16 2015

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (7/18 0C) sonÄ?no, v soboto (6/20 0C) in nedeljo (10/20 0C) bo delno oblaÄ?no. V nedeljo moĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 23. aprila 2015

Naj bo lepo praznovanje!

ĹĄtevilka 16 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

ÄŒudovita pomlad je preplavila naĹĄo deĹželo in prinesla v naĹĄa srca tudi malo veÄ? veselja. Toplo sonce nam daje energijo, da hodimo konÄ?no okoli malo bolj nasmejani. Naj bo vsega tega v prihajajoÄ?ih prazniÄ?nih dneh ĹĄe veÄ?.

Izkoristite jih in si Âťnapolnite baterijeÂŤ. Pa ni vam treba kam daleÄ?, ozrite se okoli, pojdite do jezer, bo bliĹžnjih gozdov, odprite oÄ?i in pljuÄ?a in uĹživajte ‌

cena 1,80 â‚Ź

Nostalgija Bojana Ĺ pegel

VÄ?asih je nisem razumela. Kot otrok sem pogosto posluĹĄala, kako je bilo, ko mene ĹĄe ni bilo. In sploh mi ni bilo jasno, zakaj bi bilo takrat bolje kot v sedanjosti. ÄŒez leta pa je, tiho in poÄ?asi, nostalgija zavzemala vse veÄ? mojih misli. Ko je odraĹĄÄ?ala moja hÄ?i, nisem hotela biti pridigar. Zato sem jo ob vsakem obisku Ljubljane, kamor sva radi skoÄ?ili na izlet, peljala v stari del mesta, kjer se je najin potep zaÄ?el v lokalu Nostalgija. Ĺ˝e nekaj let ga ni veÄ?, a bil je res poseben. V njem je moja hÄ?i spoznala opico Vali, si z zanimanjem ogledovala plakate pijaÄ?e moje mladosti, reklame za alpsko mleko, pa tiste, ki so vabili na prireditve ob dnevu mladosti ... Pred kratkim smo lokal z imenom Nostalgija dobili v Velenju. In kot kaĹže, bo nostalgije v tej dolini v prihodnje ĹĄe veÄ?.

Nostalgija me v teh dneh v mislih veÄ?krat popelje na morje. V zame najlepĹĄi zaliv na slovenski obali. V Fieso. Ob novici, da Premogovnik na zahtevo HSE prodaja hotel Barbara, ki ima v zalivu najlepĹĄo lokacijo, so se prebudili spomini. Na Ä?ase, ko je bil to ĹĄe sindikalni Dom rudarjev, zgrajen s knapovskim denarjem. Na to danes spominja le ĹĄe kip svete Barbare pred hotelom, Ĺže po prenovi pred leti so ji vzeli rudarskega duha in Ä?ar, zaposlenim na Premogovniku pa tudi veÄ?ino ugodnosti, ki so jih imeli v njem. Barbara je postal le ĹĄe en v nizu hotelov ob morju.

Tudi rudarji zadnja leta niso veÄ? veliko dopustovali v njem, so pa tam ĹĄe vedno potekale preventivne rekreacije za zaposlene, pa priprave nogometaĹĄev, pevskih zborov ‌

Dan odprtih vrat v Gorenju Gorenje danes znova odpira vrata. Tisti, ki bi si Ĺželeli ogledati njihovo proizvodnjo, lahko to storite danes ob 16.15 ali pa ob 18.15. Seveda se morate prijaviti v studiu Gorenja ali po telefonu 899 10 11 oz. na 899 10 19.

Na obisk pa vas danes ĹĄe posebej vabi tudi Studio Gorenje. Tam vas bodo tokrat priÄ?akali strokovnjaki, ki vam bodo predstavili ĹĄtevilne prednosti aparatov Gorenja in vam prikazali njihovo delovanje. Za ta dan pa so pripravili tudi posebej ugodne cene in prodajne pogoje. đ&#x;”˛

S prodajo se konÄ?uje ĹĄe ena nekoÄ? lepa velenjska zgodba. Zgodba o letih, ko s(m)o cele generacije Ĺ aleÄ?anov poletja preĹživljale v Fiesi, ki je bila v sezoni kot Velenje v malem. Kar nekaj poletij sem tam s starĹĄi preĹživela kot otrok, moje prvo poÄ?itniĹĄko delo je bilo prav v tem domu.

Rudarjem sem kot gimnazijka dva poletna meseca dve leti zapored toÄ?ila ÂťpirÂŤ, pomagala v kuhinji in pometala po plaĹži. Bilo je naporno, a lepo. In dobro plaÄ?ano. ZveÄ?er sem skupaj z druĹžinami, ki sem jih poznala vsaj na videz, sedela na terasi ob Ĺživi glasbi ali pa plesala v hladnem tunelu pod skalo, urejenem v slogu rudniĹĄkega rova. V mojih najstniĹĄkih letih je bila tam urejena diskoteka. UĹživala sem v ĹĄalah, ki so jih med zasluĹženimi poÄ?itnicami na plaĹži in ob ĹĄanku stresali ÂťkameratiÂŤ. Bile so tipiÄ?no knapovske, po svoje krute, Ä?rne. Skupaj smo se zveÄ?er odpravili po ozki peĹĄpoti do Pirana, ki se ĹĄe do danes ni spremenila ‌ PremogovniĹĄki sindikat prodaje Barbare ne podpira. A kaj, ko nimajo nobene moÄ?i. VpraĹĄanje je tudi, koliko bodo iztrĹžili zanjo. NepremiÄ?ninski trg prodaji zagotovo ni naklonjen. IzkupiÄ?ek bo ĹĄel za pokritje izgub, v katerih se koplje Premogovnik, Fiesa pa nikoli veÄ? ne bo ÂťnaĹĄaÂŤ.

V enem od novih turistiÄ?nih vodnikov po Sloveniji sem ob predstavitvi Velenja prebrala Ä?udovit, a krut naslov: ÂťPremog je dal. Pohlep bo vzel.ÂŤ Ĺ˝alostno dejstvo, ki ĹĄele dobiva prave razseĹžnosti. Dobra novica ob vsem tem je, da bomo maja zaÄ?eli prodajati nostalgijo tudi v Velenju.

Turisti bodo po novem k nam hodili zato, da bi podoĹživeli Ä?ase socializma. NajveÄ? ga bodo spoznali v dveh muzejih, na Velenjskem gradu in v Muzeju PremogovniĹĄtva. Upam, da se stvari ne bodo odvijale tako, da bo na koncu muzej postalo celo mesto! đ&#x;”˛

Velenjski parkirni hiĹĄi ÂťArchitizer A+ AwardÂŤ New York, Velenje, 21. aprila – Dve slovenski arhitekturni deli sta prejeli pomembno mednarodno nagrado Architizer A+ Award. Parkirna hiĹĄa na promenadi v Velenju, delo arhitektov Enota z VelenjÄ?anom Dejanom Lahom na Ä?elu, je v kategoriji parkirnih objektov zmagala po izboru strokovne Ĺžirije. V kategoriji rekreacijskih objektov pa so prvo mesto po izboru obÄ?instva dobile skakalnice v Planici, delo arhitektov Abiro in krajinskih arhitektov Studio AKKA. Nagrade bodo podeljene 14. maja na ÂťA+ Awards GalaÂŤ dogodku v New Yorku. đ&#x;”˛

Velenjska parkirna hiĹĄa je prepriÄ?ala tudi svetovno strokovno javnost. Po mnenju strokovne Ĺžirije je najlepĹĄa na svetu.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. aprila 2015

VeÄ? kot prijateljsko sreÄ?anje DrĹžavniki (sosedje) v Logarski dolini – Podprli ĹĄiritev unije na Balkan

Ljubiteljski kulturi 43.000 evrov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj letos v proraÄ?unu ljubiteljski kulturni dejavnosti namenja 43.000 evrov. DruĹĄtva lahko na razpis za sofinanciranje programov vloge oddajo do 22. maja. đ&#x;”˛

mkp

OPN v programu Ĺ oĹĄtanj – Do konca letoĹĄnjega leta se bodo svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sestali ĹĄe na petih sejah. Okvirni program dela so Ĺže sprejeli. Med drugim bodo sprejemali obÄ?inski prostorski naÄ?rt, podroben prostorski naÄ?rt za mestno jedro ter za Vilo Ĺ iroko. đ&#x;”˛

mkp

Trije kandidati za Ĺžupana Mislinja, 15. aprila – PrejĹĄnjo sredo se je iztekel rok za vloĹžitev kandidature za Ĺžupana ObÄ?ine Mislinja. Na nadomestnih volitvah za Ĺžupana se bodo pomerili trije kandidati: Bojan Borovnik iz SD, Viktor Robnik iz SDS, s podporo volivcev pa kandidira Ĺ˝ivko JeseniÄ?nik.

Nadomestne volitve bodo potekale 10. maja od 7. do 19. ure. ObÄ?inska volilna komisija je nadomestne volitve razpisala po smrti dosedanjega Ĺžupana Franca Ĺ ilaka, ki je po krajĹĄi bolezni umrl februarja. đ&#x;”˛

Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel Nejca PaÄ?nika, ki je konec marca na svetovnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v PortoroĹžu osvojil laskavi naziv svetovnega prvaka v igranju diatoniÄ?ne harmonike.

Nejc PaÄ?nik, ki prihaja iz Ĺ kal pri Velenju, je dolga leta obiskoval zasebno glasbeno ĹĄolo Goter. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? mu je Ä?estital za odliÄ?en doseĹžek in med drugim dejal, da smo v Velenju ponosni na mlade glasbenike, ki s svojimi uspehi promovirajo naĹĄe mesto doma in v tujini, in Nejcu PaÄ?niku zaĹželel veliko uspehov tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Prepovedano kurjenje odpadkov Velenje, 21. aprila – Predvsem spomladi (pri pripravi vrtov in zelenic, obrezovanju drevja) in jeseni (po spravilu pridelkov in odpadanju listja) prihaja do kurjenja zelenega odreza in ostalih odpadkov, ki nastajajo na vrtovih in zelenicah. MedobÄ?inska inĹĄpekcija redarstva in varstva okolja opozarja, da je v skladu z odlokom o sploĹĄnem redu v mestni obÄ?ini Velenje prepovedano kuriti vse odpadke. Med te odpadke sodijo tudi ostanki vrtnin, suha trava z vrtov in zelenic ter ostali zeleni odrez. ObÄ?anke in obÄ?ane naproĹĄajo, da te odpadke odloĹžijo v rjav zabojnik za bioloĹĄke odpadke ali kompostirajo. đ&#x;”˛

Celodnevno varstvo med poletnimi poÄ?itnicami Celje – Do konca ĹĄolskega leta sta ĹĄe dva meseca. Ni pa malo starĹĄev, ki jih Ĺže danes skrbi, kako otroku v devettedenskih poletnih poÄ?itnicah zagotoviti varstvo. Na I. osnovni ĹĄoli Celje so se odloÄ?ili, da bodo v tem Ä?asu za uÄ?ence od prvega do petega razreda osnovnih ĹĄol zagotavljali celodnevno varstvo. V varstvo bodo lahko prihajali uÄ?enci iz Celja in od drugod, tudi iz Velenja. TakĹĄnega varstva na Celjskem doslej ĹĄe ni bilo. mkp

Neustrezna ureditev struge Savinje LuÄ?e – NemĹĄki ribiÄ? Rolf KĂźsters je na Evropsko komisijo in slovenski urad za turizem v MĂźnchnu naslovil pismo v imenu veÄ? kot 50 ribiÄ?ev iz Francije, Italije in NemÄ?ije. V njem je opozoril na nedavno urejeno betonsko strugo Savinje v LuÄ?ah, ki po njihovem mnenju negativno vpliva na ribjo populacijo, saj riba v takĹĄni strugi nima primernega Ĺživljenjskega okolja. Mnogi tudi menijo, da je to neestetski tujek v kraju, ki ne bo bistveno izboljĹĄal poplavne varnosti LuÄ?. Seveda pa je precej tudi takĹĄnih, ki mislijo drugaÄ?e. đ&#x;”˛

mz

Ogenj ni igraÄ?a Ĺ oĹĄtanj – Sredi aprila je na LetaliĹĄÄ?u Levec potekala slovesna podelitev nagrad v nateÄ?aju celjske izpostave za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje Republike Slovenije z naslovom Naravne in druge nesreÄ?e – ogenj ni igraÄ?a.ÂŤ Vrtec Ĺ oĹĄtanj je bil nagrajen kot najbolj aktiven vrtec v varstvu pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami v regiji v ĹĄolskem letu 2014/2015. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Trije drĹžavniki so stopili pred novinarje in fotoreporterje na ploĹĄÄ?adi Hotela Plesnik v Logarski dolini .

bĹĄ

Ĺ˝upan sprejel Nejca PaÄ?nika

đ&#x;”˛

V Logarski dolini so se konec prejĹĄnjega tedna (17. aprila) seĹĄli na sreÄ?anju predsednica in dva predsednika treh sosednjih drĹžav, hrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar Kitarović, avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer ter gostitelj – predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Govorili so o aktualnih temah, povezanih z Evropo in svetovnimi dogodki. Veliko Ä?asa so namenili tudi medsosedskim odnosom ter nereĹĄenim vpraĹĄanjem, ki razdvajajo predvsem naĹĄ in hrvaĹĄki narod. Ob delovnem kosilu v Hotelu Plesnik so se dogovorili tudi o prihodnjem sodelovanju ter pribliĹževanju nekdanjih jugoslovanskih republik evropski skupnosti. Kljub kislemu vremenu, ki ni razkrivalo veÄ?ine lepot Logarske doline, je bilo sreÄ?anje prisrÄ?no in upamo, da tudi koristno za nadaljnje boljĹĄe medsosedsko sodelovanje.

Prihod predsedniĹĄke trojke v Logarsko v petek ob 13. uri je bil tako za osebje hotela Plesnik kot tudi organizatorje protokola predsedniĹĄkega kabineta Boruta Pahorja zahteven zalogaj. Po sprejemu in delovnem kosilu v hotelu so zaÄ?eli pogovore, katerih osrednje poudarke so kasneje mnoĹžici novinarjev in snemalcev iz veÄ? evropskih drĹžav, najveÄ? pa iz HrvaĹĄke in Slovenije, podali na osrednji tiskovni konferenci. Kot so sporoÄ?ili vsi trije drĹžavniki, so podprli ĹĄiritev EU na obmoÄ?je drĹžav nekdanje Jugoslavije ter nadaljnji razvoj Evropske unije, ki bi tako postala konkurenÄ?nejĹĄa zaokroĹžena regija.

mkp

OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije preloĹžene na ta teden Velenje, 18. aprila – Vreme jo je minuli vikend zagodlo vsem, ki so Ĺželeli v spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji svoja okolja oÄ?istiti minulo soboto. V petek popoldne, ko je akcija tekla v KS Gorica, se je kljub obÄ?asnemu deĹžju zbralo 15 prostovoljcev, a koliÄ?ine pobranih smeti niso bile velike. V soboto so se za Ä?iĹĄÄ?enje odloÄ?ili le na Konovem, kjer se je zbralo 12 prostovoljcev, izvedli pa so jo tudi varovanci Centra hi-

ĹĄa, ki so se jim pri Ä?iĹĄÄ?enju obmoÄ?ja od prezraÄ?evalnega jaĹĄka Premogovnika, podroÄ?ja vrtiÄ?kov in okolice pridruĹžili tudi prostovoljci Mladinskega centra Velenje. Vsi ostali so se odloÄ?ili, da akcijo preloĹžijo na ta konec tedna. Jutri popoldne, od 16. do 19. ure, bodo oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije potekale v KS Cirkovce, Podkraj in Stara vas. V soboto dopoldne pa bodo Ä?istili v KS Ĺ alek, Ĺ entilj, KavÄ?e in Staro Velenje. V ponedeljek bo-

do na MO Velenje zbrali podatke o uspeĹĄnosti letoĹĄnjih spomladanskih oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij, sicer pa pravijo, da imajo tudi tokrat pripravljene vreÄ?e in rokavice, poskrbljeno pa bo tudi za odvoz zbranih odpadkov. đ&#x;”˛

Upor proti vse veÄ?jemu obremenjevanju Trojka v Logarski dolini – Enim bi vzeli, drugim odpisali – KmeÄ?ki upor v Slovenskih Konjicah – Evropa proti Sloveniji – V Celju utihnila pesem – Komunala jih bo veÄ? stala Konec prejĹĄnjega tedna je prispela v Logarsko dolino posebna trojka. Ne kakĹĄna taka, s katero so nas pred Ä?asom straĹĄili, v zgornjem koncu Zgornje Savinjske doline je naĹĄ predsednik drĹžave gostil predsednika Avstrije in predsednico HrvaĹĄke. Med pogovori naj bi si bili enotni o nekaterih pomembnih medsebojnih in evropskih zadevah, predvsem pa so si bili vsi enotni v tem, da je Logarska dolina res lepa.

Manj lepo je dogajanje okoli najviĹĄjega predstavnika najveÄ?je opozicijske stranke. ToĹžilstvo zanima, od kot mu pol milijona evrov. Ob tem pa so se spet pojavile tudi teĹžave z vroÄ?itvijo poĹĄte s tega organa. In ko imamo na eni strani ljudi, ki ne znajo pojasniti, od kot jim denar, je na drugi strani pri nas vse veÄ? takih, ki ne morejo iz teĹžav, ker nimajo denarja. Po domaÄ?e reÄ?ejo, da ga nimajo kje vzeti, Ä?eprav mnogi sploh ne pomislijo na to, da bi ga res kje nepoĹĄteno vzeli. Za omilitev denarnih teĹžav najbolj prizadetih zdaj nekateri spet predlagajo odpis dolgov. Da bi lahko vnaprej zaÄ?eli vsaj z niÄ?le. Ĺ˝e to bi jim veliko pomenilo. Vendar stvar ni tako enostavna in od pozitivne odloÄ?itve smo menda

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

bĹĄ

Ĺ oĹĄtanj – V soboto je le preveÄ? deĹževalo, pa tudi prehladno je bilo, da bi organizatorji vztrajali pri oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji, Ä?eprav so ĹĄe dan prej verjeli, da jo bodo speljali, kot

ĹĄe kar daleÄ?. Potrebna ni le dobra volja drĹžave, tudi nekaterih druĹžb, pri katerih imajo ljudje najveÄ? minusa.

Minusi, taki ali drugaÄ?ni, pa lahko privedejo tudi do nejevolje, tudi protestov. V Slovenskih Konjicah so tako imeli v nedeljo pravo vstajo nezadovoljnih kmetov – upor zaradi vse veÄ?jih bremen, ki jim jih nalaga gosposka. No, k sreÄ?i je ĹĄlo le za uprizoritev kmeÄ?kega upora. Z njo so se spomnili dogajanj pred 500 leti, velikega kmeÄ?kega upora na Slovenskem. Ta je tudi moÄ?no povezan s tem krajem. Seveda je ob tej predstavitvi kmeÄ?kega upora marsikdo pomislil tudi na vse veÄ?je obremenitve sedanjih kmetov in tudi drugih zaposlenih. Takih, ki tarnajo nad visokimi ali celo vse viĹĄjimi davki je namreÄ? veliko.

V Celju pa se, kot je znano, nekateri puntajo zaradi onesnaĹženega okolja, predvsem zemlje. Zaradi zadnjih primerov so se nekateri pritoĹžili na evropsko sodiĹĄÄ?e. Zaradi Ĺže nekaj Ä?asa znane ilegalne deponije (ne cinkarniĹĄke, v Celju je paÄ? raznih deponij z nesnago veliko) z raznimi zmesmi ÂťobogateneÂŤ zemlje na kmetijskih zemljiĹĄÄ?u

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

so si zamislili. Ponekod – v Šentvidu, Skornem, Lajťah in na Pristavi so jo, a so glavnino del opravili Şe v petek popoldan.

Nadomestni termin za spomladansko oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo je tako danes, v Ä?etrtek, 23. aprila. Potekala bo popoldne od 16. do 19. ure.

Zborna mesta so tam, kjer so bila predvidena Ĺže za soboto. Objavili smo jih v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. đ&#x;”˛

mkp

v BukovĹžlaku pri Celju pa je Evropska komisija Ĺže sproĹžila postopek proti Sloveniji. Tu so sicer opravili Ĺže veÄ? analiz – z razliÄ?nimi rezultati.

Ni pa ĹĄe znano, kdo je vse to tja vozil niti koliko odpadkov sploh tam je. Vse to bo preuÄ?evala tudi Evropska komisija; Ä?e Slovenija ne bo hitro ukrepala, jo Ä?akajo kar ostre kazni. Ni pa zaradi tega utihnila pesem v Celju! Ne, le mednarodni pevski festival se je konÄ?al.

V LaĹĄkem, kjer so se sicer Şe sprijazniliÂŤ, da je njihova pivovarna preĹĄla v nizozemske roke, pa mnoge ĹĄe vedno zanima, ali bo po tem prevzemu ÂťkaznovanÂŤ kdo v verigi tistih, ki so se ÂťnapajaliÂŤ pri pivovarskem koritu. Pri tem seveda mislijo na razna ĹĄportna druĹĄtva in tudi odnos novega lastnika do lokalnega obmoÄ?ja. Upajo seveda, da bodo drĹžave obljube, da obe pivovarni ostaneta in ne bo (preveÄ?) odpuĹĄÄ?anja. Napovedi novega lastnika so razveselile tudi savinjske hmeljarje, saj tudi Heineken raÄ?una na Ĺžlahtno grenkobo njihovega zelenega zlata.

Z grenkobo pa v obÄ?inah Spodnje Savinjske doline svetniki potrjujejo nove cene komunalnih storitev, kakrĹĄne je predlagalo Ĺžalsko komunalno podjetje. Od skupaj ĹĄestih obÄ?in so led pri tem prebili polzelski svetniki. Zelo burno pa je bilo na seji Ĺžalskega sveta, kjer so nove cene ÂťdvigovaliÂŤ veÄ? ur.

V Ĺ entjurju pa prav danes zaÄ?enjajo svojo najveÄ?jo prireditev Jurjevanje. RazliÄ?ne prireditve bodo trajale vse do 3. maja. V soboto bodo tudi poÄ?astili 25-letnico mesta Ĺ entjur.

Pa ĹĄe to: mnogi pri nas so lahko upraviÄ?eno zaskrbljeni, kako bodo priĹĄli do svojega vsakdanjega kruha. Ĺ˝ito bomo prodali Hrvatom, celjsko Klasje gre pa v steÄ?aj! đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

23. aprila 2015

Zgodovine se pretvarjati ne da Predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ? pred dnevom upora in dnevom zmage: ÂťPoskrbeli bomo, da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, dobile jasno sliko o NOB, saj je o tem vedno manj zapisanega v ĹĄolskih uÄ?benikih.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

27. april – dan boja proti okupatorju, in 9. maj – dan zmage, se pribliĹžujeta. Oba praznika sta priloĹžnost za to, da reÄ?emo kakĹĄno o dogodkih, ki so pomembno zaznamovali naĹĄo preteklost, sedanjost in tudi prihodnost.

Rekli jih bomo z Bojanom KontiÄ?em, ki ob ĹĄtevilnih funkcijah, ki jih opravlja, Ĺže vrsto let ponosno nosi Ä?lansko izkaznico borÄ?evske organizacije, nekaj zadnjih let pa kljub mladosti odloÄ?no stopa na Ä?elu ObmoÄ?nega zdruĹženja za vrednote NOB Velenje.

Kako dolgo ste Ĺže Ä?lan borÄ?evske organizacije? Kaj je bilo tisto, zaradi Ä?esar ste se vkljuÄ?ili? ÂťZ vrednotami in pridobitvami NOB simpatiziram, odkar vem zase. Leta 1990 ali pa Ĺže kakĹĄno leto prej sem zaÄ?el opaĹžati, kako se nekdaj veliki zagovorniki idej prejĹĄnjega sistema resetirajo. V njem so dobro Ĺživeli, imeli lepe sluĹžbe, naenkrat pa spoznali, da se jim je v preteklosti zgodilo mnogo krivic. Ob tem pa zaÄ?eli tudi pretvarjati zgodovino na naÄ?in, da narodnoosvobodilna borba ni bila niÄ? posebnega, niÄ? takega, kar bi bilo vredno postavljati kot vzor mlajĹĄim generacijam. Takrat sem se vÄ?lanil.ÂŤ Vi ste na prejĹĄnji sistem gledali drugaÄ?e? ÂťPa tudi gledanja nanj nisem spremenil. Veliko mi je dal. Veliko tistega, kar sem si Ĺželel. Pa nisem imel v njem nobenih privilegijev. Za tisto, Ä?esar pa nisem dobil ali nisem dosegel, ne morem kriviti nikogar.

Sploh pa ne sistema. Za to sem odgovoren sam.

â?ą

Želim si, da tisti, ki prihajajo za nami, ne bodo opisovali zadnjih Ä?etrt stoletja kot obdobja zamujenih priloĹžnosti.ÂŤ

Danes bi si Ĺželel, da bi si kdo od resetiranih postavil zrcalo. Nekateri zanesljivo ne bi bili zadovoljni s tistim, kar bi videli. Sploh, Ä?e bi se spustili dovolj daleÄ? nazaj v Ä?as, ki bi ga s pomoÄ?jo selektivnega spomina radi izbrisali. Mnogo ljudi me je razoÄ?aralo, ko so se naenkrat spreobrnili.ÂŤ

Ĺ oltes slavnostni govornik Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tradicionalno zaznamujejo 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. maj – praznik dela in 9. maj – praznik zmage nad faĹĄizmom s prireditvijo. LetoĹĄnja bo jutri (v petek), 24. aprila ob 19. uri na prostoru pri tamkajĹĄnji hiĹĄi mladih.

Slavnostni govornik bo evro poslanec Igor Ĺ oltes, priloĹžnostni kulturni program pa bodo pripravili Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj ter uÄ?enci Glasbene ĹĄole Gvido. đ&#x;”˛ tp

Eni se spreobraÄ?ajo tudi danes ... ÂťDanes se bolj sprehajajo po politiÄ?nih strankah, a bodo slej ko prej nekje sreÄ?ali sami sebe. Toliko menjajo staliĹĄÄ?a, politiÄ?no pripadnost, barve, da se bodo zanesljivo enkrat znaĹĄli v nerodni situaciji. Veliko pa nas je, ki smo ostali takĹĄni, kot smo bili, in ostajamo pripadniki istih idej in ne spreminjamo svojega prepriÄ?anja skladno s potrebami sodobnega Ä?asa.

Ne samo na politiÄ?ni sceni, ampak tudi v Ĺživljenju.ÂŤ Zdaj ste Ĺže vrsto let predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja borcev za

se je po vsej Evropi takrat dogajalo kot posledica neÄ?esa, kar se je dogajalo pred tem. ÄŒe govorim za naĹĄ prostor, je bila to okupacija Slovenije na eni strani in odloÄ?enost ohraniti svobodo, kulturo, jezik, narodovo samobitnost, prepoznavnost kot upor na drugi strani.

Na pretvarjanje zgodovine, ki smo mu priÄ?a zadnjih dvajset let, pa bili Ĺže tudi kakĹĄno leto prej, gledam kot na prizadevanja tistih, ki Ĺželijo iz poraĹžencev postati zmagovalci. TeĹžko pa postaneĹĄ zmagovalec, Ä?e si se proti zmagovalcem boril in to tudi z oroĹžjem v roki. To njihovo prizadevanje lahko razumem s staliĹĄÄ?a, da se Ĺželijo oprati krivde iz tistega obdobja in sodelovanja z okupatorjem, ne morem

Bojan KontiÄ? ima v svojem uradu odlitek BelaÄ?evega kipa Karla Destovnika – Kajuha, pesnika in narodnega heroja.

vrednote NOB v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťVÄ?asih sreÄ?am koga, ki pravi – pa kaj imaĹĄ ti z borci, saj ti nisi bil takrat, ko so se borili, ĹĄe niti rojen!

Seveda nisem bil. Tako kot niso bili rojeni ĹĄe mlajĹĄi od mene, pa so danes tudi Ä?lani organizacije. Ni pomembno, kdaj je Ä?lovek rojen, za Ä?lanstvo je pomembno, katere vrednote so mu blizu, kako gleda na preteklost, na zgodovino.ÂŤ Zgodovino je mogoÄ?e pretvarjati, svobode in volje po svobodi pa nikoli. Nekako tako se glasi tudi sporoÄ?ilo Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Slovenije ob 70. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifaĹĄizmom v 2. svetovni vojni. ÂťZgodovino piĹĄemo iz dneva v dan, iz leta v leto, ustvarjamo jo tudi danes. Upam, da bodo naĹĄi zanamci lahko vsaj pribliĹžno toliko ponosni na nas, kot smo mi na tiste, ki so zgodovino ustvarjali pred nami. Knjiga Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, ima pomenljiv naslov. Dotika se dogodkov po drugi svetovni vojni in tega, kar

pa razumeti, da Ĺželijo s tem celo narodovo telo vkljuÄ?no s KoroĹĄci in Primorci in delom Prekmurja postaviti v vlogo poraĹženca 2. svetovne vojne.

Del zmagovite koalicije smo bili ravno zaradi partizanskega boja, zaradi domoljubnih ljudi, tistih, ki so bili pripravljeni na oltar domovine poloĹžiti tudi svoje Ĺživljenje kot najviĹĄjo ceno. V zaprisegi slovenske partizanske vojske je bilo to tudi zelo jasno zapisano. V ZdruĹženju borcev za ohranjanje vrednot NOB Slovenije si bomo prizadevali, da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, dobile zelo jasno sliko o tem, kaj se je dogajalo v letih 1941–1945, kljub temu da je tega vedno manj zapisanega v ĹĄolskih uÄ?benikih.ÂŤ Mnogi danes niso zadovoljni. ÂťRazumljivo. Spominjajo se Ä?asov, ko so Ĺživeli drugaÄ?e, kot Ĺživijo danes, ko niso trepetali za sluĹžbe, niso bili v strahu, kako preĹživeti druĹžino, ni jih skrbelo, ali se bodo lahko otroci ĹĄolali, bodo dobili zdravstveno oskrbo, ko jo bodo potrebovali ... Ne bi Ĺželel, da me kdo

NA PRVOMAJSKO SREÄŒANJE NA GRAĹ KO GORO! Ĺ aleĹĄko-savinjski sindikati v petek, 1. maja 2015, Ĺže 36. leto zapored organizirajo prvomajsko sreÄ?anje na GraĹĄki Gori. Kulturni program s slavnostnim govornikom se bo zaÄ?el ob 11. uri. Na GraĹĄko Goro bodo organizirani brezplaÄ?ni avtobusi, v dolino pa se bodo vraÄ?ali med 15. in 17. uro, ko se zakljuÄ?i zabavni del sreÄ?anja. Prireditev v primeru deĹžja odpade.

razume kot nostalgika po drugaÄ?ni ureditvi in bivĹĄem sistemu, menim pa, da bi glede na vrednote, za katere so mnogi darovali Ĺživljenja v NOB, morali razmiĹĄljati o tem, da bi te vrednote dobile svoje mesto v zdajĹĄnjem sistemu, da bi ljudje imeli veÄ? vpliva pri naÄ?rtovanju svoje prihodnosti. Ne razumem tistih, ki se danes bojijo zaposlenih, jim ne dajejo niti minimalne moĹžnosti sodelovanja v upravljanju. A vse je minljivo. Upam, da se bo spreminjalo na bolje. Ĺ˝elim si, da tisti, ki prihajajo za nami, ne bodo opisovali zadnjih Ä?etrt stoletja v Sloveniji kot let zamujenih priloĹžnosti.ÂŤ V TopolĹĄici je bila 9. maja 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija nemĹĄkih oboroĹženih sil

za jugovzhodno Evropo. Dolgo si Ĺže prizadevate za drĹžavno proslavo v TopolĹĄici. Kako bo letos, sedemdeset let pozneje? ÂťÄŒe kje, bi Slovenija morala praznovati v TopolĹĄici, kjer je bila kapitulacija podpisana. A za to ni bilo razumevanja ne takrat, ko je denar bil, in ga ni ne zdaj, ko tudi denarja ni. Sam pa ĹĄe vedno mislim, da bi morali ta dogodek v TopolĹĄici zaznamovati tako, da bi bila tukaj ena

â?ą

z imeni in priimki. Padlo je 32.000 partizank in partizanov, 32.000 je bilo civilnih Ĺžrtev, 16.000 Ĺžrtev kolaboracije vkljuÄ?ujoÄ? Ĺžrtve povojnega nasilja, Ĺžrtve so bile med prisilno mobiliziranimi v nemĹĄko vojsko in Ĺžrtve so bile tudi po 9. maju 1945, ko so se spopadi severneje od nas, na KoroĹĄkem, ĹĄe nadaljevali.

Za zdaj se trudi krajevna skupnost, pomaga ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, pomaga ZdruĹženje borcev za ohranja-

ÂťZa drĹžavno proslavo v TopolĹĄici ni bilo razumevanja, ko je denar bil, in ga ni zdaj, ko denarja ni.ÂŤ

od drĹžavnih proslav. Podpis kapitulacije je pomembno zaznamoval tako tisti kot danaĹĄnji Ä?as. S tem je bilo konÄ?ano obdobje vojne na slovenskih tleh, ki je po dostopnih podatkih zahtevala blizu 95.000 Ĺžrtev ali 6,3 odstotka takratnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo veliko Ĺžrtev tudi tukaj. Spomenik na Titovem trgu to zelo nazorno pokaĹže

nje vrednot NOB in trudili se bomo tudi v prihodnje. Bi si pa Ĺželeli, da bi to prevzela drĹžava in dala s tem sporoÄ?ilno vrednost temu dogodku za Slovenijo in ĹĄirĹĄe. Kapitulacija je bila podpisana za ĹĄirĹĄi prostor in takĹĄno bi moralo biti tudi praznovanje.ÂŤ

Danes osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu upora 27. aprilu bo danes, v Ä?etrtek, 23. aprila, ob 19. uri v domu kulture. Slavnostna govornica bo direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. ÂťBrez 27. aprila 1941 ne bi bilo 9. maja 1945. OdloÄ?ilen je bil za upor izkoriĹĄÄ?anih, obuboĹžanih ljudi za svobodo in lepĹĄe Ĺživljenje. Zaradi tistih, ki so tako odloÄ?ili v Vidmarjevi hiĹĄi in ĹĄli v boj, imamo danes svoj jezik in svojo kulturo,ÂŤ pred praznikoma pravi Bojan KontiÄ?.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA

23. aprila 2015

Mozirje turistiÄ?no vse bolj prepoznavno Pred jutriĹĄnjim praznikom smo se pogovarjali z Ĺžupanom ObÄ?ine Mozirje Ivanom SuhoverĹĄnikom

Knjiga o trĹžanu

Mira ZakoĹĄek

Na jurjevo (24. april) praznuje obÄ?ina Mozirje. Kraj je bil Ĺže prejĹĄnji teden urejen, ves sijoÄ? in cvetoÄ?, res takĹĄen, kot ÂťvratomÂŤ v Zgornjo Savinjsko dolino tudi pritiÄ?e. Med tistimi, ki so na Mozirje ĹĄe posebej ponosni, je Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik. ÂťÄŒasi, ko smo imeli ob praznovanju obÄ?inskega praznika cel kup otvoritev, so mimo,ÂŤ pravi, a vseeno naĹĄteje kopico pridobitev, ki so jih udejanjili v zadnjem letu. To so prostori za gorsko reĹĄevalno sluĹžbo v Lokah. Ĺ e posebej pomembno je, da lahko na strehi pristane helikopter (so namreÄ? zaledje za celotne KamniĹĄke in Savinjske Alpe).

Energetsko so prenovili Zdravstveni dom in zamenjali streho, ki jo je moÄ?no poĹĄkodovala toÄ?a. Skupaj

z drĹžavo so odpravili tudi dva veÄ?ja plazova (tistega na GneÄ?u, ki je ogroĹžal 200 let staro stanovanjsko hiĹĄo, in ĹĄe enega ob Mozirnici, ta je prav tako ogroĹžal stanovanjsko hiĹĄo). Rekonstruirali so cesto na Lepi Njivi (od Mlinarja pa skoraj do izvira Ljubije). TekoÄ?e so vzdrĹževali vse obÄ?inske ceste in poravnali vse obveznosti do javnih zavodov. Postavili so doprsni kip kanoniku Alojzu Ĺ˝agarju ter obeleĹžje na cerkvi, kjer so zapisali imena vseh padlih Mozirjanov v prvi svetovni vojni. Tako so poÄ?astili spomin na 100. obletnico zaÄ?etka prve svetovne vojne.

Skoraj sedem let se v obÄ?ini trudijo s pripravo obÄ?inskega prostorskega akta. Ĺ˝upan SuhoveĹĄnik je zelo vesel, da so pred dnevi vendarle dobili ĹĄe zadnja soglasja odgovornih

ministrstev. Akt tako Ä?aka zgolj ĹĄe formalna potrditev v obÄ?inskem svetu. S tem dokumentom bodo lahko udejanjili ĹĄtevilne razvojne naÄ?rte ĹĄe posebej na podroÄ?ju turizma. Na

lo nekdaj zelo dobro prepoznavno, ĹĄe posebej so ga oboĹževali ÂťdifovciÂŤ, po letu 1990 pa je samevalo, ĹĄtevilni poskusi oĹživitve niso bili uspeĹĄni.

Zato sem zdaj toliko bolj vesel, tu

V Ä?asu obÄ?inskega praznovanja pripravljajo ĹĄe en ÂťluĹĄtenÂŤ veÄ?er. Njihov sokrajan Aleksander VideÄ?nik je spisal broĹĄuro o trĹžanu Ĺ˝anu Ĺ˝igi Lajkofu, ki je Ĺživel na njihovem obmoÄ?ju od leta 1870, bil pa je kronist Mozirja. Ĺ˝e poleti pa so dali obeleĹžje na hiĹĄo, v kateri je Ĺživel Ivan Hribar (nekdanji Ĺžupan Ljubljane), ki se je po prvi svetovni vojni zatekel v Mozirje, ki je bilo narodno zavedno in kjer se je poÄ?util varnega.

kratkim) uredili LoÄ?ki jez in s tem izboljĹĄali poplavno varnost celotnega Mozirja, zlasti pa Mozirskega gaja. Ravno v teh dneh so objavili razpis za pridobitev izvajalca del.

Preko leta bodo skuĹĄali odpraviti ĹĄe katerega od ĹĄtevilnih plazov, uredili bodo vaĹĄko jedro v Ĺ mihelu. ÂťTo je Ä?udovita vasica pod Goltmi, Ä?udovito ohranjen kraj, ki skriva polno narodopisnih izroÄ?il. VaĹĄko jedro s cerkvijo, ĹžupniĹĄÄ?em, ĹĄolo in gostilno je res prava turistiÄ?na atrakcija, nekaj prav posebnega pa so

ZasluĹžni sokrajani

MnoĹžiÄ?no Ä?istili Mozirje je v tem Ä?asu en lep velik park. Vse je urejeno, za to pa so zasluĹžni tudi krajani, ki so se mnoĹžiÄ?no udeleĹžili oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij.

Pripravljenih pa imajo ĹĄe kar nekaj projektov, s katerimi bi radi polepĹĄali okolje. KonÄ?an imajo projekt za ureditev kroĹžiĹĄÄ? na gorenjskem klancu (ob vstopu v Savinjsko dolino) in pri avtobusni postaji v Mozirju, obnovili pa bi radi tudi ĹĄmihevsko cesto, a za vse to bi potrebovali drĹžavna sredstva. Upajo, da jih bodo dobili v letih 2016 ali 2017.

Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan Mozirja: ÂťTuristiÄ?no Ĺželimo postati ĹĄe bolj prepoznavni.ÂŤ

turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije Ĺželijo namreÄ? Mozirju turistiÄ?ni poloĹžaj ĹĄe utrditi. Prvi korak k temu bo gozdna ĹĄola, ki bo skupaj s Ĺ portno unijo Slovenije odprla svoja vrata Ĺže v letoĹĄnjem letu. ÂťTo obmoÄ?je je bi-

bo kamp, adrenalinski park, prostor za mlade ‌, je ponosen Şupan Mozirja.

V poletnih mesecih bodo prav tako s pomoÄ?jo drĹžavnih sredstev (projekt so dobili odobren pred

Letos so se v Mozirju odloÄ?ili, da ob obÄ?inskem prazniku podelijo le dve priznanji, in sicer denarno nagrado ribiĹĄki druĹžini ob njeni 60-letnici, zlato plaketo pa bo dobil Ludvik Es, ÂťoÄ?eÂŤ radioamaterstva na njihovem obmoÄ?ju.

tudi prebivalci te vasi,ÂŤ pravi Ivan SuhoverĹĄnik, ki ima ĹĄe veliko naÄ?rtov, a vseh ĹĄe ne more uvrstiti med plane. Upa, da bodo letos posodobili ĹĄe kakĹĄen cestni odsek, zlasti na Lepi Njivi. RaÄ?una na kakĹĄen nov razpis za Ä?istilne naprave (projekte imajo pripravljene, prijavili so jih na razpis za regionalne spodbude, a bili prepozni, saj niso vedeli, da ga je mogoÄ?e oddati Ĺže ob polnoÄ?i, oni so to naredili zjutraj, ko so poĹĄte odprte). Dogovoriti se bo treba tudi o vodovodu LetoĹĄÄ?, kjer pa bo potrebno sodelovanje petih zgornjesavinjskih obÄ?in. Ĺ˝al doslej dogovor ni bil uspeĹĄen, zato s projektom zamujajo, pravzaprav imajo zdaj ĹĄe zadnjo moĹžnost, da zanj pridobijo nepovratna sredstva, sicer se lahko zgodi, da ga bodo morali investirati sami. Ta zalogaj pa je tako velik, da si ga SuhoverĹĄnik ne zna predstavljati. đ&#x;”˛

Zagotoviti ustrezen dostop do pitne vode

KatiÄ?eva kandidatka za ministrico Stranka SD za novo ministrico za obrambo predlaga poslanko in podpredsednico DZ VelenjÄ?anko Andrejo KatiÄ?. Kot je po sreÄ?anju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pojasnil predsednik SD Dejan Ĺ˝idan, je Cerar predlog sprejel, oÄ?itno pa jo podpirajo tudi v DeSUSu. Z odhodom KatiÄ?eve v vlado se v DrĹžavnem zboru sprosti poslansko mesto, ki naj bi ga po prvih informacijah zasedel prav tako VelenjÄ?an, 27-letni Jan Ĺ koberne. đ&#x;”˛

S spremembo ustave zagotoviti vsem dostop do dobre pitne vode in prepreÄ?iti zlorabe Socialni demokrati predlagajo spremembo oziroma dopolnitev 70. Ä?lena Ustave RS, da se zagotovi univerzalen dostop do pitne vode.

Na novinarski konferenci, skupaj z ZAAB, DESUS in ZL, je staliĹĄÄ?e SD predstavila podpredsednica DZ Andreja KatiÄ?, ki je izpostavila, da v Sloveniji trenutno marsikje potekajo zakljuÄ?na dela pri vlaganjih za oskrbo pitne vode, kar priÄ?a o dobrem Ä?rpanju kohezijskih sredstev. Smo v obdobju, ko bo boj za energente zamenjal boj za pitno vodo. Prisotna je Ĺže Ĺželja kapitala, da tudi iz pitne vode pridobi dobiÄ?ek. Odgovor na ta priÄ?akovanja je zapis doloÄ?ila v Ustavo RS o dostopu vseh do pi-

Andreja KatiÄ?

tne vode ter o oskrbi s pitno vodo kot neprofitni javni sluĹžbi. Ker je Slovenija bogata drĹžava z vodnimi viri, je ĹĄe toliko bolj zanimiva za tiste, ki bi si na raÄ?un naĹĄih danosti v svoje denarnice Ĺželeli pospraviti velike dobiÄ?ke.

Ne glede na to, da imamo trenutno v Sloveniji dobro podroÄ?no zakonodajo, je to moÄ? spreminjati z navadno veÄ?ino, tako je potreba po ustavni zaĹĄÄ?iti pitne vode ĹĄe toliko veÄ?ja. Sprememba Ustave RS bo poleg zaĹĄÄ?ite vode in vodnih virov dala tudi jasen signal, da Slovenija ni supermarket, v katerem lahko vsak z denarjem kupi, kar si zaĹželi.

Z zapisom v ustavo bo doseĹženo tudi to, da morebitna sprememba evropske zakonodaje pri podeljevanju koncesij za oskrbo s pitno vodo ne more vplivati na Slovenijo, saj bomo imeli v ustavi doloÄ?eno, da ima pri nas vsakdo pravi-

co do pitne vode in se oskrba s pitno vodo izvaja preko neprofitne javne sluĹžbe.

Socialni demokrati tudi priÄ?akujemo, je zakljuÄ?ila poslanka, da pri tej pobudi ne bo ĹĄlo le za dejanja politikov, temveÄ? za ĹĄirĹĄo druĹžbeno zavezo.

Predlog za zapis pravice do pitne vode v ustavo je tudi reakcija na predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki je sproĹžila evropsko drĹžavljansko pobudo Right2Water, v kateri je skoraj 2 milijona prebivalk in prebivalcev Evrope podpisalo peticijo o pravici do vode.

Je pa Ĺže zdaj jasno, da predlog ĹĄtirih strank ne bo dobil podpore. Za spremembo ustave je namreÄ? potrebna dvotretjinska podpora, ki pa jo brez najveÄ?je koalicijske stranke SMC ne bodo zbrali. V SMC pa so Ĺže napovedali, da predloga najverjetneje ne bodo podprli, ker đ&#x;”˛ pripravljajo svoj predlog.

ÄŒestitamo za praznike Kolektiv TEĹ

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

23. aprila 2015

Ĺ˝elijo si veÄ? Ä?lanov

GOSPODARSKE novice Že marca 667 milijonov primanjkljaja

Na skupĹĄÄ?ini Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice o padanju ĹĄtevila Ä?lanstva, tretji razvojni osi, Ä?lanarini ‌ Mira ZakoĹĄek

S padanjem ĹĄtevila Ä?lanov, ĹĄe posebej majhnih in mikro podjetij, se sreÄ?ujejo tudi v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici. Trend padanja se je sicer v zadnjem obdobju ustavil, a s trenutnim ĹĄtevilom nikakor niso zadovoljni. Imajo namreÄ? le 118 Ä?lanov in 8 pridruĹženih Ä?lanov (na obmoÄ?ju, ki ga pokrivajo, pa je preko 1.000 gospodarskih in blizu 1.900 samostojnih podjetnikov). Bodo med tistimi, ki bodo skupaj z obrtno-podjetniĹĄko zbornico predlagali spremembo zakonodaje, da bi moral biti vsak gospodarski subjekt Ä?lan vsak ene zbornice (gospodarske ali obrtno-podjetniĹĄke).

Sicer pa so po besedah predsednice dr. Cvetke Tinauer in direktorja mag. Francija Kotnika lani dobro delali. Vsa delovna telesa so izpolnila plane, so pa Ĺžalostni, da se ni prav niÄ? premaknilo s tretjo razvojno osjo, pri kateri smo trenutno spet tam, kot smo bili pred letom dni, pri predlogu na Ĺ entrupert. Ta predlog sicer podpirajo (so ga tudi ves Ä?as), a se jim zdi ĹĄkoda izgubljenega Ä?asa, saj gospodarstvo zaradi sedanje slabe prometne povezave dobesedno diha na ĹĄkrge. Skupaj z vsemi odgovornimi bodo naredili vse, da do izgradnje te prepotrebne

ceste pride hitreje, kot je trenutno predvideno.

Ponosni so na spodbujanje inovatorstva v tem okolju. NaÄ?rtno ga spodbujajo Ĺže petnajst let, najboljĹĄe inovacije tudi nagradijo, letos pa so izdali ĹĄe poseben katalog, v katerem predstavljajo vse inovatorje in seveda tudi vse inovacije.

VeÄ? bi radi naredili tudi v izobraĹževanju. Z doseĹženim v lanskem letu niso bili zadovoljni, saj je bilo zanimanja malo, tako so lahko izvedli le 5 seminarjev, ki se jih je udeleĹžilo zgolj 111 udeleĹžencev.

S Ä?lanarino pokrijejo le ĹĄe polovico dejavnosti, a se na skupĹĄÄ?ini niso odloÄ?ili, da bi jo poviĹĄali, bolj

Ljubljana – DrĹžava ĹĄe vedno Ĺživi razsipno. V drĹžavnem proraÄ?unu je bilo Ĺže konec marca 667 milijonov evrov primanjkljaja, kar je malo veÄ? kot v prvem Ä?etrtletju lani. S tem je akumulirani proraÄ?unski primanjkljaj v letu 2015 dosegel Ĺže 48 odstotkov dovoljenega za vse leto. Marca se je v proraÄ?un steklo 652 milijonov evrov prihodkov oziroma deset odstotkov veÄ? kot februarja. Od tega je bilo davÄ?nih prihodkov za nekaj manj kot 522 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov manj od napovedi finanÄ?ne uprave. Ĺ e posebej so se marca zmanjĹĄali prilivi od davka na dodano vrednost, in sicer za 27 odstotkov, po drugi strani pa so se obÄ?utno poveÄ?ali prihodki od troĹĄarin.

17 tisoÄ? napaÄ?nih ÂťdohodninÂŤ Ljubljana – ÄŒe prejemate pokojnino in ste Ĺže prejeli informativni izraÄ?un dohodnine, ga dobro preglejte. Zpiz je namreÄ? FinanÄ?ni upravi poslal napaÄ?ne podatke za veÄ? kot 17 tisoÄ? prejemnikov pokojnin. Furs je v prvem poĹĄiljanju tako odposlal 4.276 napaÄ?nih informativnih izraÄ?unov dohodnine.

Za njihovo nepazljivost kazni ni, vaĹĄa pa vas zna poĹĄteno udariti po Ĺžepu.

Ljubljana svetovna turistiÄ?na destinacija Ljubljana – Ljubljana je dobila prestiĹžno nagrado Svetovnega potovalnega in turistiÄ?nega sveta. V finalu izbora za najboljĹĄo turistiÄ?no destinacijo se je slovenska prestolnica ‚borila‘ z obmoÄ?jem severovzhodne obale Tajvana ter mestom Sozopol iz Bolgarije. Slovenska prestolnica je zmagala v kategoriji turistiÄ?nih destinacij, nagrado pa so ji podelili na slovesni razglasitvi v Madridu.

Rogla v druĹžbi najboljĹĄih Skupaj z Ĺžupani in poslanci bodo skuĹĄali zagotovili gospodarstvu Ä?im bolj prijazno poslovno okolje.

Konference kakovosti lani niso pripravili, prestavili so jo letos zaradi zakonskih nejasnosti, so pa pripravili sreÄ?anje gospodarstvenikov in ĹĄtevilne projekte za Ä?ezmejno sodelovanje. Letos jih bodo ĹĄe nadgradili. Okrepiti Ĺželijo sodelovanje s slovenskimi podjetniĹĄkimi zdruĹženji v

Premogovnik prodaja Premogovnik Velenje je z objavo javnega razpisa zbiranja ponudb zaÄ?el postopek dezinvestiranja oziroma odprodaje poslovno nepotrebnega premoĹženja. Prodajo hotela Barbara v Fiesi (izhodiĹĄÄ?na cena 3,4 milijona evrov) in hotela Ole-

Trstu in Celovcu, povezave pa naÄ?rtujejo tudi z Valjevom.

Vsekakor se bodo tudi letos pridruĹžili organiziranju dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva.

Namenjen je osnovnoĹĄolcem, ki se odloÄ?ajo za poklice. Radi bi prispevali, da bi se jih veÄ? odloÄ?ilo za tehniÄ?ne poklice. Prav tako bo-

5

ander v Strunjanu (2,72 milijona evrov) je Ĺže objavil.

V skladu z zakonodajo in s postopki bo druĹžba za vsako prodajo pridobila soglasje nadzornega sveta Premogovnika Velenje in o tem obvestila tudi socialne partnerje.

do organizirali sreÄ?anje gospodarstvenikov, Ĺžupanov in poslancev celotne regije, na njem pa bodo spregovorili o skupnem razreĹĄevanju aktualnih vpraĹĄanj, s Ä?imer bodo skuĹĄali zagotavljati tukajĹĄnjemu gospodarstvu boljĹĄe poslovno okolje.

đ&#x;”˛

OBÄŒINA�ŠOĹ TANJ Eden od razpisnih pogojev je tudi prevzem zaposlenih, ki delajo v teh objektih.

V nadaljevanju naj bi prodali ĹĄe Center starejĹĄih Zimzelen, Vilo Ĺ iroko z zemljiĹĄÄ?i, Restavracijo Jezero, Belo dvorano, upravno zgradbo Gosta, Stekleno direkcijo in poslovni prostor Ĺ martno ob Paki ter zeđ&#x;”˛ mljiĹĄÄ?a.

Ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela Ä?estitamo vsem obÄ?ankam in obÄ?anom.

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, ObÄ?inski svet in Uprava obÄ?ine

se bodo osredotoÄ?ili v pridobivanje novih Ä?lanov. ÄŒlanarina znaĹĄa za mikro podjetja 45 evrov potem pa se poveÄ?uje, podjetja, ki zaposlujejo med 11 in 20 delavci, plaÄ?ajo na primer 200 evrov letno, z veÄ?jimi pa se dogovarjajo za posebne pogodbe.

V zadnji zimski sezoni se je Uniturjev center Rogla po ĹĄtirih letih ponovno pridruĹžil mednarodnemu ocenjevanju smuÄ?iĹĄÄ? Skiarea test, ki predstavlja instrument za izbor podatkov o kakovosti ponudbe v zimskoĹĄportnih turistiÄ?nih centrih v Avstriji, Ĺ vici, Italiji in Franciji. SmuÄ?arske centre je anonimno ocenjevalo 220 strokovno usposobljenih ocenjevalcev.

V druĹžbi prestiĹžnih evropskih smuÄ?iĹĄÄ?, kot so Bad Kleinkirchheim, KitzbĂźchel, Zillertal in mnogi drugi, se je Rogla veselila priznanj za najbolj priljubljen gorski hotel – Hotel Natura, in priznanja za domiselno gostinsko ponudbo, ki ga je prejel sodelavec Robert Ĺ pile, vodja zunanjih gostinskih obratov na Rogli. Ĺ e posebej ponosni so na priznanje v kaegoriji Fun & Action (zabava in akcija), v kateri je Fun Park Rogla z atraktivno zgrajenim in kvalitetno đ&#x;”˛ vzdrĹževanim parkom ter odmevnimi dogodki prejel zlato priznanje.

Iskrene Ä?estitke za praznik dela. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Vabljeni na prvomajsko sreÄ?anje na Pristavo pod grad Forhtenek od 12. ure dalje. Ĺ˝elimo vam prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju in dneva zmage. V TopolĹĄici se bomo 9. maja skupaj spomnili dogodkov ob koncu 2. svetovne vojne pred 70 leti.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

23. aprila 2015 Mojca Ĺ truc

Sreda, 15. aprila

Petek, 17. aprila

Svet osnovne ĹĄole Deskle je razreĹĄil ravnatelja Vojka SimÄ?iÄ?a in s tem sledil pozivu ĹĄolskega inĹĄpektorata, ki je opravil izredni nadzor zaradi medvrstniĹĄkega nasilja in krĹĄitev ĹĄolske zakonodaje.

V Logarski dolini so se seĹĄli predsedniki Slovenije, Avstrije in HrvaĹĄke. Govorili so o regionalnem sodelovanju, pogledih na prihodnost Evropske unije in pereÄ?ih vpraĹĄanjih v svetu.

Mediji so pisali, da naj bi finanÄ?na preiskava pri Janezu JanĹĄi razkrila 520 tisoÄ? evrov premoĹženja nepojasnjenega izvora.

Sindikat Sviz in ministrstvo za izobraĹževanje sta tudi uradno podpisala dogovor na podroÄ?ju kriterijev za plaÄ?ilo vrednotenja preizkusov nacionalnega preverjanja znanja.

Policija je dan po zakljuÄ?ku akcije, v kateri je pospeĹĄeno merila hitrost voĹžnje, sporoÄ?ila, da je obravnavala 1.225 prekrĹĄkarjev.

Po dogovoru so uÄ?itelji odpovedali bojkot.

UÄ?itelji so se razveselili in odpovedali bojkot, ko se je ministrstvo za izobraĹževanje zavezalo, da bo osnovnim ĹĄolam v tem ĹĄolskem letu zagotovilo dodatna sredstva za financiranje vrednotenja preizkusov znanja.

Specializirano drĹžavno toĹžilstvo je imelo teĹžave z vroÄ?anjem poĹĄte Janezu JanĹĄi.

Evropski poslanci so z veliko veÄ?ino sprejeli resolucijo, v kateri TurÄ?ijo pozivajo, naj prizna, da je bil nad Armenci v nekdanjem Otomanskem cesarstvu pred sto leti storjen genocid.

V Sredozemskem morju je na poti iz Libije v Italijo umrlo 400 prebeĹžnikov. Ĺ e ena Ä?loveĹĄka organizacija (Human Rights Watch) je ugotovila, da so pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska drĹžava sistematsko posiljevali in se znaĹĄali nad Ĺženskami ter dekleti iz skupnosti jezidov na severu Iraka.

ÄŒetrtek, 16. aprila Predsednik Borut Pahor je v predsedniĹĄki palaÄ?i predstavljal idejo o postavitvi spomenika vsem Ĺžrtvam vojn, ki ga drĹžavni vrh sicer podpira.

Komisija za nadzor javnih financ je RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e pozvala, naj revidira poslovanje Banke Slovenije. Predsednik sodiĹĄÄ?a TomaĹž Vesel je odvrnil, da ni prepriÄ?an, ali ima polne pristojnosti za to.

Sindikati so pogledali osnutek nacionalnega reformnega programa 2015–2016 in dejali, da ljudje niso ĹĄtevilke ali proraÄ?unske postavke.

Koalicijski partnerji so sklenili, da je Zavarovalnica Triglav strateĹĄko podjetje, ki se ne bo prodajalo.

HrvaĹĄko javnost je razburila namera drĹžave, da poiĹĄÄ?e svojo lokacijo za odlagaliĹĄÄ?e polovice jedrskih odpadkov iz krĹĄke nuklearke.

Policija je v enem dnevu napovedane akcije meritve hitrosti obravnavala veÄ? kot tisoÄ? prekrĹĄkarjev.

Letalo srbskega predsednika Tomislava Nikolića, to je bilo na poti v Vatikan, kjer bi se moral sestati s papeĹžem FranÄ?iĹĄkom, je le za las uĹĄlo strmoglavljenju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija do leta 2023 zgradila svojo vesoljsko postajo.

SodiĹĄÄ?e v Pekingu je ugledno kitajsko novinarko Gao Ju zaradi izdaje drĹžavne tajnosti tuji spletni strani obsodilo na sedemletno zaporno kazen.

Sobota, 18. aprila Slovenski skavti in skavtinje so praznovali 25 let delovanja.

V Ljubljani so v okviru Koalicije proti tajnim sporazumom protestirali nekateri znani obrazi politike in drugi podobno misleÄ?i, ki so izrazili svoje nasprotovanje sporazumom TTIP, Ceta in Tisa, ter pozvali k njihovi ustavitvi, saj da gre za kovanje dobiÄ?kov na raÄ?un ljudi.

Mediji so poroÄ?ali, da naj bi v GrÄ?ijo iz Rusije kmalu steklo do pet milijard evrov kot predplaÄ?ilo za velike projekte, a so iz Kremlja poroÄ?ila in obstoj dogovora Ĺže zanikali.

V medijih se je pojavila vest, da bo GrÄ?iji denar posodila Rusija.

Kremelj je to zanikal.

Zavarovalnica Triglav se ne bo prodajala.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je prviÄ? po koncu vojne v BiH obiskal center PotoÄ?are, kjer je poloĹžil venec Ĺžrtvam pomora v Srebrenici.

V Kijevu sta dva zamaskirana moĹĄka ustrelila ukrajinskega novinarja Olesa Buzino.

Med mnoĹžico pred banko v afganistanskem mestu DĹžalalabad se je razstrelil samomorilski napadalec, pri Ä?emer je umrlo najmanj 33 ljudi, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska drĹžava.

Avstralska policija je prijela pet osumljencev, ki naj bi po vzoru Islamske drĹžave naÄ?rtovali napad na slovesnosti ob 100. obletnici prve svetovne vojne v Melbournu prihodnji teden.

KiÄ?

Zdravniki so vztrajali pri napovedani stavki.

Viktorja za najboljĹĄega voditelja zabavne oddaje za lansko leto je prejel nekdanji VelenjÄ?an Peter Poles. To je Ĺže njegov tretji viktor. Trenutno vodi oddajo Dan najlepĹĄih sanj na POP TV.

Nedelja, 19. aprila V Sredozemskem morju se je zgodila nova tragedija, saj se je v bliĹžini libijske obale prevrnila ladja, ki je prevaĹžala prebeĹžnike. Umrlo je okoli 700 ljudi, ki so bili na krovu.

Hrvaťka predsednica Kolinda Grabar Kitarović je izpostavila prioriteti: izhod iz krize in gospodarski razvoj. Reka, Koper in Trst se morajo povezati, je dejala.

Na spletu se je pojavil nov posnetek Islamske drĹžave, ki prikazuje, kako so skrajneĹži postrelili in obglavili okoli 30 etiopskih kristjanov v Libiji.

Sredozemsko morje je tokrat vzelo Ĺživljenja pribliĹžno 700 ljudem.

Prebivalci mednarodno nepriznanega severnega dela Cipra so volili predsednika.

Na Finskem pa so volili predstavnike parlamenta. NajveÄ? glasov je dobila opozicijska liberalno-kmetijska Stranka centra.

Ponedeljek, 20. aprila ZdravniĹĄki sindikat Fides je vztrajal pri sprejetju standardov iz modre knjiĹžice in zviĹĄanju plaÄ? ter tudi pri enourni stavki, napovedani za sredo.

Nekateri Ä?asopisi so Ĺže pisali, da naj bi ustavno sodiĹĄÄ?e razveljavilo sodbo v zadevi Patria in jo vrnilo v ponovno sojenje. A iz ustavnega sodiĹĄÄ?a so sporoÄ?ili, da dokonÄ?ne odloÄ?itve ĹĄe ni.

Mednarodna organizacija za migracije je sporoÄ?ila, da je prejela klic na pomoÄ? s potapljajoÄ?ega se plovila v Sredozemskem morju, na katerem je bilo veÄ? kot 300 ljudi.

V napadu v srednji ĹĄoli v Barceloni je umrl uÄ?itelj, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. Policija je storilca, 13-letnega dijaka, ki naj bi uÄ?itelja ustrelil s samostrelom, Ĺže prijela.

Poljska je na zagovor poklicala ameriĹĄkega veleposlanika in od njega zahtevala opraviÄ?ilo zaradi spornih izjav, ki jih je o holokavstu podal direktor ameriĹĄkega zveznega preiskovalnega urada FBI.

Torek, 21. aprila Tokrat so protestirali ĹĄtudentje.

Opozarjali so, da je Ä?as, da se zaÄ?ne upoĹĄtevati Ĺže 22 let veljaven zakon in da se podroÄ?je pripravniĹĄtev v socialnem varstvu dokonÄ?no uredi.

Kandidatka SD za obrambno ministrico.

SD je za novo ministrico za obrambo predlagal poslanko in podpredsednico DrĹžavnega zbora Andrejo KatiÄ?. V stranki so imeli sicer delo s Slovenijo v prihodnosti. Dejali so, da si Ĺželijo, da Âťbi bila drĹžava leta 2030 dobra za vseÂŤ, zato so predlagali ĹĄest ukrepov, med njimi tudi legalizacijo marihuane in odpis dolgov najrevnejĹĄim.

Koalicijski vrh je zbliĹžal staliĹĄÄ?a o ukrepih, ki bodo zajeti v programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu.

V ZDA se je zgodil nov primer policijskega nasilja, v katerem je ĹĄest policistov domnevno brez razloga v intervencijsko vozilo zaprlo 25-letnika, ki je nato umrl zaradi prelomljene hrbtenice.

JuĹžnokorejski premier Li Van Ku je po le dveh mesecih na poloĹžaju zaradi obtoĹžb o korupciji in sprejemanju podkupnine ponudil odstop.

Maja nevarni odpadki PUP Saubermacher vsako leto organizirajo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V okviru te akcije boste lahko nevarne odpadke (olja, pesticide, lake, baterije, zdravila ...) oddali v posebni premiÄ?ni zbiralnici. Na pot bo krenila 4. maja na Gorici v Velenju in bo do 21. maja obhodila celotno Ĺ aleĹĄko dolino.

Delitev vreÄ? v Zgornji Savinjski dolini Leta 2013 so se v Zgornji Savinjski dolini, v petih obÄ?inah, kjer PUP Saubermacher izvaja koncesijsko dejavnost ravnanja za odpadki, odloÄ?ili za odvoz embalaĹže po sistemu Âťod hiĹĄe do hiĹĄeÂŤ. PribliĹžno 70 odstotkov gospodinjstev se je odloÄ?ilo za uporabo embalaĹžnih vreÄ?k namesto zabojnikov. Vsako

Velenje se mi je vedno zdelo lepo mesto. Jasno, tu sem odrasel, a vseeno, Ä?etudi spregledam cvetliÄ?na tekmovanja, je bilo Velenje vedno zeleno, prostorno, prijazno in dovolj majhno, da je spominjalo na svetlo sosesko. Morda sem ga tako razumel, ker sem Ĺživel v samem centru na Cankarjevi ĹĄe v Ä?asu, ko je bilo namesto promenade spodaj pod mojim oknom veliko visokih dreves. Nekateri so trdili, da so bila odveÄ? in so jih podrli, morda, a goJure TrampuĹĄ tovo je bilo takrat bolj prijazno, poleti tudi hladneje, tam zgoraj v Ä?etrtem nadstropju enega od prvih blokov, ki je nastal v prebujajoÄ?em se rudarskem centru ...

Kasneje sem spoznal besedo urbanizem in ideje Nestla Ĺ˝ganka. Njegov pogled na to, da mora novo socialistiÄ?no mesto predstavljati duha modernega Ä?loveka in da delavci ne smejo Ĺživeti v barakah, ĹĄola pa ne v konjuĹĄnici. Nastalo je mesto moderne, Titov trg, stavbe okoli njega, obÄ?inska, kulturniĹĄka, nove ĹĄole, direkcija. Ljudje, ki so mesto naÄ?rtovali, so o njem veliko razmiĹĄljali, zato je bilo tako zeleno, zato je bilo prijetno, funkcionalno, prijazno. Dovolj veliko, da ni bilo premajhno.

Nato se je mesto razvijalo naprej, nastali so novi blokovski zaselki, z manj premisleka, poguma in vizije, a vseeno mesto ni pozabilo sanj svojih naÄ?rtovalcev. A ti so bili iz drugega Ä?asa, drugega politiÄ?nega sistema – to, da so sredi mesta postavili velik trg, je imelo Ä?isti politiÄ?en predznak, velik javni prostor je primeren za velike javne parade – in ko se je sistem zamenjal, se je zamenjala tudi miselnost.

No, pravzaprav se ni zamenjala, izginila je.

Ko danes prihajam v mesto, sem vsakiÄ? znova preseneÄ?en, kam lahko pripelje pomanjkanje vizije. Kateri so novi reprezentativni objekti, ki so v zadnjih dveh desetletjih zrasli v mestu moderne? Vse skupaj se je zaÄ?elo s stekleno zgradbo, ki so jo na silo stlaÄ?ili ob Delavski klub, in Miroglijev spomenik italijanskim partizanom, nato pa je ĹĄlo iz leta v leto na slabĹĄe. ÄŒe spregledam avtobusno postajo in novo parkirno hiĹĄo, je ostalo nedomiĹĄljeno, kriÄ?eÄ?e. Mercator pri RdeÄ?i dvorani je podoben tisoÄ?im nakupovalnim centrom, nova bela promenada je morda dobronameren, a nesreÄ?no monoliten poskus, kako postaviti spomenik, na mesto, kjer ni njegov prostor, pri Ä?emer most ĹĄe nekako funkcionira, vse ostalo okoli njega paÄ? ne, pritliÄ?ne trgovine, ki so zrasle na zahodu, bi zaradi vizualnega onesnaĹževanja morali z odlokom prepovedati, zgoraj na Gorici je ĹĄe vedno nedokonÄ?ani, podirajoÄ?i se stanovanjsko-poslovni objekt, tam ob Paki pa stisnjen blok. Da o vrstnih hiĹĄah, ki bodo pojedle druga drugo, ne piĹĄem.

Dobri zgledi niso tako daleÄ?. Center Ljubljane se je v Ä?asu Jankovića iz napol pozabljenih sebiÄ?nih hiĹĄ, v katerih je kraljevala ednina, spremenil v moderen, zraÄ?en, odprt javni prostor. Ni se treba odpeljati do Ljubljane – delavska vizija je potopila velik del Ĺ aleĹĄke doline, pisalo se je o dolini smrti, obmoÄ?ja okoli jezer so bila zapuĹĄÄ?ena in nevarna.

Danes je drugaÄ?e, mestu je iz degradiranega obmoÄ?ja uspelo ustvariti ĹĄportno-sprehajalni center, pa tudi pozabljeni SonÄ?ni park je dobil nova oblaÄ?ila ‌ Sredi devetdesetih, ko je padel Ĺželezni zid, smo se nekoÄ? vozili proti VarĹĄavi, Ä?ez Avstrijo, ÄŒeĹĄko k Poljski v objem. DrĹžave vzhodnega bloka so zadihale z vetrom kapitalizma in ob nekdanji, z vojsko zastraĹženi meji, so zaÄ?eli poganjati Duty free shopi, razliÄ?ni moteli, igralnice in striptiz klubi za goste iz bogatega zahoda. Vsi ti lokali so bili zaslepljeni z neonsko svetlobo in razliÄ?nimi izveski, da je od daleÄ? (in blizu) izgledalo kot posebej grda novoletna jelka. Bil je Divji vzhod.

In, Ĺžalibog, v ta ne ujemajoÄ?i se postmodernistiÄ?no nesamozavestni zmazek se spreminja mesto moderne in njegov center. BliĹĄÄ? in beda kapitalizma se zrcali tudi v njegovih stavbah. O naÄ?rtovalcih mesta, ki se na zahodu zaÄ?ne s kriÄ?eÄ?im rumenim stopom, ki v angleĹĄÄ?ini poziva h kupovanju, na vzhodu pa konÄ?a z okraĹĄeno bazno postajo, ki je podobna najbolj nesreÄ?ni palmi v temnem kotu kitajske trgovine, si ne morem misliti kaj zares dobrega.

Postavili so mu spomenik, oÄ?etu mesta Nestlu Ĺ˝ganku, tam pod obÄ?ino gleda maketo novega centra, zadovoljen in zamiĹĄljen. Verjetno bo neke noÄ?i dvignil glavo in odkorakal stran, stran od mesta, ki ga je zgradil in ki je pozabilo na njegov sen. đ&#x;”˛

gospodinjstvo za obdobje enega leta prejme 26 embalaĹžnih vreÄ?k.

Razdeljevanje v posameznih obÄ?inah se zaÄ?ne prve dni maja.

Postavljeni novi ÂťtekstilkotiÂŤ V Ĺ aleĹĄki dolini so lani na veÄ? lokacijah postavili rdeÄ?e zabojnike, imenovane tekstilko. Ljudje so jih zelo dobro sprejeli. Letos so ĹĄe enega postavili v kraju Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

V zaÄ?etku aprila pa so jih posta-

vili ĹĄe na petih lokacijah v Zgornji Savinjski dolini – v Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji, v LuÄ?ah in SolÄ?avi.

OblaÄ?ila, ki jih ne potrebujete veÄ? – posteljnino, zavese, Ä?evlje v parih ..., lahko oddate v te zabojnike. VeÄ?ino oddanega bo naĹĄlo nove lastnike, nekaj bo predelanega v krpe, tisto, kar bo res neuporabno, pa bodo seĹžgali. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 7

7

DRUŽBA

23. aprila 2015

Velenje ima visok standard parkiranja

MedobÄ?inskemu inĹĄpektoratu dela ne zmanjka

ReĹžim v modrih conah se spreminja, stalnica so cene

NajveÄ? dela imajo redarji – Komunalna inĹĄpekcija vse pogosteje pogleduje v zabojnike

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 8. aprila – Modre cone so v Velenju stalnica zadnjih dvanajstih let. Parkirni reĹžim so najprej s conama A in B uvedli v strogem centru mesta in okolici Zdravstvenega doma, potem pa ga s cono C razĹĄirili na Kardeljev trg in Stantetovo. V tem Ä?asu so sredi intenzivnih priprav na ĹĄiritev modrih con na obmoÄ?je naselja Gorica. ÂťVes Ä?as smo reĹžim prilagajali Ĺželjam in potrebam obÄ?anov in spreminjali bodisi obmoÄ?je bodisi Ä?as trajanja brezplaÄ?nega parkiranja v modrih conah,ÂŤ pravi Rudi Vuzem, ki v Uradu za komunalne dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje bdi nad njimi. ÂťEdina stalnica so pravzaprav cene parkiranja v modrih co-

omogoÄ?ena tudi viĹĄja kakovost bivanja.ÂŤ Poleg tega na teh parkiriĹĄÄ?ih ni veÄ? vozil, ki tja ne sodijo in so pred uvedbo modrih con zasedala parkirna mesta.

Pred kratkim so obmoÄ?je modre cone B, to je cona, ki je v okolici Zdravstvenega doma, razĹĄirili na Cesto Bratov Mravljakov 1 in Efenkovo 2. ÂťPoglavitni razlog je bila

â?ą

So sredi priprav na uvedbo modrih con na Gorici.

nah,ÂŤ doda. Pri tem misli tako na abonmaje za stanovalce (prvega in drugega, ker so stanovalci upraviÄ?eni do dveh), letne karte in uro parkiranja, ki znaĹĄa 40 centov. ÂťStandard parkiranja je v Velenju je zelo visok. Redko kje lahko voznik sredi delovnega dne v srediĹĄÄ?u mesta parkira praktiÄ?no brezplaÄ?no,ÂŤ pravi. Pol ure parkiranja je namreÄ? brezplaÄ?no.

Zadovoljni pa so tudi stanovalci, sicer si ĹĄiritve modrih con ĹĄe na druga obmoÄ?ja ne bi Ĺželeli. ÂťSeveda je bilo povsod sprva nekaj skepse, zaskrbljenosti, a se je potem izkazalo, da so stanovalci doloÄ?enega kvarta, kamor smo jih razĹĄirili, z njimi samo pridobili. Parkiranje jim je bolj dostopno, laĹžje je, na parkiriĹĄÄ?ih je veÄ? reda, s tem pa stanovalcem

Rudi Vuzem: ÂťStanovalci v modri coni B lahko brez plaÄ?ila po novem parkirajo samo v zgornji etaĹži.ÂŤ

potreba tamkajĹĄnjih stanovalcev po uvedbi veÄ? reda na parkiriĹĄÄ?ih.ÂŤ Spremenjen pa je tudi parkirni reĹžim v garaĹžni hiĹĄi pri Zdravstvenem domu, kjer je pred spremembo v obeh etaĹžah veljal sistem modre cone B, kar pomeni, da so lahko v njej parkirali stanovalci z abonmaji, obÄ?ani z letnimi kartami in tisti, ki so parkirnino plaÄ?ali na parkomatu. ÂťPo novem je spodnja etaĹža, pokriti del, izloÄ?en iz modre cone, v zgornji pa se reĹžim ni spremenil, kar pomeni, da tam ĹĄe vedno lahko parkirajo stanovalci z abonmaji B, imetniki letnih kart in ostali, ki pla-

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o.

KoroĹĄka cesta 37/b, 3320 Velenje

Ä?ajo parkirnino. Parkomat je postavljen tako v zgornji kot spodnji etaĹži,ÂŤ pravi Vuzem. To pomeni, da v spodnji etaĹži stanovalci z abonmaji ne morejo veÄ? parkirati brez plaÄ?ila, Ä?eprav imajo abonma za cono B. V

â?ą

Spodnja etaĹža garaĹžne hiĹĄe pri Zdravstvenem domu je po novem plaÄ?ljiva tudi za imetnike abonmaja B.

spodnji etaĹži je parkirnina plaÄ?ljiva ves dan vse dni v letu. Tako so zagotovili dovolj parkirnih mest za tiste, ki pridejo v Zdravstveni dom. Dogajalo se je namreÄ?, da so imetniki abonmajev, ki avtomobilov ne potrebujejo vsak dan, svoja vozila puĹĄÄ?ali v pokritem delu. S tem pa se je precej zmanjĹĄalo ĹĄtevilo razpoloĹžljivih parkirnih mest za obiskovalce.

Kot Ĺže reÄ?eno, bodo modre cone razĹĄirili tudi na obmoÄ?je naselja Gorica, kjer Ĺže z nestrpnostjo priÄ?akujejo dokonÄ?anje gradnje poslovno-stanovanjskega objekta, ki bo med drugim z novo garaĹžno hiĹĄo prinesel tudi spremembe v parkiranju. ÂťPridobili bomo veÄ? kot 400 dodatnih parkirnih mest in uvedli podoben reĹžim parkiranja, kot je na Kardeljevem trgu in Stantetovi.

Del parkiriĹĄÄ? bo zunaj, del v garaĹžni hiĹĄi. Cena ĹĄe ni doloÄ?ena, trudimo pa se, da bo cena najema parkirnega mesta primerljiva s cenami na Kardeljevem trgu. Parkiranje bo omejeno vse dni, brezplaÄ?no pa bo parkiranje do 2 uri z moĹžnostjo podaljĹĄanja brezplaÄ?nega parkiranja ob vikendih.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja je v lanskem letu opravljala naloge za obÄ?ine ustanoviteljice: BraslovÄ?e, Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj, Tabor, Velenje in Vransko. NajveÄ? so delali v mestni obÄ?ini Velenje, sledile pa so obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Mozirje, Nazarje, Ĺ martno ob Paki in BraslovÄ?e. ÂťNadzore opravljamo po meseÄ?nih planih, ki jih izdelamo skupaj z ustanoviteljicami, Ä?e je treba, pa smo prisotni tudi drugaÄ?e. NajveÄ? dela je v redarstvu in inĹĄpekciji, za vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine pa izvajamo tudi naloge s podroÄ?ja varstva okolja,ÂŤ pravi vodja urada Sonja GlaĹžer. ÂťPozimi, ko sneĹži, spremljamo stanje oÄ?iĹĄÄ?enosti peĹĄ povrĹĄin in ostalih povrĹĄin. Lani smo imeli veliko dela ob Ĺžledu, ko smo opozarjali na nevarnost polomljenih vej na javnih povrĹĄinah, spomladi, ko ljudje Ä?istijo okolico vrtov, nadziramo, da ne prihaja do nekontroliranega kurjenja odpadkov, ob koncih tedna smo prisotni na lokacijah, kjer bi lahko prihajalo do vandalizma ... Prilagajamo se.ÂŤ

Redarji vkljuÄ?eni v ĹĄtevilne preventivne akcije V medobÄ?inski inĹĄpekciji je osemnajst zaposlenih, dva redarja sta se na novo zaposlila lani.

Ti imajo najveÄ? dela v mirujoÄ?em prometu oziroma je to prioriteta njihovega dela. ÂťPri tem ne gre samo za represijo, Ä?eprav ljudje velikokrat vidijo zgolj to. Redarji so vkljuÄ?eni v ĹĄtevilne preventivne akcije, sodelujemo v tednu mobilnosti, prisotni

V Komunalnem podjetju Velenje skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in èiťèenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajanje pogrebno pokopaliťke dejavnosti.

NaĹĄa prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.

Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje!

Prijetne prihajajoèe praznike!

080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

dih opaĹžajo, da je v meĹĄanih komunalnih odpadkih ĹĄe veliko bioloĹĄkih, hrane, veliko je tudi embalaĹže. Škoda je, da ljudje tega ne loÄ?ujejo Ĺže na samem izvoru, v stanovanjih.

Nekateri pa loÄ?ujejo, a kaj, ko potem vse vreÄ?ke prej loÄ?eno zbranih odpadkov in embalaĹže vrĹžejo v en zabojnik.ÂŤ Tudi kaznovali so Ĺže, Ä?eprav je vÄ?asih zelo teĹžko najti povzroÄ?itelja.

GlaĹžerjeva pravi, da se stanje sicer izboljĹĄuje, da pa je ĹĄe veliko rezerv.

InĹĄpekcija za ceste Sonja GlaĹžer: ÂťNismo sodniki, da bi razsojali.ÂŤ

smo na zaÄ?etku ĹĄolskega leta, pomagamo pri izvedbi kolesarskih izpitov, ob bolj mnoĹžiÄ?nih dogodkih skrbimo, da promet poteka normalno ...ÂŤ

Komunalna inĹĄpekcija ima najveÄ? dela z odpadki ÂťNadziramo ustreznost loÄ?evanja in odlaganja odpadkov v zbiralnice sekundarnih surovin. Lani smo Ĺže izvedli nekaj nadzorov, letos bomo to nadaljevali. Kontrole izvajamo tako, da natanÄ?no pregledamo odloĹžene odpadke.ÂŤ TeĹžave so ĹĄe vedno prisotne v mnogih veÄ?stanovanjskih objektih. ÂťPonekod Ĺže zelo dobro loÄ?ujejo, ponekod ĹĄe vedno ne.ÂŤ Pri pregle-

Ta spremlja poĹĄkodbe na cestiĹĄÄ?ih, opozarja na nepravilne oznaÄ?be, nepopolno prometno signalizacijo, posege v pasove cest, onesnaĹženje cest ...

Pri sosedskih sporih nimajo pristojnosti Naloge, pristojnosti in nadzori so doloÄ?eni v zakonih in sprejetih obÄ?inskih odlokih. Nanje pa se obraÄ?ajo tudi obÄ?ani. ÂťVelikokrat z zadevami, ki niso ravno v pristojnosti inĹĄpekcije. VÄ?asih so to medsosedski spori, ko se dva odrasla soseda ne moreta pogovoriti in Ĺželita, da spor reĹĄuje nekdo tretji. To pa ne gre. VÄ?asih gre za stvari, ki so zrele za sodiĹĄÄ?e. PosluĹĄamo in napotimo ljudi na prave naslove oziroma tudi kakĹĄno stvar preverimo, pogledamo, nismo pa sodniki, da bi razsojali,ÂŤ pravi vodja urada.

Postopki obÄ?inskih redarjev Tak je naslov zloĹženke, s katero Ĺželijo ljudi seznaniti o pristojnostih in pooblastilih. Vsebina je objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje.

ObÄ?ina Nazarje

ďż˝estďż˝tamo��a��a��uporaďż˝prot�� okupatorju����vam��e��moďż˝prďż˝jetďż˝eďż˝ prvomajskeďż˝pra���ke. Ĺ˝upan obÄ?ine Nazarje Matej PeÄ?ovnik s sodelavci in obÄ?inski svet.

ÄŒestitamo ob dnevu upora in prazniku dela, 1. maju!

ÄŒlan obÄ?inskega sveta v zaÄ?asni funkciji Ĺžupana Bojan Borovnik, obÄ?inski svet ter obÄ?inska uprava obÄ?ine Mislinja

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

23. aprila 2015

Ideja, o kateri bodo razmiĹĄljali

Zadovoljni z vpisom

Vrtec Velenje postaja ĹĄe veÄ?ji nam sluĹži za laĹžjo organizacijo dela. Sicer pa lahko starĹĄi Nikoli ne reci nikoli – To bi bila najboljĹĄa praksa otroka vpiĹĄejo skozi vse leto,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄa sogovornica. – Maja odpirajo ĹĄe dva nova Tatjana PodgorĹĄek Glede tega, da bi dijakom priprava obrokov za sooddelka – Ostajajo tudi vsi ÄŒakalna lista ni izpraznjena ĹĄolce lahko sluĹžila za opravljanje prakse, ki jo sedaj okoliĹĄki vrtci – Jeseni dve mobilni Vrtec Velenje je dolga leta veljal za vrtec, v katerem ni bilo Dijaki in dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti morajo opravljati pri delodajalcih, pa je sogovorniÄ?akalnih list, saj so s pomoÄ?jo MO Velenje nenehno urejali Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) so se s svojimi ku- ca pojasnila: ÂťPo predmetniku opravljajo dijaki prenoti pri vrtcu Vrtiljak? nove igralnice in iskali nove prostorske reĹĄitve. V zadnjih le- linariÄ?nimi dobrotami, ki so jih pripravili pod vod- vega letnika nadaljevalnega programa 14 dni prakse. tih jih imajo, sploh po novem letu. Trenutno imajo na Ä?akalVelenje, 20. aprila – V petek popoldne so v Vrtcu Velenje ni listi ĹĄe okoli 20 otrok in to kljub temu, da bodo maja na zakljuÄ?ili redni vpis novincev za novo ĹĄolsko leto. StarĹĄi so OĹ Gustava Ĺ iliha odprli ĹĄe dva nova oddelka. ÂťTja bomo imeli 14 dni Ä?asa, da izkoristijo redni vpis. Tudi po njem bo- preselili najstarejĹĄe otroke iz enote Vrtiljak, tam pa bomo do vpisovali novince, a tisti, ki izkoristijo redni vpis, imajo prostor sprostili za najmlajĹĄe. Kljub temu prostora za vse ne prednost pri razvrĹĄÄ?anju otrok v Ĺželeno enoto. Po besedah bo, Ä?eprav bo naĹĄ vrtec imel sedaj 83 oddelkov, kar za nas ravnateljice NataĹĄe Doler je Vrtec Velepomeni veliko prostorsko stisko. Res nje Ĺže tako velik, da morajo takoj zaÄ?eti smo hvaleĹžni, da imajo na MO Velenje oblikovati oddelke za novo ĹĄolsko leto, in naĹĄih osnovnih ĹĄolah velik posluh za ki se bo zaÄ?elo 1. septembra. reĹĄevanje prostorskih teĹžav. Upamo, da V ponedeljek zjutraj natanÄ?nih statibomo Ĺže do septembra dobili ĹĄe dva stik o letoĹĄnjem vpisu otrok v vrtec ĹĄe mobilna oddelka pri enoti Vrtiljak. Obniso imeli, a so Ĺže vedeli, da so z njim Ä?ina Ĺže ureja vse potrebno za postavilahko res zadovoljni. ÂťInteres starĹĄev za tev.ÂŤ Vpis je dober tudi na podeĹželju, zavpis je bil tudi letos velik. Vpisalo se je to bodo obdrĹžali vse enote. Ĺ˝al pa, Ä?e bi 255 otrok. To je ravno prav, da nam ne se kje pokazalo, da je interes starĹĄev vebo treba oblikovati Ä?akalnih list za vstop Ä?ji od prostih mest, ne bodo mogli ureotroka v vrtec. Ocenjujemo, da bo vrtec diti dodatnih igralnic. Sicer pa so ĹĄe vezapustilo 320 ĹĄestletnikov, morda se kadno najveÄ?je potrebe v mestnih enotah teri od njih ĹĄe ne bo odloÄ?il za vstop v vrtca. V teh dneh se veselijo majskih in ĹĄolo. Ĺ ele konec avgusta bomo imeli Ä?ijunijskih dogodkov, ko bodo strokovne sto realno sliko, sploh ker bomo verjetno delavke skupaj z otroki pripravile nastodo takrat vpisali ĹĄe nekaj otrok,ÂŤ izvemo. Ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa pe, s katerimi starĹĄe razveselijo, hkrati Slovenska zakonodaja natanÄ?no do- Doler: ÂťOd maja dalje bomo imeli pa pokaĹžejo, kako ustvarjalni so. PoleloÄ?a, kdaj lahko starĹĄi vpiĹĄejo otroka v Ĺže 83 oddelkov.ÂŤ tje bodo tudi letos izkoristili za manjĹĄe vrtec. Po njej mora malÄ?ek dopolniti 11 obnove v enotah, saj so v preteklih letih mesecev starosti, drugi pogoj pa je, da je mama zakljuÄ?i- uspeli opraviti ĹĄtevilne veÄ?je posege v stavbe. V eni od enot la porodniĹĄki dopust. Zato morajo tiste, ki bi radi v vrtec ĹĄe naÄ?rtujejo obnovo sanitarij in kanalizacije, a ne vedo, Ä?e vpisali nekaj mesecev starega otroka, ker si paÄ? Ĺželijo za- se bo to zgodilo Ĺže v letoĹĄnjem poletju. đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel gotoviti prosto mesto, ko se bo mami porodniĹĄki dopust konÄ?al, zavraÄ?ati. ÂťPo zakonu je doloÄ?en tudi redni vpis, ki

Vpis priÄ?akovan Ĺ martno ob Paki – V vrtcu SonÄ?ek, ki sodi pod okrilje javnega vzgojno-izobraĹževalnega zavoda Osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, so z vpisom otrok za novo ĹĄolsko leto zadovoljni. ÂťJe priÄ?akovan,ÂŤ je povedal ravnatelj ĹĄole Bojan Juras.

Razpis je veljal le za tiste starĹĄe, ki bodo otroka vkljuÄ?ili v dejavnost vrtca v ĹĄolskem letu 2015/2016 na novo. Prejeli so 27 prijav, vrtec pa zaradi odhoda v ĹĄolo zapuĹĄÄ?a 31 otrok. ÂťV naslednjih dneh se bomo lotili oblikovanja skupin, a beĹžen pogled na ĹĄtevilo otrok kaĹže, da bomo oblikovali 8 skupin, kar je toliko, kot jih imamo v tem ĹĄolskem letu. Naj pa ob tem ĹĄe povem, da se vedno najde kdo od

starĹĄev, ki Ĺželi vkljuÄ?iti svojega otroka v vrtec med ĹĄolskim letom. V tekoÄ?em je bilo takih 10. Potrudimo se, da zadođ&#x;”˛ tp voljivo potrebe,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan Juras.

V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj ĹĄe prostor Ĺ oĹĄtanj – Vpis varovancev za leto 2015/2016 v Vrtec Ĺ oĹĄtanj poteka po priÄ?akovanjih, pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Iz vrtca odhaja v 1. razred velika skupina otrok, za tisto, ki prihaja, pa bo na voljo dovolj mest. Kljub temu se vseh 21 oddelkov vrtca hitro polni, v vsakem pa je ĹĄe kakĹĄno prosto mesto. V TopolĹĄici so vsi ĹĄtirje oddelki Ĺže precej zasedeni, prav tako pa je tudi v Gaberkah, kjer sta đ&#x;”˛ mkp oba oddelka Ĺže skoraj polna.

stvom svojih mentorjev, Ĺže izkazali na kar nekaj pri- Predmetnik v zakljuÄ?nih letnikih pa je namenjen prireditvah v mestni obÄ?ini Velenje. pravam na poklicno maturo in ne Ob ogledu na sodobno urejene predvideva praktiÄ?nega usposakuhinje ne preseneÄ?ajo razmiĹĄljabljanja. Dijaki zakljuÄ?nega letnika nja nekaterih, zakaj dijaki ne prisrednjega poklicnega izobraĹževapravljajo toplih obrokov tudi za nja bi teoretiÄ?no lahko pripravljasoĹĄolce in soĹĄolke. Priprava teh li obroke v Ä?asu prvega ocenjevalbi jim lahko sluĹžila za opravljanje nega obdobja, kar pa ni 191 dni, obvezne prakse. Za dijake Ĺ ole za kolikor traja ĹĄolsko leto.ÂŤ storitvene dejavnosti bi morali VeÄ? teoretiÄ?nih kot pripraviti 430, za dijake ĹĄol Ĺ CV praktiÄ?nih znanj pa 1874 obrokov.

Mateja KlemenÄ?iÄ? je pritrdila ÂťIdeja je vredna razmisleka. Ne mnenju, da med ĹĄolanjem pridobi bilo slabo, Ä?e bi jo posredovali bijo dijaki veÄ? teoretiÄ?nega kot Centru za poklicno izobraĹževapraktiÄ?nega znanja. Sploh v pronje RS in jim predlagali, da bi pri gramu srednjega strokovnega izospreminjanju programov upoĹĄtebraĹževanja, v katerem so v ospredvali takĹĄne pobude. V okviru obstojeÄ?ega programa pa to skoraj Mateja KlemenÄ?iÄ?: Šele ju teoretiÄ?ne vsebine predvsem ni moĹžno,ÂŤ je dejala Mateja Kleopravljen zakljuÄ?ni izpit ali zato, ker se veÄ?ina udeleĹžencev menÄ?iÄ?, ravnateljica ĹĄole, in do- poklicna matura sta zagotovilo, odloÄ?i za nadaljevanje izobraĹževadala: ÂťZa vsakega novega minida dosega dijak takĹĄne nja. ÄŒe bi imeli v Ä?asu ĹĄolanja veÄ? stra za izobraĹževanje bo uvedba standarde znanja, da lahko prakse, bi teĹžko – ocenjuje KlevajeniĹĄtva poseben izziv in moÄ?opravlja svoj poklic.ÂŤ menÄ?iÄ?eva – opravili poklicno maturo z danaĹĄnjo zahtevnostjo. no upam, da bo prekosil tradicionalno razmiĹĄljanje in posegel po novih podjetniĹĄkih idejah, kar se danes na vsakem koraku priÄ?akuje Na drugih podobnih ĹĄolah kuhajo za dijake predvsem od mladih.ÂŤ Ali na drugih ĹĄolah s podobnim programom, kot Najprej je treba dijake nauÄ?iti ga imajo na ĹĄoli za storitvene dejavnosti v Velenju, KlemenÄ?iÄ?eva je pritrdila mnenju, da je dijakom pripravljajo obroke za soĹĄolce? Mateja KlemenÄ?iÄ? ĹĄole na voljo sodobna oprema za izvajanje praktiÄ?- pravi, da se za marsikatero ĹĄolo s programom ganega pouka oziroma za uÄ?enje vsebin, ki kasneje stronomija sliĹĄi, da kuha za dijake svoje in ĹĄe kakomogoÄ?ajo zaposlitve v obratih, kjer se pripravlja ĹĄne druge ĹĄole. Sama dobro pozna Srednjo ĹĄolo za mnogo veÄ?je ĹĄtevilo obrokov kot na ĹĄoli. ÂťNajprej gostinstvo in turizem v Zagorju ter ĹĄolo z enakim je torej potrebno dijake pod budnim oÄ?esom naĹĄih programom v Izoli. Na obeh imajo ĹĄe posebno, od izkuĹĄenih mentorjev – profesorjev, vsebin nauÄ?iti. ĹĄolske kuhinje loÄ?eno kuhinjo, za pripravo veÄ? sto UÄ?ni program je sestavljen tako, da se dijaki postop- obrokov. V teh kuhinjah so v rednem delovnem razkov priprave razliÄ?nih vrst hrane uÄ?ijo postopoma merju ustrezni strokovnjaki: gastronomski tehniki ali vsa leta.ÂŤ Ob koncu prvega letnika znajo dijaki – po gastronom-hotelirji. Kaj takega na Ĺ CV ni mogoÄ?e? njenih besedah – nekatere postopke za pripravo je- ÂťDrĹžim se slogana, nikoli ne reci nikoli. Morda pa di, na koncu drugega in tretjega letnika poklicnega bo kdaj priloĹžnost za opremo za loÄ?eno kuhinjo, v izobraĹževanja pa ĹĄe nove. Sestavni del programa je kateri bodo strokovno izobraĹženi delavci sprejeli tudi uÄ?enje streĹžbe. Ĺ ele opravljen zakljuÄ?ni izpit medse na praktiÄ?no usposabljanje z delom dijake, ali poklicna matura sta zagotovilo, da dosega dijak ki bi kasneje lahko postali tudi sestavni del zaposletakĹĄne standarde znanja, da lahko opravlja svoj po- nih na Ĺ CV ali MIC. TakĹĄna praksa bi bila po moji klic. Si predstavljate, da bi vas operiral ĹĄtudent 1. le- oceni najboljĹĄa praksa, ki bi jo ĹĄola lahko ponudila đ&#x;”˛ tnika medicine?ÂŤ dijakom,ÂŤ je ĹĄe dejala Mateja KlemenÄ?iÄ?.

NLB Krediti

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

(�����������������������������www.gorenjevarovanje.si

Greste na novo ali v prenovo?

ZniĹžali smo fiksne obrestne mere kreditov. PriloĹžnost za vse, ki Ĺželite enako meseÄ?no obveznost celotno dobo odplaÄ?evanja kredita in se Ĺželite zaĹĄÄ?ititi pred spreminjanjem obrestne mere.

UresniÄ?ite naÄ?rte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naĹĄih poslovalnicah.

NajkvalitetnejĹĄaďż˝ponďż˝dďż˝aďż˝storitevďż˝ varovanjaďż˝ljďż˝diďż˝inďż˝premoĹženja: • prodajaďż˝protivlomnihďż˝alarmnihďż˝ sistemov,ďż˝videoďż˝nadzorneďż˝opreme,ďż˝ kontroleďż˝pristopaďż˝inďż˝registracijaďż˝ delovnegaďż˝Ä?asa, • izvajanjeďż˝storitevďż˝varovanjaďż˝ javnihďż˝zďż˝iranj,�ťportnihďż˝prireditevďż˝ inďż˝koncertov, • varovanjeďż˝prireditevďż˝vďż˝gostinskihďż˝ lokalih, • varovanjeďż˝oseďż˝, •�prevoziďż˝denarjaďż˝inďż˝vrednostnihďż˝ poĹĄiljk.

CERTIFIKAT�KAKOVOSTI:� SIST�E��ISO��001:2008 www.nlb.si

01 477 20 00

�e�imo�vam� varne�in�son�ne� prvomajske� praznike!

DA��O��A����ANE����REN��N��RE�O�EN�E��ARNO!

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 9

IZOBRAŽEVANJE

23. aprila 2015

Predigra v praznovanje 30-letnice velenjske tretje univerze V Velenju 3. mednarodni festival znanja in kulture starejťih – Gostili kolege iz Slovenije in tujine – Gostje navduťeni nad lepotami Velenja Bojana Špegel

Velenje, 15. aprila – S koncertom veteranske godbe na pihala, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje Şivljenjsko obdobje Velenje, se je v sredo zgodaj dopoldne pred domom

kulture zaÄ?el 3. mednarodni festival znanja in kulture starejĹĄih. Pripravili sta ga velenjska in slovenska Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje. Okoli 400 udeleĹžencev iz petih slovenskih mest in dveh iz HrvaĹĄke in Bosne in Hercegovine je v dopoldanskem strokovnem delu sreÄ?anja opravilo veliko dela, popoldne pa so izkoristili za delavnice in ogled mestnih znamenitosti. PeĹĄ so se sprehodili do Velenjskega gradu, obiskali pa so tudi Muzej premogovniĹĄtva.

Prvi mednarodni festival znanja in

kulture starejĹĄih je v Sloveniji pred tremi leti potekal v Ĺ kofji Loki, lanskega je gostila Nova Gorica, letos pa Velenje. Dogodek poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga v Velenje ni bilo. Ĺ tudentje uni-

verz za tretje Ĺživljenjsko obdobje iz Velenja, Murske Sobote, Ljubljane, Ĺ˝alca, Zagreba in Tuzle pa so v Velenju dobro spoznali tudi delo velenjske univerze. Predsednica univerze Marija VertaÄ?nik nam je povedala: ÂťFestival prikazuje vĂŠde-

nje starejĹĄih, ki so si ga privzgojili v letih z izkuĹĄnjami, v tretjem Ĺživljenjskem obdobju pa so to ĹĄe nadgradili z znanjem na tretji univerzi. Populacija, ki se vkljuÄ?uje v aktivnosti tretjih univerz, je vsako leto veÄ?ja, saj si upokojenci Ĺželijo najti drugo delovno sredino, se uÄ?iti in ustvarjati. Mnogi ĹĄele po upokojitvi najdejo Ä?as zato, da se nauÄ?ijo, kar jih je vedno zanimalo. Hkrati pa smo organizacija, ki goji prostovoljstvo, humanitarnost in medgeneracijsko sodelovanje.ÂŤ Vedno bolj uspeĹĄni so tudi pri vkljuÄ?evanju ljudi, ki se po upokojitvi zaprejo med ĹĄtiri stene, zagotovo tudi zato, ker v svojih

kroĹžkih ponujajo tako rekreacijo kot praktiÄ?na znanja, pa tudi zaÄ?etne in nadaljevalne zahtevnejĹĄe izobraĹževalne programe. Festival je potekal v Velenju tudi zato, ker bo Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje prihodnje leto praznovala 30-letnico delovanja. ÂťSmo druga najstarejĹĄa takĹĄna univerza v Sloveniji, kjer jih danes deluje 47. V teh letih smo naredili ogromno. Danes v Velenju skorajda ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali in tako bogatili kulturno dogajanje v mestu in dolini,ÂŤ doda VertaÄ?nikova, ki poudari ĹĄe, da danes delujejo tako regijsko kot slovensko in mednarodno. SreÄ?anje pa so izkoristili tudi za to, da so gostom predstavili mesto.

Staranje druĹžbe je izziv Predsednica Slovenske univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje dr. Ana Krajnc, priznana strokovnjakinja za izobraĹževanje odraslih, pa je poudarila, da se v Sloveniji ĹĄe premalo zavedamo, kako hitro se stara naĹĄa druĹžba, napaÄ?no pa je, da to dejstvo obdajamo s strahovi. ÂťStaranje

Dopoldanski strokovni del sreÄ?anja je potekal v domu kulture. Popoldne so se druĹžili v delavnicah in si vzeli Ä?as za ogled mesta. Nad njim so bili gostje navduĹĄeni.

NaĹĄe delo plemenitita odgovornost in inovativnost. ÄŒestitamo ob prazniku dela.

www.gorenje.com

9 druĹžbe je rezultat razvoja in je pridobitev, ne pa strah mladim za prihodnost. Vendar moramo tretjemu Ĺživljenjskemu obdobju dati strukturo, vsebino, naloge in cilje. V druĹžbi mora opravljati svojo vlogo, sicer bomo uniÄ?ili ostali dve generaciji.

Staranje druĹžbe moramo sprejeti kot izziv,ÂŤ je poudarila. Zato je nujno, da starejĹĄe ĹĄe bolj vkljuÄ?ujemo v aktivno Ĺživljenje in izobraĹževanje, sploh, ker imamo v evropskem merilu najmlajĹĄe upokojence. Zaradi benificiranih staĹžev se upokojevanje pri nas zaÄ?ne Ĺže pri 49 letih, vse veÄ? pa je v Sloveniji tudi stoletnikov. ÂťLeta 1995 je bilo v Sloveniji 64 stoletnikov. Lani do polovice leta jih je bilo Ĺže 275. Dejstvo je, da je vse veÄ? ljudi, ki v pokoju uĹživajo po veÄ? kot 30 let, krivulja pa gre ĹĄe navzgor. DruĹžba postaja dolgoĹživa, v njej pa bi moral vsak delovati in ustvarjati. Te ĹĄkarje se po starih vzorcih zapirajo; po upokojitvi so starejĹĄi pogosto druĹžbeno izloÄ?eni, mladim pa ne pustimo, da bi priĹĄli na trg dela. SluĹžb ni in jih ne bo.

Kdor jih obljublja, manipulira. V Sloveniji tudi zato moÄ?no naraĹĄÄ?ajo nove oblike dela, Ĺžal pa temu ni naklonjena zakonodaja. V primerjavi z lanskim letom je letos ĹĄtevilo samostojnih podjetnikov upadlo kar za 70 %. V dinamiÄ?ne, bolj fleksibilne oblike dela, ki bodo vse bolj prisotne, pa lahko vkljuÄ?imo tudi starejĹĄe. Ljudem ni treba jemati penzije in jih potiskati v revĹĄÄ?ino, dovoliti jim moramo, da delajo to, kar znajo in imajo veselje. Tisto kar nekdo dela res z veseljem, ni nujno, da je bila sluĹžba. Mnogi se bolje izkaĹžejo kot upokojenci, ko delajo s strastjo, iz ljubezni.ÂŤ Ob tem poudari, da se medgeneracijsko sodelovanje Ĺže krepi, a bi ga moralo biti ĹĄe veÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

MED VAMI

23. aprila 2015

Ko beremo s tipom in zvokom

Mesec krajinske arhitekture Sinergija med mestom in podeĹželjem

Slepi in slabovidni v Velenju predstavili potujoÄ?o razstavo Svet drugaÄ?nih obÄ?utenj – Bral jim je Janko Ĺ opar Velenje, 16. aprila – Zveza druĹĄtev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSS) je v okviru projekta ÂťKnjiĹžnica slepih in slabovidnihÂŤ v KnjiĹžnici Velenje pred tednom dni odprla razstavo z naslovom Svet drugaÄ?nih obÄ?utenj. Razstava od marca potuje po izbranih slovenskih knjiĹžnicah, avtorji pa Ĺželijo z njo predstaviti, kako slepi in slabovidni berejo, pripomoÄ?ke, ki jih pri tem uporabljajo, pa tudi knjiĹžna gradiva, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja. Razstava na kratko, vendar zelo pouÄ?no povzame tudi zgodovino razvoja teh pripomoÄ?kov.

Polona Car iz ZDSS nam je povedala, da je razstava doslej povsod naletela na zelo topel odziv tako pri njihovih Ä?lanih kot obiskovalcih knjiĹžnice. ÂťRazstava razkriva, kako se je opisnjevanje slepih in slabovidnih zaÄ?elo, torej od izuma pisave za slepe Louisa Brailla,

brajice, do danaĹĄnjih sodobnih tehnik branja. Zgodovina razvoja pripomoÄ?kov za branje je polna pomembnih mejnikov, ki so po zaslugi posameznikov ali skupin omogoÄ?ili, da smo se slepi in slabovidni s prilagojenimi pripomoÄ?ki vkljuÄ?evali v druĹžbo.ÂŤ Odprtje razstave je pospremil kulturni program z osrednjim gostom, novinarjem in TV voditeljem Jankom Ĺ oparjem, ki je zbranim prebral svoje najljubĹĄe odlomke iz knjige Pod svobodnim soncem avtorja Frana SaleĹĄkega FinĹžgarja. Velenjska knjiĹžnica bo potujoÄ?o razstavo gostila do konca aprila, ob odprtju pa je direktor Vlado VrbiÄ? z veseljem razkril, da so pred kratkim tudi sami pripravili in opremili z lupami in posebnimi svetilkami bralni kotiÄ?ek za slabovidne. đ&#x;”˛

te skupine. V jedro delovanja postavljajo Ä?loveka, zdravo in kvalitetno Ĺživljenjsko okolje na naÄ?in, ki upoĹĄteva naravne danosti prostora in hkrati odgovarja na potrebe sodobnega Ä?loveka na vseh ravneh.

o arhitekturnem pristopu do naÄ?rtovanja prostorov bivanja, ki so odgovorni do Ä?loveka in narave, tako imenovanih ekoskupnostih, trajnostnih skupnostih.

Chris Butters je norveĹĄki arhitekt, ki z organizacijo GAIA International deluje globalno. Ĺ irok spekter delovanja, poznavanja procesov v okolju in izkuĹĄnje pri implementaciji vzdrĹžnostnih modelov projektiranja so vsem, ki smo predavanje obiskali, predstavili razseĹžnost in naÄ?in delovanja

Trajnostni oziroma vzdrĹžnostni pristop prostorskega naÄ?rtovanja zahteva poglobljen in temeljit premislek o smotrni izrabi prostora.

Ali res potrebujemo velika bivaliĹĄÄ?a z ogromno kvadrature ali raje nekaj kvadratnih metrov namenimo vrtu ob hiĹĄi? Ali je res bolje za okolje in nas, da Ĺživimo v odmaknjeni hiĹĄi, izvzeti iz okolice, brez komunikacije s sosedi? KakĹĄne skupnosti tvorimo? Ali smo sreÄ?ni, kjer bivamo? Ali nas v naĹĄem domu obdajajo (umetno prido-

bĹĄ

Polona Car in Janko Ĺ opar pred razstavo, ki bo do konca aprila na ogled v Mestni knjiĹžnici Velenje.

KAJMAK

Sinergija med nami in okoljem – naravnim in grajenim. To je bilo sporoÄ?ilo gostujoÄ?ega arhitekta, ki je na pobudo Visoke ĹĄole za varstvo okolja v sodelovanju s skupino krajinskih arhitektov prejĹĄnji teden obiskal Velenje. Predaval je

bljeni) materiali, ki nam ĹĄkodujejo? Eno od sporoÄ?il predavanja je bilo, da je za vzdrĹžnostno bivanje potrebna veÄ? kot (napredna) okolju prijazna tehnologija grajenega okolja, veÄ? kot le podpora zaÄ?etnega kapitala, naklonjenost vladnih sluĹžb in interes investitorja.

Potrebna je vizija ljudi, ki tam bivajo, iskren odnos do prostora, ki

jih obdaja. S pobudami in majhnimi koraki lahko spodbudimo gibanje razvoja grajenega in naravnega okolja, tako da z razvojem ne ĹĄkodimo veÄ? okolju in sebi. Tako, da se zavedamo povezljivosti procesov v okolju, v povezanosti med nami, ki skupaj sobivamo na tem planetu, v tem prostoru. VzdrĹžnostna mesta so vzdrĹžnostni posamezniki. đ&#x;”˛ Tina ZaponĹĄek, krajinska arhitektka

BSH_KorpoOglas1MajSDA_NasCas_138x200_04-2015_SLO_Layout 1 4/8/15 2:10 PM Page 1

Za pi odl kn iÄ? ik! en

h BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Edinstvena popolnost!

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom Pridelano/ proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov.

ÄŒestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si

T R A D I C I J A

K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 11

KULTURA

23. aprila 2015

11

Jazz odmeval v Velenju

Preprost fant, ki oĹživlja les

ZakljuÄ?en Max Klub Jazz Festival 2015 – Raznovrsten program

Gregor Petkovnik iz Belih Vod z ljudskim pristopom in ljubeznijo ustvarja podobe iz Ĺživalskega sveta in narave

V Ä?etrtek, 16. aprila, se je v Max Klubu v Velenju z zadnjim, sedmim koncertom zakljuÄ?il letoĹĄnji Max Klub Jazz Festival, ki je v slabih treh mesecih ponudil zanimiv in jazzovsko raznovrsten program. Popestrili so ga vrhunski domaÄ?i izvajalci, kot gosti pa so ga obogatili tudi izjemni tuji jazzovski ustvarjalci.

Tudi letos je festival programsko oblikoval domaÄ?in, glasbenik in skladatelj Jure Pukl, ki je letos prejel nagrado PreĹĄernovega sklada Republike Slovenije za svoje delo v zadnjih dveh letih. V letoĹĄnji festivalski sezoni je festival gostil sedem glasbenih zasedb. Prvi se je predstavil Big band RTV Slovenija, druga po vrsti je tik po prejemu

Milena KrstiÄ? – Planinc

nagrade PreĹĄernovega sklada nastopila zasedba, s katero se je Jure Pukl predstavil tudi na uradni podelitvi PreĹĄernovih nagrad. Festival je v Ä?etrtek zakljuÄ?il trio priznanega slovenskega bobnarja GaĹĄperja Bertonclja, v njem pa se je predstavil izjemen ameriĹĄki saksofonist in flavtist Lew Tabackin.

Med vsemi vrhunci je potrebno omeniti vsaj ĹĄe uvodni nastop Big

Zvrhana mera kulture, zgodb in poezije V velenjski mestni knjiĹžnici in knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj pester program ob danaĹĄnji NoÄ?i knjige – ZaÄ?nejo ob 17. uri, konÄ?ajo ob polnoÄ?i Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila – Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V KnjiĹžnici Velenje ga bodo, kot Ĺže nekaj let, zaznamovali s pestrim literarno-kulturnim sklopom dogodkov, namenjenim malim in velikim ljubiteljem knjige in branja. V Velenju bodo prav danes podelili tudi bralne znaÄ?ke za odrasle, ves dan pa bo vpis v KnjiĹžnico Velenje brezplaÄ?en.

V Mestni knjiĹžnici Velenje bodo

Vodnikova 1, 3320 Velenje

www.lekarna-velenje.si

program zaÄ?eli ob 17. uri s predstavitvijo knjige Mucek Filip mlade VelenjÄ?anke Zoje Jenko Hribernik.

Uro kasneje pripravljajo literarni klepet, v katerem bo svoj knjiĹžni prvenec NikogarĹĄnja predstavila ĹĄe ena nadarjena uÄ?enka Pija Lucija Kralj, in pester program, ki ga pripravljajo uÄ?enci OĹ Gorica. Ob 20. uri bo zakljuÄ?ek projekta Odprimo knjige, kar je naziv bralne znaÄ?ke za odrasle. Z gostom Ferijem La-

Prijetne prvomajske praznike vam Ĺželimo!

Lekarne Center 898 18 80 | Kersnikova 897 05 70 Cankarjeva 897 63 80 | TrebuĹĄa Velenje 897 03 78 Ĺ oĹĄtanj 897 26 10 | Ĺ martno ob Paki 891 51 30

benda osrednje nacionalne medijske hiĹĄe.

Jure Pukl je pred ĹĄtirimi leti prevzel vlogo programskega vodje pri obuditvi festivala in jazzovske scene v Velenju. VsakiÄ? je pripravil zanimiv, letos pa tudi izjemno raznoroden program. Festival je bil dobro obiskan in lepo sprejet med domaÄ?imi obiskovalci. đ&#x;”˛

inĹĄÄ?kom se bosta pogovarjala Ivo Stropnik in UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?. Nastopila bo lanskoletna zagovornica knjiĹžnice Sanja Mlinar Marin, istoÄ?asno pa bodo odprli razstavi o Feriju LainĹĄÄ?ku. VeÄ?er se bo ob 22. uri nadaljeval z literarno glasbenim razvajanjem s Ferijem LainĹĄÄ?kom, pravljiÄ?arko Vesno RadovanoviÄ? in mlado pevko Ditko, ki je uglasbila LainĹĄÄ?kovo poezijo. Dogodek bodo zaÄ?inili z odliÄ?nimi pralineji Kavarne in Ä?okoladnice Lucifer.

Tudi v knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj bodo knjigi danes dali polno besedo. Ob 17. uri bodo otrokom predstavili knjigo Povodni moĹž. Pripovedovala bo Katarina FuĹžir – Kud Potovke. DruĹženje je namenjeno otrokom od 3. leta dalje. Ob 18.30 bodo Ä?lani Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja brali svoje stvaritve, ob 20. uri pa bodo zavrteli dokumentarni film Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ oĹĄtanj, 26. marca – Posebna toplina se je v Ä?etrtek na veÄ?er ĹĄirila po Mestni galeriji v Ĺ oĹĄtanju. Prihajala je iz Belih Vod, idiliÄ?ne vasice nad Ĺ oĹĄtanjem. Plemenitile so jo skulpture iz lesa, ki jih ustvarja njihov sokrajan, samonikli rezbar Gregor Petkovnik. Ustvarja, ko mu to dopuĹĄÄ?a zdravje in ko ga k delu ne kliÄ?eta zemlja in Ĺživali. ÂťPred trinajstimi leti je na Smrekovcu akademski kipar, danes Ĺže pokojni Andrej Grudnik, bivĹĄemu oskrbniku koÄ?e, Fiki, podaril Ĺžensko skulpturo v lesu. Pri Fiku sem bil veÄ?krat. Pomagal sem mu. Kdo od obiskovalcev me je tu in tam vpraĹĄal, Ä?e sem kip izdelal jaz. Odgovarjal sem, da ne, a ko sem enkrat naletel na dva vrha ene smreke, sem oskrbniku rekel, Ä?e mi da bencin in olje, da poskusim. Napravil sem ptiÄ?a in tako se je zaÄ?elo,ÂŤ pravi preprosto.

Z motorno Ĺžago in fleksom zdaj Ĺže leta zarezuje v smrekov, brezov, Ä?eĹĄnjev, hrastov, jelĹĄev, lipov ... les. Dobi ga. ÂťKdo od tistih, ki me pozna in ve, kaj poÄ?nem, pokliÄ?e, vpraĹĄa, Ä?e rabim ... V glavnem so to prijatelji, kmetje iz Belih Vod in okolice.ÂŤ Motivi so narava. To oboĹžuje in obÄ?uduje. ÂťV Belih Vodah je res lepo.ÂŤ Dve razstavi je doslej Ĺže imel, eno v Gaberkah in eno v Mozirskem gaju.

Gregor Petkovnik z eno njemu najljubĹĄih stvaritev, petelinom, ki Ä?uva jajce.

Ĺ oĹĄtanjska pa je posebna po tem, ker je prva samostojna. ÂťVabili so me Ĺže pred nekaj leti, pa ni bilo prave volje.ÂŤ Od podob, ki jih je postavil na ogled, mu je posebno ljub petelin, ki Ä?uva jajce. ÂťUstvarjam za duĹĄo. Veliko tega se je Ĺže nabralo. PoÄ?asi bo treba kaj ukreniti. Z mamo imava okoli hiĹĄe 'zafilano' Ĺže vse. Kamor koli se obrneĹĄ, naletiĹĄ na kako ptico.ÂŤ Kako nastajajo kipi? ÂťVeÄ?ina po trenutnem navdihu.

Sproti. Enkrat sem si rekel, da bom gledal svojega psa Hardija in ustvaril volka za na klop. Pa je priĹĄel ven hibrid med medvedom in volkom ... Bolje je, da delam kar po svoji domiĹĄljiji.ÂŤ Da ustvari skulpturo, ne potrebuje veliko Ä?asa, Ä?eprav ne hiti, kot da bi bil na tekmovanju. ÂťVÄ?asih je to nekaj ur, pol dneva ... Pustim in grem k drugemu delu, se vrnem ... veliko je odvisno tudi od volje in energije, ki jo premorem.ÂŤ Pri ustvarjanju pa mora biti pazljiv. NapaÄ?en rez ali gib in kip lahko gre po zlu. Lahko se ureĹže. ÂťA Ä?e bi gledali na to, ne bi niÄ? delali.ÂŤ NaÄ?rtov si ne dela. ÂťVÄ?asih sem jih delal, pa so ĹĄli po vodi. Taako ali drugaÄ?e. Zdaj se vse odvija sproti.ÂŤ V mestni galeriji je Ĺžarel. NajbrĹž tudi zato, ker je vanjo priĹĄlo veliko njemu ljubih in dragih ljudi. To mu je veliko pomenilo. ÂťFajn se mi zdi, da me imajo radi,ÂŤ je iskreno, kot so iskreni njegovi kipi, dejal preprost fant, ki oĹživlja les. đ&#x;”˛

Razstava Razglednice mojega kraja Velenje, 15. aprila – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate razstavo ÂťRazglednice mojega krajaÂŤ kroĹžka 'digitalna fotografija' Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Ĺ tudentje kroĹžka so se med predavanji seznanili z naÄ?inom, ka-

ko posneti dober pokrajinski in panoramski posnetek, kako izdelati noÄ?ni posnetek in kako jih pravilno digitalno obdelati. Vsak ĹĄtudent kroĹžka je izdelal razglednico svojega kraja v velikosti 80 x 53 cm. K razglednici so dodali kratek opis

svojega kraja oziroma vsebine, ki je na razglednici. Glede na razliÄ?no krajevno prisotnost ĹĄtudentov je predstavitev krajev izredno raznolika. Mentor kroĹžka je Leopold KoÄ?evar, animator pa Vilijem BoĹžo Jelen. Razstava bo na ogled do 4. maja 2015. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

23. aprila 2015

Krajťi, a udarnejťi Dnevi mladih in kulture Dnevi mladih in kulture so najstarejťi slovenski ťtudentski festival – Šaleťki ťtudentski klub bo v zadnjih dveh tednih maja pripravil 25. festival – Junija in julija tudi festival Park s5 dogaja Bojana Špegel

Velenje, 15. aprila – V Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu (Ĺ Ĺ K), ki zdruĹžuje nekaj manj kot 1000 ĹĄtudentov iz Velenja in okolice, so priprave na majske in poletne dogodke v polnem teku. Ĺ˝al jih je zadnja sprememba zakona o ĹĄtudentskem delu prizadela tudi finanÄ?no. Ne le da draĹžje plaÄ?ujejo ĹĄtudente, ki jim pomagajo pri delu v informacijski pisarni in pripravi in izvedbi koncertov, manj sredstev se steka tudi iz naslova ĹĄtudentskega dela, ki dajatve plaÄ?uje Ĺ OUM-u, krovni slovenski ĹĄtudentski organizaciji. Predsednik Ĺ Ĺ K-ja JanĹž Krofel ocenjuje, da bodo letos dobili 15 % manj sredstev kot lani. Tudi zato so se v klubu odloÄ?ili, da bodo jubilejni 25. Dnevi mladih in kulture letos krajĹĄi, a pravijo, da bodo dogodki udarnejĹĄi.

Njihov majski festival je najstarejĹĄi slovenski ĹĄtudentski festival. V preteklih letih so se dogodki vrstili vse vikende v maju, letos pa se bo glavnina festivala odvila od 20. do

Pripravili bomo tudi preddogodke, in sicer na strehi lokala Mladost 9. maja, 15. in 16. maja pa koncerte v eMCe placu. V Stari pekarni bomo v Ä?asu festivala, ki se bo zaÄ?el 20. maja, pripravili kulturni veÄ?er, na katerem bomo predstavili 39. ĹĄtevilko naĹĄe revije Racionalno izbrane teme (RIT), pripravili bomo tudi razstavo lokalnih umetnikov, stand-up na terasi in ĹĄe marsikaj.ÂŤ DokonÄ?en program bo oblikovan v teh dneh, ko ga bodo tudi predstavili javnosti.

JanĹž Krofel: Študenti so preveÄ? apatiÄ?ni.ÂŤ

30. maja. ÂťNekaj stalnic festivala, na katerega smo zelo ponosni, ostaja. Zaradi finanÄ?nih teĹžav bo letos festival krajĹĄi, bo pa veÄ? vsebine in veÄ? udarnih dogodkov. KonÄ?ali ga bomo 30. maja z velikim koncertom na Velenjskem gradu, Ĺže prej pa bomo v tamkajĹĄnjem atriju pripravili tudi veÄ?er elektronske glasbe z gostom, ki bo preseneÄ?enje.

Pet let Art kino mreĹže Velenje, 16. aprila – Art kino mreĹža – zdruĹženje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniĹĄkega filma Slovenije, letos praznuje peto obletnico svojega delovanja. Naj spomnimo, da so mreĹžo ustanovili prav v Velenju, Ĺže vse od zaÄ?etka pa je Ä?lan mreĹže tudi Kino Velenje. Ob obletnici so v Ä?etrtek opoldne v domu kulture Velenje pripravili slavnostno sejo, v petek dopoldne pa je v Termah TopolĹĄica potekalo ĹĄe strokovno sreÄ?anje predstavnikov vseh kinematografov, vÄ?lanjenih v zvezo. ZdruĹženje je v petih letih delovanja prehodila pomembno pot. Po prvi fazi, ko se je zdruĹženje prioritetno ukvarjajo z digitalizacijo kinematografov, si je v zadnjih letih postavilo novo prioriteto – to je razvoj in organiziranje filmske vzgoje. ÄŒlani sodelujejo tudi pri programskih vsebinah, v okviru zdruĹženja đ&#x;”˛ bĹĄ pa potekajo tudi razliÄ?na strokovna izobraĹževanja.

Tja��e��ljuďż˝i��ova,��ekliďż˝a,��la, tja��e���ivljenje, �����������������������������v���eďż˝ino��oďż˝ja, jaz��o��oďż˝al ����������������������inďż˝ti��o���ejalaďż˝pďż˝eniďż˝o, zveÄ?e���ovaďż˝tďż˝uďż˝naďż˝in���eÄ?na leďż˝alaďż˝naďż˝tďż˝ati �����������������������inďż˝zďż˝la��pokojnoďż˝v��oďż˝oÄ?noďż˝tďż˝ �������������������������������������������� ������������������������������������������Kajuh

PoloĹžaj ĹĄtudentov se slabĹĄa Junija in julija bo dijaĹĄka sekcija Ĺ Ĺ K-ja ponovno pripravila bogat festival Park s5 dogaja. ÂťSedaj, ko je promenada obnovljena, bomo kar nekaj dogodkov spet izvedli v parku pred gimnazijo,ÂŤ izvemo, kot tudi, da bo program moÄ?no odvisen od interesa dijakov in ĹĄtudentov.

Sicer pa so Ĺ Ĺ K-jevci minuli vikend v Velenju pripravili dve delavnici za Ä?lane ĹĄtudentskih klubov iz

03 regije. V mladinskem hotelu so se ĹĄtudenti izobraĹževali v trĹženju in pridobivanju partnerstev, predstavili pa so jim tudi Klub eMCe plac in politiko delovanja mladinskih organizacij v Velenju. ÂťImamo veliko dobrih praks, ki nam jih ĹĄtudentje od drugod kar malo zavidajo. Marsikateremu klubu v naĹĄi regiji to manjka,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik. Ob tem doda, da v veÄ?ini slovenskih ĹĄtudentskih klubov, tudi v Ĺ Ĺ K-ju, opaĹžajo, da se ĹĄtudenti vse manj ukvarjajo z vsebino ĹĄtudentskega delovanja. ÂťVeliko preveÄ? denarja in Ä?asa se izgublja za zabave in pijanÄ?evanja. Pa s tem ne trdim, da ĹĄtudenti samo pijejo. Ĺ tudentski status in poloĹžaj sta vse slabĹĄa, ĹĄtudenti pa preveÄ? apatiÄ?ni, ne borijo se za spremembe. Dejansko hoÄ?ejo, da jim vse Âťprinesejo k ritiÂŤ. Imamo kar nekaj svojih predstavnikov v Ĺ KIS-u, ki zdruĹžuje vse slovenske ĹĄtudentske klube. Trudijo se, da bi se socialni poloĹžaj ĹĄtudentov izboljĹĄal, da bi konÄ?no dobili nov zakon o visokem ĹĄolstvu. Ĺ˝al jim ni lahko ravno zaradi apatiÄ?nosti veÄ?ine.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da marsikateri ĹĄtudent ĹĄe vedno ne ve, da je za vÄ?lanitev v Ĺ Ĺ K dovolj, da se oglasi v njihovih klubskih prostorih v eMCe placu, kjer predloĹži potrdilo o vpisu ĹĄtudenta in izpolnijo pristopno izjavo. ÄŒlanarine ni, Ä?lani pa imajo ĹĄe vedno zelo veliko ugodnosti, od subvencij do cenejĹĄih vstopnic za rekreacijo in koncerte. Uradne ure imajo od Ä?etrtka do nedelje od 17. do 19. ure. đ&#x;”˛

PotoÄ?niku priznanje Riharda JakopiÄ?a

Ljubljana – Velenje, 13. aprila V Moderni Galeriji v Ljubljani so prejĹĄnji ponedeljek slovesno podelili najveÄ?je nagrade za likovno in vizualno umetnost, nagrado in priznanji Riharda JakopiÄ?a 2015. LetoĹĄnji dobitnik nagrade je akademski slikar, analitik in poglobljen preuÄ?evalec ter ustvarjalec umetniĹĄkih del, ki se intenzivno ukvarja tudi z umetnostno teorijo in filozofijo umetnosti, magister umetnosti profesor Bojan Gorenec.

Priznanji Riharda JakopiÄ?a so letos podelili tretjiÄ?. Namenjeni sta mlajĹĄim umetnikom ali za prav posebne projekte ter doseĹžke v likovne umetnosti. Letos sta JakopiÄ?evi priznanji dobila akademska slikarja, magistra umetnosti Tina Dobrajc in VelenjÄ?an UroĹĄ PotoÄ?nik. Zadnja leta Ĺživi in ustvarja v Belih Vodah, zagotovo pa sodi med uspeĹĄnejĹĄe in bolj prepoznavne slovenske likovne umetnike mlajĹĄe generacije. đ&#x;”˛

bĹĄ

KojÄ?eva vrtnarska zbirka v Kamri

Ka����in��il�a��i����hiv�������

�z�Kn�i�ni�e��elen�e������aznik���ela�

Ĺ oĹĄtanj – V kletnih prostorih Vile Mayer je na ogled bogata zapuĹĄÄ?ina vrtnarskega mojstra Alojza Kojca (1898–1945). Zbirka je edinstvena tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Aktualnost razstavljenih eksponatov, od katerih nekateri ĹĄtejejo preko sto let, kaĹže na to, da je bil mojster Kojc v koraku s takrat sodobnimi evropskimi vrtnarskimi trendi, ki so se do danes le malo spremenili.

Zdaj je zbirka tudi digitalizirana in predstavljena v okviru regijskega portala Kamra. To je spletni portal, ki zdruĹžuje vsebine iz domoznanstva v knjiĹžnicah in drugih lokalnih, predvsem kulturnih ustanovah. đ&#x;”˛

mkp

Solarna prihodnost Urban Novak

Ĺ aleĹĄko dolino in njeno okolico pravzaprav Ĺže od zaÄ?etka intenzivnega izkopavanja lignita spremlja debata o tem, kaj in kako, ko premoga ne bo veÄ?. In nekako se zdi, da se poÄ?asi zaÄ?enja tudi zaÄ?etek konca premogovnika. NiÄ? ni sicer oprijemljivega, a so prvi znaki tu.

Konec koncev vsi vemo, da bo lignita nekoÄ? zmanjkalo, to pravzaprav ni niÄ? novega. VeÄ?ja teĹžava je, da se zna to zgoditi relativno hitro. Ĺ e za Ä?asa naĹĄih aktivnih Ĺživljenj.

In bolj ko gredo leta izkopavanja lignita h koncu, bolj se zdi, da se nihÄ?e ne ukvarja s strategijo, kaj bo potem? ÄŒe se ozrete po svetu, se ta Ĺže ukvarja ali pa se zaÄ?enja intenzivno ukvarjati s svojimi energetskimi viri. Predvsem viri, ki so zeleni, obnovljivi in poceni. Celo v energetsko konservativni deĹželi, kjer je nafta ĹĄe vedno kraljica vsega – Ameriki. Poceni fosilno gorivo, ki je AmeriÄ?anom lahko dostopno zaradi njihove svetovne nadvlade in ne nazadnje neti vse sodobne velike vojne, postaja tudi v njihovih glavah draga in minljiva dobrina.

AmeriÄ?anom je ne glede na udobje, ki ga poceni nafta prinaĹĄa, najpomembnejĹĄi meseÄ?ni raÄ?un na poloĹžnici za energijo. In ta naraĹĄÄ?a ter bo naraĹĄÄ?al tudi v prihodnje. Prav tako, kot bodo naraĹĄÄ?ali naĹĄi raÄ?uni. Zato je pravo zadovoljstvo videti, kako rase vgradnja solarnih sistemov po ameriĹĄkih stanovanjskih hiĹĄah. Pa se pri tem sreÄ?ujejo povpreÄ?na ameriĹĄka gospodinjstva s prav neverjetnimi omejitvami, ki nemalokrat spominjajo na ureditve iz nekdanjih Ĺželeznih Ä?asov.

Samo logika je obratna. Vsak zmontirani in delujoÄ?i solarni sistem na strehah zasebnih hiĹĄ pomeni energetskim druĹžbam toliko manj zasluĹžka. Pravi bum solarnih sistemov so doĹživeli Havaji, ki so vodilna ameriĹĄka drĹžava po deleĹžu solarnih sistemov v gospodinjstvih. Kar 12 odstotkov gospodinjstev ima vgrajene solarne sisteme, ki seveda proizvedeno energijo oddajajo v elektro omreĹžje. Pot do tega deleĹža je vodila iz nuje po zniĹževanju visokih meseÄ?nih raÄ?unov in ne Ĺželje po ohranjanju okolja ali varÄ?evanju pri fosilnih gorivih. Zato je presenetljivo videti ameriĹĄko zvezno deĹželo v samem svetovnem vrhu pri uporabi solarne energije.

Pa to ni vse. Amerika intenzivno razvija alternativne naÄ?ine uporabe, izrabe in shranjevanja vseh moĹžnih oblik energije, veÄ?inoma iz zelenih, obnovljivih virov. Eden takĹĄnih bolj Solarni sistemi na Havajih. izvirnih naÄ?inov je shraVir: Kent Nishimura njevanje toplega zraka v opuĹĄÄ?ene rudnike soli. V ogromne prazne prostore naÄ?rpajo s pomoÄ?jo vetrnic topel zrak, ki je pod pritiskom. Nad rudnik postavijo elektrarno, ki jo poganjajo turbine v vertikalnih jaĹĄkih rudnika. Ko potrebujejo elektriko, odprejo dostope do shranjenega toplega zraka, ki se dvigne proti povrĹĄju, zavrti turbino in elektrika je tu. NajlepĹĄe pri tem sistemu je dejstvo, da ga lahko po potrebi zaustaviĹĄ ali pa poĹženeĹĄ, ko elektriko res potrebujeĹĄ.

Ta zanimiva ideja izrabe energije me je spodbudila k premisleku.

In postavilo se mi je vpraĹĄanje, ali smo res naredili vse, da premogovnik nekoÄ? ne bo le veliko breme za okolico in drĹžavo? Ali nismo morebiti spregledali njegovega potenciala tudi v takĹĄnem zelenem, okolju prijaznem pridobivanju energije? Vse, kar takĹĄna ideja potrebuje, namreÄ? v dolini Ĺže imamo. Veter oz. topel zrak in seveda prazne podzemne prostore premogovnika, ki bodo nekoÄ? samevali.

NajboljĹĄe ideje so najbolj enostavne in meni se zdi ta ideja genialna. Ko bo priĹĄel trenutek obraÄ?una in bo treba nerentabilen premogovnik zapreti in bo drĹžava v njegovo zapiranje metala kupe denarja ter leta in leta dela, bi lahko njegovo infrastrukturo uporabili na omenjen naÄ?in. Tako bi se lahko delno otresli finanÄ?nega bremena zapiranja rudnika in ohranili nekaj delovnih mest. Da ne govorim o tem, da bi lahko obrnili dolini neprijazno pridobivanje lignita v zeleno, okolju prijazno industrijo. S takĹĄnim naÄ?inom pridobivanja bi se izognili tudi zapletenemu naÄ?inu vgradnje solarnih sistemov v energetsko omreĹžje. Res je sicer, da je solarna energija poceni in je je povsod dovolj. A je njena teĹžava v tem, da jo je teĹžko uvesti v delujoÄ?e elektriÄ?no omreĹžje. Zato je izkoriĹĄÄ?anje fizikalnih pojavov, v tem primeru dvigovanja toplega zraka, veliko bolj zanimiva stvar. Sploh, ker nam zanjo ni potrebno veliko graditi. Vsa infrastruktura je Ĺže tu.

In nikoli ne bi bilo treba razmiĹĄljati o zaprtju takĹĄnega sistema. MogoÄ?e nastopi dan, ko bomo lahko uzrli tudi takĹĄno reĹĄitev v delujoÄ?i obliki. In takrat bomo pogledali nazaj ter se vpraĹĄali, zakaj tega niđ&#x;”˛ smo naredili Ĺže prej.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 13

Stanetovih 70 ÄŒeprav se je Stane Vovk, naĹĄ dolgoletni sodelavec (direktor in urednik) pred nekaj Ä?asa upokojil, ostaja del naĹĄega kolektiva. ÂťKavica

13

107,8 MHz

23. aprila 2015

je najboljĹĄa pri nas,ÂŤ pravi, a takoj prizna, da mu prija tudi klepet z nami. Po upokojitvi je ostal ĹĄe vedno predan ĹĄportu, ki ga spremlja

tudi za naĹĄe bralce in posluĹĄalce. ÂťCelo aktivno Ĺživljenje sem se mu posveÄ?al, mu namenil tudi veÄ?ino vikendov in praznikov, brez tega sploh ne morem,ÂŤ pravi in ob tem seveda tudi malo ÂťpojamraÂŤ, a ko mu predlagamo, da gre z nami na kakĹĄen izlet, pa bo kdo drug pokril dogodek, Âťniti pod raznoÂŤ ni za!

Seveda je bil del naĹĄega kolektiva tudi ob svojem jubileju, saj ne boste verjeli, Ĺže sedem kriĹžev si je nadel. Seveda smo nazdravili in se posladkali s torto, ki jo Stane zelo oboĹžuje. SreÄ?no torej Stane in ĹĄe veliko zdravih in aktivnih let! đ&#x;”˛

Mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. BEGINI - KreÄ?e zabava 2. Ĺ ANK ROCK - Ni sreÄ?e brez Rock 'n'rolla 3. ACE OF BASE - Would you believe

Stanetu smo seveda nazdravili

KreÄ?e zabava je nova pesem priljubljene skupine Begini.

Po izdaji zadnjega poletnega singla Kome da se Ĺžalim in po seriji koncertov, ko so preÄ?esali HrvaĹĄko in Slovenijo in predstavili skladbe z albuma Za sve moje bivĹĄe, je za skupino Begini priĹĄel Ä?as za nove zabave. Zato so novo pesem tudi poimenovali Kreće zabava. Begini so za pesem v priljubljenem zagrebĹĄkem noÄ?nem zbiraliĹĄÄ?u posneli tudi videospot.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ĺ ank rock predstavili nov single Ĺ ank rock so minuli Ä?etrtek pred sedmo silo predstavili podrobnosti prvega koncerta Zlatorogove turneje ponosa, ki ga 5. maja pripravljajo v KriĹžankah, prviÄ? pa so predstavili tudi novo skladbo Ni sreÄ?e brez R'n'R'. Skupaj s ĹĄankrockerji bodo na odru KriĹžank stali tudi Ä?lani skupine San Di Ego, poleg starih uspeĹĄnic pa bodo restartani rokerji na ljubljanskem koncertu predstavili tudi nove skladbe. V kratkem Ä?asu so namreÄ? posneli kar ĹĄtiri nove pesmi – Ĺže poznano Restart, novi single Ni sreÄ?e brez R'n'R, za katerega je glasbo napisal Cveto Polak, ter skladbi Vse bo dobro in Ljubezen, resnica, Ĺživljenje. Vse nove skladbe in ĹĄest velikih uspeĹĄnic skupine, posnetih na novo, boste lahko kmalu sliĹĄali. Zbrali so jih namreÄ? na ploĹĄÄ?ku, ki bo maja kot darilo dodan omejeni seriji ĹĄestorÄ?kov LaĹĄkega piva.

Umrl je Percy Sledge Na svojem domu v Baton Rougeu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Louisiana je minuli teden, v torek, 14. aprila, umrl ameriĹĄki pevec Percy Sledge.

Po letu dni boja je Ĺžal izgubil bitko z rakom. 73-letni Sledge si je slavo prisluĹžil s svetovno znanim hitom When a Man Loves a Woman. Pesem, ki jo je posnel leta 1966, na lestvici 500 najveÄ?jih pesmi vseh Ä?asov ameriĹĄke glasbene revije Rolling Stone zaseda 54. mesto. Sledge je bil pred zaÄ?etkom glasbene kariere streĹžnik v bolniĹĄnici, v prostem Ä?asu pa je prepeval. Eden od njego-

modrostmi in hudomuĹĄnostjo, po kateri ga poznamo Ĺže od zaÄ?etka.

San Di Ego so se lotili predelave MeĹžkove Julije vih bolnikov ga je predstavil glasbenemu producentu, ki je z njim nato posnel omenjeno pesem. Balada je takoj postala uspeĹĄnica, doĹživela pa je tudi nekaj priredb. Sledge je kasneje imel ĹĄe nekaj uspeĹĄnic, a nobena ni dosegla podobnega uspeha.

Andrej Ĺ ifrer predstavlja kar dve novi skladbi Mineva pol leta od izida Ĺ ifrerjevega albuma Srce in razum in vse tri doslej izdane pesmi (Naj se je, pije, uĹživa in poÄ?iva, Srce in razum in NajveÄ?je ljubezni) so naĹĄle mesto v glasbeni opremi slovenskih

radijskih postaj. Tokrat se je Andrej odloÄ?il, da v maniri dobrih starih Ä?asov, ko so na malih ploĹĄÄ?ah izdajali po dve skladbi, predstavi kar dva singla naenkrat. To sta skladbi Z dvignjeno glavo (skozi plamene) in Ĺ˝enske morajo imet' ta zadnjo.

Prva je zvoÄ?no bolj beatlesovska, besedilo pa je pisal z mislijo na mlado novo generacijo, ki se v priÄ?ujoÄ?ih razmerah znajde pred nepremostljivimi teĹžavami. Video zanjo je posnel kar v Sydneyju v Avstraliji, kjer se je potepal v zaÄ?etku leta.

V drugi skladbi pa Ĺ ifrer Ĺžonglira z

Fantje iz skupine San Di Ego so po uspehu priredbe pesmi Stayin' Alive, ki so jo izdali pred dvema letoma, sklenili, da svoje oboĹževalce presenetijo s priredbo ĹĄe ene znane skladbe. Tokrat so se odloÄ?ili za slovensko skladbo in predelali melodiÄ?no MeĹžkovo balado Julija, ki v njihovi rockerski verziji dobiva novo moÄ?, a ne izgublja neĹžnosti.

InĹĄtrumentalno skladba predstavlja novost, in sicer klaviature, ki jih bo ob petju tudi na prihodnjih projektih in koncertih prevzel Sergej Ĺ kofljanec. San Di Ego so Julijo prviÄ? predstavili na letoĹĄnjem Ortofestu.

Na koncertu je bil tudi Aleksander MeĹžek, ki je bil z rokersko priredbo svoje uspeĹĄnice zadovoljen. Meni, da je skupini uspelo skladbi dodati lasten karakter in jo predelati v pravo power rock balado.

Grajski kvintet - Dajmo Peter Skupina Nevihta - JoÄ?em Juhej - Mala moja Mladika - Ko sem zaljubljena Popotniki - Si rekla Ansambel Tonija Verderberja - VraÄ?am se domov Ĺ ok kvintet - Ta punca naĹĄa Tik tak - Tik tak polka Veseli Dolenjci - VenÄ?ek domoljubnih PajdaĹĄi - KoĹĄÄ?ek sreÄ?e

www.radiovelenje.com

TANJA Ĺ˝AGAR Na podelitvi viktorjev, ki je minulo soboto drugiÄ? zapored potekala v Mariboru, je Tanja Ĺ˝agar osvojila viktorja za najbolj popularnega glasbenega izvajalca.

Premagala je Modrijane in Jana Plestenjaka in tako dobila svojega drugega viktorja.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Viktorje so izkoristili za predstavite novega singla Tiho, na odru (in tudi v studiu) pa se jim je pridruĹžil Vlado Kreslin. OdloÄ?itev za sodelovanje je priÄ?ela cveteti Ĺže med pisanjem skladbe, Hamo&Tribute 2 Love pa bodo pesem Tiho sicer uvrstili ĹĄele na oktobrski album Pol.

DAN D Na letoĹĄnjih viktorjih so se jim z imenom Ljudska fronta na odru pridruĹžili pevci domaÄ?ih rock zasedb, Skupina Laibach je minulo soboto z izjemnim nastopom navduĹĄila obiskovalce njihovega koncerta v polni dvorani velenjskega kulturnega doma. Vrhunski zvok, odliÄ?ni svetlobni in scenski efekti ob izjemni interpretaciji njihovih skladb z zadnjega in predhodnih albumov so poskrbeli za veliÄ?asten veÄ?er, ki nikogar ni pustil ravnoduĹĄnega in je prepriÄ?al tudi dvomljivce.

Gregor SkoÄ?ir (BFM), Tone Kregar in Jernej Dirnbek (Mi2), Tomi M. (Siddharta) in Borut Marolt (Niet).

Skladba Kozlam je v takĹĄni verziji nastala prav za to priloĹžnost, najdete pa jo tudi na zadnjem albumu DNA D.

AVE Velenjska skupina predstavlja novo skladbo z naslovom Ljubezen za vse / U ime ljubavi, ki je nastala kot plod sodelovanja skupine z legendarnim pevcem Alenom Islamovićem, nekdanjim vokalnim solistom skupin Divlje jagode in Bijelo dugme.

KRISTINA OBERĹ˝AN Kristina OberĹžan, ki se je spomnimo tudi po nastopih na Slovenski popevki in Emi, je tik pred izidom avtorske ploĹĄÄ?e z naslovom My Heart Knew. Prvi single s prihajajoÄ?e ploĹĄÄ?e je skladba Sweet home, ki jo predstavlja v teh dneh.

Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

23. aprila 2015

⏪

»Zakaj se le vsi tako resno držijo? Vila Mayer je res pravi biser. Tako dobro so jo obnovili, da še midve nimava nobenih pripomb,« se nasmihata šoštanjski arhitektki Urška Delopst in Mateja Kumer. Obe znata biti precej kritični, ko beseda nanese na stroko in prostor. Kumrova pa je še posebej občutljiva, ko gre za objekte z zgodovinsko noto.

Dotakne se je vsaka propadajoča stavba v mestu. Vsaki bi rada vrnila nekdanji blišč.

⏪

Srečko Forštner in Franc Krištof sta bila med starejšimi udeleženci čistilne akcije v Trebuši. Zanimale pa ju niso majhne, ampak velike »smeti«. Pa ne, da bi imela težave z vidom, pritožila sta se, da sta se jih lotila zato, ker jim mladi ne vidijo. »Kaj bo, ko bomo mi odnehali. Ta mladi so najbolj srečni za računalniki, akcije jih ne zanimajo,« sta komentirala. Morda pa se akcije nista udeležila na pravem koncu občine.

Ponekod, sploh v primestnih krajih, je bilo med »čistilci« namreč veliko mladih. A žal predvsem tam še mladinci vedo, kako se taki stvari streže.

⏬

Ob naslovu »Če se bo dobro izteklo …« se je ustavil Velenjčan Borut Jenko. Domačin, ki še dobro pomni, kako je bilo v dolini, ko ta še ni postala moderno mesto, si je z zanimanjem pogledal, katere križe in kapele so razstavili na Velenjskem gradu. Kaj je ob branju razmišljal nekdanji politik in inovator, čvek ne ve. Prepričan pa je, da ga je napisano res zanimalo.

frkanje » Levo & desno «

Ne le veliki Velenjski nogometaši so zadnji čas znani po tem, da »režejo« velike skalpe.

Po Celjanih so zdaj skalpirali še mariborske vijolice. A za popoln uspeh bi se morali zadovoljiti tudi manjši.

Naše znamke Res je, da Slovenci še dobro poznamo precej naših domačih blagovnih znamk. A kaj, ko jih je vse manj res slovenskih. Še z našim nekdaj hvaljenim e(E)lanom se bodo hvalili drugi.

Trši argument V Parižljah so spet pripravili »ljudsko vstajo«. Po zadnji je preteklo že nekaj časa, vzrok za sedanjo je enak. Ne dovolijo, da »najboljšo kmetijsko zemljo« povozi hitra cesta. Zdaj imajo žlahtnejši argument več: hmelj spet postaja bolj zlat.

Mleko - tako in drugače Odkupne cene mleka padajo. Prodajne jim nikakor nočejo slediti.

Še sreča

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Džong Un na najvišjem vrhu polotoka?

Severnokorejski državni mediji so v teh dneh zapisali, da je voditelj Kim Džong Un preplezal najvišji vrh korejskega polotoka, 2750 metrov visoko goro Paektu – a jim le malokdo verjame. Novici so namreč dodane fotografije, na kate-

Radioaktivni Stražijo divji prašiči zadnjega Bavarska lovska zveza je objavi- severnega la podatke, ki kažejo, da so divji belega prašiči na Bavarskem bolj radioaktivni, kot se je domnevalo – sta- nosoroga nje naj bi bilo posledica jedrske nesreče v ukrajinskem Černobilu leta 1986, prašiči pa zaradi visoke stopnje radioaktivnosti naj ne bi bili primerni za človeško prehrano. Divji prašiči se namreč hrani-

V rezervatu OI Pejeta v Keniji živi zadnji samec severnega belega nosoroga. Da je edinstven, priča dejstvo, da zanj 24 ur na dan skrbi do zob oborožena straža. Nosorog

Namerno zredil dekle Kitajec You Pan iz pokrajine Guangdong se je pred dvema letoma zaljubil v dekle s prečudovito postavo. Čeprav mu je bila (tudi zaradi postave) izjemno všeč, je fanta ljubosumje razjedalo do te mere, da se je odločil, da svojo drago namerno zredi. Vsak dan jo je peljal na tri obilne obroke, prav tako pa jo je budil ponoči, da je deklica jedla

ga bo ogledalo več kot milijon ljudi.

Prt si bo osebno ogledal tudi papež Frančišek, ki ga v Torinu pričakujejo 21. junija. Ogled je sicer brezplačen, vendar je treba obisk vnaprej rezervirati – doslej je to storilo milijon ljudi. Na prtu velikosti 4,4 metra x 1,1 metra je viden odtis človeškega telesa, še posebej pa izstopa obraz, ki naj bi bil Kristusov. Številni so do pristnosti prta skeptični, saj so znanstveniki ugotovili, da je nastal šele v srednjem veku, nekje v letih med 1260 in 1390. To je po-

Kakšna sreča, da je po naših podjetjih še veliko inovatorjev. V kakšnem stanju šele bi bilo naše gospodarstvo, če še teh ne bi bilo.

Brez druženja Če je res, da je v naravi okoli nas vse manj odpadkov, potem bomo deležni tudi manj druženja. A brez skrbi, še se bomo morali družiti, saj onesnaževalci še ne bodo povsem odnehali.

Informacijski sistem Med zadnjo akcijo preverjanja hitrosti voznikov so policisti zaznali malo manj kršitev, kot so se bali. Informacijski sistem med vozniki je namreč dobro deloval. Sprednje luči so pridno »žmigale«!

rih 33-letni voditelj te komunistične trdnjave stoji nasmejan na vrhu zasnežene gore, njegova oprava pa je vse prej kot alpinistična. Ob sončnem vzhodu na vrhu Paektuja namreč pozira v svoji tradicionalni opravi – lakastih čevljih, črnih hlačah in dolgem črnem plašču. A severnokorejski mediji imajo novico dobro dodelano. »Osvojitev Paektuja predstavlja dragoceno zabavo za dušo, ki je močnejša od katerega koli jedrskega orožja,« naj bi na vrhu dejal Džong Un.

jo z gobami in tartufi, v katerih se še posebej kopičijo radioaktivne snovi. Nemška zakonodaja narekuje, da je treba meso s stopnjo radioaktivnosti več kot 600 bekerelov na kilogram zavreči; najnovejši podatki Bavarske lovske zveze pa kažejo, da je imelo 140 divjih prašičev, ki so jih lovci ubili v letu 2013, višje stopnje radioaktivnosti od 10 tisoč bekerelov na kilogram. Radioaktivna onesnaženost mesa divjih prašičev je v Nemčiji sicer zelo sporna tema, saj je morala vlada lovcem izplačati že več sto tisoč evrov odškodnin.

z imenom Sudan živi v rezervatu skupaj z dvema samicama svoje vrste, Nain in Fatu. Tako posebno varstvo si zadnji samec svoje vrste zasluži zaradi divjih lovcev, ki bi radi zaslužili z njegovimi rogovi – ti so iskani kot sestavina tradicionalne medicine ali pa zgolj kot trofeja; njihova vrednost doseže tudi do 75 tisoč dolarjev na kilogram. Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je še leta 1960 živelo okoli dva tisoč severnih belih nosorogov, medtem ko jih je bilo leta 1984 le še 15.

tudi takrat. »To sem storil, da bi se rešil konkurence oziroma da bi si je drugi moški ne želeli več,« je dejal zdaj 25-letni Kitajec.

Na ogled torinski prt V torinski katedrali so na ogled znova postavili torinski prt, v katerega naj bi po prepričanju kristjanov po smrti zavili truplo Jezusa Kristusa. Laneni prt bo na ogled do 24. junija, predvidevajo pa, da si

Visoka napetost trdila tudi radiokarbonska analiza vzorca prta leta 1988, vendar so po drugi strani te rezultate večkrat izpodbijali, ker naj bi bili vzorci kontaminirani. Zanimanje za prt po svoje spodbuja tudi Cerkev, ki relikvijo zelo redko razkaže javnosti.

Nazadnje je bil na ogled postavljen leta 2010, ko je priložnost za ogled v živo izkoristilo 2,5 milijona ljudi.

Med Velenjem in avtocesto naj bi gradili cesto in ne kakšnega visokonapetostnega daljnovoda. A je vseeno okoli Braslovč ozračje močno naelektreno.

April Tudi v malem travnu so ponekod že imeli velike žetve trave.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

KULTURA

23. aprila 2015

Doma le obljube, v tujini visoka nagrada Oblikovalka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske doseĹžke A'Design Award – Njeni ovalni kozarci s podstavkom iz ksilita navduĹĄili mednarodno Ĺžirijo – Bo to odskoÄ?na deska za projekt, ki se je zaÄ?el Ĺže leta 2008?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. aprila – VelenjÄ?anka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik je od nekdaj zelo ustvarjalna. Ukvarja se z grafiÄ?nim, modnim in unikatnim oblikovanjem ter s publicistiko. Kot samostojna ustvarjalka na podroÄ?ju kulture deluje Ĺže od leta 1996, od leta 2001 ima status samostojne umetnice. V tem Ä?asu je kot avtorica ali urednica ustvarila tudi kar nekaj uÄ?benikov, nazadnje uÄ?benik za floristiko, ki bo maja predstavljen tudi v Velenju. LetoĹĄnji april pa ji bo zagotovo za veÄ?no ostal v spominu, saj so njeno kreativnost prepoznali in nagradili v tujini. In to za idejo, ki jo je zaÄ?ela razvijati Ĺže leta 2008. Mateja je takrat ustvarila kolekcijo kristalnih kozarcev s podstavki iz ksilita. Poimenovala jih je ÂťIzrazi prvobitnostiÂŤ. Kmalu je sledilo oblikovanje blagovne znamke STORIES designÂŽ, pod katero je kolekcijo do popolnosti razvila in pripravila za trg, novoustanovljeni Start-up je za izvirno poslovno idejo prejel prvo nagrado SAĹ A regije, jajÄ?astim kozarcem z izvirnimi podstavki pa so sledili ĹĄe elegantni leseni pladnji.

Na prestiĹžnem oblikovalskem tekmovanju A'Design Award, ki poteka v Italiji, je za kolekcijo prejela srebrno nagrado za izjemen obli-

Priznanje strokovne javnosti Oblikovalka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik. Upa, da ji bo nagrada odprla vrata v svet.

kovalski doseĹžek, nominirana pa je tudi za oblikovalko leta.

Simbioza dveh naravnih materialov ÂťZgodba z jajÄ?astim kozarcem se je res zaÄ?ela Ĺže leta 2008, ko je Steklarna RogaĹĄka v povezavi z druĹĄtvom slovenskih oblikovalcev in InĹĄtitutom JoĹžef Ĺ tefan organizirala delavnico, na kateri smo oblikovalci spoznavali proces proizvodnje in steklen material. Potem smo poskuĹĄali ustvariti vsak nekaj novega.

Bila sem ĹĄe posebej spodbujena pri velenjskem podjetju Ksilit, ki je promoviral ta material, ki ga najdemo med plastmi lignita. Takoj sem videla, kako Ä?udovita je kombinacija ksilita in kristala. Med sabo se materiala zelo lepo poudarita. Iskala sem povezavo, v kateri ne bi bila fiksno povezana, ampak bi vsak Ĺživel svoje Ĺživljenje, ob tem pa bi se potrebovala. Tako je nastal jajÄ?asti kozarec s podstavkom. Gre za simbiozo, v kateri lahko kozarec uporabljamo povsem samostojno, ker ÂťstojiÂŤ tudi sam, a je Ĺživahen, se giblje. V pod-

Zaplesalo veÄ? kot 200 mladih ObmoÄ?na plesna revija dokazala, da je ples v Velenju mnoĹžiÄ?en in kvaliteten – UspeĹĄni tudi na drĹžavnem tekmovanju OPUS 1 Velenje, 16. aprila – V Ä?etrtek popoldne so v veliki dvorani velenjskega doma kulture pripravili kar dve prireditvi v okviru letoĹĄnje obmoÄ?ne plesne revije Velenjski plesni oder. ÄŒeprav sta se predstavili

stavek ga poloĹžimo, kadar Ĺželimo, da se umiri in da je na varnem,ÂŤ pripoveduje Mateja. Svojo kreativno stvaritev je prviÄ? razstavila Ĺže po delavnici, na kateri je nastal, Ĺže kmalu pa tudi na sejmu Design Expo v Ljubljani. ÂťTam je poĹžel veliko zanimanja. Okoli moje stojnice je bila prava gneÄ?a. Bila sem preseneÄ?ena, Ĺže kmalu zatem pa tudi razoÄ?arana.

Marsikdo je obljubljal pozornost in nagrade, ki Ä?akajo ta dizajn. Ĺ˝al se v Sloveniji to ni zgodilo, Ä?eprav je bilo zelo veliko pohval, tudi medijske pozornosti. Kasneje, ko sem projekt razvila do perfekcionizma, se ni niÄ? veÄ? dogajalo. Samo teĹžko je bilo, terjalo je veliko energije. Ĺ ele ko sem se opogumila in prestopila meje Slovenije, se je premaknilo.

Spet se je potrdila slovenska zgodba, da je paÄ? treba iti v tujino, da te opazijo in tudi potrdijo tvoje delo.ÂŤ

ĹĄkimi koreografijami, na drugem delu prireditve pa starejĹĄi. Prireditev so posvetili Mednarodnemu dnevu plesa, ki ga praznujejo 29. aprila, ko imajo plesalci poÄ?itnice. Zato na velenjskem JSKD prireditev pri-

je izdala Nina Mavec Krenker iz JSKD. Po ogledu vseh obmoÄ?nih plesnih revij v celjski regiji bo Svederski izbral skupine, ki se bodo 21. maja predstavile na regijski reviji v LaĹĄkem. Zagotovo bo med njimi kar nekaj velenjskih plesnih miniatur.

Osvojili 13 priznanj V Ljubljani je prejĹĄnji vikend potekalo 23. drĹžavno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev. Na OPUS 1 se prijavljajo plesalci, ki sami poiĹĄÄ?ejo navdih in sami pripravijo koreografijo, solo ali duet.

Tekmovanje je Na obmoÄ?ni plesni reviji so gledalci videli 18 plesnih miniatur, ki so letos nastale v razdeljeno v 4 dveh velenjskih plesnih ĹĄolah. starostne kategorije. Prav v vseh le dve velenjski plesni ĹĄoli, Plesni pravijo Ĺže prej. Vse plesne nastope so letos sodelovali plesalci Plesnestudio N in Plesna ĹĄola Spin, je nji- si je ogledal plesalec in koreograf ga studia N Velenje. Domov so hova letoĹĄnja produkcija tako boga- Igor Svederski, ki je bil strokovni prinesli 1 zlato, 8 srebrnih in 4 ta, da je nekaj veÄ? kot 200 plesalcev spremljevalec Ĺže lani. ÂťJe priznan bronasta priznanja. Zlato priznapredstavilo kar 18 plesnih miniatur, strokovnjak in izjemen ustvarjalec, nje sta prejeli Anja Zaverla in Maki so bile tudi stilno zelo razliÄ?ne. ki ima natanÄ?no oko in bujno domi- ĹĄa Kajzer za avtorski duet Misli. đ&#x;”˛ bĹĄ Na prvem delu prireditve so se ĹĄljijo. Zato koreografi od njega dopredstavile mlajĹĄe skupine z otro- bimo tudi koristne napotke,ÂŤ nam

A'Design Competition je najveÄ?je oblikovalsko tekmovanje na svetu.

SedeĹž ima v Italiji, po Matejinih besedah pa se posluĹžuje izredno dobre spletne platforme, tako da vse teÄ?e preko interneta. ÂťDizajni se zbirajo celo leto, prihajajo iz vsega sveta. VkljuÄ?enih je 70 uglednih strokovnih Ĺžirantov iz vsega sveta.

Kategorij je veÄ? kot 100. Enkrat na leto podelijo nagrade,ÂŤ nam razloĹži naĹĄa sogovornica, ki se podelitve nagrad ni mogla udeleĹžiti. StroĹĄek je bil prevelik. Srebrna nagrada ji pomeni ogromno, saj gre za priznanje strokovne javnosti. ÂťCilj tega tekmovanja je, da se loÄ?ijo dobri dizajnerski izdelki od slabĹĄih. Nagrada Ĺžal ni materialno podprta, odpira pa vrata v mednarodne kroge, razna zdruĹženja, tudi medije.ÂŤ Da to drĹži, je spoznala prejĹĄnjo sredo, ko so jo obvestili, da so jo pri mednarodnem oblikovalskem zdruĹženju IAD nominirali za oblikovalko leta. ÂťGre za veliko priznanje, saj je to

svetovno mednarodno zdruĹženje priznanih oblikovalcev. Dobitnik tega priznanja je le eden na leto.

MoĹžnosti je malo, a Ĺže nominacija je zelo velika Ä?ast,ÂŤ razloĹži Mateja.

Start-up na dolge proge Mateja je kmalu po tem, ko je ustvarila jajÄ?asti kozarec s podstavkom, dizajn avtorsko zaĹĄÄ?itila. Na to, da je to nujno, so jo opozorili Ĺže ob prvih predstavitvah. Ker je izdelava podstavkov iz ksilita cenov-

in materiali kolekcije. Paket je res lep, izĹžareva ekstravaganco. Kozarce ves Ä?as roÄ?no izdeluje Steklarna RogaĹĄka, doslej so jih naredili okoli 1200. Podstavke je Mateja razvijala skupaj z mojstrom Maksom Arihom iz Slovenj Gradca, kasneje se je pri izdelavi pladnjev iz oreha ekipi pridruĹžil ĹĄe Darko Gliha Ĺ kufca iz Ĺ kofljice. Ko vpraĹĄamo, ali je po tem, ko ji je tujina priznala, da je ustvarila odliÄ?en izdelek, sposobna na trg poslati veÄ?jo koliÄ?ino, Mateja pove: ÂťPodjetje je ĹĄe vedno Start-up, Ä?eprav je na trgu Ĺže nekaj let. Pro-

Izrazi prvobitnosti Komisija A'Design Awords je v obrazloĹžitvi srebrne nagrade Matejinemu jajÄ?astemu kozarcu s podstavkom zapisala: ÂťIskanje preprostosti, ravnoteĹžja, zakonov narave, sprostitve. SpoĹĄtovanje narave, njene harmonije, redkosti, krhkosti in kvalitete. Prepoznavnost razliÄ?nih potencialov; naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, naravnih materialov in Ä?loveĹĄke ustvarjalnosti. Vse to je nadgrajeno s sodobnim oblikovanjem. UĹžitek v delitvi zgodb, materialov, reĹĄitev, obÄ?utenj in misli z ljudmi iz vsega sveta ...ÂŤ

no visoka, je kasneje oblikovala ĹĄe identiÄ?ni podstavek iz orehovega lesa. "Kompleti kristal–ksilit sodijo v vrh luksuznih izdelkov, tudi po ceni. Dizajn kozarca, Ä?e mu prilagodimo podstavek, lahko ponudimo tudi v cenejĹĄi izvedbi, ki je ĹĄe vedno zelo lepa. Tudi kozarec v njej ni kristalen, izdelan je iz visoko kvalitetnega kristalina," izvemo. Vedno jih glede na izbrano kombinacijo, po enega, dva, ĹĄtiri ali ĹĄest skupaj postavi v vrhunsko oblikovano ĹĄkatlo, na Ä?rno ali zlato tekstilno podlago, ki ji doda tudi knjiĹžico s kratkimi umetniĹĄkimi zgodbami, navdahnjenimi z izhodiĹĄÄ?nimi idejami

Vojna Kraljevina Jugoslavija je pristopila k tripartitnemu paktu (NemÄ?ija, Italija, Japonska). Po drĹžavnem udaru, ko so v Beogradu po ulicah vpili Âť bolje rat nego paktÂŤ, so nemĹĄki strmoglavi bombniki ĹĄestega aprila 1941 razdejali prestolnico in ubili veÄ? kot ĹĄtiri tisoÄ? prebivalcev. Vojna na Balkanu se je zaÄ?ela.

NaĹĄa druĹžina je stanovala na velenjski ĹželezniĹĄki postaji. Naslednji dan se je pojavilo nemĹĄko izvidniĹĄko letalo in kroĹžilo nad Ĺ aleĹĄko dolino. Potniki so priÄ?akovali prihod vlaka. Nekdo je veÄ?krat presunljivo zavpil: ÂťV zakloniĹĄÄ?e!ÂŤ. To je bilo onkraj tirov, zgrajeno iz ukrivljenih traÄ?nic, na katerih so bili poloĹženi odsluĹženi ĹželezniĹĄki pragovi, pokriti s plastjo zemlje. Nekaj potnikov je steklo tja, veÄ?ina pa je vkopano obstala in s pogledom sledila zlobnemu letalu.

Naslednje jutro se je navsezgodaj spet pojavil izvidnik. Ĺ e ne enajstletnega fantiÄ?a so me dodobra preplaĹĄili, da je vojna huda stvar in da letala sejejo smrt.

Bosonog, neobuti smo v tistem Ä?asu tudi sicer hodil v ĹĄolo, sem jo preplaĹĄen ubral Ä?ez polja in travnike, kjer dandanes stoji Gorenje, proti gozdu onkraj Pake. Sredi poti me je zasaÄ?ilo letalo, skril sem se sredi Ä?istine za veÄ?ji grm. Zazdelo se mi je, da me je pilot opazil, ker je kroĹžil okoli mene, zato sem skoÄ?il v zelenje. V trenutku, ko se je letalo malo oddaljilo, sem stekel po brvi Ä?ez Pako mimo Praprotnikove hiĹĄe med drevje v varno zavetje.

Ko je kovinski ptiÄ? odletel, sem pohitel domov (doma-

blem je denar. Nisem se ĹĄe povsem odloÄ?ila za strategijo, kaĹže pa, da se stvari konÄ?no odpirajo. Zelo pomembno promocijo namreÄ? pomeni tudi prisotnost na EXPO MILANO 2015, kjer bo Catering JezerĹĄek uporabljal kolekcijo v protokolarne in poslovne namene Slovenskega paviljona. Zato intenzivno iĹĄÄ?em investitorja.ÂŤ Sploh, ker ima ĹĄe veliko idej, tudi zelo inovativnih, povezanih z njenim jajÄ?astim kozarcem in z novimi, energijskimi tehnologijami. A o tem ĹĄe ne Ĺželi javno govoriti, saj se ji je Ĺže doslej dogajalo, da so njene ideje tisti, ki imajo dovolj đ&#x;”˛ denarja, hitro kopirali.

Ä?i so me komaj pogreĹĄali), v naglici pozajtrkoval in ĹĄe pravoÄ?asno prisopihal v ĹĄolo.

Naslednji dan so priĹĄli okupatorji. NaĹĄa razpuĹĄÄ?ena vojska se je neslavno umaknila in brez haska so ostali obrambni bunkerji po dolini. Sledove enega med njimi ĹĄe danes lahko vidimo nad otroĹĄkim igriĹĄÄ?em. Nemci so priĹĄli iz ĹĄoĹĄtanjske smeri. Udarna izvidnica je pridrvela na motornih prikolicah, na katerih so bile nameĹĄÄ?ene strojnice. V Stari vasi so na hitro preiskovali posamezne hiĹĄe in v popaÄ?eni slovenĹĄÄ?ini spraĹĄevali, kje je vojak.

Dolge dneve so se skozi Velenje valile nemĹĄke motorizirane kolone, ki so zasedale Balkan. Z VrtaÄ?nikovim

Slavkotom, nekaj let starejĹĄim prijateljem, sva pri Kolodvorski restavraciji veÄ?krat mahala vojakom na vozilih, ti pa so nama z nasmehom prijazno odzdravljali. Niti malo se nama ni sanjalo, da pozdravljava krute okupatorje, ki imajo v naÄ?rtu izbrisati slovenski narod. Slavko pa tudi ni mogel slutiti, da bo postal partizan in bo v spopadu s sovraĹžnikom izgubil levo roko. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

23. aprila 2015

Za vse se najde denar, pokojnine pa stagnirajo ObmoÄ?ni odbor DeSUS Velenje na skupĹĄÄ?ini kritiÄ?no o poloĹžaju upokojencev

Predsednik SreÄ?ko KoroĹĄec (levo) je kritiÄ?no ocenil poloĹžaj upokojencev (na sliki ĹĄe Ä?lana delovnega predsedstva Franc TamĹĄe in JoĹžef PeÄ?eÄ?nik).

Velenje, 15. aprila – ObmoÄ?ni odbor DeSUS Velenje je na svoji redni letni skupĹĄÄ?ini pregledal opravljeno delo in si doloÄ?ill plan za letos. Na skupĹĄÄ?ini so sodelovali tudi gostje poslanka drĹžavnega zbora. Marija Ana KovaÄ?iÄ?, predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zvede DruĹĄtev upokojencev Velenje dr. Konrad Steblovnik, predsednik obÄ?inskega odbora DeSUS Ĺ oĹĄtanj Marijan Mevc

in predsednik obÄ?inskega odbora Ĺ martno ob Paki Rudi Meh. V uvodu so ocenili volilne rezultate. Z doseĹženimi na evropskih in drĹžavnih volitvah so bili zadovoljni, ne pa z obÄ?inskimi, kjer so priÄ?akovali veÄ?. Pozitivno so ocenili tudi delo svetniĹĄke skupine v svetu Mestne obÄ?ine Velenje, saj so veliko prispevali k uspeĹĄnemu razvoju, trenutno pa se njihovi Ä?lani mnoĹžiÄ?-

Ĺ e naprej Marija VrtaÄ?nik

no udeleĹžujejo oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij. Z zadovoljstvom so tudi ugotavljali, da jim ĹĄtevilo Ä?lanov naraĹĄÄ?a, v zadnjem letu se je poveÄ?alo za deset odstotkov. ÂťRazumemo teĹžko finanÄ?no situacijo na ravni drĹžave, vendar Ĺželimo veÄ? posluha do drĹžavljank in drĹžavljanov Republike Slovenije.

Za vse se lahko najdejo sredstva, a za pokojnine, ki stagnirajo in realno padajo Ĺže od leta 2010, jih ni.

Vodstveni delavci v drĹžavni upravi si izplaÄ?ujejo enormne zneske in so totalno izgubili stik z realnostjo.

Delavci in upokojenci pa se s teĹžavo prebijajo iz meseca v mesec. Ĺ˝elimo si, da se sodstvo loti svojega dela in postopke skrajĹĄa na minimum. Vsem, ki so lastninili, pa je treba pobrati nepremiÄ?nine, Ä?e ne vedo izvora sredstev,ÂŤ je bil kritiÄ?en predsednik SreÄ?ko KoroĹĄec.

Vodstvo stranke so zato pozvali, da poskuĹĄa s svojim delom in vplivom, ki so ji ga dali volivke in volivci, resno stopiti v bran pravicam, ki jim pripadajo po Ustavi RS. Pohvalili so delo poslank in poslancev in zaĹželeli, da uresniÄ?ujejo, kar je zapisano v koalicijski pogodbi in Statutu stranke. đ&#x;”˛

Bernarda Habe dopolnila 90 let 9. aprila 2015 je Bernarda Habe iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju dopolnila 90 let. Ĺ e vedno Ä?ila in vedra je praznovala v krogu svoje druĹžine.

Bernarda se je rodila v desetÄ?lansko druĹžino v Velikih Vrhih, v Ravne pa se je priselila na Habetovo do-

maÄ?ijo, ko se je poroÄ?ila s Habetovim Stankom. Z moĹžem sta imela tri otroke, celo Ĺživljenje pa sta skrbela za veliko kmetijo, ki jima je tudi dajala kruh. Za kmetijo sedaj skrbijo mlajĹĄe generacije, ki poleg tega hodijo tudi v sluĹžbe.

Bernardi je za Ä?astitljiv jubilej Ä?estital tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, predsednik KS in JoĹže SoviÄ? in Ä?lani lokalnih druĹĄtev ter organizacij. đ&#x;”˛

TjaĹĄa Rehar

Na rednem zboru Ä?lanov univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje smo poglobljeno ocenili uspeĹĄno delo v preteklem obdobju. Z velikim ponosom smo se spominjali 5. mednarodnega medgeneracijskega festival, 3. mednarodnega festivala vezilstva, sodelovanja vezilj na dveh razstavah v Srbiji in na HrvaĹĄkem, tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja, ki ga maja praznujeta EU in Slovenija, praznovanja 30-letnice Slovenske univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje in jubilejev mesta Velenje, ki smo jih popestrili s svojimi nastopi.

NiÄ? manj pa ni bogat program za letos. Poleg ĹĄtevilnih vsakoletnih domaÄ?ih dogodkov, ki jih prireja Univerza, smo pripravili 3. mednarodni festival znanja starejĹĄih in medgeneracijskega uÄ?enja Velenje 2015, v maju pa bomo pripravili med drugim teden vseĹživljenjskega uÄ?enja.

Smo eno ĹĄtevilÄ?nejĹĄih druĹĄtev, imamo kar 617 Ä?lanov, v 56 kroĹžkih se je izobraĹževalo 722 sluĹĄateljev. Prispevke Ä?lanov iz kroĹžkov predstavljamo v vsakoletnem bilte-

nu Ustvarjalci.

Program dela je bil izveden v okviru razpoloĹžljivih sredstev. Tudi v prihodnje bodo kljub zaostreni finanÄ?ni situaciji dejavnosti izpeljane po najboljĹĄih moÄ?eh. Zagotovi-

vel upravni odbor. Za dobo ĹĄtirih let so bili izvoljeni: Marija VrtaÄ?nik – predsednica, Jelka FuĹžir – podpredsednica, in Ä?lani: Alma Koren, Marija Kuzman, Anica Krajnik Pistotnik, Ivan Likar, Zinka MoĹĄkon,

722 sluĹĄateljev sodeluje v 56-ih kroĹžkih

lo za to pa je mnoĹžica prostovoljcev, ki s poĹžrtvovalno predsednico Marijo VrtaÄ?nik na Ä?elu delujejo v okviru Univerze. Predsednica je bila potrjena ĹĄe za eno mandatno obdobje, manjĹĄo osveĹžitev pa je doĹži-

Marija SkorniĹĄek, Fanika Stropnik, Vida Ĺ me, Terezija Ĺ tiglic, Erika VerĹĄec in Magda Ĺ˝ist. đ&#x;”˛ Zinka MaĹĄkon foto Avgust MoĹĄnik

SmuÄ?iĹĄÄ?e le malo obratuje Zavodnje, 4. aprila – ÄŒlani Ĺ portnega druĹĄtva Zavodnje so se sestali na volilnem obÄ?nem zboru druĹĄtva. Obravnavali so delo v minulem letu, izvolili Ä?lane upravnega in nadzornega odbora druĹĄtva za prihodnji dve leti ter si postavili nove cilje. DruĹĄtvo skrbi za druĹženje krajanov v razliÄ?nih ĹĄportih, kot so odbojka, mali nogomet, pohodniĹĄtvo, telovadba, namizni tenis, kegljanje na vrvici ‌, in to bo poÄ?elo tudi letos. Posebej uspeĹĄni in aktivni so Ä?lani sekcije kegljanja na vrvici. Tudi v lanskem letu so zmagali na izbirnem tekmovanju DU Ĺ oĹĄtanj in bodo tekmovali na regijskem tekmovanju, ki bo predvidoma v zaÄ?etku poletja v Ĺ entilju.

Veliko skrbi in dela pa ima druĹĄtvo z vzdrĹževanjem smuÄ?iĹĄÄ?a Zavodnje, ki v zadnjih letih zaradi vremenskih razmer malo obratuje. V letoĹĄnji sezoni so sneĹžne razmere omogoÄ?ale samo en vikend smuke, pa ĹĄe ta ni bila idealna. Tudi pogled na statistiko obratovalnih dni smuÄ?iĹĄÄ?a v zadnjih dvajsetih letih je bil zelo zaskr-

bljujoÄ?. StroĹĄki pa seveda niso zanemarljivi in jih brez prijaznih sponzorjev sami ne bi zmogli. Kljub temu so bili udeleĹženci zbora enotnega mnenja: vztrajajmo naprej. Seveda so se ob tem zahvalili vsem, ki pri tem pomagate. đ&#x;”˛

Za Ĺ D Zavodnje Cveto

Ĺ˝ur v TopolĹĄici Mladinsko druĹĄtvo TopolĹĄica pripravlja v petek, 24. aprila, ob 16. uri tradicionalni Ĺžur v kavarni Ĺ trauss. Najprej se bodo pomerile dvojice v roÄ?nem nogometu, posamezniki pa v kmeÄ?kem biljardu. Ob 20. uri se bo zaÄ?el Ĺžur s skupino The đ&#x;”˛ hiĹĄn' band.

Rekordna Salamijada v Ĺ entvidu V soboto, 11. aprila, se je v organizaciji TuristiÄ?no razvojnega druĹĄtva Ĺ entvid odvila Ĺže tradicionalna prireditev Salamijada 2015, ki je pritegnila doslej najveÄ?je ĹĄtevilo ÂťsalamarjevÂŤ, ki so strokovni komisiji in obÄ?instvu v ocenjevanje prinesli

kar 23 salam.

Strokovna komisija v sestavi JoĹže in Marjana PeÄ?eÄ?nik ter Ivan Petek je ocenila vseh 23 vzorcev. SploĹĄna ugotovitev je bila, da so salame iz leta v leto boljĹĄe, kar je tudi cilj tega tekmovanja. NajviĹĄjo oceno je

dobila salama Martina Kodruna iz Zavodenj, sledili pa sta salami Janka BanovĹĄka iz Ponikve in Milana Mlinarja iz Javorja. Obiskovalci so dali najviĹĄjo oceno salami Andreja Podvratnika iz Ĺ entvida. đ&#x;”˛

th

www��e��te��si������������e��te��si�

03ďż˝777ďż˝00ďż˝77 ��n�������roďż˝k���nďż˝veÄ?ďż˝funk��onalno����ko��pr��kla��Ä?n���elefon��� ��brezplaÄ?naďż˝analďż˝zaďż˝pr��rankov��uveďż˝ba��n��olanďż˝e

Čestit��������������

T����l������������elenje ����������������n��@scv.si

www.scv.si

Habit, d.o.o.,

KoroĹĄka cesta 48, 3320 Velenje

03 777 0 350 www.habit.si

ObÄ?ankamďż˝inďż˝obÄ?anomďż˝Ä?estitamoďż˝ob��raďż˝nikuďż˝ deďż˝aďż˝in�Şeďż˝imo��rijetno��rvomajsko��raďż˝novanje.

Vese�imo�se�na�e�a�sode�ovanja.

PridruĹžiteďż˝seďż˝nam��odďż˝mavriďż˝o��nanja. Ĺ˝elimo vam, da prazniÄ?ne dni izkoristite za prijetno druĹženje v vam najljubĹĄem okolju!

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 17

25. nacionalni otroĹĄki parlament V ponedeljek, 13. aprila, je v Ljubljani v drĹžavnem zboru potekalo 25. zasedanje nacionalnega otroĹĄkega parlamenta. Savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo je zastopalo 6 uÄ?encev iz razliÄ?nih ĹĄol: Matej Zidarn, Sara Pungartnik GoliÄ?nik, Aneja Butin, Pina DrĹžan, Filip Radivojević in Eva OjsterĹĄek. Kot predstavnik novinarjev se je ekipi pridruĹžil Nik JevĹĄnik.

Ob 9. uri so nas s pozdravnimi nagovori sprejeli predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik DrĹžavnega zbora Milan Brglez, varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Tema letoĹĄnjega otroĹĄkega parlamenta je bila IzobraĹževanje in poklicna orientacija. Ker je tema precej ĹĄiroka, smo se razdelili v ĹĄtiri skupine, vsaka skupina je razpravljala o drugem podroÄ?ju. Podteme so bile poklici prihodnosti, vseĹživljenjsko uÄ?enje, formalno in nefor-

malno izobraĹževanje ter vsi poklici so pomembni. V skupinah smo razpravljali, ugotavljali, kaj o tem Ĺže vemo, povedali, kaj nas moti, Ä?esa na tem podroÄ?ju Ĺželimo veÄ?, kaj nam je vĹĄeÄ? ... Na plenarnem delu zasedanja smo poroÄ?ali o delu v skupinah in o tem razpravljali.

V skupini 'poklici prihodnosti' smo mladi ugotavljali, da so to tisti poklici, ki bodo v prihodnosti prinaĹĄali kapital, Ä?eprav so trenutno ĹĄe nepoznani. Delimo jih na dva dela. Prvi so poklici novih znanosti, za katere ĹĄe ni zagotovila (saj jih ĹĄe ne poznamo). Druga skupina poklicev so primarni poklici, ki bodo ĹĄe ostali. Tukaj vidimo prihodnost predvsem v medicini, tehnologiji, kmetovanju, druĹžinskih podjetjih, turizmu in ĹĄolstvu. Zavedamo se, da je zelo resna moĹžnost propadov trga za doloÄ?eno dejavnost, predvsem zaradi preseĹžka poklicev in hitrega menjanja poklicev. Naj citiram ĹĄe naĹĄo najmlajĹĄo udeleĹženko,

ki je prisotne pozitivno presenetila z izjavo: ÂťManj ukvarjanja s prihodnostjo in veÄ? s sedanjostjo!ÂŤ V drugi skupini smo govorili o vseĹživljenjskem uÄ?enju. Ugotavljamo, da to uÄ?enje poteka celo Ĺživljenje, je stalno ter neizogibno. VseĹživljenjsko uÄ?enje ni le ĹĄola, ampak so to tudi vsakdanje stvari, kot na primer uÄ?enje hoje ali govorjenja ‌ Prav tako ugotavljamo, da se odrasli premalo zavedajo, da mladi dandanes svet spoznavamo veÄ?inoma skozi medije. Kako mladi vidimo svet, kaj je resniÄ?no in kaj ni, sta bili pogosti vpraĹĄanji. Zaradi ohranjanja tradicij smo predlagali medgeneracijsko izobraĹževanje. Poleg tega si mladi Ĺželimo veÄ? prakse pri pouku ter veÄ?jo fleksibilnost uÄ?iteljev. Vemo, da moramo tudi sami postati bolj motivirani, angaĹžirani in veÄ? participirati v dobro druĹžbe.

PogreĹĄamo veÄ? prikazov poklicev ter kariernih dni, na katerih bi spoznavali nove poklice.

Z Gustijem po Velenju in okolici V soboto, 11. aprila, smo na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha izvedli projektni dan Gusti hodi. Odpravili smo se na pohod po Ĺ ilihovi poti, ki smo jo ustvarili ob 50-letnici naĹĄe ĹĄole, ideje za njen nastanek pa segajo Ĺže dvajset let nazaj, ko so uÄ?enci v projektni nalogi zarisali toÄ?ke, povezane z Ĺživljenjem pedagoga in

knjiĹževnika, po katerem se imenuje naĹĄa ĹĄola. Pot se zaÄ?ne pri osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha, nato pa nadaljuje mimo grajske konjuĹĄnice do Vile Biance, se vzpne na Velenjski grad, kjer je bil Ĺ ilihov oÄ?e skrbnik, ter spusti do Majerholda. Popotnik na njej obiĹĄÄ?e Ĺ ilihovo rojstno hiĹĄo, se sprehodi ob Velenjskem jezeru, spozna grad Turn, Ĺ alek in Ĺ aleĹĄki grad, Vilinjo peÄ?, Beli dvor in vilo

17

VI PIĹ ETE

23. aprila 2015

Herberstain. Glede na sposobnosti in starost uÄ?encev smo obiskali posamezne postaje Ĺ ilihove poti in spoznavali mozaike Ĺ ilihovega Ĺživljenja in dela. Na pohod smo povabili tudi starĹĄe, saj smo si Ĺželeli, da spoznajo Ĺ ilihovo pot, druĹžila pa nas je tudi Ĺželja po povezovanju.

Na ĹĄolskem dvoriĹĄÄ?u smo zju-

traj dan zaÄ?eli z otroĹĄko pesmijo in kratkim kulturnim programom, nato pa smo se odpravili na pot, nekateri v druĹžbi izkuĹĄenih planinskih vodnikov. NajmlajĹĄe je pri Ĺ kalskem jezeru priÄ?akal Pozoj, zmaj iz Ĺ ilihove dolinske bajke NekoÄ? je bilo jezero. Prisluhnili so gospe Ĺ peli Poles, ki jim je povedala zgodbo o krvoloÄ?nem zmaju, ki je straĹĄil krajane Zalesja, danes Velenja. Tretji in

Ä?etrti razredi so na Ĺ aleĹĄkem gradu prisluhnili legendi o nastanku gradu in grajskem Ĺživljenju ter spoznali, kako je nastalo jezero. Odpravili so se do Belega dvora, o katerem je v romanu pisal Ĺ ilih. PetoĹĄolci so se podali do Vilinje peÄ?i, kjer so prisluhnili zgodbi o vilah, ki naj bi tam prebivale, ter si ogledali zna-

menit naravni most. UÄ?enci ĹĄestih razredov so se povzpeli na Velenjski grad, kjer so si ogledali staro gostilno in trgovino. Pot jih je vodila do Ĺ ilihove rojstne hiĹĄe, kjer so spoznali njegovo Ĺživljenje. SedmoĹĄolci so v ĹĄoli spoznali Ĺ ilihovo bajko in pisali svoje zgodbe o Pozoju, slovanskih bogovih in pogumnih prebivalcih Ĺ aleĹĄke doline. V soboto so se podali proti KoĹžlju in z vrha obÄ?udovali

Tretja skupina je obravnavala formalno in neformalno uÄ?enje. V formalnem izobraĹževanju vzgojno-izobraĹževalni zavodi dajejo javno veljavno spriÄ?evalo, diplomo ali certifikat. Ko sliĹĄimo besedo formalno izobraĹževanje, najprej pomislimo na ĹĄolo, uÄ?benike, uÄ?enje in ocenjevanje. Prav zaradi teh stvari formalno izobraĹževanje pogostokrat sprejemamo kot negativno. Nasprotje formalnega izobraĹževanja je neformalno izobraĹževanje, kroĹžki in obĹĄolske dejavnosti, ki si jih izbiramo sami glede na to, kaj nas zanima.

Pri neformalnem izobraĹževanju

razgled na celotno Ĺ aleĹĄko dolino in gore v ozadju. Pot so nadaljevali mimo BevÄ? do Belega dvora. OsmoĹĄolci so se pod vodstvom izkuĹĄenih plezalcev in plezalnih inĹĄtruktorjev preizkusili v plezanju na plezalnem poligonu GonĹžarjeva peÄ?, devetoĹĄolcem pa so taborniki pripravili orientacijski pohod po Velenju in njegovi okolici. Ob povratku skupin so vsi uÄ?enci prejeli medalje z Gustijem, naĹĄo maskoto, ki smo jih izdelali na ĹĄoli. UÄ?encem je dan ostal

v lepem spominu zaradi zanimivih zgodb, ki smo jih izvedeli, krajev, ki smo jih obiskali, in ljudi, ki smo jih sreÄ?ali. VĹĄeÄ? nam je bilo druĹženje v lepem vremenu in naravi, prejem medalj in predvsem palaÄ?inke na koncu poti.

Blanka DolinĹĄek in Deja PoberĹžnik, 9. B Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje đ&#x;”˛

si pridobimo veÄ? izkuĹĄenj. Ugotavljamo, da neformalno izobraĹževanje postaja vse bolj pomembno pri zaposlovanju in iskanju poklica.

UÄ?enci Ĺželimo veÄ? kroĹžkov v ĹĄolah, ki bi nam nudili praktiÄ?na znanja, kot na primer podjetniĹĄki kroĹžek.

Zadnja skupina je razpravljala o tem, da so vsi poklici pomembni.

Zavedamo se, da se druĹžba skozi Ä?as spreminja. Zato je kljuÄ?nega pomena, da ostajamo fleksibilni.

Vemo, da so vsi poklici pomembni in da se je rangiranje poklicev zaÄ?elo predvsem zaradi vpliva druĹžbe in okolja na vrednotenje prispevka

posameznika v procesu dela, kar se odraĹža tudi v spoĹĄtovanju do posameznega poklica. DruĹžba na nas vpliva skozi medije, velik pomen pri tem imajo vzgoja, starĹĄi ter okolje, v katerem odraĹĄÄ?amo. Velik problem pri vrednotenju poklicev predstavlja tudi nepoznavanje poklicev. Mladi bi to vpraĹĄanje reĹĄili z vpeljavo veÄ? informativnih oddaj o poklicih na televiziji, z vpeljavo projekta ÂťPostani dijak za en danÂŤ v veÄ? ĹĄol, kjer lahko osnovnoĹĄolci sodelujemo pri pouku srednjeĹĄolcev, in projekt, pri katerem bi starĹĄi predstavljali svoje poklice v ĹĄoli. Mladi si Ĺželimo tudi veÄ? informativnih dni, a si Ĺželimo, da so predstavitve poklicev realne!

Ob zakljuÄ?ku zasedanja 25. nacionalnega parlamenta smo izbrali ĹĄe temo 26. otroĹĄkega parlamenta: pasti mladostniĹĄtva. Z izvedbo letoĹĄnjega zasedanja smo bili vsi zadovoljni in Ĺželimo, da se tovrstna aktivnost odvija in razvija ĹĄe naprej.

Saj veste, kako pravijo: ÂťNa mladih svet stoji!ÂŤ đ&#x;”˛ Eva OjsterĹĄek, 9. razred OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

'ÄŒe hoÄ?eĹĄ, tudi zmoreĹĄ' Znani rek Antona AĹĄkerca, ki ga uÄ?enci OĹ Antona AĹĄkerca Velenje zelo pogosto uporabljamo med ĹĄolskimi klopmi kot tudi v vsakdanjem Ĺživljenju. ÂťHoÄ?emo!ÂŤ smo rekli, ko smo se Ĺže deveto leto zapored sreÄ?ali z naĹĄimi prijatelji iz OĹ Rimske Toplice.

Lepo sonÄ?no aprilsko soboto smo se mladi novinarji odpeljali izpred ĹĄole k prijateljem, ki so nas Ĺže Ä?akali. Po ogledu novega prizidka ĹĄole so nas povabili na AĹĄkerÄ?evino.

Zelo smo bili veseli, saj smo tam spoznali praneÄ?aka naĹĄega pesnika. Zelo doĹživeto nam je opisoval AĹĄkerÄ?evo Ĺživljenjsko pot. Svojo pripoved je ĹĄe nadgradil z deklamacijo verzov iz razliÄ?nih njegovih pesmi.

Spoznali smo, da je bil naĹĄ pesnik velik domoljub in borec za slovenski jezik. Zato pa smo ĹĄe posebej

ponosni, da je kar nekaj Ä?asa preĹživel v Ĺ kalah, kjer je Ĺžupnikoval.

Med opravljanjem svojega dela se je pogosto sreÄ?al z rudarji.

Dopoldan je minil na Globokem ĹĄe z ogledom spominskega obeleĹžja, kjer je stala njegova rojstna hiĹĄa.

Ko smo se peljali proti domu, smo razmiĹĄljali, da smo lahko ponosni, da ima naĹĄa ĹĄola ime po tako velikem Ä?loveku, hkrati pa je v naĹĄih mislih odmeval sliĹĄani AĹĄkerÄ?ev verz: ÂťTi, ki se v zmotah sam izpopolnjujeĹĄ ‌ ZaÄ?utili smo, da nam je namenjen kot popotnica v naĹĄa Ĺživljenja, ki so sedaj na pragu odraĹĄÄ?anja, in nam bo pokazal pravo pot.

AĹĄkerc, hvala ti. đ&#x;”˛

Mladi novinarji z mentorico Martino Hribernik

MavriÄ?na pomlad na LivadI V Ä?etrtek, 9. aprila, je na OĹ Livada potekala pomladno obarvana prireditev MavriÄ?na pomlad. Na prireditvi v ĹĄolski avli, ki so jo starĹĄi napolnili do zadnjega kotiÄ?ka, so se uÄ?enci in uÄ?enke od 1. do 5. razreda predstavili s pesmijo, plesom in besedo. đ&#x;”˛

Delu Ä?ast in oblast!

Povrnimo geslu svoje vrednote, tudi tradicijo.

Vidimo se na kresovanjih in prvomajskih shodih.

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije Prijetno praznovanje 1. maja vam Ĺželi SPESS!

H. J.

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

VI PIĹ ETE

23. aprila 2015

Taborniki se pripravljajo na Belgijce Velenje, 18. aprila – Na deĹževno soboto so se vodniki rodu Lilijski griÄ? Pesje dobili v skupnem taborniĹĄkem prostoru v Lukovi vili, kjer so imeli prvi pripravljalni sestanek za taborniĹĄko izmenjavo v sklopu projekta Erasmus +, ki jo bodo izvedli skupaj z belgijskimi taborniki med 4. in 20. julijem.

Polni priÄ?akovanj so si najprej osveĹžili spomin iz lanskoletnega Jamboreeja, ki je potekal v ÄŒrni gori. Nato so se poglobili v izdelavo logotipa ter slogana za njihovo taborniĹĄko izmenjavo, ki bosta krasila majice vseh udeleĹžencev izmenjave. Nastali so sami odliÄ?ni predlogi, zato udeleĹženci niso mogli najti najboljĹĄega. OdloÄ?ili so se, da zmagovalni logotip ter slogan izberejo na naslednjem pripravljalnem sestanku. Sledilo je reĹĄevanje konfliktov, ki se lahko zgodijo med taborniĹĄko izmenjavo. UdeleĹžencem

Klopi in domaÄ?i ljubljenÄ?ki

so bile predstavljene razliÄ?ne situacije, skozi igro pa so morali pokazati, kako bi lahko omenjen problem reĹĄili. Eden od namenov izmenjave

igre se igrajo taborniki v Sloveniji. Za konec so imeli ĹĄe teÄ?aj prve pomoÄ?i v obliki zabavnega kviza, v katerem je zmagal eden najmlaj-

je tudi, da taborniki iz Pesja belgijskim tabornikom predstavijo Slovenijo. Zato so se odloÄ?ili, da jih bodo nauÄ?ili najbolj zanimive slovenske in velenjske besede, jih nauÄ?ijli skuhati najbolj poznane slovenske jedi ter jim pokazali, kakĹĄne taborniĹĄke

ĹĄih vodnikov. Po zakljuÄ?ku prvega pripravljalnega sestanka je vodnik Nermin Jukan povedal: ÂťSestanek je bil zelo pester, saj smo ga izvajali tako, da smo bili vsi maksimalno vkljuÄ?eni in aktivni. Stvari, o katerih smo govorili, so bile zelo pomembne za dobro pripravo na izmenjavo, debate pa zelo produktivne. Najbolj vĹĄeÄ? mi je bilo to, da kljub temu, da je program okvirno Ĺže sestavljen, ga lahko ĹĄe vedno spreminjamo in prirejamo. Nikoli ĹĄe nisem bil na kakĹĄni izmenjavi, zato nimam visokih priÄ?akovanj. Ĺ˝elim si le, da bi se vsi skupaj noro zabavali in utrdili prijateljske vezi, tako z Belgijci kot med seboj.ÂŤ

ĂˆAS JE ZA KAKOVOST! Kotnik Igor s.p.

Ulica Nikole Tesla 6, 3310 Žalec GSM: 041/612 283 | E: ikotnik27@gmail.com

Z vami Ĺže od leta 1965.

S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo: Vsa slikopleskarska dela • Adaptacije in novogradnje • Toplotne fasade • Dela z dviŞno koťaro • Urejanje in vzdrŞevanje okolice

đ&#x;”˛

Rok SrĹĄa

Za nami je Ĺže nekaj Ä?udovitih s soncem obsijanih dni. S toplejĹĄim vremenom pa se Ĺžal zaÄ?ne tudi sezona klopov, ki traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Klopi prebivajo v grmiÄ?evju in visoki travi.

V nevarnosti, da ga dobijo, so poleg ljudi tudi psi in maÄ?ke, ki zaradi svoje velikosti in nekoliko viĹĄje telesne temperature pogosteje poberejo veÄ?je ĹĄtevilo klopov. V Sloveniji Ĺživi 15 vrst klopov, pri naĹĄih psih pa najdemo predvsem klope vrst Ixodes ricinus in Rhipicephalus sanguineus, medtem ko so najpogostejĹĄe klopne bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji, erlihioza, borelioza, anaplazmoza in babezioza.

Klopi s Ä?utilom na sprednjem paru nog zaznajo toplotne tokove, vlago, premike in rahel vonj. Tako odkrijejo primerno Ĺžrtev, na katero hitro splezajo in se prisesajo. Najbolj so aktivni v jutranjih in zgodnjih veÄ?ernih urah. Klopom so bolj izpostavljeni psi s svetlejĹĄo barvo koĹžuha, prava vaba zanje so npr. zlati prinaĹĄalci. PrivlaÄ?ijo jih tudi svetlejĹĄa oblaÄ?ila. Na Ĺživali se gibljejo proti mestom, kjer je koĹžuh najtanjĹĄi. Zato jih pri psih najveÄ?krat najdemo na gobcu, uĹĄesih in trebuhu.

Klop s slino izloÄ?a blag anestetik in encime, ki zavirajo strjevanje krvi in imunski odziv.

NajboljĹĄa zaĹĄÄ?ita pred njimi je dosledna uporaba sredstev v obliki ko-

Trg svobode 12 | www.ks-sostanj.si

Ĺ˝elimo si, da bi vas skupaj z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Ĺže letos razveselili z novo Ĺživilsko trĹžnico.

Naj vam prvomajski prazniki prinesejo pozitivno energijo!

Ĺžnih nanosov (ampul), ovratnic ali prĹĄil, ki prepreÄ?ujejo infestacijo psa z omenjenimi organizmi. Ampule so najbolj razĹĄirjena zaĹĄÄ?ita za domaÄ?e ljubljence. PriporoÄ?a se meseÄ?ni nanos in vestno odmerjanje, odsvetuje pa izdelke na bazi zeliĹĄÄ?, saj so klopi postali odpornejĹĄi. Vsa sredstva niso enako uÄ?inkovita za posamezna podroÄ?ja in posamezne-

veterinar svetuje okuĹžbe. Borelija namreÄ? potrebuje okrog 24 ur, da preide iz klopovega Ä?revesja v telo gostitelja. Klopa nikoli ne maĹžite z oljem, topili ali alkoholom, saj tako poveÄ?ate moĹžnost za okuĹžbo prenosa bolezni iz klopa nase ali vaĹĄega ljubljenÄ?ka.

Klop namreÄ? ob tem priÄ?ne sproĹĄÄ?ati snov, ki povzroÄ?i odpuĹĄÄ?anje

Foto: Richard Barts

ga psa, zato naj lastnik uporabi razliÄ?ne proizvode in izbere tistega, ki pri njegovem psu zagotavlja najboljĹĄo zaĹĄÄ?ito, pri tem pa naj se posvetuje z veterinarjem. Za mladiÄ?ke, ki so ĹĄe premajhni za uporabo ampul in ovratnic, se priporoÄ?ajo ĹĄamponi v obliki koĹžnih polivov, ki klope predvsem odganjajo.

Kljub uporabi zaĹĄÄ?itnih sredstev se lahko klopi ĹĄe vedno pojavijo na naĹĄem ljubljenÄ?ku in zato lahko morebitno okuĹžbo z okuĹženimi klopi prepreÄ?imo le tako, da Ĺžival po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo in klope odstranimo. Pri tem je pomembno vedeti, da so nekatere bolezni, ki jih prenaĹĄajo klopi, zoonoze in se lahko prenesejo s psa na Ä?loveka.

Svojega ĹĄtirinoĹžnega prijatelja zato kljub zaĹĄÄ?iti po vsakem sprehodu v naravi, Ä?etudi samo po travnikih med bloki, dobro preglejte! Pri pregledu bodite sistematiÄ?ni in pazite, da kakĹĄnega dela ne izpustite. ÄŒe klopa opazite, ga Ä?im prej odstranite, saj s tem zmanjĹĄate moĹžnost

od gostitelja in ponavadi vsebuje povzroÄ?itelje klopno prenosljivih bolezni. Klopa odstranite s pinceto, tako da ga zagrabite na mestu, kjer se stika s koĹžo gostitelja, in ga zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. PrepriÄ?ajte se, da ste odstranili glavo klopa, Ĺžival pa nekaj dni po odstranitvi dobro opazujte. Svojega ljubljenÄ?ka takoj odpeljite k veterinarju, Ä?e nenadno razvije poviĹĄano telesno temperaturo, nima Ĺželje po gibanju, nenehno poleĹžava, ima drisko ali bruha. Poleg drugih moĹžnih povzroÄ?iteljev so ti znaki povezani tudi z akutno anaplazmozo. Borelioza pa se pri psih kaĹže kot obÄ?asno ĹĄepanje, ki se lahko pojavlja na razliÄ?nih okonÄ?inah.

Naj vas zgoraj povedano ne odvrne od Ä?udovitih sprehodov v naravo. Z dobro zaĹĄÄ?ito in rednimi pregledi lahko namreÄ? prepreÄ?imo prenos kuĹžnih bolezni iz klopa na sebe in na svoje ĹĄtirinoĹžne prijatelje.

Za urejeno okolje.

Prijazne in sonène prvomajske praznike vam Şelimo!

Prijazn�� in�son�n�� prvomajsk�� praznik�� vam���limo� Koroťka cesta 46, Velenje

KoroĹĄka cesta 40 A, Velenje KoroĹĄka c. 40 A Velenje

Kol�k�iv� �olniťnic�� Topolťica

đ&#x;”˛

dr. Maja ZakoĹĄek Pipan

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 19

Verjeli so in uspeli RokometaĹĄi Gorenja tudi na povratni tekmi boljĹĄi od Holestebroja in se uvrstili v sklepni turnir pokala Evropske rokometne zveze (EHF) RokometaĹĄi Gorenja so pred zaÄ?etkom nastopanja v pokalu EHF v tej sezoni zaÄ?eli sanjati Berlin, uvrstitev med ĹĄtiri najboljĹĄa moĹĄtva v tem tekmovanju. V nedeljo so to uvrstitev dosanjali. Na povratni tekmi z danskim Holestebrojem so bili tako kot v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani (28 : 27) boljĹĄi za gol (31 : 30) in 16. ter 17. maja bodo skupaj z nemĹĄkima – gostiteljem berlinskim FĂźchsejem in HSV Hamburgom – ter danskim Skjern Handboldom igrali na zakljuÄ?nem turnirju. A sanje ĹĄe niso konÄ?ane. Po prvotni Ĺže-

19

Ĺ PORT

23. aprila 2015

lji, da se uvrstijo najprej v skupinski del tekmovanja, nato v Ä?etrtfinale ‌, je sedaj ĹĄportno, da Ĺželijo zaigrati v finalu in morda z osvojitvijo prvega mesta doseÄ?i najveÄ?ji uspeh v tem pokalu. Do konca so priĹĄli v tem pokalu Ĺže v sezoni 2008/09.

Njihov nasprotnik je bil nemĹĄki Gummersbach, ki jih je premagal v obeh tekmah.

Na nedeljsko povratno Ä?etrtfinalno tekmo s Holestebrojem so odpotovali odloÄ?eni, da iz obeh tekem izidejo kot skupni zmagovalec. Za vstopnico v Berlin bi bil dovolj tudi

neodloÄ?en izid pa poraz z golom razlike (Ä?e bi dosegli gol veÄ? na severu kot Danci v Velenju). A verjeli so, da lahko zmagajo. ZaÄ?etek je bil neverjeten. Po dobrih desetih minutah so povedli Ĺže s 7 : 3. Ob odliÄ?ni igri v obrambi, dobrih obrambah Benjamina Burića, hitrih nasprotnih napadih so nekaj minut pred koncem prvega dela proti domaÄ?im vodili Ĺže z 18 : 13. A Ĺžilavi Skandinavci so dosegli tri gole po vrsti, prednost do odhoda na odmor pa zmanjĹĄali na dva zaostanka (16 : 18) in s tem gotovo nakazali, da ne Ĺželijo ostati

brez Berlina. Komaj se je drugi del zaÄ?el, je Michat Szyba prednost poviĹĄal na tri gole. A dvoboj za goste ĹĄe zdaleÄ? ni bil dobljen. Sledile so zelo razburljive minute. Deset minut pred koncem pa so si Skandinavci priigrali prvo vodstvo (26 : 25) in se povsem pribliĹžali poti na sklepni turnir.

Toda odloÄ?enost slovenskih podprvakov, da bodo prav oni sredi prihodnjega meseca v Berlinu, je bila trdna kot jeklo. Niti jih nista preveÄ? razburila poljska sodnika, ki sta ob koncu 55. minute izkljuÄ?ila Senjamina Burića, na zaÄ?etku 57. pa Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a, ki je iz sedmih poskusov prav tolikokrat premagal dobrega domaÄ?ega vratarja Linda (imel je le obrambi manj od Gorenjevega). VelenjÄ?ani so bili kakĹĄne pol minute z dvema igralcema manj, a so zmogli nov preobrat. Zadeli so tudi z igralcem manj in ĹĄtiri minute pred koncem spet uĹĄli nasprotniku za dva gola (29 : 27). Rokometna srhljivka pa ĹĄe ni bila konÄ?ana. DanGremo v Berlin!

Po Celju padel tudi Maribor Ob jezeru niso cvetele 'vijolice', ampak 'rudarji' NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so prebrodili krizo, Ä?e imamo v mislih njihovo neuÄ?inkovitost. Strelsko so se postili kar ĹĄest prvih letoĹĄnjih krogov. V predprejĹĄnjem so v gosteh v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju presekali urok neuÄ?inkovitosti z zmago s 3 : 1 nad Celjani, v sobotnem 28. pa na svojem igriĹĄÄ?u ob jezeru nadigrali tudi aktualnega prvaka, moĹĄtvo Maribora z 2 : 0.

Ob koncu prvega polÄ?asa je domaÄ?e povedel v vodstvo Mario Babić. Zadetek je bil prava mojstrovina, enako kot na predprejĹĄnjem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju njegov prvi od dveh. Obenem je bil to tretji gol tega mladega Hrvata v vrstah Rudarja na zadnjih dveh tekmah in je tudi med najboljĹĄimi podajalci v ligi. Ĺ˝ogo je prejel na levi strani, se spretno otresel gostujoÄ?ega branilca RajÄ?evića in sledil je evro gol. Zavita Ĺžoga je preletela prekratkega gostujoÄ?ega vratarja in udarila v mreĹžo, kjer se stikata vratnica in preÄ?ka. Za igralca, ki doseĹže takĹĄen zadetek, pravimo, da je obrisal pajÄ?evino z mreĹže.

DokonÄ?no je aktualne prvake potopil kapetan Ivan Knezović sredi drugega polÄ?asa. Babić je izvedel prosti udarec nekoliko z desne strani. Ĺ˝ogo je poslal v gneÄ?o pred Handanovića, kjer jo je eden od gostov odbil na desno, na svojo smolo na noge Klemnu Bolhi, ki jo iz obrata poslal proti golu, Rudarjev branilec Knezović je spremenil njeno smer in igralci so bili spet v objemu, tokrat so objeli svojega kapetana.

Od 55. minute so imeli rudarji ĹĄtevilÄ?no prednost, saj je moral zaradi direktnega rdeÄ?ega kartona z igriĹĄÄ?a Aleksander RajÄ?eviÄ?. GostujoÄ?i branilec je kot zadnji obrambni igralec igral z roko in s tem prepreÄ?il nevaren napad domaÄ?e-

ga igralca Klemna Bolhe, ki bi se znaĹĄel iz oÄ?i v oÄ?i z vratarjem Jasminom HandanoviÄ?em in bi morda zadel. Ob koncu te zelo zanimive tekme je imel tri priloĹžnosti za ĹĄe viĹĄjo zmago ĹĄe Denis Klinar. Ena je bilo celo takĹĄna, da je bilo iz nje teĹžje zgreĹĄiti kot zadeti, a se je tudi na njegovo jezo zgodilo prvo. Ĺ˝elja po zmagi obojih je bila zelo velika, zato so oboji igrali tudi zelo agresivno, vendar pa ne

ci se niso predali in so izenaÄ?ili na 29 : 29. Do konca so bile pribliĹžno ĹĄe tri minute. Na zaÄ?etku zadnje je Marko DujmoviÄ? zadel za 30 : 29.

Slabe pol minute pred koncem sta sodnika zaradi Ĺ oĹĄtariÄ?evega prekrĹĄka kaznovala VelenjÄ?ane z drugo sedemmetrovko za domaÄ?e, velenjski igralec pa je morla v zadnjih petih minutah ĹĄe drugiÄ? na klop k rezervnim igralcem. Danci so izenaÄ?ili (30 : 30), a za napredovanje potrebovali ĹĄe dva gola. Zanje premalo Ä?asa, za goste pa dovolj za ĹĄe drugo zmago nad njimi. Povsem na koncu je na veliko veselje ljubiteljev rokometa v Ĺ aleĹĄki dolini, gotovo pa tudi po vsej drĹžavi, zadel Szyba.

Pri gostih sta bila z osmimi goli najboljĹĄa StaĹĄ Skube, pa Ä?eprav je igral z boleÄ?ino v nogi in zapravil dve sedemmetrovki. Nadvse je bil strelsko razpoloĹžen tudi Ĺ oĹĄtariÄ?, sedem golov iz sedmih poskusov. Enega od golov pa je celo dosegel po tako imenovanem cepelinu, priljubljenem, a teĹžko izvedljivem napadu, ki vedno dvigne navduĹĄene gledalce s sedeĹžev. DomaÄ?ega vratarja je ukanil skupaj z Janezom Gamsom.

Pot do Berlina je tako odprta, do tedaj pa bo seveda ĹĄe zelo vroÄ?e na domaÄ?em parketu. Jutri bodo na tekmi 25. kroga domaÄ?ega prvenstva gostovali v KrĹĄkem, v 26., zadnjem krogu rednega dela 6. maja, pa bodo gostili Sevnico. Nato pa se zaÄ?enja konÄ?nica. Ĺ tirje najboljĹĄi klubi se bodo potegovali za prvaka. V polfinalu bodo igrali na dve zmagi, v finalu pa na tri. Za preostalih deset klubov bo prvenstva konec Ĺže po 26. krogu, zadnja dva (13. in 14.) pa se bosta preselila v 1. B ligo. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Ĺ˝reb doloÄ?il FĂźchse Berlin Velenjski rokometaĹĄi se bodo na zakljuÄ?nem turnirju pokala EHF, ki bo 16. in 17. maja v Berlinu v polfinalu pomerili z domaÄ?ini turnirja, ekipo FĂźchse Berlin, ki je imela nastop Ĺže zagotovljen. Na drugi polfinalni tekmi bosta igrala HSV Hamburg in danski Skjern Handbold.

FĂźchse Berlin je trenutno na sedmem mestu nemĹĄke bundeslige.

GOSTIĹ ÄŒE GRAD VRBOVEC NAZARJE

DomaÄ?i igralci so kar sedemkrat streljali neposredno v okvir gostujoÄ?ih vrat (dvakrat zadeli v Ä?rno), z mariborske strani pa so neposredno proti vratarju MatjaĹžu Rozmanu priletele le tri nevarne Ĺžoge.

V kotih so si bili izenaÄ?eni, po ĹĄest na vsakih strani. Le pri prekrĹĄkih so bili aktualni prvaki za enega 'boljĹĄi' 11 : 10.

Po drugi letoĹĄnji zmagi so 'rudarji' sicer ostali na ĹĄestem mestu, vendar so se petemu ZavrÄ?u pribliĹžali na tri toÄ?ke zaostanka.

V zadnji jesenski tekmi so bili od HaloĹžanov boljĹĄi s 7 : 2, kar je bila njihova najviĹĄja zmaga v tem prvenstvu. ÄŒe bodo boljĹĄi tudi jutri, se bodo z njimi izenaÄ?ili po toÄ?kah, obenem pa bi ga zamenjali na petem mestu.

Sami so si zakuhali Zmaga rudarjev je bila povsem zasluĹžena. S tem se je moral, hoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ, strinjati tudi trener gostov Ante Ĺ imundĹža: ÂťSplet nesreÄ?nih okoliĹĄÄ?in je privedel do tega, da smo izgubili. Trideset, petintrideset minut smo igrali odliÄ?no, bili popolni gospodarji na igriĹĄÄ?u, imeli lepo ĹĄtevilo priloĹžnosti.

Nismo zadeli in normalno je bilo, da je potem Rudar malo zadihal, povsem nepriÄ?akovano priĹĄel do zadetka. Doletela nas je ĹĄe nesreÄ?na izkljuÄ?itev. Sami smo si zakuhali ‌ ÄŒe pogledam vse skupaj, je Rudar poĹĄteno in zasluĹženo zmagal.ÂŤ grobo. Kljub temu je koprski sodnik Damir Skomina pokazal skupaj devet rumenih kartonov, od tega pet domaÄ?im nogometaĹĄem. Zaradi njih domaÄ?i trener Jernej Javornik ni mogel raÄ?unati na igralca prve enajsterice Damjana Trifkovića in Elvedina DĹžinića. Jutri, ko bodo gostovali pri ZavrÄ?u, pa bodo zaradi rumene kazni med gledalci strelec drugega gola na tej tekmi Ivan Knezović, Nemanja Stjepanović ter Denis Klinar. Sicer pa je bila njihova zmaga zasluĹžena. To trditev potrjuje tudi statistika.

Rekli so â?ą Gregor CvijiÄ?, trener Gorenja: "Verjel sem v svoje fante in napredovanje na sklepni turnir, a tudi moji fantje so verjeli v konÄ?no zmago. Vse Ä?estitke fantom, na obeh Ä?etrtfinalnih tekmah so se borili in drĹžali vseh navodil iz slaÄ?ilnice ter se zasluĹženo uvrstili med ĹĄtiri najboljĹĄe ekipe v pokalu EHF. Na povratni tekmi na Danskem je odloÄ?ila naĹĄa zbranost pri strelih na gol in kolektivna igra.

Ne glede na veliko ĹĄtevilo prejetih golov je bila tudi naĹĄa obramba na visoki ravni. Pokazali smo, da smo prava ekipa, ki ni odvisna zgolj od posameznikov. Danes je zmagala ekipa, le to je garancija za uspeh. Na Ĺžrebu nimam nobene posebne Ĺželje, v bistvu je povsem nepomemben naĹĄ tekmec v polfinalu. Do samega sklepnega turnirja sploh ne bomo razmiĹĄljali o Berlinu, temveÄ? se bomo povsem osredotoÄ?ili na tekme drĹžavnega prvenstva, kjer so pred nami prav tako zahtevne tekme.ÂŤ

PoroÄ?ite se v poroÄ?ni dvorani gradu Vrbovec Vabljene veÄ?je zakljuÄ?ene druĹžbe | Bogata kulinariÄ?na ponudba Posebnost GRAJSKE VEÄŒERJE (po prednaroÄ?ilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com

Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije Ustvarjamo Zeleno energijo.

To je elektriÄ?no energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra.

Tako varujemo naĹĄe okolje!

Izkoristite prazniÄ?ne dni za prijetno preĹživljanje prostega Ä?asa v naravi!

Zmaga bi bila lahko ĹĄe viĹĄja DomaÄ?i trener Jernej Javornik z zaÄ?etkom ni bil najbolj zadovoljen: ÂťFantje so si zasluĹžili zmago. Garali so vseh devetdeset minut. Tekmo smo sicer slabo odprli. Maribor je na zaÄ?etku prevladoval, imel nekaj priloĹžnosti. Toda iz minute v minuto smo se dvigovali, v pravem trenutku zadeli in seveda zasluĹženo zmagali. Po priloĹžnostih pa bi lahko dali ĹĄe kakĹĄen gol. V ZavrÄ? bomo odpotovali sproĹĄÄ?eni in seveda igrali na zmago.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

www.scr.si Kersnikova 13, Velenje telefon: 03 620 94 00 • mobitel: 041 260 670

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

23. aprila 2015

Golden pin dr. Marjanu Hudeju

Kozje presenetilo Ĺ oĹĄtanj

Predsednik Atletskega kluba Velenje je prejel visoko priznanje Evropske atletske zveze

Trinajsti krog ni bil sreÄ?en za nogometaĹĄe Ĺ oĹĄtanja, saj so gostovali v Kozjem, kjer so nekoliko presenetljivo morali priznati premoÄ? domaÄ?im nogometaĹĄem, ki so priĹĄli do Ä?etrte letoĹĄnje zmage.

V hladnem in nogometaĹĄem neprijaznem vremenu so maloĹĄtevilni gledalci priĹĄli na svoj raÄ?un, saj so videli kar pet zadetkov.

V uvodnih minutah so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zaigrali dobro in s hitrim zadetkom

Brdo pri Kranju, 11. aprila – Na volilnem kongresu Evropske atletske zveze, ki je tokrat potekal v Sloveniji, so podelili tudi najviĹĄja priznanja Evropske atletske zveze za prispevek pri razvoju in izvajanju projektov v evropski atletiki. Med ĹĄestimi nagrajenci je zlato znaÄ?ko (golden pin) za svoje dolgoletno kakovostno delo v atletiki, ki ni ostalo neopaĹženo niti na evropski ravni, prejel tudi predsednik atletskega kluba Velenje in podpredsednik Atletske zveze Slovenije dr. Marjan Hudej.

To je zanesljivo veliko priznanje za velenjsko in slovensko atletiko, ki je v zadnjih ĹĄestnajstih letih izpeljala odmevne evropske projekte in z vrhunskimi atletskimi rezultati oplemenitila vlogo evropske atletike tudi v svetovnem merilu. Kongresa se je udeleĹžilo veÄ? kot 50 nacionalnih atletskih zvez.

To je bil zanesljivo najveÄ?ji ĹĄportni

kongresni dogodek letos v Sloveniji, ki so mu prisostvovali tudi predsednik Svetovne atletske zveze Lamine Diack ter podpredsednika Sergej Bubka in lord Sebastian Coe. V tako imenitni zasedbi je bil izbran po 16 letih nov predsednik, to je Svein Arne Hansen iz NorveĹĄke. Dosedanji predsednik Ĺ vicar Hans Joerg Wirz, ve-

lik prijatelj Velenja, ni veÄ? kandidiral.

V najviĹĄje vodstvo Evropske atletske zveze je bil izvoljen tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor BenÄ?ina, kar je nedvomno izreden uspeh za Slovenijo, Ä?e upoĹĄtevamo, da to ni uspelo atletskim velesilam, kot so Rusija in Velika Britanija. đ&#x;”˛ mkp

Tekmo trojk dobili Hopsi Zmaga na lokalnem derbiju je za navijaÄ?e najljubĹĄa. Na Polzeli so se je veselili Hopsi, ki so premagali sosede iz Ĺ oĹĄtanja, ki so sreÄ?anje odigrali brez obolelega Malusa in s poĹĄkodovanim BukoviÄ?em. Kljub tem teĹžavam pa so gostje tekmo bolje zaÄ?eli in si priigrali sedem toÄ?k prednosti, vendar so jih Polzeljani s serijo trojk Ĺže do polÄ?asa ujeli in prehiteli za ĹĄest toÄ?k.

Oboji so na tekmi izjemno natanÄ?no zadevali z razdalje. Hopsi so 18 trojk dosegli iz 33, Elektra pa 14 iz 34 poskusov. Pri Polzeljanih je Rizman zadel petkrat, po ĹĄtiri trojke sta dosegla AbramoviÄ? in VukoviÄ?, tri je dodal AtanackoviÄ?, dve pa Godler. Za

odtenek slabĹĄi, a ĹĄe vedno dobri so bili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani – pet trojk je dosegel Cohn, ĹĄtiri ÄŒebaĹĄek, tri BrÄ?ina in dve Zagorc. ÄŒe imata ekipi toliko razpoloĹženih strelcev z razdalje, se hitro zaÄ?nejo pojavljati teĹžave v obrambi. Najprej so to obÄ?utili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so v tretji Ä?etrtini zaostajali za osem toÄ?k, nato pa so si Hopsi priigrali ĹĄe izdatnejĹĄo razliko v 35. minuti, ko je bilo 90 : 71. Visok zaostanek pa koĹĄarkarjev Elektre ni zmedel, saj so se s serijo koĹĄev ponovno vrnili v igro in zniĹžali zaostanek na le pet toÄ?k razlike (95 : 90) minuto pred koncem tekme. Da pa ni priĹĄlo do popolnega preobrata, sta s koĹĄi poskrbela AbramoviÄ? in ZolotiÄ? in zmage na derbiju so se veselili

TAKO so igrali Pokal EHF, povrtana Ä?etrtfinalna tekma Team Tvis Holstebro Gorenje Velenje 30:31(16:18), prva tekma 27:28 Gorenje: B. Burić 16 obramb, ZaponĹĄek, BoĹžović, Cehte 3, Medved 2, S. Burić 2, Szyba 4, Skube 8 (2), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 7, KleÄ?, DobelĹĄek, Gams, Nosan 2, DujmoviÄ? 3, Bećiri.

Trener: Gregor CvijiÄ?

IzkljuÄ?itve: Holestebro: 4 minute, Gorenje 12 minut.

Sedemmetrovke: Holestebro 2 (1), Gorenje 4 (2).

Prva liga Telekom Slovenije, 21. krog Rudar Velenje – Maribor 2:0 (1:0) Rudar: Rozman, Klinar, Knezović, Kaťnik, Krefl, Stjepanović (od 89. Saramati), Radujko, Bolha, Babić (od 76. Kocić), Jelić (od 82. Plesec), Firer.

Trener: Jernej Javornik.

RdeÄ?i karton: Petar RajÄ?ević (55).

Drugi izidi: DomĹžale - Gorica 3:1 (1:1), Luka Koper - Radomlje 2:0 (1:0), ZavrÄ? - Celje 1:2 (1:0), Krka - Olimpija 0:0.

Vrstni red: 1. Maribor 59 (52:26), 2. DomĹžale 55 (35:15), 3. Celje 54 (42:18), 4. Olimpija 51 (46:19), 5. ZavrÄ? 39 (27:39), 6. Rudar 36 (34:30), 7. Koper 35 (31:46), 8. Krka 25 (28:42), 9. Gorica 24 (26:39), 10. Radomlje 13 (15:62).

Druga SNL, 21. krog Ĺ martno 1928 : Dravinja Kostroj 1:4 (0:2) Strelci: 0:1 ÄŒander (19), 0:2 KidriÄ? (24), 1:2 Maze (61), 1:3 ÄŒakĹĄ (64), 1:4 ÄŒakĹĄ (66, 11 m); RdeÄ?i karton: HoÄ?evar (84) - Dravinja. Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, Kompan, (od 46: MiĹĄetiÄ?), BukĹĄek, Mart. LenoĹĄek, Mrevlje, Ĺ koflek, Maze, PaĹĄić, (od 57. Djokić), Dobnik, (od 57. Mat. LenoĹĄek), KureĹž, KoroĹĄec.

Trener: Simon Oblak.

Drugi izidi: Roltek Dob: Ankaran Hrvatini 4:1 (1:0), KrĹĄko : Ĺ enÄ?ur 1:0 (1:0), Aluminij : Farmtech VerĹžej 2:0 (1:0), Triglav Kranj : TKK Tolmin 2:0 (0:0).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 21 tekem - 43 toÄ?k, 2. Aluminij 21 – 40, 3. Dob 21 – 38, 4. Triglav 21 – 34, 5. Ankaran-Hrvatini 21 – 33, 6. VerĹžej 21 – 28, 7.

Tolmin 21 – 26, 8. Ĺ enÄ?ur 21 – 24, 9. Dravinja 21 – 21, 10. Ĺ martno 21 – 8.

Hopsi z izidom 99 : 92.

NajboljĹĄi igralci Hopsov so bili VukoviÄ?, Rizman in AbramoviÄ?, izkazali pa so se ĹĄe ZolotiÄ?, AtanackoviÄ? in Godler. Pri gostih je izstopal temnopolti organizator Travis Cohn, ki je bil z 29 toÄ?kami najboljĹĄi strelec tekme, razpoloĹženi pa so bili tudi ÄŒebaĹĄek, Fifolt, Zagorc in BrÄ?ina.

Trener Elektre BoĹĄtjan Kuhar je ĹĄportno priznal poraz proti svoji nekdanji ekipi: ÂťPoĹĄkodbe in bolezni v naĹĄi ekipi, poslediÄ?no slab trening v minulih dneh ter neverjeten strelski veÄ?er Hopsov so pripomogli k zasluĹženemu porazu.ÂŤ Po izstopu iz lige Maribora se bodo poleg Elektre v boju za obstanek z drugo- in tretjeuvrĹĄÄ?enima ekipama druge lige najverjetneje borili koĹĄarkarji Hopsov, ki so doma izgubili pomembno tekmo s Ĺ enÄ?urjem.

KoĹĄarkarji Elektre redni del prvenstva zakljuÄ?ujejo z dvema domaÄ?ima tekmama. SinoÄ?i je v Ĺ oĹĄtanju gostoval PortoroĹž, v soboto ob 19. uri pa ĹĄe Ĺ enÄ?ur, Gorenjska gradbena druĹžba. đ&#x;”˛ tr

Agića v sedmi minuti povedli z 1 : 0.

Pol ure kasneje je za domaÄ?e izenaÄ?il Levstik, to pa je bil tudi izid prvega polÄ?asa.

Tudi drugi del so bolje zaÄ?eli ĹĄoĹĄtanjski nogometaĹĄi in Ĺže v prvi minuti nadaljevanja preko Durakovića povedli z 2 : 1. Vse do zadnjih minut sreÄ?anja je kazalo na zmago Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, nato pa so gostitelji v 85. minuti najprej izenaÄ?ili, zadel je Leskovar, ĹĄtiri minute kasneje pa je konÄ?ni

izid sreÄ?anja – 3 : 2 za Kozje – postavil Lojen.

PolovĹĄak na tej tekmi ni mogel raÄ?unati na kaznovana Gegića in Pirnata, kar se je odrazilo na manjĹĄem ĹĄtevilu rezervnih igralcev. Gegić bo v naslednjem krogu proti Kovinarju Ĺ tore Ĺže lahko igral, Pirnat pa bo moral poÄ?ivati ĹĄe eno tekmo. ÄŒetrtouvrĹĄÄ?ene Ĺ tore prihajajo v Ĺ oĹĄtanj Ĺže to soboto. đ&#x;”˛

KonjiÄ?ani boljĹĄi od Ĺ marÄ?anov V drugi nogometni ligi je do konca sezone le ĹĄe ĹĄest krogov in prav toliko upanja za vodilne nogometaĹĄe KrĹĄkega ter najbliĹžje zasledovalce, da postanejo novi prvoligaĹĄ. V Ĺ martnem ob Paki pa so se gotovo Ĺže sprijaznili, da bodo v naslednji sezoni spremljali tretjeligaĹĄki nogomet. Njihovo moĹĄtvo je v 21. krogu gostilo predzadnjo Dravinjo in doĹživelo Ĺže 15. poraz v tem prvenstvu. KonjiÄ?ani so zmagali s 4 : 1.

V dosedanjih 21 krogih so igralci Ĺ martna 1928 zmagali le enkrat in petkrat igrali neodloÄ?eno. Z osmimi toÄ?kami na zadnjem mestu za predzadnjo Dravinjo zaostajajo za trinajst

toÄ?k, za predpredzadnjim Ĺ enÄ?urjem pa Ĺže za ĹĄestnajst.

KrÄ?ani so na derbiju kroga na svojem igriĹĄÄ?u z 1 : 0 premagali Ĺ enÄ?ur in ohranili prednost treh toÄ?k pred drugim Aluminijem, ki je bil z 2 : 0 boljĹĄi od VerĹžeja. Aktualni prvak Dob pa je na svojem igriĹĄÄ?u s 4 : 1 odpravil AnkaranÄ?ane. Po ĹĄtirih zaporednih porazih so nogometaĹĄi Triglava konÄ?no le zmagali. Tolmin so premagali z 2 : 0, a na Ä?etrtem mestu za vodilnim KrĹĄkim zaostajajo ĹĄe vedno za devet toÄ?k.

Skratka, boj za vrh bo v zadnjih ĹĄestih krogih gotovo ĹĄe zelo zanimiv.

Trenutno so najbliĹže prvi ligi KrÄ?ani (43 toÄ?k), 2. KidriÄ?ani (40) in 3.

Dobljani 38. Boj za obstanek pa bo nekoliko manj napet glede na to, da so Ĺ marÄ?ani Ĺže na pragu tretje lige.

Na obstanek pa vsekakor lahko upajo nogometaĹĄi Dravinje. Za osmim Ĺ enÄ?urjem zaostajajo le ĹĄe za tri toÄ?ke.

Prav pri njem bodo gostovali v naslednjem krogu. Vsekakor je priÄ?akovati zanimiv derbi moĹĄtev za dna lestvice. NogometaĹĄi Ĺ martna bodo igrali v Dobu, vodilno KrĹĄko pa v VerĹžeju. đ&#x;”˛ vos

MNZ Celje, 13. krog KNK Odred Kozje -NK Ĺ oĹĄtanj 3:2 (1:1) Strelci za Ĺ oĹĄtanj: 0:1 Agić (7), 1:2 Duraković (46) Drugi izidi: Ĺ˝alec - Vransko 10:0 (4:0), ZreÄ?e RogaĹĄka 5:0 (2:0), Kovinar Ĺ tore - Vojnik 6:2 (1:2)

Liga Telemach, liga za obstanek, 3. krog Hopsi Polzela – Elektra Ĺ oĹĄtanj 99 : 92 (75 : 66, 49 : 43, 24 : 26) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 6, ÄŒebaĹĄek 19 (3-5), Cohn 29 (2-2), Zagorc 13 (3-4), Lekić 2, Fifolt 8, U. BukoviÄ?, Bajramlić, BrÄ?ina 15 Vrstni red: 1. Helios Suns 29, 2. PortoroĹž, 3. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba oba 28, 4.

Hopsi Polzela 26, 5. Elektra Ĺ oĹĄtanj 20, 6. Maribor Nova KBM 19

MNL Golgeter, 13. krog KNK Odred Kozje – NK Ĺ oĹĄtanj 3 : 2 (1 : 1) Strelci: 0 : 1 Agić (7'), 1 : 1 Levstik (37'), 1 : 2 Duraković (46'), 2 : 2 Leskovar (85') 3 : 2 Lojen (89') Ĺ oĹĄtanj: A. Ĺ lutej, Duraković, Stropnik, Bulajić, U. Ĺ lutej, Glavina, Vasić, Ĺ mon, Agić, Petković, Celcer (od 88' Smajlović) Vrstni red: 1. ZreÄ?e 31, 2. BreĹžice 1919 30, 3. Ĺ˝alec 29, 4. Kovinar Ĺ tore 24, 5. Mozirje 23, 6. Ĺ oĹĄtanj 18, 7. RogaĹĄka, 8. KNK Odred Kozje oba 12, 9. Vojnik 9, 10. Vransko

Aktivne praznike vam Ĺželi kolektiv RdeÄ?e dvorane!

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 21

OdliÄ?ni na drĹžavnem prvenstvu Pikado Igralo preko 300 igralcev iz vse Slovenije Radenci, 17. - 19. aprila – Igralci PK ÄŒuk-SanÄ?o: Luka OgrajenĹĄek, PrimoĹž Jelen, Mladen Josić, Mitja Habjan, JoĹže Vautar in Matej JanĹžekoviÄ?. So v A-super ligi osvojili naslov drĹžavnih prvakov v najmoÄ?nejĹĄi pikado ligi v Sloveniji.

Igralci PK Prenova-Komar-ÄŒuk: UroĹĄ Komar, UroĹĄ Tovornik, Va-

21

Ĺ PORT IN REKREACIJA

23. aprila 2015

hid OmerÄ?ić, Stanko KataliniÄ?, AljoĹĄa LekĹĄ in AleĹĄ Skale pa so v C ligi osvojili ekipno 3 mesto.

Posamezno so bili 2. Mladen Josić, 5. Mitja Habjan, 9. PrimoŞ Jelen, 17. JoŞe Vautar, 49. Luka Ograjenťek in Uroť Komar. Pomerilo se je 128 najboljťih igralcev Slovenije.

Atletika Prvenstvo Slovenije

V parih 1. JoĹže Vautar - Matej JanĹžekoviÄ?, 2. PrimoĹž Jelen Mladen Josić,17. Luka OgrajenĹĄek - Silvo Javornik. Tekmovalo je 48 parov.

OdliÄ?ni so bili tudi tekmovalci Pikado kluba Strela. ÄŒlanska ekipa je na drĹžavnem ekipnem prvenstvu osvojila 2. mesto.

Igrali so: Milan JuriÄ?, Milan DamjanoviÄ?, Mile DamjanoviÄ?, Ljubo Nastovski, Goran DamjanoviÄ?, SiniĹĄa MartinoviÄ?, Ismet Kukoviđ&#x;”˛ ca in Avgust Medved.

V soboto, 18., in nedeljo, 19. aprila, je bilo na Ravnah na KoroĹĄkem prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke kategorije U12 in U14. Nadobudni atleti, Ä?lani AK Velenje, so odliÄ?no tekmovali in osvojili 12 posamiÄ?nih kolajn, 6 kolajn v ĹĄtafetnih tekih in ĹĄest nehvaleĹžnih Ä?etrtih mest. Kljub slabemu vremenu in mrazu so vsi pokazali izjemno borbenost in voljo ter izboljĹĄali kar nekaj svojih osebnih rezultatov.

Posamezniki, ki so osvojili odliÄ?ja: Kategorija U12: Sebastjan Turinek, 60 m – 3. mesto, in 200 m – 2. mesto, Manca Cesar, 600 m – 2. mesto,

Namizni tenis Ĺ e vedno privlaÄ?no sodelovanje V RdeÄ?i dvorani v Velenju so se 16. aprila sreÄ?ali Ä?lani DruĹĄtva invalidov Maribor (DIM) in Kluba upokojencev Gorenje (KUG), ljubitelji namiznega tenisa. Zametki tega sodelovanja segajo Ĺže v leto 1973, ko je bilo prvo sreÄ?anje v okviru invalidskih druĹĄtev v Mariboru. Kot

Po hribih

Po prelepi KoroĹĄki ÄŒlane kroĹžka Planinarjenje UNI 3 je pot zanesla na KoroĹĄko, kjer sta se nam v Dravogradu pridruĹžili domaÄ?inki Iva in Marija. Avtobus je zavil v smeri ÄŒrneÄ? in LibeliÄ?, kjer smo izstopili pri Centru ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti ÂťAjdaÂŤ, okrog katerega je Ĺže bilo Ĺživahno. Tudi sonce je Ĺže prebujalo naravo in pred nami se je razprostiralo zasneĹženo pogorje Golice oz. Koralp na avstrijski strani. Ĺ˝e na zaÄ?etku smo se sreÄ?ali z zanimivo domaÄ?ijo, na kateri so odsluĹženo kmeÄ?ko orodje razstavili kar na proÄ?elju skednja. Starodaven nasad hruĹĄk ob cesti vsekakor sodi v to okolje. Hodili smo po makadamski cesti in priĹĄli do odcepa ceste, kjer stoji Âťspomenik domoviniÂŤ v spomin na hude Ä?ase ob koncu II. svetetovne vojne. Karlina koroĹĄka pogaÄ?a nam je z Ĺžlahtnim okusom preusmerila misli ob srkanju Elicine kave.

Zavili smo desno v smeri Strojne in se ob prehodu iz gozda na levi zazrli v prostranost Ĺ teharnikovega vrha nad Dravogradom. Kmalu nas je pritegnila izredna urejenost kmetije PoĹžeg oz. posestva Kupnik z druĹĄÄ?ino ĹĄkotskega goveda, ki je poleĹžavalo na soncu. Lepo okolje z ozadjem UrĹĄlje gore in zasneĹžene Pece ter domaÄ?ij, leĹžeÄ?ih vrh strmih poboÄ?ij, nas je prevzelo. Korak se nam je ustavil Ĺže pri naslednji, JaneĹževi doma-

Hana Marovt, 200 m – 2. mesto, Tinkara MiklavĹžin, met vortexa – 2. mesto, ĹĄtafeta 4 x 200 m fantje v postavi AljaĹž Kos, Tijan Skaza, Kristja Bah in TomaĹž Turinek – 2. mesto, ĹĄtafeta 4 x 200 m fantje v postavi Tin JuriÄ?, Nace Notersberg in Gal Golob in Natan Hrovat – 3. mesto, ĹĄtafeta 4 x 200 m deklice v postavi Tinkara MiklavĹžin, Tija Jahiri Kandolf, Manca Cesar in Hana Marovt – 1. mesto.

Kategorija U14: MatevĹž SuĹĄec, 1000 m, 1. mesto, Filip DominkoviÄ?,

ObÄ?udovalci narave pod kmetijo PoĹžeg oz. posestvom Kupnik.

Ä?iji, ki vleÄ?e korenine iz 17. stoletja in je lepotica posebne vrste, ponos takratnih stavbarjev, ki so vse ustvarjali iz lesa. Prijazna gospodinja nas je peljala v prostorno Ä?rno kuhinjo. ObÄ?udovali smo lesene dele stavbe, katere dvoriĹĄÄ?ni prostor je ĹĄe kazal sledi kolin. KokoĹĄja druĹžina se ni pustila motiti pri brskanju za hrano, nas pa je premamilo pomladno sonce in dolga klop pred hiĹĄo je vabila. S privolitvijo stanovalcev smo razvezali nahrbtnike in domaÄ? moĹĄt se je ob malici prav prilegel.

Treba je bilo naprej in kmalu smo bili v naselju Strojna s cerkvico sv. Urha in modernim veÄ?namenskim domom ter krasnimi razgledi na dolino in gore za njo. Cesta je vodila naprej mimo lepo urejenih domov in kmalu smo bili pri Ĺ˝irovniko-

vem kriĹžu, kjer smo se podali v gozd po rumeno-zeleni markirani poti v smeri Ĺ entanela. UĹživali smo v hoji po lepem gozdu, poraslem z borovniÄ?evjem, izmenjaje priĹĄli na prostrane travnike oz. paĹĄnike in se spustili v vasico, kjer nas je najprej pozdravila lepa osnovna ĹĄola. Ogledali smo si bliĹžnjo cerkev sv. Danijela, v kateri je med sluĹžbovanjem Ĺžupnik in pisatelj Fran Ksaver MeĹĄko napisal tri romane. Obiskali smo grob skladatelja in pedagoga Luke Kramolca ter se mimo hiĹĄ, pokritih s skodlami, poslovili od tega koroĹĄkega raja, za katerega lepa doĹživetja se zahvaljujemo naĹĄim prijaznim domaÄ?inkam! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Demokratièna stranka Upokojencev Slovenije Obmoèni odbor Velenje

met vortexa, 1. mesto, TomaĹž Turinek, 60 m, 2. mesto in 200 m 2. mesto, Nea Meh, 60 m, 3. mesto in 200 m, 3. mesto, Laura Hrovat, 2000 m hitra hoja, 3. mesto, ĹĄtafeta deÄ?ki 4 x 100 m, 2. mesto (Filip DominkoviÄ?, MatevĹž SuĹĄec, Vid MatjaĹĄ in TomaĹž Turinek) in 4 x 200 m, 2. mesto (Filip DominkoviÄ?, Matija Osojnik, Vid MatjaĹĄ in TomaĹž Turinek), ĹĄtafeta deklice 4 x 200 m, 3. mesto v postavi Ana Ĺ ikonija, MaĹĄa KaĹĄnik, Alja Trupej in đ&#x;”˛ Nea Meh.

je povedal Tone Leber iz Ĺ oĹĄtanja, sicer vodja namiznoteniĹĄke sekcije pri KUG-u, se sreÄ?ujejo spomladi v Velenju in jeseni v Mariboru. ÄŒeprav je najpomembnejĹĄe predvsem sodelovanje, vseeno zapiĹĄimo, da so bili tokrat domaÄ?ini boljĹĄi nasprotnik. Tekmovanje je potekalo med ĹĄtirimi ĹĄtiriÄ?lanskimi ekipami posamezno in dvojicah. KonÄ?ni skupni ekipni rezultat: Klub upokojencev Gorenje: DruĹĄtvo invalidov Maribor 3 : 1 (52 : 34). đ&#x;”˛

Tradicionalna sreÄ?anja med mariborskimi in velenjskimi ljubitelji.

Balinanje Presenetil Premogovnik PrejĹĄnji teden je bilo odigrano tretje kolo v Ĺ tajerski ligi upokojencev v balinanju. Po tretjem kolu se Ĺže vidi, da se je tekmovalna napetost malo manjĹĄa, rezultati v obeh skupinah pa so bolj ali manj priÄ?akovani. Le tekma v vzhodni skupini med Vrbno, Vrbici in Dobrno je bila zelo napeta do konca, saj se je konÄ?ala s tesnim izidom 3 : 5 za Dobrno. Ostali rezultati so bili: Slovenske Konjice - Polzela 6 : 2, Prebold – Slovenska Bistrica 6 : 2

Šah Nagradni turnir Šoťtanj, 10. maja – Šahovski klub Šoťtanj bo ob 30-letnici delo-

in Gorica pri Slivnici – Šentjur 6 : 2.

V vzhodni skupini po treh krogih vodijo Slovenske Konjice 5 toÄ?k, Prebold 5 toÄ?k ... Nadaljevanje v zahodni skupini pa je prineslo prvo veÄ?je preseneÄ?enje, ki ga je pripravila ekipa Premogovnika, ki je kot novinec v ligi premagala domaÄ?ine Vinske Gore z rezultatom 6 : 2. Druga sreÄ?anja so se konÄ?ala po priÄ?akovanjih: TopolĹĄica – Ĺ martno ob Paki 6 : 2 in Gorenje – Gorica 6 : 2. Ekipa KavÄ? je bila prosta.

Trenutno vodi v zahodni skupini ekipa Gorenja – 6 toÄ?k, TopolĹĄica ima 5 toÄ?k ... đ&#x;”˛ T.F.

vanja pripravil nagradni ĹĄahovski turnir. Ta bo v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri v ĹĄoĹĄtanjskem gasilskem domu. UdeleĹženci bodo odigrali 7 kol s po 15 minut igralnega Ä?asa đ&#x;”˛ na tekmovalca.

V slogi je moè.

Enotnost in povezovalnost uresnièujeta naťe cilje.

Ăˆestitamo vam za 27. april, 1., 8. in 9. maj!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

Hinko JerÄ?iÄ?

Prodaja, servis, rezervni deli!

Z VAMI IN ZA VAS!!!

KORITO

- Z VODNO REZERVO, 80 cm, 8,40 € - PVC, 50 cm, 1.60 € - PVC, 80 cm, 3.10 €

GOZDARSKA PRIKOLICA UNIFORST ECONOMY, 9 t samo 15.500,00 €

BIOLOĹ KE ÄŒISTILNE NAPRAVE z ali brez elektriÄ?ne energije

Diamond, H2E, Aquatec, Roto, Septodiffuseur, rastlinska Ä?is. naprava ... Informacije: 041 666 476

ÄŒestitamo za dan upora proti okupatorju!

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

NasilneĹža v hiĹĄnem priporu

hitrosti zapeljal z voziĹĄÄ?a. V nesreÄ?i se je huje poĹĄkodovala 72-letna sopotnica.

Velenje, 14. aprila – Policisti so v torek v Velenju obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druŞini. Med bivťima partnerjema je priťlo do groŞenj in nasilja. Njega so zaradi zbiranja dokaznega materiala pridrŞali. Po pridrŞanju so ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je zoper njega najprej odredil sodno pridrŞanje, po zasliťanju pa mu je odredil hiťni pripor.

Dan za tem so policisti obravnavali nov primer nasilja v druĹžini.

Partner je partnerki grozil celo z oroĹžjem. S kraja dogodka je potem zbeĹžal. Policisti so skupaj s Centrom za socialno delo oĹĄkodovanko zaradi varnosti namestili v varno hiĹĄo. Osumljenega so Ä?ez dva dni izsledili in zoper njega odredili pridrĹžanje. Po zasliĹĄanju je preiskovalni sodnik zoper osumljenega odredil hiĹĄni pripor.

Pobegi niso redki

VeÄ? trkov Velenje, 15. aprila – V zadnjem tednu se je na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline zgodilo veÄ? trkov.

V sredo se je v prometni nesreÄ?i v Velenju laĹžje poĹĄkodoval motorist, ki mu je prednost izsilila neprevidna voznica.

V Ä?etrtek je v Zavodnjah voznik osebnega avtomobila zaradi voĹžnje preblizu desnega roba trÄ?il v drsno ograjo.

V petek se je prometna nesreÄ?a zgodila pri Esotechu. PovzroÄ?il jo je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti.

V soboto dopoldne je priĹĄlo do nesreÄ?e v TopolĹĄici. Zaradi neprimerne hitrosti je voznica osebnega avtomobila trÄ?ila v reĹĄevalno vozilo. Pri tem se je laĹžje poĹĄkodovala.

Trkov pa je bilo ĹĄe veÄ?. K sreÄ?i so se konÄ?ali z materialno ĹĄkodo. Policisti so v teh primerih izdali le obvestilo o odstopu z ogleda.

Zapeljal z voziĹĄÄ?a Velika PireĹĄica, 18. aprila – V soboto dopoldne je na Veliki PireĹĄici 76-letni voznik zaradi neprilagojene

Velenje, 19. aprila – Pobegi s krajev prometnih nesreÄ? ali prometnih dogodkov niso redki. Samo v nedeljo in ponedeljek so se na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje zgodili ĹĄtirje.

V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je zaradi neprimerne hitrosti s ceste LoĹžnica–AndraĹž pri Polzeli zapeljal voznik osebnega avtomobila. PoĹĄkodoval je cestno signalizacijo ter nato s kraja odĹĄel. Ko bodo policisti z njim opravili razgovor, ga bodo tudi kaznovali. ZveÄ?er je v Paki pri Velenju neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake vozila so znane) vozil po levi. Voznik, ki je pripeljal nasproti, se mu je umikal, pri tem pa poĹĄkodoval vozilo.

V ponedeljek popoldan je neznani voznik trÄ?il v avto na parkiriĹĄÄ?u pekarne Presta v Velenju, nato pa s kraja odpeljal. ZveÄ?er pa so obravnavali ĹĄe eno prometno nesreÄ?o s pobegom. Zgodila se je na odseku ceste Ĺ martno ob Paki–PaĹĄka vas.

Voznik je trÄ?il v voznico, nato pa odpeljal naprej.

PoĹĄkodovan parkomat Velenje, 20. aprila – Neznanec je poĹĄkodoval parkomat pri Zdravstvenem domu Velenje. PovzroÄ?eno ĹĄkodo ocenjujejo na 300 evrov.

Vlom v hiĹĄo Vransko, 19. aprila – Na obmoÄ?ju Vranskega je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo. Lastniki pogreĹĄajo veÄ? kosov zlatnine, nekaj gotovine in tabliÄ?ni raÄ?unalnik.

Okradena starejťa gospa Šoťtanj, 20. aprila – V ponedeljek je neznanec iz odklenjene hiťe v Skornem odtujil denar. Starejťo Şensko je oťkodoval za dobrih 700 evrov.

23. aprila 2015

Avtomobili izginjajo v noÄ?

Predraga in ubijajoÄ?a hitrost

Na obmoÄ?ju Velenja je bilo v zadnjem Ä?asu ukradenih veÄ? avtomobilov

Vseevropski nadzor hitrosti je za nami. Potekal je med 13. in 19. aprilom, vrhunec pa je doĹživel v Ä?etrtek, 16. aprila, ko je na naĹĄih cestah bilo pribliĹžno 250 policistov z namenom nadzora hitrosti voĹžnje voznikov. Ta ÂťmegalomanskiÂŤ poostreni nadzor je bil del vseevropskega projekta, ki so ga izvajali v ĹĄtevilnih evropskih drĹžavah z namenom dodatne ÂťosvetlitveÂŤ problematike hitrosti voĹžnje.

Medijska izpostavljenost tega nadzora hitrosti je dosegla svoj namen, saj smo bolj ali manj vsi vedeli za navedeno policijsko dejavnost. ÄŒeprav je bila v ospredju policijska represija s kazenskimi toÄ?kami in globami, je bil pravi namen tega vseevropskega projekta povsem drug.

Velenje – Na obmoÄ?ju Velenja je bilo v zadnjem obdobju ukradenih veÄ? avtomobilov. O krajah smo skoraj vsak teden poroÄ?ali tudi na teh straneh. Zdaj moramo spet. V torek je bil v Ĺ aleku ukraden osebni avto Volkswagen Golf. Tat je lastnika oĹĄkodoval za 8.000 evrov. Policisti pa so med zbiranjem obvestil v zvezi z ukradenimi avtomobili opazili, da ljudje razpolagajo s konkretnimi podatki o sumljivih ljudeh, ki si v noÄ?nem Ä?asu na parkirnih prostorih ogledujejo vozila, vendar o tem ne obvestijo policije. ÄŒe v prihodnje opazite kaj podobnega, takoj pokliÄ?ite na Policijsko postajo Velenje, ĹĄtevilko 03 898 61 00 ali OKC na 113. đ&#x;”˛

Kolesarki ni nudil pomoÄ?i

Organizatorji in izvajalci so Ĺželeli slovenske oziroma evropske voznike spodbuditi, da:

Pri pobeglem vozniku v avtomobilu naĹĄli oroĹžje Velenje, 19. aprila – V nedeljo se je v prometni nesreÄ?i v Vinski Gori poĹĄkodovala 34-letna kolesarka. 38-letni povzroÄ?itelj, voznik osebnega avtomobila, je po trÄ?enju s kraja nesreÄ?e odpeljal, ne da bi ustavil in kolesarki nudil pomoÄ?. Policisti so voznika po informacijah oÄ?ividke, ki je policistom posredovala konkretne podatke o vozilu, izsledili. Pri ogledu vozila pa so v njem naĹĄli tudi oroĹžje. Voznik osebnega avtomobila je vozil proti Velenju. V klancu zunaj naselja Vinska Gora je s prednjim desnim delom vozila zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a trÄ?il v zadnje kolo kolesa kolesarke, ki je kolesarila v isti smeri.

Kolesarka je padla na pokrov motorja in vetrobransko steklo in nato na voziĹĄÄ?e. Policisti so vozniku, ko so ga izsledili, za Ä?as zbiranja obvestil in dokaznih predmetov odvzeli prostost. Ovadili ga bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zapustitev poĹĄkodovanca v prometni nesreÄ?i brez pomoÄ?i, zoper njega pa bodo ukrepali tudi po zakonu o đ&#x;”˛ oroĹžju. Kolesarka se je v prometni nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovala.

Iz samostana Kam bo splezal? odnesel tisoÄ? evrov Velenje, 20. aprila – V Veliki PireNazarje, 20. aprila – Policist so ĹĄli v ponedeljek v samostan v Nazarje.

Opravili so ogled vloma v prostore samostana, od koder je neznanec odnesel 1.000 evrov in povzroÄ?il ĹĄkodo pri vlamljanju.

ĹĄici je neznanec konec tedna vlomil v leseno barako in iz nje odtujil 15 rabljenih aluminijastih lestev, vrednih okoli 400 evrov.

Policista reĹĄila Ĺživljenje

Velenje, 4. maja – Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline bo tudi letos pripravila slovesnost ob svetovnem dnevu gasilca. ZdruĹžili jo bodo s podelitvijo drĹžavnih gasilskih priznanj in razvitjem novega prapora gasilske mladine Ĺ aleĹĄke doline. Prireditev, ki bo 4. maja ob 18. uri v dvorani velenjske glasbene ĹĄole, pa bodo posvetili tudi 60-letnici Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. V kulturnem programu bodo nastopili uÄ?enci glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in Rudarski oktet. Slavnostni govornik bo velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Po slovesnosti bodo pogostitev pripravili v velenjskem gasilskem domu.

V nedeljo, 19. aprila, ob 16.uri sta policista Postaja prometne policije Celje Milan Sedovnik in Jan Kozlar na ulici KoĹželjskega 5 v Velenju zbirala obvestila v zvezi s prometno nesreÄ?o s pobegom, ki se je ta dan zgodila v Velenju. Pri tem sta opazila moĹĄkega, ki se je nenadoma zgrudil. Policista sta takoj stekla do njega. Videla sta, da je moĹĄki v nezavesti in da ne kaĹže znakov Ĺživljenje. ZaÄ?ela sta ga oĹživljati, hkrati pa poklicala reĹĄevalce. Policista sta nadaljevala oĹživljanje moĹĄkega do prihoda reĹĄevalcev, ki so moĹĄkega, kasneje se je izkazalo, da gre za JoĹžeta Kralja iz Velenja, stabilizirali in odpeljali na zdravljenje v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje. Policista sta mu s hitrim ukrepanjem in nudenjem prve pomoÄ?i reĹĄila Ĺživljenje.

bĹĄ

đ&#x;”˛

Ob svetovnem dnevu gasilca

đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Adil Huselja varnostno ogledalo

•

prilagodijo hitrost voĹžnje svojemu vozniĹĄkemu znanju in psihofiziÄ?nim sposobnostim;

•

spoĹĄtujejo prometno signalizacijo in predvsem, da upoĹĄtevajo omejitve hitrosti voĹžnje v naseljih in zunaj njih;

•

prilagodijo hitrost voĹžnje vremenskim in drugim razmeram na cesti;

•

(dodatno) zmanjĹĄajo hitrost pred prehodi za peĹĄce ter v bliĹžini ĹĄol in vrtcev;

•

pri zavijanju in drugih premikih z vozilom upoĹĄtevajo lastno hitrost voĹžnje in dodatno preverijo, ali se jim pribliĹžuje motorist;

•

ohranjajo ustrezno varnostno razdaljo;

•

se zavedajo, da je hitrost voĹžnje ĹĄe vedno eden glavnih vzrokov za prometne nesreÄ?e.

Policisti so ugotovili, da je veÄ?ina voznikov upoĹĄtevala opozorila in prilagodila hitrost voĹžnje. Kljub temu so v t. i. maratonu poostrenega nadzora hitrosti v enem dnevu ugotovili 1.225 krĹĄitev – prekoraÄ?itev hitrosti voĹžnje. VeÄ?ino krĹĄitev (640) so policisti ugotovili na cestah v naseljih, kjer je tudi ogroĹženost peĹĄcev in kolesarjev najveÄ?ja, 483 krĹĄitev so obravnavali na avtocestah, 102 krĹĄitvi pa na cestah zunaj naselja. Pozitivno staliĹĄÄ?e policistov je deloma pokvarilo dejstvo, da so navkljub medijski izpostavljenosti akcije odkrili kar nekaj krĹĄiteljev, ki so presegli vse meje zdravega razuma, kaj ĹĄele prometno signalizacijo in omejitve hitrosti, med njimi pa je izstopal voznik, ki je na primorski avtocesti vozil s hitrostjo 248 km/h.

Hitrost voĹžnje je ĹĄe vedno v ospredju dejavnikov prometnih nesreÄ? tako na slovenskih kot evropskih cestah. Po statistiÄ?nih podatkih je prehitra oziroma neprilagojena voĹžnja glede na prometno signalizacijo ali prometne razmere vzrok kar za tretjino prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom. Problematika je najbolj pereÄ?a v naseljih, kjer je med udeleĹženci tudi veÄ? peĹĄcev in kolesarjev, med katerimi so tudi otroci in starejĹĄi, ki so v prometu tudi najranljivejĹĄi. Namen poostrenega nadzora ni bil polnjenje drĹžavnega proraÄ?una oziroma njegovo zmanjĹĄevanje, ampak poleg naĹĄtetih razlogov predvsem vplivanje na voznike, da so pozorni na naÄ?in voĹžnje in da vozijo po predpisih in prilagojeno razmeram na cesti.

LetoĹĄnji statistiÄ?ni podatki o prometni varnosti niso najbolj ugodni, saj so slabĹĄi kot v lanskem letu, ko je v prometnih nesreÄ?ah umrlo 20, letos pa je umrlo 23 oseb, pri Ä?emer je bila neprilagojena hitrost izstopajoÄ? vzrok. Vsaka prekoraÄ?itev hitrosti pomeni daljĹĄo pot ustavljanja, ob trku v drugo vozilo, motorista, kolesarja ali peĹĄca pa tudi veÄ?jo nevarnost oziroma verjetnost hujĹĄih poĹĄkodb ali celo smrti, kar je odvisno od vrste okoliĹĄÄ?in, pri katerih pa je hitrost voĹžnje v ospredju.

Prehitra voĹžnja ni (pre)draga zaradi predpisanih glob, ampak predvsem zaradi posledic, ki jih morajo prevzeti krĹĄitelji in povzroÄ?itelji prometnih nesreÄ?. Posledice so veÄ?plastne in vplivajo tako na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? in njihove bliĹžnje kot tudi povzroÄ?itelje. Tega bi se bilo dobro zavedati, dokler nismo med povzroÄ?itelji, ki marsikomu spremenijo Ĺživljenje in ga zaznamujejo do konca Ĺživljenja. In to je glavni namen policistov, ne pa polnjenje drĹžavnega proraÄ?una, kot menijo ĹĄtevilni in oglobljeni vozniki. Hitrost na cesti tudi ubija! đ&#x;”˛

Med prepirom jo je udaril Velenje, 15. aprila – V sredo je na policijsko postajo poklicala gospa in deŞurnemu policistu povedala, da se je sprla s partnerjem, ki jo je med prepirom udaril.

Gospodu je policist napisal visoko denarno kazen, hkrati pa ga opomnil, da druĹžba z naprednimi naÄ?eli nasilja ne dopuĹĄÄ?a.

Drug drugega prijavila Ĺ oĹĄtanj, 16. aprila – V Ä?etrtek dopoldan je policistom krajan Florjana prijavil kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe, ki naj bi mu jo povzroÄ?il krajan iz TopolĹĄice. Za tem je do njih priĹĄel slednji in podal obratno prijavo.

Tatvina v Intersparu Velenje, 16. aprila – V Ä?etrtek je varnostnik v Intersparu v Ĺ aleku obÄ?ana zalotil pri kraji artiklov.

V Sparu v Nakupovalnem centru Velenje

pa je nakupovalka pozabila denarnico z vsebino. To si je prilastil neznanec.

Pretepla jo je znanka Topolťica, 17. aprila – V gostinskem lokalu v Topolťici je znaka pretepla znanko in jo laŞje poťkodovala, je policistom naznanila pretepena. Policisti se bodo o tem, kaj se je zgodilo, pozanimali tudi pri drugi.

Kolesarju zastalo srce Paka pri Velenju, 17. aprila – Policisti so bili v petek obveĹĄÄ?eni, da je v naselju Paka padel kolesar. Ni ĹĄlo za nesreÄ?o, ampak je kolesarju zastalo srce. Na kraju je umrl.

PoĹĄkodovane stropne ploĹĄÄ?e

vrnila domov.

Velenje, 18. aprila – V noÄ?i na soboto je neznanec na Avtobusnem postajaliĹĄÄ?u poĹĄkodoval veÄ? stropnih ploĹĄÄ? v garaĹžah.

Velenje, 20. aprila – V ponedeljek popoldan je v hotelu Paka neznanec, bil je na invalidskem voziÄ?ku, motil delovni proces in zmerjal receptorja. Ko ga bodo policisti izsledili, da ga bodo ustrezno kaznovali.

Ukradene tablice naĹĄli Velenje, 18. aprila – Lastnik osebnega avtomobila je v soboto prijavil policistom krajo registrskih tablic. Te so ponoÄ?i naĹĄli nameĹĄÄ?ene na drugem vozilu. Tablice so zasegli, z lastnikom avtomobila, na katerem so bile nameĹĄÄ?ene, pa bodo ĹĄe opravili razgovor.

Tankala je, plaÄ?ala ne

Ni povedala, da je pri fantu

Velenje, 17. aprila – V petek zveÄ?er si je neznanka na bencinskem servisu natoÄ?ila gorivo v vozilo, potem pa ÂťpozabilaÂŤ plaÄ?ati. Dejanje bo morala zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Velenje, 18. aprila – Zaskrbljeni starĹĄi so se v soboto obrnili na policiste, ker se njihova mladoletna hÄ?i ni vrnila domov.

Vse pa se je sreÄ?no konÄ?alo. Mladoletno dekle, ki naj bi bilo pri fantu, se je sama

Zmerjal receptorja

Zasegli motor Velenje, 20. aprila – V ponedeljek ponoÄ?i so policisti krajanu v Ĺ marskih Cirkovcah zaradi voĹžnje brez vozniĹĄkega izpita zasegli neregistrirano motorno kolo.

Bil je tudi pod vplivom alkohola.

Vredno pohvale V soboto, 18. aprila, je poĹĄtena najditeljica na Policijsko postajo Velenje prinesla denar, ki ga je naĹĄla na bankomatu v Mercatorjevem Centru v Velenju. Lastnik lahko denar prevzame pri njih, da je njegov, pa jim mora dokazati.

Ob prvem maju, prazniku dela, vam iskreno Ä?estitamo! Ĺ˝elimo vam, da lepo preĹživite prazniÄ?ne dni.

Stanovalci, zaposleni in direktorica doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc

KidriÄ?eva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

23. aprila 2015

Od 25. maja vabijo na ÂťDoĹživetje socializmaÂŤ

HOROSKOP Oven 21. 3. - 20. 4.

Velenje obiĹĄÄ?e veÄ? dnevnih gostov, manj jih prespi – Glavne turistiÄ?ne znamenitosti ostajajo moderni center, Titov spomenik, muzej PremogovniĹĄtva Slovenije in Velenjski grad Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. aprila – V velenjskem TuristiÄ?no informativnem centru (TIC), ki ima sedeĹž v vili Bianca, so lani zabeleĹžili poveÄ?anje obiska, saj jih je obiskalo 7 % veÄ? gostov kot leto prej. NaĹĄteli so skoraj 41 tisoÄ? obiskovalcev, od tega je bilo 90 % slovenskih gostov.

Med tujci je najveÄ? Avstrijcev in Nemcev, sledijo pa Italijani in Nizozemci. ZabeleĹžili so tudi veÄ?jo prodajo spominkov, ki jih je v njihovi trgovinici Ĺže veÄ? kot 120, saj stalno dodajajo nove. Ĺ˝al pa je lani v Velenju upadlo ĹĄtevilo noÄ?itev.

To je le nekaj podatkov, ki nam jih je ob naĹĄem obisku nanizala vodja TIC-a UrĹĄka GaberĹĄek. Ĺ e posebej ponosni so bili, ker so bili med veÄ? kot 180 skrbniki slovenskega turistiÄ?nega portala izbrani za najboljĹĄega. Prejeli so dve lepi nagradi, med njimi tudi udeleĹžbo na sejmu v tujini. UresniÄ?ili jo bodo letos maja, ko se bo mesto Velenje v Zagrebu predstavilo na dnevih slovenskega turizma. Pri tem jim bo pomagala tudi velenjska Pika NogaviÄ?ka.

Izvemo ĹĄe, da je bila tudi vila Bianca, kjer domuje TIC, lani dobro zasedena. Na razliÄ?nih prireditvah so naĹĄteli veÄ? kot 5 tisoÄ? gostov, kar je veÄ? kot leto prej. Ĺ˝elijo pa si, da se turistiÄ?ni ponudni-

ki ĹĄe bolj povezujejo. ÂťNajveÄ? neizkoriĹĄÄ?enega potenciala je pri nastanitvi gostov. Prihodnost vidim v boljĹĄem sodelovanju s hoteli pri pripravi razliÄ?nih paketov. Lani smo to Ĺže poskuĹĄali. Skupaj smo pripravili Gusarski potep po Ve-

pili, tudi s predstavitvami Velenja pri njih.

Pomanjkljivosti poznajo Turisti ob obisku Velenja pogreĹĄajo apartmajsko ponudbo in alternativne oblike v kampih. Premalo se

UrĹĄka GaberĹĄek: ÂťLetos bomo turistiÄ?no ponudbo ĹĄe nadgradili.

KljuÄ? je v sodelovanju turistiÄ?nih ponudnikov.ÂŤ

lenju v okviru Pikinega festivala, pa tudi DruĹžinski vikend. Vemo, da je to premalo, zato bomo ponudbo nadgrajevali.ÂŤ Bolj se povezujejo tudi z lokalnimi in okoliĹĄkimi turistiÄ?nimi ponudniki. Lani so zaÄ?eli sodelovati s Podpeco, mestom Koper in PodÄ?etrtkom.

Letos bodo sodelovanje ĹĄe okre-

23

posveÄ?ajo tudi ÂťavtodomarjemÂŤ, ki jih je v Evropi Ĺže preko 7 milijonov, mnogi pa potujejo tudi skozi Slovenijo na HrvaĹĄko. Ĺ˝elijo si, da bi jih za kakĹĄen dan ÂťustaviliÂŤ tudi v Velenju. Sicer pa so turisti ĹĄe vedno najbolj navduĹĄeni nad sodobnim centrom mesta, navduĹĄita jih muzeja na gradu in muzej premogovni-

ĹĄtva, Vila Bianca in velenjska plaĹža. ÂťZanimiva jim je tudi narava, vĹĄeÄ? jim je urejenost. Velenje je mesto, v katerem vsi tipi turistov najdejo kaj zase, vse veÄ? pa se posveÄ?amo tudi obiskovalcem s posebnimi potrebami.ÂŤ

DediĹĄÄ?ina socializma bo zaĹživela V Velenju veÄ? organizacij in javnih zavodov pod okriljem TuristiÄ?no informacijskega centra pripravlja novo tematsko vodenje, imenovano DoĹživetje socializma. Z njim bodo izkoristili potencial dediĹĄÄ?ine socializma v mestu in ga ĹĄe nadgradili. ÂťLani smo opravili nekaj poskusnih vodenj, udeleĹženci pa so bili navduĹĄeni. Program, ki bo tudi interaktiven, izvajali pa ga bodo v slovenskem, angleĹĄkem in srbskem jeziku, bo uradno zaĹživel 25. maja letos, na nekdanji dan mladosti. V sodelovanju z Muzejem Velenje in Multimedijskim centrom Kunigunda so Ĺže pripravili video s projekcijo slikovnega gradiva o nastanku Velenja. Pri pripravi kulinariÄ?nega dela jim pomagata etnolog Janez Bogataj in barmanka Anica Oblak.

V sodelovanju s Centrom ponovne uporabe in Muzejem Velenje pa so priÄ?eli tudi pripravljati razstavno zbirko socialistiÄ?nega stanovanja.

Zanimanje za program je veliko, izvemo pa ĹĄe, da ga bodo ĹĄe nadgrajevali. ÂťProgram bo pouÄ?en, prepriÄ?ljiv, verodostojen in tudi zabaven.

Predstavil bo utrip vsakdanjega Ĺživljenja v socializmu,ÂŤ poudari za konec naĹĄa sogovornica đ&#x;”˛

Doletelo vas bo ĹĄe eno osebno razoÄ?aranje, ki ga boste ob osebnem praznovanju Ä?utili ĹĄe bolj moÄ?no kot bi ga sicer. K sreÄ?i vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreÄ? spoznali, da stvari niso tako Ä?rne, kot jih vidite vi. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. ÄŒe boste nestrpni in boste to tudi pokazali, se vam bo maĹĄÄ?evalo, saj se bo vse odvijalo v napaÄ?no smer. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaĹže izjemno dobro. A se tega ĹĄe ne zavedate. Ko se boste, boste Ä?isto drugaÄ?e razmiĹĄljali o nekem projektu, ki ste ga ravno zaradi denarja dali na stranski tir. Tudi ranjeno srce se bo poÄ?asi celilo. Zacelilo pa ĹĄe ne. ÄŒas bo pomagal, kot vedno.

Bik 21. 4. - 20. 5.

VeÄ? kot sicer se boste ukvarjali sami s seboj. Ĺ˝eleli si boste, da vam uspe, da se spremenite. Dobro se zavedate, kje delate napake, a si ne znate pomagati. PreveÄ? boste priÄ?akovali od ljudi, ki vas obdajajo. Tokrat zaman. OdloÄ?ite se raje, da ste svobodni in se ne obremenjujte veÄ? z drugimi. Predvsem pa ne s tem, kaj si bodo mislili o vaĹĄih dejanjih. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Imate dovolj denarja, da si lahko privoĹĄÄ?ite vsaj kratek oddih? ÄŒe vam ga je ĹĄkoda, pa se odpravite vsaj na dolg sprehod in dobro premislite o stvareh, ki jih nameravate narediti v bliĹžnji prihodnosti. NepremiĹĄljena dejanja vas namreÄ? lahko drago stanejo.

ReĹĄitev imate pred nosom, le videti je noÄ?ete. Nasvetov pa tako Ĺže dolgo ne posluĹĄate veÄ?. Pa bi jih tu in tam morali, Ä?eprav spominjajo na pridige.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Veselite se prvomajskih poÄ?itnic, saj se vam zdi, da bodo prinesle sprostitev. V teh dneh pa boste precej nemirni in ĹživÄ?ni. Predvsem zato, ker se ne boste mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. Vzemite si nekaj Ä?asa samo zase, privoĹĄÄ?ite si sprostitev po vaĹĄi meri. To lahko uĹživate tudi v majhnih dozah, ni treba, da imate prevelika priÄ?akovanja, ki jih potem nikoli ne uresniÄ?ite. Proti koncu tedna boste spoznali osebo, ki bo kasneje v Ĺživljenju ĹĄe moÄ?no vplivala na vaĹĄe Ĺživljenje. ÄŒeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resniÄ?no dragoceno osebo, ki ji lahko zaupate. Potrudite se, da bosta Ä?im veÄ?krat skupaj, kaj bo zraslo iz tega, pa je ĹĄe vpraĹĄanje. Jasno je le, da niÄ? slabega.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Tok dogodkov vas bo potegnil v vrtinec, ki se bo vrtel hitreje, kot ste si Ĺželeli. Marsikaj se vam bo dogajalo, saj bo teden intenziven, kot Ĺže dolgo ne. Sploh za tiste, ki se Ĺže pripravljate na kratke poÄ?itnice. O nekaterih teĹžavah boste prav zato, ker boste imeli izredno malo Ä?asa, razmiĹĄljali drugaÄ?e kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Ĺ˝al vam je le, da se zadnje Ä?ase premalo zabavate in smejite. Ker si paÄ? ne vzamete Ä?asa za vse tisto, kar vas pomirja in spravlja v smeh. To boste spremenili Ĺže Ä?ez vikend.

Povod bo zelo prijeten, ĹĄe nekaj dni vam bo jemal dih. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, energije boste imeli veÄ? kot nekaj prejĹĄnjih tednov. Nasvet zvezd: ne bojte se tvegati, ko gre za vas.

Lev 23. 7. - 23. 8.

ÄŒisto drugaÄ?ni boste kot po navadi. Ĺ˝e videti boste jezno in nedostopno. Dejstvo pa je, da taki tudi boste. Mnogim se bo zdelo, da ste tokrat upornik brez razloga, le vi pa boste toÄ?no vedeli, zakaj se obnaĹĄate tako kot se. Uprli se boste bliĹžnji osebi, ki vas bo spet hotela izkoristiti. Ne prviÄ?. Zato boste hitro spregledali, kaj naÄ?rtuje in kaj poÄ?ne. ÄŒeprav se boste poÄ?utili ujeto, dobro premislite, Ä?e se vam splaÄ?a prepirati. Poskusite brez tega, saj bo ĹĄlo. Tudi z molkom boste povedali dovolj. Samskim se obeta avantura, a le, Ä?e boste sami tako hoteli.

In Ä?e boste pri volji. Vezani se boste v druĹžbi partnerja poÄ?utili bolje kot zadnje Ä?ase. Pomlad bo vsekakor naredila svoje tudi na Ä?ustvenem podroÄ?ju. VeÄ? kot sicer boste oÄ?i pasli na nasprotnem spolu. In veÄ? kot sicer se boste ukvarjali s svojim videzom.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Notranja intuicija spet ne bo vaĹĄa moÄ?na toÄ?ka. NapaÄ?no boste presodili poloĹžaj in reagirali, kakor najbolje znate. Je bilo prav ali ne, bo pokazala Ä?as. A dejstvo je, da se boste bliĹžnji osebi s svojimi besedami in kar nekaj dejanji zelo zamerili, Ä?eprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Neprijetnost lahko popravi le iskreno opraviÄ?ilo, nekaj pa vas bo tudi stala, saj je drugaÄ?e ne boste mogli reĹĄiti. Zvezde vam svetujejo, da takrat, ko boste s svojimi najdraĹžjimi, mislite najprej na njih, ĹĄele potem nase! Zelo vam zamerijo, ker ste zadnje Ä?ase ne le sebiÄ?ni, ampak tudi Ä?isto v svojem svetu, dogajanja okoli sebe pa sploh ne vidite. ÄŒe bi, ne bi spregledali, kako vas nekdo iskreno obÄ?uduje. ÄŒaka, da ga opazite. Ga namerno ne?

Tehtnica 24.9. - 23. 10.

od 24. 4. do 1. 5.

- da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Ĺ oĹĄtanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noÄ?i na 24. april 1945 zavzela Ĺ ercerjeva brigada. Med napadom je zgorela cerkev sv.

Vida, ki so jo Ĺže pred tem okupatorjevi vojaki precej opustoĹĄili; - 24. aprila 1975 so sveÄ?ano odprli nov dom kulture v Ĺ oĹĄtanju; - predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in Ä?lan izvrĹĄnega biroja predsedstva CK ZKJ in Ä?lan sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Ĺ tajerska in KoroĹĄka v revoluciji; udeleĹžilo se je je veÄ? deset tisoÄ? ljudi; - na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupĹĄÄ?ine 29. aprila 1974 so za predsednika skupĹĄÄ?ine ponovno izvolili Nestla Ĺ˝gan-

ka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez MiklavÄ?iÄ?, za sekretarja skupĹĄÄ?ine pa Hermina KlanÄ?nik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na Ĺžrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; prviÄ? so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; zaradi praznovanj so ponekod delavce odpuĹĄÄ?ali z dela ali jih celo zapirali, a se je kljub temu Ĺže pred 1. svetovno vojno v razliÄ?nih evropskih drĹžavah uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci ta dan prosti; Ĺže leta 1890 so bila prva praznovanja v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu; 1. maj so slavili s sprevodi, budnicami, priĹžiganjem kresov, postavljanjem mlajev, politiÄ?nimi

Zadnje Ä?ase niste zadovoljni skorajda z niÄ?imer. Bali se boste, kaj bo prinesel vsak nov dan. Poslovno se za vas zaÄ?enjajo trdi Ä?asi, Ä?esar se Ĺže nekaj Ä?asa dobro zavedate.

PogreĹĄali boste predvsem pozitivni stres, drobne izzive, ki vas delajo le ĹĄe bolj inovativne. ÄŒe se boste ĹĄe tako trudili, tega ĹĄe nekaj dni ne boste Ä?utili. PreveÄ? se boste morali ukvarjati s financami, da bi lahko bili kreativni. DokonÄ?ali pa boste predolgo nedoreÄ?eno zgodbo, kar vas bo napolnilo z energijo. Pomembno je, da poskrbite, da vas zdravje ne bo pustilo na cedilu. Dobro veste, kako. A iĹĄÄ?ete izgovore. Ker nimate prave volje in moÄ?i. Partner ve, kaj se dogaja z vami. MolÄ?e vam bo pomagal, da bo vse spet tako kot mora biti.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Veliko boste razmiĹĄljali o zapletih iz preteklosti, ki ĹĄe vedno vplivajo na vaĹĄe Ĺživljenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo moĹžnosti, da dokonÄ?no razÄ?istite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih, pa naj gre za sluĹžbene ali zasebne. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte le zato, ker so prijazni in ker se vam zdi, da vedo, kaj govorijo. Pazite tudi, koliko svojih Ĺželja in naÄ?rtov jim boste razkrili. To vas lahko ĹĄe drago stane. Sredi prihodnjega tedna boste spet boljĹĄe volje. Vse se bo ponovno odvijalo tako, kot ste si zamislili in Ĺželeli.

A dnevi tja do srede se bodo vlekli. KakĹĄnega bi, Ä?e bi bilo po vaĹĄe, kar preskoÄ?ili. Ker ne bo ĹĄlo, se boste vdali v usodo. Za vaĹĄo dobro voljo bodo skrbeli predvsem najmlajĹĄi Ä?lani druĹžine. Odrasli vas bodo le jezili.

Josip Broz Tito in Edvard Kardelj v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) shodi ter s kulturnim in zabavnim programom na izletniĹĄkih toÄ?kah v okolici mest; v Velenju so delavci Ĺže v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prost dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zaradi tega, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poroÄ?ilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroĹĄkega in Ĺženskega dela ter uvedbo starostne-

ga in invalidskega zavarovanja.

Prvo ohranjeno poroÄ?ilo o praznovanju 1. maja v Ĺ oĹĄtanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohiĹĄtva; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in priÄ?elo izvajati kljuÄ?avniÄ?arska, kovaĹĄka in obrtna dela; iz te delavnice se je razvilo danes eno najveÄ?jih slovenskih podjetij Gorenje Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

SveĹže meso za piknike Meso slovenskega porekla Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Po kratkem predahu boste spet zelo ustvarjalni. Preostanek aprila pa bo uspeĹĄen tudi pri naÄ?rtovanju dela v prihodnjih mesecih, saj boste prav v teh dneh sklenili nekaj zelo pomembnih poslov. In to konkretnih. Nekaj jih bo ĹĄe ostalo odprtih, a tudi pri njih dobro kaĹže. Dobili boste tudi obÄ?utek, da obvladate vse, kar vam naloĹžijo. In od vas bodo hoteli veliko. Brez dodatnega izobraĹževanja tokrat ne bo ĹĄlo, a vam ne bo teĹžko. Celo uĹživali boste.

Sicer pa vam je bilo vse, kar je novo, povezano z novimi tehnologijami, od nekdaj blizu. Sedaj vam bo tudi izziv. Je pa res, da boste zato potrebovali veliko Ä?asa. Partnerju to ne bo vĹĄeÄ?. Ĺ˝elel si bo, da bi se mu vsaj malo bolj posveÄ?ali. Vam pa sploh ne bo do tega. Enostavno ga ne boste potrebovali, da bi se poÄ?utili dobro. Prav to pa ni dobro za vajino prihodnost.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Obdobje, ko je bilo doma vse lepo in prav, je mimo. ÄŒas je, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oÄ?i pred problemi. Najbolje bi bilo, Ä?e bi z osebo, ki vam dobesedno pije Ĺživce in kri, prekinili vse stike. Ne bo lahko, a drugaÄ?e ji ne boste mogli pokazati, kaj Ä?utite in obÄ?utite. Ob koncu tega tedna boste s pomoÄ?jo pomembnih dogovorov dokonÄ?ali neko delo, ki ste ga predolgo odlagali. Z njim ne boste najbolj zadovoljni, bodo pa zato naroÄ?niki. Pozabite na moralo, saj gre tokrat predvsem za zasluĹžek. VaĹĄa finanÄ?na situacija se bo popravila, kar bo pomirilo marsikateri strah pred prihodnostjo. SreÄ?ni pa zato ne boste. Predvsem zato, ker bo poÄ?ilo na Ä?ustvenem podroÄ?ju. Partnerju je dovolj tega, da ga zanemarjate. Ukrepajte. In to Ĺže danes.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Ustavili se boste na toÄ?ki, ko sami ne boste znali naprej. Ne ustraĹĄite se. Niste ne leni in ne brez idej, enostavno vam je zmanjkalo moÄ?i za vse, kar drugi hoÄ?ejo od vas. Vse ostalo ste zastavili tako kot je treba. Ne bodite preveÄ? nestrpni, ker reĹĄitve ĹĄe ne bo v tem tednu.

Spoznali boste, da imate nekaj res iskrenih prijateljev. Ko jih potrebujete, so tu za vas, ko zanje nimate Ä?asa, pa to razumejo. In tokrat jim boste hvaleĹžni za oboje. Rahlo se boste zapletli v finanÄ?ne teĹžave, saj ste v zadnjem Ä?asu preveÄ? zapravljali. In to za stvari, ki so vas tolaĹžile, potrebovali pa jih niste. Vzeli se boste v roke, uspeh pa ne bo izostal. ÄŒaka vas namreÄ? izjemno razburljivo, uspeĹĄno in sreÄ?no obdobje, ki bo trajalo vsaj ĹĄe dva tedna. Maj bo letos veliko lepĹĄi kot je bil aprila, zato se ga lahko iskreno veselite.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Jezni boste. Sami nase in na vse okoli vas. V prihodnjih dneh boste tudi precej nervozni, saj vam bodo v sluĹžbi naloĹžili Ä?isto preveÄ? dela. Ob tem nihÄ?e ne bo znal opaziti, koliko ste ga v resnici Ĺže opravili. PoÄ?utili se boste kot oĹžeta cunja, tolaĹžbo pa boste iskali v hrani in smiljenju samemu sebi. To je le obramba pred neizbeĹžnim, kajne?

Dobro namreÄ? veste, da najhujĹĄe ĹĄele pride. In da boste potrebovali veÄ? kot le dobro voljo, da premagate dvomljivca v sebi. ÄŒetudi doslej niste verjeli v to, poskusite s pozitivnimi mislimi. Res morate na svet zaÄ?eti gledati z bolj vedrimi oÄ?mi, saj boste drugaÄ?e ne le vsak dan bolj nesreÄ?ni, vsak dan slabĹĄe se boste poÄ?utili tudi telesno. Partner vas bo celo nagovarjal, da naredite nekaj, kaj sploh ni v vaĹĄi naravi. ÄŒe boste, bo ponosen na vas. Vi pa boste verjetno ĹĄe bolj nesreÄ?ni. TeĹžka odloÄ?itev, kajne?

Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 00.50 01.45 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.30 10.15 12.45 14.10 15.00 16.00 17.30 18.00 18.30 18.55 19.45 19.55 20.20 21.00 22.55 01.05 02.25 03.10

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 00.05 00.55 01.45 02.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Meje zdravega teka Odprta knjiga, Albert Einstein NaGlas!

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 9/13 Točka preloma: Slovensko založništvo med trgom in državo, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum: Država in njena kulturna politika Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Male sive celice, tv kviz Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Arhitekt Medirerana, portret Vojteha Ravnikarja Neokrnjeni kotički sveta: Azori, 1/6 Pričevalci: Branko Dobravec Bleščica, odd. o modi Mostovi Hidak Glasnik, izob. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov. Športni izziv, ponov.

Nogomet, evrop. liga, četrfinale, povratna tekma, prenos Ime rože, ital. film Trgovinica za samomore, anim. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: Šank rock Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, mladinska oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. VRISK Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

23. aprila 2015

Sobota,

24. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.55 10.15 13.15 14.50 15.50 16.30 17.35 18.05 18.35 19.05 20.00 20.50 21.20 22.10 22.20 23.55 00.45

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.45 23.15 23.20 01.05 02.45 03.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.45 13.00 13.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Panoptikum: Država in njena kulturna politika Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 10/10 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska polka in valček 2015, prenos Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Knjiga je kul Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Peka, ponov.

Bukvožer, ponov.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Tajda Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Tehnika ljudstvu, dok. film Migaj raje z nami, odd. o razg. življ.

Nogomet, vrhunci evr. lige Mostovi Hidak Slovenci v Italiji Avtomobilnost Točka, glasb. odd.

Deset dni do zmage, 2/2 Osiveli prijatelji, 4/6 Popravljena krivica, 7/10 Konec vojne – ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne Biti ali ne biti, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Ujemite Smarta, am. film 24ur zvečer 007 – Iz Rusije z ljubeznijo, ang. film Eurojackpot 007 – Iz Rusije z ljubeznijo, nad. filma Božična voščilnica, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: ans. VRISK, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Od Dunaja do Trsta, hoja za mir Regionalne novice 3 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

25. aprila

06.10 07.00 07.20 07.25 07.50 08.15 08.35 08.55 09.35 10.05 10.20 10.50 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.15 15.55 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 23.15 23.50 00.40 00.45 01.40 02.00

08.00 10.30 11.00 12.20 13.30 15.20 16.20 18.10 18.40 19.20 20.00 21.55 23.00 00.00 00.35

Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Vetrnica: Čarobno kolo Timotej hodi v šolo, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Studio Kriškraš: Plavanje, lutke Bine, nan.

Male sive celice, kviz V boju s časom (II.), 10/13 Infodrom Kdo pa si ti?, 10/10 Šola pod fašizmom, dok. film Tednik Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (I.), 4/8 Na poti s Hermanom Gvardjančičem, 2/3 Neokrnjeni kotički sveta: Tasmanija, 2/6 Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Ne se hecat' Moj najboljši sovražnik, film Poročila, vreme, šport Scott in Bailey, 5/8 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Najboljše jutro City folk: Daka Polnočni klub: Knjiga je kul Z Montyjem Donom po franc. vrtovih, 3/3 Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, posn. iz Maribora Gimnastika, ep, izbor nastopov, posn. iz Montpelliera Nogomet, evrop. liga, četrtfinale, povratna tekma, posn. Športni izziv Nogomet, vrhunci evrop. lige Migaj raje z nami Nogomet – dp, Celje – Domžale, prenos iz Celja Ana Ahmatova – življenje in poezija, dok. odd.

Aritmični koncert- Bilbi in Direktorji Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal

26. aprila

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.20 22.45 23.50 01.45 02.10 03.05 03.30

08.15 08.45 09.10 10.00 10.30 11.30 12.40 13.40 15.00 17.30 17.55 18.55 19.50 20.00 20.50 21.00 22.30 00.05 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 15.10 16.50 18.55 19.00 20.00 22.00 00.00 02.40

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Hannin zakon, am. film Jane Eyre, ang. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Vse o fantu, am. film Gospodar in bojevnik, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice (115) Oglasi Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke (3) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, mladinska oddaja Dotiki gora: Pokljuška soteska Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2292. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Vurberk, posnetek 1. dela koncerta Jutranji pogovori Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje Videostrani, obvestila

11.20 11.40 12.00 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.10 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 23.00 00.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.10 10.25 10.40 11.35 12.30 12.45 14.45 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 01.00 02.55

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Danov Dinosvet, 25/26 Prisluhnimo tišini: Ohranite zdrav sluh Ozare, ponov.

Obzorja duha: Nadškof Cvikl Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenska polka in valček 2015 Dolina miru, slovenski film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (II.), 5/6 Intervju: dr. Matjaž Gams Na poti s Radom Kočevarjem, 3/3 Poročila, vreme, šport Oblast (II.), 11. del Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga, posn. koncerta Slovenski magazin Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Posebna ponudba Ugriznimo znanost Turbulenca: Meje zdravega teka Rad igram nogomet 13. Mednarodno zborovsko tekmovanje, 1/2 Sprehod skozi filmsko glasbo s Simfoniki in Big Bandom Rtv Slovenija Vojne igre, dok. odd.

Nekoč je bil gozd, dok. film Posvečenje mariborskega nadškofa in metropolita p. Alojzija Cvikla, prenos iz Maribora Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina Slovenski oktet v Postojnski jami Šport Žrebanje Lota Na utrip srca – Bejartove uspešnice, 2. del Vsi so venci vejli – Janez Dovč in Boštjan Gombač Umori na podeželju, 4/5 V tujem svetu, dok. odd.

Aritmični koncert – Bilbi in Direktorji, ponov.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Popolna poroka Nevarno spogledovanje, kanad. film Nanny McPhee, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Burleska, am. film Brez ljubezni v Los Angelesu, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2291. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2292. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Poslanska pisarna: Nada Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS 11.45 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 Vurberk, posnetek 1. dela koncerta 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda brunda medo 18.40 Ustvarjalne iskrice (114), Formula 19.00 Pop Corn: Šank rock 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Vrisk 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Bolezni srca in ožilja, ponovitev 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

27. aprila

06.15 06.30 06.55 08.35 10.20 10.50 11.15 11.30 12.20 13.00 13.30 14.50 15.20 17.00 17.20 17.50 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.40 22.10 22.35 23.10 00.10 00.25 01.20 01.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.35 08.55 09.15 09.30 11.35 12.10 13.20 14.35 15.10 15.35

Utrip Zrcalo tedna 20 let Veselih Štajerk Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. Obletnici ansambla Gašperji Vem!, kviz Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Sanjarije ribiča Pepeta, 1/5 Čisto pravi gusar, 1/5 Šifra: pustolovščina – Gana, dok. film Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Knjiga je kul Dober dan, Koroška Nimin otok, am. film Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Leon in Jan – mlada kmetovalca, dok. film Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Stanje šoka, slovenski film Slovenci pod Habsburžani, pogovor z dr. Andrejem Rahtenom Odmevi, šport, vreme Umetnost igre Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

18.20 19.10 20.00 21.30 23.10 00.40 01.00 01.50

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov Kruher Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Plavanje Profesor Pustolovec, nan.

Zgodbe iz školjke Infodrom Ferdo Krota, danski film Obzorja duha: Nadškof Cvikl Ljudje in zemlja Vikend paket O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30 Duhovni utrip Odprta knjiga, Michelangelo: Stihi Dober dan, Koroška Moldavija – Med svetovi, dok. odd.

Deset dni do zmage, 2/2 Točka, glasb. odd.

Dom za Vincenta van Gogha, 2/2 Zločini v Walesu (I.), 1/4 Slovenka, slovenski film Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.30 07.55 08.05 08.35 08.45 09.10 09.25 10.20 10.35 11.30 11.45 12.40 12.55 15.25 16.25 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 23.55 00.50 01.40

24ur, ponov.

Dibo, ris.

Princeska Lili, ris.

Moj mali poni, ris.

Maša in medved, ris.

Tv prodaja Maša in medved, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Tv prodaja Winx klub, ris. film Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Burleska, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Hišna varuška, am. film Hiša iz kart, nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

Zvoki noči

16.15 16.30 16.50 17.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 12.20 16.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Na obisku … pri Ivani Dolinar Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani obvestila Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Mladi Velenjčani na podeželju 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2293. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Pokljuška soteska 20.55 Pogovor s predsednikom SLS mag. Markom Zidanškom 21.30 Razdvojeno srce, dokumentarni film 21.40 Dobro jutro, ponovitev 23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila

Sreda,

28. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.50 11.15 11.35 12.20 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 01.05 01.35 02.25 02.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.45 09.45 10.15 12.45 13.15 13.50 15.20 15.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Sanjarije ribiča Pepeta, 2/5 Čisto pravi gusar, 2/5 Šifra: pustolovščina – Peru, dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: dr. Edo Pirkmajer Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Skriti svet Umetnost igre Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 10/10 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Franc Gorjup – pater Pashal Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

18.40 19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 23.15 00.15 01.00

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Studio Kriškraš: Plavanje Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Ciak Junior, igrani film Zabavni kanal Dobro jutro Duhovni utrip Prisluhnimo tišini, svet. odd.

Ne se hecat' Na vrtu Neokrnjeni kotički sveta: Tasmanija, 2/6 Košarka, dp, Zlatorog – Krka, prenos iz Laškega City folk: Atene Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Najini otroci, film Plesni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.30 07.55 08.05 08.35 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.45 23.45 00.40 01.30 02.05

24ur, ponov.

Dibo, ris.

Princeska Lili, ris.

Moj mali poni, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Winx klub 2, ris. film Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Epilog, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Zavetje, am. film 24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2293. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (116), Bralni trak Otroški in mladinski program, Zamigajmo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami; Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Regionalne novice 3 Pop Corn, Radio Jam Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.55

10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 19.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

29. aprila

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.50 11.15 11.30 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.30 08.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Sanjarije ribiča Pepeta, 3/5 Čisto pravi gusar, 3/5 Šifra: pustolovščina – Haiti, dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: dr. Matjaž Gams, ponov.

Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Zeleno kolo, savdskoarabski film Koza je preživela, igrani film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

20.35 20.45 21.20 22.00 23.30 00.15

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Golf Bine: Skriti svet Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem okrasna orhideja Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Posebna ponudba Točno popoldne Z vrta na mizo Alpe, Donava, Jadran To bo moj poklic: Medijski tehnik, 16/30 Slovenci po svetu, dok. odd.

Rad igram nogomet Nogomet, dp, Maribor – Olimpija, prenos iz Maribora Rokomet, kvalif. za EP (M), Švedska – Slovenija, prenos iz Vaxjoja Žrebanje Lota Športni izziv Bleščica, odd. o modi Tiranozaver, ang. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.30 07.55 08.00 08.30 08.55 09.10 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 22.50 23.55 00.50 01.40 02.15

24ur, ponov.

Dibo, ris.

Princeska Lili, ris.

Moj mali poni, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Winx klub 3, ris. film Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn, Radio Jam Župan z vami; Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 2015 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža; ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.30 10.15 12.45 13.20 14.15 14.40 15.15 15.45 16.15 16.55 19.10

12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 25

25

PRIREDITVE

23. aprila 2015

GALLOWAY, JANICE: Clara od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Ĺ kotska pisateljica Janice Galloway, ena markantnejĹĄih predstavnic sodobne ĹĄkotske literature, je z izjemnim eruditskim pristopom dala glas virtuozinji Clari Wieck Schumann. Ena najbolj priznanih pianistk svojega Ä?asa, nadarjena skladateljica, urednica in profesorica se je namreÄ? v zgodovino zapisala predvsem kot Ĺžena genialnega skladatelja Roberta Schumanna in mati njunih osmih otrok. Avtorica biografije je ovrgla mit o usodni povezanosti umetniĹĄke

gracije na ĹĄirĹĄem mariborskem obmoÄ?ju v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja. Avtorica svojih ambicij ni usmerila na celovito obravnavo ruske emigracije, pa tudi ne na podrobnejĹĄo obravnavo gradnje ĹželezniĹĄke infrastrukture na Slovenskem, pri kateri so sodelovali tudi Ä?lani prebegle armade Petra NikolajeviÄ?a Vrangla. Posvetila se je predvsem raziskovanju mikro izsledkov realnosti in nato na temelju mikrokozmosa pretanjenih obrisov Ä?ustvovanj, vrednot,

9.00

VELENJE ÄŒetrtek, 23. april 9.00 14.00 16.30 18.00

18.00 19.00 19.30 20.00

DruĹĄtvo NOVUS, Trg mladosti 6 PomoÄ? pri iskanju zaposlitve Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje NoÄ? knjige Velenjski grad Odprtje razstave Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in mediteranska plovila GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Dom kulture Velenje, velika dvor.

Osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Letni koncert godalcev KnjiĹžnica Velenje Odprtje razstave in pogovor s Ferijem LainĹĄÄ?kom

Petek, 24. april 2.00

strahov in vsakodnevnih nepomembnih rutin iz zgodnjih dvajsetih let 20. stoletja rekonstruirala Ĺživljenje in stiske beguncev ter odzive domaÄ?inov na nanje. genialnosti in norosti ter premaknila ĹžariĹĄÄ?e z moĹĄkega genija na genialno Ĺžensko.

Osebnost Clare je osvetljena in predstavljena veÄ?plastno v njenih ĹĄtevilnih vlogah in zato najbrĹž ne bo pritegnila le poznavalcev in ljubiteljev pianizma. Biografija izvrstno prikazuje vihravi zeitgeist romantike, ko so virtuozi iz koÄ?ij presedali na vlak in se odpravljali na dolge turneje po vsej Evropi. Klavir je imel v visoki romantiki veljavo glasbila 'dobre meĹĄÄ?anske druĹžbe'. Glasbeno umetnost je ĹĄiril tako kot v 20. stoletju gramofon; Ä?im je skladatelj napisal obseĹžnejĹĄe glasbeno delo, je Ĺže izĹĄel njegov klavirski izvleÄ?ek in se bliskovito razĹĄiril med izvajalce in posluĹĄalce. Pravi virtuozi so uĹživali status zvezdnikov podobno kot pozneje zvezdniki v vseh zvrsteh popularne glasbe. Pianisti pa so morali streÄ?i tudi slabemu okusu aristokracije in mecenov, ki so nanje gledali kot na sluĹžinÄ?ad; med njihovimi imenitnimi izvedbami so Ä?vekali, trepljali pse in zehali. Clara je izrazito presegla standarde pianistiÄ?nega izroÄ?ila 18. st., saj je vse koncerte igrala na pamet in prva v celoti izvedla Beethovnovo sonato ĹĄt. 23 -Appasionato.

RATEJ, MATEJA: Ruski diptih: Iz Ĺživljenja ruske emigracije v Kraljevini SHS od – Odrasli / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja Ruski diptih je kratka kulturnozgodovinska ĹĄtudija o ruski emigraciji na naĹĄih tleh. Zgodovinarka Mateja Ratej je v Pokrajinskem arhivu Maribor odkrila s plesnijo prekrita dokumenta - obseĹžna kazenska spisa o dveh grozljivih zloÄ?inih, ki sta ju zagreĹĄila ruska begunca Vasilij ÄŒernjak in Venjamin SveÄ?nikov. Povsem loÄ?eni zgodbi je z izvirnim pristopom zdruĹžila v Ruski diptih, ki pripoveduje o Ĺživljenju ruske emi-

KEITH, LOWE: Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni od – Odrasli / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja Pred praznovanjem 70. letnice konca 2. svetovne vojne smo konÄ?no dobili realen in neobremenjen zgodovinski prikaz povojnega obdobja uniÄ?ene Evrope.

Britanski pisatelj in zgodovinar Keith Lowe je z metodiÄ?nim hladom pripovedovalca izbrisal roĹžnate odtenke povojnih romantiÄ?nih podob in mitov zmage nad nacizmom in faĹĄizmom ter predstave o takojĹĄnjem duhovnem, moralnem in gospodarskem prerojenju celotne celine. Nadomestil jih je z opisom dejanskega kaosa, iz katerega se je pozneje izoblikovala nova Evropa. Z obĹĄirno analizo vseh pojavnih oblik stvarnega razdejanja (stradeĹž, brutalna posilstva, krvoloÄ?nost divjega maĹĄÄ?evanja nad nemĹĄkimi vojnimi ujetniki, Ĺženskami in otroki, razmah povojnega antisemitizma, izgon preĹživelih Judov in dokonÄ?en izgon nemĹĄkih manjĹĄin, etniÄ?no oÄ?iĹĄÄ?ene pokrajine v vzhodni Evropi in drĹžavljanske vojne) je tudi ovrgel mit o junaĹĄtvu in enotnosti posameznih narodov kot edinem vidiku vojne, ki so ju opevali vsepovsod. Posebno poglavje je posveÄ?eno tudi dogajanju v Jugoslaviji kot 'Evropi v malem', kjer opiĹĄe PliberĹĄko tragedijo hrvaĹĄkih vojnih ujetnikov, okrutne mariborske poboje in dvoliÄ?no ravnanje britanskih zaveznikov, ki so 12.000 slovenskih domobrancev poslali naravnost v smrt. Avtor ob razkrivanju dozdajĹĄnjih slepih peg povojnega zgodovinopisja veÄ?krat opozori na nevarne uÄ?inke manipulativnega prikrojevanja zgodovine, kar poÄ?nejo skrajno desniÄ?arske stranke Ĺže dvajset let v poskusih odvraÄ?anja krivde z dejanskih sproĹžilcev zaÄ?aranega kroga grozodejstev. đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – FruĹĄka gora 10.00 Ljudska univerza Velenje Osnovna ĹĄola za odrasle se predstavi (tudi ob 16.00) 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert dijakov in uÄ?iteljev ĹĄole za rudarstvo, strojne ĹĄole, elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, ĹĄole za storitvene dejavnosti in ĹĄole za varstvo okolja 21.00 eMCe plac Odprtje terase

Sobota, 25. april 8.00 8.00 8.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – GonĹžarjeva peÄ?

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – del Ĺ aleĹĄke planinske poti PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica

KnjiĹžnica Velenje, preddverje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 17.00 KAC, Efenkova 61 paLAÄŒENka party 19.00 Dom krajanov Ĺ entilj Salamiada 21.00 eMCe plac Jam Session

za omejeno koliÄ?ino cepilnikov drv iz zaloge.

Ugoden NAJEM cepilnikov drv.

ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 PetrovÄ?e T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si

ÄŒetrtek, 23. aprila

Nedelja, 26. april 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski izlet – Rezija 13.00 KAC, Efenkova 61 b Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje slikarske razstave Saliha BiťćiÄ?a 20.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj NoÄ? knjige v Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj (Predvajanje dokumentarnega filma Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh)

Torek, 28. april 10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice v angleĹĄÄ?ini (izdelamo lutko) 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – kitara

Sreda, 29. april

Petek, 24. aprila

Ponedeljek, 27. april

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er

10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice –ples (svetovni dan plesa)

7.00

Sobota, 25. aprila

ÄŒetrtek, 30. april

16.30 Stadion Ĺ oĹĄtanj 14. krog medobÄ?inske Ä?lanske lige golgeter (NK Ĺ oĹĄtanj : NK Ĺ tore) 19.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Liga Telemach: Elektra Ĺ oĹĄtanjĹ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba

10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice v angleĹĄÄ?ini 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Travnik ob Mercatorju Kresovanje; VaĹĄka skupnost Ĺ martno ob Paki

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Gozdnik / Ĺ mohor 9.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Spomladanski sejem 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na drama BrezÄ?asna Adeline 21.00 eMCe plac AkustiÄ?ni koncert

Torek, 28. april 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 eMCe plac Hawaii Summer Warm Up Party 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Sreda, 29. april 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Potepanje po Golteh 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 eMCe plac Filmski veÄ?er in delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic

Ponedeljek, 27. aprila X

Ovinek pri Rihu Mlajevanje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Velenje, 23. aprila – Danes ob 18. uri bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo slikarja Klavdija Tutte. Pripravlja jo Galerija Velenje, primorski umetnik, ki Ĺživi in ustvarja v Kranju, pa bo tokrat v Velenju predstavil Mediteranske svetilnike in plovila. Del razstave bo od 4. maja postavljen tudi v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca.

Kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek je v katalogu, ki bo spremljal razstavo, med drugim zapisala: ÂťKlavdij Tutta o modernem slikarstvu razmi-

Prireditev ob jubileju

Prvomajska budnica pri TiĹĄlarjevi lipi v ReÄ?ici ob Paki JSKD Velenje in KD Ĺ martno ob Paki

ÄŒetrtek, 23. april 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates 21.00 Pri razvalinah starega gradu v Ĺ martnem ob Paki JSKD Velenje in KD Ĺ martno ob Paki; NoÄ? knjige (svetovni dan knjige)

Lunine mene

26. april, ob 1.56, prvi krajec

Petek, 24. april

CITY CENTER Celje

ĹĄlja kot o dinamiÄ?nem virtualnem svetu, organizmu, razpetem po povrĹĄini in v prostoru. Slike prehajajo v tretjo dimenzijo, medprostori pa so nove moĹžnosti za vzpostavljanje stikov z novimi formati in vsebinami.

NajveÄ?jo pozornost osredotoÄ?a na barvno strukturo ĹĄirokega spektra in moÄ?ne intenzitete ‌ ÂŤ Razstava bo odprta do 6. junija. đ&#x;”˛

Lutke v Citycentru

Ĺ oĹĄtanj – TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno praznuje v mesecu maju 20-letnico delovanja.

Ob tem jubileju pripravljajo prireditev v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri.

Za prijeten popoldan bodo poskrbeli Ä?lani druĹĄtva, skupaj z MePZ Skorno, Skorbendom đ&#x;”˛ in Tapravimi faloti.

Petek, 1. maj

Ĺ MARTNO OB PAKI

Mediteranski svetilniki in plovila

Celje – V nedeljo, 26. aprila, ob 13. uri vabljeni na lutkovno predstavo Bicikleta v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta, ki se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycentra. đ&#x;”˛

bĹĄ

• ÄŒetrtek, 23.4., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 24.4, 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 26.4. Raziskovalno nedeljsko dopoldne – igre in eksperimenti, 13.00 Lutkovna predstava Bicikleta • DĹžungelske dogodivĹĄÄ?ine med poÄ?itnicami : od 10.00-12.00: • Torek, 28.4. Izgubljeni prestol leva Samota, sreda, 29.4. NoÄ?ne skrivnosti netopirja TinÄ?ka, Ä?etrtek, 30.4. Zabava pri treh krokodilih • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka SPUŽI NA SUHEM 2D KDO=MI2 (Slovenija) in 3D

POSEBNE CENE

19.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki – poletni oder Proslava v poÄ?astitev treh praznikov; ZZB NOB, ZVVS, ZSÄŒ, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, JZ MC

Ĺ OĹ TANJ

The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 93 minut ReĹžija: Paul Tibbitt Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj TrÄ?ek, Daniel Bavec, PrimoĹž Ranik, Nino OĹĄlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva MiheliÄ?, Jernej Kuntner, MatevĹž Mueller, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, UroĹĄ Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar.

Petek, 24. 4., ob 18.00 3D Sobota, 25. 4., ob 18.00 Nedelja, 26. 4., ob 16.00 3D – otroťka matineja Ponedeljek, 27. 4., ob 18.00 3D

Glasbeni dokumentarec, 94 minut ReĹžija: Rudi Uran Nastopajo:Tone Kregar–TonÄ?, Jernej Dirnbek–Dimek, Egon Herman–Srajca, Robert Novak– Flik, Igor Peter OraÄ?-Mali Sobota, 25. 4., ob 20.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo Nedelja, 26. 4., ob 18.00

KOSEC Kosac (HrvaĹĄka) Drama, 98 minut ReĹžija: Zvonimir Jurić Igrajo: Mirjana Karanović, Ivo Gregurević, Igor KovaÄ?, Nikola

Ristanovski, Zlatko Burić Kićo, Dado Ćosić idr.

Petek, 24. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 25. 4., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 26. 4., ob 19.00 – mala dvor.

RITEM NOROSTI Whiplash (ZDA) Filmski ciklus: Ljubim jazz Glasbena drama, 97 minut ReĹžija: Damien Chazelle Igrajo: Miles Teller, J. K. Simmons, Melissa Benoist, Paul Reiser, Austin Stowell, idr.

Petek, 24. 4. ob 20.00

SOL ZEMLJE Le sel de la terre (Francija, Bra-

zilija, Italija) Filmski ciklus: Odstiranje pogledov Dokumentarni film, portret fotografa, 110 minut ReĹžija: Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado Igrajo: Sebastao Salgado, Wim Wenders (pripovedovalec), Juliano Ribeiro Salgado (pripovedovalec)idr.

Petek, 24. 4., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 25. 4., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 26. 4., ob 17.00 – mala dvor.

MAMICA Mommy (Kanada) Drama, 138 minut

ReĹžija: Xavier Dolan Igrajo: Karidja TourĂŠ, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou TourĂŠ, Idrissa Diabate idr.

Nedelja, 27. 4., ob 20.00

BREZÄŒASNA ADALINE The Age of Adaline (ZDA) RomantiÄ?na drama, 110 minut ReĹžija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Huisman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark GhanimĂŠ, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony Ingruber, Lynda Boyd Ponedeljek, 28. 4., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

23. aprila 2015

Nagradna križanka Naš čas

RADIO VELENJE Telefon: 03 898 17 50 www.nascas.com press@nascas.si

Z vami vsak četrtek!

Naš čas, ki je v teh letih postal tudi vaš čas, beleži dogajanje v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Bralce seznanja z zanimivimi dogodki iz lokalnega okolja in sveta. Po Našem času posegajo vse generacije od mladih do starejših.

Med ljudmi je dobro sprejet zaradi aktualnih vsebin in tradicije, ki jo ima. Časopis Naš čas po raziskavi Mediane bere preko 30.000 bralcev.

Naš čas je zagotovo pomemben lokalni časopis tudi z vidika oglaševanja, kajti objava oglasa v Našem času maksimalno pokrije območje, o katerem poroča.

Naš čas ima ime.

Postanite naročnik, pokličite 03 898 17 50 ali pošljite e-pošto na press@nascas.si in Naš čas bo v četrtek že v vašem nabiralniku!

Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 4. maja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ODDAM SKLADIŠČE, garažo, od 50 do 200 m2, 4 m višine, varovano, ugodno oddam.

Lokacija: Vinska gora, gsm: 051 395 560

RAZNO ZELO lep, eno leto star, močan dvosedežni moped, prevoženih malo čez 1.000 km, ne rabi registracije, prodam za tristo evrov ceneje, t.j za 800,00 evrov. Gsm: 041 355 416

RUSKE keglje in domačo slivovko prodam. Gsm: 031 408 849, 041 849 474 MOTOR tomos nitro, 50 ccm, star 3 leta, prodam. Gsm: 041 968 305 ROTACIJSKI plug Gorenje Muta, tri 100 l sode, diatonično harmoniko, lesen voziček in hidravlično prešo prodam ali menjam za seno v kockah.

Tel: 03 5863 073

PRIDELKI SUHE, pet let stare, hrastove deske (2,5 cm debeline) prodam za 300,00 evrov/m3. Gsm: 041 355 416 SUHO seno in otavo prodam.

Gsm: 031 366 064 SILAŽNE bale ugodno prodam.

Gsm: 040 151 004 ŠTIRI okrogle silažne bale prodam.

Gsm: 031 640 369 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI TELIČKO, sivo rjavo, staro en mesec, prodam za nadaljnjo rejo.

Gsm: 031 266 194 TELICO sivko, brejo 7 mesecev, je pa-

ČETRTEK, 23. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 24. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 25. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 26. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 27. aprila

šna, prodam. Tel: 03 5895 229 PRAŠIČA, piščance in vino prodam.

Gsm: 051 410 968

NEPREMIČNINE V RAVNAH pri Šoštanju prodam dve parceli z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. Gsm: 041 461 209 V ŠOŠTANJU zelo ugodno prodamo hišo v velikosti 200 m2. Cena: 79.000,00 evrov. Gsm: 051 624 066

Nagrajenci križanke »AS Skornšek«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 9. aprila 2015, so: •

Alen Baron, Šercerjeva 20, 3320 Velenje; • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje; • Marjan Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: AS AVTOMOBILI SKORNŠEK

• Samostojna hiša v Ponikvi pri Žalcu, K+P+M, 118 m2, zgrajena 1937, adaptirana 1987, z gospodarskim poslopjem in kozolcem na sončni in lepi legi, s 4238 m2 zemljišča. ER: E(105-150 kWh/ m2a) Cena: 109.000 evr.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 28. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 29. aprila

• 1-sobno stanovanje v Velenju na Stantetovi, 46 m2, 2/8 nad, leto izgradnje 1982. ER: C(35-60Kwh/m2a) Cena: 47.000 evr.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Trg mladosti 7

info@vsvo.si

Generalna skupščina Združenih narodov je proglasila leto 2015 za mednarodno leto tal.

Visoka šola za varstvo okolja ga obeležuje z več dogodki in prireditvami, tudi s fotografsko razstavo dr. Boruta Vrščaja z naslovom Tla govorijo.

Vabljeni!

Koroška cesta 58 Velenje www.erico.si

Bralkam in bralcem tednika Naš čas iskreno čestitamo za praznik dela!

Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

23. aprila 2015

DEŽURSTVA ZD VELENJE

LEKARNA VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

25. - 27. 4. – Olivera Saviva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Bunić Dragiša, roj. 1958, Velenje, Stantetova ulica 28; Martinčič Marija, roj. 1938, Velenje, Tomšičeva cesta 2; Uratnik Zora, roj. 1929, Velenje, Aškerčeva cesta 6; Pirš Angela, roj. 1925, Velenje, Stanetova cesta 46; Kamenik Jožef, roj.1933, Šmartno ob Paki, Skorno 43; Beriša Edi, roj.

1942, Celje, Prekorje 80; Miklavžina Ivana, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 124.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

V SLOVO

ZAHVALA Ob žalostnem dejstvu, da nas je prehitro zapustil mož, oče, dedek, brat, sorodnik in mnogim prijatelj čebelar

moji ženi in mami

EDVARD STROPNIK smo hvaležni vsem, ki ste mu v spomin izkazali čast in njegovo slovo delili z nami.

MOJCI LETONJA Gornji Grad

Noč je temna – pretemna …

Svetli sen lune izžareva moč v ogledalu večnega neba.

19. 10. 1952 – 31. 3. 2015

Tebi dedi, tvoj Bruno.

Žalujoči Peter, Tadeja, Gal

Posebej se zahvaljujemo predsedniku ČZS g. Boštjanu Noču za spoštovanje, izkazano v njegovem govoru ob pogrebni slovesnosti. Hvala g. Pustatičniku za govor, ČD Mlinšek, Čebelarski zvezi SA-ŠA, Društvu invalidov TEŠ, sodelavcem TEŠ, KS Konovo, slovenskemu društvu vzdrževalcev in duhovniku za opravljen obred.

Ohranjamo ga v najlešem spominu in smo ponosni, da je s svojim življenjem prepletel naše in vaše poti.

Hvala vam!

Marjeta Stropnik, Urška in Tina z družinama

ZAHVALA

V SPOMIN

Mnogo prerano in nepričakovano nas je zapustila draga mamica, hčerka, sestra, babica, teta

MATEJ JELEN

CVETKA LESJAK

26. 3. 1979 – 27. 4. 2005

iz Velenja

3. 4. 1959 – 7. 4. 2015 Rada si mela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala.

Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala.

Za vse, prav vse ti se enkrat HVALA

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Posebej hvala g. Dragu Kolarju in celotnemu kolektivu Vrtca Velenje za poslovilne besede, PGD Sveti Štefan, planinskemu društvu Železniki Ljubljana, Gorenju Ogrevalni sistemi, Rokometnemu klubu Gorenje Velenje, celotnemu kolektivu Vrtca Velenje, stanovalcem Tomšičeve ulice in Goriške ceste. Hvala tudi pogrebni službi KPV, kvartetu Glušič in g. župniku Janezu Rezarju za lep opravljen obred.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči vsi njeni

Mineva deset let, odkar je tiho ugasnil plamen življenja našemu Mateju. Pogrešamo tvoj smeh, zvok strun kitare. Hvala vsem, ki z lepo Ostal boš v naši srcih mislijo, molitvijo, svečami in cvetjem obiskujete njegov grob v Šentilju. bil za nas si vse, saj ljubezni, spoštovanja in spominov lepih ne more vzeti nam nihče.

Pogrešamo Te in Te želimo ob sebi … danes, včeraj, jutri …

Tvoji: ata Florjan, mama Marjana, brata Andrej z ženo Barbaro, Blaž, sestre Janja z Mirom, Maja, Melita z Gregom, nečaki Jaša, Lara, Maj, Juš, Žan

ZAHVALA Od nas je tiho odšla naša draga oma

Ob boleči izgubi našega

MATILDA MEVC

ROBINA

13. 2. 1934 - 12. 4. 2015

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za poslana pisma sožalja, cvetje in sveče.

Iskrena hvala vsem, ki ste nam jo pomagali tako lepo pospremiti na njeno zadnjo pot.

Vsi njeni

Družina Bolić

NaĹĄ Ä?as, 23. 4. 2015, barve: CMYK, stran 28

Sakralna znamenja imajo zanimive zgodbe V rondeli Velenjskega gradu je na ogled razstava Kapele in kriŞi – Slikar Stojan KneŞević jih je naťel kar 127 Bojana Špegel

Velenje, 16. aprila – Pred tednom dni so v Muzeju Velenje odprli razstavo, ki je nastala kot eden od programov javnega dela. Akademski slikar Stojan KneĹževiÄ? je na pobudo kustosa Damjana KljajiÄ?a v letu dni preuÄ?il ĹĄtevilna sakralna znamenja ne le na podroÄ?ju MO Velenje, ampak tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Ob tem ga niso zanimali sakralni objekti v dolini, saj so ti Ĺže dobro ÂťpopisaniÂŤ in raziskani.

Avtor nam je ob odprtju razstave, ki navduĹĄi Ĺže na prvi pogled, povedal: ÂťV projektu sem uĹžival, ker me zanimata tudi etnologija in zgodovina. ManjĹĄi del kapel in kriĹžev je Ĺže bil popisan, veÄ?ina pa ne. Ko sem zaÄ?el, je obstajal seznam, ki so ga imeli v muzeju, istega sem dobil tudi v ĹžupniĹĄÄ?u. Na njem je bilo 20 sakralnih znamenj, jaz sem jih naĹĄel 127.ÂŤ Ĺ tevilo je presenetilo tudi njega. Za veÄ? kot polovico njih ni uspel izbrskati zgodb, ki razkrivajo, zakaj so jih postavili. Žal so tisti, ki

so jo poznali, Ĺže pokojni, zato jih nikoli ne bomo izvedeli. So pa tudi znamenja, ki so postavljena brez neke posebne zgodbe, zaradi procesijskih namenov ali religioznosti.

VeÄ?ina pa jih ima zgodbo, saj gre pri postavljanju kriĹžev in kapel za doloÄ?en odnos v kljuÄ?nih trenutkih Ĺživljenja. Ko gre za Ĺživljenje ali smrt, so se ljudje pogosto zaobljubili in v zahvalo zgradili kapele in kriĹže.ÂŤ Ob tem doda, da nekatera znamenja v dolini izvirajo Ĺže iz predkrĹĄÄ?anskih Ä?asov.

ska Gora. Kar nekaj zgodb o vzrokih za postavitev sakralnih znamenj je presenetilo tudi avtorja. ÂťMed zame najbolj pretresljivimi je zgodba o detomoru. To je zgodba o mladi redovnici, ki se je iz samostana v Lju-

bljani noseÄ?a vrnila domov v PleĹĄivec. NoseÄ?nost v tistih Ä?asih ni bila dobro sprejeta. Otroka je rodila na poljskem straniĹĄÄ?u in ga tam tudi pustila. HiĹĄna dekla je opazila, da dekle nima veÄ? noseÄ?niĹĄkega trebuha. Poiskala je novorojenÄ?ka in ga oÄ?istila. Ko ga je pokazala oÄ?etu dekleta, ji je ta ukazal, naj ga vrĹže v sotesko potoka Sopote. Po tem de-

tomoru je tam zaÄ?elo straĹĄiti, zato so postavili kriĹž. Potem ni veÄ? straĹĄilo vse do dne, ko je nekdo ukradel razpelo, strahovi so se takoj ponovili. Ko so postavili novo razpelo, so se strahovi spet umirili,ÂŤ pripoveduje KneĹžević.

Avtorja razstave, ki so mu pri nastajanju pomagali tudi mnogi sodelavci in zbiratelj Zvone ÄŒebulj iz Ĺ o-

Postavljeni iz zaobljube ali zaradi strahu Zanima nas, kje v Ĺ aleĹĄki dolini je najveÄ? kriĹžev in kapel.

Izvemo, da jih je najveÄ? na obrobju doline, v Belih Vodah, Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, tudi v TopolĹĄici in njenih zaselkih. V velenjski obÄ?ini pa prednjaÄ?i Vin-

Stojan KneĹžević: ÂťNi presenetilo le ĹĄtevilo kriĹžev in razpel, preseneÄ?ajo tudi zgodbe, povezane z njimi.ÂŤ

ĹĄtanja, ki je za razstavo posodil cerkvene plastike in razpela, je najbolj presenetila gostota sakralnih znamenj. ÂťVeÄ?ina jih je bila postavljena v Ä?asu, ko je bila Ĺ aleĹĄka dolina ĹĄe redko poseljena, bila je ruralno obmoÄ?je. Ĺ tevilo prebivalcev ni presegalo veÄ? kot nekaj tisoÄ? ljudi. Na Ĺ tajerskem in Gorenjskem so sakralna znamenja najbolj gosto posejana, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da so Ĺže Slovani postavili veliko kriĹžev. Kapele pa so zaÄ?eli kmetje postavljati po koncu fevdalizma, ko so si gmotno opomogli,ÂŤ izvemo.

Muzej Velenje bo v bliĹžnji prihodnosti izdal katalog, v katerem bodo predstavili raziskana sakralna znamenja. Zajeli bodo tudi Ĺ oĹĄtanjska, morda pa bodo, Ä?e se dogovorijo, raziskali in dodali ĹĄe tista v Ĺ martnem ob Paki. Razstava, na kateri v sliki in besedi spoznamo tako znane kot neznane kriĹže in kapele, bo odprta do đ&#x;”˛ 21. junija.

SoĹžitje za veÄ?jo varnost v cestnem prometu Preventivni dogodki za seniorje in upokojence tudi v Velenju

Podobno kot drugje po Sloveniji je bilo zanimanja za SoĹžitje tudi v Velenju veliko.

Milena Krstć Planinc

Velenje, 20. aprila – Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) po vsej drĹžavi organizira program SoĹžitje za veÄ?jo varnost v cestnem prometu. ÂťGre predvsem za varnost in mobilnost starejĹĄih voznikov, seniorjev in upokojencev. Ĺ˝elimo

si, da bi bili Ä?im dlje in Ä?im bolj varni ter mobilni v prometu. Ta program je zato namenjen predvsem njim,ÂŤ pravi Vesna Marinko, vodja projekta SoĹžitje.

V Velenju je potekal v ponedeljek dopoldan. UdeleĹženci so si na njem s predavanjem Rada Je-

romla (AVP, Izpitni center Slovenj Gradec) osveĹžili znanje iz prometnih predpisov in pravil, o zdravstvenih kriterijih za voĹžnjo jim je svetovala dr. Majda Zorec KarlovĹĄek (ZdruĹženje FORTOX), o varni voĹžnji po avtocesti in hitri cesti je spregovorila mag. NataĹĄa KovĹĄe

Tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani brezplaÄ?no do pokopaliĹĄÄ?a? Ĺ oĹĄtanj – VelenjÄ?ani imajo Ĺže kar nekaj Ä?asa brezplaÄ?en prevoz z avtobusom do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Zlasti starejĹĄi to moĹžnost veliko uporabljajo. Na voljo imajo kar nekaj terminov, posebej pa jih Lokalc do pokopaliĹĄÄ?a in nazaj v Velenje pripelje dvakrat ob sobotah, enkrat dopoldan in enkrat popoldan. Med tednom lahko dopoldan in popoldan ÂťkoristijoÂŤ lokalne avtobuse, ki vozijo iz Velenja do TopolĹĄice in nazaj in zapeljejo tudi do pokopaliĹĄÄ?a.

(DARS), o praktiÄ?nih izkuĹĄnjah pa Nikolaj SmreÄ?nik (Policijska postaja Velenje).

Program vsebuje tudi nekaj praktiÄ?nih preizkusov. ÂťMed drugim meritve vida. Vozniki 90 odstotkov vseh informacij sprejmejo med voĹžnjo preko vida, zato je

Ĺ aleĹĄka dolina 2030?

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani seveda lahko na katerega od teh tudi sedejo, a zanje je plaÄ?ljiv. Zato niso redki predlogi in pobude, da bi tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poskrbela za svoje prebivalce tako, kot je Mestna obÄ?ina Velenje, in jim omogoÄ?ila brezplaÄ?en prevoz do pokopaliĹĄÄ?a. Ĺ˝upan Darko Menih pobudo pozna in pravi, da bodo o njej razmislili. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 22. aprila – VÄ?eraj, na svetovni dan Zemlje, so osmoĹĄolci iz vse Ĺ aleĹĄke doline, ki so bili letos vkljuÄ?eni v ekoloĹĄki projekt ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ, predstavili plakate, ki so jih izdelali v okviru projekta. Prireditev, na kateri so razglasili tudi avtorje najboljĹĄih plakatov, je bila v dvorani Centra Nova.

Projekt uspeĹĄno izvajata MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje in Erico Velenje. V njem je letos veÄ? kot 300 osmoĹĄolcev najprej teoretiÄ?no spoznalo prizadevanja za Ä?istejĹĄe okolje, potem pa so dobili nalogo, da izdelajo plakate na temo Ĺ aleĹĄka dolina leta 2030. Izdelali so 19 plakatov, avtorji najboljĹĄih osmih pa so jih ob zakljuÄ?ku projekta predstavili na vÄ?erajĹĄnji prireditvi. Tudi letos bodo avtorje najboljĹĄih plakatov popeljali na izlet. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vesna Marinko: ÂťDa bodo Ä?im dlje mobilni in varni na cestah.ÂŤ

UroĹĄ Remenih: ÂťSimulator je kupila Mestna obÄ?ina Velenje.ÂŤ

Vozniki 90 % informacij med voĹžnjo sprejmejo preko vida

tudi na simulatorju varne voĹžnje, ki so ga razvili v MIC Ĺ olskega centra Velenje. To bodo lahko poÄ?eli tudi na prihodnjih preventivo izobraĹževalnih dogodkih, saj je simulator varne voĹžnje odkupila Mestna obÄ?ina Velenje. ÂťTudi starejĹĄi simulator zelo dobro sprejemajo, njihovi odzivi so pozitivni.

Pravijo, da se poÄ?utijo, kot bi vozili s pravim avtomobilom,ÂŤ je bil zadovoljen UroĹĄ Remenih z MIC-a, kjer Ĺže razvijajo nov simulator đ&#x;”˛ varne voĹžnje.

â?ą

pomembno, da preverijo, kako dobro vidijo,ÂŤ pravi Marinkova. UdeleĹženci so imeli tudi moĹžnost, da se praktiÄ?no preizkusijo z inĹĄtruktorjem voĹžnje, ki jim je med voĹžnjo svetoval, v Velenju pa so lahko vozniĹĄke sposobnosti preverili

Sejem in predstavitev knjige Vinska Gora, 27. aprila – To soboto ob 9. uri se bo pred veÄ?namenskim domom zaÄ?el spomladanski sejem, ki ga Ĺže tretje leto zapored pripravljata Krajevna skupnost in TuristiÄ?no druĹĄtvo Vinska Gora.

Letos bo na njem sodelovalo 11 razstavljalcev iz kraja. Obiskovalcem bodo ponudili domaÄ?e dobrote iz kruĹĄne peÄ?i, sadike roĹž in vrtnin, jabolka, suhomesnate izdelke in ĹĄe marsikaj. Ob 10. uri bodo predstavili knjigo o hmeljarstvu v Vinski Gori, ki sta jo pripravila Mladinski TIC in KS Vinska Gora. V zgodovini kraja je bilo hmeljarstvo pomembna kmetijska panoga po tem, ko so na obronkih kraja zaÄ?eli izginjati vinogradi. Mladi so to raziskali in opisali, nastala pa je ĹĄe ena domoznanska knjiga o kraju in tamkajĹĄnjih ljudeh. đ&#x;”˛

bĹĄ