Naš čas 16/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri bo pretežno oblačno. V soboto se bo od SZ postopno zjasnilo.

številka 16

četrtek, 22. aprila 2010

1,50 EVR

Obračun desetine Milena Krstič - Planinc

Približno desetina Slovencev se je v soboto lotila največje okoljske akcije v zgodovini. V petih urah so očistili več kot sedem tisoč divjih odlagališč in zbrali, reci in piši (številka je komaj verjetna) okoli šestdeset tisoč kubičnih metrov odpadkov! Počistili so trge, mesta, travnike, grape, gozdove, globeli, brežine …

Tako mislim

Čistili so tisti, ki niso svinjali. Če je bil med čistilci tudi kdo, ki je to počel in ga je kljuvanje slabe vesti pripeljala na kakšno zbirno mesto, potem je bil častna izjema in se mu je greh odpustilo na kraju samem. Vsi, ki so sodelovali na kakršen koli način, si zaslužijo eno veliko pohvalo.

Foto: bš

Odpadki povezali ljudi Šaleška dolina - Sobota, 17. aprila. Dan, ki ga je vsa Slovenija pričakovala in načrtovala kar nekaj mesecev. In res se je zgodila največja prostovoljna akcija v zgodovini države in največja ekološka akcija doslej. Kar pol milijona

rok je čistilo divja odlagališča. Povsod so smeti združile tudi ljudi, ki so na akciji aktivno sodelovali. Kako je bilo v Šaleški dolini, poročamo na straneh 10 in 11.

Ampak, kako naprej? Kaj storiti, da take akcije, v takem obsegu in s takim učinkom v prihodnje ne bi bile več potrebne? Da bi lahko ostalo le pri tistem rednem, običajnem spomladanskem čiščenju, z obrezovanjem drevja, da bo lahko zabrstelo ...? Tu pa se bojim, da dela še zlepa ne bo zmanjkalo. Osveščanje ljudi bi moralo biti na prvem mestu. Na drugem pa kaznovanje. Lop po žepu, žal, še najbolj pomaga. Če je dosledno.

Ko smo že pri osveščanju. V Šaleški dolini je bilo za to, da začnejo prebivalci ločeno zbirati odpadke, narejenega veliko in bilo je učinkovito. Tako zelo učinkovito, da so prebivalci s svojim ravnanjem mogoče presenetili celo izvajalce javne službe, ki jim, v tej vnemi še komaj sledijo. Videz marsikaterega otoka ni tak, kot bi moral biti. Ker gre v eno posodo toliko, kot gre, so viški vidni ob njej. Marsikdo krivdo pripiše izvajalcem javne službe, ki že obljublja, da se prilagaja novim razmeram, da bodo odvozi pogostejši. Ne vem, koliko klicev razjarjenih občanov dobijo dnevno, vem pa, koliko klicev po zahtevi, da pridemo s fotoaparati zdaj na ta, zdaj na on prepoln otok, dobimo mi. Dejstvo je, da je vsak začetek težak in da niti ena stvar, ki se začenja na novo in drugače, ne more biti brezhibna takoj. Ne sme pa prilagajanje trajati predolgo. Da se kje ne bo začelo spet po starem. To smo namreč tudi slišali. Od tistih, ki so klicali. To bi bilo škoda. Ker bi bilo (re)osvestiti težje kot osvestiti.

TURČIJA U URČIJA HOTEL HO OTEL KLEOP KLEOPATRA ATRA LIFE 3*, VSE VKLJUČENO VS SE VKL JUČENO 26 6.04., 03., 10., 17., 24.05. 26.04.,

od 369 €

EG EGIPT GIPT – SHARM EL SHEIKH HOTEL HO OTEL IBEROTEL LIDO 4*, VS SE VKL JUČENO VSE VKLJUČENO 24 4.04., 01., 08., 15., 22., 29.05. 24.04.,

odd 569 €

GR GRADOVI RADOVI LUDVIKA LUDVIKA BAVARSKEGA BA AVARSKEGA A 2 ali a 3 dni, 24 4., 27., 30.4. in 1.5., 24.,

od 139 €

TOSK TOSKANSKI O ANSKI BISERI, 30.4., 30 0.4.,

www.palma.si w ww.palma.si p

216 €

PPALMA AL M A V VELENJE ELENJE • TTel.: el.: 0033 89 89 84 84 370 370 • ee-mail: - m ai l: p palma-ve@palma.si a l m a - ve @ p a l m a . s i

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Mladi varujejo Zemljo Velenje, 22. aprila – Danes je svetovni dan Zemlje. Prav ta dan so si za zaključek vsakoletnega projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« izbrali na inštitutu Erico, ki je s svojimi raziskovalci tudi letos izvedel program, ter Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki projekt pripravlja. Osmošolci devetletk iz cele Šaleške doline so v začetku oktobra lani opravili teoretični del letošnjega projekta; največ pozornosti so posvetili ločenemu zbiranju odpadkov in rekultivaciji mestnega odlagališča, kjer od novega leta dalje odpadkov ne odlagajo več. Takrat so 337 letos sodelujočih v projektu popeljali tudi na terenski ogled komunalnega odlagališča. Potem so osmošolci dobili nalogo, da zberejo čim več anketnih vprašalnikov; skupaj so jih kar 3881, te pa bodo predstavili na današnji prireditvi, ki se bo v dvorani Centra Nova začela ob 11. uri. Na njej bo zapel tudi pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, kjer bodo prav danes končali že peti ekološki projekt zeleni nahrbtnik. Cel avtobus malčkov bodo odpeljali v Ljubljano na zaključno prireditev projekta v parku Tivoli.

bš

Glinšek med petimi nominiranci Velenje - Poročali smo že, da je Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje predlagala za kandidata za obrtnika leta iz območja Šaleške doline Stanka Glinška, avtoličarja in avtokleparja iz Škal pri Velenju. Predlog velenjske zbornice je med nominiranci za omenjeni naziv. Kdo od petih kandidatov bo postal obrtnik leta v Sloveniji, pa bo znano na dnevih obrti in podjetniška v začetku maja v Portorožu.

Za oživitev trga tudi »lepotno« tekmovanje Mozirje – Občina Mozirje je v minulih letih namenila veliko denarja za ureditev tamkajšnjega trga. Svojemu namenu so ga predali ob praznovanju lanskega občinskega praznika. Ves čas gradnje komunalne infrastrukture je mozirski župan Ivan Suhoveršnik na glas razmišljal o tem, da bo prostor lažje urediti kot poskrbeti, da bo trg »živel«. Ni se zmotil. »V tem času med Grabnerjevo hišo in objektom NLB nekaj urejamo, uredili bomo kmečko tržnico, v sodelovanju z društvi bomo sem »postavili« še kakšno prireditev več: golažijado, roštiljado ….Prijavili pa smo se na okoljsko lepotno tekmovanje – Entente Florale. 12 ocenjevalcev iz držav EU nas bo obiskalo 19. junija. V ta namen sem imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila teren.« Kot je pojasnil Suhoveršnik, so si lahko traso, ki jo bo ocenila komisija, določili sami, zato bodo sedaj poskrbeli, da bo ta urejena »v nulo«. Trasa naj bi vodila od upravnega centra na Podrožniku čez trg, mimo kulturnega doma, cerkve, proti gasilskemu domu, vključili so obisk varstveno-delovnega centra, osnovne šole ter vrtca, nato po Aškerčevi cesti do pokopališča in prostora pred Mozirskim gajem. Od tam pa bodo ocenjevalce popeljali na športna igrišča v Lokah, turistično kmetijo Korošec in na preseko v Ljubiji. »Menim, da smo se na tekmovanje Entente Florale prijavili nekoliko prehitro, saj bi lahko v naslednjih treh, štirih letih še marsikaj postorili. Na sestanku ocenjevalcev iz Slovenije sem svoje dvome povedal, a so mi odvrnili, da smo se odločili prav. Bomo vsaj izvedeli, kaj in kako bi bilo potrebno zadeve še urediti,« je dejal Ivan Suhoveršnik

22. aprila 2010

Samostojna država ni večna niti razumljiva sama po sebi Nazarje, 15. aprila - V kulturnem domu v Nazarjah je bila svečana akademija, s katero so v Zgornji Savinjski dolini zaznamovali 20letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Da je bila prireditev prav v omenjenem domu, ni naključje. Tu je bila namreč pred dvema desetletjema tudi prva seje takratne mozirske skupščine po prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Pobudnik svečane akademije in prvi predsednik Skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik je v svojem nagovoru menil, da je že delitev takratna občina Mozirje na sedem občin dokaz sprememb, ki smo jih v Sloveniji doživeli v tem času na organizacijskem in razvojnem področju. Poudaril je, da so prireditev pripravili predvsem za mlaj še gene ra cije, ki pre ma lo poznajo takratno dogajanje. »Res je, da je pravna država večkrat na preizkušnji, včasih tudi zataji, vendar bi se morali veseliti dosežkov, iskati izzive in vsi po svojih močeh prispevati k razvoju Slovenije,” je dejal Andrej Presečnik. Med drugim so se prireditve udeležili eden od tvorcev Demosa dr. Franc Zagožen, poslanca v takratni republiški skupščini Anton Žunter in Ivan Kref l, Edi Jurjevec, ki je v takratnih razmerah glasno opozoril na položaj mladih kmetov ter še vedno zavzet poslanec v državnem zboru iz Zgornje Savinjske doline Jakob Presečnik. Slavnostni govornik je bil prvi

predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, ki je obudil kar nekaj spominov iz takratnega dogajanja. Takratni parlament je označil kot “projekt nemogoče”, težnjo po lastni državi pa za pravi podvig. “ V parlamentu smo sedeli ljudje, ki nismo imeli javnih izkušenj, imeli pa smo zanemarljivo prednost absolutno predanost ciljem in idealom. Cilj je bil sicer visoko zastavljen, vendar jasen in skladen s pričakovanji. Z veliko mero sreče, zdrave pameti in poguma je bil cilj ‘samostojna Slovenija’ tudi dosežen.” Ob tem je še menil, da samostojna država ni večna niti razum-

ljiva sama po sebi. Zgodovina je namreč – po njegovih besedah polna primerov oziroma zahtev, “da moramo živeti po naravnih in družbenih zakonitostih. Če se od tega odmikamo, sledi kazen na vsakem koraku.” V zadnjem času so mnoge vrednote postale vprašljive, praktično se je zamajal celoten vrednostni sistem. Kriza vrednot se odraža v ekonomiji, politiki in še kje. V zgodbi sodobnega sveta odločajo tisti, ki so si priborili največ družbene moči. »V parlament, kjer odločajo o družbenih zadevah, sodijo – podobno kot pred dvema desetletjema - samo tisti, ki imajo

prepričanja, za katera so pripravljeni izpostaviti samega sebe, ki svojo vlogo na visokem mestu pojmujejo kot službo skupni blaginji, ne kot plen, ki so si ga priborili. Ljudje, ki so svoje osebne interese pripravljeni podrediti družbenim, ljudje, ki so nosilci vrednot, na katerih temelji demokratična in zdrava družba. To je tudi izhod iz današnje krize,” je še poudaril dr. France Bučar. Svečano akademijo so popestrili člani številnih društev in posamezniki iz občin Zgornje Savinjske doline.

S svečane akademije v Nazarjah

Vsaj »naša« Zemlja praznuje lepša je bolje skrbeti, da ne bi znova grešili.

Nesnaga nas je združila - Da le nismo naredila le prostora za nove odpadke – V Celju o onesnaženju, (ne)zdravju in rešitvah – Čezmejno sodelovanje – Politiki o arbitraži razdvojeni, kaj pa ljudje

tp Vsaj za Slovenijo lahko z gotovostjo rečemo, da je današnji svetovni dan Zemlje pričakala lepša. Sobota je bila za deželico na južni strani Alp poseben dan. Z Zemljo smo delali ‘v rokavicah’. Oziroma za lepšo Zemljo smo si nadeli rokavice in vzeli v roke vrečke. In še kaj drugega, da smo počistili nesnago. Mlado in staro, politiki, gospodarstveniki in – »navadni ljudje«. Morda bi kdo rekel, da predvsem slednji. A je resnici na ljubo le treba priznati, da so se ta dan združili vsi. Ko bi toliko enotnosti le znali pokazati tudi na drugih področjih. Potem se nam ne za Zemljo ne za Slovenijo ne bi bilo treba bati. Nekatere je le strah, da s to akcijo, ki je bila res množična in v svetu enkratna, nismo le tistim, ki jim za okolje ni mar, naredili prostora za novo odlaganje in skrunjenje matere narave. Morda pa bo ta akcija le predramila tudi tiste, ki jim doslej za pravilno ravnanje z odpadki ni bilo mar, da bodo pomislili, kako ravnajo. Kakšne so posledice dosedanjega nevestnega ravnanja z odpadki različnih vrst, so razlagali tudi na včerajšnji posebni okoljski konferenci v Celju. Ne le o skrunjenju narave na širšem celjskem območju, tudi drugod po Sloveniji. Podatki, o katerih še vedno premalo govorimo, kažejo na močno obremenjenost zemlje s težkimi kovinami. Ki prodirajo v rastlinje, ki ga mnogi uživajo, in v podtalnico. Posameznike, ki v nekaterih okoljih na to opozarjajo, imajo nekateri še vedno za čudake. Pa čeprav želijo le to, da bi živeli v zdravem okolju, se hranili z zdravo domačo hrano in pili zdravo vodo iz podtalnice ali raznih izvirov. Stare grehe je seveda težko zdraviti, zato

Za okolje, med drugim, skrbijo tudi z raznimi čezmejnimi projekti med Slovenijo in Hrvaško, ki jih financira tudi Evropska unija. Prav prejšnji teden je bil objavljen nov razpis v vrednosti skoraj 12 milijonov evrov. Če sodimo po prvem, bo tudi za tega veliko zanimanja. Na prvega, v vrednosti 17 milijonov evrov, je prispelo kar 112 vlog, izbranih je bilo 21 prijaviteljev. Toda naš in hrvaški resorni minister sta ta teden na srečanju v Podčetrtku poudarila širši pomen tovrstnega sodelovanja. To ni zamrlo tudi tedaj, ko na najvišji državni ravni sodelovanje med državama ni bilo ravno na visoki ravni. O takem pristnem sodelovanju sta govorila prav isti dan, ko je opozicija v državnem zboru z obstrukcijo pokazala, da se s sprejetjem arbitražnega sporazuma, ki naj bi končno prinesel rešitev nerešenih težav med Slovenijo in Hrvaško, ne strinja. Parlament je arbitražni sporazum vseeno potrdil, zdaj bodo na potezi še državljani, da na referendumu povedo svoje. Javnomnenjske raziskave so pred časom pokazale, da ljudje tak sporazum podpirajo, kako bo na referendumu, pa lahko le ugibamo. Kajti jasno je, da bo pred referendumskim odločanjem naredila svoje »strankarska mašinerija«. Vemo pa, v katerih strankah imajo bolj poslušne člane in simpatizerje. Stranke namreč res znajo na različne načine izrabiti že nekatere navadne stvari. Pa so tako po svoje mnoge izrabile tudi sobotno čistilno akcijo. Pripravljale so »strankarske čistke« oziroma čistilne akcije le za svoje člane. Na srečo so le prevladale skupne akcije po krajevnih skupnostih ali zaselkih, ko ni bilo nikakršnega strankarskega preštevanja. “Le ena je Zemlja, vsem nam dodeljena ...” Tokratna akcija čiščenja je bila tudi priložnost za druženje mladih in starejših. In v večini so vsaj za trenutek pozabili na tegobe mlade generacije, ki še veliko pričakuje, in generacije, ki je glavno že dala. In niso debatirali o reformi pokojninske zakonodaje, pri kateri se sicer tudi močno zapleta. To, da so ljudje vse starejši, ima pač tudi slabe posledice!

Trg v Mozirju je lepo urejen, a mu manjka »duša.« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

22. aprila 2010

Bo pomanjkanje zdravnikov še večje? Na aprilski seji sveta MO Velenje so delo v lanskem letu predstavili številni javni zavodi – V Zdravstvenem domu Velenje se bojijo, da bodo ostali brez pediatrov, pomanjkanje zdravnikov pereče tudi na drugih področjih Bojana Špegel

Ekološki otoki prepolni Velenje, 13. aprila – Na aprilski seji sveta MO Velenje je kar nekaj svetnikov opozarjalo na težave pri odvozu ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov, odkar je od 1. aprila v Velenju uveden nov standard ravnanja z odpadki. Kot kaže, so prebivalci Šaleške doline ločeno zbiranje vzeli zelo resno, zato se ekološki otoki napolnijo hitro, odvozi in praznjenje zbirnih posod pa so preredki. Na to je prvi opozoril Mihael Letonje (SNS), ki je povedal, da je v Pesju okoli otokov prava svinjarija, veter pa smeti, odložene ob polnih posodah, nosi po naselju. Tudi Andrej Kuzman (Nova Slovenija) je povedal, da v Kavčah ni bilo dovolj narejenega pri urejanju ekoloških otokov in da so ti prepolni. Podobne težave imajo po besedah svetnika Stančija Videmška, sicer tudi predsednika sveta krajevne skupnosti v Vinski Gori, tudi na nekaj lokacijah v tem kraju ... K temu lahko dodamo, da dnevno prejemamo tudi klice v uredništvu Našega časa, saj ljudi neurejeni in prepolni ekološki otoki zelo motijo. Tako je, recimo, eden od njih postavljen tudi ob robu sicer lepo urejenega Sončnega parka. Otok je še začasen, kar pomeni, da na robu parka stojijo le posode za zbiranje odpadkov. Ob njih in za njimi pa je bilo ob koncu tedna še polno vreč, ki jih okoliški prebivalci niso več mogli stlačiti v posode, zato je bil pogled nanje za mimoidoče zelo moteč.

bš

Iz Občine Šmartno ob Paki Lokacija začasnega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov ob robu Sončnega parka ni najboljša. Pogled na sicer lep park je ob takem odlagališču zelo neprivlačen.

izmeni dela po pet upokojenih in en redno zaposleni zdravnik, kar res ni nor malna situacija,« je še dodal Zupančič, ki je pojasnil tudi, da je veliko pomanjkanje zdravnikov posledica predolgega čakanja na odprtje več prostih mest za študij medicine, pa tudi veliko strožjih pogojev za zaposlovanje zdravnikov in specialistov iz držav bivše Jugoslavije, ki niso v EU. V razpravi je Franc Sever menil, da je Jože Zupančič odličen zdravnik in ne tako dober menedžer, politika vodenja zdravstvenega doma naj bi bila po njegovem katastrofalna, kar naj bi se kazalo predvsem v tem, da je velenjski zdravstveni dom zapustilo veliko zdravnikov, ki so odprli zasebno prakso. »To bi lahko opravljali tudi znotraj zdravstvenega doma,« je dodal. Vmes je posegel župan, ki je razpravo označil kot žaljivo do dobrega in cenjenega direktorja, ki je uspel zavod voditi brez minusa v poslovanju. Jože Zupančič je dodal, da

Sever raz mer v ZD Vele nje ne pozna dovolj, da pa ga lahko mestni svet tudi razreši, če menijo, da ne dela dobro. Nekaj vprašanj, ki jih je postavil Beno Strozak, na seji ni dobilo odgovorov, bodo pa pripravljeni pisno. Med drugim ga je zanimalo, zakaj so lani za nakup računalniške in druge opreme namenili skoraj toliko kot za nakup medicinske opreme.

Razdelili denar za šport Mestni svet je brez pripomb sprejel pravilnik o sofinanciranju športa v MO Velenje za leto 2010, pa tudi s tem povezan program športa. Pravilnik so prilagodili državni zakonodaji, ne bo pa imel posledic pri večji obremenitvi občinskega proračuna. Prav tako so v pravilniku določeni način in pogoji uporabe športnih objektov. Letni program špor ta so sicer svetniki sprejeli že lani novembra: za vrhun-

ski šport bo mestni proračun namenil 63 tisoč 900 tisoč tolarjev, za razvojne in strokovne naloge v športu 114 tisoč tolarjev, za ostale naloge pa še 23 tisoč 400 evrov.

Zakaj jeklena konstrukcija? Mestnim svetnikom so pripravili podrob no poro čilo o poteku obnove vile Biance, želeli pa so jih tudi peljati na ogled do sedaj opravljenih del. Ogled so zaradi dežja preložili, so pa svetniki vseeno izrazili mnenje, da je obnova temeljita. Pojasnili so tudi, da na ostrešju postavljajo jekleno konstrukcijo zato, ker bo mansardni del stavbe polno izkoriščen. Če bi postavili leseno ostrešje, bi morali postaviti tudi več lesenih stebrov. Končna podoba strehe pa bo takšna, kot jo je predpisal Zavod za spomeniško varstvo – dokončali jo bodo z lesom in pokrili z bobrovcem.

Razdelili denar za sofinanciranje športa Na nedavni zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili predlog Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti glede delitve proračunskega denarja za sofinanciranje programov športa za letos. Na razpis je prispelo 10 prijav: največ od razpoložljivih 33 tisoč 700 evrov sta prejela Športno društvo Šmartno ob Paki in nogometna šola, 1000 evrov alpska smučarka Ana Drev, po 750 evrov Športno društvo Gavce - Veliki Vrh in Društvo za šport in rekreacijo Klub 81, po 600 evrov pa šmarška osnovna šola in atletinja Kaja Rudnik. Ostala sredstva so prejeli še Športno društvo Paška vas, Marcel Brajdič ter Benjamin in Blaž Žgank.

Spremembe na pristojno ministrstvo Lokalna skupnost je ta teden poslala na ministrstvo za okolje in prostor Spremembe in dopolnitve svojih veljavnih planskih aktov. Na občinski upravi so povedali, da občina sicer vodi postopek sprejemanja novih planskih aktov – Občinskega prostorskega načr ta (OPN), vendar je njegova izdelava zaradi mnogih sprememb zakona in podzakonskih aktov upočasnjena. Za spremembe veljavnih plan skih aktov so se odlo či la izključno zaradi občanov, ki si želijo spremembe rabe zemljišč. Glede na zakon bo občina v tridesetih dneh od pristojnih nosilcev urejanja pridobila smernice k posredovanemu gradivu. V tem času bo tudi znano, ali bo pristojno ministrstvo predpisalo občini postopek Celovite presoje vplivov

na oko lje. Če pos top ka ne bo potrebno izvajati, bo občina lahko Spremembe in dopolnitve veljavnih planskih aktov javno razgrnila že v drugi polovici meseca maja.

Nevarni psi Na seji občinskega sveta so svetniki nekaj besed namenili morebitni nevarnosti, povezani z nekaterimi vrstami psov, ki jih imajo tudi nekateri tukajšnji občani. Zanimali so jih postopki, evidenca ... Izvedeli smo, da lahko občani prijavijo nevarno žival na Veterinarsko inšpekcijo v Celju. Ta je pristojna za vse postopke, povezane z nevarnostjo psov, in tudi odreja nadaljnje ravnanje. Na državni ravni pa obstaja tudi register psov, ki so že večkrat »ugriznili«.

Predavanje o zeliščih Šmarško turistično društvo je v zadnjem času najbolj prepoznavno po Bučariji – prireditvi, na kateri članice društva širši javnosti predstavijo uporabnost buč v kulinariki, kozmetiki in še kje. Jutri, v petek, ob 18. uri pa bo društvo v šmarškem Mladinskem centru organiziralo srečanje ljubiteljev buč. Ob tej priložnosti bodo pripravili predavanje o zeliščih. Obiskovalci bodo lahko poskusili tudi zeliščni napitek, zeliščni kruh in zeliščne namaze. Poleg tega se bodo pogovorili o letošnjem posevku buč in izmenjali bučna semena ter izkušnje o vzgoji buč.

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Velenje, 13. aprila – Na aprilski seji sveta so se svetniki in svetnice seznanili tudi z delovanjem štirih občinskih javnih zavodov in Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Kssena) v letu 2009. Kljub gospodarsko težkemu letu so bili pri večini poročil zadovoljni, vsaj v finančnem delu. Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega doma Velenje, ki je zaradi sestanka z novim ministrom za zdravje, ki je bil isti dan kot velenjska seja, besedo dobil prvi, je najprej povedal, da je več kot polovica zdravstvenih domov v Sloveniji lansko leto končalo v rdečih številkah. »Mi smo finančno uspeli zvoziti,« je dodal. A težave so drugje; tako kot v večini zdravstvenih domov v Sloveniji tudi v velenjskem že nekaj časa čutijo pomanjkanje zdravnikov, tako splošne medicine kot specialistov. »Že sedaj pri nas dela 9 upokojenih zdravnikov, med njimi tudi zelo vitalen 81-letni zdravnik, letos pa naj bi se, tudi zaradi nove pokojninske zakonodaje, upokojilo 5 pediatrinj, kar pomeni, da bi lahko v Velenju okoli 4000 otrok ostalo brez zdravnika.« Lani so v Velenju sicer uspeli pridobiti specializacijo iz pediatrije, a študij je dolg, zato so razpisali dve prosti mesti za pediatre, nanju pa se ni javil nihče. Že nekaj časa velja tudi razpis za pet splošnih zdravnikov, pa tudi teh ne dobijo, tudi za prosto mesto ginekologa ni bilo prijav. »To pomeni, da bi lahko letos okoli 4000 žensk v Velenju ostalo brez ginekologa,« je dodal Zupančič. Kot tudi, da bo pomanjkanje zdravnikov verjetno pereče še nekaj let, hudo pa bo, če bodo letos vsi »lovili« pogoje za upokojitev pred uveljavitvijo nove zakonodaje. »Že sedaj se dogaja, da na eni

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru? Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

22. aprila 2010

Lesna masa je poceni in še koristna Pozor, klopi na delu! S cepljenjem in preprostimi ukrepi se lahko zavarujemo pred boreliozo in meningitisom – Obolevnost v celjski regiji v zadnjih letih raste

Dijaki šol Šolskega centra Velenje izdelali šest seminarskih nalog v okviru evropskega projekta Rubires

Tatjana Podgoršek

Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje so pred tednom dni predstavili rezultate in podelili priznanja avtorjem seminarskih nalog na temo biomase, ki so jih ti izdelali v okviru evropskega projekta Rubires. V natečaju Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije kot edine partnerice v projektu iz Slovenije je sodelovalo 20 dijakov. Izdelali so šest seminarskih nalog, zmagala pa je naloga z naslovom Lesna biomasa za topel dom in debelo denarnico, avtorjev Alema Ljevakoviča in Izidorja Jana Pečečnika - dijakov 2. letnika Strojne šole centra. Avtorja sta povedala, da sta se vključila v natečaj na pobudo učitelja Andreja Vasleta, ki jima je pomagal izbrati tudi naslov seminarske naloge. Tema je bila zanju zanimiva, predstavljala je izziv, ki se mu je bilo vredno odzvati. »Pri poglabljanju znanja o uporabnosti bio mase, o prednosti izdelkov iz lesa sva prišla do spoznanja, da bio maso premalo uporabljamo v vsakdanjem življenju, čeprav je poceni in še koristna je.«

Avtorja nagrajene seminarske naloge s člani komisije

Po besedah direktorice Savinjsko-ša leš ke območ ne raz voj ne agencije Jasne Klepec bosta avtorja nagrajene seminarske naloge junija ali julija letos obiskala inštitut v Nemčiji, na katerem se ukvarjajo z obnovljivimi viri in učinkovito rabo energije. Vse izdelane seminarske naloge pa bodo sestavni del razstave, ki bo potovala po vseh petih državah EU, vključenih v projekt Rubires. Poleg Slovenije so to še Nemčija, Avstrija, Madžar ska, Italija. »Rubires je triletni projekt, v njem smo doslej že izvedli nekaj aktivnosti, predvsem v zvezi z les no bio ma so. Poleg priprave analiz stanja na območ ju upo ra be obnov lji vih

virov energije in učinkovite rabe energentov v regiji Saša smo vključili še podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z omenjenih področij, strokovno in tudi širšo javnost. Sestavni del slednje so mladi, ki bodo morali v večji meri poskrbeti za trajnostni razvoj v državi.« Klepčeva je še povedala, da bodo nadaljevali projekt do leta 2011. Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje, pa je dejal, da ni naključje, da se je center vključil v evropski projekt Rubires, prav tako ne, da so predstavili rezultate seminarskih nalog na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Prav v tem času namreč tu pripravljajo laboratorij za alter-

nativne vire energije, v katerem bodo izobraževali kader, ki bo moral še v večji meri poskrbeti za trajnostni razvoj in energijo, ki bo v čim manjši meri onesnaževala okolje. Prav tako si prizadevajo za pridobitev izobraževalnega progra ma ali vsaj modu la s tega področja.

Bo letni kino živo prizorišče? Velenje, 21. april – Včeraj popoldne je Mestna občina Velenje skupaj z Mladinskim centrom Velenje v prostorih Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda pripravila javno tribuno z naslovom Letni kino – živo prizorišče ali zaraščen gozdiček. Razprava je tekla o tem, kako do leta 2012, ko bo Velenje eno izmed osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture (EPK 2012), oživiti prireditveni prostor na lokaciji nekdanjega letnega kina ob Škalskem jezeru. Zato so v MO Velenje ustanovili tudi posebno delovno skupino. Še letos naj bi postavili začasno ograjo (drugo leto pa stalno), uredili razsvetljavo ter utrdili in uredili stopnice. Več o javni tribuni in načrtih oživitve letnega kina pa v prihodnji številki.

bš

Z višjimi temperaturami v naravnem bivalnem okolju so postali aktivni tudi klopi. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo na previdnostne ukrepe med gibanjem v naravi, na pomen uspešne zaščite pred drobcenimi živalmi. Zaradi ugriza okuženega klopa imamo namreč lahko resne zdravstvene težave. Zbolimo lahko za meningoencefalitisom ali boreliozo. Proti meningoencefalitisu obstaja učinkovito cepivo, medtem ko boreliozo lahko učinkovito pozdraAlenka Trop Skaza: »Med vimo z antibiotiki, če bolezen takoj gibanjem na prostem opazimo in jo začnemo zdraviti. pomislimo na zaščito pred Ravno za boreliozo vsako leto klopi.« na Celjskem zboli vse več ljudi. Lani so na tem območju zabeležili nekaj manj kot 1100 primerov bolezni (leta 2008 847) ali kar petino vseh obolelih v Sloveniji. Najvišjo stopnjo obolevnosti so zaznali na območju upravnih enot Laško, Mozirje in Žalec. "Z ugrizom okuženega klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane borelije. Zelo pomembno je, da ne spregledamo zgodnjih bolezenskih sprememb, za katere je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Kožna sprememba se pojavi na mestu vnosa bakterij od nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu. Če te znake spregledamo, se lahko v kasnejšem obdobju, več mesecev ali celo let po okužbi nastopijo zdravstvene težave kot posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, sklepov, kože in mišic," pravi dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na omenjenem celjskem zavodu. Boreliozo preprečujemo s preprostimi varovalnimi ukrepi. Med bivanjem in gibanjem v naravi nosimo svetla in gladka oblačila z dolgimi hlačnicami in rokavi, kar onemogoča klopom, da bi se oprijeli. Uporabimo tudi najrazličnejša razpršila proti klopom. Ob vrnitvi domov je treba skrbno pregledati vse telo, zlasti zaraščene dele, otrokom še posebej tudi lasišče. Če opazimo klopa, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe. Druga resna bolezen, katere povzročitelj je okuženi klop, pa je klopni meningoencefalitis. Najbolj učinkovita zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebni so trije odmerki, nadaljnji poživitveni odmerki sledijo na tri oziroma pet let. Cepijo se lahko otroci od enega leta dalje. Storitev je samoplačniška. Pri okužbi s klopnim meningoencefalitsom ni nobenih zunanjih znamenj. Bolezen hudo prizadene centralno živčevje. Lani so v celjski regiji zabeležili 35 obolelih, leto prej 36. Največ bolnikov je bilo iz upravnih enot Mozirje in Slovenske Konjice. V Sloveniji je bilo lani 251 primerov klopnega meningoencefalitisa.

107,8 MHz

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO GOOD VIBRATIONS VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

22. aprila 2010

Turizem še vedno neizrabljena priložnost Kriza je v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline lani najbolj prizadela tekstilno in lesnopredelovalno industrijo - Gospodarske družbe ustvarijo dve tretjini prihodkov s prodajo na tujih trgih, samostojni podjetniki pa kar tri četrtine s prodajo na domačem trgu Savinjski dolini. Na novo so zaposlovali tudi v družbi KLS Ljubno. »Zaskrbljuje delež dolgotrajno brezposelnih v dolini, ki je bistveno višji od slovenskega povprečja. Če to znaša 37 odstotkov, je v regiji Saša 38,3, v Zgornji Savinjski dolini pa dosega kar 45,4 odstotka. Med slednjimi je nadpovprečno število starih več kot 50 let, ki lahko pričakujejo več težav pri iskanju novih zaposlitev kot mlajši brezposelni.«

Tatjana Podgoršek

Zaradi posledic krize je bilo lansko leto za gospodarstvo Zgornje Savinjske doline še posebej težko leto. Lesnopredelovalna industrija se je znašla v še večjih težavah, kot je že bila, v stečaj pa je potisnila največje tekstilno podjetje v regiji Saša - nazarski Elkroj.

Tri velika podjetja, 60 odstotkov vseh prihodkov Kot je pojasnil Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, deluje na območju sedmih občin Zgornje Savinjske doline več kot 200 družb, od tega prevladujejo v kot 90 odstotkih mikro podjetja, 5 odstotkov je majhnih družb, razliko predstavljajo srednja in velika podjetja. Družbe zaposlujejo približno 2500 delavcev. Na območju delujejo še tri zadruge z blizu 150 delavci. Podjetja so zelo različna po strukturi. Tri velika podjetja zaposlujejo več kot 40 odstotkov zaposlenih, ustvarijo pa skoraj 60 odstotkov vseh prihodkov. Mikro podjetja zaposlujejo manj kot 30 odstotkov vseh zaposlenih. Gospodarske družbe se ukvarjajo predvsem s predelovalno dejavnostjo. Takih je več kot četr tina, zaposlujejo pa več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih v dolini. Približno petina podjetij se ukvarja s trgovino, vzdrževanjem in popravilom motor nih vozil. Delež ostalih dejavnosti je bistveno manjši. Podjetnikov je od Solčave do Mozirja malo več kot 600, približno toliko imajo tudi zaposlenih. Približno petina med njimi se ukvarja s predelovalno dejavnostjo, pomemben delež pa predstavljajo še promet in skladiščenje, torej logistika, gradbeništvo in gostinstvo. »Prevladuje torej predelovalna dejavnost, ki jo je kriza lani še posebej prizadela. V podjetjih, vezanih na avtomobilsko industrijo, je ta pojenjala nekoliko prej kot v ostalih dejavnostih, v lesni in tekstilni industriji pa se je samo poglab-

Težav pri prodaji površin menda ni

Franci Kotnik: »Veliko podjetij v predelovalni industriji doline je lani koristilo ukrep države, ki je bil na voljo za ohranitev zaposlenosti.«

ljala. V drugi polovici leta so se razmere nekoliko izboljšale, vendar različno po panogah. V gradbeništvu so se stvari še zaostrile, v predelovalni dejavnosti pa so bila na boljšem podjetja, ki so ustvarila dve tretjini prihodkov s prodajo svojih izdelkov na tujem trgu. To so bile predvsem gospodarske družbe, samostojni podjetniki pa so ustvarili tri četrtine vseh prihodkov na domačem trgu, kjer pa še ni bilo zaznati opazne rasti.«

Zaskrbljuje brezposelnost Po besedah Francija Kotnika so se gibanja v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline morda še bolj kot v katerem drugem okolju odražala v stopnji brezposelnosti. Od decembra 2008 do lanskega decembra se je število brezposelnih tu povečalo iz 671 na 870. V začetku tega leta jih je bilo še 840, predvsem zaradi novih zaposlitev v BSH Hišni aparati Nazarje, ki je s 1100 delavci daleč največji delodajalec v Zgor nji

Pri vsem, meni Kotnik, razveseljuje, da so nekatere lokalne skupnosti pogumno pristopile k urejanju industrijsko-poslovnih con. »To so razvojni projekti, ki jih je potrebno nadaljevati. Zavedamo se, da v krizi ni dovolj razmišljati le o reševanju aktualnih vprašanj. Če namreč izgubiš preveč časa za trenutno preživetje, se lahko zgodi, da te ravno v tem času konkurenca prehiti.« Po razpoložljivih podatkih v občinah je povpraševanje po zemljiščih v conah živahno in težav, da jih ne bi prodali za nove naložbe, menda ni.

Priložnost tudi v lesnopredelovalni industrija Ne glede na to, da je kriza lesnopredelovalno industrijo potisnila še v večje težave, ostaja ta dejavnost ena od večjih priložnosti gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. »Vlada RS kaže več posluha zanjo, bila naj bi deležna večjih razvojnih spodbud. Daleč največja, a v veliki meri še vedno neizrabljena priložnost za tukajšnje okolje pa je turizem. Razvojni projekti na Golteh so spodbuda za razvoj te dejavnosti v nižinskih predelih in na kmetijah v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline – na Solčavskem,« je še dejal Franci Kotnik.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

22. aprila 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 14. aprila Odbor DZ za obrambo je na delno zaprti seji podprl izhodišča vlade za pogajanja s Patrio in se seznanil z informacijami o nakupu 12 humveejev. Pristojni so sklenili, da bo odslej najnižja osnovna državna štipendija znašala 70 evrov, najvišja pa 190 evrov, občutno se bo povečal otroški dodatek.

pa o spremembah notarske tarife. Ustavno sodišče je namreč soglasno sklenilo, da pobudo zavrže.

Bomo spremenili ustavo?

Občutno naj bi se povečal otroški dodatek.

Karl Erjavec je odločno povedal, da je jasno, da v DeSUS-u ministrici Katarini Kresal podpore pri interpelaciji ne bodo dali, »vprašanje je le, ali bomo dejansko glasovali proti njej«. Poslanska skupina SNS je zoper Katarino Kresal, Aleša Zalarja in neznane storilce zaradi suma dajanja podkupnine vložila kazensko ovadbo. Kresalova je na to odvrnila, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. Voditelji 47 držav so se na jedrskem vrhu v Washingtonu dogovorili, da bodo v štirih letih zavarovali ves nezaščiteni jedrski material.

Četrtek, 15. aprila Vlada je na seji iz parlamentarnega postopka začasno umaknila predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, da ga bodo lahko v nekaterih delih spremenili. Vlada je na seji dopolnila zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem glede ocene ustavnosti določb drugega in tretjega odstavka 41. člena zakona o državnem tožilstvu. Zaradi vulkanskega pepela iz islandskega ognjenika Eyjafjallajökull je bilo po Evropi odpovedanih od štiri do pet tisoč poletov.

Ustavna komisija DZ je obravnavala predlog vlade, da bi spremenili tri člene ustave in tako razbremenili ustavno sodišče. Odločili so se, da ustanovijo komisijo. Ker so napovedi opozarjale, da naj bi oblak vulkanskega prahu z Islandije ponoči dosegel tudi Slovenijo, se je ministrstvo za promet odločilo zapreti zračni prostor nad Slovenijo. Jadranka Kosor je Ivu Josipoviću očitala, da se ni posvetoval z njo o govoru v parlamentu v BiH, kjer se je opravičil za hrvaško politiko do BiH v 90. letih prejšnjega stoletja. Število smrtnih žrtev potresa, ki je v sredo prizadel severozahod Kitajske, se je povzpelo že na 791, več kot 11 tisoč ljudi pa je ranjenih.

Sobota, 17. aprila V Sloveniji je potekala akcija Očistimo Slovenijo. Pridružilo se ji je 250 tisoč prostovoljcev in očistilo okoli sedem tisoč divjih odlagališč ter sprehajalnih poti po vsej državi. Organizatorji akcije niso mogli zadrževati navdušenja, ko so sporočili, da je več kot 12 odstotkov

Čistili smo.

nepravilnosti, predvsem na jugu države.

Nedelja, 18. aprila Doma so še bili v ospredju organizatorji akcije Očistimo Slovenijo. Še vedno je namreč potekal odvoz zbranih odpadkov na deponije in v zbirne centre, zato tudi količina zbranih odpadkov še ni bila točno znana. Kot smo izvedeli, so do takrat zbrali več kot 70 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Nekatere je razveselila novica, da bo slovenski zračni prostor do 6. ure zjutraj odprt, k čemur je pripomogel dežev dan.

Slovenski zračni prostor je bil spet odprt.

Zaradi vulkanskega pepela, ki je ohromil skoraj celoten letalski promet v Evropski uniji, je komisija EU že razmišljala o odpravljanju posledic in škode zaradi odpovedi poletov. V Krakovu se je v Marijini katedrali in na mestnih ulicah zbralo okoli milijon Poljakov, ki so se poslovili od umrlega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove žene. Krsti predsedniškega para so v Varšavi z vojaškimi častmi položili v vojaško letalo, ki je v Krakov letelo na nizki višini. Kljub nasprotova nju neka te rih Polja kov so posmrtne ostanke predsedniškega para pokopali na gradu Wawel, v katerem so pokopani številni poljski narodni junaki, pesniki in kralji.

Zaradi oblaka vulkanskega pepela je bilo odpovedanih ogromno letov.

Petek, 16. aprila Predstavnik dijakov je po sestanku s premierjem dejal: »Predsednik vlade je pokazal razumevanje za težave dijakov, prisluhnil nam je, a to ni dovolj, zato bomo šli na ulice.« Notarska zbor nica ni uspela z zahtevo po oceni ustavnosti skle-

prebivalcev Slovenije sodelovalo pri čiščenju divjih odlagališč. Niso pa očistili pepela. Tisti iz islandskega vulkana je poskrbel za odpoved številnih poletov. V Varšavi je potekala uradna žalna slovesnost za predsednikom Lechom Kaczynskim in 95 žrtvami letalske nesreče, ki se je zgodila pred enim tednom v Rusiji. Obisk papeža Benedikta XVI. na Malti je potekal v senci spolnih škandalov. Papež je dejal, da je bilo telo Cerkve ranjeno zaradi storjenih grehov. Opazovalci EU so ocenili, da večstrankarske volitve v Sudanu »niso izpolnile vseh mednarodnih standardov«, saj so ugotovili številne

Torek, 20. aprila Vlada je (v precej okrnjeni obliki) obiskala Gorenjsko. Premier Pahor je tam ocenil, da gre regiji dobro in spregovoril o različnih aktualnih dogodkih. Dejal je: »Nihče si ne želi sprememb: ne dijaki, ne študenti, ne zaposleni ne upokojenci. A mi brez sprememb dolgoročno ne bomo preživeli.«

Ponedeljek, 19. aprila Ob obstrukciji poslancev opozicije je državni zbor ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. Za ratifikacijo je glasovalo vseh 48 navzočih poslancev. Aribitražni sporazum so tako podprli poslanci koalicije ter poslanca italijanske in

V samomorilskem napadu v Kandaharju na jugu Afganistana je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi naj bi bili trije Britanci. Papež Benedikt XVI. je dejal, da so spol ni škan da li duhov ni kov pokazali, da se mora Cerkev pokoriti za svoje grehe, kar vključuje odpuščanje.

Razjezili so se študentje, ki so zapustili sejo sveta vlade za študentska vprašanja »zaradi konceptualnega nestrinjanja glede ureditve študentskega dela«. Na prvem sre ča nju v okvi ru »intenzivnega socialnega dialoga« so se prisotni dogovorili, da bodo že prihodnjič, 3. maja, zagrizli v najbolj kislo jabolko - upokojitveno starost. Hrvaška pre mierka Jad ran ka Kosor je napovedala ustavne spremembe, ki predvidevajo tudi vrnitev slovenske in bošnjaške manjšine v hrvaško ustavo.

V parlamentu so ratificirali arbitražni sporazum.

madžarske narodne skupnosti. Sporazum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali novembra lani, bodo dokončno potrdili volilci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki si ga želi koalicija razpisati za 6. junij. Opozicija je koaliciji očitala pomanjkanje časa za razpravo, a so se zdeli razlogi Pahorju neutemeljeni. Premier Pahor je na redni aprilski seji DZ odgovarjal na poslanska vprašanja, med drugim o ukrepih vlade glede kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij in neplačevanju prispevkov.

Na Gorenjskem je manjkala tudi Kresalova, ki je menda pripravljala na interpelacijo.

O preživetju so razmišljali tudi pri Adria Air ways, kjer so imeli zaradi odpovedi poletov med 1,3 in 1,4 milijona evrov škode. Sklenili so, da bodo državo zaprosili za povrnitev dela škode in minister Vlačič je že napovedal, da je pomoči naklonjen. SNS je vložil kazensko ovadbo. Ministrstvo namreč za najem stavbe NPU-ja plačuje 136 tisoč evrov najemnine Igorju Pogačarju, ki v skladu z lizing pogodbo plačuje 125 tisoč evrov mesečno Hypo Leasing. Glasen je bil Janković, ki je dejal, da bi morala tudi država financirati stadion Stožice, SDS in SNS sta v zvezi s tem znova zahtevali izredno sejo DZ-ja. Poslanci so sprejeli predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki predvideva prenos upravljanja naložb na novoustanovljeno agencijo. Na mejnem prehodu Bajakovo proti Srbiji so prijeli slovenskega državljana, za katerim je razpisana Interpolova mednarodna tiralica zaradi genocida v Srebrenici.

Via Milano Kaja Avberšek

V Milanu se na tednu oblikovanja vsako leto zbere oblikovalska smetana z vsega sveta. Primorska prijateljica N., ki je doštudirala na londonskem Royal College of Art, predlaga, da se tja zapeljemo na otvoritev razstave del njenih mlajših kolegov iz Londona (ki pa so v resnici od vsepovsod). Gremo, seveda. (Človek konec koncev obžaluje izključno tisto, česar ni storil.) Z vlakom (najbolj ekološkim prevoznim sredstvom) je predrago (čeprav smo tik pred dnevom globinskega čiščenja Slovenije). Štirje smo, gremo z mojim malim velikim pando. (Pande so seveda črno-beli.) Zgodaj zjutraj iz Ljubljane v Koper in naprej. Čez Padsko nižino je speljana najbolj dolgočasna avtocesta na svetu, polno šleperjev. Sama sreča, da obstajajo Autogrilli z najboljšim kapučinom na svetu, kar odtehta prometno nesrečo in čakanje v dolgi koloni pred cestninsko postajo. V Milanu imamo znanko, ki nam pomaga elegantno parkirati avto in pozabiti nanj. Z metrojem se odpeljemo nekam, kjer bi mogoče lahko bil salone internazionale del mobile*. Kar dolgo se peljemo in dospemo do napačnega sejmiščnega prostora. Najdemo kup žerjavov in skorajda poletno sonce. Dobro, raje se igrajmo turiste. Zapeljemo se do stolnice. Vstopiti je mogoče preko vojaka s strašnim mitraljezom, on pa je prijazen. Stolnica ima lepa tla: rožne vzorce iz belega, rdečega in črnega marmorja, od katerih je beli najbolj “cukren”, kar pomeni, da ga človeške noge najhitreje obrabijo. Naporno je igrati se turista, un espresso, per favore!** Na dvorišču milanske različice filofaksa vidimo rahlo dolgočasne arhitekurnooblikovalske postavitve. Nato iščemo zgradbo, kjer trije N-nini bivši sošolci razstavljajo rezultate rezidenčnega bivanja v Benetkah. Medtem najdemo podarjeni campari, izvirno ponujen v sestavljanki originalne stekleničke in (verjetno) razgradljivega kozarca, privitega nanjo. Hkrati je dobro, da imamo s seboj domač primorski borovničevec. Najti moramo še druge otvoritvene dogodke. Z metrojem in peš, v čudno območje, ki izgleda pol stanovanjsko pol industrijsko. Milano je arhitekturno nekako industrijsko-fašističen. Ko že mislimo, da smo nikjer, smo povsod. Vsako nekdanje skladišče je napolnjeno z najbolj izvirnimi objekti najbolj perspekivnih ali celo kultnih oblikovalcev. V enem dobimo mandljev sladoled. V drugem je že zmanjkalo vina. Pred tretjim tri Nizozemke plešejo okrog grmade izpraznjenih steklenic piva. V četrtem se navdušim nad copatki iz pravih krtov in ličnimi ženskimi usnjenimi torbicami za pištolo. Pred petim preizkusimo kutinovo žganje iz Vojvodine. Po n-tem je potrebno pojesti košček pice s pikantno klobasico (za Milano tipični njoki z žafranom pri Kitajcu so že popustili.) Premikamo se proti baru Basso. Ta je menda navadno polprazen, med vélikim tednom oblikovanja pa preplavljen z vélikimi in malimi imeni. Tako je nekega dne določil slavni nekdo in drugi so se mu odločili slediti kot trop dizajnerskih ovac. Mi se usedemo v na prvi pogled staro italijansko oštarijo, lastniki katere pa so … Kitajci. (China über alles!***) Ure minevajo, oči me skelijo, N. doživlja nostalgične trenutke. Pri nekom bi morali prespati. Ta nekdo se ob pol petih zjutraj ne javlja na telefon. Nekdo drug ima sobo z eno posteljo. Štirje si jo bomo že nekako podelili. Usedemo se v taksi in jaz rečem: gremo v Slovenijo. Za hec. In resnično taksistu povemo spremenjene koordinate, prijatelj A. pa pravi, da z veseljem vozi ponoči, ko ni carabinierjev****. Peljemo se v polsnu. Spominjam se, da stojimo pred nekim postajališčem in spimo, enkrat stojimo in v avtu sva samo dve, spomnim se tudi velikega vzhajajočega sonca. V Kopru kupimo čevapčiče, pekoči ajvar, bučke, malancane, mlado čebulo, paradižnik in solato. Pred istrsko hišo v barvi bikove krvi nekje nad Izolo naberemo divje šparglje za frtaljo. Gledamo morje, oljke, mandarine in vijolične rožmarinove cvetove. Zapeljemo se do Hrastovelj po še nekaj špargljev za domov. Na Ravbarkomandi snedem predrag hrvaški sladoled. V Ljubljani se zavem, da se mi je zgodil supersonični roadtrip. In kaj je bilo najboljšega, kar sem odnesla od Milana? Hm, griček nekje nad slovenskim morjem in piknik na soncu … Dragi moji, svet je prepoln oblikovalcev. Kaj če bi se nekaj nas raje odločilo kopati po zemlji? Očistimo Slovenijo v enem dnevu, vendar pred tem očistimo še svoje sobe in svoje glave. Povsod je doma, a lepo je najlepše, pa naj zaenkrat kar ostane takole, klasično, prvi del stavka zamenjajte z drugim, pa bo …

*mednarodni salon pohištva **En ekspreso, prosim! ***Kitajska vsepovsod! ****Italijanski policisti

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 7

LJUDJE

22. aprila 2010

27. april je spomin na vse slovenske upore »O turških vpadih smo govorili in se o njih učili tristo let, na narodnoosvobodilno vojno, ki je Slovencem prinesla pravico do samoodločbe, pa bi nekateri radi pozabili,« pravi Berto Skarlovnik iz Gaberk no dobo. Letos bo 30 let, kar je v pokoju. »Nisem si mislil, da jih bom toliko dočakal,« se je nasmejal. Avgusta bo napolnil 81 let. Vseskozi je bil aktiven na najrazličnejših področjih. Bil je član družbenopolitičnega zbora v takratni Skupščini občine Velenje, en mandat delegat zbora združenega dela, dva mandata član občinskega odbora ZZB. »V času, ko je bil predsednik Nestl Žgank,« s ponosom pove. Bil tajnik krajevne skupnosti, pa akti ven gasi lec, pred sed nik SZDL v Gaberkah …

Milena Krstič - Planinc

»27. april je spomin na vse slovenske upore, s katerimi smo se morali Slovenci boriti za svoj obstoj in obstoj slovenskega jezika. Vse do nedavna smo bili dežela v okviru drugih držav in narodov. Največji in najtežji je bil upor med narodnoosvobodilno borbo, ki je zahteval tudi največ junaških, nedolžnih in tragičnih žrtev. Ta upor nam je prinesel prvo slovensko vlado in republiko z omejeno državniško oblastjo ter pravico do samoodločbe, ki smo jo s ponovnim odporom proti vse večji tuji nadvladi leta 1991 tudi uporabili in izkoristili.«

»Naša družina, doma sem iz Plešivca, je sodelovala s partizani. Leta 1942 jim še nismo rekli tako, imenovali smo jih Slovenski fantje.« V nekaj tako kratkih stavkih z izbranimi besedami je jasno – kar je dandanes zelo redko - zaobjel pomen 27. aprila, praznika, ki je pred nami in se mu že dol-

»Mi smo že takrat dobivali ilegalni tisk, kjer so pisali o Osvobodilni fronti.« Berto Skarlovnik: »Nekateri pozabljajo, da takrat nismo smeli govoriti slovensko nikjer na javnem mestu.«

go ne reče več dan Osvobodilne fronte, ampak dan upora proti okupatorju. Berto Skarlovnik, s katerim smo se srečali v Šoštanju, živi v Gaberkah, je član borčevske organizacije od leta 1960. Od leta 1972 pa vse do letos, ko je izpregel, je bil sekretar krajevnega borčevskega združenja v Gaberkah. Po sili narave, pra-

vi, v tem času so namreč v Gaberkah umrli štirje predsedniki krajevne organizacije, Stane Podvinšek, Ivan Zajc, Franc Kotnik in Tone Plešnik, pa je nadomeščal tudi predsednike. Je rojen Plešivčan, v Gaberkah pa živi od leta 1961. Delal je na rudniku, v jami, upokojen je od leta 1980 s polno delov-

Kra jev na orga ni za cija ZZB NOB Gaberke je bila nekoč, je posegel v preteklost, organizacija Družmirje – Gaberke. »Obsegala je okraje Družmirje, Gaberke in Preloge. V najboljših časih je štela blizu 130 članov. Zdaj se število članov že nekaj let vrti okoli 50, trenutno jih je 46. V zadnjih letih so pristopili nekateri, ki so zainteresirani za ohranitev spomi-

Vse več zahtevnih intervencij V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline zadovoljni z lanskim opravljenim delom – Porast požarov v dimnikih terja rešitev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi – Tudi letos v ospredju izobraževanje članov

nizacija v Zgornji Savinjski dolini v minulem letu delala dobro in da v vseh njenih prostovoljnih gasil-

Tatjana Podgoršek

Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline sestavlja 15 prostovoljnih društev, v njih pa deluje 2843 članov (od tega dobrih 700 operativcev), kar uvršča zvezo med nekoliko večje v Sloveniji. Njen predsednik Janko Žuntar meni, da je ta najmnožičnejša orga-

Janko Žuntar: “Na eni strani nam primanjkuje specialnih vozil, po drugi pa moramo priznati, da je na posameznih območjih opremljenost z enakimi vozili le nekoliko ušla iz rok.«

skih društvih uresničujejo svoje poslanstvo - varovanje ljudi in premoženja. Lani so zabeležili 66 intervencij, kar je več kot leto prej. »Zaskrbljujoč je porast dimniških požarov. Občani so očitno glede tega še premalo osveščeni, pa tudi pregledi in čiščenje dimnikov ni na zavidljivi ravni. Zato bomo to vprašanje morali rešiti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.« Kot je še poudaril Žuntar, vse bolj ugotavljajo, da v ospredju ni več posre-

dovanje v požarih, ampak druge tehnično in strokovno zelo zahtevne inter vencije, predvsem v prometnih nesrečah. Zanje so kljub skrbi za izobraževanje kadra še prema lo uspo sob lje ni, pa tudi vse potrebne specialne opreme nimajo na voljo. »Po drugi strani pa moramo priznati, da je na posameznih območjih opremljenost z enakimi vozili - tako kot povsod po Sloveniji – le nekoliko ušla iz rok.« Ponosni pa so lahko na tekmo-

na na ta velik vojni čas. Na to, da smo bili včasih skupaj z Družmirjem in Prelo ga mi, spo mi nja spo me nik NOB v Gaberkah.« Zgovoren in iskriv je. Njegovi stavki niso dolgi, so pa jasni. »Poglejte, o turških vpadih smo govorili in se o njih v šolah učili tristo let, danes pa že pozabljamo na NOB, ki je trajala štiri leta in v katerem je slovenski narod izgubil več kot deset odstotkov svojega prebivalstva.« Berto Skarlovnik je prepričan, da ta čas ne bi smel nikoli zbledeti, za kar si prizadeva jo čla ni borčev ske orga ni za cije. »Nikoli, res nikoli se ne sme pozabiti na te težke čase, ki so bili izjemnega pomena za slovenski narod. Eni bi nekatere stvari radi pozabili. A to ne gre,« pravi. »Danes poslušamo o vsem mogočem. Čas bi že bil, da s tem prenehamo. Žalostno je, da se po toliko letih še vedno prepiramo, kdo je imel prav … To je bil težek, krut vojni čas, ko je šlo za obstoj ali neobstoj slovenskega naroda. Nekateri danes pozabljajo, da takrat nismo smeli govoriti slovensko na nobenem uradu, nikjer na javnem mestu … Če bi ostalo tako, danes ne bi bilo več ne slovenskega jezika ne slovenskega naroda.«.

valne dosežke desetin. Sploh je bila lani uspešna mladinska desetina PGD Rečica ob Savinji, ki je kot prva v zgodovini zveze nastopila na mladinski gasilski olimpijadi v Ostravi in osvojila odlično četr to mes to. Letos odha ja na državno tekmovanje iz Zgor nje Savinjske doline devet gasilskih desetin, od tega pet iz PGD Rečica ob Savinji. V letu 2010 jih, po mnenju Janka Žuntarja, čaka ogromno dela. Poleg izobraževanja (trenutno se izobražujejo v 19 specialnostih), strokovnega usposabljanja članov, da bodo lahko vedno priskočili na

pomoč sočloveku v nesreči, želijo končno urediti status prostovoljnih gasilcev, poskrbeti za sofinanciranje zaščitne opreme ter urediti zdravstvene preglede za članstvo. »Želim si dobrega dela komisij za člane, veterane, predvsem pa za mladino. Čaka nas sodelovanje z osnovnimi šolami pri izbirnem predmetu Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potrebno bo pospešiti tipizacijo gasilskih vozil,« je še dejal Janko Žuntar.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 8

JUBILEJ

22. aprila 2010

Poklon vsem žuljem rudarjev

ga jaška. Prepričan sem, da ga boste zgradili racionalno in v skladu z visokimi tehnološkimi standardi, po katerih ste znani,« je rekel.

V Premogovniku Velenje so praznovali 135 let tradicije, izkušenj, dela in napredka – Zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja iz ksilita, Varstveno-delovnemu centru SAŠA pa donacijo v vrednosti 10.000 evrov Milena Krstič - Planinc Fotografije: Ivo Hans Avberšek

Velenje, 16. aprila – 11. aprila je minilo 135 let od takrat, ko se je posest ni ku z Duna ja Fran cu Magesu v Šaleški dolini posrečil veliki met. Z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale je prišel do globine več kot 101 meter in naletel na glavni sloj lignita. Dogodek in trenutek, ki sta zaznamovala preteklih 135 let in ki jih bosta še vsaj nadaljnjih 50, so zaznamovali s petkovo svečanostjo v velenjskem kulturnem domu.

Tovarištvo, pripadnost, spoštovanje ... pri njih niso le besede

trgu, na katerem vladajo ostre konkurenčne razmere,« je poudaril. Vedno večji poudarek namenja raci o nal ni rabi ener gije, izra bi obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike, geotermalne in solarne energije ter spodbuja inovativnost in podjetništvo.

HSE potrdil načrte za gradnjo NOP II Svečanost je potekala v času, ko se je končala strateška konferenca Holdinga slovenskih elektrarn, katerega sestavni del je Premogovnik. Direktor holdinga Borut Meh se je poklonil vsem žuljem rudarjev in vsem tistim, ki so Premogovnik vodili v preteklih 135 letih. »Mesto Premogovnika je v Holdingu še posebej zdaj, ko gradimo blok 6,

»220 milijonov ton premoga je bilo nakopanih doslej, vsaj še 130 milijonov ton jih načrtujemo v prihodnje. Petdeset tisoč ljudi je v vseh teh letih delalo v rudniku, ob njem pa jih je imelo delo še veliko, veliko več. Danes je v krovnem podjetju zaposlenih sicer manj kot 1.300 ljudi, a je lani število zaposlenih v povezanih družbah prvič preseglo število zaposlenih v krovnem podjetju,« je na jubileju nizal dejstva direktor Milan Medved, posebej ponosen na to, da je Premogovnik družbeno odgovor no podjetje, da je vračal in vrača okolju in ljudem vse tisto, kar jim zaradi narave dela jem lje in jim je jemal. Je pomemben delodajalec, ki veliko vlaga v kulturo, šport, izobraževanje, razvoj lastnega kadra, ob tem pa ne pozablja na ljudi, ki živijo ob Premogovniku in z njimi. »Varstvo in zdravje pri delu sta pri nas na prvem mestu. Medsebojni odnosi, tovarištvo, pripadnost, spoštovanje …, pri nas niso le besede. Zelo dobro se zavedamo, da je podjetje lahko uspešno le, če ima dobre kadre. Premogovnik jih ima! Je moderno podjetje s sodobnim, tehnološko dovršenim pristopom do dela in takšen mora tudi ostati, če želi konkurirati mednarodnemu

Predaja čeka direktorici VDC SAŠA Darji Lesnjak

izjemno pomembno. Nekateri so hoteli ta projekt spodkopati tudi z napadi na Premogovnik, kar ni nobena skrivnost. A na letošnji strateški konferenci Holdinga smo se

prepričali, da ste sposobni odkopati potrebne količine premoga za delovanje šestega bloka po konkurenčni ceni, zato smo potrdili vaše načrte za gradnjo novega izvažalne-

Spominski ksilit za nekdanje direktorje Na svečanosti so podelili spominska priznanja iz ksilita, koščka lesa izpred milijonov let, ki ga je narava globoko pod zemljo ohranila do današnjih dni. Prvega je prejel Borut Meh, direktor HSE. Posebej so se za njihov prispevek pri delovanju podjetja zahvalili nekdanjim direktorjem. Slavko Janežič je Rudniku lignita Velenje vodil od leta 1974 do leta 1980, ko je bilo v rudniku zaposlenih 4.752 ljudi. Takrat so delali še klasično, pos top no pa zače nja li uva ja ti mehanizacijo. Mag. Franc Avberšek je bil direktor med letoma 1988 in 1992. Najvišje število zaposlenih je v tistem obdobju doseglo številko 5.348. Srečeval se je z okoljsko problematiko in vplivi, ki jih je podjetje povzročalo v dolini, ter zni že va njem pro iz vod nje. Dr. Franc Žerdin je vodenje Premogovnika prevzel v letu 1992 in ga vodil

Prvič v skupnem nastopu: Pihalni orkester Premogovnika, Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara

deset let. V tem času je bilo najvišje šte vi lo zapos le nih (celo ten poslovni sistem) 4.640. Vodil ga je v času, ko so se sprejemale odločit ve o vsto pu Slove nije v EU, zmanjševalo se je število zaposlenih. Spominsko priznanje bodo podelili tudi nekdanjima direktorjema Ludviku Maliju in dr. Evgenu Dervariču, ki se v petek zaradi zadržanosti nista mogla udeležiti svečane akademije.

Vez z lokalno skupnostjo in družbo Premogovnik je s svojim delovanjem tesno povezan z lokalno skupnostjo in širšo družbo, s katero sodeluje. Zato so se zahvalili še nekaterim organizacijam in skupnostim, prav tako s podelitvijo spominkov iz ksilita: Mesti občini Velenje, Občini Šoštanj, Naravoslovno tehniški fakulteti, oddelku za geotehnologijo in rudarstvo, Inšpektoratu Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo, Gospodarski zbornici Slovenije, Energetski zbornici Slovenije in Termoelektrarni Šoštanj.

VDC-ju SAŠA donacija v višini 10.000 evrov Ne le sanacija okolja, vračanje novih, privlačnih vsebin in nove podobe v okolje, za podjetje je značilen tudi posluh do stisk in prošenj društev, organizacij in posameznikov, pa naj gre za izobraževalno, kulturno, športno ali socialno področje. Ob jubileju je direktor Milan Medved ček v vrednosti 10.000 evrov podelil Varstveno-delovnemu centru Savinjsko-šaleške regije, VDC SAŠA, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na območjih treh upravnih enot, Velenja, Mozirja in Žalca. V imenu varovancev in svojih sodelavcev ga je prevzela direktorica Darja Lesnjak.

Kam le čas beži? Na svečanosti so pripravili tudi posebno glasbeno točko – prvič so se v skupnem nastopu predstavili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara in s pesmijo Kam le čas beži Franceta Šegovca tako navdušili, da je bilo treba izvajanje ponoviti. Častitljiv jubilej so z navzočnostjo polepšali mnogi gostje

Davčni urad v novih prostorih Selitev je potekala brez zapletov – Po štirinajstih letih prostorske stiske naposled v prostorih, ki so prijazni zaposlenim in strankam Milena Krstič - Planinc

Velenje, 19. aprila – Zaposleni v Davčnem uradu Velenje so imeli na razpolago zelo malo časa za selitev iz zdaj že bivših prostorov v stavbi Mestne občine Velenje v nove v stavbi Avtobusnega postajališča Velenje. Če so stranke še v petek urejale zadeve v starih prostorih, so jih v ponedeljke že v novih. Kot je povedal direktor Franc Peperko, je sistem deloval 100-odsotno, tako da so prvi obiskovalci v ponedeljek že ob 8. uri zjutraj lahko uredili vse, kar so potrebovali.

Otvoritev je bila delovna, kakšnega posebnega slavja niso pripravili. »Zadovoljni smo že s tem, da smo dobili ustrezne prostore, da je Davčni urad po štirinajstih letih končno na enem mestu. V največje zadovoljstvo pa nam je, da lahko na enem mestu tudi davčnim zavezancem nudimo vse storitve in obljubljamo, da se bomo še dodatno trudili, da bo čim manj tistega od vrat do vrat, česar stranke upravičeno ne marajo.« Novi prostori merijo 1.740 kvadratnih metrov. Zaradi dolgega časovnega obdobja hrambe dokumentarnega gradiva - neka-

Udobje tudi za stranke. Po novih prostorih nas je popeljal direktor, Franc Peperko.

tera gradiva je treba hraniti celo trajno, je velik del prostorov namenjen arhivu. Prostore imajo v najemu, najemno pogodbo so sklenili z družbo Toming Consulting, mesečna najemna znaša 18.365 evrov in deset let 1.462 evrov za najem opreme.

Če se komu zdi veliko, za primerjavo, najemnina novih prostorov bo stala le 5 odstot kov več kot je sta la najemnina starih.

Arhiv. Nekatere vrste gradiva je treba hraniti trajno.

NaĹĄ Ä?as, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 9

22. aprila 2010

JUBILEJ

Za nami je 135 let in skoraj 220 milijonov ton odkopanega premoga. V Premogovniku Velenje se zavedamo, da s svojo @AF=RJKOPFK IKĂ&#x153;JK LKOAC=IK R HKG=HJK KGKHFA @= OIK dolini veliko vzeli, pa tudi veliko dali. ,>IKĂ&#x153;F= GFAN FA K@GKL=R=JFA LNAIKC= V=GHFQĂ&#x153;AJK sproti urejamo. Ob jezerih, ki so nastala s pogrezanjem tal zaradi pridobivanja premoga, smo zgradili PQNEOPEĂ&#x153;JK NAGNA=?EFOGE ?AJPAN IAOPJE OP=@EKJ QNA@EHE pohodne, tekaĹĄke in kolesarske poti, postavili 100 novih klopi. Veliko povojnega razvoja Ĺ aleĹĄke doline temelji na premogu: razvoj mesta, infrastrukture, ĹĄolstva, kulture, Ä&#x160;LKNP= 3 -NAIKCKRJEGQ 3AHAJFA @NQÄ&#x153;>AJK K@CKRKNJKOP pojmujemo kot resno zavezo ob hkratnem upoĹĄtevanju J=Ă&#x153;AH AGKJKIOGA QOLAÄ&#x160;JKOPE -KIAI>JE OK G=GKRKOP Ä&#x153;ERHFAJF= EJ @AH= V=LKOHAJED OK@AHKR=JFA V HKG=HJK skupnostjo in skrb za ĹĄirĹĄe okolje. Pomen Premogovnika 3AHAJFA OA J=INAĂ&#x153; JA IANE O=IK V V=@KRKHFAR=JFAI PAIAHFJA LKPNA>A @NQÄ&#x153;>A LK LNAIKCQ EJ AHAGPNEĂ&#x153;JE AJANCEFE PAIRAĂ&#x153; PQ@E V RLHERE GE FED EI= LNAIKCKRJEÄ&#x160;G= dejavnost neposredno na okolje in z odnosom do okolja.

,> HAPKÄ&#x160;JFE HAPJE?E @AHKR=JF= OIK LK@AHEHE @KJ=?EFK 3=NOPRAJK @AHKRJAIQ ?AJPNQ 0=REJFOGK Ä&#x160;=HAÄ&#x160;GA NACEFA O=F EI=IK GKP @NQÄ&#x153;>AJK K@CKRKNJK LK@FAPFA LKOHQD PQ@E @K OPEOG EJ LNKÄ&#x160;AJF @NQÄ&#x160;PAR KNC=JEV=?EF EJ LKO=IAVJEGKR L= J=F CNA V= EVK>N=Ä&#x153;AR=HJK GQHPQNJK Ä&#x160;LKNPJK =HE OK?E=HJK LK@NKĂ&#x153;FA Pred nami je â&#x20AC;&#x201C; ob izgradnji novega bloka 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ĹĄe nadaljnjih 50 let â&#x20AC;&#x201C; 5 desetletij odkopavanja premoga, ustvarjanja novih delovnih mest, ĹĄtevilnih izzivov ter novih dejavnosti in LNKCN=IKR O G=PANEIE >KIK GKJGQNAJĂ&#x153;JE J= PNCQ 0/"Ă&#x203A;+,

135 LET PR PREMOGOVNIKA REMOG GOVNIK A VE VELENJE LENJE

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 10

OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU

Odpadki povezali ljudi V Velenju 3.000, v Šoštanju 800, v Šmartnem ob Paki 350 udeležencev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu – Skupaj potegnili iz grap, gozdov, travnikov in kdo ve od kod vse še 1.030 kubičnih metrov odpadkov Milena Krstič - Planinc

Tako enotna, kot je bila Slovenija videti v soboto, ko je združila ljudi zaradi odpadkov, je videti le redkokdaj. Mogoče jo tako poveže, navdahne le še kak izjemno odmeven športni dogodek, mogoče po uvrstitvi Slovenije na svetovno prvenstvo le še nogomet. Od vsepovsod prihajajo novice, da je akcija ‘Očistimo Slovenijo v enem dnevu’ povezala vse lokalne skupnosti v Sloveniji. Zastavili so jo v društvu Ekologi brez meja, uspela pa je še v večji meri, kot so pričakovali. Tudi tisti, ki so se je udeležili, so bili zadovoljni. Razpoloženje je bilo povsod izjemno! Žal ne moremo omeniti vseh, ki so pripomogli k uspehu. Pa bi bil vsak posameznik, ki je prišel, zavihal rokave, tega vreden. O tem, kakšno je bilo v soboto vzdušje, boste lahko prebirali v nadaljevanju. Časa za ocene, analize bo v prihodnjih dneh in tednih še veliko. Za tokrat pa prve neuradne ocene, ki prihajajo iz treh občin Šaleške doline. V Velenju se je akcije udeležilo blizu 3.000 prostovoljcev, ki so se lotili 69 popisanih divjih odlagališč, količina odpadkov, ki so jo zbrali, pa je presenetila vse: 600 kubičnih metrov! V Šoštanju se je akcije udeležilo več kot 800 prostovoljcev, količina odpadkov, ki so jih potegnili iz narave, je bila blizu 270 kubičnih metrov. V Šmartnem ob Paki se je akciji odzvalo okoli 350 udeležencev, okolje so olajšali za 130 kubičnih metrov odpadkov.

Zgodnje jutro na križišču naselij Škale – Hrastovec. Traktorji in prostovoljci so se takoj po zboru odpeljali na divja odlagališča, kjer jim celo dopoldne ni zmanjkalo dela.

Našli tudi mrtvega konja Prostovoljci v MO Velenje so zbrali kar 558 kubičnih metrov odpadkov. Od tega je bilo približno 58 ton mešanih komunalnih odpadkov, 16 ton železa, 14 ton gum, 1.600 kg nevarnih odpadkov in 5 kubičnih metrov stekla. Pri odvozu odpadkov med akcijo in po njej so sodelovala podjetja PUP Saubermacher, Surovina, Dinos, avtoprevozništvo Sovič, Esotech, Kar-

22. aprila 2010

Velenja ni bilo mogoče očistiti v enem dnevu Bojana Špegel Foto: Stane Vovk

Velenje – Sobotno jutro je bilo hladno. Titov trg pa že ob 8. uri ni bil več zaspan. Tabor niki rodu Jezerski zmaj so hiteli postavljati prizorišča za prireditev »Ni nam vseeno«, na kateri je sodelovalo kar 240 tabornikov, pridružili pa so se jim tudi vojaki, reševalci, gasilci … Tudi v mestni hiši in pred njo je bilo ob isti uri že čutiti pričakovanje. Bojan Prelovšek, ki je na MO Velenje koordiniral veliko čistilno akcijo, skorajda ni odložil telefona. Klicali so krajevni koordinatorji, ki so imeli še kar nekaj vprašanj. Mnogi pa so prihajali pred občino po vreče, rokavice … » Na akcijo smo se dolgo in skrbno pripravljali. Do danes smo prejeli nekaj več kot 1300 prijav, verjamem pa, da bo udeležencev vsaj enkrat toliko,« mi je povedal Prelovšek. In ni se zmotil. Samo na Titov trg, kjer je bilo le eno od skupaj 24 zbirnih mest za prostovoljce, se je do 9. ure javilo 150 udeležencev akcije. Pridružili so se jim tudi številni zaposleni v občinski upravi. Odvozi na lokacije divjih odlagališč so tekli brez težav, ljudje so prihajali dobro opremljeni, tudi z dobro voljo. O dobri udeležbi so že kmalu poročali z vseh zbirnih mest.

»Gospod, danes čistimo divja odlagališča« Že kmalu po začetku akcije so začeli na osrednje zbirališče odpadkov, ki so ga uredili pred velenjskim Gasilskim domom, dovažati prve traktorske prikolice in zabojnike odpadkov. V mnogih krajih so namreč čistili že v dneh pred akcijo. Malo po 10. uri so se dovozi začeli kar vrstiti. Prostovoljci, med njimi je bilo kar nekaj članov ŠŠK-ja, so hiteli iz kupov stresenih smeti ločevati posamezne odpadke. Ogromni zabojniki so se neverjetno hitro polnili. Med prostovoljci je bila tudi Alenka Centrih, ki o smeteh veliko ve, saj je tudi zunanja strokovna sodelavka MO Velenje za to področje. Ko je iz kupov smeti »lovila« računalniške monitorje, gume in ostalo umazano

navlako, smo jo zmotili tudi zato, da nam pove, kaj vse so ljudje odvrgli v gmajne in gozdove, prostovoljci pa iz njih pobrali. »Neverjetno je, kaj vse dovažajo k nam. So se pa danes našli tudi takšni, ki so hoteli akcijo izkoristiti in odložiti odpadke svoje zasebne dejavnosti. Takim smo mora li jas no pove da ti, da danes zbiramo le odpadke iz divjih odlagališč. Če kdo pripelje čiste in zelo podobne odpadke, je jasno, da jih ni pobral v naravi. Take smo odslovili.«

tika Skaza ta dan v akciji sodelovala s kar 80 zaposlenimi, ki so skupaj s krajani Konovega pomagali očistiti tudi zelenice ob cesti priti Paki. Na Konovem so ta dan našteli 158 prostovoljcev. Težko je izpostaviti posamezne točke, a dejstvo je, da so vsi udeleženci veliko delali, saj sicer količine zbranih smeti ne bi presenetile vseh po vrsti. Čistejši je tudi Velenjski grad, kjer so člani smučarsko skakalnega kluba očistili okolico skakalnic, ribiči so čistili nabrežine

Po delu še druženje V Velenju se je akcija končala na Titovem trgu z družabnim srečanjem, golažem in glasbo Velenjskih trubačev in Triiipla. Prostovoljcem se je zahvalil tudi župan Srečko Meh, ki ga je poleg velike količine odpadkov pozitivno presenetila velika udeležba mladih na akciji. Dodal je, da z enodnevno akcijo ni bilo mogoče odstraniti čisto vseh odpadkov, izjemno pomembno pa

Zbirno mesto za odpadke pri gasilskem domu se je tako hitro polnilo s smetmi, ki jih je bilo treba še prebrati, da so sredi dopoldneva morali poklicati okrepitve prostovoljcev.

Še pred 11. uro so koordinatorji začeli javljati, da zmanjkuje vreč za smeti. Dovozi zbranih pred gasilski dom pa so postali tako intenzivni, da so morali zaprositi za okrepitev ekipe.

Čistilo tudi veliko mladih V Vinski Gori je v akciji sodelovalo kar 200 prostovoljcev, v Škalah in Hrastovcu 130, Šaleku 170, v Paki 125, v Pesju 150 … Kot zanimivost lahko omenimo, da je Plas-

Pake, potapljači tako Velenjsko kot Škalsko jezero, motoristi Leženj, planinci Koželj … Trdo delo so opravili dijaki in profesorji Šolskega centra Velenje, ki so čistili divja odlagališča na področju graščine Turn, tudi tistim, ki so čistili Trebušo in za bencinskim ser visom v bližini Bevč, ni bilo lahko ... Na enem večjih divjih odlagališč na območju Podkraja sta ta dan uničila močne zaščitne rokavice tudi podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič in direktorica občinske uprave Andreja Katič …

je, da so ljudi animirali in osvestili. V Velenju so spomladanske očiščevalne akcije v precej velikem obsegu organizirali že doslej in jih bodo seveda nadaljevali tudi v prihodnje, več pa bo treba narediti pri preprečevanju nastajanja divjih odlagališč v naravi in kaznovanju povzročiteljev. »Odgovorni so lastniki zemljišč, kjer se pojavljajo divja odlagališča. Ti bi morali tudi poskrbeti za odstranitev,« je povedal tudi nam.

bon in številni posamezniki, ki so odpadke odvažali s svojimi traktorji. Med najbolj presenečenimi pa so bili prostovoljci, ki so na območju Cirkovc našli glavo in dele trupa konja. Kaj so z njimi naredili, nismo uspeli izvedeti. Šokirani nad količinami zbranih odpadkov so iz vseh koncev mesta poročali, da so našli še nova, sveža divja odlagališča, ki jih v registru niso imeli. Zato v Velenju z divjimi odlagališči še nismo opravili! Čistila je cela občinska uprava in številni svetniki. Župan Srečko Meh je obiskal kar nekaj divjih odlagališč, kako teče delo, pa so mu »poročali« tudi lokalni koordinatorji.

»Tole se je nabiralo kar nekaj časa,« so komentirali krajani Gorice, ki so čistili tudi med vrtički v kotlini naselja Lipa.

Kdor dela, si zasluži okrepčilo. Golaž in osvežilna pijača sta šla dobro skupaj z zvoki Velenjskih trubačev in hip-hoperja Triiipla.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 11

OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU

22. aprila 2010

Šoštanjčani so se izkazali Vse pobrane odpadke, blizu 270 kubičnih meterov jih je bilo, so odpeljali že v soboto, dvema »zamudnikoma« pa šli na roke še v ponedeljek Zvaliti v globel je bilo lahko, potegniti ven pa težje. Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 17. aprila – Med prvimi pri Ribiški koči v mestu, že ob sedmih, so bili lovci. Rekli so, da so vaje ni zgod njih juter. Roman Jamnikar, starešina LD Smrekovec, je imel na akcijo eno »rahlo« pripombo oziroma sugestijo za kakšno prihodnjo: »Za divjad v gozdovih bi bil primernejši čas jesen. Spomladi se polega divjad.« Mogoče je bila za Šoštanj, po površini največjo občino v Šaleški dolini, polno gozdov in travnikov, kar na mestu. Potem so začeli prihajati ribiči. Franc Ravnjak, njihov predsednik, je rekel, da čistijo tudi takrat, ko to ni »zapovedano.« Za njimi so začeli prihajati posamezniki. Med njimi Haba Mujaković, železničar, ki v Šoštanju živi že 35 let. Takrat še ni nič kazalo, da bo med najuspešnejšimi posamezniki. Sam je nabral in na zbirno mesto prinesel celih deset vreč smeti. Nato se je pripeljal župan in poslanec Darko Menih. Ves nestrpen, da se akcija začne, na koncu pa med najbolj zadovoljnimi. Ni in ni se nehal zahvaljevati ljudem, ki so se odzvali, ki so se trudili po vsej občini. Kar smejalo se mu je. In namesto da bi se rokoval, je šel v vrsto po svojo vrečko in svoje rokavice, organizacijo pa prepustil Andreju Vol-

Tudi župani in poslanci, tako kot denimo Darko Menih, so v soboto pobirali smeti.

ku, ki je bil zadolžen za operativo. Temu bi se nekajkrat mobilnik zaradi nje – operative - skoraj vžgal. Na zbirno mesto je celo traktorsko prikolico najrazličnejše krame prvi pripeljal Srečko Verdev iz Lajš. Njegova družina, sosedje in drugi, so akcijo začeli že dan prej in v jutru, ki je združilo Slovenijo, so samo naložili. »Česa vse ljudje ne pripeljejo do nas! S krajani smo se malo pogovarjali, da bomo prihodnjič namesto, da pobiramo, raje zapisovali registrske oznake avtomobilov, ki vozijo odpadke k nam,« se je

jezil. Darko Delopst je hvalil svoje iz Topolšice, tako kot je vsak hvalil svoje. Kakšnih 180 krajanov je zbral, vključno s taborniki in Dejo Božič, ki bi tam ob enajstih že malo prigriznila in sedla, pa je bilo še prezgodaj, odpadkov pa preveč. Več kot v Topolšici – udeležencev seveda – jih je bilo samo še v mestu Šoštanj, 250. Ampak, če smo že pri številkah, povejmo še druge: Skorno – Florjan 110, Ravne 40, Gaberke in Bele Vode po 60, Lokovica 70, Zavodnje in Šentvid po 20. Ob cesti proti Zavod-

Srečko Verdev iz Lajš je pripeljal prvi.

njam, rekli so, da sodi še pod Lajše, se je v strmi grapi trudila skupina petih močnih in neustrašnih. Enega od njih smo poznali, Ivan Kavnik je bil. To so garali! Iz grape pa pri ve za no na vitel in »Rumlov« traktor, tako se reče domačiji po domače, vlekli in vlekli. Pa kakšno sočno tudi izustili. O

ja. Upravičeno. Ne samo tukaj. Bentili so nad tistimi, ki so smetili. Vinko Pejovnik, starosta šoštanjskih planincev, je omenil, da tistih tako ali tako ni blizu. Čez tiste, ki jih ni zraven, se pa lahko reče kakšna, ne? Darko Lesjak je iz Florjana pripeljal – smo šteli, da se ne bi ušteli – triindvajset gum? Hmm, tele je pa bržkone tam odvrgel kdo, ki opravlja kako delo, povezano z … »Ne, prej jih je pripeljal in odvrgel kdo, ki je imel z gumami kaj obteženo. Pred kakšnimi tremi ted-

ni so se pojavile, zemlja je še v njih.« Ob koncu akcije pa vsepovsod nepopisno zadovoljstvo. Ker so naredili dobro delo. Ker so se družili. Ker je golaž, ki so ga skuhali v ter moelektrar ni in ravno prav začinili, pa z mesom in čebulo ujeli ravno pravšnje razmerje, tako teknil. Ker je sijalo sonce, ker so se enkrat po dolgem času spet družili, rekli kakšno. Tako, kot so jo nekoč.

Super. Bolje bi težko Zadovoljstvo ob koncu. Elektrarnin golaž je teknil.

Presegli pričakovanja, delovna vnema na višku Šmartno ob Paki - Rokavice, vrečka, škor nji so bili prepoznavni znak udeležencev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu tudi v občini Šmartno ob Paki. Za Bernardo Drev iz občinske uprave in Petro Kopušar, koordinatorico akcije, se je začelo vse skupaj veliko prej kot za ostale udeležence. Na zbirni center pri šmarškem pokopališču so namreč prvi pripeljali odpadke le slabe pol ure kasneje, kot so akcijo v tukajšnjem okolju uradno začeli. Ne omenjeni, ne župan Alojz Podgoršek in še marsikdo drug ni pričakoval toliko udeležencev, še manj tolikšne količine zbranih odpadkov. Na akciji je sodelovalo blizu 350 občanov ali slabih 9 odstotkov vseh. »Res sem presenečen in samo pohvalim jih lahko. Delovna vnema je bila na višku, smeti pa ogromno. Glede na to, da v občini organiziramo čistilne akcije že kar nekaj let, preveč. To me po eni strani veseli, hkrati pa skrbi. Moram pa ob tem izraziti razočaranje nad državo in organizatorji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Lahko bi se na ustrezni ravni dogovorili, da vsaj strošek odlaganja odpadkov ne bi obesili na pleča lokalnih skupnosti, da posebej ne omenjam DDV-ja. Pa še nekaj: upam, da bo teh akcij v prihodnje

Do večera je bil zbirni prostor pri jezeru počiščen.

Krajani vaške skupnosti skupaj s študenti v akciji

čim manj in da bodo svoje delo med letom opravile ustrezne inšpekcijske službe tako, kot je treba.« Udeleženci akcije so jo, saj so zbrali približno 200 kubičnih metrov odpadkov. Večina je sodelovala »pod okriljem »vaških skupnosti, zase so se organizirali planinci, ki so čistili Martinovo pot, dan prej pa so poskrbeli za čistejše okolje tamkajšnji učenci in otroci vrtca. Kot so povedali udeleženci, med njimi skoraj zanesljivo ni bilo takih, ki o tem, kaj je ekološka osveščenost, o pomenu čistega okolja za zdravje ljudi, vedo bolj malo. Bodo pa sami sedaj bolj pozorni na brezbri žneže do oko lja. So bili pa emnotni še v nečem: da je akcija

Zgornja Savinjska dolina - Klic Ekologov brez meja je segel tudi v občine Zgornje Savinjske doline. V ene prej, druge kasneje, a minulo soboto so čistili občani petih občin, v dveh (Luče in Solčave) pa so zaradi birme čistili teden dni prej. V vseh okoljih so odziv občanov in nabrano količino odpadkov komentirali: »Super. Bolje bi težko.« Ponekod so se učenci osnovnih šol in vrtcev vključili v akcijo dan prej, drugje so si nadeli rokavice na sam dan vseslovenske akcije. Količine zbranih odpadkov povedo, da so bili temeljiti pri odstranjevanju tega, kar v naravo ne sodi. Druženje in občutek, da so opravili dobro delo, pa sta prispevala k uspehu akcije svoj delež. V občini Mozirje je v soboto čistilo blizu 600 občanov (skupaj z osnovnošolci in vrtcem 1048), zbrali so 150 kubičnih metrov odpadkov. V občini Nazarje je 360 sobotnih in 260 petkovih ekologov zbralo 107 kubičnih metrov smeti. Veliko, a še vedno ne vseh. Treh divjih odlagališč se namreč sploh niso lotili, ker je bilo smeti preveč, pa tudi vse potrebne specialne mehanizacije niso imeli na voljo. Udeleženci akcije v Kokarjah so našli celo protitankovsko mino iz druge svetovne vojne. V občini Gornji Grad so našteli skupaj z otroki iz vrtca in osnovne šole 350 udeležencev, »znebili« pa so se 150 kubičnih metrov odpadkov. V občini Ljubno je tovrstna »sestava« štela 570 ljudi, zbrali so 250 kubikov smeti. Rezultati akcije so bili nad pričakovanji tudi v občini Rečica ob Savinji, kjer je čistilo 520 krajanov (od predšolskih do veteranov), zbrali pa so kar 500 kubičnih metrov odpadkov. Župan Vinko Jeraj je za vse udeležence kuhal kranjske klobase in krompir za solato. 100 prostovoljcem v občini Luče se je pridružilo 160 učencev tamkajšnje osnovne šole, na deponijo pa so odložili 150 kubičnih metrov odpadkov. V občini Solčava je okolje od 520 krajanov čistilo 74 odraslih in 50 učencev tamkajšnje podružnične šole, zbrali pa so 90 kubičnih metrov odpadkov.

Odpadkov je bilo ogrooooomno ...

tudi družaben dogodek, da jih je bolj povezala. Pa tudi, da je teknila jed na žlico in kozarec tekočine,

ki je splahnil suho grlo na zaključku na ploščadi za Hišo mladih.

S čistilne akcije v Lokah v občini Mozirje

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 12

AKTUALNO

22. aprila 2010

Pravilno ravnanje z zdravili

Krajše, lažje in natančnejše

Sabina Grm, mag. farm.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec kot prvi v Sloveniji uvedli postopek trajnega označevanja sprememb na sluznici prebavil – Večja tudi preventiva Tatjana Podgoršek

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so kot prvi v Sloveniji uvedli postopek trajnega označevanja sprememb na sluznici prebavil (v zadnjem času najpogosteje v debelem črevesu) , ki omogoča zdravnikom natančnejše delo, pacientom pa krajše in varnejše posege. Z metodo označujejo pojave, ki se lahko spremenijo v rakaste tvorbe, hkrati pa je mogoče spremljati tudi mesta, kjer so tvorbe že endoskopsko odstranili in zahtevajo preventivno sledenje. Klemen Mojškerc, specialist internist, je povedal, da lahko vse spremembe črevesne sluznice, ki jih odkrijejo s kolonoskopijo, zdaj označijo tako, da na mestu spremembe skozi kateter z iglo vbrizgajo suspenzijo ogljikovih delcev, ki se na istem mestu ohrani tudi več kot deset let. Barvilo je popolnoma neškodljivo. »Tako lahko predoperativno označujemo polipe, manjše rakave in predrakave spremembe, kar je v času laparoskopskih operacij še posebno uporabno, saj kirurgu omogoča, da najde natančno lokacijo spremembe. Do sedaj se je lahko zanašal le na subjektivno oceno približne dolžine razdalje od konca črevesa do spremembe. »Internisti namreč spremembe opazimo v notranjosti črevesa ob kolonoskopiji, kirurgi pa jih morajo pri operacijah najti z zunanje strani in odstraniti. Pri operacijah velikih tumorjev, ki merijo od tri do pet centimetrov, je te z zunanje strani lahko odkriti, saj jih je mogoče otipati. Vendar internisti zdaj odkrivamo lezije, velike centimeter ali manj, jih z novo metodo natančno določimo oziroma označimo, kirurgi pa jih nato lahko brez težav endoskopsko odstranijo. Za pacienta pa je to manj obremenjujoč poseg.« Po povečanju števila preiskav zaradi presejalnega programa Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki v bolnišnici načrtujejo, da bodo letos z novo metodo označili in odstranili črevesne polipe od 180 do 200 pacientom (lani 160 polipektomij). Odzivnost prebivalcev na vabila za pregled je slaba, približno 40-odstotna. Za uspešno zaustavljanje rakavih obolenj pa bi morali doseči vsaj 60- ali 70-odstoten odziv. Od lanskega junija do decembra so v slovenjgraški bolnišnici v okviru Svita opravili 61 kolonoskopij, pri osmih pacientih so odkrili raka, pri dveh že v poznem stadiju. Letos so jih opravili 50, uspešni pa so pri odkrivanju zelo zgodnjih oblik raka, ki jih lahko operirajo endoskopsko. Zaradi pacientov iz presejalnega programa Svit so zaradi malignih ali predmalignih sprememb v debelem črevesu tudi na kirurgiji v prvem trimesečju letos bistveno povečali število posegov. Operirali so jih že dvajset, pri petih pacientih so odkrili raka v najzgodnejši obliki. Lani so opravili 57 tovrstnih posegov, vendar pri nobenem bolniku niso odkrili bolezni v najzgodnejši fazi.

Aprilski teden zdravja ‘Preglejmo vašo »domačo« lekarno’ poteka v lekarnah med 19. in 24. aprilom, namenjen pa je osveščanju pacientov na temo varnega hranjenja zdravil in pravilnega odlaganja odpadnih zdravil.

Shranjevanje zdravil Uporaba nepravilno hranjenih zdravil lahko ima za posledico manj učinkovito zdravljenje, lahko pa je za zdravje celo škodljiva. Zdravila je priporočljivo hraniti na enem mestu, saj bomo tako videli, katero zdravilo še imamo in katero res potrebujemo, preden ga naročimo pri zdravniku. Priporočamo, da zdravila, ki so bila predpisana na recept, ločimo za vsakega družinskega člana posebej. S tem bomo zmanjšali nevarnost, da bi prišlo do zamenjave. Prostor za hranjenje zdravil izberimo tam, kjer je vpliv temperature, vlage in svetlobe najmanjši. Ljudje za hranjenje zdravil pogosto izberejo kopalnico ali kuhinjo, ki pa sta najmanj primerni, saj sta tu pogosto zelo visoka vlaga in temperatura, ki pospešujeta razgradnjo zdravil ter s tem zmanjšata njihovo učinkovitost. Izberemo torej relativno hladno, suho in temno mesto, najbolje predal ali omaro, ki naj bo tako visoko, da bo nedosegljiva otrokom in če je le mogoče tudi pod ključem. S tem bo preprečen neželen dostop. Veliko zastrupitev otrok je posledi ca zau žit ja zdravil, ki so jih odrasli neprevidno pustili v dosegu otrok. Če hranimo doma zdravila, ki vplivajo na psihofizične spo sob nos ti, bodi mo nanje še posebej pozorni, saj lahko dostopnost do teh zdravil vodi do zlorabe in kasneje odvisnosti. Dostop

do takih zdravil moramo otrokom in mladostnikom onemogočiti. Prostor mora biti dovolj osvetljen, da slabša vidnost ne bi pripeljala do zamenjave zdravil. Zdravila moramo vedno hraniti v originalni embalaži s priloženim navodilom za uporabo. Originalna embalaža ščiti zdravilo pred zunanjimi vplivi in zmanjša možnost zamenjave. Kljub temu da zdravilo dobro poznamo, hranimo navodilo za uporabo, dokler ne porabimo zdravila. Na embalaži in v navodilih za uporabo je opredeljena tudi temperatura, pri kateri je potrebno hraniti zdravilo. Kadar je zdravilo potrebno hraniti pri temperaturi, ki je nižja od sobne, kar se smatra od 15 °C do 25 °C, vas bo na to opozoril tudi farmacevt pri izdaji zdravila. Zdravila, ki jih je potrebno hraniti pri temperaturi med 2 °C in 8 °C oziroma med 8 °C in 15 °C, hranimo v hladilniku, in sicer v posodi s pokrovom, ločeno od hrane. Pri tem je zelo pomembno, da zdravila ne zamrznejo. Še posebej moramo biti pozorni na shranjevanje zdravil na potovanju. Zdravila imejmo v osebni prtljagi, tako jih bomo imeli vedno pri roki, zagotovljena pa bo tudi najbolj optimalna temperatura shranjevanja med potovanjem. Če potuje mo z avtom, jih ne puščajmo v njem, saj lahko temperatura v avtu zelo naraste ali pozimi pade pod ledišče. Če uporabljamo zdravila, ki je potrebno hraniti v hladilniku, uporabljajmo na potovanju hladilne torbe, pri tem pa moramo onemogočiti direkten stik zdravila s hladilnim telesom. Vsebino domače lekarne je priporočljivo večkrat preveriti. S tem bomo preprečili nepotrebno kopičenje zdravil, hkrati pa bomo preverili, ali so v njej tudi nepotrebna zdravila ali zdravila s pretečenim rokom uporabnosti. Rok trajanja zdravil nam podaja časovno obdobje, v katerem je zdravilo uporabno pod pogojem, da je ves čas hranjeno pri pogojih,

ki so navedeni na embalaži. Datum izteka uporabnosti je datum, do katerega se sme zdravilo še uporabljati. Če sta navedena mesec in leto izteka uporabnosti, velja, da je zdravilo uporabno še zadnji dan navedenega meseca. Primer: če je oznaka na škatlici »Uporabno do: 05.2010« pomeni, da je zdravilo uporabno do konca meseca maja leta 2010. Pri nekaterih farmacevtskih oblikah, kot so kapljice in mazila za oči in ušesa, je rok uporabnosti odvisen od tega, kdaj smo jih prvič uporabili. Četudi deklariran rok uporabnosti še ni potekel, takih zdravil po določenem času od odprtja ne smemo več uporabiti. Poleg zdravil, ki jim je potekel rok uporabe, moramo iz domače lekarne izločiti tudi zdravila, ki so spremenila svoj prvotni videz. Svetloba, visoka temperatura in vlaga pospešujejo kvarjenje zdravil, kar se lahko na tabletah pokaže na primer s spremembo bar ve, drobljivostjo, kapsule se lahko zmehčajo ali postanejo lepljive, tekočine se lahko zgostijo, spremeni se jim vonj, barva in okus, mazila lahko spremenijo videz, barvo in vonj. V takih primerih zdravila izločimo ne glede na to, da jim deklariran rok uporabnosti še ni potekel, saj te spremembe niso samo vizualne, pač pa lahko pomenijo tudi spremembo kakovosti, torej vplivajo tudi na učinkovitost in varnost takega zdravila. Po pre gle du doma če lekar ne izločimo zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti, katerih videz je spremenjen, tista, ki so ostala po zdravljenju neporabljena in jih ne

rabimo več ali ki niso bila ustrezno hranjena. Odpadna zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo odlagati med običajne gospodinjske odpadke. Odpadna zdravila lahko oddate izvajalcem javne službe v zbirnih centrih, zbiralcem odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil, specializiranim trgovinam ali jih prinesete v lekarne. V lekarnah sprejemamo odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani embalaži – ni pa nujno, da so takšna zdravi la še ori gi nal no zapr ta; odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi), ki so originalno zapr ta v nepoškodovani in čisti embalaži, ki še niso bila odpr ta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Preden jih oddate, vas prosimo, da odstranite ovojnino, ki ni bila v neposrednem stiku z zdravilom.

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje. Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Psiholog odgovarja (1) Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje Spoštovana ga. Tekavec, Pišem vam zaradi svojega odnosa z možem. Poročena sva 10 let, imava 2 otroka. Prvih nekaj let sem bila v zakonu zelo srečna, z možem sva si bila blizu, imela sva tudi iste interese. Zadnjih par let pa se drug od drugega vedno bolj oddaljujeva. Mož preživi večino časa v službi, kadar pa je doma, gleda televizijo ali se dobi s prijatelji. Tudi intimnosti med nama je vedno manj, bojim se, da ima ljubico. Sama ga imam še vedno rada, vendar ne vem, če imava še možnost, da bi bilo tako kot prej. Bojim se soočenja z njim, parkrat sem že poskusila, pa je odvrnil, da so vsi problemi le v moji glavi. Morda si vse tako le domišljam, ne vem več kaj je res in kaj plod moje glave. Verjetno imajo vsi zakoni podobno pot in sčasoma je manj ljubezni, pozornosti in strasti in se moram le sprijazniti, da je tako. Zanima pa me vaše strokovno mnenje o mojem zakonu in o tem kaj čutim. Spoštovani, Najprej bi vam rekla, da je pomembno da zaupate sebi in temu kaj čutite. Po opisu sodeč sklepam, da se je vaš zakon dejansko spremenil in s tem so prišli na dan vaši občutki in dvomi. Med ljudmi obstajajo razlike v potrebah , pričakovanjih in predstavah o zakonu. Vaše potrebe so takšne kot so in ne obtožujte sebe, da čutite kar čutite. Očitno vam vajin odnos z možem ne daje tega kar potrebujete. Dejali ste, da je bilo prej drugače in da ste bili z njim srečni. Situacija med vama se je spremenila, zato se ne slepite in ne verjamite možu, da si vse le domišljate in ste krivi sami. Sedaj morate ukrepati. Razmislite, kaj je vaša odgovornost v vajinem odnosu, na kak način ste vi prispevali k oddaljitvi in poskušajte to popraviti. Sprememba v vas lahko vodi do pozitivne spremembe v možu.V vsakem primeru pa se morate pogovoriti z njim, ga povprašati o njegovih predstavah, pričakovanjih in potrebah v zakonu. Obnoviti morata intimnost, ki se prične z iskrenim in odprtim srčnim pogovorom o svojih čustvih. Tak pogovor bi moral biti redna praksa vsakega partnerstva. Če vama uspe to, sta na dobri poti k zbližanju in izboljšanju vajinega odnosa. Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 13

KULTURA

22. aprila 2010

Dobrodelni koncert OŠ Šoštanj Izkupiček bodo namenili za kritje stroškov dneva dejavnosti Šoštanj, 15. aprila – Osnovna šola Šoštanj in Šolski sklad te šole sta v četrtek popoldne v Športni dvorani pripravila dobrodelni koncert, poimenovan Z roko v roki za

smeh v otroških očeh. Izvedba tega projekta je nadaljevanje sodelovanja pri izvedbah skupnih projektov z Osnovno šolo Nazarje. Skupaj z njo so letos vsem

petošolcem zagotovili brezplačni petdnevni smučarski tečaj na Golteh, prejšnji soboto izvedli slikarsko kolonijo, v kateri so se učenci družili in ustvarjali z likovnimi umetniki iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter pripravili skupno razstavo v Osnovni šoli Nazarje. Na četrtkovem dobrodelnem koncertu so nastopili vsi štirje pevski zboru Osnovne šole Šoštanj, folklor na sku pi na Lepi kamen in mešani pevski zbor Osnovne šole Nazarje. Posebna gosta prireditve pa sta bila športnika, veslač Iztok Čop ter gorski tekač Mitja Kosovelj. Celoten izkupiček, natanko 1.379,50 evrov se je nabralo, bodo v Osnovni šoli Šoštanj namenili kritju stroškov dneva dejavnosti za vse učence od 1. do 9. razreda v šolskem letu 2010/11.

mkp

Z roko v roki za smeh v otroških očeh in polna športna dvorana v Šoštanju

Gledališko-glasbeni večer OŠ Gorica Dom kulture, 14. april 2010. Eno več. Leto namreč. Lanski glasbeno-gledališki odmevni debi OPZ in gledališkega krožka OŠ Gorica se je zgodil drugič. Odličnega recepta pač ne gre pospraviti v predal. April nam je verjetno pisan na kožo. Takrat radi kulturno razvajamo. Letos. Hiša. “Odprla je vrata vsem, ki za njimi so doma. Vrt in cesta jo poznata in popotna palica. Dokler složna so družina, se v njej ni česa bat, najbolj zvitega tatina znajo v kozji rog ugnat.” Z igro Hiša Alenke Goljevšček so mladi člani gledališkega krožka pod mentorstvom učiteljice Barbare Trebižan duhovito s kratkimi, a učinkovitimi prenosi scenskega dogajanja z odra v dvorano uprizorili, kako se mušketirsko eden za vse in vsi za enega znebiti nezaželenih gostov. Živalska druščina pernatih, večnogih in kosmatih sostanovalcev brani svojo trdnjavo pred četo lačnih črvov ali slogaefekt prežene nepovabljene stran. Suverena

Povezali kulturo in šport: prišla sta Iztok Čop in Mitja Kosovelj.

Gimnazijke pripravile najboljši plakat

igra mladih hobi gledališčnikov je ob tipično zajedalsko obarvanih izjavah črvastega nebodigatreba in s pridihom muzikala navdušila občinstvo. Ko je hiša zaprla vrata, so nas v uverturni tretjini na aprilski sprehod, ko med nas je pomlad zaspana prišla ter prinesla sonca toplega in cicido, povabili pevci OPZ, ki se jih že res pregovorno drži zlato. Pod »taktirkama« zborovodkinje Mihaele Britovšek so predstavili žlahtni repertoar z državne revije mladinskih in otroških pevskih zborov in z izjemnim petjem upravičili svoje peto mesto med slovenskimi zbori. Bučen aplavz in dodatek. Igra, pesem in slika. Fotoutrinki vsakdana med šolskimi klopmi in zunaj sten učilnic so domiselno povezali oba dela kulturnega večera. Zavesa je padla. Premiera izpolnila pričakovanja. Se vidimo v tretje.

Vesna Penec, prof.

Zmagovalna ekipa (poimenovale so se Hijacinte) Sarah Sobota, Žanin Tamše, Alenka Jan (manjka Lucija Mežnar Pečečnik) skupaj z mentorjem mag. Željkom Opačakom.

Dijakinje 3. letnika velenjske umetniške gimnazije Sarah Sobota, Žanin Tamše, Alenka Jan in Lucija Mežnar Pečečnik so prejele prvo nagrado za plakat na temo otrokovih pravic. Ob 20. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah je Generalni direktorat Evropske komisije za pravosod-

je, svobodo in varnost razpisal likovni natečaj za mlade z besedami velikega sanjača našega časa Antoina de Saint-Exupéryja: »Nariši mi eno od pravic«. Zmagovalni plakat potuje v Bruselj skupaj z nagrajenimi plakati iz vseh držav EU.

V Kulturnici bogat teden knjige

Branje je žur, Knjižni maraton … V knjižnici Velenje bodo zaznamovali mednarodni dan knjige z dogodki, ki so v zvezi s knjigami in branjem. Med drugim bodo danes (v četrtek) ob 18. uri pripravili prireditev Branje je žur, v soboto pa bo Knjižni bazar. Obiskovalci knjižnice si lahko v avli ogledajo razstavo mednarodnega likovnega natečaja z naslovom »Igraj se z mano«, na otroškem oddelku pa so na ogled postavljena likovna dela in izdelki, ki so jih pripravili v vrtcu Najdihojca. Prav tako danes, od 10. do 19. ure, bodo v velenjski knjižnici predstavili zadnjo veliko pridobitev za knjižnico - grafično zbirko Janeza Vajkarda Valvasorja. Gre namreč za faksimilirano izdajo 7752 grafičnih listov, ki so pod naslovom Iconotheca Valvasoriana izšli v sedemnajstih zvezkih, velenjski knjižnici pa jih je podaril velenjski rojak in častni občan Velenja dr. Matjaž Kmecl. Zbirka je nastajala med Valvasorjevim dolgoletnim potovanjem po Evropi, ko je zbiral grafike in risbe nemških (med njimi je precej Durerjevih grafik) in nizozemskih, flamskih, francoskih ter ostalih mojstrov iz 16. in 17. stoletja. Čeprav je to malo odmaknjeno od dogodkov tega tedna, naj omenimo, da bo 19. maja zbirko v velenjski knjižnici tako rekoč iz prve roke predstavil vodja projekta in urednik faksimilirane izdaje dr. Lojze Gostiša.

Velenje – Po vsej Sloveniji od ponedeljka, 19. aprila, do sobote, 24. aprila, potekajo prireditve, posvečene knjigam. Slovenski dnevi knjige v velenjski knjigarni in galeriji Kulturnica so v tem tednu prinesli niz zanimivih dogodkov, nekaj pa se jih bo še zvrstilo. Tako so v ponedeljek popoldne pripravili predavanje o razvojnih mejnikih v odraščanju, v torek so predstavili knjigo Starodavni in današnji Slovenci. Včeraj opoldne so gostili Turške pesnike, danes ob 19. uri pa vas vabijo na literarni večer, na katerem bo Uršula Menih Dokl predstavila knjigo Alme Karlin Sama - iz otroštva in mladosti. Gre za prvi prevod knjige v slovenščino, zato bosta na večeru sodelovala tudi prevajalka Mateja Ajdnik Korošec in urednik Marijan Pušavec. Jutri ob 13. uri bodo predstavili še knjigo poezije Povezovanja Branka Bačovića, sobotno dopoldne pa bodo posvetili najmlajšim. Ob 10 h bo Urška Ojsteršek iz društva Walvel ob slikanici otrokom pripovedovala zgodbo o Sneguljčici, takoj za tem, ob 10.15, pa se bo pričela lutkovna pravljica za otroke Nerodni dedek.

bš

Zbirajo rabljene otroške knjige Vse do sobote lahko v Kulturnico prinesete rabljene otroške slikanice in druge knjige za otroke. Po tem, ko je lanska akcija zbiranja knjig izjemno uspela, so se zanjo odločili tudi letos. Knjige bodo podarili enoti vrtca Velenje v Škalah ter romski kulturni skupnosti za romske otroke. Knjige zbirajo med 8. in 19. uro, v soboto pa med 9. in 13. uro.

Množica dogodkov v OŠ Gorica Velenje – V Osnovni šoli Gorica v Velenju se v teh dneh skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje pripravljajo na postavitev razstave Čipkarstvo skozi letne čase. Razstavo si boste lahko ogledali od 4. maja naprej. Od 4. do 7. maja bodo učenci obiskali svoje vrstnike iz osnovne šole Safet Beg Bašagić v Sarajevu. Sarajevski otroci so bili njihovi gostje lanskega septembra. Sredi maja načrtujejo otvoritev Mladinskega turistično-informacijskega centra, ki bo deloval v osnovni šoli v Vinski Gori kot program obšolskih dejavnosti turističnega podmladka Turističnega društva Vinska Gora. Mladi bodo svojim vrtnikom predstavljali lepote ne samo Vinske Gore, ampak cele Šaleške doline. 15. maja jih čaka pomembna in že uveljavljenja prireditev Šport Špas - dan druženja treh generacij, na kateri bodo predstavljali nordijsko hojo, šli na pohod in se šli razne igre. Prireditev je namenjena vsem, tako da lahko na ta dan pridete bliže prav vsi! Konec maja pa bodo pripravili predstavitev druge pesniške zbirke, ki jo bo v sodelovanju s šolo izdala učenka Aleksandra Panič. Ob tej priložnosti bodo pripravili kulturni večer.

mkp

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 14

KULTURA

22. aprila 2010

Rotirajoče slike in kinetični objekti Poetični vizionarji Matjaž Šalej

»V delih Danila Jejčiča je bila in ostaja izrazita prepoznavnost geometrijske abstrakcije, ki jo sistemsko razvija, poglablja in posodablja že več kot štiri desetletja,« je ob odprtju razstave poudarila Milena Koren Božiček.

Predstavljena so dela akademskega slikarja Danila Jejčiča, nastala od leta 1972 do 2010 Velenja, 15. aprila - »Akademskega slikarja Danila Jejčiča javnost pozna predvsem kot grafika. Ne sme pa se prezreti njegovih začetkov, ki so preko kolažev, slonečih na kon struk ti viz mu, občut no

zaznamovali in usmerili prepoznavne stilne značilnosti tega umetnika. V ustvarjalnem snovanju je nadaljeval z grafikami, reliefnimi in skulptoslikami, objekti in fotografijo,« je ob odprtju zanimivo postavljene razstave del akademskega slikarja Danila Jejčiča v Galeriji Velenje poudarila kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček. S postavitvijo pregledne razstave, ki prikazuje umetnikove grafike, reliefe in objekte, je bil iskreno zadovoljen tudi Danilo Jejčič, ki živi in ustvarja v Ajdovščini. Izbrana dela so po sklopih in tehnikah

predstavljena tudi v kontekstu prostora, v katerega se vključujejo. »Prav v pri me ru geo met rij ske abstrakcije pomenijo Jejčičevi eksponati oživitev stilno preveč prezrte smeri. Njegova razstava v velenjski galeriji, ki je doslej predstavljala že skoraj vse poglavitne smeri postmodernizma in sodobne likovne produkcije, zapolnjuje vrzel tega seg men ta vizu al ne umet nos ti. Ustvarjalci pop-arta in konstruktivizma, med katerimi je tudi Danilo Jejčič, so v programiranih delih raziskovali vizualno percepcijo in matematične ritme ter zamike plos-

kev in dinamično ravnotežje kompozicije grafike. Tonski razpon je zasenčen, zasičen ali zatemnjen. Barve in šrafure prehajajo iz ene v drugo v dinamičnih sosledjih barvnih ali črtno izrisanih geometrijskih oblik,« je še dodala kustosinja. Ob razstavi, ki bo na ogled do 22. maja, je izšel tudi katalog, v katerem bodo obiskovalci razstave, ki je res vredna pozornosti, izvedeli več o bogati karieri tega vrhunskega slovenskega ustvarjalca.

bš

Matjaž Štine v Mestni galeriji Šoštanj Ustvaril je več javnih del, med njimi štiri skulpture mastodontov v Velenju Šoštanj, 15. aprila – V četrtek so v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo kiparja Matjaža Štineta iz Ljubljane. Kot absolventa Više šole za strojništvo ga je pred dvajsetimi leti pot zanesla v svet kiparstva, ki se mu je povsem predal. Ustvaril je več javnih del, med njimi so portret Jožeta Pučnika, portret generala Maistra in štiri skulpture mastodontov v Velenju. Je človek, ki se ne pojavlja pogosto v javnosti, bolj ali manj zavestno ostaja v svojem ustvarjalnem okolju. »Doslej sem se s samostojnimi razstavami pojavil le trikrat, tale šoštanjska razstava je moja četrta samostojna razstava. Sodeloval pa sem na nekaj skupinskih razstavah. S tem še nimam prav veliko izkušenj. Intenzivno delam zadnjih pet, šest let, ko se poskušam tudi preko razstav uveljaviti v slovenskem prostoru,« pripoveduje.

Je umetnik, ki se ne pojavlja pogosto v javnosti.

Ustvariti želi svoj prepoznaven izrazni stil. Med skulpturami, ki so na ogled v Šoštanju, prevladujejo stilizirane ženske figure. Les in kamen pa sta materiala, ki ga najbolj zanimata.

mkp

V Arsinu razstavlja Vida Slivniker

Velenje, 9. aprila - Akademska slikarka Vida Slivniker je po rodu Korošica, živi in ustvarja pa v Ljubljani. Po študiju na Pedagoški akademiji v Mariboru se je vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je po diplomi opravila tudi specialko pri profesorjih Zoranu Didku in Gabrielu Stupici. V času študija je prejela tudi Prešernovo nagrado, leta 1986 pa pridobila tudi naziv docentke za slikarstvo. Istega leta je dobila tudi status svobodne umetnice. V zadnjih letih Vida Slivniker pripravi povprečno dve razstavi letno. Prejšnji petek zvečer so v velenjski galeriji Arsin odprli pregledno razstavo njenih del, ki bo na ogled ves april in še del maja. Otvoritev je bila dobro obiskana, na njej pa so, kot je v tej galeriji že v navadi, pripravili tudi dražbo ene od umetničinih slik. Kar nekaj se jih je potegovalo za njeno olje na platnu, ki je seveda dobila novega lastnika. Slikarka je na ogled postavila tudi bogato monografijo svojih del, ki je nastajala kar nekaj let.

Mnogo razumnikov, ki so se v prelomnih trenutkih svoje domovine podali po poti politike, je bilo literatov. Enostavno so začutili, da jih v določenem času domovina potrebuje. V politiki ni ravno veliko literatov. Prej drži, da jih ima bolj malo pesniško ali prozno ustvarjalno žilico. Je pa zaradi prepletenosti umetniške produkcije in vsakdanjega dela njihovo ustvarjanje toliko bolj univerzalno in ideološko, naravnano morda celo k družbeni pravičnosti. Takšne primere najdemo tako v najtemnejših časih zgodovine, recimo med drugo svetovno vojno, celo v dolini jih imamo v literarni prisotnosti Kajuha. No, pa niso bili edini pomembni ustvarjalci iz tega obdobja levičarji, o veliki pomembnosti del lahko govorimo na drugi strani tudi v opusu religioznega in skeptičnega Franceta Balantiča, tragičnega lika naše »državljanske« vojne, ali pa politika in literata Edvarda Kocbeka, okoli katerega se ob Omerzovi knjigi zadnje tedne vije veliko prahu. Pa Slovenci nismo morda najboljši primer literarnega razumništva. Mnogo svetovnih literatov je v prelomnih trenutkih njihove skupnosti bilo še bolj izpostavljeno, preganjano in na udaru režimov. Pablo Neruda, Vaclav Havel sta le dva od eminentnih imen povojne zgodovine. Nekateri so bili tako pomembni, da se njihovo ime pojavlja celo z utiranjem državnosti naroda, črnogorski vladika Petar Petrović Njegoš je šolski primer osamosvajanja balkanskih držav v 19. stoletju. V domačem prostoru so v povojnem času literati najbolj zaznamovali krog, zbran okoli Nove revije, ki je bil dokončno in močno državotvorno izpostavljen s 57 številko. Utrli so pot Slovenski državi in jo esejistično opredelili ter pogumno razodeli svoje pisanje narodu. Kasneje so odpadli takšni, kot je recimo Dimitrij Rupel, katerega politične in poklicne ambicije so prevladale nad idejo esejistične resnice. Po skupnem preboju so se mnogi od soavtorjev izgubili, postali politično mrtvi. Precej pa je tudi takšnih, ki so po svoji smrti ohranili svojo ideološko identiteto. Tudi zato se danes krešejo ob njihovih imenih politične razprave. Je Pučnikovo letališče res pravo poimenovanje ali bi bilo bolje, da ostaja Brniško, o tem ne mislim danes izgubljati besed. In Kocbekovo in Balantičevo delo, čeprav nedvomno izjemno in se mora interpretirati v času družbenih sprememb. Če naj bo zazrt naš pogled v preteklost ... potem se lahko pa ukvarjamo recimo tudi z delom »Mein Kampf«. In kakšna je razlika med literati in politiki? Predvsem literati ljudem ne smejo olepševati in ne predstavljati sprevrženega pogleda na svet. Če so pošteni, ga samo po svoje interpretirajo, odpirajo nove dimenzije drugačnega pogleda. Tako kot jih vidijo sami, kot jih doživljajo skozi svoj svetovni nazor. Literati, še posebej pesniki, lahko povedo z nekaj besedami tisto, kar se ne da povedati z dejanji. Med vrsticami povedo to, kar bralcu dopušča svoboda lastnih misli in njegov intelektualni domet. Tega politik ne more početi in tega od njega ne smemo pričakovati. Politik si mora pač na vse načine novačiti volilce. Politik, ki se razkrije, je ranljiv in zrel za odstrel. Literat pa je lahko s sedmimi besedami Haiku forme že pravi vizionar. Ne proda se do konca, pušča odpre alternative, zna se pravi čas umakniti, zapreti v svoj intimni in osebni svet. Novi okoljski minister je ob nedavni »rekordni« čistilni akciji Očistimo Slovenijo v kamero izjavil, da je novi okoljski Kopenhagenski dogovor samo papir, vsi pa vemo, da se velesile, ki so največji onesnaževalci, ravnajo izključno po lastnih (v glavnem egoističnih) okoljskih merilih. In v sozvočju s tem lahko interpretiramo tudi energetski razvoj Slovenije, prenesen na lokalno raven, na račun okolja Šaleške doline. Kaj o tem razmišlja pesnik in literat, recimo Rezman, je bralcem njegovih del precej jasno. Meni pa je jasno kot človeku, ki sem že tudi kdaj kaj napisal, to, da ko bosta Pahor in Janša pisala pesmi, in ne samo okope, premike ... bo Sloveniji verjetno lažje. Ko bomo imeli ob pol osmih zvečer desetminutne vesti, tako kot ORF, in bo v informativnih vsebinah več kulturnih vesti, bo drugače. Morda bo tudi Evropi v prihodnosti bolj poetično, saj je eden glavnih hobijev predsednika Evropske unije Hermana Van Rompuya poezija, če sem preciznejši - haiku. Pa se nam s tako imenovanim in v flamskem svetu prepoznanim »Haiku Hermanom« obetajo lepši časi in jasnejše Evropske perspektive? Kdo ve.

Ob otvoritvi razstave je Vida Slivniker spregovorila o svojem življenju in bogati karieri.

Kot nam je povedala, je za razstavo v Arsinu izbrala dela iz daljšega časovnega ustvarjalnega obdobja. Sicer pa so njena dela tudi v številnih slovenskih in tujih galerijah (Italiji, Nem-

čiji, Kanadi in Ameriki …). O njenem delu so pisali pomembni kritiki, razstava pa je res vredna ogleda.

bš

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 15

107,8 MHz

22. aprila 2010

Glasbene novičke Shakira spet prepeva nogometno himno

Nismo čistili, bili pa smo odmevni Naj bolj odmev na akcija v minulem tednu je bila gotovo vseslovenska Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bili smo zraven. Nismo sicer čistili, smo pa bili z javljanji v reden program Radia Velenje in program Radia Alfa zelo odmevni. Povratne informacije s terena so takšne. Tudi sms sporočila, klici, da se pridružujejo mnenju katerega od naših sogovornikov, ki smo jih ujeli na ekološki delovni soboti. Novinarke Bojana Špegel (poročala je o

dogajanju iz mestne občine Velenje), Milena Krstič Planinc, ki je obvladovala območje občine Šoštanj, moja malenkost (z javljanji iz občine Šmartno ob Paki in Zgornje Savinjske doline) ter odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek, ki je koordinirala javljanja v radijskem studiu, smo prepričane, da smo s prvimi javljanji komu potrkale na ekološko zavest in ga spodbudile za akcijo. V prihodnje se bomo takih projektov, kot je bilo skup-

no javljanje v živo tudi z ekipo Radia Alfa, še lotili. Današnja številka Našega časa pa ni zajetnejša le zaradi očiščevalne akcije, ampak tudi čestitk za bližajoča praznika. Tudi v naslednji številki jih bo nekaj, zato tisti, ki še razmišljate o njej, kar pokličite našo propagandno službo. Če se ne boste odločili za objavo čestitke v časopisu, imate na voljo še radijsko različico in video strani.

Prireditelji svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo od 10. junija do 11. julija v Južnoafriški republiki, so sporočili, da so za himno mundiala izbrali pesem Time for Africa, ki jo izva ja ta kolum bij ska pop zvezdnica Shakira in južnoafriški bend Freshlyground. Shakira bo skupaj z bendom iz Cape Towna v živo predstavila himno na uvodnekaj letih svetovne slave je skupina z odhodi nekaterih članov in nato še smrtjo Dirka Schoufsa preživljala težke čase, a je pevka Dani nadaljevala samostojno pot. Po daljšem premoru se je skupina vrnila na koncertne odre. Leta 2004 je izšel album The Promise, leta 2006 so dvajseto obletnico delovanja zaznamovali z zbirko uspešnic The Ultimate Collection, leta 2009 pa so izdali album Comme On Est Venu, v celoti posnet v francoskem jeziku.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

HOUSEMOUSE Anita Key in Stane Špegel alias HouseMouse sta šest let po izidu takrat prvega slovenskega avtorskega house albuma Party Monster (Matrix Music) spet združila moči in posnela novo pesem. Skladbo Heart Beat ponujata v dveh verzijah - rock in disco. Obe bosta skupaj z remixi kmalu izšli tudi pri nemški založbi Diventa.

1. ŽANA - Dokler bije mi srce 2. NICKELBACK - This Afternoon 3. LADY GAGA - Alejandro Žana se je po premoru vrnila na glasbeno sceno z novo skladbo z naslovom Dokler bije mi srce. Besedilo zanjo je napisala sama, skladba pa bo našla mesto na njenem novem albumu, ki ga trenutno pripravlja. Ta bo po albumu Sexy (2005) njen drugi, pripravlja pa ga skupaj s producentom Milanom Sajetom. Žana je doslej največji uspeh zabeležila s skladbo Druga violina, s katero se je leta 2007 predstavila na Emi.

Severinina Lola nem koncertu pred začetkom svetovnega prvenstva, ki bo 10. junija v Sowetu, na slovesnem odprtju ter tudi pred finalom, ki bo 11. julija. Shakira bo tako nogometno himno pela že drugič, saj je že leta 2006 prepevala pesem z naslovom Hips don't lie.

Najnovejša Severinina skladba Lola, ki jo sicer najdemo le na komiplacijskem albumu Miligram, bo kma lu dobi la tudi vizu al no podobo. Miligram prinaša deset skladb desetih najbolj prepoznavnih izvajalcev s področja držav nekdanje Jugoslavije. Izbor je opravil srbski skladatelj in producent Aleksandar Milić Mili. Slednji se podpisuje tudi pod glasbo in produkcijo skladbe Lola, tekst pa je delo Marine Tucaković, s katero je Severina že sodelovala na zadnjem albumu Zdravo Marijo. Kompilacija Miligram je za zdaj sicer na voljo le v Srbiji.

Supersong Tabujev Po uspešnem uvodnem koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška skupina Tabu nadaljuje turnejo z naslovom 42 s koncerti po vsej Sloveni-

KINGSTON Skupina, ki je skupaj s hrvaško zvezdnico Danijelo posnela skladbo Original, zdaj predstavlja še videospot. Posneli so ga v kavarni hotela Union, Kingstoni pa v njem nastopajo kot mafijski klan. Danijeli je pripadla vloga barske pevke.

Deep Purple v LJubljani

JANEZ BONČINA BENČ Jutri (23. aprila 2010) bo uradno izšel njegov novi album z naslovom Sol, poper in sanje. Na njem združuje preteklo in sedanje z novimi skladbami, v katerih se mu pridružujejo popularni izvajalci Murat & Jose, Trkaj, Alenka Godec, Juliette Justine, Jani Moder, Lovro Ravbar in stari glasbeni mački Primož Grašič, Ratko Divjak, Jani Hace, Coto, Jadran Ogrin, Čarli Novak in drugi.

IVA STANIČ Takšna kot bi me želel je naslov nove skladbe pevke Ive Stanič, ki je pravzaprav sodobna priredba velike italijanske uspešnice Sono come tu mi vuoi, ki jo je leta 1966 prvič odpela italijanska pevka Mina. Originalno skladbo je v novi aranžma odel Marko Mozetič, besedilo pa sta priredila Štefan Miljevič in Iva Stanič.

MARJAN NOVINA »Najslavnejši kmet« po odmevni skladbi Pravi sem kmetič pošilja na radijske postaje novo pesem Angel in hudič. Novina je izdal tudi novo zgoščenko, ki je plod njegovega devet letnega dela, na njej pa je kar 31 skladb. Zgoščenka z naslovom Popotovanja vsebuje dva ploščka, eden je v slovenskem, drugi v hrvaškem jeziku.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Naveza - Veselite se pomladi 2. Zlati muzikanti - Berač 3. Ansambel Pogum - Radi bi vam zapeli 4. Ansambel Nanos - Dokler smo mladi vsi 5. Skupina Katrca - Mamica 6. Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala 7. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 8. Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici 9. Ansambel Juhej - Stari godec 10. Iskrice - S figo v žepu

… več na: www.radiovelenje.com

ji. Z nezmanjšano hitrostjo Tabujevci presenečajo tudi z novimi singli z albuma 42. Po uspešnicah Oblak za dva, Pesek in dotik, Namesto srca in 42 v teh dneh na radijskih valovih že lahko slišite peti single z njihovega zadnjega albuma 42. To je skladba Supersong, v kateri Tabujevci predstavljajo superjunakinjo prehitrega jezika in velikega srca, punco nadnaravnih sposobnosti in čisto navadnih staršev, ki vzame reševanje sveta v svoje roke.

Spet prihajajo Vaya con dios V Slovenijo ponovno prihaja priljubljena zasedba Vaya con dios, ki je pred tremi leti dvakrat razprodala ljubljanske Križanke. Belgij-

ska skupina, ki je v 80-ih in 90-ih navduševala s hiti What’s a woman, Don’t Cry For Louie, Nah Neh Nah in Puer to Rico, 23. junija ponovno prihaja v Križanke. Začetek skupine sega v leto 1986, ko je njihov prvi single Just a Friend of Mine postal velika uspešnica. Po

Skorajda vsak, ki je kdaj v življenju prijel za kitaro, se je bržkone srečal z legendarno skladbo Smoke On The Water znamenite hard rock zasedbe Deep Purple. To pa je le eden njihovih nesmrtnih hitov. Deep Purple so znamenita rock zasedba, katere kariero in slavo postavljajo ob bok skupinam Led Zeppelin, Rolling Stones, Pink Floyd in celo The Beatles in danes verjetno ni človeka, ki ne bi poznal te zasedbe in skladb, kot so Black Night, Storm brin ger, Child In Time, Woman From Tokyo in druge. Tudi več kot štirideset let po ustanovitvi skupina še vedno deluje in kmalu spet prihaja v Slovenijo. V intimni atmosferi ljubljanskih Križank bo zasedba 7. junija postregla s svojimi največjimi uspešnicami in pokazala, da nisi nikoli prestar (ali premlad) za pravi rock.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 16

22. aprila 2010

tistim, kar od spodaj, je več kot očitna. Sončna energija je nekajkrat dražja od premogovne.

Brez popolnega uspeha Vseslovenska očiščevalna akcija le ni povsem uspela. Nekaterih ljudskih črnih točk še nismo očistili.

Naprej – nazaj Ob tem, ko so v Velenju tudi obnovo Kardeljevega trga uvrstili v razvojni program, se nekateri sprašujejo, ali je to pogled naprej ali nazaj.

Nobena posebnost Nezveneča Cesta Velenje–Gorenje ni agencija nikakršna posebnost. Pri nas »država« ceste pogosto hitro popravi tako, da postavi opozorilne table in pregrade.

Rajmond Valcl, ravnatelj velenjske gimnazije: »Če me znova ne potrdijo, znam poprijeti tudi za kakšno fizično delo.« Sergej Gomboc, zagrizen rekreativec kolesar za Čvek: »A niso rekli, da bo danes očiščevalna akcija, ne pa golaž.«

»Veš kaj, Bojan, danes bo najin telefon še zelo zvonil. Za trenutek se bom izklopil,« se je v soboto sredi dopoldneva odločil Janko Ramšak. »Sicer pa imam polne roke vrečk za smeti,« je še dodal. Bojan Prelovšek, ki je bil glavni koordinator velenjske velike očiščevalne akcije, pa je govoril in govoril. »Jaz ga bom izklopil šele pozno zvečer, ti pa le skrbno z vrečami, jih že povsod zmanjkuje,« je uspel dodati Bojan med dvema telefonskima klicema.

Vila V iila Široko Široko Metleče Metleče 6 3325 Šoštanj Šoštan nj - Slovenija Sloven nija

Taki, ki so tik pred upokojitvijo, so ob napovedani pokojninski reformi najbolj živahno poskočili.

(Ne)kulturno Dogajanje v zvezi z imenovanjem novega direktorja knjižnice se nekaterim ne zdi nič kaj kulturno.

Od zgoraj drago Razlika med tistim, kar prihaja od zgoraj, in

Hladno – vroče Bloka 6 še dolgo, dolgo ne bodo zakurili. Čeprav okoli njega že kar lep čas močno vroče tli.

Gor in dol Slovenci posvečamo veliko pozornost hribom. Tja gor radi hodimo. Odgovorni pa ne posvečajo dovolj pozornosti hribovskim kmetijam. Zato mladi od tam hodijo dol.

Vila Široko

Poskočnost

Celjska statistična regija dobiva še novo razvojno agencijo. Ta naj bi bila končno prava. Čeprav ima najmanj zveneče ime – RASR.

GOST d.o GOST d.o.o., .o., V Velenje elen nje Koroška K oroška ccesta esta 60, 3320 V Velenje elenje - Slov Slovenija enija tel.: tel.: 03/896-43-00 ffaks: aak s : 03/896-43-18 el. el. pošta: pošta : suzana.puc@rlv.si su z ana.puc@rlv.si w www.gost.si w w.g . ost .si

Vila Široko Vila Široko v Šoštanju Šoštan nju nudi čudovito čudovito in mirno mirrno naravno naravno okolje, okolje, eminenten emiinenten objekt objekt,, gastronomsko ponudbo. g ponudbo. p odlično gastronomsko IIdealna dealna lok acija za osebna srečanja, srečanja, praznovanja, praznovanja, por oke, bir me, obhajila, o poslo vna lokacija poroke, birme, poslovna srečanja, sr ečanja, seminarje. seminarje. Pričakujemo P ričakujemo vas vas od d ttorka orka do četrtka četrtka od 11. 11 1. do 21. ure, ure, ob petkih petkih in i sobotah od 11. do 23. ure, ure, ob nedeljah od 11. do 20. ure. ure. Ob praznikih praznikih in ponedeljk ih zapr to! ponedeljkih zaprto! TTelefon: eeleffon: o vsak vsak dan od 11. ure ure dalje 03/5881-030, 03/5881-0 030, www.gost.si www.gost.si

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 17

OKOLJE

»Preganjanje« neurejenih vrtičkov še ni končano Lani so v MO Velenje napovedali ukinitev div jega vrtičkarstva – V Trebuši uspešni, na predelih, kjer so vrtički na zasebnih zemljiščih, občina težko ukrepa – Opravili popis vseh vrtičkarskih področij Bojana Špegel Foto: Stane Vovk

Velenje, 19. aprila – Da so vrtički marsikateremu Velenjčanu ne le v razvedrilo in rekreacijo, ampak v času gospodarske krize, nizkih plač in pokojnin ter nemalo brezposelnih tudi v veliko pomoč pri preživetju, je jasno kot beli dan. Žal pa je v mestu še vedno veliko vrtičkarskih naselij, ki okolju niso v ponos. Predvsem tam, kjer občina ni lastnica zemlje, je vrtičkarstvo težko prepovedati, ustaviti ali vsaj poskrbeti za lepšo podobo takih področij. Polivinili na strehah ut in nad pridelki, številne dolge fižilovke, klopi, mize, celo manjše koče … Vse to v Velenju še vedno lahko vidimo. A predvsem tam, kjer so vrtički urejeni na zasebnih zemljiščih. Na MO Velenje so že začeli z evidentiranjem tovrstnih po svoje divjih vrtičkarskih področij, saj želijo vedeti, kdo so vrtičkarji, kdo jim zemljo daje v najem in kje takšni vrtički sploh so.

V Stari vasi kar 111 vrtičkov Župan MO Velenje Srečko Meh nam je ob povedal, da bodo, ko bodo popis končali, vrtičarje in lastnike zemljišč poprosili, da lepše uredijo področja in na njih odstranijo objek te, ki moč no kazijo podobo krajine. »Na Lipi vzhod je po naših podatkih kar okoli 250

Lani je v Trebuši vrt še vedno uporabljalo 6 vrtičkarjev, letos pa so za njimi in tistimi, ki tega lani niso storili, čistili tudi prostovoljci na sobotni veliki očiščevalni akciji. V Stari vasi, kjer vrtičkarji še delujejo, pa z objekti res močno kazijo okolje.

vrtičkov, med bloki na Gorici še vsaj 12, na Efenkovi trije. Največ vrtičkov je v Velenju trenutno v Stari vasi, na področju pod staro elektrar no. Našteli smo jih kar 111. Odločili smo se, da se letos še ne bomo lotili Stare vasi, kjer so vrtički večinoma na zasebni zemlji.

Ukrepali bomo morda le tam, kjer bodo vrtičkarji s postavljanjem pomožnih objektov šli preko vseh mej dob re ga oku sa,« je dodal župan. In še rekel da bo na tem območju kmalu stekla gradnja novega naselja, še pred tem pa potrebna komunalna infrastruktura.

17 Prostih še pet občinskih vrtičkov Lansko leto so na MO Velenje uspeli ustaviti divje vrtičkarstvo v Trebuši. Vsaj 6 vrtičkarjev prepovedi ni upoštevalo – tem so pustili, da so jeseni še pobrali pridelke, potem pa so za njimi čistili tudi dijaki na počitniškem delu in prostovoljci na sobotni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Dela so imeli v soboto še veliko, nekaj ga je še ostalo. Bo pa občina poskrbela, da bodo to področje zasadili z drevesi in uredili tako, da bo vhod v mesto veliko lepši. Vsem, ki so želeli, so ob prepovedi vrtičkarstva v Trebuši in tudi na delu Gorice ponudili lepo alternativo. Občina je namreč lani uredila prvo vrtičkarsko naselje na meji med Gorico in Bevčami, področje pa bodo dokončno uredili letos. Župan Srečko Meh nam je povedal: »V lanskem letu smo na tem področju uredili 81 vrtičkov, prostih pa je še pet. Letos bomo tam postavili še večnamenski objekt ter sani ta rije, nape lja li bomo tudi vodo. V letu 2011 bomo nadaljevali drugo fazo urejanja občinskih vrtičkov in tako uredili dodatne vrtičke, a najbrž ne bi bilo dobro, da bi jih bilo preveč na enem mestu. Zato bomo verjetno na tem področju končali nekje pri številki 150.« Še vedno je možno, da bodo nekaj vrtičkov uredili na občinskem zemljišču v Pesju, pa zagotovo še kje drug je, kjer je last ni ca zemljišč občina. »Zgled iz Bevč je dober. Čeprav je bil med krajani v bližini odpor pred prihodom vrtičkarjev velik, se sedaj nihče več ne pritožuje. Pokazali smo, da na urejenih in z ograjo zaščitenih področjih tovrstna dejavnost ni moteča,« je povedal župan. In tudi to, da cena za najem vrtička ostaja enaka kot lani – 20 evrov. »Pa še gnoj smo jim dostavili,« je dodal za konec.

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

22. aprila 2010

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let! Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

www.nascas.com www.radiovelenje.com

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 18

DRUŠTVA, PRAZNIČNE ČESTITKE

22. aprila 2010

Velenjski medžimurci ohranjajo svojo kulturo V velenjskem društvu želijo poleg dramske, folklorne in tamburaške skupine ustanoviti še pevski zbor Velenje, 17. aprila – V Velenju živi veliko Međimurcev, ki so v mesto začeli prihajati leta 1953. Prvi so delo iskali v gradbeništvu, z razvojem mesta pa so še prihajali. Leta 1997 so ustanovili svoje kulturno-umetniško društvo, ki ga vsa leta vodi Drago Blagus. Pred 13. Medžimursko nočjo, ki so jo pripravili v soboto v gostišču Rednak v Šoštanju, smo predsednika društva povabili na klepet. »Ko smo na pobudo številnih Medžimurcev ustanovili svoje društvo, smo na skupščini, na kateri je bilo 64 članov, najprej ustanovili dramsko sekcijo. Po nekaj letih je začela delovati tudi folklorna in tamburaška skupina. Danes so

naše skupine zelo aktivne, nastopamo tako po Sloveniji kot tujini.« Da lažje delajo, se prijavljajo tudi na občinske in državne razpise, na katerih so v zad njih letih zelo uspešni. Tudi letos so prijavili dva projekta in za oba dobili denar. Fol-

kloristi in tamburaši, ki jih vodita Neva in Mile Trampuš, vadijo v prostorih starega kina. Ker so vsako leto boljši, tudi več gostujejo in nastopajo. Pogosto jih povabijo na Hrvaško, Madžarsko … Lani so dobili veliko priznanje

tudi v rodnih krajih; ob 10. obletnici delovanja so jim za širjenje rodne kulture v Sloveniji podelili priznanje v Medžimurju. V društvu je sedaj 270 članov, res aktivnih pa je nekaj več kot 50. »S svojim delom smo zadovoljni, želimo pa

Predsednik društva Drago Blagus in vodja folkloristov Neva Trampuš.

si ustanoviti še majhen pevski zbor. Moč no sode luje mo med sabo, praznujemo osebne praznike članov, delujemo tudi humanitarno.«

Odprli svoj radio

Kaj so v zadnjem letu ustvarili in se naučili, so na simpatično prikazali na sobotni 13. Međimurski noči.

Na kulturnozabavni prireditvi, ki jo vsa leta imenujejo Medžimurska noč, vedno pokažejo, kaj so člani društva ustvarili v zadnjem letu. Tako je bilo tudi v soboto, ko so člani dramske sekcije odprli in

poskusno “aktivirali” radijsko postajo Radio »DMK Velenje«. Program je bil bogat; glas be nim točkam so sledila poročila, koncert v živo, kar nekaj intervjujev. »Naši člani se vedno potrudijo, zato je noč vedno dobro obiskana. Ponavadi se nas zbere vsaj 150,« doda Blagus.

bš, foto: Matej Blagus

Imeli smo brezskrbno otroštvo. Šolali smo se za delo. Delamo varno in predano, da bi imeli dostojno pokojnino. Delo je največja vrednota! Članstvo SPESS vam čestita ob prazniku dela in želi prijetno praznovanje!

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 19

OBJAVA

22. aprila 2010

NLB Skladi: naložbene rešitve za dobre in slabe čase Marko Kljaji osebni ban nik NLB d.d. Podru nica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Rudarska Rudarska 3 3320 Velenje tel. 03 899 52 78 poslovni as: od 9.00 do 18.00

G. Marko Kljaji , kot finan ni svetovalec v NLB Skupini, katere del ponudbe predstavljajo tudi podskladi krovnega sklada NLB Skladi, ste gotovo pravi naslov za najbolj osnovno vprašanje – kaj sploh pomeni izraz podsklad, ki se pojavlja zadnje ase? Podsklad krovnega sklada je vsebinsko gledano enak vzajemnemu skladu, ki je med ljud mi bolj poznan izraz. Vsak podsklad zbira premo enje ve jega števila vlagateljev in to pre mo e nje nala ga v del ni ce in obveznice v skladu s svojo nalo beno politiko. Krovni sklad NLB Skladi tako trenutno sestavlja 15 podskladov raznolikih nalo benih politik. Vlagatelju e samo ime podsklada okvirno pove, kam podsklad zbrana sredstva nalaga. NLB Skladi – Obvezniški EUR tako zbrana sredstva nalaga v obveznice, NLB Skladi – Visoko rasto a gospodarstva delniški pa v delnice izdajateljev s sede em v porajajo ih se trgih. Podrobnejše informacije o podskladih krovnega sklada NLB Skladi lahko vlagatelji poiš ejo tudi na spletni strani www.nlbskladi.si. Podskladi krovnega sklada - to je precej nov termin. Kakšne prednosti var evanje v krovnem skladu prinaša vlagateljem? Dru ba NLB Skladi je vzajemne sklade preoblikovala v podsklade krov-

nega sklada NLB Skladi z letom 2009. Klju na prednost za vlagatelje z uvedbo krovnega sklada je mo nost uveljavljanja odloga ugotavljanja dav ne obveznosti pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada. Z drugimi besedami vlagateljem pri prehodih med podskladi istega krovnega skla da ni potreb no pla e va ti morebitnega davka na kapitalskih dobi ek, ki so ga pri prehodih med vzajemnimi skladi morali. V primeru, ko med posa mez nim vpla i lom v krovni sklad in izpla ilom iz krovnega sklada mine dovolj dolgo obdobje (20 let), se vlagatelj lahko celo v celoti izogne pla ilu davka na kapitalski dobi ek, tudi e vmes ve krat prenaša nalo bo med razli nimi podskladi istega krovnega sklada, po ni ji stopnji pa je obdav en e po petih letih var evanja v krovnem skladu. Lah ko krat ko opi še te delo finan nega svetovalca. lovek bi si pred stav ljal, da vla ga te ljem danes svetujete kaj bo jutri najbolj donosno? Veliko vlagateljev se nalaganja v podsklade, pa tudi nasploh, loti na napa nem kon cu. eprav se sli ši obetavno, odgovori na vprašanja, kot so »Kaj je bilo najbolj donosno?«, »Kaj je najbolj perspektivno?« ali »Kaj je najbolj prodajano?«, ne dajejo koristnih informacij za odlo itev o nalo bi. Dober finan ni svetovalec na našteta vprašanja niti ne poskuša podati odgovora, saj bi s tem verjetno le zavajal. Klju no vpraša nje pri nalo be nem nasve tu je nalo beno tveganje, vendar ne na kakšen na in se mu izogniti, temve koliko nalo benega tveganja sprejeti. Zelo pomembno je, da finan ni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja. Osebno v tem vidim svojo najve jo konkuren no prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki dejansko ustrezajo

www.nlb.si

njihovemu finan nem profilu. Se pravi vprašanje »V kateri podsklad naj nalo im« ne more dati enozna nega odgovora? Tako je. Za razli ne vlagatelje so primerni razli ni podskladi. Vlagatelji, ki ho ejo prevzeti ni je tveganje in hkrati nizko pri akovano donosnost, bodo premo enje v najve ji meri razporedili v obvezniške podsklade, tisti, ki elijo visoko donosnost, bodo ve nalo ili v bolj tvegane delniške podsklade, ve ina pa bo nekje vmes. Ti elijo plemenititi svoje premo enje ob zmernem tveganju . Za takšne vlagatelje so najprimernejši uravnote eni podskladi, ki premo enje v pribli no enakem razmerju nalagajo v delnice in obveznice. Takšen je tudi podsklad NLB Skladi – Kombinirani globalni, ki je od ustanovitve dru be NLB Skladi najbolje prodajan podsklad na slovenskem trgu. Po izjemni rasti delniških te ajev v zadnjem letu, ko so nekateri delniški trgi porasli preko 70 %,se ve ina vlagateljev verjetno sprašuje, ali je sedaj še pravi as za var e va nje v pod skla dih krov ne ga sklada NLB Skladi? Vsekakor bo vsak, vsaj minimalno strokovno usposobljen finan ni svetovalec, podsklade v dolo enem dele u glede na celotno finan no premo enje vlagatelju vedno priporo il. Pri tem se nikakor ne bo oziral na preteklo donosnost. e je bil najboljši as za nalaganje v podsklade krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da sedaj ni dober as za nalaganje. Za ve ino vlagateljev, ki var ujejo za dobo daljšo od petih let, je namre racionalno, da premo enje razpršijo na razli ne finan ne nalo be. V zadnjem asu je veliko govora o nalo benih rešitvah. Omenjate jih tudi v obse ni oglaševalski kampa nji. Lah ko kaj ve poves te o tem? Dru ba NLB Skladi nalo bene rešit-

ve razume kot ponudbo celovitih stori tev vla ga te ljem. Vse se za ne s korektnim finan nim nasvetom, ko finan ni svetovalci NLB Skupine vlaga te ljem sve tu je mo in nudi mo pomo pri opredelitvi finan nega profila in postavitvi nalo bene strategije. Pri tem upoštevamo mno ico razli nih dejavnikov od finan nih razmer vlagatelja do isto osebnostnih lastnosti. Rezultat nalo bene strategije so nalo be, ki bodo za vlagatelja primerne tako v dobrih kot slabih asih, ki se na borzi skozi zgodovino ves as izmenjujejo. Dru ba NLB Skladi je v letošnjem letu pre je la tudi med na rod no nagrado analitske hiše Frost & Sullivan. Verjetno ste na to vsi upravi eno ponosni? Res je. Analitska hiša Frost & Sullivan je dru bi NLB Skladi podelila nagrado za dose eno penetracijo trga, saj je dru ba NLB Skladi od ustanovitve leta 2004 dosegla najve jo rast tr nega dele a na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Finan ni svetovalci pri nalo bah v podsklade krovnega sklada smo na to še posebej ponosni, saj se je poleg rasti tr nega dele a pri nagradi upošteval tudi na in, kako je bila rast dose ena. Pri Frost & Sullivanu so zlasti izpostavili uravnote eno prodajo podskladov, ki ni temeljila na agresivnih delniških podskladih, ki bi bili v dolo enem trenutku zaradi pretekle donosnosti najbolj »vro i«. V tem je tudi klju ni prispevek finan nih svetovalcev, ki smo svetovali korektno in pogosto celo mirili apetite vlagateljev po prekomerno tveganih podskladih glede na njihov finan ni profil. Za konec še klju no vprašanje. Na kakšen na in in kako lahko vlagatelji var ujejo v podskladih krovnega sklada NLB Skladi? V podskladih krovnega sklada NLB Skladi je mo no var evati tako posto po ma, na pri mer z mese ni mi manjšimi vlo ki, kot z enkratnimi

vpla ili. Pri postopnih var evanjih so vlagatelji dele ni popustov na vstopne stroške, popuste pa nudimo tudi vlagateljem, ki enkratno vpla ajo višje zneske (nad 5.000,00 ). Vlagateljem vsekakor svetujemo, da se oglasijo v katerem od pooblaš enih vpisnih mest. V okviru Savinjsko-Šaleške regije tr imo podsklade krovnega sklada v NLB poslovalnicah, in sicer v Celju, alcu, Velenju, Šoštanju, Mozirju in Ljubnem ob Savinji. Opozorilo vlagateljem Dru ba NLB Skladi, upravljanje premo enja, d.o.o., upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve tr enja in prodaje investicijskih kuponov podskladov opravljata na podlagi pooblastila dru be NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krov ne ga skla da z vklju e ni mi pra vi li upravljanja in v izvle kih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo dru ba NLB Skladi oziroma druge osebe, ki so pooblaš ene za tr enje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezpla no izro iti izvle ek prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezpla no izro iti tudi prospekt krovnega sklada z vklju enimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poro ilo krovnega sklada. Izvle ki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vklju enimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirana letna in polletna poro ila podskladov ter druga gradiva, podatki in informacije o podskladih so vlagateljem dostopni na sede u dru be NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaš enih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim asom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Investicijski skladi dru be NLB Skladi niso ban na storitev in ne prinašajo zajam ene ali garantirane donosnosti. Tako nalo be v investicijske sklade tudi niso vklju ene v sistem zajam enih vlog, ki velja za vloge fizi nih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih ra unih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbrane pri bankah in hranilnicah.

Promocijsko sporo ilo

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 20

Druženje vseh generacij študentov Akademski ples eden najbolj prepoznavnih in najstarejši dogodek, ki ga organizira Šaleški študentski klub Velenje – Akademski ples je gala prireditev in eden prvih dogodkov v 53-letni zgodovini Šaleškega študentskega kluba. Namen je vsakoletno druženje vseh generacij študentov, tako sedanjih kot tudi bivših, ki imajo za seboj že lepo kariero in se kljub temu radi spominjajo študentskih časov. Tako lahko sedanji študentje enkrat letno dobijo mnenja, ideje ter izkušnje iz prve roke gospodarstvenikov, politikov, inženirjev, zdravnikov, akademikov in ostalih iz Šaleške doline. Družabni dogodek je bil tudi letos v restavraciji Pod Jakcem in ob sprejemu se je po rdeči preprogi sprehodilo nekaj več kot 170 gostov. Po večerji, ki jo je za nas pripravilo Gorenje Gostinstvo, smo se prepustili in nasmejali ob programu, ki vključuje tudi krst bru-

VI PIŠETE, PRAZNIČNE ČESTITKE cev. Uvodno besedo je imel predsednik kluba Janko Urbanc, ki je poudaril: »Leto 2010 Šaleški študentski klub zaznamujeta predvsem dve stvari. Pozitivna je dvajseta obletnica festivala Dneva mladih in kulture, ki ga organiziramo v maju in bo s pestrim programom precej oživila mesto, negativna pa je predlog Zakona o malem delu, ki bi pošteno zamajal delovanje našega kluba«. Sam program je bil letošnje leto precej prizanesljivejši kot prejšnja leta. Vodil ga je Uroš Kuzman kot zeleni car, ki je bruce razdelil na družboslovce in naravoslovce, nato pa kot matematik vztrajno navijal za »svoje«. Presmejali smo se ob njegovih provokativnih vprašanjih, na katera smo pred tem odgovarjali tudi preostali ŠŠK-jevci. Častne tablice so letos pripadale Francu Avberški, Viliju Skoku in Juretu Trampušu. Kot zaključek programa vsako leto pripravimo tudi dražbo, letošnja pa je bila čisto nekaj novega. Tokrat vam nismo ponudili umetniških del, ampak častne tablice. Častne tablice v toaletnih prostorih Mladinskega centra, ki jih obnavlja tudi Šaleški študentski klub. Čigavo ime bo viselo v novih prostorih, pa preverite v Mladinskem centru, ko bo obnova končana. Ritem plesnim korakom so dajali ansambel Slovenski ekspress, ki so odlično igrali vse do jutranjih ur, ob premorih pa jih je nadomeščal Šaleški študentski oktet. Za izvedbo plesa se zahvaljujemo podjetju Konrad, d. o. o., ki je pomagal omogočiti naš dogodek. Vsem, ki so letošnji ples zamudili, pa želimo, da ga bodo imeli priložnost

doživeti naslednje leto, če nam bo to omogočilo nesprejetje Zakona o malem delu.

Izobraževali najmlajše V sklopu akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« so na inštitutu ERICo kot svoj prispevek k dvigu okoljske zavesti prebivalstva pripravili nov izobraževalni program za varovance vrtcev. Deklica Vita in lutka Anka sta otroke učili o

22. aprila 2010

Nika Penšek

pomenu ločenega zbiranja papirja ter o ločenem zbiranju odpadkov nasploh. Da je bila tematika otrokom bolje razumljiva, so z Vito ob kitarski spremljavi prepevali pesmico o papirju, ki je bila napisana prav za ta projekt. Obiskali sta vse enote velenjskih vrtcev in za ločeno zbiranje odpadkov dodatno motivirali več kot dvesto malčkov.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 21

VI PIŠETE

22. aprila 2010

Gimnazijci po Trubarjevi poti v Nemčijo Petstoletnica praznovanja Trubarjevega rojstva pred dvema letoma in kar nekaj izletov različnih skupin v Trubarjeve kraje na Nemškem so nas spodbudili, da smo za dijake gimnazije Šolskega centra in še tri dijake iz elektro-računalniške šole (z mentorico) pripravili interdisciplinarno ekskurzijo, v kateri smo zdru ži le moči mentorice štirih predmetov – slovenščine, zgodovine, umetnostne zgodovine in geografije. Pot smo organizirali sami, kar je precej pocenilo potovanje, zato je bila dostopna tudi takim dijakom, ki si dražjih agencijskih potovanj ne morejo privoščiti. Tako smo se odpravili po sledeh Trubarja 1. podaljšani vikend po veliki noči. Za štiridnevne vsebine smo pripravili program, ki je dopolnjeval učne načrte 1. 2. in tudi 4. letnikov, ki opravljajo maturo iz zgodovine. Prvi dan smo se na poti do postaje tega dne – Nürnberga – ustavili v stari nekdanji nemški kraljevi prestolnici Regensburg, ki nas je sprejel v soncu in očaral s svojo lepo ohranjeno srednjeveško arhitekturo. Tu smo se sprehodili čez znameniti kamniti most in obiskali izjemna primerka - gotske in še romanske cerkve. Preden smo se po nadaljevanju poti namestili v mladinskem hotelu na gradu v Nürnbergu, pa smo si ogledali ene-

ga najpomembnejših muzejev v Nemčiji – Dokumentacijskega centra, v katerem je v opomin človeštvu na zablode nacizma dokumentirano ogromno najrazličnejšega gradiva iz časa vzpona nacizma v Nemčiji (letošnja tema zgodovine

je bilo prvo zatočišče Trubarja, ko je prvič pribežal na Nemško, ter se pomudili še v Sebaldovi cerkvi in ob pročelju cerkve Naše gospe. Po prostem času za kosilo (nekateri smo se okrepčali z znamenitimi nürnberškimi klobasicami) smo

ska zavest gnala k najpomembnejšemu cilju za Slovence – ustvariti eno temeljnih osnov knjižnega jezika. Po ogledu čudovitega mesta muzeja, kakršen je ohranjen za obzidjem srednjeveški Rothenburg, in znamenitega Riemenschneider-

vsaj laiki - toliko povedati o tem možu, kar smo izvedeli od nemške gospe v tujini. Ko nas je še nekaj v cerkvi zapelo eno od Trubarjevih velikonočnih pesmi, je bil dan za marsikoga izpolnjen. Še skupinska slika pred oltarjem, ogled vsega

na maturi je vzpon 3 totalitarnih režimov v Evropi – nacizma, fašizma in boljševizma). Tukaj nas je vodila tudi naša nekdanja dijakinja Vesna, ki že 25 let živi v Nürnbergu in je tudi strokovna vodička z licenco za naš jezik. Z njo smo potovali tudi celo dopoldne naslednjega dne po staromestnem jedru. Ogledali smo si Dürerjevo hišo, se sprehodili do Dietrichove hiše, ki

pot nadaljevali proti dobro uro oddaljenemu Rothenburgu na Tauberi, ki je bil cilj drugega dne našega potovanja. V Rothenburgu je bilo prvo službeno mesto Trubarja, v njem pa je zasnoval našo prvo knjigo – Abecednik in katekizem. Čeprav je v tem času živel zelo revno, s skromnimi dohodki, saj je bil le eden od štirih pomočnikov župnika, ga je domoljubje in sloven-

jevega lesenega oltarja v cerkvi sv. Jakoba smo se namestili v mladinskem hotelu v neposredni bližini Trubarjevega dvorišča, kar je dalo bivanju v tem mestecu še poseben čar. Vrhunec potovanja – vsaj za teme iz slovenščine – pa je bil 3. dan oz. obisk cerkvice v Derendingenu (predmestju Tübingena), ki je bila zadnja Trubarjeva življenjska posta ja in kraj nje gove ga več ne ga počitka. Pripovedovanje gospe iz omenjenega kraja, ki nam je v cerkvi predstavila pomen Trubarja za zgodovino tega kraja oz. fare, nam je vzbudilo vprašanje, ali smo Slovenci zmožni tako spoštljivo in –

razstavljenega gradivo v zakristiji in skromnega luteranskega pokopališča okoli cerkvice sv. Gala, pot v Bad Urach (tu je vodil Biblijski zavod za južnoslovanske jezike) pa je bila le še ena postaja pred zaključkom dneva v Tübingenu. V Bad Urachu sta nas s kratko predstavitvijo kraja sprejela Slovenka Ana, ki se je poročila v ta kraj, na dvorišču pred cerkvijo sv. Amandusa pa smo se slikali pod »Trubarjevo glavo«, spomenikom slov. kiparja Draga Tršarja, ki je bil postavljen ob omenjeni 500-letnici rojstva. Po ogledu znamenite omenjene cerkve z dvema izjemnima primerkoma kamnoseštva – krstilnice in pri-

21 žnice - smo se vrnili v Tübingen – mesto rojstva 1. slovenske knjige (tu je bila zaradi interima natisnjena pod psevdonimom tako avtorja kot tiskarja) in se sprehodili skozi staro-mladi del tega čudovitega univerzitetnega mesta, ki je staro po tradiciji in ohranjenem srednjeveškem delu ter mlado po prebivalcih študentih. Tako se je sklenil še en dan vsebinsko bogate poti in zadnji večer v (po mnenju večine dijakov) tübin gen skem mladinskem hotelu je zaradi lege ob Neckarju in udobja prispeval le še »češnjo na vrhu smetane«. Zadnji dan nas je pot vodi la mimo Ulma (ogledali smo si katedralo z znamenitim najvišjim zvonikom, na katerega so se povzpeli najbolj neutrudni – ki so bili po 768 stopnicah že bolj utrujeni) in Augsburga, kjer je bil postanek za ogled muzeja Fuger jev in katedrale. Nato je pot proti domu potekala le še ob prijetnem dremežu po zaslu že nem delu. Ekskurzijo smo tudi vse bin sko zas nova li nekoliko drugače: tako, da so vsi dijaki nastopali s svojimi pripravljenimi prispevki – vsak v okviru svojega izbranega tematskega področja, ki smo ga mentorice dopolnjevale na mestu samem. Referati iz geografije so na avtobusu sproti predstavljali pokrajine, skozi katere smo potovali, in mesta, v katerih smo se ustavljali. Vse pa je potekalo v prijetnem razpoloženju in pri večini tudi z odnosom do »nemške točnosti«. Zadovolj stvo dija kov nas je vzpodbudilo, da bomo tako vsebinsko bogate ekskurzije še pripravili oz. jih po menjavi generacij tudi ponovili.

Alenka Šalej, prof.

Predstavili smo se na turistični tržnici v Celju V sredo, 14. 4., sta se ekipi dijakov Šole za storitvene dejavnosti predstavili na 7. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma, ki je potekal v Celju. Tema letošnjega festivala v organizaciji Turistične zveze Slovenije je bila Moj kraj – moj ponos. Obe sodelujoči ekipi sta prejeli srebrni priznanji. Tanja Matjaž, Vesna Nurkanović, Tanja Potočnik, Katja Pustatičnik, Matjaž Borovnik, Tadej Kugonič in Urban Reich Pogladič so na stojnici predstavili raziskovalno nalogo in animacijo z naslovom Zelje – kulinarična tradicija. Prikazali so ribanje in tlačenje zelja tako, kot so ga opravljali nekoč, mimoidočim pa so za degustacijo ponujali jedi iz kislega zelja. Eki po raz iskoval ne nalo ge z naslovom Graj ska poje di na so sestavljali Maša Ferme, Anja Platov šek, Kri sti na Rotov nik, Žan Valenčak, Anže Sevčnikar, Dejan Ikovic in Dejan Tomovski, ki so

predstavljali življenje in običaje iz grajskih časov. Namen naloge je bil ugotoviti turistični potencial spremljevalnega programa grajske pojedine, ki so ga dijaki Šole za storitvene dejavnosti zelo uspešno izvedli v novembru 2009 na Velenjskem gradu.

Razpoloženje v družbi 43 tekmovalnih ekip iz Slovenije in tujine, ki so predstavljale turistične priložnosti in tradicijo svojih krajev, je bilo zelo veselo.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 22

ŠPORT

22. aprila 2010

Prva Prašnikarjeva točka Rudarji v Domžalah povedli – Na koncu oboji zadovoljni s točko – V soboto (20.15) v Velenju novi državni prvak, Koper Do konca letošnjega prvenstva v prvi nogometni ligi je le še pet krogov. Naslov je najbrž že oddan. Moš tvo Kopra je po 31. kro gu pobegnilo Mariboru za 13 točk in praktično že lahko slavi naslov najboljšega v državi. Gotovo bi se moral zgoditi čudež, da bi jih drugi Maribor še prehitel. Koprčani so kot gostitelji v Novi Gorici s 3 : 2 premagali hitovce, Mariborčani pa so v derbiju igrali le 1 : 1 z Olimpijo. Bojan Prašnikar je v drugi tekmi, odkar je trener Rudarja, osvojil prvo točko. Na gostovanju v Domžalah so Velenjčani igrali 1 : 1. Neodločeno, in to brez golov, je bilo tudi na Ptuju med domačo Dravo in Nafto. Najvišjo zmago pa so si v svoji Areni Petrol priigrali Celjani, ki so kar s 5 : 1 premagali Interblock.

Do konca prvenstva bo gotovo bolj zanimiv boj za tretje mesto, ki še prinaša igranje v Ligi Europa. Trenutno je v rokah Lendavčanov, toda Celja ni ima jo na četr tem mestu enako število točk, rudarji pa na petem za njima zaostajajo le za dve, peta Olimpija pa za štiri točke. Večerno tekmo med Domžalami in Rudarjem je spremljalo le slabih 300 gledalcev, ki so oba zadetka videli že v prem polčasu. Tekma je bila zelo dinamična in borbena. Oboji so želeli zmagati, zato so igrali dokaj napadalno. Na začetku so bili rudarji podjetnejši in so hitreje prehajali iz obrambe v napad. Posledica takšne igre je bilo tudi njihovo vodstvo. Goste je v prednost popeljal Rok Kronaveter s tako imenovanim lob

udarcem. Kazalo je, da bo žoga zletela mimo, na nesrečo domačega vratarja Nejca Vidmarja, ki je stal preveč iz svojih vrat, pa je obtičala v mreži. Slabih deset minut za tem, v obdobdju, ko so bili rudarji več pri žogi, je z mojstrskim udarcem izenačil Damir Pekič. Mariborčan v dresu domačih je imel takoj na začetku drugega polčasa lepo priložnost za drugi gol, vendar je njegova žoga zletela čez vrata. V nadaljevanju pa so bili gostje bliže zadetku. Boštjan Jelečevič je ušel svojim čuvajem po bku in ob črti kota, vrnil žogo do Kronavetra, ta pa jo je neoviran poslal prav tja, kjer je bil vratar domačih. Nekaj minut pred koncem pa je imel tri točke v nogah Denis Grbič, a je z dobrega položaja poslal žogo le nekaj cm mimo leve vratnice v golavt.

S tromeje s tremi točkami Nekaj skrbi (ne pa sivih las) je šmarškemu trenerju povzročalo igrišče manjših dimenzij ter številni domači gledalci, ki so srečanje vzeli kot nekakšen praznik. V uvodnih minutah so domači jurišniki celo zadevo zastavili ambiciozno. A so jim šmarški visoki branilci z nekaj odločnimi in ostrimi reakciji takoj pokazali, da bodo le stežka živcirali in preizkušali vratarja Tadeja Pusovnika. Predvsem v prvem polčasu so tako gostje lepo vodili srečanje po svojih notah in ritmih. Le pri podajah in predložkih so dolgo ugotavljali, zakaj žoge vse prevečkrat končajo zunaj igrišča. Stalni in stopnjujoči pritisk proti domačim vratom je počasi begal njihove obrambne vrste. Z nekaj sreče, še več pa zaradi nezbranosti šmarških napadalcev so nedolžnost svoje mreže ohranili do 41.

Rok Kronaveter: zadetek za točko

Nič več 'peš igre' Bojan Prašnikar: »Nekatere stvari so bile že bistveno boljše, čeprav je težko spremeniti stare navade. Lahko menjaš kožo, ne moreš pa čez noč čuta. Od sobote, po tekmi z Olimpijo, ko smo na trenutke gle-

minute, ko je Alen Mujanović v lepi in uigrani akcij štiri minute pred koncem polčasa zadel za zasluženih 1 : 0. Nadaljevanje ni bilo tako suvereno. Dnevna forma nekaterih ključnih gostujočih mož ni bila na običajni ravni. Na trenutke preplašen nasprotnik je bil kar nekaj časa zrel za povišanje rezultata, vendar gostujoči strelci nikakor niso uspe li names ti ti svojih meril ni kov. Menjavi poškodovanega Sebastjana Jelena ter mogoče (pre)hitra Senada Jahića sta precej zmešali tekoči ritem gostov. Dmači so prišli nekako do diha in s srčnostjo povzročili nekaj težav šmarški vrsti. A so na Pusovnikova vrata, ki so ostala trdno zaprta do konca srečanja, le trkali s preslabimi argumenti. Dobre tri točke in vzdihi prijaznih domačinov »ja gnes ste bili bokši« povejo, da je bilo res tako. No, vsi skupaj upamo, da bo tako tudi v soboto, 24. 4., ko bodo v Šmartnem gostovali Rogatčani (Mons Claudius).

Martin Pačan

minute, nekajkrat tudi za petnajst točk. Prvič že sredi druge četrtine, ko so povedli s 33 : 18, nato pa tudi še v začetku zadnjega dela srečanja, ko je bilo še 52 : 37. Z agresivnejšo igro v zadnji četrtini so gostje skušali preobrniti potek srečanja, vendar so uspeli le omiliti visok poraz. Izvrstno predstavo pri gostih je ponovno prikazal najučinkovitejši igralec lige Telemach Shawn King, ki je zbral 17 točk in prav toliko

Tako so igrali Prva SNL, 31. krog Domžale - Rudar Velenje 1:1 (1:1) Strelca: 0:1 Kronaveter (18.), 1:1 Pekič (36.). Rudar Velenje: Savič, Šeruga, Jeseničnik, Sulejmanovič, Cipot, Selimi (od 75. Tomčak), De Moraes (od 81. Grbič), Kronaveter, Trifković (od 62. Mujakovič), Jelečević, Metelka. Trener: Boajn Prašnikar Drugi izidi: Olimpija Ljubljana - Maribor 1:1 (1:1), Luka Koper - HIT Gorica 3:2 (2:2), Labod Drava Ptuj - Nafta Lendava 0:0 , CM Celje - Interblock 5:1 (2:1), Domžale - Rudar Velenje 1:1.

skokov, na drugi strani pa sta kar dva Elektrina igralca dosegla dvojnega dvojčka – Dejan Ćup je dosegel 26 točk in pobral 10 žog pod obročema, Salih Nuhanovič pa je 19 točkam dodal 10 skokov. V ligi za obstanek so košarkarji Elektre dosegli šest zmag v sedmih tekmah, edini poraz so jim zadali prav polzelski košarkarji. Podobno velja tudi za polzelske košarkarje, ki so edino srečanje v ligi za obstanek izgubili prav v soboto

vos

Štiri zaporedne zmage Šoštanja Po uvodnem porazu v Šmarju pri Jelšah šoštanjski nogometaši odlično nadaljujejo pomladanski del prvenstva. V soboto so proti ekipi Partizana Frama zmagali celo s 5 : 0. Šoštanjčani so bili boljši nasprotnik. S solidno predstavo, odličnim pristopom in željo po zmagi so goste iz Rač povsem nadigrali ter na koncu gladko slavili. Šoštanjčani so imeli celotno srečanje pobudo, gostje so poskušali z redkimi nasprotnimi napadi, vendar jim ni uspelo zatresti domače mreže. Razpoloženi pa so bili šoštanjski strelci. Prvi je 'načel' vrata Partizana Frama Ramiz Smajlovič v 13. minuti, že šest minut kasneje je zadel Dejan Vuković, v 31. minuti je ponovno zadel Smajlovič in tako postavil izid polčasa – 3 : 0. Tudi v drugem delu so gostitelji nadaljevali dobro predstavo. Zadela sta še Seudin Softić v 65. minuti in Midhet Redžić v 78. minuti. Že med tednom so šoštanjski nogometaši odigrali zaostalo tekmo 16. kroga na Vranskem, kjer so slavili z 2 : 1. Po novo, peto zaporedno zmago se Šoštanjčani v soboto odpravljajo v Gerečjo vas. Prepričani so, da bodo s podobnim pristopom domov prinesli vse tri točke, čeprav se zavedajo, da je na gostovanju v Gerečji vasi vedno težko igrati.

Nepremagljive Škalčanke

proti Šoštanjčanom. Sinoči je Elektra Esotech v Škofji Loki zaključila letošnjo sezono z gostovanjem pri LTHcast Mercatorju. Tekma ni odločala več o ničemer. Iz prve lige bo v 1. B izpadel Šenčur, ki v prvenstvu še ni zmagal, za obstanek pa se bodo borili košarkarji Luke Koper.

Rekreativci prvi in četrti Dve ekipi velenjskega namizno teniškega kluba Tempo sta tekmovali v Zasavsko-savinjski rekreativni ligi. Ekipa A je osvojila prvo mesto, druga (ekipa B) pa je bila četrta. Prva ekipa je premagala Rogaško Slatino s 7:4, Vrhovo s 11:0, Petrovče s 10:1, Bobovo s 8:3, Brestanico s 8:3 in Gomilsko s 6:5. Edino tekmo, ki so jo izgubili s Hrastnikom 1 in še to zelo na tesno s 5:6. Ekipa Tempa 2 pa je v jesenskem delu premagala ekipo Eso Laško s 6:5, Šoštanj s 7:4, Marija Gradec s 10:1, Tabor s 8:3 in z enakim rezultatom tudi Radeče. Izgubili so proti Cinkarni s 5:6 in ekipi Hrastnik2 s 4:7.

Vrstni red: 1. Koper 66. 2. Maribor 53, 3. Nafta 45, 4. CM celje 45, 5. Rudar 42, 6. Olimpija (-2) 41, 7. Gorica 40, 8. Domžale 40, 9. Interblock 32, 10. Drava 27.

Šmartno 1928: Pusovnik, Hajdari, Kompan, Kraljevič, Senad Jahić (od 50. Cizej), Podgoršek, Jelen (od 55. Jamnikar), Kolenc, Veler, Torbić (od 84. Vasić), Mujanovič.

3. SNL-vzhod, 20. krog

Štajerska nogometna liga, 20. krog

Prva SNL, ženske, 12. krog

Šoštanj – Partizan Fram 5:0 (3:0) 1 : 0 R. Smajlović (13'), 2 : 0 Vuković (19'), 3 : 0 R. Smajlović (31'), 4 : 0 Softić (65'), 5 : 0 Redžić (78') Šoštanj: Mušič (M. Smajlovič), Oblak, Bulajić (od 73' Mahmutovič), Gegić, Filipovič, Obu (od 81' Uranjek), Softić, Kurnik, Vuković (od 73' Mežnar), R. Smajlović (od 85' Hankić), Redžić Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 42, 2. Carrera Optyl

ŽNK Rudar Škale – ŽNK Pomurje-Beltinci 2:0 (1:0) Strelki: 1:0 Urša Tič, 2:0 Monika Robnik ŽNK Rudar-Škale: Strassnig, Bric, Blazinšek, Sadikaj, Zagajšek, Založnik, Tič (od 75. Martinović), Robnik (od 89. Kramar), Antolič (od 87. Dervič), Sevšek, Murič. Vrtsni red 1. Krka 33, 2. Pomurje-Beltinci 25, 3. TOUR Slovenj Gradec 25, 4. ŽNK Rudar-Škale 24, 5. Jevnica

Tromejnik G-Kalamar - Šmartno 1928 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Mujanovič Alen 41. Vrstni red: 1. Simer Šampion 41, 2. Čarda Martjanci 39, 3. Šmartno 1928 37, 4. Koroška Dravograd 33, 5. Malečnik 33, 6. Stojnci 31, 7. Zreče 31, 8. Odranci 25, 9. Tehnostroj Veržej 23, 10. Kovinar Štore 22, 11. Tromejnik G-Kala 20, 12. Tehnotim Pesnica 19 , 13. Paloma Sladki vrh 9, 14. Mons Claudius 8.

gibanja, prisotna je bila veliko večja agresivnost, večja želja, in to bomo sedaj nadgrajevali. Igralci morajo čim prej dojeti, da le tako pridemo do uspeha.«

Igralke nogometnega kluba iz Velenja tudi po peti odigrani tekmi v spomladanskem delu 1. slovenske ženske nogometne lige ostajajo nepremagane. Na tekmi proti trenutno drugouvrščeni ekipi Pomurja – Beltincev so igralke dokazale, da velja rek »Vsi za enega, eden za vse« in z odlično prikazano igro dosegle že kar peto zaporedno zmago in se na lestvici povzpele na 4. mesto. Vse to pa igralkam zagotovo vliva dodatni optimizem pred koncem sezone in pokalnim tekmovanjem. V nedeljo (25. 4.) bodo gostovale pri Mariborčankah, 9. 5. pa bodo v zadnji tekmi v sezoni 2009/2010 gostile Slovenj Gradec.

Alen Mujanović - zadetek za nove tri točke (foto: vos)

Sinoči zaključek sezone v Škofji Loki Košarkarji Elektre Esotecha so si krog pred koncem prvenstva zagotovili drugo mesto v ligi za obstanek in s tem deveto mesto v Sloveniji v letu 2009/2010, kar je odličen rezultat, ne glede na to, da letos po dolgem času niso zaigrali v ligi za prvaka. V soboto so se z zmago nad Hopsi poslovili od svojih navijačev. Šoštanjčani so slavili z 71 : 66, vendar so imeli vso tekmo pobudo, saj so vodili od prve do zadnje

dali peš igro z Olimpijo, smo naredil bistven korak naprej. Igre v napadu ni enostavno na hitro zgraditi oziroma na novo postaviti. Se pa da do konca prvenstva še veliko narediti. Prepričan sem in to verjamem . Na tej tekmi je bil tempo povsem drugačen, veliko več je bilo

Ormož 40, 3. Peca, 4. Trgovine Jager, 5. GIC Gradnje Rogaška vsi 31, 6. Podvinci 30, 7. LKW Jack Gerečja vas, 8. BOČ Poljčane oba 28, 9. Koroške gradnje, 10. Pohorje oba 26, 11. Šoštanj 25, 12. NK Partizan Fram 17. 13. Bukovci 10, 13. KIV Vransko

21., 6. Maribor 12, 7. Velesovo-Kamen Jerič 3, 8. Dornava 0.

Liga Telemach, liga za obstanek, 9. krog Elektra Esotech – Hopsi Polzela 71:66 (55:45, 40:33, 28:16) Elektra Esotech: Golež 2, Horvat 3 (3-4), Koštomaj 6, Podvršnik 5 (5-6), Bilič 3, Lelič 4 (2-2), Ćup 26 (4-6), Miljković 6 (2-5), Nuhanovič 16 (4-5). Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 49 (+1), 2. Elektra Esotech 43, LTHcast Mercator 41, Luka Koper 36, Šenčur CP KR 29

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 23

ŠPORT IN REKREACIJA

22. aprila 2010

1. kolo Regionalne tekvando lige – južna skupina

Brezniške peči

Minulo soboto se je na Reki na Hrvaškem odvijalo prvo kolo Regionalne Taekwon-do lige verzije ITF. Regionalna liga predstavlja nov način tekmovanja v tekvondoju verzije ITF, saj je namen nekoliko prilagojenih pravil dviganje prepoznavnosti in atraktivnosti same borilne veščine. Ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije so razdeljene v južno in severno skupino, prvi dve ekipi vsake skupine pa se bosta srečali na polfinalnem delu tekmovanja. V južni skupini se bodo iz Slovenije pomerili tekmovalci iz različnih Slovenskih klubov, združeni pod imenom Skala-Unior, glavni trener ekipe pa je Peter Landeker. Velenjčani, člani Taekwon-do kluba Skala, imajo tako v ligi poleg trenerja tri moške predstavnike (Rupreht, Žvikart, Rek, Drnovšek), ter pet ženskih predstavnic (Lipnik, Sobota, Javornik, Šmid in Verboten). Združena ekipa Skala-Unior se je v prvem kolu pomerila z ekipo Pule. Moška ekipa v sestavi Žan Marguč, Uroš Rupreht, Ivan Budimir, Mitja Kregar, Gašper Rek, Žiga Primc in Miha Kos je v posameznem delu uspešno začela in po nastopih Marguča in Ruprehta vodila, žal pa je po koncu prvega polčasa zaostajala že za devet točk. V drugem delu so se borili brez poškodovanega Ruprehta, kljub vsemu pa so

Še v temi smo se pozdravljali v ranem sobotnem jutru, ko se nas je na povabilo Tonija in Zinke iz PD Velenje zbralo ducat in eden za povrh. Skozi prebujajočo se Tuhinjsko dolino smo se usmerili proti Gorenjski in pri Mostah zapustili avtocesto, kar kmalu pa tudi avtomobile. Ob turkiznem jezeru v Poljani smo počakali še ostale, ki so en avto prepeljali na izhodišče, medtem pa se razgledali na daleč proti dolini segajoče snežne jezike pobočja Stola. Skupno smo nato prečili pregrado umetnega jezera na Završnici in zavili na stezo desno nad njo, žuborečo globoko pod nami. Smuknili smo skozi tunel in na drugi, zahodni strani skalnega hrbta, ko smo preplezali ozek skalni prehod, uzrli povsem drugačno podobo. Pod nami se je razprostrla obširna ravnina z Blejskim jezerom v ozadju. Steza je vseskozi vijugala po ostrih skalah grebena, pod katerim se stiskajo od Žirovnice dalje vasi Selo, Breznica (od tod ime pečem), Doslovče, Smokuč, Rodine, Poljče vse do Begunj. Spotoma smo brskali po znanju iz šolskih klopi, ko smo uzrli Prešernovo Vrbo s cerkvico sv. Marka, v prej naštetih vaseh pa so se rodili številni znani Slovenci, zato ne poteka tod zaman Slovenska kultur na pot. Skalni vrhovi so se vrstili kot na ogrlici in Smokuškega smo si izbrali za počitek. Spuščene megle na vrhove gora smo vzeli v zakup, saj nas bo pot v te prelepe kraje prav gotovo še pripeljala! Ta je v nadaljevanju postala prijaznejša, saj je prešla na sploščena gozdna področja, kjer so se pričele pojavljati razne koče, med katerimi je bila lovska v Rodinah prav v idiličnem okolju. Pojavile so se tudi markacije, ki so nas pri-

zaostanek zmanjšali na šest točk. Tekmovalke ekipe Skala-Unior so se pomerile s članicami ekipe Vodic. Ekipo so sestavljale Staša Lipnik, Sabina Javornik, Nika Plečnik in Kristina Podgrajšek. Kljub dobrim borbam sta na koncu dve točki, koliko je vredna zmaga, ostali na Hrvaškem. Naslednje kolo lige bo potekalo 8. maja v Puli. Takrat moško ekipo čakajo nasprotniki iz Cazina, žensko pa tekmovalke iz Rijeke. Zadnje kolo južne regionalne lige pa bo 22. maja potekalo v Velenju.

Naslednjo sezono k članom Letošnja smučarska sezona se je pred nedavnim končala tudi za mladince. Velenjčan Tomaž Sovič jo je zaključil z odličnim tretjim mestom v slalomu na mednarodni FIS tekmi. Bila je na Islandiji, sodelovalo pa je okrog deset držav. V naslednji sezoni bo Sovič prestopil od mladincev k članom – v evropski pokal. »Na tekmah evropskega pokala smo bili sicer že v tej sezoni, a je bilo to bolj za pokušino in eno izkušnjo več. Zato sem zadovoljen, da sem se z visoko startno številko prebil naprej. Naslednje leto se začne pa zares,« pojasnjuje in dodaja, »nastopil bom pravzaprav na vseh tekmah, kljub temu da sem letos napredoval

Mroževci s polno bero kolajn V Portorožu je bilo 17. aprila prvenstvo Slovenije v streljanju z zračnim orožjem. V konkurenci več kot 400 strelcev je v članski in mladinski konkurenci nastopilo tudi 11 strelcev SD Mrož Velenje. Članice (Mojca Porš, Sabina Suljič, Irena Golob ) so postale prvakinje Slovenije z zračno pištolo, saj so za dve točki prehitele Ptujčanke. Med posameznica-

Košarkarji OŠ Šoštanj tretji Na Pionirskem festivalu za starejše pionirje v Luciji v organizaciji Košarkarske zveze Slovenije se je ekipa Osnovne šole Šoštanj izkazala s tretjim mestom. Mladi Šoštanjčani so v prvi tekmi s 36:42 izgubili s sovrstniki

predvsem v hitrih disciplinah. Zato se je tudi tu pokazal največji napredek.« vg

mi je Porševa v finalu s sedmega mesta napredovala na tretje. Ekipa mladincev (Rok Knez, Tomaž Mayer, Miha Travner) je bila s pištolo druga, z zračno puško pa tretja. Istega dne je bilo v Ljubljani tudi državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za invalide. Tudi na njem so se Velenjčani zelo izkazali. Doroteja Kunst in Gorazd Tiršek sta postala državna prvaka z zračno puško, ekipno pa so Marina Sušec, Franjo Žučko in Mirko Junačko postali podprvaki.

OŠ Litija. Litijani so v tekmi za prvo mesto premagali ekipo OŠ Grm Novo mesto, Šoštanjčani pa v zelo zanimivi in razburljivi tekmi za tretje mesto ekipo OŠ Lucija z 49:48. Veseli pa so bili še, ker so njihovega košarkarja Vida Puca izbrali v najboljšo peterko festivala. jk

Stojijo od leve proti desni: Vid Puc, Jan Kosi, Martin Petek, Žan Andrejc, Aljaž Šlutej, trenerja Tomaž Herman in Mile Čepin, ravnateljica Majda Zaveršnik Puc; čepijo: Borut Lenko, Miha Balant, Timotej Plamberger, Jan Balažic, Grega Bukovič, Kaj Špegel in Roman Mevc.

peljale do Sankaške koče. Po okrepčilu pred njo nas je čakal le še spust navzdol in na prostranem travnatem področju smo uzrli ljubko cerkvico sv. Petra, kulturni poznogotski biser. Skozi okno smo kukali v notranjost, poslikano s freskami, ki so spominjalče na hrastoveljske, in se poučili o njeni zgodovini. V času turških vpadov je služila za prižiganje kresov, saj se vidi daleč naokoli. Pod njo se nahajajo nam vsem znane Begunje s slovito tovarno Elan, z očmi pa smo poiskali tudi »srčiko« narodnozabavne glas-

Bili smo v Beli krajini Na prvem čisto pravem spomladanskem izletu in pohodu se nas je zbralo 95 pohodnikov Kluba upokojencev Gorenje. Kar nekaj novih obrazov je prišlo in bili smo jih več kot veseli. Celo tako, da smo jih čisto po planinsko krstili. Izbrali smo Belo krajino, po krivici pre zr to in odmak nje no, posebno in razgibano področje naše domovine. Kot jo opisuje Janez Trdina v Bajkah o Gorjancih, je pokrajina skrivnostna, a svetla, posejana z brezami, malimi naselji hiš in zidanic z vinogradi, skromnimi in prijaznimi prebivalci. Začeli smo v Velenju in se z dvema polnima avtobusoma ter našo prizadevno vodičko Magdo Žist podali najprej skozi Celje, »grofovsko mesto«, pa ob reki Savinji skozi Laško, mimo Rimskih Toplic do Zidanega Mostu in Radeč. Ob odcepu za Kostanjevico na Krki smo se ob pogledu na Krko, pravljično temno zeleno reko, razveselili Dolenjske in cvička. Na prelazu Vahta na Gorjancih smo na hitro pomalicali in pohiteli proti svojemu končnemu cilju. In končno s soncem obsijana Metlika, gospodarsko, upravno in kulturno središče severovzhodne Bele krajine s čudovitim Metliškim gradom in muzejem ter z bližino Kolpe, tople mejne reke s Sloveni-

jo in Hrvaško. Ogledali smo si etnografsko zbirko v muzeju in se seznanili, kako so Belokranjci včasih živeli, kako so se oblačili, kakšne velikonočne pirhe so znali delati in kako že stoletja živijo v sožitju s potomci Uskokov in z Romi. Ura

je bila že poldne, ko smo začeli pohod na Krašnji vrh, v najvišje ležečo vasico pri Metliki (526 m). Hodili smo skoraj tri ure med polji, svetlimi gozdovi in vinogradi ter občudovali trobentice in bele in modre drobne vetrnice. Medtem ko hodimo, klepetamo in uživamo v lepotah narave, spo znava mo odmaknjene vasi in zaselke: Slamnato vas, Bojano vas, Rodovico.

be – slovitih Avsenikov, katerih melodije so nam pozvanjale v mislih in sestavljali smo besedila njihovih pesmi. Tik nad krajem smo se »srečali« še s Plečnikom in njegovima senčnicama, se sprehodili po spominskem parku oz. grobišču žrtev 2. svet. vojne tik ob psihiatrični bolnišnici in zaključili zelo lep izlet, zahvaljujoč izkušenemu planinskemu paru Toniju in Zinki. Obema res prisrčna hvala.

Marija Lesjak

Srečujemo domačine, ko delajo na svojih poljih in ob hišah. Na Krašnjem vrhu smo se odpočili, okrepčali s hrano iz svojih nahrbtnikov in se ponovno prepričali, kako so Belo kranj ci prijaz ni, pri dni in gostoljubni. Iz bližnje vasi Rodovica smo se že malo utrujeni začeli vračati proti domu. Seveda nismo pozabili na obljubljeno metliško

črnino. V naselju Hrastje smo v njihovem gostišču končno prišli na svoj račun. Slovo je bilo polno novih pričakovanj in veselja ob naslednjem pohodu na zasavski Triglav – Kum – v mesecu maju.

BHV, foto: M. H.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 24

MODROB E L A KRONIKA

22. aprila 2010

Je skušal obtoženi minibus prehiteti ali se ga izogniti? liščin nesreče. Obtoženi jima je povedal, kdo je in da je bil udeležen v nesreči. Na kraju nesreče je obtoženec omedlel, zato so zanj poskrbeli reševalci. Beširovič je še dodal, da so pri njem opravili preizkus z alkotestom in da je bil v šoku. Vasjo Niegehella so reševalci nato odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je čez noč ostal na opazovanju. Naslednji dan so ga odpeljali v Psihiatrično bolnišnico v Vojniku, kjer pa so po pregledu ugotovili, da ne potrebuje zdravljenja. Po odpustitvi iz Vojnika so ga pridržali policisti kot osumljenca povzročitve hude prometne nesreče. Sojenje se bo nadaljevalo 6. maja.

med prehitevanjem, ampak se je skušal obtoženec minibusu izogniti. Zato je senat sprejel odločitev, da še tretjič neposredno zaslišijo omenjenega izvedenca, ki bo moral senatu pojasniti, ali je šlo pri obtožencu dejansko za prehitevanje ali je njegovo dejanje moč razumeti kot izogibanje trčenju oziroma reševanje nastale situacije, ko je pred seboj zagledal minibus. Na velenjski upravni enoti pa bodo še preverili, kako je z vozniškim dovoljenjem obtoženca. Že pred tem so zaslišali policista Saška Beširoviča, ki je prišel prvi na kraj nesreče. Beširovič je pojasnil, da je na poti do kraja nesreče prejel obvestilo, da je povzročitelj

Nadaljevanje sojenja Vasji Niegehellu, ki je konec aprila lani povzročil hudo prometno nesrečo na avtocesti na Ljubečni pri Celju, ko je od zadaj trčil v minibus Pred senatom celjskega okrožnega sodišča se je nadaljevalo sojenje 31-letnemu Vasji Niegelhellu iz Pake pri Velenju, ki je 26. aprila lani v zgodnjih jutranjih urah na štajerski avtocesti v bližini odcepa Ljubečna pri Celju zaradi prehitre vožnje in pod vpli vom alko ho la povzročil hudo prometno nesre čo, ko je od zadaj silovi to trčil v minibus s 14 potnicami. V nesre či je življe nje izgubila 26-letna Damjana Hribar, ob njej pa je bilo 13 potnikov poškodovanih. Niegelhell je obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu in kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v promet ni nesre či brez pomoči. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo sojenje končano, pa so se zadeve zapletle. Odvetnik obtoženega Peter Žnidaršič je predlagal, da se ponovno zasliši cestnoprometnega izvedenca Želj ka Leskov ška. Odvet nik namreč meni, da nove slike, ki so jih v spis vložile same oškodovanke, ki so minibus slikale po nesreči, po njegovem potrjujejo stališče obrambe, da do trčenja ni prišlo

Jo je kdo videl?

V ponedeljek, 19. aprila, v jutranjih urah, je od doma neznano kam odšla Ivana Oblak, rojena 27. 10. 1946, Pongrac 38, UE Žalec. Pogrešana je visoka okoli 155 cm, rjavih oči in rjavih kratko ostriženih las. Oblečena je bila v črne hlače, svetlo zeleno bundo, obute je Oblak Ivana – imela črne čevlje. pogrešana oseba Nazadnje je bila opažena v naselju Šempeter v Savinjski dolini v ponedeljek okoli 19. ure. Kdor bi pogrešano opazil, naj pokliče na telefonsko št. 113 ali anonimni telefon policije na 080-1200, oziroma obvesti najbližjo Policijsko postajo.

Trk pri Ložnici Velenje, 13. aprila – V torek zvečer je prišlo do nesreče na regionalni cesti Velenje–Polzela, v bližini naselja Ložnica. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drugega voznika. V nesreči se je povzročitelj lažje poškodoval, z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v dežurno ambulanto. Sopotnica in sopotnik sta zaradi lažjih poškodb zdravniško pomoč iskala sama.

Izsilila prednost kolesarju

Bo obtožnica modificirana? Če se bo potrdilo, kar trdi zagovornik obtoženega Niegelhella Peter Žnidaršič, da ni šlo za trčenje ob prehitevanju, ampak ob izogibanju minibusa, bo moralo tožilstvo modificirati obtožnico. Neigelhell je sedaj obtoženec predrzne vožnje v cestnem prometu, ob modifikaciji pa bo verjetno obtožen kaz ni ve ga deja nja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.

pobegnil s kraja nesreče. Zato se je s policijskim vozilom odpeljal do izvoza za Ljubečno, kjer je na jasi ob gozdu zagledal moškega, ki je po opisu ustrezal pobeglemu vozniku. Policista, Beširovič je bil v vozilu skupaj s Petrom Džokičem, sta stopila do njega in ga povabila v vozilo, nato pa so se skupaj odpeljali do kraja nesreče zaradi razjasnitve oko-

Velenje, 15. aprila – V četr tek popoldan je na Koroški cesti voznica osebnega avtomobila izsilila prednost kolesarju. Ta je padel in se pri tem poškodoval. V soboto, 17. aprila popoldan, se je kolesar poškodoval na Kersnikovi, prav tako v Velenju. Zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje po pločniku je padel in se poškodoval. Zdravniško pomoč je sam iskal v zdravstvenem domu.

Požar v Lokah Vele nje, 14. apri la – V sre do ponoči je v kraju Loke zagorelo gospodarsko poslopje, ki stoji ob

poslopja, v katerem je bil shranjen nakladalec, je neznanec ukradel reduktor.

Preprodajalcu drog stopili na prste Zasegli predmete, povezane oziroma pridobljene s kaznivim dejanjem Velenje, 15. aprila – Policisti in kriminalisti so po hišni in osebni preiskavi, ki so jo opravili v sredo v jutranjem času, odvzeli prostost 33-letnemu Velenjčanu, ki ga sumijo storitve dveh kaznivih dejanj, povezanih s prodajo in proizvodnjo prepovedanih drog. Že decembra lani je skupina za organizirani kriminal lokalne kriminalistične policije Policijske postaje Velenje prišla do zanesljivega podatka, da Velenjčan preprodaja prepovedano drogo. V dalj časa trajajočem operativnem delu in pri-

na Prešernovi cesti. Voznica osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika trčila v tam parkirani avto, po trčenju pa odpeljala naprej. Povzročiteljico so izsledili in ji napisali plačilni nalog za dva prekrška.

Vinjen povzročil nesrečo Velenje, 16. aprila - V petek ponoči je v krožišču na Cesti Simona Blatnika voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilne smeri vožnje in vožnje pod vplivom alkohola trčil v drugega voznika. V trčenju se je sopotnik v udeleženem vozilu lažje poškodoval. Povzročitelja nesreče so policisti pridržali do iztreznitve.

Po avtocesti v nasprotno smer Vran sko, 18. apri la – Minu li vikend je bilo na Celjskem zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržanih kar 22 voznikov. Med njimi izstopa 50-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po avto ces ti Vran sko–Celje v nasprotni smeri. Policisti so voznika ustavili ter mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal 1,51 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Poleg pridržanja so vozniku zaradi večkratnih hujših kršitev cestnoprometnih predpisov, zasegli tudi vozilo.

Nepravilno prehitevanje Žalec, 17. aprila – V soboto ob 22.40 se je na regionalni cesti Šempeter–Arja vas, pri naselju Žalec, zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje telesno poškodovala ena oseba. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja 22-letnega voznika osebnega vozila. Zaradi tega je z vozišča zapeljala 20-letna voz-

Iz policistove beležke Ponaredil zdravniško spričevalo V torek, 13. aprila popoldan, so šli policisti na upravno enoto. Srečali so se z 18-letnim fantom, ki je, da bi pridobil vozniško dovoljenje, ponaredil zdrav niš ko spri če va lo. Ni se mu posrečilo.

Pse na povodce! V torek, 13. aprila, je v garažni hiši v Veleja parku neprivezan pes napadel psa, ki ga je imela lastnica na povodcu. Lastnika neprivezanega psa so že ugotovili, po pošti bo dobil odločbo o prekršku. V soboto, 17. aprila, je sprehajalko napadel in ugriznil neprivezan pes na Lopatniku, v bližini lovskega doma. Poškodbe so ji oskrbeli v zdravstvenem domu. Lastnici psa, s katero so policisti že govorili, bodo poslali odločbo o prekršku. V nedeljo, 18. aprila, so policisti posredovali na Podgorski cesti v Pesju, kjer je večji neprivezan pes napadel psa, ki ga je lastnica vodila na povodcu. Lastnica neprivezanega psa lahko pričakuje odločbo o prekršku.

Prepoved približevanja V torek, 13. aprila ponoči, so policisti zaradi nasilja v družini posredovali v stanovanju na Koželjskega ulici na Gorici. 50-letnemu zunajzakonskemu partnerju, ki je izvajal nasilje nad svojo 52-

letno partnerko, so izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba. Da primeri nasilja v družini niso redki, se da vsak teden žal razbrati tudi iz teh policijskih zabeležk. V petek, 16. aprila, so v Florjanu v pogovoru s 65letno oškodovanko izvedeli, da naj bi nad njo izvajali nasilje sin, njegova žena in snahina mama. O tem še zbirajo obvestila.

Pozabil mobilni telefon V sredo, 14. aprila, je na pultu prodajanega kioska na Trgu mladosti Velenjčan pozabil mobilni telefon. Ko se je vrnil, je lahko ugotovil samo še, da ga je nekdo že vzel.

nespodobno vedela mlajša moška, menda stara znanca policije. Obema so izročili plačilni nalog.

Na obisku so se stepli V ponedeljek, 19. aprila, ponoči, so policisti posredovali v večstanovanjski zgradbi na Lipi, kjer sta imela stanovalca, brata, na obisku več znancev. Eden ob obsikovalcev se je najprej sprl, potem pa še stepel z gostiteljem. Ni se pomiril niti potem, ko so zaplet skušali rešiti policisti. Ker je bil tudi vinjen, je prespal pri policistih.

Šest pijanih pridržanih Minuli teden so policisti pridržali šest pijanih voznikov: v sredo enega, v petek dva in v nedeljo tri.

Kokain pri policistih V petek, 16. aprila ponoči, so policisti na Kidričevi cesti pri postopku mlajšemu moškemu zasegli večji zavitek in več manjših, v katerih je bil kokain.

V Titovem Velenju jih je dobil V soboto, 17. aprila, so šli policisti v zdravstveni dom, kjer je iskal zdravniško pomoč mlajši moški. Tega je v lokalu Titovo Velenje pub udaril neznanec. Za kršiteljem poizvedujejo.

Nespodobno v baru Rok V nedeljo popoldan sta se v lokalu bar Rok na Kidričevi cesti v Velenju

Vredno pohvale Pohvala gre občanu, ki je v soboto, 17. aprila, dopoldan k policistom prinesel ključ osebnega avtomobila znamke VW. Našel ga je v Zgornjem Šaleku, v bližini smučišča. Lastnik lahko po ključ pride na PP Velenje. V ponedeljek, 19. aprila zvečer je občan ka k poli cis tom pri ne sla moško torbico z vsebino. Torbico je lastnik v lokalu Lizin vrt v prodajnem centru v Trebuši pozabil že v petek.

PGD Velenje

trenutno nenaseljeni stanovanjski hiši. S požarom se je spoprijelo 30 gasilcev. Vzrok za požar kriminalisti še ugotavljajo. Prosijo vse, ki bi o tem karkoli vedeli, da jih pokličejo na številko 113 ali na Policijsko postajo Velenje.

Prijeli so ju na delu Topolšica, 14. aprila – V sredo dopoldan so policisti šli v Topolšico. Poklical jih je občan. Prišli so še pravi čas, da so znotraj ograjene stavbe stare bolnišnice Smrečina prijeli 24 in 28 let stara moška. Vzela sta večje število kondenzatorjev, ki sta jih odmontirala z neonske razsvetljave. Oba so zaslišali, zoper oba pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje velike tatvine. Hkrati so starejšemu zasegli dva zavitka marihuane. Popoldne so bili policisti v Topolšici še enkrat. Iz gospodarskega

dobivanju podatkov so pridobili tudi dokazne predmete in obvestila, na osnovi katerih so lahko pridobili odredbo za hišno in osebno preiskavo. V sklopu hišne preiskave so zasegli okoli 60 gramov konoplje in 5 mobilnih telefonov, ki jih je osumljeni uporabljal pri prodaji droge. Prav tako je bila zasežena precizna tehtnica, vdelana oziroma skrita v etu i za CD zgo ščen ke. Zara di suma, da gre za denar, pridobljen od prodaje prepovedanih drog, pa so osum ljen cu zase gli skup no 3.340 evrov gotovine. Zoper storilca bo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, Zunanji oddelek v Velenju, podana kazenska ovadba.

Pobeg ne uspe vedno Velenje, 16. aprila – V petek zjutraj je počilo pred pekarno Presta

nica, ki jo je prehiteval. Sopotnik v njenem vozilu se je v nesreči huje poškodoval.

Ukradli motor Velenje, 16. aprila – V petek je bilo v Plešivcu ukradeno motorno kolo znamke yamaha 125, modre barve, registrskih številk NMZ5-11.

O vozniku še poizvedujejo Velenje, 18. aprila – V nedeljo popoldan so policisti zaradi divjanja in objestne vožnje posredovali na parkirnem prostoru na Efenkovi. Voznika na kraju ni bilo več, je pa tam pustil neregistriran avto ford orion, iz katerega so odtekale vnetljive tekočine. Zaradi preprečitve nevarnosti je na kraju posredoval dežurni gasilec, za voznikom pa policisti še poizvedujejo.

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 25

ZANIMIVO

22. aprila 2010

Oven od 21.3.do21.4. Kot že nekaj let doslej boste ugotavljali, da pomlad za vas ni najlepši letni čas. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesrečni. Dobro bi bilo, če bi mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več takšni kot ste bili. Partner vas na to opozarja že nekaj časa, pa se ne znate spremeniti. Kot kaže, bo nekaj naslednjih tednov precej napornih in zoprnih. Vi že veste, zakaj. Vprašanje je, ali ste se pripravljeni spoprijeti z nevšečnostmi ali boste še naprej poskušali pozabiti na težave in živeti, kot da je vse v najlepšem redu. Bik od 22.4. do 20.5. Ne boste se mogli znebiti občutka, da vam nekdo želi slabo. In to zato, ker bo ves čas dajal signale, da mu ne paše, kar počnete. Morda vam hoče povedati kaj čisto drugega. Da si, recimo, morate privoščiti več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. In ker se lepe stvari dogajajo nepričakovano, vas bo dogodek zelo presenetil. Tako zelo, da boste oklevali in preveč razmišljali o posledicah srečne ljubezni kot pa o lastnem zadovoljstvu. Tega po zadnjem razočaranju še niste pričakovali.

Čarobna doživetja “Na Razpotju” Penzion "Na Razpotju" v Logarski dolini poleg nočitev nudi tudi razvajanje v centru dobrega počutja, kjer si lahko naberete novih moči in se popolnoma sprostite. Ponovno uvajajo tudi kulinarično ponudbo, zato ste vabljeni vsi, ki si želite svoje najdražje pogostiti v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Sprejemajo naročila za abrahame, obletnice, poroke ter zaključene družbe. Pri Penzionu "Na Razpotju" ponujajo veliko aktivnosti za odrasle in najmlajše. Z aktivnostmi, kot so učenje nordijske hoje, kolesarjenje, pohod-

Sprehod skozi gozd je lahko prav prijetno doživetje, če nam ga popestrijo pravljični junaki, pa je še poseben užitek

ništvo, lov, fotolov, plezanje, lokostrelstvo ali planinarjenje, vam ne bo nikoli dolgčas. Dolgčas pa ne bo tudi vašim malčkom, saj se je prav zanje Penzion "Na Razpotju" letos še posebej pripravil. Poleg Penziona “Na Razpotju” v neokrnjeni naravi Logarske doline je čudovit pravljični gozd. V njem so predstavljene vse najlepše pravljice priznanih slovenskih avtorjev ter solčavske pripovedke. Med njimi bo na knjižnih

Dvojčka od 21.5. do 21.6. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Bo že prišla, kot kaže, zelo kmalu. Pripravite se na to, saj ste spet dobili voljo do sprememb na svojem videzu, ki bodo očitne! Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav se boste odlično počutili, dobro veste, da spet ne bo dolgo trajalo. Toliko dela boste imeli, da ne boste več vedeli, kaj naj primete v roke in kje naj začnete. Stara zgodba se zna ponoviti, če seveda ne boste udarili po mizi in svojim narejenim povedali, da nekatere stvari, sploh organizacijske, res niso urejene. Tega ne bodo najbolje sprejeli, kar že veste, a enkrat boste morali reči bobu bob. Doma stvari ne bodo nič kaj boljše. Partner ima občutek, da pozabljate nanj in na družino, ker imate čisto preveč drugih stvari v ognju. Poskušajte ga razumeti! In narediti več za vajino srečo.

policah kmalu tudi pravljica o Pravljičnem gozdu. Območje je lepo urejeno in primerno tudi za invalide. Na velikem travniku ob gozdu so postavljena različna otroška igrala, ki po doživetju pravljičnega sveta v gozdu, otrokom ponujajo brezskrbno zabavo v svežini narave. Pravljični gozd je namenjen vsem, ki želijo mladim in sebi pravljične junake pričarati malo drugače (družinam z majhnimi otroki, skupinam predšolskih otrok, skupinam šoloobveznih otrok, individualnim naključnim obiskovalcem Logarske doline, organiziranim skupinam - praznovanjem rojstnega dne, piknikom v naravi, otroškim delavnicam, taborom). Doživeti pravljice v gozdu je lahko tako zelo čarobno.

Kontaktne informacije: 031 249 441 (Andreja).

Lev od 23.7. do 23.8. Za vami je nekaj napornih dni, a zdi se vam, da je najhujše minilo. In res je. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kaj naj naredite, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Skratka, čaka vas lepo obdobje, eno najlepših v letošnjem letu. Izkoristite vsak dan in čim manj obveznosti prelagajte na jutri! Devica od 24.8. do 23.9. Poletje se hitro bliža, vi pa niste niti prav pomladno razpoloženi. Zato bodo za mnoge počitniški dnevi v prihodnjem tednu šele pravo soočenje s hitrostjo minevanja dni in letnih časov. Ob tem se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je pred kratkim močno razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Preizkušnje, ki so v naslednjih dneh pred vami, vam bodo vzele veliko energije in prinesel veliko uspeha. Trud bo večkrat poplačan. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Končno boste lahko uresničili svoje želje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Življenje bo takoj postalo lepše in prijaznejše. V prostih dnevih boste znali dvojno uživati. Znano je sicer, da ste zelo iznajdljivi, kar boste dokazali tudi v naslednjih dneh. Tokrat boste presenetili celo partnerja, ki sicer zelo dobro pozna vaše kvalitete. Dogajalo pa se vam bo in to vedno bolj pogosto, da boste čutili čudno utrujenost. Če že dolgo niste bili pri zdravniku, nikar ne odlašajte. Če drugega ne, boste preverili, kaj je vzrok utrujenosti. Kaj lahko se izkaže, da ste le preveč pod vplivom razburljivih dogodkov. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Dnevi so vam spre prekratki. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Malce boste to počeli tudi zanalašč, saj imate občutek, da izgublja zanimanje za vas. No, naredili ga boste ljubosumnega, potem pa poskušali stvar omiliti, kar ne bo prav lahko. Denar? Kaže, da ga bo več, kot ste pričakovali. Strelec od 23.11. do 21.12. Dobro veste, kje delate napako. Prevečkrat ne znate reči ne in zato ste ves čas v tekmi s časom. Ob tem vas gloda še slaba vest, ker ne zmorete postoriti čisto vsega, kar bi morali. In seveda vse to počnete na račun vašega dobrega počutja in skrbi zase. Kar malce ste se zapustili, kar seveda ni opazil le partner ampak tudi vaši najbližji. Ne odlašajte na jutri, začnite že danes. Že kakšna masaža ali obisk frizerja lahko močno izboljša počutje in tudi občutek slabe vesti do sebe bo manjši. Konec tedna ne bo takšen kot ste si želeli. Bo namreč še lepši! Kozorog od 22.12. do 20.1. Že nekaj zadnjih tednov je kazalo, da se vse suče tako, da boste uspeli pripeljati zadeve do srečnega konca. Naleteli pa boste na manjšo težavo, ki je vsekakor niste pričakovali. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti drugače, bolj sproščeno. In bolj zdravo. Saj veste, kaj morate storiti, da se bo tok dogodkov zavrtel v pravo smer. Vodnar od 21.1. do 19.2. Tudi, če boste vedeli, da je vaša odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate prijatelje, ki pa vedno ne poznajo cele zgodbe. Pri odločitvi za večji nakup se ne morete zanašati le na mnenje tistih, ki mislijo, da se na vse spoznajo. Dobro preverite vse možne variante, da vam ne bo kasneje žal. Če boste zaslutili, da čas še ni zrel, nikar ne rinite z glavo skozi zid. Ribi od 20.2. do 20.3. Zatiskate si oči pred resnico, ker veste, da ni najlepša. A dejstvo je, da sta se s partnerjem precej odtujila. Kljub temu, da se oba trudita obuditi nekdanjo strast in razumevanje, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak neuspeh ga vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti. Preveč sanjarjenja lahko škodi, zato bodite previdni. Sploh, ker se tokrat res igrate z ognjem, pomlad in mesec maj, ki se hitro bliža, pa sta v takem razpoloženju še posebej nevarna, da vas zanese čez rob.

Zgodilo se je ... ... od 23. do 29. aprila - 23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu; znana velenjska šola torej praznuje že sedeminštirideseto obletnico uspešnega delovanja, zato vsem sedanjim in nekdanjim učiteljem in učencem te šole ob tem častitljivem prazniku njihove šole iskreno čestitamo; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank; - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada; med napadom je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili;

- 24. aprila 1975 so svečano odprli nov dom kulture v Šoštanju; - 25. aprila 1975 so iz peči nove velenjske pekarne »Fidelinke« prišli prvi hlebci kruha; - na 19. odprtem in 5. držav-

nem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju; - 27. aprila je dan upora proti okupatorju; leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega

naroda proti okupatorjem; - predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi; - na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila leta 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarko skupščine pa Hermina Klančnik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Osnovna šola Gustava Šiliha v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 26

NAGRADNA KRIŽANKA

22. aprila 2010

Velika nagradna križanka Opel AC Celeia Avto center Celeia Celje Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611

PE Avtohiša Jakopec Velenje Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460

NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ!

PROGRAM OPEL: Najvišja kakovost za najnižjo ceno!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom “Opel” najkasneje do 3. maja. Izžrebali bomo tri nagrade:

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

1. vikend z Opel Astro, 2. vikend z Opel Corso in 3. majica. Obiščite tudi našo spletno stran:

www.ac-celeia.si

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 27

OBJAVE

22. aprila 2010

Koncert za letovanje rejniških otrok Šoštanj, 25 aprila – Društvo rejnic celjske regije letos že peto leto zapored organizira dobrodelni koncert, katerega izkupiček namenja otrokom, ki jim iz najrazličnejših razlogov ni dano živeti s svojimi starši. Letos bodo z izkupičkom koncerta poskušali čim več otrok, ki živijo v rejniških družinah na celjskem, popeljati na počitnice ob morju. Letovali bodo v Izoli. Koncert narodno-zabavne glasbe društvo rejnic pripravi vsako leto v drugem kraju, letos pa bo to Šoštanj. Dobrodelni koncert bo to nedeljo od 15. ure dalje v športni dvorani OŠ Šoštanj. Na koncertu bodo nastopili ansambli Vrt, Golte, Ta pravih 6,

Spomini, Navdih ter pevec Dani Gregorc in virtuoz na harmoniki Nejc Pačnik. Program bo povezoval Klobasekov Pepi. Vstopnice bodo naprodaj eno uro pred koncertom.

bš

Tradicionalni pohod čez Koželj Društvo humoristov Velenje vabi v nedeljo, 25. aprila, na tradicionalni pohod čez Koželj. Pohod se prične od 9. do 10. ure pred VTV–jem na Žarovi ulici (za velenjskim gasilskim domom ).

Na poti bodo kontrolne točke z raznimi igrami, ki bodo na koncu odločale o skupnemu zmagovalcu pohoda. Nagrajen bo tudi najstarejši in najmlajši pohodnik oz. pohodnica. Čas ni omejen. Na cilju pohoda v Bevčah pri gasilskemu domu pa se boste lahko okrepčali. Vabimo vse, ki ste dobre volje, od blizu in daleč, da se nam pridružite in z družabnimi igrami tudi letos premagamo pot čez Koželj.

Društvo humoristov Velenje

Bogat drugi Katarinin sejem Šentilj pri Velenju, 24. aprila – Po tem, ko je Turistično društvo Šentilj minulo soboto uspešno pripravilo in izvedlo 9. Salamijado (o njej bomo več zapisali v prihodnji številki), so v teh dneh v teku priprave na drugi Katarinin sejem. Pripravljajo ga to soboto od 9. do 14. ure v središču krajevne skupnosti, v okolici doma krajanov, cerkve in šole v zaselku Arnače. »Ko smo lani pripravili prvi Katarinin sejem, je ta zelo uspel. Tudi zato smo se letos odločili, da k sodelovanju povabimo še več posameznikov in društev iz naše krajevne skupnosti, MO Velenje in sosednjih krajev. Veseli smo, ker so se številni odzvali našemu vabilu. Tako boste lahko v soboto dopoldne pri nas okusili številne kmečke dobrote, kupili unikatne spominke, slike domačih slikarjev, medene izdelke. K sodelovanju smo privabili tudi rejce malih živali, ki bodo pripravili razstavo, na voljo pa bodo tudi sadike rož in vrtnin, pa izdelki pletarjev in še mariskaj,« nam je povedala predsednica TD Šentilj Poldka Čas. Organizatorji upajo, da se bodo na sejmu oglasili ne le domačini, ampak tudi sosedi.

bš

MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE SLOVENIJE V pre le pem oko lju Koroške pokrajine, ki jo obdaja naravno bogastvo gozdov, neokrnjena narava in prijazni domačini, je potekala 28. podelitev priznanj, dobaviteljem mleka Mlekar ni Celeia. V nadaljevanju srečanja je bila okronana tretja Mlečna kraljica zelene doline Slovenije. Ta slavnostni dogodek je potekal 15. aprila letos na Aerodromu v Slovenj Gradcu.

28. podelitev priznanj dobaviteljem mleka Mlekarni Celeia Leta 2009 so v Mlekarni Celeia od domačih proizvajalcev odkupili več kot 87 mio. litrov surovega mleka. Odkupljeno mleko je bilo predelano v navadne in sadne jogurte, poltrde sire, smetane, mlečne napitke, maslo, sveže mleko ... Podeljena priznanja predstavljajo zahvalo dobaviteljem za zaupanje in vztrajnost pri delu, ki ga opravljajo in so bila predana z željo, da bi se uspešno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Največji dobavitelji mleka za leto 2009 so: • PRVE TRI KME TIJ SKE ZADRUGE KOROŠKA KMETIJSKO-GOZDARSKA ZADRUGA, Z.B.O. SLO-

VENJ GRADEC - 24.935.116 LITROV MLEKA KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE, Z.O.O., ŠMARJE PRI JELŠAH 10.798.233 LITROV MLEKA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O., ŠOŠTANJ 10.190.975 LITROV MLEKA •PRVI TRIJE PROIZVAJALCI MLEKA HARALD KONEČNIK, ŠENT JANŽ PRI DRAVO GRA DU 762.150 LITROV MLEKA FRANČIŠEK, JOŽICA ROTNIK, ŠOŠTANJ - 548.655 LITROV MLEKA TEREZIJA VERČKOVNIK, PODGORJE - 441.936 LITROV MLEKA

Mlečna kraljica 2010/2011 Mlečna kraljica zelene doline Slovenije predstavlja Slovenijo, slovensko mleko in mlečne izdelke. Leta 2008 jo bila okronana prvič in letos, 15. aprila, je potekalo tretje kronanje Mlečne kraljice zelene doline Slovenije. Nje no glav no poslan stvo je osveščanje potrošnikov, da so izdelki slovenskih proizvajalcev visoko kakovostni, z lastnostmi, ki ugodno vplivajo na organizem in ima jo pomemb no vlo go v zdravem načinu življenja. Žlahtni naziv Mlečne kraljice zelene doline Slovenije za leto 2010/2011 je osvo ji la Mateja Pavlič iz Planine pri Sevnici. Je študentka na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in v prostem času z vese ljem poma ga pri domačih opravilih tako v hlevu

med širšo množico širi Mlečna kraljica zelene doline Slovenije. Potrebno se je namreč zavedati, da Mlečna kraljica zelene doline s svojim pojavljanjem v javnosti izraža zdrav način življenja in promovira mlečne izdelke. S svojim delom je glasnica mleka, mlečnih izdelkov, narejenih v Sloveniji iz slovenskega mleka. V svojem delu si prizadeva, da bi ljudje znali to belo tekočino bolj ceniti. Le-ta način oblikuje tok, ki ohranja slikovito krajino slovenskega podeželja ter zagotavlja delov na mes ta v sloven skem kmetijstvu in živilstvu.

Od leve: Pušnik Anton (predsednik Nadzornega sveta Mlekarne Celeia), Matjaž Zanoškar (župan Sl. Gradca), Mateja Pavlič (aktualna Mlečna kraljica zelene doline Slovenije), Jakob Marjan (direktor Mlekarne Celeia) kot v hiši. Krono je aktualni Mlečni kraljici predala njena predhodnica, Natalija Zakšek, ki je svoje poslanstvo oprav lja la v obdob ju 2009/2010. Svo je zna nje in poslanstvo je širila med najmlajšimi z obiski vrtcev ter osnovnih šol. Tako je obiskala: OŠ Hruševec, Šent jur; OŠ Kri stan Vrh, Šmarje pri Jelšah; OŠ Selnica ob Dravi; OŠ Poljane, Ljubljana … Prav tako se je udeleževala sejmov (Kmetijsko živilski sejem v Gor nji Rad go ni, Med na rod ni obrt ni sejem v Celju, Otroški bazar…) ter s svojo prisotnostjo aktivno sodelovala na srečanju

Obleka Mlečne kraljice

Mateja Pavlič, Mlečna kraljica zelene doline Slovenije 2010

kmečkih sirarjev Slovenije, na slavnostni prireditvi na Slomu pri rojstni hiši A. Slomška … Dobro življenje je na vsakem kora ku pove za no z zna nji in izkušnjami, spretnostmi in iznajdbami iz bogate preteklosti mlekarstva v Sloveniji. To in še več

Obleka je narejena iz večslojne lahkotne svile, ki nežno valovi in z belo bar vo simbolizira pretakanje tekočine življenja – mleka, z zeleno barvo neokrnjeno naravo in z modro neomejeno prostorsko moč neba. Je lahkotna, s sporočilom, da ima življenje več ravni in vedno, ne glede kje smo, so zdravi mlečni izdelki poleg nas. Životec prepletajo poti življenja, ki so obar vane modro oz. zeleno s sporočilom: varujmo in skrbimo za naravo ter krepimo svoje zdravje z izdelki narejeni iz najkvalitetnejšega mleka. Barve, bela, modra in zelena, so hkrati pomemben del logotipa zelene doline, ki je simbol kakovostnih mlečnih izdelkov. Kreatorka obleke je Jana P. Knapič iz Šoštanja, ki ustvarja lastno blagovno znamko SamoSvoja. Zaupanje v svoje delo in znanje

prikazuje z organizacijo modnih revij in razstav. Dobro delo potrjujejo različne prejete nagrade (npr. za obleko miss Slovenije 2002 in za obleko za miss Slovenije 2004).

Krona mlečne kraljice Krona je simbol zaupanja in varnosti. Je znak prestiža in kvalitete. Krona, ki jo nosi Mlečna kraljica zelene doline je narejena iz srebra in s petimi konicami simbolizira mlečne izdelke: mleko, jogur te, smeta ne, sire in mlečne napitke. Vsaka konica je zaklju če na s per lo, ki sku paj ponazarjajo naslednje: kakovost, ugled, zdravje, zvestobo in zaupanje: •kakovost pomeni kakovost mlečnih izdelkov, ki na mnogih mednarodnih tekmovanjih posegajo po najvišjih priznanjih; •ugled si gradimo z zaupanjem potrošnikov v izdelke slovenskih proizvajalcev; •zdravje je naša moč, da ponudimo le najboljše; •zvestoba je ključ našega uspeha, ki ga gradimo mi in naši zvesti kupci skupaj ter •zaupanje v mlečne izdelke slovenskih proizvajalcev je največje priznanje, ki ga lahko prejmemo od svojih kupcev. Marjetka Železnik, Mlekarna Celeia

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 28

TV SPORED

ČETRTEK, 22. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 11.15 11.40 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 21.45 22.00 23.00 23.35 00.05 00.30 01.05 01.30

06.30 06.45 07.15 07.40 08.05 08.55 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.55 20.00 20.30 21.00 23.15 23.50 02.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Pod klobukom Berlin, Berlin: pravi prijatelj, 3/20 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 14/26 Rojstnodnevno darilo, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: hrana, odd. za mlade Žrebanje deteljice Simfonorije, ris. Pujsa Pepa, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Zadnji dan Zorana Djindjića, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 22.4.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 22.4.1992 Na lepše Prihodnost zemlje, dok. ser. Seja Državnega zbora, prenos Evropski magazin Med valovi Mostovi Vrtnar, 1. del Prava ideja!, posl. odd. Mi znamo: morske ribe, 9/12 Bedakova svetilka, 7/13 Šport Nogometni studio Nogomet: Atletico - Liverpool Tranzistor, 21. odd. Branilke zakona, 13/13 Zabavni infokanal

PETEK, 23. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 8/13 10.35 Rojstnodnevno darilo, igrani film 10.50 Enajsta šola 11.20 To bo moj poklic: tapetnik, 2. del 11.45 To bo moj poklic: vrtnar, 1. del 12.10 Osmi dan Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Turbulenca, izob. odd. 14.05 Knjiga mene briga 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor pes, ris. nan., 35/52 16.00 Mihec in Maja: Maja išče jezik, igrana ser. 16.10 Iz popotne torbe: športne napake 16.25 Šola Einstein, 8/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo, big father, 17/18 18.35 Vipo, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, prenos 21.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.20 Polnočni klub 00.45 Duhovni utrip 01.00 Tv dnevnik 23.4.1992 01.20 Dnevnik, pon. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

06.30 07.00 07.20 07.35 08.00 08.55 13.30 14.00 15.15 15.45 16.15 16.45 17.20 18.20 19.30

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.05 23.00 23.20 23.55 00.50 01.45 02.45

Tv prodaja 24ur, pon. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Čudodelne voščilnice, kan.- am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resničnostna serija Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Dovolj mi je, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Tomaž Domicelj 11.25 Odprta tema, ponovitev, Tempirana bomba v koroških gozdovih 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (372) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 373. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Postaja GO, glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

22. aprila 2010

19.50 22.30 00.50 02.35

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 01.25 02.00 03.00

Tv prodaja Tv dnevnik 23.4.1992 Črno beli časi Mulčki, 6/6 (Ne)pomembne stvari: hrana, odd. za mlade Seja Državnega zbora, prenos Turški čaj: v senci starega drevesa, 3/6 Moj raj v Iranu, dok. odd. Podoba podobe Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Metka Centrih Vogelnik Svetovno prvenstvo v hokeju-studio Ljubljana: hokej, Slovenija Madžarska Izgubljeno mesto, am. film Barbari pred vrati, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Zagrete navijačice, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Medaljon, am. film Brez sledu 24ur zvečer Hulk, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Postaja GO, glasbena oddaja, ponovitev 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 24. aprila

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: športne napake 07.15 Križ kraž: sledi Mihec in Maja, otr. ser. sledi Zajček Bine, ris. ser. sledi Ribič Pepe 08.55 Kino Kekec: pot v Avonlea, kan. film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Slonja zgodba, avstralsko-fr. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 ARS 360 21.25 Hri-bar 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Gandža, 5/28 23.30 Gandža, 6/28 00.00 Tv dnevnik 24.4.1992 00.25 Dnevnik, pon. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal

06.30 06.45 07.15 07.25 07.50 08.20 10.00 12.30 13.30 13.50 14.55 17.25 20.00 22.10 22.40 23.15 01.25 02.05

07.30 08.00 08.25 08.30 08.40 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 10.50 11.25 12.30 13.05 15.25 16.25 17.20 18.55 19.00 20.00 21.50 00.25 02.45 03.45

09.00 09.40 09.45 10.35 11.05 11.15 11.30 17.55 18.00 18.45 18.55 19.20 19.30 19.55 20.00 20.25 20.30 22.15 23.45 23.50

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 24.4.1992 Minute za..tv Koper Pustimo jim sanje, posn. dobrodelnega koncerta Posvetitev in umestitev škofa dr. Stanislava Lipovška Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010 Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional, tv Maribor EP v ritmični gimnastiki, posnetek Državno prvenstvo v odbojki, prenos Velenje: nogomet: Rudar – Luka Koper Bleščica, odd. o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne, pon. Tranzistor, 21. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, risanka Profesor Baltazar, ris. Rori, dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. Florjan, gasilski avto Lazytown, otr. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Angie, nem. nan. Supervulkan, 2/2 Ljubezen skozi želodec Marjorie, am. film Poirot, angl. nan. Monk, am. nan. Spet doma, am. film 24ur vreme 24ur Ameriška ljubljenca, am. film L.A. zaupno, am. film Stranpoti, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja Videospot dneva Osebna in duhovna rast Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev Videospot dneva Zgodbe Balkana Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše Duhovni vrelec To bo moj poklic : Tapetnik, 2. del, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1831. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Šentjurčanovih 10 let, posnetek koncerta ob 10 letnici lokalnega časopisa Šentjur Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

NEDELJA, 25. aprila

07.00 Sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 01.00 01.25 01.45 02.15

06.35 07.05 07.15 07.40 08.10 08.40 09.10 09.50 11.00 12.20 12.55 14.55 18.00 18.50 20.00 20.55 21.40 22.40 00.05 01.40

07.15 07.45 09.15 09.30 09.55 10.20 10.40 11.05 12.05 13.10 15.35 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.25 01.10 02.00 02.30 03.30

Živ žav Telebajski, 55/90 Pika nogavička, 3/26 Žogarija, 1/10 Na krilih pustolovščine: vonj po pustolovščini, 24/25 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!, ponov. Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 46. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Otroštvo – Alenka Puhar in Alenka Rebula Poročila, vreme, šport Nadarjen učenec, ang. film Tv dnevnik 25.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 25.4.1992 Globus Med valovi Slovenski magazin Koroška poje 2010, Ľ Lisjakov pobeg 4, avstralski film Turbulenca Rad igram nogomet Nogomet: Aston Villa – Birmingham, prenos Ep v ritmični gimnastiki, prenos Pot v Južno Afriko, 2. odd., pon. Državno prvenstvo v motokrosu, reportaža Slov. Konjice Največja Kitajska restavracija na svetu, dok. odd. Bratje Karamazovi, rus. nad., 7/12 Na utrip srca Strastna leta Jean-Paula Sartra, ˝ Poročno presenečenje, fr. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Moto GP, prenos iz Japonske Rori dirkalnik, ris. Ben 10, ris. Bakuganski bojevniki, ris. Hevreka! Kim Possible, ris. ŠKL Preverjeno, pon. Čas nežnosti, am. film Monk Nore počitnice, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent Zvezde na sodišču, nan. Čas za ubijanje, am. film Svingerski časi, nad. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1830. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1831. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Župan z vami: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Šentjurčanovih 10 let, posnetek koncerta ob 10 letnici lokalnega časopisa Šentjur 14.00 Hrana in vino, tedenski izbor 15.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Tomaž Domicelj 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Odprta tema, 3. TV mreža, Tempirana bomba v koroških gozdovih 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 26. aprila

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.25 12.00 13.00 13.20 13.40 15.00 15.10 15.50 16.00 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 22.30 22.55 23.00 00.05 00.30 01.05 01.35

06.30 07.00 08.00 09.00 10.15 10.45 13.25 14.00 14.25 14.45 15.15 15.40 16.10 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 18.55 19.55 21.00 22.00 22.30 22.50 00.30 01.20

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.35 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 23.00 23.20 23.55 00.50 01.45 02.45

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 14/26 Žogarija, otr. odd., 1/10, pon. Mi znamo: morske ribe, 9/12 Dogodivščine Sarah Jane, 8/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: energija prihodnosti, odd. o znan. Parada Poročila Dober dan, Koroška Feliksova pisma, ris. nan. Bine: hišni ljubljenčki, nan. Ribič Pepe, 5/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Proslava ob Dnevu upora proti okupatorju, prenos iz NG Odkar si odšla, angl. nan. Na lepše Odmevi, vreme, šport Opus Glasbeni večer: violinska glasba Antologija slovenske violinske glasbe Tv dnevnik 26.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne, pon. Koroška poje 2010 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske tv Posebna ponudba, potroš. odd. Slovenski magazin Tv dnevnik 26.4.1992 Osmi dan Ars 360 Rad igram nogomet Prvi in drugi To bo moj poklic: vrtnar, 2. del Prevzetnost in pristranost, 5/6 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Ostali bomo na planetu, dok. Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Zarota, am. film Ostali bomo na planetu, dok. odd., pon. Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri za večno, nan. V imenu ljubezni, nan. Tv prodaja Mali pišček, risani film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Princ odkriva Ameriko, am. f. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1831. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Iz našega arhiva: Datina, posnetek koncerta 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomadi, posnetek 1. dela pevske revije, nastopajo: OPZ Ringa-raja Vrtec Tinkara, Pevski krožek OŠ Šoštanj, OPZ Predšolske glasbene vzgoje Glasbene šole Velenje 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 390. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip Mislinjske doline 21.50 Zgodbe Balkana 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videostrani, obvestila

SREDA, 28. aprila

TOREK, 27. aprila

07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 09.10 09.35 10.25 11.50 13.00 13.15 13.30 13.55 14.10 14.25 15.00 15.40 16.05 16.15 16.30 17.00 17.15 17.25 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 22.25 23.30 23.55 00.30 01.10 01.45 02.10

06.30 07.20 07.50 08.00 09.00 09.30 09.50 10.45 13.40 14.10 15.05 15.45 16.20 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.05 21.35 22.30 00.15 01.40 03.25

06.25 06.55 08.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 15.55 18.55 19.00 20.00 22.25 23.00 23.55 00.50 01.50

Na potep po spominu Risanka Feliksova pisma, risana nan. Ribič Pepe, 5/11 Bine, zgodbe iz školjke Mojster Miha, risani film V pričakovanju božiča, 17/24 Pika nogavička, lutkovna predstava Tea, mladinski film Dokumentarni portret Poročila, šport, vreme ARS 360 Opus Črno-bela mavrica, dok. film Duhovni utrip Obzorja duha Mostovi Marči Hlaček, 48/52 Vojne igre, igrani film Moj brat, igrani film Profesor pusolovec, 5/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Akademik Alojz Kralj, dok. odd. Popkovnična kri, odd. o znan. Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Majoš, dok. film Odmevi, šport, vreme Mao: Kitajska pravljica, 4/4 Prava ideja Akademik Alojz Kralj, dok. odd. Tv dnevnik 27.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Proslava ob Dnevu upora proti okupatorju, posn. Dober dan Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna odd. Bleščica Studio City, pon. Tv dnevnik 27.4.1992 Pozdrav Afriki, pon. Prisluhnimo tišini Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: Vilijem Černo, pon. Globus Muzikajeto, mladinska odd. Prava ideja Pot v Južno Afriko Na svoji zemlji, slovenski čb film Sama svoj otok, nem. film Človek Grizli, am. dok. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Gooniji, mlad. Film Tv prodaja Tarzan, risani film Tv prodaja Prijatelji,nan. Starševske resnice, dok. ser. Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Bitka na Neretvi, jugoslovanski film 24ur vreme 24ur Sutjeska, jugoslovanski film 30 Rock Zdravnikova vest, nan. Enota za posebne primere, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Pozdrav pomadi, posnetek 1. dela pevske revije, nastopajo: OPZ Ringa-raja Vrtec Tinkara, Pevski krožek OŠ Šoštanj, OPZ Predšolske glasbene vzgoje Glasbene šole Velenje 09.50 Mojca in medvedek Jaka, ponovitev 10.35 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu 11.25 Lokalni utrip Mislinjske doline 12.15 Videospot dneva 12.20 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (390) 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomadi, posnetek 2. dela pevske revije, nastopajo: OPZ Vrta Velenje- Enota Ciciban, OPZ POŠ Pesje, OPZ OŠ Gorica, MPZ OŠ Šoštanj, MPZ Glasbene šole Velenje 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 391. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1832. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Vrtnar, 1. del izobraževalne oddaje 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Še kham – za soncem, 3. TV mreža 22.30 Šentjurčanovih 10 let, posnetek koncerta ob 10 letnici lokalnega časopisa Šentjur 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila

07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.55 20.05 22.00 23.10 00.30 01.20 01.45 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.00 10.20 10.50 12.35 13.35 14.00 14.20 14.20 14.30 18.00 16.20 17.05 18.35 18.50 19.20 19.55 21.50 23.30 00.15

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 35/52 Vojne igre, igrani film Moj brat, kratki film Profesor pustolovec, 5/10 Akademik Alojz Kralj, dok. odd. Majoš, dok. film Poročila, šport, vreme Mednarodna obzorja: Ukrajina Slovenski magazin Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan in videoigrice, risanka Medvedek: opičin nered, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: živali v urbanem okolju, dok. odd. Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Beli oleander, am. film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca, dok. odd. Tv dnevnik 28.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma, pon. Hri-bar Tv dnevnik 28.4.1992 Knjiga mene briga Glasbeni večer, pon. Uvod v antologijo slovenske violinske glasbe Antologija slovenske violinske glasbe, 1/10, pon. Črno beli časi Mostovi Ni vse zlato, kar se sveti, fr. Film O živalih in ljudeh Na vrtu Z Damjanom Košarka: Geoplin Slovan – Union Olimpija Skriti spomin, slovenski tv film Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.35 00.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Pošasti iz omare, ris. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur 12 ur življenja, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Enota za posebne primere, nan. 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1832. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega arhiva: Koncert Slovenskega okteta 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Lahko noč, otroci 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 392. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

22. aprila 2010

Knjižne novosti Serijske publikacije V Knjižnici Velenje zbiramo in nudimo našim gostom in uporabnikom knjižnice poleg knjižnega in neknjižnega gradiva (kamor sodijo CD-ji, DVD-ji, zemljevidi …) tudi serijske publikacije v tiskani obliki in tudi na drugih medijih (tudi v elektronski obliki in na CD-ROMih). Sem štejemo časnike, časopise, letne publikacije …, skratka vse publikacije, ki izhajajo v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali/in časovnimi oznakami, konec izhajanja pa ni predviden. Če pogledamo v našo slovensko zgodovino, velja vsekakor omeniti publikacije, ki kažejo odsev naše preteklosti. Med najstarejše serijske publikacije v naši knjižnici sodijo Novice gospodarske, obertnijske in narodske iz leta 1863, Stritarjev Zvon iz leta 1870, ki se je kasneje preimenoval v Ljubljanski zvon. Le tega imamo skoraj v celoti od leta 1881 do 1941. Omenim naj še Dom in svet, ki vsebuje številke od leta 1888 do 1944. Vse te publikacije so v posebni zbirki in jih lahko vidite le v knjižnici. Danes imamo naročenih preko 300 naslovov serijskih publikacij. V večji meri so le te dostopne v Knjižnici Velenje, nekatere pa tudi v enotah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Vse si je mogoče tudi izposoditi tudi na dom, le najnovejša številka vsake serijske publikacije ne, saj mora ostati dostopna vsem, ki si jo želijo ogledati v knjižnici. Med časniki naj omenim najbolj brane in iskane, kot so Delo, Slovenske novice, Večer (dostopen tudi arhiv časnika v elektronski obliki), Dnevnik in Ekipa z vsemi prilogami. Ostalo so časopisi s svojo leposlovno, strokovno ali drugače specializirano vsebino, namenjeni ožjemu krogu bralcev in običajno izhajajo v daljših časovnih razmikih. Trudimo se, da so pokrita vsa strokovna področja največ v slovenskem jeziku, nekaj časopisov pa je tudi v angleškem (Time, She), nemškem (Der Spiegel), francoskem (Paris-Match, Art et décoration), španskem (Piensa en Espanol!), hrvaškem (Globus), srbskem (Vreme, Monitor) … jeziku. Vsekakor pa smo veseli tudi vsake pobude iz strani naših bralcev. Predstaviti želim nekaj časopisov, ki so mogoče nekoliko novejši in bralcem manj poznani.

Science illustrated V preteklem letu je pričel izhajati mesečnik, ki želi potešiti radoved nost in želje po novi cah s področja znanstvenih odkritij in zanimivih razlag nenavadnih pojavov v naravi, vesolju … Na poljudnoznanstveni način razlaga in ponuja optimističen in senzacionalen pogled v vrhunsko znanost in odkritja. Poroča o odkritjih iz vsega sveta, pojasnjuje nove izume in izdelke, razlaga teorije o nastanku vesolja, raz la ga življenj sko zgod bo mumije, ki so jo razvozlali s pomočjo skenerja, ponuja možnosti za čistejšo elektriko …, za zaključek pa še posladek s testi iz logike in matematike. Pokriva zelo širok spekter najnovejših spoznanj o vplivih na okolje in življenjski prostor. V dobi bliskovitih sprememb in novosti nam pomaga razumeti, saj razumeti znanost pomeni razumeti svet.

Prostočasnik V vsej sodobni naglici in pomanjkanju prostega časa, ko se dogodki okoli nas vrtijo hitreje, kot so se nekoč, nam vedno znova misli uhajajo nazaj k tistim trenutkom, ko

Kdaj - kje - kaj

smo jih preživeli s svojimi starši sku paj, zbra ni oko li mize. Ni potrebno veliko, da postanejo tudi spomini naših otrok polni vonjav otroštva, ki jim bodo polepšali mladost in katerih doto bodo odnesli naprej v svoje družine. In tako dalje, iz roda v rod. Včasih je težko najti vzpodbude in zamisli, da bi počeli kaj zabavnega, domiselnega in ustvarjalnega. Prav tu pa nam pomaga pri ustvarjanju lepih trenutkov revija Prostočasnik, ki nas mnogokrat spomni na pozabljene spretnosti in nas nauči novih. K sodelovanju revija vabi otroke, vzgojiteljice in učiteljice, pa tudi starše, saj bomo tako preživeli svoj prosti čas dosti bolj kakovostno in ustvarjalno.

Eko velikan Za mlade je v letošnjem letu pričela izhajati nova revija, ki prinaša veliko novih tem in izzivov. Saj še vedno velja stari slovenski pregovor: » Kar se Jane zek nau či, to Janez zna.« In še kako prav je, da z vzgojo o ekološkem odnosu do narave pričnemo že v najzgodnejših letih naših otrok. Naravoslovne teme so prikazane

VELENJE

Četrtek, 22. aprila 11.00 Dvorana Centra Nova Velenje Zaključek okoljevarstvenega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru MC kinoteka in športne dejavnosti 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic 17.30 Dom kulture Velenje Zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool 19.00 Visoka šola za varstvo okolja Obeležitev dneva zemlje s predavanjem Barbare Kelher o Islandiji 19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Večer komorne glasbe

Petek, 23. aprila 10.00 – 19.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ob svetovnem dnevu knjige Prvi javni ogled zbirke Icnotheca Valvasoriana 17.00 Ljudska univerza Velenje, Delavnica središče za samostojno učenje Metode uspešnega učenja 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska proslava ob Dnevu upora proti okupatorju 21.00 Mladinski center Velenje Tematski večer Indie večer

Sobota, 24. aprila

na zanimiv in lahkoten način, prime ren otro kom od pete ga leta naprej. Vzpodbuja razmišljanje o pomenu varovanja okolja, narave, zraka, vodá … Na preprost način predstavlja Zemljo, fosile, Osončje, živali, kam in kako s smetmi … Uganke, labirinti in druge uganke naredijo revijo otrokom še bolj zanimivo in privlačno. In ker smo vedno polni dobrih obljub in želja, zakaj si ne bi letos obljubili, da se bomo naučili ekološkega vedenja in ga uporabili v praksi?

Svet in ljudje Za konec želim predstaviti nekoliko manj znano popotniško revijo, ki nam želi pokazati drugačnost, ki med nami vedno bolj izginja. Globalizacija človeštva terja svoj davek, in resda veliko laže potujemo, kot so nekoč, vedno manj pa je dogodkov, dežel in ljudi, ki s svojo edinstvenostjo spominjajo na

kulturo in preteklost dežel, v katerih bivamo. Revija nam poskuša prikazati prav te odmaknjene in neopažene dežele in posebneže v njih, ki so ostali »nesodobni« v svoji edinstvenosti. Opominja nas tudi na drob ne poseb nos ti pri nas doma, ki se nam zdijo kar malo nepo memb ne in nepo treb ne. Pozabljamo, da je to naša dediščina preteklosti, na kateri smo lahko ustvarili to, kar sedaj imamo oz. kar smo in na katero bi morali biti še kako ponosni.

Pripravila: DS

8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 – 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajmo 9.00 – 14.00 Cankarjeva ulica Velenje in Festival prostovoljstva v Velenju Mestna občina Velenje: Mi, prostovoljci 19.00 Mladinski center Velenje Koncert Hardgroove Nigth with Hristian Stojanowski

20.15 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : FC Koper

Nedelja, 25. aprila 18.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma MIK I. SRL RK Gorenje : RK CELJE Pivovarna Celje

Ponedeljek, 26. aprila

Koledar imen Planinski izlet na Dobrovlje (lahka označena pot) 17.00 Stadion Šoštanj Šoštanj : Peca (15. krog Štajerske nogometne lige)

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 22. aprila 17.00 Hiša mladih Nadaljevalni tečaj kaligrafije 20.00 Hiša mladih Pilates

Sreda, 28. aprila

Petek, 23. aprila

9.00 – 18.00 Vila Mojca Velenje Majske počitnice 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Moja samopodoba 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično-igralna urica H. Krrause – Zimmer: Gosenica metulj Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

18.00 Hiša mladih Srečanje ljubiteljev buč in predavanje o zdravilnih zeliščih

Sobota, 24. aprila 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 26. aprila 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kresovanje (MoPZ Šmartno ob Paki, ansambel Navdih, brezplačna enolončnica,…) x

KŠŠF-jev pohod ob polni luni na Goro Oljko (več na http://www.kssf.si)

Sreda, 28. aprila

16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic

10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Film na velikem platnu

10.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Podelitev bralnih značk, 1. do 4. razred 19.00 Mestna galerija Šoštanj Branje ob dnevu knjige in pogovor

Sobota, 24. april X

Dobrovlje

KAM NA IZLET? Sobota, 24. 4.: KOBARIŠKI STOL (sekcija Premogovnik); DALMACIJA; nedelja, 25. 4.: KRPANOVA POT; torek, 27. 4.: ANDRAŠKA POT (sekcija Komun. podj. Velenje) in GRAD GRAD – BUKOVNIŠKO JEZERO (sekcija Dobrač Konovo).

22. Četrtek -

Leonida, Kaj

23. Petek -

Voj(teh)ko, Feliks

24. Sobota Jurij

25. Nedelja Marko

26. Ponedeljek Marcelin

27. Torek -

Cita dan upora

28. Sreda -

Pavel, Vital

Torek, 27. aprila

Četrtek, 22. aprila Petek, 23. aprila

April/mali traven

Sreda, 28. aprila

14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru

ŠOŠTANJ

Lunine mene

CITYCENTER Celje 23.- 30. aprila Razstava 4. OŠ Celje Evropska vas 2005-2009 7. maja Dan odprtih vrat BIOTOPIC: - predstavitev blagovnih znamk, degustacije, ličenje, brezplačni pregled lasišča in obraza - 10% popust na vse izdelke!

28. aprila, v sredo

ob 14:18 polna luna (ščip)

Vsak četrtek BIO TRŽNICA. 25. aprila PRAVLJIČNE URICE V DŽUNGLI – ob 11. uri Vila Malina

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D Spored za Kino Velenje od 23. 4. do 25. 4. 2010, velika dvorana Hotela Paka:

BOMBNA MISIJA (The Hurt Locker) Akcijska vojna drama, 131 minut Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie, Brian Geraghty, Guy Pearce, Ralph Fiennes, David Morse, Evangeline Lilly, Christian Camargo, idr. Petek, 23. 4., ob 18.00 Nedelja, 25.4., ob 20.15

Drzni narednik James prevzame vodenje elitnega vojaškega bombnega oddelka v Iraku. Vsakodnevno smrtonosno razstavljanje podtaknjenih eksplozivnih teles dodatno otežujejo sočasni spopadi s sovražniki, Jamesova navidezna lahkomiselnost pa v njegovih podrejenih vzbudi številne pomisleke o njegovih pravih motivih. Toda vsakodnevni stres soočanja s smrtjo razkrije Jamesov pravi značaj in za vedno spremeni življenja vseh vpletenih. Film leta ! 6 oskarjev –za film, originalni scenarij, režijo, montažo, mešanje zvoka, režijo zvoka. IZREDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR)

LOVEC NA GLAVE (The Bounty Hunter) Akcijska romantična komedija, 110 minut Režija: Andy Tennant Igrajo: Gerard Butler, Jennifer Aniston, Christine Baranski, Jason Sudeikis, Natalie Morales, Peter Greene, Cathy Moriarty idr. Petek, 23. 4., ob 20.30 Sobota, 24. 4., ob 20.30 Nedelja, 25. 4., ob 18.00 Režiser romantičnih komedij Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega in Melanie se poroči v nove ljubezenske zmešnjave pošlje lovca na glave Mila, ki mora poiskati in pred sodišče privesti svojo nekdanjo ženo Nicole. Zapeljiva novinarka se ne namerava zlahka predati, saj raziskuje zaroto prikritja umora. Po številnih medsebojnih potegavščinah se znajdeta na seznamu morilcev, zato morata pozabiti stare zamere in združiti moči, da bi ugnala zločince in morda znova našla izgubljeno ljubezen. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)

DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER (Law Abiding Citizen) Triler, kriminalka, 109 minut Režija: F. Gary Gray Igrajo: Jamie Foxx, Gerard Butler, Colm Meaney, Bruce McGill, Leslie Bibb, Michael Irby, Gregory Itzin, Regina Hall idr. Petek, 23. 4. ob 20.15 – mala dvorana Sobota, 24. 4. ob 18.00 Srečno življenje nadarjenega izumitelja Clyda nekega tragičnega večera uničita vlomilca, ki

umorita njegovo ženo in hčerko. Zamero poglobi ravnanje tožilca Nicka, ki z enim od zločincev sklene dogovor, zato se Clyde odloči maščevati vsem vpletenim. Po dolgih letih skrbnega načrtovanja prične uresničevati svojo peklensko mojstrovino in Nick se s prijatelji, sodelavci in družino znajde v smrtonosni spletki, v kateri je Clyde vedno nekaj korakov pred vsemi nasprotniki. REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR)

JELENČEK NIKO (Niko - Lentäjän poika) Animirana družinska pustolovščina, 80 minut Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen Glasovi: Asja Kahrimanović, Matej Recer, Vesna Pernarčič, Primož Forte, Robert Vertovšek Nedelja, 25. 4., ob 16.00 – otroška matineja Prijazni jelenček Niko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin. S podporo Ministrstva za kulturo! OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)

Naslednji vikend, od 30. 4., do 2. 5., 2010 napovedujemo: dokumentarno akcijsko dramo BEOGRAJSKI FANTOM, družinsko domišljijsko avanturo ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI, romantično komedijo PRESTOPNO LETO, sinhronizirano animirano pravljico PRINCESA IN ŽABEC

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 30

OBVEŠČEVALEC

Jure Pet kovš ek, direk tor direk tor

Bo štj an

Bra ntu ša ,d ire kto r

Jure

Pe tko vš ek ,d ire kto r

Bošt jan Bra ntu ša,

23 31 26 9 12 6 20 10 4 0 7 00 10 0 1 30 00

07 20

tor ek dir ša, ntu Bra an štj Bo

Jure

r kto ire k, d vše tko Pe

12 31 64 00 30 9 0 23 100 00 1 26

CCitycenter i t y c e n t e r Celje C e l j e | Mariborska M a r i b o r s k a cesta c e s t a 100 1 0 0 | SI S I - 3000 3 0 0 0 Celje Celje

22. aprila 2010

Nagrajenci nagradne križanke AVTO DOM IN objavljene v tedniku Naš čas, 8. aprila 2010 so:

Boštjan Brantuša, direktor Jure Pet kovšek, direktor

Darilni boni Darilni boni so so lepo lepo darilo darilo za vse vse priložnosti. priložnosti. za Oglasite O glasite se se pri pri iinformacijski nformacijski ttočki očki CCitycentra, itycentrra, kkjer jer vvam am jjih ih bbomo omo iizročili zročili v ddarilni arilni eembalaži, mbalaži, ppripravljene, ripravljene, ddaa rrazveselijo azveselijo vvaše aše najbližje. najbližje.

1. nagrada: Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30 €). 2. nagrada: Jože Zakošek, Cesta II/28, 3320 Vele nje (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 20 €). 3. nagra da: Tone Zajc, Gaberke 309, 3325 Šoštanj (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev nagradene križanke: POPRAVILA RENAULT.

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 22. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. aprila: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 12. apr. 2010 do 18. apr. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in Oočine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. apr. 2010 do 18. apr. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

12.apr

13.apr

14.apr

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

15.apr

PESJE

MOBILNASKORNO

16.apr

17.apr

18.apr

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

22. aprila 2010

mali OGLASI partnerje za poštena razmerja. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, razočarana punca išče moškega starega nad 40 let, za pošteno razmerje. Razdalja ni ovira. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

NUDIM

RAZNO

AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije. Brezplačno za dame do 46 leta, za vse ostale dostopne cene, mnogo ponudb. Tel.: 03/5726-319 BREZPLAČNO spoznavanja za mlajše ženske, ker je mnogo zanimivih, raznovrstnih moških ki si želijo iskrenih razmerij. Gsm: 031/836-378 ŽENSKE vseh starosti iščejo

parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415 1-SOBNO opremljeno stanovanje, 38 m2, na Šaleški 2 b v Velenju oddamo. Tel: 03/5722-407, gsm: 041/511644 PRIDELKI

UGODNO prodam malo rabljene letne pnevmatike sava, dim. 175/65R-14. Gsm: 031/765-418 DVE letni pnevmatiki briston, dim. 195/65/15, rabljene eno sezono, prodam. Gsm: 031/468-972 NEPREMIČNINE ODDAM tri sobe, opremljene, tv, hladilnik, s souporabo sanitarij in kuhinje, sedmim delavcem. Gsm: 041/464-156, 041/403-273 V ŠOŠTANJU prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in manjšim sadovnjakom. Gsm: 031/877-761 VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo

BRUNE in ladijski opaž prodam. Gsm: 031/552-317 SENO v refuzi prodam. Tel.: 03/5893-590, gsm: 041/776-286 VEČJO količino lanskega sena v refuzi prodam. Po želji ga lahko tudi baliram. Gsm: 040/869-698 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI PRAŠIČA težkega okoli 140 kg

prodam. Tel.: 03/5893-590, gsm: 041/776-286 PRODAJA nesnic (rjavih, grahastih), ki že nesejo v nedeljo, 25. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 DVE telički, sivi, stari 10 dni, akonktrola, prodamo. Gsm: 041/753450 PRODAMO kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 03/5885-056

BURSKO kozico z rodovnikom, staro 3 mesece prodam. Gsm: 031/553743 TELICO simentalko staro 10 mesecev prodamo. Tel: 03/5893343 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Tel.: 03/5893-410, gsm: 031/585-241

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 24. in 25. 4. 2010 – Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). 27. aprila – Jernej Dobelšek, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: 50-LET skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Stanislava in Ivan MIKLAVŽINA iz Škal 37, Velenje. Smrti: Vladimir Bolčina, roj. 1934, Laško, Cesta na Svetino 19; Jožef Jakop, roj. 1954, Ljubnica 46, Vitanje; Jože Skornšek, roj. 1923, Lepa njiva 69; Bronislava Dular, roj. 1922, Ljubljana, Nade Ovčakove ul. 16; Albert Tratnik, roj. 1948, Celje, Za grad 27.

Mali oglasi in osmrtnice 898 17 50

V SPOMIN

Čeprav gre čas svojo pot, nikoli ne bo pozabljen nesrečni 19. april 1991, ko smo ostali brez Tebe, draga mama in omica

MATEJU JELENU 26. 3. 1979 – 27. 4. 2005

KRISTINA ZALEZNIK Tako kot rojstvo tudi smrt je del življenja. Med njima pot ljubezni je, trpljenja, upanja in hrepenenja. Se mar izpolnila ti je želja vdana? Če se je, potem ti ne bo hudo. če tvoja pot je že končana.

roj. 27. 1. 1907

Ostal boš v naših srcih bil za nas si vse, saj ljubezni, spoštovanja in spominov lepih ne more vzeti nam nihče.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njen spomin. Njeni najdražji

Mineva pet let, odkar je tiho ugasnil plamen življenja našemu Mateju. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, molitvijo, svečami in cvetjem obiskujete njegov grob v Šentilju. Pogrešamo Te in Te želimo ob sebi … danes, včeraj, jutri … Tvoji domači

Naš čas, 22. 4. 2010, barve: CMYK, stran 32

Vegradovim delavcem za jutri obljubljene plače Razmere v Vegradu še naprej zapletene – Likvidnostni krč ne pojenja – Program prestrukturiranja naj bi v kratkem obravnaval nadzorni svet - Število zaposlenih bodo s 1.700 znižali na okoli 1.000 – Upanje, nova dela, za katera se dogovarjajo v tujini Mira Zakošek

Velenje, 20. aprila - Delavci v velenjskem podjetju Vegrad so za torek napovedali dveurno opozorilno stavko, ki pa so jo tik pred napovedanim začetkom odpovedali. Z vodstvom so se po besedah predsednika podjetniškega sindikata Sama Mastnaka uskladili, da bo okoli 250 režijskih delavcev prejelo razliko februarskih plač še isti dan (v torek), marčevske plače pa bi morale biti vsem zaposlenim nakazane jutri (v petek). Da bo res tako, je v sporočilu za javnost zagotovilo tudi vodstvo podjetja, ki pa za izjave ni bilo dosegljivo. »Razpoloženje v podjetju je postajalo nevzdržno in stavko smo bili prisiljeni napovedati,« pravi Samo Mastnak, ki še vedno trdno upa, da bo vodstvo Vegrada razrešilo nakopičene težave. Izhod vidijo v programu prestrukturiranja, ki ga je sindikat v osnutku že prejel, njegove vsebine pa še ni želel razkriti. »Vedeti je treba, da je stanje težko v celotnem gradbeništvu, ne samo v Vegradu. Mi bomo upali, dokler se bo svetlikala luč na koncu predora in verjamemo vanjo. Rešitve vidimo v pridobitvi del v tujini, med drugim v Libiji, in v pridobitvi nekaterih drugih del, ki bi lahko ohranila Vegrad kot celoto,« pravi Mastnak.

Dokapitalizacija Gorenja brez EBRD

V vodstvu družbe so bili s torkovim dogovorom zadovoljni. Ob tem pa so poudarili, da se družba Vegrad žal že nekaj mesecev sooča z likvidnostnimi težavami. »Vodstvo družbe je ob prvih znakih težav pričelo intenzivno pripravljati načrt prestrukturiranja, ki je že dokončan ter dokončno usklajen z lastniki in bankami upnicami. Tudi poplačilo drugih obveznosti družbe je v veliki meri vezano na ta načrt prestrukturiranja oziroma njegovo realizacijo,« pravijo. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, ki ima 1700 zaposlenih, od katerih jih je bilo v zadnjih tednih 230 na čakanju (večino so zdaj že poklicali na delo), se že nekaj časa sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Te se stopnjujejo od blokade poslovnih računov podjetja v začetku februarja, zaradi česar se zapleta tudi pri izplačilih tekočih plač. Podjetje za letos napoveduje za okoli tretjino nižjo realizacijo kot lani – ta je lani znašala 162 milijonov evrov – zato je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak napovedala, da bo podjetje do poletja število zaposlenih zmanjšalo na okoli tisoč. O programu prestrukturiranja in dogovorih z vsemi vpletenimi bo v kratkem razpravljal tudi nadzorni svet družbe.

Ločeno zbiranje na Kunta Kinte

Velenje – V prihodnjih dneh bo sklicana skupščina Gorenja. Razpravljala bo o dokapitalizaciji Gorenja. Pri tem naj ne bi bo sodelovala Evropska banka za obnovo in razvoj. Ameriška družba Internacional Corporation, ki je del svetovne banke, pa naj bi vplačala 20 milijonov od načrtovanih 50 milijonov dokapitalizacije, pri kateri naj bi imeli prednost dosedanji delničarji. Pri dokapitalizaciji naj ne bi sodeloval državni KAD. To pomeni, da bi država v Gorenju izgubila kontrolni delež.

Velenje, 19. aprila – V ponedeljek so posode za ločeno zbiranje odpadkov, tudi bioloških, ki nastanejo pri urejanju zelenih površin, postavili še v vrtičakarskem naselju, med Velenjčani znanem z imenom Kunta Kinte. Kot so povedali v družbi Karbon, d. o. o. (ta skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov iz tega naselja), so se z upravljalcem, družbo Habit, dogovorili, da bodo odvozi bioloških odpadkov pogostejši spomladi in jeseni, odvozi ostalih odpadkov pa po običajnem terminskem planu. Poskrbljeno bo tudi za odvoz gradbenih odpadkov. V tem primeru najemniki pri hišniku uskladijo potrebe po dostavi kontejnerjev za prevzem gradbenega odpada.

mkp

Ponašajo se z najboljšim kernerjem Šmarški vinogradniki zelo zadovoljni z vinom, letnik 2009 Med 103 vzorci več kot polovica zlatih

Le okol ... Šmartno ob Paki, 17. aprila – V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejav nos ti Vele nje pri pravi la območno srečanje odraslih folklornih skupin. Na prireditvi z naslovom »Le okol …« so nastopile šti-

ri skupine, kot gostja pa je sodelovala tamburaška skupina Polzele. Šaleško folklorno društvo Koleda iz Vele nja je pred stavi lo ple se zahodne Štajerske, Folklorna skupina KUD Dobrna je zaplesala plese pod skupnim naslovom Vasovalec, štajerske pustne plese so maloštevilni obiskovalci videli v izvedbi kulturnega društva Celj ska fol klor na sku pi na,

domača skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki pa je predstavila šege, značilne za florjanovo. Katera od teh skupin bo nastopila še na regijskem srečanju v Slovenj Gradcu 15. maja, se do zaključka redakcije (v torek) Branko Fushs, ki je spremljal nastop skupin, še ni odločil.

Še malo in cveteli bodo (tudi) balkoni Vrtnarji in cvetličarji svetujejo, da s sajenjem ne hitite preveč Šoštanj – Mnogi že razmišljajo o tem, kakšno podobo bodo letos dali balkonom, terasam. »Tisti, ki se ravnajo po modnih trendih, bodo gotovo segli po rumeno-zelenih odtenkih. Še vedno bodo aktualni tudi vijolični in lila odtenki. V zasaditvah prihaja vedno bolj do izraza naraven stil, raznolikost, uporaba različnih vrst trav in strukturnih rastlin, tudi struktura listov,« pravi Domen Potočnik, vrtnar, cvet-

Priprava sadik

ličar iz Metleč. Letošnja novost je petunija v vijolični barvi z zeleno obrobo, velik dosežek žlahtiteljev, pa tudi različne strukturne rastline v rumenih odtenkih s temnejšimi in svetlejšimi listi. Letos je treba vedeti, da bo zaradi nekoliko hladnejšega obdobja

sadilna sezona kasnejša. Vrtnarji in cvetličarji priporočajo, da počakate tako dolgo, da se temperature stabilizirajo, dnevi po 15. maju bodo primerni, da rastline prenesete na prosto. Sploh, dodajajo, velja to za enoletnice in balkonske rastline.

Župan obiskal trojčke v Zavodnjah Zavodnje, 16. aprila – 3. marca ob treh popoldan so se Veroniki Lah in Žigi Štrausu iz Zavodenj rodili trojčki Živa, Žiga in Bor. Izvrstno napredujejo, po dobrem mesecu so že pravi korenjaki. Starša zatrjujeta, da so izjemno pridni, tako da najdeta čas tudi za oba sta-

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 16. aprila - Člani Društva vinogradnikov so na lanskem ocenjevanju vin svojih kleti dosegli najvišjo oceno do takrat. Menili so, da bi boljšo težko dosegli. A so se ušteli. Letošnje ocenjevanje vin minuli petek v dvorani šmarškega gasilskega doma je pokazalo, da je letina 2009 še boljša kot prejšnje leto. Povprečna ocena letnika je bila 18,15. Po zagotovilih predsednika komisije mag. Antona Vodovnika iz Maribora se šmarški vinogradniki ponašajo z najboljšim kernerjem v Sloveniji. Sicer je letos komisija ocenila 103 vzorce. Več kot polovici (58) je komisija dodelila zlato, 29 srebrno medaljo, 16 vzorcev pa je izločila (lani 5). Predsednik društva Peter Krajnc je prepričan, da je k odličnemu letniku največ pripomoglo izobraževanje, ki ga organizirajo vsako leto na vse možne teme, povezane z vzgojo, pridelavo grozdja in kletarjenjem. Nenazadnje pa tudi vestno delo upravnega odbora društva. Najboljši vinogradniki, najboljša vina: bele sorte chardonnay: Jože Kovačič, Ivan Goršek (18,22); pozna trgatev – izbor: Danilo Pokleka (18,52); dišeči traminec: Marjan Primožič (18,44), pozna trgatev : Mihael Fajfar (18,70); kerner: Marjan Primožič (18,60); laški rizling: Stanko Kostajnšek (18,36); renski rizling: Bojan Rakun (18,30); rumeni muškat: Jože Kugler (18,38); sauvignon: Jože Kugler (18,62); sivi pinot: Alojz Slemenšek (18,52); šipon: Ivan Goršek (18,84); traminec: Frančišek Rednak (18,26); zeleni

Domači Oljkarji so predstavili običaje, značilne za Florjanovo

rejša otroka, ki sta lepo sprejela nove družinske člane. Sedaj sedemčlansko družino je v petek, 16. aprila, pozdravil tudi župan Občine Šoštanj in poslanec DZ Darko Menih. Zaželel jim je predvsem obilo zdravja in jim izročil simbolično darilo.

Zanimivo, kako se zgodovina na nek način ponavlja. Pred enajstimi leti so se prav v Zavodnjah rodili trojčki, obiskal pa jih je takratni župan Bogdan Menih, brat sedanjega župana Darka Meniha.

Z letošnjega ocenjevanja

silvanec: Danilo Pokleka (18,16); zvrst - belo: Franc Viher (18,46); rdeče sorte - modra frankinja: Mihael Fajfar, Vinko Švigelj (18,28); modri pinot: Peter Krajnc, Martin Pungartnik (18,30); zweigelt: PGD Šmartno ob Paki, Ivan Kolar (18,08); zvrst- rdeče: Ivan Goršek (18,14).

Trojčki v treh naročjih: mamice, župana in očka.