NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 1
V petek (6/18 oC) oblaÄ?no, v soboto (9/14 oC) in nedeljo (8/13 oC) deĹževno.
ÄŒetrtek, 21. aprila 2016â€
ĹĄtevilka 16 | leto 63â€
www.nascas.comâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
Sanje pripadajo vsem generacijam
cena 1,80 â‚Ź
Stavka Mira ZakoĹĄek
Velenje, 14.–16. april – Medgeneracijski festival, ki je potekal pod sloganom Sanje pripadajo vsem generacijam, je resniÄ?no povezal staro in mlado. Na predavanjih,
razpravah, delavnicah in ĹĄtevilnih izobraĹževalnih in ustvarjalnih aktivnostih so se starostniki druĹžili z vnuki in starĹĄi z otroki ter drug drugega spodbujali k pridobi-
vanju novega znanja in veĹĄÄ?in, pa tudi k zdravemu Ĺživljenju. Da mislijo resno, so pokazali tudi z medgeneracijskim tekom. đ&#x;”˛ tf VeÄ? na strani 10. â€
ÄŒestitamo ob prazniku. UredniĹĄtvo
NaĹĄa vlada se kljub njenemu zatrjevanju, da ni tako, na stavkajoÄ?e poĹžviĹžga. Tako imamo rekordno dolgo trajajoÄ?o stavko policistov, s katerimi se nihÄ?e resno ne pogovarja in ki tudi ni poceni. Stavka je drĹžavno blagajno Ĺže prikrajĹĄala za veÄ? kot 16 milijonov evrov glob. Lahko se primete za denarnice, saj bo oblast hotela denar nazaj. In ker vlada ter njeni ukrepi niti sluÄ?ajno niso naravnani socialno, veste, iz katerih Ĺžepov bo denar predvsem pobrala. Sedaj imamo tudi sploĹĄno stavko v energetiki. Tudi ta bo stala veliko in tudi z energetiki se ljubljanska elita ne ukvarja, vsaj za zdaj se ĹĄe ni veliko. Tretji in Ä?etrti dan stavke je tako predvsem zaznamoval zaplet v Ĺ oĹĄtanju, kjer kljub naÄ?rtom sindikata ni priĹĄlo do omejevanja proizvodnje. Direktor Arman Koritnik je stavkajoÄ?im namreÄ? prepreÄ?il vstop v komandno sobo. Ta stavka se je zaÄ?ela 4. aprila in ĹĄele v petek so uspeli sindikati z vlado doseÄ?i dogovor, da se bo socialni dialog nadaljeval. Za skupno mizo so sedli prviÄ? v torek popoldne, ko ni bilo sprejetega ĹĄe niÄ? konkretnega, tako da so se o nadaljevanju stavke (po prvotnem naÄ?rtu naj bi jo nadaljevali in tudi stopnjevali jutri) odloÄ?ali vÄ?eraj po zakljuÄ?ku redakcije naĹĄega Ä?asopisa. ÄŒasi so res trdi in na racionalizacije bo verjetno marsikje treba pristajati, toda na ĹĄtevilnih podroÄ?jih so socialni dialogi padli tako nizko, da odgovorni ne uspejo sesti za skupno mizo, prisluhniti drug drugemu in se vsaj truditi najti reĹĄitev. OdlaĹĄanje razreĹĄevanja teĹžav v nedogled nikomur ne koristi in obÄ?ani smo vsekakor lahko ogorÄ?eni, kadar gre za dejavnosti, ki jih moramo zaradi nepravoÄ?asnega ukrepanja in dogovarjanja plaÄ?evati iz svojih Ĺžepov. Ko gre za takĹĄne dogodke, smo novinarji najveÄ?krat nezaĹželeni in oĹžigosani, da teĹžave potencirano, a osebno se res spraĹĄujem, kako je vse tole sploh mogoÄ?e. Kako si kdo v naĹĄi drĹžavi sploh lahko dovoli, da se s stavkajoÄ?imi ne pogovarja in dopuĹĄÄ?a stihijo v nedogled. Bomo kdaj doÄ?akali tudi kazni za takĹĄno neodgovornost? Pred nami je prvi maj, dan, ko se spominjamo delavskih bojev, a kaĹže, da se iz zgodovine nismo veliko nauÄ?ili. Vsekakor pa osebno upam, da ga policisti in energetiki ne bodo praznovali kot stavkajoÄ?i. đ&#x;”˛
Dan upora proti okupatorju Z razliÄ?nimi prireditvami ga bodo zaznamovali v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah V Velenju bo osrednja obÄ?inska sveÄ?anost ob dnevu upora proti okupatorju v ponedeljek, 25. aprila, ob 18. uri v domu kulture. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Centra za vzgojo, izo-
braĹževanje in usposabljanje Velenje, slavnostna govornica pa bo Andreja KatiÄ?, ministrica za obrambo. V Ĺ martnem ob Paki bodo z eno slovesnostjo praznova-
Ĺ oĹĄtanj bo po soboti Ä?istejĹĄi Lani sodelovalo 400 ljudi, odstranili so 8.600 kilogramov odpadkov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo v soboto, 23. aprila, Ĺže trinajstiÄ? zapored organizirala oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo. Ta bo potekala v vseh devetih krajevnih skupnostih. KljuÄ?ni pri akciji so poleg krajanov tudi Ä?lani druĹĄtev, ki delujejo v obÄ?ini. Zlasti moÄ?no raÄ?unajo
na gasilska in turistiÄ?na druĹĄtva, pa tudi na druga. Ob 9. uri se bodo tisti, ki so pripravljeni zavihati rokave, zbrali na za to doloÄ?enih mestih. Zbirna mesta so objavljena na spletni strani www.sostanj.si, v mestu Ĺ oĹĄtanju pa se bodo zbrali,
li vse tri prihajajoÄ?e praznike, 27. april, 1. maj in 9. maj, v torek, 26. aprila, ob 19. uri pri HiĹĄi mladih. Zbrane bo nagovoril Jan Ĺ koberne, poslanec drĹžavnega zbora. V Ĺ oĹĄtanju pa na predveÄ?er praznika, 26. aprila, tradicionalno kresovanje pripravljajo Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja. Potekalo bo od 19. do 24. ure s krajĹĄim programom in ob golaĹžu, tokrat na prostoru ob jezeru. †đ&#x;”˛ mkp
kot je to Ĺže v navadi, pri domu ribiÄ?ev ob DruĹžmirskem jezeru. Tudi letos bo po konÄ?ani akciji poskrbljeno za malico. Lani je v akciji sodelovalo 400 ljudi, zbrali in odstranili pa so 8.600 kilogramov odpadkov. PosamiÄ?ne Ä?istilne akcije so v Ĺ oĹĄtanju Ĺže izvedli. Taborniki, ki se vsakiÄ? lotijo Goric, so Ä?istilno akcijo izvedli v okviru vodovih sestankov minuli petek. đ&#x;”˛
mkp
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
21. aprila 2016
Spominsko drevo Slavku Avseniku Župan sprejel muftija islamske skupnosti
V Mozirskem gaju med prvomajskimi prazniki velika razstava strupenih kaÄ? in risanih junakov
Velenje, 14. april 2016 – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je skupaj s sodelavci sprejel muftija Islamske skupnost v Republiki Sloveniji prof. dr. NedĹžada Grabusa. Sprejema so se udeleĹžili tudi tajnik Islamske skupnost v Republiki Sloveniji Nevzet Porić, svetovalec za ekonomska in administrativna vpraĹĄanja Haris Muratagić, velenjski imam Bilal Efendić in predsednik odbora Islamske skupnosti Velenje Mersad DerviĹĄević.
Tatjana PodgorĹĄek
Mozirje, 19. aprila – V torek je bila v bliĹžini kmeÄ?ke hiĹĄe v Mozirskem gaju priloĹžnostna slovesnost, na kateri so zasadili drevo gorskega javorja v spomin na Slavka Avsenika, ki ga nekateri imenujejo tudi slovenski Strauss. BoĹžo Plesec, podpredsednik
EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja gaj, je pojasnil, da so se za to odloÄ?ili, Âťker je naredil zelo veliko za prepoznavnost gaja. Napisal je pesem v Savinjskem gaju, ki je bila prviÄ? zaigrana ob otvoritvi parka leta 1978, od takrat pa jo je ansambel zaigral ĹĄe na mnogih svojih koncertih.ÂŤ Ob 30-letnici
parka so Slavku Avseniku Ĺže podelili zlati tulipan Mozirskega gaja, naÄ?rtovali so tudi, da bo sam posadil drevo, a je bila bolezen moÄ?nejĹĄa in hitrejĹĄa. Sicer pa so sezono v Mozirskem gaju Ĺže zaÄ?eli, saj je zgodnja pomlad poskrbela, da se je park cvetja Ĺže odel v pisane mavriÄ?ne barve. Kot je dejal Plesec,
Gospod ĹĄtrk in gospa ĹĄtorklja znova gnezdita V pogovoru je Ĺžupan Bojan KontiÄ? poudaril, da smo v Velenju ponosni, da Ĺživimo v multikulturnem mestu, kjer spoĹĄtujemo vse religije in nacije. Poudaril je tudi dobre odnose z islamsko skupnostjo, ki se aktivno vkljuÄ?uje v druĹžbeno Ĺživljenje mesta. Muftija NedĹžad Grabus je dejal, da je bilo iz predstavitve obÄ?ine razvidno, da ĹĄtevilni socialni programi pomembno vplivajo na visoko kvaliteto Ĺživljenja vseh obÄ?ank in obÄ?anov. Zahvalil se je za vso podporo, ki jo obÄ?ina nudi Islamski skupnosti Velenje, ki bo letos obeleĹžila Ĺže 25-letnico delovanja. Pri svojem delu Ĺželijo tudi v prihodnje ohranjati odprtost in spodbujati skupne projekte. Muftija je posebej poudaril, da je proti nasilju in groĹžnjam ter da islamska skupnost nima interesa, da bi gradila verski objekt v Velenju. Posebno pozornost prvenstveno namenjajo medsebojnemu sodelovanju in prizadevanju za mir ter razvoju skupnosti, predvsem njeni integraciji v lokalno okolje.
Ĺ martno ob Paki – V srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, konkretneje pri tamkajĹĄnjem vrtcu, se nekaj dogaja. Gnezdu na dimniku je znova ÂťzasedenoÂŤ. Kot smo poroÄ?ali junija lani, je gospoda ĹĄtrka zbil avto, ĹĄtorklja pa ni hotela zapustiti gnezda. Zaradi tega sta mladiÄ?a dehidrirala. V akcijo njunega reĹĄevanja so se vkljuÄ?ili vestni gasilci, a so bili Ĺžal v reĹĄevalni akciji za enega mladiÄ?a prepozni, drugega pa so predali v veterinarjevo oskrbo. MladiÄ? je sicer okreval,
a poseg oziroma vmeĹĄavanje Ä?loveĹĄke roke sta iz gnezda pregnala ĹĄtorkljo. Zato je nekatere obÄ?ane skrbelo, da bo letos gnezdo ostalo prazno. Pred nedavnim so opazili, kako gospod ĹĄtrk Ä?aka na svojo druĹžico in ni Ä?akal prav dolgo, ko se mu je ta res pridruĹžila. ParÄ?ek zdaj pridno popravlja in ĹĄiri gnezdo, da bo pripravljeno na prihod novih druĹžinskih Ä?lanov, kar pa vzbuja skrbi obÄ?inski upravi. A ne zaradi morebitnega poveÄ?anja ĹĄtevila otrok (ĹĄte-
se kar malo bojijo, da bodo med prvomajskimi prazniki, ko bodo znova park popestrili z razstavo najbolj strupenih kaÄ? na svetu, obiski risanih junakov ter njihovimi malimi skulpturami, nekatere Ä?ebulnice tulipanov odcvetele. KakĹĄnih novosti v letoĹĄnji sezoni v parku ni, saj so njegovi upravljalci Ä?ez zimo vlagali predvsem v obnovo nekaterih objektov. đ&#x;”˛
Na dimniku vrtca se znova ÂťdogajaÂŤ.
vilo novorojencev je v Ä?asu, ko v tamkajĹĄnjem okolju domujejo ĹĄtorklje, res naraslo), ampak se ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar boji, da zaradi teĹže gnezda
dimnik na vrtcu ne bo zdrĹžal. O tem, ali ga bodo popravili ali prestavili gnezdo, se bodo odloÄ?ili zelo kmalu. đ&#x;”˛
Tp
đ&#x;”˛
Dve vlogi za direktorja TopolĹĄica – BolniĹĄnica TopolĹĄica iĹĄÄ?e direktorja, saj se je dosedanjemu primariju Leopoldu Rezarju iztekel mandat. Na razpis, ki ga je pred Ä?asom objavila bolniĹĄnica, sta do izteka roka (minuli petek) prispeli dve vlogi, med njimi vloga dosedanjega direktorja, ki je napovedal ponovno kandidaturo. Kdo je ĹĄe drugi kandidat za vodilno mesto v bolniĹĄnici, bodo Ä?lani razpisne komisije izvedli danes (v Ä?etrtek). Na seji bodo preverili, ali kandidata izpolnjujeta razpisne pogoje. Seja, na kateri bodo Ä?lani sveta javnega zavoda bolniĹĄnice izbirali direktorja, pa bo najverjetneje po prvomajskih praznikih. đ&#x;”˛
tp
Eko sklad tudi za gospodinjstva Objavljen je nov razpis za kredite in spodbude Eko sklada za gospodinjstva, pravne osebe in lokalne skupnosti. Pridobivanje spodbud za fiziÄ?ne osebe ponuja razliÄ?ne moĹžnosti. Sredstva lahko pridobimo za vgradnjo solarnega sistema, zamenjavo kurilne naprave (lesna biomasa, toplotne Ä?rpalke), izolacijo fasad, podstreĹĄja do zamenjave oken (samo za lesena okna), gradnjo nove hiĹĄe, a v pasivni tehnologiji. Tudi za celovito obnovo starejĹĄe hiĹĄe kot celote, Ä?e to poÄ?nemo v nizkoenergijskem standardu, ali za nakup stanovanja v obnovljeni veÄ?stanovanjski stavbi, za urejanje prezraÄ?evanja. đ&#x;”˛
UdarniĹĄka akcija v TopolĹĄici TopolĹĄica, 23. april – V krajevni skupnosti TopolĹĄica sta se tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo in ĹĄoĹĄtanjska turistiÄ?na zveza odloÄ?ila, da bosta krajane povabila na udarniĹĄko urejanje trim steze pri hotelu Vesna. Ta je zaradi slabega vzdrĹževanja zaÄ?ela propadati, sploh, odkar je Ĺžled podrl veliko dreves in je gozd napadel lubadar. Steza je zaraĹĄÄ?ena in polna odpadlega vejevja, naprave za vadbo so poĹĄkodovane, pravi predsednik TuristiÄ?ne zveze Ĺ oĹĄtanj Ĺ˝an Delopst. Zato v soboto, 23. aprila, ob 8. uri vabi na zbirno mesto pred dom krajanov v TopolĹĄici, kjer si bodo razdelili delo in uredili trim stezo. Po udarniĹĄki akciji pa se bodo udeleĹženci druĹžili ob golaĹžu in nazdravili dobremu delu. TuristiÄ?no druĹĄtvo vabi vse, ki Ĺželijo s prostovoljnim delom izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja prebivalcev in obiskovalcev TopolĹĄice. đ&#x;”˛
NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.
tf
Sladke radosti in grenka razoÄ?aranja Je vedno kaj zadaj? – Obogatena surovina – Praznik vina in Ä?okolade – KonjiÄ?an po svetu Kako Ä?udno se ta svet vrti! Ponekod komedije, drugje, kot na primer pred dnevi v TeĹĄu, drame. In, zanimivo, skoraj pri vseh dogodkih nekateri spraĹĄujejo, kdo ali kaj je v ozadju. Kaj je v ozadju, so se mnogi spraĹĄevali ob odstopu ÂťvisokeÂŤ trojke v nadzornem svetu NLB. Tudi ob stavkah policistov in energetikov. Pa ob raznih kadrovanjih v drĹžavnih druĹžbah. Puhle obrazloĹžitve, Ä?e Ĺže so, mnogih ne zadovoljijo. Morda bodo bolj zadovoljile delodajalce in sindikate obrazloĹžitve ministra Mramorja o davÄ?nem prestrukturiranju, po katerem naj bi nove davÄ?ne lestvice prinesle celo viĹĄje neto plaÄ?e. Ob tem, ko naĹĄ prvi finanÄ?nik s sreÄ?anja ÂťbankirjevÂŤ sporoÄ?a, da se je Slovenija Ĺže izvlekla iz finanÄ?nih teĹžav, tudi naĹĄo deĹželico ĹĄe pretresajo ÂťspoznanjaÂŤ o davÄ?nih oazah, v katere so vpleteni tudi naĹĄi ljudje. Verjetno pa ni niÄ? v ozadju v ljubljanskem in mariborskem primeru; da morajo ne le politiki, ampak tudi nogometni ÂťdelavciÂŤ paziti, kaj govorijo. Zadnje dni smo dobili dokaz, da je Slovenija res vpeta v mednarodne tokove. Ne le zaradi odpuĹĄÄ?anja v obeh naĹĄih najveÄ?jih pivovarnah, ki sta preĹĄli v Heinekenove roke, tudi v primeru zreĹĄke druĹžbe Swatycomet, ki je priĹĄla v dobre ameriĹĄke. Ta menjava sicer nima niÄ? skupnega z dragoceno poĹĄiljko, ki je iz Brazilije priĹĄla v koprsko luko,
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
od tam pa v ZreÄ?e. Med surovino se je namreÄ? skrivalo pet potovalnih torb s sto kilogrami kokaina. Od kod ta bogati tovor in komu je bil namenjen, ĹĄe ni znano. Je pa, da ne druĹžba ne kdo od zaposlenih v njej v kokainsko zgodbo ni bil vpleten. V PodÄ?etrtku je bilo veselo in kmalu spet bo. Komaj so izzvenele slovenske polke in valÄ?ki, Ĺže je pred vrati festival Ä?okolade in vina. Oboje, in to kakovostno, tu izdelujejo in pridelujejo tudi tam. TakĹĄno prireditev bodo na zaÄ?etku maja pripravili letos drugiÄ?, ĹĄe pestrejĹĄa naj bi bila, saj se bo predstavilo za tretjino veÄ? razstavljalcev. Lokalni gostinci pa bodo Ĺže pred festivalom pripravili teden vina in Ä?okolade. Za popestritev bodo ÂťpognaliÂŤ tudi turistiÄ?ni vlakec, ki bo vozil med PodÄ?etrtkom in Olimjem, krajema, ki se ponaĹĄata z zlatim priznanjem za urejenost Entente Florale. O vinu so veliko govorili tudi v Slovenskih Konjicah, saj je tamkajĹĄnji Zlati griÄ? slavil 25 let delovanja. DruĹžba ni znana le po pridelavi vina, predvsem konjiÄ?ana, tudi po turizmu. In tudi po tem, da naj bi jo iz krize reĹĄil novi, Ä?eĹĄki lastnik. Vanjo je zaĹĄla predvsem zaradi gradnje nove sodobne vinske kleti, ene najmodernejĹĄih v tem delu Evrope. Zdaj so domala vsi prepriÄ?ani, da so dobili dobrega lastnika, da se bodo lahko
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426Â- 0020133854 EÂ-maiÂl: Âpress@Ânascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
razvijali in poslovali Âťv zelenemÂŤ. Za tako poslovanje pa bo potrebno poveÄ?ati proizvodnjo, da bo tudi lepa klet bolje izkoriĹĄÄ?ena, in s prodajo se bodo morali usmeriti bolj na tuje. Sredi vinogradniĹĄkih Ĺ kalc imajo tudi golf igriĹĄÄ?e ter objekt z apartmaji, v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji pa tudi Âťpeninsko kletÂŤ. Mnogo viĹĄji jubilej so slavili v Kozjem. Ob obÄ?inskem prazniku so namreÄ? zaznamovali tudi tisoÄ?letnico prve omembe Kozjega, srediĹĄÄ?a Kozjanskega. To obÄ?ino zdaj vodi Ĺženska Milenca Krajnc. Ta se je pohvalila, da so kljub krizi v zadnjem letu v obÄ?ini postorili veliko. Tudi v boju s plazovi. Njihovo najviĹĄje letoĹĄnje priznanje, zlati grb, pa je potovalo v Ljubljano, in to v kraj, o katerem iz ust nekaterih pogosto sliĹĄimo veliko kritiÄ?nega. Prejel ga je namreÄ? Petar Antunović iz Murgelj. In to ne le za promocijo Kozjanskega, tudi za mnoga dobra dela posameznikom in krajem na tem obmoÄ?ju. Bil je tudi pobudnik fundacije za ĹĄtipendiranje oseb iz gmotno ĹĄibkejĹĄih druĹžin. V Celju, kjer potekajo ĹĄe zadnje prireditve ob obÄ?inskem prazniku, pa nekateri spraĹĄujejo, ali bodo res v naÄ?rtovanem Ä?asu sklenili vse veÄ?je naloĹžbe, ki jih naÄ?rtujejo. Prvo bodo gotovo, saj naj bi Ĺže do konca naslednjega meseca zaĹživel poseben paviljon na Glavnem trgu. Tu bodo na ogled arheoloĹĄke najdbe s tega obmoÄ?ja, v paviljonu pa bo tudi TuristiÄ?noinformacijski center. Letos naj bi se konÄ?no lotili ĹĄe prepotrebne obnove Muzejskega trga ter gradnje telovadnice I. osnovne ĹĄole. Pa tudi obnove in energetske sanacije Celjskega doma. Pa ĹĄe to: nekatere banke izginjajo, druge zapirajo svoje enote. Zato ni Ä?udno, da ljudje ĹĄe teĹžje pridejo do denarja (Ä?e ga sploh imajo). đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 3
AKTUALNO
21. aprila 2016
Za zdruĹžitev Galerije in Festivala ter za smuÄ?arsko skakalni center Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na torkovem zasedanju sklenili, kar jim je preostalo z zadnje seje Mira ZakoĹĄek
Velenje, 19. aprila – Tokratna seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje ni bila predvidena, Ĺžupan Bojan KontiÄ? pa jo je sklical, ker jim je s prejĹĄnje (bila je zelo obseĹžna, na njej je bilo veÄ? kot 50 zadev) ostala skoraj polovica toÄ?k. Ĺ lo je veÄ?inoma za poroÄ?ila o opravlje-
nem delu javnih zavodov in drugih institucij, kar v NaĹĄem Ä?asu sproti predstavljamo. Jim je pa ta sklic priĹĄel zelo prav, da bodo lahko pospeĹĄili nekatere aktivnosti.
Pripojitev Galerije k Festivalu se nadaljuje
Po besedah vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga Mar-
tinĹĄka so postopki zahtevni in mestni svet mora to veÄ?krat obravnavati. Potrebne akte so potrdili v osnutku, za dokonÄ?no izpeljavo postopka pripojitve jih bodo torej morali ĹĄe enkrat. RaÄ?unajo, da na korespodenÄ?ni seji, saj je naslednji sklic predviden ĹĄele konec maja. Gorenje po novem ne bo veÄ? soustanovitelj te-
Direktor TEĹ Arman Koritnik je na novinarski konferenci povedal, da bi nepooblaĹĄÄ?eno poseganje v blok 6 ogrozilo garancijo Alstoma
Ĺ oĹĄtanj, 14. aprila – Sindikati dejavnosti energetike so stavkali. ÄŒetrti dan sploĹĄne stavke v energetiki je bil zelo podoben prejĹĄnjim. Z omejevanjem proizvodnje in prekinitvami dela so delavci stavkali med 8. in 10. uro. Stavkalo jih je okoli tri tisoÄ?. Stavko so izvedli povsod, razen v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj (niso zmanjĹĄevali proizvodnje), kjer jim je to prepreÄ?il direktor mag. Arman Koritnik, ki je svoje ravnanje predstavil na novinarski konferenci, na katerije poudaril, da je odgovoren, da tudi med stavko zagotovi nemoteno in zanesljivo obratovanje ĹĄestega bloka. „Zame je kljuÄ?no, da zagotovimo zanesljivo in varno oskrbo z elektriÄ?no energijo iz TeĹĄa 6. Storili bomo vse, da do izpada bloka ne bi priĹĄlo tudi ob napovedi zaostrovanja stavke“, je dejal in kritike sindikata, Ä?eĹĄ da se je zaprl v komandno sobo, zavrnil, da lahko vanjo vstopijo le pooblaĹĄÄ?ene osebe. Opozoril je, da bi vsako nepooblaĹĄÄ?eno upravljanje s TeĹĄem 6 ogrozilo
Rekla staâ?ą
garancijo za to energetsko napravo, in dodal, da ekipa francoskega Alstoma kot proizvajalca tehnologije spremlja delovanje bloka tudi med garancijsko dobo. Povedal je tudi, da je eden od delavcev med stavko prejĹĄnji teden nepooblaĹĄÄ?eno prevzel upravljanje TeĹĄa 6 in prav zato se je po varnostni analizi odloÄ?il, da poveÄ?a ĹĄtevilo varnostnikov. Omenjenemu delavcu pa so v druĹžbi izrekli opozorilo pred izredno odpovedjo delovnega razmerja zaradi nespoĹĄtovanja delovne zakonodaje, je ĹĄe povedal Koritnik in ocenil, da stavka v energetiki po njegovem ni uperjena proti TeĹĄu, ampak proti vladi, in da si TEĹ zaradi stavke ne more privoĹĄÄ?iti kakĹĄne ĹĄkode, ker v druĹžbi izvajajo proces prestrukturiranja. Glede programa preseĹžnih delavcev, na njem je 118 delavcev, pa je Koritnik dejal, bodo 92 delavcem ponudili premestitev na druga delovna mesta v elektrarni, 26 pa bodo delo skuĹĄali poiskati pri drugih delodajalcih. Ocenil je tudi, da je njihov plaÄ?ni sistem zastarel, in napovedal, da bodo ĹĄe letos uvedli sodob-
Jan Ĺ koberne, poslanec SD v drĹžavnem zboru: ÂťS svojimi dejanji prepreÄ?evanja legitimne in upraviÄ?ene stavke zaposlenih trenutni direktor mag. Arman Koritnik dokazuje le to, da ni sposoben vkljuÄ?ujoÄ?e, odgovorno in v korist skupnosti upravljati podjetja, ki je steber energetske neodvisnosti Slovenije. UpraviÄ?eno se spraĹĄujemo za varnost delovanja elektrarne, v kateri se direktorju zdijo vzdrĹževalci odveÄ?na delovna sila, zaklepanje v kontrolno sobo in pritiski na stavkajoÄ?e pa obiÄ?ajna praksa. Bojim se, da se bo javnost, potem ko bo priĹĄlo do zmanjĹĄanja ĹĄtevila zaposlenih, upraviÄ?eno spraĹĄevala, zakaj drage pogodbe za zunanje izvajalce in storitve. Slovenska energetika nujno potrebuje energetski koncept, ki mora imeti dva cilja, energetsko neodvisnost Slovenije in nizko ceno energetske oskrbe ter zagotavljanje Ä?im viĹĄje zaposlenosti in koriĹĄÄ?enja lastnega znanja in sposobnosti ljudi iz krajev, v katerih energetski objekti stojijo. Ob prvem maju je najmanj, kar priÄ?akujemo, da bo vlada ustrezno reagirala, podprla in uresniÄ?ila zahteve zaposlenih. SaĹĄa TabakoviÄ?, poslanec SMC v DZ: ÂťVsekakor je zelo pozitivna novica, da so se zaÄ?eli o
nejĹĄega. Sindikat je Koritnikovo poÄ?etje obsodil. Kot je dejal pravni svetovalec sindikata energetike Luka Divjak, se sindikat med stavko sreÄ?uje le s krĹĄitvami Koritnika. „Vsi delodajalci spoĹĄtujejo pravico delavcev do stavke, le Koritnik ne,“ je poudaril. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik podjetniĹĄkega sindikata v TEĹ Danilo Tajnik, ki je dejal: ÂťTo je prepreÄ?itev stavke, Ä?e jaz ne morem priti do svojih Ä?lanov in se z njimi pogovoriti, to pomeni, da ne morejo stavkati,ÂŤ je med drugim dejal. „Kar se dogaja za reĹĄitev problematike v skupini HSE, ne vpliva na izvajanje stavkovnih zahtev, ki smo jih poslali vladi,“ pa je poudaril predsednik sindikata Branko SevÄ?nikar in dodal, da so stavkovne zahteve ĹĄe vedno odprte, partner (vlada) pa se ne odziva. Do preobrata je priĹĄlo potem v petek popoldne, ko se je predstavnikom vlade in sindikatov vendarle uspelo dogovoriti za nadaljevanje socialnega dialoga. Sestanek je bil v torek.
razmerah v energetiki sindikati in uprava zdaj pogovarjali skupaj s predstavniki drĹžave in drugimi zainteresiranimi v ĹĄirĹĄem okviru socialnega dialoga. Stavko v energetiki vidim kot izraz stiske delavcev, ki so pred izgubo dela, in kot stisko tistih, ki si prizadevajo za enakomeren razvoj te panoge. Dejstvo pa je, da je energetika panoga posebnega pomena, kar je osnova za delovanje celotnega gospodarstva, delovanja vseh podsistemov in za Ĺživljenje vseh nas, zato je stavka v energetiki in na nekaterih drugih podroÄ?jih z zakonom deloma omejena. Tako je pred nekaj dnevi potrdilo tudi ustavno sodiĹĄÄ?e. Direktor je sam in neposredno uresniÄ?il sicer zakonito moĹžnost in dolĹžnost, da kot najbolj odgovoren zagotovi nemoteno delovanje elektrarne in stabilno energetsko preskrbo nam vsem. Ĺ˝al mi je, da so se odnosi zaostrili do te mere, da v podjetju oÄ?itno ni bil veÄ? mogoÄ? dialog. Zato me izredno veseli in navdaja z upanjem, da bodo v torek sindikati in uprava reĹĄitve iskali v ĹĄirĹĄem krogu zainteresiranih in s predstavniki drĹžave. Vlada je s tem pokazala razumevanje in pripravljenost na dialog, ki je po mojem mnenju kljuÄ?en korak do uspeha.ÂŤÂ
ZaÄ?enja se gradnja smuÄ?arsko skakalnega centra
Pravzaprav se je zaÄ?ela Ĺže lani, ko so morali urediti teren. Na to niso raÄ?unali, zato so bili prisiljeni izgradnjo prestaviti na leto-
V TEĹ tudi Ä?etrti dan stavke ni uspel Mira ZakoĹĄek
ga zavoda, bo pa programsko ĹĄe naprej sodelovalo, pravzaprav udejstvovanje ĹĄe poglobilo, saj naj bi v drugem nadstropju galerije uredili center kreativnih tehnologij, v okviru katerega bo tudi razstava nastajanja Gorenja in z njim Velenja. RaÄ?unajo, da bodo postopke pripojitve obeh zavodov sklenili ĹĄe pred koncem prvega polletja.
đ&#x;”˛
ĹĄnje leto. S tem, ko so svetniki v torek potrdili finanÄ?no konstrukcijo, bo gradnja lahko stekla. ÄŒe bo tako tudi z vsemi pripravami, naj bi stroji zabrneli v zaÄ?etku junija. Gre za izgradnjo dveh manjĹĄih skakalnic (55 in 35-metrske) in seveda celovito ureditev okolice. Za to so predvideli 477 tisoÄ? evrov. Ĺ˝e od lani imajo zagotovljenih skoraj 60 tisoÄ?akov Fundacije za ĹĄport, prijavili so se na javni poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in dobili dobrih 111 tisoÄ?akov, preostanek pa bodo zagotovili z zadolĹževanjem. RaÄ?unajo, da bo naloĹžba zakljuÄ?ena ĹĄe letos.
ÂťPostavljenoÂŤ terciarno izobraĹževanje
Strategijo razvoja terciarnega izobraĹževanja na obmoÄ?ju savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije so svetniki v osnutku Ĺže obravnavali, z njo pa Ĺželijo nadgraditi tukajĹĄnje izobraĹževanje in ga ĹĄe bolj pribliĹžati potrebam gospodarstva.
3 Dokument jim je predstavil dr. Franc Ĺ˝erdin, ki tudi vodi vse te aktivnosti. S tem, ko so dobili zeleno luÄ?, se bodo lahko lotili konkretnega oblikovanja programa. Pri tem ne gre za ustanavljanje kakĹĄne nove univerze, ampak za nadgradnjo in dopolnitev obstojeÄ?ih viĹĄje, visokih in univerzitetnih programov. Pri tem gre za odliÄ?no postavljene programe Ĺ olskega centra Velenje (izobraĹžujejo v glavnem obratne inĹženirje, ki jih gospodarstvo zelo potrebuje), programa Fakultete za energetiko (njihovi diplomanti dosegajo 90-odstotno zaposljivost) in Visoke ĹĄole za varstvo okolja, pri katerem je zaposljivost prav tako veÄ?ja od povpreÄ?ne slovenske (60-odstotne). Te izobraĹževalne institucije imajo dobre pogoje za delo, z vkljuÄ?itvijo gospodarstva in drugih institucij, ki prav tako imajo potrebno opremo in kadre, pa raÄ?unajo na ĹĄe boljĹĄe rezultate. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
Ĺ˝elijo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna obÄ?ina
GOSPODARSKE novice Teden intelektualne lastnine
Tudi na 4. sreÄ?anju malega gospodarstva – podjetniĹĄtva, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki skromna udeleĹžba – Ukrepov veÄ?, denarja premalo Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 13. aprila – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je v tamkajĹĄnji dvorani Marof pripravila 4. sreÄ?anje obrtnikov in podjetnikov, ki imajo sedeĹž svojih poslovalnic v lokalni skupnosti. Tudi na letoĹĄnjem je bila udeleĹžba skromna. SreÄ?anja se je namreÄ? od 150 vabljenih udeleĹžilo 15 tamkajĹĄnjih gospodarstvenikov.
4.000 evrov. ÄŒe jim v preteklih letih ni uspelo razdeliti skromne proraÄ?unske vsote za ta namen, jo bodo letos zagotovo. Na razpis je namreÄ? prispelo 11 vlog. Te bodo sedaj pregledali, prihodnji mesec pa naj bi vlagatelji Ĺže prejeli sklepe o upraviÄ?enosti. Razpisali so pet ukrepov (za pro-
ĹĄnje izkuĹĄnje nam bodo sluĹžile pri naslednjih razpisih.ÂŤ
Vrsta drugih ukrepov
Trditev, da Ĺželi biti obÄ?ina prijazna podjetnikom in obrtnikom, je KopuĹĄar dopolnil ĹĄe z naĹĄtevanjem ostalih ukrepov. V naÄ?rtih sta dve poslovni coni, v
sodelujejo z lokalnimi izvajalci in dobavitelji, kolikor je to mogoÄ?e v okviru javnih naroÄ?il, v obÄ?inskem glasilu jim omogoÄ?ajo brezplaÄ?ne objave osnovnih podatkov o podjetju, lani so se lotili namestitve prometno obvestilne signalizacije in oznaÄ?itve obratovalnic.ÂťNaĹĄi podjetniki se
PrviÄ? bodo delili denar po pravilniku
ÂťNe morem reÄ?i, da smo razoÄ?arani nad skromno udeleĹžbo. ÄŒeprav je bila tudi na vseh dosedanjih takĹĄna, smo menili, da je prav, Ä?e se druĹžimo vsaj enkrat na leto in da vas ob tej priloĹžnosti seznanimo s prizadevanji v malem gospodarstvu – podjetniĹĄtvu v obÄ?ini. Hkrati pa Ĺželimo sliĹĄati tudi vaĹĄe predloge, pobude ter teĹžave, ki predstavljajo ovire za vaĹĄe uspeĹĄnejĹĄe delo ter razvoj,ÂŤ je med drugim dejal v nagovoru ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Zagotovil je, da se v lokalni skupnosti zavedajo pomena malega gospodarstva – podjetniĹĄtva in se trudijo biti njim prijazna obÄ?ina. Pred tremi leti so kot posvetovalno telo Ĺžupanu oblikovali komisijo za razvoj podjetniĹĄtva. Ta se je poskuĹĄala odzivati na potrebe obrtnikov in malih podjetnikov glede na proraÄ?unske zmoĹžnosti, lani pa se je lotila priprave pravilnika za spodbujanje razvoja gospodarstva v tamkajĹĄnjem okolju. Decembra lani so ĹĄmarĹĄki svetniki pravilnik sprejeli, letos pa so na osnovi tega objavili razpis in tako bodo prviÄ? po pravilniku razdelili
21. aprila 2016
Velenje, 19.–22. april – Ta teden v PodjetniĹĄkem centru Standard poteka Teden intelektualne lastnine, ki sta ga priredila SAĹ A Inkubator in inĹĄtitut IPAK. V avli Standarda so odprli razstavo z naslovom Patenti. O intelektualni lastnini in njeni zaĹĄÄ?iti sta predavala Stanko Blatnik in AleĹĄ Zorc. Direktor SĹ GZ Franci Kotnik je predstavil inovacije v SAĹ A regiji, Miran in Matej MeĹža iz podjetja MegaM pa sta govorila o inovacijah kot gonilu razvoja. Danes, v Ä?etrtek, 21. aprila, od 10. ure dalje Stanko Blatnik vodi delavnice za dijake Od ideje do patenta, jutri ob 18. uri pa bo v PC Standard potekal Ĺ tart:up veÄ?er z inovatorjem Karlom FerleĹžem. đ&#x;”˛
tf
ZemljiĹĄki dolg v praksi Ĺ oĹĄtanj – Podjetje Timago, Pravno svetovanje, vas danes (Ä?etrtek, 21. aprila) od 17.30 do 18.30 vabi na brezplaÄ?en dogodek, na katerem bodo spregovorili o zemljiĹĄkem dolgu v praksi. Omizje bo potekalo v PodjetniĹĄkem centru Pristop. Organizatorji vas bodo v zanimivih Ĺživljenjskih zgodbah nazorno popeljali skozi razliÄ?ne primere uporabe zakonov v praksi. đ&#x;”˛
mkp
Obisk v ZdraviliĹĄÄ?ih nad priÄ?akovanji
Prava pot je medsebojno sodelovanje, so med drugim menili udeleĹženci sreÄ?anja
mocijo, izobraĹževanje in usposabljanje, ustvarjanje novih delovnih mest ter zaÄ?etne naloĹžbe in socialno podjetniĹĄtvo), vloge so se nanaĹĄale na tri. ÂťNatanÄ?na analiza bo pokazala, ali smo se odloÄ?ili za prave ukrepe. Leto-
katerih bi lahko ob primernih investitorjih dokaj hitro zagotovili potrebne prostore, urejajo infrastrukturo, Âťna rokoÂŤ jim gredo pri odmerjanju komunalnega prispevka, poskuĹĄajo odpravljati administrativne ovire,
Rekli soâ?ą Metka GlasenÄ?nik, pravne storitve: ÂťSem mlajĹĄa podjetnica in pozdravljam takĹĄna sreÄ?anja. Tako vsaj izveĹĄ, na koga se lahko v doloÄ?enih zadevah obrneĹĄ. Od obÄ?in, kot je naĹĄa, obrtniki, podjetniki ne moremo veliko priÄ?akovati. To, kar priÄ?akujem sama, pa lahko – to je pomoÄ? pri pridobivanju novih strank. Za ta namen bi bile dobrodoĹĄle razne oblike predavanj za obÄ?ane o stvareh, ki bi jim priĹĄle prav v vsakdanjem Ĺživljenju.ÂŤ
lahko vkljuÄ?ijo v aktivnosti velenjskega podjetniĹĄkega inkubatorja. ÄŒe se bo izkazala potreba, lahko v prihodnje tudi v lokalni skupnosti razmiĹĄljamo o podobnih aktivnostih.ÂŤ V razpravi so udeleĹženci izpostavili predvsem javna naroÄ?ila. Izbor najcenejĹĄega izvajalca – po njihovem mnenju – se v praksi kasneje izkaĹže, da ni najbolj pametna odloÄ?itev. V ospredju bi morala biti kakovost storitev. Zanimale so jih tudi letoĹĄnje obÄ?inske naloĹžbe. Po besedah KopuĹĄarja bodo te letos skromnejĹĄe v primerjavi z lanskimi. NaÄ?rtujejo jih za pribliĹžno 300 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛
Celje – Obisk in noÄ?itve v slovenskih zdraviliĹĄÄ?ih so v prvih treh mesecih letos presegli priÄ?akovanja. Predvsem marca so pri tujih gostih, zlasti Italijanih, zabeleĹžili res visoko rast obiska, ki so povezane z letoĹĄnjo veliko noÄ?jo. ZdraviliĹĄÄ?a so tako v prvih treh mesecih zabeleĹžila 38 odstotkov veÄ? gostov in 35 odstotkov veÄ? noÄ?itev kot v enakem lanskem obdobju, so sporoÄ?ili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdraviliĹĄÄ?. Po zbranih podatkih slovenskim zdraviliĹĄÄ?em dobro kaĹže tudi za april.
Odelu Slovenija logistiÄ?na nagrada Prebold – Podjetje odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda je prejemnik mednarodne logistiÄ?ne nagrade Âťelogistics award 2016ÂŤ, ki jo podeljuje delovni krog AKJ Automotive iz NemÄ?ije. V podjetju odelo so nagrado prejeli za reĹĄitev „Digitalizacija materialne oskrbe“ s teĹžiĹĄÄ?em na celostni reĹĄitvi oskrbe z materialom. Nagrado podeljuje organizacija AKJ Automotive iz nemĹĄke zvezne deĹžele Posarje. Z nagrado elogistics award v prvi vrsti nagrajujejo inovativne projekte, ki ustrezno povezujejo logistiko in obdelavo informacij.
13. plaÄ?a naj se obdavÄ?i kot regres Ljubljana – Na temo naÄ?rtovanih sprememb davÄ?ne zakonodaje in reform Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj se 13. plaÄ?a obdavÄ?i kot regres, srednji razred pa naj se manj obremeni z dohodnino. So tudi proti socialni kapici in za ohranitev najviĹĄjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda.
Kaj bo osnova davka na nepremiÄ?nine? Ljubljana – Ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da posploĹĄena trĹžna vrednost nepremiÄ?nine ne more sluĹžiti za izraÄ?un davÄ?ne osnove za odmero davka na promet z nepremiÄ?ninami. Na Fursu sedaj razlagajo, da bodo v primeru dvoma v pravilnost navedene prodajne cene trĹžno vrednost posamezne nepremiÄ?nine ugotavljali v vsakem posameznem postopku odmere davka posebej.
�e�imo��am���ije�ne����omajske���aznike.
Subvencije za Ä?ebelarje po 6. maju Ljubljana – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma 6. maja objavilo javni razpis za pridobitev subvencije v okviru tehniÄ?ne pomoÄ?i Ä?ebelarjem za leto 2016. Skupno bo na voljo nekaj manj kot 250 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛
ÄŒestitamo ob dnevu upora in prazniku dela, 1. maju!
Iskrene Ä?estitke ob dnevu upora proti okupatorju. Ĺ˝upan Darko Menih, Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj
Vabljeni 1. maja na Pristavo in 8. maja v zdraviliĹĄki park v TopolĹĄico na slovesnost ob dnevu zmage.
Ĺ˝upan Bojan Borovnik, obÄ?inski svet ter obÄ?inska uprava obÄ?ine Mislinja
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 5
5
GOSPODARSTVO
21. aprila 2016
TakĹĄne krize v mleÄ?nem sektorju ĹĄe ni bilo Mlekarna Celeia lani odkupila za osem odstotkov veÄ? mleka – Odkupne cene bodo ĹĄe padale – Deveta mleÄ?na kraljica 20-letna UrĹĄka Pevec
Deveta mleÄ?na kraljica UrĹĄka Pevec
Tatjana PodgorĹĄek
Slovenj Gradec, 15. aprila – ÂťMleko je skipelo. V Evropi in Sloveniji ga je preveÄ?. Vzrokov je veÄ?. Poglavitni je ruski embargo ter padec mleÄ?nih kvot. Mlekarna je sicer poslovala pozitivno, z 270 tisoÄ? evri dobiÄ?ka, kar za uspeĹĄen razvoj ni dovolj. Ĺ˝eleli bi boljĹĄih rezultatov, a poloĹžaj v mleÄ?ni dejavnosti tega ni dovoljeval. V zgodovini mojega vodenja podjetja takĹĄne krize v mleÄ?nem sektorju ĹĄe ni bilo. ZabeleĹžili smo rast blagovne znamke Zelena dolina, vendar ta ni nadomestila vsega padca trgovskih blagovnih znamk,ÂŤ je oznaÄ?il lansko leto za mlekarno Celeia iz Arje vasi njen direktor Marjan Jakob.
NajveÄ?ji proizvajalci mleka za mlekarno Celeia iz Ĺ aleĹĄke doline
velik izziv. V krogu tisoÄ? kilometrov od nje intenzivno iĹĄÄ?emo nove trge.ÂŤ V minulih dneh so zaÄ?eli prodajo na Ĺ vedskem, novega kupca so Ĺže pridobili na Kosovu, kmalu ga bodo tudi v Albaniji in Srbiji, veliko delajo na italijanskem in hrvaĹĄkem trgu.
Z odkupno ceno nad slovenskim povpreÄ?jem
Kot je ĹĄe dejal na 34. sreÄ?anju zvestim dobaviteljem mleka mlekarni Celea, v mlekarni odkupujejo izkljuÄ?no slovensko mleko. Lani so s prodajo mleka in mleÄ?nih izdelkov ustvarili 57,7 milijona evrov prihodkov, od tega 75 odstotkov na domaÄ?em trgu. V mlekarni napovedujejo nadaljevanje trĹžnih razmer, ki so zaznamovale lansko leto, kar pomeni, da bodo zaradi velike ponudbe na evropskem trgu odkupne cene mleka ĹĄe naprej padale. ÂťGlede tega ĹĄe ne vidimo luÄ?i na koncu predora. Trenutno znaĹĄa naĹĄa odkupna cena 28 centov za
Odkupila 97 milijonov litrov mleka Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je prejela priznanje za drugo mesto.
Priznanje za JoĹžico in FranÄ?iĹĄka Rotnik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju
liter in je nad slovenskim ter tudi nad evropskim povpreÄ?jem.ÂŤ
Za krepitev lastne blagovne znamke
V mlekarni nameravajo ĹĄe bolj krepiti svojo blagovno znamko Zelena dolina. Letos naÄ?rtuje-
jo vlaganja v viĹĄini 2,3 milijona evrov. Kupili bodo stroj za polnjenje plastenk in zgradili novo skladiĹĄÄ?e za repromaterial. ÂťVsi proizvajalci mleka, tudi naĹĄi, poskuĹĄajo padanje odkupnih cen nadomestiti z veÄ?jimi koliÄ?inami. To predstavlja za mlekarno
Mlekarna Celeia je lani od 17 zadrug oziroma od veÄ? kot 1200 proizvajalcev odkupila 97 milijonov litrov ali za osem odstotkov veÄ? kot leta 2014. Rast odkupa beleĹži tudi letos. V prvih treh mesecih je bila 11-odstotna v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, trend pa nakazuje, da bo letoĹĄnji odkup presegel 100 milijonov litrov, kar jim bo prineslo nadaljnjo rast med ĹĄestimi in osmimi odstotki. NajveÄ? je odkupila od KoroĹĄke kmetijsko-gozdarske zadruge (do-
Gorenje z Askom na sejmu EuroCucina Prihodke od prodaje izdelkov blagovne znamke Asco Ĺželijo do leta 2020 podvojiti – Veliko si obetajo od italijanskega trga Milano, 13. aprila – Skupina Gorenje se v Milanu na prestiĹžnem sejmu EuroCucina, specializiranem za vgradne aparate za vrhunske kuhinje, prviÄ? predstavlja s svojo premijsko globalno blagovno znamko Asko. Za vzhajajoÄ?o zvezdo med aparati viĹĄjega cenovnega razreda je to obetaven korak na italijanski trg, ki ga z Askom povezujeta ljubezen do dizajna in kuhanja. Sejem EuroCucina v Milanu predstavlja najnovejĹĄe doseĹžke s podroÄ?ja zelo kakovostnih kuhinj, ki nagovarjajo bolj zahtevne kupce po funkcionalnosti in vrhunskem oblikovanju. Asko s svojo kakovostjo in skandinavskim dizajnom izpolnjuje vsa ta priÄ?akovanja. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je ob tem povedal: ÂťOdloÄ?itev za premierno predstavitev Skupine Gorenje na EuroCucini z naĹĄo premijsko blagovno Asko je bila premiĹĄljena, in kot vidimo po prvih navduĹĄujoÄ?ih odzivih poslovnih obiskovalcev, zelo upraviÄ?ena. S prevzemom Aska smo pridobili blagovno znamko s tradicijo v Skandinaviji, Avstraliji in ZdruĹženih drĹžavah Amerike, specializirano za pralno-pomivalno tehniko, ki pa smo
ostajajo doma, zato so tudi merila za bivalne prostore zahtevnejĹĄa. Radi imajo kakovost, mir, lepoto in Ä?loveĹĄkost. Skandinavski dizajn ima vse te lastnosti. Aparati Asko so izdelani s strastjo do podrobnosti in zagotavljajo dobro delovanje in natanÄ?nost in to je skrivnost naĹĄega uspeha,“ pravi Matteo Camesasca, izvrĹĄni direktor divizije Asko. đ&#x;”˛
Razstavni prostor Gorenja v Milanu je bil dobro obiskan.
jo v Skupini Gorenje nadgradili z vrhunskimi kuhalnimi aparati. S tem smo zastavili temelje za postopno, a pogumno globalno rast Aska kot ponudnika celovite palete gospodinjskih aparatov najviĹĄjega cenovnega razreda.ÂŤ
VzhajajoÄ?a zvezda premijskega razreda aparatov za dom
Asko je zdaj na voljo na veÄ? kot 30 trgih in je na dobri poti, da doseĹže svoje cilje. VeÄ? kot polovico prodaje ustvari zunaj Evrope, letos pa priÄ?akujejo 14-odstotno rast celotne prodaje ter 24-odstotno rast prodaje kuhalnih aparatov.
Skupina Gorenje je znamko iz specializirane za en segment razvila v ponudnika celotnega nabora aparatov za nego perila ter kuhinjskih aparatov najviĹĄjega razreda. Poteza se je izkazala za vizionarsko, saj globalni trg aparatov viĹĄjega razreda raste in je stabilen celo na sicer stagnirajoÄ?em evropskem trgu. Cilj Skupine Gorenje je podvojiti deleĹž prihodkov od aparatov premijskega razreda na 30 odstotkov ter do leta 2020 poveÄ?ati prodajo zunaj Evrope na 14 odstotkov. Pri tem bo blagovna znamka Asko kljuÄ?no gonilo za doseganje teh ciljev. „Ljudje se vraÄ?ajo k tradicionalnim vrednotam in pogosteje
brih 26 milijonov litrov), sledita ji Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina (dobrih 13 milijonov litrov) ter Kmetijska zadruga Ĺ marje (nekaj veÄ? kot 10 milijonov litrov). NajveÄ? mleka Ĺže nekaj let zapored oddaja kmetija Nine in Haralda KoneÄ?nika iz Ĺ entjanĹža pri Dravogradu (lani ga je oddaja 1,1 milijona litrov mleka), druga je bila kmetija Hedl iz Radelj ob
Rekli so â?ą Franc PeÄ?eÄ?-
nik iz Velenja: ÂťV hlevu imamo 65 krav molznic, lani smo oddali blizu 320 tisoÄ? litrov mleka. Zaradi razmer na mleÄ?nem trgu smo zaskrbljeni, saj odkupne cene mleka padajo, mi pa smo pred tremi leti zgradili nov hlev in se tudi zadolĹžili. Upamo, da se bo to stanje izboljĹĄalo, Ä?eprav ne vidim, da bi se to lahko zgodilo v naslednjih dveh letih. Kaj drugega kot vztrajati nam ne preostane. Rezerve iĹĄÄ?emo v hlevu. Verjetno bomo zmanjĹĄali koliÄ?ino moÄ?ne krme, poskuĹĄali bomo Ä?im veÄ? hrane za Ĺživino pridelati sami, tudi s paĹĄo, drugih moĹžnosti pa nimamo veÄ?. Trenutno znaĹĄa odkupna cena mleka 24, 25 centov oziroma odvisno do tolĹĄÄ?e in beljakovin, za pokritje stroĹĄkov pa bi morala znaĹĄati blizu 30 centov.ÂŤ FranÄ?iĹĄek Rotnik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju: ÂťNe vem, kje bomo kmetje ĹĄe lahko iskali rezerve, in niÄ? ne kaĹže, da bo kmalu kaj bolje. Odkupno ceno mleka, ki nenehno pada, doloÄ?ajo drugi, prav tako cene repromaterialov. Da bi lahko pokrili stroĹĄke, bi morala znaĹĄati odkupna cena mleka 32, 33 centrov. Na nedavnem sestanku upravne-
Dravi (slabih 653 tisoÄ? litrov), tretja pa kmetija JoĹžice in FranÄ?iĹĄka Rotnika iz Ĺ oĹĄtanja (slabih 546 tisoÄ? litrov mleka). Ob koncu sreÄ?anja so okronali 9. mleÄ?no kraljico. Med sedmimi kandidatkami je komisijo najbolj prepriÄ?ala 20-letna ĹĄtudentka UrĹĄka Pevec iz Zibike v obÄ?ini Ĺ marje pri JelĹĄah. đ&#x;”˛
ga odbora na naĹĄi zadrugi smo ugotavljali, da je bilo potrebno marca, aprila pred dvema letoma namolsti 1,6 do 1,8 litrov mleka za liter mleka v trgovini, sedaj ga moramo blizu tri litre. Kdo tu sluĹži, se spraĹĄujemo. Razne akcije kupce begajo. ÄŒe lahko v akciji kupi jogurt za 29 ali ĹĄe manj centov, na polici pa stane 60 centov ... Poleg tega menimo, da je v trgovinah pri mleÄ?nih izdelkih nered. ÄŒe bi bila ena vitrina samo za izdelke – na primer Zelena dolina, bi vsak kupec usmeril korak tja. Tako pa sedaj vlada nered, kupec pa kupi izdelek, ki mu je najbliĹžji. Kje je Ä?isto spodnja meja? TeĹžko odgovorim, ker ne vem, kje bomo naĹĄli dodatne vire, s katerimi bomo lahko ohranili mleÄ?no proizvodnjo. S 15 in ĹĄe kakĹĄnim centom manj za liter mleka, za kolikor ga prodajajo na borzi, ne more preĹživeti nobena kmetija v Sloveniji. MleÄ?ne proizvodnje ni mogoÄ?e Ä?ez noÄ? zamenjati s kakĹĄno drugo. Na naĹĄi kmetiji se bomo trudili po vseh moÄ?eh, da bi ohranili proizvodnjo in prebrodili krizo, za katero upamo, da bo kmalu mimo. Tudi na to moramo gledati, da so za nami otroci, ki imajo veselje do tega.ÂŤ
Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki
Vsak nov dan naj bo oplemeniten s pozitivnimi vrednotami. Za skupen lepĹĄi jutri!
ÄŒestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela!
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka â€
Mojca Ĺ truc
Sreda, 13. aprila Agencija za varnost v prometu je vlado in policijska sindikata pozvala, naj prenehajo stavkati, ob tem pa opozorila, da je letos umrlo Ĺže ĹĄest motoristov. Ob javni predstavitvi novega predloga bele knjige je bilo sliĹĄati opozorila, da moramo ob spremembah pokojninskega sistema nujno govoriti tudi o spremembah zdravstvenega sistema, sistemu dolgotrajne oskrbe, trgu dela in izobraĹževalnem sistemu. Ministrstvo za delo je pred-
Predstavitev bele knjige pokojninskega sistema je bila zelo Ĺživahna.
stavilo delovno razliÄ?ico pokojninske reforme, Karl Erjavec pa je bil ogorÄ?en, ker osnutka niso prej pokazali koaliciji. Mediji so nas opozorili, da bo Slovenija v okviru naÄ?rta premestitve 567 prebeĹžnikov v prihodnjih dneh iz Italije sprejela prve prosilce za azil, veÄ?inoma gre za moĹĄke iz Eritreje. V Skopju je veÄ? tisoÄ? ljudi protestiralo in zahtevalo odstop predsednika Makedonije Gjorgeja Ivanova, ki je dan pred tem pomilostil vse, ki so bili vpleteni v prisluĹĄkovalno afero.
ÄŒetrtek, 14. aprila Branimir Ĺ trukelj je izpostavil, da je vlada pozabila na dogovor, s katerim se je konec lanskega leta zavezala, da bodo varÄ?evalne ukrepe odpravili do konca leta 2019. Po kongresu Iniciative za demokratiÄ?ni socializem, ki je bil zaradi nesklepÄ?nosti prekinjen, so v javnost pricurljale informa-
21. aprila 2016
Na levici je prihajalo do razkolov.
cije o razkolu v stranki. RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je vladi, ĹĄolskemu ministrstvu in Nakvisu pri revidiranju ureditve in izvajanja postopkov evalvacij, akreditacij ter podeljevanja koncesij med letoma 2010 in 2013 izreklo negativno oceno. Belgijsko sodiĹĄÄ?e je dĹžihadistiÄ?nega rekruterja Khalida Zerkanija, ki je med drugim novaÄ?il osumljene za napade v Parizu in Bruslju, obsodilo na 15 leta zapora. Ukrajinski parlament je sprejel odstop Arsenija Jacenjuka s poloĹžaja predsednika vlade in potrdil imenovanje dosedanjega predsednika parlamenta Vladimirja Grojsmana za novega ukrajinskega premierja.
Petek, 15. aprila Vlada in Ĺ OS sta sklenila kompromis, da bodo lahko novelo o visokem ĹĄolstvu sprejeli Ä?im prej in se nato lotili novega sistemskega zakona o visokem ĹĄolstvu. OdpuĹĄÄ?enih je bilo pet policistov sindikalistov, vpletenih v afero Koprivnikar. Ustavno sodiĹĄÄ?e je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi, zato bo moralo ljubljansko okroĹžno sodiĹĄÄ?e odloÄ?iti o zasegu dokumentacije, ki jo za svoje delo potrebuje preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje zlorab v bankah. Ĺ˝upanova lista nekdanjega mariborskega Ĺžupana Franca Kanglerja se je odloÄ?ila preimenovati v Novo ljudsko stranko Slovenije, s katero se bo za glasove bo-
VSI V ISTO SMER SEVER SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani! Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dneva Evrope, vam drage obÄ?anke in obÄ?ani Ĺželim, da bi zavel optimizem in poĹĄtenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne obÄ?ine Velenje si bom ĹĄe naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeĹželja. Svetnik Franc Sever
Kot kaĹže, bo Franc Kangler kandidiral tudi na prihodnjih drĹžavnozborskih volitvah.
rila na naslednjih drĹžavnozborskih volitvah. Japonsko je stresel potres z magnitudo 7,3. Potem ko je priĹĄlo na dan, da je EU Belgijo opozorila na Âťresne pomanjkljivostiÂŤ pri varovanju letaliĹĄÄ?, je belgijska ministrica za promet Jacqueline Galant odstopila.
Sobota, 16. aprila Miro Cerar je dejal, da so pogajanja s stavkajoÄ?imi policisti v sklepni fazi. MadĹžarska vlada je sporoÄ?ila, da je glede t. i. migrantske krize pripravila svoj naÄ?rt za Âťobrambo EvropeÂŤ, ki zavraÄ?a porazdelitev 160 tisoÄ? prebeĹžnikov po uniji. PapeĹž FranÄ?iĹĄek je obiskal gr-
MadĹžarska vlada je pripravila ÂťnaÄ?rt za obrambo EvropeÂŤ.
ĹĄki otok Lezbos, kjer se je sreÄ?al s prebeĹžniki in pozval svet, naj se na migrantsko krizo odzove s Ä?loveÄ?nostjo. Skupaj z njim je v Vatikan odpotovalo 12 prebeĹžnikov. Pri voznikih, ki sta pogodbeno sodelovala z Evropskim parlamentom v Strasbourgu in Bruslju, so naĹĄli propagandni material t. i. Islamske drĹžave. Zaradi spopadov v provinci Alep in napadov dĹžihadistiÄ?nih borcev samooklicane Islamske drĹžave je v Siriji v zadnjih dneh od doma zbeĹžalo 30 tisoÄ? civilistov.
Nedelja, 17. aprila Predsednik drĹžave Borut Pahor je ocenil, da se je Evropa znaĹĄla na razpotju in da tako, kot je, dolgo ne more Ĺživeti naprej. Predlagal je novo vizijo z novo evropsko ustavo. HrvaĹĄki zunanji minister Miro KovaÄ? je sporoÄ?il, da bo slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu kmalu predstavil predlog za naÄ?in reĹĄevanja spora o meji med drĹžavama. Z zahtevo po odstopu britanskega premierja Davida Camerona je v Londonu protestiralo veÄ? kot 150 tisoÄ? ljudi, ki so zah-
tevali tudi konec t. i. varÄ?evalne politike. Ekvador je stresel potres z magnitudo 7,8, v njem pa je umrlo 235 ljudi, skoraj 600 pa je bilo ranjenih. Predstavnik etiopske vlade je dejal, da so napadalci, ki so pripadniki juĹžnosudanske etniÄ?ne skupine Murle, pobili 140 ljudi, ob tem pa ugrabili najmanj 39 otrok.
Ponedeljek, 18. aprila ZaÄ?ela se je nacionalna akcija, v kateri policisti posebej pozorno nadzirajo hitrost voznikov. Premier Miro Cerar je na aprilski seji, ki se je zaÄ?ela z minuto molka za umrlim nekdanjim poslancem SLS Josipom Bajcem, odgovarjal na vpraĹĄanja poslancev. Istega dne se je premier sestal
Julijana Bizjak Mlakar je dejala, da bo prva ministrica, ki bo delovno mesto zapustila, ker ni ubogala moĹĄkega.
z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Pozval jo je k odstopu, a ga je ministrica zavrnila. Po medijskem razkritju o povezavah z islamistiÄ?nimi in ultranacionalistiÄ?nimi skupinami je odstopil ĹĄvedski minister za stanovanja Mehmet Kaplan. Predsednik Kube Raul Castro je na kongresu kubanske komunistiÄ?ne stranke v Havani dejal, da se morajo prihodnji voditelji Kube upokojiti pri 70 letih in tako dati prostor mlajĹĄim.
Torek, 19. aprila Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar do roka, ki ji ga je za razmislek doloÄ?il premier Miro Cerar, ni odstopila, zato je ta v DrĹžavni zbor poslal predlog za njeno razreĹĄitev. Kmetijsko ministrstvo je sporoÄ?ilo, da bo vladi predlagalo, da zaÄ?ne po ĹĄestmeseÄ?nem uvajanju davÄ?nih blagajn Slovenija posnemati avstrijski sistem, kjer je meja za davÄ?no blagajno postavljena pri 7.500 evrih prihodkov na leto.
Koliko Ä?asa bo EU ĹĄe posluĹĄala turĹĄko pogojevanje?
V Londonu je 150 tisoÄ? ljudi zahtevalo konec t. i. varÄ?evalne politike.
TurÄ?ija je zagrozila, da bo odstopila od dogovora za ustavitev prihoda prebeĹžnikov v Evropo, Ä?e Bruselj do junija ne bo odpravil vizumske liberalizacije za turĹĄke drĹžavljane. Poljski obrambni minister je z javnostjo podelil svoje mnenje, da Rusija predstavlja resno groĹžnjo Natu in da se sistematiÄ?no pripravlja za napad na zavezniĹĄtvo.
O zmagovalcih Pred desetimi in ĹĄe nekaj dnevi je bila v Velenju slavnostna akademija ob petdesetletnici ÂťGasilske ĹĄuleÂŤ, velenjske gimnazije, ki se je v Ä?asu rasti mesta ob Paki nesrameĹžljivo postavila ob bok ravenski in celjski ustanovi, obe sta veÄ?ji, starejĹĄi, a velenjska po petih desetletjih ne zaostaja za njima. SrednjeĹĄolska leta so v Ĺživljenju vsakega Ä?loveka Ä?as odraĹĄÄ?anja, osamosvajanja, eksperimentiranja, iskanja, zorenja, oblikovanja, so Ä?as, ko stvari niso veÄ? samoumevne in ko se ne dogajajo veÄ? same od sebe, ampak lahko sam, Ä?e zmoreĹĄ in ĹželiĹĄ, vsaj malo vplivaĹĄ na tok Ĺživljenja. SrednjeĹĄolska leta so pomembno Ĺživljenjsko obdobje, Ä?e Ä?loveku uspe, da poĹžene lastne korenine, se tja velikokrat vraJure TrampuĹĄ Ä?a. Odgovori na velika vpraĹĄanja so bili takrat enostavni, ĹĄe to ne, velikih vpraĹĄanj si na brzovlaku brigad mladosti nihÄ?e ni zastavljal. Ko sem se iz Ljubljane pripeljal na prireditev v kulturnem domu, mi je bilo malce nelagodno, nikoli nisem maral borÄ?evskih zgodb o preteklosti, napihovanja spominov, trepljanja po hrbtih, kako dobri naj bi bili. A bil sem preseneÄ?en, iskreno, na odru ni bilo baroÄ?nega napihovanja pomembnosti, tudi sejma niÄ?evosti nisem opazil, bilo pa je veliko hudomuĹĄnosti, samoironije, neobremenjenosti. In ravno ta mladostniĹĄka samozavest, ki si postavlja meje le zato, da jih lahko preseĹže, sveĹžina, ki je bila na odru, je nekaj povsem drugega kot predvidljiva Ĺživljenja, v katere se pogrezamo srednje ostareli gimnazijci. VeÄ?krat se je treba spomniti na gimnazijo, na Ä?as, ko so bile pedagoĹĄke obveznosti le izgovor za pohajanje v enajsto ĹĄolo ‌ Nekaj je nostalgija, spomin na Ä?as, ki ga nikoli ni bilo, Ä?etudi je vedno obstajal, nekaj pa je samorefleksija odraĹĄÄ?anja ob Paki. Ni res, da je bila Gasilska ĹĄula le veselje in malo matematike, bili so tudi porazi, neuspehi, aroganca, zgreĹĄene poteze uÄ?iteljev in uÄ?encev. In Ä?e je prireditev ob obletnici Ĺželela pokazati, kaj je ĹĄola dala Velenju in Sloveniji, res jima je dala veliko, pa ni govorila o tistih drugih, ki niso zmagovalci, ki ne delajo na Dunaju, v Berlinu, ki so morda ostali v Velenju in Ĺživijo povsem zadovoljna Ĺživljenja. Ali pa tudi to ne. Kaj pa kopica anonimnih gimnazijcev, ki so se raztepli sem in tja? Kaj pa tisti, ki ĹĄole niso konÄ?ali, ki niso konÄ?ali ĹĄtudija, ki jim Ĺživljenje na prizanaĹĄa? Kdor ponosno govori o zmagovalcih in jih izpostavlja kot primere dobre prakse, Ä?eĹĄ, poglejte jih, to so naĹĄi uÄ?enci, hkrati pozablja na vse druge. Na veÄ?ino. Na prireditvi, ki slavi zgodovino, je to razumljivo. Je Ä?as napitnic in radosti, Âťveselimo torej se, mlada nam je duĹĄa, po prijetnostih mladosti, po nadloĹžni bo starosti vse nas krila ruĹĄaÂŤ. Popolnoma nekaj drugega pa je, ko celotna druĹžba govori zgolj o zmagovalcih, ko je zmagati postalo temeljno vodilo naĹĄih Ĺživljenj. Najprej tekmujeĹĄ s soĹĄolci, potem s sodelavci, tekmujeĹĄ, kdo ima boljĹĄe otroke in ti krog nadaljujejo dalje, dokler vsi skupaj ne pademo v spiralo uniÄ?ujoÄ?e kompetitivnosti. Ko druĹžba govori o zmagovalcih, dela poraĹžence, na enega zmagovalca vedno pride tisoÄ?e poraĹžencev. Za poraĹžence potem, kot pravi recimo MatjaĹž HanĹžek, skrbi drĹžava, zmagovalci pa si v tujini kupujejo vile in ne plaÄ?ujejo davkov. ÄŒe si bil v mladosti kdaj brezbriĹžen in nisi niti videl tiste soĹĄolke, katerega imena se niti ne spomniĹĄ veÄ?, danes soĹĄolke, soĹĄolci, pozabljeni ljudje Ĺživijo okoli nas. Vsi paÄ? niso imeli toliko sreÄ?e, da so lahko obiskovali dobro ĹĄolo, da so se rodili v sreÄ?ni druĹžini, vsi se v svetu veÄ?nega izrivanja ne znajdejo. A nazaj k obletnici, kot vedno, je najbolj sijal Marko, pridigal je s prijaznim nasmehom na obrazu, kako je ‌ kako smo vsi v tistem Ä?asu razmiĹĄljali Âťoutside the boxÂŤ, izven ustaljenih obrazcev, po svoje, sveĹže, izzivalno, novo, noro za nekatere, nesmiselno za druge. Za tiste nam je bilo vseeno, samo da smo bili skupaj, samo da smo bili svobodni. Kljub temu da na slavnostni akademiji ob petdesetletnici velenjske gimnazije praktiÄ?no ni bilo predstavnikov aktualne generacije, sem prepriÄ?an, da danes razmiĹĄljajo na podoben naÄ?in. Vsaj nekateri. ToÄ?no to je tudi prava skrivnost đ&#x;”˛ Gasilske ĹĄule.
Ob prvem maju, prazniku dela, vam iskreno Ä?estitamo! Ĺ˝elimo vam, da lepo preĹživite prazniÄ?ne dni. Stanovalci, zaposleni in direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc
KidriÄ?eva 23, Velenje T 03 898 84 01 www.domvelenje.si
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 7
KonÄ?no denar za Ä?istilno napravo
ÄŒistilna naprava, peterokrako kroĹžiĹĄÄ?e
ObÄ?ina Mozirje praznuje – Letos trije veÄ?ji projekti Tatjana PodgorĹĄek
V obÄ?ini Mozirje so minulo nedeljo zaÄ?eli splet prireditev, s katerimi bodo zaznamovali letoĹĄnji obÄ?inski praznik. Ivan SuhoverĹĄnik, mozirski Ĺžupan, je v prazniÄ?nem pogovoru med drugim dejal, da so ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letoĹĄnjega praznika zadovoljni. Ni namreÄ? kazalo, da se bo toliko dogajalo, kot se je.
Poplavna varnost in sanacija plazov
Med pridobitvami je zanj zelo pomembna ureditev LoÄ?nega jezu in urejenost desnega brega reke Savinje ob Mozirskem gaju. Projekt se je ÂťvlekelÂŤ od leta 2003, z njegovo izvedbo pa so zagotovili obÄ?anom na obmoÄ?ju naselja Loke veÄ?jo poplavno varnost. Levji deleĹž denarja je zanj prispevala drĹžava, stroĹĄke projektne dokumentacije pa je plaÄ?ala lokalna skupnost. V Lokah so obnovili ĹĄe dobrih 200 metrov vodovodnega omreĹžja, hkrati so zgradili ploÄ?-
7
NAĹ I KRAJI IN LJUDJE
21. aprila 2016
nik za peĹĄce ter uredili koĹĄarkarsko igriĹĄÄ?e. LepĹĄo podobo danes kaĹže ĹĄmihelsko vaĹĄko jedro, s pomoÄ?jo domaÄ?inov so v kraju Lepa Njiva posodobili dva kilometra ceste, asfaltirali so cestiĹĄÄ?e na Krahelnovem, pri Ä?emer so prav tako sodelovali njeni uporabniki. Še posebej moram izpostaviti ureditev plazov, Ä?esar prvotno niso predvideli. Na sreÄ?o je drĹžava pridobila nekaj ev ro pske ga denarja in nam
pomagala pri odpravljanju posledic drsenja zemlje pri osmih plazovih.ÂŤ Sogovornik je med pomembnejĹĄe pridobitve uvrstil ĹĄe ureditev prehoda za peĹĄce in ploÄ?nika na regionalni cesti pri Ĺ olski ulici, v teh dneh zakljuÄ?ujejo dela pri ureditvi avtobusnih postajaliĹĄÄ? in javne razsvetljave pri Cinkarni v Ljubiji, za veÄ?jo poplavno varnost so poskrbeli z izgradnjo novega mostu in ureditvijo njegove okolice pri gasilskem domu v Mozirju. Med letom naÄ?rtujejo ĹĄe ureditev struge Mozirnice, konÄ?ujejo tu-
di projekt izgradnje ploÄ?nika od Ĺ ajsbaha do Krahlnovega in ureditev prehoda za peĹĄce proti pokopaliĹĄÄ?u v Mozirju, v kratkem naj bi stekla ĹĄe izvedba. ÂťZa veÄ?ino omenjenih veÄ?jih projektov je denar zagotovila drĹžava, a tudi stroĹĄki priprave projektne dokumentacije, nadzora in DDV-ja za lokalno skupnost niso zanemarljivi.ÂŤ
Nagrajenci
Na osrednjem dogodku ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku, slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta, bodo nekaterim najprizadevnejĹĄim obÄ?anom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Zlato plaketo s priznanjem ObÄ?ine Mozirje bodo prejeli: Kulturno druĹĄtvo Godba Zgornje Savinjske doline, DruĹĄtvo SoĹžitje Zgornje Savinjske doline ter Ciril Metod Sem. Denarno nagrado pa bo prejela sekcija zeliĹĄÄ?arjev DruĹĄtva upokojencev Mozirje.
Ivan SuhoverĹĄnik: ÂťKljub ĹĄe vedno kriznim Ä?asom se bo tudi do naslednjega obÄ?inskega praznika dogajalo marsikaj.ÂŤ
Lani so za naloĹžbe namenili dobro tretjino od nekaj veÄ? kot 3,6 milijona evrov ÂťteĹžkegaÂŤ obÄ?inskega proraÄ?una. Podobno vsoto nameravajo nameniti tudi letos. Ivan SuhoverĹĄnik je med naloĹžbami postavil na prvo mesto razĹĄiritev in posodobitev Ä?istilne naprave v Lokah. Gre za skupni projekt obÄ?in Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji, nanj pa se pripravljajo Ĺže veÄ? kot tri leta. Izvajalca so Ĺže izbrali, niso pa zagotovili doslej dovolj denarja. RaÄ?unali so na uspeh na dveh razpisih, a so vedno izpadli. Sedaj imajo denar zagotovljen, izbrani izvajalec (velenjski Esotech) pa ostaja isti, saj je ta
pogodbo podaljĹĄal. Projekt naj bi uresniÄ?ili ĹĄe letos. Prav tako naj bi se pred iztekom leta veselili ob otvoritvi posodobljenih 4 kilometrov cest proti Lepi Njivi, po dolini ob potoku Ljubija. V drĹžavnem proraÄ?unu za letos in prihodnje leto je odmerjen denar za izgradnjo peterokrakega kroĹžiĹĄÄ?a pri avtobusni postaji v Mozirju, lokalna skupnost pa bo morala primakniti denar za ureditev lokalnih cest, ki se bodo navezovala na kroĹžiĹĄÄ?e. Njen stroĹĄek je tudi priprava projektne dokumentacije in potrebna soglasja. Na sanacijo Ä?aka ĹĄe nekaj plazov, zanje pa so Ĺže naroÄ?ili izdelavo projektne dokumentacije.
Delu Ä?ast in oblast!
Ĺ˝elijo si ĹĄe veÄ? stikov s krajani Obiskali smo mestno Ä?etrt Desni breg Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje – ÂťPonosni smo na lani dokonÄ?ano obnovo Jenkove ceste in veseli, da nam je v proraÄ?un Mestne obÄ?ine uspelo uvrstiti sanacijo Ĺ landrove ceste, saj takĹĄna, kot je, ne zagotavlja varnosti peĹĄcem, ĹĄe posebej pa ne otrokom, ki po tej cesti hodijo v ĹĄolo,ÂŤ pravi predsednica sveta mestne Ä?etrti Desni breg Jelka Sever ÄŒasl. Stanovalci, ki Ĺživijo vzdolĹž nje, pa bodo dobili tudi novo razsvetljavo. “Sedanja je moteÄ?a, saj jim sveti v bivalne prostore.“ Razsvetljavo pa bi radi uredili tudi med Vojkovo cesto in samskim domom, doda. Ĺ˝elijo si, da bi Ä?im prej obnovili ĹĄe streho na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u na TomĹĄiÄ?evi, ta propada, in uredili parkirne prostore med tako imenovanima zgornjo Namo in blokom Petinpetdeset, vsa so neurejena in neasfaltirana. V osnutek obÄ?inskega okolje-
varstvenega naÄ?rta so predlagali protihrupno in protipraĹĄno ureditev TomÄ?iĹĄÄ?eve ceste. „S postavitvijo leĹžeÄ?ih ovir v predelih, kjer so prehodi za peĹĄce, bi v veliki meri zmanjĹĄali hrup in poveÄ?ali varnost. Ĺ e moÄ?neje pa bi omilila hrup in zadrĹžala izpuĹĄne pline zelena bariera.“ To so
Prijetno praznovanje
1. maja!
Na TomĹĄiÄ?evi bi radi zmanjĹĄali hrup.
Jelka Sever ÄŒasl: ÂťVeseli bomo vsake pobude.ÂŤ
cilji, ki bi jih pri infrastrukturi radi uresniÄ?ili Ä?im prej. Imajo pa ĹĄe veÄ? idej in zamisli. Predlagali so, da bi zelenica med glasbeno ĹĄolo, Ĺ olskim centrom in obema osnovnima ĹĄolama dobila vsebino. ÂťZamislili smo si medgeneracijski park mladih.“ Junija bodo v amfiteatru na Trgu mladosti predstavili kulturno-umetniĹĄke doseĹžke predĹĄolskih in ĹĄoloobveznih otrok, dijakov in ĹĄtudentov, ki se izobraĹžujejo na obmoÄ?ju mestne Ä?etrti Desni breg. „Na naĹĄem obmoÄ?ju so namreÄ? kar tri osnovne ĹĄole, vrtci, Center za vzgojo in izobraĹževanje, Varstveno-delovni center SonÄ?ek, glasbena ĹĄola in Ĺ olski center. O dogodku se bomo s predstavniki teh ustanov podrobno pogovorili in ga predstavili na sreÄ?anju ta teden.ÂŤ Prostori mestne Ä?etrti Desni breg so na Kersnikovi 1 in so last Mestne obÄ?ine Velenje. V
teh prostorih gostuje veÄ? druĹĄtev in organizacij, denimo krajevna organizacija ZdruĹženja za vrednote NOB, DruĹĄtvo izgnancev, Ĺ aleĹĄki koronarni klub, DruĹĄtvo za pomoÄ? odvisnikom Ĺ ENT ... V teh prostorih se sreÄ?ujejo hiĹĄni sveti veÄ? okoliĹĄkih stanovanjskih blokov. ÂťImamo Ĺželjo, ki je skupna nam in stanovalcem Kersnikove 1. Prizadevamo si, da bi se tu uredilo veÄ? parkirnih prostorov, saj obstojeÄ?i ne zadostujejo potrebam. V tem bloku namreÄ? deluje tudi banka, mi in vsa naĹĄteta druĹĄtva in organizacije in je parkirnih prostorov veliko premalo.ÂŤ Uradne ure imajo vsako sredo od 17. do 19. ure. ÂťVabimo krajane, da nas obiĹĄÄ?ejo. Veseli bomo vsake pobude, saj si Ĺželimo skupaj z njimi ĹĄe izboljĹĄati naĹĄo lepo mestno Ä?etrt.ÂŤ
Veliko pozornosti starejĹĄim Prostori so za Ĺ ENT neprimerni. Na Kersnikovi 1 pa je tudi premalo parkirnih prostorov.
Prostori Ĺ ENT-a v neprimernih prostorih
Ker so prostori, v katerih gostuje druťtvo ŠENT, neprimerni – ne zadostujejo vsem pogojem, ki so za izvajanje dejavnosti predpisani, si prizadevajo, da bi zanje naťli ustreznejťo lokacijo.
Veliko pozornosti namenjajo tudi starejĹĄim sokrajanom in ranljivim skupinam prebivalcev. V mestni Ä?etrti deluje krajevna organizacija RdeÄ?ega kriĹža, ki jo vodi Danica Markus. Svet mestne Ä?etrti ji pomaga pri obdarovanju in obiskih starejĹĄih na domu. Jeseni so zanje pripravili predavanje zdravnice Aleksandre Ĺ˝uber o prijaznem staranju. Bilo je zelo dobro sprejeto, zato ga bodo letos ponovili. Ob koncu leta pripravijo tradicionalno sreÄ?anje najstarejĹĄih.
đ&#x;”˛
Demokrati�na��tranka� Upokojencev��lovenije�
��mo�ni�o��or��elenje
��sloďż˝iďż˝je��oÄ?. Enotnostďż˝in��oveďż˝ovalnost uresniÄ?ujetaďż˝naĹĄe��ilje.ďż˝
ÄŒestitaďż˝oďż˝va�� ďż˝a���.ďż˝aďż˝ril�� 1.���.ďż˝in��.��ajďż˝ SvetniĹĄkaďż˝skuďż˝ina��eSďż˝S�����elenje
đ&#x;”˛
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 8
8
OBJAVA
21. aprila 2016
Po 87. členu Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14, Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim dne 28. 10. 2015
OBJAVLJA Prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe
OBVESTILO O OBJAVI PREDNOSTNIH LIST ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Občane in občanke Mestne občine Velenje obveščamo, da je Mestna občina Velenje objavila na spletni strani www.velenje.si (priložnosti/javne objave) in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje PREDNOSTNI LISTI ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM TER SEZNAME ZA ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM in sicer: • prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe, dne 21. 4. 2016; • seznam za zamenjavo stanovanj – A, dne 21. 4. 2016; • prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo, dne 7. 4. 2016; • seznam za zamenjavo stanovanj – B, dne 7. 4. 2016. Seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, ne bomo objavili, ker števila razpoložljivih stanovanj v času veljavnosti prednostne liste ni mogoče vnaprej predvideti. Stanovanja bomo dodeljevali skladno s številom upravičencev na prednostnih listah in glede na primerno stanovanjsko površino ter višino najemnine (novejša stanovanja upravičencem iz liste B, starejša stanovanja upravičencem iz liste A). Strokovne službe Mestne občine Velenje so novembra 2015 zbirale vloge za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis je prispelo 367 vlog. Od tega je bilo 12 vlog za dodelitev in 7 vlog za zamenjavo v postopku zavrnjenih, 1 prosilec je odstopil od vloge, 8 prosilcev je bilo rešenih po prejšnji prednostni listi pred veljavnostjo nove. Na prednostno listo A se je uvrstilo 279 prosilcev, na prednostno listo B se je uvrstilo 24 prosilcev, na seznam za zamenjavo liste A se je uvrstilo 30 prosilcev in na seznam za zamenjavo liste B se je uvrstilo 6 prosilcev. Zadnji razpis je bil objavljen v letu 2012. Po tem zadnjem razpisu je Mestna občina Velenje zagotovila stanovanja vsem prosilcem za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste B in ponudila stanovanja vsem prosilcem za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste A. Z veljavnostjo nove prednostne liste se stanovanja po prejšnji listi ne dodeljujejo več. Mestna občina Velenje vlaga znatna finančna sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih občanov, tako je leta 2015 zagotovila skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije 134 novih stanovanjskih enot, v desetletnem obdobju pa skupaj preko 400. Skupaj je bilo v desetletnem obdobju sklenjenih preko 1.000 najemnih pogodb. Trenutno je v občinski lasti 903 stanovanj, od tega 863 neprofitnih stanovanj, 13 bivalnih enot in 27 službenih stanovanj. Kljub velikim naporom po čim večjem reševanju stanovanjskih vprašanj občanov naše občine opažamo, da se na vsakokratni novi razpis prijavi še večje število prosilcev zaradi opazne vedno večje socialne stiske občanov, ki si sami ne zmorejo več rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, in spremenjeni družinski strukturi prosilcev. Naslednji javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo objavljen predvidoma leta 2018. Župan MOV Bojan Kontič, l. r.
Zap. Ime in priimek št. 1 Edita Tamše
Število točk 660
2
Alma Ibrišimović
660
3
Saša Marić
660
4
Vesna Krasnići
660
5
Klavdija Ludvik
620
6
Sandra Žarković
610
7
Anja Pevnik
580
8
Andreja Pirečnik
570
9
Florina Susuri
570
10
Ervin Zahirović
560
11
Polonca Tučman
560
12
Senada Kadirić
560
13
Gorica Vrhovac
560
14
Zenelj Šarku
550
15
Teja Globočnik
540
16
Anica Marinič
530
17
Biljana Rutar
530
18
Sead Jahić
520
19
Vesna Asani
520
20
Amela Alić
520
21
Azem Gavranović
520
22
Suzana Džananović
520
23
Petra Pirečnik
520
24
Đemal Merdić
520
25
Snježana Babajić
510
26
Dejan Ilić
510
27
Nihada Mejrić
510
28
Jernej Zupanc
510
29
Boris Mijatović
510
30
Sandra Nezirović Dženanović
505
31
Nerminka Hadžimuratović
32
62
Armin Smajlović
470
125
Andrej Gorenjak
400
188
Armel Taletović
310
251
Denis Ibrišimović
280
63
Matej Fujs
460
126
Dragica Rajh
400
189
Mihec Šajhar
310
252
Milan Damjanović
280
64
Petra Blatnik
460
127
Lorina Doren
400
190
Tanja Černelič
300
253
Goran Damjanović
280
65
Tomaž Tratnik
460
128
Nađa Đogić
400
191
Saša Osojnik
300
254
Tjaša Selič
280
66
Katja Černjak
460
129
Jela Voglar
400
192
Primož Krk
300
255
Lovro Selič
280
67
Mersiha Čamdžić
460
130
Branka Založnik
400
193
Sean Pristovnik
300
256
Samir Beriša
280
68
Marko Penava
460
131
Sara Roškar
400
194
Matej Brložnik
300
257
Ratko Božić
280
69
Sabina Kadić
460
132
Suzana Repotočnik
400
195
Jernej Podlesek
300
258
David Mandelc
280
70
Goran Gačić
460
133
Katja Založnik
400
196
Marjan Klakočer
300
259
Erna Ibrišimović
280
71
Dragana Bojić
460
134
Jasna Halilović
400
197
Darko Jošar
300
260
Luka Stjepanović
280
72
Polonca Brložnik
460
135
Viktorija Videmšek
390
198
Marko Dolinar
300
261
Aleksander Terstenjak
280
73
Goran Namlić
460
136
Marta Težak
390
199
Darja Maksimović
300
262
Mirzeta Hamidović
280
74
Katja Gorenc
460
137
Zvone Lipovšek
390
200
Branka Crnobrnja
300
263
Jani Galof
270
75
Meho Džambić
460
138
Mevla Hankić
390
201
Aleksandra Radivojević
300
264
Breda Kermavner
270
76
Almir Čanić
460
139
Tatjana Pirečnik
380
202
Slavi Roškar
300
265
Vojislav Stojanović
270
77
Maruša Rot
460
140
Mitar Pavlović
380
203
Darja Maček
290
266
Sandra Barić
260
78
Jasmina Džafić
460
141
Slavko Biočanin
380
204
Mario Ružić
290
267
Dijana Dedić
260
79
Gordana Brčina
460
142
Tomaž Zep
380
205
Dino Halilović
290
268
Slavko Komar
260
80
Matej Bergant
460
143
Muhamet Koca
380
206
Kemal Pašalić
290
269
Monika Kerin
250
81
Nataša Blekač
460
144
Simon Puklič
380
207
Amela Musić
290
270
Katarina Korenak
250
82
Kristjan Kopčić
460
145
Irena Navodnik
380
208
Anja Marjanović
290
271
Tanja Operčkal
250
83
Dolores Jakomin
460
146
Anton Štrukelj
380
209
Vojko Srnovršnik
290
272
Mihael Stopar
240
84
Alma Mehmedagić
460
147
Jasmina Kovač
380
210
Osman Rizanaj
290
273
Hari Povše
240
85
Dejan Lešer
460
148
Bernarda Glišič
380
211
Stanislava Kolačko
290
274
Saša Mrdžić
230
86
Zvezdana Jauz
460
149
Ivan Omladič
380
212
Darko Marinić
290
275
Luka Kolarič
230
87
Anja Ojsteršek
460
150
Urška Bogataj
380
213
Marjan Šunko
290
276
Aldina Kazaferović
220
88
Natalija Sivka
450
151
Antonija Gregorc
370
214
Andreja Ažber
280
277
Marjetka Germ
220
89
Ahmet Sadiković
450
152
Fahrudin Bećić
370
215
Vladimir Aleksić
280
278
Denis Mešić
210
90
Bojana Kač
440
153
Admir Musić
370
216
Željko Radić
280
279
Vlastimirka Mehmedović
190
91
Zoran Vugrinec
440
154
Emil Avdić
370
217
Katarina Kovačević
280
92
Klavdija Podlesnik
440
155
Helena Potočnik
370
218
Sandra Hartman
280
93
Rahela Meh
440
156
Samanta Ivanović
370
219
Tomislav Naveršnik
280
500
94
Jožica Hudournik
440
157
Urška Špindler
360
220
Roman Purg
280
Meksudin Azemović
500
95
Kristina Zaponšek
440
158
Dušan Jager
360
221
Nenad Fajt
280
33
Jasmin Omerović
500
96
Nadja Špeh
440
159
Ibrahim Islamovič
360
222
Velibor Knežević
280
34
Barbara Grebenšek
500
97
Igor Sevšek
430
160
Hanifa Alihodžić
360
223
Ines Vugrinec
280
35
Anita Tumarčić
500
98
Dragica Dupor
430
161
Aleksandra Zakeršnik
360
224
Vesna Peruš
280
36
Slađana Šumar
500
99
Desanka Erić
430
162
David Dakič
350
225
Sladjana Petković
280
37
Adnan Čutuk
490
100
Šefik Trumić
430
163
Janez Furjan
350
226
Edin Mustafić
280
38
Amir Šabanović
490
101
Danica Kotnik
430
164
Primož Vodušek
350
227
Igor Stjepanović
280
39
Alen Zijan
490
102
Jernej Rogina
430
165
Tea Golavšek
350
228
Katica Kumer
280
40
Dejan Javernik
490
103
Edin Omerović
430
166
Mateja Podpečan
345
229
Boštjan Klanfer
280
41
Mateja Senica
490
104
Vedrana Damjanović
425
167
Tjaša Jagodič
340
230
Hakija Omerović
280
42
Marko Zagorc
480
105
Natalija Rehar
420
168
Mario Banović
340
231
Elvis Kavgić
280
43
Barbara Hubej
480
106
Šemsudin Hodžić
420
169
Daliborka Vladušić
340
232
Robi Kozjak
280
44
Elvis Biščić
480
107
Natalija Abina
410
170
Vesna Jusić
340
233
Andrej Rebevšek
280
45
Trendefil Milenković
480
108
Bernarda Kubale
410
171
Miroslav Milinković
340
234
Mitja Švener
280
46
Jure Petkovnik
480
109
Amel Pašić
410
172
Esmir Eminič
335
235
Elvis Čehić
280
47
Andreja Tunjić
480
110
Lidija Pražnikar
410
173
David Skale
330
236
Tadeja Apšner
280
48
Katja Ružički
480
111
Cvetka Golob
410
174
Petra Herperger
330
237
Danijel Krneta
280
49
Anita Praunseis
480
112
Vinko Kovač
410
175
Anita Breznik
330
238
Andrej Skrt
280
50
Bojan Topić
480
113
Petra Meh
410
176
Amir Džambić
330
239
Kristina Gegić
280
51
Ana Gnezda
480
114
Breda Vidović
410
177
Urška Drame
330
240
Tadej Javornik
280
52
Davor Gvozden
480
115
Tiosava Pavlovič
410
178
Semir Džinić
330
241
Nikola Bursač
280
53
Dijana Ibrišimović
480
116
Polona Andrejc
410
179
Branislav Ilić
330
242
Amel Pašić
280
54
Vesna Glasenčnik
480
117
Barbara Lipičnik
400
180
Zoran Školnik
330
243
Dalibor Briševac
280
55
Romana Pečnik
480
118
Simeon Gnezda
400
181
Elmedin Buljubašič
320
244
Sašo Avberšek
280
56
Nadja Pečnik
480
119
Srečko Bratušek
400
182
Jože Zaplatič
320
245
Miha Veler
280
57
Valentina Kramarić
480
120
Andrej Kmetič
400
183
Ina Vargek
320
246
Ana Marinović
280
58
Eva Berlak
480
121
Cvetka Perc
400
184
Marija Verdev
320
247
Peter Rogina
280
59
Alajdin Muharemi
480
122
Renata Avberšek
400
185
Lilijana Jeromel
320
248
Anita Pejić
280
60
Leonela Štruc
480
123
Martin Lah
400
186
Josip Bačić
310
249
Snežana Milinčić
280
61
Mirnes Mešić
470
124
Šahza Zahirović
400
187
Damjana Kosi
310
250
Aleksandra Drev
280
Prosilci, uvrščeni na seznam za zamenjavo liste A Zap. št. Ime in priimek 1
Mihael Antunovič
2
Mihaela Božić
3
Emran Asani
4
Nevenka Labus
5
Sabina Hadžič
6
Samir Kuljić
7
Halima Imširović
8
Ivan Talajić
9
Anita Sternad
10
Ermina Hamzić
11
Daria Doreni
12
Dragica Mulej
13
Sadeta Šimić
14
Lidija Govedič
15
Brankica Pavić
16
Vesna Breznik
17
Nada Simonič
18
Delfa Brčina
19
Štefka Maček
20
Nefisa Hirkić
21
Gordana Divković
22
Sađidin Muharemi
23
Milena Hrustelj
24
Ermina Lešnik
25
Radmila Žepinič
26
Karmen Valenčak
27
Almira Čehič
28
Irena Barić
29
Slavica Sadiku
30
Marina Vukoja
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 9
9
MED VAMI
21. aprila 2016
Manj kazenskih, veÄ? pravdnih zadev NajstarejĹĄa zadeva, ki jo imajo v delu na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje, je stara veÄ? kot deset let – Predobravnavni narok na okrajnem sodiĹĄÄ?u prepuĹĄÄ?en odloÄ?itvi sodnika Milena KrstiÄ? - Planinc
Velenje – V lanskem letu so na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje na novo prejeli v delo 13.430 zadev, skupaj z nereĹĄenimi zadevami iz preteklih let so jih reĹĄevali 15.558, reĹĄili pa 14.131. Ob koncu leta je ostalo nereĹĄenih 1.422 zadev, kar je za 33 odstotkov manj kot v letu 2014. ÂťV delu pa imamo ĹĄe vedno okoli 16.000 izvrĹĄilnih mrtvakov, kot jim reÄ?emo,ÂŤ pravi predsednica Okrajnega sodiĹĄÄ?a Velenje Vlasta Lajlar. NajstarejĹĄa zadeva, ki jo imajo v delu, je zapuĹĄÄ?inska. Stara je veÄ? kot 10 let. ÂťZadeva je precej zapletena. Gre za zapuĹĄÄ?ino najprej po enem umrlem, potem po drugem. Vmes so se pojavila pravna vpraĹĄanja, stranke je bilo treba napotiti na pravdo. Zdaj Ä?akamo odloÄ?itev okroĹžnega sodiĹĄÄ?a, ker gre za vezano zadevo.ÂŤ PopreÄ?no reĹĄevanje pomembnejĹĄih oziroma malo zahtevnejĹĄih zadev traja dobrih 5 mesecev, pri drugih dva. ÂťV primerjavi z letom 2014 je zaznati upad ĹĄtevila prejetih kazen-
skih ter nekoliko poveÄ?ano ĹĄtevilo pravdnih zadev. Sicer pa je sodiĹĄÄ?e kazenske, pravdne, nepravdne in zapuĹĄÄ?inske ter zemljiĹĄkoknjiĹžne zadeve reĹĄevalo tekoÄ?e,ÂŤ pravi Lajlarjeva. Kazenske zadeve so se najpogosteje nanaĹĄale na krĹĄitev pravic delavcev, tatvine, prometne nesreÄ?e in goljufije.
â?ą
Institut priznanja krivde je lani uporabilo 26 obdolĹžencev.
Okrajna sodiĹĄÄ?a imajo pri odloÄ?anju v kazenskih zadevah na voljo (poleg sicerĹĄnjega postopka z odloÄ?itvijo po opravljeni javni glavni obravnavi, pri katerih izvajajo dokaze, zasliĹĄujejo priÄ?e in na koncu razglasijo sodbo, teh je najveÄ?) ĹĄe dva instituta. Eden je sporazum o priznanju krivde, ki ga obdolĹženi ali njegov zagovornik, Ä?e ga ima, in drĹžavni toĹžilec lahko predlagata nasprotni stranki. ÂťV sporazumu se stranke dogovorijo o kazni, stroĹĄkih in mo-
je v praksi naĹĄega sodiĹĄÄ?a dokaj redek. Imeli smo le dva takĹĄna primera,ÂŤ pravi predsednica. Dr ugi institut je moĹžnost razpisa predobravnavnega naroka, ki je na okroĹžnem sodiĹĄÄ?u obvezen, na okrajnem pa ne. ÂťNa okrajnem sodiĹĄÄ?u je odloÄ?itev prepuĹĄÄ?ena vsakemu sodniku posebej. ÄŒe se zanj odloÄ?i, se opravi v navzoÄ?nosti obdolĹženca, okroĹžnega Predsednica Okrajnega sodiĹĄÄ?a Velenje Vlasta drĹžavnega toĹžilLajlar: ÂťCilj zmanjĹĄati ĹĄtevilo nereĹĄenih zadev ca in zagovornismo lani dobro izvajali.ÂŤ ka obdolĹženca, rebitnih drugih ukrepih. O sporazu- Ä?e ga ima. Na tem naroku lahko mu odloÄ?a sodiĹĄÄ?e na predobrav- obdolĹženi krivdo prizna, lahko navnem naroku. ÄŒe je bil sporazum se izjavi, prepozna premoĹženjo priznanju krivde sklenjen kasneje, sko pravni zahtevek. Po prejemu pa na glavni obravnavi. Ta postopek priznanja krivde lahko sodiĹĄÄ?e
takoj opravi narok za izrek kazenske sankcije. ÄŒe do priznanja krivde ne pride, sodiĹĄÄ?e doloÄ?i datum glavne obravnave, obdolĹženi pa lahko navede, kateri dokazi naj se na njej izvedejo, poda druge procesne predloge, izloÄ?itev nedovoljenih dokazov ...ÂŤ Na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje so po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem
â?ą
Kazenske zadeve so se najpogosteje nanaĹĄale na krĹĄitev pravic delavcev, tatvine, prometne nesreÄ?e in goljufije.
postopku (po 15. maju 2012), predobravnavni narok razpisali veÄ?krat, ugotavljajo pa, da ni tako uÄ?inkovit, kot bi priÄ?akovali, saj se je razpis kazenskega postopka podaljĹĄal. ÂťNa glavno obravnavo vabimo obtoĹženca, oĹĄkodovanca, toĹžilca, praviloma tudi priÄ?e. Pogosto se obdolĹženi in oĹĄkodovanec na njej sreÄ?ata prviÄ? po storjenem kaznivem dejanju ali sploh prviÄ?.
VÄ?asih se o zadevi pogovorita Ĺže v Ä?akalnici. Ko v razpravni dvorani zaÄ?nemo glavno obravnavo, obdolĹžence vedno pouÄ?imo o moĹžnosti instituta priznanja krivde. VÄ?asih se za to odloÄ?ijo, Ĺželijo pa najprej sliĹĄati, kakĹĄno kazensko sankcijo bo predlagal toĹžilec. Po priznanju krivde sodiĹĄÄ?e razpiĹĄe narok za izrek kazenske sankcije, obdolĹženi in oĹĄkodovanec pa se lahko dogovorita tudi o premoĹženjsko pravnem zahtevku,ÂŤ pojasni Lajlarjeva. ÂťV praksi se dogaja tudi, da obdolĹženi na glavni obravnavi najprej zanika storitev kaznivega dejanja, v kasnejĹĄem dokaznem postopku, ki sledi, pa poda izjavo, da krivdo po obtoĹžbi priznava. S tem se skrajĹĄa Ä?as reĹĄevanja posamezne zadeve, poslediÄ?no pa tudi ne nastajajo veÄ?ji stroĹĄki postopka.ÂŤ ObdolĹženci priznavajo krivdo za razliÄ?na kazniva dejanja, ki se jim oÄ?itajo. Lani je ta institut na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje uporabilo 26 obdolĹžencev. Po ĹĄtevilu kaznivih dejanj, v katerih so obtoĹženi priznali krivdo, so izstopala kazniva dejanja povzroÄ?itve prometne nesreÄ?e iz malođ&#x;”˛ marnosti.â€
Z dvema sodnikoma manj
Septembra je na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje delalo 8 sodnikov, 6 viĹĄjih pravosodnih svetovalcev in 29 javnih usluĹžbencev. Oktobra je bila ena od sodnic premeĹĄÄ?ena na delo na okroĹžno sodiĹĄÄ?e, tako so imeli decembra 7 sodnikov, 6 viĹĄjih pravosodnih svetovalcev in 28 javnih usluĹžbencev. Danes je na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje samo ĹĄe 6 sodnikov, 6 viĹĄjih pravosodnih svetovalcev in 28 javnih usluĹžbencev. Glede na pripad zadev bo najverjetneje tako tudi v prihodnje.
Zdenku HriberĹĄku priznanje za delo na podroÄ?ju varnosti Dolgoletni direktor Gorenja Varovanje Zdenko HriberĹĄek prejemnik priznanja za Ĺživljenjsko delo v korporativni varnosti Mira ZakoĹĄek
zdruĹženja, pripravljajo zanje tudi veliko internih izobraĹževanj. ÂťZahtevamo, da so dobro usposobljeni in tudi izobraĹženi, Ä?asi, ko so ta dela opravljali zaposleni z niĹžjo stopnjo izobrazbe in premalo psihofiziÄ?nih sposobnosti,
Gorenje Varovanje je postalo pod vodstvom direktorja Zdenka HriberĹĄka sluĹžba, ki jo cenijo znotraj sistema Gorenja, pa tudi ĹĄirĹĄe, saj varujejo tudi obÄ?insko in drugo premoĹženje, nekaj tudi zasebnega. To so opazili tudi na InĹĄtitutu za korporativno varnost, ki so HriberĹĄku podelili priznanje za Ĺživljenjsko delo (je prvi dobitnik takĹĄnega priznanja v Sloveniji). ZdruĹžujejo strokovnjake razliÄ?nih podroÄ?ij in tako bogatijo znanje in izkuĹĄnje v korporativnih varnostnih storitvah. Pripravljajo seminarje in strokovna posvetovanja. Dr. Denis ÄŒaleta, ki je predsednik slovenskega zdruĹženja korporativne varnosti Zdenko HriberĹĄek, direktor Gorenja ICS, je strokovnjak Varovanja je na svoje priznanje zelo ponosen: za teoretiÄ?na znanja ÂťTo je priznanje za dolgoletno delo mojemu in vedenja o korpocelotnemu kolektivu.ÂŤ rativnosti in drugih povezanih podroÄ?jih, Zdenko Hri- so mimo,ÂŤ poudarja Zdenko HriberĹĄek pa praktik in ta kombina- berĹĄek, ki ceni svoj kolektiv. Varcija je bila Ĺže ob ustanovitvi zdru- nostniki imajo vsaj Ä?etrto in peto Ĺženja (HriberĹĄek je eden od usta- stopnjo izobrazbe, med njimi pa novnih Ä?lanov) odliÄ?na. Znanje in so tudi magistri varstvoslovja in izkuĹĄnje na enem mestu so rodili obramboslovja. res dobre rezultate. Moram priznati, da sem na ĹĄtePoleg tega, da se Gorenjevi var- vilnih prireditvah, ki jih je organostniki izobraĹžujejo preko tega nizirala naĹĄa medijska hiĹĄa, tudi
sama veliko sodelovala z njimi in bila popolnoma zadovoljna, saj so svoje naloge opravljali profesionalno in osebno zavzeto. Z dobrim delom so si prisluĹžili tudi certifikat standarda kakovosti, ki ga vedno znova tudi obnavljajo. Pohvalijo pa se lahko tudi s ĹĄtevilnimi referencami. V ospredju sta vsekakor Gorenjevo priznanje iz leta 2012 za najbolj varno podjetje v Sloveniji in priznanje Mestni obÄ?ini Velenje iz leta 2013 za najbolj varno obÄ?ino (kot sem Ĺže omenila, so pristojni za veÄ?ino njenih ustanov in prireditev). Gre tako za tehniÄ?no varovanje (na daljavo z alarmnimi sistemi) kot fiziÄ?no varovanje. ÂťVarovanje premoĹženja je zahtevno in odgovorno delo in pomembno je, da to delo opravljajo varnostniki, ki jim ljudje zaupamo. Ponosen sem, da si je naĹĄa sluĹžba pridobila ta sloves, in sem tudi prepriÄ?an, da ga bomo ohranili. To smo dosegli s skrbno naÄ?rtovanim dolgoletnim usposabljanjem,ÂŤ pravi HriberĹĄek, ki dodaja, da je skrb za varnost potrebna, Ä?etudi se tega mnogi ne zavedajo. To spoznajo takrat, ko je prepozno, ko se jim zgodi vlom in z njim povezane neprijetnosti. Preventiva na tem podroÄ?ju je nujna, namenjamo pa ji mnogo premalo pozornosti. Skozi razliÄ?ne oblike ocen tveganja so oblikovani postopki, ki zmanjĹĄujejo ta tveganja v podjetju. Skozi korporativno varnost pa so v Gorenju organizirane tu-
Ravnovesje v naravi
di druge oblike, kot so varno in zdravo delo, poĹžarna varnost, informacijska varnost ‌ NajveÄ?ji referenci za Gorenje Varovanje sta priznanji za najbolj varno podjetje, ki ga je prejelo Gorenje, in za najbolj varno obÄ?ino, ki ga je dobila Mestna obÄ?ina Velenje. ÂťKakovost v storitveni dejavnosti je nekaj, kar je potrebno nenehno dograjevati z zaposlenimi, ki to storitev izvajajo tako za poslovni sistem Gorenje kakor tudi za druge pogodbene naroÄ?nike,ÂŤ pravi Zdenko HriberĹĄek. đ&#x;”˛
Bralkam in bralcem tednika NaĹĄ Ä?as iskreno Ä?estitamo za praznik dela! ERICo, d.o.o. | KoroĹĄka 58, Velenje | T 03 898 1930 | www.erico.si
Mestna obèina Velenje je èudovita obèina, polna ponosnih, podjetnih, soèutnih in solidarnih ljudi, ki se s teŞavami sooèajo tako, da jih reťujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne obèine Velenje tudi svetniťka skupina SMS. Obèankam in obèanom èestitamo ob bliŞajoèih se praznikih. Svetniťka skupina SMC Velenje
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 10
10
IZOBRAŽEVANJE
21. aprila 2016
Krepili medgeneracijsko prijateljstvo Ĺ˝e ĹĄestiÄ? Medgeneracijski festival – tokrat s sloganom Sanje pripadajo vsem generacijam – Starostniki in mladina izmenjevali znanje in izkuĹĄnje Ĺživljenja Tina Felicijan
LetoĹĄnji medgeneracijski festival je prviÄ? organizirala Mestna obÄ?ina Velenje, sodelovalo pa je veÄ? kot 35 ĹĄportnih, kulturnih, izobraĹževalnih, socialnih organizacij. Bil je drugaÄ?en od prejĹĄnjih, ki so bili mednarodni in so izobraĹževalne in informativne aktivnosti potekale v navezavi na Evropo. Letos so se osredotoÄ?ili na Velenje in vsebine preselili v samo srediĹĄÄ?e mesta, da bi Ä?im veÄ? mimoidoÄ?ih, ki sicer niso toliko vpeti v javno Ĺživljenje, ozavestili, jih vkljuÄ?ili v druĹžbo, seznanili z delom vseh sodelujoÄ?ih organizacij, ki lahko pomagajo ljudem vseh starosti, da se poveĹžejo z drugimi in izmenjajo znanja in izkuĹĄnje, je namen festivala povzela predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Marija VrtaÄ?nik. Na osrednji prireditvi v soboto dopoldne je vabilo 24 stojnic z rokodelskimi delavnicami pletenja iz tekstila in plastiÄ?nih materialov, izdelave roĹž iz nogavic in papirja, kleklanja, liÄ?enja, izdelovanja knjiĹžnih kazal, tapkanja, razgibavanja, druĹĄtva so prikazovala uporabo defibrilatorja, raÄ?uEvropski prostovoljci iz desetih razliÄ?nih drĹžav so povabili na pokuĹĄino brezplaÄ?nih jedi iz Francije, Ĺ panije, Italije, GrÄ?ije, Bosne, Rusije, NemÄ?ije, MadĹžarske, Indonezije in seveda Slovenije. Zaloge so kmalu poĹĄle.
nalnika in mobilnih telefonov, merila krvni tlak, obiskovalci so lahko igrali druĹžabne igre, dogajanje pa so popestrile plesne skupine.
se morajo zavedati vse generacije. Zato je prepletanje medgeneracijskih vezi temelj teh odnosov. O tem je govorila na predavanju o kakovosti Ĺživljenja starejĹĄih z
Tek starejĹĄih je potekal od Titovega trga do Cankarjeve ulice. Med veÄ? kot 250 tekaÄ?i je najstarejĹĄi naĹĄtel Ĺže 88 pomladi, tekli pa so tudi otroci. UdeleĹžence so pred startom ogreli Ä?lani RK Gorenje Velenje.
V plesnem flash mobu, s katerim je 130 plesalk in plesalcev vseh starosti povabilo ljudi s Cankarjeve ulice na Titov trg, so bili zastopani razliÄ?ni plesni Ĺžanri, sodelovala pa je tudi navijaĹĄka skupina.
Kako do kakovostnega Ĺživljenja v starosti
KljuÄ?na potreba ne le starostnikov, ampak vseh ljudi, pravi direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc, so kakovostni medsebojni odnosi. Zanje si je treba prizadevati Ĺže od otroĹĄtva, Ä?e Ĺželimo imeti kakovostno starost, Ä?esar
â?ą
naslovom Lepo je, Ä?e sanjamo z odprtimi oÄ?mi. ÂťVerjamem, da je recept za uresniÄ?enje naĹĄih ciljev korektnost, poĹĄtenost, naÄ?elnost in iz tega izhajajo dobri medsebojni odnosi. ÄŒe smo mi pripravljeni delati dobro in to dobroto ĹĄirimo, se nam bo vraÄ?ala. ÄŒe Ĺživimo tako, se nimamo Ä?esa bati,ÂŤ je dejala in dodala, da je ve-
lenjska obÄ?ina lahko dober zgled vsem ostalim, kajti tu je resniÄ?no poskrbljeno za socialo, katere del so tudi starostniki. Po celotni obÄ?ini razpredene mreĹže segajo Ĺže Ä?ez meje, saj imajo moÄ?ne korenine, pravi.
Da znanje ne bi ĹĄlo v pozabo
ÄŒe starejĹĄi, upokojenci, niso aktivni, se njihovo znanje in izkuĹĄnje izgubijo, moÄ?ne socialne mreĹže pa ostanejo neizkoriĹĄÄ?ene. Zato je direktor inĹĄtituta Ipak povabil na razpravo o vkljuÄ?evanju starejĹĄih v druĹžbeno-gospodarski razvoj lokalne skupnosti. ÂťGovorimo, da je treba po-
ÂťMesto, ki ni prijazno do vseh, ni prijazno do nikogar,ÂŤ je dejal Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ? in poudaril pomen vseh javnih zavodov, izobraĹževalnih ustanov in nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za kakovostno Ĺživljenje vseh generacij.
Razija BeĹĄić je hÄ?eri Belmi pokazala, kako napraviti prve zanke kvaÄ?karske mojstrovine, veĹĄÄ?ine pa se je uÄ?ila tudi Edita TamĹĄe iz Centra medgeneracijskega sodelovanja Ĺ aleĹĄke doline.
daljĹĄati delovno dobo, nihÄ?e pa ne razmiĹĄlja, kaj z upokojenci in kako jih lahko izkoristimo. Denimo v ZDA poznajo organizacijo z 12 tisoÄ? svetovalci za mlada in majhna podjetja, ki jim pomagajo na razliÄ?ne naÄ?ine. Veliko ljudi ima namreÄ? znanje s podroÄ?ja marketinga, prodaje, razvoja, tehnologije. Tudi pri nas se to dogaja, vendar ni organizirano. Na Ipaku smo trikrat poskuĹĄali z evropskim projektom vseĹži-
vljenjskega uÄ?enja, a brez uspeha. Zdaj si Ĺželimo, da bi SAĹ A Inkubator postal stiÄ?iĹĄÄ?e starejĹĄih z izkuĹĄnjami in mladih podjetnikov, ki potrebujejo nasvete,ÂŤ je povedal Stanko Blatnik, ki upa, da bodo s svetovanjem potencial starejĹĄih zaÄ?eli izkoriĹĄÄ?ati Ĺže v tem letu. đ&#x;”˛
VeÄ? kot 50 udeleĹžencev Velenje, 14. aprila – Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) je na tukajĹĄnjem MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru pripravila dve tekmovanji: regijsko za osnovnoĹĄolce, na katerem so uÄ?enci tekmovali s svojimi roboti v kategoriji RoboSLED in RoboCupJunior – RoboREĹ EVALEC A. Tu pa so roboti reĹĄevali doloÄ?ene teĹžave. Hkrati je potekalo ĹĄe drĹžavno tekmovanje v voĹžnji po labirintu za srednjeĹĄolce – RoboERĹ 2016. Tekmovanja se je udeleĹžilo veÄ? kot 50 udeleĹžencev, osnovnoĹĄolci so bili iz tukajĹĄnje regije. SrednjeĹĄolci pa iz cele Slovenije. Glavni organizator Peter VrÄ?kovnik je povedal, da imajo osnovnoĹĄolci priloĹžnost na njem pokazati pridobljeno znanje pri predmetu robotika, kar poteka celo ĹĄolsko leto, prav tako se pokaĹžejo srednjeĹĄolci, katerih izdelani roboti so Ĺže bolj izpopolnjeni in primerni za prikaz reĹĄevanja doloÄ?enih ovir v prostoru. V kategoriji RoboERĹ (srednje ĹĄole – robot iĹĄÄ?e izhod iz labirin-
ta) so vsa tri mesta osvojili predstavniki Ĺ olskega centra iz Nove Gorice, pri RoboREĹ EVALEC (srednje in osnovne ťole – robot iĹĄÄ?e pot iz labirinta – sledi Ä?rti in se izmika oviram, reĹĄuje Ĺžrtve) sta osvojili prvi dve mesti ekipi osnovne ĹĄole Karla Destovnika
Kajuha Ĺ oĹĄtanj, tretja je bila ekipa Srednje ĹĄole tehniĹĄkih strok Ĺ iĹĄka, v kategoriji RoboSLED (osnovna ĹĄola, robot sledi Ä?rti) pa je zmagal predstavnik ĹĄole Mihe Pintarja Toleda pred tekmovalcema ĹĄole Livada ter ĹĄole Antona AĹĄkerca (vse Velenje).
Elektro-raÄ?unalniĹĄka ĹĄola Ĺ CV je omenjeno tekmovanje pripravila Ĺže devetiÄ?. NajboljĹĄe osnovnoĹĄolce Ä?aka 17. maja drĹžavno tekmovanje, srednjeĹĄolce pa zakljuÄ?ek na Univerzi za elektrotehniko v Mariboru. Tp
"Naposled je delo ĹĄe najboljĹĄe sredstvo, da si polepĹĄamo Ĺživljenje." Gustave Flaubert
ObÄ?ankam in obÄ?anom voĹĄÄ?imo prijazen prvi maj. SvetniĹĄka skupina SLS Utrinek s tekmovanja srednjeĹĄolcev
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 11
KULTURA
21. aprila 2016
11
ÄŒe ti je delo hkrati tudi konjiÄ?ek Ex Librisi v Ĺ oĹĄtanju SreÄ?anje z zborovodkinjo Manjo GoĹĄnik Vovk – Podrobnosti med otroĹĄkim in upokojenskim zborom so, z vsemi je veliko dela Tatjana PodgorĹĄek
ObiÄ?ajno so zborovodkinje Ĺže na zunaj videti kot dokaj odloÄ?ne, trdne – Manja GoĹĄnik Vovk je pravo nasprotje zapisanega. Je drobna, krhka, mila, a zato niÄ? manj uspeĹĄna. Vitrino s priznanji, ki jih je prejela za delo v zborovski ustvarjalnosti z otroki do 11. leta starosti, pa tudi kot profesorica klavirja je pred nedavnim obogatila ĹĄe z zlatim priznanjem z odliko, ki ga je otroĹĄki zbor velenjske glasbene ĹĄole prejel na drĹžavnem tekmovanju v Zagorju, ter z dvema posebnima priznanjema: kot najboljĹĄi otroĹĄki zbor 25. revije in za najboljĹĄo sestavo sporeda pri otroĹĄkih zborih.
komercialen, popevkarski, ampak vseeno privlaÄ?en. Na zaÄ?etku uvrsti laĹžje pesmi, nato zahtevnost stopnjuje. Ima po tolikih letih ĹĄe tremo na nastopih? ÂťO ja, ta kljub letom ne mine. Ko enkrat doseĹžeĹĄ dober rezultat, ga moraĹĄ vedno znova potrjevati.ÂŤ
GaraĹĄtvo in ljubezen do dela
Skromno se je nasmehnila ob vpraĹĄanju, ali je priÄ?akoval tak uspeh. Ne moreĹĄ se ga, smo izvedeli, upaĹĄ pa glede na vloĹžen trud, prepustiĹĄ se presoji strokovne komisije. ÂťÄŒe ti ocenijo tvoje delo tako, bo Ĺže drĹžalo, da delaĹĄ prav. NamreÄ? tudi v glasbi se nenehno spreminjajo smernice, trendi, menjujejo se ljudje v Ĺžirijah. VÄ?asih delaĹĄ po svoji najboljĹĄi vesti in v prepriÄ?anju, da delaĹĄ prav, potem pa nisi vĹĄeÄ?en, ne zadovoljiĹĄ merilom. Zato sem mnenja strokovne komisije zelo vesela, ĹĄe bolj zaradi samih pevcev, ker je njihovo veselje ob takem rezultatu neizmerno.ÂŤ Letos pravi, ima v zboru pravo ekipo srÄ?nih in pojoÄ?ih mladih, ki sledijo njenim zahtevam. Kar si zamisli, ji uresniÄ?ijo. Kaj odlikujejo dobro zborovodkinjo? Malo je premislila, nato pa dejala: ÂťPredvsem moraĹĄ biti zaljubljen v svoje delo, garaÄ?. TeĹžko delo se zaÄ?neÂŤ, pojasni, Şe pri izboru pevcev za zbor. Otroci imajo Ĺže v glasbeni ĹĄoli vse mogoÄ?e aktivnosti, potem pa jih ĹĄe vabimo v pevski zbor.ÂŤ Zelo se trudi pevce pridobiti s programom. Ni naklonjena, da bi ta bil
Manja GoĹĄnik Vovk med ĹĄtevilnimi priznanji hrani tudi priznanje za pedagoĹĄke in organizacijske doseĹžke pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraĹževanja.
Poleg otroĹĄkega zbora in podmladka Carmine Slovenica Junior iz Maribora vodi ĹĄe Ĺženski zbor velenjskega druĹĄtva upokojencev. Je razlika med njimi? Nekaj manjĹĄih podrob-
nosti je, Âťz vsemi pa je veliko dela,ÂŤ je bila kratka in jedrnata.
NavduĹĄila jo je Danica PireÄ?nik
Skomig z rameni ob vpraĹĄanju, zakaj je izbrala na poklicni poti za sopotnico glasbo, smo si razlagali, kot da pravzaprav ne ve natanÄ?no. ÂťVerjetno,ÂŤ je nato razmiĹĄljala, Âťimam v sebi obÄ?utek zanjo, doloÄ?ena nagnjenja.ÂŤ Predvsem jo je navduĹĄila Danica PireÄ?nik, ki jo je uÄ?ila igranja na klavir v zadnjem letniku niĹžje glasbene ĹĄole in jo potem zelo dobro pripravila za sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do lani je Manja prepevala ĹĄe v Ĺ aleĹĄkem akademskem pevskem zboru, ki ga vodi Danica. Ima v Manjini druĹžini glasba svoje mesto? HÄ?eri sta obe obiskovali glasbeno ĹĄolo, igrali klavir, manjĹĄa tudi violino, mami pa naprej nista sledili. MoĹž je ĹĄportnik in ga za glasbo ni poskuĹĄala navduĹĄiti. Jo pa na njeni poti podpira. Ima pa zelo ÂťmuzikalnoÂŤ neÄ?akinjo. ÂťIzjemno rada poje in zdi se mi, da sem glasbena nagnjenja prenesla nanjo.ÂŤ Kaj je dolgÄ?as, ne ve. Poleg glasbe so sestavni del njenega skorajda vsakdanjika ĹĄportne aktivnosti, je oboĹževalka urejene okolice hiĹĄe, vrta. Rada ima roÄ?na dela pa filmske predstave, koncerte ‌ NiÄ? posebnega, pravi, ni v njenih prihodnjih naÄ?rtih. UĹživa v tem, kar poÄ?ne, saj je delo zanjo hkrati tudi konjiÄ?ek. Toliko bolj, ker jo pri tem podpirajo doma in v velenjski glasbeni ĹĄoli, kjer ima kar nekaj dobrih uÄ?encev. ÂťVsakega ne silim, da mora na tekmovanja. Stres, ki ga doĹživljajo v pripravah nanje, je vÄ?asih kar naporen. ReÄ?em si: zakaj ne bi bila glede tega malo bolj popustljiva,ÂŤ je ĹĄe dejala Manja GoĹĄnik Vovk. đ&#x;”˛
Romano Vozo deluje Ĺže 20 let ÂťProuÄ?ili smo mnenja strokovne komisije in ugotovili, da imajo naĹĄi otroci teĹžave predvsem z jezikom in matematiÄ?nimi nalogami. Zato smo pred leti na Ĺ olskem centru Velenje vzpostavili uÄ?no pomoÄ?, kar se je zelo poznalo.ÂŤ
V Ĺ aleĹĄki dolini ĹživeÄ?i Romi so se v druĹĄtvo Romano Vozo povezali, da bi ohranjali svojo kulturo in izboljĹĄali poloĹžaj romske skupnosti na vseh nivojih druĹžbe, je pogovor zaÄ?el predsednik Slobo Nezirović. ÂťV dvajsetih letih smo izvedli ĹĄtevilne kulturne dogodke, ukvarjamo se z zaloĹžniĹĄko dejavnostjo in dobro sodelujemo tako z obÄ?ino kot s sorodnimi druĹĄtvi, denimo s srbskim in boĹĄnjaĹĄkim kulturnim druĹĄtvom pa Mladinskim centrom Velenje, saj Ĺželimo nadgraditi medkulturni dialog v Velenju.ÂŤ Tu namreÄ? prebiva cela paleta narodov in etniÄ?nih skupin. MedseÂťPred leti je veÄ?ina Romov bojno sodelovanje jih zbliprebivala na graĹĄÄ?ini Ĺžuje, krepi dobre odnose in Turn. Zaradi spremembe strpnost. Skupaj dokazujenamembnosti tega objekta jo, da pripadniki razliÄ?nih smo v sodelovanju z Mestno kultur lahko Ĺživijo v soĹžitju. obÄ?ino Velenje podpisali
VeÄ?je diskriminacije ne Ä?utijo
Ponosni na svoje poreklo
ÂťV mladih je ĹĄe Ĺžar RomovÂŤ, pravi Slobo, Âťzato jim ni teĹžko
â?ą
ObÄ?anke in obÄ?ani Rome in druge narodnosti dobro sprejemajo, pravi Slobo. Diskriminacija se ne pojavlja niti v ĹĄolah niti na delovnih mestih. Jih je pa zanimalo, zakaj je veÄ?ina njihovih otrok napotena na izobraĹževanje v prilagojene programe.
rajo pa s svojimi dejanji pokazati, da so vredni tega,ÂŤ je povedal in poudaril, da v velenjski obÄ?ini z Romi ni nobenih teĹžav. Kljub temu aktivisti druĹĄtva Romano Vozo opaĹžajo, da se romska kultura izgublja. Ker zdaj Ĺživijo v mestu in so veÄ? v stiku z drugimi ljudmi, vedno manj uporabljajo romski jezik. ÂťZato organiziramo jezikovne delavnice, izdali smo knjige in uÄ?benike, romske revije ter pesniĹĄke zbirke v romskem in slovenskem jeziku.ÂŤ Slobo Nezirović je tudi Ä?lan Sveta romske skupnosti, katerega trenutni cilj je uveljaviti nacionalni program ukrepov, ki obravnavajo romsko skupnost. Cilj druĹĄtva Romano Vozo pa je, da bi mlade uspeĹĄno nagovarjali k
Proti koncu leta bo druĹĄtvo Romano Vozo povabilo na slovesnost ob svoji 20-letnici. Nastopala bo romska glasbena skupina Amala, Ĺželijo pa povabiti tudi srbske trubaÄ?e.
pismo o nameri in Romi sedaj povedati, kdo prebivamo v urbanem naselju. so in kake koSlobo Nezirović renine imajo.
ÄŒe bi jim to vpraĹĄanje postavili pred dvajsetimi leti, bi to morda zatajili. Z delom druĹĄtva – z delavnicami in druĹženji – smo jim dopovedali, da so lahko enakovredni na vseh ravneh druĹžbe in se jim ni treba sramovati svojega porekla. Mo-
Foto Dejan Tonkli
O exlibrisu nasploh je obseĹžen zapis dodal Arpad Ĺ alamon, slikar in grafik, ki se z njimi ukvarja Ĺže daljĹĄe obdobje. Med drugim je zapisal: Ex Libris pomeni Âťiz knjigeÂŤ, torej nekaj, kar sodi v knjigo. V tem primeru je to oznaka lastnika knjige v obliki vinjete, ki je prilepljena, najpogosteje na notranjo stran platnic ali ovitka. Vinjeto sestavlja monogram ali polno ime lastnika knjige, tudi z grbom, Ä?e ga lastnik uporablja, ali slika, ki ponazarja njegovo dejavnost. Lahko pa tudi kaĹĄen drug alegoriÄ?en ali heraldiÄ?en lik, ki smiselno in simbolno pojasnjuje poklic ali dejavnost lastnika knjige. Najpogosteje gre za eno od grafiÄ?nih tehnik: linorez, lesorez, pa tudi jedkanico v veÄ?barvni ali enobarvni izvedbi. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 5. maja, je glasbeno obarval kitarski duo Nace SerdinĹĄek in Gorazd Planko, literarno pa Jadwiga in DuĹĄan Pirc. Uradno jo je v imenu organizatorja Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj in soorganizatorjev odprla Milojka B. Komprej. đ&#x;”˛
Velenjsko romsko druĹĄtvo ob svetovnem dnevu Romov in svojem jubileju pripravilo fotografsko razstavo v avli obÄ?inske stavbe Tina Felicijan
Ĺ oĹĄtanj, 14. aprila – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj so na ogled reprodukcije ex librisov Secesija, Mlada Poljska in Art Deco, ki jih v svojih zbirkah hranita Znanstvena knjiĹžnica Poljske akademije umetnosti in Poljske akademije znanosti v Krakovu. Gre za zbirko preko dvesto ex librisov, zbranih na dvanajstih plakatih. Ob zbirki je tudi pregledni dokument nosilca vinjete, avtorja, tehnike ‌ Razstava je v Slovenijo priĹĄla s pomoÄ?jo DuĹĄana Pirca, VelenjÄ?ana, ki je sluĹžboval na Poljskem, njegovo zanimanje kulturo pa se tudi sicer odraĹža v literarnem ustvarjanju. Na otvoritvi je povedal nekaj o zbirki in njenem pomenu doma in v svetu. Na ex librisih so, kot vemo, upodobljene Ĺživljenjske zgodbe ali posebnosti posameznikov, pisateljev, pesnikov, znanstvenikov. Ker je bila razstava v Sloveniji prviÄ? postavljena v organizaciji KnjiĹžnice Velenje leta 2012, je v Ĺ oĹĄtanju z majhnimi priredbami doĹživela zgolj ponovitev. Je pa to ĹĄe za en korak v smeri sodelovanja poljske in slovenske kulture.
vkljuÄ?evanju v aktivnosti druĹĄtva. TeĹžave namreÄ? imajo, ker se vse manj mladih Ĺželi izpostavljati. NajveÄ?je pomanjkanje Ä?utijo pri zanimanju za romske plese. A je predsednik optimistiÄ?en in vztrajen, zato bo romska kultura tudi v Ĺ aleĹĄki dolini zagotovo ostala Ĺživa. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 12
12
KULTURA
Kruha in iger Na Ä?etrti razstavi v prenovljeni Galeriji Velenje se predstavljata Tina Dobrajc in UroĹĄ PotoÄ?nik Tina Felicijan Velenje, 14. aprila – Slikarka Tina Dobrajc, Gorenjka, ki se ukvarja tudi s scenografijo in kostumografijo, raziskuje poloĹžaj prodornih Ĺžensk v druĹžbi. UroĹĄ PotoÄ?nik je ĹĄaleĹĄki slikar, ki v razliÄ?nih obdobjih ustvarjanja pozorno opazuje druĹžbena dogajanja. Lani sta oba prejela JakopiÄ?evo priznanje, najviĹĄjo stanovsko nagrado za mlade sli-
karje. Oba sta bila udeleĹženca in tudi nagrajenca kolonije diplomantov likovne akademije, ki jo je Galerija Velenje prirejala do leta 2009. Kustosinja mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek se je njune nagrade razveselila. ÂťPotrdila je naĹĄe takratno Ä?utenje, da so naĹĄi nagrajenci tisti pravi avtorji, ki bodo tako s svojim delom kot veliko mero talenta uspeli kot umetniki, kakor ta dva slikarja.ÂŤ Zato ni oklevala s povabilom, naj raz-
stavljata v velenjski galeriji. Povezuje pa ju tudi ÂťangaĹžirani velikan slikarstva 19. stoletjaÂŤ Gustav Courbet, saj sta v njegovih delih naĹĄla izhodiĹĄÄ?a za svoja. ÂťDobrajÄ?eva v sliki z naslovom Izvor Ĺživljenja, PotoÄ?nik pa v sliki Lomilci kamna. Tina motiv prenese v svojo multimedijsko projekcijo in ga fenomenalno poveĹže z zelo feministiÄ?no noto – obiskovalec si lahko ogleda 12 najbolj prodornih svetovnih Ĺže-
Tina Dobrajc
Odstrli so ga pedagogi in uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda – Z gledaliĹĄko predstavo Na planetih Malega princa pokazali, kako prijetno in plodovito je ustvarjalno delo
Po uspeĹĄni predstavi Deklica z vĹžigalicami.com pred dvema letoma so se na osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda lotili nove plesno-pevske predstave, ki jo je skupina enajstih mentorjev z zunanjimi sodelavci in Festivalom Velenje ter uÄ?enci iz prav vseh razredov pripravila za to pomlad. VeÄ?no zgodbo Malega princa je Neven-
Reciklarna v novem prodajnorazstavnem salonu Velenje, 22. aprila – KUD Koncentrat bo v Centru ponovne uporabe Velenje odprl razstavno-prodajni prostor Reciklarna. Gre za nadgradnjo projekta mladih kreativcev, zdruĹženih v druĹĄtvo Koncentrat, ki inovativno prenavljajo in oĹživljajo stare, odpisane predmete. Pri projektu Reciklarna sodelujejo Nina Cvirn, Kaja Flis, UrĹĄka Mazej, Darja Osojnik, UrĹĄula SkornĹĄek, Natalija Ĺ peh, Julijana Ĺ umić, Juma ValenÄ?ak in Klavdija Zupanc, s svojimi umetniĹĄkimi intervencijami v zavrĹžene predmete pa Ĺželijo prispevati k zmanjĹĄevanju koliÄ?ine odpada. Uporabni in dekorativni izdelki bodo v CPU od petka, 22. aprila, ko bodo ob 17. uri odprli razstavno-prodajno prostor in tako tudi obeleĹžili tudi dan Zemlje. đ&#x;”˛
tf
ka RazborĹĄek priredila v scenarij za predstavo z naslovom Na planetih Malega princa, ki je navdihnila z nauki o zvestem prijateljstvu, medsebojnem spoĹĄtovanju in sprejemanju razliÄ?nosti.
Velika zasedba
Zanimivo, koliko mladih talentov lahko ima ena ĹĄola. In kako lahko prizadevni uÄ?itelji motivirajo otroke za ustvarjalne obĹĄolske dejavnosti. Oder doma kulture je bil namreÄ? zaseden do zadnjega kotiÄ?ka. Iz rajanja v rajanje so se ves Ä?as izmenjavali ÂťBistvo skrito je oÄ?em, gledam s srcem, dobro vem, da prepozno ni nikdar, pride Ä?as za pravo stvar,ÂŤ se glasi verz, s katerim so ob koncu predstave razvneli srca.
đ&#x;”˛
UroĹĄ PotoÄ?nik
Bistvo je oÄ?em skrito Tina Felicijan
na, od znanstvenic do umetnic. UroĹĄa, ki motivov posebej ne iĹĄÄ?e, ampak jih dejansko Ĺživi, pa je prevzela podoba Courbetovih delavcev. Njegovo empatiÄ?nost do okolja in hkrati kritiÄ?nost do druĹžbe je zaznati v slikah, ki so tudi na stalnih postavitvah v priznanih galerijah.ÂŤ Razstava Kruha in iger bo na ogled do 21. maja, nato pa bodo ponovno postavili dve razstavi v eni. Izbrali bodo najboljĹĄa dela letne produkcije velenjske umetniĹĄke gimnazije, hkrati pa napravili prerez petnajstletnega doseĹžka umetniĹĄke gimnazije z deli nekdanjih maturantov, ki so danes Ĺže samostojni ustvarjalci.
mladi pevci in plesalci v veÄ?jih in manjĹĄih skupinah, ki so Malega princa Urha Ĺ pitala spremljali na njegovem popotovanju. Do spoznanj so mu pomagale Katarina in prijateljice: Katarina Kladnik, Magdalena Jurić, Jona Zamrnik, NeĹža ApĹĄner in Katja JevĹĄenak. Cvetlica Mia Koper pa je pokazala tudi pevski talent. V pripravah na predstavo so uĹživali, pravijo, in si Ĺželijo ĹĄe veÄ? podobnih projektov, saj so se nauÄ?ili tako odrskih gibov in govora kot komunikacije z obÄ?instvom, timskega dela in organizacije.
Povezovanje in sodelovanje
S takimi gledaliĹĄkimi produkcijami Ĺželi ĹĄola ne le spodbuditi otroke k umetniĹĄkemu ustvarjanju in jih izobraĹževati o kulturi, ampak tesneje povezati usluĹžbence in uÄ?ence, da lahko delu-
V predstavi Na planetih Malega princa je nastopalo veÄ? kot 250 uÄ?encev OĹ Mihe Pintarja Toleda, s pedagogi pa so naĹĄteli veÄ? kot tisoÄ? ur priprav. jejo kot celota. ÂťPopestrili smo ĹĄolsko delo in se predstavili kot tim, ki se zna povezati in sodelovati. Predvsem pa smo Ĺželeli potrkati na zavest gledalcev in prebuditi otroke tudi v odraslih. Zato se s predstavo umaknemo od tega naĹĄega vrvenja in hitenja, se ustavimo ob lepih mislih ter s plesom in glasbo zarajamo v svet, kakrĹĄen nam je najbolj vĹĄeÄ?,ÂŤ je povedala koreografinja Tanja JeronÄ?iÄ?. Ravnatelj Sebastjan Kukovec je dejal, da s takim programom, ki ga na ĹĄoli izvajajo poleg rednega programa, uÄ?ence in starĹĄe ter vse sodelujoÄ?e nagovarjajo, naj se zazrejo vase in poÄ?nejo, kar jih izpopolnjuje. ÂťÄŒe jim to lahko ponudimo, je to zagotovo dodana vrednost tako za ĹĄolo kot uÄ?ence.ÂŤ In tudi obiskovalce, ki so odprtih src zapuĹĄÄ?ali dvorano. đ&#x;”˛
21. aprila 2016
Dolgi jeziki NataĹĄa Tajnik Stupar
V Ä?asu, ko se naĹĄa druĹžba nagiba k iskanju novih meja mogoÄ?ega, pozabljamo na naĹĄe male meje, ki se tvorijo v vsakdanjih medosebnih odnosih in vplivajo na dogodke in dejanja, tako najprej posameznikov kot kasneje lokalne skupnosti, nacionalne in ne nazadnje tudi globalne, v katero je povezano vse Ä?loveĹĄtvo. ZaÄ?ne se za domaÄ?o mizo, ob popoldanski kavi ali nedeljskem kosilu. Obrekovanje po SSKJ opredeljeno kot 'dajati neresniÄ?ne, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled in dostojanstvo'. Obrekovanje je tudi definirano kot ĹĄirjenje polresnic, neresnic, laĹži in izmiĹĄljotin z namenom ĹĄkodovati osebnemu dostojanstvu drugega. Kako prepreÄ?iti obrekovanje? Danes se zdi to skoraj nemogoÄ?e, saj je obrekovanje zelo moÄ?no zasidrano v kolektivnem nacionalnem spominu in v slovenski vrtiÄ?karski kulturi postavljanja ograj in opazovanja, kaj ima soseda novega. PrepriÄ?anje, da obrekovanje poteka le med Ĺžensko populacijo, je zelo zmotno, saj so raziskave pokazale, da so obrekovalci zastopani povsem enakomerno tako med Ĺžensko kot tudi moĹĄko populacijo. Kdo je kaj in s kom (bil), kdaj kaj naredil in kako, pa potem rekel ... Klobasasta kaÄ?a informacij, ki kroĹžijo od ust do ust, deluje po sistemu telefona, igrice, ki smo se jo igrali kot otroci; ko na koncu kroga pride stavek ali besedna zveza v Ä?isto drugem kontekstu. In toÄ?no tako je z obrekovanjem. Pred Ä?asom sem naletela na zanimivo kampanjo ĹĄentjurskega druĹĄtva Eksena z imenom 'Stop obrekovanju/ mi smo za strpnost', ob kateri sem se takrat vpraĹĄala, ali je obrekovanje res tako problematiÄ?no, da je vredno takĹĄne medijske in pomenske pozornosti intelektualcev, ki delujejo v omenjenem druĹĄtvu. Skoraj nikoli nisem bila pozorna ob obrekovanju, nisem ga 'sliĹĄala' oz. ni pritegnilo moje pozornosti, saj se mi je zdelo brezpredmetno posveÄ?ati pozornost raznim govoricam in floskulam. Potem sem ugotovila, da je obrekovanja res veliko in da je naĹĄa komunikacija sestavljena iz velikega deleĹža obrekovanja, ki ga pogosto nevede in/ali zavestno ĹĄirimo dalje. Obrekovanje prizadene, tako se skrhajo odnosi med ljudmi na primarni ravni, le-to vodi v nestrpnost med znanim in kasneje se prelevi v veliko nestrpnost do vsega novega, drugaÄ?nega in neznanega. Nezadovoljen Ä?lovek s strtimi odnosi v svoji bliĹžini je kot 'goba' za vpijanje drugih nebuloz, za iskanje teorij zarot in vsega slabega, kar pritiÄ?e kontekstu. V druĹĄtvu Eksena pravijo, da lahko obrekovanje prepreÄ?imo oz. zaustavimo z zelo preprostimi koraki: 1. da ne obrekujemo, 2. da ne posluĹĄamo tistega, ki obrekuje in 3. da ustavimo sogovornika, da o osebi, o kateri govori, povemo nekaj lepega. Kampanja 'Stop obrekovanju' se naslanja tudi na Sokratova tri cedila. Nekdo je priĹĄel nekega dne ves razburjen k modremu Sokratu. ÂťPosluĹĄaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj ...ÂŤ. Âť'PoÄ?akaj!ÂŤ ga je prekinil filozof. ÂťSi to, kar mi nameravaĹĄ povedati, precedil skozi tri cedila?ÂŤ. ÂťTri cedila?ÂŤ se zaÄ?udi priĹĄlek. ÂťDa, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo resnice. Si preveril, Ä?e je to, kar mi hoÄ?eĹĄ povedati, resniÄ?no?ÂŤ. ÂťNisem. SliĹĄal sem, da ljudje o tem govorijo ...ÂŤ. ÂťDobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo – cedilo dobrote. Je kaj dobrega v tem, kar mi ĹželiĹĄ povedati, Ä?eprav ni gotovo, da je vse resniÄ?no?ÂŤ ÂťNe!ÂŤ odgovori Ä?lovek Ĺže precej v zadregi. ÂťNi govora o Ä?em dobrem. Ravno nasprotno ...ÂŤ ÂťHm!ÂŤ ga ponovno prekine modrec. ÂťPoskusimo ĹĄe s tretjim cedilom. Je to vsaj koristno, kar bi mi rad povedal?ÂŤ. ÂťNo, ni ravno koristno ...ÂŤ ÂťV reduÂŤ reÄ?e Sokrat. ÂťÄŒe to, kar hoÄ?eĹĄ povedati, ni resniÄ?no niti dobro niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!ÂŤÂ PriĹĄla je prekrasna pomlad. Vse tako diĹĄi in cveti. UĹživajte v teh lepotah. đ&#x;”˛
Varujmo Ĺ aleĹĄko dolino in nov labirint
S skromno, a izjemno domiselno in barvito kostumografijo in scenografijo, ki je nastala pod mentorstvom likovnih pedagogov Roberta KlanÄ?nika in Klavdije Vidak, so nastopajoÄ?i zablesteli.
Velenje – V petek, 22. aprila, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje ob svetovnem dnevu Zemlje pripravlja zakljuÄ?no prireditev ob uspeĹĄni izvedbi projekta Varujmo in ohranjajmo Ĺ aleĹĄko dolino. Prireditev bo v vili RoĹžle ob 10.30. Jutri bodo v SonÄ?nem parku postavili tudi Labirint iz zemlje, kamnov, glasbil, diĹĄav, vej ‌ Po njem bodo lahko obiskovalci iskali prave poti in prebujali Ä?ute. Projekt pripravljajo MZPM Velenje v sodelovanju z akademsko slikarko Aljo Krofl in drugimi povabljenimi umetniki. Ob 20. uri bodo v novem labirintu izvedli poseben obred, đ&#x;”˛ ki bo, kot obljubljajo organizatorji, pravo doĹživetje. â€
NaĹĄ ÂÄ?as, 21. 4. 2016, barÂve: ÂCMYK, Âstran 13
Izpolnila se ji je velika Ĺželja NaĹĄa radijska sodelavka Vanja PapeĹž se za krajĹĄi Ä?as poslavlja od radijskega mikrofona v Starem trgu v Velenju. Ta mesec se ji je uresniÄ?ila velika Ĺželja, ki si jo je izrekla na zaÄ?etku tega leta. ÂťPoleg velike ljubezni do medijev, predvsem radija, sem naredila tudi pomemben korak na karierni poti. Prihodnji mesec namreÄ? zaÄ?enjam delo tudi na znanstvenem podroÄ?ju, na katerem sem pridobila akademski naslov. Svoje mikrobioloĹĄko znanje bom v praksi preizkusila pri vodilnem slovenskem mednarodnem podjetju, in sicer se bom v prihodnje veliko ukvarjala predvsem z razvojem bioloĹĄkih zdravil. Dela se zelo veselim,ÂŤ pravi simpatiÄ?na Vanja. Za laĹžje usklajevanje s sluĹžbe-
13
107,8 MHz
21. aprila 2016
nimi obveznostmi se je preselila v Ljubljano Ĺže pred letom dni. ÄŒeprav bo s tem prihranila nekaj Ä?asa za pot, pravi, proste-
ga Ä?asa za to ne bo imela veÄ?. Dolg delavnik ji ga bo ÂťodmerjalÂŤ na pozne popoldanske ure in vikende, ki pa jih bo zagotovo preĹživela v hribih. ÂťÄŒasa bo res manj, a ga bom koristneje preĹživela. PreĹžet bo s stvarmi, brez katerih ne funkcioniram. K tem priĹĄtevam jezdenje konj, obiskovanje koncertov, delo v kulturnih projektih, eksperimentiranje v kuhinji, aktivna potovanja ‌ Skratka, Ä?asa za poleĹžavanje pred TV sprejemnikom ne bo in vesela sem, da bo tako.ÂŤ NaÄ?rtovza prihodnost, pravi Vanja, ima veliko. Letos namerava osvojiti avstrijVanja PapeĹž obljublja, da se bo s posluĹĄalci in posluĹĄalkami Radia Velenje ĹĄe druĹžila.
ski tritisoÄ?ak Säuleck, Ä?ez leto ali dve pa naÄ?rtuje plezanje na mogoÄ?ni KilimandĹžaro. Novih obremenitev se veseli, saj bo z njimi dopolnila organizacijske sposobnosti in tako kot vsaka mlada oseba zares zaĹživela. Kaj pa Radio Velenje in posluĹĄalci ter posluĹĄalke? ÂťBrez radija ne bo ĹĄlo. Za zdaj sem se s posluĹĄalci druĹžila ob torkih popoldan, vendar obljubljam, da se bomo ĹĄe sliĹĄali. Predvsem bom z njimi ob koncih tedna, ko bomo skupaj brskali po glasbeni zgodovini, si privoĹĄÄ?ili nove hite in morda na klepet povabili tudi radijske goste.ÂŤ Seveda pa v Velenje ne bo prihajala le zaradi dela na radiju. Na mesto jo namreÄ? veĹže velika ljubezen do narave, kulture in najpomembnejĹĄih ljudi v njenem Ĺživljenju. đ&#x;”˛
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. MANOUCHE – Dotakn se me 2. VLADO KRESLIN – Moji dnevi 3. OLIVER DRAGOJEVIĆ & GIBONNI – Moja si kuÄ?a Kolektiv izvrstnih glasbenikov z imenom Manouche zabava posluĹĄalce z vedno novimi uspeĹĄnicami. Njihova nova skladba nosi naslov Dotakn se me in prinaĹĄa nalezljivo melodijo, Ĺživahen ritem in osebnoizpovedno besedilo, ki ga je napisal avtor skladbe in frontman skupine Manouche Robert Pikl (Piki). To je sicer Ĺže druga skladba z nastajajoÄ?ega tretjega albuma skupine.
Tp
GLASBENE novice je med drugim ustvaril uspeĹĄnice, kot sta Bridge Over Troubled Water in Mrs. Robinson. Iz njegove samostojne kariere pa velja omeniti predvsem uspeĹĄnico You Can Call me Al.
Led Zeppelin na sodiĹĄÄ?u zaradi skladbe Stairway to Heaven
Meat Loaf s turnejo in novim albumom AmeriĹĄki glasbenik Meat Loaf bo jeseni izdal nov album Braver Than We Are, ki ga je napovedal Ĺže lani. Ĺ e pred izidom albuma, prvim po letu 2011, je 68-letni glasbenik napovedal tudi turnejo po Kanadi, ki jo bo zaÄ?el 28. maja v Kingstonu in jo sklenil 28. junija. Nekaj koncertov se Ĺže v aprilu obeta tudi v ZDA. Marvin Lee Aday z umetniĹĄkim imenom Meat Loaf, znan po velikem glasovnem razponu, se je zadnja leta sooÄ?al z zdravstvenimi teĹžavami. Na koncertne odre se je ponovno vrnil lani. Leta 2007 je odpovedal evropsko turnejo zaradi teĹžav z glasilkami, leta 2011 pa se je zgrudil na odru, kar je privedlo celo do ugibanj, da se bo dokonÄ?no poslovil od glasbene kariere. V Teksasu rojeni pevec je odigral pomembno vlogo v zgodovini rock glasbe. Po izjemnem albumom Bat Out of Hell (1977) je ponovno osvojil obÄ?instvo leta 1993 s skladbo I'd Do Anything for Love (But I Won't Do That), ki mu je prinesla tudi grammyja za najboljĹĄo solistiÄ?no vokalno rock izvedbo.
riero od samih zaÄ?etkov, delo pa bo dostopno tudi kot e-knjiga. V Rimu rojeni glasbenik, ki je med drugim v duetih zapel tudi s Cher, Tino Turner in Anastacio, je izdal 14 studijskih albumov. Prodal jih je okoli 60 milijonov izvodov.
Novi spot Vlada Kreslina nastal v New Yorku Vlado Kreslin predstavlja novi single in videospot z zadnjega albuma ÄŒe bi midva se kdaj sreÄ?ala. Nova skladba ima naslov Moji dnevi in je po eni strani rahlo drugaÄ?na, po drugi pa spet tako tipiÄ?no Kreslinova. Intimna izpoved glasbenika, ki se ozira na svoje Ĺživljenje, ĹĄe toliko bolj Ĺživo odseva v zrcalni sliki Ĺžuborenja
Eros Ramazzotti bo izdal knjigo Italijanski pop zvezdnik Eros Ramazotti je tri desetletja svoje mednarodne glasbene kariere strnil v knjigi. Delo z naslovom Grazie di cuore (Hvala iz srca) bo izĹĄlo 5. maja, na 400 straneh pa bodo objavljene zgodbe, anekdote in glasbenikovi spomini ter ĹĄtevilne fotografije, od katerih bodo nekatere objavljene prviÄ?. Kot je 52-letni glasbenik zapisal na svoji facebook strani, knjigo posveÄ?a svojim oboĹževalcem. Naslov Grazie di cuore je povzel po eni svojih prvih skladb, ki pa ni bila nikoli posneta. Knjigo je napisal, ker je Ĺželel predstaviti svojo glasbeno ka-
New Yorka, kjer je bil posnet videospot. Avtor glasbe in besedila nove pesmi je seveda Vlado Kreslin, medtem ko je pri aranĹžmaju pomagal tudi Gal Gjurin. Videospot s posnetki New Yorka je reĹžiral Marko Ĺ alamun.
Paul Simon napoveduje nov samostojni album AmeriĹĄki glasbenik Paul Simon, Ä?lan nekdanjega dueta Si-
mon & Garfunkel, je napovedal izid novega albuma. Stranger to Stranger bo prvi album tega 74-letnega glasbenika po letu 2011, ko je izdal ploĹĄÄ?o So Beautiful Or What. Novi album bo izĹĄel 3. junija. Glasbenik je za pokuĹĄino Ĺže objavil pesem Wristband, v kateri je zaznati tudi ritem flamenka. Wristband je sicer ena od ĹĄtirih pesmi, ki jih je posnel s skupino flamenka Clap! Clap!, Simon pa je pri snemanju albuma sodeloval tudi z italijanskim underground DJ-jem Digi G'alessiom. Paul Simon je zaslovel v 60. letih minulega stoletja z duetom Simon & Garfunkel, ki
Je mogoÄ?e, da je ena najbolj znanih rokerskih skladb Stairway to Heaven skupine Led Zeppelin plagiat? Morda. Njeno avtentiÄ?nost bosta morala na sodiĹĄÄ?u dokazovati ustanovitelja skupine Robert Plant in Jimmy Page. SodiĹĄÄ?e v Los Angelesu je namreÄ? prepoznalo dovolj podobnosti med omenjeno skladbo in skladbo Taurus skupine Spirit iz leta 1968. Sodnik Gary Klausner je povedal, da je med posluĹĄanjem prvih dveh minut obeh skladb zaznati precejĹĄnjo podobnost. ToĹžbo zaradi krĹĄenje avtorskih pravic je proti skupini vloĹžil Michael Skidmore, pooblaĹĄÄ?enec sklada, ki skrbi za glasbeno zapuĹĄÄ?ino pokojnega kitarista in enega od ustanovnih Ä?lanov skupine Spirit Randyja Californie. Plant in Page naj bi skladbo Stairway to Heaven napisala v osamljeni koÄ?i v Walesu. Skidmore pa trdi, da sta glasbenika pesem napisala po tem, ko sta sliĹĄala instrumentalno skladbo Taurus skupine Spirit, s katero so Led Zeppelin med letoma 1968 in 1969 skupaj nastopali. Sodna obravnava je napovedana za 10. maj.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Gadi – A si kej nora name Klapa Gallus – Le spomin deklica Ansambel Petka – Mami za praznik Ansambel Rosa – Ljubezni sila Fantje izpod Lisce – PleĹĄiva Modrijani – Ljubil bi te neĹžno Munda Ĺ tajerci – Ne morem naprej Fantje z vseh vetrov – Skupaj zapuĹĄÄ?ajva mladost Mika nas – Spomni se name Slovenski zvoki – Daj mi srce
www.radiovelenje.com
ÄŒUKI ÄŒeprav od zadnje uspeĹĄnice ÄŒukov Zdaj pa kozarce vsi v zrak nista minila niti dva meseca, so fantje Ĺže postregli z novo, ki nosi naslov Lahko noÄ?. Z njo so nastopili tudi na festivalu Slovenska polka in valÄ?ek v PodÄ?etrtku in osvojili drugo mesto. Za romantiÄ?ni valÄ?ek je melodijo napisal JoĹže PotrebujeĹĄ, besedilo pa je prispeval basist Vinko Cankar.
MRIGZ'N'GHET V soboto, 23. aprila bosta Mrigo in Ghet na odru eMCe placa v Velenju obeleĹžila peto obletnico izdaje skupnega albuma Mrigz 'n' Ghet Hitz. Nastopila bosta z gosti albuma in bendom Tha Godz.
UP N' DOWNS Skupina Up N' Downs je objavila drugi single z debitantskega albuma Vse kar sem pozabil. Naslov novega singla je Stran, z njegovo predstavi-
tvijo pa vabijo tudi na nastope, na katerih promovirajo svoj prvenec. Nastopili so tudi na Orto festu, nikakor pa ne bo ĹĄlo mimo Subotice, Beograda in ZajeÄ?arja, kjer so poleti doĹživeli odliÄ?en odziv srbskega obÄ?instva.
MAX JAZZ Danes zveÄ?er (21. aprila) se bodo aprilski jazzovski Ä?etrtki v velenjskem klubu Max nadaljevali z nastopom zasedbe Matej Hotko Trio ÂťThe RootsÂŤ. Nastopili bodo Matej Hotko – kontrabas, Marko ÄŒrnÄ?ec – klavir in GaĹĄper Bertoncelj – bobni.
I.C.E. Skupina I.C.E. predstavlja najnovejĹĄi single Tja do srca, ki ga najdete na aktualnemu albumu skupine Tu je raj. Skupina je v zadnjih tednih postala ĹĄe bolj prepoznavna tudi zaradi njihove pevke Renate MohoriÄ?, ki uspeĹĄno nastopa v popularni tv oddaji Znan obraz ima svoj glas.
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 14
14
⏪
Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ki velja za najuspešnejšega slovenskega borca vseh časov, in upokojeni uspešni nogometni trener Bojan Prašnikar sta na prireditvi Športnik leta 2015 v mestni občini Velenje našla temo za pogovor. Teh pravzaprav na športni sceni nikoli ne manjka. Čvek je slišal, ko je Bojan prišepnil Tomažu. »Veš, izkušnje, preudarnost in znanje bi pa morda Olimpiji pomagale za ohranitev vodilnega mesta v prvi ligi. Če te bo kdo kaj za to vprašal, poznaš pravo ime.«
⏬
Ne, ne, Srečko Korošec, Marjana Koren in Bojan Škarja niso pri spovedi, je pa čvek slišal, da jih je »na zaslišanje« poklical župan. Žal pa čvek ni slišal, kaj so ušpičili. A očitno je zagovor zalegel, saj od tega dogodka hodijo zadovoljno in veselo po Velenju in menda ne zamudijo nobenega sestanka.
21. aprila 2016
frkanje » Levo & desno «
Napoved Z začetkom gradnje hitre ceste tretje razvojne osi na našem območju se še kar zatika. Lopato naj bi bil zasadil že nekdanji premier Janez Janša. Pa iz tega ni bilo nič. Zdaj pomladni politični optimisti pravijo, da jo bo »spet« zasadil JIJ.
V premislek Če že ne morete na hrvaško obalo, si lahko vsaj pred hišo posejete travo Opatija.
Zgoraj in spodaj Slovenci smo po zaužitem alkoholu precej pri vrhu. Čeprav nas alkohol vrže nizko na tla.
Cebra – Saša Med Velenjem in avtocesto nikakor ne morejo prav zakoličiti trase. Že v Saši niso povsem enotni, še manj v širšem območju. Naveza Cebra (Celje, Braslovče) pa se še vedno zavzema za po njihovem cenejšo povezavo med Velenjem in Arjo vasjo. Taka neenotnost je menda nekaterim kar všeč.
⏫
Pomlad prebuja vse generacije. In rože vedno razveseljujejo. Čvek je prisluhnil, ko je Mojca Skralovnik vztrajala, da ji Slavka Mijoč pokaže, kako se iz papirja izdela majniški šopek. Morda jo je spomnil na poročnega.
ZANIMIVOSTI
Če je snubitev ugrabitev, možje postave ne počivajo Da so policisti ponekod zelo previdni, se je te dni videlo v Rusiji, kjer sta dva zamaskirana moška v centru Moskve skočila iz avtomobila, v svoje roke vzela žensko, jo nesla slabih dvesto metrov in jo posadila v avto ter
z njo odbrzela v neznano. Incident so ujele tri ulične kamere. Moskovska policija je domnevno ugrabitev vzela resno, vsem patruljam sporočila, naj bodo v visoki pripravljenosti, in kmalu ustavila osumljence. Ti so poskušali razložiti, da ne gre za ugrabitev, temveč si je nekdo od njih na takšen način le zamislil snubitev svoje drage. Tudi domnevna žrtev je zgodbi pritrdila in zavrnila tožbo, zaradi česar jo je policija
Zaostrovanje izpustila. Niso pa možje v modrem povsem verjeli domnevnim ugrabiteljem, zato so sprožili preiskavo in osumljence obdržali v pridržanju.
Pek brezdomcu podaril pekarno. Skoraj. Francoski pek Michel Flamant je pred svojo pekarno vsako jutro srečeval brezdomca Jeromea Aucanta in mu vedno postregel s kavo in francoskim rogljičkom. Decembra pa so se stvari obrnile na glavo: pek je ob pokvarjeni pečici zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom skoraj umrl. Aucant je skozi okno opazil, kako se pek opoteka po pekarni, in nemudoma poklical reševalce. Flamant je preživel, v bolnišnici pa je okreval kar 12 dni. Svojemu rešitelju je ob vrnitvi na delo v svojo pekarno v mestu Dole takoj ponudil službo. Aucant se je izredno izkazal, zato je začel Flamant, ki je že prej razmišljal o prodaji pekarne, razmišljati, da
človeku, ki mu je rešil življenje, zares poplača. »Kaj je bolj pomembno, denar ali življenje?« je dejal 61-letni pek in napovedal, da bo za en sam evro pekarno prepisal na Aucanta. Ta se je že začel učiti posla, nato pa sta se le korak pred predajo s Flamantom sprla in ideja je v celoti padla v vodo.
Čokolada velika 140 m2 Minuli vikend so v Radovljici pripravili Festival čokolade, v okviru katerega je čokoladnica Cukerček izdelala največjo čokolado na svetu. Gre za 140 kvadratnih metrov veliko čokolado,
ki je zahtevala 300 ur ročnega dela, sestavljena pa je iz 28 tisoč koščkov mlečne čokolade. Glenn Pollard, ki je prišel iz Londona premeriti kandidatko za rekorderko, je ob tem povedal, da bo Guinnessov rekord priznal šele, ko jo bodo obiskovalci celotno pojedli. To bo verjetno kaj kmalu, saj so imeli obiskovalci festivala priložnost kupiti koščke čokolade in jo odnesti domov. Na festivalu je sicer sodelovalo 50 razstavljalcev, ki so privabili veliko ljubiteljev sladke pregrehe.
Venezuelci varčujejo s spremembo časovnega pasu Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zaradi krize z električno energijo določil spremembo časovnega pasu oziroma premik kazalcev na urah za 30 minut naprej. »Od 1. maja bom spremenil časovni pas, da bomo povečali prihranke energije v državi,« je dejal Maduro in pristavil, da bodo tako v državi bolje izkoristili dnevno svetlobo. Venezuela je namreč trenutno 6,5 ure za srednjeevropskim poletnim časom, v prihodnje pa bo šest
naj porabo električne energije zmanjšajo za 20 odstotkov.
Poročena v cerkvi »Leteče pošasti špagetov« Britanec Toby Ricketts in Novozelandka Marianna Fenn sta prva zakonca, ki sta se poročila pod okriljem cerkve »Leteče pošasti špagetov«. Mladoporočenca sta bila pred poroko par štiri leta, pravita pa, da do nedavnega nikoli nista razmišljala o poroki. »Poroka ni bila v najinem načrtu, ni bilo nekaj, kar sva potrebovala, saj sva globoko predana drug drugemu,« je dejal Ricketts.
Če pogajanja z vlado ne bodo uspešna, naj bi se zadeve v zvezi s stavko energetikov še zaostrovale. Le kdo se bo na tej ostrini porezal?!
Na daljavo Solčava se je lotila čezmejnega projekta. A ne z Avstrijo, kot bi kdo normalno pomislil, ampak s Hrvaško.
Slovenska! Saj slovensko kupoval bi rad, a kaj, ko sem povprečen Slovenec – in nisem tako bogat!
Ogenj in dim Pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. A četudi v skrajnem primeru v Tešu ognja ne bi bilo, bi se dim še vedno dvigoval. Morda še močneje.
ur. Latinskoameriška država se bo tako vrnila na enak časovni pas, kot je v državi veljal do decembra 2007, ko je tedanji predsednik Hugo Chavez odredil premik kazalcev na uri za 30 minut nazaj. Menjava časovnega pasu je sicer le eden v vrsti ukrepov, s katerimi želi Venezuela prihraniti energijo; Maduro je tako v javnem sektorju uvedel tudi štiridnevni delovni teden, na ministrstvih in v državnih podjetjih pa šesturni delovnik z naročilom,
Ženin in nevesta sta bila oblečena v piratska oblačila, svatje pa so nosili poveze čez eno oko, piratske klobuke in perje. Namesto kovinskih prstanov sta si mladoporočenca izmenjala »testeninska« prstana, med zaobljubami pa je Ricketts svoji nevesti obljubil, da bo med vrenjem špagetov vedno dodal sol.
Ločevanje Pazite! Ločevanje je hvalevredno le pri odpadkih.
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 15
SREÄŒANJE
21. aprila 2016
Da se ne pozabi! KO ZB NOB Velenje - Levi breg s pogovori ĹĄe ĹživeÄ?ih udeleĹžencev obuja spomine na zbledele in tudi izkrivljene tragedije druge svetovne vojne Tatjana PodgorĹĄek
Nekateri Ä?lani Krajevne organizacije ObmoÄ?nega zdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje – Levi breg so pri oblikovanju lanskega delovnega programa organizacije razmiĹĄljali, kako bi privabili Ä?lane k veÄ?jemu obisku dogodkov in prireditev. Hkrati so zaznali ĹĄe dvoje: da generacija obÄ?anov, ki je preĹživela ĹĄtiri leta trajajoÄ?o morijo druge svetovne vojne, odhaja, z njo vred pa tudi spomini na tragiÄ?ne dogodke, Ĺžrtve, gorje, ki so bili potrebni za to, da danes Ĺživimo v miru, na drugi strani pa so mlajĹĄi seznanjeni bolj s
politiÄ?nimi predstavami o vlogi NOB-ja. ÂťVse omenjeno je botrovalo temu, da smo se v sodelovanju z naĹĄo krovno organizacijo ZZB NOB Velenje, KnjiĹžnico Velenje, velenjskim muzejem ter multumedijskim centrom Kunigunda lotili izvedbe projekta Spomini na NOB z zgovornim podnaslovom: Da se ne pozabi! Projekt izvajamo v obliki pogovorov, na katere vabimo borce in borke iz druge svetovne vojne iz Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ je pojasnil razloge za sreÄ?anja v KnjiĹžnici Velenje enkrat na mesec predsednik omenjene krajevne organizacije Slavko Hudarin.
Anton Žerdoner: Samo eden je odvrgel bombe
Pretiranega zanimanja ni
Po njegovih besedah so pogovori namenjeni vsem generacijam. Z njimi Ĺželijo spodbuditi generacije, ki so sodelovale v drugi svetovni vojni, da delijo spomine na takratne dogodke s sedanjimi generacijam ter jih tako seznaniti s pomenom NOB-ja. Hudarin odkrito priznava, da pretiranega zanimanja za dober namen ni. Razloge pripisuje vsesploĹĄnemu stanju v druĹžbi. 40, 50 udeleĹžencev, kolikor se jih odzove na pogovor z Ĺživimi priÄ?ami okupatorjevega poskusa podjarmljenja, pa jih spodbuja k nadaljevanju projekta. Prihodnji mesec bodo pogovor ĹĄe pripravili, nato pa jih bodo nadaljevali jeseni. Na vpraĹĄanje, koliko je ĹĄe ĹživeÄ?ih borcev in bork v Ĺ aleĹĄki dolini, je Slavko Hudarin odgovoril: ÂťS pomoÄ?jo Muzeja Velenje in kustosa Vinka Mihelaka, ki vodi pogovore, smo priĹĄli do doloÄ?enih informacij, vendar so si ĹĄtevilke preveÄ? razliÄ?ne, da bi odgovoril na vpraĹĄanje. Pomembneje je, da za zanamce oÄ?uvamo priÄ?evanja Ĺživih priÄ? tudi na zgoĹĄÄ?en-
Slavko Hudarin
JoĹže Hohkraut
kah. Verjamemo, da bomo lahko izdali ĹĄe zbornik.ÂŤ
stari mami na Nizozemsko, kjer je bilo Ĺživljenje nekoliko laĹžje. Ker so oÄ?ima iz Belgije poslali za pol leta v NemÄ?ijo in se od tam ni vrnil, ker je imel jugoslovanski potni list, se je k njemu preselila cela druĹžina. LaÄ?ni si-
JoĹže Hohkraut: to moraĹĄ doĹživeti, da lahko razumeĹĄ
Eden od dosedanjih ĹĄestih Ĺživih priÄ? pogovorov v KnjiĹžnici Velenje je bil JoĹže Hohkraut iz Velenja. Vojna vihra ga je doletela leta 1940 kot osem let starega otroka v Belgiji, kjer je Ĺživel z mamo in oÄ?imom. Še danes imam pred oÄ?mi kolone Judov, ki so se Ĺže umikali preko Belgije v Francijo in od tam naprej. 8. maja 1940 so Nemci zaÄ?eli bombardirati Belgijo. Takrat sem prviÄ? videl mrliÄ?a – soseda, ki ga je zadela bomba. Dobesedno sem videl, kako so te visele,ÂŤ je pripovedoval. ZaÄ?etek nemĹĄke okupacije je bil teĹžaven, vse je bilo v razsulu, bila je lakota. Mama ni hodila v sluĹžbo, zato so JoĹžeta poslali k
â?ą
Glavni smisel vsega je bila borba proti okupatorju.
cer tu niso bili, so pa zavezniki ves Ä?as silovito bombardirali in zato so veliko Ä?asa prebili v zakloniĹĄÄ?ih v nenehnem strahu za Ĺživljenje. ÂťVeliko bi lahko povedal o tem, kaj vse smo doĹživljali. Hudo je bilo in Ä?lovek teĹžko s pravimi besedami opiĹĄe, kakĹĄna groza je bilo videti toliko mrtvih ... Po nekaj mesecih po koncu vojne smo se vrnili v Slovenijo, kjer nas je Ä?akala svoje-
15 vrstna preizkuĹĄnja.ÂŤ Medtem ko je njega kot otroka tok dogodkov velike vojne nosil po raznih delih zahodne Evrope, je na drugem koncu Evrope njegov oÄ?e – Lojze Hohkraut – stal v prvi vrsti borcev proti nemĹĄkemu okupatorju. Drugega mu ni preostalo, je povedal JoĹže. Nekaj mesecev po JoĹžetovem rojstvu so namreÄ? oÄ?eta izgnali. Bil je nato zaprt. Bil je Ä?lan centralnega komiteja KomunistiÄ?ne partije, ustanovitelj prve zasavske Ä?ete. Spomladi leta 1942 si je v partizanih ranjen vzel Ĺživljenje, da ga ne bi Ĺživega zajel sovraĹžnik. Danes je narodni heroj, nosilec priznanj, po njem se imenuje nekaj ulic. ÂťMladi teĹžko razumejo te Ä?ase. Pravzaprav moraĹĄ to doĹživeti, da lahko razumeĹĄ, kaj pomeni upor proti okupatorju. Se mi zdi pa ĹĄe kako prav, da se spomini na ta leta ohranijo za naslednje rodove. Danes hoÄ?ejo nekateri Ĺžrtve in vse drugo razvrednotiti. ÄŒe se ne bi takrat ljudje uprli, je vpraĹĄanje, kaj bi bilo danes z nami, naĹĄim jezikom. Premalo poudarka se daje dogodkom iz polpretekle zgodovine. Vojna je trajala ĹĄtiri leta, zahtevala je veliko Ĺživljenj, povzroÄ?ila je veliko gorja. Zagotovo so tudi partizani naredili kaj narobe in danes je najlaĹžje govoriti o tem, potegniti takĹĄne dogodke iz konteksta, a glavni smisel vsega je bila borba proti okupatorju. Tega ne smemo pozabiti,ÂŤ je sklenil pogovor JoĹže Hohkraut. đ&#x;”˛
Milena KrstiÄ? - Planinc
Triinosemdesetletni Anton Ĺ˝erdoner rad obuja dogodke iz preteklosti. O tistih, ki jih najde opisane v kakĹĄni knjigi, Ä?asopisu in jim je bil sam priÄ?a, razmiĹĄlja in jih primerja s tistim, kar je sam videl, kar je sam doĹživel. V zadnjih letih mu spomini vse pogosteje segajo v Ä?as vojne vihre druge svetovne vojne. Res, da je bil takrat ĹĄe otrok, a marsikaj je opazil, marsikaj pa je tudi sliĹĄal od starejĹĄih. Tako se je spomnil zapisa v NaĹĄem Ä?asu iz lanskega leta, v katerem je bilo govora o bombardiranju velenjskega premogovnika. ÂťV Ä?lanku je bilo napisano, da je leta 1944 premogovnik bombardiralo veÄ? bombnikov. Pa ta trditev ne drĹži. Dogodku sem bil oÄ?ividec,ÂŤ nam je z lepo, pokonÄ?no in Ä?itljivo pisavo napisal Ĺ˝erdoner. Obiskali smo ga, da nam pove, kako se sam spomni bombardiranja, ki ga je v rubriki Zgodilo se je ... zgodovinar Damijan KljajiÄ? takole povzel: 28. decembra 1944 so zavezniĹĄka letala bombardirala velenjski premogovnik. Sedem ameriĹĄkih letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih 32 oseb.ÂŤ Ĺ˝erdoner se spominja, da je bilo takrat lepo sonÄ?no popoldne, ob pol enih. ÂťStal sem na dvoriĹĄÄ?u ob naĹĄem gospodarskem poslopju v Paki in gledal proti sosedu Prazniku, kjer je oÄ?e razkosaval praĹĄiÄ?a. Iz smeri Gore Oljke se je zasliĹĄal hrup, ko je proti premogovniku in naprej proti GraĹĄki gori priletelo veÄ? bombnikov. Samo eden od njih je odvrgel bombe. MogoÄ?e jih je bilo pet, ĹĄest, mogoÄ?e kakĹĄna veÄ?. Dol so letele v leĹžeÄ?em poloĹžaju, vodoravno. Kot svinÄ?niki. Sledile so eksplozije, letal pa potem ni bilo veÄ? videti,ÂŤ pravi.
Lucifer in Angel dihata s pomladjo V Angelu po novem pripravljajo odliÄ?ne sveĹže solate, v sladolednem vrtu pred lokalom pa sladolede, sorbete, sadne kupe, specialne kave, sveĹže sadne napitke, sadje ‌
Anton Žerdoner: Veliko razmiťljam o tistem, kar se je v naťih krajih dogajalo med drugo svetovno vojno.
V tem napadu sta bila ubita oÄ?etov brat in njegov sin iz Prelog, obema je bilo ime Jaka, drugemu sinu Francu je utrgalo levo roko.ÂŤ NajveÄ? mrtvih je bilo ob progi, kjer so si ljudje iz huntov na vozove nalagali premog. Med njimi so bili prevozniki, ki so Ä?akali na premog. ÂťOd spodnjega dela rudnika je namreÄ? vodila ozkotirna proga. Tam so postavili vagonÄ?ke – vÄ?asih so jim rekli hunti –, polne premoga. Tega so ljudje Ä?akali ob progi in ga nalagali vsak zase. Iz naĹĄe vasi je ubilo gospodarico Tinko Siter in njene konje.ÂŤ Po njegovem mnenju je bila pravi cilj bombardiranja zavezniĹĄkih letal stara elektrarna in ne premogovnik. ÂťK sreÄ?i pa je bila dobro zamaskirana s topoli. Ti so bili tako visoki kot objekt, le dimniki so se videli ven.ÂŤ V tej elektrarni si je kasneje ĹĄestnajst let, dokler ni zrasla nova v Ĺ oĹĄtanju, tudi sam sluĹžil kruh. đ&#x;”˛
Kavarna Lucifer in vinski bar Angel v srediĹĄÄ?u Velenja sta v teh nekaj letih dodobra zaznamovala druĹžabno Ĺživljenje v naĹĄem mestu in postala prepoznavna po izvrstnih sladkih kulinariÄ?nih dobrotah, vinu in Ä?okoladi. Iz zaÄ?etkov proizvodnje Ä?okolade se je razvila kavarna, vinski bar, sedaj pa se jim je pridruĹžil ĹĄe sladoledni vrt. Potreba po vedno veÄ?ji kakovosti in zdravem naÄ?inu Ĺživljenja je popeljala ekipo do znanega italijanskega pripravljalca sladoledov Filippa Ferrarija iz Novare, ki je izdal nekaj odliÄ?nih receptov sladoleda, narejenega na star, klasiÄ?en naÄ?in. Z mojstrom je dogovorjeno, da vsaj dvakrat na leto pride pregledat kakovost in naredi nove kreacije za Luciferja. Na odliÄ?en italijanski sladoled, ki slovi po vsem svetu, tako ne bo veÄ? treba hoditi v Italijo, saj ga v teh dneh Ĺže ponujajo v Luciferju, kjer so uredili sladoledni vrt s simpatiÄ?no hiĹĄo, ki bo zagotovo pritegnila tudi najmlajĹĄe. In kakĹĄne so skrivnosti novih Luciferjevih sladoledov in sorbetov? ÂťNarejeni so izkljuÄ?no iz naravnih surovin: smetane, mleka, jajc, prave belgijske Ä?okolade, sveĹžega sadja in pirejev iz eksotiÄ?nega sadja. To so tudi edine surovine, ki jih uporabljamo. Zagotavljamo, da v naĹĄih sladoledih ni nobenih umetnih barvil, konzervansov, umetnih arom, hi-
zakaj so ledene kave iz Luciferja tako drugaÄ?ne in dobre.
LA NAJS
JŠA OSVEŽITEV ZA FIT DAN
solatni r lu fer SVEŽE, SEZONSKO, SAMOPOSTREŽNO
drogeniranih rastlinskih maĹĄÄ?ob in maĹĄÄ?obnih kislin,ÂŤ pravijo v Luciferju. Posebej priporoÄ?ajo sladoled iz temne Ä?okolade (osnovna sestavina je odliÄ?na belgijska 70-odstotna Ä?okolada), tiramisu (mascarpone, biskvit, kava, rum), antika (rumenjaki, beljaki s pridihom Marsale – starodaven klasiÄ?en italijanski recept, pistacija (100-odstotna pistacijeva pasta v gladkem svilenem sladoledu) in ĹĄe in ĹĄe. V novem sladolednem vrtu pa vam bodo ponudili tudi razliÄ?ne napitke, pripravljene iz raznovr-
stnega sveĹžega sadja, smutije, frapeje, koktajle ‌ PrivoĹĄÄ?ite si lahko tudi Ä?isto posebno Cold Brew kavo. Prva razlika, ki jo ljudje najprej opazijo, je bolj uravnoteĹžen okus kavnih kislin. Ker kava nikoli ne pride v stik z vroÄ?o vodo, je konÄ?ni okus precej drugaÄ?en, kot Ä?e bi vroÄ?o kavo ohladili. Pri slednjem se namreÄ? razvije nezaĹželen grenak priokus. Pri Cold Brew postopku, torej pripravi s hladno vodo, pa kava razvije bolj neĹžen, rahlo sladek okus. Posebej dobra je s sladoledom, tako da sedaj tudi veste,
Ker je tu pomlad, za njo pa prihaja poletje, ko radi seĹžemo po odliÄ?nih manj kaloriÄ?nih solatnih obrokih, so ĹĄe razĹĄirili svojo ponudbo. V vinskem baru Angel so pripravili solatni bife, v katerem si lahko za malico ali lahko kosilo privoĹĄÄ?ite odliÄ?ne solate. Skrbno so nadgradili pripravo solat in se ozrli po svetovnih mojstrih. PostreĹžete si jih lahko sami. Pripravljene so tako, da so privlaÄ?ne tudi za oko. Uporabljajo pa le sveĹžo zelenjavo in sadje, za dodatek pa meso, antipaste, testenine, oreĹĄke, Ä?iÄ?eriko ‌ Vse solate so Ĺže pripravljene in zaÄ?injene, obiskovalci pa si jih lahko dodatno zaÄ?inijo po svoje okusu. Ostajajo tudi pri dosedanji ponudbi odliÄ?nih Ä?okolad in pralinejev (servirajo jih tudi ob kavici) in seveda prav tako posebnih tortic, ki jih lahko nesete tudi domov, naroÄ?ite za praznovanja (rojstni dnevi, poroke ‌). Tortice za domov so zmrznjene in jih lahko shranite v zamrzovalniku dalj Ä?asa, par ur pred serviranjem pa jih odtalite in so enake kot sveĹže. Ob hrani in sladicah vam postreĹžejo izbrana vina in druge pijaÄ?e ter ĹĄtevilne tople napitke, med katerimi so tudi vrhunski pravi Ä?aji. Propagandno sporoÄ?ilo
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 16
16
VI PIĹ ETE
21. aprila 2016
Delavci kot druĹžina
Brez muzike pa Ĺže ne
SreÄ?anje posebne vrste se je zgodilo minulo soboto v Velenju. DruĹžili so se delavci skladiĹĄÄ?a Gorenja servisa, tako sedanji kot bivĹĄi. Po pravici povedano, je bilo po besedah organizatorke sreÄ?anja Zdenke BriĹĄnik veÄ? bivĹĄih kot sedanjih, a to je bilo
in dobri prijatelji so ostali. Pisana druĹĄÄ?ina torej, nekdanjih delavcev, sedanjih in tudi upokojenih, je v znanem gostiĹĄÄ?u Hartl v Pesju Ĺživahno obujala spomine pa tudi vzpostavljala znanstva. Organizatorka je Ĺže pri pripravi naletela na dobre, vÄ?asih kar
Fajdiga iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju, ki je izjavila, da Âťtega pa res ne bi zamudilaÂŤ. Fajdigova je po nekaj letih dela v tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj ostala doma zaradi druĹžine in otrok. Nato se je zaposlila v Gorenju in tam delala 16 let do upokojitve leta 1986. Ĺ e vedno
nekako priÄ?akovati. Kljub vsemu jih je od 80 vabljenih priĹĄlo kar 32, kar je kljub vsemu lep uspeh. ÂťVÄ?asih smo bili kot druĹžinaÂŤ je povedala BriĹĄnikova, ki se je organizacije lotila predvsem zaradi nekoÄ? dobrega poÄ?utja v kolektivu in ker je ob stiku z nekdanjimi sodelavci naletela na Ĺželjo po videnju. Tudi sama je zaradi zdravstvenega stanja podjetje zapustila leta 2003, a spomini
Ä?ustvene odzive in tudi pomoÄ? za laĹžjo izvedbo. Vsem se za odzivnost zahvaljuje. NajbrĹž se takega projekta ne bo veÄ? lotila, a zavest, da ji je v danaĹĄnji Ĺžal odtujeni druĹžbi in veÄ?inoma slabih odnosih med zaposlenimi uspelo ustvariti nekoliko nostalgiÄ?en dan, ji bo v zadovoljstvo ĹĄe naprej. Ĺ e posebej so bili zbrani veseli najstarejĹĄe udeleĹženke Helene
je odliÄ?nega spomina in doma ĹĄe marsikaj postori, Ä?eprav je lani dopolnila 90 let. Dela v tem kolektivu se rada spomni, zato je druĹženje lepo popestrilo njen vsak dan. SreÄ?anje je lahko za marsikoga dober zgled ohranjanja dobrih medÄ?loveĹĄkih odnosov.
Mali taborniki iskali zmajÄ?ka Velenje, 16. aprila – TaborniĹĄki rod Jezerski zmaj Velenje je v SonÄ?nem parku priredil akcijo za najmlajĹĄe tabornike do 4. razreda, ki jih imenujemo kar medvedki in Ä?ebelice. Akcijo Iskanje zmajÄ?ka smo zaÄ?eli okoli osme ure zjutraj, ko je park preplavilo 250 otrok. ZaÄ?eli smo s sveÄ?anim zborom, ko so otroci z glasnim taborniĹĄkim pozdravom sprejeli medvedka, pilota in astronavta. Po zboru
đ&#x;”˛
Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli
so premagovali izzive v razliÄ?nih delavnicah, pripravljenih na temo kontinentov, tako pa prepotovali ves svet. Poleg delavnic so se podali tudi na orientiring po okoliĹĄu, kjer jim je le uspelo najti ZmajÄ?ka. Ta jih je za pogum poleg objemÄ?kov nagradil tudi z majhnimi darilci. Po uspeĹĄno opravljenem delu so si zasluĹžili kosilo, nato pa na igriĹĄÄ?u ob vili RoĹžle poÄ?akali na rezultate tekmovanja. Za vso organizacijo je poskrbela ZmajÄ?kova ekipa tabornikov, seveda pa celotna akcija ne bi mogla potekati brez prostovoljcev, sponzorjev, vodnikov, otrok in starĹĄev. đ&#x;”˛
UrĹĄika HoleĹĄek
Salame so uspele TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj je letos pripravilo Ĺže petnajsto Salamiado
Prijazne in sonène prvomajske praznike vam Şelimo! Kolektiv Bolniťnice Topolťica
Ĺ entilj pri Velenju, 16. april – ÄŒeprav letoĹĄnja zima ni bila najboljĹĄa za zorenje suhomesnatih izdelkov, je komisija pod vodstvom Janeza Ĺ umaka ocenila, da so tako salame kot budjole, ki jih je pokusila na ĹĄentiljski Salamiadi, kakovostne. Ocenili so 41 salam in 12 budjol, nekatere izdelovalce pa opomnili, da morajo bolj skrbno pripraviti razmerje soli in popra. Poleg okusa in vonja so ocenjevali zunanji videz, prerez ter strukturo med mesom in slanino. Zmagovalno salamo je letos izdelal Franc Ma-
Biserna poroka DobravÄ?evih iz Podgore v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – Kadar pride kaj narobe, je treba vreÄ?i Ä?ez rame
Prstana sta si izmenjala in vnoviÄ? obljubila zvestobo v ĹĄmarĹĄki cerkvi, obdana s svojimi najbliĹžjimi. Tatjana PodgorĹĄek
DobravÄ?eva mama Ĺ tefka in oÄ?e Ivan sta pred nedavnim praznovala 60-letnico skupnega Ĺživljenja. Biserna poroka jima bo ostala v prijetnem spominu po veÄ? drobnih dogodkih: mami Ĺ tefki po ĹĄtevilnih skrbeh, ali bo ĹĄlo vse tako, kot mora, oÄ?etu Ivanu po tem, kako je svojo Ĺživljenjsko sopotnico presenetil s poroÄ?nim ĹĄopkom, ki ji ga je prinesel po eni nogi in ji ga izroÄ?il v domaÄ?i kuhinji, oba skupaj pa po izmenjavi prstanov, vnoviÄ?ni obljubi zvestobe v ĹĄmarĹĄki cerkvi, po skupnem rezanju svatbene torte ter otvoritvenem plesu v gostiĹĄÄ?u Vid v Radegundi, kjer je skupaj z njima praznovalo zavidanja vreden jubilej veÄ? kot 20 svatov. ÂťBrez muzike Ĺže ne bo ohceti, je bil menda odloÄ?en Ivan, brez pevcev pa ne v cerkviÂŤ, je vztrajala mama. Vidno zadovoljna sta bila na
ze iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju. Drugo mesto je dosegel JoĹži Kotnik iz Kraberka in tretje mesto Vili PozniÄ? starejĹĄi iz Pesja. NajboljĹĄo budjolo je imel SreÄ?ko KrajnÄ?an iz Dobrine, drugo mesto je osvojil Vili PozniÄ? starejĹĄi iz Pesja in tretje mesto Marjan Recko iz KoĹĄnice. Kot je Ĺže v navadi, so tudi obiskovalci Salamijade, ki so morali biti laÄ?ni, da so lahko pokusili vse tekmovalne salame in budjole, izbirali najboljĹĄo po svojem okusu. Zmagal je TomaĹž Hra-
naĹĄem obisku na njunem domu v Podgori nekaj dni po dogodku. ÄŒe bi jima zdravje bolj sluĹžilo, kot jima sluĹži, jima ne bi prav niÄ? manjkalo, pravita. A, vedno ni bilo tako. Ĺ˝ivela sta skromno, saj delavske plaÄ?e niso bile Âťboh ve kajÂŤ, pri hiĹĄi pa trije otroci, ki so danes vsi od doma. NajstarejĹĄa Ivica je v SemiÄ?u na Dolenjskem, sin Miran v Gorenju v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, najmlajĹĄa Marinka pa v Ĺ martnem ob Dreti. Ĺ tefka je po sluĹžbi skrbela za gospodinjstvo, Ivan je pomagal sosedom, prijateljem, bil je gonilna sila pri raznih akcijah, sploh pri izgradnji vodovoda v Podgori. In kakĹĄen je njun recept za dolgo skupno Ĺživljenje: ÂťBo mama povedala, ona je ĹĄefica,ÂŤ je dejal Ivan. Mama pa: ÂťPotrebnega je precej potrpljenja. Kadar pride kaj narobe, je treba vreÄ?i Ä?ez rame, pa spet gre.ÂŤ Kljub 85 oziroma 83 letom danes ĹĄe skrbita sama zase. ÄŒe je
mec iz Gavc, drugo mesto je dobilo Mesarstvo Dobnik iz Velenja in tretje mesto Slavko Fajdiga iz Velikega Vrha pri Ĺ martnem ob Paki. NajboljĹĄe budjole pa so izdelali Martin SuĹĄec iz Tajne, Branka BanovĹĄek s Ponikve in Janez Podbornik iz Silove. Za popestritev smo tudi letos ugibali, koliko tehta svinjska kraÄ?a. PosreÄ?ilo se je JoĹžetu Skazi, ki jo je zadovoljen tudi odnesel domov. đ&#x;”˛
JoĹže Kandolf, foto: Franci HrovatiÄ?
Ker je bila to ravno jubilejna Salamiada so posebna priznanja dobili tudi najbolj zvesti sodelujoÄ?i: Martin PeÄ?eÄ?nik iz Velenja ter Franc Vidmajer in Martin HriberĹĄek iz Silove
treba, jima priskoÄ?ita na pomoÄ? vnukinja Barbara in njen moĹž, ki Ĺživita pod isto streho. Poleg Barbare so njuno veselje ĹĄe pet vnukov in prav toliko pravnukov. ÄŒestitkam ob jubileju se pridruđ&#x;”˛ Ĺžuje tudi naĹĄe uredniĹĄtvo.
Kviz gasilske mladine Zadnji mesec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu. V soboto, 5. marca, je PGD Velenje organiziralo kviz gasilske mladine GZ Ĺ D. Tekmovanja se je udeleĹžilo 26 ekip. Ekipe so tekmovale v treh razliÄ?nih kategorijah. Med sabo so se pomerile v teoretiÄ?nem znanju iz gasilske zgodovine, prve pomoÄ?i, poĹžarne preventive ter v gasilskem znanju po sistemu malih sivih celic. Pri praktiÄ?nih vajah so morale izkazati spretnost v vezanju vozlov in navezavi orodij, razvijanju cevi, metanju vrvice, spajanju cevi na trojak ali roÄ?nik, poznavanju gasilnikov in vrst poĹžarov ter v poznavanju gasilskega orodja. Na regijsko tekmovanje, ki je bilo v nedeljo, 13.marca, so se uvrstile tri prvouvrĹĄÄ?ene ekipe iz PGD Velenje, PGD Lokovice, PGD Ĺ oĹĄtanj - mesta in PGD Ĺ kal. Tekmovanje je potekalo v organizaciji GZ Prebold. Na drĹžavno tekmovanje sta se uvrstili dve ekipi, in sicer pionirji in pripravniki PGD Lokovica. 15. drĹžavni kviz gasilske mladine je v soboto, 2. aprila, potekal na OĹ StiÄ?na in SĹ Josipa JurÄ?iÄ?a v IvanÄ?ni Gorici. Na tekmovanju se je pomerilo 39 ekip pionirjev, ravno toliko ekip mladincev in 31 ekip pripravnikov. 109 ekip iz vse Slovenije, ki jih je zastopalo veÄ? kot 300 mladih, se je pomerilo v treh razliÄ?nih kategorijah in po koncu tekmovalnega dela je bila slovesna razglasitev najboljĹĄih ekip, med njimi so bili tudi pripravniki PGD Lokovica, ki so zasedli 2. mesto v svoji kategoriji, pionirji PGD Lokovica, pa so bili 10. Iskrene Ä?estitke vsem ekipam in njihovim mentorjem. đ&#x;”˛
MK GZ Ĺ D
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 17
17
VI PIĹ ETE
21. aprila 2016
Velenjski gimnazijci na Bavarskem
Ustvarjajmo v tujem jeziku
Dijaki gimnazije Velenje smo se 8. aprila odpravili na ekskurzijo v NemÄ?ijo. Ekskurzijo smo izvedli v okviru dodatnih ur izbirnega predmeta nemĹĄÄ?ine v 3. letniku. Za naĹĄ cilj smo si letos izbrali nekoliko manj znane kotiÄ?ke Bavarske in tam v praksi preizkusili svoje znanje nemĹĄÄ?ine.
nje, tako imenovani Stadtralley. Vsaka skupina se je z delovnimi listi in dobro voljo odpravila po ulicah mesta, da bi v pogovoru z domaÄ?ini Ä?im prej lahko opravila tekmovalne naloge. Ugotovili smo, da so meĹĄÄ?ani zelo prijazni in veÄ?ina se nam je z veseljem odzvala, navduĹĄeni pa smo lah-
njeno srednjeveĹĄko mesto v tem delu NemÄ?ije – DinkelsbĂźhl in proti veÄ?eru proti MĂźnchnu, bavarski prestolnici. Napotili smo se do nekaterih znamenitosti, ki smo jih z referati morali predstavili Ĺže pri pouku v ĹĄoli, in si jih ogledali tudi od blizu. Ĺ˝ivahen utrip mesta je vse navduĹĄil. Pred
Najprej smo se ustavili v narodnem parku Bayerischer Wald ob nemĹĄko-Ä?eĹĄki meji, ki skupaj z narodnim parkom Ĺ umava na Ä?eĹĄki strani meje tvori najveÄ?je strnjeno gozdno podroÄ?je v Evropi. Po stezicah tega parka se nismo imeli Ä?asa sprehajati, smo si pa ogledali vasico Zwiesel ter tamkajĹĄnji Waldmuseum, v katerem so predstavljene znaÄ?ilnosti tega obmoÄ?ja. Nato smo pot nadaljevali proti NĂźrnbergu. Drugo najveÄ?je mesto na Bavarskem je bilo dolga leta sedeĹž nemĹĄkih kraljev, kar se ĹĄe danes odraĹža v bogastvu in arhitekturi. Za svoj sedeĹž so si ga izbrali tudi nacisti in kasneje zavezniki kot kraj za sojenje nacistiÄ?nim zloÄ?inom. Hostel, v katerem smo bili nastanjeni, je urejen v delu gradu in spanje v grajskem stolpu je bilo pravo doĹživetje. NĂźrnberg je Ĺživahno in prijazno mesto, v dnevu in pol smo si dodobra ogledali veliko njegovih znamenitosti. Po skupnih ogledih smo se razdelili v skupine. NaĹĄa profesorica nemĹĄÄ?ine JoĹžica PleĹĄnik nam je pripravila zanimivo tekmova-
ko bili tudi nad tem, da smo se z lahkoto sporazumevali. Poleg nekaterih posebnosti mesta in regije nas je zanimalo tudi tamkajĹĄnje nareÄ?je in koliko poznajo Slovenijo oziroma kaj sploh vedo o njej. Naslednji dan smo se odpeljali raziskovat slikovito srednjeveĹĄko mestece Rothenburg na Tauberi, si tam ogledali SrednjeveĹĄki muzej prestopnikov (Mittelalterisches Kriminalmuseum), se sprehodili po barvitih ulicah in se posladkali s tamkajĹĄnjo specialiteto Schneeball. Nato nas je pot vodila ĹĄe v najbolje ohra-
vrnitvijo domov smo se zapeljali ĹĄe do Dachava ter si ogledali muzej v nekdanjem koncentracijskem taboriĹĄÄ?u. Domov smo se vraÄ?ali utrujeni, vendar bogatejĹĄi za novo izkuĹĄnjo. Na avtobusu smo najprej reĹĄili ĹĄe delovno mapo z nalogami, s katerimi smo ponovili vse, kar smo se nauÄ?ili, videli, doĹživeli. Potovanje v deĹželo, kjer se govori tuji jezik, ki se ga uÄ?imo, bi moralo biti nepogreĹĄljiv delÄ?ek naĹĄega izobraĹževanja, Ĺželimo si, da bi imeli za to veÄ? priloĹžnosti. đ&#x;”˛
Vesna Krajnc, 3. a
ÂťNa ekskurzijo smo se pripravljali celo leto, Ĺžal pa bi na dan odhoda morala potovati tudi na finalno prireditev literarnega nateÄ?aja v avstrijskem Deutschlandsbergu, saj sta bila tam najina prispevka nagrajena. Bila sva v resni dilemi, kaj storiti, obenem pa vesela, da imava priloĹžnost sodelovati v toliko zanimivih projektih. Po premisleku in pogovoru z najino profesorico sva se odloÄ?ila, da se udeleĹživa ekskurzije, za kar nama ni Ĺžal. Najin izdelek v Deutschlandsbergu je v najinem imenu uspeĹĄno predstavil eden od prijateljev, midva pa sva se odloÄ?ila, da bova drugo leto spet sodelovala.ÂŤ đ&#x;”˛
V sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje smo uÄ?iteljice tujih jezikov gimnazije Velenje Ĺže tretje leto organizirale nateÄ?aj za osnovnoĹĄolce Ustvarjajmo v tujem jeziku. Letos je na temo Ljubezen v najrazliÄ?nejĹĄih oblikah, v obliki filma, proze in poezije v nemĹĄÄ?ini ali angleĹĄÄ?ini ustvarjalo 21 uÄ?encev iz osnovnih ĹĄol od Gornjega Grada do Ĺ martnega pri Slovenj Gradcu. Zelo smo veseli, da so se prireditve udeleĹžili vsi sodelujoÄ?i ustvarjalci in mentorji in s seboj
Vsi udeleĹženci nateÄ?aja so prejeli zanimive nagrade, pri katerih nam je pri sponzorstvu kot Ĺže prejĹĄnja leta pomagala MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje pod vodstvom gospe Kristine KovaÄ?. Iskreno se zahvaljujemo mentorjem osnovnih ĹĄol, da ĹĄe vedno Ĺželijo motivirati uÄ?ence za ustvarjanje zunaj rednega pouka. Veseli smo, da nateÄ?aj postaja stalnica povezovanja gimnazije Velenje z osnovnimi ĹĄolami, saj z njim Ĺželimo poleg spodbujanja ustvarjanja v tujem jeziku
bil ta nateÄ?aj zelo zabaven." (Klara Hojan) "Delala sem v skupini soĹĄolk, pisale smo limerike v angleĹĄÄ?ini. To so kratke pesmice, ki imajo ritem. Delale smo v sklopu uÄ?ne ure, za kar nas je navduĹĄila naĹĄa uÄ?iteljica. Imamo dobro osnovo iz angleĹĄÄ?ine, a smo morale poiskati veliko rim in smo tako ĹĄe bolj razĹĄirile besedni zaklad. Ĺ˝e v sedmem razredu smo se seznanili z limeriki, zato smo se tudi odloÄ?ili za sodelovanje na tem nateÄ?aju, saj jih Ĺže dobro pozna-
pripeljali soĹĄolce, ki jih tudi zanimajo tuji jeziki. V sredo, 23. marca, so mladi ustvarjalci predstavili svoje najbolje ocenjene prispevke iz vsake kategorije. V prispevkih in kasneje v domiselnih predstavitvah osnovnoĹĄolcev je bilo oÄ?itno, da jih ljubezen v najrazliÄ?nejĹĄih oblikah ustvarjalno zelo navdihuje. V drugem delu sreÄ?anja so se pod vodstvom naĹĄega angleĹĄkega naravnega govorca Bena Asha in profesorice angleĹĄÄ?ine Darje Joger vsi skupaj udeleĹžili zabavne in pouÄ?ne delavnice o razliÄ?nosti in strpnosti.
tudi olajĹĄati prehod iz osnovne v srednjo ĹĄolo za osnovnoĹĄolce. NaĹĄa dijakinja Ema Ikić je v vlogi ĹĄolske novinarke zbrala nekaj izjav sodelujoÄ?ih uÄ?encev. "Napisala sem kratek esej v angleĹĄÄ?ini na temo razliÄ?ne oblike ljubezni. Kar mi je priĹĄlo na pamet, sem preprosto napisala. Seveda je potrebno dobro znanje angleĹĄÄ?ine, pri Ä?emer se moramo zahvaliti naĹĄi uÄ?iteljici za angleĹĄÄ?ino. Za esej nisem porabila veliko Ä?asa, preprosto sem dobila idejo, to zapisala in pripravila predstavitev. AngleĹĄÄ?ina in tuji jeziki nasploh so mi vĹĄeÄ?, zato je
mo. Ustvarjali smo v ĹĄoli, delno pa smo dokonÄ?ali tudi doma. Bilo je zabavno." (Burja Podlesnik) "Mi pa smo ustvarjali film v nemĹĄÄ?ini. Jaz sem igral stransko vlogo. Idejo je dobila naĹĄa uÄ?iteljica. Z nemĹĄÄ?ino smo zaÄ?eli lansko leto in kar hitro napredujemo. Za snemanje filma smo porabili cel dan. NauÄ?iti smo se morali nekaj novih besed, pomoÄ? smo potrebovali tudi pri izgovorjavi. Seveda se moramo nauÄ?iti ĹĄe kar veliko besed in bomo znanje zagotovo poglabljali. To je bila super izkuĹĄnja." (Luka Humar) đ&#x;”˛
Jelka Oder, foto: StaĹĄ Zupanc
ZDRAVSTVENI DOM V
Lara Grazer in Martin Jurko, 3. b
E
L
E
N
J
E
V ospredju skrb za Ä?lane Na skupĹĄÄ?ini obmoÄ?nega odbora DeSUS ocenili delo Velenje, 12. aprila – Na skupĹĄÄ?ini so se zbrali Ä?lanice in Ä?lani ObmoÄ?nega odbora DeSUS Velenje. Predsednik SreÄ?ko KoroĹĄec je poudaril, da so redno spremljali politiÄ?no stanje v obÄ?ini in drĹžavi. Sodelovali so s poslanci in predsednikom stranke ter tako vplivali na spremembe doloÄ?enih zakonov, ki so kazali negativen vpliv na druĹžbene razmere in na pokojnine. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, ker dobro sodelujejo z upokojenskimi organizacijami, odboroma DeSUS Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in ĹĄtevilnimi nevladnimi organizacijami. Njihovo delo je pohvalil generalni sekretar Branko SimonoviÄ?, ki je povedal, da je v letoĹĄnjem letu dogovorjena uskladitev pokojnin v viĹĄini 0,4 odstotka in da si vodstvo stranke prizadeva, da
ÄŒestitamo ob dnevu upora proti okupatorju ter prvem maju.
KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40
Posebno pozornost so izkazali Ä?lanom, ki so se jim na novo pridruĹžili v zadnjem letu.
bi izplaÄ?ilo letnega dodatka zagotovili vsem upokojencem. ÄŒlane je nagovorila tudi poslanka drĹžavnega zbora Marija Antonija KovaÄ?iÄ?, ki je dejala, da je delo veÄ?krat zelo nepredvidljivo zaradi Ĺžaljive komunikacije med poslanci. Poudarila je tudi pomembnost Demografskega sklada, za katerega pa se bo potrebno ĹĄe marsikaj dogovoriti.
Predlagala je, da bi organizirali okroglo mizo na temo dolgotrajne oskrbe, na kateri bi obravnavali zdravstveni, socialni in finanÄ?ni del zakona. Sprejeli so tudi letoĹĄnji delovni program, v katerem bo v ospredju skrb za Ä?lane in vse upokojence. đ&#x;”˛
Gnojilo Organik Mot. olje za verige 4 lit RoĹža brĹĄljanka Zemlja Balkonia 70 lit Krma TEL.PIT 30 kg Sprejemamo naroÄ?ila za kokoĹĄi nesnice, stare od 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, Ä?rne, ĹĄtajerke) in piĹĄÄ?ance stare en dan.
14,99 8,99 0,79 8,99 8,99
l Vese k ni z a r p ! dela
€ € € € €
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 18
18
REPORTAŽA
21. aprila 2016
Ali nekdo zastruplja male Ĺživali? Iz razliÄ?nih virov smo izvedeli, da naj bi se po Velenju pojavljale vabe s strupom, namenjene predvsem psom – Zaradi zastrupitve menda nekaj kuĹžkov poginilo – ZgroĹženi in prestraĹĄeni lastniki Tina Felicijan
Nika Zupan je pred kratkim izgubila psa in ne izkljuÄ?uje, da se je zastrupil, a obdukcije ni naroÄ?ila. ÂťBruhal je, a to je bilo zaradi obÄ?utljivega Ĺželodca pogosto, zato temu nismo posvetili posebne pozornosti. Tudi drgetal je, bil otoĹžen, zavraÄ?al je hrano. Ko sem ga peljala ven, ga je zaneslo in se je zgrudil. Opazila sem, da se mu je najeĹžila dlaka, izgubil je nadzor nad izloÄ?anjem. OĹživljali smo ga, a je poginil.ÂŤ Njeni znanki, ki se z vnukom in kuĹžkom redno sprehaja po SonÄ?nem parku, je pudljica poginila po treh dneh na slovenjegraĹĄki veterinarski postaji, ko ji veterinarji niso mogli veÄ? pomagati. Izvid je pokazal, da se je zastrupila. Izvedeli smo, da je sprehajalka v SonÄ?nem parku komaj prisilila kuĹžka, da je izpljunil kepico mletega mesa, v kateri je morda bila strupena snov. Nika je na spletu naletela na zgodbe o mnoĹžiÄ?nem zastrupljanju psov po Sloveniji, tudi v lokalnem okolju. Tudi mi: na facebooku, kjer posamezniki in skupine sporoÄ?ajo, kje vse so naĹĄli in odstranili vabe. O teh je poroÄ?al tudi uporabnik diskusij na velenje.com. Pozanimali smo se, kateri deli mesta naj bi bili za pse ĹĄe posebej nevarni, kakĹĄni so znaki zastrupitve in kako jo prepreÄ?iti.
SonÄ?ni park, TomĹĄiÄ?eva ulica Lastnica poginule pudljice je podjetje PV Invest, ki ureja SonÄ?ni park in okolico, obvestila, da se je pes najbrĹž zastrupil na tem obmoÄ?ju. Delavke so ob klopi pred vilo RoĹžle res naĹĄle sumljiva zrna in snov (na fotografiji), ki so jih opazile tudi v bliĹžnjem pasjem izbljuvku, kar ni pogosta najdba, so poroÄ?ale. Pogosteje najdejo igle in odkrijejo kotiÄ?ke med gostimi grmovnicami, kjer se zadrĹžujejo narkomani. Vabe so odstranile, poslovodja Renata VajdiÄ?, tudi sama zaskrbljena lastnica psa, pa je delavcem ĹĄe naroÄ?ila, naj bodo pri urejanju okolice ĹĄe posebno pozorni na morebitne vabe, ki se baje pojavljajo v obliki semen, tablet, briketov, mesnin, posuĹĄeni travi ali grudam zemlje podobni snovi. Poklicali smo tudi podjetje Andrejc, katerega delavci pri urejanju okolice po mestu ĹĄe niso opazili niÄ? sumljivega, Ĺžalosti pa jih, da velikokrat stopijo v pasji kakec. Lastniki psov si med sabo sporoÄ?ajo, da naj bi se strupi nahajali po SonÄ?nem parku, na Vojkovi in Kersnikovi ulici, na TomĹĄiÄ?evi, kjer je obÄ?an z zelenice odstra-
v okolici poslovne hiĹĄe v Starem Velenju pa poginjajo maÄ?ke. Zato je Nika dala pobudo prostovoljski skupini Udarnik, ki je preÄ?esala okolico vile RoĹžle in Vojkove, kjer niso naĹĄli niÄ? sumljivega, saj so delavke PV Investa Ĺže vse odstranile, so pa pobrali steklovino in podobne nevarnosti za pasje taÄ?ke. A Ä?loveĹĄko oko seveda zaznava drugaÄ?e od pasjega smrÄ?ka, zato ĹĄe vedno pozivajo k posebni pozornosti. Akcije pa bodo ĹĄe nadaljevali, saj so jih zaskrbljeni obÄ?ani poklicali ĹĄe iz Ĺ aleka in z Gorice, da naj bi tudi tam leĹžale strupene snovi.
â?ą
rejene po okusih ĹĄkodljivcev miĹĄi, podgan, voluharjev, bramorjev, polĹžev, ptic, in tudi naĹĄih hiĹĄnih ljubljencev. Zastrupitve hiĹĄnih Ĺživali so Ĺžal zelo pogoste zaradi okusno pripravljenih vab s strupi, nevestnosti pri polaganju vab ter neustrezne zaĹĄÄ?ite in opozoril v okolici nastavljenih vab. Krivci za zastrupitve so Ĺžal tudi sami lastniki, ki puĹĄÄ?ajo svoje ljubljenÄ?ke brez nadzora,ÂŤ je zapisal.
Ukrepati je treba hitro Psom nevarni so strupi za glodalce in druge ĹĄkodljivce ter polĹže. Prvi povzroÄ?a notranje krvavitve, drugi pa napade dihalni center. Tudi vrtni insekticidi in gnojila so nevarni, pa Ä?istila in kemikalije ter avtomobilski izdelki, predvsem antifriz, ki povzroÄ?a okvare notranjih organov in je Ĺživljenjsko nevaren Ĺže v zelo majhnih koliÄ?inah. V Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄke doline so povedali, da so v prodaji
Ĺ˝e do 30 minut po zauĹžitju se pojavijo znaki zastrupitve: poveÄ?ana obÄ?utljivost, krÄ?i miĹĄic, drget, poslediÄ?no ĹĄe poviĹĄana temperatura in pogosto bljuvanje, modre sluznice in motnje dihanja.ÂŤ ÄŒe je zastrupitev pravoÄ?asno prepoznana, je zdravljenje uspeĹĄno, je ĹĄe sporoÄ?il veterinar.
terinarski urad Republike Slovenije, saj gre za maÄ?ke brez lastnikov.
Ljubitelji Ĺživali opozarjajo ÄŒlani kinoloĹĄkega druĹĄtva niso poroÄ?ali o zastrupitvah psov in niso zasledili, da bi bile pogoste. Pravijo pa, da se hitro zgodi, da
Na obÄ?ini so pozorni Pred leti so na obÄ?ini zabeleĹžili nekaj primerov zastrupitev in muÄ?enja Ĺživali na obmoÄ?ju Kinta-Kunte. Na skupnem sestanku najemnikov so jih obvestili o viĹĄini kazni za takĹĄna dejanja, o primernem obnaĹĄanju do maÄ?k, v naselju so nalepili ZauĹžitje sumljivih subtanc navadno hitro plakate, ki so opozarizzove bruhanje jali na strpnost in obveĹĄÄ?ali o viĹĄini kazni za muÄ?enje pes poje kaj neprimernega, saj so Ĺživali. Najemniki so morali sami po naravi radovedne in jeĹĄÄ?e ĹživaplaÄ?ati vse nastale stroĹĄke, ki jih je li. Niso pristaĹĄi nagobÄ?nika – to imela veterina z zdravljenjem in ev- je za psa kazen in mu onemogotanazijami. ÂťOd takrat dalje na tem Ä?a njegovo naravno vedenje. Po obmoÄ?ju neprimernega odnosa zakonu tudi ni obvezen. Smo pa v do prostoĹživeÄ?ih maÄ?k, ki so naĹĄa trgovini za male Ĺživali izvedeli, da skrb, nismo zasledili,ÂŤ so sporoÄ?ili je zadnje tedne povpraĹĄevanje po z Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ aleĹĄka nagobÄ?nikih dvakrat veÄ?je. Tudi veterinarska postaja pa je pred krat- k njim namreÄ? hodijo zaskrbljekim obvestila obÄ?ino o morebitnih ni ljudje in poroÄ?ajo o hudih prezastrupitvah, saj so zdravili maÄ?ko bavnih motnjah psov. Zato kinozaradi suma zastrupitve. Dogovori- logi svetujejo, naj imajo lastniki li so se, da se bodo o takih prime- psa na povodcu tudi tam, kjer ni rih obveĹĄÄ?ali, da lahko poleg veteri- otrok, drugih psov in ljudi. Sicer ne tudi obÄ?ina poda prijavo na Ve- pa je zauĹžitje nemogoÄ?e prepreÄ?i-
ti, pravi predsednik druĹĄtva Stane LoÄ?an, saj bo pes, Ä?e mu nekaj diĹĄi, to pojedel, preden bomo uspeli reagirati. DruĹĄtvo za pomoÄ? Ĺživalim PoĹživ Velenje je prek facebooka opozorilo na vabe in pozvalo ljudi, naj bodo pozorni na vse sumljive ljudi ter naj pazijo na svoje Ĺživali in male otroke. ÂťÄŒe najdete karkoli sumljivega, kar bi lahko vsebovalo nastavljen strup, poslikajte, previdno odstranite s pomoÄ?jo vreÄ?k, rokavic in obvezno podajte prijavo na policijo,ÂŤ so zapisali, saj so zaskrbljeni, ker so nastavljene vabe in zastrupitve vse pogostejĹĄe. Tudi Nika Zupan svetuje previdnost. ÂťGlejte na pse, ne dovolite jim preveÄ? ovohavati in brskati po travi, bolj jeĹĄÄ?im psom mogoÄ?e nadenite nagobÄ?nik, da prepreÄ?ite zauĹžitje kakega strupa.ÂŤ In naproĹĄa vse obÄ?anke in obÄ?ane, da so na omenjenih mestih pozorni na ljudi, ki morda podtikajo strupe, ki ne le ogroĹžajo psov, maÄ?k, ptic in drugih Ĺživali – tudi ljudi in predvsem otroke. đ&#x;”˛
Policisti sporoÄ?ajo, naj jih obvestimo, kadar opazimo vabe ali sumimo na poskus zastrupitve, saj gre za povzroÄ?anje sploĹĄne nevarnosti. Za zdaj so obravnavali eno prijavo, toĹžilec pa je ugotovil, da ne gre za neposredno ogroĹžanje, zato primera ne obravnavajo kot kaznivo dejanje. Poskus zastrupitve lahko prijavimo tudi veterinarski upravi, najbolje pa MedobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja na MOV.
To so naĹĄle delavke PV Investa v neposredni bliĹžini vile RoĹžle.
Nevarne naj bi bile lokacije, priljubljene med sprehajalci, starĹĄi z otroki pa tudi lastniki psov. Nekateri pse spuĹĄÄ?ajo z vrvic in se obraÄ?ajo stran, ko na zelenici opravijo veliko potrebo. To jezi ljudi, ki se Ĺželijo brezskrbno sprehajati.
VeÄ? motenj v prebavi
le strupi za podgane in druge gloNa velenjski veterinarski posta- davce, ki da pse in maÄ?ke odgaji smo izvedeli, da v tem obdobju njajo, razen Ä?e so zakriti s kakim pregledajo veÄ? psov, ki bruhajo ali priljubljenim pasjim priboljĹĄkom. imajo drisko. Lastniki jim vÄ?asih Drugih strupov ne prodajajo. Tudi pokaĹžejo, kaj so psi zauĹžili – do- v lovski trgovini ne prodajajo niÄ? mnevne vabe –, a kljub temu ne strupenega. So nam pa tam povemorejo vedno potrditi, da gre za dali, da nekateri pse ubijajo z dozastrupitev. Milan Matko iz Vete- ma narejenimi vabami: peno ali rinarske bolnice TopolĹĄica pa je gobo tesno povijejo s ĹĄivalno nitjo povedal, da je najveÄ? zastrupitev in jo namaĹžejo s Ä?im okusnim. Ko psov in maÄ?k jo pes poje, se nit n a k lj u Ä? n i h , v ĹželodÄ?ni kislini Pse lahko sprehajamo razgradi, pena pa ne zaradi napo parkih in mernega nase do polnega vostavljanja vab. lumna sprosti v zelenicah. Ne smejo ÂťV spomladanpa na otroĹĄko igriĹĄÄ?e, Ĺželodcu. Pes umiskem Ä?asu, ko travnik pred Domom ra v mukah. oĹž i v ij o g l o Matko je opokulture, okolico davci in polĹži zoril na dve vrlabirinta v SonÄ?nem ter drugi vrsti strupenih subparku, na obmoÄ?je tni ĹĄkodljivci, stanc: antikoaguplaĹže ob Velenjskem lantne rodenticide se zaÄ?ne boj jezeru. vrtiÄ?karjev in in strupe na osnoprofesionalvi metaldehida. nih vrtnarjev ÂťPrvi prepreÄ?ujes temi ĹĄkodljivci. Zastrupljanje je jo strjevanje krvi in v velikih kolinajuspeĹĄnejĹĄi naÄ?in ohranjanja vr- Ä?inah povzroÄ?ijo izkrvavitev Ĺživali. nil tri pleskavice sumljive bar- tnin in okrasnih cvetlic. Vendar tu- Znaki zastrupitve se pojavijo po 5 ve, ki so ob sprehajalni stezi le- di potencialna nevarnost za hiĹĄne do 7 dneh po zauĹžitju. Ĺ˝ivali oslaĹžale na razdalji desetih metrov, ljubljenÄ?ke. Vabe s strupi so na- bijo zaradi krvavitev v notranje organe (pljuÄ?a, rodila, seÄ?ila, prebavila) in v telesne votline ali preko sluznice ust, kar lahko opazimo. Drugi znaki so utrujenost zaradi Na javnih povrĹĄinah se Ĺživali lahko vodijo le na povodcu. Dolizgube krvnih elementov, dihalne Ĺžina povodca mora biti takĹĄna, da Ĺžival ne more priti v neĹželen teĹžave, blede, sivkaste sluznice ust, stik z drugimi osebami in Ĺživalmi. Vodnik Ĺživali je dolĹžan imeti nosa in oÄ?i. Nato nastopi hipovuĹžival ves Ä?as pod nadzorom in jo obvladovati, imeti pri sebi prilemiÄ?ni ĹĄok zaradi izgube krvi. bor za odstranjevanje iztrebkov in te takoj odstraniti. Mehanizem delovanja metaldehida pa ĹĄe ni popolnoma pojasnjen.
â?ą
V Komunalnem podjetju Velenje skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajanje pogrebno pokopaliĹĄke dejavnosti.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. KoroĹĄka c. 37/b 3320 Velenje
NaĹĄa prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe. Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje!
Iz Odloka o sploĹĄnem redu MOV
080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA
ÄŒestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora.
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 19
19
Ĺ PORT
21. aprila 2016
VelenjÄ?ani in Celjani bodo igrali v Seha ligi O tem z direktorjem velenjskega kluba Matejem Avanzom – VÄ?erajĹĄnja predzadnja tekma domaÄ?ega prvenstva Pred petimi leti so v Zagrebu ustanovili ligo jugovzhodne Evrope oziroma tako imenovano Seha ligo. V prejĹĄnji sezoni je v njej nastopalo deset klubov iz MadĹžarske, HrvaĹĄke, Makedonije, Bosne, SlovaĹĄke in Belorusije. V novi sezoni naj bi v njej tekmovalo dvanajst klubov. PrviÄ? se bosta vanjo vkljuÄ?ila tudi najmoÄ?nejĹĄa slovenska, Celje Gorenje Matejem Avanzom. ÂťDolgo Ä?asa smo tehtali, ali Pivovarna LaĹĄko in Gorenje Velenje. Z nastopanjem v tej ligi si nam sodelovanje v njej prinabosta gotovo zagotovila veÄ? moÄ?- ĹĄa veÄ? plusov ali minusov. Po nih tekem glede na to, da jima temeljiti analizi smo ugotovili, na domaÄ?em prvenstvu veÄ?ina da je dobrih stvari precej veÄ?. klubov ni konkurenÄ?nih. Potem Se pa zavedamo, da je tudi kakĹĄen minus, ki ko so Ä?lani zdruje zmotil nekaĹženja klubov prtere druge slove lige Ĺže dali V 25. krogu so sinoÄ?i govenske klube. podporo sodestili Ribnico, v zadnjem, 26. Vseeno pa milovanju (s sedkrogu rednega dela prvenslim, da je vemimi glasovi za stva, pa bodo v soboto goÄ?ina klubov rain petimi proti) stovali pri novomeĹĄki Krki. zumela, da tadveh slovenskih ko v Celju kot klubov v SEHA ligi, mora sodelovanje Celjanov Velenju potrebujemo veÄ? kakoin VelenjÄ?anom potrditi ĹĄe skup- vostnih tekem, takih, na katerih ĹĄÄ?ina slovenske rokometne zve- je vpraĹĄanje, ali boĹĄ zmagal, ne ze. O tem sodelovanju smo se pa samo to, s kakĹĄno razliko boĹĄ pogovarjali z direktorjem RK zmagal.ÂŤ
Nekateri so bili paÄ? proti, ker naj bi bilo po njihovem domaÄ?e prvenstvo osiromaĹĄeno, ker se bosta kluba vanj vkljuÄ?ila ĹĄele v konÄ?nici!? ÂťTo je bila njihova povsem legitimna pripomba. Razumemo jo, z njihovega staliĹĄÄ?a je takĹĄno razmiĹĄljanje povsem logiÄ?no. Po drugi strani pa morajo razumeti tudi nas, da si Ĺželimo veÄ? kakovostnih tekem. V profesionalnem pogonu, kakrĹĄnega imamo v Velenju, se nam ne sme ponoviti sezona, kot je (bila) ta, ko je bilo v devetdesetih odstotkih samo vpraĹĄanje, s kakĹĄno razliko bomo zmagali. Tako je zelo teĹžko motivirati profesionalni pogon. Skratka, Ĺželimo pritegniti ĹĄe veÄ? ljubiteljev rokometa v naĹĄe dvorane, pomemben razlog za naĹĄo odloÄ?itev za sodelovanje v njej pa je seveda ta, da je laĹžje povabiti v klub mlade, nadarjene igralce iz Slovenije, pa tudi iz ĹĄirĹĄe regije, Ä?e imaĹĄ v rokah karto, ki se imenuje Liga Seha. PriÄ?akujemo, da bo tudi skupĹĄÄ?ina Rokometne zveze Slovenije potrdila udeleĹžbo Celja in Velenja v tej ligi.ÂŤ
KonÄ?uje se redni del drĹžavnega prvenstva? ÂťPred nami sta ĹĄe dve tekmi z dolenjskima prvoligaĹĄema. NiÄ?esar ne Ĺželimo prepustiti nakljuÄ?ju. Trenutno smo tudi v popolni postavi. Rok OvniÄ?ek je prejĹĄnji teden prebolel virozo. Ob Ĺže dalj Ä?asa poĹĄkodovanima MiloĹĄu BoĹžoviću in Klemnu Ferlinu so na sreÄ?o vsi drugi v redu. PriÄ?akujem uspeĹĄen zakljuÄ?ek rednega dela, potem bo pred nami konÄ?nica, v kateri bo vsaka tek-
ma zelo teĹžka. Seveda ostajamo v boju za naslov drĹžavnega prvaka. Osvojitev le-tega je naĹĄa velika Ĺželja, ne pa imperativ.ÂŤ Celjani, vaĹĄ veÄ?ni tekmec, so osvojili Ĺže 19. pokalni naslov. V ĹĄetsnajstini finala so izloÄ?ili tudi vas, vi pa boste skuĹĄali sezono 'reĹĄiti' z drĹžavnim naslovom? ÂťNe bi uporabil besede reĹĄevati. Mislim, da je sedanja sezona nekakĹĄna prehodna glede na to, da se je zamenjalo vodstvo kluba, trener ‌ Zato menim, da ni
prav, da bi si na vsak naÄ?in nalagali breme, da 'reĹĄujemo' sezono z naslovom drĹžavnega. Normalno, naredili bomo vse, da bi ta naslov spet 'pripeljali' v vitrine naĹĄega kluba. Delamo pa na daljĹĄi rok, s pogledom v prihodnost. ÄŒetudi ne bomo prvaki v tej sezoni, bomo pa zagotovo v eni prihodnjih.ÂŤ To vam Ĺželimo! ÂťHvala!ÂŤ đ&#x;”˛
Stane Vovk
KonÄ?no slavili tudi v ZavrÄ?u NogometaĹĄi Rudarja zmagali Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored in prviÄ? v Halozah – Bodo odliÄ?en niz nadaljevali tudi v soboto doma z DomĹžalami? NogometaĹĄi velenjskega Rudarja vse bolj navduĹĄujejo svoje ljubitelje. V nedeljskem 31. krogu so z goloma Mate EteroviÄ?a in Amerja KrciÄ?a v gosteh z 2 : 0 premagali ZavrÄ?. Po Ĺže Ä?etrti zaporedni zmagi so se s HaloĹžani izenaÄ?ili po toÄ?kah. Oboji jih imajo po 37, vendar so domaÄ?i zadrĹžali peto mesto, VelenjÄ?ani pa so ostali na ĹĄestem zaradi slabĹĄe razlike v danih in prejetih golih. To je bila sploh prva zmaga Rudarja nad Zavr-
roba kazenskega prostora poslal Ĺžogo Ä?ez preÄ?ko, na pravem mestu pa jo je pripravljal Ä?akal tudi Radan. V 53. pa prvo veselje Rudarjev. Klemen Bolha je poslal dolgo Ĺžogo na levo stran pred kazenski prostor, kjer jo je sprejel Stjepan Babić. Bil je hitrejĹĄi od domaÄ?ega vratarja, ki je poletel v prazno. Vrata so bila prazna, Babić je poslal Ĺžogo do Eterovića, ta pa jo je z nekaj metrov preusmeril v mreĹžo. Strelsko prebujajoÄ?i se Rudarjev napadalec je imel ve-
Dva razliÄ?na polÄ?asa
DomaÄ?i trener Slavko Matić: ÂťVideli smo dva polÄ?asa. Vsak je bil boljĹĄi v enem. V prvem smo imeli nekaj izjemnih priloĹžnosti, v drugem pa so smo prejeli gol po veliki napaki. Potem je ĹĄlo navzdol in VelenjÄ?ani odnaĹĄajo domov vse tri toÄ?ke.ÂŤ Jernej Javornik, trener Rudarja: ÂťVesel sem, da smo nadaljevali niz zmag. Vedeli smo, da nas Ä?aka teĹžka tekma, kajti do zdaj tam ĹĄe nismo zmagali. Vsa Ä?ast fantom. Igrali so odliÄ?no in osvojili zelo pomembne toÄ?ke za obstanek v ligi. Mislim, da smo Ĺže blizu. Upam, da bomo nadaljevali v takĹĄnem ritmu in se veselili tudi v soboto, ko bomo gostili DomĹžale. Te ĹĄe iĹĄÄ?ejo svojo formo. Sedaj se jim je Gorica pribliĹžala
Bodo tudi v soboto uÄ?inkovitejĹĄi od nasprotnika?
Ä?em na njegovem igriĹĄÄ?u, zato so se teh toÄ?k ĹĄe posebej veselili. Njihova zmaga je bila povsem zasluĹžena, saj domaÄ?ih niso prekosili le po uÄ?inkovitosti, ampak so tudi precej veÄ? nevarnih Ĺžog poslali proti domaÄ?emu vratarju Matiju KovaÄ?iÄ?u. Ĺ˝e po dobrih petih minutah tekme so bili blizu zadetka, vendar je Leon ÄŒrnÄ?iÄ? s kakĹĄnih desetih metrov nekoliko z desne strani poslal Ĺžogo tik ob vratarjevi levi vratnici. Le nekaj minut zatem je bila velika sreÄ?a za vratarja gostov Mateja Radana, saj je Timotej Dodlek z glavo zadel njegovo desno vratnico, odbito Ĺžogo je z nogo poslal v mreĹžo Dejan Glavica, na svojo smolo pa je bil v prehitku. DomaÄ?i so do odhoda na odmor ĹĄe dvakrat, trikrat nevarno zapretili, vendar se je vselej z odliÄ?nimi obrambami izkazal vratar Matej Radan. Ĺ˝e po nekaj minutah igre v nadaljevanju se je po napaki v Rudarjevi obrambi Dean TiĹĄma znaĹĄel v priloĹžnosti za gol, a je z
liko priloĹžnost za svoj drugi gol v 71. minuti. Pred sabo je imel le vratarja, vendar v tej minuti ni bil tako zbran kot pri prvem zadetku in domaÄ?i vratar se je z dobro obrambo svojim soigralcem oddolĹžili za letenje v prazno pred tem. Eterovića je takoj nato (v 72. minuti) zamenjal Amer Krcić in se rekordno hitro, Ĺže v naslednji minuti, oddolĹžil trenerju Jerneju Javorniku za zaupanje. Spet je levji deleĹž opravil Babić. Po njegovi podaji na desno stran je Rudarjev rezervist spretno ‚obrnil‘ vratarja KovaÄ?iÄ?a, ki mu je pritekel pred noge. Ĺ˝oga je z dobrim udarcem mimo poslal v prazno mreĹžo. V zadnji minuti rednega dela tekme, ki jo je sodnik Alen BoroĹĄak iz Spodnjega Dupleka podaljĹĄal za tri minute, je strelec drugega Rudarjevega gola ‚zakrivil‘, da je moral predÄ?asno v garderobo domaÄ?i igralec Stanislav Shtanenko. Zaigral je prekrĹĄek, ko se je v napadu po levi strani sreÄ?al z velenjskim igralcem.
in ogroĹža njihovo tretje mesto, zato seveda potrebujejo toÄ?ke, da bi se uvrstili v Evropo. V soboto zaradi sedmega kartona ne bo v moĹĄtvu Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, zaradi poĹĄkodb je vpraĹĄljiv nastop poĹĄkodovanih Ivana Knezovića, Marija Babića in Nikole Tolimirja. Seveda je lepo, Ä?e imaĹĄ na voljo vse igralce, ker je potem med njimi ostrejĹĄa konkurenca.ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
Ni imel razumevanja V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo zapisali, da so Rudarjevi najzvestejĹĄi navijaÄ?i Velenjski knapi med tekmi z Gorico buÄ?no – s pokanjem proslavili 20-letnico ustanovitve. A disciplinski sodnik NZS za takĹĄno veselje ni imel razumevanja. Za ÂťneĹĄportno in neprimerno vedenje navijaÄ?ev – priĹžiganje bakel na tribuniÂŤ je klub kaznoval s 350 evri.
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 20
20
Ĺ PORT
21. aprila 2016
Z igralko manj niso vzdrĹžale naleta domaÄ?ih V derbiju kroga Pomurke po zaostanku z 0 : 1 do zmage z 2 : 1 – V gostujoÄ?em taboru nezadovoljni s sojenjem – V nedeljo z Olimpijo za povrnitev drugega mesta
Po nedeljskem 15. krogu v Ĺžen- znale, da so aktualne prvakinje ski nogometni ligi so morale no- premagljive. ZaÄ?ele so igrati bolj gometaĹĄice Rudarja-Ĺ kal prepu- samozavestno in svoje priloĹžnostiti drugo mesto igralkam lju- sti iskale v dolgih podajah ozibljanske Olimpije. Na osrednji roma v hitrih nasprotnih napatekmi kroga so gostovale pri ak- dih. Nekajkrat so bile zelo blizu tualnih prvakinjah, ekipi Teleing zadetka, vendar jim ga je dvaPomurja v Beltincih, in izgubile krat, trikrat z dobrimi obramz 1 : 2. LjubljanÄ?anke bodo v ne- bami prepreÄ?ila domaÄ?a rezervdeljskem 16. krogu gostovale v na vratarka Sara Nemet, saj prVelenju in to bo priloĹžnost, da si va izkuĹĄenejĹĄa Ljiljana Gardijan rudarke povrnejo drugo mesto. zaradi poĹĄkodbe ni mogla med Dvoboj v Beltincih so zaÄ?ele vratnici. V 53. minuti pa je bila zelo spodbudno. Prvih deset, po hitri in zelo lepi akciji, po kapetnajst minut so sicer bolj raz- teri je Vanja DuronjiÄ? zadela za miĹĄljale, da ne dobijo gola, kot vodstvo z 1 : 0, nemoÄ?na. pa da ga dajo. Nato so le spoProject1.qxp 05/04/16 13:47 Page 1 Vse tri toÄ?ke so se velenjskim
nogometnim rudarkam nasmihale vse do 71. minute. Po prejetem golu so Pomurke zaigrale zelo napadalno, gostje pa so bile pred svojo vratarko Jadranko ZiliÄ? premalo odloÄ?ne. V omenjeni minuti je Zala Gomboc kot zadnja igralka s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen zaustavila odliÄ?no domaÄ?o napadalko Moniko Conjar. Ob njej in vratarki najboljĹĄa igralka Pomurk Manja Rogan je nato z dobrim udarcem z bele toÄ?ke izenaÄ?ila. Ĺ e prej pa je morala GombovÄ?eva zaradi neposrednega rdeÄ?ega kartona v garderobo. Z igralko
h BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje
Barvni svet MUM5.
ÄŒestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
T R A D I C I J A
K A K O V O S T
I N O V A C I J E
N A Z A R J E
veÄ? so gostiteljice povsem prevzele pobudo in pet minut zatem so si z golom Conjarjeve zagotovile zmago. Gostje so si sicer z zelo poĹžrtvovalno igro prizadevale doseÄ?i gol, vendar jim je proti koncu zmanjkovalo tudi moÄ?i. ÄŒisto na koncu so njihova klop in nekateri sicer maloĹĄtevilni navijaÄ?i, ki so priĹĄli na to tekmo iz Velenja, Ĺže 'videli' izenaÄ?enje. Sanja Malinić je poslala s prostim udarcem z desne s strani zavito Ĺžogo proti domaÄ?im vratom in zadela mreĹžo – Ĺžal z zgornje strani. Velenjska dekleta so precej
razoÄ?arana zapuĹĄÄ?ala igriĹĄÄ?e. Prepoceni so prejela oba zadetka, poleg tega pa so bile jezne tudi na sodnico Tanjo Subotić iz Ljubljane, ki je imela po njihovem mnenju neenak kriterij pri dosojanju prekrĹĄkov oziroma kaznovanju s kartoni. Poleg neposrednega rdeÄ?ega kartona je GomboÄ?eva nekaj minut pred izkljuÄ?itvijo prejela ĹĄe rumenega, porumenele pa so tudi (v 26. minuti) Duronjićeva, Maja Bric v 62. in Loti Lukek v 86. minuti. Zanimivo, Pomurke so tekmo konÄ?ale brez opominov v obliki kartonÄ?kov, Ä?eprav so si v dvobojih, Ä?e je bilo treba, vÄ?asih pomagale tudi s prekrĹĄki, ki bi si zasluĹžili kakĹĄen opomin. Bojan JanÄ?ar, domaÄ?i trener: ÂťDerbi ni upraviÄ?il priÄ?akovanj. Ne ena ne druga ekipa nista upraviÄ?ili mesti na prvenstveni lestvici. V prvem polÄ?asu se je igralo slabo. Gostje so nas poskuĹĄale presenetiti z dolgimi Ĺžogami, nam pa igra ni stekla. V nadaljevanju smo napravili nekaj menjav in zaigrali smo veliko
bolje. Dvakrat smo zadeli, imeli ob tem ĹĄe nekaj priloĹžnosti in mislim, da so 'punce' zasluĹženo zmagale. NaĹĄa mlada vratarka je zelo nadarjena, zaupali smo ji in to je izkoristila.ÂŤ DuĹĄan UrĹĄnik, gostujoÄ?i trener na pripombo, da se nogomet igra paÄ? devetdeset minut: Žal je res tako. Kljub vodstvu nismo uspeli. ZasluĹžili smo si vsaj toÄ?ko. Po dobri igri v prvem polÄ?asu so dekleta v nadaljevanju, zlasti po izkljuÄ?itvi, igrala preveÄ? bojazljivo. UstraĹĄile so se kartonov, zaradi Ä?esar niso veÄ? igrale tako agresivno kot pred tem oziroma do tedaj. Za vsako agresivnost je sodnica piskala prekrĹĄek ali pa je celo sledil rumeni karton. To jih je oÄ?itno toliko zmedlo, da niso bile veÄ? odloÄ?ne. Do nedelje si moramo povrniti moÄ? in skuĹĄati premagati LjubljanÄ?anke.ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
Dva gola PraĹĄnikarjeve Slovenska reprezentanca je prejĹĄnji teden v Lendavi v peti kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2017 gostila Makedonijo in jo premagala z 8 : 1. Lara PraĹĄnikar, najboljĹĄa strelka Rudarja Ĺ kal in trenutno tretja strelka slovenske Ĺženske nogometne lige, je k zmagi prispevala dva gola. V drugem polÄ?asu je priloĹžnost dobila tudi MaruĹĄa SevĹĄek, ki pa zaradi kartonov v nedeljo v Beltincih ni smela igrati.
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 21
21
Ĺ PORT
21. aprila 2016
SinoÄ?i v Ĺ oĹĄtanju slovo od prve lige Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ĹĄe naprej odliÄ?no KoĹĄarkarji Elektre morajo zdrĹžati ĹĄe samo dve tekmi do konca letoĹĄnje sezone. SinoÄ?i so v Ĺ oĹĄtanju odigrali zadnjo letoĹĄnjo domaÄ?o tekmo, s tem so se ĹĄoĹĄtanjski za nekaj Ä?asa morali posloviti od prvoligaĹĄke koĹĄarke, saj je Ĺže nekaj krogov jasno, da bo Elektra v prihodnji sezoni igrala v drugi ligi. VeÄ? o vÄ?erajĹĄnji tekmi z Lastovko v prihodnji ĹĄtevilki, je pa Elektra v preteklem tednu odigrala dve tekmi. Prvo doma proti PortoroĹžu, v soboto pa je gostovala v Ĺ kofji Loki pri vodilni ekipi lige za obstanek. Na tekmi s PortoroĹžem se je Ĺže v 3. minuti poĹĄkodoval eden vodilnih moĹž ĹĄoĹĄtanjske Elektre Jan Kosi, ki ni zaigral niti na tekmi s Ĺ kofjo Loko. PortoroĹž je upraviÄ?il vlogo favorita in ob koncu slavil s 101 : 69. Svojo najboljĹĄo predstavo v prvi ligi je prikazal Domen OmladiÄ?, ki je
dosegel 15 toÄ?k in tem dodal ĹĄe 7 skokov in eno ukradeno Ĺžogo. NajboljĹĄi v ekipi Elektre pa je bil s 17 toÄ?kami in devetimi skoki ponovno Ä?urica. Trener DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? je po sreÄ?anju dejal: Že v drugi minuti se je poĹĄkodoval Jan Kosi, kar je oÄ?itno pustilo posledice pri fantih, ki so se ustraĹĄili in se niso veÄ? uspeli zbrati. Kasneje smo sicer vzpostavili ravnoteĹžje, a je bila razlika Ĺže previsoka. PriloĹžnost za igro so znova dobili vsi naĹĄi koĹĄarkarji. Gremo trenirat ĹĄe naprej.ÂŤ Tudi na gostovanju v Ĺ kofji Loki so koĹĄarkarji Elektre priÄ?akovano izgubili. Brez veÄ?jih teĹžav so gostitelji potrdili premoÄ? na papirju tudi na igriĹĄÄ?u. Po dokaj izenaÄ?eni prvi Ä?etrtini so v nadaljevanju koĹĄarkarji LTH Castingsa povsem zagospodarili na igriĹĄÄ?u. S Ä?vrsto obrambo, hitrimi in uÄ?inkovitimi napadi ter suvereno
premoÄ?jo pod obema obroÄ?ema so ob koncu prepriÄ?ljivo slavili s 121 : 80. NajuÄ?inkovitejĹĄi pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih je bil tokrat Hasić s 23 toÄ?kami, 17 jih je dosegel Ä?urica, 10 pa BukoviÄ?. Dobre in slabe strani igre svoje ekipe je strnil MaliÄ?eviÄ?: ÂťDosegli smo 80 toÄ?k, kar je dobro, nikakor pa ni dobro, da smo jih prejeli 121. Poznala se nam je odsotnost poĹĄkodovanega Kosija. Ĺ kofjeloĹĄka ekipa je bila bolj Ä?vrsta in boljĹĄa pri skoku. Generalno gledano sem s prikazanim lahko zadovoljen, gremo naprej. ÄŒestitke LTH Castingsu za zasluĹženo zmago.ÂŤ Kot reÄ?eno, je bila sinoÄ?i zadnja domaÄ?a tekma Elektre, v Ĺ oĹĄtanju je gostovala Lastovka, do konca prvenstva pa Ä?akata Elektro ĹĄe dve gostovanji, v soboto bodo igrali v Ĺ enÄ?urju, sezono pa bodo zakljuÄ?ili v torek, 26. aprila, pri sosedih na Polzeli.
Ĺ marÄ?ani namuÄ?ili BreĹžiÄ?ane Drugo moĹĄtvo Maribora z vse boljĹĄo igro spet upraviÄ?uje vodilni poloĹžaj v 3. ligi – sever. V 19. krogu je gostilo FuĹžinar in ga premagalo kar s 6 : 1. S tem so MariborÄ?ani zadrĹžali prednost dveh toÄ?k pred BreĹžiÄ?ani. Zasavci so se na gostovanju v Ĺ martnem ob Paki morali zelo potruditi za zmago z 1 : 0. DomaÄ?i so kljub porazu navduĹĄili gledalce, saj so menili, da je bila to celo ena njihovih najboljĹĄih iger doslej. Po tekmi so imeli v ĹĄmar-
ĹĄkem taboru precej pripomb na sojenje, saj naj bi bil po njihovem mnenju sodnik dokaj naklonjen gostom. Med drugim je pred zadetkom 'spregledal', da je bil nad domaÄ?im igralcem storjen prekrĹĄek. Po kotu pa so gostje zadeli. Po novem porazu so zadrĹžali trinajsto, predzadnje mesto. Zadnji Podvinci za njimi ĹĄe vedno zaostajajo za pet toÄ?k, saj so v Lenartu klonili z 1 : 2. Seveda pa v klubu verjamejo, da si bodo v
preostalih ĹĄestih krogih vendarle zagotovili obstanek v ligi. Da bi bilo moĹĄtvo v nadaljevanju ĹĄe bolje pripravljeno na tako rekoÄ? kvalifikacijske tekme, so okrepili strokovno vodstvo. Trenerju Dragu KostanjĹĄku sedaj pri treniranju pomaga Peter Irman. Ta nekdaj odliÄ?ni igralec, sedaj pa trener mlajĹĄih selekcij, je vlogo pomoÄ?nika trenerja v klubu Ĺže opravljal. đ&#x;”˛
vos
TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 30. krog
16. krog, 24. 4., ob 17. uri: Rudar Š. – Olimpija.
ZavrÄ? – Rudar 0:1 (0:0)
3. SNL – sever, 19. krog
Strelca: Mate Eterović (53.), Amer Krcić (73.) Rudar: Radan, KaĹĄnik, PiĹĄek, Eterović (od 72. Krcić), ÄŒrnÄ?iÄ?, Tolimir (od 64. LotriÄ?), S. Babić, Bolha, Trifković (od 86. Ihbeisheh), DĹžinić, Jahić. Trener: Jernej Javornik. RdeÄ?i karton: Shtanenko (90., dva rumena). Drugi rezultati: Celje – Luka Koper 3:0 (2:0), DomĹžale – Olimpija 0:1 (0:0), Gorica -. Krka 1:0 (0:0), KrĹĄko – Maribor 1:3 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 62 (65:20), 2. Maribor 60 (677:27), 3. DomĹžale 46 (41:26), 4. Gorica 45 (41:41), 5. ZavrÄ? 37 (30:35), 6. Rudar 37 (29:43), 7. KrĹĄko 34 (21:44), 8. Celje 32 (24:42), 9. Koper 30 (31:47), 10. Krka 26 (23:47). 31. krog, 23. 4., ob 19.uri: Rudar – DomĹžale.
Šmartno 1928 – BreŞice 1919 0:1 (0:1)
SĹ˝NL, 15. krog Teleing P. Beltinci – Rudar Ĺ kale 2:1 (0:0) Strelke: Vanja Duronjić (53.), 1:1 Manja Roga (70. – 11 m), 2:1 Monika Conjar (75.) Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik (od 81. Janković), DuronjiÄ?, Praprotnik (od 27. Golob), Jevtić, Ĺ oronda (od 86. Pijuković) , Malinić, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik. Rumeni kartoni: Vanja Duronjić (26), Maja Bric (62.), Zala Gomboc (67.),Loti Lukek (86.); rdeÄ?i karton: Gomboc (71). Drugi rezultati: Krim MDC Group – Velesovo 0:5 (0:2), Moje-lece.si Radomlje – Maribor 1:1 (1:1), Ankaran Hrvatini –AjdovĹĄÄ?ina 5:1 (2:0), prosta Olimpija Vrstni red: 1. Pomurje 14 – 42 (120:6), 2. Olimpija 14 – 32 (55:25), 3. Rudar Ĺ . 14 – 31 (70:12), 4. Radomlje 14 – 26 (43:19), 5. Ankaran H. 15 – 22 (36:36), 6. Maribor 14 – 17 (18:26), 7. Velesovo14 –17 (32:41),8. Krim 15 – 7 (11:54), 9. AjdovĹĄÄ?ina 15 – 5 (14:116), 10. Krka (prenehala tekmovati) 11-0 (9:89).
Strelec: Rok RoĹžman (41) Ĺ martno: VaĹĄl, Zabukovnik, Irman, Martin LenoĹĄek, GaÄ?nik (od 18. RoĹĄkar), Hrastnik, DajÄ?er, Meh (od 85. Vasić), Veler, MatevĹž LenoĹĄek, Trap (od 72. Satler). Trener: Drago KostanjĹĄek. Drugi rezultati: Maribor B – FuĹžinar NoĹži Ravne 6:1 (4:0), KoroĹĄka Dravograd – Radlje 3:1 (2:0), S. Rojko Dobrovce – Ĺ marje 1:1 (1:1), AjDAS Lenart – Podvinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:1), Mons Claudius – Videm 1:1 (0:0), Ĺ ampion – Dravinja 6:1 (2:1) Vrstni red: 1. Maribor B 47 (74:16), 2. BreĹžice 45 (47:13), 3. Ĺ marje 38 (50:31), 4. Ĺ ampion 36 (51:27), 5. Videm 33 (39:37), 6. M. Claudius 32 (32:28), 7. FuĹžinar 27 (32:42), 8. Dravograd 25 (30:31), 9. Dobrovce 20 (35:45), 10. Lenart 19 (27:47), 12. Radlje 19 – 17 (18:40), 13. Ĺ martno 19 – 14 (21:45), 14. Podvinci 9 (13:52). 20. krog, 23. 4., 16.30: FuĹžinar – Ĺ martno
Golgeter MNZ Celje, 12. krog Vojnik – Ĺ oĹĄtanj 0:4 (0:1) Strelci: Ĺ˝an Ĺ pacapan (11., 47., 48.), Ahmed Tursunović (68.). Ĺ oĹĄtanj: Musić, Ĺ mon, Vozelj (od 78. Begić), Gegić, Pirnat, Ĺ abanoviÄ?, Omerović, Ĺ pacapan, Agić, Celcer, Cafuta (od 63. (Tursunović). Trener: Ervin PolovĹĄak.. Drugi rezultati:, Fosilum Ĺ entjur – RogaĹĄka 1:0 (0:0), Odred Kozje – ZreÄ?e 0:6 (0:3), Mozirje – Kovinar Ĺ tore 4:0 (0:0), strelci za Mozirje: Marko Janko (48.), Jure Funtek (56.), Marko Brinjovc (79), JoĹĄt Kunej (90); prost je bil Ĺ˝alec. Vrstni red: 1. RogaĹĄka 11 tekem 26 toÄ?k (40:2), 2. Ĺ oĹĄtanj 11 – 25 (33:14), 3. ZreÄ?e 10 – 24 (25:3), 4. Ĺ˝alec 10 – 18 (19:10), 5. Ĺ entjur 11 – 13 (12:23), 6. Mozirje 11 – 10 (15:18), 7. Kozje 10 – 10 (8:26), 8. Ĺ tore 11
– 6 (13:30), 9. Vojnik 11 – 4 (4:43). 13. krog, 23. 4., ob 16.30: Ĺ oĹĄtanj – Ĺ entjur, Mozirje – Kozje, Ĺ˝alec – ZreÄ?e, Ĺ tore – Vojnik; prosta bo RogaĹĄka.
1. DRL, Ĺženske, 20. krog Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Jadran Bluemarine 32:19 (15:11), Krka – DP-Logik Branik 42:32 (21:15), Zagorje – Ljubljana 32:22 (19:10), Zelene doline Ĺ˝alec – BreĹžice 29:17 (17:8), Ĺ˝.U.R.D Koper – Krim Mercator 19:31 (10:16), Celjske mesnine – Velenje Vrstni red: 1. Zagorje 20 tekem - 38 toÄ?k, 2. Krim Mercator 19 – 36, 3. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 20 - 28, 4. Celje Celjske mesnine 18 - 25, 5. Krka 20 – 25, 6. Ljubljana 20 21, 7. Ĺ˝.U.R.D. Koper 20 - 20, 8. Zelene doline Ĺ˝alec 19 - 17, 9. Velenje 18 - 9, 10. DP Logik Branik 20 - 8, 11. Jadran Bluemarine 20 - 4, 12. BreĹžice 20 - 3. Pokal Slovenije Za 1. mesto: Celje PL – Koper 2013 38:25 (19:9); za 3. mesto: Riko Ribnica : Trimo Trebnje 35:29 (27:27, 12:16) - po podaljĹĄku; pollfinale: Koper 2013 – Trimo Trebnje 28:23 (13:13), Riko Ribnica – Celje Pivovarna LaĹĄko 24:25 (13:13)
Liga Nova KBM za obstanek, 6. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – PortoroĹž 69 : 101 (46 : 70, 22 : 41, 10 : 22) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi, OmladiÄ? 15 (56), Praunseis 10, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 4 (2-2), T. Kosi 3, BukoviÄ? 4, Ä?urica 17 (9-9), Hasić 12, Purnat 4, IvenÄ?nik 7. krog
LTH Castings – Elektra Ĺ oĹĄtanj 121 : 80 (88 : 58, 55 : 38, 28 : 23) Elektra Ĺ oĹĄtanj: OmladiÄ? 10, Praunseis 7, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek, T. Kosi 5 (2-2), BukoviÄ? 10, Ä?urica 17 (7-8), Hasić 23 (2-4), Purnat 4, Jurko 2 (2-6), IvenÄ?nik 2 Vrstni red: 1. LTH Castings 31, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 27, 3. Lastovka, 4. PortoroĹž oba 26, 5. Hopsi Polzela 24, 6. Elektra Ĺ oĹĄtanj 18
V tako imenovani ligi Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje po dvanajstem krogu ni veÄ? moĹĄtva brez poraza. Prvega so doĹživeli nogometaĹĄi vodilne RogaĹĄke. Gostovali so v Ĺ entjurju, kjer je bil domaÄ?i Fosilium boljĹĄi z 1 : 0. Kljub porazu so ĹĄe vedno na prvem mestu. Toda Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so brez teĹžav v gosteh premagali zadnji Vojnik s 4 : 0, za njimi na drugem mestu zaostajajo le ĹĄe za toÄ?ko. Tretji so s tekmo manj in dvema toÄ?kama manj od RogaĹĄke ZreÄ?ani. Pri sedmem Odredu so slavili s 6 : 0. Peti Ĺ˝alec je bil prost. V tem krogu so se po petih porazih
zmage veselili tudi nogometaĹĄi Mozirja. Gostili so predzadnji Kovinar Ĺ tore. Rezultat – 4 : 0 v njihovo korist. S tem so se povzpeli na ĹĄesto mesto. Na njem so zamenjali Odred, vendar imajo oboji po deset toÄ?k, a Kozjanci tekmo manj. NogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja so v soboto gostovali v Vojniku in prepriÄ?ljivo slavili s 4 : 0. Pri zadnjeuvrĹĄÄ?eni ekipi lige niso varovanci Ervina PolovĹĄaka dovolili nikakrĹĄnega preseneÄ?enja. OdliÄ?no je zaigral Ĺ pacapan, ki je dosegel hattrick. MreĹžo gostiteljev je naÄ?el v 11. minuti, ko je postavil tudi izid polÄ?asa. Takoj na za-
Ä?etku drugega dela je Ĺ pacapan v 47. in nato ĹĄe minuto kasneje dosegel ĹĄe dva zadetka. KonÄ?ni izid sreÄ?anja je dobrih dvajset minut pred koncem postavil TursunoviÄ?, potem ko je pet minut prej vstopil na igriĹĄÄ?e s klopi za rezervne igralce. Za preseneÄ?enje 12. kroga je poskrbel Ĺ entjur, ki je na domaÄ?ih tleh premagal RogaĹĄko z 1 : 0, tako da Ĺ oĹĄtanjÄ?ani za vodilno ekipo lige zaostajajo le za toÄ?ko. Prav Ĺ entjur bo v soboto v Ĺ oĹĄtanju naslednji nasprotnik nogometaĹĄev Ĺ oĹĄtanja. đ&#x;”˛
Ĺ˝usem in stolp ljubezni Na zadnji izlet planincev UNI 3 Velenje smo povabili AngleĹža Nicka – LondonÄ?ana, ki je priĹĄel prviÄ? v Slovenijo z domaÄ?inko Klaro, ki tam Ĺživi Ĺže ĹĄest let in sta sluĹžbena kolega. NajboljĹĄi naÄ?in, da v Ĺživo spozna Slovenijo, je bilo naĹĄe povabilo na pohod. Imeli smo sreÄ?o z vremenom, saj je bil nenapovedano lep sonÄ?en dan, pot je bila ravno pravĹĄnja, vodil pa nas je izkuĹĄen vodnik SreÄ?ko, ki je po rodu s Kozjanskega, kamor smo se namenili. Tudi s sporazumevanjem nismo imeli teĹžav, saj je med nami uÄ?iteljica angleĹĄÄ?ine Magda. Vsi smo bili odliÄ?no razpoloĹženi in Ĺželjni druĹženja. Izstopili smo na parkiriĹĄÄ?u pred ekoloĹĄko turistiÄ?no kmetijo Ĺ˝urej v JeÄ?ovem, kjer so v ogradi na jutranjem soncu leĹžerno poleĹžavale krave. Ogledali smo si mogoÄ?na lepo urejena gospodarska poslopja, nato pa se podali na kroĹžno pot. Pomlad je v teh krajih pohitela za en teden in narava nas je dobesedno razvajala! Barve neĹžno zelenih bukovih listov so sedaj najlepĹĄe in na vrhu hriba smo uĹživali v tem barvnem razkoĹĄju in ob Nadinem priboljĹĄku. Potem smo zagrizli v strmino, saj smo morali preplezati del zahtevne poti, ki nas je pripeljala prav pod stolp ljubezni, ki je bil naĹĄ cilj. Tu smo posedeli pred priroÄ?nim bifejem, si oddahnili
in od veselja zapeli nekaj pesmi, eno tudi v angleĹĄÄ?ini. OdliÄ?no razpoloĹženi smo se povzpeli ĹĄe na vrh stolpa in obÄ?udovali razglede na vse strani neba. Nadaljevali smo po panoramski poti, ki je prekrasna! Klopce pod mogoÄ?nim hrastom so nas za trenutek spet privabile. V takĹĄnem okolju se ti ne sme muditi! V bliĹžini sta dve ljubki cerkvici sv. Valentina (od tod ime stolpa, ker je zavetnik zaljubljencev) in sv. Jakoba. Po cesti skozi gozd smo na plan priĹĄli pri lese-
Po hribih tu smo se odpeljali do Babnih Brd, kjer nas je Ä?akalo preseneÄ?enje in izredno prijazen sprejem Rafa ter njegove Ĺžene. Kaj vse zmore ustvariti Ä?lovek, Ä?e dela z ljubeznijo, vztrajnostjo, polno domiĹĄljije in s podporo Ĺživljenjskega sopotnika, je treba videti, saj je z besedami teĹžko povedati! Vendar naj to ostane skrivnost, kot je skrivnosten svet, ki sta nam ga razkazala. Polni pozitivne energije in lepih obÄ?utkov smo se vrnili z izleta, ki je bil Âťsmetana na tor-
Vrh hriba sredi pomladnega gozda
ni hiĹĄki. Od tu naprej so se spet razĹĄirili neverjetno lepi razgledi. Zavili smo mimo vikenda, vsega obdanega s cvetoÄ?imi drevesi, in kroĹžno priĹĄli na pot, ki nas je pripeljala na izhodiĹĄÄ?e. Pri Ĺ˝ureju smo ob dobri hrani posedeli pod kozolcem in prisluhnili pripovedi gostitelja o legendi zdravilnega vina. To pa ĹĄe ni bil konec naĹĄega druĹženja. Od
ticiÂŤ, kot je zapisal Ivan! Nicka smo vidno utrujenega pospremili do njegovega zaÄ?asnega doma. PrepriÄ?ana sem, da zaradi lepih doĹživetij ni mogel spati. Da je to najboljĹĄa reklama za Slovenijo, ni treba posebej poudarjati. SpraĹĄuje se namreÄ?, kaj dela Klara v Londonu, ko pa je tukaj tako lepo! Ĺ e se vidimo! đ&#x;”˛
Marija Lesjak
UÄ?ne ure smuÄ?anja na Golteh V prvi polovici marca je Vrtec SonÄ?ek v sodelovanju s SmuÄ?arskim klubom Velenje izvedel smuÄ?arski dan na Golteh, ki so se ga udeleĹžili otroci iz obeh skupin v starosti 5 do 6 let. Ta dan bo otrokom zagotovo ostal ĹĄe dolgo v spominu, saj so doĹživeli veliko prijetnih trenutkov. Ĺ˝e sama voĹžnja z avtobusom, s katerim smo se odpeljali do Ĺ˝ekovca, je bila za veÄ?ino zelo nenavadna. V danaĹĄnjem Ä?asu se otroci namreÄ? redko peljejo z avtobusom. Na spodnji postaji Ĺ˝ekovec smo se spoznali z uÄ?itelji SmuÄ?arskega kluba Velenje in se skupaj
z njimi z nihalko odpeljali do zgornje postaje. VoĹžnja z nihalko je bila pravo doĹživetje, ĹĄe posebno za tiste, ki so se z njo peljali prviÄ?. Ob pogledu na zasneĹženo planino se je v njihove oÄ?i prikradlo navduĹĄenje, ki ga nikakor niso mogli skriti. Tiste otroke, ki niso imeli svoje opreme, so prijazni uÄ?itelji ÂťopremiliÂŤ; drugi, ki so opremo imeli s seboj, pa so si prav tako obuli smuÄ?arske Ä?evlje, nadeli Ä?elade in oblekli odsevne telovnike za boljĹĄo vidljivost na smuÄ?iĹĄÄ?u. S smuÄ?kami v naroÄ?ju so se v koloni podali za uÄ?itelji do tekoÄ?ega traku, ki jih je pripeljal
na vrh otroĹĄkega poligona. Tu so jih uÄ?itelji smuÄ?anja z razliÄ?nimi igrami ogreli, sledile so vaje smuÄ?anja. Vmes so se otroci okrepili s sadno malico in toplim Ä?ajem. Zelo so uĹživali. SmuÄ?arski dan je veÄ?ini kar prehitro minil. Zahvaljujemo se ravnatelju Bojanu Jurasu, da je obema skupinama 5- do 6-letnih otrok omogoÄ?il brezplaÄ?no, nepozabno, a zelo pouÄ?no doĹživetje. Zahvaljujemo se tudi uÄ?iteljem SmuÄ?arskega kluba Velenje za strokovno izveden smuÄ?arski dan. đ&#x;”˛
Za Vrtec SonÄ?ek Alenka Bizjak
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 22
22
MODROBELA KRONIKA
21. aprila 2016
Varnost moÄ?no odvisna tudi od ĹĄtevila zaposlenih
Ali so krivi policisti ali motoristi?
Na Policijski postaji Mozirje lani zaznali precejĹĄen porast prometnih nesreÄ? – Droge statistiÄ?no niso velika teĹžava, so pa to druga kazniva dejanja Tatjana PodgorĹĄek
Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak ocenjuje leto 2015 za povpreÄ?no. HujĹĄih kaznivih dejanj zoper Ĺživljenje in telo niso zabeleĹžili, kar pa ne pomeni, da so lahko z vsem zadovoljni.
Savinjski dolini umirilo? ÂťStatistiÄ?no da.ÂŤ Lani so obravnavali dve kaznivi dejanji v povezavi s prepovedanimi drogami, odkrili so laboratorij, v katerem so jih predelovali, v 10 primerih so
58-odstoten porast prometnih nesreÄ?
Lani so obravnavali manj kaznivih dejanj v primerjavi s predhodnim letom. 72 odstotkov so jih preiskali. Manj uspeĹĄni so bili v prometni varnosti, v kateri beleĹžijo eno smrtno Ĺžrtev prometne nesreÄ?e veÄ? kot leta 2014. Tudi sicer so obravnavali veÄ? prometnih nesreÄ? kot v predhodnem letu, s tem veÄ? poĹĄkodovanih oseb. ÂťGovorimo o 58-odstotnem porastu prometnih nesreÄ? v primerjavi z letom 2014.ÂŤ Poleg neprilagodljive hitrosti je med prvimi tremi razlogi alkoholiziranost. Lani so zaznali 10-odstoten porast ugotovljenih krĹĄitev voĹženj pod vplivom alkohola, pri tem so odvzeli 16 motornih vozil.
Kaznivih dejanj v zvezi z drogami manj, a ‌
Se je glede na to, da so lani obravnavali manj primerov nelegalnega ukvarjanja z drogo, stanje na tem podroÄ?ju v Zgornji
Razbil steklo na lokalu Velenje, 12. aprila – V torek ob pol petih zjutraj je neznanec razbil steklo na gostinskem lokalu KotiÄ?ek v Starem trgu. PovzroÄ?il je za okoli 200 evrov ĹĄkode.
Gospa na vrt, tat pa v hiĹĄo Velenje, 13. aprila – V sredo v jutranjem Ä?asu je neznani tat v Podkraju izkoristil nepazljivost stanovalke. Medtem ko je bila na vrtu, je priĹĄel v odklenjeno hiĹĄo in iz nje odnesel nekaj denarja in zlatnine. V soboto, 16. aprila, pa je neznani tat obiskal odprt vikend v Velenju. Odnesel je nekaj sokov, piva in jeklenko z gorilnikom.
Podrl ograjo in pobegnil Velenje, 13. aprila – V sredo okoli 12. ure je v BevÄ?ah neznani
di druga kazniva dejanja, kot so poĹĄkodovanje tuje stvari, nasilje nad dijaki, izsiljevanje, vandalizem, ki je na obmoÄ?ju doline kar pogost pojav. ÂťNajveÄ? tovrstnih kaznivih dejanj zaznamo v poletnih mesecih. Vsi primeri dokazujejo, da je odvisnost od alkohola in drugih opojnih substanc med mladimi ĹĄe kako prisotna in si pred tovrstnimi teĹžavami ne smemo zatiskati oÄ?i. Skupaj moramo poiskati vzroke za takĹĄno poÄ?etje, predvsem pa se zavedati, da se vzgoja zaÄ?ne doma, ne v ĹĄoli in na ulici.ÂŤ
Namesto 28 le 18 policistov
Policijska postaja Mozirje sodi s pribliĹžno 508 kvadratnih kilometrov velikim obmoÄ?jem med tri najveÄ?je v drĹžavi, Vili Bezjak: ÂťOdvisnost od alkohola in po ĹĄtevilo zaposlenih pa drugih opojnih substanc je med mladimi je med najmanjĹĄimi. Kav dolini moÄ?no prisotna. Pred tovrstnimi drovsko so, tako kot druteĹžavami si ne smemo zatiskati oÄ?i.ÂŤ ge policijske postaje po Sloveniji, moÄ?no podhrav testiranje poslali snov, za ka- njeni, kar vpliva na zagotavljanje tero se je kasneje ugotovilo, da ustrezne varnosti. Za normalno gre za prepovedano drogo. To delovanje bi potrebovali od 26 sicer niso zelo skrb vzbujajoÄ?i do 28 policistov, s komandirjem podatki, meni Vili Bezjak, a se vred jih je danes 18. ÂťV pomoÄ? moramo pri tem zavedati, da to- nam v doloÄ?enih primerih privrstna problematika skriva tu- hajajo policisti sosednjih postaj,
voznik neznanega vozila zaradi neprilagojene hitrosti podrl ograjo in s kraja odpeljal. Na ograji je pustil materialne sledi, na kraju pa svoje. Na podlagi teh ga bodo policisti skuĹĄali izslediti.
V tunelu po levi v nesreÄ?o Velenje, 13. aprila – V sredo okoli 20. ure je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e v tunelu v Ĺ aleku. Osnovni vzrok za nesreÄ?o je bila voĹžnja po levi strani voziĹĄÄ?a, sekundarni pa alkohol. Policisti so povzroÄ?itelju nesreÄ?e napisali plaÄ?ilni nalog.
Drzna tatvina v Ĺ aleku Velenje, 15. aprila – V petek okoli 15. ure so v Ĺ aleku obravnavali drzno tatvino. MlajĹĄi moĹĄki je pritekel do starejĹĄe obÄ?anke, ki se je niÄ? hudega sluteÄ? odpravila po vnuke v ĹĄolo, in ji iz rok iztrgal torbico ter pobegnil proti Kardeljevemu trgu.
Pozor, maraton nadzora hitrosti Ljubljana – PrekoraÄ?itev hitrosti je eden najpogostejĹĄih vzrokov za prometne nesreÄ?e, ĹĄtevilo umrlih v takĹĄnih nesreÄ?ah pa je ĹĄe vedno previsoko. Javna agencija za varnost prometa je v ponedeljek zaÄ?ela nacionalno akcijo Hitrost, danes (Ä?etrtek, 21. aprila) od 6. do 18. ure pa bo na veÄ? kot 600 lokacijah v drĹžavi izvedla maraton nadzora hitrosti. Seznam lokacij, kjer bo potekal nadzor, bo objavljen na spletni strani policije. đ&#x;”˛
mkp
V lov za njim se je podalo kar nekaj obÄ?anov, ki so bili dogodku priÄ?a, a je bil storilec hitrejĹĄi. Torbico, iz katere je pobral gotovino, je v bliĹžini odvrgel.
Lani so na Policijski postaji Mozirje obravnavali 216 primerov kaznivih dejanj (predlani 241), krĹĄiteljev javnega reda in miru je bilo 88 ali 10 manj kot predhodno leto. V varnosti v cestnem prometu so lani obravnavali 79 prometnih nesreÄ?, leto prej 50. Z alkotestom so preizkusili 2.757 voznikov (predlani 3.582), obravnavali so 38 kaznivih dejanj s podroÄ?ja gospodarskega kriminala ali tri manj kot leta 2014. ObÄ?utna odstopanja beleĹžijo v druĹžinskem nasilju. Lani so zabeleĹžili 21 primerov, leta 2014 pa 13.
Adil Huselja varnostno ogledalo
predvsem Velenja in Ĺ˝alca.ÂŤ Ne glede na kadrovske vrzeli se bodo, zagotavlja Vili Bezjak, trudili zagotoviti obÄ?anom Ä?im viĹĄjo stopnjo varnosti, predvsem pa jim biti servis pri reĹĄevanju teĹžav s podroÄ?ja varnosti ljudi in njihovega premoĹženja. PrepriÄ?ani so, dodaja, da lahko z dobrim sodelovanjem z obÄ?ani storijo veliko, kar se je doslej Ĺže pokazalo pri reĹĄevanju mnogih kaznivih dejanj. đ&#x;”˛
ti osedlanega konja brez jezdeca na relaciji med Hudo luknjo in Velenjem. Policijske patrulje so prevozile okolico, vendar konja niso izsledile.
Kolo se je odpeljalo Hudo ranjen Velenje, 17. aprila – V nedeljo motorist v poznih popoldanskih urah je neznanec izpred ťole Miha Pintarja – Toleda odpeljal 200 evrov vredno kolo.
Policisti konja niso videli Velenje, 17. aprila – V nedeljo popoldne je velenjske policiste obÄ?an obvestil, da je opazil dirja-
V preteklem tednu so predstavniki Agencije za varnost prometa naslovili pismo na vlado Republike Slovenije, vodstvo Policije ter oba policijska sindikata zahtevo, da se prekine policijska stavka, ki naj bi bila glavni razlog, da se je letoĹĄnja motoristiÄ?na sezona zaÄ?ela z visokim krvnim davkom. Ĺ est smrtnih Ĺžrtev med motoristi v letoĹĄnjem letu je po mnenju navedene agencije posledica policijske stavke ter neukrepanja oziroma neizrekanja glob za krĹĄitelje prometnih predpisov. V Ä?asu pisanja te kolumne je po statistiÄ?nih podatkih ĹĄtevilo umrlih voznikov enoslednih motornih vozil letos najviĹĄje v zadnjih desetih letih, pred nami pa so lepi in sonÄ?ni dnevi, ki privabljajo ĹĄe veÄ? motoristov na prve letoĹĄnje ture. Vodstvo Policije je na oÄ?itke odgovorilo, da se zavedajo, da se je stanje varnosti cestnega prometa v letu 2015 in prvih letoĹĄnjih mesecih poslabĹĄalo. Prav tako so potrdili, da se je najveÄ? prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi posledicami zgodilo zaradi prevelike oziroma neprilagojene hitrosti, poveÄ?alo pa se je tudi ĹĄtevilo povzroÄ?iteljev prometnih nesreÄ? pod vplivom alkohola. Pri tem so tudi navedli, da policijski nadzor cestnega prometa pomembno vpliva na varnost in ravnanje udeleĹžencev v prometu, zato je to naloga, ki jo morajo policisti izvajati kljub stavki, kar pa oÄ?itno ni zadovoljilo predstavnikov Agencije za varnost v prometu. Dejstvo je, da policisti ĹĄe vedno stavkajo in da za glavne stavkovne zahteve doslej ni ĹĄe nihÄ?e povedal, da so neprimerne ali neupraviÄ?ene. Zato tudi preseneÄ?a dolgotrajnost stavke, ĹĄe zlasti ÂťizgubljeniÂŤ Ä?as po napovedi in zaÄ?etku izvajanja stavkovnih aktivnosti. Dejstvo je, da so tudi policisti nezadovoljni zaradi slabih pogojev zahtevnega in odgovornega dela, kadrovske podhranjenosti veÄ?ine policijskih enot, zaradi Ä?esar ponekod z velikimi teĹžavami zagotavljajo varnost na obmoÄ?ju, za katerega so odgovorni, slabe opremljenosti in ne nazadnje tudi s plaÄ?ilom tako zahtevnega in odgovornega dela. Toda ne glede na stavko bi se vendarle morali tudi zavedati, da smo kot udeleĹženci v prometu, pa naj smo vozniki motornih koles, avtomobilov, tovornih in drugih vozil, dolĹžni spoĹĄtovati predpise, ne glede na intenziteto policijskih aktivnosti in policijsko stavko. ÄŒe spoĹĄtujemo prometne predpise zgolj zaradi strahu pred policisti, je naĹĄ odnos tako do predpisov kot (svoje) varnosti v prometu nepopoln ali celo napaÄ?en. Zavedati bi se morali, da z doslednim spoĹĄtovanjem predpisov in predvsem prilagajanjem hitrosti voĹžnje najprej skrbimo za lastno varnost, s tem pa tudi varnost drugih udeleĹžencev. Voziti varno in previdno je potrebno zaradi lastne varnosti in ne zaradi policistov, ki nas lahko oglobijo ali v skrajnem primeru odvzamejo vozniĹĄko dovoljenje ali celo zaseĹžejo motorno vozilo. Ravno zato bi morala Agencija za varnost v prometu usmeriti sile delovanja na vse nas, ki se vozimo po cesti, in zlasti voznike motornih koles, da prilagodimo hitrost voĹžnje ter da upoĹĄtevamo pravila voĹžnje, predpise in opozorila policistov, ki jih navkljub stavki izrekajo. Kar trikrat je bila vzrok za smrtno prometno nesreÄ?o neprilagojena hitrost, dvakrat je motorist vozil po napaÄ?ni strani oziroma v napaÄ?ni smeri voĹžnje, enkrat pa se je nesreÄ?a zgodila zaradi neupoĹĄtevanja pravil o prednosti. Vsi umrli motoristi so sicer uporabljali zaĹĄÄ?itno Ä?elado, Ä?eprav je eden ni imel pripete, kar ne zagotavlja celovite zaĹĄÄ?ite glave. Pet od ĹĄestih motoristov je samih povzroÄ?ilo smrtno nesreÄ?o, ĹĄtirje pa so bili v njej udeleĹženi sami. Zato lahko ob koncu le zapiĹĄem, da so vzroki prometnih nesreÄ? posledica neprimernega ravnanja tistih, ki presegajo omejitve hitrosti, presegajo meje lastnih zmogljivosti in zmogljivosti jeklenih konjiÄ?kov na dveh ali ĹĄtirih kolesih ali podcenjujejo tveganje nepozorne ali prehitre voĹžnje, ne pa v manj doslednem in blagem nadzoru policistov, ki ĹĄe vedno stavkajo, da bi lahko svoje delo opravljali bolj uÄ?inkovito.
Ĺ˝alec, 17. aprila – V nedeljo popoldan je v Matkah na obmoÄ?ju Policijske postaje Ĺ˝alec 27-letni voznik motornega kolesa zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo trÄ?il v osebno vozilo. Motorist se je v trÄ?enju huje poĹĄkodoval.
Iz POLICIJSKE beleĹžke
đ&#x;”˛
S pestmi nad kolesarko
BivĹĄi udaril bivĹĄo
Velenje, 13. aprila – ObÄ?an s Kardeljevega trga je v sredo obvestil policiste, da je bil priÄ?a napada moĹĄkega na kolesarko. Ta se je pred klancem, z njo sta bila otroka vsak na svojem kolesu, ustavila. Do nje je stopil moĹĄki in jo s pestjo dvakrat udaril v predel rame. Policisti so krĹĄitelja izsledili in ga za njegovo poÄ?etje tudi oglobili.
Velenje, 16. aprila – V soboto okoli 5. ure zjutraj sta se pred lokalom Ritmo sprla bivĹĄa partnerja. V prepiru je bivĹĄi bivĹĄo tudi udaril. Policisti se bodo z njim pogovorili in mu napisali plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve javnega reda in miru.
Prijavo je treba oddati spodobno Velenje, 13. aprila – Stranka, ki je v sredo priĹĄla na Center za socialno delo Velenje, da poda pritoĹžbo, se je tam nespodobno vedla. Zadevo je Ĺželel urediti varnostnik, a mu moĹĄki ni hotel zaupati svojih podatkov. UspeĹĄnejĹĄi so bili policisti. Ti so mu napisali tudi plaÄ?ilni nalog.
Adil Huselja
Na prireditvi so se ravsali Vinska Gora, 16. aprila – Na sobotni prireditvi v Vinski Gori so morali policisti posredovati pri dveh pretepih. V enem je eden udaril drugega. KonÄ?alo se je brez telesnih poĹĄkodb, a s plaÄ?ilnim nalogom. V drugem primeru sta se dva najprej sprla, potem stepla. Enemu so policisti zasegli nevaren predmet, tako imenovani bokser. Zaradi storitve kaznivega dejanja ogroĹžanja z nevarnim orodjem pa ga bodo policisti kazensko ovadili.
Hvala za zaupanje.
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 23
UTRIP
21. aprila 2016
23
Dokaz veÄ?, da delajo dobro Svojci lani pogreĹĄanega Avstrijca Christiana Wagnerja so se toplo zahvalili vsem, ki so ga pomagali iskati – Obiskali jih bodo tudi osebno Velenje, 18. aprila – Zagotovo se mnogi Ĺ aleÄ?ani ĹĄe spomnijo lani odmevne iskalne akcije pogreĹĄanega avstrijskega drĹžavljana Christiana Wagnerja. Izginil je v noÄ?i iz 5. na 6. julij, edina sled za njim pa je bil njegov avto, ki so ga naĹĄli v Belih Vodah. Iskalna akcija je bila obseĹžna in dolgotrajna, za svojce pa se je Ĺžal petmeseÄ?no upanje, da je pogreĹĄani Ĺživ, konÄ?alo, ko so lovci v gozdu, kar nekaj kilometrov stran od njegovega avta, 29. novembra lani naĹĄli truplo pogreĹĄanega. Pred kratkim so vsi, ki so pomagali iskati pogreĹĄanega, dobili toplo pismo svojcev, pod katerim sta podpisana Monika in Andreas Wagner. Potrudila sta se, da je bilo v slovenĹĄÄ?ini, le del zahvale sta poudarila ĹĄe v nemĹĄÄ?ini. Med drugim sta velenjskim gasilcem in policistom napisala: ÂťOb veliki boleÄ?ini zaradi smrti Ä?utimo veliko hvaleĹžnost do ljudi, ki so neutrudno sodelovali pri iskanju. V tolaĹžbo nam je bila krajevna policija in kriminalist Alojz Kuplen, ki je bil naĹĄ sogovornik z vso strokovnostjo in predvsem Ä?loveĹĄkimi vrlinami. Ko smo bili osebno v Velenju, smo se lahko sami prepriÄ?ali o profesionalnem delu in zaÄ?utili smo pripravljenost in angaĹžma vseh vkljuÄ?enih reĹĄevalcev in druĹĄtev.ÂŤ Napovedala sta, da bodo svojci kmalu
od 22. 4. do 28. 4. - 22. aprila 1994 so v Ĺ martnem ob Paki proslavili 160-letnico osnovnega ĹĄolstva v kraju, isti dan pa je takratni direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Ĺ˝erdin sveÄ?ano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim drĹžavnim rekordom na novi stezi zmagala Ä?lanica AK Velenje Jolanda Batagelj; - 22. aprila 1999 so koĹĄarkarji in koĹĄarkarice velenjske osnovne ĹĄole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Ĺ olski koĹĄarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so uÄ?enci prviÄ? sedli v klopi nove velenj-
spet obiskali Velenje in kraj, kjer so naĹĄli Christiana. Takrat se bodo tudi osebno zahvalili velenjskim policistom, gasilcem PGD Velenje, gorskim reĹĄevalcem in drugim, ki so pomagali v iskalni akciji. ÂťZavedamo se, da prav neutrudno zavzemanje za iskanje tujca vsekakor ne bi bilo moĹžno v vsaki drĹžavi. V tej zavesti nam preostane samo hvaleĹžnost, ki vam jo hoÄ?emo izraziti. Hvala, Slovenija mora biti ponosna na take ljudi!,ÂŤ so ĹĄe zapisali v pismu.
Iskalne akcije so bile dobro vodene Davorin PotoÄ?nik z velenjske policijske postaje je povzel dogajanje ob iskalni akciji pogreĹĄanega Wagnerja. Âť13. julija lani je na Policijsko postajo Velenje poklicala obÄ?anka in povedala, da je na izhodiĹĄÄ?u pohodniĹĄke toÄ?ke v Belih Vodah pri spodnjem BrloĹžniku Ĺže nekaj dni parkirana Ĺ koda Fabia z avstrijskimi registracijami. Preko Centra za policijsko sodelovanje smo preverili lastniĹĄtvo vozila in ugotovili, da je lastnik Avstrijec Christian Wagner. Preko evidenc tujih gostov v Sloveniji smo preverili podatke, ob tem pa nismo ugotovili, da bi bila oseba pri nas prijavljena kot turist. Informacijo o zapuĹĄÄ?enem vozilu smo preve-
ske osnovne ĹĄole, ki je dobila ime po naĹĄem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Ĺ ilihu; znana velenjska ĹĄola torej danes praznuje Ĺže triinpetdeseto obletnico uspeĹĄnega delovanja, zato vsem sedanjim in nekdanjim uÄ?iteljem in uÄ?encem te ĹĄole ob tem Ä?astitljivem prazniku njihove ĹĄole iskreno Ä?estitamo; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Nestl Ĺ˝gank; - 23. aprila 1976 so poleg osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha v Ĺ oĹĄtanju oprli novo telovadnico; - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Ĺ oĹĄtanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noÄ?i na 24. april 1945 zavzela Ĺ ercerjeva brigada, med napadom je cerkev sv. Vida zgorela, Ĺže pred tem pa so jo okupatorjevi vojaki precej opustoĹĄili; - 24. aprila 1975 so sveÄ?ano odprli nov dom kulture v
rili na terenu, kjer so pregledali bliĹžnjo okolico, vendar posebnosti niso zasledili. Preverili so tudi v planinski koÄ?i na Smrekovcu, kjer pa obiskovalca, ki bi lahko uporabljal najdeno vozilo, niso zasledili. Preverili so tudi vse planinske koÄ?e v bliĹžnji in ĹĄirĹĄi okolici, tudi na obmoÄ?ju sosednjih policijskih postaj Kamnik, Mozirje, Slovenj Gradec in ÄŒrna na KoroĹĄkem. ÂťV nadaljevanju aktivnosti smo zbirali obvestila od obÄ?anov v oĹžji in ĹĄirĹĄi okolici najdbe vozila, sodelovali z vsemi okoliĹĄkimi lovci in lovskimi druĹžinami in krajevnimi skupnostmi. Skupaj s policisti sosednjih policijskih postaj, Ä?lanov lovskih, gasilskih in jamarskih druĹĄtev ter reĹĄevalci iz Celja in KoroĹĄke smo opravili veÄ? iskalnih akcij. Preko tujih varnostnih organov smo preverjali o morebitni prijavi Christjana Wagnerja v kakĹĄnem objektu za obmoÄ?je HrvaĹĄke, Avstrije, Italije, MadĹžarske, Ĺ panije, Francije in Ĺ vice, kjer se je pogreĹĄani v preteklosti veÄ?krat zadrĹževal.ÂŤ Ĺ˝al so bili odgovori negativni. NajveÄ?ja iskalna akcija je potekala v soboto, 6. novembra, na obmoÄ?ju Smrekovca in Belih Vod. Iskalno akcijo je organizirala Policijska postaja Velenje, udeleĹžilo pa se je je sedemdeset pripadnikov razliÄ?nih sluĹžb, ki se ukvarjajo z reĹĄeva-
njem ljudi na teĹžko dostopnih terenih. ÂťGlede na teĹžaven in nepredvidljiv teren smo v preteklih akcijah preiskali vse moĹžne lokacije, ki so bile dostopne z razpoloĹžljivo opremo, tokrat pa smo preiskali tudi vse tiste, ki so teĹžje dostopne,ÂŤ dodaja PotoÄ?nik. Na oĹžjem obmoÄ?ju okoli Smrekovca je evidentiranih veÄ? kot petdeset jam in brezen globine tudi preko 60 metrov, zato so se sluĹžbe razdelile v ekipe in jih preiskale. Gasilci s potapljaÄ?i in GRS so preiskali tudi ÄŒrno jezero pod Krnesom, na katerem so uporabili Ä?oln za pregled jezera. Tudi ta akcija ni dala odgovora na vpraĹĄanje, kje je pogreĹĄani. 29. novembra opoldne pa so policiste obvestili, da so mozirski lovci v gozdu na Lepi Njivi naĹĄli okostje neznanca. Na teĹžko dostopnem terenu obmoÄ?ja Lepe Njive so policisti in kriminalisti PU Celje kraj zavarovali in opravili ogled kraja. Najdeno okostje in v neposredni bliĹžini najdene osebne stvari so nakazovale, da gre za pogreĹĄanega Wagnerja. To je potem potrdila tudi obdukcija in DNK analiza. Izvedeli smo ĹĄe, da so bili policisti in kriminalisti dnevno v stiku z avstrijskimi varnostnimi organi in svojci pogreĹĄanega. Sproti so jih tudi obveĹĄÄ?ali o vsem, kar so izvajali pri iskanju. đ&#x;”˛ bĹĄ
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. A Ĺžal ruĹĄi naÄ?rte, ki ste si jih zadali v Ĺželji, da jih uresniÄ?ite do poletja. Ĺ e nekajkrat jih boste morali spremeniti, zato se kar pripravite. Sploh, ker nekdo od bliĹžnjih sorodnikov veliko priÄ?akuje od vas in bo iz dneva v dan postajal bolj nestrpen. VaĹĄa Ĺželja pa bo, da mu pomagate, zato ne boste mirni. Pa bi lahko bili. Kot kaĹže, bo namreÄ? letoĹĄnje leto za vas leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem podroÄ?ju Ĺže teÄ?e, zato ga dobro izkoristite. Sedaj nimate Ä?asa za spanje, delovati morate z dvojno hitrostjo. Dober nasvet vas bo reĹĄil teĹžav, vi pa boste ponosni nase. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenaĹĄal izredno potrpeĹžljivo. Vseeno pa priÄ?akuje, da boste naĹĄli Ä?as tudi zanj. Vzemite si ga Ĺže danes. Oba bo zelo osreÄ?ilo.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Predajali se boste drobnim uĹžitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in naÄ?rtovali. Sedaj boste konÄ?no postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega veÄ?era, kar bo velika sprememba za vas, saj ste zimo dobesedno preĹživeli v zaprtih prostorih. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo tudi bolj zdrav videz. Ĺ˝al pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. PreveÄ? skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov, ĹĄe poglavitnejĹĄi pa je ta, da se preveÄ? obremenjujete s teĹžavami drugih. Kljub temu, da ste zaÄ?eli bolje skrbeti zase, se tega ĹĄe ne boste znali otresti. Odpirale se vam bodo ĹĄtevilne nove moĹžnosti, ki bodo od vas zahtevale ĹĄe veÄ? energije. Zato se poskuĹĄajte ĹĄe bolj vzeti v roke. Zdravje bo sicer solidno, finance tudi. S partnerjem vam bo lepo, z drobnimi pozornostmi vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite.
DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.
Slabo obdobje, ko ste skorajda postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se veselite prihodnosti. V teh dneh vam bo jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ste si za zadali v zaÄ?etku aprila. VaĹĄi dnevi ĹĄe nekaj dni ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, zato boste naĹĄli Ä?as tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno poÄ?etje ne uide iz vajeti. Dobro veste, da se morate Ä?im prej sooÄ?iti z resniÄ?nostjo. In da boste tokrat veliko napora na poti do cilja morali vloĹžiti tudi sami. Zvezde vam svetujejo, da se ne zanaĹĄate preveÄ? na pomoÄ? sorodnika, ki sicer vedno pomaga, a ni vsemogoÄ?en. VÄ?asih od njega tudi vi zahtevate preveÄ?, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo ĹĄe bolj potrudil. Ljubezen? NiÄ? novega na tem podroÄ?ju. A ne bo veÄ? dolgo tako. Prihaja maj, ki bo za vas letos res poseben mesec.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Mirni dnevi so preteklost. Ĺ˝ivljenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkuĹĄnjo, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli vas. Tudi v poloĹžaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. TiÄ?i v vsak dan veÄ?ji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se Ĺžal Ĺže pozna tudi pri vaĹĄem delu. NiÄ? kaj uÄ?inkoviti niste, kar ne bo ostalo neopaĹženo. Poleg tega se tudi telesno boste dobro poÄ?utili, kar bo kot olje na ogenj. Le ĹĄe nekaj dni imate, da se vzamete v roke. ÄŒe tega ne boste storili, bodo sledili ukrepi, ki si jih ne Ĺželite. Niti v najslabĹĄih sanjah. Dobro veste, da si tega ne morete in ne smete privoĹĄÄ?iti. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj Ĺživeti iz dneva v dan. Za veÄ?je naÄ?rte bo Ä?as, ko se spet umirite in najdete pravo ravnovesje. Do tja ni veÄ? dolga pot.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
V teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnaĹĄali bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistiÄ?no zrli v prihodnost. K sreÄ?i se bo Ĺže v nekaj dneh izkazalo, da slabo poÄ?utje, ki vas je muÄ?ilo kar nekaj tednov, ni posledica kakĹĄne bolezni. PoÄ?utje bo res iz dneva v dan boljĹĄe, a takĹĄno, kot si Ĺželite, ĹĄe ne bo. To se bo zgodilo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da konÄ?no dokaĹžete, koliko ste vredni. ÄŒe boste ĹĄe naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naloĹžili, nihÄ?e veÄ? ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Spoznali pa boste, kdo so vaĹĄi resniÄ?ni prijatelji, saj bo prav v teh dneh na preizkuĹĄnji tudi prijateljstvo. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, vam bodo stali ob strani. Drugi pa bodo Ä?isto preveÄ? zaposleni, da bi si vzeli Ä?as za vas. UpoĹĄtevajte to novo spoznanje, ko vas bodo spet prosili za pomoÄ? ali uslugo. VraÄ?ajte jim le toliko, kolikor dobite. ÄŒe bo to niÄ?, boste paÄ? preredÄ?ili vrste ljudi, ki so pomemben del vaĹĄega Ĺživljenja.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
V dneh pred prvomajskimi prazniki se vam bodo zaÄ?ele dogajati zelo pomembne stvari, zaradi katerih na oddih in lenarjenje sploh pomisliti ne boste upali. VaĹĄ svet se bo vrtel hitro. V tem ne bo niÄ? slabega, saj boste enostavno uĹživali v pestrih dogodkih, ki jih bo prinesel vsakdan. Vse, kar ste si Ĺže dolgo Ĺželeli, se bo uresniÄ?ilo le v nekaj dneh. Res pa je, da ste na to Ä?akali nekaj dolgih mesecev in da se veÄ?ina stvari ne bo zgodila sluÄ?ajno. LetoĹĄnji april bo ravno zato ĹĄe dolgo ostal v vaĹĄem spominu. Po tistem dobrem, seveda. Zvezde vam priporoÄ?ajo previdnost le pri izbiri druĹžbe. PreveÄ? zaupljivi ste, vsi pa vaĹĄim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo Ä?estitali, ne bodo vsi iskreni. NevoĹĄÄ?ljivost lahko naredi veliko ĹĄkode, zato se zavarujte, preden do nje pride. Tudi vsi vaĹĄi sorodniki niso vredni zaupanja. VaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik, ki bi lahko precej zapletel nadaljnji potek dogodkov, se skriva prav med njimi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
UĹživali boste v vsakem dnevu posebej. Zato, ker ste se tako odloÄ?ili. In zato, ker boste konÄ?no lahko. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaĹĄih prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste ĹĄe Ä?isto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. ReĹĄiti se morate vaĹĄega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkuĹĄenj. A to ĹĄe ni razlog, da sedaj dvomite o vsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega Ä?loveka, ki ga ne poznate prav dobro. DruĹžina se tokrat ne bo hotela vmeĹĄavati, pustili vas bodo samega. Dobro vedo, da bi bili, Ä?e se spet zalomi, v vaĹĄih oÄ?eh krivi tudi oni. Predobro vas poznajo. ÄŒe se vendarle ne boste mogli odloÄ?iti sami, poiĹĄÄ?ite strokovni nasvet tretje osebe, ki ni vpletena v dogajanje. Doma pa ĹĄe naprej uĹživajte v druĹžbi najbliĹžjih, ki najbolj uĹživajo, Ä?e poslovne skrbi pustite v sluĹžbi. Doma pa jih razvajate, kot znate le vi.
Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.
Osnovna ĹĄola v Ĺ martnem ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Ĺ oĹĄtanju; - 25. aprila 1975 so iz peÄ?i nove velenjske pekarne Fidelinke priĹĄli prvi hlebci kruha; - na 19. odprtem in 5. drĹžavnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo v tej dejavnosti; - v dneh od 24. do 26. aprila
2001 so v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni opravili poskusni seĹžig kostne moke; - predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in Ä?lan izvrĹĄnega biroja predsedstva CK ZKJ in Ä?lan sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Ĺ tajerska in KoroĹĄka v revoluciji, ki se je je udeleĹžilo veÄ? deset tisoÄ? ljudi. đ&#x;”˛
Damijan KljajiÄ?
ÄŒeprav ste se pri poslih s Ä?lovekom, ki vam bo v teh dneh spet prekriĹžal poslovno pot, Ĺže opekli, vse kaĹže, da vas to ni izuÄ?ilo. Ali pa upate, da bo tokrat ĹĄlo bolje. Res je, da Ä?asi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste zaÄ?eli zavedati Ĺže prihodnji teden. Zaradi svoje prijaznosti boste oĹĄkodovani. In to ne malo. Jezilo vas bo, a boste ĹĄe modro molÄ?ali. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam bo dogajalo. Strah vas bo, ker je tokrat imel prav on in ne vi. Velikokrat se taktika Âťz glavo skozi zidÂŤ obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj Ä?asa potisnite v pesek in poÄ?akajte, da vihar mine. Posledice boste Ä?utili tudi na poÄ?utju, zato se bolj posvetite svojemu telesu. Notranji mir bo zelo pomemben. Kako do njega, pa boste ugotavljali ĹĄe nekaj dni.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Ne boste se najbolje poÄ?utili v svoji koĹži, ker veste, da se sedaj res pribliĹžuje poletje. Lepi aprilski dnevi so dokaz zato, pa tudi lanska oblaÄ?ila sodijo mednje. Ne. Niso vam veÄ? prav. Zato se boste odloÄ?ili, da se resno lotite Ä?iĹĄÄ?enja telesa, saj si niste veÄ? vĹĄeÄ?. Ĺ˝eleli si boste, da izgubite nekaj kilogramov in okrepite miĹĄice. NiÄ? novega, saj se podobno odloÄ?ite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora. Sploh, ker ste letos Ä?ez zimo precej lenarili. Lakota pa ne bo reĹĄila vaĹĄih teĹžav. Raje jejte, a s pametjo. In se pri tem izogibajte stvari, ki vam preverjeno ĹĄkodijo. PoiĹĄÄ?ite koga, ki se vam bo pridruĹžil pri rekreaciji, ker bo bolj zabavno. Ne bo vam sicer lahko, ker bodo tudi v sluĹžbi v teh dneh od vas priÄ?akovali zelo veliko. Utrujenost bo temu primerna, a spanje bo mirno in trdno. ÄŒe se boste odrekli ĹĄe sladkarijam, boste zmagali. V le nekaj tednih se boste povsem prenovili, poÄ?utje pa bo odliÄ?no.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?i vsaj delÄ?ek Ĺželja, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila Ĺže v prvih dneh prihodnjega tedna. ÄŒutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite veÄ?, da se vam povrne. Premalo se namreÄ? zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskoÄ?il na mesto, ki je sicer namenjeno vam. ÄŒe vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, ga preprosto vpraĹĄajte. Tudi to bo zahtevalo nekaj poguma, a vam bo po pogovoru z njim veliko laĹžje. NajslabĹĄe bo, Ä?e boste le Ä?akali, kaj se bo zgodilo in molÄ?ali. Zamujene priloĹžnosti so v teh Ä?asih pravi greh, vi pa ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Partner vas zna pozitivno presenetiti, saj ve veÄ? kot si mislite. Podprl vas bo, pomagal pa verjetno ne bo. A ne, ker ne bi hotel. Zato, ker tokrat res ne bo znal. Zna pa nekdo od prijateljev. Ste mu pripravljeni zaupati?
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50, epp@nascas.si
Parketarstvo Renome klasiÄ?ni parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega parketa zgodovinskega pomena
MoĹĄkotelec Robert s.p., Lipje 53, Velenje
www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604
Slabo obdobje bo konÄ?no za vami. ÄŒutili boste, da se vse spreminja, a verjeli ĹĄe ne boste. Prvi resen dokaz, da bo ĹĄlo sedaj le ĹĄe navzgor, boste dobili v ponedeljek. LaĹžje boste zadihali, laĹžje boste tudi spali. Iz ramen vam bo padel velik kamen, olajĹĄanje pa se bo kmalu poznalo tudi v vaĹĄem poÄ?utju in razpoloĹženju. Spet boste bolj zgovorni in druĹžabni. Spet si boste Ĺželeli veÄ? druĹžbe. In spet si boste Ĺželeli veÄ? vloĹžiti v svoj videz. Tudi to je tokrat res dober znak, saj ste se zadnje Ä?ase Ä?isto premalo brigali zanj. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh nekaj skrbi z njimi. A le zato, ker si njihovo Ĺživljenje Ä?isti preveÄ? Ĺženete k srcu. Spustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Dokler vedo, da jim boste vedno pomagali, ko se jim zalomi, se to ne bo zgodilo. Ne bo vam lahko, lahko pa vsaj poskusite. In drĹžite pesti, da ste storili prav, ko ste jim zaupali.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Ĺ˝eleli si boste nekaj mirnih dni, dobre volje in veÄ? denarja. Kar verjeti ne boste mogli, ko se vam bo uresniÄ?ilo Ä?isto vse. Naslednji dnevi bodo tako mirni, da vas bo zaÄ?elo skrbeti, kaj bo sledilo. ÄŒe boste bolj pozitivni do sebe in vaĹĄih najbliĹžjih, bo skrb skopnela do torka. Dobre volje boste zato, ker boste veÄ? kot sicer obdani z veselimi ljudmi. Med njimi bodo tudi neznanci, ki lahko hitro postanejo dobri znanci, Ä?e ne prijatelji. VeÄ? boste tudi v naravi, vrnili se boste k rekreaciji in drobnim delom na prostem. Poleg tega boste dobili nakazilo, ki so ga sicer Ĺže nekaj Ä?asa napovedovali, vi pa niste Ä?isto verjeli, da bo uresniÄ?eno. Denar dajte na stran. ÄŒez zimo ste namreÄ? Ĺže naÄ?eli rezerve, sedaj pa je Ä?as, da jih spet obnovite. Poleti bo izdatkov veÄ? kot sicer, denarja pa ne bo dovolj za vse, kar boste hoteli doĹživeti. Zato dvakrat premislite, preden kaj kupite. Ko boste preÄ?istili omare, boste spoznali, da res niÄ? ne potrebujete.
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 24
24
TV SPORED Četrtek,
Petek,
21. aprila
05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Turbulenca: šola, otroci, starši 12.20 Naši vrtovi: Janez Bevc, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 8/13 16.30 Profil: Sean O' Regan 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Nasirec 18.10 Zajček Belko, ris. 18.15 Poldi, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Mizarstvo Bolčič 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Noč knjige in somrak knjigarn 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Sean O' Regan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal
06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55
23.15 00.40 01.25 02.55 05.10
Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Iz življenja družine Hrastkovih, ris. Emilija, ris. Zgodbe iz školjke: Veter v jadrih Točka, glasb. odd. Na lepše Alpe, Donava, Jadran Halo TV Dobro jutro Kino Fokus Čas za Manco Košir Judo, ep, prenos iz Kazana Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris. Male sive celice, kviz Avtomobilnost Jezus in izginule ženske, dok. odd. Dekle z devetimi lasuljami, nem. film Hitlerjevi otroci, dok. odd. Točka, glasb. odd. Judo, ep, posn. iz Kazana Zabavni kanal Točka, glasb. odd.
06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.45 02.20
24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. MasterChef Slovenija 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan. Kosti, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.00 08.05 08.50 09.55 10.35 11.00 11.45 15.00 15.25 16.30 18.00 18.30 19.05 19.10 20.00 20.30 21.20
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Panda, Tomos 11.35 Skrbimo za zdravje: Jasen vid 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri pogovoru 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Naveza, Šok kvintet 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Hidroelektrarna Završnica, dokumentarni film 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
21. aprila 2016
Sobota,
22. aprila
05.55 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20
23. aprila
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Na poti z Nežo in Dušanom, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris. Studio kriškraš: Ambulanta Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Na lepše Odmevi, šport, vreme Tri barve – rdeča, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
06.00 06.05 07.00 07.20 07.40 08.05 08.30
23.30 00.15 03.45 06.10
Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Palček Smuk v ribniku, ris. Emilija, ris. Vetrnica: Isis in Jorte sestavljata sestavlje Zgodbe iz školjke: Mrzli severni tečaj Točka, glasb. odd. Bleščica, odd. o modi Sledi, dok. odd. Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Judo, ep, prenos iz Kazana A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Firbcologi Infodrom Dom, šved. film Tv arhiv, dok. odd. Polnočni klub: Odtenki menstruacije Točka, glasb. odd. Zabavni kanal Judo, ep, posn. iz Kazana Točka, glasb. odd.
07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Nenavadne ganske krste, dok. odd. 10.55 Na lepše 11.35 10 domačih 12.25 Polnočni klub: Odtenki menstruacije 13.50 Slovenija danes 15.05 35 let oddaje Štos, 2. del 16.30 Judo, ep, prenos iz Kazana 17.55 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, Tajfun:Union Olimpija, 7. kolo iz Šentjurja 20.00 Maraton, nizoz. film 21.50 Zvezdana 22.30 Večer z lutkami: Dragijev rojstni dan 23.15 Bleščica, odd. o modi 23.50 Aritmija, ponov. 00.20 Aritmični koncert: The Tide 01.15 Točka, glasb. odd. 02.05 Športni posnetki sledi Judo, ep, posn. iz Kazana 03.30 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, Tajfun:Union Olimpija, 7. kolo, posn. 05.15 10 domačih 05.45 Polnočni klub
06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.05 23.55 02.15 02.50
24ur Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Tisti veseli dan, am. film Helena, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.50 01.15 02.10
06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.45 09.45 10.30 11.00 13.20 14.00 14.45 15.30 16.30 19.00 19.10 19.20 19.45 20.00 21.30 22.20
08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10
Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Naveza, Šok kvintet Strokovnjak svetuje: Bonton pri pogovoru Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 2. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Nedelja,
08.50 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 14.50 15.55 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.30 23.00 00.55 01.25 02.15
06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.40 09.05 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.50 13.20 13.35 14.30 17.30 18.55 18.58 20.00 21.50 00.45 02.40
Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Čevlji Čebelica Maja, ris. nan. Biba se giba, ris. nan. Studio kriškraš: Vesolje Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 22/26 Male sive celic, kviz Zamrzni, igrani film Infodrom Razred zase, ponov. Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd. Ambienti Vse ali nič, 2/2 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Poletne jedi Ozare Zu, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešana, 3/8 Poročila, vreme, šport Borgman, nizoz. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris. Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Trgovinica za živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Grozni Gašper, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Lassie: Vodnjak ljubezni, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser. Tv prodaja Čista hiša, am. ser. Znan obraz ima svoj glas Mišek Suart Little 2, am. film 24ur vreme 24ur Seks na eks, am. film Neslavne barabe, am. film Dobri sosedje, kanad. film Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 09.40 Ustvarjalne iskrice (157) Peresnica iz penaste gume 10.00 Vurberk 2015, 2. del 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Mladi raziskovalci 2016 18.40 Dotiki gora: Pokljuška soteska 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2383. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
24. aprila
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.10 23.35 00.00 00.55
Živ žav Emilija, ris. Zajček Belko, ris. Ozi bu, ris. Poldi, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, ris. Zu, ris. Frančkov Fonzek, ris. Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj Zajec, nan. Pujsa Pepa, ris. Biba se giba, ris. nan. Pika Nogavička, ris. nan. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Agresivni otroci pri verouku Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd. McLintock, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 6/8 Intervju Poročila, šport, vreme Spustila se bo noč, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 08.30 Robert Schumann in slovenski umetniki, ponov. 09.50 Posebna ponudba 10.35 Avtohtone domače živali, dok. odd. 11.00 Ustekleničeno življenje, dok. odd. 12.10 Slovenija danes 13.25 Zaljubljeni v življenje 14.15 Zvezdana 15.10 Kako vključiti Samuela, dok. odd. 16.30 Ambienti 17.00 Avtomobilnost 17.40 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 18.05 Judo, ep, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Po kavni poti s Simonom Reevom, dok. odd. 20.50 Foylova vojna (IX.), 1/3 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.50 Vikend paket, ponov. 01.05 Judo, ep, posn. 02.00 Zabavni kanal 05.00 Aritmični koncert: The Tide, ponov.
06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.35 09.05 09.30 09.55 10.25 10.40 12.05 12.35 12.50 14.25 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.55 02.45
24ur, ponov. OTO čira čara Chuck in prijatelji, ris. Zebre Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Trgovinica za živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Lassie, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser. Tv prodaja Tatica umetnin, am. film Srčna agentka, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Naključni milijonar, am. film Muha, am. film Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 09.40 2382. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2383. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Po Slakovi poti 2015, 1. del 12.05 Župan z vami, Bojan Šrot, župan MO Celje 13.05 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 2. del 14.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton pri pogovoru 18.00 Mojca in medvedek Jaka: mravljice in mravljinčki 18.40 Ustvarjalne iskrice (156), Ogrlica iz rutke 19.00 Pop corn: Panda, Tomos 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Naveza, Šok kvintet 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Jasen vid 23.50 Videostrani, obvestila
Ponedeljek,
Torek,
25. aprila
05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30
26. aprila
Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas! Kuščarji, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Noč knjige in somrak knjigarn Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan. Točka preloma, gospod. odd. Poročila, šport, vreme Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec Novice eRTeVe Pavle, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave Baletni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal
05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30
06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.55 11.00 12.05 14.35
18.50 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 19.35 20.00 20.45 22.20 23.10 00.00 01.00 01.50 05.10
Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Palček smuk v ribniku, ris. Emilija, ris. Zgodbe iz školjke: Mamka Bršljanka Zgodbe iz školjke: Veliki stroji Točka, glasb. odd. Mama je ena sama, dok. povest Duhovni utrip: Komu zvoni? Dobro jutro Polnočni klub: Odtenki menstruacije Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Slikopleskar, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Neli in Cezar, ris. Palček Smuk in zvezde, ris. Jani Nani, ris. Simfonorije, ris. Zamrzni!, igrani film Zakon srca, 14/14 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 4/4 Raziskovanje neviht, dok. odd. Spomini, pogov. odd. Halo TV Točka, glasb. odd. Zabavni kanal Točka, glasb. odd.
06.00 07.00 07.30 08.00 08.20 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.55 23.30 00.25 01.20 02.20 02.55
24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Trdoglavci, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Arbitraža, am. film 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan. Kosti, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.55 09.00 10.30 10.35
Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2383. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Jesen življenja: DU Lava Celje, Kaligrafija, Lotka Nenadić Regionalne novice2 Kuhinjica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Regionalne novice 3 Vurberk 2015, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.55
06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.50 11.00 11.30 14.00 15.30 16.20 17.00 17.55 18.25
10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55
Sreda,
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha Bober, dok. odd. Dnevnik, šport, vreme Studio city Kaj govoriš?=So vakeres? Poročila Lučka, tv Lendava Muk, ris. Srečo kuha Cmok, ponov. Profil: Katarina Čas Poročila, šport, vreme Družabno življenje živali, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos 21.00 Od večne poti do Tivolija – 70 let od ustanovitve OF 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Janko Maček, 1. del 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal
00.10 00.55 02.00 05.10
Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Palček smuk v ribniku, ris. Emilija, ris. Hrček Miha, ris. Zgodbe iz školjke: Lenivec Točka, glasb. odd. Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov. To bo moj poklic: Slikopleskar, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Neli in Cezar, ris. Palček Smuk, ris. Studio kriškraš: Vesolje Po sledeh Jamesa Steela, dok. odd. Večer z lutkami: Dragijev rojstni dan Pogrešani sin, 2/8 Ambienti, ponov. Slovenska jazz scena: Artbeaters, 2/2 Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.
06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.30 02.05
24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Nedolžna vsiljivka, nad. Tv prodaja Moja mami kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno 24ur zvečer Nepremagljiv dvojec, nan. Kosti, nan. Dexter, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
08.55 09.00 10.30 10.35
Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mladi za Veleje: Naj prostovoljec v MOV 2015 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2384. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Strelovec Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Jasen vid Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
16.05 17.00 17.50 18.25 18.50 19.00 19.10 19.20 19.25 20.00 20.55 21.45 22.45 23.15
11.35 11.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 22.00 23.30 23.35
27. aprila
05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 15.10 15.40 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.05 21.35 22.00 22.25 23.20 23.45 00.15 00.40 01.35
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Pisave Naši vrtovi: Božidar Zavšek, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Planet Zemlja, dok. film Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Utrinek: Breja preja, ponov. Dobri stari časi, dok. feljton Novice Na naši zemlji: Koprivnik Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Ljubezen, slovenski film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 3/6 Slovene's, dok. feljton Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Zgodbe iz školjke: Zakaj bibe ne morejo skakat 07.15 Zgodbe iz školjke: Juvi 07.25 Kioka, ris. 07.30 Olivija, ris. 07.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.50 Maks in Rubi, ris. 08.00 Roli Poli Oli, ris. 08.10 Medvedek, ris. 08.15 Plaček smuk v ribniku, ris. 08.20 Emilija, ris. 08.25 Vetrnica: Se plazim kot polž 08.30 Bizgeci, ris. 08.35 Bizgeci, ris. 08.40 Ostržek, 1/3 09.30 Bizgeci, ris. 09.35 Bizgeci, ris. 09.40 Šifra: Indija 10.05 Nur, igrani film 10.20 Lučka, tv Lendava 11.10 10 domačih 11.55 eRTeVe 12.10 Halo TV 13.15 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, posn. 14.30 Vikend paket 15.55 Vklenjeni v led, dok. odd. 17.50 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Zidar, 1. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.10 Neli in Cezar, ris. 19.15 Jani Nani, ris. 19.25 Srečo kuha Cmok, kulin. za otroke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto: Punk rock 20.35 Čas za Manco Košir: Pravičnost 21.30 Ob svetovnem dnevu plesa, dok. film 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Aritmični koncert – Noctiferia 00.35 Točka, glasb. odd. 01.25 Zabavni kanal
06.00 07.00 07.30 07.45 08.00 08.05 08.35 08.45 09.00 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.05 23.00 23.55 01.00
08.55 09.00 09.20 10.40 11.00 11.05 11.15 11.45 11.50 17.55 18.00 18.20 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 22.05 00.35 00.40
24ur, ponov. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Viking Viki, ris. Mašine pripovedke, ris. Smrkci, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja Morske deklice, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. Kdo se boji črnega moža?, slovenski film Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. MasterChef Slovenija Nepremgljivi dvojec, nan. Prevara, nan. Dexter, nan. Zvoki noči
Napovedujemo Dotiki gora: Strelovec Po Slakovi poti 2015, 1. del 2384. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Jesen življenja: DU Lava Celje, Kaligrafija, Lotka Nenadić Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 158), Voščilnica tresočka Program za otroke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob 27. aprilu, pogovor Abba the show, posnetek koncerta Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, veseloigra KD Studenec Videospot dneva Videostrani, obvestila
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 25
STAJNKO, Andreja: Prav zabaven dan
Slikanica izpod rok dveh slovenskih avtoric: pisateljice Andreje Stajnko ter ilustratorke Maje Lubi. Ustvarili sta simpatiÄ?no, toplo in zabavno slikanico, ki bo razveselila otroke in njihove starĹĄe. Bila je nedelja. In jutro. Mali Medo se je dolgoÄ?asil, zato ga je mama medvedka povabila, naj ji pomaga pri peki piĹĄkotov. Ker Medu to delo ni diĹĄalo, je odĹĄel malo po gozdu, k prijatelju Volkcu. Med potjo je sreÄ?al lisiÄ?ko Minco, veveriÄ?ke, bobra, malega Volkca pa ni bilo doma. Le komu se je pridruĹžil, s kom je preĹživel zabaven dan? Je spletal kitke z lisiÄ?ko Minco? Se je ĹĄel lovit z veveriÄ?kami? Je pomagal bobru pri izgradnji jezu? Zgodbica nam razkrije odgovore na vpraĹĄanja, hkrati pa izvemo za ĹĄe veÄ? Medovih dogodivĹĄÄ?in. Kako tudi ne, saj je bil vendar zelo zabaven dan!
BURNETT, Frances Hodgson: Skrivni vrt
Desetletna deklica Marija Ĺživi osamljeno Ĺživljenje v Indiji. Po izbruhu kolere izgubi oba starĹĄa in poĹĄljejo jo k bogatemu sorodniku v Anglijo. Trmasta, razvajena in radoĹživa Marija se kmalu privadi novemu okolju. Ker se sorodnik ne zmeni zanjo, je prepuĹĄÄ?ena sama sebi ter strogi gospodinji, ki pa ji za deklico tudi ni najbolj mar. Marija zaÄ?ne odkrivati svojo novo okolico in pri tem naleti na skrivni vrt, kamor po smrti gospodarice Ĺže deset let ni stopila Ä?loveĹĄka noga. V graĹĄÄ?ini naleti na oddaljeno sobo, v kateri sameva Colin, gospodarjev sin. Zanj trdijo, da je na smrt bolan in da ne bo doÄ?akal odrasle dobe. Marija ga s prijateljem Dickonom (podeĹželskim deÄ?kom, ki se zna pogovarjati z Ĺživalmi) in njunim veseljem do Ĺživljenja pripravi do tega, da ozdravi. Pri tem jima je v veliko pomoÄ? tudi skrivni vrt in njihovo druĹženje tamkaj.
liÄ?na, kot sta si bila, pa vendar sta ju njuni umetniĹĄki Ĺžilici in Ĺživljenje v New Yorku za vedno povezali. Njuna skupna pot je zapisana skoraj romantiÄ?no. Oba sta sanjala, da bosta postala velika umetnika. Ĺ˝elja se jima je uresniÄ?ila: Patti je posnela enega najpomembnejĹĄih glasbenih albumov vseh Ä?asov Horses, Robert pa je bil eden najveÄ?jih fotografov 20. stoletja. Hodila sva proti fontani, epicentru dogajanja, ko se je ustavil star par in naju neprikrito opazoval. Robert je uĹžival, da je opaĹžen, in mi je ljubeÄ?e stisnil roko. "Oh, slikaj ju," je rekla Ĺženska svojemu zmedenemu moĹžu, "mislim, da sta umetnika." "Oh, daj no," je skomignil. ÂťPaÄ? mulca.ÂŤ
LAINĹ ÄŒEK, Feri: Pesmi za Ĺženski glas in zvonove od - Odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesniĹĄtvo
Drobna pesniĹĄka zbirka pesmi, polnih hrepenenja in ljubezni. Feri LainĹĄÄ?ek v teh pesmih spregovori o neponovljivi in veÄ?ni ljubezni. V njih najdemo tudi njegovo tipiÄ?no Prekmurje z neponovljivimi cigani. Pesmi iz te zbirke se bralca dotaknejo na veÄ? naÄ?inov in knjiga postane ena izmed tistih ÂťveÄ?nihÂŤ na noÄ?ni omarici. Za pokuĹĄino delÄ?ek pesmi Nokturno: ÂťVÄ?asih grem na dolgo pot sama prek ravnice, iz globine mojih sanj spet letijo ptice. Skrita roka angelska violino dviga, njena pesem ganjena duĹĄe se dotika. Pridi, ljubi, pridi spet, pridi vÄ?asih v sanje – sanje zmeraj pravijo, naj verjamem vanje ‌
GARDNER, Sally: ÄŒrviva luna od - Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni romani Knjiga, ki nas spomni, da obstaja pravo prijateljstvo. Poleg tega pa je tudi velika hvalnica naravi, s katero moramo Ĺživeti v soĹžitju. ÂťZdaj, ko sem Ĺže kar moÄ?an,ÂŤ ji je malo pred tem dejal Colin, Âťso moje roke in noge in vse moje telo tako polni Ä?arodejne moÄ?i, da jih kratko malo ne morem veÄ? drĹžati pri miru. Kar naprej bi nekaj poÄ?eli. Ali veĹĄ, Marija, da sem se zjutraj, ko sem se zbudil, ob najzgodnejĹĄi uri, ko so ptice zunaj prepevale in je sploh ves svet vriskal od veselja – celo drevesa in reÄ?i, ki jih ne moremo sliĹĄati – poÄ?util, da bi najrajĹĄi skoÄ?il iz postelje in ĹĄe sam zavriskal. Zdaj pa pomisli, kaj bi se zgodilo, Ä?e bi res!ÂŤ
SMITH, Patti: PaÄ? mulca od – odrasli / 821-94 – Spomini To je ganljiva ljubezenska zgodba, ki se zaÄ?ne s Ä?istim nakljuÄ?jem. Patti Smith in Robert Mapplethorpe postaneta najprej cimra, nato prijatelja in ljubimca. Eden drugemu sta bila navdih. Robert je leta 1989 umrl zaradi aidsa, tik pred smrtjo mu je Patti obljubila, da bo napisala njuno skupno Ĺživljenjsko zgodbo. Dvajset let pozneje je obljubo tudi izpolnila s spomini z naslovom Just Kids (PaÄ? mulca). Med sabo si skoraj ne bi mogla biti bolj raz-
25
PRIREDITVE
21. aprila 2016
Avtorica Sally Gardner je danes svetovno priznana pisateljica. In ni ji nerodno priznati, da do svojega ĹĄtirinajstega leta pravzaprav ni znala brati ter pisati. Ĺ ele takrat so jo prepoznali kot hudo dislektiÄ?arko in zato je vsa zgodnja leta obiskovala ĹĄolo za Âťzaostale otrokeÂŤ. PoslediÄ?no ji je bilo ĹĄolanje grozljiva noÄ?na mora. Glavni junak romana je deÄ?ek Standish. To je bister in ustvarjalen otrok, ki pa ima disleksijo. Z dedkom Ĺživi v Domovini v sedmem okroĹžju. Tukaj vlada izjemno brutalen reĹžim, enoumje in veÄ?en strah. Kdor je drugaÄ?en, je nezaĹželen in kaznovan. Ljudje izginjajo, med njimi tudi Standishova starĹĄa. Fant je v ĹĄoli vedno v ozadju, obenem pa tudi veÄ?na tarÄ?a nasilja agresivnih sovrstnikov in uÄ?iteljev. Ko se v sosednjo hiĹĄo preseli Hector, postaneta prijatelja in le-ta ga vzame pod svoje okrilje. Skupaj se prek domiĹĄljije zatekata v prijaznejĹĄi in boljĹĄi svet. Neke noÄ?i pa Hector in njegova druĹžina skrivnostno izginejo. Standish se odpravi skozi predor, ki povezuje njegovo sedmo okroĹžje z zunanjim svetom, da ljudi seznani z resnico ‌ đ&#x;”˛
Stanka Ledinek
VELENJE ÄŒetrtek, 21. april 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Skrinjica Ĺželja, gledaliĹĄka predstava 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje 16.00 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalnice z Marijo 17.00 Galerija Velenje Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje – Izdelava holograma z Miho Cojhtrom 17.30 DruĹĄtvo NOVUS, DruĹžinski center Harmonija Tvegano, a skrito: mladostniki, spolnost in internet, predavanje za starĹĄe 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Koncert SimfoniÄ?nega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Japonska v poletni luÄ?i, potopisno predavanje TomaĹža HoĹžiÄ?a 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Koncert Brine KozlevÄ?ar (klavir) iz cikla Pianissimo 20.30 Max klub Velenje Koncert Matej Hotko Trio ÂťThe rootsÂŤ (Max klub jazz festival 7 in izven)
Petek, 22. april 17.00 Galerija na prostem, pri poĹĄti Odprtje razstave Aleksandra KavÄ?nika SreÄ?no,knapi! 17.00 Galerija Velenje Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje – Izdelava objektivov z Miho Cojhtrom 17.00 Center ponovne uporabe Velenje Reciklarna, odprtje stalnega prodajnega kotiÄ?ka 19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje NoÄ? knjige, pogovor s pisateljem in prevajalcem Andrejem E. Skubicem / Kdo bo bral, Ä?e pa roman stane toliko kot kilogram rostbifa? 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana
Koncert pevskih zborov 20.30 eMCe plac Jam Session 21.00 Havana bar Velenje Hangover Party
Sobota, 23. april 8.00 10.30
19.00 19.30 22.00
PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Dom kulture Velenje, mala dvorana Romeo in Julija, lutkovna predstava ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RD Ribnica Dom kulture Velenje, velika dvorana iLutka, romantiÄ?na komedija Klub eMCe plac Mrigz'n'Ghet & Tha Godz, koncert
Torek, 26. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle Barviti obeski, Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z Niko Zupan
Sreda, 27. april 6.00 7.00 8.00
Odhod z avtobusne postaje Velenje Gorka (Monta Gurca), planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje Veliko Kozje - Lisca, planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje AndraĹĄka pot, planinski pohod
Velenje, 22. in 23. aprila – KnjiĹžnica Velenje se bo tudi letos ob mednarodnem prazniku knjige prikljuÄ?ila vseslovenski akciji NoÄ? knjige. Zaradi bolezni so sreÄ?anje s priznano slovensko ustvarjalko Svetlano MakaroviÄ? prestavili na 20. maj. Takrat bodo tudi podelili bralne znaÄ?ke za odrasle. V knjiĹžnici bodo jutri ob 19. uri gostili pisatelja Andreja A. Skubica, odprta pa bo do 22. ure. Jutri in v soboto bo vpis v KnjiĹžnico Velenje brezplaÄ?en.
Ĺ aleĹĄki kulturni ustvarjalci pa v okviru vseslovenskega projekta NoÄ? knjige vabijo v petek, 22. aprila, ob 21. uri v mistiÄ?no zavetje gradu PakenĹĄtajn. V veÄ?ernih urah se bodo med Ä?rkami in besedami sprehodili Milojka BaÄ?ovnik Komprej, Edita GabriÄ?, Zlatko KraljiÄ?, BoĹžena TanĹĄek, Ramiz Velagić, Lojze VrenÄ?ur in uÄ?enci Osnovne ĹĄole bratov Letonja, Ĺ martno ob Paki z mentorico Katarino ÄŒokl. V primeru deĹžja bo prireditev ob isti uri v KnjiĹžnici v Ĺ martnem
KNJIGA O DŽUNGLI 2D in 3D
Petek, 22. 4., ob 18.30 – mala dvor. Sobota, 23. 4., ob 19.00 – mala dvor.
Belle et SĂŠbastien, l'aventure continue (Francija), druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 97 min. ReĹžija: Christian Duguay Igrajo: FĂŠlix Bossuet, TchĂŠky Karyo, Thierry Neuvic, Margaux Châtelier, Thylane Blondeau idr.
PREDEN SE ZBUDIM The Jungle Book (ZDA) Grozljivka, triler, 97 minut Petek, 22. 4., ob 20.30 – mala dvor. Sobota, 23. 4., ob 21.30 Nedelja, 24. 4., ob 19.00 – mala dvor.
OKUS Ĺ˝IVLJENJA An (Japonska, Francija, NemÄ?ija) Drama, 113 minut ReĹžija: Naomi Kawase Igrajo: Kirin Kiki, Masatoshi Nagase, Kyara Uchida idr. Petek, 22. 4., ob 15. 4., ob 18.00 Sobota, 23. 4., ob 20.45 – mala dvor. Nedelja, 24. 4., ob 17.00 – mala dvor.
10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki MoĹž, ki si ne upa (predstava)
13.00 Vila Mayer Vila PodstreĹĄnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstreĹĄju Vile Mayer 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Pripoveduje Katarina FuĹžir, KUD Potovke 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Teden knjige – izdelava roÄ?no vezane knjige
13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja obÄ?inska sveÄ?anost ob dnevu upora proti okupatorju 19.00 KnjiĹžnica Velenje Odprtje multimedijske fotografske razstave Ekonomski migranti – razstava o druĹžini Hlebanja iz Sao Paula 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: biografska ĹĄportna drama Orel Eddie
Sobota, 23. april
ÄŒetrtek, 21. april
13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar
Ponedeljek, 25. april
MC Ĺ oP 21.00 Grad Packenstein NoÄ? knjige (v primeru slabega vremena v KD Gorenje)
Ĺ OĹ TANJ
Petek, 22. april
Na NoÄ? knjige tudi v PakenĹĄtajn
BELA IN SEBASTIJAN: PUSTOLOVĹ ÄŒINA SE NADALJUJE
VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Spomladanski sejem 10.00 Ĺ portni park Ĺ entilj Katarinin sejem 20.00 eMCe plac Guitar hero battle
Nedelja, 24. april
Velenjska NoÄ? knjige
The Jungle Book (ZDA) DruĹžinska avantura, 105 minut ReĹžija: Jon Favreau Petek, 22. 4., ob 20.15, 3D Sobota, 23. 4., ob 19.45 Nedelja, 24. 4., ob 18.00, 3D
9.00
Torek, 26. april 19.00 Prireditveni prostor ob JZ MC Ĺ oP (v primeru slabega vremena v dvorani Marof JZ MC Ĺ oP) Proslava v poÄ?astitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage); ZZB NOB, ZVVS, ZSÄŒ, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, JZ MC Ĺ oP
Lunine mene
Sobota, 23. april 9.00 X
Ĺ oĹĄtanj OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija - Zbirna mesta bodo objavljena na www.sostanj.si Pri kriĹžiĹĄÄ?u pri PoĹĄtajnerju Postavljanje mlaja (dopoldan)
Ponedeljek, 25. april 9.00
Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir
Sreda, 27. april 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Pisanje elektronske poĹĄte
Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 21. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig
Petek, 22. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig 19.00 Marof Degustacija sadnih in zelenjavnih sokov ter drugih napitkov ; TDĹ , JZ
22. aprila, ob 7:24, polna luna (ĹĄÄ?ip)
CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 21.4., BiotrĹžnica • Petek, 22.4., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Petek, 22.4., 20.00-24.00 Polna noÄ? popustov- Late night shopping • Nedelja, 24.4., 11.00 Nedeljska dĹžungelska dogodivĹĄÄ?ina • Nedelja, 24.4., 13.00 lutkovna predstava ÄŒebelica Lenka • Do 13.5., prijave za Cityband 2016, nateÄ?aj za neuveljavljene glasbene skupine • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.
ob Paki. VeÄ?er so pripravili: Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja, KD Ĺ martno ob Paki in Gorenje ter ZKD Ĺ aleĹĄke doline.
Razstava ÂťSreÄ?no, knapiÂŤ Velenje, 22. aprila – V Galeriji na prostem pri velenjski poĹĄti bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo fotografij Aleksandra KavÄ?nika. Naslovil jo je SreÄ?no, knapi, posveÄ?a pa jo 140-letnici izkopavanja premoga. đ&#x;”˛
bĹĄ
ROBINSON CRUSOE (Belgija, Francija), animirana druĹžinska komedija, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 90 minut ReĹžija: Vincent Kesteloot, Ben Stassen Glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Tina Ogrin, Jaka ViĹžintin, Darja Ĺ vajger, Mirko Medved Sobota, 23. 4., ob 18.00 Nedelja, 24. 4., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja
MOJA OBILNA GRĹ KA POROKA 2 My Big Fat Greek Wedding 2 (ZDA) Komedija, 94 minut ReĹžija: Kirk Jones Igrajo: Nia Vardalos, John Corbett, Lainie Kazan, Gia Carides, Joey Fatone, Elena
Otroke bo zabavala ÄŒebelica Lenka Citycenter Celje – V nedeljo, 24. aprila, ob 13. uri bo v Citycentru v Celju lutkovna predstava ÄŒebelica Lenka v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Makarenko. Predstavo bodo pripravili na osrednjem prostoru Citycentra.
Kampouris, idr. Nedelja, 24. 4., ob 20.00
MOST VOHUNOV Bridge of Spies (ZDA), triler, drama, 142 minut (ZDA) ReĹžija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Hanks, Billy Magnussen, Alan Alda, Amy Ryan, Mark Rylance, Eve Hewson, Austin Stowell idr. Ponedeljek, 25. 4., ob 17.30
OREL EDDIE Eddie the Eagle (Velika Britanija, ZDA, NemÄ?ija), niografska ĹĄp. drama, 105 min. ReĹžija: Dexter Fletcher Igrajo: Taron Egerton, Christopher Walken, Hugh Jackman, Tim McInnerny, Rune Temte, Jo Hartley idr. Ponedeljek, 25. 4., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
21. aprila 2016
Nagradna križanka Gorenje GTI
RADIO VELENJE
Gorenje GTI d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje
Gost v oddaji Zdravniški nasveti bo Marko Zupan, spec. nevrolog Celjske bolnišnice.
Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si
Gorenje GTI generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo •
Prodaja traktorjev Zetor
•
Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor
•
Servis Zetor (možen tudi na terenu)
•
Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja
•
Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 5 let)
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. maja 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
ČETRTEK, 21. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 22. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 23. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 24. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 25. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 26. aprila
lji vo
o pe n
jiv o
ra vj u zd
ok si da ti
vn o
st
šk od
ru
et l vn
ne va rn o ok ol ju
po d
tl ak om
je
ek sp lo
dk o
zi v
no
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov od 3. 5. do 19. 5.
Nevarne snovi doma
Nevarni odpadki vsebujejo večje koncentracije okolju škodljivih in za zdravje ljudi nevarnih snovi, zato jih nikoli ne smemo odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. V času nakupov bodimo pozorni na simbole, ki označujejo nevarne snovi in dobro premislimo ali izdelek res potrebujemo in ali ga lahko nadomestimo z manj nevarnim. Nevarne snovi, ki jih ne potrebujemo več, vedno pustimo v originalni embalaži in stran od otroških rok. Nevarne odpadke je prepovedano zlivati v odtoke in kanalizacijo. V času akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico lahko gospodinjstva brezplačno oddajo vse vrste nevarnih odpadkov. Več v brošuri in na www.pupsaubermacher.si/s/locevanjeodpadkov-1/nevarni-odpadki/
Korošk���e�t�������elenje
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 27. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. do 17. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 27
27
OBVEŠČEVALEC
21. aprila 2016
mali OGLASI PRIDELKI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
SENO v okroglih balah ugodno prodam. Gsm: 031 542 798 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156
NEPREMIČNINE 2-SOBNO stanovanje v četvorčku na Bračičevi 5 v Velenju, zgrajeno 1948, neto tlorisno površino 84,50 m2, uporabna površina 64.50 m2, prodam. Cena: 62.000 €. Gsm: 031 449 237, 041 814 318
RAZNO DOMAČE konjske salame prodam. Gsm: 041 462 931 VEČ ČEBELJIH družin na 5 in 7 AŽ-satih prodam. Gsm: 031 580 277 UGODNO prodam: mestno novo kolo, 6 prestav (70 €); masivne kovinske stole Alpos (7 €/kos); fritezo za cvrtje (15 €); plinski žar z jeklenko za kampiranje (15 €); štedilnik Gorenje 2xelek.2xplin s priključkom za plin
(20 €); kozarci za pivo (0,50 € kom); razni pladnji za strežbo cena po dogovoru; reklamno stojalo (10 €). Gsm: 070 350 364
ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 24. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502 ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
GIBANJE prebivalstva
14.00, telefon 898-1880.
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
• 1,5 sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 42,7 m2, zgrajeno 1980, 7/8 nad., adaptirano. ER (60-105) kWh/m2a. Cena 50.000 evr.
STIKI-POZNANSTVA
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. in 24. – Ana Božič, dr. dent. med., 27. 4. – Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto
STARO ZA NOVO! Informacije:
041 813 949
ORGANSKO GNOJILO BOGATIN, 15 l 5,95
SADIKA BRŠLJANKA 0,90
GNOJILO ASEF ZA ROŽE, 2 L 6,90 • 3-sobno stanovanje na Gorici v Velenju, 97,6 m2, zgrajeno 1977, 2/5 nad. ,odličen razpored in lep razgled. ER v izdelavi. Cena 79.000 evr.
Z VAMI IN ZA VAS!
ZALIVALKA, 10 L 3,80 MREŽA FARMER (100x8x30), 100 m 63,90
Nagrajenci nagradne križanke Pekarne Vodončnik, objavljene v tedniku Naš čas, 7. aprila 2016 so:
UE Velenje
• Vida Pergovnik, Ravne 187, 3325 Šoštanj • Marija Krajnc, Koroška cesta 31, 3320 Velenje • Dejan Naberšnik, Šalek 91, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: nakup v vrednosti 10 € v Pekarni Vodončnik.
ZLATA POROKA
Matavž Franc , Velenje, Arnače 13a in Matavž Irena Terezija, Velenje, Arnače 13a.
POROKE
Gorničec Dejan, Topolšica, Topolšica 68 in Justin Ines, Velenje, Kersnikova cesta 13.
V SPOMIN
SMRTI
KRISTINI ZALEZNIK
Rednjak Angela, roj. 1941,Velenje, Laze 12a; Paterneš Cecilija, roj. 1928, Velenje, Arnače 22d; Seme Damjan, roj. 1928, Velenje, Finžgarjeva cesta 2; Turk Martin, roj. 1929, Šoštanj, Levstikova cesta 4; Ravnak Ivan, roj. 1933, Celje, Zadobrova 80a.
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice - 898 17 50
iz Šoštanja
27. 1. 1907 – 19. 4. 1991
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar) Hvala za vsako misel nanjo in prižgano svečko. Vsi njeni
ZAHVALA Zapustila nas je naša draga žena, mama, oma, tašča in sestra
ZAHVALA
CECILIJA PATERNEŠ
Zaradi težke bolezni nas je prekmalu zapustil naš ljubeči mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak ter prijatelj
roj. BOROVNIK
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo naših za vedno ostala. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal a nate spomin bo vedno ostal.
16. 11. 1928 -13. 4. 2016
ALOJZ PAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali z besedami in dejanji, nam dajali moč in oporo v času njene bolezni in onemoglosti, nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Kardeljev trg 9, Velenje
mož Franc, sinova Stanko in Branko ter hčeri Milena in Marijana z družinami
4. 11. 1949 – 7. 4. 2016 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali ter se v tako lepem številu z vsemi častmi poslovili od pokojnega. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in teta
MARIJA GORČAN
IVAN MEH
Kajuhova 5, Šoštanj Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je …
Zapustil nas je oče, dedek in pradedek
Ravne 42 b, Šoštanj
13. 1. 1921 – 13. 4. 2016
11. 7. 1932 – 1. 4. 2016
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo Domu za varstvo odraslih Velenje, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, dr. med. Pawlu M. Lesckiewiczu in osebju Kirurškega oddelka za izredno prizadevnost in prijaznost. Iskrena zahvala PGD Šoštanj, članom in članicam, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Gospodu duhovniku Pribožiču hvala za obred in njegove tople besede. Vsi njeni
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali sveče, cvetje in sv. maše. Hvala duhovnikom za opravljene cerkvene obrede. Hvala govornici Marjani Kotnik, MPZ Ravne, Društvu upokojencev Ravne in Pogrebni službi Usar. Hvala ga. Suzani Kukovičič za njeno pomoč na domu. Ivan in Silvo z družinama
NaĹĄ Ä?as, 21. 4. 2016, barve: CMYK, stran 28
Ponovno zbrani nominiranci
Bisera sta se izluĹĄÄ?ila Sklenili smo peto akcijo Biseri maturantskega plesa – Z zmagovalci smo se posladkali s torto, ki so jo spekli dijaki ĹĄole za storitvene dejavnosti Po dolgih tednih priprav in nekaj tednih obiskovanj maturantskih plesov, nato pa preĹĄtevanja glasovnic, smo v Ä?etrtek v vili Bianci le dobili bisera letoĹĄnjih maturantskih plesov. Najbolj zveste
obÄ?udovalce sta imela gimnazijka Dominika ÄŒeĹĄek in Tilen Lipnik z rudarske ĹĄole, ki sta skupaj zbrala tretjino vseh glasov. Oba sta se laskavega naziva razveselila, Ä?eprav so bolj kot ma-
turanta bili na trnih sorodniki in prijatelji. Iz tedna v teden smo dobivali veÄ? glasovnic. Zmagovalka je sicer ves Ä?as prepriÄ?ljivo vodila – v nasprotju z lanskim letom so dekleta dobivala veÄ? glasov kot fantje, na zmagovalca pa smo morali poÄ?akati do zadnjega dne. Zdaj se bosta Dominika in Tilen po napeti tekmi nagradila z vrhunsko pojedino in upamo, da ju bo tudi okrepÄ?ala za priprave na maturo. Gostinstvo Gorenje je namreÄ? v darilni paket za oba zmagovalca prispevalo kuli-
nariÄ?no razvajanje za dve osebi v vili Herberstein, kjer jima bo vrhunski kuharski mojster Andrej Kuhar pripravil spomladanski meni. Po novo frizuro bosta lahko ĹĄla v Frizerski studio MH – Marko HriberĹĄek, nadiĹĄavila pa se bosta s toÄ?enimi parfumi iz trgovine Diva. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? jima je poslal koĹĄari s sadjem in sladkarijami, Ä?okoladnica Lucifer je vse superfinaliste nagradila z bombonjerami, medijska hiĹĄa NaĹĄ Ä?as in Kmetijska zadruga pa ĹĄe s praktiÄ?nimi nagradami. Dijake sta ob tem dogodku nagovorila tudi ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ? in podĹžupan MO
Rekli so â?ą Dominika ÄŒeĹĄek: ÂťIzbor maturantske obleke
se je zaÄ?el Ĺže na zaÄ?etku jeseni, ampak je priĹĄlo do zapletov, zato sem dva tedna pred maturantskim plesom izbrala pravo obleko. Ĺ lo je Ĺže kar na tesno. Nagrade so mi zelo vĹĄeÄ?, ĹĄe posebno veÄ?erja na vili Herberstein, saj oboĹžujem hrano.ÂŤ Tilen Lipnik: ÂťObleko sem dal izdelati po meri mamini prijateljici, oblikovalki Jeleni StevanÄ?ević. S skupnimi moÄ?mi smo naĹĄli pravi kroj, ki se res dobro prilega, zato je obleko lepo nositi. Seveda sem se razveselil naziva in tudi nagrade so super.ÂŤ
Velenje Peter Dermol. Prireditev so nam popestrili talentov polni dijaki Ĺ olskega centra Velenje: skupina harmonikarjev Ĺ ole za storitvene dejavnosti, Oktet Ĺ olskega centra Velenje, ki deluje pod vodstvom Petra Rozmana, zapeli sta Nina PeÄ?ko in Anamarija PodjavorĹĄek, ki je prireditev tudi povezovala. Za slasten zakljuÄ?ek pa so poskrbeli dijaki 3. letnika programa gastronomske in hotelske storitve, ki so
pripravili okusno biserno torto. Zahvaljujemo se vsem maturantkam in maturantom, ki so sprejeli naĹĄ izziv in z naĹĄimi bralci delili svoj sveÄ?ani trenutek. In seveda vsem bralkam in bralcem, ki ste s tako vnemo poĹĄiljali glasovnice. Zahvaljujemo se tudi modnima kreatorkama Petri Meh in Jeleni StevanÄ?ević. Upamo, da se tudi vi vsaj toliko kot mi veselite naslednjega izbora Biseri maturantskega plesa. đ&#x;”˛
Da so se razneĹžila dekleta in Ĺžene, so poskrbeli fantje iz Okteta Ĺ CV, ki so letnemu Ä?asu primerno izbrali pesem o mladi ljubezni. Tudi Nina PeÄ?ko je dvorano napolnila s svojim prodornim glasom. Obiskovalci bi z veseljem sliĹĄali ĹĄe kako pesem.
Dominika in Tilen sta z ravnateljico Matejo KlemenÄ?iÄ? med obiskovalce z veseljem razdelila osveĹžilno torto.
â?ą
Pod istim soncem
ÂťPogum, potrpljenje, realna priÄ?akovanja, hitro reĹĄevanje teĹžav in vzdrĹžljivost – to so lastnosti popotnikov.ÂŤ Vivi
Trije popotniki iz Evropske prostovoljne sluĹžbe bodo krenili proti Amsterdamu in potovali z le petimi evri na dan Tina Felicijan
Erasmus+ in prijateljskih odnosov med tujci.
Diego iz Ĺ panije, ki Evropsko prostovoljno sluĹžbo (EVS) opra- Ĺ ola za Ĺživljenje vlja v Mladinskem centru VeleVsi trije so med bivanjem in nje, MadĹžarka Vivi iz Mladinske- delom v tujini pridobili dragoga Centra Zagorje in Shasdiva iz cene izkuĹĄnje, ki jim bodo v ĹžiĹ panije, po rodu pa Perujka, ki vljenju gotovo pomagale. Diego dela v Mladinskem Centru Tr- se zdaj manj zanaĹĄa na druge in bovlje, so se v bolj zaupa sam prostih dneh vase. Shasdiva ÂťImeti moramo Ĺže veÄ?krat odje izboljĹĄala anzaupanje, z ljudmi pravili na pogleĹĄÄ?ino, Vivi deliti naĹĄo zgodbo pa je spoznala, tep po Sloveniji in bliĹžnjih in sprejeti ponujeno da je vsak Ä?lodrĹžavah. Ugovek nekaj popomoÄ?.ÂŤ Diego tovili so, da so sebnega in je si prav na potodrugaÄ?nost trevanjih okrepili samozavest in se ba znati sprejemati. Ĺ e bolj kot izurili v iznajdljivosti, zato so se prostovoljno delo v slovenskih odloÄ?ili, da bodo ĹĄli na daljĹĄe po- mladinskih centrih pa so jih zatovanje s posebnim namenom: znamovali skupni izleti, na kapromocijo prostovoljnega dela terih so spoznavali razliÄ?ne ljuprek programa Evropske unije di in same sebe. ÂťMeni so starĹĄi
â?ą
vedno govorili, naj ne zaupam ljudem, ki jih ne poznam. Zato je bilo prvo potovanje teĹžko, ko sem moral zaupati neznanim voznikom avtomobilov, ki so ĹĄli v isto smer, saj si avtobusne karte nisem mogel privoĹĄÄ?iti,ÂŤ je povedal Diego, ki se je moral znebiti nezaupljivosti in strahu pred neznanci in nepredvidljivimi situacijami, da je lahko potoval in se navadil Ĺživljenja v tujini. Ker mu je nov pristop do tujcev pomagal tudi pri bolj sproĹĄÄ?enem vsakdanjiku, se je odloÄ?il, da tudi druge spodbudi k potovanjem, predvsem mlade pa k EVS. Trije prijatelji so zasnovali projekt Under the same sun (Pod istim soncem). ZaÄ?rtali so si pot od Celja do Amsterdama – 1800 kilometrov, 6 drĹžav, 16 dni – ki jo bodo premagali vsak z le petimi evri na dan. Potovali bodo
Vivi, Diego in Shasdiva so sodelovali tudi na sobotni prireditvi medgeneracijskega festivala, za katero so pripravili nacionalne jedi za pokuĹĄino, kuhanje pa izkoristili za razpravo o zadnjih malenkostih pred zaÄ?etkom poti proti Amsterdamu.
na avtoĹĄtop, spali pa v ĹĄotoru ob poti ali pri ponudnikih brezplaÄ?nih prenoÄ?iĹĄÄ? iz svetovne mreĹže CouchSurfing. Svojo meseÄ?-
no Ĺžepnino 85 evrov, ki jo kot evropski prostovoljci dobijo, bodo zapravili le za hrano. ÂťVelika preizkuĹĄnja bo, da bomo uskladi-
li naĹĄe Ĺželje in predloge. O vsem se bomo morali odloÄ?ati skupaj, kar vÄ?asih ni lahko, Ä?e so mnenja razliÄ?na,ÂŤ je Shasdiva povedala, kaj jo najbolj skrbi. ÂťKo si utrujen, laÄ?en, Ĺže dolgo Ä?akaĹĄ na prevoz, si tudi razdraĹžljiv. Zame bo doseĹžek, Ä?e bomo po koncu potovanja ĹĄe prijatelji,ÂŤ je v smehu dejal Diego, Vivi pa, da se najbolj boji deĹžja, saj je v takem vremenu veliko teĹžje dobiti ĹĄtop. V Gradcu, Brnu, Dresdnu, Hannovru in Dortmundu se bodo ustavili za poÄ?itek, po prestolnicah pa bodo v raznih organizacijah predstavljali program EVS in tako ĹĄirili ne le zanimanje za popotniĹĄtvo, ampak tudi za Ĺživljenje in prostovoljno delo v tujini. đ&#x;”˛