15 2022

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (7-19 °C) in soboto (6-14 °C) bo pretežno oblačno, v nedeljo (1-13 °C) jasno.

Četrtek, 14. aprila 2022

številka 15 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Velika noč – praznik življenja Jože Pribožič Naša največja vrednota je življenje. Zato nas smrt zaznamuje z globoko žalostjo, ker pomeni noč na naši življenjski poti. Ob tej življenjski prelomnici nas lahko tolaži le sočutni odnos soljudi, tako s pogledom, z besedo in s stiskom roke kot s tihoto.

Velika noč pa prinaša luč v to našo življenjsko noč, saj nam z Jezusovim vstajenjem od mrtvih govori, da je naše življenje več kot romanje od zibeli do groba. To pomeni naš velikonočni spev: »Aleluja, Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi, Aleluja.« V moči te vere je Mati Terezija iz Kalkute na vprašanje novinarja: »Se bojite smrti?« odgovorila: »Zakaj?« Ta vera veje tudi iz besed našega velikega misleca Edvarda Kocbeka: »Nikoli ne bom nehal biti!«

Kmetijstvo potrebuje spremembe Pozidana kmetijska zemljišča, nizke odkupne cene, konkurenca trgovskih verig in uvoza iz tujine ... Na to med drugim opozarjajo kmetje, ki smo jih obiskali v Šaleški dolini.

Upanje, da se bo Slovenija vendarle bolj posvetila zagotavljanju samooskrbe s hrano, spodbujanju mladih za kmetovanje, varovalnemu odnosu do okolja, predvsem kmetijskih zemljišč in trajnostne živinoreje, zaščiti domače, lokalne pridelave hrane, boljšega urejanja socialno-ekonomskih potreb podeželja daje predlog nacionalnega strateškega načrta za kmetijstvo, ki ga je kmetijsko ministrstvo pripravilo na poziv Evropske komisije vsem članicam EU v sklopu priprave nove skupne kmetijske politike 2023–2027. V slednjem bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti ukrepov. Države članice bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske

kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. »Zelo pomembno je, da mladi vidijo prihodnost v kmetovanju, saj bomo le na ta način lahko prišli do lokalno pridelane hrane.

Država z razpisi in spodbudami nagovarja mlade, da prevzamejo kmetijo. Vendar pa bi bilo zelo pomembno, da bi spodbujala k modernizaciji tudi srednjo generacijo kmetov, ki bodo kmetije predali naslednikom v prihodnjih 10 do 15 letih, saj bodo mladi veliko raje ostali na kmetiji, ki bo že konkurenčna ostalim. Zdaj se vse prevečkrat dogaja, da so mladi pri prevzemu primorani izvesti velike investicije, kar pomeni tudi ogromna finančna bremena.

Zelo pomembno za mlade, da vidijo prihodnost v kmetijstvu, je poštena odkupna cena pridelkov! Tukaj v Sloveniji capljamo za evropskim povprečjem, pri odkupni ceni mleka smo celo med najslabšimi v EU,

čeprav so razmere za kmetovanje precej težje kot v večini evropskih držav.

Tudi na področju govejega mesa je podobno. Kmet dobi svoje pridelke plačane minimalno, v trgovini pa potrošnik plača isto ceno kot v Avstriji ali Nemčiji, kjer imajo kmetje mleko in meso plačano tudi 20 odstotkov bolje kot v Sloveniji.

Poudariti želim tudi, da tako država kot lokalna oblast običajno nimata posluha za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Vidimo, da na najboljših zemljiščih rastejo trgovski centri, stanovanjske soseske in industrijske cone. Šaleška dolina ni nikakršna izjema. Že če se peljemo od naše kmetije do najbližjega mesta, lahko vidimo, koliko zemlje se je pozidalo v zadnjih desetih letih,« je med drugim povedal Gašper Napotnik iz Topolšice.

Nadaljevanje teme na strani 2 in 3

Skupaj so zbrali 3.500 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov, največ ob mestnih vpadnicah in ob železniški progi. Mesto, okolico objektov

in priljubljene sprehajalne poti so čistili zaposleni v Upravi Mestne občine Velenje, Komunalnemu podjetju Velenje, javnih zavodih Festival Velenje in Muzej

»V NEBESIH SEM DOMA; TAM JEZUS KRONO DA; TAM JE MOJ PRAVI DOM, KJER VEČNO SREČEN BOM.« Tako lahko pomembno sporočilo »Velike noči« povzamemo v besede: »Smrt je vrnitev v Božjo hišo.« Zato naj odmeva v naših srcih »ALELUJA« in veselo praznujmo Veliko noč – praznik našega večnega življenja! 🔲

Želimo vam vesele velikonočne praznike Uredništvo

V mestu 3.500 kilogramov manj odpadkov Pretekli petek so v Velenju potekale številne tradicionalne spomladanske očiščevalne akcije, v katerih je sodelovalo več kot tisoč prostovoljcev.

V tem duhu je tudi naš svetniški škof Anton Martin Slomšek v prvem zvezku DROBTINIC leta 1846 zapisal:

Velenje, člani političnih strank SD in SAB, velenjski brigadirji, skupina Udarnik Mladinskega centra Velenje s člani Društva Hiša in drugi prostovoljci. V petkovi čistilni akciji je sodelovalo več kot 250 občanov. Čistilne akcije so bile napovedane tudi v soboto, 10. aprila, a jih je zmotilo slabo vreme, zato jih bodo v krajevnih skupnostih Škale – Hrastovec, Gorica, Konovo, Podkraj, Kavče, Plešivec, Staro Velenje, Šalek in Vinska Gora opravili v 🔲 dj drugih terminih.

AVTO priloga

5

13 14 15 Za brezskrbna poletna potovanja je dobro avtomobil temeljito pregledati, morda opraviti servis, preveriti delovanje motorja, skratka postoriti vse, da nas vozilo ne bo pustilo na cedilu.

Več v prilogi na straneh 13, 14 in 15.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

VOLITVE 2022

14. aprila 2022

Le s trdim delom lahko imaš dobiček Kmetija Kozman ne živi zgolj od kmetijstva, registrirano imajo tudi turistično dejavnost – Mladi bi se morali odločati za naravno kmetijstvo Maja Oderlap Na srednje veliki ekološki kmetiji Kozman v Podkraju pri Žalcu so se z ekološkim kmetovanjem začeli ukvarjati leta 2003, sicer pa zgodovina Kozmanove

oziroma po domače Lednškove domačije sega v 18. stoletje.

Točne letnice postavitve hiše ne poznajo, vedo pa, da je bila hiša obnovljena leta 1887. Takrat je živela na tej domačiji rodbina

LOKALNE novice

Župan obiskal podjetji Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavkama obiskal podjetji Artes in NORMA soft ter opravil razgovor o razvojnih projektih podjetij in možnostih povezovanja z lokalno skupnostjo pri strategiji razvoja pametnega mesta. Namen obiska je iskanje sinergij za sodelovanje in nadgradnjo projektov, saj bo z izmenjavo informacij proces preobrazbe Šaleške doline bolje pripravljen.

Podjetje Artes – računalniška avtomatizacija tehnoloških sistemov je specializirano za razvoj rešitev za podjetja z velikimi procesnimi sistemi, kjer je potreba po učinkovitem in sistematičnem delovanju nujna. Podjetje NORMA soft pa je eno vodilnih podjetij na področju aplikacij za vodenje poslovanja v Sloveniji. 🔲

dj

Energetska sanacija vrtca Šmartno ob Paki – Po podatkih uprave občine Šmartno ob Paki poteka gradnja prizidka k tamkajšnjemu javnemu vrtcu Sonček v skladu s terminskim načrtom, zato lahko naprej vodijo tudi postopke za energetsko sanacijo obstoječega vrtca.

Objekt je bil zgrajen leta 1985 in vanj od takrat (razen menjave strehe) ni bilo večjih vlaganj. Na začetku letošnjega leta se je občina prijavila na razpis za pridobitev nepovratnega denarja za energetsko sanacijo in bila uspešna. Za sofinanciranje je pridobila 49 % upravičenih stroškov. Energetska sanacija predvideva menjavo zunanjega stavbnega pohištva, izolacijo celotne stavbe in menjavo sistema ogrevanja. Doslej se je vrtec ogreval na kurilno olje, zdaj bo izveden prehod na toplotno črpalko. Vrednost naložbe je blizu 750 tisoč evrov. 🔲

tp

Hitri antigenski testi v ZD Velenje

🔲

Največji proizvajalci mleka Arja vas – Mlekarna Celeia iz Arje vasi že vrsto let organizira srečanje največjih proizvajalcev in odkupovalk mleka, zadrug, na svojem odkupnem področju, ki se razprostira od Koroške do Obsotelja. Po dveh “spletnih” je tokrat pripravila dogodek v živo v Zrečah. Največ mleka so na odkupnem območju mlekarne lani proizvedli na kmetiji Nine in Haralda Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, in sicer slabih 1,5 milijona litrov, na Kmetiji Hedl iz Radelj ob Dravi dobrih 924 tisoč litrov, tretji največji proizvajalec pa je bil Primož Cizej iz Podvina pri Polzeli (nekaj več kot 711 tisoč litrov mleka). Med odkupovalkami mleka zadrugami tudi tokrat ni bilo presenečenj: Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec (več kot 24,5 milijona litrov), drugo mesto je s dobrimi 15 milijoni litrov osvojila Kmetijska zadruga Šaleška dolina, tretje mesto pa je pripadlo Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah, ki je za mlekarno lani odkupila 11 milijonov litrov mleka.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Kar jedo živali, nato jemo ljudje

Kot je poudarila Maruša Kozman, se zavedajo pomena zdrave prehrane, predvsem tiste, ki ni gensko spremenjena. »Naši lastni pridelki ne vsebujejo ostankov pesticidov in fungicidov ter niso gnojeni z umetnimi gnojili.

Tudi hrano za živali pridelujemo ekološko – kar je še posebej pomembno, saj se pesticidi in fungicidi vežejo v živalske maščobe, te pa potem z uživanjem mesa vnašamo v naše telo.

Pri ekološkem kmetovanju upoštevamo vsa načela in standarde 'dobre prakse' in delujemo pod strogo kontrolo inštituta za certifikacijo ekoloških kmetij Slovenije. Vsako leto pridobimo certifikat o pridelavi in predelavi ekoloških živil. Poleg ekološkega

kmetovanja in trženja ekoloških izdelkov pa se že nekaj let ukvarjamo s turizmom na kmetiji, in sicer ponujamo nočitev v glamping hiškah sredi pašnika.«

Poleg ekološkega kmetovanja in trženja ekoloških izdelkov se že nekaj let ukvarjajo s turizmom..

❱

KMETJE PRIČAKUJEJO: Poštene ljudi na odločilnih položajih.

Od nekdaj so ljudje na kmetijah gojili žita in iz njih mleli moko. Ker je moka eno izmed osnovnih živil v naši prehranjevalni verigi, so se Kozmanovi odločili, da jo bodo pridelovali sami. Poleg pšenice, rži in ajde je vse bolj priljubljeno gojenje pire. »Na naši kmetiji ponujamo vedno sveže mlete moke iz naših žit in žitne izdelke, kot so piškoti, kruh, potice. V stalni ponudbi so tudi različni sirupi pa sezonske marmelade, džemi in kompoti, kuhani na star način, brez dodatkov in konzervansov.

Jeseni iz svežih jabolk in hrušk stiskamo sokove. Pridelani so naravno iz 100 odstotnega ekološkega sadnega deleža, brez dodanega sladkorja, sirupom pa dodamo rjavi trsni sladkor, saj so namenjeni mešanju z vodo.

Vsi sokovi in sirupi so brez

dodanih barvil, emulgatorjev ter so tako še posebej primerni za otroke in starejše ljudi.

Na naši kmetiji lahko enkrat na mesec dobite svežo ekološko teletino. Telečje meso ima mnoge prednosti, saj gre za meso telet, starih od 7 do 8 mesecev. Telečje ekološko meso je manj mastno, sočno, bogato s hranilnimi snovmi. Uživanje manj mastnega rdečega mesa, kot je teletina, priporočajo tudi zdravniki,« predstavi ponudbo Maruša.

Kako kmetom pomaga država?

Maruša Kozman zatrdi, da se na njihovi ekološki kmetiji držijo načela 'kar seješ, to žanješ'. »Država nam je pomagala na ravni občine Žalec, saj redno sodelujemo na razpisih. Je pa

tp

res, da je trenutno kmetijstvo na nek način ogroženo. In le s trdim delom lahko imaš dobiček.

Naša kmetija zaenkrat ne živi zgolj od kmetijstva, saj imamo registrirano tudi turistično dejavnost. Je pa seveda želja, da bi bili samooskrbni tudi glede tega. Žal vse prevečkrat slišimo, da se kmetije opuščajo. Mladi gredo v službe, kjer imajo zajamčen mesečni prihodek. Mislim, da bi tudi v kmetijstvu morali narediti nekaj takšnega, saj bi s tem obdržali mlade na kmetiji.

Prav tako jim je treba pomagati pri investicijah.

Za ekološko kmetovanje je nekoliko več zanimanja, kot je bilo včasih, a še vedno ne zadosti. Kmetje v večini stremijo k temu, da čim več pridelajo in s tem tudi iztržijo. Pri ekološkem kmetovanju pa je npr. manj pšenice, a vendar je ta kvalitetnejša, saj je pridelana na naravi prijazen način. Zato menim, da bi se morali mladi odločati za naravno kmetijstvo, saj bomo le tako ohranili naši zemljo in naravo 🔲 čim bolj avtohtoni.«

Čeprav so majhni, niso brez težav Male vinogradnike »tepejo« birokracija in preveliki stroški v primerjavi s količino in ceno vina Tatjana Podgoršek

Zdravstveni dom Velenje bo od 19. aprila dalje opravljal HAGT (hitre antigenske teste) v akutni ambulanti (zraven dežurne ambulante) v ZD od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro. Lokacija PCR testiranja ostaja nespremenjena – dvorišče Zdravstvenega doma Velenje, po metodi drive-in. Testiranje opravljajo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.00 in 8.30, po predhodnem naročilu izbranega zdravnika ali samoplačniško.

Vse, ki pridejo na HAGT testiranje, naprošajo, da pridejo peš, skozi dvorišče in ne skozi glavni vhod zdravstvenega doma.

🔲

Prodnik, v kateri so se v začetku 20. stoletja rodili štirje otroci. Žena enega od sinov je s pomočjo svojih otrok vodila kmetijo vse do leta 1990. Lednškova domačija je bila ena izmed večjih na vasi in je služila preživetju družine.

To so jim vse do leta 1970 omogočali hmelj ter govedoreja in oddajanje mleka. Nato je kmetijo prevzel vnuk Janez, ki je s podporo mame in svoje mlade družine pričel z ekološkim kmetovanjem.

vinogradnike – menim – bi bila najprimerNa nekdanji kmetiji Podgorškovih, po nejša pavšalna obdavčitev. Neusmiljena je domače Špančevih, v Rečici ob Paki, so se tudi birokracija. Nič nima proti, če moramo pred več desetletji ukvarjali s proizvodnjo tudi za izvajanje degustacij registrirati dohmelja. Ko so se na to dejavnostjo zgrnile polnilno dejavnost, vendar je pri tem biroprevelike težave, so se odločili za živinorejo, kratskih nesmislov toliko, da ti marsikoga danes pa 36-letni gospodar odvrnejo od namere ukvarBirokracija je Anže nadaljuje delo svojejati se s tem. Vse je ga očeta Alojza, ki je ohrapovezano s stroški. neusmiljena. nil vinogradništvo kot ljuZgodba zase je biteljsko dejavnost. prodaja našega stekleničenega vina v lokalih. Pa Vse je povezano s stroški toliko besed o tem, kako je treba Na 0,3 hektarja velikem vinogradu v Ma- spodbujati lokalno pridelavo in lem Vrhu v občini Šmartno ob Paki ima za- butični turizem. Ob povesajenih 1570 trsov. Na leto pridela od 2000 danem ne preseneča, da do 2500 litrov kakovostnega vina, kar doka- si kot ljubiteljski vinozujejo priznanja. Prevladujejo sorte ranfol, gradnik želim prijakerner, sauvignon, chardonay in rumeni znejše zakonodaje za muškat. Poleg rujne kapljice turiste in dru- male vinogradnike, ge obiskovalce privlači tudi zidanica, ki se bolj liberalno pouvršča med najstarejše in najbolje ohranje- litiko glede izvane zidanice na Slovenskem. S prodajo vina janja dopolnilnih vinogradniki na šmarškem območju za zdaj dejavnosti, višnimajo težav, saj se njihova kakovost lah- je subvencije ter ko primerja s tistimi, ki imajo za pridelavo morda boljše razmere.

Anže Podgoršek: »Nismo pa brez njih in so drugačne od »Želim si prijaznejše tistih, s katerimi se srečujejo veliki vino- zakonodaje za male gradniki. ‹Tepejo› nas stroški, ki so veliki vinogradnike in višje v primerjavi s količinami in ceno. Za male subvencije …«

❱

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

predvsem manj zapletenih postopkov pridobivanja evropskih sredstev za vlaganja v kmetijska gospodarstva ter opremo. Vse to ključno pripomore k razvoju kmetijstva, butičnega turizma na podeželju in nenazadnje k nadgradnji dejavnosti. Na tem področju se kaže velik potencial tudi v našem kraju.« Kakšnih večjih načrtov na področju vinogradništva v naslednjih nekaj letih nima, pravi. Nadaljeval bo v okviru svojih zmožnosti in časa ter pri tem upal, da bodo imeli bodoči oblastniki več posluha za butične vinogradnike. »Redno se udeležujem volitev, saj menim, da je to moja državljanska dolžnost. Preveč ljudi namreč razmišlja, da njihov en glas ne more spremeniti ničesar. Morda je temu res tako, a če podobno razmišlja še milijon preostalih volivcev, potem z lahkoto zmaga tisti, ki ima v svojih vrstah najbolj »motivirane« člane, katerih načela in prepričanja pa so morda povsem drugačna od »nevolivcev«.

Od nove vlade si tudi želim, da bi primerno nagradila oziroma razbremenila delovno aktivno prebivalstvo ter pravilno in predvsem ciljno motivirala tiste, ki iščejo pot do dela,« je sklenil Anže Podgoršek. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 3

Pridobivajo mleko srečnih krav Delo na kmetiji se vseskozi spreminja, že dlje časa intenzivno poteka avtomatizacija delovnih procesov ter v zadnjih letih tudi digitalizacija – Država z razpisi in s spodbudami nagovarja mlade, naj prevzamejo kmetije Jasmina Škarja Kmetija Napotnik iz Topolšice je v osnovi živinorejska kmetija, specializirana v prireji mleka, v zadnjih 12 letih pa se ukvarjajo tudi s predelavo mleka v različne mlečne izdelke. Poleg tega nudijo kupcem tudi domače mesnine, pridelane na tradicionalen način. Na kmetiji redijo 50 krav molznic rjave in črno-bele pasme ter 60 plemenskih telic za nadaljnjo rejo. Kmetija je v fazi preusmeritve na prirejo senenega mleka, kar se bo zgodilo letos. »To pomeni, da bo krme manj, bo pa zato mleko za predelavo višje kakovosti, živali pa bodo krmljene povsem brez silaže, kar daje mleku še posebno kvaliteto,« pojasni zelo dejaven Gašper Napotnik, ki opravlja tudi funkcijo predsednika Društva rejcev črno-bele pasme Slovenije.

Kako izgledajo sodobni hlevi, sodi vaša kmetija med sodobne? »V bistvu smo na kmetiji ravno sredi gradnje novega sodobnega hleva. Sodobni hlevi dajejo poudarek predvsem udobju in dobrem počutju živali, torej dovolj velika in mehka ležalna površina, veliko prostora za gibanje in izražanje naravnega vedenja govedi ter vedno dovolj svežega zraka. Prav tako je trend v

3

VOLITVE 2022

14. aprila 2022

vendar pa je to prineslo kljub vsemu večje obremenitve kmetov. Delo, ki ga je nekoč opravljalo več ljudi, je zdaj padlo običajno na enega člana družine.

Poleg tega se je močno povečal obseg dela z vodenjem najrazličnejših evidenc in ta birokracija vzame precej časa ter 'kravžlja' živce kmetom.«

❱

Karakter izdelkom doda dejstvo, da se krave velik del leta tudi pasejo.

Ali je lokalno pridelana hrana cenjena?

Gašper Napotnik: »Zelo pomembno je, da mladi vidijo prihodnost v kmetovanju, saj bomo le na ta način lahko prišli do lokalno pridelane hrane.« avtomatizaciji dela v hlevih, saj za vedno več opravil tudi v hlevu poskrbijo stroji.« Kaj je vaša osnovna dejavnost? »Naša glavna dejavnost je prireja in prodaja mleka ter s tem tesno povezana tudi predelava mleka. Poleg tega se ukvarjamo tudi s prodajo plemenskih živali ostalim rejcem širom Slovenije in tudi v tujino. Ponujamo široko paleto mlečnih izdelkov, od navadnih jogurtov do jugortov z dodatki sadnih pripravkov, izdelujemo skuto, sirotko, smetano, maslo, številne okuse sladoleda

ter različne vrste sirov. Postopki predelave mleka zahtevajo precej znanja, ki sem ga pridobil na številnih izobraževanjih v Sloveniji, Nemčiji in Franciji. Ves čas se trudimo predvsem ohraniti odličen okus našega mleka. Karakter našim izdelkom doda dejstvo, da se krave velik del leta tudi pasejo.

To je najbolj naravni način vzreje živali in lahko rečemo, da dobimo mleko srečnih krav!« Kakšno je povpraševanje po mlečnih izdelkih? »Povpraševanje po mlečnih izdelkih je konstantno dobro.

Kupci so nas v teh letih dobro

spoznali in sprejeli. Velik delež kupcev predstavljajo tudi turisti, domači in tuji, ki so na oddihu v Termah Topolšica. Te kupce smo v zadnjih dveh letih nekoliko pogrešali, ampak se počasi vračajo.« Se je delo na kmetiji zelo spremenilo od nekoč do današnjih dni? »Delo na kmetiji se vseskozi spreminja, že dlje časa intenzivno poteka avtomatizacija delovnih procesov ter v zadnjih letih tudi digitalizacija. Morda res lahko rečemo, da velik del fizičnega dela nadomeščajo stroji,

»Lahko rečemo, da se ljudje vedno bolj zavedajo lokalno pridelane hrane. Že na splošno velja trend vračanja k lokalnemu, ta trend pa lahko pospešijo predvsem kakšne izredne razmere, ki smo jim recimo priča v zadnjih dveh letih. Zdravstvene in predvsem politične (vojne) razmere lahko motijo oskrbo s hrano iz uvoza in to smo ljudje spoznali v zadnjem času.

Poleg tega mislim, da potrošnik vendarle začenja gledati tudi na svoj odnos do okolja in dejstvo je, da je uživanje lokalno pridelane hrane vendarle dosti boljše za okolje, saj ne potrebuje dolgih poti, da pride do naših krožnikov. S tem pa ima lokalna in predvsem sezonska hrana tudi pomembno prednost za intenzivnosti okusov.« Kako se poznata vojna v Ukrajini in epidemija? »V kmetijstvo je izredno močno posegla predvsem vojna v Ukrajini. Cene energentov so

izredno poskočile, cene žit in posledično krmil za živali so na najvišji ravni doslej. Da ne izgubljamo besede o cenah mineralnih gnojil, ki rastejo že skoraj vse leto in je cena zrasla do 300 odstotkov. Tem stroškom pa žal ne sledijo odkupne cene kmetijskih pridelkov. Medtem ko se hrana v trgovinah draži, le drobtinice teh podražitev pridejo do kmetov, in tu je poglavitni problem slovenskega kmetijstva. To so vplivi izrednih razmer na vsakdanje poslovanje kmetij, vsi pa vemo, da se je v zadnjem letu močno podražil tudi ves gradbeni material, kar zelo zavira posodabljanje kmetijskih gospodarstev.« Lahko volitve kaj spremenijo? Ste zgleden državljan in hodite na volitve? »Volitve so praznik demokracije, morda se to sliši nekoliko klišejsko, ampak jaz v to močno verjamem. In ja, dejansko s svojim glasom na volitvah lahko odločamo o svoji prihodnosti. Želimo si poštenih ljudi na odločilnih položajih, ki bodo sprejemali odločitve, ki bodo v korist vseh državljanov. Pomembno je, da poznamo programe in stališča strank, ki nas nagovarjajo, ter da poslance, ki bodo prišli iz našega okolja čez leto, dve ali štiri, tudi pocukamo za rokav in vprašamo, kaj so naredili dobrega za našo dolino. Torej, ko se zaprejo volišča, naša naloga ni opravljena.

Moramo ostati aktivni državljani, spremljati kaj se dogaja, in politike tudi soočiti z odgovornostjo, ki jo imajo do volivcev!« 🔲

Stranke se vračajo, ker cenijo lokalno pridelano zelenjavo Ljudje pridejo pogledat, kje raste zelenjava, ki jo kupujejo – Samooskrbo z zelenjavo bi omogočil organiziran odkup Diana Janežič Mateja in Matej Oblak skupaj s staršema in sorodniki vodita ekološko kmetijo EKO Mlinar v Škalah. »Mlinar se reče pri nas po domače, kajti na bližnjem potoku Sopota je bilo nekoč sedem mlinov, in eden je bil tudi naš.

Dejavnost družine pa je zdaj pridelovanje več kot 30 različnih vrst zelenjave in jagodičevja ter jajc na 3 ha kmetijskih površin, skupaj z gozdom in travniki pa je kmetija velika okoli 10 ha. Viške predelamo v marmelade, paradižnikovo mezgo, solate, kisle shranke,« je uvodoma pojasnil Matej.

Kmetija je v celoti ekološka, vsi pridelani in predelani produkti so podprti z ekološkim certifikatom, ki ga je izdal eden od treh certifikacijskih zavodov v Sloveniji. Ta vsaj enkrat na leto naredi temeljit pregled kmetije z odvzemom vzorcev zemlje, pridelkov in s pregledom dokumentacije.

Z zagotavljanjem sadik skušajo biti čim bolj samozadostni, a so nekatere, toplotno zahtevnejše, kot na primer sadike paradižnika, paprik in kumar, primorani

kupiti. Tudi te so kupljene iz ekološke pridelave.

Ekološka zelenjava je boljšega okusa

Svoje izdelke prodajajo na velenjski tržnici, na domači kmetiji, ob viških pa tudi na ekološki tržnici v Ljubljani. »S takim načinom prodaje te stranke »prisilijo« v širšo ponudbo pridelkov, saj želiš ustreči povpraševanju.« Poudarila sta, da oznaka zelenjave »eko« ne pomeni višje cene. »Morda je bilo tako v začetku, zdaj pa temu ni tako, niti si tega ne moremo privoščiti. Saj ljudje, na primer, na velenjski tržnici primerjajo cene med seboj in ob visokih cenah mi pač ne bi prodali veliko. Na drugi strani pa se ljudje že zavedajo pomena ekološko pridelane lokalne hrane in marsikdo nam pride povedat, da ima naša zelenjava boljši okus kot kakšna druga. Prav tako nas nekateri tudi obiščejo in se tako prepričajo, kje zraste zelenjava, ki jo jedo,« sta povedala.

Trudijo se prijavljati tudi na javne razpise za prodajo pridelkov šolam, vrtcem in drugim

javnim zavodom. »Žal smo pri tem dokaj neuspešni, saj pridelujemo sezonsko zelenjavo in ko je imamo največ, so počitnice, izven tega časa pa pridelkov nimamo dovolj za potrebe ene ustanove. Težava je tudi v tem, da javni zavodi sklepajo pogodbe v času, ko pridelkov še ni, mi

❱

Zelenjavo in jagode pridelujejo na 3 ha večinoma pokritih površin.

KMETJE PRIČAKUJEJO: Več odločnosti politike na področju samooskrbe.

pa ne moremo za nekaj mesecev vnaprej zagotavljati dovolj velike ponudbe, ker smo odvisni od vremena, sezone …,« je težave opisal Matej.

Ob tem je opozoril, da imajo pridelovalci mleka in mesa urejen organiziran odkup, medtem ko na področju pridelovalcev zelenjave tega ni. Če bi zelenjavo od malih pridelovalcev odkupovale zadruge, bi se tudi pri Mlinarjih lahko specializirali za manj vrst zelenjave, s čimer bi povečali količino in bi se še bolj posvetili tehnologiji pridelave ter

Svežo zelenjavo in druge pridelke prodajajo na velenjski tržnici. tako povečali kakovost. »Na tak način bi lahko povečali samooskrbo Slovenije z zelenjavo. Kmetje se trudimo, a če ne bo pomoči države v obliki povezovanja takšnih kmetij, kot je naša, nam ne bo uspelo. Delamo od jutra do večera, potem je tu še veliko birokracije, pa še iskati moramo kupce … Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer in nestabilnosti trga je prihodek kmetije

nestabilen, zato morava midva še hoditi v službo, saj imava družino in je tveganje preveliko,« sta povedala.

Ko vlada cena, ne kakovost

Težava je tudi v tem, da veliko konkurenco predstavlja uvoz zelenjave iz tujine in ponudba velikih trgovskih verig, čemur seveda mali pridelovalci lokalne

zelenjave ne morejo slediti s količino pridelkov, sezonskostjo, še manj s cenami. »Najbolj veseli bi bili, če bi lahko na naši zemlji pobrali pridelke in jih še isti dan dostavili vrtcem, šolam v Šaleški dolini. Tako bi otroci jedli svežo in lokalno pridelano ekološko hrano. Za kaj takšnega pa bi moral biti sistem naročanja bolj fleksibilen, na drugi strani pa ne bi smela biti pri odločitvi za dobavitelja najpomembnejša cena, ampak kakovost in spodbujanje lokalne pridelave,« je dodala Mateja.

Kot marsikdo tudi Mateja in Matej pričakujeta, da bodo volitve kaj spremenile in bo nov parlament zastavil drugačno kmetijsko politiko. »Koronakriza nas je najbolj opomnila na to, kako pomembna je samooskrba s hrano, zato pričakujeva, da bo tudi ‚nova‘ politika bolj odločna glede urejanja tega področja. V Sloveniji imamo vse možnosti, da smo samooskrbni. Pridelujmo hrano za svoje ljudi, kar ostane, lahko izvozimo, uvozimo pa le, kar pri nas ne uspeva.

Kar pa zadeva volitve, meniva, da je dolžnost vsakega državljana, da gre na volitve in s tem izrazi svoje mnenje. Vsak glas šteje – tako kot na kmetiji štejejo vsake roke,« sta sklenila. 🔲

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

14. aprila 2022

Potrdili izvršena dejstva preteklega leta Na letošnji prvi seji svetniki občine Šmartno ob Paki tudi o delovni uspešnosti vodij javnih zavodov in odprtem pismu Združenih civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline Tatjana Podgoršek Svetniki občine Šmartno ob Paki so se letos 11. aprila sešli prvič na seji tamkajšnjega občinskega sveta.

Poročilo Nadzornega odbora

Več prihodkov in manj odhodkov

Od predvidenih 9 točk dnevnega reda je bila osrednja obravnava zaključnega računa lanskega občinskega proračuna.

Izvršena dejstva, kot se je o njem izrazil župan Janko Kopušar, so potrdili brez razprave in soglasno, kar ne preseneča. Kopušar je namreč svetnike seznanil, da je bilo poslovanje lokalne skupnosti lani dobro. V občinsko blagajno se je nateklo 3 milijone 270 tisoč evrov, kar je zaradi višje povprečnine nekaj več, kot so načrtovali z rebalansom, odhodki pa so bili višji od prihodkov za slabih 35 tisoč evrov.

Predvideli so precej višje, saj so načrtovali za leto 2021 več stroškov v zvezi z začetkom gradnje prizidka k tamkajšnjemu javnemu vrtcu. Spodbudno je tudi, da so uresničili vse prednostne zastavljene naloge.

pogodbenega izvajalca), niso povsem prepričali. Ob tem so izrazili upanje, da se čez leto dni ne bodo pogovarjali zaradi tega o višjih stroških, čeprav predlagatelj sistematizacije zagotavlja, da to ne bo predstavljalo dodatnega bremena za občinski proračun.

S prve seje sveta v občinski sejni sobi

Kritično do predlagane uspešnosti za ravnatelja

Potrdili so tudi predlagano uspešnost za vodji obeh tamkajšnjih javnih zavodov, ki sta jih podala sveta zavodov: za direktorico Mladinskega centra in ravnatelja osnovne šole. Za prvo niso imeli pripomb in so predlagano višino uspešnosti

potrdili soglasno, za predlagano uspešnost ravnatelja pa 5 svetnikov od 11 prisotnih ni glasovalo.

Kritike razpravljavcev bi lahko povzeli kot: »ko nas potrebujejo, ni težko pravočasno dostaviti potrebnega gradiva, kar pa se ni zgodilo o tako pomembni stvari, kot je soglasje k imenovanju ravnatelja.«

10 svetnikov je potrdilo še spremembo sistematizacije delovnega mesta v javnem vrtcu, ki deluje pod okriljem šmarške osnovne šole, vendar tudi pri tej točki dnevnega reda ni šlo brez razprave. Razpravljavce so zanimali pravi razlogi za zaposlitev čistilke, saj jih navedeni argumenti (odpoved dosedanjega

Podpredsednik Nadzornega odbora Anže Podgoršek je svetnike seznanil z delom odbora v preteklem letu. Ta je pod »drobnogled« vzel zaključna računa javnih zavodov za leto 2021. Pri obravnavi omenjenega dokumenta Mladinskega centra nepravilnosti člani niso odkrili, zaznali pa so nekatere napačno knjižene postavke pri obravnavi zaključnega računa osnovne šole. Podgoršek je zagotovil, da bo Nadzorni odbor letos preveril pri obeh omenjenih javnih zavodih, ali so upoštevali njihova priporočila. Poleg tega pa bodo letos pregledali še sofinanciranje dejavnosti programov društev in organizacij v lanskem letu, kako je z občinskim nepremičnim premoženjem ter z investicijo prizidka k vrtcu.

Želijo sodelovati v dobro projekta, občine in občanov

Ob koncu seje so se dotaknili še odprtega pisma Združenja civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline glede ugotovitev Računskega sodišča v zvezi s traso hitre ceste 3. razvojne osi. V razpravi so pritrdili nekaterim ugotovitvam civilne iniciative, znova opozorili na neprimeren odnos načrtovalcev in investitorjev do vseh deležnikov pri njenem umeščanju v prostor, na to, da so skoraj »odrezani« od informacij. Ker poti nazaj ni (kar jim je med drugim dejal na lanskem obisku tudi aktualni infrastrukturni minister) si želijo v prihodnje tvornejšega sodelovanja z vsemi vpletenimi v tem postopku, saj želijo v čim večji meri zaščititi prizadete občane in lokalno skupnost. »Predvsem se bomo zavzemali za to, da se kakovost življenja pred, med in po gradnji ne bo poslabšala. Želimo sodelovati v dobro projekta, lokalne skupnosti in občanov.« S sprejetimi stališča iz razprave bodo seznanili investitorja – družbo DARS, ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo RS za ceste. 🔲

V Gorenju danes začenjajo s stavko Podzemne zbiralnice za odpadke Velenje – Sindikat Skei je napovedal stavko v Gorenju. Začela se bo v omejenem obsegu 14. aprila in trajala do uresničitve stavkovnih zahtev, pri čemer jo bodo postopoma širili. Sindikat med drugim zahteva odpravo kršitev kolektivne pogodbe, 1500 evrov regresa ter višjo stimulacijo za dodatne delovne dni.

Prvi dan stavke bosta od 13. do 15. ure stavkala izvršni odbor Skei Konference PS Gorenje in izvršni odbor Skei Gorenje GA. Po tem datumu bo stavkovni odbor, če ne bo prišlo do uresničitve stavkovnih zahtev, sprejel odločitev o prehodu na stopnjevanje stavke ter razširitvi stavke na vse zaposlene.

Stavka bo potekala pred glavnim vhodom v varovano območje Gorenja za Gorenje, HGE, Gorenje I.P.C., Gorenje Orodjarna, Gorenje GTI, Gorenje GSI, Gorenje Gostinstvo, Gorenje Keramika in HEE. Jan Zeba, predsednik sindikata, je pojasnil razloge za stavko: »Dogovori niso več možni. Vrh ledene gore je sprememba vrednotenja osebnega prispevka delavca, ki se je znižal in omejil le na 50 odstotkov delavcev.

Pričakujemo, da bo na izplačilni dan izraženo nezadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se prilagajajo spremembam in težavam, ki jih ima podjetje, delajo tudi ob sobotah. Podjetje naj bi poslovalo slabo zaradi podražitev materialov, mi pa zahtevamo, da se upošteva tudi prispevek delavcev – povečala se je produktivnost, izboljšala kakovost.« 🔲

SIMON DOBAJ Zelo konkretno se bom zavzemal za reševanje problemov ljudi, občin, gospodarstva in institucij v Šaleški dolini.

vsak dan

3

#delujeminzdružujem

Kakovostnejše bivanje in okolju bolj prijazno ravnanje z odpadki – Načrtovanih 35 podzemnih zbiralnic, po vsaj ena v vsaki krajevni skupnosti Jasmina Škarja V prihodnjih letih načrtuje PUP Saubermacher postavitev 35 podzemnih zbiralnic enotnega sistema zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki bodo prispevale k boljši ureditvi okolja. Trenutno pripravljajo strategijo in akcijski načrt za umeščanje zabojnikov v prostor. Pilotno podzemno zbiralnico so postavili v Starem Velenju, letos načrtujejo postavitev še dveh v mestnem središču. V naslednjih letih bodo s postavitvijo zbiralnic nadaljevali tudi v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, saj takšna ureditev prispeva k lepši podobi mesta in učinkovitemu zbiranju velike količine odpadkov. Vrednost postavitve ene podzemne zbiralnice znaša od 50 do 60 tisoč evrov. Za zbiranje in odvoz odpadkov bo skrbel koncesionar podjetje PUP-Saubermacher. »S podzemnimi zbiralnicami bomo uredili zbiranje odpadkov na eni lokaciji v zaprtih podzemnih posodah, ki nudijo kakovostnejše bivanje in okolju bolj prijazno ravnanje z odpadki. Poleg tega se bo s takšnim načinom zbiranja zmanjšalo število posod za odpadke, zbiralnic (t. i. ekoloških otokov) in prevzemnih mest pred večstanovanjskimi objekti. V prihodnjih letih načrtujemo postavitev 35 podzemnih zbiralnic, najprej v mestnem središču, v nadaljevanju pa bomo postavili po vsaj eno podzemno zbiralnico v vsako krajevno skupnost. Pripravljamo tudi strategijo in akcijski načrt za umeščanje podzemnih in nadzemnih zabojnikov za zbiranje odpadkov v prostor, pri čemer je treba sočasno upoštevati lastništvo parcele, podzemne in nadzemne infrastrukturne

NAŠ ČAS online www.nascas.si

www.issuu.com/nascas

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

vode, drevnino, logistiko z večjim tovornjakom, parkirišča, število prebivalcev, volumen prevzetih odpadkov ipd. Po potrditvi načrta bomo pristopili k izdelavi projektne dokumentacije,« je povedal Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti.

Prva pilotna zbiralnica v Starem Velenju

V sklopu celovite prenove starotrškega jedra v Starem Velenju so na parkirišču pri Kreativnem centru Čuk uredili tudi pilotno podzemno zbiralnico. Novo ureditev zbiranja odpadkov, ki bo začela veljati v maju, so že predstavili prvim

uporabnikom, tj. krajanom Starega Velenja. V pilotni zbiralnici v Starem Velenju je postavljenih pet podzemnih zabojnikov, in sicer za mešane komunalne odpadke, biorazgradljive odpadke, papir, kartonsko, stekleno in mešano embalažo, ki so tudi ustrezno označeni. »Zaenkrat bodo posode še prosto dostopne, kasneje pa bomo uporabnikom razdelili ključke.

Pripravili bomo tudi anketo, s katero bomo na podlagi prve uporabniške izkušnje pridobili pre🔲 dloge izboljšav,« je še povedal Brodnik.

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 5

Začenja se kolesarska sezona Bicy kolo je lahko naš dober spremljevalec pri vsakodnevnih opravilih, primerno je tudi za športno aktivnost – V tem času potekajo tudi gradnje strateško pomembnih regionalnih povezav Jasmina Škarja Za vse tiste, ki z veseljem vrtijo pedala, se zavedajo prednosti trajnostnega načina življenja in podpirajo kolesarski turizem tudi v mestu, se je v času, ko nas že spremljajo ugodnejše vremenske razmere, začela nova kolesarska sezona. Tudi tista v mestu, ki razvija pozitivno zgodbo že od leta 2012 in nas lahko popelje v naravo, drznim kolesarskim doživetjem naproti ali do sosednjega mesta Šoštanj. 6. aprila so župana Mestne občine Velenje Peter Dermol in Občine Šoštanj Darko Menih ter direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec odprli novo sezono koles bicy, v kateri bo na voljo 148 koles, od tega polovica električnih. Ker so bicy kolesa v Velenju naletela na dober odziv, v prihodnje načrtujejo nadgradnjo sistema z novimi postajami in tudi s prilagojenim e-kolesom za osebe s posebnimi potrebami ter dodatnimi e-kolesi.

Zdrav duh v zdravem telesu

»Izjemnega pomena je, da vzpodbujamo lokalno prebivalstvo k zdravemu načinu življenja skupaj z obema občinama.

Opažamo pa, da se tudi vedno več ljudi zaveda grškega reka, da zdrav duh v zdravem telesu poudarja povezanost duhovnega in telesnega za naše dobro počutje,« je prepričana Alenka Kikec, ki se ji zdi, da odkar so dobili v upravljanje več kot 70 električnih koles (ki so izjemna popotnica za lokalne prebivalce) vidijo, da je zanimanje zanje veliko. »Bicy kolo je lahko naš dober spremljevalec pri vsakodnevnih opravilih, primerno je

5

AKTUALNO

14. aprila 2022

Želijo si, da bi bila kolesa v dobri kondiciji do pozne jeseni.

tudi za športno aktivnost. Zavedamo se, da se z njim lahko peljemo tudi na delo ali z dela.

Pomembno se mi zdi, da smo na tak način prijazni do narave in hkrati poskrbimo za manj ogljičnega odtisa v našem okolju.« Po čem bo letošnja sezona drugačna od prejšnje? »V Zavodu za turizem Šaleške doline smo oblikovali turistični produkt, ki lokalnemu prebivalstvu in gostom nudi turistično vodenje na električnih kolesih. Nekaj vodenj

smo že izpeljali, odziv je bil izjemno dober. Med drugim je ključnega pomena, da bomo prisotni na številnih dogodkih in tako poskušali prebivalce Velenja in Šoštanja seznaniti na kakšen način ga uporabljati, registrirati in poskrbeti za zdrav način življenja.« Za preprečitev vandalizma so letos na vsako postajo namestili varnostno kamero. Na tak način potrkajo na zavest ljudi? »Upam. Bomo pa poskrbeli tudi za dober in kvaliteten servis, saj

se zavedamo, da je gospodarno ravnanje ključnega pomena vseh, tako nas kot upravljalcev in uporabnikov. Naša želja je, da bodo kolesa v dobri kondiciji do pozne jeseni.«

Z veseljem v letošnjo kolesarsko sezono

Ob odprtju nove sezone je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pohvalil projekt brezplačne izposoje koles, ki je zaživel pred 10 leti. »Ves čas smo

ga ohranjali in nadgrajevali, lani tudi z električnimi kolesi. Z veseljem stopamo tudi v letošnjo kolesarsko sezono. Do zdaj je bilo zgrajenih kar nekaj povezav znotraj naše občine. V tem času potekajo tudi gradnje strateško pomembnih regionalnih povezav, s čimer bomo to zvrst športa krepili in tako širili zavest, da se bodo ljudje odločali za vožnjo. Naša želja je, da sistem ohranjamo in nadgrajujemo, da bomo postaje za kolesa nameščali tudi izven urbanega dela mesta. Naj bo to prispevek lokalne skupnosti občanom,« je poudaril župan, zadovoljen, ker bodo novo postajo na prošnjo vodstva Premogovnika Velenje uredili tudi v bližini njihove upravne stavbe, kar kaže na to, da se zavest ljudi širi. »Zavedamo se pomena trajnostne mobilnosti, razvoja storitev, te zvrsti športa in rekreacije. Če bomo motivirani starejši, bomo pritegnili mlajše, kar je dobrobit za posameznika in družbo, s čimer kažemo, kakšno kvaliteto bivanja in življenja imamo.

Vesel sem, da smo širili postaje tudi v Šoštanj ki je naše prijateljsko mesto, kljub temu, da imamo na določene stvari drugačne poglede, a znamo tisto, kar je dobro za ljudi, dobro izpeljati. Kolesarska infrastruktura se vzpostavlja znotraj Saša regije in preko regijskih meja na Koroško. Računam, da bomo imeli v prihodnje skupen sistem izposoje koles. Konec leta pričakujemo, da bo kolesarska povezava proti Dobrni zaključena, z nestrpnostjo pa čakamo tudi na povezavo

Za preprečitev vandalizma so letos na vsako postajo namestili varnostno kamero. Že prvi dan nove sezone so kamere zabeležile vandalizem na Bicy postajah na Gorici, pri Mladinskem hotelu Velenje in na Selu, kjer so neznanci želeli na silo odtrgati kolesa iz sistema, nekaterim je to tudi uspelo. Naslednje dni so podobna nesprejemljiva dejanja zaznali še na drugih lokacijah. Varnostne kamere so vsa ta dejanja posnele, proti vsem storilcem so podali kazenske ovadbe na Policijsko postajo Velenje. V Mestni občini Velenje takšna dejanja močno obsojajo in bodo proti vsem storilcem kaznivih dejanj dosledno podajali kazenske ovadbe in uveljavljali odškodninsko pravne zahtevke, v kolikor so storilci mladoletni, pa proti njihovim staršem.

proti Koroški konec naslednjega leta, ki bo postavila Mestno občino Velenje in turizem v Šaleški dolini na višjo raven. Verjamem, da bomo motivirali še več ljudi, da pridejo v naše mesto in se ukvarjajo s kolesarstvom, ki je ena pomembnejših turističnih panog v zadnjem obdobju.«

Kolesarska steza bo zaživela in povezovala sosednje kraje

Projekt je tudi v sosednji občini Šoštanj odličen primer dobrega sodelovanja med občinama in je med prebivalci dobro sprejet. Avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles je v Šoštanju zaživel leta 2014 in ima 5 postaj (Kajuhov in Tresimirjev park, Metleče, Skorno, Topolšica) z 22 kolesi. Župan Darko Menih je prepričan, da so k popularizaciji tega športa veliko prispevali tudi uspehi slovenskih kolesarjev. »Kolesarstvo je zaživelo tudi v našem mestu, ljudje so navdušeni, da so kolesa vedno na razpolago. Dejstvo, da si lahko kolo sposodiš v Topolšici in ga vrneš na katerikoli postaji v Velenju in Šoštanju, je za prebivalce še kako dobrodošlo.« Lanski obisk postaj je bil dober. »Preseneča pa nas vandalizem in kako so nekateri ljudje brezobzirni. Lani so uničili tri kolesa. Ponosni smo, da imamo dobro urejene kolesarske poti v Šoštanju in proti Topolšici. V kratkem se bo začela gradnja kolesarske steze od Tresimirjevega parka skozi Šoštanj in bo ob železnici v Penk in Šmartno ob Paki ter naprej do Mozirja povezovala sosednje kraje. Sredstva imamo. Do Penka bo izvajalec Nivig, proti Šmartnem ob Paki pa podjetje Andrejc,« razloži šoštanjski župan, ki tudi sam rad kolesari, kadar mu čas dopušča. Prepričan je, da bo v času praznikov na cestah že bolj živahno. Opozori še na previdno in obzirno vožnjo do vseh udeležencev v prometu, na kar opozarjajo tudi prometni znaki proti Zavodnju in Penku. 🔲

Mozirski gaj že vabi Mozirski gaj – park cvetja ob reki Savinji, ki se razprostira na 7 hektarjev veliki površini, je 9. januarja letos zaprl svoja vrata in jih natanko po treh mesecih znova odprl.

Na 100 cvetličnih gredicah se bohoti več kot 200 tisoč tulipanov oziroma 500 tisoč pomladanskih cvetov – narcis, mačeh ...

Maja Horvat, vodja odnosov z javnostmi v gaju, je povedala, da so za novo sezono na nekatera mesta zasadili zgodnje sorte tulipanov, ki se že odpirajo. Po pričakovanjih pa se bodo ostali in tudi drugo spomladansko cvetje odprli v dneh pred prvomajskimi prazniki.

Novosti tudi to sezono

Po zagotovilih sogovornice se vsako leto trudijo razveseliti obiskovalce z novostmi.

Tudi za letošnjo sezono so poskrbeli zanje, vseh pa na njenem začetku še ne bodo izdali. Čas zaprtja parka so izkoristili za obnove objektov. Med drugim so prenovili foto točko pri ikonični mavrici, prenovljeno podobo so dobili največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi, poskrbeli so za obnovo nekaterih

JAVNI RAZPIS

stavb, v park cvetja so »pripeljali« tudi nove zasaditve. Nadejajo se, da bo ljubitelje lepe narave in cvetja razveseljeval metulj, odet v različne cvetlice. Pred vhodom v Mozirski gaj so poskrbeli za nova, povsem naravna stojala za kolesa. Svojo podobo počasi dobivajo še velikanska jajca v bližini Začarane vasi. Na njih bo upodobljena zgodba zgornjesavinjskega zmaja Lintverja. Znova so odprli muzejske objekte v gaju, pa razgledni stolp Svea, z vrha katerega se ponuja lep razgled na park in na celotno dolino.

Tradicionalne razstave tudi letos

V park bodo v letošnji sezoni vabili še z drugimi tradicionalnimi razstavami. Poleti bo park ponovno gostil Bioexo dneve, ki jih bodo združili z veliko poletno razstavo

cvetja. V jeseni ga bodo ozaljšali z bučami in konec septembra s tekmovanjem za najtežjo bučo. Zima je že sedmič po vrsti rezervirana za Božično bajko Slovenije. Pripravljajo pa še nekatere dodatne dogodke. Na vprašanje, kakšno sezono napovedujejo, je Maja Horvat odgovorila, da dobro, vsaj tako dobro, kot je bila lanska, v kateri so našteli blizu 70 tisoč obiskovalcev in se s tem približali sezoni 2019 kot eni od boljših v zadnjih letih. »Verjamemo, da nas bodo z izboljšanjem zdravstvenih razmer obiskali poleg domačih znova v večjem številu tuji turisti.

Upamo na čim več sončnih dni, vsaj nekaj pa tudi dežja, da zemlja ne bo presuha. Skratka, nadejamo se dolge, uspešne in prijetne sezone,« je sklenila Horvatova. 🔲

tp

Sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v višini 1.500 evrov Na povezavi www.velenje.si (Javne objave) je objavljen Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) v mestni občini Velenje v letu 2022.

Višina sofinanciranja znaša 1.500 evrov na obstoječ stanovanjski objekt, rok za prijavo je 31. avgust 2022.

Z razpisom želimo zmanjšati onesnaženje s komunalnimi odpadnimi vodami, pospešiti izgradnje MKČN ter urediti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo MKČN do 50 populacijskih enot na območju mestne občine Velenje.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

ZA ZDRAVJE

14. aprila 2022

Številna društva pomagajo ljudem krepiti zdravje ali ohranjati sposobnosti »Zdrav človek ima tisoč želja, bolan le eno«, je slovenski pregovor, ki povezuje vse ljudi, ki jih pesti kakršnakoli zdravstvena težava.

Lahko je velika ali majhna, lahko življenjsko ogrožujoča, kronična ali le občasna – vsakdo lahko s primernim načinom življenja poskrbi, da bo življenje še vedno vredno živeti, četudi z omejitvami. Pri spoznavanju bolezni in življenja z njo pa lahko veliko pomagajo organizacije, ki so se predstavljale ob tokratnem dnevu zdravja. Poiščite jih in se jim pridružite!

DOM ZA VARSTVO ODRASLIH Kidričeva cesta 23, Velenje, www.domvelenje.si; tel: 03 89 88 401 Melvina Kastelic (desno), socialna delavka v Domu za varstvo odraslih, s sodelavkama: »Stanovalce motiviramo za različne aktivnosti; telovadbo, delovno terapijo, stanovalce z demenco vključujemo v aktivnosti v domu. Trudimo se, da so stanovalci čim bolj mobilni. Kakovost bivanja v domovih se je izboljšala, vsak dom se po svoje trudi skrbeti za svoje stanovalce in jim polepšati starost.«

DRUŠTVO DIABETIKOV VELENJE Vodnikova 1, Velenje; www.diabetikivelenje.com; tel.: 041 745 588

DRUŠTVO KRONIČNE ČREVESNE BOLEZNI (Celjsko-Koroška regija) www.kvcb.si; tel.: 040/295-664

Milica Vrtačnik, Božo Mitrović in Klavdija Krajnc (od leve) iz odbora Društva diabetikov: »Ljudje ne vzamejo te bolezni resno, tudi ko imajo izvide, ki kažejo na povečan sladkor v krvi. Prva je dieta, nato redno jemanje zdravil, gibanje. Svetujemo vsakemu, ki ima ugotovljen povišan sladkor, da se včlani v društvo, kjer bo pod stalno kontrolo zdravnika, izvedel bo veliko o svoji bolezni in se naučil, kako živeti z njo oziroma jo obvladati.«

Martin Šmerc, Društvo kronične vnetne črevesne bolezni CeljskoKoroške regije: »Za bolnike je v prvi vrsti najbolj pomembna primerna prehrana, ki si jo glede na osnovna priporočila za našo bolezen vsak bolnik prilagodi sebi in svojim težavam. Društvo organizira različna poljudna, specialistična strokovna predavanja in srečanja bolnikov. Znana je naša aktivnost izbiranja naj stranišča, saj so ta zelo pomembna za obvladovanje naše bolezni.«

DRUŠTVO ŠENT - Za ljudi s težavami v duševnem zdravju Kidričeva cesta 2b, Velenje; www.sent.si; tel.: 030 608 690

DRUŠTVO REVMATIKOV VELENJE www.revmatiki.si; e-pošta: vodja.velenje@revmatiki.si Franc Špegel (levo) je predsednik društva revmatikov Slovenije, Peter Geršak vodja velenjske enote: »Če telesa ne razgibavamo, ostane togo, zato je nujna vsakodnevna telovadba, sploh zjutraj, da se sploh lahko postavimo v nov dan. Na voljo so nam tudi bazeni, plavanje je za revmatike zelo koristno. Društvo izvaja osem programov, v katerih imajo naši člani veliko možnosti za kvalitetno življenje s svojim zdravstvenim stanjem.«

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE Šaleška 2 d, Velenje, www.bojprotiraku.si; tel. 040 477 089 Branka Drk (levo), predsednica Društva za boj proti raku: »Trudimo se ljudi naučiti, da prepoznajo znake, ki nakazujejo na bolezen in poskrbeti, da nihče ne bi umrl zaradi nevednosti. Smo aktivni: trikrat tedensko imamo telovadbo, pripravljamo strokovne klepete, preprečujemo demenco z učenjem tujih jezikov, urimo spomin.

Dvakrat na leto gremo skupaj na dopust, na morje in v toplice, v šolo zdravja, imamo izlete, obeležujemo različne dneve. Vsakega vabim, da se posluži presejalnih testov Svit, Zora in Dora. Raka namreč znamo, moramo in hočemo zdraviti.«

Fanika Lončar, društvo Šent, namenjeno ljudem s težavami v duševnem zdravju: »Imamo dnevne centre za ljudi s težavami v duševnem zdravju, zaposlitvene programe, stanovanjske skupine, izvajamo zagovorništvo. V Velenju imamo dnevni center za zmanjševanje zdravstvene in socialne škode zaradi uživanja drog. Še vedno velja, da so težave v duševnem zdravju stigmatizirane, a se odnosi izboljšujejo. Ljudi ozaveščamo, da drugače pogledajo na soljudi v svoji okolici, jim skušajo pomagati ali jih vsaj ne obsojati.«

CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA www.zd-velenje.si/center-za-krepitev-zdravja; tel.: 03 / 899 56 21) Dea Hudarin Kovačič je vodja Centra za krepitev zdravja, ki deluje v ZD Velenje. Sestavljen je iz štirih komponent – preventiva otrok in mladostnikov, ustno zdravje otrok in odraslih, delavnice in individualna srečanja kot preventivni programi za odrasle ter gibanje, priprava na porod in starševstvo. Vse delavnice so brezplačne.

Starši smo soodgovorni za oblikovanje zdravega okolja za naše otroke za danes in jutri.

Ekipa zdravstvenega doma Velenje je za mlade demonstrirala oživljanje.

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 7

Naš planet, naše zdravje Svetovni dan zdravja je priložnost za ozaveščanje o pomenu lastne skrbi za zdravje – 13 milijonov smrti na leto je v svetu povezanih z okoljskimi vplivi Diana Janežič 7. aprila, na svetovni dan zdravja, je Titov trg zaživel in se razgibal. Od dopoldanskih ur so svoje programe predstavljale različne organizacije, ki v Šaleški dolini delujejo na področju zdravja in zdravega načina življenja, Šola zdravja in Športna zveza Velenje pa sta zvabili k razgibavanju vse – od najmlajših v vrtcih do starejših.

Župan skrbi za svoje zdravje in zdravje someščanov

7

ZA ZDRAVJE

14. aprila 2022

za rekreacijo in tudi moji sodelavci vedo, da v tem času nimam uradnih obveznosti.« Pred tem je potekal v občinski sejni dvorani strokovni posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta. Župan in minister sta podpisala Mednaro-

počnemo z izvajanjem različnih infrastrukturnih projektov. S to listino kažemo, da bomo nadgrajevali pešpoti. Čim več ljudi želimo motivirati, da se po opravkih

odpravijo peš, s kolesom, hkrati pa čim več ljudem omogočiti prosto gibanje, dostopnost. Veseli me, da je Velenje eno od mest z dobro prakso.«

Soudeležba v skrbi za zdravo okolje naša skupna odgovornost

Minister za zdravje Janez Poklukar je prispeval podatek Svetovne zdravstvene organizacije, ki ocenjuje, da je 13 milijonov smrti letno povezanih z okoljskimi vplivi, ki bi se jih

dalo preprečiti. »To je onesnaženost zraka, ki dviga obolevnost in umrljivost ljudi zaradi bolezni dihal, srca, žilja. EU v načrtu za obvladovanje raka sporoča, da je posebna grožnja zdravju onesnažen zrak kot posledica uporabe fosilnih goriv. Pri okoljskih vplivih ne moremo mimo klimatskih sprememb. Tudi v Sloveniji smo vsako leto priča vročinskim valovom, po svetu pa se širijo nova obolenja, ki jih do zdaj niso poznali in so posledica klimatskih sprememb.

❱

Ko sta se vrvežu na trgu pridružila tudi župan MO Velenje Peter Dermol in minister za zdravje Janez Poklukar, smo župana vprašali, ali skrbi za svoje zdravje. »Če ne bi skrbel, ne bi bil v takšni kondiciji, kot jo zahteva županska funkcija. Trikrat na teden imam rezerviran čas

Čim več ljudi želimo motivirati, da se po opravkih odpravijo peš, s kolesom, hkrati pa čim več ljudem omogočiti prosto gibanje, dostopnost.

dno listino za hojo in se zavezala popularizaciji hoje, Peter Dermol pa je ob tem povedal: »V Velenju smo v vseh desetletjih veliko naredili za zdrav način življenja, in te vsebine moramo vztrajno nadgrajevati. Ena od njih je razbremenjevanje prometa v mestnem središču, kar

Minister za zdravje Janez Poklukar in župan MO Velenje Peter Dermol: »Vlagajmo v zdrav življenjski slog, to je naložba, ki se splača in prinaša zdravo, dolgo in kakovostno življenje.«

Peš se daleč pride!

Velenje, hoji prijazno mesto – Svetovni dan zdravja je letos namenjen povezavi med stanjem okolja in našim zdravjem – Velenje je dobilo priložnost, da sodeluje pri pripravi lokalnega načrta hodljivosti Jasmina Škarja Svetovni dan zdravja sta letos IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, 7. aprila zaznamovala s posvetom Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta v Velenju. Na posvetu so predstavniki programa, Mestne občine Velenje, območne enote NIJZ Celje, Projektne pisarne Celje zdravo mesto in Društva za srce in ožilje govorili o zdravju in okolju, ki spodbuja zdrav življenjski slog. Vlaganje v zdrav življenjski slog je namreč dobra investicija, ki se povrne z dolgim in zdravim življenjem, so se strinjali vsi prisotni na dogodku.

Okolje v 80 odstotkih zagotavlja naše zdravje

Dr. Maja Simoneti je poudarila, da je Velenje tretja sodelujoča občina v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki je dobila priložnost sodelovati pri pripravi lokalnega načrta hodljivosti. Kako pomembna je promocija zdravja? »Zelo. Svetovni dan zdravja je letos namenjen povezavi med stanjem okolja in našim zdravjem. Okolje je v 80 odstotkih tisto, ki zagotavlja naše zdravje, zato je stanje okolja zelo pomembno. Hojo pa promoviramo zato, ker prispeva

k našemu zdravju in razbremenitvam negativnih vplivov na okolje in zdravje okolja.

Velenje je dobilo priložnost, da sodeluje pri pripravi lokalnega

zdravstvene stroke in občinskim službam, ki delujejo na področju zdravja in načrtovanja razvoja v prostoru ter tudi širši javnosti, zainteresirani za javno zdravje

obvladovanju in preprečevanju treh skupin bolezni, ki so krive za tri četrtine smrti po svetu.

Gre za srčno žilna obolenja, rakava obolenja in sladkorno bolezen tipa 2. Redno gibanje tudi zmanjšuje simptome depresije, pomaga pri obvladovanju stresa, v starejšem obdobju pa preprečuje razvoj osteoporoze, uravnava krvni tlak, holesterol, vpliva ugodno na miselne procese in preprečuje nastanek demence.« Kakšno je stanje v Šaleški dolini v primerjavi z ostalimi občinami? »Predstavim lahko zdravstveno stanje za tiste bolezni, ki

in da je stopnja obravnav zaradi zloma kolka pri starejših povezana s telesno nedejavnostjo.

Ta narašča v občini Velenje, v ostalih dveh omenjenih pa niha.

Omeniti velja tudi stopnjo umrljivosti in samomorov. Depresija je eden glavnih vzrokov, če je nezdravljena in neprepoznana. Zavedamo se, da telesna dejavnost pomaga pri njenem obvladovanju. Podatki kažejo, da v občini Šmartno ob Paki strmo narašča stopnja umrljivosti zaradi samomora, v ostalih dveh občinah pa niha,« še doda zdravnica Anja Strmšek.

Obremenjenost z odpadki je vse večja. Plastiko najdemo na najvišjih gorskih vrhovih, v morskih globinah oceanov in v naši prehranski verigi. Hrana je velik problem in izziv za prihodnost.

Visoko predelana hrana, nezdrava hrana in sladke pijače povzročajo številne bolezni, na prvem mestu prekomerno telesno težo kot epidemijo današnjega časa.

❱

Vlagajte v zdrav življenjski slog, to je naložba, ki se splača ter prinaša zdravo, dolgo in kakovostno življenje.

Lokalne skupnosti so nosilci oblikovanj preventivnih zdravstvenih politik, zato je vključevanje vseh županov v te pobude pomembno. Naš skupni cilj mora biti boljše in varnejše okolje za danes in za prihodnost.

Moj poziv državljanom in državljankam zato je: vlagajte v zdrav življenjski slog, to je naložba, ki se splača ter prinaša zdravo, dolgo in kakovostno življenje.« 🔲

okolja. Prim. Janez Tasič, dr. med. spec. kardiolog, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je spregovoril o problemu neaktivnosti prebivalstva in o tem, da postajamo sedeča populacija, kar vpliva na lokalno skupnost in gospodarstvo.

Zanimivi so bili rezultati različnih obremenitev in študije nevroznanstvenice Agnieszke Burzinska, ki so jo opravili na 250 ljudeh, starih od 55 do 70 let.

Prva skupina je obiskovala fitnes pretežno trikrat tedensko, druga se je ukvarjala s hojo, tretja pa je trikrat tedensko obiskovala

Hoji prijazno mesto je mesto, v katerem je odločitev za hojo po opravkih, na delo ali v rekreativne namene preprosta izbira. Je tudi zdravo mesto kratkih razdalj, dobre dostopnosti storitev, dejavnosti in programov ter dobrega počutja in povezanih skupnosti.

Gibanje krepi telesno in duševno zdravje ter pomaga pri obvladovanju in preprečevanju treh skupin bolezni, ki so krive za tri četrtine smrti po svetu. načrta hodljivosti. Gre za plemenito dejanje. Pod geslom Naš planet, naše zdravje Svetovna zdravstvena organizacija vabi k razmisleku o tem, kako s prevladujočim sodobnim načinom življenja uničujemo okolje in posredno tudi svoje zdravje ter nas ob tem opozarja, da lahko enako, kot povzročamo krizo okolja in javnega zdravja, ukrepamo tudi v obratni smeri v prid zdravja okolja in ljudi,« je na posvetu, ki je bil namenjen predstavnikom

in urejanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja, pojasnila Maja Simoneti.

Gibanje in redna telesna aktivnost krepita telesno in duševno zdravje

Da je hoja zdrava in preprosta, je na posvetu povedala Anja Strmšek, dr. med., OE Celje NIJZ. »Gibanje in redna telesna aktivnost krepita telesno in duševno zdravje in pomagata pri

so povezane s telesno nedejavnostjo. Naraščanje deleža prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov zaznavamo v občini Šoštanj, v Velenju in Šmartnem ob Paki pa delež med leti niha, zanesljivega trenda ne moremo opisati. Pri povprečnem številu dni bolniške odsotnosti delovno aktivnih ljudi število narašča v Velenju in Šoštanju, v Šmartnem ob Paki pa niha. Povedati velja, da redno aktivni ljudje izostajajo manj od dela

Postajamo sedeča populacija, kar vpliva na lokalno skupnost in gospodarstvo

Številna slovenska mesta imajo zelo dobre razmere za to, da postanejo hoji prijazna in da svojim prebivalcem in obiskovalcem omogočijo življenje v skladu z novimi ideali zdravega življenja, aktivne mobilnosti in kakovosti bivanja, z nizkim ogljičnim odtisom in veliko mero odgovornosti do varstva

plesne vaje. Po šestih mesecih so vsem opravili biokemične laboratorijske teste, teste spomina, orientacije, spoznavanja, aerobno zmogljivost in ugotovili, da je skupina s hojo pokazala največje izboljšanje spomina ter ostalih testov. Izboljšali so se tudi rezultati pri plesalcih, a so imeli sprehajalci bistveno boljše spominske teste, povečala pa so se tudi živčna vlakna v beli možganovini. Skupina z vajami napenjanja mišic pa je imela slabše rezultate testov pri meritvah. S tem ni rečeno, da so te vaje slabe, a ne prinašajo toliko koristi kot hoja in ples,« je poudaril prim. Janez Tasič, prepričan, da bi bila najboljša kombinacija s hojo, saj lahko učinek hoje uskladi 200 kosti in 600 mišic. 🔲

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

14. aprila 2022

Odgovor na izzive je vedno znanje

Žabja perspektiva

Dolina v volilnih vizijah

Nagradili 31 raziskovalnih nalog; 16 osnovnošolskih in 15 srednješolskih – Najboljše bodo predstavili na Državnem srečanju mladih raziskovalcev 16. maja v Murski Soboti Diana Janežič Po dveh letih se je v torek v Domu kulture znova v živo odvila podelitev priznanj najboljšim osnovnošolskim in srednješolskim raziskovalnim nalogam na 39. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. In zadnjikrat pod tem imenom; prihodnje leto se bodo gibanju pridružile in ga podprle tudi občine Zgornje Savinjske doline, zato bo odslej to gibanje Mladi raziskovalci za razvoj SAŠA regije.

Avtorje nalog, bilo jih je 48, mentorje, skupaj 37, in starše je nagovoril predsednik programskega sveta mag. Gašper Škarja, ki je poudaril, da so mladi raziskovalci odličen potencial za izzive, ki čakajo Šaleško dolino s prestrukturiranjem gospodarstva. »Kljub dveletnemu raziskovalnemu delu 'na daljavo' in letošnjemu manjšemu številu nalog smo lahko zadovoljni, da kakovost nalog ni padla. Mladi so v svojih raziskovanjih aktualni; zanimajo jih zelene tehnologije, prihodnost, zdrava prehrana ...« Mladim raziskovalcem sta čestitala in podelila priznanja župan občine Šoštanj Darko Menih in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Menih je poudaril, da občina podpira gibanje, ker mlade krasita domišljija in interes za različna področja, zato pri svojem raziskovanju izbirajo zanimive tematike. Peter Dermol je dejal, da mora družba zagotavljati optimalne pogoje za razvoj mladih. »Pripravljeni ste raziskovati sebe in okolico, s tem pa imate nove priložnosti za napredek,« je dejal. Že nekaj let posamezniku ali organizaciji za uspešno delo v gibanju ali posebne uspehe podelijo skulpturo

Darko Menih je dejal, da mlade krasita domišljija in interes za različna področja.

Nagrajene osnovnošolske naloge

Bronasta priznanja: Ločevanje odpadkov, avtorja Ajla Dervišević in Urban Maretič, mentor Damijan Vodušek, OŠ Gustava Šiliha, VeleZlato priznanje za nalogo Kako smo uglašeni? je prejela avtorica Ditka Volk nje; Primerjava upora(na sredini), mentorja Andreja Ostruh in be konj v začetku 20.

Jože Volk. stoletja in danes, avtorica Živa Hudournik, Bergmandeljca. Letos je to na- mentor Marko Moškotevc, OŠ grado prejela OŠ Karla Destov- Šalek; Električni avtomobili, nika - Kajuha Šoštanj. Pretekli avtor Mark Šehič, mentor Igor dve leti so skulpturo »podelili« Košak, OŠ Šalek; Prisotnost virtualno, zato sta jo tokrat v mikroplastike v reki Paki na živo prejela prejšnja dva preje- območju Velenja, avtorja Rok mnika; za leto 2020 Elektro in Blagus in Domen Lamot, menračunalniška šola, za leto 2021 torici Branka Mestnik in Lotty pa učiteljica Anita Povše z OŠ Hrustel, OŠ Gorica; Gustava Šiliha Velenje.

Srebrna priznanja: Kako si?

Ravnateljica OŠ KDK Šoštanj Povej mi, avtorja Bor Golob in mag. Majda Zaveršnik Puc se Eva Plešnik, mentorica Jelka Peje zahvalila z besedami: »Vsa- terlin, OŠ Karla Destovnika - Kako priznanje je poklon vsem in juha Šoštanj; Glamping - novi času, ki ga namenijo svoji de- trend ali trajnostna oblika javnosti. Vesela sem, da je bila preživljanja prostega časa, prepoznana in nagrajena naša avtorici Zarja Kukovec in Hana šola, vsi na njej, ki že leta deluje- Tratnik, mentorica Jožica Apjo v gibanju mladi raziskovalci, šner, OŠ Mihe Pintarja Toleda; in tudi naš kraj. Nagrajena pa je Hraniti psa z briketi ali s pebila tudi sedanja generacija, ki leti?, avtorica Lana Veternik, je prav tako plod dobrega pre- mentorica Nataša Tamše, OŠ teklega dela.« Livada;

Zlato priznanje: Kako smo uglašeni?, avtorica Ditka Volk, mentorja Andreja Ostruh in Jože Volk, OŠ Gustava Šiliha.

Nagrajene srednješolske naloge

Bronasta priznanja: Konstrukcija in izdelava prototipa mobilnega skenerja za skeniranje poškodovanih okončin, avtorji Matija Stropnik, Vito Kumer in Dejan Mežnarc, mentorja Viljem Osojnik in Klemen Hleb, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje ter Elektro in računalniška šola; Vprašanje pravičnosti in svobode pri Rawlsu, avtor Bruno Šonc, mentorica Sandra Dostal, Gimnazija; Prenesimo energijo vetra, avtorja Filip Pačnik in Nik Žlebnik Jančič, mentor Peter Vrčkovnik, Elektro in računalniška šola; Srebrno priznanje: A ti sploh veš, kaj ti lahko naredi gluten?, avtor Sebastjan Turinek, mentorica Klavdija Jug, Gimnazija; Zlato priznanje: Razvoj in izdelava močnostnega ojačevalnika, avtor Matej Meža, mentor Klemen Hleb, Elektro in računalniška šola.

Prebiranje volilnih razvojnih vizij je svojevrstno razbiranje-med-vrsticami našega svetlega jutri. Odkar me je še pred časom revizor Računskega sodišča razsvetlil, da so volilna čtiva in koalicijske pogodbe pravzaprav akti, ki na nek način tudi lahko legitimirajo prihodnja početja vladarja, pa čeravno so spisani v dnevnih sobah kandidatk in kandidatov in nato potrjeni kar za katero od stoletnih hrastovih miz. Ker bo vročični danes že jutri primerno ohlajen, je vredno predvolilno čtivo vzeti v roke večkrat, branje je mogoče obogatiti tudi s prestavljanjem prizme in se ustaAleš Ojsteršek vljati zdaj pri zdravju, potem pri prometu, demografiji, vojski, energetiki, izobraževanju, kulturi in medijih, sodstvu, kmetijstvu, podnebju, infrastrukturi.

Ob prebiranju predvolilnih programskih zavez na področju energetike ni razbrati odstopanja od zavez Pariškega sporazuma in v nadaljevanju niti ne od sprejetih zavez Republike Slovenije od načrtov opuščanja premogovništva. Da je sedanji vladi očitno uspelo utrditi stališče glede letnice prehoda 2033, je zanimiv dosežek in kaže premik tudi pri lokalnem občinskem vodstvu. Premik je bil opravljen pozno, ko je mimo že več programskih let, financiranih iz Podnebnega sklada in isto vrsto let zamujenih priložnosti.

Nova pa je hvaležno zdaj na obzorju v obliki Sklada za pravični prehod. Načrtovanje je v predvolilnem času sicer očitno potisnjeno v ozadja, do informacij o nastajajočih operativnih načrtih je komajda še mogoče, vseeno pa je v predvolilnih soočenjih jasno berljivo, da opuščanj v zvezi z Načrtom za pravičen prehod, ki Šaleški dolini, Šalečankam in Šalečanom ponuja roko razvoja, ni. Ker zasledovanje teh ciljev ostaja prioriteta, posledično v dolino po milijardnem TEŠ-u prihaja novi val javnega interesa in kapital z njim. Vsled slabih izkušenj upravljanja takratne investicije bo tokrat javnost zanimalo veliko in še več, najprej, kdo so svetovalci, kdo logistiki, dostavljavci rešitev na ključ. Smiselno je podpreti četrto vejo oblasti. To pomeni močno in načrtno okrepiti profesionalno poročanje s področij načrtovanja in izvajanja investicij. V tej zvezi je bil spodbuden zapis v Lokalnem program kulture, ki je odprl poglavje lokalne medijske krajine in s tem javnega interesa v njej. Kot je veljalo za večje investicije iz javnih sredstev pravilo, da med upravičen del naložbe spada tudi likovno opremljanje prostorov, bi se enako pravilo moralo glasiti na podvrženost spremljanja javnosti s pomočjo obveznega medijskega spremljanja. To pravilo sicer že obstaja, vendar se ga namenoma ne vlaga več v medijsko krajino, temveč raje v PR tovarne z razgledom.

🔲

🔲

Pod mavrico dobrote

Poročni sejem Zavod za turizem Šaleške doline je v prostorih Vile Biance s Poročnim sejmom odprl sezono porok za leto 2022/23. Na sejmu se je predstavilo več kot 20 ponudnikov iz različnih delov Slovenije, pri katerih so lahko bodoči mladoporočenci našli vse za popolno organizacijo poroke. Od prelepih poročnih in svečanih oblek, poročne dekoracije, prstanov, idej za poročno cvetje, okušanja poročnih sladkosti in izbranih vin, spoznavanja številnih lokalnih krajev za izvedbo poroke, kreativnih fotografov, klasičnih avtomobilov, izvirnih frizerk ter make-up umetnic do izbranega zabavnega poročnega programa in glasbe. Na sejmu se je odvil tudi pester spremljevalni in glasbeni program. Za dobro vzdušje so poskrbeli Vokalna skupina Cvetke, pevki Polonca in Klavdija, poročni bend 🔲 Nejc Trček ter plesalke plesne šole M dance studio.

Vilo Bianco je preplavila dobrodelnost. Dijakinji 2. letnika velenjske gimnazije, Petja Emeršič in Neža Kikec, sta namreč s pomočjo mentorjev Maše Kolšek, Urške Šramel Vučina, Irene Herlah in Jožeta Volka organizirali dobrodelni dogodek Pod mavrico dobrote, na katerem sta zbirali prostovoljne prispevke za Unicefov projekt izobraževanja otrok v Afriki. »To je projekt, ki spodbuja otroke in mlade k aktivnemu spreminjanju sveta na bolje in jim z lastnimi izkušnjami pokaže, da ni treba čakati na odraslost, da bi kaj spremenil, če vidiš, da gre v svetu kaj narobe«, sta dejali na prireditvi, na kateri so s plesnimi, glasbenimi in poetičnimi točkami nastopili dijaki Šolskega centra Velenje, ki so se z veseljem odzvali in prispevali svoj del k dobrodelnosti. »Nikogar ni bilo treba posebej prepričevati, vsi so se kar samoiniciativno odzvali in mislim, da je to, da si pomagamo med sabo, super tudi za naš šolski center,« je po prireditvi dejala Neža Kikec.

Dijakinji sta na idejo o dobrodelnem dogodku prišli, ko sta na spletni strani Unicefa Slovenije zasledili projekt Junior Ambasador Unicefa. »Želeli sva narediti nekaj dobrega za tiste, ki nujno potrebujejo našo pomoč, sploh v teh časih. Ko sva našli ta projekt, se nama je v trenutku zazdelo, da je to nekaj, kar preprosto morava narediti.« Na dogodku se je zbrala množica ljudi, ki so napolnili dvorano, kar je dekleti še posebej navdušilo. »Malo naju je bilo strah, da bova imeli prazno dvorano, ampak ko sva videli, da se je napolnila, sva bili hkrati veseli in šokirani, da se je odzvalo toliko ljudi,« pove Petja Emeršič. »Zelo dober občutek je, ko narediš nekaj dobrega za druge in ko se ljudje na to tudi odzovejo in pomagajo,« je še dodala Neža Kikec. 🔲

Tea Rednak

Popravek

Pohvale si zaslužijo ribiči V prejšnji številki Našega časa smo pohvalili delavce PUP, da so zgledno obrezali drevje in grmovje okoli Škalskega jezera … A pohvala ni bila dana na pravi naslov. Koristno in kvalitetno delo so opravili člani Ribiške družine Velenje, konkretno Edo Strmčnik, Zdravko Podkoritnik in Vojko Zorc. Vsem trem se za napačno navedbo izvajalcev opravičujemo. Če so tako dobri ribiči, kot so se izkazali kot gozdarji in čuvaji narave, potem bo letos ulov rib dober! 🔲

lokalne novice

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

14. aprila 2022

Prostor je omejena dobrina Na boljši odnos do prostora bi morale opozarjati vse stroke, ne le krajinska arhitektura – Podoba slovenske krajine se spreminja, in ne vedno na bolje Diana Janežič Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, ki letos praznuje 30 let delovanja, vsako leto v aprilu, v svetovnem mesecu krajinske arhitekture, organizira številne dogodke. Letos s fotografsko razstavo Krajina. Včeraj. Danes?

Jutri! Ali krajše Identiteta. Do 22. aprila je v Mestni knjižnici Velenje razstavljena serija fotografij s prikazom starih in novih podob istega prostora. Kaže, da podoba slovenske krajine ni statična, temveč je odraz naravnih danosti in človekovega delovanja ter se skozi čas spreminja.

Razstava spodbuja k razmisleku o dvojnosti, ko po eni strani Slovenijo opredeljujemo kot deželo neprecenljivih krajinskih lepot, na katere se navezuje tudi naša nacionalna identiteta, prostorska realnost pa marsikje kaže tudi izgubljanje kakovosti (teh) krajin.

Razstavo je društvo 30 let po izidu monografije Slovenske krajine pripravilo kot poklon utemeljiteljema slovenske krajinske arhitekture, zaslužnima profesorjema Univerze v Ljubljani Janezu Marušiču in Dušanu Ogrinu. Dopolnjena je z mini razstavo s primerjalnimi fotografijami Velenja nekoč in danes, s katerimi avtorice novih

podob Kaja Flis, Saša Piano in Linda Sušec potrjujejo, da se spreminja tudi podoba Šaleške doline.

Kot je povedala Saša Piano, želijo krajinski arhitekti v “svojem” mesecu javnost ozaveščati o pomenu prostora, o tem, da je prostor omejena dobrina in da ne moremo vanj posegati nepremišljeno, namen pa je tudi spodbujanje ljudi, da o prostoru več razmišljajo.

❱

Saša Piano meni, da spoštovanje prostora ni le naloga krajinskih arhitektov, in na to mora opozarjati več strok. »Spominjam se intervjuja, objavljenega v Sobotni prilogi Dela pred desetletji z ameriškim krajinskim arhitektom, ki je opozoril, da ne smemo dopustiti, da bi se nam pred naselji pojavili nakupovalni centri. Kaj se nam je zgodilo?

večjih posegih v prostor, so pa včasih bili obvezni strokovnjaki na zavodih za urbanizem. Kako in kje torej delujejo? »Veliko nas dela na področju planiranja in urbanizma, nekateri ozaveščeni arhitekti nas povabijo k sodelovanju pri projektih, a tega je malo. Nekako imamo “sloves”, da če bomo vstopili v projekt, bomo vse zakomplicirali. Ja, ker se krajinski arhitekti izšolamo za to, da vidimo stvari celovito,« je Saša

Saša predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Kakšen odnos do prostora gojimo danes? »Menim, da dokaj slabega. Pri predmetu Uvod v prostorsko načrtovanje študentom predstavim, kje se srečujeta varstvo okolja in načrtovanje prostora.

V debatah spodbujam njihovo razmišljanje na način, da tudi okoljskih problemov ni mogoče reševati samostojno, ločeno od celote. Razlagam jim, da je prostor omejena dobrina, ne le v fizičnem smislu, amPred vsakim malo pak v okoljskem. Pomislivečjim naseljem stoji mo samo, kaj pomeni, če nakupovalni center. nam zmanjka vode. MiZaseda kmetijska slim, da se bistveno prezemljišča, poleg tega pa malo zavedamo osnovne zakonitosti obstoja naramrtvi mesto. ve, to je nenehno kroženje snovi in pretok energije. prepričana, da so potrebni. SoV novejšem času smo vpeti le delovala je pri projektih, kot so v posamezne projekte; obe goGalerija Velenje, prenova vrta spodarski krizi sta povzročili, da Vile Mayer v Šoštanju, otroško smo strokovnjaki z različnih poigrišče Krajevne skupnosti Ko- dročij začeli delati bolj samostojnovo, dva odseka kolesarske no, manj interdisciplinarno, posteze v Šoštanju, veliko je so- segati na področja, ki niso čisto delovala pri urejanju območja naša in jih malo poznamo. Prav Premogovnika Velenje … krajinska arhitektura je podroKer mladi ne vidijo možnosti čje, za katerega mnogi mislijo, za zaposlitev, upada tudi zani- da ga poznajo oz. smatrajo, da manje za študij krajinske arhi- je to le razporejanje različnih tekture na Biotehniški fakulteti, sadik po prostoru, za kar povakjer, mimogrede, letos štejejo bijo k sodelovanju vrtnarja,« je petdeseto leto organiziranega sklenila Saša. 🔲 študija te smeri.

❱

Nakupovalni centri praznijo mestna središča

Prostor je omejena dobrina, ne le v fizičnem smislu, ampak tudi v okoljskem.

9

Saša Piano: »Podoba slovenske krajine ni statična, temveč je odraz naravnih danosti in človekovega delovanja ter se skozi čas spreminja.« Malodane pred vsakim malo večjim naseljem stoji nakupovalni center. Zaseda kmetijska zemljišča, poleg tega mrtvi mesto. Trgovski centri so mesta v malem in so za potrošnika udobna: so pokrita, imajo velika parkirišča, v njih najdemo več vrst trgovin, lahko jemo, pijemo, se zabavamo, damo celo otroke v varstvo … Jedra mesta pa umirajo.

Zelo dober slab primer je Celje, kjer se v zadnjem času zelo trudijo, da bi ljudi privabili nazaj v mestne ulice. Podobno se

dogaja v Velenju, kjer nastaja več osrednjih točk – Titov trg, Cankarjeva ulica, promenada, Staro Velenje, Vista, ki bi jih radi napolnili z dogodki, ljudmi. Velenje pa pravzaprav pravega središča še niti ni razvilo,« razlaga Saša Piano.

Krajinski arhitekti vidijo stvari celovito

Zdajšnja zakonodaja ni pisana na roko krajinski arhitekturi, saj ti strokovnjaki niso (več) poklicani ali “obvezni” pri gradnji ali

Velenjski plesni oder

Romi v Šoštanju obeležili svoj svetovni dan Društvo pomaga romskim družinam pri integraciji v družbo – V lokalni skupnosti se dobro počutijo – Romska kultura izginja Diana Janežič 8. aprila so Romi po vsem svetu praznovali svoj dan, ki je bil izbran na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu, praznujejo pa ga šele od leta 1990. Romi so potomci nomadskega ljudstva, ki se je selilo iz kraja v kraj. Že pred 14. stoletjem so se iz Indije selili proti zahodu in se naselili po vsej Evropi. Danes jih po evropskih državah živi približno deset milijonov, v Sloveniji okoli 10 tisoč, in se delijo v tri skupine: prekmurski Romi, ki so prišli z Madžarske, dolenjski s Hrvaške, iz Avstrije pa Romi iz plemena Sintov.

Romi, ki živijo v Šaleški in Savinjski dolini, in sicer v Velenju, Šoštanju in Nazarjah, so se pred šestimi meseci preimenovali v Medobčinsko romsko društvo Romano Vozo. Članov društva je okoli 90. Slobodan Nezirović, predsednik prejšnjega društva in poslovni sekretar v novem, je predstavil naloge novega društva: »Najprej želimo znova povezati Rome, ki živijo v teh občinah, kajti nekateri prejšnji člani društva so se odselili v tujino, tukaj pa zdaj živijo njihovi potomci. Vsako leto imamo dva ali tri projekte

na kulturnem področju; na primer založniško dejavnost, delavnice, večer romske poezije.

Sodelujemo z občinskimi upravami, drugimi romskimi društvi, nevladnimi organizacijami, Zvezo Romov, Svetom romskih skupnosti Slovenije, pomagamo romskim družinam pri integraciji v družbo. To pomeni, da smo zelo aktivni.«

Kot je še poudaril Slobodan, Romi v naši skupnosti odstopajo od stereotipa o romskih skupnostih po Sloveniji. »Večina je zaposlenih, nekateri so tudi samozaposleni in zaposlujejo druge, nekateri pa so seveda še brezposelni, a jim tudi mi pomagamo najti delo in zaslužek.

Zadovoljni smo z življenjem v tej skupnosti, občani nas dobro

Slobodan (levo) in Sašo Nezirović sta gonilni sili novega Medobčinskega društva Romano Vozo.

Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo.

Imajo svojo zastavo: v njej je kolo kot simbol selitve, zelena barva pomeni naravo, modra nebo, oziroma svobodo; imajo tudi svojo himno Gelem, Gelem in so zelo predani glasbi, plesu.

sprejemajo, nimamo nobenih težav,« je poudaril Nezirović.

Pomembno vlogo novega društva vidijo predvsem v ohranjanju romske kulture, saj se ta počasi izgublja, ker so, kot je dejal Slobodan, »preveč integrirani v družbo, živimo v mešanih zakonih in otroci ne znajo več jezika.« Tudi zato so kulturni program ob praznovanju svetovnega dneva Romov v Kulturnem domu v Šoštanju izvedli člani Srbskega društva dr. Mladen Stojanović ter Šaleško literarno društvo Hotenja. V imenu šoštanjske občine jih je nagovoril Drago Koren, ki je dejal, da je romska kultura posebna in lepa, zato bi se lahko javnosti večkrat predstavili s svojimi pesmimi, glasbo in plesom. »Želim vam, da bi se v lokalni skupnosti dobro počutili, s pogovorom in sodelovanjem na kulturnem področju pa lahko vsi skupaj dosežemo, da bo vaše življenje v skupnosti dobro še naprej.« Ob tej priložnosti so v avli Kulturnega doma postavili tudi razstavo fotografij, ki prikazujejo nekdanja stara romska naselja po Sloveniji ter sedanji način življenja in aktivnosti mladih 🔲 Romov.

Foto Ksenija Mikor V domu kulture Velenje je potekala območna revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 2022. Različne skupine Plesnega studia N – od plesne pripravnice do srednješolskih – so z izvirnimi koreografijami skozi ples predstavile svoje zgodbe.

Revija je bila namenjena pregledu plesne ustvarjalnosti od predšolskih otrok do zrelih plesalcev. Tako spodbujajo, izobražujejo, svetujejo, povezujejo in omogočajo kakovosten razvoj in vzpostavljajo ustrezen odnos do plesne ustvarjalnosti. Revijo je spremljala dr. Andreja Kopač, dramaturginja na področju sodobnega plesa in gledališča, ki bo po ogledu vseh revij v celjski regiji pripravila izbor in program za regijsko revijo v Laškem. 🔲

tr

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

14. aprila 2022

Kajuh in njegova poezija aktualna in živa še dandanes Dobrodelni koncert Samo en cvet v Velenju

Kaj bi si želeli mladi?

Dr. Franc Križnar Velenjčani so spet dokazali, kaj zmorejo sami, saj so v začetku letošnjih praznovanj ob 100-letnici Kajuhovega rojstva skupaj z Ustanovo Franca Rozmana Staneta, ZZB za vrednote NOB Slovenije in Velenja, Rdeče dvorane in Festivala Velenje ter Mladinskega centra Velenje priredili dobrodelni koncert z eno samo, rdečo mislijo na velikega poeta, umetnika in borca, partizana in (narodnega) heroja Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944).

To, česar ni zmogla država (razglasitev letošnjega leta Kajuhovega leta 2022), so zaenkrat postorili res le Velenjčani in Šoštanjčani (s pridruženimi Celjani in Ljubljančani), saj je prireditev v Velenju 9. aprila pomenila mnogo več kot nadomestek morebitne in še večje epopeje za Kajuhom. Le Velenjčani in pa glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije Svobodna beseda sta vse to zmogli, premagali ozke (ne) ideološke bariere in »razglasili« letošnje »Kajuhovo leto 2022«.

Lahko bi celo zaokrožil omenjeno prireditev kot neke vrste

Nataša Tajnik Stupar

miting. Kajti Kajuh je s svojo legendarno in slovito Kulturniško skupino 14. divizije slovel prav po tem; seveda dandanes z novodobnimi (umetniškimi) dodatki, novimi izvajalci, novimi skladatelji, ki so komponirali nesmrtno poetovo poezijo na novo. Z deli na pretežno Kajuhove pesmi so tokrat nastopili Mešani mladinski pevski zbor 1. »Kajuhove« gimnazije Celje (Tomaž Marčič), Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Oddelek Šoštanj – njihovi Mladinski pihalni orkester (Miran Šumečnik), Otroški in Mladinski pevski zbor (GŠ FKK Velenje; Tea

Zbrana sredstva koncerta so namenjena Ustanovi Franca Rozmana Staneta, ki izvaja socialne programe za vojne veterane in spodbuja založniško in spominsko dejavnost na področju domoljubnih zgodovinskih obdobij v preteklosti.

Plazl in Manja Gošnik Vovk), Otroški pevski zbor Vrtca Šoštanj (Jasmina Stropnik), Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ K. D. Kajuha Šoštanj (Metka Berk), Pihalni orkester Zarja Šoštanj (M. Šumečnik), Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj (Anka Jazbec), kantavtor, rocker Pero Lovšin s svojimi Španskimi borci, harmonikar Zmago Štih in moderator Romeo Grebenšek.

Bil je to pravi happening ali kar apoteoza in prerez Kajuhovih poetičnih uspešnic, ki smo jih zdaj slišali v glasbeni preobleki najrazličnejših avtorjev, torej vokalno inštrumentalnih

Pero Lovšin in njegovi Španski borci (foto Ksenija Mikor))

skladb in njihovih izvedb. Te so prispevali različni avtorji (na koncu mdr. tudi kar rock ali »partizanski rock« s P. Lovšinom). Med avtorji Kajuhovih pesmi Samo en cvet, Preveč je sreče, Samo milijon, Drobna pesem, Večerna impresija, Pesem XIV. divizije idr. prevladuje mladi Tilen Slakan (1993). Očitno je tudi Kajuh še vedno tisti, ki združuje generacije in umetnosti, aktualnost in ideologije, …

Morda je malce motila tole sicer perfektno glasbeno prireditev akustika, ki so jo seveda povzročili številni efekti in pomagala (ozvočenje). Da bi bil omenjeni (velenjski) miting popoln, so poskrbeli še govori, ki so tako Kajuha kot prireditev, pesnikovo preteklost in našo aktualno sedanjost z vso kritiko političnega trenutka še dodatno okrasili: župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednik Uprave Ustanove Franca Rozmana Staneta in predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenija Marijan Križman in predsednica Združenja borcev in vrednote NOB Velenje Andreja Katič. 🔲

Dobrodelni koncert Gimnazije Velenje

Ljudje povezujemo dobrodelnost le z zbiranjem denarja, vendar je ta pojem veliko širši in globlji, je izkazovanje in opravljanje dobrih del, povezovanje, solidarnost, nasmeh in čas, posvečen drugemu.

Gimnazija Velenje ima večletno tradicijo organiziranja dobrodelnih koncertov z namenom zbirati denarna sredstva za pomoč socialno šibkejšim dijakom kot tudi za izvedbo nadstandardnih programov, kot so ekskurzije in različne dejavnosti izven predpisanega programa. Prireditev smo poimenovali Navdihi glasbe in poezije; v prvem delu je nastopil Simfonični orkester

Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje in Gimnazije ŠC Velenje – smer glasba pod vodstvom dirigenta Mirana Šumečnika.

Predstavili so se z deli Bizeta (Arležanka), Nina Rote (Godfather) ter s pesmijo Roka Goloba (Začaraj me).

V drugem delu so se prestavili dijaki in dijakinje gimnazije s prepletom glasbe in poezije. Nastopili sta dve glasbeni skupini z zanimivima imenoma Žugam ti s pestjo in Dopolnilni pouk, ki sta predstavili skladbe znanih izvajalcev, kot so Pink Floyd, AC/DC, Siddharta, Tabu, Adele, Lou Reed in Leonard Cohen. V glasbi delujejo skrite sile tako

visoko, da jih razum ne more doseči, iz nje prihaja učinek, ki ga nihče ne zna razložiti, je trdil Goethe, glasba naših dijakov pa je zbudila med poslušalci občutke povezanosti in topline.

Tudi recitacije lastne poezije in poezije znanih poetov Emily Dickinson, Hafiza, Toneta Pavčka in Kajetana Koviča so ustvarile emocionalno vzdušje, kot je lastno le občuteni poeziji, kajti poezija je neoprijemljiva, izklesana iz marmorja jezika.

Skozi leta se je nabralo kar nekaj dobrodelnih dejavnosti in občutki zadovoljstva in povezanosti, ki jih doživimo skupaj, so izjemni. Hvala vsem nastopajočim za lepo umetniško izkušnjo! 🔲

Darja Joger

Kmalu bodo volitve. Programi političnih strank so napisani, volilci se odločajo, komu bodo dali svoj glas. Po slišanem bo na volitve odšlo tudi veliko mladih, nekateri prvič. Malo so zmedeni, a se poskušajo odločati jasno in po lastnem občutku. Seveda na njih vplivajo družine, prijatelji, avtoritete, socialni mehurčki, verska prepričanja, mediji. Pravijo, da se bodo dobro odločili.

Ko se pogovarjam z njimi, niso ravno navdušeni nad Velenjem. Nimajo prostora, da bi se zabavali, pravijo. Zato se večinoma zbirajo pri prijateljih, doma, pod kozolci za najem.

Ko jim omenim Mladinski center, rečejo, da jim tam ni všeč, ker je samo HC, pank in heavy metal žurka in da pogrešajo prostor, ki se prilagodi njim, ne oni njemu. Da se preveč kadi trava in da določene skupine niso dobrodošle. V Velenju jim tudi ni všeč, da je veliko nasilja, proti kateremu se ne ukrepa.

Velika večina reče, da se po končanem študiju ne bi vrnili v Velenje. To je kar zaskrbljujoče. Ne vidijo kvalitete življenja v Velenju, tukaj ne vidijo svoje prihodnosti.

Pravijo tudi, da so stanovanja v Velenju glede na njihovo kvaliteto in lokacijo predraga in da tukaj ne bi vložili svojih financ.

Glede na število občinskih najemnih stanovanj za mlade (le 5 stanovanj manjše kvadrature??) tudi ni pričakovati obrata trenda odseljevanja mladih in izobraženih iz Doline. Menijo, da se v Velenju tudi ne da dobiti dobre ali vsaj povprečne službe brez vez in poznanstev, brez družinskega ali političnega pedigreja. Da se s svojimi dejanji in znanji ne moreš in ne dobiš niti priložnosti dokazati. Da moraš za uspeh prilagojeno razmišljati in ne odstopati od pričakovanega razmišljanja. Da ja ne bi ven štrleli, ne po svojih zmožnostih in ne po svojih spoznanjih in dejanjih. Ne želijo si enakosti v revščini. Slišali so, da so mladi že bili degradirani zaradi svojih znanj in inovativnosti in želje po spremembah.

Ko sem bila jaz v njihovi koži, je bil glavni velenjski slogan ‘Mesto priložnosti’. Tudi delalo se je v tej smeri in nikoli nisem občutila razlikovanja med nami mladimi. Mladi smo imeli občutek, da se vse da in da je vse mogoče. Ko se danes pogovarjam z mladimi, niso tako optimistični in tudi bolj kritično presojajo in opazujejo svet okoli sebe. Ko sem čez leta ugotovila, da je naša dolina na določenih področjih tudi nekakšno slepo črevo, vsaj ni bilo grenkega priokusa, da se ni poskusilo narediti svet boljši. Želijo si tudi živeti v bolj zdravem okolju in ekološka degradiranost našega okolja je zelo povezana z odločitvijo o izbiri življenjskega prostora. Na eni strani je tu hipokrizija vložka v atraktivno ponudbo in podobo jezer, a okolica z ugrezninami zahteva vizijo prihodnosti in vsakodnevno skrb zanje.

Kultura je tiha spremljevalka uspešnosti. Ob viziji lokalnega programa kulture za obdobje 2022–28 bi lahko bilo v Velenju bolje, še bolje in odlično. Vendar se sprašujem, koliko zapisanega bo uresničenega tudi v korist mladih, ki si ustvarjajo dom in družino z neko varno prihodnostjo, z dodano vrednostjo odličnosti in zaželenosti v nekem okolju. Ob slovesu iz lokalnega izobraževalnega sistema je pogosto slišati ‘Pa pridite še kdaj na obisk’. Kar odgovarja obstoječemu, ker spremembe k bolje lahko kje preveč potresejo in odtresejo stran. Ali jih lahko ravno kultura privabi nazaj?

Lepe pomladne dni vam želim. Končno prihaja dehteča po🔲 mlad!

Dobrodelna spletna dražba 17. aprila ob 20. uri bo potekala spletna dražba Rotary kluba Velenje, katere celotni izkupiček bo namenjen za polno financiranje enotedenskega poletnega tabora otrok iz socialno šibkih družin v našem okolju, denar pa bodo namenili tudi za podelitev vsaj še ene štipendije mladim umetnikom iz lokalnega okolja. Dražba je vidna na portalu drazba.rotaryklubvelenje.si. »Vidna je le registriranim uporabnikom, zato se je treba registrirati še danes. Po registraciji je treba javiti udeležbo na info@rotaryklubvelenje.si, da aktiviramo račun,« pojasni Peter Peer, predsednik Rotary kluba Velenje, in doda, da bodo dražili umetniška dela po vrstnem redu iz kataloga. »Draženje posameznega dela je omejeno na 60 sekund, če pa dražitelj ponudi višjo ceno v zadnjih 15 sekundah, se tudi čas za draženje dela podaljša za 15 sekund. Tako ima vsak dražitelj vedno 🔲 vsaj 15 sekund časa za reakcijo.«

Naš čas, 14. 4. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

14. aprila 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Vse lokalne informacije na Radiu Velenje – VSAK DAN! Ne veste, kaj je novega v naših krajih?

Poslušajte radio Velenje. Vsak dan vas razvajamo z glasbo in s pestrimi vsebinami iz Šaleške doline. »Res je, vrtimo samo slovensko glasbo. Oddaje so dobile nova imena, a to ne pomeni, da smo kaj manj aktualni. Poročamo o vseh odmevnejših in manj odmevnih dogodkih, ki se zgodijo v naši regiji,« pravi naša odgovorna urednica Maja Oderlap.

Novinarji radia Velenje vsak dan skrbijo, da ste poslušalci prvi obveščeni o aktualnih lokalnih političnih, gospodarskih, ekonomskih, družbenih, kulturnih in ostalih dogodkih v Šaleški dolini in širše.

Katere lokalne, informativne oddaje VSAKODNEVNO poslušate?

AKTUALNA MINUTA: Najpomembnejše, kar se zgodi, takoj. Poslušalci imate pravico biti obveščeni o vsem dogajanju v regiji. Zato se novinarji vedno trudijo biti prvi in jim ponuditi najbolj sveže lokalne informacije. Aktualna minuta je na

sporedu vsak delovnik ob 6.15, 7.15, 8.15, 9.15, 15.15, 16.15 in 17.15. ŠALEŠKA DANES je oddaja, ki zajema poglobljene analize dnevnih dogajanj v regiji. Aktualne tematike, zanimivi gostje, sveže izjave in mnenja vseh vpletenih strani. Poslušate jo vsako delovno dopoldne ob 10.20 ter tudi vsako soboto ob 9.20.

NAŠ ČAS pa je osrednja informativna oddaja, ki je na sporedu vsak delovnik ob 13. uri. V oddaji novinarji spremljajo dnevno ekonomsko, politično, zdravstveno in družbeno dogajanje. Kritično, objektivno in neodvisno poročamo o novih projektih in težavah, s katerimi se dolina in tudi regija vsakodnevno sooča.

V pestrem programu boste dnevno našli še druge aktualne oddaje, ki jih pripravljamo novinarji in voditelji radia Velenje: MOJ ZDRAVNIK, NAŠA KULTURA, FREKVENCA MLADIH, NA DEŽELI, STROKOVNJAK SVETUJE, NAŠE ZGODBE, DIGITALNI SVET, DOBRA MUS‘KA, ŠPORTNI

Informativne oddaje AKTUALNA MINUTA

ČETRTEK, 14. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

vsak delovnik ob 6.15, 7.15, 8.15, 9.15, 15.15, 16.15 in 17.15

ŠALEŠKA DANES

vsak delovnik ob 10.20, ob sobotah ob 9.20.

NAŠ ČAS

vsak delovnik ob 13.00

PETEK, 15. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

PORTRET, KULTURNI DURHCUG in PODJETNIŠKI KOTIČEK. Kdaj so oddaje na sporedu? Podrobnosti vas čakajo v sporedu (desno).

Poslušajte RADIO VELENJE in si naredite 🔲 pomlad NA KAMOT!

SOBOTA, 16. aprila

GLASBENE novice

Vokalna skupina Cvetke S pomladjo se prebujajo tudi Cvetke – Šest nasmejanih deklet, ki si želijo s svojim petjem in pozitivno energijo popestriti vsakdan Kdo vse so Cvetke?

Vokalno skupino Cvetke, ki ustvarja pod okriljem Kulturno-prosvetnega društva Franc Schreiner Šentilj, sestavlja 6 deklet. V bolj ali manj nespremenjeni zasedbi pod umetniškim vodstvom Urške Turinek delujemo od leta 2014. Sestavljamo pa jo tri altistke – Barbara Podvratnik, Monika Koren in Urška Turinek – ter tri sopranistke – Lucija Koren, Eva Kozman in Maruša Kozman.

Ste koga kdaj še posebej presenetile?

Foto Špela Mohorič

Kako ste se Cvetke spoznale in povezale?

Cvetke smo tako ali drugače povezane že od malih nog. Maruša in Eva sta sestri, prav tako sta sestri Monika in Lucija, Urška pa je njuna sestrična. Barbaro, Evo in Lucijo so povezovale obšolske dejavnosti, prav vse pa smo bile sokrajanke, torej Šentiljčanke. Vse smo že od malega prepevale tudi v različnih zborih. Osnova Vokalne skupine Cvetke je zrasla iz otroškega pevskega zbora Sonček, kasneje je to postala dekliška vokalna skupina, ki jo je vodila Anita Miklavžina. Po krajšem premoru se je število članic malo zmanjšalo, skupini pa sta se pridružili Maruša in Urška, ki je vodenje skupine tudi prevzela. Po kakšnem letu prepevanja v takšni zasedbi se je skupina zopet zmanjšala in takrat so tudi nastale Cvetke.

Kaj vas poleg glasbe še druži?

Skozi vsa leta skupnega delovanja smo stkale trdne prijateljske vezi, ki nas vežejo v vsakdanjem življenju. Na enem

ljudje stali v vsakem praznem kotičku dvorane. Doživele smo res čudovito energijo publike – toliko spodbude, pozitivne energije, ki smo je bile deležne … Takrat smo se morda prvič zares zavedle, da naša glasba sega mnogim do srca, da lahko s publiko delimo solze sreče in ponosa, vsak nasmeh in hvaležnost za podporo.

izmed koncertov smo povedale, da so prijatelji družina, ki si jo izberemo sami. In za nas smo Cvetke družina, brez katere ne mine nobeno praznovanje, nova zgodba, izlet in tudi počitnice.

Smo opora druga drugi – tako v zahtevnih melodijah naših pesmi kot tudi na življenjskih preizkušnjah. Ponosno lahko povemo, da se naša družina iz leta v leto veča – ne sestavljamo jo samo dekleta, temveč tudi naši partnerji in otroci, ki se prav tako izvrstno razumejo. Brez njihove podpore in razumevanja ne bi bile tu, kjer smo.

Kakšen je vaš repertoar?

Naš repertoar pesmi je raznolik – od slovenskih ljudskih ali popularnih do priredb tujih pesmi; prav posebej ljub pa nam je nabor poročnih pesmi, ki so primerne tako za civilno kot za cerkveno poroko. Nekatere pesmi izvajamo a capella, druge ob spremljavi klavinove, kitare in kahona ter ob zvokih cerkvenih orgel. Lahko bi rekle, da

v vsako našo priredbo izlijemo delček sebe in pesmim dodamo naš večglasni pečat.

Kje nastopate?

Cvetke v zadnjem času največkrat prepevamo na porokah, na rojstnih dnevih kot popestritev ali presenečenje, na obletnicah porok, ob različnih zakramentih, tudi na pogrebih. Z veseljem se udeležimo pevskih revij ali različnih koncertov, kamor smo povabljene, ter slavnostnih prireditev društev in podjetij. Zelo smo ponosne, da smo že večkrat sodelovale na občinskih prireditvah in ob kulturnih praznikih.

Sicer pa so nam ostali v lepem spominu naši trije samostojni koncerti v dvorani Kulturnega doma v Šentilju.

Kateri nastop vam je najbolj ostal v spominu?

Vsak nastop je poseben in svojevrsten. Posebej nam je ostal v spominu naš prvi samostojni koncert leta 2016, kjer je bil obisk tako množičen, da so

Eno izmed presenečenj smo pravzaprav pripravile druga drugi in ravno na našem prvem koncertu. Vsaka izmed nas je za vse ostale članice skupine napisala nekaj lastnosti, ki jo opredeljujejo, in tako je nastal opis vsake pevke posebej. Kar je najbolj zanimivo, pa je to, da do trenutka, ko je voditelj koncerta začel prebirati opise na odru, nismo vedele, kaj smo pisale druga o drugi.

Kakšna sezona je pred vami? Ste že zapolnile svoj koledar z nastopi?

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 17. aprila

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 18. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 19. aprila

Pomladno sezono smo pričele z nastopi na prireditvah društev, udeležile smo se poročnega sejma v Velenju, rezerviranih imamo že tudi nekaj porok. Vseeno pa bo letos to število nastopov malo manjše, saj je naša kitaristka Barbara v veselem pričakovanju, tako da bo od začetka poletja na porodniškem dopustu. Ostale Cvetke bomo vseeno aktivne ter širile svoje melodije na raznih dogodkih.

Lahko vam že namignemo, da v začetku prihodnjega leta načrtujemo naš četrti samostojni koncert, zato bomo veliko časa in priprav namenile ravno temu.

Kako bi se Cvetke opisale v eni povedi? Šest nasmejanih deklet, ki si želijo s svojim petjem in pozitivno energijo popestriti vsakdan. 🔲

Tr

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 20. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

14. aprila 2022

⏩

Čvek je med številnimi, ki so 7. aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, migali na Titovem trgu, opazil tudi ministra za zdravje Janez Poklukarja, ki se je pri telovadbi pridružil otrokom.

Pri tej starosti otrok za miganje še ni težav, te pridejo kasneje, ko odkrijejo telefone in računalnike.

Vija vaja ven Predrznost 1 Včasih smo si govorili vic: Kaj je to predrznost? Podelaš se nekomu na prag, pozvoniš in prosiš za wc papir.

Predrznost 2 Pri belem dnevu, pod očesom kamere in mimoidočih meščanov se nekaj minut trudiš odtrgati (tuje ali naše) zaklenjeno kolo s stojala, ko ti to uspe, se meni nič tebi nič odpelješ malo po mestu.

Pa to ni vic. Lahko preverite na youtubeu.

Predrznost 3

⏫

Metka Atelšek Oman je jubilejni koncert ob 70-letnici MePZ DU Šoštanj z dveletno zamudo izvajala igraje. V domači zbor pa se je lirično vključila scenaristka in nepogrešljiva kulturna voditeljica (le kaj bi Šoštanj brez njenega poslanstva?!) Milojka Bačovnik Komprej. Pojoči prijateljici Metki je ob podelitvi priznanja med občutki veselja izvabila solze. Lahko že kmalu pričakujemo vodenje in petje v duetu?

⏪

Rok Maček, dr. med., specialist urgence, ter reševalca Matjaž Pečovnik, tehnik zdravstvene nege, in Mario Martinović, diplomirani zdravstvenik, so dopoldne mirno opazovali vrvež mladih in starih na Titovem trgu, potem ko so srednješolcem na lutki demonstrirali oživljanje. »Upamo, da smo za danes opravili.« Čvek tudi upa, da jih bomo potrebovali čim manjkrat in v čim manj težkih situacijah. Je pa dobro, da so vedno pripravljeni.

Odpelješ se nekaj kilometrov iz mesta, ustaviš na počivališču ob glavni cesti in iz prtljažnika zabrišeš v bližnji potok stare avtomobilske gume, kos štedilnika in še malo plastike. Zabojniki za različne odpadke pa so na vsakem vogalu in smetišče, kjer lahko vse našteto brezplačno odložiš, bližje kot tisti potok … Tudi to ni vic.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Simbolika velike noči Ker je pred nami najpomembnejši krščanski praznik – velika noč, predstavimo nekaj velikonočne simbolike, ki je marsikdo ne pozna. Gre za simboliko vina, oljk, kruha, jajc in piščanca, mačic, cvetne nedelje, velikonočne nedelje itd. Cvetna nedelja, ki smo jo obeleževali prejšnjo nedeljo, je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom; ta je prišel v Jeruzalem in tam doživel navdušen sprejem. Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali 'sveto' rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. Kakšna pa je simbolika velikonočnih jedi? Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone. Velikonočna nedelja oz. velika noč je zelo družinski dan. Na enem mestu se zberejo člani družine ali morda vsi sorodniki, ki se

Fabergejeva jajca

ob velikonočni hrani in pijači družijo. Ob tem druženju se pije rdeče vino, v znak spomina na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi. Med drugimi velikonočnimi jedmi na mizi najdemo tudi nekvašen kruh, ki se jé v znak spomina na Jezusovo žrtev. Jajca in piščanec so simbol pomladi in velike noči in oznanjajo novo življenje oziroma rodovitnost. Kakšna je simbolika mačic, ki jih pogosto najdemo v butarah? Mačice, posebej v Angliji in Rusiji, imajo za veliko noč svoj pomen, ljudje se z vejicami mačic dotikajo ramen drugih ljudi in jim s tem želijo srečo. Kaj pa je posebnega v zvezi z velikonočnimi zvonovi? V veliki večini evropskih držav cerkveni zvonovi v katoliških cerkvah nehajo zvoniti na veliki četrtek pred veliko nočjo. Včasih so ljudje rekli, da gredo zvonovi v Rim. Zvonovi nato utihnejo vse do velike sobote v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt. V soboto zjutraj začnejo spet zvoniti in s tem oznanjajo Jezusovo vstajenje.

Gotovo ste že slišali za dragocena Fabergejeva jajca. Če ne drugje, ste jih opazili v filmu Oceanovih 12, ko jih je ekipa tatov izbrala za svoj takratni plen.

Vsekakor je odgovor na vprašanje, ali so Fabergejeva jajca resnična, pritrdilen. Zgodovina Fabergejevih velikonočnih jajc sega v leto 1883, ko je ruski car Aleksander draguljarju Petru Carlu Fabergeju naročil izdelavo posebnega darila za soprogo Marijo. Nastalo je dragoceno jajce, ki je obdarovanko tako zelo navdušilo, da je car ruskemu draguljarju naročil, naj dragocena jajca izdela na vsako veliko noč. Prvo Fabergejevo jajce je bilo pravzaprav jajce v jajcu. Zunanjo lupino je draguljar izdelal iz platine in ko se je odprla, je v notranjosti razkrila manjše zlato jajce. Tudi zlato jajce se je odprlo, in v njem sta bila zlati piščanec in kopija

carske krone, narejena iz draguljev. Fabergejevi draguljarji so med letoma 1885 in 1917 izdelali na tisoče teh dragocenih mojstrovin, ki so bile večinoma narejene iz poldragih kamnov ali dragocenih kovin, v različnih velikostih in okrašene z dragulji ali s kovinskimi vzorci. Majhna Fabergejeva jajca so bila cenjeno velikonočno darilo in so jih uporabljali tudi na okrasnih verižicah. Ruskа carja Aleksandеr III. in Nikolaj II. sta Fabergeju naročala velika jajca s podstavki ali v umetelnih skrinjicah. Ta so najbolj znamenita in dragocena, po obeh naročnikih pa so dobila tudi ime carska jajca. Poleg teh obstaja še skupina Keljhovih jajc, ki jih je naročal podjetnik Keljh za svojo ženo, in skupina jajc, za katera ni znan ne naročnik ne prejemnik darila. Skupaj so pri Fabergeju izdelali 54 carskih jajc, 7 Keljhovih in 10 jajc za neznane naročnike. Vendar so se od skupno 71 izdelkov za

desetimi izgubile vse sledi. V Rusiji hranijo 29 primerkov, 14 v muzejih in 15 v zasebni kolekciji Vekselberg, 19 Fabergejevih jajc je v ZDA, 5 v Londonu, od katerih so 4 v kraljevi zakladnici, v Švici so 3 in po eno v Franciji, Lichtensteinu, Avstraliji, Katarju in Monaku. Najdražje Fabergejevo jajce doslej so prodali za nekaj manj kot 12,5 milijona dolarjev. Rožnato jajce je bilo sicer zaročno darilo Germaine Halphen, ki je pozneje postala žena barona Edouarda de Rothschilda.

Najbolj popolno okostje tiranozavra bo atrakcija Najbolj popolno okostje tiranozavra rexa na svetu,

poimenovano Stan, je bilo leta 2020 pod okriljem newyorške dražbene hiše Christie's prodano za najvišjo ceno, kadarkoli iztrženo na dražbi za fosil. Sporna prodaja je dvignila veliko prahu, ime kupca pa ni bilo nikoli razkrito. Paleontologi so se upravičeno bali, da je 67 milijonov let stari fosil izgubljen za znanost in ga ne bodo nikoli več videli.

A zdaj je skrivnost končno odpravljena: 11,7 metra dolgo okostje bo atrakcija v novem prirodoslovnem muzeju, ki naj bi ga odprli leta 2025 v Abu Dabiju, v kulturni četrti Saadiyat, kjer bosta tudi Louvre Abu Dabi in Guggenheim Abu Dabi. Del zbirke novega muzeja bo tudi primerek meteorita Murchison, ki je pred več kot 40 leti strmoglavil v Avstraliji, vsebuje pa najstarejši material, odkrit na Zemlji.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

AVTO PRILOGA

14. aprila 2022

a g o l i r p O AVT Med prvič registriranimi novimi osebnimi avtomobili 15 odstotkov hibridov Statistični urad poroča, da je bilo v Sloveniji konec leta 2021 okoli 1.189.000 registriranih osebnih avtomobilov. Število prvič registriranih rabljenih osebnih avtomobilov se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 26 odstotkov, število prvič registriranih novih hibridnih osebnih avtomobilov pa za 169 odstotkov.

Stopnja motorizacije se povečuje, starost osebnih avtomobilov se viša

Vsak četrti osebni avtomobil je bil v letu 2021 registriran v osrednjeslovenski statistični regiji. Četrtina osebnih avtomobilov je bila registrirana v občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj in Celje. V letu 2021 je bilo v Sloveniji 564 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

Stopnja motorizacije je bila kot že več let doslej najvišja v goriški statistični regiji (628), najmanjša pa v zasavski statistični regiji (539).

Osebni avtomobili so v povprečju stari skoraj 11 let.

Osebni avtomobili, registrirani v Sloveniji v letu 2021, so bili stari povprečno 10,6 leta.

Diesel, bencin ali hibrid?

51 odstotkov v letu 2021 registri-

bilo 1,3 odstotka vseh registriranih osebnih avtomobilov. Število električnih osebnih avtomobilov se je povečalo za 47 odstotkov, na okoli 5.400, kar je predstavljalo 0,5 odstotka vseh registriranih osebnih avtomobilov. Pri prvič registriranih novih osebnih avtomobilih so razmerja po vrsti pogona in goriva drugačna kot pri registriranih osebnih avtomobi-

lih. Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, ki so bili v 2021 prvič registrirani v Sloveniji, je bilo 15 odstotkov hibridnih, 3 odstotke pa električnih osebnih avtomobilov. Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je v enem letu povečalo za 169 odstotkov, tistih na električni pogon pa za 1 odstotek.

Število prvih registracij na hibridni pogon se je lani povečalo za 169 odstotkov.

Povečuje se število električnih avtomobilov.

🔲

ranih osebnih avtomobilov je vozilo na dizel, 47 odstotkov na bencinsko gorivo. Število dizelskih avtomobilov se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 2 odstotka, število bencinskih je ostalo enako. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je povečalo za 70 odstotkov, na okoli 16.000, kar je

PREIZKUSITE IN IZBERITE!

SPECIALIST RENAULT, FIAT in ALFA ROMEO

AVTO SERVIS PRI VAS V MESTU

AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOČ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve

Avtotehnika Celje d.o.o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje E vozila@avtotehnika-celje.si | T 03/42 63 303

Miroslav Krušnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje

041 776 167 03 898 26 12

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

AVTO PRILOGA

14. aprila 2022

Število rabljenih vozil se povečuje

Kot ugotavljajo v AMZS, se je število rabljenih avtomobilov iz tujine v lanskem letu močno povečalo. Prav tako se je močno povečalo skupno število rabljenih vozil. Lani je bilo skupaj izdanih 100.797 potrdil o skladnosti oziroma homologacij za avtomobile, kupljene v Sloveniji, in tiste, ki so k nam prišli iz uvoza. To je 9353 več kot leta 2020. V letu 2021 smo tako uvozili 37.325 avtomobilov, leto pred tem pa 29.835 oziroma kar 7.490 avtomobilov manj. Če primerjamo prodajo rabljenih avtomobilov z novimi, lahko ugotovimo, da je bilo razmerje med rabljenimi in novimi vozili lani v razmerju 2 : 1 v korist rabljenih. Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila je bilo lani v Slovenji prvič registriranih 53.988 novih avtomobilov, rabljenih pa 100.979. 🔲

Avtoservis Lemež

Peter Lemež s.p.

Podkraj pri Velenju 44, 3320 Velenje

041 460 972

Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil

Avtomehanična delavnica vredna zaupanja

Preloška cesta 2, 3320 Velenje

NJE POLNJE KLIM

03 897 58 20, 031 68 26 26

rile.servis@siol.net

Avtomehanična popravila vseh vozil Hitri servis in preventivni pregledi vozil Priprava vozil za tehnični pregled Najsodobnejša laserska avto-optika Računalniška diagnostika Na vse pri nas Servis izpušnih sistemov in katalizatorjev za vsa vozila Premontaža in centriranje pnevmatik kupljene in vgrajene Specialisti za mehanična popravila oldtimerjev dele 12-mesečno Dobava in vgradnja kakovostnih rezervnih delov Brušenje, struženje in varjenje različnih materialov 100% jamstvo!

Francoska znamka Peugeot je lani februarja uvedla novo celostno grafično podobo, ki zajema prenovo vseh elementov komuniciranja, vključno z novim logotipom, ki so ga posodobili in naznanili prodor znamke v zgornji segment trga. Obenem bodo novo podobo dobili tudi prodajni saloni. Med prvimi je vrata odprl salon Peugeot Avto Celeia, ki je s prodajno-servisno dejavnostjo v Savinjski dolini prisoten že četrt stoletja.

Najugodnejše gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si

SERVISNE STORITVE ZA VOZILA Obiščite našo avtomehanično delavnico, v kateri opravljamo servisne storitve za vsa vozila (priprava vozila na tehnični pregled, menjava olja, filtrov, končnikov ...).

Centriranje koles s centrirnim strojem, ki odpravi vibracije - HUNTER

TIREGUARD365 - ZAŠČITA PNEVMATIK SKOZI CELO LETO 1 leto dodatnega jamstva za poškodovano pnevmatiko, kupljeno v VULCO servisu, znamke Goodyear, Fulda, Dunlop, Sava, ki vam jo v primeru poškodbe ali predrtja

Nova podoba znamke Peugeot

BREZPLAČNO ZAMENJAMO!

Avtopralnica Selo Selo 10 b, Velenje

WASHTEC • • • •

najnovejše krtače talno pranje kolesno pranje najboljši vosek

Pranje in čiščenje osebnega vozila z brisanjem, globinsko čiščenje in poliranje (tudi žarometov).

Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje

GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si

SUPER AKCIJA LETNIH PNEVMATIK TOP ponudba, HITRA dostava

www.gume-zivic.si

NOVO!!!

Menjava in prodaja tovornih in kmetijskih pnevmatik do 52 col (palcev)

AKCIJA!

Polnjenje in popravilo klima naprav v vozilih polnjenje klime s starim plinom R134A - od 35 € (super cena!) polnjenje klime z novim plinom 1234JF od 65 €

DOBRE GUME, VEÈJA VARNOST T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | janez.janze@siol.net AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO, LIÈARSTVO, MENJAVA VETROBRANSKIH STEKEL, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO, POSREDNIŠTVO, AVTOOPTIKA , AVTOPRALNICA, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIÈNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL. ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO V SALONU!

AKCIJA LETNIH PNEVMATIK

Prodajno ponudbo novih osebnih avtomobilov zaokroža najnovejši Peugeot 308, ki ga že krasi nov logotip na okrasni maski in ga izdelujejo v Sloveniji. V kratkem bo na voljo še karavanska različica 308 SW, ponudbo v novem salonu pa zaokrožujejo tudi z gospodarskimi vozili ter s 100-odstotno električnimi in hibridnimi različicami.

V servisnem segmentu za več preglednosti in zaupanja nudijo digitalno rešitev Videocheck, ki omogoča, da vozilo posnamejo in ga pošljejo stranki, ki nato na daljavo odobri dodatne delovne 🔲 posege.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

AVTO PRILOGA

14. aprila 2022

Kalibracije asistenčnih sistemov ob menjavi vetrobranskega stekla sedaj tudi v Velenju Komu bi zaupali menjavo ali popravilo vetrobranskega stekla, če ima vaš avtomobil varnostne in asistenčne sisteme?

Poškodbam stekla na avtomobilu se je seveda najbolje izogniti. V izogib temu je najbolje paziti na varnostno razdaljo, saj jih največkrat povzročijo kamenčki, ki letijo izpod koles avtomobilov. Vedno se poškodbam ne da izogniti. A brez skrbi, pri Carglass®-u s popravilom steklu trdnost povrnemo v le 30 minutah, ko je vendarle potrebna menjava vetrobranskega stekla, pa je servis zaključen v uri in pol. Že enajsta poslovalnica vodilnega slovenskega in svetovnega podjetja za popravila in menjavo avtomobilskih stekel Carglass® je na Žarovi cesti 27 v Velenju. Serviserji tam menjujejo in popravljajo stekla za vsa vozila. In to po najvišjih standardih kakovosti in varnosti koncerna Belron®, certifikatom IMI ter z najnovejšim znanjem in tehnologijo, razvito v centru Belron Technical. Zaupanje v naše serviserje in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudimo neomejeno garancijo, pri tem pa ohranite tudi tovarniško garancijo vašega vozila. Dobavljamo vsa stekla za vsa vozila – s certifikati proizvajalcev originalnih nadomestnih delov (OEM).

Menjava vetrobranskega stekla je vse bolj kompleksno opravilo

Četudi vaš avtomobil še ni električen, pa je vseeno zelo verjetno, da že ima kakšnega od naprednih varnostnih in asistenčnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi uporabljajo, se namreč največkrat nahajajo prav v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni name-

stitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali pa preprečevanje zapustitve voznega pasu, precej bolj očitna. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero zagotovimo pravilno delovanje asistenčnih sistemov. Pri Carglassu smo na to pripravljeni že od leta 2015,

danes pa ponovno kalibracijo opravimo že pri vsakem četrtem vozilu.

Carglass je edini servis v Sloveniji s certifikatom IMI

IMI (Institute of the Motor Industry, v prevodu Inštitut avtomobilske industrije) je vodilna neodvisna organizacija odličnosti za učenje in razvoj na področju avtomobilizma. Napredek industrije podpirajo s poudarjanjem pomena učenja znotraj poklica in strokovnih dosežkov

posameznikov. V letu 2021 so vsi naši serviserji prestali ocenjevanje IMI in prejeli certifikat Auto Glazing Master za popravilo in menjavo vetrobranskih stekel ter kalibracijo sistemov ADAS – tudi za električna in hibridna vozila.

🔲

Hyundai Avto Zlatečan

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai Avto Zlatečan d.o.o.

Lopata 70 / a, Celje

Tel.: 03/ 492 24 40

Škale 36a | 3320 Velenje | 041 88 66 10 | david.vodisek36@gmail.com

AVTOLIÈARSTVO | AVTOKLEPARSTVO | AVTOVLEKA Delamo z vsemi zavarovalnicami, pogodbeno z Savo.

O podjetju

O vozilih Hyundai

Začetki družinskega podjetja Hyundai Avto Zlatečan segajo že v daljno leto 1992. Od vsega začetka se nahajajo na isti lokaciji, tj. v Celju na naslovu Lopata 70a. Dolgoletna tradicija sama po sebi govori v prid podjetja, kjer je kakovost opravljenih storitev in prijaznost do strank na prvem mestu.

Vozila Hyundai so v trendu nenehnega razvoja in rasti. Sledijo svetovnim smernicam, ki imajo velik poudarek tudi na električnih vozilih. Zato nikar ne spreglejte različnih variant vozil Hyundai: hibridna vozila mild hybrid in plug-in hybrid. Še posebej vas opozarjajo na električnega kompaktnega križanca IONIQ 5 in na cestnega terenca TUCSON Plug-in Hybrid.

O pooblaščenem servisu Hyundai NOVI CITROËN C4

BREZKOMPROMISNO ODPRT ZA VEČ

ZAavto kleparstvo •

• avto ličarstvo XXX • servis

€

z DDV

Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 4,0–6,6 l/100 km, izpusti CO2: 107–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3, specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0227–0,0580 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00027–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 0,04–3,07 × 1011. Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske uporabe vozila. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si.

PODJETJE, D.O.O.

SUMQUATUR MUS UT EATIOSTEM RES QUIA QUAMENDAE SEQUATA SUNDIGNATEM ET FUGIANDANTIO QUIDUS UNTI DEMPO VOLUPTA QUAMET QUAS RERAE NONSE CABOR AUT AUT QUOS PRESTO QUE.

• montaža gum • dodatna oprema

TELEFON: 00 000 00 00

LOGOTIP NASLOV XX, XXXX KRAJ cesta 7, Velenje.

E-POŠTA: XXXX.XX@XXXXX.XX AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova Telefon.: 03 898 54 80

Vašega jeklenega konjička znamke Hyundai pri Avtu Zlatečan v sodobno urejeni avtomehanični delavnici vedno ustrezno servisirajo, saj njihovi avtomehaniki z dolgoletnimi izkušnjami svoje bogato znanje uspešno nadgrajujejo z nenehnim dodatnim izobraževanjem.

Tako je servis vozil Hyundai opravljen strokovno, tudi s pomočjo najsodobnejše tehnologije.

O testu vozil Hyundai Zadnjo soboto v mescu maju (tj. 28.5 2022 od 8.00 do 18.00) vas vabijo v Center varne vožnje AMZS Vransko, kjer si boste lahko ogledali najnovejša vozila Hyundai in jih tudi preizkusili.

www.hyundai-zlatecan.com

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT

14. aprila 2022

Rudar nadaljuje niz zmag S 13. zmago v prvenstvu so se povzpeli na 4. mesto lestvice

Filip Kosić. Zgolj štiri minute kasneje so z zadetkom Charlesa Ikwuemesija izenačili Krčani. Velenjčane je v ponovno vodstvo popeljal Gašper Jovan, ki je postavil tudi končni izid tekme (2:1). Gostje so tako vknjižili 13. zmago v letošnjem prvenstvu in se z novimi tremi točkami povzpeli na 4. mesto lestvice. Knape nova tekma čaka že jutri.

Gostovali bodo pri drugouvrščenemu Triglavu iz Kranja.

Na nedeljskem obračunu 24. kroga 2. SNL so nogometaši Rudarja gostovali pri ekipi iz Krškega, ki v nadaljevanju sezone še ni slavila zmage. Domačini so tudi tokrat ostali praznih rok, zmage z 2:1 so se veselili Velenjčani.

Prvi polčas ni prinesel pravih priložnosti za zadetek, Knapi so se prvega gola veselili šele v drugem polčasu, ko je v 53. minuti za vodstvo z 1:0 zadel

🔲

Spomladanski kros odprl športno sezono Veselje otrok je bilo nepopisno – Starši in pedagogi si želijo, da so otroci športno aktivni, tekmujejo in da se otroška športna tekmovanja nadaljujejo 5. aprila je na mestnem stadionu potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v krosu, ki je odprlo spomladansko športno sezono. Gre za eno najbolj množičnih šolskih športnih tekmovanj v Velenju in bližnji okolici. Katka Geršak, strokovna delavka Športne zveze Velenje, je izpostavila pomen gibanja za

kšna druženja in tekmovanja.

Za prijetno atmosfero so poskrbeli navijači in starši, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali mlade športnike. Ti si skupaj s pedagogi želijo, da so otroci športno aktivni, tekmujejo in se otroška športna tekmovanja nadaljujejo. Tako bomo imeli več športno aktivnih otrok. Rezul-

le poglobila. Športni pedagogi ugotavljajo, da je treba pospešiti športno vzgojo. V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro paleto gibalnih izkušenj, v nižjih razredih pa je treba razviti in pospešiti zdrav odnos do športnih dejavnosti.

Zato je prav, da tudi športno vzgojo v nižjih razredih vodi-

tr, foto: NK Rudar

Krimovke ostajajo neporažene Velenjske rokometašice bodo lovile veliko prednost državnih prvakinj Na tekmi četrtfinala modre skupine so se v Rdeči dvorani Velenjčanke pomerile s favorizirano ekipo Krima, ki je v letošnjem državnem prvenstvu dobila prav vse tekme. Prve so sicer povedle Velenjčanke (2:0), a so nato gostje hitro za-

vladale na igrišču. V 16. minuti je Ana Gros zadela za prednost petih golov (10:5), v 28. minuti so povedle že z desetimi zadetki prednosti (17:7), na odmor pa so odšle z vodstvom 18:7.

Domačinke se tudi v drugem polčasu niso uspele približati

gostjam, ki so svoje vodstvo še zviševale in po desetih minutah drugega polčasa vodile s 15 goli prednosti (24:9). Tudi v nadaljevanju je sledila prevlada aktualnih državnih prvakinj, ki so se z rezultatom 36:18 veselile prepričljive zmage. Na današnji povratni tekmi v Ljubljani bodo tako Velenjčanke lovile skoraj neulovljivo prednost. 🔲

tr

Uspeh mlade sabljačice na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dubaju

Tempo državni prvaki druge namiznoteniške lige

Reprezentantke Eli Mlekuž, Iza Šerc in Manca Hribar so v Dubaju dobro zastopale slovenske barve. sem ga prikazala. V mladinski kategoriji ostajam še dve sezoni in verjamem, da mi bo ta izkušnja koristila na prihajajočih tekmovanjih. Prihodnje leto, ob trdem delu pod vodstvom tre-

nerja Klemna Špeha, ciljam na ponovno uvrstitev v mladinsko reprezentanco, kasneje pa tudi v člansko, kjer se bom lahko pomerila s svetovnim vrhom.« 🔲

TAKO so igrali 2. SNL, 24. krog

Krško – Rudar Velenje 1:2 (0:0)

Strelci: 0:1 Kosić (53.), 1:1 Ikwuemesi (57.), 1:2 Jovan (68.).

Rudar: Žiger, Kryeziu, Borden, Tubić, Kosić, Saramago, Kočar, Pejović (od 76. Verbič), Jovan (od 80. Vošnjak), Jovanović (od 46. Koprivnik), Bošković (od 51. Hrovat).

Drugi rezultati: Nafta 1903 – Fužinar Vzajemci 4:1, Beltinci Klima Tratnjek – Gorica 0:4, Rogaška – Krka 1:2, Drava Ptuj – Vitanest Bilje 0:1, Roltek Dob – Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 Vrstni red: 1. Gorica (59), 2. Triglav Kranj (50), 3. Nafta 1903 (44),4. Rudar Velenje (40), 5. Rogaška (38), 6. Krka (37), 7.

Fužinar Vzajemci (33), 8. Primorje (32), 9. Roltek Dob (32), 10.

zdravje otrok, ki so se po treh letih v velikem številu znova zbrali na igrivem spomladanskem krosu, na katerega je bilo prijavljenih več kot 600 otrok. »Vreme nam je bilo naklonjeno, verjamem, da so se otroci imeli lepo. Ponovno so razigrani in radoživi. Pogrešali so ta-

tati šolskih športnih tekmovanj so pokazatelj, kakšno je stanje po šolah,« doda Katka Geršak, ki ne pozabi omeniti zavedanja telesne dejavnosti, ki je izrednega pomena, še posebej, ker so gibalne sposobnosti otrok slabe. »Kriv je način življenja, ne samo epidemija, ta je problem

jo usposobljeni kadri oziroma pokažejo, kako se športna vzgoja na tej stopnji vodi, saj bodo posledično tudi rezultati boljši. Upamo, da bodo odgovorni to spoznali in vpeljali v šolski sistem.« 🔲

jš

Namizni tenis

Iza Šerc sabljala v skupinski eliminaciji Sabljačica Iza Šerc iz Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko se je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dubaju v floretu prebila skozi skupinski v eliminacijski del. V eliminacijah je nadaljevala z dobrim sabljanjem, a je bila 19. mladinska floretašica sveta premočna in jo premagala s 15:7. Reprezentantka Iza Šerc se je sodelovanja in rezultata na prvenstvu, ki je bilo zelo dobro organizirano, saj so nastopile najboljše mladinke s celega sveta, zelo razveselila. »Vesela sem svojega rezultata in dobrega sabljanja, ki

Učenke in učenci so po dolgem času zopet napolnili stadion z odlično energijo in željo po tekmovanju.

Vitanest Bilje (32), 11. Beltinci Klima Tratnjek (28), 12. Jadran Dekani (23), 13. Ilirija 1911 (23), 14. Krško (19), 15. Drava Ptuj (16), 16. Brežice 1919 Terme Čatež (14)

1. ŽRL, Četrtfinale modra skupina ŽRK Velenje – RK Krim Mercator 18:36 (7:18) ŽRK Velenje: Hadžić, Simić, Meža, Priteržnik 5, Černivec 3, Kaltak 2, Žekič 2, Ferenc 2, Tomič 2, Brzglez 1, Pikl 1, Oder, Tabaković, Jeras Drugi rezultati: RŽK Zagorje – ŽRK Z'Dežele 20:37; ŽRD Litija – ŽRK Krka Novo Mesto 24:35; ŽRK Ptuj – ŽRK Mlinotest Ajdovščina 26:39

jš

Velenjski igralci namiznega tenisa so v soboto, 9. aprila, postali državni prvaki druge namiznoteniške lige. Po srečanjih z ekipo Arrigonija iz Izole in ekipo Rakeka so z 32 točkami osvojili prvenstvo v tej ligi. Najprej so izgubili z ekipo Arrigonija s 5 : 3 (dve točki je dosegel Patrik Videc, eno pa Miha Kljajič), ekipo iz Rakeka pa premagali z rezultatom 5 : 2 (tri zmage je dosegel Miha Kljajič, dve pa Patrik Videc). Ekipa je nastopila v mlajši postavi, saj sta poleg Miha Kljajiča in Patrika Vidca tokrat nastopila mlajša igralca Xiaoou Ye in Anej Guštin. 🔲

Državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in veteranke V soboto, 9. aprila, je v Ljubljani potekalo Državno prvenstvo v namiznem tenisu za rekreativce in veterane. Turnirja se je udeležilo več sto tekmovalcev iz celotne Slovenije, med njimi dvanajst iz NTK Tempo Velenje. Tekmovanje namiznoteniških veteranov je prineslo obilo zanimivih in zagrizenih dvobojev in še enkrat dokazalo, da lahko namizni tenis uspešno igrajo tudi ljudje, ki niso več najmlajši.

Med moškimi do 39 let je tretje mesto osvojil Jure Pejovnik (Velenje), med moškimi od 40 do 50 let je tretje mesto osvojil Tadej Vodušek (Velenje). V kategoriji od 65 do 70 je drugo mesto osvojil Alfred Vodušek (Velenje).

Med moškimi dvojicami do 40 let sta Jure Pejovnik (Velenje) – Marko Avberšek (Šoštanj) osvojila tretje mesto. Med moškimi dvojicami od 40 do 50 let sta slavila Tadej Vodušek – Gregor Zafoštnik, med dvojicami v starosti od 50 do 60 let sta tretje mesto osvojila Ivan Zera – Zoran Gajšek (Velenje). Med dvojicami, starimi od 65 do 70 let, sta slavila Alfred Vodušek (Velenje) – Ivica Sklizović (Ptuj). Med mešanimi dvojicami sta tretje mesto osvojila Ivan Zera – Klavdija Grobelšek (Velenje).

Ob podelitvi medalj so podelili tudi priznanja za najboljše udeležence tekmovanja NTZS v računalniški lestvici, kjer sta Jure Pejovnik (do 40 let) in Alfred Vodušek (od 65 do 70 let) osvojila prvo mesto, medtem ko sta v ženskih dvojicah Petra Majerič in Klavdija Grobelšek osvojili tretje mesto. 🔲

Dak

Od klina do svedrovca Velenje, 5. aprila – V Kulturnem domu Velenje je potekala okrogla miza, na kateri so predstavili zbornik Od klina

do svedrovca, ki ga je društvo Šaleški alpinistični odsek izdalo ob 60. obletnici svojega delovanja. Zbornik ponuja podrobnejši generacijski oris skozi zgodovino delovanja društva, ki je v svojih 60 letih doživelo že marsikaj. Svoje

Dak

zgodbe in knjigo so na prireditvi skozi pogovor z voditeljema Aljo Denšo in Sergejem Jamnikarjem predstavili Dušan Kukovec, Ivan Kotnik, Ivo Hans Avberšek, Gorazd Hren in Alen Marinović. 🔲

tr

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

ŠPORT

14. aprila 2022

Prepoznavnost gradijo Velenje ponosno na svoje športnike! na sodelovanju in Rezultati športnikov vrhunski, ne samo v slovenskem, tudi v svetovnem merilu - Naj športnica in športnik za leto 2021 sta postala plezalka povezovanju Janja Garnbret in atlet Dino Subašić ter rokometaši RK Gorenje Velenje Športno društvo Gavce – Veliki Vrh širi dejavnost in pridobiva nove člane – Namesto Matjaža Škripača novi predsednik Tomaž Rožič

Športna zveza Velenje je 12. aprila v sodelovanju z Mestno občino Velenje tudi letos najzaslužnejšim športnikom na prireditvi Športnik leta 2021 podelila priznanja za nadpovprečne dosežke in se tako poklonila velenjskim športnikom in športnicam, trenerjem in športnim delavcem. Prireditev v Kulturnem domu Velenje je bila dobro obiskana, prejemnikov nagrad pa veliko, kar dokazuje, da perspektivnih in uspešnih športnikov v lokalnem okolju ne manjka.

jo omejitve, pa se izkažejo kot odlične osebnosti in pogumni športniki, ki imajo svoje cilje, sanje in dosegajo vrhunske rezultate. Res je lepo biti župan takšnega mesta. Prav je, da lokalna skupnost namenja sredstva področju športa,« je razmišljal na glas župan in povedal, da so za letošnje leto predvideli preko

Naslov prvaka znova v rokah RK Gorenje Velenje

Športniki dokazujejo, da so vedno zmagovalci Po dveh covid letih so znova lahko ocenili dejavnost društva v minulem letu ter se dogovorili o letošnjih aktivnostih na rednem občnem zboru. Ta je bil zelo dobro obiskan. Športno društvo Gavce – Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki deluje 21 let. Lani je za svojo dejavnost prejelo plaketo občine Šmartno ob Paki in tudi z njo zaznamovalo dve desetletji delovanja.

V društvu radi poudarjajo, da gradijo njegovo prepoznavnost na povezovanju in sodelovanju, kar bo rdeča nit delovanja tudi v prihodnje. Na nedavnem občnem zboru v dvorani gasilskega doma v Paški vasi so sklenili, da bodo še najprej z različnimi oblikami dogodkov, predvsem rekreacije in druženja, člane povezovali ter sodelovali z vsemi občani v lokalni skupnosti ne glede na spol, starost ali poklic. Da so pri tem na dobri poti, je med drugim dokazala odlična udeležba na občnem zboru, prav tako pa tudi število članov. Do konca lani so jih našteli nekaj manj kot 240, v dobrih treh mesecih se je število povečalo še za 20. »To nas veseli, bomo pa morali poskrbeti še za pomladitev naših vrst,« nam je dejal Tomaž Rožič, ki je na mestu predsednika društva zamenjal

Matjaža Škripača. Slednjemu se je iztekel mandat.

Na občnem zboru so med drugim ugotavljali, da so z voljo in zagnanostjo dokaj dobro prešli covid krizo, ki so jo izkoristili predvsem za delovne akcije pri urejanju društvenega športnega centra. Žal pa so zamrle dejavnosti sekcij, za katere so prepričani, da jih bodo znova obudili ter jim dodali še kakšno novo. Poleg srečanja krajanov in članov društva načrtujejo športno-rekreativne aktivnosti čez celo leto, meddruštvena srečanja, pohode, izlet, organizacijo občinskega turnirja v namiznem tenisu kot društveni paradni disciplini, kar nekaj dela jih čaka še pri nadaljnjem urejanju športnega centra. Tega nameravajo letos opremiti z igrali za otroke. »To je okvirni letošnji delovni program. Je pa upravni odbor društva odprt za vse dobre predloge in pobude članov. Te bomo vključili v program aktivnosti v okviru društvenih zmožnosti,« je še povedal Tomaž Rožič. 🔲

Tatjana Podgoršek

Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik je poudaril, da je za športniki še eno težko leto, saj je tempu vsakdana še vedno vladal covid, posledično je bilo treba prilagoditi tudi treninge. »Vendar športniki dokazujejo, da se lahko prilagodijo in so vedno zmagovalci. Imeli smo kar nekaj dobrih rezultatov, točkujemo in izbiramo po pravilniku, tako da odločitve niso bile težke,« je razložil Plaznik.

Ponosen, da se Velenje lahko ponaša s številnimi uspehi športnikov in športnic, je tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je športno leto ocenil s samimi superlativi. »Odlični rezultati na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, državni prvaki. Ponosen sem na športnike, ki ima-

bašić, ki je ob odsotnosti Garnbretove (zaradi bolezni), zadovoljen, da se je trud poplačal, nagrada pa mu predstavlja dobro motivacijo za naprej. Njegov letošnji največji cilj je evropsko prvenstvo v Münchnu, rezultatsko pa, da se v skoku v daljino čim bolj približa osmim metrom. Na vprašanje, kako izgledajo treningi, je odgovoril: »Treniram osemkrat tedensko, v prihodnosti pa si kot športnik želim nastopiti na olimpijskih igrah in skočiti čim večkrat čim dlje.«

Posebni gostje prireditve so bili bronasta olimpijska prvakinja Gloria Kotnik, članica Kluba deskanja na snegu Deska Velenje, Velenjčan Robert Hrgota, glavni trener slovenske moške A reprezentance v smučarskih skokih, in Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. štiri milijone evrov sredstev. Športnim klubom pa omogočajo tudi brezplačno infrastrukturo, pokrivajo obratovalne stroške, preko pol milijona sredstev namenjajo tudi za razvoj športa. »Mlade animiramo, da se v čim večjem številu udeležujejo športnih aktivnosti.«

Skočiti čim večkrat čim dlje

Naj športnica in športnik za leto 2021 sta postala Janja Garnbret in Dino Su-

Med prejemniki nagrad so bili tudi športniki mladinci in mladinke - Filip Dominković in Pia Zoja Glavnik, športnik invalid mladinec Luka Temnikar, športnik kadet Lovro Čep, kadetinja Hana Marovt, športnik v neolimpijskih disciplinah Borut Sobota, športnica Staša Lipnik. Priznanje športnim pedagogom v letu 2021 je prevzel Gorazd Hren, Šaleški alpinistični odsek, jubilejno priznanje za posameznike za delo v športu pa je prejela Mirsada Tabaković.

Priznanje za športne dosežke in sodelovanje pri razvoju športa v Mestni občini Velenje je prejel slovenski odbojkarski reprezentant Dejan Vinčić. Posamezna priznanja za športne dosežke so podelili še članom klubov Atletski klub Velenje, Plavalni klub Velenje, Smučarsko skakalni klub Velenje, Karate klub Velenje, Konjeniški klub Velenje in Taekwondo & Kickboks klub Skala. Vsem športnikom čestitamo in želimo obilo športnih uspehov tudi v letu 2022!

V kategoriji ekipa leta 2021 je nagrada romala v roke rokometašev RK Gorenje Velenje, ki jo je sprejel kapetan David Miklavčič: »Veseli nas, da Mestna občina Velenje in Velenjčani spoštujejo naše rezultate. Ponosni smo na to, da je naslov prvaka lani znova prišel v Velenje. Letošnjo sezono smo v domačo ligo slabše štartali, kot smo načrtovali, vendar se bomo borili do konca, smo pa letos veliko naredili v evropski ligi, kjer smo prišli med osem najboljših, kar dokazuje, da lahko majhen klub pride daleč v Evropi.«

S poštenim delom in predanostjo se tvorijo rezultati

Med najboljšimi športniki invalidi je nagrado prejel strelec Gorazd Franček Tiršek, ki še vedno ohranja visoke cilje. »Prestižne nagrade, ki se podeljujejo športnikom, potrjujejo, da se s poštenim, pravilnim delom in predanostjo, tvorijo rezultati. Z dobrimi rezultati pa se prebujajo nove želje in cilji, ki jim je treba slediti s pametnim delom in zmagovati,« je prepričan.

Med športnicami invalidkami je nagrado prejela karateistka Diandra Bekčić, ki ji nagrada pomeni ogromno. »Veliko truda je bilo vloženega v treninge in tekme. Moj cilj naslednji mesec je evropsko prvenstvo v Turčiji, kjer računam na dober rezultat.« 🔲

Jasmina Škarja

Kegljanje

Naslova za Lepeja in Kozmusovo Na kegljišču v Šoštanju je potekalo DP za člane in članice.

Nastope v finalu so si priborili prvi štirje, uvrščeni po treh tekmovalnih dneh. Tekmovalci so se najprej pomerili v polfinalnih izločanjih, zmagovalci pa pozneje še v finalu. Najbolj spretna in natančna sta bila oba lanska prvaka. Pri članih je slavil Matej Lepej (KK Triglav), ki je bil boljši od klubskega soigralca Francija Veliščka.

Tretje mesto sta si razdelila Denis Pašič (KK Pivka) in Primož Gostinčar (KK Gorica). Lepej je osvojil naslov tudi v kombinaciji in tako obranil oba lanska naslova. Pri dekletih je slavila lanska prvakinja Anja Kozmus (KK Celje), ki je bila boljša od Irene Mejač (KK Ljubelj), ki ji je pripadel naslov najboljše v kombinaciji. Bronasti medalji sta osvojili Marija Ahačič Premrl (KK Ljubelj) in Petra Pečovnik (KK Impol).

Rezultati člani – polfinale: Velišček – Pašič 2 : 2 (629 : 625), Gostinčar – Lepej 1 : 3 (547 : 604). Finale: Velišček – Lepej 1 : 3 (570 : 591).

Rezultati članice – polfinale: Pečovnik – Kozmus 1 : 3 (541 : 583), Mejač – Ahačič Premrl 3,5 : 0,5 (594 : 533). Finale: Kozmus – Mejač 2 : 2 (582 : 555).

Organizacija tokratnega DP je bila na visoki ravni, kar so potrdili tudi vsi nastopajoči udeleženci. KZS je Šoštanjčanom zaupala še eno organizacijo DP. Tokrat se bodo za naslov borile moške ekipe v disciplini Borbene igre. Zanimivo tekmovanje si bo možno ogledati v živo preko spletne strani domačega kluba in preko youtube kanala – kegljišče Šoštanj.

ČESTITAMO!

RK GORENJE

ŠPORTNA EKIPA LETA 2021

🔲

JANJA GARNBRET

DINO SUBAŠIĆ

GORAZD FRANČEK TIRŠEK

DIANDRA BEKČIĆ

ŠPORTNICA LETA 2021

ŠPORTNIK LETA 2021

ŠPORTNIK INVALID LETA 2021

ŠPORTNICA INVALIDKA LETA 2021

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 18

18 Bencinski hlapi, motorji različnih blagovnih znamk, velikosti in barv, usnjena oblačila, čelade in množica – takšen je bil pogled na ploščad za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki na cvetno nedeljo, kjer so člani tamkajšnjega moto kluba Packenstein pripravili tradicionalni moto zbor z blagoslovom. Poimenovali so ga moto praznik Savinjske in Šaleške doline. Po podatkih predsednika kluba Petra Podgorška – Fereka se ga je udeležilo blizu 800 ljubiteljev motorjev s 450 dvokolesniki, prišli pa so iz Slovenije, Avstrije in Srbije. Bil je to pravi moto praznik, ki so ga organizatorji obogatili še z vrsto drugih aktivnosti.

KRONIKA

14. aprila 2022

Pravi moto praznik z blagoslovom

dejavnost, dodaja Podgoršek, je bolj ali manj ustaljena. Na seznamu so daljša in krajša potovanja članov po domovini in tujini, organizacija tradicionalnega moto martinovanja, znova bodo poskrbeli za opravljanje kolesarskih izpitov za osnovnošolce, organizirali še kakšno varno vožnjo. Koliko

Na moto zboru z blagoslovom v Šmartnem ob Paki blizu 800 udeležencev iz Slovenije, Srbije in Avstrije – Covid kriza motoristom pisana na kožo – Na leto najbolj zagnani prevozijo od 10 do 20 tisoč kilometrov

❱

Glede na hladno nedeljo je bila udeležba zelo dobra.

Namen moto zbora je bil predvsem dvigniti prepoznavnost motorizma v Šaleški in Savinjski dolini, danes je osrednje motoristično srečanje omenjenih dolin največji moto zbor v tem delu Slovenije.

Blagoslov, testiranje, koristne informacije …

Po besedah Petra Podgorška so k projektu pristopili pred 15 leti, njegov namen pa je bil predvsem dvigniti prepoznavnost motorizma v Šaleški in Savinjski dolini. »Danes je moto zbor z blagoslovom prerasel v osrednje motoristično srečanje omenjenih regij, v največji moto zbor v tem delu Slovenije.

Z njim tudi odpremo motoristično sezono pri nas,« je pojasnil Podgoršek. Si z blagoslovom želijo tudi čim manj neprijetnih trenutkov na turah? Seveda, se je odzval. Motoristi spadajo med ogrožene udeležence v cestnem prometu in blagoslov v marsikaterem vzbudi zaupanje, varnost, vero, da se bo s svojih motorističnih poti vrnil zdrav in brez poškodb.

Rekli so ❱

»Ne gre samo za blagoslov, ki ga na našem srečanju opravi dekan Dekanije Braslovče in domači župnik Ivan Napret. Tokrat je z nami tudi Avto moto zveza Slovenije, ki s preizkusi, testiranjem omogoča udeležencem spoznati, kaj pomeni in kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola, drog in podobno, zakaj in kako se moramo temu izogniti, kako pravilno ukrepati. Na stojnicah obisko-

Ivan Napred, dekan Dekanije Braslovče in šmarški župnik: »Vedno se odzovem povabilu članov kluba in vedno to naredim z veseljem. Živim v veri, da ko Boga prosimo za blagoslov, ga tudi dobimo. Res sem vesel, da mi je dano, da lahko to naredim. Presenečen sem nad tolikšnim odzivom.«

valci pridobijo še druge koristne informacije, povezane z varno vožnjo in varno udeležbo v prometu.« Covid kriza na dejavnost kluba ni vplivala, zagotavlja.

Predsednik kluba Peter Podgoršek - Ferek Pravzaprav jim je bila pisana na kožo. V zadnjih dveh letih je bilo srečanj, moto zborov in blagoslovov precej manj kot pred epidemijo, a je bilo na cestah, sploh v drugih državah,

prometa bistveno manj. Razne turistične destinacije, ki so jih obiskali, so bile precej prazne, nižje so bile tudi cene nastanitev in storitev. »V minulih dveh letih smo, vsaj člani našega kluba, veliko prepotovali, marsikaj videli in se tudi varno vrnili domov.«

kilometrov prevozijo z motorji na leto? »Tisti najbolj zagnani prevozimo od 10 do 20 tisoč kilometrov na leto. Pri tem je treba vedeti, da traja naša sezona od aprila do konca oktobra, da za motoristične užitke izkoristimo vikende, počitnice, dopuste, saj smo nekateri še v službah, in da je turistična vožnja poleg prostih dni vezana na lepo vreme,« je še dejal Peter Podgoršek 🔲

Tatjana Podgoršek1

Ustaljene aktivnosti

Večjih novosti v delovanju kluba letos ne predvidevajo,

Prihodnje leto želijo novo gasilsko vozilo

Šoštanjski veterani izvedli 12. redni zbor veteranov OZVVS Šoštanj

Zaradi covid ukrepov lani dejavnost PGD Šmartno ob Paki precej okrnjena – Potrebnega veliko truda za že doseženo raven delovanja

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj letos praznuje 12 let samostojnega delovanja. V tem času je društvo izvajalo zlasti aktivnosti, povezane z ohranjanjem spomina na osamosvojitveno vojno. Najvidnejši znak teh aktivnosti je spominsko obeležje vojne za Slovenijo v Kajuhovem parku v Šoštanju ter od leta 2016 tudi v parku pred domom veteranov v Belih vodah.

Po dveh letih epidemije covida-19 so se v soboto, 26. marca, končno lahko zbrali na zboru veteranov. Na njem so člani potrdili poročila o delovanju društva v preteklem letu in sprejeli program dela in finančni plan za letos. Program dela obsega organiziranje tradicionalnih tekmovanj, sodelovanje na športnih, strelskih in drugih tekmovanjih v organizaciji območnih združenj, sodelovanje na dogodkih, nepo-

Na pobudo članov združenje vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ribiško tekmovanje ter spominski pohod po obeležjih iz leta 90/91 v spomin takratnemu poveljniku 89. območnega štaba TO Jožeta Ervina Prislana. Člani se aktivno udeležujejo prireditev in družabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga območna združenja. Društvo šteje 150 aktivnih članov, ki so udeleženi pri dejavnostih in delovanju društva.

sredno povezanih s spominom na vojno za Slovenijo, in mnogo drugih aktivnosti.

Zbor so zaznamovali tudi gosti: župan občine Šoštanj Darko Menih, predsednik KS Bele vode Alojz Hriberšek, predstavniki sosednjih območnih združenj ter predsednik pokrajinskega odbora Zahodno štajerske pokrajine Božidar Dare Sevšek. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili željo po dobrem delovanju društva tudi v prihodnje.

Leon Stropnik

Tatjana Podgoršek Na 119. občnem zboru so člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki potegnili črto pod lansko opravljeno delo. Predsednik društva Franc Kumar je pri tem dejal, da so dejavnost društva prilagajali covid razmeram. Nekatere načrtovane naloge so lahko opravili, v veliki meri pa je zamrla družabna dejavnost. Zahvalil se je vsem, ki so se odzvali klicu sirene in pomagali sočloveku.

Lani so operativci društva to storili v sedmih primerih. 94 jih je sodelovalo v štirih požarih v stanovanjskih objektih, v enem gospodarskem objektu ter pri dveh požarih v naravi. Opravili so skupaj 161 ur intervencijskega dela. Organizirali so tudi društveno vajo ter v mesecu požarne varnosti sodelovali na meddruštveni vaji štirih prostovoljnih gasilskih društev. »Covid ukrepi so precej okrnili našo dejavnost, saj se nismo udeležili usposabljanj in izobraževanj, kar je za vse zahtevnejše intervencije nujno potrebno.

Prav tako je zamrla družabna dejavnost. Potrebno bo vložiti veliko truda, da bo dejavnost društva ponovno zaživela in dosegla raven pred covid epidemijo. Potruditi se bomo morali in poskušati naše vrste okrepiti z neaktivnimi in novimi

člani,« je menil poveljnik društva Aljaž Zajamšek. »Hvala za to, kar delate. Kljub temu da živimo v izjemno zanimivih in težkih časih, ste tudi v minulih dveh letih, ki jih je zaznamovala covid epidemija, delali dobro. Verjamem, da bomo s skupni-

društvo 120-letnico delovanja.

Poleg teh prizadevanj so letošnji delovni program med drugim dopolnili še z usposabljanjem desetin za tekmovanja, usposabljanje in izobraževanje operativcev, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti in organizacijo tekmovanj.

Svoje vrste bi radi okrepili z neaktivnimi in novimi člani, so med drugim dejali na občnem zboru. mi močmi dosegli zastavljen cilj,« je med drugim poudaril šmarški župan Janko Kopušar. Pri tem je imel v mislih nakup novega gasilskega vozila GV 16/25. Aktivnosti za nabavo so začeli lani. Nadejajo se, da bodo z njim opremili strojni park prihodnje leto, ko praznuje

Ob koncu občnega zbora so nekaterim članom podelili še priznanja Gasilske zveze Šaleške doline ter Gasilske zveze Slovenije. 🔲

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

19

MODROBELA KRONIKA

14. aprila 2022

POLICIJSKA kronika Žalil je sosedo Velenje, 4. aprila – V večernih urah so policisti posredovali na cesti Simona Blatnika, kjer je prišlo do spora med sosedoma. Na kraju so ugotovili, da je kršitelj sosedi izrekel nekaj žaljivk. Zaradi kršitve javnega reda in miru so mu izdali plačilni nalog.

Porisal je obe strani vozila Velenje, 4. aprila – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje Poškodovanje tuje stvari. Neznanec je namreč porisal obe bočni strani vozila. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini okoli 1000 evrov.

Spor med zakoncema Velenje, 4. aprila – Nekaj minut pred polnočjo sta se na Jenkovi cesti sprla zakonca. Policisti so ugotovili, da sta zakonca v ločitvenem postopku in sta oba kršila javni red in mir. Obema so izdali plačilni nalog.

Posedoval je prepovedane substance Velenje, 5. aprila – Policisti so na Šaleški cesti občanu zasegli snov, za katero sumijo, da je prepovedana substanca. Snov bodo poslali na analizo. Po prejemu

rezultatov bodo zoper občana napisali odločbo o prekršku.

Grozil mu je, da ga bo ubil Velenje, 5. aprila – Policisti so v popoldanskih urah od občana Gorice prejeli ovadbo za kaznivo dejanje Grožnje. Osumljeni je oškodovancu grozil, da ga bo ubil. Z zbiranjem obvestil policisti nadaljujejo, zoper osumljenega pa bodo podali kazensko ovadbo.

Udaril je sošolca Velenje, 5. aprila – V večernih urah so policisti obravnavali medvrstniško nasilje. Mladoletni kršitelj je udaril sošolca pri šolski uri telovadbe. Zoper mladoletnega kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek oz. bodo podali obdolžilni predlog.

Ukradel mu je električni skiro Velenje, 5. aprila – Zvečer so policisti obravnavali krajo električnega skiroja Mi Elektric scooter pro 2. Z dejanjem je prijavitelj oškodovan za 500 evrov.

Povzročil nesrečo in pobegnil Velenje, 5. aprila – V popoldanskih urah so policisti na Šaleški cesti obravnavali prometno nesrečo s pobegom, do katere je prišlo zaradi nepra-

vilne spremembe strani vožnje povzročitelja. Opravili so ogled kraja prometne nesreče, pri zbiranju obvestil pa so pridobili tudi informacijo glede pobeglega voznika. Zoper povzročitelja sledi odločba o prekršku.

Ni se strinjal z izredno odpovedjo Velenje, 6. aprila – Policisti so posredovali v eni izmed trgovin v Velenju, kjer se zaposleni ni strinjal z izredno odpovedjo.

Pri tem je kršil javni red in mir.

Zaradi kršitve so mu izdali plačilni nalog.

Ukradel je Bicy električno kolo Velenje, 6. aprila – V popoldanskih urah so policisti prejeli obvestilo o tatvini električnega kolesa Bicy. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je oseba odtujila Bicy, pri čemer pa je poskušala ukrasti še eno kolo, vendar ji to ni uspelo. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.

Spor med hčerko in mamo Velenje, 7. aprila – V nočnih urah je v Šaleku prišlo do verbalnega spora med hčerko in mamo. Policisti so ugotovili, da je spor nastal zaradi očitkov, da je hčerka prišla domov pod vplivom alkohola. Kršiteljico so policisti na prekršek opozorili.

Zaradi nepravilnega prehitevanja v nesrečo Vinska Gora, 8. aprila – V dopoldanskih urah so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri so bila udeležena tri vozila. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila. Nihče sicer ni bil telesno poškodovan. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.

Ozmerjal jo je zaposleni Velenje, 8. aprila – V večernih urah se je na Policijski postaji Velenje zglasila občanka.

Prijavila je kršitev javnega reda in miru, saj naj bi jo ozmerjal zaposleni v trgovini. Do spora je prišlo zaradi parkiranja v okolici. V zvezi s kršitvijo bodo policisti zoper kršitelja uvedli prekrškovni postopek.

Prekratka varnostna razdalja Velenje, 8. aprila – Popoldan so policisti pri Velenjki posredovali pri prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami.

Nesreča se je zgodila zaradi prekratke varnostne razdalje.

Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Tirosek 73 3342 Gornji Grad

www.gtc902.com www.voda902.com

Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Kolektiv gostišča GTC 902

Iz POLICISTOVE beležke Očitki in razbijanje po stanovanju Velenje, 6. aprila – Policisti so na Cesti talcev obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Osumljeni partner je partnerki očital, da se ne zna postaviti zase glede službe.

Pri tem je razbijal po stanovanju, do nje pa

fizično ni bil nasilen. V zvezi z dejanjem policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.

Izsiljeval je prednost Velenje, 9. aprila – Na Celjski cesti se je zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. aprila

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Skrivnosti kočevskega gozda, izob. film 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.45 TV-izložba 12.00 Arena 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Egipt iz zraka, fr. dok. ser., 1/2 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja - Határtalan 15.35 Krompir, razv. oddaja za mlade 16.15 TV-izložba 16.35 Poročila, Šport, Vreme 17.00 Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.35 Osmi dan 23.10 Dediščina Evrope, brit. nad., 4/4 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.00 11.00 12.00 14.40 15.45 16.30 17.30 19.10 20.05 21.00 21.35 22.10 23.15 00.15 01.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.40 13.40 13.55 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.05 1.15 002.10 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Sveto in svet Circom Regional, kopr. dok. odd.

Vzpon mesta, dok. film V petek zvečer Marijine skrivnosti, ital. dok. ser., 1/2 Darwinova skrivnost, nemška dok. oddaja Avtomobilnost Ambienti Nagrajenec Prešernovega sklada 2022. Skladatelj in dirigent Damijan Močnik Slovenska jazz scena: Authorized, Big band RTV Slovenija in Tadej Tomšič Sočasja, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 7. del Podaj mi roko, 2. sez., 36. del Verjamem v naju 1. sez., 4. del Verjamem v naju 1. sez., 5. del Usodno vino, 4. sez., 43. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 14. del Gorski zdravnik, 6. sez., 8. del Verjamem v naju 1. sez., 6. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 46. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Leonardo, 1. sez., 1. del Leonardo, 1. sez., 2. del Dobri zdravnik, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Sudan Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka: Pomladno miganje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14. aprila 2022

Sobota,

15. aprila

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Socialno vedenje živali, oddaja o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Otroci Sredozemlja: Portugalska 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Egipt iz zraka, fr. dok. ser., 2/2 14.20 TV-izložba 14.35 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 14.50 TV-izložba 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.45 Osvežilna fronta: Zasebnost na spletu 16.10 Slovar spolne vzgoje, oddaja o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.55 Kinoteka: Najlepša, ital. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.00 09.50 10.45 13.40 15.30 16.15 16.45 18.00 19.00 20.00 21.00 21.15 22.50 00.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.35 11.35 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 22.55 23.00 01.00 02.40 03.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Arhitekt Mediterana, portret Vojteha Ravnikarja Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Gornjih Petrovcev Marijine skrivnosti, ital. dok. ser., 2/2 Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dok. oddaja Postni prti na Koroškem Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja F. Martin: Golgota Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 8. del Podaj mi roko, 2. sez., 37. del Verjamem v naju 1. sez., 6. del Verjamem v naju 1. sez., 7. del Usodno vino, 4. sez., 44. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 15. del Gorski zdravnik, 6. sez., 9. del Verjamem v naju 1. sez., 8. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 47. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Predsednikova hči, ameriški film Izgubljeni sin, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Soočenje kandidatov za poslance DZ v 7. volilnem okraju Velenje I Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

16. aprila

06.10 Odmevi 07.00 Čebelice: Branka Jurca - Snežaki v vrtcu 07.10 Trala trali, risanka 07.15 Vrtne prigode, risanka 07.30 Pujsa Pepa, risanka 07.35 Dinotačke, risanka 07.45 A veš, koliko te imam rad, ris. f.

08.10 Studio Kriškraš, oddaja za otroke 08.35 Čudogozd: V trgovini, Za mizo 08.55 Krompir, razv. oddaja za mlade 09.35 Male sive celice: OŠ Mežica in OŠ Rodica, kviz 10.15 Infodrom, tednik za mlade 10.30 Skoraj nikoli II., ang. nad., 3/13 11.00 Kapucar, belg. nad., 40/52 11.20 TV-izložba 11.40 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 12.10 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« 12.30 Ozare 12.35 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja 13.50 TV-izložba 14.10 Podjetno naprej: Marovt – Podjetnik leta 2021 14.40 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.00 Blagoslov velikonočnih jedi, prenos iz mariborske stolnice 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih 16.00 Ambienti 16.30 Na vrtu, izob. oddaja 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Luka in Lučka, risanka 17.30 Sobotno popoldne 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.00 Kaj dogaja?

21.30 Vigil, britanska nad., 5/6 22.35 Poročila, Šport, Vreme 23.00 Sedmi pečat: Tukaj sva, izraelskoitalijanski film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.55 Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 2. del 10.35 Skodelica kave, dok. film 11.25 Circom Regional 2021. Življenje v gozdu, kopr. dok. oddaja 12.15 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave 13.15 Najlepša, italijanski film 15.20 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta 16.10 Avtomobilnost 16.50 Košarka - liga ABA, 15. kolo: Cedevita Olimpija - Borac, 1. polčas, prenos iz Ljubljane 17.50 Rokomet (M) - kvalifikacije za SP 2023. Srbija - Slovenija, prenos iz Kragujevca 19.30 Košarka - liga ABA, 15. kolo: Cedevita Olimpija - Borac, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane 20.20 Utrip 20.40 Zrcalo tedna 21.00 Biblija: Salomon, kopr. film, 1/2 22.30 Pesem Amerike, 4. del 00.20 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.30 11.30 14.00 14.15 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 23.10 01.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.05 10.35 11.50 13.20 13.50 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 21.45 21.50 22.50 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 1. del Zdravnica Maruška Žuža Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 29. del Znan obraz ima svoj glas, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Izgubljeni sin, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Politične igre, ameriški film Nasmeh Mona Lise, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Soočenje kandidatov za poslance DZ v 7. volilnem okraju Velenje I Jutranji pogovori 1 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Pomladno miganje Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Boč - Limbarska gora Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2932. VTV magazin, reg. inf. odd.

V pomlad s Smehom, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17. aprila

07.00 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.25 09.35 09.50 10.00 12.00 12.30 13.00 13.25 14.50 15.10 17.00 17.20 17.30 19.00 20.05 22.00 22.25 23.25 00.20 00.50 01.15 02.05

Svetovalka Hana, risanka Tilka in prijatelji, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstral. nad., 9/40 Ozare Velikonočna maša iz Vatikana, prenos s Trga svetega Petra Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica Obzorja duha: Križani je vstal od mrtvih Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer TV-izložba Neverjetna zgodba poštarja Ferdinanda, belg.-fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Mojster Čeng, finsko-kit. film Poročila, Šport, Vreme Intervju Na tankem ledu, nem. dok. odd.

Za lahko noč: Ensemble 4SAXESS Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 18. aprila

06.20 06.35 07.00 09.00 09.25 09.50 11.35 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 19.00 20.00 21.35 22.30 22.50 23.30 23.55 00.55 01.20 02.10

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« 07.15 Glasbena matineja: Damijan Močnik, Hvalnica stvarstva 08.05 Mladi virtuozi: Patricija Avšič, Anej Gorenjak, Vid Ibic in SOS Junior 09.00 Ljudje in zemlja, izob. oddaja 10.10 Življenje na strehi sveta: Kultura in vera, potopis, 4/5 11.40 Duhec, mladinski film 13.55 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dok. film 14.55 Ambienti 15.45 Pesem Amerike, 4. del 17.55 Egipt – reševanje starodavnih templjev, francoska dok. odd.

18.55 Specialna enota Dunaj (XIV.), avstrijska nan. , 3/16 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Arena: Zdravniške napake in varnost pacientov 21.00 Biblija: Salomon, kopr. film, 2/2 22.30 V mreži kamore, nem. nad., 3/4 23.25 Nedeljsko popoldne 00.55 Kaj dogaja?

01.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.25 11.20 12.45 13.00 14.15 14.50 15.05 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.05 02.45

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.35 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Dibo, ris.

Kaja, ris.

Dinomesto, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 10. del Zdravnica Maruška Žuža Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 30. del Gimnazija K-popa, 2. sez., 7. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Peter Zajec, ameriški film Delovna akcija, ponovitev Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Dober nasvet, ameriški film Žrtev ljubezni, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2931. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2932. VTV magazin, reg. inf. odd.

Aktualno: Kultura onkraj spremenjene realnosti, pogovor z Andrejo Hribernik Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Malinova babica, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Modri kralj Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Franc Martinčič, taboriščnik št.

65812, dokumentarni film Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro Zverjasec, risani film A veš, koliko te imam rad, ris. f.

Mali princ, koprodukcijski film Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Potovanje, švicarski dok. film TV-izložba S-prehodi: Kristjan Stopar in Damjan Košuta o filmu Kamen in les Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, oddaja za otroke Čudogozd: V trgovini, Za mizo TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi, dok. oddaja Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Krt, koprodukcijski dok. film Jugoslovanske tajne službe: 3. del, dok. oddaja Poročila, Šport, Vreme Opus: Družina Kamplet Sozvočje svetov: Noč v Benetkah F. Schubert, Maša št. 5 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

19. aprila

07.00 10.05 10.35 10.50 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.10 14.30 14.45 15.00 15.40 15.50 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.55 22.00 22.55 01.00 01.25 02.15

06.00 10.10 11.20 13.30 14.10 15.00 15.30 16.10 17.20 18.55 20.00 21.45 22.15 00.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 08.00 08.15 09.20 10.25 11.25 12.20 12.35 13.45 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 23.45 00.50 01.45 02.25

08.30 8.55 9.00 9.40 10.40 11.10 13.10 13.40 15.30 16.00 17.00 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 22.00 22.05 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Šef doma, kuharska oddaja Na lepše Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Obzorja duha: Križani je vstal od mrtvih Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dok. oddaja Velikonočni koncert z Modrijani Čudež Mohorjeve družbe, dok. feljton Marija Magdalena, kopr. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 9. del Podaj mi roko, 2. sez., 38. del Verjamem v naju, 1. sez., 8. del Verjamem v naju, 1. sez., 9. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 45. del Ljubezen na vasi, 1. sez., 16. del Gorski zdravnik, 6. sez., 10. del Verjamem v naju, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Odločitev 2022 24UR zvečer Leonardo, 1. sez., 3. del Leonardo, 1. sez., 4. del Dobri zdravnik, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Pomladno ustvarjanje Ob veliki noči: Pogovor s celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem 2930. VTV magazin, reg. inf. odd.

Zapojmo skupaj, koncert ansambla Klateži Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Na obisku ... pri patru Branku Cestniku Randevu z Wolfom Videostrani, obvestila Napovedujemo Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 1. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob veliki noči: Pogovor s celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Krajnska Reber Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

06.00 11.15 12.30 15.20 16.15

Dobro jutro, Poročila Opus: Družina Kamplet TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moj avtistični starejši brat in jaz, britanska dok. oddaja TV-izložba Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« TV-izložba Potepanja - Barangolások Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 9/40 Skoraj nikoli II., ang. nad., 3/13 Kapucar, belg. nad., 40/52 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Niki Vrum, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi, Šport Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

01.00

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Televizija in kulturna dediščina, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja?

Potovanje, švicarski dok. film Prihodnost dela, am. dok. odd.

Limonada, koprodukcijski film NaGlas!

Deklina zgodba (III.), am. nad., 1/13 Somalija, dežela na robu propada, francoska dok. oddaja Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 08.00 08.30 08.45 09.50 10.55 11.50 12.45 13.45 14.00 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.35 23.05 23.10 00.15 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 10. del Podaj mi roko, 2. sez., 39. del Verjamem v naju, 1. sez., 10. del Verjamem v naju, 1. sez., 11. del Usodno vino, 4. sez., 46. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 17. del Gorski zdravnik, 6. sez., 11. del Verjamem v naju, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Leonardo, 1. sez., 5. del Dobri zdravnik, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Ob veliki noči: Pogovor s celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Letalstvo v Šaleški dolini, dok. f.

Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2933. VTV magazin, reg. inf. odd.

Volitve 2022. Naša dežela V pomlad s smehom, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17.20 18.20 18.55 20.00 21.00 22.35 22.55 23.55

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 21.00 22.15 22.10 22.15 23.05 23.35

20. aprila

06.10 07.00 10.05 10.25 10.45 11.10 11.40 11.55 13.00 13.25 14.20 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 18.25 19.00 20.00 21.55 22.00 22.40 23.20 23.50 00.25 01.15

06.00 10.50 11.45 14.40 15.35 16.20 17.30 19.05 19.55 20.05 21.05 22.05 22.50 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.55 08.10 08.25 09.30 10.35 11.30 12.30 13.30 13.45 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.50 22.20 23.25 00.30 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.15 11.20 11.55 12.20 12.50 13.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 22.25 22.30 23.20 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Slovenski magazin TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, Zelene stene Prvi dnevnik, Šport, Vreme Povezani z naravo, av. dok. odd.

Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Mežica in OŠ Rodica, kviz Poročila, Šport, Vreme Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi, Šport Profil Moj pogled na znanost: Po zavitih poteh DNK - prof. dr. Radovan Komel, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Na lepše Ambienti Ob 30-letnici Vokalne skupine Plamen iz Toronta Nedeljsko popoldne Moj avtistični starejši brat in jaz, britanska dokumentarna oddaja Žrebanje Lota Na utrip srca, latvijski glasbeni dok. film Neustrašna, britanska nad., 2/6 Baron iz province, dok. film Deklina zgodba (III.), am. nad., 2/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 11. del Podaj mi roko, 2. sez., 40. del Verjamem v naju, 1. sez., 12. del Verjamem v naju, 1. sez., 13. del Usodno vino, 4. sez., 47. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 18. del Gorski zdravnik, 6. sez., 12. del Verjamem v naju, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 48. del 24UR zvečer Vse punce mojga brata, 1. sez., 11. del Leonardo, 1. sez., 6. del Leonardo, 1. sez., 7. del Dobri zdravnik, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2933. VTV magazin, reg. inf. odd.

Volitve 2022. Naša dežela Videospot dneva Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Sitnobe sitne, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Volitve 2022. Soočenje kandidatov za poslance DZ v 8. volilnem okraju (Velenje 2) Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

Kawakami, Mieko Vsa moja poletja

od – odrasli 821-32 – Kratka proza Vir: povzeto po https://beletrina. si/knjiga/vsa-moja-poletja

Pesnici in prozaistki Mieko Kawakami je njeno najuspešnejše delo doslej roman Vsa moja poletja prinesel svetovno slavo.

V njem prikazuje sliko sodobnega materinstva in oriše intimno popotovanje treh žensk, sester in njune hčerke oziroma nečakinje, ki se soočajo z lastnimi frustracijami in negotovostmi na poti iskanja pomiritve

Hakl, Emil: O starših in otrocih od – odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: povzeto po https://www. goga.si/izdelek/o-starsih-inotrocih/

Po praških ulicah se sprehajata dve senci, ki poskakujeta po pločniku v rumeni svetlobi uličnih svetilk, ena visoka, druga kratkonoga, z večno aktovko v rokah.

Oče in sin merita korake in tketa zgodbe, medtem ko se dan počasi nagiba h koncu. Govorita drug mimo drugega, o vsem in o ničemer, rečeta eno, a mislita drugo,

Sobota, 16. 4.

VELENJE Četrtek, 14. 4.

14.00 Prostori Društva upokojencev Velenje Barvanje velikonočnih pirhov, rokodelska delavnica 17.00 Galerija Velenje Dišeči polsteni pirhi, ustvarjalna delavnica za odrasle, prijave: info@ galerijavelenje.si 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vesna, muzikal OŠ MPT in Festival Velenje 19.00 Glasbena šola, Orgelska dvorana Zaigrajmo skupaj, koncert pihalcev Glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Azijske raznolikosti: Med visokimi prelazi Ladakha in modrozelenimi razglednicami Indonezije, potopisno predavanje Darka Sagmeistra 19.30 Glasbena šola, Velika dvorana Pomladni koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje

Petek, 15. 4.

in prihodnosti, ki bi jo lahko resnično imele za svojo. Zgodbe protagonistk izrisujejo podobe materinstva, rojstev, integritete ženskega telesa, svobode in sprejemanja težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera ženska. Roman izjemne čustvene neizprosnosti in globine sestavljata dva dela, med katerima mine deset let. V tem času osrednje protagonistke sprejmejo nekatere ključne življenjske odločitve, kar daje pripovedi še dodatno spoznavno moč.

Za avtoričino pisanje sta značilna eksperimentalni in poetični jezik, s katerim se loteva vprašanja telesa, z njim povezane svobode in nerazrešenih dilem sodobne družbe, pri čemer naslavlja predvsem ženske.

skupek navideznih banalnosti, drobnih zaupnosti, anekdot in gostilniških opazk pa počasi razkriva tisto, kar je med njima dolgo ostalo neizrečeno. Konec dneva se sprevrača v večer življenja: na videz lahkotna odisejada po mestnih gostilnah postane tako meditativni proces zbliževanja in dialoško preigravanje večnih tem odraslosti, odgovornosti in skrbi za prihodnost, v katero je vpisana tudi neizbežnost staranja.

Emil Hakl je psevdonim češkega pisatelja Jana Beneša, enega najbolj prepoznavnih sodobnih čeških pisateljev, ki mu nekateri pravijo češki Hrabal.

KINO spored JAZ, RDEČA PANDA Turning Red, sinhronizirana animirana družinska komedija (ZDA) Režija: Domee Shi Glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurić Ribič, Maja Končar, Tanja Đurić Ribič, Iztok Valič Petek, 15. 4., ob 17. uri, velika dvor.

DRIVE MY CAR Doraibu mai kâ, drama, 179 min (Japonska) Režiser: Ryusuke Hamaguchi Igrajo: Hidetoshi Nishijima, Toko Miura, Reika Kirishima, Masaki Okada Petek, 15. 4., ob 19.00, mala dvorana

SEVERNJAK The Northman, akcijski film, 140 min (ZDA) Režija: Robert Eggers Igrajo: Alexander Skarsgå rd, Nicole Kidman, Claes Bang, Anya Taylor-Joy, Gustav Lindh, Ethan Hawke, Björk, Willem Dafoe Petek, 15. 4., ob 20. uri, velika dvor.

REŠILEC Ambulance, srhljivka, 136 min (ZDA) Režija: Michael Bay Igrajo: Jake Gyllenhaal, Yahya Abdul-Mateen II, Eiza González Sobota, 16. 4., ob 19. uri, mala dvor.

TEKMECA Competencia oficial, komična drama, 114 min (Španija, Argentina) Režija: Gastón Duprat, Mariano Cohn Igrajo: Penélope Cruz, Antonio Banderas, Oscar Martínez Sobota, 16. 4., ob 20. uri, velika dvor.

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore, družinska pustolovščina, 142 min (ZDA) Režija: David Yates

21

PRIREDITVE

14. aprila 2022

Igrajo: Eddie Redmayne, Jude Law, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol, Callum Turner, Jessica Williams, Katherine Waterston, Mads Mikkelsen Sobota, 16. 4., ob 17. uri, velika dvor.

JEŽEK SONIC 2 Sonic the Hedgehog 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 110 min (ZDA) Režija: Jeff Fowler Nedelja, 17. 4., ob 16. uri, vel. dvor.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Jaz sem droben, droben list, branje poezije 16.00-18.00 Vila Bianca (zbirno mesto) Velikonočni lov na svetilko skrivnosti, pustolovščina skozi zanimive lokacije mesta 20.00 eMCe plac Bi šli z nami na lepše?, turški večer 22.00 Max klub Vlatko Stefanovski & Goran Bojčevski Unlimited, koncert

10.00-12.00 Vila Bianca Kreativna družinska velikonočna delavnica 21.30 Max klub Balkan & Trap night

Ponedeljek, 18. 4.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: Tu se je smrt utrudila do smrti …: Slovenske žrtve Auschwitza

Torek, 19. 4.

9.00-12.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Izdelajte si svojo sončnico, delavnica prostoročnega oblikovanja gline

17.00-18.00

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 14. 4.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga 18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava Barbara Zupanc

Torek, 19. 4.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Miran Aplinc, Zgodovina soteske Penk

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 14. 4.

17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Predstavitev knjige Zaštrikane zgodbe – intimni kažipot po Mozirju

Vila Rožle Torkova peta: Eko knjiga, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Danilo Pocajt 19.30 Glasbena šola Velenje Gordana Hleb (mezzosopran), Ivan Andres Arnšek (bariton), Tadej Horvat (klavir) – koncert samospevov (Hommage à Josip Ipavec)

Sobota, 16. 4.

Sreda, 20. 4.

Sreda, 20. 4.

9.00-11.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovorna delavnica s psihologom Bojanom Krevhom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

10.00–12.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva

9.00–12.00 Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica

Torek, 19. 4.

16.00–19.00 Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice

Skozi tančice ženskega pogleda

Ko delaš nič, kaj čutiš?

Pogost stavek, ki ga zadnje čase slišim, je "srečala bom samo sebe". Potem se naprej hecam s kolegicami in prijateljicami, da "ko se srečaš, se vprašaj, kako si kaj, in če boš imela čas za kako kavico, se le javi"! Nasmejimo se ... Potem pride do tišine in sočutnih pogledov med nami, ko se zavemo, da to "ni kul".

Pogosto slišim tudi "čas je nor". Znankin stavek me je ganil do kosti, ko je svoje dnevno občutje opisala kot "konstanten filing", da drži glavo komaj nad površjem

in da če se ji doda še samo ena kapljica vode, bo začela toniti. Nadaljujeva pogovor in mi zaupa, da porabi vso energijo za dohajanje korakov tempa svojega urnika, kar pomeni, da ji ne ostane prav dosti energije za prijetne trentuke, ki hranijo dušo. Sprehod, biti na soncu, tek na prostem, iti v gozd, igrati se s psom. Pravi, "čas je nor in še takrat, ko delam nekaj za sprostitev, razmišljam, kaj moram kasneje opraviti".

Seveda se ne sprostimo, saj nenehno drvimo. In ko se ustavimo, naš um drvi še naprej. Ne poznamo miru in nemogoče je izsiliti nekaj, kar je tako minimalno na naših "urnikih".

16. aprila, ob 20:55,

polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

"Kaj pa ti sediš, a res nimaš nič za početi?"

Slaba vest že trka na vrata in nas želi zavesti, da nekaj pa vendarle moramo delati! Ta sila je močna. Ne močna, silovita!

Mnogokrat ji podležemo in verjamemo njeni laži, ko nam šepeta: nisi vredna, če nič ne delaš. Če si pri miru, nisi " koristna". Delaj nekaj, karkoli. S tem "upravičiš" svojo vrednost.

Dovoli si početi. Tudi nič! Ker takrat delaš največ. Počivaš. Se regeneriraš. Čutiš.

In se spet "srečaš".

Kdor ne spoštuje tvoje potrebe po počitku, ne spoštuje tebe. A vedno se vse začne s teboj ... kaj čutiš do sebe, ko delaš nič? 🔲

Ines Vugrinec

Ko se le želimo umiriti, sesti, spočiti, spet pogosto slišimo zven v naših glavah:

ZGODBA Z ZAHODNE STRANI West Side Story, muzikal, 156 min (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Ansel Elgort, Rachel Zegler, Ariana DeBose, David Alvarez, Rita Moreno Nedelja, 17. 4., ob 18. uri, mala dvor.

Naš čas naročiš, majico dobiš.

NI ČAS ZA SMRT No Time To Die, akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA) Režiser: Cary Joji Fukunaga Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Nedelja, 17. 4., ob 19. uri, vel. dvor.

GOSPOD BACHMANN IN NJEGOV RAZRED Herr Bachmann und seine Klasse, dokumentarni film, 217 min (Nemčija) Režija: Maria Speth Ponedeljek, 18. 4., ob 18. uri, mala dvorana

NEMIRNI Les Intranquilles, drama, 118 min (Belgija, Luksemburg, Francija) Režija: Joachim Lafosse Igrajo: Leïla Bekhti, Damien Bonnard, Gabriel Merz Chammah, Patrick Descamps, Jules Waringo, Alexandre Gavras Ponedeljek, 18. 4., ob 19. uri, velika dvorana

0 03 8es9s@8n1as7ca5s.si pr

h Velja za prvi 20 naročnikov in letnih naročn

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 22

2

22

NAGRADNA KRIŽANKA

OBVEŠČEVALEC

PRIMATI

14. aprila 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Foto: Profimedia

Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, a sami pri sebi ne boste zadovoljni, kar vam bo povzročalo precej nemira in stresa. Vse preveč se obremenjujete in spuščate v razmišljanja, ki žal ne morajo obroditi veliko dobrega. Če boste svoje misli naravnali v bolj pozitivno smer, se boste lažje razbremenili in našli rešitve za svoje probleme. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo v naslednjih dneh odpadla, kljub temu pa še naprej skrbite za svoje počutje, ki vam ob obilici stresa ne bo naklonjeno.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Napeto in stresno stanje v službi se žal še ne bo takoj umirilo. Postajali boste vse bolj utrujeni in nestrpni, ker ne boste morali povsem izkoristiti pomladnih dni. K sreči bodo prazniki prinesli vsaj malce počitka, čeprav boste imeli občutek, da se dela tudi na proste dni ne morate rešiti. Vaša napetost se bo pokazala tudi v partnerskem razmerju, do večjih prepirov pa kljub temu ne bo prišlo, saj ima vaš partner za vašo situacijo dovolj razumevanja. Tudi sami pokažite, da znate biti razumevajoči in strpni.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Konec tedna vas čaka še ogromno dela, a pokazali boste veliko vztrajnosti in volje, kar vam lahko prinese tudi dobre rezultate. Po praznikih se vam bo odprla nova priložnost. Čeprav se vam bo vse zdelo precej novo in nepoznano, boste hkrati točno vedeli, kaj je treba narediti. Če vam bo partner vračal naklonjenost, se boste v odnosu sprostili, sicer pa se boste začasno odmaknili in čas namenjali predvsem sebi. Tokrat se namreč ne boste želeli prilagajati, saj boste imeli jasno vizijo o tem, kaj si želite in zahtevate.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Loris tardigradus Telo je dolgo od 17,5 do 26 cm. Tehta od 85 do 350 g. Ima temno obrazno masko z belo osrednjo progo. Velike, čelno nameščene oči so za prostorsko gledanje. Hrbet je rumeno-siv do temno rjav, trebuh pa srebrno siv. Na vseh okončinah je palec postavljen nasproti ostalim prstom. Prijem je tako zanesljiv, da lahko zaspi obešen na vejo, sicer pa pleza počasi z vsemi štirimi okončinami. Lovi majhne živali, kot so žuželke in kuščarji, uživa pa tudi liste, brste, plodove in ptičja jajca. Dan prespi zvit v klobčič v drevesni duplini ali v gnezdu iz listja. Imenujemo ga tudi pretegnjenec.

Razširjenost: Nahaja se na južnem delu Azije in v Šrilanki. Živi v deževnih gozdovih, odprtih gozdnatih pokrajinah in močvirnatih gozdovih.

RAFTER, Patrick - nekdanji avstralski tenisač, KONEKTOR - priprava za ločljivo povezavo dveh vodnikov ali vodnika in naprave, DUAL - slovnično ime za dvojino

SK_166_-_002_107.indd 2

od 15. 4. do 21. 4.

- 16. aprila 1927 se je v Podkraju pri Velenju rodil slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ževart. Umrl je v Slovenj Gradcu, 24. septembra 2006; - 16. aprila 1944 se je v Muti ob Dravi rodil novinar in literat Hinko Jerčič, doma iz Velenja. Štiriintrideset let je bil novinar podjetja Gorenje ter več let glavni urednik glasila Informator; - 16. aprila 1945 je bil rojen tudi direktor, novinar, urednik Našega časa in reporter Radia Velenje Stane Vovk; - nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Sloven-

cev. Prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila leta 1941; - 16. aprila 1993 je Velenjčan Matej Krajcer s soplesalko Janjo Lesar na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnih plesih v angleškem Blackpoolu postal svetovni prvak v sambi in jiveu; - med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila aretiran in pregnan na Hrvaško šmihelski župnik Pavel Gril; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svoboda; - 18. aprila 1964 se je rodil dolgoletni ravnatelj osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja Zdenko Gorišek; - 18. aprila 1988, ko je Velenje obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990; - 19. aprila 1862 se je v Celju rodil vrsto let nadvse

25.9.2020

Dr. Milan Ževart (Arhiv Muzeja Velenje) pomemben nadučitelj v Zavodnju pri Šoštanju Ivan Smolnikar. Umrl je 11. februarja 1936 v Šoštanju; - 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vincenc Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraje Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj.

Bil je dolgoletni velenjski občinski odbornik, šest let velenjski župan ter član in tri leta načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa.

Velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva; - 20. aprila 1981 se je rodila športnica in gledališka

ustvarjalka Ajda Valcl. V Velenju je obiskovala OŠ Antona Aškerca in nižjo glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega ter gimnazijo na ŠC Velenje.

Leta 2006 je diplomirala iz gledališke in radijske režije na AGRFT v Ljubljani. V letih 1988–1997 je trenirala plavanje v PK Velenje in v obdobju 1996–1998 v PK Celje. Deluje kot režiserka v različnih gledališčih, pri lutkovnih in radijskih igrah ter gledaliških predstavah, je tudi selektorica in mentorica v okviru Linhartovega srečanja (ljubiteljskih gledaliških skupin); - 20. aprila 2015 je oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik za kolekcijo kozarcev na podstavkih iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske dosežke ADesign Award. Nagrajeno kolekcijo je predstavila tudi v slovenskem paviljonu na največji svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu.

Damijan Kljajič

V naslednjih dneh vas bosta krasili sproščenost in pozitivna energija, morda se boste zato še toliko bolj strastno povezali s simpatijo ali partnerjem.

Ljubezen vam bo naklonjena, kar vas bo veselilo, a ne pustite, da vas to preobremeni. Sproščeno obdobje in dobro počutje izkoristite za nego duha. Začnite s tistimi dejavnostmi, ki pozitivno vplivajo na vaše počutje, saj ga boste na tak način ohranjali tudi v prihodnosti. Ostanite odprti za pogovore in dobre rešitve, s tem se bo namreč tudi na delovnem mestu vse postavljalo na pravo mesto. Ker boste polni energije, boste pritegnili tudi mnoge nove priložnosti, ki jih poskušajte čim bolj izkoristiti.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Hrepeneli boste po izboljšanju odnosov, hkrati pa se vam bo zdelo, da si vaši bližnji ne vzamejo dovolj časa za vas, da bi se lahko ponovno povezali.

To bo krepilo občutek odrinjenosti in odmaknjenosti od ostalih, kar lahko znatno vpliva na vaše počutje. Umik od zunanjega sveta v večini primerov ni dobra rešitev, a tokrat lahko to situacijo izkoristite za iskanje ustvarjalnega navdiha in notranje moči za naprej. Pustite si sanjati, a pri tem bodite pozorni, da ne postanete preveč pasivni. Morda vam bo začasen odmik ponudil nov pogled na situacijo, ki še zdaleč ni tako črna, kot si domišljate.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Ne bodite preveč nestrpni do sebe in do drugih. Zavedajte se, da je za vse dovolj časa in da si sami določate svoj tempo. Ne hitite, temveč se prepustite toku življenja, sprejmite novosti in se ne oklepajte preteklosti. Umirite se in se ponovno povežite s samim seboj, da boste lahko obnovili notranjo harmonijo. Opustite dejavnosti, ki vam jemljejo energijo in svoj čas posvetite predvsem ljudem, ki vas podpirajo. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh boste polni kreativnosti, ki vam bo pomagala tudi pri iskanju novih rešitev za probleme, ki vas pestijo že nekaj časa. Svež pogled na situacijo bo doprinesel k temu, da boste veliko lažje in hitreje shajali z vsemi spremembami, ki se nenehno pojavljajo na vaši poti. Tudi v partnerskem razmerju boste občutili nekaj svežine, kar bo okrepilo vaš odnos. Samski boste tokrat 13:26:29 še posebno romantično razpoloženi, s čimer boste pritegnili ogromno zanimanja in simpatij.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zadnje dni ste bili izpostavljeni stresnim situacijam, a z začetkom novega tedna boste lahko nekoliko upočasnili tempo in se umirili. Določene stvari se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir, kar vam bo dalo še dodaten zagon in motivacijo. Končno pa boste imeli tudi več časa za družino in prijatelje, ki vam bodo še posebej naklonjeni, zato imate izjemno priložnost, da se končno pokažete v najlepših barvah.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Še vedno se privajate na spremembe, ki so pred kratkim precej razburkale vaše življenje. Ostanite potrpežljivi, kmalu se bo namreč vse postavilo na svojo mesto. Spremembe sprejmite kot priložnost, da se naučite nekaj novega o sebi in se jim ne upirajte, saj vam bo to povzročalo zgolj dodaten stres. Tisti v razmerju poskrbite, da svojemu partnerju namenite dovolj pozornosti tudi ob napornem delovnem dnevu. Samski pa se ne zapirajte vase, saj se s tem zapirate tudi pred novimi priložnostmi.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Bodite malce bolj zaupljivi do soljudi, sploh do tistih, ki so vam vedno stali ob strani. Zakaj bi bilo tokrat kaj drugače? Le z zaupanjem boste lahko okrepili medosebne odnose in se ponovno povezali z najbližjimi. Ne zadržujte svojih skrbi zase, saj vam bo to povzročilo tesnobo, iz katere se boste težje izvili. Vse se bo uredilo, če se ne boste prepuščali negativnim mislim in se zapirali vase. Bolj se predajte življenju in se poskušajte sprostiti, da se bo v vas lahko ponovno prebudila pozitivna energija, ki bo poskrbela, da bodo izzvenele tudi nekatere zdravstvene skrbi.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Naslednji dnevi za vas ne bodo najboljši, saj boste precej nervozni in zbegani. Na delovnem mestu bodo odnosi malce bolj napeti kot po navadi, zato lahko hitro pride do kakšnih nesoglasij in prepirov. Brez posebnega razloga pa vas bodo ob živce spravljali tudi vaši najbližji. Pod drobnogled vzemite tudi svoje zdravje, ki ste ga v zadnjih tednih ponovno rahlo zanemarili. Morda je čas, da si vzamete kakšen dan ali dva zase, da se pomirite in se sprostite v naravi, ki vam bo prinesla malce drugačno, predvsem pa bolj pozitivno energijo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

V vas se bo prebujala vedno večja ustvarjalnost, ki bo prinesla ogromno novih idej. A bodite pazljivi in se ne lotevajte vseh naenkrat, saj vas to ne bo pripeljalo prav daleč. Poslušajte svoje telo, da se ne izčrpate in izgorite.

Ne pretiravajte z delom in skrbmi, sploh takrat, ko bi se morali odklopiti.

Ustvarjalnost raje izkoristite še v svojih prostočasnih dejavnostih, ki vas bodo sprostile in vam omogočile, da si naberete novih moči. Če boste poskrbeli zase in si vzeli dovolj časa za aktivnosti, ki vas polnijo z energijo, vam bo služilo tudi počutje.

Naš ­čas, 14. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

DEŽURSTVA

mali OGLASI žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. Gsm: 041 786 154.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ŽIVALI

NEPREMIČNINE NAJAMEM VRT v Topolšici ali okolici. Gsm: 070 733 645.

VOZILA CITROEN C3 1,4 SX, l. 2003, 164.000 km, bencin, reg. do aprila 2023, redno servisiran, prvi lastnik, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 858 231

RAZNO VINO kraški teran, prodam.

Gsm: 070 250 817.

ALU PLATIŠČA, 16 col, J7, 5 x 112, prodam. Zelo lepo ohranjena. Gsm: 031 551 202.

PREDSETVENIK, širine 2 m z dvema ježema, prodam. Gsm: 031 587 884. ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst

BIKCA RJ in ČB, težka 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931.

BIKCA, Sivorjavega, težkega 170 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250.

NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim.

Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675.

PODARIM VRTNO KOSILNICO kawasaki, delujočo. Gsm: 031 767 384.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Jurij Jug

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 16., nedeljo, 17. in ponedeljek 18.4.2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79 Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8. in 9. urona ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

1933–2022

VETERINARSKA POSTAJA

V Velenje ga je leta 1965 pripeljalo delovno mesto vodje muzejske zbirke, ki jo je iz zbranih eksponatov uredil v muzej. Dejavnosti nasploh je vtisnil svoj pečat s svežim muzeološkim in andragoškim konceptom; njegovo magistrsko delo na to temo še danes sodi med temelje slovenske muzeologije. V takrat substandardno kulturno-politično dogajanje v Velenju je interveniral z znanjem, svežo energijo, drugačnimi premisleki in poudarki. V čas njegovega predsedovanja kulturni skupnosti sodi mdr. gradnja knjižnice na Titovem trgu l. 1971, prvega slovenskega objekta po 2. svetovni vojni, ki je bil zgrajen prav v ta namen. Po letu 1976 se je po konfliktu s politiko pritlehnih odločil za visokošolsko kariero. Z Visoke šole, pozneje Fakultete za organizacijo dela, ga je delovna pot vodila še na filozofski fakulteti v Ljubljani in v Mariboru ter na Andragoški center.

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

Upravna enota Velenje

•

SMRTI

•

•

PRAZNIČNA POMLAD JE TU!

•

PENINA SREBRNA RADGONSKA in PENEČI MUŠKAT

6,99 €

5,99 € 500 g

ČOKOLADE MILKA (mlečna, z mandlji, z arašidi) 1,99 € 300 g

5,99 €

Želimo vam vesele, mirne in lepe velikonočne praznike.

0,89 € 100 g

Minister za zdravje opozarja, da je prekomerno uživanje alkohola škodljivo za zdravje.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

KAVA BARCAFFE

23

OBVEŠČEVALEC

14. aprila 2022

Podvratnik Stanislav, roj. 1939, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 40D Štumberger Marija Ana roj.1933, Velenje, Šalek 88

Jurkošek Jožefa, roj. 1937, Velenje, Kajuhova cesta 36 Jurišić Šimo, roj. 1961, Velenje, Šaleška cesta 18C

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

Na tiho, kot je živel, potem ko ga je bolezen prikovala na posteljo, se je poslovil prof. dr. Jurij Jug, veliko ime slovenske muzeologije in pedagogike, daljnoviden, pokončen in stvari predan mislec, zaslužni univerzitetni profesor in utemeljitelj zgodovine izobraževanja odraslih kot znanstvene discipline.

Zapustil je impozantno raziskovalno-pedagoško delo: 421 avtorskih del, od tega 241 knjižnih objav, poleg tega mentorstvo 137 diplomskih del, 23 magistrskih nalog in 5 disertacij. Vodil je več nacionalnih raziskav s področja izobraževanja odraslih in organiziral 11 mednarodnih konferenc. Njegov znanstveni format je segel čez meje Slovenije oz. Jugoslavije, predaval in objavljal je ne le v Beogradu, Zagrebu in na Reki, ampak tudi na Dunaju, v Gradcu, Münchnu, Frankfurtu, Budimpešti, Debrecenu ... Žal je v Velenju zapustil manj sledov, kot bi jih lahko in kot bi predvsem koristilo mestnemu občestvu. Tokrat ga žal izgubljamo za zmeraj.

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

🔲

Naročniki jih objavite ceneje.

L. Planko

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 4. do 10. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALA

V SPOMIN

Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil brat

Mineva 25 let, odkar je odšel dragi mož, oče in dedek

EDO JURKO

AVGUST TERGLAV

1954–2022

6. 10. 1939 – 17. 4. 1997

iz Šenbrica 42, Velenje Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Zahvala sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani, domu upokojencev Polzela, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Kolarju za besede slovesa in pevcema. Hvala vsem za izrečena sožalja ob njegovem prezgodnjem slovesu. Žalujoči: Brata Franc in Lojze ter sestri Cilka in Marija z družinami

Tiho si odšel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustil le spomine.

Pogrešamo ga žena Zdenka, hči Barbara, sin Gorazd z Andrijano ter vnuki Matic, Ana Nuša, Philip in Leon.

Hvala vsem, ki še ohranjate spomin nanj.

Velenje, Braslovče, Dunaj in Bratislava

Naš ­čas, 14. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 24

ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ VESEL ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICAVsekakor MIKUŠ KOS BOŠTJANnaGORENC-PIŽAMA je treba MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MEDEN EVA BOTO MARKO volišče,MAROLT da vsaj na tak SORŠAK SOKI KAJA ŠIROK JURE POGLAJEN ZALAizrazimo, IN GAŠPERkako DAN PODJED ANA PROnačin si TNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM želimo živeti in kakšne DRAGAN ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ ALEKSANDER vrednote želimo, daČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ nas VESEL obkrožajo.

VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ PETER POLES, VODITELJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM DRAGAN ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA PRILOGA. 21.4.2022 BIZILJ POSEBNA VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM DRAGAN ŽIVADINOV MARTIN GOLOB ANA ROŠ AL-

GREMO VOLIT