Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 1
V petek (4/14 °C), soboto (3/15 °C) in nedeljo (4/16 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 22. aprila 2021
številka 15 | leto 68
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
OF = UPOR
proti okupatorju
dan upora
Pravičen izstop iz premoga pomeni tudi nova delovna mesta
Spoštovani, v aprilu praznujemo dan upora proti okupatorju in se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je po kapitulaciji Jugoslavije povezala Slovenke in Slovence, da so premagali ideološke razlike in izbrali skupni boj proti fašizmu in nacizmu.
V torek, 27. aprila, ob 20. uri si na lokalni televiziji VTV – Vaša televizija, občinskem Youtube kanalu, Facebooku in preko spletne strani www.velenje.si oglejte osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostna govornica bo podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević.
Velenje – V četrtek, ko je bil zadnji dan javne razprave, je vodstvo Mestne občine Velenje odgovornim v državi posredovalo več kot 40 pripomb na osnutek strategije izhoda iz premoga, ki so jih podali svetniki na torkovem zasedanju. Pričakujemo, da bo ministrstvo vse pripombe upoštevalo in nacionalno strategijo tudi ustrezno vsebinsko dopolnilo. Ker je bilo na osnutek strategije podanih veliko pripomb tudi drugih deležnikov, ki bistveno vplivajo na vsebino in poglavja SAŠA regije, od ministrstva pričakujejo, da bodo dopolnjeno nacionalno strategijo za izstop iz premoga, ki mora najprej biti usklajena z ustreznimi zakonskimi akti, ponovno vrnili v javno obravnavo. Izhod mora biti pravičen, kar pa pomeni, da je treba poskrbeti za nadomestna delovna mesta. Vsekakor pa bo rudarje Premogovnik Velenje potreboval tudi po zaprtju, kakšnih 500 še med 10 do 15 let in 200 še nekaj let po tem. 🔲
mz
Slovesnost bo pripravilo Gledališče Velenje.
Prijazno vabljeni k ogledu in iskrene čestitke ob prazniku! Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
Velenje, april 2021
Ljudska demokracija = Aktivni državljani = Demokratična Slovenija Pred 80. leti so bili v hiši književnika Vidmarja postavljeni temelji Osvobodilne fronte. Različno misleče je združil upor proti okupatorju, njihovim sodelavcem in nacifašistični politiki. Povezalo jih je hrepenenje po združitvi vseh Slovencev, odločanju o prihodnosti, ljudski demokraciji in bolj socialni družbi. Dan upora proti okupatorju, nekdanji Dan OF, je praznik, ki naj v nas obuja pogum in utrjuje zavest, v kakšnih težkih preizkušnjah je naše ljudstvo že zmagovalo. Ohranili smo se kot narod s svojim jezikom ter si priborili večjo družbeno pravičnost. A žal lahko danes brez dvoma ugotovimo, da smo tisto demokratično, socialno, pravno, suvereno Slovenijo, v kateri ima oblast ljudstvo, nekje na tej svoji poti izgubili. To je naša domovina, čeprav jo danes vladajoča elita spreminja v neko drugo državo, kakršne si večina prebivalk in prebivalcev ne želi. Ustavno sodišče je, z začasnim zadržanjem ter ugotovitvijo protiustavnosti in nezakonitosti že kar nekaj sprejetih odločitev, postalo državni sovražnik številka 2. Ljudstvo, tisti del prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki si drznejo izraziti kritične misli in nestrinjanje z odločitvami vladajočih, je sovražnik številka 1. Dan, ko bomo lahko sproščeno zadihali in zatrdili, da bomo kmalu premagali bolezen, še ni na obzorju. Tudi, ker so pod krinko ukrepov proti covidu v ospredju drugi načrti. Nekako smo pozabili, da so bile pravice vedno izborjene in ne podeljene. Če ne želimo Slovenije, kot je danes, moramo strniti vrste, združiti moči, spodbuditi duh upora ter izboriti državo z vrednotami, za katere so s krvjo plačali naši predniki! Rešitev ni v tem, da vodenje in sprejemanje odločitev zaupamo nekomu tretjemu. Rešitev je v tem, da se sami angažiramo! Postanimo aktivni državljani. Izrazimo svoje mnenje. Opozorimo na krivico in stopimo resnici v bran! Bodimo državljanke in državljani, ki bomo soustvarjali spremembe! Upor, a ne z orožjem, z demokracijo! Čestitam ob 27. aprilu – dnevu upora proti okupatorju! V spomin in razmislek! 🔲 Andreja Katič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje
Startup Generator V ekskluzivni virtualni pospeševalniški program SAŠA inkubatorja vstopa 12 najbolj perspektivnih ekip. Letos beležijo rekordno število prijav, saj je bilo na demo dnevu predstavljenih kar 41 podjetniških idej. V okviru 6-tedenskega programa bodo ekipam odprli dostop do tedenskih izobraževanj, znanja, vrhunskih mentorjev in mreženja. Na koncu bodo izbrali 6 najmočnejših, ki se bodo na finalnem dogodku 4. junija predstavili pred občinstvom in strokovno komisijo. Tri ekipe, ki jim bo uspelo ustvariti najvišjo »napetost«, bodo prejele točke za prijavo na razpis Mestne občine Velenje, ki v letu 2021 namenja 30.000 evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje zagonskih podjetij. 🔲
Lani 6 milijonov presežka Velenje – S proračunskim poslovanjem v lanskem letu so bili velenjski svetniki zadovoljni, saj so uresničili prav vse zastavljene naloge, programe javnih zavodov in obsežne naložbe. Imeli so za 49,4 milijona evrov prihodkov in nekaj manj odhodkov. Leto so sklenili s 6,2 milijona na žiro računu, tudi zato, ker so nekatere investicije delno prenesli v letošnje leto. Obsežno o tem poročamo na straneh 4 in 5. 🔲
mz
mz
V Šoštanju bodo v soboto čistili Šoštanj – V soboto, 24. aprila, bo v vseh krajevnih skupnostih občine Šoštanj potekala spomladanska očiščevalna akcija. V nekaterih krajevnih skupnostih jo bodo začeli ob 8. uri, v nekaterih ob 9. uri. Občina Šoštanj bo poskrbela za vrečke, rokavice, odvoz odpadkov ter za sendviče za vse udeležence. Pričakujejo, da se bo čistilne akcije udeležilo okoli 500 ljudi, bojijo pa se, da bo smeti več, kot jih je bilo na prejšnjih. Lani očiščevalne akcije namreč ni bilo. V zvezi z ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije so se dogovorili, da bodo člani istega gospodinjstva čistili skupaj. 🔲
mkp
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice
Naj prostovoljce bodo izbirali do junija Od marca dalje je na spletnih straneh Mestne občine Velenje in Mladinskega centra Velenje objavljen natečaj za Naj prostovoljca in prostovoljno organizacijo leta 2020. Ker zaradi epidemije veljajo številne omejitve, so se odločili, da rok za oddajo vlog podaljšajo do 1. junija. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo za naziv potegovali v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad 30 let. Javni natečaj je razpisan tudi za naziv naj prostovoljne organizacije v letu 2020 v Mestni občini Velenje. O izbiri prostovoljk in prostovoljcev leta 2020 v Mestni občini Velenje bo na podlagi prispelih prijav odločala komisija. Priznanja za sodelovanje bodo prejeli vsi prijavljeni posamezniki in posameznice. 🔲
mz
Sanacija plazu Šmartno ob Paki – Lanska poletna neurja so v občini Šmartno ob Paki sprožila precej plazov. Nekaj manjših, ki so ogrožali javno cestno infrastrukturo in kmetijske površine, je lokalna skupnost takoj sanirala, za bolj zahtevne pa je naročila projekte za odpravo posledic drsenja zemlje. Med najbolj zahtevnimi je bil plaz v Gavcah, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Konec lanskega leta so stekla potrebna gradbena dela za stabilizacijo, ki so zajemala izgradnjo škarpe ter ureditev odvajanja zalednih voda. Glavnino del je izvajalec – samostojni podjetnik Franc Sovič – opravil v roku enega meseca, preostala, ki so vezana na primerne temperaturne pogoje, pa je končal pretekli teden. Vrednost opravljenih del znaša dobrih 29 tisoč evrov brez DDV-ja. 🔲
Tp
Sprehodili se bodo po poti spominov Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki so zadnjih nekaj let s prireditvami zaznamovali 27. april (praznik OF), 1. maj (praznik dela) in 9. maj (dan Evrope). Letos teh zaradi epidemioloških razmer ne bo oziroma vabijo organizatorji na drugačno počastitev spominov na pomen omenjenih praznikov. Občane vabijo, da se v prazničnih dneh sprehodijo po Poti spominov ter postojijo ob obeležjih in spomenikih žrtvam NOB v občini. Na poti jih je 21, prehoditi pa jo je moč v 5 urah. Možna je tudi etapna izvedba poti. Njen začetek je v središču Šmartnega ob Paki, vodi pa po naseljih Rečica ob Paki, Veliki Vrh, Skorno, Gorenje, Paška vas, Slatina in nazaj v Šmartno ob Paki. Pohodnikom so na voljo tudi zloženke z opisom Poti spominov. Te lahko dobijo v javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki ali na občinski upravi med delovnim časom. 🔲
tp
Novi člani svetov Šoštanj – Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) je Svetu občine Šoštanj v potrditev za imenovanje v Svet javnega zavoda Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha predlagala Petro Lipičnik, Jožico Kumer in Jasmino Černoša, v Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje pa Žana Delopsta. 🔲
mkp
Taborniški izziv ob dnevu zemlje Velenje, 19. – 25. april – Danes, 22. aprila, obeležujemo mednarodni dan Zemlje, ob katerem praznujejo tudi taborniki, zato je z raznimi aktivnostmi na temo okolju prijaznega življenja prepleten ves teden Zemlje in tabornikov. Člani rodu Jezerski zmaj Velenje so v ponedeljek sprožili akcijo Izziv – kako prijazno do okolja živim, v sklopu katerega ves teden dnevno spremljajo svoje ravnanje in preverjajo, kako zelene so njihove navade. Akcijo, ki jo taborniki izvajajo individualno, spremljajo vsakodnevne vsebinske objave na družbenih omrežjih, ki širijo informacije o okoljskih temah in predlagajo ukrepe, s katerimi lahko k reševanju težav pripomorejo posamezniki. Konec tedna bodo vse novo pridobljeno znanje preizkusili s kvizom. Na današnji mednarodni dan tabornikov pa bo potekal spletni dogodek 70 ognjev za 70 let, namenjen vsem tabornikom v Sloveniji, s katerim bodo počastili 70. obletnico ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije. 🔲
tf
Projekt » Življenje teče« Velenje – Vsako leto 7. aprila obeležimo Svetovni dan zdravja. V okviru projekta Zdrava šola so učitelji in dijaki Šole za storitvene dejavnosti v sodelovanju z MO Velenje izvedli projekt »Življenje teče«. Najprej smo se lotili čiščenja okolice po različnih lokacijah Velenja, nato pa so se odpravili še na hitro hojo okoli Škalskega jezera. Dijaki se zavedajo, da tudi med pandemijo virusa COVID- 19 ne smemo pozabiti na ohranjanje narave, ki je temelj našega sobivanja na planetu. Zato pravijo: »Postavimo čisto naravo v središče, vsak pobran papirček šteje«. 🔲
NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
T.D.
22. aprila 2021
Slovenija naj si sama določi dinamiko izstopa iz premoga Že v prejšnji številki Našega časa smo obsežno poročali o izredni seji Sveta MO Velenje, ki so jo namenili obravnavi strategije izstopa iz premoga – Tokrat objavljamo še nekaj povzetkov z razprave svetnikov Mira Zakošek
Matej Janko, Dobra država, je soglašal z Alenko Avberšek in znova poudaril, kako zelo velika utež je TEŠ za nemoteno energetsko samooskrbo Slovenije. Prehitro zaprtje bi lahko pomenilo tudi do petkrat višjo ceno elektrike, energetsko odvisnost od Evrope, morda pa tudi redukcije. Gradivo Deloitte je ocenil za strel v koleno in v glavo, predlagane rešitve v osnutku strategije pa za veliko »šlamparijo« in škodljiv dokument, ki ga je treba zavrniti. Okrcal je tako nacionalno kot lokalno politiko, ki se na izstop iz premogovništva ni pravočasno pripravila. Jože Hribar, Naše Velenje, je ocenil, da dokument ni nobena strategija in da si Slovenija zasluži redukcije, da bi videla, kako pomembna je energetska samooskrba. Dr. Franc Žerdin, SD, je poudaril, da imamo v Sloveniji po zaslugi Premogovnika in TEŠ energetska nebesa, da že 35 let ne poznamo redukcij. Nikakor se mu ne zdi sprejemljivo, da bi
energetske objekte predčasno zaprli, ob tem pa prebivalcem ne predstavijo energetske alternative. Naštel je kup razlogov, zakaj tako hitro zaprtje ni utemeljeno (že sedaj ima Slovenija 71,5 odstotka brezogljične energije – Evropa zgolj 57 odstotkov). Med drugim je opozoril tudi na napake naših državnih pogajalcev, ki se jim ni uspelo dogovoriti o odložitvi plačevanja energetskih kuponov, opozoril pa je tudi na netransparentno poslovanje okoljskega sklada. Dr. Adnan Glotič, SD, je poudaril, da ima vsaka članica pri
izstopu iz premoga polno suverenost, da se odloči, kdaj bo to storila in torej tudi sama določi dinamiko izstopa. Prav zato ne razume, zakaj bi tako hiteli, glede na to, da nimamo nadomestnih virov. Poudaril je tudi, da je Slovenija od leta 2005 pa do zdaj emisije iz termoelektrarn že zmanjšala za 30 odstotkov, medtem ko jih je promet povečal za četrtino. Aleksandra Vasiljević, SD, je poudarila, da osnutek dokumenta sledi zgolj okoljskim izhodiščem, prezre pa tako energetsko samooskrbo Slovenije kot tudi socialni
Več kot 40 pripomb
V četrtek, ko je bil zadnji dan javne razprave, je vodstvo Mestne občine Velenje posredovalo odgovornim v državi več kot 40 pripomb na osnutek strategije izstopa iz premogovništva, ki so jih podali svetniki na torkovem zasedanju. Pričakujejo, da bo ministrstvo vse pripombe upoštevalo in nacionalno strategijo tudi ustrezno vsebinsko dopolnilo. Ker je bilo na osnutek strategije tudi od drugih deležnikov podanih veliko pripomb, ki bistveno vplivajo na vsebino in poglavja SAŠA regije, od ministrstva pričakujejo, da bodo dopolnjeno nacionalno strategijo za izstop iz premogovništva, ki mora najprej biti usklajena z ustreznimi zakonskimi akti, ponovno vrnili v javno obravnavo.
vidik, ki ga seveda najbolj čuti Šaleška dolina, ki bo ostala brez delovnih mest. Poudarila je, da bi moral biti pred sprejemom strategije izhoda iz premoga najprej sprejet zakon o postopnem zapiranju Premogovnika, zagotovljena pa morajo seveda biti tudi finančna sredstva za uresničitev vseh nalog. Mag. Karmen Grabant, SD, je med drugim spomnila, da je Velenje zrastlo na premogu, da je nanj čustveno vezano, rudarjem pa je sporočila, da bodo naredili vse, da po izstopu iz premogovništva nihče ne bo ostal pozabljen, da je treba torej vzporedno z vsemi aktivnostmi poskrbeti za vse zaposlene v energetiki in vse, ki so na to proizvodnjo vezani. Sebastian Apat, SDS, se je tako kot večina razpravljavcev v imenu svetniške skupine zavzel, da bi bil rok izstopa iz premogovništva čim bolj oddaljen. 🔲
Savinjsko-šaleška naveza
Regije naše, tako in drugače Koronavirus in centralizacija – LAS združevanje - Plezaj kot grof – Na pivo – Pegaz spet udaril – Kamenje za cesto Po mnenju nekaterih se zadnji čas pri nas regije kar precej mešajo. Mislim seveda na »kovid« regije in poročanja o zdravstvenem stanju v njih. To seveda nima nobene povezave z načrti o novi delitvi države ob ustanavljanju novih pokrajin. Te še vedno ponekod burijo duhove. Tudi, seveda, na velenjsko-koroškem območju. Na šaleškem koncu še zmeraj velja večinsko prepričanje, da ti območji ne sodita skupaj. Za naš konec še posebno ne, če bi bil sedež na Koroškem. Pa tudi Korošci nad takšno delitvijo ne kažejo navdušenja. Nekaj pomislekov je še na drugih koncih naše »kokoške«, tako da se obeta še kar razgibano razpravljanje in odločanje. Sicer pa nekateri menijo, da se je prav v sedanjem epidemiološkem stanju izkazalo, kako prav bi prišle pokrajine, saj je sistem zdaj preveč centraliziran. In tako se skozi koronavirus prebijamo, kot se. Po mnenju enih dobro, drugi menijo, da nam ne gre najbolje. Vsi pa upamo, da bo te nadloge čim prej konec. Ali, kot pravijo pesimisti, da bo vsaj začasno pojenjala, da se bomo na njen morebitni novi val lahko bolje pripravili. Lahko! Ko na eni strani razpravljamo o ustrezni delitvi, pa na drugi o povezovanju. V začetku tega leta je stekel projekt, ki povezuje štiri slovenska zavarovana območja narave; zaključili naj bi ga naslednje leto. »Nosilec« tega okoljsko-turističnega projekta je Lokalna akcijska skupina Obsotelje in Kozjansko z razvojno agencijo Sotla, Kozjanskim parkom in občino Kozje (nadaljnja ureditev gradu Podsreda), v njem pa sodelujejo še trije partnerji. LAS Posavje (namestitvene zmogljivosti v Tončkovem domu na Lisci), LAS s Ciljem (Logatec in Idrija, ohranitve naravne dediščine Planinskega polja in Krajinskega parka Zgornja Idrijca) ter LAS pri dobrih ljudeh 2020 in občina Velika Polana (ohranitev naravne dediščine Planinskega polja in Krajinskega parka Zgornja Idrijca). Ta inovativni okoljsko-turistični projekt je podprlo, tudi finančno, tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Celjski Mladinski center pa se je v sodelovanju s planinskim društvom Celje – Matica lotil posebnega projekta – Plezaj kot grof. Njegov najpomembnejši cilj je obnova dotrajane plezalne stene pod celjskim gradom, da bo ta primerna za uporabo in seveda varna. Trudili pa se bodo tudi s promoviranjem tovrstnega plezanja. Projekt so že predstavili na umetni steni v celjskem plezalnem centru. KV tudi letos v dobršni meri kroji delo v hmeljiščih, saj morajo hmeljarji upoštevati vse predpise tudi za sezonske delavce, ki na savinjska hmeljišča tradicionalno prihajajo od drugod. V središče hmeljarstva pa v tem času ne prihajajo ljubitelji piva. Predvsem taki ne, ki so njihovo fontano piv že »vzeli za svojo«. Ne prihajajo zato, ker ne bi hoteli, ampak zato, ker je fontana zaradi koronavirusa že lep čas zaprta. Ostaja jim le čakanje in upanje. Upanje, da se bodo težave s koronavirusom zmanjšale in bomo spet lahko prišli v središče Žalca na pokušino različnih vrst tekočine zelenega zlata. Ker naša »oblast« odločitve hitro spreminja, je fontana morda zdaj celo že odprta. Saj glede odprtosti deli usodo z gostinskimi terasami. Te pa so lahko odprte prej kot (zaprti) lokali. V Rogaški Slatini je Pegazova ploščad ostala brez Pegaza! Brez kipa krilatega konja, ki ga je ustvaril akademski kipar Vasilije Ćetkovič – Vasko, od sredine leta 2008 pa je krasil »svojo« ploščad. Kip so morali začasno odstraniti, ker so se vdrla tla oziroma »strop« potoka, nad katerim je stal. Mnogi se ob tem sprašujejo, zakaj se je to zgodilo. Pa ne pomislijo, da je morda naredil Pegaz to, kar je storil pred o, ho, ho, leti, ko je s kopitom udaril ob tla in je iz zemlje v Rogaški Slatini pritekla mineralna voda, zdaj poimenovana Donat Mg, z magnezijem najbogatejša mineralna voda na svetu. Ta voda tudi »odpira« prebavo, zdaj pa je posredno zaprla del osrednje slatinske ploščadi. »Usoda Term Olimia pa gre po Počivalškovih željah!« pravijo nekateri zlobneži. Mislijo seveda na »pot« teh term, ki jih je dolgo uspešno vodil, v Slovenski državni holding. Država je namreč že objavila prevzemno ponudbo zanje. Pa še to – končno bodo lahko začeli pospešeno graditi »našo« hitro cesto 3. razvojne osi, saj se lahko začne prodaja kamnoloma Velika Pirešica! Prav kamenje iz njega bo poglavitni material za gradnjo te ceste. Upajmo, seveda, da se ne bi tudi pri tej prodaji še kaj zataknilo. To se pač pri 🔲 k nas kaj rado dogaja.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 3
AKTUALNO
22. aprila 2021
3
Projektov za vsaj 5000 delovnih mest Svetnike Mestne občine Velenje je dr. Franc Žerdin, predsednik delovne skupine, ki je pripravila projekt prestrukturiranja SAŠA regije skladno s politiko pravičnega izstopa iz premogovništva, seznanil s tem gradivom, ki je v javni obravnavi
Velenje, 20. aprila – Osrednja točka seje velenjskega občinskega Sveta je bila skupina različnih projektov, združenih pod »eno streho«, s katerimi so želeli pri- dobivanju premoga, bi oblikovali pravljavci več kot 240 strani dol- v velik lesno-predelovalni center. gega dokumenta odgovoriti na Za naložbe bi v prvi fazi potreključna vprašanja bodočega regij- bovali pol milijona evrov, v drugi skega razvoja. In dokaj prepričlji- fazi, ko bi postavili še sušilnice, vo so tudi odgovorili. Seveda gre pa še 1,5 milijona. To bi lahko naza osnutek bodoče strategije, ki redili do leta 2023. Do leta 2027 bo v javni razpravi, potem pa naj bi to Slovenija ima že sedaj kar postal temeljni ra71,5 odstotkov nizkoogljične zvojni dokument električne energije, s tem pa SAŠA regije, na osnovi katerega presega evropsko povprečje in bodo, vsaj upajo, tudi večino razvitih evropskih pridobivali tudi nedržav. povratna sredstva. Svetnikom ga je predstavil vodja strokovne skupi- je predvideno povečanje proizvone dr. Franc Žerdin. Pri pripravi dnje lesne biomase, naložba pa so sodelovali številni gospodar- bo obsežnejša, veljala bo 4,5 mistveniki in drugi strokovnjaki lijona evrov. različnih področjih s celotnega območja SAŠA regije, najprej pa so temeljito analizirali trenutno stanje. Znova so opozorili na to, da ima Slovenija sama možnost odločitve o tem, kdaj bo izPripravljavcem gradiva je žal, stopila iz premoga, in na to, da da je to okolje pred dokončno je smiselno premog odkopavati predstavitvijo projekta sosežičim dlje, dokler bo to finančno ga od njega odstopilo. Zdaj ga sprejemljivo. Ker pa država ni pospešeno udejanja toplarna izkoristila možnosti dogovora o Ljubljana. neplačevanju energijskih kuponov, ki se zdaj skokovito dražijo, elektrika iz TEŠ ne bo vzdržna dolgo. Samo v zadnji polovici leta so se cene teh kuponov dvignile za 60 odstotkov, zato bo moral Projekt v TEŠ pripravljajo že TEŠ letos v okoljski sklad plačati nekaj časa. Za naložbo v proimed 100 in 135 milijonov evrov. zvodnjo bodo potrebovali 5 miNa vse to so svetniki že opozorili lijonov, vodik pa bo namenjen ob obravnavi državne strategije predvsem čistemu mestnemu izstopa iz premoga, kjer so tako prometu. Vzpostavitev tega bo kot pripravljavci tega dokumenta veljala dobrih 15 milijonov evrov. poudarili, da je treba pred določitvijo datuma izstopa iz premoga najprej sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, zagotoviti sredstva za njegovo zapiranje, pa tudi za uresničitev vseh ostalih Pripravljavci dokumenta ugozastavljenih ciljev. tavljajo, da ima SAŠA regija številne poslovne cone, ki jih bodo vsekakor izkoristili. Ena največjih bo v Pesju, kjer naj bi v prihodnjih dveh letih porušili poslopje
RGP se želi preoblikovati v najbolj prepoznavno rudarsko gradbeno podjetje, ki ga še posebej
❱
Od sosežiga odstopili
Vodikove tehnologije
Velika poslovna cona Pesje
Kje vidijo možnost razvoja?
Ta je predvsem v ohranitvi energetskih lokacij v Velenju in Šoštanju, rasti obstoječih podjetij, pri čemer še posebej računajo na hitrejši razvoj mikro, malih in srednjih podjetij, turizmu, raziskovalni dejavnosti, programih izobraževanja in podporni infrastrukturi.
Ohraniti energetski lokaciji v Velenju in Šoštanju Delovna skupina se skupaj z energetskima kolektivoma in HSE zavzema za ohranitev energetskih lokacij v Velenju in Šoštanju. Predlagajo postavitev plinsko parnega postrojenja zmogljivosti 319 MW. Z njim bi zagotavljali tudi toplotno ogrevanje Šaleške doline. Naložba bi veljala 85 milijonov evrov, udejanjiti pa bi jo bilo mogoče do leta 2027.
❱
zanima področje nizkih gradenj (seveda tudi hitra cesta na našem območju).
Zapiranje Premogovnika Velenje Tudi Premogovnik Velenje bo po zaprtju še vedno velik zaposlovalec. Vsaj med 10 in 15 let bo za zapiralna dela potreboval še okoli 500 strokovnjakov različnih rudarskih poklicev, potem pa še nekaj let vsaj 200.
Veliko si obetajo od turizma Tudi na področju turizma izpostavljajo številne programe, poleg že zastavljenih poudarjajo povezavo z Zgornjo Savinjsko dolino, zgodbo o rudarstvu in energetiki, različno butično ponudbo, na katero bi navezali tudi kmetijsko in vrtnarsko proizvodnjo. Samo v turizmu bi lahko z vsemi temi povezavami po mnenju komisije delalo 4000 ljudi.
V desetih letih nismo v Sloveniji na področju obnovljivih virov naredili nobene večje naložbe.
klasirnice in do leta 2026 delno prestavili reko Pako. Od tega, kar 10 ha velikega območja v neposredni bližini hitre ceste, si veliko obetajo, za ureditev pa bodo potrebovali 6 milijonov evrov.
HTZ – izgradnja sončnih elektrarn Podjetje, katerega proizvodnja je trenutno usmerjena predvsem v potrebe Premogovnika Velenje, naj bi se tudi v prihodnje ukvarjalo z varovanjem in obrtniško dejavnostjo, prostor pa bodo izkoristili tudi za gradnjo sončnih elektrarn.
Inovacijski center INOVUM
Gre za poslovno kompetenčni center, ki bi ga postavili na območju MIC skupaj z Univerzo Maribor. Udejanjili bi ga lahko do konca leta 2023, z njim pa nadgradili že tako dobro mrežo izobraževanja, s katero uspešno pokrivajo poklice tukajšnjega gospodarstva.
Še veliko drugih projektov Posamezna podjetja so prijavila še veliko drugih projektov, med drugimi so tu Mega M, Plastika Skaza, Saša inkubator, Center prihodnosti (oboje smo že predstavili) in številne podporne dejavnosti, med drugim
»Pred nami je lepa prihodnost«
»Prepričan sem, da imata Velenje in celotna naša regija stanovanjska gradnja na Zlatem lepo prihodnost. Na tej poti mogriču in pri pošti. ramo vztrajati, biti odločni, pogumni in včasih tudi drzni. Kar se tiče programa prestrukturiranja, ki ga je ekipa različnih deležnikov »5000 delovnih mest je visoka pripravila, lahko rečem, da gre za številka, vendar programi, ki smo zelo obsežen dokument, plod jih strnili v strategijo, vsekakor skupnega dela, ki na neki način omogočajo takšno uresničitev. To tudi izkazuje, kako posamezniki, je mogoče doseči na obstoječih podjetniki, gospodarske zbornice, sindikati, nevladne organizacije Osnutek strategije je razmišljajo svetnikom predstavil dr. in kaj pravzaFranc Žerdin. Svetniki so jo prav vidijo, da potrdili in je v javni razpravi. je treba znotraj SAŠA regije postoriti. V sklopu prestrukturianja pa sem prepričan, da se bo ta dokument skozi čas spreminjal, prilagajal … Je pa že sedaj zelo dober temelj za tiste korake, ki jih moramo narediti, da tudi dosežemo finančne kolače, ki nam bodo vse Avstrija je že izstopila iz premoga, Nemčija, ki je to omogočili,« je ob koncu raztrenutno 48-odstotno odvisna od premoga, bo prave dejal župan Peter Dermol.
PLP – lesnoRGP – najbolj predelovalni center prepoznavno rudarsko gradbeno 5000 delovnih mest Obstoječe podjetje PLP, ki nudi trenutno predvsem podporo pri- podjetje
Mira Zakošek
energetskih lokacijah, širitvi razvojnih programov številnih mikro, malih in srednjih podjetij, in seveda ob razvojnih programih, ki bodo zapolnili kar 40 lokacij, ki so namenjene poslovni dejavnosti znotraj SAŠA regije,« pravi dr. Franc Žerdin, ki verjame v razvojni potencial, ki ga izražajo podjetja, posamezniki in lokalne skupnosti, in ki zagotavlja, »da bodo tukaj tudi v prihodnje živeli srečni in zadovoljni ljudje, ki bodo to znali deliti tudi z obiskovalci.«
❱
leta 2038, Pojska izstop načrtuje v letu 2049.
🔲
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 4
4
MOV PREDSTAVLJA
22. aprila 2021
V Velenju uspešno uresničujemo V Mestni občini Velenje smo tudi lani uresničili načrtovane projekte in investicije. Investicije predstavljajo kar 40 % vseh odhodkov. Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje so bili v letu 2020 realizirani v višini 49.443.552 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 48.192.865 evrov. Skupaj s presežkom in prenosom iz preteklih let smo ustvarili stanje sredstev na računih v višini 6.232.668 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom smo v letu 2020 realizirali 95 % vseh prihodkov in prejemkov ter 88 % vseh odhodkov.
NAJVEČJE INVESTICIJE V LETU 2020 Mestna občina Velenje je v letu 2020 namenila 18.489.568 evrov za investicije, kar v bilanci prihodkov in odhodkov predstavlja več kot 40 % vseh odhodkov. Pomembnejše investicije v letu 2020 so bile naložbe po programu mehanizma Celostne teritorialne naložbe (v nadaljevanju CTN) – 10,1 milijona evrov, obnove cest – 1,4 milijona evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe s toplotno energijo – milijon evrov, razširitev poslovne cone Stara vas II. faza – 642 tisoč evrov, odkupi zemljišč – 428 tisoč evrov, vzdrževanje in naložbe v CČN Šaleške doline – 420 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe z vodo – 373 tisoč evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj – 370 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju odvajanja odpadnih voda – 347 tisoč evrov, ureditev in zaris kolesarskih stez – 286 tisoč evrov in naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju čiščenja odpadnih voda – 237 tisoč evrov.
Več kot 40 % vseh odhodkov Mestne občine Velenje predstavljajo investicije. Mestna občina Velenje je svoje razvojne priložnosti videla tudi v programih mehanizma CTN, ki spodbujajo razvoj urbanih območij na podlagi trajnostne urbane strategije občine. Za izvedbo najpomembnejših projektov CTN Prireditveni oder in prostor, CTN Mestno kolesarsko omrežje – zahod, CTN Stari trg 11, CTN Mestno kolesarsko omrežje – center in CTN Revitalizacija starotrškega jedra smo lani namenili več kot 10,1 milijona evrov, od tega smo v letu 2020 za 4 projekte uspeli pridobiti več kot 7,1 milijona evrov sofinancerskih sredstev. Konec lanskega leta smo pridobili pravnomočno uporabno dovoljenje za CTN Prireditveni oder in prostor. Za vrednost celotne investicije, ki znaša 9 milijonov evrov, smo uspeli pridobiti skoraj 70 % sofinancerskih sredstev oz. več kot 6 milijonov evrov. S projektom smo revitalizirali prostor ob Velenjskem jezeru, ki je nastal kot posledica rudarske aktivnosti. Razvoj degradiranega okolja objezerskih območjih smo prepoznali kot strateško priložnost za trajnostno ureditev ter ustvarjanje boljših pogojev za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti. Urejeno območje in sodoben prireditveni prostor, ki lahko sprejme do 30 tisoč obiskovalcev, sta namenjena rekreativni, zabaviščni in kulturni dejavnosti ter zagotavljata dobro osnovo za nadaljnji razvoj celotnega
objezerskega območja. Večnamenska površina bo omogočala izvajanje različnih prireditev, sejmov, tekmovanj in festivalov, tako poleti kot pozimi. Poleg ureditve prireditvenega prostora smo ob Velenjskem jezeru zgradili tudi sodoben in atraktiven prireditveni oder, ki je oblikovan kot večnamenski objekt in omogoča dogajanje na prireditvenem prostoru ali na prizorišču nad jezerom.
Za izgradnjo sodobnega prireditvenega prostora, ki bo namenjen rekreativni, zabaviščni in kulturni dejavnosti, smo uspeli pridobiti več kot 6 milijonov evrov sofinancerskih sredstev V Velenju uresničujemo veliko projektov s področja trajnostne mobilnosti. Zagotavljamo brezplačen mestni potniški promet Lokalc, brezplačno izposojo mestnih koles in e-koles. Izvajamo številne promocijske dejavnosti in pozivamo k redni uporabi koles, saj ima to številne pozitivne vplive, tako na stroške prevoza kot tudi na zmanjšanje emisij škodljivih vplivov na okolje in zdravje vsakega posameznika. V okviru operacije CTN mestno kolesarsko omrežje (center in zahod) smo lani uspeli pridobiti več kot 1,8 milijona evrov sofinancerskih sredstev. Uredili smo približno 21 kilometrov kolesarskih povezav v mestu ter postavili dve novi Bicy postaji, ki se nahajata na Velenjski plaži in v Poslovni coni Stara vas. Zgradili smo tudi 21 parkirišč za kolesa, ki smo jih umestili predvsem v bližino objektov javnega pomena. Kupili smo 70 električnih koles, s katerimi smo nadgradili sistem Bicy in tako približali uporabo koles tudi tistim, ki težje premagujejo klančine. Za nadgradnjo sistema Bicy smo lani namenili 45 tisoč evrov. Zastarelo informacijsko tehnologijo in opremo smo zamenjali s sodobno, ki omogoča izboljšano uporabniško izkušnjo in nadzor.
državnih kolesarskih povezav, ki jih želimo pridobiti do leta 2023, in sicer dveh odsekov Velenje– Dolič (Huda luknja) in Velenje–Dobrna. Investitor izgradnje obeh povezav je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Mestna občina Velenje pa je v obeh projektih aktivni partner. Za oba projekta je občina naročila idejne projekte in intenzivno pridobivala zemljišča za gradnjo. V Starem Velenju se izvajata dva projekta prenove starega mestnega jedra, in sicer CTN Stari trg 11 in CTN Revitalizacija starotrškega jedra, sofinancirana z
Kreativni center Čuk za nove kreativne ideje.
dotrajani komunalni in infrastrukturni vodi. V letu 2020 je bila prenovljena tudi vsa infrastruktura in prometne površine ceste proti Kavčam. Delo kljub epidemiji in občasnim obdobjem slabega vremena poteka po zastavljenem terminskem planu. Dokončanje del je predvideno avgusta 2021. Razširili smo Poslovno cono Stara vas II. faza, ki se nahaja v neposredni bližini predvidene trase 3. razvojne osi. Pridobili smo komunalno urejene površine, ki so prometno dostopne in zanimive za nove investitorje. S projektom zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za hitrejšo rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest v Šaleški dolini in širši regiji. Uredili smo dvosmerno cesto z obojestranskim pločnikom, zasadili smo 69 dreves. Izvedena je bila tudi celovita komunalna infrastruktura.
mask, več kot tisoč rokavic, 351 razkužil, 43 očal in 238 kosov zaščitnih oblek. V sistemu zaščite in reševanja je najbolj množično zastopano gasilstvo, zato smo tudi v letu 2020 nadaljevali z zamenjavo gasilskih vozil tipa GVM-1 v vseh prostovoljnih gasilskih društvih naše občine. Gre za sodobno vozilo, ki je namenjeno vožnji gasilcev na intervencije, posredovanju prvih posredovalcev in drugim potrebam gasilskih društev. Lani je novo vozilo dobilo PGD Pesje, letos pa ga bosta dobili še PGD Škale in PGD Šalek. Eno vozilo stane 35 tisoč evrov.
SOCIALNE PROGRAME V ČASU EPIDEMIJE ŠE NADGRAJUJEMO!
Lani uredili 21 kilometrov kolesarskih povezav.
S posodobljenim sistemom avtomatizirane izposoje mestnih koles Bicy, ki ponuja več kot polovico električnih koles, spodbujamo trajnostno mobilnost v mestu in okolici. Lani smo odprli še dve dodatni postaji, in sicer električno v Škalah in klasično v neposredni bližini OŠ Šalek. Izdali smo zemljevid mestnega kolesarskega omrežja in oblikovali tudi nov turistični produkt, ki prikazuje kolesarsko pot Griči in hribi Velenja, ki poteka po obronkih občine. Kolesarska pot je dolga 61 km, povezuje pa različne naravne in kulturne znamenitosti v lokalni skupnosti in hkrati predstavlja gostinsko ponudbo ob poti. Vrednost projekta je znašala 103.542 evrov. Aktivni smo tudi na področju
Prireditveni prostor bo omogočal izvedbo prireditev v zimskem in letnem času, ob in na jezeru.
Kolesarski zemljevid, ki vas popelje po obronkih občine.
evropskimi in državnimi sredstvi v višini več kot 2,7 milijona evrov. V okviru projekta CTN Stari trg 11, ki je v zaključni fazi, smo na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije staro stavbo, ki so jo mnogi poznali po gostinskem lokalu Čuk, porušili, zgradili novo ter uredili okolico z večjim parkiriščem. Nova stavba bo namenjena novim podjetjem in obrtnikom za
izvajanje različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. V okviru projekta CTN Revitalizacija starotrškega jedra se po rušitvi dotrajane stavbe Stara pekarna gradi nova stavba. Pred stavbo bo urejen nov tlakovani trg, namenjen izvajanju dogodkov, rokodelskim tržnicam in ostalim kulturnim prireditvam. V sklopu obnove se celovito obnavljajo tudi javne ceste ter
Mestna občina Velenje ves čas posebno pozornost namenja programom in projektom, ki občankam in občanom omogočajo boljšo kvaliteto življenja. V času epidemije, ki je drastično posegla v naša življenja, smo najbolj ranljivim skupinam prebivalcev pomagali na različne načine. Zagotavljali smo tople obroke, vrtčevskim otrokom in šolarjem nujno varstvo, nakupe hrane, plačevanje položnic, računalniško in zaščitno opremo ... Na spremenjene razmere smo se hitro in uspešno odzvali. Civilna zaščita Mestne občine Velenje je v letu 2020 razdelila zaščitno opremo v ocenjeni vrednosti 150 tisoč evrov. Med upravičence so razdelili skoraj 105 tisoč zaščitnih
Nadaljujemo z nakupi gasilskih vozil.
Zavedamo se, da brez dobrih pogojev za delo tudi naši javni zavodi ne morejo uspešno delovati. Zato smo proračunska sredstva namenili tudi Zdravstvenemu domu Velenje. V višini 70 tisoč evrov smo sofinancirali preureditev prostorov patronaže, pediatrije in Centra za duševno zdravje. Kljub izrednim zdravstvenim razmeram smo ohranili in financirali tudi številne druge projekte socialne košarice, ki lajšajo vsakdan občanov in zmanjšujejo stroške družinskega proračuna (brezplačen mestni potniški promet,
BREZPLAČNA MESTNI POTNIŠKI PREVOZ LOKALC IN IZPOSOJA KOLES BICY
364.921 €
ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE IN JAVNA KUHINJA TER PROJEKT VIŠKI HRANE
226.657 €
DENARNA POMOČ OB ROJSTVU OTROKA IN PROGRAM OZ RK VELENJE
98.850 €
ENKRATNE IZREDNE DENARNE POMOČI
88.463 €
ODBOR ZA POMOČ OBČANKAM IN OBČANOM
31.331 €
SOFINANCIRANJE SOCIALNIH IN ZDRAVSTVENIH PROGRAMOV/PROJEKTOV
30.363 €
CENTER PONOVNE UPORABE DNEVNI CENTRI ZA POSAMEZNE SKUPINE IN BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE PROJEKT „OBČINA PO MERI INVALIDOV“
26.610 € 16.538 € 13.498 €
PROJEKT „VELENJE, STAROSTI PRIJAZNO MESTO“
7.377 €
MESTNA BLAGAJNA (PLAČEVANJE POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE)
3.767 €
Socialna košarica
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 5
načrtovano V okviru Mestne blagajne več kot 200 tisoč plačanih položnic brez provizije, razdeljena podarjena hrana v višini 150 tisoč evrov, 367 občanov prejelo 467 tisoč evrov subvencij za najemnine stanovanj. V lanskem letu smo sprejeli 3. Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje »Mladi za Vele’je spet premikamo meje 2021–2025«. Mestna občina Velenje je že od leta 2012 Mladim prijazna občina. Lani smo organizirali Generacijski forum z mladimi, v okviru katerega smo se dogovorili, da bomo oblikovali več komisij, preko katerih se bodo lahko mladi aktivno vključevali v načrtovanje projektov. Takšno sodelovanje že poteka na različnih področjih, ki za mlade predstavljajo poseben izziv (stanovanjsko področje, štipendiranje, zaposlovanje …). V prihodnjem obdobju bo Mestna občina Velenje vsako leto namenila 55 tisoč evrov proračunskih sredstev za sledenje ciljem lokalnega programa razvoja delovanja mladih, kar je za 10 tisoč evrov več na leto kot v preteklem obdobju.
OBNOVA IN VZDRŽEVANJE Za obnovo cest smo v lanskem letu namenili 468 tisoč evrov. Med drugim smo asfaltirali in rekonstruirali cesti v zaselku Tajna v Krajevni skupnosti Podkraj. V skupni dolžini 754 metrov smo uredili še del meteorne kanalizacije. Vrednost del je znašala 157 tisoč evrov. V letu 2020 je bila večina sredstev za vzdrževanje objektov Vrtca Velenje namenjena za predelavo stanovanja v prostorih Krajevne skupnosti Konovo za nova oddelka vrtca v enoti Čebelica in ureditev prostora za nov oddelek vrtca v POŠ Škale. Sredstva smo namenili tudi za sanacijo sanitarij v enoti Jakec, odpravo plesni v enoti Lučka, izdelavo tehnološkega načrta za kuhinjo v enoti Lučka, sanacijo tal v enoti Cirkovce ter razpok v enoti Sonček v Šentilju, za izdelavo gradbene dokumentacije za prenovo sanitarij v enoti Tinkara ter za geodetski načrt enot Najdihojca in Mojca. Za vzdrževanje osnovnih šol vsako leto namenjamo 180 tisoč evrov. S temi sredstvi poskušamo zagotavljati varne in času primerne pogoje za kvalitetno izvedbo šolskih programov. Največ sredstev smo namenili za sanacijo polovice sanitarij v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter za novo knjižnico na OŠ Mihe Pintarja Toleda. Nekaj manjših vzdrževalnih del smo opravili na strehah šol in na strojnih inštalacijah. V letu 2020 smo za investicijsko vzdrževanje stanovanj namenili 376 tisoč evrov. Celovito smo adaptirali 10 izpraznjenih
stanovanj, zamenjali stavbno pohištvo ter uredili 20 kopalnic v stanovanjih v najslabšem stanju. Sofinancirali smo sanacije fasad in vgradnjo dvigal v deležu lastništva stanovanj občine v posameznem objektu, kjer so se etažni lastniki odločili za tovrstne posege. Energetsko smo obnovili fasado na Večnamenskem domu KS Vinska Gora v višini 98 tisoč evrov. Obnovili smo športne objekte, ki ne spadajo k osnovnim šolam. Tako je bila narejena streha nad baliniščem v Krajevni skupnosti
mesti pa je kot najbolj urejeno in gostoljubno že drugič zapored zmagalo Velenje. V letu 2020 smo nadaljevali z nadgradnjo informacijske podpore za digitalno podprto spremljanje in načrtovanje razvoja v prostoru. V PISO so na ogled sivinski posnetki let 1972, 1975, 1979, 1987, 1990, 1993, 1996 in 1999 ter kasnejši barvni ciklični posnetki GURS. V sklopu nalog prostorskega načrtovanja smo zagotovili pogoje za kontinuiran proces prilagajanja prostorskih planskih ak-
Nova igralnica vrtca v POŠ Škale.
Konovo, obnovljena je bila TRIM steza, strelišče smo opremili z elektronskimi tarčami, zamenjali smo tudi kar nekaj košarkarskih košev. Za področje kmetijstva smo v lanskem letu namenili 74 tisoč evrov proračunskih sredstev. Preko javnega razpisa smo sofinancirali investicije kmetijskih gospodarstev, ki so bile usmerjene k izboljšanju splošne učinkovitosti, zmanjšanju stroškov proizvodnje, izboljšanju naravnega okolja, povečanju konkurenčnosti, izboljšanju velikostne, soci-
tov spreminjajočim se potrebam razvoja v prostoru in področni zakonodaji. V ta namen so bile izdelane potrebne strokovne študije in projekti, prav tako pa se je v letu 2020 zaključila izdelava Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Velenje (OPN) s spremljajočimi strokovnimi podlagami. Na območju zazidalnega načrta Vinska Gora smo prodali devet parcel, na katerih je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, v poslovni coni Stara vas pa smo prodali zemljišče, kjer je predvi-
Predvidena farma na noge dvignila Šmarčane Krajani Gorenja v občini Šmartno ob Paki na nogah zaradi izražene namere o izgradnji piščančje farme – Vznemirjanje občanov nepotrebno Tatjana Podgoršek
V začetku tega meseca so veliko slabe volje, negodovanja in nestrpnosti v Občini Šmartno ob Paki, predvsem med nekaterimi krajani Gorenja, povzročile govorice o začetku izgradnje druge nove piščančje farme na lokaciji, kjer je kmetija Drofelnik iz Paške vasi pred tremi leti že postavila takšen objekt. Po njihovih informacijah naj bi se gradnja začela kmalu, saj naj bi bili postopki izdaje dovoljenj že končani, o tem naj bi odločala in izdala potrebna soglasja tudi lokalna skupnost. Krajani, ki nasprotujejo omenjeni naložbi, so zbirali podpise, organizirali pa so še nekatere druge aktivnosti. Kaj od navedb drži in kaj ne, smo preverjali na upravi občine Šmartno ob Paki. »V omenjeni zadevi gre za čiste dezinformacije. Drži le to, da smo na upravo januarja letos prejeli dopis kmetije Drofelnik, v katerem njeni gospodarji navajajo, da zaradi dobrih rezultatov pred leti zgrajene piščančje farme in zaradi potreb po piščančjem mesu na trgu želijo 50 let star objekt v vasi zapreti in ga nadomestiti z novim hlevom podobne
velikosti, kot je na obrobju Paške vasi,« je pojasnil župan Janko Kopušar. Dodal je še, da je z vsebino dopisa seznanil člane občinskega odbora za gospodarstvo in svetnike najprej na februarski, nato še na aprilski seji občinskega sveta. Na nobeni od omenjenih sej niso sprejemali nobenih odločitev, o tem niso niti razpravljali. Za takšen poseg v prostor je potreb-
❱
Janko Kopušar: »Vse postopke želimo izvesti transparentno.«
no sprejeti občinski podroben prostorski načrt (OPPN), pred sprejetjem tega pa je potrebno izvesti številne postopke, k izvedbi katerih v času razglašene epidemija covida-19 gotovo ne bodo pristopili, saj ukrepi ne omogočajo transparentnega sodelovanja vseh deležnikov. »Pravica predlaganja in dolžnost obravnavanja predlogov in pobud je temeljna dolžnost lokalne skupnosti, postopek sprejemanja OPPN pa je zakonsko
predpisan in skozi javne razgrnitve in obravnave zahteva sodelovanje javnosti. Priprava ustreznih podlag in dokumentacije mora biti strokovna. Le na taki osnovi lahko organi občine odločajo. Pri tem je treba upoštevati tudi vse razvojne vidike lokalne skupnosti, svobodno gospodarsko pobudo, podpiranje podjetništva in kmetijstva ter varovanje okolja in zdravje ljudi. Zavedamo se, da smo pri obravnavi tako pereče problematike pod budnim očesom javnosti, zato želimo vse postopke izvesti transparentno, strokovno podprto in v skladu s predpisi. Tehtanje med zaprtjem 50 let starega objekta v središču vasi in novim, zgrajenim po zahtevah današnjega časa in sodobne tehnologije, mora imeti pri tem večjo težo kot očitani prijateljski in celo koruptivni odnosi.« Na občini menijo, da je bilo vznemirjanje krajanov v Gorenju nepotrebno. Poudarjajo tudi, da so za verodostojne in točne informacije vedno na voljo.
SKUPAJ NOVIM IZZIVOM NAPROTI Asfaltirana cesta v Tajni.
alno-ekonomske in proizvodne strukture v kmetijstvu, razvoju nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju, ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja, ohranjanju naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter dejavnosti društev, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Redno smo spremljali tudi kakovost jezerske vode za namen kopanja. Izdelali smo nov Občinski program varstva okolja 2021– 2025, ki vključuje številne ukrepe za ohranjanje dobrega stanja in izboljšanje kakovosti okolja. Veliko sredstev namenjamo tudi za urejenost Velenjske plaže, ki je v lanskem letu že tretjič zapored osvojila 1. mesto v kategoriji naravnih kopališč. Med večjimi
dena gradnja poslovno-industrijskega objekta. Delovanje občinske uprave smo v času epidemije hitro in učinkovito prilagodili. Organizirali smo delo od doma, občane pa pozvali, da v čim večji meri poslujejo po elektronski poti in tako prispevajo k preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni. Ob ustreznih zaščitnih ukrepih je možno zadeve na sedežu občine urejati tudi osebno. Zaradi lažje organizacije dela občane prosimo, da obisk predhodno najavijo. Vsi že z nestrpnostjo pričakujemo, da se zdravstvene razmere umirijo in da lahko občane povabimo na kakšen koncert ali drug dogodek ter slavnostno odpremo nov prireditveni prostor in se končno ponovno osebno srečamo in skupaj veselimo.
Z optimizmom zremo v prihodnost!
Promocijsko besedilo
denarna pomoč ob rojstvu otroka, enkratne izredne denarne pomoči, brezplačno pravno svetovanje, mestna blagajna …).
5
MOV PREDSTAVLJA
22. aprila 2021
Sodelavkam in sodelavcem v Skupini Premogovnik Velenje, našim nekdanjim zaposlenim ter vsem prebivalkam in prebivalcem Šaleške doline čestitamo
ob dnevu boja proti okupatorju in
1. maju – prazniku dela. Srečno! Skupina Premogovnik Velenje
🔲
Naš čas, čas, 22. 22. 4. 4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš
6
PREGLED TEDNA TEDNA
OD SREDE do torka Sreda, 14. aprila EU se po težavah z dobavo cepiv družb AstraZeneca in Johnson & Johnson osredotoča na sodelovanje z družbama BioNTech in Pfizer, Danska pa se cepivu proti covidu-19 družbe AstraZeneca v celoti in dolgoročno odreka. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da zaradi zamude pri dobavi testov iz skupnega evropskega
Hrvaška policija je odkrila več kot pol tone kokaina.
naročila v Slovenijo v petek še ne bodo začeli s projektom samotestiranja v srednjih šolah, kot je bilo predvideno. Generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež ne podpira uvedbe socialne kapice, predvidene v predlogu zakona o debirokratizaciji. V pokojninsko blagajno bi tako namreč letno prišlo kar od 70 do 100 milijonov evrov manj sredstev iz vplačanih prispevkov. Predsednik republike Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella sta se zavzela za to, da se proces vračanja tržaškega Narodnega doma slovenski narodni skupnosti zaključi čim prej, po možnosti do konca julija. Evropska komisija je predstavila načrt financiranja okrevanja po pandemiji covida-19, v skladu s katerim se bo do konca leta 2026 zadolžila za okoli 800 milijard evrov. Hrvaška policija in carina sta med rednim nadzorom v pristanišču Ploče v enem od zabojnikov našli nekaj manj kot 575 kilogramov kokaina visoke kakovosti.
Četrtek, 15. aprila Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, ki ga je zahteval koordinator Levice Luka Mesec, odločilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za inve-
Zaradi protesta za vrnitev v šolske klopi, je morala na sodišče prva od obdolženih.
sticije v Slovensko vojsko ni v neskladju z ustavo, in izključilo zakonodajni referendum o tem zakonu. Ustavno sodišče je začasno zadržalo tudi izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. Vlada je vnovič spremenila nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. Med prednostne skupine za cepljenje je uvrstila maturante in zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi
22. 22. aprila aprila 2021 2021
Žabja perspektiva
Mojca Štruc
mature, začasno pa je umaknila predvideno petkovo samotestiranje dijakov s hitrimi testi. Pred sodnika za prekrške Okrajnega sodišča v Mariboru je stopila prva od treh mladoletnih dijakov, zoper katere je bil sprožen prekrškovni postopek zaradi februarskega mirnega protesta za vrnitev v šolske klopi. Pred sodiščem jo je podprlo okoli sto ljudi. Ameriška vlada je v skladu s pričakovanji proti Rusiji uvedla nove sankcije zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve. Nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Joe Biden sta v telefonskem pogovoru podprla pozive Rusiji, naj ustavi nameščanje svoje vojske ob meji z Ukrajino.
Petek, 16. aprila Premier Janez Janša je v telefonskem pogovoru bošnjaškemu članu predsedstva BiH Šefiku Džaferoviću zagotovil, da 'non-paper', ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, ne obstaja. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je uspešno zaključila drugo javno dražbo za dodelitev frekvenčnih pasov za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, med katerimi so tudi pasovi, namenjeni uvajanju mobilne tehnologije 5G. Operaterji A1 Slovenija, Telekom Slo-
virtualnem zasedanju zunanjih ministrov EU opozoril, da je Rusija ob ukrajinski meji in na Krimu namestila že več kot 150.000 vojakov. V Rusiji so opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki v V Združenem kraljestvu je potekalo zadnje zaporu gladovno stavslovo od princa Filipa. ka, premestili v bolnišnico za zapornike. demijo, ki jih je po reviziji poslov Miguel Diaz-Canel je prevzel za 13 primerov podalo računsko sodišče, je dejal predsednik ra- vodenje kubanskih komunistov čunskega sodišča Tomaž Vesel. in s tem postal tudi novi voditelj Več kot 70 znanih osebnosti z Kube. Končala se je doba bratov vsega sveta je v odprtem pismu Castro. od ruskega predsednika VladiNastaja novo evropsko nogomirja Putina zahtevalo, da ru- metno tekmovanje – superliga. skemu opozicijskemu politiku Ustanovitelji so v glavnem najboAlekseju Navalnemu zagotovi gatejši in najmočnejši evropski zdravstveno oskrbo. klubi. Odzivi nanjo so za zdaj Janja Garnbret je olimpijsko le- večinoma zelo odklonilni. to 2021 odprla z zmago na tekmi svetovnega pokala športnih plezalk v balvanskem plezanju v švicarski alpski vasi Meiringen. Judoistka Tina Trstenjak je na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov.
Nedelja, 18. aprila Pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu je zaradi neuradnega dokumenta, t. i. non-paperja, ki naj bi načrtoval spreminjanje meja na Balkanu in razdružitev BiH, protestiralo nekaj deset pripadnikov gibanja Vera. Češka je izgnala 18 uslužbencev ruskega veleposlaništva, ki so jih češke obveščevalne službe označile za ruske tajne agente, vpletene v eksplozijo v skladišču streliva leta 2014. Rusija je najavila izgon 20 čeških diplomatov. Kitajska in ZDA sta sprejeli skupno izjavo pred podnebnim vrhom, ki bo prihodnji teden, v kateri sta se zavezali k medsebojnemu sodelovanju in sode-
Janez Janša je zatrdil, da ne obstaja non-paper o delitvi BiH.
venije, Telemach in T-2 bodo za frekvence odšteli skupno 164,2 milijona evrov. Rusija je v odgovor na ameriški izgon desetih ruskih diplomatov in na sankcije napovedala izgon desetih ameriških diplomatov in uvedbo sankcij za ameriške predstavnike. Iran je v jedrskem objektu v Natancu začel proizvodnjo 60-odstotno obogatenega urana. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je najavil, da se umika iz politike in mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da bo vodenje stranke prepustil mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha".
Sobota, 17. aprila V Združenem kraljestvu je potekalo zadnje slovo od princa Filipa, soproga britanske kraljice Elizabete II., ki je umrl prejšnji teden. Na Trgu svobode v Mariboru se je tretjo soboto zapored zbrala množica ljudi, ki je med drugim izražala nestrinjanje z obveznim nošenjem zaščitnih mask in cepljenjem proti covidu-19. Policija se ni odzvala na naznanitev sumov kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne opreme med epi-
Kitajska in ZDA sta se zavezali za skupno sodelovanje pri podnebnih vprašanjih.
lovanju z drugimi državami pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da so beloruski obveščevalci preprečili poskus državnega udara, ki so ga načrtovale ZDA.
Ponedeljek, 19. aprila V osmih statističnih regijah so se lahko odprle terase in vrtovi gostiln in lokalov, strežba je dovoljena med 7. in 19. uro. Med njimi ni savinjske regije. Ob upoštevanju epidemioloških ukrepov je odslej na shodih dovoljeno zbiranje do 100 ljudi. Zunanji minister Anže Logar je poudaril, da oživljanje razprave o domnevnem neuradnem dokumentu o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu ne koristi ne BiH ne Sloveniji. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po
Nasa je uspešno opravila prvi polet na Marsu.
Helikopter Ingenuity je po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa uspešno opravil prvi polet na Marsu.
Torek, 20. aprila V Mariboru so uradno zagnali superračunalnik Vega. Ta Slovenijo po računalniški moči uvršča med svetovne velesile, saj sodi med 50 najmočnejših na svetu. Vreden je več kot 17 milijonov evrov in bo našim znanstvenikom olajšal marsikatero delo. Generalštab Slovenske vojske ocenjuje, da je bila pripravljenost Slovenske vojske v letu 2020 za delovanje v miru dobra, za delovanje v vojni pa nezadostna, se bo pa s povečanjem sredstev zanjo močno izboljšala. Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je izstopil iz strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19, ker ni zadovoljen s tem, kako so njihove pobude sprejete. Začelo se je zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o vodah.
V pravo smer Priznam, popustil sem, ni šlo drugače, dolgo sem se upiral, a na koncu klonil, po demokratično-centralističnem usklajevanju v družinskem krogu sem sprejel odgovorno nalogo, da se naša družina ponosno opremi s televizijo, ki omogoča pogled nazaj. Tako se bomo izognili reklamam, ne bomo sužnji teh in onih televizijskih sporedov, predvsem pa bomo Jure Trampuš v svetu množice smeti lahko končno izbrali, kaj si želimo. Prepričali so me. Pa sem vzel v roke telefon in klical internetnega operaterja, da kanim naročiti nov bleščeči paket. V resnici so me zasuli s ponudbami, popusti, vezavami, hitrostjo interneta, takšnimi in drugačnimi ugodnostmi, ki prinesejo le višjo številko na mesečnem računu. Na koncu sem le nekako uspel izplavati iz vseh papirjev in pogodb, samo zato, da sem lahko potem nekaj dni nestrpno čakal na klic poštarja, ki mi bo prinesel malo čudežno črno škatlico. In res jo je. Bili pa sta dve, ena bela, ena siva. Takoj sem vzel v roke telefon in prijazne operaterje, ki v resnici niso ničesar razumeli, prepričeval, da so mi poslali napačno poštno pošiljko. Po nekaj prijaznih in enem srednje razburjenem klicu smo skupaj vendarle ugotovili, da je prišlo do napake. Oprostite, pošljemo še enkrat. In spet je prišel poštar. V drugo je bil brez maske, a s pravim paketom in črno škatlico. Pa sem ga odprl, žica sem in žica tja, ena luknja, luknji dve, a televizijski zaslon je ostal temen. Ničesar ni bilo na njem. Veste, kako izgleda črna Full HD praznina? Črno pač. Še enkrat preberem vsa navodila, nekaj vendarle vem o računalnikih, o hardwaru, softwaru, mrežnih adapterjih, o vseh teh MB/s, ki se pretekajo sem in tja. Pa spet kabel not in kabel ven. In znova temen zaslon. Znova nekaj klicev. Prvič, drugič, desetič, čakanje na tehnično pomoč, poslušanje prijaznih glasov in praznih nasvetov o tem, kako gorijo zelene ali rdeče lučke in da je morda kar najbolje, da vse skupaj izklopim iz elektrike (in še pljunem proti jugu ter ritmično zapojem kakšen gregorijanski napev). V nekem trenutku mi je v resnici začelo postajati vroče in ob občutku popolne nemoči in neskončnem čakanju na to, da utihne petje na avtomatskem odzivniku, sem iz hladilnika privlekel mrzlo pivo. In smo čakali. Jaz, pivo, hladilnik in črni televizor. Minila je ura, dve, še vedno nič. Čisto na koncu, malo pred dokončnim kolapsom, premik. Klical me je, tako so rekli, nekdo, ki je visoko v tehnični službi, in predlagal, naj jim pošljem fotografijo modema, tiste naprave torej, ki se že ducat in nekaj let tiho skriva za omaro in mi včasih ponoči tu in tam tudi pomežikne. In potem? Odrešitev. Klical me je tehnik in povedal, da nisem ničesar kriv, »vse ste storili prav«, ampak da je kriv moj modem, ker gre za gospoda malce starejše generacije in da bodo pripeljali novega, stari pa naj gre na oni svet. No, še sreča, sem si mislil, vprašanja, zakaj tega prej niso preverili v kakšni Excelovi tabeli, v katerih zbirajo podatke o naročnikih, pa raje nisem izustil. Zdaj mirno čakam na tretji paket in na moža v modrem »uberzugu« – kdo ve, morda pa bi bilo bolje, če bi bil bel – ki bo vendarle storil, kar mož je storiti dolžan. Pa bo bolje, zdaj, ko bo televizor predel po naših željah? Seveda ne, a v iluzijah neskončne izbire je že občutek, da imaš življenje malo pod nadzorom, veliko vreden. Pa četudi je to le nov majhen televizijski upravljalec z dvema baterijama. A prej morajo biti vsi kabli napeljani v pravo smer. Naprej, vedno naprej, brez ovinkov, krot in ostalih nevarnih krivin ... 🔲🔲
Slovenija je dobila superračunalnik.
Češka, ki se je z Rusijo zapletla v diplomatski spor, je svoje partnerice v zvezi Nato in Evropski uniji pozvala, naj v znak solidarnosti izženejo ruske diplomate. Številne vlade po svetu so pandemijo covida-19 izkoristile za povečanje represije. Nogometna kluba Manchester City in Chelsea, 2 od 12 klubov ustanoviteljev t. i. evropske superlige, se po poročanju BBC umikata iz načrtovanega elitnega klubskega tekmovanja.
Teš 6 po zaustavitvi konec tedna vnovič s polno močjo Šoštanj, 19. aprila - Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bil v četrtek zvečer ustavljen zaradi netesnosti hidravličnega olja varnostno reducirne postaje. V omrežje je bil Teš 6 ponovno sinhroniziran v ponedeljek zjutraj. Proizvodnja električne energije in toplote je bila za Šaleško dolino v času zaustavitve zagotovljena z obratovanjem bloka 5. Blok 6 je bil od prvega dne obratovanja leta 2016 do danes zaustavljen vsega skupaj 335 dni. Najpogostejši vzrok za zaustavitev so bili napovedani remonti in napovedane nege, so še navedli v Tešu. Nazadnje je bil Teš 6 zaradi rednih vzdrževalnih del ustavljen 21. avgusta lani. Takrat pa so izvedli pregled glavne tehnološke opreme in opravili redna vzdrževalna dela. Sredi januarja leta 2020 pa je bil Teš 6 ustavljen zaradi netesnost cevi v kotlu. 🔲🔲
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 7
7
INŠPEKCIJA
22. aprila 2021
Enajst občin povezalo sedem delovnih področij V Skupni občinski upravi SAŠA regije izvajajo dela na področju medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva, pravne službe, občinskega odvetništva, proračunskega računovodstva, varstva okolja in urejanja prostora Milena Krstič - Planinc
Velenje – Po vseh uspešno opravljenih aktivnostih je v začetku lanskega leta z delovanjem začela Skupna občinska uprava (SOU) SAŠA regije. Podlaga za ustanovitev je bila novela Zakona o financiranju občin. Ta je z namenom krepitve medobčinskega sodelovanja za sofinanciranje skupnih občinskih uprav spremenila pogoje za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, hkrati pa število delovnih področij povečala s pet na enajst.
Savinjsko-šaleške občine nadaljujejo s skupnim interesom
»Občine v Savinjsko-šaleški regiji, ki so bile že pred to spremembo povezane v skupnem občinskem organu, so izrazile interes, da sodelovanje nadaljujejo. Sodelovanje se je izkazalo za zelo dobro, boljša je organizacija in izvedba skupnih občinskih nalog, s številom delovnih področij pa so se povečale možnosti pridobitve večjega odstotka sofinanciranja nalog s strani države,« pravi Sonja Glažer, vodja SOU SAŠA regije. Na začetku je bilo vanjo vključenih deset občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje, letos pa se jim je pridružila še občina Prebold. Delovne naloge opravlja 39 zaposlenih, ki so porazdeljeni po občinah ustanoviteljicah. Vsaka občina ustanoviteljica ima s sedežno občino ustanoviteljico, ta je Mestna občina Velenje, podpisan dogovor o medsebojnih
razmerjih. Z njim so določena področja in naloge, način financiranja, medsebojne pravice in obveznosti, odgovornosti ustanoviteljice in zaposlenih v skupnem
gradbenega zakona. Izvaja tudi nadzor na podlagi veljavne cestne zakonodaje ter na podlagi sprejetih občinskih odlokov sodeluje pri urejanju prometa na cestah in mirujočega prometa na parkiriščih ter v garažnih hišah. Medobčinsko redarstvo opravljala naloge s področja mirujočega prometa, izvaja meritve s stacionarnim radarjem, opravlja nadzor javnega reda in nedovoljenega plakatiranja, ureja obveznosti lastnikov in vodnikov psov ter se ukvarja z ostalimi določbami, ki jih predpisujejo sprejeti občinski odloki in državni predpisi. Na področju varstva okolja poteka spreSonja Glažer: »Sodelovanje je vseskozi zelo mljanje koncentracij dobro.« onesnaževal v zunaobčinskem organu ter načrtova- njem zraku z Ekološkim infornje in način dela. V skupni ob- macijskim sistemom (SO2, NO2, činski upravi so povezali sedem O3, PM10), preverjajo se učinki delovnih področij.
vzpostavitve sistema zbiranja embalaže iz plastike in kovin po sistemu od vrat do vrat za del blokovne gradnje in za individualne objekte, služba sledi spremembam v predpisih ločenega zbiranja, ki se upoštevajo pri spremembah in dopolnitvah občinskih predpisov ter obveščanju prebivalcev.
Služba medobčinskega odvetništva in pravne službe
V njej pripravljajo predloge za izvršbe na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin,
predloge za omejitev dedovanja, priglasitve v stečajne postopke in postopke prisilne poravnave. Občine zastopajo v postopkih pred sodišči, pripravljajo tožbe, odgovore na tožbe, sodelujejo v postopkih mediacije in pripravljajo strokovne podlage za dosego dogovorov, prodajne, najemne, služnostne pogodbe, anekse, vpise v zemljiško knjigo …
❱
Delovne naloge opravlja 39 zaposlenih, ki so porazdeljeni po občinah ustanoviteljicah.
Marsikateri skupni občinski upravi so za zgled »Medsebojno obveščanje in usklajevanje dela z direktorji občinskih uprav in župani poteka redno, če ne dnevno, pa zagotovo tedensko, po različnih kanalih in na različne načine. Sodelovanje je vseskozi zelo dobro. Pri tem smo oziroma so lahko zgled marsikateri občini oziroma skupni občinski upravi v Sloveniji, kjer imajo s tem velikokrat težave, posledično pa trpi kakovost dela in sodelovanje med občinami.«
Medobčinska služba urejanja prostora
Pripravlja in izdaja potrdila o namenski rabi zemljišč in predkupni pravici občin, pripravlja in izdaja lokacijske informacije za posege v prostor, soglasja in mnenja o skladnosti s prostorskimi akti občin za posege v prostor, o varovalnih pasovih občinskih cest, priključitvah na občinske ceste ... Pripravlja in izdaja tudi odločbe za odmero komunalnega prispevka in ureja podatke za odmero nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter rešuje pritožbe v zvezi z njimi.
Medobčinska služba računovodstva
Pripravlja proračune in zaključne račune proračunov, poročila za ministrstvo za finance, premoženjske bilance, redno spremlja likvidnost in elektronsko plačevanje obveznosti občin, izstavlja račune, zahtevke, položnice za najemnino (uporabnino garaž, najemnine in kupnine stanovanj, zakupnino vrtičkov ...), izstavlja opomine, neplačane račune, pripravlja dokumentacijo za tožbe in odpis terjatev itd.
Služba medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja
Pokriva tri delovna področja. Pod skupnim imenom Medobčinska inšpekcija in varstvo okolja so delovala že v prejšnji skupni občinski upravi. Medobčinska inšpekcija opravlja redni nadzor nad ločevanjem komunalnih odpadkov v večstanovanjskih stavbah, kontrolira vključenost v redni odvoz odpadkov, nadzira urejenost zbiralnic, vključevanje v sistem javnega vodovoda in kanalizacije, kontrolira urejenost na javnih površinah, pozorna pa je tudi na kršitve
Čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela! Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje
Drage občanke in občani!
Iskreno Vam čestitamo ob praznikih:
27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnemu prazniku dela Svetniška skupina DeSUS MO Velenje
Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in vesele prvomajske praznike. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
🔲
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 8
8
MLADI
22. aprila 2021
V hostlu le poslovni gostje, v ŠTU-DIJ domu večinoma tujci Mladinski hotel Velenje v tem času gosti le posamezne delavce – Tuji dijaki in študenti so se vrnili v Velenje, domači pa večinoma ostajajo doma – Na poletno sezono se že pripravljajo Tina Felicijan
Ker Mladinski hotel Velenje nudi le nočitve, ga izbirajo gostje, ki so si aktivnosti na destinaciji organizirali izven nastanitvenega obrata. Običajno prevladujejo večje skupine, ki v Velenje pripotujejo na eno- ali večdnevne športne priprave, izobraževanja, izmenjave, srečanja, prireditve in razne druge aktivnosti, saj lahko s pridom izkoristijo seminarske prostore Mladinskega centra Velenje. Lani, ko so se pravila potovanja in bivanja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa spremenila, pa so skupine na prvem mestu nadomestili gostje, ki so v Velenje pripotovali zaradi plaže in druge turistične ponudbe. »Po prvem valu epidemije smo se razveselili precejšnjega povpraševanja. Goste smo pritegnili z družinskimi paketi in zelo
❱
Medtem ko je hostel sameval, so ga prebelili, sanirali nekaj kopalnic in opravili druga manjša obnovitvena dela. To je bil v preteklosti, ko je bil hostel pogosto zaseden z večjimi skupinami, precej večji izziv.
ugodnimi cenami. Vnovčili so 49 bonov, iz tega naslova pa smo ustvarili dobrih 150 nočitev,« poroča vodja hostla Metka Rupreht, ki je
❱
Hišni red v ŠTU-DIJ domu Velenje je očitno učinkovit, saj doslej še niso zabeležili okužbe.
lani poleti sprejemala predvsem domače goste in le nekaj tujcev.
Do danes manj gostov kot januarja lani
Metka Rupreht: »Če bo šlo vsaj tako dobro kot po prvem valu epidemije, bo posel ponovno stekel tudi to sezono.«
V skladu z uredbo je hostel od januarja odprt izključno za
Koroška cesta 46, 3320 Velenje 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si
poslovne goste. »Od januarja do začetka aprila letos smo zabeležili 159 nočitev, kar je manj kot le januarja lani, ki je običajno najslabši mesec v letu.« Predvsem so to delavci na začasnem, običajno nekajdnevnem delu v naši okolici, ki jim podjetja omogočijo nočitev, da jim prihranijo
vsakodnevno vožnjo. Kar nekaj je tujih poslovnih gostov, ki se nastanijo v hostlu, medtem ko si urejajo dokumentacijo, opravljajo zdravniške preglede, večina pa pot nadaljuje v Nemčijo. V hostlu glede na kapacitete zlahka poskrbijo, da so gostje čim bolj izolirani – tudi sanitarije, ki pripadajo več sobam, v času bivanja uporablja le en gost. »Komaj čakamo, da bomo
Zaradi epidemije je bilo omejeno tudi obratovanje ŠTU-DIJ doma Velenje. V prvem in drugem valu epidemije se je zaprl za slovenske študente. Te je Mladinski center Velenje, ki upravlja z domom, solidarno oprostil najemnine, čeprav ni deležen državnih nadomestil. Večina od 76 študentov, ki to študijsko leto bivajo v domu, pa je tujcev, ki so lahko ostali. Prevladujejo srbski študenti. V prvem valu se je večina vrnila domov. V drugem pa so večinoma ostali, saj imajo v Velenju boljšo infrastrukturo za študij na daljavo in tudi več priložnosti za začasno in občasno delo, s katerim se mnogi preživljajo. Od 15. februarja, ko so pristojni z rahljanjem ukrepov in vzpostavitvijo nekaterih študijskih aktivnosti ponovno omogočili bivanje vsem študentom, še vedno zaračunavajo le polovično najemnino tistim, ki so ostali doma. Marca je v ŠTU-DIJ domu Velenje bivalo 34 študentov, 21. februarja pa so se vrnili tudi dijaki.
❱
Dobro je kazalo tudi z rezervacijami za jesenski in zimski čas, a je drugi val epidemije obratovanje hostla preprečil. Naposled so v prostorih hostla in mladinskega centra uredili rdečo cono za stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje.
lahko hostel odprli za vse goste. Seveda se bomo potrudili s trženjem novih ugodnih paketov. Kot kaže, bo to možno šele poleti. Ker smo vezani na turistično ponudbo izven našega obrata, upamo, da bo lokalni turizem v poletni sezoni lahko
Èestitamo za Dan upora in praznik dela.
🔲
Praksa v Premogovniku Velenje poteka nemoteno 110 dijakom in študentom so omogočili nemoteno opravljanje prakse
LOÈUJMO ODPADKE IN VARUJMO OKOLJE .
posloval. Takoj, ko bodo lahko stekle tudi skupinske aktivnosti, pa bomo ponudbe poslali tudi dosedanjim gostom in drugim organizatorjem.«
Skoraj celo preteklo leto so se tudi v Premogovniku Velenje spopadali z globalno krizo, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa. Ta je močno vplivala na celotno družbo ter posledično tudi na podjetje. Premogovnik Velenje sodi med gospodarske družbe, ki opravljajo dejavnost, ključno za delovanje države, kar pomeni, da ne morejo kar tako »zapreti svojih vrat«. »Ves čas so zagotavljali nemoteno proizvodnjo premoga, 110 dijakom in študentom pa omogočili nemoteno opravljanje prakse. V celotni Skupini PV so lani v svoje vrste sprejeli več kot 100 novih
Dijakom Šolskega centra Velenje je Premogovnik omogočil prakso tudi med epidemijo
sodelavcev. Skupaj s Šolskim centrom Velenje se trudijo, da dijakom nudijo pridobivanje različnih znanj, osebnostno zorenje in razvijanje v skladu z njihovimi željami ter sposobnostmi. Ustrezno usposobljen kader že vrsto let pridobivajo predvsem iz nabora svojih štipendistov, ki jih preko opravljanja obvezne prakse spremljajo že v času šolanja. Izgrajen imajo
sistem vzgajanja lastnega kadra s pomočjo dejavnosti praktičnega usposabljanja, ponašajo pa se tudi z dobro usposobljenimi mentorji in inštruktorji,« pravi ravnatelj ŠSGO Peter Rozman. Štipendistom v rudarskih programih poleg kadrovske štipendije nudijo številne ugodnosti, kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki se bodo
Rekli so:
Gašper Dragič: »Na prakso rad hodim, saj delam v realnem okolju, kjer si nabiram izkušnje za zaposlitev. Z inštruktorji in ostalimi dijaki imam prijateljske odnose.« Žiga Kunej: »Praksa v Premogovniku Velenje me zelo veseli. Možnost opravljanja praktičnega pouka v realnem delovnem okolju mi nudi veliko dragocenih izkušenj, ki mi bodo koristile v službi.« Klemen Pavlič: »Pri delu na praksi uživam. Rad spoznavam jamsko mehanizacijo in delovne procese. Najbolj zanimivo mi je delo na mehaniziranem odkopu, kjer v spremstvu inštruktorjev opravljamo podobno delo kot zaposleni.« prvič vpisali v prvi letnik, pa bodo podelili dvakratni znesek osnovne štipendije. 🔲
Potekajo predstavitve raziskovalnih nalog Velenje, 19. – 21. aprila – V začetku tedna so člani gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline na daljavo izvedli predstavitve raziskovalnih nalog. Ocenjevalna komisija in širša javnost je lahko spoznala izsledke 7 osnovnošolskih raziskovalnih nalog s področja naravoslovnih in biotehniških ved, tehniških ved, aplikativnih inovacijskih predlogov in projektov.
Srednješolci so predstavili 6 raziskovalnih nalog s področja aplikativnih inovacijskih predlogov in projektov, 13 s področja tehniških ved in interdisciplinarnih področij, 2 s področja družboslovnih ved in interdisciplinarnih področij ter 13 s področja humanističnih in družboslovnih ved ter interdisciplinarnih in drugih področij. 🔲
tf
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 9
9
MLADI
22. aprila 2021
Na ŠCV zadovoljni s številom prijav za vpis Razen v športnem in umetniškem oddelku gimnazije je še nekaj prostih mest, devetošolci pa lahko prijave v srednješolske izobraževalne programe prenesejo le še danes Tina Felicijan
Na Šolskem centru Velenje so do 2. aprila prejeli 358 prijav za vpis v 26 srednješolskih izobraževalnih programov, ki jih bodo izvajali v naslednjem šolskem letu, in še 8 prijav za vzporedno izobraževanje na umetniški gimnaziji. Stanje je primerljivo s predhodnimi leti, se pa zanimanje za posamezne programe spreminja, poroča direktor Janko Pogorelčnik. »Zaradi vplivov korona krize beležimo manj prijav v programe na področju gastronomije in turizma, precej prostora pa imamo na področjih ekonomije, geotehnike in varstva okolja. Prosta mesta so še v gimnazijskih programih, razen v športnem in umetniškem oddelku. Tradicionalno je še vedno dovolj prostora v vseh programih triletnega poklicnega izobraževanja, medtem ko so se mesta v programih štiriletnega tehniškega izobraževanja na področju strojništva, mehatronike, elektrotehnike in računalništva letos zapolnila že v prvem prijavnem roku.«
Čas za prenos prijav je le še danes, 22. aprila.
Na Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje bodo v prihodnjem šolskem letu izobraževali v vseh razpisanih izobraževalnih programih, v katerih imajo po prvem krogu še nekaj prostih mest za vse tiste, ki razmišljajo o prenosu prijave za vpis v srednjo šolo. Na Elektro in računalniški šoli je stanje prejetih prijav primerljivo s prejšnjimi leti, vsako leto pa do zadnjega roka za oddajo prijav beležijo različno zanimanje za posamezne programe. Letos je več zanimanja med bodočimi
elektrotehniki, tehniki mehatronike in tehniki računalništva, želijo pa si pridobiti še kakšno prijavo v program elektrikarja. V slednjem letos ponovno beležijo prijave za vajeniško obliko, za katero lani sploh ni bilo interesa. Na Šoli za storitvene dejavnosti so zadovoljni z zanimanjem za programe s področja ekonomije, trgovine in oskrbe. Posledice ukrepov za zajezitev epidemije, ki so močno prizadele gostinstvo, hotelirstvo in turizem, pa je pričakovano čutiti pri zanimanju za vpis v izobraževalne programe z omenjenih področij.
Šolanje je še vedno privilegij Predsednico Združenja dijakov ŠCV Živo Dokl smo povprašali po stališčih dijakov do aktualnih razmer na področju izobraževanja in vtisih o šolanju na daljavo Tina Felicijan
na daljavo motivacija in interes dijakov za delo pri pouku drastično padla. Prav tako imajo tudi manj Združenje dijakov Šolskega centra Velenje je koncentracije, saj je bil naš vsakdanjik skoraj pol skupnost dijakov vseh srednjih šol v Velenju, delu- leta praktično enak, če štejemo samo drugo karanje pa po principu dijaške skupnosti, le da je obseg teno. Kot eno večjih pomanjkljivosti bi definitivno dela večji. Sestavljajo ga predstavniki in aktivisti izpostavila tudi socialne razlike med dijaki, ki so dijaških skupnosti posameznih šol. Njihova na- se v šolanju na daljavo pokazale zelo neposredno.« loga je zagovarjati interese dijakov, organizirati Kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati, dijaki pa najrazličnejše dogodke, se pona drugi, svetlejši strani vidijo vezovati z lokalnimi skupnostpozitivne učinke novega načina mi in ustvarjati dobro socialno življenja v izboljšani komunikaokolje za vse dijake ŠCV. Pociji med dijaki in šolskimi delavsledice epidemije pa so omeci. Prava dodana vrednost pa se jile tudi delovanje združenja je pokazala v prostem času dijadijakov, ki se je razmeram prikov. »Prej se nas je namreč velilagodilo tako, da je zamenjalo ko soočalo z izgorelostjo zaradi vrstni red prednostnih nalog. natrpanih urnikov in obvezno»Predvsem smo eno od svojih sti, v obdobju karantene pa je najpomembnejših nalog – orbil njihov obseg manjši. Če je bil ganizacijo dogodkov – zameposameznik dovolj dosleden, si njali z zagovarjanjem interesov je lahko čas razporejal, kakor je in mnenj dijakov na področju želel, in tako prihranil več časa šolanja na daljavo. Nastala si- Živa Dokl: »Mnenja dijakov so na vseh zase kot v običajnih razmerah.« tuacija je namreč prinesla kar Sogovornica opaža, da so straneh zelo deljena – od tega, ali je veliko nestrinjanj med dijaki sašolanje na daljavo dobra rešitev, do mnenja dijakov o vseh aktualmimi in dijaki ter stroko,« poaktualnega samotestiranja dijakov. nih temah v izobraževanju in roča predsednica združenja, Zato je težko zagovarjati kakršnokoli življenju nasploh zelo deljena. dijakinja 3. letnika umetniške stališče dijakov.« Zato združenje dijakov težko gimnazije Živa Dokl. oblikuje skupna stališča in jih V času, ko je pouk potekal na zagovarja. »Iz pozitivnih in nedaljavo, se je poleg pomena vodenega izobraže- gativnih strani lahko razberemo, da je vse skupaj valnega procesa utrdil tudi pomen vzgojnega in relativno in da je šolanje na daljavo na posameznike socialnega vidika šole. Medtem ko so izobraže- vplivalo na veliko različnih načinov, vse to pa je odvalni proces lahko relativno dobro nadomestili s visno od okolja, v katerem živijo, njihovega interesa poukom na daljavo, so bili pristni stiki z učitelji do šolskih obveznosti in posameznih karakterjev. in vrstniki, ki imajo pomembno vlogo pri osebni V tem času smo bili za marsikaj prikrajšani, a po rasti posameznikov, nenadomestljivi. Kako dijaki drugi strani nam je bila dana izkušnja, ki ni dana čutijo posledice novega načina življenja in v čem se vsakemu. Potrebnih je bilo in še vedno je veliko prikažejo? »Največje slabosti se po mojem mnenju še lagoditev in prilagajanj. A že to, da imamo možnost niso pokazale, ampak bodo vidne čez nekaj časa, šolanja nasploh, kaj šele v času pandemije, je nekaj, ko bomo začeli bolj dosledno doživljati posledice kar nam ne sme biti samoumevno,« je sklenila, da šolanja na daljavo. Trenutno je največji primanjkljaj je možnost izobraževanja kljub pomanjkljivostim socialni, saj nam je bilo odvzeto druženje v šoli in v prilagajanju na aktualne razmere in še neznanim izven nje. Sedaj, ko delujemo po modelu C, se je posledicam še vedno privilegij. 🔲 ta del izboljšal, ampak sta zaradi dolgega šolanja
»Z normalizacijo razmer bo po podatkih Turistično gostinske zbornice tovrstnega strokovno usposobljenega kadra močno primanjkovalo, zato vidimo številne priložnosti za naše dijake. Morda je na mestu poudariti, da se v času skoraj popolnega zaprtja gostinske, turistične in hotelirske dejavnosti Slovenija ponaša s prestižnim nazivom Evropska gastronomska regija 2021. Gre za prvo državo v Evropi, ki je dobila ta naziv, saj so ga doslej prejele le
različne regije iz posameznih držav. Poleg tega je pet slovenskih kuharskih mojstrov in ena mojstrica prejelo Michelinove zvezdice, kar je dokaz, da slovenska gastronomija sodi v sam svetovni vrh. Na šoli optimistično zremo v prihodnost turizma, hotelirstva in gastronomije, katerih pravi razcvet šele prihaja,« so sporočili. Na Gimnaziji je število prijav primerljivo z lanskim. Več prijav, kot je razpisanih mest, so zbrali le v športnem oddelku programa gimnazije. »Devetošolci in njihovi starši so na informativnih dnevih in v razgovorih pred vpisom v srednjo šolo izrazili zaskrbljenost glede kakovosti njihovega znanja, pridobljenega na daljavo, saj so
V korona dobi je izobraževanje v domačem kraju velika prednost, so prepričani na ŠCV. Morebitno zaostrovanje epidemioloških razmer bo namreč tistim, ki se bodo šolali v drugi občini ali regiji, zastavilo več ovir.
osnovne šole k pouku na daljavo pristopale zelo različno. Zato bomo v prvih mesecih pouka zagotovo morali nameniti kar nekaj časa in pozornosti preverjanju in utrjevanju znanja, pridobljenega v osnovni šoli, da bomo dijakom pomagali zgraditi trdne temelje za nadgradnjo s srednješolskim znanjem. Pred začetkom prihodnjega šolskega leta bomo dali pobudo za srečanje z osnovnošolskimi ravnatelji, na katerem se bomo pogovorili o naših izkušnjah in predlogih, pa tudi za srečanje osnovno- in srednješolskih učiteljev, na katerem se bodo pogovorili o načinih dela na daljavo in osvojenem znanju devetošolcev ter skupaj zastavili smernice in predloge, kako morebitno manjkajoče znanje dopolniti in utrditi,« napovedujejo. 🔲
Večje je pomanjkanje praktičnega znanja Velenje – Po tem, ko so se dijaki Šolskega centra Velenje po izobraževanju na daljavo vrnili v šolske klopi, so učitelji preverili znanje, usvojeno doma. Ugotavljajo, da se primanjkljaji znanja kažejo v vseh izobraževalnih programih, ki se razlikujejo glede na praktično naravnanost in stopnjo. Največji primanjkljaji se kažejo pri praktičnih in laboratorijskih znanjih, saj poučevanje na daljavo v nekaterih primerih preprosto ni mogoče. »Zavedati se moramo, da so se dijaki v zadnjih desetih mesecih šolanja
– od lanskega marca do danes – kar šest mesecev izobraževali na daljavo. Torej ni realno pričakovati, da bi primanjkljaje, ki so pri tem nastali, lahko nadomestili v tako kratkem času – od vrnitve določenih dijakov v šole,« pravi direktor ŠCV Janko Pogorelčnik in dodaja, da se dijaki srečujejo tudi s težavami, ki niso neposredno povezane z izobraževanjem. Tako jim na šolskem centru poskušajo pomagati tudi pri reševanju osebnih stisk. 🔲
tf
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
22. aprila 2021
Leto izzivov, iskanja novih rešitev Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki kljub številnim ukrepom in omejitvam lani pripravil več kot 100 dogodkov – Čas izkoristili za obnovo prostorov – Letos se veselijo Poznopoletnega festivala, Martinovanja … Tatjana Podgoršek
Zvrstilo se jih je vseh pet, na njih pa je bilo obiskovalcev namesto pričakovanih 300 na nekaterih 110, na drugih še kakšnih 10 več, pač kolikor so jih dopuščali ukrepi. So pa bile – po njenih besedah – vse razprodane, odzivi obiskovalcev pa še danes spodbudni. Minulo leto je zaznamoval še zaključek večjega projekta Martinov svet. Gre za projekt, katerega pridobitve in aktivnosti so
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je osrednji organizator in koordinator aktivnosti s področja turizma, kulture in športa v tamkajšnji lokalni skupnosti. »Za nami je leto izzivov, iskanja novih rešitev. Veliko smo se naučili o tem, kako približati kakšno stvar ljudem s pomočjo digitalnih medijev. Pri tem smo celo našli nekatere svoje rešitve. Predvsem pa smo veseli, da glede na številne ukrepe in omejitve v zvezi s pandemijo covid-19 nismo obupali,« je odgovorila na vprašanje, kakšno je bilo minulo leto za javni zavod njegova direktorica Mirjam Povh.
namenjene spodbujanju turizma v kraju. Pred tremi leti so v okviru projekta uredili sanitarni objekt, lani in v začetku tega leta pa so pridobili še dve novi električni kolesi in polnilnico za električne avtomobile ter kopico promocijskega materiala z zemljevidom in lokacijami turističnih adutov v tamkajšnjem okolju, česar do takrat niso poznali. Zvrstilo se je še vrsto drugih aktivnosti. Projekt je vreden blizu 130 tisoč evrov.
Manj prihodkov, manj stroškov
Najbolj odmevne otroške matineje in Poznopoletni festival
V zavodu, je dodala, ne govorijo o prireditvah, ampak o dogodkih, kamor sodijo tudi razne delavnice. Dogodkov so v njihovi organizaciji našteli dobrih sto, najbolj odmevne pa so bile matineje za otroke in prireditve tradicionalnega Poznopoletnega festivala.
Mirjam Povrh: »Kljub nadaljevanju ukrepov epidemije ostajamo optimisti in načrtujemo dogodke.«
Kaj za javni zavod manj prireditev pomeni glede financ? Manj prihodkov, a tudi manj stroškov, se je odzvala sogovornica. Vstopnice za prireditve niso tudi nikoli prej pokrivale vseh stroškov, saj želijo, da je vstop nanje omogočen čim večjemu številu ljudi. So pa stroške v minulih letih v precejšnji meri pokrivali z gostinsko ponudbo, ki je lani ni bilo. Kljub temu so leto sklenili pozitivno, poleg občinskega proračuna so za nekatere dejavnosti pridobili sofinancerski denar na razpisu Urada za mladino.
Mirjam Povh je še dejala, da so lani čas, ko je bilo javno življenje zaradi epidemije praktično ustavljeno, v veliki meri izkoristili za obnovo nastanitvenih zmogljivosti. Te so osvežili, jih dodatno opremili in s tem nadgradili kakovost nastanitev. Žal pa so lani v primerjavi z letom 2019 zabeležili komaj tretjino nočitev, namesto 700 le dobrih 250. Za letošnje leto, v katerem se ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa nadaljujejo, ostajajo optimisti. Konec maja so sicer načrtovali javno predstavitev projekta Martinov svet in turističnih ponudnikov v okolju, a vse kaže, da to ne bo izvedljivo. V nadaljevanju leta pa stavijo na precepljenost ljudi. »Verjamemo, da nam bo ta omogočila izvedbo nekaterih tudi večjih dogodkov. Zato se že veselimo prireditev Poznopoletnega festivala, Martinovanja in še česa. Je pa dejstvo, da bodo ti naši načrti odvisni od stanja epidemije,« je sklenila Mirjam Povh. 🔲
Tekmovanje mladih glasbenikov »Astana Vision Contest« Na spletnem tekmovanju mladih glasbenikov «Astana Vision Contest» (Nur-Sultan, Kazahstan, 10. april 2021), sta v kategoriji 4 (14-16 let), disciplina orgle, dijakinja Gimnazije Velenje in učenka Glasbene šole Velenje Ana Jurjovec (tekmovalni posnetek je nastal pod mentorstvom Andreje Golež Gruden) in dijakinja Umetniške gimnazije Velenje Klara Kuhar (mentorica Ema Zapušek) dosegli najvišje možno priznanje Grand Prix. Ravno tako sta priznanje Grand Prix v kategoriji 5 (1720 let), disciplina orgle, dosegli dijakinji Doroteja Meh in Klara Kovač (obe pod mentorstvom Barbare De Costa). 🔲
Urška Šramel Vučina
Prav imate. To je nov znak knjižnice, čestitka pa lanska. A drži. Še vedno.
‘Čudodelni’ kabinet oblikovalcev mnenj Nataša Tajnik Stupar
Če bi bil takšen kabinet lahko šotor, bi zagotovo bil podoben šotoru ob cirkusu, kjer je na sredini velika kristalna krogla in v žepu tarot karte za napovedovanje prihodnosti. In še ta vonj po cenenem parfumu, takoj bi se mi v glavi prižgala rdeča luč. Ali pa bi mogoče bila namesto tega šotora kar škatla TV ali modna tanka televizija, kamor smo zaprli majhne človečke, ki se premikajo. Danes je biti ‘opinion maker’ zelo popularno, publike in sledilcev pa je neskončno dovolj. Influencerji so v vseh generacijah in na vseh področjih, tako od t. i. oblikovalcev življenjskega stila kot priporočevalcev literature, kuharije, različnih ‘strokovnih’ področij, sploh zdravja in naravnih rešitev, seveda pa je največ tistih, ki delujejo na področju lepote, kozmetike in šminkerije. To, da človek zaupa kar nekomu, in mu celo verjame, se je pripravljen za to novo mnenje boriti in ga zagovarjati na vso moč, je neverjetno. Povsem verjetno pa je povezano s tem, da je to, čemur verjamemo, odraz nas samih, naše inteligence, načina življenja in življenjske naravnanosti. Državljan bi težko verjel v obstoj obiska vesoljcev v Šentilju, če mu tega dogodka ne bi zelo nazorno predstavil sosed, ki mu je to povedal prijatelj, ki mu je znanec rekel, da je to videl na lastne oči in kako da je bilo. Potem bi se ta naš Državljan za to zavzemal, prepričeval svoje sorodnike in prijatelje, se s tistimi, ki mu tega ne bi verjeli, na vse pretege kregal in jih prepričeval v svoj prav. Zanimivo bi bilo postaviti psihološki profil teh popoldanskih oblikovalcev mnenj in tudi teh strastnih prepričevalcev in ‘vsevednih’ debaterjev. Pri profesionalnih oblikovalcih mnenj pa bi bilo resnično nujno, da bi le-ti začeli ločevati med influencersko logiko in resnostjo oblikovanja mnenja med ljudmi, na katere imajo velik vpliv. Tu seveda ne gre več za vpletanje osebnih, in političnih prepričanj ter značajskih lastnosti, temveč za golo ločevanje zrnja od plev, dobrega od zla, pametnega od neumnosti, strokovnega od ‘larifari’ in resnice od laži. Torej ena samcata, gola in resnična objektivnost, ki lahko nam, ljudem, resnično da osnovo za oblikovanje mnenja o nečem. Teater prepričevalnosti, frizura in ‘mejkap’, obrazna mimika in gestualnost telesa so le igra cesarjevih tkalcev. Opazila sem, da tisti ‘popoldanski’ ne marajo nositi obraznih mask za zaščito pred korono, saj jim le-te vzamejo veliko obrazne teatralne gestualnosti, s katero lahko prepričujejo svoje potencialne sledilce in poslušalce. “Zanimive in šokantne novice, ki se dnevno spreminjajo, zarote skrivnih družbenih celic, prostozidarjev, iluminatov in skrivnih vračev ter ‘jedcev dojenčkov’ so torej pobrale vajeti sveta v svoje roke in ‘sedaj’ se skupaj z njimi vozimo z lojtrnimi vozovi po strmih gorskih stezicah in vrtoglavih ovinkih. Nimamo vpliva na to vsemogočno dogajanje, ki ga vodijo nevidne sile zla. “ Ravno trenutni turbulentni čas je idealna podlaga za izkrivljanje podobe o resničnosti in vsakdanjosti sveta in priložnost za določen tip ljudi, ki drugače ne bi imel možnosti preiti v ospredje in dobiti besede ter posluha v družbenem etru. Iz solidarnosti do teh posameznikov večina ob takšnih inscenacijah molči, a vendar je čas že pokazal škodljiv razrast neresnic in izkrivljenih mnenj, ki ob tako pogostem ponavljanju že hočejo postati resnica. In tako je ta naš Državljan dnevno konzument vsega tega balasta in nič kaj čudnega ni to njegovo obnašanje na vrtiljaku mnenj. Zato ne smemo več molčati. Naj kalup objektivnosti odstrani odvečnost, saj je svoboda družbenih/družabnih spletnih omrežij in njihov algoritem (ki je mdr. namenjen predvsem prodaji in nakupovanju) zbiranja informacij napačno sito, ki danes pogosto izgrajuje mnenje družbe o nečem. Popoldanskim influencerjem dajmo mesto v nedeljo. Tisti, ki ste resnični oblikovalci mnenj, pa bodite objektivni in pustite lastnóst in sebe, politično orientiranost v žepu. Preden boste stisnili lajk, premislite, in na družabnih omrežjih komentirajte z vednostjo, da vaše pisarije lahko bere par tisoč popolnoma različnih glav, ki vas bodo razumele tako in drugače. Cesarjeve tkalce bi bilo v javni debati dobro vsaj delno onemogočiti, kar pa nam z molkom zagotovo ne bo uspelo. Uspelo bo z jasnostjo, objektivnostjo, strokovnostjo in … Brez dlake na jeziku. Lep začetek (ponoven) pomladi vam želim in vse dobro. 🔲
Naš čas, 22. 22. 4. 4. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš čas,
11
107,8 MHz 107,8
22. 22.aprila aprila2021 2021
Radijski Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK
PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Zdaj smo pa res na gradbišču V Starem Velenju, kjer ima prostore tudi Radio Velenje, je že celo leto veliko gradbišče, v teh dneh pa je zaradi gradnje komunalne infrastrukture dostop do nas povsem onemogočen. Vsaj do glavnega vhoda, ki ga pozna večina naših obiskovalcev. Na srečo imamo še enega (zasilnega), ki smo ga zdaj usposobili, a zaradi epidemije so obiski tako ali tako zelo omejeni. Sicer pa ni kaj, stari rek pravi, da je treba za lepoto potrpeti, za lepo okolje pa tudi. Kot vidite na sliki, zdaj res živimo in delamo sredi gradbišča, a delno čez nekaj tednov, dokončno pa tam nekje proti koncu leta, se
1. NINO OŠLAK – Ko si z mano 2. ALEN ZABASU – Le ena je prava 3. TONČI HULJIĆ & PETAR GRAŠO – Inamorana Po treh samostojnih albumih in številnih radijskih uspešnicah Nino Ošlak predstavlja novo, energično pesem Ko si z mano. Za živahno skladbo z značilnim elektro-pop zvokom je posnel prav poseben videospot. Skupaj z ekipo režiserja Luke Blatnika je video podoba nastajala skoraj leto dni, v njej pa so zajeti vsi štirje letni časi.
Do glavnega vhoda Radia Velenje v teh dneh ne morete priti.
bo potrpljenje izplačalo. Naši prostori bodo sredi lepega, urejenega Starega Velenja, ki pa bo ohranilo tradicionalno staro podobo.
Upajmo, da bo do takrat tudi konec epidemije in da bo zaživel prireditveni prostor, ki 🔲🔲 mz bo krasil središče kraja.
GLASBENE novice
GLASBENE novice
Taylor Swift podrla rekord Beatlov Ameriška glasbenica Taylor Swift je podrla dolgoletni rekord skupine The Beatles, saj se je najhitreje zavihtela na vrh britanske lestvice s tremi zaporednimi albumi. Po albumih Folklore in Evermore je zdaj prvo mesto dosegla še z zadnjo ploščo Fearless (Taylor's Version), z vsemi skupaj pa ji je to uspelo v manj kot enem letu. S tem je premagala slavno liverpoolsko četverico, ki je s tremi zaporednimi albumi osvojila vrh lestvice v 364 dnevih. To so bile plošče Help!, Rubber Soul in Revolver. Letošnje leto je za Taylor Swift že sicer uspešno, saj je postala prva glasbenica, ki je trikrat osvojila nagrado za najboljši album leta.
Superge Kanyeja Westa na dražbi za milijon dolarjev Prototip superg Nike Air Yeezy 1, ki jih je glasbenik Kanye West nosil na podelitvi grammyjev le-
Postanite naročnik
ta 2008, bodo ponujene na dražbi avkcijske hiše Sotheby's. Model Nike Air Yeezy 1 so v podjetju Nike razvili med letoma 2007 in 2009, ko so se prvič odločili sodelovati z osebnostjo, ki ni iz atletskih krogov. Pričakovana vrednost od prodaje na dražbi je milijon ameriških dolarjev, kar bi bil lahko po pisanju britanskega BBC najvišji znesek, ki bi ga na dražbi iztržili za par superg. Doslej so na javni dražbi za par tenisk iztržili največ 615.000 dolarjev, in sicer za par Nike Air Jordan 1s iz leta 1985.
vseh časov. Prodala je več kot 185 milijonov plošč in ostaja edina ženska ustvarjalka s sedmimi singli z enega albuma, ki so na glasbenih lestvicah prišli med najboljših pet.
Mick Jagger in Dave KiNG FOO z novo Grohl združila moči skladbo The Legendarni pevec Rolling Stonesov Mick Jagger in ustanovi- Numbers R Weird telj Foo Fightersov Dave Grohl sta združila moči v pesmi, ki sta jo posvetila aktualnim razmeram. Ko so se strogi omejevalni
Na dražbi več kot 1000 osebnih predmetov Janet Jackson
Avkcijska hiša Julien's Auctions bo 14. maja pripravila dražbo, del katere bodo nakit, kostumi in poročna obleka ameriške pevke Janet Jackson. Glasbenica bo s prodajo več kot 1000 kosov iz svoje 40-letne kariere obeležila rojstni dan, ki ga bo praznovala 16. maja. Del izkupička bo šel v dobrodelne namene. Janet Jackson je najmlajša med brati in sestrami slavne družine Jackson. Na turneji Rhythm Nation leta 1990 je dosegla rekord za najbolj uspešen debitantski koncert
vori o življenju med pandemijo, spletnih premierah, črnih številkah, prekomernem gledanju televizije, pridobivanju telesne teže in pogovorih po Zoomu, a tudi o tem, kako bo to zapiranje nekoč le preteklost.
ukrepi v Londonu po več kot treh mesecih vendarle začeli počasi sproščati, sta glasbena zvezdnika oboževalce na družbenih omrežjih presenetila s skladbo Easy Sleazy. Skladbo sta posnela na daljavo – Jagger doma v Angliji, Grohl pa v studiu v Los Angelesu. Pesem go-
The Numbers R Weird je naslov nove skladbe zasedbe KiNG FOO, katere avtor (glasbe in besedila) je Rok Golob. Skladba je nastala v času priprave novega albuma, v katerem se KiNG FOO soočajo s spremembami tega obdobja in z vprašanji o življenju, zavesti, sistemu in resnici. Matej Sušnik, Peter Hudnik, Rok Golob in Aleksandra Josić, člani benda KiNG FOO, ki se lahko pohvalijo z uspešnim albumom GalaXie, so na poti, da končajo drugi album, in se ne ustavljajo samo v enem žanru in zvoku. Začeli so z Rock the Sound, nadaljevali z Beautiful World, Puno i Mnogo ter s fantastično 3D animacijo za pesem We Could. The Numbers R weird je nova pesem skupine, ki še naprej preseneča z avtentičnim zvokom.
LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA – Vina čaša in vsak četrtek v tedniku Naš čas 2. DOLENJSKIH 5 – Zate 3. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA – Mami 4. ANSAMBEL MLADI ASI – A tebe ni 5. ANSAMBEL STORŽIČ – Ti ne veš 1. 6. MODRIJANI – Moje Slovensko srce 7. ANSAMBEL LESARJI – Srce želi drugam 8. ANSAMBEL ZAŽUR – Moje sanjsko dekle 9. EURO KVINTET – Zate 10. S.O.S. KVINTET – Narišem sonce
www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO zelo NA KRATKO IZTOK MLAKAR Legendarni prvenec Iztoka Mlakarja Štorije in baldorije je nedavno obeležil tridesetletnico prve izdaje, ob tej priložnosti pa je album izšel tudi na vinilu, in sicer v omejeni nakladi 740 izvodov. Ponovno so tako zaživele skladbe Pepi Špacapan, Štefana in Bartolin, Republika Palma De Coco in druge.
ALEN ZABASU Pevec Alen Zabasu predstavlja svojo prvo solo skladbo Le ena je prava. Romantično pop pesem bo glasbenik, ki je bil član ansambla Fantje izpod Lisce, v svet pospremil z videospotom, v katerem nastopata z zaročenko Karmen. Besedilo in tekst za skladbo je napisal Rok Lunaček, aranžma pa Aleš Zibelnik.
MARJAN ZGONC
03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!
Z dovoljenjem dedičev Lojzeta Slaka je Marjan Zgonc eno največjih uspešnic pokojnega dolenjskega glasbenika, skladbo Čebelar,
posnel v slovenskem in nemškem jeziku. Marjanova želja je bila, da pesem zapoje z otroki, načrtuje pa tudi snemanje videospota v Muzeju Lojzeta Slaka v Mirni Peči in na Čebelarski zvezi Slovenije na Brdu pri Lukovici.
MANOUCHE Glasbeni kolektiv Manouche je svojo zadnjo uspešnico z naslovom Ma sej je vseen preoblekel v bolj plesne ritme in izdal še disco remix omenjene skladbe, katere avtor je sicer frontman skupine Robi Pikl, aranžma zanjo pa je napisal Igor Škafar Ichisan.
SARA LAMPREČNIK Sara Lamprečnik predstavlja novo pesem Ko sem s teboj, že drugo skladbo, ki kaže njeno novo glasbeno pot. Avtorica besedila je ona sama, za glasbo pa je poskrbel Alen Kovše. Videospot so med drugim posneli v Kranjski Gori, kjer so hoteli ujeti še zadnji sneg in zimsko vzdušje.
Naš čas, čas, 22. 22. 4. 4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš
12
VRTILJAK
22. 22. aprila aprila 2021 2021
frkanje » Levo & desno «
Valobran
Vse pogosteje nas strašijo, da se nam bliža nov val – tretji val. Zastrašujoče naj bi bilo tudi zato, ker menda še nimamo dosti velikega valobrana. Cepilnega!
⏫
Brez moči
Predsednik krajevne skupnosti Vinska Gora Jože Ograjenšek in tamkajšnji župnik Anton Krašovec sta se takole prijetno družila in obujala spomine na stare lepe čase ter se ozirala po lepi pokrajini, za katero oba trdita, da je ni lepše na svetu. » A še lepše je takole klepetati v družbi brhkih mladenk,« je dejal Anton Jožetu, ki se je seveda strinjal.
Tudi na našem območju imajo občinski redarji kar precej dela. Na raznih področjih so zelo učinkoviti. Nekateri bi zato radi, da bi kar oni naredili malo več reda tudi pri zapiranju Premogovnika. Ej, za to pa ne bi smeli biti le občinski redarji!
Po naše
Za nekatere je najboljši iztržek, če lahko komu drugemu kaj iztrgajo!
⏫
⏩
Mnogi spomladanska hišna opravila, ki vključujejo temeljito čiščenje, jemljejo skrajno resno. A nihče tako kot Uršika Holešek iz ŠŠK, ki je spomladansko čiščenje eMCe placa vzela skrajno resno. »Zamislite se, koliko umazanije je ostalo v vašem domu, če niste sneli straniščne školjke in pisoarja ter ju oprali na vrtu,« vrže kost, ki jo je Blaž Pelko bržkone zgrabil.
Sestri Aleksandra Vasiljević, podžupanja Mestne občine Velenje in Zdravka Vasiljević Rudonić, občinska odvetnica sta te dni obe zelo zaposleni. Aleksandra je cele dneve v službi, saj opravlja testiranja in cepljenja, Zdravka pa je tudi »zakopana« v pravne posle. A, če se le da, najdeta kakšen trenutek zase za kratek sestrski klepet. Tudi takole sta se pred dnevi srečali in občudovali svoji bundi, ki jih na srečo še nista pospravili. Po nasmešku sodeč se nista preveč hudovali na letošnji april, ki je še vedno zimski.
Poskušali so ugotoviti, kako spodbuditi dermalnekako paPoskušalicelice so ugotoviti, pile. Rešitevcelice so našli v molekuli, spodbuditi dermalne papoimenovani jo sicer pile. Rešitev soGas našli6,vkimolekuli, izločajo pravGas te celice. poimenovani 6, ki jo»Tako sicer iz-v normalnih v stresnih ločajo prav kot te celice. «Takorazmev norrah namkot je zv stresnih dodajanjem molemalnih, razmerah kule Gas 6 uspelo spodbuditi nam je z dodajanjem molekule celice mešička, dacelice so se Gas 6 lasnega uspelo spodbuditi 'zbudile',« je ugotovitve za ‹zbuHarlasnega mešička, da so se vard komentirala ena dile›,»Gazzete je ugotovitve za Harvard izmed avtoric študije in Gazzete komentirala enaprofesoizmed rica na Harvardu Hsu. avtoric študije inYa-Chieh profesorica Po njenih besedah je prav molena Harvardu Ya-Chieh Hsu. Po kula 6 za zdaj najverjetnejnjenihGas besedah je prav molekula še plešavost. Ker so Gaszdravilo 6 za zdajzanajverjetnejše zdraraziskovalci teste za študijo opravilo za plešavost.
4000 let stara 4000 letjestara plošča najstarejši plošča je najstarejši 3D zemljevid v 3D zemljevid v Evropi Sveže odkriti bronastodobni Evropi
kamen je morda najstarejši tridimenzionalni zemljevid v Evropi, Sveže odkriti bronastodobni pravijo Ploščo velikokamenraziskovalci. je morda najstarejši tristi 2 x 1,5 m, ki zemljevid so jo prvičvodkrili dimenzionalni Evroleta 1900, so leta 2014 ponovno pi, pravijo raziskovalci. Ploščo našli v kleti gradu Bretanji velikosti 2 x 1,5 m, kiv so jo prvičv Franciji. Arheologi, preučeodkrili leta 1900, so ki letaso2014 povali vzorce, v 4000 let novno našlivgravirane v kleti v gradu v Brestar pravijo, da verjamejo, tanjikamen, v Franciji. Arheologi, ki so da so oznake na njem pravzaprav preučevali vzorce, vgravirane na zemljevid območja v zahodni 4000 let star kamen, pravijo,Breda tanji. Pravijo, v tem primeru verjamejo, dadasojeoznake na njej ta plošča najstarejši 3Dobmočja zemljevidv pravzaprav zemljevid znanega v Evropi.da je v zahodni območja Bretanji. Pravijo, Skladen kamen, znan kot plotem primeru ta plošča najstarejši šča Saint-Bélec, naj bi območja izviral iz 3D zemljevid znanega zgodnje v Evropi.bronaste dobe, med letoma 1900 inkamen, 1650 pr. n. št. Skladen znan kotPrvič ploga leta 1900 med izkopavanji ščajeSaint-Bélec, naj bi izviral iz na prazgodovinskem zgodnje bronaste dobe,pokopalimed letošču v kraju zahodni ma 1900 in Finistère 1650 pr. n.v št. Prvič Bretanji lokalni arheolog ga je letaodkril 1900 med izkopavanji Paul du Chatellier.pokopališču Plošča je na prazgodovinskem bila očitno pozabljena več Brekot v kraju Finistère v zahodni stoletje. Raziskovalci so joPaul potanji odkril lokalni arheolog novno našli leta 2014.jePo du Chatellier. Plošča bilaanaliočizi in gravur so tnooznak pozabljena večnakotkamnu stoletje.
V vesolju
Letos mineva že 60 let, odkar je šel prvi človek v vesolje. A mnogi so še vedno za luno!
Krvava
Država nam že precej časa tako pije kri, zaradi tega pa menda celo število krvodajalcev precej pada!
Zaradi cepljenja je marsikje veliko zmede. Še koronavirus se v njej komaj najde.
Foto: Denis Glikman Foto: Denis Glikman
Raziskovalci ameriškeuniverze univerRaziskovalci ameriške ze Harvard so potrdili domnevo, Harvard so potrdili domnevo, da da kronični stres povzroča plešakronični stres vodi v plešavost. vost. Kot so zapisali v študiji, Kot so zapisali v študiji, ki jo ki je jo je objavila Nature, horobjavila revijarevija Nature, hormoni, moni, ki se sproščajo ob stresu, ki se sproščajo ob stresu, dobedobesedno uspavajo matične cesedno «uspavajo» matične celice lice lasnega mešička. Posledično lasnega mešička. Posledično se se omenjene celice regeneriraomenjene celice neneregenerirajo jo oziroma ne obnavljajo in oziroma ne obnavljajo več inveč lasje lasje nehajo nehajo rasti. rasti.
vili naso miših, bo preteklo nekaj Ker raziskovalci testešeza štučasa, preden bo skudijo opravili na mogoče miših, bovsepretepaj ljudeh. Univerza klo ponoviti še nekajnačasa, preden bo Harvard že zaščitila mogoče je vseugotovitve skupaj ponoviti na sljudeh. patentom, po poročanju Univerza Harvard jerevije ugoHarvard iščejo tudi tovitve že Gazzete zaščitila spa patentom, po načine za revije komercializacijo poporočanju Harvard Gazzetencialnega te iščejo tudizdravila načineza zaplešavost. komercializacijo potencialnega zdravila za plešavost.
Tudi zaradi posledic koronavirusa naj bi več delavcev ostalo na cesti. Zanje je le slaba tolažba, da so zadnji čas vsaj ceste malo bolje urejene.
Zmeda
ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
Kronični stres vodi plešavost. vpovzroča plešavost. Je Je zdravilo zdravilo molekula molekula Gas 6? Gas 6?
Na cesti
raziskovalci sumili, da bi lahko šlo za zemljevid. ugotaRaziskovalci so jo Sedaj ponovno navljajo, so vdolbine prikaz šli leta da 2014. Po analizi3D oznak in doline reke Odet,so medtem ko je gravur na kamnu raziskovalci videti, črt prikazuje rečno sumili,da daveč bi lahko šlo za zemljemrežo območja. Geolokacija je vid. Sedaj ugotavljajo, da so vdolpokazala, da ima ozemlje, predbine 3D prikaz doline reke Odet, stavljeno na je plošči, medtem ko videti,80-odstotno da več črt natančnost na območju okoli 18 prikazuje rečno mrežo območja. milj dolgegajedela reke. Čeprav Geolokacija pokazala, da ima je takšnihpredstavljeno zemljevidovna poplošči, svetu ozemlje, več, pa je ta prvi, ki prikazuje 80-odstotno natančnost na območje določenem merilu. dela močju vokoli 18 milj dolgega reke. Čeprav je takšnih zemljevidov po svetu več, pa je ta prvi, ki prikazuje območje v določenem merilu. Premikanje grizlijev na sever in selitev severnih medvedov na jug v iskanju hrane je prispevalo k nastanku nove vrste. Polarni medvedi zaradi podnebnih sprememb
Nova vrsta medveda
Pizli
izumirajo, a je globalno segrevanje privedlo do nastanka nove živalske vrste, medvedke, ki bo še naprej nosila njene gene. Ker se led na Antarktiki tali, se polarni medvedi v iskanju hrane in paritve z grizliji ali sivimi medvedi, ki potujejo na Aljasko, vse bolj umikajo na kopno, je za Daily Mail povedala paleontologinja Larisa DeSantis. Ta, nova vrsta medveda, je veliko bolj odporna na podnebne spremembe in se lažje prilagaja, pojasnjuje DeSantisova, ki za izumrtje polarnih medvedov krivi njihovo posebno prehrano. Hranijo se namreč predvsem s tjulnji, njihovo notranjostjo ter kožo in maščobo, zaradi taljenja ledenikov pa medvedi do takšne hrane pridejo vse težje. DeSantisova in njena ekipa so čeljust Polarni medved
polarnega medveda primerjali s čeljustjo grizlija, ki je pokazal sposobnost prilagajanja toplejšemu vremenu. Polarni medvedi in grizliji so imeli skupnega prednika pred 500.000 do 600.000 leti. Zdaj so kočniki polarnega medveda manjši kot pri grizlijih, so pa večji njihovi podočniki. To je zato, ker se hranijo predvsem z maščobo. Severni medvedi imajo tudi daljšo lobanjo, ki je prilagojena lovu na tjulnje, poudarja DeSantisova. Je pa ravno to tisto, kar jim preprečuje, da bi se prilagodili novi prehrani, saj težko jedo trdno hrano. Sprememba terena zaradi globalnega segrevanja pomeni tudi, da lahko grizliji pridejo severneje in se s severnimi medvedi borijo za razpoložljivo hrano. Sta pa gibanje grizlijev na sever in selitev severnih medvedov na jug prispevala k nastanku nove vrste – pizli ali grolarni medved – za zdaj redke hibridne vrste, ki je bila v divjini prvič opažena leta 2006. Nova vrsta ima večinoma belo dlako z rjavkastim tonom in gobec, ki je kombinacija teh dveh medvedov. Znanstveniki sicer opozarjajo, da bi takšno mešanje na koncu lahko prineslo izumrtje lepih polarnih medvedov.
Grizli
Otok in celina
Odnosi med celinsko Evropo in Anglijo niso povsem zamrli. Angleška različica covida-19 z lahkoto prodira in se vse bolj širi po celinskih državah.
V Celje
Pričakovati je, da se bo kmalu (še več) ljudi z našega konca podajalo v Celje. A le zato, da bodo lahko sedli na vlak, ki jih bo popeljal na Jadran.
Manj črno
Mnogi pričakujejo, da se Šaleški dolini bližajo svetlejši časi. Doba črnega zlata se namreč kar hitro končuje. Pomeni to tudi, da se nam res bližajo lepši časi?! Četudi nas ne bo več »osvetljeval« Teš?!
Utrjevanje
Za nekaj pa je korona le dobra; na nogometnih stadionih, kjer še nimajo umetne trave, se bo trava dobro spočila in ruša zelo dobro utrdila.
Po »elektro«
Če imamo preveč stikov – je hitro lahko kratek stik.
Sem za!
Berem, da se je (še) ena banka odločila, da se za denar, ki ga hranijo ljudje pri njih, zaračunava ležarina. Za vsote nad 200 tisoč evrov. Takoj sem za – da bi le imel tako vsoto.
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 13
MED VAMI
13
»Ja, kaj naj rečem. Ko se je začelo cepljenje, bilo je tik po božičnih praznikih, 27. decembra, smo kot prve cepili varovance Doma za varstvo odraslih, in takrat je bilo navodilo, da se iz viale lahko potegne pet odmerkov, čeprav smo jih dobili šest. Odločili smo se, da bomo cepili tudi s šestim odmerkom. Večinoma smo jih porabili za zdravstvene delavce v domu in za nas, ki smo cepile. Uporaba šeste doze je bila sprejeta za strokovno napako. Ni minilo tri dni, ko je prišlo navodilo, da je treba šesti odmerek zavreči. O tem, koliko odmerkov je bilo zavrženih, ne govori nihče.«
»Ne bo držalo. To je težava celotnega slovenskega zdravstva. Gre za to, da zavarovalnica zahteva, da smo dve uri dnevno prisotni na telefonih. To je bil eden od razlogov za aplikacijo na naši spletni strani, ki so jo pacienti zelo dobro sprejeli. Omogoča, da vsak, ki karkoli potrebuje, recepte, napotnice, to dobi v največ treh dneh. Večina jih je s tem zadovoljnih, vsi pa nikoli ne bodo, pa naj naredimo karkoli.«
22. aprila 2021
V marsičem za zgled Na pogovor smo povabili pomočnico direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanjo Kontič Milena Krstič - Planinc
Velenje, 19. aprila – Organizacija cepljenja v Zdravstvenem domu Velenje je v slovenskem prostoru zgled. Nadgrajevali so jo od samega začetka, danes pa so glede precepljenosti občank in občanov v starosti nad 60 let vodilni. »To, da smo jim lahko omogočili cepljenje in s tem zmanjšali nevarnost okužbe, nam je v ponos in veselje,« pravi pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanja Kontič. Z njo smo se pogovarjali v ponedeljek dopoldne, jutro pa je začela ob petih. Skupaj z ekipo, ki ji je v ponos. Lahko je tudi nam.
Sistem z vabljenjem starostnih skupin, ki ste ga uvedli, se je izkazal za zmagovalnega.
»Začeli smo pri pacientih, ki so po starostni skupini prioriteta, nato pa smo zaprosili za sezname posebej ranljivih kroničnih bolnikov. Te cepimo v teh dneh. Zdravnike smo zaprosili tudi za sezname kroničnih bolnikov, ki jih bomo cepili v naslednjih tednih. Naš pristop je bil aktiven.
S pomočjo študentk in študentov smo klicali občanke in občane posameznih starostnih skupin, jim predstavili možnost cepljenja in cepivo, ki jim v njihovi starostni skupini pripada oziroma je smiselno za njihovo cepljenje, ter na tej podlagi naredili sezname in cepili.«
❱
»Preklicano imamo populacijo nad 60 let in ta populacija bo na tej podlagi tudi cepljena, medtem ko se bodo morali občanke in občani, mlajši od 60 let, na cepljenje prijaviti sami. V ta namen smo ustvarili aplikacijo, ki je dostopna na spletni strani našega zdravstvenega doma. Posameznik se
❱
»Imeli smo tudi
take, ki so nas grajali, nam očitali, da jih motimo in nadlegujemo.«
»Smo enkratna ekipa z ogromno pozitivne energije.«
Pri večini odziv pozitiven Kakšen je bil njihov odziv? »Zelo velik in pri večini zelo pozitiven. Veseli so bili, da so bili poklicani. Imeli pa smo tudi nekaj posameznikov, pri katerih nismo bili ravno deležni pohvale. Grajali so nas, da jih motimo in nadlegujemo ...« Pomembno je, da je ta pristop večina ljudi vzela kot nekaj dobrega. Kako velik delež populacije imate preklican?
En delovni dan
Ponedeljek se je začel s testiranjem vzgojiteljic, šolnikov ... V službi so bili že ob petih zjutraj. To je trajalo do 8. ure. Potem se je začelo pripravljanje cepiva. Dnevno cepijo od 300 do 500 ljudi, imeli pa so že tudi 1.040 cepljenj v enem dnevu, saj cepijo tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Kontičeva je v takih dneh v službi do 18. ure ali pa še dlje, saj poleg testiranj in cepljenj opravlja še vse drugo, kar pritiče funkciji pomočnice direktorja.
Tanja Kontič, pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje: »Nikoli ne bodo vsi zadovoljni.«
vpiše, in ko bo njegova starostna skupina na vrsti, ga bomo povabili na cepljenje.“ Koliko težav pa vam povzroča to, da se prednostne skupine pogosto spreminjajo, da imate pogoste inšpekcijske preglede? »To nas pa dejansko bremeni. Inšpekcijski nadzori so tedenski. Zahteve ob tej veliki obremenitvi, ki jo doživljamo, ker res vsi sodelujemo v procesu cepljenja, ko moramo poročati in oddajati v pregled sezname, če so pacienti resnično toliko stari, nas obremenjujejo. Težava je pri cepivu
Povpraševanje po nastanitvah v domovih za starejše različno Velenje, Šoštanj – Medtem ko so domovi za starejše pred epidemijo pokali po šivih, se stanje v času epidemije spreminja. V Centru starejših Zimzelen Topolšica razpolagajo s 55 enoposteljnimi in 51 dvoposteljnimi sobami. Trenutno za namestitev v dvoposteljni sobi ni čakalne dobe, za enoposteljne pa je zanimanje in povpraševanje precejšnje, pove direktorica centra Andreja Štefan
Pfizer – BioNtech, ki ima kratek rok obstojnosti. Uporabljeno mora biti v šestih urah po pripravi. Včasih smo na trnih in žalostni, ker ob sedmih zvečer, ko prekličeš vse s seznama, ugotoviš, da vsi, ki bi lahko, niso prišli na cepljenje, cepivo ostaja. Kaj z njim? Naj ga zavržemo?«
Bukovič, ki opaža, da je interes v času koronavirusa večji med starostniki, ki so v dobri kondiciji in živijo sami, kar kaže na velik problem osamljenosti starejših v času epidemije. Vsem na novo sprejetim stanovalcem omogočijo tudi cepljenje proti koronavirusu, trenutno novih okužb med stanovalci ne beležijo, beležijo pa eno okužbo med zaposlenimi. V Domu za varstvo odraslih Velenje
pa opažajo, da je zanimanja za nastanitev v domu manj kot pred epidemijo, saj ljudi skrbijo morebitne nove okužbe. Na čakalni listi je še kar nekaj prosilcev, kapacitete pa bodo kmalu povsem zapolnjene. Nekaj prostih mest ohranjajo zgolj za potrebe morebitne vzpostavitve sive cone, kamor vse na novo sprejete stanovalce namestijo za osem dni. Cepljenje proti koronavirusu ni
Odločeni, da nobenega cepiva ne bodo zavrgli Zaradi tega ste bili na začetku deležni velikih kritik. Še vedno ste jih. Celo v oddaji Kaj dogaja Tilna Artača, in to v glasbi? »Da o spletnih portalih sploh ne govorim. Kaj vse je bilo izrečeno! Da smo cepili po strankarski pripadnosti, da smo cepili upravo Mestne občine, da je bila vsa precepljena ... Nič od tega ne drži. Vse, ki delamo na tem, pa to žalosti. Res.« Pa še vedno eni ponavljajo ...
pogoj za namestitev v dom, doda direktorica Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc, ki še pove, da trenutno v domu ne beležijo novih okužb, dosegli so namreč veliko precepljenost, tako med stanovalci kot zaposlenimi. Obiski v obeh domovih potekajo brez predhodne najave in so možni tudi v sobah stanovalcev. Zaradi še vedno precej zahtevne epidemiološke situacije je potrebno dosledno upoštevati zaščitne ukrepe (uporaba mask, razkuževanje rok in fizična razdalja).
Pomladanska razglednica narcis Topolšica – Na vpadnici v Topolšico ob desni strani cestišča stoji družinska hiša Zagerjevih. Ob rob vrta je prislonjena tapeta stoterih narcis, ki že vsaj dva tedna razveseljujejo domačine in obiskovalce bolnišnice. Zakonca Zager sta pred nedavnim praznovala 90 let, poleg tega pa tudi visoki jubilej zvestobe v zakonu. V Šaleški dolini ne manjka lepih vrtov in gredic, kjer se bohotijo prelepe cvetke različnih barv ter oblik socvetja, a v tako velikih skupinah jih zlepa ne najdemo. Narcise so privabile tudi naš pogled, slika pa naj vsem sporoča, da skrbimo za našo naravo. Njena lepota očem in duši dobro dene. 🔲
Jože Miklavc
🔲
jš
Organizacija cepljenja odlično deluje. »Naša sodelavka Helena Poličnik zadevo čudovito pelje, ujeli smo se. Vodi teoretični del, priprave, sezname in sodeluje s študentkami, ki kličejo, daje navodila … Če nje ne bi bilo v zgodbi, bi bila naša cepilna strategija zelo verjetno drugačna.«
Manj fizičnih obiskov Kako pa funkcionira splošni del zdravstva? »Menim, da dobro. Vsi naši zdravniki so vpeti v redno delo. Način dela, ne samo pri nas, ampak v celotnem slovenskem zdravstvu, pa je spremenjen. V določenem delu se je to pokazalo za dobro in ga bomo obdržali.«
Koliko se je zmanjšal obisk? »Ta je dejansko manjši. Na novo smo vzpostavili akutno ambulanto. V njej omogočamo preglede vsem, ki imajo težave s prehladi, visoko temperaturo, kašljem … Taki bolniki so pregledani v njej, ne pridejo do lečečega zdravnika, tako pa preprečujemo možnost okužb po hodnikih. Vsak, ki želi priti do osebnega zdravnika, pa lahko do njega tudi pride. Aplikacija omogoča prijavo in obravnavo. Ljudi pozivamo, naj, če imajo težave, pokličejo in se posvetujejo. Nenazadnje imamo 24-urno dežurno službo, nujno medicinsko pomoč, uporabijo lahko spletne aplikacije ...« Ampak vsi tega niso vešči ... »Drži. Ampak starejši imajo tudi otroke. Za koga boš pa poskrbel, če ne za starše, strice, tete, ki so ostareli? V izogib težavam in da pristopimo k starejši populaciji, smo pri glavnem vhodu uvedli tako imenovano info točko, kamor lahko pristopi vsak, in kjer mu pomagajo do zdravnika preko spletne aplikacije ali pa svetujejo, ko kdo potrebuje recept ali napotnico.«
Telefoni? Menda niste dosegljivi ...
Pogrešanec Bojan Glavač
Dokler niso leta 1971 na Golte napeljali gondole, so pozimi bele strmine samevale. Zdaj jih vsako leto (letos nagaja hudobni virus) obišče na tisoče smučarjev od blizu in daleč, da se naužijejo zimskih radosti. Spominjam se časov, ko še ni bilo žičniških naprav in smo se smučarji vztrajno vzpenjali na strmine, da smo lahko naredili nekaj prisluženih zavojev ali pa se spuščali naravnost navzdol in se na koncu ustavili s kristijanijo. Velenjčani smo veliko zahajali na Paški Kozjak in našli zavetje v planinski koči, ki je zdaj zaprta, ker je menda odslužila. Četudi ni bilo vlečnic, smo uživali v zimski naravi in nam je bilo lepo. Kot drugod po svetu tudi na Golteh ni šlo brez nesreč. Najhujša je bila leta 2002 pri menjavi nosilne vrvi, ko sta se dva delavca smrtno ponesrečila. Že leta 1979 se je pretrgala nosilna vrv in gondola je zgrmela v prepad. V njej so bile tri osebe, dve sta utrpeli hude poškodbe, ena lažje. Do nesreče je prišlo na čuden način. Vlečna vrv je preskočila nosilno in jo prežagala, iskrenje pa se je ponoči videlo daleč po Savinjski dolini. Upravljalec je menda iz neznanega razloga izključil varnostno napravo in gondolo upravljal ročno. Ta je pospešila hitrost, hud veter jo je v sunkih pozibaval, možakar zgoraj pa ga je imel najbrž tudi pod kapo. Na Golteh je veliko smučala šolska mladež. Nekoč sta dva avtobusa pripeljala učence celjske osnovne šole. Vse dopoldne, dokler jih ni priklicala enolončnica, so organizirano smučali, le zadnje pol ure je bila dovoljena prosta smuka. Ko so napolnili želodčke in se malo odpočili, so se odpeljali v dolino, sedli v avtobusa in krenili domov. Že med potjo so v enem vozilu ugotovili, da manjka učenec, prepričani so bili, da je sedel v drug avtobus. Tam ga niso našli, brž so poklicali na Golte, a ga tudi tam ni bilo. Zato so nemudoma sprožili iskalno akcijo, prečesavali smučišče in okolico vse do jutra, ko so odkrili sled, ki se je od spodnje postaje vlečnice Stari stani izgubljala v gozd. Mrzlično so šli za njo, vodila je v dolino. Čez čas so odkrili zapuščene smuči, nadaljevali po stopinjah in prišli na pot, po kateri so spravljali les. Kmalu se je zaslišalo pasje lajanje in prispeli so do osamljene kmetije. Gospodar jih je pričakal na pragu in povedal, da je pri njih prespal izgubljeni fantič. Vstopili so in na krušni peči zagledali pogrešanca, ki je bil dobre volje in se je komaj zavedal, kako jo je zagodel. Šolski športni dan se je zavlekel, a k sreči se je srečno zaključil. 🔲
🔲
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 14
14
DRUŠTVA
22. aprila 2021
Kinološko društvo praznuje petinštiridesetletnico delovanja Med vzgojo in šolanjem psa obstaja velika razlika – Pravilna vzgoja štirinožca je pomembna že v prvih mesecih življenja – Žal se vedno pogosteje dogaja, da živalim preveč popuščamo in jih počlovečimo Jasmina Škarja
Začetki delovanja Kinološkega društva Velenje segajo v sedemdeseta leta, saj je takrat število psov v Velenju začelo naraščati, poleg tega je vedno več lastnikov psov zanimalo, kako razumeti psa, njegove značilnosti in potrebe. Prvo vadbišče in prostori za šolanje psov so bili na Velenjskem gradu, kasneje pa na Velenjskem jezeru, kjer so ostali do danes. Žal je zaradi epidemije tudi praznovanje petinštiridesete obletnice obviselo v zraku. V klubu verjamejo, da bodo zbrali vse lepe trenutke bogate kinološke zgodovine, in če ne prej, praznovali ob petdeseti obletnici. Takrat bodo ljudem pokazali, kaj vse znajo in zmorejo tudi kinologi v Šaleški dolini.
Število psov zadnja leta narašča
»V našem klubu smo v sedemdesetih letih začeli z devetnajstimi tečajniki. Popularne so bile predvsem službene pasme, kot so rotvajlerji, šnavcerji, nemški ovčarji. Danes se struktura spreminja. Šolamo različne pasme, veliko več je družnih psov, manjših pasem in mešancev iz zavetišč,« razlaga Vanja Blagus, inštruktorica nižjih programov šolanja v kinologiji in osnovnih vrstah ‚rally obedience‘, ki se ji zdi, da si v času karantene ljudje pogosteje omislijo psa tudi zato, ker več časa preživijo doma in pogrešajo družbo. »Psov je vedno več, ne samo zadnje leto, nasploh zadnja leta. Skozi čas se je spreminjala tudi sama vzgoja psov,
Suzana Puc in Vesna Blagus zagovarjata šolanje psov v skupini, čeprav se posamezniki odločajo tudi za individualno šolanje psov. »Ko si sam s psom v nemotečem prostoru, bo prej osvojil vaje in bo bolj pozoren na lastnika. Ko dela na poligonu, v motečem okolju, so zadeve precej bolj zapletene. Zato tudi s svojimi psičkami prihajam v klub, da iščem in ustvarjam stik v skupini, med motečimi faktorji. Več je motečih faktorjev, lažje bom ugotovila, kako mi uspeva vzpostavljati stik, koliko me pes upošteva med tujimi ljudmi, v tujem okolju in med motečimi faktorji.«
ki je vedno bliže človeku, tudi v fizičnem smislu. Manj jih živi na prostem, v boksih, na verigah. Se pa zaradi tega pojavljajo druge vrste težav – pse smo preveč počlovečili.«
Kako pravilno šolati, voditi in vzgajati pse?
Suzana Puc, inštruktorica tečajev v nižjih programih šolanja (mala šola, tečaj A, tečaj B-BH/ VT, rally obedience) pove, da enostavnega pravila ni, da pa je potreben čut za živali. »Obstaja velika razlika med vzgojo in šolanjem psa. Vzgojiti ga mora vsak lastnik doma, šolanje pa lahko opravimo licencirani inštruktorji v različnih tečajih na poligonih
velenjskega kluba. Z licenco inštruktor pridobi tako teoretično kot praktično kinološko znanje in je pripravljen za delo s psi in njihovimi lastniki, ki se morajo na tečajih naučiti skorajda več kot njihovi štirinožci,« pove inštruktorica in doda, da je pravilna vzgoja štirinožca že v prvih mesecih življenja zelo pomembna. »Pravi čas za šolanje je tisti trenutek, ko lastnik psa dobi. Torej od tretjega meseca naprej. Zelo pomembno je, da lastnik psa pravilno vzgaja že na začetku, tudi v domačem okolju, in pripelje psa v malo šolo, saj se kuža takrat najhitreje uči. Lastniki v društvu dobijo osnovne napotke o pravilnem ravnanju s psom in
se na igriv in spoštljiv način nauči izvajati vaje. Poudarek je na socializaciji in osnovnih vajah v domačem in urbanem okolju ter na poligonu ob druženju z drugimi psi,« razloži Suzana Puc. Kje delamo lastniki največ napak? »Žal se vedno pogosteje dogaja, da imamo ljudje svoje štirinožce zelo radi in jim preveč popuščamo ter jih počlovečimo. Kasneje pa ne razumemo, zakaj nas ne upoštevajo. Pes je žival, ne človek. Vse se začne pri avtoriteti in postavljanju pravil, kaj lahko in česa ne.«
Problem lahko nastane, ker veliko ljudi ne ve, kakšnega psa kupujejo
Zadnje čase se zaradi tragičnega primera ugriza psa spet precej govori tudi o nevarnih psih. Pes s statusom nevarnega psa je ožigosan do konca življenja, lahko se celo zgodi, da mu je zaradi napada odvzeto življenje. Po definiciji Zakona o zaščiti hišnih živali je pes s statusom nevarnega psa
Zaradi epidemioloških ukrepov so spomladanski tečaji Kinološkega društva Velenje omejeni. Čeprav imajo velik poligon na idilični lokaciji, se morajo sproti prilagajati določilom in odredbam. Čakajo na nova navodila, pse pa šolajo po vseh veljavnih predpisih, tako v nižjih kot višjih programih, ki so licencirani preko Kinološke zveze Slovenije, po mednarodnem IGP pravilniku za delo šolanih psov. Najbolje je, da se tisti, ki jih to zanima, oglasijo in se z inštruktorji pogovorijo o tem, kaj je za njihovega psa najbolj primerno. pes, ki zaradi svoje neobvladljivosti ogroža okolico oziroma kaže napadalno vedenje, in pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Takih je v Sloveniji po zbranih podatkih en odstotek. »Dejstvo je, da dobi pes status nevarnega psa na podlagi napak, ki jih je zagrešil lastnik. Mislim, da nevarnih psov praktično ni. Problem je, ker lju-
dje ne vedo, kaj kupujejo. Večina se jih odloča na podlagi videza, kar je največja napaka. Različne pasme imamo zato, ker imajo različne značilnosti in so bili vzrejeni z določenim namenom. Psi ugriznejo tudi zaradi okoliščin, zaradi nesporazuma, kot se je zgodilo v zadnjem primeru,« razloži Pučeva svoje videnje tragične situacije, v kateri je življenje izgubila punčka. Strokovnjaki
opozarjajo na to, da so psi na verigah še hujši čuvaji, saj se nimajo kam umakniti, zato so še toliko bolj nepredvidljivi.
Najpomembneje je s štirinožcem vzpostaviti navezanost
S tečaji vzgoje in socializacije ter šolanjem psov bodo v Kinološkem društvu Velenje nadaljevali takoj, ko bo mogoče. Tečajniki in člani društva so zaradi odpovedanih tečajev precej žalostni. Inštruktorje tolaži in so hkrati prijetno presenečeni nad tem, da lastniki psov v tem času tudi sami precej delajo s svojimi ljubljenci in bodo tako delo lažje nadaljevali. »Računamo na sredino aprila in zaključek pomladanske sezone konec meseca junija, ko bodo na vrsti izpiti,« sklene Blagusova. Suzana Puc pa še svetuje tečajnikom, da najprej s svojim štirinožcem vzpostavijo navezanost. »Navezanost se ustvarja doma, to so vsi trenutki, ki jih preživljamo s psom. Treba mu je postavljati meje, da jih lažje razume in se giblje v tem okvirju, pri tem moramo ostati neomajni. Če v šolanje in socializacijo na začetku vložimo nekaj svoje energije, imamo posledično zadovoljnega psa, lastnika in vse ostale, ki živijo s psom. Nato šele sledi ostalo delo.« 🔲
Radioamaterji imajo svet dobesedno na dlani Obeležil sedemdeset let delovanja, vendar so praznovanje okrogle obletnice zaradi koronavirusa prestavili na ugodnejši čas – Komunikacijska tehnologija je zelo napredovala – Radioamaterji se med seboj s pomočjo pozivnega znaka spoznavajo tako v domačem okolju kot po svetu Jasmina Škarja
Radioamaterstvo je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena tehničnemu raziskovanju, medsebojnemu komuniciranju in druženju na daljavo. Gre za ljubiteljsko ukvarjanje z radiem oziroma radio tehniko. Zanjo radioamater potrebuje po mednarodnih pravilih opravljen izpit in radioamatersko radijsko dovoljenje, ki ga izda AKOS. Šele nato lahko navezuje dvosmerne radijske stike z drugimi amaterji po svetu. Radioamaterji se povezujejo v radioklube, velenjski, ki se imenuje po pobudniku Hinku Koširju, je lansko leto obeležil že sedemdeset let delovanja, vendar so praznovanje okrogle obletnice zaradi koronavirusa prestavili na ugodnejši čas.
Radioamaterji priskočijo na pomoč pri naravnih nesrečah
Predsednik Radiokluba Hinko Košir Igor Stanko s klicnim
znakom S59WT pove, da je Velenje svoj prvi radioklub dobilo leta 1950, korenine pa je pognal v takratni Termoelektrarni Velenje, kjer so se na ustanovnem srečanju zbrali ljubitelji radiotehnike in ustanovili svoj klub. Na prvi redni letni skupščini so leta 1951 izvolili organe kluba, ki se imenuje po glavnem pobudniku Hinku Koširju. Kaj se je spremenilo od začetkov do danes? »Napredovala je tehnologija, zaradi razvoja osebnih računalnikov in radioamaterskih programov se je močno povečala aktivnost predvsem v digitalnih načinih dela. Marsikdo je prepričan, da je tovrstno delo enostavno, saj vse naredi računalnik. To je deloma res, vseeno pa je potrebno, predvsem za tekmovanja, uporabljati znanja in pridobljene izkušnje. Lahko rečemo, da smo radioamaterji veliko prispevali pri razvoju tehnike in tehničnih izumih. Malokdo ve, da radioamaterji zelo pogosto priskočimo na pomoč pri naravnih nesrečah,
V lanskem letu so se zaradi omejitev udeležili dveh UKV (ali VHF) tekmovanj. Julija so s tekmovalnim klubskim znakom S56K dosegli 7. mesto, vzpostavili 234 zvez, najdaljša na UKV iz Bolgarije (LZ4BF). Septembra pa so dosegli 4. mesto in vzpostavili 550 zvez. Se pa člani kluba tudi sicer udeležujejo posamičnih tekmovanj in dosegajo lepe rezultate. ko ne moremo vzpostaviti zveze, pridemo na vrsto mi. Ti dogodki so nas povezali tudi s civilno zaščito, s katero še danes zgledno sodelujemo,« zelo nazorno pove predsednik radiokluba Hinko Košir, ki poudari, da so tudi sicer radioamaterji zelo angažirani in radi priskočijo na pomoč.
Tehnologija je do danes zelo napredovala Radioamaterji se ne srečujejo le na frekvencah, temveč tudi ob raznih aktivnostih v naravi.
zaščiti in reševanju človeških življenj, kjer lahko uporabimo vse svoje pridobljeno znanje in sposobnosti. Spomnim se poplav v Savinjski in Šaleški regiji leta 1990, ko so bili nekateri kraji dobesedno odrezani od sveta. Naš radioklub se je takrat zelo angažiral pri vzpostavljanju radijskih zvez, samooskrbe z raznimi baterijami in električne energije s pomočjo agregatov na posameznih
odmaknjenih kmetijah v času, ko električne energije ni bilo na voljo. Z vso razpoložljivo tehniko smo bili udeleženi tudi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, po vojni pa smo pomagali pri problematiki beguncev v času vojn na Balkanu. Ne smemo pozabiti žledoloma leta 2014, ko je Postojna izgubila stik s Slovenijo. V takšnih trenutkih, ko večina komunikacijskih sredstev odpove,
Radioamaterji poleg nenehne želje po odkrivanju novega in eksperimentiranju potrebujejo tudi sodobno opremo in naprave, med seboj se spoznavajo s pomočjo pozivnega znaka tako v domačem okolju kot po svetu. »Klicni znak, s katerim se radioamaterji identificiramo, vsebuje prvi dve črki ali črko in številko države, v kateri se radijska postaja nahaja. Recimo: S5 – Slovenija , 9A – Hrvaška, OE – Avstrija, nato pasledi številka od 0 do 9, pa eno-, dvo- in tro-črkovni
znak. V našem primeru imamo znak S59EKL, to je klicni znak radiokluba Hinko Koširja (Slovenija pet devet Evropa Kamnik Ljubljana),« pripoveduje Stanko, ki je ponosen, da so v klubu zelo dejavni, še bolj pa, da imajo svet dobesedno na dlani. »V našem klubu je licenciranih trideset članov, ki se prostočasno ukvarjamo z radijsko tehniko. Vse od Amerike, Kanade, Brazilije, Nigerije, Azije, Tajvana, Evrope, Rusije itd. vzpostavljamo zveze med seboj. Tehnologija je zelo napredovala, še posebej v teh časih opažamo, da je elektronika zelo stopila v ospredje, ni več pristnih stikov, še posebej stikov s človekom. Radioamaterstvo je način življenja, aktivnost, ki združuje ljudi različnih poklicev v vseh državah sveta,« še zaključi in doda, da se v boljših časih udeležujejo tudi tekmovanj. 🔲
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. aprila 2021
15
Skrbijo za dobro počutje vseh prebivalcev S projekti se odzivajo na potrebe in dogajanje v skupnosti ter krepijo pripadnost Mestni četrti Velenje Levi breg – vzhod, ki bo 20. septembra obeležila 40-letnico ustanovitve Tina Felicijan
V času intenzivnih priprav na aktivnosti, s katerimi bo Svet MČ Levi breg – vzhod obeležil 40-letnico najmlajše skupnosti občanov v Mestni občini Velenje, smo predsednico Zofijo Šuligoj povprašali po aktualnem dogajanju v četrti in potrebah, ki se kažejo, krajana Slavka Hudarina, ki s pobudami in izvedbo sodeluje pri več projektih, pa po programu praznovanja in letošnji različici projekta Ocvetličimo balkone.
Županu podali več pobud
Na območju, kjer po podatkih statističnega urada v 1095 gospodinjstvih sobiva okrog 2650 ljudi, ki so etnično pisana druščina z državljanstvi Slovenije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Kosova, Severne Makedonije, Srbije in Ukrajine, je vedno kje kakšna priložnost za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Predsednica mestne četrti jih je na rednem letnem sestanku z županom Mestne občine Velenje naštela precej, saj se člani sveta trudijo zbirati opozorila na težave in pobude someščanov. Da bi zmanjšali stroške in poenostavili organizacijo obveščanja prebivalcev s tiskom in razdeljevanjem plakatov in letakov, si na Kardeljevem trgu želijo informacijski steber, na katerem bi prebivalcem posredovali novice. »V bloku s 87 stanovanji nam denimo niso dovolili nalepiti plakata z vabilom na marčevsko čistilno akcijo mestne četrti. To se mi zdi žalostno in neprimerno. Ljudje
imajo pravico do informacij,« Šuligojeva utemeljuje pobudo za informacijski steber, s katerim bi razbremenili oglasne table v blokih. »Pogovarjali smo se o rešitvah za most med Kardeljevo ploščadjo in Stantetovo ulico, saj je klančina preozka za invalide in otroške vozičke. Problematičen je tudi odsek pri nakupovalnem centru s Šaleške ceste v našo mestno četrt, kamor zavijajo tudi tovornjaki s prikolicami in avtobusi. Zadnje čase pa se tam pogosto nabere vrsta avtomobilov, ki čakajo na
tlak, ki se je poškodoval zaradi dovozov na ploščad. Precej je tudi sledi vandalizma. »Počečkane fasade, dve uri po čistilni akciji so na tleh že ležale maske, precej je nesnage zaradi embalaže hitre prehrane,« našteva in kot velik problem izpostavi še vožnjo z motornimi in tudi električnimi
pozorni na sosede in jim ponudijo pomoč. Tistim, ki so pomoč potrebovali, pa so jo organizirali ali jim posredovali informacije. Pri zagotavljanju pomoči so jim pomagali tudi Udarniki, ki so poskrbeli za nakupe in varno dostavo. Veseli jih, da je bilo odziva precej, projekt pa še vedno izvajajo.
Zofija Šuligoj
Slavko Hudarin
❱
Prostovoljke so za krajane, starejše od 69 let, izdelale zaščitne maske.
prevzem hitre hrane, to pa ovira promet. Opozorili smo še na 12 manjkajočih dreves na parkirnem prostoru za pošto, ki so jih poškodovali in podrli takrat, ko so tam zbirali ogromne količine lesa, požaganega po žledolomu,« je izpostavila nekaj želja. Opozorili so tudi na polomljene ograje, poškodovane platoje na Kardeljevem trgu, odstopljen Obveščanje prebivalcev o dogajanju v mestni četrti in nagovarjanje, naj se aktivno vključijo v skupnost, so okrepili z glasilom info Mozaik, v katerem so predstavili vsa društva, ki delujejo v mestni četrti, ter večje projekte, ki jih izvajajo.
vozili po peš coni, kar moti in ogroža sprehajalce.
Medsosedska pomoč
»Naša mestna četrt se precej stara. Lani smo našteli 263 prebivalcev, starejših od 69 let, kar je 40 odstotkov več kot leto prej,« predsednica pojasnjuje, zakaj so člani sveta še posebno pozorni na starejše, ki živijo sami in so najbolj ranljivi, v času epidemije pa še bolj kot drugi izpostavljeni osamljenosti in drugim stiskam. Zato so organizirali medsosedsko pomoč, o kateri so prebivalce obveščali s plakati in drugimi tiskovinami, ter tiste, ki zmorejo pomagati, nagovarjali, naj bodo
Spodbujajo cvetenje
Začenja se tretja sezona projekta Ocvetličimo balkone, s katerim je član Sveta MČ Levi breg – vzhod Slavko Hudarin želel prebivalce spodbuditi k lastnemu prispevku za urejeno bivalno okolje. »Tisti, ki že dolgo živimo v naši mestni četrti, opažamo, da je vse preveč balkonov in okenskih polic, ki samevajo. Zato smo začeli z ozaveščanjem prebivalcev s plakati in letaki ter obveščanjem o predavanjih in delavnicah, ki smo jih organizirali, da bi spodbudili ozelenitev in ocvetličenje balkonov. Izvedli smo tudi izmenjavo domačih semen,« poroča o projektu, ki je obrodil nekaj
sadov. Komisija namreč vsako leto opazi več bujnih balkonov. Prav kmalu bodo projekt nadgradili z vzpostavitvijo spletnega portala ocvetlicimo.si, ki bo uporabnike ažurno obveščal o aktivnostih projekta ter postregel z aktualnimi nasveti o vzgoji in negovanju cvetlic, povrtnin, zelišč in zdravilnih rastlin v urbanem okolju. Tako bodo lahko izobraževanja v sklopu projekta izvajali tudi na daljavo. Projekt, ki so ga
za celotedensko praznovanje. Poleg svečane seje 20. septembra nameravajo vsak dan pripraviti en dogodek. Namenjeni bodo tako najmlajšim kot najstarejšim, program pa bodo soustvarjala vsa društva in sekcije, ki delujejo na območju mestne četrti. Z Muzejem Velenje so se povezali pri raziskovanju preteklosti mestne četrti, skupaj pripravljajo razstavo, ki bo na ogled na razstavišču na prostem pri pošti. S skupino ustvarjalk izdelkov iz keramike Gambate se dogovarjajo za izKmalu bo zaživel delavo 40 sončnic, ki bodo kraspletni portal sile mestno četrt. Športni zvezi Velenje so predstavili idejo o noocvetlicimo.si. gometnem turnirju za najmlajše na travniku za pošto. S Festivalom Velenje želijo ponovno prireMČ Levi breg – vzhod povezuje več druditi lutkovno predstaštev in sekcij, ki skrbijo za pestro dogajavo na Kardeljevem nje tako na ulicah kot v društvenih protrgu in v mestno četrt storih. Odmeven projekt je Ulični šah, ki povabiti Piko Nogavključuje šahovske turnirje z velikanskimi vičko, ki bo v mestu figurami na velikem talnem šahovskem prav v prazničnem polju na Kardeljevem trgu. Zaradi trenutednu. Načrtujejo tnih razmer je ulični utrip četrti zastal, srečanje in predstamedtem ko se šahisti, kolikor jim ukrepi vitev etničnih skupač dopuščajo, še vedno sestajajo, prav pnosti, ki sobivajo v tako pa tudi člani društva upokojencev in mestni četrti. »Zelo drugih društev, ki delujejo v mestni četrti. pomembno pa se mi zdi tudi, da bomo z najprej zasnovali za triletno ob- znanci, ki se ukvarjajo s filmom dobje, bodo namreč nadaljevali. in fotografijo, skušali pripraviti Odločeni so, da bodo ob razume- pregled filmskega in fotografskevanju in podpori Mestne občine ga gradiva, ki dokumentira razvoj Velenje, posameznih partnerjev naše mestne četrti. Zbrano gradiv projektu ter strokovnjakov s po- vo bomo prikazali na filmskem dročja vrtnarstva in cvetličarstva večeru in ga pripravili tudi za spremenili navade prebivalcev in objavo na spletnih omrežjih,« tako videz mestne četrti. je napovedal in dodal, da je program ambiciozen, izvedba pa je Ob 40-letnici bogat odvisna tako od epidemioloških program razmer kot od finančnih sredstev. 🔲 Slavko Hudarin vodi tudi projektni odbor za obeležitev 40-letnice. Zasnoval je pester program
❱
Kljub epidemiji skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti Glavni motiv Rotary kluba je druženje, to pa je v teh časih še posebej na preizkušnji – Ob tem klub skrbi za različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe Jasmina Škarja
Rotary klub Velenje v lokalnem okolju deluje že petnajst let. Izvaja različne aktivnosti in projekte s ciljem izboljšanja stanja v družbi, s posebnim poudarkom na pomoči talentiranim mladim posameznikom iz domačega okolja na eni strani ter skrbi za socialno šibke in pomoči potrebne na drugi.
Štipendirali ali z enkratno pomočjo podprli tudi več nadarjenih posameznikov
Predsednik Rotary kluba Velenje Vasja Čretnik razloži, da rotarijsko leto traja enako kot koledarsko, temveč od 1. julija do 30. junija naslednje leto. Funkcijo predsednika v velenjskem klubu, ki se mu izteče junija letos, je prevzel kot šestnajsti po vrsti. Svoje poslanstvo nadaljujejo tudi v času epidemije in pomagajo tako mladim športnikom kot dijakom, učencem, starostnikom itd. Kako aktivni in požrtvovalni so v teh posebnih časih? Vasja Čretnik odgovarja: »V vsem času delovanja kot osrednji dobrodelni projekt našega kluba
izvajamo aktivnosti v dobrobit in pomoč Varni hiši in jo podpiramo z različnimi materialnimi in finančnimi donacijami ter ob praznikih organiziramo obdarovanja za varovanke in njihove otroke. Več let zapored skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine in Športno zvezo Velenje organiziramo sedaj že tradicionalni Poletni tabor za otroke iz socialno ogroženih družin. Tesno sodelujemo s Knjižnico Velenje, kjer organiziramo vrsto zanimivih predavanj, na našo pobudo pa je vzpostavljena tudi izposoja igrač za otroke. Vsako leto doniramo tudi sredstva za nove igrače, obenem pa že deset let z njimi organiziramo sejem igrač z imenom Klic iz omare,« razlaga Čretnik, ki ga veseli, da je njihov klub eden od pobudnikov projekta Viški hrane. Že od same vzpostavitve pri projektu redno sodelujejo ter organizirajo prevzem in predajo hrane, ki ji v kratkem poteče rok uporabe in bi jo sicer trgovci zavrgli, tako pa se uporabi in razdeli socialno ogroženim posameznikom in družinam. »V času delovanja smo štipendirali ali z enkratno pomočjo podprli več mladih talentov iz lokalnega
V času pandemije je naše delovanje izredno oteženo, saj vse sestanke izvajamo izključno prek rotarijske digitalne platforme, zaradi česar sta organizacija in pridobivanje sredstev še zahtevnejša. Ker smo kot klub medsebojno dobro povezani, tudi odlično sodelujemo, ter vsak po svojih najboljših močeh pomagamo pri projektih in aktivnostih, pri čemer pa je nujno poudariti, da je glavni motiv Rotary kluba ravno druženje (ki je v teh časih še posebej na preizkušnji), pri čemer pa seveda ob tem skrbimo tudi za različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe, ki pomagajo ljudem in bogatijo življenja mnogih pomoči potrebnih. ki jih kasneje namenimo za poletni tabor za otroke. Organiziramo dobrodelne plese in koncerte, na katerih prav tako zbiramo sredstva, s katerimi financiramo svoje projekte,« pravi Čretnik.
Običaj je, da žena predsednika Rotary kluba (Jerneja Čretnik, na levi) preda donacijo predstavnici Varne hiše, Urški Polko.
okolja, donirali igrala in igrače za različne vrtce v Velenju, sodelovali pri postavitvi gobarske učne poti, donirali klimatsko napravo družini z otrokom s težko prirojeno boleznijo, za vse pomoči potrebne pa organiziramo še mnogo dobrih del,« našteva predsednik Rotary kluba Velenje Vasja Čretnik.
Z zbranimi sredstvi financirajo številne projekte
Člani kluba večino sredstev za omenjene projekte zberejo s
prireditvami in organizacijo raznih akcij, med katerimi so najbolj prepoznavne Igre talentov, na katerih pri organizaciji in izvedbi pomagajo podmladku – Interact klubu. V sodelovanju z ravnatelji, učitelji in učenci osnovnih šol iz Velenja pripravijo in izvedejo prireditev, ki združuje osnovnošolce v plesu in glasbi in ob tem zberejo nekaj sredstev za dobrodelne projekte. »V času prepoznavnega Pikinega festivala izpeljemo akcijo Pikin ultra tek, kjer s štiriindvajseturnim tekom zbiramo sredstva,
Dogodkov, načrtovanih ob 15-letnici, niso mogli izvesti
Žal pa je trenutna situacija povsem onemogočila tudi izvajanje prireditev. »Tako Pikinega ultra teka kot igre talentov in tudi dobrodelnega plesa ob 15-letnici delovanja našega kluba nismo mogli izvesti. S tem so se možnosti zbiranja sredstev za izvedbo naših projektov skrčile zgolj na osebne donacije nas članov in donacije, ki smo jih zbrali od podjetij iz lokalnega okolja,« je iskren Vasja Čretnik, saj se zaveda težke situacije, ki jo prinaša
epidemija virusa Covid-19, ki je za nekatere institucije in posameznike postala še težja. »Zato smo v tem obdobju Knjižnici Velenje namenili višji znesek kot v preteklosti in v decembru z višjo donacijo Varni hiši v Velenju priskrbeli darila za varovance ter nakupili hrano in gospodinjske pripomočke ter tudi pripomočke za ustvarjanje otrok, ki bivajo v hiši. Donacijo so opremili še z vrednostnimi darilnimi boni, da lahko varovanci sami opravijo nakup, kadar kaj potrebujejo. Seveda so bili donacije in pomoči zelo veseli in zanjo neizmerno hvaležni. Še vedno načrtujemo in imamo pripravljena sredstva za pomoč pri izvedbi poletnega tabora za otroke iz socialno ogroženih družin in samo upamo, da bodo razmere to omogočale.« 🔲
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 16
16
ŠPORT
22. aprila 2021
Aktualni prvaki Celjani po porazu z Velenjčani brez točk tudi v Kopru Boj za prvaka najbrž napet do konca – Z naslovom se sedaj lahko spogledujejo tudi Velenjčani Stane Vovk
Med ljubitelji rokometa je bila v domačem državnem prvenstvu sredi prejšnjega tedna v središču pozornosti preložena tekma 10. kroga med vodilnim Celjem Pivovarno Laško in drugim Gorenjem. Gostje iz Velenja so v izenačenem in vznemirljivem dvoboju, v katerem, zanimivo, domači niso izsilili nobene sedemmetrovke, slavili s 25 : 23. Z zmago so poskrbeli, da bo prvenstvo v najmočnejši domači članski ligi gotovo zanimivo vse do zadnjega, 26. kroga, hkrati pa sebi vlili upanje, da po sezoni 2012–2013 spet postanejo državni prvaki. To bi bil njihov četrti naslov. S sedemnajsto zmago v dosedanjih dvajsetih krogih so na drugem mestu zaostanek za aktualnimi prvaki, ki do tega dvoboja niso izgubili še nobene točke, zmanjšali na tri gole razlike.
Do konca sezone se bosta večna tekmeca udarila še enkrat. Nov stres so Celjani doživeli v nedeljo v Kopru, kjer so prav tako po napetem dvoboju in infarktnih zadnjih trenutkih tekme še drugič zaporedoma izgubili. Primorci so se veselili zmage z rezultatom 29 : 28. Nov poraz Celjanov je še dodatno okrepil upanje Gorenjevega trenerja Zorana Jovičića in njegovih fantov, da morda končajo sezono na samem vrhu. Toda celjski trener Tomaž Ocvirk je bil po porazu na Obali odločen: »Mesec maj bo odločilen in verjamem, da smo sposobni, imamo kvaliteto, zato bo Celje na koncu prvak.« Skratka, resnično lahko pričakujemo boj 'do zadnjega diha', ne le večnih tekmecev Celjanov (trenutno imajo tekmo več) in Velenjčanov, ampak tudi Trebanjcev, ki za prvimi zaostajajo za pet točk, za drugimi pa samo za dve. Toda Celjani imajo trenutno od
teh dveh tekmecev tekmo več. Četrti Koper ima zgolj teoretične možnosti, da bi si za kakšno mesto izboljšal položaj na lestvici. Trimo ima osem točk več od njega, Gorenje pa deset. Sredino slavje velenjskih rokometnih os je bilo prvo na državnem prvenstvu po decembru 2013, ko so s takratnim trenerjem Ivanom Vajdlom v Zlatorogu slavili z golom razlike oziroma s 30 : 29. Hkrati je bila to prva Jovičićeva zmaga nad 24-kratnimi državnimi prvaki, odkar je pred tremi sezonami postal trener Gorenja. Prvič pa se je Jovičić zmage v največjem slovenskem rokometnem derbiju sploh veselil nad večnim tekmecem pred dvema sezonama v polfinalnem dvoboju pokala Slovenije (29 : 27), nato pa z zmago v finalu nad gostitelji turnirja novomeško Krko naslova pokalnega prvaka, ki je bil po sezoni 2002–2003 drugi.
»Zmagati v Celju je vsekakor velika reč, vseeno pa imamo do konca prvenstva še šest krogov. Čaka nas še ogromno dela in hud tempo. Imamo še evropske
Za drugoligaškimi moštvi redni del prvenstva
Pokal EHF, polfinale, prva tekma AEK Athens - Gorenje Velenje 31 : 29 (16 : 14) AEK: Bauer (2 obrambi), Kosanović (3 obrambe), Arampacis 1, Hykkerud 1, Ciras 5, Dompris, Nikolaidis, Milonas 5, Moya Florido 7, Pedersen 2, Toniazzo Lemos 1, Papadionsou 1, Arapakopulos, Kalamoiros, Buneta 4, Kederis 4; trener: Dimitris Dimitrulias. Gorenje: Panjtar (11 obramb), Taletović (5 obramb), Haseljić 5, Tajnik 5, Aleks Kavčič 5, Verdinek 4, Miha Kavčič 4, Miklavčič 3, Pajt 1, Grmšek 1, Ravnikar 1, Starc, Drobež, Komar, Jovičić, Predović; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: AEK 4 (3), Gorenje Velenje 2 (2), izključitve: AEK 6 minut, Gorenje 12.
Stane Vovk
Liga NLB, preložena tekma 10. kroga
Dobu, kjer so gostovali šmarski nogometaši. Sodnik je kar dvakrat pokazal na belo točko, po enkrat na vsaki strani. Gostje so povedli po treh minutah drugega polčasa z enajstmetrovko Matjaža Tropa, domači igralec Kristijan Šipek je izenačil v 89. minuti prav tako z uspešno izvedbo najstrožje kazni, v četrti minuti sodnikovega dodatka pa si je moštvo velenjskega trenerja Jerneja Javornika zagotovilo vse tri točke in goste pahnilo na zadnje mesto. Še bolj razburljivo je bilo na Ptuju, kjer je domača Drava še po desetih minutah drugega polčasa vodila s 3:1. Sledil je neverjeten preobrat in zmaga gostov iz Lendave s 5:4. Po trenutnem položaju bodo najbolj za obstanek trepetali štirinajsto Primorje, petnajsta Brda
in šestnajsti Šmarčani. Vsi trije imajo po devet točk.
In kako sta trenerja ocenila šaleškoprekmurski dvoboj?
Radovan Karanović, trener Beltincev: »Pomembna zmaga, ki za nas šteje dvojno. Premagali smo ekipo, ki je še ‚včeraj‘ igrala v prvi ligi in si je že pred tem dvobojem zagotovila igranje v ligi za prvaka. Mi smo imeli v zadnjem obdobju ogromno smole, težav, zato lahko igralcem le čestitam za prikazano igro. Fantje so celo tekmo odigrali taktično disciplinarno in zato so bili tudi nagrajeni. Ob doseženem zadetku smo imeli še nekaj priložnosti, zadeli smo tudi okvir vrat, zmaga bi bila lahko še višja.« Almir Sulejmanović, trener
pa so vsekakor lepi,« se je veselil uspeha v Zlatorogu velenjski trener. 🔲
TAKO so igrali
Rudarji 'jesen' končali na osmem mestu, Šmarčani na zadnjem, na vrhu pa Radomljani
Klubi v drugi ligi so po daljši prekinitvi s torkovim 15. krogom sklenili polovico po prvotnem sporedu predvidenega prvenstva oziroma jesenski del. Zaradi epidemije koronavirusa spomladanskega niso mogli pravočasno začeti, zato bodo v nadaljevanju odigrali le še sedem krogov po enokrožnem sistemu. Prvih osem se bo potegovalo za najboljšega v ligi, preostalih osem pa za obstanek. Z zmago nad Fužinarjem si je nastop v ligi za prvaka zagotovil tudi Triglav. Korošci so bili do tega kroga deveti, Gorenjci osmi, sedmi pa velenjski Rudar. Triglavanom bi bil za ta uspeh dovolj že neodločen rezultat, Ravenčani pa bi za uvrstitev v boljšo skupino morali zmagati. Po tem porazu so zdrsnili na deseto mesto, na prejšnjem devetem jih je po neodločenem rezultatu v Brežicah zamenjalo Krško, Triglav pa s tremi točkami napredovali na sedmo. Z njega so na osmo potisnili Velenjčane, ki so že pred torkom napredovali v ‚elitno‘ skupino. Rudarji so v zanje zgolj prestižni tekmi gostili Beltince. Prekmurci so zmagali z 1:0 in se nadvse veselili pomembnih točk v boju za obstanek. Po tej zmagi so enajsti. Slavje jim je na Mestnem stadionu ob Velenjskem jezeru po hitrem nasprotnem napadu sredi drugega polčasa zagotovil Jakov Katuša, ki je le tri minute pred tem prišel na igrišče. Z morebitno zmago bi domači ‚jesen‘ končali kot sedmi. Zelo napeto je bilo srečanje v
tekme. Če pridemo naprej, bomo v enem mesecu odigrali kar 8 tekem. Pred nami je res naporen ritem, zato nas po tej zmagi ne preveva nobena evforija. Občutki
domačih: »Čeprav smo si že pred tem dvobojem zagotovili igranje v tako imenovani ligi za prvaka, smo želeli zmagati. Žal nismo, ker pač nismo bili nevarni za gol, saj si nismo ustvarili nobene resne priložnosti. Gostje, ki se borijo za obstanek, so bili čvrsti, kompaktni in z nekoliko sreče tudi zadeli. Nato smo si prizadevali, da bi vsaj izenačili. Imeli smo navidezno premoč, vendar so bili naši napadi jalovi.«
Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 23 : 25 (8 : 11) Celje: Vujovič 12 obramb (1x7 m); Cvetko, Mazej, Dragašević 2, Razgor 1, Marguč 2, Poteko 1, Čepić, Kodrin 2, Horžen, Kljun 1, Mlakar 7, Leban 3, Novak 1, Načinović 3; trener Tomaž Ocvirk Velenje: Panjtar 8 obramb, Taletović; Haseljić 4, Tajnik 2 (1 : 0), Pajt 3 (3 : 3), Starc, Miklavčič 2, Drobež 1, Komar, Verdinek 3, Grmšek, Slatinek-Jovičić 1, Predovič, M. Kavčič 4, A. Kavčič 5, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Celje 0, Gorenje 4 (3); izključitve: Celje 10 minut, Gorenje 10.
Liga NLB, 22. krog Rezultati: Trimo Trebnje - Ljubljana 36 : 31 (14 : 7), Riko Ribnica - Butan Plin Izola 31 : 29 (17 : 16), Urbanscape
Loka -Slovenj Gradec 2011 22 : 24 (9 : 13), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 29 : 29 (14 : 13), Koper - Celje Pivovarna Laško 29 : 28 (14 : 12); prestavljeno: Krka - Gorenje, Dobova – Slovan. Vrstni red: 1. Celje 21 tekem - 38 točk, 2. Gorenje 20 - 35, 3. Trebnje 20 - 33, 4. Koper 21 - 25, 5. JeruzalemOrmož 22 - 24, 6. Ribnica 22 - 23, 7. Slovenj Gradec 22 - 23, 8. Loka 22 - 20, 9. Maribor Branik 19 - 14, 10. Dobova 18 - 14, 11. Slovan 21 - 14, 12. Ljubljana 20 - 10, 13. Krka 20 - 8, 14. Izola 20 - 7.
2. SNL, 15. krog Rudar Velenje Beltinci Klima Tratnjek 0:1 (0:0) Strelec: Jakov Katuša (70) Rudar: Sekulić, Jovan, Kašnik, Barič, Adam Vošnjak, Jovicic (od 56. Amadej Vošnjak), Koprivnik, Vižintin (od 67. Žurga), Hrovat (od 67. Hrovat), Jovanović (od 80. Turinek), Martinovič (od 46. Halilović); trener: Almir Sulejmanović. Drugi rezultati: Roltek Dob Šmartno 1928 2:1 (0:0); strelci: 0:1 Trop (48 - 11 m), 1:1 Šipek (89 - 11 m), 2:1 Zanković (94); Triglav Kranj Fužinar Vzajemci 1:0 (1:0), Drava Ptuj - Nafta 1903 4:5 (2:1), Brda - Primorje eMunda 3:2 (1:1), Jadran Dekani - Vitanest Bilje 3:2 (1:0), Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (1:1), Brežice Terme Čatež - Krško 1:1 (1:1). Vrstni red: 1. Radomlje 38 (39:11), 2. Krka 34 (38:15), 3. Dob 34 (38:20), 4. Nafta 28 (47:20), 5. Brežice 28 (22:19), 6. Bilje 26 (28:23), 7. Triglav 23 (18:17) 8. Rudar 22 (18:18), 9. Krško 18 (15:25), 10. Fužinar 17 (31:23), 11. Beltinci 16 (22:28), 12. Jadran 15 (16:24), 13. Drava 13 (22:33), 14. Primorje 9 (10:27), 15. Brda 9 (9:39), 16. Šmartno 9 (12:43).
🔲
online
www.nascas.si
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 17
17
ŠPORT IN REKREACIJA
22. aprila 2021
Po osmih zmagah, na mednarodni sceni doživeli prvi poraz Rokometaši Gorenja bodo na sobotni povratni tekmi pokala EHF lovili zaostanek dveh golov Stane Vovk
Doslej so po dvakrat premagali italijansko Sieno, finske Cockte, bosansko-hercegovski Borac in češki Robe Zubri. V devetem nastopu na mednarodni sceni pa so morali prvič priznati premoč nasprotniku. Na gostovanju v Atenah jih je AEK, ki je imel tudi podporo gledalcev oziroma navijačev, premagal z 31 : 29. Gotovo verjamejo, najbrž tudi njihovi ljubitelji, da poraz z dvema goloma razlike ni prevelika ovira za skupno zmago v soboto v Rdeči dvorani (14.00) in skok v finale tega tretjega najmočnejšega klubskega tekmovanja pod okriljem Evropske rokometne zveze. Na poraz v grški prestolnici je gotovo vplivalo dejstvo, da so po sredinem zahtevnem savinjsko-šaleškem derbiju, v katerem so pokazali izjemno požrtvovalnost, imeli zelo malo časa za obnovitev moči in preučitev igre najboljšega grškega moštva, ki je v poprečju precej starejše od njih. V Atene so odpotovali v petek zjutraj z Dunaja.
Začetek grške tekme je bil po njihovih notah. Z goloma Domna Tajnika in Ibrahima Haseljića so si na samem začetku dvakrat priigrali minimalno vodstvo. To ni zmedlo domačih, ki so s tremi goli zaporedoma povedli s 4 : 2 in razliko dveh golov ohranjali približno dvajset minut. Sledil je preobrat in Velenjčani so v 23. minuti z zadetkom Davida Miklavčiča tretjič povedli z najmanjšo prednostjo (12 : 11). Toda Grki so se hitro pobrali in še z daljšim nizom (4 : 0) imeli prvič prednost treh golov (15 : 12), na odmor pa odšli s prednostjo dveh. V desetih minutah nadaljevanja so jim Atenčani še trikrat pobegnili za tri gole, a v 41. minuti je bil rezultat spet poravnan – 21 : 21. Sledila je
za povratni dvoboj, toda zadnje minute so bile spet velenjske. Z goloma Kenana Pajta in Ibrahima Haseljića so najvišjo prednost prepolovili in se s tem dokopali do solidnega izhodišča za sobotni dvoboj v Rdeči dvorani, ki bo še vedno brez gledalcev. V drugem polfinalu je bil v Nikoziji ciprski Sabbianco Anorthosis Famagusta, ki je imel sredi drugega polčasa dvakrat prednost petih golov, prav tako z dvema goloma (26 : 24, 13 : 12) boljši od švedskega Ystadsa.
Bolj spočiti bodo
Zoran Jovičić: »Kot smo pričakovali, je AEK naš najtežji dosedanji nasprotnik. Gre za zelo dobre in zelo močne igralce. V ekipi je veliko tujcev (Danec, Norvežan, Brazilec, Srb, Hrvat, Brazilec, Srb Hrvat, Avstrijec, kopica Špancev …) z veliko več izkušnjami, kot jih imajo moji fantje. Čaka nas zelo težka in izenačena tekma, v kateri bodo odločale malenkosti. Mi bomo nekoliko bolj spočiti, kot smo bili v soboto v Atenah, nadvse motivirani, in pričakujem dober izkupiček.«
Zoran Jovičić
nekajminutna izenačena igra. Deset minut pred koncem je bil rezultat zadnjič izenačen (25 : 25). Nato je velenjska zbranost popustila in Atenčani so bili, kot je pokazal nadaljnji razplet, rezultatsko neulovljivi. V 55. minuti so povedli z 28 : 25, nato dve minuti pred koncem dosegli najvišjo prednost štirih golov (31 : 27). Ta razlika bi bila zanje lep zalogaj
🔲
Podelili najvišja priznanja PZS Potočnik pretekel Med nagrajenci tudi Anka Pugelj in Husein Djuherić Planinska zveza je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Poslanstvo planinske organizacije je članom z organiziranimi in vodenimi planinskimi akcijami prikazati planinstvo kot način življenja, za kar skrbijo strokovno usposobljeni in planinstvu predani prostovoljni sodelavci PZS. Za njihovo dolgoletno neutrudno, požrtvovalno in predano delo v planinstvu jim PZS svoje spoštovanje in zahvalo ob za-
Anka Pugelj je številnim generacijam otrok na OŠ Gustava Šiliha na planinskih izletih vcepljala ljubezen do narave in jih navajala na aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Od vsega začetka je bil njen moto to, da mladim omogoči najprej spoznati
ključku leta izkaže s podelitvijo najvišjih priznanj. Za leto 2020 sta bila med nagrajenci tudi Husein Djuherić in Anka Pugelj. Dobitnik jubilejne spominske plakete PZS je Husein Djuherić, dolgoletni član, vodnik in strokovni delavec, načelnik Odseka za izletništvo in vodništvo in podpredsednik Planinskega društva Velenje. Mnogim je poznan pod planinskim imenom Miha. Želja po raziskovanju in novem znanju sta mladega fanta pripeljala v Velenje, na Šolski center, nabirat znanje o rudarstvu. V mladem srcu je po zaslugi profesorja Andreja Kuzmana vzklila ljubezen do planin. Osvojil je Mont Blanc, za njim pa še vse najvišje vrhove evropskih držav. Spoznaval je še vrhove v Afriki in stopil tudi na najvišji vrh Kilimanjaro. Leta 1996 je prevzel vodenje Planinske sekcije Premogovnik, delo pa nadaljeval v Savinjskem MDO. Za svoje uspešno in dolgoletno delo v PD Velenje, Savinjskem MDO in Vodniški komisiji PZS je že prejel zlati znak PZS in najvišje priznanje na področju vodništva, ki ga podeljuje Vodniška komisija PZS. Prejel je tudi najvišja priznanja PD Velenje. Mnoge je opogumil, jim pomagal in jih popeljal v svet planinstva.
Pri tem je dosegel tudi odličen čas, ki je dobra napoved na samem začetku tekaške sezone Milena Krstič - Planinc
Anka Pugelj
Husein Djuherić - Miha
Šaleško planinsko pot
okolico, v kateri živijo. Z raznimi projektnimi programi, povezanimi z naravo, je učence motivirala in jih usmerjala k zdravemu načinu življenja in skrbi za naravo. Tako je skupaj z učenci izdelala načrt za zanimivo krožno pot okoli Velenja, poimenovano Po mastodontovih stopinjah do zdravja in znanja, ki so jo opremili z ličnimi tablicami, izdelali pa so tudi zgibanko z zemljevidom in opisom znamenitosti. Ob 50-letnici šole pa je nastala še Šilihova pot, ki po Velenju in okolici obide točke, kjer je deloval pedagog in pisatelj Gustav Šilih, po katerem šola nosi ime. Vmes je Pugljeva organizirala še številne druge projekte in delavnice, na katerih so učenci spoznavali planinsko tematiko. Celih 33 let je bila mentorica planinskega krožka na OŠ Gustava Šiliha. Po odhodu v pokoj je prevzela mentorstvo krožka Planinarjenje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Aktivna je v naravovarstveni zvezi Smrekovec, kjer se še posebej ukvarja z ozaveščanjem javnosti o problemu pretiranega nabiralništva gozdnih sadežev. Za dolgoletno in prizadevno delo na področju varovanja narave je v lanskem letu prejela še diplomo dr. Angele Piskernik, najvišje priznanje Komisije za varstvo gorske narave PZS. 🔲
Tilen Potočnik, rekreativni športni tekač na daljše proge, dolgoletni 'Adventure race' tekmovalec, udeleženec pustolovskih tekmovanj in ultra trail tekaških dogodkov, se je v začetku aprila spopadel s samostojnim tekaškim izzivom, ki si ga je že dalj časa želel izpeljati – pretekel je Šaleško planinsko pot, pri tem pa dosegel tudi odličen čas, kar je dobra popotnica za začetek letošnje tekaške sezone. Šoštanjčan, ki živi v Mozirju, je dobrih 91 kilometrov dolgo pot z vzponom 4.230 metrov premagal v 9 urah in 50 minutah. »V tej covid godlji plavamo že dobro leto. Kot trenutno kaže, bomo še nekaj časa. Tudi športne prireditve po vrsti, eno za drugo, na žalost že več kot leto dni odpovedujejo. Glede na to, da so letos tekmovanja, na katerih tekmujem pod vprašajem, sem si ta izziv postavil za motivacijo. Tako je za april namesto ene daljše tekaške tekme padla odločitev, da pretečem Šaleško planinsko pot.« V enem zamahu in s takim časom? »Za trening in razmere v začetku aprila je to res kar lep rezultat. Nekaj sonca, nekaj dežja, malo je vmes tudi snežilo, hladneje je bilo, kot sem pričakoval. Ampak nizke temperature mi pri teku bolj ustrezajo kot vročina. Če bi bila na tej trasi tekma, bi se jo dalo preteči tudi hitreje.« Startal je 3. aprila ob 7. uri zjutraj v Šaleku. Nadaljeval
proti Paškemu Kozjaku, Graški gori do Razborja, mimo Kavčnikove domačije in Žlebnika na Sleme, skozi Bele Vode v Skorno, na Goro Oljko, preko Andraža in Šentilja in za konec še čez Velenjčanom domači Koželj do cilja na Velenjskem gradu.
❱
»Vesel, da so me ob prihodu nazaj v Velenje na Velenjskem gradu pričakali moji domači, sem uro ustavil pri 91,1 km, 4230 m vzpona in skupnem času 9 ur in 50 minut.«
Šaleška planinska pot mu je v velikem delu poznana, mogoče je samo kakšen majhen del, ki ga še ni obiskal ali premagal. Lepo je označena, super markirana, kar težko bi se bilo na njej kjerkoli izgubiti, pravi. Priporoča jo vsem, ki se radi gibljejo v naravi. Je zelo razgibana, a tehnično nezahtevna. Primerna tudi za družinske pohode, a seveda ne v enem zamahu. Ure in ure in ure teka. Kaj pri tem razmišlja, ga vprašam. »Z mislimi odplavam k stvarem, o katerih običajno ne razmišljaš. Zdaj pa imaš za to čas. Je pa treba
Pot mu je bila izziv, ki si ga je želel izpeljati že dalj časa.
biti fokusiran na traso in teren, paziti, kam stopiš. Neprestano pa pogledujem na uro. Toliko sem pač tekmovalni tip, da se skušam držati časovnice, ki si jo določim. Kaj pa hrana in pijača? Tej je namenil glavno pozornost, in to iz enega samega razloga. »Na tekmah praviloma pijem in jem premalo, zato sem poskušal to napako odpraviti in od samega začetka čim bolj enakomerno jesti in piti. Bil sem uspešen, le z vnosom hrane sem imel zadnjo uro in pol nekaj težav. Popil sem 6 ali 7 litrov tekočine, pojedel štiri banane in dve veliki žitni ploščici.« 🔲
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 18
18
KRONIKA
22. aprila 2021
Zaključili sanacijo plazu in dokončali gradnjo ceste Ljubija pri Mozirju – Pred tednom dni, v četrtek, 15. aprila, je koroško gradbeno podjetje Slemenšek končno zaključilo rekonstrukcijo ceste Ljubija – Gorenjski klanec. Poseg na cesti sredi strmine iz savinjske smeri je buril duhove, saj so delavci cesto do polovice odkopali jeseni, nato pa so gradbišče zapustili in za več kot tri mesece uredili semaforiziran enosmerni izmenični promet. Tako so se vozniki in potniki v avtobusnem prometu, delavci, dnevni migranti na delo v Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, njihovi vozniki in številni vozniki kamionov (BSH Nazarje, KLS Ljubno, Gorenje, Premogovnik, TEŠ idr.) pošteno načakali. Kvalitetno izvedena sanacija zdrsa zemljišča in položitev asfaltne prevleke sta pomirili duhove. Cestarji so pospravili za seboj, promet pa poslej teče že brez nadležne semaforske ureditve. 🔲
Jože Miklavc
Cesta pod Gorenjskim klancem je od začetka tega tedna spet normalno in varno prevozna.
POLICIJSKA kronika
Pet moških z območja Kočevja ovadili zaradi dveh goljufij in ropa Pri izvrševanju goljufij so bili izjemno prepričljivi, vztrajni, vsiljivi in drzni Velenje, Žalec, 14. aprila – S Policijske uprave Celje so sporočili, da so zaradi suma dveh goljufij in ropa na območju Žalca, Velenja in Raven na Koroškem, v katerih so si storilcipridobili 60.000 evrov protipravne premoženjske koristi, kazensko ovadili pet moških z območja Kočevja, starih od 23 do 46 let. Peterica je bila pri goljufijah izjemno pretkana, premišljena,vsiljiva in drzna, trije od njih, ki so osumljeni ropa, so bili tudi nasilni. Osumljeni so v mesecu marcu in aprilu na območju policijskih postaj Žalec in Velenje ogoljufali dva občana, ki sta preko različnih spletnih strani prodajala vrednejša kmetijska stroja. Na območju Žalca je občan prodajal kmetijski stroj po ceni 30.000 evrov. Trojica
Trije trki na parkiriščih Velenje, 15. aprila – Konec prejšnjega tedna so policisti obravnavali tri trke z vozili na parkiriščih v mestu. Najprej v četrtek na Kardeljevem trgu, povzročitelju so napisali plačilni nalog. Dva trka pa sta se zgodila v nedeljo, 18. aprila. Popoldan je voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika na parkirišču Lidla trčil v kolesarko. Ta je v nesreči utrpela lažjo telesno poškodbo. Zvečer je prišlo do nesreče na parkirišču Koželjskega ulice. Povzročitelj je s kraja pobegnil, a so ga policisti izsledili in bodo ustrezno ukrepali.
Posnel učitelje in jih objavil na spletu Šoštanj, 16. aprila – Policisti so v petek na Osnovni šoli Karla
goljufov iz omenjene družbe ga je prepričala, naj jim zaradi lažje izvedbe posla fizično izroči 20.000 evrov, oni pa mu bodo na njegov transakcijski račun nakazali 65.000 evrov, torej prodajno vrednost stroja, vračilo 20.000 evrov, ki jim jih je izročil v gotovini, ter 15.000 nagrade za pomoč pri načinu sklenitve posla. Občan jim je po podpisani kupoprodajni pogodbi 20.000 evrov izročil, ostali del posla pa ni bil izveden. Na območju Velenja je šlo za podobno zadevo, le da so v tem primeru prodajalca ogoljufali za 30.000 evrov. Na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem so poskušali prodajalca na podoben način ogoljufati za 10.000 evrov. Ker je prodajalec vztrajal, naj mu, preden jim izroči
Destovnika – Kajuha v Šoštanju zbirali obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja neupravičenega snemanja in razžalitve. Storilec, ki je med poukom posnel učitelje, nekatere slike pa je pridobil preko FB profila, jih je z neprimernimi in žaljivimi komentarji objavil na Instagram profilu.
Poškodoval pnevmatiki Velenje, 17. aprila – Na Partizanski cesti v Velenju je neznani storilec poškodoval dve pnevmatiki na osebnem vozilu. Lastniku je povzročil za okoli 250 evrov škode.
Brez denarja in brez zapestnice Velenje, 17. aprila – V soboto so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Oškodovanec je znancu dal srebrno
10.000 evrov gotovine, pokažejo potrdilo, da so mu nakazali celoten znesek, so ga napadli in mu denar ukradli. Hkrati so mu zagrozili, da se bodo v primeru obveščanja policije maščevali njegovim domačim. Osumljeni so bili pri izvrševanju goljufij izjemno prepričljivi, vztrajni in premišljeni. Večina od njih je bila v preteklosti že obsojena zaradi kaznivih dejanj izsiljevanja, ropov, nasilništva, groženj, tatvin, goljufij in drugih kaznivih dejanj. Ker obstaja sum, da so na podoben način oškodovali še več ljudi, pozivajo vse, ki so jim na podoben način nasedli, da o tem obvestijo policijo.
zapestnico, za katero sta se dogovorila, da mu bo zanjo plačal 80 evrov. Ker mu denarja ni izročil, prav tako pa mu ni vrnil zapestnice, bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo.
tudi drugemu varnostniku. Policisti ga bodo kazensko ovadili.
Poškodoval fasado
Žalec, 19. aprila – V ponedeljek je iz ograjenega prostora Vrtnarstva na Ložnici pri Žalcu neznanec ukradel 50 vreč zemlje za cvetje. Lastniku je povzročil za 500 evrov škode.
Velenje, 19. aprila – V noči na ponedeljek je neznanec z grafiti poškodoval fasado objekta Doma učencev v Velenju. Policisti za njim poizvedujejo.
Zapeljal proti varnostnici Velenje, 19. aprila – V ponedeljek okoli 22. ure je policiste poklicala varnostnica podjetja Gorenje, ker naj bi proti njej z vozilom zapeljal moški. Ta je parkiral na mestu, kjer to ni dovoljeno. Ko ga je na to opozorila, je zapeljal proti njej, tako da je morala odskočiti, da je ni povozil. Voznik je kasneje grožnje izrekel
OZS bo razdelila še milijon mask Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo samozaposlenim in mikro podjetjem z enim do štirimi zaposlenimi razdelila še milijon
Ukradel 50 vreč zemlje
brezplačnih zaščitnih mask. Vloge lahko upravičenci oddajo prek spletne strani OZS, poziv pa bo odprt do razdelitve vseh mask. 🔲
Iz POLICISTOVE beležke Na vstopni točki ni upošteval navodil Velenje, 15. aprila – V četrtek okoli 8. ure je medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Velenje obvestila policiste, da imajo na vstopni točki težave z občanom, ki ne upošteva navodil za nošenje maske. Policisti so mu zaradi tega napisali plačilni nalog.
Nedostojno in žaljivo Velenje, 16. aprila – V petek zjutraj je Velenjčanka policistom naznanila
(Ne)zavedna tveganja in izpostavljenost Vozniki motornih koles, koles z motorjem in koles so v primeru prometnih nesreč veliko bolj izpostavljeni in ogroženi kot vozniki osebnih avtomobilov. Nič presenetljivega, kajti večino motoristov in kolesarjev bolj ali manj varuje le zaščitna čelada. »Ta pravi« oziroma ozaveščeni motoristi poleg obvezne motoristič motoristične čelade uporabljajo motoristična oblačila in obutev z zaščitnimi dodatki, ki jim v primeru padca oziroma prometne nesreče zagotavljajo veliko boljšo zaščito in s tem tudi večje možnosti za preživetje. Čeprav je med vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost na prvem mestu, na motoriste prežijo še druge nevarnosti in pasti. Krivično bi bilo, če bi vsem motoristom pripisali, da so divjaki, ki z agresivnimi manevri in visoko hitrostjo ogrožajo sebe in ostale udeležence v prometu. Med dejavniki, ki vplivajo na varnost motoristov, so tudi takšni, ki se jih morda niti ne zavedajo. In ravno slednji so marsikdaj pravi vzroki za prometne nesreče. Naj najprej izpostavim utrujenost, ki je na začetku motoristične sezone (bolj ali manj) prisotna pri vseh motoristih. Tako policisti kot inštruktorji varne vožnje priporočajo, da so na začetku sezone relacije vožnje krajše in manj zahtevne. Prav tako priporočajo več ustavljanja in počitkov, da ne pride do preutrujenosti in »zamegljenega« pogleda. Tako kot za gornike in obiskovalce gora velja, naj končni cilj ne bo vrh, ampak varna vrnitev v dolino oziroma domov, podobno velja tudi za motoriste in vse, ki se odpravljajo od doma. Večina prometnih nesreč motoristov se zgodi na drugi polovici njihove relacije, praviloma v popoldanskem ali večernem času, ko se vračajo domov. Tudi ta podatek ni presenetljiv. Na začetku vožnje so spočiti ter veliko bolj osredotočeni in pozorni tako na pravilen položaj sedenja kot držo rok na krmilu. V drugem delu oziroma popoldan pa je vožnja že bolj sproščena in ležerna. Tako zaradi občutka obvladovanja vožnje kot utrujenosti, ki se lahko pojavi tudi zaradi obilnega kosila. Utrujenost lahko motoristi čutijo, pa kljub temu zaradi zanašanja na lastne moči in izkušnje vožnjo nadaljujejo. Lahko pa se je ne zavedajo in se utrujenost pokaže šele takrat, ko je treba v trenutku ustrezno odreagirati. Ne glede na to, ali gre za ravnanje drugega udeleženca v prometu (npr. prehitevanje v škarje ali nenadno sunkovito zaviranje voznika, nepravilna vožnja kolesarja), oviro na cesti (npr. udarna jama, pesek, kamni ali skala na vozišču), nepredvidljivo okoliščino (pes ali druga žival na vozišču), vse te situacije zahtevajo od motorista takojšen odziv. V (mili)sekundah je treba odreagirati in se izogniti padcu oziroma trku v oviro. Če je motorist utrujen, če ne sedi v idealnem oziroma pravilnem položaju, če ni popolnoma osredotočen na vožnjo in če hitrost vožnje ni prilagojena, je verjetnost, da se ne bo pravočasno ustavil oziroma pravilno odreagiral, da bi preprečil padec ali trk, večja. V tovrstnih primerih, ko se motoristi soočijo z eno od prej opisanih možnih situacij, marsikateri med njimi »zmrzne« oziroma zaradi trenutnega šoka ostane paraliziran, kar slabo vpliva na njegovo reakcijo. Pri tem je pomembno, ali motorist uporablja zaščitno motoristično opremo. A tudi če ima vgrajen varnostni meh, to ni zagotovilo, da jo bo odnesel brez poškodb, saj je to odvisno od vseh okoliščin na kraju dogodka. Motoristi se pogostokrat vozijo v paru, kar praviloma povečuje tveganje, saj je vožnja odvisna od dveh in ne le od voznika. Eden od razlogov je tudi pretiravanje voznika, da se pokaže in dokaže, kaj vse zmore. Od hitrosti vožnje, »polaganja« v ovinkih, sunkovitega zaviranja, prevožene razdalje … S čimer želi impresionirati sopotnika ali sopotnico. Pri tem pa (nezavedno) izpostavlja in ogroža oba. Brez podcenjevanja naštetih dejavnikov in precenjevanja lastnih sposobnosti lahko motoristi bistveno vplivajo na lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Sicer pa to velja za vse nas, ne glede na to, kaj vozimo.
Adil Huselja varnostno ogledalo
🔲
občana, ki jo je verbalno napadel. Do nje se je vedel nedostojno in jo žalil. Čaka ga prekrškovni postopek.
Verbalno nasilen do matere Velenje, 17. aprila – V soboto okoli poldneva so policisti posredovali na Šercerjevi v Velenju, kjer je bil sin verbalno nasilen do matere. Vpil je nanjo, potem pa z glavo udaril ob vrata in zapustil kraj.
Pet gramov zelenega Velenje, 19. aprila – V ponedeljek zvečer so policisti na Cesti talcev mlajšemu moškemu zasegli zavitek s petimi grami suhe zelene rastline. Snov bodo poslali v analizo. Če se potrdi sum, da je šlo za prepovedno drogo, bodo ustrezno ukrepali.
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 19
UTRIP
22. aprila 2021
O moto parku lahko jasne odgovore podajo le na Premogovniku Velenje Šoštanj, 21. aprila – V gradivu za sejo Sveta občine Šoštanj, ki je včeraj potekala v Kulturnem domu, so svetniki in svetnice prejeli tudi pisne odgovore na vprašanja in pobude, ki so jih postavili na zadnji seji. Med njimi je tudi odgovor na pobudo oziroma vprašanje članice sveta Urške Kurnik, ki ga je postavila v imenu Kluba Racing sport Šoštanj. Ljubitelji moto športa, motorjev, štirikolesnikov
in trialov, ki so povezani v klub, menijo, da je na območju občine veliko primernega prostora, kamor bi lahko umestili poligon oziroma moto park. Tako bi otrokom in odraslim zagotovili varne treninge, hkrati pa zmanjšali nelegalno vožnjo v naravnem okolju. Možnosti za to vidijo predvsem na degradiranem območju pridobivanja premoga. Zanimalo pa jih je, kakšno mnenje ima glede umestitve poligona v Občinski
prostorski načrt (OPN) Občina Šoštanj. Na Občini Šoštanj odgovarjajo, da sami ne razpolagajo s primernim zemljiščem za tak poligon, degradirano območje pa je v glavnem v lasti Premogovnika Velenje. Racing sport klubu zato predlagajo, da pogovore o tem začnejo tam in najprej ugotovijo, ali je poligon sploh možno zgraditi na ugrezninskem območju. V primeru uspešnega dogovora
19
Oven, 21. 3. – 20. 4.
pa seveda lahko podajo pobudo za umestitev v OPN. Občina Šoštanj je postopke priprave začela letos, rok za oddajo pobud pa je 4. maj. Poudarjajo tudi, da traja postopek izdelave več let in da v postopku sodeluje veliko soglasodajalcev, zato pozitivne rešitve za pobudo vnaprej ni mogoče zagotoviti. 🔲
mkp
Pričakujete lahko napredek na poslovnem področju. Če ste samozaposleni, boste v prihajajočem obdobju pridobili mnogo novih strank in projektov. Veliko aktivnejši boste pri pridobivanju novih izkušenj ter izpolnjevanju zahtevnih nalog. S svojim delom boste v tem času izredno zadovoljni, kar bo pozitivno vplivalo tudi na vaše počutje in samozavest. Čeprav radi delate sami, boste sedaj iskali sodelovanje z drugimi. V poslovnih partnerstvih boste sebe videli kot enakovrednega partnerja ali celo voditelja, ne pa kot nekoga, ki je podrejen in le izpolnjuje določene ukaze. Zato pričakujte, da se s tem vsi ne bodo strinjali.
Bik, 21. 4. – 20. 5.
Z osebo nasprotnega spola boste navezali nove prijateljsko-poslovne stike. Možno je, da se bo v prihodnosti iz tega službenega odnosa razvila ljubezen, kar bo vaše zasebno in poslovno življenje obrnilo na glavo v pozitivnem smislu. Morda se boste s to osebo posvetili skupnim projektom ali pa celo skupaj ustanovili podjetje. Vzajemno dopolnjevanje bo pri tem nujno, saj boste le s sodelovanjem in zaupanjem s to osebo lahko uresničili nekaj zanimivih načrtov. Če se boste prepustili toku dogajanja, imate lepe možnosti za tovrstne nove začetke. Ne bodo se zgodili čez noč, zato bodite bolj potrpežljivi.
Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.
Okoliščine na vseh področjih življenja vas silijo v odgovornejše in zrelejše ravnanje. Čas je, da končno odrastete ali se osamosvojite in s tem dokažete ljudem okoli sebe, da znate poskrbeti zase in sprejemati dobre odločitve. Zastavite si cilje, ki jih želite doseči v naslednjih mesecih in ne omahujte z njihovim uresničevanjem. Pri tem bo potrebno veliko discipline. Odločiti se boste morali, ali boste nadaljevali svoje dokaj pasivno življenje in nekoliko prestrašen pogled na svet ali pa se boste opogumili in začeli aktivno graditi svojo usodo. Če boste vztrajni, je uspeh zagotovljen. Zdravje bo po dolgem času odlično.
Motoristi so v lepih zgodnjepomladanskih dneh že v kombinezonu
Rak, 22. 6. – 22. 7.
Na začetku sezone moramo biti tako motoristi kot vozniki še posebej previdni in pozorni na dogajanje v prometu – Razlika med dobrim in slabim motoristom je v predvidevanju, ki je mati modrosti vseh motoristov Jasmina Škarja
Nekatere motoriste je toplo in suho vreme pred časom že premamilo, da so naredili prve kilometre na svojih jeklenih konjičkih. Vendar previdnost zaradi slabše kondicijske pripravljenosti, hladnih asfaltnih površin in poškodb na vozišču ni odveč. Dana Tisa Ograjenšek je članica Moto kluba Angeli ceste Velenje in avtorica treh knjig, v katerih predstavi različne motoristične zgodbe, ki odstirajo predanost in strast. Govori o stvareh, ki poženejo kri po žilah, in o nabranih kilometrih na motorju.
Izbrati je treba pravi način ter varno in strpno vožnjo
Če ne bo možno drugače, bodo pa širom in počez prevozili Slovenijo
Lanska sezona je bila za člane Moto kluba Angeli ceste Velenje zaradi epidemije in ukrepov slabša, a glede na dogajanje vendar zavidljivo dobra. Morali so sicer spreminjati načrte in cilje ter jih prilagajati danim razmeram. Dana Tisa Ograjenšek pravi, da so se podali na potep po Gorenjski in na morje, kjer so izkoristili tudi turistične bone. Most na Soči pa jim je ponujal smerokaze na vse strani. »Z zadovoljstvom smo se vračali s potepov in nabrali okrog deset tisoč kilometrov. Gotovo bo letošnja sezona podobna lanski. Imamo načrte in cilje, a če jih ne bomo mogli izvesti, bomo pa širom in počez prevozili
Moto klub Angeli ceste Velenje je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti in šteje štirinajst članov, ki so razpršeni po koroških, savinjskih, gorenjskih in štajerskih koncih. Skupinski izleti in motoristična druženja so njihova stalnica. Žal je bilo teh zaradi epidemije lani precej manj. »Kot kaže, bo podobno tudi letos,« žalosti Dano Ograjenšek, ki obožuje hrumenje motorja, vonj bencinskih hlapov, veter v laseh in usnje. Kdaj se začne prebujati želja po potovanjih, raziskovanju, pobeg od vsakdanjih skrbi in svobodi? »Rada imam tako sonce kot veter. Prvič letos sem sedla na motor, ko je bilo okrog sedemnajst stopinj in se je čez dan ogrelo do dvajset stopinj, čeprav sama temperatura za motoriste ni pomembna. Do sedaj se je nabralo okrog petsto kondicijskih kilo»Motoristi čakamo na lepo vreme in čisto cesto metrov. Vsak se sam odloča in izbira. Na ter to, da se znova peljemo v ‹svojo svobodo›.« začetku sezone moramo biti tako motoristi kot vozniki še posebej previdni in pozorni na dogajanje v prometu, saj si na motorju zelo »Kadar smo na motorju, ranljiv,« razlaga Ograjenškova, ki se ji zdi, da je razlika med dobrim in slabim motoristom v na hrbtu nimamo nalepk, predvidevanju, ki je mati modrosti vseh motokdo smo. Med navdušenimi ristov. »To motoristom rešuje življenja. Treba je motoristi so snažilke, predvidevati situacije in gledati daleč naprej, ne zdravniki, direktorji, trgovci, samo bele črte in ovinkov pred sabo. Vsakdo duhovniki, ekonomisti ...« vozi po svojih zmogljivostih. Res pa je tudi, da tisti, ki vozijo prepočasi, škodijo vsem za sabo, tisti, ki vozijo prehitro, pa vsem udeležencem v prometu. Zato priporočam voznikom, da iz- Slovenijo, ki je marsikdo še ni. Si pa želimo z berejo pravi način ter varno in strpno vožnjo.« motorji obiskati Poljsko, Tirolsko, Dolomite, bivšo Jugoslavijo itd. Ciljev je precej. Najlepši Kako nestrpni smo vozniki so tisti spontani, ko se odločimo naenkrat,« osebnih avtomobilov do pripoveduje in doda, da pridno varčujejo in motoristov? upajo, da bo situacija takšna, da bodo tudi le»Ne poznam veliko takih, ki so namenoma tošnjo sezono lahko uživali in se vozili varno, nestrpni. Obstajajo pa. Spomnim se dogodka, s polno zavestjo, da jih doma čakajo ljudje, ko je prijateljico na cesti voznik avtomobila ki jih imajo radi. želel dobesedno izriniti, ker je želel pri polni črti prehitevati pri omejitvi šestdeset kilome- Ko človek sede na motor, se v trov na uro. Se pa vozniki motoristom tudi telesu nekaj premakne umikajo. Tudi jaz se kot voznica avtomobila Ne samo motoristov, tudi motoristk v komumaknem in omogočim motoristu čim var- binezonih, ki se kot sopotnice spreminjajo nejše prehitevanje.« v motoristke, je vedno več. Registriranih
❱
motornih koles, katerih uporabnice so ženske, je več kot tri tisoč. Zakaj adrenalin, hitrost in vonj po bencinu nista več rezervirana zgolj za moške? »Vsaka ima svojo zgodbo. V tretji knjigi opisujem zgodbe motoristk. Odločijo se, ker na tak način znova najdejo same sebe. Kajti ko človek sede na motor, se v telesu nekaj premakne. Samozavest in samospoštovanje sedeta nazaj tja, kjer morata biti. Pozabljene so tegobe vsakdana, ki jih pustiš za zaprtimi vrati garaže. Prijatelji so tolažba in motivacija, mnogo se jih je znova našlo. Nekatere so ostale zveste tej ljubezni, druge ne. A pomembno je, da so se našle in znova postale to, kar so želele postati. V našem klubu smo sami ‹fajn› ljudje,« odvrne Ograjenškova.
Zaradi novega virusa in z njim povezanih ukrepov ste bili v preteklem obdobju precej pasivni in negativno nastrojeni. V tem tednu pa boste po dolgem času spet polni energije, zato boste lahko začeli uresničevati veliko zastavljenih ciljev. Podali se boste na lov za novimi uspehi, pri tem pa boste zelo uspešni in učinkoviti, če boste le pripravljeni vztrajati. Zavedajte se, da bo za uspeh potrebnega veliko truda. Proti koncu tedna vas bo s svojim obnašanjem nekdo od vaših bližnjih morda spravil v slabo voljo. Poskusite reagirati čim bolj mirno in se o težavi pogovoriti, saj boste sicer situacijo le še poslabšali.
Lev, 23. 7. – 23. 8.
Že dolgo si želite napredovati na delovnem mestu in v tem tednu boste imeli vse možnosti, da aktivno posežete v službene okoliščine. Z znanji, ki ste jih pridobili v preteklih letih, pa tudi s končno večjo samozavestjo, boste imeli možnost navdušiti sodelavce in nadrejene. Bolj ko boste aktivni, več možnosti boste imeli, da opozorite nase s svojim delom in vnemo ter si pridobite še več zaupanja v delovnem kolektivu. Pazite le, da pri tem ne boste preveč agresivni in ne boste na silo poskušali uveljavljati svoje volje. To vas namreč lahko stane spoštovanja tistih, ki bi jih sicer lahko s svojimi idejami očarali.
Devica, 24. 8. – 23. 9.
Nehajte se oklepati negativnih čustev in destruktivnih vzorcev, ki vas vedno bolj utesnjujejo. V ljubezenskih odnosih morate dati prednost zaupanju, ne pa negotovostim in strahovom. Če se ne boste umirili, vas bodo vaši ljubosumni izpadi in čustvena izsiljevanja stali partnerske zveze. Tudi poslovni in prijateljski odnosi bodo napredovali, če boste sposobni pozabiti na stare zamere in se mirno pogovoriti o situacijah, ki so vas v preteklosti vrgle iz tira. Čeprav ste z njimi še vedno obremenjeni, je čas, da obrnete nov list in začnete novo življenjsko poglavje. Končno boste začutili, da je pomlad, zato se bo vaše razpoloženje močno popravilo.
Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.
Uživali boste v družbi svojega partnerja, saj je vajin odnos v zadnjem času izredno ljubeč in harmoničen. Pod okriljem medsebojnega zaupanja bosta oba napredovala in preko skupnega interesa ali hobija nabirala nova znanja. Morda se bosta odločila za skupno potovanje, ki vama bo nudilo pomembno izkušnjo, ki jo potrebujeta, da sprejmeta neko odločitev glede skupne prihodnosti. Sedaj imate priložnost, da začnete konkretno načrtovati vajine prihodnje podvige in jih začnete tudi uresničevati. Morda se bosta odločila za selitev v drug kraj ali celo v drugo državo. Odločitev ne bo lahka, a z njo bi v vaše življenje dobili nov veter in energijo.
Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.
Včasih je težko, ko ti nesreče spremenijo življenje
Adrenalin, neodvisnost, svoboda. Je to draž bencinskih hlapov? »Svoboda vsekakor, tudi nekaj strahu in adrenalina mora biti prisotnega. Se pa spomnim tudi žalostnih dogodkov, za katerimi ni vedno adrenalin. Tudi to, da te lahko spregledajo. Sama vozim v mejah normale in se ne prepustim vožnji brez limitov, ki mi ne predstavlja užitka. Zanimajo me narava in ljudje. Vse rada vonjam, čutim in doživljam. Tistim, ki ljubijo adrenalin, pa priporočam, da ga ljubijo varno,« iskreno pove in ob tem izpostavi še žalostno in težko zgodbo, zaradi katere je potrebovala kar nekaj časa, da je ponovno sedla na motor. »V času, ko sem bila hospitalizirana, me je obiskala sočlanica. Sredi noči sem prejela boleče SMS sporočilo, da je na poti domov umrla v prometni nesreči. Še danes se spomnim njenih zadnjih besed, ko sem ji zaželela srečno pot nazaj domov: »Tisti zgoraj že ve«, mi je odvrnila. Priznam, da se osebno lep čas nisem pobrala, ker sem sama sebi pripisovala krivdo zaradi obiska v bolnišnici. Šele čez čas sem dojela, da je na motorju vsakdo sam odgovoren za svoje življenje, zaradi česar se je potrebno tudi odgovorno obnašati. Težko je, takšne zgodbe te spremljajo skozi življenje. Zato bodimo varni, vozimo z glavo. Vsem polagam na srce – dvakrat poglej in nas ne spreglej!« 🔲
Včasih je bolje varčevati kot zapravljati. Morda ste pred kratkim opravili nakup, za katerega ste prepozno spoznali, da je bil popolnoma nepotreben. Če pa ste se zadolžili in sedaj s težavo odplačujete dolg, naj vam bo to v poduk. V prihodnjih mesecih bodite pri zapravljanju svojega denarja premišljeni, saj se bo drugače vaša finančna situacija le še poslabšala. Že v tem tednu boste zopet v precepu glede neke finančne odločitve, za katero bo bolje, da se je vzdržite. Žal vaša finančna varnost trenutno ni zagotovljena, zato raje mislite na prihodnost in nekoliko brzdajte trenutne želje po zapravljanju. Naj vas osrečuje dejstvo, da se dobro počutite.
Strelec, 23. 11. – 21. 12.
Želite si razširiti intelektualna obzorja in se naučiti novih veščin. Nekateri izmed vas se boste odločili za študij stvari, ki so vas od nekdaj zanimale, ampak nikoli niste našli časa, da bi se jim zares posvetili. Tisti, ki ste bolj avanturističnega duha, boste začeli načrtovati daljše potovanje v oddaljene dežele. Če študirate, boste zelo dovzetni za nove ideje in teorije, ki bi jih lahko vključili v svoje raziskovalne naloge. Prebiranje knjig in nabiranje novih znanj bo pozitivno vplivalo tudi na vašo samozavest in vaš pogled na svet. Počutili se boste, kot da vas nič ne more zaustaviti. Ja, pred vami je lep teden.
Kozorog, 22. 12. – 20. 1.
Zaradi trmastega vztrajanja pri svojem se boste morda znašli v konfliktu s sodelavcem ali nadrejenim v službi. Vašo samovoljo in prepričanost vase bo nekdo razumel kot arogantnost, to pa gotovo ni dobra popotnica za poslovna sodelovanja in bodoče skupinske projekte. Skušajte najti ravnovesje med svojim delovanjem in upoštevanjem drugih. Prisluhnite jim, saj imajo morda prav tako dobre ideje kot vi, pa čeprav k projektom pristopajo na drugačen način. Še posebej bodite previdni, da se ne boste znašli sredi nesporazuma s pomembnimi ljudmi, ki imajo moč krojiti vašo nadaljnjo poklicno pot. Umaknite se, če bodo stvari šle predaleč.
Vodnar, 21. 1. – 20. 2.
Preveč ste podrejeni ljudem okoli sebe in čas je, da vzamete življenje v svoje roke in se rešite njihovega negativnega vpliva. Morda na vas še vedno močno vplivajo starši ali pa ste v partnerskem odnosu, v katerem imate podrejeno vlogo. Pritiski in nezmožnost samovoljnega delovanja vas bodo čedalje bolj motili. Hrepeneli boste po svobodi in spontanosti, obenem pa boste pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje odločitve. Če želite zaživeti boljše in srečnejše življenje, se boste morali izviti iz primeža ljudi, ki vam to onemogočajo. Če je ta človek vaš življenjski partner, dobro premislite, če je vredno nadaljevati zvezo.
Ribi, 21. 2. – 20. 3.
Čeprav boste preobremenjeni na vseh področjih, boste vseeno zadovoljni s potekom dogodkov. Predvsem bo to obdobje dobro za vašo osebno rast. Po naravi ste sicer družabni in ljudem radi tudi pomagate, sedaj pa imate priložnost, da pomagate predvsem sebi. Skušali boste postati še boljša oseba in se znebiti nemira, ki je bil v preteklem obdobju v vas močno prisoten. Če ste nagnjeni k živčnosti, boste potrebovali neko tehniko sprostitve, ki vam bo ustrezala in s katero boste lahko umirili svoje misli. Vzemite si več časa zase in ga poskusite preživeti kar najbolj aktivno. Telesna dejavnost vam bo najbolj pomagala pri pridobivanju notranjega miru.
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
Petek,
22. aprila
06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.45 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.30 01.55 02.20 02.50 03.05 03.10 03.15
Kultura Odmevi Dobro jutro Naravni parki Slovenije, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, dok. oddaja Vrtičkarji, Na mladih svet stoji Vem!, kviz Moje mnenje, Ukrepi v šoli — po pameti ali na pamet? Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 4. sezona Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Ko izgubimo voh Na kratko, Futurologija V Goščavi, Prihod, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film Ugriznimo znanost, Ko izgubimo voh Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
00.25 Nogomet - DP, Olimpija : Koper, 29. kolo, posnetek iz Ljubljane 02.05 Videotrak 03.05 Info kanal 04.00 Info kanal 10.45 Dobro jutro 13.30 V petek zvečer 15.15 Sveto in svet, Papež Frančišek 16.20 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih 17.30 Ob svetovnem dnevu Zemlje: Samo1planet, (Slovenski nacionalni mladinski orkester, Živa Ploj Peršuh in gosti) 20.00 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dokumentarna oddaja 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Veliki zeleni zid, britanski dokumentarni film 23.35 Sozvočje svetov 00.00 Slovenska jazz scena: Jani Šepetavec, Quartet 00.45 Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021 - Islandija : Slovenija, posnetek iz Reykjavika 02.10 Videotrak
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.50 00.45 01.40 02.10
24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 32. del Usodni diamanti, 1. sez., 33. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 1. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 2. del Sveti Maik, 1. sez., 7. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Policijska družina, 9. sez., 15. del Sveti Maik, 1. sez., 8. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 34. del Usodni diamanti, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 39. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 10. del Slepa pega, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Izbrano iz arhiva: Ustvarjalno o ustvarjalnosti, gost Goran Horvat, 2008 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Očistimo gozdiček, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 14 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 21:10 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del 21:45 Izbrano iz arhiva: Ištar Antares, Človek iz vesolja se vrača, 1996 22:55 Videospot dneva 23:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00:20 Nočni program
22. aprila aprila 2021 2021 22.
Sobota,
Nedelja,
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, To sem jaz, Noor 07.05 Milan, Milan se kopa 07.10 Malčki, Zajček Pepi 07.15 Ava, Riko, Teo, Reševanje kitovke 07.25 Rija in Krokodil, Smučanje 07.30 Kalimero, Kmalu okrevaj, Petrček 07.40 Žanov svet, Mivka 07.50 Nejko, Nejko prenavlja 08.00 Z kot Zofka 08.20 Studio Kriškraš, Pojdi na vrt, postani krt 08.45 Buck, Hiperspanec, belgijska otroška nadaljevanka 09.00 Buck, Odpuščanje in Karpianci, belgijska otroška nad. 09.15 Sobotni krompir 09.50 Športniki, Pretesno drsališče, risanka, 10.00 Male sive celice, OŠ Center Novo mesto in OŠ Vojnik 10.35 Infodrom 10.55 Osvežilna fronta, Drek 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Mediade, vsebinski marketing 14.50 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dok. oddaja 15.55 Slovenski vodni krog: Bregana, dok. oddaja 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Mitnica, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Hudičeve igre (I.), am.-italijanska nad. 22.20 Poročila 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Slovenka, slovenski film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.05 Sobotni Dnevnikov izbor 01.10 Utrip 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo
07.00 Milan, Liza in neznanec 07.05 Ava, Riko, Teo, Zamašen nos 07.10 Tinka in Žverca, Tinka in Žverca na sprehod 07.15 Niko, Za zdravo telo 07.25 Malčki, Pina je strah 07.30 Mucika, Steza pri slapu 07.40 Ezopovo gledališče, Zelo poredna žaba - Miš, žaba in orel 07.50 Svetovalka Hana, Šopek cvetlica 08.00 Pujsa Pepa, Zajček Zvonko se pride igrat 08.05 Mali Timotej, Saturnovi prstani 08.10 Sovice, Skrivalnice 08.20 Knjiga o džungli, Žeja 08.30 Kalimero, Petrčkova vrtnarska žilica 08.45 Šola za pošasti, Hopla 08.50 Dinotačke, Kar je ljubko zvenelo 09.00 Nejko, Nejko vidi dvojno 09.10 Vrtne prigode, Črtov amulet 09.20 Bacek Jon, Piščalka 09.30 Danin dinosvet, Saratops - Kaj zmorejo mladički 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Ciril – zgodba o odpuščanju 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Jan, Matija in Ines 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 V petek zvečer 14.45 Na lepše 15.10 Kavarna Astoria, slovenski film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, Hišica na drevesu 18.50 Frfra in Cufek, Zabava v kleti 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka 21.05 Z Mišo, Nataša Barbara Gračner 21.55 Poročila 22.05 Šport 22.15 Vreme 22.20 Černobil zadnja sovjetska bitka, fr. dok. oddaja 23.25 Za lahko noč: Ansambel Vedun, Keltsko-slovanski terapevtski zvoki in darovi 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.00 Dnevnik 0.15 Politično s Tanjo Gobec 0.25 Zrcalo tedna 0.40 Šport 0.50 Vreme 0.55 Napovedujemo
23. aprila
06.20 06.25 07.00 10.10 10.35 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 01.00 01.30 02.00 02.10 02.15 02.20
Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Ko izgubimo voh TV-izložba Vrtičkarji, Poroka, slovenska nadaljevanka Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka Prisluhnimo tišini, Naj živi ljubezen Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Na dinozavrovem hrbtu - Polnočni dinozaver, kanadska otr. nan Holly Hobbie, Kokošnjak Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Bacek Jon, Plesno tekmovanje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Cesta, italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
00.00 Slovenska jazz scena: Jani Šepetavec Quartet 00.45 Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021 - Islandija : Slovenija, posnetek iz Reykjavika 02.10 Videotrak 03.10 Info kanal 04.00 Info kanal 09.30 Videotrak 10.30 Dobro jutro 13.25 Gimnastika - EP, mnogoboj (Ž), prenos iz Basla 15.35 O živalih in ljudeh 16.00 Na vrtu 16.55 Gimnastika - EP, mnogoboj (M), prenos iz Basla 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka 20.55 Gasilska brigada, francoski film 22.25 Zadnja beseda! 23.15 Filipini - spirala nasilja, francoska dokumentarna oddaja 00.05 Gimnastika - EP, mnogoboj (Ž), posnetek iz Basla 01.50 Videotrak 02.50 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 22.50 22.55 00.55 02.30 03.00
24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 34. del Usodni diamanti, 1. sez., 35. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 3. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 4. del Sveti Maik, 1. sez., 8. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Policijska družina, 9. sez., 16. del Sveti Maik, 1. sez., 9. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 36. del Usodni diamanti, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 40. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Skrivnostno poletje, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Izbrano iz arhiva: Pot k sreči, 2006 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Miš maš, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Peru, 1999 20:55 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:00 Izbrano iz arhiva: Pop Corn: Šank Rock, 2003 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Nočni program
24. aprila
0.05 1.50 2.50 4.00 7.00 8.00 10.30 11.00 11.45 13.25 16.00 18.25 20.05 21.45 22.40 00.20 02.40
06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.15 09.35 10.15 10.30 11.55 13.55 14.10 15.25 15.40 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.15 01.10 02.50
08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:20 14:30 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:25 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 20:35 22:05 23:00 23:25 23:55
Gimnastika - EP, mnogoboj (Ž) Videotrak Info kanal Info kanal Najboljše jutro Spomini, Tine Tomazin, 2. del Vrtičkarji, Fotopornoroman Vrtičkarji, Beli zajec Tone, javi se!, dokumentarni film Gimnastika - EP, finali na posameznih orodjih Nogomet - DP, Bravo : Maribor, 30. kolo, prenos iz Ljubljane Avtomobilnost Vprašanja očetu, izraelski film Zvezdana, Verjeti v samoroga Izštekanih 10 - Big Foot Mama Gimnastika - EP, finali na posameznih orodjih, posnetek iz Basla Videotrak
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Leo in Tig, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, ris. Kravica Liska, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Robojajčki, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Peter Pan, ris. Power Players junaki, ris. DC Super junakinje: Junakinja leta, ameriški film Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Ljubezen na drsalkah 2, am. film Ubijalski šov, ameriški film Starejši sin, ameriški film Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke ŽUPAN Z VAMI: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 33 Izbrano iz arhiva: Lučka v očeh, 2. del dobrodelnega koncerta, Šentjur 2002 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Doroteja Meh, orgle, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Očistimo gozdiček, Gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jakob Rušnik, harmonika, GŠ Velenje Dotiki gora: Olševa Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2843. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ajša Pavšek, tolkala, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva, Robert Goter Show z gosti, 2007, 2. del koncerta Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Peru, 1999 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: mladinski pihalni orkester, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
25. aprila
00.20 Gimnastika - EP, finali na posameznih orodjih 02.40 Videotrak 03.40 Info kanal 04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip 07.15 Koda, Kje bomo letos dopustovali? 07.45 Ugriznimo znanost, Ko izgubimo voh 08.10 Glasbena matineja: Sozvočja Slovenije, Ljudska glasba na Slovenskem 10.00 Vrtičkarji, Pokaži kaj znaš 10.30 Vrtičkarji, Na mladih svet stoji 11.00 Vrtičkarji, Poroka, slovenska nadaljevanka, 2. sezona 11.50 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Novo Zelandijo, potopis 12.55 Gimnastika - EP, finali na posameznih orodjih 15.50 Ambienti 16.45 Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga: Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dinastije, Hijenski psi, koprodukcijska dok. serija 20.55 Sergio Mendes in ritmi sreče, španski dok. film 22.35 Vikend paket 00.00 Zvezdana, Verjeti v samoroga 00.50 Kaj dogaja? 01.20 Videotrak
06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 00.30 08.45 09.15 09.35 10.20 10.45 12.10 12.40 12.55 14.30 14.45 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 22.20 00.50 02.30
08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:45 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:05 23:35
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Leo in Tig, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, ris. Kravica Liska, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Robojajčki, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Peter Pan, ris. Power Players junaki, ris. Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno poletje, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah 2, am. film Takle mamo, 1. sez., 16. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Mali šef Slovenije Moje ime je Sam, ameriški film Nevestini materi, ameriški film Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2842. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2843. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 1997 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 15 Iz našega arhiva: Začarana Ela, Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Pot k sreči, 2006 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 14 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Koncert XXVIII. festivala baročne glasbe, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Ponedeljek,
Torek,
26. aprila
06.30 06.45 07.00 09.05 09.35 09.40 10.05 11.30 12.05 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 15.55 16.00 16.05 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 01.15 01.40 02.10 02.20 02.30 02.35
00.00 00.50 01.20 02.20 04.00 09.40 11.20
Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Zog, risani film Gudrun, vikinška kraljična, Volk, otroška serija, 001. sezona Smrtonosni dinozavri, Smrtonosni mojstri obrambe, angleška dok. serija za otroke Špasni učitelj in nogomet, nizozemski film Vem!, kviz Z Mišo, Nataša Barbara Gračner Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Zahvalni dan, ameriška nad., 4. sezona S-prehodi, Obnovljivi viri energije Dober dan, Koroška Milan, Milan in ježek Niko, Glasek Šola za pošasti, Hišica na drevesu Muk, Mlin na veter Studio Kriškraš, Pojdi na vrt, postani krt, mozaična lutkovna oddaja za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Kingsbox, spletna prodaja športne opreme Nejko, Na prostem, risanka Simon, Težka odločitev, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Vojsko, moja rodna vas, dok. film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Oskarji - dan potem Glasbeni večer: Ye-Eun Choi, Simfoniki, RTV Slovenija in Marko Letonja (D. Šostakovič) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
02.00
Zvezdana, Verjeti v samoroga Kaj dogaja? Videotrak Info kanal Info kanal Dobro jutro Obzorja duha, Ciril – zgodba o odpuščanju Prisluhnimo tišini, Poskrbimo za duševno zdravje, izobraževalnosvetovalna oddaja Na lepše Zadnja beseda! Samo1planet (Slovenski nacionalni, mladinski orkester, Živa Ploj Peršuh in gosti) Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Jan, Matija in Ines Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka Nogomet - evropska liga Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour v Avstralijo, potopis Podjetno naprej, Kingsbox, spletna prodaja športne opreme Svetlo črna, kratki igrani film AGRFT Gimnastika - EP, finali na posameznih orodjih Videotrak
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.20 23.10 00.00 00.50 01.20
24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 36. del Usodni diamanti, 1. sez., 37. del Dekle z imenom Feriha, 2. s., 5. . Dekle z imenom Feriha, 2. s., 6. d. Sveti Maik, 1. sez., 9. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 54. del Sveti Maik, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 38. del Usodni diamanti, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 41. del Šverc komerc, 2. sez., 55. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 17. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 11. del Slepa pega, 4. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf. razv. oddaja 2843. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 34 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Spoznajmo jih … Tjan Podjavoršek, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob dnevu upora proti okupatorju Regionalne novice Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Izbrano iz arhiva: Informativni program 35 Spoznajmo jih … Tjan Podjavoršek, harmonika, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
12.10 12.40 13.25 14.15 15.30 16.20 16.50 18.00 19.00 20.00 22.30 23.05 23.40
13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:35 22:10 22:15 22:20 23:10 23:40
Sreda,
27. aprila
06.20 06.25 07.00 10.00 10.30 10.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.35 15.05 15.40 15.45 15.50 16.00 16.10 16.15 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.55 21.50 22.05 22.10 22.15 01.50 02.20 02.45 03.00 03.10 03.15
02.00 03.00 04.00 07.30 08.30 09.10 10.00 13.00 13.30 14.00 15.00 16.50 18.30 20.00 20.55 22.05 23.40 00.00 00.55
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.00 12.55 13.10 13.40 14.15 15.15 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.50 23.20 00.10 01.05 01.35
08:30 08:55 09:00 09:30 10:30 11.45 12:15 13:40 15:30 16:00 17:25 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:55 20:00 20:40 21:05 22:35 22:40 23:15 23:45
Kultura Odmevi Dobro jutro Odvratne rime, Prvi del Odvratne rime, Drugi del Gudrun, vikinška kraljična, Vidra, otroška serija, 001. sezona Smrtonosni dinozavri, Kralj ubijalcev, angleška dokumentarna serija za otroke Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Stori, kar je prav, ameriška nadaljevanka, 4. sezona Duhovni utrip Lučka - Pitypang, otroška oddaja Milan, Družinske vezi Malčki, Čarovnik iz ribnika Malčki, Pobotajva se Žanov svet, Mivka Nejko, Nejko prenavlja Buck, Hiperspanec, belgijska otroška nadaljevanka Buck, Odpuščanje in Karpianci, belgijska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Pisma iz Auschwitza, dokumentarni film Kalimero, Kmalu okrevaj, Petrček Bacek Jon, Piščalka, risanka, 2. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Pozabljeni grob, dokumentarni film Poročila Šport Vreme Spomini, Tine Tomazin, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Napovedujemo
Videotrak Info kanal Info kanal Videotrak Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Dobro jutro Oskarji - dan potem Kaj dogaja? Joker, kviz Franja, igrano-dokumentarni film Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 -Turčija : Slovenija, prenos iz Eskišehirja Beseda na A (II.) Bolnišnica dobre karme (II. Partizanski pevski zbor in dirigent, Iztok Kocen (Gosti Gaja Sorč, PAZ Vinko Vodopivec, Laška pihalna godba) Preboj, slovenski igrani film Kaj govoriš? So vakeres? Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 38. del Usodni diamanti, 1. sez., 39. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 7. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 8. del Sveti Maik, 1. sez., 10. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 55. del Dolina miru, slovenski film Usodni diamanti, 1. sez., 40. del Usodni diamanti, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 42. del Šverc komerc, 2. sez., 56. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 12. del Slepa pega, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Kresniček, otroška spevoigra Ob dnevu upora proti okupatorju Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Izbrano iz arhiva: Informativni program 35 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Izbrano iz arhiva: Uspešnice Slovenskega okteta, 2009 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Mojca Pokrajculja, gledališka predstava Vrtca Velenje, 1998 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Osrednja proslava Mestne občine Velenje ob dnevu upora, posnetek prireditve Izbrano iz arhiva: POPOTNIŠKE RAZGLEDNICE, Peru, 1999, 3. oddaja Izbrano iz arhiva, Robert Goter Show z gosti, 2007, 2. del koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Informativni program 36 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
28. aprila
06.45 07.00 09.05 09.35 09.40 10.05 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 15.30 15.45 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 0.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35
00.00 00.55 04.00 09.30 10.00 11.10 14.00 14.40 15.10 16.45 18.00 19.50 20.05 22.15 23.05 00.15
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.20 23.15 00.05 00.55 01.25
Dnevnikov izbor Dobro jutro Zverjasec Gudrun, vikinška kraljična, Fjordski poni, otroška serija Smrtonosni dinozavri, Nenavadni ali edinstveni, angleška dok. serija za otroke Lunčki in knjiga pravljic, argentinsko-španski film Vem!, kviz Vojsko, moja rodna vas, dokumentarni film Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Zločin in kazen, ameriška nadaljevanka, 4. sezona Osmi dan TV-izložba Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja Male sive celice, OŠ Center Novo mesto in OŠ Vojnik Poročila ob petih Šport Vreme V treh stenah, Steber, dokumentarna serija Filmski poklic, Scenarist Slastne medvedje zgodbe, Tartufi Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: V očetovem gozdu, francoski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, dr. David Bandelj V treh stenah, Steber, dokumentarna serija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Videotrak Info kanal Info kanal Lučka - Pitypang, otroška oddaja Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Ob svetovnem dnevu plesa: Mladi slovenski plesalci in koreografi Ambienti Vikend paket V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 2. sezona Žrebanje Lota Na utrip srca ... Za svobodo, za kruh - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti Moje mnenje Ku'damm 56, nemška nadaljevanka Videotrak
24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 40. del Usodni diamanti, 1. sez., 41. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 9. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 10. del Harry in Meghan: Baby boom, angleška dok. oddaja TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 56. del Sveti Maik, 2. sez., 1. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 42. del Usodni diamanti, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 43. del Šverc komerc, 2. sez., 57. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 17. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 13. del Slepa pega, 4. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Osrednja proslava Mestne občine Velenje ob dnevu upora, posnetek 11:15 Videospot dneva 11:20 Izbrano iz arhiva: Informativni program 36 11:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:50 Iz oddaje Dobro jutro 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 16 18:20 Iz našega arhiva: Moj dežnik je lahko balon, Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Alfi Nipič na obisku na Floridi 20:55 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:00 Izbrano iz arhiva: Pop Corn: Andrej Šifrer, 2003 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Nočni program
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 21
UTRIP
22. aprila 2021
21
Reaktivacija glasbene skupine Chateau JUSTINEK, TEREZIJA: Neža od – Odrasli 821.163.6 Slovenski družbeni romani Vir: www.beremknjige.si
Terezija Justinek (1950) nas v svojih romanih (Deklina hči, Prevarana, Poročno darilo, V tretje gre rado, Njuno kraljestvo) popelje na čudovite obronke zelenega Pohorja, kjer se vedno dogaja nekaj zanimivega. Njeni junaki se srečujejo z vsakodnevnimi težavami in preprekami, ki jih vsi dobro poznamo, ves čas pa nas napeto dogajanje vleče naprej. Za svoje knjige pravi: »Ponoči
ne motijo spanca, podnevi pa privabljajo prijetno obujanje spominov.« Vse prevečkrat so se starši v Nežini mladosti grobo znesli nad njo, zato z njimi prekine vse stike. Trudi se pozabiti svojo primarno družino, staršem odpustiti ne zmore. Zaplete se s Hermanom, razdvojenim med ženskami, ki jih je ljubil, in otroki, ki jih je imel z njimi. Neža kmalu spozna, da ni vse tako, kot je videti na prvi pogled. S človeške
plati lahko razume ravnanje ljubljenega moškega in okoliščine, v katerih se je znašel, z brezpogojno ljubeznijo pa sprejme tudi njegove otroke.
LEVY, DEBORAH: Mož, ki je videl vse od – Odrasli 821-311.2 Družbeni romani Vir: www.beletrina.si
Mož, ki je videl vse se začne s klišejem: Saul Adler leta 1988 prečka Abbey Road v Londonu. Pri tem ga (morda metaforično, morda zares) zbije avto. Na videz se mu ne zgodi nič: obišče svojo punco, umetnico
Jennifer Moreau; seksata in se razideta. Kot marksistični zgodovinar nato Saul odpotuje v Vzhodni Berlin tik pred padcem zidu, kjer se začnejo v nenavadnem deliriju prepletati marksizem, erotika, krivda in popkultura, v središču pa stoji vprašanje, kaj vse smo pripravljeni spregledati, da bi bili pred sabo – in pred Zgodovino – videti kot ljudje, kakršni želimo verjeti, da smo. 🔲
Skozi tančice ženskega pogleda
Ti si varuhinja svojega časa Znana trditev Louise Hay se glasi: »Nekateri ljudje ne znajo reči ne. To lahko storijo le tako, da zbolijo.« Udaren stavek, ki pretrese, če se ob njem zamislimo. Predvsem ženske, ki smo obenem mame in želimo biti polno prisotne in polno aktivne na področju materinstva, kariere, družine in ostalih aktivnostih, imamo pogost težave z izrekanjem »ne«. Želimo narediti, ugoditi, izpolniti, se potruditi, biti prisotne, dejavne, motivacijske, polne elana itd. Vendar – prijaznost lahko škoduje. Želja, da smo vsem všeč, da zadovoljujemo potrebe ostalih ljudi in zelo redko lastne, nam škoduje. Mogoče tega ne čutimo takoj ali močno, a se davek lahko nalaga in kopiči. Kako pogosto slišim ženske govoriti: »Tako utrujena sem, pa sploh ne vem, zakaj točno …« Utrujenost ti želi nekaj sporočiti, in to sporočilo je zelo povezano z izrekanjem »ne«. S čim besedo »ne« povezujemo? Pogosto s strahom, da bomo zaradi tega nesprejete. Mogoče se nam zdi, da bomo z odrekanjem kaj pomembnega zamudile. Dogodke, odnose, priložnosti. Vendar – ko izrečemo »ne«, damo prostor »da«. Odpremo prostor za »da« sebi. Morebiti svojemu počitku, svojemu hobiju, svojim druženjem, svojim vedno odpovedanim željam. Kadar pa le rečemo »ne«, želimo to utemeljiti. Kakor da mora obstajati tehten razlog, da nekaj zavrnemo. Misel na to, da bi rekle »ne« in se odločile zgolj za ležanje ali počivanje, nam vzbuja neznane občutke. »A nič ne bom delala? Ah, saj bom drugič oziroma zvečer ...« Ob teh situacijah nas pogosto spremlja tisti znani občutek krivde. Krivda je naš zvesti spremljevalec. Zato ga je treba le sprejeti in ne ravno jemati resno. Sliši se malo hecno, vendar je res. Občutek slabe vesti je pogosto prisoten, vendar naj ne bo odločevalec naših odločitev, drage bralke. Odločajmo se na podlagi samih sebe. V tesni povezanosti same s seboj. Pomislite – samo ve točno veste, kaj vse zahteva vas in vaš čas. Zato ste ve tiste, ki boste najbolj jasno vedele, kdaj reči ne in kdaj da. In takrat se ne opravičujte, da ste izrekle »ne«, takrat prijazno in suvereno stojte za to besedo. Takrat postanemo varuhinje svojega časa. 🔲
Ines Vugrinec, Društvo SŽM
Mlinar na Muri, Lola, Objemi me, Tanja ... Je le nekaj skladb iz bogate glasbene zapuščine skupine Chateau, ki letos praznuje petintrideset let obstoja. Čeprav so se vmes za nekaj časa razšli, jih je ljubezen do glasbe v času epidemije ponovno združila. Skupina je januarja letos naznanila, da obnavlja svoje vitalne funkcije. Nov zagon ji dajejo bobnar Janez Marin (ex-Res Nulius), basist Boštjan Časl (ex- Res Nulius) in klaviaturist Boris Jelenko – pridružili so se vokalistu Matjažu Ograjenšku in kitaristu Zvonetu Hranjcu, ki ostajata gonilni sili velenjske glasbene skupine. »Delamo dalje in se trudimo po svojih najboljših močeh. Nov album, ki nastaja, je velik zalogaj, ki hkrati dokazuje, da v času epidemije nismo počivali. Nekaj težav nam je povzročalo snemanje videospota za pesem Pesmi nove, pesmi stare, zaradi omejitve druženja, vendar smo se pri snemanju držali vseh omejitev in ukrepov,« pove Matjaž Ograjenšek, ki povabi k ogledu njihovega zadnjega videospota, za katerega je glasbo prispeval Zvone Hranjec, poskrbel pa je tudi za zvočno produkcijo, režijo in montažo. Besedilo je napisal Boris Vratanar, za masterizacijo je poskrbel Franci Zabukovec »Zabukowski«,
Skupina Chateau se vrača. Z rock‘n rollom naprej.
za kamero pa se je postavil Jani Napotnik. Skupina je naznanila, da glasbeni stil ostaja Chateau-jevski, malo trši pop rock, in da je izid novega albuma načrtovan še letos, nova balada pa v teh dneh. Album Best of Chateau bo na voljo kot vinil plošča v izdaji Big Joco music, kar glasbeniki še posebej pozdravljajo.
»Želimo si tudi konca epidemije, da bomo lahko organizirali kakšen koncert v živo v svojem domačem kraju za vse svoje oboževalce, ki jih ne bomo razočarali,« še obljubi pevec skupine Chateau Matjaž Ograjenšek. 🔲
jš
Mednarodna razstava, ki gradi mostove Šoštanj, 20. aprila – Gradimo mostove/ Brücken bauen je naslov razstave, ki so jo v Mestni galeriji Šoštanj odprli le dan za tem, ko so se v Sloveniji med drugim spet sprostile galerijske dejavnosti. Gre za mednarodni projekt, ki je potekal lani na dvanajstih mostovih in treh hidroelektrarnah na Dravi, ki so jih preoblikovali umetniki. Most v Dravogradu sta avtorsko zaznamovala domačin Feliks Frühauf in Helmut Blažej iz avstrijskega Šmihela. Oba umetnika sta v projekt vpletla temo, ki v kolektivnem spominu velja za pozabljeno, in sicer razvoj elektrogospodarstva na Dravi od leta 1938 dalje, kar seveda zajema tudi čas 2. svetovne vojne in delo taboriščnikov, ruskih vojnih ujetnikov in Judov na gradbiščih. Razstava, ki je bila lani odlično sprejeta, je od torka dalje na ogled v Šoštanju. Helmut Blažej je uveljavljen slikar, ki črpa motive za svoje slike iz okolja, v katerem velikokrat nastopajo nianse rdeče barve. Poleg znakov srečamo na platnu tudi besedila, ki kot potopisi pokrajino opredeljujejo tudi geografsko. V projektu Brücken bauen so njegove slike nekoliko bolj turobne, uporabljene so zamolke barve, ki predstavljajo represijo in trpljenje v taboriščih. Črne linije simbolizirajo
bodečo žico ali betonsko železo, ki je bilo uporabljeno tako pri gradnji hidroelektrarn kot pri ograjah taborišč. Feliks Frühauf - Sreč je vsestranski umetnik, ki obvlada opazovanje in tankočutno interpretacijo zunanjega sveta. Serija slik v projektu Gradimo mostove prikazuje razdvojeno koroško pokrajino, pri čemer je v ospredju mejna črta, ki loči Koroško na dve državi že 100 let. Črta – šiv, ki poteka skoraj čez celotno platno, je kot povezovalni element, ki predstavlja simbol zaceljenih družbenih, gospodarskih
in psiholoških brazgotin. Umetnik je poleg dokumentov iz taborišč v svoja dela kolažiral tudi gradivo iz časov plebiscita. V Mestni galeriji vabijo k ogledu in opozarjajo na simboliko »gradnje mostov« tudi v današnjem času, ko smo ljudje zaradi epidemije postali odtujeni, brez osebnih stikov in brez kulturnih dogodkov, ki so včasih združevali ljudi v smislu osebne rasti in dobrih medsebojnih odnosov. 🔲
Milojka B. Komprej, foto Nace Serdinšek
Prenova eMCe placa je v zadnji fazi Velenje – V mladinskem kulturnem klubu eMCe plac so čas, ko zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronvirusa ne morejo poslovati, izkoristili za dolgo pričakovano prenovo notranjih prostorov, ki so jo začeli takoj po novem letu. Doslej so zaključena gradbena in instalacijska dela. V celoti so prenovili sanitarije in točilni pult. Da so kar se da zmanjšali stroške, so večji del obstoječe opreme galerije in dvorane, ki ima novo električno napeljavo in razsvetljavo, temeljito obnovili. »Večino del smo opravili sami, torej zaposleni v klubu in Mladinskem centru Velenje s pomočjo članov Šaleškega študentskega kluba. Zahtevnejša dela smo zaupali obrtnikom, ki so nam, kolikor se je dalo, šli na roko. Starejši smo poskrbeli za funkcionalnost, mlajši pa so po svojih željah začrtali novo vizualno podobo,« poroča direktor Janko Urbanc in dodaja, da pri prenovi sodeluje okrog 20 dijakov in študentov. »Upam, da smo klub s tem še bolj približali mladim generacijam.« Ker kaže, da programa še nekaj časa ne bodo mogli izvajati v klubu, si bodo mladi snovalci nove likovne opreme vzeli čas za preudarno načrtovanje poslikav sanitarij in dvorane, medtem ko je hodnik že v novih barvah in domiselnih optičnih elementih. Klubsko dogajanje na terasi pa bodo spravili v pogon takoj, ko bodo gostinci lahko odprli zunanje dele lokalov, saj je točilni pult že pripravljen. 🔲
tf
Na prvi pogled ni videti, da gre prenova eMCe placa h koncu, a montaža avdio tehnike je dokaz, da je klub potrebno le še pospraviti in počistiti, pa bo pripravljen za obiskovalce.
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
22. aprila 2021
Nagradna križanka Makom
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 22. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (naš gost bo mag. Metod Glavnik, tema pa epilepsija; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti (z nami bo skupina Chateu); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 24. aprila
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Makom«, najkasneje do ponedeljka, 3. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
Neverjeten uspeh za prvi prepogljivi telefon Xiaomi Prepogljivi pametni mobilni telefoni so med uporabniki mobilne telefonije vzbudili veliko zanimanja. Zato je na to področje nedavno vstopilo tudi Xiaomi, in sicer s pametnim mobilnim telefonom Mi Mix Fold. Novost pa je takoj obnorela uporabni-
ke. Celotna zaloga (med 30 tisoč in 40 tisoč primerkov) je pošla praktično takoj. To pomeni, da je bilo vsako sekundo prodanih več kot 500 pametnih mobilnih telefonov. Mi Mix Fold je opremljen z zaslonom AMOLED, ki lahko doseže diagonalo do 20,3-centimetra oziroma 8,01-palca. Zaslon se ponaša še z ločljivostjo 2.480 x 1.860 točk, zunanji zaslon pa s 16,5-centimetrsko oziroma 6,52-palčno diagonalo in ločljivostjo 2.520 x 840 točk ter frekvenco 90 hercev. Strojna oprema obsega mobilni procesor Snapdragon 888, osem oziroma 12 GB pomnilnika LPDDR5 ter 128/256 GB prostora za shranjevanje. Glavna kamera premore ločljivosti 108 milijonov
točk, širokokotna pa 12. Novi Mi MIX Fold je trenutno naprodaj le na kitajskem. Vstopna različica novosti stane 1.276 evrov, najzmogljivejša pa 1.735 evrov.
🔲
NEDELJA, 25. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 26. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna
minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Podjetniški kotiček; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
POPUST OB NAKUPUU JJABOLK! O !
Bo Apple s polic kmalu umaknil iMac? V ZDA so se pričele zmanjševati zaloge računalnikov iMac, in sicer različic z 21,5-palčnimi zasloni. Mnogi poznavalci so prepričani, da bo podjetje Apple obstoječe računalnike iMac nadomestilo s povsem novimi modeli, ki bodo opremljeni s povsem novimi procesorji M1X. Ti bi lahko podatke preračunavala s kar 16 procesorskimi jedri ali celo 32 procesorskimi sredicami, za grafične vsebine pa naj bi bilo na voljo 128 grafičnih jeder. Apple naj bi novost najprej preizkusil v praksi, uporabnikom pa bo seveda ponudil najboljšo rešitev. To pomeni, da bodo računalniki dovolj zmogljivi tudi za najzahtevnejše naloge. Novi procesor M1X naj bi nudil do 100 odstotkov večjo zmogljivost v primerjavi s sedanjim procesorjem M1, a trenutno so to zgolj govorice. Več o novih računalnikih iMac naj bi bilo znanega kmalu. Ti naj bi bili na voljo celo v večjem številu barv kot zdajšnji modeli. Kupci seveda upajo, da novinci ne bodo pretirano dražji v primerjavi z obstoječimi modeli, ki že danes sodijo v vrh cenovne ponudbe.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.
... ZA UPOKOJENCE
10 %
Popust se prizna ob predložitvi kartice upokojenca
... ZA ČLANE Popust za nakup jabolk se prizna ob predložitvi članske kartice!
Ob nakupu nad 100 €, 5 kg jabolk Slodar GRATIS!
TOREK, 27. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si) ali pa po pošti Kidričeva 2 a, 3320 Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 12. do 18. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.
V tednu od 12. do 18. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. aprila (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
Naš čas, 22. 4. 2021 barve: CMYK, stran 23
mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. GSM: 031 802 710 (AA)
NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. GSM: 040 465 214.
NEPREMIČNINE SOBO ali garsonjero v okolici Velenja ali Šoštanja, najamem. GSM: 031 776 606.
RAZNO VRTNO, samohodno kosilnico, novo, še ne uporabljeno, prodam. GSM: 041 323 931. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. KOCKE SENA, prodam. Gsm: 070 284 419 ali tel. 03 891 12 70.
ŽIVALI KRAVO - brejo, pred porodom, prodam, po izbiri. Tel.: 03 589 32 79. NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 25 .4. 2021, in tudi naslednjo nedeljo 2. 5. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202. JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. TELICO Angus, staro 2 leti, brejo 3 mesece in telico Angus staro 18 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 565 553 ali tel. 03 589 34 05.
GIBANJE prebivalstva • Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KRAIGHERJEVA, 50,8 m2, obnovljeno l. 2016, 3/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a). REDKA PRILOŽNOST! Cena: 78.000 €.
• Prodaja, hiša, samostojna: KAVČE, 251 m2, zgrajena l. 1996, 759 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi. Cena: 220.000 €.
23
OBVEŠČEVALEC
22. aprila 2021
UE Velenje POROKE:
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI:
Kozina Frančiška, roj.1936, Velenje, Kardeljev trg 3 Škorjanec Milan, roj. 1970, Velenje, Bevkova ulica 10 Smonkar Frančiška, roj. 1933, Velenje, Stanetova cesta 41 Drev Frančiška , roj. 1932, Šoštanj, Bele Vode 15 Gril Karolina, roj. 1943, Velenje, Lopatnik 2B
od 23. do 29. aprila • 23. aprila 1904 je v Velenju umrl grof in plemič Arthur August Mensdorff – Pouillyja, najmlajši od šestih sinov grofa Emmanuela Mensdorff - Pouillyja in njegove žene princese Sophie SachsenCoburg-Saafeld, sestre belgijskega kralja Leopolda I. ter tete angleške kraljice Viktorije. Tako kot oče in bratje si je, čeprav ga zasledimo zapisanega tudi kot slikarja, izbral vojaško kariero in dosegel čin generalmajorja. Leta 1902 se je v Vili Bianci v Velenju poročil z Bianco Capello, grofico Wickenburg, vdovo po Karlu I. Adamovich de Csepinu. Rojen je bil 19. avgusta 1817 v nemškem Coburgu; • 23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu; • 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank; • 23. aprila 1976 so poleg osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh v Šoštanju oprli novo telovadnico; • 24. aprila 1932 se je v Šaleku pri Velenju rodil pedagog, družbenopolitični delavec in direktor Jože Melanšek; • da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april
1945 zavzela Šercerjeva brigada. V času napada je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; • 24. aprila 1975 so svečano odprli novi Dom kulture v Šoštanju; • 25. aprila 2007 je v Slovenj Gradcu umrl Jože Medved, ki je bil od leta 1955 pa vse do svoje smrti predsednik območnega odbora Rdečega križa Velenje. Odgovorne funkcije je opravljal tudi v organih RK Slovenije in nekdanje Jugoslavije ter v mednarodnem okviru. Bil je izvršni podpredsednik sveta de-
Nestl Žgank (Arhiv Muzeja Velenje)
legatov za Evropo pri mednarodnem komiteju Rdečega križa v Ženevi. Rojen je bil 18. marca 1938 v Litiji; • 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Žerdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Šaleške doline in napisal preko 230 skladb pretežno narodno zabavne, pop in zborovske glasbe;
• 27. aprila je dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega naroda proti okupatorjem. V spomin na ta dogodek, ki je na neki način združil in povezal večino slovenskega naroda (žal pa ne celotnega, in ta razklanost se močno pozna še danes), v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju. V letu 1941 se jim je pridružilo še več kot 10 drugih skupin, OF pa je po vsem slovenskem ozemlju postopno vzpostavila mrežo pokrajinskih, okrožnih, okrajnih in krajevnih odborov; • 27. aprila 1928 se je v Biršah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Alojz Zavolovšek. Umrl je 29. junija 2017; • predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji; • na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik; • 29. aprila 1975 se je Šoštanjčanom uresničila dolgoletna želja, saj so odprli novo in sodobno blagovnico, imenovano »Merx« (danes je v njej poslovalnica Mercator). Odprl jo je najstarejši član delovne organizacije Merx Celje – TOZD prodaja Šoštanj Janko Skornšek. Pripravlja: Damijan Kljajič
Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 8. aprila 2021, so:
• Antonija Šolinc, Stantetova 24, 3320 Velenje; • Ana Kotnik, Meškova 4, 3320. Velenje; • Viktor Ladinik, Stantetova 16, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SONČNA OČALA
vsak dan
DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 17. 4. in nedeljo, 18. 4. 2021 je organizirana dežurna
zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 85, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje. V torek, 27. 4. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06, Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno ob paki 80, Šmartno ob Paki. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.
VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00
VELENJE Četrtek, 22. aprila x
DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Cankarjeva ulica in spletne platforme Festivala Velenje Zemlja je v tvojih rokah – ob svetovnem dnevu Zemlje 9.00 Spletni dogodek Društva NOVUS Besede, ki naju povezujejo, predavanje, obvezne prijave 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Padati, drama, dva paketa filmov: 3 x Viggo Mortensen (na voljo do 19. 5.)
Petek, 23. aprila 16.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Knjižni slikofrc, delavnica za otroke in mlade po srcu ob svetovnem dnevu knjige
PE Energetika Sobota, 24. aprila mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. PE Komunala 10.00-13.00 Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba Velenjski grad, grajski park elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Izmenjava semen z društvom Reklamacije Ajda Štajerska (v primeru dežja v Modre cone grajskem atriju) Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus
CITY CENTER Celje
Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 NAŠ ČAS online do 16.00 Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od www.nascas.si 8.00 do 16.00
10.00 Muzej Velenje/Velenjski grad Fotografska delavnica s Petrom Marinškom 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Prinčevo potovanje, podnaslovljen film za otroke (na voljo do 2. 5.)
Nedelja, 25. aprila 10.00 Muzej Velenje/Velenjski grad Nedeljsko druženje z otroki: Obisk pri fotografu Pajku, obvezne prijave na: info@muzej-velenje.si
Ponedeljek, 26. aprila 17.00 Galerija Velenje Znanilci pomladi, družinska urica, obvezne prijave na: info@galerijavelenje.si
ŠMARTNO OB PAKI Od četrtka, 22. aprila, do petka, 30. aprila 10.00–20.00 MC Šmartno ob Paki Bukvarnica, izmenjava in zbiranje knjig
Lunine mene
Magični darilni bon Desetak, www.issuu.com/nascas nakup možen od ponedeljka do
NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas
petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.
27. aprila ob 5:32 polna luna ali ščip
Naš čas, 22. 4. 2021, barve: CMYK, stran 24
Dve minuti med življenjem in smrtjo Policista, ki sta rešila življenje 60-letnemu Velenjčanu, sta Uroš Medved in David Brumec Milena Krstič - Planinc
Velenje, 14. aprila – Policista, ki sta s srčnim, požrtvovalnim in hrabrim dejanjem, strokovnim nudenjem pomoči in hitrim obveščanjem ter koordinacijo prihoda reševalcev na kraj v nedeljo, 11. aprila, rešila življenje 60-letnemu občanu, sta Uroš Medved, višji policist, vodja policijskega okoliša in David Brumec, policijski inšpektor, pomočnik komandirja na Policijski postaji Velenje. »Takoj, ko nas je okoli desete ure dopoldne žena obvestila, da je mož odšel v neznano oziroma na hrib Jakec, smo ga začeli iskati. Pri tem sta poleg policistov sodelovala tudi vodnika službenih psov. Po daljšem iskanju, ko smo pregledali že ves hrib in bili skoraj prepričani, da je možakar najbrž na kakšni drugi lokaciji, sem ob vračanju po hribu navzdol v smeri Velenja na levi strani brežine opazil sled obuvala. Ta je bila ključna, da sva potem s kolegom Medvedom opazila listje, ki je bilo obrnjeno. Težko, da bi kak pohodnik ubral pot po strmini s skalnim previsom, sva razmišljala. Kolega je stopil na rob previsne stene in opazil noge,« je opisovanje srečnega konca iskalne akcije začel Brumec. Medved se je po nevarnem previsu nemudoma spustil do
moškega, čeprav mu je Brumec, ki se je do njega podal s spodnje strani in takoj prevzel obveščanje reševalcev ter koordinacijo njihovega prihoda na kraj, to odsvetoval. »Ko sem prišel do njega, je bil v izjemno slabem stanju. Po pravici povedano sem med spuščanjem najprej pomislil, da je mrtev. Nobenih znakov življenja ni dajal. Ko pa sem prišel blizu in na zapestju videl veliko rano, začel se je tudi malo premikati, pa sem vedel, da bo glede na čas, ki smo ga porabili od obvestila do najdbe, treba hitro, čim hitreje ukrepati. Izgubil je veliko krvi,« je pripoved nadaljeval Medved. Nemudoma
Brumec: »Kot otrok sem večkrat videl, takrat so bili še miličniki, kako pomagajo ljudem, in to je bilo tisto, zaradi česar sem se odločil za ta poklic. Danes je policija bolj represivna, kot je bila nekdaj. Za odločitev mi je včasih malo žal, ampak večinoma pa ne.« Medved: »Zaradi dinamike dela. Ne predstavljam si, da bi imel službo, kjer bi moral biti ves dan zaprt v pisarni. Poklic, v katerem sem večinoma na terenu, mi je pisan na kožo. Pridejo trenutki, ko je hudo, pridejo pa tudi taki, ko je lepo.«
Z Urošem Medvedom in Davidom Brumcem smo se srečali prejšnji teden.
je slekel pulover, ga zavezal, naredil vozel, našel vejo in naredil kompresijsko obvezo. Za tem je pomočnik komandirja Brumec že pritekel s prvo pomočjo, ki jo je policistka Kopinova na kraj prinesla po hribu. Tako so lahko improvizirano prevezo zamenjali s kompresijskim povojem, pa še enim, da so zaustavili krvavitev.
Kakšen odnos imajo ljudje do policije v času ukrepov, povezanih z epidemijo?
Kraj najdbe pogrešanega.
Brumec: »Odnos se je spremenil, in to na slabše. Včasih imam občutek, da ljudje mislijo, da smo policisti za to, da izvajamo nad njimi represijo. Ukrepi, kot so nošenje mask, distanca, policijska ura in naši nadzori nad izvajam odlokov, povezanih z epidemijo, so bili uvedeni zato, ker si vsi, tudi policija, želimo, da se ta stvar čim prej konča.« Medved: »Odnos ljudi do policije je vedno 'tako-tako'. Nekaj časa boljši, nekaj časa slabši. Trudimo se približati ljudem. Damo jim vedeti, da smo jim vedno dosegljivi, vedno na razpolago, hkrati pa morajo vedeti, da v primeru, da se ne držijo pravil – teh pa ne določamo mi – ukrepamo.«
»Požegnani« v novo sezono
Medved je moškemu ves čas preverjal srčni utrip, ki je bil izjemno šibak, in ga s pogovorom ohranjal pri zavesti do prihoda reševalcev, ki jih je do poškodovanega usmeril Brumec. Tega so potem skupaj s policisti po težko dostopnem terenu odnesli najprej do gasilcev, ki so prav tako prišli na kraj, nato pa so ga s skupnimi močmi odnesli do reševalnega vozila. Policista sta mu s svojim ravnanjem rešila življenje. Po besedah reševalcev sta namreč med življenjem in smrtjo odločali samo dve minuti. Kako sta se počutila? Da reševanje in iskanje pogrešanih sodi v opis del in nalog policistov, sta rekla. Da je občutek, ko se srečno konča, dober. »Težko pa je, če se zaključi tragično. Se pa včasih zgodi tudi to, in to se nas vedno dotakne.« 🔲
Zaradi tretjega vala znova reorganizirali dejavnost
Nekaj več kot 100 motoristov iz celjske regije na letošnjem prvem blagoslovu v živo v državi v organizaciji Motokluba Packenstein Šmartno ob Paki – Poleg potovanj tudi izobraževanja in potopisna predavanja
V Splošni bolnišnici Celje znova trije bolnišnični oddelki za covidne bolnike in oddelek intenzivne nege zanje – Trenutno razporejenih že več kot 90 medicinskih sester
Tatjana Podgoršek
Motoklub Packenstein Šmartno ob Paki, ki deluje od leta 2008 in šteje več kot 40 članov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je kljub ukrepom za preprečevanje širjenja covida-19 pred nedavnim organiziral prvi letošnji motožegen v živo v državi. Udeležilo se ga je nekaj več kot 100 motoristov iz širše celjske regije. Obred je tudi tokrat opravil šmarški župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret.
Tatjana Podgoršek
Ne gre za praznoverje, ampak upanje
Predsednik kluba Peter Podgoršek - Ferek je izvedbo dogodka pojasnil takole: »Motoristi smo zelo družabna bitja in pogrešamo druženje. Priznam tudi, da nismo ravno ‚poslušna‘ bitja, vsaj do državnega aparata ne. Epidemijo jemljemo zelo resno, a roko na srce, oblečeni v motoristična oblačila, z rutko čez obraz, s čelado na glavi, rokavicami na rokah in predpisano varnostjo razdaljo ne ogrožamo sebe in drugih. Ko smo razmišljali, kako bi ob teh dejstvih blagoslov motorjev in motoristov vsemu navkljub letos le izpeljali, se nam je ideja porodila dober teden pred izvedbo dogodka, in sicer ob gledanju posnetkov blagoslova velikonočnih jedi v avtomobilih, ki so počasi peljali mimo duhovnika, ki je opravljal blagoslov. Tako so se tudi motoristi počasi v koloni pomikali skozi središče Šmartnega ob Paki, duhovnik jih je blagoslovil, udeleženci pa so nato vožnjo nadaljevali po svoje. Organizatorji motožegna smo poskrbeli še za to, da so se vsi varno vključili v kolono in tako tukajšnje okolje tudi zapustili.« Po besedah sogovornika blagoslov mnogim motoristom veliko pomeni. »Ne gre za praznoverje. Gre za verovanje, za upanje, za prošnjo za vožnje brez nesreč. Preživeti 10, 20 in več tisoč kilometrov na leto na motorju, podprt z adrenalinom, v prometu, na dirkališču, izven utrjenih cest, v daljnih deželah … In se vrniti k najbližjim živ in zdrav
Kaj je bilo tisto, zaradi česar sta se odločila za poklic policista?
Letošnji blagoslov je potekal v središču Šmartnega ob Paki, udeležilo pa se ga je več kot 100 motoristov predvsem iz celjske regije.
je namreč največje darilo, ki si ga motorist ob koncu sezone lahko zaželi. Ne preseneča, da blagoslovi tako že vrsto let ostajajo najbolj obiskane moto prireditve v Sloveniji.«
Tečaj varne vožnje, potopisna predavanja, potovanja …
Z blagoslovom so člani šmarškega motokluba začeli letošnjo sezono. Verjamejo, da se bodo lahko kmalu ob četrtkih znova dobivali v prostorih kluba v prizidku Hiše mladih v Šmartnem ob Paki in poskušali v čim večji meri uresničiti zastavljen program. Glede na to da jih je nekaj že prebolelo covid-19 in da je večina med njimi tudi že cepljenih proti tej bolezni, snujejo potovanja za prvomajske praznike, poletne počitnice … Načrtujejo izvedbo potopisnih predavanj v živo o destinacijah, ki so jih že prevozili, praktično izvedbo kolesarskih izpitov za osnovnošolce, tečaj varne vožnje, sodelovanje na prireditvah v domačem okolju, izvedbo moto martinovanja. »Upamo, da nam bodo vse to razmere dopuščale.«
Peter Podgoršek je še povedal, da jih lani ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije pri izvedbi podobnih aktivnosti niso toliko prikrajšali, kot so prvotno predvideli. Do prvomajskih praznikov so izleti odpadli, s sproščanjem ukrepov pa so se kar korajžno lotili iskanja nadomestnih destinacij. Čas odprtja meja in sproščanja nekaterih ukrepov so izkoristili za potovanja v različne konce Slovenije, Avstrije, Štajerske, Italije, Istre, Dalmacije, skupaj s partnerko je z motorjem »raziskoval« Francijo in prevozil Jakobovo pot po Španiji. Lansko motoristično sezono so sklenili s klubskim izletom na Češko, Slovaško in v Avstrijo. Udeležilo se ga je 14 članov kluba. Poleg zapisanega so sodelovali še pri opravljanju kolesarskih izpitov učencev na osnovni šoli Rečica ob Savinji ter organizirali tečaj varne vožnje na poligonu Ljubečna za avstrijski motoklub Red biker. V veliko zadovoljstvo pa jim je tudi to, da lani niso v klubu zabeležili nobene prometne nesreče ali resnejše poškodbe. 🔲
Iz Splošne bolnišnice Celje so sporočili, da število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, vsak dan raste tudi pri njih. V začetku marca so bolnike s covidom-19 obravnavali na enem navadnem covidnem bolnišničnem oddelku, za covidne paciente s težjo obliko bolezni pa so imeli na voljo 11 intenzivnih bolniških postelj. V slabem mesecu dni so morali znova oblikovati dva dodatna navadna bolnišnična oddelka in povečati število intenzivnih bolniških postelj za te bolnike. Tako jih spet zdravijo na treh navadnih covidnih bolnišničnih oddelkih, kjer je na voljo 88 navadnih bolniških postelj, ter na covidni intenzivi, na kateri zagotavljajo za rdečo in sivo cono 22 bolniških postelj. Minuli petek zjutraj so hospitalizirali 98 covidnih bolnikov, od katerih jih je 18 potrebovalo intenzivno terapijo. Več kot polovica pacientov na navadnih in na intenzivnem bolnišničnem oddelku je starih od 60 do 80 let, več kot četrtina hospitaliziranih na navadnih oddelkih in petina hospitaliziranih na intenzivi je mlajša od 60 let. Intenzivno terapijo so v tem času potrebovali tudi zelo mladi pacienti, stari 18, 19 let. S povečevanjem števila covidnih bolniških postelj in ponovno vzpostavitvijo covidnih oddelkov so morali znova reorganizirati ostalo bolnišnično dejavnost. Na covidne oddelke ter ostala covidna delovišča je namreč trenutno prerazporejenih že nekaj več kot 90 medicinskih sester oziroma blizu 10 % vseh medicinskih sester, prav tako so na njih angažirani zdravniki z drugih bolnišničnih oddelkov. Čeprav v največji možni meri sledijo navodilom ministrstva za zdravje in poskušajo ohraniti čim večji obseg ostalih zdravstvenih storitev, so na nekaterih dejavnostih kljub temu morali nekoliko zmanjšati programe. Med drugim so zmanjšali program operacij, saj imajo omejeno število anestezijskih ekip in intenzivnih postelj za pooperativno obravnavo kirurških pacientov. Zapisali so še, da se zaradi informacij o pojavu tveganih ravnanj posameznikov, ki se želijo okužiti z novim koronavirusom, pridružujejo pozivom po prenehanju takšnega ravnanja, saj zdravijo v bolnišnici tudi številne paciente, ki pred okužbo s korono niso imeli drugih kroničnih bolezni, a se je pri njih razvila težja oblika obolenja. Opozarjajo na potrebo po spoštovanju priporočil in izvajanju 🔲 preventivnih ukrepov.