16 2021

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/19 °C), soboto (9/20 °C) in nedeljo (10/18 °C) bo pretežno oblačno.

Možen dež.

Četrtek, 29. aprila 2021

številka 16 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Pravični prehod

Titov trg krasi praznični mlaj Velenje – Žal tako kot lani tudi letos ne bo prvomajskih prazničnih druženj, ki so delavski praznik simbolno obeleževala pretekla desetletja. Simbolov, s katerimi obeležujemo ta veliki praznik, pa je tudi v časih zdravstvene krize veliko. Čeprav druženja niso dovoljena, bodo v manjših skupinah (če ne bo ponagajalo vreme) tudi tokrat prižigali kresove, v zadnjih dneh pa so v mnogih krajih v Šaleški dolini proti nebu dvignili praznične mlaje.

Mlaj od petka že krasi tudi Titov trg v središču

Velenja. Pri postavitvi so tako kot običajno pomagali krajani Cirkovc in Šentilja, dogodek pa je pritegnil številne Velenjčane, ki so na Titovem trgu postali in opazovali. Naj pa jih tudi pohvalimo, saj so dosledno upoštevali veljavne ukrepe.

Naj bo tako tudi v prihajajočih prazničnih dneh, občanom na srce polaga župan Velenja Peter Dermol, saj bomo le tako lahko čimprej zaživeli še bolj normalno življenje. 🔲

mz

Tudi s spomini na preteklost gradimo prihodnost. Čestitamo ob prazniku.

Uredništvo

V času sprejemanja Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda se ponovno soočamo z brezbrižnostjo in aroganco državnih uradnikov, ki pozabljajo, da so na teh položajih zato, da zagovarjajo interese slovenskega naroda in slovenskega gospodarstva. Vzvišenost in servilnost do EU, ki smo ju v času priprave strategije doživljali predstavniki iz doline, so uradniki Ministrstva za infrastrukturo v vsej svoji meri ponovno pokazali na 3. izredni seji Sveta MO Velenje. Poniževalen odnos do poklica rudar in razprava o poslovanju TEŠ-a zaradi višanja cen emisijskih kuponov kaže zgolj in samo na nesramen poizkus preusmerjanja problematike. S študijo sindikatov SDE in SPESS smo namreč na podlagi makroekonomskih analiz dokazali, da je obratovanje TEŠ še kako smiselno tudi po letu 2042. Dejstvo je, da zaradi nesposobnosti taistih uradnikov samo Slovenija izmed vseh primerljivih držav od leta 2013 ni izkoristila niti enega izmed instrumentov za podporo premogovnim elektrarnam (CRM-mehanizem, brezplačni emisijski kuponi, sredstva modernizacijskega sklada, drugi podporni mehanizmi) in je zaradi tega iz doline odteklo na stotine milijonov evrov. Dejstvo je tudi, da je Šaleška dolina v preteklih desetletjih plačala ogromen ekološki in socialni davek, ko je zagotavljala varno, zanesljivo in poceni proizvodnjo električne energije. Na račun te električne energije, ki v nekih drugih časih ni smela imeti tržne cene, se je razvila celotna predelovalna industrija, celotna država, financirala pa se je tudi večina drugih objektov za proizvodnjo električne energije. Nepravično bi bilo, da bi zaradi pretiranih lastnih interesov, prepričanj ali nesposobnosti posameznih uradnikov breme predčasnega izstopa iz premoga nosili zaposleni v premogovništvu in Šaleška dolina.

Tudi EU pri predčasnem izstopu iz premoga zahteva, da se v regijah, ki bodo najbolj prizadete, pred okoljskimi cilji upošteva socialni, gospodarski in energetski pravični prehod. Zaradi tega v sindikatu SPESS zahtevamo, da se v strategijo zapiše zaveza politike, da nihče izmed zaposlenih v premogovništvu, TEŠ in posredno zaposlenih ne bo ostal brez zaposlitve, ki bo omogočala enak življenjski standard. Vse to je treba s socialnimi partnerji uskladiti v Zakonu o predčasnem zapiranju Premogovnika Velenje, kjer je potrebno posebno skrb nameniti invalidom in zagotoviti vir sredstev za izvedbo programov. Upanje v dobro rešitev vzbuja dejstvo, da smo v ključnem trenutku znali stopiti skupaj in zastopati ista stališča, tako svetniki, vodstva energetskih družb, sindikati, gospodarska zbornica, razvojna agencija, državni svetnik in drugi.

Pred nami je odločilno obdobje, v katerem se bodo sprejemale odločitve o nadaljnji usodi rudarstva v Šaleški dolini. Zaradi tega smo in bomo aktivni v prizadevanjih, da bo rudarski SREČNO še dolga desetletja odmeval po rovih premogovnika in med prebivalci Šaleške doline. 🔲 Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS-PV

Srečanje treh županov na Graški Gori V soboto, 1. maja, na mednarodni praznik dela, se bodo ob 11. uri na športnem igrišču na Graški Gori srečali župani treh občin: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec in Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja. Ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bodo položili venec pri spomeniku XIV. divizije in enotah IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom. »Opozoriti želimo na pomembnost povezovanja in sodelovanja med sosednjimi občinami, ki je v teh časih epidemije izredno pomembno in dragoceno. Mestna občina Velenje je bila od nekdaj znana po prostovoljstvu in solidarnosti in tudi v prihodnje bomo spodbujali te vrednote ter si prizadevali za dobre odnose z vsemi občinami,« pravi pobudnik srečanja Peter Dermol. Že zjutraj, ob 8. uri, pa bo Peter Dermol na Titovem trgu v Velenju pozdravil manjšo zasedbo Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo ob prazniku simbolično zaigrala nekaj skladb, saj tradicionalne budnice v polni zasedbi zaradi epidemije ne morejo izvesti. 🔲

mz

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Delo ni zastalo

LOKALNE novice

Pitniki in vodometi po mestu že delujejo Velenje – Občani in obiskovalci Mestne občine Velenje se znova lahko odžejajo iz kar 20 pitnikov z vodo Šaleški biser, ki so brezplačno dostopni na dobro obiskanih lokacijah v mestu.

Pitniki na območju Mestne občine Velenje so označeni s tablami, ki vsebujejo tudi QR kodo, s katero je mogoče dostopati do podatkov o pitnikih in kakovosti vode. Prav tako že delujejo vodometi v križiščih pod skakalnico, pri Arkadi in Starem kinu, v Sončnem parku (v bazenu z mozaikom Atlantida) ter na Titovem trgu pri Onemelih puškah.

Pločnik v Podkraju Podkraj – Podjetje Tegar je začelo graditi pločnik v Podkraju (mimo ordinacije Nevromed diagnostični center, d. o. o.). Na ta način bo Mestna občina Velenje na tem nepreglednem ovinku poskrbela za večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu.

Predvidevajo, da bodo dela zaključili julija, veljala pa bodo dobrih 86 tisoč evrov.

Predlagajte kandidate za sodnike porotnike Celje – Okrožno sodišče v Celju je objavilo dodatni poziv za predlaganje še 50 kandidatov za sodnike porotnike za mandatno obdobje 2021–2026. Dosedanji sodnik porotnik lahko ponovno kandidira in je lahko ponovno imenovan za sodnika porotnika.

Prijave zbirajo samo še do konca tega meseca. 🔲

mz

V Šoštanju v vrtec vpisali 78 novincev Šoštanj – V Vrtcu Šoštanj so 15. aprila zaključili redni vpis novincev za šolsko leto 2021/2022. Vpisali so 78 novincev, od tega 10 v enoto Mojca v Gaberkah, 16 v enoto Urška v Topolšici in 52 v enoto Biba v Šoštanju. Med njimi prevladujejo otroci prvega starostnega obdobja, rojeni v letih 2019 in 2020. »Vesela sem, da bomo lahko brez Komisije za sprejem otrok v Vrtec Šoštanj v novem šolskem letu sprejeli vse, ki so jih starši vpisali v rednem delu vpisa. Nekaj prostih mest pa je v vseh treh enotah, predvsem za starejše otroke, rojene v letih 2016 in 2017, še na voljo,« je povedala ravnateljica mag. Milena Brusnjak.

Na podlagi vpisa so v skladu z zakonodajo oblikovali oddelke, tako kot vedno pa bodo v vrtec vpisovali vse do zasedbe prostih mest v oddelkih. »Zato tisti starši, ki ste redni vpis zamudili in potrebujete varstvo za svojega otroka, pohitite, ter se pozanimajte, ali je zanj v vrtcu še prostor,« svetuje. 🔲

mkp

Na slavnostni seji Sveta Občine Mozirje ob prazniku priznanja in nagrade občanom za lani in letos – Lani za naložbe blizu 1,5 milijona evrov, letos še več Tatjana Podgoršek

Zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije covida-19 lani v občini Mozirje niso izvedli načrtovanih prireditev ob občinskem prazniku – 25. aprilu. Letos so ga minuli petek zaznamovali s slavnostno sejo občinskega sveta v večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole, nanjo pa povabili le občinske svetnike, častne občane ter občinske nagrajence, poleg letošnjih tudi lanske, »saj razmere lani niso dopuščale, da bi jim lahko priznanja izročili kasneje v letu,« je pojasnil mozirski župan Ivan Suhoveršnik.

Lani za naložbe blizu 1,5 milijona evrov

Suhoveršnik je v prazničnem pogovoru ugotavljal, da delo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ni zastalo, morda so katerega od načrtovanih projektov uresničili z manjšim zamikom. Med večjimi pridobitvami je omenil izgradnjo krožišča na regionalni cesti Mozirje – Nazarje pri mozirski osnovni šoli. Levji delež denarja je primaknila država, lokalna skupnost je pripravila potrebno

Testiranje tudi ta teden

Velenje – Tudi danes in jutri bo potekalo v velenjski Rdeči dvorani testiranje s hitrimi antigenskimi testi, med 7. in 14. uro. Testiranje, ki ga izvaja Cepilni center Zdravstvenega doma Velenje, je brezplačno in prostovoljno.

Šole v Cirkovcah tudi naslednje šolsko leto ne bo Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji sprejeli sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice Osnovne šole Livada v Cirkovcah. Mestna občina Velenje namreč kot ustanoviteljica ugotavlja, da ta šola tudi v naslednjem šolskem letu (tako je že to šolsko leto, ko njihovi učenci obiskujejo matično šolo Livada) na osnovi števila vpisanih učencev ne bo izpolnjevala pogojev za delovanje, to pa je najmanj 5 vpisanih učencev.

sredstev s projektom Digitalizacija odpornih mest za aktivne skupnosti. Projekt bo v primeru uspešne kandidature sofinanciran v celotni vrednosti upravičenih stroškov z evropskimi sredstvi iz ESRR in sredstvi proračuna Republike Slovenije. Izvajati bi ga začeli septembra letos, zaključili pa bi ga v drugi polovici leta 2023.

Imenovali Grabantovo in Severja

Svetniki so po obrazložitvi vodje Urada za premoženje in investicije Alenke Rednjak program revitalizacije starotrškega jedra uvrstili med razvojne programe Mestne občine Velenje za obdobje 2021– 2024. Trenutno izvajajo revitalizacijo starotrškega jedra, kar sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt bodo zaključili v letošnjem letu in bo pripravljen za vnos vsebin. Ker pa Slovenija ni počrpala vseh evropskih sredstev, jih bodo skušali pridobiti s tem projektom. Projekt bi lahko bil v primeru uspešne kandidature sofinanciran v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov, ki bi jih porabili med letošnjim septembrom in junijem 2023.

Na predlog predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Bojana Škarje so svetniki v Svet zavoda Šolski center Velenje imenovali mag. Karmen Grabant, v Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje pa Franca Severja.

Vzpostavljanje pametnih mest

Predlog Sklepa o uvrstitvi projekta digitalizacije odpornih mest za aktivne skupnosti v Načrt razvojnih programov Mestne občine Velenje za obdobje 2021–2024 je svetnikom predstavila vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Karla Sitar. Ministrstvo za javno upravo je namreč objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. MO Velenje bo tako letos kandidirala za pridobitev teh NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

29. aprila 2021

Program revitalizacije v razvojnih programih

🔲

mz

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

položili še nove vodovne cevi in optiko. Zgradili so nov most na cesti proti Kolovratu in Lepi Njivi, delno izvedli drugo fazo čistilne naprave v Lokah, uredili vodovodno omrežje na relaciji stara občina – Praprotnikova ulica, sanirali tri plazove na Lepi Njivi in v Podvrhu …. Za naložbe so lani namenili od 32 do 35 % občinskega proračuna oziroma blizu 1,5 milijona evrov.

Izgradnja krožišča Gorenjski klanec, druga faza čistilne naprave …

Ivan Suhoveršnik: »Moje misli občanom ob prazniku so: Mislimo pozitivno in delajmo tako, da nam bo vsem bolje in lažje.«

dokumentacijo in prispevala dogovorjen finančni delež. Vodstvu mozirske osnovne šole so prisluhnili glede rešitve prostorske stiske šolske knjižnice. Uredili so jo, s tem pa pridobili tudi večnamenski prostor še za druge aktivnosti.

Pohvalijo se lahko z nekaterimi vlaganji v občinsko cestno infrastrukturo, kjer velja omeniti obnovo daljšega odseka tako imenovane mlečne ceste, kjer so hkrati

Letos nameravajo za naložbe nameniti še več, zagotavlja Suhoveršnik: »Višina vlaganj je pri nas namreč odvisna od višine pridobljenega denarja na razpisih države ali evropskih skladov. V tem trenutku vemo, da bo tega več kot lani, saj so za nekatere naše projekte sredstva že zagotovljena.« Med njimi je izgradnja petega krožišča v lokalni skupnosti – krožišča Gorenjski klanec. Glavnino denarja bo zanj primaknila država, dela so v teh dneh že stekla in bodo trajala predvidoma štiri mesece. Za načrtovano izgradnjo kanalizacije v Lokah in Šolski ulici, vredno približno milijon evrov, so pridobili več kot 70 % kohezijskega denarja,

tolikšen delež tudi za blizu 900 tisoč evrov vredno izvedbo druge faze čistilne naprave v Lokah, kjer sodelujeta poleg mozirske še občini Nazarje in Rečica ob Savinji. V poletnem času nameravajo obnoviti dobršen del ceste na Lepi Njivi. Načrtujejo tudi delno obnovo dvorane tamkajšnjega kulturnega doma, dobili so že zagotovilo države o sofinanciranju sanacije plazov na Lepi Njivi, ob Mozirnici, in ceste nad pokopališčem. V letošnjem programu je še obnova spodnjih prostorov zdravstvenega doma, nekaterih cestnih odsekov, menjava žarnic z LED svetilkami na javni razsvetljavi.

Prizidek h kulturnemu domu? »Projekt smo prijavili na razpis.

Po obljubah naj bi zanj pridobili nekaj sredstev iz kulturnega evra, a se bojimo, da ne letos. Naj pa bi bilo kar nekaj denarja na voljo iz ukrepov po covidu-19, kjer računamo na sredstva za obnovo Praprotnikove ulice in tudi za prizidek h kulturnemu domu. Prav tako še čakamo na odgovore glede prijave nekaterih projektov na razpisih: za širitev vrtca, osnovne šole, za ureditev novega igrišča pri šoli,« je sklenil praznični pogovor Ivan Suhoveršnik. 🔲

Dobitniki občinskih priznanj in nagrad:

Za leto 2020, zlata plaketa s priznanjem: Anton Petek, Janez Marolt, Albina Rajter; denarna nagrada: Lovska družina Mozirje.

Letošnji nagrajenci, zlata plaketa s priznanjem: Marko Gostečnik, Marjan Podrižnik, Pavel Goličnik; denarna nagrada: Karitas Mozirje – Šmihel.

Kaj zanima velenjske svetnike?

Kmalu samopostrežna ponudba mlečnih izdelkov

Veronika Juvan (NSi) je spomnila, da je bilo januarja obljubljeno, da bosta nameščena dva avtomata za prodajo domačih izdelkov. Vodja Urada za okolje in prostor Branka Gradišnik je sporočila, da se bo to kmalu zgodilo.

Za lokacijo v bližini pekarne Friško je pogodba pred podpisom.

Za lokacijo na velenjski tržnici pa se je bodoči najemnik odločil, da bi izdelke raje prodajal pri Centru Nova (tam, kjer so nekoč že prodajali mleko in mlečne izdelke). Tu naj bi prodaja stekla do konca maja.

Povečala se je površina garaž

Andrej Vrbec (SDS) je opozoril na to, da se je bruto površina predvidene stanovanjske gradnje na Kersnikovi v Velenju v primerjavi z opredeljeno v odloku leta 1993 precej povečala. Branka Gradišnik (Urad za okolje in prostor) je pojasnila, da je do tega prišlo izključno zaradi povezave podzemnih garaž obeh stanovanjskih stolpičev. Na ta način so pridobili nekaj dodatnih garaž. Objekta bo gradil zasebni investitor, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Enotne označevalne table

Brigita Tretjak (SLS) je predlagala, da bi sistematično in enotno označili podeželje (kmetije).

Branka Gradišnik je predlogu pritrdila.

Obvezna priključitev na toplovodno omrežje

Andrej Kmetič (Naše Velenje) je prenesel v Svet MO Velenje vprašanje občana, ki se je želel »izklopiti iz mestnega toplovodnega omrežja« in se priključiti na samostojno elektrarno s toplotno črpalko. »V svetu in v Sloveniji poudarjajo, da je takšna investicija smiselna, država pa za to prispeva tudi subvencijo, a v Velenju to ni mogoče,« je poudaril.

V Uradu za urejanje prostora so pojasnili, da tako določa občinski odlok, v katerem med drugim piše: »Obstoječe in predvidene objekte je na območju, kjer je izvedeno toplotno omrežje, treba obvezno priključiti na sistem toplotnega ogrevanja. Le v izjemnih primerih, ko je priključitev novih objektov na toplotno omrežje neracionalna, je dopustna uporaba elektrike, sončne energije in drugih alternativnih virov, ki dodatno ne onesnažujejo okolja.« Dodajajo, da je bil osnovni namen tega odloka skrb za varstvo zraka v Šaleški dolini.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Vzdrževanje vodotokov je v pristojnosti države

Anita Lemež Kljajič (SD) je opozorila, da potok, ki teče skozi Cirkovce, zaradi preplitve struge pogosto poplavlja. Na Uradu za Komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je to v pristojnosti države in na to so jih tudi opozorili.

Dodajajo pa, da bodo v sklopu rednega vzdrževanja cest očistili vse objekte, ki spadajo v pristojnost občine in so namenjeni odvodnjavanju cest.

Preveč divjih prašičev

Anita Lemež Kljajič (SD) je v Svet prenesla tudi opozorili kmetov, da je v številnih tukajšnjih krajih preveč divjih prašičev, ki delajo škodo na travnikih in njivah. Na to so že opozorili lovce, ki pa niso ukrepali.

Z Mestne občine Velenje so zato lovski družini, ki preko podeljene koncesijske pogodbe upravlja območje, poslali dopis s pozivom, da v najkrajšem možnem času pristopi k aktivnemu reševanju težav in vzpostavi dialog s prizadetimi lastniki zemljišč. Tem sporočajo tudi, naj se v primeru neodzivnosti lovskih družin obrnejo na Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. 🔲

mz

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Brez evra dolga Občina Šoštanj je lani odplačala vse obroke kreditov – Iz lanskega bodo v letošnji proračun prenesli 1.396.000 evrov Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 21. aprila – Šoštanjske svetnice in svetniki so se na sredini seji »spopadli« z dvanajstimi točkami dnevnega reda.

Osrednja je bila obravnava in sprejem predloga zaključnega računa proračuna za leto 2020, akta, ki zajema planirane in realizirane prihodke in izdatke občine v preteklem letu. Pripravljen je na podlagi zakonskih predpisov, ki urejajo področje javnih financ in računovodstva.

Odhodki realizirani v slabih 90 odstotkih

Prihodki Občine Šoštanj so bili v lanskem letu planirani v višini 15.213.000 evrov, realizirani pa v višini 14.368.000 evrov, kar je

3

AKTUALNO

29. aprila 2021

v obrazložitvi zaključnega računa pred svetniki in svetnicami posebej izpostavila glavna finančnica Občine Šoštanj Irena Skornšek.

Skupno odplačilo dolga je bilo tako realizirano v višini 1.136.000 evrov.

V letošnje leto bodo prenesli 1.396.000 evrov. Prerazporedili jih bodo z rebalansom proračuna, obravnavo in sprejem načrtujejo v juniju.

Pri prihodkih posebnih odstopanj ni

Pri prihodkih ni posebnih odstopanj, kar kaže skupen odstotek realizacije, čeprav so nekateri prihodki nekoliko nižji, nekateri pa višji, kot so načrtovali. »Dejstvo je, da se večine prihodkov ne da natančno planirati, zlasti

ne tistih, na katere nimamo nobenega vpliva. Takšni so denimo davek na dediščine, promet z nepremičninami, dobitki od iger na srečo …«.

Pri prihodkih je na nekoliko nižjo realizacijo opozorila pri kapitalskih prihodkih, prodaji in menjavi stavbnih zemljišč. Zaradi epidemije so namreč nastopile težave pri postopkih odmer in parcelacijah, kar se kaže tudi v nižji realizaciji na odhodkovni strani proračuna, ki je bil namenjen nakupom zemljišč za cestno in komunalno infrastrukturo.

Obeležili dan upora proti okupatorju V ponedeljek, 26. aprila, na predvečer praznika – dneva upora proti okupatorju, so župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje položili venec k spomeniku padlim borcem in

žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu.

Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju je na praznični dan potekala po spletu in na VTV. Osrednja govornica je bila podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki je obudila spomin na čas pred 80 leti, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, in na težke vojne čase, ki jih je označila za pomemben

temelj slovenske svobode. Poudarila je tudi pomembnost aktualnega trenutka za prebivalce Šaleške doline in pozvala, »da podobno kot nekoč strnimo svoje vrste in stopimo skupaj v bran rudarjem in se tako borimo za naše Velenje, našo dolino, za pravičen prehod«. 🔲

mz

Transferji države in EU realizirani 100-odstotno

Transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za investicije so

NOB je bil prvi pogoj za samostojno Slovenijo dobrih 98 odstotkov vseh planiranih prihodkov. Največji delež s 74 odstotki so predstavljali davčni prihodki, med njimi dohodnina z 51 odstotki in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s 45 odstotki. Nedavčni prihodki (največji so najemnine) so predstavljali 13 odstotkov, transferni 12 odstotkov, kapitalski prihodki in donacije pa le slabe pol odstotka.

Odhodki in izdatki so bili planirani v višini 14.796.000 evrov, realizirani pa v višini 12.250.000 evrov, kar je slabih 90 odstotkov.

Tekoči odhodki so predstavljali 28 odstotkov, tekoči transferji 31 odstotkov, investicijski odhodki in transferji pa skupaj 41 odstotkov vseh odhodkov.

Odplačani vsi krediti

Občina Šoštanj se v letu 2020 ni dodatno zadolžila, skladno z anuitetnimi načrti pa je odplačala vse obroke kreditov. »Odplačali smo tudi 600.000 evrov kredita Delavski hranilnici, ki smo ga v letu 2019 najeli za dokončanje Glasbene šole Šoštanj. Takrat smo se k temu zavezali in to tudi realizirali,« je

Seja je potekala v Kulturnem domu Šoštanj.

Zaključni račun je svetnikom in svetnicam nazorno predstavila glavna finančnica občine Irena Skornšek.

bili realizirani v celoti, in to z dobrimi 1.600.000 evri. Skornškova je pri tem posebej izpostavila sofinanciranje ureditve javne poti do Bolnišnice Topolšica z avtobusnim postajališčem, za kar so prejeli 216.000 evrov, za sanacijo plazov 408.000 evrov, za drugi del preureditve Trga Bratov Mravljakov 445.000 evrov, za požarno takso pa 17.500 evrov.

Poleg tega so prejeli tudi »dolg za nazaj«, dobrih 92.000 evrov za objekt, ki so ga pri športnem igrišču v Lajšah zgradili v letu 2019, od EKO sklada pa so prejeli 424.800 evrov za Glasbeno 🔲 šolo Šoštanj.

Rekli so ❱

Šmartno ob Paki, 27. aprila – Pri centralnem spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne v središču občine Šmartno ob Paki je bila na praznični 27. april krajša priložnostna slovesnost. V skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ sta jo pripravili tamkajšnji krajevna organizacija ZB in Občina, z njo pa sta zaznamovali 70 let od otvoritve omenjenega obeležja.

Spomenik, katerega avtor je arhitekt Janez Valentinčič, so otvorili prav na dan Osvobodilne fronte, leta 1951.

Jože Aristovnik, predsednik Krajevne organizacije ZB Šmartno ob Paki je ob tej priložnosti spomnil, da so spomenik postavili v hvaležen spomin in opomin na žrtve iz lokalne skupnosti v 2. svetovni vojni. Na obeležju je izklesanih 141 imen občanov, ki so v letih 1941–1945 padli kot borci, bili ustreljeni kot talci ali so bili mučeni in umrli v taboriščih.

Občina Šmartno ob Paki sodi po

številu žrtev glede na število takratnih prebivalcev v sam vrh v srednji Evropi.

Podžupan občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek je v nagovoru zbranim ponovil znan rek, da brez spoštovanja preteklosti ni prave prihodnosti. Spoštovanje in prenašanje spominov na mlajše rodove je potrebno predvsem zaradi trpljenja ljudi, ki so se uprli nameram okupatorja zato, da lahko danes živimo v samostojni Sloveniji. »Zakaj je pomembno obeleževanje takih dogodkov? Zato, da se gorje zgodovinskih napak nikoli več ne ponovi,« pa je menila Andreja Katič, predsednica Območnega združenja ZB Velenje. Dejala je še, da zgodovine ne smemo potvarjati, je spreminjati, ampak jo moramo prenašati na mlajše rodove. Pri tem pa slednjim povedati, da je okupator prišel v Slovenijo z jasnimi nameni. Če ne bi bilo pogumnih

partizanov, partizank in domačinov, ki so jim nudili podporo v boju, ne bi imeli možnosti za samostojno Slovenijo, za svoj jezik, svojo kulturo. »NOB je bil prvi pogoj za samostojno državo. Fantje, možje, žene in dekleta so žrtvovali svojo mladost, sanje, nekateri tudi svoje življenje za

dosego ciljev, za katere so se borili. Ti so, žal, še danes

aktualni. Zato moramo postati aktivni državljani in ne smemo dopustiti razdora, ki smo mu priča. Ne želimo si takšne Slovenije, kot je, ampak pričakujemo, da bomo lahko skupaj soustvarjali lepšo prihodnost za vse,« je še poudarila Andreja Katič.

Kulturno noto je dogodku z izbranimi verzi pesmi Karla Destovnika Kajuha dodala Mija Žerjav, članica Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki in odbora šmarške krajevne organizacije ZB. 🔲

Tp

Milan Kopušar, predsednik nadzornega odbora: »Zaključni račun je zelo dobro pripravljen, z jasnimi obrazložitvami. Nekatere postavke bomo pregledali posebej. Zadali smo si, da bo to ureditev Trga bratov Mravljakov, Krajevne skupnosti in naročila manjših vrednosti.«

Študija o prestrukturiranju SAŠA regije v javni razpravi Velenje – V prejšnji številki smo obsežno poročali o strategiji o prestrukturiranju SAŠA regije, ki so jo velenjski svetniki potrdili in jo dali v javno razpravo. Na osnutek študije, ki je objavljena na spletni strani http://crti.si/prestrukturiranje-regije-sasa-skladno-s-politiko-pravicnega-prehoda, lahko do 31. maja podate pobude in predloge sprememb

za dopolnitev. Pripravljavci študije bodo pripravili tudi regijsko konferenco, s katero želijo odpreti čim širšo razpravo z vsemi deležniki in na ta način dokument še nadgraditi. 🔲

S svečanosti ob 70-letnici otvoritve spomenika žrtvam 2. svetovne vojne v Šmartnem ob Paki, na kateri so venec na obeležje položili Andreja Katič, Janko Avberšek in Jože Aristovnik.

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POGOVOR OB PRAZNIKU

29. aprila 2021

Dela je v Gorenju dovolj, potreb po sindikalnem delu pa je še vedno veliko Pred delavskim praznikom smo na pogovor povabili predsednika podjetniškega sindikata SKEI Gorenja Žana Zebo

Seveda pa je popolnoma ohromelo tisto drugo sindikalno delo, ki je prav tako izjemno pomembno, srečanj in druženj praktično ni bilo? »Tisto, kar zaposleni in tudi drugi v teh časih močno pogrešamo, so medsebojna srečanja, ki so bila v Gorenju tradicionalen del druženja in sproščanja s sodelavci. Vsi si želimo in težko pričakujemo čase, ko bomo tudi na tem področju lahko nadaljevali z dobro prakso.«

Mira Zakošek

Za delavce Gorenja je letošnji prvi maj povsem drugačen od lanskega, ko so jim grozila velika odpuščanja. Za njimi je sicer zahtevno leto, ki ga je krojila korona kriza in zaradi nje velike omejitve, a poslovno so uspešni. Dela imajo veliko, povpraševanje po njihovih izdelkih pa še naprej narašča. O tem smo se pogovarjali s predsednikom podjetniškega sindikata SKEI Gorenja Žanom Zebo.

Lanski prvi maj vam bo zagotovo ostal večno v spominu, saj za sindikalnega aktivista najbrž ni kaj hujšega kot množično odpuščanje, ki je bilo takrat napovedano v Gorenju? »Želim si, da se nikoli več ne ponovi napoved odpuščanja, še posebej pa ne takšna, kot je bila napovedana natanko pred enim letom, ko naj bi delo izgubilo več kot 1000 delavcev. Z odlično izvedenimi protesti, ogromno podporo Mestne občine Velenje in večine medijev po Sloveniji nam je uspelo kupiti čas. Do večjih napovedanih odpuščanj ni prišlo, v vmesnem času pa je Gorenje pridobilo ogromno naročil.« Bi takrat verjeli, če bi vam kdo rekel, da bo slika ob letošnjem prvem maju povsem drugačna, da vas bo danes več kot 1000 novo zaposlenih in da bo dela toliko, da boste potrebam težko sledili?

mesecu marcu, so me delegati izvolili za predsednika Konference SKEI Gorenje v naslednjem mandatu.«

Žan Zeba na lanskem protestnem shodu: »Želimo, si, da se lanski prvi maj za delavce Gorenja nikoli več ne ponovi.«

»Seveda nihče ni pričakoval takšnega preobrata, ki nas je vse pozitivno presenetil. Danes je v vseh obratih v Gorenju zasedenost proizvodnih kapacitet rekordno visoka. Potrebe po delavcih so velike, saj poleg povečanega naročila gospodinjskih aparatov svoj delež prispeva tudi zagon tovarne televizorjev, ki se sedaj odvija hitreje, kot so načrtovali. Glede na trenutno situacijo v nekaterih podjetjih, kjer čutijo posledice zaradi Covid-19, je v Gorenju situacija obratna.« Za vse nas je to obdobje epidemije zelo zahtevno, predvsem pa popolnoma drugačno,

kot smo bili vajeni. Vse je močno ohromljeno, pa tudi naveličani smo številnih omejitev. Kako pa poteka sindikalno delo, celo volitve ste imeli? »Trenutna situacija ni naklonjena praksi sindikalnega dela, kot smo ga bili vajeni. Predvsem so težave glede obveščanja članov in delavcev, saj ni možno izvajati sestankov v večjih skupinah, delodajalec pa ne izvaja obdobnih zborov delavcev, ki so bili do sedaj v navadi.

Tokratne volitve so bile precej otežene ravno zaradi prepovedi zbiranja večjega števila ljudi. Vseeno smo se organizirali nekoliko drugače in jih izvedli situaciji primerno. Na volilni seji, ki je bila v

V Gorenju ste imeli pravzaprav srečo, saj ste med tistimi, ki so večinoma delali in se ves čas strogo držali vseh preventivnih ukrepov, saj kakšnih večjih težav menda niste beležili. »Preventivni ukrepi glede covida-19 so v Gorenju ves čas krize potekali in še potekajo poostreno. Naši novi lastniki so glede tega rigorozni in se te problematike lotevajo zelo striktno in natančno.

Vsi smo že navajeni, da moramo nositi situaciji primerna zaščitna sredstva in se držati navodil. Kljub vsemu pa je bilo delo zelo oteženo, saj je bilo treba nadomeščati izpade delavcev zaradi okužb in karantene.« Trenutno proizvodnja zelo intenzivno poteka, kolikor vem, iz meseca v mesec podirate rekorde? »Res je. Proizvodnja je rekordna. V Gorenju v začetku leta še nikoli ni bila tako polna zasedenost proizvodnje. Za

letošnje leto je napovedana proizvodnja okoli 2.800.000 aparatov. Če bo delo potekalo tako intenzivno, lahko pristanemo tudi na 3.000.000 aparatov. Te številke so brez proizvodnje televizorjev, ki se vodijo posebej. V tem trenutku delodajalca tudi opozarjamo na zakonsko določeno število nadur in omejitev, ki jih določa zakon. Potrebe po delu so ponekod večje, kot jih je možno opraviti.« Kaj pa plačila, so skladna z delom? »V Gorenju je ob zadnjem dvigu minimalne plače, ki je bila nujno potrebna, ogromno število delavcev na minimalni plači, povečala pa se je tudi uravnilovka, kar predstavlja velik problem. Z vodstvom zaključujemo pogajanja za določen dvig vseh osnovnih plač in določitev najnižje osnovne plače. Seveda pa se dogovarjamo tudi o kriterijih za izračun višine božičnice in nagrajevanja z naslova uspešnosti.« Vaše misli ob delavskem prazniku, ki bo, tako kot vse v tem času, povsem drugačen, kot smo bili vajeni zaradi trenutnih razmer in negotove prihodnosti, ki je pred nami? »Trenutna situacija v Gorenju je popolnoma drugačna kot lansko leto v istem času. Vsi imamo raje pregovarjanja, ko je dela preveč kot takrat, ko ga je premalo. Ne glede na to pa moramo zahtevati spoštovanje zakonskih določil in pravic delavcev, ki jih predpisuje naša država in EU, katere del smo že nekaj časa. Multinacionalke se včasih poskušajo obnašati malo po svoje. Tega ne smemo dovoliti. 🔲 SKUPAJ SMO MOČNEJŠI!«

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

29. aprila 2021

Prednostni cilj je razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo V Mlekarni Celeia začeli poskusno sirjenje mleka z novo opremo – V prihodnjih nekaj letih predvidenih približno za 12 milijonov evrov vlaganj – Ostajajo mlekarna z izdelki brez GSO Tatjana Podgoršek

V Mlekarni Celeia iz Arje vasi so konec lanskega leta pristopili k prenovi največje sirarne v državi.

Več kot 2 milijona evrov vredno naložbo naj bi končali do začetka prihodnjega meseca.

Direktor mlekarne Vinko But zagotavlja, da poteka izvajanje naložbe po načrtih. Konec prejšnjega meseca so v objekt postavili dva velika kotla s po 12 tisoč litri, v teh dneh so pristopili k testiranju sirjenja mleka v novi opremi, konec tega meseca pa naj bi redna proizvodnja stekla

s polno zmogljivostjo. V okviru menjave kotlov so posodobili še nekaj druge opreme, s katero bodo zagotavljali višjo kakovost sirov ter možnost ponudbe z novimi sirnimi produkti. »Naš letošnji glavni načrt je poleg že omenjenega še nakup cistern za mleko. Čez kakšno leto ali več pa načrtujemo vlaganj v posodobitev za blizu 12 milijonov evrov. Naložbe smo razdelili v tri sklope, prednostni cilj pa je razvoj kakovostnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Znotraj tega želimo povečati zmogljivosti proizvodnje specialnih sirov in

GOSPODARSKE novice Terase in vrtovi znova odprti Vlada blaži nekatere – tudi gospodarske – ukrepe. Tako so se v soboto v devetih statističnih regijah, med njimi sta tudi savinjska in koroška, odprle terase in vrtovi gostinskih lokalov, v pomurski, goriški in obalno-kraški statistični regiji pa tudi notranjosti gostiln. Vanje lahko vstopajo tisti z negativnim izvidom testa, prebolevniki ali cepljeni. V ponedeljek so se lahko odprle tudi nastanitvene dejavnosti z do 30 sobami. Gostinci in hotelirji so bili odpiranja veseli, a opozarjajo na mnoge nedorečenosti in za marsikoga še prezahtevne pogoje.

Slovenija med 180 državami na 5. mestu Ob letošnjem 51. svetovnem dnevu Zemlje so bila tako po svetu kot v Sloveniji v ospredju opozorila na posledice podnebnih sprememb in uničevanje okolja. Svetovni dan Zemlje je seveda priložnost, da smo bolj poglobljeno spregovorili tudi o tem, kako okolje in naravo ohranja Slovenija. Čeprav smo praviloma zelo kritični do naše skrbi za okolje, je Slovenija v očeh tujcev vseeno zelena in okolju prijazna država. Ima visok delež varovanih območij in poraščenosti z gozdom, razmeroma velik obseg vodnih zemljišč in količine podzemne vode. Po oceni National Geographica je Slovenija po skrbi za okolje med 180 državami na 5. mestu.

Do leta 2050 neto ničelne emisije Okoljski minister Andrej Vizjak je ob dnevu Zemlje poudaril, da je potrditev resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki je bila prejšnjo sredo na vladi, pomembno simbolno dejanje. Slovenija si s strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost.

Do leta 2050 bo Slovenija tudi

zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov.

Ekspanzivna fiskalna politika?

Z našo porabo se je prejšnji teden ukvarjal tudi fiskalni svet.

Projekcije proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, kar je po mnenju fiskalnega sveta razumljivo, vendar so nekateri sprejeti ukrepi strukturni, zato bodo bremenili položaj javnih financ. Projekcije za leti 2023 in 2024 pa v določenem delu izdatkov niso realistične, je opozoril svet. Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek pa je vladi v dobrem letu uspelo razstreliti javne finance v popolno katastrofo – Slovenijo je zadolžila zgodovinsko visoko.

O drugem tiru na izredni seji?

Levica, LMŠ, SAB in SD zahtevajo sklic izredne seje in prvo obravnavo predloga novele zakona o drugem tiru, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital. Izpostavljajo, da je finančna konstrukcija zaprta, predlagano sodelovanje Madžarske pa naj bi projekt podražilo za 300 milijonov evrov.

Osem milijonov težka odškodninska tožba Petrol je vložil dobrih osem milijonov evrov težko odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo, ki jo je vodil Tomaž Berločnik. Berločnik ocenjuje, da do oškodovanja ni prišlo in da so bili vsi očitani posli ustrezno opravljeni.

Socialna kapica buri duhove Predlog za tako imenovano socialno kapico dodatno buri duhove. Je to rešitev za višjo konkurenčnost ali zgolj drago davčno darilo najbolj premožnim? V NSi

sirnih namazov, obnoviti dotrajano opremo, izboljšati delovne pogoje za zaposlene in povečati produktivnost, zelo pomemben sklop pa so tudi ukrepi za zmanjšanje obremenitev za okolje. V mlekarni vidimo pri tem možnost prihrankov in večjo okoljsko odgovornost, zato bomo vlagali v opremo za varčevanje z energijo, vodo in toploto.«

Pozitivno poslovanje zelo pomembno za strateški razvoj

Z doseženimi lanskimi poslovnimi rezultati so, po besedah

so prepričani, da sta napovedana davčna reforma in uvedba socialna kapice ključni za slovenski gospodarski razvoj. V opoziciji in sindikatih pa opozarjajo, da ne gre za nobeno nadgradnjo davčnega sistema, ampak zgolj za veliko davčno darilo najbolj premožnim. Na različnih bregovih so tudi ekonomisti.

Lek najuglednejši delodajalec Zaposlitveni portal Mojedelo. com je priznanje najuglednejšega delodajalca za leto 2020 podelil farmacevtski družbi Lek, ki je tako že drugo leto najuglednejši delodajalec v Sloveniji.

Slovenska potica zajamčena tradicionalna posebnost Evropska komisija je v uradnem listu EU objavila, da je Slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. To pomeni, da proizvodnja te tradicionalne slovenske sladice ni zemljepisno omejena, pogoj je le certifikat, da je izdelana skladno s potrjeno specifikacijo za Slovensko potico.

Julija naj bi v Nemčiji stekla proizvodnja vozil Tesla Tako imenovana gigatovarna, ki jo ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla gradi v bližini Berlina, naj bi, ko bo delovala s polno zmogljivostjo, zaposlovala 12.000 ljudi. Ko pa bo končana zadnja faza širitve, bi v tovarni hipotetično lahko delalo 40.000 ljudi, so sporočili iz podjetja. Proizvodnja električnih avtomobilov naj bi v novi tovarni, ki se nahaja približno 30 kilometrov jugovzhodno od Berlina, stekla julija. Podjetje v njej načrtuje letno proizvodnjo pol milijona vozil.

Prvi mož Tesle Elon Musk želi na omenjeni lokaciji zgraditi tudi največjo tovarno baterij na svetu. 🔲

mz

koroške, šaleške, širše celjske in kozjanske regije so ga odkupili 92 milijonov litrov. Čeprav se je na začetku krize, pravi But, pokazalo, da so bili slovenski odkupovalci mleka zanesljivejši od tujih, so bile odločitve kmetov za druge odkupovalce surovine pogostejše kot v preteklosti. »Mlekarna je pred leti res imela krepko več kot 1000 proizva-

sogovornika, zadovoljni. Vpliv epidemije novega koronavirusa in z njo povezanimi ukrepi je bil v živilsko-predelovalni industriji, kamor sodi mlekarna, manjši kot na drugih področjih. »Je pa tudi res, da so se učinki nekaterih ukrepov za stabilizacijo poslovanja, ki smo jih sprejeli v letu 2019, z zamikom odrazili šele lani. Pozitivno poslovanje je za nadaljnji strateški razvoj mlekarne izjemno pomembno.« Večji izpad kupcev so sicer zaznali pri javnih naročilih (šole, vrtci, ostali zavodi), še večji je bil ta v gostinstvu in turizmu, se je pa zaradi zaprtja lokalov in restavracij nekoliko dvignila prodaja v klasičnih trgovinah, kjer se je nekoliko spremenila struktura naročil. Potrošniki so v prvem Vinko But: »Poleg razvoja je naš cilj valu opravljali manj nakupov, poslovanje z dobičkom, da lahko so pa posegali po večjih pamlekarno razvijamo in tehnološko ketih izdelkov. Prav tako so posodabljamo ter krepimo zaznali večjo pripadnost sloblagovno znamko Zelene doline.« venskim izdelkom, sploh tistim, pridelanim iz kakovostnih jalcev mleka, na njihovo zmanjsurovin. Taki so tudi njihovi, ki šanje pa vpliva več dejavnikov. so pridelani zgolj iz slovenskega Med drugim manjše in starejše mleka in brez GSO. Dobro so kmetije brez naslednikov opupotrošniki sprejeli tudi mlekar- ščajo dejavnost, zato se ta sedaj nine nove produkte. koncentrira na velikih kmetijah.

Lani so načrtovali odkup bli- Količine mleka se namreč v naši zu 95 milijonov litrov mleka, od mlekarni vsa leta povečujejo, le 938 proizvajalcev iz savinjske, lani so bile nekoliko nižje od

predvidenih. Leta 1990 je mlekarna odkupila 30 milijonov litrov, letos načrtujemo znova blizu 100 milijonov litrov. Naš interes je ohraniti število proizvajalcev mleka.«

Odkupne cene mleka višje

So razlogi za drugega odkupovalca morda prenizke odkupne cene mleka oziroma kako odgovarja tistim, ki z njimi niso zadovoljni? »Mlekarna Celeia za liter odkupljenega mleka plača nekoliko več kot naši glavni slovenski konkurenti, razlog za to pa so dodatki, dogovorjeni z zadrugami. Gre za dodatke za mleko brez GSO in za izredno kakovost tega glede števila somatskih celic. Želimo si, da bi bili ti dodatki večji, in v prihodnje bomo poskušali ta cilj doseči.« Konkretne višine odkupne cene mleka ni želel razkriti, »ker je vključenih pri tem toliko parametrov, pogledov …«.

Vinko But je še zagotovil, da mlekarna ne glede na dogajanja v mlečni branži v prihodnje ostaja pri strategiji, s katero je začela prva v državi, to pa so izdelki brez GSO. Prepričan je, da je to njihova prednost pred konkurenco, saj si bodo potrošniki vse bolj želeli izdelkov brez GSO, kar je tradicija slovenskega podeželja in mlekarstva. 🔲

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 21. aprila Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi Di Maio, so na Brdu pri Kranju podpisali skupno izjavo o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranskem morju.

Vrednost projekta drugi tir Divača-Koper je po noveliranem investicijskem programu, h kateremu je pozitivno mnenje podal nadzorni svet 2TDK, ocenjena na 997 milijonov evrov, medtem ko je po prvotnem načrtu znašala slabih 1,2 milijarde evrov.

Ustanovitev nogometne superlige lige je Aleksandru Čeferinu za zdaj uspelo ustaviti.

Slovenija bo za potrebe vojske do leta 2023 izvedla postopke za nakup taktičnega transportnega letala in dveh srednjih transportnih helikopterjev.

Novi rektor ljubljanske univerze za mandatno obdobje 2021– 2025 je Gregor Majdič.

Pogajalci držav članic EU in Evropskega parlamenta so po več mesecih dosegli dogovor glede novih podnebnih pravil.

S tem so odprli pot uzakonitvi cilja podnebno nevtralne EU do leta 2050.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Zahodom v letnem nagovoru narodu tuje države posvaril, naj v odnosih z Moskvo ne prestopijo skrajne meje.

Po vsej Rusiji pa so potekali protesti v podporo zaprtemu opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu. Policija je aretirala najmanj 1770 ljudi.

Nogometna superliga je vsaj za zdaj propadla še pred resnim začetkom. Vseh šest angleških nogometnih klubov, ki so soustanovili superligo, je uradno potrdilo, da zapuščajo projekt.

Četrtek, 22. aprila S številnimi akcijami smo po vsem svetu obeležili svetovni dan Zemlje. Letos je potekal na temo Obnovimo našo Zemljo.

Premier Janez Janša je bil na delovnem obisku na Poljskem gost poljskega kolega Mateusza Morawieckega. Namen obiska je bil krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama ter izmenjava mnenj o aktualnih evropskih in zunanjepolitičnih temah, tudi o slovenskem predsedovanju EU. Odbor DZ za finance je dal soglasje za povečanje letošnje proračunske porabe za več sto milijonov evrov. Vlada pravi, da je vzrok izključno v stroških spopadanja z epidemijo. Opozicija pa ob tem opozarja na nevarnost poslabšanja javnofinančnega položaja.

Vladni predlog za uvedbo socialne kapice deli politiko in stroko. Da je to nesistemska rešitev, ki ruši veljavno ureditev pokojninskega zavarovanja, je ocenil svet pokojninskega zavoda. Ta ukrep bi pokojninsko blagajno

29. aprila 2021

Ameriški predsednik Joe Biden je obljubil, da bodo ZDA do leta 2030 občutno zmanjšale raven toplogrednih izpustov.

letno osiromašil v višini do 100 milijonov evrov.

Vodstvo STA je vladi dostavilo zahtevano poslovno dokumentacijo, zaradi katere je vlada ustavila plačevanje te agencije.

Ameriški predsednik Joe Biden je na virtualnem podnebnem vrhu obljubil, da bodo ZDA do leta 2030 za polovico zmanjšale raven toplogrednih izpustov v primerjavi z letom 2005.

Evropska komisija je slovensko potico uradno zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost.

Petek, 23. aprila Vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je na novinarski konferenci pred prihajajočimi počitnicami opozoril, da še vedno velja usmeritev odsvetovanja nenujnih potovanj.

Dokumentacija, ki jo je vodstvo STA v četrtek poslalo na vlado, je bila danes poslana nazaj na sedež agencije. Kabinet predsednika vlade je ob vrnitvi pošiljke sporočil, naj jo pošlje Ukomu.

Delnice Mercatorja so bile po številnih zapletih s propadlega Agrokorja prenesene na skupino Fortenova. V vodstvu Mercatorja in Fortenove to vidijo kot začetek nove dobe in priložnost za nadaljnji razvoj.

V celjski bolnišnici so zjutraj prejeli pismo neznanca, v katerem ta ženi predsednika vlade Janeza Janše Urški Bačovnik Janša in njunima otrokoma grozi s smrtjo.

Urški Bačovnik Janša je neznanec zagrozil s smrtjo.

Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo postopek zoper prvo mariborsko dijakinjo, ki je bila zaslišana pred sodnikom za prekrške zaradi sodelovanja na februarskem mirnem protestu za vrnitev v šolske klopi.

Leto dni po prvem kolesarskem protestu so se tudi danes v znak protesta proti ravnanju oblasti oglasili kolesarski zvonci.

Sobota, 24. aprila Gostinci po vsej državi lahko znova sprejemajo goste na terasah in vrtovih lokalov; lepo vreme je privabilo mnoge. V rumenih regijah – pomurski, goriški in obalno-kraški – lahko gostinci goste postrežejo tudi v notranjosti lokalov.

Minister za zdravje Janez Poklukar pred prvomajskimi prazniki prosi prebivalce, naj še malo zdržijo: »Upoštevajmo samozaščitne ukrepe, pazimo na svoje bližnje, cepimo se, ko smo poklicani,« je pozval v izjavi za javnost.

Gostinci so spet lahko odprli terase lokalov.

Vlada je ustanovila strateški svet za socialno politiko, ki bo posvetovalna skupina predsednika vlade. Za predsednico 15-članskega sveta je vlada imenovala Romano Tomc. Številni so se odpravili na Hrvaško. Na mejnih prehodih so nastajali zastoji.

Ameriški predsednik Joe Biden je kljub svarilom Turčije pokol Armencev v Osmanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne priznal kot genocid.

dogovora o nakupu cepiva proti covidu-19. Pri podjetju ocenjujejo, da tožba ni utemeljena.

Srbija je znova omogočila cepljenje tujih državljanov proti covidu-19.

V Ukrajini so obeležili 35. obletnico katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu.

Minilo je 35 let od jedrske katastrofe v Černobilu

Nedelja, 25. aprila

Torek, 27.aprila

Hotelirji po državi se pripravljajo na ponovno odprtje turističnih zmogljivosti, vendar v to glede na številne omejitve stopajo previdno.

Vlada je sporočila, da zavrača stališče vrhovnega državnega tožilstva glede zakonitosti glob, izrečenih na podlagi odlokov, ki niso bili objavljeni v uradnem listu.

Indonezijska vojska je potrdila, da so našli od srede pogrešano podmornico in da je vseh 53 članov posadke mrtvih. Ob tem so našli tudi več predmetov s podmornice, ki je potonila v bližini otoka Bali.

V Sloveniji smo s številnimi proslavami (predvsem virtualnimi) zaznamovali državni praznik, dan upora proti okupatorju. Državna proslava je potekala popoldne na Mali Gori na Ribnico.

Slavnostni govornik, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju pa se je na ljubljanskem Prešernovem trgu zbrala več tisočglava množica ljudi, ki so se odzvali pozivom, da izrazijo nasprotovanje nad

Protestniki so zavzeli ljubljanske ulice Umrla je igralka Ljerka Belak.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec ene največjih enodnevnih kolesarskih preizkušenj Liège–Bastogne–Liège.

V 73. letu starosti je umrla igralka Ljerka Belak. V svoji bogati karieri je upodobila tako močne ženske iz svetovne in slovenske dramske klasike kot tudi komične like.

V požaru, ki je izbruhnil na oddelku za covidne bolnike bolnišnice v Bagdadu, je umrlo 82 ljudi.

Ponedeljek, 26. aprila V Slovenijo bo te dni dobavljenih 75.150 odmerkov cepiva proti covidu-19, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Odbor DZ za izobraževanje ministrice za izobraževanje Simone Kustec ni pozval k odstopu, kot so želeli v LMŠ, SD, SAB in Levici. Ti so ji očitali zapoznele odgovore, povezane z maturo, in nejasna navodila za samotestiranje v šolah.

Nastanitveni obrati po vsej državi lahko znova sprejmejo goste, a lahko ne glede na velikost odprejo največ 30 sob. To večjim objektom večinoma še ne omogoča odprtja.

Evropska komisija je v petek proti družbi AstraZeneca zagnala pravni postopek zaradi kršenja

zanje spornim ravnanjem oblasti. Shod, na katerem je bilo izrečenih veliko opozoril vladi, je potekal mirno, zaključil pa se je pred hramom demokracije s petjem Zdravljice.

Veljati je začela novela zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji in uvaja pojem kompleksne krize.

Turistično gostinska zbornica Slovenije od vlade zahteva takojšnjo spremembo oz. omilitev nekaterih nesmiselnih ukrepov, ki turističnim družbam močno otežujejo poslovanje.

Teorije zarote Leta 2016 sva s partnerjem več mesecev hodila po centralni transverzali ZDA. Pohod od Mehike do Kanade je bil sestavljen iz večdnevnih etap v divjini, prekinjeni s kratkimi postanki v manjših krajih, kjer lahko pohodniki obnovijo zaloge hrane pred naslednjim delom poti. V Wyomingu sva sredi ničesar naletela na Atlantic City – majhno vas, kjer je živelo manj kot 50 ljudi. Starejši par je nudil prenočišča v urejenih hišicah.

Prenočitvi je pripadal zajtrk, ki ga je gospodarica pripravljala v lastni kuhinji. Nekaj spoštovanje zbujajočega je na tem, da te novi znanec spusti v svoj dom.

Stene so krasile trofeje nagačenih živali, od Tjaša Zajc jelenov in bizonov do medvedov. Med pripravo jajc s slanino in palačink z javorjevim sirupom smo začeli klepetati. Ker je bil čas ameriških volitev, je bila tema tudi politika. Gospa je povedala, da bosta z možem glasovala za Trumpa, ker izbira med Trumpom in Hillary ni izbira in bosta volila proti Hillary. Čeprav smo imeli različna prepričanja, smo se pogovarjali več ur. To se mi zdi prijeten kontrast v primerjavi s slovenskim okoljem. Tu imam občutek, da če se srečata “levi” in “desni” in se tako tudi prepoznata, se raje sploh ne bosta pogovarjala, ampak bosta že vnaprej zavračala drug drugega.

Naslednje leto sva se ponovno odpravila v ZDA, tokrat na izlet z avtom. Ponovno sva se ustavila v Atlantic Cityju in zelo sem bila radovedna, kaj bo gospa rekla o prvem letu Trumpa. Prepričana sem bila, da bo zgrožena nad politikami, ki jih je sprejel v manj kot letu dni. Nenazadnje je pred letom dni izrazila nenavdušenje nad takratnim republikanskim kandidatom.

“In kako ste zadovoljni z novim predsednikom?” sem vprašala, ko sva spet sedela v kuhinji in uživala v slastnem zajtrku.

“Razočarani smo, zelo smo razočarani,” je odvrnila, jaz pa sem prikimala.

“Razočarani smo, ker se predsednik zelo trudi, a mu demokrati ničesar ne dovolijo,” je zaključila misel.

Na dolgo in široko smo nadaljevali razpravo, v kateri ponovno nismo imeli nič skupnega. Gospa je bila proti imigrantom, za orožje. Proti istospolni usmerjenosti, ker biblija govori o Adamu in Evi, ne o Adamu in Steveu … Te pogovore še danes cenim, ker so mi dali vpogled v razmišljanje dela Američanov. Olajšali so razumevanje širše slike raznolikosti in nemirov v ameriški družbi.

Danes o tem pogovoru razmišljam zaradi teorij zarote, ki vznikajo ob koronavirusu. Morda ste se že sprli s kakšnim prijateljem, ki ima glede cepljenja in ukrepov nasprotno mnenje od vašega.

Problem teorij zarot je, da se slišijo zelo verjetno. V poplavi lažnih novic se zanesljive informacije izgubljajo. Moje pravilo je preprosto: ugledni mediji, ki imajo dovolj močne redakcije, da lahko preverjajo informacije. Ker znanstveniki vsak dan odkrijejo kaj novega, se ukrepi posledično spreminjajo glede na ugotovitve. Manko stalnosti s strani odločevalcev je plodno okolje za zavajajoče informacije.

Prav zato, ker se teorije zarote slišijo verjetno, in predvsem zato, ker naslavljajo čustva, so tako zelo močne. Trenutna situacija je močno čustveno nabita, v takih trenutkih pa smo ljudje ranljivi in dovzetni za marsikaj. In to gre v obe strani – na začetku smo bili zaradi strahu sprejemajoči do ukrepov. Zdaj si veliko ljudi raje prigovarja, da za veliko večino bolezen ni usodna ali celo vidijo, da jo njihovi bližnji mlajših in srednjih let preživijo brez večjih težav. Pozablja se, da je cilj cepljenja in omejevanje virusa zaščita ranljivih populacij in vzdržnost zdravstvenega sistema.

Teoretiki zarote pravijo: „Le kdo je za koronavirusom in kakšen interes ima?“ Ne vprašajo se obratno: „Le kdo je za teorijami zarote in kakšen interes ima?“

Prijetne prvomajske praznike!

🔲

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

29. aprila 2021

7

Desetim najemnikom odpisali dolgove

Šmartno ob Paki – Vse kaže, da bo po večletnih prizadevanjih potreba po ureditvi varnih poti čez železniško progo Celje–Velenje v Šmartnem ob Paki dobila želen epilog. Aktivnosti so se namreč prestavile z mrtve točke in če ne bo zapletov z dokumentacijo, naj bi gradbena dela začeli še letos, končali pa najkasneje avgusta prihodnje leto.

Omenjena železniška proga, ki poteka skozi Šmartno ob Paki, deli kraj na dve približno enako poseljeni polovici. Prav tako so na različnih straneh najpomembnejši javni objekti; na eni strani trgovina ter središče kraja s cerkvijo, na drugi osnovna šola in športni center.

Dolgoletna želja občanov, ki so podali tudi več pobud, je bila, da bi bili obe strani kraja dosegljivi za pešce po varni in kratki poti, kar je pomembno predvsem za osnovnošolske otroke.

Na občini so zato podhod pod železniško progo, ki bi povezoval osnovno šolo s centrom Šmartnega ob Paki, vnesli v prostorske akte že pred petimi leti. Pobudi so prisluhnili tudi na Ministrstvu za infrastrukturo in tako je bil lani konec leta podpisan sporazum o sofinanciranju podhoda pod železnico, skupaj z ureditvijo peronske infrastrukture ter dostopnimi potmi. Nova povezava bo potekala neposredno od cerkve proti osnovni šoli po najkrajši razdalji ob zahodni strani pokopališča. V tem trenutku potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč ter projektiranje. 🔲

tp

Dijaki gostili dr. Milana Brgleza Na Šoli za storitvene dejavnosti dijaki in mentorji že od leta 2017 sodelujemo v mednarodnem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, ki ga vodi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Gre za izobraževalni program, ki je namenjen ozaveščanju mladih, spoznavanju Evropske unije in možnosti, ki jim jih nudi v vsakdanjem življenju. Poleg tega mlade spodbuja k razmišljanju o tem, kaj lahko storijo, da bo prihodnja Evropa takšna, kot si jo želijo.

Naziv Šola ambasadorka Evropskega parlamenta uspešno ohranjamo zadnjih pet let, v projekt pa se vsako leto najbolj aktivno vključijo dijaki, ki jih tematika zanima. V okviru strokovnega modula mednarodni ekonomski odnosi pa evropske vsebine podrobno spoznajo dijaki 3. letnika izobraževalnega programa Ekonomski tehnik.

Dijaki ambasadorji so se v preteklih letih udeleževali simulacij delovanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu, kjer so skupaj s sovrstniki iz celotne EU zasedli mesta evropskih poslancev v Evropskem parlamentu in z njimi razpravljali o aktualnih temah. Žal so za takšne izkušnje zaradi znane situacije v zadnjem letu prikrajšani, vendar jih to nič ne ovira pri njihovem delu.

V preteklosti smo na šoli že gostili evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, tokrat pa se nam je preko spletne aplikacije pridružil evropski poslanec dr. Milan Brglez. Dijakom je predstavil svoje področje dela, nato pa je odgovoril na številna zanimiva, raznolika in na trenutke tudi precej zahtevna vprašanja naših mladostnikov. Zanimalo jih je, kakšno je delo evropskega poslanca, kakšne so možnosti praktičnega izobraževanja v institucijah EU, kateri so poklici prihodnosti, dotaknili pa so se tudi tem, kako se bolj uspešno spopadati z epidemijo, kakšna je varnost in učinkovitost cepiv, kakšna bo prihodnost potovanj in kakšne so oz. bodo posledice epidemije za gospodarstvo …

Pogovor dijakom predstavlja neprecenljivo izkušnjo, ki bi sicer bila 🔲 Anita Rudolf Pečnik ob živem srečanju še pristnejša.

Vem več: številne brezplačne delavnice in koristne informacije Ljubljana – Zvezi potrošnikov Slovenije je Vlada Republike Slovenije ponovno podelila koncesijo za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki sofinancira izvajanje javne službe. Tako lahko na ZPS nadaljujejo uspešno zgodbo informiranja, ozaveščanja in izobraževanja potrošnikov, ki so jo začeli leta 2016.

Področji, ki ju pokriva aktualna koncesija, sta osebne finance in pravice, je iz ZPS sporočila Jasmina Bevc Bahar. »To je odlična priložnost za vse potrošnike, ki želijo poznati svoje pravice in se naučiti, kako jih uveljavljati tudi v praksi. Naši strokovnjaki bodo vsak mesec izvedli tematsko delavnico za različne ciljne skupine. Prva brezplačna izobraževalna delavnica na temo pravic potrošnikov in bančnih storitev je bila marca, 29. aprila pa je na vrsti spletna delavnica »Pravice potrošnikov in kako jih uveljavljati.« Na njej bodo predstavili razlike med stvarno napako in garancijo, kako odstopiti od pogodbe, sklenjene na daljavo in zunaj poslovnih prostorov, kako se izogniti pastem pri spletnem nakupovanju …

V naslednjih dveh letih bodo na ZPS v okviru projekta Vem več ne le organizirali (spletne) delavnice, ampak redno ustvarjali tudi vsebine s področij osebnih financ in pravic potrošnikov, ki bodo 🔲 mkp brezplačno dostopne vsem.

V Šoštanju imajo vse več težav zaradi neplačevanja najemnin v občinskih neprofitnih stanovanjih – Bodo prisiljeni poseči po skrajnem ukrepu, deložaciji?

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj je desetim najemnikom stanovanj v lasti Občine, ker jih je bilo nemogoče izterjati, odpisala dolgove v skupni višini dobrih 26.000 evrov.

Posamezni zneski, ki so jih najemnikom odpisali, se gibljejo od najnižjega, ki znaša 390 evrov, do najvišjega, ki znaša 6.550 evrov. Čeprav so upravniki objektov ves čas vlagali izvršbe za plačilo najemnine, na podlagi katerih naj bi se najemniku dolgove odtegovalo od morebitnih dohodkov, so bile izvršbe zaradi socialnega statusa dolžnikov neuspešne.

Nekateri najemniki so tudi že pokojni. Ker v lasti niso imeli nepremičnin, tudi zapuščinske obravnave ni bilo, in ker niso imeli nobenega drugega premoženja, tudi izterjava iz drugih virov ni bila mogoča.

Večina dolžnikov je v stanovanju bivala sama. Nekaj jih je stanovanje zapustilo. Največkrat so zamenjali naslov in državo, ključe stanovanja pa po pošti poslali na Občino ali pa so jih predstavniki Občine dobili pri sosedih. V nekaj primerih so skupaj z upravnikom lahko sami ugotovili le, da je stanovanje prazno. Ker bi bili sodni stroški iskanja nekdanjih najemnikov in sodna obravnava

v večini primerov višji, kot je znašal njihov dolg, so se odločili za odpis.

V enem primeru pa je šlo za odpis dolga družini, kjer sta starša brez zaposlitve in dolga ni mogoče izterjati. Čeprav so deložacije iz občinskih neprofitnih stanovanj zadnja možnost, pa so na Občini Šoštanj glede na ne tako malo število neplačnikov prisiljeni razmišljati o tem, da bodo morali, če ne bo šlo drugače, žal začeti tudi postopke deložacije. 🔲

Bančne storitve Nove KBM tudi na vaši pošti Bančni opravki, kot so plačevanje položnic, dvig ali polog gotovine, preverjanje stanja na osebnem računu, so del našega vsakdanjika, zato je pomembno, da je banka čim bolj dostopna. Čeprav število strank, ki za opravljanje bančnih poslov uporabljajo digitalne poti, narašča, v Novi KBM opažajo, da stranke še zmeraj potrebujejo tudi fizični stik s svojo banko.

V Novi KBM so ponosni, da je njihovim strankam na voljo več kot 900 kontaktnih točk po vsej državi, kjer lahko opravljajo bančne storitve. S tako razvejano mrežo je Nova KBM najdostopnejša banka v državi.

Nova KBM je edina banka v Sloveniji, ki strankam poleg digitalnih kanalov (torej predvsem spletne in mobilne banke), poslovalnic in bankomatov, omogoča opravljanje najpogostejših bančnih storitev tudi na vseh poštah po državi. To pomeni, da lahko stranke Nove KBM, ki v svojem kraju nimajo poslovalnice banke, na vseh pogodbenih poštah, na primer v Braslovčah, brez nadomestila polagajo in dvigujejo gotovino ter vpogledujejo v stanje na svojem osebnem računu, na rednih poštah, na primer v Nazarjah,

Ljubnem ob Savinji, Šmartnem ob Paki, pa lahko opravijo še vrsto drugih storitev: sklenejo depozit ali varčevanje, oddajo vlogo za izdajo bančnih kartic, vlogo za podaljšanje limita na svojem računu, za potrošniški kredit in spremenijo/dodajo pooblaščeno osebo za svoje osebne račune. Na poštah je mogoče odpreti tudi nov račun pri Novi KBM. Tako banka v partnerstvu s Pošto Slovenije tudi strankam, ki prebivajo v Savinjski dolini, zagotavlja karseda enostaven dostop do bančnih storitev, ki jih najpogosteje potrebujejo.

V Novi KBM na prvo mesto postavljajo zaupanje med banko in stranko, za učinkovito opravljanje storitev in zadovoljstvo strank pa skrbijo prijazni bančni strokovnjaki, ki z bogatim znanjem in izkušnjami pomagajo pri izbiri ustrezne rešitve v različnih življenjskih situacijah. Vsaki stranki se posvetijo celovito, saj razumejo, da je njihova najpomembnejša naloga strankam omogočiti objektivne informacije, na podlagi katerih lahko te sprejmejo odgovorno finančno odločitev. Odličnost v zagotavljanju storitev se obrestuje, saj stranke individualno obravnavo prepoznavajo in cenijo. 🔲

Promocijsko besedilo

Podhod pod železnico

V Savinjski dolini lahko stranke Nove KBM vse najpogostejše bančne storitve opravljajo tudi na poštah.

Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dnevu zmage - dnevu Evrope!

Ostanite zdravi!

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

TURIZEM

29. aprila 2021

Pozitiven odnos do turizma je na prvem mestu Kako v novi realnosti zadovoljiti še tako zahtevne goste, kakšna so njihova pričakovanja in kaj viri zadovoljstva po epidemiji – Vse, ki se ukvarjajo s turizmom, vabijo k sodelovanju v III. fazi usposabljanj Šaleška dolina 4.0 Jasmina Škarja

ponovni zagon turizma v Šaleški dolini,« pove Tina Belina iz Zavoda za turizem Šaleške doline. Udeleženci so spoznavali, kako v novi realnosti zadovoljiti

Zavod za turizem Šaleške doline zaključuje II. fazo usposabljanj in izobraževanj v okviru operacije Šaleška dolina 4.0, ki je namenjena gostinsko tuZavod za turizem Šaleške rističnemu sektorju. 20. aprila je tako potekalo doline v ospredje postavlja spletno predavanje z na5-zvezdična doživetja in slovom Upravljanje tenadaljnji trajnosti razvoj žavnih situacij in reševaturizma, kar potrjujemo nje konfliktov s kupci v turizmu. »Na štiriurnem tudi z znakom Slovenia spletnem dogodku so Green Destination Silver in sodelujoči prejeli odgopotovalnim standardom vore na vprašanja Kako Green&Safe, ki ju je zavod učinkovito komunicirati pridobil meseca marca. v novi realnosti turizma in dosegati zadovoljstvo gostov ter Kako upravljati s težavnimi situacijami in še tako zahtevne goste ter kakšna reševati konflikte v odnosu z go- so njihova pričakovanja in viri zasti. Udeleženci so izbrane teme dovoljstva po epidemiji. Hkrati ocenili kot zanimive, pridobljena so se poglobili v prepoznavanje znanja pa kot zelo dobrodošla za različnih tipov osebnosti in se

❱

platformah. Poudarjen je bil tudi pomen neverbalne komunikacije pri reševanju konfliktov.

Predavatelji so postregli tudi z zanimivimi primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine.

V času epidemije so na Zavodu za turizem Alenka Kikec Šaleške doline izvedli dve fazi izobraževanj pogovarjali o njihovem vplivu na in usposabljanj, nekatera so bila zadovoljstvo s turistično storitvijo zaradi epidemije preseljena na ter se osredotočili na to, kakšni splet. »Deležniki so spoznavali so načini izražanja nezadovolj- raznolike teme: od motivacijstva gostov, kako jih prepozna- skih predavanj, nove realnosti, ti in kako ustrezno odreagirati. kakovosti storitev v turizmu in Posebno pozornost so namenili razvoja trajnostih turističnih protudi komunikaciji preko digital- duktov do 5-zvezdičnih doživetij nih kanalov in odzivu na neza- in storytellinga oz. zgodbarjenja. dovoljstva na različnih spletnih Poseben poudarek so namenili

Č E S T I T A M O ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela!

UREJANJE OKOLJA

PROJEKTIRANJE, NADZOR

Turistična doživetja na spletu

NIZKE GRADNJE

Andrejc d.o.o.

Topolšica 199b, 3325 Šoštanj T 05 909 75 73 www.andrejc.si

VZDRŽEVANJE CEST

Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec se zaveda, da bo okrevanje turistične panoge dolgotrajno. V luči spremenjenih razmer bodo potekale tudi letošnje aktivnosti v okviru projekta Evropska gastronomska regija 2021. »Tale čas epidemije izkoriščamo za to, da pripravljamo številne nadgradnje (na strani Visit Šaleška, Instagram, Facebook in spletni strani Zavoda za turizem Šaleške doline). Veliko aktivnosti in pozornosti usmerjamo tudi v upravljanje sistema Bicy, novega prireditvenega prostora in odra, pripravljamo se tudi na odprtje Velenjske plaže in se po najboljših močeh trudimo dobro upravljati z Vilo Bianca. Kljub zahtevni situaciji, v kateri se je znašel turizem, svojo ponudbo usmerjamo tudi v razvijanje treh kakovostnih 5-zvezdičnih doživetij v Velenju in Šoštanju. Izjemnega pomena je tudi, da optimistično zremo v prihodnost in pripravljamo nove zgodbe,« zaključi direktorica Alenka Kikec, ki poudarja potrebo po novih in drugačnih znanjih, ki bodo ob ponovnem zagonu turistične panoge vsem koristila pri delu.

❱

Pričakujemo lahko, da bodo gostje izbirali domače destinacije, ki so bliže domu, in se odločali za krajša individualna, butična potovanja.

kulinariki ter usposabljanju na temo razvoja gastronomskih turističnih produktov in prehrambnih trendov s specifikami gostov v gastronomskem turizmu. Seznanili so se tudi z bontonom, protokolom in diTina Belina: »Vse, ki se ukvarjajo plomacijo v turizmu, ki jo je s turizmom in jih tovrstne vsebine iz prve roke predstavila Ksezanimajo, do meseca oktobra nija Benedetti,« našteva Tina vabimo k sodelovanju v III. fazi Belina, mag. turizma, ki vabi usposabljanj Šaleška dolina 4.0.« vse gostinske in turistične delavce ter vse, ki se ukvarjajo s turizem. Kje vidi priložnosti na turizmom in jih teme zanimajo, tem področju? »Pojavila se je prida do meseca oktobra sodelujejo ložnost, da ponudimo varnejšo v III. fazi usposabljanj Šaleška izkušnjo, povezano z visokim dolina 4.0. »Teme bodo ponov- nivojem čistoče. Pričakujemo no zanimive, in sicer: medseboj- lahko, da bodo gostje izbirali na komunikacija in razvoj tima, domače destinacije, ki so bliže kombiniranje vina in hrane, go- domu, in se odločali za krajša institelj interpretator, priložnosti dividualna, butična potovanja. V upravljanja digitalnih platform in ospredje bodo postavljeni druupravljanje z družbenimi mediji.« žina in ožji prijatelji. Okusimo lahko tudi prednost digitalne tehKako se bo v prihodnje nologije, ki omogoča dostop do razvijala turistična potencialnih obiskovalcev v fazi panoga v Velenju? sanjarjenja in online doživetja, Znano je, da je turistični sektor omogoča namreč brezkontaktno eden izmed najbolj prizadetih, poslovanje. Pozitivni posledici pa hkrati pa dana situacija ponuja sta vsekakor trajnostna naravnapriložnost za nove standarde nost in lokalna gastronomija.« 🔲 v turizmu. Zato je velikega pomena imeti načrt, kako razvijati

Delu čast in oblast!

Prijetno praznovanje

1. maja

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

MLADI

29. aprila 2021

Regijska komisija pregleduje 41 raziskovalnih nalog Nova realnost je nekoliko vplivala tudi na gibanje Mladi raziskovalci za prihodnost Šaleške doline, vendar motivacije za delo ni vzela Tina Felicijan

Teče že 38. sezona gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in prva, ki jo je zaznamovala epidemija. A ne tako, kot bi se lahko bali glede na pouk na daljavo in druge spremembe, ki jih je v način življenja šolarjev vnesla nova realnost. Medtem ko so učenci in dijaki ocenjevalni komisiji lani predstavili 46 raziskovalnih nalog, so jih letos izdelali 41 – 20 so jih prispevali osnovnošolci, 21 pa srednješolci. Upad ni velik, a mu zagotovo botruje nova realnost v izobraževanju, saj je v času raziskovalne sezone več mentorjev in mladih raziskovalcev, predvsem osnovnošolcev, odpovedalo sodelovanje. Nekatere ekipe pa zaradi omejitev pri metodah in dostopu do orodij niso mogle dokončati raziskovalnega dela. »Prav zato, ker so bile večji del zadnjega leta šole zaprte, dostop do laboratorijev je bil zelo omejen, niso mogli izvajati nekaterih anket, testiranj, meritev,« pojasnjuje koordinatorica gibanja Karmen Hudournik in dodaja, da je epidemija globoko posegla v način dela in dinamiko gibanja, saj so vse aktivnosti potekale na daljavo s pomočjo spletnih aplikacij.

Ekipe, ki so lahko prilagodile raziskovalne metode in ubrale inovativne pristope k raziskovalni temi, so se dobro znašle tudi v

okoliščinah, ki so jim nastavljale številne ovire, in so jih večinoma brez večjih težav premagale. »Ker so že v lanskem šolskem letu imeli izkušnjo pouka na daljavo, so tako učenci kot mentorji že zelo vešči uporabe spletnih aplikacij

raziskovalnih nalog je obravnavalo zaščitne maske, koronavirus in covid-19. Merili so zračno prepustnost različnih mask, njihove vplive na okolje, raziskovali uporabo umetne inteligence za prepoznavanje nošenja mask,

delovnih procesov in razvoj raznih aplikacij. Na področju računalništva, informatike, digitalizacije, robotike in sorodnih tem, ki so zadnja leta poleg okoljskih pogosto zastopane, so bili aktivni zlasti mladi raziskovalci Elek-

in predstavljene. Vsi so korektno odgovarjali na vprašanja. Komisije za posamezna področja bodo zdaj podrobno proučile naloge, rezultate pa sporočile 6. maja.

Nato bomo najboljše naloge do 14. maja prijavili na državno srečanje. Rezultate prvega kroga pričakujemo 14. junija, rezultate drugega pa 29. junija.« Slednjih datumov se v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline posebno veselijo, saj se nadejajo,

❱

Karmen Hudournik: »Letos so mladi raziskovalci in mentorji pri delu pokazali dobro mero kreativnosti, iznajdljivosti in inovativnosti.«

in drugih orodij za komunikacijo in delo na daljavo. Vsi so se dobro znašli. Tudi naši seminarji o napotkih za raziskovalno delo in o javnem nastopanju so zelo uspešno potekali po spletu.« Nova realnost ni narekovala le načina dela, temveč tudi teme nekaterih raziskovalnih nalog. Kar nekaj osnovnošolskih

primerjali špansko gripo in covid-19 v Sloveniji, nekaj raziskovalnih nalog pa se je posredno navezalo na izzive, ki jih družbi prinaša življenje z epidemijo, denimo samopodoba osnovnošolcev, motivacija mladih ekipnih športnikov, izobraževanje in poklicna prihodnost pod vplivom epidemije, digitalizacija raznih

Bralcem Našega časa čestitamo ob prazniku dela.

www.gorenje.com

da bodo člani tudi letos blesteli.

Vsako leto namreč nekaj nalog iz naše regije izstopa. Lani so mladi raziskovalci prejeli 5 državnih zlatih priznanj – 4 za osnovnošolske naloge in 1 s pohvalo za srednješolsko nalogo, ki sta jo avtorja Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ, dijaka ŠCV, minuli konec tedna predstavila tudi na mednarodnem tekmovanju Mednarodne konference mladih znan🔲 stvenikov ICYS.

Okolju prijazen muzej

Močnejši skupaj.

a

Gibanje mladih raziskovalcev nadobudne osnovnošolce in srednješolce spodbuja k opazovanju in raziskovanju sveta, ustvarjalnemu in inovativnemu načinu razmišljanja, poglabljanju znanja in razvijanju sposobnosti z različnimi metodami, pa tudi h krepitvi in širjenju socialnih veščin in mreže ter pridobivanju novih izkušenj za življenje. Tako rastejo v ljudi širokih obzorij, ki se bodo z veseljem spoprijemali z raziskovalnim delom in iskali odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo sodobni družbi.

company

tro in računalniške šole Šolskega centra Velenje.

Javne predstavitve raziskovalnih nalog so avtorji izvedli v začetku minulega tedna. V živo so jih prenašali po spletu, posnetki pa so še vedno na ogled. Sedaj pa komisijo čaka težko delo, napoveduje Karmen Hudournik: »Naloge so bile izvrstno pripravljene

Velenje, 22. april – Ob nedavnem dnevu Zemlje je tudi Muzej Velenje opozoril, da si ves čas prizadeva delovati trajnostno in odgovorno do narave in kulturne dediščine. Svojo zavezo za ustvarjanje pogojev za varen, trajnosten in zelen obisk muzeja so izkazali s pridobitvijo znaka Green & Safe ter globalnega znaka WTTC Safe Travels, ki potrjujeta, da so v Muzeju Velenje vzpostavili visoke higienske zahteve in dosledno upoštevajo vsa priporočila za varovanje zdravja po smernicah NIJZ. Veliko pozornosti namenjajo tudi trajnostni prihodnosti kulturnega turizma in svoje obiskovalce spodbujajo k čim manjši uporabi plastične embalaže. Svojim obiskovalcem poleg ogleda muzejskih razstav ponujajo aktiven, zdrav in zelen obisk grajskega parka in širše okolice gradu ter drugih muzejskih enot. 🔲

tf

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

29. aprila 2021

Kajuh v glasbi Izšla je prva knjiga v zbirki Kajuh 100 – Letos sledita še knjigi prevodov in proze, skupaj pa jih bo sedem

Knjižnica Velenje se je ob prihajajoči 100. obletnici Kajuhovega rojstva zavzela tudi za digitalizacijo gradiva o Kajuhu. Z Narodno univerzitetno knjižnico bodo pripravili virtualni ogled Kajuhovega življenja in postavili razstavo, vključevali pa se bodo tudi v aktivnosti, ki bodo ob jubileju potekale v Občini Šoštanj.

Tina Felicijan

V čast stoletnici rojstva pesnika in domoljuba Karla Destovnika - Kajuha bo Knjižnica Velenje v sodelovanju z založbo Litera do konca prihodnjega leta izdala sedem knjižnih del, povezanih v zbirko Kajuh 100. Zajemala bo zbir njegovih proznih del, prevodov njegove poezije, pisem, ki si jih je izmenjal z bližnjimi in sodobniki, fotografij in upodobitev, objav njegovih del ter stripovsko pripoved o njegovem življenju, nedavno pa je izšla prva od sedmih knjig, v kateri so zbrane uglasbene Kajuhove pesmi.

Knjigo Kajuh V glasbi je napisal muzikolog dr. Franc Križnar, ki je najprej povzel dogajanje na področju glasbe v Sloveniji pred in med vojno, predvsem glasbeno ustvarjalnost v NOB in tudi po vojni, nato pa predstavil opus uglasbitev Kajuhove poezije. V knjigi, ki jo je podprla tudi velenjska izpostava JSKD, saj je pomembna pridobitev za zbore, ki gojijo domoljubno pesem, so zbrali okrog sto notnih zapisov.

Nekatere, tiste najpomembnejše

Partizanski kulturniki v barvah

Kajuhove pesmi, so uglasbene v številnih slogovnih različicah.

Ene so samospevi, druge za zbore. Iz pričevanj je sklepati, da Kajuh ni pisal poezije z namenom, da bi se pela, čeprav je izrazito

lirična in kot naročena za uglasbitev. »Mislim pa, da je napisal vsaj eno pesem prav za to, celo po melodiji – to je Pesem XIV. divizije,« pravi Vlado Vrbič, urednik zbirke Kajuh 100.

Ne za kulturo Matjaž Šalej

Da bi bile knjige tudi atraktivne, so se ustvarjalci odločili za poskus: obarvati so dali šest fotografij Kajuha (s prijatelji). Platnico knjige Kajuh V glasbi krasi dobro znana fotografija vedre kulturniške skupine na pohodu po Suhi krajini. Na čelu nasmejane skupine je ob harmonikarju plesalka Brina, na repu pa Kajuh.

Letos izideta še knjigi Kajuh V drugih jezikih, ki je že v tisku, in Kajuh Proza. Platnici obeh bosta nosili Kajuha v barvah – ena fotografije pred družmirsko cerkvijo, druga fotografije z Miciko in njenim bodočim možem v Šoštanju. 🔲

Nazaj med knjige Velenje, 23. aprila – Prav na mednarodni dan knjige so slovenske knjižnice dobile veselo novico, da lahko ponovno na stežaj odprejo vrata in bralce povabijo med knjižne police. Zdaj je namreč dovoljen prost pristop do knjižničnega gradiva. Še vedno so zaprte čitalnice, število obiskovalcev knjižnice pa je omejeno na deset oseb. Knjižničarji morajo vrnjene knjige zadržati v karanteni, obiskovalci pa izvajati preventivne ukrepe. Možnost predhodnega naročila knjig po telefonu ali spletu ostaja v ponudbi, zamudnine pa bodo začeli zaračunavati 3. maja.

Z mednarodnim dnem knjige se običajno zaključi aktualna sezona bralne značke za odrasle.

Letošnjo, 12. zapored, pa so podaljšali do junija, saj upajo, da bodo takrat že lahko priredili

Sproščanje ukrepov so v Knjižnici Velenje praznovali ob glasbi Franja Juroviča.

zaključno srečanje bralcev, na katerem bo gostoval pesnik in pisatelj Ivo Stropnik. Zloženke bralcev v knjižnici zbirajo do konca maja.

Ker v knjižnici še ne morejo potekati prireditve in razna srečanja, ki pritegnejo obiskovalce

Muzejski podkast: Vojna vseh vojn Velenje – Muzej Velenje je na svojih družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah objavil aprilsko epizodo muzejskega podkasta, posvečenega državnemu prazniku, dnevu upora proti okupatorju. V poddaji z naslovom Vojna vseh vojn sta se voditeljica Alma Javornik in kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak posvetila drugi svetovni vojni in dogajanju v času vojne vihre v Šaleški dolini. 6. aprila letos je namreč minilo 80 let od začetka 2. svetovne vojne na prostoru nekdanje Jugoslavije. V Šaleški dolini na ta čas spominjajo in opominjajo številna obeležja in pomniki, med drugim pa tudi več stalnih razstav Muzeja Velenje – na Velenjskem gradu je na ogled razstava z naslovom Šaleška dolina 1941–1945, v Topolšici spominska soba Topolšica, 9. maj 1945, na Graški gori spominska soba in spominski park 14. divizija, v Cirkovcah pri Velenju pa obeležje, poimenovano 🔲 tf Spominska točka Izak.

in krepijo vezi knjižnice z občinstvom, nekatere vsebine selijo na Cankarjevo ulico. Nedavno so v izložbah trgovin razstavili Sončne žarke – pozitivne misli, ki jih med epidemijo vsakodnevno širijo po družbenih omrežjih.

Razstavo so posvetili 23. aprilu,

mednarodnemu dnevu knjige, ki so ga obeležili tudi s kratkim uličnim koncertom kitarista Franja Juroviča.

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, vam iskreno čestitamo.

Naj vam glasba polepša praznične dni.

Vabljeni na naš o spletno in FB stran, kjer lahko spremljate vse informacije glede vpisa. www.gsvelenje.si

Jenkova cesta 4, 3320 Velenje | Telefon: 03 898 12 00 E-naslov: vpis@gsvelenje.si | Spletna stran: www.gsvelenje.si

🔲

tf

V kulturi ni sprememb, nič drugače ni, kot je bilo pred letom ali pred pol leta, kvečjemu je slabše. V kulturi čakamo samo še na naslednji nesmiselni ukrep zoper kulturo. Nesmisli se stopnjujejo, ukrepi so za kulturnike in organizatorje že žaljivi.

V kulturi danes čakamo na Godota, odvija se kafkovski Proces, dogaja se Dogodek v mestu Gogi, najpomembnejši so ne-dogodki ali pa virtualni dogodki, pogostokrat so namenjeni sami sebi.

Vsi pa ne prinašajo kulturnega presežka, ne žive ustvarjalne ali poustvarjalne kulture. Ne dvigajo nivoja kulture. Ne prinašajo kulturne samorealizacije akterjev dogodka, ne dovolijo kulturne koncentracije spremljevalcev, poslušalcev, gledalcev – skratka porabnikov kulturnih dobrin. Slednji se na spletnih dogodkih priklapljajo in odklapljajo. Kulturo spremljajo virtualno, površno.

Na svoj račun prihajajo izjemno redki ustvarjalci in poustvarjalci (recimo avtorji knjig), izgublja se tista »mavrica« umetnosti, ta odprta pahljača, imenovana kultura. Marginalizira se kulturni dogodek, ki postaja ne-dogodek. Kulturo hočejo zaviti v individualno kreacijo. Poskuša se nadomeščati in postaviti estetiko nekakšne kreativnosti, ali še bolje – dekorativnost kot substitut, surogat žive umetnosti. Na drugi strani umetnosti igre, veličina koncerta, gracioznosti giba slabijo, umetnine samevajo. Umetniški dosežki in presežki so kot nadomestek interakcije med umetnikom in spremljevalcem, občudovalcem lepega, močnega ali estetskega – izničeni.

Odsotnost kulture pa kar lebdi. Ljudje z izgubo dogodkov izgubljamo čas in doživljamo bistvo nekulture. Kulturniki in umetniki doživljamo (kako kruto) bistvo prvomajskega dela v nedelu, a ne v brezdelju. Skozi posameznikovo kulturniško ali celo nekulturniško resnico se soočamo z izgubo časa (skoraj po proustovsko) in hkrati s ponovno najdenim časom. In z vsem tem si nekako prizadevamo seči preko vsakršne minljivosti do bistva časa in posameznikove resnice. Individualne in vseprisotne. Nekako v časovni dogodkovni strukturi, ki dejansko spominja na Dogodek v mestu Gogi, nič se ne zgodi in skoraj vse teče. Počistimo se kot na kafkovskem procesu – obsojeni smo kar na nekaj, sami ne vemo, zakaj (politično pa slutimo), primorani smo na omenjeno Proustovo »iskanje izgubljenega časa«.

Nedavno omejevanje prisotnosti zbiranja v kulturi na 10 v kontekstu pozitivne spremembe in zagona nekdanje kulture (pred več kot letom dni) ne prinaša nič. In je s strani ministrstva in vlade močno žaljivo. Čisti nonsens. Toliko bolj žaljivo ob trenutnem zgrinjanju množic v potrošništvu, pa naj je to obiskovanje potrošniških centrov, kot je Ikea, ali pa katerega od predprazničnih najbližjih sosedov ali številnih trgovskih in špecerijskih sosedov ter seveda eksodusa v sosednjo Hrvaško. Ne, na teh mestih se očitno ni možno okužiti, lahko pa se v tretjini ali še manj polnih (beri praznih) kulturnih prizoriščih ob vseh upoštevanih ukrepih. Lahko pa se na kulturnem dogodku na prostem, kjer je prisotnih 11, 20, 50 ali 100 ljudi. Žalost, ena sama žalost ob ukrepih, ki jih producira politika, odgovorni na vrhu, ob jasno izraženih stališčih stroke, na katere se politika požvižga, jih ne upošteva. In na žalost je pojav koronavirusa še vedno edini veliki dogodek tega časa, po katerem nič ne bo, kot je bilo nekoč. Je svetovni dogodek, ki je zopet razgrnil probleme kapitala, socialne pravičnosti in solidarnosti.

Ampak na vso žalost pandemija ni kulturni pojav, razgrinja pa pojave nekulture. 🔲

8 ur dela, 8 ur kulture, 8 ur počitka. Živel 1. maj!

Naš ­čas, 29. 4. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

29. aprila 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Pridružila se nam je Zarja Gošnik Naša dolgoletna lektorica Alenka Šalej, sicer profesorica na velenjski gimnaziji, bo z nami še sodelovala, a so ji postale redne lektorske obveznosti preobsežne. Zato se nam je v uredništvu že prejšnji mesec pridružila Zarja Gošnik, univerzitetna diplomirana slovenistka in anglistka, ki trenutno na obeh študijskih smereh zaključuje še magistrsko nalogo. »Kot lektorica sem pri časopisu kratek čas, začela sem šele pred kakšnim mesecem, a sem se kar dobro 'ujela'. K temu je v veliki meri pripomogla tudi ekipa v uredništvu, s katero je že zdaj veselje sodelovati. Delo je zanimivo, sploh

pa mi je všeč, ker sem na ta način ves čas seznanjena z dogajanjem v domačem in tudi širšem družbenem okolju. Prinaša mi dragocene praktične izkušnje za nadaljnje delo, poleg tega pa je lepo prispevati majhen košček k ustvarjanju ene od velenjskih zgodb,« pravi in se veseli časov, ko bo delo v našem uredništvu spet 'normalno' zaživelo, ko bo tudi več neposrednega druženja in medsebojnih konzultacij. Zdaj pač tako kot večina kolektivov vse, kar je možno, naredimo na daljavo, in tudi Zarji večino tekstov pošljemo po spletu. 🔲

mz

1. KLAPA ŠUFIT – Mirno ti more 2. FLIRRT – Romeo in Julija 2021 3. ZVITA FELTNA – Dama in baraba Klapa Šufit predstavlja novo skladbo Mirno ti more, s katero se bo priljubljena skupina predstavila tudi na letošnjem CMC glasbenem festivalu junija v Vodicah.

Zarja je sicer pri nas šele dober mesec, a se je že vživela v naš kolektiv in delo, ki je vsekakor nekaj posebnega.

GLASBENE novice Umrla nekdaj slavna italijanska pevka Milva V 82. letu starosti je minuli petek, 23. aprila, umrla nekoč priznana italijanska pevka Milva, ki je nase opozorila leta 1961 na glasbenem festivalu v San Remu s pesmijo Il mare nel Cassettto.

V zgodnjih 60. letih je bila primadona italijanske pop glasbe, pozneje pa se je vse bolj posvečala tudi resni. Milva, ki se je je zaradi rdečih las prijel vzdevek La Rossa, je bila ena največjih interpretk italijanskega šansona. V sklopu svoje poslovilne turneje z velikih odrov se je poleti 2005 ustavila tudi v ljubljanskih Križankah. Od nastopanja se je končno poslovila leta 2010.

in Robert Pikl (Manouche). Ob tej priložnosti je nastal tudi video, ki ga doslej skladba sploh ni imela. Video so posneli na obrobju Haloz, v dvorcu Štatenberg, pod režijsko taktirko Roka Breznika iz ekipe Foto Factory.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Sara Lamprečnik predstavlja novo skladbo Mlada glasbenica Sara Lamprečnik predstavlja novo pesem z naslovom Ko sem s teboj. 22-letno pevko iz okolice Velenja smo prvič spoznali kot zmagovalko festivala FeNS v Kopru leta 2015.

Od takrat je posnela že kar nekaj pesmi, kot so Le ti to znaš, Ti in vesolje, Ujeta in Proti toku.

Tokrat predstavlja novo pesem

Ansambel Braneta Klavžarja – Vina čaša Dolenjskih 5 – Zate Ansambel Saša Avsenika – Mami Euro kvintet – Zate Ansambel Mladi asi – A tebe ni Ansambel Storžič – Ti ne veš Modrijani – Moje Slovensko srce Ansambel Lesarji – Srce želi drugam Ansambel Zažur – Moje sanjsko dekle S.o.s Kvintet – Narišem sonce

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ZVITA FELTNA Kranjski Gori, kjer so hoteli ujeti še zadnji sneg in zimsko vzdušje, nato so se preselili v Ljubljano, scene v naravi pa so posneli na Ljubljanskem barju.

Umrla je Barby Kelly

Skladba Romeo in Julija beleži 20-letnico Skupina Flirrt deluje že četrt stoletja. Pred dvajsetimi leti so posneli skladbo Romeo in Julija, ki je postala velika radijska uspešnica. Izšla je na njihovem tretjem albumu Univerzum, ki je bil izdan leta 2000. Skladba se je veliko vrtela in postala zimzelena slovenska pop uspešnica. Ob jubileju te skladbe je zdaj izšla nova verzija, pri kateri so sodelovali znani glasbeniki, kot so Marko Ramljak, Gibonnijev mojster violine, Krešimir Tomec (Cubismo)

Ko sem s teboj, ki je po skladbi Čeprav te ni že druga pesem, ki kaže na njeno novo glasbeno pot. Sama je avtorica besedila, za glasbo pa je poskrbel Alen Kovše. Videospot je ekipa posnela v

Le nekaj dni pred svojim 46. rojstnim dnevom je umrla Barbara Ann Kelly, kitaristka nekdaj znane glasbene skupine The Kelly Family. Barby Kelly, kot so jo klicali, je trpela zaradi težav z duševnim zdravjem.

Za kakšno bolezen natančno je šlo, člani družine Kelly, ki so objavili vest o njeni smrti, ne poročajo.

Barby naj ne bi bila sposobna samostojnega življenja, bila naj bi tudi pod stalnim nadzorom.

Irsko-ameriška glasbena skupina The Kelly Family je bila zelo popularna v 80. in 90. letih, predvsem v Evropi. Skupina je večkrat nastopila tudi v Sloveniji, njihov koncert avgusta 1997 na stadionu Bežigrad v Ljubljani pa je obiskalo kar 35.000 ljudi in velja za najbolj obiskan koncertni dogodek v Sloveniji.

Katarina Mala predstavlja novo skladbo Letos mineva deset let od prvega singla Ciao Ciao, ki ga je Katarina Mala leta 2011 posnela v sodelovanju z avtorjem in skladateljem Markom Gregoričem.

Skladba s hudomušno vsebino je postala prava uspešnica. Z istim imenom (Ciao Ciao) je štiri leta kasneje izšel njen debitantski album. Zdaj je Katarina Mala v sodelovanju z glasbeno produkcijo Sweet Peak po dolgem času spet stopila pred mikrofon in posnela novo pesem z naslovom Grem sam naprej. S produkcijo Sweet Peak je sodelovala že leta 2013, ko so skupaj posneli pesem Kava z mlekom. Nova skladba še nima videospota, zato Katarina Mala skupaj z režiserjem Venom Jemeršićem vabi vse, ki si želijo nastopati in izživeti svoje sanje, da se ji pridružijo pri soustvarjanju videospota. Vsa navodila v zvezi s tem najdete na njeni uradni spletni strani.

Ena naših najbolj priljubljenih skupin začenja praznovanje 15-letnice delovanja, s prihajajočo poletno uspešnico Dama in baraba pa napoveduje tudi novi album.

Moderna skladba v ritmih reggaetona in s prepoznavnim karakterjem benda, ki je sinonim za žur, spomni na uspešnice, kot sta Edina ter Gin in tonic.

KLON Celjski rockerji Klon so izdali album z naslovom L1VE, ki je pravzaprav logično nadaljevanje najprej albuma KLON 1, ki ga je band izdal januarja lani in nato še koncertnega filma LIVE 1, ki je luč sveta ugledal konec letošnjega februarja.

Album vsebuje sedem skladb, odigranih v živo, sočasno z albumom pa predstavljajo tudi single Dlan v dlan (Fantastika) v live različici.

JASTREBI Mlada primorska skupina Jastrebi bo s koncem aprila predstavila svojo drugo avtorsko skladbo z naslovom Naj se pije. Petčlanska skupina,

ki jo sestavljajo štirje fantje in dekle, je prvič opozorila nase leta 2019 s pesmijo Ena iz Ljubljane, zdaj pa svojo glasbeno pot nadaljuje v še bolj divjih ritmih. Njihov zven spominja na legendarne Don Juane.

MIHA PESKAR S svojo prvo pesmijo Na pol poti nazaj na glasbeno prizorišče stopa novo ime Miha Peskar. Kot odličen kitarist se je vrsto let kalil v številnih zasedbah, med drugim tudi v spremljevalni skupini Chaleta Salleta, zdaj pa na glasbeno pot stopa tudi kot vokalist.

Pesem Na pol poti nazaj je sicer napisala Tanja Žagar (glasbo in besedilo).

ZLATKO Raper Zlatko s plošče Julijan Mak predstavlja nov videospot za pesem Lahkomiselnim ljudem, za katerega lahko rečemo, da je eden najbolj izvirnih v zadnjih časih. Režiral ga je priznani plesalec in koreograf Anže Škrube, Zlatko pa je vanj poleg lastne družine povabil tudi »rap družino«, Klemna, Trkaja, Došo in Nipketa.

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

frkanje

»Kje so pa danes še drugi,« so se spraševali tik pred začetkom seje Sveta Občine Šoštanj. »V moji torbi jih že ni,« si je mislila Urška Kurnik, a za vsak slučaj to le preverila.

Skupaj s svetnicama Mašo Stropnik in Dejo Božič je čakala okrepitev. Od dvajsetih svetnikov in svetnic jih je kar četrtina opravičila izostanek. Ker pa so bile na dnevnem redu bolj »roke gor, roke dol« točke, se je izšlo.

» Levo & desno «

Hrana bo precej dražja

⏬

Svetnik Marko Dado Brvar (NSi) in svetnica Bojana Žnider (po izstopu iz stranke SD samostojna svetnica) pred sejo Sveta občine Šoštanj čakata na mag. Damjana Konovška (LMŠ). »Seveda imamo v naši opozicijski svetniški skupini na kakšne zadeve tudi različne poglede, ampak težav s tem, kako bomo glasovali, pa nimamo,« pravijo. Na hitro preverjata le še to, ali imata maske. Seja je bila v kulturnem domu, ne pred njim.

29. aprila 2021

Več bomo po novem plačevali za kruh, moko, olje, meso … Vzrok je menda večje povpraševanje. Laičen predlog je, da si vsi nekoliko podaljšamo pot do hladilnikov. Se bo v teh časih poznalo tudi v pasu.

»Boj« za proste mize

⏺

22. aprila, ko je bilo vse v znamenju praznovanja dneva Zemlje, je zemljo z grajsko frankinjo zmočil tudi sam plemič Konrad I. Vrbovški. Ko so na vrtu gradu Vrbovec posadili potomko najstarejše trte na svetu z Lenta, si je sam grajski gospod (Bojan Štrukelj) odtegnil požirek rdečega in ga, kot veleva običaj, prilil k posajeni trti. To je za njim ponovil še župan Pečovnik Nazarski, da bi trta dobro uspevala.

Gostinci se zahvaljujejo vladi. Takšne bitke za mize še niso imeli. Naj kar traja, traja …

Slovenščina na cesti Odkar so kulturniki na cesti, se zdi, da so tja nekateri izgnali tudi jezik.

Plastika in virus Virus Covid-19 v boju z nami dobiva močnega zaveznika. Še malo pa nas ne bo ugonobil on, ampak plastika.

Protesti Vlada je dovolila druženje do deset ljudi, pa se jih je v Ljubljani zbralo nekaj tisoč.

Kaj bi bilo, če bi dovolila druženje do sto ljudi?

ZANIMIVOSTI Gruber. Aplikacija je bila sprva Aplikacija predvidena za podjetja in komernemškega podjetja cialne uporabnike, po ceni 480 evrov na mesec, zdaj pa je uvedba lahko zazna predvidena za posameznike. koronavirus v samo Tiranozaver hodil treh minutah Podjetje s sedežem v Münchnu počasneje kot je prineslo upanje, da bo s svojim človek izdelkom s skeniranjem oči zaznavalo koronavirus. Nemško podjetje Semic RF s kolegi iz ZDA zdaj čaka na odobritev različnih regulatorjev. Direktor podjetja Wolfgang Gruber upa, da se bo aplikacija začela uvajati do konca prihodnje-

ga meseca. Aplikacija uporablja fotografijo očesa, posneto s kamero pametnega telefona, virus pa prepoznajo s simptomatskim vnetjem, imenovanim „rožnato oko“, poroča Reuters. Kot pravi Gruber, je bila aplikacija preizkušena na več kot 70.000 ljudeh in lahko obdeluje do milijon skeniranih podatkov na sekundo, obstaja pa tudi možnost razširitve zmogljivosti, kar bi potencialno omogočilo množično udeležbo na prireditvah, kot so koncerti ali nogometne tekme. »Prenesete aplikacijo, fotografirate obe očesi, posnetek pošljete v oceno in rezultat shranite kot QR kodo na pametni telefon,« je pojasnil

Tiranozaver je glede na izsledke nizozemske študije hodil počasneje kot človek. Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da so nizozemski raziskovalci hitrost tiranozavra ocenili na 4,6 kilo-

metra na uro, medtem ko človek povprečno hodi s hitrostjo okoli 5 kilometrov na uro.

Hitrost hoje lahko pri živalih določimo tako, da si ogledamo v proces vključene dele telesa, njihove naravne ritme glede na celotno zgradbo živali in potrebo živali po varčevanju z energijo, v članku, ki je bil objavljen v reviji Royal Society Open Science, pišejo raziskovalci z amsterdamske univerze.

Tiranozaver je bil dolg 13 metrov in je tehtal 9 ton. Za hojo je uporabljal dve nogi in rep, ki se je ob vsakem koraku dvigal in spuščal.

Nizozemski raziskovalci so s pomočjo 3D rekonstrukcije in biomehanskega modela vretenc in sklepov ocenili naravno frekvenco nihanja repa. Višino dinozavrovih bokov so ocenili na 3,1 metra, dolžino koraka pa na približno 2 metra.

Ocena hitrosti 4,6 kilometra na uro ali 1,28 metra na sekundo je nižja, kot je bila predpostavljena do zdaj. Raziskovalci opozarjajo,

da je to le povprečna hitrost, ne najvišja hitrost, ki jo je tiranozaver lahko dosegel.

Prejšnje študije so pokazale, da tiranozaver tudi med tekom ni dosegel hitrosti, višje od 30 kilometrov na uro. Za primerjavo, najhitrejši človek na svetu Usain Bolt je na razdalji, daljši od 100 metrov, dosegel povprečno hitrost skoraj 38 kilometrov na uro.

Ruski znanstveniki ustvarili »umetno kožo«, ki pomaga pri celjenju ran Raziskovalci z Inštituta za teoretično in eksperimentalno biofiziko Ruske akademije znanosti (RAS) so ustvarili edinstveno vrsto tkanine za previjanje ran, ki so jo poimenovali »umetna koža«.

Na rano bi nanesli tako imenovano »kožo«, da bi jo zaščitili pred okužbami in fizičnimi poškodbami, hkrati pa omogočili rast

celic in zagotovili, da se rana ne bi zmočila ali posušila, medtem ko je pod tkanino, poroča Sputnik. »Umetna koža« je narejena iz kolagena, napolnjenega z dermalnimi celicami, imenovanimi fibroblasti, in plastjo epitelijskih celic (keratinocitov), tako pa spominja na človeško kožo. Ta tanek material spodbuja celjenje ran in zagotavlja dodaten kolagen. Po mnenju raziskovalcev traja dva dni, da se rana zaceli, tudi če gre za resne poškodbe. Ta najsodobnejša tehnologija je bila razvita v ruskem mestu Puščino, kjer ima sedež inštitut RAN. »Znanstveniki tega inštituta vsako leto razvijejo na desetine novih tehnologij in odkritij na področju biologije,

kemije, fizike, farmacije in drugih znanosti,« je povedala Ekaterina Zinovieva, moskovska ministrica za naložbe, industrijo in znanost.

Leta 2019 je skupina ameriških znanstvenikov s pomočjo 3D tiskalnika predstavila podobno tehnologijo za ustvarjanje slojev žive kože na površini pacientove kože.

Ob italijanski obali opazili sivega kita Ob italijanski obali so v zadnjih dneh že večkrat opazili mladega sivega kita, nazadnje blizu Fiumicina pri Rimu, je v četrtek sporočila obalna straža. Pojav sivega kita v Sredozemskem morju je izjemno redek, zato je ta med strokovnjaki in ljubitelji živali vir precejšnjega vznemirjenja in številnih vprašanj, od kod je prišel.

Mladi kit, katerega starost je ocenjena na eno leto, je v preteklih dneh že plaval po Neapeljskem zalivu. Italijanska obalna

straža in borci za pravice živali opozarjajo lokalne prebivalce, naj ga pustijo pri miru.

Kit, ki ga je italijanski časopis La Repubblica poimenoval Wally, se je doslej enkrat že zapletel v ribiške mreže, a se je osvobodil.

Strokovnjaki opozarjajo, da je po vsej verjetnosti podhranjen, saj ekosistem Sredozemskega morja zanj ne ponuja dovolj hrane.

Sivi kit, ki lahko zraste do dolžine 15 metrov, je bil v Sredozemskem morju pred tem nazadnje opažen leta 2010 v Izraelu. Sicer ga najdemo v drugih delih sveta, zlasti v vodah vzhodnega in zahodnega Tihega oceana. Številni strokovnjaki domnevajo, da je globalno segrevanje in z njim povezano taljenje ledu na Arktiki za sive kite odprlo nove poti v Atlantski ocean, kjer so v preteklosti veljali za izumrle. Nekateri pa menijo, da se je morda Wally celo skotil v Atlantskem oceanu, kar odpira nova vprašanja o morebitnem vračanju živali v njihov nekdanji življenjski prostor.

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 13

Pozabil bo na triintrideset letnih planov, tisoče dopisov in obrazcev Pogovor s pisateljem, publicistom, prevajalcem, do nedavnega direktorjem Knjižnice in Velenjčanom z najdaljšim stažem v vrhu poklicne kulture v Šaleški dolini, Vladom Vrbičem Milena Krstič - Planinc

Velenje, 19. aprila – Vlado Vrbič, pisatelj, publicist, kulturni delavec, ki je bil celih triintrideset let in pet dni na čelu velenjske poklicne kulture, je pisarno direktorja Knjižnice Velenje po trinajstih letih in treh dneh prepustil nasledniku.

Dan pred tem smo se z njim pogovarjali za mizo, na katero so mu sodelavke in sodelavci zjutraj postavili »Kajuhovo« torto, okrašeno z rdečo zvezdo in češnjevimi cvetovi. Tam visoko v Zavodnju očitno niso pomrznili.

Vau, kakšna torta ... »Želel bi si, da bi bila iz stiropora …«.

Torej, triintrideset let in pet dni je od takrat, ko si bil imenovan za ravnatelja takrat velikega in že zelo uglednega Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje s štirimi enotami – Knjižnico, Galerijo, Muzejem in Prireditvami. »Prišel sem na čelo super ekipe, skoraj samih mladih, nabitih z energijo in idejami.« Tudi ti si bil mlad. »Dvaintrideset sem jih imel. Z novim žarom in na dobrih temeljih nas je čakalo veliko izzivov.

Veliko smo dodali novega, denimo raziskovalne tabore, Pikin festival, likovno kolonijo diplomantov Akademije za likovno umetnost, Šaleške razglede. In kar naprej smo kaj obnavljali –

grad Šalek, Velenjski grad, Kavčnikovo domačijo, Dom kulture Velenje, knjižnice v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju, pripravljali smo odmevne prireditve. Ves čas smo se trudili biti tudi opora mladim in ljubiteljski kulturi. Naše zgradbe, prostori, imetje, vse je bilo ves čas na voljo vsem, ki so želeli ustvarjati.« Tako je bilo tudi potem, ko se je Kulturni center razdelil na več enot, ti pa si prevzel mesto direktorja Knjižnice Velenje. Vanjo ljudje niso prihajali samo po novo knjižno gradivo. »Imel sem srečo, vsa ta dobra tri desetletja, da smo bili s sodelavkami in sodelavci dober kolektiv, da smo bili povezani, da smo imeli veliko znanja in delali z veliko dobre volje. Tudi v Knjižnici. Moje pravilo je bilo, da je treba iz vsakega potegniti maksimalno, mu zaupati, ga pustiti razmišljati in mu pomagati ideje udejanjiti. Vsak sodelavec, sodelavka, je imel poleg rednega dela še svoje interesno področje.« Včasih je bil občutek (pred covidom), da se dogaja celo preveč.

13

INTERVJU

29. aprila 2021

»Prostori so lepi, super knjižnico imamo … Tudi po petsto dogodkov na leto smo imeli, torej več kot enega na dan. Naši uporabniki so si tega želeli, mi pa smo bili tam zaradi njih. Prišle so najrazličnejše skupine, posamezniki z željo, da pri nas organizirajo dogodek. Zakaj pa ne? Včasih je bilo na kakšni prireditvi samo pet obiskovalcev. In zakaj ne? Na voljo smo jim dali prostor, čas in ozvočenje, da so izpeljali, kar jim je blizu.« Kako si v poklicno kulturo sploh prišel? »Po naključju. Čistem naključju. Na razpisu je bil za ravnateljsko mesto v Kulturnem centru Ivan Napotnik že izbran Peter Krapež, pa so ga povabili in pregovorili, da je prevzel vodenje

❱

»Moje pravilo je bilo, da je treba iz vsakega posameznika potegniti maksimalno, mu zaupati, ga pustiti razmišljati in mu pomagati, da ideje udejanji.«

Službe družbenega knjigovodstva. Slučajno sem bil v Gorenju, kjer sem delal, strašno nezadovoljen in tudi strašno nepotreben.

Kot šef »značilnega stila« sem pol leta hodil v službo, ne da bi sploh kaj delal … Gorenje ni bilo zadovoljno z menoj, jaz pa ne z njim. V Kulturnem centru sem imel krasne prijatelje. Prepričali so me in prijavil sem se.« To je bilo v času JBTZ. »Zaradi tega sem kmalu za tem, ko sem postal ravnatelj, izstopil iz partije. Blagus (takratni sekretar OK ZKS Velenje) me je poklical. Hotel je vedeti, zakaj. Saj je bilo res malo čudno.

Imenovan si, ti pa izstopiš. Pa ni bilo zaradi tega nikoli nobenega problema.«

To se kaže tudi skozi slogan Velenje, mesto priložnosti, katerega avtor si. »Slogan so iskali z razpisom. Čeprav niso izbrali nobenega, so ga začeli uporabljati. Enkrat kasneje sem jim rekel, da bi bilo fajn, če bi mi dali vsaj honorar.

In so mi ga. To je bil čas izpred tridesetih let. Takrat je bilo Vele-

Vlado Vrbič: »Imel sem srečo, da smo bili dobra tri desetletja s sodelavkami in sodelavci dober kolektiv, bili smo povezani ter imeli veliko znanja in dobre volje.«

prvo damo Štefko Kučan, obiskovati prijatelje v Sarajevu, segati v roke številnim umetnikom, srečevati ljudi na tržnici … Ob tem pozabiš na vse spore, na vse zoprno pisarniško delo, plane, letna poročila, dopise, obrazce, slabovoljne obiskovalce ...« Rad bereš? Se spomniš, kdaj si začel obiskovati knjižnice, kdaj si v roki pestoval prvo knjigo? »Prvo knjigo z naslovom Črna kokoška sem dobil pri sosedi v Šoštanju. Še jo hranim. V knjižnico, bila je v prostorih, kjer je danes Ljudska univerza Velenje, sem začel hoditi v drugem razredu osnovne šole. Številka moje izkaznice je bila 1444. Naj kot zanimivost povem, da sem bil, seveda veliko let kasneje, šef moji prvi knjižničarki, zdaj

❱

»Slogana Velenje, mesto priložnosti si pred trideset leti ni bilo težko izmisliti.«

naši upokojenki, Ivanki Medvejek. Rad in zelo veliko sem bral različne žanre. Le znanstvene fantastike ne maram in tudi kakšna težka filozofska dela mi niso blizu.«

Veliko pišeš, objavljaš ... »Čisto zares sem v bistvu začel pri vas, v Našem času, s kolumnami pod Prosti strel in pod psevdonimom U. Hrast. To je bilo takrat ugibanja, kdo to je! Nekateri so bili prav Splačalo se je zmedeni. Ko sem vztrajati. tu in tam sam sebi Prvo knjigo »Ena taka posebnapisal še kakšno Črna kokoška pismo bralcev, pa na slast je, da si nekje pri vrhu in sam še toliko bolj. Zaše hrani. odločaš o svojem bavno je bilo. To je delu, imaš ideje, bil čas, ko se je v pisprejemaš predloge in jih imaš smih bralcev – pa ne bom rekel, moč uresničevati, čeprav je var- da po moji zaslugi – razvnemala neje in mirneje biti kje nižje, ne razprava, kje naj bi stala nova skrbeti, ne odgovarjati, ob treh velenjska cerkev. Eden takratnih pa zakleniti vrata. Fajn je vzeti cerkvenih dostojanstvenikov in knjigo v roko in reči, tule sem bil župan sta na zelenici pod Pirpa zraven, pogledati razstavo in glom in vilo Herberstein postareči isto, hoditi po mestu, pogle- vila leseni križ, češ – cerkev bo dati kulturni dom, pa si spet reči tukaj. Vse skupaj zelo diskretno. … Da o srečevanjih, spoznavanju Ko sem zvedel za to, sem v Naš ljudi, sploh ne govorim. Posebna čas napisal prvi članek o tem. Začast mi je bila biti z Astrid Lin- pisal sem, da nisem proti cerkvi, dgren na Švedskem, klepetati s da pa se bo treba o tem, kje bo Tudi kot direktor Knjižnice si imel nekaj burnih obdobij. »Nekajkrat sem imel sam odpoved že v žepu, nekajkrat so mi jo obetali drugi, nekajkrat so me hoteli zamenjati, ampak ...«

»Kot mulce so nas tako vzgajali. Potem ko smo se leta 1961 preselili iz Šoštanja, sem stanoval v bloku nad Zibko. Tam sem bil celo predsednik pionirskega hišnega sveta. Spomnim se, kako smo vedno okraševali okolico ob pomembnih praznikih in enkrat ob 1. maju za to prejeli drugo nagrado Društva prijateljev mladine med pionirskimi hišnimi sveti.

Ko so kasneje ta blok in še dva nadzidali z nadstreški, sem se oglasil. Mislim, da celo s komentarjem na prvi strani Našega časa. Arhitekti se pa niso. Ali pa barve fasad na Cankarjevi. Zdaj je odlok, da se v centru mesta ne smejo spreminjati podobe hiš. Ja, Velenje sem imel vedno rad.«

ta stala, zmeniti skupaj. Travnik je bil Velenjčanom namenjen za rekreativno cono. Predlagal sem, naj cerkev postavijo na Pirgl, kjer je nekoč že stala kapela. Iz tega je nastala velika polemika.«

❱

»Ko slišim, koliko mi bodo dali penzije, si včasih zadovoljno rečem, no ja, nekaj sem pa za ta denar le naredil.«

Po njej je na travniku ostal samo križ. »Čeprav res proti cerkvi nihče ni imel nič. Če imajo župljani, farani denar, naj jo zgradijo. A ne kjerkoli.« Pod istim psevdonimom si pisal Zaleščanske portrete. »Nastali so iz heca na raziskovalnih taborih, kjer sem bil vodja. Na enem od njih mi je Jure Trampuš, danes je urednik na Mladini, očital, da morajo člani skupine, študentje in dijaki, trdo delati, jaz pa lenarim. Pa sem začel pisati portrete udeležencev tabora, take zabavne. Iz tega se je porodila ideja, da bi za Naš čas napisal nekaj portretov zanimivih Šalečanov. Najprej jih je

nastalo 50, potem še 50. Kasneje so izšli v dveh knjigah z naslovom Zaleščanski potreti.« Pogledala sem v Šaleški biografski leksikon – prvi predsednik Fotokluba Zrno, prvi urednik glasila Šaleškega študentskega kluba Rit, prvi urednik glasila Utrip Zdravstvenega centra Velenje, prvi urednik glasila ZZB NOB Šaleški upornik. »Vedno je fajn nekaj začenjati.« Pišeš knjige. Kar nekaj jih je.

Zadnje čase se posvečaš Kajuhu. »Ob službi, da ni bilo samo poslovodenje, me je potegnil Kajuh. Zaradi dileme, kdaj se je rodil. Potem se je pojavila spodbuda, da napišem roman o njem,

❱

»Z novim žarom in na dobrih temeljih nas je čakalo veliko izzivov. Veliko smo dodali novega.«

Prestreljene sanje. Dobro je bil sprejet. Pisal sem ga kakšna tri leta.« Velenje imaš rad. Najbrž si zato tako občutljiv na dogajanje v njem, tudi na prostor.

❱

»V Našem času sem vedno lahko objavil, kar sem želel, čeprav kolumne niso bile tako nedolžne. Nikoli mi nihče ni rekel, naj kaj napišem drugače.«

nje dejansko mesto priložnosti.

Slogana si sploh ni bilo težko izmisliti. Velenje je imelo vse od kulture, izobraževanja, zabave do rekreacije. Imelo je delovna mesta.« Na čelu poklicne kulture ne boš več. Kaj zdaj? »Pol leta bom še v Knjižnici Velenje, 8. oktobra pa odhajam v pokoj. Pozabil bom na zoprno pisarniško delo, na triintrideset letnih planov, triintrideset letnih poročil, tisoče dopisov in obrazcev, slabo voljo obiskovalcev, nepredvidljivo vreme ... V zadnjem času, ko se počasi podajam na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in slišim, koliko mi bodo dali penzije, si včasih zadovoljno rečem, no ja, nekaj sem pa za ta denar le naredil.

Potem, ko bom tam, bomo pa še videli. Idej imam še veliko.«

❱

Dragi občani in občanke Iskreno vam čestitamo ob mednarodnem dnevu dela.

Naj v vaših srcih zagori kres zaupanja in spoštovanja.

Ekipa Skaze

🔲

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

29. aprila 2021

Zvonca nikoli ne očisti O življenju na morju in na kopnem smo se pogovarjali s poveljnikom čezoceanske ladje trgovske mornarice, Velenjčanom Samom Mlinarjem Tina Felicijan

Za poklic pomorščaka se je Samo Mlinar kot gimnazijec, ki je želel odkrivati svet, odločil nekoliko naivno, pravi, saj je življenje zaposlenih v pomorstvu precej drugačno od tistega, ki ga obljubljajo promocijske brošure. Šola za delo na ladji se je zares začela šele po končani fakulteti za pomorstvo. Kot sveže diplomirani inženir navtike je odpotoval v Belgijo in najprej v pristanišču privezoval vrvi, živel v kontejnerju, delal na trajektih, bival v podpalubju … Ko je opravil enoletno pripravništvo in za tem mednarodno veljavne častniške izpite iz angleščine, matematike, medicine, astronomije in drugih področij, ki se prepletajo v tem multidisciplinarnem poklicu, je hitro napredoval po činih. Pluje od leta 2002. Danes je poveljnik dobrih 180 metrov dolge tovorne ladje za gorivo Stena Paris s 15 kilovatnim motorjem z 21 tisoč konjskimi močmi, ki lahko natovori 68 tisoč kubičnih metrov tekočega tovora.

Obremenitve in privilegiji

»Moja funkcija je zelo zapletena. Pravzaprav med plovbo večino časa ne delam nič posebnega. Skrbim za komunikacijo, ves čas sem pozoren, da vse teče, kot mora. Ko se zgodi karkoli, pa moram sprejeti odločitev in zanjo odgovarjati. Na svoji ladji sem vrhovna avtoriteta in popolnoma suveren. Zastopam ladjo in državo, v kateri je registrirano podjetje. Lahko poročim dve osebi, naredim uradni zaznamek o času smrti, odvzamem prostost,« pojasnjuje, da nič ne preseže njegove odločitve in ukaza, podrejeni pa so mu vsi na ladji,

ker je za vse, kar se zgodi z ladjo, s tovorom ali posadko, objektivno odgovoren sam. To zahteva veliko samozavesti in trdnosti, zaupanja v posadko, a tudi sreče, saj vedno kaj ostane v rokah usode.

in sam najti rešitev. Operacije, ki jih vodim, so zelo kompleksne.« Znanje in izkušnje, ki jih potrebuje dober poveljnik, so eno.

Spoštovanje posadke, ki je ključno za neomajno avtoriteto, pa drugo. Pridobi in vzdržuje ga Na mostu

Jaz imam svojo mizo, svojega natakarja, prvi dobim obrok, imam veliko zasebno kabino,« našteva privilegije, ki pridejo z odgovornostjo.

Lažna romantika

Nobenega poklica ne more opravljati kdorkoli. Pomorski poklici pa so med tistimi, ki poleg širokega strokovnega znanja zahtevajo še cel kup osebnostnih lastnosti in veščin. Čeprav je po svoje romantično, je delo na ladji (kljub strogim varnostnim protokolom) predvsem zelo nevarno. Tehnika je nepredvidljiva, narava pa neukrotljiva. A človek se tudi tega navadi, pravi Samo Mlinar. V pomorstvu primanjkuje izkušenega kadra. Delodajalci se otepajo tistih, ki še niso imeli

❱

Večkrat se je zaradi tehničnih zapletov ali besnečega morja bal za življenje.

Doživel je podkupovanje, grožnje, kraje, tihotapske poskuse, piratske napade in pomanjkanje hrane.

Mnoge arhaične pomorske veščine je že nadomestila sodobna tehnologija. Na vse nepredvidljive okoliščine pripravljeni mornarji jih še študirajo in nekateri še obvladajo. Z vse večjo regulacijo pomorskega prometa in standardizacijo raznih postopkov je tudi vse več pravil, na katera se morajo poveljniki opreti, ko sprejemajo odločitve.

Tako se lahko denimo v primeru zdravstvene težave povežejo z medicinsko službo, ki svetuje, kako ravnati ali pa pošlje helikopter. »Kadar to ni mogoče, pa mora poveljnik upravičiti plačo

Najdaljša misija je trajala eno leto.

Najdaljše obdobje, ko ni uzrl kopnega, pa je trajalo 45 dni.

Delo s kartami

Samo Mlinar

s korektnim odnosom, z doslednim delom in vodenjem z zgledom. V tvegani situaciji se mora prvi izpostaviti in ne sme pokazati strahu. Znati mora z ljudmi z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi in kulturnimi ozadji. Včasih je v vlogi zaupnika, drugič v vlogi mediatorja.

Vedno pa mora biti na varni strani meje med osebnim in profesionalnim. »Med častniki in posadko je stroga hierarhija.

priložnosti, da bi se izkazali na ladji. Z izobraževanji skrbijo za kakovost svojega kadra, motivirajo jih z visokimi plačami, delavci pa se morajo ves čas dokazovati. Med oficirji prevladujejo Evropejci, v posadkah pa Azijci. Čedalje več je žensk. Idejo, da ženska na ladji prinese nesrečo, so torej pomorščaki že opustili.

Kaj pa druga vraževerja? »Ne dovolim, da bi očistili ladijski zvonec. Na ladji se ne žvižga in ne

V MČ Levi breg – zahod bodo s prireditvami povezovali stanovalce, z akcijami in pobudami pa skrbeli za urejeno in varno okolico

V Mestni četrti Levi breg – zahod so se nedavno razveselili prenove zaščitne ograje na igrišču med cesto Františka Foita in Prešernovo cesto, ki je bila poškodovana in za otroke nevarna. »Zahvaljujoč Mestni občini Velenje, ki je poseg financirala, je zdaj poskrbljeno tako za varnost kot za lepši videz in urejenost tega dela naše ožje lokalne skupnosti. K temu pa smo prispevali tudi prebivalci, saj smo se konec meseca marca skupaj s prostovoljci in zaposlenimi v občinski upravi ter javnih zavodih odzvali vsesplošni čistilni akciji v občini in temeljito očistili mestno četrt,« poroča predsednik dr. Adnan Glotić.

K varnosti in urejenosti mestne četrti pa ne prispevajo stopnice med Kraigherjevo ulico in Standardom. Stopnišče, ki

pravijo – morje te vzame. Tega se zavedam. Moje življenje na ladji je tako drugačno, da na kopnem težko funkcioniram. Tam sem vajen dajati ukaze, tu pa moram sklepati kompromise. Pol leta praktično ne spremljam življenja doma, potem pa padem vanj in hočem nadoknaditi vse zamujeno, medtem ko domačim življenje teče dalje in mi ga ne morejo prilagoditi,« razlaga in dodaja, da je bilo posebno boleče, ko ga hči ni prepoznala in ga je zavračala, preden sta se ponovno povezala, ko se je vrnil z ladje.

Obplul je svet

Na morju pogreša najbolj preproste in mimobežne plati življenja na kopnem. Domačo hrano, vožnjo z avtomobilom, odklop

Sodobni mornarji ne dišijo po rumu. Zdaj morajo biti vsak trenutek povsem trezni, kar z alkotesti tudi pogosto preverjajo, na ladji pa sploh ni alkohola.

Potrebujejo varne stopnice Tina Felicijan

teče, slednje sicer iz praktičnih razlogov, saj je tek signal, da gre nekaj narobe. Na ladjo ne nosimo dežnikov,« našteva.

Samo Mlinar je na začetku kariere še užival romantično plat tega uglednega in dobro plačanega poklica, ko je plul v neokrnjene dežele in lahko raziskoval kopno. Danes so postanki časovno bolj ekonomični, zaostreni varnostni ukrepi po terorističnih napadih leta 2001 pa so mornarjem onemogočili, da bi zapuščali ladjo v pristanišču in jih prikrajšali za tisto boljšo plat poklica.

Tudi pogodbe se krajšajo. Trenutno Mlinar potuje na trimesečne misije. Za vsak mesec na morju mu pripada še en mesec plače tudi na kopnem. Čeprav so prihodki častnikov danes nižji kot

je nujno potrebno sanacije, saj je za uporabnike nevarno, je na zasebnem zemljišču, a v javni uporabi. Ker lastnik ni izkazal interesa, da bi stopnišče uredil, MČ Levi breg – zahod za sanacijo išče druge možnosti.

Na rednem letnem srečanju z županom, ki ga še usklajujejo, bodo predstavili tudi dileme in vprašanja, vezana na parkirišča v mestni četrti. »Na udaru so predvsem tista, ki so izven modre cone, a blizu mestnega središča, zato so precej zasedena.

Nekateri lastniki niso zainteresirani za uvedbo modre cone in predlagajo alternative, kot so ovire ali rampe. Na Prešernovi cesti imamo primer postavitve rampe na parkirišču, kar pa je v nasprotju z odlokom o ureditvi centralnega dela mesta in je v postopku pri pristojnih inšpekcijskih službah,« sogovornik izpostavi najbolj aktualne zadeve.

Iščejo pot do varnega in urejenega prehoda med Kraigherjevo ulico in Standardom.

Obujanje družabnega življenja

Če bodo zdravstvene razmere to dopuščale, bodo v mestni četrti letos izvedli več prireditev in drugih projektov, s katerimi bodo povezali stanovalce

in spodbujali pozitiven odnos do skupnega bivalnega okolja.

Zamislili so si prireditev Pozdravljen, sosed! – družabno srečanje, namenjeno povezovanju in spoznavanju prebivalk in prebivalcev mestne četrti ob razve-

nekoč, v družbi pa nimajo več enako privilegiranega statusa, še vedno omogočajo dokaj luksuzno življenje. »Rad imam kulinariko in veliko potujem,« pove, da zaslužek vlaga vase in v prihodnost, saj ne namerava cele delovne dobe preživeti na morju.

Davek načina življenja, ki ga narekujejo pomorski poklici, je namreč visok. Terja predvsem odnose. »Navezuješ stike z ljudmi po celem svetu, vendar izgubljaš stike z domačimi, čeprav zdaj imamo možnost video klicev. A kot

drilnem in športnem programu ter pogostitvi, ki ga načrtujejo v septembru v okviru občinskega praznika. »Razmišljamo, da bi naše sokrajane, udeležence druženja povabili, naj s seboj prinesejo kakšno domačo sladico ali drug prigrizek, na katerega so še posebej ponosni. Z raznoliko kulinariko bi ta prireditev dobila še dodano vrednost: medkulturni dialog. Razvedrilni del programa bi zajemal družabne igre in šah. V športnem delu pa bi igrali namizni nogomet, pikado, mali nogomet, metali na koš in streljali na male gole.

Na ploščadi pred mestno četrtjo pa bi za najmlajše pripravili tudi igre iz preteklosti, kot so gumitvist, ristanc, zemljo krast, skakanje s kolebnico.« Tako želijo otroke spodbuditi k druženju na prostem in jih navdušiti za preproste gibalne igre.

Pripravljajo tudi drugo različico projekta Vrt na balkonu – jesenske zasaditve. »S tem projektom, ki smo ga prvič izvedli leta 2019, smo v preteklosti omogočili, da so si krajani balkon polepšali kot del stanovanjskega objekta, in s tem celotne mestne četrti, ter pridelali užitne rastli-

od službe, menjavo okolja, srečanje z znancem. Videl je vse oceane, vsa morja, vse prelive in prekope. 22. avgusta lani je preplul tudi Suez. Užival je lahko v naravnih nebesnih pojavih in spektaklih morskega življenja.

In videl tudi najtemnejše plati resničnega sveta.

Veliko je potoval po azijskih morjih. Posebno rad ima Singapur in pot med indonezijskim otočjem proti Novi Zelandiji.

Japonska se mu je vtisnila v spomin kot izjemno urejena in slikovita dežela. Nerad pa pluje po arabskem svetu in ob afriški obali. Do Slovenije, čeprav je čudovita in jo ima rad, ne čuti posebne pripadnosti in ne izključuje možnosti, da bo nekoč živel kje drugje, se morda umaknil v naravo in živel samooskrbno. 🔲

ne, izboljšali kakovost zraka, mikroklimo, nenazadnje pa zagotovili nekaj nektarja čebelam iz čebelnjakov v urbanem okolju.

Projekt je bil med občankami in občani naše mestne četrti dobro sprejet, zato ga želimo letos nadgraditi. Za temo letošnjih predavanj in delavnic, ki jih nameravamo izpeljali v septembru, smo si zamislili jesenske zasaditve.« Poleg tega bi radi obudili prireditev Srečanje starejših občanov in invalidov, ki je bila pred desetimi leti del letnega načrta MČ Levi breg – zahod, pri izvedbi pa so sodelovali z OŠ Gustava Šiliha in Rdečim križem Velenje. 🔲

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 15

SREČANJE

15

obnavljamo hotel Colentum na hrvaškem Murterju pri Šibeniku.

Zaradi koronavirusa gre obnova malo počasneje. Želim si graditi in ostati zaposlen in prisoten še kje drugje,« o graditeljstvu in svojem trenutnem delu razlaga Franc Jager, ki ga zaradi njegovega razumevajočega odnosa in spoštovanja cenijo in imajo radi tudi zaposleni. Ker je preprost, zelo načitan, prijazen in dostopen, kljub temu da je precej visoko na lestvici najbogatejših Slovencev. Denar preudarno in pametno vrača in vlaga nazaj v podjetje, saj le takrat, ko ga vložiš v neko novo ustvarjeno vrednost, dobi vrednost. Se člo-

skana destinacija. Zelo rad obišče tudi Brazilijo – deželo sonca, naravnih lepot, večnega poletja, plesa, glasbe in sproščenosti. Tja zaenkrat hodi na dopust, enkrat letno, za mesec dni. Poudari, da tudi na dopustu ne more povsem izklopiti obveznosti, a ker delo z ljubeznijo ni škodljivo, prej koristno, saj tako človek ohranja svoje telo in um, ga ne skrbi preveč, če vsak dan vsaj uro časa nameni tudi službenim obveznostim. »Tako ostajam v stiku s sedanjostjo in realnim svetom. Vmes pa berem.

Zanimajo me knjige o osebni in duhovni rasti. Ravno sem prebral knjigo Anite Škof. Malo za popestritev. Pomembno je, da se tudi v teh časih v svoji koži dobro počutim.«

29. aprila 2021

»Vse življenje si kupujem delo za denar« Konkurenca mora biti izziv, da se od nje kaj naučimo, v času tržnega gospodarstva mora biti prisotna Jasmina Škarja

Iz prvotno majhnega podjetja, ustanovljenega leta 1989, je zraslo veliko družinsko podjetje, poznano pod imenom Trgovine Jager, danes pa ima že dvainštirideset poslovalnic. Sprva so bili zaposleni trije ljudje, danes jih dela okrog osemsto. Podjetje vsa leta uspešno posluje, tudi v težkih časih se ne ukvarja s konkurenco. Njihova prednost je, kot pravi dolgoletni direktor Franc Jager, da ponujajo vse vrste kvalitetnih produktov, in to po konkurenčnih cenah. Vodenje podjetja Jager je predal v roke mlajši generaciji treh sinov – računa, da ga bodo v podjetju uspešno nadomestili. Zadnji dve leti je uradno upokojenec, ki pa ne miruje, iz trgovske dejavnosti se je podal v gradbeništvo in turizem. V več kot tridesetih letih razvoja mu prav za noben korak v podjetniškem svetu ni žal. Nekega sobotnega dopoldneva smo ga obiskali v velenjski poslovalnici, kjer je na krajšem obhodu svojim zaposlenim in kupcem v prodajalni namenil nekaj spodbudnih besed.

Mlajša generacija želi, hoče in zmore delati ter se prilagajati času, v katerem živimo

»Začetek je bil težak, tudi v tem trenutku poslovanje ni lahko, četudi sem uradno v pokoju in sem lastništvo in vodenje predal sinovom,« pove uvodoma.

Veseli ga, da gre podjetje naprej in da delo teče ustaljeno. »Zame je velik dosežek to, da sem lahko delo predal mlajši generaciji, ki želi, hoče in zmore delati ter se

prilagajati času, v katerem živimo.« Kako gleda na dosedanje delo sinov Boštjana, Aleša in Mihe? »Z zadovoljstvom, ker vidim, da sem se prav odločil, ko sem vso svojo energijo, delo in znanje vložil v podjetje, ki gre uspešno naprej. Če gledamo širše, vidim, da je večina dobrih podjetij začela iz nič, iz malih družinskih podjetij, in se prenaša iz generacije v generacijo. Žal pa jih statistično samo nekje deset odstotkov preide na mlajšo generacijo, ostalih devetdeset odstotkov se jih bodisi proda ali propade že v drugi generaciji. Zadovoljen sem tudi, ker v družinskem podjetju

spodarstva mora biti prisotna.

Delo pa mora biti opravljeno kvalitetno. Treba je znati opazovati in spremljati konkurenco ter poiskati njene šibke točke.

Predvsem pa ponuditi blago takrat, ko ga potrošniki rabijo in želijo. Zato smo se prvotno odločili za razvoj v ruralnih okoljih, šele kasneje pa smo se širili v mesta. Kar nekaj pred-

Pozitivne misli in čustva nas ženejo naprej

Čeprav je čas epidemije prinesel tudi negativna čustva, strah, tesnobo, jezo in žalost, Franc Jager verjame samo v dobro, in to, da gre svet samo z dobrimi mislimi in srcem naprej. »Nekaj slabega mora priti, zato da se človek bori in si želi boljših osrečujočih časov ter produktivnega

❱

Večina dobrih podjetij je začela iz nič, iz malih družinskih podjetij.

dela že tretja generacija – zaposlena je vnukinja, vnuk pa dela ob delu. Dobro kaže, da bo naše ime šlo v dobrem smislu naprej,« pripoveduje Franc Jager, ki se kljub težkim razmeram na trgu ne boji konkurence.

Strah je največji sovražnik človeka

V podjetju ves čas izkoriščajo prednosti, ki jih imajo na trgu.

Za slovenske razmere predstavljajo veliko podjetje, na globalnem trgu pa majhno, zaradi česar se morajo sproti prilagajati konkurenci in razmeram na trgu. Je v teh časih prisotnega kaj strahu? »Strah je največji sovražnik človeka. Konkurenca mora biti izziv, da se od nje kaj naučimo, v času tržnega go-

Gradnja trgovskega centra v Velenju je bila tudi zaradi garažnih prostorov, parkirišč in krožnega križišča zelo zahteven projekt, a je Jagru uspelo za primeren denar zgraditi center, ki od prvega dneva posluje z dobičkom.

nosti pred konkurenco imamo.

Naše trgovine tudi v zahtevnem času zelo dobro poslujejo, saj je asortiment prilagojen lokalnemu potrošniku. Že od začetka je naš slogan: »Kdor v trgovinah Jager kupuje, s časom in denarjem privarčuje«. Če to razčlenimo – v naših trgovinah lahko dobite na enem mestu skoraj vse. Mora pa biti primerne kvalitete in primerne cene, kar je za potrošnika zelo pomembno,« pove in svoj poslovni model opredeli kot racionalen in učinkovit.

Sončev mrk Sončev mrk nastane, ko Luna zaide med Sonce in Zemljo – tako zastira Sončevo svetlobo in se del Zemljine površine znajde v senci. Kadar Luna povsem zastre Sonce, doživimo popolni mrk. Za nekaj minut nastane tema, pojavijo se zvezde in videti je kot ponoči. Živali se vznemirijo, ptice brezglavo letajo in iščejo zavetje, pogosto zaveje veter.

Za opazovanje Sončevega mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi, saj lahko že kratkotrajni pogled v Sonce povzroči nepopravljivo poškodbo očesa. Uporabljati moramo posebna očala ali ustrezna temna varilska stekla. V sili menda zadostuje tudi kos papirja, skozi katerega naredimo majhno

❱

Naše trgovine tudi v tem zahtevnem času zelo dobro poslujejo, saj je asortiment prilagojen lokalnemu potrošniku.

odprtino. V Velenju smo lahko popolni Sončev mrk opazovali 15. 2. 1961. V časopisu in po radiu (televizija je bila šele v povojih) so o tem pojavu na široko poročali, saj se zgodi zelo poredko. Takrat sem poučeval na OŠ Mihe Pintarja Toleda. Z učenci smo mrk nestrpno pričakovali in se na dogodek pripravljali več dni. Ker sončna očala in varilno steklo niso bili na voljo, smo s plamenom sveče ožgali navadno steklo in tako oboroženi na planem prežali

in zadovoljnega življenja. Prepričan sem, da bomo tako mlajši kot starejši našli pravo pot zase, uspeli ter se ne bomo kar tako predali usodi,« pove. Ustanovitelj in dolgoletni direktor podjetja Jagros ponosno doda, da je pri delu vse življenje užival. Zanj pokoj in užitki ne veljajo, čeprav bi se lahko brezskrbno prepustil brezdelju. Vendar tega preprosto ne zna. »Vse življenje si kupujem delo za denar. Smešno, boste rekli. Zadnja leta sem se usmeril v gradbeništvo in turizem, tako da sem zelo zaseden. Že drugo leto

nanj. Stekla vsi učenci niso prinesli, zato so si ga med sabo izposojali, učitelji pa so ves čas na glas opozarjali, naj nihče ne gleda v Sonce brez zaščite, sicer bo oslepel.

Končno smo se vse bolj ozaveščali, da brez Sonca ni življenja.

Delni Sončevi mrki se zgodijo pogosteje, a jih največkrat sploh ne opazimo, ker so običajno neznatni ali pa morda nebo pokrivajo oblaki. Astronomi jih vseeno zvesto beležijo in napovedujejo.

Popolni Sončev mrk je bil v prejšnjem stoletju v vsakem pogledu izredno zanimivo in razburljivo doživetje. Žal je usojeno, da tisti, ki smo ga takrat opazovali, naslednjega ne bomo dočakali. Sonce bo namreč pri nas spet popolnoma mrknilo šele 3. septembra 🔲 Bojan Glavač leta 2081.

vek takšen rodi ali se tega nauči? »Vsak človek je drugačen in svet zase. Nekaj gotovo prineseš s seboj na svet, imaš potencial, v okolju pa se prilagajaš in sproti izobražuješ. Če želiš ljudem dobro, si na pravi poti, da gredo dobre stvari in ta svet naprej.«

Če delaš z ljubeznijo, delo nikoli ne škodi

Prepričan je tudi, da si mora čas počitka, dopusta in rekreacije vzeti tudi uspešen podjetnik. Murter ni njegova edina pogosteje obi-

T: 03 897 30 90

E: info@elektro-jezernik.si • W: www.elektro-jezernik.si

NAŠE STORITVE Že od leta 1993 izvajamo električne instalacije in vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih.

 

 Križnik, d.o.o., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija / www.kssena.si

 

Mesomat Šoštanj (tržnica), Mozirje (TIC)



Vse za piknik | Pečeno meso za domov Odojek | Mesni butik Križnik



Èestitamo za praznik dela - 1. maj.

Zahtevnost potrošnikov raste, kakor raste tudi standard.

Na policah si želijo več izdelkov slovenskega porekla. »Kupci so danes racionalni, izbirajo kvaliteto in iščejo primerno ceno, pri tem pa želijo prihraniti še čas, zato je pomembno, da lahko vse kupijo na enem mestu, pa naj gre za tehnično robo, oblačila ali živila.

V trgovini moraš vedno ponuditi nekaj cenejšega in nekaj za zahtevnejše potrošnike, ki iščejo kvalitetno robo. Mnogo je takih, ki sledijo času in želijo zase nekaj kvalitetnega,« sklene pogovor 🔲 Franc Jager.

Potovanja so njegova strast. Ker zima ni njegov najljubši letni čas, hodi takrat že petnajst v tople kraje. Ugotovil je, da mu način življenja, klima in ljudje v Braziliji najbolj ustrezajo. A kljub daljšemu dopustu ostaja v toku, kar priporoča tudi ostalim podjetnikom.



ČESTITKE OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA!

Kako zahtevni so potrošniki?

strokovna, kakovostna in ugodna izvedba električnih inštalacij na novih zgradbah ali pri adaptacijah strelovodne inštalacije strokovni pregledi, preizkusi in meritve električnih inštalacij jakega in šibkega toka ter strelovodnega sistema izvedba strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije varjenje optičnih vlaken z varilnikom, primernim za telekomunikacijski sektor sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta ali ponudbe dokumentacija za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)

ŽELIMO VAM VESEL PRVI MAJ!

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

29. aprila 2021

Švedi in Grki v finalu

Ponosni, a …

Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: »Zadnjih 20 minut ni bilo energije, psihološko smo padli. Poškodoval se je še Aleks Kavčič, za katerega vemo, kaj nam pomeni. Nikomur ne zamerim, igralci se borijo, umirajo na igrišču. Zmagalo je bolj izkušeno moštvo, konec koncev je tudi kvalitetnejše. Čestitam svojim fantom, da smo prišli do tu; to je za nas zelo lep uspeh. Lačni smo bili napredovanja, a se nam ni izšlo. Zakaj smo izgubili, je ta trenutek težko reči. Glave so še vroče. Do 40. minute smo igrali zelo, zelo dobro. Ljudje mislijo, da je osem golov prednosti veliko, a ko začne energija padati ... Pojavi se strah. Sicer smo se na to pripravljali cel teden, a nekaj stvari je proti koncu šlo v prid nasprotni ekipi. Mi pa smo zgrešili ogromno čistih priložnosti, roka se je zatresla; ni bilo junaka, ki bi to obrnil. Ta ekipa daje vse od sebe. Ponosen sem nanjo. Tisti, ki vsaj malo poznajo rokomet, vedo, da je to ekipa dvajsetletnikov, z izjemo Miklavčiča, ki že ima izkušnje. To, kar smo dosegli, je veliko več, kot je kdor koli pričakoval na začetku. Priti tako daleč je bil uspeh,« so bile besede domačega trenerja Jovičića po izpadu iz tekmovanja.

Velenjčani niso zmogli zadnjega skoka – Grški AEK v nekaj minutah izničil njihovo veliko prednost Neverjetno, a resnično, bi lahko opisali dogajanje na povratni tekmi evropskega rokometnega pokala v velenjski Rdeči dvorani.

Po porazu z 29 : 31 na prvi tekmi v grški prestolnici so vsi, od igralcev do njihovih navijačev, ki so doma gotovo stiskali pesti zanje, verjeli, da bodo domači iz polfinalnega dvoboja izšli kot skupni zmagovalec in zaigrali v velikem finalu. Kljub nekajkratni prednosti osmih (!) golov se to ni zgodilo. Zadovoljiti so se morali 'samo' z neodločenim rezultatom 31 : 31. Po takšnem razpletu so igralci skupaj z vodstvom, tudi ta tekma je bila brez gledalcev, kar nekaj časa brez besed obsedeli v dvorani v razmišljanju, kako in zakaj … Se je to zgodilo.

V prvem polčasu in še nekaj čez gostje, kot da niso imeli ideje, kako igrati, domači pa so začeli sanjsko. Na začetku 6. minute so z goli Timoteja Grmška (2), Matica Verdinka in Domna Tajnika povedli s 4 : 0 in bili globoko v finalu. A do konca je bilo še daleč. Gostujoči trener se je takoj odzval in vzel minuto odmora. Po njej jim je prvi zadetek z ubranjeno sedemmetrovko preprečil Aljaž Pajntar, po izgubljeni žogi soigralcev v napadu pa so Atenčani v nasprotnem le dosegli prvi gol (1 : 4). Toda Velenjčani so bili nadvse razpoloženi, v naletu in na začetku 22. minute je Verdinek zadel za prvo vodstvo z osmimi goli razlike (15 : 7). Tolikšno prednost je z rezultatom 16 : 8 nato ponovil Miha Kavčič. Do odhoda na veliki odmor so Grki zaostanek ublažili za dva gola, a so imeli domači črno-rumeni še

vedno štiri gole zaloge za uvrstitev v finale. V njem bi se udarili s švedskim Ystadstom, ki je v drugi tekmi z zmago s 26 : 22 nad ciprskim moštvom Anorthosis nadoknadil poraz z dvema goloma razlike (24 : 26) s prve.

Tudi drugi polčas so začeli odločno. Po polovici razpleta v tem delu najbrž na domači strani ni nihče trepetal za napredovanje v finale. Hitro so zabili dva gola in znova povedli z najvišjo razliko osmih golov (21 : 13). Visoko prednost so ponovili še štirikrat, nazadnje v 40. minuti (25 : 17).

Na koncu 46. minute so bili z rezultatom 27 : 20 še vedno globoko v finalu, nato pa so po nadvse agresivni obrambi gostov začeli popuščati. Z dobrimi obrambami se je nekajkrat izkazal tudi njihov vratar, Avstrijec Thomas Bauer. V 53. minuti je s poškodovano roko moral igro zapustiti eden izmed ključnih Jovičičevih igralcev Aleks Kavčič, moštvo iz grške prestolnice pa je vse bolj topilo domačo prednost.

V sedmih minutah izničili domačo prednost

Sledilo je neverjetnih sedem minut, v katerih domači niso (z) mogli niti enkrat zatresti mreže Atenčanov, ki so z delnim nizom 6 : 0 znižali njihovo prednost na 26 : 27, z izenačenjem na 28 : 28

dobrih pet minut pred zadnjim piskom merilca za čas pa so jo povsem stopili. Ob koncu 57. minute so gostje sploh prvič povedli (30 : 29). David Miklavčič je s svojim četrtim golom (bil je stoodstoten, enako Ibrahim Haseljić) za izenačenje (30 : 30) vlil dobro minuto in pol pred koncem še trohico upanja za finale, a so Atenčani le v nekaj sekundah zatem izvedli nasprotni udar za njihovo drugo vodstvo (31 : 30). Z golom za izenačenje jih je Verdinek rešil poraza, kar pa je slaba tolažba za prikazano igro v zadnje četrt ure.

Nič ni tako slabo, da ne bi vsebovalo nečesa koristnega, pravi pregovor. Sedaj se bodo lahko povsem osredotočili na državno prvenstvo, v katerem imajo po zmagi nad Celjani in njihovem porazu s Trimom stvarne možnosti, da se vpletejo v boj za prvaka.

Tekma traja do zadnjega piska

Matic Verdinek, pred dvema sezonama kralj strelcev domačega prvenstva, ki se po hudi poškodbi na začetku aktualnega domačega prvenstva vrača na stara pota: »V prvem polčasu smo tako v obrambi kot v napadu igrali izvrstno. Med odmorom smo si dejali, da moramo tako nadalje-

vati. Toda po polovici tekme je naša igra padla najmanj za sto odstotkov. To se je takoj poznalo v nasprotnikovi igri. Imel je rešitev za vse naše ideje, postavil je obrambo 5:1, mi pa enostavno nismo znali odgovoriti … Tako kot smo jih mi v prvem polčasu lomili, so nas oni proti koncu.

Ne morem verjeti, kaj je bilo z nami. Imeli smo veliko priložnost, da gremo v finale. Žal …« 🔲

Čudeži se dogajajo

Marin Buneta, Hrvat v gostujočem moštvu: »V prvem polčasu je bila naša igra milo rečeno katastrofalna, kriminalna v vsakem pogledu. Enostavno se nismo borili. Domači so to dobro izkoristili. Med odmorom smo si dejali, da moramo pozabiti na prvi polčas in zaigrati, kot znamo igrati. Zaostanek je bil velik.

Nismo se ga ustrašili. Naša želja in volja sta bili veliki. Niti ne vem, kako smo uspeli. Morda so domači zaigrali preveč sproščeno, jim je morda zmanjkalo moči? Ne vem. Dobro igrajo v prvenstvu, imeli so ubijalski ritem. Lahko postanejo prvaki, če se jim vse poklopi. Mi smo proti koncu resnično dali vse od sebe. Pa dogajajo se tudi čudeži.«

Stanislav Vovk

TAKO so igrali Polfinale pokala EHF, povratna tekma RK Gorenje Velenje – AEK Athens HC 31 : 31 (19 : 13)

Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović; Tajnik 8 (3 : 2), Verdinek 6, Miklavčič 4, Aleks Kavčič 4, Grmešk 3, Miha Kavčič 3, Haseljić 2, Pajt, Starc, Drobež, Komar, Slatinek-Jovičić, Predović, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

AEK: Bauer (6 obramb), Kosanović; Arampacis 1, Hykkerud 1, Tziras 5 (1 : 0), Dompris 2, Nikolaidis, Milonas 2, Moya Florido 2, Pedersen 4, Toniazzo 8 (3 : 3), Papadionsou, Nuic, Arapakopulos, Buneta 3, Kederis 3; trener: Dimitris Dimitroulias.

Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (2), AEK Atene 4 (3); izključitve: Gorenje 4.

Liga NLB, 23. krog Rezultati: Grosist Slovan - Trimo Trebnje 29:38 (14:20), Slovenj Gradec - Dobova 33:31 (16:14), Ljubljana -Jeruzalem Ormož 28:34 (16:12), Maribor Branik - Riko Ribnica 29:28 (16:16), Urbanscape Loka -Koper 29:28 (13:14), Izola - Krka 30:30 (13:12); preloženo: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško.

Vrstni red: 1. Celje 21 tekem - 38 točk, 2. Velenje 20 - 35, 3.

Trebnje 21 - 35, 4. Jeruzalem-Ormož 23 - 26, 5. Koper 22 - 25, 6. Slovenj Gradec 2011 23 - 25, 7. Ribnica 23 - 23, 8. Loka 23 -

22, 9. Maribor 20 - 16, 10. Dobova 19 - 14, 11. Slovan 22 - 14, 12. Ljubljana 21 - 10, 13. Krka 21 - 9, 14. Izola 21 - 8.

2. SNL, 16. krog Rezultati: Kalcer Radomlje - Rudar Velenje 3:0 (2:0), strelci: Cerar 30., Jarović 39., 49.; Krka - Vitanest Bilje 2:2 (0:1), Krško Šmartno 1928 0:1 (0:0), strelec: Verhovšek 92.; Fužinar Vzajemci - Primorje sMundia, 1:2 (1:0), Roltek Dob Triglav 3:3 (0:3), Brežice Terme Čatež - Nafta 1903 3:1 (2:1), Beltinci Klima Tratnjek - Brda 1:1 (0:0), Jadran Dekani - Drava Ptuj 2:1 (2:0).

Vrstni red – skupina za prvaka:

1. Radomlje 41 (42:11), 2. Krka 35 (40:17), 3. Dob 35 (41:23), 4.

Brežice 31 (25:20), 5. Nafta 28 (48:23), 6. Bilje 27 (30:25), 7. Triglav 24 (21:20), 8. Rudar 22 (18:21);

Skupina za obstanek:

9. Jadran 18 (18:25), 10. Krško 18 (15:26), 11. Fužinar 17 (32:25), 12. Beltinci 17 (23:29), 13. Primorje 12 (12:28), 14. Šmartno 12 (13:43), 15. Drava 10 (23:35), 16. Brda 10 (10:40).

Opomba: Dravi so odvzeli tri točke zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti do nekdanjega trenerja Muamerja Vugdalića.

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si

JAN

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

Mali bazen, veliki bazen, tepidarium, �tnes studio, tenis, badminton, squash, namizni tenis.

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING

Zdravje je rdeče barve. Vesele praznike!

Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik dela - 1. maj!

Vabljeni v �tnes!

Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

29. aprila 2021

17

Katarina Srebotnik po 24 letih Šmarčani so se otresli zadnjega mesta, Rudar ostal izpadla iz top 100 na osmem Po štiriindvajsetih letih, z izjemo ene sezone, ko je bila poškodovana, je iz prve stoterice najboljših igralk dvojic izpadla Katarina Srebotnik. Zmagovalka 39 turnirjev WTA med pari je v primerjavi s prejšnjim tednom nazadovala za sedem mest in je zdaj 102. na svetu. Srebotnikova je bila julija 2011 prva igralka sveta med dvojicami, v karieri pa je z nagradami na turnirjih po podatkih WTA zaslužila nekaj več kot osem milijonov dolarjev. Štiridesetletna Srebotnikova, ki je iz prve stoterice za kratek čas zdrsnila leta 2009, ko je imela poškodovano levo nogo, je zadnji dvoboj odigrala lani septembra na odprtem prvenstvu Francije. Pu

Nogometaši v 2. ligi s 16. krogom začeli sklepni del aktualne sezone

letu 2010 je kariero posvetila izključno nastopom med dvojicami, zadnji turnir pa je osvojila leta 2018 v Nürnbergu.

Leta 2011 je s Čehinjo Kveto Peschke osvojila Wimbledon, ima pet naslovov 'grand slam' med mešanimi pari (3-krat Roland Garros, US Open, Melbourne), med ženskami pa je še petkrat igrala v finalih največjih turnirjev (2-krat Pariz, 2-krat Wimbledon, New York).

Poleg devetintridesetih zmag – deset od teh s Kveto Peschke, po štirikrat s Tino Križan in Ai Sugiyamo – je 43-krat nastopila v finalih turnirjev WTA. 🔲

Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net Moštva bodo zaradi koronavirusa spomladanski del odigrala po prilagojenem sistemu. Na sporedu bo le sedem dvobojev po enokrožnem sistemu, vodstvo tekmovanja pa jih je razdelilo v dve skupini. Okrnjen del prvenstva so začeli prejšnji konec tedna s 16. krogom. Nogometaši Rudarja so gostovali pri vodilnih Radomljah, ki imajo ambicije za ponovno igranje v družbi najboljših moštev.

Dobro so se jim upirali le pol ure, nato pa so igralci iz naselja v domžalski občini do odhoda na odmor dvakrat zadeli, povedli z 2 : 0 in postavili rezultat polča-

sa. V drugem so s tretjim golom le še potrdili šestnajsto zmago, Šalečani so vknjižili šesti poraz, prav toliko pa imajo zmag. Moštvo iz domžalske občine je s tem prednost pred Krko in Dobom povečalo na pet točk.

Dobljani so doma s Triglavom igrali neodločeno, 3 : 3, Novomeščani pa 2 : 2 z Biljem. Velenjčani so z dvaindvajsetimi točkami ostali na osmem, zadnjem mestu te skupine. Sedmi Kranjčani imajo trenutno dve točki več od njih, šesti Biljenci pa pet.

V prizadevanjih za obstanek v ligi so si pomembno zmago priigrali šmarski nogometaši. Niso

popuščali do zadnjega sodnikovega piska in njihova vztrajnost je bila nagrajena s tretjo zmago.

Z golom Blaža Verovška v drugi minuti sodnikovega dodatka so zmagali z 1 : 0 in se vsaj do naslednjega kroga otresli zadnjega mesta. Trd boj za obstanek je tudi pred Ptujčani. Zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti do nekdanjega trenerja Muamerja Vugdalića so jim odvzeli tri točke. Šmarčani bodo v naslednjem krogu gostovali v Dekanih, Velenjčani pa v Brežicah. 🔲

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za prvi maj - praznik dela!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip super ugodno (od 28.4. do 4.5.2021): roža bršljanka zemlja za rože Gramoflor 70 lit zalivalka 10 lit gnojilo za cvet Vetisa metla sirkova 5x vezena cement Nexe 25 kg

tamo Česti aznik za pr la! de

0,65 € / kos 6,99 € / kos 2,99 € / kos 3,29 € / kos 3,49 € / kos 2,59 € / vreča

Zaradi zapore križišča pri Mercatorju v Pesju vas prosimo, da uporabite za dostop krožišče pri Hoferju (smer pokopališče), nato prvi odcep desno (čez most).

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

vos

Čestitamo za 1. maj - praznik dela!

Topolšica 15, Topolšica | Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 | gsm: 041 736 058

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 18

18 Ob vsakem svetovnem in evropskem dnevu brez avtomobila se spomnimo in opozarjamo na uporabo okolju prijaznih načinov transporta, kot so kolesarjenje, hoja in javni potniški promet. Združevanje različnih oblik prevoznih sredstev lahko precej pripomore k spreminjanju naše miselnosti in k izboljšanju okolja, predvsem pa lahko vpliva na boljšo kvaliteto in zdravje našega življenja. Okolju prijazno mobilnost in energijo prihodnosti pa poleg rekreacije omogoča tudi elektrika, če je seveda pridobljena iz obnovljivih virov, pravi dr.

Emil Šterbenk, geograf in okoljevarstvenik, vse življenje tudi ljubitelj starodobnikov, ki jih ima kar nekaj garaži. Uživa v vožnji različnih vrst prevoznih sredstev, od avtomobilov, kamionov, tovornih in dostavnih vozil, pri vožnji katerih kot testni voznik piše članke za različne strokovne avto-moto revije, odkriva tako prednosti kot slabosti vožnje, hkrati pa s starodobniki ohranja tehnično kulturno dediščino. Ko ga spoznavam, hkrati ugotovim, da ne samo vozi, temveč tudi živi za avtomobile.

Tovorna in motorna vozila spreminjajo zgodovino

Po ulicah Šmartnega ob Paki in do Šoštanja sva se popeljala tako z modernim MAN-ovim dostavnim vozilom kot starim kamionom, pri tem pa opazovala razliko med vožnjo nekoč in danes. Kot entuziast mi predstavi svojo strast in ljubezen do starodobnikov, ki se je rodila že v gimnazijskih letih. Ko mu je stric podaril dvajset let starega opel rekorda in ko je v Zagrebu leta 1989 kupil še starega mercedesa, pa je vedel, da se bo tej vrsti ljubezni težko odrekel. Je član Društva starodobnikov Savinjska dolina, Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki in ustanovitveni član Mercedes-Benz kluba Slovenija. Koliko je podobnih zanesenjakov in ljubiteljev starodobnih vozil? »Zadnje čase opažam, da je ljubiteljskih navdušencev precej. Z bratrancem objavljava videoposnetke (EB Timers), ki so precej gledani, kar kaže, da je podobnih zanesenjakov tudi v zrelih letih še precej. Zelo hitro ugotovimo, kdo

KRONIKA

29. aprila 2021

»Avto je le avto!«

vozil nekoč in danes ni možna.

Stvari so se toliko spremenile, da ni primerjave.«

Obnavljanje, ohranjanje in promocija starodobnih vozil so zelo zahtevna opravila, ki terjajo ogromno časa, volje in energije – Za prometno varnost so nova vozila velika prednost

Emil Šterbenk: »Največ lahko naredimo z varčno vožnjo in s svojim obnašanjem, pa tudi tako, da izkoristimo potenciale, ki jih vozilo ima.

Drobne spremembe lahko precej pripomorejo pri prihranku goriva in skrbi za okolje.«

»staro škatlo« pogleda drugače.

Tudi revija Avto Motor Classic, ki je namenjena ljubiteljem starodobnikov, izhaja v sedem tisoč izvodih, kar kaže na to, da lahko v Sloveniji govorimo o deset tisoč organiziranih ljubiteljih starodobnikov,« pripoveduje novinar avtomobilskih prispevkov.

Ob vožnji in klepetu hitro ugotovim, da o tovornjakih govori s prav posebnim žarom ter da tako tovorna kot motorna vozila ustvarjajo zgodovino, ohranjanje le te pa je za prihodnje generacije še kako pomembno.

Največja napaka voznikov je preveč zaviranja in pospeševanja po nepotrebnem

Obnavljanje, ohranjanje in promocija starodobnih vozil je zelo zahtevno opravilo, ki terja ogromno časa, volje in energije.

Ko se sam loti restavratorstva, preživi tudi pol leta večinoma v garaži, v umazanem kombine-

»Cene starodobnikov določa trg.

Velikokrat napačno mislimo, da imamo draga vozila. Za takšen avto bi v Nemčiji plačali štirideset tisoč evrov, pa ne vem, ali je vreden deset tisoč evrov. Z očetom sva se pred dnevi vozila s tem avtom, takšno druženje je neprecenljive vrednosti. Tudi na izletu je takšen avto neprecenljive vrednosti.«

zonu. Nekajkrat letno jih očisti, sin, avtomehanik, pa opravi servis. Trenutno ga čaka v garaži obnova avtomobila, ki mu bo vzela veliko časa. Kot ponosen lastnik pisane palete starodobnikov mi zaupa, da nima najljubšega avtomobila, čeprav je izredno ponosen na Mercedesovega Pontona letnik 1961, ki sta ga kar nekaj časa kot vsakdanji avtomobil vozila tako oče kot on sam. Danes je spremenjen v starodobnika. »Je pa čudovito brezčasno lep avtomobil. Veliko mi pomeni tudi TAM 110, katerega upravljanje je zelo zahtevno. Gre za slovenski proizvod, ki je pomemben del zgodovine, primerkov pa je vedno manj. Ima nesinhroniziran menjalnik, ki ga zna uporabljati zelo malo ljudi.« Kot testni voznik je Emil Šterbenk posebej pozoren na to, kako se obnaša pogonski sklop. Če je pri osebnih avtomobilih več poudarka na vgrajenih sistemih, ga pri gospodarskih vozilih zanima predvsem poraba, saj je gorivo

pri teh vozilih največji strošek. »Dostikrat opazim, da dobre reči v gospodarskih vozilih prenesejo tudi v osebna. Tovornjaki imajo vgrajene pametne tempomate, ki berejo topografsko karto, in če podrobno gledaš te sofisticirane sisteme tovornjakov, se lahko o varčni vožnji avtomobila sam veliko naučiš.« Pa znamo vozniki varčno voziti? »Opažam, da je največja napaka voznikov preveč zaviranja in pospeševanja po nepotrebnem. Treba je gledati naprej in se sproti prilagajati situaciji.«

Sodobni avtomobili podpirajo lenobo

Kako zmanjšati promet in ga narediti okolju bolj sprejemljivega, se sprašujemo že nekaj časa. Kot okoljevarstvenik, ki je trideset let delal na področju varstva okolja, si je Šterbenk lahko oblikoval širši pogled na trajnostno mobilnost, ki vključuje alternativne oblike mobilnosti, pri čemer je poudarek na

Žalec, 22. aprila – V četrtek je neznani storilec s parkirišča pred trgovino Hofer v Žalcu odtujil starejši neregistriran osebni avto znamke Peugeot 206. Vozilo je srebrne barve.

Okradel Rdeči križ Žalec, 22. aprila – V Žalcu je v četrtek neznani storilec izpred prostorov Rdečega križa odtujil dva kovčka z rabljenimi oblačili, v petek pa je bilo v eni izmed trgovin v Žalcu odtujenih za okoli 500 evrov posode.

Dva ropa Velenje, 22. aprila – Policisti so v četrtek okoli 22.40 v Velenju obravnavali rop. Dva neznanca sta na Vojkovi stopila do oškodovanke, ji iz rok iztrgala torbico, iz nje vzela denarnico z dokumenti in gotovino, potem pa pobegnila.

V soboto, 24. aprila popoldan, pa so policisti obravnavali še en podoben dogodek. Pred trgovino Spar je neznanec oškodovancu z rame strgal nahrbtnik, v katerem je imel denarnico z dokumenti in gotovino. Po dejanju

je pobegnil neznano kam.Policisti za storilci pospešeno poizvedujejo.

Vlom v hišo Velenje, 23. aprila – V petek so vlomili v stanovanjsko hišo v Velenju. Storilec je vanjo vstopil tako, da je razbil steklo. Notranjost hiše je preiskal, odtujil pa ni ničesar.

Rolkar poškodoval peško Velenje, 24. aprila – V soboto okoli 18. ure se je v prometni nesreči peška, v katero je trčil oziroma nanjo padel rolkar, hudo poškodovala. Nesrečo so obravnavali policisti Postaje prometne policije Celje.

Kradejo pnevmatike Žalec, 25. aprila – V Žalcu je bilo v noči s sobote na nedeljo vlomljeno v garažo, iz katere so neznani storilci odtujili komplet pnevmatik s platišči, visokotlačni čistilec, dva sesalca ter tekalno stezo, vse skupaj vredno okoli 6.500 evrov.

V isti noči so neznanci tudi v Preboldu iz odklenjene garaže odtujili štiri pnevmatike s platišči, vredne okoli 400 evrov.

»Pozdravljam električna vozila v mestih, kot so London, Zagreb in München, ki so odlična za mestno vožnjo. Drugače pa je z avtocestami in klanci. Žal je polnjenje kamionov in avtobusov šok za električno omrežje, zaradi česar potrebujemo prilagojeno infrastrukturo. Čas polnjenja je dolg, velika je tudi stopnja onesnaževanja pri pridobivanju surovin za akumulatorje.

Dokler ne bo večje spremembe na področju akumulatorjev, večjih sprememb ne pričakujem.

Vodik je odličen energent, dobro se skladišči, je pa energetsko potratno njegovo pridobivanje,« razmišlja Šterbenk, ki za Slovenijo, ki ima razpršeno poselitev, kjer v vsako vas vsako uro ne vozi avtobus, vidi rešitev v drugih oblikah vožnje, npr. organiziranju prevozov (car sharing). »Nima smisla, da bi tam, kjer ni kritične mase, avtobusi vozili na 15 minut. Javni prevoz v manjših krajih ne more preživeti. V Zagrebu (žena je Zagrebčanka) npr. vožnja s tramvajem pride do izraza. Ko pridem v Zagreb, parkiram in se vozim samo s tramvajem. Ne moreš primerjati Velenja ali Šoštanja s Hamburgom, Dunajem, Londonom ...« Kaj pa vlaki? »Osebni vlak ni nujno okolju najbolj prijazna rešitev. Stare težke motorne kompozicije sicer ponekod že zamenjujejo z novimi, ki čistijo zrak. Zato mislim, da moramo izkoristiti možnosti, ki jih imamo. Odlična bi bila samopostrežna izposoja avtomobilov na vnaprej določenih lokacijah. Namesto da bi imeli svoj avtomobil, bi si ga izposodili zgolj, ko bi ga potrebovali. Vendar še nismo tako daleč. Avto je le avto,« se nasmeje Šterbenk, ki izpostavi še hibridna vozila. »Najučinkovitejša so pri mestni vožnji in na hribovitih območjih, kjer veliko zaviramo. Pri hibridnem vozilu vsako zaviranje uporabimo za polnjenje akumulatorjev,« še zaključi Šterbenk, ki vsem priporoča, da se pred nakupom avtomobila zavedajo, za kakšno vožnjo je kakšno vozilo 🔲 jš primerno.«

Iz POLICISTOVE beležke

POLICIJSKA kronika Ukradel neregistriran avto

omejevanju motornega prometa, porabi energije in spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. »Avtomobile prodajajo proizvajalci, zakone sprejemajo poslanci, ki jih prepričajo lobisti. Kot geografa so me učili, da moram na stvari gledati celostno,« pove in doda, da gre naša prihodnost vse bolj v smer samostojne vožnje vozil. »Sodobni avtomobili imajo tako dodelane sisteme, da bi lahko vozili sami. Avtomatizacija tovornega prometa in tehnični razvoj so na visoki stopnji. Proizvajalci se spopadajo s številnimi pravnimi, etničnimi in tehničnimi ovirami, saj zakonodaja marsičesa ne dovoljuje.

Nas pa na tehničnem področju čaka zanimiva prihodnost. Sem pa vesel, kadar kot testni voznik vozim sodoben avtomobil, ki po drugi strani podpira lenobo, zato se razvoja avtomatizacije bojim.

Kadar preizkušam različne sisteme in sem nanje pozoren, mi elektronika pride prav, saj so namenjeni varovanju ljudi. Primerjava

Nas čaka električna prihodnost?

V prometni nesreči umrl voznik Mozirje, 25. aprila – V nedeljo se je v prometni nesreči na območju Ljubnega ob Savinji smrtno ponesrečil 65-letni voznik osebnega avtomobila.

Na OKC PU Celje so bili ob 19.38 obveščeni, da je z Ruseljske ceste z vozišča zapeljal voznik osebnega avtomobila, ki ne kaže znakov življenja. Na kraj so bili takoj poslani reševalci, gasilci in policisti.

Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče ugotovili, da je voznik vozil po makadamski cesti v Primožu pri Ljubnem in v levem ovinku zapeljal desno z vozišča ter trčil v brežino. Vozilo je odbilo preko vozišča, kjer je zdrselo po strmem pobočju v globel.

Voznik je umrl na kraju nesreče.

Neznanec poškodoval mesomat Šoštanj, 25. aprila – V nedeljo je neznanec na tržnici v Šoštanju poškodoval mesomat.

Za njim poizvedujejo.

Kršila JRM Velenje, 22. aprila – Policisti sicer ne poročajo, kaj je šlo narobe, a je že moralo biti kaj dovolj resnega, da so občanu, ki je v četrtek popoldan na Cesti Simona Blatnika kršil javni red in mir, napisali plačilni nalog. Še en plačilni nalog pa so zaradi kršitve javnega reda in miru napisali v petkovem jutru, ob pol četrti uri zjutraj, in sicer občanu na Goriški cesti.

Malo posušenega Velenje, 22. aprila – V četrtek proti večeru so policisti občanu na Jenkovi zasegli neznano posušeno rastlino. Ker so sumili, da gre za prepovedano drogo, so snov poslali v analizo. Če se bo njihov sum potrdil, bodo ustrezno ukrepali.

Soseda sta se prepirala Velenje, 23. aprila – V petek so policisti posredovali v Silovi, kjer sta se prepi-

rala soseda. Po zbranih obvestilih so za enega od njiju uvedli postopek pri prekrškovnem organu.

V lastnika lokala vrgel stol Šoštanj, 23. aprila – Kaj je tako razburilo občana, da je v petek proti večeru v Šoštanju v lastnika lokala vrgel kovinski stol, policisti niso preverjali. So pa kršitelju za dejanje napisali plačilni nalog.

Prehiter kolesar Velenje, 24. aprila – V soboto popoldan je zdravnik Zdravstvenega doma Velenje policiste obvestil, da so pri njih oskrbeli kolesarja, ki je padel. Zaradi neprilagojene hitrosti, ki je botrovala padcu, ga čaka prekrškovni postopek.

Žaljivi grafiti v Šenbricu Velenje, 24. aprila – Občan iz Šenbrica je v soboto policiste obvestil, da so neznanci na cesto, ki vodi do njegove hiše, narisali žaljive grafite.

Policisti so ugotovili, da ni šlo za prekršek ali kaznivo dejanje, zato so dogodek zgolj zabeležili.

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

29. aprila 2021

Brezno Rupa pod Pergovnikom ponovno čisto

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vse cilje, ki si jih boste zastavili na delovnem področju, boste tudi uspešno izpeljali. Rezultatov se boste veselili na dolgi rok, saj boste pridobili zaupanje in spoštovanje nadrejenih, sodelavci pa bodo z veseljem delali pod vašim vodstvom.

Vse vaše pretekle težave v službi bodo pozabljene. Pri izvedbi projektov, ki bodo drugim predstavljali nepremostljive ovire, boste našli alternativne rešitve. Ker boste tudi ves svoj prosti čas namenili službenim obveznostim, vam bo proti koncu tedna morda začelo primanjkovati energije. Med vikendom si zato privoščite zasluženi počitek, saj vam bo sicer padla odpornost.

Namen akcije je bil poleg sanacije te naravne vrednote seznanitev javnosti s pomenom ohranjanja narave in virov pitne vode ter z grožnjami, ki jih predstavlja odlaganje odpadkov v naravo Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 17. aprila – Jamarji Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica so ob podpori Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje in Občine Šoštanj odstranili odpadke iz brezna Rupa pod Pergovnikom. S tem so odstranili še eno črno odlagališče odpadkov v naravi in hkrati nevarnost onesnaženja vodnega okolja v podzemlju. Tako so podprli tudi prizadevanja ob mednarodnem letu jam in krasa 2021, pod sloganom »raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«.

Brezno je v naselju Bele Vode, na levem strmem pobočju Ljubije, pod domačijo Pergovnik, po kateri je tudi poimenovano. Sredi suhe skalnate grape je majhna odprtina, ki predstavlja vhod v 11 m globoko brezno. Brezno ima status naravne vrednote državnega pomena.

Jamarji so brezno temeljito raziskali že leta 1973, ponovno pa so si brezno ogledali v začetku letošnjega leta. Tokrat jih je namesto jamske svežine pričakal

ohranjanja narave in virov pitne vode ter z grožnjami, ki jih predstavlja odlaganje odpadkov v naravo. »Žal se še vedno vse prevečkrat dogaja, da ljudje brezobzirno dojemajo naravno okolje kot priročno mesto za odlaganje odpadkov. Ne samo da odpadki

❱

»Žal se še vedno vse prevečkrat dogaja, da ljudje brezobzirno dojemajo naravno okolje kot priročno mesto za odlaganje odpadkov.«

Jamarji so odstranili še eno črno odlagališče, v okolici brezna pa našli večje število plastičnih posod. (foto: Arhiv zavoda RS za varstvo narave).

neprijeten zaudarjajoč zrak, ki je prihajal iz vreč s klavniškimi odpadki in mrhovino. V bližnji okolici brezna, pod previsno skalo, so našli tudi večje število plastičnih posod.

Od predloga jamarjev do izvedbe naravovarstvene akcije

je preteklo manj kot tri mesece, zato je bilo toliko večje skupno zadovoljstvo, da jim je v relativno kratkem času uspelo v naravi zbrisati črno točko.

Namen akcije je bil poleg sanacije naravne vrednote tudi seznanitev javnosti s pomenom

19

jamarjem otežujejo raziskovanje kraškega podzemlja, huje je, da odpadki onesnažujejo podzemne vode, ki velikemu delu Slovenije predstavljajo pomemben vir pitne vode,« sta ob uspešni akciji poudarili Ljudmila Strahovnik in Mina Dobravc iz Zavoda RS za varstvo narave. 🔲

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Naj vas ne skrbi, če se bo teden začel z manjšim nesporazumom. S pozitivnim pristopom in iskrenim pogovorom ga boste hitro odpravili. V preteklosti ste se že naučili, da se z lepo besedo, brez živčnega reagiranja, da rešiti skoraj vse probleme. Več časa si boste vzeli za prijatelje, s katerimi se boste ob druženju po dolgem času sprostili in tudi nasmejali. Izkušnje iz minulih let vam bodo v veliko pomoč tudi v službi, kjer boste rade volje delili nasvete, sodelavci pa vam bodo zaupali in vas podpirali. Že na prvi pogled bo videti, da ste s svojim življenjem trenutno zelo zadovoljni. In res boste.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Cenili boste trenutke, ki jih boste preživeli s svojim partnerjem. Ljubezen boste ob romantičnih večerjah in masažah uživali v polni meri. Načrtov v dvoje vama ne bo zmanjkalo. Kljub temu pa bi bilo prav, da s partnerjem ohranjata tudi vsak svoj življenjski prostor. Nekaj svojega prostega časa namenite tudi ostalim družinskim članom in prijateljem, ki bodo potrebovali vašo družbo in nasvete. Samski dvojčki boste v skušnjavi, vendar boste pri navezovanju stikov videli tudi negativne plati partnerstva. Prepustite se čustvom, saj imate možnost, da se bo iz kratke avanture počasi razvila prava ljubezen.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Dobro veste, česa si v življenju želite. Končno boste nehali samo sanjariti ter čakati na spremembe in boste zadeve vzeli v svoje roke. Čas je, da pozabite na vse, kar je bilo, in se osredotočite le na prihodnost. Če se vam bo zdelo, da so razlike v trenutnem partnerstvu nepremostljive, si nehajte zatiskati oči in upati, da se bodo problemi razrešili sami od sebe. Dobro razmislite o situaciji in si pošteno odgovorite, ali je še vredno vztrajati. Čeprav bo prekinitev razmerja morda za vas boleča, boste čez nekaj časa videli, da ste ravnali pravilno. Ko boste najmanj pričakovali, vas bo presenetil nekdo, ki je bolj podoben vam.

Z njim boste lahko začeli graditi skupno prihodnost.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Čeprav ste po naravi precej varčni, vas bo tokrat zamikalo, da bi brezglavo zapravljali težko prislužene prihranke. Morda razmišljate o nakupu novega avtomobila, čeprav ga v resnici sploh ne potrebujete. Sanjarite o dragih počitnicah v oddaljenih krajih, vendar dobro premislite, če si jih trenutno lahko privoščite, saj veste, kakšna je zdravstvena situacija. Nekaterim stvarem se enostavno ne boste mogli upreti, saj vas bo prijela prava nakupovalna mrzlica. Da bi jo potešili, si raje privoščite kakšno novo oblačilo, kozmetični izdelek ali dekorativni kos pohištva za vaše stanovanje, glede večjih nakupov pa za zdaj počakajte. Res še ni pravi čas.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Vaša energija in dobra volja bosta nalezljivi. Počutili se boste odlično, kot prerojeni. Končno ste razrešili probleme, ki so vas pestili v preteklem obdobju. Prijatelji se bodo kar tepli za vašo pozornost in bodo z vami z veseljem preživljali proste urice. Usklajevali boste prijetno s koristnim, uspevali boste na vseh področjih v življenju. Našli boste fizično in notranje ravnovesje, kar se bo močno kazalo tudi na zunaj. Niti zahtevnejše naloge na delovnem mestu vas ne bodo spravile s tira. Pazite le na svoje zdravje, saj vas lahko zaradi napačne prehrane začnejo pestiti želodčne težave. Prečistite telo, počutje bo takoj boljše.

Skozi tančice ženskega pogleda jo pot. Vsaka sprememba prav tako.

Potovanje »Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.« (Theodore Roosevelt) Življenje je potovanje. Se strinjaš?

Z družino se odločimo za kratek oddih.

Veselje na vrhuncu. Prekipevamo od pričakovanja in komaj čakamo, da prispemo na cilj. A ker se iz trenutka odločitve ne da preskočiti kar na cilj, se lotimo še vseh tistih nujno potrebnih opravil. Pakiranje.

Ne morem reči, da me ravno navdušuje, a je nujno potrebno. Pri vprašanju, ali sem kaj pozabila, se ravnam bolj z občutkom. Če smo kaj pozabili, pa verjetno tudi lahko kupimo.

Otroci so navdušeni, ne morejo spati, tudi meni veselje krati spanec. Nato sledi štart.

Ali smo vsi v avtu, imamo dokumente, ali smo prosili za varno pot? Naš cilj je vse bliže. Sinu je v avtu slabo, saj tako nestrpno pričakuje cilj. Vsi si želimo videti, kaj nam le ta prinaša. Ali nas bo razveselil, osrečil? Bomo zadovoljni s tem, kamor smo prišli? Bomo zadovoljni s potjo, ki smo jo morali do sem prehoditi?

Ta vtis je resničen. Ko pišem to kolumno, uživam na našem cilju. In medtem ko se prepuščam lepotam narave, mislim na to, kako je pravzaprav vse v našem življenju potovanje. In to vedno vključuje dejavnosti, ki so nam bližje, nam bolj ustrezajo, in tudi tiste, ki bi se jim najraje izognili, se jih sploh ne lotili ali pa jih opravili kar na hitro, površno.

Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo sami ali pa jo od nas zahteva nekdo drug, ima svo-

Zato se pri vsaki dobro vprašajmo, kakšen je cilj. Če je za nas dovolj dober, nas dovolj motivira in smo sposobni dovolj močno ponotranjiti fokus na to odločitev, bomo tudi vse tisto, kar nam prihaja naproti in v nas zbuja nekakšen odpor, opravili z več navdušenja, z manjšim odporom in bolj zavzeto, saj se bomo zavedali, da je cilj vse bliže. Ko pa prispemo na cilj, si ga dovolimo izkusiti s ponosom in občudovanjem.

Spomnimo: Velenjski policisti so bili v nedeljo dopoldne, 11. aprila, obveščeni o pogrešanem 60-letnem občanu. Takoj po obvestilu so ga začeli iskati. Pri pregledovanju gozdne poti, na

Čas je, da se končno prepustite ljubezni. Imate veliko srečo, da ste našli partnerja, ki mu lahko zaupate in vam stoji ob strani. Vajina zveza je trdna in pripravljena na nove izzive, morda na skupno selitev ali pa celo na novega družinskega člana. Pustite za seboj vse dvome in odrekanja, saj vam je partner že dokazal, da misli resno in je pripravljen z vami graditi svoje življenje. Tudi na finančnem področju se obeta spodbudno obdobje. Če se boste dokazali, vas čaka nagrada v obliki dodatnega finančnega priliva.

Nekaj previdnosti pa ne bo odveč, sploh, če boste podpisovali pogodbo za nakup nepremičnine.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Dneve boste preživljali umirjeno in ustaljeno. Ukvarjali se boste predvsem z družino in poslovnimi zadevami. Vaše življenje bo krojila rutina, ki vas bo počasi začela malo dolgočasiti. V ljubezni boste pogrešali nekaj več čustvenosti, nepredvidljivosti in erotike. S partnerjem si privoščita romantični izlet ali pa kar cel vikend paket v nekem kraju, ki ga še nista obiskala. Daleč stran od službe, sorodnikov in prijateljev bosta lahko ponovno odkrila že nekoliko pozabljeno strast in raziskovala zanimive kraje, ki jih še nista videla. Vajina vez se bo ponovno okrepila. Pri tem ne glejte na stroške, saj vam denar na računu ne koristi prav veliko. Dobro počutje je vredno več.

Ne bojte se oditi na pot, saj po izkušnjah veste, da lahko prinese veliko pozitivnega. Spomnite se besed Forresta Gumpa: »Mama je vedno govorila, da je življenje kot bombonjera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.« 🔲

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Sprejem za velenjska policista Generalni direktor policije dr. Anton Olaj je pretekli teden sprejel policista Policijske postaje Velenje Davida Brumca in Uroša Medveda, ki sta občanu rešila življenje.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

vzpetini proti cerkvi sv. Jakoba, je policist zaznal komaj viden zdrs s poti čez previsno steno in v prepadu opazil negibnega moškega.

Uroš Medved, ki se na srečo v prostem času ukvarja s športnim plezanjem, se je po steni spustil do moškega, ki je zaradi

večje rane na zapestju izgubil veliko krvi, David Brumec pa je nemudoma prevzel obveščanje reševalcev in koordinacijo njihovega prihoda na kraj. Poškodovanega so nato s skupnimi močmi odnesli do reševalnega vozila. Zaradi njune nagle akcije sta moškemu rešila življenje, saj sta ga od smrti ločili le slabi dve minuti. 🔲

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Želimo Vam zdrave in sprošèujoèe prvomajske praznike!

Ob pravem času se boste znašli na pravem mestu in končno dobili poslovno priložnost, ki si jo že tako dolgo želite. Ne izpustite je iz rok, bodite zagnani in optimistični. Pri pravnih zadevah pa bodite skrajno previdni, preverite, ali ste jih zaupali pravim ljudem. V krogu sodelavcev lahko pričakujete težave zaradi načrta, ki bo povzročil kar nekaj zavisti in ljubosumja. Če boste vse preverili in se zadeve lotili previdno, boste uspeli. V prostem času ne razmišljajte preveč o službenih nalogah, ampak se posvetite hobijem, ki vas veselijo, pa naj bo to kuhanje, branje knjig, umetnost ali kaj drugega.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Vpeti boste v toliko različnih dejavnosti, da ne boste imeli skoraj nič prostega časa. Sicer vam odgovarja, da imate dni zapolnjene s službenimi obveznostmi in mnogimi konjički, vendar zaradi tega pogosto zanemarjate partnerja. Tudi če je v preteklosti vse to mirno prenašal, vam bo sedaj dal vedeti, da potrebuje več vaše pozornosti. Če želite ohraniti vajino razmerje in mirno kri, se boste morali odpovedati kakšnemu hobiju ali pa zanj navdušiti tudi njega. V tem primeru se bosta konjičkom lahko posvečala skupaj, vaš partner pa se ne bo več počutil zapostavljen. Že ta konec tedna poskrbite za kakšno presenečenje, ki bo po njegovi meri.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Znebili se boste vsega, kar vam ne prinaša več sreče v življenju, in odprli pot spremembam. Samski boste veliko sanjarili o novi ljubezni, žal pa nova srečanja trenutno ne bodo izpolnila vaših pričakovanj. Brez težav boste sicer navezovali stike in spoznavali nove ljudi, vendar se boste izogibali resnim ljubezenskim zvezam. Pazite, da ne boste koga prizadeli. Če boste spoznali osebo, s katero morda vidite skupno prihodnost, ji dajte priložnost. Ni vam treba hiteti, tudi počasi se daleč pride. Zna se vam namreč zgoditi, da boste kasneje obžalovali, da niste bili pripravljeni iti dlje od spogledovanja. Najmanj, kar potrebujete, je samopomilovanje.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Vaše počutje bo nihalo, v enem trenutku boste dobre volje in polni energije, v drugem pa brezvoljni in pesimistični. Pomagajte si s pravilno prehrano, gibanjem in kakšno tehniko sproščanja. Samske ribe boste ljubezen trenutno postavile na stranski tir, raje se boste posvetile hobijem in osebni rasti. Na delovnem področju bo dogajanje živahno in precej intenzivno. Če ste na vodilnem položaju, se boste verjetno odločili za uvedbo nekaterih sprememb, ki jih sodelavci sprva ne bodo z veseljem pozdravili, dolgoročno pa bodo za vaše podjetje prinesle pozitivne rezultate. K sreči bodo to hitro spoznali in vam sledili.

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

29. aprila

06.20 06.25 07.00 09.05 09.35 09.40 10.05 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.45 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.05 01.30 01.55 02.25 02.40 02.45 02.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Mišji razbojnik, risani film Gudrun, vikinška kraljična, Krokar Smrtonosni dinozavri, Kralji neba Poldi, pustolovščine pogumnega ptička Vem!, kviz Slovenija - 30, Slovenija mednarodni položaj Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Preživetje vrste, 4. sezona Slovenci v Italiji, Vklop – Perspektive mladih Uhojene poti v Prekmurju / Kitaposott, 1. del / 1. rész, utak a Muravideken Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Statistika svet v številkah, oddaja o znanosti Na kratko, Razogljičenje V Goščavi, Klóp, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Marceline, ženska 20. stoletja, francosko-nizozemski dokumentarni film Ugriznimo znanost, Statistika svet v številkah Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.10 Dobro jutro 10.55 V treh stenah, Steber, dokumentarna serija 11.35 Profil, dr. David Bandelj 12.30 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk 14.10 Ob svetovnem dnevu plesa: Mladi slovenski plesalci in koreografi 15.05 Pogled v prihodnost, dokumentarni film 16.15 V petek zvečer 18.00 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka 19.50 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 - Poljska : Slovenija, prenos iz Opol 21.35 Mož, ki je preveč videl, britanski dokumentarni film 22.40 Ambienti 23.10 Slovenska jazz scena: Vse barve, Big band RTV Slovenija z gosti in James Carter, saksofona 23.40 Nogomet - evropska liga, vrhunci polfinalnih tekem 00.05 Videotrak 01.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.20 23.15 00.05 00.55 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 42. del Usodni diamanti, 1. sez., 43. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 11. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 12. del Sveti Maik, 2. sez., 1. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 57. del Sveti Maik, 2. sez., 2. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 44. del Usodni diamanti, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 44. del Šverc komerc, 2. sez., 58. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 18. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 14. del Slepa pega, 4. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Sobota,

Nedelja,

05.50 Pozdrav z Notranjske: Pihalni orkester Logatec 06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Pujsek in ura, 1. sezona 07.10 Timi gre, Bibip 07.20 Žanov svet, Športni dan 07.30 Kalimero, Sinjedolski hop 07.40 Nejko, Kateri dan je danes 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Netopirski valovi 08.00 Z kot Zofka 08.25 Mladički, Prvi koraki 08.35 Gudrun, vikinška kraljična, Kozliček 08.40 Smrtonosni dinozavri, Čutila brez primere, angleška dokumentarna serija za otroke 09.05 Martin Krpan, kratki anim. film 09.30 Izzivalci - Jaka: Vedno na dveh kolesih, kratki dokumentarni film, 09.45 Športniki, Vroča kopel, risanka 09.50 Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Otočec 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.50 Holly Hobbie, Protestnica, kanadska mladinska nad.

11.35 Tarča 12.35 NaGlas!, dr. Sanja Cukut Krilić 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.45 Kandidatka in šofer, slovenski film 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Ambienti 17.45 Živel 1. maj!, razvedrilna oddaja 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Slaba krinka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Kruha in iger, slovenski film 21.45 Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nadaljevanka 22.40 Poročila 22.55 Šport 23.05 Vreme 23.15 Sedmi pečat: Medtem ko vas ni bilo, angleški film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.45 Sobotni Dnevnikov izbor 01.50 Utrip 02.05 Šport 02.10 Vreme 02.15 Napovedujemo

07.00 Ava, Riko, Teo, Čemerni čarodej 07.05 Tinka in Žverca, Tinka in Žverca si nekaj zaželita, risanka 07.10 Niko, Niko ima slabi dan 07.15 Timi gre, Snežak 07.25 Mucika, Posebna pošiljka 07.40 Ezopovo gledališče, Lenart se razjezi - Zajec in želva, risanka 07.50 Svetovalka Hana, Na varnem 08.00 Pujsa Pepa, Zabavni tek 08.05 Mali Timotej, Velika modra krogla 08.10 Sovice, Mali progasti prijatelj 08.20 Knjiga o džungli, Rešite tigra 08.30 Kalimero, Hop, na delo 08.40 Šola za pošasti, Časovna kapsula 08.50 Dinotačke, Kar je vladalo 09.00 Nejko, Nejko reče ja 09.10 Vrtne prigode, Varuška Olga 09.20 Bacek Jon, Velika dirka 09.30 Danin dinosvet, Hitri in divji Odraščajoči dinozaver 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Sanni 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport, vreme 13.25 V petek zvečer 14.50 Na lepše 15.20 Mož brez zvezde, ameriški film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, Oh, Krilček 18.50 Frfra in Cufek, Packasta umetnina 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka 20.55 Intervju, Ali Žerdin 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Projekt Zelena kri, francoski dokumentarni film 23.55 Za lahko noč: Gardenfound (Staša Tušar) 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik 00.40 Politično s Tanjo Gobec 00.50 Zrcalo tedna 01.05 Šport 01.15 Vreme 01.20 Napovedujemo

30. aprila

06.20 06.25 07.00 09.05 09.30 09.35 10.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 02.10 02.35 03.05 03.20 03.25 03.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Timi gre, Reševalec Timi, risani film Gudrun, vikinška kraljična, Navadna rakovica, otroška serija, 001. sezona Smrtonosni dinozavri, Vodne pošasti, angleška dokumentarna serija za otroke Rosie in Moussa, belgijski film Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Razkritja, ameriška nadaljevanka, 4. sezona Prisluhnimo tišini, Poskrbimo za duševno zdravje Uhojene poti v Prekmurju / Kitaposott, 2. del / 2. rész, utak a Muravideken Danin dinosvet, Saratops - Kaj zmorejo mladički, kanadska otroška nanizanka Osvežilna fronta, Drek Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, Brezdomci, risanka, 6. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Rocco in njegovi bratje, italijansko-francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.20 Dobro jutro 11.05 Ugriznimo znanost, Statistika svet v številkah 11.30 O živalih in ljudeh 12.15 Na vrtu 12.55 Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti 14.30 Lunčki in knjiga pravljic, argentinsko-španski film 16.05 Migaj z nami 16.50 Pesem upora, dokumentarni film 18.00 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 2. sezona 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka 20.50 Obljuba, ameriško-španski film 23.10 Strah ostane, dokumentarni film 00.00 Zadnja beseda!

00.50 Videotrak 01.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.50 23.20 23.25 02.25 02.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Alfi Nipič na obisku na Floridi 11:20 Videospot dneva 11:25 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Vila Malina, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Čebelica Meli 18:40 Spoznajmo jih … Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 15 21:20 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:25 Spoznajmo jih … Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje 21:30 DOBER POGLED, oddaja o lovcih in lovstvu 21:50 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

29. aprila 2021

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:55 21:00 22:15 22:20 22:25 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 44. del Usodni diamanti, 1. sez., 45. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 13. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 14. del Sveti Maik, 2. sez., 2. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza!

Policijska družina, 9. sez., 18. del Sveti Maik, 2. sez., 3. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 46. del Usodni diamanti, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 45. del Knjižničarka (Librarian), ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf. razvedrilna odd.

Izbrano iz arhiva: Odkrito povej naglas! O alkoholu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Tanzanija in Kilimandžaro, 1999 Regionalne novice, dnevno informativni program Izbrano iz arhiva: POP CORN: Andrej Šifrer, 2003 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

1. maja

04.00 07.00 08.15 12.00 13.50 15.25 16.30 20.05 21.45 22.40 23.50 00.45 01.40

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.35 11.00 12.45 13.00 14.55 15.10 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.25 01.15 02.45

08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:20 14:30 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 20:35 22:00 22:55 23:25 23:55

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Tine Tomazin, 3. del Stan in Olio, koprodukcijski film Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 2. sezona Nogomet - državno prvenstvo, Celje : Maribor, 31. kolo Skrivni Versailles Marije Antoanete, koprodukcijski dokumentarno-igrani film Zvezdana Dan D - koncert DNA D, dokumentarni film Dan D: akustični koncert iz kraterja, Dan D: akustični koncert iz "kraterja" Cankarjevega doma, Cankarjevega doma Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Lepši svet, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

DC Super junakinje: Medgalaktične igre, am. film Ojej, moj sin je gej!, am. film Vaše zdravje, naša skrb Ameriške sanje, am. film Vaše zdravje, naša skrb Knjižničarka, am. film Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Sreča pa taka, am. film Izgubljen v Firencah, am. film Ljubezen in seks, am. film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Ob dnevu upora proti okupatorju Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 35 Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 1. del, 1998 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Tjan Podjavoršek, harmonika, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Vila Malina, Gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Čebelica Meli Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice, Peru, 1999, 3. oddaja Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2844. VTV magazin Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, 2015, posnetek koncerta, 1. del Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Tanzanija in Kilimandžaro, 1999 Izbrano iz arhiva, prvi solistični koncert Teofila Milenkovića, Rogaška Slatina, 2005 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

2. maja

04.00 Info kanal 07.30 Duhovni utrip 07.45 Ugriznimo znanost, Statistika svet v številkah 08.10 Čudoviti svet glasbil: Orkester, Slovenske filharmonije, Janez Škof in Marko Hribernik 09.05 Mladi virtuozi, Teja Udovič Kovačič in Andrej Omejc 09.25 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour v Avstralijo, potopis 10.20 Nika, mladinski film 12.05 Podjetno naprej, Kingsbox, spletna prodaja športne opreme 12.50 Ambienti 13.40 Pisma iz Auschwitza, dok. film 14.15 Pozabljeni grob, dok. film 15.20 A. Foerster F. Žižek: Gorenjski slavček, operni film 16.55 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija 17.50 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 - Slovenija : Turčija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dinastije, Tigri, koprodukcijska dokumentarna serija, 1. sezona 20.55 Najlepše darilo, ameriški film 22.30 Zvezdana 23.30 Vikend paket 00.55 Videotrak 01.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.35 09.50 10.50 11.55 12.25 12.40 14.30 14.45 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 22.25 00.30 02.15

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 11:15 11:45 13:15 14:05 14:45 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:10 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Lepši svet, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper , ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Power Players junaki, ris.

Power Players junaki, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 1. del Betty v New Yorku, 1. sez., 2. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Izgubljen v Firencah, am. film Vaše zdravje, naša skrb Sreča pa taka, am. film Takle mamo, 1. sez., 17. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Mali šef Slovenije Ameriške sanje, am. film Ojej, moj sin je gej!, am. film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2844. VTV magazin Vrtnarski kotiček Alfi Nipič na obisku na Floridi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2. del, 1998 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 15 Iz našega arhiva: Začarana Ela, Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 Spoznajmo jih … Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Odkrito povej na glas! O alkoholu Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: koncert vrhunske trobilne zasedbe, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

3. maja

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 16.00 16.10 16.15 16.20 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.55 01.20 01.50 02.00 02.10 02.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji Vrtičkarji, Vdova po ljubimcu, slovenska nadaljevanka Vem!, kviz Intervju, Ali Žerdin Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Pari S-prehodi, Amir Muratović in film Idealna mesta Dober dan, Koroška Timi gre, Piškot Niko, Smeti Šola za pošasti, Oh, Krilček Muk, Hokej Mladički, Prvi koraki Gudrun, vikinška kraljična, Kozliček Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Optiweb, digitalna strategija Nejko, Razdeljeno Podlesje Simon, Uši Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuška Drašček in Simon Krečič (L. van Beethoven, R. Wagner, H. Wolf) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.55 Dobro jutro 13.35 Prisluhnimo tišini, 1. maj in veselje do dela!, izobraževalnosvetovalna oddaja 14.05 Vitanje v vesolju: Sunita, dokumentarni film 15.15 Na lepše 16.00 Živel 1. maj!, razvedrilna oddaja 17.00 Ljudje in zemlja 17.50 #Zelena generacija/Young Village Folk, Sanni 18.00 Zgodbe Kristine Brenkove, dokumentarni portret 19.00 Nogomet - evropska liga 22.35 Podjetno naprej, Optiweb, digitalna strategija 23.05 Beli zajec, TV-igra AGRFT 00.00 Videotrak 01.00 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.30 23.20 00.10 01.00 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 46. del Usodni diamanti, 1. sez., 47. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 15. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 16. del Sveti Maik, 2. sez., 3. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 58. del Sveti Maik, 2. sez., 4. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 48. del Usodni diamanti, 1. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 46. del Šverc komerc, 2. sez., 59. del 24UR zvečer Takle mamo (Takle mamo), 1. sez., 18. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 15. del Slepa pega, 4. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, inf. razvedrilna odd.

10:15 2844. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 36 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Ivek, kdo te je ubil?

20:50 Regionalne novice 20:55 Izbrano iz arhiva: Glasbena gostja Irena Vrčkovnik, 1996 21:30 Izbrano iz arhiva: Informativni program 37 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Sreda,

4. maja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 00.20 00.50 01.05 01.10 01.15

04.00 10.30 11.30 14.15 14.40 15.45 16.30 17.50 20.00 21.00 22.45 23.10 00.50 01.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.50 23.30 00.20 01.10 01.40

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:05 11.30 12.00 12:50 13:25 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:15 22:20 22.25 23:15 23:45

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetnost igre Vrtičkarji, Detektiv, slovenska nadaljevanka, 3. sezona Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Detroit, ameriška nadaljevanka, 4. sezona Duhovni utrip Kanape - Kanape, oddaja za mlade Timi gre, Zdravnik Žanov svet, Športni dan Nejko, Kateri dan je danes Smrtonosni dinozavri, Čutila brez primere, angleška dokumentarna serija za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Sinjedolski hop Bacek Jon, Velika dirka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka Kukluksklan: ameriška zgodba, francoska dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Danica Lah - Perovič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja, portret Slovenski magazin Koncert doma, Mi2 Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dokumentarni film Vsiljivci v Černobilu odkrivanje postapokaliptičnega mesta, koprodukcijska dokumentarna oddaja Medtem ko vas ni bilo, angleški film NaGlas!, dr. Sanja Cukut Krilić Projekt Zelena kri, francoski dokumentarni film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 48. del Usodni diamanti, 1. sez., 49. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 17. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 18. del Sveti Maik, 2. sez., 4. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 59. del Sveti Maik, 2. sez., 5. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 50. del Usodni diamanti, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 47. del Šverc komerc, 2. sez., 60. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 16. del Slepa pega, 4. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf. razvedrilna odd.

Izbrano iz arhiva: Ivek, kdo te je ubil?

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 37 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 38 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2845. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Lepenatka Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, 2015, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

5. maja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.20 15.35 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Vrtičkarji, Rojstni dan, slovenska nad.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Učni uspeh, 4. sezona Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Otočec Poročila ob petih Šport Vreme V treh stenah, Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija Filmski poklic, Animator Slastne medvedje zgodbe, Prepir Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Odprto, madžarski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum V treh stenah, Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.30 Videotrak 09.30 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Dobro jutro 13.40 Ambienti 14.10 Vikend paket 16.00 Judo, svetovni pokal, prenos iz Kazana 18.30 Polet iz Planice na Luno, dokumentarni film 19.40 Žrebanje Lota 22.30 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka 23.35 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina 00.30 Videotrak 01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.45 08.00 08.15 09.10 10.15 11.10 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.30 23.25 00.15 01.05 01.35

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:15 12:40 12:10 12:40 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:15 22:20 22:25 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 50. del Usodni diamanti, 1. sez., 51. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 19. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 20. del Sveti Maik, 2. sez., 5. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 60. del Sveti Maik, 2. sez., 6. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 52. del Usodni diamanti, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 48. del Šverc komerc, 2. sez., 61. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 17. del Slepa pega, 4. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf. razvedrilna odd.

2845. VTV magazin Videospot dneva DOBER POGLED, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 38 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 17 Iz našega arhiva: Tiho, tukaj beremo. Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2009 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo STUDIO EVROPA: Staranje Evrope izzivi in priložnosti Regionalne novice Izbrano iz arhiva: POP CORN: Sebastian, 2003 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

29. aprila 2021

GUEZ OLIVIER: Izginotje Josefa Mengeleja

od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman Na podlagi številne, tudi pred kratkim odkrite dokumentacije, uveljavljeni francoski pisatelj v tem romanu raziskuje povojno življenje vojnega zločinca Josefa Mengeleja. V koncentracijskem taborišču Auschwitz je s selekcioniranjem odločal o življenju in

smrti internirancev, nad njimi je izvajal smrtonosne medicinske poizkuse, s katerimi je presegel vse meje človeške krutosti. Ni naključje, da se ga je prijel vzdevek Angel smrti in je še desetletja po koncu vojne vzbujal grozo.

Zgodovinsko biografski roman obravnava zadnji del Mengelejevega življenja, ki se začne s štiriletnim skrivanjem pred Rdečo Armado in Američani na bavarski kmetiji, nadaljuje pa z begom v Južno Ameriko, kjer sprva kot fizični delavec živi skromno. V Argentini se po družbeni letvici povzpne s pomočjo nacističnih krogov, ki so postali del tamkajšnje politične in gospodarske elite, s pomočjo naklonjenosti peronističnega režima in bogatega očeta. Lagodno življenje se konča po padcu Perona in ugrabitvi Eichamanna, ki konča v Izraelu pod vešali. Od tedaj pa vse do

smrti v strahu živi klavrno življenje nenehnega skrivača, najprej v Paragvaju, nato pa v Braziliji, kjer pred smrtjo životari v predmestju brazilskega velemesta.

VELIKIĆ DRAGAN: Naslov

od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman Na srednjeevropskem zemljevidu Velikićeve literature se je Beograd pojavljal pogosto, v romanu Naslov pa je prestolnica Srbije glavna in tragična oseba.

od 30. 4. do 6. 5.

- 30. aprila 1969 je na železniški progi Velenje–Dravograd zapeljal zadnji tovorni vlak. Zadnji potniški vlak je peljal v nedeljo 1. julija 1968 in se glasno poslavljal z dolgimi piski; - 30. aprila 1970 se je v Velenju rodil slovenski motociklistični dirkač Berto Camlek. Osvojil je več naslovov slovenskega državnega prvaka in naslov avstrijskega prvaka. 9. avgusta 2015 se je smrtno ponesrečil na dirki za alpsko-jadransko prvenstvo na madžarskem Hungaroringu; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chichagu

leta 1886, na katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik.

V Velenju so delavci že v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prost dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zaradi tega, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem. Prvo poročilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroškega in ženskega dela ter uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja. Prvo ohranjeno poročilo o praznovanju 1. maja v Šoštanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohištva; - 1. maja 1944 se je v Plešivcu pri Velenju rodil Rudi Strmčnik.

Ruda Strmčnik je bil prava etnografska posebnost, saj je kuhal oglje, cepil šikle, delal snope, grablje, koše, vedra, bil je mesar, natakar, železničarski sprevodnik, lajnar, Bedanec itd.

Umrl je 29. maja 2010; - 1. maja 1953 je 10 delavcev

Kdaj • kje • kaj Sprehajajoč se po ulicah mesta protagonist Vladan Todorović, uslužbenec Poštnega muzeja, sestavlja svoje »zapise tesnobe«, svojevrsten dosje Beograda in sebe kot Beograjčana, z njim pa bralec potuje po mestu v različnih fazah uničenja, od turških časov do danes, ter odkriva vzroke za stanje duha beograjske in srbske družbe, vzroke za občutek počasnega propadanja.

Gre za odkrito angažirano delo o sodobnosti Srbije, ki se je znašla na »evropski deponiji«; posvetilo mestu, ki ga Velikić ne opisuje, ampak ga gradi; mestu, ki je sestavljeno iz zgodovinskih plasti, anekdot oziroma citatov tujih življenj.

Vir: https://www.mladinska.com/knjige/ 🔲 leposlovje/naslov

GSM: 031 677 032, TEL: 0599 60113 domen.vrtnarstvo@gmail.com Tekavčeva cesta 11, Šoštanj ponedeljek – petek: od 8.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

VELENJE 29. 4.–3. 5.

Parole, parole – razstava delavskih parol Festivala Velenje na mostovih čez reko Pako Do 9. 5.: Spletni fotografski natečaj Galerije Velenje ob svet. dnevih podnebnih sprememb in družin, več na: www. galerijavelenje.si 29. in 30. 4.: Aktivne prvomajske počitnice za otroke Društva NOVUS, obvezne prijave

Pred Domom kulture Velenje Miha Koren & friends, ob mednarodnem dnevu jazza 19.00 Galerija F-bunker Odprtje fotografske razstave Karin Rošker

Ruda Strmčnik in pokojni župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek pri kuhanju kope (Arhiv Muzeja Velenje). v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli. Iz te delavnice se je razvilo Gorenje Velenje, ki ima od leta 2018 novega lastnika, kitajsko družbo Hisense; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decembra 1999 na progi

ob Škalskem jezeru; - 3. maja 1935 se je v Vojniku rodil zborovodja in glasbenik Ciril Vertačnik Cic, ki je od leta 1976 živel in delal v Velenju.

Umrl je 28. februarja 2021; - 4. maja 1926 je umrl pravnik in prvi slovenski župan, izvoljen leta 1919 v Brežicah, Gvidon Srebre. Rodil se je 13. junija 1839 v Šoštanju; - 5. maja 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek; - 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo »Geologija Šaleške doline«; - 6. maja 1937 se je v Velenju rodila prevajalka in moderatorka na Radioteleviziji Slovenija Jana Čede. Umrla je 5. marca 2005 in je pokopana v Velenju; - 6. maja 1985 je umrl duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnju pri Šoštanju. Rojen je bil 19. avgusta 1907 v Lokah pri Žalcu. 🔲 Damijan Kljajič

CITY CENTER Celje Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00, vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00. Magični darilni bon Desetak, nakup možen na upravi City centra.

Lepe prvomajske praznike

Sobota, 1. 5.

17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje

Lunine mene

Četrtek, 29. 4.

19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Gospodična Marx, biografska drama, trije paketi tematskih filmov: 1. maj, Solidarnost, Emancipacija (na voljo do 27. 5.)

Petek, 30. 4.

13.00-16.00

Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, T: 03 839 02 20, 03 583 10 17

3.

maja ob 21:50, zadnji krajec

E-naslov: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net • Dežurni telefon: 041 724 972 Delovni èas: Ambulanta za male živali - Izdaja zdravil in svetovanje ponedeljek, sreda, petek od 7. - 15. ure, torek, èetrtek od 10. do 18. ure Sprejem naroèil za obisk na terenu pon–pet od 7.00–8.30, ned. in prazniki: od 7.00–8.00

Z ljubeznijo do živali .

AK TUALNA PONUDBA

• Balkonsko cvetje • Trajnice in grmovnice • Zelenjavne sadike • Zelišča • Substrati (zemlja, gnojila) • Nasaditve korit in loncev

Čestitamo za prvi maj!

Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

Čestitamo za 1. maj - praznik dela.

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

29. aprila 2021

Nagradna križanka BSH

RADIO VELENJE

BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Savinjska cesta 30 3331 Nazarje Tel.: 03 8398 222

www.bsh-group.com/si Prodaja, marketing in servis Litostrojska cesta 48 1000 Ljubljana Podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje je specializirano za proizvodnjo in razvoj gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov.

Smo del skupine BSH, ki je eden od vodilnih svetovnih in največji evropski proizvajalec gospodinjskih aparatov.

Hišni aparati blagovnih znamk:

ČETRTEK, 29. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (naša gostja bo Tatjana Škornik Tovornik, dipl.san.inž (NIJZ Celje) 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. maja

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 10. maja 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka BSH«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade - male gospodinjske aparate. Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

256-bitnim podatkovnim vodiNovi grafični Obstaja tudi možnost, da kartici GeForce RTX lom. bo na voljo različica z več pomnilnika. vendarle kmalu med nami?

PlayStation Now Dobre novice za vse ljubitelje računalniških iger. Na spletu so s pomembno se pojavile nove govorice o priizboljšavo hodu kar dveh novih grafičnih kartic družine GeForce RTX. Glede na najnovejše govorice naj bi bila grafična kartica GeForce RTX 3080 Ti na voljo za prodajo 26. maja, medtem ko bo na nekoliko šibkejšo grafično kartico GeForce RTX 3070 Ti treba počakati počakati do začetka junija.

Grafična kartica GeForce RTX 3080 Ti naj bi temeljila na osnovi grafičnega jedra GA102 (natančneje GA102-225). Ta bo opremljen s kar 10.240 CUDA jedri in z12 gigabajtov grafičnega pomnilnika GDDR6X ter 384-bitnim podatkovnim vodilom. To pomeni, da bo zmogljivost nove grafične kartice postavljena med grafični kartici GeForce RTX 3080 in GeForce RTX 3090.

Maloprodajna cena novosti naj bi bila postavljena na 826 evrov.

Nekoliko manj zmogljiva GeForce RTX 3070 Ti bo opremljena z grafičnim jedrom GA104 (GA104-400), ki bo vsebovalo 6.144 CUDA jeder. To pomeni, da bo primerljiva z mobilno različico grafične kartice GeForce RTX 3080 z 8 gigabajti grafičnega pomnilnika GDDR6X in

PlayStation Now je med lastniki igralnih konzol nadvse priljubljena. Uporabnikom omogoča dostop do več kot 800 iger za igralne konzole PlayStation 5, 4 in 3. Igre lahko seveda igramo tudi na osebnem računalniku.

Ker gre za »streaming« storitev, je ključnega pomena, da imamo zagotovljen hiter dostop do svetovnega spleta. Ta bo še posebej pomemben, saj bo storitev PlayStation Now do konca aprila dobila podporo za ločljivost 1080p,

NEDELJA, 2. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. maja

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id SREDA, 5. maja Pogrebna služba 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Reklamacije informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

ki bo zagotovljena le za določene igre, združljive z novo ločljivostjo. Med njimi so Marvel’s Avengers, Borderlands 3 in The Long Dark.

PlayStation Now je na voljo v treh različnih naročninah. Letna naročnina v višini 59,99 evrov, trimesečna v vrednosti 24,99 evrov in mesečna za 9,99 evrov.

Ponujajo tudi 7-dnevno preizkusno obdobje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 29. 4. 2021, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

29. aprila 2021

mali OGLASI ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO ČISTA BUKOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz.

Gsm: 041 786 154. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

STROPNI LUČI koziol, grla E27, prodam. Gsm: O41 692 995 ZIMSKE GUME Continental 225/50 R18, 4 kose, ugodno prodam.

Gsm: O41 692 995

POGREBNA SLUŽBA

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj.

Gsm: 031 751 675.

TELICO Angus, staro 2 leti, brejo 3 mesece in telico Angus staro 18 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 565 553 ali tel. 03 589 34 05.

PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.

Možnost zakola tudi pri nas doma.

Gsm: 041 986 071.

KUPIM KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200

• Prodaja, hiša, samostojna: KAVČE, 251 m2, zgrajena l.

1996, 759 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi. Cena: 220.000 €.

• • •

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN • Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 219,6 m2, novogradnja – zgrajena bo letos (l. 2021), 548 m2 zemljišča. Cena: 298.000 €.

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 15. aprila 2021, so:

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

• Bojana Podkrižnik, Jagoče 11, 3270 Laško; • Zdenka Grudnik, Florjan 111, 3325 Šoštanj; • Franc Hleb, Bračičeva 1, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev: PERILO GALEB

V SPOMIN IN V ZAHVALO

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 1. 5. in nedeljo, 2. 5. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 42 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

VALENTIN GOLIČNIK 4. 1. 1946 – 17. 4. 2021

GIBANJE preb.

UE Velenje

POROKE

• Jurković Alojz, Šoštanj, Tekavčeva cesta 2 in Kondić Nada, Šoštanj, Tekavčeva cesta 2 • Ternik Gorazd, Velenje, Goriška cesta 47 in Tovrljan Andreja, Velenje, Goriška cesta 47

SMRTI

iz Skornega Zapel je zvon, zdaj tebi v slovo …

Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina …

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za številna pisna in ustna sožalja, za vsako lepo misel, darovano cvetje, sveče, svete maše ter denarne prispevke.

Iskrena hvala bolnišničnemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Celje, pogrebni službi Usar, pogrebcem, Franciju Skornšku za ganljive besede slovesa, Marini in Franju za čudovito zapete pesmi, kaplanoma Janezu Turineku in Ivanu Hrastniku za opravljen obred, praporščakom ter kvartetu Pihalnega orkestra Zarja za zaigrane žalostinke.

Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.

• Veler Erika, roj. 1943, Velenje, Podkraj pri Velenju 46A • Drev Stanislav, roj. 1930, Šoštanj, Bele Vode 15

Žena Justina, sinovi Simon, Boris in Vinko z družinami, sestri Ivica in Marica, Dane ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA

ZAHVALA

Življenjsko pot je sklenila draga mama

V 91. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša ljubljena mama, babica in prababica

JUSTINA LAH

MARIJA GOMBOC

1939–2021

Naj cveti ti mnogo rožic, tam kjer zdaj si ti.

Naj ti svetel plamen sveti, v spanju dolgih dni.

Tvoja dela in ljubezen z nami bodo vsepovsod.

Lep spomin na zlato mamo utiral nam bo novo pot.

iz Raven pri Šoštanju

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot.

Hvala tudi vsem, ki ste bili z mislimi z nami in jo boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.

Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč.

(T. Pavček)

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste čutili z nami in našo mamo pospremili na zadnji poti.

Hvala osebju nujne medicinske pomoči ZD Velenje ter zdravstvenemu osebju KC Ljubljana za hiter strokovni odziv ter topel, čuten odnos.

Zahvaljujemo se ge. govornici, g. duhovniku, pevcem, praporščakom in pogrebni službi za opravljen obred slovesa.

ZAHVALA

Vsi njeni

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat

8. 4. 2021 nas je zapustila naša mama, babica in prababica

IVAN STROPNIK

FRANČIŠKA SMONKAR 1933–2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam v težkih trenutkih stali ob strani.

Vsi njeni

9. 10. 1941 – 15. 4. 2021

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

Naš ­čas, 29. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Drugi časi, drugačni odpadki Udeleženci sobotne čistilne akcije v Šoštanju so ob glavnih cestah pobrali zelo veliko »coffe to go« embalaže in pločevink Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 24. aprila – Očiščevalna akcija, ki jo Občina Šoštanj tradicionalno organizira na soboto, ki je najbližja dnevu Zemlje – tudi letos je bilo tako, čeprav so se v številnih okoljih odločili za zgodnejši datum – je pokazala, kako zelo s(m)o ljudje željni sonca in druženja. Bil je dan, ko so lahko gostinci po dolgem času spet odprli lokale in je marsikdo po očiščevalni akciji na kakšni terasi popil kavico.

Več udeležencev, manj smeti

Občina Šoštanj je za vse udeležence priskrbela »delovna sredstva« – vreče, rokavice in okrepčilo (sendvič in pijačo) – Kmetijska zadruga Šaleška dolina pa je za vsakega dodala »jabolko navdiha«.

V to, da se bo čistilne akcije udeležilo rekordno število ljudi, v Šoštanju niso dvomili. Kot so napovedovali, jih je prišlo okoli petsto. Bojazen, da bodo v okolju naleteli na več odpadkov kot v prejšnjih letih, pa se je k reči izkazala za preveč črnogledo. Lansko čistilno akcijo je namreč prekinil covid, zato so glede na to, da sta med zadnjo in tokratno minili dve leti, bili pripravljeni na to, da bo treba rokave še bolj zavihati.

Zbrali so blizu 13,5 tone odpadkov, predlani jih je bilo bistveno več, skoraj 18,8 tone.

Ponekod so bili potrebni dodatni sendviči

S Tjašo Rehar, zadolženo za stike z javnostmi na Občini Šoštanj, na čistilni akciji pa tudi za »posebne naloge«, sva se dobili

pri Ribiški koči malo pred 9. uro.

Komaj sva se lahko dogovorili, kako se bova spremljanja lotili, saj ji je telefon nenehno zvonil. »Potrebovali bi še deset sendvičev, nismo jih naročili dovolj, ker nismo pričakovali tolikšne udeležbe,« je sporočal interventni klic iz Zavodnja. Takih in podob-

❱

V Topolšici so ob 150 metrih ceste proti Lomu pobrali kar 1.000 pločevink.

nih pa je bilo še nekaj. Seveda so dobili dodatne sendviče. Bili so malo manjši, ker niso prišli iz »serijske proizvodnje«, a kdo bi se s tem obremenjeval? Že na poti do Šoštanjskega jezera srečam Nado Hriberšek s polno samokolnico odpadkov.

Sobota je bil njen drugi »očiščevalni dan«. »Včeraj smo s Šolo zdravja najprej malo telovadile, tako kot to počnemo redno, potem pa v gozdu pod Vilo Široko pobrale odvržene odpadke. Danes pa sem tukaj kot krajanka, ki ne zamudi nobene tovrstne akcije.«

»pobiral« vreče z odpadki, srečava podžupana Vikija Dreva. »Tjaša, zakaj nisi z avtomobilom na električni pogon? Takšne akcije so enkratna priložnost za promocijo,« najprej vpraša in malo postrani pogleda. Čistilnih akcij se udeležuje ves kraj. Tudi Sonja Usar. Obuta v škornje, zjutraj je bila še rosa, je prisopihala po bregu navzgor. »Odpadkov je manj, kot jih je bilo

Sodelovalo je blizu 500 občank in občanov, predlani 400. Zbrali so dobrih 13 ton odpadkov, predlani skoraj 19 ton. Čistili so tudi ribiči.

Topolšici so ob 150 metrih ceste proti Lomu pobrali kar 1.000 pločevink. Halo?

Okoli Pustega gradu bistveno manj smetenja

Iz Topolšice se povzpnemo na Pusti grad. Za čiščenje na tem območju so vsako leto med drugimi zadolženi Moto veterani.

Običajno se jim pridruži še župan Darko Menih.

Letos se jim je s posebnim zadovoljstvom, ker je lahko tudi od blizu preveril, kako na gradu plaNada Hriberšek: »Nobene tovrstne pola zastava. Tudi predseakcije ne zamudim.« dnik kluba Moto veterani Šoštanj Mirko Urbanc je prejšnja leta,« pravi. »Tukaj smo bil začuden. »Sedem nas je prina prejšnjih akcijah našli vse sor- šlo. Močna ekipa. Mislili smo, te. Letos pa pobiramo predvsem da bo odvrženih odpadkov več, plastenke in pločevinke.« zdaj pa ugotavljamo, kar je seKot zanimivost, ki jo zvemo veda dobro, da je bilo smetenja na koncu – udeleženci akcije v okoli gradu vsaj za 80 odstotkov

manj kot prejšnja leta. Naj tako tudi ostane.«

V Lokovici čistili tudi »velikaši«

Potem se napotimo do Lokovice. Pred gasilskim domom, kjer je bil postavljen velik zabojnik, so se udeleženci že zbirali. Med njimi »velikaši«. Srečamo poslanca Franca Rosca, direktorja občinske uprave Draga Korena,

Sonja Usar: »Tukaj smo včasih našli vse sorte.«

predsednika krajevne skupnosti Petra Radojo in bivšega, dolgoletnega predsednika KS Hermana Mraka. Sam se z invalidskim vozičkom akcije ni mogel udeležiti, je bil pa drugim v spodbudo. »Vsake akcije sem vedno vesel.

Lepo je, če se dogaja, če je čisto in urejeno ...«, je povedal. Tudi sam z veseljem poskrbi za to. Z oken nad gasilskim domom, kjer živi, vsako leto zacveti nešteto cvetov surfinij. Tudi letos bodo.

Ko se boste v njihovem bujnem cvetenju vozili tam mimo, le poglejte tja gor.

Katere sorte smeti pa je bilo v Lokovici največ? »Ob glavni cesti lončkov za kavo za na pot, torej tistih, ki so bili v času epidemije in zaprtja lokalov oglaševani kot »coffe to go«, in mask.

Obojega je bilo res veliko. 'Špura' od križišča pri Premogovniku proti Lokovici pa je bila polna pločevink,« pove Radoja. 🔲

Včasih vse sorte, tokrat največ plastenk in pločevink

V Topolšici, kamor je bilo treba dostaviti tudi nekaj obvezne podpore, ob cesti na njegovem traktorju, s katerim je

Drago Koren, Franc Rosec, Herman Mrak in Peter Radoja ugotavljajo, da je bilo tudi mask veliko. Pa ne pustnih.

Čuvajmo naravo!

Potapljači ob dnevu Zemlje čistili Velenjsko jezero – Ljudje še vedno premalo ozaveščeni 22. aprila, ob svetovnem dnevu Zemlje, so člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero čistili dno Velenjskega jezera ob Velenjski plaži. Odzvali so se iniciativi Mestne občine Velenje, ki je pobudnica akcije, tudi zato, ker posebno pozornost namenjajo čistemu in urejenemu okolju Velenjske plaže, ki je bila lani že tretjič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče. Potapljač Marko Milešić Šerdoner pove, da se potapljači večkrat letno podajo v globine Velenjskega jezera in poberejo stvari, ki tja ne sodijo. »Najdemo vse mogoče, kar dokazuje, da smo ljudje še vedno premalo ozaveščeni. Naša narava je lepa, zato mi je žal, da v vodi najdemo ogorke, plastenke, olupke, ki tja ne sodijo. Spomnim se, da smo iz vode potegnili tudi avtomobilski sedež.«

ki se nahaja na in v vodi, je škodljiva.

Razgradnja plastike v naravi poteka zelo dolgo. Drobcene delce plastike jedo tudi ribe. Mreže so nevarne tudi za ptiče, labode. Vse to je nepotrebno, zato je potrebno zavedanje Benjamin Strozak ljudi glede uporabe in odlaganja plastike,« opozarja Strozak, ki ga kar malo žalosti, ker za letošnje leto

Člani kluba Moto veterani in župan Darko Menih zadovoljni ugotavljajo, da so tokrat okoli Pustega gradu pobrali bistveno manj odpadkov kot prejšnjič.

nimajo zastavljenih ciljev. »Odloki in uredbe se stalno spreminjajo. Čeprav pod vodo nevarnosti koronavirusa ni. Delamo kratkoročne plane, da sproti vidimo, kaj nam uspe realizirati. Tudi virtualni novoletni potop je bila letos naša edina možnost, saj le tako šestindvajsetletne tradicije nismo prekinili. Obudili smo spomine na prve potope, tako da smo bili na koncu zadovoljni. Letošnje leto se je aktivno začelo tudi za našo podvodno reševalno enoto.

Pred mesecem dni smo skupaj s kolegi iz celjske in mariborske enote v reki Dravi iskali pogrešano osebo. Iskanje v reki, kjer je vidljivost slaba, kjer je velik pretok vode, je zelo zahtevno. Dobro izurjeni in pripravljeni moramo paziti na svojo varnost in na to, da akcijo uspešno izpeljemo. V teh dneh bomo iskali tudi pogrešano osebo v okolici Vuzenice,« zaključi Strozak. 🔲

jš

Naravo moramo ohraniti in čuvati

Člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero se v spomladanskem času vsako leto udeležujejo rednih čistilnih akcij. Benjamin Strozak, ki več kot 25 let aktivno sodeluje v društvu potapljačev DPD Jezero Velenje, tudi kot član podvodne reševalne službe, poudari pomen ekologije in ozaveščanja ljudi o skrbi za naravo. »Vsaka nesnaga,

Letošnja spomladanska čistilna akcija na dan Zemlje je bila zaradi delovnega dne slabše obiskana. Potapljači svojih akcij ne napovedujejo posebej, Velenjsko jezero čistijo tudi ob rednih potopih. Očiščevalne akcije pa organizirajo tudi sami – tako spomladanske kot jesenske.

Štiri nagrade na nacionalnem natečaju Evropa v šoli Velenje, 23. aprila – Minuli petek med učenci prve triade osvojila Zala je Zveza prijateljev mladine Slovenije Šekoranja iz OŠ Polzela za delo Ljuobjavila rezultate nacionalnega na- dje, nikar!, ki ga je ustvarila pod mentečaja Evropa v šoli, ki je v tem šol- torstvom Marije Bastl. Prvo mesto skem letu potemed učenci tretje kal pod geslom triade je osvojila Če kruhek pade Nuša Bohak iz ti na tla, objemi OŠ Polzela za dein poljubi ga. lo Naš (v)pogled.

Medobčinska Njena mentorica zveza prijateljev je bila Karmen mladine Velenje, Zupanc. Na likovki je odigrala vlonem natečaju je go regijskega koAnja Medenjak ordinatorja za iz CVIU Velenje učence in dijake prejela posebno iz Šaleške, Sponagrado za delo dnje Savinjske in Če hrano vzaZgornje Savinjmem, jo pojem. ske doline, je na Njen mentor je bil nacionalni izbor Robert Klančnik. posredovala 12 Na video natečaliterarnih del, Posebno nagrado za likovno delo ju pa je Zoja Ska21 likovnih del, je na nacionalnem nivoju natečaja za iz OŠ Polzela 3 fotografije in Evropa v šoli prejela Anja Medenjak osvojila 2. mesto eno video delo. iz CVIU Velenje. Naslovila ga je: Če za delo Jaz njim, Izmed vseh prihrano vzamem, jo pojem. one meni. Video spelih del sta jih je ustvarila pod izbrali dve strokovni komisiji. Napo- mentorstvom Mojce Cestnik. sled so štiri dela iz regije SAŠA preZaključna prireditev natečaja Evrojela tudi nacionalne nagrade. pa v šoli bo 14. maja potekala po 🔲 tf Na literarnem natečaju je 3. mesto spletu.