16 2019

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/190C), soboto (5/200C) in nedeljo (6/200C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. aprila 2019

ĹĄtevilka 16 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ponosni na ĹĄportnike

Velika noÄ? veliki dan veselja in radosti

ÄŒetrtiÄ? izglasovanima naj ĹĄportnikoma MOV Janji Garnbret in Timu Kevinu Ravnjaku je zabavne izzive na prireditvi pripravil voditelj Dejan TamĹĄe.

JoĹže PriboĹžiÄ?

20 Ĺ˝elimo vam vesele velikonoÄ?ne praznike UredniĹĄtvo

NoÄ? Jezusovega trpljenja in smrti na kriĹžu je bila velika noÄ?. Nedelja, ki je sledila tej Veliki noÄ?i – velikemu petku, pa je bila veliki dan veselja in radosti. Temina Jezusove smrti je preĹĄla v svetlobo Jezusovega vstajenja od mrtvih. S Kalvarije Jezusove smrti in pogreba se je zaÄ?elo ĹĄiriti veselo oznanilo: ÂťGospod je vstal in ĹživiÂŤ. ÂťAlelujaÂŤ je tista beseda, s katero opevamo Veliko noÄ? in pomeni Âťhvalimo BogaÂŤ.

Hvalo Bogu pokaĹžemo kristjani z udeleĹžbo pri prazniĹĄkih bogosluĹžjih v naĹĄih cerkvah in s prijateljskim povezovanjem v druĹžini, med sorodniki, z znanci in vsemi, ki jih sreÄ?ujemo. Saj je Jezus uÄ?il, da nas bodo ljudje spoznali, da smo njegovi, Ä?e bomo povezani med seboj. Ali kakor pravi papeĹž FranÄ?iĹĄek: ÂťNihÄ?e se ne odreĹĄi sam. Skupnost je bistvenaÂŤ. Naj bodo naĹĄa velikonoÄ?na prazniĹĄka shajanja znamenje potrditve tega, kar je zapisal papeĹž FranÄ?iĹĄek.

Praznovati Veliko noÄ? pomeni tako mnogo veÄ? kot spominjanje dogodka, ki se je zgodil pred skoraj 2000 leti. Z Jezusovim vstajenjem od mrtvih je dobila peÄ?at Ä?lovekova sla po Ĺživljenju, ki nikoli ne mine. Da je Ĺživljenje vsakega Ä?loveka takĹĄna vrednota, je Jezus kazal na vsakem koraku svojega zemeljskega Ĺživljenja: rodil se je v votlini na pastirskih poljanah, prvi so ga obiskali preprosti pastirji, v vrsti greĹĄnikov je prejel krst Janeza Krstnika, kot uÄ?itelj se je druĹžil z greĹĄniki, ozdravljal bolnike, se pogovarjal s stareĹĄinami judovskega ljudstva in na kriĹž pribit obljubil razbojniku na svoji desni strani: Še danes boĹĄ z menoj v rajuÂŤ. To zadnjo obljubo s kriĹža, kot vse uÄ?enje, je Jezus potrdil s svojim vstajenjem. Vse to je veselo sporoÄ?ilo nam, da nikoli ne bomo nehali biti.

Zato nas Velika noÄ? uÄ?i, da moramo spoĹĄtovati svoje zemeljsko Ĺživljenje, ker je romanje v veÄ?ni raj.

Vsem, ki praznujemo Veliko noÄ?, Ĺželim, da nas to napolni z razsvetljenim pogledom in radostjo nad Ĺživljenjem.

Naj nas Velika noÄ? napolni z BoĹžjim blagoslovom! đ&#x;”˛

Do kdaj TEĹ in Premogovnik?

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić je dejal za STA, da je vpraĹĄanje, Ä?e bo lahko TEĹ obratoval do leta 2054 kot je bilo predvideno in potrdil, da razmiĹĄljajo o novem energentu tudi o kurjenju biomase ali odpadkov. Povedal je, da rudarska stroka ĹĄe ugotavlja, koliko Ä?asa

bodo sposobni konkurenÄ?no izkopavati premog iz velenjskega premogovnika, ki je sedaj edini vir premoga za termoelektrarno. "Moja ocena je, da bomo to sposobni tja do leta 2040. ÄŒim prej pa je nujno zagotoviti okvirje praviÄ?ne tranzicije za premogovno regijo, ki bo zajemala ce-

lovit prehod regije v druge dejavnosti. ÄŒe se bomo to sposobni dogovoriti v prihodnjih dveh ali treh letih, kar upam, potem menim, da smo lahko v naslednjih 15 ali 20 letih ĹĄe konkurenÄ?ni s proizvodnjo elektriÄ?ne energije iz premoga," je ocenil. đ&#x;”˛

mz

AVTOPRILOGA na straneh 15-18

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Golte med naj smuÄ?iĹĄÄ?i Mozirje - V HiĹĄi stare trte v Mariboru so podelili nazive Naj smuÄ?iĹĄÄ?e najboljĹĄim smuÄ?iĹĄÄ?em v sezoni 2018/2019. Akcija Naj SmuÄ?iĹĄÄ?e je letos potekala Ĺže 28-iÄ? zapored in za naj smuÄ?iĹĄÄ?a so bila letos ocenjena smuÄ?iĹĄÄ?a SmuÄ?arski center Cerkno, Golte, RTC Jakec Trije Kralji, SneĹžni park Rogla ter italijansko smuÄ?iĹĄÄ?e Kronplatz. SmuÄ?iĹĄÄ?a je vse leto predstavljala radijska oddaja Dobro jutro, Slovenija, smuÄ?arke in smuÄ?arji pa so jih lahko ocenjevali tudi na spletnem portalu www.najsmucisce.si.

V projektu sodeluje tudi Radio Velenje. đ&#x;”˛

18. aprila 2019

Oskrbovana stanovanja Lokalc prepeljal bodo vseljiva jeseni Ĺže 4 milijone Razpis za najem bo Mestna obÄ?ina Velenje potnikov predvidoma objavila maja

mz

Mestna obÄ?ina Velenje je brezplaÄ?ni javni mestni avtobusni prevoz Lokalc uvedla septembra leta 2008. MeseÄ?no se z njim povpreÄ?no vozi veÄ? kot 35 tisoÄ? potnikov, v vseh letih delovanja pa so z njim prepeljali Ĺže

meniti parkiranje v mestu. S projektom zagotavljajo tudi dostopnost prevoza za osebe, ki osebnega avtomobila nimajo, ter za osebe z razliÄ?nimi omejitvami, saj na rumeni progi vozita dva avtobusa, prilagojena za vstopa-

skoraj 4 milijone potnikov. Posamezniki, ki so v teh letih izbrali voĹžnjo z Lokalcem, so skupaj zniĹžali ogljiÄ?ni odtis za veÄ? kot 300.000 kg CO2. Mestna obÄ?ina Velenje je bila med prvimi v Sloveniji, ki je s projektom brezplaÄ?nega mestnega potniĹĄkega prevoza Ĺželela vplivati na zmanjĹĄanje negativnih uÄ?inkov prometnega onesnaĹževanja zraka in razbre-

nje in izstopanje z invalidskim voziÄ?kom, v vseh avtobusih pa so oznaÄ?eni tudi sedeĹži za invalide.

Prevoze z lokalcem Ĺželijo ĹĄe izboljĹĄati, zato so v zadnjem tednu naredili tudi anketo med uporabniki. Na tej osnovi bodo predlagali morebitne spremembe.

V Gaberkah bodo ĹĄtirje oddelki Ĺ oĹĄtanj, 12. aprila – Vpis novincev za novo ĹĄolsko leto v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj, ki so ga zakljuÄ?ili v petek, je potekal po priÄ?akovanjih, pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak.

Vpisali so 84 novincev, sedem veÄ? kot lani, ĹĄtevilo vpisanih pa se obiÄ?ajno do 1. septembra ĹĄe spreminja. V nekaterih oddelkih imajo ĹĄe prosta mesta, v nekaterih bodo ta Ĺže v poveÄ?anem normativu oddelka, za kar bodo v naslednjih dneh zaprosili ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.

V enoti Biba v Ĺ oĹĄtanju ostaja 17 oddelkov, v enoti UrĹĄka v TopolĹĄici ĹĄtirje. ÂťIzjemen vpis beleĹžimo v enoto Mojca v Gaberkah, kjer je vpisanih kar 24 novincev, tako da naÄ?rtujemo ĹĄtiri oddelke. V zvezi s prostorsko problematiko v tej enoti smo se Ĺže sestali z vodstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Krajevne skupnosti Gaberke. Verjamemo, da bomo s skupnimi moÄ?mi v dobrobit starĹĄev in otrok naĹĄli reĹĄitev za vse.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Za obvoznico najti novo reĹĄitev Slovenj Gradec - Varianta prikljuÄ?evanja juĹžne obvoznice na hitro cesto Velenje–Slovenj Gradec, kot jo je Darsu predlagala slovenjgraĹĄka obÄ?ina, se je pokazala za neustrezno z vidika prometne varnosti, so za STA pojasnili na Darsu. ObÄ?ina, ki se ji sicer mudi z umeĹĄÄ?anjem obvoznice v prostor in projektiranjem, bo zato morala poiskati novo reĹĄitev.

SlovenjgraĹĄka juĹžna obvoznica bo glede na prometne ĹĄtudije ob izgradnji odseka hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec razbremenila strnjena naselja prometa, ki se bo prikljuÄ?eval na hitro cesto. Zato si obÄ?ina prizadeva, da se juĹžna obvoznica, katere celotna vrednost je ocenjena na 6,1 milijona evrov, zgradi hkrati s hitro cesto do Slovenj Gradca. đ&#x;”˛

Razpis za spodbujanje podjetniĹĄtva Velenje - Mestna obÄ?ina Velenje bo letos namenila za spodbujanje podjetniĹĄtva 100 tisoÄ? evrov proraÄ?unskih sredstev. Razpis je odprt do 20. maja. Sredstva so namenjena za naloĹžbe v gospodarstvo, stroĹĄke zagona inkubiranih in inovativnih podjetij ter za sofinanciranje promocijskih aktivnosti podjetij. Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala podjetja s sedeĹžem oziroma lokacijo poslovne enote na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

Zamenjava ťe zadnjih azbestnih cevi Šmartno ob Paki – V naselju Šmartno ob Paki bo prihodnji mesec obnovljen ťe zadnji odsek vodovodnega omreŞja, v katerem so v zemlji ťe azbestne cementne cevi.

Po pojasnilu obÄ?inske uprave je njihova zamenjava nujna zaradi krhkosti cevi in poslediÄ?no veÄ?jega ĹĄtevila okvar. Zamenjali bodo cevi na odseku od bivĹĄe Kepice mimo Boleta proti DrobniÄ?evemu ovinku. Vlaganje v posodobitev javnega vodovodnega omreĹžja sodi v okvir obnovitvenih investicij pod koordinatorstvom Komunalnega podjetja Velenje. Na javnem razpisu je bil za najugodnejĹĄega izbran izvajalec – samostojni podjetnik Franc SoviÄ?, pogodbena vrednost pa znaĹĄa slabih 43.000 evrov brez DDV-ja. đ&#x;”˛

tp

Tri prejemnice zlate plakete Mozirje – V poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Mozirje, 24. aprila, je bila vÄ?eraj (v sredo) v tamkajĹĄnjem kulturnem domu osrednja prireditev. Na slavnostni seji mozirskega obÄ?inskega sveta so s priznanji in nagradami nagradili nekatere tamkajĹĄnje obÄ?ane za njihov prispevek k razvoju okolja.

Zlato plaketo s priznanjem obÄ?ine so prejele pevka Alya OmladiÄ?, okoljevarstvenica UrĹĄka Zgojznik ter patronaĹžna sestra Sonja Herman Robnik. Etnografsko druĹĄtvo Mlajevci Mozirje pa je bilo dobitnik denarne nagrade. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije med Jenkovo in JurÄ?iÄ?evo cesto v neposredni bliĹžini doma za varstvo odraslih gradi 15 oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo v najem predvidoma oddali jeseni.

Na razpolago bodo garsonjere in enosobna stanovanja.

V najem jih bodo dodelili na osnovi javnega razpisa, ki bo objavljen predvidoma maja. Na osnovi pravilnika bo do najema upraviÄ?en prosilec, ki je starejĹĄi od 65 let, ima na dan objave razpisa stalno prebivaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju obÄ?ine in mu preostale psihofiziÄ?ne sposobnosti omogoÄ?ajo, da z redno organizirano pomoÄ?jo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom

ohranja zadovoljivo duĹĄevno in telesno poÄ?utje in samostojnost v bivalnem okolju, tako da ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva in je glede na svoje ekonomsko stanje sposoben plaÄ?evati najemnino in druge stroĹĄke, ki so povezani z najemom in bivanjem v oskrbovanem stanovanju. Pogoj je tudi, da prosilec ni v osebnem steÄ?aju ali da mu ni bila odpovedana najemna pogodba za neprofitno stanovanje.

Dosegati mora tudi dohodkovni cenzus glede na povpreÄ?no meseÄ?no neto starostno pokojnino v Republiki Sloveniji glede na ĹĄtevilo Ä?lanov gospodinjstva – en Ä?lan najmanj 120 odstotkov oziroma dva Ä?lana najmanj 180 odstotkov povpreÄ?ne neto starostne pokojđ&#x;”˛ mkp nine v drĹžavi.

đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Pomnjenja, povezovanja, praznovanja ‌ Os se ne zasuÄ?e – Ĺ˝alostni spomin – V Celju konÄ?ujejo – Kisla Ĺžupa in sladka potica – Dolgo praznovanje ÄŒeprav smo zdaj v priÄ?akovanju volitev bolj v Evropi kot doma, se tudi na domaÄ?em parketu Ĺživljenje ni ustavilo. Nekdo bi sicer skomignil z rameni – niÄ? novega. Pa res ni, bolj pogrevanje starega.

Tudi pri tem, kdo od ÂťstarihÂŤ si zasluĹži ĹĄe en evropski mandat ali kateri od novincev bi bil primernejĹĄi in bi naredil najveÄ?. Z vpraĹĄanji: za koga in za kaj! A tudi kolesje domaÄ?ega dogajanja se povsem vendarle ni ustavilo.

ZaÄ?etek gradnje juĹžnega dela tretje razvojne osi na naĹĄem obmoÄ?ju sicer ĹĄe kar stoji, a nekateri ĹĄe vedno delajo nekatere ÂťpremikeÂŤ na tej naÄ?rtovani savinjsko-ĹĄaleĹĄki prometni navezi. Pa smo tako imeli ĹĄe en zbor, da bi jo ĹĄe pred odloÄ?itvijo ustavnega sodiĹĄÄ?a s Âťhmeljsko hiĹĄneÂŤ trase prestavili na dobro staro traso od Velenja proti Arji vasi. Tudi tu nekateri prisegajo na geslo, da upanje umre zadnje.

Drugi so prepriÄ?ani, da gre za up brez upa zmage. So tudi taki, ki ĹĄe vedno opozarjajo na traso mimo Polzele. Prav tam, v AndraĹžu nad Polzelo, je bila v soboto drugaÄ?na slovesnost; minilo je 75 let od dogodka 19. marca 1944, ko je tu strmoglavilo sestreljeno ameriĹĄko vojaĹĄko letalo. Osem Ä?lanov posadke je umrlo in njim so pred leti domaÄ?ini v AndraĹžu postavili spominsko obeleĹžje. Tu sta v soboto poloĹžila venca ameriĹĄki kongresnik slovenskega rodu Paul Antony Gosar ter slovenski predsednik Borut Pahor. Oba sta poudarila pomen prijateljstva med drĹžavama.

V Celju so priznanja ob obÄ?inskem prazniku Ĺže podelili, prazniku nazdravili, vseh prireditev pa ĹĄe zdaleÄ? ni konca. VÄ?eraj so med drugim odprli nove poslovne prostore Inkubatorja Savinjske regije. Danes bosta dva koncerta, jutri za sklep ĹĄe likovna delavnica, V Muzeju novejĹĄe zgodovine bodo tudi odprli ĹĄe razstavo Nevidno Ĺživljenje odpadkov. Po mestu bodo ĹĄe nekaj Ä?asa na ogled tudi veliki panoji o svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin, ki so jih ob 130. obletnici njega rojstva in 100. obletnici njenega zaÄ?etka potovanja okoli sveta ustvarili mladi iz celjskih ĹĄol. Do 25. aprila bo na prenovljenem Muzejskem trgu ĹĄe tudi na ogled posebno zanimiva prostorska instalacija, ki so jo postavili dijaki celjske Srednje ĹĄole za gradbeniĹĄtvo in varovanje okolja na celjskem Ĺ olskem centru.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Poimenovali so jo Gozd ljudi v svetu dreves. Sicer pa se tudi v Celju Ĺživljenje spet vraÄ?a v obiÄ?ajne tirnice.

V Ĺ entjurju pa so konec tedna ĹĄele zaÄ?eli slaviti. ZaÄ?eli so svojo tradicionalno prireditev Ĺ entjurjevo, ki bo prihodnje leto slavila Ĺže tri desetletja. To je sklop kulturnih, ĹĄportnih in zabavnih prireditev, ki se bodo nadaljevale v prihodnji mesec. V soboto so v mnogih kotlih in drugih posodah kuhali kislo Ĺžupo. Recepti so bili razliÄ?ni, tudi razliÄ?no stari. Pisane tudi sestavine – samo da v njej ni smelo manjkati mesa! Ĺ˝e ob tej prireditvi so se spomnili tudi znamenitega rojaka, borca za severno mejo Franja Malgaja. Prav letos mineva 100 let od njegove smrti, zato so letoĹĄnje leto v Ĺ entjurju poimenovali kar Malgajevo leto. Med drugim bodo pripravili medgeneracijski pohod po poti tega njihovega rojaka. Konec tedna je diĹĄalo tudi v Preboldu, in to po potici. Pripravili so tradicionalni festival potic, ki ima vsako leto tudi dobrodelni namen. Potice namreÄ? po razstavi odnesejo v domove starejĹĄih in jim tako polepĹĄajo in posladkajo praznike.

Izredno pestro pa bo ob obÄ?inskem prazniku osrednje kozjanske obÄ?ine, v Kozjem. Prve prireditve so se namreÄ? zaÄ?ele Ĺže konec marca, zadnje bodo konec maja. V obÄ?insko praznovanje so namreÄ? zdruĹžili ĹĄe prireditve ob veliki noÄ?i, prvem maju in ĹĄe Ä?em. Sam praznik je 15. aprila, slavnostna seja bo danes. Veliko prireditev bo po raznih krajih obÄ?ine, najveÄ? jih bo v Podsredi. Tako v tamkajĹĄnjem parku kot tudi drugje. Veselijo se tamkajĹĄnji ĹĄportniki, saj bodo konÄ?no priĹĄli pod streho. Pod streho novega kozolca. Postavili so ga ob 40-letnici tamkajĹĄnjega ĹĄportnega druĹĄtva.

Pa ĹĄe to: zadnji Ä?as nekateri ĹĄe posebno radi poudarjajo, kako kolesarske steze povezujejo obÄ?ine. Kot smo Ĺže zapisali, je taka prometnica konÄ?no povezala tudi Celje in Ĺ˝alec oziroma celjski Medlog in Ĺžalski Levec. Nekateri v Celju pa teĹžko priÄ?akujejo, kdaj bo priĹĄlo do ÂťpovezaveÂŤ med tema krajema tudi na ÂťvodnemÂŤ podroÄ?ju.

Kdaj bodo krajani Levca pristali na suhi zadrĹževalnik vode na svojem obmoÄ?ju, da bodo lahko v Medlogu Âťna suhemÂŤ zgradili veÄ? Ĺže dolgo naÄ?rtovanih stanovanjskih objektov.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 3

Avtobusi na Ä?isto zeleno tehnologijo

Bo tudi ĹĄola v Cirkovcah zaprla vrata?

Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje imenovali Ireno PoljanĹĄek Sivka in Draga MartinĹĄka Sprejeli pa so tudi ugotovitveni sklep o prenehanju mandata Ä?lanici sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin SaĹĄi NeĹžmah in prenehanju mandata Ä?lanoma sveta zavoda OĹ Gorica Janu Ĺ kobernetu in Nini KozlevÄ?ar.

Prizidek k VDC bo mogoÄ?e zgraditi

Svetniki so sprejeli osnutek dopolnitev Odloka o ureditvenem naÄ?rtu za centralne predele mesta.

Glede na to, da ni bilo nobenih pripomb, so ga prekvalificirali v predlog in ga tudi potrdili.

Predstavila jim ga je vodja urada za okolje in prostor mag. Branka GradiĹĄnik. Pobudo za spremembo obstojeÄ?ega akta je dal Center za vzgojo in izobraĹževanje, ki Ĺželi zgraditi prizidek k obstojeÄ?im prostorom. Na Uradu pa so predlagali ĹĄe veÄ? sprememb. Z dopolnjenim prostorskim aktom so tako omogoÄ?ili gradnjo nove trĹžnice ter izgradnjo novega kolesarskega poligona na zelenici med osnovnima ĹĄolama Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca.

Spremenili oziroma dopolnili so tudi nekatere regulacijske pogoje za vzdrĹževanje in prenovo fasad na obstojeÄ?ih objektih. Prav tako pa so v odlok vnesli smernice nosilcev urejanja prostora, ki so jih prejeli v postopku sprememb in dopolnitev odloka in ne spreminjajo namenske rabe zemljiĹĄÄ? na obravnavanem obmoÄ?ju.

Ĺ ole v Cirkovcah tudi naslednje ĹĄolsko leto ne bo

Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je predstavil predlog sklepa o zaÄ?asnem prenehanju delovanja podruĹžnice osnovne ĹĄole Livada v Cirkovcah. V Cirkovcah to ĹĄolsko leto ĹĄola ne deluje zaradi premajhnega vpisa otrok. Ker so tudi za naslednje ĹĄolsko leto vpisani le ĹĄtirje uÄ?enci

Najkasneje do konca leta 2020 naj bi po Velenju vozili avtobusi na vodik – Za uresniÄ?itev projekta raÄ?unajo tudi na nepovratna evropska sredstva

(v prvi in drugi razred), jim ni preostalo drugega, kot da predlagajo takĹĄen ukrep. S takĹĄnim ĹĄtevilom uÄ?encev po pravilniku ne izpolnjujejo pogojev za obstoj in tudi do sredstev niso opraviÄ?eni. Vpisanih bi morali imeti vsaj 5 uÄ?encev. Na Ĺžalost demografska slika tudi za naprej ni obetavna. Slabo kaĹže tudi tamkajĹĄnjemu vrtcu in verjetno bodo o vpraĹĄanju nadaljnjega delovanja vrtca in ĹĄole v tem kraju morali celovito razpravljati. Prav tako pa tudi o rabi poslopja v prihodnje.

Ĺ tipendije za deficitarne poklice in delovanje v lokalnem okolju

Svetniki so potrdili nekoliko spremenjen odlok o ĹĄtipendijski shemi v mestni obÄ?ini Velenje. Z njim Ĺželijo ĹĄtipendijsko politiko prilagoditi razvojnim in kadrovskim potrebam delodajalcev v obÄ?ini ter zadrĹžati mlade strokovnjake v tem okolju. Ĺ e posebej si Ĺželijo tako spodbuditi dijake in ĹĄtudente za izobraĹževanje za deficitarne poklice ter spodbuditi gospodarstvo, da se tudi to v veÄ?ji meri odloÄ?i za ĹĄtipendiranje teh poklicev. Mestna obÄ?ina jih bo financirala v viĹĄini 40 odstotkov (najveÄ? 40 evrov za dijake in 80 za ĹĄtudente), preostanek pa delodajalci.

Poleg prej omenjenih pa je Mladinski center Velenje predlagal najveÄ? pet ĹĄtipendij tistim, ki aktivno delujejo v mestni obÄ?ini Velenje. Financirala jih bo obÄ?ina v viĹĄini do 80 evrov meseÄ?no. Z novim odlokom pa so ukinili ĹĄtipendije za izrazito nadarjene ĹĄtudente na dodiplomskem ali podiplomskem ĹĄtudiju (specializacije, magisterij, doktorat), saj bo odslej poudarek na deficitarnih poklicih, ki izboljĹĄujejo zaposljivost v lokalnem okolju. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ni raÄ?un odraz ĹĄtevilnih aktivnosti Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un za leto 2018 – Za politiÄ?ne stranke iz proraÄ?una dobrih 3200 evrov na leto Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 15. aprila – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so za Ä?etrto redno sejo imeli na dnevnem redu 11 toÄ?k, obravnavali so jih deset. Potrdili so namreÄ? predlog Ĺžupana Janka KopuĹĄarja o umiku imenovanja predstavnika v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje.

NaÄ?rtovanih veÄ? odhodkov kot prihodkov

ÂťRealizacija prihodkov je lani znaĹĄala dobrih 2,9 milijona evrov, odhodki pa so malo presegli 3 milijone evrov. ZadolĹžili smo se za nekaj manj kot 41 tisoÄ? evrov, odplaÄ?ali smo slabih 57 tisoÄ? evrov kredita za kohezijski projekt. Na raÄ?unu je pribliĹžno 190 tisoÄ? evrov ostanka.

Razliko med prihodki in odhodki smo pokrili z ostankom iz leta 2017. Je pa zakljuÄ?ni raÄ?un odraz ĹĄtevilnih aktivnosti, ki smo jih izvajali lani,ÂŤ je razloĹžil zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega obÄ?inskega proraÄ?una Janko KopuĹĄar in dodal, da so veÄ? odhodkov kot prihodkov naÄ?rtovali Ĺže na zaÄ?etku lanskega leta.

Po KopuĹĄarjevih besedah so

3

AKTUALNO

18. aprila 2019

lansko leto zaznamovala precejĹĄnja vlaganja v infrastrukturo, zlasti cestno (tako na lokalnih kot drĹžavnih cestah) in komunalno. Velik zalogaj, ÂťteĹžakÂŤ 140 tisoÄ? evrov brez DDV-ja, je bil nakup zemljiĹĄÄ?a med ĹželezniĹĄko progo in osnovno ĹĄolo, predstavlja pa naloĹžbo za prihodnost.

Kopico je bilo manjĹĄih vlaganj v urbano opremo, opravili so nekatera vzdrĹževalna dela na obÄ?inskih objektih. Izpolnili so vse zakonsko doloÄ?ene naloge, sofinancirali dejavnost javnih zavodov. Svetniki so zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega obÄ?inskega proraÄ?una sprejeli soglasno.

Svetniki so soglaĹĄali tudi s financiranjem politiÄ?nih strank v lokalni skupnosti, katerih kandi-

dati so sodelovali na zadnjih volitvah v obÄ?inski svet. Iz obÄ?inskega proraÄ?una bodo te vsako leto prejele dobrih 3.200 evrov, najveÄ? (dobrih 1.000 evrov) stranka SD, ki ima v obÄ?inskem svetu ĹĄtiri svetnike, veÄ? kot 885 evrov stranka SDS (trije svetniki), SLS 643 evrov (dva svetnika), SMC slabih 267 evrov (en svetnik). ProraÄ?unski denar bosta prejeli tudi stranki, katerih kandidati se niso uvrstili v obÄ?inski svet: DeSUS (252 evrov) ter NSi (nekaj manj kot 165 evrov).

Na seji so se seznanili ťe z delom Policijske postaje Velenje ter tamkajťnjih javnih zavodov – osnovne ťole in Mladinskega centra.

ObÄ?ine usklajujejo svoje meje Velenje, Slovenj Gradec - Ĺ˝e pred Ä?asom so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje potrdili predlog nekoliko spremenjene meje z obÄ?ino Slovenj Gradec na GraĹĄki gori. Ta je namreÄ? potekala po sredini ĹĄportnega igriĹĄÄ?a. Pred kratkim so to potrdili tudi svetniki Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec, ki so se odpovedali delu zemljiĹĄÄ?a.

Meje usklajujejo tudi druge obÄ?ine, Gurs pa veÄ?jih teĹžav pri tem đ&#x;”˛ mz ne opaĹža.

đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

optimizma, da lahko zaĹživijo v praksi.

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je v okviru poravnave MeCeno toplote bodo stne obÄ?ine Velenje in skuĹĄali zniĹžati energetskih kolektivov V okviru medsebojnega spopredviden tudi projekt razuma in sodne poravnave razĹĄiritve proizvodnje vomed TEĹ , HSE in Mestno obdika v Termoelektrarni Ä?ino Velenje je predvidena tuĹ oĹĄtanj in uvedba lokaldi ustanovitev skupne kominih avtobusov na vodik, sije, ki bo iskala moĹžnosti za ki predstavlja ekoloĹĄko zniĹžanje cene toplotne enerÄ?isto tehnologijo. Po begije. Po dveh letih intenzivnih sedah direktorja obÄ?inprizadevanj je Mestni obÄ?ini ske uprave mag. Iztoka Velenje konec prejĹĄnjega teMorija Termoelektrarna dna vendarle uspelo pridobiti Ĺ oĹĄtanj Ĺže nekaj let prozahtevane vhodne podatke za izvaja vodik za potrebe izraÄ?un cene, ki je bila osnoMag. Iztok Mori: ÂťPrepriÄ?an sem, da se va zadnjih velikih podraĹžitev. svojih poslovnih procebomo v Velenju vozili z avtobusi na vodik sov. To proizvodnjo bi najkasneje konec prihodnjega leta.ÂŤ Neprofitna stanovanja sedaj razĹĄirili, pri tem pa raÄ?unajo na nepovratna so na Selu - RazreĹĄili evropska sredstva. kup avtobusov na vodik in izgra- naj bi 50 stanovanjskih ÂťS skupnimi moÄ?mi bomo pri- dnjo polnilnice za vodik ter pro- vpraĹĄanj pravili razpisno dokumentacijo izvodne enote vodikaÂŤ, a najveÄ?

Na osnovi sklepa svetnikov in si prizadevali pridobiti nepo- do viĹĄine 600 tisoÄ? evrov.

Mestne obÄ?ine Velenje, ki so vratna sredstva za izvedbo proProjekt vodikove tehnologije brez glasu proti potrdili Predlog jekta. TEĹ se zavezuje, da bo pripravlja Mestna obÄ?ina Vele- Sklepa o predhodnem pisnem zgradil polnilnico za vodik ter nje v sodelovanju z Zavodom soglasju k osnutku besedila nadodatne enote za izdelavo vodi- Kssena (nosilec projekta) in jemne pogodbe za veÄ?stanovanjsko stavbo na Kosovelovi ulici 4b, bodo takoj po podpisu pogodbe za najem 35 novih stanovanj ta tudi zaÄ?eli deliti. V podnajem jih bodo dali prosilcem z veljavne prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na lanski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se je prijavilo veÄ? kot 400 prosilcev, od katerih je bilo upraviÄ?enih 365 oseb. Doslej jim je uspelo reĹĄiti 26 stanovanjskih vpraĹĄanj. Zdaj naj bi jih okoli 50, saj bodo nekateri upraviÄ?enci, ki Ĺživijo v obÄ?inskih najemnih stanovanjih, zdaj le-ta izpraznili.

Najeli bodo devet stanovanj velikosti okoli 75 m2, ostala pa so velikosti – od 35 do 60 Stanovanja na Selu, ki jih bo obÄ?ina vzela v najem. manjĹĄe m2, po katerih je tudi najveÄ?je ka, s katerimi bo zagotavljal za- Strojno fakulteto iz Ljubljane Ĺže povpraĹĄevanje prosilcev. dostno koliÄ?ino vodika za izved- dve leti. V tem Ä?asu so prouÄ?ili Najemna pogodba bo sklenjebo javnega avtobusnega prevoza moĹžnosti in si avtobuse na vo- na za 20 let z moĹžnostjo podaljna vodik na obmoÄ?ju mestne ob- dikovo tehnologijo v tujini tudi ĹĄanja pod enakimi pogoji. Letni Ä?ine Velenje v koliÄ?ini okoli 83 ogledali. Izdelane imajo strokov- stroĹĄek najema znaĹĄa okoli 180 kg/dan ter sofinanciral nakup av- ne podlage. Seveda gre za pov- tisoÄ? evrov, 93 tisoÄ? evrov bodo tobusov na vodik v viĹĄini petde- sem novo tehnologijo, ki jo bo pridobili iz neprofitnih najemov, setih odstotkov, do viĹĄine najveÄ? treba v praksi ĹĄe preizkusiti, a razliko pa bodo plaÄ?ali iz obÄ?inđ&#x;”˛ 300 tisoÄ? evrov. Dogovorjeno je dosedanji rezultati dajejo dovolj skega proraÄ?una. tudi, da bo TEĹ naslednjih deset let zagotavljal vodik po ceni med 4 in 6 evrov,ÂŤ je povedal Mori. ÄŒe do realizacije tega projekta ne bo priĹĄlo najkasneje do konca leta 2020, se TEĹ zaveĹže, da se bo lotil realizacije drugih projektov, ki se nanaĹĄajo na izboljĹĄevanje kakovosti Ĺživljenja prebivalcev lokalne skupnosti. TEĹ bo zagotovil enak obseg financiranja, kot bi ga sicer zagotovil pri izvedbi skupnega projekta Âťnaobjavlja Javni razpis

za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetniĹĄtva v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2019.

Razpis v celoti je objavljen na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Rok za oddajo vlog je 20. maj do 9. ure

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

18. aprila 2019

Tri doline, eno doĹživetje

GOSPODARSKE novice Nova kolektivna premogovniĹĄtva

V turistiÄ?ni paket DoĹživetja treh dolin so zdruĹžili hmelj in pivo, doĹživetje socializma, splavarjenje in lokalno hrano – Prihodnje leto nadgradnja turistiÄ?nega produkta Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 10. aprila – Septembra lani so Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Zavod za kulturo, ĹĄport in turizem Ĺ˝alec ter KoroĹĄki splavarji z Mute predstavili v Ĺ˝alcu zanimiv turistiÄ?ni program, ki povezuje turistiÄ?ne ponudnike treh regij: Savinjske, Ĺ aleĹĄke in KoroĹĄke – DoĹživetja treh dolin. Promocijske aktivnosti nadaljujejo tudi letos. Tokrat so ga predstavili na novinarski konferenci v re-

mive programe, se zavedajo, da sami vsega ne morejo narediti, saj je v turizmu potrebno povezovanje. ÂťIdeja o povezovanju je nastala pri nas, ko smo razmiĹĄljali, kako bi turiste, ki so mnoĹžiÄ?no obiskovali Ĺžalsko fontano piva, usmerili ĹĄe k nam. S podobnim razmiĹĄljanjem so se ukvarjali tudi koroĹĄki splavarji in nastal je produkt, ki postaja zanimiv. Prihodnji mesec imamo najavljenih 12 skupin turistov z avtobusi.ÂŤ

na tako imenovanem retro sprehodu. VodiÄ?ka pionirka jih tu popelje skozi mestno srediĹĄÄ?e, za katerega je znaÄ?ilna sodobna arhitektura, velike zelenice, mogoÄ?na drevesa.

Ob tem obuja spomine na otroĹĄtvo v Ä?asu socializma. Popelje jih ĹĄe na ogled Velenjskega jezera in priljubljene plaĹže. V bliĹžnji restavraciji pa turiste postreĹžejo z izdatno delavsko malico.

Iz Velenja vodi pot na Muto h koroĹĄkim splavarjem, kjer goste sprejmejo s harmo-

VÄ?eraj (po zakljuÄ?ku redakcije) naj bi na Premogovniku Velenje konÄ?no podpisali novo kolektivno pogodbo premogovniĹĄtva Slovenije, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta.

Izvoz naj bi se ĹĄe poveÄ?al Na drugi nacionalni konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju je drĹžavni sekretar na gospodarskem ministrstvu AleĹĄ Cantarutti predstavil dokument Mednarodni izzivi 2019–2020. Ta predvideva poveÄ?evanje vrednosti izvoza za pet odstotkov letno, poveÄ?evanje deleĹža izvoza malih in srednjih podjetij, poveÄ?evanje tujih neposrednih naloĹžb v deleĹžu bruto domaÄ?ega proizvoda za 0,5 odstotne toÄ?ke na leto ter poveÄ?evanje dodane vrednosti na zaposlenega za pet odstotkov na leto. Izvoz je sicer tudi doslej uspeĹĄno rasel.

Brezposelnost se ĹĄe naprej zniĹžuje Rast gospodarske aktivnosti se odraĹža tudi na trgu dela, na katerem je naraĹĄÄ?ajoÄ?e povpraĹĄevanje po delovni sili prispevalo k visoki zaposlenosti in nadaljnjemu zniĹžanju registrirano brezposelnih.

Stopnja anketne brezposelnosti se je v zadnjem Ä?etrtletju lani pribliĹžala predkrizni ravni. Ob vedno veÄ?jem pomanjkanju delovne sile, o Ä?emer poroÄ?ajo podjetja, se je okrepilo zaposlovanje tujcev, hitrejĹĄa je tudi rast plaÄ?. Sicer sta na medletno rast plaÄ? januarja vplivala tudi dvig minimalne plaÄ?e in konec leta dogovorjeni dvig plaÄ? v javnem sektorju.

Na novinarski konferenci so predstavniki sodelujoÄ?ih zavodov v projektu zagotovili, da so zdruĹžili doĹživetja, ki bogatijo slovensko turistiÄ?no ponudbo in so edinstveni v tem prostoru.

stavraciji Jezero v Velenju. TuristiÄ?ni paket, ki bo stal le 38 evrov, bo izletnika na poti iz Ĺ˝alca v Velenje in do Mute nahranil, poskrbel, da ne bo Ĺžejen, in ga napolnil z zanimivimi doĹživetji. Enodnevni izlet trĹžijo od aprila do oktobra.

Na novinarski konferenci je direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart produkt DoĹživetja treh dolin oznaÄ?il kot priloĹžnost za pridobivanje novih gostov in spodbudo za tesnejĹĄe povezovanje sosednjih regij. Po njegovih besedah je Velenje ena od 34 vodilnih turistiÄ?nih destinacij v Sloveniji. ÄŒeprav pripravljajo za turiste zani-

Hmelj in pivo, retro sprehod, splavarjenje po Dravi

Program DoĹživetje treh dolin najprej ponuja obisk Eko muzeja Hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Ĺ˝alcu z zgodbo o oÄ?etu slovenskega pivovarstva iz Ĺ˝alca Simona Kukca. Ponudbo ekomuzeja so letos obogatili z ogledom filma v 360-stopinjski 3D tehniki, ki omogoÄ?a, da turist doĹživi tradicijo hmeljarstva v posebni virtualnoresniÄ?nostni izkuĹĄnji. Iz Ĺ˝alca gostje nadaljujejo potepanje v najmlajĹĄe slovensko mesto Velenje, na doĹživljanje ĹĄe ne tako oddaljene Ä?ase tovariĹĄtva, udarniĹĄtva in solidarnosti med ljudmi

niko, ĹĄilcem, rĹženim kruhom in soljo. Med plovbo na splavu jih zabava splavar Miha, flosarske frajlice pa jim postreĹžejo flosarski golaĹž z Ĺžganci in grumpi.

Prihodnje leto nameravano projekt DoĹživetja treh dolin nadgraditi z drobnimi zanimivostmi ter ponudbo 5-zvezdniÄ?nega doĹživetja. Program pa bodo oblikovali tudi za manjĹĄe skupine ter individualne turiste.

Predstavniki sodelujoÄ?ih v projektu DoĹživetje treh dolin so ĹĄe povedali, da prijave za enodnevni izlet zbirajo na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

Ĺ e vedno ugodna gospodarska rast Urad za makroekonomske analize in razvoj ugotavlja, da Slovenija v zaÄ?etku leta ĹĄe vedno beleĹži ugodne domaÄ?e gospodarske razmere in rast dohodkov ter troĹĄenja gospodinjstev, medtem ko je v mednarodnem okolju Ĺže prisotno umirjanje rasti. Rast aktivnosti v gradbeniĹĄtvu in predelovalnih dejavnostih, ki je bila v Slovenji v drugi polovici lanskega leta skromna, se je na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta obÄ?utneje okrepila.

Cene stanovanj podivjale V Sloveniji so cene stanovanj povsem podivjale. Stanovanjske nepremiÄ?nine so se sicer v obmoÄ?ju z evrom kot celotni EU v zadnjem lanskem Ä?etrtletju na letni ravni podraĹžile za 4,2 odstotka.

Slovenija pa bo objavljenih podatkih evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat ostaja na vrhu rasti cen, saj so se nepremiÄ?nine na letni ravni podraĹžile kar za 18,2 odstotka, na Ä?etrtletni ravni pa za 6,5 odstotka. Padec na letni ravni so zabeleĹžili v Italiji (-0,6 odstotka).

Poleg varnosti tudi varstvo zdravja in Ä?istega okolja

Visoki davki

Dimnikarji podjetja Eko Dim z Raven na KoroĹĄkem po uvedbi nove zakonodaje na obmoÄ?ju 27 obÄ?in zaznavajo porast dimniĹĄkih poĹžarov – Zaradi varÄ?evanja vse veÄ? prehajanja na cenejĹĄe ogrevanje

Nevladne organizacije lahko zadrĹžijo investicije

Tatjana PodgorĹĄek

ToplejĹĄi dnevi v marcu so obetali konec ogrevalne sezone, hladnejĹĄi dnevi v muhastem aprilu jo sedaj podaljĹĄujejo. ÂťMi o zakljuÄ?ku sezone ne govorimo, ker je praktiÄ?no ne poznamo. Vse veÄ? uporabnikov namreÄ? Ĺželi, da ob koncu ogrevanja opravimo pri njih zakljuÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje dimovodnih naprav in jih pripravimo za naslednjo sezono.

S tem podaljĹĄamo Ĺživljenjsko dobo omenjenim napravam in omogoÄ?imo njihov brezhibni ponovni zagon,ÂŤ so povedali odgovorni v podjetju Eko Dim z Raven na KoroĹĄkem – podjetju, ki se ponaĹĄa s 65-letno tradicijo dejavnosti Ä?iĹĄÄ?enja in vzdrĹževanja dimovodnih naprav za gospodinjstva in podjetja.

Eno najstarejĹĄih javnih sluĹžb v drĹžavi izvaja v 27 obÄ?inah, med drugim tudi v obÄ?inah Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline.

uporabnikov vsaj naÄ?eloma soglaĹĄa s storitvami in se zavedajo pomena poĹžarne varnosti in s tem varstva zdravja ter Ä?istega okolja.

Redne storitve dimnikarjev pri uporabnikih prispevajo tudi k uÄ?inkovitejĹĄi rabi energije in s tem k cenejĹĄemu ogrevanju.ÂŤ

male kurilne naprave, zaradi varÄ?evanja jih vse veÄ? prehajanja na cenejĹĄe ogrevanje s trdimi gorivi, a so kuriĹĄÄ?a pogosto neustrezno pripravljena ali celo neprimerna za kurjenje. ÂťPoslediÄ?no imamo po vsej Sloveniji vedno bolj onesnaĹžen zrak s PM10 delci. Ni bilo tako malo primerov, ko so uporabniki preĹĄli s tekoÄ?ega ali plinastega goriva, pri katerih upravljanje kurilne naprave zahteva manjĹĄo skrb, na trda goriva in pri tem pozabili na ustrezno kurjenje, primerno kurivo in Ä?iĹĄÄ?enje.ÂŤ Do teĹžav prihaja tudi, ĹĄe navajajo, ker uporabniki ne ravnajo po navodilih proizvajalcev kurilnih peÄ?i.

Ĺ e veÄ?jo pozornost ozaveĹĄÄ?anju strank

VeÄ? dimniĹĄkih poĹžarov

Lanska uvedba nove zakonodaje pri opravljanju dimnikarske dejavnosti za izvajalce ni prinesla bistvenih novosti, je pa postavila uporabnike v novo vlogo. Ti morajo dimnikarjem omogoÄ?iti opravljanje rednih dimnikarskih storitev ter upoĹĄtevati opozorila o morebitnih pomanjkljivostih, ki so jih po zakonu dolĹžni odpraviti. ÂťPoleg rednega dela so se morali lani naĹĄi dimnikarji na terenu precej ukvarjati s pojasnjevanjem dimnikarskega zakona. Kljub temu ĹĄe vedno prihaja do manjĹĄih odklonov. To kaĹže, da veÄ?ina

V povpreÄ?ju je bil lani davÄ?ni primeĹž v drĹžavah OECD 36,1-odstoten, pri nas pa kar 43,3-odstoten. Po deleĹžu, ki ga imajo v povpreÄ?ni bruto plaÄ?i prispevki delodajalca, zaposlenega in dohodnina za samsko osebo brez otrok, ostaja Slovenija s 43,3-odstotnim davÄ?nim bremenom na osmem mestu med drĹžavami OECD.

V preteklem letu so na svojem delovnem obmoÄ?ju zaznali porast dimniĹĄkih poĹžarov, razloge za to pa povezujejo tudi z novo zakonodajo. Informiranost prebivalcev o njej je slaba, ekonomsko stanje pa vse veÄ? gospodinjstev v drĹžavi sili k varÄ?evanju pri ogrevanju kot enem najveÄ?jih stroĹĄkov v posameznem gospodinjstvu. Ta vgrajujejo zastarele, celo rabljene in energetsko neuÄ?inkovite

Lansko poslovno leto v podjetju Eko Dim Ravne na KoroĹĄkem ocenjujejo za uspeĹĄno.

V prihodnje nameravajo nameniti ĹĄe veÄ? pozornosti ozaveĹĄÄ?anju strank o pomenu dimnikarske sluĹžbe oziroma pomenu prvega in rednih pregledov, o pogostosti Ä?iĹĄÄ?enja in meritev emisij skladno s predpisi. S strokovnimi nasveti Ĺželijo poskrbeti za ohranjanje Ä?istega okolja, poĹžarne varnosti in se ĹĄe najprej uvrĹĄÄ?ati med najboljĹĄa tovrstna podjetja v drĹžavi. ÂťV podjetju veliko vlagamo v funkcionalnost, stalno usposabljanje in izobraĹževanje zaposlenih. S tem Ĺželimo slediti naĹĄim naÄ?elom: inovativnost, zanesljivost in prilagodljivost,ÂŤ ĹĄe dodajajo v podjetju Eko Dim. đ&#x;”˛

Doma drĹžavo stiskajo ne le lobiji, ampak tudi razliÄ?ne civilne iniciative, zlobirane in nezlobirane, potrebne in nepotrebne. Ena od njih je ustavila gradnjo HE Mokrice. Posledice upravnega spora, zaradi katerega je Upravno sodiĹĄÄ?e RS okoljsko soglasje za gradnjo HE Mokrice vrnil v ponovni postopek, ne bodo Ä?utili le investitor, HESS in Posavci, ki do nadaljnjega ostajajo brez protipoplavne zaĹĄÄ?ite, temveÄ? tudi ljubljanski Litostroj Power in ĹĄe marsikdo. Slovenija sicer ni edina drĹžava, v kateri lahko nevladne organizacije zadrĹžijo naloĹžbe tudi brez zelo utemeljenega razloga. Bi pa bilo logiÄ?no, da poiĹĄÄ?e pot, kako hitreje razreĹĄiti takĹĄne teĹžave.

PrecejĹĄnje podraĹžitve ÄŒeprav je prijetno, da so plaÄ?e spet zaÄ?ele rasti, je manj navduĹĄujoÄ?e, da jim sledijo ĹĄtevilne podraĹžitve. Pogledali smo, kaj vse se je v zadnjih mesecih podraĹžilo in kaj bi nas ĹĄe lahko udarilo po Ĺžepu.

Podatki statistiÄ?nega urada kaĹžejo, da so se drobnoprodajne cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in marca na letni ravni zviĹĄale za 1,6 odstotka, na meseÄ?ni pa za 0,7 odstotka. PodraĹžilo se je vse razen prevoza, najbolj pa so poskoÄ?ili zneski na poloĹžnicah za stanovanje, elektriko, plin in gorivo, zlasti bencin. ViĹĄje so tudi cene komunikacijskih storitev, vrtcev, izobraĹževanj pa tudi restavracij in hotelov. ÂťTo je ĹĄele normalizacija stanja, saj se iz deflacije pribliĹžujemo ciljni 2-odstotni inflaciji,ÂŤ ugotavlja ekonomist dr. Bogomir KovaÄ?.

ÂťTako pameten, da vse naredi samÂŤ Bosch je dal na trĹžiĹĄÄ?e nove pralne stroje, ki vse opravijo sami.

Inteligentni senzorji v pralnem stroju Bosch i-DOS zaznajo koliÄ?ino perila, tip tkanine in ob izbiri avtomatskega programa ĹĄe stopnjo umazanosti. Ob tem upoĹĄtevajo tudi trdoto vode. Vse te informacije uporabi sistem i-DOS za uravnavanje celotnega procesa pranja in odmerjanje optimalne koliÄ?ine tekoÄ?ega detergenta in mehÄ?alca do mililitra natanÄ?no. Vse to prispeva k temu, da je perilo odliÄ?no oprano. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 5

Terjajo ustrezno nadomestilo in povrnitev dostojanstva Sedem svetnic in svetnikov ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zahteva sklic izredne seje Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 9. aprila – Sedem Ä?lanic in Ä?lanov sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s prvopodpisanim Borisom GoliÄ?nikom (sopodpisniki: Boris Lambizer, MaĹĄa Stropnik, UrĹĄka Kurnik – vsi Lista Borisa GoliÄ?nika, Marko Brvar – NSi, Bojana Ĺ˝nider – SD in Damjan KonovĹĄek – Lista Marjana Ĺ arca) so v torek na Ĺžupana Darka Meniha naslovili zahtevo za sklic izredne seje obÄ?inskega sveta. Ĺ˝elijo, da se na njej dogovori, kako bo vse tisto, kar je bilo (in je ĹĄe) zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe Slovenije z elektriÄ?no energijo prebivalcem odvzeto, povrnjeno. Tudi dostojanstvo, ki je bilo prebivalcem vzeto zaradi vseh preteklih politiÄ?nih preigravanj, polemik, zapletov in koruptivnih indicev ob izgradnji nadomestnega bloka 6. ÂťMenimo, da nam je zaradi tega drĹžava najprej dolĹžna opraviÄ?ilo, zaradi vseh negativnih vplivov in razvrednotenja naĹĄega prostora in okolja pa dolĹžna poskrbeti in zagotoviti ustrezno nadomestilo, s katerim bomo lahko vsaj delno kompenzirali ĹĄtevilne negativne vplive, ki jih energetika povzroÄ?a v naĹĄem okolju,ÂŤ piĹĄejo predlagatelji izredne seje.

Ugotavljajo, da po skoraj dveh letih sklepi, ki so jih sprejeli na 3. izredni seji, niso uresniÄ?eni, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe vedno nima urejenega nadomestila zaradi omejene rabe prostora, da se je v vmesnem Ä?asu nakupna cena za toplotno ogrevanje ĹĄe dodatno zviĹĄala, posledice negativnih vplivov energetike, okoljske obremenitve in degradacije v

prostoru pa se veÄ?ajo. Zahtevajo, da se na izredni seji spregovori tudi o nameravanem soseĹžigu goriva iz odpadkov v TEĹ , o uvozu tujega premoga v TEĹ in obravnava pobudo Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj o sprejetju odloka o uvedbi takse na proizvedeno MWh elektriÄ?ne energije. PrepriÄ?ani so tudi, da bi se morala

â?ą

Problematiko, ki so jo predstavili pobudniki za sklic izredne seje, bodo v Ĺ oĹĄtanju obravnavali na 1. izredni seji v tem mandatu v petek, 19. aprila, ob 11. uri.

sredstva, ki jih Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj plaÄ?uje v podnebni sklad, vrniti nazaj v Ĺ oĹĄtanj, saj najveÄ?je negativne vplive, ki so posledica energetske dejavnosti, obÄ?utijo tisti, ki z elektrarno sobivajo. Od Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ne zahtevajo, da sejo skliÄ?e v sedmih dneh, zahtevajo pa, da jo skliÄ?e v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu, ko bodo lahko priĹĄli na sejo najbolj pristojni in odgovorni za reĹĄitev. Ĺ˝elijo pa tudi vedeti, kaj je (ali pa ni) s soseĹžigom goriva iz odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, uvozom tujega premoga in pobudi Civilne iniciative o sprejemu Odloka o uvedbi takse na proizvedeno MWh elektriÄ?ne energije.

Mladi niso proti uvozu premoga Tudi Mladi za Ĺ oĹĄtanj pozorno spremljajo aktualno problematiko v povezavi s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in Premogovnikom Velenje Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťZaradi preteklih negativnih zgodb v povezavi z izgradnjo nadomestnega bloka 6 smo priĹĄli v situacijo, ko je politika zavzela negativno staliĹĄÄ?e do vsega, kar je z njim povezano, Ĺžal tudi do legitimnih zahtev lokalne skupnosti, povezanih z onesnaĹževanjem okolja. A je tu-

da je treba, Ä?e bo izkop to omogoÄ?al, elektriÄ?no energijo proizvajati iz velenjskega lignita, v primeru, da ne, pa ne nasprotujejo uvozu, Ä?e bi to predhodno sistemsko in z ustreznim sporazumom uskladili z lokalno skupnostjo, ki bi ta za soseĹžig dobila ustrezno nadomestilo. ÂťSicer pa je bil blok 6 projektiran tako, da dovoljuje le soseĹž-

ig manjĹĄe koliÄ?ine kakovostnega (uvoĹženega) premoga, manj kot 10 odstotkov, kar pomeni, da je normalno obratovanje TEĹ brez lignita tako ali tako nemogoÄ?e.

Ne nazadnje pa je uvoĹžen premog Ä?istejĹĄi od lignita, kar bi pomenilo, da bi se onesnaĹževanje Ĺ aleĹĄke doline celo zmanjĹĄalo,ÂŤ so zapisali v sporoÄ?ilu za javnost. đ&#x;”˛

Na Uradu za delo Velenje delodajalcem v prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta zagotovili 80 odstotkov potreb po delavcih Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 12. aprila – Konec marca je bilo na Uradu za delo Velenje registriranih 1.900 brezposelnih oseb, kar je 6 odstotkov manj kot marca lani. Delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta) je bilo v Ĺ aleĹĄki dolini 19.414 oseb, kar je za 3 odstotke veÄ? kot marca 2018.

Stopnja registrirane brezposelnosti na obmoÄ?ju Urada za delo Velenje znaĹĄa 9,3 odstotka in je za odstotno toÄ?ko manjĹĄa, kot je bila marca leta 2018.

V prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta se je v zaposlitev vkljuÄ?ilo 458 brezposelnih oseb. NajveÄ? v gradbeniĹĄtvu, poveÄ?uje se zaposlovanje v gostinstvu in turizmu, v predelovalnih dejavnostih, zaposlujejo prodajalce, voznike, Ä?istilce, streĹžnike, strugarje, strokovne sodelavce v zdravstveni negi, orodjarje, elektrikarje. Urad za delo Velenje je v tem Ä?asu sodeloval s 46 odstotki delodajalcev na obmoÄ?ju. Uradu za delo so sporoÄ?ili 393 prostih delovnih mest. S posredovanjem zavoda so jih zapolnili 80-odstotno.

na odprtje skupnostnega vrta ob dnevu Zemlje SonÄ?ni park Velenje 24. april 2019, ob 16. uri

Po odprtju bomo v Vili RoĹžle predstavili knjigo DruĹžbeni uÄ?inki urbanega kmetijstva v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pripravili delavnico za otroke, ki jo bo izvedla MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje.

Mestna obÄ?ina Velenje je partner v projektu AgriGo4Cities - Urbano vrtiÄ?karstvo za spreminjanje mest, ki je 85 % soďŹ nanciran iz programa Interreg Podonavje.

Skupnostni vrt je nastal v okviru delavnic vkljuÄ?evanja javnosti s poudarkom na ranljivih skupinah. Na 6 delavnicah smo skupaj z veÄ? kot 150 udeleĹženci oblikovali vsebine za vrtove, ki jih bodo uporabljale nekatere institucije v Velenju, ki delajo z ranljivimi skupinami.

Bojan KontiÄ?, Ĺžupan

di ta zamudila najustreznejĹĄi trenutek – Ä?as priprav na gradnjo bloka 6, da bi v zvezi z degradacijo okolja izpogajala ustrezno nadomestilo,ÂŤ pravijo svetniki neodvisne liste v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Mladi za Ĺ oĹĄtanj Matic MeĹžnar, Deja BoĹžiÄ? in Ĺ˝an Delopst.

V zvezi z uvozom in soseĹžigom tujega premoga v TEĹ menijo,

VeÄ? delovno aktivnih, manj brezposelnih

VABILO

Prijazno vabljeni!

5

V SREDIĹ ÄŒU

18. aprila 2019

pa so jim tudi ukrepi Aktivne politike zaposlovanja. ÂťTo je eden od naÄ?inov, s katerim drĹžava na trgu dela prispeva k poveÄ?anju zaposlenosti in s tem zmanjĹĄanju brezposelnosti. V prvih treh mesecih letos smo najveÄ? brezposelnih oseb, kar 120, vkljuÄ?ili v ukrep Usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcu in v Delovni preizkus.

Namen teh ukrepov je priprava brezposelne Branka Ĺ kulj Nussdorfer: ÂťZ ukrepi osebe na zaposlitev s Aktivne politike zaposlovanja drĹžava pridobitvijo manjkajoprispeva k poveÄ?anju zaposlenosti in s tem Ä?ih znanj in veĹĄÄ?in. V zmanjĹĄanju brezposelnosti.ÂŤ tem Ä?asu zaÄ?enjamo izobraĹževanje za pomoÄ?nike kuharja, priBranka Ĺ kulj Nussdorfer, vodja pravljamo izobraĹževanje in uspoUradov za delo Velenje in Mozir- sabljanje za pomoÄ?nike natakarje, pravi, da Ä?e v evidencah tukaj- ja, usposabljamo CNC operaterĹĄnjega urada nimajo ustreznega je, skladiĹĄÄ?nike ...,ÂŤ pravi Ĺ kulj kadra, po katerem povpraĹĄujejo Nussdorferjeva in dodaja, da se delodajalci, jim skuĹĄajo tega zagotoviti v sodelovanju s sosednjimi uradi, zlasti v Mozirju, Slovenj Gradcu in Ĺ˝alcu, v pomoÄ?

je v prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta kar 85 brezposelnih oseb zaposlilo s pomoÄ?jo spodbude za zaposlitev.

Med znaÄ?ilnimi skupinami brezposelnih oseb na Uradu za delo Velenje (v primerjavi s

â?ą

V prvih treh mesecih se je v zaposlitev vkljuÄ?ilo 458 brezposelnih oseb.

popreÄ?jem Slovenije) izstopajo Ĺženske, teh je 54 odstotkov, stari do 24 let, ki so obenem tudi iskalci prve zaposlitve – teh je 10 odstotkov, in invalidi (20 odstotkov) ter osebe z niĹžjo srednjo poklicno izobrazbo oziroma srednjo tehniĹĄko, strokovno in sploĹĄno izobrazbo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Mladi Nizozemci Ĺželijo kriminalizirati prostitucijo.

Na Nizozemskem je skupina mladih zbrala 42 tisoÄ? podpisov za peticijo o kriminalizacije prostitucije, kar pomeni, da bo moral nizozemski parlament o pobudi razpravljati.

Na Novi Zelandiji so manj kot mesec dni po smrtonosnem napadu na moĹĄeji v Cristchurchu sprejeli prenovljeno zakonodajo o oroĹžju, ki prepoveduje polavtomatsko oroĹžje oziroma polavtomatske puĹĄke vojaĹĄkega sloga.

Razlogov za uradno sreÄ?anje menda ni.

V Sindikatu policistov Slovenije so izrazili ogorÄ?enost nad izjavo notranjega ministra BoĹĄtjana Poklukarja o reviziji zaradi previsokih januarskih izplaÄ?il policistom, ki varujejo schengensko mejo.

Na SlovaĹĄkem je nekdanji vojak Miroslav MarÄ?ek priznal umor tamkajĹĄnjega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaroÄ?enke.

Evropski inĹĄpektorji so v uradnem veterinarskem nadzoru v klavnici, kjer so klali bolno govedo na Poljskem, ugotovili vrsto pomanjkljivosti.

Sobota, 13. april

Do zastojev je prihajalo na ĹĄtajerski in primorski avtocesti.

Petek, 12. april Slovenski premier Marjan Ĺ arec se je v Dubrovniku po plenarni seji vrha drĹžav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske na kratko seĹĄel s hrvaĹĄkim premierjem Andrejem Plenkovićem. Ugotovila sta, da za zdaj ni pogojev za uradno sreÄ?anje in da v odnosih med drĹžavama tudi ne obstajajo kakĹĄne izredne razmere.

Ponedeljek, 15. april V parlamentu je predsednik vlade Marjan Ĺ arec odgovarjal na vpraĹĄanja v zvezi z druĹžinsko medicino, javnim zdravstvenim sistemom, predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije leta 2021 in o izgradnji tretje razvojne osi.

Najbolj znano pariĹĄko katedralo Notre-Dame je zajel ogenj. Vzrok poĹžara ni bil znan, neuradno so mediji poroÄ?ali, da naj bi bil povezan z obnovitvenimi deli na ostreĹĄju.

Ogenj v pariĹĄki znamenitosti je pretresel ljudi po vsem svetu.

Slovenski premier Marjan Ĺ arec se je v Dubrovniku udeleĹžil 8. vrha pobude drĹžav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. Na sreÄ?anju s predsednikom kitajske vlade Li Keqianom sta sogovornika ugotavljala, da drĹžavi dobro sodelujeta.

Vlada je prenovila zakon o osebnem imenu in odpravila omejitev imena in priimka na dve besedi za uporabo v pravnem prometu.

Vlada je sprejela tudi izhodiĹĄÄ?a za pogajanja s sindikati o letoĹĄnjem regresu v javnem sektorju. Kot so sporoÄ?ili, je njihovo izhodiĹĄÄ?e regres najveÄ? v viĹĄini minimalne plaÄ?e oz. 886,63 evra.

Evropska unija je odobrila ĹĄe drugo prestavitev brexita, in sicer do 31. oktobra. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je Britance ob tem prosil, naj ne zapravijo tega Ä?asa.

Britanska policija je na ekvadorskem veleposlaniĹĄtvu v Londonu aretirala ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, potem ko mu je Ekvador odvzel politiÄ?ni azil.

Grkinja je rodila deÄ?ka z DNK treh ljudi. Ginekologi so rojstvo opisali za Âťpisanje zgodovineÂŤ.

V spopadih med uporniĹĄkimi silami libijskega generala Halife Haftarja in enotami mednarodno priznane libijske vlade za glavno mesto Tripolis je umrlo 121 ljudi, 561 je bilo ranjenih.

V Sudanu so tri dni po drĹžavnem udaru, ko je vojska z oblasti zruĹĄila dolgoletnega predsednika Omarja Al BaĹĄirja, protestniki od vojaĹĄkega vodstva zahtevali oblikovanje civilne vlade.

V 77. letu starosti je v bolniťnici v Rusiji umrla Mira Marković, Şena nekdanjega predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloťevića.

Na primorski ter na ĹĄtajerski avtocesti je prihajalo do dolgih zastojev.

Oglasil se je predsednik Borut Pahor. Dejal je, da je prav, da Slovenija, kadar naĹĄi sosedje storijo nekaj, kar je nesprejemljivo, na to opozori, a mora obenem tankoÄ?utno graditi mostove sodelovanja in ne sme zaloputniti vrat, temveÄ? odpreti nova.

ÄŒetrtek, 11. april

Britanci so aretirali Juliana Assanga.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 10. april Predsednik vlade Marjan Ĺ arec se je mudil v Bruslju, za domaÄ?e novinarje pa poudaril, da ga Ĺžalosti mlaÄ?en odziv Evropske komisije na prisluĹĄkovalno afero v povezavi z arbitraĹžo.

DrĹžavni svet je sprejel svoj predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Postalo je uradno, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu zmagovalec parlamentarnih volitev v Izraelu in je na poti do svojega petega mandata na Ä?elu vlade in oblikovanja nove koalicijske vlade.

18. aprila 2019

Izrael je izvedel letalski napad na vojaĹĄko oporiĹĄÄ?e v sirski provinci Hama, pri Ä?emer je bilo po podatkih sirskih medijev ranjenih ĹĄest vojakov, po navedbah Sirskega observatorija za Ä?lovekove pravice pa najmanj 17.

70 britanskih poslancev je vlado pozvalo, naj da pri obravnavi ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea prednost izroÄ?itvi Ĺ vedski, Ä?e bodo tam znova odprli preiskavo domnevnega posilstva. London pa se je medtem osredotoÄ?al na obravnavo izroÄ?itve Assangea v ZDA.

Gasilcem je po veÄ? urah gaĹĄenja uspelo reĹĄiti konstrukcijo katedrale.

SrediĹĄÄ?e Londona so ohromili protestniki, ki so od politikov zahtevali, naj odloÄ?neje ukrepajo v boju proti podnebnim spremembam.

V Evropskem parlamentu je 19 drĹžav Ä?lanic Unije glasovalo za direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ĺ est jih je bilo proti, tri pa so se vzdrĹžale, med njimi tudi Slovenija.

Torek, 16. april DrĹžavni zbor je zakljuÄ?il dvodnevno redno aprilsko sejo. Poslanci so razpravljali o veÄ?ji operativnosti prostovoljnih gasilcev, preimenovanjih praznikov, dohodnini in preverjanju tujcev v zvezi z jedrskimi snovmi.

Nedelja, 14. april Parlamentarne volitve so potekale na Finskem. Kazalo je na zmago opozicijskih levosredinskih Socialnih demokratov, ki so prejeli 18,9 odstotka glasov.

V Severni Makedoniji so razglasili epidemijo oĹĄpic.

Po drĹžavnem udaru v Sudanu so protestniki zahtevali oblikovanje civilne vlade.

Demokrati v ameriĹĄkem kongresu so davÄ?ni sluĹžbi postavili nov in obenem konÄ?ni rok, do katerega mora izroÄ?iti davÄ?no napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Nad puĹĄÄ?avo Mojave v ZDA je prviÄ? poletelo najveÄ?je letalo na svetu, katerega razpon kril je 117 metrov, kar je skoraj 40 metrov veÄ? kot pri najveÄ?jem potniĹĄkem letalu airbusu A380.

Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodiĹĄÄ?u poslali zahtevo za oceno ustavnosti treh proraÄ?unskih dokumentov.

Izvedeli smo, da je poĹžar v pariĹĄki katedrali Notre-Dame, ki ga oblasti obravnavajo kot nesreÄ?o, in ne poĹžig, prizanesel veÄ?ini umetnin in relikvijam, nepoĹĄkodovane so tudi rosete in orgle iz srednjega veka.

V Severni Makedoniji so razglasili epidemijo oĹĄpic.

Evropski parlament je potrdil direktivo, ki bo ĹžviĹžgaÄ?em v Uniji zagotavljala vzpostavitev varnih kanalov za predajanje informacij pravnim osebam ali neposredno nacionalnim oblastem, kot tudi pristojnim institucijam ali organom Unije.

Ĺ panski bezeg in drevo ljubezni “Mami, a se bomo peljali z jo-jo-jem?â€? Ker sem mami, takoj razumem ĹĄirok in globok pomen tega zagonetnega vpraĹĄanja. Pred kratkim sem Kalinu kupila prvi jo-jo, lesen, rumen, z zelenim srcem. Pokazala sem mu, kako deluje, in seveda ga je navduĹĄil. Ko ga je v pogon poskusil spraviti sam, mu ni ĹĄlo, zato sem vrvico prerezala na pol in Kalin seKaja AvberĹĄek daj jo-jo uporablja kot nihalo.

Ves tale teden je v Ĺ paniji pomemben prazniÄ?ni Ä?as, imenuje se Semana Santa – sveti teden. Vrtci in ĹĄole se zaprejo, letalske karte znotraj ĹĄpanskega teritorija se straĹĄno podraĹžijo. Kot marsikateri na ĹĄpanskem teritoriju ĹživeÄ?i Zemljan se tudi mi odloÄ?imo za semana-santni premik. Z naĹĄega subtropskega otoka poletimo v Madrid, nekaj dni pred dragimi letalskimi kartami, tudi nazaj bomo odleteli nekaj dni po dragih letalskih kartah. (Za prebivalce Kanarskih otokov je glede premikov znotraj drĹžave kar dobro poskrbljeno. Letalske karte za medotoĹĄke lete in lete na celino dobimo s petinsedemdeset odstotnim popustom, kot tudi vozovnice za trajekte. Tako se Ä?lovek poÄ?uti nekoliko manj bogu-iza-nogu, za devetimi gorami in devetimi vodami, neznansko daleÄ? od civilizacije, skratka.) Zdaj smo torej v Madridu, in ker je Kalinov najljubĹĄi mikrosvet svet maĹĄin, na ulicah takoj zapazi tuk-tuke. Teh tukaj ne poganja tuk-tuk kolesar. Imajo ĹĄoferja, to Ĺže, njihova maĹĄina pa okolju prijazno deluje na elektriÄ?ni pogon. Jasno, namenjeni so izkljuÄ?no turistom. “Seveda se bomo peljali z jo-jo-jem, Kalin! Venar se mu reÄ?e tuk-tuk, veĹĄ, zelo podobno, dobra povezava. Jo-jo pa lahko vzameĹĄ s sabo.â€? ElektriÄ?ne tuk-tuke so menda uvozili iz Lizbone in lahko vozijo tudi po conah za peĹĄce. NaÄ?eloma se mi vse, kar je povezano s turbo turizmom, upira in se mu poskuĹĄam na daleÄ? izogniti.

Potem pa pride en tak mali Kalin z iskreÄ?imi se oÄ?ki – Ä?rnimi biserÄ?ki in z enim plahutom gostih trepalnic prebije principe in moralne drĹže svoje mamice. To pa ĹĄe ni vse, razmehÄ?ana mamica v ultra turistiÄ?ni tuk-tuk voĹžnji prav zares uĹživa. In zakaj tudi ne bi, okna in vrata je treba odpirati, kvadratom robove mehÄ?ati. “Greva na kavo v tisti skrivni vrt, o katerem si mi govoril? Na sonÄ?ek, med rastlinje?â€? Zanimivo, vse kaĹže, da sem se navadila na kanarsko “veÄ?no pomladâ€?, ko razlike med dnevnimi in noÄ?nimi temperaturami skorajda ni, zdaj aprila termometri kaĹžejo bolj ali manj, bolj gor kot dol – vedno dvajset stopinj Celzija. Tako me v Madridu zjutraj zazebe, telefon mi pove, da je bilo ponoÄ?i celo prav zares mrzlo. Kar pa sem Ä?utila sama, je bila huda suha radiatorska vroÄ?ina v stanovanju, ki je tudi nisem veÄ? vajena. Kako drugaÄ?na svetloba je tu, bolj bela, nekako pastelnejĹĄa, pa tudi nebo je drugega odtenka modre, kot bi bilo viĹĄje, morda zato, ker so vse te stavbe tako visoke in tako teĹžke. In, oh, kako Ä?udovita drevesca z vijoliÄ?astimi cvetki, glej, kar po deblu so posejani, a ni hecno, da kar iz debla cvetijo, da ne visijo na vejicah? CvetliÄ?no okosmateno drevo, kako romantiÄ?no ‌ Oh, pomlad, celinska pomlad, Ä?isto drugaÄ?na od otoĹĄke! Glej, cvetoÄ?i divji kostanj, ko smo bile majhne, smo punÄ?ke iz soseĹĄÄ?ine iz divjih kostanjev sestavljale moĹžiclje s pomoÄ?jo zobotrebcev, postavile mizo sredi ulice in jih prodajale za dvajset dinarjev ‌ Pa tile listiÄ?i, prosojno zeleni in krhki, ĹĄe odprli se niso popolnoma, ĹĄe vedno so harmonikasto nagubani, kot so bili zloĹženi v svojem popku ‌ kako lepo senÄ?ico dajejo, flekce sonca in sence, Bolgari ji pravijo â€œĹĄarena sjankaâ€? – “pisana sencaâ€? ‌ Joj, glicinija! Vonj glicinije je vonj po pravljicah in vilah, a veĹĄ, da se japonska glicinija vije v levo, kitajska pa v desno, eno samo Ä?udenje? ‌ Ah, ĹĄpanski bezeg! Moram ga poduhati, kar utrgala bom tale beli grozdek, saj me nihÄ?e ne vidi, pa ĹĄe Ä?isto majÄ?ken je, z ljubeznijo ga bom postavila v kristalni kozarÄ?ek za ĹĄnops, tega pa na sredo mize v kuhinji naĹĄega madridskega bivaliĹĄÄ?a, na kateri je prav posreÄ?en plastiÄ?ni prt z zemljevidom Ĺ panije. Ĺ panski bezeg na ĹĄpanski mizi, pila bom ĹĄpansko rdeÄ?e vino in grizljala pikantni ĹĄpanski sir, to bom naredila, to sem naredila vÄ?eraj zveÄ?er, zdaj pa je jutri, odprla bom vrata in ĹĄla po zvrhan koĹĄ umetnosti, cvetja in zelenja, peĹĄ, mimo tuk-tukov in vijoliÄ?astih “dreves ljubezniâ€?, tistih cvetliÄ?no okosmatenih, tako se imenujejo in njihovi cvetki so uĹžitni, hrustljajoÄ?e sveĹže pikantni, ljubeđ&#x;”˛ zen gre skozi Ĺželodec.

Socialno najĹĄibkejĹĄim topel obrok Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju subvencioniran ali delno subvencioniran topel obrok, ki ga ObÄ?ina zagotavljajo socialno najĹĄibkejĹĄim obÄ?anom, trenutno prejema 14 obÄ?ank in obÄ?anov. ObÄ?ina je v lanskem letu za brezplaÄ?na in delno subvencionirana kosila namenila 10.500 evrov, v popreÄ?ju pa je topel obrok zagotovila 18 upraviÄ?encem na mesec. Pridobitev pravice oziroma upraviÄ?enosti do subvencioniranega ali delno subvencioniranega toplega obroka je odvisna od dohodka na druĹžinskega Ä?lana. Po spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka (392,75 evra) je obÄ?an z niĹžjim prihodkom od tega upraviÄ?en do brezplaÄ?nega obroka, upraviÄ?enec z dohodkom, ki je viĹĄji od tega zneska in niĹžji od 450 evrov, plaÄ?a za kosilo 1 evro, z viĹĄjim od 450 evrov in niĹžjim od 500 evrov 1,50 evra, z viĹĄjim dohodkom od 500 evrov, a đ&#x;”˛ mkp niĹžjim od 580 pa 2 evra.

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 7

7

EKOLOGIJA

18. aprila 2019

Prostovoljci, kapo dol!

1.200 prostovoljcev pobralo 6,5 tone malomarno odvrĹženih odpadkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 13. aprila – V mestni obÄ?ini Velenje so konec tedna zakljuÄ?ili tradicionalne spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije. ÄŒakata jih le ĹĄe dve – 10. maja bo ta potekala v krajevni skupnosti Konovo, 18. maja pa na Velenjski plaĹži. Tam bodo, ko bo voda nekoliko toplejĹĄa, Ä?istili Ä?lani DruĹĄtva za podvodne dejavnosti Jezero.

Letos so oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje

potekale Ĺže od 12. marca.

V njih so sodelovale vse krajevne skupnosti in mestne Ä?etrti, dijaki in dijakinje Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, Ä?lani RibiĹĄke druĹžine Velenje, taborniki, Muzej Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje, Klub vodnih ĹĄportov, DruĹĄtvo modelarjev Modelar, DruĹĄtvo brigadirjev, Ä?lani lovskih druĹžin in gasilskih druĹĄtev, zaposleni v obÄ?inski upra-

Rekli so â?ą

Martin JurejevÄ?iÄ?, LjubljanÄ?an, ki se je preselil v Ĺ oĹĄtanj, oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije pa udeleĹžil v Velenju: ÂťTukaj zato, ker v Velenju Ĺživi prijateljica. Morda pa ona pride naslednje leto v Ĺ oĹĄtanj? ÄŒe se le da, se vsako leto udeleĹžim kakĹĄne. Pogled na malomarno odvrĹžene odpadke, pa naj bo to kjerkoli, ni niÄ? kaj prijeten.ÂŤ

ÄŒistilnim akcijam se je pridruĹžila tudi Uprava mestne obÄ?ine Velenje ter Ä?lani politiÄ?nih strank.

vi ter Ä?lanice ter Ä?lani politiÄ?nih strank. ÂťUdeleĹžba je bila odliÄ?na.

OÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij se je udeleĹžilo preko 1.200 prostovoljcev. Skupna koliÄ?ina pobranih, zbranih in odpeljanih meĹĄanih

komunalnih odpadkov pa znaĹĄa blizu 6,5 tone,ÂŤ je povedal Bojan PrelovĹĄek iz uprave Mestne obÄ?ine Velenje, kjer so akcijo koordinirali. đ&#x;”˛

Petsto Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pobralo skoraj 19 ton smeti V Lokovici je nastajalo veÄ?je odlagaliĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 13. aprila – Blizu 500 prostovoljcev, krajanov in Ä?lanov najrazliÄ?nejĹĄih druĹĄtev je v devetih krajevnih skupnostih na sobotni spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji pobralo natanko 18.840 kilogramov odpadkov (za tono veÄ? kot lani), v popreÄ?ju eden kar 37 kilogramov!

VsakiÄ?, letoĹĄnja akcija pa je bila Ĺže ĹĄestnajsta zapovrstjo, v njej aktivno sodeluje tudi vodstvo ObÄ?ine. Ĺ˝upan Darko Menih je Ä?istil v Ĺ oĹĄtanju, podĹžupan Viki Drev v TopolĹĄici, direktor obÄ?inske uprave Drago Koren in poslanec Franc Rosec pa v Lokovici.

nekaj za okolje, pa tudi z nekoliko grenkim priokusom, da bodo tisti, ki smetijo, to verjetno delali ĹĄe naprej. Ob tej priloĹžnosti malo za ĹĄalo, veliko pa zares sporoÄ?ajo: ÂťÄŒe Ĺže morate metati smeti v naravo, jih meÄ?ite vsaj na zgornjo stran ceste, kjer jih bo laĹžje pobrati.ÂŤ

V Lokovici so poÄ?istili veliko divje odlagaliĹĄÄ?e. (foto: T. R.)

Delo je bilo dobro organizirano. Prostovoljci so polnili vreÄ?e, ki so jih nato s traktorji ali ĹĄtirikolesniki odpeljali v enega od ĹĄestnajstih kesonov, postavljenih

na dogovorjenih mestih v vseh krajih v obÄ?ini. Za elektrarno v Lokovici je v jarku nastajalo veÄ?je odlagaliĹĄÄ?e, ki so ga domaÄ?ini tokrat oÄ?istili. SporoÄ?ili pa

Gume? Namesto da jih lastnik odpelje v zbirni center, jih je odloĹžil v naravo. (foto: T. R.)

so, da so med smetmi naĹĄli tudi doloÄ?ene dokaze, ki kaĹžejo na to, kdo je odpadke tja odlagal.

Akcijo koordinira ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki poskrbi za vreÄ?ke, roka-

Kako do manj odpadkov Ob njenem gostovanju v Velenju smo aktivistko Jano MiklavÄ?iÄ?, ki deluje pod sloganom Jaz na poti do manj odpadkov, povpraĹĄali o uÄ?inkovitih naÄ?inih zmanjĹĄevanja odpadkov v vsakdanjem Ĺživljenju Tina Felicijan

Marca smo obeleĹžili tri z okoljevarstvom moÄ?no povezane mednarodne dneve – najprej dan gozdov, nato dan voda, na koncu ĹĄe svetovni meteoroloĹĄki dan. Aprila so se zaÄ?ele oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije, kmalu pa bomo obeleĹžili tudi dan Zemlje. To so priloĹžnosti za opozarjanje na posledice negativnih vplivov Ä?loveĹĄke civilizacije na naravo in s tem neposredno na svojo prihodnost. O nujnih ukrepih druĹžbe, industrije, vlad, tudi posameznikov za ohranjanje osnovnih virov Ĺživljenja in pogojev zanj, je vse veÄ? govora. Vse glasnejĹĄe so civilne iniciative in vse veÄ? je ljudi, ki dokazujejo, da se da enako, celo bolj kakovostno Ĺživeti, a ustvariti manj odpadkov. Kako, pa v pogovoru z aktivistko Jano MiklavÄ?iÄ?, ki na druĹžbenih omreĹžjih vodi iniciativo Jaz na poti do manj odpadkov.

Zaradi poplave negativnih informacij, ki opozarjajo na naglo propadanje naravnega ravnovesja zaradi ustvarjanja vse veÄ?je koliÄ?ine odpadkov in one-

snaĹževanja ozraÄ?ja, predlogi za reĹĄitve marsikdaj ne pridejo do izraza in je boj za razĹĄirjanje bolj trajnostnega naÄ?ina Ĺživljenja (ne le za ukinjanje trenutno prevladujoÄ?ega Ĺživljenjskega sloga) neuspeĹĄen. Zato je Jana MiklavÄ?iÄ? po vzoru zaÄ?etnice 'zero waste' gibanja (Ĺživljenja brez odpadkov) aktivistke Bee Johnson zaÄ?ela deliti predvsem ideje, kako z malimi vsakodnevnimi dejanji uÄ?inkovito ukrepati proti onesnaĹževanju.

Ko smo uvedli loÄ?eno zbiranje odpadkov, smo mislili, da bomo s tem reĹĄili dobrĹĄni del okolijskih teĹžav. V resnici je edini trajnostni naÄ?in ravnanja z odpadki ustvarjanje Ä?im manjĹĄe koliÄ?ine odpadkov, kar najprej pomeni ustvarjanje, nato pa kupovanje Ä?im manjĹĄe koliÄ?ine izdelkov za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potroĹĄnika? ÂťTreba se je nauÄ?iti Ä?im veÄ?krat reÄ?i ÂťneÂŤ. Pred kratkim sem ĹĄla po zdravila – da, bila so v plastiki, Ä?emur se paÄ? ne moreĹĄ izogniti, Ä?e jih potrebujeĹĄ – zraven pa so mi ponudili ĹĄe plastiÄ?no vreÄ?ko in kataloge. Oboje sem zavestno odklonila. Ne

oziramo se na letake, kupone, popuste, temveÄ? kupujmo, kar potrebujemo, ker imamo res radi. ÄŒe greĹĄ v trgovino dobro organiziran, kupiĹĄ veliko manj balasta in s tem ustvariĹĄ manj odpadkov. Pozna se tudi ponovna uporaba, popravljanje pokvarjenih reÄ?i, krpanje raztrganih oblaÄ?il,ÂŤ predlaga sogovornica.

Posamezniki velikokrat razmiĹĄljajo na naÄ?in: Ä?e bom sam delal za zmanjĹĄevanje odpadkov, drugi pa ne, se moj trud ne bo nikjer poznal. Odgovornost za onesnaĹževanje velikokrat preloĹžimo na industrijo, globalizacijo, kapitalizem, lobije, nezainteresiranost odloÄ?evalcev ‌ Kako lahko na eni strani posamezniki in na drugi strani t. i. veliki onesnaĹževalci skupaj delujejo po naÄ?elih 'zero waste' koncepta? ÂťTreba je zaÄ?eti pri sebi.

vice in odvoz kesonov ter seveda za malico in pijaÄ?o za vse udeleĹžence. Prostovoljci so akcijo zakljuÄ?ili dobre volje in z zavedanjem, da so ponovno naredili

Jana MiklavÄ?iÄ? vabi k spremljanju facebook skupine Jaz na poti do manj odpadkov, v kateri objavlja praktiÄ?ne nasvete, kako hoditi po poti gibanja 'zero waste' (niÄ? odpadkov, op. p.).

Jana MiklavÄ?iÄ?: ÂťKopiÄ?enje stvari, nenehno menjavanje oblaÄ?il, pohiĹĄtva, pripomoÄ?kov – to poleg plastiÄ?ne embalaĹže za enkratno uporabo ustvari najveÄ? odpadkov.ÂŤ

Ne moremo le kriviti drugih, prelagati odgovornosti, pri sebi pa niÄ?esar narediti. Treba je iskati reĹĄitve, podpreti razna gibanja. ÄŒe ne bomo kupovali proizvodov, s katerimi ustvarimo veliko odpadkov, bodo sÄ?asoma izloÄ?eni s trga.

Za vsak proizvod je veliko alternativ.ÂŤ Kaj lahko v vsakdanjem Ĺživljenju – vsakiÄ?, ko gremo v trgovino, ko si pripravljamo obrok, ko naÄ?rtujemo aktivnosti – storimo, da bomo ustvarili manj odpadkov? ÂťNajprej prinaĹĄajmo svoje vreÄ?ke. To je prvi korak, s katerim lahko veliko naredimo. Uporabljajmo trdo milo za umivanje rok. NauÄ?imo se reÄ?i ÂťneÂŤ.

Kupujmo na trĹžnici in ne kupujmo sadja

â?ą

đ&#x;”˛

mkp

Iz Zavodenj sporoÄ?ajo: ÂťVse tiste, ki ne morete brez smetenja, prosimo, da odpadke odvrĹžete na zgornjo stran ceste. Jih bo za vami laĹžje pobrati.ÂŤ

in zelenjave v plastiki. Kupujmo Ĺživila v stekleni embalaĹži in uporabljajmo steklene posodice za shranjevanje hrane. Bodimo potrpeĹžljivi in kupujmo sezonsko.

Ne zahajajmo v nakupovalna srediĹĄÄ?a za zabavo in preganjanje dolgega Ä?asa.

Ne kupujmo vode v plastenkah, temveÄ? jo nosimo s sabo v stekleniÄ?kah za veÄ?kratno uporabo. Ne kupujmo plastiÄ?nih pogrinjkov za enkratno uporabo, temveÄ? jih nadomestimo s papirnatimi ali drugimi ekoloĹĄkimi.ÂŤ Sodobni naÄ?in Ĺživljenja sili v kupovanje instant Ĺživil, pripravljene hrane, trajne hrane, ki je najveÄ?krat najbolj zapakirana. Kaj lahko prehrambna (pa tudi druga) industrija stori, da bi nadomestila prevladujoÄ?o plastiÄ?no embalaĹžo, najveÄ?krat namenjeno le enkratni uporabi? Uporablja naj steklo, pravi Jana MiklavÄ?iÄ? in dodaja, da je Ĺže zdaj veliko Ĺživil pakiranih v steklenih kozarcih in steklenicah, le da smo potroĹĄniki premalo pozorni nanje. Morda tudi zato, ker alternative plastiki in drugi embalaĹži za enkratno ali zaÄ?asno uporabo bolj obremenijo denarnico. ÂťPo drugi strani pa se stroĹĄki hitro uravnovesijo. Ko zaÄ?nemo bolj trajnostno Ĺživeti, kupujemo manj reÄ?i, veÄ? jih naredimo sami, si jih izposodimo ali najdemo kako drugo, varÄ?nejĹĄo reĹĄitev. Pa tudi bolj zdravo Ĺživimo, saj so Ĺživila, ki niso veÄ?krat zapakirana, navadno bolj sveĹža in bolj zdrava,ÂŤ je ĹĄe spodbudila Jana MiklavÄ?iÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

ZDRAVSTVO

18. aprila 2019

TeĹžava mnogih, o njej pa se le malo govori SkotopiÄ?ni sindrom pomeni drugaÄ?nost v vidnem zaznavanju – ObiÄ?ajno se kaĹže v preobÄ?utljivosti na svetlobo in obliki teĹžav pri branju – Za oÄ?ala, ki reĹĄijo teĹžavo, se odloÄ?ijo tisti, ki imajo na testiranju potrjen skotopiÄ?ni sindrom – Storitev je samoplaÄ?niĹĄka, mnogi si jo lahko privoĹĄÄ?ijo, nekateri zaprosijo za donacijo, nekateri ne zaprosijo ali pa se za oÄ?ala ne odloÄ?ijo Mojca Ĺ truc

DruĹžbenokritiÄ?ni posamezniki pogosto tarnajo, da so sodobni otroci predvsem preveÄ? razvajeni. Da se jim niÄ? ne ljubi, da prehitro obupajo. VÄ?asih je to morda tudi res, lahko pa za odklanjanjem branja in drugih oblik uÄ?enja tiÄ?i tudi konkreten vzrok.

Eden od njih je tudi skotopiÄ?ni sindrom.

Ste Ĺže sliĹĄali za skotopiÄ?ni sindrom?

Znanstveniki so ugotovili, da pri zaznavanju bele barve vse barve mavrice do vizualnega dela moĹžganov ne pridejo usklajeno in istoÄ?asno. En odtenek na poti do moĹžganov zaostaja in to povzroÄ?i, da se Ä?rke na belem papirju popaÄ?ijo. Osebe s takĹĄnimi teĹžavami vidijo Ä?rke in besede na listu prekrite, lahko jim beĹžijo po listu, se dvigajo z njega, so slabo vidne, nejasne, se prepletejo med seboj ali pa valovijo. ÂťKer takĹĄna oseba nikoli ni imela izkuĹĄnje branja, ki si ga predstavljamo kot normalno, sploh ne

ve, da je kaj narobe,ÂŤ pojasnjuje Ĺ oĹĄtanjÄ?anka Maja Volk. Tudi sama ima skotopiÄ?ni sindrom – tako namreÄ? imenujemo drugaÄ?nost v vidnem zaznavanju. Gre za teĹžavo, vezano na delovanje moĹžganov, ko vizualni korteks v moĹžganih zaradi omenjene neustrezne zaznave katere od barv mavrice opazovano okolico zaznava drugaÄ?e. TeĹžava ni znaÄ?ilna le za otroke, temveÄ? se lahko pojavlja pri posameznikih vseh starosti. Verjetno obstaja Ĺže od nekdaj, v svetu pa so jo prviÄ? definirali leta 1980. V Sloveniji se strokovnjaki s skotopiÄ?nim sindromom ukvarjajo Ĺže veÄ? kot 20 let, leta 2015 so v Ljubljani ustanovili InĹĄtitut za disleksijo, leta 2017 pa so ustanovili samostojni InĹĄtitut za skotopiÄ?ni sindrom. A vendar je problematika med ljudmi ĹĄe vedno (pre)malo poznana.

Zaenkrat vemo, da ga ima 12 % populacije

Maja Volk pove, da je imela njena starejĹĄa hÄ?i teĹžave s hudimi glavoboli. Tako hude, da

je pogosto izostajala od pouka, sploh ob koncu tedna. Po ĹĄtevilnih ugibanjih, kaj bi lahko bil vzrok, so ji priporoÄ?ali testiranje za skotopiÄ?ni sindrom. Izkazalo se je, da ga ima tako starejĹĄa hÄ?i kot Maja in ĹĄe dva od skupno ĹĄtirih otrok v druĹžini. ÂťSkotopiÄ?ni sindrom je deden, lahko pa se pojavi tudi kasneje v Ĺživljenju ob morebitnih poĹĄkodbah glave ali vratnih vretenc,ÂŤ pravi Volkova, ki je sicer po izobrazbi inkluzivna pedagoZaradi skotopiÄ?nega sindroma Maja ginja, jo je pa tematiVolk redno nosi Irlen oÄ?ala. Maja je tudi ka skotopiÄ?nega sincertificirana presojevalka InĹĄtituta za droma tako zanimaskotopiÄ?ni sindrom. la, da se je odloÄ?ila ĹĄe za izobraĹževanje v tem. Od lan- in koroĹĄko regijo, predvsem pa skega septembra je certificirana Ĺželi ljudi ozaveĹĄÄ?ati o sindromu presojevalka skotopiÄ?nega sin- in reĹĄitvah. ÂťRaziskave kaĹžejo, droma, ki z InĹĄtitutom za skoto- da ima skotopiÄ?ni sindrom kar piÄ?ni sindrom sodeluje dnevno. okrog 12 % populacije. Med njiPristojna je za savinjsko, ĹĄaleĹĄko mi so tudi nekateri, ki imajo di-

Vredni smo veÄ?, kot se poÄ?utimo V ZdruĹženju multiple skleroze Slovenije – podruĹžnica SaĹĄa ugotavljajo poslabĹĄanje zdravstvenega stanja – Tudi letos v ospredju program poverjeniĹĄtva Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 6. aprila – ZdruĹženje multiple skleroze Slovenije, podruĹžnica SaĹĄa, deluje 12 let, ĹĄteje 86 Ä?lanov iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. Med njimi je vse veÄ? mlajĹĄih. Na rednem obÄ?nem zboru so spregovorili o delu v preteklem letu in si zadali letoĹĄnje naloge.

Na drĹžavo lahko vse manj raÄ?unajo

ÂťCilj zdruĹženja in s tem tudi naĹĄe podruĹžnice je pomagati ljudem z multiplo sklerozo na vseh ravneh. To je pri ohranjanju in izboljĹĄanju telesnega stanja, vkljuÄ?evanja v Ĺživljenjsko in delovno okolje, pomoÄ?i pri zagotavljanju ekonomskega, socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva, spremljanju raziskav medicinske in obnovitvene rehabilitacije ter o tem obveĹĄÄ?ati Ä?lane in javnost. Vse lepo in prav, Ä?e bi vse to lahko izvajali tudi v praksi. Za to je potreben denar, tega pa nam kroniÄ?no primanjkuje,ÂŤ nam je dejala JoĹžica Zajc, predsednica podruĹžnice, in dodala: ÂťNaĹĄa drĹžava je do nas ĹĄe vedno maÄ?ehovska. Vse veÄ? aktivnosti prelaga na prostovoljnost, nas tiĹĄÄ?i na rob

druĹžbe. Vredni smo veÄ?, kot se poÄ?utimo.

Na drĹžavo lahko vse manj raÄ?unamo.ÂŤ ZajÄ?eva je pojasnila, da se je zdravstveno stanje pri veÄ?ini njihovih Ä?lanov poslabĹĄalo. VeÄ?krat so potrebovali zdravniĹĄko pomoÄ? in bolniĹĄniÄ?no zdravljenje, manjkrat so lahko uveljavljali obnovitveno rehabilitacijo, ki je za bolnike z multiplo sklerozo zelo pomembna. Koliko je lahko kdo uveljavi v zdraviliĹĄÄ?ih, doloÄ?a zdravstvena zavarovalnica, ki obolele razvrĹĄÄ?a po doloÄ?eni lestvici. Vsi se tega programa vsako leto ne morejo veÄ? udeleĹževati. Poleg tega je denar za rehabilitacijo letos nakazala ĹĄele marca, zato so jo v Termah TopolĹĄica lahko zaÄ?eli ĹĄele prejĹĄnji mesec. Lani je obnovitveno rehabilitacijo uveljavilo 31 Ä?lanov. Zadovoljni pa so, ker je konÄ?no sprejet zakon o osebni asistenci, za kar so si prizadevali veÄ? let, manj z dejstvom, da izvajalci osebne asistence ne delajo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Takrat so delno gibljivi in negibljivi bolniki prepuĹĄÄ?eni sami sebi, na milost drugih, ali pa morajo za to, da jih nekdo obrne na postelji, jih nahrani, poskrbi za osebno higieno, plaÄ?ati pomoÄ? na domu. ÂťNaĹĄi Ä?lani imajo nizke pokojnine in si storitev teĹžko pri-

voĹĄÄ?ijo. V tem trenutku imamo tri take, ki uveljavljajo osebno asistenco. TeĹžava je tudi, da ni ljudi, ki bi izvajali omenjeno dejavnost, ker noÄ?ejo delati s takimi bolniki, kot smo mi.ÂŤ

sleksijo,ÂŤ pravi Volkova in dodaja, da je na povabilo Zveze prijateljev mladine Velenje izvedla predavanje o skotopiÄ?nem sindromu 1. aprila letos v vili RoĹžle.

treba vsakega posameznika testirati in strokovno doloÄ?iti, kaj potrebuje, testiranja so Ä?isto individualna in dokaj zahtevna,ÂŤ pravi Volkova.

ReĹĄitev je znana

ReĹĄitev je plaÄ?ljiva

V teh sodobnih Ä?asih se na skotopiÄ?ni sindrom najveÄ?krat pomisli ob uÄ?enju branja, ko kar ne gre in ne gre. ÂťSkotopiÄ?ni sindrom lahko povzroÄ?a manjĹĄe teĹžave, kot je problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa Ĺže ob prvem pogledu na besedilo nastopijo hude teĹžave,ÂŤ pravi Volkova. Kot dodaja, so moĹžgani oseb s skotopiÄ?nim sindromom zelo obremenjeni, saj se moÄ?no trudijo, da bi videli pravilno. PoslediÄ?no se hitreje utrudijo, nekatere osebe s sindromom pa muÄ?ijo hudi glavoboli. ÂťVeliko ljudi s skotopiÄ?nim sindromom je tudi preobÄ?utljivih na svetlobo, kar povzroÄ?a dodatne teĹžave v osvetljenih prostorih, mestih in tudi pri voĹžnji,ÂŤ pripoveduje Maja Volk.

K sreÄ?i je reĹĄitev znana. Nekaj lahko storimo sami: bele liste zamenjamo z listi iz recikliranega papirja, bele podlage (mize, table) zamenjamo ali prekrijemo s podlagami temnejĹĄe barve, Ä?im bolj se izogibamo umetni svetlobi in neonskim luÄ?em. ÄŒe Ĺželimo pomagati ĹĄe bolj, se za blaĹžje oblike simptoma priporoÄ?a uporaba Irlen barvnih folij, ob hujĹĄi simptomatiki pa so nujni Irlen barvni filtri, ki se nosijo kot barvna oÄ?ala. ÂťSeveda je

zdruĹženje, pravi ZajÄ?eva, in teh se bodo drĹžali tudi letos. V ospredju vsega ostaja program poverjeniĹĄtva in pomoÄ? Ä?lanom pri premagovanju stisk na razliÄ?nih ravneh. Nadaljevali bodo prakso sreÄ?evanj v informativni pisarni, ohranjali ĹĄportno dejavnost, bdeli nad uresniÄ?evanjem predlogov, ki so jih podali za izboljĹĄanje Ĺživljenja invalidov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, Âťdogovorili se bomo, kako pridobiti donatorje in pod-

Pri tem pa se marsikje zaÄ?ne teĹžava. ÂťKer na slovenski populaciji ĹĄe ni bilo opravljenih dovolj znanstvenih raziskav s podroÄ?ja skotopiÄ?nega sindroma in ker so postopki za vkljuÄ?itev tovrstnih pregledov v sistem ZZZS zapleteni ter dolgi, stroĹĄkov za folije ali oÄ?ala zavarovalnica ne krije, ampak so samoplaÄ?niĹĄkiÂŤ pojasnjuje Maja Volk. Za tiste, ki potrebujejo oÄ?ala, pomeni skupaj z diagnostiko to stroĹĄek v viĹĄini okrog 400 evrov. Okvirje je treba izbrati, naroÄ?iti in plaÄ?ati dodatno. ÂťOdtenek Irlen oÄ?al se doloÄ?i za vsakega posebej, nato oÄ?ala izdelajo v Kaliforniji v ZDA. Nosimo jih ves Ä?as, saj s tem ostanejo naĹĄi moĹžgani umirjeni. Z njihovo uporabo pa izginejo vsi simptomi skotopiÄ?nega sindroma,ÂŤ pojasnjuje Volkova. Ob tem opozarja, da nikakor ne gre iskati pribliĹžkov reĹĄitve. ÂťPri tem imamo opravka z delovanjem moĹžganov in zato moramo biti zelo previdni,ÂŤ opozarja in upa na sodelovanje z raznimi institucijami ter posamezniki v regiji za ustanovitev finanÄ?nega sklada, ki bi tistim, ki si testiranja in diagnostike ne morejo privoĹĄÄ?iti, pomagal do reĹĄitve. đ&#x;”˛

porne Ä?lane. Med pomembnejĹĄe dejavnosti sodi tudi prepreÄ?evanje zlorab invalidnih oseb. Dogaja se, da svojci obolele z multiplo sklerozo zaradi tega, ker so socialno ĹĄibki, vzamejo iz domov in potem zanje ne skrbijo, kot bi morali. Upamo, da nam bo zdravje dopuĹĄÄ?alo uresniÄ?iti program, in verjamem, da bo pri tem pomagal vsak Ä?lan po svojih moÄ?eh, saj Ä?e za koga velja, velja za nas, da je v slogi đ&#x;”˛ moÄ?,ÂŤ je ĹĄe dejala JoĹžica Zajc.

Poverjeniťtvo – neposredna seznanitev stanja

Med programi, ki jih izvaja podruĹžnica, so lani namenili ĹĄe posebno pozornost poverjeniĹĄtvu. Obiskovali so delno gibljiv in negibljive Ä?lane na domovih in se tako neposredno seznanjali s stanjem in skrbjo zanje. Seznanjali so jih ĹĄe z novostmi, socialno ogroĹženim so pomagali s prehrambnimi paketi, ki jim jih je namenilo ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje.

Med opravljenimi nalogami preteklega leta izstopa organizacija vseslovenskega sreÄ?anja obolelih za multiplo sklerozo v RdeÄ?i dvorani v Velenju ter dejavnost ĹĄportnikov, ki so se znova izkazali.

ZajÄ?eva je ĹĄe povedala, da se v domaÄ?em okolju udeleĹžujejo proslav, prireditev, predvsem pa predavanj, ki jih organizirajo njim sorodna druĹĄtva, saj tako prihranijo kakĹĄen evro, ki je namenjen predavateljem.

Smernice delovanja podruĹžnice doloÄ?a

Ĺ PARGLJI

&

ÄŒEMAĹ˝

PrivoĹĄÄ?ite si izbrane pomladne jedi s ĹĄparglji in Ä?emaĹžem, v Restavraciji Hotela Paka 18.4. – 31. 5. 2019 UĹživajte v pomladni harmoniji okusov in prijetnem ambientu.

Veselimo se vaĹĄega obiska!

Omizje lahko rezervirate v restavraciji hotela osebno, ali preko telefona (03) 8980 722 ali e poĹĄte info@hotelpaka.com

Z obÄ?nega zbora, na katerem so med drugim menili, da se do njih drĹžava ĹĄe vedno maÄ?ehovsko obnaĹĄa.

Prijazno vabljeni!

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 9

Dolgoletna sodelavka naĹĄe medijske hiĹĄe Bojana Ĺ pegel se je pred dobrim letom odloÄ?ila za karierno spremembo in postala sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje. Kot dolgoletna prostovoljka zveze in novinarka, ki je poroÄ?ala o njenem delu, je mislila, da pozna Ĺže vse programe in vse delo, ki jo Ä?aka. A jo je neslutena mnoĹžica dogodkov, ki jih zveza prireja v okviru svojih ĹĄtirih programski sklopov – prostoÄ?asne aktivnosti, preventivni programi, letovanja in rekreacija, humanitarne akcije, vseeno presenetila, je povedala na intervjuju o aktualnem

â?ą

117 aktivnih prostovoljcev MZPM je v lanskem letu opravilo 4282 prostovoljskih ur, s Ä?imer so skupnosti prispevali okrog 42 tisoÄ? evrov.

dogajanju v delovanju humanitarne organizacije, ki zdruĹžuje 15 druĹĄtev prijateljev mladine iz Ĺ aleĹĄke doline. ÂťDelo je drugaÄ?no, polno izzivov, osreÄ?uje pa me, da delam z mladimi, za mlade,ÂŤ je med drugim povedala.

Stiske druĹžin so pogoste in velike

MZPM se ne ukvarja le s prirejanjem raznih delavnic za otroke in starĹĄe, predavanj, akcij, letovanj in drugih aktivnosti za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja otrok, temveÄ? kot humanitarna organizacija pomaga tudi druĹžinam z otroki v stiski. Da je socialnih stisk toliko, je Bojano presenetilo najbolj od vsega, s Ä?imer se je sreÄ?ala v prvem letu dela na MZPM. ÂťNe morem verjeti, da ima Slovenija dejansko zelo

Dela je veÄ?, kot je priÄ?akovala S sekretarko MZPM Velenje Bojano Ĺ pegel smo govorili o uteÄ?enih programih zveze, njihovi nadgradnji, potrebah otrok in druĹžin v lokalni skupnosti ter izzivih pri delu z njimi malo moĹžnosti za pomoÄ? druĹžinam, ki zaradi bolezni ali drugih okoliĹĄÄ?in izgubijo prihodek.

Enkratna socialna pomoÄ?, za katero lahko druĹžina na centru za socialno delo zaprosi enkrat na leto, ob vseh socialnih transferjih, ki jim ĹĄe pripadajo, pogosto ne razreĹĄi hude stiske. Dolgotrajno revni to tudi ostajajo. Tisti, ki padejo v revĹĄÄ?ino na novo, pa pogosto ne vedo, kam naj se ĹĄe obrnejo po pomoÄ?. Zato celo leto pridobivamo donatorje, preko Zveze prijateljev mladine Slovenije zbiramo materialna in finanÄ?na sredstva, ki jih delimo tudi druĹžinam v Ĺ aleĹĄki dolini.

Ob podpori podjetij iz vse Slovenije lahko priredimo bogat decembrski sreÄ?elov in z zbranim denarjem druĹžinam plaÄ?amo kako poloĹžnico, otrokom kupimo kako ĹĄolsko potrebĹĄÄ?ino. DruĹžine v stiski vkljuÄ?ujemo v akcijo Veriga dobrih ljudi, pomagamo jim do projekta Botrstvo, denar za plaÄ?ilo nujnih stroĹĄkov druĹžine pa pridobivamo tudi iz ZPMS,ÂŤ je predstavila zahtevne naloge, ki jim je treba posveÄ?ati vse veÄ? pozornosti, pravi.

Popestrijo prosti Ä?as

ProstoÄ?asne aktivnosti v organizaciji MZPM so usmerjene v kakovostno, varno in ustvarjalno preĹživljanje prostega Ä?asa, vzgojo v medosebnih odnosih, okoljevarstvu, bralni kulturi, likovni ustvarjalnosti in roÄ?nih spretnostih, gospodinjstvu, samooskrbi ‌ Dolgoleten in v Sloveniji in svetu unikaten projekt je Mala Napotnikova kiparska ko-

Ĺžine so v stiski, ker starĹĄi nimajo vedno dopusta, ko imajo otroci, ki ĹĄe ne morejo ostati sami doma, poÄ?itnice. Tako smo med poletnimi poÄ?itnicami omogoÄ?ili poÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od 6. do 11. leta starosti. Vpisalo se je kar 160 otrok. Projekt bomo zanesljivo nadaljevali in nadgrajevali tako, da bomo varstvo zagotovili tudi med tedenskimi poÄ?itnicami med ĹĄolskim letom.ÂŤ

PosveÄ?ajo se preventivi

Sekretarka MZPM Bojana Ĺ pegel: ÂťPredvsem si Ĺželim, da bi poloĹžaj nevladnih in humanitarnih organizacijah sistemsko uredili, Ä?emur drĹžava poÄ?asi stopa naproti, Ä?eprav so te organizacije dobra podpora druĹžbenim sistemom. Sprememba zakonodaje bi omogoÄ?ila tudi veliko novih delovnih mest, ki so ĹĄe kako potrebna.ÂŤ

lonija. Lani so v Ĺ oĹĄtanju izvedli jubilejno, Ĺže 45. kolonijo, in ob 130. obletnici rojstva Ivana Napotnika priredili tudi pregledno razstavo. Ker so pogoji za delo v dvodnevni koloniji najboljĹĄi v vili RoĹžle, se bodo letos vrnili tja, lesene skulpture pa bodo nato razstavili tako v velenjski

kot ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici, napoveduje sekretarka.

Med najpomembnejĹĄimi projekti so zdravstvene kolonije in ĹĄportni tabori. Lani pa je MZPM v sodelovanju z velenjskim mladinskim centrom in ĹĄportno zvezo prviÄ? izvedla ĹĄe poÄ?itniĹĄko varstvo. ÂťMlade dru-

Vpis v letoĹĄnji koloniji Ĺže teÄ?e Ĺ˝al gresta bolezen in socialna ĹĄibkost velikokrat z roko v roki.

Zato MZPM v sodelovanju z zavodom za zdravstveno zavarovanje in donatorji vsako leto pripravi vsaj dve desetdnevni zdravstveni letovanji ob morju za vsaj 170 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline.

Lani so lahko 22 otrokom omogoÄ?ili povsem brezplaÄ?no letovanje. Letos se je vpis v koloniji v PoreÄ?u in Savudriji Ĺže zaÄ?el.

ZZZS bo letovanje sofinanciral 144 otrokom iz Ĺ aleĹĄke doline, raÄ?unajo pa tudi na pomoÄ? donatorjev.

V vili RoĹžle vsak ponedeljek zvoni Tom telefon – varna in zanesljiva linija za mladostnike, ki iĹĄÄ?ejo odgovore na razna vpraĹĄanja, nasvete ali pa si Ĺželijo le pogovora. ÂťImamo zelo Ä?vrsto skupino prostovoljcev svetovalcev, ki so dobro usposobljeni in so del nacionalne mreĹže. Iz Ljubljane poroÄ?ajo, da imamo najbolje organizirano skupino. Ĺ tevilo klicev mladostnikov ne upada,ÂŤ poroÄ?a Bojana Ĺ pegel in dodaja, da se je dobro prijel tudi program Ĺ ola za starĹĄe, ki poteka s sloganom Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. ÂťOdgovarjamo na to, kar se v okolju dogaja. Ker smo zaznali, da je nasilja na internetu vse veÄ? in so tako otroci kot starĹĄi zaskrbljeni, ker imajo sami premalo informacij o nevarnostih na spletu, smo organizirali kar dve predavanji o tej temi. Izvedli smo tudi predavanje o skotopiÄ?nem sindromu, ki ga tudi zdravniki slabo poznajo, dobrodoĹĄlo pa je bilo tudi za svetovalne delavce iz osnovnih ĹĄol.ÂŤ Prav zato, ker nekatere teme tudi strokovni delavci v zdravstvu,

varstvu in izobraĹževanju slabo poznajo, bodo veÄ?krat priredili predavanja zanje, napoveduje.

Kje so ĹĄe potrebe?

Bojana Ĺ pegel si Ĺželi, da bi se aktivnosti v razliÄ?nih programih veÄ?krat udeleĹžile cele druĹžine, namesto da starĹĄi otroka pustijo samega. Zato naÄ?rtujejo tudi takĹĄne, ki so zanimive za vso druĹžino. Morda bo nove priloĹžnosti za to ponudil skupnostni vrt, ki ga bodo 24. aprila dobili v SonÄ?nem parku. Jeseni bi radi uvedli gledaliĹĄko delavnico za osnovnoĹĄolce, pripravljajo pa se tudi na izvajanje joge za mamice, ki bodo lahko otroke med vadbo

â?ą

MZPM Velenje je ena veÄ?jih zvez v Sloveniji, zato prevzema regijsko koordinacijo na obmoÄ?ju Zgornje in Spodnje Savinjske ter Ĺ aleĹĄke doline.

Med regijske projekte sodijo OtroĹĄki parlament, Evropa v ĹĄoli, med najveÄ?jimi projekti, pri kateri zveza sodeluje, pa je Pikin festival.

prepustile varstvu prostovoljcev.

Kljub veliki podpori lokalnih skupnosti pa bi bila dobrodoĹĄla dodatna finanÄ?na sredstva za ĹĄiritev programov predvsem v humanitarnih in preventivnih dejavnostih, v katerih so potrebe najveÄ?je, je ĹĄe povedala sekretarka MZPM Bojana Ĺ pegel. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Skrivnosti muzejske gostilne

Otroci spoznavali umetnike

Kraherl

V Galeriji Velenje je na ogled razstava del, ki jih je deset otrok ustvarilo v sklopu likovnega teÄ?aja Velike umetnine malih mojstrov Tina Felicijan

Galerija Velenje je marca in aprila izvajala likovni teÄ?aj pod vodstvom profesorice likovne umetnosti Nine Cvirn. Otroci so na ĹĄestih sreÄ?anjih spoznavali pestrost likovnih pristopov in se ustvarjalno odzvali na predstavljena likovna dela znamenitih avtorjev, ki so ustvarjali v razliÄ?nih likovnih obdobjih in tehnikah. Tako so Ĺželeli otrokom pribliĹžati umetnost in raznolikost na zabaven in ustvarjalen naÄ?in.

Navdihovali so se iz stalne zbirke slovenske sodobne umetnosti na Velenjskem gradu in na primerih spoznavali abstraktno umetnost ter se jo nauÄ?ili prepoznati po obliki, barvi in uporabljenih materialih, ki so sami po sebi vsebina dela. S pasteli na karton so posnemali sliko, ki je nanje naredila najveÄ?ji vtis. Iz del umetnika Toneta Kralja so spoznali inicialke kot slikarsko okraĹĄene velike zaÄ?etnice v besedilih. Z gosjimi peresi, barvnimi tuĹĄi in vodenimi barvicami so ustvarili inicialke lastnega imena in v podobe vpletli svoje znaÄ?ajske in osebnostne lastno-

9

MED VAMI

18. aprila 2019

V teh inovativnih steklenicah, imenovanih kraherl, so nekdaj hranili gazirano brezalkoholno pijaÄ?o s sadnim okusom.

Steklenice so zatesnile steklene ali gumijaste kroglice, ki so bile vdelane v vrat, pritisk ogljikovega dioksida pa jih je dvignil prav do ustja. Ker je poÄ?ilo, ko se je kroglica s prstom potisnila v vrat, so pijaÄ?i rekli tudi pokalica. ÄŒe so jo pretresli, pa je kroglica ponovno zaprla steklenico. Ker je pri nalivanju pijaÄ?e v kozarec kroglica zapirala vrat, so izumili poseben patent. Vrat steklenice so oblikovali tako, da se je kroglica zataknila v stisnjeni del in pijaÄ?i pustila prosto pot. đ&#x;”˛

tf

Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan

sti. Med spoznavanjem del Leonarda da Vincija so se nauÄ?ili prepoznati in uporabiti toÄ?ko in Ä?rto kot osnovni likovni izrazili ter s Ä?rtno risbo dopolnili figuro Mone Lize. Relief kot tehniko kiparskega oblikovanja so spoznali iz likovnih del Vladimirja Ĺ toviÄ?ka, ustvarjali pa so z modelirnimi masami. Na minuli razstavi Stojana KneĹževića in Dominika MahniÄ?a pa so spoznavali krajino kot motiv likovnega dela, ki

prikazuje pokrajino kot samostojno podobo, nato pa z barvnimi svinÄ?niki na lesene podlage ustvarili domiĹĄljijsko krajino.

Nadvse zabavali so se tudi na otvoritvi razstave, ko so starĹĄem in drugim obiskovalcem predstavili tako zgodovinska obdobja kot motive in tehnike, v katerih so ustvarjali. Sami pa so nastopili tudi v spremljevalnem programu. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

18. aprila 2019

VeÄ? namer za vpis kot v enakem lanskem Ä?asu Na Ĺ olah ĹĄolskega centra Velenje so z rezultati prvega kroga vpisa za ĹĄolsko leto 2019/2020 zadovoljni – Za zdaj kaĹže na omejitev le v programu tehnik raÄ?unalniĹĄtva, izjemno poveÄ?anje za program sploĹĄne gimnazije Tatjana PodgorĹĄek

Najbolj zadovoljni na gimnaziji, najmanj v rudarstvu

Najbolj zadovoljni so na gimnaziji, saj so za program sploĹĄne gimnazije prejeli skoraj dvakrat toliko prijav kot lani. Nekaj veÄ? prijav od ĹĄtevila razpisanih mest je tudi v ĹĄportnem oddelku, v umetniĹĄkem programu pa

je ĹĄe nekaj prostih mest. ÂťOmejitve vpisa ne naÄ?rtujemo v nobenem programu, ampak se bomo poskuĹĄali v dogovoru z ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dogovoriti za oblikovaje dodatnega oddelka ali za zdruĹževanje v kombiniran oddelek z dijaki umetniĹĄke gimnazije,ÂŤ je pojasnila ĹĄolska svetovalna delavka na Ĺ olskem centru Velenje UrĹĄka Koletnik.

Z namerami o vpisu za novo

Najbolj uÄ?inkovita mokra gumijasta rokavica OsmoĹĄolka Katja Mogilnicki izdelala z zlatom nagrajeno raziskovano nalogo UÄ?inkovito in ugodno Ä?iĹĄÄ?enje maÄ?je dlake s tekstila – V nadaljevanju trĹžna raziskava Tatjana PodgorĹĄek

bolj uÄ?inkovito in ugodno se je za odstranjevanje dlak na manjMed 29 nalogami, ki so jih ĹĄih tekstilnih povrĹĄinah izkazala v letoĹĄnjem gibanju Mladi vlaĹžna gumijasta rokavica. Poleg raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke tega je najprimernejĹĄa za njeno doline izdelali osnovnoĹĄolci, je ciljno skupino uporabnikov izdelprejela najveÄ? toÄ?k in s tem zla- ka – za otroke, stare od 4 do 8 let, je pojasnila. ÂťIz to priznanje nalotega sem razviga UÄ?inkovito in la verzijo svougodno Ä?iĹĄÄ?enje je poslovne idemaÄ?je dlake s teje za inovativen kstila, avtorice izdelek na trĹžKatje Mogilnicki, iĹĄÄ?u, poimenouÄ?enke 8. razreda vala sem ga ÄŒiosnovne ĹĄole Gusta pet-ka. To je stava Ĺ iliha Velevzgojna, neelenje. ktronska igraÄ?a ÂťDoma imamo za otroke, ki naj dve muci. Takoj bi zabavno spodko smo ju dobibujala odgovorli, sem se znaĹĄla nost, natanÄ?pred teĹžavo, kako nost, vztrajnost, odstraniti maÄ?je dlake, ki so se ta- Katja Mogilnicki: ÂťPriznanje zanesljivost in ĹĄe kakĹĄno otrokovo ko ÂťlovileÂŤ na te- sem po tihem priÄ?akovala, lastnost.ÂŤ kstil. Tema za na- me je pa presenetilo, da V gibanju je logo se mi je poro- je bilo zlato. Upam, da bo sodelovala prdila iz prakse,ÂŤ je tako tudi na drĹžavnem viÄ? in zagotovo pripovedovala Ka- tekmovanju mladih ne zadnjiÄ?. Razitja. Dodala je, da raziskovalcev.ÂŤ skovalno nalogo je nekatere specializirane izdelke za odstranjeva- namerava prihodnje leto nadgranje dlake, ki obstajajo na trgu, po- diti, ji dodati ĹĄe poglavje o stroznala, ni pa vedela, kateri je naj- ĹĄkih. Med drugim naÄ?rtuje trĹžno bolj uÄ?inkovit in priroÄ?en. Zato raziskavo na veÄ?jem vzorcu sodeje preizkusila in preverjala uÄ?in- lujoÄ?ih v anketi kot letos. Pri izdekovitost sesanja z okroglim krtaÄ?- lavi letoĹĄnje raziskovalne naloge nim nastavkom, lepilnim trakom, je pridobila dragocene izkuĹĄnje lepilneim valjÄ?kom, krtaÄ?enjem s in te bo uporabila pri izdelavi naspecializirano krtaÄ?o za Ĺživalske Ä?rtovane raziskovalne naloge, pri dlake in drgnjenje z gumijasto ro- pouku in v vsakdanjem Ĺživljenju. đ&#x;”˛ kavico – mokro in suho. Za naj-

UrĹĄka Koletnik: ÂťStanje prijav ni nikjer tako kritiÄ?no, da bi katerega od programov, za katere je manj zanimanja, ukinili.ÂŤ

ĹĄolsko leto so zadovoljni tudi na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli.

Prejeli so veÄ? prijav kot v enakem Ä?asu lani. Zaradi veÄ? prijav od predvidenih vpisnih mest za zdaj kaĹže na omejitev vpisa za program tehnik raÄ?unalniĹĄtva.

Razveseljivo je veÄ?je zanimanje za program elektrikar, med prijavljenimi pa so tudi kandidati za izobraĹževanje v vajeniĹĄkem sistemu. V programih elektrotehnik in tehnik mehatronike je ĹĄe

nekaj prostih mest.

Po zagotovilih sogovornice je ĹĄtevilo prijav primerljivo z enakim obdobjem lani ĹĄe na Ĺ oli za storitvene dejavnosti. Letos so zaznali veÄ? zanimanja za ekonomskega, malo manj pa za gastronomskega tehnika. PraktiÄ?no poln je ĹĄe program gastro-

ukinili? Âť O tem za zdaj ne razmiĹĄljamo. Na temo programov v rudarstvu se bomo pogovarjali s pristojnim ministrstvom, niso pa stvari nikjer tako kritiÄ?ne, da nam jih ne bi odobrili.ÂŤ

Prenos prijav moĹžen do 23. aprila

BodoÄ?i dijaki, ki o svoji odloÄ?itvi ĹĄe kolebajo, imajo do torka, 23. aprila, moĹžnost prenosa prijave na drugo ĹĄolo oziroma program. Ta moĹžnost je morda najbolj zanimiva za tiste, ki so oddali prijavnico za program, za katere se obeta omejitev vpisa. ÂťNa osnovi ocen iz obveznih predmetov (trenutno samo ocene sedmega in osmega razreda) imamo na srednjih ĹĄolah kandidate razvrĹĄÄ?ene po toÄ?kah. Informacijo o tem, na katerem mestu so, lahko preverijo in se odloÄ?ijo, ali bodo prijavo prenesli ali ne.ÂŤ Na Ĺ olskem centru Velenje priÄ?akujejo, da bodo do konca roka prejeli ĹĄe kar nekaj prijav, saj je v nekaterih programih na celjskih srednjih ĹĄolah preveÄ? kandidatov. đ&#x;”˛

Otroci zapeli v pomlad Velenje, 11. april – Velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS je zaÄ?ela marca prirejati obmoÄ?na sreÄ?anja ljubiteljskih pevskih in plesnih sestavov, ki so se nadaljevala tudi v aprilu.

Nazadnje je bilo na sporedu velike dvorane velenjskega kulturnega doma obmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih pevskih zborov iz Ĺ aleĹĄke doline. Nastopilo je deset pevskih zborov iz vrtcev Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Otroci so s pesmijo ogreli srca posluĹĄalcev in klicali pomlad, ki se je z ohladitvijo in deĹževjem nekoliko oddaljila. Morda bo zdaj le priĹĄla. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

SOSEDJE, STOPIMO SKUPAJ! GLASUJTE ZA NAJBOLJĹ E PREDLOGE. PREDLOG Z NAJVEÄŒ GLASOVI BOMO URESNIÄŒILI.

V 70 Mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji lahko z rdeÄ?im Ĺžetonom oddate svoj glas za lokalna druĹĄtva. Njihovim projektom z najveÄ? glasovi bomo donirali skupaj 70.000 evrov!

Sodelujte in oddajte svoj glas do konca aprila.

VeÄ? o akciji Radi delamo dobro na www.mercator.si.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana

Na Ĺ olah ĹĄolskega centra Velenje so za ĹĄolsko leto 2019/2020 razpisali 632 prostih mest v 26 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v 5 poklicno-tehniÄ?nih programih. Rezultati prvega kroga vpisa kaĹžejo, da zanimanje za njihove programe raste, saj so prejeli za dober oddelek veÄ? prijav kot v enakem Ä?asu lani.

nom hotelir, podobno je stanje prijav v programu pomoÄ?nik v biotehniki in oskrbi. V programu trgovec so razpisali 26 prostih mest, do sedaj pa prejeli 7 prijav.

Najmanj zadovoljni so s ĹĄtevilom prijav na Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje. Zanimanje za njene programe je namreÄ? slabĹĄe kot lani. ÂťPodroÄ?je rudarstva (geotehnik in geotehnik rudar) je kljub spodbudam Premogovnika Velenje (ĹĄtipendije, jamski dodatek, nagrada za opravljeno delo, brezplaÄ?ni uÄ?beniki in strokovne ekskurzije, takojĹĄnja zaposlitev po konÄ?anem izobraĹževanju ‌.), Ĺžal, Ĺže nekaj let za uÄ?ence manj privlaÄ?no.ÂŤ Na razpisanih 26 vpisnih mest so za geostrojnika rudarja prejeli 1, za 28 mest za geotehnika pa 2 prijavi. Manj zanimanja je tudi za okoljevarstvenega tehnika, za katerega so razpisali 28 mest, doslej pa prejeli 6 prijav.

Koletnikova pravi, da manj zanimanja za tako imenovani zeleni poklic zaznavajo na vseh ĹĄolah, na katerih zanj izobraĹžujejo. Obstaja bojazen, da bodo programe, za katere je manj zanimanja,

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

18. aprila 2019

Zgodba dvorca Ä?udovit vstop v velikonoÄ?ni Ä?as CvetliÄ?no doĹživetje je ustvaril mojster Simon Ogrizek z ekipo PUP Velenje Milena KrstiÄ? – Planinc

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 10. aprila – Pod pokroviteljstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je v sredo v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, biseru stavbne dediĹĄÄ?ine, odprla vrata razkoĹĄna VelikonoÄ?na razstava. Odprli so jo v Ä?asu, ko je okoli dvorca vse brstelo, v polnem razcvetu pod njim je bila mogoÄ?na magnolija, oblaki pa bili prizanesljivi do otvoritvene slovesnosti, na kateri sta priÄ?akovanje stopnjevala MeĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj in Folklorna skupina Oglarji.

Razstavi in dvorcu je s svojo prisotnostjo izkazal spoĹĄtovanje veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Bart Twaalfhoven, Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko

Menih pa je ob tej priloĹžnosti zaĹželel vesele velikonoÄ?ne praznike. ÂťTrudimo, ĹĄe vedno se trudimo, da bi dvorec dobili v last,ÂŤ je spomnil. ÂťGre pa zaradi ĹĄtevilnih administrativnih ovir in tudi lastniĹĄtva to zelo poÄ?asi. Lastnik dvorca je Ministrstvo za zdravje RS, park je v lasti Premogo-

â?ą

Dvorec in razstavo si lahko ogledate ĹĄe danes in jutri (Ä?etrtek, petek) od 16. do 20. ure, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa od 11. do 20. ure.

vnika, cesta je obÄ?inska ‌ Navkljub temu upam, da se nam bo Ĺželja uresniÄ?ila,ÂŤ je dejal.

Sprehod skozi velikonoÄ?ni dvorec ponuja cvetliÄ?no doĹživetje, ki ga je ustvaril mojster Simon Ogrizek skupaj z ekipo

JoĹžica in Ivan Krenker sta si VelikonoÄ?no razstavo ogledala prviÄ?.

Otvoritev je s svojo prisotnostjo poÄ?astil veleposlanik Kraljevine Nizozemske Bart Twaalfhoven, ob njem prvi cvetliÄ?ar Evrope, predsednik mednarodne asociacije Florint Simon Ogrizek, in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, glavnega pokrovitelja razstave, Darko Menih.

podjetja PUP Velenje. Obiskovalci v vsaki sobi dvorca doĹživijo svojo zgodbo. Tokratna razstava je ÂťmultikolorÂŤ. PomeĹĄane so ĹĄtevilne barve, v vsaki od soban drugaÄ?e, vse skupaj pa deluje kot harmoniÄ?na celota.

KakĹĄna pa naj bo letos dekoracija doma? ÂťVsekakor naj prevladujejo naravni materiali, dopolnjeni z barvami, pomladnim cvetjem in jajÄ?ki.ÂŤ Kar 1.000 pa so jih za priloĹžnost VelikonoÄ?ne razstave v zelenomodre odtenke odeli uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha.

Tokratna razstava ima poudarjen etnoloĹĄki moment, v ospredju sta slovenska ornamentika in pletarski izdelki, vse v pisanih barvah velike noÄ?i. Obiskovalci pa lahko tudi tokrat ob razsta-

Obiskovalce navduĹĄujejo ĹĄtevilni detajli.

vi okusijo dobrote lokalnih ponudnikov. ÂťBorkaÂŤ za oĹživitev dvorca Mateja Kumer, pobudnica tega, da ga za razliÄ?ne dogodke napolni-

Sobotna trĹžnica v znamenju butar

no razstavo ogledali, sta bila JoĹžica in Ivan Krenker iz PleĹĄivca.

O predhodnih sta veliko sliĹĄala, tokrat pa sta se odloÄ?ila, da si jo ogledata. Velika noÄ? jima predstavlja lep druĹžinski praznik, zaÄ?etek pomladi, na katerega se v druĹžini skrbno pripravijo. ÂťNajveÄ?je priprave se pri nas doma odvijajo na Ä?etrtek, petek in soboto, da je potem za velikonoÄ?no nedeljo, ko sedemo za prazniÄ?no mizo, vse pripravljeno,ÂŤ sta povedala. đ&#x;”˛

Od Ä?rte do risbe V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj so na ogled postavili risbe Staneta KlanÄ?nika iz Celja

Velenje, 13. aprila – Na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko noÄ?jo, krĹĄÄ?anski verniki v cerkvah blagoslavljajo v ĹĄope ali butare, povezano zelenje. Mnogi so po butaro (ali zelenje in oljÄ?ne veje zanjo) priĹĄli na trĹžnico v Velenje, kjer so jih med drugim ponujali (in sproti pletli) tudi domaÄ?ini iz Vinske Gore. Cena?

Kolikor je kdo dal. Dajali pa so od 5 evrov naprej. đ&#x;”˛

jo z vsebino in odprejo za javnost, pravi, da je priprava take razstave zelo zahtevna in tudi zato vsega spoĹĄtovanja vredna. ÂťDvorec je med letom popolnoma prazen in je treba vse od pohiĹĄtva naprej prestaviti iz ene lokacije na drugo. Samo to zahteva ves teden celodnevni trud in trdo fiziÄ?no delo ĹĄtevilnih, od mladih do starejĹĄih. Medgeneracijsko sodelovanje v pripravi vsakiÄ? nove zgodbe je tisto, kar jo ĹĄe posebej krasi.ÂŤ Med prvimi, ki so si VelikonoÄ?-

Ĺ oĹĄtanj, 12. april – Razstavljeni cikel del je predstavila likovna kritiÄ?arka Anamarija Stibilj Ĺ ajn, ki je o avtorju spregovorila kot poznavalka njegovega ustvarjalnega opusa. V njem ima posebno mesto risba in med risarskim

be o njem, so manifestacija njega samega, so podobe, ki govorijo pristno in intimno, ki razkrivajo. S svojo Ä?rtno sledjo v slogu gestualnega ekspresionizma popisuje bel list in seizmografsko obÄ?utljivo piĹĄe zgodbe, ki pripa-

orodjem tuĹĄ in flomaster. Prav s slednjim so se zapisale Ä?rte, ki so sestavljale celoto razstavo Od Ä?rte do risbe in nazaj, o kateri je Ĺ ajnova zapisala: ÂťRisati pomeni postavljati poteze na papir. Stane KlanÄ?nik nanj ne postavlja le Ä?rnih, Ä?rtnih ekspresivno zapisanih linij in v nekaterih reĹĄitvah ĹĄe rdeÄ?ih detajlov, ampak postavlja sebe. Je namreÄ? avtor, ki se sublimira v risbo. Risbe so zgod-

dajo notranjim vzgibomÂŤ.

Na dogodku sta sodelovala glasbena gosta Simona Kropec in Dani BedraÄ?, razstavo pa je v imenu organizatorja Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj odprla mag.

Milojka B. Komprej. Na ogled bo do 5. maja.

mkp

BliĹža se NoÄ? knjige

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Ĺ aleĹĄka dolina – Prihodnji torek bodo po vsej Sloveniji potekale prireditve ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini bo kar nekaj prireditev potekalo v znamenju knjige. KnjiĹžnica Velenje bo Ĺže v petek, 19. aprila, ob 19.19 priredila NoÄ? knjige za najstnike.

Gostoval bo mladinski pisatelj Ĺ˝iga GombaÄ?. V torek, 23. aprila, se bo ob 19.19 v velenjski knjiĹžnici zaÄ?elo sreÄ?anje s pisateljem Tadejem Golobom in igralko Mileno ZupanÄ?iÄ? ob zakljuÄ?ku 10. bralne znaÄ?ke za odrasle. V Ĺ oĹĄtanju bodo danes (18. aprila) od 10. ure v tamkajĹĄnjem Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u potekale delavnice roÄ?ne vezave knjig, na dan knjige pa se bo ob 16.30 v prostorih knjiĹžnice pod vodstvom UrĹĄke Sotler zaÄ?ela delavnica izdelave ovitka za knjige iz blaga. V Ĺ martnem ob Paki bo ĹĄe do sobote, 20. aprila, potekala izmenjava knjig. Bukvarnica je odprta v tamkajĹĄnjem Mladinskem centru. đ&#x;”˛

tf

Predstavljajo se uÄ?enci CVIU V avli Mestne obÄ?ine Velenje so odprli razstavo izdelkov uÄ?encev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU).

Ogledati si jo je mogoÄ?e do 6. maja. CVIU Ĺže 60 let srbi za otroke z motnjo v duĹĄevnem razvoju vseh kategorij. Namen ustanove je vzgoja, izobraĹževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. V okviru razliÄ?nih programov poseben poudarek namenjajo tudi likovni umetnosti. V aprilu, mesecu zavedanja o avtizmu, se tako predstavljajo z likovnimi deli uÄ?encev, ki so nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Roberta KlanÄ?nika. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

18. aprila 2019

Pihalni orkester zaznamoval 100 let delovanja Osrednje dogajanje ob Ä?astitljivem jubileju bo 20. septembra – Podelili priznanja

Izgorela druĹĄÄ?ina NataĹĄa Tajnik Stupar

Velenje – Pihalni orkester Premogovnika Velenje letos slavi visok jubilej, 100-letnico delovanja. S slavnostnim koncertom so v soboto, 13. aprila, v kulturnem domu Velenje pod taktirko dirigenta Antona Vrzelaka pripravili glasbeno popotovanje skozi preteklo stoletje, obenem pa so zasluĹžni Ä?lani prejeli Gallusova priznanja in znaÄ?ke. V sklopu stoletnice bodo junija letos izdali ĹĄe fotomonografijo, ki jo bodo predstavili na okrogli mizi. Osrednje dogajanje ob Ä?astitljivem jubileju bo 20. septembra, ko bodo v okviru praznovanja 60-letnice mestne obÄ?ine Velenje pripravili koncert z gosti.

Koncert so zaÄ?eli z Rudarsko fantazijo mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana, ki jo je uglasbil prav za to poseb-

â?ą

no priloĹžnost.

Glasba je umetnost, ka, stvar kulture in razpoloĹžeDogodek so ki se izraĹža z zvoki nja, dojemamo popestrile proin na Ä?loveka vpliva pa jo razliÄ?no, jekcije, ki so v zelo osebno. odvisno od pribesedi in sliki loĹžnosti in razprikazale delopoloĹženja.ÂŤ vanje orkestra Tako predsednik Pihalnega orskozi stoletje. Kot solistka se je predstavila odliÄ?na Tanja Petrej, kestra Premogovnika Velenje kot profesorica oboe v glasbeni ĹĄoli tudi Ä?lani so se zahvalili prisoFrana Koruna KoĹželjskega Ve- tnima nekdanjima dirigentoma mag. Ivanu Marinu in MatjaĹžu lenje. ÂťZavedamo se, da je glasba vo- EmerĹĄiÄ?u za dolgoletno predadilna nit naĹĄih koncertov, glas- no delo, s katerim sta nedvomno ba je tisto, kar vam nudimo, kar pustila velik peÄ?at danaĹĄnji poustvarjamo,ÂŤ je nabito polno dobi orkestra.

Godbenikom se je v imenu dvorano velenjskega doma kulture nagovoril predsednik Pihalne- Premogovnika Velenje zahvalil ga orkestra Premogovnika Vele- tudi generalni direktor mag. Ludnje dr. Gregor Jeromel. ÂťGlasba vik Golob: ÂťBrez vas ne mine noje umetnost, ki se izraĹža z zvoki bena naĹĄa slovesnost, pa najsi bo in na Ä?loveka vpliva zelo oseb- vesela ali Ĺžalostna, saj tudi vse no. Je stvar okusa posamezni- naĹĄe ÂťkamerateÂŤ pospremite k

zadnjemu poÄ?itku in tudi zadnji delovni dan v iztekajoÄ?em letu v Premogovniku obeleĹžimo z vaĹĄimi koraÄ?nicami.ÂŤ Posebno zahvalo in Ä?estitke je izrekel trem Ä?lanom, ki so Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje zvesti Ĺže 62 let – Ludviku in Lojzetu KriÄ?eju ter Stanku BrunĹĄku starejĹĄem. Obenem je predsedniku dr. Gregorju Jeromlu izroÄ?il kip zavetnice rudarjev sv. Barbare z besedami, naj jih ta Ä?uva ĹĄe nadaljnjih 100 let.

Danijel Leskovic, producent za instrumentalno glasbeno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, je v imenu direktorja JSKD Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje ob praznovanju 100-letnice podelil zlato jubilejno priznanje JSKD. đ&#x;”˛

LonÄ?arski Ä?asopis in staroslovanska pojedina Pretekli Ä?etrtek so v KnjiĹžnici Velenje doĹživeli Staroslovanski jedaÄ?ni dogodek Velenje - Predstavitev LonÄ?arskega Ä?asopisa, sodobnega interaktivnega medija, ki ga sooblikujejo sodelavci LonÄ?arstva Bahor, se je pretoÄ?ila v predstavitev Staroslovanskega posodja, jedi in pijaÄ?, ki so jih poznali v 6. stoletju, ko so se v naĹĄe kraje zaÄ?eli naseljevati Stari Slovani. To obdobje bi si zaradi njegove preprostosti lahko predstavljali za danaĹĄnje oÄ?i skoraj kot romantiÄ?no. Kuhali so na odprtih ognjiĹĄÄ?ih v razliÄ?nih keramiÄ?nih posodah, pekli pod peko in uĹživali sveĹže nabrano in suĹĄeno sadje.

Dogodek je bil prvi v nizu sreÄ?anj, ki temeljijo na kulturni dediĹĄÄ?ini Slovencev. DoĹživetje minulega Ä?asa, zavedanja lastnih korenin in pomena lokalne in sezonske prehrane, ki jih v sodobni kulinariki in zdravem naÄ?inu Ĺživljenja vse bolj poudarjamo.

Kako kulturna dediĹĄÄ?ina vpliva na vse nas, Ä?uti vsak. Blizu nam je, ker nam je lastna. Je

naťa tradicija – kontinuiteta, je naťa identiteta, to smo mi in je naťa alternativa, izziv, ki v naťo sodobnost vnaťa sestavino kakovosti.

Saj veste – ko ne veĹĄ kam, pomisliĹĄ na svoje korenine, svojo kulturo in dediĹĄÄ?ino, ki je naĹĄa skupna umetnina.

LonÄ?arski Ä?asopis najdemo na www.bahor. si/medij, LonÄ?arska delavnica Bahor s trgovino pa se prihodnji teden Ĺže seli iz TopolĹĄice v Nakupovalni center Mercator đ&#x;”˛

B. P.

VÄ?eraj zveÄ?er sem s solzami v oÄ?eh opazovala poĹžar v pariĹĄki Notredamski katedrali. Zublji so poĹžirali dediĹĄÄ?ino Ä?loveĹĄtva in se sploh niso ozirali na izbor poĹžrtega. Eden najlepĹĄih svetovnih gotskih zvonikov se je poruĹĄil v zubljih kot nestabilna maketica iz zobotrebcev in pogoltnil ga je ogenj, ki v svoji infernski vroÄ?ini stopi vse, tudi kamen. Na sreÄ?o v danaĹĄnjih novicah zasledim, da je bilo prizaneseno oltarju in velikemu delu glavne ladje. Ĺ e zdaj ne morem dojeti, kar tako, puf – in katedrale ni veÄ?.

Spoznala sem mladega fanta, ki ima briljantne intelektualne sposobnosti. Prihaja iz urejene in izobraĹžene druĹžine. Pri svojih rosnih sedemnajstih letih se bori z izgorelostjo, kot se borijo obupani zdravniki, ki ne zmorejo veÄ? tempa, ki jim ga nalaga sistemska obveza. Razumem obup medicinskih izobraĹžencev, ki se ĹĄe vedno lahko odloÄ?ajo za ukrepe, ki bodo vsaj delno reĹĄili njihov poloĹžaj. TeĹžko pa sprejemam izgorelost najstnikov, ki v svojem najbolj izgrajujoÄ?em Ĺživljenjskem obdobju izgorevajo zaradi veÄ? zdruĹženih dejavnikov, v katerih se kot nezreli odrasli sooÄ?ajo s fizioloĹĄkimi stanji, ki bi jih v normalni situaciji sreÄ?ali ĹĄele Ä?ez kakĹĄna dve ali tri desetletja svojega Ĺživljenja.

Sem velika navduĹĄenka nad sodobno informacijsko tehnologijo in jo z zanimanjem spremljam, kolikor je v moji finanÄ?ni moÄ?i, tudi uporabljam. S samokontrolo prepreÄ?ujem, da se mi telefon ne ‘prilepi’ na roko, in da tablica oz. raÄ?unalnik ne postane moje okno v svet. Ko se pogovarjam s svojim najstarejĹĄim sinom (mdr. je Ĺže od tretjega razreda razredni posebneĹž brez telefona), mi razlaga zgodbe, ki postavljajo kocine pokonci. Recimo ena od njih: DeÄ?ek, ki obiskuje tretji razred, ponoÄ?i vstaja in takrat, ko vsi spijo, igra Fortnite, vÄ?asih tudi do tri ure, verjetno zato, ker njegov starejĹĄi brat Ä?ez dan igra omenjeno raÄ?unalniĹĄko strelsko igro tudi do pet ur in tako mlajĹĄi bratec ne pride na vrsto. Poznam zgodbe starejĹĄih najstnikov, ki v veliki veÄ?ini Ĺže nehajo z raÄ?unalniĹĄkimi igrami, razvijejo pa (tega strokovno ne morem ovrednotiti, lahko pa zapisujem laiÄ?no razmiĹĄljanje, ki temelji na mojem opazovanju) zasvojljivo obnaĹĄanje socialne interakcije na druĹžabnih omreĹžjih in nepretrgane komunikacije, ki poteka ves Ä?as. VÄ?asih pri mojem pouku zapiska ‌, ta teden sem izmerila rekord ‌, sedemnajstkrat zaporedoma – to pomeni sedemnajst sporoÄ?il oz. fotk oz. karkoli Ĺže naenkrat.

Vse te draĹžljaje pa je treba sprocesirati, jih premisliti in naloĹžiti v najstniĹĄke moĹžgane. Vsakih deset sekund je treba pogledati na telefon. Nekateri znanstveniki pravijo, da se s tem vzorcem obnaĹĄanja krepi obÄ?utek varnosti z nepretrgano dosegljivostjo oz. kot z nitjo, s katero smo povezani z druĹžino in prijatelji. Nekateri starĹĄi so svoje malÄ?ke opremili s pametnimi urami, preko katerih jih lahko z razliÄ?nimi aplikacijami kontrolirajo in z GPS-om preverjajo njihovo lokacijo. Tega recimo med naĹĄimi najstniki ĹĄe nisem zasledila, verjetno pa je tudi kakĹĄen med njimi. ZadnjiÄ? sem brskala po Instagramu (ki je trenutno najbolj priljubljena platforma med domaÄ?imi najstniki) in sem sluÄ?ajno naĹĄla fanta, starega pribl. ĹĄestnajst let, ki sledi pribliĹžno ĹĄesttisoÄ?im vsebinam oz. profilom na Instagramu. Verjetno si predstavljate Ä?as, ki ga ta fant preĹživi na telefonu, in tudi upam, da si predstavljate kemiÄ?no dogajanje v fantovih moĹžganih, ko vsaj petkrat dnevno ‘preskrola’ Instagram.

V Galeriji je trenutno predstavljena razstava vizualne umetnice MaĹĄe Jazbec z naslovom Hibridizacija Ĺživosti II., v kateri umetnica preizpraĹĄuje naĹĄ odnos do naĹĄe t. i. Ĺživosti v povezavi s stojnimi – robotskimi – tehnoloĹĄkimi t. i. implantanti v naĹĄe Ĺživljenje. Le-te spustimo blizu, ĹĄe preden se otroci rodijo. Nevede jih starĹĄi opremimo z ‘angelsoundi’, pametnimi telefoni, tablicami, pametnimi urami, igralnimi konzolami ‌ Kot se izrazi umetnica, otroci postanejo hibridi do svoje Ĺživosti ne glede na svojo dejansko potrebo po tehnoloĹĄkem dodatku. Nekateri potrebujejo in drugi bomo mogoÄ?e potrebovali tehnoloĹĄki dodatek, ki nam bo pomagal Ĺživeti. A dokler lahko s svojim vedenjem vplivamo na to, pustimo vsaj otrokom in tudi najstnikom t. i. tehnoloĹĄko Ä?isto okolje, da se bodo lahko razvili in ne izgorevali namesto tega.

In Ä?e se vrnem k Notre Dame. ZaÄ?el se je zbirati denar za obnovo, ki bo potekala pod Unescovim okriljem varovanja svetovne kulturne dediĹĄÄ?ine. Seveda bo to zelo dolgotrajen projekt, za katerega se bo trudila vsa globalna restavratorska in konservatorska stroka. A Ä?e se ne bomo zbudili in dopustili naĹĄi druĹžbi, sploh najstnikom, da se bo zaÄ?ela spreminjati v izgorelo druĹĄÄ?ino, nam spomeniki kova Notre Dame ne bodo vlivali veÄ? upanja za prihodnost in zavedanja korenin.

ReĹĄitve so zelo preproste in kot vedno pri roki. Da boste zaÄ?utili tesnobnost tega soobstajanja, vas povabim k ogledu razstave MaĹĄe Jazbec, a tokrat gotovo ne boste tega objavili na druĹžabnem omreĹžju. Ĺ˝elim vam lepe pomladne dni ter kakĹĄen sprehod đ&#x;”˛ s prostimi rokami, brez ‘prilepljenega’ telefona.

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

18. aprila 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Obiskali smo Vulkanland Novinarji celjskega druĹĄtva tradicionalno pripravimo izlet. Zadnjih nekaj let smo raziskovali Slovenijo, tokrat pa smo jo ÂťmahniliÂŤ na avstrijsko Ĺ tajersko, konkretno do nedavno slabo poznanega obmoÄ?ja v neposredni bliĹžini Slovenije, na drugi strani Mure. Ponudniki razliÄ?nih storitev so se tam povezali in oblikovali nov turistiÄ?ni produkt Vulkanland, ki odliÄ?no Ĺživi. Ĺ e posebej nas je navduĹĄila ĹĄunkarna Vulcano v Auersbachu. Mladi gospodar Franc je pred 22 leti preusmeril svojo kmetijo praĹĄiÄ?ereje, ki ni bila donosna, v proizvodnjo suhomesnatih izdelkov, ĹĄe posebej vrhunskih prĹĄutov, ki dosegajo na evropskem trgu ceno tudi veÄ? kot 400 evrov. Seveda pa pot do cilja ni bila enostavna. Najprej je bilo treba vzrediti ustrezne praĹĄiÄ?e, zato skrbno izbirajo pasmo in hrano, skrbijo pa tudi za njihovo dobro poÄ?utje. Hlevi so narejeni tako, da lahko sami, kadarkoli Ĺželijo, odidejo na prosto, kjer se lahko tudi

1. JAN PLESTENJAK – Roke stran 2. POSKOČNI MUZIKANTI – Hulapalu 3. SLAVKO IVANČIČ – Dan ob tebi

Novinarji spet v ĹĄolskih klopeh

prhajo, posluĹĄajo glasbo, z njimi pa se tudi pogovarjajo. Potem se zaÄ?ne postopek predelave. Poskrbeli so za vse, tudi za umetno burjo in potrebne mediteranske zaÄ?imbe. A to je ĹĄele del naloge. Za tem je bilo treba kupce tudi prepriÄ?ati, da poseĹžejo po tako dragem izdelku. No, je bilo treba. Zdaj so namreÄ? tako prepoznavni, da s tem nimajo teĹžav, velike koliÄ?ine prodajo kar na domu in Ĺže mesece naprej.

Ogledali smo si tudi zelo bogato muzejsko zbirko v Taboru o tem, kako so tu ljudje

Ĺživeli nekoÄ?, in ĹĄe plavajoÄ?i mlin v Cmureku. Skratka, potepali smo se po deĹželi, ki je ĹĄe pred leti precej Ĺživotarila, a je naĹĄla turistiÄ?ni produkt, ki ga danes uspeĹĄno ponuja. Mi smo videli in zaznali delÄ?ek tega, kar je na voljo obiskovalcem, a vendar dovolj, da smo videli, koliko priloĹžnosti pravzaprav lahko ponudi naĹĄe okolje. Le bolj povezati se je treba in premakniti meje v glavah, pa bo tudi pri nas lahko nastalo veliko dobrih zgodb.

Jan Plestenjak, eden najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih glasbenikov zadnjih let, ki po izidu 14. studijskega albuma Za vedno polni dvorane po Sloveniji, predstavlja novo plesno uspeĹĄnico Roke stran. Nova pesem nalezljivega refrena je dobila tudi video podobo, v kateri Jan Plestenjak nastopi kot pripovedovalec, v vlogi usodne zapeljivke pa se pojavlja atraktivna Anja Jenko.

đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Junija posthumno izide Aviciijev album Leto dni po smrti mojstra elektronske glasbe Aviciija je izĹĄel single SOS, ki napoveduje tudi njegov posthumni album TIM. Ta bo izĹĄel 6. junija, na njem p a bodo pesmi, ki jih je ĹĄvedski producent in didĹžej s pravim imenom Tim Bergling dokonÄ?eval pred smrtjo.

IzkupiÄ?ek od prodaje albuma bo ĹĄel na raÄ?un po glasbeniku imenovane neprofitne organizacije, ki se ukvarja s prepreÄ?itvami samomorov, povezanih z duĹĄevnimi boleznimi. Avicii je storil samomor v starosti 28 let, njegova druĹžina pa se je odloÄ?ila, da naj gre njegova glasba med oboĹževalce po vsem svetu in da ni prav, da jo zadrĹžijo zase. Avicii je v Ĺživo prenehal nastopati Ĺže leta 2016, ĹĄe vedno pa je snemal in deloval kot producent.

Med drugim je sodeloval z zvezdniki, kot so Madonna, Coldplay, Wyclef Jean in Robbie Williams.

joÄ?ega novega albuma. Madonna trenutno na druĹžabnih omreĹžjih ponuja nekaj nove glasbe, konec marca pa so jo ujeli med snemanjem videospota na Portugalskem. Njen nastop bo organizatorje stal milijon dolarjev, zvezdnica pa bo nastopila na velikem finalu tekmovanja, ki si ga bo po svetu pred malimi zasloni ogledalo predvidoma veÄ? kot 180 milijonov gledalcev. Nekateri glasbeniki opozarjajo na kontroverznost nastopa, nekaj pa se jih zavzema tudi za bojkot Evrosonga. Ti so se postavili na stran palestinskih kulturnih organizacij, ki so Ĺže junija lani pozvale k bojkotu letoĹĄnjega izbora za pesem Evrovizije, ki ga je Izraelu priborila pevka Netta Barzilai.

Celine Dion napoveduje nov album in turnejo Kanadska glasbenica Celine Dion je napovedala, da bo izdala nov album Courage in se po veÄ? kot desetih letih podala na turnejo po Severni Ameriki. Grammyjevka

Madonna verjetno gostja letoĹĄnje Evrovizije v Tel Avivu AmeriĹĄka pevka Madonna bo verjetno gostja letoĹĄnjega Evrosonga, ki bo maja potekal v Tel Avivu. Zapela naj bi dve skladbi, ena od teh bo z njenega prihajaCeline Dion, ki je minulih 15 let s svojim ĹĄovom gostovala v Las Vegasu, se bo na pot podala septembra, prvi koncert pa bo v kanadskem Quebecu. 51-letno glasbenico je leta 2016 prizadela smrt moĹža in menedĹžerja Reneja Angelila. Kot je povedala, pa se je v zadnjem Ä?asu Ä?utila navdahnjeno za ustvarjanje nove glasbe ter pripravljeno, da se poda na pot. Izdala je ĹĄe, da bo album Courage

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL LIPOVĹ EK - Beli angel 2 ANSAMBEL ROKA Ĺ˝LINDRE & AMABILE - Veliko je Ĺželja 3 SEKSTAKORD - Ko spusti zavesa se 4 VRLI MUZIKANTI - Slovenska pesem 5 ANSAMBEL STIL - Lenuh 6 ANSAMBEL SVETLIN - Pismo zadnjega brata 7 ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA - ÄŒe imaĹĄ me res rad 8 ANSAMBEL BANOVĹ EK - SreÄ?o prijateljem 9 ANSAMBEL OPOJ - NaĹĄa glasba 10 VESELI DOLENJCI - Dej, dej povej

www.radiovelenje.com najverjetneje izĹĄel novembra, z naslovom pa se je poklonila pokojnemu moĹžu.

Ĺ e en rekord za K-pop Ena najbolj znanih predstavnic korejskega popa oziroma K-popa, skupina BTS, je na portalu YouTube podrla nov rekord. Z najnovejĹĄim singlom Boy With Luv so dosegli najveÄ? ogledov v 24 urah. Njihov videospot je v 24 urah dosegel veÄ? kot 98 milijonov ogledov. BTS so poleg novega videospota predstavili tudi studijski album z naslovom Map of the Soul: Persona. V njihovi karieri pa so tudi teĹžave.

Pred Ä?asom je ena od televizij odpovedala njihov nastop v oddaji, saj je eden od Ä?lanov nosil majico s podobo jedrske bombe, kmalu za tem pa so odkrili ĹĄe, da je njihov Ä?lan nosil kapo, na kateri je bil simbol, podoben nacistiÄ?nemu.

Po 37 letih se vraÄ?a legendarna ABBA OboĹževalci legendarne ĹĄvedske pop skupine ABBA bodo kmalu priĹĄli na svoj raÄ?un. Kot je pojasnil njihov Ä?lan Bjorn Ulvaeus (73), lahko septembra ali oktobra letos priÄ?akujejo izdajo dveh novih skladb.

Znan je tudi Ĺže naslov ene od njih: I Still Have Faith In You. Kot je ĹĄe dodal, so Ä?lani Ĺželeli skladbi izdati Ĺže lani, a se je vse skupaj zavleklo zaradi izdelave posebnega videoposnetka, ki bo vkljuÄ?eval avatarje vseh ĹĄtirih Ä?lanov skupine. ABBA je svojo pot med zvezde zaÄ?ela z zmago na Evroviziji leta 1974, ko je nastopila s skladbo Waterloo, po letu 1975 pa skupina doĹživela izjemno uspeĹĄno kariero s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami, kot so S.O.S, Mamma Mia, Dancing Queen in druge. ÄŒlani skupine so se sporazumno razĹĄli leta 1982, zadnjo pesem z naslovom Thank You For The Music pa so izdali leta 1983.

zelo NA KRATKO KEVIN KORADIN Kevin Koradin, glasbeni ustvarjalec z bogatimi izkuĹĄnjami tako doma kot v tujini, po udarnih ritmih zadnjega singla Vse ali niÄ? predstavlja novo skladbo Noro srce. Noro srce je moderna in melodiÄ?na pop skladba, ki jo je Kevin pripravil za prihajajoÄ?e toplejĹĄe dni.

ALEĹ HADALIN Ob 30-letnici nastanka skladbe Od dela se umira je AleĹĄ Hadalin skladbo ponovno posnel in z njo napovedal izid istoimenskega albuma, ki bo izĹĄel v samozaloĹžbi konec maja. Skladbo sta sicer pred desetletji napisala Bojan JurjevÄ?iÄ?

Jurki in Borut Slabe.

POSKOÄŒNI MUZIKANTI PoskoÄ?ni se oÄ?itno ne nameravajo zadovoljiti z uspehi v narodnozabavni glasbi, ampak napadajo tudi zabavno glasbeno sceno. In sicer z vroÄ?imi ritmi nove pesmi Hulapalu.

Gre za slovensko predelavo uspeĹĄnice naĹĄih severnih sosedov, pod katero se podpisuje zvezdnik Andreas Gabalier.

DMP Skupina DruĹĄtvo mrtvih pesnikov kljub svojim tridesetim letom ne miruje.

Potem ko je konec lanskega leta izĹĄel njihov osmi album Astronavt, so v teh dneh pripravili ĹĄe videospot za pesem Formula Ä?asa, ki s svojo slogovno sveĹžino odstopa od tega, kar smo bili doslej vajeni od novomeĹĄke skupine.

KATARINA ÄŒAS Imaginative Man je drugi single eksperimentalnega glasbenega startupa K.A.T., v katerem sta poleg Katarine ÄŒas ĹĄe Martin Ĺ tibernik - Mistermarsh kot avtor glasbe in Mitja Novljan kot avtor besedil. Imaginative Man je po Secret Messiah Ĺže drugi del EP-ja v nastajanju, sledi pa tudi tretji.

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

18. aprila 2019

⏪

⏬

»Že na prvi pogled vidim, da so mi prav, pa še raztegljive so. Velikokrat moram pri svojem delu kaj opraviti v rokavicah,« je pri pomerjanju zaščitnih rokavic zatrdila ministrica za pravosodje, Velenjčanka Andreja Katič. S skupino prostovoljcev se je v soboto podala na eno od mestnih vpadnic in za packami pobirala odvržene odpadke. Koordinator akcije v Mestni občini Velenje Bojan Prelovšek pa je vseeno preveril. Okužbe so le okužbe. Nanje naletiš povsod. Celo v sodnih spisih.

»Za dobro fotko vse!« si je mislil Jože Miklavc, aktiven v novinarstvu, fotografiji, video-filmski produkciji …, ko se je s fotoaparatom povzpel na obzidje. »Zakaj bi čutil strah, saj ne gledam, kaj je zadaj,« se je nasmejal, ko je videl, da ga Čvek lovi v svoj fokus. Ženi Mariji, ki je njegovo početje z beležnico v roki opazovala nekaj metrov stran, pa najbrž ni bilo do smeha. Pepi, Pepi …!

Res si spreten kot kak gorski kozel, a ta varstva pri delu ne obvlada. Ti ga pa!

frkanje » Levo & desno «

Velika razlika Nekateri radi primerjajo največji mesti v regiji. Tudi v urejenosti mestnega prometa.

Pri tem ima Velenje (najmanj) dve prednosti. Lokalc zajema večje občinsko območje, predvsem pa – Lokalc je zastonj. Razlika je tudi na »nižji« prometni ravni – tudi izposoja koles je tu brezplačna. Očitno le ni vse v velikosti.

Razdelitev Mnogi zakonski pari že nekaj časa uresničujejo lahek način »razdelitve« zakonov.

Zdaj jim bo zakon omogočil še premagati drugo veliko težavo. Hitro razdelitev premoženja.

⏩

Matjaž Krajnc (levo), obrtnik – zlatar iz Velenja, in Dejan Vodovnik – obrtnik in lastnik podjetja, ki se ukvarja z lesom Vopi projekti iz Šmartnega ob Paki, imata tehten razlog za pogovor. Njuna stanovska organizacija – Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje, je pred volitvami, v tem času pa sta njena podpredsednika. Dejan Matjažu: »Najbrž ne bom kandidiral, ker me politika ne zanima več.« Matjažev izraz na obrazu ne razkriva, ali ga je Dejanova odločitev razveselila ali razžalostila. Čvek predvideva, da ga je predvsem presenetila.

Razbremenitev Vsaj en pomemben korak k razbremenitvi sodišč: HSE, Teš in MOV so se odrekli tožbam zaradi odškodnin.

Morda bi lahko bil to dober zgled še za koga.

Prepoznavnost Mnogi so še vedno prepričani, da je Slovenija v svetu še vedno premalo prepoznavna. A nekateri očitno menijo, da so nekateri slovenski vodilni politiki celo neprepoznavni v domovini. Celo naš osrednji časnik je ob objavi skupinske slike udeležencev srečanja evropske šestnajsterice s Kitajsko posebno zabeležil, kje stoji Marjan Šarec. Čeprav je bil v prvi vrsti.

V pričakovanju

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Človeška barbika je osamljena V Rusiji živi 32-letna Tatiana Tanya Tuzova, znana tudi kot »človeška barbika«. Ne samo, da skuša biti lutki Barbie podobna sama – punčke tudi zbira, trenutno jih ima več kot 1500. Kot je povedala pred kratkim, si želi v Barbie spremeniti tudi priimek.

Tanya, ki ima na Instagramu več kot 57 tisoč sledilcev, se oblači samo v roza barvo, za nakup priljubljenih figur pa je doslej porabila že skoraj 140 tisoč evrov.

Sama zanika, da bi bila s punčkami obsedena, priznava pa, da je večkrat osamljena. »Nimam prijateljev, saj nimam časa. Rada sem sama, da nihče ne moti mojih misli,« je dejala in nadaljevala, da ima doma sicer petega moža, ki bi ga tudi lahko opisala kot prijatelja. Med drugim ji je kupil roza mini kabriolet, s katerim se zdaj Tanya z užitkom vozi po cesti. »Barbie ni moja služba, to je moj življenjski slog. Če me

kdo užali, mu povem, da ne kadim, pijem ali preklinjam. Utelešam zdrav življenjski slog in sem zgled otrokom,« je prepričana.

ne prispeva k dobri prehranjenosti državljanov. Z odločitvijo vlade so se tako sprostile obvezne zaloge kave v 15 švicarskih podjetjih (te znašajo 15.300 ton, kar bi bilo dovolj za trimesečno kavno preskrbo te alpske države).

Švica ne bo več skladiščila državnih Kradejo kaktuse zalog kave Švicarski proizvajalci kave, pražilci in trgovci s kavo so morali kar nekaj let skladiščiti zaloge kavnih zrn, saj jih je k temu obvezoval zakon – tega je država uvedla v času med prvo in drugo svetovno vojno, da bi se pripravila za morebitno pomanjka-

nje v primeru vojn, naravnih nesreč ali epidemij. Ker pa ukaz o skladiščenju kave velja le do leta 2022, se je švicarska vlada minuli teden odločila, da smejo podjetja na tržišču vse zaloge, ki so jih skrbno hranila vrsto let, ponuditi že zdaj, saj »kava ni bistvena za življenje«. Oblasti so sporočile, da kava, ki nima skoraj nobenih kalorij, s fiziološke perspektive

Na festivalu čokolade tudi 97-kilogramska Gorenjka

Na jugovzhodu ZDA in v severni Mehiki se zadnje čase soočajo s kriminalnimi združbami in posamezniki, ki ropajo kaktuse. A te bodičaste rastline se uvrščajo med ogrožene vrste, nji-

hovo vrednost pa dodatno viša še dejstvo, da nekatere vrste za razvoj privlačne oblike potrebujejo nekaj desetletij. Zaradi prostranosti puščav je nadzor nad zločini težko vzpostaviti, kaktusi pa se menda na črnem trgu prodajajo celo za 24 tisoč dolarjev.

Da bi kraje vsaj omilili, so ameriške oblasti v naravnih rezervatih v nekatere kaktuse začele vstavljati sledilne mikročipe.

Minuli vikend je v Radovljici potekal letošnji festival čokolade, v okviru katerega so razdelili tudi 97-kilogramsko Gorenjko, ki so jo v podjetju izdelali ob 97-letni tradiciji Gorenjke. Čokolada velikanka je bila sestavljena iz 63 kilogramov mlečne čokolade s 30-odstotnim deležem kakava in iz 34 kilogramov lešnikov. V dolžino je merila 2,5 metra, široka je bila en meter in debela 3,5 centimetra.

V podjetju so povedali, da sicer letno prodajo okoli 200 ton čokolade z okusom mlečne čokolade z velikim deležem lešnikov, skupno proizvedejo okoli 1600 ton čokolade in 600 ton rulad.

Blackpink z novim YouTube rekordom Še pred kratkim smo brali, da je Ariana Grande s skladbo Thank U, Next podrla nov rekord v številu ogledov (55,4 milijona) v prvih 24 urah po objavi posnetka na kanalu YouTube. A njen rekord ni trajal dolgo. Prevzela so ga dekleta iz južnokorejske pop skupine Blackpink. Jisoo, Jennie, Rosé in Lisa so dekleta, ki so svojo glasbo začele predstavljati leta 2016, prihajajo iz Južne Koreje, izjemno

Stalno spremljanje kakovosti vode v Velenjskem jezeru kaže, da je primerna za kopanje.

A nekateri v dolini kritično ugotavljajo, da tega očitno vsi iz metropole ne vidijo.

Razlika Med prostovoljci in nekaterimi rednimi zaposlenimi ni velike razlike. Prvi delajo zastonj, mnogi drugi tudi skoraj zastonj.

Jasno!

Naša uveljavljena kolesa pony dobivajo zdaj v Šoštanju nov zagon. Kot se za kraj, kjer jih izdelujejo, spodobi, bodo naredili še različico na električni pogon.

Sosedje Hrvaška očitno bolj pozna Slovenijo kot mi sami. Saj nas tako temeljito opazujejo in nam prisluškujejo.

Večnamembnost Mnogi tovornjaki, ki vozijo skozi Slovenijo, niso le za prevoz običajnih tovorov. Veliko je takih, ki prevzemajo vlogo avtobusov. Prevažajo potnike ...

priljubljene pa so tudi v ZDA. Njihova zadnja pesem Kill This Love je prišla do sto milijonov ogledov v dveh dneh in 14 urah, v prvih 24 urah pa so bila dekleta že pri 56,7 milijona ogledov.

Prometni poljubi »Razvada« iz intimnih prostorov se seli tudi na ceste in ulice. A ne poljubljajo se le ljudje, tudi avtomobili. Tudi zaradi ljubezni. Ker preveč voznikov ljubi prekratke varnostne razdalje.

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

AVTOPRILOGA

18. aprila 2019

Svet oktanov

Končno smo dočakali pomlad, čas novih izzivov in pozitivnega zagona. Tudi letos smo se potrudili približati del avtomobilske ponudbe v naši regiji.

Verjamemo, da boste poskrbeli za varno vožnjo in pripravili vaše vozilo za vsakodnevna opravila in dopustniške dogodivščine.

April je pregovorno muhast, zato smo za osvežitev postregli z uporabnimi nasveti, kako na cesti reagirati v slabem vremenu, par besed pa smo namenili tudi cestni vzgoji najmlajših.

Sedem nasvetov za varno vožnjo 1. Vožnja ponoči

Pri nočni vožnji vaše oči potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na luči in mrak. Obcestne luči lahko prav tako vplivajo na vaš vid.

Nastavite kot zadnjega ogledala tako, da zmanjšate bleščanje žarometov avtomobilov za vami. Poskušajte se izogniti direktni svetlobi, ki prihaja od avtomobilov iz nasprotne smeri. Ne vozite prehitro, saj je cesto za sabo zaradi slabše vidljivosti težje opazovati.

2. Vožnja v dežju

Ceste postanejo spolzke in vidljivost med nevihtami je manjša. Zmanjšajte hitrost in ohranite varnostno razdaljo do vozil pred sabo. Uporabljajte zasenčene žaromete.

3. Vožnja v megli

Vidljivost v megli je slabša. Vklopite kratke žaromete in meglenke, zadnjo meglenko vklopite ob res slabi vidljivosti. Upoštevajte omejitve in ne prehitevajte. V gosti megli vozite počasneje. Ohranjajte varnostno razdaljo do vozila pred seboj.

4. Vožnja po blatu

Kadar naletite na zelo blatno cesto, se ustavite in preverite čvrstost in globino blata.

Pozorni bodite na kolesnice vozil pred vami, da boste lažje ocenili globino in čvrstost blata. Glede na širino in velikost kolesnic določite tip vozila, ki je pred vami vozilo po blatni cesti. Ta informacija naj vam bo v pomoč, pri odločanju, ali je varno nadaljevati vožnjo.

5. Vožnja v vetru

Zmanjšajte hitrost. Bodite pripravljeni, da ustavite v vsakem trenutku. Pazite na ljudi, ki jih veter potisne na cesto. Zavedajte se, da ljudje v močnem vetru morda ne bodo slišali vaših zvočnih signalov. Če na vozilu prevažate tovor, se prepričajte, če je varno pritrjen.

Zaprite okna. Odprto okno lahko pritegne delce v zraku, kot je npr. prah, ki zmanjšajo vidljivost.

6. Vožnja v gorah

Pred vožnjo na gorskih območjih preverite delovanje zavor. S seboj imejte vse potrebno

za primer okvare. Preverite stanje rezervne pnevmatike. S seboj vzemite dodatno hrano, primerno obleko in nujne pripomočke. Preverite cestne in prometne razmere na gorskih območjih in pazljivo izberite pot.Vsaj eni osebi povejte, kam odpotujete in kdaj se nameravate vrniti. Pri vožnji na gorskih območjih je pomembno, da vozite previdno in počasi skozi ovinke, še posebej, kadar imate oviran pregled nad cesto. Pred vstopom v nepregleden ovinek opozorite nase z zvočnim signalom, ne prehitevajte ali hitite skozi nepregledne ovinke. Pri spustu izberite ustrezno prestavo, navadno tisto, s katero bi peljali navkreber.

NOVA COROLLA

7. Vožnja na avtocesti

Vedno bodite pozorni na hitrostne omejitve avtocest. Pred prehitevanjem pravočasno vključite smernik. Izogibajte se nenadnemu zavijanju, saj lahko izgubite nadzor in se vozilo lahko prevrne.

Vir: Michelinovi nasveti za varnost

ŽE V SALONIH CITROËN

Udobje v razredu SUV.

Zapelji v novo dobo. Izberi hibridno moč.

Nova Corolla je na voljo v karoserijskih izvedbah kombilimuzina, karavan in limuzina.

Ponaša se s hibridno tehnologijo naslednje generacije, ki jo odlikuje edinstvena kombinacija zmogljivosti, učinkovitosti in nizke ravni izpustov.

CITROËN C5 AIRCROSS NOVI KOMFORTNI SUV vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalci Progressive Hydraulic Cushions® 3 enakovredni samostojni sedeži v 2. vrsti Grip Control s Hill Descent Assist rekordna prostornost prtljažnika do 720 litrov sedeži Advance Comfort avtomatski menjalnik EAT8 20 sistemov pomoči pri vožnji

TOYOTA-FRIMOBIL.SI

Povprečna poraba goriva: 4,8− 4,9 l/100 km, emisije CO2: 127−130 g/km, emisijska stopnja EURO 6.2, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0267− 0,0381 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00053− 0,00107 g/km, število trdnih delcev pa 0,54−2,23 × 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.

AVTO MURŠIČ, d.o.o.,

KONCESIONAR

Žarova cesta 7, Velenje.

Telefon.: 03 898 54 80

AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80

Dacia Techroad

SPECIALIST RENAULT, FIAT in ALFA ROMEO

Omejena serija z bogato opremo

5 LET

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

JAMSTVA*

2 LETI

BREZPLAČNEGA OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA*

Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,2 do 6,0 l/100km in emisije CO₂: od 76 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije NOx: od 3,0 do 30,8 mg/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.

AVTO SERVIS PRI VAS V MESTU

3 LETA

AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOČ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve

VZDRŽEVANJA*

*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi 2 leti ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338–8,853 l/100 km. Emisije CO2: 95-192 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Velikodušnost, zanesljivost, preprostost in domiselnost so vodilne vrednote znamke Dacia.

Filozofija, ki spremlja zasnovo vozil je, da se vaše življenje ne sme končati z nakupom novega avtomobila, temveč se z njim šele začenja.

Pri znamki Dacia se navdušujemo nad preprostostjo, zato so naša vozila tako preprosta za uporabo v vsakdanjem življenju. Prav tako je naš program poprodajnih storitev in vzdrževanja zasnovan jasno, enostavno in celovito.

Samo, ker se lotevamo stvari drugače,

še ne pomeni, da jih ne jemljemo resno.

Zahvaljujoč izkušnjam Skupine Renault na področju industrije in inženirstva oblikujemo robustna in zanesljiva vozila.

V Dacie je vgrajeno Renaultovo strokovno znanje, kar je jamstvo za učinkovite rešitve na področju aktivne in pasivne varnosti. Naše standardno jamstvo velja 3 leta ali 100.000 kilometrov (kar nastopi prej). Z vozili Dacia boste potovali varno in po primerni ceni.

Odkrite Dacia svet v Avtotehniki Celje, preizkusite naša testna vozila in se prepričajte o ugodnih možnostih nakupa.

Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje T 08 22 70 105

M 070 792 820

E vozila@avtotehnika-celje.si W avtotehnika-celje.si

Miroslav Krušnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje

041 776 167 03 898 26 12

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

AVTOPRILOGA

18. aprila 2019

AVTO SHOP ERKO Avto Glinšek d.o.o., Škale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

Praznujte pomlad z nami!

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

Avtoličarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

Ob nakupu novega vozila SEAT prihranite do 2.500 € ob Seat �nanciranju in izkoristite dodatni bonus staro za novo. Ob koriščenju naših storitev vas nagradimo s kuponom za pomladno nego vašega vozila.

SEAT SERVIS DREV PETROVČE z vami že 50 let.

Vse na enem mestu za vaše vozilo:        

avtomehanična popravila za vse znamke osebnih vozil avtokleparstvo in avtoličarstvo za vse znamke prijava in cenitev škod - pooblaščena delavnica zavarovalnic Triglav, Sava, Adriatik –Slovenica, Generali popravilo in menjava avtostekel sanacija po toči – brez lakiranja poliranje vozil in globinsko čiščenje Telefon: polnjenje avtoklime 66 03 713 60 avtoelektrika in elektronika za vse tipe vozil

Izkoristite ugodnosti v mesecu aprilu in maju:

brezplačna cenitev rabljenega vozila  bon staro za novo  kupon za pomladno nego vašega vozila 

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO, PRILAGODITE

HITROST VOŽNJE IN VARNOSTNO RAZDALJO

AVTOHIŠA KOS D.O.O.

Ločiška cesta 10, 3313 Polzela

Tel. 03 70 38 386, 051 323 019 E-mail: info@avtohisakos.si

TO JE POMEMBNO ZA VAŠO VARNOST IN VARNOST NAŠIH DELAVCEV NA CESTI. Varno in srečno na poti vam želi DARS. 1970

POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN

promet.si

radio velenje com Najugodnejše gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si NOVO: GARANCIJA ZA PNEVMATKE

Od 18. marca 2019 vam poškodovano pnevmatiko znamke Goodyear, Fulda, Dunlop ali Sava v obdobju enega leta ne glede na dogodek

BREZPLAČNO ZAMENJAMO! Velja za 4 škodne dogodke v enem letu in hkrati za pnevmatike, kupljene in montirane pri nas.

Velja za potniške pnevmatike velikosti 16 col in več.

Kakovostne Pranje, kot se šika vulkanizerske storitve Vabljeni v sodobno avtopralnico

VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK!

Janez Janže s. p.

Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, GSM: 041 707 287

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIÈARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH S TEKEL, ZAVAROVALNIŠT VO , POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIÈNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo

zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, sveèke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za razliène tipe vozil).

Na zalogi tudi terenski in dostavni program.

UGODNE CENE IN PLAÈILNI POGOJI! ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU.

Če za svoj avto potrebujete nove pnevmatike (na voljo je večina priznanih proizvajalcev), platišča ali premontažo s centriranjem, boste storili pravo potezo z obiskom Vulkanizacije Živic. Strokovno in cenovno ugodno bodo na vašem vozilu opravili omenjene storitve.

Pomembno je, da lahko pnevmatike do naslednje premontaže hranite v njihovem skladišču, kar vam omogočajo po simbolični ceni.

Živic na Selu v Velenju, kjer vam bodo vozilo temeljito očistili (na voljo vam je tako zunanje kot notranje čiščenje vozila).

A SUPER AKCIJ LETNIH PNEVMATIK

Dostopno, strokovno, prijazno

Najpomembneje za stranke Vulkanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so njihove storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne.

Servisne storitve za vozila Obiščite novo avtomehanično delavnico, v kateri opravljajo servisne storitve za vsa vozila (priprava vozila na tehnični pregled, menjava olja, filtrov, končnikov ...)

Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si

Avtopralnica Selo

Pranje in čiščenje osebnega vozila z brisanjem, globinsko čiščenje in poliranje (tudi žarometov) Selo 10 b, Velenje pon – pet. 8.00 – 20.00, sob.

8.00 – 16.00, ned. 8.00 – 13.00

Centriranje koles z novo tehnologijo s centrirnim strojem , ki reši težave z vibracijami.

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

AVTOPRILOGA

18. aprila 2019

Zimske le za pozimi V Sloveniji od 15. marca dalje v prometu ni več obvezna uporaba zimske opreme, vseeno pa se nekateri vozniki še niso odločili za menjavo pnevmatik. Ob tem mnogi svetujejo uporabo letnih pnevmatik in poudarjajo občutne prednosti v zmogljivosti v primerjavi z zimskimi pnevmatikami. Pri višjih temperaturah namreč letne pnevmatike zagotavljajo večjo varnost, izboljšano vodljivost in oprijem ter manjšo porabo goriva.

Kot pove že njihovo ime, so letne in zimske pnevmatike namensko prilagojene za vožnjo v določenih razmerah in se zato razlikujejo tako po zunanji zgradbi

kot tudi po kemični sestavi gumene zmesi. Zimske pnevmatike imajo na tekalni površini dodatne lamele, ki zagotavljajo boljši oprijem v snegu in ledu; letne pnevmatike pa imajo večje in bolj toge bloke tekalne površine, ki se v ovinkih in pri zaviranju manj upogiba. Takšna zasnova zagotavlja pnevmatikam boljši oprijem in vodljivost ter krajšo zavorno pot, ki je v kritičnih situacijah lahko odločilnega pomena. Razlika v dolžini zavorne poti med zimsko in letno pnevmatiko lahko pri temperaturah nad 15 stopinj Celzija znaša tudi do sedem metrov v korist letne pnevmatike, kar predstavlja skoraj petino za-

ne rabe ključno tudi ustrezno skladiščenje. Goodyearovi strokovnjaki svetujejo, da pnevmatike hranite v temnem, suhem in hladnem prostoru. Pnevmatike s platišči obesite na nosilce ali jih zložite eno na drugo (največ štiri pnevmatike), pnevmatike brez platišč pa hranite vzporedno v pokončnem položaju.

Kaj pa celoletne pnevmatike?

Celoletne pnevmatike so, kot pove njihovo ime, namenjene uporabi vse leto in v vseh razmerah. So neke vrste kompromis, kar pomeni, da npr. v pravih zimskih / poletnih razmerah običajno nimajo enako dobrih zmogljivosti kot zimske oziroma letne pnevmatike

Vir: goodrive brošura

vorne poti sodobnega avtomobila od dosežene hitrosti 100 kilometrov na uro do ustavitve.

Zimske pnevmatike so zaradi večjega odstotka silike v sestavi gumene zmesi občutno mehkejše in se posledično bolje izkažejo pri temperaturah do sedem stopinj Celzija. Če pa se z

TEHNIČNI PREGLEDI

Avtoservis Lemež

njimi vozimo poleti, se pričnejo pregrevati, postajajo trše in izgubljajo svoje lastnosti. Hkrati sta v teh razmerah v primerjavi z letnimi pnevmatikami veliko večji tudi obraba in poraba goriva.

Da bodo zimske pnevmatike do naslednje sezone ohranile svoje lastnosti, je poleg pravil-

Peter Lemež s.p.

Podkraj 44, 3320 Velenje

041 460 972

Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil

Nizka: 03 838 80 90 Velenje: 03 897 61 05

www.am-miklavc.com miklavc@gmail.com

Tehnični pregledi vozil, traktorjev, težkih tovornih vozil in priklopnikov do in nad 3,5 t ter avtobusov (p.e. Nizka, Laško) • Registracija vozil Homologacije uvoženih in predelanih vozil • Brezplačni preventivni pregledi • Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice

www.cast.si NE SPREGLEJTE: preverjena rabljena vozila z garancijo.

(Triglav, Sava, Adriatic-Slovenica, Grawe) • Avtopralnica (Mozirje)

Servisna poletna AKCIJA KLIMATSKIH NAPRAV za vsa vozila

NOVO!

Tehnični pregledi v Laškem.

A.M.Miklavc tehnični pregledi d.o.o.

PE Nizka, Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji PE Velenje, Črnova 33b, 3320 Velenje

Podšmihel 1f, 3270 Laško

Telefon 059 95 22 21

Polzela: 03 70 50 400 Slovenj Gradec: 02 88 21 662

Polnjenje klime - da bo zrak v vašem vozilu vedno čist in prijetno ohlajen Pregled:  �ltra kabine  preizkus tlaka  temperatura vstopnega zraka  polnjenje hlad. plina

Podjetje Cast d.o.o. - Avto center Kralj se ponaša z dolgoletno tradicijo. Pooblaščenemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai v Slovenj Gradcu pridružilo še servisno-prodajno mesto Renault. Poleg servisa in prodaje vozil vam nudimo:  servisno prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa, Aprilia in Gilera  odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaščeni partner Summit in SKB Leasing-a  pooblaščeno cenilno mesto za poškodovana vozila številnih zavarovalnic (Triglav, Sava, Generali, AdriaticSlovenica, ERGO)  pooblaščen BHS hitri servis (za vse znamke vozil)  vulkanizerska delavnica in prodaja gum  kleparska delavnica za vse tipe vozil  prodaja in montaža dodatne opreme za vse znamke vozil (vlečne kljuke, Thule prtljažniki, lita platišča …)

Smo zastopnik za avtoplinske sisteme Tartarini - 03 82 83 883 Posebne ugodnosti v aprilu - prihranek do 50% pri gorivu.

AKCIJSKA PONUDBA MOTORNIH KOLES

Pooblaščeni serviser in prodajalec - www.cast.si

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, število delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

Polzela: 03 70 50 400, Celje: 031 666 221, Slovenj Gradec: 02 88 21 662

Možnost plačila na obroke!

Akcija velja do 30.6.2019. Do prejema Magna kartice v vrednosti 500 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

AC FRI-MOBIL, d. o. o., Dečkova cesta 43 3000 Celje

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fri-mobil.si www.fri-mobil.si

Vozen brez izpita do 25 km/h

Vozen z B kategorijo

Akcija!

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

AVTOPRILOGA

18. aprila 2019

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 19

19

VI PIĹ ETE

18. aprila 2019

DruĹženje in gibanje treh generacij Ĺ oĹĄtanj, 13. aprila – V soboto so strokovne delavke Vrtca Ĺ oĹĄtanj Ĺže devetiÄ? organizirale prireditev Ĺ port in ĹĄpas – gibanje za zdravje.

LetoĹĄnja nosilna tema prireditve je bila '365 dni telovadimo vsi'.

Prireditev se je zaÄ?ela s pohodi z dveh lokacij, nadaljevala pa na nogometnem stadionu Ĺ oĹĄtanj. Pred pohodi so predstavnice ĹĄole zdravja demonstrirale jutranjo vadbo po metodi 1000 gibov, na pohodih pa so jih spremljali vodniki Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj.

Na stadionu so se odvijale razliÄ?ne ĹĄportne in druge aktivnosti, predstavile so se razliÄ?ne sluĹžbe in druĹĄtva, ki delujejo v njihovem okolju: Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a, Lena ĹĄport, Ĺ ola nogometa, KoĹĄarkarski klub Elektra, Judo Jaka, Alpska ĹĄola, Plesna ĹĄola Plesni mojster, ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, Ĺ aleĹĄki

Aero klub, Rod Pusti grad Šoťtanj, Kulturnica Gaberke, Gasilsko druťtvo Šoťtanj, Reťevalna postaja Velenje, Policijska postaja Velenje, PUP Saubermacher, Zdravstveni dom Velenje – zobna preventiva in vzgojni center.

Za predstavitev zdrave prehrane in promocijo svojih izdelkov so poskrbeli Kmetija Napotnik, Mlekarna Celeia, Pekarna Žito in Vrtec Šoťtanj. Prireditev je povezoval Toni Rehar.

Organizirali so tudi 'tek treh generacij za jabolko zdravja', ki se ga je udeleĹžilo veliko ĹĄtevilo otrok, starĹĄev in starih starĹĄev.

Kljub muhastemu vremenu so z udeleĹžbo na prireditvi dokazali, da se zavedajo pomena zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in preĹživljanja Ä?asa v druĹžbi treh generacij. PreĹživeli so Ä?udovito gibalno dopoldne. đ&#x;”˛

Anita MiklavĹžina

Rez sadnega drevja in jagodiÄ?evja

Iztok UrĹĄiÄ? je odliÄ?no opravil svoje delo.

Podkraj – LetoĹĄnja zgodnja pomlad nas je z obrezovanjem skoraj prehitela in marsikje so zadnji trenutek lovili ustrezno rez. Da bi obÄ?anom pomagali pri tem opravilu in ji pokazali sodobnejĹĄe poglede na pravilno obrezo-

vanja, sta Klub Gaja in druĹĄtvo upokojencev Podkraj pri Velenju pripravila prikaz obrezovanja sadnega drevja in jagodiÄ?evja pri druĹžini RoĹžiÄ? v zaselku RoperÄ?e. Skrbne nasvete jim je delil Iztok UrĹĄiÄ?, strokovni sodelavec

Kluba Gaja. K uÄ?ni uri obrezovanja je priĹĄlo kar 30 krajanov. Pozorno so opazovali, kako se pravilno obrezuje jablane, hruĹĄke, slive, viĹĄnje, oreh, ribez, borovnice in celo fige in kaki.

spomladansko udarniĹĄko Ä?iĹĄÄ?enje po krajevni skupnosti. V soboto, 13. aprila, ko so Ä?istili tudi v drugih krajevnih skupnostih obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, so poĹĄteno zavihali rokave. V malih skupinah so se razporedili po obmoÄ?ju celotne KS Bele Vode ter oÄ?istili okolico cest, vodovarstvenih obmoÄ?ij in gozdnih poti. Zbiranje ni bilo enostavno, saj

so Bele Vode precej veliko in strmo obmoÄ?je. NajveÄ? smeti je bilo – kot po navadi – ob cestah in potokih. Velikokrat se je bilo treba s ceste po strmih bregovih spustiti do potokov in ponovno splezati nazaj. Nabrali so za en kontejner smeti. Manj kot pred leti, pa vendar ĹĄe vedno preveÄ?.

đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

VelikonoÄ?na delavnica in Ä?istilna akcija Prijazni meseÄ?ni pohodi Svet KS Stara vas je krajankam in krajanom predlagal, da bi letoĹĄnje leto nekatere dogodke ĹĄe obogatili. Tako so se odloÄ?ili, da bodo pripravili tudi veÄ? pohodov, in sicer enkrat meseÄ?no. Predlog je padel na plodna tla in sedaj se vsi, ki jih takĹĄna oblika rekreacije zanima, dobijo prvo sredo v mesecu. Glavni organizator pohodov je BoĹžo Ĺ kruba. Po predhodnem obvestilu na oglasni deski se zberejo ob 9. uri pred domom krajanov in odidejo na pot. Bili so Ĺže na Lubeli, Jakcu, Gori Oljki, ta teden pa na TuĹĄevem. Pred domom krajanov se zbere okoli 20 pohodnikov, ki tu zaÄ?nejo predvideno pot. Ob koncu jih Ä?aka ĹĄe vnaprej dogovorjena topla malica, malo nazdravijo, se poĹĄalijo, kaj zapojejo in odidejo dobre volje proti domu. Z veseljem priÄ?akujejo tudi druge krajane KS, da se jim na prihodnjih pohodih pridruĹžijo. đ&#x;”˛

Bele Vode – DruĹĄtvo Vulkan Bele Vode je tudi letos pripravilo velikonoÄ?ne delavnice. Skupne priprave na ta praznik so se izkazale za zelo zabavne in hkrati tudi pouÄ?ne. Vsako leto si na njih lahko izdelajo butare, ĹĄopke, papirnate roĹže in ostalo dekoracijo za veliko noÄ?, hkrati pa se zabavajo in ustvarjajo v druĹžbi sokrajanov. Letos so delavnico pripravili v petek, 12. aprila, v dvorani nekdanje OĹ Bele Vode. Gregor Petkovnik in Marija Bahun sta poskrbela, da je bilo vse pripravljeno in da je delo prijetno in uspeĹĄno teklo, za naravni material in okraske pa je poskrbelo druĹĄtvo Vulkan. Delavnica je lepo uspela.

DruĹĄtvo Vulkan je poskrbelo tudi za

Mira Tepej

đ&#x;”˛

Pes, naĹĄ vsakdanji spremljevalec O vzgoji psa, poslanstvu KinoloĹĄkega druĹĄtva Velenje, moĹžnostih, ki jih nudi, in uspehih tekmovalcev Vanja Blagus Foto: Suzana Puc

Pes Ĺže nekaj Ä?asa ni veÄ? samo Ä?uvaj pri hiĹĄi. V zadnjem Ä?asu postaja vedno bolj enakovreden Ä?lan druĹžine. Lahko je razvedrilo, prijetna obveznost, ki Ä?loveka spravi v naravo, lahko je ĹĄportni sopotnik ali pa zvesti posluĹĄalec osamljenih.

V vsakem primeru pa ne smemo pozabiti, da je pes ĹĄe vedno Ĺžival in kot taka deluje po zakonitostih Ĺživalskih nagonov. VeÄ?ina ljudi verjame, da s svojimi dejanji in vzgojo pozitivno vpliva na hiĹĄne ljubljenÄ?ke, se pa vÄ?asih pokaĹže, da naredimo veÄ? ĹĄkode kot koristi.

Pomembno je, da se zavedamo, da vsega ne moremo vedeti in da znamo poiskati nekoga, ki se na vzgojo psov spozna. Vloga kinoloĹĄkih druĹĄtev bi v druĹžbi morala postati vedno bolj pomembna. Je vezni Ä?len med lastniki psov in kinologijo, ki se s Ä?asom spreminja in razvija. Po drugi strani pa se kinoloĹĄka druĹĄtva morajo zavedati in spoznati, da so se lastniki psov iz Ä?asa, ko je veÄ?ina psov Ĺživljenje preĹžive-

la na verigi, bistveno spremenili.

Krovna organizacija, ki se ukvarja s kinoloĹĄkimi smernicami in trendi, je KinoloĹĄka zveza Slovenije. Vsa druĹĄtva v Sloveniji, ki so Ä?lani zveze, pridobijo nova znanja na seminarjih, ki jih organizira zveza. Tako lahko tudi organizirajo izpite posluĹĄnosti, ki niso priznani le v Sloveniji, ampak tudi po Evropi. Poleg izpitov lahko organizirajo razliÄ?na tekmovanja, ki ĹĄtejejo tako na drĹžavni kot mednarodni ravni. Lahko organizirajo pasje razstave. Torej so legitimni pooblaĹĄÄ?enci krovne organizacije s kinoloĹĄkega podroÄ?ja.

KinoloĹĄko druĹĄtvo Velenje deluje Ĺže dobrih 43 let in je v vseh letih polnopravni Ä?lan KinoloĹĄke zveze. V tem Ä?asu je skozi roke inĹĄtruktorjev ĹĄlo zavidljivo ĹĄtevilo vodnikov psov. Prav tako so v druĹĄtvu vzgojili kar nekaj odliÄ?nih tekmovalcev tako na podroÄ?ju osnovne posluĹĄnosti kot novejĹĄe discipline, imenovane rally obedience (RO).

V preteklih letih so v okviru druĹĄtva delovale tri tekmovalke pod vodstvom inĹĄtruktorice Suzane Puc, ki so v RO posegale

InĹĄtruktor viĹĄjih izpitov in marker Franc Pusovnik prikazuje markiranje pri obrambi psa.

UspeĹĄna tekmovalca Boris Lesjak in Nika RepenĹĄek ter inĹĄtruktor viĹĄjih izpitov in marker Franc Pusovnik (v sredini).

po najviĹĄjih mestih tako na drĹžavni kot tudi mednarodni ravni. V preteklih dveh letih pa sta v klasiÄ?ni posluĹĄnosti tekmovala mlada Nika RepenĹĄek in njen kuĹža Mak. Nika in Mak sta prvo tekmo v kategoriji IPS-A (posluĹĄnost s povodcem) opravila predlani v Trbovljah in zasedla odliÄ?no tretje mesto. Ĺ e veÄ?je uspehe sta dosegala lansko leto, ko sta se udeleĹžila vseh sedmih regijskih tekem in ene mednaro-

dne, na kateri sta zmagala. Drugi odliÄ?ni tekmovalec Boris Lesjak je s svojo nemĹĄko ovÄ?arko Sky v zadnjih dveh sezonah tekmoval v disciplini IPS-Bbh (posluĹĄnost brez povodca). Na lanski mednarodni tekmi je zasedel odliÄ?no tretje mesto. Niko in Borisa trenira dolgoletni inĹĄtruktor in marker v KinoloĹĄkem druĹĄtvu Velenje Franc Pusovnik. Oba pa sta na lanskem regijskem pokalu Vomar zmagala vsak v svoji

disciplini, v skupnem seĹĄtevku.

Torej sta bila najboljĹĄa tekmovalca sezone v disciplini ISP-A in ISP-Bbh. Seveda pa ima kinoloĹĄko druĹĄtvo poleg ĹĄolanja tekmovalcev, vodnikov, priprave in izvedbe pasje ĹĄole ĹĄe kar nekaj drugih nalog. Predvsem ozaveĹĄÄ?anje – ne samo lastnikov psov, ampak tudi ĹĄirĹĄe druĹžbe (tistih, ki nimajo psov, potencialne lastnike psov in druge). V kinoloĹĄkem druĹĄtvu je potrebno poskrbeti tudi za tiste, ki si Ĺželijo veÄ? narediti s svojim psom. Opravljati viĹĄje izpite posluĹĄnosti, se udejstvovati v drugih kinoloĹĄkih disciplinah (rally obedience, agility ‌) ali pa se ukvarjati z razstavljanjem in/ali vzrejo.

Zato smo v KinoloĹĄkem druĹĄtvu Velenje veseli vseh vodnikov in psov. Tako tistih, ki bi morda Ĺželeli opraviti nekaj vaj socializacije in male ĹĄole, opraviti izpite posluĹĄnosti, morda pa celo tekmovati v omenjenih disciplinah, ali pa se samo oglasiti po kakĹĄen nasvet v zvezi z vzgojo psa.

Pripravljeni smo pomagati tudi lastnikom reĹĄenih in problematiÄ?nih psov.

Predvsem pa bomo v prihodnosti poleg ĹĄolanja pripravljali ĹĄe razliÄ?ne dogodke in druĹženja, na katerih bodo lahko vodnike psov spoznali tako bodoÄ?i lastniki kot tudi tisti, ki Ĺže imajo psa. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 20

â?ą

18. aprila 2019

Ponosni na ĹĄportnike Ĺ portna zveza Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje sta tudi letos podelili priznanja najbolj prizadevnim in uspeĹĄnimi posameznikom in ekipam, ki barve tako domaÄ?ih klubov kot slovenske zastave odliÄ?no zastopajo na ĹĄportnih tekmovanjih

Naj ĹĄportnika invalida: Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek in Diandra BekÄ?ić

(foto Roman Bor)

Velenje, 16. april – Izbor najboljťih ťportnic in ťportnikov ter ekip je v Velenju Şe od leta 1971 tradicionalen. S to pozornostjo se lokalna skupnost najbolj poŞrtvovalnim ťportnikom oddolŞi za trud, vloŞen v izjemne ťportne rezultate, in jih motivira za nadaljnje ťportno udejstvovanje.

Tako je Ĺ portna zveza Velenje tudi letos razpisala nateÄ?aj za izbor naj ĹĄportnice in naj ĹĄportnika med Ä?lani, naj ĹĄportnice in naj ĹĄportnika invalida, naj ĹĄportne Ä?lanske ekipe, izpostavila pa je tudi zasluge ĹĄportnih delavcev za izjemne rezultate svojih varovancev. Sprejemala je predloge klubov in druĹĄtev, ki delujejo v obÄ?ini, posebna komisija pa je izbrala tri nominirance ter med njimi najboljĹĄe v vsaki kategoriji.

NajviĹĄje priznanje med Ä?lanicami je znova prejela ĹĄportna plezalka Janja Garnbret, Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Velenje, ki je prva in za zdaj edina na svetu, ki nosi naslov prvakinje v vseh treh plezalnih disciplinah. V oĹžjem izboru sta bili ĹĄe

Ĺ PORT

(foto Roman Bor)

20

ÂťUspeh ni le doseĹženo prvo mesto, ampak tudi drugo, tretje, celo zadnje, kajti uspehov je veÄ? vrst,ÂŤ je povedal gost prireditve, nogometni trener Marijan PuĹĄnik.

Naj ĹĄportnika: Tim Kevin Ravnkaj in Janja Garnbret

DruĹžina Ĺ portne zveze Velenje ĹĄteje Ĺže 61 ĹĄportnih klubov.

lenje, ki je uspeĹĄno nastopal na najmoÄ?nejĹĄem evropskem rokometnem tekmovanju Velux Ehf Liga prvakov in regionalni ligi Seha. Nominirani pa sta bili tudi ekipi Kluba sinhronega plavanja Rusalke in Nogometnega kluba Rudar.

Med mladinskimi so bile za naj ĹĄportnice nominirane plavalka Ajda Jusić iz PKV, plezalka TjaĹĄa SlemenĹĄek iz Ĺ AOV in smuÄ?arska skakalka Jerneja Brecl iz SSKV, drĹžavna prvakinja v svoji kategoriji in skakalka z najdaljĹĄim uradno izmerjenim skokom v svetovnem pokalu za Ĺženske na velikih skakalnicah (140 metrov), ki je tudi dobila nagrado.

Diandra BekÄ?ić: ÂťNominacija je velika pohvala za vse treninge, nagrada pa ĹĄe veÄ?ja. Pri tem, kar poÄ?nem, je lepo vse, tudi uspehi in zadovoljstvo obÄ?instva. Zmage so seveda pomembne, a ne bolj kot sodelovanje. Obetam si ĹĄe kak uspeĹĄen nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu.ÂŤ Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek: Velenje je veliko ĹĄportno mesto s ĹĄportnim srcem. Na teh prireditvah je lepo opazovati, kako mlajĹĄi rod prehaja v Ä?lansko konkurenco in so uspeĹĄni. Vsak naslov ima svojo vrednost. ÄŒe kot ĹĄportnik ostaneĹĄ v vrhu veÄ? let, je to dokaz dobrega in poĹĄtenega dela, kar danes v ĹĄportu najveÄ? ĹĄteje.ÂŤ Tim Kevin Ravnjak: ÂťZa mano je precej dolga tekmovalna kariera. Trenutno se ĹĄe odloÄ?am, ali jo bom nadaljeval. Nazivi, kot je ta, so potrditve, da si kot ĹĄportnik dobro delal in si bil uspeĹĄen.

Vsekakor pa si bolj zapomnim stvari, ki se mi zgodijo med sezono na tekmovanjih, na katerih najbolj ĹĄtejejo izkuĹĄnje.ÂŤ

drĹžavnem prvenstvu za invalide v disciplinah 100 metrov hrbtno in prsno.

Atletinji Alja Trupej in Nea Meh iz AKV ter sabljaÄ?ica Iza Ĺ erc iz kluba Rudolfa Cvetka so bile nominirane za najboljĹĄe ka-

N IC T OR

detinje. Priznanje je dobila Nea Meh, ki je na prvenstvu Slovenije v Ljubljani dosegla 1. mesto v teku na 400 metrov.

SabljaÄ? Jakob Jurjovec iz kluba Rudolfa cvetka, metalec diska Luka Lah in metalec kopja

A LETA 2018

Ĺ P

Predsednik komisije izbora MatjaĹž MeĹža je priznanja podelil tudi najbolj uspeĹĄnim ĹĄportnim pedagogom, in sicer trenerju v SabljaĹĄkem klubu Rudolf Cvetko Velenje Klemnu Ĺ pehu, vaditeljici karateja Jasmini DĹžafić ter vaditeljici in tehniÄ?ni vodji tekmovalne ekipe Karate kluba Velenje Nataliji Anastaziji Kenda.

Jubilejna priznanja so dobili selektor in trener slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju Gorazd Hren za 25-letno delo. Atletski Klub Velenje je dobil priznanje za 50-letno kakovostno in plodno delovanje. Prav tako DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje, Karate klub Velenje, ki je postavljal temelje karateja v Sloveniji, RK Gorenje Velenje za 60 let delovanja, NK Rudar Velenje pa za 70.

ORTNIK LETA

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

20 18

ÂťLetoĹĄnja rdeÄ?a nit nateÄ?aja za naj ĹĄportnike MOV je domoljubje. Ĺ portniki morate imeti domoljubje v srcu, da na tekmovanjih zastopate svoj klub, mesto, drĹžavo s ponosom,ÂŤ je povedal predsednik Ĺ portne zveze Velenje Bogdan Plaznik in ĹĄportnikom zaĹželel, da ostanejo ambasadorji dobre volje. ÂťKo vlagamo v ĹĄport, vlagamo v panogo, v kateri delujejo ljudje, ki v naĹĄe domove prinaĹĄajo veliko veselja in dobre volje in ustvarjajo priloĹžnosti za naĹĄe mlade,ÂŤ je povedal podĹžupan MOV Peter Dermol, vesel, da med nami Ĺživi toliko odliÄ?nih ljudi, ki ustvarjajo tako dodano vrednost.

Janja Garnbret: ÂťLepo je dobiti nagrado od svoje obÄ?ine. Veliko mi pomeni, da se spomnijo name. Zdaj veÄ?ino Ä?asa Ĺživim na Gorenjskem in tako tam kot doma na KoroĹĄkem in v Velenju mi je lepo. Pretekla sezona je bila izjemna in letoĹĄnja se je fantastiÄ?no zaÄ?ela in upam, da se bo tako nadaljevala in dobro konÄ?ala.ÂŤ

Med mladinci so bili nominirani sabljaÄ? Borut Mohorko iz SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje, drĹžavni prvak v svoji kategoriji v disciplini floret, atlet Dino SubaĹĄić iz AKV, ki je blestel kot drĹžavni prvak v troskoku, ter nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik iz SKKV, ki je za osvojeni naslov svetovnega prvaka v nordijski kombinaciji teka na 5 kilometrov ter druge rezultate tudi dobil nagrado.

Za najboljĹĄe ĹĄportnike invalide mladince so bili nominirani plavalci AljaĹž VejnoviÄ?, Luka Temnikar in Amadej KremĹžar iz PKV. Nagrado je dobil AljaĹž VejnoviÄ? za dve prvi mesti na

Ĺ P

lani najboljĹĄa slovenska atletinja v teku na 400 metrov Anita Horvat iz Atletskega kluba Velenje in trikratna olimpijka deskarka na snegu Gloria Kotnik iz Kluba deskanja na snegu Deska Velenje.

Za naj ĹĄportnike so bili nominirani smuÄ?arski skakalec AljaĹž Osterc iz SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje, atlet Peter HribarĹĄek iz AKV, ki je lani stal na stopniÄ?kah v razliÄ?nih tekaĹĄkih disciplinah, in deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak iz kluba Deska, ki je tudi osvojil naslov.

Za naj ĹĄportnice invalidke so bile nominirane plavalki MaruĹĄa GolÄ?er in Sabina Cimperc iz Plavalnega kluba Velenje in karateistka Diandra BekÄ?ić iz Karate kluba Velenje, ki je Ä?astni naziv dobila za uspeĹĄne nastope na svetovnem para karate prvenstvu in drugih mednarodnih tekmovanjih.

Nominacijo za naj ĹĄportnika invalida so dobili drĹžavni prvak v plavanju na 50 in 100 metrov v disciplini delfin Alen Ĺ oĹĄter iz PKV, atlet Tadej Enci iz AKV in evropski prvak v streljanju z zraÄ?no puĹĄko Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek iz Strelskega druĹĄtva MroĹž, ki je tudi osvojil naziv.

Naj ĹĄporta ekipa leta 2018 je bil Rokometni klub Gorenje Ve-

Filip Dominković iz AKV so bili nominirani za najboljĹĄe kadete leta. Priznanje je prejel drĹžavni prvak Filip Dominković. Ĺ portnika leta v neolimpijskih disciplinah sta postala Ä?lana Taekwon-do in kickboks kluba Skala Velenje – dvakratna evropska podprvakinja StaĹĄa Lipnik in drĹžavni, evropski in svetovni prvak Dean VukanÄ?iÄ? sta bila nagrajena v kategoriji neolimpijskih ĹĄportov.

Med ĹĄportniki ĹĄolarji sta bila nagrajena veÄ?stranski ĹĄportnik Rok Hudournik in atletinja AKV Tinkara MiklavĹžin iz OĹ Ĺ alek, ki je bila znova razglaĹĄena tudi za najboljĹĄe ĹĄportno druĹĄtvo.

Priznanja za ĹĄportne doseĹžke v lanskem letu so dobili tudi Ä?lani kerling ekipe Abooh iz Hokejskega Kluba Velenje, mladinci RK Gorenje Velenje, Ä?lanice Strelskega druĹĄtva MroĹž in Ä?lani Pikado kluba ÄŒuk.

! o m a t i t s ÄŒe JANJA GARNBRET

SZV - Sportnik leta 2018_Cesta talcev_Plakat_300x300cm.indd 1

TIM KEVIN RAVNJAK

11. 04. 2019 08:38

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

18. aprila 2019

Hitro so si opomogli

Janja Garnbret zmagala v Moskvi

Po nepriÄ?akovano visokem porazu s Celjem (0 : 3) so nogometaĹĄi Rudarja v boju za sedmo mesto povozili Triglav s 4 : 0

Moskva, 14. aprila – Moskva je ĹĄe en kraj sreÄ?nega imena za slovensko ĹĄportno plezanje, saj sta Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) in Jernej Kruder zmagala na drugi tekmi svetovnega pokala v balvanih.

Aktualna svetovna prvakinja v balvanih je bila sicer druga po izjemno zahtevnem polfinalu, a je nato v finalu v prvem poskusu preplezala vsakega od ĹĄtirih balvanskih problemov in po-

PrejĹĄnji teden so nogometaĹĄi v prvi ligi odigrali dva prvenstvena kroga. NogometaĹĄi Rudarja so v 26. krogu na lokalnem derbiju gostili Celje. Gostje so veliko laĹžje, kot so najbrĹž priÄ?akovali, slavili ob jezeru. Zmagali so s 3 : 0, kar je bil Ĺže tretji Rudarjev poraz v tem prvenstvu z njimi. Prvih trideset minut je bila igra izenaÄ?ena. Nato se je zgodil kljuÄ?ni dogodek, ki je gotovo botroval takĹĄnemu razpletu. V 33. minuti so zaradi drugega rumenega kartona ostali brez kapetana Damjana Trifkovića, ki je bil kaznovan s prepovedjo igranja na eni tekmi. Gostje so z igralcem veÄ? povsem prevzeli pobudo, vendar so ĹĄtevilÄ?no premoÄ? izkoristili ĹĄele v 68. minuti, ko je vratarja Mateja Radana premagal njihov najboljĹĄi strelec Rudi PoĹžeg VancaĹĄ.

Prednost so podvojili z dvema lepima zadetkoma z razdalje. Na 2 : 1 je v 84. minuti poviĹĄal Amadej Brecl, konÄ?ni rezultat pa je s svojim drugim zadetkom, ki je bil njegov Ĺže ĹĄtirinajsti, postavil ob koncu tekme PoĹžeg VancaĹĄ.

Novi Rudarjev trener Almir Sulejmanović se je moral hitro sprijazniti s svojim prvim porazom, odkar je po 23. krogu na trenerski klopi zamenjal prejťnjega glavnega trenerja Marijana Puťnika.

Takole je ‚potolaĹžil‘ igralce v slaÄ?ilnici po tekmi: ÂťGlave gor. ÄŒim prej moramo pozabiti to tekmo, Ä?asa ne moremo zavrteti nazaj.

ÄŒim bolje se moramo pripraviti na Triglav in vrniti izgubljene toÄ?ke proti Celju.ÂŤ In res, rudarji so v srediĹĄÄ?u Gorenjske zaigrali zelo samozavestno, odloÄ?no in si priigrali najviĹĄjo zmago v aktualni sezoni. Strelsko je bil najbolj razpoloĹžen Ĺ˝iga Ĺ koflek, ki je za hrbet domaÄ?ega vratarja Jalna Arka poslal kar dve Ĺžogi. Prvo Ĺže v 13. minuti, ko je po akciji Dominika Radića in Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a zadel z roba kazenskega prostora. V 34.

Trener Almir Sulejmanović

minuti je imel veliko priloĹžnost za poviĹĄanje vodstva RadiÄ?. Sam se je bliĹžal vratarju, vendar ga je zadnji hip ujel branilec Ĺ˝an Kumer in mu z izbijanjem Ĺžoge prepreÄ?il morebiten zadetek. PremoÄ? so gostje kronali 42. minuti, ko je po sijajni akciji, v kateri sta na koncu sodelovala spet TuÄ?ić in ÄŒrnÄ?iÄ?, Ĺ koflek zabil z udarcem po tleh.

Gostje so kljub razmeroma visokemu vodstvu po prvem polÄ?asu

tudi drugega zaÄ?eli zelo napadalno in Ĺže po ĹĄestih minutah so se veselili tretjega gola. Najprej sta nevarno zapretila Ĺ koflek in AljaĹž Krefl, v 51. minuti pa je ÄŒrnÄ?iÄ? poslal Ĺžogo skoraj s sredine igriĹĄÄ?a v kazenski prostor, kjer je bil najboljĹĄi Rudarjev strelec TuÄ?ić spretnejĹĄi od domaÄ?ega branilca Kumra in Ĺžogo po tleh z nekaj metrov potisnil mimo vratarja v njegov desni kot. V 68. minuti je moral zaradi drugega rumenega kartona v slaÄ?ilnico domaÄ?i branilec Kristjan Arh ÄŒesen. Ĺ tevilÄ?no premoÄ? so rudarji izkoristili ĹĄele v izdihljajih tekme oziroma v sodnikovem dodatku. Po kotu je branilec Robert PuĹĄaver, ki je priĹĄel na pomoÄ? napadalcem, z udarcem iz prve z Ĺžogo zadel Kumra, od katerega se je odbila mimo preseneÄ?enega vratarja v mreĹžo. To je bil njegov Ĺže deseti gol v dosedanjem delu prvenstva.

Po visoki zmagi seveda tudi veliko zadovoljstvo trenerja Sulejmanovića: ÂťRes, vesel sem zaradi fantov, ki so se kljub domaÄ?emu porazu s Celjem, ko smo ostali brez kapetana in izgubili z 0 : 3, uspeli v tako kratkem Ä?asu pobrati in odigrati resniÄ?no zelo dobro tekmo. To je nov dokaz, da se da, Ä?e so pridni in ne popuĹĄÄ?ajo od prve do zadnje minute.ÂŤ V naslednjem krogu (v soboto) bodo gostovali pri vodilnem Mariboru. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Veteransko drĹžavno prvenstvo v namiznem tenisu V soboto, 13. aprila, je v ĹĄportni dvorani v KidriÄ?evem potekalo letoĹĄnje drĹžavno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu.

Za naslove drĹžavnih prvakov so se borili v 17 razliÄ?nih kategorijah. V moĹĄki konkurenci so nastopili v sedmih posamiÄ?nih kategorijah in v sedmih med dvojicami, v Ĺženski pa v dveh posamiÄ?nih in eni med dvojicami, prav tako je bila tudi ena kategorija med meĹĄanimi dvojicami. Zelo uspeĹĄni so bili tekmovalci iz Velenja: tako je Tadej VoduĹĄek osvojil srebrno me-

Zdaj, ko smo v naravi poÄ?istili vse, kar se je dalo, in smo bili kolikor toliko uspeĹĄni, se oziramo tudi na druga podroÄ?ja. Pred nami so prazniki in s tem Ä?as, da se sproĹĄÄ?eni podamo v naravo. Na to pa se je potrebno vsaj malce pripraviti in si zastaviti cilj.

VeÄ?jo skrb ohranjanju gorske narave

Po pozdravu Marijana DenĹĄe, vodje odbora VGN pri S MDO PD, smo se podali na naravovarstveni pohod do Ĺ pika in kroĹžno nazaj. Spotoma smo sliĹĄali marsikaj pouÄ?nega in zanimivega o tem obmoÄ?ju ter se pouÄ?ili o zanimivostih v naravi.

Po vrnitvi se nam je med drugimi pridruĹžila ĹĄe predsednica S MDO Manja Rajh. Sledil je namreÄ? zbor odsekov VGN S MDO, ki je pokazal, da odseki v PD dobro delajo, pri Ä?emer gre velika zahvala vodji Marjanu DenĹĄi. Ta je podal tudi program dela za tekoÄ?e leto, v katerem je veÄ? pouÄ?nih naravovarstvenih izletov.

Nanje ste vabljeni tudi vsi simpatizerji ohranjanja in obÄ?udovanja narave, ki nas neprestano duĹĄevno obogati.

DenĹĄa nas je opozoril, da je to PD edinstveno v tem, da bo najprej izmed odsekov druĹĄtva ustanovilo odsek za VGN, kar je izredno pohvalno. Te odseke bi poleg ostalih osnovnih (vodniĹĄkega, markacistiÄ?nega) moralo imeti vsako druĹĄtvo, kar pa ni vedno tako.

Tako smo med drugim sklenili, da bo-

mo na nivoju PZS skuĹĄali doseÄ?i enakovredno mesto ostalim podroÄ?jem tudi za naĹĄe naravovarstveno poslanstvo. Planinskim vodnikom bomo priporoÄ?ili, da pred vsakim pohodom posvetijo pet do deset minut varovanju gorske narave, s Ä?imer bi ljudi ozaveĹĄÄ?ali o tej problematiki. PreveÄ? je negativnih vplivov Ä?loveka na naravo in skrajni Ä?as je, da se ÂťzbudimoÂŤ!

Odsek za VGN PD Vinska Gora (VG) prav zato Ĺže danes, v Ä?etrtek, 18. aprila, ob 18.30 v spodnji dvorani veÄ?namenskega doma v Vinski Gori organizira zelo pouÄ?no predavanje na temo Gore in vode.

Na njem bo predsednik RibiĹĄke druĹžine Ljubno ob Savinji v besedi in sliki prika-

đ&#x;”˛

Namizni tenis

Pomlad in varstvo narave Sredi aprila smo se v planinskem domu na PaĹĄkem Kozjaku zbrali gorski straĹžarji (GS) in varuhi gorske narave (VGN) na letnem sreÄ?anju in zboru odsekov varstva gorske narave Savinjskega meddruĹĄtvenega odbora (S MDO). Ob prihodu je bil vrĹĄni del s Ĺ pikom rahlo pobeljen s snegom, k toploti doma pa so pripomogle tudi dekoracije v slogu cvetne nedelje.

metla s konkurenco.

"Za mano je odliÄ?en finale, ki ni bil tako zahteven, kot sem priÄ?akovala po zelo zahtevnem polfinalu. To me je malo skrbelo, a sem se v finalu skoncentrirala in uĹživala, sreÄ?na sem, da mi je uspelo vse ĹĄtiri balvane preplezati v prvem poskusu. Zdaj se Ĺže veselim kitajske turneje," je kar Ĺžarela 20-letna ĹĄampionka, ki je v Moskvi slavila Ĺže lani.

zal to podroÄ?je narave, o kateri veÄ?ina premalo ve.

Izlet po RadeĹĄki planinski poti

Kljub slabĹĄemu vremenu se nas je skupina Ä?lanov PD Vinska Gora sredi aprila odpravila na pohod po delu RadeĹĄke planinske poti. Ta vodi iz Zagrada preko Svibnega na Magolnik in po grebenu Jatne vse do Leskovca, Brunka in RadeÄ?.

Druga razliÄ?ica se pred Leskovcem odcepi h GaĹĄperjevemu kostanju (najdebelejĹĄi v Sloveniji), na Ĺ˝ebnik in RadeÄ?e.

Na pohodu sem bila zelo prijetno preseneÄ?ena, saj je od leta 2014, ko sem bila tukaj, na vsakem koraku vidno, da se

50 let je bila Polona BelaviÄ? iz Ĺ oĹĄtanja druga.

daljo v kategoriji 40 do 49 let, srebrno je osvojil tudi Ivan Zera v kategoriji 50 do 59 let, v kateri je Zoran Gajťek osvojil bronasto medaljo. Bronasto medaljo je osvojil tudi Alfred Voduťek v kategorij 60 do 64. DrŞavna prvaka sta postala Ivan Zera in Zoran Gajťek (dvojice 50 do 59 let) ter Edo Vecko in Alfred Voduťek (dvojice 67 do 70 let), tretja sta bila BlaŞ Vodlan in Tadej Voduťek v kategoriji 40 do 49 let, prav tako tretji je bil tudi Mumin Mahmutović skupaj z Busarjem v kategoriji od 60 do 64 let. V kategoriji meťanih dvojic sta postala drŞavna prvaka Doris Lesnik in Tadej Voduťek, ki sta v finalu premagala par MatevŞ Žgank – Mirjana Ramťak. V kategoriji Şenske do

Top turnir v Velenju

Na drugem letoĹĄnjem TOP turnirju najboljĹĄih slovenskih igralcev namiznega tenisa za mladinke in mladince (v treh jakostnih skupinah jih je nastopilo 24), ki je bil 14. aprila v RdeÄ?i dvorani v Velenju, sta nastopila tudi domaÄ?ina Jan JevĹĄnik in Patrik Videc. V drugi skupini sta nastopila odliÄ?no in na koncu osvojila: 2. mesto Patrik Videc (pet zmag in dva poraza), Jan JevĹĄnik pa 3. mesto (ĹĄtiri zmage in dva poraza). Na tekmovanju, ki je bilo po mnenju mnogih trenerjev zgledno organizirano in izpeljano, je nastopilo 47 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije. đ&#x;”˛

Dak

TAKO so igrali domaÄ?i planinci in turistiÄ?ni delavci, pa tudi ostali zelo trudijo za lepo podobo in ohranitev zelo bogate zgodovine tega, po eni strani izredno hribovitega in soÄ?asno zelo planotastega obmoÄ?ja ob reki Savi.

Prehodili smo obmoÄ?je Ĺ˝ebnika s cerkvijo, kamor vodi zanimiva pot s kapelicami kriĹževega pota, kjer je nekoÄ? stal tudi grad. BliĹžnje Svibno z razvalinami gradu vitezov Ostrovrharjev je nekaj posebnega – razgibano z naravnimi, kulturnimi in etnografskimi zanimivostmi tvori popolno doĹživetje.

Na bliĹžnji Pristavi smo se ob razgledni cerkvi pouÄ?ili o zelo zgodovinsko zanimivi, z gozdom bogati Jatni, ki jo je pred nedavnim zelo prizadel vetrolom. Na pohodu po njej smo se poleg spremenjenega videza sreÄ?ali z zelo pouÄ?nimi informacijskimi tablami, ki ljudi ne pustijo ravnoduĹĄnih.

Torej – veliko namigov za prihajajoÄ?e prazniÄ?ne dni za pohode v naravo, kjer boste zagotovo uĹživali. To vam iz srca Ĺželim! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

1. liga Telekom S., 26. krog Rudar Velenje - Celje 0:3 (0:0) Strelca: 0:1 PoĹžeg VancaĹĄ (68.), 0:2 Brecl (84.), 0:3 PoĹžeg VancaĹĄ (90.).

Rudar: Radan, Hrubik, Bolha, TomaĹĄević, Krefl, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 67. A. PiĹĄek), Arap, Ĺ koflek (od 61. PuĹĄaver), Radić, TuÄ?ić (od 87.

Kobiljar). Trener: Almir Sulejmanović.

RdeÄ?i karton: Trifković (33.).

Drugi rezultati: Krťko – Maribor 0:1, DomŞale – Triglav 6:1, Aluminij – Gorica 3:1, Mura – Olimpija 0:0.

27. krog

Triglav - Rudar 0:4 (0:2) Strelci: 0:1 Ĺ koflek (13.), 0:2 Ĺ koflek (42.), 0:3 TuÄ?ić (51.), 0:4 Kumer (90. - avtogol).

Rudar: Pridigar, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Bolha (od 75. PuĹĄnik), Krefl, Ćosić, Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 60. Kobiljar), Radić, Ĺ koflek (od 74. Li), TuÄ?ić. Trener: Almir Sulejmanović RdeÄ?i karton: Arh ÄŒesen (68.).

Drugi rezultati: Celje - Mura 0:2 (0:2), Olimpija - Aluminij 2:0 (0:0), Gorica - KrĹĄko 1:2 (1:1), Maribor - DomĹžale 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 63 (64:20), 2. Olimpija 51 (56:35), 3. DomĹžale 40 (55:39), 4. Mura 39 (38:27), 5. Aluminij 37 (43:42), 6. Celje 37 (37:40), 7. Rudar 29 (33:59), 8. Triglav 28 (36:62), 9. Gorica 26 (33:46), 10. KrĹĄko 20 (20:45).

3. SNL – sever, 20. krog Rezultati: ZreÄ?e – Ĺ martno 1928 1:5 (0:3); strelci: Fatlind Vezaj (11., 29., 48.), StaĹĄ Maze (15.), Mario Purnat (89.); Jaka Brdnik (85.); Tehnotim Pesnica – Avto Grubelnik Dravograd 1:4 (1:1), Pohorje – Kety emmy Bistrica 1:5 (0:4), Ĺ ampion – Videm pri Ptuju 2:2 (1:0).

Vrstni red: 1. Dravograd 19 – 36 (45:42), 2. Bistrica 18 – 33 (35:17), 3. Videm 19 – 33 (36:19), 4. Ĺ martno 19 – 33 (44:33), 5. Dravinja 18 – 28, 6. ZreÄ?e 19 – 27, 7. Ĺ ampion 19 – 25, 8. Pesnica 19 –18, 9. Pohorje 19 – 11., 10.

Mons Claudius (izstopil iz lige) 9 – 8.

21. krog: Šmartno – Dravinja (20. 4., 17.00)

MNZ Celje, 16. krog 14. krog (zaostala tekma): Šoťtanj – Kozje 3:1 (1:1) 16. krog: Mozirje – Vojnik 1:0 (1:0), Žalec – Ljubno 4:0 (1:0), AS System Šmarje pri Jelťah 5:2 (2:0).

Vrstni red: Žalec 14 – 32, 2. Mozirje 15 – 30, 3. Šmarje 15 – 24, 4. Kozje 13 – 23, 5. Šoťtanj 15 – 17, 6. Ljubno 14 – 12, 7. Šentjur 7 – 10, 8. Vojnik 15 – 1.

13. krog (zaostala tekma): Kozje – Ljubno (20. 4., 16.00) 17. krog: Šoťtanj – Žalec, Vojnik – Šmarje, Kozje – Mozirje (vse 27. 4., 16.30).

Skupina GS in VGN S MDO pred planinskim domom na PaĹĄkem Kozjaku, ki se mu obetajo boljĹĄi Ä?asi.

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

18. aprila 2019

Eni se ne dajo, drugi ostajajo brez ceste Poslanec v drĹžavnem zboru Aleksander ReberĹĄek skupaj ĹĄe z dvema poslancema in predstavniki civilnih iniciativ na terenskem ogledu trase hitre ceste 3. razvojne osi na odseku Ĺ entrupert–Velenje – NiÄ? novega Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 12. aprila – Poslanec stranke NSi v DrĹžavnem zboru Aleksander ReberĹĄek in ObÄ?ina BraslovÄ?e sta minuli petek pripravila terenski ogled trase hitre ceste 3. razvojne osi F2-2 Ĺ entrupert–Velenje ter F6 Velenje–Arja vas, na parkiriĹĄÄ?u v Podgori v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa je potekala novinarska konferenca, ki jo je med drugim spremljal tudi policist. Po pojasnilu nekaterih obÄ?anov je varoval poslanca ReberĹĄka, saj naj bi mu grozil eden od prebivalcev Podgore.

Seznam povabljenih na dogodek je bil kar zajeten. Poleg ministrice za infrastrukturo Alenke BratuĹĄek, Aleksandre Pivec, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Simona Zajca, ministra za okolje in prostor, sta organizatorja povabila ĹĄe Petra Svetina, varuha Ä?lovekovih pra-

vic ter Ä?lane odborov v drĹžavnem zboru: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za infrastrukturo, okolje in prostor. Od vseh vabljenih sta poleg ReberĹĄka priĹĄla le poslanca Franc Rosec (SDS) in Ĺ˝eljko Cigler (Levica). Prav tako ni bilo Ĺžupanov obÄ?in Polzela JoĹžeta KuĹžnika in BraslovÄ?e TomaĹža Ĺ˝oharja. Bil pa je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, za katerega je Ä?lanica civilne iniciative Pika Pilko dejala, da je s tem, ko ni podpisal pobude za ustavno presojo (kar sta storili omenjeni obÄ?ini) na nek naÄ?in izdal svoje PodgorÄ?ane.

Traso so si tako ogledali predvsem Ä?lani civilnih iniciativ Polzele, BraslovÄ? in Podgore.

Trasa F6 cenejĹĄa, hitrejĹĄa, manj ĹĄkodljiva

Aleksander Reberťek je na novinarski konferenci povedal, da je Şelel poslance seznaniti s traso Šentrupert–Velenje, ki bo pre-

Rekli so â?ą Dejan PiĹžorn, eden od tako imenovanih ruĹĄencev: ÂťTrdno smo odloÄ?eni ostati tu, kjer smo danes, zato ker se borimo za pravo stvar. Kot Slovenci in kot zemljani smo to dolĹžni storiti. NaĹĄa dolĹžnost je ohraniti zemljo in se prenehati umikati velikim akterjem, ki se vmeĹĄavajo v Ĺživljenje ljudi. ÄŒe bomo sloĹžni krajani, vaĹĄka skupnost Podgora, Ä?e nas bo podprla ĹĄe ObÄ?ina, ne morejo razlastiti 43 druĹžin, veÄ? kot 150 ljudi.

Upam, da nas bodo podprli tudi politiki. ÄŒe so priĹĄli Ĺže s ponudbo za odkup zemljiĹĄÄ?a? So, vendar smo jih pri nas odslovili. To je mora, traja Ĺže veÄ? kot 10 let in nas psiholoĹĄko izÄ?rpava.

Star sem 40 let. Ne bom rekel, da si zaradi tega nisem mogel ustvariti druĹžine, je pa teĹžava, ker ne smeĹĄ delati hiĹĄe, a imaĹĄ to moĹžnost ‌ Zadnji Ä?as je, da se to neha in da bo ustavna presoja takĹĄna, da cesta v ta prostor ne sodi.ÂŤ

POLICIJSKA kronika Tovornjak ni bil na pravi strani Huda luknja, 10. aprila – V sredo je v Hudi luknji priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri sta bila udeleĹžena voznik osebnega in voznik tovornega vozila. Oba sta se v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovala.

Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilne strani voĹžnje voznika tovornega vozila.

Dva brez platiĹĄÄ?

Mozirje, 12. aprila – V petek je neznanec v Mozirju z dveh osebnih avtomobilov ukradel vsa platiĹĄÄ?a s pnevmatikami.

Pobeglega izsledili Ĺ oĹĄtanj, 12. aprila – Voznik osebnega avtomobila, ki je v petek v Ĺ oĹĄtanju povzroÄ?il prometno nesreÄ?o, je po njej odpeljal s kraja, a so ga policisti izsledi-

li. Za svoje dejanje se bo moral zagovarjati.

Huje poĹĄkodovan 14-letni kolesar Ĺ˝alec, 13. aprila – v soboto popoldan se je na LoĹžnici pri Ĺ˝alcu hudo poĹĄkodoval 14-letni kolesar. Do nesreÄ?e je priĹĄlo, ko je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila.

Dva mobilna dobila noge Velenje, 13. aprila – Na igriĹĄÄ?u pri mestnem stadionu sta v soboto izginila dva mobilna telefona, eden znamke LG K10, vreden pribliĹžno 200 evrov, in eden huawei mate, vreden pribliĹžno 150 evrov. Policisti za neznancem, ki je telefona izmaknil, poizvedujejo.

Na novinarski konferenci v Podgori nismo sliĹĄali novih dejstev v zvezi z umeĹĄÄ?anjem trase hitre ceste 3. razvojne osi Ĺ entrupert–Velenje.

sekala goro Oljko in najrodovitnejĹĄa kmetijska polja v obÄ?ini BraslovÄ?e. Poudaril je, da SavinjÄ?ani hoÄ?ejo boljĹĄo cestno povezavo s KoroĹĄko, ker jo potrebujejo ljudje in gospodarstvo, ne podpirajo pa predlagane reĹĄitve oziroma izbrane trase F 2-2, za katero so civilne iniciative Polzela, BraslovÄ?e in Podgora lani vloĹžile ustavno presojo. Znova je naĹĄtel razloge, zaradi katerih so Ä?lani omenjenih civilnih iniciativ proti umestitvi trase Ĺ entrupert– Velenje (oznaÄ?il jo je kot vsiljeno), in prednosti trase Arja vas– Velenje, za katero se zavzemajo. ÂťTrasa F 2-2 v ta prostor ne sodi.

Trasa F6 je precej cenejĹĄa, lahko bi jo zgradili bistveno hitreje kot hitro cesto Ĺ entrupert–Velenje, ki povzroÄ?a velika okoljska, kmetijska in socialna vpraĹĄanja, saj se bo zaradi nje moralo raz-

Iz POLICISTOVE beleŞke NasilneŞ ji ne sme blizu Velenje, 9. aprila – V torek so policisti obravnavali ťe en primer nasilja v druŞini.

Tokrat na Gorici, kamor so ĹĄli, ko sta se sprla in stepla partnerja. Ugotovili pa so, da to ni prvi nasilni dogodek v druĹžini, ampak to traja Ĺže skoraj pol leta. KrĹĄitelju so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati tudi na sodiĹĄÄ?u.

Pes ugriznil v dvigalu Velenje, 13. aprila – V soboto je v dvigalu v enem od stanovanjskih blokov v Velenju pes ugriznil stanovalca. Zoper lastnico psa bodo policisti napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku, o napadu pa obvestili Veterinarsko upravo Republike Slovenije.

seliti veÄ? prebivalcev. Pomembni so argumenti, ĹĄtevilke so na naĹĄi strani, za njimi pa stojijo ljudje. Ĺ tudija variant je zlagana.ÂŤ ReberĹĄek je ĹĄe dejal, da nekateri krajani trasi ne nasprotujejo, veÄ?ina pa jih, a zdaj ne morejo niti prodati hiĹĄ, ki so predvidene za ruĹĄenje, ne morejo ‌ ÂťNaj ustav-

no sodiĹĄÄ?e Ä?im prej odloÄ?i. Po nekaterih informacijah naj bi se to zgodilo ĹĄe ta mesec.ÂŤ Na naĹĄe vpraĹĄanje, ali niso pripravili dogodka prav zato, sta predstavnici civilne iniciative zagotovili, da ne, saj ustavno sodiĹĄÄ?e o pobudi odloÄ?a Ĺže leto dni.

Novinarje je tudi zanimalo,

kdo vsiljuje traso in kdo stoji za tem. ReberĹĄek je dejal, da traso F2-2 vsiljuje drĹžava, za vpraĹĄanje o lobijih v ozadju pa je dejal, da ni pravi naslov in jih ne pozna. ÂťVidim pa Ĺželjo VelenjÄ?anov, ki Ĺželijo krajĹĄo pot do Ljubljane in postati srediĹĄÄ?e regije.ÂŤ ÄŒe presoja DrĹžavnega prostorskega naÄ?rta za odsek Ĺ entrupert–Velenje ne bo v korist civilni iniciativi, bodo pravico, po besedah ReberĹĄka, iskali na evropskem sodiĹĄÄ?u.

Pika Pilko in Mateja KriÄ?ej, predstavnici civilnih iniciativ, sta zbrane seznanili ĹĄe, da poteka v zvezi s traso F 2-2 veÄ? postopkov. Med drugim so pobudo za ustavno presojo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta vloĹžili krajani Podgore, postopek poteka na viĹĄjem upravnem sodiĹĄÄ?u, na raÄ?unskem sodiĹĄÄ?u, pred 2 letoma je bila podana kazenska ovadba zoper direktorico direktorata na ministrstvu za okolje in prostor. ÂťMi se ne damo, ĹĄli bomo do đ&#x;”˛ konca,ÂŤ sta ĹĄe zagotovili.

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

18. aprila 2019

23

Ljubenska etnografska ideja, paĹĄa za oÄ?i Edinstvene ljubenske butarice ÂťpoticeÂŤ navduĹĄujejo izdelovalce in obiskovalce Ĺžegna

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Prva polovica aprila vam je bila manj naklonjena, kot vam bo preostanek meseca.

Prvo preseneÄ?enje bodo prinesli Ĺže velikonoÄ?ni prazniki, saj vas bo obiskal nekdo, ki vam izjemno veliko pomeni. Odtujenost bo preteklost, vaĹĄa sreÄ?a pa neizmerna. LepĹĄe vreme in veÄ? sonÄ?nih Ĺžarkov vam bo pomagalo, da preĹženete vse temne misli. Ĺ˝al se boste v naslednjih dneh morali ukvarjati tudi z drugimi in njihovimi teĹžavami.

A se boste, saj veste, da gre tudi za vas in vaĹĄo prihodnost. Ponudba bo poslovna, Ä?esar se premalo zavedate. Ne recite takoj da, prej vse dobro preverite. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe.

Ljubno, 14. marca - Tradicija blagoslavljanja cvetja in zelenja ob prvih pomladnih dneh v naĹĄi deĹželi sega globoko v zgodovino in je zagotovo eden lepĹĄih cerkvenih praznikov. ObiÄ?aj spoĹĄtujejo vsi, tako mladi kot seveda starejĹĄi. Cvetnonedeljsko blagoslavljanje je tako zaznamovalo minulo nedeljo po vsej deĹželi s pripravo snopov, butaric, presmecev idr. poimenovanih aranĹžmajev iz naravnih materialov. V priÄ?akovanju velikonoÄ?nih praznikov je to lep obiÄ?aj, ki zbliĹžuje ljudi in oznanja prebujanje narave, je pa simboliÄ?na zgodba prihoda Jezusa Kristusa v Jeruzalem. Prav posebno pa se tega dejanja lotevajo na Ljubnem ob Savinji, kjer so pred in v cerkvi sv. Elizabete tudi to nedeljo doFranjo Marovt: ÂťLjubenske butarice potice izdelujem Ĺže od malega, ko so me nauÄ?ili starejĹĄi, zdaj pa jih sam delam za vnuke in sem ter tja kakĹĄno Ĺžlahto in prijatelje.

Sam rad zase naredim kakĹĄno miniaturo, kot je tale lojtrica za nekdanje klicanje deklet. PaÄ? en lep spomin, ki Ljubnemu daje ĹĄe eno od izvirnih prireditev, ljudem pa dobro voljo. Lep praznik je to za nas in najbrĹž doĹživetje za obiskovalce od drugje.ÂŤ

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pred vami je odliÄ?en teden, saj ste konÄ?no doÄ?akali, kar ste si Ĺželeli. Vendar ne boste verjeli, dokler se ne bo zgodilo. Kljub temu boste vse, kar boste v sluĹžbi zaÄ?eli, tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali. Dobili boste nov elan, saj vas bo delo res veselilo. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite, saj se bo v vas bil velik boj. Po eni strani se boste Ĺželeli dokazati, po drugi pa ne boste vedeli, ali delate prav ali ne. Telo vam Ĺže sporoÄ?a, da ste Ĺže predolgo napeti in nezadovoljni. BoleÄ?ina ne bo toliko fiziÄ?na kot psihiÄ?na, zato je ne zanemarite. Partner vam bo odprl oÄ?i, ko vam bo nalil Ä?istega vina, saj sami trenutno ne vidite, kaj se dogaja z vami.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

PodaljĹĄan konec tedna bo kot nalaĹĄÄ?, da odklopite in si vzamete Ä?as zase in za druĹžino. Tudi zato prihodnji dnevi ne bodo enoliÄ?ni. Vsak prosti dan boste izkoristili od jutra do veÄ?era. Ob tem boste pozabili na vse, kar vas ĹĄe Ä?aka pred prvomajskimi prazniki. Namerno. Jasno vam je, da je pred vami ĹĄe nekaj napornih dni, potem pa spet raÄ?unate na dober ÂťodklopÂŤ. VaĹĄ trud v sluĹžbi se bo poplaÄ?al, tudi finanÄ?no.

Ker se tega zavedate, Ĺže planirate, kako boste porabili dodatni zasluĹžek. Kupili si boste tisti, kar si Ĺželite. S tem pa ĹĄe ni reÄ?eno, da to tudi potrebujete. A Ä?e vas bo nakup osreÄ?il, le pogumno naprej.

Najbolj z andohtjo so jih izdelovali in Ĺžegnali na Ljubnem.

poldne opravili Ĺžegen znamenitih posebnih butaric ÂťpoticÂŤ, ki z velikonoÄ?nim ťarklomÂŤ nimajo nobene zveze.

Potica je po ljubensko poseben izdelek, ki spominja na razliÄ?ne kmeÄ?ke pripomoÄ?ke, lesene objekte, poljedelska in gozdarska orodja, mline, Ĺžage, ute, kaĹĄÄ?e, sakralne simbole, idr. Bolj, kot je izdelek starinski, inovativen, poseben, bolj je cenjen. NajveÄ?ji izziv je po skoraj stoletju dolgemu obiÄ?aju izdelati nekaj novega, drugaÄ?nega, domaÄ?ega in tako ohranjati dediĹĄÄ?ino, ki so jo predniki prinesli prav v to cerkev iz zaselkov izpod Terski peÄ?i.

To nedeljo, 14. marca je vse prinesene potice, klasiÄ?ne in posebne, blagoslovil za to zelo zasluĹžen tamkajĹĄnji Ĺžupnik Martin PuĹĄenjak, ki Ĺživi za Ljubno in ĹĄe posebej za ta obiÄ?aj, podpirala pa sta ga Ĺžupanja Anka Rakun in sedanji prvi moĹž obÄ?ine Franjo NaraloÄ?nik. Po tradicionalnem ŞegnanjuÂŤ na prostem, so v sprevodu okrog cerkve poÄ?astili praznik Cvetno nedeljo ter tudi maĹĄo, na placu pred cerkvijo pa veliko, mnoĹžiÄ?no sreÄ?anje izdelovalcev, vernikov ter gledalcev od blizu in daleÄ?. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Pred vami je Ä?as velikih, a dobrih sprememb. Te bodo dnevno na vaĹĄem urniku. Ne bo vas motilo, ker boste morali zaradi njih moÄ?no spremeniti bioritem in ĹĄtevilne navade. Celo zgodnje vstajanje boste dobro opravljali, Ä?eprav boste zjutraj slabe volje, Ob tem pa se boste zavedali, da je cilj, ki ga vidite pred sabo, vreden truda.

KonÄ?no se boste lahko finanÄ?no osamosvojili in zaĹživeli veliko bolj po svoje. Tega se boji vaĹĄ partner, ki je doslej imel veliko moÄ? nad vami. Njegova reakcija vam ne bo vĹĄeÄ?. Ne dopustite, da vas izrabi za ĹĄÄ?it pred lastnimi napakami, saj kmalu ne boste veÄ? odvisni od nikogar.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Strah vas bo, da boste kaj zamudili, saj se vam zdi, da vam sodelavci ne povedo vsega, kar se dogaja v podjetju. Nehote boste prisluĹĄkovali pogovorom in se vedli kot ranjena Ĺžival. Ĺ ele ko boste izvedeli, zakaj so vas izkljuÄ?evali iz pogovorov, si boste oddahnili. Da, pripravljajo vam preseneÄ?enje, zato res ne smete vsega vedeti. Raje se jim nasmejte in poÄ?akajte, kaj vam bodo pripravili. Bali se boste tudi, da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki so vam ga naloĹžili Ĺže pred Ä?asom. Dnevi pred prvomajskimi poÄ?itnicami bodo zato kar prekratki. Vi pa boste ob koncu prihodnjega tedna res potrebni dopusta. Planirajte tako, da bo sproĹĄÄ?ujoÄ? in ne delaven.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Previdno pri pokanju!

Na velikonoÄ?no nedeljo bodo marsikje po Sloveniji pokali s karbidom in moĹžnarji Velenje – Na velikonoÄ?no nedeljo bodo marsikje po Sloveniji pokali s karbidom in moĹžnarji. Velenjski policisti ob tem opozarjajo na previdnost. V preteklih letih je zaradi nepazljivosti ali malomarnosti priĹĄlo Ĺže do hudih telesnih poĹĄkodb.

NajveÄ?krat se s pokanjem z acetilenom (karbidom) v noÄ?nem Ä?asu moti javni red in mir. Kdor za pokanje uporablja karbid

od 19. 4. do 25. 4.

- 19. aprila 1862 se je v Celju rodil vrsto let nadvse pomemben naduÄ?itelj v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju Ivan Smolnikar; - 19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju zdruĹženja teniĹĄkih profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo JauĹĄovec postala druga Slovenka, ki jo je to uspelo; - 20. malega travna 1910 je v Velenju v 59. letu starosti umrl Vincenc JeĹžovnik, drĹžavni poslanec na Dunaju za okraj Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Ĺ oĹĄtanj; bil je dolgoletni velenjski obÄ?inski odbornik, ĹĄest let velenjski Ĺžupan ter Ä?lan in tri leta naÄ?elnik ĹĄoĹĄtanjskega okrajnega zastopa; velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokol-

ali druge plinske zmesi in povzroÄ?i vznemirjanje ali obÄ?utek ogroĹženosti, se ga lahko kaznuje z globo dobrih 100 evrov. Policija oseb, ki bodo uporabljale acetilen (karbid) in druge plinske zmesi za pokanje v Ä?asu velikonoÄ?nih in prvomajskih praznikov (Ä?e bodo seveda upoĹĄtevali vsa varnostna navodila, ki jih predvideva Zakon o eksplozivih in pirotehniÄ?nih izdelkih), ne bo kaznova-

skega druĹĄtva; - 20. aprila 2015 je oblikovalka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik za kolekcijo kozarcev na podstavkih iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske doseĹžke ADesign Award; nagrajeno kolekcijo so predstavili tudi v slovenskem paviljonu na najveÄ?ji svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu; - 21. aprila 1997 je v prostorih velenjskega Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Nikiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izroÄ?il spominske medalje ÂťMarĹĄala Ĺ˝ukovaÂŤ in spominske medalje ob 50-letnici zmage nad faĹĄizmom; - 22. aprila 1994 je direktor velenjskega premogovnika dr.

Franc Ĺ˝erdin sveÄ?ano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim drĹžavnim

la. Ni pa dovoljeno pokanje v noÄ?nem Ä?asu med 22. in 6. uro, ko se lahko s pokanjem moti mir ali poÄ?itek ljudi. V primeru takega motenja bodo krĹĄitelja kaznovali z globo najmanj 83 evrov.

MoĹžnarji, katerih uporaba je med velikonoÄ?nimi prazniki v posameznih delih drĹžave (tudi na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje) zelo pogosta, pa sodijo med oroĹžje, opozarjajo. Posamezniki ga morajo prijaviti in imeti zanj tudi priglasitveni list.

OroĹžna listina pa jim ne omogoÄ?a pravice do neoviranega noĹĄenja, pa tudi uporaba je moĹžna le v okviru organiziranih javnih prireditev pod pogoji, ki veljajo za izvedbo takĹĄnih zbiranj in kot jih doloÄ?i upravni organ.

Vincenc JeĹžovnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) rekordom na novi stezi zmagala takrat Ä?lanica AK Velenje Jolanda ÄŒeplak, ki je leta 2002 postala tudi evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metrov ter bronasta s poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah, ko je v finalu teka na 800 m po fotofiniĹĄu; - 22. aprila 1999 so koĹĄarkarji in koĹĄarkarice velenjske osnovne ĹĄole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Ĺ olski koĹĄarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so uÄ?enci pr-

đ&#x;”˛

mkp

viÄ? sedli v klopi nove velenjske osnovne ĹĄole, ki je dobila ime po naĹĄem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Ĺ ilihu; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Nestl Ĺ˝gank; - 23. aprila 1976 so poleg nekdanje osnovne ĹĄole Karel Destovnik - Kajuh v Ĺ oĹĄtanju oprli novo telovadnico; - 24. aprila 1932 se je v Ĺ aleku pri Velenju rodil pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in direktor JoĹže MelanĹĄek; - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Ĺ oĹĄtanj–Črna na KoroĹĄkem, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noÄ?i na 24. april 1945 zavzela Ĺ ercerjeva brigada; v napadu je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo Ĺže pred tem okupatorjevi vojaki precej opustoĹĄili; - 24. aprila 1975 so sveÄ?ano odprli nov kulturni dom v Ĺ oĹĄtanju; - 25. aprila 1975 so iz peÄ?i nove velenjske pekarne Fidelinke priĹĄli prvi hlebci kruha. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Pritiski v sluĹžbi vas namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa Ĺžalostijo, predvsem pa moÄ?no utrujajo.

Zato se kot majhen otrok veselite velikonoÄ?nih praznikov. Izpolnili bodo vaĹĄa priÄ?akovanja, saj se boste med njimi druĹžili s sorodniki in prijatelji, ob tem pa boste poskrbeli, da bo vzduĹĄje sproĹĄÄ?eno. Ravno to potrebujete. VeÄ?krat, ne le med prazniki. Ĺ˝al pa s partnerjem ne bosta skoraj niÄ? sama. PogreĹĄali boste pogovore z njim, sploh, ker se vam zdi, da se odtujujeta. Zato poskrbite, da bosta ob koncu aprila in na zaÄ?etku maja vsaj kakĹĄen dan Ä?isto sama. VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un bo pretanek, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili kaj veÄ? kot kratke poÄ?itnice. A te si le privoĹĄÄ?ite, brez slabe vesti.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kriÄ?ali in vsem povedali, kaj vas jezi in kaj mori. A tega ne boste naredili, saj se zavedate, da ne bi imelo nobenega smisla. Sprostitev boste naĹĄli v naravi, kjer se boste umirili in sprostili misli. Ob tem boste dobivali nove ideje. Nekaj bo res dobrih, zato si jih zapisujte. Do konca prihodnjega tedna bodo zvezde na vaĹĄi strani predvsem na podroÄ?ju financ. Izkoristite dobro obdobje za vlaganja, o katerih Ĺže dolgo razmiĹĄljate. ÄŒe kupujete nepremiÄ?nino, je Ä?as odliÄ?en zato. O tem ne govorite, dokler ne bo nakup konÄ?an.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Poskrbeli boste, da vam ne bo veÄ? dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan, ki ga prinaĹĄajo prazniki. Najbolje se boste imeli tisti, ki jih ne boste preĹživeli doma. ÄŒaka vas veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vraÄ?ali energijo, tudi poÄ?utje se vam bo moÄ?no izboljĹĄalo. Z bolj toplimi dnevi se vas bo sicer lotila pomladanska utrujenost, a telo bo sicer zdravo. Planeti vam napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Ni dvakrat za reÄ?i, da ne boste uresniÄ?ili svoje Ĺželje in se spustili v avanturo, ki vam bo zelo spremenila Ĺživljenje. Ker nikomur niste veÄ? niÄ? dolĹžni, boste to storili Ä?isto brez slabe vesti. Bravo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

VaĹĄe razpoloĹženje bo moÄ?no nihalo. Partnerju to Ĺže krepko presega, saj ste en dan Ä?isto normalni, potem pa ga naslednji dan niti ne pogledate. Ĺ e sami ne veste, zakaj ste taki, a zadnje Ä?ase ste precej obÄ?utljivi. ÄŒe kaj ni po vaĹĄe, se obnaĹĄate kot majhen otrok. SreÄ?o imate, da je partner tako potrpeĹžljiv, a ker ni jeklen, se vendarle vzemite v roke. Odkrit pogovor, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati, bi razreĹĄil veliko.

Nanj se boste ĹĄe nekaj Ä?asa pripravljali, saj boste morali povedati tudi stvari, ki bodo prizadele oba.

Ne zatiskajte si oÄ?i. NiÄ? se ne bo spremenilo, Ä?e ne boste na mizo vrgli pravih kart.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V naslednjih dneh boste laĹžje zadihali. Izdelali boste plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela tudi lotili. In to takoj po velikonoÄ?nih praznikih.

Vi pa boste zadovoljni, Ĺžal pa boste s svojimi odloÄ?itvami prizadeli kar nekaj ljudi.

TolaĹžilo vas bo dejstvo, da se na lep naÄ?in tega, kar Ĺželite, ne da izpeljati. Sedaj morate misliti nase in na svojo druĹžino. Slednja vam bo vsak dan bolj pomembna, saj vas bodo podpirali z vsemi ĹĄtirimi.

To vam bo prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Tudi ustvarjalne energije vam ne bo zmanjkalo, kar bo dodatna potrditev, da ste se odloÄ?ili prav.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V teh dneh vam energije res ne bo zmanjkalo, Ä?eprav veste, da boste morali spet napolniti svoje baterije. ÄŒe boste upoĹĄtevali partnerjeve predloge, lahko do konca aprila doseĹžete, kar si Ĺže dolgo Ĺželite. Ker tudi partner ni veÄ? vezan na kraj, kjer Ĺživita, ni dvakrat za reÄ?i, da ne bosta zaÄ?ela iskati povsem novih moĹžnosti v vajinem Ĺživljenju. Prihodnost vas ne skrbi veÄ?, saj sedaj veste, da brez tveganja ne bi bili, kjer ste. Zato ste pripravljeni tvegati ĹĄe veÄ?. Pazite le, da ne boste preveÄ? nestrpni. ÄŒe boste, se lahko na vaĹĄi poti do cilja zgodi ĹĄe veliko nepredvidljivih stvari. Tudi takih, ki vas bodo vrnile v preteklost in na stara pota.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav vztrajnost ni vaĹĄa vrlina, boste v naslednjih dneh trmasto vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah, povezanih z delom. Sodelavci vas sprva ne bodo jemali resno, ko pa bodo videli, da tokrat ne boste popustili, se bodo spremenili.

Uspelo vam bo. V naslednjih dneh boste zato doĹživeli veliko sprememb. VeÄ?ina bo dobrih in lepih. Na trenutke bo slabo le poÄ?utje, kar boste pripisovali utrujenosti, saj si Ĺže dolgo niste privoĹĄÄ?ili pravega oddiha. Energijo vam bo dal projekt, ki ste se ga lotili Ĺže v zaÄ?etku leta.

Sedaj se bodo zaÄ?eli kazati rezultati vaĹĄega dela. Celo partner bo navduĹĄen nad vami, kar vam bo tudi odkrito pokazal.

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. aprila

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.05 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 01.50 02.05 02.15 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Življenje na travniku Zlata dekleta (V.), Rose se upre, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Moje mnenje Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Čudogozd, Luna praznuje Špasni učitelj, Mars, 1. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost - Po sledeh kraških voda Na kratko, Meritokracija Balončkovo, Junaški dan Mišo in Robi, Ujemimo tatu, 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, Matisse in kolaži Ugriznimo znanost, Po sledeh kraških voda Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

05.25 Videotrak 06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja, Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 11.10 Dobro jutro 13.55 Dober dan 14.40 Fani Okič: Polepšali ste mi dan 15.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Senida Hajdarpašić Senidah 16.20 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 17.50 Kjer bom doma (V.), Anatomija njegovega odhoda 18.50 Firbcologi 19.20 Videotrak 20.00 Avtomobilnost 20.50 Nogomet - evropska liga, četrtfinale, povratna tekma, prenos 22.55 Pot na SP v nogometu (Ž) 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih tekem četrtfinala 00.00 Ambienti 00.35 Videotrak 01.10 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 00.05 01.00 01.55 02.45 03.20

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:15 11:40 12:10 12:25 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:35 22:00 22:05 22:10 22:55 23:25

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 31. del Hotel 13, 2. sez., 32. del Hotel 13, 2. sez., 33. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del Zmorem sama, 1. sez., 69. del In prišla je ljubezen, 43. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 60. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 61. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 23. del In prišla je ljubezen, 44. del Zmorem sama, 1. sez., 70. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 62. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 63. del Žar legende 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 32. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Kriza, 1. sez., 3. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 7. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 8. del Nočna izmena, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Kraljeva čajanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, Ans. Vikend Regionalne novice Vrtnarski kotiček Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

18. aprila 2019

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek,

06.15 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke - Martina in ptičje strašilo: Gledališče 07.10 Telebajski, Smešna gospa Poredni konj 07.35 Žvenkci, Marljive kresničke, ris.

07.45 Biba se giba, Biba in Sadježer, ris.

08.05 Čudogozd, Lev praznuje 08.15 Sporočilo v steklenici II., Na suhem 08.30 Ribič Pepe, Kako je Pepe trmaril 08.55 Govoreči Tom in prijatelji, Magnetni Ben, ris.

09.05 Zombi Lars, Novi zombi 09.20 Zombi Lars, Kje je Lars?

09.35 Male sive celice, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana 10.15 Infodrom 10.25 Osvežilna fronta, Stres 10.55 Ugriznimo znanost 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Človeški laboratorij, Sodelovanje 16.00 Ekipa Bled 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, Gejzir Strokkur, Islandija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.50 Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Tujca 22.40 Poročila 22.55 Šport 23.05 Vreme 23.15 Čudežu naproti, ameriški film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 01.55 Sobotni dnevnikov izbor 02.05 Utrip 02.15 Šport 02.25 Vreme 02.30 Info kanal

07.00 Kravica Katka, Katka in Paki v preobleki, ris 07.05 Oblakov kruhek, Lenkina in Lukova dostava, ris.

07.15 Jurij in Pavel, Žoga v vejah, ris.

07.20 Mišo in Robi, Bobrov čoln, ris.

07.25 Balončkovo, Pobiranje pridelkov, ris.

07.35 Rija in Krokodil, Pomlad, ris.

07.40 Trobka in Skok, Čudežni napoj, ris.

07.45 Kalimero, Kje je Janežič?, ris 07.55 Reaktivčki, Kolosej v Rimu, Italija, ris.

08.10 Knjiga o džungli, Kdo je najpogumnejši?, ris.

08.20 Ernest in Celestinca, Južni ekspres, ris.

08.35 Vse o Rozi, Umetnost krame, ris.

08.40 Muk, Kje je jeti, ris.

08.55 Bacek Jon, Vrana, ris.

09.05 Govoreči Tom in prijatelji, Navijačica Angelca 09.15 Špasni učitelj, Dan prijaznih besed, nizozemska otroška nanizanka, 1. sezona 09.50 Velikonočna maša iz Vatikana, prenos 12.00 Urbi et orbi 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 14.50 Butalci, izvirni televizijski muzikal 15.40 Cirkus, ameriški film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, Preizkus, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Ekipa Bled 20.30 Intervju, Iztok Mirošič 21.20 Šport nogomet 21.30 Poročila 21.40 Šport 21.50 Vreme 21.55 Idealisti: Ob 60-letnici dramske tvornosti na Televiziji Slovenija 22.50 Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija in Uroš Lajovic (G. F. Händel, prir. W. A. Mozart: Mesija, oratorij) 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik 00.35 Zrcalo tedna 00.50 Šport 01.00 Vreme 01.05 Info kanal

06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk 08.35 Primer za prijatelje, Čokoladni pirh, ris.

08.45 Primer za prijatelje, Peti pirh, ris.

08.50 Gumbek in Rjavček, Velika noč v Veseli hosti 09.10 Kljukec s strehe, Kljukčeva velika noč, ris.

9.35 To sem jaz: Lola in Flint 9.40 Izzivalci, Kamnosek Svit 9.55 Izzivalci, Fetije in njena prihodnost 10.10 Frančišek - brat vsem 11.30 Vem!, kviz 12.00 Obzorja duha, Pozdrav Življenju 12.30 Zlata dekleta (V.) Ljubezen na veliki nogi 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.25 Sveto in svet 13.25 Vreme 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 16.00 Manja, Snežak se topi, ris.

16.10 Kalimero, Vžgite motorje, ris.

16.20 Osvežilna fronta, Stres 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Zadnja beseda!

18.05 Bacek Jon, Kolcanje 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Dnevnikov izbor 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Zadnji dnevi v puščavi, ameriški film 21.50 Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dokumentarna oddaja 22.45 Poročila 22.55 Šport 23.05 Vreme 23.15 R. Wagner: Parsifal - Orkester Slovenske filharmonije, solisti, zbori in Emmanuel Villaume 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik 01.35 Dnevnikov izbor 01.45 Šport 01.55 Vreme 02.00 Info kanal

19. aprila

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.20 13.25 13.30 15.25 16.25 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.30 01.55 02.25 02.35 02.45 02.50

05.25 06.00 10.55 11.10 14.10 14.35 15.00 15.55 18.00 18.55 19.25 20.05 21.00 21.15 22.50 23.50 00.45 01.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.50 23.25 23.30 01.20 01.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (V.), Tisti znani občutek Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak Vse o Rozi, Klic divjine Mili in Moli, Binka Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, Kroket Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Odrske luči, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

Videotrak Info kanal Slastna kuhinja, Musaka Dobro jutro Prisluhnimo tišini - Vključujoča zakonodaja O živalih in ljudeh Na vrtu Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Gorica, 28. kolo, prenos iz Ljubljane Evangeličansko velikonočno bogoslužje Čist zares, Sodobni ples Videotrak Goreči škof, dokumentarna oddaja Postni prti na Koroškem Križev pot Avtomat za zasvajanje, avstralska dok.oddaja Zadnja beseda!

Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 34. del Hotel 13, 2. sez., 35. del Hotel 13, 2. sez., 36. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 23. del Zmorem sama, 1. sez., 70. del In prišla je ljubezen, 44. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 62. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 63. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 24. del In prišla je ljubezen, 45. del Zmorem sama, 1. sez., 71. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 64. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 65. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače 50 prvih poljubov, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Carrie, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

20. aprila

06.30 07.00 09.30 09.45 10.45 11.25 12.10 13.30 15.35 16.05 16.45 18.50 20.05 21.50 22.35 00.35 02.10

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.20 08.35 08.55 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 14.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.10 01.45

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:40 11:05 11:35 11:50 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Galapaški otoki Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

08:30 08:45 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 12:15 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 22:10 22:15 23:15 23:20 23:40

Videotrak Najboljše jutro Slastna kuhinja, Musaka Na lepše Franc Temlin: Mali katekizem velikega človeka, dokumentarni film Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave Nekoč je bila dežela pridnih Zakleta bajta, druž. komedija Avtomobilnost Pot na SP v nogometu (Ž) Rokomet - liga NLB, Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 4. kolo končnice, prenos iz Ribnice Istrski maraton 2019, reportaža Divji vrtovi, irski film Zvezdana D. Močnik, Pasijon po Janezu (Pevski solisti, zbor, Simfonični orkester RTVS in Miroslaw Jacek Blaszczyk) Rokomet - liga NLB Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 4. kolo končnice, posnetek iz Ribnice Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del Najini mostovi, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Delfinova zgodba 2, ameriški film Forresterjevo razkritje, ameriški film Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Kraljeva čajanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Dotiki gora, Feldban - vojaška železnica Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2657. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Popotniške razglednice, Galapaški otoki Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

21. aprila

06.30 Videotrak 07.00 Duhovni utrip 07.20 D. Bučar: Belokranjske pisanice Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih 07.45 Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija in Uroš Lajovic (G. F. Händel, prir. W. A. Mozart: Mesija, oratorij) 09.00 Ljudje in zemlja 09.50 Med valovi 10.20 Slastna kuhinja, Solata iz tunine 10.35 Joker, kviz 12.30 Glasbeni svet Andreja Rieuja (II.) Zaplešimo, glasbenodokumentarna serija 13.55 Svetovni popotnik, Havaji 16.15 Simfonija globine 17.20 Odhajam na pot, nemški film 19.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Po poteh sužnjev, Od 1789 do 1888: Nove meje suženjstva, francoska dok. serija 21.00 Žrebanje Super Lota 21.10 Večna baletna domačija I, Pia in Pino Mlakar 22.10 Vikend paket 23.35 Zvezdana 00.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 00.55 Videotrak 01.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.20 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.10 11.40 12.15 13.10 15.10 16.05 17.00 18.10 18.50 18.55 20.00 22.05 22.50 01.25 03.10

08:30 08:45 08:55 09:00 09:40 10:10 10:25 10:55 11:55 12:10 13:40 14:40 15:30 15:55 17:10 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 24. del Zdravo, Tereza!

Dan najlepših sanj Delfinova zgodba 2, ameriški film Gorski reševalci, 6. sez., 1. del Gorski reševalci, 6. sez., 2. del Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Najini mostovi, ameriški film Boj za poroko, ameriški film Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2656. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2657. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje TV prodajno okno Jutranji pogovori 1 Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Torek,

22. aprila

05.25 Videotrak 06.00 Info kanal 10.25 Zgodbe iz školjke, Martina in ptičje strašilo: Gledališče 10.35 Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Ob Copekovem mlinu 11.05 Slastna kuhinja, Solata iz tunine 11.20 Na lepše 12.15 Ko črte govorijo, dokumentarni film 13.40 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, posn. koncerta iz Cankarjevega doma 15.30 Ljudje in zemlja 16.25 Dosje, Cena plastike 17.30 Viniška republika, dokumentarni film 18.00 Kjer bom doma (V.), Žarek upanja, avstralska nadaljevanka, 5. sezona 18.55 Čudogozd, Lev praznuje 19.05 Živalska uganka, Kamela 19.10 Skrivnostni urad: Jagodna skrivnost, finska otroška serija 19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik, Pas rje, 1. del: Ameriški velikani, 17. sezona 20.55 Umetnost Francije, Tekla bo kri, britanska dokumentarna serija 21.55 Črne duše, italijansko francoski film 23.45 Kam, kratki igrani film AGRFT 00.10 Videotrak 00.45 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.30 10.30 11.30 12.30 14.25 15.00 16.00 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 00.45 01.40

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:45 11:30 12:00 12:15 15:30 16:00 17.00 17:40 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:30 23:55

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 37. del Hotel 13, 2. sez., 38. del Zmorem sama, 1. sez., 71. del In prišla je ljubezen, 45. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 64. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 65. del Mali princ, risani film Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 25. del In prišla je ljubezen, 46. del Zmorem sama, 1. sez., 72. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 66. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 67. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 33. del Gorski zdravnik, 12. sez., 5. del Smrtonosno orožje, 3. sez., 6. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 9. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 10. del Nočna izmena, 4. sez., 4. del Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 1. del 2657. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Šolske sestre Sv. Frančiška Kristusa Kralja, pogovor Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Praznični pogovor s Sonjo Pungertnik, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti NAJ VIŽA Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Popotniške razglednica, Po poti Alpe Adria Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Sreda,

23. aprila

06.25 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.20 15.50 16.05 16.15 16.30 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 00.50 01.15 01.40 01.55 00.00 02.05

Dnevnikov izbor Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Butalci, izvirni televizijski muzikal Zlata dekleta (V.), Dovolj je bilo ponedeljkov, ameriška humoristična nanizanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Skodelica kave, dokumentarni film Duhovni utrip Kanape - Kanape Profesor Baltazar, Bim in Bum Govoreči Tom in prijatelji, Tekmovanje Zombi Lars, Novi zombi Zombi Lars, Kje je Lars?

Poročila ob petih Šport Vreme Koda Ernest in Celestinca, Zvezda za Celestinco, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka Dosje, Televizija 2 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

05.25 06.00 11.10 14.20 15.00 16.00 16.35 18.00

Videotrak Info kanal Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Avtomobilnost Joker, kviz Kjer bom doma (V.), Kar je še pred nami 19.20 Videotrak 20.00 Otroci po naročilu, francoska dokumentarna oddaja 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Vinci Vogue Anžlovar 21.55 Pogrešani, švedska nadaljevanka 22.50NaGlas!

23.05 Zadnja beseda!

23.55 Videotrak 00.30 Zabavni kanal

24. aprila

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 15.00 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.35 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.40 00.20 00.45 01.10 01.25 01.35 01.40

05.25 06.00 09.55 11.00 11.10 14.15 15.30 15.50 16.30 17.55 18.50 19.15 19.50 20.00 21.00 22.45 23.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:15 11:45 12:15 12:30 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:30 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:00 21:20 22:30 22:35 22:40 23:20 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 39. del Hotel 13, 2. sez., 40. del Hotel 13, 2. sez., 41. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 25. del Zmorem sama, 1. sez., 72. del In prišla je ljubezen, 46. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 66. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 67. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 26. del In prišla je ljubezen, 47. del Zmorem sama, 1. sez., 73. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 68. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 69. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 34. del Gorski zdravnik, 12. sez., 6. del Preverjeno 24UR zvečer Rizzoli in Isles, 6. sez., 11. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 12. del Nočna izmena, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Praznični pogovor s Sonjo Pungertnik, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Tokrat grem volit, 3. oddaja, ponovitev Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2658. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Bonton na pokopališču ali poglebu Dotiki gora, Zajamnik - Uskovnica Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

00.35 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:45 11:10 12:15 12:35 12:50 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:25 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 21:00 21:10 22:10 22:15 22:20 23:05 23:30

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (V.), Ples v temi Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju, Iztok Mirošič Osmi dan Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Poročila ob petih Šport Vreme Tujerodne vrste v gozdovih # Tu EU, Heidi Hautala - Pravična trgovina Trobka in Skok, Trn v peti Jurij in Pavel, Višina Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Hči, avstralski film 50 knjig, ki so nas napisale, Miki Muster: Zvitorepec Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Urša Menart Tujerodne vrste v gozdovih Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

Videotrak Info kanal Kanape - Kanape Slastna kuhinja, Bučna juha z ingverjem Dobro jutro Dober dan Čarokuhinja pri atu, Ciper Ambienti Vikend paket Kjer bom doma (V.), Na koncu je smrt Ribič Pepe, Kako je Pepe trmaril Videotrak Žrebanje Lota Koncerti za mlade, Študija intervalov, glasbenoizobraževalna serija L. Bernsteina Moje mnenje Glasbeni svet Andreja Rieuja (II.), jubezen v Maastrichtu Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 42. del Hotel 13, 2. sez., 43. del Hotel 13, 2. sez., 44. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 26. del Zmorem sama, 1. sez., 73. del In prišla je ljubezen, 47. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 68. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 69. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 1. del In prišla je ljubezen, 48. del Zmorem sama, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 70. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 71. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 35. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kriza, 1. sez., 4. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 13. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 14. del Nočna izmena, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 2658. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Rockcajt, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Žogarija Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Evropska unija in slovensko gospodarstvo Regionalne novice POP CORN Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 25

18. aprila 2019

FREY, Jana: Zrak za zajtrk

KAST, Bas: Prehranski kompas

ml / Mladina M Leposlovje od 13. leta dalje

od / Odrasli 613.7 Zdravo Ĺživljenje

Jano Frey, izjemno nemĹĄko mladinsko pisateljico, poznajo mladi slovenski bralci Ĺže po kar nekaj njenih delih. Pisateljica se v svojih romanih loteva tem, ki so mlademu bralcu vedno v izziv. Zrak za zajtrk je pretresljiva zgodba o najstnici Serafin. Glavna junakinja zgodbe se s svojo druĹžino iz Italije preseli v NemÄ?ijo. Novo okolje ni niÄ? kaj prijazno do nje. SoĹĄolci jo Ĺže na zaÄ?etku izloÄ?ijo iz svojih krogov, ker je drugaÄ?na.

Kompas naj bi nam pokazal pot, kamor smo namenjeni. Prehranski kompas pa je povzetek znanstvenih ĹĄtudij na temo prehrane. Bas Kast je eden izmed tistih avtorjev, ki se je podal na pot raziskovanje prehrane, okrepljen z znanjem psihologije, biologije in metodo raziskovalnega novinarstva. K pisanju ga je spodbudila njegova osebna izkuĹĄnja, saj se je pri svojih ĹĄtiridesetih letih zgrudil z boleÄ?inami v prsih. KardioloĹĄke teĹžave so bile povod, da je zaÄ?el raziskovati o prehranjevanju, pri tem pa ga je vodilo preprosto vpraĹĄanje, kaj naj je, da bo obvaroval svoje srce? Avtor priroÄ?nika razdeli svoja prouÄ?evanja na poglavja o proteinih, ogljikovih hidratih, maĹĄÄ?obah, zakljuÄ?i pa z dvanajstimi najpomembnejĹĄimi prehranskimi nasveti: jejte pravo hrano, rastline naj bodo vaĹĄa glavna jed, na kroĹžniku naj bodo raje ribe kot meso, jogurt da, mleko pa tako tako, uĹživajte Ä?im manj

VELENJE ÄŒetrtek, 18. april 8.00 8.30

15.00

17.00 18.00

18.00

18.00 18.00 19.19

Avtobusna postaja Velenje Menina - Ĺ avnica (UNI3 - I) Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Spodbudimo kreativnost v druĹžini, predavanje VeÄ?generacijski center Planet generacij Bralne urice za najmlajĹĄe z likovno ustvarjalnico Vila Bianca KulinariÄ?na delavnica: VelikonoÄ?ne dobrote Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert ansamblov in orkestrov koprske ter velenjske glasbene ĹĄole Velenjski grad Podobe dela rudarjev in Ĺželezarjev na Slovenskem, odprtje fotografske razstave Galerija Velenje Predavanje intermedijske umetnice MaĹĄe Jazbec Klub eMCe plac Z Ĺženskami o Ĺženskah, okrogla miza KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Skandinavija: trije tedni s ĹĄotori, potopisno predavanje Damjana JevĹĄnika

Petek, 19. april 8.00

Spoprijatelji se samo z Mosesom, ki tako kot ona velja za ÂťoutsiderjaÂŤ. Skupaj preĹživljata lepe najstniĹĄke dni, toda Ĺžal Serafin postaja vedno bolj nezadovoljna sama s sabo. ÄŒas poletja jo opominja, da bi bilo dobro izgubiti nekaj kilogramov, ob tem pa bi si rada pridobila tudi naklonjenost Fritza, novega soseda, ki se preseli v njihov stanovanjski blok. Ĺ˝al se Serafin poda na pot samouniÄ?evanja in njeno hujĹĄanje privede na koncu do popolne anoreksije. Z motnjami prehranjevanja se sreÄ?uje ogromno najstnic in po nekaterih statistikah celo vsaka deseta najstnica tudi umre. O tej temi se je treba veliko pogovarjati, delovati preventivno, da do tako ĹĄokantnih podatkov ne bi prihajalo. Zrak za zajtrk je delo, ki je primerno za obvezno branje v naĹĄih ĹĄolah, po katerem bi moral slediti pogovor mladih z uÄ?itelji kot tudi z njihovimi starĹĄi.

9.00

17.00 19.19 20.00

sladkorja in industrijskih transmaĹĄÄ?ob, toda pravih maĹĄÄ?ob se ne bojte, jejte hrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in v omejenem Ä?asovnem razponu, uĹživajte omega-3 maĹĄÄ?obne kisline ter se izogibajte vitaminskim dodatkom, razen nekaj izjem. Na koncu pa ĹĄe njegov najpomembnejĹĄi nasvet: Âť V hrani uĹživajte!ÂŤ đ&#x;”˛

22.00

Kramarski sejem KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 21.00 Klub eMCe palc Panka nam manka: Pink Panter, Billy Clubs, Final Approach in GuĹžva u Bajt, koncert 9.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vzgajajo otroci nas ali mi njih?, pogovorna delavnica Vila Bianca Ĺ˝ivljenje je lepo, odprtje pregledne razstave Irene GuÄ?ek KnjiĹžnica Velenje NoÄ? knjige za najstnike Galerija Fbunker Valentin in Venera, ljubezenskoerotiÄ?na poezija v kamiĹĄibaju Klub eMCe plac RGB Series: Cogo meets Sigma5

Nedelja, 21. april 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir

9.00 10.00

15.00

Ponedeljek, 22. april 6.00

Avtobusna postaja Velenje ViĹĄevica (HR) - Pilates 8.00 Ĺ entilj Kunigunda - Sekcija Ĺ entilj 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Stan in Olio, biografska komiÄ?na drama

17.00 18.00

Torek, 23. april 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Vloga posameznika v odnosu, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku z ustvarjalno delavnico 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Pozdravljen, gospod Travko 18.00 Velenjski grad 50 let taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini, odprtje razstave 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Perlice, ustvarjalna delavnica za odrasle 19.00 Galerija Velenje Na Ä?aju z intermedijsko umetnico MaĹĄo Jazbec 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZakljuÄ?ek bralne znaÄ?ke za odrasle, pogovor s Tadejem Golobom in Mileno ZupanÄ?iÄ?

19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er sevdaha, koncert skupine Divanhana 21.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Muzej zakljuÄ?enih razmerij, glasbeno-poetiÄ?ni performans Kristiana KoĹželja in Jureta Torija

Sobota, 20. april

Sreda, 24. april

8.00

7.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto

9.00

Avtobusna postaja Velenje

18.00

PRIREDITVE

25

Trstelj - Potepanje ob sredah UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Perlice, ustvarjalna delavnica za odrasle Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS MoĹžganska atletika Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS NauÄ?imo otroke reĹĄevati teĹžave, Trening starĹĄevstva VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, delavnica za otroke in odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Dom kulture Velenje, velika dvorana Proslava ob dnevu upora proti okupatorju KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rak – zahrbtna bolezen sodobnega Ä?asa, predavanje Laszla Kovacsa

Ĺ MARTNO OB PAKI

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 18. april 10.00 Medgeneracijski center Ĺ oĹĄtanj Kako izdelati knjigo?

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Petek, 19. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova delavnica – SrediĹĄÄ?e na obisku

ÄŒetrtek, 18. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 18.00 HiĹĄa mladih – galerija Dile Predavanje Polarnost in sence v naĹĄih odnosih (NataĹĄa Berdnik), Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A, ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Petek, 19. april 10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig

Sobota, 20. april 9.00 9.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica HiĹĄa mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig

Torek, 23. april 18.30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki NoÄ? knjige 2019: Spoznajmo obiÄ?aje v Ĺ martnem ob Paki v 20. stoletju in Âťsobo pobegaÂŤ (predstavitev raziskovalne naloge in Âťsobe pobegaÂŤ z moĹžnim obiskom)

Sreda, 24. april 20.00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor Spoznajte moÄ? kristalnih bioenergijskih kroĹžnikov Elley

Lunine mene

Torek, 23. april 16.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Sotler: Izdelava ovitka za knjige iz blaga

Sreda, 24. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence

19. aprila, ob 13:12, polna luna - ĹĄÄ?ip

AK

med vami www.nascas.com

Pletarska razstava tokrat na Dvorcu GutenbĂźchel Ĺ oĹĄtanj – Po treh letih gostovanj razstave pletarskih izdelkov ĹĄoĹĄtanjskega mojstra Ivana Verdnika v razliÄ?nih krajih Slovenije so izdelke pripeljali nazaj v Ĺ oĹĄtanj. Tokratna postavitev je enajsta zapored. Razstavljenih je okoli 100 pletarskih izdelkov, med njimi tudi 'holandarice', koĹĄarice, v katerih so nosili k Ĺžegnu. đ&#x;”˛

mkp

LjubezenskoerotiÄ?na poezija v kamiĹĄibaju Velenje, 19. april – Jutri, v petek, ob 20. uri bodo velenjski literarni, gledaliĹĄÄ?i in likovni

ÄŒUDEĹ˝NI PARK Wonder Park, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85 minut (ZDA) ReĹžija: David Feiss, Clare Kilner, Robert Gordon Glasovi: Pia Ĺ kulj, Klemen Mramor, Ĺ˝iga BuniÄ?, Iztok ValiÄ?, Nina Kaludjerović Petek, 19. 4., ob 17.00 Sobota, 20. 4., ob 17.00 - 3D Nedelja, 21. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

PREKLETSTVO Ĺ˝ALUJOÄŒE Ĺ˝ENSKE The Curse of La Llorona, grozljivka, 93

ustvarjalci prviÄ? zdruĹžili moÄ?i pri interpretaciji ljubezensko-erotiÄ?ne poezije s kamiĹĄibajem – umetnostjo pripovedovanja ob slikah. V galeriji F-bunker bodo Ä?lani KUD Dudovo drevo uprizorili veÄ? kamiĹĄibaj predstav, v katerih bodo interpretirali liriÄ?na dela Ä?lanov Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja ob ilustracijah Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Vstop je prost, a le za polnoletne osebe. đ&#x;”˛

tf

Tekmovanje v razbijanju pirhov

PokaĹži, kaj znaĹĄ Velenje – PokaĹži, kaj znaĹĄ, je projekt, ki ga na Osnovni ĹĄoli Gorica izvajajo Ĺže od decembra in uÄ?encem omogoÄ?a, da soĹĄolcem, uÄ?iteljem, starĹĄem in krajanom pokaĹžejo svoje talente.

Januarja je potekal predizbor, ki se ga je udeleĹžilo 40 uÄ?encev iz matiÄ?ne in podruĹžniÄ?ne ĹĄole.

Predstavili so se s petjem, plesom in razliÄ?nimi ĹĄporti. Posebna komisija je izbrala 20 uÄ?encev, ki bodo nastopili na zakljuÄ?ni prireditvi. Ta bo v Ä?etrtek, 25. aprila, ob 18. uri v avli Osnovne ĹĄole Gorica. đ&#x;”˛

Velenje – Srbsko druťtvo dr.

Mladen Stojanović bo v nedeljo, 21. aprila, ob 11. uri v dvorani Gaudeamus Šolskega centra Velenje organiziralo tucijado, tekmovanje v razbijanju pirhov.

Življenje je lepo

minut (ZDA) ReĹžija: Igrajo: Igrajo: Linda Cardellini, Patricia Velasquez, Sean Patrick Thomas, Raymond Cruz, Tony Amendola Petek, 19. 4., ob 18.45 Sobota, 20. 4., ob 19.00 Nedelja, 21. 4., ob 20.15

Nedelja, 21. 4., ob 17.45

HELLBOY Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Neil Marshall Igrajo: Milla Jovovich, Ian McShane, David Harbour, Alistair Petrie, Sasha Lane Petek, 19. 4., ob 20.45 Sobota, 20. 4., ob 20.45

mkp

Velenje, 19. april – Jutri, v petek, ob 17. uri se bo v razstaviĹĄÄ?u vile Biance odprla pregledna razstava likovnih del Ä?lanice Dru-

TRANZIT (Transit) Drama, 101 minuta (NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Christian Petzold Igrata: Franz Rogowski, Paula Beer Petek, 19. 4., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 20. 4., ob 20.00 – m. dvorr Nedelja, 21. 4., ob 19.00 – m. dvorr

PRVI ÄŒLOVEK First Man, biografska drama, 138 minut (ZDA) ReĹžija: Damien Chazelle

ĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Irene GuÄ?ek. Na razstavi z naslovom Ĺ˝ivljenje je lepo bo predstavila v slike in risbe, zajete trenutke iz veÄ? kot 30-letnega ustvarjalnega obdobja. đ&#x;”˛

tf

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 19.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja 21. april ter ponedeljek 22. april 2019ZAPRTO • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.4.2019 na osrednjem prostoru – MetuljÄ?ica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Igrajo: Ryan Gosling, Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit, Ciaran Hinds Ponedeljek, 22. 4., ob 17.15

STAN IN OLIO Stan & Ollie, niografska komiÄ?na drama, 98 minut (Velika Britanija, ZDA, Kanada) ReĹžija: Jon S. Baird Igrajo: Steve Coogan, John C. Reilly, Nina Arianda, Shirley Henderson, Danny Huston Ponedeljek, 22. 4., ob 20.00

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

18. aprila 2019

Nagradna kriĹžanka Gorenje GTI

RADIO VELENJE

Zdravniťki nasveti, gostji: Aleksandra Vasiljević in Ana Šikman, dipl. med. sestri ambulant druŞinske medicine javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tema: obvladovanje sladkorne bolezni

Gorenje GTI, d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje

Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si

Gorenje GTI generalni zastopnik in serviser traktorjev Solis za Slovenijo •

Prodaja traktorjev Solis

•

Servis Solis (moĹžen tudi na terenu)

•

MoĹžnost ogleda in preizkuĹĄnje na sedeĹžu podjetja

•

Ugodne oblike financiranja in kreditiranja

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 29. aprila 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "KriĹžanka Gorenje GTI". IzĹžrebali bomo 3 praktiÄ?ne nagrade ÂťSolisÂŤ. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Spletni brskalnik Internet Explorer je med uporabniki svetovnega spleta poznan predvsem po ranljivostih, ki so doslej ogrozile Ĺže na milijone uporabnikov po vsem svetu. Nedavno odkrita varnostna ranljivost pa je ena najhujĹĄih doslej, saj vas ogroĹža tudi, Ä?e spletnega brskalnika ne uporabljate. Dovolj je namreÄ?, da je Internet Explorer na vaĹĄem raÄ?unalniku le nameĹĄÄ?en.

Nepridipravi dejansko izkoriĹĄÄ?ajo ranljivost, ki je prisotna v programski kodi, ki skrbi za uporabljanje z datotekami HMT oziroma s formatom za arhiviranje spletnih strani. V primeru uspeĹĄnega napada pa lahko hekerji pridobijo dostop do lokalnih podatkov uporabnikov ter lahko spremljajo uporabnikovo dejavnost. Ker operacijski sistem Windows za odpiranje datoteke vrste MHT privzeto uporablja spletni brskalnik Internet Explorer, so v nevarnosti praktiÄ?no vsi uporabniki operacijski sistemov Windows. Za okuĹžbo je namreÄ? dovolj Ĺže klik na okuĹženo datoteko, ki nam jo nepridipravi poĹĄljejo bodisi po elektronski poĹĄti

bodisi preko spletnih klepetalnic ali druĹžbenih omreĹžij.

Nova ranljivost ogroĹža vse uporabnike operacijskih sistemov Windows 7, Windows 10 in Windows Server 2012 R2. Varnostni strokovnjaki so podatke o ranljivosti objavili kljub temu, da podjetje Microsoft za spletni brskalnik Internet Explorer ĹĄe ni pripravilo popravka. Glavni krivec za to pa je ravno podjetje Microsoft, saj to na zahtevo varnostnih strokovnjakov ni Ĺželelo izdati nujnega varnostnega popravka. ÄŒeprav bo posodobitev

VELIKA IZBIRA SADIK SADNEGA DREVJA JABLANA GALA

7,90 â‚Ź

VS 51 T 159,99 â‚Ź VR 46 E 279,99 â‚Ź

8,70 â‚Ź

ÄŒEĹ NJA BURLAT

VRTNE KOSILNICE VILLAGER Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Ranljivost v brskalniku Internet Explorer vas ogroĹža tudi, Ä?e ga ne uporabljate!

POKRIVALKA, LETNA 2.1 x 10 m 3,75 â‚Ź 2,99 â‚Ź/kom 1,6 x 10 m 3,10 â‚Ź 2,35 â‚Ź/kom

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Pri nakupu nad 70 â‚Ź vam podarimo 5 kg soÄ?nih jabolk Sadjarstva Turn!

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

za Internet Explorer kmalu na voljo, je tej ranljivosti trenutno izpostavljenih veÄ? milijonov uporabnikov operacijski sistemom Windows po vsem svetu.

Novi zlonamerni programski kodi, ki vam lahko poĹĄteno zagreni Ĺživljenje, se na sreÄ?o lahko izognete zelo preprosto. Med najpomembnejĹĄimi varnostnimi priporoÄ?ili velja upoĹĄtevati, da ne odpirate sumljive elektronske poĹĄte in priponk od neznanih poĹĄiljateljev. To velja tudi za priponke oziroma datoteke, ki jih prejmete od neznancev pređ&#x;”˛ ko druĹžabnih omreĹžij.

ÄŒETRTEK, 18. aprila

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

18. aprila 2019

mali OGLASI

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SMREKOVE SUŠICE, preklje, kole, opornike za fižol različne dolžine, lepo očiščene in ušpičene, prodam.

Iz kraja Vitanje. Gsm: 031 474 433 ali 051 254 197.

NEPREMIČNINE HIŠO in gradbeno parcelo, v kraju Podgora Šmartno ob Paki, na lepi

sončni legi, prodam.

Gsm: 041 689 748.

ŽIVALI TELICO Simentalko, staro okrog 6 mesecev, kupim. GSM: 041 814 416.

IŠČEM IŠČEMO zanesljivo in prijazno mlajšo gospo ali gospoda za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Zaželjena je oseba, ki ji je blizu glasba. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZDVELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 49 m2, zgrajeno l. 1991, 5/5, ER: D (60 105 kWh/m2a). Cena: 59.000 €.

Želimo vam lepe Velikonočne praznike, ob prvem maju pa čestitamo za praznik dela.

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna ambulanta v zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 20. 4. do 21. 4. 2019 in 22. 4. 2019 (velikonočni ponedeljek) Ivan Janežič, dr. dent. med.

Z ljubeznijo do živali.

GIBANJE prebivalstva Šaleška Veterina d.o.o.

Upravna enota Velenje

POROKE • •

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, JENKOVA CESTA, 75 m2, adaptirano l. 2010, 1/5, ER: F (150 - 210 kWh/m2a).

Cena: 89.000 €.

ANDREJ BREZNIKAR, Velenje, Plešivec 29 in JOŽICA JURINEC, Velenje, Plešivec 29 ŠTEFAN UCOVNIK, Velenje, Plešivec 29 in LJUBICA LIPNIKAR, Velenje, Plešivec 29

SMRTI •

LATINOVIĆ ZDRAVKO, roj.

1954, Šoštanj, Tekavčeva cesta 8

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. aprila 2019, so: Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje; • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje; • Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: POMLADNE UGODNOSTI

radio velenje com

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

www.nascas.si

•

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

V SPOMIN

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

JOŽEF VOGRINC

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

13. 3. 1930 – 17. 4. 2018

Hvala ti, ker si bil z nami.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Mineva leto dni, odkar si nas zapustil ljubi mož, ata in dedi. Veliko si nam dal in storil za nas. Tudi drugim si pomagal in nesebično razdajal svoje znanje.

Jože, hvala ti.

V naših mislih si vsak dan, dokler nam bo dano živeti.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

V žalosti tvoja družina: žena, hči in vnuk

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

SILAŽNE BALE (6 kom) in kocke sena (30 kom), ugodno prodam.

Gsm: 041 901 249.

NOV izvenkrmni elektro motor, 12V, Minkota Endura 40, primeren za jezera. Cena 200 EUR. Dodam rabljen gumenjak dolžine 2m, prodam. Gsm: 041 797 235.

SENENE kocke ugodno prodam.

Gsm: 051 257 143. ČELNI NAKLADALEC (od Olge Meglič) z vpetjem na traktor Univerzal, prodam. Gsm: 031 457 845.

HRASTOVE drejane stebre za stopniščne ograje, orbitrek in moško obleko št. 54, prodam. Gsm: 031 408 849.

SENO, eno nakladalko, prodam.

Gsm: 041 814 416.

ZAHVALA V SPOMIN Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, brat in stric

KRISTINA ZALEZNIK iz Šoštanja

VILI OŠTIR

1907 – 1991

Ljubezen, ki v serci prebiva, ljubezen prijat'le uči!

Da zemlja le truplo pokriva.

Al' duše nam smert ne vmori.

(A. M. Slomšek)

1952 – 2019

19. aprila bo minilo 28 let, odkar se je poslovila od nas naša draga mama.

Ostaja samo spomin na Tvoje ljubeče srce, ki je v mislih vedno in povsod z nami.

Vem, da mirno spiš, v naših srcih pa živiš.

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje.

Iskrena hvala g. župniku, govorniku g. Kolarju, pevcem, častni straži in trobilnemu kvartetu rudarske godbe.

Nekoč, ko zadnja bo svetloba meni dana, se zopet tebe veselim.

Vsi njeni

Žalujoča mama in sestra Tina z družino

NaĹĄ Ä?as, 18. 4. 2019, barve: CMYK, stran 28

Najprej smo se veÄ? tednov pripravljali na maturantska plesa dijakinj in dijakov Ĺ olskega centra Velenje in s pomoÄ?jo naĹĄih strokovnih sodelavk modnih oblikovalk Petre Meh in Jelene StevanÄ?ević ter vizaĹžistke Mirele Muminović objavljali prispevke o letoĹĄnjih modnih trendih na podroÄ?ju oblaÄ?enja in liÄ?enja.

Potem smo obiskali maturantska plesa gimnazijcev in dijakov poklicnih in strokovnih ĹĄol ter opazovali maturantke in maturante, ki so zablesteli v izbranih oblekah in Ä?evljih. Pred objektiv fotografa AndraĹža RoĹĄkarja smo povabili tiste, ki so naredili najveÄ?ji vtis bodisi s tem, kako so ohranili samosvojost, a se vseeno uredili sveÄ?anemu dogodku primerno, bodisi s tem, kako so obleko nosili in jo uskladili s celostnim videzom, skratka pustili smo se prevzeti z mladostnostjo, iznajdljivostjo, drznostjo, unikatnostjo ali paÄ? z energijo, ki so jo izĹžarevali. Za tem smo izbrali

Rekli so â?ą

ÂťMaturantski ples je bil lepĹĄi, kot sem priÄ?akovala. Obleko sem izbrala ob nakljuÄ?nem obisku trgovine. Bila mi je vĹĄeÄ? in bilo jo je lepo nositi. NajbrĹž jo bom ĹĄe oblekla.ÂŤ je povedala bodoÄ?a ĹĄtudentka klavirja Vita Hofinger MiheliÄ?, ki se za maturo, do katere ni ravnoduĹĄna, Ĺže uÄ?i. Ĺ˝e celo Ĺživljenje se ukvarja z glasbo in tudi velik del njenega prostega Ä?asa je povezan z njo. PleĹĄe namreÄ? tudi balet ter rada obiskuje koncerte. ÂťBodoÄ?im maturantom priporoÄ?am, da se odloÄ?ijo za sodelovanje v akciji Biseri maturantskega plesa. To je drugaÄ?na, zanimiva izkuĹĄnja. Naziv mi potrjuje, da sem izbrala pravo obleko in je bila vĹĄeÄ? tudi drugim,ÂŤ je ĹĄe povedala. ÂťMislim, da smo vsi bili malo nervozni, ampak maturantski ples je bil kot v pravljici.

Pri izbiri obleke sem se drĹžal naÄ?ela: Ä?im bolj preprosto, Ä?im bolj to, kar sem, in mislim, da sem to dosegel.

Upam, da jo bom ĹĄe oblekel.

Zdaj pa smo Ĺže vsi v polni pri-

Biseri, vso sreÄ?o!

Bisera maturantskega plesa 2019 sta Vita Hofinger MiheliÄ? in Jaka Breznik Biserom je v imenu Ĺžupana Bojana KontiÄ?a voĹĄÄ?ila podĹžupanja Darinka Mravljak in predala tudi darili obÄ?ine.

pravljenosti na maturo in le ĹĄe Ä?akamo, da odpiĹĄemo ta zrelostni izpit,ÂŤ je povedal Jaka Breznik, ki se je vpisal na ĹĄtudij uprave. V prostem Ä?asu pa obiskuje klub eMCe plac, kjer se je izuril za luÄ?karja. Naslednji generaciji maturantov svetuje, naj bodo pri izbiri oblek Ä?im bolj preprosti. ÂťPokaĹžite, kar ste,ÂŤ pravi. ÂťMaturantski ples je bil zame in za mojo soplesalko posebna noÄ?. Bilo je zelo zabavno in uĹživali smo tudi po plesu, ko smo se ĹĄe dolgo druĹžili na after partyju. Da je bila moja obleka najbolj vĹĄeÄ? strokovni komisiji, je lepo priznanje.

Zame jo je izbrala moja mami, seveda pa sem tudi sam imel besedo pri tem. Opazila sva jo na modni reviji kolekcije Sens.

Je zelo udobna. HlaÄ?e in srajco bom zagotovo ĹĄe oblekel, plaĹĄÄ?a pa najbrĹž ne,ÂŤ je povedal biser po izboru strokovne komisije JaĹĄa Meh Peer, bodoÄ?i ĹĄtudent elektrotehnike, ki se za maturo ĹĄe ni prav veliko pripravljal, bo pa moral poÄ?asi zaÄ?eti, pravi.

tiste, ki smo jih predstavili v naĹĄem Ä?asopisu. In tako vse ostalo prepustili vam – bralkam in bralcem. Vi ste namreÄ? odloÄ?ali, kdo bo dobil laskav naziv Biser maturantskega plesa 2019.

Izpolnili in poslali ste 773 glasovnic. Iz tedna v teden jih je bilo veÄ? in vaĹĄi favoriti so pridno zbirali glasove. ÄŒeprav so v naĹĄih oÄ?eh prav vsi, ki so pogumno stopili pred naĹĄo komisijo in z naĹĄimi bralci delili dragocen utrinek svoje maturantske noÄ?i, zmagovalci, smo vendarle morali povedati, kdo je zmagal po presoji bralcev. In to smo storili na

torkovi slovesnosti ob zakljuÄ?ku akcije Biseri maturantskega plesa 2019, ki smo jo v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje priredili v vili Bianci. Prireditev sta prijazno povezovali dijakinji TjaĹĄa PristovĹĄek in Lea Lah, Sara Ćatić pa jo je popestrila s petjem. Po slovesnosti smo ĹĄe naz-

â?ą

Bisera po izboru obÄ?instva Vita Hofinger MiheliÄ? in Jaka Breznik sta dobila glavno nagrado zvestega sponzorja akcije Biseri maturantskega plesa – podjetja Gorenje, ki jima je podarilo nov 50-inÄ?ni pametni televizor znamke Hisense.

dravili in razrezali torto, ki so jo po receptu uÄ?iteljice praktiÄ?nega pouka Simone Pompe spekli dijaki.

Tako smo preĹživeli ĹĄe nekaj lepih trenutkov z maturantkami in maturanti, njihovimi starĹĄi in prijatelji ter z vsemi, ki so podpirali naĹĄo akcijo, preden smo jim zaĹželeli ĹĄe veliko uspeha na maturi in vso sreÄ?o pri vstopu v novo Ĺživljenjsko obdobje. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Letos se je mnenje obÄ?instva in strokovne komisije bolj ujemalo kot v preteklih letih. NamreÄ?, tudi po presoji strokovnih sodelavk si je biserni naziv najbolj zasluĹžila Vita Hofinger MiheliÄ?.

Med maturanti pa jih je najbolj prepriÄ?al JaĹĄa Meh Peer. Oba bomo prihodnje leto povabili, da bosta plesne Ä?evlje zamenjala s Ä?evlji komisije in izbirala kandidate za akcijo Biseri maturantskega plesa 2020.

MoÄ?ne in odloÄ?ne Ĺženske Ĺ˝enski forum Socialnih demokratov Velenje na Ĺženski areni z Ireno Sivka, Mojco Ĺ˝evart, dr. Floro Cvetko Tinauer in Brigito KropuĹĄek Ranzinger Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. aprila – Ena od aktivnosti Ĺ˝enskega foruma Socialnih demokratov Ĺ aleĹĄke doline je Ĺženska arena, pogovorni veÄ?er z uspeĹĄnimi Ĺženskami iz lokalnega okolja. Tokrat so za klepet izbrali ravnateljico Osnovne ĹĄole Ĺ alek Ireno Sivka, direktorico Muzeja Velenje Mojco Ĺ˝evart, podjetnico Floro Cvetko Tinauer in direktorico Ljudske univerze Velenje Brigito KropuĹĄek Ranzinger.

Pogovor je bil odliÄ?no obiskan, gostje pa zanimive, seveda odloÄ?ne, pa tudi ĹĄaljive. Obiskovalcem so se odprle in povedale marsikatero zanimivost iz svojega Ĺživljenja.

Tinauerjeva je zelo hvaleĹžna svojemu nekdanjemu direktorju Ivu Jamnikarju, da ji je nalagal naloge, ki jih ni razumela, in ji dajal moĹžnost, da se je z nji-

mi spopadla in tako rasla. Materinstvo jo je spremljalo vse od konÄ?ane srednje ĹĄole, otroka pa sta njeno uÄ?enje posluĹĄala vse do opravljenega doktorata. DruĹžina je ni ovirala, nasprotno, ko je naletela na teĹžave, jih je z njeno moÄ?jo laĹžje premagovala. Ĺ˝evartova se spominja, kako se je morala dokazovati, saj so jo najprej sprejemali zgolj kot hÄ?erko Ĺ˝evartovih. A je bila trmasta in odloÄ?na, tako da je njen nekdanji direktor na Ericu enkrat dejal, da ima na oddelku (kjer so bili samo moĹĄki in Mojca) enega ta pravega dedca. Mislil je nanjo. Pogosto jo je spremljal obÄ?utek slabe vesti, ko je krmarila med materinskimi obveznostmi (je samohranilka), skrbjo za ostarele starĹĄe in zahtevnimi delovnimi obveznostmi.

Pogosto se je spraĹĄevala, ali je na pravem mestu. Se je pa zato hÄ?i

udeleĹžila ĹĄtevilnih prireditev, kar ji ni ĹĄkodilo, je pa hitreje odrasla. Ĺ e posebej je bila ponosna, ko je prevzela njeno diplomo.

PoljanĹĄkovo je Ĺživljenje presenetilo. Kot specialna pedagoginja in kasneje profesorica razrednega pouka ni razmiĹĄljala, da bo kdaj ravnateljica. Ko jo je nekdanji ravnatelj JoĹžef KavtiÄ?nik predlagal na to mesto, je prevzela izziv in zadovoljna je, da se je tako odloÄ?ila. Jo je pa pogosto spremljala slaba vest. Tako kot vse mame se je sreÄ?evala z vzgojnimi teĹžavami. In Ä?eprav je znala kot specialna pedagoginja svetovati drugim, sama vÄ?asih ni naĹĄla reĹĄitev. A zdaj je zadovoljna, ĹĄe posebej, kadar ji sin pove, da je najboljĹĄa mama na svetu.

Kako je treba voditi?

Vse te Ĺženske so vodje in kakĹĄne nasvete imajo za vodenje?

(Z leve) Mojca Ževart, Irena Sivka, Irma Mehić (voditeljica), dr. Flora Cvetka Tinauer in Brigita Kropuťek Ranzinger

Flora: ÂťNikoli ne smeĹĄ voditi kot moĹĄki, ampak s srcem!ÂŤ Irena: ÂťVoditi je treba tako, da ne vzameĹĄ dostojanstva.ÂŤ Mojca: ÂťVsak vodja mora biti takrat in tam, kjer ga zaposleni potrebujejo.ÂŤ Brigita: ÂťPredvsem je treba tisto, kar poÄ?neĹĄ, voditi iz srca.ÂŤ

Pa so se te Ĺženske kdaj Ä?utile zapostavljene?

Brigita: ÂťNikoli. Sem prepriÄ?ana, da je biti Ĺženska poseben privilegij. Zmoremo Ä?isto vse enako kot moĹĄki, vÄ?asih ĹĄe bolje.ÂŤ Mojca: ÂťNikoli. Imam veliko

Ĺženskih sodelavk, s katerimi se odliÄ?no razumem, no, seveda tudi z moĹĄkimi. Nikoli nisem imela obÄ?utka, da bi bila manj vredna.ÂŤ Flora: ÂťAbsolutno nikoli.ÂŤ Irena: ÂťNikoli se nisem in se ne poÄ?utim zapostavljeno. Mislim, da sem s svojim vzornim delovanjem in s svojo energijo in poslanstvom naredila veliko veÄ? kot marsikateri moĹĄki.ÂŤ

Na kaj so najbolj ponosne?

Brigita: ÂťAbsolutno na moje 'mladiÄ?e'.ÂŤ

Mojca: ÂťNa to, da mi je bilo velikokrat dano, da sem kaj izboljĹĄala, v zasebnem Ĺživljenju pa sem najbolj ponosna na svojo hÄ?er.ÂŤ Flora: ÂťVeliko je vsega, a najbolj ponosna sem na svojo druĹžino in na to, da uspeĹĄno vodim IT podjetje, Ä?esar si pred 20 leti nisem znala predstavljati.ÂŤ Irena: ÂťDa sem se v kljuÄ?nih situacijah uspela odloÄ?iti za nov izziv, tudi to, da sem popolnoma nepripravljena prevzela vodenje ĹĄole.ÂŤ đ&#x;”˛