16 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (3/22 °C), soboto (8/20 °C) in nedeljo (6/19 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 23. aprila 2020â€

ĹĄtevilka 16 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Lokalni prodajalci spet vabijo na trĹžnico

cena 1,90 â‚Ź

Kako hitro se lahko uÄ?imo!

Mira ZakoĹĄek

Velenje – V okviru rahljanja ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb s covidom-19 so v Mestni obÄ?ini Velenje v ponedeljek, 20. aprila, znova odprli Mestno trĹžnico. Tako so lahko na trĹžnici lokalni ponudniki Ĺže od ponedeljka prodajali v prodajnih hiĹĄkah ob Cankarjevi ulici. V soboto pa se jim bodo

pridruĹžili tudi ostali ponudniki ob Centru Nova in v atriju pri Kavarni Lucifer.

Tako za obiskovalce kot prodajalce ĹĄe zmeraj veljajo vsi predpisani varnostni ukrepi, med katerimi so predvsem vzdrĹževanje varnostne razdalje najmanj dva metra in obvezno noĹĄenje zaĹĄÄ?itne maske oziroma druge

V sredo velika oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija V tem tednu, ko praznujemo dan zemlje, zaposleni v obÄ?inski upravi vsak dan Ä?istijo mesto in njegovo okolico. Tako je Ĺže vse od prejĹĄnjega petka. Doslej so oÄ?istili breĹžine ob drĹžavni cesti Velenje – Celje, sprehajalno pot ob reki Paki do Ĺ aleka, SonÄ?ni park, breĹžine ob cesti proti Ĺ oĹĄtanju, cesto proti GraĹĄki gori, Cirkovcam ‌ Sodelovali pa bodo tudi v vseslovenski Ä?istilni akciji, h kateri poziva ZdruĹženje me-

stnih obÄ?in Slovenije, potekala pa bo v sredo, 29. aprila. Vabijo vse, ki to Ĺželijo (obÄ?ani, druĹĄtva, politiÄ?ne stranke ‌), da se akciji pridruĹžijo. Zbor bo ob 8. uri pred domovi krajevnih skupnosti in sedeĹži mestnih Ä?etrti.

Pridite primerno obleÄ?eni in obuti, za zaĹĄÄ?itne maske, rokavice in vreÄ?ke bodo poskrbeli, prav tako pa bodo poskrbeli tudi za pijaÄ?o in malico. đ&#x;”˛

mz

zaĹĄÄ?ite ustnega in nosnega predela.

PriporoÄ?ljivo je, da se kupci pridelkov in izdelkov ne dotikajo, zanje bo to opravil prodajalec.

TrĹžnica bo odprta od 7. do predvidoma 13. ure, razen ob nedeljah in praznikih. đ&#x;”˛

mz

Epidemija koronavirusa je marsikaj postavila na glavo, a resnici na ljubo, pokazala tudi mnoge naĹĄe razvade, neracionalne reĹĄitve, pa tudi nepotrebne posle. Vse se je odvijalo z neverjetno naglico. Niti dva meseca ĹĄe ni minilo, ko smo se ob jutranji kavi ĹĄe hudomuĹĄno nasmihali nekemu novemu virusu, ki naj bi grozil (seveda je bil takrat ĹĄe predaleÄ? od nas, da bi ga jemali resno). A smo kaj hitro potihnili, sicer pa nam kaj drugega niti ni preostalo. Ukrepati je bilo treba hitro (stara praksa, da bomo naredili to jutri, se paÄ? ni veÄ? obnesla).

Kolegica Tina je v prejĹĄnji kolumni nanizala kar nekaj zelo pozitivnih stvari, ki so se jih mnogi lotili v tem Ä?asu, meni pa je pozornost pritegnilo dejstvo, kako hitro smo se v teh nekaj tednih nauÄ?ili marsikaj, kar iz takĹĄnih in drugaÄ?nih ÂťmuhÂŤ doslej nismo hoteli.

Si lahko predstavljate, da je narasla uporaba interneta kar za dvajsetkrat!? Da so se zanj zaÄ?eli zanimati tudi starejĹĄi, ki jim to doslej niti na misel ni priĹĄlo. Pa tudi mnogi zaposleni so se bili kar naenkrat pripravljeni nauÄ?iti marsikaj, in to dobesedno v nekaj dneh, prej pa so mesece in celo leta odklanjali ĹĄtevilne novosti, ki bi jim sicer Ĺže zdavnaj lahko olajĹĄale Ĺživljenje in pocenile delovni proces.

Da ne govorimo o tem, kakĹĄen ÂťboomÂŤ so doĹživeli internetni operaterji. V Ä?etrtek, 12. marca, so izvedeli, da bo verjetno s ponedeljkom, 16. marca, celotno Ĺživljenje (izobraĹževanje, delo od doma ‌) zaÄ?elo potekati preko interneta ‌ ÄŒez vikend so seveda garali in bili bolj ali manj v ponedeljek, ko so se napovedi tudi uresniÄ?ile, pripravljeni ‌ Samo v Arnesovem oblaku se je v ponedeljek poveÄ?alo ĹĄtevilo uporabnikov do 100-krat.

Kar neverjetno je, kaj vse znamo zdaj narediti na daljavo. Celo doslej pregreĹĄno draga zasedanja evropskega parlamenta, seminarje ‌ Se sploh zavedate, koliko je Ĺže samo to pocenilo naĹĄe delovanje. In takĹĄnih in podobnih racionalizacij bo zagotovo v svetu, ki bo, kot vsi poudarjajo, povsem drugaÄ?en, ĹĄe veliko. Pa ne navijam za krizo, saj s sabo prinaĹĄa tudi neizmerne boleÄ?ine, strah, izgube delovnih mest, Ĺživljenj ‌ Ugotavljam pa, kako hitro lahko marsikaj spremenimo, Ä?e imamo Ĺželjo ali smo v to prisiljeni, in kako bi marsikaj veÄ?, bolje in laĹžje postorili tudi v normalnih razmerah, pa iz razliÄ?nih vzrokov (pogosto zgolj oportunizma) tega ne zmoremo. Pa naj bo to v domaÄ?em okolju ali na delovnem mestu, v boju s pohlepom ali za lepĹĄe okolje ‌ Je preoptimistiÄ?no priÄ?akovati, da bi dobre izkuĹĄnje in prijazne zaobljube iz krize, nadgrajevali tudi prihodnjem, bolj vsakdanjem Ĺživljenju? đ&#x;”˛

OdloÄ?no za tretjo razvojno os Ĺ˝upani Savinjsko-ĹĄaleĹĄke in KoroĹĄke regije, prav tako pa tudi gospodarstveniki in obrtniki ter Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os ostro protestirajo zaradi vloĹžene toĹžbe Rova proti zaÄ?etku gradnje tretje razvojne osi. Mladinska iniciativa je na to opozorila tudi premierja Janeza JanĹĄo.

Na obÄ?ini Velenje so napovedali, da bodo zaradi varovanja pravnih koristi obÄ?ine in njenih obÄ?anov vloĹžili predlog, da se obÄ?ini prizna poloĹžaj stranskega udeleĹženca v tem upravnem sporu. Na velenjski obÄ?ini so sicer prepriÄ?ani, da zdruĹženje Rovo ni procesno legitimirano za vloĹžitev toĹžbe.

KoroĹĄki Ĺžupani pa so sprejeli sklep in novega ministra za infrastrukturo Tadeja Vrtovca pozvali, da Ä?im prej „pojasni svoje staliĹĄÄ?e glede revizije in preverjanja projektnih reĹĄitev, povezanih s potekom trase hitre ceste med Ĺ entrupertom in Velenjem.“ Trasa tretja razvojne osi Velenje-Slovenj Gradec je bila v prostor umeĹĄÄ?ena z uredbo o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu (DPN), ki je bila sprejeta leta 2013, odsek Ĺ entrupert-Velenje pa z uredbo o DPN, sprejeto januarja 2017, za katero je ustavno sodiĹĄÄ?e v ustavni presoji đ&#x;”˛ mz lani odloÄ?ilo, da ni v neskladju z ustavo.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. aprila 2020

Obrtnike pesti nelikvidnost

LOKALNE novice

Zgolj tretjina obrtnikov bo zbrala sredstva za izplaÄ?ila aprilskih plaÄ?

Na Titovem trgu mlaj Ĺže stoji

Mira ZakoĹĄek

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je vÄ?eraj popolne na Titovem trgu postavila prvomajski mlaj, skladno v preventivnimi ukrepi, kar seveda pomeni, da dvigovanje mlaja ni bilo mnoĹžiÄ?no, ampak so si tokrat pomagali s strojem. đ&#x;”˛

mz

Na festivalu OHS Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 17. aprila – Festival Odprte hiĹĄe Slovenije (OHS) je bil sprva naÄ?rtovan za letoĹĄnji april, zaradi trenutnih razmer pa je prestavljen na jesen.

Med izbranimi za festival je tudi nova Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj. ÄŒeprav bo festival potekal od 25. do 27. septembra, se je ekipa OHS odloÄ?ila, da v Ä?asu pomanjkanja kulturnih dogodkov in vsebin Ĺže sedaj predstavijo objekte, ki so se uvrstili v program 11. festivala Odprte hiĹĄe Slovenije. Objekti in ureditve so na njihovi spletni strani Ĺže objavljeni. đ&#x;”˛

mkp

Obrtniki in podjetniki se zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti in upada naroÄ?il sooÄ?ajo s hudimi likvidnostnimi teĹžavami.

Zgolj tretjina vpraĹĄanih je v anketi Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije odgovorila, da bo zbrala dovolj sredstev, da bo lahko delavcem na Ä?akanju izplaÄ?ala nadomestila za april. ÂťLikvidnostne teĹžave so ta hip najveÄ?ja teĹžava ĹĄtevilnih obrtnikov in podjetnikov. Zato Ĺželimo, da vlada v drugem sveĹžnju pomoÄ?i z ustreznimi ukrepi pomaga reĹĄiti to vpraĹĄanje,ÂŤ poudarja predsednik OZS Branko Meh.

V anketi zbornice jih je namreÄ? zgolj 34 odstotkov vpraĹĄanih ocenilo, da bodo imeli dovolj sredstev, da bodo delavcem lahko izplaÄ?ali nadomestila za Ä?akanje na delo doma za april.

VeÄ?ina ocenjuje, da bo upraviÄ?ena do pomoÄ?i

Kot so pokazali rezultati ankete, 64 odstotkov vpraĹĄanih ocenjuje, da bodo upraviÄ?eni do pomoÄ?i drĹžave, ki je opredeljena v megazakonu. Tisti, ki po njihovi oceni ne bi bili upraviÄ?eni do pomoÄ?i, so med najbolj pogostimi razlogi za to izpostavili kriterije o upadu in rasti prihodkov ter starĹĄevskem varstvu (skrajĹĄan delovni Ä?as).

OdpuĹĄÄ?anje delavcev v Ä?asu epidemije ni bilo mnoĹžiÄ?no

Spodbuden je podatek, da je delodajalcem, ki so sodelovali v anketi, veÄ?inoma uspelo obdrĹžati delovna mesta in delavce.

Kar 82 odstotkov delodajalcev, sodelujoÄ?ih v anketi, je namreÄ? odgovorilo, da v tem Ä?asu ni odpuĹĄÄ?alo. Namesto odpuĹĄÄ?anja so se veÄ?inoma odloÄ?ili, da njihovi delavci Ä?akajo na delo doma. V povpreÄ?ju je tako v podjetjih, sodeÄ? po rezultatih ankete, na Ä?akanju kar 73 odstotkov delavcev. đ&#x;”˛

Branko Meh, predsednik OZS

Hotel Paka predan lastniku Velenje – Potem, ko sta v nedeljo ĹĄe zadnji dve osebi, ki sta Ĺživeli v karanteni, zapustili Hotel Paka, so ga v zaÄ?etku tednarazkuĹžili in ga te dni tudi vrnili lastniku. Gorenje Gostinstvo, ki ga upravlja, seveda upa, da bo kmalu v njem zaĹživela njihova osnovna dejavnost. đ&#x;”˛

mz

Ĺ e je Ä?as za nekatere razpise Velenje – Zaradi trenutnih teĹžav z epidemijo se je Mestna obÄ?ina Velenje odloÄ?ila, da Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje ter Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2020 podaljĹĄa do 31. maja. Prav tako ObÄ?ina podaljĹĄuje dve zbiranji ponudb za oddajo zemljiĹĄÄ?a in lesenih hiĹĄk na Velenjski plaĹži v najem.

Tu je nov rok 7. maj. đ&#x;”˛

Velenje – Konec lanskega leta je Muzej Velenje zaÄ?el prenavljati okolico Velenjskega gradu, ki bo potekala v treh fazah. Prva faza – rekonstrukcija grajskega parka na ploĹĄÄ?adi pred vhodom v grad, se je minuli teden zakljuÄ?ila. Park pa ĹĄe nima uporabnega dovoljenja, zato za obiskovalce ĹĄe ni odprt. đ&#x;”˛

tf

Film Korporacija v Los Angelesu Velenje – Kriminalna drama Korporacija velenjske produkcijske hiĹĄe Lignit Film se je uvrstila v tekmovalni program filmskega festivala SEE FEST 2020 – South East European Film Festival v Los Angelesu. Festival vsako leto predstavi najboljĹĄo filmsko produkcijo drĹžav za nekdanjo Ĺželezno zaveso. Letos bo zaradi pandemije koronavirusa potekal po spletu med 22. do 26. junijem. đ&#x;”˛

tf

NoÄ? knjige bo letos noÄ? pisanja Velenje, 23. aprila – Danes je svetovni dan knjige, ki ga razne institucije in organizacije s podroÄ?ja negovanja bralne kulture obeleĹžijo z vseslovenskim projektom NoÄ? knjige. Letos bodo zaradi pandemije koronavirusa namesto druĹžabnih prireditev izvedli NoÄ? pisanja. Vse generacije spodbujajo k literarnemu ustvarjanju na temo Ujeti med ĹĄtirimi zidovi – zgodbe in pesmi iz samoizolacije. Svoje prispevke lahko objavljate samostojno na druĹžabnih omreĹžjih in jih oznaÄ?ite z zaznamkom #nocpisanja2020. PoĹĄiljate jih lahko tudi na e-naslov nocknjige@gmail.com. VaĹĄe prispevke bodo objavili na spletni strani 2020.nocknjige.si. đ&#x;”˛

tf

Spletno recikliranje oblaÄ?il in dodatkov Velenje – Prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje vabijo k spletnemu recikliranju oblaÄ?il in modnih dodatkov. Vse, ki si Ĺželijo sodelovati, vabijo, da pospravijo svoje omare z oblaÄ?ili, poiĹĄÄ?ejo tista oblaÄ?ila, ki jih ne nosijo, nato pa razmislijo, kako bi jih lahko predelali. PiĹĄejo lahko na e-naslov masa.kolsek@scv.si, se poveĹžejo z ustvarjalci, dobijo nasvete, si izmenjajo ideje, nato pa nova unikatna oblaÄ?ila maja predstavijo na spletni modni reviji. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ĺ martno ob Paki – Po kar precejĹĄnjih birokratskih zapletih je ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki minuli teden le uspelo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za novogradnjo prizidka k tamkajĹĄnjemu vrtcu. NaÄ?rt predvideva odstranitev dveh kontejnerjev in novogradnjo prizidka, v katerem bodo trije oddelki, skupni prostori in prostori za zaposlene. Vrednost naloĹžbe je blizu milijon evrov. Aktivnosti za pridobitev dokumentacije so bile naÄ?rtovane skladno z objavljenim drĹžavnim razpisom

tf

za pridobitev nepovratnega denarja, ki pa je bil zaradi epidemije preklican. FinanÄ?na konstrukcija in s tem zaÄ?etek gradnje zato ostajata za nekaj Ä?asa ĹĄe odprta, pojasnjujejo na obÄ?inski upravi.

V lokalni skupnosti izvajajo varstvo otrok v osmih oddelkih na dveh lokacijah. V prostorih tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole gostujeta dva oddelka, v centralnem vrtcu je ĹĄest oddelkov. ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je Ĺže pred leti sprejela koncept razvoja vrtca, ki

predvideva zdruĹžitev vseh oddelkov na eni lokaciji ter obnovo in razĹĄiritev centralnega vrtca. V osnovni ĹĄoli namreÄ? potrebujejo prostore za svojo dejavnost, stavba Vrtca, ki je bila zgrajena v zaÄ?etku osemdesetih, pa je Ĺže tudi potrebna obnove oziroma energetske prenove. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

Prenovljen grajski park

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Gradbeno dovoljenje za prizidek k vrtcu

Vsako delo le ne gre na daljavo Nova odkritja – Sosedska pomoÄ? – Po lepi okolici – TeĹžave s prazniki – Ĺ marje ni Vuhan Svet se sicer ĹĄe kar vrti, Ä?eprav poÄ?asneje! Na kronavirusni pogon oziroma na KV zaviranje. In ĹĄe vedno naj bi veljalo: niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo. Drugi verjamejo, da bo kmalu spet vse OK. Ĺ˝e si prihajamo vse bliĹže, Ä?eprav ĹĄe vedno velja dvometrska razdalja in maska na obrazu. Nekaterim slabim zgledom s samega drĹžavnega vrha navkljub. Na druĹžinski ravni mnoge gospodinje Âťna prisilnem domovanjuÂŤ odkrivajo, kaj vse dejansko imajo v stanovanju. Mnoge so iz spomina ali knjig izbrskale stare recepte za ÂťnoveÂŤ jedi. In spet smo v druĹžinskem krogu in odnosih s sosedi spoznali, da ĹĄe obstajajo besede ‚dober dan› in ‚adijo› ter ‚hvala› in ‚prosim›.

In Ä?eprav se mladi ĹĄe uÄ?ijo na daljavo in mnogi ĹĄe vedno tudi delajo na daljavo, se vsega na daljavo le ne da narediti. Hmeljarjem v Savinjski dolini ni niÄ? pomagalo, Ä?e so imeli v Romuniji delavce, ki bi tudi letos radi delali na njihovih hmeljiĹĄÄ?ih, saj jim denar ĹĄe kako prav pride, a kaj ko so jim prihod zaprle meje. Na daljavo pri tem delu paÄ? ne gre. Ĺ ele zadnje dni so se stvari malo uredile in zdaj po nekaterih hmeljiĹĄÄ?ih menda Ĺže spet sliĹĄimo romunĹĄÄ?ino. Se je pa v tem Ä?asu, ko so Ä?akali na reĹĄitev, spet izkazala sosedska in tovariĹĄka solidarnost. Kaj lahko doseĹžemo, Ä?e stopimo skupaj! Slovenci pri takih stvareh teĹžko razoÄ?aramo.

Niso pa na sreÄ?o preveÄ? skupaj ĹĄtevilni sprehajalci, ki s spomladanskimi sprehodi v lepih pomladanskih dneh ÂťubijajoÂŤ prisilni prosti Ä?as. Podobno kot v drugih veÄ?jih krajih je tudi okoli Celja zelo Ĺživahno. Taki, ki so bolj ÂťnoblÂŤ in obiÄ?ajno obiskujejo tuje kraje, zdaj odkrivajo domaÄ?o okolico, Ä?eprav prisilno le domaÄ?o obÄ?ino. Posebno na griÄ?ih ob Savinji in okoli Ĺ martinskega jezera je polno sprehajalcev. Zdaj se kaĹže, da lahko jezero ÂťsprejmeÂŤ res veliko obiskovalcev. Ĺ koda, da se do tja v glavnem pripeljejo z avtomobili, tako da je obmoÄ?je jezera skorajda v ploÄ?evinasti ogradi. Podobno pestro je tudi v drugih krajih na Celjskem. No, Ĺže ta teden je sprehajalcev manj, saj so se nekateri spet vrnili na delo. Ne le v delavnice, tudi

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

na gradbiĹĄÄ?a ter na nekatera druga dela na prostem. Tudi v centru Celja, kjer nadaljujejo obnovo dveh ulic. Ob tem bodo tudi poskrbeli, da obiskovalci ne bodo Ĺžejni. Postavili bodo ÂťpitnikÂŤ.

Zaradi pandemije imajo tudi obÄ?ine teĹžave s prazniki. Pisali smo Ĺže, da so Celjani preloĹžili osrednjo prireditev in jo bodo pripravili kasneje; takrat bodo tudi slovesno podelili letoĹĄnje nagrade in priznanja. Zaradi teĹžav z virusom pa letos ne bo Galerije na prostem, saj ĹĄolarji in nekateri drugi niso mogli dokonÄ?ati svojih del. Bodo pa fotografije ÂťekipÂŤ, ki so jih izdelovale, kasneje postavili na ogled v nastajajoÄ?em Tehnoparku. Tema del je prav primerna – Znanost: sanjamo sanje – odkrivamo znanje. Slavje ob obÄ?inskem prazniku so preloĹžili tudi v Kozjem. Novi virus jim je povzroÄ?il teĹžave tudi pri urejanju apartmajev v gospodarskem poslopju gradu Podsreda, ki naj bi jih po naÄ?rtih odprli za prvomajske praznike. Z njimi Ĺželijo privabiti predvsem goste, ki jih zanima kulturna dediĹĄÄ?ina. Upajo, da se bodo razmere uredile vsaj do konca junija, ko se na gradu zaÄ?enja letoĹĄnje Glasbeno poletje.

V Ĺ marju pri JelĹĄah, kjer so Ĺže dolgo Ä?asa v srediĹĄÄ?u pozornosti zaradi velikega ĹĄtevila obolelih zaradi novega virusa, so nekateri precej nejevoljni. Predvsem zato, ker njihov kraj nekateri imenujejo kar slovenski Vuhan. Tu res beleĹžijo veliko tovrstnih bolnikov, vendar je veÄ?ina obolelih oskrbovancev doma za starejĹĄe. Po ĹĄtevilo okuĹženih samih obÄ?anov Ĺ marja pa so bolj na slovenskem repu. In Ä?eprav ĹĄtevilo potrjenih okuĹžb pada, se sreÄ?ujejo z izredno obremenitvijo in izÄ?rpanostjo zaposlenih v domu, zato prosijo za pomoÄ? sosednje in tudi druge zdravstvene organizacije. Ĺ˝e doslej jim je sicer pomagalo veliko raznovrstnih delavcev. V sosednjem Ĺ entjurju pa imajo v zdravstvu drugaÄ?ne ÂťskrbiÂŤ – pred dnevi so podpisali pogodbo za gradnjo prizidka k njihovemu zdravstvenemu domu. Pridobili bodo prostor za ĹĄtiri ambulante ter ĹĄe veÄ? dodatnih prostorov. Nove ambulante naj bi zaĹživele Ĺže oktobra.

Pa ĹĄe to: Celje bo zacvetelo Âťpo tujeÂŤ. Ob obnovi srediĹĄÄ?a mesta, kjer urejajo Tehnopark, namreÄ? tudi uresniÄ?ujejo projekt Âťeksperimentalna ureditev dela Lilekove in GubÄ?eve uliceÂŤ. V sklopu tega bodo posadili tudi sedem dreves Ä?eĹĄnje. A ne domaÄ?e, temveÄ? japonske.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

23. aprila 2020

5

Marca ugasnilo Ĺže 46 podjetij TukajĹĄnje gospodarstvo priÄ?akuje od 10- do tudi veÄ? kot 50-odstotni padec – O tem in drugih posledicah koronakrize smo se pogovarjali z direktorjem Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne gospodarske zbornice mag. Francijem Kotnikom Mira ZakoĹĄek

Koronavirus je zaznamoval zadnje tedne naĹĄega Ĺživljenja in tudi zelo globoko vsekal tudi po gospodarstvu. Le dober mesec traja vse skupaj, pa se veliko stvari sesuva.

Kako se to vidi v gospodarstvu savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja? Kako moÄ?no so upoÄ?asnili korak?

negativen vpliv na promet nepremiÄ?nin in prodajo avtomobilov, notranje opreme, veÄ?jih gospodinjskih aparatov ter podobnih dobrin. Pri tem je treba opozoriti na veliko odgovornost drĹžave, kajti prav od njenih ukrepov je odvisno, kakĹĄno je oziroma bo stanje v druĹžbi.ÂŤ

vljala podjetja iz predelovalnih dejavnosti, in sicer dve tretjini, preostalo tretjino pa podjetja iz storitvenih dejavnosti.ÂŤ

pripravljenih ukrepov. Po uveljavitvi omenjene zakonodaje smo v gospodarski zbornici izraÄ?unali, da veÄ? kot ĹĄtiri petine najveÄ?jih slovenskih izvoznikov ne bo upraviÄ?enih do koriĹĄÄ?enja ukrepov, povezanih s povraÄ?ilom stroĹĄkov dela za zaposlene, ki Ä?akajo na delo. To je seveda nedopustno, kajti izvozniki pred-

Kaj pa drugi sveĹženj, ki naj bi bil ĹĄe bolj usmerjen v gospodarstvo? ÂťDrugi sveĹženj ukrepov naj bi po napovedih vlade podjetjem omogoÄ?il ponovni zagon in s tem ohranitev delovnih mest.

Kot sestavni del teh ukrepov je predvidena poroĹĄtvena shema, kar je v redu, a Ä?e deleĹž drĹžavnega poroĹĄtva ne bo dovolj visok, je povsem predvidljivo, da bodo banke zagotavljale kreditna sredstva le druĹžbam, ki nimajo teĹžav s pridobivanjem posojil.

Poleg tega mehanizem izvajanja poroĹĄtev ne sme biti zapleten, sicer bo pomenil dodatno oviro namesto prednosti pri dostopu do posojil. Za gospodarstvo je kljuÄ?na tudi hitrost implementacije ukrepov v praksi, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo pomoÄ? priĹĄla prepozno, posledice pa bodo bistveno hujĹĄe, kot bi bile sicer. Iz obrtne zbornice sporoÄ?ajo, da bo lahko samo tretjina njihovih Ä?lanov zagotovila sredstva za izplaÄ?ilo nadomestil delavcem na Ä?akanju za mesec april.ÂŤ

Po dolgem Ä?asu se je spet pokazalo, kako zelo pomembna sta za tukajĹĄnje okolje rudarstvo in proizvodnja elektriÄ?ne energije. Ves Ä?as delajo na polno? ÂťTako Premogovnik Velenje kot Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ves Ä?as obratujeta, seveda z ustreznimi organizacijskimi prilagoditvami, stabilno in tako zagotavljata nepogreĹĄljiv deleĹž produkcije elektriÄ?ne energije za Slovenijo. Nekaj dni pred razglasitvijo epidemije sem bil na sestanku v Termoelektrarni na temo izobraĹževanj in Ĺže takrat so imeli vse pripravljeno za primer izrednih razmer, kar pomeni, da niso niÄ?esar prepuĹĄÄ?ali nakljuÄ?ju. Zanesljiva oskrba z elektriÄ?no energijo je v situaciji, ki smo ji priÄ?a v zadnjih tednih, ĹĄe toliko bolj pomembna, saj bi morebitni izpadi poleg gospodarske ĹĄkode predstavljali ĹĄe dodatno Franci Kotnik: ÂťÄŒe deleĹž drĹžavnega poroĹĄtva ne psiholoĹĄko breme.ÂŤ bo dovolj visok, je povsem predvidljivo, da bodo

ÂťPandemijo novega koronavirusa so v naĹĄi regiji, podobno kot drugje po Sloveniji, najprej obÄ?utila podjetja v panogi turizma in gostinstva, v katerih so Ĺže na zaÄ?etku marca zaznali stornacije rezervacij, zlasti gostov iz tujine, zaostrovanje razmer pa se je nato stopnjevalo do zaprtja vseh gostinskih lokalov in turistiÄ?nih objektov, ki ga je sredi preteklega meseca z odlokom predpisala vlada. Z istim odlokom je bila ustavljena tudi veÄ?ina storitvenih dejavnosti, vendar vse omenjene dejavnosti skupaj v naĹĄi regiji predstavljajo manjĹĄi del gospodarstva. VeÄ?inski, skoraj dvotretjinski deleĹž gospodarstva SAĹ A regije, predstavljajo predelovalne dejavnosti in v tem segmentu deluje tudi veÄ?ina naĹĄih izvoznikov. Slednji so ob zagotavljanju vseh potrebnih zaĹĄÄ?itnih ukrepov ohranili proizvodnjo ĹĄe nekaj Ä?asa po uradni razglasitvi epidemije v Sloveniji, nato pa so se nekateri odloÄ?ili za zaÄ?asno zaustavitev, nekateri pa za zmanjĹĄanje delujoÄ?ih proizvodnih kapacitet. Ĺ e najbolj stabilno v vsem tem Ä?asu poslujejo gospodarski subjekti v sektorju energetike in tudi v gradbeniĹĄtvu.ÂŤ

VeÄ?ina podjetij v veÄ?jem delu Ĺže dela? ÂťVeÄ?ina podjetij v segmentu predelovalnih dejavnosti dela, vsa sicer ne s polno zmogljivostjo, vendar proizvodnja poteka.

V nekaterih produkcijskih obratih so zaposlenim zagotovili ĹĄe dodatno tehniÄ?no zaĹĄÄ?ito, da bi moĹžnost morebitne okuĹžbe res minimizirali, nekaj izzivov pa je bilo treba premagati tudi v logistiki zaradi prepovedi izvajanja avtobusnih prevozov. S postopnim sproĹĄÄ?anjem omejitvenih ukrepov bodo v prihodnjih tednih znova zaÄ?ela poslovati tudi podjetja, ki so v tem Ä?asu ĹĄe v mirovanju, zadnja panoga v tem zaporedju pa bo verjetno turizem. Morda velja na tem mestu dodati podatek, da se je kar nekaj samostojnih podjetnikov v teh negotovih razmerah odloÄ?ilo za prenehanje dejavnosti. Marca je velenjska izpostava agencije AJPES zabeleĹžila 46 tovrstnih izbrisov iz registra, kar je enkrat veÄ? kot marca lani. Kljub sprejetim vladnim ukrepom se izbrisi nadaljujejo v aprilu, zato je Ĺže zdaj jasno, da bo slika gospodarstva SAĹ A regije konec letoĹĄnjega leta v primerjavi z lanskim bistveno drugaÄ?na.ÂŤ

Gospodarstvo tukajĹĄnjega obmoÄ?ja, kot ste omenili, v veliki meri zaznamuje predelovalna industrija, ki je globalno orientirana. Jasno je, da vseh posledic nikakor ĹĄe ni mogoÄ?e ocenjevati, pa vendar, kaj pravijo? ÂťNapovedi so v tem trenutku ĹĄe precej negotove, ker je veliko odvisno tudi od tega, kako uÄ?inkovito se bodo s posledicami pandemije koronavirusa spopadali v drĹžavah, ki za naĹĄe izvoznike predstavljajo najpomembnejĹĄe trge. V razgovorih z direktorji tako zaznam veliko mero previdnosti. Vsi priÄ?akujejo znaten padec prodaje, odstotek pa je odvisen od posamezne panoge in ĹĄe nekaterih drugih faktorjev.

Vsekakor bo okrevanje gospodarstva neposredno pogojeno tudi s stopnjo zaupanja potroĹĄnikov. ÄŒe bodo slednji zaskrbljeni glede svoje zaposlitve in razmer v druĹžbi nasploh, ne bodo pripravljeni troĹĄiti denarja za stvari, ki niso nujno potrebne, to pa bo imelo

KakĹĄno pa je sicer stanje v gospodarstvu? ÂťDa bi priĹĄli do kar se da realne trenutne slike, smo v okviru gospodarske zbornice v prvi polovici aprila izvedli anketo, v kateri so sodelovala velika in srednja podjetja. Poslovanje le-teh ima namreÄ? pomemben vpliv tudi na malo gospodarstvo. Iz rezultatov lahko razberemo, da skoraj ĹĄestdeset odstotkov velikih in srednjih druĹžb letos priÄ?akuje 10- do 30-odstotni upad letnih prihodkov, dobra desetina priÄ?akuje upad od 30 do 50 odstotkov, ostali pa veÄ? kot 50 odstotkov. 60 odstotkov v anketo vkljuÄ?enih podjetij si Ĺželi odpravo administrativnih ovir in spremembe na trgu dela, 38 odstotkov pa pomoÄ? pri zagotavljanju likvidnosti.

40 odstotkov podjetij priÄ?akuje najveÄ?je teĹžave pri poslovanju v naslednjih dveh mesecih, 36 odstotkov pa kasneje. Zaradi objektivnejĹĄe predstave velja dodati, da so glavnino v anketi predsta-

Med vaĹĄimi Ä?lanicami bodo zagotovo med najbolj prizadetimi podjetja iz dejavnosti gostinstva in turizma, kajne? ÂťZa turistiÄ?no panogo velja ocena, da bo utrpela najhujĹĄe in tudi banke zagotavljale kreditna sredstva le druĹžbam, najbolj dolgoroÄ?ne poTako tistim v energetiki ki nimajo teĹžav s pridobivanjem posojil.ÂŤ sledice, zato bi si zaslukot zaposlenim v proiĹžila posebno obravnavo zvodnji lahko Ä?estitastavljajo hrbtenico slovenskega pri pripravi in uveljavitvi protimo. Preventivne ukrepe oÄ?itno gospodarstva; lani so izvozili kriznih ukrepov. VeÄ?ina ponures dosledno upoĹĄtevajo, saj v tu- za 40 milijard evrov blaga in dnikov storitev v gostinstvu in kajĹĄnjem okolju ni bila zaznana storitev, kar predstavlja skoraj turizmu priÄ?akuje letos veÄ? kot nobena okuĹžba?

85 odstotkov slovenskega bru- 50-odstotni upad prihodkov, ne ÂťUgotovitev je toÄ?na in potrjuje to druĹžbenega produkta. Zbor- glede na to pa ostajajo optiminaĹĄe navedbe pred nekaj tedni, nica je zato na vlado naslovila stiÄ?ni glede ponovnega zagona ko smo – za razliko od sindika- poziv za spremembo zakonskih pred zaÄ?etkom glavne poletne tov – zagovarjali ohranitev pro- pogojev za uveljavitev pomoÄ?i sezone. Realno je priÄ?akovati izvodnje ob upoĹĄtevanju vseh iz prvega paketa interventne nove varnostne standarde, ki potrebnih zaĹĄÄ?itnih ukrepov. Po- zakonodaje, pri Ä?emer pa se ni- bodo veljali v hotelih, kampih, kazalo se je, da so bili ukrepi, ki smo omejili samo na korekcijo restavracijah, na plaĹžah in izleso jih v delovnih okoljih zagoto- omenjenih ukrepov, ampak pre- tih, izid letoĹĄnjega poslovnega vila naĹĄa podjetja, uÄ?inkoviti, saj dlagamo tudi kritje nadomestil leta pa bo za slovenske turistiÄ?ne ne beleĹžimo nobenega izbruha plaÄ? delavcev, ki zaradi viĹĄje sile ponudnike v veliki meri odvisen ĹĄirjenja virusa, in upam si trditi, ne morejo opravljati dela, vsem od obiska domaÄ?ih gostov.ÂŤ da so nekateri na delovnem me- delodajalcem kritje bolniĹĄkega Kako pa funkcionira vaĹĄe delo v stu bistveno bolje zaĹĄÄ?iteni pred staleĹža Ĺže od 13. marca dalje in tem Ä?asu? morebitno okuĹžbo kot v doma- moĹžnost prekinitve Ä?akanja na Ä?em okolju.ÂŤ delo katerihkoli sedem dni v meÂťTakoj po razglasitvi epidemisecu. Temu naj dodam ĹĄe poziv je smo v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki goVlada je namenila v prvem sve- sekcije raÄ?unovodskih servisov spodarski zbornici uvedli delo Ĺžnju kar tri milijarde za ublaĹži- pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski na domu, izjemo predstavlja le tev krize. Menite, da so zadeli v zbornici pristojnim organom, da potrjevanje zunanjetrgovinskih pravo smer? v najkrajĹĄem Ä?asu vzpostavijo listin, zaradi katerih sodelavka ÂťVse delodajalske organizacije potrebne pogoje za normalno obÄ?asno prihaja na delovno mesmo bile ob sprejemanju prvega izvajanje sprejetih ukrepov, saj se sto na sedeĹž zbornice v Velenju. protikriznega paketa ukrepov v praksi zaradi nedoreÄ?enih po- Delo pri projektih je prilagojeno enotnega mnenja, da gre za ko- stopkov, nepripravljenih obraz- razmeram, v katerih se nahajarak v pravo smer, Ĺžal pa vlada cev in neprilagojene program- mo ne samo v Sloveniji, ampak ni sprejela praktiÄ?no nobenega ske opreme pojavljajo mnoge tudi v drĹžavah, kjer delajo naĹĄi naĹĄega predloga za izboljĹĄanje teĹžave.ÂŤ partnerji. Dnevno smo v stiku z

MoÄ?no trpi tudi tukajĹĄnje gospodarstvo

preloĹžila nekam v prihodnost.

V Gorenju so sicer takoj po velikonoÄ?nih praznikih zaÄ?eli delati v vseh tovarnah, a za zdaj po malce prilagojenem reĹžimu, ki se prilagaja dnevnim naroÄ?ilom. Ta pa so seveda nekoliko niĹžja, kot je za ta Ä?as obiÄ?ajno.

Med tistimi, ki so med prvimi ustavili proizvodnjo, so BSH HiĹĄni aparati, so jo pa na zaÄ?etku

prejĹĄnjega tedna zagnali v celoti.

Proizvodnjo so ta teden zagnali v celoti v tudi BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

V druĹžbi Esotech trenutno izvajajo samo nujna dela pri projektih v Sloveniji, izkljuÄ?no na objektih za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, katerih obratovanje je strateĹĄkega pomena za celotno drĹžavo.

Gorenje, ki je za letos naÄ?rtovalo, da bo konÄ?no spet zaplavalo iz rdeÄ?ih ĹĄtevilk, je izgubilo kar precej delovnih dni, predvsem pa tudi kupcev po svetu, saj je veÄ?ina nakupe takĹĄnih izdelkov

V Veplasu so prav tako ustavili proizvodnjo, ki je ponovno stekla v zaÄ?etku tedna.

Odprle so se nekatere trgovine in storitve V zaÄ?etku tega tedna je vlada nekoliko omilila ukrepe zaradi

korona virusa. Od ponedeljka so vrata med drugim znova odprle trgovine z gradbenim materialom, specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles, kemiÄ?ne Ä?istilnice in nekatere servisne delavnice, med drugim vulkanizerske ‌ Frizerski in kozmetiÄ?ni saloni bodo lahko znova odprti od 4. maja.

Na voljo so tudi Ĺže storitve, ki

naĹĄimi Ä?lani, oglaĹĄajo pa se tudi neÄ?lani, ki potrebujejo informacije oziroma pojasnila oe sprejetih ukrepih. Na ravni Gospodarske zbornice Slovenije je oblikovan krizni ĹĄtab, ki ga sestavljamo direktorji organizacijskih enot in vodstvo GZS. Preko video konference smo dnevno na zvezi, komunikacija pa je dvosmerna, kar pomeni, da po eni strani dobivamo informacije o aktivnostih GZS na relaciji z vlado, ministrstvi in ostalimi institucijami, po drugi strani pa vodstvo GZS informiramo o stanju ‚na terenu›.

V Ä?asu, ko se Ĺžal dogaja tudi to, da isti predpis dve drĹžavni instituciji tolmaÄ?ita na razliÄ?na naÄ?ina, si lahko predstavljate, da ni enostavno zadovoljiti priÄ?akovanja in potrebe naĹĄih Ä?lanov, a trudimo se po najboljĹĄih moÄ?eh. Tako kot v tem trenutku ne delamo na obiÄ?ajnih delovnih mestih, tudi nimamo obiÄ?ajnega delovnega Ä?asa. Delamo takrat, ko je to potrebno oziroma ko nas Ä?lani potrebujejo. HvaleĹžen sem sodelavkama, ki se tega zavedata enako, kot se zavedam sam.ÂŤ Kako bo vse skupaj vplivalo na uresniÄ?evanje vaĹĄega programa dela? ÂťProgram dela za leto 2020, ki smo ga sprejeli na februarski seji skupĹĄÄ?ine SĹ GZ, se je vsaj za prvo polletje v preteĹžnem delu spremenil. PodaljĹĄali smo rok za oddajo prijav na letoĹĄnji razpis za najboljĹĄe inovacije SAĹ A regije, podelitev priznanj pa bomo izvedli septembra. Na jesen smo preloĹžili tudi doloÄ?ene aktivnosti v okviru projekta SPOT, v izobraĹževanju pa pripravljamo prvi webinar. PriÄ?akujem, da bomo tudi prvo sejo upravnega odbora SĹ GZ pod vodstvom novega predsednika TomaĹža KoroĹĄca izvedli v obliki video konference, seveda pa bomo aktivnosti sproti prilagajali razvoju razmer, v katerih poslujejo naĹĄi Ä?lani.ÂŤ Morda ĹĄe sklepna misel za zakljuÄ?ek tokratnega pogovora? ÂťZa zakljuÄ?ek Ĺželim opozoriti na po mojem mnenju v medijih v veliki meri prezrto ali podcenjeno humanitarno dejavnost podjetnikov in podjetij, ki so v minulih tednih izvedli veÄ? sto razliÄ?nih donacij – bodisi denarnih sredstev bodisi zaĹĄÄ?itne opreme ali pa v kakĹĄni drugi obliki. VeÄ?ina teh prispevkov slovenskega gospodarstva je bila deleĹžna le drobnih notic ali pa ĹĄe tega ne.

Upam, da se nekoÄ? tudi to spremeni, po drugi plati pa imam obÄ?utek, da bo ta kriza, katere konec zdaj Ĺže slutimo na obzorju, za Slovenijo zamujena priloĹžnost, ko bi lahko po tridesetih letih znova stopili skupaj za naĹĄ boljĹĄi jutri.ÂŤ đ&#x;”˛

se opravljajo na prostem, na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasadarska dela, prav tako je mogoÄ? osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potroĹĄniki. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

23. aprila 2020

Ĺ˝ivljenje teÄ?e drugaÄ?e, a ga dohajajo

Pred dnevom upora proti okupatorju

Morda bo zaradi zakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una za lani in rebalansa za letos potrebna dopisna seja sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, pravi Ĺžupan Darko Menih Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 16. aprila – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih pravi, da je ponosen na svoje obÄ?anke in obÄ?ane, ker dosledno upoĹĄtevajo ukrepe in pravila, ki jih je za zajezitev epidemije korona virusa sprejela vlada. ÂťPrepriÄ?an sem, da bomo samo s skupnimi moÄ?mi premagali virus, ki nam greni Ĺživljenje.ÂŤ OpaĹža pa, da je z napovedjo prvega manjĹĄega paketa sproĹĄÄ?anja omejitev (delne omejitve gibanja med obÄ?inami ter izvajanja nekaterih ĹĄportnih dejavnosti ...) ta red pri nekaterih popustil. ÂťZlasti na igriĹĄÄ?ih. ÄŒeprav imamo vsa zaĹĄÄ?itena, ograjena, zaklenjena ‌, se najdejo skupine, ki na umetni travi na nogometnem igriĹĄÄ?u pod Vilo Ĺ iroko igrajo nogomet. To pa ni prav! Redarji so na take dogodke zelo pozorni,

Ĺžal pa smo morali zaradi tega, da bi prepriÄ?ali ljudi, naj za zdaj tovrstne aktivnosti ĹĄe odloĹžijo, za pomoÄ? zaprositi Ĺže tudi policijo,ÂŤ pravi.

Za ljudi, ki so pomoÄ?i potrebni, skrbi ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite. Sodeluje tudi pri organizaciji razdeljevanja tiste pomoÄ?i, ki jo obÄ?ankam in obÄ?anom zagotavljajo Karitas, RdeÄ?i kriĹž ‌ ÂťNekaj Ä?asa je bil tudi pri nas velik problem s pomanjkanjem mask. ReĹĄili smo ga s pomoÄ?jo donatorjev. Najprej smo dobili maske za najbolj ranljive in jim jih takoj razdelili. Pri tem mislim na ustanove, kot so Zdravstvena postaja Ĺ oĹĄtanj, Zimzelen TopolĹĄica ter seveda na gasilce in civilno zaĹĄÄ?ito ‌ PrejĹĄnji teden pa smo vsakemu gospodinjstvu v obÄ?ini podarili pralno masko.

Gospodinjstva so jih dobila v svoje poĹĄtne nabiralnike.ÂŤ

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťNekatere naÄ?rtovane naloĹžbe bo treba popolnoma spremeniti.ÂŤ

DrugaÄ?e je organizirano tudi delo uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in delovanje obÄ?inskega sveta. ÂťA sproti urejamo vse tekoÄ?e zadeve, tako da v niÄ?emer ne zaosta-

jamo. Tako je tudi z razpisi za urejanje oz. odpravo plazov, za urejanje cest. OpaĹžamo, da je odziv izvajalcev velik. Za nekatere projekte so Ĺže tudi izbrani. Med drugim za obnovo ceste z rondojem in parkiriĹĄÄ?a do BolniĹĄnice TopolĹĄica.ÂŤ Kaj pa delo obÄ?inskega sveta? ÂťÄŒe bo treba, bomo imeli dopisno sejo. Sprejeti bi bilo treba zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una obÄ?ine za lansko leto in oblikovati predlog rebalansa proraÄ?una za letos. Nekatere naÄ?rtovane naloĹžbe bo treba popolnoma spremeniti. Velik stroĹĄek je nastal pri vrtcih. Vzgojiteljice in drugi so na Ä?akanju doma. Gre za precejĹĄnje stroĹĄke, ampak s prerazporeditvijo sredstev bomo tudi to reĹĄili.ÂŤ đ&#x;”˛

Po praznikih potniĹĄki promet? Ĺ˝ivljenje se vse bolj vraÄ?a v mesto, odprta je trĹžnica, postavljen je mlaj, v omejenem obsegu potekajo Ä?istilne akcije Mira ZakoĹĄek

V mestni obÄ?ini Velenje se Ĺživljenje skladno z vladnim popuĹĄÄ?anjem ukrepov vraÄ?a v vse bolj normalne tirnice. Tako je v zaÄ?etku tedna Ĺže zaÄ?ela obratovati kmeÄ?ka trĹžnica, najprej s tremi ponudniki iz lokalnega okolja, ki prodajajo v hiĹĄkah ob Cankarjevi cesti, Ĺže to soboto pa se jim bo pridruĹžilo ĹĄe veÄ? ponudnikov, ki obiÄ?ajno prodajajo ob Centru Nova in kavarni Lucifer.

Odpirajo se teniĹĄka in golf igriĹĄÄ?a, dovoljeno pa je tudi bali-

nanje. Po mestu se Ĺže zelo vidi, da je dovoljeno tudi kolesarjenje in tek.

SrediĹĄÄ?e mesta krasi prvomajski mlaj, ki so ga postavili vÄ?eraj.

Potekajo tudi Ĺže Ä?istilne akcije, seveda za zdaj v zelo omejenem obsegu, si pa podĹžupan Peter Dermol zelo Ĺželi, da bi kmalu lahko organizirali kakĹĄno veÄ?jo. ÂťTakĹĄno tradicionalno, mnoĹžiÄ?no obiskano, polno druĹžabnega, prijateljskega in delovnega naboja,ÂŤ pravi in dodaja, da so te akcije v mestu res nekaj tradicionalnega in tudi zelo potreb-

nega. ÄŒez zimo se nabere veliko razliÄ?ne nesnage. Dali so tudi pobudo, da bi koncesionar Ä?im prej omogoÄ?il tudi odvoze kosovnih odpadkov, ĹĄe posebej, ker so ljudje, ko so bili doma, veliko Ä?istili in se je zato nabralo veliko odpadnih predmetov. Odvoz zelenih odpadkov pa je omogoÄ?en Ĺže v tem Ä?asu.

ObÄ?insko vodstvo pa prouÄ?uje tudi pobudo, da bi po prvomajskih praznikih ponovno vzpostavili tudi mestni promet in morda odprli tudi otroĹĄka igriĹĄÄ?a. Seveda pa bo vse omenjeno lahko po-

tekalo le ob ĹĄe vedno zelo strogih samozaĹĄÄ?itnih ukrepih.

Se pa na MO ozirajo tudi v Ä?as po krizi in Ĺže naÄ?rtujejo kakĹĄno veÄ?jo prireditev, s katero se bodo zahvalili obÄ?anom za zelo prizadevno izvajanje preventivnih ukrepov, ki so prispevali k temu, da je ostalo to okolje med najmanj okuĹženimi v Sloveniji, Ä?eprav je veliko delovnih kolektivov ves Ä?as delalo. Ĺ e posebej to velja za Premogovnik Velenje, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in veÄ?ino Ä?asa tudi Gorenje. đ&#x;”˛

Tudi spomini v Ä?asu epidemije potekajo na daljavo – Za proslave in stiske rok bo ĹĄe Ä?as – Zdaj je najpomembneje ohraniti zdravje Ĺ aleĹĄka dolina – Strmim skozi okno v Ä?udovito sonÄ?no jutro, v drevesa in okrasno grmiÄ?evje, ki Ĺže osipa svoje cvetje, Ä?eprav je ĹĄele april.

Vsako leto v tem Ä?asu smo Ä?lani ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Ĺže zakljuÄ?evali priprave na prireditve, ki smo jih organizirali v spomin na lepe in teĹžke Ä?ase v naĹĄi zgodovini.

Tudi za letos smo naÄ?rtovali mnoge aktivnosti, vendar nam je februarja uspelo izvesti le ĹĄtiri proslave v spomin na prihod XIV. divizije na Ĺ tajersko, vse ostalo nam je prepreÄ?ila epidemija koronavirusa.

Letos praznujemo 75. obletnico osvoboditve izpod faĹĄizma. V mestni obÄ?ini smo osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju naÄ?rtovali za petek, 24. aprila, na prazniÄ?ni dan 27. aprila pa pripravljali mnoĹžiÄ?ni pohod po poti spominov in spominskih obeleĹžij iz Ä?asov NOB s kurirÄ?kovo poĹĄto ter spominsko slovesnostjo pri spomeniku pri Domu krajanov v KavÄ?ah. 9. maja smo v TopolĹĄici naÄ?rtovali izvedbo osrednje slovesnosti v spomin na 75. obletnico podpisa kapitulacije nemĹĄkih oboroĹženih sil za jugovzhodno Evropo, zveÄ?er pa koncert partizanskih pesmi na Titovem trgu. Prav tako smo za 17. maja naÄ?rtovali proslavo v spomin na tri izdane in padle partizane BraÄ?iÄ?eve brigade na Petelinjeku v Vinski Gori in slovesnost v spomin na ustanovitev Ĺ aleĹĄke Ä?ete 27. junija v Podgorju pri Ĺ oĹĄtanju. Vse te prireditve bodo prestavljene in izvedene v manjĹĄem obsegu s poloĹžitvijo vencev in kratkim opisom zgodovinskega dogodka na tistem kraju.

NaĹĄe obmoÄ?no ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje je tudi poznano po mnoĹžiÄ?ni udeleĹžbi naĹĄih Ä?lanov na drugih pomembnejĹĄih prireditvah po Sloveniji. Tako smo naÄ?rtovali svojo udeleĹžbo na obeh republiĹĄkih proslavah ob 75. obletnici osvoboditve v Ljubljani 9. maja in na Poljani 16. maja. Obe sta odpovedani. 25. maja, ko praznujemo dan mladosti in radosti, je odpovedana prireditev v Kumrovcu in 4. julija tudi slovesnost na Menini planini.

Kaj bo s poletnimi in jesenskimi prireditvami, ĹĄe ne vemo, ker ne vemo, kdaj bodo preklicani vladni ukrepi, ĹĄe bolj pomembno pa je to, kdaj bo dovolj varno, da se bomo lahko zopet druĹžili, se spominjali preteklih dogodkov, se veselili, prepevali in tudi zabavali, tako kot se samo mi znamo.

NaĹĄe komuniciranje sedaj poteka po telefonih, mobitelih, elektronski poĹĄti in na FB, kar pa ĹĄe zdaleÄ? ne nadomesti naĹĄih stiskov rok, objemov in nasmehov.

Zelo pogreĹĄamo drug drugega, vendar bomo vse to nadoknadili, ko mine ta koronavirus, zato Ä?uvajte svoje zdravje. ÄŒe kdorkoli od Ä?lanov ZB NOB Velenje rabi kakĹĄno pomoÄ? ali samo klepet, pokliÄ?ite na 051 659-933, pomagali vam bomo najti reĹĄitev. Ĺ˝elimo in upamo, da se bomo kmalu spet videli na naĹĄih proslavah in sreÄ?anjih, si stisnili roke, zaĹželeli zdravja in se razĹĄli kot pravi tovariĹĄi in prijatelji, tako kot je bilo doslej. Zato sedaj ostanite doma in varujte svoje zdravje. ÄŒestitamo vam za 27. april, dan upora proti okupatorju, za 1. maj, praznik dela, in 9. maj, dan zmage nad faĹĄizmom! đ&#x;”˛

Marjana Koren, sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje

Gostinci in gostje Ĺže teĹžko Ä?akajo Med najbolj prizadetimi panogami zaradi epidemije covid-19 sta gostinstvo in turizem. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS zato vlado poziva, da se Ä?im prej zaĹžene tudi gostinsko dejavnost ob hkratnem upoĹĄtevanju protokolov in navodil NIJZ. â€?Z danaĹĄnjim dnem je sicer dovoljen prevzem hrane v gostinskih lokalih, Ĺželimo pa si, da nam vlada omogoÄ?i tudi postopno obratovanje gostinskih lokalov, seveda ob upoĹĄtevanju navodil NIJZ. Predlagamo, da bi po vzoru Avstrije, tudi naĹĄi gostinci lahko zaÄ?eli delati Ĺže 15. maja. Ker nam tudi letni Ä?as to omogoÄ?a, bi lahko za varnost gostov in zaposlenih v gostinstvu ĹĄe dodatno poskrbeli na naÄ?in, da bi stregli na zunanjih povrĹĄinah oziroma terasah,â€? ob tem poudarja BlaĹž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri đ&#x;”˛ OZS. â€

3

145 let

energije za Slovenijo in veÄ? kot 220 mio ton premoga Vsem sodelavkam in sodelavcem v druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje in nekdanjim zaposlenim, ki ste in ĹĄe vedno prispevate k pridobivanju premoga, izrekamo iskrene Ä?estitke ob Ä?astitljivem jubileju – 145-letnici uspeĹĄnega delovanja Premogovnika Velenje.

Vsem prebivalkam in prebivalcem Ĺ aleĹĄke doline, ki so jo pomagali izgraditi rudarji, obenem Ä?estitamo ob dnevu boja proti okupatorju in 1. maju – prazniku dela.

SREÄŒNO!

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

23. aprila 2020

V Gorenju proizvodnja po prilagojenem reĹžimu Od 3021 zaposlenih jih je 429 zaradi ukinitve javnega prevoza ali varstva otrok in Ä?akanja na domu ĹĄe doma Mira ZakoĹĄek

V Gorenju, d. o. o., v Velenju so takoj po velikonoÄ?nih praznikih zaÄ?eli delati v vseh tovarnah, in sicer po malce prilagojenem reĹžimu, ki se prilagaja trenutnemu planu dnevne proizvodnje in naroÄ?ilom, ki so zaradi globalne pandemije koronavirusa seveda nekoliko niĹžji, kot je za ta Ä?as obiÄ?ajno. ÂťKer pa so nekatera naroÄ?ila vezana na doloÄ?en datum, jih je treba zakljuÄ?iti pravoÄ?asno in v teh teĹžkih razmerah poskuĹĄamo

â?ą

Proizvodnja poteka ob izvajanju preventivnih ukrepov za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusa.

s pravoÄ?asnim zagotavljanjem naroÄ?il Ä?im bolje podpirati trge navkljub vsem oviram, ki jih prinaĹĄajo raznovrstni restriktivni ukrepi v razliÄ?nih drĹžavah po Evropi in svetu,ÂŤ pravijo v Gorenju.

Med prazniki ne bo kolektivnih dopustov

Glede na to, da so v Gorenju naÄ?rtovane prvomajske kolektivne dopuste prerazporedili na Ä?as, ko niso delali, v prihajajoÄ?ih dneh teh ne bo. Prosta bosta torej samo prazniÄ?na dneva, ponedeljek, 27. aprila in petek, 1. maja.

Zaradi nekoliko niĹžjega obsega dnevne proizvodnje je ta teden na Ä?akanju na delo doma iz poslovnega razloga ali pa zaradi zagotavljanja otroĹĄkega varstva in (ali) ukinitve javnega prevoza ostalo ĹĄe skupaj 429 zaposlenih od 3.021 zaposlenih v Gorenju, d. o. o.

HSE lani z dobiÄ?kom Prihodki so bili lani rekordni, dosegli so jih v viĹĄini 1,7 milijarde evrov, Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj pa je poslovno leto zakljuÄ?ila z najmanjĹĄo izgubo, odkar obratuje ĹĄesti blok Mira ZakoĹĄek

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je imela lani za 29,7 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, medtem ko so imeli leto pred tem za 11,8 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so bili najviĹĄji v celotni zgodovini, dosegli so jih v viĹĄini 1,7 milijar-

de evrov. Za investicije so namenili 41 milijonov evrov.

DobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo skupine (EBITDA) je bil lani nekaj veÄ?ji od 160 milijonov evrov. Prihodke od prodaje je skupina na letni ravni poveÄ?ala za 16 odstotkov, EBITDA pa za 25 odstotkov, na najviĹĄjo raven v petih letih.

TEĹ z najniĹžjo izgubo

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je ustvarila nekaj manj kot 20 milijonov evrov Ä?iste izgube, kar je najmanj, odkar deluje ĹĄesti blok. ÂťV preteklih letih je poslovanje skupine pestil predvsem TeĹĄ, vendar pa smo z zmanjĹĄanjem njegove izgube v HSE ocenili, da so s tem dokazali, da lahko sami

Kar se tiÄ?e Hisense Gorenja Europe, ima ta ĹĄe ta teden prilagojen reĹžim dela, npr. kombinirano v podjetju, od doma ob priporoÄ?ilu za koriĹĄÄ?enje dopustov, kjer je to mogoÄ?e (reĹžija recimo ni ustavila dela vzporedno s proizvodnjo, temveÄ? pozneje). Vsi reĹžijci, ki so

upravljajo vse poslovne izzive in hkrati zagotavljajo nemoteno, varno in stabilno dobavo elektriÄ?ne energije,ÂŤ pravijo v HSE. Ĺ e leta 2018 je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj namreÄ? izkazala kar 58,53 milijona evrov izgube, lani pa jim jo je uspelo zmanjĹĄati na 19,58 milijona evrov.

Premogovnik spremenil strategijo odkopnih poti

Vse ostale druĹžbe v Holdingu Slovenske elektrarne so lani poslovale v skladu z letnimi naÄ?rti, nekaj teĹžav je imel le Premogovnik Velenje. ÂťTa pa je letos zaÄ?el z novo strategijo odkopnih poti, kar se pozna na viĹĄjem dnevnem odkopu in Ä?edalje veÄ?ji zalogi lignita na deponiji.ÂŤ

Hidroelektrarne proizvedle 2 odstotka manj

Elektrarne HSE so lani proizvedle 7,2 teravatne ure elektriÄ?-

â?ą

Zaradi razmer na trgu je tudi proizvodnja niĹžja od obiÄ?ajne za ta Ä?as.

vezani direktno na proizvodnjo, pa v podjetju Ĺže delajo.

ne energije, kar je dva odstotka manj kot leto pred tem, predvsem zaradi slabih hidroloĹĄkih razmer v prvih treh Ä?etrtletjih in nepredvidenih zaustavitev TeĹĄa 6.

DruĹžbe skupine HSE sicer proizvedejo 70 odstotkov slovenske elektriÄ?ne energije iz obnovljivih virov. Polovico elektriÄ?ne energije v skupini HSE je proizvedene iz obnovljivih virov (Dravske elektrarne Maribor in SoĹĄke elektrarne Nova Gorica), drugo polovico pa proizvedejo v dveh termo blokih in ĹĄtirih plinskih turbinah v Ĺ oĹĄtanju.

GOSPODARSKE novice

Marca, ko so drĹžave v Evropi uvedle razliÄ?ne ukrepe zaradi epidemije korona virusa, so na novo registrirali 567.308 novih vozil, kar je 55 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu.

NajveÄ?ji padec je po podatkih Evropskega zdruĹženja proizvajalcev avtomobilov utrpela Italija, kjer je bil padec 85,4-odstoten.

Kitajsko gospodarstvo se je skrÄ?ilo za 6,8 odstotka Kitajsko gospodarstvo se je zaradi ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja novega korona virusa v prvem

đ&#x;”˛

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić: ÂťLeto 2019 je bilo za HSE res izjemno. Bilo je tudi dobra popotnica za leto 2020, ki so ga sicer Ĺže na samem zaÄ?etku zaznamovale izredne razmere.

V HSE se z njimi uspeĹĄno spopadamo, naĹĄe poslovanje v nobenem trenutku ni bilo ogroĹženo, s tem pa tudi ne varnost in zanesljivost oskrbe Slovenije z elektriÄ?no energijo.ÂŤ

70 odstotkov energije iz obnovljivih virov

Marca v Evropi prodali 55 odstotkov manj avtomobilov

Povsod, na vseh lokacijah Hisensa po Evropi ĹĄe vedno izvajajo vse preventivne ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa ter za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varovanja zdravja zaposlenih.

trimeseÄ?ju skrÄ?ilo za 6,8 odstotka. Padec je manjĹĄi od priÄ?akovanj analitikov, ki so napovedovali veÄ? kot osemodstotni padec.

Gre sicer za prvo krÄ?enje po letu 1992, odkar Kitajska objavlja Ä?etrtletne rezultate.

Najbolj oĹĄkodovan svetovni turizem Med tistimi, ki so zaradi svetovnih ukrepov najbolj oĹĄkodovani, je turizem, seveda tudi slovenski.

NaĹĄi hoteli in druge turistiÄ?ne nastanitve so morali sredi marca v skladu z vladnim odlokom zapreti vrata. Okrevanje po epidemiji novega koronavirusa pa bo poÄ?asno, za zdaj se jim po oceni turistiÄ?no gostinske zbornice poleti obeta le med 20- in 50-odstotna zasedenost. S temi teĹžavami se seveda spopadajo tudi gostinci v SaĹĄa regiji, strokovnjaki pa menijo, da turizem letos ĹĄe ne bo zares zaĹživel.

V trgovskem delu najuspeĹĄnejĹĄi doslej

ÂťLansko leto je bilo za skupino HSE rekordno, saj smo dosegli najboljĹĄi rezultat v zgodovini druĹžbe v prodajno-trgovalnem delu. Prav tako smo uspeĹĄno refinancirali posojila in zniĹžali zadolĹženost skupine,ÂŤ poudarjajo v HSE. đ&#x;”˛

Hrvati Ĺželijo vsaj delno odpreti poletno sezono NaĹĄi sosedje Hrvati si zelo Ĺželijo vsaj delno odpreti poletno sezono, in Ä?eprav so si v zadnjih letih Ĺželeli predvsem bogatih turistov iz bolj razvitih drĹžav, bodo sedaj vsaj nekaj Ä?asa zadovoljni tudi s tistimi bolj revnimi, ki so jim sicer vedno reĹĄevali krizne trenutke. Tudi druge drĹžave se ne bi rade kar tako odrekle poletnemu kolaÄ?u. Italijani razmiĹĄljajo, da bi poletno distanco med ljudmi na plaĹžah zagotovili s posebnimi boksi iz pleksi stekla, letoĹĄnjemu poletnemu turizmu se ne bi radi odrekli niti Ĺ panci niti Francozi in seveda tudi drugi. A strokovnjaki opozarjajo, da krize ni konec in da bo potrebno zelo previdno sproĹĄÄ?anjem, mnogi fiziÄ?no (in s tem nekateri tudi socialno) distanco med ljudmi predvidevajo ne le letos, ampak tudi ĹĄe v prihodnjem letu. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 15. aprila Mediji so poroÄ?ali, da so policisti 2. aprila na cesti ustavili drĹžavnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Breznika, ki je v sluĹžbenem avtomobilu vozil prehitro in pod vplivom alkohola. Breznik je notranjemu ministru takoj po razkritju zgodbe ponudil odstop. ÄŒlan vladne strokovne skupine Ivan SimiÄ? je samozaposlene in samostojne podjetnike pozval, naj le oddajajo vloge za meseÄ?ni temeljni dohodek.

Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je kriza zaradi

Minister Hojs je Breznikov odstop sprejel.

epidemije jasno pokazala, da Slovenija nujno potrebuje transportno letalo.

Na odloÄ?itev Donalda Trumpa, da ZDA prekinejo financiranje WHO, so v organizaciji dejali, da ni Ä?asa za zapravljanje. Poudarili so, da se osredotoÄ?ajo samo na prizadevanja za reĹĄevanje Ĺživljenj in ustavitev pandemije covid-19.

Poleg Italije in Ĺ panije je zaÄ?ela ukrepe omejevanja javnega Ĺživljenja rahljati tudi Danska, ki se je odloÄ?ila za odprtje ĹĄol, vrtcev in trgovin. Kanclerka Angela Merkel je ob tem sporoÄ?ila, da bodo postopno zaÄ?eli odpirati ĹĄole v zaÄ?etku maja tudi v NemÄ?iji.

Dobra novica je priĹĄla iz New Yorka, kjer se je ĹĄtevilo hospitaliziranih ljudi zaradi koronavirusa Ĺže drugi dan zapored zmanjĹĄalo. Ĺ e vedno pa je bilo teĹžko v Belgiji, kjer je tisti dan zaradi okuĹžbe s covid-19 umrlo 283 obolelih.

ErbeĹžnika, Roka SvetliÄ?a, Marka Starmana, Janeza Pogorelca in Barbare Zobec.

Vlada je za novega naÄ?elnika GeneralĹĄtaba Slovenske vojske imenovala brigadirja Roberta GlavaĹĄa.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da je vrhunec epidemije v ZDA mimo, in napovedal, da bodo nekatere zvezne drĹžave ÂťodprliÂŤ ĹĄe ta mesec.

Francoski predsednik Macron je dejal, da pomeni gospodarska in zdravstvena kriza, ki jo je sproĹžila pandemija covida-19, trenutek resnice za Evropsko unijo.

Petek, 17. aprila Pristojni so nas opozorili, da je v Slovenijo priĹĄlo japonsko zdravilo za gripo favipiravir, ki bi bilo lahko uÄ?inkovito pri zdravljenju za covid-19.

Vlada je za drĹžavne sekretarje v kabinetu premierja imenovala brigadirja Bojana Pograjca, nekdanjega poslanca SMC Marjana DolinĹĄka in dosedanjo v. d. direktorice vladne sluĹžbe za zakonodajo Katjo Triller Vrtovec.

Njeno mesto bo zasedel Miha PogaÄ?nik.

Ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec je dejala, da letos nacionalnega preverjanja znanja ob koncu osnovne ĹĄole ne bo, matura pa da vsekakor bo. Z ministrstva so ta dan uÄ?iteljem poslali tudi navodila za ocenjevanje v Ä?asu epidemije.

Vlada se je seznanila z osnutkom popravkov prvega in osnutkom drugega protikoronskega zakona. Napovedali so, da bosta oba v DrĹžavni zbor vloĹžena po nujnem postopku, saj je treba nemudoma zagotoviti sredstva za izvajanje ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja in blaĹženje posledic epidemije.

Zdravko PoÄ?ivalĹĄek se je na odzive na sporne maske odzval z besedami, da so vse maske iz domaÄ?e proizvodnje Âťprestale strokovno preverjanje materiala na UKC LJ.ÂŤ

Vlada se je seznanila s popravki prvega in predlogom drugega protikoronskega zakona.

Evropski parlament se je z veÄ?ino izrekel za skupne obveznice za obvladovanje gospodarskih posledic pandemije covid-19. Z njimi naj bi drĹžave financirale prihodnje investicije, ne pa prevzele obstojeÄ?ih dolgov.

Z zagrebĹĄke katedrale so po veÄ?dnevnih pripravah odstranili vrh enega od dveh zvonikov, ki je po potresu marca grozil, da se bo zruĹĄil.

Sobota, 18. aprila Predsednik stranke LMĹ Marjan Ĺ arec je dejal, da bo njegova stranka zaradi ravnanj vlade Âťpostala zahtevna opozicija in bo nastavljala ogledalo oblastiÂŤ.

Koaliciji je oÄ?ital nezakonitost kriznega ĹĄtaba, povezave ministrov s podjetji za dobavo zaĹĄÄ?itne opreme in ĹĄe marsikaj.

Izvedeli smo, da se ĹĄtudentje Univerze v Ljubljani v tem ĹĄtudijskem letu ne bodo veÄ? vrnili v predavalnice; je pa vodstvo Univerze skupaj z epidemiologi in infektologi pripravilo smernice za izvedbo obveznih vaj v laboratorijih.

23. aprila 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

ÄŒetrtek, 16. aprila Ustavno sodiĹĄÄ?e je zadrĹžalo del odloka o omejitvi gibanja in vladi naloĹžilo, da mora takoj po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upraviÄ?enost ukrepov iz odloka.

Notranji minister AleĹĄ Hojs je napovedal, da od sobote dalje v Sloveniji ne bo veÄ? omejitve gibanja za vse, ki Ĺželijo kaj postoriti v poÄ?itniĹĄkih hiĹĄah ali obdelati njivo ali sadovnjak, ki jih imajo v drugih obÄ?inah.

Uprava za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje je obÄ?inam dostavila okoli 300 tisoÄ? spornih mask, narejenih iz kakovostnejĹĄih prtiÄ?kov, od katerih se nekatere pritrjujejo z navadnimi elastikami. Nastalo je veliko nejevolje, v nekaj obÄ?inah so celo napovedali, da bodo maske zavrnili.

V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so za prosto mesto sodnika na ustavnem sodiĹĄÄ?u prejeli kandidature AndraĹža TerĹĄka, Branka KorĹžeta, AnĹžeta

Bodo maturantje v ĹĄolske klopi sedli 4. maja?

Istega dne je ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec napovedala, da bodo na ministrstvu po 1. maju odloÄ?ali, ali se bodo dijaki 4. letnikov ob strogih zaĹĄÄ?itnih ukrepih predÄ?asno vrnili v ĹĄole zaradi priprave na maturo.

OdloÄ?itev bo odvisna od zdravstvenih razmer.

Kanado so pretresla razkritja o stanju v zasebnem domu za ostarele blizu Montreala, kjer se je razĹĄiril novi koronavirus. Zaposleni so veÄ?inoma odĹĄli, oskrbovanci pa so bili prepuĹĄÄ?eni sami sebi. V nekaj tednih jih je umrlo 31.

V TurÄ?iji se je ĹĄtevilo potrjenih okuĹžb z novim koronavirusom povzpelo na 82.329. S tem je po ĹĄtevilu okuĹžb TurÄ?ija prehitela Iran.

Nedelja, 19. aprila Pravoslavni kristjani v Srbiji, drugih drĹžavah na Balkanu ter drugje po svetu so se pripravljali na praznovanje pravoslavne velike noÄ?i. Tudi ta je zaradi epidemije novega koronavirusa potekala po domovih v najoĹžjih druĹžinskih krogih, saj so bile cerkve ĹĄe vedno zaprte.

V ameriĹĄkih zveznih drĹžavah Michigan, Minnesota, Ohio, Kentucky in drugih so potekali protesti AmeriÄ?anov proti omejevanju gibanja. VeÄ?inoma je ĹĄlo za podpornike ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa. Ta je prav ta dan posvaril Kitajsko, da se bo morala spoprijeti s posledicami, Ä?e je zavestno odgovorna za izbruh pandemije novega koronavirusa, ki se je zaÄ?ela lani v Vuhanu.

Avstrija je po padanju novih okuĹžb in poslediÄ?nem rahljanju ukrepov karantene napovedala testiranje vseh okoli 130 tisoÄ? nastanjenih in zaposlenih v 900 domovih za starostnike po drĹžavi. Ĺ panski premier Pedro SĂĄnchez je optimistiÄ?no dejal, da so ÂťnajekstremnejĹĄi trenutkiÂŤ za njimi, a da so uspehi ĹĄe nezadostni

AmeriĹĄki predsednik je Kitajsko opozoril pred posledicami, Ä?e se bo izkazalo, da je odgovorna za pandemijo koronavirusa.

in predvsem krhki. Ob tem je dejal, da bo Ĺ panija sicer omilila nekatere ukrepe proti ĹĄirjenju novega koronavirusa oziroma bodo ti proĹžnejĹĄi.

Ponedeljek, 20. aprila Na razĹĄirjenem vrhu koalicije so bili obravnavani popravki prvega protikoronskega zakona in osnutek drugega protikoronskega zakona, ki je namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Kot smo izvedeli, je za zdaj sveĹženj ukrepov vreden 2,8 milijarde evrov, ĹĄtevilka pa se bo ĹĄe lahko spreminjala.

Ĺ tiri opozicijske stranke, LMĹ , Levica, SD in SAB, so sporoÄ?ile, da bodo na ustavno sodiĹĄÄ?e vloĹžile zahtevo za ustavno presojo odloka o omejitvi gibanja in dveh Ä?lenov protikoronskega zakona, ki govorita o policijskih pooblastilih in zdravstveni inĹĄpekciji.

Ta dan je bilo v Sloveniji potrjenih 9 novih primerov okuĹžb, noben bolnik pa ni umrl.

Iz Italije so poroÄ?ali, da so tam v zadnjih 24 urah potrdili 2256 novih okuĹžb s koronavirusom, kar je najmanj v veÄ? kot mesecu dni.

V Kanadi je napadalec, ki je bil obleÄ?en v policista, med strelskim pohodom v kanadski provinci Nova Ĺ kotska ubil najmanj 20 ljudi.

Morilca iz Kanade naj bi vodilo ljubosumje oziroma jeza na bivĹĄo Ĺženo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in njegov glavni tekmec Benjamin Ganc sta podpisala dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki naj bi konÄ?ala leto dni trajajoÄ?o politiÄ?no krizo.

Torek, 21. aprila Parlamentarni odbor za zdravstvo je na dopoldanski nujni seji obravnaval razmere v domovih za starejĹĄe v Sloveniji, popoldne pa so razpravljali o zaĹĄÄ?itnih maskah.

Na vladi so obravnavali in sprejeli popravke prvega in drugi protikoronski zakon.

Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je s skupaj z obrambnim ministrom Matejem Toninom na prvi uradni pogovor po imenovanju sprejel naÄ?elnika GeneralĹĄtaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta GlavaĹĄa.

Na ljubljanskem OnkoloĹĄkem inĹĄtitutu so potrdili okuĹžbo s koronavirusom in poslediÄ?no odpovedali operacije do konca tedna.

Vodja civilne zaĹĄÄ?ite SreÄ?ko Ĺ estan je sporoÄ?il, da dobavljajo ogromne koliÄ?ine zaĹĄÄ?itne opreme in da vÄ?asih paÄ? pride do zapletov in tudi reklamacij, da pa je kljuÄ?no, da so zaloge na zadovoljivi ravni.

AmeriĹĄki predsednik Trump je v odgovor na izbruh pandemije koronavirusa napovedal, da bo z izvrĹĄnim odlokom zaÄ?asno ustavil priseljevanje v drĹžavo.

Italija je napovedala, da bo 4. maja po skoraj dveh mesecih zaÄ?ela postopno odpiranje drĹžave.

Iz Severne Koreje je priĹĄla vest, da je tamkajĹĄnji voditelj Kim DĹžong Un prestal srÄ?no operacijo. JuĹžna Koreja je ob tem dejala, da ni resno bolan, medtem ko je bil po podatkih ameriĹĄkih obveĹĄÄ?evalcev po posegu v Âťveliki nevarnostiÂŤ.

V Indiji so reĹĄili ĹĄest turistov, ki so se zatekli v neko jamo na severu drĹžave, potem ko zaradi ukrepov zaradi koronavirusa niso mogli zapustiti drĹžave.

Kam gremo?

Doma smo Ĺže dober mesec in marsikdo je zelo hitro spremenil svoje potroĹĄniĹĄke navade. Za krizni Ä?as je postalo sprejemljivo, celo spodbujano uporabljanje tehnologije in druĹžabnih omreĹžij.

Kupovanje preko spleta in dostave domov so nova normalnost.

Analitiki New York Timesa predvidevajo, da bodo te navade z nami ostale tudi po koncu pandemije. Zato bodo z gospodarskega vidika najveÄ?ji zmagovalci po krizi podjetja, kot so Amazon, Facebook in Google. Na podroÄ?ju zdravstva podjetja s temi medicinskimi storitvami ta hip doĹživljajo svoj vzpon.

Ob zaÄ?etku epidemije je bila veÄ?ina fokusa medijev usmerjenega v primerjavo ĹĄtevilk obolelih in umrlih v razliÄ?nih drĹžavah, v preventiTjaĹĄa Zajc vo in nasvete pri umivanju rok, razkuĹževanju predmetov in vsega, kar prinesemo iz trgovine.

Zdaj pada pozornost tudi na socioloĹĄke ocene izolacije.

VeÄ? je nezadovoljstva v domaÄ?ih okoljih, druĹžinsko nasilje, ki je obstajalo pred krizo, zdaj naraĹĄÄ?a. NaraĹĄÄ?a poraba alkohola.

Statistike iz Kitajske kaĹžejo tudi porast loÄ?itev. V ZDA zvezde, kot je Rihanna, dobrodelnim organizacijam za boj proti druĹžinskemu nasilju podarjajo milijone, da bi Ĺžrtvam zagotovile varnost in podporo, kolikor je to v tem Ä?asu sploh mogoÄ?e.

Vrednote, kot so varnost, zasebnost, varovanje podatkov na spletu, pa ta hip letijo skozi okno oziroma so se vrata, za katerimi so bile te vrednote varno spravljene, priprla in odprla. Pokazalo se je, da storitve, kot so videokonferenÄ?na platforma Zoom, nosijo ĹĄtevilne varnostne pomanjkljivosti za varovanje zasebnosti. Po drugi strani se rahljajo pravila o varovanju podatkov pri vpeljavi reĹĄitev za sledenje in nadzor.

V Sloveniji iz Nacionalnega inĹĄtituta za zdravje in od vlade dobivamo spodbudne informacije o krotenju korona virusa v Sloveniji. Spodbudne ĹĄtevilke in dejstvo, da smo Ĺže nekaj tednov doma, se Ĺže poznajo pri prebivalstvu: pogled na ljubljanske ulice v centru mesta in Tivoli mi daje misliti, da se vse veÄ?jemu ĹĄtevilu ljudi korona virus ne zdi veÄ? dovolj straĹĄljiv, da bi se izogibali priljubljenih sprehajalnih in pohodniĹĄkih toÄ?k. A pandemije prihajajo v valovih, zato ni pesimistiÄ?no, ampak realistiÄ?no priÄ?akovati, da smo ĹĄe daleÄ? od vzpostavitve normalnosti, da bomo morda v valovih doma do prihoda cepiva na trg, kar naj bi bilo Ä?ez 12 do 18 mesecev. To bomo obÄ?utili tudi gospodarsko. Mednarodni denarni sklad je za letos Ĺže napovedal upad gospodarstva za tri odstotke, Ä?e se kriza nadaljuje ĹĄe v letu 2021, pa ĹĄe za osem odstotkov. Za primerjavo, v zadnji gospodarski krizi leta 2018 je bil upad gospodarstva 0,1 odstotka.

Poleg zdravja si zaradi vsega omenjenega jasno Ĺželimo, da bi se kriza Ä?im prej konÄ?ala. Kot rada reÄ?em, je zdaj idealni Ä?as, da se uÄ?itelji in vzgojitelji borijo za izboljĹĄanje svojega poloĹžaja. StarĹĄi bi jih gotovo podprli. Eden od memov, ki kroĹžijo po spletu, je “Če se ĹĄole ne odprejo kmalu, bodo starĹĄi izumili cepivo pred znanstveniki!â€?.

Antropologi opozarjajo, da utegne biti naslednja realna nevarnost – dolgÄ?as. Ta bi utegnil poveÄ?ati ĹĄtevilo prekrĹĄkarjev vpeljanih ukrepov za prepreÄ?evanje prenosa virusa, to pa poslediÄ?no lahko pomeni velike zdravstvene in druĹžbene teĹžave.

Korona virus nas utegne spremeniti bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. SpraĹĄujem se tudi, ali bodo nekateri ukrepi, vpeljani v tem Ä?asu, po krizi razveljavljeni? Smo dovolj pozorni na dejanja oblasti? Bo totalitarizem ĹĄe bolj narasel, ker bodo vlade tik po krizi “tiste, ki so nas spravile skozi hude Ä?aseâ€?, zaradi Ä?esar bi poslediÄ?no utegnile imeti visoko podporo v javnosti? PriĹĄli bomo do konca pandemije. A kakĹĄen ta konec bo, je delno odvisno tudi od naĹĄe trenutne pozornosti in kam jo usmerjamo. đ&#x;”˛

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Barbara Kelher, turistiÄ?na delavka: ÂťSama sem prav v tem Ä?asu naÄ?rtovala pot v Gruzijo, a je bil let odpovedan in sem morala izbrati drug termin. Za zdaj raÄ?unam na to, da se bo situacija do jeseni umirila in se bodo meje odprle, da bom lahko takoj po obÄ?inskem prazniku odpotovala. Malo sem se Ĺže naveliÄ?ala tega, da moram biti doma, saj sem rada na prostem, rada potujem. Ampak tudi v tem Ä?asu ni preveÄ? dolgÄ?as. Dopoldne se posvetim sluĹžbenim obveznostim, popoldne urejam dom, raziskujem destinacije, naÄ?rtujem potovanja. ÄŒe se bodo meje odprle, bom pred zaÄ?etkom poletne sezone z avtom odpotovala v Albanijo. Skratka, optimistiÄ?na sem, da bom lahko ĹĄe letos spet potovala. Sicer pa je tudi Slovenija lepa in ima ogromno skritih kotiÄ?kov, ki bi jih rada raziskala.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ZDRAVSTVO

23. aprila 2020

Cilj: ÄŒim veÄ?ja dostopnost zdravstva ZgornjesavinjÄ?anom Na pogovor smo povabili direktorico Zgornjesavinjskega Zdravstvenega doma BoĹženo Hercog Mira ZakoĹĄek

V celotnem slovenskem zdravstvu so bile Ĺže pred krizo zaradi koronavirusa velike teĹžave, zdaj pa so se ĹĄe bolj pokazale, a lahko reÄ?emo (ĹĄe posebej, ko se primerjamo tudi s tistimi najbolj razvitimi), da stanje dobro obvladujejo. To vsekakor velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, kjer je bilo nakopiÄ?enih ĹĄe posebej veliko vpraĹĄanj. Na pogovor smo povabili direktorico BoĹženo Hercog.

Kar nekaj Ä?asa so se v Zgornji Savinjski dolini sreÄ?evali z organizacijskimi teĹžavami Zdravstvenega doma. OÄ?itno ste jih s svojim programom prepriÄ?ali, da so vas izbrali za direktorico? ÂťSredi decembra so me na pobudo Civilne iniciative za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov poklicali iz sveta zavoda.

Po odstopu prejĹĄnje direktorice so iskali zaÄ?asnega vodjo zdravstvenega doma. Osebno me je po dolgoletnem delu v gospodarstvu pritegnila priloĹžnost spoznavanja kriznih razmer v zdravstvu, dolgoletne izzive v njem v dolini sem kot domaÄ?inka seveda spremljala. V obdobju zaÄ?asnega vodenja sem imela veliko priloĹžnosti spoznavati tako razoÄ?aranja in priÄ?akovanja obÄ?in ustanoviteljic kot tudi uporabnikov. Veliko je bilo tudi internega komuniciranja in hitrega spoznavanja razmer v hiĹĄi, saj je do menjave vodstva priĹĄlo v zares neugodnem Ä?asu, odhajal je tudi glavni raÄ?unovodja.

Izziv sem sprejela in se lotila dela.ÂŤ Kaj je v vaĹĄem programu bistveno? ÂťGlede na dolgoletno izgubo zavoda je zagotavljanje uravnoteĹženosti poslovanja osnovni

cilj, manevrskega prostora pa izjemno malo. Predpisane so kadrovske zasedbe, sindikati so izjemno aktivni, obseg in financiranje storitev pa je urejeno administrativno in centralizirano.

VarÄ?evanje pri materialih daje sorazmerno minimalne prihranke, pa ĹĄe ti bi lahko hitro povzroÄ?ili poslabĹĄanje kakovosti naĹĄih storitev za paciente. NajveÄ? truda bo zato treba vlagati v obsege opravljenih storitev in programov, ki bodo prinaĹĄali dodatne prihodke.

KljuÄ?ni cilji so vezani na dostopnost, obseg in kakovost naĹĄih storitev za prebivalce obÄ?ine.

Ob primarnem zdravstvu res najveÄ?krat pomislimo na druĹžinske zdravnike, vendar je celotna ponudba ĹĄe bistveno ĹĄirĹĄa – od zobozdravstva, laboratorija, fizioterapije, patronaĹžne sluĹžbe, referenÄ?nih ambulant, zdravstveno-vzgojnega centra, pa do nekaterih specialistiÄ?nih storitev, ki jih Ĺželimo ĹĄe posebej krepiti.

NaĹĄa dolina se razprostira na izjemno velikem geografskem obmoÄ?ju, najbolj oddaljeni pacienti Ĺže do Mozirja potrebujejo skoraj eno uro voĹžnje in ĹĄe zdaleÄ? ni vseeno, ali se morajo peljati ĹĄe 20 ali 30 minut do okulista po recept za oÄ?ala ali na posvet z diabetologom ali psihiatrom.

Verjamem tudi, da se bo dolgoroÄ?no vedno veÄ? zdravstvenih storitev iz sekundarne prenaĹĄalo na primarno raven, kar bo bistveno bolj prijazno za uporabnike, s tem se bodo hitreje krajĹĄale Ä?akalne vrste, pa tudi stroĹĄkovno bistveno bolj uÄ?inkovito izvajala marsikakĹĄna storitev. Zakaj ne bi namesto v bolnicah v zdravstvenem domu izvajali npr. veÄ? osnovnih ultrazvokov, veÄ? laboratorijskih in drugih preiskav, malih in srednjih posegov, oskrbe ran in podobnega, za kar Ĺže imamo ustrezno opremo in kadre.ÂŤ

ÄŒesa ste se najprej lotili? ÂťV Ä?asu zaÄ?asnega vodenja predvsem ÂťgaĹĄenja poĹžarovÂŤ in zakljuÄ?evanja poslovnega leta.

Konec februarja sem bila potem izbrana na razpisu za direktorja, 11. marca pa smo v dolini imeli prvi potrjeni primer koronavirusa. NajveÄ? Ä?asa in energije posveÄ?am ustvarjanju in stabiliziranju medsebojnih odnosov z zaposlenimi. Iz trenutnih razmer poskuĹĄam izvleÄ?i kar najveÄ? pozitivnega. Zelo veliko medsebojne komunikacije in koordiniranja je potrebno, da smo skupaj kos tem razmeram. Ostajamo povezani tudi s sodelavci, ki svojega dela trenutno ne morejo opravljati, skupaj naÄ?rtu-

ÂťKolikor sledim teĹžavam s pomanjkanjem zdravnikov po vsej Sloveniji, teĹžko reÄ?em, da je naĹĄa dolina v bistveno drugaÄ?nem poloĹžaju. Verjamem sicer, da obstajajo doloÄ?ene prednosti za delo v srediĹĄÄ?ih. So pa tudi prednosti dela in Ĺživljenja zunaj centrov.

NaĹĄa nova zobozdravnica prihaja k nam iz Ljubljane, je velika oboĹževalka lepot naĹĄe

Direktorica BoĹžena Hercog: ÂťPrepriÄ?ana sem, da bomo v naĹĄo lepo dolino pritegnili dovolj potrebnega kadra.ÂŤ

jemo vse potrebno za ponovno aktiviranje nenujnih dejavnosti.

V tem kratkem Ä?asu smo se nauÄ?ili, da se lahko zanesemo drug na drugega, da lahko sodelujemo, si pomagamo ne glede na opis delovnega mesta ‌ Da smo skratka skupaj v tej bitki.

Upam, da ta duh ohranimo dolgoroÄ?no.ÂŤ Pomanjkanje zdravnikov je vseslovenski problem, pri tem so obmoÄ?ja, kakrĹĄno je tudi Zgornja Savinjska dolina, ĹĄe v teĹžjem poloĹžaju, ker zdravniki raje ostajajo v srediĹĄÄ?ih. KakĹĄno je trenutno stanje pri vas in kako se boste lotili reĹĄitve?

doline in jo je pritegnila prijaznost naĹĄih ljudi. V naĹĄo dolino se v zadnjih letih priseljuje veliko mladih, celo tako veliko, da naĹĄi pediatri oz. druĹžinski zdravniki nimajo niti enega prostega mesta veÄ? za vpis otrok. PospeĹĄeno iĹĄÄ?emo zaÄ?asne reĹĄitve in novega dodatnega pediatra. Prosto mesto imamo tudi ĹĄe za ĹĄestega druĹžinskega zdravnika.

Je pa skrajni Ä?as, da zaÄ?nemo dolgoroÄ?no naÄ?rtovati kadrovske potrebe oz. razvijati dolgoroÄ?no kadrovsko politiko. Verjamem, da lahko tudi v naĹĄem okolju nudimo marsikaj. Tudi kaj takega, kar morda ĹĄe vÄ?eraj ni bilo videti kot prednost.ÂŤ

Svet vaĹĄega Zdravstvenega doma sestavljajo tudi vsi Ĺžupani Zgornje Savinjske doline. Kako sodelujete z njimi?

Kar takoj na zaÄ?etku vaĹĄe nove sluĹžbene kariere ste se sreÄ?evali z velikim izzivom, novim koronavirusom. Kako poteka delo pri vas?

ÂťVeliko osebno zavezo Ä?utim zaradi soglasne podpore ĹĄtevilÄ?nega sveta zavoda ter podpore Ĺžupanov preko sveta ustanoviteljic. Sedem obÄ?in je v naĹĄi dolini, ki so tudi zelo raznolike ‌, geografsko, po ĹĄtevilu prebivalcev, razvojno. In razumljivo je, da so raznoliki tudi pogledi in priÄ?akovanja v zvezi z zdravstvom, usklajevanja pa zahtevnejĹĄa kot npr. v kakĹĄni mestni obÄ?ini. Verjamem pa, da imamo vsi enak skupni cilj, to je zagotavljati najboljĹĄe zdravstvene storitve za naĹĄe obÄ?ane. Z Ĺžupani smo tik pred epidemijo Ĺže naÄ?rtovali skupne razgovore, ki so zdaj prestavljeni na Ä?as po umirjanju epidemije.

Sodelovanje v teh tednih pa seveda teÄ?e, predvsem z vidika koordiniranja in izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije, prav tako imamo njihovo polno podporo in pomoÄ?, ki jo potrebujemo v teh dneh.ÂŤ

ÂťKot verjetno v vseh drugih zdravstvenih ustanovah teÄ?e delo v znamenju naÄ?rtovanja in izvajanja ukrepov ter nenehnega prilagajanja le-teh spreminjajoÄ?im se razmeram. Lahko reÄ?em, da vsi naĹĄi zdravstveni delavci in podporno osebje izjemno odgovorno in mirno izvajajo svoje delo, pa Ä?eprav prihaja do zahtev po hitrih spremembah in prilagoditvah. Prav tako smo izjemno hvaleĹžni vsem naĹĄim pacientom, ki z razumevanjem sprejemajo vse ukrepe, ki jih izvajamo. NaĹĄi zdravstveni delavci pomagajo tudi pri delu na COVID vstopni toÄ?ki v ZD Velenje, ĹĄe posebej lahko pohvalim to medsebojno pomoÄ? in sodelovanje.ÂŤ

Ste Ĺže postavili vizijo zgornjesavinjskega zdravstva? ÂťVizijo zdravstva v dolini bomo postavljali skupaj z obÄ?inami ustanoviteljicami. Zdravstvo v dolini ni samo Zgornjesavinjski zdravstveni dom, so tudi koncesionarji kot del javnega zdravstva in tudi ĹĄtevilne moĹžnosti javnozasebnega partnerstva. Vse moĹžnosti oz. oblike se morajo in se tudi lahko dopolnjujejo, ne bi imelo smisla, da si konkurirajo.

Poseben izziv pri oblikovanju skupne vizije bo tudi vpraĹĄanje vizije zdravstva na drĹžavni ravni.ÂŤ

Precej se tudi sicer navezujete na velenjski zdravstveni dom. KakĹĄno je to sodelovanje? ÂťSodelovanje z ZD Velenje teÄ?e od lanskega junija v okviru sluĹžbe NMP in pri zagotavljanju deĹžurne sluĹžbe oz. deĹžurne ambulante v Mozirju. Sodelovanje in model, ki je bil postavljen, v danih razmerah z vidika izvajanja deluje zelo dobro, tudi zato, ker je naĹĄa ekipa reĹĄevalcev visoko strokovno usposobljena in je v tem Ä?asu zgrajeno res dobro sodelovanje z urgentnimi zdravniki iz Velenja. Sistem je morda tako stroĹĄkovno optimalen, ni pa tak z vidika zagotavljanja zdravstvenih storitev obÄ?anom Zgornje Savinjske doline, kar pa presega okvir sodelovanja med obema zdravstvenima domovoma.ÂŤ

DemokratiÄ?na stranka Upokojencev Slovenije

ObmoÄ?ni odbor Velenje

DeSUS za vse generacije.

Borili se bomo za to, da bodo upokojenci uĹživali sadove svojega minulega dela preko Demografskega sklada, ki bo upravljal z drĹžavnim premoĹženjem.

ÄŒestitamo vam za 27. april, 1., 8. in 9. maj!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

Iskrene Ä?estitke ob dnevu upora proti okupatorju in vesele prvomajske praznike. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

VeÄ?ina uÄ?iteljev Ĺ olskega centra Velenje pouk na daljavo jemlje kot izziv Nov naÄ?in pouÄ?evanja na daljavo za vse prinaĹĄa veÄ? dela in prilagajanja – Vloga razrednika je izjemnega pomena – Dijaki, uÄ?itelji in starĹĄi so zaskrbljeni glede pridobivanja ocen

po vsaki uri, zato je razumljivo, da je obÄ?utek obremenitve za dijake veÄ?ji. Sploh tiste, ki pri rednem pouku niso bili vajeni aktivno sodelovati. Tudi dela za uÄ?itelje je veÄ?, saj morajo iskati nove in nove naÄ?ine priprav gradiva za dijake, veliko dela imajo tudi s pregledovanjem poslanih nalog, pisanjem povratnih informacij, dodatnimi razlagami ‌

Jasmina Ĺ karja

PoÄ?asi bo nastopil Ä?as za pridobivanje ocen

Rezultate ankete med dijaki o izvajanju pouka v ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje smo predstavili v prejĹĄnji ĹĄtevilki, v danaĹĄnji pa predstavljamo podobno, ki je nastala s pomoÄ?jo uÄ?iteljev po treh tednih pouka. UÄ?itelji so na osnovi analize ankete dijakov in pogovorov z njimi svoj pouk na daljavo Ĺže nekoliko prilagodili.

Izpolnilo jo je blizu 90 % vseh uÄ?iteljev, vsi skupaj pa ugotavljajo, da nov naÄ?in pouÄ?evanja na daljavo vsekakor za vse prinaĹĄa veÄ? dela in prilagajanja, razveseljivo pa je, da veÄ?ina uÄ?iteljev ta naÄ?in jemlje za izziv, da se nauÄ?ijo ĹĄe nekaj novega, zato tudi doĹživljanje stresa med njimi ni tako visoko, razloĹži ĹĄolska svetovalna delavka Gabrijela Fidler. Še vedno morda uporabljamo preveÄ? razliÄ?nih kanalov za komunikacijo z dijaki (zato kdaj dijaki ne odgovorijo uÄ?itelju na „pravi“ kanal). Zato pa je pomembno, da imamo vsi pregled (tudi dijaki) nad uporabo kanalov vseh uÄ?iteljev, da vsaj posamezni uÄ?itelj ne uporablja veÄ? razliÄ?nih kanalov.

V svetovalni sluĹžbi smo pripravili tudi nekaj pripomoÄ?kov, delovnih listov za dijake kot pomoÄ?

pri organizaciji in naÄ?rtovanju dela in uÄ?enja.ÂŤ

Gre nam iz tedna v teden bolje

ÂťUÄ?itelji so v veliki meri Ĺže prilagodili pouk na daljavo tako, da uporabljajo veÄ? videokonferenc, razlag ter uporabe tudi drugih spletnih virov za pomoÄ? dijakom pri razumevanju snovi. Zavedajo se pomembnoGabrijela Fidler: "Razlike med dijaki se ob sti povratnih inizvajanju pouka na daljavo ĹĄe veÄ?ajo, ne samo zaradi razliÄ?nih sposobnosti, ampak tudi formacij o oprazaradi okoliĹĄÄ?in, v katerih Ĺživijo, in zmoĹžnosti vljenih nalogah, samomotivacije in prevzemanja odgovornosti pogovorov z dijaki, pri katerih za svoje delo. Pri tem igra poleg razrednika zelo pomembno vlogo tudi svetovalna sluĹžba na so teĹžave, seveda ĹĄoli in s skupnimi moÄ?mi verjamem, da nam bo pa so veseli tudi uspelo." pohval za dobro opravljeno delo. Jim pa to vza- ObÄ?utek obremenitve je me zelo veliko Ä?asa, saj uÄ?ijo veÄ? za dijake veÄ?ji razredov hkrati. Vsi ocenjujemo, Kaj pa sama primerjava obiÄ?ajda nam gre iz tedna v teden bo- nega pouka v razredu in pouka lje, da ustvarjamo boljĹĄo komuni- na daljavo? Fidlerjeva odgovori: kacijo, opaĹžamo tudi veÄ?jo orga- ÂťÄŒe bi primerjali obiÄ?ajen pouk niziranost in odzivnost dijakov.ÂŤ v razredu in pouk na daljavo, je

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Sanja Mlinar Marin, glasbenica: ÂťOba s partnerjem pouÄ?ujeva v glasbeni ĹĄoli in sva v tem Ä?asu aktivna pri pouku na daljavo, ki teÄ?e nemoteno. Nisva odvisna od koncertov, tako da tudi za dohodek nisva prikrajĹĄana. Glede na to, da sem zadnji dve leti veliko nastopala, mi zdaj ustreza, da imam veÄ? prostega Ä?asa in se lahko posvetim drugim naÄ?rtom. Z druĹžino imamo tudi sreÄ?o, da Ĺživimo v hiĹĄi, kar nam omogoÄ?a, da smo lahko veliko zunaj. Naredili smo si urnik obveznosti, izmenjavamo se za raÄ?unalniki, ustreza nam, da zdaj preĹživljamo veliko Ä?asa

odziv dijakov pravzaprav zelo podoben. Tudi pri pouku v razredu nikoli niso sodelovali vsi dijaki, marsikdo je malo odtaval z mislimi in dejanji, razlika pa je, da uÄ?itelj pri rednem pouku sodelovanja ni preverjal pri vseh dijakih, pri izvajanju pouka na daljavo pa ga, saj imajo dijaki nalogo, da svoje delo poĹĄiljajo uÄ?itelju oz. jo naloĹžijo v spletno uÄ?ilnico

obrambno naravnani v komunikaciji z nami. V teh dneh smo na osnovi predlogov MIZĹ in ZRSZĹ sprejeli pravila in kriterije ocenjevanja, ki so jih pripravili uÄ?itelji posameznih predmetov in bodo z njimi predhodno seznanili tudi dijake. Vedno bolj pa ugotavljamo, da je vloga razrednika v tem obdobju izjemnega pomena: da bdi nad svojimi dijaki, ima pregled nad njihovim sodelovanjem, jih spodbuja. Prav tako je pomembna tudi odzivnost in zaznavanje ostalih uÄ?iteljev in njihovo sodelovanje z razrednikom.ÂŤ

Ĺ ola je lahko za nekatere tudi pobeg v varno okolje

Gotovo pa ima takĹĄen naÄ?in uÄ?enja tudi slabe plati. KakĹĄne? ÂťZavedati se moramo, da je marsikateremu dijaku ĹĄola pomenila neke vrste pobeg v varno okolje in da so razmere, v katerih Ĺživijo doma, zelo raznolike, za mnoge neugodne in tudi v tem je treba iskati razloge za slabĹĄo odzivnost nekaterih dijakov. Da ne omenjam niti dijakov z razliÄ?nimi primanjkljaji, odloÄ?bami, zaradi katerih je izziv ĹĄe toliko veÄ?ji,ÂŤ ĹĄe razloĹži psihologinja Gabrijela Fidler, ki je vesela, da jim je s skupnimi moÄ?mi uspelo doseÄ?i zavidljivo raven podajanja uÄ?ne snovi, sodelovanja z dijaki in starĹĄi in v danem trenutku optimalen uÄ?inek uÄ?enja na daljavo. đ&#x;”˛

Petra Mastnak: "Ohranjajmo fiziÄ?no razdaljo, a si prizadevajmo za vzpostavljanje Ä?im veÄ?je socialne bliĹžine tako z dijaki kot sodelavci in domaÄ?imi."

skupaj in izkoristimo ta Ä?as zato, da nam je lepo, ker smo sicer vsi zelo zasedeni in nimamo veliko priloĹžnosti za kakovostno preĹživljanje Ä?asa z druĹžino. Skratka, do sedaj je vse to na nas precej pozitivno vplivalo in smo se dobro prilagodili situaciji. Mi je pa zelo hudo za vse tiste, ki nimajo takĹĄnih razmer, da bi krizo preĹživljali tako kot mi. Zaradi njih upam, da se kmalu vse vrne na stare tire, da bodo imeli normalne dohodke in se vrnili v normalno Ĺživljenje. Ker se Ĺže doma poÄ?utimo kot na dopustu, se ne bomo Ä?utili prikrajĹĄane, Ä?e letos ne bomo mogli na potovanje ali na morje. SreÄ?ni smo, da imamo drug drugega in smo zdravi. Si bomo Ĺže ustvarili dopustniĹĄko vzduĹĄje, v katerem se bomo dobro poÄ?utili. Ĺ li bomo v hribe, na izlete, kolesarili bomo, raziskovali Slovenijo in tako pomagali naĹĄim domaÄ?im ponudnikom.ÂŤ

ÄŒestitamo

ÂťPo mesecu dni izvajanja pouka na daljavo in bliĹžanju konca ĹĄolskega leta se je treba zavedati, da bo potrebno zaÄ?eti pridobivati tudi ocene, Ä?e dijaki Ĺželijo ĹĄolsko leto uspeĹĄno zakljuÄ?iti.

Kako bodo pridobili ocene, skrbi tako dijake kot uÄ?itelje, pa tudi starĹĄi so zaskrbljeni o pridobivanju ocen, zato so precej bolj

23. aprila 2020

Spletni literarni veÄ?er bo posveÄ?en Kajuhu Velenje, 27. aprila – Mladinski kulturni klub eMCe plac je zasnoval projekt Bralna razpravljalnica za krepitev bralne kulture med mladimi. Med drugim naÄ?rtujejo razprave med bralci o izbranih temah iz mladinske literature in literarne veÄ?ere z avtorji. Ker je projekt ustavila epidemija koronavirusa, bodo prvi literarni veÄ?er izvedli na spletu. Mladim so v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje v branje ponudili ĹĄe sveĹži roman Prestreljene sanje, ki razkriva Ĺživljenjsko zgodbo Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Karla Destovnika Kajuha. Ob dnevu boja proti okupatorju 27. aprilu pa bodo izvedli prvi literarni veÄ?er, katerega gost bo avtor romana, VelenjÄ?an Vlado VrbiÄ?. Pogovor se bo zaÄ?el ob 20. uri in se bo v Ĺživo prenaĹĄal na Facebook strani Klub eMCe plac. đ&#x;”˛

Komunalno podjetje Velenje

ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in za

1.

maj,

praznik dela 080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

www.kp-velenje.si

ÄŒestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela! Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

23. aprila 2020

Kulturniki komaj Ä?akajo, da bo izolacija odpravljena v glavah vseh nas V Ä?asu kulturne izolacije pride kultura bolj do izraza – Kulturniki lahko v kriznih Ä?asih marsikaj storijo in pomagajo do boljĹĄega poÄ?utja otrok, starostnikov in vseh drugih – Magija je v fiziÄ?ni prisotnosti, ne na spletu Jasmina Ĺ karja

Kultura gledaliĹĄÄ? je po sili razmer zamrla, galerije so zaprle svoja vrata, odpovedani so dogodki in predstave, ki so se deloma prestavile na splet, ki je danes dobrodoĹĄel del vsakdana na vseh podroÄ?jih. Ukrepi so vse postavili na glavo, o tem, kakĹĄno ĹĄkodo bo utrpela kultura, je prezgodaj govoriti, kot tudi o tem, kakĹĄno ĹĄkodo bo utrpela duĹĄa Ä?loveka, ki se mora nahraniti tudi z druĹženjem in socializacijo. A nekaj je vendarle jasno, posledice bodo, razloĹži direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan ÄŒop. ÂťPomembna je kultura ljudi, kultura obnaĹĄanja, skratka vsi segmenti delovanja Ä?loveka.

V tem Ä?asu ĹĄe bolj prihaja do izraza pomen biti kulturen.ÂŤ

besede kultura, ki sega na vsa podroÄ?ja Ĺživljenja. Zdaj, ko je socializacija Ä?loveka dobesedno prestavljena na socialna omreĹžja in medmreĹžje, je popoln trenutek za premislek o vrednotah Ĺživljenja in naĹĄih medÄ?loveĹĄkih odnosih. Pozitivna stran teh Ä?asov je, da lahko spoznamo in resniÄ?no dojamemo pomen odnosov, v katerih Ĺživimo. Pa naj bodo to osebni ali poslovni odnosi. S tem bo lestvica vrednot vsakega od nas dobila nov pomen. SrÄ?no upam, da bodo v ospredju vrednote, ki Ä?astijo in spoĹĄtujejo ljubezen do Ĺživljenja in vsega Ĺživega. Verjamem, da bodo ljudje ÂŤpo virusuÂť z veliko Ĺželjo in veseljem obiskovali prireditve in dogodke ter se druĹžili.

Da bo izolacija dejansko odpravljena – tudi v glavah vseh nas.ÂŤÂ

Kako kot direktor zavoda vidi in doĹživlja kulturo?

Kako bo videti kulturno Ĺživljenje v drugi polovici leta v Ĺ oĹĄtanju?

ÂťV teh Ä?asih kolektivne izolacije, v katerih trenutno Ĺživimo, pride kultura ĹĄe bolj do izraza. Predvsem dejanski pomen

ÂťÄŒe bo javno Ĺživljenje brez omejitev, se bodo nadomestili dogodki in prireditve za nazaj (vsaj nekateri). Nekaj bomo

Ĺ oĹĄtanj dobilo zaradi ÂŤvirusaÂť nov zagon in bo ĹĄe bolj kvalitetno, pestro in zanimivo, saj so ljudem v tem Ä?asu onemogoÄ?ene kulturne dobrine, kot so predstave, dogodki, razstave. Imam obÄ?utek, da se obÄ?uti problem druĹženja, pomanjkanje socializacije, ki je pomembna plat dogodkov. Torej druĹženje, uĹživanje na samem dogodku,ÂŤ razmiĹĄlja ÄŒop.

Je prihodnost kulture tudi splet?

Tudi KnjiĹžnica Velenje beleĹži precej pogostejĹĄo izposojo elektronskega gradiva kot obiÄ?ajno – Svojo bazo e-knjig poveÄ?ujejo – Bralne navade se niso bistveno spremenile Tina Felicijan

Skoraj sedemkrat veÄ?

Sodelavka KnjiĹžnice Velenje Lidija ÄŒrnko poroÄ?a, da se je izposoja e-knjig na portalu Biblos v Ä?asu epidemije skoraj sedemkrat poveÄ?ala. VeÄ? je bralcev, ki posegajo po e-gradivu. PoveÄ?al se je tudi spletni vpis v knjiĹžnico, ki je tako pridobila nove bralce. ÂťÄŒe smo pred epidemijo izposodili do 40 e-naslovov dnevno, jih zdaj veÄ? kot 300,ÂŤ pravi in pove, da

ÄŒlani KnjiĹžnice Velenje lahko izbirajo med 2100 naslovi e-knjig, vsak teden se pridruĹži nekaj novih. Vsaj Ä?etrtina je namenjena otrokom in mladini. si Ä?lan knjiĹžnice lahko izposodi ĹĄtiri naslove naenkrat in jih ima na svoji elektronski napravi dva tedna, nato je potrebna ponovna izposoja.

Minuli teden sta na Biblosu izĹĄla tudi dva ĹĄe sveĹža romana domaÄ?ih avtorjev – Mesto na vodi Petra Rezmana in Prestreljene sanje Vlada VrbiÄ?a. Pri obeh beleĹžijo veliko zanimanja. Bralci v teh dneh najpogosteje posegajo po literaturi za domaÄ?e branje

in razne bralne znaÄ?ke. Sicer se bralne navade niso bistveno spremenile. Ljudje tako kot prej posegajo po najrazliÄ?nejĹĄem gradivu. Ĺ e posebej priljubljene so kriminalke, ljubezenske zgodbe in zgodovinski romani, ki izhajajo v veÄ? delih. MnoĹžiÄ?no se berejo uspeĹĄni slovenski sodobniki in svetovno znane uspeĹĄnice. đ&#x;”˛

ÂťKnjiga, tako tiskana kot elektronska, bo zagotovo ostala z nami. Ta Ä?as je pokazal, da lahko nekatere naÄ?ine uporabe knjige ĹĄe bolj razvijemo in pravzaprav hibridno uporabljamo knjiĹžnico,ÂŤ razmiĹĄlja Lidija ÄŒrnko.

ni Ameriki, Avstraliji ter Severni in JuĹžni Afriki. Prav tako ga priporoÄ?a stroka v Sloveniji, na ÄŒeĹĄkem in na SlovaĹĄkem. Ustvarili smo ga izkljuÄ?no z namenom pomagati razumeti in pribliĹžati to tematiko otrokom.ÂŤ

Manjka fiziÄ?no druĹženje, druĹženje na spletu se je dogajalo Ĺže prej

ÂťNe Ĺželim si, da bi bil prihodnost kulture splet, pomemben

Samozaposleni in kreativnost?

ÂťÄŒe bodo ljudje morali usmeriti vso svojo skrb, kako do osnovnih sredstev, da bodo lahko preĹživeli, bo kreativnost precej trpela, poslediÄ?no tudi kultura v Sloveniji. Pozval bi odgovorne, da se vsaj za neko obdobje ne zanemari kulturnikov, ki se s kulturo preĹživljajo, predvsem tiste na obrobju, ki nimajo ravno velikih moĹžnosti in razvojnega potenciala, ljudi, ki so Ĺže pred krizo Ĺživeli na meji preĹživetja. Skrbi me za manjĹĄe, neopazne, o katerih se ne piĹĄe vsak dan.ÂŤ

ÂťPri tem ne vidim niÄ? novega ali posebnega. Vse to je Ĺže bilo do sedaj omogoKajetan ÄŒop: ÂťS tem, kar znamo in Ä?eno, samo ni bilo toliko kulturno-humanitarnih projektov zmoremo, lahko v tem Ä?asu naredimo izpostavljeno oziroma za- je terapevtska pravljica O hudobveliko in se pribliĹžamo ljudem.ÂŤ nimivo. Bolj pomembno nem zmaju Koronarju in kako so se mi zdi dejstvo, da se je ga ljudje s skupnimi moÄ?mi prelahko nadomestili, umestili v v tej krizi pokazalo, da smo kul- magali, ki je odmeven pri nas, na program. Npr. abonma, ki smo turniki lahko zelo solidarni in ÄŒeĹĄkem, SlovaĹĄkem, HrvaĹĄkem ga morali v Ĺ oĹĄtanju odpove- humanitarni ter da pri nas ni na in se poÄ?asi ĹĄiri po Evropi, Severdati. Poleg tega se bodo seveda izvajali naÄ?rtovani dogodki in ÂťKo se je gledaliĹĄÄ?e preselilo v sliko v ĹĄkatli, je postalo film, prireditve. Moja napoved je, da televizija, kar ni niÄ? novega. Kot nadomestek je splet dobrodoĹĄel bo kulturno Ĺživljenje v obÄ?ini in ga pozdravljam. Tudi mi smo naredili podoben projekt, resda pravljiÄ?en, z namenom pomagati razumeti in pribliĹžati aktualno tematiko otrokom. Odziv je bil odliÄ?en.ÂŤ

Izposoja e-knjig je strmo narastla

Tisti, ki tudi sicer Ĺživijo s knjigami, so zdaj lahko ĹĄe veÄ? Ä?asa posvetili branju. Tisti, ki so si tega prej le Ĺželeli, so zdaj morda naĹĄli priloĹžnost za to. Ker so enote KnjiĹžnice Velenje zaprte, so eni posegli po knjigah iz domaÄ?e zbirke, drugi so se znaĹĄli kako drugaÄ?e, mnogi pa so zdaj morda prviÄ? prebrskali spletne knjiĹžne police z elektronskim gradivom. Portal Biblos – prva in najveÄ?ja slovenska spletna knjiĹžnica in knjigarna z elektronskimi knjigami – je pred izbruhom epidemije korona virusa zabeleĹžil do 400 izposoj dnevno, zdaj pa jih Ĺže veÄ? kot tisoÄ?. Tudi v KnjiĹžnici Velenje, ki svojim Ä?lanom omogoÄ?a brezplaÄ?en dostop do gradiva na Biblosu, opaĹžajo skokovit porast izposoje e-gradiva.

prvem mestu zasluĹžek. Seveda so tudi pri nas izjeme, kot povsod. NamreÄ? osebno obsojam vsako Ĺželjo ali namen ustvarjanja dobiÄ?ka na raÄ?un krize, v kateri smo. Mi kulturniki lahko v teh teĹžkih Ä?asih pomagamo ljudem z brezplaÄ?nimi vsebinami, ki poboĹžajo duĹĄo in duha. Ena glavnih vrednot in lastnosti, ki jih ljudje imamo, je, da si lahko in Ĺželimo pomagati, brez da karkoli Ĺželimo v zameno. Eden takĹĄnih veÄ?jih

je fiziÄ?ni stik med ljudmi. Bistveno je, da se vidimo in sreÄ?amo, da se gledamo v oÄ?i. NaĹĄi odnosi temeljijo na bliĹžini, mimiki, energiji. Podobno je z umetnostjo, gledaliĹĄÄ?em, poezijo in razstavami. V tej fiziÄ?ni prisotnosti je magija. Splet je lahko dodatek.

V tem Ä?asu lahko starĹĄi svojim otrokom predvajajo in zaigrajo kakĹĄno pravljico, tudi to je del kulture in ustvarjanja.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

23. aprila 2020

Knjiga bo preŞivela tudi to krizo Ob dnevu knjige smo na pogovor o knjiŞevni umetnosti v aktualnih razmerah – kako utegnejo vplivati na odnos do knjige in kako lahko vplivajo na vsebino sodobne knjiŞevnosti – povabili ťaleťkega literata Petra Rezmana Tina Felicijan

Resno je zaÄ?el pisati in objavljati na zaÄ?etku 80. let, medtem ko je kot elektrikar sluĹžboval v premogovniku. Okrog leta 1985 se je s svojim pisanjem angaĹžiral v ekologiji, kar ga je bolj kot v umetniĹĄke poneslo v politiÄ?ne vode, in vkljuÄ?il se je v stranko Zeleni Slovenije. Leta 1990 je zapustil premogovnik in se kot profesionalni politik zaposlil na oddelku za okolje in prostor. Hitro mu je postalo jasno, da aktivno pisanje in sluĹžba v politiki ali upravi ne gresta skupaj. Do zakljuÄ?ka politiÄ?ne kariere leta 1996 ni objavil niÄ? resnega. Splet teĹžkih okoliĹĄÄ?in ga je Âťspravil nazaj k samemu sebi, predvsem pa k pisanju,ÂŤ je povedal pesnik, dramatik, prozaist, romanopisec in publicist Peter Rezman, ki svoj povratek k literarnemu ustvarjanju beleĹži s pesniĹĄko zbirko DruĹžmirje leta 1998. Izdal je veÄ? pesniĹĄkih zbirk, dramskih besedil in kratkih zgodb ter pet romanov, sodeloval pa je tudi pri ĹĄtevilnih projektih na drugih podroÄ?jih umetniĹĄkega ustvarjanja.

VaĹĄa literatura je angaĹžirana, Ä?eprav niste pisali, ko ste bili politiÄ?no aktivni. Zgodbe so realistiÄ?ne in hkrati obdelane s fikcijo.

Bralec dobi obÄ?utek, da se vaĹĄe pisanje napaja iz razliÄ?nih podroÄ?ij vaĹĄega resniÄ?nega Ĺživljenja.

Moje sluĹžbe se nikoli niso prepletale z literaturo. Ĺ e vedno mislim, da ni prostora za aktivno delo v politiki, Ä?e se Ä?lovek ukvarja z umetnostjo. Meni se je zdelo nehigieniÄ?no s politiÄ?no moÄ?jo povzpenjati do objav, do katerih sicer ni bilo lahko priti. ÄŒe govoriva o vsebini mojega pisanja, pa lahko reÄ?em, da v svoji umetnosti refleksiram realnost in marsikdaj je moje umetniĹĄko pisanje precej subverzivno. Vse izkuĹĄnje iz dela na premogovniku, ekoloĹĄkega udejstvovanja, nenazadnje raziskovanja dogodkov, kot so knapovski ĹĄtrajki, ali projektov, kot je bil EKK ali prehod premogovnika z roÄ?nega dela na mehaniziranega, pa mi je uspelo literarizirati v mojem opusu petih knapovskih romanov.

RomantiÄ?na predstava o literarnem ustvarjanju je, da poteka v izolaciji. Zdaj, ko je v izolaciji celotna druĹžba, kako to vpliva na vaĹĄe delovanje?

Pravzaprav sem jaz iz ene izolacije preĹĄel v drugo. Lani ta Ä?as sem najbolj intenzivno pisal roman Mesto na vodi. Pri tem nisem bil samo izoliran, ampak

tako prisoten pri pisanju, da sem bil psihiÄ?no odsoten od drugega Ĺživljenja. ÄŒe ne piĹĄem hitro, obstaja nevarnost, da dela sploh ne konÄ?am, ker bodisi pade motiv bodisi izgubim nit. Tako mi trenutna izolacija, ki jo tudi zaradi svojega zdravstvenega stanja strogo upoĹĄtevam, ne povzroÄ?a nobenih teĹžav. Seveda pa sem pod vplivom strahu, kako se bo vse skupaj izteklo. Mislim, da smo sredi preizkuĹĄnje, ki se je ĹĄe niti ne zavedamo. O tem veliko razmiĹĄljam. Ĺ e pred nekaj mese-

terarno obdelani. Zdi se mi, da se je bolj poglobljenemu branju zdaj Ä?ez noÄ? odprla niĹĄa, ki jo zaloĹžniki predvsem z e-knjigo dobro zapolnjujejo. Nekateri berejo preprosto zato, ker imajo zdaj Ä?as in nimajo kaj drugega poÄ?eti.

Po drugi strani pa je Ä?lovek po svoji naravi radoveden. Knjiga je s svojo tisoÄ?letno zgodovino prenaĹĄanja znanja prva, ki nam pride na misel, ko si skuĹĄamo odgovoriti na vpraĹĄanja, kako je Ä?loveĹĄtvo ravnalo v situacijah, podobnih naĹĄi sedanji.

Peter Rezman: ÂťÄŒas krize ne bo niÄ? bolj ploden za knjigo zaradi krize same. Lahko pa je bolj zanimiv za produkcijo, ker je potreba po bolj poglobljenih vsebinah, ki jih knjige prinaĹĄajo, veÄ?ja kot v Ä?asu blaginje.ÂŤ

ÂťDekamerona ne bi bilo, Ä?e ne bi bil Boccaccio, ko je to pisal, v karanteni. V odlomku iz romana Most na Drini Ivo Andrić pojasnjuje, da je Ĺže Mohamed svojim uÄ?encem naroÄ?al, naj ne zapuĹĄÄ?ajo kraja, v katerem se je pojavila kuĹžna bolezen, da ne bi okuĹžili drugih, in naj ne potujejo v tak kraj, da ne bi okuĹžili sebe.

Kar mi doĹživljamo, je za nas novo. Za naĹĄo civilizacijo pa ne.

Smo pa danes prav tako nemoÄ?ni, kot so bili v srednjem veku.ÂŤ ci smo najveÄ?krat deklarativno govorili ob boku podnebnih sprememb, da se bomo morali vsi neÄ?emu odreÄ?i, Ä?e bomo hoteli spremeniti svet. Zdaj pa se je to zaradi okoliĹĄÄ?in zgodilo praktiÄ?no v trenutku. Kar je ĹĄokantno.

Morda v tem Ä?asu osame, ko knjiĹžnice beleĹžijo porast ĹĄtevila izposoj in bralcev, knjiga doĹživlja nekakĹĄen preporod. Ponovno je priĹĄla do izraza kot medij, ki odpira nove svetove, blaĹži stiske, zapolnjuje Ä?as. DrĹži?

Mislim, da je ta Ä?as hitro razkril potrebo, ki sem jo zaznaval Ĺže prej. Z novim raÄ?unalniĹĄkim operacijskim sistemom sredi 90. let se je digitalni svet poneumil.

Vse se je zreducirano na podobice, kratka sporoÄ?ila, ogled informacij v sekundah. Jaz pa sem ob urejanju ĹĄoĹĄtanjskega meseÄ?nika List Ĺže zaznaval drug trend. Bralci so dobro sprejeli prispevke, ki so ponujali veÄ? razmisleka.

Pritegnili so, Ä?e so bili dobro li-

Knjiga pa teĹžko prenaĹĄa gospodarsko krizo. Umetnost je luksuz, umetniki pa malo prispevajo h gospodarski blaginji, pravi kliĹĄe.

Mislite, da knjiĹževnike in druge ustvarjalce Ä?akajo teĹžki Ä?asi?

Verjetno. Pravzaprav Ä?as, ki prihaja, ne bo dober in lahek za nikogar. Umetniki bomo morali deliti usodo z vsemi drugimi. Verjetno ne bomo niÄ? bolj prizadeti kot avtomehaniki, Ä?e se malo poĹĄalim. Knjiga pa po mojem mnenju ne bo izgubila veljave. MogoÄ?e se bo na literarni

sceni ĹĄe bolj zaostril konkurenÄ?ni boj, v katerem jo bodo bolje odnesli tisti, ki bolje piĹĄejo, kot tisti, ki bodo ĹĄe naprej skuĹĄali z umetnostjo izvajali druĹžbenopolitiÄ?no agitacijsko vlogo.

Je za literarno ustvarjanje bolj ploden Ä?as krize ali Ä?as blaginje?

Mislim, da ne eno ne drugo ne vpliva toliko na ustvarjalca kot na bralca. Kot reÄ?eno, v Ä?asu krize in teĹžav smo bolj dovzetni za globlje umetniĹĄke stvaritve kot v Ä?asu izobilja in udobja, ko Ä?lovek ne veÄ?, kam bi se ĹĄe dal. Morda je za ustvarjalce Ä?as krize bolj problematiÄ?en zato, ker na silo ponuja neke teme, ki se bodo kar same pisale. V tem Ä?asu se bodo gotovo izgubile manj apokaliptiÄ?ne, pa vendar pomembne teme, kot so ljubezen, soÄ?ustvovanje, odnos do rojstva, smrti, osnovnih vrednot in dobrin.

Ste optimistiÄ?ni v zvezi s tem, kako se bo druĹžba po tem ĹĄoku, ki ga trenutno doĹživlja, pobirala, razvijala? Je lahko trenuten trend obraÄ?anja k sebi, vraÄ?anja k naravi, razmiĹĄljanja o drugih vrednotah, ne le tistih, ki jih narekuje kapital, trajen in prinese korenite spremembe?

To je seveda vpraĹĄanje za milijon dolarjev. Sam spadam med ljudi, ki poskuĹĄajo realno verjeti v to, da nam trenutno dogajanje prinaĹĄa nekaj bolj trajnega in stabilnega. Po mojem zahodna civilizacija, odkar je uvedla ekonomijo piramidne igre, ki temelji na nenehni gospodarski rasti, ves Ä?as hodi po robu. Kot 63 let staremu Ä?loveku mi niÄ? ne more dati veÄ?jega obÄ?utka varnosti kot to, da v njivo vtaknem krompir.

Noben roman me ne more tako zaĹĄÄ?ititi, kot se lahko zaĹĄÄ?itim sam s svojim delom, znanjem, izkuĹĄnjami in zavedanjem, da sem tu samo kot del nekega naravnega sistema, v katerem kroĹžim tako, da dajem, ne samo jemljem, da lahko rastem. Zdi se mi, da bi ta sedanja sprememba, lahko trajno zamaknila zahodno civilizacijo v bolj stabilno smer. đ&#x;”˛

ÂťSam se zdaj ukvarjam z razmiĹĄljanjem, kako se bom izognil, da ne bi pisal o sedanjem Ä?asu, ker sem prepriÄ?an, da bo Ä?ez pol leta trĹžiĹĄÄ?e preplavljeno s knjigami iz obdobja koronavirusa. O tem bomo pisali, o tem bomo Ĺželeli brati, ampak prepriÄ?an sem, da je potrebno Ĺže zdaj gledati drugam in iskati izhod iz tega.

Kakor sem nakazal v zakljuÄ?ku romana Mesto na vodi, ko sem razmiĹĄljal, kako se lahko propad skupnosti razplete – potreben je povratek k razmiĹĄljanju o smiselnosti bivanja in naÄ?inu preĹživetja v bolj tesni povezanosti s tem, kar nam da narava, ne s tem, kar si znamo iz nje vzeti.ÂŤ

Koronanabiralnik Muzeja Velenje Velenje – Zaradi okoliĹĄÄ?in in pogojev, ki jih narekuje pandemija bolezni covid-19, Ĺže nekaj tednov Ĺživimo in delamo drugaÄ?e. V tem Ä?asu nastaja veliko fotografij, posnetkov, izdelkov, spremenjeno Ĺživljenje in okolje beleĹžimo in zaznamujemo na razliÄ?ne naÄ?ine.

Ker smo vsi skupaj priÄ?evalci tega posebnega Ä?asa, Muzej Velenje vabi k dokumentiranju in posredovanju svojega dojemanja,

doĹživljanja, videnja pandemije in rezultate preĹživljanja. Muzealci odpirajo elektronski nabiralnik, v katerega bodo zbirali vse vrste priÄ?evanj o Ä?asu, ko se vse vrti okrog novega koronavirusa in ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja bolezni. Utrip mesta in narave, delo in uÄ?enje na daljavo, virtualna druĹženja in praznovanja, domaÄ?e prostoÄ?asne dejavnosti, skrb za fiziÄ?no in psihiÄ?no kondicijo, urejanje

doma in vrta, prebujena ustvarjalnost, nova znanja ... Fotografije, zgodbe, dnevniĹĄki zapisi, ĹĄale, pesmi, risbe in slike, posnetki, izdelki ... ÄŒe Ä?as bo vse to zanimivo in dragoceno!

Svoj prispevek k novi zbirki za naslednje generacije oddajte v koronanabiralnik Muzeja Velenje: info@muzej-velenje.si. đ&#x;”˛

tf

Glave na prepihu NataĹĄa Tajnik Stupar

Ob pisanju kolumne prejĹĄnji mesec si niti najmanj nisem mislila, kako bo ob naslednji kolumni. O Ä?em bom pisala in kaj se nam bo dogajalo. Hkrati ob tej zoprni kugi se dogaja ĹĄe kup zanimivih in tragiÄ?nih stvari, ki si zasluĹžijo naĹĄe pozornosti in zapisa. “Edini naÄ?in, kako spraviti ljudi skupaj, je ta, da poĹĄljeĹĄ nanje kugoâ€?

Albert Camus, roman Kuga.

Neverjetno se mi zdi, kako smo Slovenci kot celota odliÄ?no zadihali kot eno in se veÄ?insko, razen posameznikov in manjĹĄih skupin, drĹžali strogih karantenskih ukrepov. Zdeli so se nam strogi, Ä?eprav niso bili tako strogi. Ĺ e vedno smo se lahko gibali, ĹĄli v trgovino, na sprehod. Karantena sosedov Italijanov je veliko bolj stroga. Lahko gredo samo po hrano. Ni sprehoda. Ĺ e vedno pa veliko ljudi ne ve, zakaj imamo karanteno. Glede na to, da v Velenju Ĺživi veliko muslimanov, bi omenila njihovega brata po veri, filozofa, matematika in zdravnika Ibn Sina (Avicenna), ki je pred dobrimi tisoÄ? leti odkril, raziskal in prvi postavil temelje karantenskih ukrepov, ki prepreÄ?ujejo ĹĄirjenje nalezljivih bolezni. Ker nimamo zdravila ali cepiva, so tako isti ukrepi aktualni tudi Ä?ez tisoÄ? let. Ker bacilov in virusov ne moremo videti, je marsikomu karantena ĹĄe vedno videti kot nerealno totalitarno stanje, v katerem neka skupina ljudi, ki je na oblasti, diktira z nekimi totalitarnimi ukrepi in nas ‘kot zanalaĹĄÄ?’ zapira v naĹĄe domove. Nekaterim ljudem je zelo teĹžko dojeti, kaj se dejansko dogaja.

Odprt diskurz na druĹžabnih omreĹžjih nam omogoÄ?a, da imamo odliÄ?en vpogled v vseljudsko razmiĹĄljanje o trenutni situaciji. Tako lahko najdemo kar nekaj zarotniĹĄkih variant, ki so nekatere prav vredne zapisa, ker so tako ‘genialno’ zastavljene. V oÄ?i mi je padla varianta o kitajskem Ä?ipiranju, ki pa sem jo, Ĺžal, sliĹĄala tudi v Ĺživo.

Ta teorija zarote pravi, da nas bodo Kitajci Ä?ipirali (kot kuĹžke) in da koronavirus ne obstaja. Ves karantenski cirkus je namenjen temu, da nas Ä?ipirajo. Nadgradnja tega je, da bodo/bomo potem ti/mi ‘Ä?ipiranci’ vodeni s pomoÄ?jo novega 5G omreĹžja. Kaj se sproĹža v ljudeh, da tako hitro zaÄ?nejo verjeti tem neverjetnim laĹžnim teorijam? MogoÄ?e v tem Ä?asu mnogim takĹĄnim reakcijam botruje strah, mogoÄ?e tudi kompleks veÄ?vrednosti, ki tem posameznikom daje na izbiro med tem, ali si ovca in sodelujeĹĄ pri skupinski zajezitvi epidemije ali pa si posveÄ?en ali celo razsvetljen posameznik, ki razmiĹĄlja ‚s svojo glavo‘ in se ne pusti pretentati celi Ä?eti vrhunskih znanstvenikov, epidemiologov, infektologov, matematikov in ostalih intelektualcev. “Mene pa Ĺže ne boste ‌â€? Potem je tu ĹĄe slavni Bill Gates, ki je, Ä?e povzemam druĹžabna omreĹžja, eden glavnih globalnih zarotnikov, pa “New world orderâ€?, razna satanistiÄ?na zdruĹženja in seveda nikoli pozabljeni Iluminati. Zelo sem preseneÄ?ena, ko v tem Ä?asu med srfanjem po druĹžabnih omreĹžjih berem znane in poznane ljudi, ki so glavni komentatorji in ĹĄiritelji tako neumnosti kot nestrpnosti. RazmiĹĄljam, kako naj sama pri sebi postavim nek refleks svoje reakcije na te in podobne dogodke, ki postajajo v doloÄ?enih situacijah zelo moteÄ?i in tudi druĹžbeno ĹĄkodljivi, sploh Ä?e se zaÄ?no pojavljati v intimi dnevne sobe in hkrati ĹĄolske/ konferenÄ?ne Zoom ure. Kako bomo vsak pri sebi naĹĄli neko sprejemljivo pot obnaĹĄanja, ki strpno vsaj malo onemogoÄ?i ĹĄirjenje Ä?loveĹĄke neumnosti?

ResniÄ?no Ĺživimo v nenavadnem Ä?asu. Zadnja pandemija je bila leta 1918 ĹĄpanska gripa. In smo priÄ?a nenavadnim socioloĹĄkim uÄ?inkom globalne karantene, Ä?asa, ko se je svet ustavil. Nikoli si ne bi mislila, da se lahko v tako kratkem Ä?asu le-ta ustavi, in tudi temu, da se lahko virus tako hitro ĹĄiri s pomoÄ?jo naĹĄih poti in stikov. Ko gledam fotografije iz Ekvadorja, kjer Ä?loveĹĄka trupla leĹžijo po ulicah ekvadorskih veÄ?jih mest, in fotografije iz obljubljene deĹžele prejĹĄnjega stoletja, ZdruĹženih drĹžav Amerike, iz New Yorka, Detroita ‌, me Ä?isto niÄ? veÄ? ne moti uporaba besede kuga.

V Sloveniji smo bili zelo uspeĹĄni, da ni priĹĄlo do kaosa. Na naslednjih volitvah bomo bolj premiĹĄljeno volili, mislim, da se bo udeleĹžilo volitev veÄ? ljudi, kajti sedaj je konÄ?no postalo jasno, kaj je DrĹžava in kaj je politika. Politika ni nekaj, kar boĹĄ poÄ?el, Ä?e res nimaĹĄ kakĹĄnega drugega talenta ali ne najdeĹĄ neke dobre sluĹžbe. DrĹžava ni samo ‘za dobre Ä?ase’, v slabih pa: ‌ znajdi se. Voditelj Ĺžal ne more biti vsak lokalni ĹĄerif ali ĹĄerifinja. Politika in stroka hodita skupaj. In politika ni nad stroko. Tega se Ĺžal zaveda malo politikov, ki s prikritim oblikovanjem javnega mnenja hoÄ?ejo pritiskati na stroko, ki je v naĹĄi trenutni situaciji preĹživetvenega pomena za mnoge ljudi. Ampak ne gospodarskega, temveÄ? tistega pravega preĹživetvenega, za katerega se v istem kontekstu zanima tudi Kuga.

Kuga odkrije tisto, kar je najbolj gnilo v druĹžbi, in tisto, kar je najbolj ranljivo in potrebno pomoÄ?i. Beri tudi to: “Ej mama, sedaj sem tudi jaz dohtar!â€? (poglej moj selfi z narobe zataknjeno kirurĹĄko masko na nosu). In te maske so nosili ljudje povsod, delili so jih kupcem po trgovinah, a zdravniki, zdravstveni delavci in vsi ostali delavci na prvi liniji so bili brez. Koliko ĹĄkatel z maskami je popadalo iz kombijev na lokalnih cestah, ne bomo nikoli izvedeli, samo da jih imamo doma. ‘O, Velenje, ti moj dom.’ Kuga je lahko tudi prepih, ki nam odpihne stran tisto, kar ne sodi v naĹĄo druĹžbo in naĹĄe glave, v naĹĄe kolektivne moĹžgane, ki delajo naĹĄo druĹžbo dobro, praviÄ?no in vredno Ĺživeti v njej.

Vse dobro vam Ĺželim, dragi moji bralci in ‌ Osti jarej! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

23. aprila 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

ObiĹĄÄ?ite portal nascas.si

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI - Za vse Ĺživljenje 2. KLAPA Ĺ KVANDRA - Ĺ e en dan 3. CHALLE SALLE - Pariz

Tako radijsko kot Ä?asopisno uredniĹĄtvo imata seveda tudi svoje spletne strani. Tokrat vas Ĺželimo ĹĄe posebej povabiti na spletno stran nascas.si, ki je v Ä?asu koronakrize ĹĄe bolj aktualna. Trudimo se namreÄ?, da smo resniÄ?no najbolj aktualni in da vam Ä?im hitreje ponudimo informacije tako iz lokalnega kot globalnega okolja. OÄ?itno ste to tudi opazili in naĹĄo spletno stran zelo pogosto obiskujete. Med drugim lahko na njej spremljate vsak trenutek aĹžurirano statistiko ĹĄirjenja koronavirusa po svetu (worldmeters.info), pa tudi tekoÄ?e informacije InĹĄtituta za javno varovanje zdravja.

Seveda pa ponujamo na portalu tudi aktualne lokalne informacije.

Portal pa je zaradi zelo dobre obiskanosti tudi odliÄ?na priloĹžnost za vaĹĄo reklamo. ObiĹĄÄ?ite torej nascas.si. đ&#x;”˛

Za vse Ĺživljenje je nova ljubezenska balada, ki jo v teh nenavadnih dneh, ko je naĹĄe Ĺživljenje zaradi koronavirusa precej drugaÄ?no, predstavljajo Marko Vozelj in Mojstri.

Glasbo za skladbo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, besedilo pa Marko Vozelj.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

mz

GLASBENE novice

Lady Gaga v kriminalni drami Gucci Britanski reĹžiser Ridley Scott bo pod okriljem hollywoodskih studiev MGM posnel kriminalno dramo Gucci o umoru italijanskega poslovneĹža ter vodje istoimenske modne hiĹĄe Maurizia Guccija. Za glavno Ĺžensko vlogo se dogovarja pevka in igralka Lady Gaga. Lady Gaga, ki je lani za pesem Shallow iz filma Zvezda je rojena dobila oskarja

festival Wacken Open Air, ki je bil v Wacknu v zvezni deĹželi Schleswig-Holstein napovedan za konec julija.

v celoti odpovedali. Je pa trenutna situacija pri Jonu Bon Joviju spodbudila tudi nekaj navdiha.

Tako je nastala nova skladba z naslovom Do What You Can, ki jo je na druĹžbenih omreĹžjih napisal s pomoÄ?jo oboĹževalcev.

V NemÄ?iji odpovedali nekatere poletne glasbene festivale za najboljĹĄo izvirno pesem, naj bi v filmu zaigrala v vlogi Patrizie Reggiani, bivĹĄe Ĺžene Maurizia Guccija. Italijanka, ki je naroÄ?ila umor svojega moĹža, je bila z veÄ? sostorilci obsojena na dolgo zaporno kazen. ZaÄ?etek snemanja naÄ?rtujejo za naslednje leto, film bi lahko priĹĄel v kinematografe novembra 2022.

Kanadski rocker Neil Young je v odgovor na pandemijo covida-19 izdal novo razliÄ?ico skladbe Shut It Down, ki jo je lani objavil na novi ploĹĄÄ?i Colorado s skupino Crazy Horse. Preimenoval jo je v Shut It Down 2020 in jo opremil z videom, v katerem se posnetki zasedbe iz studia

Organizatorji v NemÄ?iji so odpovedali letoĹĄnja junijska festivala Rock am Ring in Rock im Park. Odpoved priljubljenih festivalov sledi sporazumu nemĹĄke v Koloradu prepletajo s prizori sveta v krizi. V videu so prikazani delavci, ki z maskami zlagajo pakete sanitetnega materiala v Veliki Britaniji, vmes pa se prikrade posnetek natrpane plaĹže na Floridi. Video, ki ga je ustvaril z Ĺženo, igralko Daryl Hannah, je dokument o odzivu Zemlje

Bon Jovi zaradi covida-19 prestavili izid novega albuma Jon Bon Jovi je sporoÄ?il, da bo zasedba Bon Jovi zaradi trenutne situacije, ki jo povzroÄ?a epidemija novega koronavirusa, prestavila izid prihajajoÄ?e ploĹĄÄ?e. Album z naslovom Bon Jovi: 2020 bi moral iziti 15. maja, kdaj bo v resnici izĹĄel, pa frontman skupine ni znal napovedati. Bo pa skupina najverjetneje morala prilagoditi tudi urnik napovedane turneje. Za zdaj ĹĄe ni jasno, ali bodo turnejo, ki bi se morala zaÄ?eti junija, zgolj prestavili ali

Neil Young v videu za pesem Shut It Down na temo koronavirusa

zvezne vlade in 16 zveznih deĹžel, da najmanj do konca avgusta prepovejo vse veÄ?je javne prireditve, saj Ĺželijo prepreÄ?iti ĹĄirjenje novega koronavirusa. Rock am Ring je lani na dirkaliĹĄÄ?e NĂźrburgring pritegnil 85.000, Rock im Park v drugem najveÄ?jem bavarskem mestu pa 70.000 ljudi. Organizatorji so skupno na obeh festivalih letos priÄ?akovali pribliĹžno 175.000 obiskovalcev. Ĺ˝e prej so odpovedali poletni

na pandemijo, je zapisal v svojem spletnem arhivu. Navdihnili so ga oboĹževalci, ki so v pismih na spletni strani zapisali, da je skladba v tem obdobju dobila nov pomen.

Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem Pesem z naslovom Za vse Ĺživljenje je Ä?udovita ljubezenska balada, ki jo v teh dneh predstavljajo Marko Vozelj in Mojstri.

V teh Ä?asih vsi potrebujemo kanÄ?ek pozitive, lepih misli in brezmejno domiĹĄljijo, v katero nas popelje svet glasbe. Biti z nekom, ga ljubiti, braniti in spoĹĄtovati je brezpogojna sreÄ?a in smisel v teh tako drugaÄ?nih Ä?asih. Lepe misli, Ä?etudi samo za nekaj trenutkov na dan, nas vÄ?asih drĹžijo pokonci, pravijo Marko in njegovi Mojstri in upajo, da bo tudi nova pesem Za vse Ĺživljenje v posluĹĄalcih vzbudila take obÄ?utke.

Glasbo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, besedilo pa Marko Vozelj. Poleg njiju so Ä?lani zasedbe ĹĄe Marko Lednik, Ĺ tefan Ĺ arkezi, Samo JezovĹĄek in Maj VlaĹĄiÄ?.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Veseli SavinjÄ?ani – Ljubezen je bolezen Ansambel Pik – S klarinetom v roki Ansambel Petra Finka – Prelepa Ansambel Pvaninski abuhi – PolnoÄ?ni ples Ansambel Slovenke – ÄŒe si za ples Ansambel Raubarji – Tako posebna Ansambel Naveza – Lunca sije Ansambel Lunca – Ti si drugaÄ?en Ansambel Lenarti – PriĹĄla bo pomlad Ansambel Luka Razpotnika – Mala sestrica

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj predstavlja novo skladbo Malo, malo. Pod besedilo se podpisuje Rok LunaÄ?ek, glasbo pa sta poleg Roka ustvarjala ĹĄe Nermin PuĹĄkar in KreĹĄimir Tomec, slednji se podpisuje tudi pod araĹžma pesmi. Zaradi izolacije so vsi delali od doma, Rebeka pa je svoje vokale posnela s telefonom. Z njim je posnet tudi videospot.

TRKAJ Slovenski raper Trkaj je na druĹžbenih omreĹžjih predstavil himno slovenskih paraĹĄportnikov z naslovom Ta tempo, ki je nastala za promocijo slovenskega ĹĄporta invalidov.

Predvidoma jeseni bo skladba dobila tudi uradni videospot, s katerim bomo skupaj odĹĄtevali do paralimpijskih in olimpijskih iger poleti 2021.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Glasbenik Ĺ˝an SerÄ?iÄ? je med samoizolacijo dobil navdih za pesem Karantena jam, ki na zabaven naÄ?in opisuje naĹĄo trenutno situacijo. Posnel tudi

videospot, te dni pa z ekipo konÄ?uje tudi novi album, ki izide 22. maja. Poleg tega pri novih pesmih in novem albumu pomaga tudi Janu Plestenjaku.

STRAY TRAIN Blues rock skupina Stray Train je izdala novi single z naslovom Worked it out wrong, ki je obenem prva pesem s prihajajoÄ?e tretje studijske ploĹĄÄ?e. Potem ko jim je pandemija prekriĹžala naÄ?rte, saj bi Ĺže aprila morali na turnejo na Nizozemsko in v Luksemburg, so se odloÄ?ili, da se v prvi polovici leta osredotoÄ?ijo predvsem na novi album.

YAN BARAY KoprÄ?an Jan Baruca, ki se predstavlja s psevdonimom Yan Baray, je vsestranski glasbenik, producent in pevec.

Ob istoÄ?asnem izidu drugega albuma z naslovom What I do and what I've got in EP-ja s tremi skladbami v slovenskem jeziku predstavlja tudi novi singel z naslovom Par idej.

Avtor glasbe je Yan Baray, besedila pa Leon Oblak.

Naš ­čas, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Maske gor, maske dol, nazaj gor, spet dol … Ni čudno, da se vodja Udarnikov Andrej Cvernjak, podžupan Peter Dermol in direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik tako kislo držijo. »Fantje, če bodo maske gor, boste tudi zavihan nos prav dobro skrili. Zato le brž,« jim je Čvek pokazal dobro plat zakrivanja obraza.

23. aprila 2020

frkanje » Levo & desno «

Epidemija se končuje Strah ljudi pred koronavirusom je pri nas očitno vse manjši. Vse naokoli že leži veliko odvrženih zaščitnih mask in rokavic.

Zdravilo Glede na to, koliko vinjenih voznikov obravnavajo policisti, očitno mnogi menijo, da je prav alkohol možno zdravilo proti koronavirusu.

Delitev Nekateri menijo, da so občani večjih občin na boljšem, ker imajo večja območja za sprehode, ne da bi prestopili občinske meje. Vendar to povsem ne drži. Po velikosti je največja občina Kočevje, kjer prebivalcev ni ravno veliko. Težava je v tem, da si morajo prostor deliti tudi z medvedi.

⏫

Vsi tisti, ki ste obiskovali prireditve Festivala Velenje, ste zelo dobro poznali hišnika Jožija Jelena. Vedno je znal poskrbeti za vse, vsem pa je tudi direktno in brez olepševanja povedal, kar jim je šlo. In je bilo mnogo pikrih resnic in bodečih puščic v njegovih stavkih. Sicer pa, kako ne, saj je bil z vsem na tekočem. Še zdaj, ko je v penziji, se ne da. Še vedno iz spomina potegne kakšno »tapravo.« Ko pride v Velenje, pa seveda obide tudi vse objekte Festivala, še posebej priljubljen mu je kulturni dom, kjer je bil tudi »njegov sedež.«

⏪

»Ribištvo je lep šport. V naravi si, opazuješ vodo, ribice, prelepo jezero in hribe okoli njega,« je razmišljal ribič, ki je sam sedel ob Škalskem jezeru. A ni bil zadovoljen: »Pravzaprav pa je tole vse skupaj dolgočasno, ribištvo je predvsem družabna dejavnost. Kako pa naj doma dokažem, da sem imel na trnku tridesetkilskega krapa?«

Na daljavo Osnovnošolci v tem šolskem letu menda ne bodo več sedli v šolske klopi. Tudi ocene jim bodo delili učitelji na daljavo. A s polno veljavo.

Vas brez naselja Ne le v mestih, tudi na vasi se širi podjetništvo. V Stari vasi bodo širili poslovno cono. Tako bo v tej »vasi« ukinjeno naselje. Vrtičkarsko naselje.

Dvojček

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Zebro očitno zapeljal vztrajen osel Zaposleni v kenijskem nacionalnem parku so pred kratkim naleteli na simpatičen, a nenavaden prizor: zebro, ki je imela ob sebi mladiča z oslovskimi ušesi in zebrinimi črtami. Slednje sicer niso bile temne in niso pokrivale cele površine. Ko so nenavadnega mladiča bolje preučili, so

odkrili, da pravzaprav ni zebra, ampak križanec med zebro in oslom. Kot so pojasnili, je »zonkey« oziroma »zosel«, kot so ga poimenovali, križanec med očetom oslom in materjo zebro. Novice so bili tamkajšnji oskrbniki parka neizmerno veseli, saj gre, kot pravijo, za zelo redek primer križanja. Kot pravijo, se je narava zanimivo poigrala, zebro pa je očitno zapeljal vztrajen osel.

Telo ima po očetu, po nogah pa

ima črte po mami. Žal ne bo mogel imeti potomcev, bo pa lahko imel v vseh drugih pogledih normalno življenje, so še dodali.

99-letnik zbira denar za zdravstveno osebje Stotnik Tom Moore je devetindevetdesetletni Britanec, ki je v življenju izkusil že marsikaj.

Je vojni veteran, med drugim je prebolel raka in se soočil z zlomljenim kolkom. Hvaležnost do osebja, ki mu je pomagalo v težkih časih, ga spremlja ves čas. V trenutni situaciji, ko zdravstvene delavce opazuje v bitki s koronavirusom, se je Moore odločil, da bo zdaj on pomagla njim. Zbira denar, ki bo namenjen za elektronske naprave, s katerimi bodo pacienti v bolnišnicah lahko komunicirali s svojimi najdražjimi, za zaščitno opremo za zdravstveno osebje in za lokalne skupno-

sti, ki bodo zadolžene za podporo pacientom, potem ko jih bodo izpustili iz bolnišnic. »To počnem zaradi zdravstvene službe, ki mi je večkrat priskočila na pomoč, in vselej potrpežljivih in prijaznih medicinskih sester,« je povedal Moore, ki je doslej zbral okrog sedem milijonov funtov.

Kazen za sprehod z želvo Neka Italijanka si je pred kratkim v Rimu kljub strogi omejitvi gibanja želela na prosto, s seboj na svež zrak pa je pri tem vzela domačo želvo. A v Italiji je zaradi epidemije trenutno dovo-

Možnost virtualnega sprehoda po Koronavirus najbolj egiptovskih aktiven pri štirih znamenitostih stopinjah Celzija Ob pandemiji koronavirusa, ki Italijani na družbenih omrežij ponujajo izposojo psov vsem, ki potrebujejo razlog, da gredo ven.

Znanstveniki z Univerze v Hongkongu so ugotovili, da je koronavirus najbolj aktiven pri temperaturi približno 4 stopinje Celzija, medtem ko pri višjih temperaturah občutno oslabi.

Pri štirih stopinjah lahko preživi tudi dlje kot dva tedna, medtem ko pri 70 stopinjah Celzija razpade že po petih minutah. Virus pri 22 stopinjah Celzija menda

je številne zadržal doma, je egiptovsko ministrstvo za turizem in starine omogočilo serijo virtualnih vódenih ogledov muzejev in arheoloških lokacij po državi.

Virtualni vódeni ogledi potekajo vsak dan ob 19. uri po lokalnem času. Dostopni so na spletni strani egiptovskega ministrstva ter na Facebooku, Instagramu in Twitterju s sloganom »Doživite

Naš premogovnik slavi visok jubilej. Tudi ob njem mu mnogi želijo še na mnoga uspešna leta. Smola je le v tem, da je lahko uspešen le ob hkratnem delovanju Teša. Temu pa mnogi nikakor ne želijo še veliko let.

Geslo Pri nas je vse močnejše geslo: Skupaj smo močnejši – čeprav delamo na daljavo.

Čez dva meseca V Mozirju jutri ne bodo slovesno praznovali svojega občinskega praznika. Pa ne zato, ker na praznovanje ne bi bili pripravljeni, ampak – seveda – zaradi koronavirusa. A ostajajo optimistični: menijo, da bo čez dva meseca bolje.

Skupaj?

Večkrat slišimo, da lahko sedanjo krizo zaradi novega virusa premagamo le skupaj. A kako, ko pa nas strokovnjaki opozarjajo, da se ne smemo družiti.

Sadike

ljen le sprehod do trgovine ali pa sprehod psa; sprehajanje želv pa ne sodi med ustrezne razloge.

Italijanka tako policistov s svojim izgovorom, da je njena domača žival nujno potrebovala sprehod, ni prepričala in tako so jo možje v modrem oglobili s 400 evri kazni. Italijanske oblasti so sicer na veliki ponedeljek izdale rekordnih 16.545 kazni zaradi kršenja omejitve gibanja, še 13.756 pa v nedeljo. Zaradi strogih omejitev so se na spletu pojavile šale, ko

ostane aktiven najmanj teden dni, pri 37 stopinjah do dva dni, pri 56 stopinjah pa manj kot 30 minut. Znanstveniki so preučili še obstojnost virusa na raznih površinah. Odkrili so, da se lahko virus pri sobni temperaturi in 65-odstotni vlažnosti na zunanji površini medicinskih mask obdrži najmanj en teden, na papirju manj kot tri ure, na lesu in tkaninah do dva dni, na steklu do štiri dni, na nerjavečem jeklu in plastiki pa približno teden dni.

Egipt od doma. Ostanite doma.

Ostanite varni«. Nedavno so lahko tako zainteresirani sodelovali v virtualnem vódenem ogledu grobnice kraljice Meresank III, vnukinje kralja Keopsa, ki je dal zgraditi veliko piramido v Gizah, ter v ogledu grobnice pisarja Menne v sklopu nekropole v Tebah, ki velja za eno najlepših grobnic pripadnikov višjega razreda egipčanske družbe na zahodnem bregu Nila.

Zdaj, ko so vrtnarije in podobne prodajalne spet odprte in je tudi ustrezno vreme, se mnogi odločajo za urejanje vrtov. Zato je tudi veliko povpraševanja po različnih sadikah. No, nekatere sadike zanimajo tudi policiste.

Srečneži Nekateri v šali pravijo, da je zadnji čas precej ljudi »ostalo« srečnih. Zaradi koronakrize so prestavili sklenitev zakonske zveze. Ni znanega podatka, če si je kak par tudi dokončno premislil.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

REPORTAŽA

23. aprila 2020 Ustavil se je svet in z njim turistiÄ?ni tokovi. Od doma ne moremo, lahko pa si z domaÄ?ega kavÄ?a privoĹĄÄ?imo digitalne ekskurzije, tako pa vsaj malo poteĹĄimo radovednost in lajĹĄamo sindrom nemirnih nog. Sodobne tehnologije nam namreÄ? omogoÄ?ajo razne naÄ?ine za stik na daljavo ali dopolnitev neposredne izkuĹĄnje. Tako so ĹĄtevilne kulturne in druge institucije po vsem svetu v Ä?asu pandemije koronavirusa, ki je ohromila naĹĄe gibanje in za enkrat ĹĄe za nedoloÄ?en Ä?as preloĹžila naĹĄe izlete in potovanja, odklenile digitalne dostope do dragocenosti kulturnozgodovinske in naravne dediĹĄÄ?ine.

S tem je postal pojem digitalizacije v turizmu ali turizem 4.0 ĹĄe kako aktualen. PrinaĹĄa ĹĄtevilne izzive ne le pri prenosu v prakso, paÄ? pa Ĺže pri razumevanju njegove dodane vrednosti za ponudnike in potroĹĄnike turistiÄ?nih storitev ter za storitve, produkte in destinacije same. V osnovi se digitalizacija v turizmu ukvarja z uporabo tehnologije tako, da bodo naĹĄa potovanja enostavnejĹĄa, bogatejĹĄa in bolj izkustvena. Kaj to pomeni, smo vpraĹĄali veÄ? lokalnih poznavalcev in se pozanimali, ali je tudi ĹĄaleĹĄki turizem Ĺže na poti v prihodnost.

Turizem prihodnosti V Ä?asu, ko so virtualna potovanja, brskanje po digitalnih zbirkah in druge alternative za turistiÄ?ne oglede edini naÄ?in za pomirjanje potovalne mrzlice, smo obdelali pojem digitalizacije v turizmu in vpraĹĄali, kako proces napreduje doma

navduĹĄimo za klik na informacijo in jih preusmerimo na spletno stran, kjer to navduĹĄenje nagradimo z motivacijo za rezervacijo.ÂŤ Kaj pa s takĹĄnim naÄ?inom trĹženja pridobi turist? ÂťVse te tehnologije temeljijo na ugotavljanju posameznikovih interesov oziroma interesov skupin, da jim Ä?im hitreje ponudimo, kar jih zares zanima.

Ena od tehnologij, ki jih v raziskovalnem projektu Turizem 4.0, v katerega smo vkljuÄ?eni tudi mi, razvija podjetje Arctur, temelji na pripravi nekakĹĄnega turistiÄ?nega potnega lista. Medtem ko turist potuje po svetu, se opredeljuje, kaj ga zanima. Naj bo to kulturna dediĹĄÄ?ina, kulinarika, ĹĄport, razvajanje, se te informacije nabirajo v njegovem digitalnem profilu, ki se prenese v digitalni potni list. Ko turist potuje, dobi na osnovi zbranih informacij o sebi ponudbe in Kako o turizmu 4.0 informacije, ki ga najbolj zanimarazmiĹĄljajo na Zavodu za jo,ÂŤ odgovarja sogovornik. turizem Ĺ aleĹĄke doline Zavod Ĺže razvija produkte, ki ÂťKakorkoli zveni, da je digitali- temeljijo na digitalnih orodjih in zacija v turizmu nekaj posebnega, bodo obogatili izkuĹĄnjo obiskovalsmo pravzaprav vsi, ki smo priso- ca naĹĄe destinacije, nadaljuje. ÂťS tni na socialnih omreĹžjih v tem sodelavci smo Ĺže pripravili digitaldigitalnem svetu, Ĺže del tega pro- no aplikacijo Trip Story – lov na cesa,ÂŤ je pogovor o turizmu 4.0 svetilko skrivnosti. Gre za digitalno na naĹĄem obmoÄ?ju zaÄ?el direktor platformo, ki deluje na pametnih Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doli- telefonih in druĹžino za dve uri pone Franci Lepelje po Velenju, nart in pojasnil: na koncu pripelje ÂťKlasiÄ?ni naÄ?ini Rekli so â?ą jih do skritega zaza posredovanje Direktor Zavoda za turiklada, kjer otroci turistiÄ?ne pozem Ĺ aleĹĄke doline Franci dobijo primerno Lenart: ÂťUspeh destinacije nagrado. Torej nudbe so katatemelji na povezovanju pobrez vodnika odlogi, zloĹženke, broĹĄure, plakanudnikov in povezovanju s krivajo znameti, sejmi in drugi sosednjimi destinacijami. To nitosti Velenja, neposredni stiki velja tudi v Ä?asu digitalizacipridobivajo named ponudniki je v turizmu.ÂŤ grade za stimuter ponudniki lacijo najmlajĹĄih in povpraĹĄevalin tako spoznajo ci. Medtem ko digitalna komuni- Velenje na drugaÄ?en naÄ?in. Na splekacija med njimi teÄ?e po social- tni strani pripravljamo aplikacijo nih omreĹžjih, kot so Instagram, chatbot. Gre za virtualnega sogoFacebook, Pinterest, Twitter, in vornika. S preprostimi vpraĹĄalniki spletnih straneh.ÂŤ Ta vidik digita- skuĹĄamo ugotoviti, kaj obiskovalca lizacije v turizmu omogoÄ?a anali- spletne strani najbolj navduĹĄuje. Na zo podatkov o obiskovalcih, da se osnovi odgovorov ga usmerjamo do lahko ponudniki do njih zelo ciljno njegovega specifiÄ?nega interesa in predelijo. Po statistiÄ?nih analizah, nato ponudimo rezervacijo. NaÄ?rkakĹĄni produkti zanimajo katere tujemo digitalizacijo kulturne deEvropejce, lahko posameznim in- diĹĄÄ?ine. Kulturno dediĹĄÄ?ino bomo teresnim skupinam ponudijo po- primerno interpretirali, obogateno

â?ą

Virtualna resniÄ?nost oziroma navidezna resniÄ?nost je simulacija resniÄ?nosti, ki uporabnika osami in odmakne od resniÄ?ne lokacije. Pri opazovanju augmentirane ali oplemenitene resniÄ?nosti pa mora biti uporabnik na sami lokaciji, ki so ji virtualne informacije dodane.

samezne produkte. ÂťZ analizo podatkov in usmerjeno komunikacijo smo lahko bistveno bolj uÄ?inkoviti.

Digitalna orodja omogoÄ?ajo distribucijo mnoĹžice zelo kakovostnih podatkov, strnjenih v primerno atraktivno obliko, kot je video, fotografski ali tonski zapis,ÂŤ ocenjuje prednosti digitalizacije pri ciljno usmerjenem trĹženju. ÂťSlabost pa je ta, da potencialni obiskovalci vsak dan dobijo ogromno informacij.

Zato je potrebno pridobiti njihovo pozornost, jo preusmeriti in zadrĹžati. Se pravi jih preko Facebooka tako intenzivno nagovorimo, da jih

turistiÄ?no izkustvo pa ponudili s primernimi naprednimi tehnologijami. V Ĺ aleĹĄki dolini smo izbrali tri elemente nepremiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine: jaĹĄek Ĺ kale s ĹĄkalsko cerkvijo, staro mestno jedro Ĺ oĹĄtanja in Titov spomenik. Te tri enote bomo digitalizirali s primernimi tehnikami ter jih nadgradili v obogateno resniÄ?nost in petzvezdiÄ?no doĹživetje.

To pomeni, da bomo na primeru jaĹĄka Ĺ kale in ĹĄkalske cerkve turistu pokazali, kako poteka odkopavanje premoga, kaj se je zgodilo s pogrezanjem, turist se bo lahko sprehodil okrog ĹĄkalske cerkve, ki je zdaj na

dnu Velenjskega jezera. ÄŒe se bo turist z digitalnim orodjem ozrl po ĹĄoĹĄtanjskem mestnem srediĹĄÄ?u, bo videl, kako je Ĺ oĹĄtanj nastajal, in spoznal usnjarsko dediĹĄÄ?ino. Titov spomenik pa bomo uporabili pri izdelavi aplikacije Retro Velenje in kulinariÄ?ne poti po Velenju.ÂŤ Digitalizacija torej prinaĹĄa dodatne pristope v zbiranju, obdelavi in ĹĄirjenju informacij – v natanÄ?nem prepoznavanju ciljnega gosta in njegovih potreb. Ker to poteka v

O turizmu prihodnosti razmiĹĄljajo tudi dijaki Dijaki smeri turizem na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje dobivajo pri praktiÄ?nem pouku projektne naloge, pri reĹĄevanju katerih spoznavajo razna spletna orodja, ki jih danes uporabljajo tako ponudniki kot turisti in so pri naÄ?rtovanju potovanja, poÄ?itnic in turistiÄ?nih produktov priljubljena po vsem svetu. Uporabljajo tudi razne baze podatkov

na podroÄ?je digitalizacije v turizmu.

Ogled treh znamenitosti Velenja iz treh zgodovinskih obdobij – na Velenjskem gradu so s plesom prikazali obdobje renesanse, pred vilo Bianco obdobje meĹĄÄ?anstva, na Titovem trgu pa razvoj sodobnega Velenja z udarniĹĄkim delom – so obogatili z virtualnim produktom.

Izdelali so nazorne 3D virtualne modele – z raÄ?unalniĹĄkimi programi so izrisali zunanjo podobo teh lokacij, v notranjost objektov pa

â?ą

13 regiji in drugi uporabniki storitev inkubatorja razvijajo storitve in produkte za podporo digitalizacije v turizmu in poslovne ideje s tega podroÄ?ja. ÂťKolikor mi je znano, trenutno nimamo ekip, ki bi specifiÄ?no naslavljale reĹĄitve, kot so virtualna potovanja, razne aplikacije za naÄ?rtovanje potovanj, opremljanje turistiÄ?nih destinacij ali produktov z digitalnimi orodji in podobno.

Ampak, seveda, delujejo tudi podjetniĹĄke ekipe, ki niso vkljuÄ?ene v SAĹ A Inkubator, zato ne morem z gotovostjo trditi, da takĹĄnih start-upov v naĹĄi regiji ni. Obstajajo pa ekipe, ki bi bile omenjene moĹžnosti sposobne izpeljati, vendar potrebujejo pravega turistiÄ?nega sogovornika. Nekoga, ki bi bil pripravljen sprejeti tveganje izdelave neÄ?esa novega. TakĹĄnih je nasploh (ne glede na panogo) malo,ÂŤ je

Pri turizmu 4.0 gre za personalizacijo posameznikove izkuĹĄnje ter optimizacijo delovnih procesov in stroĹĄkov ponudnikov.

Razvijal se bo soÄ?asno z razvojem umetne inteligence, ne toliko digitalnih orodij, ki nam kot turistu omogoÄ?ajo samostojnost.

ozadju turistiÄ?nega doĹživetja, ki je obogateno z digitalnimi orodji, pa je za uspeh v turizmu ĹĄe vedno kljuÄ?en pristen stik ponudnikov med sabo in ponudnikov s turisti. Ĺ e vedno bodo agencije pripravljale aranĹžmaje, ĹĄe vedno bo vodnik navduĹĄeval skupino na obisku in njegova interpretacija z emocionalno dodano vrednostjo bo ĹĄe vedno imela moÄ?an vpliv, je sklenil Franci Lenart.

statistiÄ?nega urada o prihodih in noÄ?itvah domaÄ?ih in tujih gostov na posameznih destinacijah ter trĹžne raziskave Slovenske turistiÄ?ne organizacije, da spoznavajo potovalne navade tujih gostov in domaÄ?ih potnikov, pove profesor Marko Gams in s tem potrdi, da se bodoÄ?i turistiÄ?ni delavci Ĺže izobraĹžujejo za turizem 4.0.

V sodelovanju z dijaki raÄ?unalniĹĄtva razvijajo tudi prototipe turistiÄ?nih produktov, s katerimi posegajo

Digitalizacija v turizmu je veÄ? kot digitalni marketing, navidezna resniÄ?nost ali mobilna aplikacija Kaj pravzaprav pomeni digitalizacija v turizmu, smo vpraĹĄali poznavalca sodobnih tehnologij, soustanovitelja VzorÄ?nega mesta Erika Kapferja, ki je v uvodu povedal, da v marsikaterem pogledu digitalizacijo zamenjujemo z informatizacijo – procesom, ki ga je druĹžba izpeljala, ko je z analognih virov preĹĄla na digitalne. Tako je digitalni marketing pravzaprav ostanek informatizacije. Medtem ko se digitalizacija od tega usmerjenega posredovanja informacij z namenom trĹženja konkretnih produktov in storitev odmika tako, da je prepletena z vsem, kar na spletu poÄ?nemo. ÄŒe je izvedena pravilno, je ne Ä?utimo kot oglaĹĄevanje, temveÄ? kot servis, ki se prilagaja naĹĄim potrebam.

Pri digitalizaciji v turizmu torej ne gre za to, da tiskane promocijske materiale prenesemo na spletne strani ali v aplikacije. Da izobeĹĄanje plakatov nadomeĹĄÄ?amo z elektronskimi panoji ali da lahko na turistiÄ?ni kmetiji uporabljamo oÄ?ala za gledanje navidezne resniÄ?nosti te iste kmetije. ÂťSmisel virtualne resniÄ?nosti v turizmu je ogled neke destina-

so dodali domiodgovoril in naĹĄljijske vloĹžke.

Rekli so â?ą daljeval. ÂťSmo TehnoloĹĄki entuziast Erik pa priredili hacSkupaj so izdeKapfer: ÂťZ digitalizacijo ne kathon na temo lali tudi mobilno aplikacijo za ustvarjamo novih produktov, turizma, na kavoden ogled srene uporabljamo novih virov, terem sta dve diĹĄÄ?a mesta, ki je ampak plemenitimo obstojeekipi razvijali obiskovalcu nuÄ?e turistiÄ?ne produkte, da so ideje s podrodila tri tematske bolj dostopni, bolj dopolnjeÄ?ja digitalizacidigitalne igre. Pri ni z informacijami.ÂŤ je. Prva ideja je Titovem spomebila obogatena niku so sledili resniÄ?nost na Titu po labirintu, ped kulturnim lokaciji namestitve, ki bi omogodomom so posamezne elemente Ä?ala razne zabavne aktivnosti v reliefa Muze umetnosti zlagali kot hotelu, denimo lov na skriti zaklad tetris, spomenik Ob knjigi pred za otroke. Druga ideja pa je bila Ĺ olskim centrom pa so animirali obogatena resniÄ?nost Velenjskega

cije na daljavo. Bodisi zato, da preverimo, ali nas sploh zanima, bodisi zato, ker nam ni dostopna. Ali pa zato, ker je gibanje po njej omejeno (recimo obÄ?utljivi naravni ekosistemi ali arheoloĹĄka najdiĹĄÄ?a). Navidezna (augmentirana) resniÄ?nost pa je oplemenitena resniÄ?nost, torej tehnologija omogoÄ?i oplemenitenje realnosti z novimi informacijami.

Primer za VR je ogled muzeja, kakrĹĄen je v resnici, z domaÄ?ega kavÄ?a. AR pa je ogled dodatnih vsebin na lokaciji sami, ki jih v tistem trenutku tam v resnici ni.ÂŤ SrĹž digitalizacije v turizmu, ki se bo dodobra razvil ĹĄele v prihodnjih letih, pa je razvoj in uporaba umetne inteligence za personalizacijo turistiÄ?ne izkuĹĄnje posameznika ali skupine, pravi sogovornik. ÂťUmetna inteligenca bo znala hitro iskati korelacije med razliÄ?nimi podatki, ki jih Ä?lovek ne vidi. Zato bo lahko neko izkuĹĄnjo za posameznika zelo poosebila.

VeÄ?ina reĹĄitev bo tekla v ozadju. Ko boĹĄ naÄ?rtoval potovanje, boĹĄ najprej dobival predloge za destinacije, namestitve, doĹživetja, ki so ti glede na tvoje dosedanje raziskovanje ali ravnanje vĹĄeÄ?. Umetna inteligenca bo na osnovi o tebi zbranih podatkov dobro predvidevala, kaj ĹželiĹĄ danes in kaj boĹĄ Ĺželel jutri.ÂŤ

KljuÄ?en napredek pri turistiÄ?nih produktih in storitvah v procesu digitalizacije v turizmu ni toliko v prenosu do sedaj tiskanih informacij v digitalne ali pri nadomeĹĄÄ?anju turistiÄ?nega delavca z virtualnim glasom iz elektronske naprave, paÄ? pa v njihovi nadgradnji in poosebitvi.

V naĹĄi regiji si lahko primere dobrih praks obogatitve turistiÄ?nih vsebin z digitalnimi pristopi ogledamo v Ĺžalskem Muzeju hmeljarstva in pivovarstva, v katerem je s pomoÄ?jo virtualne resniÄ?nosti prikazan postopek varjenja piva in hmeljarskih ĹĄeg in navad. Center Noordung v Vitanju ima 360-stopinjsko sobo, ki omogoÄ?a digitalni prikaz vesolja. Na Celjskem gradu, v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji in LaĹĄkem izvajajo razne digitalne prikaze razliÄ?nih zgodovinskih osebnosti in dogodkov. Na Ljubnem pa pripravljajo digitalno flosarsko zbirko.

Idej za obogatitev destinacije z digitalnimi vsebinami ne manjka Velenjske turistiÄ?ne znamenitosti bi lahko same pripovedovale zgodbe. Prek mobilnih aplikacij, seveda. Obiskovalec bi lahko pred spomenikom Rudar prisluhnil zanimivostim o delu in Ĺživljenju rudarjev, pred Titovim spomenikom bi prisluhnil Titovemu govoru ali kakĹĄni anekdoti iz njegovega Ĺživljenja. Nestl Ĺ˝gank bi mu lahko povedal, kako so gradili Velenje, pokazal bi mu simulacijo udarniĹĄkega dela, ljudi tedanjega Ä?asa. Med ogledom razstave o nastajanju Velenja na Velenjskem gradu bi lahko doĹživel sprejem med pionirje.

AfriĹĄke maske bi lahko same pripovedovale, za kaj so jih plemena izdelala in kako so jih uporabljali. Zanimivi bi bili 3D modeli potopljenih vasi ali gradov v Ĺ aleĹĄki dolini, je nekaj idej za obogatitev destinacije z digitalnimi vsebinami naĹĄtel profesor na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Marko Gams. ÂťTo bi bili dragi in zahtevni projekti. Bi pa prinesli izobraĹževalno in informativno dodano vrednost ter bi s ponudbo bolj zabavnih in interaktivnih doĹživetij poveÄ?ali atraktivnost kulturne dediĹĄÄ?ine in dopolnili turistiÄ?no izkuĹĄnjo.ÂŤ

z zlaganjem knjig. Izdelali so tudi prototip raÄ?unalniĹĄke igrice, v kateri ikona Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije krtek Ligi raziskuje rove muzeja.

Lokalni podjetniki poÄ?asi grabijo trend Digitalna transformacija v turizmu vodi v ustvarjalnost in inovacije, poveÄ?uje zadovoljstvo potroĹĄnikov ter spodbuja nove poslovne modele, vrednostne verige in poslovne ekosisteme. Sodelavca SAĹ A Inkubatorja Islama MuĹĄića smo vpraĹĄali, ali start-up podjetja v

gradu, pri Ä?emer bi s pomoÄ?jo telefona videli arhitekturo v izbranem Ä?asovnem obdobju,ÂŤ je navedel primera, ki se nato nista realizirala.

Sicer pa se pod okriljem SAĹ A Inkubatorja s turistiÄ?nimi reĹĄitvami, specializiranimi za rezervacijo koÄ?, ukvarja podjetje Olta, ki je razvilo dobro reĹĄitev za ponudnike namestitev. Preko sistema Olta lahko na enem mestu obdelujejo rezervacije, opravljene prek razliÄ?nih portalov. Turisti pa prav tako na enem mestu vidijo vse ponudnike tovrstnih namestitev. đ&#x;”˛ Tina Felicijan

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

MED VAMI

23. aprila 2020

Trg Bratov Mravljakov Ĺže ima novo podobo Ĺ oĹĄtanj – Lani avgusta so v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?eli preurejati Trg bratov Mravljakov kot obmoÄ?je prijaznega prometa, ki zajema obnovo javnih in ostalih povrĹĄin na tem obmoÄ?ju. Tako so se lotili obnove celotnega Trga bratov Mravljakov, Ceste talcev, Levstikove ceste ter dela Primorske ceste. ObmoÄ?je trga – od mostu Ä?ez reko Pako na severu do zaÄ?etka Ceste talcev na jugu – je tlakovano s tonalitnimi tlakovci manjĹĄih dimenzij. JuĹžno od galerije je izravnalna ploĹĄÄ?ad, ki bo sluĹžila kot trajen prireditveni prostor.

Izvajalec del je podjetje Nivig, d. o. o., s partnerjema HNG, d. o. o., in Prohaus, d. o. o. Pogodbena dela bodo podjetja opravila predvidoma do 30. 6. letos, vrednost del pa znaĹĄa 1.290.210,20 evra z DDV. Za prenovo trga je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj uspela pridobiti nepovratna sredstva od Ministr-

stva za infrastrukturo v viĹĄini 817.994,01 evra.

Kot je vidno tudi na slikah, dela dobro napredujejo, izvajalca pa ni ustavil niti koronavirus.

DrĹžijo se predpisanih zdravstvenih navodil in za zdaj prevelikih teĹžav oÄ?itno niso imeli. đ&#x;”˛

jk

Zanimanje za peko domaÄ?ega kruha je moÄ?no naraslo Anita Ĺ umer peÄ?e kruh s strastjo in ljubeznijo – Tudi ĹĄtevilo sledilcev in novih Ä?lanov se je moÄ?no poveÄ?alo Jasmina Ĺ karja

Mnenja in odmevi

da sem v tem Ä?asu pripravila tudi svoj prvi spletni video teÄ?aj, svoje znanje delim tudi na spletni strani in v Facebook skupini. DroĹži pa poĹĄiljam tudi na dom, veÄ? kot tristo paketkov sem Ĺže poslala,ÂŤ ĹĄe poudari Ĺ umerjeva.

V Ä?asu epidemije koronavirusa, ko naj bi se v trgovino odpravili Ä?im bolj poredko, si mnogi sami peÄ?ejo kruh. PoveÄ?ala pa se je prodaja izdelkov z daljĹĄo obstojnostjo, toasta, prepeÄ?enca, prodaja moke in kvasa, veÄ?je pa je tudi Stari naÄ?in peke postaja zanimiv povpraĹĄevanje po peki domaÄ?ega kruha na tudi za mlajĹĄe generacije star naÄ?in z droĹžmi, pove Anita Ĺ umer, avtoPonosna in strastna, mednarodno priznana rica knjige DroĹžomanija, ki se s peko kruha z mojstrica peke kruha z droĹžmi je izpostavila droĹžmi ukvarja Ĺže osem let. Ali je zanimanje ĹĄe, da se je v zadnjem mesecu dni v njeni za peko domaÄ?ega kruha v Ä?asu epidemije na- skupini na Facebooku ĹĄtevilo Ä?lanov moÄ?no raslo? ÂťNeizmerno. Tako da, Ä?e je za kaj dobra tale situacija, je vsekakor za ozaveĹĄÄ?anje ljudi, Ĺ˝al je bila prodaja velikonoÄ?nih poda je ĹĄe kako pomembno, kakĹĄen kruh jemo, tic v Ä?asu praznikov vsaj za polovico da si vzamemo Ä?as in zaÄ?nemo peÄ?i domaÄ? manjĹĄa kot v prejĹĄnjih letih, tudi zaradi kruh. Tudi z droĹžmi, ker to je boljĹĄi kruh. Priomejitve gibanja na domaÄ?o obÄ?ino, so pravimo lahko tudi ostale pekovske izdelke, opozorili peki manjĹĄih pekarn. Mnogi so potice, krofe, buhtlje.ÂŤ Ljudje se na Ĺ umerjevo proizvodnjo potic v velikonoÄ?nem Ä?asu obraÄ?ajo z najrazliÄ?nejĹĄimi vpraĹĄanji. Od tega, zmanjĹĄali oziroma so se odloÄ?ili za peko kako pripraviti droĹži, kaj narediti, ko se ne po naroÄ?ilu in dostavo na dom. odzivajo ali se zakisajo, so odmrle. Nazadnje jih zanima priprava kruha.

Pohvalim se lahko, BSH_Oglas1Maj_NasCas_185x150_04-2020_SLO.qxp 10/04/2020 11:57 Page 1

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

ÄŒestitke ob 1. maju - prazniku dela!

TakĹĄni pogoji bivanja so danes neprimerni!

Anita Ĺ umer: "DroĹži so pozabljen naÄ?in peke. Ker smo se ĹĄli hitreje – viĹĄje – moÄ?neje, je ta naÄ?in peke ĹĄel v pozabo."

Foto: PrimoĹž Lavre

poveÄ?alo – za veÄ? kot ĹĄtiri tisoÄ? novih Ä?lanov. Zelo jo radosti, da je vedno veÄ? ljudi, ki jih zanima ta naÄ?in peke. ÂťSama kruha ne prodajam, ampak ĹĄirim znanje, ĹĄirim svojo strast, poslanstvo, da ljudi nauÄ?im, kako peÄ?i boljĹĄi kruh.ÂŤ đ&#x;”˛

Obiskal sem bolnega prijatelja, ki je potreboval pomoÄ?. Ĺ˝ivi na Kajuhovi 12 (staro sodiĹĄÄ?e) v neprofitnem stanovanju, ki je v lasti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, in kar mi je potoĹžil, me je dobesedno ĹĄokiralo. Ob odhodu sem se ozrl naokrog in se vpraĹĄal, ali je mogoÄ?e, da smo v letu 2020 in da ljudje ĹĄe Ĺživijo v takĹĄnih razmerah, in to v Ĺ oĹĄtanju, ki ga imamo vsi tako radi vkljuÄ?no z obÄ?inskimi veljaki, ki se borijo za nas vse. Za veÄ? stanovanjskih enot so na voljo ene sanitarije in ena kopalnica. Pri tem se nisem spraĹĄeval, kdo tam sploh stanuje, dejstvo je, da Ĺživijo v Ĺ oĹĄtanju. Nekateri, kolikor mi je znano, Ĺže nekaj deset let. Menim in mislim, pa pri tem nisem edini, da si stanovalci zasluĹžijo kanÄ?ek Ä?loveĹĄke dostojanstvenosti, kot je lastno straniĹĄÄ?e, kopalnica ..., pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, kako se poÄ?utijo stanovalci starega sodiĹĄÄ?a sedaj, ko nas vse ogroĹža epidemija koronavirusa, in je higiena ĹĄe kako pomembna ‌ SpraĹĄujem se, ali je zakonsko sploh mogoÄ?e oddajati takĹĄne bivalne prostore?

Stanovanje brez kopalnice in sanitarij se po evropski tipologiji brezdomstva definira kot neprimerno bivaliĹĄÄ?e. Razmere, s katerimi sem bil seznanjen ob obisku prijatelja, kaĹžejo, da se vraÄ?amo v obdobje pred drugo svetovno vojno, ko je bilo bivanje delavskih druĹžin povezano predvsem z lastno iznajdljivostjo. To so bila pogosto barakarska naselja z bivalno kuhinjo in enim prostorom, sanitarije so bile skupne.

Menim, da bi na obÄ?ini morali polagati veÄ? pozornosti bivalnim pogojem najbolj ogroĹženih, in ne bi smeli spregledati obÄ?anov, ki si ne morejo privoĹĄÄ?iti svojih lastnih nepremiÄ?nin, na naÄ?in, da si tudi ti zasluĹžijo veÄ?jo pozornost obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ob vseh velikih sredstvih, ki jih obÄ?ina namenja dragim gradbenim projektom za obnove raznih trgov, cest in drugim ne tako nujnim investicijam, bi lahko namenila nekaj tisoÄ? evrov za obnovo obÄ?inskih stanovanj.

Ob tem ne gre spregledati dejstva, da razpisa za oddajo obÄ?inskih stanovanj ni bilo Ĺže kar nekaj let. đ&#x;”˛

MatevĹž Perovec, Predsednik OO SNS Ĺ oĹĄtanj

lokalne novice

Vodnikova 1, Velenje

www.lekarna-velenje.si Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, TrebuĹĄa Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki

ÄŒestitamo za praznik dela!

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

Bolj kot dom pogreĹĄata delo

Sprejeli sta izziv

Na sreÄ?anje smo povabili prostovoljki iz Albanije in Gruzije, ki sta v Mladinskem centru Velenje ostali kljub izrednim razmeram, se pridruĹžili Udarnikom, zaradi izpostavljenosti korona virusu pa sta morali tudi v karanteno Tina Felicijan

Konec decembra in v zaÄ?etku januarja sta v Velenje priĹĄli novi evropski prostovoljki. 20-letna Leli iz Gruzije in 15-letna Ornela iz Albanije bosta pri nas pod okriljem Mladinskega centra Velenje preĹživeli eno leto. Ravno ko sta se dobro uvedli v delo z otroki in zaÄ?eli spoznavati lokalno mladinsko sceno, pa so njuno dnevno rutino prekinili ukrepi za zajezitev epidemije. VkljuÄ?ili sta se v projekt prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje in sodelovali pri nakupih in dostavi hrane ranljivim skupinam. Ker sta bili sredi marca v stiku s prodajalko, ki se je okuĹžila s korona virusom, sta morali v preventivno karanteno. PovpraĹĄali smo ju, kako doĹživljata aktualne razmere in kako se sicer poÄ?utita v Velenju.

Na lovu za novimi izkuĹĄnjami

15

MED VAMI

23. aprila 2020

sebe in pridobim nove izkuĹĄnje,ÂŤ je povedala Leli, ki je evropsko prostovoljno sluĹžbo oziroma evropsko solidarnostno enoto v MCV spoznala s pomoÄ?jo prijateljev. Zaupala je priporoÄ?ilu in se odloÄ?ila, da svoje leto prostovoljnega dela v tujini preĹživi pri nas.

Prostovoljki najveÄ? Ä?asa preĹživita v SrediĹĄÄ?u mladih in otrok

ÂťVsi Ä?lani ekipe smo si pri vsem pomagali in ustvarjali krasno vzduĹĄje,ÂŤ je o sodelovanju z Udarniki dejala Leli.

Obe so v Velenje pripeljale podobne okoliĹĄÄ?ine. Iskali sta neko novo in drugaÄ?no izkuĹĄnjo, s katero bi razbili rutino in spremenili smer Ĺživljenja. ÂťProstovoljno delo se mi je zdelo dobra priloĹžnost za to, da najdem samo

– popoldanskih aktivnostih, ki jih MCV prireja za osnovnoťolce in dijake. Obiskujeta tudi Center za vzgojo, izobraŞevanje in usposabljanje, v katerem se druŞita z otroki s posebnimi potrebami.

Obe uĹživata v delu z otroki, ki

je zelo raznoliko in razgibano, vkljuÄ?ujeta pa se tudi v druge projekte lokalne mladinske mreĹže. Leli se zanima za fotografijo, zato bi se rada veÄ? druĹžila z lokalnimi fotografi, beleĹžila utrip mladinske kulturne scene in zastavila avtorske projekte. Ornela pa bi se po prenehanju ukrepov rada bolj posvetila raznim umetniĹĄkim projektom, saj opaĹža, da

druĹžabna kot doma, kjer je imela ustaljen socialni krog. ÂťZaÄ?ela sem bolj opazovati naravo in jo ceniti, prav tako pa vse drobne stvari, v katerih uĹživam in jih ponotranjam. OdraĹĄÄ?ala sem v Tirani. V primerjavi z albansko prestolnico je Velenje veliko manjĹĄe in manj naseljeno.

VÄ?asih si Ĺželim, da bi se veÄ? dogajalo, da bi bilo bolj Ĺživahno, a sem se navadila na drugaÄ?en utrip in mi je tudi to vĹĄeÄ?. Dobro se poÄ?utim.

Kultura bivanja pa je precej podobna moji domaÄ?i.

VelenjÄ?ani se le veliko veÄ? ukvarjajo s ĹĄportom, sicer pa ne opaĹžam veÄ?jih kulturnih razlik,ÂŤ pravi Albanka Ornela. Tudi Gruzijka Leli, ki je odraĹĄÄ?ala v mestu, podobnem Velenju, preden je priĹĄla sem, pa je Ĺživela v prestolnici Tbilisi, ki je veliko veÄ?je, bolj hrupno in Ĺživahno ÂťDelo z Udarniki je bila prijetna mesto, se pri nas dobro izkuĹĄnja,ÂŤ pravi Ornela iz Albanije. poÄ?uti. ÂťVĹĄeÄ? mi je, da se vsi poznajo, da so zelo ima lokalna mladina veliko za- prijazni, dostopni. Je pa tukajnimivih idej, ki jih lahko razvije ĹĄnja kultura precej drugaÄ?na od naprej. gruzijske. Najbolj oÄ?itne razlike so v kulinariki, religiji, pa tudi v V Velenju sta se vsakdanjem naÄ?inu Ĺživljenja,ÂŤ udomaÄ?ili primerja svoje Ĺživljenje v VeleOrnela je opazila, da je tu, v nju z Ĺživljenjem doma. novem okolju, bolj odprta in

Ko so se zaÄ?eli ukrepi za zajezitev epidemije zaostrovati in so se drĹžavne meje zaprle, Leli in Ornela nista izrazili Ĺželje, da bi prekinili evropsko prostovoljsko sluĹžbo in se vrnili domov. ÂťBeĹžati od teĹžavnih situacij ni reĹĄitev. Biti moraĹĄ potrpeĹžljiv in pozitiven,ÂŤ je Leli odgovorila na vpraĹĄanje, zakaj ni poiskala poti domov. Ornela pa je dejala: ÂťPredvsem sem upala in ĹĄe vedno upam, da bo prej ali slej vse kot prej. Iskreno povedano si nisem mislila, da bo situacija trajala tako dolgo.ÂŤ Tudi ta Ä?as izrednih razmer sta izkoristili za delo. ÂťSama pogosto komu, ki potrebuje pomoÄ?, naredim kakĹĄno uslugo. Zato nisem oklevala, preden sem se pridruĹžila Udarnikom, ki so krasna iniciativa in dober naÄ?in za vzpostavljanje socialne mreĹže in komunikacije med ljudmi ne samo v takĹĄnih razmerah, ampak tudi sicer,ÂŤ razmiĹĄlja Ornela, Leli pa dodaja, da se je ob pomoÄ?i

ljudem v stisku poÄ?utila dobro, Ä?eprav vÄ?asih ni bilo enostavno zadovoljiti njihovih priÄ?akovanj.

Karanteno sta preĹživeli brez veÄ?jih teĹžav. Leli je bila nekoliko zaskrbljena za zdravje, a je v sostanovalki Orneli naĹĄla oporo in tolaĹžbo. Te namreÄ? ni bilo toliko strah za zdravje, kolikor jo je pretresla nenadna sprememba. ÂťTako stroga izolacija je preizkuĹĄnja za Ĺživce, saj si odvisen od drugih, poÄ?utiĹĄ se kot breme in ta obÄ?utek je zelo neprijeten.

Vsaka najmanjĹĄa stvar te opomni, da ne moreĹĄ ven in poÄ?eti vsakdanjih stvari. Bila sem razdraĹžena, zdolgoÄ?asena, a sem na situacijo vseeno gledala pozitivno in poskusila ta Ä?as obrniti sebi v prid.ÂŤ Obe sta hvaleĹžni, da sta ostali zdravi in lahko raÄ?unata na svoje mentorje pri prostovoljnem delu, ki ga v tem trenutku pogreĹĄata bolj kot dom, sta ĹĄe povedali.

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Andreja KatiÄ?, politiÄ?arka: ÂťTo leto je za naĹĄo druĹžino zelo zahtevno. Moja hÄ?i je maturantka in se Ĺželi vpisani na eno od plesnih akademij na svetu, vendar so vse avdicije odpovedane. Le na nekaterih sodeluje preko spleta. Mislim, da se bomo med poÄ?itnicami bolj ukvarjali z iskanjem mesta za njo in naÄ?rtovanjem njene nadaljnje plesne kariere kot pa z dopustovanjem. Smo pa ravno letos prviÄ? naÄ?rtovali dopust malo drugaÄ?e in poravnali predujem, saj sicer obiÄ?ajno kampiramo na stalni lokaciji. Bomo videli, ali se bo dobro izteklo.ÂŤ

Vpisali veÄ? kot 800 pacientov Zasebni zdravstveni zavod A MEDICINA je v prostorih Zdravstvene postaje Ĺ oĹĄtanj vrata odprl 1. aprila Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 15. aprila – 1. aprila je v prostorih Zdravstvene postaje Ĺ oĹĄtanj zaÄ?el delovati Zasebni zdravstveni zavod A MEDICINA. Vpisovanje pacientov in delo v ambulanti zaradi epidemije poteka podrejeno temu.

Ambulanta deluje le v dopoldanskem Ä?asu, a bo Ĺže po 1. maju drugaÄ?e.

Tisti, ki so zdravi in Ĺželijo za osebno zdravnico izbrati Ano Zamernik Kolenbrand, specialistko druĹžinske medicine, lah-

tev, pa se lahko med 7. in 9. uro na pregled naroÄ?ijo po telefonu (ĹĄtevilka 0597 28 755). NaroÄ?ila za preglede in telefonske nasvete sprejema medicinska sestra Anita. ÂťTako ni nobenega Ä?akanja v Ä?akalnici, kjer bi lahko priĹĄlo do stikov pacienta s pacientom. Pri

â?ą

posvetujejo,ÂŤ pravi Zamernik Kolenbrandova.

Ambulanta bo maja zaÄ?ela delati po predvidenem urniku, kar pomeni, da bo ob ponedeljkih in Ä?etrtkih ordinacijski Ä?as popoldne, ob torkih, sredah in petkih pa dopoldne. ÂťTudi maja pa se bo potrebno za preglede naroÄ?a-

Maja bo ambulanta zaÄ?ela delati po predvidenem urniku. NaroÄ?anje bo telefonsko.

Paciente bodo v ambulanto spuĹĄÄ?ali ob dogovorjeni uri.

Vpisovanje pacientov in delo ambulante je prilagojeno epidemioloĹĄki situaciji. (foto: TjaĹĄa Rehar)

ko to aprila ĹĄe storijo prvi dve uri ordinacijskega Ä?asa, torej med 7. in 9. uro, tako da oddajo zdravstvene kartice v ĹĄkatlo ob glavnem vhodu in jih prevzamejo v zadnji uri ordinacijskega Ä?asa na istem mestu, pri Ä?emer jih registrira medicinska sestra.

Tisti, ki potrebujejo zdravniĹĄki pregled ali kakĹĄno drugo stori-

tem smo zelo previdni. Skrbimo tudi za ustrezno zaĹĄÄ?ito in razkuĹževanje. Pregledi pacientov, prevezi ran in druge storitve, napotitve naprej potekajo nemoteno.

OpaĹžam pa, da ljudje v tem Ä?asu morda celo nekoliko predolgo Ä?akajo na pregled pri zdravniku.

Svetujem jim, da pokliÄ?ejo in se o tem, ali pregled potrebujejo,

ti telefonsko. Vsak posameznik bo v notranjost Zdravstvene postaje Ĺ oĹĄtanj prihajal posebej. ÄŒakanje bo zunaj, v ambulanto jih bomo spuĹĄÄ?ali ob dogovorjeni uri.ÂŤ Ambulanta se polni. V prvih ĹĄtirinajstih dneh so vpisali Ĺže veÄ? kot 800 pacientov. đ&#x;”˛

Vesele praznike!

Pazite nase in ostanite zdravi! Veselimo se Ä?asov, ko vas bomo znova vabili v naĹĄe lokale.

VaĹĄe Gorenje Gostinstvo

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

MLADI

23. aprila 2020

Dnevi mladih in kulture bodo tokrat pozno poleti Kako na Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub vplivajo aktualne razmere, kako kaĹže festivalu Dnevi mladih in kulture ter drugim projektom in kako ĹĄtudenti doĹživljajo ta Ä?as, smo vpraĹĄali predsednika JoĹĄta KodriÄ?a Tina Felicijan

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije korona virusa so brez dela ostali tudi ĹĄtevilni ĹĄtudenti in dijaki. Od zaÄ?asnega in obÄ?asnega dela dijakov in ĹĄtudentov pa niso neposredno odvisni le posamezniki, ampak posredno vsi dijaki in ĹĄtudenti. Iz koncesijskih dajatev od ĹĄtudentskega dela se namreÄ? v veliki meri napajajo ĹĄtudentski klubi, ki skrbijo za interese Ä?lanov – povezovanje in druĹženje, izobraĹževanje in kulturno udejstvovanje ter razne storitve. Prekinitev ĹĄtudentskega dela tako vpliva na finanÄ?no stanje klubov in posredno na njihov program. Kaj to pomeni za Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub?

ZanaĹĄajo se na denar iz obÄ?inskih razpisov

Ĺ tudentska organizacija Slovenije (Ĺ OS) poroÄ?a o okrog 95-odstotnem upadu zaÄ?asnega in obÄ?asnega dela dijakov in ĹĄtudentov, pravi predsednik Ĺ Ĺ K JoĹĄt KodriÄ? in dodaja, da je Ĺ OS ob zaÄ?etku korona krize napovedal od 30- do 50-odstotni upad meseÄ?nega sofinanciranja klubov iz koncesijskih dajatev. ÂťGlede

Letos se je obetal 30. festival Dnevi mladih in kulture. ÄŒlani Ĺ Ĺ K-ja so ga skrbno naÄ?rtovali Ĺže od lanskega leta in sestavili pester program. Zaradi aktualnih razmer so razmiĹĄljali, da bi ga namesto maja izvedli po prenehanju ukrepov. A se mu bodo zaradi finanÄ?ne situacije kluba odpovedali in namesto obseĹžnega festivala izvedli veÄ?ji glasbeni dogodek ob koncu poletja. na dejanski upad ĹĄtudentskega dela, pa lahko priÄ?akujemo ĹĄe manj denarja. To bo ĹĄe posebno prizadelo manjĹĄe klube po Sloveniji, medtem ko ima naĹĄ klub to prednost, da se lahko vsako leto prijavi na razpise Mestne obÄ?ine Velenje za izvajanje mladinskih projektov, na katerih smo dokaj uspeĹĄni. RaÄ?unamo, da bo tako

tudi letos, in bomo vsaj iz te postavke dobili denar za izvajanje programa.ÂŤ

Kako za zdaj obvladujejo finanÄ?no situacijo in kako naÄ?rtujejo izvedbo programa?

ÂťZa enkrat ĹĄe imamo nekaj prihrankov. Od Ĺ OS-a smo dobili

informacijo, da bo nakazilo za marec, ki ga priÄ?akujemo v teh dneh, ĹĄe takĹĄno kot pred krizo, zato bomo program zaenkrat lahko izvajali, a glede na razmere v okrnjeni obliki in v bistveno manjĹĄem obsegu. Festival Dnevi mladih in kulture, ki ga tradicionalno izvajamo praktiÄ?no ves maj, je velik finanÄ?ni zalogaj,

V eMCe placu se ne dajo Kako se z zahtevnimi razmerami spopada velenjska mladinska kulturna scena, smo preverili v eMCe placu, kjer kljub negotovi prihodnosti razvijajo projekte in nekatere Ĺže izvajajo na daljavo Tina Felicijan

Mladinski kulturni klub eMCe plac je na prvi pogled samo lokal, v katerem mladi ob vikendih posluĹĄajo bolj ali manj alternativno glasbo. Vendar je gostinska dejavnost le mazivo za delovanje organizma, brez katerega si marsikdo ne predstavlja odraĹĄÄ?anja. Pod to zunanjo podobo je namreÄ? platforma, na kateri se sreÄ?ujejo mladi z najrazliÄ?nejĹĄimi interesi in soustvarjajo lokalno mladinsko kulturno sceno. Brez eMCe placa v Velenju ne bi bilo sogovornika za tiste organizatorje, ki se s svojim programom ne ujamejo s konvencionalno kulturo. Ne bi bilo prostora, kamor se lahko zateÄ?ejo tisti, ki jih kjerkoli drugje Ä?udno gledajo. Ne bi bilo veÄ? mreĹže, v katero se lahko poveĹžejo mladi in drugi, ki iĹĄÄ?ejo svojo identiteto in somiĹĄljenike, si Ĺželijo sproĹĄÄ?ujoÄ?e, a vendarle koristno preĹživljati prosti Ä?as, spoznavati raznolike kulturno-umetniĹĄke prakse, se izobraĹževati, opravljati ĹĄtudentsko ali mladinsko delo ‌ Aktualne razmere, ki so zaprle eMCe plac, bodo pustile finanÄ?ne posledice, ki bodo vplivale

zato ga bomo najverjetneje strnili v en veÄ?ji koncert ob koncu poletja. Za enkrat kaĹže, da bomo tradicionalno taborjenje v Ribnem lahko izvedli, Ä?e se bodo ukrepi do takrat sprostili. Tudi ostale vsebine za naĹĄe Ä?lane in drugo ĹĄaleĹĄko mladino – zabave, predavanja, projekt Plays in podobno – se bomo trudili izvajati s Ä?im manjĹĄimi finanÄ?nimi vloĹžki. OsredotoÄ?ali pa se bomo na projekte, ki smo jih prijavili

na prihodnjo izvedbo programa kluba, ne pa tudi na njegovo poslanstvo.

Program se sesipa

Program eMCe placa je bil sestavljen do konca junija, naÄ?rtovanje nekaterih vsebin je seglo do konca avgusta. ÂťTo pomeni, da smo imeli podpisane ĹĄtevilne pogodbe z bendi in drugimi izvajalci. Zadovoljni smo lahko, da vsi razumejo trenutno situacijo in lahko od pogodb odstopamo brez penalov. NaÄ?eloma smo dogovorjeni za izvedbo v nadomestnih terminih. Vendar vsega, kar bomo zamudili marca, aprila in maja, ne bomo mogli izpeljati kasneje,ÂŤ poroÄ?a direktor Janko Urbanc in namesto nekaterih propadlih projektov napoveduje nove, ki v sodelovanju z mladimi entuziasti nastajajo tudi v tem kriznem Ä?asu in inovativno reĹĄujejo zagate.

Do preklica ukrepov Ĺživijo od rezerv

Stalne stroĹĄke jim je ob razumevanju podjetij, ki jih zaraÄ?unavajo, uspelo kar se da zmanjĹĄati ali odloĹžiti plaÄ?ilo. Zdaj nastale stroĹĄke bodo morali poravnati iz

Mirovanje mladinskega kulturnega kluba eMCe plac je finanÄ?no prizadelo tudi posameznike. S klubom redno sodeluje okrog trideset ljudi, ki dobivajo bolj ali manj simboliÄ?ne honorarje.

Mnogim tudi skromen zasluĹžek veliko pomeni.

jesenskih prihodkov, ki so precej negotovi. ÂťNaĹĄi prihodki so trenutno na niÄ?li. Nismo izgubili samo prihodkov iz gostinstva, ampak tudi iz nacionalnih razpisov, saj je drĹžava zaustavila podpis pogodb za sofinanciranje projektov in programov, ki jih zato tudi ne moremo izvajati. ÄŒe bomo lahko

JoĹĄt KodriÄ?: ÂťV naslednjih mesecih priÄ?akujemo najmanj 50-odstoten upad prihodkov iz koncesijskih dajatev, lahko pa se zgodi, da bo znesek ĹĄe bistveno slabĹĄi, kar bo Ĺ Ĺ K zelo prizadelo.ÂŤ

REKLI SO â?ą Janko Urbanc: ÂťOcenjujem, da bo trajalo vsaj ĹĄe leto ali dve, preden bomo lahko ponovno delovali na tako visoki ravni s takĹĄnim obsegom programa kot pred krizo.ÂŤ

sogovornik in dodaja, da raÄ?unajo tudi na drugi paket vladnih ukrepov za pomoÄ? gospodarstvu, na uspeĹĄno iniciativo slovenskih glasbenikov, festivalov in klubov za pomoÄ? glasbeni industriji, nenazadnje pa tudi na prostovoljno delo mladih pri ponovnem zagonu kluba.

Koncerti v dnevni sobi

Minuli vikend je eMCe plac v sodelovanju s partnerji na velenjski mladinski sceni in z lokalnimi glasbeniki zagnal projekt Neki kratkega. V multimedijski center Kunigunda so vsak veÄ?er povabili drugega DJ-a, ki je pripravil kratek program, tehniÄ?na ekipa pa je poskrbela za video prenos nastopa v Ĺživo na spletu. V tem kriznem trenutku, ko poskuĹĄajo vsaj tako ohranjati stik z mladimi

Razmeram navkljub je razpoloĹženje dobro

ÄŒeprav se morajo ĹĄtudenti odpovedati majskemu festivalu Dnevi mladih in kulture, Ä?lani upravnega odbora kluba, ki so pripravi programa posvetili veliko Ä?asa in energije, niso preveÄ? slabe volje. ÂťSe bomo paÄ? lotili drugih projektov,ÂŤ razmiĹĄlja sogovornik in pove, da tudi zaradi drugih sprememb v ĹĄtudentskem Ĺživljenju niso zaznali veÄ?jih teĹžav. ÂťNekako smo se privadili na ĹĄtudij na daljavo. Fakultete se trudijo, da poteka Ä?im bolj kakovostno. Nekateri ĹĄtudenti tudi delajo od doma in si tako zapolnijo prosti Ä?as. Sicer pa smo veliko v stiku na spletu. PoskuĹĄamo nadgraditi svoj projekt Plays, s katerim spodbujamo druĹženje ob namiznih igrah. IĹĄÄ?emo igre, ki jih lahko igramo na daljavo. S klubom eMCe plac sodelujemo pri organizaciji glasbenih nastopov in spletnih prenosih v Ĺživo.

Skratka, tudi v teh razmerah se trudimo delovati v interesu naĹĄih Ä?lanov in ohranjati ĹĄtudentsko skupnost,ÂŤ je sklenil JoĹĄt KodriÄ?. đ&#x;”˛

Ker je eMCe plac pogosti partner in najpogostejĹĄe prizoriĹĄÄ?e za izvedbo raznih kulturnih in drugih projektov, ki jih vodijo mladinska druĹĄtva in posamezniki, se je ustavilo tudi njihovo delo. plac v Ĺživo prenaĹĄali pogovor z avtorjem Vladom VrbiÄ?em o karakterju glavnega junaka zgodbe ter aktualizaciji Ä?asa in prostora, ki sta ga oblikovala.

PomoÄ? v stiski

Na telefon za pomoÄ? v stiski 031 022 339 se ob ponedeljkih in sredah med 18. in 20. uro oglaĹĄa psihologinja Brigita Ĺ inigoj. Dosegljiva je tudi na e-naslovu brigita.sinigoj@t-2.si.

maja ponovno zaÄ?eli obratovati, finanÄ?ni udarec mogoÄ?e ĹĄe ne bo prehud. Vendar ne vemo, kdaj se bodo ukrepi sprostili in bomo lahko zaÄ?eli izvajati dejavnosti.

Trenutno delujemo po scenariju, da bomo zaprti do konca maja.

Do takrat bomo ĹĄe lahko Ä?rpali rezerve. Vseh programov pa nismo povsem zaustavili, saj Ĺželimo naĹĄim obiskovalcem tudi v teh razmerah nuditi kulturne, druĹžabne, socialne vsebine,ÂŤ pove

na obÄ?inske razpise,ÂŤ odgovarja in poudarja, da bodo morali biti bolj varÄ?ni kot sicer.

in jim ponuditi glasbeno zabavo, se je celotna ekipa lotila projekta prostovoljno in z navduĹĄenjem.

Spletne razprave

Korona kriza je zaustavila tudi projekt Bralna razpravljalnica, ki spodbuja poseganje po razliÄ?ni literaturi ter z odprto razpravo o vsebinah krepi aktivno branje in refleksijo. Mladim so omogoÄ?ili brezplaÄ?no izposojo in dostavo romana o Karlu Destovniku Kajuhu, na veÄ?er dneva boja proti okupatorju pa bodo na Facebook stran Klub eMCe

Letos so v eMCe placu nameravali dopolniti program eMCe plac ozaveĹĄÄ?a s svetovalnico za mlade, ki potrebujejo psihosocialno pomoÄ?, sogovornika ali nekoga, ki le posluĹĄa. Ker mladinski delavci predvidevajo, da aktualne razmere in njihove posledice marsikomu povzroÄ?ajo razliÄ?ne stiske, so sreÄ?anja s psihologinjo v eMCe placu zaÄ?asno nadomestili z objavo telefonske ĹĄtevilke in e-naslova ter tako vzpostavili svetovalnico na daljavo.

Stiki na daljavo

Sodelavci eMCe placa se v tem Ä?asu veliko posveÄ?ajo vzdrĹževanju stikov z mladimi na druĹžbenih omreĹžjih. Ti so odzivni in poroÄ?ajo, da so se na nov naÄ?in Ĺživljenja prilagodili, Ä?eprav jih je socialna distanca prizadela. Ĺ˝elijo si Ä?imprej vrniti v starega.

Zato si v eMCe placu Ĺželijo, da bo obratovanje po prenehanju ukrepov dokaj hitro steklo normalno, s tem pa bo tudi lokalna mladinska kulturna scena znova oĹživela. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Ĺ PORT

23. aprila 2020

17

V Rudarju znova menjali trenerja

Ĺ portniki bodo pomagali hmeljarjem

OdĹĄel je tudi Andrej Panadić – ZaÄ?asno ga bo zamenjal njegov pomoÄ?nik Domen BerĹĄnjak

Ĺ portniki, ki jih podpira Pivovarna LaĹĄko, se bodo udeleĹžili delovne akcije v Savinjski dolini. Skupaj bodo urejali sadike hmelja in jih napeljevali na Ĺžice. S tem bodo pomagali pivovarni in hmeljarjem, ki se v teĹžkih Ä?asih zagotovo spopadajo s teĹžavami pri najemu sezonskih delavcev. ÂťSprva je bila to bolj ĹĄala, toda zdaj se bo to dejansko zgodilo. Naslednji Ä?etrtek in petek gremo skupaj z zaposlenimi v BraslovÄ?e pomagat pri osnovnih delih, da pokaĹžemo solidarnost in se tako zahvalimo za podporo. NaĹĄe panoge mirujejo, Romuni ne morejo v Slovenijo, zakaj ne bi pokazali, da smo dobri tudi na drugih podroÄ?jih,ÂŤ je dejal deskar Rok MarguÄ?.

Poleg MarguÄ?a bodo na delovni akciji med drugimi prisotni tudi nogometaĹĄi Maribora, rokometaĹĄi Celja in skakalci.

Stane Vovk

v mreĹžo kar pol ducata Ĺžog (6 : 0).

Rudarjevo vodstvo je odreĹĄitelja, ki jim bo s svojim strokovnim znanjem zagotovil obstanek v ligi, videlo v Andreju Panadiću. Novi Hrvat na velenjski trenerski klopi je verjel v igralce in vseskozi poudarjal, da ima moĹĄtvo potencial. A njegovih besed igralci niso udejanjali na igriĹĄÄ?u.

Rudarjev trenerski stolÄ?ek se je spet sesul. V torek so na svoji spletni strani oziroma po Facebooku sporoÄ?ili: NK Rudar Velenje in Andrej Panadić sta se dogovorila za sporazumno prekinitev pogodbe. Do nadaljnjega bo ekipo vodil dosedanji pomoÄ?nik Domen BerĹĄnjak.

MoĹĄtvo je na aktualno sezono najprej pripravljal domaÄ?in Almir Sulejmanović, ki je marca lani zamenjal Marjana PuĹĄnika. Pod njegovim trenerskim vodstvom so rudarji odigrali trinajst zadnjih tekem in obstali v ligi. Novo tekmovalno sezono je zaÄ?el spodbudno, z neodloÄ?enima rezultatoma proti DomĹžalam in Mariboru. V tretjem pa ga je s 3 : 2 premagal Triglav. To je bil dvoboj, ki so ga rudarji konÄ?ali z dvema igralcema manj. Brez prvega (Davida KaĹĄnika) so ostali Ĺže Tudi Andrej Panadić ni razveselil Rudarjevih po dobre pol ure, brez drugeljubiteljev z zmago. ga (Ĺ˝iga Ĺ kofleka) pa slabe pol ure pred koncem tega ĹĄtevilÄ?no Tudi na ‚njegovih‘ desetih dvoboneenakovrednega dvoboja. In Velenj- jih Rudarjevi ljubitelji niso doÄ?akali Ä?an je moral oditi. Novo priloĹžnost nobene zmage. Po 25. krogu, ko je je dobil v Taboru. Na preseneÄ?enje Nogometna zveza Slovenije zaradi mnogih Rudarjevih ljubiteljev ga je pandemije koronavirusa zaÄ?asno zamenjal Janez Ĺ˝ilnik, ki pa je mesto prekinila vsa tekmovanja, se niso trenerja hitro moral prepustiti Hrva- dvignili z zadnjega, desetega mesta. tu Nikoli JaroĹĄu. V sedmih krogih Dotedanjim petim toÄ?kam so jih pod Celjanu ni uspelo zmagati, je pa v njegovim vodstvom dodali ĹĄe enkrat 14. krogu ‚pridelal‘ Rudarju najviĹĄ- toliko. Za predzadnjim mestom (na ji poraz v doslej odigranih krogih. njem so DomĹžale), ki prinaĹĄa kvalifiOlimpija jim je v StoĹžicah nasula kacije za obstanek ligi, zaostajajo za

ĹĄestnajst toÄ?k, za osmim Triglavom pa ĹĄe za eno veÄ?. Skratka, v 25 krogih so desetkrat igrali neodloÄ?eno in petnajstkrat izgubili. NajbrĹž je vodstvo kluba skupaj z zdaj Ĺže prejĹĄnjim trenerjem spoznalo, da bo njihovo moĹĄtvo v naslednji sezoni igralo v drugi ligi, Ä?eprav pravimo, da upanje umira zadnje. Vlogo ‚glavnega› je zaupalo neizkuĹĄenemu novemu trenerju. BerĹĄnjak je kot nogometaĹĄ med drugim nosil dres Maribora in Celja, v Sloveniji pa je kot trener kratek Ä?as nabiral izkuĹĄnje v drugoligaĹĄu NK Brda in kot Sulejmanovićev pomoÄ?nik v SeĹžani.

Najbolj praviÄ?no – konÄ?ati na igriĹĄÄ?ih

Na zaÄ?etku tega meseca pa je Nogometna zveza Slovenije (NZS) seznanila klube z receptom za morebitno nadaljevanje prvenstva, Ä?e bodo razmere v drĹžavi dovoljevale, da vlada omili oziroma sprosti ukrepe.

Menijo, da je konÄ?anje prvenstva za zeleno mizo zadnja moĹžnost, najbolj regularno pa, da se konÄ?a na igriĹĄÄ?u.

Po tem scenariju bi prvenstvo nadaljevali 23. maja, Ä?eprav je – kot so Kot smo sliĹĄali, je Panadić ponudil upravi Rudarja prekinitev pogodbe Ĺže po zadnjem porazu v prvenstvu, ko je Rudar doma z 0 : 1 izgubil proti Taboru. Potem so se zaÄ?eli ukrepi zaradi koronavirusa in vodstvo kluba je odloÄ?itev sprejelo sedaj.

poudarili – bolj verjetno, da se bo to zgodilo 30. maja ali najkasneje 6. junija in se predvidoma konÄ?alo pred 25. julijem. V tem Ä?asu bi sklenili tudi pokalno tekmovanje, ki bi se odigralo po skrajĹĄanem programu – po ena tekma v polfinalu in finalu, vse tekme pokalnega tekmovanja pa bi lahko bile odigrane na nevtralnem igriĹĄÄ?u. ÄŒe bodo igralci tekme lahko odigrali, bodo te za zaprtimi vrati oziroma brez gledalcev. Ob tem tudi poudarjajo, da je za NZS poglavitnega pomena zaĹĄÄ?ita zdravja nogometaĹĄev in vseh akterjev nogometnih tekem in treningov, zato je v sodelovanju s stroko (zdravstveno komisijo) za primer sprostitve ukrepov Ĺže pripravila navodila za varno treniranje. Ta navodila naj bi poskrbela za bistveno zmanjĹĄano moĹžnost okuĹžbe nogometaĹĄev med trenaĹžnim procesom.

Prav zaradi zaĹĄÄ?ite zdravja akterjev pa je izvrĹĄni odbor NZS sprejel odloÄ?itev o zakljuÄ?ku tekmovanj na mladinski in amaterski ravni. Tako so se po sklepu izvrĹĄnega odbora zveze z 12. 3. Ĺže konÄ?ala tekmovanja v obeh 3. SNL (vzhod in zahod), prvi in drugi mladinski in kadetski ligi, ligi U-15 za deÄ?ke, dekliĹĄkih kategorijah U-17, U-15 in U-13, ter vsa tekmovanja v futsalu. ZakljuÄ?ena sta tudi Ĺženski pokal Slovenije in mladinski pokal. O naÄ?inu sestave lig za naslednjo sezono bodo odloÄ?ali organi NZS. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mz

Pajt se vraÄ?a V Rokometni klub Gorenje Velenje se vraÄ?a Kenan Pajt, ki je svojo rokometno pot zaÄ?el prav v Velenju. Po dveh sezonah kaljenja pri moĹĄtvu iz Slovenj Gradca bo spet zaigral za svoj matiÄ?ni klub. Z VelenjÄ?ani je podpisal pogodbo za eno leto, z moĹžnostjo podaljĹĄanja.

V sezoni 2018/19 je v slovenjgraĹĄkem dresu dosegel 156 zadetkov na 26 tekmah. V letoĹĄnji sezoni pa je Kenan nastopil na 20 tekmah in dosegel 87 zadetkov v prvoligaĹĄki konkurenci.

V sezoni, ki prihaja, bo Pajt na desnem krilu delal druŞbo trenutno poťkodovanemu Ibrahimu Haseljiću.

Kenan Pajt, rokometaĹĄ Gorenja Velenja:

ÂťVeselim se vrnitve v matiÄ?ni klub, kjer sem zaÄ?el svojo rokometno pot. Z nestrpnostjo priÄ?akujem zaÄ?etek prihajajoÄ?e sezone, da dokaĹžem, kaj zmorem.

S soigralci se Ĺže dobro poznamo, z nekaterimi sem igral tudi v mlajĹĄih selekcijah. Mislim, da je ekipa zelo dobro sestavljena in da bo naslednja sezona ĹĄe kako zanimiva.

Ob tej priloĹžnosti bi se rad tudi iskreno zahvalil RK Slovenj Gradec 2011 za dano priloĹžnost in korekten odnos.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

KRONIKA

Ĺ tab Civilne zaĹĄÄ?ite Zahodno Ĺ tajerske regije deluje dobro in usklajeno

dobju sta bili v hotel nastanjeni dve taki osebi, ki sta bili prepeljani iz samskih domov v Ljubljani, ena je bila zaradi poslabĹĄanja stanja odpeljana v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje, drugi naj bi karantena potekla 18. aprila. Za organizacijo oskrbe s hrano, Ä?iĹĄÄ?enje, varovanje skrbi MO Velenje oziroma Civilna zaĹĄÄ?ita, tako da je ljudem zagotovljeno vse potrebno v Ä?asu bivanja v hotelu.ÂŤ

Na zaÄ?etku pojava epidemije je bilo veliko pojasnjevanja, obveĹĄÄ?anja in usklajevanja – Stanje zadnjih dni je v naĹĄi regiji precej spodbudno – Ĺ˝ivimo mirno, strpno in ostanimo optimisti Jasmina Ĺ karja

KljuÄ?no vlogo pri reĹĄevanju izzivov, povezanih z obvladovanjem novega koronavirusa v naĹĄi drĹžavi, ima tudi Civilna zaĹĄÄ?ita, ki je nosilka organizacije pomoÄ?i in podpore prebivalstvu ter ustanovam. Po mesecu dni delovanja smo se o delovanju in nadaljnjih smernicah pogovarjali s poveljnikom ĹĄtaba Civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske regije Janezom MelanĹĄkom, ki je izrazil zadovoljstvo, da civilna zaĹĄÄ?ita po mesecu dni deluje dobro in usklajeno. ÂťOpaĹžamo, da smo Ä?edalje bolj uigrani, ĹĄtab kot celota ĹĄteje sedemnajst Ä?lanov, delamo na tridnevno izmeno, zraven so ĹĄe tisti, ki so redno zaposleni v naĹĄi sluĹžbi, ter Ä?lani ĹĄtaba, ki so vkljuÄ?eni v delovanje. Od dneva, ko je bil aktiviran naÄ?rt zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja (ZiR) ob pojavu epidemije nalezljivih bolezni, ĹĄirjenju

vpraĹĄanj, ko bo vlada sproĹĄÄ?ala ukrepe in storitvene dejavnosti, kaj se lahko in kaj ne poÄ?ne v lokalni skupnosti. A smo pripravljeni tudi na takĹĄna vpraĹĄanja.ÂŤ

koronavirusa tudi v naĹĄi drĹžavi in regiji, smo aktivirali vseh triintrideset obÄ?inskih ĹĄtabov, ki so v delo vpeti dnevno.

Vsak dan tudi po obÄ?inah poleg rednih dejavnosti Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite in ĹĄtaba na svojem podroÄ?ju urejajo sodelovanje z vsemi potrebnimi sluĹžbami, da delo poteka nemoteno, in tako prispevajo k uspeĹĄnemu delovanju.ÂŤ

Ljudje smo vedno bolj disciplinirani

ÂťUpam, da bo vlada postopoma sproĹĄÄ?ala ukrepe in jih bodo ljudje upoĹĄtevali. Ta mesec je ljudi v veliki veÄ?ini zresnil, da so ukrepe zaÄ?eli spoĹĄtovati.

MogoÄ?e je k temu pomagala tudi objava ĹĄtevila okuĹženih, Ĺžal tudi smrtnih Ĺžrtev, da so ljudje zaÄ?eli razmiĹĄljati, da je stanje resno. Zadovoljen sem, da je stanje zadnjih dni v naĹĄi regiji zelo spodbudno, manj je novih primerov, upamo, da se bo tak trend zmanjĹĄevanja okuĹženih nadaljeval.ÂŤ

Na zaÄ?etku je bilo veliko vpraĹĄanj in pojasnjevanja dejstev

Civilna zaĹĄÄ?ita ima kljuÄ?no vlogo, da pomaga in je podpora ljudem, da bo naĹĄa drĹžava kos izzivu, ki je del naĹĄega vsakdana Ĺže mesec dni. Kako poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske ocenjuje delovanje? ÂťNa zaÄ?etku smo se veliko ukvarjali z zaĹĄÄ?itno opremo, obveĹĄÄ?anjem, povpraĹĄevanjem, odgovarjanjem, pojasnjevanjem, kdo, kdaj, kje

PriporoÄ?ila veljajo tudi za v prihodnje, da Ĺživimo mirno in strpno, da smo strpni do sosedov, someĹĄÄ?anov, sodelavcev, ki delajo bodisi v trgovinah, bolniĹĄnicah itd., in se ravnamo po napotkih, ki nam jih vsak dan priporoÄ?ajo krajevni ĹĄtabi, in se jih drĹžimo. S tem bomo lahko tudi Ä?im prej zaĹživeli v normalnih razmerah in nadomestili vse, Ä?esar do sedaj nismo mogli poÄ?eti.

Janez MelanĹĄek: ÂťTelefonskega in elektronskega pojasnjevanja ne manjka. Vsem obÄ?inam redno posredujemo obvestila in navodila ter zbiramo podatke o aktivnostih na lokalni ravni.ÂŤ

in kako do opreme, komu jo lahko zagotovimo itd. Nato je bilo veliko vpraĹĄanj povezanih z gibanjem oseb med obÄ?inami, upam, da v prihodnje ne bo preveÄ?

Hotel Paka ostaja ena od toÄ?k sprejema v karanteno

ÂťNa Ĺžalost je v naĹĄi regiji Hotel Paka, ki ga je vladi v Ä?asu epidemije ponudilo Gorenje Hisense in je ena od toÄ?k, kamor nameĹĄÄ?ajo osebe, ki so bile na testu pozitivne na koronavirus in Ĺživijo v veÄ?jih skupnostih (samski domovi, dijaĹĄki domovi), kjer si delijo skupne prostore in se ne morejo izolirati. V zadnjem ob-

V torek, 14. aprila, so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni, da je zamaskiran neznani moĹĄki z neznanim predmetom udaril krajana TopolĹĄice, zaradi Ä?esar je priĹĄlo med njima do pretepa, med katerim je neznanec grozil s piĹĄtolo. Ko se mu je oĹĄkodovanec uprl, ga je storilec ponovno fiziÄ?no napadel. Prijel ga je za vrat, mimo njegove glave s piĹĄtolo ustrelil v zrak in ga potisnil po stopnicah. Storilec se je po tem dejanju s kraja odpeljal neznano kam. Obvestila v zvezi s tem dogodkom policisti ĹĄe zbirajo, opravili pa so tudi hiĹĄno preiskavo. đ&#x;”˛

PoĹĄkodovala parkiran avto

Zbil motoristko in pobegnil

V petek, 17. aprila, je obÄ?an obvestil velenjske policiste, da mu je nekdo na parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodoval avtomobil. Z zbiranjem obvestil so odkrili voznico, ki je to storila in pobegnila s kraja dogodka. Seveda bo morala poravnati ĹĄkodo, Ä?aka pa jo tudi kazen zaradi pobega.

V Vinski Gori je v petek, 17. aprila, voznik osebnega avtomobila zbil 44-letno motoristko in jo hudo telesno poĹĄkodoval. Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il 39-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Velenja proti Arji vasi in je v kriĹžiĹĄÄ?u za Vinsko Goro izsilil prednost motoristki. Vo-

Iz POLICISTOVE beleĹžke V Florjanu kuril vejevje V sredo, 15. aprila, so morali policisti posredovati v Florjanu, kjer je obÄ?an kuril vejevje v bliĹžini gozda kljub prepovedi kurjenja. Seveda so mu napisali raÄ?un.

Veselili so se v Ĺ aleku V sredo, 15. aprila, so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da se devet obÄ?anov veseli ob pijaÄ?i pri trgovini Mercator v Ĺ aleku.

Seveda so s tem krĹĄili veljaven odlok o prepovedi gibanja in druĹženja.

Njihovo poÄ?etje nikakor ni bilo poceni.

Podobnih krĹĄitev je bilo ĹĄe nekaj, prav tako pa so morali policisti posredovati tudi v primerih, ko obÄ?ani ob prihodu v trgovine niso uporabljali zahtevanih zaĹĄÄ?itnih sredstev.

Ukradel 700 evr. vredno kolo Iz kleti v stanovanjskem bloku v Ĺ aleku je neznani storilec ukradel moĹĄko treking kolo Ä?rno-modre barve, vredno okoli 700 evrov.

Ĺ˝eni se ne smeta pribliĹžati V petek, 17. aprila, so policisti izrekli v Velenju ukrep prepovedi pribliĹževanja moĹĄkemu, ki je Ĺže dlje Ä?asa izvajal nasilje nad Ĺženo. Podobno se je zgodilo moĹĄkemu iz Pake, ki je z Ĺženo tudi fiziÄ?no obraÄ?unaval. Prijavilo ga je medicinsko osebje. đ&#x;”˛

Stanje se je tudi na kritiÄ?nem obmoÄ?ju umirilo

Janez MelanĹĄek je zadovoljen, ker tudi okuĹžb med njihovim kadrom na lokalnem obmoÄ?ju ni. ÂťDrĹžimo se priporoÄ?il, ki so bila izdana, in uporabljamo ustrezno zaĹĄÄ?itno opremo. Prav tako me veseli, da je stanje spodbudno tudi pri zdravstvenem osebju, razen na samem zaÄ?etku, ko smo imeli nekaj teĹžav v Domu za varstvo odraslih v Ĺ marju pri JelĹĄah, kjer je bilo treba oskrbovati veÄ?je ĹĄtevilo ljudi, vendar se je stanje tudi tam umirilo in je pod kontrolo.ÂŤ

Prileglo bi se nekaj dni dopusta v toplih krajih

ÂťZa zdaj zaradi reorganizacije dela, usklajevanja, naÄ?rtovanja ni posebnih potreb in veÄ?jih naporov. Priznam pa, da malo pogreĹĄam prosti Ä?as. Verjamem, da bi med prvomajskimi prazniki vsakomur godilo nekaj dni dopusta kje v toplih krajih. Upam, da bomo lahko med poletnimi poÄ?itnicami to nadomestili, ostajam optimist,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja poveljnik regijskega ĹĄtaba Civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek. đ&#x;”˛

Nesramno uniÄ?evanje skupne lastnine

POLICIJSKA kronika

Streljanje v TopolĹĄici

23. aprila 2020

zili sta trÄ?ili, voznik osebnega vozila pa je po trÄ?enju odpeljal proti naselju Vinska Gora, ne da bi ustavil in motoristki nudil pomoÄ?. PovzroÄ?itelja so policisti izsledili na obmoÄ?ju Vinske Gore. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,86 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. 39-letnega povzroÄ?itelja so pridrĹžali do streznitve in ga bodo kazensko ovadili zaradi nevarne voĹžnje in zapustitve udeleĹženca v prometni nesreÄ?i.

S traktorjem po napaÄ?ni strani

OnemogoÄ?il dostavo hrane

Motorist trÄ?il v stojeÄ?e vozilo

Neodgovorno parkiranje lahko povzroÄ?i veliko teĹžav. To je storil v soboto, 18. aprila, obÄ?an pri osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda in tako onemogoÄ?il dostavo hrane v Dom za varstvo odraslih.

Na ukaz policistov je vozilo takoj umaknil, poravnati pa bo moral ĹĄe stroĹĄek prekrĹĄka.

V Vinski Gori je v soboto, 18. aprila, mopedist, ki ni nosil varnostne Ä?elade, trÄ?il v stojeÄ?e vozilo in se pri tem hudo telesno poĹĄkodoval. Po zdravljenju ga Ä?aka ĹĄe kazen.

V Florjanu se je v soboto, 18. aprila, zgodila hujĹĄa prometna nesreÄ?a, ki jo je z voĹžnjo po napaÄ?ni strani povzroÄ?il 55-letni voznik traktorja.

Zbil je 44-letnega voznika kolesa z motorjem in ga hudo telesno poĹĄkodoval, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolniĹĄnico.

đ&#x;”˛

V mestni obÄ?ini Velenje so si letos nekateri posamezniki Ĺže nekajkrat privoĹĄÄ?ili izĹživljanje nad skupno lastnino, s tem pa sebi in vsem povzroÄ?ili dodatne povsem nepotrebne in neumne stroĹĄke.

Vandalizmu (zlomljeno steklo na promenadi, poĹĄkodovana ograja pri Centru Nova in poĹĄkodovano steklo v dvigalu, uniÄ?ene table in orodja na trim stezi ‌) je pred dnevi (10. aprila) nekdo dodal tudi ĹĄtevec za kolesa ob novozgrajeni kolesarski stezi na Vodnikovi cesti.

Policisti Policijske postaje Velenje Na Vodnikovi je zdaj Ĺže znani so sicer storilca dejanja Ĺže naĹĄli. storilec poĹĄkodoval nov ĹĄtevec Na ObÄ?ini Velenje pravijo, da za kolesa. takĹĄnih dejanj vandalizma ne bodo spregledali, saj se ob tem tudi razna brcanja v svetilke, koĹĄe za smeti, steklo na promenadi ‌ brez na sreÄ?o opaznejĹĄe ĹĄkode dogajajo prepogosto. Vse obÄ?anke in obÄ?ane zato prosijo, da opozorijo redarsko sluĹžbo ali policijsko postajo, Ä?e bodo priÄ?a kakĹĄnih podobnim dejanjem. ÂťLe skupaj lahko ohranjamo mesto lepo, urejeno in varno za vse,ÂŤ đ&#x;”˛ ĹĄe dodajajo na obÄ?ini. â€

BoljĹĄa cesta do bolniĹĄnice ĹĄe letos V Ĺ oĹĄtanju se pripravljajo na Ä?as, ko bo premagan koronavirus – Na portalu javnih naroÄ?il objavili dva razpisa Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj z optimizmom zrejo v Ä?as, ko bo obdobje boja proti koronavirusu za nami. Med drugim se pripravljajo na obnovo ceste, ki vodi od kriĹžiĹĄÄ?a v TopolĹĄici do BolniĹĄnice TopolĹĄica. Ta je dotrajana in treba jo bo temeljito prenoviti. Pred kratkim so na spletu objavili javno naroÄ?ilo za rekonstrukcijo dela javne poti, ki obsega voziĹĄÄ?no konstrukcijo, odvodnjavanje povrĹĄinskih voda, javno razsvetljavo in izvedbo novega ploÄ?nika za peĹĄce ter avtobusnega

obraÄ?aliĹĄÄ?a s postajaliĹĄÄ?em. Vse delo, pridobivanje ponudb za izvedbo obnove, poteka po spletu, pri Ä?emer upoĹĄtevajo vsa navodila pristojnih organov o preventivnem obnaĹĄanju. Ponudniki bodo svoje ponudbe oddali preko portala. ÄŒe bodo imeli pri tem teĹžave ali ne bodo mogli pridobiti vseh dokazil, bodo rok podaljĹĄali. Odpiranje ponudb je predvideno ĹĄe ta mesec, potekalo pa bo avtomatiÄ?no v informacijskem sistemu e-JN. Prenovo bo delno sofinanciralo Ministr-

stvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo po deleĹžu sredstev za sofinanciranje naloĹžb v letu 2020. Dela bo najugodnejĹĄi izvajalec predvidoma zaÄ?el maja, je povedala Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Drugi javni razpis je namenjen iskanju ponudnikov za izvajanje investicijskih del na obÄ?inskih cestah v vseh devetih krajevnih skupnostih za naslednji dve leti. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

23. aprila 2020

19

ÂťKratko in jedrnato: cepi se, cepec!ÂŤ Kako je VelenjÄ?anka Barbara Kelher po dveh letih tempirane bombe v sebi brez oÄ?itnih znakov komaj preĹživela eksplozijo Tina Felicijan

8. marca leta 2004 je bil ponedeljek. Spomni se, da je ĹĄla na uro solopetja k Ireni VrÄ?kovnik.

Pred oÄ?mi ĹĄe ima roĹžo, ki jo je Ireni podarila njena neÄ?akinja.

To je zadnji spomin, ki ga ima na tisti dan. Kako je priĹĄla domov, ne ve veÄ?.

Kasneje je od druĹžine izvedela, da jo je mlajĹĄa sestra naĹĄla v njeni sobi. Zdela se ji je Ä?udna. Ĺ la je povedat starĹĄem. Ko je Barbara priĹĄla za njo v dnevno sobo, je zaÄ?ela brez razloga razmetavati.

PoskuĹĄali so jo ustaviti, a je imela silno moÄ?. Obraz ji je zategovalo.

Iz ust ji je prihajala pena. Bruhala je. Spravili so jo v deĹžurno ambulanto. Zdravnik jo je z reĹĄevalnim vozilom poslal v celjsko bolniĹĄnico. Sprejeli so jo na otroĹĄki oddelek, saj je bila ĹĄe mladoletna.

Zdravniki so sklepali, da je zastrupljena z alkoholom ali drogami, sumili so tudi moĹžgansko kap.

Po spiranju Ĺželodca ji je zaÄ?ela naraĹĄÄ?ati vroÄ?ina. Ovrgli so domnevo in jo preselili na infekcijski oddelek. LeĹžala je na hodniku, ko je mimo priĹĄel izkuĹĄen zdravnik in rekel: ÂťTa je pa pozitivna.ÂŤ Izvedel je lumbalno punkcijo in mami pokazal tekoÄ?ino. ÂťImate sreÄ?o, da ĹĄe ni motna,ÂŤ je rekel.

Barbara se je po stanju, podobnem komi, zbudila v sredo. Najprej je zagledala simpatiÄ?nega fanta, ki jo je peljal na slikanje.

Spomni se zdravnice z moÄ?no naĹĄminkanimi ustnicami. Potem so se beĹžne slike zaÄ?ele sestavljati v zgodbo. Dobila je diagnozo: herpesni meningitis in borelioza, oboje v zadnjem stadiju.

Razkrilo se je, da je simptome kazala Ĺže dve leti prej. ZaÄ?eli so se konec poletja. Kmalu po taborjenju v Ribnem. Imela je razbolela in trda ramena in se je zdravila z elektroterapijami. Boleli so jo

Barbara Kelher je 10. marca praznovala ‚16. rojstni dan‘. Tisto sredo leta 2004, ko se ji je vrnila zavest, se je namreÄ? ponovno rodila, pravi.

gleĹžnji in kolena. Imela je hude migrene. Pol leta pred izbruhom bolezni je izgubila menstruacijo.

To je bil signal, da mora k zdravniku, a je ta posumil le na noseÄ?nost, kar je 16-letnico razoÄ?aralo in prizadelo. Nato je zaÄ?ela hujĹĄati. Kmalu za tem je bil 8. marec in na telesu ĹĄe vedno ni imela nobenega kroga – najpogostejĹĄega simptoma borelioze.

Okrevala je dva meseca in danes Ĺživi brez posledic. ÂťTisto poletje nisem smela biti na soncu,

ÂťLahko si ĹĄe ne vem kakĹĄen alternativec in zavraÄ?aĹĄ cepljenje.

Ampak ko zares zboliĹĄ, greĹĄ k zdravniku in vzameĹĄ vse, kar ti dajo, samo da bi bil zdrav. ÄŒe gre za Ĺživljenje tvojega otroka, pa sploh. TakĹĄna je vsaj izkuĹĄnja moje druĹžine.ÂŤ

Oven od 21. 3. do 21. 4.

zato sem se morala odpovedati taborjenju v Ribnem in na morju. Vsake toliko mi izbruhne herpes, najpogosteje na nosu.

Borelioza lahko ponovno izbruhne kadarkoli, s tem sem sprijaznjena in niti ne razmiĹĄljam, kaj bo, Ä?e bo. Proti meningitisu pa so me takrat cepili. Sicer Ĺživim normalno. Je pa res, da ko doĹživiĹĄ nekaj takega, zaÄ?neĹĄ Ĺživljenje Ĺživeti malo drugaÄ?e. MogoÄ?e ga ÂťPomnite, da klopi niso samo v gozdu, ampak tudi na vrtu, zelenicah, povsod.

ZaĹĄÄ?itite se. Uporabljajte repelente. V naravi nosite svetla oblaÄ?ila. Preglejte se, ko pridete domov. Klop se lahko prime tudi na najbolj skritem delu telesa.ÂŤ

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže veÄ? kot deset let svojim obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje z razliÄ?nih podroÄ?ij prava.

Svetovanje so ohranili tudi v teh

zaÄ?neĹĄ Ĺživet zares. Kdaj pa kdaj si privoĹĄÄ?iĹĄ kaj veÄ?. DovoliĹĄ si drugaÄ?e gledati na svet. Nekaj podobnega se zgodi, ko ti umre kdo od bliĹžnjih. ZaveĹĄ se, da marsikaj lahko poÄ?aka na jutri in lahko daĹĄ prednost stvarem, ki so ti vĹĄeÄ?. Da si tu in lahko poÄ?neĹĄ, kar imaĹĄ rad. Jaz sem se naĹĄla v potovanjih,ÂŤ je sogovornica predstavila svojo izkuĹĄnjo in sklenila, Şivo se spomnim tiste reklame s televizije: cepi se, cepec. Ja, kratko in jedrnato.ÂŤ đ&#x;”˛

O cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, kako poteka v tem Ä?asu izrednih razmer zaradi pandemije in kdaj se lahko cepite tudi v Zdravstvenem domu Velenje, bomo pisali v prihodnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

â?ą

Letno moĹžnost brezplaÄ?nega pravnega svetovanja izkoristi okoli tisoÄ?

VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov.

kriznih Ä?asih in razmerah, ko je zaradi epidemije onemogoÄ?en osebni stik.

Svetovanje pa je organizirano drugaÄ?e, kot so navajeni. Stranke prijavo za posvet oddajo po elektronski poĹĄti na naslov pravnosvetovanje.velenje@gmail. com, v kateri sporoÄ?ijo ime in priimek ter telefonsko ĹĄtevilko.

Nato dobijo odgovor s terminom za pravno svetovanje in ter-

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Imate sreÄ?o, da se vam doslej ni bilo treba veliko ukvarjati s financami, saj je to podroÄ?je, kjer dobro plavate. V teh dneh pa ne bo tako. Kriza, ki jo boste krepko Ä?utili tudi vi, bo vsak dan bolj vzbujala obÄ?utek negotovosti. ÄŒeprav ne boste hoteli, vas bo vse bolj strah prihodnosti. NepriÄ?akovan izdatek bo za piko na i moÄ?no zamajal vaĹĄ obÄ?utek varnosti. Negotovost bo kriva, da vas bo pogosto bolela glava in da boste vse bolj brez volje. Iz sedanje situacije se Ĺžal ne boste izkopali brez teĹžav, ki pa bodo krive tudi zato, da bo odnos s partnerjem zelo napet. Nekaj dni ĹĄe ne boste najbolj zbrani, tudi spali boste slabo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Tisti, ki ste zaljubljeni, boste veseli, da je tako. Sploh, Ä?e boste v naslednjih dneh predvsem sami s partnerjem. Priznali mu boste, da ste dolgo hrepeneli po tem, kar trenutno Ĺživita. ÄŒustva ste dolgo skrivali, zato boste sedaj ĹĄe bolj uĹživali, saj bodo obojestranska. Ĺ e vedno se bo naĹĄel kdo, ki vajine zveze ne bo odobraval, saj se jim bo zdelo, da vas bo partner izkoristil. Pustite jih na miru, ne zapletajte se v besedni bolj z njimi. Ĺ˝ivite svoje sanje in uĹživajte v njih. Strah vas bo le, da vse skupaj preveÄ? idealizirate. Kot kaĹže, ni tako, saj gre tokrat za pravo, iskreno ljubezen. Tisti, ki na pravo osebo in iskrice ĹĄe Ä?akate, pa boste ĹĄe Ä?akali, saj ste predvsem doma.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Samski boste v teh dneh zaznali Ĺželjo po ljubezni in dvojini, a je to sedaj moĹžno le virtualno. Poskusite, morda vam bo celo vĹĄeÄ?. NaveliÄ?ani boste ljudi okoli sebe, pa tudi vsakdanjika, ki se prav niÄ? ne spreminja. Za vaĹĄ okus vse skupaj traja predolgo, zato boste postajali nestrpni in neprevidni. Nikar, saj tvegate svoje zdravje in zdravje vaĹĄih starejĹĄih sorodnikov, ki vam res veliko pomenijo. Od vsega skupaj boste vsak dan bolj utrujeni. Ĺ˝eleli si boste veÄ? izzivov, ki bi vam pognali kri po Ĺžilah in vas napolnili z energijo. V tem tednu jih ĹĄe ne boste doÄ?akali. Danes boste opravili dobro delo, pa se tega niti zavedali ne boste. Dragoceni vam bodo vsi, ki bodo do vas iskreni.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Zadnje Ä?ase imate obÄ?utek, da ste obdani predvsem z ljudmi, ki govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega. Najbolj sreÄ?ni boste, ko boste sami s seboj.

Da to ni dobro, vam je jasno, a drugaÄ?e ne boste znali. Ĺ ele prihodnji teden se boste sprostili in zaÄ?eli uĹživati v prostih trenutkih. Tisti, ki boste delali, vam ne bo ĹĄlo dobro od rok. V mislih boste pogosto na morju, ki je trenutno za vaĹĄ ĹĄe nedosegljiva destinacija. Vseeno pa se boste doma pripravljali na Ä?as, ko boste lahko ĹĄli na svoje priljubljeno poÄ?itniĹĄko mesto. Tako boste najlaĹžje pozabili na srÄ?ne teĹžave, ki se jim, Ĺžal, spet ne boste mogli izogniti. VaĹĄ partner ne ve veÄ?, kaj hoÄ?e od vas.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

â?ą

Stranke oddajo prijavo za posvet po elektronski poĹĄti na naslov pravnosvetovanje.velenje@gmail.com.

vseh podroÄ?ij pravnega spektra.

V zadnjih ĹĄtirinajstih dneh pa se je poveÄ?alo povpraĹĄevanje s podroÄ?ij urejanja medsosedskih odnosov, odnosov sobivanja ljudi v veÄ?stanovanjskih objektih oziroma stanovanjskih blokih, vpraĹĄanj v zvezi z odpovedjo pogodb o zaposlitvah, vpraĹĄanj o

VaĹĄe poÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe. V nedeljo boste spoznali, da drĹži rek, da za vsakim deĹžjem posije sonce. OÄ?i vam bo odprl kratek izlet v bliĹžini doma, kjer boste sreÄ?ali nekoga, ki bo v vas prebudil veliko domiĹĄljije. Zapletla se bosta v pogovor. Njegove besede bodo rahlo bolele, a se boste ob tem zavedali, da so resniÄ?ne. Zato bo prihodnji teden poln sprememb, ne nujno na bolje. Ker boste veÄ? doma, boste manj zapravili, zato boste veseli, ker ste Ĺže privarÄ?evali dovolj denarja za poÄ?itnice.

Kje jih boste preĹživeli, pa je veliko vpraĹĄanje. Tujina, ki vas moÄ?no mika, bo letos verjetno odpadla.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Mestna obÄ?ina Velenje omogoÄ?a svojim obÄ?ankam in obÄ?anom brezplaÄ?no pravno svetovanje tudi v teh kriznih Ä?asih min, torej Ä?as, ko jih bo pravna svetovalka poklicala. Polona Kramer, ki VelenjÄ?anom in VelenjÄ?ankam pravno svetovanje nudi Ĺže vse od zaÄ?etka, pravi, da so v Ä?asu koronavirusa reĹĄili Ĺže veliko pravnih vpraĹĄanj in teĹžav. Še vedno svetujemo skoraj z

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ĺ˝eleli si boste, da bi s praznikom podaljĹĄan vikend preĹživeli tako, kot ste naÄ?rtovali pred zaÄ?etkom pandemije. DaleÄ? od doma. Kljub temu da ste se res potrudili pri planiranju kratkih poÄ?itnic, bodo vsi naÄ?rti padli v vodo.

Vseeno pa vam bo lepo, za kar bodo poskrbeli vaĹĄi domaÄ?i. Lahko bi rekli, da jih spoznavate na novo, saj sicer Ä?isto premalo Ä?asa preĹživite skupaj. Od torka dalje si boste vzeli ĹĄe veÄ? Ä?asa zase in za svoje telo. Razvajali se boste kot Ĺže dolgo ne, poskrbeli pa boste tudi za partnerja. NavduĹĄen bo nad vami in vaĹĄimi idejami. Sprememba v vajinem odnosu bo tako oÄ?itna, da boste sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne.

Na plan prihajajo medsosedski odnosi Milena KrstiÄ? – Planinc

Lahko bi rekli, da ste se na nove razmere Ĺže navadili. Polni boste energije in volje do Ĺživljenja, zato boste veliko delali v domu in okolici. Ne hitite, pomlad ĹĄe nima prave moÄ?i. Zato vam ni treba vsega postoriti v nekaj dneh. Malo Ä?asovne rezerve bi si vseeno lahko vzeli, saj veste, da boste ĹĄe nekaj Ä?asa predvsem doma. Pozabili boste tudi na delo v sluĹžbi ali ĹĄoli, saj si boste privoĹĄÄ?ili prazniÄ?ne dni in kratke poÄ?itnice. Ob koncu tedna boste hrepeneli po toplih objemih in ljubezni. Ĺ˝al ne boste deleĹžni ne enega ne drugega, kar vas bo moÄ?no obremenjevalo. Zdravje pa vam ne bo delalo veÄ?jih teĹžav.

pravicah delavcev na Ä?akanje na delo ter vpraĹĄanj s podroÄ?ja druĹžinske zakonodaje. Velikokrat tolmaÄ?imo novo sprejete odloke, pravilnike in iĹĄÄ?emo reĹĄitve, da bo ta Ä?as Ä?im bolj prijazen do vseh nas.ÂŤ đ&#x;”˛

Pred vami je miren konec tedna. UĹživali boste v delu v stanovanju ali hiĹĄi, na prostem pa boste manj kot sicer. FiziÄ?ni napori bodo v teh dneh za vas kot zdravilo. ÄŒeprav boste telesno utrujeni, boste mirni. Prve dni naslednjega tedna pa bo mir poruĹĄila novica, zaradi katere bo vaĹĄa prihodnost precej negotova. K sreÄ?i vas ne bo skrbelo za denar, ker pomanjkanja ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste Ä?utili, ampak vas bo strah, da boste ĹĄe lep Ä?as predvsem doma. To vas poÄ?asi dela nemirne, saj ste druĹžaben Ä?lovek. Pristni stiki z ljudmi vam bodo vse bolj manjkali. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste imeli prebavne teĹžave, ki bodo posledica tesnobe.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ugotavljali boste, da preveÄ? sedite in jeste, kar se bo Ĺže poznalo na postavi in poÄ?utju. Ĺ˝elodÄ?ne teĹžave bodo le opozorilo, da ste premalo aktivni, zato boste skuĹĄali to v naslednjih dneh spremeniti. Ob tem boste miselno vse manj obremenjeni. Lahko bi rekli, da vam bo uspelo, da boste svet in novice popolnoma izklopili in si s tem naredili veliko uslugo. Prevetrili boste zmedo v glavi, saj boste ugotavljali, da vam druĹžba partnerja ne godi najbolj. Napetosti med vama se bodo ĹĄe poglabljale, razdor tudi. Ko bodo strogi ukrepi sproĹĄÄ?eni, boste zaÄ?eli Ĺživeti povsem drugaÄ?e. Bolj svobodno in mimo partnerja.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

OdloÄ?ili se boste, da se boste prepustili toku Ä?asa in zato boste spet zaÄ?eli uĹživati Ĺživljenje. Ob tem se boste razdajali oĹžji druĹžini, tudi partner bo dobil svoj del pogaÄ?e. To ga bo pomirilo, saj ga je zadnje Ä?ase Ĺže zelo skrbelo, da vam ni veÄ? mar zanj. Delu se ne boste mogli povsem izogniti. ÄŒeprav ĹĄe ne Ä?utite, da bi morali hiteti, boste nov poslovni naÄ?rt zaÄ?eli uresniÄ?evati v torek. Nekaj teĹžav boste imeli s sklepi, predvsem zato, ker boste zaÄ?eli s fiziÄ?no napornimi pomladanskimi opravili, miĹĄice pa so vam Ä?ez zimo uplahnile. Vseeno aktivnosti ne boste prekinili, zato bo poÄ?utje vsak dan boljĹĄe. Ne obljubljajte tistega, Ä?esar ne boste mogli uresniÄ?iti.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zahvala ekipi NMP Velenje

Pravna svetovalka Polona Kramer VelenjÄ?ane in VelenjÄ?anke, ki potrebujejo pravni nasvet, pokliÄ?e po telefonu.

V petek, 17. aprila, mi je ponagajalo zdravje. HÄ?i je takoj poklicala v ambulanto NMP Velenje in jim opisala mojo trenutno situacijo. Odgovorili so ji, da jo v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu pokliÄ?ejo nazaj, namesto povratnega klica pa so po 10 minutah opravili Ĺže obisk na domu.

Ekipa dr. Kajtne s spremljevalcema g. Skazo in g. Gacevom mi je nudila pomoÄ?, kot jo lahko nudijo samo profesionalci.

Ker imam diabetes, je bilo hitro posredovanje veÄ? kot potrebno.

Fantje, iz spoĹĄtovanja do vas in vaĹĄega dela vam jaz in moja druĹžina ĹĄe enkrat izrekamo iskreno zahvalo za vse, kar ste storili. đ&#x;”˛

Milena MiklavĹžina

Partnerja v teh dneh ne boste veliko videli, kar vas sploh ne bo motilo. Konec tedna bo prinesel uspeh na delovnem podroÄ?ju in razoÄ?aranje na zasebnem.

Zato prazniÄ?ni ponedeljek ne bo najlepĹĄi. TolaĹžili se boste, da vsega ne morete imeti, a boste vseeno Ĺžalostni. Potem boste uteho spet zaÄ?eli iskati v delu, saj vas bo to zamotilo in odgnalo teĹžke misli. V sredo se boste zaÄ?eli zavedati, da po nekaj tednih brezdelja nimate veÄ? Ä?asa lenariti. Sploh, ker se boste odloÄ?ili, da boste letos jeseni spremenili nekaj zelo pomembnega v vaĹĄem Ĺživljenju. To bo od vas zahtevalo tudi veliko denarja, zato boste postali ĹĄe bolj varÄ?ni kot doslej. Cilj bo jasen, zato vam niÄ? ne bo preteĹžko.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ker ste veliko doma in ker radi dobro jeste, se bo to poznalo na vaĹĄi teĹži. V teh dneh se boste zato odloÄ?ili, da spremenite prehrano. Nekaj dni bo teĹžko, saj boste nenehno Ä?utili lakoto. Zato boste tudi precej razdraĹžljivi. Ko se boste navadili, pa se boste poÄ?utili bolje. Ob tem se boste krepko zavedali, da gre za zdravje in krepkejĹĄi imunski sistem, ne toliko za videz. V vaĹĄem Ĺživljenju se bo v teh dneh zgodilo veliko novega. Prizadeti boste, saj boste ugotovili, da partner spet ni bil iskren do vas. ZaÄ?nite veÄ? razmiĹĄljati o ljudeh, ki so vas vÄ?asih osreÄ?ili. Ni prepozno, da jih vrnete v vaĹĄe Ĺživljenje in to takoj, ko bodo strogi pandemski ukrepi mimo.

Naš ­čas, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED

Četrtek, 23. aprila

Petek, 24. aprila

06.10 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Mandi, risanka 10.15 Rija in Krokodil, risanka 10.20 Vse o Rozi, risanka 10.30 Ernest in Celestinca, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 28/52 10.50 Žogomet, avstralska nad., 4/13 11.15 Vem!, kviz 11.45 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 15/24 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.45 TV-izložba 14.05 Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 5/10 14.55 Hormonski vihar - znanstveni pogled na puberteto, dok. odd.

15.50 Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.

16.15 Manja, risanka 16.20 Timi gre, risanka 16.30 Čudogozd: Glasba praznuje 16.40 Čudogozd: Morje praznuje 17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.40 Ne pozabi name 18.10 Dinotačke, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Dvojček: Peti dan, nor. nad., 5/8 21.00 Tarča 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Osmi dan, izbor 23.25 Dediščina Evrope: Marguerite Duras: Spomini na vojno, fr. film 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.45 Napovedujemo

06.10 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Mandi, risanka 10.15 Rija in Krokodil, risanka 10.20 Vse o Rozi, risanka 10.30 Ernest in Celestinca, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 29/52 10.55 Žogomet, avstral. nad., 5/13 11.20 Vem!, kviz 11.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 16/24 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.45 TV-izložba 14.00 Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 6/10 14.50 Slast zmage, brit. dok. odd.

15.45 Ofri: ljudje kot sem jaz, kratki dok. f.

16.00 Bacek Jon, risanka 16.10 Varuška nindža, niz. nad., 7/10 16.30 Osvežilna fronta, odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.40 Vreme 17.45 Raziskovanje je pustolovščina za um, dok. film 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav doma, zab. odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Rocco in njegovi bratje, italijansko-francoski film 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 03.10 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Črke 08.05 Studio kriškraš: Tovarna oblakov 08.25 Srečo kuha Cmok, kulin. za otroke 08.45 To sem jaz: Lola in Flint, kratki dok. f.

08.50 Napovedujemo 09.20 Videotrak 09.50 Dobro jutro 11.25 Izodrom, odd. za otroke 12.15 Mandi, risanka 12.20 Rija in Krokodil, risanka 12.25 Vse o Rozi, risanka 12.35 Ernest in Celestinca, risanka 12.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.00 Žogomet, avstral. nad., 4/13 13.20 Tomos, dok. film 14.20 Slovenski pozdrav doma, zab. odd.

15.40 #vadidoma, prikaz vaj za vadbo 15.50 Zmage so doma: hokej na ledu (M) finale, posnetek 17.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 15/24 19.00 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Bisergora: Izkoriščanje 19.40 Muzozlet: Land - Art 20.00 Prvinska preizkušnja (II.), dok. ser.

20.45 Avtomobilnost, izbor 21.20 Ambienti 21.50 Koncert doma: Klemen Klemen 22.20 Slavnostni koncert iz milanske Scale 00.30 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Heidi, ris.

07.25 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Tri mucke, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 3. sez., 21. del 09.15 Polona ga žge 09.45 Jutranja ptica, 1. sez., 133. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 134. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 112.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 22. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 68. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 11. del 15.35 Gorski zdravnik, 13. sez., 11. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 135. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 136. del 18.40 Tri mucke, ris.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 13. sez., 12. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 12. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Pravica v Chicagu, 1. sez., 9. del 23.25 Chicaška policija, 1. sez., 6. del 00.15 Klub srečnih ločenk, 5. sez., 3. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Otroški program 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.55 Miš Maš: Vse o mačkah 13.35 Modri Jan: Živali pozimi 13.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Čunki, Rozlin in bajsi, gledališka predstava TD Škale 18.25 Igrarije, gled. predstava Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Skandinavija 21.55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 22.00 Kmetijski razgledi 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Računi 08.10 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo 08.30 Srečo kuha Cmok, kulin. za otroke 08.45 To sem jaz, Paola, kratki dok. film 08.50 Videotrak 09.25 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Operne arije: Sopran. Milena Morača 11.00 Dobro jutro 12.35 Izodrom, odd. za otroke 13.25 Mandi, risanka 13.30 Rija in Krokodil, risanka 13.35 Vse o Rozi, risanka 13.45 Ernest in Celestinca, risanka 13.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

14.10 Žogomet, avstral. nad., 5/13 14.35 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona 14.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

15.25 Na vrtu, izob. odd.

15.50 #vadidoma, prikaz vaj za vadbo 15.55 Zmage so doma: ZOI 2018 otvoritvena slovesnost, posn.

18.00 Migaj z nami, odd. za razg. življenje 18.15 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 16/24 19.15 Bisergora: Od ponedeljka do nedelje 19.30 Aktivatorji, izob. ser.

19.45 Muzozlet: Eko Ex tempore 20.05 Dvanajsti mož, norveški film 22.20 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dok. film 23.10 Koncert doma: Tabu 23.45 Ljubezen in spolnost v Indiji, dok. odd.

00.45 Videotrak 01.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Heidi, ris.

07.25 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Tri mucke, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 3. sez., 22. del 09.15 Vrtičkanje 09.45 Jutranja ptica, 1. sez., 135., 136. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 113.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 23. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 69. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 12. del 15.35 Gorski zdravnik, 13. sez., 12. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 137., 138. del 18.40 Tri mucke, ris.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Ujetniki ljubezni, ameriški film 21.55 24UR zvečer 22.35 Ujetniki ljubezni, nadaljevanje 23.45 Eurojackpot 23.50 Ljubezen pod košem, kanadski film 01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Kmetijski razgledi 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš: Prva pomoč 12.25 Modri Jan: Center ponovne uporabe 12.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš: Vse o ježih 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Ciper 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

23. aprila 2020

Sobota, 25. aprila

Nedelja, 26. aprila

Kultura, Odmevi Anže, kratki dok. film Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Rozi, risanka Marcelino Kruh in vino, ris.

Knjiga o džungli, risanka Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo Čudogozd: Luna praznuje Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Odd. za otoke in mlade Male sive celice: Zaključek sezone, kviz 11.00 Varuška nindža, niz. nad., 8/10 11.20 Raziskovanje je pustolovščina za um, dok. film 11.50 Tednik 12.35 NaGlas!: Mira Šemić 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.55 TV-izložba 14.10 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Izumi, ki so spremenili svet: Letalo, brit. dok. ser., 2/6 16.00 Ekipa Bled, slov. nad., 13/18 16.35 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip: Angel varuh 17.40 Alpe-Donava-Jadran: Baranja 18.05 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), am. nad., 9/11 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Lady Macbeth, angleški film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

07.00 Živ žav 07.00 Milan, risanka 07.05 Lojzek, risanka 07.10 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Mandi, risanka 07.20 Timi gre, risanka 07.30 Malčki, risanka 07.40 Niko, risanka 07.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.50 Rija in Krokodil, risanka 07.55 Žanov svet, risanka 08.05 Svetovalka Hana, risanka 08.15 Sovice, risanka 08.30 Trobka in Skok, risanka 08.35 Pujsa Pepa, risanka 08.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 08.50 Kalimero, risanka 09.00 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.10 Reaktivčki, risanka 09.30 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.45 Vila Mila, risanka 09.50 Bacek Jon, risanka 10.00 Odd. za otroke in mlade 10.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.35 Kozmo (III.), belg. nan., 6/13 11.00 Prisluhnimo tišini: Invalidska podjetja 11.25 Ozare 11.30 Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta 11.40 Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje 12.10 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Slovenski pozdrav doma, zab. odd.

14.50 TV-izložba 15.05 Vrečica frnikol, kopr. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.45 Muk, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad., 5/8 21.00 Intervju 21.55 Poročila, Šport, Vreme 22.25 Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine, dok. film 00.05 Za lahko noč: Operne arije 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.10 07.00 07.15 07.20 07.25 07.30 07.45 08.05 08.15 08.30 08.40 09.00 09.25 10.15

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: Majda Emeršič, 3. del 10.00 Na utrip srca: Koncerti za mlade, izob. ser. L. Bernsteina, 2/7 11.00 Burkež Pavliha, dok. film 11.55 Poletni koncert iz Schönbrunna 2018, Dunajski filharmoniki 13.10 Ko črte govorijo, dok. film 14.05 Glasbeni pozdrav 15.00 Morje v času mrka, slovenski film 16.25 Avtomobilnost, izbor 16.50 #vadidoma, prikaz vaj za vadbo 17.00 Zmage so doma: nogomet kvalifikacije za EP 2000, posn.

18.45 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 19.00 Videotrak 20.05 Dokler živimo, danski film 21.45 Zvezdana: Dežurni kritik 22.25 Knjiga pohval in pritožb, koncert skupine Dan D 00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris.

07.15 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.30 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.45 Florini zmajčki, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.15 Super krila, ris.

08.30 Čebelica Maja, ris.

08.45 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

09.10 Tačke na patrulji, ris.

09.35 Viking Viki, ris.

09.45 Ghost Mecard žogice, ris.

10.05 Jaz sem Luna, 3. sez., 25. del 10.50 Jaz sem Luna, 3. sez., 26. del 11.40 Lepo je biti sosed, 4. sez., 11. del 12.30 Lepo je biti sosed, 4. sez., 12. del 13.20 TV prodaja 13.35 Greta Thunberg, angleški dok. film 14.45 Ujetniki ljubezni, ameriški film 16.30 24UR popoldne 17.05 Denis pokora, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Mali šef Slovenije 20.50 Zvezde plešejo 21.55 24UR zvečer 22.25 Zvezde plešejo, nadaljevanje 23.40 Valovi smrti, ameriški film 01.30 V senci lepih, ameriški film 03.10 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozb.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Vse o ježih 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Župan z vami, Tilen Klugler, župan Občine Slovenj Gradec 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. oddaja 12.40 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čunki, Rozlin in bajsi, gledališka predstava TD Škale 18.20 Igrarije, gled. predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 18.45 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2751. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Gumbarstvo v Šaleški dolini in gumbarska družina Dolejši, dok. f.

20.50 45 let skupine AVE 21.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje 21.45 Popotniške razglednice: Ciper 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.15 Videotrak 07.15 Duhovni utrip: Angel varuh 07.30 Na lepše 08.00 Naravni parki Slovenije, dok. odd.

08.25 Koncert ob 25-letn. festivala Verbier 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice 10.55 Zvočnost slovenske duše: Spomladi 11.05 Neznani avtor: Burka o jezičnem dohtarju, tv priredba predstave Špas-teatra Mengeš 12.10 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Dolina preteklosti, potopis, 3/5 13.05 Vaja zbora, slovenska TV-igra 14.40 Ambienti 15.10 Pozabljeni Slovenci, dok. film 16.00 Ukrotitev čakalne vrste, dok. odd.

16.55 #vadidoma, prikaz vaj za vadbo 17.00 100 let olimpizma v Sloveniji - vse slovenske medalje 18.35 Šport 18.50 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nadnarava, fran. dok. ser., 2/5 21.00 Adria blues, slovenski film 22.30 Iskanje Rodrigueza, kopr. dok. f.

23.55 Vikend paket 01.10 Kaj dogaja? Z Jonasom 01.40 Videotrak 02.40 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robovlaki, ris.

07.15 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.30 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.45 Florini zmajčki, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.15 Super krila, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

08.50 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

09.10 Tačke na patrulji, ris.

09.35 Viking Viki, ris.

09.40 Ghost Mecard žogice, ris.

10.00 Jaz sem Luna, 3. sez., 27. in 28. del 11.35 Ljubezen pod košem, kanadski film 13.15 TV prodaja 13.30 Angel pod krinko, ameriški film 15.10 MasterChef Slovenija 16.30 24UR popoldne 17.05 Lepo je biti sosed, 4. sez., 13. del 18.00 Mali šef Slovenije 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zvezde plešejo 21.55 24UR zvečer 22.40 Čaka te pošta, ameriški film 00.50 Temni angeli usode, slovenski film 02.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Na modre sove 09.40 2750. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2751. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Skandinavija 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Jutranji pogovori 1 13.25 Kuhinjica, izob. oddaja 14.15 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 15.15 Videostrani, obvestila 16.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Rešimo pravljico, gled. predstava 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 18.35 Kmetijski razgledi 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Nočni program

Ponedeljek, 27. aprila

06.20 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Bratca, risanka 09.05 Objemi me, risanka 09.10 Pujsa Pepa, risanka 09.15 To sem jaz II., kratki dok. film 09.25 Mladički, dok. ser. za otroke 09.35 To sem jaz II., kratki dok. film 09.40 Sporočilo v steklenici I., dok. ser.

10.05 Košarkar naj bo, otroški film 11.20 Vem!, kviz 11.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 17/24 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 7/10 14.45 Svilna pot z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 1/4 15.30 Odd. za otroke in mlade 16.00 Oblakov kruhek, risanka 16.10 Zmajči zmaj, risanka 16.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.35 Trepetlika, dok. odd.

17.55 Na kratko: Sovražni govor 18.05 Malčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 20.05 Kavarna Astoria, slov. film 21.50 Poročila, Šport, Vreme 22.15 Banditenkinder-slovenskemu narodu ukradeni otroci, dok. f.

23.50 Intervju: Janez Stanovnik 00.55 Glasbeni utrinek: Pet samospevov Huga Wolfa 01.05 Moskovski večeri 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 07.00 Videotrak 07.30 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Slepe miši 08.05 Studio kriškraš: Gasilci 08.25 Hiša eksperimentov, poučna nan.

09.00 Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje 09.30 Na lepše 09.55 Dobro jutro 11.55 Bratca, risanka 12.05 Objemi me, risanka 12.10 To sem jaz II., kratki dok. film 12.20 Mladički, dok. ser. za otroke 12.30 To sem jaz II., kratki dok. film 12.35 Jubilejni koncert ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora 13.55 Ljudje in zemlja, izob. odd.

14.50 Zmage so doma: nogomet kvalifikacije za SP 2002, posn.

16.35 Franja, igrano dok. film 18.15 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 17/24 19.15 Bisergora: Včasih smo drugačni 19.30 Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo 19.45 Čudogozd: Luna praznuje 20.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji, potopis, 4/5 20.55 Ločitve (II.), brit. nad., 5/6 22.00 Mary Shelley, kopr. film 00.00 Gverilci, slovenski TV-film 01.05 Videotrak 01.35 Info kanal

Torek, 28. aprila

07.00 Dobro jutro 09.05 Bratca, risanka 09.15 Objemi me, risanka 09.20 To sem jaz II., kratki dok. film 09.25 Mladički, dok. ser. za otroke 09.35 To sem jaz II., kratki dok. film 09.45 Poročila 09.50 Steklena dežela, danski film 11.20 Vem!, kviz 11.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 18/24 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.45 TV-izložba 14.00 Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 8/10 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 2/4 15.40 Slovenski vodni krog, dok. nan.

16.05 Mili in Moli, risanka 16.20 Knjiga o džungli, risanka 16.30 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.45 France Rode in prvi žepni znanstveni kalkulator 18.00 Izobraževalna odd.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Dekameron, nan., 11/14 20.25 Dekameron, nan., 12/14 21.00 Poti v svobodo med 2. svetovno vojno, brit. dok. ser., 1/4 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Slovenija - 30: Prve volitve, prva kampanja 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.10 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Obleke 08.05 Studio kriškraš: Gremo z vlakom!

08.25 Hiša eksperimentov, poučna nan.

08.45 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.45 Dobro jutro 11.35 Bratca, risanka 11.40 Objemi me, risanka 11.50 To sem jaz II., kratki dok. film 11.55 Mladički, dok. ser. za otroke 12.05 To sem jaz II., kratki dok. film 12.10 Avtomobilnost, izbor 12.45 Svet edincev, dok. film 13.40 Joker, kviz 14.40 Zmage so doma: nogomet kvalifikacije za SP 2010, posn.

16.25 Nogomet - evropska liga: magazin 18.00 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 18/24 19.05 Bisergora: Kaj je za hec in kaj je zares 19.20 Odd. za otroke in mlade 19.30 V svojem ritmu, dok. ser., 5/7 20.00 Mleko – dejstva, številke in prepričanja, nemška dok. odd.

21.00 Ločitve (II.), brit. nad., 6/6 22.00 Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS 22.50 Med morjem in zemljo, kol. film 00.30 NaGlas!: Mira Šemić 00.50 Videotrak 01.55 Info kanal

Sreda, 29. aprila

06.10 07.00 09.05 09.15 09.20 09.25 09.30 09.40 09.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro Bratca, risanka Objemi me, risanka Pujsa Pepa, risanka To sem jaz II., kratki dok. film Mladički, dok. ser. za otroke To sem jaz II., kratki dok. film Sporočilo v steklenici I., norv. dok. ser.

09.55 Poročila 10.00 Poldi, pustolovščine pogumnega ptička, animirani film 11.15 Vem!, kviz 11.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 19/24 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.45 TV-izložba 14.00 Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 9/10 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 3/4 15.40 Slovenski vodni krog: Ložnica, dok. nan.

16.05 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz 17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.25 Posebne zgodbe: Za vedno 18.10 Čarli in Lola, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Nevarni ples, ruski film 21.35 P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Boris, Milena, Radko, TV-priredba gledališke predstave SNG Drama Ljubljana 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Oddaje za otroke in mlade 08.55 Napovedujemo 09.25 Glasbena lestvica 10.00 Glasbena odd.

10.30 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice 11.25 Dobro jutro 13.15 Bratca, risanka 13.20 Objemi me, risanka 13.30 To sem jaz II., kratki dok. film 13.35 Mladički, dok. ser. za otroke 13.45 To sem jaz II., kratki dok. film 13.50 Vikend paket 15.10 Ambienti 15.50 Zmage so doma: odbojka (M), kvalifikacije za OI, posnetek 17.50 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 19/24 18.50 Oddaje za otroke in mlade 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Matura 2020: Hlapci, TV-priredba gledališke predstave 22.30 Deklina zgodba (II.), am. nad., 7/13 23.30 Koncert doma: ***** 00.05 Glasbena lestvica 01.10 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Heidi, ris.

07.25 Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

07.35 Tri mucke, ris.

07.40 Gospodična Žuža, ris.

07.50 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.25 Reka ljubezni, 3. sez., 23. del 09.20 Vrtičkanje 09.45 Jutranja ptica, 1. sez., 137. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 138. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 114.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 24. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 70. del 14.30 TV prodaja 14.45 Ne joči, Peter, slovenski film 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 139. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 140. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 13. sez., 13. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 13. del 21.55 24UR zvečer 22.25 Slab policist, 1. sez., 7. del 23.20 Chicaška policija, 1. sez., 7. del 00.10 Klub srečnih ločenk, 5. sez., 4. del 00.55 24UR zvečer, ponovitev 01.25 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Heidi, ris.

07.25 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.45 Tri mucke, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 3. sez., 24. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Jutranja ptica, 1. sez., 139. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 140. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 115.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 25. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 72. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 13. del 15.35 Gorski zdravnik, 13. sez., 13. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 141. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 142. del 18.40 Tri mucke, ris.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 13. sez., 14. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 14. del 21.50 24UR zvečer 22.25 Pravica v Chicagu, 1. sez., 10. del 23.10 Chicaška policija, 1. sez., 8. del 23.55 Klub srečnih ločenk, 5. sez., 5. del 00.45 24UR zvečer, ponovitev 01.20 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.45 Tri mucke, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 3. sez., 25. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Jutranja ptica, 1. sez., 141. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 142. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 116. del 12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 26. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 71. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 14. del 15.35 Gorski zdravnik, 13. sez., 14. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 143. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 144. del 18.40 Tri mucke, ris.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 13. sez., 15. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 15. del 21.50 24UR zvečer 22.25 Pravica v Chicagu, 1. sez., 11. del 23.10 Chicaška policija, 1. sez., 9. del 23.55 Klub srečnih ločenk, 5. sez., 6. del 00.45 24UR zvečer, ponovitev 01.20 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Travniške rastline in gozdni plodovi 10.00 2751. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, izob. oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Mojca in medvedek Jaka, Plešimo skupaj 12.30 Miš Maš: Mala šola astronomije 13.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Napovedujemo 16.00 Ko oči slišijo - Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, 1. del 17.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Lepote sveta: Skandinavija 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini 20.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 20.35 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 21.50 Divja miška, komedija 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 12.25 Miš Maš, Kako pride voda v naše domove 13.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2752. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Majorka in Montserrat 20.50 Gumbarstvo v Šaleški dolini in gumbarska družina Dolejši, dok. f.

21.05 45 let skupine AVE 22.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2752. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Mojca in medvedek Jaka, Kocka 12.25 Miš Maš, Moje telo 12.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina 18.55 Kuhinjica, izob. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina 22.15 Ana Frank, zgodba za sedanjost 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

23. aprila 2020

Kriza kot priloĹžnost Kako poskrbeti za duĹĄevno zdravje ZnaĹĄli smo se v izrednih razmerah, ki od nas zahtevajo veliko notranje moÄ?i in spretnosti prilagajanja na trenutno situacijo. SooÄ?amo se z omejevanjem stikov, gibanja, finanÄ?nimi skrbmi, skrbmi za osebno zdravje in zdravje drugih ter prilagajanjem na hitre spremembe. Vsa neprijetna obÄ?utja, ki spremljajo naĹĄe skrbi, so sicer povsem normalen odziv na stresno situacijo, pa vendar so lahko za nas zelo obremenjujoÄ?a.

V krizi se naĹĄ rezervoar namreÄ? hitro prazni in ob napornih razmerah je zato nujno, da znamo poskrbeti zase, se razbremeniti ter nabrati nove zaloge energije.

V nadaljevanju vam predstavljamo, kako ‌

Ne ustraĹĄite se neprijetnih Ä?ustev, temveÄ? jih sprejmite.

ÄŒas epidemije spremlja veÄ? neprijetnih Ä?ustev, ĹĄe posebej strahu in tesnobe, vÄ?asih pa tudi Ĺžalosti, potrtosti ter razdraĹžljivosti. Gre za povsem normalen odziv na trenutno situacijo. Vsi ljudje doĹživljamo strah, kadar ocenimo, da je situacija za nas nevarna, tesnobo pa, kadar smo negotovi in razmiĹĄljamo o neugodnih izidih v prihodnosti. Ĺ˝alost, potrtost in razdraĹžljivost so v tej situaciji vezane predvsem na omejitev gibanja in stikov z drugimi ter na spremembo naĹĄe

dnevne rutine. Kljub temu lahko obvladujemo svoja Ä?ustva, da nas ta povsem ne prevzamejo. Nekaj napotkov obvladovanja boste spoznali v nadaljevanju.

Poskrbite, vendar ne zaskrbite.

Poskrbeti je koristno, saj pomeni, da svojo pozornost in energijo namenimo stvarem, na katere imamo vpliv tukaj in zdaj. V tem Ä?asu lahko poskrbimo za svoje zdravje in ustrezno upoĹĄtevanje higienskih navodil, tj. pogosto umivanje rok, razkuĹževanje, higieno kaĹĄlja, omejevanje stikov z drugimi in ĹĄe kaj. Zaskrbeti pomeni, da razmiĹĄljamo o stvareh, na katere nimamo vpliva, ali pa si predstavljamo slabe scenarije in katastrofo v prihodnosti. Slednje nam ne koristi, saj veÄ?inoma (ĹĄe) ni resniÄ?no, kljub temu pa negativno vpliva na naĹĄe poÄ?utje in razpoloĹženje.

Ko opazimo, da smo zaskrbljeni, skuťajmo svoje skrbi ali pozornost neŞno preusmeriti na nekaj drugega ter prijetnega – prijeten kraj, spomin, na svoje dihanje ali drugo aktivnost, ki zaposli naťe misli.

Omejite spremljanje novic na najnujnejĹĄe in najzanesljivejĹĄe.

PreveÄ? izpostavljenosti novicam lahko poveÄ?a naĹĄe obÄ?utke

strahu in tesnobe. Izogibajte se virom, ki poroÄ?ajo preveÄ? ÂťkatastrofalnoÂŤ in ÂťsenzacionalnoÂŤ.

Bodite kritiÄ?ni do razliÄ?nih teorij zarot in vzrokih za izbruh virusa. Tudi Ä?e bi bile resniÄ?ne, misli in skrbi o tem v tem trenutku, namreÄ? ne pomagajo vaĹĄemu zdravju niti poÄ?utju.

Ustvarite dnevno rutino in ji sledite.

Vnaprej naÄ?rtujte preĹživljanje prostega Ä?asa. ÄŒe vam je laĹžje, si lahko oblikujete tudi dnevni seznam aktivnosti. Rutina in predvidljivost nas ob sicerĹĄnjih hitrih spremembah pomirita in pomagata vzdrĹževati obÄ?utek reda ter nadzora nad situacijo. V rutino vkljuÄ?ite vse dnevne aktivnosti, npr. aktivnosti za delo, ĹĄolo, telovadbo, pripravo obrokov, klice prijateljev ali druĹžinskih Ä?lanov, sproĹĄÄ?anje in ostalo.

Oblikujte seznam dejavnosti, za katere vam je prej zmanjkovalo Ä?asa, in jih vkljuÄ?ite v dnevne rutine.

vplivajo na naĹĄe moĹžgane, ali pa sestavljanje puzzlov. Radi kuhate?

Preizkusite se v kuhi ali peki novih jedi. PokliÄ?ite stare prijatelje ali iz omare potegnite druĹžabne igre, igralne karte, pobarvanke.

MogoÄ?e po dolgem Ä?asu pospravite podstreĹĄje, omaro ali na vrtu pripravite novo gredico za roĹže.

Opazujte naravo, kako se prebuja.

Ohranjajte stike z drugimi ljudmi po telefonu, socialnih medijih ali elektronski poĹĄti.

Pogovarjajte se z ljudmi, ki jim zaupate in za katere veste, da vas pogovor z njimi pomiri ter razbremeni. Pogovorom o virusu ne namenjajte preveÄ? Ä?asa, posvetite se ĹĄe drugim, bolj prijetnim temam.

Poskrbite za telesno ravnovesje.

VzdrĹžujte zdrav Ĺživljenjski slog in poskrbite za zadostno koliÄ?ino spanja, uravnoteĹženo prehrano ter telesno dejavnost. ÄŒe je mogoÄ?e, bodite telesno aktivni vsak dan, po moĹžnosti na sveĹžem zraku (seveda po priporoÄ?ilih stroke). Telesna aktivnost namreÄ? blaĹži obÄ?utke tesnobe in potrtosti. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.

ZDRAVJE

21

ÄŒe se Ĺže zaskrbite, potem doloÄ?ite Âťurico za skrbiÂŤ.

Ohranite pozitivno naravnanost in zavedanje, da bo tudi to obdobje enkrat mimo.

DoloÄ?ite del v dnevu, ko se boste zaskrbeli (npr. 30 minut, vendar ne veÄ? kot 1 uro). To je Ä?as, ko si lahko dovolite razmiĹĄljati o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa te misli ÂťodloĹžiteÂŤ stran, na naslednji dan in predviden Ä?as.

Uporabljajte stvari ali dejavnosti, ob katerih se razbremenite.

Razmislite o stvareh, ki vas razbremenijo ali sprostijo, in o tem, kaj vam je Ĺže pomagalo v preteklosti, ko ste bili napeti in v stresu. Lahko izvedete tudi razliÄ?ne sprostitvene tehnike, npr. glasbo, jogo, meditacijo, dihanje, miĹĄiÄ?no sproĹĄÄ?anje ali vizualizacijo. RazliÄ?ne oblike teh tehnik in njihova vodenja lahko najdete na programu Youtube.

Oblikujte tudi seznam dejavnosti, ki jih boste z veseljem postorili ob zakljuÄ?ku karantene.

Razmislite, s kom se boste najprej dobili in z veseljem popili kavo ali Ä?aj. Kam boste ĹĄli? NaÄ?rtovanje nam namreÄ? vliva optimizem, obenem pa naĹĄe misli preusmeri na prijetne vsebine.

Ugotovite, katere stvari s tega seznama lahko kljub sicerĹĄnjim omejitvam uresniÄ?ite. Vam je prej zmanjkalo Ä?asa za dobro knjigo, serijo ali nadaljevanko?

Radi ustvarjate, pa Ĺže dolgo Ä?asa niste? Ne seznam lahko dodate ĹĄe reĹĄevanje kriĹžank, ki pozitivno

Še za konec ‌

Z namenom psiholoĹĄke podpore naĹĄim obÄ?anom in obÄ?ankam, pa tudi drugim, smo v Zdravstvenem domu Velenje organizirali telefonsko linijo za razbremenitev v trenutni stiski: 031 334 158. Linija je odprta od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro. Razpored psihologinj, ki so na voljo, lahko poiĹĄÄ?ete na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje (www. zd-velenje.si/) ali pa na Facebook strani Centra za krepitev zdravja Velenje. Druge stike za podporo in pomoÄ? v stiski lahko najdete tudi na spletni strani Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Slovenije (www.nijz.si/sl/koronavirus-dusevno-zdravje). ÄŒe doĹživljate simptome hudega stresa (npr. motnje spanja, nezmoĹžnost izvajanja dnevnih rutin in/ali poveÄ?ano rabo alkohola ter drugih psihoaktivnih snovi), poiĹĄÄ?ite stik s sluĹžbo za psiholoĹĄko ali psihiatriÄ?no ambulanto po telefonu ali elektronski poĹĄti (www.zd-velenje. si/oddelki/psiholoske-in-psihiatricne-ambulante/). ÄŒe ste Ĺže prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se skuĹĄajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave po telekomunikacijskih sredstvih.

In ne pozabite – vsaka kriza nosi s seboj tudi veliko priloĹžnosti. Skupaj zmoremo! đ&#x;”˛

UrĹĄka Mlinar, mag. psihologije, Zdravstveni dom Velenje

Vir: https://www.zd-po.si/zbornica-klinicnih-psihologov-kratek-psiholoski-prirocnik-za-cas-koronavirusa/

Kihanje ne pomeni okuĹžbe s koronavirusom!

Vsaka alergijska bolezen je poglavje zase – Do zdaj smo navadni prehlad znali loÄ?iti od alergijskega nahoda, odkar imamo kitajski koronavirus, je vse le ta – Placebo efekt je pri alergikih v povpreÄ?ju bolj uÄ?inkovit kot v sploĹĄni populaciji Jasmina Ĺ karja

V dneh, ko nas Ĺže prijetno boĹžajo pomladanski sonÄ?ni Ĺžarki, se za mnoge na Ĺžalost zaÄ?enja tudi cvetno obdobje ĹĄtevilnih rastlin, ki za pribliĹžno vsakega desetega Slovenca prinaĹĄa tudi manj navduĹĄujoÄ?o plat pomladnih mesecev, saj se v zraku moÄ?no poveÄ?a deleĹž alergenov, ki sproĹžajo alergijske reakcije oziroma spomladanske alergije.

Skratka, teĹžav, ki jih prinaĹĄa pomlad, je lahko veliko. Rezultati raziskav pa kaĹžejo, da vedno veÄ? ljudi boleha za najrazliÄ?nejĹĄimi alergijami. Zakaj smo alergiÄ?ni in kdo je bolj podvrĹžen alergenom?

Asist. dr. Nika Lalek, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije, odgovori, da je vsaka alergijska bolezen poglavje zase. Vsaka ima svoje simptome in znake, tako da posploĹĄevati ne moremo, ko govorimo, kako alergija izgleda. In zakaj smo alergiÄ?ni in kdo je bolj podvrĹžen alergenom? ÂťGre za kombinacijo genetike in uÄ?inkov okolja.

Vzroke, da je alergiÄ?nih tudi vedno veÄ? otrok, je treba iskati Ĺže v zgodnjem obdobju, saj imajo otroci veÄ? alergijskih bolezni kot odrasli Ĺže od vsega zaÄ?etka. ÂťNpr. alergija na doloÄ?eno hrano je med odraslimi redka, med otroki pa pogosta, a v veÄ?i-

ni primerov izzveni. Prvi znaki alergije, ki se pojavlja tako pri mladih kot starejĹĄih ljudeh, so, Ä?e govorimo o alergijskem nahodu: srbeĹž nosne sluznice, kihanje, voden izcedek – obiÄ?ajno 15 minut po izpostavitvi alergenu.

Precej ljudi letos ĹĄe bolj opaĹža kihanje pri ljudeh zaradi znakov, ki so podobni koronavirusu, pa vendarle gre za alergijo.ÂŤ Kako lahko sami ugotovimo, da gre za dve razliÄ?ni stvari? ÂťKihanje ne pomeni a priori okuĹžbe s koronavirusom ali katerim koli drugim povzroÄ?iteljem navadnega prehlada niti ne pomeni nujno alergije. Gre za fizioloĹĄki refleks.

Kihnemo lahko zaradi peloda tudi nealergiki, ker paÄ? na sluznici nosa deluje iritantno. Do sedaj smo navadni prehlad znali loÄ?iti od alergijskega nahoda, odkar imamo kitajski koronavirus, pa je vse enako in panika Ĺže za seneni nahod. Niti nista podobni bolezni, pri manjĹĄini bolnikov je paÄ? vpleten skupni organ – nos.ÂŤÂ Ne samo alergije na cvetni prah, tu so ĹĄe alergije na pike insektov, zdravila, prĹĄice, Ĺživalske dlake.

Koliko je sploh alergenov, zakaj se njihovo ĹĄtevilo poveÄ?uje? ÂťAlergiÄ?ni lahko postanete teoretiÄ?no za kateri koli protein.

Alergeni so beljakovine, ki sproĹžijo poseben imunski odziv preko protiteles IgE, ki jih je v krvi

daleÄ? najmanj. Ĺ tevilo naravnih alergenov je naÄ?eloma stabilno.

VeÄ?ina alergenov je naravnega izvora. Lahko postanete alergiÄ?ni tudi na sintetiÄ?ne snovi, to so npr. zdravila, ki obiÄ?ajno posta-

Hrana je lahko najmoÄ?nejĹĄe zdravilo, a hkrati tudi povzroÄ?iteljica alergij. Ali lahko z naÄ?inom Ĺživljenja, prehrano nagnjenost k alergiji pozdravimo? Kaj jesti, Ä?emu se odpovedati? ÂťÄŒe ima Ä?lovek alergijo na doloÄ?eno hrano, potem je lahko hrana povzroÄ?iteljica alergijske reakcije. Zdravila za to ni. Alergenu se je treba izogibati, torej problematiÄ?nega Ĺživila ne sme uĹživati. NiÄ?emur drugemu (tj.

Asist. dr. Nika Lalek, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije

nejo alergeni, ko se veĹžejo na posebne beljakovinske nosilce v krvi.ÂŤÂ Ali so res v ozadju alergij pogosto resna obolenja, kot so rak, kroniÄ?na obolenja, avtoimunska obolenja? ÂťNe in ne vem, od kod ta podatek, iz kredibilnih virov zagotovo ne. V povpreÄ?ju npr. alergiki manj pogosto zbolevajo za rakom kot nealergiki.ÂŤ

doloÄ?eni hrani) se ni potrebno z alergoloĹĄkega staliĹĄÄ?a izogibati.ÂŤ Kako kot specialistka pnevmologije in alergologije gledate na zdravljenje po naravnih metodah (Zdenko DumanÄ?iÄ?, akupunktura, dihalne vaje, bioresonanca) in kakĹĄni so rezultati? ÂťOsebno jih ne priporoÄ?am.

Dokazov o uÄ?inkovitosti ni oz. dokaza o uÄ?inkovitosti veÄ?je od placeba ni. Je pa placebo pri alergikih v povpreÄ?ju bolj uÄ?inkovit kot v sploĹĄni populaciji.ÂŤ Ali lahko lokalne reakcije blaĹžimo sami? Kako? Tudi z antihistaminiki brez recepta?

ÂťAlergijski nahod je naÄ?eloma lokalna bolezen in jo zdravimo z lokalnimi antihistaminiki (trenutno ga v Sloveniji ni moÄ? kupiti), sistemskimi antihistaminiki (vsi so na recept, nekateri, npr. loratidin, pa se lahko tudi kupi), nosnimi glukokortikoidi (zdravilo izbora za zmerne in teĹžke alerg. nahode). Zdravila niso moÄ?na, obiÄ?ajno za teĹžke nahode niso dovolj, takrat jim pomagamo ĹĄe z imunoterapijo, katere cilj (pri zdravljenju alergijskega nahoda) je obiÄ?ajno poveÄ?ati uÄ?inkovitost antialergijskih zdravil, saj same alergije z njo ni moÄ? pozdraviti,ÂŤ pove asist. dr. Nika đ&#x;”˛ Lalek iz klinike Golnik.â€

Prijetne praznike in ostanite zdravi.

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si

Naš ­čas, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Planinski dom Gora Oljka

23. aprila 2020

RADIO VELENJE

ČE VI NE MORETE DO NAS PRIDEMO PA MI DO VAS!

ČESTITAMO ZA PRVI MAJ

Vsak dan od 10ih do 17ih zbiramo naročila za hrano, razvozili pa jo bomo od 17 ih do 19 ih. Vozili jo bomo najdlje do relacij Polzela, Mozirje, Šmartno ob Paki, Velenje.

PONUDBA: • Jabolčni zavitek (4€) • Borovničev zavitek (4€) • Gibanica (4€) • Štruklji z borovničevim prelivom (5€) • Ajdovi štruklji z borovnicami in čokolado (6€) • Žlikrofi (7€) • Pica (klasika, kmečka, margarita) (7€) Sprejemamo tudi naročila za malice (cena 5€) vozimo jih v dopoldanskem času pripeljemo pa jih na delovno mesto ali domov.

Za naročila pokličite na tel.: 031 756 797 ali 041 379 045 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Gora Oljka«, najkasneje do ponedeljka 4. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 23. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 24. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 25. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 26. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Praznično dopoldne; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

TOREK, 28. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 29. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

PESTRA IZBIRA SADIK in SEMEN ter VRTNEGA ORODJA! Zalivalka 10 l 3,99 € ZEMLJA za presajanje Odlična izbira 3,99 €

POZOR: Izdelki v paketu še ugodneje!

Povprašajte po celotnem Paketu Moja kišta v najbližji kmetijski trgovini.

MOJA KIŠTA večnamensko korito Pralni prašek ArielMountain Spring, 3,5 kg, za 50 pranj 8,90 €

Akcija EMONA krmil ZP-KUNCI vreča 10 kg 0,45 € / kg vreča 30 kg 0,42 € / kg

Vsem bralcem voščimo ob Dnevu upora proti okupatorju ter ob 1. maju - prazniku dela.

online www.nascas.si

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 13. do 19. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 13. do 19. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 23. 4. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

mali OGLASI ULEŽAN HLEVSKI GNOJ in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz. Okolica Velenja.

Gsm: 041 786 154.

KOCKE SENA, prodam.

Gsm: 051 388 874.

SENO v kockah, prodam.

Gsm: 041 901 249.

DEŽURNI telefon za pomoč

alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

od 24. do 30. aprila • 24. aprila 1932 se je v Šaleku pri Velenju rodil pedagog, družbenopolitični delavec in direktor Jože Melanšek; da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada; v času napada je zgorela cerkev sv.

Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; • 24. aprila 1975 so svečano odprli nov kulturni dom v Šoštanju; • 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Žerdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Šaleške doline in je napisal preko 230 skladb pretežno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe; • 27. aprila je dan upora proti okupatorju; leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni

ŽIVALI

NEPREMIČNINE GARSONJERO, opremljeno oddam v zameno za pomoč v hiši. Lahko je tudi starejša oseba.

Gsm: 031 747 520.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 €/ kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo,26. 4.

2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naročila.

TELICI, sivo-rjavi, breji 8 in 9 mesecev in teličko, rjavo, staro 14 dni, prodam. Gsm: 041 776 064.

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Èestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela!

DEŽURSTVA ZD VELENJE

začetek upora slovenskega naroda proti okupator­jem; v spomin na ta dogodek, ki je nekako združil in pove­zal večino slovenskega naroda (žal pa ne celotnega in ta razkla­nost se močno pozna še danes), v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, ustanovni sestanek Osvobodilne fronte je bil pravzaprav že dan prej, na njem pa so sodelovali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in kulturnih delavcev; leta 1941 se jim je pridružilo še več kot 10 drugih skupin, OF pa je po vsem slovenskem ozemlju postopno vzpostavila mrežo pokrajinskih, okrožnih, okraj­nih in krajevnih odborov; • 27. aprila 1928 se je v Biršah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Alojz Zavolovšek; umrl je 29. junija 2017; • predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska

in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo veliko ljudi; • na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila leta 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka,

Cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Zavodnjah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik; predsednik družbeno političnega zbora je postal Stane Ravljen, za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Erno Rahten, zbor krajevnih skupnosti pa je vodil Karel Šilih; prvič so delegati volili

tudi predsednika izvršnega sveta občine Velenje in na to mesto izvolili Franja Kljuna; • 29. aprila 1975 se je Šoštanjčanom uresničila dolgoletna želja, saj so odprli novo in sodobno blagovnico, imenovano Merx; odprl jo je najstarejši član delovne organizacije Merx Celje – TOZD prodaja Šoštanj Janko Skornšek; • 30. aprila 1939 se je v Žalcu rodil Toni Rehar, ki mu vsi bralci in sodelavci želimo le eno: »Naj še dolgo, dolgo tako uspešno komentira različne športne in ostale dogodke v Šaleški dolini«; • 30. aprila 1969 je zapeljal zadnji vlak na železniški progi Velenje–Dravograd, ker so progo ukinili in odstranili tirnice in pragove; • 30. aprila 1970 se je v Velenju rodil slovenski motociklistični dirkač Berto Camlek; osvojil je več naslov slovenskega državnega prvaka in naslov avstrijskega prvaka; 9. avgusta leta 2015 se je smrtno ponesrečil na dirki za alpsko-jadransko prvenstvo na madžarskem Hungaroringu; • konec aprila 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti.

Pripravlja: Damijan Kljajič

do 14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00

ZOBOZDRAVNIKI

Za odraslo populacijo smo dosegljivi na tel. št. 03 8995 484, od ponedeljka do četrtka med 7. in 19. uro, ter v petek med 7. in 13. uro. V kolikor ima težave otrok ali mladostnik smo dosegljivi na tel. št. 03 8995 591, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

23

OBVEŠČEVALEC

23. aprila 2020

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Zobozdravstvena telefonska informativna točka V ZD Velenje so vzpostavili dežurno bolečinsko zobozdravstveno informativno točko. Če potrebujete nujno zobozdravstveno oskrbo, vam na njej nudijo informacije in ustrezna navodila ter morebitno nadaljnjo napotitev.

Telefonska informativna točka deluje v soboto 25., nedeljo 26. in ponedeljek, 27. aprila.

Dosegljivi so na tel. št. (03) 8995 484 med 8. in 12. uro.

Na voljo smo vam

24ur/dan

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE:

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

• Ocepek Terezija, roj. 1938, Velenje, Laze 49 • Zećirovć Šefćet, roj. 1955, Velenje,

Stantetova ul. 12 • Podpečan Ivan, roj. 1941, Velenje, Vinska Gora 12 • Zapušek Karel, roj. 1948, Velenje, Ulica 3.julija 4

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

ZAHVALA

V svojem 82. letu življenja se je tiho poslovila naša draga mama, tašča, babica in prababica

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast

TEREZIJA OCEPEK

RADIVOJ NADVEŽNIK

30. 9. 1938 – 11. 4. 2020

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani in v mislih ter s srcem bili z nami, ko smo jo v teh dneh pospremili v večno življenje. Žalujoči: otroci Dani, Nada, Brigita z družinami

Kruto je bilo in nepričakovano.

Kot rezilo je zarezalo v srce, ker odšel si ti v neznano.

V srcih je le bolečina in solze so v očeh.

1957 – 2020

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje.

Posebna zahvala tudi vsem, ki so pomagali v težkih trenutkih, govornici za tople besede slovesa, župniku in pevcem. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Gredice brez obÄ?udovalcev, druĹĄtvo ob prihodke Vrata Mozirskega gaja ostajajo prviÄ? po 42 letih v tem Ä?asu ĹĄe zaprta – Sezono naÄ?rtujejo eno leto prej – Epidemija upoÄ?asnila dela pri ureditvi modernega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a Tatjana PodgorĹĄek

Mozirski gaj je bil minula leta v tem Ä?asu prava paĹĄa za oÄ?i. Gredice, polne tulipanov in ostalega spomladanskega cvetja, so privabile mnoĹžico obiskovalcev od blizu in daleÄ?. Tudi letos je tak, a za zdaj ostajajo zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžb s covid-19 njegova vrata za obiskovalce zaprta.

zagotavljanja zahtevane razdalje med obiskovalci in izvajanje drugih varnostnih ukrepov ob-

stajajo. Sogovornik ĹĄe dodaja, da kljub temu park vzdrĹžujejo tako, da bi ga lahko ob morebi-

tnih spremembah glede gibanja na prostem odprli za obiskovalce v nekaj dneh. ÂťRavno letos bo minilo 30 let od katastrofalne poplave, pred 10 leti je bilo v parku za prvomajske praznike 10 centimetrov snega, lani je poletno sezono uniÄ?ila toÄ?a, da ne omenjam ĹĄe drugih

prej. Tako so za letoĹĄnjo naroÄ?ili in posadili na gredice blizu 200 tisoÄ? Ä?ebulic narcis ter tulipanov, pribliĹžno 10 tisoÄ? sadik maÄ?eh.

Obnovili oziroma ĹĄe obnavljajo etnoloĹĄke objekte, mostiÄ?ke, ĹĄkarpe, v jeseni so zaÄ?eli urejati moderno otroĹĄko igriĹĄÄ?e v gaju.

Starega so Ĺže podrli, v dneh pred spomladansko razstavo so naÄ?rtovali postavitev novih igral, a je epidemija virusa ta dela ustavila.

Darko Bele upa, da bodo lahko izveLani je Mozirski gaj v poletni dli nekatere predvisezoni obiskalo 35 tisoÄ?, dene dogodke. Po BoĹžiÄ?no bajko pa blizu 40 15. maju naÄ?rtujejo zamenjavo spomlatisoÄ? ljudi. PribliĹžno 75 tisoÄ? danskega cvetja s obiskovalcev so zabeleĹžili v poletnim, okrog 20. letih 1995 do 2005. septembra tradicionalno razstavo buÄ? od spomladanske razstave zna- in 10. drĹžavno prvenstvo v najĹĄala pribliĹžno 150 tisoÄ? evrov.ÂŤ teĹžje vzgojeni buÄ?i. RaÄ?unajo na ÄŒeprav delujejo kot druĹĄtvo, ka- drĹžavno prvenstvo mladih cvetliterega Ä?lani opravijo veliko dela Ä?arjev za pokal Mozirskega gaja. prostovoljno, je tega preveÄ?, zato Zanesljivo pa ne bodo organiziimajo tri zaposlene. Bele upa, da rali tekmovanja vrtnarskih ĹĄol v se bo zanje v interventnem zako- aranĹžiranju. Tega so Ĺže prestavili nu naĹĄel denar za nadomestila na prihodnje leto. V programu njihovih plaÄ?. prireditev ostaja ĹĄe BoĹžiÄ?na bajka, s katero so si v zadnjih letih Novost: moderno precej popravili finanÄ?no stanje, otroĹĄko igriĹĄÄ?e potrebno za urejanje in vzdrĹževaSicer pa, po navedbah sogovor- nje parka. đ&#x;”˛ nika, sezono naÄ?rtujejo eno leto

â?ą

Samo s spomladansko razstavo ob blizu 150 tisoÄ? evrov

To se je zgodilo prviÄ? v 42 letih njegovega obstoja. ÂťOd velike noÄ?i, maja in ĹĄe v prvi polovici junija bi lahko imeli letos od 25 tisoÄ? do 30 tisoÄ? obiskovalcev,ÂŤ meni Darko Bele – predsednik EkoloĹĄkega in hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja park, Âťa se to zaradi ukrepov vlade RS ne bo zgodilo.ÂŤ Tako kot v Alboretumu VolÄ?ji Potok tudi sami menijo, da bi lahko odprli park kljub ukrepom, saj moĹžnosti za prepreÄ?evanje stikov,

naravnih nesreÄ? pred leti, ampak kÄ?esa takĹĄnega, kot se je zgodilo letos, pa nismo nikoli priÄ?akovali. Verjamem, da bomo tudi to krizo prebrodili, Ä?eprav bo za nas pomenila kar precejĹĄnjo finanÄ?no katastrofo. Edini vir prihodkov za urejanje in vzdrĹževanje parka ter etnografskega muzeja na prostem je namreÄ? vstopnina. ÄŒe znaĹĄa ta 5 evrov, bo naĹĄa finanÄ?na luknja samo

LetoĹĄnja spomladanska razstava bo, kot kaĹže, minila brez obiskovalcev. Foto: M.H.

Ko Zemlja praznuje in so podnebne spremembe ĹĄe vedno velik izziv Leta 1970 smo prviÄ? obeleĹžili dan Zemlje – LetoĹĄnja tema je posveÄ?ena podnebnim ukrepom – Z nakupom lokalnih izdelkov prispevamo k niĹžjim izpustom ogljikovega dioksida zaradi transporta Jasmina Ĺ karja

22. april se kot svetovni dan Zemlje letos praznuje Ĺže 50. leto zapored. Glavna tema letoĹĄnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Ponavadi se na ta dan po svetu odvijajo razliÄ?ne aktivnosti, letoĹĄnje praznovanje pa bo kljub Ä?astitljivi obletnici minevalo povsem drugaÄ?e. Brez Ä?istilnih akcij, brez skupinskih sprehodov, aktivnosti v naravi in kulturnega programa v skrbi za Ä?isto okolje. A ker je ĹĄe kako pomembno, da tudi v takĹĄnih Ä?asih ohranjamo zavest, kako zelo pomemben je pravilen odnos do naĹĄega planeta z vidika loÄ?evanja in ravnanja z odpadki, varÄ?evanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varÄ?evanja z energijo, ravnanja z gozdovi in ohranjanja Ĺživalskih vrst, smo obiskali direktorja Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Mateja Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?a in ga povpraĹĄali o varovanju okolja.

Kako ob dnevu Zemlje prebuditi zavest o varovanju naĹĄega planeta in Ĺživalskih vrst? ÂťVerjamem, da bomo letoĹĄnji dan Zemlje praznovali v luÄ?i boljĹĄe povezanosti Zemljanov.

Razdalje, ki so vÄ?asih veljale za nepremagljive, so danes dostopne mnoĹžicam, zato je ĹĄirjenje virusa COVID-19 jasen dokaz, da je Zemlja globalna vasica.

Tudi na podroÄ?ju okolja ni niÄ? drugaÄ?e, prenos Ĺživalskih in rastlinskih vrst z enega dela Zemlje na drugega je danes mogoÄ?a in laĹžja, kot je bila kadarkoli v naĹĄi

zgodovini. To pa lahko povzroÄ?a tudi nove okoljska vpraĹĄanja, kot je izpodrivanje avtohtonih vrst in njihovo postopno izumiranje.

Vnos rastlin v naĹĄa podroÄ?ja, ki so bila tudi za Ä?loveka ĹĄe pred nekaj desetletji praktiÄ?no nemogoÄ?a, lahko danes opravimo le z nekaj internetnimi kliki; enostavno in iz domaÄ?ega naslonjaÄ?a; brez potrebnega poznavanja invazivnosti in odgovornosti, morda tudi zavedanja o vplivu na okolje. Spomnimo se samo najbolj invazivnih rastlinskih vrst in njihovih kompleksnih vplivov na naĹĄo druĹžbo, od gospodarstva do zdravja ljudi. Obstajajo tudi ĹĄtevilni drugi prenosi, ki se jih vÄ?asih niti ne zavedamo. TakĹĄen je bil tudi prenos COVID-19, zato je kljuÄ?nega pomena zavedanje vsakega posameznika. ÄŒe me vpraĹĄate, kako prebuditi zavest?

Z informiranjem in z nazornim prikazom, kam lahko peljejo neodgovorna ravnanja, tako kot pri COVID-19.ÂŤ Ali lahko tale Ä?as korone izkoristimo tudi za navdih iskanja dejanj za ohranitev planeta tudi za prihodnje generacije? ÂťMislim, da lahko. Trajnostnost je osrednja tema varovanja naĹĄega okolja s kljuÄ?nim vpraĹĄanjem, kako upravljati naravne vire; jih izkoriĹĄÄ?ati tako, da njihova izraba danes ne bo zmanjĹĄala moĹžnosti izkoriĹĄÄ?anja naĹĄim potomcem? Verjamem, da je situacija s COVID-19 prestavila marsikatere meje v naĹĄem razmiĹĄljanju. Spomnimo se samo

zmanjĹĄane onesnaĹženosti zraka z duĹĄikovim dioksidom na Kitajskem, porabe pogonskih goriv in zmanjĹĄanje CO2 emisij. Torej marsikaj znamo in zmoremo.

Verjamem, da bo to spremenilo tudi tok miselnosti na podroÄ?ju okolja, ne nazadnje smo ljudje

mi ocenjujemo stanje ali vplive na okolje. S samim spremljanjem osveĹĄÄ?enosti posameznikov skozi Ä?as se sicer ne ukvarjamo aktivno, ampak ga spremljamo posredno. Osebno menim, da je sploĹĄna ozaveĹĄÄ?enost boljĹĄa, kot je bila pred leti. Nagel razvoj zna-

se znova poveÄ?uje. Mislite, da bo s to zadnjo krizo tudi priĹĄlo do izboljĹĄanja rezultatov emisij? ÂťVsekakor lahko trdimo, da so se izpusti toplogrednih plinov zmanjĹĄali. ÄŒe pogledamo samo omejitve gibanja v Sloveniji, ki zajemajo ukinitev javnega transporta, odpovedi ĹĄtevilnih sestankov, prireditev, in omejitve ter zaustavitve industrijskih obratov bodo imele posreden in neposreden vpliv na sproĹĄÄ?anje toplogrednih plinov. Ocenjuje se,

â?ą

ÂťLjudje smo najbolj prilagojena vrsta na naĹĄem planetu in edina vrsta, ki s svojim delovanjem aktivno posega v globalne procese.ÂŤ

Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?: ÂťVerjamem, da je situacija s korona virusom prestavila marsikatere meje v naĹĄem razmiĹĄljanju.ÂŤ

tudi najbolj prilagojena vrsta na naĹĄem planetu in edina vrsta, ki s svojimi delovanjem aktivno posega v globalne procese.ÂŤ Glavna tema letoĹĄnjega dneva zemlje so podnebni ukrepi. Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejĹĄi izziv za prihodnost Ä?loveĹĄtva in ohranjanje pogojev, ki omogoÄ?ajo Ĺživljenje na tem planetu. Kaj ugotavljate v svojih raziskavah, smo ljudje skozi Ä?as bolj ali manj ozaveĹĄÄ?eni? ÂťNaĹĄa osnovna dejavnost je raziskovanje, neodvisno in neprestano izvajanje meritev, s kateri-

nosti in gospodarstva v zadnjih desetletjih ima za posledico tudi spreminjajoÄ?e vplive na okolje.

Zaradi izjemne kompleksnosti in hitrega razvoja je teĹžko slediti vsem novostim, zato bi si upal trditi, da je specifiÄ?na ozaveĹĄÄ?enost zaradi naglega razvoja izziv, ki ga moramo reĹĄiti v prihodnje.

Znanje, ki smo ga pridobili v ĹĄolskem sistemu, ni nujno veÄ? aĹžurno ali relevantno, zato je osveĹĄÄ?anje o novostih nujno.ÂŤ V Ä?asu gospodarske krize od leta 2008 je koliÄ?ina emisij toplogrednih plinov upadala, zadnja leta

da se bodo koncentracije CO2 v letu 2020 zaradi krize zmanjĹĄale tudi za veÄ? odstotnih toÄ?k, kar je logiÄ?na posledica, saj velik deleĹž emisij prispeva prav promet. Zanimivo pa bo opazovati, kaj se bo dogajalo z okoljem po koncu krize.ÂŤ Dan Zemlje praznuje 50-letnico, letos bo dogodek minil brez velikih dogodkov in akcij (Ä?istilnih akcij). Kaj vendarle priporoÄ?ate strokovnjaki, da ljudje storimo sami za Ä?istejĹĄe okolje, zrak, vodo ‌? ÂťMislim, da je najpomembneje ozavestiti pri ljudeh, da z razliÄ?nimi dnevnimi odloÄ?itvami skupaj prispevamo k ohranjanju naĹĄega okolja. Dan Zemlje praznujemo letos Ĺže petdesetiÄ?, zato je pomembno, da skrb za Ä?isto okolje in trajnostni razvoj

prenesemo v svoj vsak dan in da so okoljske teme del naĹĄega vsakdana in jih ne postavljamo v ospredje le v Ä?asu praznika Zemlje. Dnevno lahko z majhnimi koraki vplivamo na razvoj druĹžbe in sveta okoli nas. Kot posamezniki dnevno sprejemamo vrste odloÄ?itev, ki so lahko na prvi pogled enostavne in enoznaÄ?ne, vendar so zaradi kompleksnosti procesov in globalizacije med seboj povezane in imajo razliÄ?ne vplive na okolje. Tako s preprosto odloÄ?itvijo soÄ?asno sprejmemo tudi ĹĄtevilne odloÄ?itve, ki se jih nismo niti zavedali v Ä?asu nakupa. ÄŒe povem mogoÄ?e drugaÄ?e, ko v trgovini izberemo jabolka, se z odloÄ?itvijo za toÄ?no doloÄ?eno vrsto jabolk odloÄ?imo, da podpremo domaÄ?e pridelana ali pripeljana jabolka, s tem pa se posredno odloÄ?imo in podpremo izpust toplogrednih plinov pri transportu ali ne, uporabljena fitofarmacevtska sredstva in ĹĄtevilne druge odloÄ?itve, o katerih nismo razmiĹĄljali, ko smo se za nakup odloÄ?ili. Pomembno je, da se zavemo, kaj naĹĄe odloÄ?itve pomenijo; da imajo naĹĄe odloÄ?itve v globalni druĹžbi ĹĄirĹĄe vplive.

Kljub temu pa so doloÄ?ene sploĹĄne usmeritve, ki jih je smotrno upoĹĄtevati; z nakupom lokalnih izdelkov prispevamo k niĹžjim izpustom ogljikovega dioksida zaradi transporta, z nakupom izdelkov in storitev oznaÄ?enih z okoljskimi znaki podpremo industrijo z manjĹĄimi vplivi na okolje; z izbiro izdelkov, pakiranih v embalaĹžo, ki jo je mogoÄ?e ponovno uporabiti ali je vraÄ?ljiva, podpremo koncepte trajnostnega razvoja, ki omogoÄ?ajo ohranjati okolja tudi za naĹĄe zanamce,ÂŤ ĹĄe poudari direktor Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?. đ&#x;”˛