik in dodal, da bi bilo smiselno Ĺže v ĹĄolah in celo vrtcih pouÄ?evati o pomenu hitrega posredovanja pri reĹĄevanju Ĺživljenja ter nauÄ?iti otroke pravilnega izvajanja temeljđ&#x;”˛ nih postopkov oĹživljanja.

NOVA POMLADNA PONUDBA Za vaĹĄ lep vsakdanji trenutek dneva, ko si zaĹželite pojesti okusno jed v prijetnem in umirjenem ambientu.

ÂťVsak dan si vsaj pet minut vzemimo za to, da sedimo v miru in tiĹĄini ter si prisluhnemo, si dovolimo izraziti svoja Ä?ustva in misli,ÂŤ svetuje medicinska sestra Aleksandra Vasiljević. nik sproĹĄÄ?anja. V Zdravstvenem domu Velenje jih pouÄ?ujemo v okviru Centra za krepitev zdravja. Tako se nauÄ?imo umiriti misli in telo ter si prisluhniti.ÂŤ Letos se je prviÄ? predstavilo tudi Slovensko druĹĄtvo za celiakijo, ki ga je zastopala podpredsednica NataĹĄa Forstner HoleĹĄek in povedala, kake teĹžave nekaterim ljudem povzroÄ?a Ĺžitna beljakovina gluten, ki onemogoÄ?a absorpcijo v tankem Ä?revesu. ÂťCeliakija je kameleonska bolezen in se kaĹže na razliÄ?ne naÄ?ine. NajveÄ? bolnikov poroÄ?a o napihnjenosti, imajo pomanjkanje Ĺželeza, vitamina B12, so

ÂťÄŒloveku, ki se je zgrudil in se mu je ustavilo srce – je mrtev – lahko z oĹživljanjem samo pomagamo, ne moremo mu ĹĄkodovati, Ä?esar se ljudje pogosto bojijo,ÂŤ zdravnik AleĹĄ Kajtna spodbuja, da bi posredovalo Ä?im veÄ? ljudi, ko gre za Ĺživljenje. obiskih in raznih druĹžabnih sreÄ?anjih,ÂŤ je povedala sogovornica.

Kot ob mnogih drugih priloĹžnostih so obiskovalci tudi tokrat obnovili znanje o temeljnih postopkih oĹživljanja, za kar so poskrbeli reĹĄevalci iz velenjskega urgentnega centra. Namestnik vodje AleĹĄ Kajtna je povedal, da si prizadevajo predvsem za poveÄ?anje ĹĄtevila ljudi, ki bi si sploh upali pristopiti k oĹživljanju. Po raziskavah sodeÄ? jih je namreÄ? zelo malo, glavni razlog pa je strah zaradi neznanja. Komaj vsak deseti pristopi na pomoÄ? in mnogi

U ŽIVAJ T E DAN V VILI HERBERST EIN

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE, PROSTOVOLJSTVO

Ĺ ola z mladostno energijo, ĹĄola, ki daje znanje ...

Osnovna ĹĄola Ĺ alek zaznamovala 30-letnico delovanja – VeÄ?jega zaklada od znanja ni Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 3. aprila – ÂťPraznujemo 30 ĹĄolskih pomladi. V teh letih smo skupaj napisali veliko drobnih zgodb, narisali mnogo nasmehov, obrisali kakĹĄno solzo, se nauÄ?ili brati in pisati, na pamet povedati poĹĄtevanko ‌ predvsem pa smo stkali vezi odnosov, prijateljstva in spominov,ÂŤ so zapisali na vabilo na osrednjo prireditev ob praznovanju jubileja uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje. Bila je v dvorani velenjskega doma kulture, z njo pa so nastopajoÄ?i uÄ?enci in uÄ?itelji oÄ?arali in navduĹĄili polno dvorano.

Ravnateljica ĹĄole Irena PoljanĹĄek Sivka je med drugim dejala, da je v teh letih skozi ĹĄolska vrata z malo negotovimi koraki vstopilo v njihovo hiĹĄo uÄ?enosti po prva znanja 1000 mladosti, skozi vrata je odĹĄlo 1000 mladih s trdnimi in odloÄ?nimi koraki, predvsem pa z dobro popotnico za odpiranje novih obzorij na ĹĄolskih poteh.

Prav tako je skozi ĹĄolska vrata v teh letih vstopila mnoĹžica starĹĄev, ki so v priÄ?akovanju najboljĹĄega Ĺželeli za svojega otroka varen

Ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka: ÂťSmo ĹĄola z mladostno energijo, jasnimi cilji in dobrim poslanstvom.ÂŤ Utrinek s predstavitve delÄ?ka utripa Ĺživljenja in dela na ĹĄoli

pristan, dobro zavetje tudi v najbolj razburkanih dneh. Ĺ olstvu in izobraĹževanju naklonjeni predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje so z jasnimi namerami in dejanji globoko v njih zasidrali spoznanje, da cenijo in spoĹĄtujejo poslanstvo ĹĄole. Pomemben peÄ?at so dali in ga ĹĄe dajejo sodelavci. Ponosni so na vsakega, ki je v zbirko zgodb dal svoj zapis. ÂťDrug ob drugem in drug z drugim se oblikujemo

in rastemo, zato se ĹĄola nikoli ne postara. Zato je ĹĄola tudi moja ĹĄola, me uÄ?i, navdihuje, vodi po poti odkrivanja, kajti uÄ?itelj ni samo uÄ?itelj, je veliko veÄ?, se kar naprej trudi, da veliko zna. VeÄ?jega zaklada od znanja ni. Znanje je moÄ?, kljuÄ?, ki odpira mnoga vrata.

Je tisti drobiĹž, ki da kruh na mizo in je nikoli dokonÄ?ana zgodba.ÂŤ Dejala je ĹĄe, da so v 30 letih odkrili veliko zgodb, mnogo jih ostaja ĹĄe

nenapisanih. Ob prihodu v dvorano so udeleĹžencem prireditve podarili svinÄ?nik brez radirke, Âťne brez razloga. Ĺ˝elimo, da bi v prihajajoÄ?ih letih skupaj spisali ĹĄe kakĹĄno zgodbo,ÂŤ je zaĹželela vsem veliko ustvarjalnega pisanja.

Po mnenju velenjskega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a ima ĹĄola Ĺ alek sreÄ?o s kadrom, ravnateljem in ravnateljico. Zagotavljajo kakovostno delo na obÄ?utljivem podroÄ?ju

Razglasili naj prostovoljce leta 2018 NajmlajĹĄa naj prostovoljka je postala Ĺ pela Mestnik, najstarejĹĄi prostovoljec Franci MarĹĄnjak, naj prostovoljska organizacija pa je ĹĄkalsko druĹĄtvo Revivas Tina Felicijan

Velenje, 5. april – Mestna obÄ?ina Velenje, Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a Ĺže nekaj let objavljajo nateÄ?aj Naj prostovoljec in tako izpostavijo osebe, ki lokalno skupnost bogatijo s prizadevnim prostovoljnim delom in pomagajo nadaljevati tradicijo prostovoljnega udejstvovanja v okolju, kjer je to moÄ?no zasidrano. Ker bistveno prispevajo h kakovosti Ĺživljenja mnogih, podarjajo svoj Ä?as in energijo za skupno dobro, s svojo srÄ?nostjo pa spreminjajo svet na bolje, si namreÄ? zasluĹžijo pozornost, ki jo dobijo z nominacijo, pravijo pobudniki nateÄ?aja, ki poteka v sklopu vseslovenskega prostovoljskega projekta Dan za spremembe.

Na nateÄ?aj je prispelo devet prijav, od tega pet v starostni kategoriji do 30 let, tri za kategorijo nad 30 let ter ena prijava za naj prostovoljsko organizacijo, tako da je naj prostovoljska organizacija preteklega leta postalo druĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale Revivas, plaketo pa je prevzela predsednica Vera PogaÄ?ar. Komisija je za naj mlado prostovoljko izbrala Ĺ pelo Mestnik, ki jo je predlagala MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, naj prostovoljec v starostni kategoriji nad 30 let pa je postal Franci MarĹĄnjak, nominiranec TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek. Ĺ pela Mestnik je nadvse aktivna prostovoljka pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje, v kateri sodeluje na otroĹĄkih taborih in kolonijah ter pri ĹĄtevilnih

â?ą

Predlagani prostovoljci nad 30 let so bili ĹĄe Vida GosteÄ?nik in SaĹĄa ZafiroviÄ?, do 30 let pa ĹĄe Ĺ˝iga Miklavc, Iris TiĹĄler, Denis Pijuk in Zala KaÄ?

izobraĹževanja in vzgoje. Ĺ ola je pogoj za uspeĹĄno Ĺživljenje, daje znanje, spoznanje, priloĹžnost in iz tega je treba Ä?rpati najboljĹĄe, kar je v tem Ä?asu ĹĄe posebej pomembno, je menil. ÂťPri slovnici je danes najbolj uporabna prva oseba edine in, na Ĺžalost, tako uÄ?imo tudi otroke. ÄŒe ne bomo znali iz njih zvabiti kolektivnega duha, ustvariti razpoloĹženje, v katerem so pomembni sodelovanje, strpnost, razumevanje, ne bomo imeli lepe prihodnosti. UÄ?itelji

Rekli so â?ą

Franci MarĹĄnjak: ÂťNisem priÄ?akoval priznanja za naj prostovoljca in sem prijetno preseneÄ?en. Prizadevno sodelujem pri aktivnostih TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, kot planinec pa Ĺže dolgo pomagam v vrtcih in ĹĄolah in otroci so zelo veseli, ko jim pripovedujem o naravi, Ĺživalih, cvetlicah, pokaĹžem jim tudi fotografije in video posnetke z gora.ÂŤ Ĺ pela Mestnik: ÂťPo poklicu bom uÄ?iteljica. Od nekdaj rada delam z otroki in odloÄ?ila sem se, da dam vse od sebe pri delu s tistimi, ki potrebujejo pomoÄ?, da me bo to obogatilo za opra-

11. aprila 2019 Rekli so â?ą JoĹžef Kav-

tiÄ?nik, prvi ravnatelj osnovne ĹĄole Ĺ alek: Âť13 let sem bil ravnatelj ĹĄole in lahko reÄ?em, da smo bili takrat drzni, pogumni, da smo naredili marsikaj. Zelo ponosen sem na pridobitve in zadovoljen, ker ĹĄola ĹĄe naprej raste. UÄ?ilna zidana v tem prostoru veliko pomeni. Je srce in kri neke druĹžbe in mladim daje veliko moĹžnosti ter priloĹžnosti za njihov razvoj. Ĺ ola Ĺ alek je takĹĄna ĹĄola. KakĹĄna bi bila moja popotnica vsem na njej?

Naj bo v ospredju uÄ?enec, ki bo prevzemal odgovornost, kar pomeni, da mora delati, biti vztrajen, da nihÄ?e brez njega ne bo niÄ? naredil. Za to pa ga je treba opolnomoÄ?iti, da bo prevzemal funkcije in delal v svojo korist in korist druĹžbe. Na ĹĄoli to zmorejo in znajo, Ä?e imajo zagotovljene potrebne vire.ÂŤ imate pri tem pomembno vlogo, da ne reÄ?em nalogo. Skozi vrata mora vstopiti vsak sam. To pa je bistvo naĹĄega izobraĹževanja.ÂŤ KontiÄ? je ĹĄe menil, da lokalna skupnost omogoÄ?a mladim pot, ki jo lahko doseĹžejo z izobraĹževanjem. đ&#x;”˛

vljanje mojega poklica. Vse, kar sem delala, delam in bom delala, bom s srcem. Prostovoljno delo me bogati. Ta nagrada me spodbuja, da v to vloĹžim ĹĄe veÄ?.ÂŤ Vera PogaÄ?ar: ÂťNajbolj sem ponosna na delo z naĹĄimi mladimi, ki jih uspeĹĄno vkljuÄ?ujemo v aktivnosti in spodbujamo njihove talente. Posebni pa smo v tem, da kot turistiÄ?no druĹĄtvo ne organiziramo le prireditev in izletov, paÄ? pa tudi raziskujemo in ohranjamo dediĹĄÄ?ino naĹĄega kraja. Lovimo zadnje priÄ?evalce, ki lahko povedo, kakĹĄne so bile Ĺ kale, preden se je srediĹĄÄ?e potopilo.ÂŤ

vrtÄ?evske otroke na pohode po okolici doline. Je tudi varuh gor- razvoja vasi. 0d leta 2011 ima sta- nosilec izdelovanja roĹž iz krep ske narave, za vsestransko delo v tus prostovoljske organizacije, od papirja in kot nosilec izdelovanja planinski dejavnosti pa ga je Pla- leta 2013 pa tudi status druĹĄtva, ki cvetnonedeljskih butar (snopov).

Vera PogaÄ?ar, Franci MarĹĄnjak in Ĺ pela Mestnik ninska zveza Slovenije odlikovala deluje v javnem interesu v kulturi Organizira prireditve v kraju, z zlatim Ä?astnim znakom. in pri ohranjanju dediĹĄÄ?ine. 0d predstavlja Ĺ kale drugod, izoustvarjalnih, izobraĹževalnih, po- ĹĄole za odrasle in za zahajanje DruĹĄtvo Revivas Ĺže deset let de- leta 2014 je druĹĄtvo vpisano v braĹžuje najmlajĹĄe Ä?lane, zdruĹžuje Ä?itniĹĄkih, humanitarnih dejav- v naravo navduĹĄuje tudi otroke luje pri ohranjanju kulturne dedi- register nesnovne dediĹĄÄ?ine pri pa 81 Ä?lanov, med katerimi je 41 nostih. Kot uÄ?iteljica smuÄ?anja in mladino. Tako pomaga voditi ĹĄÄ?ine Ĺ kal, promocije turizma in Ministrstvu za kulturo RS kot aktivnih prostovoljcev. pomaga tudi v SmuÄ?arskem klubu Velenje. Je prostovoljka v Plavalnem klubu Velenje, v Ĺ portnem druĹĄtvu Dabaneja Velenje, pomaga pri organizaciji Pikinega festivpraĹĄanja odgovarjal tudi minister za ĹĄolstvo vala, pa tudi pri tridnevni izvedbi Jernej Pikalo. Obljubil jim je, da bodo njihove poÄ?itniĹĄkih delavnic Brainobrain pobude in mnenja upoĹĄtevali tudi pri pripravi Velenje. Bila je tutorka in Ä?lanica Ljubljana, 8. aprila – V ponedeljek je v Volk, Tina Mazej, KriĹĄtof Svatina, Daria Tylna t. i. Bele knjige o ĹĄolstvu. Med poroÄ?evalci o Ĺ tudentskega sveta PedagoĹĄke veliki dvorani drĹžavnega zbora RS potekalo in Max JedlovÄ?nik, ki jih je v Ljubljano peljala delu v ĹĄtirih skupinah je bila tudi Ĺ˝iva Dokl, fakultete v Mariboru in Ä?lanica zasedanje 29. nacionalnega otroĹĄkega parla- MZPM Velenje, so bili odliÄ?ni razpravljalci. dijakinja velenjske umetniĹĄke gimnazije, ki je ĹĄtudentskega sveta Univerze v menta (NOP). 114 mladih parlamentarcev Aktivni so bili tako v svojih skupinah kot v bila lani mlada parlamentarka. Tudi Ĺ˝iva je Mariboru. iz vse Slovenije, med njimi 7 iz Ĺ aleĹĄke, plenarnem delu zasedanja, ko je na njihova svoje delo odliÄ?no opravila. Ob koncu zaseFranci MarĹĄnjak je dolgoletni Zgornje in Spodnje Savinjske danja so mladi sami izbrali Ä?lan turistiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek ter doline, je drugo leto zapored temo za prihodnji, Ĺže 30. tudi pomemben Ä?lan upravnega razpravljalo o osrednji temi OtroĹĄki parlament. Govorili odbora. S svojim vsestranskim Ĺ olstvo in ĹĄolski sistem. Za bodo o poklicni orientaciji delom je zasluĹžen za kakovostno mlade parlamentarce je bil domladih. đ&#x;”˛ bĹĄ izvedbo raznovrstnih druĹĄtvenih godek res poseben, sploh, ker aktivnosti. Prevzel je organizacijo se jim je na zaÄ?etku zasedanja plesne skupine Grajska gospoda, pridruĹžil tudi predsednik drĹžaki s prikazi dvornih plesov in ve Borut Pahor in ker so jim Predstavniki naĹĄe regije so oblaÄ?ilne kulture ohranja kul- v plenarnem delu zasedanja v dvorani drĹžavnega zbora turno dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄkega gradu. prisluhnili ĹĄtevilni ministri in RS sedeli ob predsedniku Ĺ˝e veÄ? kot 40 let je Ä?lan Planin- poslanci DZ ter drugi gostje. drĹžave Borutu Pahorju, kar skega druĹĄtva Velenje, v katerem Mladi parlamentarci Art Ĺ peje bila zanje posebna Ä?ast. sodeluje pri izvedbah planinske gel, Jerneja Borovnik, Vida Bili so odliÄ?ni razpravljalci.

Mladi parlamentarci sliĹĄani

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 11

Rudarska godba naznanja stoletnico Sobotni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bo uvod v pester program, s katerim bodo v letoĹĄnjem letu obeleĹžili 100. obletnico ustanovitve godbe Tina Felicijan

ZaÄ?etki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje verjetno segajo v same zaÄ?etke delovanja premogovnika pred 143 leti, uradna ustanovitev orkestra pa je zabeleĹžena v letu 1919. Pobudnik za ustanovitev rudarske godbe je bil kapelnik, skladatelj in uÄ?itelj glasbe Fran Korun KoĹželjski. Bil je tudi prvi dirigent rudarske godbe, do leta 1957 pa so mu sledili ĹĄe Miha Letonje, Franc TauĹĄiÄ?, Matija KereĹži, Franc GrebenĹĄek in Richard Beuermann. Godba je postajala del mesta. Oglasila se je na vsaki prireditvi in zaznamovala tudi najpomembnejĹĄi dogodek v zgodovini Velenja – otvoritev novega mestnega srediĹĄÄ?a leta 1959, ko je godbo Ĺže vodil Ivan Marin starejĹĄi. V poznih 70. letih je godbo prevzel njegov sin Ivan, ki je orkestru dal svetovno razseĹžnost, nekaj let pa mu je pomagal tudi Marjan Stropnik.

Na tekmovanjih doma in v tujini se je godba izjemno izkazala. Leta 2004 je dirigentsko palico prevzel MatjaĹž EmerĹĄiÄ? in orkester popeljal na nekaj mednarodnih tekmovanj, nato pa taktirko pre-

nima velike dodane vrednosti le za Ä?lane, temveÄ? tudi za ĹĄirĹĄo skupnost, ki jo razveseljuje z glasbo na koncertih, raznih otvoritvah, slovesnostih in drugih dogodkih. ÂťUstvarimo Ä?ar pompoznosti katerekoli priloĹžnosti, ob kateri nastopimo.ÂŤ

Anton Vrzelak

Gregor Jeromel

dal aktualnemu dirigentu Antonu Vrzelaku, ki uspeĹĄno nadaljuje tradicijo predhodnikov.

Tradicija, uspehi in nepogreĹĄljivost velenjske rudarske godbe priÄ?ajo tudi o napaÄ?nih predstavah, ki jih imajo mnogi o rudarjih in rudarskih mestih – da tam ni posluha za muziko, ni Ĺželje po kulturi in ni prostora za muziciranje. Priljubljenost pihalnega orkestra Premogovnika Velenje dokazuje, da je kultura tudi med rudarji v industrijskem mestu vedno imela svoj prostor. ÂťV kra-

jih, kjer so bili doma rudarji, so bile godbe, pleh muzike, vedno prisotne,ÂŤ je zatrdil predsednik orkestra Gregor Jeromel in dodal, da je godba, ki deluje kot druĹĄtvo, namenjena predvsem obsluĹžbeni aktivnosti zaposlenih v premogovniku. Vseeno pa je odprta tudi za vse ljudi. ÄŒlani se mu pridruĹžujejo iz najrazliÄ?nejĹĄih poklicnih smeri. Ponosni pa so tudi, da je med njimi veliko izobraĹženih glasbenikov, ki dajejo orkestru dodatno teĹžo, pravi predsednik in dodaja, da pihalni orkester

Zlato priznanje iz materinĹĄÄ?ine velika spodbuda V marcu je bilo drĹžavno tekmovanje za Cankarjevo priznanje na Ptuju. S strokovnih ĹĄol sta se ga udeleĹžila dijakinja 2. letnika Ĺ ole za storitvene dejavnosti Lara Meh in Danaj ÄŒebular, dijak 1. letnika Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole.

Vse leto so tekmovalci pridno prebirali Cankarjeva dela, Ä?rtice Podobe iz sanj, in jih primerjali s sodobnimi kratkimi zgodbami avtorice Polone Glavan Gverilci.

Pomerili so se najprej na ĹĄolskem, potem na obmoÄ?nem tekmovanju v ZreÄ?ah, najboljĹĄa, Lara in Danaj, pa sta se uvrstila na drĹžavno

â?ą

Slavnostni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bo to soboto, 13. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Velenje.

Orkestra ne more vzeti nihÄ?e

Da so tako mlajĹĄi kot starejĹĄi Ä?lani orkestra spletli tesne prijateljske vezi, da dobro sodelujejo in je sodelovanje v godbi postalo naÄ?in Ĺživljenja, pa je povedal dirigent Anton Vrzelak. ÂťMislim, da orkestra godbenikom in VelenjÄ?anom nasploh ne more vzeti nihÄ?e, pa ni vaĹžno, kdo bo dirigent, kdo predsednik in kdo bo v njem igral.

Pihalni orkester Premogovnika Velenje se je petkrat udeleĹžil svetovnega prvenstva v Kerkradeju na Nizozemskem in vsakiÄ? dosegel prvo mesto in zlato plaketo. Redno sodeluje na mednarodnem tekmovanju v koncertnem igranju Slovenija in je prejel veÄ? zlatih plaket in posebnih nagrad. Na enem od drĹžavnih prvenstev Zveze slovenskih godb (2017) so prviÄ? dosegli najviĹĄje ĹĄtevilo toÄ?k v umetniĹĄki glasbeni skupini od vseh udeleĹžencev.

V tujini je mnogo koncertiral v Avstriji, NemÄ?iji, Luksemburgu, Italiji, Ĺ vici, Ĺ paniji, na ÄŒeĹĄkem, MadĹžarskem in Nizozemskem.

Verjamemo, da se bomo vedno imeli lepo in bosta glasba in kultura Ĺživeli naprej.ÂŤ Povedal je, da orkester gradi pester repertoar.

Za tekmovanja pripravlja zelo zahtevne skladbe. Priprave potekajo veÄ? kot pol leta in takrat so vaje bolj resne. Abonmajske koncerte pa zaznamuje pester, bolj popularen in sproĹĄÄ?en program. ÂťÄŒeprav vedno izvajamo zahtevne skladbe, se trudimo, da je program posluĹĄljiv in da ljudje radi pridejo na koncerte,ÂŤ pravi dirigent.

Slavnostni koncert Ĺže to soboto

Godba bo stoletnico praznovala z veÄ? aktivnostmi. Sobotnemu koncertu, ki je Ä?etrti v tej abonmajski sezoni in hkrati naznanja slovesnosti ob jubileju, bo sledila ĹĄe okrogla miza ob predstavitvi zbornika, v katerem bo povzeto dosedanje dogajanje v godbi. Na zakljuÄ?nem dogodku jubilejnega slavja pa bodo povezali stoletnico godbe s ĹĄestdesetletnico Velenja in tako kot ob otvoritvi novega

11 razgledov na Ĺ aleĹĄko dolino

Vrbnjak. Tekmovanj iz slovenĹĄÄ?ine se udeleĹžujem predvsem zato, ker rad berem in piĹĄem in sem se hotel v tem preizkusiti. Zlato priznanje zame pomeni veliko!, da sem se na tem podroÄ?ju izkazalÂŤ.

Lara Meh: ÂťPripravljala sem se skupaj z mentorico Albino LindiÄ?.

Letos je bilo malo veÄ? dela, saj je jezik Ivana Cankarja v knjigi Podobe iz sanj slogovno teĹžji.

Veliko je bilo temaÄ?nih tem, ki so me pretresle. Podobno je bilo v zbirki Ä?rtic Polone Glavan, ki pa so postavljene v sodobno okolje. Rada sodelujem na takĹĄnih

IzĹĄel je 16. zvezek zbornika Ĺ aleĹĄki razgledi, v katerem je 11 avtorjev objavilo prav toliko prispevkov, ki osvetljujejo Âťnekatere bele lise lokalnega zgodovinopisjaÂŤ

Uredniki Silvo GrmovĹĄek, JoĹže Hudales in Tone Ravnikar

Lara Meh in Danaj ÄŒebular

tekmovanje in se s spisom na temo DediĹĄÄ?ina identitete uvrstila med najboljĹĄe srednjeĹĄolske pisce. Bila sta nagrajena z zlatim Cankarjevim priznanjem.

Danaj ÄŒebular: ÂťNa tekmovanje sem se pripravljal tako, da sem vse leto prebiral predpisano literaturo, se po branju poglobil v vsako Ä?rtico ali zgodbo posebej in poskuĹĄal razumeti njeno sporoÄ?ilo, temo; si izmenjaval mnenja s soĹĄolci, z mentorico Bojano

11

KULTURA

11. aprila 2019

tekmovanjih, saj si s tem ĹĄirim obzorja in svoj besedni zaklad.

Ko sem izvedela, da sem prejela zlato priznanje, sem bila zelo vesela svojega uspeha in dobila dodatno motivacijo, da tekmujem ĹĄe naslednja leta. Vsem uÄ?encem in dijakom priporoÄ?am, da se udeleĹžijo takĹĄnih tekmovanj, saj se tako nauÄ?ijo kritiÄ?nega razmiĹĄljanja in ustvarjalnega pisanjaÂŤ. đ&#x;”˛

Velenje, 5. april – Ĺ aleĹĄki razgledi so leta 1988 prviÄ? predstavili krajevne zgodovinske in aktualne druĹžbene teme, povezane s Ĺ aleĹĄko dolino. Nato je pod okriljem Kulturnega centra Ivana Napotnika izĹĄlo enajst zvezkov, vsako leto eden. Po dvajsetletnem premoru je zaÄ?ela Ĺ aleĹĄke razglede izdajati KnjiĹžnica Velenje. Sodelavec knjiĹžnice Lado Planko je leta 2012 uredil 14. zvezek, ki je najprej izĹĄel v digitalni obliki. Leta 2017, ko je uredniĹĄki odbor Silva GrmovĹĄka, Toneta Ravnikarja in JoĹžeta Hudalesa pripravil 15. zvezek, pa sta oba izĹĄla ĹĄe v tiskani obliki. ÂťNamen Ĺ aleĹĄkih razgledov je prouÄ?evanje, analiza, refleksija preteklosti in sedanjosti.

Avtorji se ukvarjajo predvsem s krajevno zgodovino, pristopi pa so razliÄ?ni – etnoloĹĄki, arheoloĹĄki, socioloĹĄki. Ĺ aleĹĄki razgledi so neke vrste domoznanska referenÄ?na revija za Ĺ aleĹĄko dolino,ÂŤ je povedal sourednik Silvo GrmovĹĄek z domoznanskega oddelka knjiĹžnice in dodal, da k pisanju vabijo vse, ki bi si Ĺželeli poljudnoznanstveno, strokovio obdelati kako temo iz lokalnega okolja.

Na predstavitvi je povedal, da je sodeÄ? po treh zvezkih, ki so v zadnjih dveh letih izĹĄli, zbornik znova zaĹživel in se okrepil z mlajĹĄimi

avtorji iz razliÄ?nih ved. Uredniki ĹĄe pogreĹĄajo avtorje srednjih let. ÄŒeprav so hvaleĹžni za podporo Mestne obÄ?ine Velenje pri izidu zbornika, pa si Ĺželijo ĹĄe honorarje za avtorje, da bi zagotovili kontinuiteto in kakovost prispevkov. V primerjavi s prejĹĄnjim zvezkom se je namreÄ? ĹĄtevilo avtorjev Ĺže prepolovilo, so pa prispevali daljĹĄe Ä?lanke, zato obseg zadnjega zvezka ni niÄ? manjĹĄi od predhodnega,ÂŤ je ĹĄe povedal GrmovĹĄek. UredniĹĄki odbor si Ĺželi tudi v prihodnje dosledno objavljati kakovostne Ä?lanke, ki pa ne bodo tematizirali le preteklosti, ampak dobo obdelovali tudi sodobni Ä?as, so uredniki izzvali pisce.

V preteklosti so nekateri zborniki imeli rdeÄ?o nit. V enem so avtorji popisovali zgodovino Ĺ kal. Zbornik z naslovom Dvignjeni zastor je sestavljen iz kolumn, ki sta jih Peter Rezman in Vane GoĹĄnik pisala za NaĹĄ Ä?as in si prizadevala za Ä?istilne naprave na blok TEĹ . IzĹĄla je Perspektiva sove, ki je obdelala zgodovino Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba. Zadnje ĹĄtevilke so tematsko raznolike.

mestnega srediĹĄÄ?a 20. septembra nastopili na Titovem trgu.

Kaj bo zazvenelo v soboto?

Dirigent Anton Vrzelak, ki se vedno potrudi, da je program lokalno obarvan, napoveduje krstno izvedbo skladbe mladega skladatelja Tilna Slakana, ki je obiskoval velenjsko glasbeno ĹĄolo in prav za ta koncert napisal skladbo z naslovom Rudarska fantazija. Ima pridih Velenja in rudarske koraÄ?nice, zato bo posluĹĄalcem nedvomno vĹĄeÄ?, meni dirigent. Nadaljevali bodo glasbenozgodovinsko popotovanje, v katerem bodo naredili presek godbeniĹĄkega programa od nekoÄ? do danes. Nastopila bo tudi solistka, priznana oboistka Tanja Petrej. Izvedli bodo skladbo JoĹžeta PrivĹĄka z naslovom Potpuri, ki je bila napisana prav za velenjsko rudarsko godbo in je eno njegovih zadnjih del. Manjkala ne bo niti rudarska koraÄ?nica, brez katere ne zakljuÄ?ijo koncerta. đ&#x;”˛

ŠaleĹĄki razgledi so nastali kot odgovor na potrebo po mediju, skozi katerega bi se lahko izraĹžala druĹžboslovna in humanistiÄ?na misel Ĺ aleĹĄke doline. To je medij, ki je reagiral na kljuÄ?ne momente, z refleksijami pa prinaĹĄal nove poglede na preteklost,ÂŤ je povedal sourednik, zgodovinar dr. Tone Ravnikar in dodal, da je druĹžboslovnih in humanistiÄ?nih lokalnih tem, ki si ĹĄe zasluĹžijo pozornost, veliko. Zanimivo bi bilo brati prispevke druge in tretje generacije priseljencev v Velenje o tem, kako so Ĺživeli v tem mestu. ÂťKo sem pregledoval publicistiko, ki se je v Velenju v zadnjih desetih letih zelo razcvetela, sem opazil, da v tej publicistiki vidimo eno monokulturno mesto, kar me je zelo zaskrbelo, Ä?eprav so v preteklosti tudi v ĹĄaleĹĄkih razgledih objavljali avtorji druge in tretje generacije priseljencev in so delali raziskovalne naloge,ÂŤ je dodal zgodovinar JoĹže Hudales in dodal, da si bo kot sourednik prizadeval, da se ta monokulturnost vsaj v Ĺ aleĹĄkih razgledih razbije.

David Vidmar ÄŒeru piĹĄe o razvoju Ĺ oĹĄtanja v pomembnejĹĄi urbani center na prehodu iz srednjega v novi vek; Miran Aplinc obravnava teĹžave s preskrbo Ĺ oĹĄtanjÄ?anov v zadnjem letu prve svetovne vojne, Aleksandra GaÄ?iÄ? druĹžmirski shod za majniĹĄko deklaracijo leta 1918, Andreja AĹžber ponemÄ?evanje in kulturo v Ĺ aleĹĄki dolini pod nemĹĄkim ĹĄkornjem.

Silvo GrmovĹĄek piĹĄe o opoziciji na Ĺ aleĹĄkem po koncu druge svetovne vojne. BlaĹž VerbiÄ? predstavlja potovanje in Ĺživljenje kiparja FrantiĹĄka Foita v Afriki, AmbroĹž KvartiÄ? ĹĄege obredne zazidave predmetov v stavbe v Ĺ aleĹĄki dolini, Boris Salobir Ĺživljenje v t. i. miliÄ?arskem bloku v Velenju. Sledijo spomini Lada Planka na ĹĄtudentski upor iz leta 1968.

Barbara Drev predstavlja dejavnost ĹĄoĹĄtanjske Napotnikove galerije, Andreja Jurkovnik pa Kajuhovo rokopisno zapuĹĄÄ?ino v velenjski knjiĹžnici. Zbornik se konÄ?a s pregledom izbranih knjig, ki so v zadnjih letih izĹĄle na Ĺ aleĹĄkem. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

11. aprila 2019

ÄŒlovek in tehnologija, umetnost in znanost V Galeriji Velenje razstavlja Âťena najpomembnejĹĄih vizualnih umetnic, producentk, kreativk v naĹĄi drĹžavi,ÂŤ je MaĹĄo Jazbec predstavil minister za kulturo Zoran PozniÄ?

Tina Felicijan

Dr. MaĹĄa Jazbec je izjemno podkovana in uveljavljena umetnica. Likovno umetnost je najprej ĹĄtudirala na mariborski pedagoĹĄki fakulteti, magisterij je dosegla iz novomedijskih umetnosti na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu, doktorat iz kibernetike in robotike pa na najbolj prestiĹžni svetovni univerzi Tsukuba na Japonskem, kjer je bila tudi gostujoÄ?a raziskovalka na Raziskovalnem inĹĄtitutu ATR v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigura, pionirja androidne znanosti. Dragocena spoznanja o razmerjih med Ä?lovekom in tehnologijo, umetnostjo in znanostjo je prenesla nazaj v domaÄ?i prostor, kjer je po besedah ministra za kulturo mag.

Zorana PozniÄ?a, ki je bil njen prvi mentor na zaÄ?etku njene umetniĹĄke poti v DruĹĄtvu revirskih likovnikov Trbovlje, Âťtrenutno ena najpomembnejĹĄih slovenskih vizualnih umetnic. S pedagoĹĄke poti je stopila v sfero, ki je bila pred desetimi leti tabula rasa na Slovenskem. ZaÄ?ela je ustvarjati hibridno umetnost v smislu fuzijskega postopka zdruĹževanja znanosti, umetnosti, kulture in industrijskooblikovalskih doseĹžkov.

MaĹĄa Jazbec je ena od pionirjev tega principa na Slovenskem in zato tako uspeĹĄna ne le pri nas, ampak po celem svetu.ÂŤ Razstava Hibridizacija Ĺživosti II. prikazuje rdeÄ?o nit umetniĹĄkega in znanstvenega ustvarjanja MaĹĄe Jazbec. ÂťGre za raziskovanje Ä?loveka s tehnologijo – vraÄ?anje, oddaljevanje in ponovno vraÄ?anje

Hladna toplina Bojan PavĹĄek

k sebi s tehnologijo,ÂŤ je povedala avtorica in predstavila razstavo, na katero je med drugim postavila ikonografske podobe Ĺživljenja – Ä?loveĹĄkih zarodkov – in nakazala, kje se zaÄ?ne vdor tehnologije v naĹĄa telesa in Ĺživljenja. ÂťPodoba embria mi je ostala v glavi in hotela sem razvijati identiteto te podobe. Tako sem ustvarila hibrida Mikkel, ki na metaforiÄ?en naÄ?in prikazuje naĹĄe Ĺživljenje s tehnologijo, saj smo Ĺže vsi nekakĹĄni hibridi, ki ne moremo

obstajati brez umetnih sistemov ali pametnih algoritmov.ÂŤ V zgornje nadstropje galerije pa je postavila nekakĹĄen znanstveno umetniĹĄki laboratorij, ki je rezultat njenega raziskovanja Ä?loveka na platformi androidne znanosti, ki pa je platforma robotike za spoznavanje Ä?loveka, je povedala. ÂťEden od eksperimentov, pri katerih sem sodelovala na Japonskem, je tudi manipuliranje Ä?loveĹĄkih Ä?utov preko robotov.

Opravili smo ĹĄtudijo zamenjave

Zoran PozniÄ? je MaĹĄi Jazbec izrekel priznanje ne le kot njen prvi mentor, ampak tudi kot minister za kulturo, saj je, pravi, ministrstvo lahko ponosno nanjo. ÂťMaĹĄa Jazbec z znanstvenim in hkrati toplim, humanistiÄ?nim pristopom povezuje principe prihodnosti z naslonom na Ĺžlahtnost tradicije poltisoÄ?letnega ustvarjanja zahodne civilizacije na vizualnem podroÄ?ju in nadgradnjo s kibernetiko in robotiko. To je tisto, kar jo postavlja ne ob bok, ampak na Ä?elo tistih, ki z umetniĹĄko prakso osmiĹĄljajo naĹĄo prihodnost.ÂŤ

telesa in obraza med Ä?lovekom in robotom. Ugotovili smo, da je do neke mere moĹžno zmanipulirati Ä?loveka, da verjame, da je telo robota njegovo. To pod vpraĹĄaj postavlja lastniĹĄtvo naĹĄega telesa.ÂŤ Izvedla je eksperiment upravljanja robota s svojimi moĹžganskimi signali v realnem Ä?asu, neokrnjene rezultate pa prikazala na razstavi, ki je tudi redka priloĹžnost za vpogled v to, kako raziskave Ä?loveka potekajo v znanstvenih laboratorijih. Na ogled je tudi njen zadnji eksperiment, ki je ĹĄe v teku, in sicer vraÄ?anje k podobi Mikkel prek vmesnika med moĹžgani in raÄ?unalnikom.

Razstava, ki je tudi interaktivna – obiskovalci lahko manipulirajo s podobo embria ali pa se sooÄ?ijo z lastno podobo, ki dobiva hibridne poteze, bo v Galeriji Velenje na ogled do 11. maja. đ&#x;”˛

Izberite Objemanje z ustnicami primeren VelenjÄ?an Stojan Knez je predstavil svojo sedmo knjigo, tokrat inĹĄtrument poezijo, ki opeva ljubezen, poĹželenje in spolnost Velenje – Muzej Velenje vabi na Velenjski grad, kjer bodo v soboto, 13. aprila, ob 17. uri pripravili Sobotno glasbeno popoldne, ki so ga naslovili ÂťParada inĹĄtrumentovÂŤ.

Tokrat vabijo k obisku tudi vse starĹĄe, ki razmiĹĄljajo, kateri inĹĄtrument bi bil prava izbira za njihovega otroka, saj bodo uÄ?enci Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje zaigrali na razliÄ?ne inĹĄtrumente. Pridite, prisluhnite in izberite! đ&#x;”˛

radio velenje com

107,8 MHz

Tina Felicijan

Medtem ko je Stojan Knez v Velenju znan po razvijanju raznih aktivnosti in veĹĄÄ?in za spodbujanje osebne rasti ter pisanju knjig na temo duhovnosti, se je s svojo najnovejĹĄo knjigo spustil na nivo telesnosti, Âťsaj je tudi erotika del vsakdana naĹĄih Ĺživljenj, zato je prav, da se tudi o teh naĹĄih obÄ?utkih pogovarjamo,ÂŤ je povedal avtor, ki je liriÄ?ne misli o spolnosti zapisoval v vlogi tako moĹĄkih kot Ĺženskih lirskih subjektov. ÂťV obeh vlogah se poÄ?utim odliÄ?no. VÄ?asih mi je celo laĹžje pisati v Ĺženski obliki kot v moĹĄki. Vsi imamo v sebi tako energijo svojega spola kot nasprotnega. Preklop med njima zame ni teĹžak,ÂŤ je pojasnil. ÄŒeprav se erotika v umetnosti ne kaĹže le v motivih spolnega akta, se Stojan Knez v zbirki pesmi Objem ustnic ukvarja predvsem s slednjim. ÂťErotika je zelo sploĹĄen pojem. To je ljubezen brez razseĹžnosti, brez preraÄ?unljivosti – da osebo sprejemamo, jo spoĹĄtujemo, da ji izkazujemo

Stojan Knez je zbirko erotiÄ?nih pesmi Objem ustnic predstavil s pomoÄ?jo Nevenke Hvalec.

Ä?ustva in jih tudi sprejemamo.

Na tak naÄ?in je svet lepĹĄi,ÂŤ pravi.

Tako kot pri predhodnih knjigah je do navdiha za najnovejĹĄo priĹĄel sam od sebe. ÂťNikoli ne razmiĹĄljam, kaj bom pisal, nikoli ne naÄ?rtujem, enostavno se zgodi.

Niti se po nikomer ne zgledujem.

Enostavno piĹĄem iz srca na naÄ?in, ki mi je blizu. Svojih del tudi nikoli ne popravljam. Vse pustim, kot

zapiĹĄem v trenutku,ÂŤ je povedal avtor, ki je na predstavitvi erotiÄ?no obarvane knjige napovedal naslednjo, Ĺže svojo deveto, ki bo znova bolj mistiÄ?na. ÂťOpisovala bo ljudstva, ki so Ĺživela pred veÄ? tisoÄ? leti.

To bodo Ĺživljenjske ljubezenske zgodbice iz celega sveta, da bomo zaÄ?utili, kako so ta ljudstva Ĺživela in kako je nastajala ljubezen,ÂŤ je đ&#x;”˛ razkril.

Precej pogosto globalni eter preplavljajo smernice, ki nas tako ali drugaÄ?e vodijo na poti skozi (tudi naĹĄe) Ĺživljenje. Med njimi visoko kotirajo modni trendi, ki narekujejo stilsko nepogreĹĄljive kose garderobe za naslednji letni Ä?as. Ali pa se starĹĄem ponujajo alternativni pristopi k vzgoji potomcev, ki morda Ä?udodelno uÄ?inkujejo v primerih pomanjkanja starĹĄevskega instinkta in podhranjene brezpogojne ljubezni. Skoraj vsakodnevno nam tudi tehnoloĹĄki giganti s taktiÄ?no diskretnostjo vcepljajo svoj naÄ?in razmiĹĄljanja, kar obÄ?utimo predvsem pri uporabi pametnih naprav ali spleta.

Brez oÄ?i in uĹĄes na pecljih ter trezne presoje, okrepljene z dobro mero samozaupanja, lahko kaj hitro postanemo privlaÄ?ne tarÄ?e za omenjena gibanja. Vendar ne gre vseh poskusov in rezultatov dajanja napotkov metati v isti koĹĄ. Globalni odklon od zastrupljanja Zemlje rojeva tudi svetle izjeme, med katerimi je na uspeĹĄnem pohodu usip brezplaÄ?nih plastiÄ?nih vreÄ?k v trgovinah. Sicer desetletja prepozno, pa vendarle konÄ?no! V mnogoÄ?em se je za izvor globalnih smernic treba zahvaliti prav lokalnim izhodiĹĄÄ?em. Tako kot vsako drugo tudi naĹĄe domaÄ?e okolje nekatere od njih ponuja zelo neposredno. Degradiranost okolja ter razvrednotenje naravne atmosfere ruĹĄita mite o (pre)teĹžki industriji, ki naj bi ĹĄe desetletja sluĹžila za narodov blagor in bila s tem nepogreĹĄljivi del vizije delavske druĹžbe. Tista industrija, ki bi morala skrbeti za brezmejno sreÄ?o vseh v in ob njej ĹživeÄ?ih bitij, saj naj bi se ob njenem nenehnem napredku po celotni dolini cedila med in mleko. Od vzhoda proti zahodu in nazaj. Na tem pliocenskem nektarju naj bi se zasidral tudi domaÄ?i turizem. Vendar so turistiÄ?ne strategije med atribute uvrstile ĹĄe druge potenciale. Tiste, ki so kljub ignoranci preĹživeli ali pa bili spoÄ?eti s predznakom kolateralne ĹĄkode. ReÄ?ne vode.

Jezerske vode. Termalne vode. In prav prisotnost slednje je bil povod, da je Slovenska turistiÄ?na organizacija umestila Ĺ aleĹĄko kotlino v termalno Panonsko destinacijo, v kateri dobro poÄ?utje prednostno oplemenitijo zdraviliĹĄÄ?a. Tudi prav, Ä?e bi bil ta skupni imenovalec v naĹĄih koncih polnovredno krmiljen. VÄ?asih, ko v telesu kaj zaĹĄkripa, je potrebno kritiÄ?nim delom posvetiti posebno pozornost. Rehabilitacijske terapije so kot nalaĹĄÄ? za to, da se teĹžave eliminira ali vsaj ublaĹži. ÄŒe v istem kompleksu podpori terapevtske stroke dodaĹĄ ĹĄe bazensko pregrevanje z naravnimi minerali, ki jih je voda tisoÄ?letja skrivala v toplem zemljinem objemu, je to lahko pravi balzam za telo. Visoko opevana termalna destinacija, ki vsakoletno postreĹže z zavidljivo statistiko obiskov, je eden od nosilnih atributov, na katerega se mesto Ĺ oĹĄtanj ponosno sklicuje, kadar navaja danosti in smernice turistiÄ?nega razvoja obÄ?ine. PrivlaÄ?ni zraÄ?ni posnetki zunanjih bazenÄ?kov ter neokrnjeno naravno zaledje turistiÄ?nega kompleksa postavljajo termalno atrakcijo ob bok ostali vroÄ?evodni konkurenci. Vendar lahko ptiÄ?ja perspektiva le deloma izrazi karakter ĹĄoĹĄtanjskega turistiÄ?nega bisera, saj gre zgolj za viĹĄinski impulz, ki ima predvsem marketinĹĄki potencial.

In ker jagoda na vrhu smetane ne zmore sama stati v zraku, potrebuje pod seboj okusno torto, katere maso je potrebno narediti najprej. Ĺ˝al se mnoge sestavine, ki jih Terme TopolĹĄica dodajajo v zmes turistiÄ?ne ponudbe, preprosto ne veĹžejo med seboj. Ĺ e vedno med njimi najdemo ostanke nekega drugega obdobja, ki ga veÄ?ina terapevtskih gostov Ĺže zaradi svoje povpreÄ?ne starosti vzame v zakup. KanÄ?ek nostalgije jim na sreÄ?o ĹĄe vedno 'paĹĄe'.

PreĹživet duh Ä?asa je Ä?utiti tudi v odnosu nekaterih zaposlenih, ki jim gost ne predstavlja nove priloĹžnosti, temveÄ? ga obravnavajo bolj kot ĹĄtevilko sobe ali zdravstvene napotnice. Statistika turistiÄ?ne popularnosti, ki odslikava stanje in pogojuje razvoj, je v mnogoÄ?em stvar percepcije. Javno prikazovanje obiskanosti je z analitiÄ?nega vidika lahko matematiÄ?no ustrezen pristop, a mu prepogosto manjka komponenta iskrenosti, ki je vedno bila in bo naloĹžba za pridobitev zaupanja obiskovalcev. TuristiÄ?ne destinacije, ki stremijo k napredku, dajejo prednost tistim podatkom, ki ne meÄ?ejo vseh obiskov v isti koĹĄ. Zanje so merodajni predvsem podatki, ki merijo ponovni obisk, ponovno ponovni obisk in ponovno ponovni ponovni obisk ‌ Poenoten ter estetsko privlaÄ?en sistem usmerjenega oznaÄ?evanja, arhitekturna simbioza kompleksa z okoljem, premiĹĄljena parkirna infrastruktura s poudarkom na peĹĄ conah, interierji, prilagojeni razliÄ?nim ciljnim skupinam (tudi mlajĹĄim), tehnoloĹĄko atraktivna bazenska shema, negovana s sodobnimi vzdrĹževalnimi pristopi, ter vse skupaj zaÄ?injeno s pridihom lokalne unikatnosti so parametri, ki so v danaĹĄnjem Ä?asu nuja. Pri gostu ustvariti obÄ?utek zaĹželenosti pa je pravi kljuÄ? do dolgoroÄ?nega uspeha gostiteljev. KljuÄ? do vrnitve gostov. KljuÄ?, ki odpira ĹĄe tako ĹĄkripajoÄ?a vrata turistiÄ?nih vizij. KljuÄ?, ki se ga v danaĹĄnjem Ä?asu vse preveÄ? rado izgubi ali celo namerno zaloĹži. KljuÄ?, ki niÄ? ne stane, pa vendar je vreden pravo bogastvo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

11. aprila 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

ÂťA, res? Zagotovo jo bom dobro izkoristil!ÂŤ V torkovi dopoldanski oddaji Radia Velenje prejĹĄnji teden smo znova delili sreÄ?o v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina. Delili smo jo v njeni tradicionalni nagradni igri, ki poteka na frekvencah 107,8 MHz Ĺže ĹĄest let. Zadnji Ä?as dvakrat na leto, spomladi in jeseni.

V naslovu zapisane besede je izrekel dobitnik prve nagrade Jurij ÄŒebaĹĄek iz LuÄ?, ki smo ga iz radijskega studia poklicali takoj, ko je direktor zadruge Ivan Drev posegel z roko v ĹĄkatlo s kuponi in izvlekel listiÄ? z njegovim imenom in priimkom. Klic ga je doletel pred trgovino zadruge v LuÄ?ah. Najprej ga ni razumel, ko pa mu je Drev povedal, da se bo lahko pet dni razvajal v poÄ?itniĹĄkih zmogljivostih zadruge v Termah Olimia v PodÄ?etrtku skupaj s ĹĄe tremi druĹžinskimi Ä?lani, je bil darila seveda zelo vesel. Drugo nagrado in 2 kilograma ekoloĹĄkega mesa je prejel MatjaĹž Kuhar iz LoĹžnice pri Velenju, dobitnica tretje nagrade (dveh zabojev

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

jabolk) pa je bila Cirila TanĹĄek iz KavÄ? pri Velenju. Vsem iskrene Ä?estitke tudi v imenu Radia Velenje.

Ivan Drev je ĹĄe povedal, da je nagradna akcija trajala od 1. decembra lani do letoĹĄnjega 15. marca. Prispelo je veÄ? kot 2300 kuponov. ÂťPotroĹĄnike radi razvajamo s pozornostmi. Z njimi se jim zahvalimo za zvestobo in hkrati povabimo, da ostanejo naĹĄi poslovni partnerji tudi v prihodnje.ÂŤ Nagradne igre so zanesljivo lepa priloĹžnost in uÄ?inkovita reklama za ĹĄirjenje informacij o ponudbi, moĹžnostih, o prizadevanjih za zadovoljstvo proizvajalcev, prodajalcev in kupcev.

Vabimo vas, da sledite zgledu Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina in skupaj z nami delite sreÄ?o s tistimi, ki vas lahko v vaĹĄih prizadevanjih tako ali ÂťLepo je delitiÂŤ, smo prepriÄ?ani v naĹĄi medijski hiĹĄi đ&#x;”˛ drugaÄ?e podprejo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Mick Jagger uspeĹĄno okreva po operaciji srca

skladbo A ni super Ĺživet posneli tudi preprost besedilni video, v katerem so, kot sami pravijo, ĹĄe najbolj v svojem elementu.

Challe Salle izdal novo pesem

vsaj na koncertih na Otoku, saj so podpisale pogodbo, pa tudi oboĹževalcev noÄ?ejo razoÄ?arati. Za ĹĄtevilne bo tako, kot kaĹže, zadnja priloĹžnost, da bi videli spajsice v Ĺživo trinajst britanskih koncertov, ki se bodo zvrstili med 27. majem in 15. junijem. Zadnji trije bodo na slovitem Wembleyju.

Bomb Shell verjamejo

podpore. Skupina Rolling Stones je morala zaradi zdravstvenih teĹžav svojega frontmana preloĹžiti prihajajoÄ?o turnejo po Severni Ameriki. Zasedba bi morala ameriĹĄko turnejo No Filter po prvotnih naÄ?rtih zaÄ?eti 20. aprila v Miamiju. V ZDA in Kanadi je imela med aprilom in junijem v naÄ?rtu 17 koncertov.

Spajsice odpovedale svetovno turnejo Po ĹĄkandalu v zvezi z odkritjem lezbiÄ?ne afere med dvema Ä?lanicama skupine Spice Girls naj bi te odpovedale koncerte, ki so jih nameravale pripraviti po svetu. Imele bodo zgolj trinajst koncertov na Otoku, drugod po svetu pa ne, saj sta Geri Halliwell in Mel B trenutno skregani, ker je slednja dejala, da sta bili nekoÄ? ljubimki, prva pa je to zanikala.

Zaradi spora bi skorajda padel v vodo tudi britanski del turneje, a so se Ä?lanice skupine na koncu le strinjale, da morajo nastopiti

Skupina Bomb Shell med posluĹĄalce poĹĄilja novo skladbo z naslovom Verjemi. Z novo pesmijo in videospotom skupina sporoÄ?a, da je v Ĺživljenju potrebno verjeti v svojo zgodbo, svoje sanje in se truditi zanje. V svoje sanje so verjeli in ĹĄe verjamejo tudi Ä?lani zasedbe, ki ravno v teh dneh priÄ?akujejo izid njihovega prvega avtorskega albuma. Na nastopih po Sloveniji opaĹžajo, da imajo ljudje radi njihovo avtorsko glasbo, zato je bila odloÄ?itev o izdelavi albuma lahka.

Pot do konÄ?nega izdelka pa malo manj. A na koncu se jim je trud obrestoval. S snemalno ekipo (ZupanÄ?iÄ? Design) je skupina poskrbela tudi za videospot, ki ima tudi svojo ĹĄaljivo plat, saj se v videu kot baletnika preizkusita tudi dva Ä?lana skupine.

Kvatropirci predstavljajo novo skladbo z naslovom Želim, ki je nastala v sodelovanju z znano klapo Kampanel.

Besedilo za baladno skladbo je napisal Marko Grandovec, medtem ko je glasba delo Francija PodbreĹžnika.

in tudi direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina.

GLASBENE novice

Pevec legendarne skupine Rolling Stones Mick Jagger uspeĹĄno okreva po operaciji srÄ?ne zaklopke, ki so jo opravili v New Yorku.

Kot je povedal 75-letni Jagger, se zdaj poÄ?uti bistveno bolje, ob tem pa se je zahvalil tako osebju v bolniĹĄnici kot tudi vsem tistim, ki so mu posredovali sporoÄ?ila

1. KVATROPIRCI IN KLAPA KAMPANEL – Želim 2. FLIRRT – A ni super Şivet 3. ANSAMBEL STIL – Lenuh

Flirti pravijo: "A ni super Ĺživet" Flirrt, ki imajo za sabo Ĺže 23-letno kariero, tokrat v eter poĹĄiljajo novo pesem A ni super Ĺživet.

Provokativno in hkrati optimistiÄ?no besedilo skladbe najde svojo protiuteĹž v lahkotni melodiji.

Pesem je naslednica uspeĹĄnih singlov skupine, kot so 20 let nazaj, NimaĹĄ kaj za zgubit, NekoÄ? sva se pa rada imela in dueta z Orleki, skladbe Velika budala.

Lani so izdali sedmi album Jekyll & Hyde, pesem A ni super Ĺživet pa je povsem nova in je na albumu ne boste naĹĄli. Sredi marca je Rok LunaÄ?ek odigral svoj prvi kantavtorski koncert, na katerem je skupaj s Flirrti pripravil prerez 23 let avtorskega udejstvovanja in gostil ĹĄe Slavka IvanÄ?ića, Samuela Lucasa, Dareta KauriÄ?a in mnoge druge, s katerimi je sodeloval na svoji glasbeni poti. Flirrt so za

Challe Salle po nekajmeseÄ?nem premoru predstavlja novo skladbo z naslovom Kriva sva oba. Za glasbenikom je naporno leto s ĹĄtevilnimi koncerti, zato si je po novem letu vzel nekaj premora, ki ga je krvavo potreboval. A zdaj je spet tu z novo skladbo in videospotom, ki je prvi pri nas posnet v resoluciji 5K. Ĺ˝e v prvem dnevu po izidu je presegel 50.000 ogledov na Youtub Trendingu in se Ĺže sedmiÄ? zapored s svojim spotom zavihtel na prvo mesto.

Njegovi videospoti Lagano, Poln kufer, Gud vajb, Letim, Velik je ta svet in Legenda so v manj kot dveh letih skupaj dosegli kar 14

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel LipovĹĄek – Beli angel Ansambel Roka Ĺ˝lindre & Amabile – Veliko je Ĺželja Sekstakord – Ko spusti zavesa se Ansambel Svetlin – Pismo zadnjega brata Ansambel Stil – Lenuh Ansambel Tonija Verderberja – ÄŒe imaĹĄ me res rad Vrli muzikanti – Slovenska pesem Veseli Dolenjci – Dej, dej povej Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Opoj – NaĹĄa glasba

www.radiovelenje.com

HARMONIKA Minulo nedeljo je v Velenju potekalo 5. drĹžavno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v organizaciji Zveze diatoniÄ?ne harmonike Slovenije. Nastopilo je 40 harmonikarjev solistov in pet komornih zasedb, absolutni zmagovalec pa je postal Jaka Plevnik.

NATALIJA VERBOTEN Po uspeĹĄnici Lepa na pogled je Natalija Verboten tudi z novo skladbo V srce naletela pri oboĹževalcih na dober odziv. Videospot za novo skladbo se Ĺže pribliĹžuje milijonu ogledov na spletnem portalu You Tube, skladba pa se je uvrstila tudi med najbolj predvajane na radijskih postajah.

VLADO KRESLIN Pri ZKP RTV Slovenija bo v nekaj tednih izťel dvojni koncertni album Vlada Kreslina z naslovom Kreslinovanje – Cankarjev dom 2018. Na albu-

milijonov ogledov. Pod glasbeno produkcijo nove skladbe se je podpisal producent Damjan Jović, za video produkcijo pa je poskrbela ekipa SquareMe, s katero je Challe Salle posnel Ĺže Ä?etrti spot. Snemali so na Nanosu in v Mariboru, v spotu pa se je Challetu pridruĹžila tudi igralka in model Kaja Vidmar.

mu je ujet zadnji od njegovih treh decembrskih koncertov v Cankarjevem domu. Izid albuma najavlja single Dekle moje, v katerem se je Vladu pridruĹžila irska pevka Mary Coughlan.

JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak predstavlja novo plesno uspeĹĄnico z naslovom Roke stran, ki bo gotovo postala himna letoĹĄnjega poletja. Pesem najdemo na njegovem aktualnem albumu Za vedno, na katerem so tudi uspeĹĄnice Jaz Ĺže vem zakaj, Velik je ta svet in Povej mi, kaj bi rada.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Finalist ĹĄova Slovenija ima talent predstavlja novo skladbo Smisel Ĺživljenja. Za pesem, ki jo najdemo na Ĺ˝anovem debitantskem albumu To sem jaz, je posnel tudi videospot.

Posnetki so nastali v Parizu, v Lenartu in v studiu. V videu nastopa tudi producent in basist AnĹže Langus PetroviÄ?, ki je za pesem posnel bas in odpel spremljevalne vokale.

Naš čas, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏩

11. aprila 2019

frkanje

Predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Franc Forštner (desno) vodji urada za družbene dejavnosti Dragu Martinšku. Veš kaj, polno pripomb je na tole novo tehnologijo, ampak nam pa vseeno življenje marsikdaj olajša. Če boste občinske strani še malo bolj nam prilagodili, vam bomo pa še kakšno pripombo poslali. No, najprej seveda pohvalo.«

» Levo & desno «

⏬

Tuji tujki

Med tistimi, s katerimi Jasna Petan, pomočnica direktorja Gorenja Gostinstvo zelo dobro sodeluje, so tudi tajnice in poslovne sekretarke. Tokrat je Čvek videl, da je bila njihova predsednica Suzi Asfour tako zelo navdušena nad restavracijo Jezero in celotnim območjem ob jezeru, ki jim ga je Jasna predstavila, da se na tem območju v prihodnjih mesecih zagotovo obeta še veliko podobnih dogodkov. Saj veste, kdo je glavni v firmi, tajnica seveda!

V Šaleški dolini nočejo, da bi v Tešu razen domačega lignita kurili (še) kakšen premog iz tujine. V ozračju je že dovolj neprijetnih tujkov. Ne rabimo še tujih.

Sezonsko delo

⏬

Župan Bojan Kontič: »Pa ti še vedno bereš časopise?« Direktor BSH Boštjan Gorjup: »Ja, seveda, kako pa bi drugače vedel, kako dobro nam gre.«

Tudi delo nepridipravov je odvisno od sezone: minila je sezona smuči, zdaj so aktualne tatvine koles.

Brezskrbnost? Šaleška dolina naj bi bila za daljše obdobje brezskrbna glede daljinskega ogrevanja.

Razen ene malenkosti – cene.

Za dom ± in naprej Dobili smo še eno stranko z geslom Naprej Slovenija. Če bo nova stranka DOM res premaknila Slovenijo naprej, naj le bo.

Na vodik Vodik naj bi pri nas postal pomembno gorivo tudi za pogon avtomobilov. Prihajal naj bi iz Teša. Nekoč smo že slišali, da naj bi vodik »poganjal« celo Teš sam.

Vitkost

ZANIMIVOSTI

Gorenje postaja vse bolj vitko. Po Surovini odhaja še Tiki, pa …

Čiščenje Ker nihče ni naši deželici se tudi to popriznal očetovstva, Po mlad vrstijo čistilne akcije. bosta preživnino Čeprav ponekod zagon maNa lotu zadela 162 lo pojenja, so še vseeno skoplačevala oba raj povsod dokaj množične. milijonov, a še hodi Noseče medicinske dvojčka A so »onečiščevalne« še bolj. v službo Razen tega ljudje okolje onesestre V Braziliji se je pred kratkim snažujejo vsak dan, čistilne so za odločitev za napad porabile v službo, prav tako pa se ne bo dalj časa kot v okolju, kjer dub- preselila v drug okraj ali kakšno stepa ni bilo slišati. od drugih držav. Kot je pojasnila, zaradi denarja ne želi popolnoma spremeniti svojega življenja.

Komodo naslednje leto zaprt za turiste Indonezija se je odločila, da bo z letom 2020 za 366 dni zaprla svoj znameniti otok Komodo, na katerem se prosto gibljejo največji kuščarji na svetu – komodoški varani. Prav te živali, sicer znane kot zadnji zmaji na svetu, na otok mesečno privabijo okoli 10 tisoč obiskovalcev. »To pa je preveč za ekosistem na otoku,« pojasnjujejo domačini. Indonezijska vlada se je tako odločila, da bodo otok zaprli za turiste, da bi zaščitili to redko vrsto živali. V času zaprtja otoka bodo izvedli različne ukrepe za ohranjanje ekosistema, kot je na primer sajenje dreves.

rasle komarje vrste Aedes aegypti, ki so znani po tem, da prenašajo rumeno mrzlico. Zaradi združevanja visokih in nizkih frekvenc so za test izbrali kompozicijo Scary Monsters And Nice Sprites z istoimenskega z grammyjem nagrajenega albuma ameriškega dubstep zvezdnika Skrillexa. »V insektih vibracije z nizko frekvenco vodijo v spolne interakcije, hrup pa moti zaznavo signalov predstavnikov iste vrste in gostiteljev,« so po raziskavi pojasnili znanstveniki in razložili, da male sesalce krvi ta zvrst glasbe tako zamoti, da se preprosto pozabijo pariti in piti kri. Med raziskavo Skupina mednarodnih znan- je predvajanje dubstepa komarje stvenikov se je odločila, da prouči zamotilo tako, da so manj pogovpliv predvajanja dubstepa na od- sto napadale gostitelje, hkrati pa

Nov način za odganjanje komarjev

Lani oktobra je Švicarka vplačarodila deklica, katere mati je imela 22 evrov in igrala loto. Na loNa enem od oddelkov v bol- la krajšo zvezo z enim od bratov teriji Euro-Millions je zadela 162 nišnici v Portlandu v ameriški dvojčkov – ker sta enojajčna in si milijonov evrov, kar je npr. več, zvezni državi Maine so medi- torej na las podobna, pa ni znala kot je v vsej svoji karieri zaslužil cinske sestre poskrbele za pri- povedati, s katerim. Do težave jetno presenečenje; kar devet jih je istočasno nosečih, rok pa imajo od aprila do julija. Pred dnevi so svoje postave nastavile fotografu in fotografijo delile na svetovnem spletu, pri tem pa v rokah držale liste, na katerih so napisani pričakovani rojstni dnevi prihajajočih dojenčkov. Kot so švicarski tenisač Roger Federer še pristavile, se vse počutijo zelo (ta je na teniških igriščih doslej dobro; dejstvo, da se lahko še v priigral 122 milijonov evrov). službi pogovorijo s kolegicami, ki A ne glede na znesek, je gospa doživljajo podobne izkušnje, pa je prišlo, ko je vsak od mogočih sklenila, da bo še naprej hodila jih spravlja v dodatno dobro voljo. očetov zatrjeval, da to ni. Eden od njiju je nato opravil DNK test, ki se je izkazal za pozitivnega, vendar je zatrjeval, da ni oče, in je prst uperil proti bratu z enakim DNK. Sodnik je zato razsodil, naj bosta v rojstni list kot očeta vpisana oba brata dvojčka, vsak od njiju pa naj plačuje preživnino v višini 30 odstotkov minimalne plače (v Braziliji to znaša okoli 230 evrov mesečno). Ob odločitvi je sodnik še poudaril, da ne more dopustiti takšnega ravnanja, saj to spodkopava pravico do priznanja očetovstva, ki je neodtujljiva ustavna pravica.

akcije so v glavnem le enkrat letno. Rezultati vsega tega so vidni. Ne lepo vidni.

Neenotnost Dobili smo še en razlog za neenotnost Slovenije in Slovencev. Eni so za zimski, drugi za poletni čas. Upam, da ne bo tudi za to potreben referendum.

Skrb Zadnji čas je vse več gledaliških in podobnih predstav brez odmorov. V skrbi za gledalce. Da med odmorom ne bi pobegnili.

Plastika Plastika vse bolj jemlje slovo.

A brez strahu, ne naša Plastika.

Zabava Pogosto tudi iz vrst stroke slišimo, da je znanost tudi zabav(n)a. Potem pa ni čudno, če bi se tudi nekateri, ko odločajo o gmotnih pogojih znanosti, malo zabavali.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

MNENJA

11. aprila 2019

Pogoji dela na primarni ravni vse teĹžji DruĹžinska medicina je podroÄ?je, ki mora bolnika obravnavati celostno. Za celostno obravnavo pa zdravnik potrebuje Ä?as.

O aktualni problematiki smo se pogovarjali s predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, kjer takih teĹžav, kot jih Ä?utijo v nekaterih zdravstvenih domovih po Sloveniji, ne beleĹžijo. Zanimali so nas njihovi pogledi na dogajanje in njihova videnja reĹĄitve.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Trenutno imajo v Zdravstvenem domu Velenje (skupaj z izpostavama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) 17,90 tima, 1.644 popreÄ?no opredeljenih pacientov na enega zdravnika oziroma popreÄ?no 2.260 koliÄ?nikov iz glavarine na enega zdravnika. Seveda imajo doloÄ?eni zdravniki 2.500, 2.700 in tudi 3.000 glavarinskih koliÄ?nikov, tisti, ki so priĹĄli med zadnjimi, pa sorazmerno manj. Zdravnica, ki je za zdaj najmanj obremenjena, saj je ĹĄele

Problem z dolgo brado

priĹĄla in paciente ĹĄe vpisuje, ima denimo 1.100 glavarinskih koliÄ?nikov.

Pred 10 leti, leta 2009, so imeli v ZD Velenje 15,6 tima, popreÄ?no opredeljenih pacientov na enega zdravnika 1.595 in popreÄ?no 2.398 koliÄ?nikov iz glavarine na enega zdravnika.

Leta 2000 je bilo 11,90 tima, 2.147 popreÄ?no opredeljenih pacientov na enega zdravnika in popreÄ?no 3.009 koliÄ?nikov iz glavarine na enega zdravnika.

JoĹže ZupanÄ?iÄ?, dr. med., je starosta med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Velenje. V skoraj ĹĄtirih desetletjih je bil blizu Ä?etrt stoletja poleg zdravnika v njem tudi direktor javnega zavoda.

PotrpeĹžljivost ima svoje meje Mag. Janko Ĺ teharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje, pravi, da ima potrpeĹžljivost zdravnikov oÄ?itno svoje meje in da jih v tem popolnoma razume. ÂťZadnji ukrepi so nesmiselni in povsem nepotrebni. Trditi, da denar za nove ambulante je, ob vedenju, da zdravnikov ni, je po-

â?ą

ÂťOsnovno vpraĹĄanje je, kaj si prebivalci Ĺželimo. TekoÄ?i trak ali Ä?as za pogovor z zdravnikom?ÂŤ

polno sprenevedanje. Upravljalci zavodov smo pri tem nemoÄ?ni. Zdravnika ne moremo dobiti drugaÄ?e, kot da ga vzamemo komu drugemu, Ä?e je situacija v njegovem zavodu takĹĄna, da ne zmore veÄ? obsega dela, ali Ä?e pride do razveze zakonske zveze, do selitve in podobnih okoliĹĄÄ?in. Tu ni trĹžnega modela, tako kot v gospodarstvu. Pridobivanje zdravnikov je praktiÄ?no nemogoÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛ Mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťPri pridobivanju zdravnikov ni trĹžnega modela, tako kot je recimo v gospodarstvu.ÂŤ

VÄ?asih razmiĹĄljam, da sem samo polovico delovnega Ä?asa zdravnica Vesna Lah, dr. med., vodja sploĹĄnih ambulant in vrĹĄilka dolĹžnosti strokovnega direktorja zavoda, pravi, da so se v zadnjih treh letih v Zdravstvenem domu Velenje kadrovsko moÄ?no okrepili. Pridobili so tri nove specialiste. ÂťÄŒeprav stanje ĹĄe ni optimalno in zdravnike ĹĄe vedno potrebujemo in jih tudi iĹĄÄ?emo, pa je situacija bistveno boljĹĄa kot v nekaterih drugih zdravstvenih

o tem, da sem samo polovico delovnega Ä?asa zdravnica, polovico pa administratorka.

ZZZS nam nalaga vedno nove predpise, vedno nova bremena.

TeĹžko je krmariti med zahtevami in priÄ?akovanji zdravstvene zava-

â?ą

ÂťNi skrivnost, da je mariborska fakulteta kovnica zdravnikov za severno sosedo.

Pri nas moramo ustvariti pogoje, da zdravniki ostanejo v drĹžavi. Nujno.ÂŤ

domovih po Sloveniji, za kar ima velike zasluge tudi vodstvo naĹĄega Zdravstvenega doma,ÂŤ pravi.

Tudi zdravniki izgorevajo

Tudi ona pa opozarja na (pre) obremenjenost zdravnikov z administracijo. ÂťLeta 2004, ko sem nastopila delo kot zdravnica, je bilo stanje neprimerljivo z danaĹĄnjim, ko je treba obvezno delati z raÄ?unalnikom, pisati e-recepte, e-napotnice. VÄ?asih razmiĹĄljam

jev hitrega pisanja, desetprstnega pisanja ... Nikoli se nismo izobraĹževali v tem. Pa bi bilo to zdaj oÄ?itno nujno.ÂŤ V Zdravstvenem domu Velenje zdravnik v popreÄ?ju sprejme od 50 do 60 pacientov na dan. Ko je obdobje respiratornih infektov in drugih viroz, tudi 70, 80.

Pa se to da? ÂťGre, a gotovo gre nekaj na raÄ?un kakovosti obravnave pacienta, nekaj pa na raÄ?un izgorevanja zdravnikov, ki je vedno veÄ?ji problem.ÂŤ

Jasne reĹĄitve na kratek rok ne vidi

Vesna Lah, dr. med: ÂťTeĹžko je krmariti med zahtevami in priÄ?akovanji zavarovalnice, pacientov, specialistov sekundarnega nivoja, delodajalca. VÄ?asih smo res v veliki stiski.ÂŤ

rovalnice, pacientov, specialistov sekundarnega nivoja, delodajalca. VÄ?asih smo res v veliki stiski.

Tudi pacienti so zaradi administracije prikrajĹĄani. Velikokrat sliĹĄimo pripombe, da predlogo gledamo v raÄ?unalnik, predolgo tipkamo ‌ Res je. Nimamo teÄ?a-

ÂťS selitvijo zdravnikov iz regije v regijo oziroma iz ustanove v ustanovo teĹžave ne bomo reĹĄili. ÄŒe si mi izboljĹĄamo poloĹžaj, bodo na slabĹĄem nekje drugje.

Mislim, da smo veliko zamudili v preteklosti. Ker nismo o tem razmiťljali, ker nismo Şeleli, ker nismo znali ‌? Tega pa ne vem.

Mislim, da ima Praktik.um (sindikat zdravnikov druĹžinske medicine) nekaj dobrih reĹĄitev in bi mogoÄ?e bilo v interesu vseh akterjev, da prisluhnejo tudi njihovim idejam. Sama osebno pa neke pametne, jasne reĹĄitve situacije v tem trenutku, mesecu ali dveh ne vidim. Potrebne so sistemske reĹĄitve. To, kar se je zgodilo v Celju in Kranju, bi se slej ko prej tudi drugje. Zdravniki se bodo upokojevali in ta teĹžava bi nastala v vsakem primeru.ÂŤ đ&#x;”˛

Kaj je danes z obremenjenostjo zdravnikov drugaÄ?e, kot je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti? ÂťSpreminja se starostna struktura prebivalstva, prebivalstvo se stara, napredek medicine prinaĹĄa boljĹĄo diagnostiko in moĹžnosti zdravljenja, ki omogoÄ?a preĹživetje bolnikov tudi pri boleznih, ki so ĹĄe pred leti imele slabo prognozo, bolniĹĄnice hitreje odpuĹĄÄ?ajo paciente v domaÄ?o oskrbo. Vse to pomeni veÄ?jo obremenjenost zdravnikov zaradi bolj zahtevnega strokovnega dela z bolniki. Na drugi strani pa se ob uvajanju informatizacije v zdravstvu sreÄ?ujemo z vedno veÄ?jimi administrativnimi, velikokrat nepotrebnimi obremenitvami, informacijski sistem je zelo neprijazen do zdravnikov in velikokrat tudi do pacientov, tak primer je denimo e-naroÄ?anje.

Vzame nam veliko dragocenega Ä?asa, ki bi ga lahko namenili pacientom: je poÄ?asen, zahteva veliko klikanja, veliko Ä?asa izgubimo tudi z iskanjem ĹĄifer, ki jih moramo vpisovati ‌ Sam zagotovo na roko hitreje kot z raÄ?unalnikom napiĹĄem tako recepte kot napotnice. Informacijski sistem bi bilo nujno posodobiti, uvesti hitrejĹĄe programe. Poleg tega pa informacijski sistem ni enoten za vso drĹžavo, ÂťskorajÂŤ vsak zavod za vsega dva milijona ljudi v Sloveniji ima svojega, smiselno bi ga bilo poenotiti, kar je Ĺže vrsto let naĹĄa zahteva.ÂŤ Pacienti? ÂťPredvsem so veliko bolj ozaveĹĄÄ?eni, spremljajo bolezenska stanja, veÄ? vedo, kar je dobro. Slabo pa je, da mnogi nekritiÄ?no sprejemajo nepreverjene informacije, ki jih preberejo na spletu. Za odgovore na njihova vpraĹĄanja in razlago o ustreznosti preiskav in zdravljenja po nepotrebnem porabimo veliko Ä?asa.ÂŤ Kako vidite in Ä?utite, kar se danes ponekod dogaja? ÂťTrenutna kadrovska zasedba v druĹžinski medicini v Zdravstvenem domu Velenje je dobra, bistveno boljĹĄa kot v sosednjih zdravstvenih domovih.

Tako dobra, kot je danes, sploh ne vem, Ä?e je kdaj bila. Nekoliko teĹžje je pri pediatrih. Stisk, kot smo jih vÄ?asih Ä?utili, ko smo imeli v ambulantah samo enega redno zaposlenega zdravnika in morali angaĹžirati pet upokojenih, da smo lahko pregledali vse paciente, danes ni. TeĹžava pa je v Sloveniji. Slovenija je bila dolgo Ä?asa po ĹĄtevilu zdravnikov na ĹĄtevilo prebivalcev na repu drĹžav Evropske unije. Za nami sta bi-

li le Poljska in Romunija. V zadnjem Ä?asu teh podatkov nisem spremljal, mislim pa, da se stanje ni bistveno izboljĹĄalo.ÂŤ

zaradi tega v nezavidljivem poloĹžaju in ne bo mogel Ä?ez noÄ? urediti zadev. ÄŒarobna palica paÄ? ne obstaja.ÂŤ

Na ta problem ste Ĺže kot direktor zdravstvenega doma pogosto opozarjali. Dolgo brado ima. ÂťDrĹži. Takoj po osamosvojitvi smo zaÄ?eli opozarjati na to, kaj se utegne zgoditi. Do takrat je Slovenija pribliĹžno 30 odstotkov potreb po zdravnikih pokrivala z zdravniki iz nekadnjih jugoslovanskih republik. Po osamosvojitvi ne veÄ?. Diplomantov ljubljanske medicinske fakultete pa je bilo premalo. Kasneje smo

V Ä?em vidite reĹĄitev? ÂťKratkoroÄ?no v tem, da povabimo k nam zdravnike iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Jezikovna bariera je najmanjĹĄa, ĹĄtudijski programi so bili vÄ?asih na medicinskih fakultetah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu ‌ primerljivi. Mislim, da je ĹĄe danes tako. Nujno je potrebno razbremeniti zdravnike razliÄ?nih administrativnih opravil, ki nam jemljejo v ambulanti veliko dragocenega Ä?asa, kar bi z dobro voljo odloÄ?evalcev v zdravstvu lahko naredili zelo hitro.

DolgoroÄ?no je potrebno poleg poveÄ?anega ĹĄtevila razpisanih specializacij iz druĹžinske medicine in pediatrije za potrebe primarne ravni ustvariti normalne pogoje dela, ki bodo pritegnili mlade zdravnike, da se bodo odloÄ?ili za delo na primarni ravni.

Pomanjkanje pediatrov je marsikje ĹĄe veÄ?je kot pomanjkanje druĹžinskih zdravnikov, vendar se o tem veliko manj govori in piĹĄe.

Uveljaviti je potrebno Ĺže dogovorjene normative in standarde iz modre knjige, ki omogoÄ?ajo kakovostno, strokovno in pacientu prijazno delo. Danes namreÄ?

ZZZS prilagaja potrebno ĹĄtevilo opredeljenih pacientov za poln vpis v ambulanti glede na ĹĄtevilo zdravnikov, ki delajo v posameznih obmoÄ?nih enotah ZZZS, kar pomeni, da morajo na podroÄ?jih, kjer je zdravnikov malo, ti vpisovati veÄ? pacientov kot v drugih krajih, zato iĹĄÄ?ejo zdravniki iz teh podroÄ?ij zaposlitev na obmoÄ?jih, kjer je zdravnikov veÄ?.

Tako se razlike v obremenitvah zdravnikov in dostopnosti pacientov do zdravnika le ĹĄe veÄ?ajo.

Treba je omogoÄ?iti strokovno napredovanje, posodobiti in poenotiti zdravstveno-informacijski sistem, da bo postal pomoÄ? in ne ovira pri delu. Ponovno je treba opredeliti pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo v praksi uresniÄ?ljive in finanÄ?no pokrite, skratka – uskladiti nivo zdravstvenega zdravstva s finanÄ?nimi moĹžnostmi drĹžave.ÂŤ

JoĹže ZupanÄ?iÄ?, dr. med.: ÂťNiso v ospredju plaÄ?e, tako kot bi nekateri radi prikazali.ÂŤ

sicer poveÄ?ali vpis na ljubljansko fakulteto in odprli mariborsko.

A smo obenem podaljĹĄali dodiplomski ĹĄtudij na ĹĄest let, uvedli enoletni sekundariat in podaljĹĄali specializacijo za eno leto. S tem je celoten proces izobraĹževanja postal resniÄ?no dolg. Poleg tega se poklic vse bolj feminizira, zdravnice so tudi mami-

â?ą

ÂťNe pozabiti medicinskih sester, zlasti srednjih!

Te so v timu zelo pomembne. Imajo veliko odgovornost.

Brez njih ni moĹžno delati. Ob zadnji prevedbi plaÄ?nega sistema pa so bile vseeno najveÄ?je osmoljenke.

ce in v EU smo v skupini drĹžav, ki imajo najdaljĹĄi porodniĹĄki dopust. Tako je nastala praznina, ki je ni moÄ? zapolniti Ä?ez noÄ?.

Nobeni vladi do sedaj ni uspelo uveljaviti celovite razvojne strategije zdravstvenega varstva, okoli katere bi dosegli politiÄ?ni in sploĹĄni druĹžbeni konsenz, ministrstva pa se oÄ?itno s tem tudi niso resno ukvarjala. Vsak minister, ki je priĹĄel na novo, je tudi zaÄ?el na novo. Tudi minister, ki je pred kratkim zaÄ?el mandat, je

Kaj mislite, da se bo zgodilo? ÂťMislim, da se jim bo uspelo dogovoriti in da bi bilo za zdravnike, ki so dali odpovedi, dovolj to, da bi res zaÄ?eli uresniÄ?evati zahteve, ki jih zdravniki postavljajo in so bile mnoge od teh Ĺže dogovorjene. Niso v ospredju plaÄ?e, tako kot bi nekateri radi prikazali. Vsi vemo, da to ne bo moĹžno Ä?ez noÄ?, ampak Ä?e se bodo odgovorni zaÄ?eli resno ukvarjati s temi teĹžavami in jih tudi zaÄ?eli reĹĄevati, potem verjamem, da bodo ti zdravniki ostali na svojih delovnih mestih in deđ&#x;”˛ lali naprej.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

MLADI

11. aprila 2019

OÄ?arali z okusi velike noÄ?i Dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti so Cankarjevo ulico spremenili v velikonoÄ?ni bazar, poln okusnih jedi, velikonoÄ?nih simbolov in spomladanskih barv, tako pa opravili praktiÄ?ni del zakljuÄ?nih izpitov Tina Felicijan

Velenje, 6. april – Cankarjeva ulica je zadiĹĄala po tradicionalnih velikonoÄ?nih jedeh in drugih inovativnih kulinariÄ?nih kreacijah, ki so jih na kariernem izzivu ponudili dijaki zakljuÄ?nih letnikov Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV. S simboliÄ?nimi prispevki obiskovalcev, ki so lahko jedli tudi z oÄ?mi, saj so bile jedi mojstrsko predstavljene v kreativnih kompozicijah in stojnice premiĹĄljeno okraĹĄene z velikonoÄ?nimi simboli, cvetjem in detajli, ko so vabili k pokuĹĄini, so zbirali denar za ĹĄolski sklad.

Vse jedi so dijaki pripravili v ĹĄoli v okviru zakljuÄ?nega izpita. ÂťZdi se nam pomembno, da tradicionalne potice in ostale velikonoÄ?ne jedi predstavimo ljudem in pokaĹžemo, kako bogato kulinariko ima Slovenija,ÂŤ je povedala uÄ?iteljica praktiÄ?nega pouka Simona Pompe in naĹĄtela pester izbor potic – orehove, skutine, jabolÄ?ne, potratne. ÂťPotice so prve poĹĄle. OÄ?itno so ĹĄe vedno zelo priljubljene,ÂŤ je dodala in besedo predala dijakinji Anji Krajnc, ki je orehove potice oplemenitila s suhim sadjem – jabolki, slivami,

figami in marelicami. Povedala je, da so odliÄ?no uspele. In kaj je skrivnost popolne potice? ÂťZelo pomembna je pravilna priprava testa, ki mora dvakrat vzhajati, in sicer prviÄ?, ko ga vgnetemo, in drugiÄ?, ko je Ĺže povito z nadevom in poÄ?iva v pekaÄ?u. Nato celo potico prebodemo s paliÄ?ico vse do dna pekaÄ?a, da iz nje izpustimo zrak. Tako prepreÄ?imo, da bi testo odstopilo od nadeva. Model je treba dovolj namazati in posuti z drobtinami ali moko. Pa ĹĄe to: Ä?e postavite vzhajano potico v hladno peÄ?ico in jo vklopite na temperaturo 160 stopinj Celzija, se bo vsaka potica v eni uri lepo zapekla. Tako bo ĹĄe enkrat malenkost vzhajala in se nato lepo temno rjavo obarvala,ÂŤ svetuje Pompetova.

Poleg potic so stojnice ponujale ĹĄe celo vrsto razliÄ?nih sladkih peciv, tudi sveĹžih sladic v kozarcih, baristi so meĹĄali osveĹžilne napitke, toÄ?ili so pivo, pekli na Ĺžaru, manjkale pa niso niti hladne slane jedi, med katerimi za veliko noÄ? ne sme manjkati ĹĄunka. Obiskovalce sta s ĹĄunko v kvaĹĄenem testu navduĹĄili Nika Ĺ umeÄ?nik in Alma MeĹĄić. ÂťPripravili sva kvasec iz mleka, kvasa in sladkorja. Ko je narasel, sva ga ulili v moko, dodali sol, jajce, maslo in zamesili. Ko je testo vzhajalo, sva ga razvaljali in vanj ovili kuhano prekajeno ĹĄunko. Nato sva jo okrasili ĹĄe s kitkami in ptiÄ?ki iz kvaĹĄenega testa,ÂŤ sta povedali in z veseljem dodali,

da je odliÄ?no uspela. Uspel pa je tudi tradicionalni kmeÄ?ki kruh, ki ga je spekla Tinkara KavÄ?iÄ?. ÂťNajprej zakurimo v peÄ?i, da jo ogrejemo na primerno temperaturo. Nato zgnetemo moko, mleko, kvasec in sol, testo pustimo, da vzhaja in ga potem oblikujemo, pomokamo in pustimo ĹĄe malo poÄ?ivati. Nato ga damo

â?ą

Pripravili so tudi sreÄ?elov in velikonoÄ?ne igre.

Obiskovalce je zabaval velikonoÄ?ni zajÄ?ek s koĹĄarico sladkih priboljĹĄkov.

Staro je postalo novo

v peÄ?,ÂŤ je povedala in opozorila, da mora biti peÄ? dovolj ogreta. Hkrati pa mora ogenj pogoreti do razbeljene Ĺžerjavice.

In najveÄ?je razlike med kruhom iz peÄ?i in tistim iz peÄ?ice? ÂťKmeÄ?ki kruh je bolj dober – skorja je bolj hrustljava, sredica pa mehkejĹĄa,ÂŤ je zatrdila in ponudila kos kruha, obloĹženega s suhimi mesninami.

Tudi teh na prazniÄ?no obloĹženih slovenskih mizah ne manjka. đ&#x;”˛

Ĺ arklji so iz biskvitnega testa. KolaÄ?i so lahko iz kombinacij razliÄ?nih vrst testa. Potica pa je iz kvaĹĄenega testa. Potratna potica, denimo, vsebuje tudi biskvitno testo. Tako da pri poimenovanjih priljubljenih prazniÄ?nih slaĹĄÄ?ic ne gre za obliko, temveÄ? za naÄ?in priprave in nadeve. V potiÄ?niku – okroglem pekaÄ?u s stoĹžÄ?asto luknjo v sredi – lahko peÄ?emo prav vse, a le zvitek iz razvaljanega kvaĹĄenega testa z razliÄ?nimi sladkimi ali slanimi nadevi je potica.

Gimnazija Velenje sodeluje z osnovnimi ĹĄolami Odkrijmo sledi velikanov v pesku Ä?asa, in to v tujem jeziku!

'Sledi v pesku Ä?asa' je bila tema letoĹĄnjega nateÄ?aja Ustvarjajmo v tujem jeziku, ki smo ga uÄ?iteljice tujih jezikov na Gimnaziji Velenje Ĺže ĹĄestiÄ? pripravile za devetoĹĄolce v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje.

mladi), da so nauki, ki jih lahko potegnemo iz zgodovine, zelo dragoceni, saj se Ä?loveĹĄka narava ne spreminja kaj veliko. Vsi naĹĄi vzgibi, Ä?ustva, Ĺželje ostajajo enaki, kot so bili v Ä?asu faraonov – ljubezen, sovraĹĄtvo, ambicioznost, sla po

Mladi v danaĹĄnji druĹžbi Ĺživijo predvsem v sedanjosti. Precej jih skrbi prihodnost, preteklosti pa posveÄ?ajo precej manj svoje pozornosti, kot so ji predhodne generacije. Rojeni so v svet privilegijev in udobja, ki jih je s seboj prinesel napredek tehnologije in znanosti, zato svoboĹĄÄ?ine in izjemne doseĹžke, ki so bili priborjeni z velikimi Ĺžrtvami posameznikov, pogosto jemljejo za samoumevne.

Premalo se zavedamo (pa ne samo

moÄ?i, neÄ?loveÄ?nost, sebiÄ?nost, radodarnost, poĹžrtvovalnost, dobrota ‌ Dobro in slabo v Ä?loveĹĄki naravi ostajata in se enostavno prelivata v nove moĹžnosti, ki jih ponuja sodobni svet. Nauki iz zgodovine so neprecenljivi ravno zaradi tega, ker nam lahko v prihodnosti prihranijo marsikatero napako in nas usmerjajo k boljĹĄi prihodnosti.

Na Gimnaziji Velenje smo pozvali mlade, naj poiĹĄÄ?ejo pomembnejĹĄo osebo iz

zgodovine, raziĹĄÄ?ejo njeno Ĺživljenjsko zgodbo in/ali delo ter v obliki proze, poezije, filmÄ?ka ali stripa predstavijo, katero dragoceno lekcijo za danaĹĄnji Ä?as ali prihodnost nam ponuja. Sodelovalo je 13 avtorjev iz petih osnovnih ĹĄol.

Za mlade avtorje sta najgloblje in najbolj zanimive sledi pustila Marija Terezija in Martin Luther King, pa tudi Charlie Chaplin se jih je zelo dotaknil. Na javni predstavitvi svojih izdelkov so 28. marca devetoĹĄolci v odliÄ?ni nemĹĄÄ?ini ali angleĹĄÄ?ini samozavestno in zelo pestro predstavili svoj pogled na izbrane velikane iz preteklosti. ÄŒestitamo tudi mentorjem za odliÄ?no opravljeno delo! Po predstavitvah so mladi avtorji lahko sproĹĄÄ?eno preizkusili svojo angleĹĄÄ?ino ĹĄe v delavnici s svetovno popotnico in avtorico v angleĹĄÄ?ini Janjo Kokol. ÄŒigave sledi v pesku Ä?asa pa so po vaĹĄem mnenju dovolj globoke in dragocene, da jih ne bi smeli pozabiti? đ&#x;”˛

NataĹĄa Makovecki

Dijaki Ĺ olskega centra Velenje dokazujejo, da lahko tudi rabljena oblaÄ?ila nosimo kot nova, s tem pa prihranimo in poskrbimo za okolje Tina Felicijan

vija, na kateri so predstavili predelana oblaÄ?ila in predlagali, kako lahko Prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje inovativno kombiniramo bolj obiÄ?ajne so opazili, da si nekateri vrstniki ne kose, nadvse zanimiva.

Po modni reviji, ki so jo prostovoljci morejo privoĹĄÄ?iti oblaÄ?il, ki bi se lahko kosala z zimskim mrazom. Zato in drugi dijaki, navduĹĄeni nad ustvarso pozimi zanje zbirali oblaÄ?ila, ak- jalnostjo krojenja in ĹĄivanja, priredili na Cankarjevi ulici, cijo pa so nadgradili so v uÄ?ilnici C 002 tako, da so odveÄ?na Reciklirana in v pritliÄ?ju C stavbe oblaÄ?ila v zameno za rabljena oblaÄ?ila Ĺ CV odprli ĹĄe prosimboliÄ?ne prispevke bodo v prodaji ĹĄe dajalno, v kateri boponudili ĹĄirĹĄi javnosti do jutri (petka, 12. do do petka prodater tako polnijo ĹĄolski sklad, iz katerega najali svoje kreacije in aprila) med 9.30 to Ä?rpajo pomoÄ? za druge kose rabljenih do 12.30 v uÄ?ilnici dijake iz socialno ĹĄiboblaÄ?il, tako pa zbiC 002 v pritliÄ?ju C kejĹĄih druĹžin. rali denar za ĹĄolski stavbe Ĺ CV. Predvsem tista oblasklad. Ä?ila, ki niso veÄ? najTako so opomnili, bolj modna ali pa se jim Ĺže preveÄ? da za osveĹžitev garderobe ne potrebupozna zob Ä?asa, so reciklirali v nove jemo vedno novih kosov, temveÄ? lahunikatne kose. Iz veÄ? puloverjev so se- ko izbiramo med rabljenimi. Ta so bolj stavili pisano jopo, suknjiÄ?u so dodali zdrava, ker so iz njih Ĺže izprani ostanmodne naĹĄitke na komolcih, v raztr- ki zdravju ĹĄkodljivih barvil. S ponovno gane hlaÄ?e so vĹĄili Ä?ipkaste ali pisane uporabo pa zmanjĹĄujemo tudi koliÄ?ikrpe – idej za osveĹžitev videza, prekri- no odpadkov in skrbimo za bolj Ä?isto vanje napak na oblaÄ?ilih ali prikrojitev okolje. In prihranimo. đ&#x;”˛ so imeli veliko, zato je bila modna re-

â?ą

Rok Tadej BrunĹĄek na lingvistiÄ?no olimpijado so bolj logiÄ?no-matematiÄ?ni izLjubljana, 16. marca –– Na FiNa Fiso bolj logiÄ?no-matematiÄ?ni zivi. Znanje tujih jezikov ne lozofski fakulteti v Ljubljani Ljubljani zivi. Znanje pomaga prav veliko. ÂťNaje potekal test za izbor ekiekipomaga loge so namreÄ? sestavljene pe, ki bo zastopala SloveniSloveniloge iz jezikov, ki jih lahko gojo na 17. mednarodni lingvilingvi lingviiz jezikov, vori tudi samo nekaj destiÄ?ni olimpijadi. Testa se je se je vori set ljudi. Pomembno je, udeleĹžilo 36 tekmovalcev, ki tekmovalcev, ki set ljudi. da tekmovalci z opazovaso najboljĹĄe poznavanje logilogi logida tekmovalci njem, primerjanjem in skleke in lingvistike dokazali na drna drdr njem, panjem ugotovijo pravila, Ĺžavnem tekmovanju iz logilogi logipanjem kako se tvorijo besede, ke in bili zato vabljeni na na kako kot so na primer oblipriprave ter izbirni test. kot ke za spol ali mnoMed tekmovalci sta bila tudi dijaka GimnaĹžino, kako so sestazije Velenje, in sicer vljeni stavki, kakĹĄen Rok Tadej BrunĹĄek iz je ĹĄtevilski sistem ‌ prvega in NeĹža Vipavc V bistvu je treba deRok Tadej BrunĹĄek je prvi iz 3. letnika. Bila sta ĹĄifrirati sporoÄ?ila v dijak Gimnazije Velenje, ki neznanem jeziku in uspeĹĄna. NeĹža Vipavc je osvojila 9. mesto, Rok Ta- bo tekmoval na lingvistiÄ?ni potem v tem jeziku tuolimpijadi. dej BrunĹĄek pa je osvojil di zapisati nova sporo1. mesto in se tako uvrstil Ä?ila.ÂŤ v ekipo ĹĄtirih dijakov, ki bodo SloveniRok Tadej je prvi dijak Gimnazije jo zastopali na mednarodni lingvistiÄ?ni Velenje, ki se je uvrstil na mednaolimpijadi. Ta bo od 29. julija do 2. av- rodno lingvistiÄ?no olimpijado. Uspeh gusta v Yonginu v JuĹžni Koreji. je ĹĄe toliko veÄ?ji, ker je dijak 1. letnika, Kot je pojasnila mentorica Silva Je- izbor Ä?lanov za olimpijsko ekipo pa vĹĄenak, gre pri lingvistiÄ?ni logiki za na- poteka med srednjeĹĄolci vseh letnikov. đ&#x;”˛ loge, ki niso tipiÄ?no jezikovne, ampak

Naš čas, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

BISERI

11. aprila 2019

BISERI maturantskega plesa 2019 Glasujte še zadnjič

1. Ana Šuperger 2. Eric Zager 3. Tina Novak 4. Jaka Breznik 5. Pina Pušnik Jamnikar 6. Matevž Glinšek 7. Vita Hofinger Mihelič 8. Jaša Vid Meh Peer 9. Vita Doler 10. Kilian Čop

Še zadnjič objavljamo fotografije maturantk in maturantov, ki so se uvrstili v ožji izbor akcije Biseri maturantskega plesa. V zadnjem krogu glasovanja bomo bolj skrivnostni, izdamo pa lahko, da so v prejšnjem krogu uspešno zbirali glasove tudi tisti, ki so jih do sedaj imeli manj. Zato ni še nič izgubljeno! Pomagajte svojima izbrancema do glavne nagrade – novega 50-inčnega pametnega televizorja znamke Hisense – in glasujte zanju vse do prihodnjega torka do 12. ure, ko bomo prešteli še zadnje glasovnice in dobili bisera po vašem izboru.

Bisere tako po izboru bralcev kot po izboru strokovne komisije bomo razglasili na zaključni prireditvi v torek, 16. aprila, ob 17. uri v vili Bianci. Dijaki Šolskega centra Velenje jo bodo popestrili z glasbenimi in plesnimi točkami in jo začinili s sladko in svežo zakusko, ob kateri bomo nazdravili letošnjim biserom.

Veselimo se druženja z vami!

Glasovanje preko kuponov tudi letos nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja Hiška zdravja iz centra Nova Velenje.

Nagrado trgovine Proteini.si iz Mercator centra Velenje dobijo Tanja Hrastnik, Polonca Herlah Krevh, Irena Lešnik. Z glasovanjem v zadnjem krogu pa lahko še enkrat preizkusite srečo in sodelujete v žrebu za nagrade naših sponzorjev.

1

2

6

3

7

8

9

KUPON št. 4

4

Glasujem za maturanta:

____________________________ Glasujem za maturantko:

____________________________ Ime, priimek in naslov:

____________________________ ____________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2019«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

4

5

10

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MED VAMI

11. aprila 2019

V Velenju so se sreÄ?ale tajnice in poslovne sekretarke

Evropska poslanka Romana Tomc je v Ĺ oĹĄtanj priĹĄla z Dohodnino

Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije praznuje letos 25 let delovanja

Pred predstavo se je sreÄ?ala s Ä?lani stranke SDS, po njej pa poklepetala z gledalci Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 6. aprila – V Ĺ oĹĄtanju so si v soboto ogledali zabavno komedijo z naslovom Dohodnina, na katero je obiskovalce povabila Romana Tomc, Ä?lanica Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. Pred predstavo in po njej se je sreÄ?ala z o obiskovalci in Ä?lani stranke SDS. Ob tej priloĹžnosti je med drugim izpostavila tri najbolj odmevne doseĹžke svojega petletnega mandata, ki so imeli najveÄ?ji vpliv na Slovenijo. ÂťEvropsko komisijo sem opozorila na diskriminatorno zakonodajo, ki jo je uvedla Avstrija in s katero bi 10.000 slovenskih otrok utrpelo zmanjĹĄanje otroĹĄkega dodatka. Avstrija je dobila opomin.

Ves mandat sem se ukvarjala s problematiko mladih. Evropski parlament mi je zaupal tudi

Romana Tomc v Ĺ oĹĄtanju. (Foto: Janko Pirnat)

pregled najveÄ?jega evropskega programa – Jamstvene sheme za zaposlovanje mladih, po kateri je bilo veÄ? kot 8 milijard evrov razdeljenih med drĹžave Ä?lanice.

Ugotovila sem, da je bil denar uÄ?inkovito porabljen, kar je botrovalo temu, da se bo program nadaljeval. Ĺ e ena odmevna aktivnost, ki pa je Ĺžal bolj kot do-

ma odmevala v tujini, je bila pobuda za obravnavo pranja nezakonito pridobljenega iranskega denarja v viĹĄini milijarde dolarjev v NLB. Kolegi so pozvali slovenske oblasti, da ukrepajo, vendar se Ĺžal pri nas ni zgodilo niÄ?, kar bi pripeljalo do tega, da bi odgovorne osebe odgovarjale.ÂŤ đ&#x;”˛

Raztegovali so mehove Preteklo nedeljo je Velenje gostilo drĹžavno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko – Nastopilo je 42 solistov in 6 komornih zasedb Tina Felicijan

Velenje, 7. april – Zveza diatoniÄ?ne harmonike Slovenije zdruĹžuje dvajset zasebnih glasbenih ĹĄol in izdelovalcev harmonik.

Deluje ĹĄele ĹĄesto leto in izvaja veliko projektov, s katerimi uveljavlja diatoniÄ?no harmoniko kot tradicionalen in hkrati sodoben inĹĄtrument, s tem pa si prizadeva za njen razvoj in popularizacijo. Eden najpomembnejĹĄih je drĹžavno prvenstvo v igranju na

ri,ÂŤ je povedal predsednik Zveze diatoniÄ?ne harmonike Slovenije Klemen RoĹĄer in pojasnil, da zdaj potekajo v koncertnih dvoranah, kar obÄ?utno vpliva na kakovost izvedb in sam ugled inĹĄtrumenta ter glasbenikov. Do sedaj so drĹžavno prvenstvo prirejali v PodÄ?etrtku in je bilo namenjeno le solistom, lani pa so se odloÄ?ili, da zaÄ?nejo z njim gostovati po Sloveniji in vabiti tudi skupine.

Najprej so izbrali velenjski kulturni dom, kjer je nastopilo 42

bo iz okolja, v katerem nastopa.

Se pa inĹĄtrument pojavlja tudi v drugih glasbenih zvrsteh. Prebija se v jazz, blues, klasiÄ?ne glasbene zvrsti, zato predsednik slovenske zveze sklepa, da bo Ä?ez nekaj let njen zven prisoten v vseh glasbenih zvrsteh.

DiatoniÄ?na harmonika se igra predvsem v nemĹĄko govoreÄ?ih drĹžavah. Meh pa na veliko raztegujejo tudi na Poljskem in SlovaĹĄkem, kar je manj znano dejstvo, pravi sogovornik. ÂťIgrajo jo tudi

Nad Velenjem so bile navduĹĄene, ĹĄe posebej nad okoljem Velenjskega jezera.

Zveza danes zdruĹžuje 435 Ä?lanic, letno sreÄ?anje pa so imele prejĹĄnji teden v Restavraciji Jezero v Velenju. ÂťGlavni pomen naĹĄega druĹženja je oblikovanje socialne mreĹže, medsebojno povezovanje, izmenjava izkuĹĄenj pri razliÄ?nih poslovnih iz-

â?ą

DiatoniÄ?no harmoniko pouÄ?ujejo tudi na velenjski glasbeni ĹĄoli, v naĹĄem okolju pa delujeta tudi dve ĹĄe posebno priznani zasebni ĹĄoli, ki jo vodita mojstra Robert Goter in Boris GoliÄ?nik.

Prvi val popularizacije diatoniÄ?ne harmonike v Sloveniji je sproĹžil Lojze Slak, ostali pa so njegovo skladanje in igranje nadgradili.

Pri nas je diatoniÄ?na harmonika najbolj popularna v narodnozabavni glasbi, ki je vse bolj prilju-

NastopajoÄ?i na 5. drĹžavnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko so igrali predvsem glasbo, znaÄ?ilno za naĹĄe kulturno okolje – polke in valÄ?ke.

DobrodoĹĄle pa so bile tudi druge glasbene zvrsti, Ä?e so bile pesmi napisane prav za diatoniÄ?no harmoniko.

diatoniÄ?no harmoniko za nagrado Cirila Demiana. Ta je v NemÄ?iji patentiral inĹĄtrument, ki se je sÄ?asoma razĹĄiril na razliÄ?ne konce sveta.

Prvenstvo prireja zveza Ĺže pet let. S tem je organizacijska plat tekmovanj obÄ?utno napredovala.

V preteklosti so tekmovanja potekala Âťna veseliĹĄki naÄ?in, pod ĹĄoto-

solistov in 6 komornih zasedb. V prvi starostni skupini so nastopali glasbeniki do 10. leta starosti, v zadnji pa starejĹĄi od 25 let. NajstarejĹĄi tekmovalec iz Gorenjske je naĹĄtel Ĺže veÄ? kot 70 pomladi.

Zvrst glasbe, ki se izvaja z diatoniÄ?no harmoniko, je odvisna od kulture ljudi, ki inĹĄtrument igrajo. VeÄ?inoma gre za ljudsko glas-

v Argentini in Mehiki. Italijani poznajo manjĹĄe izvedbe diatoniÄ?nih harmonik z le dvema vrstama gumbov na desni strani in samo z dvema ali ĹĄtirimi basnimi gumbi.

Imenuje se organeto. SlovaĹĄka diatoniÄ?na harmonika pa se imenuje heligonka,ÂŤ je nakazal, kako se inĹĄtrument prilagaja kulturnitradiciji deĹžel, v katerih zveni.

bljena med vse bolj raznolikim obÄ?instvom, ĹĄe posebno pa med mladimi, kar je presenetljivo, saj je narodnozabavna glasba do nedavnega veljala za Âťmuziko za nedeljske juĹžneÂŤ ali glasbo Âťza starejĹĄeÂŤ. ÂťDiatoniÄ?na harmonika je bila dolgo precej zatirana. V doloÄ?enih krogih jo ĹĄe danes obravnavajo kot manjvredni inĹĄtru-

zivih ‌ je povedala predsednica Suzi Asfour, ki je poslovna sekretarka na waldorfski ĹĄoli v Mariboru. Sicer pa so njihove Ä?lanice zaposlene v razliÄ?nih poslovnih okoljih, od velikih gospodarskih subjektov, razliÄ?nih organizacij, zavodov, zato

je lahko izmenjava izkuĹĄenj res koristna, in to ne zgolj na teh sreÄ?anjih, ampak tudi med letom, ko naletijo na teĹžave, ki jih je treba razreĹĄiti. đ&#x;”˛

Asolutni zmagovalec Jaka Plevnik Velenje – 7. aprila je na 5. drĹžavno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko se je na treh predizborih, ki so v preteklih mesecih potekali v SenoĹžeÄ?ah, Ĺ kofji Loki ter v Novi Cerkvi, uvrstilo 40 harmonikarjev solistov in 5 komornih zasedb z diatoniÄ?no harmoniko. Ĺ estÄ?lansko strokovno Ĺžirijo so sestavljali Janez Fabijan, Toni SotoĹĄek, Rok Sitar, Franci Kolar ter gosta iz tujine, Gottfried Hubmann ter predsednik avstrijske zveze diatoniÄ?ne harmonike (HVĂ–) Werner Weibert. Ĺ˝irija je ocenjevala vse pomembne glasbene kriterije (muzikalnost, tehniÄ?na izvedba, toÄ?nost igranja, interpretacija, ritmiÄ?no podajanje ter celostni nastop tekmovalca) in podelila bronasta, srebrna ter zlata priznanja, najboljĹĄi v starostnih skupinah pa so prejeli nagrade za 1. mesta ter se uvrstili v finalni del. V finalnem delu so zaigrali ĹĄe enkrat in se potegovali za naslov absolutnega drĹžavnega prvaka v igranju na diatoniÄ?no harmoniko 2019.

V finalu so se tako pomerili Jakob Tojnko (starostna skupina 1. a), Danaja Grebenc (starostna skupina 1. b), Tina KalajĹžiÄ? (starostna skupina 1. c), Luka Mlakar (starostna skupina 2), Jaka Plevnik (starostna skupina 3) ter Stane Makovec (starostna skupina 4). Vsi finalisti so na odru blesteli, igrali odliÄ?no, a najbolj je strokovno Ĺžirijo prepriÄ?al Jaka Plevnik, ki je tako postal absolutni zmagovalec letoĹĄnjega drĹžavnega prvenstva.

Na sveÄ?ani podelitvi so nastopili Ä?astni govorniki Darinka Mravljak, podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje, Toni SotoĹĄek, predsednik strokovne Ĺžirije tekmovanja, Alojz Peterle, poslanec v evropskem parlamentu, ter predsednik Zveze diatoniÄ?ne harmonike Slovenije Klemen RoĹĄer.

ment. A tega je vedno manj. ÄŒe je bila v 90. letih zelo zasmehovana in si marsikdo sploh ni upal glasno povedati, da jo igra, se je v zadnjih treh desetletjih zgodil velik razvoj. Na prelomu tisoÄ?letja je zaÄ?ela popularnost narodnozabavne glasbe naraĹĄÄ?ati. ZaÄ?ela jo je posluĹĄati mladina in Ĺželja, da bi jo sami igrali, je bila med mladimi vse pogostejĹĄa. Tako je prej veljalo, da diatoniÄ?no harmoniko igrajo predvsem starejĹĄi, danes pa jo igrajo preteĹžno mladi,ÂŤ je ĹĄe povedal Klemen RoĹĄer. đ&#x;”˛

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 19

RokometaĹĄi Gorenja nadaljujejo dobre igre

Rudarji z veliko toÄ?ko iz StoĹžic Z neodloÄ?enim rezultatom 3 : 3 prekinili niz porazov z Olimpijo – VÄ?eraj na lokalnem derbiju gostili Celje, v soboto v gosteh s Triglavom

Po visoki zmagi zaostajajo za Celjani le ĹĄe za tri toÄ?ke – Po premoru derbi z Ribnico Za moĹĄtvi v prvi ligi je tretji krog konÄ?nice za prvaka oziroma obstanek. Tudi po njem se vrstni red ni spremenil, so se pa igralci Gorenja z zmago z 28 : 21 nekoliko pribliĹžali braniteljem naslova Celjanom. Za njimi sedaj zaostajajo le ĹĄe za tri toÄ?ke. Pivovarji so gostovali v Ribnici. ÄŒeprav so vodili Ĺže s petimi goli razlike, sta tekmeca igrala neodloÄ?eno 29 : 29.

VelenjÄ?ani so gostili Koper in ga premagali veliko laĹžje, kot so najbrĹž priÄ?akovali. Nanj so se ĹĄe posebej dobro pripravili, saj so v prvi tekmi rednega dela doma tesno zmagali, samo z golom razlike, v 9. krogu pa v gosteh prav z golom razlike izgubili. Od takrat pa s tekme v tekmo vse bolj navduĹĄujejo z igro ter zmagujejo. Nanizali so kar devet tekem brez poraza. MoĹĄtvo z Obale je bilo le senca tistega, ki jim je zadalo zadnji poraz. Kolikor toliko so se domaÄ?im upirali le prvih deset minut, ko so po zaostanku z 0 : 2 izenaÄ?ili na 2 : 2. Nato so

19

Ĺ PORT

11. aprila 2019

se domaÄ?i razigrali in na odmor odĹĄli s prednostjo sedmih golov.

Dobro igro so nadaljevali tudi v drugem polÄ?asu. KoprÄ?anom so dvakrat uĹĄli celo za enajst golov (24 : 13, 25 : 14). Nato je trener Zoran JoviÄ?iÄ? dal priloĹžnost

mlajĹĄim igralcem in gostje so nekoliko ublaĹžili poraz.

Na naĹĄo 'ugotovitev', da je Koper zanje vedno trd nasprotnik, je trener odgovoril: ÂťKoper je ĹĄe vedno trd nasprotnik, toda danes smo resniÄ?no igrali zelo dobro, zrelo, veliko bolje kot na prejĹĄnjih dveh medsebojnih tekmah. Obramba je bila na mestu in gremo naprej.ÂŤ NavduĹĄeni navijaÄ?i Ĺ aleĹĄki graĹĄÄ?aki so

vam vzklikali: Ĺ ampioni, ĹĄampioni ‌! ÂťTo za zdaj niÄ? ne ĹĄteje.

Do konca je ĹĄe veliko tekem, sedem. RazmiĹĄljamo samo o vsaki naslednji. Pred nami je zaradi reprezentanÄ?nih tekem ĹĄtirinajst dni tekmovalnega premora, na-

Za zdaj vse po maslu

to pa prvenstvo nadaljujemo v Ribnici (20. aprila –op.p.), ki v konÄ?nici igra zelo dobro. Premagala je Loko in Koper, igrala neodloÄ?eno s Celjem in gotovo bo zelo motivirana tudi proti nam.

Skratka, do konca bo ĹĄe zelo teĹžko. Vse bomo storili, da do nadaljevanja zadrĹžimo oziroma ĹĄe izboljĹĄamo naĹĄo sedanjo formo.ÂŤ đ&#x;”˛

EUROMARKT CENTER d.o.o., Ĺ martinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 12. 4. 2019, OB 18. URI ••••••••••••• MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE SOBOTA, 13. 4. 2019, OB 11. URI

Stane Vovk

NogometaĹĄi Rudarja so z igro : 2, pa Ä?eprav so bili Ĺže v tem depod vodstvom novega trenerja lu igre zelo nevarni pred domaAlmirja Sulejmanovića navduĹĄili Ä?im vratarjem Nejcem Vidmarna gostovanju pri drugouvrĹĄÄ?eni jem. Toda Ĺžoge nikakor niso moOlimpiji. Po jesenskih dveh po- gli spraviti za Vidmarjev hrbet. razih, ko so pod vodstvom prej- Ĺ˝e zaÄ?etek tekme zanje sicer ni ĹĄnjega trenerja Marijana PuĹĄnika bil obetaven. Vratar Matej Radan v StoĹžicah dobili celo petardo (0 je moral Ĺže v 6. minuti prviÄ? po : 5), doma pa izgubili z 1 : 2, so v nedeljo osvojili veliko Milan TuÄ?ić toÄ?ko. V zelo zanimivi tekmi so ljubitelji nogometa videli kar pol ducata zadetkov, po tri v vsaki mreĹži. Po priloĹžnostih pa bi si gostje zasluĹžili celo zmago. Junak tekme je bil njihov najboljĹĄi strelec Milan TuÄ?ić (doslej 9 golov), ki je bil neustavljiv za ljubljanske branilce. V zelo zanimivem dvoboju je dosegel kar tri zadetke. Kljub toÄ?ki so rudarji vsaj do vÄ?eraj ostali na predzadnjem mestu. Njihova toÄ?kovna prednost pred KrĹĄkim, Ĺžogo v svojo mreĹžo. Vanjo jo je ki je igralo neodloÄ?eno v KidriÄ?e- poslal Rok KidriÄ?, potem ko je vem, znaĹĄa ĹĄe vedno devet toÄ?k, izkoristil dobro padajo Stefana izenaÄ?ili pa so se z osmo Gorico. Savića. Pred tem je imel veliko Po porazu (1 : 2) NovogoriÄ?anov priloĹžnost Dominik Radić, vendoma z DomĹžalami imajo oboji dar iz bliĹžine ni premagal Nejca po 26 toÄ?k. Prvenstvo so prvoli- Vidmarja. V nasprotnem napadu gaĹĄka moĹĄtva nadaljevala Ĺže vÄ?e- pa je sledila kazen. Hitro vodstvo raj. VelenjÄ?ani so v ĹĄaleĹĄko-savinj- ni omajalo samozavesti gostov, ki skem derbiju gostili vsaj do vÄ?e- so v StoĹžice odpotovali odloÄ?eni, raj ĹĄesto Celje, Gorica pa je go- da prekinejo niz porazov z Ljustovala v KidriÄ?evem. Drugi pari bljanÄ?ani. Ĺ˝e v 13. minuti so imeso bili: Mura – Olimpija, DomĹža- li veliko priloĹžnost za izenaÄ?enje, le – Triglav in KrĹĄko – Maribor. a Radić ni opravil popravnega izpita. Na Ĺ˝igi Ĺ kofleku je bil storjen prekrĹĄek za enajstmetrovko, Slab prvi polÄ?as, sijajen ki jo je izvedel Radić. To je stodrugi Gostje so v nedeljo v StoĹžicah ril precej brezbriĹžno in vratar je po prvem polÄ?asu zaostajali z 0 njegovo Ĺžogo brez teĹžav ubranil.

Vsekakor je bil Radić velik osmoljenec prvega polÄ?asa. V 19. minuti je sodnik Bojan Mertik pokazal na belo toÄ?ko v Rudarjevem kazenskem prostoru. Ocenil je, da je Radan nepravilno oviral Savića, na 2 : 0 pa je poviĹĄal Rok Kronaveter. Razmeroma velik zaostanek ni omajal samozavesti gostov. Ĺ˝e po nekaj minutah tekme v drugem polÄ?asu je po podaji AljaĹža Krefla s prostega udarca TuÄ?ić zniĹžal vodstvo domaÄ?ih, a Ĺže v 67. minuti je KidriÄ? poviĹĄal na 3 : 1. ÄŒeprav se je zdelo, da je ta prednost neulovljiva, so gostje nadaljevali nevarne napade. Ĺ˝e dve minuti zatem je bil Radić s tekom po desni strani prehiter za domaÄ?ega branilca. Sledila je dobra podaja pred Vidmarja, kjer je utekel TuÄ?ić in ga z nekaj metrov matiral. Ta zadetek je dal rudarjem nov 'veter v jadra', Ĺželeli so vsaj izenaÄ?iti. V 78. minuti se je TuÄ?ić veselil hat-tricka. Po dolgi podaji je prejel Ĺžogo na robu kazenskega prostora in jo z izjemnim udarcem poslal v desni zgornji kot za 3 : 3. Po takĹĄnem razpletu so rudarji domaÄ?e ĹĄe bolj pritisnili, saj so bili ti zreli za poraz. NajveÄ?jo priloĹžnost za popoln preobrat je imel Ĺže v sodnikovem dodatku David Rubik. MoÄ?no je streljal z roba kazenskega prostora, Vidmar pa je Ĺžogo s skrajnim naporom odbil v kot in reĹĄil svoje moĹĄtvo popolnega spodrsljaja. đ&#x;”˛

S. Vovk

Rudarjeva nogometna ĹĄola vedno boljĹĄa

Celje

V NK Rudar Velenje so v zadnjih letih opazno poveÄ?ali rast programov in kakovost nogometne ĹĄole. Direktor NK Rudar Velenje Marko ÄŒepelnik in vodja nogometne ĹĄole kluba Igor Fenko pravita, da to ni nakljuÄ?je. Ra-

membe povezane s strokovnostjo trenerjev. V klubu se zavedajo, da je nujno, da v dobre nogometaĹĄe vzgojijo Ä?im veÄ? domaÄ?ih igralcev. Postavili so si cilj, da bi bila Ä?lanska ekipa v prihodnje v kar najveÄ?jem ĹĄtevilu sestavljena iz

tudi ostala znanja in veĹĄÄ?ine, ki jih klub zagotavlja z organizacijo dogodkov, turnirjev in predavanj. Dodatno za igralce skrbijo fizioterapevti, kineziologi in trenerji iz drugih ĹĄportov, tako da se igralci celostno razvijajo.

zvoja so se namreÄ? v klubu lotili strokovno in sistematiÄ?no.

Direktor ob tem pravi, da krivulja uspehov nogometne ĹĄole v zadnjih letih strmo naraĹĄÄ?a, pri tem pa je zelo pomembno rekordno ĹĄtevilo vpisanih otrok v programih, ki se v klubu izvajajo. V nogometni ĹĄoli Rudar Velenje trenutno vadi kar okoli 450 otrok.

Sam meni, da so pozitivne spre-

domaÄ?ih igralcev. Da to idejo tudi uresniÄ?ujejo, potrjuje informacija, da bo imelo v naslednjem letu profesionalno pogodbo kar 6 nogometaĹĄev, ki se trenutno kalijo v selekciji mladincev.

Po besedah vodje nogometne ĹĄole je njena primarna aktivnost omogoÄ?iti mladim, da se nogometno razvijajo v klubu in poleg nogometnega pridobivajo

VeÄ?ina treningov poteka v klubu, nekaj pa jih opravijo na okoliĹĄkih ĹĄolah in vrtcih. Otroci se lahko prviÄ? sreÄ?ajo z nogometnimi vsebinami pri ĹĄtirih letih.

Treningom se lahko prikljuÄ?ijo tudi starejĹĄi. V klubu Ĺželijo Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu fantov in deklet omogoÄ?iti vadbo in razvoj v optimalnih pogojih. đ&#x;”˛

Nina Plank

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

11. aprila 2019

OdliÄ?ni na evropskem prvenstvu Memorial BoĹĄtjana MariniÄ?a Slovenska izbrana vrsta v tekvondoju osvojila trinajst odliÄ?ij: ĹĄtiri zlate, pet srebrnih in ĹĄtiri bronaste medalje – SkalÄ?kom tri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji Rimini, 8. aprila – V italijanskem Riminiju je med 2. in 8. aprilom potekalo 34. Ä?lansko, 25. mladinsko, 11. veteransko in 9. otroĹĄko evropsko prvenstvo v tekvondoju, verzije ITF. Prvenstva se je udeleĹžilo veÄ? kot 800 tekmovalcev iz veÄ? kot tridesetih evropskih drĹžav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi,

testu moÄ?i in specialni tehniki.

Slovensko reprezentanco je tokrat sestavljajo 33 tekmovalcev.

Pod vodstvom trenerjev Petra Landekerja, StaĹĄe Lipnik, Tanje Verboten, Boruta Sobote, UroĹĄa Ruprehta ter Ismeta IÄ?anovića, Simona Jana, SaĹĄe SirĹĄe in Muhameda Baltića je ekipa izpolnila zadane cilje in prvenstvo zadovoljna zakljuÄ?ila s ĹĄtirimi zlati-

mi, petimi srebrnimi in ĹĄtirimi bronastimi medaljami ter najviĹĄjo Ä?astno nagrado med veterani zlate kategorije. ÄŒlanska evropska prvakinja je postala StaĹĄa Lipnik (borbe do 72 kg). Srebni medalji sta si priborila Dean VukanÄ?iÄ? (borbe do 78 kg) in SaĹĄa SirĹĄe (borbe nad 77 kg). Na tretje mesto pa so se povzpeli SaĹĄa SirĹĄe (forme Ä?rni

pas IV. dan), Nina Binter (borbe do 67 kg), Nejc RakuĹĄa (borbe do 58 kg) in moĹĄka Ä?lanska ekipa (Dean VukanÄ?iÄ?, Borut Sobota, Nejc Rupreht, Domen Zabukovnik, Luka Panić in Nejc RakuĹĄa) v ekipnih borbah.

Med mladinci je za slovensko himno poskrbel Simon Zajec (starejĹĄi mladinci, borbe do 75 kg). Srebrni medalji sta osvojila

Simon Zajec (mladinci forme Ä?rni pas II. dan) in Filip Ĺ˝ak Glavnik (mlajĹĄi mladinci, borbe do 60 kg).

V kategoriji deÄ?kov in deklic si je naslov evropske prvakinje priborila Pia Zoja Glavnik (borbe -45 kg), osvojila pa je tudi srebrno medaljo v formah Ä?rni pas I. dan.

Veterani so ponovno poskr-

beli, da je v dvorani zadonela slovenska himna. Letos so nastopili samo v ekipnih kategorijah in osvojili naslov ekipnih evropskih prvakov v borbah. Veteransko ekipo so sestavljali Peter Landeker, Ismet IÄ?anović, Simon Jan in Muhamed Baltić. đ&#x;”˛

Tanja Verboten

V spomin na tragiÄ?no preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Ĺ portna zveza Velenje v petek, 5. aprila, organizirala Ĺže 32. MariniÄ?ev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobÄ?insko prvenstvo osnovnih ĹĄol (do Ä?etrtega razreda). UdeleĹžilo se ga je 40 mladih plavalcev z Dobrne, Gomilskega, Mislinje in Velenja. Rezultati: mlajĹĄi deÄ?ki – 25 m prsno: 1. Edin AjĹĄić (OĹ Gorica), 2. Nace KoĹželnik (OĹ Ĺ alek), 3.

Ian SevÄ?nikar (OĹ GĹ ); mlajĹĄi deÄ?ki – 50 m prsno: 1. Grega Navodnik (OĹ GĹ ), 2. Erik Emrić Forstner (OĹ Gorica), 3. Taj Rebec (OĹ MPT); 25 m prosto: 1. Nace KoĹželnik, 2. Edin AjĹĄić, 3. Filip Vidović (OĹ Livada); 50 m prosto: 1. Grega Navodnik, 2. Taj Rebec, 3. Erik Emrić Forstner; mlajĹĄe deklice – 25 m prsno: Lana LameĹĄić (OĹ AA), 2. Gaja Kotnik (OĹ Livada), 3. Nika AvberĹĄek (OĹ Gorica); 50 m prsno: 1. Tia MrkonjiÄ? (OĹ Gorica), 2. Eva AvberĹĄek (OĹ Gorica), 3. Ana SuĹĄec JambroviÄ? (OĹ Mislinja); 25 m prosto: 1. Gaja Gotnik, 2. Lana LameĹĄić, 3. Ria Rebec (OĹ MPT); 50 m prosto: 1. Tia MrkonjiÄ?, 2. Ana SuĹĄec JambroviÄ?, 3. Pika Planko (OĹ Livada). Mati BoĹĄtjana MariniÄ?a je vsem nastopajoÄ?im podelila diplome, zmagovalcema memorialne discipline Tii MrkonjiÄ? in Gregi Navodniku pa je izroÄ?ila pokal v trajno last. Na medklubskem tekmovanju v soboto, 6. 4. 2019, je v treh starostnih kategorijah nastopilo 130 plavalcev iz osmih slovenskih klubov. Mladi

velenjski plavalci (32) so tekmovali zelo dobro. Skupno so osvojili 11 prvih, 14 drugih in 10 tretjih mest. Zmagali so Grega Navodnik (100 m prosto), Miha Princl (100 m hrbtno), Matic ZaloĹžnik (50 m hrbto), Jure FrankoviÄ? (50 m hrbtno), Najya Hana Jukić (50 m prosto, 50 m hrbtno in 50 m del-

(50 m prosto in 50 m delfin), MaruĹĄa Glavnik (50 m prsno) in Nina Princl (50 m delfin).

Tretja mesta so osvojili Erik Emrić Forstner (50 m prsno), Grega Navodnik (50 m delfin in 100 m meĹĄano), Miha Princl (50 m delfin), Luka Aćimović (50 m prosto), Tia MrkonjiÄ? (50 m prsno), Nastja Romih (50 m

Tia MrkonjiÄ?, Zdenka MariniÄ? in Grega Navodnik.

fin), Špela Pohorec (50 m prosto, 50 m hrbtno in 50 m delfin) in Živa Perc (50 m prsno).

Druga mesta so osvojili Grega Navodnik (100 m hrbtno), Miha Princl (100 m meĹĄano), Adin Jusić (100 m hrbtno), Matic Bizjak JambroviÄ? (50 m delfin), Nik RamĹĄak Rotenhajzer (50 m hrbtno), Tia MrkonjiÄ? (50 m prosto, 50 m hrbtno in 100 m meĹĄano), Mia MujÄ?ić (50 m prsno in 100 m prosto), Ĺ˝iva Perc

defin) in Nina Princl (50 m prosto, 50 m prsno in 50 m hrbtno). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (28,70) za mlajĹĄe deÄ?ke je postal Jaka Gal Bezjak, tekmovalec Plavalnega kluba Branik. V Plavalnem klubu Velenje se vsem sodelujoÄ?im klubom in tekmovalcem za udeleĹžbo na tekmovanju najlepĹĄe zahvaljujejo. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

Pikado klub ÄŒuk do pokalov

Razveselili so se pomembne zmage V 4. krogu zelene skupine 1.

DOL za moĹĄke sta se minulo soboto sreÄ?ali domaÄ?a ekipa Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice in ekipa iz HoÄ?.

V prvem nizu sta se ekipi skozi celoten niz izmenjavali v vodstvu.

VeÄ? zbranosti so zmogli domaÄ?ini, ki so tako prvi niz zakljuÄ?ili z zmago 25 : 23. V drugem nizu je gostom zbranost ĹĄe dodatno padla, privoĹĄÄ?ili so si kar nekaj neizsiljenih napak. DomaÄ?i so tako Ĺže od samega zaÄ?etka vodili z obÄ?utno prednostjo, ki so jo zlahka obdrĹžali do konca. Drugi niz so dobili z rezultatom 25 : 14. Marsikdo je verjel, da bo tekma v tretjem nizu odloÄ?ena. Vendar se gostje niso ozirali nazaj in so prepriÄ?ljivo, predvsem v napadu, korakali proti

koncu 3. niza. Ta je bil odloÄ?en v podaljĹĄku, pri rezultatu 28 : 26 v korist gostov. ÄŒetrti niz so zaznamovali odliÄ?ni bloki domaÄ?ih, ki jim je uspelo pridobiti neulovljivo prednost. Zadnji niz na tekmi so tako dobili z rezultatom 25 : 20. ÂťZelo sem vesel, da smo se sestavili in po dolgem Ä?asu pripravili tekmo na nivoju, kakrĹĄnega smo vajeni. Prikazali smo pravega ekipnega duha, ogromen del k danaĹĄnji zmagi pa so zopet prispevali naĹĄi zvesti navijaÄ?i, ki se jim zahvaljujem v imenu celotnega kluba. Upam, da se v enakem ĹĄtevilu vidimo tudi na zadnji domaÄ?i tekmi proti Panviti Ä?ez 14 dni,ÂŤ je po tekmi dejal igralec ekipe Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica Tadej BoĹženk. đ&#x;”˛

Radenci – ZdraviliĹĄÄ?e Radenci je od 18. do 31. marca gostilo 18. drĹžavno prvenstvo v elektronskem pikadu. Na ĹĄtiridnevnem tekmovanju so se pomerili v 10 kategorijah. Nastopilo je veÄ? kot 800 tekmovalcev in 78 ekip. Med tekmovalci so bili najuspeĹĄnejĹĄi igralci Pikado klub ÄŒuk (PK ÄŒUK) iz Velenja.

Tekmovali so PrimoĹž Jelen, Mladen JosiÄ?, AljoĹĄa LekĹĄ, UroĹĄ Komar, Jernej RamĹĄak, TomaĹž Kramar, Boris Rihter, Nebojsa GvozdanoviÄ?, Grega Pogorevc,

Jan GroĹĄelj, Silvo Javornik in Jasmina Hartman.

Po razburljivih in izenaÄ?enih tekmah so igralci PK ÄŒUK postali drĹžavni prvaki ekipno v A super ligi, pripadlo pa jim je tudi tretje mesto, Ĺženske so bile ekipno Ä?etrte. DrĹžavni prvaki so postali tudi v kriketu. Poleg tega so med moĹĄkimi posamezno osvojili tretje mesto, v dvojicah pa so bile Ĺženske druge, moĹĄki pa tretji. đ&#x;”˛

PrimoĹž Jelen

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 25. krog Olimpija - Rudar 3:3 (2:0) Strelci: 1:0 KidriÄ? (6.), 2:0 Kronaveter (19. - 11 m), 2:1 TuÄ?ić (49.), 3:1 Kidrić (67.), 3:2 TuÄ?ić (69.), 3:3 TuÄ?ić (78.).

Rudar: Radan, Krefl, Bolha, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Ćosić, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 71. PiĹĄek), Trifković (od 89. Hrubik), TuÄ?ić, Radić (od 76. Kobiljar), Ĺ koflek. Trener: Almir SulejmanoviÄ?.

Drugi rezultati: Aluminij - Krťko 1:1 (1:1), Gorica – Mura 0:1 (0:0), Triglav - Maribor 1:2 (0:1), Celje - DomŞale 2:3 (1:2).

Vrstni red: 1. Maribor 57 (62:20), 2. Olimpija 47 (54:35), 3. DomĹžale 37 (49:37), 4. Mura 35 (36:27), 5. Aluminij 34 (40:39), 6. Celje 34 (34:38), 7. Triglav 28 (35:52), 8. Gorica 26 (31:41), 9. Rudar 26 (29:56), 10. KrĹĄko 17 (18:43).

1. liga, 3. krog konÄ?nice za prvaka Gorenje Velenje – Koper 28:21 (15:8) Gorenje: Taletović 11 obramb, Vujović 4 obrambe, Logar, Mazej 1, Haseljić 3, Tajnik 2, Matanović 3, Levc, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 4, Banfro 1, DrobeĹž, Verdinek 7 (34), M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 3, Kete 1.

Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Koper 3 (2); izkljuÄ?itve: Gore-

nje 6 minut, Koper 8.

Drugi rezultati: Maribor Branik - Urbanscape Loka 33:21 (15:8), Riko Ribnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 29:29 (12:15).

Vrsti red: 1. Celje 43, 2. Gorenje 40, 3. Ribnica 39, 4. Maribor 30, 5. Koper 27, 6. Loka 22.

Vrstni red: 1. Z'deŞele 2 – 18, 2. Ptuj 3 – 14, 3. Koper 1 – 13, 4.

Ljubljana 1 – 7, 5. Velenje 1 – 3. Koper 1 – 13, 4. Ljubljana 1 – 7, 5. Velenje 1 – 3.

Liga za obstanek

Rezultati: Dravinja – ZreÄ?e 1:1 (1:1), Avto Grubelnik Dravograd – Pohorje 4:3 (2:2), Videm pri Ptuju – Tehnotim Pesnica 2 : 0 (2:0), Ĺ martno 1928 – Ĺ ampion 0 – 0.

Vrstni red: 1. Dravograd 18 – 33, 2. Videm 18 – 32, 3. Bistrica 17 – 30, 4. Ĺ martno 18 – 30, 5. Dravinja 18 – 28, 6. ZreÄ?e 18 – 27, 7. Ĺ ampion 18 – 24, 8. Pesnica 18 –18, 9. Pohorje 18 – 11., 10. Mons Claudius (izstopil iz lige) 9 – 8.

20. krog (13. 4., 17.00): ZreÄ?e – Ĺ martno

Rezultati: Krka - Dol Hrastnik 30:23 (14:11), Dobova - SviĹĄ 31:26 (16:12), Jeruzalem-OrmoĹž - Trimo Trebnje 27:24 (11:11).

Vrstni red: 1. Trimo 24, 2. Krka 20, 3. Jeruzalem-OrmoĹž 18, 4.

Dobova 12, 5. Dol 11, 6. SiviĹĄ 6.

ÄŒlanice, 1. A DRL Ĺženske, 1. krog – konÄ?nica za mesta od 1. do 4.

Rezultati: Krim Mercator - Krka 35:28 (17:12), Zelene doline Ĺ˝alec - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 20:16 (11:6).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 1 tekma - 34 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 1 – 25, 3. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 1 – 21, 4. Krka 1 – 20;

Liga za obstanek, 3. krog Rezultati: Ptuj - Velenje 34:29 (14:16), Z'deĹžele - Ĺ˝.U.R.D. Koper 30:26 (16:13);

3. SNL – sever, 19. krog

MNZ Celje, 15. krog Rezultati: Vojnik – Odred Kozje 1 : 7 (0 : 2), Ljubno ob Savinji – AS System Šmarje pri Jelťah 2 : 1 (0 : 0), Šoťtanj – Mozirje 1 : 1 (0 : 1).

Vrstni red: Žalec 13 – 29, 2. Mozirje 14 – 27, 3. Kozje 12 – 23, 4. Šmarje 14 – 21, 5. Šoťtanj 13 – 14, 6. Ljubno 13 – 12, 7. Šentjur 7 – 10, 8. Vojnik 14 – 1.

14. krog: Šoťtanj – Kozje ‌‌‌‌‌‌ 16. krog (13. 4., 16.30): Mozirje – Vojnik, Žalec – Ljubno, Šmarje – Šoťtanj

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 21

Velika druĹžina z raznoliko dejavnostjo

Znani zmagovalci programa Varno na kolesu za savinjsko in koroĹĄko regijo

Listina Planinske zveze Slovenije za jubilej velenjskega planinskega druťtva – Vodijo jih ljubezen do gora, spoťtovanje do narave in sotovariťev Tatjana Podgorťek

Za naziv vseslovenskega zmagovalca se bosta potegovali osnovni ĹĄoli Dobje in Mislinja Mislinja, 5. aprila – V petek je na osnovni ĹĄoli Mislinja potekalo prvo od petih regijskih sreÄ?anj projekta Varno na kolesu 2018– 2019. Na njem so vsem sodelujoÄ?im osnovnim ĹĄolam iz savinjske in koroĹĄke regije (iz Velenja sta sodelovali OĹ Antona AĹĄkerca in OĹ Ĺ alek) podelili priznanja,

najuspeĹĄnejĹĄe pa nagradili.

V savinjski in koroĹĄki regiji je najveÄ? toÄ?k v sklopu razpisa Varno na kolesu zbrala OĹ Dobje in tako prejela donacijo v viĹĄini 300 evrov. Drugo najviĹĄje ĹĄtevilo toÄ?k je zbrala OĹ Mislinja, tretje OĹ Polzela. Prvo- in drugouvrĹĄÄ?eni OĹ sta se uvrstili v finalni

Strelstvo JovanoviÄ? postavil drĹžavni rekord V Ljubljani je potekalo drĹžavno strelsko prvenstvo Slovenije za vse kategorije invalidnosti. VelenjÄ?ani so najveÄ?ji uspeh dosegli v kategoriji SH2, saj so osvojili ekipno prvo mesto (1073 krogov – Aleksander Jovanović 392, Doroteja Kunst 344, Jerneja KoĹželjnik 337).

izbor in se tako ĹĄe naprej potegujeta za naziv vseslovenskega zmagovalca razpisa.

Vseslovenski program Varno na kolesu Ĺže sedmo leto opozarja najmlajĹĄe udeleĹžence v prometu na potrebno prometno znanje, jih spodbuja k varni in samostojni vkljuÄ?itvi v promet ter

uporabi kolesa z vidika trajnostne mobilnosti. Letos projekt zdruĹžuje veÄ? kot 3.300 uÄ?encev iz 90 slovenskih osnovnih ĹĄol.

Na OĹ Mislinja je bilo v sklopu regionalne prireditve Varno na kolesu povabljenih 555 otrok iz 15 lokalnih osnovnih ĹĄol. đ&#x;”˛

mkp

V kategoriji posameznikov je bil prav tako prvi VelenjÄ?an Aleksander Jovanović s 392 krogi, kar je tudi novi drĹžavni rekord. ÄŒetrti je bil Matic GlinĹĄek (367), peti Robert OstrovrĹĄnik (350).

V Ĺženski konkurenci v kategoriji NAC je osvojila drugo mesto Marija SuĹĄec (328), tretja pa je bila Doroteja Kunst (344).

V streljanju s standardno zraÄ?no puĹĄko pa je pripadlo drugo mesto Aleksandru Jovanoviću s 617,6 kroga. đ&#x;”˛

107,8 MHz

vsak dan med 9. in 19. uro

Od 27. 4. do 2. 5. vas Ä?akajo posebne aktivnosti, eksotiÄ?ne Ĺživali in risani junaki!

21

Ĺ PORT IN REKREACIJA

11. aprila 2019

Velenje, 5. aprila – Med blizu 150 dogodki, ki jih namerava letos pripraviti Planinsko druĹĄtvo Velenje, izstopa proslava v poÄ?astitev 70-letnice njegovega delovanja. Jubilej so zaznamovali minuli petek s prireditvijo v velenjskem domu kulture. ÂťÄŒasi se spreminjajo, prav tako druĹĄtvo, a njegov pomen in namen ostajata. Vodita nas ljubezen do gora, spoĹĄtovanje narave in sotovariĹĄev,ÂŤ je v nago-

Rekli so â?ą

JoĹže Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, o odnosu drĹžave do financiranja planinske dejavnosti: ÂťImamo ogromno, veÄ? kot 10 tisoÄ? kilometrov dolgo mreĹžo planinskih poti in je najveÄ?ji ĹĄportni objekt v Sloveniji, o Ä?emer pa zakon o ĹĄportu ne govori. Potrebno je to mreĹžo vzdrĹževati. 350 tisoÄ? ljudi je v Sloveniji, ki hodi po hribih, 58 tisoÄ? Ä?lanov pa mora za te poti skrbeti. Prav bi bilo, Ä?e bi drĹžava pri tem pomagala. Naslednja teĹžava so planinske koÄ?e. Treba jih je posodobiti. Same sicer zberejo denar za pokrivanje materialnih stroĹĄkov, Ä?as pa terja tudi ekoloĹĄke in energetske posodobitve. Tega si ne moremo privoĹĄÄ?iti in v zadnjem Ä?asu tudi pri tem drĹžava ne pomaga. Na vso naĹĄo infrastrukturo se turizem Âťusede za pogrnjeno mizoÂŤ, za to redko kaj prispeva.ÂŤ

voru zbranim med drugim dejala predsednica druĹĄtva Alenka Es. Izrazila je zadovoljstvo, ker druĹĄtvu pripadajo in mu zaupajo generacije iz Velenja in tudi ĹĄirĹĄega okolja. V Ä?asu virtualnega sveta v veliki druĹžini z raznoliko dejavnostjo iĹĄÄ?ejo poti do src in zavesti ljudi vseh starosti, da najdejo Ä?ar ptiÄ?jega petja, vonja trav, ĹĄumenja gozdov in ĹĄirnih lepih razgledov v resniÄ?nem svetu. Zagotovila je, da bodo v druĹĄtvu ĹĄe naprej sledili ciljem planinstva, povezovali ĹĄirok krog ljubiteljev narave in lepih doĹživetij.

Predsednik Planinske zveze Slovenije JoĹže Rovan je prehojeno pot velenjskih planincev oznaÄ?il kot preplet ljubezni do gora, narave, druĹžabniĹĄtva in ĹĄportnih aktivnosti. Pohvalil je druĹĄtvo, ker goji ĹĄiroko paleto planinskih dejavnosti. Takih druĹĄtev si v zvezi Ĺželijo ĹĄe veÄ?, saj razvejana dejavnost in strokovni kadri privzgajajo Ä?lanom skrb za naravo in prijazno obiskovanje gora. Ob tej priloĹžnosti je Rovan v imenu predsedstva Planinske zveze Slovenije podelil

Jubilejna listina Planinske zveze Slovenije za velenjsko druĹĄtvo

slavljencu jubilejno listino zveze.

DruĹĄtvom, katerih dejavnost temelji na prostovoljstvu, namenjajo v Mestni obÄ?ini Velenje posebno pozornost, saj dajejo prostoru vsebino in ĹĄirijo prepoznavnost lokalne skupnosti daleÄ? naokoli, je dejal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Zato jim pomagajo finanÄ?no in tudi drugaÄ?e. ÂťVaĹĄe poslanstvo je odnos, vzgoja pri spoĹĄtovanju do narave in njeno ohranjanje. Na tem

đ&#x;”˛

Pohod na Osankarico in Tri kralje Planinci UNI3 smo se pred dnevi podali na Pohorje. Pri Treh kraljih nas je priÄ?akal Ä?udovit sonÄ?en dan. Sneg, ki je zapadel nekaj dni prej, se je bleĹĄÄ?al in iskril, da je jemalo vid. Narava je bila kot umita, nobenih sledi, nobenega blata, vse Ä?isto in belo. PredpejĹĄnjo soboto so na Treh kraljih namreÄ? zakljuÄ?ili smuÄ?arsko sezono, v ponedeljek pa je narava poskrbela za novo sneĹžno odejo, ki je kot bela preproga pokrivala vse okoli nas. ÄŒeprav nam je sneg silil v Ä?evlje, hoja ni bila naporna. Sneg je bil mehak in zaradi nizke jutranje temperature ĹĄe ne preveÄ? juĹžen. Pot nas je vodila mimo mogoÄ?ne cerkve svetih Treh kraljev, ki je bila postavljena z namenom, da varuje ljudi in obmoÄ?je pred vremenskimi neprilikami. Cerkev je posveÄ?ena sv. AleĹĄu, ki je zavetnik pred naravnimi katastrofami.

Na mestu, kjer je sedaj cerkev, so domaÄ?ini najprej postavili tri kriĹže in nato leseno kapelo, ki pa je bila okrog 1680. leta uniÄ?ena.

Temeljni kamen za cerkev je bil poloĹžen leta 1691, dogradili so jo leta 1732.

Nato smo nadaljevali pot po smuÄ?iĹĄÄ?u in kmalu dosegli gozd. SonÄ?ni Ĺžarki so poplesavali po poti, ki je bila ravno zaradi gostih vej manj zasneĹžena, zato je bila hoja prijetnejĹĄa.

Razpelo, postavljeno v spomin na nesreÄ?no UrĹĄko, ki jo je pred veÄ? kot 150 leti na tem mestu zajel sneĹžni meteĹž in je zmrznila, je nema priÄ?a o tem, da je bilo Ĺživljenje tod teĹžko in da je bila gradnja cerkve kot zavetja pred vremenskimi ujmami upraviÄ?ena.

Planinska pot od Treh kraljev do Osankarice je med planinci zelo priljubljena, zato je tudi dobro oskrbovana. Zaradi ĹĄotnega barja,

podroÄ?ju se je v dolini marsikaj dogajalo, na kar nismo bili ponosni. Marsikaj smo postorili, da je danes drugaÄ?e, zato ne bomo odnehali in dovolili kakrĹĄnega koli posega v prostor, ki bi za milimeter potegnil voz nazaj tja, od koder smo priĹĄli. Ko se pogovarjamo o prihodnosti, je treba raÄ?une za nazaj poravnati. Zato je obÄ?utek do narave, ki ga prenaĹĄate na podmladek, tako zelo pomemben.ÂŤ Velenjskim planincem je KontiÄ? obljubil, da se bo lokalna skupnost lotila reĹĄitve planinskega doma na PaĹĄkem Kozjaku, ga poskuĹĄala zadrĹžati in poskrbeti, da bo nudil planincem ter vsem, ki se bodo v njem ustavili, prijetno gostoljubje.

Ob koncu prireditve so 30 Ä?lanom druĹĄtva podelili priznanja za njihovo delo.

ki je znaÄ?ilen za pohorske gozdove, je deloma speljana po liÄ?nih lesenih brveh, da popotniku ni treba bresti po moÄ?virju.

Po slabi uri hoda smo priĹĄli do ÄŒrnega jezera. V tem sonÄ?nem jutru in novi belini je bil pogled na jezero Ä?aroben. Voda v njem je zaradi debele plasti mulja sicer videti Ä?rne barve, a tokrat je bilo jezero pomrznjeno, nov sneg pa se je bleĹĄÄ?al v soncu kot drobni ledeni kristali. Ĺ otna barja z jezerci sodijo v Sloveniji med najmikavnejĹĄe naravne znamenitosti. ÄŒrno jezero na Pohorju je umetnega nastanka in leĹži na gozdnatem slemenu med Tremi kralji in Osankarico na nadmorski viĹĄini 1200 m. Nastalo je z umetnim poveÄ?anjem zamoÄ?virjene kotanje. Pred 150 leti so ga poveÄ?ali kot zbiralnik vode za lesno plavnico, ki je zagotavljala splavljanje hlodovine v dolino.

O nastanku jezera je spleteno tudi veliko Ä?u-

Po hribih

dovitih ljudskih pripovedk, ki pomenijo dragoceno etnoloĹĄko in kulturno dediĹĄÄ?ino, specifiÄ?no za ta del Pohorja.

Do Osankarice smo potrebovali ĹĄe dobre pol ure hoda. Tudi tu so nas pred mokroto zamoÄ?virjenih tal varovali rahlo dvignjeni leseni mostiÄ?ki.

Dom na Osankarici je bil odprt, vendar smo se raje udobno posedli po klopcah pred koÄ?o in se predajali toplim sonÄ?nim Ĺžarkom.

V muzejskem prizidku doma je razstava Partizansko Pohorje, 20 minut hoje od muzeja pa je pri Treh Ĺžebljih spomenik, ki obeleĹžuje kraj poslednje bitke legendarnega Pohorskega bataljona.

Po makadamski cesti smo se vrnili do hotela Jakec, kjer nas je Ä?akal avtobus. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

Zaskrbljuje nasilje v druĹžini

Hitrost, hitrost, hitrost ‌

Policisti Policijske postaje Mozirje lani zabeleĹžili manj prometnih nesreÄ?, krĹĄitev, kaznivih dejanj – TeĹžave zaradi kadrovsko okrnjene enote Tatjana PodgorĹĄek

metu. ZabeleĹžili so veÄ? kot 20 prometnih nesreÄ? manj kot leÂťTako kot preteklo leto smo pota 2017, manjĹĄe so bile tudi policisti Policijske postaje Mozirje Mozirje sledice, Ĺžal pa so obravnavali sledice, tudi lani najveÄ? pozornosti napozornosti natudi prometno nesreÄ?o, v katudi prometno menili zagotavljanju visoke stovisoke stoteri teri je udeleĹženec podlegel poje udeleĹženec pnje varnosti vsem prebivalcem prebivalcem ĹĄkodbam. ĹĄkodbam. Med najpogostejĹĄiZgornje Savinjske doline ter njiter njimi vzroki za prometne nesremi vzroki hovemu premoĹženju. PrizadevaPrizadeva PrizadevaÄ?e Ä?e prevladujeta neprimerna hiprevladujeta li smo si, da smo naloge izvajali izvajali trost trost ter voĹžnja preblizu desneter strokovno, zakonito in taktno. taktno. ga ga roba voziĹĄÄ?a. roba Tako kot v letu 2017 nam je tudi je tudi KrĹĄitev cestnoprometnih KrĹĄitev lani povzroÄ?alo teĹžave pomanjpomanjpredpisov so lani odkrili predpisov kanje kadrov. Po sistematizacisistematizaci1730 (leto prej 1771), od 1730 ji beleĹžimo le 72-odstotno za72-odstotno zatega 639 prekoraÄ?itev hitega sedenost,ÂŤ je o tem, kaj je kaj je trosti, 79 voznikov je vozitrosti, najbolj zaznamovalo leto leto lo pod vplivom alkohola, 23 lo pod 2018 pri delovanju mozirmozir mozirmed njimi so zasegli motormed ske policijske postaje, po-no vozilo. Sicer pa so z alkono vedal njen komandir Vili testom preverjali prisotnost testom Bezjak. alkohola pri 3572 voznikih. alkohola Skrb vzbujajoÄ?e, praStatistiÄ?ni vi Bezjak, pa je porast podatki ponekod razliÄ?nih kaznivih despodbudni janj zoper zakonsko Po statistiÄ?nih pozvezo, druĹžino in otrodatkih sodeÄ?, je bilo ke. Teh so lani obravza zaposlene na omenavali 35 ali 11 veÄ? kot njeni policijski postaVili Bezjak: ÂťZ alkotestom smo preverjali prisotnost leto prej, v 11 primeji preteklo leto dokaj pri 3572 voznikih, od tega jih je napihalo preveÄ? 79.ÂŤ rih so osumljenim izrekli ukrep prepovedi mirno. Obravnavali so pribliĹževanja. ÂťÄŒe primerjamo 115 kaznivih dejanj (leta 2017 denje na javnem kraju.

152) in jih kljub pomanjkanju IzboljĹĄanje stanja so zazna- statistiÄ?ne podatke naĹĄe policijkadra 70 odstotkov tudi preiska- li ĹĄe v varnosti v cestnem pro- ske postaje s primerljivimi v Poli, kar je nad republiĹĄkim povpreÄ?jem. Padec ukrepov beleĹžijo tudi v vzdrĹževanju javnega reda miru. Obravnavali so 113 da in miru. Obravnavali so 113 krĹĄitev, krĹĄitev, leto prej leto prej so so jih 179. Najjih 179. NajveÄ?krat veÄ?krat so bili so bili vzroki vzroki zanje zanje prepir, prepir, vpitje vpitje in in nedostojnedostojno ve-

licijski upravi Celje, bistvenih odstopanj ne beleĹžimo.ÂŤ

Cilji ostajajo enaki

V letoĹĄnjih usmeritvah niso predvideli novosti. Poleg prizadevanj za ĹĄe veÄ?jo raziskanost vse hujĹĄih kaznivih dejanj bodo vztrajali pri niÄ?elni toleranci pri kaznivih dejanjih nasilja, sploh v druĹžini, prednostna naloga ostaja tudi prepreÄ?evanje kaznivih dejanj s prepovedanimi droga-

â?ą

Letos veÄ? pozornosti povratnikom hujĹĄih prekrĹĄkov v cestnem prometu.

mi. V prometni varnosti pa Âťbomo usmerjali vse sile k odkrivanju povratnikov hujĹĄih prekrĹĄkov cestnoprometnih predpisov, veÄ? pozornosti namenjali umirjanju hitrosti, ugotavljanju voĹžnje pod vplivom alkohola, mamil, izsiljevanja prednosti in podobno. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika

Groza v Velenju PoĹĄkodoval veÄ? ljudi – V Pako vrgel fanta in dekle Velenje, 6. aprila - Sobotno varnostno dogajanje je v Velenju zaznamoval 26-letnik, ki je na svojem pohodu po mestu poĹĄkodoval veÄ? ljudi in vozil, pri odvzemu prostosti pa tudi policista.

Okoli 17.30 je policiste obÄ?an iz Velenja obvestil, da se v bliĹžini glavne avtobusne postaje – na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u - neznani moĹĄki nasilno vede do starĹĄev in otrok, z vĹžigalnikom pa si zaĹžiga obraz. Za tem so bili obveĹĄÄ?eni, da je Ĺže pred tem v bliĹžini lekarne s kovÄ?kom udaril reĹĄevalno vozilo, ki je peljalo mimo in ga poĹĄkodoval. V kriĹžiĹĄÄ?u med KidriÄ?evo in KopaliĹĄko cesto je stopil do vozila, v katerem so bili voznik, sopotnica in sedemmeseÄ?ni otrok ter zaÄ?el brez razloga tolÄ?i po vozilu, nakar je odprl zadnja desna vrata in iz vozila poskuĹĄal izvleÄ?i sopotnico. Pri tem ga je ustavil voznik, ki je izstopil iz vozila. MoĹĄki se je nato v bliĹžini okrepÄ?evalnice Mladost nasilno vedel do veÄ? ljudi. Med prerivanjem je v reko Pako vrgel 15-letno dekle in 17-letnega fanta, enega otroka ugriznil v stegno ter laĹžje poĹĄkodoval ĹĄe dve odrasli osebi.

Izsledili so ga v bliĹžini okrepÄ?evalnice. Ob prihodu patrulje ni upoĹĄteval ukazov policistov ter ni hotel izroÄ?iti dokumentov in sodelovati pri postopku. Pri tem je policista napadel in ga laĹžje telesno poĹĄkodoval. Prav tako je poĹĄkodoval vrata sluĹžbenega vozila.

Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da gre za 26-letnega drĹžavljana Bosne in Hercegovine, ki je v Slovenijo priĹĄel 31. marca letos in je do petka, 5. aprila, bival v Slovenj Gradcu.

Na svojem grozljivem pohodu po Velenju je naredil 10 kaznivih dejanj. Preiskovalni sodnik je zoper njega odredil sodno pridrĹžanje. Velenjski policisti se zahvaljujejo obÄ?anom, ki so se aktivno vkljuÄ?ili v pomoÄ? in jih obveĹĄÄ?ali, kje je osumljeni, zaradi Ä?esar so ga lahko hitro izsledili in obvladali.

Ostal brez suknjiÄ?a in denarnice Ĺ oĹĄtanj, 3. aprila – V Kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju je v sredo popoldan neznani storilec, Ä?rnolas, obleÄ?en v bel pulover in Ä?rne hlaÄ?e, med glasbeno vajo ukradel moĹĄko jakno, v Ĺžepu katere je bila denarnica s 50 evri gotovine. Jakno in denarnico je odvrgel pred kulturnim domom.

V tovornem vozilu naĹĄli tri mlade Afganistance Polzela, 4. aprila – Pri razkladanju srbskega tovornega vozila na dvoriĹĄÄ?u podjetja na Polzeli so v Ä?etrtek v njem naĹĄli tri mladoletne afganistanske drĹžavljane. Podatka o tem, kje natanÄ?no so vstopili v tovorni del vozila, policisti nimajo. Mladoletnike so po konÄ?anih postopkih namestili v center za tujce v Postojno.

NesreÄ?i botrovala neprilagojena hitrost

Velenje, 5. aprila – V petek ob 21.45 se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a, do katere je priĹĄlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika đ&#x;”˛ osebnega avtomobila. Ta je najprej trÄ?il v odbojno ograjo, od tam pa je vozilo odbilo in oplaÄ?a, v kateri se je huje poĹĄkodoval zilo ĹĄe mimo vozeÄ?e vozilo.

83-letni kolesar. Kolesarja, ki je PovzroÄ?itelj se je v nesreÄ?i laĹžv kriĹžiĹĄÄ?e iz smeri Ulice Ivanke je telesno poĹĄkodoval.

Uranjek pripeljal pri rdeÄ?i luÄ?i Ĺ˝alec, 3. aprila – V sredo ne- na semaforju, je rahlo oplazila kaj pred 11. uro dopoldne se je 23-letna voznica osebnega avtov kriĹžiĹĄÄ?u na Ĺ landrovem trgu v mobila. Kolesar je padel in se pri Ĺ martno ob Paki, 6. aprila – V Ĺ˝alcu zgodila prometna nesre- tem hudo poĹĄkodoval. soboto proti veÄ?eru so policisti

Huje poĹĄkodovan kolesar

Nasilje v Gavcah

11. aprila 2019

v Gavcah obravnavali nasilje v druĹžini, ko je moĹĄki spet vrĹĄil psihiÄ?no nasilje nad svojo partnerko in njeno mamo. Policisti so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v druĹžini.

Varnostna razdalja je bila prekratka Velenje, 8. aprila – V ponedeljek popoldan okoli 17. ure je na TomĹĄiÄ?evi v Velenju zaradi prekratke varnostne razdalje voznik osebnega avtomobila trÄ?il v v vozilo pred seboj. Pri tem je voznik avtomobila, v katerega je trÄ?il, utrpel laĹžjo telesno poĹĄkodbo.

Na TomĹĄiÄ?evi ukradli Clia Velenje, 9. aprila - Policisti so v torek obravnali krajo osebnega vozila Renault Clio, registrskih ĹĄtevilk CE DE 098, srebrne barve, letnik 2013. Vozilo je bilo parkirano na parkiriĹĄÄ?u TomĹĄiÄ?eve ulice.

Tudi Ä?e koliÄ?kaj sedite pred televizijo in gledate informativne ali zabavne oddaje, ste v aprilskih dneh Ĺže neĹĄtetokrat videli oglase Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu na temo hitrosti voĹžnje. Vsebina teh oglasov s sporoÄ?iloma Âťhitrost ubijaÂŤ in Âťne prehitevaj ĹživljenjaÂŤ je (malenkostno) moreÄ?a, ne glede, ali smo pred televizijskim zaslonom le obÄ?asno in krajĹĄi Ä?as ali pa presedimo veliko dlje, toda sporoÄ?ilnost je moÄ?na in je ni moÄ?

Adil Huselja prezreti.

Televizijski oglasi vkljuÄ?no z ostalimi dejavvarnostno nostmi in poostrenim policijskim nadzorom ogledalo prometa so del evropske preventivne akcije.

Koordinira jo Javna agencija RS za varnost v prometu in izvaja skupaj s policijo oziroma evropsko zvezo prometnih policij. Ta akcija pa je le del aktivnosti iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu in Obdobnega naÄ?rta za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Eden glavnih ciljev obeh dokumentov je, da v letu 2022 na slovenskih cestah ne bi umrlo veÄ? kot 70 udeleĹžencev cestnega prometa. Glede na doseĹžke v preteklem desetletju so naÄ?rti povsem uresniÄ?ljivi, vendar je do tam dolga in vijugasta pot. Dosedanji letoĹĄnji statistiÄ?ni podatki so namreÄ? v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem precej slabĹĄi, saj je letos v prometnih nesreÄ?ah Ĺže veÄ? kot 10 smrtnih Ĺžrtev.

Prehitra voĹžnja oziroma neprilagojena hitrost glede na konfiguracijo ceste ter razmere v prometu ĹĄe vedno predstavlja glavni vzrok hudih prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poĹĄkodbami. Po podatkih Policije je bilo v zadnjih petih letih kar 18 odstotkov tovrstnih prometnih nesreÄ? zaradi neprilagojene hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesreÄ?ah je bil ta deleĹž precej veÄ?ji in znaĹĄa kar 37 odstotkov. V lanskem letu je bil sicer deleĹž nekoliko veÄ?ji, in sicer 40 odstotkov, toda zaradi sploĹĄnega izboljĹĄanja prometne varnosti (v petletnem obdobju) je zaradi hitrosti umrlo 37 ljudi, kar je najmanj doslej.

Prehitra voĹžnja je zelo visok dejavnik tveganja in pomembno vpliva na vrsto oziroma teĹžo posledic prometnih nesreÄ?. Zaradi navedenega je ena od kljuÄ?nih nalog Policije v cestnem prometu ravno zmanjĹĄevanje povpreÄ?ne hitrosti voznikov. S tem (ne) posredno vplivajo na posledice prometnih nesreÄ?, kar pomeni manjĹĄe ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev, hudo in lahko telesno poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah, ki so posledica neprilagojene hitrosti. Ne glede na veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost, boljĹĄo varnostno in drugo opremo vozil je (neprilagojena) hitrost ĹĄe vedno glavni dejavnik tveganja za udeleĹžence v prometu. Ne glede, ali govorimo o voznikih, sopotnikih, motoristih, kolesarjih ali peĹĄcih. Prehitra voĹžnja voznikov v kombinaciji z alkoholiziranostjo pa je dodatno nevarna in obenem skrb vzbujajoÄ?a, saj se ta vzroka dokaj pogosto pojavljata skupaj ob prometnih nesreÄ?ah s tragiÄ?nimi posledicami.

PrekoraÄ?itev dovoljene hitrosti voĹžnje na mestnih ulicah v naselju, regionalnih cestah ali avtocestah je vsepovsod problematiÄ?na. V naselju zaradi veÄ?je navzoÄ?nosti peĹĄcev in kolesarjev ter njihove ranljivosti ob prometnih nesreÄ?ah, zunaj naselja pa zaradi hitrosti voĹžnje. Ne glede na vrsto ceste, prav povsod je treba upoĹĄtevati predpise, omejitev hitrosti voĹžnje in skrbeti za ustrezno varnostno razdaljo. Prav vsakdo med nami je pri voĹžnji doĹživel sreÄ?anje z neprilagojenim voznikom, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo, agresivno voĹžnjo in prekratko varnostno razdaljo. Ĺ˝al, a nekateri se ne spremenijo, vse dokler jih policisti ne oglobijo ali dokler se sami ne poĹĄkodujejo v prometni nesreÄ?i.

Dejstvo je, da voĹžnja s samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se pot ustavljanja podaljĹĄa kar za 12 m, kar je zelo veliko ne glede, ali gre za cesto v naselju ali zunaj njega.

Strokovnjaki so izraÄ?unali, da bi se z zniĹžanjem povpreÄ?nih hitrosti za samo 1 km/h v naselju ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? zmanjĹĄalo za 4, zunaj naselja pa za 2 odstotka. Tako je vse odvisno od nas in naĹĄega naÄ?ina voĹžnje. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleŞke Trije napadi popadljivih psov Velenje, 3. aprila – Od prejťnje srede do tega ponedeljka so velenjski policisti obravnavali kar tri primere popadljivih psov, dva v sredo, enega v ponedeljek.

Ko je v sredo dopoldne VelenjÄ?anka v Ĺ aleku sprehajala svojega psa, se je drugi iz povodca iztrgal nemĹĄki ovÄ?ar, napadel prvega in ga moÄ?no ogrizel. Oskrbeli so ga veterinarji. Istega dne so policisti

obravnavali ĹĄe en podoben primer. ObÄ?an je ob reki Paki na Kardeljevem trgu sprehajal svojo psiÄ?ko, ko sta jo napadla psa, podobna pasmi pitbul.

V ponedeljek, 8. aprila, pa so policisti posredovali v Ĺ kalah, kjer je nezavarovan pes pasme pitbul napadel sosedovega psa. Lastnika, ki je Ĺželel napad prepreÄ?iti, je ugriznil v nogo.

Policisti so v vseh treh primerih lastnikom popadljivih psov napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku po zakonu o zaĹĄÄ?iti Ĺživali in o

dogodkih obvestili Veterinarsko upravo republike Slovenije.

BivĹĄi spet tolkel po vratih Ĺ oĹĄtanj, 4. aprila – V Ä?etrtek popoldan je moĹĄki svoji nekdanji partnerki v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju spet tolkel po vratih in jo klical. Pred Ä?asom je imel zaradi podobnih zadev Ĺže ukrep prepoved pribliĹževanja. Policisti so mu tokrat napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

11. aprila 2019

23

Redni zbor Ĺ oĹĄtanjskih veteranov Ĺ oĹĄtanj, 30. marec - ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj deluje Ĺže devet let. V tem Ä?asu je druĹĄtvo izvajalo zlasti aktivnosti, povezane z ohranjanjem spomina na osamosvojitveno vojno. NajvidnejĹĄi znak teh aktivnosti je spominsko obeleĹžje vojne za Slovenijo v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju ter od leta 2016 tudi v parku pred domom veteranov v Belih Vodah. Na pobudo Ä?lanov vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puĹĄko, ribiĹĄko tekmovanje ter spominski pohod po obeleĹžjih iz leta 90/91 v spomin takratnemu poveljniku 89. obmoÄ?nega ĹĄtaba TO JoĹžeta Ervina Prislana. ÄŒlani se aktivno udeleĹžujejo prireditev in druĹžabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga obmoÄ?na zdruĹženja. DruĹĄtvo ĹĄteje 212 Ä?lanov, od katerih je skoraj polovica aktivno udeleĹženih pri dejavnostih in delovanju druĹĄtva.

Pred nedavnim so pripravili redni letni zbor druĹĄtva ter 3. volilni zbor. Na zboru

Oven od 21. 3. do 20. 4.

April bo letos kljub muhastemu vremenu vaĹĄ mesec. Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste ĹĄe dolgo klicali v spomin. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zato ne boste skrivali, kako vas bo navduĹĄil. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, polni boste pozitivne Ĺživljenjske energije. Dobro voljo boste sejali povsod okoli sebe. Morda vas bo kdo od bliĹžnjih res malo Ä?udno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Vseeno vam bo, saj se boste konÄ?no spet poÄ?utili kot nekoÄ?. Tudi delo vam bo ĹĄlo dobro od rok. Tokrat vam bo dovolj, da ste z opravljenim zadovoljni vi, za druge vam bo malo mar.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

so Ä?lani potrdili novo vodstvo za mandatno obdobje 2019–2023, potrdili poroÄ?ila o delovanju druĹĄtva v preteklem letu in sprejeli program dela za dveletno obdobje. Predlog predvideva organiziranje tradicionalnih tekmovanj, sodelovanje na ĹĄportnih, strelskih in drugih tekmovanjih v organizaciji obmoÄ?nih zdruĹženj, sodelovanje na dogodkih, neposredno povezanih s spominom na vojno za Slovenijo in mnogo drugih aktivnosti.

NajpomembnejĹĄi del zbora veteranov je bila podelitev Ä?lanskih izkaznic novim Ä?lanom ter priznanj Ä?lanom, ki aktivno sodelu-

jejo v delovanju druĹĄtva. Priznanje so prejeli: Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih srebrni znak ZVVS, Klemen MiklavĹžina plaketo praporĹĄÄ?aka ZVVS, Franc Ravnjak ter Leon Stropnik bronasto plaketo ZVVS. Zbor veteranov so zaznamovali tudi gosti, predstavniki sosednjih obmoÄ?nih zdruĹženj ter predsednik pokrajinskega odbora Zahodno ĹĄtajerske pokrajine major Zdenko Terpin. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili Ĺželjo po dobrem delovanju druĹĄtva tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

V poostrenem nadzoru kontrolirali 493 motoristov Glede na to, da se motoristiÄ?na in kolesarska sezona ĹĄele dobro zaÄ?enja in da so vozniki enoslednih vozil poleg peĹĄcev najbolj obÄ?utljivi udeleĹženci v cestnem prometu, bodo tovrstne nadzore redno nadaljevali Celje, 3. aprila – V zadnjih dneh so policisti na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Celje izvedli veÄ? nadzorov nad vozniki motornih koles, koles z motorji in kolesarji.

Kontrolirali so 493 voznikov motornih koles in koles z motorji in zaznali 95 krĹĄitev. 43 krĹĄiteljem so izdali plaÄ?ilne naloge, za 13 napisali obdolĹžilne predloge, trije tujci so globo poravnali na kraju, 36 voznikov so opozorili. Devet tehniÄ?no oporeÄ?nih vozil so izloÄ?ili iz prometa, trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za voĹžnjo, so zasegli vozila.

V okviru nadzora so 202 voznika motornih koles in koles z motorji preizkusili z alkotesti in ugotovili, da jih je trinajst vozilo pod vplivom alkohola.

Med nadzorom so ugotavljali tudi krĹĄitve kolesarjev. Trinajst so jih preizkusili z alko-

od 12. 4. do 18. 4.

- 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Ĺ˝ganka za predsednika SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Franjo Korun; - 13. aprila 1919 je Pevsko in bralno druĹĄtvo Ĺ aleĹĄki zvon iz Velenja v prid Sokolskega doma v Ĺ oĹĄtanju zadnjiÄ? ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro v 4. dejanjih NaĹĄa kri, ki jo je spisal Fran SaleĹĄki FinĹžgar; - leta 1995 je 13. aprila v Ĺ oĹĄtanju izĹĄla prva ĹĄtevilka Ĺ oĹĄtanjskega lista; - v Ä?asu deklaracijskega gibanja je priĹĄlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Ĺ oĹĄtanja proti Celju zapela pesem Hej, Slovani in ĹĄe nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci

testi, skoraj polovica jih je vozila pod vplivom alkohola. 15 kolesarjev je krĹĄilo cestnoprometne predpise, prav tako so zaznali 17 krĹĄitev voznikov, povezanih z varnostjo kolesarjev. Glede na to, da se motoristiÄ?na in kolesarska sezona ĹĄele dobro zaÄ?enja in da so vozniki enoslednih vozil poleg peĹĄcev naj-

in nemÄ?urji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta Ĺže odhajal s ĹĄoĹĄtanjskega kolodvora, ter razbili veÄ? ĹĄip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenje zaÄ?eli s prostovoljnim delom; oÄ?istili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjĹĄa otroĹĄka igriĹĄÄ?a, regulirali del Pake, zaÄ?eli so urejati SonÄ?ni park in graditi dom kulture, naÄ?rtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za novega predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvrĹĄnega sveta pa BoĹža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Draga Ĺ uleka, za podpredsednika Andreja GrebenĹĄka, predsednik izvrĹĄnega sveta pa je postal Miran ArzenĹĄek; - 14. aprila 1999 je v bolniĹĄnici TopolĹĄica umrl nekdanji direktor Rudarsko energetskega kombinata Velenje Miroslav

bolj obÄ?utljivi udeleĹženci v cestnem prometu, bodo tovrstne nadzore redno nadaljevali.

Lani so v prometnih nesreÄ?ah na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Celje umrli trije motoristi, in to na obmoÄ?ju LaĹĄkega, Pake pri Velenju in Ĺ entjurja. V prometni nesreÄ?i na Gortini je umrl voznik kolesa z motorjem, na Teharjah pa kolesar.

V skrbi za veÄ?jo varnost motoristov bodo tudi letos pripravili pouÄ?ne delavnice, v nedeljo, 14. aprila, bo ta v Centru varne voĹžnje na LjubeÄ?ni. Vse voznike motornih koles, koles z motorji, kolesarje kot tudi vse druge udeleĹžence v cestnem prometu pozivajo k strpni in varni voĹžnji in temeljitemu upoĹĄtevanju cestnoprometnih predpisov. Za varnost v prometu lahko najveÄ? naredijo udeđ&#x;”˛ leĹženci sami.

dr. Milan Ĺ˝evart (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Bizjak; - v noÄ?i s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestraĹĄilo tudi prebivalce Ĺ aleĹĄke doline; - 16. aprila 1927 se je v Podkraju pri Velenju rodil slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ĺ˝evart, ki je umrl 24. septembra 2006 v Slovenj Gradcu; - nacistiÄ?ni okupator je v skladu s svojim naÄ?rtom o prikljuÄ?itvi Spodnje Ĺ tajerske k NemÄ?iji in Hitlerjevim naroÄ?ilom ÂťNapravite mi to deĹželo nemĹĄkoÂŤ takoj po okupaciji zaÄ?el izvajati ostre ponemÄ?evalne ukrepe,

med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev; prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Ĺ aleĹĄki dolini 16. in 17. aprila leta 1941; - 16. aprila 1993 je takratni VelenjÄ?an Matej Krajcer s soplesalko Janjo Lesar na mladinskem svetovnem prvenstvu v ĹĄportnih plesih v angleĹĄkem Blacpoolu postal svetovni prvak v sambi in jiveu; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih delavsko prosvetnih druĹĄtev Svoboda; - 17. aprila 1993 se je takratni predsednik Slovenije Milan KuÄ?an v Velenju z vodstvom velenjske skupĹĄÄ?ine in izvrĹĄnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi; zveÄ?er pa je bil takratni slovenski predsednik Milan KuÄ?an v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje TriÄ? traÄ? in druge Ä?veke, ki sta jo vrsto let zelo uspeĹĄno pripravljala in vodila StraĹĄna JoĹžeta – dr. JoĹže Robida in JoĹže Krajnc. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Spet se je vaĹĄe poÄ?utje poslabĹĄalo, saj boste v teh dneh zelo razdvojeni in polni dvomov. TeĹžave si boste ustvarjali sami. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moÄ?i in energije za vse, kar bi v resnici morali narediti takoj. NiÄ? ne odlagajte na jutri, saj Ä?as temu ni naklonjen. PreveÄ? zapletov se bo pojavljalo, da bi lahko vse opravili v doloÄ?enih rokih. V teh dneh, ki bodo vremensko zelo aprilski, boste najbolj uĹživali, ko bo deĹževalo.

Vreme bo takrat podobno vaĹĄemu poÄ?utju. Niti partner, ki se bo zelo trudil, vas ne bo znal spraviti v dobro voljo. Pazite, da se vas ne naveliÄ?a, saj se vaĹĄe nihanje razpoloĹženja vleÄ?e vse predolgo.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Pred nikomer ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. V naslednjih dneh boste naredili nekaj, na kar ne boste najbolj ponosni. Takoj vam bo Ĺžal, a poti nazaj ne bo. Strah bo upraviÄ?en, kaj se bo izcimilo iz vaĹĄega dejanja, pa bo ĹĄe nekaj dni neznanka. Pustite ob strani, kaj mislijo drugi. Tokrat ste pomembni le vi in vaĹĄa Ä?ustva. Kar ste storili, ste storili v hudi stiski. Eni bodo razumeli, drugi ne. Posledice odloÄ?itve, kako naprej, boste najbolj obÄ?utili prav vi. Zato si najprej vzemite Ä?as za premislek, potem pa poskuĹĄajte narediti, kar bo najbolje za vas. Narava vam bo dala zatoÄ?iĹĄÄ?e, ko boste najraje sami v svoji druĹžbi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

VÄ?asih se premalo zavedate, kako hitro teÄ?e Ĺživljenje. Ĺ e manj pa, da je vsaka zamujena priloĹžnost po svoje vaĹĄ osebni poraz. Ne dovolite si, da ga doĹživite v naslednjih dneh. Ni potrebe, da mencate, saj ste vse dobro premislili. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste ĹĄe malo sanjarili, predolgo pa tega ne smete poÄ?eti.

Upali boste, da bodo dogodki obrnili tok tako, da se bo vse dobro izĹĄlo. Kljub temu da vam zadnje Ä?ase nekatere stvari v Ĺživljenju res ne gredo na roko. Vsaj finanÄ?no stanje vam bo uspelo spraviti v red. DrĹžite se vsega, kar ste si obljubili. Tako boste kmalu bolj sreÄ?ni, pa tudi ljudem okoli sebe boste spet zaÄ?eli bolj zaupati.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Takoj, ko se bo spremenljivo aprilsko vreme popravilo, se boste poÄ?utili bolje.

Utrujenosti ne boste veÄ? Ä?utili, tudi radost se bo vrnila v vaĹĄ vsakdanjik.

Zagotovo ĹĄe nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni, dobra novica pa je, da vam bodo zvezde pri zdravju kar nekaj tednov stale ob strani. Le vi sami lahko poskrbite, da bo tako tudi ostalo, saj dobro veste, kaj smete in kaj ne. Volje nimate prav veliko, saj se hitro nehote pregreĹĄite. Sploh pri hrani. A ker teĹžav z Ĺželodcem ne boste imeli, vam bo malo mar zato. Hrana bo vaĹĄa tolaĹžba tudi, ko se boste sooÄ?ili s teĹžavami, ki jih imata s partnerjem. Niso velike, a vam vseeno ne bo lahko.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Biti boste morali bolj potrpeĹžljivi. Dejstvo je, da na razplet dogodkov v sluĹžbi ĹĄe nekaj dni ne boste imeli vpliva. V nedeljo vam bo Ĺže bolj jasno, kaj se dogaja, predvsem pa boste Ĺže lahko slutili, kaj se bo zgodilo. Ja, oddahnili si boste, saj ste preveÄ? verjeli ljudem, ki se obnaĹĄajo, kot da vse vedo. Tokrat boste dobili ĹĄe eno lekcijo Ĺživljenja. Odslej boste verjeli le tistim, ki ste jim Ĺže doslej zaupali. Kmalu bo bolj sproĹĄÄ?en tudi vaĹĄ spanec, saj se boste zaÄ?eli zavedati, da vaĹĄa prihodnost ni ogroĹžena. Dogodki preteklih tednov pa se bodo vseeno vlekli za vami. Zato, ker boste morali zaradi njih spremeniti nekaj kratkoroÄ?nih naÄ?rtov, ne boste veÄ? slabe volje.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

VeÄ? kot stokrat se vam bodo povrnili vaĹĄa premiĹĄljenost in dobra dela. Zato bodo naslednji dnevi pravi navdih. Tudi vaĹĄe poÄ?utje bo odliÄ?no. Dobra volja in dobro telesno poÄ?utje pa ne bosta dolgo trajala, Ä?e ne boste tudi zares iskreno uĹživali v vsem, kar se vam bo dogajalo. Nekdo od druĹžinskih Ä?lanov bo izpolnil svoje sanje. Veseli boste zanj, pa ĹĄe nagradili ga boste. Tokrat bo nagrada materialne narave, saj se boste dobro zavedali, kaj potrebuje. Dali bi lahko ĹĄe veÄ?, vendar si ne boste Ĺželeli, da bi dobil obÄ?utek, da se s tem opraviÄ?ujete, ker ste vÄ?asih podvomili o njemj. Sprememba frizure ali nov kos garderobe vas bosta osreÄ?ila.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Prosti Ä?as preĹživljajte bolj telesno aktivno, saj imate konÄ?no dovolj moÄ?i zato.

Ker se Ĺželje po njej pri vas pojavljajo cikliÄ?no, uresniÄ?ujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti naÄ?rt. Naredite to Ĺže danes, jutri boste verjetno spet imeli preveÄ? drugega dela. ÄŒe boste na ljubezenskem podroÄ?ju Ä?akali na Ä?udeĹž, se boste naÄ?akali. Partner ne bo razumel, zakaj spreminjate Ĺželje in naÄ?rte za vajino skupno prihodnost, zato bo vajin odnos zelo napet. Na trenutke vas bo imelo, da bi ga kar prekinili. A ko se boste pomirili, boste ugotovili, da ga imate vseeno preveÄ? radi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

To, da boste vse veÄ? Ä?asa porabili zase, se bo obrnilo proti vam. Partnerja bo jezilo, da se obnaĹĄate, kot da ste samski. Ugotavljal bo, da ste postali sebiÄ?ni. Ĺ˝al pa ne bo hotel videti, da ste se spremenili predvsem zato, ker niste zadovoljni ne s svojim poÄ?utjem in ne s svojim videzom. Spremembe pa zahtevajo Ä?as in denar. Slednjega vam bo sicer Ĺžal, saj gre teĹžko od vas. Tokrat boste morali seÄ?i v Ĺžep, Ä?e boste hoteli stvari pospeĹĄiti. Sezite vanj tudi za nekaj, kar bo osreÄ?ilo partnerja, saj vam ne bo vseeno, da je vaĹĄe poÄ?etje razumel Ä?isto po svoje. Od torka dalje bosta spet na isti valovni dolĹžini.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

VaĹĄe Ĺživljenje se Ĺže nekaj Ä?asa vrti tako, da se vam ni treba bati ne za delo in ne za denar. Obojega boste imeli veÄ?, kot ste si lahko mislili, kar vas bo po eni strani spravljalo ob Ĺživce, po drugi pa pomirjalo. Pred vami je zato teden, poln razpotij.

TeĹžko se boste odloÄ?ali, kako naprej, saj boste ves Ä?as imeli pred oÄ?mi tudi druge, ne le sebe. Zato boste vztrajali celo pri odloÄ?itvi, ki zagotovo ni dobra za vas. Spremembe bodo tako velike, da bodo ljudje, ki bodo vpleteni vanje, precej prizadeti, zato bodo videli predvsem slabo, dobrega pa skoraj ne. Ker porazov ne prenaĹĄate dobro, se Ĺže v teh dneh pripravite na morebiten zdrs.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V teh dneh se tudi pogosto spraĹĄujete, kam vodi vaĹĄe Ĺživljenje. ÄŒe boste iskreni, odgovora ne boste naĹĄli. ÄŒe ne boste, se boste ĹĄe naprej slepili, da je vse v najlepĹĄem redu. Morda vam celo uspe, saj se boste poÄ?utili odliÄ?no. VeÄ? energije posvetite delu, kjer ste zmedeni in nevestni predvsem zaradi osebnih teĹžav, ki jih ne znate pustiti doma. Nekdo vam bo prodal ĹĄe vroÄ?o poslovno novico, ki ne bo dobra za vas. Ne verjemite na prvo Ĺžogo. Dejstva bodo govorila drugo zgodbo, ki bo z vsakim dnem novega tedna dobivala bolj jasne obrise. K sreÄ?i vam bo tisto, kar se bo izrisalo, vĹĄeÄ?.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Partner bo nekaj dni ĹĄe razumel, da nimate Ä?asa zanj. Prav dolgo pa tega ne bo veÄ? prenaĹĄal. Sploh, ker ima obÄ?utek, da se mu izogibate in da nekaj skrivate. Vi pa boste vsak dan bolj utrujeni, tudi zaradi odnosov, ne le zaradi obilice dela. Zato poskrbite, da ne boste ob tem, ko boste sicer poskrbeli za veÄ? denarja na druĹžinskem raÄ?unu, uniÄ?ili druĹžinske sreÄ?e. Sploh, ker dobro veste, da si ne Ĺželite biti sami. Zato poskrbite, da se to ne bo zgodilo, ker je tokrat to odvisno predvsem od vas. Ko boste doma, se posveÄ?ajte predvsem partnerju, saj bo vse drugo lahko poÄ?akalo. Jutri vaju Ä?aka prav poseben veÄ?er. A le, Ä?e bosta do takrat zgladila nesoglasja.

Naš čas, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.00 01.25 02.15

06.00 11.00 11.10 14.05 14.50 15.40 16.25 17.50 18.50 19.25 21.15 22.55 23.30 00.00 00.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.55 00.50 01.45 02.35 03.10

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:15 11:40 12:10 12:25 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:35 22:00 22:05 22:10 22:55 23:25

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Glive, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje, pon.

TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava TV-izložba Čudogozd, pon. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko, pon.

Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., pon.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, pon.

Info kana

Info kanal Slastna kuhinja: Fondi Dobro jutro Dober dan Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Marko Mandić Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

Firbcologi, odd. za otroke Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M), Nizozemska : Slovenija, prenos Nogomet - evropska liga: Arsenal : Napoli, četrtfinale, vključitev v prenos iz Londona Športno plezanje - svetovni pokal: balvansko plezanje, posnetek iz Meiringena Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem četrtfinala Ambienti, pon.

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 16. del Hotel 13, 2. sez., 17. del Hotel 13, 2. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 17. del Zmorem sama, 1. sez., 64. del In prišla je ljubezen, 38. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 50. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 51. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del In prišla je ljubezen, 39. del Zmorem sama, 1. sez., 65. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 52. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 28. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kriza, 1. sez., 1. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 2. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 12. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Vrtnarski kotiček Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Sobota,

12. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.10 12.30 13.00 13.30 15.25 15.55 16.25 16.35 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 02.05

06.00 11.00 11.10 13.25 14.45 15.25 15.50 16.15 17.40 17.55 18.55 19.25 20.00 20.55 23.05 23.55 00.45 01.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 23.05 23.40 23.45 01.50 02.25

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:40 11:05 11:35 11:50 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Slovenski magazin TV-izložba Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris., pon.

Mili in Moli, ris., pon.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pogrešam te, ang. film, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Fondi Dobro jutro Dober dan Policijski orkester - Odmev desetletij (Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan) O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Šank rock - Turneja Ponosa: Restart Čarokuhinja pri atu: Armenija Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Videotrak Človek ali robot, fr. dok. odd., pon.

Leto nasilja, am. film, pon.

Televizijski klub Zadnja beseda!, pon.

Videotrak, pon.

Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 19. del Hotel 13, 2. sez., 20. del Hotel 13, 2. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del Zmorem sama, 1. sez., 65. del In prišla je ljubezen, 39. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 52. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 53. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del In prišla je ljubezen, 40. del Zmorem sama, 1. sez., 66. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 54. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Moj bivši se poroči, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Diplomiranec (Graduate), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo MIŠ MAŠ, Zakaj potrebujemo spanec?

Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Nepal s Tonetom Škarjo Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

11. aprila 2019

Nedelja,

13. aprila

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15 08.25 08.50 09.00 09.30 10.15 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.45 23.15 01.20 01.45 02.40

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo, pon.

Telebajski, lutkovna nan., pon. Žvenkci, ris., pon.

Biba se giba, ris., pon. Čudogozd: Luna praznuje Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke, pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Odločni program, ris., pon.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Srečka Kosovela Sežana Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. Čist zares: Sodobni ples Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Človeški laboratorij, brit. dok. ser.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Tujca, brit. nad.

Poročila, Šport, Vreme Blaznost, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

14. aprila

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.25 09.50 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.10 15.25 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.30 21.50 23.35

00.20 00.45 01.40

06.25 Videotrak, pon.

07.00 Najboljše jutro 09.00 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako 09.45 Na lepše 10.45 Tehnika ljudstvu, dok. film 11.30 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert 13.35 Doberdob - roman upornika, dok. film 15.20 Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem četrtfinala 16.00 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd.

16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Domžale, 27. kolo, prenos iz Maribora 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.05 Zelena laž, avst. dok. odd., pon.

21.45 Zvezdana 22.35 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, pon.

00.35 Videotrak, pon.

01.15 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Domžale, 27. kolo, posnetek iz Maribora 03.00 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.25 08.45 09.15 09.30 09.55 10.20 10.45 11.10 11.40 12.15 14.15 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.55 00.40 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 17. del Zdravo, Tereza!

Moj bivši se poroči, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Priznanje, ameriški film Vozniški izpit, angleški film Idila, slovenski film Zvoki noči

06.15 06.45 07.00 07.35 07.45 09.30 11.10 12.35 14.05 14.20 14.55 16.45 19.05 19.20 19.50 20.00 21.00 22.00 23.20 00.05 00.35 01.15 02.50

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.20 08.35 08.55 09.15 09.45 10.10 10.25 10.50 11.20 11.50 12.25 13.20 15.05 16.05 17.00 18.10 18.50 18.55 20.00 22.20 23.05 01.05 02.50

08:30 08:45 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 12:15 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 23:15 23:20 23:25 23:40

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, Zakaj potrebujemo spanec?

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Dotiki gora, Škarje Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2655. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Koncert: 10 čarobnih let tria Šubic Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Živ žav Telebajski, lutkovna nan., pon.

Kravica Katka, ris., pon.

Lojzek, nariši mi polžka, ris., pon.

Oblakov kruhek, ris., pon.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris., pon.

Balončkovo, ris., pon.

Rija in Krokodil, ris., pon.

Trobka in Skok, ris., pon.

Kalimero, ris., pon.

Reaktivčki, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris., pon.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris., pon.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini: Vključujoča zakonodaja Ozare, pon.

Obzorja duha: Pot sadov Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Bobri, kratki animirani film TV-izložba Moderni časi, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Intervju Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Brexit - ura tiktaka, kopr. dok. film Za lahko noč: Janez Bole, legenda slovenskega zborovstva: Od antike do renesanse, Gallus Singers – Slovenski madrigalisti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

Videotrak Duhovni utrip Koda Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako Glasbena matineja: Koncert za Milano Joker, kviz Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.), glasbeno-dok. ser.

Svetovni popotnik: Divji zahod Čarokuhinja pri atu: Armenija Ambienti Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - revija, posnetek iz Saitame Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M): Slovenija : Nizozemska, prenos iz Celja Megabiti energije, dok. odd.

Videotrak Žrebanje Lota Po poteh sužnjev: Od 1620 do 1789: Od sladkorja do upora, fran. dok. ser.

Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nemški glasbeno-dok. film, pon.

Vikend paket, pon.

Zvezdana, pon.

Kaj dogaja? Z Jonasom, pon.

Videotrak, pon.

Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M): Slovenija : Nizozemska, posnetek iz Celja Zabavni kanal, Videotrak, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del Zdravo, Tereza!

Dan najlepših sanj Priznanje, ameriški film Gorski reševalci, 5. sez., 11. del Gorski reševalci, 5. sez., 12. del Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Mesečina in Valentino, ameriški film Znova srečna, ameriški film Zvoki noči

Ponedeljek, 15. aprila

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.30 00.05 00.35 01.00 01.55

09:40 10:10 10:25 10:55 11:55 12:10 13:40 14:30 14:55 17:10 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, Zakaj potrebujemo spanec?

2654. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2655. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Ob prazniku MO Celje: gost Bojan Šrot, župan TV prodajno okno Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha: Pot sadov Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum, pon.

TV-izložba S-prehodi: Slovenstvo v tretjem tisočletju Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris., pon.

Kalimero, ris., pon. Čist zares, pon.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Besede Jacquesa Préverta in Jakobove bukve Olge Tokarczuk Glasbeni večer J. Sibelius, Simfonija št. 5 (Simfoniki RTVS in En Shao) Ensemble 4SAXESS (I. Leitinger, J. Gregorc, G. Gershwin, W. A. Mozart), pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

06.00 Info kanal 10.25 Martina in ptičje strašilo: Pošta, pon.

10.40 Zlatko Zakladko: Ajdova zlejvanka za balonarje, pon.

11.00 Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo 11.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.30 Na lepše 16.00 Svet edincev, dok. film 16.55 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 17.55 Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

18.50 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

19.25 Videotrak, pon.

20.00 Svetovni popotnikHavaji, pon.

21.00 Umetnost Francije, brit. dok. ser., pon.

21.55 Burgundski vojvoda, ang.-madž. film, pon.

23.45 Zmaj, kratki igrani film, pon.

00.15 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15

08:30 08:45 08:55 09:00

Torek,

10:45 11:30 12:00 12:15 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 22. del Hotel 13, 2. sez., 23. del Hotel 13, 2. sez., 24. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del Zmorem sama, 1. sez., 66. del In prišla je ljubezen, 40. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 54. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 55. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del In prišla je ljubezen, 41. del Zmorem sama, 1. sez., 67. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 56. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 57. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 29. del Gorski zdravnik, 12. sez., 3. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 5. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 3. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 14. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2655. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Sreda,

16. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.25 15.55 16.05 16.15 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Pisave: Besede Jacquesa Préverta in Jakobove bukve Olge Tokarczuk Zlata dekleta (V.), del, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris., pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Pravi sostanovalec, ris., pon.

Zombi Lars, norv. otr. ser., pon.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme, Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad.

Justin Trudeau – drugačna Amerika, fran. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Mimi Petelin, Janez in Frančiška Prosen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

17. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 00.55 01.50

06.00 11.00 11.10 14.20 15.00 16.00 16.30 17.55 18.55 19.20 20.00 21.00 21.55 22.45 23.05 23.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:15 11:45 12:15 12:30 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:30 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:00 21:20 22:25 22:30 22:35 23:15 23:40

Info kanal Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Za vse upe sveta, dok. odd.

Joker, kviz Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Slast zmage, brit. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Pogrešani, šved. nad., pon.

Kaj govoriš?, pon.

Zadnja beseda!, pon.

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 25. del Hotel 13, 2. sez., 26. del Hotel 13, 2. sez., 27. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del Zmorem sama, 1. sez., 67. del In prišla je ljubezen, 41. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 56. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 57. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del In prišla je ljubezen, 42. del Zmorem sama, 1. sez., 68. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 58. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 59. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 30. del Gorski zdravnik (Bergdoktor), 12. sez., 4. del Preverjeno 24UR zvečer Rizzoli in Isles, 6. sez., 4. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 16. del Nočna izmena, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Tokrat grem volit, 3. oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2656. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Bonton pri nakupovanju Dotiki gora, Feldban - vojaška železnica Rockcajt, posnetek koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Srečka Kosovela Sežana, pon.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Življenje na travniku, dok. odd.

Tu EU: Mady Delvaux - umetna inteligenca Trobka in Skok, ris.

Jurij in Pavel, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Prihaja Harold, norveški film 50 knjig, ki so nas napisale: Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Življenje na travniku, dok. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, pon.

Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.30 Čarokuhinja pri atu: Armenija 15.45 Ambienti 16.20 Vikend paket 17.50 Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca, glasb.-izob. ser. L. Bernsteina 21.00 Moje mnenje 21.55 Vojna in mir, brit.-am. nad., pon.

22.45 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.), glasbeno-dok. ser.

23.40 Varuhi civilizacije, dok. film, pon.

00.40 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:45 11:10 12:15 12:35 12:50 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:25 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 21:05 21:10 22:10 22:15 22:20 23:05 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 28. del Hotel 13, 2. sez., 29. del Hotel 13, 2. sez., 30. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del Zmorem sama, 1. sez., 68. del In prišla je ljubezen, 42. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 58. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 59. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del In prišla je ljubezen, 43. del Zmorem sama, 1. sez., 69. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 60. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 61. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 31. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kriza, 1. sez., 2. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 5. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 6. del Nočna izmena, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2656. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Rockcajt, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Žogarija Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 25

CUSK. RACHEL: Obris

TOLSTOJ, TATJANA: Tuja lepota

od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani

od – Odrasli / 821-32 - Kratka proza

Obris je prvi del kultne trilogije Rachel Cusk, ki se je leta 2018 zakljuÄ?ila z romanom Kudos. Gre za eno najbolj opevanih literarnih del zadnjih let, s katerim se je Rachel Cusk prebila med sodobne klasike ter premaknila naĹĄe razumevanje literarne naracije. Knjiga je bila (kakor tudi cela trilogija) uvrĹĄÄ?ena med najboljĹĄe knjige leta, desetletja in stoletja vseh najpomembnejĹĄih medijev (New York Times, New Yorker, London Review of Books ‌). V srediĹĄÄ?u romana je prvoosebna pripovedovalka Faye, ki skozi zgodbe drugih izrisuje lastni portret, sliko Ĺženske, ki se sooÄ?a z bremeni Ĺživljenja: loÄ?itve, druĹžine, kariere, travme, negotovosti in vsega drugega, kar je nemogoÄ?e upovedati, a nujno Ĺživeti.

Zbirka esejev Tatjane Tolstoj je prvi slovenski izbor ene najboljĹĄih esejistk naĹĄega Ä?asa. V njej je zbranih deset esejev, ki so nastali v zadnjih tridesetih letih, od osemdesetih let do danes. Med njimi vsak na svoj naÄ?in tematizira rusko resniÄ?nost – od politike do vsakdanjega Ĺživljenja; dotikajo pa se tudi obÄ?utka tujosti, drugaÄ?nosti. Eseji so slogovni in intelektualni preseĹžki ter nujno branje za vse, ki bi se radi pribliĹžali razumevanju Rusije (pa tudi Ĺživljenja) – nekoÄ? in danes.

VELENJE ÄŒetrtek, 11. april 8.00

Avtobusna postaja Velenje MeĹĄkova pot (UNI3 - II) 8.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ĺ˝enska skozi ĹĄtiri letne Ä?ase, pogovorna delavnica 14.30 - 19.00 Galerija Velenje Robotika in ples, odprte uÄ?ne ure Plesnega studia N Velenje 15.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Bralne urice za najmlajĹĄe z likovno ustvarjalnico 16.00, Dom kulture Velenje, vel. dvorana 17.15 in 18.30 PriĹĄla je pomlad, obmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih pevskih zborov Vrtca Velenje, Ĺ oĹĄtanj Ĺ martno ob Paki 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?ital.

Avtizem skozi film Temple Grandin, pogovor 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 KvaÄ?kamo hobotnice za nedonoĹĄenÄ?ke 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Popotovanje po ulicah sveta, veÄ?er 2. U UmetniĹĄke gimnazije Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Staroslovanska pojedina in predstavitev LonÄ?arskega Ä?asopisa 20.30 Max klub Mihael Hrustelj: Solo, koncert Max klub Jazz festivala 2019

Petek, 12. april 9.00

Recenzija: ÂťObris je res neverjeten. Med drugim mu uspe z neposrednostjo in globino na papir spraviti Ä?loveĹĄko raznolikost, pri tem pa vzdrĹžuje elementarni uĹžitek, zaradi katerega se delo bere, kot bi bilo triler. Spektakularen doseĹžek.ÂŤ (The Guardian).

Citirano: Beletrina, katalog 2019

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 12.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 14.4. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - S taÄ?ko v taÄ?ki • VelikonoÄ?ni sejem pred Intersparom od 13. do 20. aprila

25

PRIREDITVE

11. aprila 2019

Recenzija: ÂťÄŒudovito Ĺživahno in popolno uglaĹĄeno ‌ Tatjana Tolstoj svet vidi kot kompleksen sistem resniÄ?nega in neresniÄ?nega, ki ga naseljujejo vidna in nevidna bitja, polna prebliskov transcendence.ÂŤ (The New York Times Book Review).

Citirano: Beletrina, katalog 2019

14.00

Izbor: DS

17.00

đ&#x;”˛

18.00 18.00 19.30

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.4.2019 na osrednjem prostoru – MetuljÄ?ica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

21.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ustvarimo nepozabne druĹžinske spomine, 2. del, Trening starĹĄevstva Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Neformalno druĹženje ob igri kalodont Gasilski dom Ĺ kale VelikonoÄ?ne delavnice Vila Bianca Ĺ˝enska arena: MoÄ?na in odloÄ?na, pogovorni veÄ?er KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Daljne krajine in japonski vrt, predavanje Alenke Polutnik Dom kulture Velenje, mala dvorana Pacienti v Ä?akalnici, komedija v izvedbi KD GledaliĹĄÄ?e Velenje Klub eMCe plac Souns Arson 9.2: Werefox in Mart, koncert

Sobota, 13. april 7.00 8.00 8.00 8.00 9.00

Avtobusna postaja Velenje Cerkljanska pot (Premogovnik ) Avtobusna postaja Velenje Kopitnik (Lepi Ä?eveljc - II) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom: Velika noÄ? v mestu Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Ĺ ivalnica za otroke, Farmin Otroci ĹĄivajo velikonoÄ?ni prtiÄ?ek

10.00 Dom kulture Velenje, gledaliĹĄki fundus Prostori, ki jih zapuĹĄÄ?amo, literarna delavnica 10.30 Galerija Velenje CvetliÄ?ni venec, Galerijska sobotnica za otroke in odrasle 17.00 Velenjski grad Promenada inĹĄtrumentov, Sobotno glasbeno popoldne z Glasbeno ĹĄolo Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Uvod v praznovanje 100-letnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, koncert 20.00 Klub eMCe plac Addict, odprtje razstave Ĺ˝ana ValenÄ?aka 21.00 Klub eMCe plac Universe presents: Planet Neptune, koncert

Delavnica pletenja za odrasle zaÄ?etnike 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 17. april 9.00 10.00

13.00 15.00

Nedelja, 14. april 15.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Prav luĹĄtno je res na deĹželi, kulturno-zabavna prireditev 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, drama v izvedbi KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

17.00

17.00

Ponedeljek, 15. april 10.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kreativna velikonoÄ?na delavnica 11.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 16.00 Galerija Velenje Odprtje razstave likovnih del otrok, nastalih na teÄ?aju Velike umetnine malih umetnikov 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ portnik leta 2018 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati, delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Hormonske spremembe v menopavzi in njihov vpliv na telo, predavanje Sabine ÄŒas 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Tranzit, drama

Torek, 16. april 8.30 17.00 17.00 17.00

17.00 17.00 18.00 18.00

DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Tok, tok – zbudi se, delavnica Galerija Velenje PrazniÄ?na ustvarjalna delavnica za odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61 b Priprava prazniÄ?nih dobrot, kulinariÄ?na delavnica Vila Bianca Biser maturantskega plesa, zakljuÄ?ek akcije Vila RoĹžle Torkova peta: VelikonoÄ?ni lov Velenjski grad Klepet pod arkadami: JoĹže Hohkraut UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6

18.00

19.19

UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Delavnica pletenja za odrasle zaÄ?etnike VeÄ?generacijski center Planet generacij Kuba, deĹžela tisoÄ?erih obrazov, potopisno predavanje Alenke Gorza Jereb Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Igre brez meja VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, delavnica za otroke in odrasle VeÄ?generacijski center Planet generacij Objem ustnic, predstavitev knjige Stojana Kneza KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ ĹĄtudijska Ä?italnica PravljiÄ?na joga/ZeliĹĄÄ?arna s predavanjem Zdenka KovaÄ?iÄ?a o astro healingu Dom kulture Velenje, mala dvorana Odprtje fotografske razstave Gorana PetraĹĄevića v okviru cikla VELENJE: FOTOGENIÄŒNO, ob 60-letnici mesta Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Ivano Djilas

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 11. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 12. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova delavnica – SrediĹĄÄ?e na obisku 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Stane KlanÄ?nik

Sobota, 13. april X

Okolica mesta Ĺ oĹĄtanj ÄŒistilna akcija mesta Ĺ oĹĄtanj

Nedelja, 14. april 16.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj V vasi mojega dekleta 8.00

Torek, 16. april 19.00 Mestna knjiŞnica Šoťtanj Ljubica Ribić in Milan Novak: Multimedijska predstavitev zbirk poezije Ona in Tiťina

đ&#x;”˛

Missing Link, animirana komiÄ?na avantura, 95 minut (ZDA, Kanada) ReĹžija: Chris Butler Glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren, Peter Urbanc, Kaya Solo Petek, 12. 4., ob 17.00 Nedelja, 14. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Ĺ AZAM Shazam!, akcijska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina,132 minut (ZDA) ReĹžija: David F. Sandberg

SLONÄŒEK DUMBO (Dumbo) DruĹžinska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?in, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Tim Burton Igrajo: Eva Green, Alan Arkin, Colin Farrell, Danny DeVito, Michael Keaton Petek, 12. 4., ob 18.50 Sobota, 13. 4., ob 17.00

MIRAI Mirai no Mirai, animirana avantura s podnapisi, 98 minut (Japonska)

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 11. april 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Tragikomedija Kaj pa Leonardo? (avtor Evald Flisar, reĹžiserka Andreja KonovĹĄek), GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem

Petek, 12. april 15.00 Dvorana Marof VelikonoÄ?ne ustvarjalne delavnice za otroke, Center za druĹžine Harmonija

Sobota, 13. april X

Izlet v Prekmurje - TD Ĺ martno ob Paki 10.00 Kulturni dom Gorenje Delavnice barvanja pirhov z izdelavo in krasitvijo snopov 10.00 Dvorana Marof Tekstilnica – zbiranje in zamenjava otroĹĄkih oblaÄ?il in obutve

Nedelja, 14. april 8.00

Hiťa mladih – druŞabni prostor Meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja

Ponedeljek, 15. april 10.00 Dvorana Marof Ocenjevanje vin letnika 2018 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba UÄ?na pomoÄ? za osnovnoĹĄolsko mladino, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A, ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki, ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 16. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 18.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna SDS

Sreda, 17. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig

Lunine mene

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju

Ĺ oĹĄtanj – Ob svetovnem dnevu knjige 23. aprilu se bodo tudi pri nas zvrstili ĹĄtevilni dogodki. NoÄ? knjige, vsenarodni in mednarodni projekt, ki bo letos pri nas potekal ĹĄestiÄ? zapored, bo v veÄ? kot 150 krajih po Sloveniji. Ĺ˝e danes, v Ä?etrtek, 18. aprila, v Ĺ oĹĄtanju. V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj bo od 10. do 13. ure potekala delavnica Kako narediti knjigo. UdeleĹženci si bodo v knjigoveĹĄki delavnici seĹĄili priroÄ?en rokovnik, trde platnice pa oblekli v knjigoveĹĄko platno in umetniĹĄki papir ilustratorke Marije Prelog.

Delavnico roÄ?ne vezave rokovnika bo vodila Metka StariÄ? iz Zavoda Parnas. StroĹĄke za delavnico bo pokril Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj. Na dogodku bodo udeleĹženci seveda tudi kaj prebrali ali si izmenjali knjigo.

Igrajo: Zachary Levi, Djimon Hounsou, Mark Strong Petek, 12. 4., ob 21.15 Sobota, 13. 4., ob 19.25 Nedelja, 14. 4., ob 20.00

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence

Ponedeljek, 15. april

Za NoÄ? knjige delavnica roÄ?ne vezave rokovnika

GOSPOD LINK: V ISKANJU IZGUBLJENEGA DOMA

Sreda, 17. april

12. aprila, on 21:06, prvi krajec

Ženske o Şenskah

Velenje, 17. april – V nadaljevanju cikla okroglih miz o aktualnih druĹžbenih temah, ki jih prireja zavod eMCe plac, bodo gostovale Ĺženske in govorile o Ĺženskah. Izbrane gostje, med katerimi bo tudi ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?, bodo govorile o tem, kako je biti Ĺženska v sodobni druĹžbi – o vlogah, poloĹžajih, odnosih, izzivih, pa tudi o sooÄ?anju z raznimi oblikami nasilja nad Ĺženskami in dekleti, ki je po vsem svetu resen in razĹĄirjen problem.

mkp

ReŞija: Mamoru Hosoda Glasovi: Moka Kamishiraishi, Haru Kuroki, Gen Hoshino, Kumiko Aso, Mitsuo Yoshihara Petek, 12. 4., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 13. 4., ob 17.15 – mala dvor.

Nedelja, 14. 4., ob 17.00 – mala dvor.

ONI Loro, biografska komedija, 157 minut (Italija, Francija) ReŞija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Elena Sofia Ricci, Riccardo Scamarcio, Kasia Smutniak, Euridice Axen, Fabrizio Bentivoglio Petek, 12. 4., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 13. 4., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 14. 4., ob 19.00 – mala dvor.

đ&#x;”˛

tf

ÄŒRNI PANTER Black Panther, akcijski domiĹĄljijski spektakel, 134 minut (ZDA) ReĹžija: Ryan Coogler Igrajo: Chadwick Boseman, Michael B. Jordan, Lupita Nyong'o, Martin Freeman, Angela Bassett, Forest Whitaker Ponedeljek, 15. 4., ob 17.30

TRANZIT Transit, drama, 101 minuta (NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Christian Petzold Igrata: Franz Rogowski, Paula Beer Ponedeljek, 15. 4., ob 20.00

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka ÂťPizzerija na vasiÂŤ

RADIO VELENJE

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: primarij mag. Lidija Plaskan, dr. med., spec. fiziatrije, predstojnica Oddelka za rehabilitacijo SploĹĄne bolniĹĄnice Celje.

Tema: pomen medicinske rehabilitacije

Nizka 10 a, ReÄ?ica ob Savinji Tel.: 0591 51 455

OdliÄ?na hrana Malice Jedi na Ĺžlico Pice Solate Solatni kroĹžniki Sladice

Delovni Ä?as: Ponedeljki zaprto Od torka do Ä?etrtka 10 - 21h Petek in sobota 10 - 22h Nedelja 10 - 21h

11. aprila 2019

ÄŒETRTEK, 11. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. aprila

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťPIZZERIJA NA VASIÂŤ, najkasneje do torka 23. aprila. IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

ÄŒe uporabljate operacijski sistem Windows 10, ste zagotovo seznanjeni s tem, da je podjetje Microsoft oktobra lani ponudilo v prenos posodobitev October 2018 Update. ÄŒeprav naj bi ta uporabnikom prinesla ĹĄtevilne nove moĹžnosti in izboljĹĄave, so se pri podjetju Microsoft z njo poĹĄteno uĹĄteli, saj je njihova posodobitev ĹĄtevilne uporabnike spravila Âťob pametÂŤ. Zaradi napake v programski kodi so mnogi uporabniki namreÄ? ostali brez svojih dragocenih podatkov. Poleg tega je problematiÄ?na posodobitev uporabnikom povzroÄ?ala modre zaslone smrti (BSOD), kar pomeni, da osebni raÄ?unalnik po nadgradnji ni bil veÄ? uporaben.

Kot vse kaĹže, so pri podjetju Microsoft ĹĄele sedaj odpravili vse napake, povezane s posodobitvijo Windows 10 October 2018 Update. Novost je namreÄ? sedaj na voljo za prenos vsem uporabnikom novega operacijskega sistema po vsem svetu, vkljuÄ?no s podjetji. To je nedvomno odliÄ?na novica za vse uporabnike operacijskega sistema Windows 10, saj bo z namestitvijo omenjene posodobitve njihov sistem nared za nov paket posodobitev, ki je predviden za aprila letos, in sicer paket posodobitev April 2019 Update.

Posodobitev April 2019 Upda-

te bo uporabnikom operacijskega sistema Windows 10 prinesla ĹĄtevilne nove moĹžnosti, vkljuÄ?no s povsem novim grafiÄ?nim vmesnikom z novimi temami. Microsoft bo poskrbel ĹĄe za loÄ?itev digitalne asistentke Cortana z iskalnim poljem in za moĹžnost odstranitve doloÄ?enih aplikacij, ki jih doslej ni bilo mogoÄ?e odstraniti. Zagotovljena bo tudi privzeta podpora za formate RAW, kar bo zagotovo razveselilo napredne uporabnike.

Posodobitev April 2019 Update za operacijski sistem Windows 10 bo prinesla ĹĄe novost, ki naj bi poenostavila tako nadgradnje kot uporabo samega sistema.

Operacijski sistem Windows 10 bo namreÄ? rezerviral okoli sedem gigabajtov prostora na pomnilniĹĄki enoti, na kateri bo nameĹĄÄ?en. Omenjeni prostor bo uporabljen za prenos namestitvenih datotek, shranjevanje zaÄ?asnih datotek ter samega operacijskega sistema in razliÄ?nih drugih podatkov, ki niso namenjeni takojĹĄnji uporabi. Potezo "prisilne" rezervacije prostora na pomnilniĹĄkem mediju pri podjetju Microsoft opraviÄ?ujejo s tem, da lahko pride v primeru pomanjkanja prostora na trdem disku do nestabilnega delovanja tako operacijskega sistema Windows 10 kot nameĹĄÄ?enih aplikacij. Ta diskovni prostor bo uporabniku skrit, celoti pa ga bo v upravljal operacijski sistem Windows 10, vkljuÄ?no z brisanjem nepotrebnih datotek. Sistem bo lahko rezervirani prostor na disku ĹĄe dodatno poveÄ?al, kar bo bolj kot ne odvisno od naÄ?ina uporabe sistema pri uporabniku. đ&#x;”˛

SADIKE! PETERĹ ILJ, JAGODE, ZELJE, MAÄŒEHE...

Sadika cvetaÄ?a

1,70 â‚Ź

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Oktobrska posodobitev za Windows 10 konÄ?no na voljo za mnoĹžice!

NOVO! NEMASTAR!

BIOLOŠKO ZATIRANJE BRAMORJA Z ŽIVIMI ORGANIZMI!

Ĺže od

152,40 â‚Ź SUHA DRVA KUPIĹ ZDAJ, PLAÄŒAĹ 2.9.2019

ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN 70 L 8,50 ₏

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu 1. do 7. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu 1. do 7. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh 1. do 7. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

11. aprila 2019

mali OGLASI ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SMREKOVE SUŠICE, prekle, kole, opornike za fižol različne dolžine, lepo očiščene in ušpičene, prodam.

Iz kraja Vitanje. Gsm: 031 474 433 ali 051 254 197.

LETNE GUME, 195/55R15 85H, rabljene eno leto, prodam za 50,00 € Gsm: 031 490 280.

(30 kom), ugodno prodam.

Gsm: 041 901 249.

NOV izvenkrmni elektro motor, 12V, Minkota Endura 40, primeren za jezera. Cena 200 EUR. Dodam rabljen gumenjak dolžine 2m, prodam.

Gsm: 041 797 235.

ŽIVALI PAŠNO TELICO, Simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Gsm: 051 361 934.

IŠČEM IŠČEM zanesljivo in PRIJAZNO mlajšo gospo ali gospoda za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Zaželjena je oseba, ki ji je blizu glasba. Vaš dopis pošljite na

info@adriatikus.eu PROSIM, če mi kdo lahko podari rabljeno diatonično harmoniko in kolesarsko čelado. Gsm: 030 457 282.

IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

Drago Ribič, Erjavčeva 10, 3320 Velenje; Miro Perovec, Matije Gubca 5, 3325 Šoštanj; Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: LOKALNO IN DOMAČE.

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, CESTA X, 650 m2, vsi priključki na parceli ali v neposredni bližini.

Cena: 33.000,00 €

Komunalno podjetje Velenje

PODARIM BETONSKE stebre za vinograd in napenjalne žice. Gsm: 041 786 154.

DEKLIŠKO obhajilno obleko, podarim. Gsm: 031 490 280.

• • •

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

• •

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

Dežurna

Prodaja, 2-sobno stanovanje: Velenje, Kersnikova, 49 m2, zgrajeno l. 1991, nad. 5/5, EI: v izd. Cena: 59.000,00 €

080 80 34

ŠTEVILKA

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tati, brat, stric …

IVAN VRANJEK

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

iz Ložnice

30. 12. 1941 – 29. 3. 2019 Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas bolečina in samota sta tu pri nas.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

NUDIM

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

STIKI-POZNANSTVA SILAŽNE BALE (6 kom) in kocke sena

Nagrajenci nagradne križanke Lesnika, objavljene v tedniku Naš čas, 28. marca 2019 so:

POROKE

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in vse darovano ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma Bogdanu in g. Božu za izrečene besede slovesa, pevcem, župnikoma g. Mazeju in g. Turineku za lepo opravljen obred.

Zahvaljujemo se kolektivu Gorenje Gostinstvo, Hotel Paka in Mercator, ZŠAM Velenje, častni straži, praporščakom, KS Šentilj, RK Šentilj, DU Šentilj, Društvu ILCO in Pogrebni službi Usar.

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • • •

Lesjak Pavla, roj. 1938, Velenje, Lipje 42 B Flis Helena, roj. 1938, Velenje, Cankarjeva cesta 1A Pavlin Franc, roj. 1930, Velenje, Gregorčičeva cesta 3

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

DEŽURSTVA ZD VELENJE

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

13. 4. do 14. 4. 2019, Robert Kralj, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Žalujoči vsi njegovi

V SPOMIN ZAHVALA

BORIS REZMAN

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi

1953 – 2018

VALENTIN MARČEC 12. 12. 1935 – 17. 3. 2019

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.

Zahvala tudi govorniku za čustveno prebran govor, častni straži, praporščakom, godbi in trobentaču, ki so ga na svojstven način pospremili k zadnjemu počitku.

V delih svojih sanj živel boš večno.

(Anton Aškerc)

Noč se je poslavljala – in prav ta vmesni čas poraja v človeku nekaj skrivnostnega, nekaj nadzemskega.

Nastalo je jutro 13. aprila 2018, ko je iz bolnišnice prišla žalostna vest, da si dragi nam Boris za vselej odšel. Naše upanje v tvojo ozdravitev je postalo nično. Nikoli te ne bomo pozabili.

Anica Tamše z družino Velenje, Ljubljana, Slovenske Konjice

Hvala tudi SB Celje za skrb v njegovih zadnjih dnevih. Žalujoča žena Erna, sin Goran, sin Peter z družino

V SPOMIN V SPOMIN

BORIS REZMAN 7. 11. 1953 – 13. 4. 2018

ANA ĐORDIĆ Tvoj dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveži.

Na grobu vetrič bo pihljal, ti rožice v spomin majal.

4. 7. 1928 – 6. 4. 2018

Bil je lep aprilski dan 2018, ko nas je zaradi krute smrti zapustil dragi mož, oče, dedi in tast.

Zahvaljujemo se vsem, ki se je še spominjajo.

Hvala vsem, ki se ga spominjate.

Sin Andrej

Ostal boš vedno v naših srcih.

NaĹĄ Ä?as, 11. 4. 2019, barve: CMYK, stran 28

Bilo je ‌ fajn

Rekli so â?ą

Dvanajstega moto zbora v Šmartnem ob Paki se je udeleŞilo blizu 600 motorjev in pribliŞno 800 udeleŞencev – Tudi letos pestra sezona Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 7. aprila – ÂťToliko motorjev na kupu je prava paĹĄa za oÄ?i. Je pa tudi kar malo srhljivo,ÂŤ je ob pogledu na zbrane na ploĹĄÄ?adi pri HiĹĄi mladih v Ĺ martnem ob Paki ter na povrĹĄinah okoli nje dejala obÄ?anka srednjih let, ki jo je v zgodnjih urah nedeljskega popoldneva pritegnil 12. moto zbor v organizaciji ĹĄmarĹĄkega moto kluba PakenĹĄtajn. Po zagotovilih organizatorjev se ga je udeleĹžilo blizu 600 motorjev in pribliĹžno 800 njihovih ljubiteljev iz 35 moto klubov, kar je nekaj manj kot prejĹĄnje leto. Med njimi je bila tudi skupina motoristov iz Srbije in z Dunaja v Avstriji. Organizatorji so tudi tokrat pripravili panoramsko voĹžnjo na Homec v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji, ki se je je udeleĹžilo 220 motorjev oziroma 300 ljudi, moto igre, osrednja aktivnost pa je bil motoĹžegen. Opravil ga je ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret. ÂťBilo je ... fajn,ÂŤ je na kratko ocenil dogodek predsednik ĹĄmarĹĄkega moto kluba Peter PodgorĹĄek - Ferek in dodal, da je moto zbor uvod v motoristiÄ?no sezono na obmoÄ?ju regije SaĹĄa, od koder prihajajo Ä?lani druĹĄtva. ÂťLanski blagoslov je bil ze-

lo uspeĹĄen, saj v klubu nismo zabeleĹžili kakĹĄne bolezni, prometne nesreÄ?e ali hujĹĄe poĹĄkodbe.

Tudi vreme nam je ĹĄlo in nam gre na roko. OÄ?itno sta narava in Bog na naĹĄi strani.ÂŤ

Lanska sezona najuspeĹĄnejĹĄa v 12-letnem delovanju kluba

LetoĹĄnje ĹĄtevilo udeleĹžencev na moto zboru ni bilo rekordno, bilo pa jih je kljub slabi vremenski napovedi veliko.

Minula sezona je bila za Ä?lane ĹĄmarĹĄkega motokluba najuspeĹĄnejĹĄa v njegovem12-letnem na avstrijsko Ĺ tajersko, MadĹžardelovanju tudi po prevoĹženih ki- sko, po Istri, Dalmaciji, Bosni in lometrih. Od opravljenih daljĹĄih Hercegovini in Srbiji.

PodgorĹĄek je zagotovil, da natur je sogovornik omenil pot po Skandinaviji, kjer so obiskali No- menjajo precej pozornost varrdkapp in Lofotsko otoÄ?je ter vse nosti v prometu. So dokaj redni udeleĹženci na ĹĄotri drĹžave – Finsko, lah varne voĹžnje. Ĺ vedsko in NorveEden od Âť Eden od slogaĹĄko. ÂťNatanÄ?no sloganov nov letoĹĄnjega 10 tisoÄ? kilomeletoĹĄnjega motoĹžegna je vartrov smo prevozimotoĹžegna nost na motorju. li.ÂŤ Druga daljĹĄa Za ta namen smo motoristiÄ?na avanje varnost na povabili nekatere tura, na katero se motorju. ponudnike s tega je podalo 7 Ä?lanov podroÄ?ja. Tako so kluba, pa je bilo 21-dnevno potepanje po Divjem se udeleĹženci seznanili z zraÄ?zahodu. ÂťZapomnili si ga bomo nimi blazinami za motorje, Ä?rpo ogledih nekaterih nacional- nimi skrinjicami, ki v primeru nih parkov v delu ZdruĹženih dr- prometne nesreÄ?e sama pokliÄ?e Ĺžav Amerike, predvsem pa po na pomoÄ?, hkrati pa varuje modelu matere vseh cest: Route 66 tor pred krajo, predstavnike druv Nevadi.ÂŤ Poleg tega so lani or- ĹĄtva Beli angeli, ki s prodajo izganizirali ĹĄe moto izlete in poto- delkov pomagajo motoristom in vanja v razliÄ?ne konce Slovenije, njihovim druĹžinskim Ä?lanom po

â?ą

poĹĄkodbah v prometni nesreÄ?i.ÂŤ Razloge za slednje sogovornik pripisuje neprilagojeni hitrosti ter slabĹĄi vidljivosti motoristov. ÂťMotoristi smo obiÄ?ajno hitrejĹĄi od ostalih udeleĹžencev v prometu. Kljub temu da imamo prednost, pa nas drugi pogosto spregledajo. Prav tako nas Ä?elada, zaĹĄÄ?itni jopiÄ? precej slabĹĄe zavarujeta pri padcih ali v trkih kot voznike osebnih avtomobilov.ÂŤ LetoĹĄnja sezona ĹĄmarĹĄkih motoristov bo znova pestra. Med prvomajskimi prazniki se jih bo

18 podalo na 6-dnevno potovanje do Toskane v Italiji, Ä?aka jih organizacija veÄ?je poroke, ki bo na Kozjanskem. Bodo tudi gostitelji 40 motoristov iz sosednje Avstrije, ki bodo spoznavali Slovenijo na motorju in opravili teste varne voĹžnje na poligonu na LjubeÄ?ni pri Celju. ÄŒez poletje bodo na programu izleti po Sloveniji in drĹžavah bivĹĄe Jugoslavije. Za jesensko motoristiÄ?no avanturo pa destinacije ĹĄe niso povsem doloÄ?ili. Najbolj jih miđ&#x;”˛ ka pot v Maroko.

Marjan Klinc, najstarejĹĄi Ä?lan Moto kluba PaĹĄenĹĄtajn Ĺ martno ob Paki: ÂťZ motorji sem se zaÄ?el ukvarjati pred 14 leti na svoj 50. rojstni dan. Pritegnila me je Ĺželja po ÂťsvobodiÂŤ, ki jo obÄ?utim, ko sedem na motor. Lahko si tako ÂťrazpihamÂŤ glavo, vonjam posuĹĄeno travo, zaznam ĹĄelestenje gozdnih dreves, se ustavim v skritih kotiÄ?kih ...

Vsega tega z avtomobilom ne moreĹĄ doĹživeti. DrĹži, da smo motoristi malo posebni. Menim, da prav zaradi obÄ?utka svobode, svobodni od okov modernega sveta. PoÄ?utimo se sproĹĄÄ?ene.

Nekateri na voĹžnjah malo preveÄ?, mnogi pa uĹživamo in opazujemo svet okoli sebe. Poti z motorjem naju z Ĺženo kot sopotnico vodijo predvsem po prelepi Sloveniji, kjer je veliko skritih krajev, ki jih sicer ne obiĹĄÄ?emo. Nekaj malega sva se potepala ĹĄe po Italiji, Avstriji, HrvaĹĄki, Srbiji. Nisva ljubitelja dolgih tur. Kam bova krenila letos? Ĺ˝elja ne manjka, vse je odvisno od zdravja in denarja. Upam, da se bova letos podala po Dalmaciji, morda ĹĄe v Srbijo ter Bosno. Relativno je ugibati, ali je konjiÄ?ek poceni ali ne. NaloĹžba se ti gotovo ne povrne, Ä?eprav so danes stvari precej bolj dostopne kot pred leti. Ĺ teje bolj tisto, da lahko zadostiĹĄ svoji duĹĄi.ÂŤ

Rezali so salame in bunke TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj je Ĺže 18. leto zapored priredilo pokuĹĄino in ocenjevanje suhih salam in bunk – Iz leta v leto so bolj kakovostne

Mozirski gaj v priÄ?akovanju ljubiteljev cvetja in lepe narave VeÄ? kot 200 tisoÄ? Ä?ebulic tulipanov in 15 tisoÄ? maÄ?eh – Od 27. aprila do 2. maja nekateri dodatni dogodki Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje, 6. aprila – Mozirski gaj je zaprl vrata pretekle sezone 6. januarja letos in jih po treh mesecih minulo soboto znova odprl za obiskovalce. To je Ĺže 41. sezona parka, ki se razprostira na sedmih hektarjih povrĹĄin in je posajen z blizu pol milijona cvetlic. Na 100 gredicah so njegovi upravljalci – Ä?lani EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje – zasadili v jeseni veÄ? kot 200 tisoÄ? Ä?ebulic tulipanov, letos spomladi pa Ĺže pribliĹžno 15 tisoÄ? maÄ?eh. ÂťObeta se nam cvetliÄ?na preproga, ki bo prava paĹĄa za oÄ?i,ÂŤ meni Darko Bele, predsednik omenjenega druĹĄtva.

Po njegovih besedah so obiÄ?ajno pred otvoritvijo sezone pokosili travo v parku, letos je niso. ÂťTrava ni rasla, roĹže pa zelo hitro. Zaradi suĹĄe so ostali tulipani malo niĹžji, vendar so Ĺže nastavili popke. Ob prvem sonÄ?nem vremenu priÄ?akujemo, da se bodo odprli. Zato bi rad opozoril ljubitelje lepega cvetja, naj obiĹĄÄ?ejo gaj do velike noÄ?i, kajti lahko se zgodi, da bo park

do prvomajskih praznikov Ĺže odcvetel.ÂŤ Tako kot Ĺže vrsto let bodo Ä?lani druĹĄtva najveÄ? dogodkov in dodatnih aktivnosti pripravili od 27. aprila do 2. maja. Poleg razstave eksotiÄ?nih Ĺživali (Ĺželve, kaÄ?e, papagaji, pajki) bodo obiskovalce v parku pozdravljali Disneyjevi junaki. Sprehod sko-

ob reki Savinji opravili ĹĄe nekatera obnovitvena dela. Obnovili so kar nekaj streh na objektih, mostov, ograj in ĹĄkarp.

Lani si je Mozirski gaj od spomladi do konca jeseni ogledalo 32 tisoÄ? obiskovalcev, samo BoĹžiÄ?no bajko, ki je presegla vsa priÄ?akovanja, pa 35 tisoÄ? ljudi. ÂťTo so ĹĄtevilke, ki nam zagota-

Ĺ entilj, 7. april – V nedeljo je v Ĺ entilju diĹĄalo po domaÄ?ih suhih salamah in bunkah, ki so jih na pokuĹĄino in ocenjevanje tako strokovne komisije kot obiskovalcev prinesli predelovalci predvsem iz SAĹ A regije, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Na priporoÄ?ilo TuristiÄ?ne zveze Slovenije je TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj prireditev preimenovalo iz Salamiade v Praznik salam, je povedal vodja organizacije Ivan Petek. ÂťLetos je bilo vreme bolj naklonjeno pridelovanju suhih mesnin

Tulipani so letos nekoliko pohiteli in nekatere vrste so Ĺže zacvetele.

zi gaj bo tudi v spomladanskem Ä?asu spremljala primerna glasba, kar je bila novost lanske BoĹžiÄ?ne bajke. ÂťV tem Ä?asu se prebujajo tudi pravljiÄ?na bitja v zaÄ?aranem vrtu, ki smo ga ĹĄe dopolnili. PrepriÄ?an sem, da bodo vile, zmaji, palÄ?ki in druga Ä?arobna bitja oÄ?arali poleg otrok tudi odrasle.ÂŤ Bele je ĹĄe povedal, da so do odprtja 41. sezone v parku cvetja

vljajo potreben denar za izvajanje vzdrĹževalnih del. Kajti glavni vir prihodkov je v 90 odstotkih vstopnina, ostalih 10 primaknejo sponzorji, slovenski vrtnarji pa za poletno-jesensko sezono praktiÄ?no podarijo gaju cvetje za svoje gredice,ÂŤ je ĹĄe povedal Darko Bele. đ&#x;”˛

â?ą

Obiskovalci Praznika salam v domu krajanov v Ĺ entilju so nedeljsko popoldne preĹživeli gurmansko.

Komisijo so sestavljali poznavalci z razliÄ?nih koncev Slovenije, ki ĹĄentiljsko ocenjevanje salam spremljajo Ĺže od samega zaÄ?etka. Sklenili so, da so letoĹĄnje suhe mesnine boljĹĄe od lanskih.

Pa tudi sicer so predelovalci v 18 letih zelo napredovali in izboljĹĄali svoje izdelke.

in smo lahko bolj kakovostno posuĹĄili salame in bunke. Komisija je povedala, da smo vsako leto bolj izurjeni, kar se pozna tudi pri kakovosti izdelkov,ÂŤ je povedal. Kakovostna salama je odvisna Ĺže od same vzreje praĹĄiÄ?ev, je poudaril. Pomembna je izbira mesa in ĹĄpeha, kakĹĄna je njuna struktura, kakĹĄno je razmerje med njima, da je zmes pravilno zaÄ?injena, pravi in dodaja, da komisija hitro ugotovi, ali so vse zakonitosti upoĹĄtevane, Ĺže ko kolobar salame podrĹži proti svetlobi. ÂťPri nas ni predelovalcev, ki bi vzrejali s slabo hrano, veÄ?ina uporablja ekoloĹĄko,ÂŤ je pohvalil domaÄ?ine. Pri zorenju pomembno vlogo odigra vreme. Vlaga in temperatura morata biti ravno pravĹĄnji. Ravno prav jih je treba povojiti. Pomembno je tudi skladiĹĄÄ?enje. ÂťPravilno zorjena salama ne sme imeti roba. Ne sme biti presuĹĄena, navzven pretrda ali v sredici mehka. ÄŒe notri nastane luknja, postanejo Ĺžarke.

Pri zorenju suhih mesnin je bistvena ravno pravĹĄnja vlaga. LetoĹĄnje razmere so bile zorenju naklonjene.

Salame je treba vsak dan opazovati,ÂŤ je ĹĄe povedal Petek.

Letos je salame narezalo 38 predelovalcev, osem pa jih je predstavilo bunke. Vsako leto so se odliÄ?no odrezali okoliĹĄki predelovalci iz Ĺ entilja, Pesja, Ĺ kal in Hrastovca, pa tudi iz oddaljenih krajev, denimo s Kozjanskega. Po oceni komisije je salama najbolj uspela prav Slavku Kolarju iz Dobrine na Kozjanskem. NajboljĹĄa bunka pa Ivanu PozniÄ?u starejĹĄemu iz naĹĄih krajev. Kaj pa je po pokuĹĄini ob glasbenem in zabavnem programu povedalo obÄ?instvo? đ&#x;”˛

Tina Felicijan