16 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (7/20 °C), soboto (6/21 °C) in nedeljo (8/20 °C) sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 19. aprila 2018â€

ĹĄtevilka 16 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Priprave na gradnjo hitre ceste pod budnim oÄ?esom lokalnih skupnosti

cena 1,90 â‚Ź

"Uh, kako ĹĄprica" Mira ZakoĹĄek

V zaÄ?etku tedna so se na to temo z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom GaĹĄperĹĄiÄ?em in predstavniki Darsa v Velenju sreÄ?ali Ĺžupani obÄ?in, po katerih teÄ?e omenjena trasa. Stran 2.

LetoĹĄnja zima je bila dolga in turobna in takĹĄna je vplivala tudi na naĹĄe razpoloĹženje, ki pa so ga topli sonÄ?ni Ĺžarki in ozelenela narava na sreÄ?o hitro Âťspravili k sebiÂŤ.

Je pa ta dolga in tudi huda zima kot vedno naÄ?ela naĹĄe ceste, ampak resnici na ljubo je treba poudariti, da predvsem drĹžavne.

V Velenju to ĹĄe posebej velja za Ĺ aleĹĄko in KidriÄ?evo cesto, ki naj bi Ĺže zdavnaj dobile novo prevleko, a ostajajo iz leta v leto zgolj pri kozmetiÄ?nih popravkih, predvsem pa neuresniÄ?enih obljubah in nekaj zakrpanih luknjah.

Toda to, kar se dogaja zdaj, je pa res preveÄ?. V preteklih dneh, ko je tudi pri nas deĹževalo (na sreÄ?o ni bilo tako hudih neurij kot v naĹĄi bliĹžini), je bilo po ploÄ?nikih ob omenjenih cestah nemogoÄ?e hoditi. Na cestah so namreÄ? Ĺže tako velike vdolbine in luknje, da ob deĹžju voda ĹĄprica iz njih, ko avtomobili zapeljejo vanje, daleÄ? naokoli. Prav niÄ? to ne spominja na mesto in je zanj tudi nesprejemljivo. Bo najbrĹž treba koga od odgovornih drĹžavnih usluĹžbencev ali pa Darsa v deĹžju pripeljati sem na sprehod po omenjenih dveh ploÄ?nikih (pa jim prepovedati gumijaste ĹĄkornje in pelerine). Ko bodo primerno mokri, bodo morda razumeli, da tole niso vaĹĄki kolovozi, ampak mestne ceste, ki so ob lepem vremenu polne peĹĄcev. V deĹžju pa seveda tem ne preostane drugega, kot da iĹĄÄ?ejo druge moĹžnosti, predvsem pa za takĹĄne razmere bolj varen avtomobilski prevoz. In ob tem na veliko govorimo o trajnostni mobilnosti – Ä?im veÄ? peĹĄ hoje v mestih, ne znamo zagotoviti niti osnovnih pogojev zanjo. In ĹĄe nekaj. Te naĹĄe stalno vegaste ceste (posebej drĹžavne), poflikane in pokrpane, postajajo Ĺže prava sramota, saj zunaj tako slabo opravljenega dela ne vidiĹĄ veÄ?.

Gre za neznanje, neustrezne ponudbe ali kaj veÄ?? đ&#x;”˛

Za Velenje bogato naloĹžbeno leto Mestna obÄ?ina Velenje bo letos veliko investirala.

Trenutno Ĺže pripravljajo vse potrebno za obnovo Starega Velenja, kjer morajo zaradi nasprotovanja Ĺžupnije, spremeniti prostorski naÄ?rt, a raÄ?unajo, da bodo to opravili pravoÄ?asno in da bodo gradbeno dovoljenje pridobili ĹĄe letos. Prvi objekt v katerem je bife ÄŒuk, naj bi zaÄ?eli ruĹĄiti Ĺže v prihodnjih mesecih, za novo gradnjo imajo tudi Ĺže gradbeno dovoljenje. Vzporedno potekajo tudi vse aktivnosti za zaÄ?etek del ob Velenjskem jezeru, kjer bodo do sredine prihodnjega leta zgradili

prireditveni prostor in oder. Vse te projekte bodo v viĹĄini okoli 80 odstotkov financirali z evropskimi in drĹžavnimi sredstvi.

Se pa odpirajo nove priloĹžnosti, med drugim so se Ĺže prijavili na razpis za energetsko sanacijo treh objektov, pripravljajo pa ĹĄe nekaj drugih projektov, o katerih pa Ĺžupan Bojan KontiÄ? ĹĄe ne Ĺželi govoriti, saj jih bodo najprej z rebalansom, ki ga bodo potrjevali v obÄ?inskem svetu, vkljuÄ?ili v letoĹĄnji proraÄ?un. đ&#x;”˛

mz

Stavko zaradi slabe udeleŞbe odpovedali Velenje, 17. aprila – Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je v torek ob 14. uri zaradi premajhne podpore zaposlenih preklical dveurno opozorilno stavko v Premogovniku Velenje.

V prvi izmeni je namreÄ? stavko podprlo okrog 60 od 450 zaposlenih v jami, v drugi pa le sedem od 250 rudarjev.

Po besedah zastopnika sindikata SDRES Asmirja Bećarevića zaposleni stavke niso podprli zaradi prevelikega pritiska poslovodstva premogovnika.

Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh sklical izredno skupĹĄÄ?ino SDRES, na kateri pa bodo spregovorili o nadaljnjih aktivnosti.

Po oceni generalnega direktorja premogovnika Ludvika Goloba je tako nizka udeleĹžba zaposlenih posledica zborov delavcev, na katerih je uprava prejĹĄnji teden predstavila aktualne razmere.

Golob je v torkovi izjavi za medije dejal, da so

na ponedeljkovih pogajanjih s SDRES-om, ki je za naÄ?rtoval stavko v vseh treh izmenah, in Sindikatom pridobivanja energetskih surovin Slovenije, ki stavke ni podprl, dogovorili o efektivnem delovnem Ä?asu.

Ta naj bi tako znaĹĄal sedem ur in 45 minut, 15 minut pa bi imeli delavci na voljo, da se preobleÄ?ejo v zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila in se umijejo po koncu izmene. 835 zaposlenih v Premogovniku Velenje je podprlo ta predlagani efektivni delovni Ä?as.

SDRES v HTZ ni reprezentativen

Sindikat SDRES, ki je moral vtorek zaradi premajhnega odziva stavkajoÄ?ih, opozorilno stavko na Premogovniku Velenje odpovedati, je vÄ?eraj doĹživel ĹĄe en udarec. Na celjskem sodiĹĄÄ?u je izgubil toĹžbo o reprezentivnosti v podjetju HTZ. Tam đ&#x;”˛ tega statusa nima in ga tudi nikoli ni imel.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

19. aprila 2018

Priprave na gradnjo hitre ceste usklajene z naÄ?rtom

Demenci prijazna toÄ?ka Velenje – V Domu za varstvo odraslih Velenje so odprli prvo demenci prijazno toÄ?ko v SAĹ A regiji. V lokalnem okolju bo pripomogla k razumevanju oseb z demenco ter njihovih svojcev ter jim nudila tudi pomoÄ?.

V demenci prijaznih toÄ?kah, tudi v tej v Velenju, so zaposlene osebe, ki bodo nudile informacije o tej bolezni in v primerih, Ä?e se bo oseba z demenco izgubila ali zaĹĄla v stisko, ji bodo znale pomagati, se pogovoriti in poiskati pomoÄ?.

SreÄ?anje za preureditev trga Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 19. aprila, se bo ob 16. uri v vili Mayer zaÄ?elo drugo sreÄ?anje za preureditev Trga bratov Mravljakov. Na sreÄ?anje vabijo vse prebivalce trga in ĹĄirĹĄo javnost.

Osrednji del bo razprava o predlagani idejni zasnovi preureditve ter potencialnih dejavnostih za oĹživitev trga.

S tem ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nadaljuje aktivnosti za prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev Trga bratov Mravljakov s pripadajoÄ?imi pasaĹžami. Za pridobitev dela sredstev bo kandidirala na javnem razpisu Ministrstva za infrastrukturo.

Lila Prap Ä?astna meĹĄÄ?anska Celja Celje, 11. aprila – Na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne obÄ?ine Celje je Ĺžupan Celjankam in Celjanom, ki so izjemni pri svojem delu, podelil najviĹĄja priznanja. ÄŒastna obÄ?anka je postala Lilijana Praprotnik ZupanÄ?iÄ? – Lila Prap. Naziv je prejela za izjemen ustvarjalni opus, vrhunske uspehe in doseĹžke v literaturi, oblikovanju in ilustratorstvu.

Lilo Prap zelo dobro pozna tudi Velenje. Pred 13 leti je bila Pikina ambasadorka tega velikega otroĹĄkega festivala.

CI Ĺ oĹĄtanj pri drĹžavnem sekretarju Ĺ oĹĄtanj, Ljubljana, 12. aprila – Predsednik Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj Walter Kolar in Ä?lana UrĹĄka Kurnik in Boris GoliÄ?nik so se v Ä?etrtek v Ljubljani sestali z drĹžavnim sekretarjem v kabinetu premiera Mira Cerarja Antonom Ĺ˝uniÄ?em. Izmenjali so si mnenja in staliĹĄÄ?a v zvezi z zahtevami, ki so jih oblikovali ob ustanovitvi Civilne iniciative, o vsebini pogovorov pa bodo javnost podrobneje seznanili v teh dneh.

Z bolj tankoÄ?utnim delom na terenu bi bilo mogoÄ?e zahtevo po ustavni presoji umestitve v prostor prepreÄ?iti Mira ZakoĹĄek

Velenje, 16. aprila – V savinjsko-ĹĄaleĹĄkem in koroĹĄkem okolju so odloÄ?eni, da skrbno bdijo nad pripravami na izgradnjo hitre ceste, katere gradnja naj bi stekla konec prihodnjega leta. Prav zato se z odgovornimi redno sestajajo. Tokrat so se s predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturo dobili v Velenju. Mednje je priĹĄel tudi minister za infrastrukturo dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ?, ki je znova poudaril potek tega projekta, ki ga vlada Mira Cerarja tudi prioritetno obravnava. Znova je tudi zagotovil, da so sredstva za vsa pripravljalna dela, vkljuÄ?no z odkupi zemljiĹĄÄ?, zagotovljena, sĂĄmo gradnjo pa bo financiral Dars nekaj z lastnimi sredstvi, nekaj pa z najemom kreditov. Poudaril je tudi pomen novega elektronskega cestninjenja, saj bo to prineslo v njihovo blagajno dodaten denar.

Vsi Ĺžupani, vkljuÄ?no s polzelskim, braslovĹĄkim in ĹĄmarĹĄkim (torej tistimi, ki predlagajo vloĹžitev ustavne presoje umestitve v prostor), so naÄ?rtovalcem gradnje zagotovili vso potrebno pomoÄ?, tako da bi lahko postopki

Minister dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ? je priĹĄel med Ĺžupane s predstavniki Darsa.

Ä?im hitreje stekli. Ĺ˝upan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar je ob tem opozoril na premalo tankoÄ?utja. Povedal je, da recimo prebivalci Ĺ martnega ob Paki, ki so Ĺže tako obÄ?utljivi ter bodo najveÄ?ja Ĺžrtev te ceste (od 146 objektov, ki jih bo treba na celotni trasi od Ĺ entruperta do Slovenj Gradca poruĹĄiti, jih na njihovem obmoÄ?ju leĹži, kar 69, in to zgolj na treh kilometrih), o zaÄ?etku koliÄ?b na terenu sploh niso bili obveĹĄÄ?eni in so razumlji-

vo ta poseg sprejeli z razburjenjem. Opozoril pa je tudi na to, da bo obÄ?inska infrastruktura zaradi gradnje moÄ?no obremenjena in da bi vsekakor morali zagotoviti sredstva tudi za njeno obnovo. Ĺ˝upan Velenja Bojan KontiÄ? je izrazil Ĺželjo, da bi aktivnosti ĹĄe pospeĹĄili in tako priĹĄli do ceste ĹĄe hitreje, izrazil pa je tudi upanje, da bo gradnja ceste stekla soÄ?asno na obeh odsekih (od Ĺ entruperta do Velenja in naprej do Slovenj Gradca), saj

bi se lahko sicer zgodil v Velenju pravi prometni kaos.

Predstavnica Darsa je povedala, da Ĺže veliko delajo na terenu, zaÄ?eli so s koliÄ?bami na obmoÄ?ju gozdov, pridobivanjem potrebnih soglasij, pripravami na odkupe zemljiĹĄÄ?, arheoloĹĄkimi in geoloĹĄkimi raziskavami. Trenutno so aktivnosti zastavljene tako, da bi lahko dobili gradbeno dovoljenje konec prihodnjega leta, ko naj bi gradnja tudi stekla. đ&#x;”˛

Zelcer zamenjal Mevca Ĺ oĹĄtanj, 12. aprila – Na Konferenci ObÄ?inskega odbora DeSUS Ĺ oĹĄtanj so v Ä?etrtek za novega predsednika, ki bo odbor stranke vodil naslednja ĹĄtiri leta, izvolili Janka Zelcerja, predsednika DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj. Na tem mestu bo nadaljeval delo Marijana Mevca. Kot je po izvolitvi povedal Zelcer, bo odbor letos osrednjo pozornost namenil volitvam, tako drĹžavnozborskim kot lokalnim. đ&#x;”˛

mkp

Objavljen razpis za oddajo prostorov v najem Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave) smo objavili Razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti MOV v najem oziroma v brezplaÄ?no uporabo za namen druĹĄtvene dejavnosti.

Rok za oddajo vlog je 9. 5. 2018 do 10. ure.

Na razpis se lahko prijavijo druĹĄtva, ki izvajajo neprofitno dejavnost, imajo sedeĹž v MOV in status druĹĄtva z najmanj 5 Ä?lani.

Vsi zainteresirani lahko v sredo, 25. aprila 2018, ob 17. uri v sejni dvorani MOV dobijo veÄ? informacij.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Nekaj odgovorov Ĺže, a ĹĄe veliko veÄ? odprtih vpraĹĄanj Datumi znani – Darilo za praznik – ObÄ?ina na Lipi – PoloviÄ?no jezero PoÄ?asi se stvari pri nas razpletajo! Nekaj vpraĹĄanj Ĺže ima odgovore. Ne vem, Ä?e so ta za naĹĄo deĹželico res najpomembnejĹĄa, pomembna vsekakor naj bi bila. Tako Ĺže vemo, kdaj bo ÂťdrugotirniÂŤ referendum, kdaj parlamentarne volitve, vemo tudi, kdaj jeseni bodo lokalne volitve.

Seveda pa ĹĄe ne vemo, kdo bo na katerem od teh izrekanj drĹžavljanov dobil podporo ali celo zmagal. NajpomembnejĹĄo besedo imajo paÄ? prav drĹžavljani, volivci! In tudi propagandni stroji posameznih strank, ki jih bodo Ĺželeli prepriÄ?ati v svoj prav.

Zapleten predvolilni Ä?as ne prinaĹĄa negotovosti le med stranke in volivce, tudi na drugih podroÄ?jih. Recimo v Celju. Tu so po nekaterih zapletih le priÄ?akovali, da bodo ĹĄe pred volitvami na drĹžavni ravni spravili pod streho zakon za sanacijo celjske kotline, a je padel v ÂťbojuÂŤ med nekaterimi strankami oziroma poslanci. Nekaj moĹžnosti sicer ĹĄe je, verjetnosti pa veliko manj. A so Celjani za obÄ?inski praznik dobili drugaÄ?no ÂťdariloÂŤ. Ministrica Milojka, no, njeno ministrstvo, je prav v prazniÄ?nih dneh potrdilo sklep o prvih opravilih za zaÄ?etek nadomestne gradnje v celjski bolniĹĄnici. Ali po domaÄ?e: na voljo je drĹžavni denar za naloĹžbo v zdravstvu, kakrĹĄne so si Ĺže dolgo Ĺželeli in potrebovali. To je seveda ĹĄele zaÄ?etek uresniÄ?evanja celotnega projekta nadomestnih in novih gradenj, ki naj bi trajala osem let.

Novosti v zdravstvu se obetajo tudi v Slovenskih Konjicah. Tudi tu s pomoÄ?jo drĹžavnega denarja, pa tudi evropskega, bodo namreÄ? v Zdravstvenem domu uredili Center za krepitev zdravja in v njem zagotovili nove preventivne dejavnosti. In to za krajane vseh treh sosednjih obÄ?in, razen Slovenskih Konjic ĹĄe Vitanje in ZreÄ?e. Tudi s pomoÄ?jo drĹžavnega denarja bodo v slednji zagotovili bolj ÂťzdravoÂŤ Ĺživljenje tudi z ÂťukrotitvijoÂŤ reke Dravinje. VeÄ?ja bo pretoÄ?nost struge, uredili bodo obreĹžja ter ĹĄe drugo, kar je do zdaj povzroÄ?alo pogosta poplavljanja. Pa ĹĄe ena iz te obÄ?ine: Unior, ki se zadnji Ä?as ponaĹĄa z vse boljĹĄimi poslovnimi rezultati, je konÄ?no izpolnil svojo zavezo in prodal smuÄ?arski center Krvavec.

To je korakaprej v vraÄ?anju k svoji osnovni dejavnosti.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Avgusta bodo zaÄ?eli prva dela pri vnoviÄ?ni ojezeritvi meddrĹžavnega Vonarskega oziroma Sutlanskega jezera. To so pred dnevi potrdili tudi na sreÄ?anju dveh naĹĄih ministrov v odhajanju, okoljske Majcenove in gospodarskega PoÄ?ivalĹĄka, ki sta si skupaj s hrvaĹĄkim ministrom za zaĹĄÄ?ito okolja in energetiko Ćorićem tudi ogledala sedanje stanje jezera. Na pogovorih so sodelovali ĹĄe vodilni moĹžje ÂťprizadetihÂŤ obÄ?in, ki jih bo povezovalo jezero: RogaĹĄke Slatine in PodÄ?etrtka ter Huma na Sutli in Zagorskih sel. Letos bodo sanirali in posodobili pregrado Vonarje, vrednost del bo 1,6 milijona evrov, konÄ?ali pa naj bi jih avgusta prihodnje leto.

Sledilo bo Ä?iĹĄÄ?enje jezerskega dna in vse drugo za vnoviÄ?no oĹživitev tega turistiÄ?no zanimivega jezera. Nanj raÄ?unajo tako na naĹĄi kot na sosednji hrvaĹĄki strani. Bo pa ÂťnovoÂŤ jezero polovico manjĹĄe od prvotnega, ki je nastalo pred 38 leti, izpraznili pa so ga pred tridesetimi.

Na turizem oÄ?itno prisegajo v skoraj vsakem slovenskem kraju. Ponekod z jezeri, razliÄ?no visokimi razglednimi stolpi, atraktivnimi mostovi – v Ĺ marju pa ÂťstavijoÂŤ na romarski turizem. V samem kraju se ponaĹĄajo z znano Kalvarijo in baroÄ?no cerkvijo svetega Roka nad njo, Muzejem baroka, v bliĹžini je ĹĄe znana cerkev Matere boĹžje na Sladki Gori. Za ĹĄe veÄ?jo promocijo so v ĹĄmarski knjiĹžnici pripravili projekt Romarski mozaik. Uspeli so tudi na razpisu in pridobili nekaj denarja za ĹĄe veÄ?jo promocijo projekta.

Da vsaka obnova terja svoj davek, pa ĹĄe vedno moÄ?no obÄ?utijo potniki, ki potujejo z vlakom med Zidanim Mostom in Celjem, Ĺže nekaj Ä?asa tudi med Celjem in Mariborom. Zaradi del vozijo vlaki veliko poÄ?asneje, in tudi zaradi varnosti potnikov in delavcev. Nekaj izboljĹĄav naj bi dosegli z novim voznim redom, a zamude bodo ĹĄe naprej. A vsaj mnogi Celjani so si oddahnili – podvoz pod Ĺželeznico v srediĹĄÄ?u mesta je konÄ?no konÄ?an. Ĺ e to: ne vem, na kateri vrsti drevesa imajo v celjskem mestnem gozdu hiĹĄico, tudi ne, na katerih nameravajo na Rogli urediti ÂťsprehajaliĹĄÄ?eÂŤ v kroĹĄnji dreves, znano pa je Ĺže, da bodo sedeĹž ObÄ?ine Ĺ tore preselili na lipo. No, na Lipo. Ĺ torska obÄ?ina se bo dobesedno dvignila na viĹĄjo raven. Zapustila bo staro poslopje v spodnjem delu kraja in se povzpela v zgornji del, v naselje Lipa.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

POLITIKA

19. aprila 2018

Andreja KatiÄ?, Jan Ĺ koberne in Aleksandra VasiljeviÄ? kandidati SD ObmoÄ?na organizacija SD Velenje je na novinarski konferenci predstavila svoje kandidate poslance DZ in svoj volilni program z naslovom Samozavestna Slovenija - V drĹžavi bodo odpravili lakoto in poskrbeli za veÄ?jo blaginjo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 17. aprila – Samozavestno in prepriÄ?ani o zmagi so Ä?lani ObmoÄ?ne organizacije Socialnih demokratov Velenje predstavili svoje kandidate za drĹžavnozborske volitve. V ĹĄestem volilnem okraju (vzhodni in osrednji del Velenja) bo kandidirala sedanja ministrica za obrambo, pred tem pa poslanka, podpredsednica drĹžavnega zbora in direktorica obÄ?inske uprave Andreja KatiÄ?. V sedmem volilnem okraju (zahodni del Velenja, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) je kandidat Jan Ĺ koberne (sedanji poslanec), v petem (Zgornja Savinjska dolina) pa Aleksandra VasiljeviÄ?, viĹĄja medicinska sestra Zdravstvenega doma Velenje.

Predsednik obmoÄ?ne SD Bojan KontiÄ? je v uvodu poudaril, kako zelo pomembno je, da ima to okolje svoje poslance, ki zastopajo tukajĹĄnje interese, ĹĄe posebej, ker smo najpogosteje ma-

Ä?ehovsko obravnavani, kar zlasti velja za ceste, hitro cesto. Aktivnosti sicer zdaj teÄ?ejo, a bo potrebnih ĹĄe veliko naporov, da bi bila Ä?im prej zgrajena. PomoÄ? drĹžave pa bomo rabili tudi pri udejanjanju ambicioznih projektov, zlasti na Velenjskem jezeru.

Zakona o obrambi in sluĹžbi v slovenski vojski brez podpore

KatiÄ?eva vidi v novem poslanskem mandatu veliko izzivov, saj raÄ?una, da bo dobila SD veÄ?jo podporo in bo tudi laĹžje uveljavljala svoje ambiciozno zastavljene programe. S svojim delom v

Izboriti zakon o zapiranju Premogovnika

Ĺ koberne Ĺželi vzpostaviti bolj uÄ?inkovit in preprost sistem pridobivanja evropskih sredstev,

Izjave poslancev SaĹĄe Tabakovića in MaruĹĄe Ĺ kopac (SMC) postavlja Dermol za neresnice in poudarja, da so bile vse njegove izjave resniÄ?ne

Velenje, 12. aprila – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje in nekdanji direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Peter Dermol je zanikal obtoĹžbe, izreÄ?ene na izredni seji drĹžavnega zbora v torek, 10. aprila, ko so poslanke in poslanci obravnavali konÄ?no poroÄ?ilo o politiÄ?ni odgovornosti pri naloĹžbi v ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Potrdili so namreÄ? tudi amandma predlagateljev SaĹĄe Tabakovića in MaruĹĄe Ĺ kopac. ÂťPredstavila sta neresnice, na osnovi katerih so poslanci DZ RS sprejeli sklep o naznanitvi suma storitve krive izpovedi zoper mene,ÂŤ je dejal Dermol in tudi odloÄ?no zanikal, da bi izrekel kakrĹĄnokoli neresnico. Ocenil je, da se poslanci niso dovolj dobro poduÄ?ili o tem, kaj je bil na seji preiskovalne komisije vpraĹĄan in kaj je o tematiki, povezani s transformatorjem in ĹželezniĹĄkimi tiri, povedal.ÂŤ Tako sta SaĹĄa Tabaković in MaruĹĄa Ĺ kopac, kljub temu da sta na sejah preiskovalne komisije sodelovala, predlagala amandma, s katerim sta ga diskreditirala.

PrepriÄ?an je, da gre za predvolilno potezo, s katero si stranka SMC Ĺželi pridobiti volilne toÄ?ke.

Pri tem pa jim je oÄ?itno vseeno, kakĹĄna je dejanska resnica. ÂťÄŒe bi bila predlagatelja amandmaja prepriÄ?ana o tem, da sem krivo priÄ?al, ne bi naznanjala suma, ampak bi predlagala kazensko

izboriti je treba zakon o postopnem zapiranju Premogovnika, pospeĹĄiti aktivnosti pri izgradnji tretje razvoje osi in popravila drĹžavnih cest, narediti red v zdravstvu in zagotoviti razvojne moĹžnosti tukajĹĄnjega okolja z visoko kvaliteto Ĺživljenja.

Mladim veÄ? priloĹžnosti

VasiljeviÄ?eva se bo borila za boljĹĄi poloĹžaj mladih, gospodarstvenikov, podjetnikov in kmetov. Velike priloĹžnosti vidi v SaĹĄa inkubatorju, v katerem se Ĺže usposabljajo tudi mladi iz Zgornje Savinjske doline. Borila se bo za debirokratizacijo na vseh podroÄ?jih in za ureditev razmer v zdravstvu, predvsem zmanjĹĄanje Ä?akalnih dob.

Nastopajo s programom Samozavestna Slovenija

Peter Dermol obtoĹžbe zanika

Mira ZakoĹĄek

sedanji vladi je le delno zadovoljna, saj ni uspela spraviti skozi parlament zakona o obrambi in zakona o sluĹžbi v Slovenski vojski. Ocenjuje, da sta kljuÄ?na za nadaljnji razvoj na tem podroÄ?ju, a sta dobila podporo le v prvem branju, potem pa v poldrugem letu niso dobili pod-

pore znotraj koalicije. Nad programom stranke, katerega srediĹĄÄ?e je Ä?lovek in njegovo boljĹĄe Ĺživljenje, je navduĹĄena, ĹĄe posebej, ker blaĹži socialno nepraviÄ?nost, ponovno vzpostavljajo veÄ?ji srednji razred, ki je gonilo razvoja, izboljĹĄujejo pogoje za razvoj podjetniĹĄtva in gospodarstva in uvaja red v zdravstvu ‌ Kot poslanka bo prenaĹĄala v parlament Ĺželje tukajĹĄnjega okolja in si prizadevala, da bi tam zagotovili pogoje za uresniÄ?itev tukajĹĄnjih velikih razvojnih projektov, ĹĄe posebej v turizmu.

ovadbo zaradi krivega priÄ?anja.

Seveda pa bi morala zaradi svojih obtoĹžujoÄ?ih izjav prevzeti odgovornost,ÂŤ je dejal Peter Dermol, ki je Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj vodil od 11. aprila 2013 do 3. novembra 2014.

Peter Dermol zavraÄ?a vse obtoĹžbe.

Peter Dermol poudarja, da ga je predsednik preiskovalne komisije vpraĹĄal, Ä?e ve, kdaj sta bila na obmoÄ?je TEĹ pripeljana transformator in generator ter kako sta bila pripeljana na lokacijo. ÄŒlanom komisije je pojasnil, da je bil transformator pripeljan aprila ali maja, takoj po nastopu njegovega mandata leta 2013, in sicer po ĹželezniĹĄkih tirih, ki so Ĺže bili postavljeni (tako zunaj kot znotraj obmoÄ?ja TEĹ ). OdloÄ?itev o dostavi transformatorja je bila sprejeta pred zaÄ?etkom njegovega mandata in

nanjo ni mogel vplivati. ÂťNikoli nisem bil vpraĹĄan, kako se je transformator transportiral znotraj obmoÄ?ja TEĹ , in nikoli nisem izjavil, da je izgradnja oziroma podaljĹĄanje ĹželezniĹĄkega tira do bloka 6 v TEĹ potrebna zaradi dostave 400-tonskega generatorskega oziroma blokovnega transformatorja, kot mi oÄ?itata predlagatelja amandmaja.

Nove tire do bloka 6 so namreÄ? postavili kasneje, ko nisem bil veÄ? direktor TEĹ ,ÂŤ je med drugim zatrdil Dermol.

Na novinarski konferenci je tudi poudaril, da je vseskozi govoril resnico, tudi v Ä?asu direktorovanja v TEĹ . Bil je prvi, ki je javnost seznanil z realnimi ugotovitvami o stanju na projektu bloka 6 in odstopanjih, ki so se pojavila. Januarja 2014 je na takratno predsednico vlade Republike Slovenije Alenko BratuĹĄek naslovil dopis Resnica o TEĹ , v katerem je odgovorne seznanil, da bo zaradi izÄ?rpavanja druĹžbe TEĹ slednja priĹĄla v finanÄ?ne teĹžave. Dodaja, da na njegova opozorila takrat ni nihÄ?e reagiral.

Peter Dermol poziva organe pregona, da Ä?im prej obravnavajo primer. Od SaĹĄe Tabakovića priÄ?akuje javno opraviÄ?ilo zaradi Ĺžaljive obdolĹžitve oziroma oÄ?itanja kaznivega dejanja. V nasprotnem primeru bo za ohranitev svoje Ä?asti, dostojanstva in dobrega imena sproĹžil ustrezne pravne postopke. đ&#x;”˛

Aleksandra VasiljeviÄ?, Andreja KatiÄ?, Bojan KontiÄ? in Jan Ĺ koberne

Socialni demokrati so prepriÄ?ani, da je treba konjunkturo, ki jo doĹživlja Slovenija, izkoristiti za odpravo druĹžbenih neenakosti, ki ĹĄkodujejo ljudem in druĹžbi. Neenakost bodo odpravili s trdim delom in hitrimi uÄ?inki, predvsem na podroÄ?ju zdravstva, pravnega reda in prekarnega dela. Ĺ˝e v prvem letu bodo pomembno posegli v obremenitve ljudi, zato da bi bila razlika med bruto in neto plaÄ?o manjĹĄa. Okrepiti Ĺželijo srednji razred, ki je motor razvoja druĹžbe in drĹžave. ZmanjĹĄanje davÄ?nih obremenitev bodo nadomestili z veÄ?jo obdavÄ?itvijo dobiÄ?ka in nepremiÄ?nin, saj trenutno stanje v Sloveniji spomina na davÄ?ne oaze. Zagotovili bodo, da v Sloveniji ne bo laÄ?nih.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

19. aprila 2018

Leto, kakrĹĄnih si ĹĄe Ĺželijo Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina lani presegla naÄ?rtovane prihodke za dobrih 13 odstotkov – Z odkupom deleĹža druga najveÄ?ja lastnika mlekarne Celeia – NaloĹžb letos za blizu 500 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

MetleÄ?e, 11. aprila – ÂťLansko poslovno leto je bilo za nas leto preseĹžkov in takĹĄnih si Ĺželimo v prihodnje ĹĄe veÄ?,ÂŤ je med drugim na zboru Ä?lanov Kmetijske zadruge Ĺ aleka dolina dejal njen direktor Ivan Drev.

2,3 milijona evrov veÄ? prihodkov od naÄ?rtovanih

Trditev je podkrepil z nekaterimi ĹĄtevilkami. Zadruga je ustvarila dobrih 17 tisoÄ? 200 evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov oziroma 2,3 milijona evrov veÄ?

od naÄ?rtovanih, dobiÄ?ek je znaĹĄal slabih 9000 evrov. NajveÄ? je v ÂťblagajnoÂŤ prinesla trgovska dejavnost (54 odstotkov vseh prihodkov), zadruĹžne enote pa so skupaj z ekoloĹĄko enoto ustvarile z odkupom in prodajo kmetijskih proizvodov 7,1 milijona evrov ali za 19 odstotkov veÄ? v primerjavi s predhodnim letom. ÂťRezultat je plod vizionarske politike, resnega in poĹĄtenega dela vseh akterjev v verigi. NaloĹžbena vlaganja se nam obrestujejo, saj nam prinaĹĄajo veÄ?je trĹžne deleĹže na novih podroÄ?jih in novih blagovnih skupinah.ÂŤ

Morali bodo biti zelo inovativni

Letos bodo, zagotavlja Ivan Drev, poskuĹĄali ponoviti lanski poslovni rezultat ali ga ĹĄe izboljĹĄati. Ne bo lahko, saj na poslovanje zadruge v precejĹĄnji meri vplivajo viĹĄine nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, ki so se precej poveÄ?ale, naraĹĄÄ?ajo tudi komunalni stroĹĄki ‌ ÂťBomo morali biti kar inovativni.ÂŤ Za naloĹžbe so predvideli blizu 500 tisoÄ? evrov, denar pa naj bi pridobili z odprodajo poslovno nepotrebnega premoĹženja. Med drugim zaradi odprodaje hleva v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju naÄ?rtuje-

jo ĹĄiritev hleva v Ĺ martnem ob Paki. ÂťPo zakonu o denacionalizaciji smo izgubili zemljiĹĄÄ?e v Ravnah, stroĹĄki vzreje bikov so zelo narasli, saj smo morali krmo voziti z oddaljenih parcel, kar pa ni rentabilno. Vzrejo 260 bikov bomo tako nadaljevali v Ĺ martnem ob Paki, na Turnu pa naÄ?rtujemo ureditev 3 hektarjev ekoloĹĄkih sadovnjakov, s Ä?imer bomo nadomestili izgubljene sadovnjake na Velenjskem griÄ?u.ÂŤ Za potrebe centralnega skladiĹĄÄ?a

Spletna trgovina z zdravo hrano in naravno kozmetiko Malinca ni le najboljĹĄi spletni trgovec v Sloveniji, ampak tudi na HrvaĹĄkem – Nova strategija vkljuÄ?uje veÄ?jo ponudbo izdelkov tudi v fiziÄ?nih trgovinah – Na novo pridobljeni semenski kapital bo Malinca namenila prodoru na tuje trge

Junija bo minilo pet let, odkar sta Nastja Kramer in Andreja Stopar zdruĹžili svoje strokovno znanje s podroÄ?ja ekonomije, podjetniĹĄtva ter marketinga s svojim naÄ?inom Ĺživljenja, ki temelji na zdravi prehrani in ukvarjanju s ĹĄportom. Ustanovili sta podjetje Malinca, ki je danes najbolj uspeĹĄen spletni trgovec zaÄ?imb, Ä?ajev, testenin, kosmiÄ?ev, moke, semen, kave, suhega sadja, kaĹĄ, zdravih sladil, super Ĺživil in drugih zdravih prehrambnih izdelkov, pa tudi naravne kozmetike. Dodana vrednost trgovine pa je spletni portal receptov in nasvetov za pripravo bolj zdrave hrane.

UspeĹĄno premagujejo izzive

sva se osebno izpostavili in se posla lotili z zgodbo. ZaÄ?eli sva v Ä?asu najveÄ?je krize, ko si marsikdo ni upal izvesti kake poslovne poteze, trg pa je bil Ĺželjan novosti. O moĹžnostih za neuspeh niti nisva razmiĹĄljali, ampak sva se pogumno vrgli v to. Hkrati pa se je ravno takrat poveÄ?alo povpraĹĄevanje po zdravi, ekoloĹĄko pridelani hrani,ÂŤ opisuje Nastja splet okoliĹĄÄ?in, ki je omogoÄ?il uspeĹĄen zagon podjetja.

Blagovna znamka

Mladi podjetnici sta kmalu izoblikovali tudi blagovno znamko Malinca, pod katero danes trĹžita veÄ? kot 200 izdelkov zdrave hrane in naravne kozmetike. ÂťPred kratkim smo tudi spremenile strategijo poslovanja in si zadale, da bomo lastno blagovno znam-

denimo Indonezije, Ĺ rilanke, Kitajske, saj trgovina nudi tudi bolj eksotiÄ?no hrano, ki v naĹĄi regiji ne uspeva. Veliko povpraĹĄevanja je predvsem po kokosu, surovem kakavu, kavi, maci, raznih semenih. Pa tudi po izdelkih, ki so plod znanja Malincine ekipe. ÂťRazvile smo Ä?isto svoje izdelke za posebne namene, pri katerih kombiniramo razliÄ?na Ĺživila, ki Do sedaj je Malinca ves dobiÄ?ek vloĹžila v razvoj. Lani so dekleta poknjiĹžila pol milijona evrov prihodkov, a dobiÄ?ek prav tako porabila za spodbujanje rasti. V letoĹĄnjem letu pa naÄ?rtujejo milijon evrov prihodkov in prviÄ? tudi veÄ?ji dobiÄ?ek.

Nastja in Andreja sta se na svoji podjetniĹĄki poti skupaj s sodelavkami, samimi dekleti, sooÄ?ili s ĹĄtevilnimi izzivi, ki jih prinaĹĄa trgovanje s hrano in kozmetiko, saj je to zaradi ostrega inĹĄpekcijskega nadzora, pridobivanja ustreznih dovoljenj, certifikatov, analiz in drugih pogojev izredno zahtevNa policah trgovine Malinca je veÄ? kot 800 izdelkov. V povpreÄ?ju vsak dan opravijo okrog 100 paketov.

Unikatnih kupcev v Sloveniji je okrog 25 000, na HrvaĹĄkem 10 000, vsaj 95 odstotkov pa je Ĺžensk. no podroÄ?je. UÄ?ili sta se iz svojih napak in uspeĹĄno napredovali predvsem zato, ker poÄ?neta, kar imata radi, pravi Nastja in dodaja, da sta prednost pred konkurenco pridobili tudi s tem, da sta na trg najprej vstopili z vsebino – recepti in znanjem, ĹĄele nato s ponudbo prodajnih izdelkov. ÂťMorda je pomagalo tudi to, da

ko tako okrepile, da bomo sÄ?asoma iz prodaje izloÄ?ile druge in se posvetile le svoji. Tako bomo laĹžje zagotavljale kakovost, saj skrbno izbiramo pridelovalce, dobavitelje in tako lahko stoodstotno stojimo za izdelkom,ÂŤ pravi Nastja in dodaja, da najraje sodelujejo s slovenskimi kmetijami, ki imajo ekoloĹĄke certifikate. Polovica izdelkov z Malincino etiketo pa pripotuje iz daljnih deĹžel,

Ĺ˝e po prvem letu poslovanja se je Malinca uvrstila v finale Mladega podjetnika leta, po dveh letih pa zaÄ?ela pobirati nagrade na tekmovanju Spletni trgovec leta. Ĺ˝e dvakrat zapored je podjetje dobilo priznanje za najboljĹĄo spletno trgovino tudi na HrvaĹĄkem.

NajveÄ?ji finanÄ?ni zalogaj leta pa bo odkup delnic mlekarne Celeia iz Arje vasi. Nakup deleĹža jih bo stal 181 tisoÄ? evrov, ki jih bo zagotovila zadruga iz lastnih sredstev in bo – zagotavlja

đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

lajĹĄajo razliÄ?ne teĹžave. V tem nimamo neposredne konkurence.ÂŤ

Ne le splet, tudi trgovine

Malinca je veÄ?krat dobila priznanje za najboljĹĄega spletnega trgovca leta v Sloveniji in na HrvaĹĄkem, kjer prav tako uspeĹĄno posluje Ĺže tri leta. ÂťSpletna trgovina mora biti zelo uÄ?inkovita.

Mora imeti brezhibno delujoÄ?o tehniÄ?no plat, po drugi strani pa mora zagotoviti dobro uporabniĹĄko izkuĹĄnjo – biti mora pregledna, mi moramo biti odzivni, dostava mora biti hitra, izdelki neoporeÄ?ni.ÂŤ Kljub uspehu na spletu pa svojih izdelkov Ĺže nekaj Ä?asa ne prodajajo le prek klika, ampak tudi v svoji trgovini. Ker evropski kupci v primerjavi z ameriĹĄkimi ĹĄe vedno manj nakupujejo preko spleta kot v trgovinah, pa so se dekleta odloÄ?ila ĹĄe za ponudbo izdelkov prek veÄ?jih trgovskih verig, pri Ä?emer so kot prednost izkoristile Ĺže ustvarjeno prepoznavnost blagovne znamke in uspeĹĄno spletno prodajo.

Gorenju pet nagrad Red dot Skupina Gorenje je na letoĹĄnjem prestiĹžnem ocenjevanju za oblikovalske doseĹžke Red dot prejela pet nagrad za vrhunsko oblikovanje Red dot. Ĺ˝irija je za izjemno oblikovanje nagradila nova pralni in suĹĄilni stroj WaveActive, vgradni zamrzovalnik in hladilnik blagovne znamke Atag ter Atagov vgradni kavni avtomat. Gorenjeva oblikovalska ekipa je s petimi novimi rdeÄ?imi pikami tako ĹĄe nadgradila bogato bero mednarodnih oblikovalskih priznanj Red dot.

Gorenje energetsko najbolj uÄ?inkovito Skupina Gorenje je bila opaĹžena tudi na vsakoletnem sreÄ?anju slovenskih energetikov, na katerem je prejela prestiĹžno nagrado za energetsko najbolj uÄ?inkovito podjetje v letu 2017. Ocenjevalce so prepriÄ?ali ĹĄtevilni projekti za izboljĹĄanje energetske uÄ?inkovitosti, ki jih je podjetje izpeljalo v zadnjih letih in tako izboljĹĄalo uÄ?inkovitost poslovanja.

Stojan Nikolić ostaja finanÄ?ni direktor HSE Ljubljana, 13. aprila – Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je mag. Stojanu Nikoliću, katerega dosedanje delo in rezultate je ocenil za uspeĹĄne, podaljĹĄal mandat za naslednje ĹĄtiriletno obdobje.

Drugi mandat na mestu finanÄ?nega direktorja HSE bo Nikolić nastopil 1. oktobra letos. đ&#x;”˛

mz

Na Golteh se Ĺže veselijo poletne sezone

Pripravljajo se na vstop na nemĹĄki trg

Nastja Kramer: ÂťVeliko se izobraĹžujemo, pomagamo si z zunanjimi sodelavci, specialisti na doloÄ?enih podroÄ?jih, vse artikle pa tudi same preizkusimo – tako kar se da dobro poznamo izdelke, lahko zanesljivo svetujemo strankam in zagotavljamo kakovost.ÂŤ

Odkup delnic mlekarne v Arji vasi

Drev – ena redkih, ki za to ne bo bremenila kmetov. Vrednost deleĹža ĹĄaleĹĄke zadruge v mlekarni bo z odkupom znaĹĄal 700 tisoÄ? evrov, s 14,7 odstotka bo tako zadruga druga najveÄ?ja lastnica mlekarne. ÂťPriÄ?akujemo, da bo mlekarna plaÄ?evala mleko po najviĹĄji moĹžni ceni. Ta mora slediti odliÄ?ni kakovosti mleka, iz katerega so zelo kakovostni izdelki.ÂŤ

Zadruga je lani odkupila 14,2 milijona litrov mleka ali za 3 odstotke veÄ? kot predhodno leto, odkup mladega pitanega goveda in telet je bil viĹĄji od primerljivega obdobja za 15 odstotkov (1760 komadov v skupni teĹži veÄ? kot 548 tisoÄ? kilogramov mesa), krav pa veÄ? za 16,6 odstotka (554 komadov v skupni teĹži 152.590 kilogramov mesa); odkupila je tudi 222 komadov eko govedine, kar je 28 odstotkov veÄ? kot leta 2016, in ostaja najveÄ?ja ponudnica tega v Sloveniji.

Malinca osvaja tujino

Tina Felicijan

v trgovini Ĺ oĹĄtanj bodo postavili ĹĄotor za skladiĹĄÄ?enje kmetijskega repromateriala, predvsem za mineralna gnojila.

Malinca je vsa vlaganja v razvoj podjetja zagotovila s svojimi sredstvi iz dobiÄ?ka. Ko je lani zaÄ?rtala novo strategijo za ĹĄe boljĹĄo in hitrejĹĄo rast, pa je pri Slovenskem podjetniĹĄkem skladu kandidirala za 75 tisoÄ? evrov konvertibilnega posojila, ki ga bo namenila ĹĄiritvi na nemĹĄki trg, izpopolnjevanju tehniÄ?nega dela spletne trgovine, ki jo je prenovila januarja, ter nabavi zalog za prodajo v fiziÄ?nih trgovinah.

DolgoroÄ?ni cilj podjetja pa je ĹĄirjenje poslovanja po Evropi. ÂťVsako leto bi rade vstopile na kak nov trg, tako pa za promocijo zdrave hrane in kozmetike z osebnim pristopom narediti nekaj veÄ? in pomagati ljudem do zdravega naÄ?ina Ĺživljenja,ÂŤ je sklenila Nastja. đ&#x;”˛

Golte – V zimski sezoni 2017/2018 je smuÄ?iĹĄÄ?e Golte obratovalo 126 dni, obiskalo pa ga je veÄ? kot 68.000 smuÄ?arjev. V teh dneh so na vrhuncu tudi priprave na poletno sezono v gorskem resortu Golte, ki jo zaÄ?enjajo 27. aprila. mkp

Novi tehnoloĹĄki sejem TechExpo Celje Celje – Na celjskem sejmiĹĄÄ?u je vÄ?eraj (v sredo) odprl vrata nov tehnoloĹĄki sejem TechExpo. Odprt bo do sobote, 21. aprila, na njem pa se predstavlja 500 najboljĹĄih blagovnih znamk s podroÄ?ja energetike, vzdrĹževanja, lesne industrije in avtomatizacije.

TechExpo Celje zajema dolgoletna vsebinska podroÄ?ja energetike ter industrijskega vzdrĹževanja in Ä?iĹĄÄ?enja. Dodali so jima ĹĄe nova tehnoloĹĄka podroÄ?ja avtomatizacije, mehatronike in industrijske elektronike, lesnoobdelovalnih strojev, orodij in repromateriala ter gozdne tehnologije. V druĹžbi Celjski sejem pojasnjujejo, da Ä?etrta industrijska revolucija, ki Ĺže temeljito spreminja naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja, dela in medsebojnega razumevanja, kliÄ?e po spremembah tudi pri sejmih. Iz tradicije strokovnih bienalnih sejmov so uporabili, kar je dobrega, in to nagradili z novimi vsebinskimi podroÄ?ji. Ta sedaj tvorijo celoto in omogoÄ?ajo predstavitev novim ponudnikom izdelkov in storitev na enem mestu. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

19. aprila 2018

Na Premogovniku stavkalo le malo zaposlenih Generalni direktor mag. Ludvik Golob: ÂťNizka podpora sindikatu SDRES je zgovorna sama zase, za podjetje pa dokaz, da se veÄ?ina zaposlenih zaveda resnosti situacije, v kateri smo.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 17. aprila – Prav do konca v Premogovniku Velenje ni bilo jasno, ali opozorilna stavka, ki jo je za torek napovedal manjťinski sindikat SDRES v podjetju (Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije) bo. Pa je bila.

V jutranji izmeni, ki je sicer ĹĄtevilÄ?no najmoÄ?nejĹĄa, saj predstavlja 450 ljudi v jami in 200 v reĹžiji, se je je skupaj z IzvrĹĄilnim odborom SDRES udeleĹžilo manj kot 60 ljudi, vsi ostali so na delo odĹĄli. V popoldanski izmeni jih je stavkalo sedem, zato so stavko potem tudi prekinili.

ji prisotnosti na delu izreÄ?ejo s podpisom posebne izjave. Premogovnik po sklepu vlade RS sodi med zavezance za obvezno organiziranje varovanja in mora izvajati vse ukrepe po predpisih in standardih stroke.ÂŤ V prvi izmeni jih je stavkalo ĹĄestdeset, v drugi sedem.

Podpisi zaradi specifike dejavnosti

ÂťTo je dokaz, da se veÄ?ina zaposlenih zaveda resnosti situacije,ÂŤ je na dan stavke ocenil generalni direktor PV mag. Ludvik Golob in zavrnil mnenje nekaterih, tudi sindikata SDRES, da gre skromno udeleĹžbo pripisati zbiranju podpisov prejĹĄnji teden, kdo bo delal in kdo se bo opozorilne stavke udeleĹžil, kar naj bi bil pritisk na zaposlene. ÂťZaradi oÄ?itkov, povezanih z zbiranjem podpisov, bi rad ĹĄe enkrat poudaril, da Premogovnik ni obiÄ?ajno podjetje, zato smo bili zaradi specifike dejavnosti, organizacije dela in zagotavljanja varnosti delovnega procesa prisiljeni zaposlene pozvati, da se o svo-

Mag. Ludvik Golob: ÂťDanes, ko smo zaradi teĹžav v proizvodnji ponovno v teĹžkem likvidnostnem poloĹžaju, bi nas manjĹĄinski sindikat s svojimi nerealnimi Ĺželjami ponovno pahnil na rob preĹživetja oziroma celo Ä?ez.ÂŤ

Zalomilo se je tik pred koncem

Med socialnimi partnerji se je zalomilo v ponedeljek, ko so bila pogajanja Ĺže skoraj zakljuÄ?ena, je pojasnil predstavnik SDRES Asmir BeÄ?arević. ÂťPredstavniki veÄ?inskega sindikata SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije) so namreÄ? iz nam neznanega razloga

tik pred podpisom dogovora pogajanja zapustili.ÂŤ Ker kljub usklajevanjem s socialnimi partnerji o izplaÄ?ilu efektivnega delovnega Ä?asa dogovora ni bilo, se bodo pogajanja nadaljevala, o izplaÄ?ilu viĹĄine regresa pa se je poslovodstvo s socialnimi partnerji dogovorilo, da pogajanja teÄ?ejo v okviru prenove kolektivne pogodbe za premo-

Korak pred drugimi na poti v prihodnost

â?ą

Proizvodna dvorana

govniĹĄtvo.

Konkretno gre za to, kot pojasnjuje BeÄ?arević, da se s poslovodstvom niso mogli uskladiti o kolektivnih toĹžbah zoper delodajalca iz postavke efektivnega delovnega Ä?asa.

Likvidnostna situacija je resna

Likvidnostna situacija v PV v obdobju januar–april letos pa je izjemno zahtevna, trenutni likvidnostni primanjkljaj znaťa 5,1 milijona evrov. Razloga za to sta izpad prodaje in proizvo-

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

Na podlagi 23. in 24. Ä?lena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., z dne 25. 8.

2016, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/Ĺž)

V Skazi uvajajo nove materiale in procese Velenje – V podjetju Skaza iz- vlakni. S tem vstopajo na popolvajajo dva izjemno pomembna noma novo podroÄ?je, s katerim razvojno-raziskovalna projekta, bodo naredili velik korak v smeri ki bosta vplivala na bodoÄ?e re- kombinacije naravnih in recikliraĹĄitve v panogi. Z lastnim razvo- nih vlaken in zaobjeli dve trajnojem uvajajo stni veji – ponove materiaProjekta sofinancirata novno uporale in procese. bo in naravna Republika Slovenija R a z v ij a j o vlakna. in Evropska unija. izdelke, ki so Tovrstne izreciklati, sisboljĹĄave mateme za loÄ?evanje ter procese za terialov in procesov ter postaproizvodnjo tehniÄ?no zahtevnih vljanje trendov Skazi omogoÄ?ajo izdelkov z dodanimi naravnimi ustvarjati viĹĄjo dodano vrednost

Asmir BeÄ?areviÄ?: ÂťBoj za tisto, kar nam pripada, ĹĄe ni zakljuÄ?en.ÂŤ

dnje premoga v viĹĄini 3,1 milijona evrov ter izplaÄ?ilo uspeĹĄnosti za lansko leto v viĹĄini pribliĹžno dveh milijonov evrov. ÂťDodatni vpliv na likvidnost letos bo imel remont Bloka 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki je predviden maja in junija. V Ä?asu remonta bomo meseÄ?no prodali za pribliĹžno 5 milijonov evrov premoga, kar pomeni dodatni primanjkljaj v tolikĹĄni viĹĄini v vsakem od teh dveh mesecev.

Za zagotavljanje likvidnosti letos nam meseÄ?no manjka med ĹĄest in deset milijonov evrov,ÂŤ je Ĺže v petek na novinarski konferenci opozoril generalni direktor in pri tem poudaril, da bi regresni zahtevek za izplaÄ?ilo efektivnega delovnega Ä?asa za nazaj Premogovnik ponovno pahnila v insolventnost.

Kontrola v proizvodnji stolov (foto: arhiv Skaza)

na zaposlenega, pridobivanje znanj s podroÄ?ij, ki so povsem nova v svetu, nova delovna mesta za mlade strokovnjake, ki bodo delali na vpeljavi novih procesov in razvijanju materialov, ter povezovanje z drugimi institucijami.

Pri tem sodelujejo z razliÄ?nimi raziskovalnimi organizacijami, pri Ä?emer poleg znanja in dobrega sodelovanja spoznavajo tudi ĹĄtudente, ki se v prihodnje lahko zaposlijo v podjetju. S tem pa mlade strokovnjake zadrĹžijo v Velenju oziroma Sloveniji. đ&#x;”˛

mkp

Za direktorja je lahko imenovan kandidat(‑ka), ki poleg z zakonom doloÄ?enih pogojev iz‑ polnjuje ĹĄe naslednje pogoje: • da je drĹžavljan(‑ka) Republike Slovenije, • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokoĹĄolskem strokov‑ nem programu ali magisterij stroke po bolonjskem ĹĄtudijskem programu, • da ima vsaj pet let ustreznih delovnih izkuĹĄenj na vodilnih delovnih mestih.

K prijavi mora kandidat(‑ka) priloĹžiti naslednja dokazila: • Ĺživljenjepis, • program oz. vizijo razvoja javnega podjetja za 4‑letno mandatno obdobje, • dokazilo o drĹžavljanstvu RS, • overjeno fotokopijo diplome, • dokazilo o delovnih izkuĹĄnjah na vodilnih delovnih mestih, • potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje), • izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. Ä?lena Zakona o gospodarskih druĹžbah (Ur. l. RS, ĹĄt. 42/2006, 60/2006 ‑ popr., 26/2007 ‑ ZSDU‑B, 33/2007 ‑ ZSReg‑B, 67/2007 ‑ ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 ‑ skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013 ‑ odl. US, 82/2013, 55/2015, 15/2017), da: • ni Ä?lan drugega organa vodenja ali nadzora te druĹžbe; • ni bil pravnomoÄ?no obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper de‑ lovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoĹženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od prav‑ nomoÄ?nosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; • mu ni bil izreÄ?en varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved; • ni bil kot Ä?lan organa vodenja ali nadzora druĹžbe, nad katerim je bil zaÄ?et steÄ?ajni pos‑ topek, pravnomoÄ?no obsojen na plaÄ?ilo odĹĄkodnine upnikom v skladu z doloÄ?bami zakona, ki ureja finanÄ?no poslovanje podjetij, o odĹĄkodninski odgovornosti, in sicer ĹĄe dve leti po pravnomoÄ?nosti sodbe.

Direktor bo imenovan za mandatno dobo ĹĄtirih (4) let, s polnim delovnim Ä?asom.

Upoťtevane bodo popolne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in progra‑ mom oz. vizijo razvoja javnega podjetja (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasne‑ je do 18. 5. 2018, do 12. ure, na naslov: Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., Kor oťka cesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom NE ODPIRAJ Javni razpis za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o..

Prijavljeni kandidati(‑tke) bodo o izbiri obveĹĄÄ?eni najkasneje v roku 45 dni po preteku roka za prijave na razpis.

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 11. aprila Poslanci so na izredni seji ugotovili, da v drĹžavni zbor ni bilo vloĹženega predloga za izvolitev predsednika vlade.

Po tem, ko so ustavni sodniki zavrnili pritoĹžbo Vilija KovaÄ?iÄ?a, smo izvedeli, da bo datum ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru 13. maja.

vrednot Evropske unijeÂŤ.

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je konÄ?al tridnevni obisk Francije, med katerim so francoska in savdska podjetja sklenila 19 osnutkov pogodb, vrednih veÄ? kot 18 milijard dolarjev.

Petek, 13. aprila

BanÄ?na preiskovalna komisija drĹžavnega zbora je sprejela konÄ?no poroÄ?ilo, v katerem navaja, da sta nekdanji upravi NLB in NKBM kazensko in odĹĄkodninsko odgovorni za slabe banÄ?ne prakse.

Ustanovitelj druĹžabnega medija Facebook Mark Zuckerberg je pred Ä?lani predstavniĹĄkega doma ameriĹĄkega kongresa ponovil obljube o veÄ?ji zaĹĄÄ?iti podatkov uporabnikov.

V ĹĄvicarskih Alpah se je izgubila vsaka sled za milijarderjem Karlom-Erivanom Haubom, enim najbogatejĹĄih Nemcev, ki je izginil med smuÄ?anjem.

V poskusu pobega iz zapora Santa Izabel na severu Brazilije je bilo ubitih najmanj 21 ljudi.

ÄŒetrtek, 12. aprila Le nekaj dni pred iztekom roka je vlada sprejela nacionalni reformni program za 2018, ki je pravzaprav letni dokument vsake drĹžave Ä?lanice EU. Odbor drĹžavnega zbora za finance in monetarno politiko je po odloĹžilnem vetu drĹžavnih svetnikov znova podprl novelo zakona o igrah na sreÄ?o.

Izvedeli smo, da bo junija vstopil v veljavo dopolnjeni predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za novi osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarno socialno pomoÄ? do-

Sobota, 14. aprila Predsednik Pahor je odloÄ?il: parlamentarne volitve bodo 3. junija. Parlamentarne stranke se niso odzvale preseneÄ?eno, so pa poudarile, da mora drĹžavni zbor pred volitvami odloÄ?iti ĹĄe o nekaj pomembnih vpraĹĄanjih.

Sile ZDA, Velike Britanije in Francije so, kot je v nenapovedanem govoru narodu dejal ameriĹĄki predsednik Trump, napadle cilje v Siriji.

Borut Pahor je odloÄ?il – parlamentarne volitve bodo 3. junija.

Po vetu se predlog zakona znova vraÄ?a pred poslance.

loÄ?a 385,05 evra.

Evroposlanka Judith Sargentini je v osnutku poroÄ?ila o preiskavi stanja na MadĹžarskem predlagala sproĹžitev sedmega Ä?lena pogodbe o Evropski uniji proti drĹžavi zaradi Âťobstoja oÄ?itne nevarnosti resne krĹĄitve temeljnih

den po volitvah zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti vladi premierja Viktorja Orbana in nepraviÄ?ni volilni zakonodaji.

Nedelja, 15. aprila Severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un je sprejel visokega predstavnika kitajske komunistiÄ?ne partije Song Taa. V Barceloni je veÄ? sto tisoÄ? ljudi protestiralo proti priprtju devetih politikov, zagovornikov neodvisnosti in za moĹžnost vrnitve domov sedmih politikov v

nodaje v zvezi s cepljenjem.

Izraelska vojska je sporoÄ?ila, da je uniÄ?ila doslej po njihovih podatkih najgloblji in najdaljĹĄi predor med Gazo in Izraelom.

Evropska unija je pozvala Rusijo in Iran, naj uporabita svoj vpliv na sirsko vlado in pomagata prepreÄ?iti nadaljnjo uporabo kemiÄ?nega oroĹžja v Siriji.

Torek, 17. aprila Slovenske Ĺželeznice in ĹĄvicarski Stadler Rail sta v Ljubljani podpisala 169 milijonov evrov

Ĺ e enkrat se je zaÄ?ela predreferendumska kampanja.

o drugem tiru.

Na Bledu je potekala mednarodna konferenca o konceptu pametnih vasi.

Na meji med Izraelom in Gazo se je zbralo veÄ? tisoÄ? Palestincev, ki so zahtevali pravico do vrnitve na svoje domove.

Dan po mnoĹžiÄ?nem protestu v Splitu proti ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o prepreÄ?evanju nasilja nad Ĺženskami, znani kot carigrajska konvencija, je hrvaĹĄki parlament ratifikacijo potrdil.

Rusija si je prizadevala, da bi zahodne sile – ZDA ter Veliko Britanijo in Francijo – odvrnila od napada na sirske sile v odgovor na domnevni napad s kemiÄ?nim oroĹžjem v Dumi.

Rusija je ob tem v Varnostnem svetu ZdruĹženih narodov zahtevala obsodbo napada, vendar je preostale Ä?lanice niso podprle.

Na napade na cilje v Siriji so se odzvali tudi slovenski predsednik Pahor, premier Miro Cerar in predsednik drĹžavnega zbora Milan Brglez. Brglez je dejal, da napad obĹžaluje, Cerar in Pahor pa sta poudarila, da ga razumeta kot enkraten povraÄ?ilni napad oziroma poskus, ki naj bi odvrnil sirski reĹžim od nadaljnje uporabe kemiÄ?nega oroĹžja.

V BudimpeĹĄti se je manj kot te-

19. aprila 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Bil je dan, ko se je zaÄ?ela predvolilna kampanja pred referendumskim glasovanjem o zakonu

Zuckerberg obljublja, da bodo uporabniki odslej bolje zaĹĄÄ?iteni.

So po mednarodnem pravu napadi nezakoniti? Vsaj sporni?

izgnanstvu.

Sirski predsednik BaĹĄar Al Asad se je odzval na napade zahodnih sil in na sreÄ?anju z delegacijo ruske dume v Damasku dejal, da bo Sirija nadaljevala svoj razvoj Âťne glede na akcije ZahodaÂŤ.

V javnosti so se po napadih zahodnih sil na cilje v Siriji, ki so jih ZDA, Velika Britanija in Francija predstavile kot odgovor na domnevno kemiÄ?ni napad teden poprej, pojavljala opozorila, da so bili napadi z vidika mednarodnega prava vsaj sporni, Ä?e ne Ĺže nezakoniti.

Ugledni 60-letni ameriĹĄki odvetnik David Buckel se je v znak protesta proti uniÄ?evanju okolja v New Yorku v parku polil s fosilnimi gorivi in se nato zaĹžgal.

vredno pogodbo za nakup prvih 26 novih potniĹĄkih garnitur.

Poslanci so nadaljevali z aktivnim sprejemanjem zakonov. Potrdili so zakon o socialnem vkljuÄ?evanju invalidov, liberalizacijo ĹželezniĹĄkega potniĹĄkega prometa, novelo o zaĹĄÄ?iti priÄ? in zakon o informacijski varnosti.

Evropska komisija je priporoÄ?ila zaÄ?etek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. OdloÄ?itev morajo sicer sprejeti Ä?lanice EU s soglasjem - predvidoma naj bi o tem odloÄ?ale junija.

AmeriĹĄki in britanski znanstveniki so po nakljuÄ?ju ustvarili encim, ki lahko razgradi plastenke.

Ponedeljek, 16. aprila V drĹžavnem zboru so zaÄ?eli ĹĄtiridnevno izredno zasedanje; na dnevnem redu so bili med drugim vladni predlogi zakonov o socialnem vkljuÄ?evanju invalidov, ĹželezniĹĄkem prometu in informacijski varnosti.

Izvedeli smo, da so v NLB lani potrojili dobiÄ?ek. ÂťDobro smo pripravljeni na priÄ?akovano privatizacijo,ÂŤ so sporoÄ?ili iz uprave.

Odkritje bi lahko pomenilo revolucijo pri reĹĄevanju vse veÄ?je onesnaĹženosti s plastiko.

Na prizoriĹĄÄ?a domnevnega napada s kemiÄ?nim oroĹžjem deset dni pred tem so prispeli inĹĄpektorji Organizacije za prepoved kemiÄ?nega oroĹžja.

Pol stoletja Pol stoletja je od premiere Kubrickove Odiseje 2001, prototipa raÄ?unalniĹĄke miĹĄke, prve zmage Manchester Uniteda v Ligi prvakov.

Pol stoleta je od praĹĄke pomladi.

Pol stoletja je od najhujĹĄega pokola ameriĹĄke vojske v Vietnamu.

Pol stoletja je od umora Martina Luthra Kinga ml.

1968 je bilo leto, ki je spremenilo nadaljnji potek; protivojni protesti, borba za Ä?lovekove pravice, ĹĄtudentski in delavski protesti po Evropi ... 1968 je bilo leto upora in prevrata. Ki ni rezultiralo v takojĹĄnje sistemske spremembe, jih je pa bilo s tem, ko so bile postavljene v ospredje, teĹžko presliĹĄati – pristale so namreÄ? na pladnju burĹžoazije. Upor je zamajal vrednostni sistem, vrednote tradicionalne druĹžbe. Vzniknila so nova druĹžbena gibanja, vzniknila je seksualna revolucija.

A po pol stoletja se ta ÂťkaĹžeÂŤ predvsem v Ĺ pela KoĹžar seksualizaciji druĹžbe. Spolnost je postala dobrina, ki se trĹži, tudi mladim. Zato ni nakljuÄ?je, da so Ĺžrtve, zbrane v kampanji #metoo #tudijaz (konÄ?no) spregovorile – druĹžbeno okolje se je v pol stoletja popredmetilo, kar pa je prav tako posledica takratne Ĺželje po liberalizaciji; z njo se namreÄ? vzpostavi potroĹĄniĹĄka druĹžba.

O Ä?loveku zgolj kot potroĹĄniku in ÂťpotroĹĄniĹĄkem blaguÂŤ je bilo povedno priÄ?anje ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga prejĹĄnji teden v ameriĹĄkem kongresu; kako hitro in brez kanÄ?ka kakrĹĄne koli kazenske odgovornosti se dandanes izkoriĹĄÄ?ajo naĹĄi podatki na spletu v dobrobit oglaĹĄevalcev. Na tem Facebook temelji, je kongresnikom preseneÄ?eno odgovoril!

Da, objavljamo Âťsvega i svaĹĄtaÂŤ, potem pa se Ä?udimo, zakaj nismo spletno varnostno zaĹĄÄ?iteni? Strokovnjaki Ĺže vrsto let opozarjajo, da zakonodajni okvir krepko zaostaja za tehnoloĹĄkim razvojem; pa nas ni zaustavilo, da bi najprej zahtevali– zahtevati smo zaÄ?eli 14 let po nastanku tega druĹžbenega omreĹžja in Zuckerberg je lahko zaradi nenadkriljive moÄ?i nonĹĄalantno zagotavljal, da se Cambridge Analytika, ki je zlorabila podatke 87 milijonov Facebook uporabnikov, ne more ponoviti. ÄŒetudi so vplivni tehnoloĹĄki mediji Ĺže v Ä?asu priÄ?anja pisali o tem, da gre za stare in Ĺže znane obljube mladeniÄ?a.

KljuÄ?en trenutek priÄ?anja se je zgodil prvi dan, ko je senator Durbin vpraĹĄal Zuckerberga, Ä?e lahko pove ime hotela, v katerem je prenoÄ?il. Zuckerberg se zaÄ?udi, njegove oÄ?i zaÄ?no rahlo begati, tiĹĄino prekinejo smehljaji v dvorani, ki ga malce sprostijo, da lahko (spet) zbrano tudi temu senatorju kot vsem prejĹĄnjim odgovori: Ne. Trenutek postane ĹĄe bolj neprecenljiv zaradi rdeÄ?ice, ki se nemudoma izriĹĄe na Zuckerbergovih liÄ?nicah. Senator nadaljuje, Ä?e lahko pove imena posameznikov, s katerimi je bil v kontaktu po aplikaciji Messenger. Zuckerberg ĹĄe odloÄ?neje in Ĺže rahlo zasmehujoÄ?e do senatorja ponovno odgovori: Ne. – Prav v tem je kleÄ? danaĹĄnje debate; kolikĹĄni svobodi se odreÄ?emo in smo se ji pripravljeni odreÄ?i v imenu vaĹĄega povezanega sveta, ga z argumentom preseneti senator. Zuckerbergu iz lic izgine rdeÄ?ica, iz ust nasmeĹĄek. ÄŒemu in koliko smo se pripravljeni (ĹĄe) odreÄ?i? V 2018 je odgovor pravzaprav nesmiseln, saj je Ĺže mobilni telefon dovolj za izsledljivost. Kaj torej (ĹĄe) lahko spremenimo? Danes je Ĺže teĹžko zaznati obÄ?utek prevratnosti, upornosti, kajti z obÄ?utkom samozadostnosti in samote, ki nam ga namenoma vzbuja Silicijeva dolina, se bo spremenilo bore malo.

Iz dobe konformizma, egocentrizma in nihilizma je treba najti izhod, globalni in lokalni, mar ne?

Torej tudi na in ĹĄe zlasti PO volitvah 2018. đ&#x;”˛

P. S.: Pol stoletja je od zaÄ?etka nove dobe, saj je bilo leto 2018 prelomno ... (iz osebnega dnevnika, maj 2068)

S "svojimi filmi" tudi v tujini

V NLB so pripravljeni na privatizacijo.

V Ljubljani je potekal protestni shod Proti nedemokratiÄ?nim postopkom in spremembam zako-

Pred nedavnim je v EU zaÄ?ela veljati uredba, po kateri lahko uporabniki na potovanjih po uniji kjerkoli dostopajo do spletnih vsebin (filmi, televizijski programi, pretoÄ?na glasba), na katere so se naroÄ?ili doma. Pravila veljajo za plaÄ?ljive storitve, upoĹĄtevali pa jih bodo lahko tudi ponudniki brezplaÄ?nih vsebin. Po ocenah bi lahko vsaj 29 milijonov ljudi, kar je blizu ĹĄest odstotkov potroĹĄnikov v EU, uporabilo prednosti Ä?ezmejne prenosljivosti, to ĹĄtevilo pa naj bi se v prihodnosti ĹĄe poveÄ?alo.

Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2020 naraslo na 72 milijonov. đ&#x;”˛

ZaÄ?eli bodo ruĹĄiti cestninske postaje Dars namerava maja zaÄ?eti ruĹĄenje cestninskih postaj, saj je bil z uvedbo novega sistema DarsGo izpolnjen ĹĄe zadnji pogoj za njihovo odstranitev in preureditev. Na Darsu so Ĺže izbrali izvajalca za dva od treh sklopov del, pri obeh bo sodeloval Kolektor CPG. Postaje bodo ruĹĄili postopoma. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

AKTUALNO

19. aprila 2018

Pestro bo, a ne zaradi volitev Lansko leto v obÄ?ini Mozirje zaznamovala posodobitev in dograditev Ä?istilne naprave ter peterokrako kroĹžiĹĄÄ?e – Tudi letos paket naloĹžb Tatjana PodgorĹĄek

V torek, 24. aprila, ob 17. uri bo osrednja slovesnost ob prazniku obÄ?ine Mozirje. Na njej bodo med drugim podelili obÄ?inska priznanja in nagrade nekaterim tamkajĹĄnjim obÄ?anom. Priznanje bodo prejeli gorska kolesarka Monika Hrastnik, alpska smuÄ?arja Anja Drev, Matija BlagojeviÄ? za prizadevanja na podroÄ?ju ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine, Ĺ portno druĹĄtvo Lepa Njiva bo prejelo diplomo za poĹžrtvovalno delo na ĹĄportnem podroÄ?ju, naziv Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Mozirje pa bodo podelili JoĹžefu ZlatinĹĄku, in sicer za neprecenljiv prispevek na podroÄ?ju gasilstva, zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja.

Dve vidnejĹĄi pridobitvi, priprava projektne dokumentacije

Ĺ˝upan obÄ?ine Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik je v prazniÄ?nem pogovoru dejal, da je lansko leto zaznamovalo kar veliko aktivnosti, najbolj vidni pridobitvi

pa sta posodobljena in dograjena Ä?istilna naprava v Lokah ter izgradnja peterokrakega kroĹžiĹĄÄ?a pri avtobusni postaji v Mozirju. Veliko truda in Ä?asa so namenili tudi pripravi projektne dokumentacije, na osnovi katerih bodo lahko prijavljali projekte na razne razpise.

K izvedbi nekaterih bodo pristopili letos.

v teh dneh ter ga konÄ?ali konec letoĹĄnjega junija. Nared je tudi projektna dokumentacija, v teh dneh priÄ?akujejo ĹĄe gradbeno dovoljenje za ĹĄiritev kanalizacijskega omreĹžja v Mozirju. ÂťNaĹĄa lokalna skupnost namreÄ? lahko kandidira za pridobitev kohezijskih sredstev, saj je v projektu predvidenih veÄ? kot 4000 populacijskih enot. Obnavljati nameravamo kanalizacijski sistem na Praprotnikovi in AĹĄkerÄ?evi ulici, na Ĺ mihelski cesti, na obmoÄ?ju pri Ĺ olski ulici. PriÄ?akujemo, da bomo za to pridobili veÄ? kot 2 milijona evrov kohezijskega denarja.ÂŤ Z mrtve toÄ?ke, tako SuhoverĹĄnik, so krenile tudi aktivnosti glede pridobitve dodatnih prostorov za potrebe mozirske osrednje knjiĹžnice in Zgornjesavinjske godbe. Prvotno so za ta namen predvideli odkup prostorov v Mercatorjevi blaIvan SuhoverĹĄnik: ÂťLani smo se trudili s pripravo dokumentacije za projekte, letos se bomo z govnici, po daljĹĄih usklajevanjih z izvedbo nekaterih med njimi.ÂŤ zavodom za kulturno dediĹĄÄ?ino pa se odpira ĹĄe ena moĹžna reĹĄitev, in

Tic, ťiritev kanalizacijskega omreŞja ‌

Eden takĹĄnih je izgradnja TuristiÄ?no informacijskega centra (TIC) pri avtobusni postaji v Mozirju na mestu, kjer danes stoji trafo postaja. V teh dneh priÄ?akujejo formalni sklep kmetijskega ministrstva, saj so projekt prijavili na razpis Lasa, nato pa bodo pristopili k izvedbi projekta. Projektno dokumentacijo so pripravili ĹĄe za posodobitev Ĺ mihelske ceste, projekt naj bi prav tako zaÄ?eli izvajati

7

sicer izgradnja novega objekta ob kulturnem domu. ÂťPripravili bomo idejni projekt in ocenili, ali bo za lokalno skupnost ugodnejĹĄi odkup prostorov ali omenjeni nov objekt. Za zdaj se tehtnica bolj nagiba na izgradnjo slednjega. KonÄ?no besedo bodo imeli obÄ?inski svetniki.ÂŤ

Ĺ par, Jager, kroĹžiĹĄÄ?e za Gorenjski klanec

Ivan SuhoverĹĄnik zagotavlja, da bo letoĹĄnje leto pestro, a ne le zaradi volitev, ampak tudi drugih aktivnosti. Pred vrati naj bi bila izgradnja tretjega bloka na PodroĹžniku, gradnjo trgovine naj bi na obmoÄ?ju, kjer je bila trgovina Zgornjesavinjske kmetijske zadruge zaÄ?el Spar, pri peterokrakem kroĹžiĹĄÄ?u pa Jager. Na Direkciji RS za ceste so jim obljubili, Ä?e bodo do konca tega meseca pripravili projektno dokumentacijo, bo direkcija pristopila k ureditvi kroĹžiĹĄÄ?a pri Ĺ olski ulici v Mozirju. Lokalna skupnost pa poleg Ĺže zapisanega pripravlja ĹĄe projektno dokumentacijo, tudi recenzijo Ĺže imajo, za izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a za Gorenjski klanec. Razpis za izvajalca naj bi bil letos, izvedba prihodnje leto.

Po zagotovilih sogovornika namenjajo iz letoĹĄnjega blizu 3,4 milijona ÂťteĹžkegaÂŤ obÄ?inskega proraÄ?una za naloĹžbe od 30 do 40 odstotkov sredstev.

Evidence brezposelnih se praznijo

Plod razvojnega dela dijakov in strokovnih delavcev

Konec marca jih je bilo na Uradu za delo Velenje spet za 5 odstotkov manj

Na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ olskega centra Velenje dijakom in ĹĄtudentom na voljo nov razvojni laboratorij za multimedijo – Vrednost naloĹžbe blizu 10 tisoÄ? evrov

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Rast v gospodarstvu se odraĹža na trgu dela tudi na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje. V evidenci brezposelnih na Uradu za delo Velenje je bilo konec marca prijavljenih 2.022 brezposelnih oseb. ÂťBrezposelnost se zniĹžuje iz meseca v mesec, in to za veÄ? kot 5 odstotkov. To priÄ?akujemo tudi v prihodnje,ÂŤ pravi Branka Ĺ kulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje.

V prvih treh mesecih se je zaposlilo 471 brezposelnih oseb. Pri zaposlitvah so sodelovali z okoli 70 odUspeĹĄnost stotki delodana trgu dela jalcev na tem se meri z obmoÄ?ju. zaposlitvijo. ÂťDelodajalci najveÄ? povpraĹĄujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, to so proizvodna dela ter poklicih v gradbeniĹĄtvu, turizmu, po vseh poklicih v gostinstvu, pa tudi po orodjarjih, mehanikih in voznikih teĹžkih tovornjakov ter vlaÄ?ilcev.ÂŤ Vse bolj pa se na Uradu za delo kaĹže strukturna brezposelnost. ÂťVeÄ?je deleĹže kot na drugih petih Uradih za delo ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje Velenje beleĹžimo med Ĺženskami, iskalci prve zaposlitve, med mladimi in osebami brez izobrazbe.ÂŤ Pri razreĹĄevanju strukturne brezposelnosti si pomagajo z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja. ÂťTako smo v prvih treh mesecih v katerega od ukrepov vkljuÄ?ili 219 brezposelnih oseb. NajveÄ? smo jih vkljuÄ?ili v usposabljanje in izobraĹževanje, s katerim brezposelne osebe pripravljamo za konkretna delovna mesta pri delodajalcih, pa tudi v ukrepe spodbud za zaposlitev, kjer delodajalec dobi konkretno spodbudo za zaposlitev oseb iz evidence brezposelnih. Pri tem so ciljne skupine doloÄ?ene. Veliko brezposelnih oseb je bilo vkljuÄ?enih tudi v javna dela,ÂŤ pravi Nussdorferjeva.

â?ą

Zavod je aktiviral nova dva ukrepa, namenjena sta spodbujanju samozaposlovanja dveh ciljnih skupin – mladih in Şensk s terciarno izobrazbo.

Branka Ĺ kulj Nussdorfer: ÂťVeliko se posveÄ?amo iskalcem zaposlitve.ÂŤ

PereÄ?e vpraĹĄanje pa ĹĄe vedno ostaja dolgotrajna brezposelnost.

Veliko pozornosti namenjajo sodelovanju z delodajalci in tega ĹĄe krepijo.

Tudi to se pozna. ÂťZ njimi ne sodelujemo samo preko Pisarne za delodajalce, ampak tudi s svetovalci zaposlitve na terenu, neposredno med njimi, da nam predstavijo delovna mesta. Povabimo jih v Karierno srediĹĄÄ?e, da brezposelnim sami predstavijo delovna mesta, pripravijo izbor, mi pa sodelujemo pri selekcijah. S tem dobimo Rast v gospodarstvu neposredno in takojĹĄnjo se vse bolj informacijo odraĹža na o tem, kako se naĹĄe breztrgu dela. poselne osebe plasirajo, kako se predstavijo ‌ Tako lahko brezposelnim osebam dodajamo manjkajoÄ?a znanja in veĹĄÄ?ine, ki so potrebni, da so na trgu dela uspeĹĄni.

UspeĹĄnost na trgu dela pa se meri samo z zaposlitvijo.ÂŤ

â?ą

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 13. aprila – Na Ĺ olskem centru Velenje (Ĺ CV) se ponaĹĄajo z dobro opremljenimi uÄ?ilnicami, s svojimi doseĹžki pri razvoju didaktiÄ?ne opreme, z izdelavo in prenosom sodobne uÄ?ne tehnologije v izobraĹževanje. Njihov zadnji takĹĄen doseĹžek je nov razvojni laboratorij za multimedijo – za 3D tiskanje, 3D optiÄ?no branje, graviranje in laserski izrez. Je plod razvojnega dela strokovnih delavcev in dijakov centra, saj so med drugim sami izdelali 3D tiskalnike. Vrednost pridobitve je blizu 10 tisoÄ? evrov. Svojemu namenu so ga predali na priloĹžnostni slovesnosti na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ CV. Nov razvojni laboratorij za multimedijo je plod dela in znanja strokovnih delavcev Miran PapeĹž, vodja projekta 3DSPEC, in dijakov Ĺ olskega centra. nam je ob tej priloĹžnosti depredavatelj Viljem Osojnik je povedal, jal, da gre za triletni razvojda se dobivajo vsak ponedeljek popolni projekt, ki poteka v okvidan, saj v okviru rednega ĹĄolskega proru mednarodnega programa grama ni Ä?asa za izvajanje takĹĄne dejavErasmus+, strateĹĄka partnernosti. ÂťNa delavnicah za predstavnike stva. V njem sodelujejo ĹĄe partnerjev projekta, ki so potekale od partnerji iz Poljske in Ĺ paponedeljka do petka popoldan, sta imenije, projekta pa so se lotila dva dijaka posebno nalogo z izvedbo li med drugim tudi zato, ker delavnice s 3D skeniranjem. Opravila se na centru s 3D tiskanjem sta jo z odliko, Ä?eprav je potekala v anin modeliranjem ukvarjajo gleĹĄkem jeziku.ÂŤ Nov laboratorij za mulĹže vrsto let. V prvi vrsti bo timedijo je Osojnik oznaÄ?il za nadstannov laboratorij namenjen podard in izrazil prepriÄ?anje, da ga bodo trebam dijakov in ĹĄtudentov, dijaki in ĹĄtudenti s pridom uporabili. kasneje bodo njegove zmoPo besedah Dariusza Michalaka, koĹžnosti izkoristili ĹĄe za orgaordinatorja mednarodnega projekta z nizacijo raznih delavnic za inĹĄtituta Komag iz Poljske, je osnovni ĹĄirĹĄo javnost. Na vpraĹĄanje, cilj projekta priprava spletnega teÄ?aja kaj vse bodo lahko poÄ?eli v za delo s 3D tiskalnikom in hkrati raznjem, je PapeĹž odgovoril: ÂťV laboratoriju ima domiĹĄljija Nekaj izdelkov, ki so jih predstavili ob otvoritvi voj spletne platforme, ki omogoÄ?a naroprosto pot. Oprema namreÄ? novega laboratorija. Ä?anje in delo na daljavo. ÂťTe moĹžnosti namreÄ? niso vedno na voljo tistim, ki omogoÄ?a izdelavo prototipov, razliÄ?nih modelov in nadgradnjo sledili nadaljnjemu razvoju in ga z leti znajo tiskati s 3D tehnologijo.ÂŤ Zato v okviru projekta naÄ?rtujejo zdruĹžitev teteh – izdelavo gradiva, razliÄ?nih pripo- tudi posodabljali.

Poleg strokovnih delavcev centra so Ĺže Ä?ajev usposabljanja s konkretnim delom moÄ?kov, spominkov ...ÂŤ Nameravajo laboratorij ĹĄe nadgraditi, ĹĄe bolje opre- od zaÄ?etka projekta pri njegovi izvedbi na 3D tiskalniku. đ&#x;”˛ miti? Po besedah sogovornika so v tem sodelovali dijaki kroĹžka RaÄ?unalniĹĄko trenutku dosegli zastavljen cilj. Bodo pa podprte tehnologije. Njihov mentor in

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

EKOLOGIJA

NiÄ? odpadkov?

ObÄ?ina Ĺ˝alec se je vkljuÄ?ila v koncept Zero Waste – V obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj vanj sicer niso vkljuÄ?eni, a si prav tako naÄ?rtno prizadevajo za izboljĹĄanje stanja pri ravnanju z odpadki Mojca Ĺ truc

Ko je ObÄ?ina Ĺ˝alec v letoĹĄnjem februarju sporoÄ?ila, da se pridruĹžuje konceptu Zero Waste, so mnogi ostali odprtih ust.

Zero Waste v dobesednem prevodu pomeni ÂťniÄ? odpadkovÂŤ, in Ä?eprav koncept Zero Waste obÄ?in ne pomeni toÄ?no tega, so zaveze konkretne in veÄ?inoma ambiciozne. ÂťObÄ?ine si ob vstopu v mreĹžo Zero Waste same zastavijo merljive cilje in ukrepe, s katerimi bodo tem ciljem sledile,ÂŤ je pojasnila Katja SreĹĄ iz druĹĄtva Ekologi brez meja.

V ObÄ?ini Ĺ˝alec so se tako na primer zavezali, da bodo do leta 2022 izmed vseh zbranih komunalnih odpadkov izloÄ?ili 70-odstotni deleĹž koristnih odpadkov in jih poslali naprej v snovno izrabo. Zavezali so se tudi, da bodo v tem obdobju zmanjĹĄali koliÄ?ine zbranih meĹĄanih komunalnih odpadkov na 120 kilogramov na prebivalca ter da bodo v enakem obdobju zmanjĹĄali koliÄ?ine odloĹženih odpadkov na 75 kg na prebivalca. Da je to teĹžko, je pojasnila Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher. ÂťTo je vizija, kar je zelo pomembno. Ne smemo pa

zanemariti dejstva, da se koliÄ?ina odpadkov ob gospodarski rasti poveÄ?uje. In prav tako ne, da je v Sloveniji 18 % komunalnih odpadkov, vse ostalo pa so odpadki storitvene in proizvodne dejavnosti,ÂŤ je opozorila Centrih Ocepkova.

Koncept Zero Waste se je razvil kot odziv na seĹžigalniĹĄka gibanja po svetu. Trenutno je vanj vkljuÄ?enih devet slovenskih obÄ?in. ÂťSeveda je naĹĄ cilj, da se mreĹža razĹĄiri na Ä?im veÄ? obÄ?in, vendar pa je bolj kot kvantiteta bistvena kvaliteta,ÂŤ je povedala Katja SreĹĄ.

Njihov osnovni namen je doseÄ?i viĹĄji odstotek loÄ?enih frakcij, ki bi omogoÄ?il tudi boljĹĄo predelavo odpadkov. ÂťÄŒim veÄ? je loÄ?eno zbranih frakcij, manj je meĹĄanih komunalnih odpadkov, ki se odpeljejo v regijski center za ravnanje z odpadki v Celje,ÂŤ je pojasnil Simon Usar iz ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Da Ĺžal iz dejavnosti do koncesionarja obiÄ?ajno pridejo le meĹĄani odpadki, Âťsaj imajo ostale loÄ?ene frakcije snovni tok odpadkov preko drugih pooblaĹĄÄ?enih predelovalcev ali zbiralcev,ÂŤ pa je pojasnila Centrih Ocepkova.

Tako v Mestni obÄ?ini Velenje (MOV) kot v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v koncept Zero Waste niso vklju-

Ä?eni, so pa oboji zatrdili, da si moÄ?no prizadevajo za zmanjĹĄevanje koliÄ?in odpadkov in spodbujanje loÄ?evanja. ÂťKo smo leta 2010 zaÄ?eli transportirati odpadke v Celje, smo izvedli masovno ozaveĹĄÄ?evalno kampanjo za obÄ?ane z veÄ? predavanji o loÄ?enem zbiranju in tiskovinami. Od takrat koncesionar vsako leto izda broĹĄuro z vsemi potrebnimi informacijami. Z vkljuÄ?evanjem komunalnega inĹĄpektorja smo dosegli vkljuÄ?evanje manjĹĄih pravnih oseb v loÄ?eno zbiranje in s tem boljĹĄi videz ter zmogljivost zbiralnic,ÂŤ so pojasnili na MOV. ÂťNaĹĄ cilj je Ä?im bolj dosledno loÄ?evanje odpadkov. LoÄ?eno se tako zbirajo papir, steklo, odpadna plastika in odpadki iz kovin in biorazgradljivi odpadki.

Ljudi se spodbuja h kompostiranju, s posebnimi akcijami se zbira nevarne odpadke in kosovne odpadke. Od leta 2014 so postavljeni zabojniki za oblaÄ?ila in tekstil, od leta 2015 pa zabojniki za odpadno elektriÄ?no in elektronsko opremo,ÂŤ je naĹĄtel Usar. ÂťDejstvo je, da imamo ĹĄe kar nekaj rezerve, saj je v zabojnikih za meĹĄane odpadke ĹĄe vsaj 50 % takĹĄnih odpadkov, surovin in embalaĹže, ki bi morala biti v zabojnikih za loÄ?eno zbiranje frakcij,ÂŤ je ĹĄe dodala Alenka Centrih Ocepek in posebej opozorila tako na odgovornost podjetij kot posameznika. ÂťProizvodnja bi

morala biti naravnana tako, da bi zagotavljala kvaliteto, ki bi artiklom podaljĹĄala Ĺživljenjsko dobo. Ob tem pa bi moral vsak posameznik pomisliti, kaj in koliko kupuje oz. potrebuje ter za kakĹĄno kvaliteto in priÄ?akovano Ĺživljenjsko dobo artikla gre. Treba je spreminjati navade,ÂŤ je pozvala.

Tudi to je eden od ciljev koncepta Zero Waste. ÂťGre za pot, zato v prvi fazi ni tako pomembno, ali so ĹĄtevilke doseĹžene, temveÄ? je kljuÄ?na proaktivnost obÄ?in na tem podroÄ?ju,ÂŤ je povedala Katja SreĹĄ iz druĹĄtva Ekologi brez meja.

Kot zatrjujejo, na MOV in v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj omenjeno proaktivnost Ĺže Ĺživijo, nimajo pa naÄ?rtov, da bi se zavezali konceptu Zero Waste. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so dejali, da si prizadevajo in si bodo tudi v prihodnje, da bi izboljĹĄali stanje pri ravnanju z odpadki. ÂťMenimo, da ĹĄtejejo predvsem dejanja in rezultati, ki so vidni v dolgem obdobju procesa izboljĹĄanja ravnanja z odpadki,ÂŤ pa so dejali na MOV. Da vkljuÄ?evanje v razliÄ?ne koncepte ni vedno edina prava pot, je potrdila tudi Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher. ÂťOsebno si ne Ĺželim, da bi zaradi pritiska ob ideji ‚niÄ? odpadkov‘ obÄ?ani morda zaÄ?eli kopiÄ?iti odpadke doma ali jih nepravilno skladiĹĄÄ?ili. NoÄ?emo vnaĹĄati strahu pred loÄ?enim zbiranjem odpadkov, temveÄ? biti podpora, da bodo odpadki po pravi poti poslani na predelavo,ÂŤ je zakljuÄ?ila Centrih Ocepkova. đ&#x;”˛

SveĹž veter za Ä?isto okolje

19. aprila 2018

Ob Ä?aju o zgodovinskih vrtovih in zelenih temah Ĺ aleĹĄke doline Kaja Flis, krajinska arhitektka

Krajinski arhitekti vsega sveta smo april posvetili svojemu podroÄ?ju dela, v Sloveniji letos tudi kulturni dediĹĄÄ?ini, ki jo Evropa obeleĹžuje leta 2018. ÄŒlani DruĹĄtva krajinskih arhitektov Slovenije ta mesec po vsej Sloveniji organiziramo razliÄ?ne dogodke, med njimi se jih veÄ? dogaja tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. V Ĺ oĹĄtanju vas na Trgu Svobode priÄ?akuje razstava ÂťZgodbe dreves, ki niso samo le za lesÂŤ, ob razstavi pa se lahko dodatno pouÄ?ite o urbani drevnini tudi z istoimensko knjiĹžico avtorice Verone Hajnrihar s sodelavci. V knjiĹžnicah Ĺ aleĹĄke doline so na ogled knjige o krajinski arhitekturi. Minuli torek smo na Velenjskem gradu pripravili grajsko Ä?ajanko na temo zgodovinskih vrtov v Ĺ aleĹĄki dolini. Pod vodstvom krajinske arhitektke SaĹĄe Piano smo se sprehodili po grajskem vrtu Velenjskega gradu ter nato ob Ä?aju prisluhnili predavanju krajinske arhitektke Milane Klemen, viĹĄje konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije, obmoÄ?ne enote Celje. Predstavila nam je zgodovino vrtne umetnosti po svetu in v Sloveniji ter se na koncu posvetila zaĹĄÄ?iteni vrtnoarhitekturni dediĹĄÄ?ini v Ĺ aleĹĄki dolini, ki predstavlja pomemben del dolinskih zelenih povrĹĄin. To so: parki ob gradovih Velenje in Turn, dvorcih Gorica in Gutenbuchel, zdra-

viliĹĄki park TopolĹĄica, nekdanji vrt ob vili Herberstein, vrt ob vilah Bianca, Mayer, Ĺ iroko in ob Kajuhovem domu, pokopaliĹĄÄ?e Ĺ martno in SonÄ?ni park. Sledila je debata, ki jo je vodila krajinska arhitektka Kaja Flis. UdeleĹženci Ä?ajanke – med njimi so bili tudi predstavniki strok, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in vegetacijo – so se burno odzvali na stanje predstavljene vrtnoarhitekturne dediĹĄÄ?ine ter tudi na stanje ostalih zelenih povrĹĄin v dolini. Bili smo si enotni, da mesto potrebuje zeleni sistem s pravili, ki bodo usmerjala urejanje zelenih povrĹĄin, zgodovinske vrtove pa bomo ĹĄe naprej aktivno raziskovali in se trudili za izboljĹĄanje njihovega stanja. Zelene povrĹĄine so namreÄ? zaradi prevladujoÄ?e Ĺžive materije (rastline) v primerjavi z grajenimi elementi ĹĄe posebej izpostavljene. Ob pomanjkljivem ustreznem vzdrĹževanju hitreje propadajo in tonejo v pozabo ter postanejo priloĹžnost za novo pozidavo. Podobno se je zgodilo tudi po 2. svetovni vojni. Objekti z zgodovinskimi vrtovi so bili nacionalizirani, na obmoÄ?ju zelenih povrĹĄin so nastali utilitarni objekti in njive, ki so poĹĄkodovali ali zabrisali nekdanje ureditve. V mlajĹĄi zgodovini so nekatere dvorce, vile in gradove prenovili, okolica pa je ostala ponekod neustrezno obravnavana, s Ä?imer se je izgubila celovita podoba stavbe z okolico. Zgodovinski vrtovi in parki danes niso pomembni le kot sled nekega Ä?asa, so tudi del naĹĄega zunanjega prostora – vrsta zelenih (odprtih) povrĹĄin, ki nudijo drugaÄ?en (oplemeniten) naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa.

FiziÄ?no in ustno jih moramo negovati, da ohranimo del zgodovine za naĹĄe zanamce ter hkrati nudimo sebi drugaÄ?ne zelene povrĹĄine za oddih – za sprehode pod kroĹĄnjami starih dreves, po peĹĄÄ?enih poteh med skrivnostnimi skulpturami, ki so Ĺže skoraj pravljiÄ?ne ‌ Po pravljiÄ?nih zgodovinskih vrtovih in parkih vas vabimo, da se nam pridruĹžite tudi na delavnici v Galeriji Velenje, ki bo v Ä?etrtek, 19. aprila 2018, ob 18. uri ter v soboto, 21. aprila 2018, na CvetliÄ?nem sejmu v srediĹĄÄ?u Velenja. Prepoznavali bomo (ĹĄe ostalo) kulturno dediĹĄÄ?ino, tokrat osredotoÄ?eni na mesto Velenje. Delavnico bo vodila krajinska arhitektka SaĹĄa Piano v sodelovanju z arhitektko Marjano Krumpestar, viĹĄjo konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije, obmoÄ?ne enote Celje.

Velenje, 17. aprila – V torek so na MZPM Velenje konÄ?ali prvi del letoĹĄnjega okoljevarstvenega projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki poteka Ĺže od leta 1996. Kot vsako leto so ga izvedli v sodelovanju z raziskovalci Eurofins ERICa. V projektu so tokrat sodelovali ĹĄestoin sedmoĹĄolci, ki jih je bilo kar 436 iz vseh osnovnih ĹĄol v Ĺ aleĹĄki dolini.

OsnovnoĹĄolci so najprej spoznali velenjski Center ponovne uporabe, ki je eden najlepĹĄih in najuspeĹĄnejĹĄih tovrstnih centrov v drĹžavi. Ogledali so si tudi Ĺ kalsko jezero in Zbirni center odpadkov ob njem, v vili RoĹžle pa so prisluhnili predavanju đ&#x;”˛ o ravnanju in gospodarjenju z odpadki. UdeleĹženci v okoljevarstvenem projektu so dobili tudi nalogo; iz odpadnih materialov bodo izdelovali vetrnice. Projekt so ravno zato letos poimenovali ÂťSveĹž veter za Ä?isto okoljeÂŤ. ZakljuÄ?ek projekta bodo v vili RoĹžle pripravili 5. junija, ko zaznamujemo svetovni dan okolja. Takrat bodo razstavili vse vetrnice, ki jih bodo izdelali osnovnoĹĄolci, avtorje najbolj izvirnih pa bodo nagradiPrvi del letoĹĄnjega ekoloĹĄkega projekta "Odpadek naj ne bo samo odpadek" li z izletom v neznano. je konÄ?an. OsnovnoĹĄolci so spoznavali teorijo in prakso v ravnanju z odpadki, đ&#x;”˛

sedaj bodo iz odpadkov izdelovali vetrnice.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

19. aprila 2018

Zapeli so ĹĄe vrtÄ?evski otroci Ob desetletnici v novo obdobje Ob prihodu pomladi so se v Velenju predstavile tako vokalne kot plesne skupine vseh starosti - Zadnji pozdrav pomladi pa so odpeli pevski zbori vrtcev Ĺ aleĹĄke doline

Deseto obletnico delovanja druĹĄtva praznovali z moÄ?nimi basi in kulinariÄ?nim pridihom ter pred klubom eMCe plac odprli sezono dogajanja na prostem Tina Felicijan

Velenje, 12. april – V Ä?etrtek se je na odru Doma kulture Velenje v okviru prireditve Pozdrav pomladi v treh kratkih koncertih predstavilo devet pevskih zborov vrtcev iz Ĺ aleĹĄke doline in gostujoÄ?i pevski zbor iz Vrtca Slovenske Konjice. Skupno je nastopilo preko 460 pevk in pevcev, starih od 4 do 6 let. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, ki so zajemale slovenske ljudske pesmi in umetne pesmi slovenskih

skladateljev in pesnikov. Zbore je strokovno ocenjevala Anka Jazbec.

S tem gredo obmoÄ?na sreÄ?anja pevskih in plesnih skupin, ki jih prireja JSKD, h koncu. LetoĹĄnjo pomlad se je na velenjskem odru predstavilo 13 odraslih in 24 otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov. 12. maja pa bo v ĹĄoĹĄtanjski cerkvi sv. Mihaela potekalo ĹĄe obmoÄ?no sreÄ?anje malih vokalnih skupin.

Tudi to pomlad pa ni pozdravilo le petje, ampak tudi ples. Z Velenjskega plesnega odra se je kar deset plesnih miniatur uvrstilo na regijsko revijo, kjer bodo predstavniki iz Velenja in okolice zastopali kar tretjino programa.

To nedeljo, 22. aprila pa se bo ob 18. uri v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu zaÄ?elo ĹĄe sreÄ?anje folklornih skupin, na katerem se bodo predstavile tri iz Ĺ aleĹĄke doline đ&#x;”˛ in ena gostujoÄ?a iz ZreÄ?. â€

Intimna zgodovina, popisana v dveh knjigah V Mestni knjiĹžnici Velenje gostili Mileno MiklavÄ?iÄ?, avtorico knjig Ogenj, rit in kaÄ?e niso za igraÄ?e – Napoveduje tretjo s popisom moĹĄkih zgodb Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 16. aprila – V Mestni knjiĹžnici Velenje je v ponedeljek pisateljica, pravljiÄ?arka, publicistka, blogerka, raziskovalka lokalne zgodovine, dobitnica mnogih literarnih priznanj, avtorica ĹĄtevilnih del za mladino in odrasle in radijka Milena MiklavÄ?iÄ? predstavila drugo knjigo z istim naslovom, kot jo nosi prva Ogenj, rit in kaÄ?e niso za igraÄ?e.

Gre za delo, ki je tako po priljubljenosti kot prodaji Ĺže tri leta na vrhu lestvic pri nas. V KnjiĹžnici Velenje je denimo rezervirana za celih pet mesecev naprej.

V drugi knjigi je pisateljica k izpovedim poleg prababic in babic povabila tudi matere, hÄ?erke in vnukinje. ÂťTo pa zato, da ljudje vidijo, kako se vzorci, ki se tiÄ?ejo intime, prenaĹĄajo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in kako se prenaĹĄa tudi ta preklemanski sram. Ĺ e dandanes mi marsikdo reÄ?e – ’LenÄ?i, oprosti, ampak ne morem priti na literarni veÄ?er. Kaj bodo pa ljudje rekli, da hodim take svinjarije posluĹĄat’.ÂŤ Knjiga predstavlja etnoloĹĄko dragoceno delo, v katerem avtorica popisuje spolne navade naĹĄih prednikov, v prvi z zaÄ?etka 20. stoletja – kako so 'seksali', rojevali, se umivali ..., v drugi, kako so to poÄ?eli v sedemdesetih in osemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja.

ÂťNihÄ?e pred mano, niti stroka, se ni lotil tega podroÄ?ja. Verjetno zaradi tega, ker je zelo ĹžgeÄ?kljivo.

Pa tudi uradni raziskovalci, ki bi priĹĄli z mikrofonom ali diktafonom pred Ä?loveka, da pripovedu-

zgodbami dosegla. ÄŒe ne bi bilo mene, mojih sogovornikov, bi ĹĄel velik del naĹĄe intimne zgodovine v pozabo in bi ĹĄe danes razmiĹĄljali, da je bilo nekoÄ? podobno kot v Cvetju v jeseni.ÂŤ

ÄŒlani druĹĄtva COGO so pretekli petek skupaj z drugimi ljubitelji elektronske glasbe in pripadniki subkulture praznovali. Minilo je namreÄ? deset let, odkar so brata Josip in Antonio KriĹžniÄ? s somiĹĄljenikom Matijo Vovkom ustanovili druĹĄtvo, da bi gojili svojo ljubezen do elektronske glasbe in jo ĹĄirili med druge. Njihovo delovanje je obrodilo ĹĄtevilne glasbene prireditve – med drugim so ĹĄe kot Ä?lani druĹĄtva Tehnologika sodelovali pri izvedbi prvega partyja na travniku pred Velenjskim gradom in nato s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom pri izvedbi partyja v gradu, izvedli so prvi glasbeni dogodek v Letnem kinu po njegovi obuditvi, v Velenje pa pripeljali uveljavljene DJ-e iz Slovenije in tujine. Izvajali so glasbene delavnice s podroÄ?ja produkcije elektronske glasbe in tehnik nastopanja, predavanja in okrogle mize, lani pa so v Velenju, Kranju, Mariboru in Ljubljani izvedli projekcijo dokumentarnega filma Raving Iran, ki pripoveduje o preganjanju kulture elektronske glasbe in begu umetnikov v azil.

Sodelovali so z mnogimi druĹĄtvi in zavodi iz Ĺ aleĹĄke doline (skrbijo denimo za elektronske ritme na festivalih Kunigunda in Dnevi mladih in kulture) in se povezali z organizacijami po Sloveniji in tujini. OsredotoÄ?ajo se na promocijo kakovostne in nekomercialne elektronske glasbe ter odpravljanje z njo povezanih stereotipov. ÂťV druĹĄtvu COGO se trudimo, da bi celo leto izvajali tako izobraĹževalni kot kulturni program, ki ne bi pritegnil le lokalnih ljubiteljev elektronske glasbe, ampak tudi obiskovalce od drugod, kar nam je v zadnjih nekaj letih tudi uspelo. S svojimi dejavnostmi

NoÄ?ni lajf v knjiĹžnici in ĹĄe kaj Velenje – Pred svetovnim dnevom knjige, ki ga bomo zaznamovali v ponedeljek, 23. aprila, pripravljajo v KnjiĹžnici Velenje pestro dogajanje. Jutri (v petek) bo v okviru dogodka ÂťNoÄ?ni lajf v knjiĹžnici – noÄ? knjige za najstnikeÂŤ ob 19.19 pogovor in literarna delavnica z mladinsko pisateljico Neli KodriÄ? Filić, sledila bo Ĺžonglerska delavnica s Saro, ob 23. uri pa ĹĄe branje Cankarjevega lajfa. Prijavljeni mladi bodo skupaj z mentorico Andrejo Kac S pisateljico Mileno MiklavÄ?iÄ? se je pogovarjala mag. Alenka Gortan.

je o svoji intimi, ne bi dosti dosegli,ÂŤ pravi MiklavÄ?iÄ?eva. ÂťKo danes gledam v Ä?as pred tridesetimi let, ko sem zaÄ?ela beleĹžiti zgodbe, pred dvajsetimi leti je bila v NaĹĄi Ĺženi objavljena skrajĹĄana verzija knjige, ĹĄele ugotavljam, kaj vse sem s temi

Da pa ne bo, bo ĹĄe pisala in popisovala. Tretja knjiga bo namenjena moĹĄkim. ÂťTo bodo moĹĄke zgodbe. Tudi ti so imeli in imajo marsikaj povedati.ÂŤ đ&#x;”˛

radio velenje com

smo prodrli tudi v druga mesta in klube. Dogodke z elektronsko glasbo izvajamo po naÄ?elu 'manj je veÄ?'. Stremimo namreÄ? k temu, da je program Ä?im bolj kakovosten. Partyjev je tako v lokalnem okolju kot v Sloveniji vedno veÄ?, a program velikokrat sledi aktualnim trendom in predstavlja predvsem popularno glasbo in izvajalce. Mi pa skuĹĄamo v Velenje povabiti uveljavljene glasbenike, ki izvajajo kakovostno glasbo. Tako smo ponosni, da smo v Velenju

zadnjih letih kultura elektronske glasbe v Velenju spet okrepila in ponovno pridobila obÄ?instvo. Za to pa gre zahvala tudi uspeĹĄnim sodelovanjem in povezovanjem v lokalnem okolju ter posluhu lokalne skupnosti, je ĹĄe povedal. ÄŒlani so bili sklepÄ?ni, da bodo ĹĄe naprej prirejali klubske dogodke, Ĺželijo pa si priloĹžnosti, da se spopadejo s kakim veÄ?jim izzivom, kot je bila samostojna izvedba partyja za zidovi Velenjskega gradu. Bolj kot na druge zvrsti

Foto: AndraĹž FijavĹž BaÄ?ovnik

gostili DJ-e, kot so Jay Lumen, Ryan Elliott, Valentino Kanzyani, ĹĄe posebno uspeĹĄna pa je bila lanska klubska sezona, ki so jo zaznamovali dva najbolj uspeĹĄna srbska DJ-a Marko Nastić in Dejan Milićević ter najbolj prodorna hrvaĹĄka DJ-ka Insolate,ÂŤ je poudarke iz desetletnega delovanja druĹĄtva predstavil predsednik Josip KriĹžniÄ? in dodal, da se je v

elektronske glasbe se nameravajo osredotoÄ?ali na techno. NaÄ?rtujejo ĹĄe veÄ? sodelovanj s tujimi promotorji, z veÄ?jimi klubi po Sloveniji, na lokalnem obmoÄ?ju pa nameravajo okrepiti izobraĹževalne programe. Cilj v novem obdobju, ki so ga simboliÄ?no zaÄ?eli s prenovljeno grafiÄ?no podobo druĹĄtva, pa je ustanovitev zaloĹžbe. đ&#x;”˛

Praznovanje desetletnice se je zaÄ?elo s popoldanskimi nastopi lokalnih DJ-ev Groove Bear, Blaazny in Alex Wild na terasi pred klubom eMCe plac ter prvimi letoĹĄnjimi poslasticami iz potujoÄ?e Burger kapije Miha Centriha, ki so na druĹženje na prostem privabili veliko ljubiteljev bodisi elektronske glasbe bodisi kulinarike.

ob knjigi zaspali okrog polnoÄ?i.

V ponedeljek (23. aprila) ob 19.19 pa vabi KnjiĹžnica Velenje na slavnostni zakljuÄ?ek devete sezone Bralne znaÄ?ke za odrasle. Gostili bodo pisateljico, kritiÄ?arko in filozofinjo Mojco Kumerdej. đ&#x;”˛

mĹĄ

Poznamo svoje mesto?

Ob svetovnem mesecu krajinske arhitekture bo v Galeriji Velenje potekala delavnica Ali prepoznamo kulturno dediĹĄÄ?ino mesta? , ki jo bo vodila krajinska arhitektka SaĹĄa Piano. Delavnica bo v Ä?etrtek, 19. aprila, ob 18.00.

V evropskem letu kulturne dediĹĄÄ?ine se spraĹĄujemo tudi o tem, kaj sploh je kulturna dediĹĄÄ?ina, jo prepoznamo, razumemo, zakaj je pomembna? Ali kulturno dediĹĄÄ?ino povezujemo le s starimi objekti, kot so gradovi, graĹĄÄ?ine in cerkve ali pa jo najdemo in prepoznamo tudi v svo-

jem, relativno mladem mestu?

Delavnico je pripravila skupina krajinskih arhitektk iz Velenja in DruĹĄtvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS). đ&#x;”˛

Srbsko druťtvo aktivno Şe trinajst let Velenje – V Velenju Şe trinajst let deluje Srbsko druťtvo dr.

Mladen Stojanović. V svoje vrste sprejme vsakega, ki je Ĺželjan druĹženja in aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa. Organizirajo ĹĄtevilne delavnice, pod njihovim okriljem pa deluje tudi veÄ? sekcij, med njimi folklorna, pevska, planinska in literarna. ÄŒe bi se jim Ĺželeli pridruĹžiti, vas vabijo, da jih kakĹĄno soboto ali nedeljo med 10. in 12. uro obiĹĄÄ?ete v dvorani Gaudeamus Ĺ olskega centra Velenje. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

19. aprila 2018

Ljubezen do flavte jo je odpeljala v Ljubljano, Ĺželi si ĹĄe izkuĹĄenj tujine Barbara Spital je ĹĄtudentka 2. letnika dodiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ne zna lenariti. Poleg ĹĄtudija je Ĺže pouÄ?evala na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, danes pa pouÄ?uje na eni od zasebnih glasbenih ĹĄol v Ljubljani. Veliko sodeluje z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa v razliÄ?nih komornih sestavah ter orkestrih, ob tem pa ĹĄe tekmuje in se udeleĹžuje najrazliÄ?nejĹĄih seminarjev, avdicij ter koncertov doma in v tujini.

O njej bomo gotovo ĹĄe veliko sliĹĄali. V pogovoru nam je zaupala, da verjame, da se trud vedno poplaÄ?a. Povedala pa je tudi ĹĄe kaj drugega: Kako se spominjaĹĄ odloÄ?itve za igranje flavte?

ZasluĹžna je moja starejĹĄa sestra Polona, ki mi je bila od nekdaj velik vzor. Kot otrok sem hotela vse poÄ?eti toÄ?no tako kot ona. In tako sem si zaĹželela hoditi v glasbeno ĹĄolo, ker je to paÄ? poÄ?ela Polona. Kaj to pomeni, se mi takrat ĹĄe sanjalo ni.

KakĹĄna uÄ?enka si bila? Si rada vadila igranje instrumenta?

Ja, od nekdaj sem vadila veliko, ne zato, ker sem rada vadila, ampak zato, ker sem si Ĺželela znati zaigrati Ä?im bolje. Bila sem izjemno ambiciozna in tako sem vztrajala, dokler nisem znala zaigrati brez napake. Pravzaprav sem bila kar malo stroga do sebe. Nekje v sredini prvega razreda preÄ?ne flavte sem namreÄ? kar sama presodila, da mi flavta res ne gre, da profesorica ni zadovoljna z mano, in takrat sem mami rekla, naj me izpiĹĄe. Ko

je ĹĄla mama do profesorice, pa je naletela na zaÄ?udenje, saj je v meni videla potencial, zagnanost in voljo. In sem ostala. In kako vesela sem zdaj, da sem! Z veliko hvaleĹžnostjo se spominjam profesorice Mojce UĹĄen TkalÄ?ec, ki je toÄ?no vedela, kako je treba

Da, s profesorico sva ugotavljali, da za nadaljnji glasbeni razvoj potrebujem malo veÄ?je okolje, kot je Velenje. Tako sem Ä?isto po nakljuÄ?ju, na enem od seminarjev, ki je potekal v Celju, spoznala Mileno LipovĹĄek, solo flavtistko SimfoniÄ?nega orke-

Barbara Spital mladim glasbenikom sporoÄ?a, naj nase in na druge vedno gledajo s spoĹĄtovanjem in vloĹžen trud se bo gotovo poplaÄ?al.

negovati nadarjenega otroka. Ĺ e danes sva v stikih.

Si imela kot otrok poleg igranja na flavto Ä?as ĹĄe za kakĹĄno drugo dejavnost prostega Ä?asa?

Ko se je enkrat s flavto zaÄ?elo zares, mi je zaÄ?elo zmanjkovati Ä?asa za vse dejavnosti, ki jih je ponujala ĹĄola, pa tudi prostega Ä?asa je bilo vse manj. Sem sicer veliko prebirala knjige, a sem hitro ugotovila, da je glasba tista, ki je na prvem mestu, in tako sem ves Ä?as, tudi prostega, posvetila njej.

Nadaljevanje izobraĹževanja s flavto te je kmalu vodilo od doma. Je bilo teĹžko oditi?

stra RTV Slovenija, ki tudi pouÄ?uje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Takoj sva se ujeli. Po osnovni ĹĄoli sem ĹĄla na umetniĹĄko gimnazijo v Ljubljano. OdloÄ?itev ni bila teĹžka, saj se v Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani izobraĹžujejo le glasbeniki in plesalci, to pa je moj svet.

Kako so reagirali domaÄ?i?

Doma je bilo pa pestro. Ob mojih prvih uspehih sta bila starĹĄa z lahkoto ponosna, z leti pa je prihajalo tudi vse veÄ? skrbi.

Ker imajo domaÄ?i kmetijo, je bilo vse prevoze na vaje, seminar-

je in tekmovanja teĹžko uskladiti.

In potem ĹĄe reÄ?em, da hoÄ?em v srednjo ĹĄolo v Ljubljano! Ne, nista bila najbolj vesela. A sem trmasta in tako je obveljalo moje.

Res pa sta tudi starĹĄa sÄ?asoma spoznala, da mi gre v Ljubljani dobro, in se tako hitro navadila, da sem doma bolj poredko.

Kako je nastopati danes?

Vedno imam tremo. Zdi se mi, da je celo vedno veÄ?ja. Seveda je odvisno, za kakĹĄen nastop gre, ampak z leti ugotoviĹĄ, kaj vse lahko gre narobe na odru. In z leti ugotoviĹĄ tudi, kakĹĄna odgovornost je stati pred publiko in jim igrati.

Kaj je tisto najveÄ?, kar ti je za zdaj dala glasba?

NauÄ?ila sem se, da se izobraĹževanje v glasbi nikoli ne konÄ?a in da je tako tudi v Ĺživljenju. Spoznala sem, kako postati samostojen, odgovoren, kako vztrajati, kdaj odnehati, in da so vzponi in padci nekaj obiÄ?ajnega. ÄŒesa si ĹželiĹĄ v karieri? Ĺ˝elim si ĹĄe izkuĹĄnje iz tujine.

Pa ne zato, ker mi Slovenija ne bi bila dovolj; samo Ĺželim si videti, kako se stvarem streĹže drugje. MogoÄ?e bi po enem letu Ĺživljenja v tujini Ĺže priĹĄla nazaj, mogoÄ?e bi tam ostala dlje. Ne vem, a zagotovo bi se spraĹĄevala in celo za vedno obĹžalovala, Ä?e tega ne poskusim zdaj, ko imam priloĹžnost. Kmalu tako nameravam opravljati sprejemne izpite v NemÄ?iji ali Franciji ali pa mogoÄ?e izkoristiti moĹžnost izmenjave Erasmus. Na dolgi rok pa me predvsem mika orkestrska oziroma komorna igra. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Zven kitare krepijo v orkestru Kitarski orkester velenjske glasbene ĹĄole se uspeĹĄno kosa z mednarodno konkurenco, na koncertu za domaÄ?e obÄ?instvo pa so posluĹĄalce razvajali s raznolikim programom Tina Felicijan

Kitarski orkester Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega je kot komorna skupina osmih kitaristov viĹĄjih razredov zaÄ?el delovati v ĹĄolskem letu 2004/05, mentorstvo pa je prevzela Monika Krajnc Ĺ tih. Danes v njem sodeluje 36 uÄ?encev od 5. do 8. razreda osnovne glasbene ĹĄole ter dijaki glasbene smeri UmetniĹĄke gimnazije Velenje, saj se je zanimanje za igranje v orkestru poveÄ?alo. ÂťKitaristi navadno ne igrajo v orkestrih, temveÄ? kot solisti, saj je kitara zelo tih instrument. Zato je naĹĄ kolektiv velika priloĹžnost za otroke, da spoznajo tudi orkestrski naÄ?in igranja in sodelovanja z drugimi kitaristi. V orkestru nadgrajujejo svojo muzikalnost, krepijo sluĹĄno predstavo, sreÄ?ajo se z bolj zahtevnimi kompozicijami, hkrati pa spoznavajo nove prijatelje in se druĹžijo ter povezujejo,ÂŤ pove mentorica in dirigentka Monika Krajnc Ĺ tih.

Orkester se Ĺže od samega zaÄ?etka predstavlja na raznih nastopih. Ko se je okrepil, pa je zaÄ?el uspeĹĄno nastopati na Reviji kitarskih orkestrov, ki bienalno poteka v Ĺ˝alcu. Ponosni so tudi na gostovanja po drugih glasbenih ĹĄolah. Med drugim so leta 2006 uspeĹĄno nastopili na konservatoriju v Gradcu, lani pa na konservatoriju v Ljubljani. ÂťNastopili smo tudi na mednarodnem tekmovanju zagrebĹĄkega kitarskega festivala, kjer smo prejeli zlato priznanje,ÂŤ je dirigentka poudarila izstopajoÄ?e sadove dela velenjskega kitarskega orkestra, ki svoje nastope tudi

redno snema in jih objavlja na spletu, s tem pa Ĺželijo uveljaviti orkestrski naÄ?in igranja kitare in ta instrument predstaviti tudi s tega zornega kota.

tudi veÄ?erne koncerte, na enem od njih pa je premierno zaigral Hrustljevo skladbo Pesem za MaruĹĄo. Tudi za letoĹĄnji koncert so pripravili pester program, v katerega so vpletli

V kitarskem orkestru so posebej ponosni tudi na svoja sodelovanja s skladatelji – na Reviji kitarskih orkestrov leta 2010 so premierno izvedli avtorsko skladbo Saťa Luťića Transsibirian, leta 2014 pa so se na reviji predstavili z avtorsko skladbo kitarista in skladatelja Mihaela Hrustlja Afinisma, ki jo je aranŞiral posebej za velenjski kitarski orkester. Zadnjih pet let orkester pripravlja

tako omenjene skladbe kot tiste iz popularnih, klasiÄ?nih in modernih glasbenih vod, obarvane z ritmi in melodijami iz razliÄ?nih koncev sveta. V goste pa so povabili citrarski ansambel glasbene ĹĄole, ki je zaÄ?el delovati pred dvema letoma. đ&#x;”˛

‘Save the Future’ NataĹĄa Tajnik Stupar

ZaÄ?elo se je pred mnogimi leti, najprej sem imela T-shirt z napisom ‘Save the Future’, potem sem naredila akvarel, potem me je prosila kolegica – umetnica, Ä?e si lahko izposodi naslov za svoj projekt. Sveda sem ji dovolila. V upanju, da se razĹĄiri med ljudi, jim odpre oÄ?i in mogoÄ?e vsaj malo vpliva na njihova dejanja. Ta dejanja pa so prihodnost. ZadnjiÄ? sem naletela na zelo zanimiv pregovor, ki pravi, da edini dan, ko lahko kaj narediĹĄ, je danes, ne vÄ?eraj in ne jutri. “DediĹĄÄ?ina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madĹžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter drugi drĹžavljanke in drĹžavljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepriÄ?anj, znanj in tradicij. DediĹĄÄ?ina vkljuÄ?uje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi Ä?as.

DediĹĄÄ?ina se deli na materialno in Ĺživo dediĹĄÄ?ino. Materialno dediĹĄÄ?ino sestavljata premiÄ?na in nepremiÄ?na dediĹĄÄ?ina. Celostno ohranjanje dediĹĄÄ?ine se uresniÄ?uje v razvojnem naÄ?rtovanju in ukrepih drĹžave, pokrajin in obÄ?in, tako da dediĹĄÄ?ino ob spoĹĄtovanju njene posebne narave in druĹžbenega pomena vkljuÄ?ujejo v trajnostni razvoj.

Varstvo dediĹĄÄ?ine je v javno korist. Javna korist varstva dediĹĄÄ?ine se doloÄ?a v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediĹĄÄ?ine za drĹžavo, pokrajine in obÄ?ine. Javna korist varstva dediĹĄÄ?ine obsega identificiranje dediĹĄÄ?ine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preuÄ?evanje in interpretiranje, ohranitev dediĹĄÄ?ine in prepreÄ?evanje ĹĄkodljivih vplivov nanjo, omogoÄ?anje dostopa do dediĹĄÄ?ine ali do informacij o njej vsakomur, ĹĄe posebej mladim, starejĹĄim in invalidom, predstavljanje dediĹĄÄ?ine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, vkljuÄ?evanje vĂŠdenja o dediĹĄÄ?ini v vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, celostno ohranjanje dediĹĄÄ?ine, spodbujanje kulturne raznolikosti s spoĹĄtovanjem razliÄ?nosti dediĹĄÄ?ine in njenih interpretacij ter sodelovanje javnosti v zadevah varstva. DrĹžava, pokrajine in obÄ?ine uresniÄ?ujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejĹĄnjega odstavka in izvajajo ukrepe po tem zakonu. Pri uresniÄ?evanju javne koristi varstva dediĹĄÄ?ine drĹžava, pokrajine in obÄ?ine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediĹĄÄ?ine, poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno druĹžbo v okviru, ki ga doloÄ?ajo zakoni,â€? je zapisano v uvodnih dveh Ä?lenih Zakona o varovanju kulturne dediĹĄÄ?ine.

Pogosto naletim na debate “ O, ti spomeniÄ?arji teÄ?ni, spet smo pridobili kazen.â€? Ali pa “Joj, smo Ä?akali, da kozolec zaÄ?ne razpadati in se podirati in tako postane ogroĹžajoÄ? in nevaren; sedaj ga konÄ?no lahko poruĹĄimo. VeĹĄ, potem bomo prodali parcelo, celo novo hiĹĄno ĹĄtevilko bomo uredili.â€?

Potem greĹĄ na sprehod na Jakca in pod eno najlepĹĄih toÄ?k naĹĄe doline zraste lovski vikend mejnega lastnika, okolica je splanirana in razrita.

S kulturno dediĹĄÄ?ino so med ljudmi in drĹžavo ‘sami problemi’. Menim, da zaradi ne-privzgojenega odnosa vrednosti naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine in spoĹĄtovanja ter zavedanja do minulega.

Zdi se mi, da ima tudi na tem podroÄ?ju glavno vlogo kapital, lastniĹĄki odnosi, sorodstveni in druĹžinski pedigreji, nepotizem.

ObÄ?utek za ohranjanje minulega ni dan vsakemu ohranjevalcu oz. konservatorju. Kako zapiĹĄemo zgodovino, je to, kako bodo naĹĄi otroci prebrali jutriĹĄnji dan. Zgodovine ne more zapisovati trenutna politika in tudi politika ne more in ne sme oblikovati meril in vrednot za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine. To oblikuje stroka, politika pa je pooblaĹĄÄ?ena od ljudstva za izvajanje meril in vrednot, ki jih oblikuje stroka. A politika se zaÄ?ne obnaĹĄati uĹžaljeno, saj je oblast tisti ‘balkon moÄ?i’, kjer je opojnost ega lahko uniÄ?ujoÄ?a za marsikateri kontekst, kjer je stroka izvzeta in neupoĹĄtevana.

Kazni za neupoĹĄtevanje zakona v okviru varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine konec koncev tudi niso tako visoke, da jih neka skupnost ne bi mogla plaÄ?ati. Ali se potem laĹžje odloÄ?imo za kazen in dobiÄ?ek ali pa za sledenje nekim strokovnim odloÄ?itvam, ki zahtevajo veÄ?jo in bolj poglobljeno dejavnost vpletenih. Zelo mi je Ĺžal, ko se stavbe sesipajo same vase, ko vidim 25-letno propadanje samo zato, da se lahko legalno poruĹĄi in odstrani objekt, ki bi ga lahko pred 25 leti lepo obnovili in ohranili. Volivci od politike zahtevamo spoĹĄtovanje naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine v smislu ohranjanja in umeĹĄÄ?anja v naÄ?rte obnov in vzdrĹževanja. Vendar ne samo tiste dediĹĄÄ?ine, ki je vidna ‘na prvi pogled’ – kot Ĺže urejena in zaradi svoje simbolne vrednosti zanimiva za politiÄ?en diskurz; temveÄ? tudi tiste, ki ĹĄe vedno zapuĹĄÄ?ena leĹži nekje, skrita in zanemarjena.

Taka je mogoÄ?e zaradi svojih univerzalnih vsebin nekoliko manj zanimiva za javno izpostavitev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

19. aprila 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Na dnevu radiodifuznih medijev o pomenu radija in televizije VeÄ? kot 70 predstavnikov izdajateljev radijskih in televizijskih programov je razpravljalo o vlogi in pomenu radijskih in televizijskih medijev v slovenskem prostoru, zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter o novostih in izzivih, ki jih prinaĹĄajo nove tehnologije. Dogodek je organiziralo ZdruĹženje radiodifuznih medijev (ZRDF) pri GZS – Medijski zbornici.

Generalna direktorica GZS Sonja Ĺ muc je poudarila pomen radijskih in televizijskih medijev z vidika njihovega vpliva na

oblikovanje javnega mnenja in na razmiĹĄljanje posluĹĄalcev in gledalcev.

SreÄ?anje se je zakljuÄ?ilo z okroglo mizo, na kateri smo udeleĹženci ugotovili, da je razkorak med medijsko zakonodajo in realnim stanjem na medijskem trgu Ä?edalje veÄ?ji in nevzdrĹžen, ker onemogoÄ?a obstoj in razvoj radijskih in televizijskih medijev, ki Ä?edalje hitreje zapirajo svoja vrata. Medijska dejavnost je ena najbolj reguliranih dejavnosti in te obremenitve se ĹĄe poveÄ?ujejo. Trg se koncentrira, navkljub vsem za-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. PEPSON &TONY feat. SUNNY S – Pridi na GoriÄ?ko 2. MJAV – Never again 3. CHALLE SALLE ft. ERIK – Letim

konskim doloÄ?ilom denarja za financiranje lokalnih in regionalnih vsebin ni, tudi zato, ker se izgublja v labirintu nekaterih tujih korporacij. ÄŒeprav EU nesporno podpira lokalne in regionalne vsebine, tega ni zaznati v slovenski zakonodaji. BrezbriĹžnost pristojnega ministrstva in poslancev pa se je tudi tokrat pokazala z njihovo neudeleĹžbo na sreÄ?anju. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

V Dvorani slavnih rokenrola tudi skupina Bon Jovi

ski koncert v Kinu Ĺ iĹĄka. Demolition Group tudi po veÄ? kot treh desetletjih ustvarjanja ostajajo brezkompromisna rock zasedba in ĹĄe vedno delujejo na robu alternativne glasbe in undergrounda. Novi album sicer nima tako neposrednega aktivistiÄ?nega naboja, kot sta ga imela predhodna Planet starcev in Zlagano sonce, ĹĄe vedno pa v glasbi, tekstih in pojavnosti ohranja kritiÄ?en odnos do dogajanja okrog nas.

Po letih Ä?akanja je svoje mesto v znameniti Dvorani slavnih rokenrola konÄ?no dobila tudi skupina Bon Jovi. Ob tej priloĹžnosti se je Jon Bon Jovi po veÄ? letih v Cleveleandu spet zdruĹžil z nekdanjima Ä?lanoma Richijem Samboro in Alecom Johnom Suchom.

Sambora je skupino zapustil leta 2013, Such pa Ĺže leta 1994. Origispremembo prehrane. Opraviti bo moral tudi ĹĄe kar nekaj preiskav. Parni valjak je zelo priljubljen tudi med slovenskim obÄ?instvom, nekaj njihovih nastopov pa so zdaj morali odpovedati. 20. aprila bi morali nastopiti na Ptuju, teden dni pozneje pa na prvomajskem festivalu Spring Break 2018 v PoreÄ?u, ki Ĺže leta na hrvaĹĄko obalo pritegne okoli 3000 mladih iz Slovenije.

nalnim Ä?lanom so se na odru pridruĹžili tudi sedanji – klaviaturist David Byram, bobnar Tico Torres in basist Hugh McDonald. V svoje vrste je Dvorana slavnih letos sprejela ĹĄe nekaj drugih glasbenikov, med drugim tudi pevki Nino Simone in Sister Rosetta Tharpe ter zasedbo Dire Straits. Na 33. slavnostni prireditvi v Dvorani slavnih rokenrola so se poklonili tudi ameriĹĄkemu glasbeniku Tomu Pettyju, ki je v 66. letu starosti umrl oktobra lani.

Skupina Nakajima, ki je nastala iz preminule velenjske skupine Wreck, bo v soboto, 21. aprila, v velenjskem klubu eMCe plac predstavila svoj prvi vinilni izdelek. Zasedba, katere glasba je nekakĹĄna meĹĄanica noise rocka, punka, hardcorea 80-ih in ĹĄe Ä?esa, bo po svoji prvi izdaji Bring

stavljajo pevec Matic Jere, klaviaturistka Manca PintariÄ?, bobnar Damir PavliÄ?, basist Dejvi Kotar in kitarist Simon Ĺ ubic, skupaj pa delujejo Ĺže skoraj dve desetletji.

Po moĹžganski kapi Akija Parni valjak odpovedal vse koncerte

Bohem o znaÄ?aju DomaÄ?a rock skupina Bohem je preboj na slovensko glasbeno sceno naredila leta 2004, ko je izĹĄel njihov prvenec Ĺ˝ivljenje ni zloÄ?in. Od takrat smo si jih zapomnili predvsem po skladbah, kot so Kraljica sanj, Deveti junij, Kri, Boem, On je jaz ‌ Leta 2008 je izĹĄel njihov drugi album Manifest ljubezni, leta 2014 pa tretji Na drugem bregu. Pred kratkim so izdali novo skladbo z naslovom ZnaÄ?aj, v kateri se spraĹĄujejo o Ä?loveĹĄkem karakterju. Refren pesmi nosi sporoÄ?ilo, da ima vsak Ä?lovek svoj znaÄ?aj in da ne obstaja takĹĄna stvar, kot je dober ali slab karakter. Morda je nova skladba Ĺže del materiala za novi album skupine, ki ga po ĹĄtirih letih njihovi zvesti oboĹževalci gotovo priÄ?akujejo. Skupino se-

Nakajima predstavlja prvo vinilno izdajo

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Slovenske smo krvi Ansambel Vikend – Daj povej Toni SotoĹĄek z druĹžino – Klepetava JoĹžica Veseli muzikanti – Vse je ok Ansambel Brkinci – Kdo ĹĄe verjame Ansambel Kvinta – Ljubezen je sreÄ?a Ansambel Petka – Prinesi ĹĄe rundo Ansambel Tik tak – Kako si kaj Raubarji – Sosedu peteln Sekstakord & NuĹĄa Derenda – Ne kliÄ?i me

www.radiovelenje.com

AVTOMOBILI

Demolition Group pred izidom novega albuma Legende slovenskega podzemlja Demolition Group s singlom Nostalgija napovedujejo izid novega albuma. Njegov naslov je Pojdiva tja, ob izidu pa za 9. maj napovedujejo tudi promocij-

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je Akija Rahimovskega, pevca priljubljene hrvaĹĄke skupine Parni valjak, zadela moĹžganska kap, zato je skupina do preklica odpovedala vse koncerte. 62-letni pevec je sicer Ĺže zapustil bolniĹĄnico in poÄ?asi okreva, vendar bo za vrnitev na sceno potrebno ĹĄe kar nekaj Ä?asa. Aki sporoÄ?a, da posluĹĄa zdravnike, ki so mu prepovedali pitje kave in seveda cigarete, svetovali pa so mu tudi veliko poÄ?itka, izogibanje stresnim situacijam in

Matej Kuhar, Valentin Horvat in Sandi Horvat so trije ustvarjalci, ki so skupaj ustvarili skladbo Pridi na GoriÄ?ko.

Pripoveduje o lepoti te slovenske pokrajine, in to v prekmurskem nareÄ?ju, kar danes v slovenski glasbi pravzaprav niti ni tako redko. Besedilo so napisali vsi trije, za glasbo, aranĹžma in produkcijo pa je poskrbel Sandi Horvat.

me the head of a chocolate bunny zdaj promocijsko predstavila svoj prvi vinilni izdelek Be nice to spiders, ki je sicer v digitalni obliki izĹĄel konec novembra lani. Na koncertu, ki se bo priÄ?el ob 20. uri, bo poleg Nakajime nastopil ĹĄe noisy insrumentalni duo NYOS, ki deluje od leta 2014 in domuje na Finskem, pohvali pa se lahko s tremi izdajami: Vltava, Nature in Navigation.

Umrl je nekdanji kitarist skupine Avtomobili Alan Jakin.

NovogoriĹĄki zasedbi se je pridruĹžil leta 1988 in z njo posnel sedem albumov, zaradi hude bolezni pa je leta 2006 skupino zapustil. Ĺ e pred tem je bil Ä?lan skupin Jutro in Go, s katerima je posnel dva albuma.

BOMB SHELL Skupina Bomb Shell je nastala leta 2015, in Ä?eprav so njeni Ä?lani iz razliÄ?nih koncev Slovenije, uspeĹĄno premagujejo krajevno razdaljo, kot bend pa so stacionirani v Ljubljani.

Skupina je v teh dneh izdala novo skladbo Bejbi. Pod skladbo se podpisuje avtorski tandem Rok LunaÄ?ek in BlaĹž Hribar, s katerima Bomb Shell sodeluje prviÄ?.

MJAV Ženska zasedba MJAV je zakorakala v pomlad z novo hudomuťno skladbo Never

again, ki so jo kljub angleĹĄkemu naslovu dekleta zapela v slovenĹĄÄ?ini. Ani, MaĹĄa in Jasmina, ki so novo skladbo posnele v ritmu swinga, se te dni mudijo v studiu, saj pripravljajo zgoĹĄÄ?enko, ki naj bi izĹĄla ĹĄe letoĹĄnjo jesen.

DARJA GAJĹ EK Pevka in televizijska voditeljica oddaje Slovenski pozdrav Darja GajĹĄek je predstavila svoj prvi samostojni glasbeni projekt z naslovom LuĹĄtno bo.

Na zgoĹĄÄ?enki je enajst skladb v slogu slovenske zabavne glasbe, pri nastanku katerih je izdatno pomagal glasbenik in producent Bojan Ĺ eruga.

LAMAI Lamai je umetniĹĄko ime mlade dolenjske pevke Lare Poreber, ki smo jo doslej spoznali Ĺže v kar nekaj skladbah.

Pred kratkim je predstavila nov single Vdihni me z albuma Tam, ki je v teh dneh dobil tudi svojo video podobo.

online www.nascas.si

Naš ­čas, 19. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Dragu Martinšku in Maši Miklavc iz Mestne občine Velenje, ki sta prispevala svoj delež k temu, da je medgeneracijski festival v Velenju uspel, se je na prireditvah ves čas smejalo. V soboto se jima je pri tem pridružilo še sonce. »Seveda se bova tudi priključila kakšni aktivnosti, in to takoj, ko razmisliva, v katero generacijo sodiva. Ne bi se rada ne precenila ne podcenila.«

⏬

»Oh, kako sem ponosna na vas,« je v soboto dopoldan na Titovem trgu žarela Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje. »Na vas, ki ste tukaj, in na vse, ki sem niso mogli, so pa zdajle z mislimi gotovo z vami … Na tako prisrčen način ste obogatili dogajanje in tako odločno ste pokazali, česa vse ste kljub letom še sposobni.«

19. aprila 2018

frkanje » Levo & desno «

Ena sama sreča Uradne raziskave kažejo, da smo Slovenci vse bolj srečni. Sedaj smo veliko bolj srečni kot ob prejšnjih volitvah. Vendar ne vem, če smo srečni res samo zato, ker so spet volitve.

Še kar drži Zdaj, ko je hotel na vodi vse bolj »trdno na tleh«, bi se morali Velenjčani bolj kot Šoštanjčani bati, da bo vzdržala pregrada med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Sicer se bodo s hotelom na vodi hvalili Šoštanjčani.

⏬

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na sobotnem medgeneracijskem festivalu: »A tole? Tale majica mislite, da je koruptivno dejanje?

Dajte no mir! Majico so mi podarili pred množico ljudi, javno. Jaz pa tega, da sem jo sprejel, ne zanikam. Vi pa kar slikajte … Kar dajte.«

Prostovoljstvo Pri nas se prostovoljstvo vse bolj krepi. A še veliko je tudi takih, ki pri rednem delu vse bolj trpijo.

Zmagovalci Slovenija je ta čas že vse bolj v evforiji zmagoslavja.

Smo prava zmagovita država. Skoraj vse stranke napovedujejo, da bodo na bližnjih volitvah zmagale.

Kuharji Imamo vse več najrazličnejših kuharskih oddaj in rubrik in celo kuharskih delavnic. A vse to menda ni razlog, da mnogi pravijo, da je Slovenija ena sama kuhna.

ZANIMIVOSTI

Pojoča cesta prebivalce spravljala ob pamet V severni pokrajini Friziji so se oblasti odločile, da na cesto namestijo posebne črte, ki zaigrajo himno dežele, če avto čeznje pelje s pravilno hitrostjo. A odlična zamisel v teoriji se v praksi ni izkazala za tako dobro. Domačini so dejali, da so morali ves dan poslušati iste zvoke, kar jih je spravljalo ob pamet, poleg tega pa so vozniki postali inovativni in začeli poskušati, ali je na primer pri dvojni hitrosti vožnje tudi tempo glasbe dvakrat hitrejši.

»Znorela bom zaradi tega zvoka.

Podnevi ne morem več sedeti na balkonu, ponoči pa ne morem spati,« je dejala domačinka. Pritožb je bilo že po enem dnevu toliko, da so oblasti novost ukinile. Kot so povedali, jo bodo preizkusili kje drugje. »Nič hudega, če glasbene črte krajanom niso bile všeč. Šlo je za eksperiment, kako vplivati na voznike. Ideja je bila dobra, dober spanec pa je še pomembnejši,« je dejala županja

Energija Leeuwardna. Namestitev ‚glasbenih črt‘ je stala 80 tisoč evrov, koliko je stala njihova odstranitev, pa ni znano.

Vsakodnevno uživanje alkoholnih pijač skrajša življenjsko dobo Znanstveniki so ugotovili, da lahko vsakodnevno pitje alkoholnih pijač, četudi je zmerno, opazno skrajša pričakovano življenjsko dobo. V raziskavi, v kateri so analizirali 600 tisoč udeležencev iz 19 držav, so potrdili, da se pri posamezniku, ki tedensko spije

več kot 100 gramov alkohola, pričakovana življenjska doba skrajša za pol leta. Kot so pojasnili, se 40-letniku, ki tedensko spije med 250 in 300 grami alkohola, priča-

kovana življenjska doba skrajša za do dve leti. Pri ljudeh, ki tedensko spijejo 18 alkoholnih pijač ali več, je pričakovana življenjska doba krajša za kar pet let. »Če pijete alkohol, razmislite o zmanjšanju količine – to vam utegne podaljšati življenjsko dobo in preprečiti pojav kardiovaskularnih bolezni,« je dejala vodja raziskave, doktorica Angela Wood z univerze Cambridge.

Sindrom računalniškega vida Strokovnjaki opozarjajo, da pred vsemi vrstami digitalnih zaslonov pomežiknemo petkrat manj kot sicer, to pa povzroča suhe oči in razdraženost. Raziskave kažejo, da že po dveh urah gledanja v takšne in drugačne digitalne zaslone na dan večina ljudi občuti težave in so v nevarnosti, da dobijo poseben sindrom,

ki ga je ameriško združenje za optometrijo poimenovalo ‚sindrom računalniškega vida‘. Gre za skupek težav, ki jih ljudje različno opisujejo – začne se z občutkom preobremenjenih oči,

nadaljuje pa z zamegljenim vidom, težavami v osredotočanju na predmet, pojavi se lahko tudi dvojni vid, začasna kratkovidnost, nekateri drugače prepoznavajo različne barve, so bolj občutljivi za svetlobo, oči se solzijo in so videti rdeče, suhe, boleče, celo srbijo. K sindromu računalniškega vida spadajo tudi glavobol, bolečina v vratu, ramenih, hrbtu, splošna utrujenost, slabost in celo zaspanost. Z namenom lajšanja tegob ameriški strokovnjaki predlagajo pravilo 20-20-20, ki pomeni, da si po vsakih 20 minutah dela vzamemo 20 sekund odmora, ko se zazremo v daljavo.

Vratar zaslužil 30 tisočakov s prodajo zgodbe

Manhattnu, a ona razmerje zanika in zgodbo označuje za lažno.

Za izmišljeno označuje zgodbo tudi Trump oz. njegov odvetnik.

A Sajudin je v času predvolilne kampanje s prodajo vseeno uspel.

Pred njo je moral opraviti test z detektorjem laži ter v zameno za denar podpisati pogodbo o molku. Časopis National Enyuierer je namreč v duhu pozitivnega odnosa do Trumpa zgodbo zadržal zase. Dokler seveda ni prišla v javnost po drugih kanalih.

Banka ponuja odprtje računa tudi za živali

Izvoz Lepo je, če se lahko pohvalimo, da vse več izvažamo na tuje. Ni pa dobro, da izvažamo vse več mladih in predvsem strokovnjakov! (Mlado) pamet bi bilo vendarle bolje obdržati in zaposliti doma. A mladi odhajajo, ker so pametni …

Plezalci V Sloveniji je veliko dobrih plezalcev. Ne le takih, ki so spretni po skalah in umetnih stenah, še več takih, ki se spretno vzpenjajo na različne položaje. Mnogi od slednih plezajo v raznih navezah.

Nekdanji vratar Trumpove stolpnice v New Yorku Dino Sajudin je zaslužil 30 tisoč dolarjev,

ko je časopisu National Enquirer prodal zgodbo, da ima ameriški predsednik nezakonskega otroka z nekdanjo uslužbenko stolpnice. Po zgodbi naj bi imel Donald Trump razmerje z mlado žensko, ki je delala v njegovi stolpnici na

Za številne preiskave v zvezi z gradnjo našega znamenitega bloka 6 so (in menda še bodo) porabili veliko energije. Vseeno veliko manj, kot je je ta blok že proizvedel.

Pred kratkim se je neka banka v mestu Piacenza na severu Italije odločila strankam ponuditi možnost odprtja bančnega računa za njihove štirinožne prijatelje. Lastniki s tem pridobijo ugodnosti pri veterinarjih, trgovinah z živalmi in zavarovanju svojih hišnih ljubljenčkov. Pri odprtju bančnega računa se vpiše ime štirinožca, za vodenje računa pa banka lastniku živali zaračuna šest evrov na mesec. V Italiji je sicer približno sedem milijonov psov in osem milijonov mačk.

Brez strahu Po naši deželici se še kar vrstijo čistilne akcije. In ni se bati, da bi čistilcem zmanjkalo dela. Vrste tistih, ki svinjajo, se nič kaj ne zmanjšajo. Njihova produktivnost tudi ne.

Na noge Sezona kolesarjenja se je že začela. Kolesa že dobivajo noge.

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

19. aprila 2018

Spodbujanje sodelovanja, povezovanja in dialog V Velenju je potekal osmi medgeneracijski festival – Osrednja tema letos demenca Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 14. aprila – Tri dni, od 12. do 14. aprila, je v Velenju potekal 8. medgeneracijski festival, na katerem so udeleŞenci spodbujali misli in telo za dober spomin. Tema letoťnjega festivala je bila demenca.

Na festivalu – potekal je pod okriljem Mestne obÄ?ine Velenje in soorganizatorjev Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje,

V vsakem od treh dni se je veliko dogajalo, posebej Ĺživo pa je bilo zadnji dan festivala, v soboto na Titovem trgu, kjer so potekale miselne in ĹĄportne igre (hoja bosih nog, druĹžabni igri zbiranje palic XL mikado), ĹĄah, igra s padalom, metanje rokometne Ĺžoge na gol, poligon s stoĹžci, metanje obroÄ?ev, prikaz postopkov oĹživljanja in uporabe defibrila-

torja), zgodila se je ’ulica pleĹĄe’, na kateri se je predstavilo okoli 180 plesalcev z razliÄ?nimi plesnimi zvrstmi, tek starejĹĄih ...

Anica Gruber iz Hrastovca, ki zadnjih ĹĄest let biva v Domu za varstvo odraslih, je bila ena bolj aktivnih udeleĹžencev. Zmotili smo jo, ko se je skupaj s ĹĄe devetimi iz doma pripravljala na ples. ÂťEn teden smo temeljito vadili, na danaĹĄnji dan pa res teĹžko Ä?akali,ÂŤ je rekla. Ko smo jih pohvalili, kako zelo lepo so se ’poĹĄtimali’, je rekla, da je bil tak ukaz, in se nasmejala. ÂťNe, Dvanajst skupin, ena za drugo, je predstavilo razliÄ?ne plesne zvrsti.

â?ą

DruĹžili so se otroci, mladi, predstavniki srednje generacije in starejĹĄi.

DruĹĄtva upokojencev Velenje, Festivala Velenje, Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, AndragoĹĄkega zavoda Ljudske univerze Velenje in Doma za varstvo odraslih in sodelovanju Zdravstvenega doma Velenje, Rokometnega kluba Gorenje in Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje – so se druĹžili otroci, mladi, predstavniki Anica Gruber: srednje geneÂťTeĹžko smo racije in staÄ?akali na rejĹĄi. danaĹĄnji dan.ÂŤ

Tek starejĹĄih.

Otroci so z zanimanjem spremljali postopke oĹživljanja.

ne ‌ Mi veliko pleĹĄemo in tako urejeni smo Ĺže kar nekaj Ä?asa.ÂŤ Ta n j a L e sniÄ?ar je bila med tistimi, ki so stopili blizu Tanja LesniÄ?ar: dogajanju: ÂťPo ÂťDruĹženje dolgi zimi, ki je zelo je kar ni in ni pomembno.ÂŤ hotelo biti konec, sem prav Ĺželjna tega, da se je zaÄ?elo spet dogajati. Tole so pripravili zelo lepo. Sicer pa sem rada zunaj.

Na takih dogodkih, kot je ta, sreÄ?aĹĄ veliko ljudi.ÂŤ MnoĹžico je ob zakljuÄ?ku festivala nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?: ÂťZ medgeneracijskim druĹženjem sporoÄ?amo, da se zavedamo odgovornosti do vseh generacij in potrjujemo, da smo vsem generacijam prijazno mesto. Osrednja tema tokratnega festivala

je demenca.

Z viĹĄanjem popreÄ?ne starosti je te bolezni vedno veÄ?. Prav je, da se tega zavedamo, in ponosen sem na to, da smo v Velenju od- Na retro vodenem sprehodu po mestu so podoĹživeli prli prvo depreteklost. menci prijazno toÄ?ko v SAĹ A regiji ter zago- to pa se je mora zavedati okolica tovili aktivno vkljuÄ?enost oseb z in bolnike z demenco sprejemati demenco v lokalno skupnost ter dostojno, Ä?loveku prijazno.ÂŤ đ&#x;”˛ boljĹĄo ozaveĹĄÄ?enost o njej.ÂŤ Bolniki se je vÄ?asih ne zavedajo, za-

Tri dni spodbujali misli in telo UdeleĹženci festivala so tri dni spodbujali misli in telo na razliÄ?nih aktivnostih: jogi na prostem, vodenem ogledu po razstavi, predavanju z naslovom Velenje – demenci prijazno mesto, retro sprehodu po Velenju, kreativni delavnici, lutkovno-igrani predstavi, miselnih in ĹĄportnih igrah, plesu in teku starejĹĄih.

Festival odprtih hiĹĄ tudi v Logarski dolini

Hotel Plesnik je doĹživel vsebinsko in ekoloĹĄko preobrazbo

UdeleĹženci OHS z arhitektom Lahhom sredi hotelskeha bazena

V soboto, 14. aprila, ko je po vsej Slove- uspelo – poleg obnove notranjosti hotela niji veÄ? kot 100 investitorjev oz. lastnikov in izgradnje velnesa – zgradbi dodati ĹĄe odprlo vrata objektov v okviru arhitektur- zunanji del, ki se zdi kot prigrajen prono nepremiÄ?ninskega festivala, si je pre- stor, odprt s panoramskim pogledom, k cejĹĄnje ĹĄtevilo obiskovalcev ogledalo tudi obÄ?utenju zelene doline in skalnatih dvadva primera uspeĹĄne sanacije oz. revitali- tisoÄ?akov. V obeh primerih je ĹĄlo za vezacije objektov izjemnega pomena v Mat- liko veÄ? kot le pridobitev gospodarskih kovem kotu in Logarski dolini. Nekdanji koristi lastnikov, saj so vlaganja visoka.

VelenjÄ?an, ki zdaj Ĺživi v LetuĹĄu, dr. Otmar Cilj je bil tako dodati objektom na izjemnih lokacijah novo vreKugovnik je pripravil prednost ter ustrezen status v seneÄ?enje ob povabilu na elitnem alpskem prostoru. svoj Ä?as opuĹĄÄ?eno domaUreditev 32 sob v hotelu Ä?ijo ob vznoĹžju Mrzle go(prej jih je bilo 30) ter pore in Kope na domaÄ?ijo sodobitev whirlpoola so VrlovÄ?nik. Martina Pleskladni z novo filozofijo o snik, lastnica istoimensonaravnem vkljuÄ?evanju v skega hotela v Logarski prostor z dodano vrednodolini, pa je povabila v stjo naravnih materialov popolnoma prenovljen tako v objekt in opremo butiÄ?ni hotel s sedaj ĹĄtirikot tudi v domaÄ?o ekolomi zvezdicami. Prvi proĹĄko pridelano kulinariko. jekt, ki je podprt s sredÄŒe se hotelu Ĺže pozna ta stvi kmetijskega sklada vsebinska preobrazba, pa za razvoj podeĹželja, je Ĺže Detajl skednja so obeti za Kugovnikovo pred ĹĄestimi leti zaÄ?el izoz. VrlovĹĄko domaÄ?ijo v vajati Kugovnik s ciljem, bliĹžnji prihodnosti (izgradnja da ohrani pristno domaÄ?ijo je v peti gradbeni fazi), kjer je na SolÄ?avskem in jo prilagouresniÄ?enje vizije videti v naddi za izbrane turistiÄ?ne uĹžitke gradnji lastne prakse v kmetijin, kot je dejal, za Âťsvojo dustvu v povezavi z intimnim tuĹĄoÂŤ. Ustvarjalno delo je zaurizmom, veÄ? kot na dlani. Kot pal arhitektu Roku Ĺ˝nidarĹĄiÄ?u. je na dosegu pogleda Ä?arobnost Temeljito vsebinsko prenovo zasneĹženih skalnih vrhov, ko se (po veÄ? kot 20 letih) edinega dolina odene v zelenje in cvetehotela v Logarski dolini pa so nje in Ä?utenje neokrnjene prazaupali arhitektu Dejanu LaDr. Oto Kugovnik vljiÄ?ne deĹžele, kjer je svoje davhu, ki mu je po Ĺže kar trpeÄ?em poln idej in volje ne Ä?ase rovaril zmaj Lintver. iskanju dovoljenj skupaj z indo ustvarjalnega đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc vestitorico Martino Plesnik investiranja

V Ĺ oĹĄtanju bodo Ä?istili v soboto ... Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 21. aprila, bo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺže petnajstiÄ? zapored potekala organizirana oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija. K sodelovanju so povabili vseh devet krajevnih skupnosti, odzvala pa so se tudi ĹĄtevilna druĹĄtva, zato se za udeleĹžbo tudi tokrat ni bati.

Lani je v oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji sodelovalo blizu 350 posameznikov, ki so iz mest, kamor ne sodijo, odstranili 14 ton odpadkov.

Kot je Ĺže v navadi, bo tudi letos ObÄ?ina poskrbela za vreÄ?ke, rokavice, malico in Ĺžejo ter seveda za odvoz odpadkov.

... v Velenju pa tudi v petek OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije se nadaljujejo tudi v Velenju (tu teÄ?ejo Ĺže od konca marca).

V petek bo Ä?istila KS Gorica, v soboto pa RibiÄ?i okolico doma in jezera ter reko Pako, klub vodnih ĹĄportov, modelarji in potapljaÄ?i se bodo lotili okolice velenjskega jezera, mladinci letnega kina, uprava obÄ?ine Velenje pa vpadnic v mesto.

Vsem omenjenim akcijam se lahko seveda pridruĹžite tudi ostali obÄ?ani. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. aprila 2018

V Desnem bregu znova kmeÄ?ka trĹžnica Obratovala bo sicer le dvakrat na teden, pa ĹĄe to ne ob sobotah, a zaÄ?etek je

se zaÄ?ne! Pa tudi na ploÄ?nik na JurÄ?iÄ?evi menda ne bo treba veÄ? dolgo Ä?akati.

Milena KrstiÄ? – Planinc

nasproti Mercatorjeve TrĹžnice.

Urejali bodo parkiriĹĄÄ?a

Velenje – Tisto, kar si meĹĄÄ?ani Desnega brega Ĺželijo Ĺže dolgo, je kmeÄ?ka trĹžnica. Ta je v tem delu Velenja nekoÄ? Ĺže bila, a je od takrat, ko so jo preselili na Levi breg, v center mesta, preteklo Ĺže za veÄ? kot ĹĄtirideset let reke Pake. Zdaj pa se v majhnem delu tja spet vraÄ?a.

Uredili jo bodo (z dvema hiĹĄicama, takima, kot so na Cankarjevi) v atriju ob KidriÄ?evi cesti,

Za zaÄ?etek dvakrat tedensko

ÂťK temu nas je napeljalo dejstvo, da je naĹĄa mestna Ä?etrt po nastanku najstarejĹĄa v Velenju.

V njej Ĺživi najveÄ? starejĹĄih obÄ?anov v mestu. Ti praviloma ne vozijo avtomobilov in se morajo po kmeÄ?ke dobrine v center podati peĹĄ ali pripeljati z avtobusom.

Nekaterim, ki te poti ne zmorejo tako, pa ostaja kmeÄ?ka trĹžnica

TrĹžnico bodo postavili v atrij ob KidriÄ?evi.

popolnoma nedosegljiva,ÂŤ pravi predsednica sveta Mestne Ä?etrti Jelka Sever – ÄŒasl. ÂťS ponovno oĹživitvijo kmeÄ?ke trĹžnice v tem delu mesta Ĺželimo pribliĹžati dobrine ostarelim in seveda tudi vsem drugim meĹĄÄ?anom in me-

â?ą Kersnikova 1 ima veliko premalo parkiriĹĄÄ?.

Lani so (med drugim) uredili razsvetljavo na Ĺ ercerjevi in Vojkovi ter prenovili streho na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u na TomĹĄiÄ?evi.

Dva dogodka ob Dnevu Zemlje

Martinov svet Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo v teh dneh prijavila na razpis LAS-a regije SaĹĄa projekt Martinov svet. V njem med drugim predvideva izgradnjo sanitarnih objektov ter ureditev turistiÄ?noinformacijskega centra pri tamkajĹĄnjem javnem zavodu Mladinski center.

Vrednost projekta so ocenili na 125 tisoÄ? evrov, od tega priÄ?akujejo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja letos dobrih 21 tisoÄ?, prihodnje leto pa 85 tisoÄ? evrov.

Lokalna skupnost namerava letos za projekt nameniti 3.750 evrov, prihodnje leto pa 15 tisoÄ? evrov. Izvedba projekta bo omogoÄ?ila eno delovno mesto.

Na obÄ?inski upravi ob tem poudarjajo, da se bodo izvedb projekta lotili le, Ä?e bodo uspeĹĄni na razpisu. đ&#x;”˛

tp

Odprta je info toÄ?ka Sobivamo V Ä?etrtek, 12. aprila, je bila v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij na Titovem trgu 2 v Velenju otvoritev info toÄ?ke Sobivamo, ki bo starejĹĄim obiskovalcem na enem mestu ponujala informacije o moĹžnostih sobivanja in zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja. Po kratki otvoritvi, na kateri sta sodelovali tudi drĹžavna sekretarka Lidija Stebernak in predstavnica ZDUS Alenka Ogrin, je potekal tudi krajĹĄi individualni pogovor s starejĹĄimi, ki jih pestijo razliÄ?ne teĹžave z zagotavljanjem bolj kakovostnega bivanja. đ&#x;”˛

Velenje, 23. aprila – V ponedeljek bosta v Vili RoĹžle dva dogodka, s katerima bo MZPM Velenje obeleĹžila Svetovni dan Zemlje. Dopoldne, ob 10.30, bodo zakljuÄ?ili okoljevarstveni projekt ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ.

Prvi del projekta so skupaj z raziskovalci Eurofins ERICa izvedli novembra lani, ko so osmoĹĄolci ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol opravili teoretiÄ?en del projekta in terenski ogled. V nadaljevanju so iz odpadnih materialov izdelovali zasnove obeleĹžij (spomenikov) v spomin na velik ekoloĹĄki shod v Velenju 8. novembra 1987. V projektu je sodelovalo 377 osmoĹĄolcev in 27 mentorjev.

Izdelali so kar 18 zasnov obe-

ĹĄÄ?ankam. PrepriÄ?ani smo, da bomo s tem dvignili kakovost Ĺživljenja v tem delu mesta.

Postopki za oĹživitev trĹžnice Ĺže teÄ?ejo. RaÄ?unajo, da bi jo lahko odprli Ĺže konec meseca ali vsaj na zaÄ?etku maja. Na zaÄ?etku bo delovala dvakrat tedensko. ÄŒe se bo pokazala potreba in bo zanjo dovolj zanimanja, pa ji bodo ’odprte’ dneve dodajali.

Prenova ZidanĹĄkove in BraÄ?iÄ?eve

Tistega, Ä?esar so v mestni Ä?etrti najbolj veseli, pa je skorajĹĄnja prenova BraÄ?iÄ?eve in ZidanĹĄkove ceste. NiÄ?kolikokrat so pristojnim izkazali potrebo po tem.

Ne bo pa to edina pridobitev letoĹĄnjega leta v mestni Ä?etrti Desni breg. Letos se bo tam veliko dogajalo. Za zdaj imajo potrditev, da se bo zaÄ?elo urejanje parkirnih prostorov med tako imenovanima objektoma zgornja Nama in Petinpetdeset, ki niti asfaltirano ni.

Zelo nujna je tudi obnova parkiriĹĄÄ?a ob stanovanjJelka Sever – ÄŒasl, predsednica skem bloku na Kersnikovi sveta: Želja je ĹĄe veliko. Med njimi je izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a v kriĹžiĹĄÄ?u 1, kjer ima prostore tudi TomĹĄiÄ?eve in Jenkove.ÂŤ Mestna Ä?etrt Desni breg in ĹĄtevilna druĹĄtva in organizacije ter Abanka. ÂťParkiÂťStanje je akutno. Cesti Ĺže dolgo ne ustrezata standardom. Pre- riĹĄÄ? je daleÄ? premalo. Ve kaĹže, ozki, brez ploÄ?nikov v tem delu da bomo do veÄ? parkiriĹĄÄ? priĹĄli mesta povzroÄ?ata veliko zagat,ÂŤ ĹĄe letos,ÂŤ pravi ÄŒasl – Severjeva.

Je pa to bolj kot od drugega odpravi predsednica.

PrejĹĄnji teden so dobili potrdi- visno od etaĹžnih lastnikov v tem tev, da se letos obnova naposled objektu. Za ta poseg je potrebno zaÄ?ne. Da bo tudi konÄ?ana, pa si stoodstotno soglasje. đ&#x;”˛ ĹĄe ne upajo napovedati. Samo da

â?ą

Zelenica med glasbeno ĹĄolo in obema osnovnima ĹĄolama bo s skate parkom postala stiÄ?iĹĄÄ?e mladih.

KUD Ravne naÄ?rtov ne manjka Z novim predsednikom uspeĹĄno krmarijo po bogati vaĹĄki dediĹĄÄ?ini

leĹžij in plakatov, na zakljuÄ?ni prireditvi projekta pa bodo avtorji najboljĹĄih ĹĄestih predstavili svoje ideje. Komisija bo avtorje najboljĹĄih nagradila z nagradnim izletom.

V ponedeljek popoldne, ob 17. uri, pa bo v in pred Vilo RoĹžle ĹĄe vrtiÄ?karska delavnica (v okviru evropskega projekta AgriGo4Cities), tokrat namenjena najmlajĹĄim, druĹžinam ter vsem, ki jih srbijo zeleni prsti in bi Ĺželeli pokazati, kakĹĄen je za njih sanjski urbani vrtiÄ?ek. Iz razliÄ?nih materialov ga bodo lahko sami izdelali na tokratnih vrtiÄ?karskih igrarijah. Preko vrtiÄ?karskega ustvarjanja se bodo poklonili tudi Dnevu Zemlje.

Mojca Ĺ truc

Ko so pred leti v Ravnah zaprli podruĹžniÄ?no ĹĄolo, so se bali, da bodo za vedno izgubili povezanost mladine s krajem.

A se to ni zgodilo, v veliki meri je zasluĹžno Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo (KUD) Ravne. To ima od letoĹĄnjega februarja no-

tako za dramski kot recitatorski del proslave. Njihovo bogato vsebino je ĹĄe dopolnil moĹĄki pevski zbor KUD Ravne.

PotoÄ?nik se zaveda, da ima ob sebi ekipo, polno novih idej. ÂťGre za ekipo, s katero smo pripravljeni pomagati, sprejemati nove izzive, ohranjati stare vaĹĄke ĹĄege in navade, spodbujati

vljanje mlaja, noÄ?no pobiranje jajc v zaÄ?etku maja, zabavno popoldne s skeÄ?i v drugi polovici maja, slavnostno proslavo ob dnevu drĹžavnosti, vodni Ĺžur za otroke (v soorganizaciji z DPM Ravne), nogometni turnir, komemoracijo od dnevu spomina na mrtve, vsakoletno prireditev KUD Ravne se predstavi, pa mi-

đ&#x;”˛

Izgradnja oziroma obnova brvi preko reke Pake

KUD Ravne – Glavne niti marÄ?evske prireditve so imeli v rokah otroci.

Ĺ martno ob Paki – V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki so pred nedavnim dopolnili NaÄ?rt razvojnih programov za obdobje 2018– 2021 tudi z izgradnjo oziroma obnovo obstojeÄ?e brvi preko reke Pake v ReÄ?ici ob Paki.

Izvedba projekta bo omogoÄ?ila zavarovanje premoĹženja in Ĺživljenja obÄ?anov na omenjenem obmoÄ?ju ob obilnejĹĄih padavinah, njegova vrednost pa je 50 tisoÄ? evrov. Od drĹžave oziroma ministrstva za okolje in prostor priÄ?akujejo 35 tisoÄ? evrov iz postavke odpravljanja posledic naravnih nesreÄ?, ostalo bo primaknila lokalna skupnost.

Po naÄ?rtu nameravajo brv razĹĄiriti, saj naj bi bila sestavni del kolesarskega omreĹžja v Savinjski regiji in s tem tudi v drĹžavi.

Kdaj se bodo izvedbe projekta lotili, pa bo odvisno od tega, kdaj bodo predviden denar od drĹžave tudi dobili. đ&#x;”˛

tp

vo vodstvo, ki je svoje delo Ĺže zaÄ?elo. V marcu so organizirali tudi proslavo ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu. ÂťPosebej se zahvaljujem animatorkam in vsem ostalim, ki so sodelovali pri prireditvi,ÂŤ je dejal predsednik KUD Ravne Marko PotoÄ?nik in poudaril, da iskreno ceni vloĹžen Ä?as, trud in dobro voljo.

Kar precej je bilo vloĹženega, saj so nastopajoÄ?i z animatorkami vadili veÄ? mesecev. Na dogodku so najveÄ? pokazali otroci; oni so vodili prireditev, pripravili nekaj instrumentalnih toÄ?k, nastopili s pevskim zborom Tamladi KUD-ovci in poskrbeli

Ä?lane druĹĄtva in vkljuÄ?evati nove,ÂŤ je dejal predsednik druĹĄtva.

Pojasnil je, da je ponosen na naziv predsednika druĹĄtva. Zaupali so mu ga skupaj z doloÄ?itvijo mandata Ä?lanom upravnega odbora druĹĄtva. ÂťPred marÄ?evsko prireditvijo smo letos pripravili Ĺže tudi koncert naĹĄega Ĺ˝enskega pevskega zbora Planika in kulturni program na proslavi ob obletnici pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko pri spomeniku v OsreĹĄkih peÄ?eh,ÂŤ je povedal PotoÄ?nik. Tudi za naprej jim naÄ?rtov ne manjka. V teh dneh so izvedli tradicionalno velikonoÄ?no pokanje, Ä?aka pa jih ĹĄe posta-

klavĹževanje za otroke, gledaliĹĄko igro in ĹĄe kaj. ÄŒe razmiĹĄljate, da je tovrstne ponudbe dovolj tudi drugje, in morda celo, da KUD Ravne ni posebno druĹĄtvo, pomislite znova: za razliko od mnogih drugih v tem druĹĄtvu vodilne funkcije prevzemajo mladi, polni energije in idej. Ĺ e veÄ?: mladi, ki so kljub svoji ambicioznosti in uspeĹĄnosti pripravljeni ostati na vasi in krepiti medsebojno povezanost. Tega pa danes ni preprosto najti. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. aprila 2018

15

Zgodba tistih, ki Ä?istijo prostore Ĺ olskega centra Velenje Od 1. aprila Ä?iĹĄÄ?enje prostorov Ĺ CV izvaja podjetje Aktiva TS – Dve delavki podjetja Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje sta ostali brez zaposlitve – Sindikat VIR meni, da zato, ker sta opozarjali na nepravilnosti Mojca Ĺ truc

PrejĹĄnje dni je v medijih odmevala zgodba o Ä?istilkah Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV), ki sta dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi – po prepriÄ?anju Sindikata delavcev v vzgojni, izobraĹževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) zato, ker sta opozarjali na nesmotrno porabo javnih sredstev.

O poloĹžaju Ä?istilk, ki Ä?istijo na Ĺ CV, smo pred Ä?asom poroÄ?ali tudi v naĹĄem Ä?asopisu. ÄŒe spomnimo na najbolj bistveno: Ä?istilke niso zaposlene na Ĺ CV, temveÄ? pri zunanjem izvajalcu – do nedavnega je bilo to podjetje Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje. Kot so pripovedovale, bi moralo po normativih javnih zavodov prostore Ĺ CV Ä?istiti vsaj 20 polno zaposlenih delavcev, v praksi pa je bilo tako, da je bilo dnevno prisotnih le okrog 10 Ä?istilk. Te so imele zato seveda toliko veÄ? dela. Kot so dejale, so zato, da bi zmogle oÄ?istiti vse, kar je bilo od njih zahtevano, uporabljale agresivna Ä?istila in tako zaradi Ä?istil kot zaradi prevelikega obsega dela ogrozile svoje zdravje.

Za dodaten pritisk naj bi skrbel tudi mobing znotraj podjetja.

Tako so torej opozarjale. In ravno v Ä?asu, ko so opozarjale, se je Ĺ CV pogodba s podjetjem Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje iztekla. Direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?nik je pripravil nov razpis, vanj pa zapisal tudi nov pogoj: da je naroÄ?ilo pridrĹžano za invalidska podjetja.

Kot je pojasnil, so se na Ĺ CV za takĹĄen razpis odloÄ?ili, ker morajo po obstojeÄ?i zakonodaji zagotavljati zaposlitev ĹĄestim invalidnim osebam, ob naÄ?rtovanih upokojitvah trenutnega kadra pa to pomeni, da potrebujejo dodatno tri delavce invalide. ÄŒe ste pomislili, kako bi lahko v kvoto zaposlenih invalidov Ĺ olskega centra ĹĄtele Ä?istilke, ki so zaposlene pri zunanjem izvajalcu del, niste edini. Po razliÄ?nih spletnih forumih je bilo mogoÄ?e v zadnjem tednu prebrati mnogo tovrstnih pomislekov. A dejstvo je, da ĹĄtejejo v kvoto tudi zunanji izvajalci, Ä?e gre bodisi za javna dela bodisi za invalidsko podjetje. PogorelÄ?nik je ob tem ĹĄe poudaril, da bi moral Ĺ CV, Ä?e kvote ne bi izpolnil, letno za enega manjkajoÄ?ega delavca invalida v sklad plaÄ?ati 7.000 evrov.

Razpis je bil torej pridrĹžan za invalidska podjetja, objavljen pa je bil v uradnem listu EU. Prija-

Jan Ĺ koberne zahteva ukrepanje

Ravnanje vodstva Ĺ CV je najostreje obsodil poslanec Jan Ĺ koberne in opozoril na krĹĄitve ustavne pravice do sindikalne svobode delavk in delavcev ter na elemente krĹĄitve delovnopravne zakonodaje. Podal je pobudo, da vlada razmere v Ĺ C Velenje prouÄ?i in ustrezno ukrepa.

vilo se je le eno podjetje: Aktiva TS. To je prav tako kot Aktiva Ä?iĹĄÄ?enje v lasti druĹžbe Aktiva Skupina. Direktorica druĹžbe Jasmina Ĺ uĹĄterĹĄiÄ? je povedala, da so imeli v obdobju od leta 2014–2018 s Ĺ CV sklenjeno pogodbo, po kateri je meseÄ?na cena storitev znaĹĄala 25.551,17 evr brez DDV. Po novi pogodbi z Aktivo TS je meseÄ?na cena z DDV 32.095,21 evr. Ni jih bilo malo, ki so se obregnili tudi ob to ĹĄtevilko. Iz mnogih medijskih naslovnic je izhajalo, da Ĺ CV zunanjemu podjetju namenja tri tisoÄ?ake za posamezno Ä?istilko, te pa medtem prejemajo minimalne plaÄ?e. Direktor Ĺ CV pojasnjuje, da je znesek povsem primerljiv ali celo ugodnejĹĄi od zneskov storitev Ä?iĹĄÄ?enja na drugih ĹĄolskih centrih po Sloveniji ter da ne gre samo za stroĹĄke plaÄ?, temveÄ? tudi za stroĹĄke materiala,

urejanja okolice in storitve odpadkov z odvozom smeti.

Sekretarka Sindikata VIR Ana JakopiÄ? je prepriÄ?ana, da gre za nesmotrno porabo javnih sredstev. Poleg tega opozarja tudi na osebne zgodbe. Ko je namreÄ? od 1. aprila letos opravljanje storitev na Ĺ CV zaÄ?elo podjetje Aktiva TS, je to podjetje (pre)zaposlilo veÄ?ino Ä?istilk in Ä?istilcev, ki so prostore Ĺ CV Ä?istili Ĺže prej – le dve sta ostali brez dela. ÂťTo sta prav tisti dve, ki sta Ä?lanici naĹĄega sindikata in sta javno opozarjali na nepravilnosti,ÂŤ je povedala JakopiÄ?eva in poudarila, da je odpuĹĄÄ?anje zaradi sindikalnih aktivnosti nezakonito.

Slednje seveda drĹži, vendar v druĹžbi Aktiva skupina zavraÄ?ajo navedbe, da sta bili delavki odpuĹĄÄ?eni zaradi morebitne vkljuÄ?enosti v kateri koli sindikat.

Prav tako zagotavljajo, da je bi-

lo v Ä?asu izvajanja pogodbe med Ĺ CV in podjetjem Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje na lokaciji dnevno prisotnih od 15 do 23 delavcev.

DrugaÄ?e pa zatrjuje ena od odpuĹĄÄ?enih Ä?istilk Rajka TomiÄ?. Po njenih besedah je prostore Ĺ CV dnevno Ä?istilo od 7 do 10 Ä?istilk.

Na trditev PogorelÄ?nika, da je nemogoÄ?e, da bi tolikĹĄno povrĹĄino dnevno dobro oÄ?istilo le toliko delavk, se TomiÄ?eva odziva z nasmehom. ÂťSeveda je nemogoÄ?e, zato pa je bilo tako teĹžko,ÂŤ pravi. Dodaja ĹĄe, da je odpoved pogodbe o delovnem razmerju prejela v Ä?asu bolniĹĄkega staleĹža, za razlog pa so pri podjetju navedli, da je ÂťtehnoloĹĄki viĹĄekÂŤ.

JakopiÄ?eva je opozorila ĹĄe na zahtevnost dela na povrĹĄinah Ĺ CV. ÂťEna od stavb ima celo ĹĄtiri nadstropja in je brez dvigala.

Ne znam si predstavljati, kako bodo zaposleni invalidi prenaĹĄali

vso opremo,ÂŤ je dejala. PogorelÄ?nik na to odgovarja z namero o skorajĹĄnji umestitvi dvigala v ĹĄtirinadstropno stavbo Ĺ CV, vendar to trenutne dileme ne razreĹĄi. Tudi nestrinjanja med sindikatom in Ĺ CV se s tem ĹĄe ne konÄ?ajo. Ana JakopiÄ? napoveduje, da bodo v sindikatu vztrajali, naj Ĺ CV Ä?istilkam ponudi redne pogodbe o zaposlitvi in preneha najemati zunanje izvajalce.

PogorelÄ?nik pa pravi, da o tem ne razmiĹĄljajo, in poudarja, da je njihova osnovna dejavnost vzgoja in izobraĹževanje.

Zgodbi bi seveda lahko hitro priĹĄli do dna in ugotovili, kdo laĹže ali se izmika odgovornosti – a ker gre le za Ä?istilke ‌?!

Zelena luÄ? za prvo etapo projekta Celje – Pred tednom dni so v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje prejeli sporoÄ?ilo, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc potrdila sklep o zaÄ?etku postopka oddaje javnega naroÄ?ila za izvedbo prve etape projekta nadomestne novogradnje v bolniĹĄnici. S tem je dala zeleno luÄ? za zaÄ?etek izgradnje enega najveÄ?jih naloĹžbenih projektov v zdravstvu v zadnjih desetletjih.

ma in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti pa tudi ovirajo nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti.ÂŤ Vrednost javnega naroÄ?ila za etapo 0 so ocenili na 3,3

milijona evrov, za etapo 1 pa blizu 24 milijonov evrov. Denar bo zagotovila drĹžava iz proraÄ?una za obdobje 2018–2021. đ&#x;”˛

tp

POLNA NOČ POPUSTOV

V bolniĹĄnico so povedali, da je tik pred objavo javno naroÄ?ilo za izbiro izvajalca del za etapo 0, ki predstavlja izvedbo pripravljalnih del za projekt nadomestne novogradnje. Zanjo so sklep prejeli sredi prejĹĄnjega meseca. Tokratni sklep pa omogoÄ?a zaÄ?etek postopka oddaje javnega naroÄ?ila za izvedbo etape 1 omenjenega projekta – izgradnja stavbe na prostih povrĹĄinah do tretje podaljĹĄane gradbene faze, vkljuÄ?no z dokonÄ?ano in opremljeno kletjo s pritliÄ?jem. ÂťTo nam bo omogoÄ?ilo reĹĄitev teĹžke prostorske stiske, na katero opozarjamo Ĺže vrsto let. VeÄ? kot polovica bolniĹĄniÄ?nih oddelkov bolniĹĄnice namreÄ? deluje v zastarelih prostorih, ki ne izpolnjujejo sodobne namestitvene in delovne standarde. Stare stavbe (najstarejĹĄa je stara 130 let), iztroĹĄena opre-

A BRAND OF

IMMOFINANZ

PODARIMO JANOV KONCERT PRI VAS DOMA IN ZA 15OO EVROV* DESETAKOV.

STOP SHOP Velenje NAKUPOVALNI PARK PETEK, 20. APRILA, OD 20. DO 24. URE.

Partizanska cesta 10a Velenje ODDAMO prostor na parkiriĹĄÄ?u za namen promocij!

Nabor najemnikov objekta: MĂźller, Takko, Deichmann, Pikapolonica, Mana, HiĹĄa Daril, bar Orange Kontakt: email kr@m2.co.at in telefon 01 428 8883 Splet: stop-shop.com/sl/si/velenje

stop-shop.com

NAGRADNI LETAK ZA JANOV KONCERT BO NA VOLJO SAMO NA POLNI NOÄŒI POPUSTOV.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. aprila 2018

Kljub aprilskemu vremenu uspele tudi druge OĹ bratov Letonja spominska plaketa OZVV vrtiÄ?karske igrarije Velenje, 10. aprila – V torek dopoldne se je pred vilo RoĹžle zbrala pisana medgeneracijska mnoĹžica, ki je pod vodstvom MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, Mestne obÄ?ine Velenje in krajinske arhitektke Kaje Flis po SonÄ?nem parku iskala lokacijo za postavitev urbanega vrtiÄ?ka. Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? partner v projektu AgriGo4Cities, v okviru katerega bo v sodelovanju z ranljivimi skupinami in lokalnima partnerjema (Planetom generacij Ljudske univerze Velenje in MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje) vzpostavila skupnostna mestna vrtova. Pogoj za izvedbo vrtiÄ?kov je organizacija delavnic, v katerih bodoÄ?i uporabniki izrazijo, kakĹĄen vrtiÄ?ek si Ĺželijo in kje bi ga uredili. V sredo, 4. aprila, je v vili RoĹžle Ĺže potekala medgeneracijska delavnica, na kateri je nastalo ĹĄest razliÄ?nih, kreativnih in zanimivih ÂťnamiznihÂŤ vrtiÄ?kov, ki so odraĹžali znaÄ?aj svojih ustvarjalcev, Ĺželjo po uporabi vrtiÄ?ka in pozitiven odnos do urejenega okolja. UdeleĹženci druge delavnice so v okolici vile RoĹžle na osnovi

privlaÄ?nosti prostora in ugodnih rastnih pogojev poiskali mesto za svoj urbani vrtiÄ?ek in ga nato na izbrani lokaciji tudi prikazali. Dobra osonÄ?enost z dopoldanskim soncem, bliĹžina vode, zaĹĄÄ?ita pred vetrom, bliĹžina klopi, drevesa, estetska privlaÄ?nost prostora, vidnost ali delna zakritost prostora in ĹĄe kaj so bili dejavniki, ki so vplivali na izbor lokacije.

Medgeneracijsko sodelovanje in domiĹĄljija sta nato izoblikovala osem zanimivih urbanih vrtiÄ?kov, ki jih je ustvarjalo okoli 60 udeleĹžencev, ki jih pri zanimivem delu ni zmotil niti rahel deĹž. Menili so, da sodi k aprilskemu vremenu. ÄŒe tudi vas srbijo zeleni prsti in bi nam Ĺželeli pokazati, kakĹĄen je vaĹĄ sanjski urbani vrtiÄ?ek, vas vabimo, da se nam pridruĹžite na tretjih, tokrat popoldanskih vrtiÄ?karskih igrarijah, ki bodo potekale v ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri, v vili RoĹžle in pred njo v SonÄ?nem parku.

Delavnica bo tokrat namenjena otrokom in druĹžinam.

Z vrtiÄ?karskim ustvarjanjem se bomo na MZPM Veleđ&#x;”˛ nje poklonili tudi 22. aprilu, dnevu Zemlje.

Ĺ martno ob Paki – Na OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Ĺže 3. leto zapored poteka projekt domovinske vzgoje s ciljem krepitve domovinske zavesti pri uÄ?encih.

V okviru tega pouka se izvajajo ure domovinske vzgoje, in sicer pri vseh predmetih z uÄ?nimi strategijami, ki uÄ?encem omogoÄ?ajo, da razumejo pomen in vlogo domovine za razvoj slovenskega naroda. V tem okviru ĹĄola aktivno sodeluje tudi z ObmoÄ?nim zdruĹženjem veteranov vojne za Slovenijo Velenje.

Predsedstvo tega zdruĹženja je 22. januarja 2018 sprejelo sklep, da se OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki dodeli spominska plaketa OZVVS Velenje. Kot piĹĄe v obrazloĹžitvi OZVVS Velenje, je naĹĄa ĹĄola Âťs svojimi predstavniki ena od ustanov, ki s svojim odnosom do veteranske organizacije in pripravljenostjo za sodelovanje z OZVVS Velenje jasno pokaĹže, da boja za zaĹĄÄ?ito demokratiÄ?nih procesov Sloveniji v letu 1991 ne kaĹže

podcenjevati, ampak mu je treba z razliÄ?nimi aktivnostmi dati pravi pomen. V dosedanjem sodelovanju med OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in OZVVS Velenje se je pokazalo, da lahko iz

pomembno pa je, da se s takĹĄnim sodelovanjem ti spomini, zgodovina, v nepotvorjenem pomenu prenaĹĄajo na mlajĹĄe rodove.ÂŤ Ponosni smo, da je delo na ĹĄoli prepoznano tudi v ĹĄir-

medsebojnega spoĹĄtovanja vloge ustanove ali druĹĄtva v nekem druĹžbenem okolju privede do razliÄ?nih aktivnosti, ki se prepletajo z namenom, da se zgodovina in polpretekli dogodki, kot je vojna za Slovenijo leta 1991, ne morejo pozabiti. Najbolj

ĹĄem okolju in da uspeĹĄno gradimo naĹĄ inovativni projekt domovinske vzgoje, ki je dobil svojo posebno veljavo in potrditev z obiskom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja pred dvema letoma. đ&#x;”˛

Mag. Petra Vnuk

Nove priloĹžnosti za senzorno ovirane Prilagajanje kulturnih vsebin osebam z okvarami vida ali sluha Tina Felicijan

Pretekli teden so angleĹĄki, ĹĄpanski, italijanski, poljski in slovenski partnerji v evropskem projektu Castle, ki je namenjen ĹĄirjenju dobrih praks v avdio deskripciji in podnaslavljanju produktov umetniĹĄkega ustvarjanja, obiskali Velenje. V SAĹ A Inkubatorju so jim namreÄ? pripravili izobraĹževalni program o

podjetniĹĄkem pristopu k razvoju in trĹženju programov za prilagajanje kulturnih vsebin slepim in slabovidnim ter gluhim in nagluĹĄnim. Predstavili so jim korake do realizacije poslovne ideje, tako pa poveÄ?ali moĹžnosti za enakopravno vkljuÄ?evanje senzorno oviranih oseb v kulturno Ĺživljenje.

Na evropski ravni je dostopnost gledaliĹĄkih, likovnih, mu-

zejskih in podobnih vsebin senzorno oviranim osebam zelo nizka, ugotavljajo partnerji v projektu Castle. Poenotenega pristopa k razvoju standardov na podroÄ?ju zagotavljanja dostopa do kulturno-umetniĹĄkih vsebin vsem ljudem ni. Poklic avdio deskriptorjev in podnaslavljalcev pa je neuveljavljen. Vendar so udeleĹženci programa povedali, da so na obisku v Velenju dobili tako znanje kot navdih za nadaljnji razvoj storitev, ki lahko umetnost pribliĹžajo tudi tistim, ki je ne morejo videti ali sliĹĄa-

UdeleĹženci izobraĹževanja so dobili nov zagon za delovanje v avdio opisovanju in podnaslavljanju.

ti. ÂťPred tem izobraĹževanjem nisem vedel, koliko slepih in slabovidnih ljudi potrebuje pomoÄ? avdio deskriptorja, nisem vedel, kako naj prodam svoje znanje in talent, kako naj pristopim do kulturnih ustanov, ki me lahko zaposlijo. Zdaj pa vem, da je v Evropi 14 milijonov ljudi, ki jim lahko pomagam. Vidim prilo-

Ĺžnosti zanje in zase in za to sem zelo hvaleĹžen. Moje Ĺživljenje in Ĺživljenje mnogih slepih ljudi se je spremenilo tu, v VelenjuÂŤ je povedal Gavin Young.

Partnerji v projektu Castle si obetajo, da bodo ideje, znanje in spodbude, ki so jih udeleĹženci dobili v okviru izobraĹževanja, pripomogle k zviĹĄanju stan-

dardov in poenotenju praks pri opremljanju kulturno-umetniĹĄkih vsebin z avdio deskripcijami in podnapisi ter s tem k boljĹĄim moĹžnostim za osebe z okvarami vida ali sluha, da doĹživijo tako gledaliĹĄka kot slikarska dela.

Mnenja in odmevi Nekaj misli pred dnevom upora proti okupatorju Triinsedemdeseta obletnica zmage nad faĹĄizmom, ki se praznuje tudi kot dan Evrope, poĹĄilja jasno sporoÄ?ilo, da so rezultati II. svetovne vojne njena temeljna popotnica.

Proti trendu oporekanja in distanciranja od antifaĹĄizma, ki Ĺže veÄ? let prihaja iz vrst desniÄ?arske opozicije, se mora levica boriti s tradicijo antifaĹĄizma, na katero smo ponosni.

Z vsemi sredstvi se moramo boriti proti zgodovinskemu revizionizmu in proti tistim, ki poraĹžence v II. svetovni vojni predstavljajo kot zmagovalce. Pravo resnico moramo posredovati generacijam, ki prihajajo, ter se upreti faĹĄizmu, ki ga skuĹĄajo ponovno prebuditi v Evropi. Stari kontinent se bo znaĹĄel v velikih problemih, Ä?e tega pravoÄ?asno ne prepreÄ?i in ustavi.

Pred bliĹžajoÄ?im se dnevom upora proti okupatorju ali volitvam se veÄ?inoma razpravlja o komunistiÄ?nih zloÄ?inih. V kateri koli evropski de-

mokraciji pa je takĹĄno nasilno balansiranje nepredstavljivo. Na vsak naÄ?in bi nekateri radi proglasili partizane in Tita za zloÄ?ince in s tem diskreditirali celo antifaĹĄistiÄ?no gibanje. Jezne antikomuniste pri slovenskem antifaĹĄizmu najbolj moti, da ga je vodila in organizirala komunistiÄ?na partija.

AntifaĹĄizem je pozitivna evropska dediĹĄÄ?ina in je zbirka druĹžbenih vrednot, ki omogoÄ?ajo vrednost demokracije in je njen temelj.

Nacionalizem in faĹĄizem sta druĹžbeno zlo in enostavno ne gresta skupaj s sreÄ?o. PrinaĹĄata nesreÄ?o, prekletstvo, izgubljenost, brezup in sovraĹĄtvo.

AntifaĹĄistiÄ?no gibanje je bilo v Sloveniji zelo avtentiÄ?no in mnoĹžiÄ?no.

Povojni socializem pa se je razlikoval od Ĺželeznega reĹžima vzhodnega in sovjetskega bloka. Slovenija se ni pustila ÂťvrisatiÂŤ v tuje ĹĄablone, saj ni hotela biti del politiÄ?nega nasilja.

Slovenija je v II. svetovni vojni (1941–1945) izgubila velik del svojega prebivalstva (od 6 do 7 %), niti danes ne vemo toÄ?nega ĹĄtevila vojnih Ĺžrtev. Po prvem popisu po kon-

Ä?ani II. svetovni vojni leta 1945 po takratnih vojnih evidencah in mrliĹĄkih listih je bilo evidentiranih 85.456 vojnih Ĺžrtev.

KasnejĹĄe zgodovinske raziskave pa so ugotovile, da je bilo pribliĹžno 97.450 Ĺžrtev II. svetovne vojne. Do poveÄ?anja ĹĄtevila padlih in usmrÄ?enih je priĹĄlo zaradi tega, ker so ĹĄtevilni umrli po konÄ?ani vojni zaradi vojnih posledic. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je Slovenija izgubila velik del svojega prebivalstva za svobodo, ki jo danes imamo.

O marĹĄalu Titu je veÄ?inoma vse zapisano in objavljeno v ĹĄtevilni monografijah, vseeno pa se je dobro spomniti nekaterih dejstev, ki jih danes nekateri zanikajo in jim oporekajo. Tito se kot legendarni partizanski vojskovodja ni dolgo obdrĹžal v legendi. Pred kratkim se je ponovno ÂťpojavilÂŤ na politiÄ?nem prizoriĹĄÄ?u deĹžel, ki jih je 35 let ÂťupravljalÂŤ.

ZaÄ?elo se je s preiskovanjem njegove politiÄ?ne dediĹĄÄ?ine, poplava, ki je Tita, dokler je bil ĹĄe Ĺživ, zasipala z besedami pohvale, pa je izzvala nasproten uÄ?inek – negiranje in celo blatenje. Danes nekateri Tita imenujejo in oznaÄ?ujejo za despota,

diktatorja in mnoĹžiÄ?nega morilca.

Sam imam drugaÄ?no mnenje o Titu.

Tito je bil zelo human Ä?lovek in vojaĹĄki genij. Titov odnos do ranjenih in bolnih partizanov, do naroda pa tudi do ujetih in ranjenih sovraĹžnikov je pripeljal do popolne identifikacije vojske z narodom in naroda s Titom. Odnos Tita in njegovih borcev do ranjencev in bolnikov je bil in je ĹĄe vedno inspiracija in merilo etiÄ?nosti v vsakem vojskovanju in sploĹĄnem odnosu do bolnega in nemoÄ?nega Ä?loveka.

Tito si je pridobil veliko spoĹĄtovanje tudi zaradi pogumnih bojev, ki jih je vodil, najprej proti okupatorju, potem pa ĹĄe proti Stalinovemu poskusu, da vse podredi svoji komandi. Zelo so ga cenili zaradi energiÄ?nega poskusa, da ustvari moderno federalno drĹžavo, kar je bilo tudi v interesu stabilnosti v Sredozemlju.

V svetovni javnosti dominira percepcija o Titu kot najbolj uspeĹĄnem gverilskem vodji antifaĹĄistiÄ?nega odpora v okupirani Evropi.

Tito je skoraj golorok zaÄ?el borbo proti ĹĄtirim okupatorskim vojskam: nemĹĄki, italijanski, madĹžarski in bolgarski in proti ĹĄtevilnim njihovim

politiÄ?nim in vojnim zaveznikom – ustaĹĄem, domobrancem, Ĺžandarjem, Nedićevi drĹžavni straĹži in Ljotićevem korpusu, Ä?etnikom Koste Pećanca, kasneje pa ĹĄe Dragoljuba DraĹže Mihajlovića, proti slovenskim domobrancem, beli in modri gardi, boĹĄnjaĹĄkim legionarjem in kosovskim balistom. Vse te vojske so bile dobro oboroĹžene za razliko od Titove vojske, ki je bila slabo oboroĹžena.

Tito je premagal vse vojske, s katerimi se je vojskoval, Ĺžal pa ni znal biti velik v zmagi, zato lahko reÄ?emo, da smo dobili vojno, nismo pa znali zmagati. Nismo uspeli odnesti neomadeĹževane zmage.

Fascinacija javnosti nad osebnostjo Josipa Broza Tita nikoli ni bila vpraĹĄljiva. Njegova slika je bila odliÄ?no sredstvo za dvig naklade – o tem v novinarskih vrstah govorijo Ĺže legende. Glede na vse do sedaj raziskovano in ugotovljeno, je bil Josip Broz Tito veÄ?plastna osebnost. Na sploĹĄno danes prevladuje mnenje, da je bil velik vodja gibanja odpora v II. svetovni vojni, torej Ä?lovek, ki se je direktno uprl Hitlerju in Stalinu, in si zato zasluĹži naĹĄe spoĹĄtovanje. đ&#x;”˛

Fadil Krupić - Beli

đ&#x;”˛

OpraviÄ?ilo PrejĹĄnji teden je bil v tedniku NaĹĄ Ä?as objavljen Ä?lanek o stanju prijav na Ĺ olskem centru Velenje. V njem se nam je pripetila neljuba napaka. Podatke smo posredovali pred javno objavo stanja prijav, zato smo spregledali napako v tabeli, do katere je priĹĄlo zaradi zamika vrstic in zato napaÄ?no interpretirali podatke o vpisu na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli. V vseh programih ĹĄole so ĹĄe prosta mesta, saj se je za program tehnik raÄ?unalniĹĄtva na 56 razpisanih mest prijavilo 39 kandidatov, za program tehnik mehatronike pa na 28 razpisanih mest 18 kandidatov.

Prenos prijav je moĹžen na vse programe do 25. aprila.

Za napako se iskreno opraviÄ?ujemo đ&#x;”˛ Ĺ olski center Velenje

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

19. aprila 2018

Brez vsebine in ljudi ĹĄportni objekti ne pomenijo niÄ?

Podelitev priznanj ĹĄportnikom, ĹĄportnicam mestne obÄ?ine Velenje za leto 2017 nagrada za njihovo trdo dolgoletno delo – Mestna obÄ?ina Velenje namenja za dejavnost ĹĄporta blizu 2 milijona evrov na leto

Naziv ĹĄportnik leta 2017 so v posameznih kategorijah ĹĄe prejeli: mladinci, mladinke: nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik in deskarka Eva Kralj; kadet, kadetinja: plezalec Kilian ÄŒop in karateistka Pia Cesar; neolimpijske discipline: kickboksarja Dean VukanÄ?iÄ? in StaĹĄa Lipnik; ĹĄportnik, ĹĄportnica Ĺ olskega ĹĄportnega druĹĄtva Ĺ Ĺ D): atleta Nejc Krejan (OĹ Ĺ alek) in Nea Meh (OĹ Mihe Pintarja Toleda); najboljĹĄe Ĺ Ĺ D: Ĺ Ĺ D OĹ Livada (Ĺže 16-iÄ?); jubilejna priznanja ĹĄportnim delavcev: Katarina Praznik (Plavalni klub Velenje), Zekerijah Tabaković (Karate klub Tiger) in Robert Skaza (KonjeniĹĄki klub Velenje).

RokometaĹĄi Gorenja so naslov ekipa leta prejeli Ĺže triindvajsetiÄ?.

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 5. aprila – Ĺ portna zveza Velenje je v zaÄ?etku leta objavila razpis za izbor naj ĹĄportnika in ĹĄportnice za leto 2017 v mestni obÄ?ini Velenje in prejela 114 predlogov. Na prireditvi v velenjskem kulturnem domu so priznanja prejeli vsi, nekateri med njimi pa so se ĹĄe okitili z nazivom naj ĹĄportnik leta 2017 v

delo je ĹĄlo DuĹĄanu Borovniku iz druĹĄtva za tai Ä?i in qi gong Velenje, Karate klub Velenje.

Predsednik Ĺ portne zveze Velenje Bogdan Plaznik nam je na vpraĹĄanje, kam uvrĹĄÄ?a podelitev priznanj ĹĄportnikom, ĹĄportnicam, ĹĄportnim delavcem v lokalni skupnosti za njihove doseĹžke, odgovoril: ÂťTo je smetana na jagodo. Z njo jih nagradimo za tisto, za kar se trdo trudijo od

Za Tima Kevina Ravnjaka je bil naziv ĹĄportnik leta tretji po vrsti in potrditev, da je na pravi poti. Janja Garnbret pravi, da je mogoÄ?e ponoviti lanski uspeh. Je pa zanjo bolj kot ti uspehi pomembno, da ji je plezanje zabava.

posameznih kategorijah.

Naziv ĹĄportnik leta so v tukajĹĄnjem okolju prviÄ? podelili leta 1970, tokratna podelitev je bila dvainĹĄtirideseta. V kategoriji ĹĄportniki je naziv prejel deskar Tim Kevin Ravnjak, pri ĹĄportnicah plezalka Janja Garnbret, med ĹĄportniki invalidi strelec Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek, pri ĹĄportnicah invalidkah pa alpska smuÄ?arka Anja Drev. Naziv naj ekipa so Ĺže 23. prejeli rokometaĹĄi Gorenja. Priznanje za Ĺživljenjsko

rane mladosti dalje.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, je delo komisije, ki izbira najboljĹĄe med najboljĹĄimi, vsako leto teĹžje, saj omenjeni dosegajo odliÄ?ne rezultate. Je pa res, da so ti v ĹĄportu merljivi, kar jim na doloÄ?en naÄ?in izbor nekoliko olajĹĄa. Pomemben deleĹž ima pri tem tudi lastnica ĹĄportne infrastrukture Mestna obÄ?ina Velenje, saj zagotavlja udeleĹžencem na podroÄ?ju kakovostnega, rekreativnega in vrhunskega ĹĄporta dobre delovne in tudi finanÄ?-

ne pogoje. Naloga Ĺ portne zveze Velenje (ta zdruĹžuje 60 klubov in ĹĄportnih druĹĄtev v lokalni skupnosti) je – tako Bogdan Plaznik – pomoÄ? omenjenim pri organizaciji dogodkov, pri raznih razpisih. Pred njo je ĹĄe kar nekaj izzivov, vsi pa so povezani z denarjem. ÂťPrav je, da pokaĹžemo na tiste, ki ste zasluĹžni za promocijo lokalne skupnosti in ĹĄporta, da se vam za to zahvalimo in da delimo z vami veselje ob doseĹžkih,ÂŤ je v pozdravnem nagovoru zbranim dejal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Dodal je

ĹĄe, da ne gre oporekati mnenju o prijaznosti lokalne skupnosti do tistih, ki delujejo v ĹĄportu, saj ima za to kar nekaj razlogov. Poleg Ĺže omenjene promocije so ti tudi vzor mlajĹĄim generacijam v prizadevanjih za zdrav naÄ?in Ĺživljenja in pri tlakovanju njihove karierne poti v ĹĄportu. Športni objekti ne pomenijo niÄ?, Ä?e nimajo vsebine in ljudi, ki bi jo znali s pridom izkoristiti. Veliko truda, energije in prostega Ä?asa je potrebnega za dosego Ĺželenih rezultatov. Hvala vam za to, kar poÄ?nete.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal Ĺžupan, namenja lokalna skupnost za de-

Rekli so â?ą Tim Kevin Ravnjak, Klub deskanja na snegu Deska Velenje: ÂťNaziv ĹĄportnik leta sem prejel tretjiÄ? in samo ponovim lahko, kar sem dejal na preteklih podelitvah: to je ĹĄe en dokaz veÄ?, da sem na pravi poti, da se trudim in da so moji treningi kakovostni. Vesel sem naziva, doseĹžkov. Za minulo leto ne bi nobenega posebej izpostavljal. Moj cilj za naslednjo sezono je najprej ozdravitev poĹĄkodbe, ki sem jo staknil v ramenskem delu roke, nato pa treningi, ki mi bodo omogoÄ?ili napredovanje in doseganje Ä?im boljĹĄih rezultatov.ÂŤ Janja Garnbret, Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni odsek: ÂťNikoli ne moreĹĄ raÄ?unati na to, da se boĹĄ lahko kljub odliÄ?nim rezultatom okitil z nazivom naj ĹĄportnice, saj je konkurenca vsako leto veÄ?ja. Zame je to tretji takĹĄen naslov. Lanska sezona je bila zelo dobra.

Sem aktualna svetovna prvakinja v teĹžavnosti, evropska podprvakinja v balvanih in dvakratna dvojna skupna zmagovalka svetovnega pokala. Lani sem kot prva tekmovalka v zgodovini dosegla devet zmag svetovnega pokala v isti sezoni, hkrati pa v skupnem seĹĄtevku svetovnega prvenstva v kombinaciji zmagala z daleÄ? najviĹĄjim ĹĄte-

FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek se je Ĺže osmiÄ? okitil z naslovom naj ĹĄportnik leta pri invalidih.

lovanje ĹĄporta vsako leto iz obÄ?inskega proraÄ?una pribliĹžno 2 milijona evrov. Med drugim je poudaril, da tudi v letih, ko so se zaradi gospodarske krize nekateri sponzorji, donatorji umaknili, je njihovo praznino zapolnila

vilom toÄ?k (1135). Letos si Ĺželim te uspehe ponoviti. Ĺ˝elim ubraniti naslov svetovne prvakinje v teĹžavnosti, doseÄ?i dober rezultat v balvanih. Balvanska sezona bo letos zaradi mature na velenjski gimnaziji zame nekoliko krajĹĄa in dejstvo je, da se v tej disciplini zaradi izpusta nekaterih tekem ne bom mogla potegovati za viĹĄja mesta v skupnem seĹĄtevku. Se bom pa potrudila, kolikor se bo dalo.ÂŤ Anja Drev, MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje: ÂťMoram priznati, da sem naziv priÄ?akovala, a sem ga kljub temu zelo vesela. Potrjuje, da te ljudje spremljajo in spodbujajo. Najbolj ponosna sem na uvrstitvi na svetovnem prvenstvu gluhih in nagluĹĄnih v avstrijskem Innerkremsu, kjer sem osvojila 3. mesto v super kombinaciji, v slalomu sem bila Ä?etrta, kar je moj drugi najveÄ?ji uspeh v karieri. V letoĹĄnji sezoni Ĺželim ĹĄe napredovati, biti hitrejĹĄa, moÄ?nejĹĄa. ÄŒaka me ĹĄe matura na velenjski gimnaziji in nato vpis na Ĺželeno fakulteto, v nadaljevanju pa naporne priprave, saj me Ä?akajo v zaÄ?etku prihodnjega leta olimpijske igre gluhih in nagluĹĄnih. Na njih ciljam na osvojitev veÄ? kolajn.ÂŤ

Janez Gams se je vrnil v RK Gorenje

Priznanje za Ĺživljenjsko delo je ĹĄlo v roke DuĹĄanu Borovniku.

obÄ?ina. Zagotovil je, da bo ĹĄportnikom, ĹĄportnicam, klubom in druĹĄtvom tudi v prihodnje stala ob strani po svojih najboljĹĄih zmoĹžnostih. đ&#x;”˛

Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek, Strelsko druĹĄtvo MroĹž Velenje: ÂťDobiti naziv ĹĄportnik leta Ĺže osmiÄ? je zavidanja vredno. Sploh, Ä?e ga dobiĹĄ v tako rekoÄ? domaÄ?em okolju, ki velja za ĹĄportno mesto in iz katerega prihaja veliko vrhunskih ĹĄportnikov. ÄŒe potegnem Ä?rto Ä?ez sezono 2017, lahko reÄ?em, da sem delal dobro, o Ä?emer govorijo tudi rezultati: 2. mesto leĹže in 4. mesto stoje v streljanju z zraÄ?no puĹĄko na svetovnem pokalu v tajskem Bangkoku in ĹĄe vrsta drugih uvrstitev za stopniÄ?ke. Letos zame poÄ?itka ne bo.

Pred nedavnim sem se vrnil s prve tekme svetovnega pokala v Al Ainu v ZdruĹženih arabskih emiratih, kjer sem na dveh tekmah v streljanju z zraÄ?no puĹĄko osvojil 1. in 2. mesto in le za malenkost ostal za svetovnim rekordom. Vse to dokazuje, da sem na sezono dobro pripravljen. Od 1. do 12. maja odhajam v JuĹžno Korejo na svetovno prvenstvo invalidov in upam, da bom tudi tam unovÄ?il vse svoje znanje ter trud, ki ga vlagam v ĹĄport, in da se bom vrnil zadovoljen. Dober start v sezoni je zelo pomemben, saj se zaÄ?ne zbiranje kvot za nastop na paraolimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.ÂŤ

Vardar Ä?etrtiÄ? najboljĹĄi, Celje tretje

Novi ĹĄportni direktor nekdanji igralec Velenje – Rokometni klub Gorenje Velenje je svoje vrste okrepil strokovno. V prihodnje bo naloge ĹĄportnega direktorja, ki ga klub iz Ĺ aleĹĄke doline v zadnjem obdobju ni imel, opravljal Janez Gams. Diplomirani pravnik je v dresu Gorenja Velenja odigral sedem sezon (2010–2017), pred tem pa je bil Ä?lan slovenjegraĹĄkega kluba, kjer je tudi zaÄ?el svojo igralsko ĹĄportno pot.

Vodstvo RK Gorenje Velenje, ki ga bosta poleg Gamsa ĹĄe naprej tvorila predsednik Milan

Za Anjo Drev naziv pri invalidkah ni bil preseneÄ?enje, a ga je bila kljub temu zelo vesela.

MeĹža in direktor Rok Bizjak, si bo prizadevalo, da klub vztraja na zaÄ?rtani poti prehoda v enega od vodilnih slovenskih razvojnih centrov za mlade rokometne upe. Novo (viĹĄje) poglavje bo omenjena strategija, zastavljena pred dobrima dvema letoma, dobila Ĺže v prihodnji sezoni, ko bodo Ä?lanskemu moĹĄtvu prikljuÄ?eni ĹĄtevilni mladi obetavni rokometaĹĄi iz njihove rokometne ĹĄole. đ&#x;”˛

Janez Gams in kapetan Niko Medved (z desne) – veselje po eni od zmag (Foto: S. Vovk)

Sklenjena je sedma sezona lige Seha. V njej sta drugiÄ? zapored nastopala tudi slovenski prvak Celje Pivovarna LaĹĄko in podprvak Gorenje.

VelenjÄ?ani so se od tekmovanja poslovili Ĺže po skupinskem delu. Osvojili so peto mesto, kar je bilo manj, kot so Ĺželeli pred zaÄ?etkom. Celjani pa so se skupaj z braniteljem naslova Vardarjem, hrvaĹĄkim in beloruskim prvakom Zagrebom oziroma MeĹĄkovom Brestom uvrstili na sklepni turnir, ki je bil v makedonskem glavnem mestu Skopju.

Slovenski prvaki so na polfinalni tekmi izgubili z Zagrebom z 28 : 29, gostitelj turnirja Vardar pa je bil od MeĹĄkova boljĹĄi s 33 : 24. V tekmi za tretje mesto so Celjani premagali MeĹĄkov z 31 : 8. Vardar pa je Ĺže Ä?etrtiÄ? in drugiÄ? zapored postal zmagovalec.

V finalni tekmi je bil od Zagreba boljĹĄi s 26 : 24. Po dvakrat je bil doslej prvak madĹžarski Veszprem, ki se je v tej sezoni odrekel igranju v regionalni ligi, enkrat pa Zagreb. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT

19. aprila 2018

ÄŒe so preĹživeli 90 let, bodo ĹĄe aktualne teĹžave

Rudarji proti novincema samo poloviÄ?no uspeĹĄni Po nepriÄ?akovanem porazu s Primorci bled vtis s te tekme nekoliko izboljĹĄali na Gorenjskem – Pred njimi dve gostovanji Igra nogometaĹĄev velenjskega Rudarja je spomladi spremenljiva kot aprilsko vreme. V njej je preveÄ? nihanj in med tednom so v deĹževnem vremenu doĹživeli dodatno hladno prho. Novinec Ankaran-Hrvatini, ki je priĹĄel v Velenje oslabljen, jih je na zaostali tekmi 20. kroga premagal s 3 : 2.

27. krogu in popravili napake (slab vtis) s tekme s Primorci.

Odpor domaÄ?ih so zlomili z dvema lepima zadetkoma. V 42. minuti so gostje krenili v hiter napad po sredini igriĹĄÄ?a. Jaka Bijol je ĹĄe s svoje polovice poslal dolgo Ĺžogo v kazenski prostor nekoliko na levo stran. Dominik Radić je bil hitrejĹĄi od domaÄ?ega

dili, da bi izid zmanjĹĄali, ostali brez dveh kaznovanih igralcev in tako je po vodi splavala tudi moĹžnost za Ä?astni zadetek.

Pred Rudarjem sta sedaj dve gostovanji, najprej (v nedeljo, 22. aprila) v DomĹžalah in nato pri Ankaranu (v soboto, 28. aprila), v 30. krogu (v sredo, 2. maja) pa bodo gostili Maribor.

Ĺ portno druĹĄtvo NK Ĺ martno 1928 leto 2017 sklenilo brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk – V leto 2018 z jasnimi cilji – Ĺ e naprej predsednik upravnega odbora kluba Bogdan Trop Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 13. aprila – ÂťPriÄ?akovali smo nekoliko boljĹĄo udeleĹžbo, a bomo tudi to preĹĄli. ÄŒe smo preĹživeli 90 let delovanja kluba, kar je zavidljiv jubilej, bomo premagali ĹĄe aktualne teĹžave. Gremo naprej s pozitivno energijo in optimizmom,ÂŤ je bilo sporoÄ?ilo predsednika Ĺ por-

klub sklenil brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk, organizacijsko se krepi, ostajajo pa ĹĄe kadrovske teĹžave, ki pa jih reĹĄujejo po najboljĹĄih moĹžnostih. ÂťS slednjimi se sreÄ?ujemo pri mlajĹĄih selekcijah, predvsem mladinski. Veliko je poĹĄkodb, kar nekaj igralcev je iz okoliĹĄkih krajev, zato so teĹžave s prevozi.

Z imenovanjem Petra Irmana za vodjo mladinskega programa

mahu so priprave na licenciranje kluba, pripravljajo 5-letno strategijo kluba, Ĺželijo poveÄ?ati ĹĄtevilo Ä?lanov ĹĄportnega druĹĄtva ter okrepiti sodelovanje s sosednjimi klubi ter z donatorji in sponzorji. Pri tem se je Trop zahvalil lokalni skupnosti za podporo, ki jo imajo, saj si brez nje delovanja kluba ne znajo predstavljati. Še naprej pa ostaja naĹĄa prednostna

Verjamejo, da jih bo na prihodnjem obÄ?nem zboru precej veÄ? kot na tokratnem.

S tekme s Primorci

Rudarji so zaÄ?eli zelo dobro, imeli dolgo pobudo in kazalo je, da si bodo priigrali nove tri toÄ?ke. Ĺ˝e v 8. minuti je za njihovo prvo vodstvo zadel Dominik Novak. Gostje so sredi tega dela igre izenaÄ?ili, Vlatko Ĺ imunac, ki je nekaj minut pred tem zamenjal poĹĄkodovanega Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, pa je v 34. minuti domaÄ?e spet popeljal v vodstvo. 2 : 1 je bil tudi rezultat prvega polÄ?asa, ki pa ni bil dovolj za zmago niti za toÄ?ko. V drugem delu je sledil nepriÄ?akovan preobrat in gostje so se iz brezna dvignili do zmage s 3 : 2 ter se po dolgem Ä?asu otresli zadnjega mesta, nanj pa potisnili Triglav, ki je dan poprej prav tako na zaostali tekmi 20. kroga na svojem igriĹĄÄ?u izgubil z Mariborom kar z 0 : 5.

Prav v Kranju so nogometaĹĄi Rudarja gostovali v nedeljskem

branilca. Kot na kroŞniku je podal Şogo na oddaljenejťo vratnico, kjer jo je z glavo zadel Edin Šehić za 1 : 0. Dobri dve minuti za tem so krenili v hiter napad po desni strani. Na koncu je Şoga priletela (po podaji Roberta Puťaverja) pred bolj oddaljeno vratnico, kjer jo je z udarcem z nogo z dveh, treh metrov Radić poslal v nebranjeni del mreŞe, saj je bil vratar pri prvi vratnici, in – 2 : 0.

Kljub razmeroma visokemu zaostanku se domaÄ?i niso predali. Morda so celo razmiĹĄljali 'Ä?e je uspelo Primorcem, zakaj ne bi ĹĄe nam'. Gotovo bi bili po takĹĄnem zaostanku veseli tudi toÄ?ke, a je vratar Marko Pridigar ob pomoÄ?i soigralcev svojo mreĹžo ohranil nedotaknjeno.

Ob koncu tekme so igralci Triglava, ki so se ĹĄe vedno zelo tru-

Bili so preveÄ? sebiÄ?ni

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik po porazu z Ankaranom: ÂťKljub dogovoru med odmorom, da nadaljujemo agresivno in skuĹĄamo doseÄ?i vsaj ĹĄe en zadetek, se to ni zgodilo. NaĹĄa igra je bila vse preveÄ? egoistiÄ?na. Nasprotnik je tako zmogel preobrat. Po prikazani igri si na tem dvoboju veÄ? nismo niti zasluĹžili. Glave gor, ĹĄe vedno smo na Ä?etrtem mestu. Upam, da bomo na naslednji tekmi uspeĹĄnejĹĄi in popravili napake s te.ÂŤ Na Gorenjskem v njihovi igri ni bilo sebiÄ?nosti in zato trenerjevo zadovoljstvo: ÂťPo dveh lepih akcijah smo zasluĹženo povedli. ÄŒestitka igralcem za trud in borbenost.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

ĹĄper GluĹĄiÄ?, Anja GolÄ?er, MaruĹĄa GolÄ?er, Urban Goltnik, TjaĹĄa Lenko, Nejc OvÄ?jak, UroĹĄ Petrović, Alen Ĺ oster in Luka Temnikar. Velenjski paraplavalci so bili udeleĹženi kot drugi najĹĄtevilÄ?nejĹĄi klub takoj za Plavalnim klubom Natator iz Zagreba.

V soboto, 7. aprila, so DelfinÄ?ki tekmovali na Specialni olimpi-

Iz najhujĹĄega so 'izplavali'

Ob pogledu na opravljeno delo v preteklem letu je Trop, ki je prevzel krmilo kluba po odstopu tedanjega predsednika Zorana Stojka septembra lani, dejal, da so se v klubu sreÄ?evali z veÄ?jimi organizacijskimi, finanÄ?nimi in kadrovskimi teĹžavami. Iz hujĹĄih so 'izplavali', saj je preteklo leto

upamo, da bo teh nekoliko manj.

Prav bi nam priĹĄli tudi prostovoljci, ki nam bi bili v pomoÄ? pri aktivnostih. Teh je zelo veliko, saj je na sezono blizu 150 tekem, veÄ? kot 900 treningov.ÂŤ

Med prednostnimi nalogami tudi vzgoja otrok

V leto 2018 so stopili – tako Trop – z jasnimi cilji, opredelili pa so jih na ĹĄtirih podroÄ?jih: tekmovalni, infrastrukturni, finanÄ?ni in marketinĹĄki. Med osrednjimi nalogami je takojĹĄnja vrnitev Ä?lanske ekipe v tretjo slovensko ligo, dopolnitev mladinske selekcije, za katero si – tako kot za kadetsko – Ĺželijo, da bi ĹĄe naprej nastopala v drugi slovenski nogometni ligi. V polnem za-

TAKO so igrali Prva liga TS, 20. krog (zaostala tekma): Rudar Velenje - Ankaran Hrvatini 2:3 (2:1) Strelci: 1:0 Dominik Radić (8.), 1:1 Tim Vodeb (32.), 2:1 Vlatko Šimunac (33.), 2:2 Felipe S. C. Dos Santos (53.), 2:3 Raol J. Delgado (83.).

Rudar: Pridigar, PiĹĄek, KaĹĄnik, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Bijol, Parfitt-Williams, Novak (od 61. Bolha), ÄŒrnÄ?iÄ? (od 28. Ĺ imunac), Ĺ ehić (od 74. TuÄ?ić), Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik Drugi rezultati: Triglav – Maribor 0:5 (0:3).

27. krog: Triglav Kranj - Rudar Velenje 0:2 (0:2) Strelca: 0:1 Edin Šehić (40.), 0:2 Dominik Radić (43.)

Rudar: Pridigar, Ćoralić, PuĹĄaver, KaĹĄnik, TomaĹĄević, Bijol, Novak, Parfitt-Williams (od 84. Kamara), Radić (od 73. Ĺ imunac), Antonov. Trener: Marijan PuĹĄnik RdeÄ?a kartona: Bojić (75.), Krcić (84.) – oba Triglav.

Drugi rezultati: Celje – Krťko 5:0, Olimpija – DomŞale 1:1 (0:1), Gorica – Maribor (0:6), Aluminij – Ankaran-Hrvatini 1:1 (1:0).

Zaostali tekmi 19. kroga (vÄ?eraj): KrĹĄko – Gorica, DomĹžale – Celje.

Vrstni red: Olimpija 27 – 63, 2. Maribor 27 58, 3. DomŞale 26 – 53, 4.

Rudar 27 – 43, 5. Celje 26 – 39, 6. Gorica 26 – 31, 7. Krťko 25 – 26, 8.

Aluminij 26 – 22, 9. Ankaran 27 – 17, 10. Triglav 27 – 15.

Liga NLB, za prvaka In obstanek, 5. krog:

DelfinÄ?ki res odliÄ?no plavajo DelfinÄ?ki so v soboto, 24. marca, uspeĹĄno nastopili na odprtem regionalnem prvenstvu HrvaĹĄke v Zadru. NajboljĹĄi je bil AljaĹž VejnoviÄ?, ki je osvojil kar 6 zmag v svoji kategoriji. Premierno in uspeĹĄno sta nastopila tudi Tonja BerloĹžnik in Amadej KremĹžar. Kolajne so osvojili ĹĄe AleĹĄ BreĹžnik, Sabina Cimperc, Ga-

tnega druĹĄtva NK Ĺ martno 1928 Bogdana Tropa z rednega obÄ?nega zbora, ki so mu na volitvah zaupali nadaljnje vodenje druĹĄtva. Poleg njega so v upravni odbor izvolili ĹĄe Natalijo Zabukovnik, Leopolda Rezarja, Draga Pusovnika, Petra Irmana in Andreja Feldina. PrejĹĄnjim Ä?lanom je namreÄ? potekel mandat.

jadi v Mariboru. Prva mesta so osvojili Alen Ĺ oster, Urban Goltnik, Amadej KremĹžar, MaruĹĄa in Anja GolÄ?er in TjaĹĄa Lenko.

Drugo mesto je osvojil Luka Temnikar in tretje mesto Nejc OvÄ?jak. đ&#x;”˛

Katarina Praznik

Krka - Urbanscape Loka 36:35 (16:14), Koper 2013 - Riko Ribnica 28:28 (16:15); sreda, 9. maja: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna LaĹĄko Vrstni red: 1. Ribnica 5 tekem - 37 toÄ?k, 2. Celje 3 – 36, 3. Gorenje 3 – 31, 4. Koper 2013 5 – 30, 5. Loka 4 – 25, 6. Krka 5 – 25, Skupina od 7. do 12. mesta: Dobova - Maribor Branik 28:27 (13:13), Trimo Trebnje – Jeruzalem-OrmoĹž 39:26 (17:10), 21. aprila: Herz Ĺ martno - LL Grosist Slovan.

Vrstni red: 1. Maribor 5 – 24, 2. JO 5 – 24, 3. Trebnje 4 – 20, 4. Dobova 4 – 17, 5. Slovan 4 – 13, 6. Šmartno 4 – 10.

Liga Seha: Polfinale: Vardar Skopje - MeĹĄkov Brest 33:24 (17:14), Zagreb - Celje Pivovarna LaĹĄko 29:28 (14:11).

Tekma za 3. mesto: MeĹĄkov Brest - Celje Pivovarna LaĹĄko 28:31 (14:15).

Finale: Vardar - Zagreb 26:24 (14:13)

naloga skrb in vzgoja otrok. Doslej smo organizirali Ĺže ĹĄtiri nogometne kampe Martinko, odziv je zelo dober, zato bomo to obliko druĹženja otrok ter spoznavanje nogometne igre nadaljevali.ÂŤ Skrbno se pripravljajo tudi na obeleĹžitev 90-letnice delovanja kluba. V poÄ?astitev jubileja pripravljajo vrsto nogometnih tekem, od najmlajĹĄih do veteranskih, izĹĄel naj bi zbornik, nameravajo pa obnoviti ĹĄe nekaj infrastrukture na glavnem in pomoĹžnih nogometnih igriĹĄÄ?ih. Kot so ĹĄe dejali na obÄ?nem zboru, je 90-letnica kluba priloĹžnost, Âťda strnemo vrste in nadaljujemo tradicijo, po kateri smo prepoznavni v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru.ÂŤ đ&#x;”˛

Balinanje

Balinarji se Ĺže ogrevajo Tradicionalni turnir v balinanju med ekipama BĹ DU - Premogovnika in KU - Gorenja pred zaÄ?etkom igranja v Ĺ tajerski ligi za upokojence.

Lani so balinarji Premogovnika predlagali, da bi vsako leto ob istem Ä?asu, teden dni pred zaÄ?etkom lige, med seboj odigrali pregledno tekmo ekipi BĹ DU - Premogovnika in KU - Gorenja.

ReÄ?eno, storjeno! Pomerili so se na ta prijetni ponedeljek popoldan, ko je vreme prijazno boĹžalo, ne le tekmovalce, ampak tudi precej gledalcev, ki so uĹživali ob lepih akcijah posameznikov obeh ekip. Tekmovanje je bilo pripravljeno na nekoliko drugaÄ?en naÄ?in, kot je v ligi. Vsaka ekipa je tako morala imeti po osem igralcev, da so lahko igrali sistem enko, trojko in dve dvojki.

Tokrat je imela veÄ? sreÄ?e (ali pa znanja) ekipa BĹ DU – Premogovnik, ki je zmagala z rezultatom 14:2.

PreseneÄ?enja od ekipe Gorenja namreÄ? ni priÄ?akoval nihÄ?e, saj jim je bil to ĹĄele drugi trening, poleg tega pa je bilo ĹĄe igriĹĄÄ?e posuto z novim peskom.

Kljub temu je bilo sreÄ?anje zanimivo, predvsem pa dobrodoĹĄel preizkus pred zaÄ?etkom nove sezone prihodnji teden.

Zmagovalci so bili seveda zadovoljni, poraĹženci pa tudi tokrat niso bili preveÄ? slabe volje, saj je bilo pomembno predvsem to, da se vidi, kako je kdo pripravljen. đ&#x;”˛ T.F.

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 19

MODROBELA KRONIKA

19. aprila 2018

Varno na kolesu Velenje, 13. aprila – Na pobudo druĹžbe Butan plin in s podporo Javne agencije RS za varnost v prometu, Zavoda RS za ĹĄolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, nekaterih podjetij in zavarovalnice Ĺže ĹĄesto leto poteka projekt Varno na kolesu. Vseslovenski projekt je doslej zdruĹžil Ĺže veÄ? kot 14 tisoÄ? mladih kolesarjev in kolesark iz veÄ? kot 250 razliÄ?nih osnovnih ĹĄol. Med letoĹĄnjimi sodelujoÄ?imi je tudi pribliĹžno 700 uÄ?encev iz 22 osnovnih ĹĄol savinjsko-koroĹĄke regije. Njihovi predstavniki so se minuli petek mudili na sreÄ?anju omenjenega obmoÄ?ja, ki je potekalo na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju.

Na sreÄ?anju, na katerem je sodelovalo veÄ? kot 100 uÄ?encev, so najprej razglasili regionalne zmagovalce, temu pa so sledile

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Naredili boste nekaj zelo nenavadnega. ÄŒeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaĹĄe odloÄ?itve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveÄ?, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca ostali Ä?isto brez denarja. Sicer ne bo prviÄ?, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaĹĄ naÄ?rt za to pomlad. NaloĹžba bo verjetno morala malo poÄ?akati. Vzemite se v roke tudi kar se Ĺživljenjskih navad tiÄ?e. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam Ĺže naÄ?enjajo zdravje.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

razburljive kolesarske aktivnosti na prostem, na katerih so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje ter spretnosti na kolesu.

Tri najuspeĹĄneje ĹĄole (OĹ Dobje, podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Blagovina ter OĹ Antona BezenĹĄka

Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so se pred dvema letoma lotili menjave dotrajanih avtobusnih postajaliĹĄÄ?. Zamenjali so najbolj kritiÄ?ne, letos pa bodo zamenjali ĹĄe zadnje ĹĄtiri, in sicer dve v Skornem in dve v Ĺ martnem ob Paki. Dela se Ĺže stekla, avtobusne postaje naj bi bile postavljene do prvomajskih praznikov. Na obÄ?inski upravi zagotavljajo, da bodo s tem konÄ?ali prvo fazo obnove urbane opreme.

Nadaljevali bodo menjavo oglasnih tabel in koĹĄev za smeti. Znova bodo najprej obnovili najbolj dotrajano urbano opremo, nato pa bodo postopoma zamenjali ĹĄe preostalo na obmoÄ?ju lokalne skupnosti. đ&#x;”˛

Tp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Velenje, 13. aprila – ObÄ?an iz LoĹžnice je v petek velenjske policiste zaskrbljen obvestil, da pogreĹĄa bika. Policisti so ga naĹĄli 600 metrov od doma.

Iz gostinskega v policijski kotiÄ?ek Velenje, 14. aprila – V soboto, malo pred prvo uro zjutraj, so ĹĄli policisti v lokal KotiÄ?ek, kjer je moĹĄki krĹĄil javni red in mir.

Sprva so mislili, da bo dovolj, Ä?e mu napiĹĄejo plaÄ?ilni nalog, a so se motili. Ker je krĹĄitve nadaljeval, so ga s prisilnimi sredstvi pridrĹžali v njihovem kotiÄ?ku na Policijski

Dobro obdobje je pred vami, na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti. Prekipevali boste od energije, zato se odpravite vsaj na en celodnevni izlet v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje Ä?ase. Silna Ä?ustva, ki vas bodo prevzela, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika priÄ?akovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej.

Na aktivnostih na prostem so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu (foto: arhiv ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje)

Obnova avtobusnih postajaliĹĄÄ?

Policisti naĹĄli bika

19

postaji. PoĹĄkodovan ni bil nihÄ?e.

Krave so se pred policisti razbeĹžale Velenje, 14. aprila – V soboto so bili policisti napoteni v KavÄ?e, ker so nered na cesti povzroÄ?ale krave. Pri tej intervenciji pa je bilo tako, kot je obiÄ?ajno, kadar nered povzroÄ?ajo ljudje. Krave so se pred njihovim prihodom razbeĹžale.

KljuÄ?e hranijo na postaji Velenje, 14. aprila – Na Policijski postaji Velenje hranijo ĹĄop kljuÄ?ev, ki jih je obÄ?an naĹĄel na Konovem. ÄŒe so vaĹĄi, lahko pridete ponje.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Kljub temu da se zelo trudite zgladiti odnos s partnerjem, sta vsak dan bolj odtujena. Razumite ga, ponudite mu roko. Neuspeh ga vedno vrĹže iz tira, v zadnjem Ä?asu pa jih je bilo kar nekaj. ÄŒeprav tega ne boste priÄ?akovali, se boste ob koncu tega tedna znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti. NiÄ? ne boste imeli proti. V druĹžbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato letoĹĄnji april predstavlja pravi Ä?as za nova poznanstva. Tudi z denarjem ne boste imeli nobenih teĹžav, saj boste veliko delali. K sreÄ?i boste imeli opravka z ljudmi, ki bodo redni plaÄ?niki. Sobotna zabava ne bo po vaĹĄi meri, a boste vztrajali, ker se ne boste hoteli zameriti prijateljem.

Frankolovo) so prejele denarne nagrade, uÄ?enci prvih dveh pa bodo sodelovali ĹĄe na zakljuÄ?ni prireditvi, ki bo 24. maja v Ljubljani. đ&#x;”˛

Rak od 22. junija do 22. julija

tp

POLICIJSKA kronika MoĹžu izrekli prepoved pribliĹževanja Velenje, 12. aprila – Zaradi nasilja v druĹžini, ki se je dogajalo na Ĺ ercerjevi, so policisti v Ä?etrtek po zbranih obvestilih in opravljenih pogovorih nasilnemu moĹžu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Za svoja dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi na sodiĹĄÄ?u.

Na petek trinajstega veÄ? nesreÄ?

Velenje, 13. aprila – Na obmoÄ?ju Velenja se je v petek trinajstega zgodilo ĹĄest prometnih nesreÄ?. Ĺ tiri so se konÄ?ale z zvito ploÄ?evino, dve pa z laĹžjimi poĹĄkodbami udeleĹžencev.

LaĹžje se je poĹĄkodoval tudi peĹĄec, ki je med hojo po KidriÄ?evi stopil na Ĺželezo. PoĹĄkodoval si je nogo.

Kolo dobilo noge Velenje, 13. aprila – Na Stantetovi cesti je bilo vlomljeno v kolesarnico. Neznanec je iz nje ukradel kolo, lastnico pa oťkodoval za 400 evrov.

GroĹžnje z noĹžem Velenje, 13. aprila – V petek je obÄ?an deĹžurnemu policistu prijavil groĹžnje z noĹžem. Pred zdravstvenim domom mu je z njim grozil neznanec. Policisti so njegovo identiteto odkrili. ÄŒaka ga ovadba.

PoŞig v Škalskih Cirkovcah Velenje, 14. aprila – V soboto zjutraj je zagorelo v bliŞini stanovanjske hiťe v Škalskih Cirkovcah, od koder se je poŞar razťiril na objekte. Pogasili so ga gasilci.

Policisti in kriminalistiÄ?ni tehnik so ugotovili, da je ĹĄlo za poĹžig.

Za zdaj ĹĄe neznani poĹžigalec je povzroÄ?il za okoli 10.000 evrov gmotne ĹĄkode.

VÄ?asih ste bili velik optimist, zadnje Ä?ase pa ne znate videti luÄ?i ob koncu tunela. Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti, zato nehajte delati iz muhe slona. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se bodo drugi lepĹĄe obnaĹĄali do vas. Zaprli ste veliko vrat, prekinili ste prijateljstva, ki so vam res veliko pomenila. Ne bojte se, marsikatera lahko odprete nazaj, a mora biti prvi korak zelo premiĹĄljen. Nekateri pa so vam to, da ste jih odrezali iz svojega Ĺživljenja, preveÄ? zamerili.

Potovanje, Ä?etudi kratko, vas bo napolnilo z energijo in novim upanjem.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ÄŒeprav se ne vtiskate v tuje zdrahe, to Ĺžal ni dovolj, da se drugi ne bi Ĺželeli v vaĹĄe Ĺživljenje. Sorodniki, sploh bliĹžnji, bodo tokrat ĹĄli predaleÄ?. Do nedelje boste ĹĄe prenaĹĄali njihove komentarje in predloge, potem jim boste na glas povedali, kar jim gre. Brez zamere ne bo ĹĄlo. A prav je, da se postavite zase.

Premalo se zavedate, da vam razen z besedami spodbude doslej niso veliko pomagali. ÄŒeprav ste jih potrebovali. Zato se ne ozirajte veÄ? na to, kaj o vaĹĄih dejanjih mislijo drugi, ampak zaÄ?nite resniÄ?no Ĺživeti. Tako, kot vam veleva srce! Tudi poÄ?utje bo takoj boljĹĄe, utrujenost bo preteklost.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Sprememba, ki jo skrbno skrivate, je tako moÄ?no popestrila vaĹĄe Ĺživljenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo sreÄ?ni. To se pozna na veÄ? podroÄ?jih, ĹĄe najbolj pa pri poÄ?utju. Ĺ˝e res, da tudi sami Ĺže nekaj Ä?asa dobro skrbite za svoje telo, a vzrok za metuljÄ?ke v Ĺželodcu in hojo nad oblaki je v ljubezni. Partner vas vsak dan prijetno preseneÄ?a, saj ste konÄ?no naĹĄli sorodno duĹĄo. Uspeh pri delu vas ne bo uspaval, ĹĄe bolj boste zavihali rokave. Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo namreÄ? povzroÄ?al precej skrbi. Prihodni niso slabi, a zadnje Ä?ase preveÄ? zapravljate za stvari, ki jih ne potrebujete. Vzemite se v roke, stroĹĄke pa zaÄ?nite tudi beleĹžiti in seĹĄtevati.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Za nasvet, kako naprej, ne spraĹĄujte prijateljev, tokrat se raje odloÄ?ite sami. Boste Ĺže videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je Ä?isto normalno, da se naslednjih dni malo bojite, pa ne zaradi vas. ÄŒe boste ostali mirni, bo vse dobro. ÄŒe boste pokazali, da ste ranljivi, boste lahka tarÄ?a tistih, ki samo Ä?akajo na vaĹĄo napako.

ObÄ?utek, da se vas Ĺželijo Ä?im prej znebiti, ne bo varljiv. Pot, ki pelje do njihovega cilja, pa je polna lukenj. Ĺ e dobro, da jih boste pravoÄ?asno opazili. Tokrat res ne boste odlaĹĄali. Takoj boste zaÄ?eli z akcijo. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. Tokrat se bo splaÄ?alo in dvakrat povrnilo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V drugi polovici aprila se boste konÄ?no nekoliko umirili. Pretekli tedni so bili tako adrenalinski, da se to Ĺže pozna na vaĹĄem zdravju. Tega, kar vas je doletelo, res niste priÄ?akovali. A sedaj boste morali znova zgraditi svoje Ĺživljenje in najti novo sredino, ki vas bo sprejemala takega, kot ste. ÄŒe vam dogovor, kako preĹživeti kratke majske poÄ?itnice ne leĹži, ĹĄe imate Ä?as, da si premislite. Sploh, ker tokrat ne smete misliti le nase, ampak tudi na tiste, ki jih boste vzeli s seboj. OdloÄ?ite se za kraje, ki jih Ĺže dolgo niste obiskali. Manjka vam namreÄ? novih, pozitivnih zgodb, saj se stare niso konÄ?ale dobro.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

od 20. 4. do 26. 4.

- 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vincenc JeĹžovnik, drĹžavni poslanec na Dunaju za okraj Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Ĺ oĹĄtanj; bil je dolgoletni velenjski obÄ?inski odbornik, ĹĄest let velenjski Ĺžupan ter Ä?lan in tri leta naÄ?elnik ĹĄoĹĄtanjskega okrajnega zastopa; velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; - 22. aprila 1994 so v Ĺ martnem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovnega ĹĄolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Ĺ˝erdin sveÄ?ano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi

je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim drĹžavnim rekordom na novi stezi zmagala takrat ĹĄe Ä?lanica AK Velenje Jolanda Batagelj, ki je leta 2002 postala tudi evropska prvakinja in svetovna rekorderka v teku na 800 metrov, na poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah pa je v finalu teka na 800 m po fotofiniĹĄu zasedla tretje mesto in osvojila bronasto olimpijsko kolajno; - 22. aprila 1999 so koĹĄarkarji in koĹĄarkarice velenjske osnovne ĹĄole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Ĺ olski koĹĄarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so uÄ?enci prviÄ? sedli v klopi nove velenjske osnovne ĹĄole, ki je dobila ime po naĹĄem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Ĺ ilihu; - 24. aprila 1932 se je v Ĺ aleku pri Velenju rodil pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in direktor JoĹže MelanĹĄek;

S svojim obnaĹĄanjem ste v preteklih dneh zelo prizadeli partnerja. Tega si res ni zasluĹžil. ÄŒeprav to veste, ne boste vedeli, kako naj mu pokaĹžete, da vam je Ĺžal. OpraviÄ?evanje namreÄ? ni v vaĹĄi naravi. Poskusite z dejanji. Drobne pozornosti mu bodo dale vedeti, da med vama tli vsaj ĹĄe iskric. Ogenj je sicer ugasnil, a ga lahko ponovno oĹživite. ÄŒeprav ste pred precejĹĄnjo Ĺživljenjsko preizkuĹĄnjo, se vam to na obrazu ne vidi. OdliÄ?no namreÄ? skrivate Ä?ustva. A v nedeljo vas bodo izdali Ĺživci. Ja, poÄ?il vam bo film. Pa ne zaradi partnerja, tokrat bo kriv bliĹžnji sorodnik, ki vas bo, da bi reĹĄil sebe, krepko namoÄ?il. Ne pustite, da se mu posreÄ?i.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Gradnja osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Ĺ oĹĄtanj–Črna je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noÄ?i na 24. april 1945 zavzela Ĺ ercerjeva brigada; med napadom je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo Ĺže pred tem okupatorjevi vojaki precej opustoĹĄili; - 24. aprila 1975 so sveÄ?ano odprli nov kulturni dom v Ĺ oĹĄtanju; - 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Ĺ˝erdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Ĺ aleĹĄke doline in je napisal preko 230 skladb pre-

teĹžno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe; - leta 1986 se je 26. aprila v ukrajinski nuklearni elektrarni v ÄŒernobilu zgodila doslej najhujĹĄa jedrska nesreÄ?a; njene posledice bo zlasti neposredna okolica elektrarne Ä?utila ĹĄe desetletja; - na 19. odprtem in 5. drĹžavnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju osvojil 1. mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem podroÄ?ju.

Damijan KljajiÄ?

NiÄ?esar slabega niste hoteli, a reakcije bodo obratne. Zdelo se vam bo, da vas razumejo le redki. Izogibali se boste vseh z negativno energijo, saj tudi sami nimate veÄ? energije, da bi se ukvarjali z ljudmi, ki vam noÄ?ejo niÄ? dobrega.

Naslednji dnevi bodo res razgibani. Vsak dan vas bo presenetilo kaj takega, na kar niti pomislili niste. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno. Ĺ˝eleli si boste, da bi bilo vaĹĄe Ĺživljenje mirno. TakĹĄno, kot je Ĺže bilo pred leti. Ĺ e dobro, da Ä?lovek slabo hitro pozabi, saj dobrega v prihodnjih dneh ne bo veliko. Spanje bo nemirno.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Pomlad vas je letos krepko zavrtela, vpraĹĄanje, kako naprej, bo na dnevnem redu prav vsakega novega dneva. Lomilo se bo tako na Ä?ustvenem kot poslovnem polju. Ĺ˝al se tokrat ne boste mogli umakniti, ampak boste morali vsak dan aktivno reĹĄevati zmedo, ki jo boste po svoje povzroÄ?ali tudi sami. Predolgo niste ukrepali, sedaj pa so zadeve precej zavoĹžene. Partner, ki vas je ves Ä?as podpiral, bo zaÄ?el izgubljati upanje, da se boste spremenili. Vsak dan bolj hladen bo, v naslednjih dneh tudi ne bosta veliko skupaj.

ReĹĄitev boste naĹĄli tudi v uÄ?enju. Prizadevanja, da pridobite manjkajoÄ?a znanja, bodo zelo uspeĹĄna.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav boste delovali zelo samozavestno, bo v vas divjal pravi vihar negotovosti. V trenutkih, ko boste iskreni do sebe, si boste priznali, da vas je strah prihodnosti. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vam dogaja, da Ĺživite iz dneva v dan, ker si preprosto ne upate misliti, kaj bo v prihodnosti. Res, da je marsikaj novo in da ste se prisiljeni vsakodnevno prilagajati. A to ni tisto, kar vam pije Ĺživljenjsko moÄ?. Izgubljate jo, ker ne veste, ali ste z novim, velikim korakom, naredili prav ali ne. VeÄ? boste morali narediti zato, da se sprostite. To, da ste napeti kot struna in vas je nenehno strah, kaj ste pozabili, vodi le v bolezen. Postanite spet bolj druĹžabni in razigrani.

Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. aprila

06.00 07.00 10.08 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.45 09.25 10.05 11.00 11.55 15.00 15.35 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.15 19.30 20.00 20.55 21.30 23.10 23.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Pisava – naš drugi obraz Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Ven Jemeršić, režiser Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Predjamski zaklad Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Zlatko Zakladko: Od dolnjega do zadnjega kraja Slovenski vodni krog: Drava, dok nan.

Na lepše Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Simfonija globine, dok film Meroslovje, izob. odd.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: Pogum Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Od popka do zobka, odd. za otroke Vila Mila, ris. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvinska preizkušnja, dok ser.

Avtomobilnost Prvo leto po poroki, fran.-ang. film Samospev v dialogu - Bernarda Fink, Marcos Fink, Antony Spiri Glasbeni spoti, zabavni kanal

19. aprila 2018

Sobota,

20. aprila

06.05 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.35 09.00 09.40 10.10 11.00 11.50 14.30 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 19.50 20.05 21.35 22.10 22.35 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Jeremiah Johnson, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Iz popotne torbe: Plašne živali Ves čas na spletu, kratki igr. film Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica, dok. nan.

Sledi: 100 let razvoja s Falo in Tovarno dušika, dok. odd. TV Maribor Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor V fokusu: Italijanski SACRO EGOISMO, dok odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz Mulčki, ris.

Zapelji me, slovenski film Zvezdana: Pogovori z bogom, drugič Zackovo čarovniško popotovanje: New York Nocoj v Palladiumu, 7/8 Glasbeni spoti, zabavni kanal

21. aprila

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o mavričnih prestah 07.15 Leonardo, ris.

07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.05 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.20 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Armanova skrivnost, mlad nad.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Čist zares, mlad. dok. ser.

10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak 11.35 Tednik 12.35 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Mame, slovenska nan.

14.55 Ambienti 15.30 Profil 16.00 Beseda na A, brit. nad.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.50 Živalski čira čara, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Bučke, izmišljene novice 21.45 Zapuščina (III.), dan. nad.

22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Telo, poljski film 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal

06.30 07.00 09.30 10.10 11.15 11.55 12.30 13.15 13.50 14.20 15.15 16.05 16.50 17.50 20.00 21.40 22.40 23.15 00.30 01.40 03.15

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 66. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 123. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 159. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 20. del Usodno vino, 2. sez., 14. del Jaz sem Luna, 2. sez., 34. del Padli angel, 1. sez., 124. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 21. del Resnične ljubezni, 1. sez., 160. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 34. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 6. del 23.40 Brez sledu, 5. sez., 11. del 0.35 Downton Abbey, 4. sez., 8. del 1.55 24UR zvečer, ponovitev 2.30 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00 11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje Pop corn, Interceptor Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2563. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.00 0.50 3.05 3.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 67. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 124. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 160. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 21. del Usodno vino, 2. sez., 15. del Jaz sem Luna, 2. sez., 35. del Padli angel, 1. sez., 125. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 22. del Resnične ljubezni, 1. sez., 161. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 35. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Stepfordske ženske, ameriški film Vse o Henryju, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2564. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Tajska Burma Regionalne novice 3 Pop corn, Interceptor Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.30 7.55 8.20 8.50 8.55 9.20 9.45 10.50 11.05 12.05 13.10 13.25 15.25 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.15 1.05 2.45

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 21.45 21.50 23.20 23.45

10 domačih Najboljše jutro Na lepše Hišica v preriji, am. nad.

Slovenski vodni krog: Radovna, dok. nan. Čarokuhinja pri atu: Pakistan 10 domačih Zackovo čarovniško popotovanje: New York Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Troje svetih, dok. film Japonska kuhinja, jap. nan.

Glasbeni svet Andréja Rieuja: Zvezdna noč v Maastrichtu Hišica v preriji, am. nad.

Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, prenos iz Novega mesta Umori na podeželju, brit. nan.

Televizijski klub: Grom Pot na SP v nogometu Koncert skupine Orlek, 20 let knap'n'rolla Glasbeni spoti Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, posnetek iz Novega mesta Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Puhki, risanka Divja brata Kratt, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Mašine strašljivke, risanka Heidi (Heidi), risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 31. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 32. del Jaz sem Luna, 2. sez., 33. del TV prodaja Stare sablje 2, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Anna in kralj, ameriški film Sever, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Tajska Burma Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (238) Nanovo, Šport in šola?

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2565. VTV magazin regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 1. dela Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

22. aprila

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 08.55 09.05 09.20 09.45 09.55 10.05 10.40 11.20 11.25 12.00

Ponedeljek, 23. aprila

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem. nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Rožnati panter, am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Intervju Jutri, francoski dok. film Poročila, šport, vreme Za lahko noč: R. Wagner – I. Kosi: Tristan in Izolda Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35

05.45 Slovenski vodni krog: Radovna, dok. nan.

06.10 Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija 06.25 Koda, izob. odd.

07.00 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

07.25 Glasbena matineja 07.25 Festival Imago Sloveniae: Vasilij Meljnikov in Milko Lazar: 10 Pieces za violino in čembalo 08.30 Tamburaški sastav KUD Preporod iz Hrvaške, vodja skupine Zoran Jakunić 09.10 Svetovni popotnik: Poljska 10.20 Hišica v preriji (IX.), am. nad.

11.05 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 11.20 Japonska kuhinja, jap. nan.

12.20 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, prenos iz Budimpešte 14.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 15.25 Zvezdana: Pogovori z bogom, drugič 16.00 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Obleka naredi človeka 16.45 Hišica v preriji, am. nad.

17.50 Rokomet - pokal Slovenije (M), finale, prenos iz Ljutomera 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Čista ljubezen - glas Elle Fitzgerald, dok. odd.

21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.30 Gorsko kolesarstvo: SP, spust, posnetek z Lošinja 22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 02.00 Glasbeni spoti 03.00 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, posnetek iz Budimpešte 05.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00

13.00 13.25 14.45 16.50 17.00 17.20 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.25 23.20 23.50 00.10 00.40 01.30

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.00 9.25 9.50 10.50 11.05 12.05 12.20 14.15 16.00 17.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.30 0.45 2.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, risanka Dibo, risanka Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Divja brata Kratt, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 34. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 35. del TV prodaja Strežnica na snowboardu, angleški film Shiloh je rešen, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Prstan zaobljube, angleški film Sami problemi, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (237) Denarnica sovica 09.55 Napovedujemo 10.00 2564. VTV magazin regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2565. VTV magazin regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Aktualno, Koroški bukvar Bogomir Fajmut Fajči 12.00 Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Jaka in čebelice 18.25 Videospot dneva 18.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

14.30 15.00 15.30 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 23.35 23.40 00.20 00.45 01.40

08.20 08.30 09.15 10.05 11.10 11.45 14.15 15.10 15.50 18.40 18.55 19.10 19.15 19.20 19.30 20.00 21.00 21.50 22.45 23.40 01.40

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost« S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Irena Baar Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Zaljubljenost Novice Young Village Folk: Andrea Sicilijanec z vizijo Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave: Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado Glasbeni večer Festival Maribor: L. M. Škerjanc: Svečana uvertura (SNG Maribor in dirigent Günter Neuhold) Camille Saint-Saëns: Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, Izak Hudnik, orkester AG in Matthew Coorey Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Sprehodi v naravo: Pomaranče in limone Aktivatorji: Ljubezen po francosko Zapeljevanje pogleda: Damijan Kracina in Marko A. Kovačič, dok. ser.

Tihotapci identitete, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

V fokusu: Italijanski SACRO EGOISMO, dok. odd.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Poljska, prenos iz Budimpešte Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Animiranka, anim. pravljica Vetrnica: Deljenje Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Delhi in Agra Oproščen, norveška nad.

Broadchurch, britanska nad.

NLP: razkritje, dok. odd.

Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Poljska, posnetek iz Budimpešte Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Gospodična Žuža, risanka Peter Pan, risanka Hotel 13, 2. sez., 68. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 125. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 161. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 22. del Usodno vino, 2. sez., 16. del Jaz sem Luna, 2. sez., 36. del Padli angel, 1. sez., 126. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 23. del Resnične ljubezni, 1. sez., 162. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 36. del Moja boš, 2. sez., 3. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 7. del 23.30 Brez sledu, 5. sez., 12. del 0.25 Downton Abbey, 4. sez., 9. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 20.30 20.35 21.50 21.55 22.55 23.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2565. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Tabu, MJAV, Interceptor Napovedujemo Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 1. dela Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

24. aprila

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Otroški program: Op! 15.30 Kalimero, ris.

15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nad.

20.50 Forenziki železne dobe, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Spomini: Zora Konjajev, 3. del, dok. odd.

01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal

25. aprila

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00

21.25 22.20 23.20

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o mavričnih prestah Janček Ježek, lutk. predstava Slovenski vodni krog: Pivka, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja: Samopostrežba na kmetiji, dok. ser.

Slovenski magazin Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Ukrajina Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan. Čarovnija zvoka, dok. odd.

Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik Akcent Mejniki zvoka, am. dok. ser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.35 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Gospodična Žuža, risanka Peter Pan, risanka Hotel 13, 2. sez., 69. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 126. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 162. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 23. del Usodno vino, 2. sez., 17. del Jaz sem Luna, 2. sez., 37. del Padli angel, 1. sez., 127. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 24. del Resnične ljubezni, 1. sez., 163. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 37. del Moja boš, 2. sez., 4. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 13. del Downton Abbey, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2566. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade?

Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.20 09.05 09.45 10.15 11.00 13.50 14.35 16.10 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.50

10.35 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 21.15 21.20 21.50 22.50 23.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.50 09.30 10.20 11.05 11.40 14.00 14.45 16.00 16.30 17.05 19.20 21.45 21.50 22.25 23.35 00.35 02.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja Pisave: Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado Zlata dekleta, ameriška. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Burka zaradi burke, fran. film Zdravo!, kratki dok. film AGRFT Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Ribič Pepe: Venci vejli Kanape, odd. TV Lendava Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Košarka: liga za prvaka - 11. kolo, Rogaška : Krka, prenos iz Rogaške Slatine Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Madžarska, prenos iz Budimpešte Žrebanje Lota Bleščica, odd. o modi Prevara, am. nad.

Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Madžarska, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Gospodična Žuža, risanka Peter Pan, risanka Hotel 13, 2. sez., 70. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 127. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 163. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 24. del Usodno vino, 2. sez., 18. del Jaz sem Luna, 2. sez., 38. del Padli angel, 1. sez., 128. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 25. del Resnične ljubezni, 1. sez., 164. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 38. del Moja boš, 2. sez., 5. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 8. del 23.30 Brez sledu, 5. sez., 14. del 0.25 Downton Abbey, 5. sez., 1. del 1.45 24UR zvečer, ponovitev 2.20 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.25 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.05 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2566. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (239) Bi se gnetli na tej metli? gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur, Nessy Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 21

KUMERDEJ, Mojca: Kronosova Ĺžetev od – odrasli / 821.163.6 – Slovenski romani Kronosova Ĺžetev je filozofski, zgodovinski in politiÄ?ni roman. Pisateljica in filozofinja Mojca Kumerdej, letoĹĄnja gostja NoÄ?i knjige v KnjiĹžnici Velenje, je leta 2017 zanj dobila nagrado PreĹĄernovega sklada in nagrado kritiĹĄko sito. Roman prikazuje viharno dogajanje v notranjeavstrijskih dednih deĹželah – zdajĹĄnjem slovenskem prostoru v 16. stoletju. Zgodovinske reference Ä?rpa iz ĹĄtudije o politiÄ?ni kulturi deĹželnih stanov habsburĹĄke monarhije v

ĹĄe staroverci, ĹĄtiftarji, skakaÄ?i in Judje kot trĹžaĹĄki trgovci. Univerzalne mehanizme v ustroju naĹĄe civilizacije lahko razberemo v izvrstnem prikazu vseh kuĹžnih subjektov – greĹĄnih kozlov tistega Ä?asa, ki so marsikje aktualni tudi ĹĄe danes. Kronosova Ĺžetev ovrĹže ĹĄe danes trdovratna, napaÄ?na ideoloĹĄka prepriÄ?anja politiÄ?nih skupin poznejĹĄih stoletij, najbolj udarno skozi predikantsko pridigo:ÂŤ Ni prav nobenega razloga, da bi se komerkoli pustili zmerjati! Zatorej, Ä?e vam kdo reÄ?e: Slovenci, eni Ä?isto navadni hlapci ste, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, takrat, ljubi Slovenci, z obema rokama primite v lesene platnice in svinjski leder zvezano biblijo in ga usekajte z njo po betici, da se nikdar veÄ? ne pobere s tal!ÂŤ

YALOM, Irvin D.: Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe od – odrasli / 159.9 – Psihologija Dr. Irvin D. Yalom, sicer eden zdajťnjih najuglednejťih psihiatrov in mojstrov psihoterapije, je predavatelj psihiatrije na Univerzi Stanford. V svojih ťtevilnih strokovnih in

VELENJE ÄŒetrtek, 19. april 9.00

9.30 16.00

18.00

18.00

19.19

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 19.4. BiotrĹžnica • Petek, 20.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 22.4. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Grem jaz do sonca • Razstava – Domen Slana – Stoli, od 23. aprila do 10. maja

Dom kulture Velenje in Glasbena ĹĄola Velenje Zapojmo, zaigrajmo, zapleĹĄimo: 28. revija zavodov za osebe s posebnimi potrebami Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha Drugo nadstropje Zdravstvenega doma Velenje (nasproti sejne sobe) Presejalne ultrazvoÄ?ne meritve kostne gostote Galerija Velenje Svetovni mesec krajinske arhitekture: Ali prepoznamo kulturno dediĹĄÄ?ino mesta Velenje?, delavnica za odrasle Velenjski grad Klepet pod arkadami: Franci Blatnik, veterinar, lovec, kotalkar in Ä?lan Sveta MOV KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica ÄŒari Srednje Amerike, potopisno predavanje

Petek, 20. april 8.00 13.00

18.00

Ä?asu verskih vojn zgodovinarja Arna Strohmeyerja in pronicljivo prikaĹže dinamiko antagonizmov med deĹželnimi stanovi in habsburĹĄko centralno oblastjo; sicer pa je to sodoben roman z izrazito filozofsko noto, kajti 16. stoletje je prineslo menjavo paradigem in revolucionarna znanstvena dognanja. Struktura romana je polifona, glavni protagonist pa je kar Ä?as, kot Ĺže naslov sam pove. Zeitgeist porajanja novega veka, ki je mdr. prinesel najveÄ?je ĹĄtevilo Ä?arovniĹĄkih procesov, verski spopad med protestantizmom in katolicizmom - ki je bil v bistvu boj za oblast, je mojstrsko prikazan skozi veÄ? glasov: glas ljudstva najveÄ?krat govori v mnoĹžini, vÄ?asih pa tudi skozi posameznika. Filozofske refleksije lahko spremljamo skozi slikovite spomladanske dialoge makiavelistiÄ?nega knezĹĄkofa Wolfganga, ki opravlja nasilen rekatolizacijski oÄ?iĹĄÄ?evalen proces, in njegovim mladostnim plemiĹĄkim pajdaĹĄem grofom Friderikom, ki nad njegovo okrutno recepturo oblasti veÄ?krat prebledi; izraziti lik pa je tudi melanholiÄ?ni mislec in vizionar, Ĺžupanov pisar Nikolaj MiklavĹž Paulin. MoÄ?no zastopani so tudi Ĺženski liki, ki nikakor niso pohlevni in pasivni: trebuharica – noseÄ?a rosno mlada kmetica, grajska hÄ?i Agnes Hipatija, trĹžaĹĄka trgovka in v Ä?arovniĹĄkem procesu utopljena zeliĹĄÄ?arica namreÄ? stremijo po znanju in vĂŠdenju.

Roman slikovito prikaĹže raznolike podobe vraĹž in praznoverja ljudstva ter herezij; poleg katolikov in protestantov so navzoÄ?i

21

PRIREDITVE

19. aprila 2018

19.00 19.00 19.00 19.19 19.30

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: Moja Slovenija KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Digitalizacija in globalni plaÄ?ilni sistem, poslovno sreÄ?anje VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Koncert ansambla Vikend z gosti Restavracija Jezero Pomladna petkova plesna noÄ? ob Jezeru Dom kulture Velenje, vel. dvorana Botr'ce, plesna predstava za odrasle KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba NoÄ? knjige za najstnike: NoÄ?ni lajf v knjiĹžnici Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

SozvoÄ?ja, koncert uÄ?encev in dijakov Glasbene ĹĄole Velenje

Sobota, 21. april 7.00

leposlovnih delih povsem iskreno razkrije dinamiko psihoterapevtskega procesa ter razliÄ?ne pasti transferja in kontratransferja. Bralcem tako neposrednega vpogleda v odnos med psihoterapevtom in klientom od Freuda dalje ni ponudil ĹĄe noben mojster psihoanalize, od vseh znamenitih psihoterapevtov pa se razlikuje tudi po svojstvenem modelu eksistencialne psihoterapije, ki temelji na ĹĄtirih bivanjskih danostih in sooÄ?enju z njimi: osamljenosti, odsotnosti smisla, svobodi in neizbeĹžnosti smrti ter na posameznikovem odzivu nanje. V Rablju ljubezni nam ta sijajni pripovedovalec v desetih, briljantno izpisanih zgodbah svojih klientov skozi trnovo pot njihove osebne preobrazbe hkrati iskreno razkrije tudi svoje osebne dileme in stiske pri razreĹĄevanju temeljnih eksistencialnih vpraĹĄanj. đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 29.4.2018 na osrednjem prostoru – O radovednem gumbku, ki si je Ĺželel v svet, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna . • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 8.00 Titov trg Pomladni sejem, sejem cvetja, obrti ter kulinariÄ?nih dobrot 10.00 Velenjski grad Tematsko vodenje za obÄ?ane ob svetovnem dnevu knjige 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na

Velenjskem gradu 17.00 Andrejev dom na Slemenu Salamijada 19.00 RdeÄ?a dvorana Gorenje Velenje : Celje Pivovarna LaĹĄko, 5. kolo lige NLB za prvaka 20.00 eMCe plac Katzen kabaret 21.00 eMCe plac Sound Arson 8.2.: Nakajima & Nyos (FIN)

Nedelja, 22. april 10.00 Mestni stadion Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki: Nogomet

Ponedeljek, 23. april 10.30 Vila RoĹžle ZakljuÄ?ek projekta: Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana in zgornja avla VeÄ?er 2. U: Pogled v naĹĄ svet 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Bralna znaÄ?ka za odrasle, zakljuÄ?ek sezone 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Thelma, drama, fantazija, grozljivka 21.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jimi Williams – v celoti zaÄ?injeni z vrhunsko Ĺživo izvedbo

Torek, 24. april 17.00 Efenkova 61 b, Velenje Napitki in predjedi, 1. del kuharske delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ustvarimo kazalo za knjige, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ergonomija dela z raÄ?unalnikom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige spominov Antona Ulriha – Kristla in odprtje razstave Vasje Ulriha 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana SreÄ?anje citrarskih skupin 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana MEF in Narodnoosvobodilni bend, koncert

Sreda, 25. april 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Kako ohraniti moĹžgane 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

V Mestni obÄ?ini Eko naselbina

Dvajset let Mestne galerije

Velenje – Ob vstopu v avlo Mestne obÄ?ine Velenje obiskovalce priÄ?aka razstava z naslovom Eko naselbina.

Ustvari so jo uÄ?enci 6. in 7. razreda Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha pod mentorstvom uÄ?itelja tehnike in tehnologije Damijana VoduĹĄka. Prikazuje Ĺ aleĹĄki grad in zgodnjesrednjeveĹĄko naselbino, kot so si jo zamislili uÄ?enci. Razstava bo na ogled do 11. maja.

Ĺ oĹĄtanj – Ob dvajsetletnici Mestne galerije Ĺ oĹĄtanj bodo v ponedeljek, 23. aprila, ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Iz zbirke. Na ogled bo 40 likovnih del razliÄ?nih avtorjev, ki so svoja dela poklonili galerijski zbirki. V programu bo sodelovala Komorna skupina tolkal GĹ FKK, oddelka Ĺ oĹĄtanj, pod mentorstvom Davorja Plambergerja. Razstavo bo odprl Ĺžupan Darko Menih.

RAMPAGE: VELIKO RAZDEJANJE

ZEMLJA: NEPOZABEN DAN

Rampage, ZF akcija, 107 minut (ZDA) ReŞija: Brad Peyton. Igrajo: Jeffrey Dean Morgan, Dwayne Johnson, Malin Akerman, Joe Manganiello, Naomie Harris Petek, 20. 4., ob 21.30 Sobota, 21. 4., ob 20.00 – 3D Nedelja, 22. 4., ob 18.00

Earth: One Amazing Day DruŞinski dokumentarec, 95 minut (VB, Kitajska). ReŞija: Richard Dale, Fan Lixin, Peter Webber. Pripovedovalca: Robert Redford in Jackie Chan Petek, 20. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 4., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 22. 4., ob 17.00, mala dvor. – ob dnevu zemlje!

TIHO MESTO

GASTON ZGAGA

A Quiet Place, triler, grozljivka, 95 minut (ZDA). ReĹžija: John Krasinski Igrajo: Emily Blunt, John Krasinski, Noah Jupe, Millicent Simmonds Petek, 20. 4., ob 19.45 Sobota, 21. 4., ob 18.00

Gaston Lagafe, komedija, 84 minut (Francija). ReŞija: Pierre-François Martin-Laval Igrajo: ThÊo Fernandez, Pierre-François Martin-Laval, Arnaud Ducret, Alison Wheeler, JÊrôme Commandeur Petek, 20. 4., ob 18.00

Ura pravljic 17.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Brainobrain: Abakus in vizualizacija 18.00 Velenjski grad Zlata paleta: Sodobno slikarstvo, odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Zdravljenje s konopljo 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Letni koncert harmonikarjev

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 19. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pogovor v angleĹĄkem jeziku 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Petek, 20. april 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kreativno ustvarjanje z Marijo Bahun 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Odprtje razstave ob 70. obletnici ustanovitve koĹĄarkarskega kluba Elektra Ĺ oĹĄtanj

Sobota, 21. april X

Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj SkupĹĄÄ?ina Planinske zveze Slovenije

Nedelja, 22. april X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Dravograd - KremĹžarjev vrh Legen X Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj SreÄ?anje odraslih folklornih skupin 15.00 Telovadnica POĹ TopolĹĄica Odiseja planetarij - dan zemlje

Ponedeljek, 23. april X

pred Mestno galerijo Ĺ oĹĄtanj Prikaz kiparjenja v lesu z Gregom Petkovnikom 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj 20 let Mestne galerije Ĺ oĹĄtanj, razstava Iz depoja‌ 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 24. april 8.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Istega dne ste ob 15. uri pred Mestno galerijo vabljeni na druĹženje s kiparjem Francem Ravnjakom iz Ĺ oĹĄtanja in samorastnikom Gregom Petkovnikom iz Belih Vod, ki bosta tam ustvarjala v lesu.

Zapojmo, zaigrajmo, zapleťimo Velenje – Center za vzgojo, izobraŞevanje in usposabljanje Velenje je letoťnji organizator 28. drŞavne glasbene revije z naslovom Zapojmo, za-

Sobota, 21. 4., ob 22.00 Ponedeljek, 23. 4., ob 18.00

KOKO IN VELIKA SKRIVNOST Coco, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Lee Unkrich. Slovenski glasovi: Sebastijan KuĹĄar, Leon Rudolf, Jan BuÄ?ar, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek Rojko, Daniel Bavec Nedelja, 22. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja Filmski ciklus: oskarjevci 2018

PLAYING MEN Dokumentarno-igrani film, 60 minut (Slovenija, HrvaĹĄka). ReĹžija: MatjaĹž IvaniĹĄin

Sreda, 25. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 11.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Delavnica uporabe pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 19. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 17.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Zabavna urica s Ä?arodejem

Petek, 20. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 16.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U15) – NK Ĺ martno 1928 - NK Rudar Velenje 19.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki Literarni veÄ?er z literarno sekcijo POTKE in MatjaĹžem OgrajenĹĄkom,

Sobota, 21. april 8.30

Zbirno mesto pred OĹ bratov Letonja Pohod na Goro Oljkoi 9.00 ParkiriĹĄÄ?e pred Mercatorjem KmeÄ?ka trĹžnica 9.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 11.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U11) – NK Ĺ martno 1928 - NK Rudar Velenje B 16.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (Ä?lani) – NK Ĺ martno 1928 - ND Mozirje

Ponedeljek, 23. april 21.00 Grad Packenstein (v primeru slabega vremena v KnjiĹžnici Ĺ martno ob Paki) Literarni veÄ?er v okviru vseslovenskega projekta NoÄ? knjige

Lunine mene

22. aprila, ob 23: 46, prvi krajec

igrajmo in zapleĹĄimo. Na prireditvi 19. aprila bo nastopilo veÄ? kot 800 udeleĹžencev. Predstavile se bodo osnovne ĹĄole s prilagojenim programom in niĹžjim izobrazbenim standardom, varstveno-delovni centri, zavodi za otroke s posebnimi potrebami in druĹĄtva SoĹžitja iz vse Slovenije. Plesne skupine dobo zaplesale na odru kulturnega doma v Velenju, pevske in instrumentalne skupine pa bodo nastopile v prostorih velenjske glasbene ĹĄole. Prireditev bodo zaÄ?eđ&#x;”˛ mkp, tp li ob 9. uri.

Petek, 20. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 4., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 22. 4., ob 19.00 – mala dvor.

FANTOMSKA NIT Phantom Thread, drama, 130 minut (ZDA). ReĹžija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Daniel Day-Lewis, Lesley Manville.

Nedelja, 22. 4., ob 20.30 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

THELMA Drama, fantazija, grozljivka, 116 minut (NorveĹĄka, Ĺ vedska, Danska, Francija) ReĹžija: Joachim Trier. Igrajo: Lili Harboe, Kaya Wilkins, Henrik Rafaelsen, Ellen Dorrit Petersen, Ludvig Algeback Ponedeljek, 23. 4. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

19. aprila 2018

Nagradna križanka Gorenje GTI

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Tadeja Pačnik Vižintin, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: crohnova bolezen in ultracelozni kolitis

Gorenje GTI, d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje

Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si

Gorenje GTI generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo

ČETRTEK, 19. aprila

•

Prodaja traktorjev Zetor

PETEK, 20. aprila

•

Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor

•

Servis Zetor (možen tudi na terenu)

•

Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja

•

Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 7 let)

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 5. aprila 2018 so:

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Dora Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Simona Maček, Lipje 33 a, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VSE ZA BIRMO.

041 813 949

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. aprila 2018, so:

MREŽA ZA KUMARE

Jasna Gruden, Aškerčeva 5 B, 3325 Šoštanj; Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje; Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: KOPALNIŠKI BLOK ZANA

1,2 x 30 m

4,30 €

MREŽA ZA BALIRANJE Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Sašo Puncer, dr. med., specialist ortoped

ZEL JE 9/1

2,30 €

Življenje brez bolečin.

Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe.

V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem.

Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme.

%

Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu.

%

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Informacije: 031 864 341

FOLIJA ZA BALIRANJE: ŽE OD

79,87 €

SILOTITE, TENOSPIN, 750 mm

Z vami in za vas!

SOBOTA, 21. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.

Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 05. 2018.

SETEV TRAVE, KORUZE

SADIKE

BROKOLI, BLITVA, POR, PETERŠILJ ...

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping.

UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS

145,00 €

(z deponatorjem/brez)

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

TOREK,24. aprila

TAURUS 3.000 X 1.23; 1.25; 1.30

Zdravnik svetuje ...

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 9. do 15. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

19. aprila 2018

mali OGLASI Iščemo zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu oz. pokličite na 041 645 157.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, uležan hlevski gnoj z dostavo, prodam.

Gsm: 041 687 371.

Doma vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocvetne

vrtnice in ciprese (thuja smaragd – različnih velikosti), prodam. Bevče pri Dolinšku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106

RAZNO Mestno kolo, nerabljeno, žensko in barvni TV, prodam. Gsm: 070 350 364 Vrtne stole, kovinske Alpus, mali plinski žar za kampiranje, štedilnik (2 plin, 2 elektrika, pečica), prodam.

Gsm: 070 350 364 KLET FURLAN vabi na pokušino refoška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto.

Tel. 03 58 62 411 KOSILNICO BCS 127, nakladalko SIP 17, obračalnik – tračni in stiskalnico – hidravlično, 100 L, prodam.

Gsm: 041 958 884 NOVO bencinsko kosilnico z nitko IKRA BF 43, dvo-taktni motor 1,25 KW/43 m3, zračno hlajenje, el. vžig, širina reza 43/25 cm (nit/nož), prilo-

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

žen nosilni pas. Cena po dogovoru.

Gsm: 051 301 641 PREDSETVENIK z dvema ježema cca.

2,20 x 2,20, tračni obračalnik - 2 m, z manjšo okvaro. Tel. 03 882 902 ali Gsm: 031 587 884 IŠČEMO občasno pomoč pri izdelavi poliesterskih izdelkov. Zaželene so izkušnje z ročnim laminiranjem. Lokacija Celje. Pomoč iščemo za daljši čas.

Gsm: 031 630 794 RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miška, tipkovnica). Prodam za 55 €.

Gsm: O4I 692 995

ŽIVALI TELIČKO Sivorjavo – limuzin, težko 240 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 003 005

NEPREMIČNINE

POVEŽITE SE Z NAMI MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.

Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo.

Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spletu ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo: W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

• Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: VELENJE, PREŠERNOVA, 65,6 m2, adaptirano l.

2011, 4/5 nad., EI v izdelavi, 66.000 €

Komunalno podjetje Velenje

• • •

Manjšo hišo, z gradbeno parcelo, na odlični lokaciji, Koroška 37 v Velenju, prodam. Kočevar, Gsm: 041 954 089

• •

GIBANJE prebivalstva

(V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 21.4. do 22. 4. 2018 – Ivan Janežič dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

POROKE

RAT BOŠTJAN, Velenje, Efenkova cesta 1 in ŠTELCER JASNA, Velenje, Efenkova cesta 1 RADIVOJEVIĆ DARKO, Velenje, Prešernova cesta 9B in VONČINA ANJA, Črna na Koroškem, Rudarjevo 32

SMRTI KOPITAR BOGOMIR, roj. 1951, Velenje, Paka pri Velenju 61 REZMAN BORIS, roj. 1953, Velenje, Koroška cesta 44

Dežurna

ŠTEVILKA

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

V SPOMIN

03 898 17 50

Minilo je leto, odkar nas je zapustila draga

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

FANIKA ŠELIGA

Vsi njeni

ZAHVALA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

»Nekoga lahko še tako ljubiš ... toda nikoli ne moreš ljubiti ljudi tako, kot jih lahko pogrešaš.«

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja.

Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja.

Spomin je svetloba, ki dušo obliva.

Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.

• Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 45,3 m2, zgrajeno l. 1982, 5/8 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 €

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

BOGOMIR KOPITAR MIRKO

V SPOMIN

23. 10. 1951 - 9. 4. 2018

KRISTINI ZALEZNIK

Hvala sosedom iz Pake in Šentilja, še posebej Štefki in Dragu, sorodnikom in znancem. Hvala doktorici Vesni Lah in sestri Saši, osebju bolnišnic Topolšica, Slovenj Gradec, UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Hvala Magdi Stvarnik za lep poslovilni govor, častni straži in godbi Premogovnika Velenje, pevcem Šentilja in Flaminga, gospodu duhovniku Jožetu Škrinjarju za čustveno pogrebno mašo, pogrebni službi Usar, nosilcem praporov in zastave.

Hvala vsem za cvetje, sveče in svete maše.

Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste imeli našega Mirka radi.

Sestra Marjana, svak Florjan, nečaki Andrej z Barbaro, Janja z Mirkotom, Blaž z Lucijo, Maja, Melita z Gregom ter mali nečaki Jaša, Žiga, Lara, Maj, Jaša, Juš, Žan, Brina, Matevž, Anže in Tinkara

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

IŠČEM

iz Šoštanja

1907 – 1991 Tiha bolečina spremlja spomin, odkar je nehalo biti srce naše zlate mame.

Le spomin ne ovene, je sopotnik žalostnih dni, edina luč, ki ne ugasne. Čim več svojih dragih smo izgubili, čim več jih imamo v večnosti, tem lažje bo tudi naše slovo. Če nas je res vezala iskrena ljubezen, nas veže neugnano hrepenenje, da se spet srečamo.

(Franc Sodja) Hvala za vsako misel nanjo in prižgano svečko.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 19. 4. 2018, barve: CMYK, stran 24

Sto tisoÄ?e cvetov vabi v Mozirski gaj

BISERI maturantskega plesa

Iz gmajne privlaÄ?na turistiÄ?na destinacija – V 40 letih ga je obiskalo veÄ? kot 1,5 milijona obiskovalcev – Denar od vstopnine in nekaterih podjetij, od drĹžave in obÄ?ine niti centa

Spoznajte letoĹĄnje bisere

Tatjana PodgorĹĄek

Danes ob 17. uri vas vabimo v vilo Bianco na slavnostno razglasitev izbrancev akcije Biseri maturantskega plesa 2018 Maturantski ples bo dijakinjam in dijakom na Ĺživljenjski prelomnici zagotovo ostal v veÄ?nem spominu, Ä?eprav ga bodo kmalu zasenÄ?ile intenzivne priprave na maturo, ki se nezadrĹžno bliĹža. Usklajevanje barv oblek in modnih dodatkov, preizkuĹĄanje te in one priÄ?eske, sobotna druĹženja na

plesnih vajah in druge priprave na maturantski ples so bili gotovo tudi za ĹĄaleĹĄke maturantke in maturante Ä?arobni trenutki, ki so v vsem soju zaĹžareli v plesni noÄ?i, nekatere utrinke pa smo zabeleĹžili tudi mi. Ponovno smo namreÄ? angaĹžirali strokovno komisijo, ki je iz pisanega mozaika izbirala nekatere izstopajoÄ?e obleÄ?ene maturantke in maturante in jih predstavila v naĹĄem Ä?asopisu. Zdaj pa je napoÄ?il Ä?as, da razglasimo dekle in fanta,

ki sta bila najbolj vĹĄeÄ? naĹĄim bralcem in selektoricam. Ĺ tevilo glasovnic, ki so pravoÄ?asno prispele v naĹĄe uredniĹĄtvo, je Ĺže odloÄ?ilo, kdo sta po okusu naĹĄih bralcev najbolje obleÄ?ena maturantka in maturant. ÄŒlanici naĹĄe strokovne Ĺžirije Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević pa sta tudi Ĺže zbliĹžali mnenja in izbrali maturanta in maturantko, ki sta se po njuni presoji med vsemi biseri najbolj zableĹĄÄ?ala. Tudi vas zanima, kdo je pritegnil najveÄ? pogledov in zbral na stotine glasovnic? PridruĹžite se nam danes, v Ä?etrtek, 19. aprila, ob 17. uri v vili Bianci, kjer se bodo zbrali predstavljeni biseri, razglasili pa bomo zmagovalce in jim podelili nagrade.

Za plesno in pevsko obarvani program bodo poskrbeli dijakinje in dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti, ki bodo pripravili tudi pogostitev.

Seveda ne bo manjkala torta, zato vabljeni vsi, ki bi z biseri radi nazdravili na maturo.

Med stotinami glasovnic, ki ste jih poslali v tretjem krogu izbora, smo izŞrebali Janjo Tretjak, Vido Ledinek in Edo - Edit Benedek. Nagrade Centra Gibanja Velenje – Proteini.si bodo nagrajenci z obvestilom prevzeli v trgovini Proteini v Mercator centru

V dneh pred bliĹžajoÄ?imi se prvomajskimi prazniki bo Mozirski gaj ena sama cvetliÄ?na preproga, sestavljena iz blizu pol milijona cvetov. Upravljalci parka – Ä?lani EkoloĹĄkega Hortikulturnega druĹĄtva Mozirje – so namreÄ? zasadili gredice z 200 tisoÄ? Ä?ebulicami 30 razliÄ?nih sort tulipanov, 15 tisoÄ? maÄ?ehami, narcisami in drugim spomladanskim cvetjem, ki naj bi se razcvetelo prav v teh dneh.

V parku se je nekatero spomladansko cvetje Ĺže razcvetelo.

V 40 letih veÄ? kot 100 cvetliÄ?nih razstav ‌

LetoĹĄnje leto je za mozirski park cvetja jubilejno. Praznuje namreÄ? 40-letnico obstoja. ÂťNiti v sanjah si snovalca gaja – legendarni mozirski vrtnar JoĹže SkornĹĄek in takratni predsednik tukajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva Ivan Zupan – nista mislila, da bo iz zapuĹĄÄ?ene trĹĄke gmajne, na katero so zaÄ?eli domaÄ?ini odlagati smeti, nastal turistiÄ?ni biser, ki ga je v ĹĄtirih desetletjih obiskalo veÄ? kot 1,5 milijona obiskovalcev iz domovine in tujine, da bo to prostor, na katerem smo organizirali veÄ? kot 100 cvetliÄ?nih razstav in z njimi dvignili hortikulturno ozaveĹĄÄ?enost Slovencev, kjer imamo danes 60 gredic slovenskih vrtnarjev, na katerih rastejo cvetlice, ki so jih ti vzgojili na svojih vrtovih. Danes je Mozirski gaj pomembna turistiÄ?na destinacija Mozirja, Zgornje Savinjske doline in Slovenije,ÂŤ meni predsednik omenjenega druĹĄtva Darko Bele.

Gredice z enoletnicami

Na gredicah Mozirskega gaja (razprostira se na dobrih 5 hektarjev veliki povrĹĄini, skupaj z ribnikom pred Mozirskim domom, za katerega menijo, da

Darko Bele: ÂťZa vzdrĹževanje gaja potrebujemo blizu 150 tisoÄ? evrov na leto.ÂŤ

BoĹžiÄ?na bajka – 'terna'

je sestavni del parka, govorijo o ĹĄestih hektarjih povrĹĄin) rastejo enoletne cvetice. Po besedah Beleta je takĹĄen naÄ?rt zanj pred 40 leti izdelal takratni direktor arboretuma VolÄ?ji Potok Miha Ogorevc. ÂťZasnoval ga je povsem drugaÄ?e v primerjavi s parkom v Radomljah, saj naj bi cvetoÄ?e poljane privabile mnoĹžico ljudi, kar se je res zgodilo. Mozirski gaj je presegel priÄ?akovanja in vplival na to, da so tudi v VolÄ?jem Potoku gredice zasadili po njegovem vzoru.ÂŤ Po mnenju sogovornika mozirski park ni le park cvetja, ampak tudi etnografski park. V njem so stavbe, ki predstavljajo Ĺživljenje ljudi v tamkajĹĄnjih krajih. Poleg hortikulturnega dela ima ĹĄe svoje dodatne specialne vrtove, kot so skalnjak, zeliĹĄÄ?ni, metodoviti in japonski vrt, v zadnjem Ä?asu oblikujejo ĹĄe zaÄ?arani otroĹĄki vrt, ki bo razveseljeval predvsem najmlajĹĄe obiskovalce. Ta naj bi konÄ?no podobo dobil Ä?ez tri, ĹĄtiri leta.

Bele je pritrdil mnenju, da so z BoĹžiÄ?no bajko zadeli glavico na Ĺžebljico. ÂťNajbolj obiskan je gaj med prvomajskimi prazniki. Pred dvema letoma pa je v omenjenih dneh povrĹĄino pobelil sneg in obisk je bil katastrofalen. ÄŒe vemo, da se park ŞiviÂŤ le od pobrane vstopnine in denarja, ki mu ga namenjajo redka podjetja, potem je jasno, da smo bili povsem na dnu. Ko smo razmiĹĄljali, kaj bi ĹĄe naredili, da bi bil zanimiv tudi v zimskem Ä?asu, smo naĹĄli Ä?udovitega partnerja, ki nam je predlagal BoĹžiÄ?no bajko. Z njo smo zadeli terno. Park je s tem podaljĹĄal sezono, njegova ponudba je nova, omogoÄ?a pa nam precej laĹžji vstop v novo sezono.ÂŤ

Vsako leto nekaj novega

Upravljalci parka se bodo, tako Bele, tudi v prihodnje trudili obiskovalce presenetiti vsako leto s Ä?im novim. Lani so presenetili z najveÄ?jimi vetrnimi zvonÄ?ki v Evropi, letos bodo z zaÄ?aranim vrtom, BoĹžiÄ?no bajko bodo dopolnili z dodatnimi luÄ?mi.

Ob tem bodo poskuĹĄali ohraniti njegovo urejenost. Za to potrebu-

jejo blizu 150 tisoÄ? evrov na leto.

V zadnjih dveh letih so zamenjali vse strehe na objektih, objavljajo mostove, obnove je potreben namakalni sistem, zaradi BoĹžiÄ?ne bajke so obnovili elektriÄ?no napeljavo. Na vpraĹĄanje, koliko jim pri tem pomaga obÄ?ina Mozirje kot lastnica parka, Darko Bele odgovarja: ÂťGlavni vir prihodkov je vstopnina, od drĹžave in lokalne skupnosti pa ne dobiđ&#x;”˛ mo niti centa.ÂŤ

Rekli so â?ą

Darko Bele o tem, ali je park cvetja v Mozirju kopija in konkurenca Alboretumu: ÂťNe ni. V Alboretumu so kopirali cvetliÄ?ne gredice mozirskega parka, kar menim, da ni niÄ? narobe. Tudi konkurenta si parka nista.

Alboretum je 10-krat veÄ?ji od mozirskega parka, je bolj profesionalen, mozirski pa lepo dopolnjuje ponudbo turizma na podeĹželju. Menimo, da sodi v to okolje.ÂŤ

đ&#x;”˛

Pomladni sejem s pridihom kulturne dediĹĄÄ?ine

dobrote z navdihom pomladi in kulturne dediĹĄÄ?ine. Bogat bo tudi spremljevalni program. Vrstili se bodo glasbeni in plesni nastopi, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle ter razstave. Ob 8.30 bo kulturni program odprl nastop Big banda Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Ob 9. uri bo sledil nastop Grajskih gospodov iz Ĺ aleka, sledile bodo tamburaĹĄke in folklorne skupine KD MeÄ‘imurje Velenje. Obiskovalce bo gotovo pritegnil tudi mini koncert otroĹĄkega pevskega zbora Vrtca Velenje – enota LuÄ?ka ter plesni nastopi Plesnega studia N in Plesne ĹĄole spin. Ob 11.30 bo nastopil ĹĄe ansambel Ĺ˝arek.

MZPM Velenje bo za najmlajĹĄe obiskovalce sejma pripravila ustvarjalne delavnice na temo slovenske kulturne dediĹĄÄ?ine. Razstave in predstavitve bodo pripravili tudi Muzej Velenje, ki bo kulturno dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄke doline obiskovalcem sejma pribliĹžal z nagradnim kvizom, v katerem bodo obiskovalci lah-

S

•

Na letoĹĄnjem Ĺže 23. prodajno-razstavnem sejmu bo veÄ? kot 50 stojnic, s spremljevalnim programom in ponudbo pa mu bodo v letu evropske kulturne dediĹĄÄ?ine dali tudi njen pridih. Dogajanje na Titovem trgu in v okolici bo pestro med 8. in 13. uro.

Po nagovoru Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a (predvidoma malo po 10. uri) bo Mestna obÄ?ina Velenje med VelenjÄ?ane razdelila 3.300 brezplaÄ?nih sadik cvetja in tako prispevala svoj kamenÄ?ek h kulturi cvetja in urejanju mesta, ki si je Ĺže veÄ?krat prisluĹžilo naziv najlepĹĄega v drĹžavi. Sadike bodo razdeljevali na stojnicah, ki bodo postavljene v bliĹžini mestne hiĹĄe.

Osrednja ponudba 23. Pomladnega sejma bo namenjena prodaji razliÄ?nih sadik zelenjadnic in diĹĄavnic ter ponudbi cvetja za ureditev vrtov, gredic in balkonov. Bogata izbira bo zajemala tudi izdelke domaÄ?e in umetnostne obrti, unikatne stvaritve in kulinariÄ?ne

PR

•

Titov trg bodo v soboto prekrile roĹžice, ki jih bodo prodajali na 50 stojnicah, pripravljajo pa tudi bogat spremljevalni program – Mestna obÄ?ina Velenje bo razdelila 3300 lonÄ?nic

ID

IHO

ED M KUL TURNE D

I IĹ ÄŒ

NE

Sobota, 21. april 2018, med 8. in 13. uro Titov trg Velenje Mestna obÄ?ina Velenje bo med obiskovalce sejma razdelila 3.300 sadik balkonskega cvetja. ko preizkusili svoje znanje in se hkrati seznanili s ĹĄtevilnimi zanimivostmi iz zgodovine doline. KnjiĹžnica Velenje bo pripravila razstavo knjig o cvetju, Uni-

verza za III. Ĺživljenjsko obdobje prikaz vezenja, Ljudska univerza Velenje pa razstavo na temo kulturne dediĹĄÄ?ine ...

Sodelavci Podjetja za urejanje prostora

Velenje bodo obiskovalcem nudili tudi strokovne nasvete. đ&#x;”˛