15 2020

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (6/220C) in soboto (8/230C) bo delno oblaÄ?no, v nedeljo (8/210C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 16. aprila 2020

ĹĄtevilka 15 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ponovno odkritje Tina Felicijan

Predsednik drĹžave prinesel udarnikom jabolko navdiha

Velenje, 14. april – V torek je Ä?lane prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje obiskal predsednik republike Borut Pahor in jim tako pokazal, da spremlja njihovo pohvale in podpore vredno pomoÄ? ranljivim skupinam, s katero ĹĄirijo upanje in optimizem. Vodji Udarnikov Andreju Cvernjaku je predal repliko jabolka navdiha v znak hvaleĹžnosti za njihovo prizadevnost. Nato je obiskal ĹĄe Dom za varstvo odraslih Velenje in pozdravil stanovalce, ki so ga priÄ?akali na balkonih. VeÄ? na strani 4.

Premogovniku Velenje ob 145-letnici delovanja, ki so tudi v kriznih Ä?asih nepogreĹĄljivi pri oskrbi z elektriÄ?no energijo.

Rudarji v Premogovniku Velenje in delavci v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj tudi v teh tednih, ko je pandemija koronavirusne bolezni ohromila tako Slovenijo kot tudi celotni svet, vsakodnevno zagotavljajo zanesljivo oskrbo s premogom in prepotrebno elektriÄ?no energijo. Njihovo nemoteno obratovanje je v teh kriznih Ä?asih strateĹĄkega pomena za normalno delovanje drĹžave, ĹĄe posebej za delo institucij s podroÄ?ja zdravstva in drugih dejavnosti, ki so Ĺživljenjskega pomena.

Vsem rudarjem v premogovniku in delavcem v termoelektrarni se za njihovo odgovorno in poĹžrtvovalno delo iskreno zahvaljujemo.

V jutriĹĄnji dan stopajte pogumno in optimistiÄ?no!

đ&#x;”˛

tf

Cela vrsta -logov s podroÄ?ja druĹžboslovja (in seveda tudi drugih znanosti) v tem trenutku Ĺživi svoje sanje. Vsaj tako si (morda naivno) predstavljam. Nenadoma je celotno druĹžbo zajelo prej nepredstavljivo stanje, jo vrglo iz kolesja, ji zniĹžalo tempo, jo prisililo v korenite in – vse kaĹže, da sploh ne kratkoroÄ?ne – spremembe, vanjo vneslo strah, nemoÄ? in nezaupanje, s tem pa ustvarilo tako rekoÄ? laboratorijske pogoje za razmah raznih pojavov, ki bodo (tako si spet morda naivno predstavljam) razkrili nove plati Ä?loveĹĄke narave ali le ponovno odkrili stare. Ja, o koronakrizi govorim, Ä?eprav bi to izhodiĹĄÄ?e lahko uporabila tudi za komentar stanja, ki ga povzroÄ?a kriza demokracije.

Ampak naj se vrnem k ponovnim odkritjem in zaÄ?nem pri domaÄ?em kruhu – kulturni dediĹĄÄ?ini Ä?loveĹĄtva, ljubljeni dobrini, simbolu sreÄ?e in blagostanja. VsakiÄ?, ko z enim oÄ?esom oĹĄinem kako druĹžbeno omreĹžje, se seznanim z nekaj novimi Âťmojimi prvimiÂŤ. Moja reakcija je odvisna od trenutnega razpoloĹženja.

Je bilo res potrebno, da so nas zaprli v domove in nam rekli, naj ne hodimo v trgovine, da smo ponovno odkrili domaÄ?o pripravo kruha, si mislim vÄ?asih. DrugiÄ? se zamislim, kako Ĺžalostno je, da je toliko ljudi ĹĄele pri teh letih speklo svoj prvi kruh.

Najbolj osnovno pecivo. TretjiÄ? se mi zazdi, da je to na simbolni ravni odsev nekakĹĄne plemenske prvobitnosti, v srediĹĄÄ?u katere je ognjiĹĄÄ?e, svetiĹĄÄ?e kruha ali paÄ? konvekcijska peÄ?ica.

Povratek k ognjiĹĄÄ?u se kaĹže tudi v drugih kuharskih podvigih.

Kaj to pove o odnosu med domom in hrano, med biti doma in jesti, med tem in druĹžino kot primarno skupnostjo? Jaz iz spletnih raportov prehranjevanja v izolaciji sklepam, da smo ponovno odkrili pripravo hrane in obedovanja kot nekaj nagonskega in druĹžbenega hkrati. Kot nekaj, kar ustvarja obÄ?utek varnosti in kontrole. Pa seveda nekaj, kar je v odsotnosti drugih moĹžnosti priroÄ?no orodje za postavljaĹĄtvo.

Ponovno smo odkrili tudi gibanje v naravi. Zdaj veÄ? ljudi sreÄ?am na KoĹžlju kot v centru. Ugotavljam, da moram po samoto v nasprotno smer kot prej – v mesto –, saj tudi skriti kotiÄ?ki niso veÄ?, kar so bili. Mnogi so se spremenili v pribeĹžaliĹĄÄ?a tistih, ki se skrivaj dobivajo in druĹžijo ob pijaÄ?i in tistem, kar je zeleno in zavito, pa ni pehtranova potica. Ĺ˝al se je izkazalo, da so nekateri ĹĄe vedno objestni packi namesto poniĹžni obiskovalci.

Naj vse to ne izzveni, kot da imam karkoli proti Ä?emerkoli od omenjenega (razen proti smetenju narave). Zdi se mi paÄ? zanimivo in vredno omembe, ker je vsaj po mojem mnenju svojevrsten fenomen, ki potrjuje, da v resnici potrebujemo in imamo radi, kar v ÂťnormalnemÂŤ naÄ?inu Ĺživljenja tako zanikamo in zanemarjamo. đ&#x;”˛

Velenje Underground dobilo nagrado Big See Tourism 2020 Velenje – PetzvezdiÄ?no podzemno kulinariÄ?no doĹživetje Velenje Underground, ki ga izvaja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z Muzejem premogovniĹĄtva in Gorenjem Gostinstvom, je Zavod Big, ki deluje v okviru Centra za kreativno gospodarstvo Jugovzhodne Evrope, odlikoval z nagrado Big See Tourism 2020. Big See je platforma, ki sistematiÄ?no raziskuje, ocenjuje in spodbuja kreativne projekte v 19 drĹžavah Jugovzhodne Evrope.

Velenje Underground, ki se ponaĹĄa tudi z znakom Slovenske turistiÄ?ne organizacije Slovenia Unique Experience, je ob koncu lanskega leta prejelo ĹĄe priznanje za 2. mesto v akciji Slovenia's Hidden Gems. Lani je podzemno kulinariÄ?no doĹživetje preizkusilo veÄ? kot 170 posameznikov. Zaradi korona krize ta turistiÄ?ni produkt trenutno ni na voljo, organizatorji pa raÄ?unajo na to, da bodo Velenje Underground ponovno izvedli 25. septembra in 3. decembra. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

16. aprila 2020

Ta mesec poteka vpis otrok v Vrtec Velenje Pralne maske za vsa gospodinjstva Ĺ oĹĄtanj, 9. aprila – Kolegij Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je na Ä?etrtkovi seji sklenil, da zagotovi pralno masko za vsako gospodinjstvo v obÄ?ini. Maske so Ĺže naroÄ?ili. Danes, v Ä?etrtek, 16. aprila, naj bi jih po poĹĄti dostavili v vsa gospodinjstva. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje je Centru starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica dostavila 500 kirurĹĄkih mask, ki jih zaposleni v centru nujno potrebujejo pri svojem delu. ŠaleĹĄka dolina zna tudi v kriznih Ä?asih stopiti skupaj in pomagati pomoÄ?i potrebnim. Glede na to, da se zaposleni v Centru starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica pri svojem delu dnevno sooÄ?ajo s pomanjkanjem zaĹĄÄ?itne opreme, smo se odloÄ?ili za pomoÄ? in jim darovali 500 kirurĹĄkih mask,ÂŤ pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

mz

RazĹĄirili bodo poslovno cono Stara vas Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela ĹĄiriti Poslovno cono Stara vas.

Na razpis, ki so ga objavili na zaÄ?etku leta, se je prijavilo 9 ponudnikov, najugodnejĹĄe pa je bilo podjetje Andrejc iz Ĺ oĹĄtanja.

ObmoÄ?je bodo komunalno, telekomunikacijsko in prometno uredili, za kar bodo namenili malo manj kot 650.000 evrov, veÄ?inoma z drĹžavnimi in evropskimi sredstvi. Dela morajo biti zakljuÄ?ena do avgusta. Gre za obmoÄ?je vrtiÄ?karskega naselja, zato so najemnike Ĺže lani, ponovno pa prejĹĄnji teden, obvestili, da naj umaknejo vso opremo. đ&#x;”˛

mz

Zapora Primorske in Ceste talcev Ĺ oĹĄtanj – Od Ä?etrtka 16. aprila od 8. ure in do ponedeljka, 20. aprila do 18. ure, bo na Trgu bratov Mravljakov v centru mesta Ĺ oĹĄtanj zaradi ureditvenih finalnih del asfaltiranja na trgu popolna zapora dela Primorske ceste in Ceste talcev na kriĹžiĹĄÄ?u, ki se navezuje na Trg bratov Mravljakov. Obvozi bodo primerno oznaÄ?eni in bodo potekali v smeri Lokovice oziroma preko zaselka Pohrastnik in MetleÄ?e. Vsem bliĹže stanujoÄ?im, kjer bo potekala zapora, svetujejo, da avtomobile v Ä?asu zapore parkirajo na javnih parkiriĹĄÄ?ih v mestu, da se izognejo voĹžnji preko obvoza. mkp

Nov delovni Ä?as zbirnega centra Zbirni center Velenje je po novem za fiziÄ?ne osebe odprt od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Vstop v Zbirni center Velenje je omogoÄ?en fiziÄ?nim osebam z osebnim vozilom s prikolico. Zaradi prepreÄ?itve ĹĄirjenja virusa COVID-19 mora vsak, ki vstopa v zbirni center, nositi svojo zaĹĄÄ?itno masko in rokavice ter pisalo za podpis spremne dokumentacije. ObÄ?anke in obÄ?ane prosijo, da upoĹĄtevajo prometne predpise in ne ustavljajo na glavni cesti ob vstopu v zbirni center, saj lahko pride do naleta vozil. đ&#x;”˛

mz

Voda je varna za pitje in umivanje rok Stroga prepoved vstopa v kateri koli objekt s pitno vodo tudi za zaposlene Ĺ aleĹĄka dolina – Po do zdaj znanih podatkih se koronavirus ne prenaĹĄa s pitno vodo. Pitna voda iz javnega vodovodnega sistema v Ĺ aleĹĄki dolini je tudi v Ä?asu epidemije zdravstveno ustrezna in varna za pitje, sporoÄ?ajo iz Komunalnega podjetja Velenje. Varna je tudi za umivanje rok, ki je ĹĄe posebej priporoÄ?ljiv ukrep pri zajezitvi ĹĄirjenja virusa.

Pitno vodo v vseh petih oskrbovalnih obmoÄ?jih (Velenje, Bele Vode, PaĹĄki Kozjak, Grmov vrh in Mazej) preventivno klorirajo, pri tem pa o koncentraciji prostega klora v vodi sledijo navodi-

lom NIJZ in kriznega ĹĄtaba RS. ÄŒe bo treba, bodo koncentracije tudi poviĹĄali.

Vendar kljub vsemu naĹĄtetemu previdnost ni odveÄ?. V vodooskrbi Ĺže od konca februarja izvajajo preventivne ukrepe pred ĹĄirjenjem virusa med zaposlenimi in omejujejo gibanje na vodovodnih objektih. V tem trenutku velja stroga prepoved vstopa vsem zaposlenim v (na) kateri koli objekt s pitno vodo. Zdravi zaposleni izvajajo le nujne posege, vse deĹžurne sluĹžbe pa so v 24-urni pripravljenosti.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Jasmina Ĺ karja

mkp

Donirali 500 kirurĹĄkih mask

đ&#x;”˛

Vpis predĹĄolskih otrok v Vrtec Velenje za ĹĄolsko leto 2020/2021 poteka aprila po elektronski ali navadni poĹĄti – RaÄ?unajo na 250 do 300 otrok – Ĺ˝elijo si, da bi se otroci in zaposleni Ä?im prej vrnili v vrtec

đ&#x;”˛

Vrtec Velenje bo kljub trenutnim razmeram, ko so vrtci od 16. marca do preklica zaprti, izvedel vpis predĹĄolskih otrok za ĹĄolsko leto 2020/2021. Vpis bo potekal do 19. aprila, vloge, ki jih najdete na spletni strani vrtca, sprejemajo po elektronski poĹĄti vpis@vrtec-velenje.si, starĹĄi pa jih lahko poĹĄljejo tudi po navadni poĹĄti na naslov Ĺ landrova 11a ali jih osebno prinesejo in pustijo v poĹĄtnem nabiralniku na upravi Vrtca Velenje (enota Tinkara, Ĺ landrova 11a, Velenje). Ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler prosi, da starĹĄi vloge izpolnijo popolno, da navodila dobro preberejo, saj imajo kar nekaj nepopolno oddanih vlog. ÂťPomemben podatek je ĹĄtevilo otrok v druĹžini, saj je pri toÄ?kovanju to zelo pomembno. Opozarjam ĹĄe na to, da morajo biti na vlogi izpolnjeni vsi podatki, sicer bomo naknadno pozivali starĹĄe k izpolnitvi dodatnih podatkov, kar je dodatno delo za vse.ÂŤ Kaj pa cene programov? ÂťVsi podatki o ceni vrtca so ĹĄe vedno takĹĄni, kot so, spremembe bodo sporoÄ?ili z ministrstva; ko jih bomo dobili, jih bomo posredovali,ÂŤ razloĹži Do-

PredĹĄolski otroci tudi v teh Ä?asih potrebujejo aktivnosti in gibanje. PoiĹĄÄ?ite kotiÄ?ke, kjer se lahko razgibajo.

lerjeva, ki je vesela, da tudi v primerjavi s prejĹĄnjimi leti poteka vpis v ĹĄtevilu enako. ÂťUpamo na dvesto petdeset do tristo otrok, kaj veÄ? pa bom lahko povedala po koncu vpisanega roka.ÂŤ

ÄŒim prej si Ĺželijo na stare tirnice

Dolerjeva je o trenutni situaciji povedala, da si Ĺželi, da bi se tako otroci kot zaposleni lahko Ä?im prej vrnili nazaj v vrtec in Ä?im prej nazaj na delo. ÂťKot kaĹže, bomo aprila ĹĄe doma, za naprej pa ne upam dajati nobenih izjav, nimam nobenih uradnih infor-

macij. Vse poteka glede na ĹĄirjenja virusa, Ä?akamo na nove informacije. NaĹĄa velika Ĺželja je, da bi vrtci spet odprli svoja vrata in da gremo nazaj v stare tirnice.ÂŤ

PredĹĄolski otrok potrebuje veliko gibanja

Kako zapolniti prosti Ä?as otrok? ÂťRazumem, da je situacija za marsikatero druĹžino teĹžka in naporna. Na sreÄ?o je zunaj lepo vreme, Ä?e je moĹžno, naj bodo otroci Ä?im veÄ? na zraku, starĹĄi naj jih peljejo na sprehod, pri tem naj se ne druĹžijo v skupinah, lahko se najdejo kotiÄ?ki, kjer se

otrok dobro razgiba. Biti cele dneve v stanovanju za otroka gotovo ni dovolj. Je pa po spletu in tudi na naĹĄi spletni strani veliko moĹžnosti, ki jih starĹĄi najdejo za igro z otrokom. Bodisi didaktiÄ?ne igre, pesmi, uganke, predstave, ki si jih lahko otroci ogledajo, marsikaj se da najti. A predĹĄolski otrok potrebuje predvsem veliko gibanja, zato poiĹĄÄ?ite trenutke na soncu, da lahko otroci izĹživijo svojo potrebo po gibanju,ÂŤ svetuje ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Novi virus nam ne dovoli ÂťstaregaÂŤ Ĺživljenja NiÄ? veÄ? ne bo ‌? – DrugaÄ?na velika noÄ? – ÂťKneĹžjiÂŤ praznik – Pivo, cvetje, vino, Ä?okolada – Z rockom naprej NiÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo! Tako so govorili med drugo svetovno vojno, ko s(m)o se borili proti zavojevalcem. Tako s(m)o govorili tudi v zadnji vojni, ko smo se Slovenci borili za samostojno drĹžavo. V obeh primerih v pozitivnem duhu, da gremo v boljĹĄe Ä?ase. Da niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo, govorijo mnogi tudi zdaj, ko smo v posebni vojni z novim virusom, ki tudi ogroĹža drĹžave in druĹžbe. In seveda tudi neposredno ljudi. Le da v tem primeru mnogi res opozarjajo, da se bomo morali navaditi, da res niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo. Novi virus puĹĄÄ?a posledice tudi pri nas. Zardi precej Ĺživljenj, ki jih je Ĺže terjal, in ker je moÄ?no spremenil Ĺživljenjske navade ljudi. In ĹĄe vedno velja, da bomo v boju s tem virusom uspeĹĄni, Ä?e bomo sloĹžni in bomo posluĹĄali in izpolnjevali ukrepe, ki nam jih bo priporoÄ?ala stroka vseh vrst. A veliko priÄ?akujemo tudi od njih.

PrecejĹĄnja preizkuĹĄnja so bili Ĺže dnevi okoli velike noÄ?i. Ta praznik smo res preĹživeli kot ĹĄe nikoli. Res je, da smo bili Ĺže doslej za veliko nedeljo v glavnem doma, a eno je biti doma po svoji volji, drugo pa, Ä?e moramo biti. Nekateri so sicer pri nas ĹĄe nedolgo tega napovedovali, da bo za veliko noÄ? Ĺže vse po starem – zdaj je vse bolj jasno, da ĹĄe kmalu ne bo tako. Sedanje spremenjene razmere so obÄ?utili Ĺže tudi v Celju, saj je ÂťodpadelÂŤ obÄ?inski praznik. Praznovati bi morali na veliko soboto, na ta dan je tedanji kraj dobil mestne pravice.

A slavja seveda ni bilo. Pravijo, da bo za to ĹĄe Ä?as, takrat bodo tudi podelili priznanja Ĺže potrjenim obÄ?inskim nagrajencem. Je pa Ĺžupan Bojan Ĺ rot obÄ?ane na sodoben naÄ?in nagovoril s prazniÄ?no poslanico in jim Ä?estital za praznik. Dan po obÄ?inskem prazniku, na veliko noÄ?, je Celje obiskal predsednik vlade. A ne zaradi obÄ?inskega praznika. NaĹĄ premier JanĹĄa je obiskal celjsko bolniĹĄnico, kjer zdravijo veliko bolnikov s to novo boleznijo, in pohvalil njihovo prizadevno in uspeĹĄno delo. Ne celjskem obmoÄ?ju je sicer glede koronavirusa najhuje ĹĄe vedno v Ĺ marju pri JelĹĄah oziroma v njihovem domu za starejĹĄe. Vendar se tudi tam razmere zboljĹĄujejo. Obolelih je veliko manj kot ozdravelih. Tudi iz celjske bolniĹĄnice se je tja po ozdravljenju Ĺže vrnilo veliko oskrbovancev.

Po tem, ko so pred Ä?asom zaradi epidemije odpovedali celjske Dneve komedije, se bodo veliki prireditvi morali odpovedati tudi v LaĹĄkem. V zaÄ?etku julija bi tu morala biti Ĺže 56. prireditev Pivo in cvetje, pa so organizatorji Ĺže spoznali, da je virus moÄ?nejĹĄi. ÄŒeprav so organizatorji Ĺže zastavili vse sile in Ĺže dodelali kakovosten program, iz vsega tega truda letos ne bo niÄ?. Prireditev je, Ĺžal, splavala po Savinji, kot radi reÄ?emo. KakĹĄno prestavljanje na letoĹĄnji kasnejĹĄi termin zaradi zahtevnosti organizacije ne pride v poĹĄtev. Zato bodo Ĺžalostno zaklicali: nasvidenje na Pivu in cvetju 2021! Seveda v upanju, da bodo do tedaj razmere vendarle Ĺže (bolj) normalne. OgroĹžene so seveda ĹĄe mnoge druge prireditve. V Ĺ˝alcu so zaradi novega virusa prestavili letoĹĄnjo otvoritev Fontane piv. PrejĹĄnjo soboto bi namreÄ? morali pripraviti pestro zaÄ?etno prireditev ob tej Ĺžalski posebnosti. Kdaj bo koronavirus ÂťdovolilÂŤ odprtje te posebnosti, se seveda ĹĄe ne ve. Kot tudi ne, kako in kdaj bodo lahko izvedli mnoge druge naÄ?rtovane prireditve. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so v PodÄ?etrtku na 24. april Ĺže preloĹžili njihov Festival vina in Ä?okolade, vendar je vpraĹĄanje, Ä?e ga bodo tudi tedaj lahko pripravili.

V Celju, kjer so pred dnevi opravili Âťtemeljito ĹžehtoÂŤ starega dela mesta, pa z obÄ?ine karajo brezvestne obÄ?ane, ki puĹĄÄ?ajo razne odpadke kar na ulicah, travnikih ali jih odvrĹžejo v gozdove. Seveda, zdaj so ljudje bolj doma in se tudi ukvarjajo z raznimi opravili, pri katerih nastajajo tudi odpadki. Taka dejavnost, s katero preganjajo osamitev, je seveda lahko koristna, ni pa prav, da odpadkov ne spravijo na pravo mesto. Za Celje to ĹĄe posebno velja, saj je – v nasprotju z drugimi kraji – njihov zbirni center v BukovĹžlaku bil tudi doslej stalno odprt, nekateri manjĹĄi so bili odprti ob sobotah. No, po zadnjih praznikih so ÂťzaĹživeliÂŤ zbirni centri tudi drugod.

Pa ĹĄe to: v Ä?asu, v kakrĹĄnem smo, je teĹžko napovedovati razliÄ?ne dogodke. A v celjskem muzeju novejĹĄe zgodovine upajo, da bodo ĹĄe pred poletjem lahko odprli razstavo s pomenljivim naslovom: Za domovino z rockom naprej. Celjani jo bodo postavili skupaj z Rok đ&#x;”˛ k muzejem Srbije.

mkp

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

16. aprila 2020

Najemnine ne bodo zaraÄ?unavali Aprilsko zasedanje seje sveta so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje opravili dopisno Mira ZakoĹĄek

V torek, 7. aprila, in v sredo, 8. aprila, je potekala 1. dopisna seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Na dnevnem redu so imeli svetnice in svetniki devet toÄ?k. Vse predlagane sklepe so sprejeli in so Ĺže objavljeni v Uradnem vestniku Mestne obÄ?ine Velenje na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje.

OdloÄ?itev o nezaraÄ?unavanju najemnin so sprejeli soglasno

Svetniki so odloÄ?ali o predlogu uprave, da najemnikom obÄ?inskih prostorov za Ä?as epidemije ne zaraÄ?unajo najemnine. Sklep so soglasno potrdili. ÂťS tem bomo skupaj vsaj malo ublaĹžili negativen vpliv pandemije in sprejetih prepreÄ?evalnih ukrepov na podjetniĹĄko in obrtno dejavnost,ÂŤ pravi podĹžupan Peter Dermol. Obenem pa so tudi druge lastnike poslovnih prostorov pozvali, da svojim najemnikom, Ä?e le lahko, oprostijo plaÄ?ilo najemnine v Ä?asu koronavirusa ali pa jim jo sorazmerno zniĹžajo in tako prerazporedijo breme posledic pandemije.

ÂťPandemija koronavirusa je ohromila naĹĄo drĹžavo. Zaradi ĹĄtevilnih preventivnih ukrepov, s katerimi Ĺželimo zajeziti ta nevarni virus, veliko podjetij in obrtnikov trenutno svoje dejavnosti ne more opravljati. Vse to pomeni velike finanÄ?ne posledice za podjetja in njihove zaposlene,ÂŤ ĹĄe dodaja Peter Dermol.

dobrih 570 tisoÄ? evrov veÄ? zemljiĹĄÄ? (skupaj za 4.513.464,39 evra). Z letnim naÄ?rtom pa so poveÄ?ali tudi odhodke za predviden nakup zemljiĹĄÄ?, in sicer za dobrih 600 tisoÄ? evrov, in tako zdaj na letni ravni skupaj znaĹĄajo 1.349.307,00 evra. Poleg omenjenega pa so opravili ĹĄe veÄ? manjĹĄih zamenjav in prodaj zemljiĹĄÄ?.

Nova svetnica je Brigita Tretnjak

V Slovenia Green vkljuÄ?ujejo destinacijo Velenje

Svetnice in svetniki so za novo svetnico Slovenske ljudje stranke potrdili Brigito Tretjak, (namesto pokojnega Mihaela Letonje).

SoglaĹĄali z imenovanjem mag. Janka Ĺ teharnika

Svetniki so soglaĹĄali, da Zdravstveni dom tudi v naslednjem mandatu vodi dosedanji direktor mag. Janko Ĺ teharnik. Predlog za to imenovanje je podal svet zavoda.

Prodali bodo za 4,5 milijona zemljiĹĄÄ?

Svetniki so potrdili tudi spremembo naÄ?rta ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje za letos.

RaÄ?unajo, da bodo prodali za

Predlog Sklepa o potrditvi Akcijskega naÄ?rta projekta Slovenia Green za destinacijo Velenje za obdobje 2020–2022 so svetnice in svetniki potrdili soglasno. Akcijski naÄ?rt je oblikovan na osnovi prejete ocene, priporoÄ?il ter aktualne Strategije razvoja in trĹženja turizma in vkljuÄ?uje nabor finanÄ?no ovrednotenih ukrepov za izboljĹĄave. SistematiÄ?en trajnostni razvoj turizma v Velenju, ki temelji na celostnem pristopu, ima nacionalni in lokalni znaÄ?aj, je mednarodno primerljiv in Velenju omogoÄ?a napredovanje v okviru projekta. đ&#x;”˛

Kaj pravijo velenjski svetniki?

Ob potrjevanju soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Velenje mag. Janka Ĺ teharnika je Matej Jenko (Dobra drĹžava), ki je glasoval proti, vpraĹĄal, kdaj bodo na seji mestnega sveta obravnavali sanacijski program, ki bi moral biti pripravljen do poletja. Zanimalo ga je tudi, zakaj ga ĹĄe niso obravnavali, ker je izguba neposredno povezana s proraÄ?unom MOV. Postavil pa je ĹĄe veÄ? vpraĹĄanj, povezanih s kadrovanjem in delovanjem Zdra-

vstvenega doma Velenje.

MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) je prav tako glasoval proti soglasju k imenovanju direktorja, to pa utemeljil z dejstvom, da Zdravstveni dom Velenje ni bil ĹĄe nikoli v tako slabem finanÄ?nem poloĹžaju, to kadrovanje pa je oznaÄ?il za politiÄ?no.

JoĹže Hribar (NaĹĄe Velenje) je Ĺže pred sejo in pred velikonoÄ?nimi prazniki predlagal, da naj bi velenjsko kmeÄ?ko trĹžnico odprli Ĺže na velikonoÄ?no soboto, ob

upoĹĄtevanju preventivnih pravil in opredelitve, da bi med 8. in 10. uro na njej nakupovali starejĹĄi in ranljivejĹĄe skupine, med 10. in 12. uro pa vsi ostali. PrepriÄ?an je, da bi bilo za vse zelo dobro.

Za prodajalce dejstvo, da bi proizvedeno prodali, za obÄ?ane pa, da bi priĹĄli do dobre in sveĹže zelenjave in sadja. Poudaril je tudi, da so trĹžnice v Ljubljani in Celju (kot primer) odprte. đ&#x;”˛

Janez Janťa obiskal policijsko postajo v Velenju Velenje, 12. aprila – Predsednik vlade Janez Janťa je obiskal celjsko bolniťnico in policijsko postajo v Velenju.

Po njegovi oceni v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje dokazujejo, da lahko z dobro organizacijo, predanim ter strokovnim delom obvladajo izjemne izzive koronavirus epidemije in hkrati skrbijo za zahtevnejĹĄo zdravstveno oskrbo celotne regije. Janez JanĹĄa je ob robu obiska tudi poudaril, da je sliĹĄal najlepĹĄo novico prazniÄ?nih dni, in sicer se je v Dom upokojencev v Ĺ marjah iz celjske bolniĹĄnice vrnilo 12 varovancev, ki se jih je zdravilo zaradi bolezni COVID-19, najstarejĹĄi med njimi pa ima kar prek 90 let. Premier se je ob tem zahvalil tako osebju Doma upokojencev v Ĺ marjah, kot tudi vodstvu in ekipam SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. ÂťReĹĄujete Ĺživljenja,ÂŤ je

ob tem dejal premier.

SreÄ?al pa se je tudi s policisti policijske postaje v Velenju. Poudaril je, da je slovenska policija v teh zahtevnih Ä?asih ĹĄe posebej obremenjena. ÂťHvala policistom policijske postaje Velenje za predstavitev dela, vodstvu in

vsem pripadnikom policije pa velika hvala za predano delo, varovanje naĹĄih meja in skrb za varnost Slovenije,ÂŤ je ĹĄe navedel predsednik vlade Janez JanĹĄa. đ&#x;”˛

mz

145 let Premogovnika Velenje Jubilej praznujejo z uspeĹĄnim delom, ki nemoteno poteka tudi v teh kriznih Ä?asih Premogovnik Velenje je kljub trendom po prehodu v brezogljiÄ?no druĹžbo, ki se nakazujejo v svetu ter doma, ĹĄe vedno pomemben in nepogreĹĄljiv steber slovenske energetike. Deluje Ĺže 145 let; v Ä?asu najviĹĄje proizvodnje je Sloveniji skupaj s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj zagotavljal nemoteno in zanesljivo oskrbo z domaÄ?o elektriÄ?no energijo skoraj za polovico potreb Slovenije, danes pa v normalnih pogojih proizvaja tretjino slovenske elektrike, v suĹĄnih obdobjih tudi veÄ?, zato je njegova dejavnost za delovanje drĹžave kljuÄ?na.

Danes se njihova proizvodnja, ki je odvisna predvsem od porabe Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, giblje okrog 3,5 milijona ton letno.

Svojo zgodbo gradijo predvsem na tradiciji in lastnem znanju, s tehnoloĹĄko opremo, ki so jo razvili sami. Sodelujejo pri nekaterih kljuÄ?nih razvojno-raziskovalnih projektih, sofinanciranih iz evropskih skladov, ki podpirajo visok tehnoloĹĄki razvoj. Njihove inovacije so vsako leto med prejemniki najviĹĄjih regionalnih in tudi drĹžavnih priznanj. Znanje, izkuĹĄnje, tehnologijo in opremo Ĺže vrsto let ĹĄirijo tudi v tujino.

Premogovnik Velenje sodi med gospodarske druĹžbe, ki opravljajo dejavnost, ki je kljuÄ?nega pomena za delovanje drĹžave. Ĺ˝e danes razmiĹĄljajo o tem, kaj bodo poÄ?eli takrat, ko premogovniĹĄtva ne bo veÄ?, pa naj bo to zaradi pomanjkanja premoga ali

zaradi odloÄ?itve drĹžave o predÄ?asnem zaprtju Premogovnika in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Prihodnost vidijo v obstojeÄ?ih znanjih z visoko dodano vrednostjo, kot so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranje, naÄ?rtovanje, elektronika, remonti, izdelava rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. Vsi ti programi so danes na voljo za potrebe Premogovnika, v prihodnje jih bodo skuĹĄali uspeĹĄno trĹžiti, kot so to Ĺže poÄ?eli v preteklosti. Zavedajo se, da je prihodnost Premogovnika Velenje odvisna od veÄ? dejavnikov, predvsem pa od njihovega znanja in naÄ?ina, kako bodo to znanje izkoristili. đ&#x;”˛

Kar nekaj smo postorili ObÄ?ina Mozirje bo praznovala dva meseca kasneje – NajveÄ?ja pridobitev ureditev turistiÄ?no informacijskega centra – Kljub krizi se bo v lokalni skupnosti ĹĄe marsikaj dogajalo Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje - 24. april je praznik obÄ?ine Mozirje, ki ga bodo letos v lokalni skupnosti zaznamovali precej drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Na sestanku pred tednom dni se je vodstvo ObÄ?ine skupaj s predstavniki politiÄ?nih strank, ki delujejo v obÄ?inskem svetu, dogovorilo, da prireditev, ki jih obuÄ?ajno pripravijo ob tej priloĹžnosti, zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje epidemije koronavirusa ne bo. Tudi slavnostne seje tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta ne. Pozornost pridobitvam in letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem bodo namenili na tradicionalni prireditvi na predveÄ?er dneva drĹžavnosti, 24. junija, pri restavraciji Mozirski gaj. ÂťVerjamemo, da bo takrat epidemije konec in da bomo naÄ?rtovane aktivnosti lahko izvedli,ÂŤ je pojasnil mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik.

Ob pogledu na dogajanje v lokalni skupnosti od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika je SuhoverĹĄnik menil, da so kar nekaj postorili. Med najveÄ?jimi pridobitvami je omenil ureditev turistiÄ?noinformacijskega centra (TIC) pri mozirski avtobusni postaji. Ĺ e bolj vesel je, da so na razpisu pridobili dobrega

Ivan SuhoverĹĄnik: ÂťPosledice epidemije se bodo odrazile na obÄ?inskem proraÄ?unu, a se bo kljub temu v loklani skupnosti marsikaj dogajaloÂŤ.

izvajalca. Zavod sicer deluje pod okriljem ObÄ?ine BraslovÄ?e, Âťa so v njem ljudje, ki se Âťznajo itiÂŤ turizem in vse, kar je z njim povezano. TIC je velika pridobitev tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino.ÂŤ Poleg omenjenega so – po navedbah sogovornika – v zadnjem letu vlagali v posodobitev cestno komunalne infrastrukture, otroĹĄka igriĹĄÄ?a, pridobili so ÂťigralaÂŤ za odrasle, se loz-

tili izgradnje druge faze Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju. Zadovoljni so, ker so odpravili posledice drsenja zemlje in hkrati uredili pokopaliĹĄÄ?e v Mozirju ter skupaj z drĹžavo poskrbeli za veÄ?jo poplavno varnost. ÂťVeliko aktivnosti je zahtevala izdelava projektov. Letos smo se prijavili na razpis LAS-a in kohezije, za katero se nadejamo pridobitve nepovratnega denarja za nadgradnjo Ä?istilne naprave in obnovo kanalizacijskega sistema. Pred kratkim smo na ministrstvo za okolje in prostor oddali ĹĄe zadnje zahtevane dopolnitve.ÂŤ Za naloĹžbe so namenili blizu 500 tisoÄ? evrov.

V letu, ki je pred njimi, naÄ?rtujejo zaÄ?etek izgradnje kroĹžiĹĄÄ?a pri mozirski osnovni ĹĄoli, nadaljevanje vlaganj v cestno-komunalno infrastrukturo, ukvarjajo se s pridobivanjem soglasij za ureditev kolesarske poti, Ä?akajo na pogovor z ministrom za kulturo v zvezi z izgradnjo prizidka h kulturnemu domu v Mozirju. ÂťKjub krizi, ki prihaja in se bo poznala na naĹĄem obÄ?inskem proraÄ?unu, se bo v lokalni skupnosti ĹĄe marsikaj dogajalo,ÂŤ je sklenil Ivan SuhoverĹĄnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA

16. aprila 2020

Kako vidijo trenutno krizo velenjski svetniki?

Nekatere vodje svetniĹĄkih skupin smo vpraĹĄali, v Ä?em vidijo v trenutni situaciji najveÄ?je teĹžave in kako bi jih, po njihovem mnenju, kar najbolj uÄ?inkovito odpravili Mira ZakoĹĄek

Svet, Slovenija in seveda tudi Mestna obÄ?ina Velenje smo se znaĹĄli v povsem negotovem in tudi popolnoma neznanem poloĹžaju, ki pa kljub temu odstira mnoge priloĹžnosti, predvsem pa je povsem premeĹĄal marsikatero doslej nedotakljivo vrednoto.

Zdaj znamo ceniti marsikaj, na kar smo v Ä?asu nepopisne potroĹĄniĹĄke druĹžbe pozabljali. Vodje svetniĹĄkih skupin v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje smo povpraĹĄali, kako vidijo trenutno situacijo in kako iz nje.

JoĹže Hribar, NaĹĄe Velenje

ÂťKarantena v centru mesta ni najbolj posreÄ?ena izbiraÂŤ NajveÄ?ja teĹžava je v tem, da vlada enotno ukrepa na obmoÄ?ju celotne drĹžave, Ä?eprav se je pokazalo, da so ĹžariĹĄÄ?a in teĹžave v ĹĄtirih krajih, in ĹĄe to predvsem v domovih za ostarele, kjer so upoĹĄtevali vsa priporoÄ?ila tako vlade in stroke, a imajo najveÄ? okuĹženih in na Ĺžalost veÄ?ino Ĺžrtev.

V Ve l e nj u dolgo ni bilo niti enega okuĹženega, prvega smo dobili iz tujine. Vlada pa je prav v naĹĄem kraju naredila karanteno za ljudi, ki so priĹĄli iz Ĺ panije, javnost pa so zavajali, da so bili pred tem pregledani, kar pa se je kasneje izkazalo, da ni res. Ljudem je bilo treba pomagati, a karantena v kraju brez bolniĹĄnice in v centru mesta paÄ? ni najbolj posreÄ?ena izbira! TeĹžava je tudi v ÂťmegaÂŤ ukrepih ... Ljudem, ki so na socialki in v krizi niso niÄ? oĹĄkodovani, njim bo drĹžava brez birokracije podelila denar, za s. p.-je, ki so zaradi uredbe ob ves promet,

pa so podali ĹĄtevilne zahteve, ki jih marsikateri zasebnik ne bo dosegel in bo poslediÄ?no ostal brez prav vsakega dohodka. Ob tem so inĹĄpekcijske sluĹžbe Ĺže dobile interna navodila, da je izpad dohodka treba takoj nadomestiti

â?ą

Tisti na socialni niso niÄ? oĹĄkodovani, dobijo dodatek brez birokratskih zapletov, pred podjetniki, ki so ostali brez prometa, pa so ĹĄtevilne zahteve.

po konÄ?ani krizi. In seveda bodo spet najbolj na udaru samozaposleni, zasebniki, s. p.-ji ... Moti me tudi pretirano ustrahovanje in zavajanje prebivalstva ter to, da dolgo niso posredovali podatka o ĹĄtevilu ozdravljenih oseb. A sem vseeno ponosen, da smo bili v Velenju odgovorni in da smo se drĹžali navodil, pa Ä?etudi se komu niso zdela najbolj smiselna.

MatjaĹž PeÄ?ovnik, Levica

ÂťDrĹžimo se pravil ĹĄe naprejÂŤ ZnaĹĄli smo se v neprijetni situaciji tako mi kot ves svet. Corona19 predstavlja veliko groĹžnjo vsem nam. Izid tega dvoboja pa je odvisen od nas samih.

V mestni obÄ?ini Velenje smo se zelo dobro organizirali. Na to kaĹžejo tudi rezultati okuĹženosti v naĹĄi obÄ?ini Velenje s tem virusom. ÄŒe se primerjamo z drugimi obÄ?inami, imamo zelo malo pozitivnih testov.

Za to gre zahvala vsem stanujoÄ?im v MO Velenje. BoljĹĄi smo samo zato, ker se drĹžimo in smo ozaveĹĄÄ?eni in upoĹĄtevamo dana

navodila. Vse pohvale gredo tudi MO Velenje za vso poĹžrtvovalnost in angaĹžiranost, vsem, ki sodelujejo pri tem, kot so CZ Velenje, PP Velenje, mestno redarstvo Velenje, vsem zaposlenim v ZD Velenje, ki so v najveÄ?ji nevarnosti, da se okuĹžijo Ĺže v sami ustanovi, predvsem pa na

â?ą

Zahvala vsem sodelujoÄ?im.

terenu. Zahvala gre tudi vsem prostovoljcem, ki pomagajo na razne naÄ?ine. Ker prihajam iz zdravstvene stroke in se s tem sooÄ?am vsakodnevno, pozivam vse, da se drĹžimo pravil. Samo tako bomo priĹĄli iz tega dvoboja kot zmagovalci. Skupaj smo moÄ?nejĹĄi.

Darinka Mravljak, DeSUS

ÂťPomembna je Ä?loveÄ?nost in resniÄ?na skrb drug za drugegaÂŤ ÄŒeprav so ukrepi vlade proti epidemiji v glavnem pravi, je bilo sprva veliko teĹžav pri komunikaciji vlade z lokalnimi skupnostmi. Ĺ e vedno so teĹžave z oskrbo zaĹĄÄ?itnih sredstev po vsej Sloveniji, zato so se morali tudi v Velenju tisti, ki so zaĹĄÄ?itno opremo nujno potrebovali, enostavno znajti.

Domu za varstvo odraslih smo z donacijo 500 zaĹĄÄ?itnih mask pomagali tudi v obmoÄ?nem odboru stranke DeSUS Velenje. Pohvaliti moram tudi ukrepe Mestne obÄ?ine Velenje in vse, od Ĺ taba civilne zaĹĄÄ?ite, Zdravstvenega doma, Doma za varstvo odraslih, gasilskih druĹĄtev, javnih zavodov, gospodarskih druĹžb in seveda vseh prostovoljcev, ki so se v bo-

ju zoper epidemijo odliÄ?no organizirali. NajveÄ?ji ĹĄok je bila nenapovedana naselitev drĹžavljank in drĹžavljanov v Hotel Paka. Bilo je treba takoj organizirati varovanje, hrano, odvoz smeti ‌ Da bi se okuĹžbe ne ĹĄirile med te ljudi, se je krizni ĹĄtab MOV – brez privolitve NIJAZ in Ministrstva za zdravje – odloÄ?il vse nastanjene testirati in imeli so prav, saj sta bila dva od njih Ĺže okuĹžena z novim koronavirusom. Zamislite si, kaj bi se lahko zgodilo, Ä?e tega ne bi storili!? Zato zahvala vsem, ki so pri tem sodelovali.

Moti pa me, da se nekateri ljudje obnaĹĄajo neodgovorno in ĹĄe vedno ne upoĹĄtevajo priporoÄ?il, da naj bodo v teh dneh doma in naj se v skupinah ne zadrĹžujejo v parkih in na ulicah. Zagotovo je prepoved gibanja med obÄ?inami posledica zaradi teh nekaj ljudi, ki se jim zdi, da zanje paÄ? nobena sugestija in prepoved ne veljata.

â?ą

Zaradi tistih, ki se obnaĹĄajo neodgovorno, so potrebni stroĹžji ukrepi.

Sicer pa upam, da bomo kmalu izĹĄli iz te epidemije in da se bomo iz nje vsi tudi Ä?esa nauÄ?ili, ĹĄe zlasti, kako pomembna je Ä?loveÄ?nost in resniÄ?na skrb drug za drugega. Skrbi me Ä?as po epidemiji, ko se bo na ravni drĹžave ugotavljalo, kdo so bili tisti, ki so bili resniÄ?no deleĹžni pomoÄ?i, in kolikĹĄne so bile morebitne zlorabe. Denarja je namenjenega veliko, zato je nujno, da za normalno nadaljnje delovanje dobijo dodatna sredstva poleg gospodarstva in drĹžavljanov tudi lokalne skupnosti v RS.

Matej Jenko, Dobra drĹžava

ÂťNa sreÄ?o imamo v Velenju sreÄ?oÂŤ Ĺ e preden je korona virus izbruhnil v Sloveniji, je vodja svetniĹĄke skupine Dobre drĹžave Matej Jenko pristojne na MOV povpraĹĄal, kako smo pripravljeni oz.

Krizo lahko premagamo samo skupaj Predsednik republike Borut Pahor se je prostovoljcem zahvalil za prizadevno delo z jabolkom navdiha Tina Felicijan

Velenje, 14. april – ÂťVi ste obraz dobrote naĹĄe druĹžbe,ÂŤ je zbrane prostovoljke in prostovoljce skupine Udarnik MC Velenje, ki v teh dneh pomagajo najbolj ranljivim skupinam z brezplaÄ?no dostavo toplih obrokov, nakupovanjem najnujnejĹĄih potrebĹĄÄ?in in drugimi storitvami, pred Mladinskim centrom Velenje nagovoril predsednik RS Borut Pahor, ki je Udarnike in mladinski center z nazivom Naj prostovoljski projekt poÄ?astil Ĺže leta 2015. ÂťBrez tega obÄ?utka, da nihÄ?e ni pozabljen in so tudi najbolj ranljive

kako je pripravljena Civilna zaĹĄÄ?ita (CZ). Ĺ˝al ni bil nihÄ?e pripravljen, ne drĹžava, ĹĄe manj Velenje. NihÄ?e tudi ni razmiĹĄljal o tem – odgovorili so, da bo drĹžava. ÄŒeprav je bolj enostavno z ukrepi drĹžati okolje brez okuĹžbe (Ä?e bi dali v karanteno vse, ki so bili v tujini), smo dovolili, da je okuĹžba priĹĄla v drĹžavo, tudi v Velenje. Na obÄ?ini so se mu smejali.

Danes smo ponovno korak ali dva za korono. OpaĹžamo paniko med ljudmi, a verjamemo, da bi bil edini pravi ukrep prepoznati okuĹžene in jih takoj 'karantenizirati'. Pa tega ne poÄ?nemo.

In vidimo, da bo karantena ce-

â?ą

V primernih okvirih moramo normalizirati druĹžbeno Ĺživljenje.

lo skrajĹĄana. Kontrole bi morale biti na frekventnih toÄ?kah po Velenju, pregledovati bi morali aktivno prebivalstvo (ob prihodu v sluĹžbo, med malico, po odhodu iz sluĹžbe, v trgovinah, lekarnah, na jezeru ‌), hkrati pa bi morali ranljivi skupini (starejĹĄim in kroniÄ?nim bolnikom) ĹĄe naprej omogoÄ?ati varno cono, brez druĹženja, zbiranja, vendar z moĹžnostjo sprehodov v naravo in omejenega druĹženja s prijatelji iz varne cone, seveda na primerni razdalji in s primerno zaĹĄÄ?ito.

Zamujamo, a vendar, skrajni Ä?as je, da se razmisli o primernosti ÂťkriznihÂŤ ukrepov, ki delujejo kot vojno stanje. Da, drĹžati je potrebno epidemijo v varnih okvirjih, da bo zdravstvo lahko dihalo (imelo za nujne primere proste kapacitete), vendar takoj sprostiti in pognati gospodarstvo ter ekonomijo – Ä?e lahko delajo eni, zakaj ne drugi. ÂťNormaliziratiÂŤ moramo tudi druĹžbeno Ĺživljenje, seveda v primernih okvirjih (razkuĹževanje in maske v zaprtih prostorih) in s primernimi varnostnimi ukrepi (npr. ĹĄt. ljudi/m2). StatistiÄ?no je vidno, da korona pojenja. Vrniti se moramo nazaj v razmeram prilagojen

skupine deleĹžne pomoÄ?i, Ä?ez tako velike preizkuĹĄnje Ä?loveÄ?nosti ne bi mogli. Vi ste obraz plemenitih vrlin, ki so zdaj na preizkuĹĄnji, in dokaz, da bomo to krizo, najprej zdravstveno in potem tiste, ki ji bodo sledile, premagali.

Samo skupaj jih lahko,ÂŤ je nadaljeval in dodal, da je njihovo delo pomemben vzvod upanja in optimizma, brez katerega ni mogoÄ?e preĹživeti teĹžkih Ä?asov.

Predsednik je konec marca vsem, ki pomembno prispevajo k premagovanju aktualnih izzivov, predal repliko jabolka navdiha za njihovo dobroto, solidarnost in poĹžrtvovalnost. ÂťDali ste

Rekli so â?ą

ÂťnormalenÂŤ Ĺživljenjski ritem. Krizne milijarde pa pod kljuÄ?, sicer bomo kmalu ugotavljali, da smo drĹžavljani ponovno okradeni, nekateri pa bodo Ä?udeĹžno ÂťpoĹĄtenoÂŤ obogateli. VeÄ? o tem piĹĄemo na spletni strani Dobre drĹžave.

Suzana KavaĹĄ, SDS

ÂťTrenutno stanje je napornoÂŤ Vsak se po svojih najboljĹĄih moÄ?eh sooÄ?a s trenutnimi razmerami. Zagotovo so trenutno najbolj na udaru mali podjetniki in s. p.-ji, ki zaradi prepovedi opravljanja svoje poslovne dejavnosti ostajajo Ä?isto brez vseh prihodkov, stroĹĄki pa ostajajo. Z novonastalimi razmerami se sooÄ?ajo tudi otroci in njihovi starĹĄi, saj Ĺže veÄ? kot mesec dni po-

â?ą

Denarni dodatek naj bi se namenil vsaki druĹžini.

teka uÄ?enje na domu. Glede na to bi bilo smiselno razmisliti, da bi se denarni dodatek namenil vsaki druĹžini in ne samo tisti, ki ima tri ali veÄ? otrok. Redno spremljamo tudi vsa obvestila za javnost. Ĺ˝alosti nas zadnje obvestilo, iz katerega je razvidno, da je zdruĹženje ROVO vloĹžilo toĹžbo zoper RS z namenom zavlaÄ?evanja gradnje 3. razvojne osi. Veseli nas pa, da se je zaÄ?ela razĹĄiritev poslovne cone Stara vas (II. faza). V naĹĄi svetniĹĄki skupini smo podali veÄ? pobud, ki bi pomagale lajĹĄati stisko ljudi v teh negotovih Ä?asih.

Mnenja smo, da bi bilo treba resno razmisliti, da se stroĹĄki, ki so v pristojnosti Mestne obÄ?ine Velenje, vsaj za Ä?as krize zniĹžajo in tako pomagajo lajĹĄati trenutno situacijo ljudem (plaÄ?ilo neprofitne najemnine, stroĹĄki komunalnih storitev, plaÄ?ilo stavbnega zemljiĹĄÄ?a ...). đ&#x;”˛

obraz Ä?loveÄ?nosti, brez katere se ne moremo spopasti s to krizo,ÂŤ je ob tem dejal in ĹĄe dodal, da bo original jabolka navdiha kot spomin na to Ä?loveÄ?nost vseh, ki si v teh dneh prizadevajo, da Ĺživljenje teÄ?e dalje, ostalo v predsedniĹĄki palaÄ?i. ÂťKo bo vsega tega hudega konec, pa moramo narediti eno dobro zabavo, na katero bomo povabili vse prostovoljce in dobre ljudi iz cele domovine,ÂŤ je sklenil gost, ki je prostovoljcem s svojim obiskom dal nov zagon.

Borut Pahor: ÂťPoklicalo vas je vaĹĄe dobro srce. Niste bili dolĹžni narediti vsega tega, pa vendar ste. S tem ste sporoÄ?il, da nihÄ?e ne bo pozabljen in bomo kot skupnost to preĹživeli.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 5

ÄŒaka jih popolno replaniranje projektov

Na marÄ?evskih raÄ?unih elektrika Ĺže cenejĹĄa GEN-I je bil prvi, ki je raÄ?une za elektriko zniĹžal za dodatnih 15 odstotkov Poleg vladnega zniĹžanja prispevkov in omreĹžnine sta elektriko dodatno zniĹžala dva dobavitelja, GEN-I jo je zniĹžal za 15 odstotkov, Energija Plus pa za pet odstotkov. NamreÄ? med prvimi vladnimi ukrepi za pomoÄ? gospodinjstvom in malemu gospodarstvu med epidemijo koronavirusa je bilo zniĹžanje cen elektrike. Vlada jih je oprostila plaÄ?ila prispevka za obnovljive vire in kogeneracije, agencija za energijo pa je zniĹžala omreĹžnino.

NiĹžje cene veljajo od 1. marca do konca maja.

Kot je za Delo povedal Robert Golob, predsednik uprave GEN-I – podjetja, ki je najbolj zniĹžalo cene, bo niĹžji Ĺže raÄ?un za elektriko za marec, in sicer za njihovega povpreÄ?nega odjemalca GEN-I za skoraj 30 odstotkov. ÂťKot prvi dobavitelj elektriÄ?ne energije v Sloveniji zniĹžujemo cene v Ä?asu, ko so se ĹĄtevilna gospodinjstva in mala podjetja znaĹĄla v stiski,ÂŤ je dejal Golob. ÂťV teh trenutkih Ĺželimo dodati svoj prispevek k temu, da ljudem vsaj malo olajĹĄamo poloĹžaj. Upamo, da bodo naĹĄemu zgledu sledili tudi drugi gospodarstveniki, ki to danes zmorejo, ne le v energetiki. Zdaj ni Ä?as za kovanje dobiÄ?kov in svoje interese, ampak za solidarnost.ÂŤ

5

GOSPODARSTVO

16. aprila 2020

Primerjave si oglejte na https://www.delo.si/gospodarstvo/ novice/koliko-bo-ste-prihranili-pri-elektriki-298398.html

Z zamenjavo dobavitelja tudi do 15 evrov prihrankov na mesec

V tem obdobju, ko smo vsi pazljivi s stroĹĄki, je treba ĹĄe dodatno opozoriti na razlike v cenah elektrike med dobavitelji. Ĺ˝e z enostavno zamenjavo dobavitelja lahko meseÄ?no prihranite ĹĄe nekaj dodatnih evrov. NamreÄ? zaradi dvigov cen nekaterih dobaviteljev konec lanskega leta in

v zaÄ?etku letoĹĄnjega so ponovno nastale razlike v cenah, ki lahko pomenijo pomembne prihranke za gospodinjstva. Po poroÄ?anju Ä?asnika Delo lahko 4-Ä?lanska druĹžina prihrani 15 evrov na mesec, glede na dominantnega ponudnika v Velenju, torej ECE. Torej poleg tega, da sta vlada in Agencija za energijo zniĹžali prispevke, lahko precej prihranite sami, Ä?e zamenjate dobavitelja.

Zamenjava dobavitelja je brezplaÄ?na, veÄ?ina dobaviteljev ima telefonsko ĹĄtevilko, ki jo lahko pokliÄ?ete in enostavno z enim klicem uredite vse.

Promocijsko besedilo

V Gorenju spet delajo Velenje – Kljub spopadu z epidemijo gospodarstvo iĹĄÄ?e moĹžnosti, kako vseeno zagnati proizvodnjo. Nekateri niti niso nehali. Ob strogih zaĹĄÄ?itnih pogojih se jim je doslej uspelo izogniti opaznim zdravstvenim teĹžavam. Gorenje, ki se je na epidemijo dobro pripravilo, je kljub temu za pribliĹžno dva do tri tedne ustavilo stroje. V petek so jih ponovno zagnali v obratih pralnih in suĹĄilnih strojev V drugih obratih pa so se jim z vsemi zelo strogimi varnostnimi ukrepi pridruĹžili v torek. Zaradi prepreÄ?itve ĹĄirjenja epidemije koronavirusa so proizvodnjo v Gorenju prekinili 20. marca in tako naj bi bilo do 6. aprila, nato pa so ukrep podaljĹĄali do 10. oziroma do 14. aprila. đ&#x;”˛

V Esotechu trenutno izvajajo samo nujna dela pri projektih v Sloveniji, izkljuÄ?no na objektih za proizvodnjo elektriÄ?ne energije Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Tudi v druĹžbi Esotech so zaradi virusa Ĺživljenje zaposlenih postavili na prvo mesto in dosledno spoĹĄtujejo ukrepe vlade. ÂťTrenutno izvajamo samo nujna dela pri projektih v Sloveniji, izkljuÄ?no na objektih za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, katerih obratovanje je strateĹĄkega pomena za celotno drĹžavo. Kjerkoli smo aktivni, strogo upoĹĄtevamo navodila in priporoÄ?ila NIJZ,ÂŤ pravi predsednik uprave Esotecha Marko Ĺ koberne. ÂťPoslovno nas predvsem skrbi razvoj dogodkov v tujini – v Ukrajini, Bosni in Hercegovini, HrvaĹĄki, ÄŒrni gori, Novi Makedoniji ... , kjer imamo veÄ?ino kljuÄ?nih projektov in je potek

Marko Ĺ koberne: ÂťVsi si Ĺželimo, da se bodo razmere kmalu ali Ä?im prej uredile in se bomo v novonastalih okoliĹĄÄ?inah lahko vrnili k izpolnjevanju poslovnih obveznosti.ÂŤ

â?ą

ÂťPoslovno nas predvsem skrbi razvoj dogodkov v tujini – v Ukrajini, Bosni in Hercegovini, HrvaĹĄki, ÄŒrni gori, Novi Makedoniji.ÂŤ

del popolnoma zastal. Zaradi navedenega imamo znaten izpad prihodkov, ob daljĹĄi blokadi poslovnih migracij pa se

bo stanje potencialno ĹĄe precej poslabĹĄalo. ÄŒaka nas popolno replaniranje projektov, s pomembnim vplivom na razvoj

bodoÄ?ih poslovnih aktivnosti, predvsem razporeditev virov.ÂŤ PrecejĹĄen del ekipe je na "Ä?akanju na delo doma", ker pa inĹženiring vendarle zahteva vzdrĹževanje komunikacije in vsaj del poslovnega angaĹžiranja, bodo nekaj sodelavk in sodelavcev poklicali nazaj na delo. ÂťPomembno se mi zdi poudariti, da imamo s sodelavkami in sodelavci vsakodnevni stik po elektronskih medijih in da so vsi zdravi ter v dobri kondiciji.ÂŤ Kar je razveseljivo in pomembno za njihovo eksistenco v naslednjih letih, pa je to, da so tudi v tem prelomnem Ä?asu nekaj novih naroÄ?il vendarle dobili oziroma bili izbrani za izvedbo. ÂťUpamo, da "izolacija" Ä?im prej mine in bomo lahko prejeta naroÄ?ila tudi formalizirali ter da projekti, za katere smo bili izbrani, ne bodo prekinjeni. Vsekakor pa bo izpad delovanja v teh mesecih vplival na poslovanje letoĹĄnjega leta, a verjamemo pozitivnim ukrepom vlade, ki prihajajo v drugem paketu z novimi intervencijskimi ukrepi.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 8. april Specialistka pediatrija Tina Bergant je postala drĹžavna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Na novinarski konferenci je dejala, da uporaba zaĹĄÄ?itnih rokavic ni potrebna in tako te niso bile veÄ? obvezne.

Pred prazniki je pred novinarje stopil nadĹĄkof Stanislav Zore. Vernike je pozval, naj to leto praznujejo doma, in jih opogumil, da so teĹžki Ä?asi epidemije lepa priloĹžnost, da okrepimo svojo vero v vstalega Jezusa Kristusa.

Vlada je Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da veÄ?ina medijev v Sloveniji izvira iz komunistiÄ?nega reĹžima.

V Italiji je peti zaporedni dan upadlo ĹĄtevilo novih primerov okuĹžb, hkrati pa rasto ĹĄtevilo ozdravljenih.

Se je pa v naĹĄi zahodni sosedi zgodila groPo odstopu Sandersa zljiva nesreÄ?a. Blizu je jasno, da se bo na kraja Aulla v Toskani jesenskih volitvah se je poruĹĄil most na rev ZDA s Trumpom gionalni cesti. K sreÄ?i pomeril Joe Biden. sta bili v trenutku zruĹĄenja na mostu Ä?ez reko Magro le dve manjĹĄi transportni vozili, voznika pa sta nesreÄ?o preĹživela.

V ZDA je predsedniĹĄko kampanjo konÄ?al demokratski senator Bernie Sanders, s Ä?imer je pot do demokratske nominacije za predsednika sprostil Joeju Bidnu. Nekdanji podpredsednik bo tako novembra za mesto predsednika ZDA izzval republikanca Donalda Trumpa.

ÄŒetrtek, 9. april Vladni govorec Jelko Kacin je napovedal, da se bo sproĹĄÄ?anje ukrepov za omejitev krize zaradi epidemije novega koronavirusa predvidoma zaÄ?elo po velikonoÄ?nih praznikih.

Vladna svetovalna skupina pod vodstvom Mateja Lahovnika se je lotila preuÄ?itve predlogov za drugi sveĹženj ukrepov, ki so jih oblikovale delovne skupine.

Odmevala je depeĹĄa, poslana Svetu Evrope. Z izjemo SDS so v koalicijskih strankah zatrdili, da o tem ne vedo niÄ? in da se od nje distancirajo.

Ko je ministrstvo opozorilo, da so do izplaÄ?ila dodatka za delo v riziÄ?nih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor upraviÄ?eni (le) usluĹžbenci, ki delajo v nevarnih pogojih, in sicer za Ä?as, ko delajo v takĹĄnih pogojih, so se razburili predstavniki sindikatov.

Predstavniki ĹĄolstva so napovedali, da bi lahko – Ä?e bodo razmere dopuĹĄÄ?ale – sploĹĄna in poklicna matura stekli 30. maja.

Iz ZDA so poroÄ?ali, da je tam zaradi covida-19 umrlo skupno Odmevala je depeĹĄa, ki jo je Ĺže skoraj 14.830, Svetu Evrope poslal Ukom. okuĹženih pa je 432.579 ljudi. TamkajĹĄnji nacionalni inĹĄtitut za zdravje je posvaril pred prehitrim zagonom gospodarstva.

Britanci so se razveselili, ko je njihov premier Boris Johnson zapustil oddelek intenzivne nege, kjer so ga zdravili zaradi covida-19.

Ker je bila zaradi koronavirusa pod strogimi karantenskimi ukrepi tudi Indija, je raven onesnaĹženosti po veÄ?jem delu drĹžave moÄ?no upadla. PrviÄ? po 30 letih je bilo mogoÄ?e videti celo Himalajo.

Petek, 10. april Tik pred prazniki je v veljavo stopil ukrep, skladno s katerim so morali starejĹĄi od 65 let pri vhodu v trgovino na zahtevo varnostnika svojo starost dokazati z osebnim dokumentom.

Policisti so sporoÄ?ili, da bodo poostrili nadzor v zvezi s spoĹĄtovanjem prepovedi gibanja zunaj obÄ?in in zbiranja na javnih povrĹĄinah.

Da v prazniÄ?nih dneh ljudje ne bi pozabili na pomen ukrepov, je Bojana Beović opozorila ĹĄe, da je v Sloveniji epidemija zahtevala kar nekaj

16. aprila 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ĺžrtev in ĹĄe vedno se kar nekaj ljudi bojuje za Ĺživljenje na oddelkih za intenzivno zdravljenje.

BogosluĹžja velikega petka so – tako kot ostali prazniÄ?ni obredi – v cerkvah potekala brez navzoÄ?nosti vernikov.

Urad vlade za komuniciranje je 15 nevladnim organizacijam poslal dopis, naj se z aneksom odpovedo prejemu sredstev za izvajanje projektov za ozaveĹĄÄ?anje in izobraĹževanje ranljivih skupin, ki so jih prejele na javnem razpisu.

Ukrajinski gasilci so se ĹĄe ĹĄesti dan borili z ognjenimi zublji na zaprtem obmoÄ?ju okoli jedrske elektrarne v ÄŒernobilu.

ben naÄ?in obdarovani, obogateni,ÂŤ je pozval.

Poslanico mestu in svetu je pripravil tudi papeĹž FranÄ?iĹĄek. Spomnil se je medicinskih sester, policistov in vojakov, ki so v mnogo deĹželah pripomogli k lajĹĄanju teĹžav.

ZDA so postale drĹžava z najviĹĄjim ĹĄtevilom Ĺžrtev zaradi koronavirusa.

Iz Kitajske so poroÄ?ali, da so v zadnjih 24 urah potrdili 108 novih primerov okuĹžb, kar

V veliki cerkvi je bil ob velikonoÄ?nem blagoslovu mestu in svetu tudi papeĹž tokrat skoraj sam.

Pred prazniÄ?nim vikendom so policisti napovedali poveÄ?anje nadzora v spoĹĄtovanju ukrepov.

IMF je napovedal najveÄ?jo gospodarsko krizo po tisti iz leta 1929.

Po svetu je zaradi koronavirusa umrlo veÄ? kot 100 tisoÄ? ljudi, samo v ZDA v enem dnevu veÄ? kot 2000. V tej drĹžavi je ĹĄtevilo okuĹženih preseglo pol milijona.

Sobota, 11. april Izvedeli smo, da je napisani osnutek ukrepov, ki naj bi jih prinesel drugi intervencijski zakon za omilitev posledic epidemije. Gospodarstvu bodo za odpravo likvidnostnih teĹžav na voljo posojila, poroĹĄtva in jamstvene sheme, za kar bo namenjenih okoli 900 milijonov evrov.

Informacijska pooblaĹĄÄ?enka Mojca Prelesnik je dobila pobudo za mnenje o aplikaciji za sledenje posameznikom, okuĹženih s koronavirusom. Ocenila je, da so podatki pomanjkljivi, saj ni znano niti, kako naj bi se posamezniku sledilo. Ĺ e vedno je odmevala depeĹĄa, ki jo je Svetu Evrope poslal Ukom. Predsednik republike je o tem dejal, da se mu zdi smiselno poÄ?akati na uradni odziv predsednika vlade in zunanjega ministra, da Ĺželijo odgovore, pa so poudarili v SMC, NSi in DeSUS.

Izvedeli smo, da je pripravljen tudi drugi sklop ukrepov za omilitev posledic epidemije.

Umrl je Alojz Uran, upokojeni Ljubljanski nadĹĄkof in metropolit.

Na jugozahodu Islandije, kjer 800 let ni bilo izbruha ognjenika, se je oÄ?itno stopnjevala ognjeniĹĄka aktivnost. Znanstveniki so opozorili, da gre za razseĹžnosti, zaradi katerih bi lahko motnje trajale veÄ? stoletij.

Iz JuĹžne Koreje so sporoÄ?ili, da je bilo 91 bolnikov, za katere so mislili, da so po bolezni covid-19 ozdraveli, na testiranju znova pozitivnih na koronavirus.

Nedelja, 12. april V veljavo je stopil nov vladni odlok, po katerem morajo ljudje, ki se vraÄ?ajo v Slovenijo, v domaÄ?o samoosamitev za sedem dni, in ne veÄ? za 14. Omejitev ne velja za tiste, ki odhajajo na delo Ä?ez mejo.

Mesec dni od razglasitve epidemije koronavirusa v Sloveniji je ĹĄtevilo potrjenih okuĹžb naraslo na 1205, za covidom-19 je umrlo 53 bolnikov.

V Sindikatu policistov Slovenije so izrazili ogorÄ?enje, saj so nekateri policisti v uporabo prejeli neustrezne zaĹĄÄ?itne maske, ki ne nudijo ustrezne zaĹĄÄ?ite pred okuĹžbo z novim virusom.

Ljubljanski nadĹĄkof metropolit Stanislav Zore je v velikonoÄ?nem nagovoru, ko zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo praznovanj po cerkvah, med drugim dejal, da nas letoĹĄnja velika noÄ? nekoliko bega. ÂťLahko se osredotoÄ?imo samo na to, Ä?esar nimamo, kar nam manjka, imamo pa ĹĄe drugo moĹžnost: lahko pogledamo, kaj imamo, s Ä?im smo prav letos na pose-

je najveÄ? okuĹžb v enem dnevu v zadnjih petih tednih.

Ponedeljek, 13. april Mediji so poroÄ?ali, da je bilo v zadnjih 24 urah pri 554 testiranjih potrjenih sedem okuĹžb na koronavirus, dva bolnika sta ta dan umrla.

V Slovenijo je prispela ĹĄe ena poĹĄiljka zaĹĄÄ?itne opreme iz Kitajske - preko 20 ton zaĹĄÄ?itnih mask, oÄ?al in oblek za zdravstveno osebje ter zaĹĄÄ?itnih rokavic.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je zatrdil, da prisilni ukrepi sledenja mobilnim telefonom v Evropski uniji za sledenje okuĹženim s koronavirusom Âťne pridejo v poĹĄtevÂŤ.

Ob koncu praznovanja velike noÄ?i je vernike znova nagovoril papeĹž FranÄ?iĹĄek. Opozoril je, da je v Ä?asu pandemije naraslo ĹĄtevilo zlorab in druĹžinskega nasilja, zato je treba zaĹĄÄ?ititi predvsem Ĺženske.

Spletni velikan Amazon je ob velikem porastu naroÄ?il objavil, da iĹĄÄ?e ĹĄe 75 tisoÄ? novih ljudi za delo.

Vlada na Kosovu je v boju proti koronavirusu sprejela izredni ukrep 24-urne prepovedi gibanja.

Francoski predPrispelo je preko 20 ton sednik Emmanuel zaĹĄÄ?itne opreme. Macron je v televizijskem nagovoru narodu priznal, da drĹžava ni bila dobro pripravljena na epidemijo in da bodo ukrepi podaljĹĄani do 11. maja. NemÄ?ija je medtem Ĺže pripravila naÄ?rt za vnoviÄ?no odprtje ĹĄol.

Torek, 14. april Zunanji minister AnĹže Logar je na skupni seji odborov DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko in kulturo dejal, da vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije v Sloveniji ni bil depeĹĄa. Opozicija tako ni dobila odgovora. Ĺ e veÄ?, Logar je ob tem vpraĹĄal, ali je v besedilu kaj, kar ne drĹži.

Ob ĹĄtevilnih vpraĹĄanjih in ugibanjih je ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec dejala, da v Sloveniji ĹĄe ne moremo dokonÄ?no povedati, kdaj se bodo otroci lahko vrnili v vrtce in ĹĄole. ÂťTo je odvisno od ocene zdravstvene varnosti,ÂŤ je poudarila.

Iz ZDA so poroÄ?ali o silovitih tornadih, ki Zunanji minister so v zadnjih dveh dneh je zanikal, da bi bil prizadeli jug ZDA. vladni odgovor Svetu Umrlo je najmanj 33 Evrope depeĹĄa. ljudi.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ta dan dejal, da njegova administracija konÄ?uje naÄ?rt za Âťponoven zagonÂŤ ZDA, ki so v zadnjih tednih ohromljene zaradi pandemije novega koronavirusa.

Po navedbah juĹžnokorejske vojske je Severna Koreja proti Japonskemu morju znova izstrelila veÄ? raket kratkega dosega, ki so letele pribliĹžno 150 kilometrov.

TurĹĄki parlament je potrdil predlog zakona, ki bo omogoÄ?il izpustitev veÄ? deset tisoÄ? zapornikov v okviru ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa.

Dan po tem V dneh, ko se zdi, da epidemija malce popuĹĄÄ?a svoj smrtonosni prijem – Ä?etudi nobeden zares ne verjame v to, kar je logiÄ?no, saj nas zasipavajo z apokaliptiÄ?nimi napovedmi o tem, da letos paÄ? ne bomo odĹĄli na morje v kakĹĄno drugo drĹžavo in da ĹĄe dolgo ne bo glasbenih festivalov in velikih ĹĄportnih spektaklov –, se seveda takoj postavi vpraĹĄanje, Jure TrampuĹĄ kaj smo se v tednih (ne)prostovoljne osame pravzaprav nauÄ?ili. Ali konkretneje: bomo zaradi ĹĄoka, ki ga je povzroÄ?il koronavirus, na koncu boljĹĄa ali slabĹĄa druĹžba.

TeĹžko je vedeti. A Ĺže v samem izhodiĹĄÄ?u je jasno, da je v naĹĄi druĹžbi vseeno ĹĄe nekaj Ä?loveÄ?nosti. Zamrznili, hibernirali smo se predvsem zato, da pomagamo ranljivim skupinam, bolnim, starejĹĄim, vsem tistim, ki jih virus v povpreÄ?ju bolj ogroĹža kot druge. Kar je nekaj dobrega. Vsaj na prvi pogled je interes skupnosti prevladal nad interesom posameznika.

Hkrati je postalo jasno, zakaj potrebujemo drĹžavo. Zasebni sektor, pri Ä?emer mislim predvsem na tiste zdravnike, ki zagovarjajo popolno privatizacijo zdravstva, je omagal. Ni ga. Ljudem pomagajo javne bolnice, ljudem pomaga civilna zaĹĄÄ?ita, prostovoljci, ljudem poskuĹĄa pomagati drĹžava. Zato jo imamo.

Zato imamo tudi zakon o nalezljivih boleznih, ki predvideva ukrepe, kakrĹĄen je recimo karantena ali omejitev gibanja. ÄŒe kdaj, se je ravno zdaj pokazalo, zakaj je prepriÄ?anje o Âťvitki drĹžaviÂŤ in ÂťvsemogoÄ?ni moÄ?i trgaÂŤ ĹĄkodljivo. Po nekaterih ugibanjih se je virus iz italijanskega Bergama in okolice tako razĹĄiril, ker so lastniki tovarn zahtevali od obolelih delavcev, od tistih iz Kitajske ali od domaÄ?inov, da kljub znakom obolelosti delajo dalje. Interesi kapitala so bili pred interesi javnega zdravja.

Zato bi sam vsaj za zdaj optimizem pustil bolj ob strani. Kaj se dogaja v Sloveniji? Vlada, njena najveÄ?ja stranka, epidemijo izkoriĹĄÄ?a za poveÄ?evanje politiÄ?ne moÄ?i. Veliko ljudi ji verjame.

Ljudje so zaradi epidemije prestraĹĄeni, nehajo misliti in vladi, njenim ukrepom, njenim plakatom in zastraĹĄevalnemu govoru verjamejo. Kdor je do vlade kritiÄ?en, kdor opozarja, da je denimo pozabila na domove za ostarele, nemudoma postane njen sovraĹžnik. Ĺ e nekaj hujĹĄega se dogaja zunaj Slovenije. Popolnoma moĹžno je, da se bo usidralo prepriÄ?anje, da je za boj z epidemijo najbolj primerna druĹžba azijskega kapitalizma, druĹžba torej, ki sledi ljudem in njihovim telefonom, druĹžba, v kateri ni prostora ne za politiÄ?ne ne za osebne svoboĹĄÄ?ine, druĹžba, v kateri oblast nadzira, kako ljudje mislijo. Povsem moĹžno je tudi, da bo prevladalo razmiĹĄljanje, da se z izzivom epidemije najbolje spopadajo populisti in avtoritarci, kakrĹĄen je recimo naĹĄ prijazni madĹžarski sosed. Morda so ta vpraĹĄanja odveÄ?, temeljna meja med drĹžavami, ki se bolj, in tistimi, ki so malo manj uspeĹĄne v boju zoper virus, je, kot je pisal britanski Guardian, pravzaprav prepriÄ?anje njenih drĹžavljanov, kako drĹžavi verjamejo. Kako spoĹĄtujejo tisto, kar jim zapoveduje oblast.

In ravno zato je danes demokracija, liberalna druĹžba Ä?lovekovih pravic in medsebojne odvisnosti tako ogroĹžena. Hitro se lahko namreÄ? zgodi, da postanemo sebiÄ?ni. Vsak od nas. Vseeno nam postane za Italijane, za starostnike v Ĺ marju pri JelĹĄah, za sosede na drugi strani ulice.

NaÄ?eloma ne maram politikov. Gre za posebno vrsto ljudi, ki mislijo, da lahko reĹĄijo svet. Mesijanstvo je nevarno. A med njimi so izjeme. NemĹĄki predsednik Frank-Walter Steinmeier je v nagovoru drĹžavljanom dejal, da je epidemija ÂťpreizkuĹĄnja naĹĄe Ä?loveÄ?nostiÂŤ. DrĹžave ne smejo nastopati druga proti drugi, nismo v vojni. ÂťPokaĹžimo, kaj je dobrega v nas. To lahko pokaĹže tudi Evropa. NemÄ?ija iz krize ne bo priĹĄla moÄ?na in zdrava, Ä?e ne bodo takĹĄne tudi njene sosednje drĹžave.ÂŤ DolĹžnost vsakega od nas je, da smo solidarni.

Obris sveta, kakrĹĄen bo nastal po koncu epidemije, zaÄ?rtujejo Ĺže naĹĄa danaĹĄnja dejanja. đ&#x;”˛

Zahvala Ĺžupana Ĺ oĹĄtanj, 11. aprila – Ob veliki noÄ?i se je ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih zahvalil vsem, ki v Ä?asu izrednih razmer nemoteno delajo in so s svojim delom bolj izpostavljeni moĹžnostim okuĹžbe. V mislih je imel predvsem trgovce, Ä?lane Civilne zaĹĄÄ?ite, RdeÄ?ega kriĹža, Karitasa, zdravstveno osebje, zaposlene v domu starejĹĄih Zimzelen. Zahvalil se je tudi vsem obÄ?ankam in obÄ?anom, ki dosledno upoĹĄtevajo pravila, ki jih postavljata drĹžava in stroka. Posebno zahvalo pa je namenil vsem tistim, ki so Civilni zaĹĄÄ?iti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z donacijami priskoÄ?ili na pomoÄ?. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 7

IZOBRAŽEVANJE

16. aprila 2020

Ljudska univerza udeleĹžencem ves Ä?as na voljo Ne z neposrednimi stiki, ampak preko razliÄ?nih komunikacijskih kanalov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťNaĹĄ najmoÄ?nejĹĄi zaveznik v teh dneh so naĹĄe misli.

Samo te nas lahko pripeljejo iz tesnobe nazaj v umirjenost in samo na te imamo vpliv. Namesto da ugibamo in predvidevamo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, se osredotoÄ?imo na sedanjost. V njej lahko ĹĄe vedno najdemo marsikaj dobrega in lepega. Namesto da reagiramo na vsako novico, na vsak dogodek, globoko zajemimo sapo in pomislimo samo na trenutek, v katerem smo. Na ljudi, ki nas obkroĹžajo in s katerimi smo lahko v stiku, pa Ä?eprav v virtualnem okolju,ÂŤ pravi Brigita KropuĹĄek - Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje.

Verjamejo, da bodo skupaj zmogli tudi maturo

V teh precej zahtevnih Ä?asih si tudi na Ljudski univerzi Ve-

lenje prizadevajo, da so z udeleĹženci ĹĄe bolj povezani preko razliÄ?nih komunikacijskih kanalov.

Najbolj intenzivno po elektronski poĹĄti. UdeleĹžencem redno objavljajo gradiva posameznih predmetov v e-indeksu, ki deluje preko spletne strani www.lu-velenje.si, vzpostavili so komunikacijo tudi preko skupin v aplikaciji Viber, na novo pa vzpostavljajo moĹžnosti virtualnih predavanj in sestankov s pomoÄ?jo aplikacije Zoom. ÂťUdeleĹžencem smo ves Ä?as na voljo, da skupaj omilimo nastalo situacijo, saj so se mnogi znaĹĄli v stiski, predvsem udeleĹženci zakljuÄ?nih letnikov, ki jih Ä?akajo zakljuÄ?ni izpiti in poklicna matura. Verjamemo, da skupaj zmoremo!ÂŤ

Socialna aktivacija na socialnih omreĹžjih

Pilotni projekt Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti - socialna akti-

Rekli so â?ą

Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťLjudska univerza Velenje je bila ustanovljena z namenom, da dela stvari drugaÄ?e. Da iĹĄÄ?e reĹĄitve tudi takrat, ko Ĺže vsi obupajo. Tudi pri tej zgodovinsko nenavadni situaciji smo se odzvali prvi. Bili smo prvi, ki smo v mestni obÄ?ini Velenje odpovedali predavanja

in druge naĹĄe aktivnosti in jih prestavili v drugo dimenzijo, v drugo obliko. Vse naĹĄe prenosne raÄ?unalnike iz prenosnih uÄ?ilnic smo posodili Mestni obÄ?ini Velenje, da lahko zaposleni delajo od doma in skrbijo za vse najnujnejĹĄe obveznosti za obÄ?ane. Nekaj smo jih namenili tudi udeleĹžencem, ki te tehnologije doma nimajo. Ker smo v naĹĄi hiĹĄi nekakĹĄen primer dobre prakse s podroÄ?ja uvajanja novih tehnologij v izobraĹževanje, Ä?e ne kar Âťgame changer-

jiÂŤ, nam je tovrstni naÄ?in dela stekel nekako spontano. Seveda pogreĹĄamo osebne stike, tako kot vsi, a verjamemo, da bo ta Ä?as hitro minil. Zelo dobro se zavedamo, da je to Ä?as neĹĄtetih izzivov, pa tudi priloĹžnosti. Mi energijo usmerjamo v slednje.

Kolektiv je Ĺže vajen fleksibilnosti delovnega Ä?asa in razliÄ?nih medgeneracijskih pogledov na to temo. Te dni oddajamo kar 15 novih projektnih idej na program Erasmus + in ugotavljamo, da je delo na domu lahko celo bolj uÄ?inkovito, kot se nam je zdelo Ĺže do sedaj. Po preteku tega obdobja bomo vsekakor razmislili o veÄ?jem deleĹžu le-tega za vse zaposlene.ÂŤ

vacija, skuĹĄa z razliÄ?nimi ukrepi spodbujati, podpirati in opolnomoÄ?iti ljudi pri ponovnem vkljuÄ?evanju v druĹžbo, na trg dela ter

reĹĄevanju njihove socialne problematike. Kljub zaÄ?asni ustavitvi izvajanja programa se stiki z udeleĹženci ohranjajo preko socialnih

omreĹžij, telefonskih in video klicev. ÂťVsekakor se udeleĹženci kot tudi izvajalci sreÄ?ujejo z razliÄ?nimi izzivi digitalnega sveta, vendar

Delo na domu je lahko celo bolj uÄ?inkovito, kot se je zdelo doslej

7 skupaj ugotavljajo, da je prenos stikov na tehnoloĹĄka orodja velik prispevek, priloĹžnost za osvajanje novih znanj oziroma njihova nadgradnja ter dajanje veÄ?jega poudarka na varno uporabo interneta, in ne nazadnje – ozaveĹĄÄ?anje pomena medosebnega druĹženja,ÂŤ pravi Jasmina Felicijan.

Uporaba pametnih telefonov in angleĹĄÄ?ina za zaÄ?etnike

ÂťV VeÄ?generacijskem centru Planet generacij, v okviru katerega sicer potekajo vsakodnevna druĹženja, informiranje in razliÄ?ne delavnice za vse generacije, prilagajamo izvajanje vsebin trenutni situaciji. Z udeleĹženci preko razliÄ?nih kanalov delimo informacije, vedno veÄ? delavnic in vsebin pa izvajamo tudi na daljavo,ÂŤ pa pravi Lidija Praprotnik.

Na daljavo Ĺže potekata delavnici o uporabi pametnih telefonov in angleĹĄÄ?ina za zaÄ?etnike, ta mesec pa je v pripravi osveĹžitveni teÄ?aj angleĹĄkega jezika, moĹžganska telovadba, raÄ?unalniĹĄke delavnice, delavnice osebne rasti in podpore s psihologom. đ&#x;”˛

Delo na daljavo je tudi za uÄ?itelje novo podroÄ?je Na Osnovni ĹĄoli KDK, ki je po ĹĄtevilu uÄ?encev najveÄ?ja med osnovnimi ĹĄolami v Ĺ aleĹĄki dolini in ena veÄ?jih v Sloveniji, so smernice za izvajanje pouka na daljavo naredili zadnji teden pred zaprtjem ĹĄol, pouk pa zaÄ?eli prvi dan zaprtja Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V obiÄ?ajnem ĹĄolskem letu je marec na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj poleg pedagoĹĄkega procesa Ä?as naÄ?rtovanja dela za prihodnje ĹĄolsko leto. Tudi letos so to naÄ?rtovanje zaÄ?eli in ga kljub pouku na daljavo poÄ?asi zakljuÄ?ujejo, pravi ravnateljica mag.

Majda ZaverĹĄnik – Puc. Zadnji teden pred zaprtjem ĹĄol so naredili smernice za izvajanje pouka na daljavo, priÄ?eli pa so ga v ponedeljek, 16. marca. V prvem tednu so se z novo situacijo spopadali vsi – uÄ?itelji, uÄ?enci in njihovi starĹĄi. ÂťGlavna komunikacija je potekala preko ĹĄolske spletne strani. UÄ?iteljem so najveÄ? teĹžav na zaÄ?etku predstavljale povezave z internetom, vzpostavljanje stika z uÄ?enci, predvsem pa pridobivanje povratnih informacij o tem, ali uÄ?enci predelujejo podano snov.ÂŤ V drugem in tretjem tednu je ĹĄola postopoma vzpostavljala spletno uÄ?ilnico. UÄ?enci so lahko vzpostavili stik z uÄ?itelji, vzpostaviti pa je bilo treba tudi ravnovesje v koliÄ?ini podane snovi za

posamezno uro dela na daljavo. ÂťTa nikakor ni enakovredna uri, izvedeni pri pouku v ĹĄoli. V drugem tednu smo uvedli tudi zaÄ?asni urnik. 1. triada ima tako na dan najveÄ? dva predmeta in ĹĄport, 2. in 3. triada pa najveÄ? tri

â?ą

ÂťVzpostavili smo tudi stik z uÄ?enci s posebnimi potrebami preko video pogovorov ali drugih moĹžnih brezplaÄ?nih stikov.

Ti uÄ?enci so najbolj veseli dodatne razlage.ÂŤ

predmete in ĹĄport. Odziv uÄ?encev in starĹĄev na to je bil zelo pozitiven, sploh tistih iz 1. triade, ki morajo dejansko pomagati svojim otrokom pri ĹĄolskem delu.ÂŤ Vsak teden pouka na daljavo so po ugotovitvah pretekle prakse dodali kakĹĄno novost in s tem uÄ?encem olajĹĄali delo. ÂťUÄ?itelji so se po aktivih dogovorili, kate-

Mag. Majda Puc: ÂťV trenutni situaciji in tudi drugaÄ?e lahko samo skupaj z uÄ?itelji, uÄ?enci in starĹĄi ohranimo in nadgrajujemo pedagoĹĄki proces in delo.ÂŤ

ra snov je temeljna in se bo pri pouku na daljavo obravnavala, preverjala in ocenjevala.ÂŤ Ves Ä?as dela na daljavo sta uÄ?encem na voljo ĹĄolski pedagoginji preko telefona ali e-poĹĄte.

Odprta je tudi povezava s ĹĄolsko knjiĹžnico. Delo na daljavo je tudi za uÄ?itelje povsem novo podroÄ?je, v katerega vlagajo ogromno truda in za izvedbo katerega iĹĄÄ?ejo najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine, dodaja-

jo video posnetke. Po povratnih informacijah, ki jih dobijo, delajo uÄ?enci veÄ?inoma na raÄ?unalnikih in pametnih telefonih. Ĺ ola jim je posodila tri raÄ?unalnike, preko MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje so prejeli en raÄ?unalnik.

Ravnateljica se zahvaljuje vsem, ki kakorkoli pomagajo. ÂťRada bi poudarila, da lahko, tako v trenutni situaciji in tudi drugaÄ?e, samo skupaj z uÄ?itelji, uÄ?enci in starĹĄi ohranimo in nadgrajujemo pedagoĹĄki proces

in delo. VÄ?asih se pojavi kakĹĄna nerodnost, napaka ‌ Bodimo strpni in pozitivni, kajti vsi se trudimo. Ĺ˝ivljenje nam trenutno teÄ?e po Ä?isto drugaÄ?nih tirih. V mislih imejmo na prvem mestu ukrepe za zaustavitev korona virusa. SpoĹĄtujmo se, ne glejmo si pod prste, veliko veÄ? je vreden lep medsebojni donos. Poglejmo v naravo. Vse je povezano med sabo, vse se prebuja, poganja. To je Ĺživljenje. Prisluhnimo vetru, ptiÄ?jemu petju, uĹživajmo v jutranji zori in veÄ?ernem zatonu. Vse

predmetu. To opravim sam. Moram priznati, da je tega zelo veliko.

VeÄ? kot v ĹĄoli, saj smo v ĹĄoli vÄ?asih nalogo naredili Ĺže pri uri. NajveÄ? je dela pri biologiji, zgodovini, kemiji, matematiki in fiziki. Ĺ e sreÄ?a, da imam atija, ki zna matematiko in fiziko, da mi lahko vse razloĹži, Ä?e kaj ne razumem. Velikokrat se z atijem vpraĹĄava, kako delajo tisti uÄ?enci, ki te moĹžnosti nimajo.

Ta teden je malo laĹžje, ker je manj predmetov na dan, ampak sem opazil, da je pri doloÄ?enih predmetih dela ĹĄe vedno veliko.

Veliko Ä?asa mi vzame, ko moramo na spletnih naslovih gledati razne filmÄ?ke, predstavitve in naloge. Po drugi strani je pa to nekaj novega.

Meni je postalo zelo zanimivo. Pri TIT smo si morali prvi teden pogledati oddajo o recikliranju odpadkov, ki je bila na TV. Najprej sem se jezil, ko sem videl, da traja eno uro. Odgovoriti smo morali ĹĄe na 12 vpraĹĄanj. Tisti dan sem mislil, da sploh ne bom ĹĄel ven, ker sem imel ĹĄe drugo snov in nalogo.

Naj povem, da sem bil na koncu zelo vesel, saj je bila oddaja zelo zanimiva in pouÄ?na. Veliko novega sem izvedel. In teh 12 vpraĹĄanj

sploh ni bilo teĹžko reĹĄiti, ker me je zanimalo in sem si veliko zapomnil. ÄŒe bi ne bilo ĹĄolanja na daljavo, si tega nikoli ne bi pogledal.

Priznam, da si sedaj, ko sem doma, veliko veÄ? zapiĹĄem v zvezek, to pa zato, ker imam doma zelo strogo uÄ?iteljico. Zahteva, da je vse narejeno sproti in kot je treba. Do sedaj sploh nisem vedel, da rdeÄ? kuli za naslove obstaja. Sam si sedaj veliko veÄ? zapomnim in se nauÄ?im.

Nimam s kom klepetati kot v ĹĄoli.

Slabost pri takĹĄnem pouku pa je, da Ĺže zelo pogreĹĄam soĹĄolce in treninge rokometa. Aja, ĹĄe vsak dan moram opraviti trening, ki nam ga

Pismo uÄ?enca Pismo uÄ?iteljici SpoĹĄtovana gospa uÄ?iteljica!

Super, do nadaljnjega bomo doma in imeli bomo poÄ?itnice. To je bila moja prva misel, ko sem izvedel, da bomo ostali doma zaradi virusa, ki razsaja po celem svetu.

Naj se javi tisti, ki na to ni pomislil. Pa vendar se mi je Ĺže prvi teden vse postavilo na glavo.

Prve dni je vse skupaj ĹĄlo bolj poÄ?asi, ker je bilo zunaj sonÄ?no vreme in nisem delal vsega sproti. Ko je bil petek, sem videl, koliko dela

mi je ĹĄe ostalo za pretekli teden. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vse naredil med vikendom.

Od drugega tedna dalje pa se vsak dan zbudim ob 7.30. Najprej zajtrkujem, se umijem in sedem k mizi. Meni je vse skupaj malo laĹžje, ker je tudi mami morala ostati doma, in skupaj predelava uÄ?no snov. Pripravim si snov in naloge, nato pa zaÄ?neva. ÄŒe je potrebno snov razloĹžiti, jo skupaj pregledava, predebatirava, nato kljuÄ?ne stvari napiĹĄem v zvezek. Vsak dan imam tudi nalogo pri vsakem

Osnovno ĹĄolo KDK v tem ĹĄolskem letu obiskuje 763 otrok.

Svojo vztrajnost, pridnost in prizadevnost kaĹžejo na ĹĄtevilnih podroÄ?jih – uÄ?nem, kulturnem in ĹĄportnem – in tako prispevajo pomemben deleĹž k promociji ĹĄole in kraja. imamo v glavi in srcu. Ostanimo odprti za to, kar nas narava uÄ?i.ÂŤ đ&#x;”˛

poĹĄlje trener. Tako, dolgÄ?as mi sigurno ni. Veliko sem zunaj na zraku ali pa atiju pomagam v delavnici. Najbolj me zanima, kako bomo dobili ocene. To bo za mene najveÄ?ji izziv. Vse se bo potrebno naenkrat nauÄ?iti in tudi znati. Ĺ olo bomo Ĺže nekako zakljuÄ?ili, pomembno je, da smo zdravi in da ne hodimo nikamor, kjer bi se lahko okuĹžili. Zato ostanimo doma. Zaradi mene lahko tudi kar do konca tega ĹĄolskega leta.

Lepo vas pozdravljam. đ&#x;”˛ Ĺ˝iga Zajc, 8. razred, Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

16. aprila 2020

Pravljica, ki premaguje strah Terapevtska pravljica o hudobnem zmaju Koronarju je zaokroĹžila po svetu – Podprla jo je stroka – Soavtorica je VelenjÄ?anka Alice ÄŒop, likovno so jo opremili naĹĄi osnovnoĹĄolci Tina Felicijan

Scenaristka in reĹžiserka Alice ÄŒop, umetniĹĄka vodja Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki je v uprizoritveni umetnosti za otroke aktivna Ĺže veÄ? kot dvajset let, je s svojo sestro KlĂĄro Veselsko,, otroĹĄko kliniÄ?no psihologinjo in psihoterapevtko, Ĺže dolgo naÄ?rtovala terapevtsko pravljico.

V koronakrizi sta naĹĄli tako temo pravljice kot Ä?as, da jo razvijeta in z njo otrokom pomagata pojasniti, zakaj se je Ĺživljenje nenadoma tako spremenilo, kaj je koronavirus in kako ga lahko premagamo.

Terapevtska pravljica?

ÂťSestra pri svojem delu opazi marsikaj, veliko ji povedo tudi kolegi. Otroci spijo s plastiÄ?nimi piĹĄtolami, nekateri se od strahu polulajo v posteljo, mislijo, da svet napadajo Nezemljani ‌ TeĹžava je v tem, da starĹĄi Ĺželimo otroke obvarovati pred teĹžkimi temami, tako da jih prikrijemo in se o njih ne pogovorimo. Vendar otroci marsikaj zasledijo. Ker dobijo le delne informacije, si marsikaj domiĹĄljajo.

Majhni otroci nimajo razvitega abstraktnega miĹĄljenja in zanje je virus velik bav bav, ker nima podobe. DomiĹĄljija gre svojo pot in vÄ?asih je veliko hujĹĄa od stvarnosti. Zato se psihologi, pedagogi, pediatri strinjajo, da se je tudi z najmlajĹĄimi potrebno pogovoriti, kaj se dogaja, zakaj ne morejo v vrtec ali ĹĄolo, zakaj se ne smejo igrati s prijatelji, obiskati starih starĹĄev ‌ NaĹĄa pravljica je pravzaprav navodilo za tak pogovor o koronavirusu, da je otrokom sprejemljiv,ÂŤ je Alice ÄŒop opisala

okoliĹĄÄ?ine, v katerih se je zamisel o pravljici porodila, in dodala, da je cilj terapevtske pravljice poistovetenje otrok s pravljiÄ?nimi junaki in boljĹĄe razumevanje realnega dogajanja ob interpretaciji pravljiÄ?nega.

Mednarodna naveza

Pravljica O hudobnem zmaju Koronarju in kako so ga ljudje s skupnimi moÄ?mi premagali je nastala v slovensko-Ä?eĹĄkem sodelovanju. Sestri sta jo napisali v materinĹĄÄ?ini, Alice jo je prevedla v svoj drugi jezik, njena hÄ?i v angleĹĄÄ?ino, nato pa so se ponudili prevajalci, ki so se pravljice tako kot avtorici lotili pro bono.

Prevedli so jo Ĺže v slovaĹĄÄ?ino, nemĹĄÄ?ino, hrvaĹĄÄ?ino in italijanĹĄÄ?ino, trenutno se prevaja tudi v makedonĹĄÄ?ino, estonĹĄÄ?ino, ruĹĄÄ?ino, poljĹĄÄ?ino in ĹĄpanĹĄÄ?ino. V digitalni obliki kroĹži po izobraĹževalnih, zdravstvenih in drugih institucijah ter organizacijah v Evropi, Avstraliji, Severni Ameriki in Afriki.

Natisnile so jo obÄ?ine Mirna in Idrija, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa so jo prejela vsa gospodinjstva.

vaĹĄkem inĹĄtitut za psiho travmatologijo, na mednarodni ravni pa EMDR Psychotherapy Europe (strokovno zdruĹženje za posttravmatsko psihoterapijo). ÂťDobivamo pozitivne odzive iz Ĺ vice, Nizozemske, Kanade, ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Tanzanije, Kenije, JuĹžnoafriĹĄke republike, kar nas preseneÄ?a in zelo veseli,ÂŤ pravi soavtorica. đ&#x;”˛

Bojan PavĹĄek Pravljica o zmaju Koronarju je opremljena z likovnimi deli, ki so jih pod mentorstvom pedagoga Roberta KlanÄ?nika ustvarili uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda. Prikazujejo virus, razliÄ?na Ä?ustvena stanja, odnose med ljudmi in okolico, ki nas obdaja.

Glavna junaka pravljice o hudobnem zmaju Koronarju sta bratec in sestrica. Kraljestvo, v katerem Ĺživita, napade zmaj Koronar, ki z vojsko Virusarjev ĹĄiri bolezen. Zmaj postavi ljudem Ĺživljenje na glavo. Pogumna bratec in sestrica pa skupaj reĹĄita kraljestvo. ÂťTako otroci kot odrasli potrebujemo junake, humor in sreÄ?ne konce. Ta pravljica pomaga otrokom v stiski razumeti aktualno dogajanje, hkrati pa jih navdaja z upanjem.

Poleg tega je interaktivna, saj se zakljuÄ?i z nasvetom, kako lahko vsak otrok pomaga v boju proti koronavirusu,ÂŤ pravi Alice ÄŒop.

Stroka je za

Pravljica ima podporo stroke – v Sloveniji DruĹĄtva psihologov Slovenije, DruĹĄtva za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen in Mladih zdravnikov, na ÄŒeĹĄkem zdruĹženja kliniÄ?nih psihologov in zdravniĹĄke organizacije, na Slo-

Ozrite se po Muzeju Velenje

Ĺ majsu ĹĄe eno prestiĹžno tuje priznanje

Velenje – Odkar so zaÄ?eli veljati ukrepi za zajezitev ĹĄirjenja koronavirusa in je Muzej Velenje najprej zaprl svoja vrata za obiskovalce, nekaj dni kasneje pa tudi za zaposlene in jih napotil na delo od doma, niti strokovno delo niti predstavljanje zgodovine in kulturne dediĹĄÄ?ine obÄ?instvu ne mirujeta. V teh dneh so se sodelavci muzeja ĹĄe bolj posvetili pripravljanju spletnih vsebin, ki jih posredujejo po druĹžbenih omreĹžjih in nedavno prenovljeni spletni strani. Na njej so zdaj na ogled tudi 360-stopinjski posnetki stalnih zbirk, muzejskih enot in spominskih objektov pod okriljem Muzeja Velenje.

Razstavne prostore na Velenjskem gradu, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem in HiĹĄi mineralov, Grilovo in KavÄ?nikovo domaÄ?ijo ter spominski sobi v TopolĹĄici in na GraĹĄki gori si zdaj lahko ogledate z nekaj kliki.

Velenje – Iztok Ĺ majs Muni, ki se v domaÄ?em okolju redkeje pojavlja s svojim slikarskim opusom kot v tujini, je tokrat prejel ĹĄe dve prestiĹžni mednarodni priznanji.

Uvrstil se je med finaliste velikega 10. mednarodnega slikarskega bienala v Melbournu v Avstraliji, v Italiji pa je bil uvrĹĄÄ?en med nominirance za nagrado Monne Lise.

Razglasitev je potekala v gledaliĹĄÄ?u Apollo, v mestu Lecce v Italiji, kjer so ob tej priloĹžnosti o svojem umetniĹĄkem snovanju spregovorili tudi nominirani likovni ustvarjalci.

Sicer pa Iztok v tem Ä?asu, ko so razmere za razstave in predstavitve neugodne in ko mu je odpadlo, kar nekaj Ĺže dogovorjenih predstavitev tako med drugim v Italiji, Avstriji, kot na daljnem Kitajskem, skuĹĄa uresniÄ?iti kakĹĄno od ĹĄtevilnih likovnih idej, ki se mu porajajo. Ob tem sicer ugotavlja, da mu za marsikaj, kar bi ĹĄe lahko novega ponudil na tem podroÄ?ju, vse preveÄ?krat zmanjka sredstev in da je mnogo premalo razumevanja za ustvarjalce, ki se dokazujejo predvsem v tujini, v domaÄ?em lokalnem in ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru.

đ&#x;”˛

tf

Nov film iz serije Videti Ĺživljenje Velenje – Velenjski filmski ustvarjalec Tomo ÄŒonkaĹĄ se zadnja leta ukvarja z beleĹženjem odsevov resniÄ?nega Ĺživljenja posameznikov ter utripa druĹžbe in mesta. Projekt z naslovom Videti Ĺživljenje Velenja teÄ?e tudi v tem kriznem Ä?asu. Objavil je poziv za skupno ustvarjanje filma o vsakdanjem Ĺživljenju v trenutnih razmerah. Zbira posnetke, ki jih ljudje bodisi s pametnim telefonom bodisi s kamero ali fotoaparatom posnamejo sami in s tem dokumentirajo Ä?as, ki vsem spreminja Ĺživljenje.

Sodeluje lahko kdorkoli. Posnetki lahko nastanejo v sluĹžbi, pri vsakdanjih opravilih, na sprehodu, v trgovini, doma v samoizolaciji – kjerkoli avtor opazi situacije, ki zgovorno priÄ?ajo o novem naÄ?inu Ĺživljenja. Nastal bo film, ki bo verodostojen zapis danaĹĄnjega Ä?asa za nas in zanamce, napoveduje pobudnik Tomo ÄŒonkaĹĄ in vabi zainteresirane, da se pridruĹžijo Facebook skupini Videti Ĺživljenje – 2020. đ&#x;”˛

tf

Vsi na krov

đ&#x;”˛

Literarni nateÄ?aj: Ĺ˝ivljenje po karanteni Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝ivljenje po karanteni je naslov javnega literarnega nateÄ?aja, ki ga je pred nedavnim objavil javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki.

Trajal bo do petka, 15. maja. Na njem lahko sodelujejo vsi obÄ?ani, ki piĹĄejo poezijo ali kratke zgodbe, in tudi tisti, ki jih je zaÄ?asna ohromitev javnega Ĺživljenja pripravila do tega, da bi Ĺželeli vse svoje misli izliti na papir, so med drugim zapisali.

NajboljĹĄe literarno delo bosta izbrala obÄ?ana obÄ?ine Ĺ martno ob Paki – ljubiteljica knjiĹževnosti in umetnosti Petra Ĺ terbenk ter lektor slovenskega jezika in ljubitelj knjiĹževnosti Nejc Robida. Zmagovalno besedilo bodo objavili na spletni strani mladinskega centra in na njegovih druĹžbenih omreĹžjih ter v obÄ?inskem glasilu Ĺ OP. Avtor zmagovalnega besedila bo nagrajen. đ&#x;”˛

tp

Fascinacija nad filmi katastrofe me je privlaÄ?ila Ĺže v najstniĹĄkih letih. Tega, da nisem bil edini s takĹĄnimi nagnjenji, se je ĹĄe kako zavedal Hollywood, ki je to vse bolj popularno Ĺžanrsko niĹĄo na veliko polnil z blockbusterji, produkti sedme umetnosti s pregreĹĄno velikimi proraÄ?uni. V zavetju kinematografov ali ob brnenju vhs predvajalnikov smo skupaj s slavnimi igralskimi zasedbami reĹĄevali svet pred zahrbtnimi potresi, trki asteroidov, pobesnelimi oceani, neukrotljivimi poĹžari, viharji vseh viharjev ali morda nezemeljskimi silami. Ni nam bilo lahko. Ampak smo kljub mnogokrat preznojenim majicam zdrĹžali do skoraj vedno sreÄ?nega konca ter apokaliptiÄ?no poteĹĄeni zapustili kino ali vrnili kaseto v videoteko. Od takrat pa vse do danes je filmska industrija naredila opazen napredek v smeri Ä?imbolj surrealistiÄ?nih prikazov destruktivnih mega scenarijev. Pri tem so jim v veliko pomoÄ? sofisticirana hardver in softver orodja, ki jih kreativne filmske ekipe uporabljajo za spoÄ?etje dih jemajoÄ?ih prizorov.

Ja, dandanes nam gledanje filma ob pomoÄ?i sodobnih medijev uÄ?inkovito zamegli mejo med resniÄ?nim in virtualnim. Servira nam edinstvene doĹživljajske izkuĹĄnje in nas popelje v epicentre zaigranih kataklizem. DraĹž kolapsiranja naĹĄega planeta na filmu se prodaja predvsem zato, ker izhaja po veÄ?ini iz namiĹĄljenih zgodb. Zelo sanjavih in na videz nemogoÄ?ih. Dokler ‌ nam ni decembra lani naĹĄ dokaj tolerantni planet eno od njih serviral na resniÄ?ni pladenj. Okusili smo nekaj neznanega, nevidnega, nepredvidljivega, predvsem pa nevarnega. Koronavirus. Med ljudi naj bi na zaÄ?etku priletel z netopirji. CvilkajoÄ?imi krvosesi iz Vuhana na Kitajskem. Vsakodnevnimi gosti na tamkajĹĄnjih kroĹžnikih. Ne glede na izvorne prenaĹĄalce pa niÄ? ne spremeni dejstva, da smo hiperglobalno padli v stanje, ki zahteva korenite nevihtne prebliske ter radikalne instant reĹĄitve. Virus SARS-CoV-2 se je izkazal za zelo neizbirÄ?nega gosta. Brez teĹžav se ĹĄiri v vseh skupinah ljudi, tudi do sedaj nedotakljivih (beri: vplivnih/slavnih), Ä?e mu le-te prenos neodgovorno omogoÄ?ajo.

Ravno zato se politika, gospodarstvo in mediji kot posredniki pandemiÄ?nih informacij posluĹžujejo ilustrativne iztoÄ?nice, ki govori o zavedanju, da smo ta trenutek “vsi na isti ladjiâ€?. TolmaÄ?enje enakosti v tej kliĹĄejski metafori pa je lahko zelo divergentno. Strojnica je vedno bila osrÄ?je vsake ladje. Brez njenega delovanja plovilo teĹžko pluje. Klimatsko neugoden delovni prostor, kjer ne manjka vroÄ?ine, hrupa, umazanije, nepredvidljivih zapletov. V strojnici ni Ä?asa za poÄ?itek, Ä?e Ĺželi ladja Ä?im prej in brez veÄ?jih posledic prepluti (tudi nevarne) vode. V takĹĄnih pogojih se je trenutno znaĹĄlo zdravstveno osebje, trgovke in vsi ostali, ki na svojih delovnih mestih pregorevajo in so pri tem ĹĄe izrazito izpostavljeni moĹžnostim okuĹžbe. Tudi ostalo servisno osebje na ladji, ki omogoÄ?a potnikom ublaĹžiti tesnoben obÄ?utek kabinskih izolacij, je v polni akciji. Dostave hrane, zdravil, poĹĄte ‌ so aktualne in nepogreĹĄljive za ohranitev psihofiziÄ?ne vitalnosti. Ok, plujemo dalje. Na premcu opazimo postopanje gospodarsko-politiÄ?nih frakcij, ki jim stanje izrednega plutja ustreza tako za kanaliziranje kapitala in z njim povezanih ideologij. Medtem pa je v izolacijskih kamricah podpalubja zrak nasiÄ?en z negotovostjo ranljivih skupin, loÄ?enih in utesnjenih med ĹĄtiri stene, z omejenimi moĹžnostmi komuniciranja. Upanje po boljĹĄem jutri jim duĹĄi ĹĄe eksistenÄ?na tesnoba. Ves svoj kapital so morali zastaviti za nakup enosmerne ladijske vozovnice. Ko bodo pripluli na cilj, kjerkoli Ĺže to bo, jim bo ostalo malo ali celo niÄ?. Niti stalne sluĹžbe ali mini podjetja, v katerega so leta in leta vlagali ves svoj Ä?as in prihranke, ne bodo zmogli ohraniti.

Ok, plujemo dalje. Da bo pot potekala po predvideni smeri in z upoĹĄtevanjem zmogljivosti ladje, skrbi ekipa na poveljniĹĄkem mostu. Med zapoznelim vkrcavanjem so Ĺžal na krov prinesli le en daljnogled, zato ne zmorejo naenkrat opazovati ostrine prihajajoÄ?ih Ä?eri in zahrbtnih plitvin. Zavoljo tega bo potrebno marsikateri manever opraviti z intuicijo in visoko moralno drĹžo. DrĹžo, ki bo zmoĹžna humano prisluhniti potrebam VSEH potnikov in tudi VSE ostale posadke. Na poti do cilja nismo sami. Okrog nas reĹžejo valove vsa plovila svetovne flote. Plujejo na bolj ali manj varni razdalji. Z lastnim tempom. Z lastno navigacijo. Torej nismo vsi zemljani na isti ladji. Smo pa v skupnem morju, po katerem je mogoÄ?e pripluti v novi svet. Upam, da se tam ne bosta spet neuravnoteĹženo cedila med in mleko.

Potem smo pot opravili zaman. ÄŒe nam bo poruĹĄeno blagostanje spet samo po sebi umevno in ne bomo jenjali preizkuĹĄati potrpeĹžljivosti matere Zemlje, se bodo njene klofute Ä?loveĹĄtvu vrstile vse pogosteje in vse bolj destruktivno. SreÄ?no plovbo in mirno morje nam Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 9

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Radijsko delo smo prilagodili novim razmeram Ĺ˝e vse od zaÄ?etka uvedbe preventivnih ukrepov za prepreÄ?itve epidemije koronavirusa se na Radiu Velenje prilagajamo novim razmeram. Ĺ tevilo tistih, ki prihajajo v studio smo moÄ?no omejili. Oblikovali smo ekipe, ki se menjavajo na ĹĄtirinajst dni.

Zato se morda spraĹĄujete: ÂťJa, kje pa je ta in ta moj najbolj priljubljen voditelj?ÂŤ NiÄ? se ne bojne, pride na vrsto ‌ Seveda smo to naredili tudi zato, da imamo vedno doma Âťpripravljeno novo ekipoÂŤ, ki bi vskoÄ?ila, Ä?e bi se kdo od aktivne okuĹžil in bi morali vsi v karanteno.

Pa tudi sicer smo prilagodili novim razmeram celotno novinarsko in uredniĹĄko delo. Tako rekoÄ? vse poteka na daljavo, vse, kar se, da pa posnamemo po telefonu. In koliko sliĹĄimo, vas naĹĄi dragi posluĹĄalci in posluĹĄalke, to tudi ne moti, saj si Ĺželite v tem Ä?asu predvsem veliko sveĹžih lokalnih, pa seveda tudi regionalnih in globalnih informacij. Je pa zdaj tudi veÄ? Ä?asa za neposredne vkljuÄ?itve v naĹĄe oddaje. Zelo veseli smo vaĹĄega sodelovanja, pa tudi vpraĹĄanj, na katera vam skuĹĄamo Ä?im hitreje najti odgovore. đ&#x;”˛

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MANCA Ĺ PIK - Nocoj 2. LUKA BASI - Kad postaneĹĄ drugome Ĺžena 3. TILEN LOTRIÄŒ - Vino Manca Ĺ pik letos obeleĹžuje 15-letnico svoje glasbene kariere. Prva v nizu izbranih pesmi, s katerimi bo v letoĹĄnjem letu zaznamovala obletnico, je skladba Nocoj.

Videospot za romantiÄ?no, a temperamentno pesem so ji pomagali posneti njeni prijatelji znani medijski obrazi, ki se pojavljajo v njem.

Vsak voditelj in tonski tehnik, preden zapusti studio, vse temeljito razkuĹži. SreÄ?anj praktiÄ?no ni, po zelo dolgem Ä?asu sta se takole za naĹĄ mozaik slikala Karolina Destovnik in Dragan BerkenjaÄ?eviÄ?.

Za posledicami zapletov zaradi okuĹžbe z novim koronavirusom je v torek umrl ameriĹĄki pevec in tekstopisec John Prine. Star je bil 73 let. Prine je dvakrat prebolel raka. Leta 1998 je prestal operacijo grla, leta 2013 pa je prebolel raka na pljuÄ?ih. Dobitnik dveh grammyjev za albuma ter grammyja za Ĺživljenjsko delo, ki ga je prejel prav letos, je v petih desetletjih glasbene kariere izdal 19 studijskih albumov. Leta 1971 je izĹĄel njegov prvi, ki je bil dobro sprejet pri kritikih. DoloÄ?ale so ga druĹžbenokritiÄ?ne in protestne pesmi, posveÄ?al pa se je tudi temam, kot so minule ljubezni, samota, odtujenost in obĹžalovanje.

Leta 2019 je bil sprejet v dvorano slavnih tekstopiscev, leta 2016 ga je kot tekstopisca odlikoval PEN, s Ä?imer se je pridruĹžil glasbenikom, kot sta Chuck Berry in Leonard Cohen.

Ĺ tevilni glasbeniki na koncertu za pomoÄ? ob pandemiji koronavirusa Organizacija Global Citizen, ki stoji za valom koncertov na domu, ki jih je prek druĹžbenih omreĹžij mogoÄ?e spremljati v Ä?asu pandemije novega koronavirusa, ter Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) za 18. april napovedujeta veliki koncert

One World: Together at Home v podporo zdravstvenim delavcem, ki se borijo proti covidu-19. Dogodek bo mogoÄ?e spremljati na ĹĄtevilnih kanalih. NastopajoÄ?e so izbrali v sodelovanju z Lady Gaga, med njimi pa so Alanis Morissette, Andrea Bocelli, Billie Eilish, frontman zasedbe Green Day Billie Joe Armstrong, Burna Boy, Chris Martin, David Beckham, Eddie Vedder, Elton John, FINNEAS, J. Balvin, John Legend, Kacey Musgraves, Keith Urban, Kerry Washington, Lang Lang, Lizzo, Maluma, Paul McCartney, Priyanka Chopra Jonas, Shah Rukh Khan in Stevie Wonder.

Green Day izdali EP z remixom treh skladb AmeriĹĄki punk rockerji Green Day, ki so februarja izdali nov album, so svoje oboĹževalce presenetili ĹĄe z izdajo EP-ja z naslovom Otis Big Guitar Mix. Ta prinaĹĄa nove razliÄ?ice njihovih skladb Lazy Bones, Wild One in Oh Love.Vse tri omenjene skladbe se v prvotni izvedbi nahajajo

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Po zapletih zaradi koronavirusa umrla ameriĹĄka folk legenda John Prine

9

107,8 MHz

16. aprila 2020

1 ANSAMBEL VESELI SAVINJÄŒANI - Ljubezen je bolezen 2 ANSAMBEL PIK - S klarinetom v roki 3 ANSAMBEL PETRA FINKA - Prelepa 4 ANSAMBEL SLOVENKE - ÄŒe si za ples 5 ANSAMBEL PVANINSKI ABUHI - PolnoÄ?ni ples 6 ANSAMBEL NAVEZA - Lunca sije 7 ANSAMBEL LENARTI - PriĹĄla bo pomlad 8 ANSAMBEL LUKA RAZPOTNIKA - Mala sestrica 9 ANSAMBEL LUNCA - Ti si drugaÄ?en 10 ANSAMBEL RAUBARJI- Tako posebna

www.radiovelenje.com na treh albumih, Uno!, Dos! in Tre!, ki so jih izdali leta 2012.

Skupina je zaradi pandemije koronavirusa svojo azijsko turnejo prestavila na leto 2021, s svojimi oboĹževalci pa je povezana prek spletnih dogodkov. Od leta 1986 so Green Day posneli 13 studijskih albumov, prodali so veÄ? kot 80 milijonov izvodov ploĹĄÄ?, prejeli razliÄ?na priznanja, med njimi veÄ? grammyjev ter bili leta 2015 sprejeti v dvorano slavnih rock'n'rolla. V Sloveniji so nastopili dvakrat, nazadnje leta 2017 v StoĹžicah, kjer so predstavili album Revolution Radio.

U2 donirali deset milijonov evrov za zdravstvene delavce Irski rockerji U2 so donirali deset milijonov evrov za pomoÄ? v boju proti novemu koronavirusu na Irskem. Namenili jih bodo za podporo zdravstvenim delavcem ter za nakup osebne zaĹĄÄ?itne opreme za tiste, ki se proti koronavirusu borijo v prvih bojnih vrstah. ÄŒlni skupine U2 sicer Ĺže veÄ? let sodelujejo v razliÄ?nih druĹžbenih in poli-

tiÄ?nih projektih in humanitarnih akcijah ter kampanjah za zaĹĄÄ?ito Ä?lovekovih pravic.

PodaljĹĄan rok za oddajo skladb za 40. MMS Avditorij PortoroĹž – Portorose je zaradi epidemije novega koronavirusa podaljĹĄal rok za oddajo skladb za 40. festival Melodije morja in sonca 2020. Kot pravoÄ?asne se bodo upoĹĄtevale skladbe, poslane po poĹĄti s priporoÄ?eno poĹĄiljko, ki bodo oznaÄ?ene s poĹĄtnim Ĺžigom oddaje na poĹĄto do vkljuÄ?no 29. maja 2020, in skladbe, poslane po poĹĄti z navadno poĹĄtno poĹĄiljko, ki bodo prispele na naslov organizatorja do vkljuÄ?no 29. maja 2020 do 12. ure. ToÄ?en termin izvedbe festivala bo znan naknadno. Organizatorji festivala si pridruĹžujejo pravico, da rok za oddajo skladb ponovno podaljĹĄajo zaradi epidemije, Ä?e bi to narekovali sprejeti drĹžavni ukrepi. Prav tako si pridruĹžujejo pravico, da festivala MMS 2020 zaradi zdravstvenih, epidemioloĹĄkih ali gospodarskih razmer ne izvedejo v tekoÄ?em letu.

zelo NA KRATKO PIVO IN CVETJE

sicer od svojega nastanka doĹživela ĹĄtevilne izvedbe svetovno znanih izvajalcev.

Zaradi epidemije novega koronavirusa so se za odpoved odloÄ?ili tudi organizatorji prireditve Pivo in cvetje, kar se je zgodilo ĹĄele drugiÄ? v 55-letni zgodovini tega festivala.

56. izvedbo priljubljenega festivala so tako prestavili na prihodnje leto. Festival je bil prvotno naÄ?rtovan v Ä?asu med 9. in 12. julijem.

CHALLE SALLE

NEISHA Neisha predstavlja ĹĄe zadnji single z aktualnega albuma Vrhovi. Naslov skladbe je Pismo papeĹžu, z njim pa se poslavlja od Vrhov in napoveduje nov album. Pesem govori o ljubezni s tragiÄ?nim koncem, spremlja pa jo tudi videospot, ki pa je tokrat nekoliko drugaÄ?en - Andrej Kamnik je pesem upodobil v animirani obliki.

FOLK IDOLI Ĺ estÄ?lanska zaseba Folk idoli iz Zagorja ob Savi je vstopila v pomlad z balado Utrip si mojega srca. Gre za slovensko priredbo znane balade Help mi make it through the night avtorja Krisa Kristoffersona, ki je

Challe Salle predstavlja novo pesem z naslovom Pariz. Kljub situaciji s koronavirusom se je odloÄ?il, da izda nov videospot, ki je bil posnet pred Ä?asom karantene. Videospot je v samo ĹĄtirih dneh presegel 100.000 ogledov in zasedel drugo mesto lestvice Trending na Youtubeu. Challe Salle, ki letos obeleĹžuje deset let glasbenega ustvarjanja, za oktober napoveduje nov album.

EL KACHON El Kachon so izdali novi, Ä?etrti album z naslovom Mi nismo. Album je izĹĄel na vinilu, spremlja pa ga tudi novi istoimenski singel in videospot zanj. Na albumu je deset pesmi, z njim pa so uresniÄ?ili dolgoletne sanje, saj so mu poleg digitalnega izida namenili tudi vinilno obleko, ki z njihovim opusom sovpada tako Ĺžanrsko kot vizualno.

Naš čas, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

16. aprila 2020

frkanje » Levo & desno «

Duh in vonj Koronavirus je krojil tudi letošnje velikonočne praznike. A se nismo dali; kljub prilagojenim razmeram smo zadržali prazničnega DUHA! In vonj po potici in šunki.

Zadovoljne

⏫

Čvek je mislil, da frajtonarica, rapanje in električna kitara ne gredo skupaj, dokler ni nekoč za isto mizo ujel velenjskih muzikantov Roberta Goterja, 6pack Čukurja in Matjaža Jelena. Ko jih je takole videl na kupu, pa je pomislil, da ideja o takšni navezi sploh ni tako slaba. Se jim vsaj ne bo več treba prerekati, čigava glasba je boljša in kdo ima več oboževalk.

⏫

»Kaj se pa tako obotavljaš?

Nagni že ta kozarec in razkuži grlo, da se ti ne bo pri govoru zatikalo. Saj ti nisem nalila vode,« je prva dama PGD Velenje Simona Privšek priganjala poveljnika Bojana Brcarja, ki ni bil čisto prepričan, ali ji lahko zaupa, da se drži nepisanega gasilskega pravila: voda je dobra samo v cisterni.

⏪

Maske, ki so postale naše redne spremljevalke, so lahko tudi predmet zabavnih trenutkov. Teh imajo v teh dneh Andreja Katič, Peter Dermol, mag. Iztok Mori in mag. Saša Sevčnikar z Mestne občine Velenje sicer bolj malo, saj jim dneve nenehno polnijo takšni in drugačni problemi. Večinoma jih razrešujejo na daljavo, a včasih se morajo vseeno dobiti. Tako jih je Čvek ujel ravno, ko so ugotavljali, komu maska najbolj »paše«!

Niso se zedinili, so pa bili soglasni, da bodo njihovi obrazi veliko lepši brez mask.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Sijala je rožnata superluna Eno od noči prejšnjega tedna je ponoči razsvetlila rožnata superluna. Kljub imenu ta luna ni bila nič bolj rožnata od običajne – rožnato namreč imenujemo vsako prvo spomladansko polno luno, ime pa izvira od barve cvetov severnoameriške rožnate plamenke.

Aprilska rožnata superluna je bi-

la okoli 40.000 kilometrov bližje Zemlji kot običajno, videti pa naj bi bila za 17 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša kot običajno, zaradi česar jo smemo imenovati »superluna«. Prejšnji teden smo tako videli največjo in najsvetlejšo superluno letošnjega leta, bomo pa v tem letu lahko videli še tri superlune. Naslednjo že 7. maja.

naslovnico. Vogue Italija se z zadnjo naslovnico poklanja vsem, ki se v času pandemije covida-19 borijo za življenja obolelih. »V svoji zgodovini, dolgi več kot 100 let, je revija doživela marsikaj – vojne, ekonomske krize, terorizem. Njena najplemenitejša tradicija je, da v težkih časih ne ignorira dogajanja po svetu. Še pred dvema tednoma smo načrtovali številko, ki smo jo pripra-

vljali že zelo dolgo časa. Hoteli smo izdati dvojni projekt – žensko in moško revijo v enem,« je povedal Emanuele Farneti, urednik italijanske različice legendarne revije. Kasneje so se odločili, da se bodo z aprilsko številko raje poklonili vsem, ki v času pandemije bijejo bitko z novim virusom. »Odločitev, da bo to številko krasila popolnoma bela naslovnica, je prva v zgodovini revije. In odločitev ni takšna, ker ne bi imeli fotografij za naslovnico.

Ravno nasprotno. Belo smo izbrali, ker predstavlja več stvari hkrati,« je še dodal Emanuele.

Da je za intimne dejavnosti potrebno veliko zasebnosti, nas je nedavno poučil tudi par pand iz

Vprašanja V marsikaterem slovenskem kraju se ukvarjajo z vprašanjem, kam z blatom iz čistilnih naprav. Drugje se sprašujejo, kam sploh z blatom vseh vrst, ki ga je pri nas kljub krizi na mnogih področjih še vedno veliko preveč.

Koristna majhnost Pri nas gre v sedanjem času že skoraj vse na daljavo. Še dobro, da je Slovenija majhna.

Risi nad avtomobile Morda se sliši malo čudno, a tudi v našem mestu smo priča primerom, da risi »napadajo« avtomobile. Risi, ko nepridipravi porišejo pločevino avtomobilov.

Pod maskami hongkonškega živalskega vrta, ki je zaradi koronavirusa zaprt za obiskovalce. Po desetletju neuspešnih poskusov sta se namreč pandi pred kratkim uspešno parili. Oskrbniki domnevajo, da je k uspehu bistveno pripomogla zasebnost, ki sta je bila samec Le Le in samica Yin Ying deležna zaradi zaprtja živalskega vrta. »Možnosti za oploditev so pri naravnem spočetju višje kot pri umetni oploditvi,« so navduše-

cer dobili udeleženci tradicionalnega otroškega kotaljenja jajc po trati Bele hiše ob veliki noči.

Lesena jajca veljajo za edinstvene zbirateljske predmete, saj so bila namenjena dogodku, ki ga ni bilo. Velikonočno kotaljenje pirhov po trati Bele hiše so doslej od leta 1878, ko se je tradi-

zaradi pandemije za nekaj časa odložila svojo krono ter se vrnila na delovno mesto. Pred tem je bila v okviru miss Anglije na potovanju po Aziji, kjer je opravljala različna dobrodelna dela. »Povabili so me v Afriko, Turčijo, Indijo, Pakistan in še nekatere druge azijske države, da bi postala ambasadorka dobrodelnega dela,« je povedala 24-letnica. Kot

Čeprav smo vse bolj zamaskirani, smo vseeno dovolj prepoznavni. Nekateri pa nočejo prepoznati takih, ki niso maskirani. Varnostniki jih.

Strah Zadnji čas je odpadlo že kar nekaj porok. Večina si je premislila, ker se je prestrašila nesrečnega koronavirusa. Nekateri so se prestrašili – zakona.

Spoznanje Mnogi ljudje so zadnji čas spoznali, da je doma vendarle lahko lepo. In jim ni nič kaj prijetno spoznanje, da bo kmalu verjetno le spet treba na delo.

Praznična

ni v živalskem vrtu Ocean Park, kjer pričakujejo naraščaj čez približno deset mesecev. Brejost bodo lahko sicer pri Ying Ying na osnovi spremenjenega vedenja in hormonskih nihanj potrdili šele proti koncu junija.

cija začela, odpovedali 17-krat; in sicer zaradi vojn, obnov Bele hiše ali slabega vremena, tokrat pa zaradi pandemije koronavirusa. Urad prve dame ZDA je ob razpošiljanju pirhov sporočil, da gre za majhen izraz spoštovanja za vse tiste, ki služijo javnosti.

Italijanski Vogue Najlepša Britanka prvič s povsem belo Melania razposlala se je vrnila na delo naslovnico Za zaprtimi vrati 25 tisoč spominskih v bolnišnico Pričakovano se je morala ob živalskega vrta, sta pirhov zaprtju trgovin in začasni brezBritanka Bhasha Mukherjee, ki poselnosti manekenk in modnih se pandi vendarle Prva dama ZDA Melania je bila lani okronana za najlepoblikovalcev v dobi koronaviruTrump je prejšnji teden, tik pred šo v svoji deželi, je v času panparili sa s spremembami soočiti tudi prazniki, bolnišnicam, zveznim demije začutila odgovornost do legendarna modna revija Vogue Italija. Prvič v zgodovini so natisnili izdajo s popolnoma belo

Nekatere naše upokojenke so zelo počaščene, ker morajo pred vstopom v trgovino z dokumentom dokazovati, da so res že stare 65 let.

agencijam in lokalnim trgovinam razposlala 25 tisoč spominskih velikonočnih pirhov, ki bi jih si-

obolelih za koronavirusom in priskočila na pomoč. Sicer specializantka v bolnišnici Pilgram je

Vseeno je bolje, da so nam prepovedali bolj množično druženje v cerkvah, kot pa da nam bi prepovedali velikonočno šunko in jajca.

pravi, se je takoj, ko je slišala, da se je stanje v Evropi poslabšalo, vrnila domov, bila 14 dni v samoizolaciji in se nato lotila dela. »Hotela sem priti domov, hotela sem pomagati in takoj začeti delo,« je dejala. Povedala je, da so od nje, ko je izvajala dobrodelna dela, ljudje vedno pričakovali, da bo nenehno lepa. »Ne pozabi na krono, bodi lepa, so mi govorili,« je povedala in poudarila, da krona v določenih scenarijih pač ni pomembna.

Vprašanje Bodo tudi študenti Univerze za tretje življenjske obdobje dobili od države kakšen prispevek?!

Hitro, hitro …

Nekateri pravijo, da se je življenje pri nas precej upočasnilo, ponekod celo ustavilo. Tako so tudi naše ceste veliko bolj prazne. Zato pa nekateri na njih na veliko preizkušajo hitrost svojih vozil.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 11

Med panogami, ki jih je koronakriza najbolj prizadela, je turizem, ki je zadnja leta koval velike dobiÄ?ke ponudnikov raznih storitev in produktov, ustvarjal ĹĄtevilna delovna mesta, pisal uspeĹĄne zgodbe o prestrukturiranju lokalnih gospodarstev, porazdeljeval denar bogatih med revne, Ä?e naĹĄtejemo nekaj pozitivnih plati rastoÄ?ega turizma in negativne tokrat pustimo ob strani. Danes so rezervacije hotelskih sob odpovedane, restavracije so prazne, kulturne ustanove zaprte. TuristiÄ?ni delavci lahko le ĹĄpekulirajo, kdaj se bodo vrnili na delo in kako bodo na ponovni zagon turistiÄ?nih obratov reagirali potroĹĄniki. Bodo hlastali za sprostitvijo, novimi doĹživetji, ĹĄportnimi preizkuĹĄnjami ali kulinariÄ?nim razvajanjem, ali pa bodo zadrĹžani in varÄ?ni ĹĄe naprej ostajali doma?

Zadnja leta se je turizem krepil tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, kar so obÄ?utili ponudniki tako namestitev kot doĹživetij, gostinci in izdelovalci raznih produktov. Zdaj pa Ä?utijo posledice koronakrize, ki je njihovo dejavnost Ä?ez noÄ? za-

Razmeram navkljub so optimistiÄ?ni Nekaj turistiÄ?nih ponudnikov smo vpraĹĄali, kako aktualne razmere vplivajo na njihov posel in kaj si obetajo od poletne sezone dnjih mesecih je odpovedanih, tako da je naĹĄa apartmajska hiĹĄa zdaj prazna. Padli smo na Ä?isto nulo,ÂŤ niÄ? kaj prizadeto pove Laura Apat in v vedrem tonu nadaljuje: ÂťSmo pa zelo pridni na kmetiji. Od zaÄ?etka izolacije so naĹĄi bliĹžnji in daljni sosedi ugotovili, da je naĹĄe seneno mleko zelo dobro in raje pridejo k nam po kak liter, da jim ni treba v trgovino. Ĺ˝e vrsto let smo Ä?lani Zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, ki skrbi za odkup mleka za mlekarno Celeia in v trenutnih razmerah deluje pod nespremenjenimi pogoji. Za to smo zelo hvaleĹžni. ÄŒe bi Ĺživeli samo od turizma, bi nas sedem, kolikor nas Ĺživi na kmetiji, ostalo brez dohodka in z ogromnimi stroĹĄki. Tako pa nas je naĹĄa osnovna dejavnost, prireja senenega mleka, obdrĹžala na Apatom so nekateri Ĺže sporoÄ?ili, da pogreĹĄajo Nadino govejo juho, sami pa tudi Ĺže pogreĹĄajo kraval.

Foto: Satuara

Laura Apat: Že pred krizo sem podpirala vse domaÄ?e. Sedaj pa sem se odloÄ?ila, da bom od zdaj naprej kupovala in koristila Ä?im veÄ? slovenskega. Iz te situacije se lahko nauÄ?imo, da smo lahko samozadostni, samo podpirati se moramo. Zdi se mi prav, da stopimo skupaj in vlagamo v slovensko gospodarstvo in turizem in ju tako reĹĄimo.ÂŤ Boris Ciglar: ÂťJaz imam rad svoje delo in vsekakor bom v samostojni dejavnosti vztrajal, dokler se bo dalo. Ampak, seveda, tudi zasluĹžek je pomemben. ÄŒe se ne bo izĹĄlo, bom podjetje zaprl in se zaposlil.ÂŤ Metod Ĺ pital: ÂťTo je idealen Ä?as za rast. Ko enkrat veliko delaĹĄ, si je teĹžko zbistriti misli. Zdaj je za naÄ?rtovanje prihodnosti veÄ? Ä?asa. Razvijava novo ponudbo, naÄ?rtujeva marketing in oblikujeva novo podobo, s katero se bova vrnila na trg. V tem je najina prednost.ÂŤ temine in gospodarska kriza ne bo prevelika. Skratka, mi pozitivno zremo v prihodnost, v ozadju pa kujemo tudi druge naÄ?rte za Ĺživljenje in delo, Ä?e se turizem ne bi zagnal, kot si Ĺželimo,ÂŤ je ĹĄe povedala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji in opozorila, da je v prvih ukrepih za pomoÄ? gospodarstvu drĹžava na dopolnilne dejavnosti malce pozabila, vendar so z ZdruĹženjem turistiÄ?nih kmetij opozorili nase in v naslednjem paketu lahko raÄ?unajo na pomoÄ?, ki bo vsekakor priĹĄla prav.

Ne ve, kaj priÄ?akovati

mrznila. A hkrati dala priloĹžnost za poÄ?itek, zbistritev misli, evalvacijo dosedanjega dela in naÄ?rtovanje prihodnosti ter inovativno prilagajanje razmeram.

Namesto turizma zdaj kmetovanje

13. marca se je kot po celi Sloveniji tudi na TuristiÄ?ni kmetiji Apat v Gaberkah, kjer se pri turistiÄ?ni dejavnosti posveÄ?ajo predvsem kulinariki, nudijo pa tudi namestitve, razvajanje in druga podeĹželska doĹživetja, vse ustavilo. ÂťBili smo zadovoljni in veseli, da smo imeli do konca maja vse vikende rezervirane. Zdaj so prav vse pogostitve odpovedane.

Na bivanju smo imeli nekaj delavcev, ki so se morali vrniti domov, precej rezervacij v nasle-

zeleni veji. Gozd pa je zlata rezerva, po kateri nam ĹĄe ni treba posegati,ÂŤ je pogovor preusmerila na pozitivno plat sicer zahtevnih razmer in dodala, da se vsi domaÄ?i strogo drĹžijo karantene, saj si pri vsem delu na kmetiji ne morejo privoĹĄÄ?iti, da bi zboleli.

Tudi na prihodnost, Ä?eprav je polna neznank in negotova, gledajo pozitivno. ÂťImamo 25-letno tradicijo in veliko rednih gostov, ki radi praznujejo pri nas, ali pa pridejo le na nedeljsko kosilo.

Nekateri so nam Ĺže sporoÄ?ili, da pogreĹĄajo Nadino govejo juho, mi pa tudi Ĺže malo pogreĹĄamo kraval pri nas doma. Upamo, da bo tako tudi, ko bomo lahko znova odprli. Prav v tem Ä?asu bi morali gostiti birme in obhajila.

Upamo, da bomo nadomestili te

Naredili gospodarski posek kapitalnega drevja meja obÄ?in kar ĹĄtevilno obiskovali hrib Trim, pa so opazili posledice precejĹĄnjega posega v gozdno sestavo na mestih, kjer so rasla mogoÄ?na, veÄ? kot stoletje stara drevesa iglavcev, bukev in kostanj. Posek le-teh skoraj 144 zrelih dreves in nekaj drobnejĹĄega lesa iglavcev in listavcev, veÄ?

426 m3 s strojno mehanizacijo in klasiÄ?nim gozdarskim pristopom, je pustil vidne posledice podiranja lesne mase, prav tako pa tudi sledi strojne mehanizacije za spravilo lesa iz gozda (preteĹžno na jugozahodni strani nad sadovnjakom pri Luko-

pretirana. Ko se je zgodil italijanski scenarij, pa se je zaÄ?el zavedati resnosti situacije, ki se je resniÄ?no zaostrila, ko je moral zapreti lokal. ÂťDo takrat nisem pomislil, da bo vse to s koronavirusom pomenilo popoln izpad dohodka, neplaÄ?ane raÄ?une, kar ni prizadelo le moje poslovne dejavnosti, ampak tudi zasebno Ĺživljenje, saj sem samostojni podjetnik in je od gostinskega obrata odvisen tudi druĹžinski proraÄ?un.

Ko je vlada razglasila ukrepe, je bilo veliko zmede, pomanjkljivih informacij, negotovosti, deljenih mnenj. Zdaj se je izkazalo, da so bili ukrepi smiselni, Ä?eprav so gospodarstvo zelo prizadeli. Ĺ e dobro, da nam bo drĹžava malo pomagala, Ä?eprav so ukrepi za pomoÄ? malemu gospodarstvu,

Prav v teh sonÄ?nih dneh bi moralo okrog ĹĄaleĹĄkih jezer zamrgoleti. Gostinci bi morali odpirati lokale in postavljati terase.

A je vse mirno in tiho.

Priznani barist Boris Ciglar, ki je z mednarodnega tekmovanja v pripravi kave prinesel Ĺže dve zlati priznanji, kot samostojni podjetnik pa je v najem vzel gostinski obrat Na ribiĹĄki v ribiĹĄkem domu ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, je ta Ä?as, ko ne more poslovati, izkoristil za druĹžino. ÂťKer mi za druĹženje z druĹžino sicer velikokrat primanjkuje Ä?asa, zdaj uĹživam v tem, da smo lahko skupaj, Ä?eprav imam tako majhne otroke, da je vÄ?asih cel dan z njimi celo bolj naporen kot cel dan v restavraciji,ÂŤ pravi.

Sprva se mu je panika, ki se je k nam razĹĄirila ĹĄe Boris Ciglar upa, da bo kriza itd. itd. prej kot epidemija, zdela Foto: Tanja Ciglar

Na hribu Trim ni priĹĄlo do opustoĹĄenja Kot smo v prejĹĄnji ĹĄtevilki NÄŒ Ĺže poroÄ?ali, so nepridipravi spet ÂťudariliÂŤ in lepo urejen sistem za rekreacijo, telesno vadbo in razgibavanje, ki ga je postavila MO Velenje, na nekaj mestih poĹĄkodovali. PrizaneĹĄeno ni bilo niti postavljenim panojem uÄ?ne gobarske poti gobarskega druĹĄtva Maravh Velenje. A posledice tega so v veÄ?ini vzdrĹževalci Ĺže odpravili, ĹĄtevilni ljudje in predstavniki lokalne skupnosti pa obsodili vandalizem, ki ĹĄe vedno prepogosto povzroÄ?a veliko materialno ĹĄkodo. Ljudje, ki so v teh tednih omejitev gibanja zunaj

11

REPORTAŽA

16. aprila 2020

vi hiĹĄi). Da bi pomirili ĹĄirjenje nepravilnih zgodbic o ÂťopustoĹĄenjuÂŤ, smo se obrnili na Zavod za gozdove, OE Nazarje –izpostava Ĺ oĹĄtanj. Vodja, VelenjÄ?an AleĹĄ Ocvirk, nam je strokovno pojasnil naslednje: ÂťNa obmoÄ?ju Trim steze Velenje je potekala redna seÄ?nja v gozdu, v katerem je lastnik Republika Slovenija, zanjo SIDG (Slovenski drĹžavni gozdovi), izrazil Ĺželjo po seÄ?nji Ĺže leta 2018. PoÄ?akali so primeren Ä?as, saj je potrebno seÄ?njo opraviti v zimsko-pomladnem obdobju in Ä?e se le da, ko zemlja ni preveÄ? razmoÄ?ena. Re-

virni gozdar (pomagal sem mu tudi sam) je oznaÄ?il drevje za posek skladno z gospodarskim naÄ?rtom za GE Velenje. Ker gre za gozd v mestu in ima poudarjenih veÄ? funkcij (npr. rekreacijsko, uÄ?no idr.), smo pri oznaÄ?evanju dreves upoĹĄtevali tudi to. Tako je bil upoĹĄtevan ustrezni gozdni red, posek pa opravljen strokovnoÂŤ. Tudi laiÄ?no gledano, je videti tako, a so za zdaj ostali ponekod veÄ?ji panji v podnoĹžju dreves kot gozdni ostanek, drae in vejevje pa bo odpeljano ali strokovno odloĹženo kot bioloĹĄki ostanek za bogatitev gozdnih tal. Gozd se bo v dveh do petih letih samodejno obnovil, velikanska stara drevesa s po veÄ? m3 lesene mase so odstopila prostor in odprla svetlobo za bujno rast. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

na katerega je tudi vezanih veliko delovnih mest, od njega so odvisne druĹžine, pravzaprav zelo skromni, medtem ko bodo doloÄ?ene skupine prebivalcev dobile dodatek, Ä?eprav koronakriza ne vpliva na njihove dohodke ali stroĹĄke,ÂŤ razmiĹĄlja v zavedanju, da prava kriza ĹĄele prihaja. ÂťGostinci ne vemo, kaj naj priÄ?akujemo – ali se bodo po preklicu izolacije vsi druĹžili in dobivali na pijaÄ?ah, ali se bodo drĹžali doma, ali bodo sploh imeli denar, bo kaj turistov ‌ Ĺ˝ivljenje bo verjetno Ä?isto drugaÄ?no kot prej,ÂŤ je nakazal, da lahko o letoĹĄnji sezoni in prihodnosti svojega posla le ĹĄpekulira. Upa pa, da bo ta kriza gostinstvo, v katerem je veliko slabo usposobljenih delavcev in

den sta s tem solidno poslovala in pridobila celo nove stranke, nato pa je obÄ?ina starejĹĄim ponudila brezplaÄ?na kosila in izgubila sta ĹĄe polovico posla. ÂťTrudiva se, vendar sva daleÄ? od dobiÄ?ka. ÄŒrpava rezerve. Kar sva hotela investirati, bova zdaj porabila, da bomo preĹživeli. Iz prvega paketa pomoÄ?i samostojnim podjetjem sva izpadla, ker tudi zaposlujeva. ÄŒakava, kaj nama bo prinesel drugi,ÂŤ je povedal Metod, nato pa predstavil drugo, bolj pozitivno plat aktualnih razmer. ÂťTo je Ä?as, da zbistriva misli, kam in kako naprej. Ne razmiĹĄljava, da bi zaprla obrat, ker sva najino zgodbo dvignila na nek nivo, zato bova vztrajala, da jo reĹĄiva. ÄŒeprav – Ä?e se bo to vleklo ĹĄe dlje kot en mesec, bova morala zaÄ?eti razmiĹĄljati drugaÄ?e. Zaenkrat se zanaĹĄava na to, da se bo konec maja stanje normaliziralo in bomo lahko svojo dejavnosti poÄ?asi zakotalili naprej. RaÄ?unava, da bi se lahko pobrala junija in julija, ko bodo

Anja in Metod Ĺ pital se ĹĄe zanaĹĄata na to, da se bo konec maja stanje normaliziralo in bosta lahko svojo dejavnost poÄ?asi zakotalila naprej.

ponudbe brez dodane vrednosti, dvignila na viĹĄji nivo, da se bodo lokalni ponudniki bolj povezali in bodo gostom lahko ponudili veÄ?. ÂťPoskusimo iz vsega tega potegniti kaj dobrega,ÂŤ sklene optimistiÄ?no.

ÄŒrpajo rezerve

Ob razglasitvi ukrepov sta ves posel izgubila tudi Metod in Anja Ĺ pital, ki sta razvila blagovno znamko MaĹĄ in se ukvarjata predvsem s cateringom, pa tudi s pripravo in dostavo malic. Zapreti sta morala lokal v Velenju, odpovedati cateringe, s katerimi so bili povsem zasedeni za tri mesece naprej, zaposlene sta napotila na Ä?akanje, sama pa sta se lotila priprave kosil za starejĹĄe in jih dostavljala na dom. Prvi te-

na vrsti poroke. Zato pa verjetno ne bo dopusta,ÂŤ je predstavil naÄ?rte za poletno sezono.

Pa bodo ljudje v kriznem Ä?asu, ki se mu navadno pridruĹži varÄ?evanje, ĹĄe povpraĹĄevali po cateringu? ÂťNaĹĄa ciljna publika niso veÄ? posamezni potroĹĄniki, ampak podjetja. V naĹĄi dolini smo imeli teĹžko konkurenco, zato smo morali stranke poiskati drugod. Zagotovo ne bo tako veliko povpraĹĄevanja in toliko dobiÄ?ka, imamo pa stalne stranke, s katerimi Ĺže imamo vpeljan poslovni odnos, in raÄ?unamo nanje.

O kritiÄ?ni gospodarski ĹĄkodi in mnoĹžiÄ?nem zapiranju podjetij pa ĹĄe ne razmiĹĄljava,ÂŤ je sklenil, da je za enkrat optimizem ĹĄe moÄ?nejĹĄi od strahu. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

AleĹĄ Ocvirk: ÂťNa obmoÄ?ju Trim steze je bilo posekano 426 m3 drevja, oz. 144 dreves. PodroÄ?je seÄ?nje je bilo med podiranjem dreves ustrezno nadzorovano in ob koncu del urejeno.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

MED VAMI

16. aprila 2020

Ko je karantena naĹĄ vsakdan Le skupaj bomo zajezili epidemijo Za ranljivejĹĄe skupine je socialna osamitev velika teĹžava – Nemoteno poteka projekt ViĹĄki hrane – Do izraza je priĹĄla medsosedska pomoÄ? in pomoÄ? tistim, ki zanjo zaprosijo

Ĺ tab Civilne zaĹĄÄ?ite obÄ?ine Ĺ martno ob Paki v ÂťakcijiÂŤ, dokler bodo to zahtevale razmere – Razdelili veÄ? kot 2400 zaĹĄÄ?itnih mask, pomagali pri vzpostavitvi reda za trgovino in poĹĄto ‌

Jasmina Ĺ karja

Tatjana PodgorĹĄek

V MO Velenje je bila od zaÄ?etka pojava virusa aktivirana vrsta sluĹžb, ki skrbijo za vse postopke, potrebne za delovanje vseh institucij. Civilna zaĹĄÄ?ita je z aktivacijo potrebnih sluĹžb takoj poskrbela za nemoteno delovanje potrebne oskrbe vsem, ki so potrebni pomoÄ?i, v pripravljenosti so gasilci, ravno tako delujejo humanitarne organizacije. Skrb vseh je, da se po potrebi priskoÄ?i na pomoÄ? vsem, ki pomoÄ? potrebujejo. Drago Kolar, predsednik Sveta za invalide MO Velenje, pove, da k ranljivim skupinam ĹĄtejejo otroke, vse starejĹĄe nad 65 let starosti, invalide in kroniÄ?ne bolnike. ÂťVerjamem, da vsak po svojih moÄ?eh prispevamo, da se Ĺživljenje v teh teĹžkih Ä?asih odvija, kot je potrebno.ÂŤ

Zelo teĹžko je nepokretnim in teĹžkim bolnikom

V MO Velenje Ĺživi veliko ljudi, ki spadajo v ranljive skupine.

Kako se znajdejo v teh Ä?asih? ÂťNa zadnji seji Sveta za invalide smo, kot bi slutili dogodke, poleg poroÄ?ila o delu za leto 2019 obravnavali tudi potrebe ljudi po pomoÄ?i. SploĹĄno znano je, da se ljudje razliÄ?no odzivamo na dogodke, posebej je teĹžko sedaj, ko je karantena naĹĄ vsakdan, in iĹĄÄ?emo poti, kako se vsaj malo odluĹĄÄ?iti iz stanovanj ter najti v tem lepem vremenu trenutke na soncu. Zelo teĹžko pa je za negibljive in teĹžje bolne, ki nimajo pomoÄ?i, kot bi jo imeli v normalnih razmerah. Tako je hitro stekla povezava med organizacijami in druĹĄtvi, organizirana je pomoÄ? na domu (Kamerati) itd. Za ljudi je socialna osamitev velik problem, saj mnogi Ĺže tako teĹžko najdejo socialne stike z okoljem. Torej poteka tudi pomoÄ? na domu s hrano, dostavo

ÂťOstanimo doma in skupaj bomo zmogli.ÂŤ

zdravil in podobno. Tako je do izraza priĹĄla najveÄ? medsosedska pomoÄ? in pomoÄ? tistim, ki zanjo zaprosijo. Veliko pomoÄ?i pa na terenu ponuja tudi RdeÄ?i kriĹž, ki je zelo razvejana organizacija v skoraj vseh krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih,ÂŤ odgovori Kolar.

Dobro je, da prevladujeta razumevanje in sprejemanje predpisanih ukrepov

ZaĹĄÄ?ita starejĹĄih in ranljivejĹĄih zahteva posebno pozornost, tudi svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj se drĹžijo najpomembnejĹĄih ukrepov in omejevanja stikov, h katerim sodi tudi nakupovanje ob doloÄ?enih urah, ki so ga po mnenju predsednika Sveta za invalide MO Velenje Draga Kolarja dobro sprejeli. ÂťUpokojenci in invalidi, kot je meni znano, sprejemajo vse korake z razumevanjem, posebni urniki – tudi spremenjen za nakupe v trgovinah, so dobrodoĹĄli, saj prepreÄ?ujejo zbiranje veÄ?jih skupin ljudi. Zato se bomo skupaj lahko naĹĄli v vseh naslednjih

dneh, ki prihajajo, tli pa upanje, da bo z vsakim dnem bolje. Verjamem, da je teĹžko tudi tistim v Domu za varstvo odraslih v Velenju, a je zanje tako strokovno kot Ä?loveĹĄko zelo dobro preskrbljeno, le svojcev ne morejo imeti ob sebi. Za stanovalce doma je najvarneje, da so tam in da je zelo teĹžko sprejemati Ĺželje po nekajdnevni vrnitvi k druĹžinam, kar Ĺžal v vseh primerih ni mogoÄ?e.ÂŤ Drago Kolar posebej poudari to, da je v MO Velenje precej prostovoljcev, ki pomagajo, kakor lahko. ÂťVeseli me, da nemoteno poteka projekt ViĹĄki hrane; na takĹĄne naÄ?ine se v tej situaciji lahko najbolje pomaga.ÂŤ Za vse ranljive skupine pa na koncu le priporoÄ?ilo, naj po potrebi poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, naj pokliÄ?ejo tudi vse tiste, ki lahko pomagajo in poskrbijo, da nihÄ?e ne bo ostal brez pomoÄ?i. đ&#x;”˛

ÂťNikoli si nisem predstavljal, da bom doĹživel take vrste naravno nesreÄ?o svetovnih razseĹžnosti. To je za nas velika preizkuĹĄnja, ki nas bo zaznamovala za zmeraj,ÂŤ je oznaÄ?il posledice epidemije novega koronavirusa poveljnik Ĺ taba Civilne zaĹĄÄ?ite ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Franc Kumar.

Povedal je, da so ĹĄtab v lokalni skupnosti aktivirali 20. marca, pred tem pa je aktivnosti, ki jh je za prepreÄ?evanje ĹĄiritve koronavirusa narekovala vlada RS, izvajala obÄ?inska uprava. ÂťHkrati s ĹĄtabom smo za boljĹĄo operativnost oblikovali krizni ĹĄtab. ÄŒeprav se je ĹĄtevilo okuĹženih s covid-19 v zadnjem Ä?asu malo umirilo, sta ĹĄe oba v operativni pripravljenosti in bosta, dokler bodo to zahtevale razmere.ÂŤ Med prvimi ukrepi, ki so jih izvedli, je bila zagotovitev zaĹĄÄ?itnih mask za zaposlene v Mercator-

jevem marketu v Ĺ martnem ob Paki, z zaĹĄÄ?itno opremo so opremili pripadnike enot prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Paki in PaĹĄka vas, ki so operativna podpora obÄ?inskemu ĹĄtabu Civilne zaĹĄÄ?ite (za tehniÄ?no podporo oziroma dokumentacijo skrbi obÄ?inska uprava), na vhodu v trgovino in poĹĄto preverjajo uporabo zaÄ?itnih mask, na zaÄ?etku epidemije so pomagali ĹĄe pri vzpostavitvi reda pri strankah za trgovino in poĹĄto. Prav tako so oznaÄ?ili otroĹĄka in ĹĄportna igriĹĄÄ?a s trakovi, ki prepovedujejo njihovo uporabo, tako so oznaÄ?ili ĹĄe parkiriĹĄÄ?i, ki sluĹžita kot izhodiĹĄÄ?ni toÄ?ki za pohod na goro Oljko. Minula vikenda so tu tudi preverjali, ali so ljudje upoĹĄtevali ukrep. Od 2. aprila dalje pa v lokalni skupnosti poteka razdaljevanje zaĹĄÄ?itnih mask za obÄ?ane.

Po njegovih navedbah je obÄ?ina nabavila veÄ? kot 2400 zaĹĄÄ?itnih mask (nekatere med njimi so iz-

delali tudi prostovoljci). Potreb po varstvu otrok ali po kakĹĄnih ostalih ukrepih doslej niso zaznali. ÂťJe naporno in odgovorno, saj doslej izkuĹĄenj s tako situacijo ĹĄe nismo imeli. V danem poloĹžaju smo se morali znajti, se pravilno in dobro odzvati. Menim, da smo se, saj v lokalni skupnosti doslej ĹĄe nimamo potrjenega primera okuĹžbe s covid-19. Vsekakor gre zasluga za to tudi tvornemu sodelovanju z obÄ?insko upravo in Ĺžupanom, z zdravniki v ĹĄmarĹĄki zdravstveni postaji in javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje, z velenjsko enoto centra za socialno delo, krajevnima organizacijama RK Ĺ martno ob Paki in Gorenje, s Karitas. Zahvala gre tudi obÄ?anom, ker upoĹĄtevajo ukrepe, in pribliĹžno 15 prostovoljcem, ki nam pomagajo na terenu. Le ob upoĹĄtevanju ukrepov in skupaj bomo lahko zajezili epidemijo,ÂŤ je sklenil Franc Kumar. đ&#x;”˛

Gradijo kolesarsko infrastrukturo Gradnja kolesarskih poti ob Velenjskem jezeru intenzivno poteka. Gradi jih Mestna obÄ?ina Velenje, veÄ?inoma z nepovratnimi evropskimi in drĹžavnimi sredstvi. Trenutno gradijo most Ä?ez iztok potoka Lepene iz Velenjskega jezera. Odsek mimo kampa in KinoloĹĄkega druĹĄtva Velenje je Ĺže konÄ?an, sedaj je potrebno urediti le ĹĄe peĹĄpot. Delno so dela konÄ?ana tudi Ĺže mimo podjetja Gorenje, trenutno gradijo parkiriĹĄÄ?a za kolesa ob glavnem vhodu v tovarno. Pri podjetju Gorenje je potrebno urediti ĹĄe sanacijo komunalnega kolektorja odpadne vode. Prav tako je v nastajanju naÄ?rt zasaditve trase med reko Pako in podjetjem Gorenje. Izgradnja kolesarskih poti tudi intenzivno poteka na obmoÄ?ju Velenjka–Žarova. Trasa je v grobem Ĺže urejena, poloĹžili so inĹĄtalacije za javno razsvetljavo, sedaj urejajo odvodnjavanje in nasipajo breĹžine. Gradijo pa tudi Ĺže đ&#x;”˛ most Ä?ez potok TrebuĹĄnica.

Gradnja parkiriĹĄÄ? za kolesa pri Gorenju

Mnenja in odmevi Korona virus prinaĹĄa zdravje Ko boste prebrali, vam bo misel razumljiva.

Berem, da se je Slovenija v tem letu zadolĹžila Ĺže za pet milijard. Pri tem moramo vedeti, da je ves ta denar in tudi tistega, ki si ga je drĹžava in enako vse druge izposojala od finanÄ?ne industrije, ustvaril Ä?lovek.

Noben virtualni kapital ne more ustvarjati nove vrednosti. Kapital je denar le ukradel. Prav za ta namen je v kulturo zavesti Ä?loveĹĄtva in vsakega posameznika vgrajena ideologija, ki ustvarja prepriÄ?anje, da je to naravno in drugaÄ?e ne more biti. Pravni, ekonomski, finanÄ?ni, socialni, izobraĹževalni, tudi ĹĄportni in drugi sistemi so le orodje tej ideologiji. Demokracija je pri tem le dogma, ki dela lepo sliko.

Preteklo krizo finanÄ?nega sistema, ki je nastal zato, ker se je v finanÄ?ni sistem stekalo vedno veÄ? in veÄ? denarja, smo reĹĄevali drĹžavljani.

Se ĹĄe spomnite, kako. Napovedo-

vala se je nova kriza, sam sem jo v enem Ä?lanku napovedal leta 2009, ker se model delitve novo ustvarjene vrednosti prav niÄ? ni spremenil.

FinanÄ?ni sektor je zopet prepoln denarja.

Zadnje leto smo doĹživeli, prviÄ? v zgodovini (z izjemo denarja, ki so ga v ĹĄvicarske banke nalagali naftni ĹĄejki), da so banke zaÄ?ele zaraÄ?unavati negativne obresti za vloge fiziÄ?nih in pravnih oseb na svojih raÄ?unih. To je jasno sporoÄ?ilo, da je v finanÄ?nem sistemu preveÄ? denarja. Vemo, da je bilo zadolĹževanje gospodarstva in drugih po krizi previdno in da na finanÄ?nem trgu niso veÄ? prakticirali z razno raznimi fiktivnimi finanÄ?nimi produkti.

To so poÄ?eli pred preteklo krizo, kar je ustvarilo zlom, in ne bi bilo veÄ? verodostojno. Tudi ĹĄiritev vojn bi lahko bilo za finanÄ?no industrijo pogubno, ker je razplet vedno nejasen. So pa Ĺže sedanje kar velik kupec denarja, ki ga ponuja finanÄ?na industrija.

FinanÄ?na industrija je morala najti reĹĄitev. Negativne obresti za ban-

Ä?ne vloge so le blaĹžile in odlagale pot v bankrot bank. Banka bankrotira, Ä?e ima preveÄ? denarja v svojem sefu in zanj ne prejema obresti in zaraÄ?unava stroĹĄkov kreditiranja.

Tudi zavarovalnice so del te industrije in dobijo zajeten kos pogaÄ?e.

Ob tem si je finanÄ?ni sistem ĹĄe sam nastavil oviro, ko je zahteval, da so drĹžave sprejele fiskalno pravilo. To je finanÄ?ni sistem potreboval, da je zagotovil vzdrĹžnost drĹžavnih proraÄ?unov, da so redno poravnavali stroĹĄke in obresti preteklih kreditov, s katerimi smo drĹžavljani sanirali posledice pretekle krize, ko smo pokrivali banÄ?ne luknje.

Ko se v finanÄ?ni sistem steka veÄ? denarja, kot so plasmaji, je sistem bolan in s Ä?asom to povzroÄ?i infarkt, bankrot banke. Enako kot pri Ä?loveku, ki ustvarja veÄ? slabih misli kot dobrih.

Kaj storiti? DrĹžavljani Ĺže sedaj veÄ? varÄ?ujejo, kot najemajo kredite.

IzkuĹĄnja zadnje krize jih je naredila ĹĄe bolj previdne, saj jih tudi zelo poceni denar ne premami. Gospodarstvo tudi ima izkuĹĄnjo in je ta Ä?as likvidnostno preskrbljeno prete-

Ĺžno iz lastnih sredstev. Kredite najema predvsem za stabilne projekte.

Ostanejo le ĹĄe drĹžave. Njene politiÄ?ne strukture pa so tako v sluĹžbi kapitala in jih je strah le, Ä?e mu ne sluĹžijo, kot to veleva.

Prvi pogoj za ozdravitev finanÄ?nega sistema je strah. Strah je bil orodje, da smo pohlevno pokrili vse banÄ?ne luknje in sprejeli fiskalno pravilo. ÄŒe bo drĹžavljane strah in bo ÂťpraviÂŤ razlog za zadolĹževanje drĹžave, bodo povsem pozabili nanj.

Potrebna je le ĹĄe ÂťrealnaÂŤ potreba za zadolĹževanje drĹžave. To je mogoÄ?e ustvariti le z ustavitvijo gospodarstva za primeren Ä?as.

Genialen naÄ?rt so skovali Âťmodreci temeÂŤ finanÄ?ne industrije. ReÄ?e se mu korona virus. Moral je biti neznan, nov, da vzbuja strah, moral se je ĹĄiriti hitreje kot vsi ostali, Ä?etudi ni niÄ? bolj nevaren kot vsi dosedanji virusi gripe. Tudi ti so vsako leto obiÄ?ajno novi. Propagandna maĹĄinerija kapitalske industrije je vse to, saj ima dolgoletne izkuĹĄnje, podkrepila perfektno. Ne mislite, da je sliko cerkve, polne krst (bile so prazne), ali slike parka v ZDA,

kjer naj bi pokopavali mrtve, posnel neodvisni novinar. NaĹĄa vlada je oblikovala krizni ĹĄtab in poklicala Jelka, da smo se spomnili zadnje vojne in se je prebudil tudi takratni strah.

Vse je bilo izpeljano perfektno in vse se bo vrnilo na stare tirnice, kot bo ustrezalo finanÄ?ni industriji. Ne bomo pa deleĹžni pravih informacij o dejanskih posledicah korona virusa. Bodo povsem enake kot pri drugih epidemijah gripe.

Strah je obÄ?utek, ki ga v nas zbudi hormon strahu. Tega ustvarijo s svojim znanjem Ĺžleze, nadledviÄ?na Ĺžleza. Komando pa ji da naĹĄa duĹĄa preko hipofize. Ko strah prihaja iz znanj, zapisanih v izvorni zavesti, je to dobro in nam reakcija na strah ohranja Ĺživljenje. Ko pa je strah ustvarjen iz znanj, ki nam jih je v zavest vcepila kultura ega (ideologije in njeni druĹžbeni sistemi), pa strah ubija Ä?loveĹĄko telo. Ta strah, povezan s koronavirusom, je tak.

Nevednost naĹĄe zavesti daje prostor takemu strahu in samo veÄ? znanja in viĹĄja znanja iz duhovne dimenzije ubijajo tak strah.

Zato je ustvarjena korona kriza tudi velika priloĹžnost, da se ljudje zaÄ?nemo osvobajat vsega vsiljenega v naĹĄo zavest, ki nas dela ujetnike in suĹžnje, da blejamo ob vseh ukrepih, ki jih oblast uvaja, da zadovolji interese finanÄ?ne industrije in tudi svoje. Njeni so imeti moÄ? in oblast.

Strah ljudi je najboljĹĄe orodje za dosego tega interesa.

Res pa me je strah vloge in nevednosti velikega dela ÂťstrokeÂŤ, ki tako malo ve o tehnologiji Ĺživljenja, kaj so bolezni in kaj njeni vzroki, kaj virusi in zakaj so del naĹĄega telesa. Zgrozil sem se ob napovedi, da bi brez ukrepov vlade zbolelo 480.000 Slovencev in bi jih umrlo 90.000. To ni veÄ? nevednost, je neumnost in vdano sluĹženje gospodarju.

Korona virus ni bolezen, tudi ne ubija Ä?loveka, le hudo bolnim pospeĹĄi pot k smrti. Je pa v tem primeru, ko je odigral vlogo v predstavi dobre reĹžije in izvrstne dramaturgije, zdravilo za bolno finanÄ?no industrijo. đ&#x;”˛

Silvester Koprivnikar

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 13

Gozd ima v naĹĄem prostoru moÄ?no vlogo Zaradi razvoja tretje razvojne osi je najbolj na udaru gozd ob velenjskem stadionu – MoĹžnost rekreacije ni edina prednost zelenih povrĹĄin – V prihodnje se bo treba bolj ukvarjati z urejanjem krajine kot gospodarjenjem z gozdom Jasmina Ĺ karja

Mnogi obÄ?ani, rekreativci in pohodniki ter stanovalci Ĺže nekaj Ä?asa opaĹžajo in se spraĹĄujejo, kaj se dogaja z gozdom ob velenjskem stadionu, ki je bil Ĺže od nekdaj pomemben za vse obÄ?ane, prebivalce Velenja, saj so se ljudje tu sproĹĄÄ?ali in rekreirali, nudil pa je tudi zaĹĄÄ?ito pred vetrom, predvsem pa Ä?ist zrak in nekaj dobrodoĹĄlih gozdnih povrĹĄin. V zadnjem Ä?asu pa je zaradi umeĹĄÄ?anja trase tretje razvojne osi priĹĄlo do spremembe namembnosti tega obmoÄ?ja, gozd je postal stavbno zemljiĹĄÄ?e, nekaj ĹĄkode je napravil tudi februarski vetrolom, ki je podrl kar nekaj dreves v lasti MO Velenje.

Poleg redne seÄ?nje, je precej ĹĄkode naredil ĹĄe vetrolom

Gozd ob stadionu je tisti del gozda Velenje, ki je Ĺžal padel pod najveÄ?je breme gradnje hitre ceste proti KoroĹĄki, velika povrĹĄina je namenjena cesti, razloĹži vodja krajevne enote Ĺ oĹĄtanj, Zavoda za gozdove, AleĹĄ Ocvirk in doda nekaj ĹĄtevilk. ÂťLeta 2019 je na predelu, kjer je lastnik MO Velenje, potekala redna seÄ?nja debelih dreves, izvajalec je opravil svoje delo, februarja 2020 pa je moÄ?an veter dodatno podrl kar nekaj dreves v lasti MO Velenje kot tudi tistih v lasti drĹžave. Zavod za gozdove je izdal odloÄ?bo za sedem dreves, dodatno na parceli MO Velenje ĹĄe ĹĄestintrideset kubiÄ?nih metrov.

Ta dela ĹĄe potekajo. Zaradi vetra so na parceli MO Velenje oznaÄ?ili dvajset dreves, v letu 2019 pa v skladu z redno seÄ?njo in na Ĺželjo MO Velenje ĹĄe sedemindvajset dreves, kar je skupaj skoraj pet-

konom o gozdovih, po katerem se za izbiro dreves izda odloÄ?ba o dovoljenem poseku. Imamo odloÄ?be o varstveno-sanacijski seÄ?nji (vetrolom, podlubniki in ostale bolezni), kadar pa pride do spremembe namembnosti – iz gozda v stavbno zemljiĹĄÄ?e, se izda gradbeno dovoljenje, na osnovi katerega se izvrĹĄi seÄ?nja tega prostora.ÂŤ

DanaĹĄnja naloĹžba v gozdove se bo poznala pojutriĹĄnjem

Ko se danes namenimo posekati kvalitetno odraslo drevo, le malokrat pomislimo, da ga je neredko prej naÄ?rtno negovalo veÄ? generacij.

deset dreves.ÂŤ Ocvirk pove, da je ta teren precej namoÄ?en in so bila drevesa zaradi Ĺžleda podvrĹžena tudi rdeÄ?i trohnobi. ÂťRes debela drevesa smo v skladu z naÄ?eli gospodarjenja z gozdom oznaÄ?ili za posek, svoje je naredil ĹĄe veter in posledica tega je Ĺžal opustoĹĄenje v tem gozdu.ÂŤ

Velikega vpliva avtoceste ne bo moÄ? zanemariti

Status tega gozda je sicer Âťmestni gozdÂŤ, saj se ljudje v njem sproĹĄÄ?ajo in rekreirajo. Ima tudi razliÄ?ne funkcije, opravlja zaĹĄÄ?itno funkcijo pred smradom in hrupom odlagaliĹĄÄ?a, nudi protivetrno zaĹĄÄ?itno in ima rekreativno funkcijo. Žal ga bo tretja razvojna os razdelila na dva majhna dela, dve majhni povrĹĄini, ki bosta ĹĄe bolj podvrĹženi ujmam.

Gozdarji se bomo trudili, da bi ĹĄel razvoj naprej proti naravnim drevesnim vrstam, ki so bolj odporne. Velikega vpliva avtoceste pa ne bo moĹžno zanemariti,ÂŤ pravi Ocvirk in dodaja: ÂťGozd bo postal le ĹĄe urbana pregrada, zelene povrĹĄine pa ne bodo imele

V Ä?asu epidemije koronavirusa COVID-19 Zavod za gozdove Slovenije prosi porabnike storitev, naj ne obiskujejo pisarn in drugih lokacij Zavoda za gozdove Slovenije razen na povabilo oz. v nujnih primerih. Z namenom laĹžje organizacije dela v trenutnih razmerah bodo na spletnih straneh obmoÄ?nih in krajevnih enot objavljeni e-naslovi, stacionarne in mobilne telefonske ĹĄtevilke vseh revirnih gozdarjev in vodij krajevnih enot. Izbira drevja za posek, izdaja odloÄ?b za dela v gozdu in izvajanje potrebnih del, veÄ? funkcije povrĹĄinskega gozda.

Na Zavodu za gozdove upamo, da bo to videti tako, da bodo zadovoljni prebivalci Velenja in tisti, ki Ĺživijo v neposredni bliĹžini.ÂŤ

Življenje gozda je Şivljenje mnogih Şivalskih vrst

ÂťVsakrĹĄen poseg v gozd povzroÄ?a manjĹĄe ali veÄ?je motnje v njegovem razvoju. Tudi v tem gozdu je precej Ĺživali, nabor vrst je pisan, vendar se Ĺživali, sploh srnjad, hitro prilagodijo. V Velenju so ĹĄe druge povrĹĄine, ni tako malo gozda, zato predvidevam, da za Ĺživali ta poseg ne bo pre-

AleĹĄ Ocvirk: ÂťVsak ukrep v gozdu je potrebno sporoÄ?iti Zavodu za gozdove in revirnemu gozdarjuÂŤ.

vkljuÄ?no s spomladansko sadnjo in nego gozda ter drugi redni delovni procesi, bodo v obdobju epidemije potekali normalno, a s prilagoditvami. Tudi narava v prihodnjih tednih ne bo poÄ?ivala, zato lastnike gozda pozivajo k rednemu pregledovanju svojih gozdov za znake napada smrekovih podlubnikov. Javni dogodki in prireditve, katerih glavni organizator je ZGS, so do nadaljnjega odpovedane oz. prestavljene na kasnejĹĄe termine. Za veÄ? informacij poiĹĄÄ?ite stik z organizatorji posameznih prireditev.

Rekli so â?ą Zoran Grecs, Zavod za gozdove Slovenije (Nega gozda: danes za jutri): Gozd je hiĹĄa Ĺživljenja, prostorna, varno in varÄ?no grajena. Rastline jo hkrati gradijo in v njej Ĺživijo. Tu domuje in je hkrati zaposlen ves Ĺživalski svet. velika teĹžava, veÄ?ji bo za lokalne prebivalce, saj bo uniÄ?ena lepa in zaĹĄÄ?itna kulisa pred raznimi vplivi, zato bo treba najti ustrezno reĹĄitev. Potrebno bo posaditi drevesne vrste, ki lahko kljubujejo vetru. Pri tem bi bilo dobro vkljuÄ?iti krajinske arhitekte, da bi naredili ustrezen naÄ?rt, saj to ne bo veÄ? gospodarski gozd. V prihodnje se bo potrebno ukvar-

V vrtnarijah beleĹžijo precejĹĄen obisk Ljudje se vraÄ?ajo v vrtnarije, drevesnice in cvetliÄ?arne ter kupujejo Ä?isto vse – Stranke iĹĄÄ?ejo tudi rezano cvetje in lonÄ?nice Jasmina Ĺ karja

jati bolj z urejanjem krajine kot gospodarjenjem z gozdom. Naslednji korak bo seÄ?nja trase, gradbeno dovoljenje od Ĺ kal do severne meje velenjske obÄ?ine je Ĺže izdano, Dars je Ĺže odkupil vse parcele na tej trasi, poÄ?asi se zaÄ?enjajo pripravljalna dela, saj arheologi Ĺže odkopavajo in vzorÄ?ijo teren. Zavod za gozdove v gozdu gospodari v skladu z Za-

za sajenje, saj bosta lastna pridelava zelenjave in drugih vrtnin ter samooskrba vredni posebne pozornosti, ĹĄe pravijo vrtnarji in sadjarji. Tega se zavedajo tudi pri PUP-u, zato so tudi cvetliÄ?arne v Ĺ oĹĄtanju, Podkraju in Velenju ponovno odprli in obratujejo vsak dan med 8. in 16. uro.

V trgovinah Kmetijske zadruge prodaja poveÄ?ana za trikrat

Svoja vrata so 3. aprila ponovno odprle vrtnarije, drevesnice in cvetliÄ?arne, ki so na to komaj Ä?akale, saj imajo pripravljenih za prodajo veliko sadik zelenjave, sadja, sadike okrasnega cvetja. Odprtja pa se niso razveselili le ponudniki, temveÄ? tudi kupci, ki v tem Ä?asu urejajo okolico in vrtnarijo.

Vsake toliko Ä?asa se malo ÂťprezraÄ?ijoÂŤ, da delo poteka laĹžje

Vodja delovne enote CvetliÄ?arne PUP Polona CilenĹĄek pove, da so ljudje dobro osveĹĄÄ?eni o dosledni uporabi zaĹĄÄ?itne opreme. Kaj kupujejo? ÂťVeseli smo, ker se stranke vraÄ?ajo, obisk je velik, ljudje kupujejo Ä?isto vse.

Od sadik zelenjave, balkonskega cvetja, semen, zemlje, gnojil.

Tudi v cvetliÄ?arnah je obisk pre-

13

REPORTAŽA

16. aprila 2020

ÂťVeseli smo ponovnega odprtja, saj je sezona v polnem teku.ÂŤ

cejĹĄen, stranke iĹĄÄ?ejo tudi rezano cvetje in lonÄ?nice. Z vsemi artikli smo dobro zaloĹženi. Seveda skrbimo tako za varnost strank kot prodajalcev, Ä?eprav je teĹžje

ÂťSlutili smo, da virus ne bo ĹĄel mimo nas, in se pravoÄ?asno zaloĹžili. OpaĹžamo preseĹžno povpraĹĄevanje po vseh artiklih.ÂŤ

delati z maskami. Vsake toliko Ä?asa se malo ÂťprezraÄ?imoÂŤ, da delo poteka laĹžje. Pohvaliti velja tudi stranke, ki upoĹĄtevajo in se drĹžijo predpisov, tako da kak-

ĹĄnega posebnega protokola niti ne potrebujemo, redke izjeme pa na uporabo zaĹĄÄ?itne opreme opozorimo.ÂŤ Bolj kot kadarkoli je letos pomembno ujeti pravi Ä?as

Dobro zaloĹženi so v tem pomladanskem Ä?asu tudi v Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, kjer opaĹžajo tristoodstotno poveÄ?anje prodaje. ÂťNa koronavirus smo se pripravili Ĺže v zaÄ?etku marca, saj smo slutili, da ne bo ĹĄel mimo nas, zato smo pravoÄ?asno zaloĹžili trgovine, ĹĄe pred objavo pandemije,ÂŤ razloĹži direktor Ivan Drev. Na vpraĹĄanje, kako poteka prodaja, odgovori: ÂťProdaja poteka normalno, zaposlene smo Ĺže na samem zaÄ?etku razdelili v dve skupini. Med 12. in 13. uro imamo trgovino zaprto, tako da ĹĄe vedno upoĹĄtevamo kritiÄ?ne moĹžnosti okuĹžbe. OdloÄ?ili smo se tudi za inovativni pristop, uporabo semaforja. Pohvaliti Ĺželim potroĹĄnike, ki so zelo disciplinirani, saj skorajda vsi upoĹĄtevajo

ÂťGozdarji spremljamo dogajanje v gozdovih, vendar pa so za svojo lastnino odgovorni lastniki.

Vsak ukrep v gozdu pa je potrebno javiti revirnemu gozdarju Zavoda za gozdove, potem ukrepajo na terenu, izberemo drevo, ki ga lastnik Ĺželi, izdamo odloÄ?bo o upravnem postopku, na osnovi katere se izvajajo vsa dela. Zasebne lastnike bomo morali v prihodnje prepriÄ?ati v veÄ?ji meri, da se bo njihova danaĹĄnja naloĹžba v gozdove v obliki gojenja in ohranjanja gozda zrcalila v rezultatih, ki bodo priĹĄli ĹĄele pojutriĹĄnjem,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja Ocvirk.

Glejmo v zeleno prihodnost

Spomnimo in zavedajmo se, da so bila drevesa od nekdaj temelj za obstoj Ä?loveĹĄtva. V danaĹĄnjih dneh in ob danaĹĄnjem tempu Ĺživljenja je Ä?as, preĹživet v naravi, ĹĄe kako pomemben za naĹĄe zdravje, saj krepi imunski sistem, prepreÄ?uje depresijo, pomaga pri zdravljenju duĹĄevnih bolezni, prepreÄ?uje razne odvisnosti, stres, osamljenost itd. Ĺ˝e kratek Ä?as, ki je preĹživet v naravi, vpliva na naĹĄe poÄ?utje in razpoloĹženje, sploh Ä?e med vadbo gledamo zeleno, ki simbolizira Ĺživljenje, pomlad in sveĹžino, poudarja harmonijo.

Ne pravijo ji zaman barva zdravja. In ker tudi v Velenju gledamo v zeleno prihodnost, raÄ?unamo, da bo sprostitev ĹĄe vedno mogoÄ?e poiskati v okolju, v katerem so bile nekdaj tudi gozdne hiĹĄke in urejeni prostori za kampiranje. đ&#x;”˛

ukrepe, posameznike pa opremimo z zaĹĄÄ?itno opremo in iĹĄÄ?emo vse poti, da zadostimo potroĹĄnikom. Ne Ä?utimo panike, ljudje so zelo disciplinirani, upamo, da bo tako ĹĄe naprej.ÂŤ Kaj pa sĂĄmo nakupovanje? ÂťV prvem tednu pandemije so predvsem kupovali prehrambne artikle, v Ä?asu virusa je priĹĄla zelo do izraza lokalna oskrba in moÄ?ne lokalne verige. Oskrba z ekoloĹĄkim mesom je tristoodstotna, kar nam omogoÄ?a dobava artiklov po spletu.

Poudaril bi ĹĄe, da smo velik distributer jabolk integrirane pridelave. Sprva se nam je zdelo, da imamo zaloge do junija, vendar prodajo Ĺže zakljuÄ?ujemo, saj smo prodali vsa jabolka. PreseĹžno povpraĹĄevanje opaĹžamo tudi pri prodaji sadik, sadnega drevja, semen in vrtnin, saj smo se pravoÄ?asno dogovorili z dobavitelji in imamo tudi tristoodstotne indekse in zagotavljamo redne dobave artiklov. Pohvaliti moram ekipo, ki je izredno borbena, samozavestna in redno skrbi za prodajne in nabavne tokove,ÂŤ ĹĄe pohvali direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Drev. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

16. aprila 2020

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani lahko obiĹĄÄ?ejo pokopaliĹĄÄ?e Podkraj

Med varnostjo in nevarnostjo

To lahko naredijo sami oziroma z druĹžino, s katero bivajo v skupnem gospodinjstvu Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 10. aprila – Eden od prvih zaĹĄÄ?itnih ukrepov, ki so jih sprejeli na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v zvezi z epidemijo koronavirusa, je bil, da uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v veliki meri dela od doma. ObÄ?ane so seznanili s telefonsko ĹĄtevilko (03 898 43 02), na katero se lahko obrnejo, Ä?e bi potrebovali pomoÄ?. Povezali so jo s poveljnikom Civilne zaĹĄÄ?ite ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Petrom Radojo, ki koordinira vse nujne potrebe za oskrbo in pomoÄ? obÄ?anom.

Klicev je bilo precej. NajveÄ?, kot je povedal, jih je bilo povezanih s prehodi obÄ?inskih meja, s pomoÄ?jo za prehrano in prehrambnimi paketi ter z oskrbo z zaĹĄÄ?itnimi sredstvi. ÂťVladni odlok o zaÄ?asni sploĹĄni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in povrĹĄinah, kot seveda dobro veste,

prepoveduje tudi gibanje zunaj meja svoje obÄ?ine. So pa tudi izjeme, kot je zagotavljanje najnujnejĹĄih dobrin, ki v matiÄ?ni obÄ?ini niso zagotovljene. Pri tem je treba upoĹĄtevati vse varnostne ukrepe. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v zvezi s tem spraĹĄevali, kako je z obiskom pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Ali smejo obiskati grobove svojcev obÄ?ani Ĺ oĹĄtanja, glede na to, da je pokopaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju me-

stne obÄ?ine Velenje? Seveda ga smejo! PokopaliĹĄÄ?e pa lahko obiĹĄÄ?ejo samo sami ali z druĹžino, s katero bivajo v skupnem gospodinjstvu. PokopaliĹĄÄ?e Podkraj, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje, je namreÄ? v sorazmerni lasti obeh sosednjih obÄ?in,ÂŤ je pojasnil Radoja.

Z zaprtjem javnih ustanov se je v Ĺ oĹĄtanju pojavila tudi teĹžava zagotavljanja toplih obrokov naj-

Posvetovanje, oblikovanje ukrepov je potekalo na daljavo, vÄ?asih pa je bilo nujno sesti skupaj: poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite Peter Radoja, Ĺžupan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev in direktor obÄ?inske uprave Drago Koren. (Foto: Nina Rehar.)

POLICIJSKA kronika Voznik je vozil vinjen Vransko, 8. aprila – V sredo okoli 21. ure je obÄ?an policiste obvestil, da v bliĹžini Vranskega, v smeri proti Celju, nezanesljivo vozi voznik tovornega vozila s priklopnikom. Z 41-letnim ukrajinskim voznikom so policisti postopek izvedli na avtocestnem poÄ?ivaliĹĄÄ?u Lopata. Voznik je imel v krvi 2,6 promila alkohola.

Voznika so pridrĹžali in ga dan za tem privedli na sodiĹĄÄ?e. Sodnica mu je izrekla globo v viĹĄini 1.200 evrov ter prepoved voĹžnje na obmoÄ?ju Slovenije.

ObÄ?anu, ki jih je obvestil o tem, se na Policijski upravi Celje, za to zahvaljujejo.

Ukradel cigarete Polzela, 8. aprila – Iz trgovine na Polzeli je v sredo neznanec ukradel za okoli 80 evrov cigaret.

Spet kolesa Velenje, 9. aprila – Kraje koles na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje se nadaljujejo. V zadnjem tednu so v Velenju izginila tri. Na ZidanĹĄkovi ulici v Velenju so policisti v Ä?etrtek obravnavali tatvino kolesa znamke KTM, oranĹžno Ä?rne barve, vrednega okoli 600 evrov.

Storilec ga je ukradel iz kolesarnice stanovanjskega bloka. Dan za tem, v petek, 10. aprila, pa je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka na PreĹĄernovi cesti in ukradel moĹĄko gorsko kolo. Na prazniÄ?ni ponedeljek, 13. aprila, pa so bili proti veÄ?eru obveĹĄÄ?eni o vlomu v klet

stanovanjskega bloka na KidriÄ?evi cesti.

Neznani vlomilec je ukradel gorsko kolo znamke Woodsun, vredno 300 evrov.

Zasegli so mu sedem sadik TopolĹĄica, 9. aprila – Policisti so v Ä?etrtek dopoldan opravili hiĹĄno preiskavo pri obÄ?anu v TopolĹĄici. NaĹĄli so sedem sadik prepovedane marihuane. Zasegli so jih, zoper krĹĄitelja pa bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

ranljivejĹĄim skupinam obÄ?anov. ÂťS pomoÄ?jo humanitarnih organizacij je ObÄ?ina organizirala razdeljevanje prehrambnih paketov ter dostavo teh na domove.ÂŤ Na samem zaÄ?etku ukrepov je bilo tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, tako kot drugod, najveÄ?je povpraĹĄevanje po zaĹĄÄ?itnih sredstvih. ÂťZaĹĄÄ?itnih mask, rokavic in razkuĹžil ni bilo niti za najnujnejĹĄe potrebe civilne zaĹĄÄ?ite, gasilcev ter javnih sluĹžb. V naĹĄi obÄ?ini je tem potrebam prisluhnilo kar nekaj podjetij. Donirala so predvsem zaĹĄÄ?itne maske,ÂŤ pravi.

Veliko truda so Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite vloĹžili v ozaveĹĄÄ?anje obÄ?ank in obÄ?anov o obvezni uporabi zaĹĄÄ?itnih sredstev v trgovinah.

Vzpostavili so obÄ?asna deĹžurstva, s katerimi so preverjali dosledno upoĹĄtevanje predpisanih ukrepov. đ&#x;”˛

Zgradili so nov betonski most Ä?ez Ljubijo Medtem ko so mnoga deloviĹĄÄ?a in gradbiĹĄÄ?a po naĹĄi deĹželi zamrla, se tu in tam kljub epidemiji CoV-19 dela odvijajo z veÄ?jimi ali manjĹĄimi motnjami. ÄŒe je mnogo drugih ovir, vsaj vreme gradbincem dobro sluĹži. Tako je tudi v Ljubiji pri Mozirju, kjer so zgradili del obreĹžja ob nalivih deroÄ?e reÄ?ica Ljubija (pri Ermencu) ter zgradili

VeÄ? dni kradel, ujela ga je kamera Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek so policiste iz trgovine Spar obvestili o tatvini veÄ? razliÄ?nih izdelkov, ki jih je isti storilec kradel nekaj dni. Policisti so pridobili videoposnetek, na osnovi katerega bodo skuĹĄali storilca izslediti in zanj podati kazensko ovadbo za kazniva dejanja tatvin.

Krivolovca ujeli v Ĺ oĹĄtanju Mozirje, Ĺ oĹĄtanj, 9. aprila – V Ä?etrtek, nekaj pred 17. uro, so bili policisti obveĹĄÄ?eni o krivolovu na obmoÄ?ju Ljubnega ob Savinji. RibiĹĄki Ä?uvaj jih je obvestil, da je pri kontroli naletel na moĹĄkega, ki je lovil ribe in se ni hotel identificirati.

Da bi se izognil postopku s policisti, se je s kraja odpeljal. MoĹĄkega, 39-letnega Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, so ustavili na obmoÄ?ju Florjana.

nov betonski most zaradi dotrajanega in veÄ?krat popravljenega lesenega mostu, ki povezuje obmoÄ?je Kolovrata, zaselka ZavrĹĄe in RĹžiĹĄe ter povezavo na Lep Njivo, Skorno in Ĺ oĹĄtanj. Ker so v Ä?asu izgradnje uredili zaÄ?asni gradbeni mostiÄ?ek z betonskimi cevmi za pretok vode, gradbiĹĄÄ?e ni skoraj niÄ? oviralo sicer zelo zmanjĹĄanega prometa. Gradbena dela gredo h koncu, urejajo ĹĄe prikljuÄ?no cesto do bliĹžnje domaÄ?ije malega podjetnika, ko bo v teh dneh poloĹženo ĹĄe asfaltno cestiĹĄÄ?e, pa bo do praznika obÄ?ine Mozirje v jurjevem vse nared za predajo mostu v uporabo. Tega se veselijo krajani in predstavniki ObÄ?ine Mozirje, zavedajoÄ? se, da odslej ne bo pogostih popravil in vzdrĹževalnih del na mostu, deroÄ?i potok izpod Kramarice in Belih Vod pa se bo ob nalivih v utrjeni strugi brez posledic izlival v bliĹžnjo reko Savinjo. Vsaj ĹĄe en pomemben doseĹžek v Ä?asu, ko je Ĺživljenje tudi v Zgornji Savinjski dolini zelo zastalo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

UÄ?inek sistemskih ukrepov ob razglaĹĄeni epidemiji koronovirusa covid-19 je opazen in ga je Ä?utiti na veÄ?, Ä?e Ĺže ne na vseh podroÄ?jih naĹĄega Ĺživljenja. Po eni strani poskuĹĄamo slediti in upoĹĄtevati navodila in opozorila predstavnikov pristojnih institucij, Ä?eprav so se ta v zadnjem mesecu, odkar veljajo strogi ukrepi omejitve gibanja ter dosledne uporabe zaĹĄÄ?itnih sredstev, veÄ?krat spreminjala in bila celo kontradiktorna, po drugi strani pa smo bolj ali manj Ĺže vsi naveliÄ?ani in se poskuĹĄamo izmikati omejitvam in jih v vsakdanjem Ĺživljenju zaobiti. V zadnjem tednu smo bili priÄ?a tako bizarnim kot resnim dogodkom, ki se v tem Ä?asu ne bi smeli zgoditi.

Tako smo v preteklem tednu lahko brali in posluĹĄali novice o moĹžakarju, ki si je v tem Ä?asu privoĹĄÄ?il sprostitev z alkoholom. Psihologi bi rekli, da ni ravnal prav, saj je Ä?ustvene in duĹĄevne stiske blaĹžil z neprimernim sredstvom in napaÄ?no. Ne glede, ali je z alkoholnimi pijaÄ?ami poskuĹĄal poskrbeti za dobro razkuĹževanje ustne votline in notranjih organov ali je dejansko izvajal neustrezno psiholoĹĄko razbremenjevanje, je to naredil s takĹĄno zavzetostjo, da je izgubil razsodnost in se je z avtom znaĹĄel v potoku. Pri tem je imel sreÄ?o, saj so ga iz avta potegnili trije mimoidoÄ?i in mu do prihoda reĹĄevalnih ekip nudili prvo pomoÄ? ter mu tako reĹĄili Ĺživljenje.

KakĹĄen dan pozneje se je na ĹĄtajerski avtocesti v bliĹžini Slovenske Bistrice zgodila huda prometna nesreÄ?a, v kateri je bilo udeleĹženo kar ĹĄest vozil, dve tovorni in kombinirano vozilo ter tri osebna avtomobila. Poleg velike premoĹženjske ĹĄkode se je v nesreÄ?i poĹĄkodovalo pet oseb, ki so jih oskrbeli v celjski bolniĹĄnici.

Sicer pa so udeleĹženci imeli sreÄ?o v nesreÄ?i, saj bi ob malce drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?inah lahko bile posledice veliko hujĹĄe.

Poleg nalog in konkretnih zadolĹžitev v okviru drĹžavnih ukrepov za zajezitev in omejitev epidemije so policisti v teh dneh obremenjeni s povsem klasiÄ?no varnostno problematiko. Ob pregledu statistiÄ?nega pregleda dogajanja za zadnjih 24 ur (dostopno na spletni strani policije: https://www.policija.si/) lahko ugotovimo, da so kriminalci dejavni tudi v Ä?asu epidemije. Dogodkov je manj, a vendarle ne poÄ?ivajo. Kradejo, vlamljajo, razbijajo in uniÄ?ujejo tuje stvari, pa tudi grozijo in se pretepajo. Prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom je sicer manj, toda skorajda ni dneva, da policisti ne obravnavajo prometnih nesreÄ? z lahkimi ali hudimi telesnimi poĹĄkodbami. Ĺ e veÄ? je krĹĄiteljev cestnoprometnih predpisov, ki jim zaradi hujĹĄe narave prekrĹĄkov celo zasegajo vozila. ÄŒeprav je na videz videti vse umirjeno, policisti v tem Ä?asu izvajajo tudi intervencije zaradi krĹĄitev javnega reda in miru. Prevladujejo tiste na javnih krajih, toda Ä?eprav so v manjĹĄem ĹĄtevilu, so zaskrbljujoÄ?e tiste, ki jih obravnavajo v zasebnih prostorih, v druĹžinskem krogu. Trenutne okoliĹĄÄ?ine in posledice, ki bodo v prihodnje ĹĄe bolj silovito udarile na plano, kaĹžejo in nakazujejo, da bo druĹžinskega nasilja skoraj zagotovo ĹĄe veÄ? kot v preteklem obdobju, ko nismo bili bolj ali manj omejeni na bivanje doma. Med krĹĄitelji so tudi takĹĄni, da jih morajo policisti pridrĹžati in izreÄ?i prepovedi pribliĹževanja Ĺžrtvam znotraj druĹžine.

Trenutne okoliĹĄÄ?ine niso enostavne niti lahke, toda niso takĹĄne, da jih ne bi mogli preĹživeti. Mislim, da si vsi Ĺželimo Ä?imprejĹĄnje vrnitve v svoj vsakdan, normalno Ĺživljenje, ki vkljuÄ?uje prosto in neovirano gibanje, sluĹžbo in preĹživljanje prostega Ä?asa po naĹĄem okusu in Ĺželjah. Ceste so veliko bolj prazne kot obiÄ?ajno, toda to ni razlog, da v naselju, na regionalnih ali avtocestah postavljamo hitrostne rekorde. Enako velja za uĹživanje alkoholnih pijaÄ?, ne glede, ali bomo dan preĹživeli doma ali se nameravamo odpraviti na sprehod ali po opravkih. Zato ĹĄe naprej spoĹĄtujmo ukrepe in se zavedajmo, da je med varnostjo in nevarnostjo resniÄ?no zelo tanka meja. Od nje je odvisno tako zdravje kot naĹĄa varnost. Ne spreglejmo tega. Pazimo nase in na bliĹžnje!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Treznil se je pri policistih Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek zveÄ?er so imeli policisti kar nekaj dela s krĹĄiteljem v mestu Velenje, v bliĹžini Zavoda za urbanizem. Tam je moĹĄki udarjal po vozilih, lastniku enega od avtomobilov, ki jih je poĹĄkodoval, pa tudi grozil. Bil je v vinjenem stanju in pod vplivom drog, zato so zanj odredili pridrĹžanje do streznitve, mu napisali plaÄ?ilni nalog, kazenska ovadba pa ĹĄe sledi.

Nekaj zelenega v Starem Velenju Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti v Starem Velenju zasegli nekaj, za kar sumijo, da gre za prepovedano drogo. Rastlino zelene barve bodo poslali

v analizo, potem pa se na osnovi te odloÄ?ili, kako bodo ukrepali.

Odlok krĹĄili predvsem mladi Velenje, 10. aprila – V petek so pri poostrenem nadzoru krĹĄitev odloka o zaÄ?asni sploĹĄni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in povrĹĄinah ter prepovedi gibanja zunaj obÄ?in zaznali veÄ? krĹĄitev.

Dogajale so se predvsem pri mladih.

Nedostojno do zdravstvenih delavcev Velenje, 10. aprila – V petek zveÄ?er se je pri reĹĄevalni postaji Zdravstvenega doma Velenje neznanec nedostojno vedel do

zdravstvenega osebja ter veÄ?krat udaril po reĹĄevalnem vozilu. Izsledili so ga na Titovem trgu, kjer je krĹĄitve nadaljeval, nedostojno pa se je vedel tudi do policistov. Ker tudi po ukazih policistov, naj preneha, tega ni storil, so ga pridrĹžali do streznitve.

Glasbo predvajal na glas Velenje, 11. aprila – V soboto zveÄ?er, malo po 22. uri, so policisti ukrepali na KidriÄ?evi cesti, kjer si je stanovalec v kletnem stanovanju predvajal preglasno glasbo in motil noÄ?ni mir in poÄ?itek.

Vpila na partnerja Velenje, 12. aprila – V nedeljo zjutraj je na Zidanťkovi v Velenju krťila javni red in mir Şenska, ki se je znesla nad partner-

V Ĺ oĹĄtanju razkuĹžujejo klopi jem, vpila nad njim in se nedostojno vedla. Policisti so ji napisali plaÄ?ilni nalog.

Ker pa je bil ob dogodku prisoten tudi otrok, bodo policisti s tem seznanili center za socialno delo.

Nasilen sin in brat Velenje, 13. marca – V ponedeljek popoldan so posredovali na Kersnikovi, kjer se je mlajĹĄi sin sprl z materjo in starejĹĄim bratom. Do mame se je nespodobno vedel in ji dal zauĹĄnico. Posredovati je hotel starejĹĄi brat, ki pa ga je mlajĹĄi prav tako udaril. Zoper krĹĄitelja bodo policisti podali obdolĹžilni predlog na sodiĹĄÄ?e.

Ĺ oĹĄtanj, 10. aprila – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je pred velikonoÄ?nimi prazniki ponovno razkuĹžila klopi po mestu za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusa. Posedanje na klopeh je prepovedano, zato so klopi tudi ustrezno oznaÄ?ene. Ponovno pozivajo obÄ?ane, naj se ne zadrĹžujejo na igriĹĄÄ?ih. Velikokrat namreÄ? dobivajo obvestila obÄ?anov, da se ljudje zbirajo na nogometnem igriĹĄÄ?u ali drugih igriĹĄÄ?ih in prostorih, ki jih ni mogoÄ?e fiziÄ?no zakleniti. đ&#x;”˛

mkp, foto: T.R.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ PORT, REKREACIJA

16. aprila 2020

Jubilejno leto NK Ĺ oĹĄtanju

Planinske poti niso smetiĹĄÄ?e

ZaÄ?enja se prenova klubskih prostorov in okolice

Le kanÄ?ek dobre volje je potrebno, da nas narava poplaÄ?a z lepoto

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťIgriĹĄÄ?a bi v tem Ä?asu morala biti polna otrok, a Ĺžal zdaj samevajo. V Nogometnem klubu Ĺ oĹĄtanj bomo trenutno situacijo ob sprostitvi strogih ukrepov zaradi koronavirusa izkoristili za prenovo klubskega prostora in uredili okolico,ÂŤ pravi predsednik kluba Andrej GorĹĄek.

Pri tem jim bodo v izdatno finanÄ?no podporo sredstva, ki jim jih je v letoĹĄnjem proraÄ?unu zagotovila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Predstavniki te naj bi z izbranim izvajalcem del Ĺže podpisali pogodbo o zaÄ?etku del.

GorĹĄek pravi, da bodo prebarvali ograjo okoli igriĹĄÄ?a in nekatere dele tribun, nekaj pohodnih povrĹĄin bo po novem tlakovanih. DrugaÄ?no podobo bosta dobili tudi klopi za rezervne igralce. S teniĹĄkega igriĹĄÄ?a bodo slaÄ?ilnici in pisarno premaknili bliĹžje tribuni in tako pridobili povrĹĄino prvega in edinega teniĹĄkega igriĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju. To bi ob primerni preplastitvi v prihodnje lahko namenili ĹĄirĹĄi uporabi. Takoj, ko bo to mogoÄ?e, pa bodo z igralci v delovni akciji oÄ?istili zaraĹĄÄ?eno ograjo okoli teniĹĄkega igriĹĄÄ?a. ÂťDela in idej za izboljĹĄanje pogojev za treninge in tekme nam s tem ĹĄe ne bo zmanjkalo. Vsaj za golom na pomoĹžnem igriĹĄÄ?u bo treba namestiti zaĹĄÄ?itno mreĹžo, potrebujemo premiÄ?ne aluminijaste gole ... Glede na to, da Ĺživimo v mestu svetlobe, pa

Na splet se ni preselil le pouk.

Na daljavo potekajo razni teÄ?aji, pa tudi ĹĄportni treningi. Vendar so ti zaradi pomanjkanja ustreznih pogojev moÄ?no okrnjeni, kar se bo zagotovo poznalo na tekmovalni formi, predvidevajo trenerji. Kljub temu so ĹĄportniki pozitivno naravnani in motivirani za delo, poroÄ?ajo ĹĄportni klubi.

Atletski klub Velenje

Ker je stadion zaklenjen, Ä?lani Atletskega kluba Velenje trenirajo individualno doma in v naravi. Pri tem morajo biti zelo inovativni in delati po drugaÄ?nih metodah kot obiÄ?ajno, nekatere dele treningov pa morajo zaradi pomanjkanja opreme izpustiti. Sprintajo v hrib, za moÄ? delajo z raznimi improviziranimi pripomoÄ?ki domaÄ?e izdelave in preskakujejo ovire v naravi, poroÄ?a strokovna sodelavka kluba Natalija Bah. ÂťTrenerji so s svojimi varovanci v stiku po telefonu ali preko druĹžbenih omreĹžji, po katerih jim poĹĄiljajo naÄ?rte treningov, prilagojene za razliÄ?ne discipline, atleti pa jim poroÄ?ajo, kako napredujejo. VeÄ?ina je odzivna, pridno trenira in nekako napreduje,ÂŤ pravi in dodaja, da vse poteka na individualni ravni, Ä?lani pa so povezani v skupini na Facebooku, da ohranjajo stike in drug drugega motivirajo. Konec meseca bodo v sklopu Atletske akademije prisluhnili tudi webinarju na temo ĹĄportne prehrane, ki ga bo izvedla najboljĹĄa sloven-

Prenova je nujna. (foto: A.G.)

Andrej GorĹĄek, predsednik kluba: ÂťDela in idej za izboljĹĄanje pogojev za treninge in tekme nam ne manjka.ÂŤ

si vsaj na pomoĹžnem igriĹĄÄ?u Ĺželimo namestiti razsvetljavo za treninge v jesensko-zimsko-pomladnem Ä?asu.ÂŤ Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj praznuje letos 100-letnico delovanja kluba. Jubilej so z nekaj do-

godki Ĺže zaznamovali, zaÄ?etek vrhunca praznovanj pa je za nekaj Ä?asa ustavil virus. Med drugim je bil v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju na Klepetu pod Pustim gradom gost aktualni predsednik kluba.

GorĹĄek je domaÄ?in, ki je nogomet zaÄ?el igrati pri ĹĄoĹĄtanjskem Usnjarju, kariero nadaljeval pri velenjskem Rudarju in celjskem Publikumu, eno sezono pa igral tudi za Dravograd. Bil je Ä?lan slovenske drĹžavne reprezentance in po koncu kariere deloval kot nogometni trener. Kot predsednik kluba NK Ĺ oĹĄtanj se je dela lotil z veliko elana. Prve ideje, ki si jih je zastavil skupaj z upravnim odborom, pa se Ĺže udejanjajo. đ&#x;”˛

Planinci PD Vinska Gora, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, so se pred kratkim ĹĄe posebej potrudili, da so uredili svojo planinsko pot, jo poÄ?istili zimskih nevĹĄeÄ?nosti in Ä?loveĹĄke neodgovornosti in jo pripravili na Ä?as, ko bodo spet moĹžni bolj mnoĹžiÄ?ni obiski planinskih poti. RamĹĄakov vrh in RadojÄ? ter GonĹžarjeva peÄ? so vedno mamljive planinske postojanke. Ĺ tirje njihovi planinci so predprejĹĄnjo soboto povsem oÄ?istili vrhove oz. razgledne toÄ?ke.

TomaĹž Kumer, predsednik planinske druĹĄtva Vinska Gora, pa danes pravi: ÂťTo soboto sem se podal po naĹĄi poti na RamĹĄakov vrh, da bi namestil nekaj opozorilnih naravovarstvenih tabel.

Namesto tega sem predvsem pobiral odpadke in zgroĹžen ugotavljal, kaj lahko v tednu dni, ko imamo pravzaprav zapovedano karanteno, naredi horda nevzgojenih ÂťljubiteljevÂŤ narave.

Tu je leĹžala kopica cigaretnih ogorkov (v tem suĹĄnem obdobju sploh ne sodijo v naravo!), olupkov banan, pomaranÄ? in mandarin ... Tudi te ne sodijo v naravo Slovenije, saj so to tujki, poleg tega pa so okuĹženi s pesticidi in gre poslediÄ?no za vnos pesticidov v naĹĄo naravo!

Sploh pa gledati olupke banan in mandarin, kako visijo na vejah okoliĹĄkega grmovja na RamĹĄakovem vrhu ... res niso prizori, ki si jih mi kot skrbniki poti Ĺželimo!ÂŤ je ĹĄe poudaril TomaĹž Kumer.

TomaĹž Kumer pa je opozoril ĹĄe

na eno nerazumljivo teĹžavo Pretekli teden je bil konÄ?no urejen prehod Ä?ez potok PireĹĄica v Spodnji ÄŒrnovi ob glavni cesti, kar seveda veseli okoliĹĄke domaÄ?ine in obiskovalce tega konca doline. Ĺ˝al pa je v potoku in ob njem, Ä?e gledaĹĄ gor ali dol, polno razliÄ?nih odpadkov, predvsem plastike, kar je grozljivo. ÂťTja ne pridejo sami,ÂŤ pravi Kumer, Âťsaj smo do sedaj (zadnjih 15 let) ta del potoka planinci vedno oÄ?istili, pa jih vedno znova prina-

Tekmovanja prekinjena, treningi pa ne Ĺ tevilni ĹĄportni klubi pomagajo svojim Ä?lanom vzdrĹževati formo z individualnimi treningi na daljavo, a pogoji za priprave na tekmovanja so vse prej kot ugodni ska skakalka v viĹĄino MaruĹĄa ÄŒernjul.

Sicer so se Ĺže sprijaznili, da bo spomladanska sezona minila brez tekem. Evropsko prvenstvo, napovedano za konec avgusta v Parizu, pa ĹĄe ni odpovedano. Zato se klubske favoritke Anita Horvat, Agata Zupin in Jerneja Smonkar pripravljajo kar se da intenzivno. Vseeno pa jim bodo omejitve pri delu pustile posledice, predvideva sogovornica. ÂťVerjetno se bo ta sezona iztekla povsem drugaÄ?e, kot smo naÄ?rtovali. V jesenskem delu tekmovanj, Ä?e se bodo sploh izvedla, je priÄ?akovati slabĹĄe rezultate, saj manjka tempiranje forme, delo z uteĹžmi in na ustreznih fitnes napravah.ÂŤ

Plavalni klub Velenje

Tudi trenerji Plavalnega kluba Velenje, ki ima veÄ? kot 200 Ä?lanov, med njimi pa okrog 60 tekmovalcev, so z varovanci vzpostavili stik na daljavo, poroÄ?a predsednik Marko PrimoĹžiÄ?.

Plavalna zveza jim je posredovala razne vaje, ki jih lahko izva-

sem odvisnih od dela v klubih,ÂŤ je omenil nekatere zagate, a pogovor kljub zahtevnim razmeram sklenil v pozitivnem duhu. ÂťSploh ne obupujemo. S situacijo smo sprijaznjeni in dajemo od sebe, kar lahko.ÂŤ

Karate klub Velenje

jajo doma ali v naravi, program dela je pripravil tudi specialist za fitnes. ÂťTako trenerji s tekmovalci dnevno vzpostavljajo video zveze in spremljajo njihovo delo, da vzdrĹžujejo kondicijo in ostajajo motivirani. Nekateri so namreÄ? zelo teĹžko sprejeli odpoved poletnega drĹžavnega prvenstva, na katerem so se Ĺželeli izkazati,ÂŤ pravi in dodaja, da so se zdaj Ĺže sprijaznili s tem, da bazeni najbrĹž ne bodo obratovali do jeseni, saj je zdravje na prvem mestu.

Kljub kontinuiranemu delu na daljavo pa priÄ?akujejo hude posledice za formo tekmovalcev in

izrazito nazadovanje, pravi sogovornik. ÂťÄŒe za en teden izpustiĹĄ trening, potrebujeĹĄ tri tedne, da se vrneĹĄ na isto raven. ÄŒe bi v tem trenutku zaÄ?eli redno trenirati, bi bilo kot septembra, ko se po poletnem premoru vrnemo k intenzivnemu delu. PriÄ?akujemo, da bomo potrebovali veÄ? mesecev, da se bodo tekmovalci vrnili v formo.ÂŤ To pa niso edine skrbi. ÂťKlubi imamo v tem trenutku ogromno vpraĹĄanj v zvezi s financiranjem, izvajanjem tekem, kategoriziranjem tekmovalcev. VeÄ?ina trenerjev je samozaposlenih in pov-

Tekmovalci Karate kluba Velenje drug drugega motivirajo za vadbo doma tako, da se posnamejo, kako izvajajo doloÄ?eno vajo, posnetek delijo s kolegi na druĹžbenem omreĹžju, nato pa nekoga nominirajo za naslednjo objavo. Tako ostajajo v stiku med sabo in s trenerji ter poskuĹĄajo ohranjati pozitivno vzduĹĄje.

Strokovni sodelavci kluba pospeĹĄeno pripravljajo video treninge, ki morajo biti prav tako uravnoteĹženi, usklajeni in kakovostni kot treningi v Ĺživo, da doseĹžejo cilj. Tekmovalci se namreÄ? pripravljajo na polaganje pasov, ki jih bodo po vsej verjetnosti preloĹžili na jesen. V prvi fazi bodo preko spleta izvajali individual-

ĹĄa voda ‌, predvsem zagotovo tudi iz ogromnega kupa (odcep za partizanske grobove) navoĹženih odpadkov, ki so sedaj lepo zasuti z zemljo in posejani s travo Na zasebnem zemljiĹĄÄ?u se oÄ?itno vse da. S kakĹĄno pravico in s Ä?igavim dovoljenjem?!ÂŤ se ĹĄe spraĹĄuje.

Sicer obstaja slogan, da je ÂťÄ?ista voda naĹĄe najveÄ?je bogastvoZelo teĹžko je nepokretnim in teĹžkim bolnikom, a to velja oÄ?itno đ&#x;”˛ le v teoriji.

ne treninge. Ko bodo priskrbeli ustrezno tehniÄ?no opremo, pa tudi skupinske, poroÄ?a predsednik kluba MatjaĹž Cesar.

Aikido klub Velenje

Primer dobre prakse izvajanja treningov na daljavo je tudi Aikido klub Velenje. Aikido sicer ni tekmovalen ĹĄport, zato Ä?lani niso pod enakim pritiskom kot ĹĄportni kolegi, ki se borijo za formo.

Je pa naÄ?in Ĺživljenja, zato je vodja treningov za otroke Marjanca PirmanĹĄek svoje varovance Ĺže prvi teden izolacije spodbudila k treningom na daljavo. ÂťTrikrat na teden treniramo uro in pol. Enako vzorno kot za redne treninge si morajo obleÄ?i kimono in pospraviti sobo, saj je tudi telovadnica vedno urejena.

VsakiÄ? nekdo drug dobi priloĹžnost, da posname vajo po svojem izboru in jo posreduje v skupino na Facebooku, da jo lahko drugi ponovijo. Tisti, ki nimajo para, pripravijo vaje za ogrevanje ali kondicijo. TeÄ?ejo na vrtu, preskakujejo knjige, delajo prevale Ä?ez blazine in podobno. Tisti, ki treninge obiskujejo z bratom ali sestro, pa posnamejo izbrane tehnike, ki jih ostali poskuĹĄajo izvesti s pomoÄ?jo starĹĄev. Po treningu morajo lepo zloĹžiti kimono, za vsako fotografijo pospravljene postelje, omare ali pisalne mize pa dobijo plus. Kdor jih bo zbral najveÄ?, si bo lahko izbral nagrado,ÂŤ je opisala dinamiko dela in dodala, da bodo kljub temu poleti nadomestili izgubljene treninge. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Naš čas, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 163

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

16. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.05 10.10 10.15 10.30 10.40 10.45 10.55 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.50 15.45 16.10 16.20 16.35 16.45 17.00 17.45 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.50 23.25 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.40 08.45 09.00 10.10 11.50 12.40 12.45 12.50 13.00 13.10 13.15 13.25 13.50 14.45 16.05 16.15 17.55 19.00 19.25 19.40 20.00 20.50 21.20 21.50 22.30 00.25 01.05 01.40

07.25 07.40 07.55 08.00 08.10 09.05 09.30 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 00.55 01.30

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:25 12:55 13:50 13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:30 19:05 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 21:55 22.00 22:30 23:15 23:45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Džamila in Aladin, angleška nan., 23/52 Špasni učitelj, niz. nan., 23/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 10/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 8/8 Rusija iz zraka, rusko-nemška dok. ser., 2/3 Slovenski vodni krog: Rašica, dok. nan.

Timi gre, risanka Pri Pajkovih, risanka Čudogozd: Zvezde praznujejo Čudogozd Poročila ob petih, Vreme Naveza, izob. odd., 1/2 Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dvojček, norveška nad., 4/8 Nenavadni obredi, dok. ser., 4/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan, izbor Dediščina Evrope, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Ristanc Studio kriškraš Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Izodrom, posebna odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 23/24 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna odd.

Vadidoma, prikaz vaj za vadbo doma Zmage so doma: hokej na ledu, svetovno prvenstvo 2019, skupina I A, posnetek Prišla je sreča ( II.), it. nad., 10/24 Firbcologi, odd. za otroke Bisergora: Strah je znotraj votel, okoli ga pa nič ni Muzozlet: Lesorez v Portorožu Prvinska preizkušnja (II.), britanska dok. ser., 3/6 Avtomobilnost, izbor Ambienti Koncert doma Železne stopinje, dok. film Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio Videotrak Info kanal

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Robojajčki, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 16. del Polona ga žge Jutranja ptica, 1. sez., 123. del Jutranja ptica, 1. sez., 124. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 107. del Reka ljubezni, 3. sez., 17. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 63. del Vedno tvoja, 2. sez., 7. del Gorski zdravnik, 13. sez., 7. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 125. del Jutranja ptica, 1. sez., 126. del Tri mucke, ris.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13. sez., 8. del Vedno tvoja, 2. sez., 8. del 24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1. sez., 7. del Chicaška policija, 1. sez., 2. del Klub srečnih ločenk, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro Jutro, informativnorazvedrilna oddaja Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Otroški program Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz arhiva VTV: Miš Maš: Kajenje je out 40' Iz arhiva VTV: Modri Jan: Poletje v družbi Modrega Jana (23) Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice Dobro Jutro Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio (241) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio (241) Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

16. aprila 2020

Sobota,

17. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.30 10.40 10.45 10.55 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.50 15.50 16.05 16.30 17.00 17.45 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 01.15 01.40 02.30

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.40 08.45 09.45 10.00 11.10 12.35 13.25 13.30 13.35 13.45 14.00 14.00 14.10 14.35 15.05 15.30 15.55 17.50 18.00 19.15 19.30 19.45 20.05 22.15 23.05 23.35 00.20 00.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.30 07.45 07.55 08.10 09.05 09.30 10.25 11.20 12.15 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 21.20 22.30 23.00 23.05 00.45 02.10 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 24/52 Špasni učitelj, niz. nan., 24/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 11/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 1/10 Rusija iz zraka, rusko-nemška dok. ser., 3/3 Diviška ne pleše sama, kratki dok. film Varuška nindža, niz. nad., 6/10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Vreme Naveza, izob. odd., 2/2 Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka, fran.-it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Vrv Studio kriškraš Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Videotrak Obzorja duha: Pozdrav Življenju Velikonočna maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Izodrom, posebna odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 24/24 Prisluhnimo tišini O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Zmage so doma: hokej na ledu, svetovno prvenstvo 2019, skupina I A, posnetek Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Prišla je sreča ( II.), it. nad., 11/24 Bisergora: Bibamica je neodgovorna Aktivatorji, izob. ser.

Muzozlet Moj kralj, francoski film Brez knjige nikoli; portret Alenke Bole Vrabec, portretna odd.

Koncert doma Stacey Dooley preiskuje: Romski otroci v stiski, brit. dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Heidi (Heidi), ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 17. del Polona ga žge Jutranja ptica, 1. sez., 125. del Jutranja ptica, 1. sez., 126. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 108. del Reka ljubezni, 3. sez., 18. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 64. del Vedno tvoja, 2. sez., 8. del Gorski zdravnik, 13. sez., 8. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 127. del Jutranja ptica, 1. sez., 128. del Tri mucke, ris.

24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Koronavirus – kako naprej 24UR zvečer Eurojackpot Očetova skrivnost, ameriški film Bodi moj srček, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

18. aprila

06.10 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom: Moje življenje - Skok v počitnice 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Balončkovo, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Marcelino Kruh in vino, ris.

07.55 Knjiga o džungli, risanka 08.05 Čudogozd: Glasba praznuje 08.15 Čudogozd: Morje praznuje 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 10/10 09.15 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz 10.05 Varuška nindža, niz. nad. , 7/10 10.35 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 11.00 Naravni parki Slovenije, dok. odd.

11.30 Mednarodna obzorja: Veliki etiopski maraton 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.55 TV-izložba 14.10 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Izumi, ki so spremenili svet, brit. dok. ser., 1/6 16.00 Ekipa Bled, slov. nad., 12/18 16.35 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.30 Duhovni utrip: Odkleni svojo dediščino 17.45 Slovenski magazin 18.10 Ozare 18.15 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), am. nad., 8/11 22.30 Poročila, Šport, Vreme 23.00 Sedmi pečat: Molitev pred zoro, koprodukcijski film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

04.00 06.00 06.00 07.00 09.00 10.50 11.50 12.40 14.05 15.30 16.20 17.05 18.50 20.00 21.30 22.20 23.25 01.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.50 10.05 10.50 11.40 12.25 13.20 13.35 15.20 16.30 17.40 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.25 23.15 01.10 02.40

8:30 8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:25 12:40 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro Jutro, informativnorazvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz arhiva VTV: Miš Maš: Vse o mravljah Iz arhiva VTV: Modri Jan: Na kmetiji (24) Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš Maš: Deset izumov 19. stoletja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina (242) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Pireneji Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina (242) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

8:55 9:00 9:40 11:10 12:10 12:15 12:40 12:40 13:10 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:25 19.00 19:05 19:25 19:35 19:55 20:00 20:30 22:00 22:05 23:05 23:35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Majda Emeršič, 2. del Koncerti za mlade: Kaj glasba pomeni?, glasbeno-izobraževalna ser., 1/7 Naš Triglav, dok. film Slavnostni koncert ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji Utrip ljubezni, mladinski film Tehnika ljudstvu, dok. film Avtomobilnost, izbor Zmage so doma: hokej na ledu, svetovno prvenstvo 2019, skupina I A, posnetek Videotrak ZG80, hrvaški film Zvezdana: Adam Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Florini zmajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 21. del Jaz sem Luna, 3. sez., 22. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 9. del TV prodaja Medvedji prijatelj, ameriški film Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film 24UR popoldne Delovna akcija 24UR vreme 24UR Mali šef Slovenije Zvezde plešejo 24UR zvečer Zvezde plešejo, nadaljevanje Dajva se dol, ameriški film Rešeno srce, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo Miš Maš: Vse o mravljah Jutranji pogovori 1 Rodbina Vošnjak in šoštanjska tovarna usnja - dokumentarni film Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle (238) Videostrani, obvestila Napovedujemo Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 25' Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje 35' Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala (239) Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 2. del Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2749. VTV magazin 5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir (240) Popotniške razglednice: Pireneji Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

19. aprila

06.55 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.15 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.20 09.30 09.40 09.50 09.55 10.10 10.35 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 14.50 15.15 15.30 17.00 17.30 18.50 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.25 00.00 00.15 00.40 01.30

04.00 06.00 07.05 08.05

Pravoslavna poslanica!

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Pri Pajkovih, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo (III.), belg. nan., 5/13 TV-izložba Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona Ozare Obzorja duha: 25. pomladansko romanje Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna odd.

Na lepše TV-izložba Samo za zaposlene, španskofrancoski film Poročila ob petih, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Genialna prijateljica (I.), it. nad., 4/8 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Antropocen - doba človeka, kanadski dok. film Za lahko noč Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

19.00 19.50 20.00 20.55 23.00 00.20 00.50 02.45

Info kanal Napovedujemo Glasbena lestvica Duhovni utrip: Odkleni svojo dediščino Glasbena matineja Stefan Milenković, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut Čarli Novak in Čarlijevi angeli, posnetek koncerta iz Mokronoga Sveta maša iz mariborske stolnice Kulturni vrhovi, dok. odd.

Z Levisonom Woodom po Arabiji: Praznina, potopis, 2/5 Ribe na suhem, ameriški film Glasbena skrinja, ameriški film Trdobučneža, ameriški film iOtok, dok. film Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, kopr. dok. odd.

Ambienti Zmage so doma: hokej na ledu, svetovno prvenstvo 2019, skupina I A, posnetek Glasbena lestvica Žrebanje Lota Nadnarava, fran. dok. ser., 1/5 Amy, britanski dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Glasbena lestvica Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.35 09.40 10.00 10.45 11.35 13.15 13.30 15.10 16.30 17.05 18.00 18.50 18.55 20.00 21.55 22.25 23.00 00.40 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Florini zmajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Viking Viki, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 23. del Jaz sem Luna, 3. sez., 24. del Očetova skrivnost, ameriški film TV prodaja Rešeno srce, ameriški film MasterChef Slovenija 24UR popoldne Lepo je biti sosed, 4. sez., 10. del Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo 24UR zvečer Zvezde plešejo, nadaljevanje Diagnoza: okusno, ameriški film Barabe, slovenski film Zvoki noči

08.20 08.20 09.20 10.00 10.55 11.25 12.20 12.40 13.10 14.05 15.40 16.30 17.05

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:25 11:55 13:25 14:15 16:00 16:30 17:55 18:00 18:25 18:55 19:25 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Deset izumov 19. stoletja 2748. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2749. VTV magazin Lepote sveta: Kitajska, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ledena babica, film Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 27' Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio (241) Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina (242) Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

20. aprila

06.20 07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.25 10.40 10.50 11.10 11.40 13.00 13.45 14.00 14.55 15.40 16.10 16.15 16.30 17.00 17.45 18.10 18.15 18.55 19.00 20.00 20.35 21.20 21.55 22.00 22.50 23.25 23.35 23.50 00.30 01.00 01.50

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.40 08.45 09.35 10.35 12.10 13.00 13.00 13.05 13.15 13.30 13.40 14.00 14.55 15.25 16.05 17.50 18.55 19.00 19.10 19.25 19.40 20.00 20.55 22.05 23.00 23.30 00.35

06.00 07.00 07.01 07.25 07.30 07.40 07.55 07.55 08.10 09.10 09.40 10.30 11.30 12.25 13.25 13.40 14.35 14.50 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.30 00.20 01.05 01.40

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 12:50 13:05 15:30 15:55 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:15 23:55

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 25/52 Žogomet, avstralska nad., 1/13 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 12/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 2/10 Irska iz zraka, irsko-am. dok. odd.

Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, dok. nan.

Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Vreme Naveza: Alpinistični vzpon, izob. odd., 1/2 Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dekameron, 8/14 Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj: 72. canski filmski festival Glasbeni utrinek: Pet samospevov Huga Wolfa *****Ansambel Vedun: Kristalna harfa- meditativni in urejajoči zvoki sveta L. van Beethoven, Simfonija št. 6 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Igre Studio kriškraš Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Glasbena lestvica Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Mandi Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstralska nad., 1/13 Vojne igre, dok. odd.

Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zmage so doma: smučarski skoki (M), posnetek Prišla je sreča ( II.), it. nad., 12/24 50 knjig, ki so nas napisale: Ela Peroci: Muca Copatarica Čudogozd: Glasba praznuje Bisergora: O darilih Aktivatorji, izob. ser.

Muzozlet: Slikanje v Škocjanskem zatoku Z Levisonom Woodom po Arabiji: Dolina preteklosti, potopis, 3/5 Ločitve (II.), brit. nad., 3/6 Skupina Karamazoff - spomini na leta v Sohu, šp. dok. odd.

Trst je naš!, kr. igrani film AGRFT Glasbena lestvica Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Heidi, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 18. del Polona ga žge Jutranja ptica, 1. sez., 127. del Jutranja ptica, 1. sez., 128. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 109. del Reka ljubezni, 3. sez., 19. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 65. del TV prodaja Diagnoza: okusno, ameriški film 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 129. del Jutranja ptica, 1. sez., 130. del Tri mucke (Kid-E-Cats), ris.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13. sez., 9. del Vedno tvoja, 2. sez., 9. del 24UR zvečer Slab policist, 1. sez., 6. del Chicaška policija, 1. sez., 3. del Klub srečnih ločenk, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 2749. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz arhiva: Miš Maš: Naše modre sove Iz arhiva: Modri Jan, Energetski poligon Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami, Tilen Klugler, župan Občine Slovenj Gradec Regionalne novice, dnevno informativni program Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

21. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.25 10.40 10.50 11.15 11.45 13.00 13.45 14.00 14.55 15.40 15.50 15.55 16.10 16.20 17.00 17.45 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.35 21.10 21.55 22.00 23.05 00.05 00.35 01.25

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.40 08.45 09.30 10.25 12.00 12.50 12.50 12.55 13.05 13.20 13.30 13.55 14.25 15.15 16.10 17.50 18.55 19.00 19.25 19.40 20.00 20.55 21.55 23.50 00.05 01.10

06.00 07.00 07.01 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 09.10 09.35 10.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.25 00.15 01.05 01.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Džamila in Aladina, ang. nan., 26/52 Žogomet, avstralska nad., 2/13 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 13/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 3/10 Nova Zelandija iz zraka, dok. odd.

Odd. za otroke in mlade Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli: Preiskava, risanka Knjiga o džungli, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 10/10 Poročila ob petih, Vreme Naveza: Gorniški vzpon, izob. odd., 2/2 A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dekameron, 9/14 Dekameron, 10/14 Rešeni pred izumrtjem, dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Majda Emeršič, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Melodije Studio kriškraš: Strahulja Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Glasbena lestvica Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstralska nad., 2/13 Avtomobilnost, izbor Minljivost meje, dok. film Joker, kviz Zmage so doma: mladinsko svetovno prvenstvo 2020, nordijska kombinacija, posnetek Prišla je sreča ( II.), it. nad., 13/24 50 knjig, ki so nas napisale: Janko Kersnik: Kmetske slike V svojem ritmu: Jazz, glasbenodok. ser. za mlade, 4/7 Bisergora: Lepo vedenje Aktivatorji, izob. ser.

Nekaj je v zraku, kan. dok. odd.

Ločitve (II.), brit. nad., 4/6 Polnočni kavboj, am. film Kaj govoriš? = So vakeres?

Glasbena lestvica Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Heidi, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 19. del Polona ga žge Jutranja ptica, 1. sez., 129. del Jutranja ptica, 1. sez., 130. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 110. del Reka ljubezni, 3. sez., 20. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 66. del Vedno tvoja, 2. sez., 9. del Gorski zdravnik, 13. sez., 9. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 131. del Jutranja ptica, 1. sez., 132. del Tri mucke , ris.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13. sez., 10. del Vedno tvoja, 2. sez., 10. del 24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1. sez., 8. del Chicaška policija, 1. sez., 4. del Klub srečnih ločenk, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro Jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, Tilen Klugler, župan Občine Slovenj Gradec 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz arhiva VTV: Miš Maš: Odbojka 12:55 Iz arhiva VTV: Modri Jan: Puščava 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2750. VTV magazin 20:30 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 3. del 20:50 5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 2. del 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

22. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.25 10.40 10.50 11.15 11.45 13.00 13.45 14.00 14.55 15.55 16.20 17.00 17.45 18.10 18.25 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.35 00.00 00.50

04.00 06.00 08.00 08.05 08.30 08.45 08.50 09.05 09.35 10.00 10.55 12.30 13.20 13.20 13.30 13.45 13.55 14.20 14.45 16.10 17.00 17.50 19.00 19.15 19.25 19.50 20.00 21.00 22.25 23.30 00.30 01.35

06.00 07.00 07.01 07.25 07.30 07.45 08.00 08.00 08.15 09.15 09.45 10.35 11.35 12.25 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.40 00.30 01.15 01.50

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:40 12:20 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:30 23:15 23:45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 27/52 Žogomet, avstralska ser., 3/13 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 14/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 4/10 Zanimive snovi sodobnega sveta, brit. dok. odd.

Slovenski vodni krog: Brestanica, dok. nan.

Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Poročila ob petih, Vreme Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dok. film Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: V imenu zemlje, francoski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Sebastian Cavazza Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Šola Studio kriškraš: Bratec Bor Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke To sem jaz, Kejla, kratki dok. film Napovedujemo Glasbena lestvica Citrar Georg Glasl (J. S. Bach) Sveta maša iz mariborske stolnice Dobro jutro Izodrom, posebna odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Ernest in Celestinca, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet: Legenda o Howieju, avstralska ser., 3/13 Ambienti Vikend paket Zmage so doma: svetovno prventsvo v kolesarstvu 2017, cestna dirka, posnetek Zmage so doma: svetovno prvenstvo v kolesarstvu, BMX, posn.

Prišla je sreča ( II.), it. nad., 14/24 Bisergora: Radovednost ni vedno lepa čednost Aktivatorji, izob. ser.

Muzozlet: Slikanje v Portorožu Žrebanje Lota Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe - Horowitz v Moskvi, nemška glasbena dok. odd.

Matura 2020: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, TV-priredba Deklina zgodba (II.), am. nad., 6/13 Feri, dok. film Glasbena lestvica Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Heidi, ris.

Rev & Roll štirikolesniki (Rev & Roll), ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 20. del Polona ga žge Jutranja ptica, 1. sez., 131. del Jutranja ptica, 1. sez., 132. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 111. del Reka ljubezni, 3. sez., 21. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 67. del Vedno tvoja, 2. sez., 10. del Gorski zdravnik, 13. sez., 10. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 133. del Jutranja ptica, 1. sez., 134. del Tri mucke (Kid-E-Cats), ris.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13. sez., 11. del Vedno tvoja, 2. sez., 11. del 24UR zvečer Greta Thunberg, angleški dokumentarni film Chicaška policija, 1. sez., 5. del Klub srečnih ločenk, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro Jutro, informativnorazvedrilna oddaja 2750. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz arhiva VTV: Miš Maš: Moje prvo berilo Iz arhiva VTV: Modri Jan: Energija iz vesolja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Rešimo pravljico, gledališka predstava Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje Gumbarstvo v Šaleški dolini in gumbarska družina Dolejši, dokumentarni film Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 17

UTRIP

16. aprila 2020

Na poti med rojstvom in smrtjo, na poti iskanja ljubezni in smisla

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Zdaj je nekaterim laĹžje, saj ima druĹžina veÄ? Ä?asa za svojce – Stike z uporabniki vzdrĹžujejo veÄ?inoma po telefonu Jasmina Ĺ karja

Mnogi se v Ä?asu epidemije sreÄ?ujejo z razliÄ?nimi stiskami. ÄŒetudi se je za nekaj tednov naĹĄe Ĺživljenje povsem ustavilo, se umiranje in Ĺžalovanje nista in zaradi vseh dejavnikov skupaj so lahko stiske posameznikov, s katerimi se sooÄ?amo ob umiranju in Ĺžalovanju, ĹĄe bolj izstopajoÄ?e in boleÄ?e. ÂťZato je stik z uporabniki zelo pomemben tudi v tem Ä?asu, Ä?etudi vse obiske pri uporabnikih nadomestijo s telefonskimi pogovori,ÂŤ pove strokovna sodelavka Hospica, obmoÄ?ne enote Velenje, Vika Ĺ tekoviÄ? o trenutnem delu in stikih z uporabniki.

nja v druĹžini, kjer je to potrebno.

Ob vstopu v druĹžino upoĹĄtevajo vsa navodila za zaĹĄÄ?ito po navodilih za zaĹĄÄ?ito in varnost pri prepreÄ?evanju okuĹžbe z virusom COVID-19. ÂťDruĹžinske sestanke in ostale individualne pogo-

nikacije z ĹžalujoÄ?imi po potrebi poveÄ?ali. Ĺ˝alujoÄ?im otrokom in njihovim starĹĄem bomo poleg tega poĹĄiljali video vsebine, nekatere v obliki smernic za kreativno delo otrok od doma, zgodbice na temo Ĺžalovanja, ki jih bodo

S svojim znanjem, idejami, voljo in srÄ?nostjo pomagajo tudi v tem Ä?asu

Na vpraĹĄanje, kako je z obiski na domu, Ĺ tekoviÄ?eva pove, da koordinatorji druĹžine in koordinatorji oskrbe opravijo obiske po predhodni oceni nujnosti staProstovoljci poskrbijo za dejavnosti preko spleta, kot so video delavnice, predstavitve in lutkovne predstave, branje pravljic za ĹžalujoÄ?e otroke, ker nismo mogli izpeljati levjesrÄ?nega vikend tabora v aprilu. Pomagajo pa tudi pri deĹžurstvu soÄ?utnega telefona. Zelo dobrodoĹĄli so razbremenilni pogovori.

ĹžalujoÄ?im otrokom in mladostnikom, tudi zato, ker je ta mesec (april) odpadel vsakoletni LevjesrÄ?ni tabor, ki ga bomo nadomestili predvidoma junija, nanj pa otroci nestrpno Ä?akajo in se ga veselijo.ÂŤ KakĹĄna vpraĹĄanja se porajajo ljudem? Âť V tem Ä?asu se svojci po smrti bliĹžnjih najveÄ?krat spraĹĄujejo, kako je zdaj urejeno glede pogrebov. Vendar imamo tudi lepĹĄe zgodbe. Npr. imamo starejĹĄe ljudi s svojci, ki so bili osamljeni v svoji stiski, zdaj pa imajo ob sebi druĹžino in jim je laĹžje, ker so doma. Na terenu imamo zaenkrat ĹĄe samo strokovne delavce, ki so primerno zaĹĄÄ?iteni in strokovno izobraĹženi o razmerah.ÂŤ

SoÄ?utni telefon se je med uporabniki pokazal za dobrega in koristnega Ko gre za umiranje in Ĺžalovanje, potrebujemo nekoga, ki mu zaupamo, ki ne daje povrĹĄnih odgovorov in je pripravljen hoditi po poti strahu.

vore nadomestimo s telefonskimi pogovori. Odprte skupine za Ĺžalovanje potekajo v individualnih pogovorih ali po www platformah. Prav tako pa ĹžalujoÄ?im poĹĄiljamo video vsebino v obliki smernic, spodbudnih vsebin in navodil, kako si lahko pomagajo sami v teh teĹžkih trenutkih, in jih spodbujamo, da se Ä?lani poveĹžejo med sabo v telefonskih pogovorih in on-line aplikacijah. Do sedaj so skupine potekale enkrat meseÄ?no, v novonastalih razmerah pa bomo pogostost komu-

lahko starĹĄi prebrali otrokom, starĹĄem pa bomo poĹĄiljali po e-poĹĄti Ä?lanke, ki bodo vsebovali usmeritve, kaj je pomembno pri delu z ĹžalujoÄ?imi otroki.ÂŤ

StarejĹĄim je zdaj laĹžje, ker so druĹžine doma

Na spletni strani Hospica v tem Ä?asu objavljajo zgodbe o temi Ĺžalovanja iz starih glasil, pravljice za ĹžalujoÄ?e otroke in strokovne Ä?lanke. Prav tako objavljajo aktualne teme na Facebook strani. ÂťNajveÄ? vsebin je namenjenih

CvetoÄ?a gredica med bloki

Slovensko druĹĄtvo Hospic je vsem ljudem, ki se sooÄ?ajo s stiskami ob umiranju bliĹžnje osebe in Ĺžalovanjem v tem Ä?asu, na voljo preko soÄ?utnega telefona.

Strokovni delavci in prostovoljci Slovenskega druĹĄtva hospic v okviru enajstih obmoÄ?nih odborov druĹĄtva soÄ?utno pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoÄ?, podporo, svetovanje. ÂťTudi naĹĄe druĹĄtvo nudi vso podporo. ÄŒe se bo soÄ?utni telefon pokazal za dobrega in koristnega, bo ostal,ÂŤ ĹĄe sklene svoje misli strokovna sodelavka obmoÄ?ne enote Velenje Vika Ĺ tekoviÄ?. đ&#x;”˛

Berni poĹĄte ne bo veÄ? nosil Takole so se na PoĹĄti v Ĺ oĹĄtanju poslovili od svojega dolgoletnega sodelavca. ÂťZ odhodom, dragi naĹĄ Berni, bo nastala praznina, ki se ĹĄe lep Ä?as ne bo zapolnila.

Naj vsaj pokojnina obilno in redno priteka v tvoj Ĺžep! Zdrav, veder in sreÄ?en ostani, kolega, ohrani svoj nasmejani obraz.

Ob tvojem odhodu vsakdo v roke ti sega in vse dobro Ĺželi ti na tvojih novih poteh.

PogreĹĄali te bomo!ÂŤ đ&#x;”˛

Vsi imamo radi lĂŠpo. To je razlog, da se radi lepo uredimo, obleÄ?emo, si urejamo svoja stanovanja in si kupujemo lepe avtomobile. ObÄ?udujemo pa tudi lepo urejeno okolico. V Velenju za zunanjo podobo mesta skrbijo razliÄ?na podjetja, tako da razen na zasebnih vrtovih v mestu za osebni dotik 'navadnega VelenjÄ?ana' ni prostora.

Stanka Ladinek s Kersnikove ulice, sicer od nekdaj velika ljubiteljica narave, pa ta koncept iz leta v leto postavlja na glavo.

Na urejeni del zelenice pred blokom si je drznila dodati delÄ?ek sebe. Z dobro voljo in ljubeznijo do roĹž Ĺže veÄ? let samoiniciativno ureja gredico pred bloki s hiĹĄnimi ĹĄtevilkami od 21 do 31.

Ob prihodu pomladi se je tudi letos iz zimskega spanja prebudila neverjetna mnoĹžica narcis in tulipanov. Visoki in nizki, z najrazliÄ?nejĹĄimi cvetovi v vseh odtenkih,

ki jih premore narava. Vsi so bili skrbno izbrani in posajeni veliko prej, preden so se pokazali v svoji izjemnosti.

V tem Ä?asu enega lepĹĄih delov Velenja ne obÄ?udujemo samo njeni sorodniki. Prav vsak mimoidoÄ?i, pa naj bo to sosed ali nakljuÄ?ni obiskovalec blokov, s pogledom rad zastane na tej cvetoÄ?i mavrici in si malce odpoÄ?ije oÄ?i. Ob tem je veÄ?krat izreÄ?ena marsikatera beseda pohvale in obÄ?udovanja, ki je brez pretiravanja popolnoma zasluĹžena.

V gonji za vsemi dobrinami sodobnega sveta preveÄ?krat pozabimo na preprostost in lepoto, ki nam jo ponuja mati narava. ÄŒe sta ljubezen in znanje na pravem mestu, potem lahko nastanejo Ä?udeĹžne stvari. In naĹĄa babica Stanka s svojo gredico dokazuje prav to. đ&#x;”˛

N.P.

17

Sodelavci in sodelavke PoĹĄte Ĺ oĹĄtanj.

Po nekaj Ä?ustveno razgibanih tednih, ki pa fiziÄ?no niso bili naporni, se boste v naslednjih dneh umirili. Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet Ä?utila in ravnala enako. Nesoglasja med vama bodo preteklost, poleg tega si bo spet pridobil vaĹĄe zaupanje. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse teĹžave, ki so zaznamovale zadnje tedne, Ä?eprav bosta ĹĄe naprej previdna. Tudi dobrohotnih nasvetov ne boste veÄ? posluĹĄali, saj ste spoznali, da je najbolje, Ä?e zaupate sebi. Poslovna priloĹžnost, ki se vam bo ponudila danes, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj. Imate Ä?as, saj je do takrat, ko bi lahko zaĹživela, ĹĄe nekaj tednov.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒe so vaju sedanje okoliĹĄÄ?ine loÄ?ile za nekaj tednov, vam bo partner hvaleĹžen, Ä?e boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama. ÄŒe boste raztreseni, bo to Ä?isto narobe razumel. Sedaj imata res Ä?as, da se posvetita drug drugemu in se dodobra spoznata. V mislih boste velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vaĹĄo podporo in vso pomoÄ?, ki mu jo lahko nudite. ÄŒe boste storili tudi kaj bolj konkretnega, bo ĹĄe bolje. To namreÄ? od vas priÄ?akuje, saj njegov klic na pomoÄ? ni bil namiĹĄljen. Vi pa ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, da se je tokrat dobro meĹĄati v precej osebne teĹžave drugih. Zato boste, razumljivo, oklevali.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Zadnje Ä?ase ste se precej dolgoÄ?asili. Dnevi so bili podobni drug drugemu, to pa vas je zaÄ?elo mentalno utrujati. Od jutri dalje ne bo veÄ? tako. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo v naslednjih dneh in tednih veliko, saj se bodo stvari spremenile Ä?ez noÄ?, tako kot so tudi priĹĄle. Bo pa res, da bo ĹĄlo na poslovnem podroÄ?ju vse bolj poÄ?asi. Ukrepi, ki jih je zakrivil virus, se bodo ĹĄe dolgo le poÄ?asi odpravljali, a vi Ĺže vidite prihodnost.

Odprli ste si jo s svojim delom in iznajdljivostjo. Ĺ ele pozno poletje pa bo prineslo bolj ugoden Ä?as za nove posle. Zato se ne dajte zmotiti, pripravljajte se na ta Ä?as, kot da bo tu Ĺže jutri.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

OdloÄ?ili se boste, da se v naslednjih dneh brez slabe vesti ĹĄe bolj odmaknete od ljudi, ki od vas le jemljejo, niÄ? pa vam ne vrnejo. S tem vas moÄ?no utrujajo, vzorec pa se ponavlja Ĺže zelo dolgo. Sedaj, ko ste veÄ? sami s seboj in ko ob sedanjem razpletu dogodkov tudi na svoje Ĺživljenje gledate drugaÄ?e, boste upali prekiniti ta vzorec. Da ste storili Ä?isto prav, boste spoznali ĹĄele, ko se boste umaknili iz njihovega Ĺživljenja, saj boste naenkrat veliko laĹžje dihali. Ne pustite pa se presenetiti z dejstvi, za katera ne bi niÄ? vedeli. Prav z nevednostjo si lahko v naslednjih dneh najbolj ĹĄkodite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zdravje, ki je trenutno vaĹĄa najveÄ?ja skrb, ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Veseli pa boste, ko boste izvedeli, da za slabo poÄ?utje ni kriv virus, ampak nekaj Ä?isto tretjega. Ker gre za novo bolezen, je razumljivo, da niste mogli biti mirni. Da boste ĹĄe boljĹĄe volje, bo poskrbel nekdo od prijateljev, s katerim ste v preteklosti imeli zelo malo stikov, saj se je zdelo, da se vas izogiba. Tokrat bo on naredil prvi korak. To vam bo izjemno vĹĄeÄ?, pa Ä?eprav se boste z njim pogovarjali le preko elektronskih naprav. V teh dneh si boste pustili dokazati, da iz velikih idej in naÄ?rtov, ki jih kujete Ĺže nekaj mesecev, letos ne bo niÄ?. Sprijaznite se in glavo pokonci.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Dolgo ste Ä?akali, da bi lahko partnerja presenetili s tem, da tokrat s spremembami svojih navad, ki mu gredo na Ĺživce, mislite resno. A sedaj, ko ste veliko doma, ste se jih lotili. Vsak dan, preĹživet v skladu z zaobljubami, bo za vas nova zmaga. Kmalu bo vse laĹžje, prvi rezultati vaĹĄe discipline pa se ĹĄe ne bodo tako hitro pokazali. Vi jih boste Ĺže opazili, drugi ĹĄe ne. SreÄ?a je, da veste, da tokrat teÄ?ete tek na dolge proge, saj je bilo tudi obdobje nezdravega Ĺživljenja dolgo. Navada pa je ĹĄe vedno Ĺželezna srajca. Partner vas bo moÄ?no podpiral, tudi sam se vam bo pridruĹžil. Nujno pa morata najti srednjo pot, s katero se bosta strinjala oba. Dobra plat zgodbe bo, da se bosta prisiljena veÄ? pogovarjati. Ob tem bosta spoznala marsikaj prijetnega, pa tudi neprijetnega. Pozabila pa bosta na strah, ki vlada povsod okrog nas.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Nikoli si niste mislili, da bo letoĹĄnje leto tako Ä?udno, kot je. Vsi naÄ?rti po vrsti se vam bodo ruĹĄili kot hiĹĄice iz kart. Nove naÄ?rte boste podprli z denarjem, ki ste ga privarÄ?evali v preteklih letih, pa vseeno ne boste zadovoljni. Iskali boste nove reĹĄitve. Odvisne bodo od popuĹĄÄ?anja protivirusnih ukrepov, a ne v celoti. Ĺ˝al vam bo tudi, da niste sprejeli ponudbe, ki ste jo imeli na mizi takoj po novem letu. Sedaj nasprotna stran ne bo veÄ? zainteresirana, saj ponudba zanj ni veÄ? zanimiva. Sedaj veste, da gre zares. ReĹĄevali boste, kar se reĹĄiti ĹĄe da. Veliko stvari, ki ste jih vsak dan poÄ?eli povsem rutinsko, pa bo Ä?ez noÄ? preteklost.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Po nekaj tednih v osami boste zaÄ?eli sanjati z odprtimi oÄ?mi, saj vam marsikaj, kar se bo dogajalo, ne bo vĹĄeÄ?. V preteklosti ste Ĺže spoznali in na lastni koĹži obÄ?utili, kaj vse se vam lahko zgodi, Ä?e vas Ä?ustva zanesejo tako daleÄ?, da odpove razum.

Ker pa boste v naslednjih dneh potrebovali tudi soÄ?utje in tolaĹžbo, boste nekdanjemu partnerju pripravljeni odpustiti prav vse. Ĺ˝eleli si boste le, da bi lahko bila v tem teĹžkem Ä?asu skupaj. Skrb vam bo delalo tudi finanÄ?no podroÄ?je, saj boste ostali brez lepega kosa zasluĹžka. Zato se boste zaÄ?eli veliko bolj racionalno obnaĹĄati, saj se zavedate, da bo to stanje trajalo ĹĄe nekaj mesecev.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Nedelo, brez pravih izzivov in jasnih ciljev, vas bo zaÄ?elo Ä?isto preveÄ? obremenjevati. Zato se boste zaÄ?eli nemogoÄ?e vesti do partnerja, ki vas sicer razume, a si tega, kar trenutno poÄ?nete, ne zasluĹži. Zato vam zvezde priporoÄ?ajo, da se Ä?im prej spremenite. MoĹžgane Ä?im prej poĹĄljite na paĹĄo, telesu pa kljub teĹžjim pogojem privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? gibanja na sveĹžem zraku. Sploh, ker boste v prihodnosti potrebovali veliko energije in zdravo telo, saj se zna zgoditi, da si boste morali poiskati povsem drugaÄ?no delo, ki bo od vas zahtevalo veÄ? fiziÄ?ne pripravljenosti. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato se boste res izogibali stikov s tujci.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Za tistega, ki ga imate resniÄ?no radi, si boste v teh dneh znali vzeti Ä?as. Obrestovalo se bo obema. Da je med vama vse tako, kot si Ĺželite, pa boste spoznali, ko boste opazovali, kako se obnaĹĄata vaĹĄa dobra prijatelja, ki jima je zadrĹževanje doma povzroÄ?ilo veliko veÄ? teĹžav kot vam in vaĹĄemu partnerju. Zaradi svojcev, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa niste videli, pa boste vrĹženi v vrtinec Ä?ustev. Skrbelo vas bo zanje, hkrati pa jih boste vsak dan bolj pogreĹĄali. TeĹžko obdobje vas Ä?aka tudi poslovno. Od ponedeljka dalje boste vsem dokazali, da znate udariti po mizi, ko vas hoÄ?ejo pretentati. Odreagirali boste Ä?isto prav.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ko branite, kar imate radi, ste kot razjarjeni tiger. ÄŒeprav se bo zdelo, da Ä?as ni primeren, se boste tokrat srdito borili zase in svoje pravice. PreveÄ?krat ste Ĺže popustili in vedno ste bili vi tisti, ki je potegnil krajĹĄi konec. Naj vas jeza na drugi strani ne zmede, gre za igro Ä?ustev, Ä?ustveno manipulacijo, ki po navadi pri vas deluje. Tokrat pa ne bo. Pomagala vam bo vztrajnost, ena od vaĹĄih lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, se zavijte v molk. Tako se boste zavarovali tudi pred tem, da komu od nadrejenih poveste preveÄ?. V naslednjih dneh naj bo vaĹĄ glavni cilj, da se umirite in si postavite nove Ĺživljenjske cilje.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Naslednji dnevi ne bodo lahki. Veliko boste razmiĹĄljali o sebi in ljudeh, ki so vam najbliĹžji. Povod bodo slabe stvari, ki se bodo dogajale vaĹĄim prijateljem in znancem. Zelo vas bodo prizadele, hkrati pa vam bodo dale misliti, kako Ĺživite vi. Precej skrbi boste imeli, ki bodo povezane s sluĹžbo ali ĹĄolo, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Ne bo prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne bodite preveÄ? Ä?rnogledi.

Postali pa boste bolj previdni in manj zaupljivi, saj bodo nekateri z besedami znali omehÄ?ati vaĹĄe dobro srce, potem pa se bo pokazalo, da niso bili iskreni. VeÄ? smeha potrebujete, zato poskrbite, da se boste znali spet sprostiti.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

UTRIP

16. aprila 2020

Sogovornik je na drugi strani telefonske linije

RADIO VELENJE

Strah, tesnoba, nemoÄ?, negotovost zaradi zdravja, prihodnosti kariere, teĹžav v partnerskem odnosu, odsotnosti stikov, prekinjene rutine ‌ Pri blaĹženju stisk v tem Ä?asu strokovni delavci pomagajo na daljavo Tina Felicijan

V priÄ?akovanju poveÄ?anih potreb po psihosocialni pomoÄ?i zaradi stisk, ki jih povzroÄ?a koronakriza, so se mnoge institucije in organizacije odzvale z objavo telefonskih ĹĄtevilk, na katere so dosegljivi strokovno podkovani sogovorniki. Kaj lahko ljudje priÄ?akujejo na drugi strani telefonske linije in kaj so izvajalci psihosocialne pomoÄ?i na daljavo opazili v prvih tednih izrednih razmer, smo se pozanimali v Zdravstvenem domu Velenje, ki je prvo pomoÄ? v stiski v tem Ä?asu zagotovil na pobudo Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, in pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki Ĺže dvajset let izvaja program za otroke in mladostnike TOM telefon.

Klicev ĹĄe ni toliko, kot so jih priÄ?akovali

Psihologi velenjskega zdravstvenega doma, ki delajo v centru za krepitev zdravja, in psihologi, ki delajo v centru za duĹĄevno zdravje oziroma psiholoĹĄki ambulanti, so zdaj dosegljivi vsak delavnik od 7. do 20. ure, spored in telefonske ĹĄtevilke pa so na spletni strani. PokliÄ?e lahko kdorkoli, ki potrebuje pomoÄ? pri razbremenitvi in spoprijemanju s svojimi mislimi in Ä?ustvi v teh kriznih razmerah, pravi psihologinja Niki Jakol in naĹĄteje razloge za klic: ÂťPrvi je zagotovo razbremenitev. NamreÄ?, trenutna situacije je lahko za marsikoga zelo posebna, zahtevna in stresna, zato se lahko znajde v Ä?ustveni stiski, ko ne ve, kako naj se spoprime s situacijo. NaĹĄ namen je, da osebi prisluhnemo, da lahko spregovori o svojih doĹživljanjih in jih nekako odloĹži. Po drugi strani ljudem lahko sporoÄ?imo, kateri so tisti naÄ?ini odzivanja, ki so v takĹĄni situaciji normalni, saj je povsem obiÄ?ajno, da se nanjo odzivamo z neprijetnimi Ä?ustvi. Kot tretje poskuĹĄamo lju-

â?ą

031 334 158 je telefonska ĹĄtevilka, ki je dosegljiva od torka do petka dopoldne, vse ostale informacije in podrobne razporede telefona za psihosocialno pomoÄ?

Zdravstvenega doma Velenje pa najdete na spletni strani zd-velenje.si.

di opogumiti, naj usmerjajo svoje misli tako, da jih podpirajo, ne pa dodatno bremenijo. Spomnimo jih na strategije, ki jih lahko uporabljajo v stresnih situacijah – kako preusmeriti svoje misli, kako se sproĹĄÄ?ati, razreĹĄevati Ä?ustvene napetosti in podobno. VÄ?asih pa nas pokliÄ?e kdo, ki ima kako konkretno teĹžavo, pa ne ve, kako bi se lotil reĹĄevanja, na koga bi se obrnil. Takrat je naĹĄ namen usmeritev.ÂŤ V zadnjih letih so razne raziskave pokazale, da ima vse veÄ? ljudi vseh generacij teĹžave v duĹĄevnem zdravju. NaÄ?in Ĺživljenja je prispeval k raznim stiskam, pri katerih so ljudje iskali zdravniĹĄko pomoÄ?. Kaj pa zdaj, ko se je nenadoma precej spremenil? ÂťV naĹĄem okolju klicev zaenkrat ni bilo veliko, Ä?eprav smo priÄ?akovali, da bodo ljudje v veÄ?ji me-

Dejavnikov, ki povzroÄ?ajo stresne odzive, je veliko Situacija, ki jo je prinesla epidemija, je vseobsegajoÄ?a, vpliva na vsa podroÄ?ja naĹĄega Ĺživljenja. Zahteva veliko prilagajanja in potrpeĹžljivosti, pa hkrati zaupanja, ki naj bi ga ohranjali, da bo to minilo in se bo vse dobro izĹĄlo. ÂťNi vedno lahko gojiti pozitivnih misli. Lahko se zgodi, da jih preplavijo bolj Ä?rni scenariji. Na naĹĄe poÄ?utje zagotovo vplivajo ukrepi, ki omejujejo naĹĄo svobodo, stike z ljudmi, ki jih imamo radi. Veliko je informacij, ki se sproti spreminjajo, kar lahko v nas vzbuja veÄ? negotovosti in strahu, tesnobe, ki nas preplavi,ÂŤ je nekaj dejavnikov, ki lahko povzroÄ?ijo stresne odzive, naĹĄtela psihologinja Niki Jakol in dodala nekaj predlogov, kako lahko stres ublaĹžimo: ÂťPoskuĹĄajmo ohranjati zdrav Ĺživljenjski slog z gibanjem, spanjem, uravnoteĹženo prehrano. Kar nas sploh v tej situaciji lahko ĹĄe dodatno podpre, pa je vzpostavljena rutina, da si dan zapolnimo z razliÄ?nimi aktivnostmi in ob isti uri poÄ?nemo iste stvari. Rutina nam namreÄ? da veÄ? obÄ?utka varnosti in kontrole. Svetujem tudi omejeno spremljanje novic. Seveda moramo biti informirani, da lahko odgovorno ravnamo, vendar lahko neprestana vpetost v medijsko dogajanje povzroÄ?i veliko dodatne tesnobe. Seveda moramo v svoj vsakdan vkljuÄ?iti tisto, kar nas veseli, sproĹĄÄ?a, kar imamo radi. PriporoÄ?ljiv pa je tudi pogovor. Zaupajmo svoja obÄ?utja v tej situaciji, saj kadar jih s kom podelimo, se poÄ?utimo bolj povezane in nam je nekoliko laĹžje.ÂŤ

Ĺžave. Zato poleg TOM telefona, ki na ĹĄtevilki 116 111 deluje vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 12. do 20. ure, nemoteno delujeta tudi elektronska poĹĄta (tom@zpms.si) in spletna klepetalnica, dosegljiva na spletni strani www.e-tom.si.

Slednjih komunikacijskih kanalov se otroci in mladostniki v enaki meri kot prej posluĹžujejo tudi v Ä?asu izolacije. Predvsem iĹĄÄ?ejo pomoÄ? pri pomirjanju strahov in tesnobe, ki nekatere spremljajo v vsakdanjem Ĺživljenju, v tem negotovem Ä?asu pa se poglabljajo. Zaradi aktualne situacije so tisti, ki jih sicer pesti depresija ali druge duĹĄevne stiske, ĹĄe bolj obremenjeni. Strokovnim delavcem postavljajo tudi vpraĹĄanja v zvezi z epidemijo in boleznijo.

TOM telefon tudi sicer sprejme veliko klicev, povezanih z ljubezenskimi odnosi, v tem Ä?asu pa mlade zaljubljence najbolj teĹži distanca, ki odnose postavlja na razne preizkuĹĄnje. Bolj kot o na-

Rekli so â?ą

ÂťV Ä?asu, ko otroci ĹĄe veÄ? Ä?asa preĹživijo v digitalnem svetu, so ĹĄe bolj dostopni in ranljivi za razne prevare in druge pasti, ki preĹžijo na spletu,ÂŤ je povedala Zdenka Ĺ valjek ter s tem opozorila otroke in starĹĄe, naj bodo ĹĄe posebej previdni.

ri iskali pomoÄ?. Je pa res, da v naĹĄem zdravstvenem domu tudi zdaj delujeta psiholoĹĄka in psihiatriÄ?na ambulanta, zato jo tisti, ki so bili v obravnavi pred ukrepi, lahko nadaljujejo.ÂŤ

Upad klicev otrok in mladostnikov

Na TOM telefonu so od zaÄ?etka izvajanja pouka na daljavo zabeleĹžili manj klicev kot obiÄ?ajno, poroÄ?a vodja programa, ki se izvaja pod okriljem Zveze prijatelje mladine Slovenije Zdenka Ĺ valjek. Sklepajo, da otroci in mladostniki po tem, ko opravijo ĹĄolske obveznosti, pokliÄ?ejo drug drugega ali klepetajo po spletu ter tako zadovoljijo potrebo po komunikaciji. Podobno kot institucije in organizacije, ki nudijo pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja v druĹžini, pa se tudi strokovni sodelavci TOM telefona bojijo, da je upad klicev, povezanih s stiskami zaradi nasilja v domaÄ?em okolju, posledica skorajda popoldne odsotnosti zasebnosti Ĺžrtev. ÄŒe so v domaÄ?i izolaciji cele druĹžine, otroci nimajo priloĹžnosti za umik in pogovor. O podobni situaciji poroÄ?ajo tudi balkanske dr-

ÄŒETRTEK, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 17. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 19. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

silju poroÄ?ajo o drugih teĹžavah v druĹžinskem Ĺživljenju in odnosih s starĹĄi. BeleĹžijo pa upad klicev v zvezi z medvrstniĹĄkim nasiljem in teĹžavami v ĹĄoli.

Ali (in kako) bo izolacija dolgoroÄ?no vplivala na duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov, ni moĹžno predvideti. Zagotovo je druĹženje z vrstniki v ĹĄoli in prostem Ä?asu pomemben del razvoja otrokove osebnosti, samopodobe in socialnih veĹĄÄ?in. Verjetno otroci, sploh pa adolescenti, izolacijo doĹživljajo precej drugaÄ?e kot odrasli. To je nova situacija tudi za stroko, ki bo lahko iz novega zornega kota sproti opazovala nove procese pri posameznikih in druĹžbi. đ&#x;”˛

PONEDELJEK, 20. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 21. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Prizidek k vrtcu Ĺ martno ob Paki – Med veÄ?jimi projekti v razvojnih naÄ?rtih obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je izgradnja prizidka k tamkajĹĄnjemu vrtcu. Aktivnosti za veÄ? kot milijon evrov vredno naloĹžbo potekajo Ĺže nekaj Ä?asa. V precejĹĄnji meri jih je pri tem ustavila Direkcija za vode, ki je izdala negativno mnenje zaradi stoletnih poplav.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so po veÄ?kratnih usklajevanjih med projektanti in omenjeno direkcijo pred nedavnim prejeli pozitivno mnenje za izgradnjo prizidka k vrtcu. Projektna dokumentacija je spremenjena tako, da je vrtec povsem zaĹĄÄ?iten pred morebitnimi, tudi najhujĹĄimi poplavami z zidom oziroma nasipom. ÄŒe omenjenih zapletov ne bi bilo, bi najbrĹž Ĺže imeli gradbeno dovoljenje, tako pa so sedaj pristopili k izdelavi projektne dokumentacije. Zaradi pojava epidemije koronavirusa priÄ?akujejo izdajo gradbenega dovoljenja z zamikom. đ&#x;”˛

tp

Vabljeni v naĹĄo spletno optiko WWW.OPTIKAIRMAN.SI

kontaktne leÄ?e | tekoÄ?ine za nego leÄ? | nega vek | kapljice za oÄ?i | SONÄŒNA OÄŒALA

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

16. aprila 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE GARSONJERO, opremljeno oddam v zameno za pomoÄ? v hiĹĄi. Lahko je tudi starejĹĄa oseba. Gsm: 031 747 520.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ULEŽAN HLEVSKI GNOJ in silaŞne bale, prodam. Gsm: 041 942 898

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 ₏/ kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 19. 4.

2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

TELIÄŒKO LIMUZIN, staro 1 teden, prodam. Gsm: 031 726 558.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?.

Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

Za odraslo populacijo smo dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 484, od ponedeljka do Ä?etrtka med 7. in 19. uro, ter v petek med 7. in 13. uro. V kolikor ima teĹžave otrok ali mladostnik smo dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 591, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro

- med prvimi duhovniki v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila aretiran in pregnan na HrvaĹĄko Ĺžupnik Pavel Gril, ki je sluĹžboval v cerkvi sv.

Mihaela v DruĹžmirju; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavskoprosvetnih druĹĄtev Svoboda; - 18. aprila 1964 se je rodil dolgoletni ravnatelj osnovne ĹĄole Anton AĹĄkerc iz Velenja Zdenko GoriĹĄek; - 19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju zdruĹženja teniĹĄkih profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo JauĹĄovec postala druga Slovenka, ki ji je to uspelo; - 20. malega travna leta 1910

Mayerjeva vila v Ĺ oĹĄtanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim drĹžavnim rekordom na novi stezi zmagala Ä?lanica AK Velenje Jolanda Steblovnik ÄŒeplak (Batagelj); - 22. aprila 1999 so koĹĄarkarji in koĹĄarkarice velenjske osnovne ĹĄole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Ĺ olski koĹĄarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so uÄ?enci prviÄ? sedli v klopi nove velenjske osnovne ĹĄole, ki je dobila ime po naĹĄem rojaku,

pedagogu in pisatelju Gustavu Ĺ ilihu; sveÄ?ana otvoritev je bila v nedeljo, 21. aprila 1963, ko so odprli ĹĄolo s 16 uÄ?ilnicami, telovadnico in prostori za tehniÄ?ni ter gospodinjski pouk; odprl jo je Franc LeskoĹĄek Luka; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Nestl Ĺ˝gank; - 23. aprila 1976 so poleg osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha v Ĺ oĹĄtanju oprli novo telovadnico.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

Damijan KljajiÄ?

107,8 MHz

•

Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Grobelnik Miran, roj. 1963, Velenje, Ĺ marĹĄka cesta 52 A Maze Marija, roj. 1925, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica, TopolĹĄica 176

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťRadio 107,8 MHzÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 23. marca 2020 so: • • •

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

JANKO PONIKVAR, POLJE XX/15A, 1260 LJUBLJANA MARIJA KRAJNC, KOROĹ KA C. 31, 3320 VELENJE MARIJA KODRUN, RAVNE 42 A, 3325 Ĺ OĹ TANJ

Nagrajenci bodo nagrade prejeli po poĹĄti.

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

ob 4:26, prazna luna (mlaj)

V tednu od 6. do 12. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 6. do 12. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 6. do 12. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

23. aprila 2020,

ONESNAŽENOST ZRAKA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

Lunine mene

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

• • •

đ&#x;”˛

VETERINA

GIBANJE prebivalstva

Porok ni bilo za objavo.

od 17. 4. do 23. 4.

je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vincenc JeĹžovnik, drĹžavni poslanec na Dunaju za okraj Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Ĺ oĹĄtanj; bil je dolgoletni velenjski obÄ?inski odbornik, ĹĄest let velenjski Ĺžupan ter Ä?lan in tri leta naÄ?elnik ĹĄoĹĄtanjskega okrajnega zastopa; velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; - 20. aprila 2015 je oblikovalka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik za kolekcijo kozarcev na podstavkih iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske doseĹžke ADesign Award; nagrajeno kolekcijo je predstavila tudi v slovenskem paviljonu na najveÄ?ji svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu; - 22. aprila leta 1994 so v Ĺ martnem ob Paki proslavili 160-letnico osnovnega ĹĄolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Ĺ˝erdin sveÄ?ano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Potek pouka na daljavo na Ĺ olskem centru Velenje Analiza ankete dijakov – Manj dela in naloge, razporejene skozi ves teden – VeÄ? posnetih predavanj, razlag in ena platforma, na kateri so vsi predmeti Jasmina Ĺ karja

Po prvem tednu izvajanja pouka na daljavo so se na Ĺ olskem centru Velenje odloÄ?ili in vsem dijakom ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje poslali spletno anketo, s katero so Ĺželeli izvedeti, kako poteka pouk na daljavo, na katere ovire so dijaki naleteli in kaj bi si Ĺželeli drugaÄ?e. Anketo je izpolnilo veÄ? kot 70 % odstotkov dijakov, rezultati se od ĹĄole do ĹĄole sicer nekoliko razlikujejo, zato so naredili tudi loÄ?ene analize po ĹĄolah in jih poslali vsem uÄ?iteljem, v pomoÄ? pri naÄ?rtovanju in uvajanju sprememb v njihovo pouÄ?evanje na daljavo. Ĺ olska svetovalna delavka Gabrijela Fidler je izpostavila, da se veÄ?ina dijakov v novi situaciji poÄ?uti dokaj dobro, je pa tudi Ä?udno, saj so razmere povsem nove in se obÄ?asno pojavljajo tudi skrbi in zmeda.

Za delo na dan porabijo okrog ĹĄtiri ure

ÂťSkoraj 90 % dijakov je zadovoljnih z informacijami, ki jih prejemajo od ĹĄole in uÄ?iteljev, zanimajo jih predvsem in-

formacije v zvezi z izobraĹževanjem, potekom pouka na daljavo, spremljajo pa tudi spletno stran z informacijami o koronavirusu in svetovalni kotiÄ?ek z nasveti in aktualnimi informacijami. VeÄ?ina dijakov ima doma raÄ?unalnik in internetno povezavo, je pa teĹžava pri veÄ? kot 40 %, saj si raÄ?unalnik delijo skupaj s starĹĄi, zato se teĹžje organizirajo, veliko jih tudi nima tiskalnika, zato porabijo veliko veÄ? Ä?asa za prepisovanje snovi.

Za delo na dan v povpreÄ?ju porabijo okoli ĹĄtiri ure, nekateri tudi veliko veÄ?, je razbrati iz analize ankete,ÂŤ razloĹži Fidlerjeva.

Kako je z vzpostavljanjem stikov z uÄ?itelji?

ÂťUÄ?itelji z dijaki sodelujejo preteĹžno preko e-poĹĄte, naloge pa jim nekateri nalagajo tudi v razliÄ?ne spletne uÄ?ilnice (Arnes, MS Teams, Xooltime, Ĺ CV ‌), kanalov je po njihovem mnenju preveÄ?.

PovpraĹĄali smo jih tudi, kako jim uÄ?itelji poĹĄiljajo naloge in kako jih preverjajo, naÄ?ini so razliÄ?ni, veÄ?inoma pa tedensko s sprotnimi povratnimi informacija-

ÂťPouÄ?evanje na daljavo ni enako delu na domu in Ĺželeli bi si, da bi vsi razumeli razliko med tema dvema pojmoma.ÂŤ

mi. Dobra polovica dijakov bi si Ĺželela tudi moĹžnosti komunikacije z uÄ?itelji, veÄ? videokonferenc pa le dobra tretjina dijakov, in to pri predmetih, ki so teĹžji in jih imajo tudi na maturi, zaradi katere je razlaga zelo pomembna.ÂŤ Kaj pa ovire? ÂťNajpogosteje so navajali preveÄ? elektronske poĹĄte in preokupiranost z nalogami, zaradi Ä?esar so se poÄ?utili

zmedene. DoĹživljanje veliko stresa navaja le slaba tretjina dijakov, ostali pa malo ali niÄ? oz. ĹĄe vedno manj, kot sicer pri pouku.ÂŤ

Predlogi dijakov za izboljĹĄanje pouka na daljavo

bolje. Na primer, zmanjĹĄali bi obseg snovi, poĹĄiljali naloge le za dan, ko imajo predmet na urniku, ne za vse predmete, ker se izgubijo v poĹĄti in le eno poĹĄto na teden za predmet, ali pa le enkrat tedensko za vse predmete, manj nalog in veÄ? Ä?asa za oddajo nalog, upoĹĄtevanje, da doma brez razlage ne gre tako hitro kot v ĹĄoli, da bi vsi profesorji realno ocenili, koliko dela dejansko opravijo, kadar delo poteka v ĹĄoli, in ne pretiravali, Ĺželijo si bolj jasna navodila in povratne informacije o opravljenem delu. UÄ?itelji naj bi uporabljali le eno spletno platformo, po moĹžnosti tako, ki deluje brez prekinitev, ne vsi razliÄ?no, ker je zmeda, poĹĄiljanje navodil na osebno poĹĄto, ne razredno, ker ga zlahka spregledaĹĄ, in veÄ? videokonferenc oz. posnetih razlag, sploh za matematiko, kar bi si lahko ogledali tudi kasneje, saj jih zaradi slabega prenosa v Ĺživo teĹžko spremljajo. Kljub temu da smo se vsi skupaj v dani situaciji morali znajti zelo hitro, lahko zakljuÄ?imo, da smo se pouka na daljavo lotili zelo angaĹžirano, da so dijaki v veliki veÄ?ini zadovoljni in da stres doĹživljamo vsi, vendar ne v prehudi obliki,ÂŤ strne svoje misli ob koncu svetovalna delavka Gabrijela Fidler. đ&#x;”˛

ÂťDijaki so predlagali kar nekaj sprememb, da bi pouk na daljavo potekal

Samozaposleni so ĹĄe vedno v negotovosti Kako koronakriza vpliva na posel in dohodek samozaposlenih, kaj menijo o ukrepih za ublaĹžitev finanÄ?nih stisk in ali jih bodo (lahko) uveljavljali?

Tina Felicijan

Po tem, ko so samozaposleni v razliÄ?nih panogah glasno opozarjali, da jih bo koronakriza prizadela vsaj toliko kot druge gospodarske subjekte, jim je vlada v drugem sveĹžnju ukrepov za ublaĹžitev ĹĄoka ponudila pomoÄ?, s katero so nekateri zadovoljni, drugi pa ĹĄe zdaleÄ? ne. Opozarjajo na ĹĄtevilne pomanjkljivosti in se bojijo, da si bodo z uveljavljanjem nadomestil naredili veÄ? ĹĄkode kot koristi. Kaj pa pravijo samozaposleni iz lokalnega okolja?

PreĹživetje zahteva predanost in sreÄ?o

Nik LemeĹž se je pred ĹĄtirimi leti znaĹĄel na razpotju med nadaljevanjem ĹĄolanja in zaposlitvijo v stroki ter sledenjem svojim sanjam in sluĹženju vsakdanjega

Nik LemeĹž, Ĺ portNIK: ÂťV krizi se pokaĹže, kdo je dovolj moÄ?an, da preĹživi. Za to pa je potrebna tako predanost kot sreÄ?a.ÂŤ

kruha v ĹĄportu. ÂťTo ni odloÄ?itev, ki jo sprejmeĹĄ Ä?ez noÄ?. Kljub temu je bila to najboljĹĄa odloÄ?itev, ki sem jo kdaj sprejel. Ĺ tiri leta

mineva od moje prve organizacije tekmovanja, tabora, programa, v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta pa sem odprl samostojno podjetje in se samozaposlil. A Ĺže po prvem mesecu poslovanja so se v ĹĄportni panogi zaÄ?eli teĹžki Ä?asi.

Sam poslujem s tujino, kjer so se ukrepi za zajezitev epidemije zaÄ?eli izvajati Ĺže prej kot v Sloveniji, zato sem Ĺže v februarju obÄ?util upad prometa. Organizacija tekmovanj, drugih ĹĄportnih prireditev in projektov se je ustavila, zamrznilo se je sodelovanje s ĹĄolami. V tem trenutku na tem podroÄ?ju nimam kaj poÄ?eti,ÂŤ je povedal in dodal, da bo ta Ä?as izkoristil za razvoj lastne trgovine. ÂťGlede na ĹĄe veÄ?ji upad prometa marca bom lahko zaprosil za nadomestilo in nekaj dobil, kar je pohvalno. V nasprotnem primeru bi zaradi administrativnih stroĹĄkov lahko samo zaprl.

ZaÄ?etni kapital sem porabil za opremo pisarne, zato prihrankov nimam. ÄŒe hoÄ?em vzdrĹževati poslovni subjekt in ohraniti zaposlitev, potrebujem to pomoÄ?,ÂŤ je povedal in pokomentiral ĹĄe napade na samozaposlene, Ä?eĹĄ da zahtevajo preveÄ?. ÂťRes je, da smo si to pot izbrali sami. Pa vendar v tem Ä?asu ni prijetno posluĹĄati pritoĹževanja redno zaposlenih, ki morajo biti doma in izrabiti dopust. VeÄ?ina tistih, ki delajo, bo za opravljeno delo dobila plaÄ?ilo. Samozaposleni pa delamo, razvijamo nove ideje in projekte, raÄ?unov pa vendarle ne bomo izdali. Zaposleni bodo prikrajĹĄani za dopust na morju, marsikateri podjetnik pa za svoje sanje.ÂŤ

Ukrepi so preveÄ? posploĹĄeni

Arhitekt Bojan PavĹĄek kot samozaposleni Ĺže devetnajst let ponuja storitve oblikovanja vizual-

nih komunikacij. Ker naroÄ?niki zajetnega deleĹža njegovih storitev delujejo pri snovanju in izvajanju kulturnoumetniĹĄkih vsebin, ga je koronakriza z izolacijskimi ukrepi obÄ?utno prizadela. Projekti stojijo ali se izvajajo v zelo okrnjenem obsegu. Temu primerni so tudi prihodki, ki Ĺžal ne zadostujejo niti za plaÄ?ilo neizogibnih tekoÄ?ih stroĹĄkov za normalno delovanje, pravi. Kako pa komentira ukrepe za pomoÄ? sa-

ko pivo ali dva. Zaradi urgentnosti sprejemanja ukrepov v vladi so v prvem sveĹžnju spregledani marsikateri samozaposleni. Predvsem tisti, ki s svojim naÄ?inom delovanja ne zadostijo pogojem pomoÄ?i, pa vendar bi jo kljub temu krvavo potrebovali, da jim je ne bi bilo treba podjetja zapreti. Gre predvsem za podjetnike, ki delujejo projektno oziroma v razliÄ?nih Ä?asovnih intervalih in nimajo rednih prilivov. Ker formula za pridobitev finanÄ?ne podpore vkljuÄ?uje primerjavo upada prihodkov marca, aprila in maja glede na mesec februar, je za mnoge samozaposlene takĹĄna enaÄ?ba neugodna. Prav tako pa so tudi drugi pogoji, povezani z nadaljnjim poslovanjem, precej nestimulativni, saj omejujejo razvoj podjetja po krizi. ÄŒe bo denimo podjetje v drugi polovici leta nadpovpreÄ?no zagnalo svoje delovanje (beri poveÄ?alo prihodke), se lahko zgodi, da bo moralo vsa sredstva podpore vrniti, in to celo z obrestmi. Ne zdi se mi ravno navdihujoÄ?e, da se bo za

uspeĹĄen vzlet po krizi potrebno hkrati drĹžati nazaj.ÂŤ Kljub temu bo oddal vlogo za nadomestilo izgubljenih prihodkov, pravi.

Negotovo je tudi poslovanje po prenehanju ukrepov

Samozaposleni akademski slikarki UrĹĄuli SkornĹĄek je koronakriza povsem odvzela posel in dohodek, saj veÄ?inoma sodeluje s kulturnimi in izobraĹževalnimi institucijami, ki so ustavile vse projekte. Zaradi prepovedi druĹženja in zbiranja je morala odpovedati vse likovne delavnice, naÄ?rtovane v pomladnih mesecih.

Tako zdaj ne zasluĹži niÄ?, pravi.

V kolikĹĄni meri je ponujena pomoÄ? ustrezna ali pomanjkljiva, teĹžko oceni, pravi, saj je bilo v zadnjem mesecu toliko govora na to temo in toliko zmede, da je teĹžko sledila pravim in verodostojnim informacijam. ÂťIz prvega sveĹžnja ukrepov za pomoÄ? gospodarstvu so samozaposlene povsem izkljuÄ?ili. Verjamem, da v takĹĄni situaciji ni mogoÄ?e

Rekli so â?ą

Bojan PavĹĄek, Opa:Art ÂťUpam, da se bosta naĹĄla posluh in razumevanje za vse samozaposlene, ki z razliÄ?nimi poslovnimi modeli delujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih. Ni nas malo (preko 100.000) in zagotovo nismo tako nepomemben Ä?len za ekonomsko vzdrĹžnost in razvoj naĹĄega gospodarstva, kot se to pogosto prikazuje v javnosti.ÂŤ

mozaposlenim? ÂťMenim, da so ukrepi zaenkrat preveÄ? sploĹĄni, saj zajemajo dokaj ozek krog tistih podjetnikov, ki jih bodo lahko uveljavljali. Tudi zneski nadomestil so dokaj nizki, saj po plaÄ?ilu stroĹĄkov vzdrĹževanja podjetja ostane na raÄ?unu le ĹĄe za ka-

ÂťSem samozaposlena Ĺže ĹĄest let. Pred kratkim se mi je iztekla porodniĹĄka, po kateri traja nekaj Ä?asa, da se vpeljeĹĄ nazaj v posel. Na sploh ne poslujem z velikim prihodkom, zato je druĹžina velikokrat odvisna od partnerjeve plaÄ?e. Trenutno izvajam projekte, ki bodo zakljuÄ?eni in honorarji izplaÄ?ani ĹĄele Ä?ez nekaj Ä?asa. Delo poteka poÄ?asi, saj lahko delam le ponoÄ?i, ker nimam varstva za otroka, saj je partner ves Ä?as v sluĹžbi. V tem trenutku se mi zdi, da bi bilo laĹžje pustiti delo in biti 'samo' mama, gospodinjiti. Verjetno se to marsikomu sliĹĄi lenobno, brezvoljno, brez ambicij ... Ampak meni se zdi zapleteno, uspeĹĄno biti mama in dobro voditi samostojno podjetje. V zadnjem Ä?asu sem resno razmiĹĄljala, da bi s. p. zaprla, vendar sem v zaÄ?etku leta sklenila pogodbo za projekt, ki bo potekal do konca leta, zato tega ne morem narediti. Res je neprijetno, ker poloĹžnice prihajajo vsak mesec, ti pa nimaĹĄ denarja za niÄ?, kaj ĹĄele za poloĹžnice. Pa tudi honorarji so nizki in marsikdaj gre ves zasluĹžek le za stroĹĄke. Za mojo panogo je znaÄ?ilno projektno delo, pri katerem najprej samo delaĹĄ, plaÄ?ilo pa dobiĹĄ ĹĄele po zakljuÄ?enem projektu. Tako imaĹĄ enkrat manj, drugiÄ? veÄ?, pa ĹĄe takrat je to obiÄ?ajno zaloga za prispevke,ÂŤ nam je zaupala mama dveh otrok, ki je Ĺželela ostati anonimna.

Trenutno je samozaposlena za poloviÄ?ni delovni Ä?as, ker otroka ĹĄe nista v ĹĄoli. Zato pa izpade iz prvega sveĹžnja ukrepov za samozaposlene. Tudi na naslednji sveĹženj se ne zanaĹĄa, pravi. ÂťKer sem navajena Ĺživeti dokaj skromno (kar verjetno za podjetnika ni dobro?), menim, da se moraĹĄ zanaĹĄati zgolj nase in preĹživeti.ÂŤ

reĹĄevati vseh front naenkrat, a je vseeno potrebno dati ljudem obÄ?utek varnosti in stabilnosti,ÂŤ razmiĹĄlja in se hkrati zaveda, da prav tega morda ĹĄe dolgo ne bo. ÂťUpam, da to stanje Ä?im prej mine, Ä?eprav me Ĺže zdaj skrbi poglabljanje krize po preklicu izolacije. Ĺ˝e zdaj vem, da nekaterih projektov v drugi polovici leta zaradi trenutne karantene ne bo in bom imela manjĹĄi prihodek

UrĹĄula SkornĹĄek, umetniĹĄka ustvarjalka: ÂťSem predvsem sezonska in projektna delavka, kar pomeni, da nimam enakomernega meseÄ?nega dohodka. Se bom prisiljena odreÄ?i nekaterim projektom v drugem polletju, da mi ne bo potrebno vraÄ?ati dva tisoÄ? ali veÄ? evrov?ÂŤ

od naÄ?rtovanega, olajĹĄav in nadomestil (Ä?e bom do njih seveda sploh upraviÄ?ena) pa ne bo veÄ?.ÂŤ Je to, kar vlada ponuja zdaj, dovolj? ÂťNeroden je ta sorazmerni deleĹž izpada prihodkov glede na februar. Pa groĹžnja, da bomo morali zdaj prejeto pomoÄ? kasneje vrniti. Kljub temu bom glede na to, da je moj marÄ?evski dohodek v primerjavi s februarskim stoodstotno niĹžji, poskusila sreÄ?o in oddala vlogo, pa bomo potem videli, kaj bo. Tudi na loteriji ne moreĹĄ zadeti, Ä?e prej ne kupiĹĄ sreÄ?ke.ÂŤ đ&#x;”˛