16 2022

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (7-12 °C), soboto (5-16 °C) in nedeljo (6-15 °C) bo oblačno s plohami.

Četrtek, 21. aprila 2022

številka 16 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Gremo volit?

Tea Rednak V nedeljo se bomo volivci – upam, da čim bolj množično – podali na prve volitve v letošnjem supervolilnem letu. Letu obljub in nenadnih, instant rešitev za vse probleme, ki so bili do pred kratkim nerešljivi. Letu, zaznamovanemu z »novo« vojno in staro krizo, ki je dokončno razkrila vse razpoke v naši družbi. Letu prepričevanj, natolcevanj, prezrtih vprašanj, razdeljevanj in delitev, predvsem pa letu odločitev.

Država naj podpira dobre ideje in mentorstvo Še generacijo nazaj so starši rekli svojim otrokom: »Uči se, da ti ne bo treba delat (mišljeno je bilo, seveda, fizično delo),« ali pa »Poišči si dobro službo, da boš imel varno prihodnost.« Služb, v katerih bi od prve zaposlitve do upokojitve delali pri enem zaposlovalcu, skoraj ni več. Mladim sta domača delo na projektih in podjetništvo, stalno izobraževanje in menjavanje delodajalcev, tudi poklicev, saj jih zanima veliko področij, poleg tega se rojevajo vedno novi poklici. Ker imajo radi svobodo tako glede ustvarjalnosti kot fleksibilnosti delovnega časa, nenehno iščejo nove priložnosti. Podjetništvo postaja zanje način življenja. Delajo za delodajalce v tujini ali se sami odpravijo v tujino, delajo od doma oziroma od kjerkoli.

Slabosti takega delovanja so, da je danes trg dela manj gotov, je dinamičen, z vsem naštetim pride tudi do zdrsov, stečajev, odpuščanja, prekarnega dela, težje si je ustvariti pogoje za stalni dohodek, stanovanje, družino, primeren življenjski standard. Zato mora za uspešen start mladih po končanem formalnem izobraževanju država oz. vsakokratna vlada ustvarjati primerne pogoje za njihovo zaposlitev ali samozaposlitev. Žan Stakne, direktor podjetja Dezziv, proizvodnja, tehniški inženiring in trgovina, Šmartno ob Paki: »Na volitve hodim redno, nenazadnje je to moja pravica, dolžnost in odgovornost. Želim soustvarjati našo prihodnost, in to je tisto, kar je tu pomembno.

Zmotno je razmišljanje, da kot posameznik nimam vpliva na to.

Moja pričakovanja glede nove vlade so zelo visoka. Kot podjetnik delujem izključno na globalnem, svetovnem trgu in zato mogoče bolj vidim ogromno priložnost, ki jo Slovenija in Slovenci imamo. Upam, da bo nova vlada znala izboljšati pogoje za nastanek novih podjetij, njihov razvoj in njihovo rast ter s tem preprečila »beg možganov« iz Slovenije.

Država bi morala še bolj, tudi s subvencijami, spodbujati mentorstvo izkušenih podjetnikov. Pod njihovim okriljem in na osnovi njihovih izkušenj bi mladi, ki šele stopajo na pot podjetništva in ki se ne zavedajo, kaj vse bodo morali ‚pretrpeti‘, preden bodo uspeli, lažje prešli čez mnoge ovire.« Nadaljevanje na strani 3

27. april

Sama sem pred volitvami povsem jasno odločena o treh stvareh: prvič, da grem volit, drugič, da ne bom volila po principu ‹naših› in ‹drugih›, čeprav opažam, da ta princip, kljub temu, da je že zdavnaj preživet, še vedno ostaja precej popularen, in tretjič, da ne bom volila pod nastavkom ‹pa saj oni so tudi …›!

Tovrstnih izbir pač ne razumem, morda tudi zato, ker sem na svetu manj časa kot najzvestejši politiki na politični sceni …

Ob spremljanju volilnih kampanj, soočenj in ostalih takšnih ali drugačnih političnih diskusij, polnih medsebojnih obtoževanj in praznih floskul, se zdi, da politične stranke z vzpostavljanjem notranjega sovražnika druga drugi postavljajo odlične temelje za vzpon in obstoj. Politični diskurz, sploh v volilnem času, je tako poln protislovij in paradoksov, da je vsakršno iskanje smisla nesmiselno. O sodelovanju in dialogu namreč govorijo tisti, ki ne znajo ali pa ne želijo vzpostaviti spoštljive komunikacije. Spremembe z največjo vnemo obljubljajo tisti, ki so zanje imeli že nič koliko priložnosti. Nad povezovanjem se najbolj goreče navdušujejo tisti, ki že ves ta čas razdružujejo in delijo. S prevzemanjem odgovornosti se najpogosteje hvalijo tisti, ki s prstom vedno znova kažejo na druge in iščejo krivca še za lastne politične odločitve. O boljši prihodnosti pa govoričijo predvsem tisti, ki se najraje vračajo v preteklost. In čeprav verjamem, da je zgodovina naša največja učiteljica, z največjim veseljem ji tudi prisluhnem, sem prepričana, da naša prihodnost ni v preteklosti. Zato me skrbi, da tokratne volitve ponovno ne bodo odločale o boljši prihodnosti, temveč o vrnitvi takšne ali drugačne zgodovine.

Da pa je v prihodnosti sploh lahko kaj drugače, moramo tudi volivci preseči ustaljene vzorce in se obnašati drugače. V prvi vrsti tako, da gremo volit. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je odločitev, ki se tiče prav vsakega izmed nas, sprejela zgolj polovica volilnih upravičencev. Čeprav je tudi odločitev, da ne volimo, povsem legitimna, sem prepričana, da nas oddaljuje od ‹odrešitve›, ki jo namesto v naši volilni moči iščemo zgolj v političnih obrazih, pa kakršnikoli že so. 🔲

Čestitamo ob državnem prazniku,

dnevu upora proti okupatorju, in vas vabimo na osrednjo občinsko slovesnost, ki bo

v četrtek, 21. aprila,

ob 18. uri v Domu kulture Velenje.

Slavnostna govornica bo Andreja Katič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje.

Kulturni program bosta pripravila Pihalni orkester Premogovnika Velenje in Rudarski oktet Velenje.

Ob 17. 45 bomo ob spremljavi Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja na Titovem trgu položili venec.

GREMO VOLIT

Naš ­čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

VOLITVE 2022

21. aprila 2022

Hobi je postal poklic, ki daje zadovoljstvo in kruh Kot podjetnik moraš spremeniti miselnost iz zaposlenega v samozaposlenega – Bodoči podjetniki naj bodo radovedni, pogumni, udeležujejo naj se izobraževanj in usposabljanj Jasmina Škarja V Mojci Černivšek je vedno vrela ustvarjalnost. Šiva, vrtnari, polaga kamen, peče torte …

Prizna, da jo je še 5 let nazaj pogled na mozaike pustil hladno.

A doživela je čustven pretres ob ogledu dokumentarca in sprejela odločitev, da bo ustvarjanje mozaikov del njenega življenja.

Mozaiki so postali njen hobi, v katerem uživa in so začrtali tudi njeno poslovno pot. Da bi lahko poslovala po pravilih, je svoje delo najprej prijavila kot osebno dopolnilno delo in tako je vse več njenih izdelkov našlo pot med zadovoljne stranke naplatformi Etsy, kjer so našli tudi pot v svet. Od marca lani pa Mojca posluje kot samostojna podjetnica. Svojo podjetniško zgodbo je delila tudi z nami.

Kako bi predstavili svojo poslovno pot, kdaj je hobi postal poklic? »Malo hecno, ampak je res.

Mogoče se bo kdo tudi našel v moji zgodbi. Kljub letom dela v službi sem se vedno spraševala, kaj si želim početi, da bom pri delu res srečna in zadovoljna. Z vprašanjem, s kakršnim se ukvarja mladina, ki se odloča za poklicno pot, sem se sama ukvarjala dolga leta in ne veste, kako sem hvaležna, da sem to končno tudi našla. Zanima me veliko stvari, ki jih rada počnem.

Od šivanja, priprave tort, risanja, vrtnarjenja, striženja las … ampak nič od tega ni bilo dovolj poglobljeno, da bi me to delo osrečevalo tudi na dolgi rok.

Dobesedno pa me je presunilo, ko sem pred štirimi leti od blizu spoznala ustvarjanje mozaika.

Začelo se je takole: v neki skupini smo gledale dokumentarec o delu patra Marka Ivana Rupnika, svetovno priznanega mozaicista. Med gledanjem se je v meni nekaj tako močno zganilo, da sem v sebi začutila, da je to tisto, kar želim početi. Od tistega trenutka dalje sem začela z ustvarjanjem mozaikov. V glavi. Na svojo veliko srečo sem končno odkrila hobi, ki je kasneje postal moj poklic, ki mi daje zadovoljstvo in kruh. V takratni službi sem veliko razmišljala o mozaikih, ki jih bom ustvarjala, o motivih. Takrat sem prišla na idejo, da je ustvarjanje unikatnih hišnih številk v mozaiku na slovenskem trgu tržna niša, ki bi sčasoma lahko postala moja poslovna pot. Zato so hišne številke še vedno moj paradni konj.«

mozaika ustvarjam tudi nagrobne trajne sveče, ki so alternativa običajnim nagrobnim svečam.

Sestavljanje koščkov in kamenčkov je moj največji užitek, zato izdelujem tudi unikatne slike iz savinjskih prodnikov z različnimi upodobitvami in za različne priložnosti (poroka, krst, vselitev v nov dom, oprema apartmajev …). Te so še posebej prisrčno in primerno darilo.« Vam je kot samostojni podjetnici težko preživeti, ste se prijavili

naj vztrajam na tej poti. Ne uporabljam bližnjic za hiter uspeh, vesela pa sem sodelovanja z ljudmi, ki imajo izkušnje in me lahko naučijo delovanja v poslovnem svetu.

Pred odpiranjem svojega s. p. sem se udeležila ABC Podjetništva, kjer smo bodoče podjetnice iz cele Slovenije v slabih treh mesecih na ZOOM usposabljanjih prejele veliko znanja in pridobile izkušnje s področja priprave poslovnega načrta, digitalizacije podjetništva, določanja svoje cene, javnega nasto-

Specializirali ste se izdelavo mozaikov, hišnih številk, izdelujete nagrobne sveče. Kako nastajajo izdelki? »Vsak moj izdelek je unikaten, narejen popolnoma ročno, po načelu ponovne uporabe materiala, in sicer gre za odpisane kolekcije keramičnih ploščic v prodajalnah. Vedno pa se pred začetkom dela s stranko pogovoriva o njenih željah in se dogovoriva za končni izgled. Poleg unikatnih mozaik hišnih številk, ki so na slovenskem trgu redkost ter so prilagojene vsaki hiši posebej, ustvarjam tudi mozaik vrtne mizice, slike iz mozaika, upodabljam logotipe podjetja v mozaiku, opremljam pročelja kapelic z mozaikom, od idejne zasnove do končne izdelave sem opremila krožišče ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. Iz

Mojca Černivšek: »Poskrbite za sodelovanje in bodite odprti za ljudi, ki vas lahko česa naučijo in vam s svojimi kontakti odprejo vrata v posel.« na kakšen razpis? »Noben začetek ni enostaven, kot podjetnik moraš spremeniti miselnost iz zaposlenega v samozaposlenega. Ogromno je še stvari, ki se jih moram naučiti, in prav vesela sem, da moj posel zori počasi in z njim tudi jaz. Hvaležna sem za podporo doma. Ko moje delo še ni prinašalo finančne mesečne varnosti, me je mož podpiral, in ko ni bilo lahko, tudi zelo spodbujal,

panja, osnov računovodstva …

Dragocene so povezave s podjetniki, ki v svetu nekaj pomenijo in njihova pripravljenost pomagati zagnati naš posel s svojimi poznanstvi.« Predstavite kakšen svoj projekt, organizirate tudi delavnice, tečaje? »Na začetku svoje poslovne poti sem izvedla projekt, moj največji do zdaj, notranjo ureditev krožišča ob vstopu v Zgornjo

Živijo s to zemljo, živijo za to zemljo Dandanes poljedelstvo v Sloveniji životari, zato se ne smemo čuditi, da je včasih zelenjava dražja od mesa Diana Janežič »Naša pripoved se prične na osameli gorski kmetiji, v objemu Koroške regije, v najbolj zeleni deželi Evrope ... Smo otroci teh gozdov, teh travnikov in pašnikov na Graški Gori ... Oče nas je učil o odnosu do krajine, mater nas je učila o ljubezni do zemlje, do dela s prstjo in okusa čiste hrane. Ko sezone in leta minevajo, se povežeš z okoljem, z drevesi, s potokom, začutiš vsepovezanost, vseenost. Koliko lepega in mogočnega nam je oče zapustil, da lahko še mnoge

generacije živijo s to zemljo, živijo za to zemljo.« Tak je uvodni zapis na spletni strani podjetnika Martina Rojnika, ki se podpisuje pod vegansko blagovno znamko Grashka. »Po študiju sem deset let svojega življenja posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji. Moja menedžerska kariera se je zlomila, ko sem pri 29 letih dojel, da moram naprej.

Selil sem se v Berlin, kjer sem spoznal različne ravni kulinaričnega sveta od Michellinovega standarda do veganske, paleo,

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

koncepte. Leta 2018 smo ustanovili podjetje Kucha, d. o. o., kjer sem bil do oktobra 2020 direktor. Potem pa smo morali zaradi pandemije zapreti vrata.« In se je ustavila intenzivna Rojnikova pot.

Kje ste danes?

Martin Rojnik nemške, francoske in italijanske kuhinje. Hrana me je za vedno omrežila, spet sem se začel vračati nazaj k naravi. Po vrnitvi v Slovenijo smo leta 2014 ustanovili Inštitut SURF, kjer smo razvijali rastlinske prehranske

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

»Ukvarjamo se z razvojem, proizvodnjo in distribucijo naravnih rastlinskih živil na osnovi regionalnih sestavin. Trenutno prodajamo izdelke v trgovinah Spar in ekoloških trgovinah po Sloveniji.« Kdo vam je odprl vrata v poslovni svet, na trg - koliko ste pri tem prodorni sami, koliko so vam pomagale spodbude, pomoč od drugod?

Na SPOT točki v Nazarjah kot podjetnica prejemam potrebne informacije, tam so vedno pripravljeni ponuditi pomoč ali pa priti do določenih podatkov, ki jih iščem.

Sem pa tudi povezana z Inkubatorjem Savinjske regije, kjer so me na začetku poti usmerjali in pomagali pri prvih zagonskih izzivih, s katerimi sem se kot mlada podjetnica soočala.

Tam za svoje člane organizirajo različna usposabljanja in tečaje, npr. uporabe Adobe Ilustratorja, ki sem se ga pred kratkim udeležila. V zadnjem času je odprtih in razpisanih veliko razpisov Slovenskega podjetniškega sklada in SPIRIT-a, ki pa se jih še nisem posluževala, imam pa se interes tudi prijaviti na primeren razpis.

Savinjsko dolino. Projekt, kjer so na betonskih ploščah v mozaiku upodobljeni grbi v velikosti 100x120 cm vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, je vse od idejne zasnove do končne izvedbe moje delo, ob pomoči moje družine. Temu sledita dve kapelici (Dobrna, Mozirje), za katerih pročelje sem izdelala trikotni mozaik v velikosti po 0,60 m2. Moje ključne stranke za te projekte so občine, zavodi in tudi fizične osebe. Za menoj je že tudi kar nekaj uspešno zaključenih delavnic mozaika, ki sem jih vodila pod okriljem Ljudske univerze Velenje za različne skupine uporabnikov. V prihodnje načrtujem izvedbo več delavnic tudi v svoji organizaciji po krajih Zgornje Savinjske doline, ena se začne tudi ta teden v Gornjem Gradu. Delavnic se lahko udeležijo posamezniki različnih starosti, ki želijo spoznati tehniko mozaika, na večdnevnih delavnicah pa si udeleženci pod vodstvom izdelajo svoj uporaben mozaik izdelek, ki ga odnesejo domov.« Kaj bi svetovali tistim, ki šele stopajo na poslovno pot? »Verjetno bi tudi sama potrebovala še veliko nasvetov, pa vendar, bodočim podjetnikom svetujem, da so radovedni, pogumni, naj jim ne bo nerodno

»To je dolga pot ustvarjanja zaupanja in poznanstev. Z dolgoletnim delom smo uspeli zgraditi zaupanje naših strank in s tem smo dobili tudi priložnost za prodajo na širšem trgu.« Kako ocenjujete, da je urejeno področje prehranske industrije oz. podjetnikov, ki delujejo na tem področju? »Ker smo pretežno živinorejska družba, je mlečna in mesna industrija dobro razvita, predvsem zaradi subvencij in finančnih spodbud države. Predelava zelenjave pa se lahko primerja z našo lesno industrijo, zato večino predelanih izdelkov kupujemo iz tujine. Upam, da bomo v prihodnje postali ena večjih izvoznic rastlinskih ekoloških izdelkov.« Kaj bi si še želeli, da bi se na vašem področju

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

postavljati vprašanj in se udeleževati izobraževanj in usposabljanj, ki so organizirana preko GZS, SPIRIT-a in SPOT točk.« Kako ste se znašli v času epidemije, bi lahko država bolje poskrbela za podjetnike? »Svoje delo opravljam doma, večinoma s strankami komuniciram preko telefona ali pa digitalno, zato sem v času epidemije svoje delo opravljala nemoteno.

Delavnic pa v tem času nisem izvajala, za kar pa nisem zahtevala nobenih ugodnosti ali pomoči države. Kolikor sem spremljala situacijo glede povračil in ugodnosti za podjetnike v času epidemije, mislim, da je vsak, ki je bil oškodovan, tudi imel možnost do odškodnine za izpad dohodka.« Ste zgledna volivka, hodite na volitve? »Ja, volitev se redno udeležujem in volim po svoji vesti. S tem imam tudi pravico, da če mi kaj ni pogodu, tudi pokomentiram, medtem ko neudeleženci na volitvah to pravico izgubijo. Želim si, da bi zmagala komunikacija in da bi bilo na slovenski politični sceni in v medijih več spoštljivega in prijaznega pogovora.« 🔲

uredilo (zakonodaja, podpora, promocija ...)? »Nujna bi bila reforma zakonodaje o subvencioniranju kmetijstva, in sicer je treba občutno povečati finančno podporo poljedelstvu, s katerim lahko pridelamo za 10-krat več kalorij na hektar zemlje v primerjavi z mesno in mlečno industrijo. Dandanes poljedelstvo v Sloveniji životari, zato se ne smemo čuditi, da je včasih zelenjava dražja od mesa. Prav tako upam, da bomo v glavnih oglaševalskih blokih na televiziji videli več rastlinskih izdelkov.« Ali se udeležujete volitev? »Udeležujem se volitev, ker je pomembno, kdo bo naš sogovorec glede oblikovanja kmetijske in prehranske politike v Sloveniji in na EU parketu.« 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

21. aprila 2022

25. redna seja sveta Mestne občine Velenje Sredstev iz podnebnega sklada za sistem ogrevanja letos ne bo – Avtokamp kupuje resen kupec – Številna poročila javnih zavodov – Občina je lani poslovala dobro Diana Janežič 19. aprila so se svetnice in svetniki velenjskega mestnega sveta sestali na 25. redni seji. Med 25 točkami dnevnega reda so med drugim obravnavali odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2021, osnutke in predloge pravilnikov ali odlokov ter poročila javnih zavodov o njihovem delu in poslovanju v letu 2021.

Tako so se seznanili z delovanjem Policijske postaje Velenje, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Vrtca Velenje, Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami Velenje, Lekarne Velenje, izvajalca socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu, Zdravstvenega doma Velenje, Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Velenje ter o izvajanju programa za izboljšanje življenja invalidov v Mestni občini Velenje. Posamezna poročila bomo predstavljali v prihodnjih številkah Našega časa.

Ponudnik nakupa kampa ima resne namene

Uvodoma je svetnik Matej Jenko predlagal tudi razpravo o nakupu avtokampa ob Velenjskem jezeru, kar je župan Peter Dermol zavrnil, med drugim s

Pomoč mladim za stanovanja

pojasnilom, da je cena zanj zdaj previsoka. Mestna občina Velenje pa je kasneje podrobneje pojasnila aktualno dogajanje v zvezi z avtokampom. »Za uveljavljanje predkupne pravice na letošnjem javnem razpisu Premogovnika Velenje za nakup kampa v višini 1,050 milijona evrov se nismo odločili, saj je lani Svet Mestne občine Velenje potrdil strošek nakupa kampa v višini 650 tisoč evrov, ki smo ga tudi predvideli v proračunu. Če bi se odločili za nakup po 400 tisoč evrov višji ceni, bi morali določene načrtovane investicije ustaviti. Smo pa na Premogovniku Velenje preverili, kdo je kupec, ki je ponudil 1,050 milijona evrov.

Po naših informacijah ima ponudnik resne namene v kamp

vlagati, ga razvijati ter poskrbeti, da bo v letošnji sezoni kamp ponovno sprejel goste. Tožbo, ki smo jo vložili proti Premogovniku Velenje, zaradi nesklenitve pogodbe za nakup kampa na podlagi predlanskega razpisa, bo Mestna občina Velenje umaknila, če se bo potrdila resnost vlaganj v razvoj kampa,« so sporočili z velenjske občine.

Sredstev iz naslova podnebnega sklada ne bo

Med svetniškimi vprašanji v uvodu seje je svetnica SD Janja Rednjak postavila vprašanje, zakaj letos velenjska občina ne bo dobila sredstev iz podnebnega sklada za obnovo sistema daljinskega ogrevanja. »Naš cilj je bil, da bi se sredstva

Država naj podpira dobre ideje in mentorstvo Nadaljevanje s prve strani

Sinonim za uspešne podjetniške zgodbe

V SAŠA regiji je več organizacij, ki skrbijo za karierni začetek mladih in ponujajo programe, projekte, spodbude za njihovo nenehno rast na poti podjetništva.

Direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej je ponosna, ker je inkubator postal sinonim za uspešne podjetniške zgodbe, kreativno razmišljanje in ustvarjalno energijo. »Naši programi se rojevajo kot odgovor na potrebe mladih ekip, samostojnih podjetnikov, Startupov in korporacij.

Lani smo premierno lansirali prvi virtualni pospeševalni program Startup Generator, skozi katerega je svoje podjetniške ideje razvijalo 12 izbranih ekip iz SAŠA regije, med njimi tudi Grashka, MooHero, Drolctech,

Popravek V 15. številki Našega časa smo objavili prispevek pod naslovom V Gorenju danes začenjajo stavko, kar naj bi se zgodilo na dan izida časopisa 14.

čas pa teče,« je dejal župan.

Je pa bila Mestna občina Velenje uspešna na razpisu ministrstva za infrastrukturo za razširitev poslovne cone Stara vas, 4. faza. Vrednost investicije je 1,440 milijona evrov, 825 tisoč evrov bo evropskih sredstev, porabljena pa bodo za dodatno ureditev cestne in komunalne infrastrukture za dodatne 3 ha zemljišča, na katerih bosta pomembna investitorja dve farmacevtski družbi, ki skupaj načrtujeta odprtje več kot 300 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

GiftBuddy, Pawesome Puzzle in VRdom. Letos se vračamo v svet brez okvirjev, mreženja in dogodkov v živo – v svet Startup Generatorja 2022, ki se pričenja 5. maja in končuje 16. junija. Program je namenjen ekipam in zagonskim podjetjem, ki so pripravljena stopiti iz cone udobja ter skozi Generator pridobiti moč in hitrost za preboj podjetniške ideje,« razloži direktorica.

SPOT točka kot podpora podjetništvu

Ana Marinčič, SPOT svetovalka na Razvojni agenciji Savinjsko-šaleške regije (RA SAŠA), pravi, da spodbujajo povezovanje med različnimi deležniki: »Izvajamo splošne razvojne naloge in spodbujamo razvoj podjetništva in turizma. V zadnjih letih je RA SAŠA pričela z aktivnostmi za načrtovanje strategije dolgoročne preusmeritve iz

aprila. Stavka je bila v sredo, 13. aprila, popoldne odpovedana, česar za objavo v časopisu nismo mogli več preprečiti, smo pa odpoved stavke takoj objavili na spletni strani, na Radiu Velenje in na FB profilu.

premogovne regije SAŠA v zeleno regijo. Smo partner projekta SPOT Savinjska, v okviru katerega v Nazarjah deluje slovenska poslovna točka, izvajamo postopke registracij podjetij in drugih statusnih sprememb. Naše delo je tudi osnovno individualno podjetniško svetovanje, izvajanje delavnic in usposabljanj, informiranje uporabnikov o aktualnih podjetniških vsebinah ter povezovanje s podjetniškim podpornim okoljem. Podjetniki se na SPOT točko po nasvet ali informacijo obrnejo v različnih fazah poslovanja. Vse storitve SPOT točk so brezplačne, saj so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.« 🔲

tp, dj

Po pomoti smo preimenovali tudi predsednika sindikata Žana Zebo.

Za nenamerno napako se opravičujemo Gorenju Hisense, Žanu Zebi in bralcem.

Uredništvo Našega časa

iz podnebnega sklada namenjala za zelene projekte v premogovnih regijah, torej poleg SAŠA regije tudi za Zasavje. Kot župan sem pozval pristojne institucije, da nas umestijo med prejemnike sredstev iz sklada, predvsem zato, da bi lahko začeli pripravljati strokovne podlage za postavitev nadomestnega daljinskega vira in za postopno sanacijo obstoječih vročevodov.

Ugotavljamo, da so odgovorni takrat, ko so sprejemali odločitev o zapiranju Premogovnika Velenje do leta 2033, z besedami obljubljali pravičen prehod, dejanja pa temu ne sledijo. Še enkrat več so nas pustili na cedilu,

Svetnice in svetniki so pohvalili in potrdili Pravilnik o subvencioniranju stroškov kreditov za nakup ali gradnjo stanovanjske nepremičnine za mlade v Mestni občini Velenje. To je področje, ki je bilo izpostavljeno na lanskem generacijskem forumu mladih. Z ukrepom subvencioniranja pri prvem reševanju stanovanjskega problema želi Mestna občina Velenje narediti občino bolj prijazno mladim in prispevati k temu, da mladi ostanejo v njej oziroma privabiti druge mlade, da si tukaj ustvarijo dom. Cilj predlaganega pravilnika je opredeliti postopek dodeljevanja subvencij za stroške kreditov za nakup ali gradnjo stanovanjskega objekta za mlade, stare do 35 let, in na njegovi osnovi bo lahko občina

pripravljala razpise za dodeljevanje subvencij mladim, ki si prvi stanovanjski problem rešujejo z najetim kreditom.

Zaključni račun je pozitiven

Svetniki so brez razprave in pripomb potrdili Odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2021. Župan je poudaril, da je Mestna občina Velenje lani zelo dobro poslovala. »Realiziranih je bilo približno 96 odstotkov načrtovanih prihodkov in 88 odstotkov načrtovanih odhodkov, pozitivna bilanca pa je v višini dobrih 600 tisoč evrov. Iz preteklega leta je prenešenih tudi okoli 6 milijonov evrov, kar omogoča financiranje dodatnih projektov v letošnjem letu. Lani je bila realizirana glavnina projektov, ob tem pa smo izvajali tudi vse načrtovane socialne programe,« je dejal župan.

Na dnevnem redu seje je bil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Poklicna gasilska enota Velenje. S podporo večine prisotnih je bil na seji spremenjen v predlog in nato potrjen. To pa pomeni, da bo imenovan vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda, ki bo nato izpeljal vse potrebne postopke za ustanovitev zavoda, prenos zaposlenih vanj, občina pa bo delovanje zavoda in prostovoljnih gasilskih društev finančno podprla. 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

21. aprila 2022

Predstavitev Slovenije, kot je še ni bilo Expo 2020 je lahko dober začetek, ki Sloveniji odpira vrata na področju turizma in gospodarstva – Obiskovalci navdušeni nad neokrnjeno naravo, znanjem in inovacijami

Največja svetovna razstava Expo 2020 je konec marca zaprla svoja vrata. Slovenski paviljon je obiskalo okoli milijon obiskovalcev. V slovenskem poslovnem središču so zabeležili več kot 200 dogodkov, skupno pa je paviljon obiskalo okoli 600 podjetij, bodisi kot razstavljalci ali kot del gospodarskih delegacij. Slovensko predstavitev v Dubaju ocenjujejo kot izjemno uspešno, Slovenija je prejela ogromno pozitivnih odzivov tudi od številnih podjetij, ki so prav zaradi obiska slovenskega paviljona na Expu utegnila pridobiti številna nova poznanstva in se povezati s podjetji iz vsega sveta. Pogovarjali smo se s Šoštanjčanom Maticem Volkom, generalnim komisarjem Slovenije za Expo.

Kako ocenjujete razstavo in kakšne poslovne priložnosti nam je prinesla? »Expo 2020 je bila obsežna, verjetno največja organizirana predstavitev slovenskega gospodarstva v tujini v vsej 30-letni zgodovini. Slovenija je z udeležbo nedvomno utrdila svoj položaj v regiji in sklenila številna poznanstva, ki bodo pripomogla k dolgoročnim povezavam med našo državo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Če izpostavim samo nekaj podjetij in organizacij, ki so svoje povezave, pridobljene na Expu, uspešno pretvorila v partnerstva in dolgoročna sodelovanja: LOTRIČ Metrology, Steklarna Hrastnik, Knauf Insulation, AV Living Lab, Medex, Sea Vision, Robotina, Mestna občina Maribor. Verjamem, da smo s to predstavitvijo naredili dobro podlago za dolgoročno pozicioniranje Slovenije v tistem okolju.« Sprejeli ste tudi številne tuje goste in podjetnike, gospodarstvenike.

Kdo vse je obiskal slovenski paviljon?

Benjamin Strozak

»Slovenski paviljon so v času svetovne razstave obiskali številni domači in tuji visoki gostje, ki so bili navdušeni nad našo predstavitvijo. Če izpostavim le nekaj tujih in domačih gostov … V veliko čast nam je bilo, ko je naš paviljon obiskala njena ekselenca, Hessa Bint Essa Buhumaid, ministrica za razvoj skupnosti v ZAE, ki sem jo gostil na delovnem kosilu in je bila nad Slovenijo povsem očarana. Slovenski paviljon je obiskal tudi minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje ZAE šejk Abdulah Bin Zajed Al Nahjan, ki je bil še posebej fasciniran nad našo čebelo velikanko.

Podobno so bili nad omenjeno čebelo velikanko fascinirani predstavniki enega največjih investicijskih podjetjih v ZAE Mubadala Investment Company, ki je med drugim tudi lastnik nogometnega kluba Manchester City.

Ko smo ravno pri športu, obiskala sta nas tudi predsednik UEFE Aleksander Čeferin in kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar. S političnega parketa pa kar nekaj ministrov in državnih sekretarjev tako slovenske kot tudi tujih vlad ter Evropske komisije. Gostili smo podpredsednika Evropske komisije Margaritisa Schinasa in Dubravko Šuica, visokega predstavnika evropske komisije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella Fontellesa, evropskega komisarja Janeza Lenarčiča ter nenazadnje tudi nekdanjega predsednika RS g.

Danila Turka.« Kako velika je bila ekipa, ki je skrbela za poslovni program in predstavitveni del? »Krovna ekipa slovenskega

Matic Volk: »Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila to največja poslovna predstavitev Slovenije v vsej njeni zgodovini, ki se še dolgo ne bo ponovila. Še posebej to velja za podatke, ki kažejo na intenzivnost našega poslovnega programa. Šlo je za največjo in najbolj celostno zastavljeno predstavitev Slovenije v naši zgodovini.« paviljona je štela 15 posameznikov, ki so skrbeli za program, podjetja, delegacije, komunikacije, tehniko, fotografiranje, informiranje, akreditacije itd.

Dodatno je za delovanje slovenskega paviljona skrbela tudi ekipa 16 hostes in hostesnikov, potem so bili še varnostniki, čistilci in seveda osebje v kuhinji, ki je razvajalo brbončice naših gostov na dogodkih.«

začetkom Expa. Tudi sicer je Dubaj res posebno mesto, ki te ne pusti ravnodušnega, četudi v času svetovne razstave, ki je potekala vsak dan med 10. in 22. uro, ni bilo prav veliko časa za raziskovanje in uživanje v vsem, kar mesto ponuja.«

Je bilo vaše delo zahtevno, kako ste spoznali življenje v Dubaju?

»Verjamem, da je bil Expo le začetek, ki je za Slovenijo odprl številna vrata tako na področju turizma kot tudi gospodarstva.

Slovenskim podjetjem smo utrli pot do trga Zalivskih držav, veliko jih je v času Expa prav na našem paviljonu podpisalo

»Projekti, kot je Expo, so kratki, a zato še toliko bolj intenzivni. Moram priznati, da sem imel za seboj odlično ekipo, na katero sem se lahko vedno zanesel in prav zaradi tega nam je uspelo izpeljati predstavitev Slovenije v Dubaju točno tako, kot smo si zamislili in smo v marsičem celo presegli zastavljene cilje pred

Flydubai je septembra 2021 vzpostavil direktno letalsko povezavo Ljubljana–Dubaj, najprej trikrat tedensko, vendar jo je, zaradi naraščajočega povpraševanje z obeh strani, razširil na petkrat tedensko. To je tudi eden izmed najbolj neposrednih dokazov, da smo Slovenijo na Expu zastopali pametno in kvalitetno ter da je bila Slovenija ena izmed držav, ki je na tem Expu najbolj pozitivno izstopala.

Matjaž Koželj

Je lahko Dubaj in Bližnji vzhod gospodarsko, turistično in poslovno pomemben za Slovenijo?

Koliko obiskovalcev vašega paviljona iz ZAE ste prepričali, da pridejo pogledat, kje je Slovenija? »Trdno upam, da čim več. Po številnih pozitivnih odzivih obiskovalcev in navdušenju nad našo neokrnjeno naravo, znanjem in inovacijami verjamem, da lahko v Sloveniji pričakujemo kar nekaj obiskovalcev z Bližnjega vzhoda, ki jih je naša predstavitev na Expu prepričala. Da dodam še anekdoto, ki potrjuje moje zgornje besede: ena izmed arabskih obiskovalk je nekaj dni pred zaključkom Expa prišla na naš paviljon in pokazala letalske karte za Slovenijo, ki jih je kupila za celotno družino po obisku

Šoštanj ima potencial med mladimi Znotraj Saša inkubatorja odprti za vse vrste dejavnosti – V Šoštanju novi prostori

Naročnik oglasa: Dobra država, Tomšičeva 1, Ljubljana

Jasmina Škarja

pogodbe o sodelovanju. Res je, da Dubaj velja za eno izmed najbolj razvitih držav na svetu s hitro rastočo infrastrukturo, tehnološkim napredkom in hitro gospodarsko rastjo, vendar ima tudi Slovenija nekaj, kar lahko deli z Dubajem. Naše rešitve na področju trajnosti, krožnega gospodarstva, ohranjanja naravnih virov, pravičnejše družbe in enakopravnejšega povezovanja med državami in kulturami so po našem trdnem prepričanju vredne pozornosti in jih želimo s svetom deliti kot dobre in učinkovite načine za globalne premike na bolje. Ne smemo pa pozabiti tudi na digitalizacijo, umetno inteligenco ter blokchain tehnologijo, torej področja, na katerih je Slovenija dobro prepoznana in cenjena v tujini, na drugi strani pa so v ZAE to tehnologije, na katere dajejo poseben poudarek in smo zaradi tega za njih še posebej zanimivi.«

19. aprila so na Kajuhovi ulici 1 v Šoštanju odprli prenovljene prostore Saša inkubatorja, ki pokriva celotno področje Savinjsko šaleške regije. Direktorica podjetja Ana Anžej je v nagovoru poudarila, da je bila Mestna občina Velenje tista, ki je vanje verjela že takrat, ko ni še verjel nihče. »Z rezultati in dobrim delom so nas opazili tudi drugi. Vesela sem, da je šoštanjski župan Darko Menih izrazil željo po sodelovanju. Ponosni smo, da v nas vidijo zanesljivega partnerja, ki je strokovno podkovan, ima energijo in voljo, ter pomaga, da tudi v tem okolju zrastejo nova podjetja. Naša naloga je, da zgradimo skupnost in odpremo nove priložnosti, kajti prostor je še vedno samo prostor, saj brez vsebine ne bo prinesel želenih rezultatov.

Ključni so znanje, energija, pot, dogodki, gradnja skupnosti pa je

formula za uspeh,« je poudarila in dodala, da v mladih vidi velik potencial. »Čeprav svet drvi v digitalizacijo, smo znotraj Saša inkubatorja odprti za vse vrste dejavnosti.«

Mladi v Šoštanju želijo svoje ideje realizirati

»Tu je bil nekoč vrtec, potem Pristop, zdaj preurejene prostore prevzema Saša inkubator.

Veseli nas, da bo podjetništvo v Šoštanju zaživelo,« je navzoče nagovoril župan Darko Menih. »Zavedamo se, da ima Šoštanj kar nekaj potenciala med mladimi, ki želijo svoje ideje realizirati in se dokazati. Če jih primerjam z mladimi raziskovalci, ki dosegajo visoka mesta, menim, da smo na dobri poti. Upam, da se bodo tudi ti vključili v Saša inkubator in prišli do želenega cilja. Občina Šoštanj bo nudila vso podporo, da bo inkubator

našega paviljona. Brez dvoma je bila največja atrakcija za obiskovalce 3D model kranjske čebele, ki je na naš paviljon »priletela« kot del predstavitve ljubljanske regije, a je zaradi velikega zanimanja obiskovalcev ostala vse do sredine marca.« Imate primerjalne številke z Expa Milano in Dubaja? »Rekordne obiske smo beležili v začetku decembra, ko so ZAE praznovali 50-letnico samostojne državnosti in je v samo enem dnevu Expo obiskalo več kot pol milijona obiskovalcev. Slovenski paviljon je rekorden obisk zabeležil tudi v zadnjih dneh marca, v času trajanja celotne razstave Expo 2020 pa je slovenski paviljon obiskalo okoli milijon obiskovalcev. Za primerjavo z Milanom, ki je potekal v nam poznanem in bližnjem Milanu, je bilo podjetij, ki so se predstavljala na organiziran način, manj, kot je prstov ene roke, medtem ko jih je bilo v Dubaju okoli 600.

V Milano je recimo odpotovalo manj kot 10 poslovnih in regijskih delegacij, medtem ko smo mi gostili 34 delegacij.

Ko smo pred slabim letom delali projekcijo dogodkov na našem paviljonu, smo si rekli, da bomo zadovoljni, če bomo izpeljali okoli 50 poslovnih dogodkov, zdaj vemo, da smo to število presegli kar za štirikrat.

Verjamem tudi, da lahko slovenska predstavitev na Expu v Dubaju služi kot primer dobre prakse in da bodo tudi prihodnje predstavitve Slovenije, bodisi na Expih ali drugih pomembnejših dogodkih, zastavljene na podoben način.« 🔲

zaživel in bodo tudi bodoči šoštanjski podjetniki tukaj našli prostor, realizirali ideje in zaživeli v tistem, kar so sanjali,« je dodal župan in pozval mlade Šoštanjčane, ki imajo željo po svojem napredku in dokazovanju, da se oglasijo. »Dobili bodo osnovna navodila, mentorstvo in nasvete, ki bodo olajšali njihovo delo.«

Znali so nas usmeriti in naučiti, kako produkt spraviti na trg

Urban Rotnik je mladi podjetnik iz Raven pri Šoštanju, ki je startup sceno navdušil z inovativno rešitvijo pametne ovratnice za krave MooHero. Z ekipo je pilil svojo idejo skozi program Startup Generator. »Intenzivno se ukvarjamo z načrtovanjem posla in s prodajo že leto dni. Prodali smo dvesto dvajset ovratnic, dvesto jih je na poti, za nekaj sto se dogovarjamo. Vesel sem, ker so nas znali usmeriti in naučiti, kako produkt spraviti na trg, kako sodelovati in razvijati podjetje,« je dejal ob odprtju novih prostorov in dodal, da bi brez podpore, mentoriranja in programa Startup Generator vse skupaj ostalo zgolj pri ideji. 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

21. aprila 2022

Pri inovacijah gre za iskanje pravih ljudi V Premogovniku Velenje so 14. aprila v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na sklepnem delu akcije Inovator leta 2021 počastili najuspešneje inovatorje v preteklem letu. Akcijo Inovator leta so v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje pripravili že dvanajsto leto zapored, leta 2017 se jim je pridružil tudi Sipoteh. »Inovacije zahtevajo odprt um, biti odprt pa pomeni znati poslušati. Pomeni dovoliti nasvete, sprejeti predloge.

Med nami, še posebej pa med mladimi, je treba razvijati to zmagovalno miselnost. Vaši pogum, vztrajnost in znanje so tisto, kar je pripomoglo k temu, da ste danes stali na tem odru. Uspelo vam je storiti in doseči nekaj, kar drugemu v enakih razmerah ni uspelo ali o tem sploh ni razmišljal,« je prisotne nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

Vodja inovacijske dejavnosti v Skupini Premogovnik Velenje Žiga Jelen meni,

da je težko inovirati: »Če organizacija resnično želi spodbuditi spremembe, je to zelo težko narediti zaradi več razlogov. Inovacija je po definiciji narediti nekaj novega, drugačnega, vendar

večina velikih organizacij danes ni pripravljena za nove in drugačne stvari. Pri inovacijah gre za dolgoročne rezultate v primerjavi z večino organizacij, ki jih vodijo zelo kratkoročni ključni kazalniki

uspešnosti. Če želimo biti kot organizacija inovativni, ne gre za iskanje novih idej. Gre za iskanje pravih ljudi. Ljudi, ki so navdušeni nad tem, kar počnejo, in želijo spodbuditi spremembo. Če bodo

Najboljši inovatorji in promotorji v Skupini Premogovnik Velenje s poslovodstvoma družb Premogovnik Velenje in HTZ Velenje. Foto Slobodan Mrkonjić

Ob dnevu rabljenih oblačil bo živahno Že zavedanje je majhen, a pomemben korak k ohranjanju čistega okolja – Ne samo ob dnevu rabljenih oblačil, v dijaški trgovinici Modno podstrešje zbirajo oblačila in jih ponujajo za prostovoljne prispevke vse leto Jasmina Škarja Raziskava Obleka naredi človeka je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot en odstotek, še redkeje pa se v Sloveniji poslužujemo izposoje oblačil. Po drugi strani pa letno v povprečju vsak od nas zavrže dvanajst kilogramov oblačil. Če bi podaljšali življenjsko dobo našim oblačilom za samo tri mesece, bi naš ogljični, vodni in odpadkovni odtis zmanjšali za pet do deset odstotkov. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in ‘hiperodlaganje’. Najlažje se ji zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, pravijo Ekologi brez meja, ki drugo leto zapored organizirajo akcijo.

❱

Dogodek bodo organizirali 22. aprila med 9.30 in 11.00 pred B stavbo Šolskega centra Velenje v okviru Dneva v rabljenih oblačilih, dneva zemlje in dneva zavržene hrane.

bi se morali, da z malimi koraki prispevamo k boljšemu jutri. Ne samo ob dnevu rabljenih oblačil, v naši dijaški trgovinici Modno podstrešje zbiramo oblačila

in jih ponujamo za prostovoljne prispevke vse leto. Novost je, da imamo pred trgovinico pet obešalnikov, na katerih so oblačila, ki jih lahko obiskovalci in mimoidoči brezplačno vzamejo,« pojasni Kolškova, ki se vedno znova razveseli, ko vidi prazne obešalnike, kar pomeni, da ljudje pridejo in vzamejo kakšno oblačilo.

Pomembno je, da se miselnost spreminja

22. aprila pripravljajo več aktivnosti. Dijaška trgovinica Modno podstrešje bo odprta za vsakogar, na ogled bodo različni reciklirani in ponovno uporabljeni izdelki, ki jih bodo

Z malimi koraki k boljšemu jutri

Tudi letošnji akciji, ki bo potekala 22. aprila, se bodo med 9.30 in 11. uro pred B stavbo Šolskega centra Velenje v okviru dneva v rabljenih oblačilih, dneva zemlje in dneva zavržene hrane pridružili prostovoljci Šolskega centra Velenje. V njej bo poudarek predvsem na ponovni uporabi ali predelavi starih oblačil.

Profesorica Maša Kolšek pove, da je že zavedanje, da je ponovna uporaba in recikliranje oblačil majhen, a pomemben prispevek k ohranjanju čistejšega okolja in zmanjševanju novodobnega suženjstva v tekstilni industriji, korak v pravo smer. »Mislim, da je v naši zavesti, da bi morali nekaj dobrega narediti za okolje. Tukaj bi morala priti do izraza naša človeška nota, saj gre za novodobno suženjstvo ljudi in otrok, ki so nemočni in delajo za skodelico riža, da mi dobimo poceni izdelek. Zavedati

V naši dijaški trgovinici Modno podstrešje si lahko za prostovoljne prispevke ali brezplačno vsakdo poišče oblačilo zase. Oblačila so čista in uporabna. V kratkem bomo organizirali akcijo zbiranja fantovskih oblačilih, saj nas vedno pogosteje obiščejo tudi fantje.

Zaenkrat gredo najbolj v promet splošna športna oblačila.

Ogledali si boste lahko razstavo študenta Luke Gortana, kjer so v mozaik prepletene misli in življenjske modrosti stanovalcev Doma za varstvo odraslih, in razstavo v avli stavbe B, ki so jo pripravili dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje.

27. maja bodo ponovili septembrsko akcijo, ki jo organizirajo skupaj s podjetjem PUP, in organizirali še večjo, z delavnicami recikliranja in ponovne uporabe ter nastopi glasbenih gostov.

iz odpadnih materialov oblikovali dijaki Šole za storitvene dejavnosti, presenetili pa vas bodo tudi z reciklirano kuharijo. »Letos bomo našo humanitarno

5

imeli prave razmere, lahko povzročijo ogromno spremembo.« »Kupec je tisti, ki nas zanima, njegove potrebe in želje,« je v svoji predstavitvi poudaril gost dogodka, direktor razvoja v podjetju BSH, Hišni aparati dr. Blaž Florjanič. »Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da inovacije niso nekaj, česar se ni mogoče spomniti pod tušem, to se da naučiti. Ločimo med inovativnimi in operativnimi spretnostmi. V zrelih podjetjih so v ospredju slednja – znajo nekaj načrtovati, narediti, uresničiti. To je običajno za zrela podjetja, ki se borijo z inovacijami in le-te niso njihova vsakdanjost. Pri t. i. start up podjetjih pa so v ospredju inovativne spretnosti.

Vprašati se morate, ali kaj potrebujete, ali ste zadovoljni s svetom okoli sebe, ali bi radi kaj spremenili? Če imate to v sebi, veste, da ste na pravi poti.« V akciji Inovator leta 2021 so v Skupini Premogovnik Velenje skupaj identificirali 151 koristnih predlogov in jih 132 od teh tudi uspešno realizirali. Njihova gospodarska korist je 1.196.386 evrov.

dejavnost povezali z Zdravo šolo Šole za storitvene dejavnosti in s Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje ter v okviru Dneva zemlje pripravili poseben dogodek.« Kolškova se zaveda, da tudi pri njihovih dijakih gre za vzgojo, pomembno je, da se miselnost ljudi spreminja. Ljudje se zavedajo, da ni nujno, da so vse nove stvari tudi boljše, saj je veliko starih celo boljše kvalitete in iz boljših materialov. Tudi dijaki so vedno bolj navdušeni,

🔲

kar opažajo pri oblačilih, ki jih sprejemajo v trgovinico, saj jih ima mnogo, še preden pridejo na police, novega lastnika. 22. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje.

Kakšno rabljeno oblačilo lahko tudi prinesete, veseli bodo, če boste našli kakšno tudi zase. 🔲

Naš ­čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

MLADI

21. aprila 2022

Odprite oči, napnite ušesa, zrite v prihodnost …

Žabja perspektiva

Volitve

To je mladim parlamentarcem iz vse Slovenije predlagal predsednik države Borut Pahor – Na 32. nacionalnem Otroškem parlamentu v državnem zboru RS sodelovalo 5 predstavnikov regije SAŠA – Prihodnje leto bodo mladi razpravljali na temo Duševno zdravje otrok in mladostnikov V ponedeljek, 11. aprila, je v veliki dvorani državnega zbora RS potekalo zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta® (NOP), ki ga že 32 let pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 111 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, med njimi 5 iz regije SAŠA, je razpravljalo o osrednji temi Moja poklicna prihodnost.

Uvodoma jih je pozdravil predsednik državnega zbora RS Igor Zorčič. Spodbudne besede sta mladim parlamentarcem namenila tudi predsednica ZPMS Darja Groznik in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Slednji je poudaril, da je pri izbiri poklica najbolj bistveno vprašanje, ki izvira iz njihovih src. Pomembno je, da se vprašajo, kaj jih v življenju zares veseli početi. In če odgovora mladi še nimajo, naj jih to ne bega.

Osnovna šola je namreč neprecenljiv čas, ko se oblikujejo kot osebnosti. Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju poudarila, da si na ZPMS vse od samostojnosti države naprej vsako leto prizadevajo, da bi bila razmišljanja mladostnikov upoštevana – v šoli, v lokalnem okolju ali na nacionalni ravni. Pri ZPMS pripravljajo Belo knjigo o uresničevanju pravice otrok do participacije. Upajo, da bo ta osnova za pripravo strategije participacije otrok v Sloveniji, k čemur nas poziva tudi Evropa.

Želje mladih glede poklicne usmeritve

V nadaljevanju so mladi poročali o svojem delu v petih skupinah, ki so obravnavale različne vidike teme Moja poklicna

Pa smo tam, kjer bi lahko bili pred dvema letoma; na državnozborskih volitvah. Ste pripravljeni? Še zadnja kolumna, pa bo vse jasno.

Matematika je preprosta; če bo volilna udeležba visoka, bodo spremembe, če bo kot na zadnjem referendumu, je negotovo. Da, dobili smo ga, a prišla je le polovica upravičencev, tokrat ne bo zadoščalo. Nedelja, čigava bo? Če bi volila prvič, ne bi vedela, koga obkrožiti, ne glede na številnost soočenj. Predvidevam, da bi se, kot večina mladih, borila zlasti za podnebno pravičnost, začenši z – biti opažen; zadnjič mi je neka Nina na podnebnem štrajku, ki so ga po dveh letih in pol vrnili na mestne ulice, pet pred dvanajsto dejala: Počutimo se neslišane, naše gibanje obstaja že nekaj let in imeli smo že kar nekaj zahtev. Kdo zastopa mlade? Učitelji Špela Kožar in ravnatelji, ki jih niso pustili na štrajk? A ne gre le za njihovo ignoranco do najbolj temeljnega problema odraščajočih, vehementno se obnaša vsa elita. Poleg večnih predvolilnih obljub o stanovanjih, kreditih, novih službah, je zdaj tu še podnebje, nova predvolilna ideja – zeleno, ki te ljubim zeleno, na krožniku vseh strankarskih receptur. No, mladi na splošno.

A ko bo »prišel« ponedeljek, ko se bo le še čakalo na uradne rezultate, mladih nihče več ne bo opazil; do naslednjih (pred)volitev.

Komaj čakam njihovo, samostojno stranko. Zaradi osredotočenosti na vsebino. Četudi morda ni jasno, koga naj se voli, pa mora biti jasno: da je treba volit. Iskati popolnost v kateri koli od strank, je sizifovsko, iskati čudeže smešno. A ne gre za najmanjše zlo, izbira je pestra.

Predstavniki regije SAŠA so se na 32. nacionalnem Otroškem parlamentu odlično odrezali, saj so bili poročevalci in aktivni sogovorniki v razpravah. prihodnost. Med poročevalci posameznih skupin je bila tudi naša predstavnica Iva Čurković z OŠ Polzela, tudi vsi ostali pa so se aktivno vključevali v razpravo. Našo regijo so zastopali še Jaka Pogorelc z OŠ Gorica, Ana Veninšek z OŠ Rečica ob Savinji, Matevž Kovačič z OŠ Vransko Tabor in Polona Krenker z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Mladi so med drugim izpostavili, da jih skrbi, ali bodo zaposljivi, ali bodo dobili poklic, za katerega se izobražujejo, ali bodo v poklicu uživali. Želijo si več praktičnega in specifičnega znanja, izpostavljajo, da na informativnih dnevih ne dobijo dovolj informacij in da se želijo o poklicih pogovarjati prej (6., 7. razred). Želijo si predstavitve poklicev skozi igro in manj pritiska odraslih glede izbire poklica.

Mladi se zavedajo, da na izbiro poklica vplivajo njihove

želje, navade, uspeh v šoli, pa tudi sreča. Zavedajo se tudi tega, da je treba vztrajati in da morajo biti odločni. Pogrešajo več informacij o »skritih« poklicih, več dni odprtih vrat o različnih poklicih. Na šolah si želijo kariernega svetovanja in interesnih dejavnosti, ki bi bile usmerjene v poklice. V prihodnosti vidijo urbane kmetije, zeleno (eko energetiko), IT področja. Mladi ne verjamejo, da bi določene poklice kdaj zamenjali roboti – medicina, farmacija, gradbeništvo, poučevanje … bo pa zato toliko bolj pomembno ravnovesje med tehnologijo in človekom. Želijo si izboljšati sistem pri izbiri srednje šole, npr. z vpeljavo sprejemnih izpitov.

Mladi, ki imajo velik potencial, si želijo ostati v Sloveniji, le država naj jim omogoči dobre zaposlitvene možnosti. Zaradi covida-19 so nekateri poklici

bolj izpostavljeni, nekatere so spoznali na novo. Mladi menijo, da bo narasla zaposljivost poklicev, ki imajo stik z ljudmi. Po drugi strani pa mnoge mlade, ki so dobri na področju umetnosti, zelo skrbi za prihodnost njihovega poklica, saj so bili umetniki med epidemijo zelo prizadeti.

Tokrat so izbrali tudi novo temo za naslednji Otroški parlament, ki bo potekal v naslednjem šolskem letu. Izmet petih predlaganih tem so se odločili za temo, ki je po epidemiji med mladimi zelo pereča, to pa je duševno zdravje otrok in mladih.

To, da so se po dveh letih lahko v živo družili v državnem zboru, pa jih je res močno osrečilo! 🔲

In res je, vsak glas šteje. Še najbolj tisti, ki ga ni.

Te volitve doživljam kot plebiscitarne; ker takrat nisem imela možnosti oddati svojega glasa, ker si želim ohranitev tistih vrednot, ker se čutim Evropejka. In predvsem, ker si želim, da obstaneta oba javna medija. Ne, ne bosta obstala, če ta koalicija nadaljuje z delom. Ker ji ni bilo mar za STA, za zaposlene z družinami, ki so jih finančno in psihično izčrpavali, ker ji ni mar za RTV. Uničenje stebrov javnega prostora, atributov demokratičnosti neke družbe, je v polnem teku, politični prevzem, kot se dogaja pred našimi očmi, je brezsramen in popolnoma nedostojen do zaposlenih. In ko polpismena klika izobražuje, ko postane najglasnejša, ko enkrat »zažgeš« agoro, ni več kje razpravljati ...

Ta vojna z mediji ni prva, upam pa, da je zadnja – da v nedeljo predčasno slavimo dan zmage in zatem začnemo čistiti v lastnih vrstah: ne obstaja le ena medijska hobotnica in ni le ena politična stranka nespoštljiva do novinarskega dela. Ni le politika nevarna medijem, tu je še zasebni kapital. Ki, tako kot politika, služi le lastnemu interesu. In ker se dober medij ne izraža v cvenku, temveč v kredibilnosti, kot plen ni zanimiv.

Medijski kaos popisuje več kot dva tisoč (!) medijev, vpisanih v razvid pri ministrstvu za kulturo, pri čemer ni povsem jasno pri vseh ne njihovo finančno ozadje ne lastništvo. Veliko je za pomesti nad prag, a najprej je treba zavoljo propagandističnih apetitov politikov ter preračunljivosti medijskih lastnikov ohraniti javna servisa, javna stebra. Kjer je lastnik ljudstvo. Ki sicer zadnja leta po vzoru populističnih politikov rado blati, a tudi argumentirano kritizira.

Temelj je že precej načet ... A še stoji. In od nedeljskih volitev je odvisno, ali bo obstal.

In če bo – dajmo ga premisliti – na novo, na novem temelju.

Za novih 30.

🔲

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

21. aprila 2022

Pet izbranih projektov, uresničeni bodo do začetka jeseni V okviru participativnega proračuna Občine Šmartno ob Paki od 14 projektov na osnovi glasovanja občanov izbranih pet – Od treh izločenih bo kakšen sestavni del občinskega proračuna za drugo leto Tatjana Podgoršek Poročali smo že, da se je Občina Šmartno ob Paki letos prvič odločila za participativni proračun in zanj v okviru letošnjega občinskega proračuna namenila 30 tisoč evrov. Januarja je objavila javni razpis za zbiranje predlogov občanov, v začetku aprila pa objavila uradne rezultate glasovanja.

Izbranih 5 predlogov, vsakemu po 6 tisoč evrov

Po besedah Janka Avberška, podžupana občine Šmartno ob Paki in predsednika komisije za izbor projektov v okviru participativnega proračuna, je

na razpis prispelo 14 predlogov občanov, od tega so tri izločili, ker so presegali najvišjo možno vrednost projekta (od 2 do 6 tisoč evrov), o usodi preostalih 11 pa so odločili občani z glasovanjem, ki je potekalo od 14. do 21. marca.

Od tistih, ki so dobili največ glasov, so jih zbrali pet.

To so: dokončanje projekta večnamenskega športnega prostora Podgora, otroška igrala za igrišče v Gavcah, otroško igrišče v Rečici ob Paki, odvodnjavanje padavinskih voda iz naselja Slatina do Skornška do Boršnika ter projekt financiranja aditivov gnojevki za preprečevanje in zmanjševanje

neprijetnih vonjav ob gnojenju kmetovanja. Vseh pet izbranih projektov je dobilo po 6 tisoč evrov. »K njihovi izvedbi bomo pristopili kmalu. S pobudniki predlogov se bomo najprej na sestanku dogovorili o podrobnostih, občinska uprava bo pripravila javni razpis za nabavo opreme, temu bodo sledile aktivnosti na terenu, kjer pričakujemo, da se bodo pobudniki in glasovalci vključili in pomagali pri izvedbi nekaterih del.

Računamo, da bi bilo lahko do poletja ali do začetka jeseni vseh pet projektov že uresničenih,« je povedal Janko Avberšek, na vprašanje, kakšna usoda

čaka izločene projekte, pa je odgovoril: »Izločili smo projekte gradnje večnamenskega prostora za Društvo tabornikov Hudi potok, ureditev pump track ali skate parka ter postavitev plezalne stene za otroke. Za te projekte smo člani komisije predlagali, da jih obravnavajo na drugih občinskih komisijah in verjetno bo kateri od njih sestavni del občinskega proračuna za prihodnje leto.«

Želeli bi več manjših projektov

Glede na to da so participativni proračun pripravili letos prvič, so bili z odzivom občanov zadovoljni, pravi

Avberšek, hkrati pa dodaja, da bi bili lahko predlogi uvrščeni v plane vaških skupnosti in bi z njimi sodelovali že pri pripravi občinskega proračuna. Tako pa so nekateri občani v sodelovanju z vaškimi skupnostmi in društvi dano možnost izkoristili, »kar je prav, saj to pomeni, da so predlagatelji motivirali sokrajane v svojem okolju.« V prihodnje si želijo, da bi na razpis prispelo več finančno manj vrednih pobud. Morda takšnih, kjer bi manjša skupina občanov pogrešala v svojem okolju postavitev klopi, ureditev hortikulturne gredice, postavitev svetilke javne razsvetljave … Skratka drobne izboljšave, ki ne pridejo v poštev pri programu občine ali vaških skupnosti, so pa pomembne za ljudi v manjših okoljih. 🔲

Vsaka šola je za nekaj dobra in predstavlja izziv za prihodnje leto Člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki imajo v kleteh dobra vina lanskega letnika – Povprečna ocena nekoliko nižja od predhodne, največ napak pri rdečih vinih Tatjana Podgoršek Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki dobrega četrt stoletja organizira ocenjevanje vin svojih članov. Na letošnjega, potekalo je v dvorani Marof, so ti prinesli v ocenitev 105 vzorcev. Petčlanska strokovna komisija, v kateri so štirje od petih članov imeli potreben certifikat za ocenjevanje,

in kletarja skozi celo leto, zato jim tudi ni vseeno, kakšno oceno komu dajo. Pri vsakem so poskušali, je zagotovila, dati najboljšo.

Glavnina prinesenih vzorcev vin je bila iz leta 2021, nekaj jih je bilo starejših letnikov. »Ocenjevali smo vina vseh sort, barv, od mladega svežega do zrelega, tudi vina posebne kakovosti. Povprečna ocena nakazuje

Največ napak so člani ocenjevalne komisije zaznali pri rdečih vrstah vin, razlog zanje pa pripisali nestrokovni uporabi žvepla ter pomanjkljivostim pri postopku maceracije.

Zaradi dobrih ocen so se razvadili

Mojca Praprotnik, ki so ji na nedavnem občnem zboru

Člani ocenjevalne komisije so ocenili 105 vzorcev, izločili pa so jih 12. jih je 12 izločila, podelila pa 64 zlatih in 29 srebrnih priznanj.

Povprečna ocena – 18,12 točke – je bila nižja od lanske, kar je bilo kar neprijetno presenečenje.

Ocenjevanje praznik, poplačilo celoletnega dela

Ocenjevanje vina je za vinogradnika in kletarja praznik, meni Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in predsednica ocenjevalne komisije. Delo ocenjevalcev je označila kot odgovorno, saj ocenjujejo vložen trud vinogradnika

izjemno kakovost vin lanskega letnika, predvsem pa z njo šmarški vinogradniki dokazujejo, da se da z vestnim delom v vinogradu in nato s skrbnim kletarjenjem v kleti pridelati dobra vina. Seveda ne moremo biti povsem zadovoljni, saj bodo nekatera vina zaradi zaznanih napak morala na popravni izpit.

Generalno pa vina letnik 2021 odsevajo sortno značilne barve, cvetice so omamno dišeče v smeri sadno cvetnih vonjav. Po okusu imajo vina nižjo ali višjo alkoholno stopnjo, so sveža, pitna, predvsem pa harmonična,« je povedala ocenjevalka.

Luka Špoljar

Naročnik oglasa je stranka Lista Marjana Šarca.

Mateja Kumer

društva člani znova zaupali vlogo predsednice, ob doseženi povprečni oceni 18,12 točke ni skrivala razočaranja. »Daleč od tega, da naša vina ne bi bila kakovostna. Zaradi višjih povprečnih ocen v preteklih letih smo se kar malo razvadili. Veliko izločenih vzorcev, kjer so prevladovale rdeče sorte, pa kaže na prisotnost osnovnih napak kletarjenja. Treba bo malo več pozornosti v kleti, sploh glede uporabe in preverjanja prisotnosti žvepla. Sicer pa je vsaka šola za nekaj dobra in je izziv za naslednje leto,« je še dejala predsednica društva vinogradnikov.

Normalizacija. Rešitve. Razvoj.

Kumer-Špoljar.indd 1

13. 04. 2022 21:40:52

Rezultati

Šampioni: bela vina: traminec, Vinotoč Primožič, in rumeni muškat, Jože Kugler (oba 18,30 točk); rdeča vina: zweigelt, Danilo Pokleka (18,13); vino posebne kakovosti: chardonay suhi jagodni izbor Danilo Pokleka (19,13).

Najbolje ocenjena vina tekočega letnika po sortah: zvrst bela: Vinotoč Primožič (18,20); ranfol Anže Podgoršek (18,17); šipon Janja Lamovšek (17,80); laški rizling Jože Drev (18,23);

beli pinot Stanislav Vodovnik (18,20); chardonay Peter Krajnc, Jože Kugler, Jože Kovačič in Rajko Sotler (18,23); sivi pinot Alojz Slemenšek (18,17); renski rizling Zvone Šmon (18,27); kerner Alojz Svetec (18,23); sauvignon Jože Kugler (18,23); rumeni muškat Jože Kugler (18,30); traminec Vinotoč Primožič (18,30); rose Vinotoč Primožič (18,10); modra kavčina Občina Šmartno ob Paki (18,00); zvrst rdeča: Janja Lamovšek (18,00);

dornfelder Alojz Slemenšek (18,00); zweigelt Danilo Pokleka (18,13); modra frankinja Boris Rajšter (18,10); modri pinot Peter Krajnc in Martin Podgoršek (17,93); sivi pinot, letnik 2017 Alojz Slemenšek (18,20); posebna kakovost: laški rizling, letnik 2011 Mihael Fajfar (18,47); chardonay, suhi jagodni izbor Danilo Pokleka (19,13). 🔲

Naš ­čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

21. aprila 2022

Festivalsko poletje bo živahno Na različna prizorišča se vračajo glasbeni, plesni, gledališki, družabni dogodki – nekateri stari, a v novi preobleki Diana Janežič Med tistimi, ki so težko čakali, da mine obdobje spopadanja s covidom in z zanj predpisanimi ukrepi, so bili gotovo kulturni ustvarjalci. Ali kot pravi Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, so tudi v času korone »pripravili razmeroma veliko prireditev in vedno iskali rešitve, da so te lahko potekale, smo pa seveda zelo veseli, da je zdaj stanje takšno, da lahko v dvoranah znova sedimo eden zraven drugega.«

Rezervirajte si datume v maju – že od 1. naprej

Prvi večji projekt v maju je tradicionalno srečanje na Graški Gori na praznik dela. Že nekaj let ga pripravlja Festival Velenje v sodelovanju z Mestno občino Velenje in s sindikati. »Letos bo spet vse po starem: golaž in zabava z ansamblom Pajdaši. Domislili smo se akcije, da bi na Graško Goro privabili več mladih, in sicer bodo tisti, ki bodo med prvimi osvojili Jesenjakov vrh, dobili vstopnico za koncert Siddharte,« povabi direktorica.

Sicer pa so najbolj ponosni na sklop prireditev iz lastne produkcije, pri kateri Dom kulture živi od jutra do večera, ko vsi intenzivno delajo v šivalnici, oblikovalnici, klepetalnici … Napovedni sta dve premieri v maju, in sicer 21. maja predstava Peter Nos je vsemu kos v izvedbi Lutkovnega gledališča, nato pa še premiera Gledališča Velenje Kdo je napravil Vidku srajčico.

V začetku maja bo potekal teden Kajuha. Vse osnovne šole sta

Festival Velenje je v sodelovanju z Mestno občino Velenje v sredini marca pripravil prvi večji pokoronski koncert na prostem, nastopila je zasedba Dan D. Foto Peter Žagar

je velenjski občini podaril večje število svojih del.

Intenzivno so v maju pričeli s pripravami na prenovo stalne zbirke na Velenjskem gradu, ki jo bodo odprli septembra.

Vrača se Noč ob jezeru

V času od junija do konca avgusta je predvidenih več kot 50 dogodkov na različnih prizoriščih. Veliko bo koncertov, nekaj dogodkov bo v Starem Velenju, v parku, na vrtu Vile Herberstein, sicer pa večinoma na tradicionalnem prizorišču na ploščadi pred Domom kulture.

Barbara Pokorny je izpostavila nekatere odmevne: »Letos smo v velenjski občini prvič razglasili kulturnega ustvarjalca leta, in ta naziv je pripadel Juretu Puklu, ki mu je občina za nagrado podarila organizacijo dogodka. Na vrtu Vile Herberstein bomo na koncertu z naslovom Ta noč bo moja spoznali Jureta Pukla malo drugače, ne kot jazz

jezeru. Dobil bo novo ime in podobo, smo pa ob tem zavodi povezali gostince, ki delujejo ob jezeru. 16. julija si rezervirajte čas. Popoldne bo namenjeno otrokom in družinam, večer in noč pa bosta koncertna. Dogodek bo, seveda, na Visti, kjer pa se tudi sicer obeta nekaj velikih in zanimivih dogodkov, ki jih že pripravljamo,« je naštela.

Pikin narobe svet

Skočimo še na konec poletja, ko se bo med 10. in 15. septembrom zgodil Pikin festival, z zelo aktualnim naslovom Narobe svet. »Ne le zato, ker je pri Piki večkrat kaj narobe, ampak bomo pogledali širši družbeni kontekst, ker je na tem svetu res vse narobe. Verjamem, da bo Pika znala vse to pozitivno prenesti med otroke in povedati, kako je prav. Festival bo tudi letos potekal v mestnem središču, saj se je izkazalo, da v tem času mesto zaživi na prostem

Sredi aprila se je v Domu kulture v treh dneh zvrstilo sedem predstav celovečernega muzikala Vesna z živo glasbeno spremljavo, ki je nastal v koprodukciji Festivala Velenje z učenci in mentorji OŠ Mihe Pintarja Toleda. »To je zelo veliko predstav za profesionalce, kaj šele za učence,« je poudarila Barbara Pokorny.

Ob lanski 60-letnici šole so pripravili osnovnošolsko priredbo klasične zgodbe po filmski uspešnici Vesna Mateja Bora iz 60. let minulega stoletja. V originalu se dijaki pripravljajo na maturo, v tej predstavi se devetošolci pripravljajo na nacionalno preverjanje znanja. Fantje bi to izpeljali po liniji najmanjšega odpora, zato iščejo bližnjice, vmes jih seveda malo zmešajo tudi hormoni. Puberteta pač ni enostavna stvar. Muzikal in vsi nastopajoči v njem so navdušili občinstvo.

MO Velenje in Gledališče Velenje povabila, da bodo učenci doživeli Kajuha v besedi, poeziji in skozi film.

7. maja bo Pomladni sejem na Titovem trgu

V maju bo zadnja abonmajska predstava letošnje sezone, kjer bodo na svoj račun prišli predvsem ljubitelji Iztoka Mlakarja, to bo komedija Tutošomato. Ob

Da bi 1. maja na Graško Goro privabili več mladih, bodo tisti, ki bodo med prvimi osvojili Jesenjakov vrh, dobili vstopnico za koncert Siddharte.

tem Barbara Pokorny dodaja: »Abonmajska sezona 2021/22 je bila kljub vsemu uspešna in ponosna sem, da smo verjetno eden redkih zavodov, ki je v času korone sploh razpisal abonma in ga potem tudi v celoti izpeljal. Pripravljamo že novo abonmajsko sezono, ki bo ponovno vsebovala šest predstav.

V maju se na odre vrača tudi Max club jazz festival, dolgujemo namreč še tri predstave. 14. maja je napovedan koncert Vlada Kreslina z Momento Cigano za vse ljubitelje dinamične glasbe. Vrača se bolšji sejem, začenjamo pa tudi nov projekt s plesno

šolo Spin Salsa pod zvezdami.

Torej, od maja bomo Velenjčani lahko pred Domom kulture plesali samostojno ali v paru salso.«

Dobro obiskana Galerija Velenje

Aktivni so tudi v Galeriji Velenje, kjer poleg razstav ponujajo tudi delavnice in dobro obiskane pedagoške programe. V maju se vsako leto predstavljajo dijaki Umetniške gimnazije, ki pripravijo razstavo Inventura. Letos se jim bo pridružila umetnica Klavdija Zupanc. V Kreativnem centru Čuk bodo odprli razstavo del kiparja Antona Hermana, ki

izvajalca, saj bodo v zabavnem-pop programu z njim nastopili Maja Keuc, Benč in še kdo.

Med nastopajočimi v poletju bodo še Eva Hren, Bossa de Novo, Batista Cadillac, Mrfy, operna predstava Carmen ter tribute skupine Dire Straits.

Oživili bomo amfiteater na promenadi, ob ponedeljkih povabili ljubitelje filmov v kino pod zvezdami, ob torkih bodo otroške igrarije in ob sobotah lutkarije.

Vrača pa se še en projekt izpred mnogo let, to je Noč ob

in v dvoranah. Želimo si, da bi se na festival znova vrnile šolske skupine iz cele Slovenije,« je še poudarila Barbara Pokorny.

Festival je razpisal avdicijo za Pike pomočnice in v maju vabijo dekleta, ki menijo, da bi lahko odigrale to vlogo, da se prijavijo, nato pa jih bo pot vodila v Pikino akademijo, kjer se bodo srečale z gledališkim gibom, retoriko, plesom, poskusile jahati konja … skratka postale Pike Nogavičke. 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 9

Od Sovice Oke do MandićStroja Marko Mandić, igralec, ki je svojemu delu predan s telesom in dušo – Performer, konstruktor oblik in animator svojega telesa, ki ga postavlja pred mnoge zahtevne igralske preizkušnje tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu Tea Rednak Danes izjemno bogata igralska pot Marka Mandića ima svoje zametke v Velenju. Velenjčan namreč domačemu mestu pripisuje velik del zaslug, da se je v gledališke in filmske vode sploh podal. »Vso dediščino in izkušnje, ki jih pridobivaš vse od rojstva, nosiš s sabo. Vsi elementi naših življenj, tudi tisti, ki bi jih najraje zapakirali v kakšno temno sobano naših duš, nas gradijo. Izjemno sem hvaležen za vse izkušnje, ki sem jih pridobil tukaj in za vse, kar je Velenje ponudilo meni in moji generaciji – upam oziroma verjamem, da to ponuja tudi vsem naslednjim.

Brez bogatega otroštva, ki sem ga imel ravno v Velenju, ne bi počel tega, kar počnem.« Njegovo zanimanje za igro je vzniknilo ob že tradicionalnem sprejemu dedka Mraza v Velenju, ko ga je navdušila predstava Sovica Oka. »Tako me je začarala, da smo se morali takoj naslednji dan nujno vpisati v velenjsko knjižnico in si izposoditi to knjigo. Doma smo naredili preproste lutke, ki sva jih s sestro premikala, medtem ko je mama brala besedilo. Ko pa sem ugotovil, da si lahko tudi igralec, ki ne upravlja predmetov, temveč si animator svojega telesa, me je igralstvo začelo še bolj zanimati.« Danes tako pred igralske izzive namesto lutk postavlja svoje telo, v katero je do danes naselil že več kot 90 gledaliških vlog.

Je prepoznaven član ansambla SNG Drama Ljubljana, svoj umetniški izraz pa raziskuje tudi v filmskih in drugih projektih, v katerih na vseh ravneh preizkuša tako sebe kot občinstvo.

Za svoje vloge je prejel več domačih in tujih nagrad, ki zgolj

9

KULTURA

21. aprila 2022

pritrjujejo temu, kar o njem pravi večji del gledalcev, medijev in kritikov – je edinstven, ekstravaganten in neizprosen.

Za vami je že več kot 90 gledaliških vlog.

Ste se katere izmed njih kdaj ustrašili?

Torej tudi vsaka ponovitev prinese drugačno izkušnjo?

Mislim, da ja. Današnjo predstavo bodo recimo gledali drugi ljudje kot nazadnje in ustvarilo se bo druge vrste energetsko polje. Pa tudi glede na moj spomin na prejšnjo predstavo bom nehote poskušal na naslednji določene stvari spremeniti. Včasih gre za majhne premike, ampak so. Zato se mi zdi nujno, da vsako predstavo tretiram, kot da je danes lahko zadnjič. Pa tudi nasploh v življenju se mi zdi pomembno, da živimo z zavedanjem tega, da je treba živeti v tistem enem trenutku na polno.

Ne. Ustrašil bi se morda neizzivalnih tematik, ampak moram reči, da sem imel do zdaj kar srečo in sem pri projektih vedno našel dovolj ‚soka‘ za ustvarjanje. Poleg tega se mi zdi, da imamo pri ustvarjanju vedno neko varovalko – distanco do vloge.

Lahko si ustvarimo neke vrste zaščito, zavedanje, da gre zgolj za igro, kjer posodimo svoje telo kot neke vrste posodo, v katero naselimo vse te stvari.

Z vsako novo vlogo najbrž odkrivate tudi delčke sebe?

Lani je minilo 10 let, odkar ste prvič uprizorili MandićStroj. Uprizoritev ste v koronakrizi premestili na spletno platformo. Kako ste se prilagodili in kako ste vzpostavili komunikacijo z občinstvom?

To je luksuz igralstva oziroma ukvarjanja z uprizoritvenimi dejavnostmi. Da lahko odpiraš vrata, ki jih morda ne bi, če bi počel nekaj drugega. Ob tem lahko naletiš tudi na področja, kamor sicer ne bi želel posegati oziroma te je tega strah. Nas pa sam poklic sili, da odpremo ta vrata, za tistimi vrati še ena manjša vrata … tako kot je v svoji pesmi zapisal Dane Zajc. Se mi pa zdi pomembno, da tudi sicer v življenju odpiramo ta vrata, da nimamo strahu oditi na nepoznana področja in da se znebimo določenih predsodkov.

Na odru se razgalite tako emocionalno kot fizično. Se ob tem počutite ranljivi?

Se, ampak se mi zdi, da s tem, ko kažemo svojo ranljivost pred drugimi, obenem pokažemo tudi, da s tem ni nič narobe. Lepota je ravno v tem, da se damo na ogled drug drugemu,

V filmu pa te reši, ali pa v končni fazi tudi zafrkne, montaža. V dobri montaži lahko zasije tudi nekaj, kar se nam igralcem ni zdelo najboljše oziroma se nam zdi, da smo zamočili. Včasih pa za kakšno stvar, za katero imamo med snemanjem dober občutek, ugotovimo, da nima takšnega učinka, kot smo pričakovali. To je nekako tudi smisel filmskega ustvarjanja. Film je, tako kot gledališče, kompleksna umetnost.

da se srečamo z ljudmi tudi takrat, ko nismo zaščiteni z vsemi mogočimi oklepi, ki naj bi nas pred nečim obvarovali, ampak nam samo preprečujejo, da bi se s soljudmi res spoznali in našli nekaj v drugem in potem tudi v sebi.

Igrate tako v gledališču kot v filmu. Kakšne specifike ponujata filmska in gledališka umetnost?

Zagotovo je draž gledališča to, da neko isto stvar vsakič preizkušaš pred novo publiko.

Predstavo smo popolnoma adaptirali. Nismo zgolj snemali moje uprizoritve na odru, temveč smo vse skupaj prestavili v drug prostor. Nastal je nekakšen labirint, v katerem sem se premikal skozi koščke 37 vlog, snemalec Borut Bučinel pa mi je s kamero sledil. Govoril sem direktno v kamero in na ta način komuniciral z gledalci na drugi strani. Pred začetkom predstave smo imeli tudi Zoom sprejem, tako da sem vedel, koga naslavljam. Tudi na koncu ponovno sedem pred ekran in imamo z gledalci še pogovor o predstavi, tako da je to prineslo eno precej zanimivo in drugačno izkušnjo. Čas, ko nismo mogli nastopati

v živo, je bil obupen, ampak se je dalo to novonastalo situacijo izkoristiti za odkrivanje ali raziskovanje novih, hibridnih oblik.

MandićStroju sledi MandićCirkus. Gre za nadaljevanje?

Je neko logično nadaljevanje MandićStroja, ki pa istočasno ni nadaljevanje, saj je koncipirano na popolnoma drugačen način.

Je bolj posledica. Z režiserjem Bojanom Jablanovcem kronološko zajemava vloge od prve do zadnje v lanski sezoni – teh je 91. Uporabljava besedilne okruške iz vseh teh vlog. Ne gre več za citiranje, vstopanje v vloge in prikazovanje esenc teh vlog, ampak za novonastali monolog, ki ima svoje fizične zakonitosti.

Kako bi ocenili trenutni položaj kulture?

Kultura in umetnost sta vedno povezani s financami, ker gre za dejavnosti, ki potrebujejo svojo infrastrukturo. Tako kot v športu so za njun razvoj potrebni redni treningi in prostori. Ampak zdi se mi, da je splošna miselnost takšna, da brez tega bomo pa že preživeli, ker ne gre za nekaj, kar naj bi ljudje nujno potrebovali. In zdi se mi, da je velik problem, če oblast ustvarja to miselnost oziroma o kulturi in umetnosti govori ne-afirmativno.

Pred nami so volitve. Kaj bi želeli, da je tokrat drugače?

Kar se mora nujno spremeniti je to, da nas gre več na volitve, predvsem, da gre na volitve čim več mladih. Upam, da bo ponovno prišlo do pozitivnih vibracij, do katerih je prišlo na referendumu za vodo. Mislim, da bi morali mladi čim prej prevzeti pozicije moči, ker imajo drugo razmišljanje, drugačen, bolj odprt pogled na svet. Žal pa se zaradi okostenelih garnitur, miselnosti in načina delovanja te mlade sile hitro zatrejo oziroma so se nekako prisiljene držati vzorcev delovanja iz preteklosti. 🔲

Naš ­čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

21. aprila 2022

Olgi Ulokini nagrada za življenjsko delo Zveza slovenskih glasbenih šol je v sredo, 6. aprila, v Cerknici podelila letošnje nagrade in priznanja Frana Gerbiča za dosežke v glasbeni vzgoji in izobraževanju. Izjemno smo ponosni na našo sodelavko, saj je nagrado za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja prejela naša profesorica Olga Ulokina.

V obrazložitvi nagrade beremo, da je Olga Ulokina izjemna glasbena pedagoginja, univerzitetna muzikologinja, diplomantka ene najuglednejših univerz za področje nauka o glasbi in solfeggia Nikolaj Rimski - Korsakov v Sankt Peterburgu. V slovenski strokovni javnosti se je uveljavila kot vrhunska predavateljica, avtorica in soavtorica učbenikov ter ustvarjalka zavidljivega avtorskega metodičnega opusa. Po končanem študiju je več let delala kot korepetitorka na sloviti Akademiji za balet A. Vaganova v Sankt Peterburgu. Sledilo je poučevanje solfeggia v znameniti Glasbeni hiši otrok, »Muzikalnem

detskem domu«, leta 1987 pa je prevzela mesto učiteljice solfeggia in zgodovine glasbe z glasbeno literaturo na Mestni glasbeni šoli v Sankt Peterburgu. Pri svojem pedagoškem delu je sodelovala z najboljšimi strokovnjaki s področja glasbene pedagogike in solfeggia, z Inno Moskalkovo, avtorico uveljavljnih strokovnih del, in Lidijo Bathan.

Leta 1995 se je preselila v Ljubljano in se redno zaposlila v Glasbenem ateljeju Tartini. Od leta 2000 Olga Ulokina poučuje solfeggio, korepetira dijake na oddelku za solopetje in poučuje klavir B na Umetniški gimnaziji v Velenju. Od leta 2017 vodi raziskovalni projekt Mladi ustvarjalci, ki spodbuja ustvarjalnost učencev in dijakov na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega in Umetniški gimnaziji v Velenju.

S svojimi bogatimi izkušnjami, ki temeljijo na sloviti glasbenopedagoški tradiciji v Sankt Peterburgu, je Olga Ulokina prispevala k zasnovi in oblikovanju nove metode poučevanja predmeta »nauk o glasbi« v Sloveniji.

Sodelovala je pri izdajanju glasbenih učbenikov v osmih zvezkih in je lani pri Založbi GA Tartini izdala 500 melodičnih narekov, razkošno zbirko sistematično izbranih in praktično preizkušenih melodičnih primerov. Profesionalno kariero je razvijala na vseh področjih strokovnega dela – kot predavateljica na kongresih in seminarjih, kot mentorica in članica ocenjevalnih komisij na domačih in mednarodnih tekmovanjih ter kot članica strokovnih komisij pri Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport.

Olga Ulokina je izvrstna pedagoginja, ki v ustvarjalnem vzdušju premočrtno vodi dijake k visokim, a realnim ciljem. S svojim delom in prizadevanji v slovenskem glasbenem šolstvu pušča izjemno sled. Svoje življenjsko poslanstvo, ki ga udejanja z glasbo, opravlja z odličnostjo in nam z njo podarja neprecenljivo bogastvo glasbenopedagoške literature.

Ob prejemu pomembne nagrade za življenjsko delo ji iskreno čestitamo!

Lahko jih kombiniramo z različno zelenjavo, sadjem, mesom, ribami, barvami, cvetlicami … Poznamo jih v različnih oblikah in pomenih. Trdo kuhano, mehko, penasto, filozofovo, Fabergejevo in orfično jajce, iz katerega je v starogrški mitologiji izšel prvi bog – iz njega pa so nato izšli vsi drugi bogovi. Jajce tako predstavlja začetek in konec, je popoln simbol za cikel življenja, za vse dogajanje v naravi.« V jajčnem popotovanju po stripu najdemo vse od jajčnih štosov, mitov, pregovorov, besednih iger in receptov do zgodovine, filozofije, umetnosti, mitov in politike. Knjiga z jajčki tako na več ravneh nagovarja vse generacije bralcev. »Lahko ga berejo tako otroci kot tisti, ki so stari 20

ali 80. Vsak najde nekaj zase.« Čeprav se danes podpisuje že pod več samostojnimi stripovskimi izdajami, pa se Kaja Avberšek nad stripom ni navduševala od nekdaj. Klasičen format stripa je namreč sestavljen iz sosledja stičnih okvirčkov, ki narekujejo potek zgodbe. »Nikoli me ni zanimalo tisto, kar ima meje in se omejuje. Nato pa sem spoznala alternativni strip, umetnost, ki ponuja nekaj drugačnega. Beseda in slika, ki skupaj tvorita povsem nov pomen, ki ni zgolj seštevek teh dveh sestavin. Beseda in slika drug drugega oživita, hkrati pa se iz te celote rodi povsem nov medij, ki ponudi tudi drugačen nivo branja.«

🔲

Urška Šramel Vučina

Jajčna turneja Knjige z jajčki V Knjižnici Velenje je vizualna umetnica Kaja Avberšek na predvelikonočni jajčni turneji v pogovoru z igralcem Markom Mandićem predstavila svoj peti samostojni strip Knjiga z jajčki, s podnaslovom Jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije.

»Vse živo pride iz jajca«,

pravi jajček na začetku knjige, ki bralca popelje v večplasten jajčni svet. Ta je prav takšen kot jajce – dvoumen, večpomenski, večdimenzionalen – in prav takšna je tudi Knjiga z jajčki, v katero je Kaja Avberšek izlila svojo strast do ilustracij, jezika in slastne hrane. Vse skupaj je razžvrkljala in dodobra popekla, nato pa jajčne zgodbe postregla v stripu za vse generacije. »Sama ideja o kuharici v drugačni obliki se je marinirala veliko prej,« pove avtorica, ki se je nad jajci navdušila, ko jih je po nasvetu strokovnjakinje začela uživati, nato pa o njih brati in razmišljati. In tako je iz jajca prišlo 'vse živo'. »Jajca so slastna, popolne oblike, s toliko pomeni in načini priprave.

🔲

tr

Sedemdeset let in več MePZ DU Šoštanj Mešani pevski zbor šoštanjskih upokojencev je sedemdeset let delovanja praznoval pred dvema letoma. Zaradi znane situacije svoje obletnice niso mogli zaokrožiti s koncertom iz bogate zakladnice slovenskih melodij, ki jih zbor prepeva. Minuli petek jim je uspelo napolniti dvorano kulturnega doma v Šoštanju in tudi srca številnih, ki so jim prisluhnili.

Program šestnajstih pesmi in kakšne več je bil po izboru zborovodkinje Metke Atelšek Oman, ki vodi sestav že devet let. Korenine zbora segajo v leto 1950, ko je bil ustanovljen kot moški pevski sestav, ki ga je vodil Ivan Naraločnik. Šele po šestindvajsetih letih delovanja in z novo zborovodkinjo Justino Trobina je postal mešani. Od takrat se je zamenjalo še nekaj zborovodij, zadnja pred Omanovo je bila Alenka Mlinšek.

Društvo upokojencev Šoštanj, v okviru katerega deluje sestav, podpira delovanje zbora, kar je na koncertu s ponosom povedal njihov predsednik Janko Zelcer.

Predsednica zbora Ana Rotovnik

Gallusovih značk, ki jih Javni sklad za kulturne dejavnosti namenja za dolgoletno pevsko delovanje. Kar štiri bronaste, štiri srebrne in devet zlatih značk je romalo med pevke in pevce.

Nina Mavec Krenker iz velenjske JSKD se jim je ob tem zahvalila za neprecenljiv prispevek k ohranjanju tradicije. Slavljencem

Vodstvo DU Šoštanj je podelilo jubilejno priznanje nekdanji zvesti zborovodkinji Ančki Rotovnik (Foto Jože Miklavc) se je ob koncu dogodka zahvalila vsem, predvsem pa tridesetim pevkam in pevcem, ki hodijo na vaje in vztrajajo, čeprav jim včasih starost narekuje počitek.

Kot glasbeni gostje so nastopili člani Oteta TEŠ, katerega zadnjih nekaj let ravno tako vodi Omanova. S skupnim zaključkom in Avsenikovimi napevi so si prislužili glasen aplavz. Slovesnost je zaokroževala podelitev

so čestitali tudi predstavniki drugih sorodnih društev, posebej pa je nekaj spodbudnih besed dodal šoštanjski župan Darko Menih.

Gotovo je bil svečani koncert ob obletnici velika spodbuda pevkam in pevcem za nadaljnje petje in druženje, ki krepita trdne vezi in tradicijo. 🔲

Milojka B Komprej

In te ni več Matjaž Šalej Samomor. Občutljiva tema. Tabuizirana tema, ki se je vsi izogibamo, pa vendar se dogaja med nami, med znanci, med mladimi … In bi bilo dobro, da bi se o njej pogovarjali pogosteje. Čeprav je težko. Morda bo kdo nehal brati že po prvih vrsticah tega teksta …

In Slovenci smo tudi tu v svetovnem vrhu. Ravno zato je treba včasih kakšno reči, napisati. Menda so samo še kakšni vzhodni sosedje na tej črni listi višje. In na žalost so po navadi takšni zapisi tudi prepozni. Samomor je rešitev v sili (po veliki stiski), lahko rečemo za tistega, ki ga je storil, odrešitev ob krizi, ob neizhodnem. Samomor pa je vendar tudi del naše družbe.

Vsi se občasno srečamo s kakšnim takšnim primerom, problemom, a vendar se premalo zavedamo, da je izhod iskanja rešitve možen le, če je družba dovolj senzibilna, da zazna problem že mnogo prej, da odreagira na primeren način. Po navadi, ko se to zgodi, je uspeh opazen, a vseeno težko zaznaven, kajti potencialni storilec je začel svojo stisko, svoje probleme deliti z drugimi. Dosti je možnosti pomoči, ki se je vsi premalo zavedamo in jo tudi premalo izkoriščamo. Ob pomoči je možno ostati tudi anonimen, saj obstajajo tudi anonimni telefoni za pomoč v stiski, od Samarijana, SOS telefona do TOM telefona za mlade …

Kazalce za takšne stvari je treba jemati resno. Že samopoškodovanje (rezanje, ožigi s cigareto …) je močno svarilo, da nekaj ni prav. Zato je treba iskati resno pomoč. In v prvi fazi tega je pogovor vedno pravi odgovor. Iskren pogovor, ki niti ni nujno strokoven, a ki mora biti med osebami, ki si zaupanja vredne, a si morda niso čisto blizu. Kajti tisti najbližji so pogosto vzrok problema. Tisti, ki lahko pomaga, je ravno korak oddaljen od osebe s samomorilskimi mislimi, da stvari vidi jasneje, tako da se lahko tudi osebno distancira in analizira. Nadaljnja pomoč seveda mora biti strokovna. Ampak problem je treba zaznati že prej, kajti meja med normalnim in patološkim, med problemom in vsakdanjostjo, je zelo tanka. Odvisna je tudi od senzibilnosti in notranje moči storilca.

Mreža telefona za otroke in mladostnike ima odličen slogan za reševanje problemov. Ponavljam, »odgovor je pogovor«, in obrnjeno. Tega bi se morali v takšnih in drugačnih problemih zavedati vsi, tisti s problemi ali brez. In tudi po nesrečnih slučajih bi se o tem morali pogovarjati, kajti tudi če nimamo problemov in nimamo rešitev ali če so problemi »majhni«, toliko bolj drži »pogovor je odgovor«.

Naše mesto je v minulem obdobju pretresel primer samomora mladostnika. Uspešnega dijaka velenjske srednje šole.

Primer je znan, Velenje je pač glede nekaterih stvari še vedno malo mesto. Vsi vse vedo. Tudi sam sem se dosti pogovarjal o tem. Celo neki ženski, ki je želela pomagati, sem, ker sem ravno takrat dežural in se zadrževal v prostoru, kjer imamo defibrilator, le tega izročil. Vedel sem, da gre morda za sekunde. Ne morem pa mimo tega, da ne razglabljam niti o tem, da poznam veliko učiteljev, ki so ga učili … Želim, da bi vedel manj, poznam skoraj več, kot bi želel, predvsem pa sem obenem žalosten in jezen, ker je za pomoč prepozno. Si pa močno želim, da bi kdorkoli lahko pomagal s pogovorom, z nasvetom, s pripravljenostjo najti rešitev mnogo prej.

Predvsem zato, da bi bil svet za tiste, ki težko vidijo izhod, svetal in lep mnogo prej. 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

21. aprila 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Mladim dajemo priložnost!

V medijski hiši Naš čas z veseljem dajemo priložnost mladim, ki si želijo delovati v novinarskih, moderatorskih,

producentskih ali grafičnih poklicih. Naša medijska hiša sodeluje z najboljšimi, slovensko in svetovno znanimi

radijskimi trenerji. »Letos bomo sprejeli tudi precej bodočih medijskih tehnikov na praktično usposabljanje. Radi z njimi delimo znanja in izkušnje, mladi pa prinesejo svež veter in ob enem tudi svoj pogled na ustvarjanje medijev,« pravi naša odgovorna urednica Maja Oderlap.

V preteklem tednu smo radijski studio na široko odprli moderatorjem, srednješolcem s Šolskega centra Velenje. Izobraževanje zanje je organizirala Mestna občina Velenje. »Želimo pokazati, da v Velenju so priložnosti za mlade in želimo, da naše dogodke moderirajo naši dijaki, ki jih to veseli. Povezali smo se s Šolskim centrom Velenje in jih povabili k sodelovanju. Poslali so nam

seznam 11 dijakov in zanje pripravljamo izobraževanja. Izkušena svetovalka s področja stikov z javnostjo in moderiranja Maja Gorjup Zdovc je pripravila predavanje o moderiranju.

Drugo izobraževanje smo imeli na radiu Velenje, kjer so se preizkusili tudi pred radijskim mikrofonom. Na VTV Velenje se bomo oglasili v maju, kjer jih čaka še nastop pred kamero. Eno izmed dijakinj smo že vključili v prvo moderiranje.

Kmalu bomo že drugo. Seveda ob delu tudi nekaj zaslužijo,« nam je povedala Maša Kočevar iz službe za odnose z javnostmi na MO Velenje. Če se bodo navdušili za katerega izmed radijskih poklicev, pa boste v prihodnje gotovo izvedeli. Seveda ob poslušanju radia Velenje.

ČETRTEK, 21. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 22. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

🔲

SOBOTA, 23. aprila

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

GLASBENE novice

Nikoli ne vemo, kaj prinese nova noč

NEDELJA, 24. aprila

Pogovarjali smo se z dolgoletnim glasbenikom in izkušenim imitatorjem Danijem Gregorcem, ki je zaslovel tako s svojimi imitacijami kot z zasedbo Vagabundi – V 12 letih je kot frontman skupine zabeležil več kot 1000 nastopov širom sveta

okolici ogromno lokalov, ki so imeli vsak vikend glasbo v živo.

PONEDELJEK, 25. aprila

Sodelovali ste v različnih zasedbah in prepevali ter igrali z mnogimi priznanimi glasbeniki. Na samostojni poti, katere plod je tudi vaša prva avtorska zgoščenka, ste sodelovali recimo z legendarnima Otom Pestnerjem in Adijem Smolarjem. Kakšne spomine ohranjate na omenjena sodelovanja?

Kitajska publika je zelo hvaležna publika. Je pa tako, da tam koncerti trajajo precej manj časa kot pri nas. Programi so kratki in jedrnati, največ dve do tri ure.

V okviru različnih zasedb ste na odru spisali različne zgodbe, med katerimi je tudi kitajska turneja. Kakšna je publika na Kitajskem?

mi počnemo, tako da smo se tam dobro obnesli.

Vaša turneja je zajemala tudi Avstralijo. Kaj vam je prinesla ta izkušnja?

Povsod, na celotni turneji je bilo ogromno igranja in druženja z raznimi ljudmi. V Avstraliji smo recimo spoznali mnoge Slovence iz naše največje matice v Melbournu. Nas je pa, to moram omeniti, tam na frajtonarici spremljal Primož Šibanc iz

To so bili čudoviti časi. Jaz in moj brat Rado sva ustanovila hišni ansambel, nato se je pridružil še Samo Pučnik, se pravi, da smo začeli delovati kot trio. Potem sta se pridružila tudi Vlado Dobnik in Edo Dobnik, manjkal pa nam je še dober vokal, in na tak način se nam je takrat potem pridružila še Irena. To so bili res lepi časi, polni plesa in zabave, sploh ker je bilo takrat v naši

Kljub poslovni poti pa glasba še vedno najde svoje mesto. Izdali ste recimo skladbo Sanjam tvoj poljub. Za vami pa je še kar nekaj uspešnic. Ste z njimi vedno zadovoljni, ali bi potem, ko jih poslušate, kaj spremenili?

Moram reči, da sem zelo samokritičen. S svojimi izdelki sem redko zadovoljen. Ko se poslušam, bi vedno še kaj spremenil in drugače zapel. Poslušati sebe ni najbolj hvaležno. Kar se pa tiče skladbe Sanjam tvoj poljub; ta pesem je bila nekako v predalu, jaz sem ta demo po nekem času našel, ga posnel in oživil.

Je pa ta skladba našla svoje mesto na zgoščenki Nov dan, Rock zgodba, ki nastaja v sodelovanju z Zvezo sindikatov glasbenikov Slovenije, na kar sem zelo ponosen.

Moja samostojna plošča z naslovom Fant s kitaro je nastala pod taktirko Ota Pestnerja, ki je avtor mojih desetih skladb. Celo življenje sem si želel snemati z njim, na koncu se je to dejansko tudi zgodilo. Seveda je bilo zanimivo tudi, da sem v studio dobil recimo Tomaža Domicelja in da mi je tekst za pesem Oh, te punce napisal Adi Smolar.

V vašem prvem hišnem ansamblu Vesna je nekaj časa prepevala tudi priljubljena pevka Irena Vrčkovnik. Kako pa se spominjate teh časov?

se obnašam letom primerno in se odzovem, kadar se pač lahko oziroma kadar mi to dopušča čas. Zadnjih sedem let sem namreč poslovno vpet v neke druge stvari.

Odšli ste tudi po stopinjah Elvisa Presleyja, ki ga sicer imitirate, in se ustavili še v Las Vegasu? Je mesto greha doseglo vaša pričakovanja?

V Las Vegasu sem bil res izredno zaposlen, imeli smo 30 dni po 6 ur nastopov vsak dan. Igrali smo v največji nemški pivnici na svetu, v Hofbräuhausu, v kateri se vrti recimo Avsenikova glasba v nemščini, zato ljudje tam tudi mislijo, da je to nemška glasba. So pa sicer tam ljudje iz celega sveta, ki odprto in s polno žlico sprejemajo in zajemajo glasbo, imitacijo, in vse to, kar

Šmartna ob Paki, ki je igral po tri ali štiri ure vsak dan in se mu je vmes vnel tudi živec na roki.

Tako da se mu res poklanjam, da je zdržal toliko dni.

Povabil za nastope vam v tem času najbrž ne manjka?

Zadnje čase se vse ponovno prebuja, pomlad je tukaj, začenjajo se obletnice, poroke, veselice in vse ostalo. Moram povedati, da me še kar pogosto vabijo, na vse pa se žal ne morem več odzvati. Trideset let sem bil na glasbenem trgu kot profesionalec, zadnje čase pa

Katera pa je zadnja skladba, ki je našla pot do poslušalcev?

Zadnja skladba, ki sem jo posnel slabo leto nazaj, je bila Na pragu sreče avtorja Zvoneta Hranjca. Tekst za skladbo je napisal Boris Vratanar. Jaz sem to pesem slišal že pred nekaj časa in mi je že takrat postala izredno všeč, predvsem se mi je zdela zelo življenjska ... Kaj prinaša noč, ki je pred menoj? Nikoli namreč zares ne vemo, kaj prinese nova noč ali nov dan. 🔲

tr

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 26. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 27. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš ­čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

21. aprila 2022

Vija vaja ven Maske dol!

Maske so padle. Tiste, ki smo jih nosili proti covidu. Druge bodo padale po nedelji.

Vrabec in golob Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, pravi slovenski pregovor. Danes je bolje imeti na strehi sončno elektrarno, goloba pa … Lahko se odločimo, kje.

⏫

Svetnici MO Velenje Brigita Tretjak, Naša dežela, in Veronika Juvan, Nova Slovenija, se na sejah mestnega sveta pogosto oglasita, tako z vprašanji, pripombami in pohvalami. Čeprav sta iz različnih strank, v odmoru skleneta glavi in pogruntata še kakšno pametno.

Politika in selfiji Če se ne zanimaš za politiko, še ne pomeni, da se politika ne zanima zate, je zapisal Periklej. To je bilo več kot očitno v soboto na Cankarjevi cesti. Vprašanje je, kdo je s kom delal selfije.

⏫

»Opažamo, da je v zadnjih dveh letih nastala velika vrzel. Predvsem kadrovska, saj nismo pridobili veliko novih kadrov, priča smo tudi temu, da je nekaj članov izstopilo iz orkestrov in godb, kar se močno pozna,« je poudaril novi stari predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko in s tem nagovoril predsednika Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Srečka Potočnika in šoštanjskega župana Darka Meniha. Pozorno sta poslušala in bosta povedala naprej – bodočim novim članom.

⏪

“Eni znajo iz velikih besed narediti obljube, midve pa iz balonov … kužke, rožice, srčke. Prvo velikokrat slej ko prej poči, najini baloni pa zagotovo!” je čvek položil v usta mali in veliki Lu, ki sta na igrišču Pozoj razveseljevali otroke. Mama Romana Kolenc in hči Tjaša Lončar dobro razumeta šalo. Saj se jima vidi na obrazu.

Zeleno in pravično Aktualna vlada je Šaleški dolini obljubila pomoč pri zelenem, pravičnem in še kakšnem lepo zvenečem prehodu v brezogljično regijo. Pravično še na sodišču ni vedno doma, zeleni pa smo od jeze, ker se je izkazalo, da v žaklju s 430 milijoni za obljubljeno ni niti evra.

ZANIMIVOSTI

Hrano zavržete ali pojeste?

Slovenci veljamo za jedce, zelo dobri smo tudi v kuhinji. Pogosto se zgodi, da za obrok skuhamo količinsko preveč hrane.

Kaj naredite na primer z zeljem, ko vam ga ob koncu kosila ostane še za dve porciji? Ga vržete stran ali pojeste naslednji dan?

Mnogo Slovencev ga vrže stran.

Se vam kdaj zgodi, da kupite določeno hrano v trgovini, pa jo potem pozabite pojesti in ste jo prisiljeni vreči stran?

Takšne in podobne navade je treba spremeniti, kajti z etičnega, ekološkega, socialnega in gospodarskega vidika niso dobrodošle. Prebivalec Slovenije je v letu 2020 zavrgel povprečno 68 kg hrane, kilogram več kot v 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.

Kaj lahko storimo, da zmanjšamo količino zavržene hrane?

Prvi korak je sprememba navad. Seveda zase radi mislimo, da je naše obnašanje

nepomembno in da kot posamezniki oziroma ena sama majhna družina na tem ogromnem planetu ne povzročamo velike okoljske škode. A prav na tej ravni lahko dosežemo veliko razliko, saj je količina odpadne hrane v veliki meri odvisna od obnašanja končnih potrošnikov. Če smo nakupili preveč hrane in vemo, da je ne bomo mogli uporabiti, jo podarimo. Odvečne banane lahko podarimo sosedi, prijateljici, zapakirano hrano in industrijsko obdelana živila pa položimo v košare, v katerih zbirajo hrano za socialno ogrožene – postavljene so tudi pred izhodom večjih trgovin. Zgledujmo se po trgovcih in številnih gostincih, ki presežke donirajo socialnim in humanitarnim organizacijam.

Naslednji nasvet je: uporabite, kar se še da uporabiti. Pa kaj, če je jabolko začelo na eni strani gniti. Obrežite ta del, ostalo lahko pojeste. Če greste v restavracijo in

obroka ne pojeste do konca, ga zavijte in odnesite domov. Zakaj bi v restavraciji vrgli hrano v smeti, če lahko imate vi malico za naslednji dan. Sadja pogosto kupimo več, kot ga pojemo.

Lahko ga porabimo za čežano, kompot, peko peciva. Ljubitelji sladoleda si lahko iz prekuhanega sadja naredijo kar domač sadni sladoled. Dobro sestavljen in načrtovan jedilnik je izvrstna podlaga za premišljene nakupe živil. S tem se zavarujemo pred odmetavanjem hrane. V jedilnik vključimo tudi en dan, ko bomo pojedli ostanke od prejšnjih kosil, kajti le redko pojemo vse, kar smo skuhali. To je samo nekaj nasvetov, ki bodo pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane. Pa veselo na delo!

Osnovna pravila bontona Poglejmo nekaj osnovnih pravil bontona, na katera v praksi marsikdo pozablja. Nikoli ne škodi, če jih večkrat ponovimo oz. obnovimo. Kakšna so pravila pri večerji? Obstajajo tri osnovna pravila. Prvo pravilo je, da pribor vedno jemljemo od zunaj navznoter in od zgoraj navzdol. Drugo pravilo pravi, da toliko pribora, kot je pripravljenega, toliko ga je treba porabiti. Če nam ga zmanjka

mu tega nihče ne brani. Osredotočiti se moramo na bistvo, ni zaželeno preskakovanje s teme na temo. Nevljudno je segati v besedo. Ko telefoniramo, moramo paziti, da ne govorimo nerazločno, hkrati ne pretiho in ne preglasno.

ali ostane pred koncem obeda, smo torej storili napako. In še zadnje strogo pravilo določa, da ko enkrat začnemo jesti, pribor ne sme več priti v stik s prtom, ne sme viseti čez krožnik, ampak mora biti v krožniku, roglji vilic pa morajo biti obrnjeni navzgor. Rezilo noža mora biti vedno obrnjeno v prsi. Pravilo namreč pravi: če imate nož obrnjen v tistega, ki sedi nasproti vas, mu »želite« nekaj slabega, grdega ...

Kakšna so pravila rokovanja? V pozdrav iztegnjena roka je dokaz miroljubnosti, nenapadalnosti. Dokaz, da v njej ni meča ali drugega orožja. V širšem smislu je izraz naklonjenosti in veselja ob srečanju. Stisk roke ni rokoborski prijem, pa tudi mlahavo seganje v dlan ne. Rokujemo se ob snidenjih po daljšem

času, roke pa si stisnemo ob slovesu za daljši čas. Rokujemo se tudi, če smo za kakšno stvar hvaležni in bi se radi zahvalili.

S stiskom roke lahko tudi zapečatimo obljubo.

In še nekaj osnovnih pravil telefoniranja. Tudi telefoniranje, ki je v današnjem času zelo popularno, ima svoja pravila. Tisti, ki kliče, pove svoje ime in priimek. Če kličete privatno telefonsko številko, se klicani ni dolžan predstavljati, čeprav

Donacija Picassovih slik Vsi poznamo slavnega slikarja Pabla Picassa in njegova veličastna dela. Njegova hči Maya Ruiz-Picasso bo Picassovemu muzeju v Parizu podarila izbor očetovih del iz svoje zasebne zbirke. Naredila je izjemno potezo in donirala osem očetovih del oz. slik. Vseh osem del bo v Picassovem muzeju razstavljenih do decembra leta 2023. Zbirka bo izjemno dopolnila muzejsko zbirko. Med deli v donaciji je npr. kubistična podoba mlade Maye in delo z naslovom El bobo, ki ponazarja umetnikovo vrnitev k njegovim španskim koreninam v 30. letih minulega stoletja. Pa tudi realistični portret Joseja Ruiza y Blasca, umetnikovega očeta, ki ga je Picasso naslikal pri štirinajstih letih. Ta slika priča o njegovem velikem talentu že v mladostnih letih. 🔲

lo

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 13

Prav na dan morda prelomnih državnozborskih volitev 24. aprila si bo znani Velenjčan Jože Melanšek naložil deveti križ. Nam pa obilo zamisli in dilem o njegovi življenjski in planinski poti.

Za 50-letnico PD Velenje sem edinkrat, a kot »soborec« velikega komandanta teritorialcev … pešačil z njim in nekaj drugimi planinci od Gonžarja proti Paškemu Kozjaku. V megli, mokroti … on z rukzakom, jaz s težko filmsko kamero. Za film ob jubileju leta 1999. Menda tudi za kratek tv-insert pa za zgodovino! Takrat se mi je Jože Melanšek prvič, a zares močno vtisnil v spomin. Kar vzel me je s seboj! S svojimi nazori, skromnostjo in z umirjeno avtoriteto. V kasnejših letih sem svoje spoznanje o velikem človeku le še dogradil in dojel, da se takšen mora roditi, biti vzgojen in svojo srčno kulturo deliti med soljudi. Jože Melanšek!

Ob 90-letnici planinca, gornika, okoljevarstvenika Jožeta Melanška Spodbude in usmeritve so le kot gaz, vidna sled stopinj gornika v visokem snegu. Globoko se udere, a sled je bela in izginja … ko sonce jemlje vid!

❱

»Uničene ali poškodovane koče niso škoda samo za lastnike, planinska društva, ampak za celotno regijo in slovensko planinsko javnost.«

pristni in prijateljski odnosi, pomoč so-planincem in mentorstvo mlademu rodu. Takšen odnos je imel vedno tudi kot učitelj, kot vojaški starešina in vsestransko aktiven v družbi ter vseskozi v lokalni skupnosti Velenja in Šaleške doline.

Ko smo ga kot nestorja zdravega in varnega planinarjenja, člana in funkcionarja Planinskega društva Velenje (PDV) srečali na nedavnem zboru članov, se je na pragu svoje 90-letnice aktivno zavzel za sedanje, okrepljeno vodstvo PDV ter odločno izvedbo dveh najpomembnejših nalog v tem času: vključevanje mladih v vrste PDV ter odstranitev starega doma planincev na Paškem Kozjaku in gradnjo novega.

Leta 1961 je bil med ustanovitelji ŠAO

Kaj vse je vodilo starosto planinstva skozi njegovo plodno in ustvarjalno življenje, bi težko popisala zajetna knjiga. Neločljivo povezane vsebine pa so učiteljstvo v Belih Vodah, vojaška in samozaščitna vključenost v teritorialno obrambo, civilno zaščito, okoljevarstvo ter druge, za ljudi pomembne veščine. Te je Jože jemal in izvajal z vso resnostjo, odgovoren in predan sodelovanju in medsebojnim odnosom.

Jože Melanšek ostaja takšen tudi zdaj, strpno in mentorsko še vedno deluje in predaja srčno energijo svojim spoštljivim sledilcem, nekdanjim in novim sodelavcem ter prijateljem.

stavbno lastništvo zasebnega lastnika in že pred tem zaprtje tega …? »Naravne ujme in katastrofe ne počivajo in tudi planinski domovi in koče so pod udarom. Zdi se, da v nekaterih primerih izgubljamo neprecenljive pridobitve na zelo dvomljiv način!

Vse tri uničene ali poškodovane koče niso škoda samo za lastnike, planinska društva, ampak za celotno regijo in slovensko planinsko javnost. Dom na Paškem Kozjaku, ki smo ga hoteli že v letih od 2004 sanirati, je doživel prve resne napore letošnje leto. Sedanje vodstvo PDV, z Alenko Es na čelu, je na zboru članov sprejelo konkretne ko-

❱

»Nobena gorska tura ni zaključena na vrhu.

Vedno le doma!«

Celo življenje navezan na planinsko vrv

Jože je bil rojen v Šaleku pri Velenju 24. aprila 1932, osnovno šolo je obiskoval v Velenju, v takratni »konjušnici«. 3. in 4. razred Nižje gimnazije je opravil po 2. sv. vojni v Šoštanju, višjo gimnazijo pa v letih 1947 in 1948 v Celju. Že v tistem času se je včlanil v planinsko društvo v Celju, sekcijo Šoštanj.

Mentorsko je nekaj dijakov usmerjal prof. Hvastija, ki je tudi Melanška s skupino najaktivnejših vključil kot člane Planinske zveze Slovenije. To je bil takrat pomeben vzvod za njegovo vseživljenjsko delovanje. Že leta 1951 je Jože postal član Alpinističnega odseka Celje, saj ga je navdihoval ravnatelj in vzornik prof. Tine Orel.

Jože je vse svoje življenje, in tudi še zdaj, zagret planinec, alpinist, ljubitelj narave, »navezan na planinsko vrv«, a tudi na vse druge vrednote klenega gornika, ki ga odlikujejo tovarištvo,

13

POGOVOR

21. aprila 2022

Jože Melanšek, sedi desno, v družbi planincev PZS na Triglavu, prvi pohodni tečaj avgusta 1957. »Ko sem leta 1952 šel na študij v Ljubljano, sem se vključil v takratno PD »Univerza« in njihov AO, leta 1954 postal član markacijske komisije PZS in bil leta 1956 med ustanovnimi člani Mladinske komisije PZS. Po vrnitvi v Šaleško dolino na učiteljevanje na OŠ v Belih Vodah sem se vključil v PD Šoštanj in leta 1961 smo skupaj z Marjanom Pusovnikom in drugimi ustanovili Alpinistični odsek Šoštanj, ki je leta 1966 prerasel v Šaleški alpinistični odsek (ŠAO). Ves čas pa je bilo moje planinsko življenje tesno povezano s teritorialno obrambo, civilno zaščito in strategijo morebitnega odpora, kar se je kasneje izkazalo za presenetljivo, a izjemno pomembno,« v nekaj stavkih popiše desetletja.

Zapisan teritorialni obrambi

Na vprašanje, kje in kdaj se je oficir Jože Melanšek srečal s teritorialno obrambo, je navedel nekaj iztočnic, za več vsega pa je priporočal ogled SC ‛91 v Domu SLO v Velenju.

Vsega je res veliko, a smo kaj hitro izvedeli, da je nekdanji obveznik JLA opravil naborniško obveznost v letih 1958/59 v takrat sloviti šoli za rezervne oficirje pehote v bosanski Bileči, usposabljanje »stažiranje« v samostojnem planinskem bataljonu v Kolašinu v Črni Gori ter nato na planinskem vojaškem centru na Jahorini. Njegovo vojaško izobraževanje in usposabljanje je kasneje potekalo v JLA, ko je bilo treba dodati specifična vojaška znanja.

Leta 1971 je bil razporejen v Teritorialno obrambo Občine Velenje, najprej v četo in nato v 1. bat. 32. brigade TO, leta 1975 pa je postal komandant Občinskega štaba (OŠTO), vse do sredine maja 1983. Visoka in specialna vojaška znanja so mu koristila še najbolj pri strategiji obrambe v desetdnevni vojni za Slovenijo. Če bi želeli popisati samo najpomembnejše dogodke v zvezi z Melanškovo vojaško-teritorialno-obrambno dejavnostjo, bi nastala zajetna, v marsičem srhljiva kronologija. Dejstvo je, da je po svoje »graditelj in branitelj Velenja«, tesno v navezi med planinsko strategijo in mentorstvom ter obrambo in zaščito, v zadnjem obdobju svojega delovanja zelo dejaven tudi v Naravovarstveni zvezi za Smrekovec, kjer

je ta inštitut v povezovanju na širše območje dosegel zavidljive uspehe, predvsem pa zavrl škodljive vplive na to edinstveno naravno okolje, biotop in sonaravnost bivanja.

❱

Jože Melanšek, devetdesetletnik: »Koristite vse oblike društvenih dejavnosti in starejši bodimo vzgled mladim, ki nas bodo nadomestili, presegali v dobrem.« poznal, naj se izkažejo. Pustiti ustvarjalno svobodo in spodbujati sposobnosti je velika pedagoška vrlina, ki me je spremljala skozi vso mojo kariero. Sam človek ne pomeni veliko, zaupanje in

»Ves čas je bilo moje planinsko življenje tesno povezano s teritorialno obrambo, civilno zaščito in strategijo morebitnega odpora, kar se je kasneje izkazalo za presenetljivo, a izjemno pomembno.«

Med množico aktivnih funkcij in zadolžitev tudi predsednik domačih planincev

Potem ko je Jože kot član PD Šoštanj, vmes tudi PD Univerza v Ljubljani, leta 1972 prestopil v PD Velenje, je bil v času od 1996 do 2008 predsednik društva. To obdobje je bilo zelo raznoliko in delno tvorno. Če človek ne more iz svoje kože, je Jože tudi tu pustil vidne sledi in prehojene planinske poti ter puščal veljavo in angažiranje ljudem. »Vedno sem bil mnenja, ker sem te ljudi, zveste in strokovne člane dobro

sodelovanje štejeta največ!« Ko se je v letu 1997 upokojil, zanj, kot je dejal, prehod ni bil težak, saj je vrsto prostovoljnih nalog obdržal. Med drugim tudi sodelovanje v Naravovarstveni zvezi Smrekovec od leta 2009 kot član UO in dva mandata od leta 2014 do leta 2022 kot predsednik.

Kaj pravi o uničenju planinskih postojank na Korošici, Frishaufovega doma na Okrešlju, požara na Mozirski planini, propadu planinskega doma na Paškem Kozjaku, predaji (prodaji) Andrejevega doma na Slemenu v

rake in ukrepe, skupaj z Mestno občino Velenje. Verjamem, da gredo sanacije v pravo smer,« upa Jože.

Odjek z gora je bil vedno kot nevidna »božja roka«, ki je v vseh skrajnostih bodrila in vodila planince dosedanjih rodov. Od tu dalje pa? »Naj se izpolnijo želje članov in vodstva PD Velenje, društev v SAŠA regiji in Sloveniji, da ta del civilne družbe najde pozitivne rešitve na odmeve epidemije, ko so ljudje »drli« v hribe in na gore ter za seboj puščali odpadke.

Spoštujmo naša društvena pravila in Častni kodeks slovenskih planincev.

Koristite vse oblike društvenih dejavnosti in starejši bodimo vzgled mladim, ki nas bodo nadomestili, presegali v dobrem! Držimo se osnovnega pravila, kar nesemo v hribe, vrnimo na odlagališča odpadkov pod njimi.

Spoštujmo vse planinske objekte, tudi markacije in kažipote, ter spoznajmo, da nobena gorska tura ni zaključena na vrhu. Vedno le doma!« Melanšek je poleg številnih družbenih, vojaških in strokovnih priznanj prejel tudi prvo priznanje za družbeno delo (Bele Vode), visoko državno priznanje Kajuhova nagrada občine Šoštanj, Častni znak svobode RS, Častni vodnik PZS, bil pa je tudi prejemnik različnih vojaških in delovnih odlikovanj; Bloudkova plaketa, Svečana listina PZS, Grb MO Velenje, DS RS - Prostovoljec leta, idr.

Spodbude in usmeritve so le kot gaz, vidna sled stopinj gornika v visokem snegu. Globoko se udere, a sled je bela in izginja … ko sonce jemlje vid! 🔲

Jože Miklavc

Naš čas naročiš, majico dobiš.

0 03 8es9s@8n1as7ca5s.si pr

h Velja za prvi 20 naročnikov in letnih naročn

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

21. aprila 2022

za naš planet

22. april – dan, ko praznuje Zemlja Na pobudo civilne družbe vsako leto 22. aprila obeležujemo dan Zemlje. Dan, ko se odvijajo številni dogodki za ozaveščanje glede varovanja okolja. Praznovanje je bilo prvič organizirano leta 1970. Zdaj ga koordinira globalna mreža dneva Zemlje. Od takrat se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah sveta. Letos poteka pod geslom: »Investiraj v naš planet.«

Poznamo planet, na katerem živimo?

Vsi planeti v našem osončju so poimenovani po grških ali rimskih božanstvih, razen planeta Zemlja. Ime prihaja iz anglo-saksonske besede Erda, ki pomeni zemlja ali prst. V rimski mitologiji je bila boginja Zemlje Tellus – rodovitna prst. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Je edini prostor v vesolju, za katerega je potrjeno, da na njem obstaja življenje. Planet Zemlja se je oblikoval pred približno 4,57 milijarde let. Notranjost je sestavljena iz aktivnih plasti, vključno z železovim jedrom, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, in tekočim plaščem, v zgornjih plasteh pa se nahaja trdna skorja. Površina Zemlje in njena atmosfera sta danes zaradi človeških in bioloških dejavnikov drastično spremenjeni.

Okoli ekvatorja je nekoliko izbočena.

Zemlja se na ekvatorju vrti s hitrostjo 16.000 km na uro. Velika centrifugalna sila njeno maso potiska navzven, zato kopno in oceana tvorijo manjšo izboklino. Če bi vso zgodovino Zemlje od začetka njenega obstoja strnili v 24 ur, bi se prve preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24, dinozavri bi izumrli ob 23.41, človeška zgodovina pa bi se začela ob 23.58 in 43 sekund.

Zemlja je ranljiva in minljiva Kljub poudarjanju, kako zelo pomembni so odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo, varčevanje z energijo ter odgovoren odnos

do gozdov in živali, se ljudje danes premalo zavedamo dejstva, da je naša Zemlja minljiva in ranljiva.

Najbolj jo ogroža človek. Zaradi človeka so v nevarnosti rastline, ptice in druge živali, oceani, reke, travniki in gozdovi. Vse našteto je za nas nekako samoumevno, zato si težko predstavljamo, kako bi se sprehajali, če ne bi imeli gozdov, travnikov, živali, rek in kako bi živeli, če bi Zemlja nekoč preprosto nehala obstajati.

Odpadki so velika težava današnjega časa V povprečju ustvarimo v Sloveniji nekaj več kot 8 milijonov ton odpadkov na leto, od tega več kot milijon ton

Empire State Building v New Yorku na i t dan Zemlje sve zeleno.

komunalnih.

Povprečen prebivalec Evropske unije je leta 2020 ustvaril 505 kilogramov komunalnih odpadkov. Tik pod evropskim povprečjem je Slovenija, kjer smo v povprečju ustvarili 487 kilogramov odpadkov na prebivalca, sporoča evropski statistični urad Eurostat. V povprečju je tako prebivalec Evropske unije leta 2020 ustvaril

štiri kilograme več komunalnih odpadkov kot leta 2019 in 38 kilogramov več kot leta 1995.

Največ komunalnih odpadkov so ustvarili Danci (845 kg na prebivalca), sledijo Luksemburg, Malta, Nemčija in Ciper.

Na številnih področjih je mogoče ukrepati z izboljšanjem trenutne uspešnosti tako na svetovni kot na lokalni ravni. Od recikliranja materialov do ohranjanja naravnih virov, kot so nafta in fosilni plini, od prepovedi uporabe škodljivih kemikalij do prenehanja uničevanja habitata, kot so vlažni gozdovi.

Pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju ima prehrana. Naš planet se že desetletja sooča s preobremenjenostjo okolja, ki se odraža v podnebnih spremembah, onesnaževanju voda in hitrem uničevanju naravnih ekosistemov ter s tem nenadzorovanem izumiranju rastlinskih in živalskih vrst.

K temu veliko pripomorejo tudi naše prehranjevalne navade, netrajnostno kmetijstvo in velike količine zavržene hrane.

Čas je za neustavljiv pogum Pri globalni mreži dneva Zemlje so ob letošnjem dnevu zapisali: »To je trenutek, da spremenimo vse – poslovno ozračje, politično ozračje in kako

ukrepamo glede podnebja. Zdaj je čas za neustavljiv pogum, da ohranimo in zaščitimo svoje zdravje, naše družine in sredstva za preživetje. Za dan Zemlje 2022 moramo delovati (pogumno), inovirati (širše) in izvajati (pravično). Podjetja, vlade in državljani.

Odgovorni smo vsi. Čas je, da sklenemo partnerstvo za naš planet.« Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo že več kot pol stoletja, je torej namenjen vsem prebivalcem našega planeta, vsem nam. Vzpodbuja k aktivnemu in odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja na vseh področjih, tudi v sektorjih kmetijstva, in gozdarstva. Razmislimo, ko bomo prihodnjič šli v trgovino, ali imamo s seboj košaro ali trajnostno vrečko in ali vse, kar smo zložili v voziček, zares potrebujemo. Razmislimo, ali voda v kuhinji curlja po nepotrebnem, razmislimo ali morajo jagode biti res na mizi celo leto?

Vsak po svoje lahko prispeva in investira v naš planet. 🔲

V Sloveniji smo leta 2020 z rali i zb okoljskimi davk vrov, 1,3 milijarde e lja za varstvo oko 12 smo namenili 4v. milijonov evro

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 15

15

21. aprila 2022

za zdravje

Najboljše koprive rastejo spomladi Če pogledate za plot, jo boste morda celo opazili. Zeleno kraljico, z našpičenimi, jajčastimi listi. Če se je boste dotaknili, vas bo zaskelelo. Ja, to je kopriva. Raste ob plotih, živih mejah, nasipih, ob zidovju, med grmovjem in v svetlih gozdovih. Rastlino prekrivajo žgalni laski, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek. Cveti med junijem in septembrom. Oprašuje jo veter, zato spada med vetrocvetke. Vas zanima, za kaj vse je koristna?

Pri nas uspevata VELIKA in MALA kopriva Najboljše koprive za nabiranje in uživanje so spomladi, ko začenjajo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice.

Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče.

Na naših tleh uspevata velika in mala kopriva. Prva je za razliko od slednje trajna rastlina in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike.

Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega in jih z njima druži le ime, ki temelji na podobnih listih.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Pri nabiranju po navadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem navadno ni težav. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči.

Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure.

lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, ki je v primeru kopriv od zgodnje pomladi do poletja in zatem spet jeseni, nabiramo poganjke rastlin, ki jih uporabljamo sveže ali jih posušimo in smo tako s koprivami dobesedno preskrbljeni leto in dan.

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv.

Priprava je preprosta: zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 minut in odcedimo. Tak čaj velja za edinstvenega odganjal-

Mlade koprive so najbolj zdrava hrana za telo.

Bogate s kalcijem in magnezijem Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina, nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi. Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka.

Pomagajo pri težavah s prostato Kopriva odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor,

Kopriva vsebuje petkrat več kalcija kot kravje mleko.

ca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

KOPRIVNI SMUTI

V prehrani so jo uporabljali že Egipčani

Potrebujemo:

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

Kopriva je dobrodošla tudi v kulinariki. Iz nje lahko pripravimo okusno juho, uporabimo jo kot nadomestek za špinačo in pri pripravi omlet. V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste koprive. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smutije, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Odličen smuti za boljše počutje in odganjanje pomladne utrujenosti.

• • • •

Skrbijo za boljše delovanje jeter in žolčnika.

Koprivna voda za masažo lasišča in rast las

Recept za koprivno vodo je povsem preprost. Zavremo 200 ml vode ter dodamo 4 do 5 žlic čim drobneje zrezanih ali strtih suhih koprivnih korenik.

Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato odstavimo z ognja ter pustimo 15 minut. Precedimo, prilijemo 50

ml etanola in shranimo v temnih stekleničkah na hladnem. Pripravek, ki spodbuja rast las, vtremo v lasišče po umivanju las in ga ne spiramo z vodo.

Uporabljajmo jih zmerno Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo 'ognjena' rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj

sok štirih pomaranč pest mladih listov kopriv pest regrata voda po potrebi

Koprive odganjajo spomladansko utrujenost.

vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem.

Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi. 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

21. aprila 2022

Velenjski rokometaši nadaljujejo niz zmag

Prepričljiva zmaga Krimovk Na povratni tekmi četrfinala modre skupine so se velenjske rokometašice pomerile s favoriziranimi Krimovkami, ki so si že na prvi tekmi z zmago 36:18 priigrale neulovljivo prednost

Rokometaši Gorenja Velenja so se na zaostali tekmi 21. kroga 1. NLB lige pred domačim občinstvom pomerili z ekipo iz Ormoža in z rezultatom 36:24 zabeležili novo zmago

Velenjčanke so v uvodnih minutah obračuna na Kodeljevem držale stik z gostiteljicami, ki pa so hitro stopile na plin in v 15. minuti povedle že za 5 zadetkov (10:5), nato pa svojo prednost zviševale vse do konca 1. polčasa, ki so ga dobile z rezultatom 19:10. Aktualne državne in pokalne prvakinje niso popuščale niti v drugem delu ter si že v uvodnih minutah drugega polčasa priigrale dvomestno prednost (20:10), ki so jo držale vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Z zmago 42:21 so se veselile uvrstitve v končnico, kjer bodo lovile že svoj 27. naslov držav🔲 tr nih prvakinj.

Rekli so ❱ Petra Tomič, rokometašica Velenja: "Igrale smo povratno tekmo proti ekipi, ki nastopa v Ligi prvakinj. Vesela sem, da smo s soigralkami pokazale, da uživamo v rokometu. Prišle smo neobremenjene, saj smo vedele, kaj nas čaka.

To je dobra priprava za prihajajoče tekme, Krimu Mercatorju pa želimo vso srečo v četrtfinalu Lige prvakinj."

Rudar tokrat brez točk Gledalci v Rdeči dvorani so spremljali izenačen prvi polčas, v katerem so se gostje izkazali kot enakovreden tekmec favoriziranih Velenjčanov. V 9. minuti so Ormožani povedli z dvema zadetkoma prednosti (4:2), ki pa so jo domači že v 10. minuti ujeli in izenačili rezultat. Nobena izmed ekip si ni priborila več kot zadetka prednosti, vse do 18. minute, ko je za vodstvo domačih z 9:7 zadel Ibrahim Haseljić. V 22. minuti je za novo najvišje vodstvo velenjskih rokometašev v prvem polčasu poskrbel Timotej Grmšek (12:8). Gostje so se ponovno približali in ekipi sta odšli na odmor pri rezultatu 17:15 v korist domačih.

Ormožani so tudi v uvodnem delu drugega polčasa uspešno nižali zaostanek in že v peti

minuti drugega dela rezultat izenačili na 18:18 (nato 19:19).

Sledile so minute Gorenja, v katerih so z delnim izidom 10:0 domačini poskrbeli za visoko vodstvo (29:19) in odločili dvoboj. Svojo prednost so do končnega sodnikovega žvižga še povišali in se veselili zmage z rezultatom 36:24.

Najbolj strelsko razpoložen je bil z osmimi zadetki Matic Ver-

dinek, ki je bil izbran za igralca tekme.

Varovanci Zorana Jovičića se bodo v petek, 22. aprila, pomerili proti ekipi Slovana, nato pa se odpravljajo na gostovanje v Lizbono, kjer jih čaka prva tekma četrtine finala Lige Evropa proti Benfici. 🔲

V 25. krogu 2. slovenske nogometne lige so velenjski nogometaši gostovali pri drugouvrščeni ekipi Triglava, ki je na domačem terenu zabeležila nove tri točke. Vratar domačih, Luka Čadež, v prvem polčasu ni imel veliko dela, Knapi namreč niso pripravili nobene prave prilo-

žnosti. Na drugi strani so Kranjčani nekajkrat prišli do strela, v 36. minuti pa je za vodstvo domačih z 1:0 zadel prvi strelec lige, Tin Matič. V drugem polčasu so pobudo prevzeli Velenjčani, domačini pa niso prišli do priložnosti vse do 62. minute, ko je po podaji iz kota za vod-

OGLASNO SPOROČILO

Matic Verdinek, RK Gorenje Velenje: ˝Tekma je bila na začetku zelo izenačena. V prvem polčasu nismo dali svojega maksimuma ne v napadu ne v obrambi in Ormož nam je vseh trideset minut dihal za ovratnik. Ekipi bi čestital za drugi polčas. Pokazali smo dobro igro, po rezultatu se vidi, da smo imeli v drugem delu tekme hiter pretok žoge in dosegali lahke zadetke. Kar smo prikazali v drugem polčasu je naša igra, ki nas krasi od lanskega leta. Še enkrat iskrene čestitke vsem.˝

Vsako leto pred začetkom tekmovalne sezone poteka prestižni turnir Masters, na katerem nastopa najboljših 8 igralk in najboljših 16 igralcev iz pretekle sezone. Igrajo se mešane trojke, določene z žrebom. Na letošnjem Mastersu so sodelovali trije naši člani in ena članica. Ekipa Jožica Praprotnik (DP Velenje), Vlado Rumiha (ŠD Sloga Ljubljana) in Matjaž Ulčar (ŠD Janče) je dosegla odlično tretje mesto.

Naslednji dan je BŠD Fužine organiziralo tradicionalni družabni turnir »Medvedja budnica«. Sodelovali sta dve naši ekipi. Jožica Praprotnik, Sonja Malovšek in Alenka Sivka so dosegle 3. mesto. Še en dokaz več, da smo tudi v zimskem času dobro trenirali. 🔲

D. L.

🔲

tr

Rekli so ❱

Petanka MASTERS 2022

stvo z 2:0 zadel Žan Vipotnik.

Triglavani so uspeli obdržati prednost in prišli do svoje 16. zmage v letošnji sezoni.

Velenjčani se bodo v 26. krogu, 23. aprila, na domačem stadionu pomerili z ekipo iz Bilj.

Zdenka Jan Moje kompetence: Pri svojem poklicnem delu z mladimi in tudi sedaj v družbi upokojencev sem pridobila številne izkušnje na področju ranljivih skupin.

40 let TVD Partizan Škale Leta 1982 je bilo ustanovljeno Telovadno društvo Partizan Škale, iz katerega so izšla nekatera športna društva, med drugim nogometno. Ustanovitelji se bodo ob tej obletnici srečali v petek, 22. aprila, ob 11. uri, pod kozolcem Poduršan v Škalah.

Prav tako v petek, a ob 16. uri, pa bo v Lokah pri Mozirju proslava Športne unije Slovenije ob 70-letnici Partizana Slovenije.

Organizatorji bodo veseli čim večjega števila obiskovalcev. 🔲

Zakaj kandidiram za poslanko DZ: Omogočiti mladim varno otroštvo, sodobno izobraževanje, ustrezne zaposlitve in bivalne pogoje, starejšim pa dostojne pokojnine in zagotovljeno oskrbo na domu ali v izbranih, vsem dostopnim ustanovah. Imeti učinkovit, dostopen zdravstveni sistem, brez doplačil in nerazumnih čakalnih vrst.

Spoštovati tradicionalne vrednote in slediti sodobnim tehnologijam in se zavedati, da starejše generacije nismo preteklost, z mladimi tvorimo sedanjost, ki bo lepa in obetajoče, le ob obojestranskem spoštovanju.

Hvala za zaupanje in vaš glas, Zdenka Jan

Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec.

15

tr

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 17

Glavni trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota, ki je na tem mestu od decembra 2020, je letošnjo zimsko sezono skupaj s skakalci pisal zgodovino in lepo zgodbo o uspehu smučarskih skakalcev olimpijsko obarvanega leta. V prihodnost smučarskih skokov zre z optimizmom, saj so skupaj s fanti postavili trdne temelje, ki jih bodo v prihajajoči sezoni le še ohranjali in nadgrajevali.

O nepozabnih trenutkih slavja, veselja in o podvigih smo se pogovarjali z njim na izboru Športnik leta 2021, kjer je nastopil kot posebni gost.

Kako zadovoljni ste z izkupičkom sezone? »Lagal bi, če bi rekel, da nisem zadovoljen. Cilje smo si zastavili in jih večinoma tudi dosegli.

Za nami je lepa sezona. Stvari, ki jih nismo dosegli, bomo popravili in so nam dobra šola za naslednjo sezono in hkrati tudi dober motiv.« Ekipa se je letos izkazala.

Kako fante vidite vi? »Lahko povem, da so cilji za novo sezono že postavljeni, priprave za prvo pripravljalno obdobje so za nami. Trenutno so fantje še na dopustu, čez teden dni pa že začenjajo s treningi, skupaj začnemo 3. maja. Od vsakega posebej pričakujemo veliko, motivacije in želja nam ne bo zmanjkalo. Se pa zavedamo, da so fantje naredili lep korak naprej. Za vsakega posebej vemo, kje so razlike, a da bomo

17

ŠPORT

21. aprila 2022

Lagal bi, če bi rekel, da nisem zadovoljen z letošnjo sezono

ki skakalnici smo bili v igri za medaljo, z malo več sreče bi se z olimpijskih iger vrnili s štirimi medaljami. Kar bi bilo neverjetno. Je pa to ena lepa priložnost za naslednja štiri leta.«

Smučarski skakalci naredili lep korak naprej – Če so rezultati dobri, to vsekakor dviga samozavest in tako je lažje krmariti skozi sezono – Za smučarsko skakalni klub se začenja lepo obdobje Kakšen odnos imate do skakalcev, kako ste dobili njihovo zaupanje?

cilje lahko dosegli, je najpomembneje, da ostanejo zdravi.« Kdaj ste začutili, da bo letošnja sezona posebna in zelo uspešna? »Iskreno povedano, kadar hitiš iz tekme v tekmo, se seliš iz države v državo, ne razmišljaš o teh stvareh. Bolj gledaš na to, kako boš tempiral formo, da se v pravem času pokažejo najboljši skoki. Takrat ne razmišljaš o tem, ali bo uspelo. Ves čas verjameš v ekipo, kajti če ne bi verjel, tudi fantje ne bi, saj začutijo energijo, strah, nezaupanje. Si pa sproti dopolnjujemo motivacijo. Če so rezultati, to vsekakor dviga samozavest in tako je lažje krmariti skozi sezono. Res je tudi, da je po olimpijadi vsem odleglo, da je za slovenske športnike bila tako uspešna.« Glede na to da prihajate iz Velenja, povejte, se vam zdi, da imamo v Velenju perspektivne skakalce in dober skakalni klub? »Vsekakor. Sploh odkar so

TAKO so igrali 1. NLB liga, 21. krog

Velenje Gorenje – Jeruzalem Ormož 36:24 (17:15)

Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (8 obramb), Haseljić 5, Tajnik 4, Pajt 1, Starc, Miklavčič 1, Drobež 2, Sokolič 3 (1), Verdinek 8, Šiško 4, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 1, Mlivić 2, Predović 3, Ravnikar 1, Drugi rezultati: RK Trimo Trebnje – RD LL Grosist Slovan 35:23, RK Maribor Branik – RD Urbanscape Loka 29:34, RK Sviš Ivančna Gorica – RD Herz Šmartno 28:22, RK Dobova – RD Koper 26:28, MRK Ljubljana – RK Celje Pivovarna Laško 29:41, RK Slovenj Gradec 2011 – RD Riko Ribnica 30:29.

Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (41 točk), 2. RK Trimo Trebnje (33), 3. RK Gorenje (31), 4. RD Riko Ribnica (26), 5. RD Urbanscape Loka (24), 6. RK Slovenj Gradec 2011 (23), 7. RD Koper (21), 8. Maribor Branik (19), 9. RD LL Grosist Slovan (18), 10. RK Jeruzalem Ormož (16), 11. RK Dobova (16), 12. RK Sviš Ivančna Gorica 10), 13. MRK Ljubljana (7), 14. RD Herz Šmartno (5).

2. SNL, 25. krog

Triglav Kranj – Rudar Velenje 2:0 (1:0)

Strelci: 1:0 Tin Matić (36.), Žan Vipotnik (62.)

Rudar: Žiger, Kryeziu (od 31. Spudić, od 83. Majcenović), Borden, Đođ (od 46. Rudonja), Kosić, Koprivnik, Saramago, Vošnjak (od 64. Štrakl), Pejović, Jovan, Bošković.; trener: Željko Mitraković.

Drugi rezultati: Brežice 1919 Terme Čatež – Drava Ptuj 7:1, Vitanest Bilje – Primorje 0:3, Fužinar Vzajemci – Roltek Dob 2:3, Rogaška – Krško 1:1, Krka – Beltinci Klima Tratnjek 3:2, Ilirija 1911 – Nafta 1903 1:0, Gorica – Jadran Dekani 1:0 Vrstni red: 1. Gorica (62 točk), 2. Triglav Kranj (53), 3.

Nafta (44), 4. Krka (40), 5. Rudar Velenje (40) 6. Rogaška (39), 7.Primorje (35), 8. Roltek Dob (35), 9. Fužinar Vzajemci (33), 10. Vitanest Bilje (32), 11. Beltinci Klima Tratnjek (29), 12. Ilirija 1911 (27), 13. Jadran Dekani (23), 14. Krško (20), 15. Brežice 1919 Terme Čatež (17), 16. Ptuj (16).

1. ŽRL – Četrtfinale modra skupina:

RK Krim Mercator – ŽRK Velenje 42:21 (19:10)

Velenje: Simič (8 obramb), Meža, Priteržnik 1, Tomič 7, Brglez 2, Jeras 3 (1), Ferenc 5 (2), Žekič 1 (1), Černivec, Tabakovič 1 (1), Pikl 1.

Drugi rezultati: ŽRK Krka Novo Mesto – ŽRD Litija 35:31, ŽRK Z'Dežele – RŽK Zagorje 10:0 (Zagorjanke so zaradi poškodb in bolezni tekmo predale), ŽRK Mlinotest Ajdovščina – ŽRK Ptuj 32:22.

»Na to vprašanje bi najbolje odgovorili sami. Iskreno, vsak zase ve, kaj mora narediti. Govoriš lahko veliko, pomembno je, kaj pokažeš z dejanji. Upam, da z dejanji tekmovalcem kot tudi smučarsko skakalnim navdušencem pokažemo, da nam lahko zaupajo. Kot trener lahko skakalcem z dejanji pokažeš, da jim zaupaš. Tukaj gre za samozavest in domino efekt.« Kako dolga je bila sezona, kako pomembno svetovno prvenstvo, olimpijske igre?

Robert Hrgota: »Kot trener z dejanji pokažeš, da skakalcem zaupaš.

Tukaj gre za samozavest in domino efekt.« prenovili objekt, ki omogoča dobre razmere za otroke. Zelo dobro se jih lahko pripravi, da nadaljujejo v gimnaziji v Kranju. Priznam, da sem kar malo nevoščljiv zaradi teh razmer.

Veliko mladih fantov in deklet

prihaja iz Velenja, ki že skačejo na mednarodnih tekmah. Nika Vetrih je dosegla nekaj lepih rezultatov, prav tako Patrik Vitez. Začenja se lepo obdobje za velenjski smučarsko skakalni klub.«

»Na Kitajskem je bilo zelo stresno, korona situacija je spominjala na mini zapor, veliko prostosti nismo imeli. Poleg tega smo rezultatsko ciljali visoko, čutili so se pritiski ostalih ekip na opremo in slovensko ekipo, ki je zelo močna. Težko je bilo odločati o nastopajočih, vsi so bili dobri. Ko smo prejeli medaljo, nam je odleglo, mogoče je zapeklo 4. mesto za pol točke Petra Prevca. Tudi na veli-

Planica je slovenski sinonim za smučarske skoke in dolge polete. Kako je bilo skakati letos? »Po treh letih, ko na tekmah ni bilo gledalcev, je bilo čisto drugače. Svetovno prvenstvo 2020 in lanska Planica sta bila lepo organizirana, vendar je bilo brez gledalcev in navijaškega utripa vse skupaj precej klavrno. Letos smo imeli srečo tudi z vremenom, kar je bilo skoraj pravljično, težko se bo ponovilo. Upam, da se čim prej, kajti to doživeti je nekaj lepega in posebnega.« Katere trenutke boste vzeli s seboj v novo sezono? »Zelo dobro osnovo imamo, temelje smo dobro postavili, malenkosti se bodo spreminjale sproti. Tudi oprema in pravila se bodo spremenila, morali bomo ostati na tekočem in se spremembam prilagoditi. A če potegnem črto, lahko zaključim, da so fantje dosegli visok nivo, ki ga bo treba samo negovati in poskusiti najti posredno razliko, ki bo tehtnico obrnila na našo stran.« 🔲

Jasmina Škarja

Vsakodnevno gibanje je izjemnega pomena Zavedanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga se izboljšuje – Za pravilno in zdravo hojo lahko poskrbimo tudi sami, tako da se izogibamo dolgotrajnemu sedenju in se glede na svoje sposobnosti razmigamo in se glede na svoje sposobnosti razmigamo. Kje opažate največ težav? »Pri starejši populaciji, ki ne hodi pravilno. Pravilna hoja je visoko nadzorovan gibalni vzorec z usklajenim in ponavljajočim gibanjem. Opažamo, da mnogi ne postavljajo nog pravilno, ne stopajo na peto in ne prenašajo teže na prste, temveč stopajo na cela stopala (medvedja hoja). Nepravilna hoja nastane tudi zaradi anatomskih sprememb. Posledica nepravilne hoje so lahko številne težave in bolečine v stopalih, gležnjih, kolenih in kolkih. Se mi pa zdi, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni.« Kaj pa mladi? »Med mladimi je hoja zelo aktualna kot tudi ostale aktivnosti. Tako da se, splošno gledano, stanje izboljšuje,« doda.

Jasmina Škarja Da je vlaganje v zdrav življenjski slog naložba za prihodnost, ki prinaša zdravo, dolgo in kvalitetno življenje, opozarjajo predstavniki zdravstvene stroke, ki svetujejo tudi glede zdravega življenjskega sloga in pomembnosti gibanja tako mladih kot starejših. Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje organizira kar nekaj programov, v katerih udeleženci pridobijo znanje o pomenu gibanja za zdravje, nudijo pa tudi celostno obravnavo dejavnikov življenjskega sloga, pomagajo ljudem izvesti spremembe in jih ohraniti.

Kako do zdravih življenjskih navad?

»Pomagamo jim lahko tako, da pridobijo poglobljeno oceno svoje telesne pripravljenosti ter skupaj s fizioterapevtom oblikujejo svoj osebni načrt telesne dejavnosti,« uvodoma pojasni diplomirana fizioterapevtka Tajda Reberčnik, ki v zadnjih letih opaža, da se zavedanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga izboljšuje. Tudi v vrtcih in šolah otroke spodbujajo h gibanju in k skrbi za zdravje, saj je vsakodnevno gibanje izjemnega pomena. »To opažamo tudi v Centru za krepitev zdravja, saj se ljudje želijo testirati in opraviti skupino testov za oceno telesne pripravljenosti, na podlagi katere svetujemo o ustrezni telesni delavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja. Ostati telesno dejaven pomeni bistvo optimalnega zdravja in telesne zmožnosti,« odgovarja fizioterapevtka in poudari, da je pri hoji najpomembneje, da imamo pravilno frekvenco ter ritem gibanja rok in nog. »Za zdrav način življenja in izboljšanje telesne pripravljenosti je dobrodošlo, da spreminjamo

Največ težav imajo ljudje zaradi bolečin v hrbtenici

Za izboljšanje telesne pripravljenosti je dobrodošlo, da spreminjamo tempo hoje in se naše telo ne razvadi in navadi osnovnih vzorcev. tempo hoje in se naše telo ne razvadi in navadi osnovnih vzorcev.«

Pomembnost hoje pri starejših ljudeh

Za pravilno in zdravo hojo lahko poskrbimo tudi sami, tako da se izogibamo dolgotrajnemu sedenju

V Centru za krepitev zdravja izvajajo več delavnic in opozarjajo na pomembnost hoje in gibanja.

Na delavnicah Gibam se in Zdravo hujšanje je poudarek na telesni aktivnosti, na krajših delavnicah pa lahko udeleženci testirajo svojo telesno pripravljenost. »Gre za test hoje na dva kilometra in šestminutni test hoje. Vedno smo na voljo tudi za individualne nasvete,« zaključi diplomirana fizioterapevtka, ki opaža, da ima največ ljudi težave zaradi bolečin v hrbtenici, ki nastanejo predvsem ob povečani telesni teži in so posledica pridruženih kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, holesterol v krvi in sladkorna bolezen kot posledice neaktivnega življenjskega sloga. Si lahko sami pomagamo? »Seveda. Tako, da osnovna opravila opravimo peš oziroma s kolesom ter se čim več gibamo na prostem. Bodisi z otroki, vnuki, s hišnimi 🔲 ljubljenčki ali sami.«

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

UPOKOJENCI

21. aprila 2022

Kaj bo z našo Upokojeni delavci Gorenja ponosni, energetsko samooskrbo da so bili del družine Gorenja kazalo, da je samooskrba najpomembnejša strategija države.

Sledila je zelo hitra odločitev, da se termoelektrarne ohranijo, še več, odprta je nova termoelektrarna, odpirajo se tudi dnevni kopi premoga. Delo obstoječih jedrskih elektrarn pa se bo podaljšalo,« so poudarili in dodali, da se v Sloveniji obnašamo, kot da bomo prehod v zelene energetske vire izvedli čez noč.

Zato nasprotujejo tako zgodnjemu zapiranju premogovnika in prenehanju obratovanja TEŠ, ki mora, ne glede na to, kako je bil zgrajen, služiti svojemu namenu. Po njihovem mnenju za Šaleško dolino ni zagotovljen pravičen prehod, ki bi zagotovil nova delovna mesta z dodano vrednostjo, ignorira se pobude lokalne skupnosti ter ni krovnega nadzora za usklajevanje vseh potrebnih aktivnosti za revitalizacijo celotne doline in regije. V predstavljeni strategiji se neenakovredno obravnavajo ekonomski, energetski, socialni in okoljski kazalniki revitalizacije celotne regije.

Po njihovem je odločitev o opustitvi rabe premoga mogoče sprejeti le s sočasnimi rešitvami za zagotavljanje stabilne in cenovno konkurenčne nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji. 🔲

Klub upokojencev Gorenje, ki je bil ustanovljen 27. marca 2004 v vasi Gorenje s prvim predsednikom Ivanom Atelškom, je že šestnajstič organiziral zbor članov.

Zelo dobra udeležba članov v Vinski gori je potrdila, da smo se pogrešali in da se bomo upokojenci Gorenja družili še naprej. Člani Godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje z mentorico Tanjo Petrej so, kot že veliko let do zdaj, odprli zbor s svojo glasbo.

Enkrat letno opravimo zbor članov, kjer pregledamo preteklo delo in postavimo plane za tekoče. Tokrat smo pregledali dvoletno delo. Dejavni smo na športnem področju, planinarimo, organiziramo izlete, letovanja, izvedli smo srečanje jubilantov, trudimo se, da bi našli za vsakega kaj zanimivega. Nekaj aktivnosti

Naročnik: DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Obkrožite številko

12 Marjan Korošec

Glas naše prihodnosti

doniranimi sredstvi lahko klub živi, saj na podlagi vseh zbranih sredstev planiramo in izvajamo programe. Povabila je vse člane, da spremljajo dogodke in se jih udeležujejo. Cilj kluba je, da se družimo, smo aktivni v pokoju ter se srečujemo. Prepričana je, da bo vsak našel zase nekaj, kar ga bo zanimalo.

Vsi smo ob koncu leta na dom prejeli plan dejavnosti za letos.

Vabim člane društva, da nas obiščejo v prostorih Gorenje servis, na Partizanski 12, kjer v času uradnih ur dobijo vse informacije. Tajnik kluba upokojencev Gorenje Dušan Jeriha skrbi za organizacijo in usklajevanje vseh

Obiščite nas v naši pekarni od ponedeljka do sobote.

Na trgu 52, Mozirje T 03 839 47 44

Kruh, pekovsko pecivo, potice, slaščice in piškoti.

Vsi izdelki so pripravljeni na tradicionalen način.

aktivnosti. Skupaj z blagajničarko Marijo Lovrakovič je prepričan, da bo tudi vnaprej potekalo vse po planu.

Tomaž Korošec, izvršni podpredsednik Gorenja, je predstavil aktivnosti v Gorenju. Dejal je: »Ni vedno lahko. Trdo delamo in zaupamo drug drugemu. Podjetje še naprej raste in je uspešno.

Nov lastnik ima velik posluh za investicije, zelo veliko smo v preteklem letu zaposlovali. Imamo veliko planov in dobro delamo.

Veseli nas, da razvijamo nove programe in smo uspešni.« Na koncu se je vsem upokojencem zahvalil za vse, kar so v preteklih rodovih prispevali za razvoj in delovanje Gorenja.

Upokojence je pozdravil tudi predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Franc Vedenik, nam predstavil delo in aktivnosti z željo, da se vanje vključimo. Vingosi, harmonikarji iz Vinske gore, pa so nas razveseljevali z zimzelenimi melodijami in veliko nas je na njihovo glasbo zaplesalo.

Na pokopališču Podkraj sem te dni obiskala grob našega prvega predsednika Ivana Atelška.

Grob krasi cvetlični aranžma, ki so ga po zboru članov prinesli predstavniki kluba upokojencev Gorenje. Ponosni smo, da smo bili del velike družine Gorenja in želimo jim vse dobro tudi vnaprej, upokojencem pa, da bi bili zdravi in veseli ter da bi se še naprej družili na aktivnostih, ki jih zanje organiziramo. 🔲

Marija Skrt

AKCIJA! PONUDBA MOTORJEV IN EL. KOLES (Cult, S-Bike) Polzela: 03 70 50 400, Slovenj Gradec: 02 88 21 662 Pooblaščeni serviser in prodajalec Vozen brez izpita do 25 km/h

Cast d.o.o., Malteška cesta 57, Polzela

Margareta Atelšek

za DeSUS

smo lani kljub koroni izvedli, zdaj pa se vračamo na stare tirnice.

Tokrat smo opravili tudi redne volitve. Razrešili smo staro vodstvo in izvolili novo. Za dobo štirih let je bila izvoljena Zmaga Bratkovič, ki je bila v Gorenju zaposlena na področju zunanje trgovine, v prejšnjem vodstvu je opravljala funkcijo podpredsednice, članica kluba upokojencev Gorenje pa je od leta 2008. Dejala je, da bo delala v dobro kluba upokojencev Gorenje in njegovih članov ter da bo vzdrževala dobre stike z našo matično firmo Gorenje Hisense, ki je že v preteklosti imela posluh za upokojence. Z

Polzela: 03 70 50 400 Slovenj Gradec: 02 88 21 662

www.cast.si

Vozen z B kategorijo

Možnost plačila na obroke Motorji in elek. kolesa na zalogi

Akcija!

CENTER MOBILNOSTI

Cast d.o.o., Malteška cesta 57, Polzela

»Vlada je januarja letos sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga, s katero predvideva prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita v Velenju najpozneje v letu 2033, agresija nad Ukrajino samo mesec dni kasneje pa je vse koncepte in strategije prehoda v razogljičenje in zeleni energetski prehod v celotni EU postavila na glavo.

Razgalila je problem odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga v evropski energetski bilanci in s tem tudi v Sloveniji.

Pod vprašaj je postavila celoten gospodarski razvoj, nenazadnje tudi stanje blaginje v državah Evropske unije,« so med drugim izpostavili na novinarski konferenci predstavniki stranke Desus v Velenju.

Pomembna je proizvodnja električne energije v TEŠ, HE, NEK, proizvodnja elektrike iz malih hidroelektrarn, sončnih streh, vetrnih elektrarn in geotermalne energije pa je zaenkrat premajhna, da bi lahko v nekaj prihodnjih letih v večji meri računali nanjo.

V okviru energetske politike smo se v Sloveniji v pretežni meri ravnali po zgledu Nemčije, ki se je odpovedala jedrski energiji, se preusmerjala na plin in napovedala zapiranje termoelektrarn. »Zdaj se je iz-

www.cast.si

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 19

POLICIJSKA kronika

Črno-rdeča statistika V zadnjih dveh desetletjih je naša država opravila izjemno delo pri izboljšanju prometne varnosti. Leta 2015 je bila Slovenija drugim državam postavljena kot zgled in je prejela nagrado Evropskega sveta za varnost prometa za izrazit napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na cestah. V covidnem letu 2020 je bilo v Sloveniji 80 smrtnih žrtev, kar je najmanjše število smrtnih žrtev v zgodovini naše države.

19

KRONIKA

21. aprila 2022

Adil Huselja

varnostno ogledalo

Dosežki zadnjih dveh desetletij so rezultat dobro zastavljene strategije države ter dela državnih organov in agencij, združenj, nevladnih in drugih organizacij, ki delujejo na tem področju. K temu so prispevala velika vlaganja v obnovo in gradnjo nove cestne infrastrukture, poleg tega pa tudi preventivne aktivnosti, ki so bile medijsko izpostavljene in so dosegle velik delež udeležencev v prometu ter hkrati vplivale na družbeno odgovornost. S poostrenimi nadzori in z represivnim ukrepi so policisti uspeli vplivati na potencialne kršitelje in kršitelje povratnike, ki so bili v preteklosti večkrat obravnavani zaradi hujših prekrškov. Višje globe za nekatere prekrške, pridržanje kršiteljev ob hujših prekrških, (začasni) odvzemi motornih vozil pa so dodatno vplivali na zmanjšanje števila hujših kršitev in prometnih nesreč.

Toda ne glede na dosežke je treba še naprej zavzeto delati, kajti rezultati ne pridejo sami od sebe in na lovorikah ni moč spati. To potrjuje tudi zadnja ocena Evropske komisije, ki se je pri ocenjevanju varnosti cestnega prometa osredotočila na pred- in post-covidno obdobje v obdobju 2019–2021. Rezultati za Slovenijo so izrazito slabi, saj smo zabeležili najvišji negativni porast. V primerjavi z letom 2019 oziroma pred pandemijo se je število prometnih nesreč v letu 2021 povečalo za 12 odstotkov, kar je največje povečanje v Evropski uniji.

Ob pregledu tabele števila umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev v letu 2021 lahko ugotovimo, da je evropsko povprečje 44 smrtnih žrtev. Na vrhu oziroma krepko pod evropskim povprečjem so Malta -17, Švedska -18 in Danska -23. Na dnu oziroma krepko nad evropskim povprečjem pa so Hrvaška 72, Bolgarija 81 in Romunija 93. Slovenija je na 20. mestu s 54 smrtnimi žrtvami.

To so statistični podatki in ne glede na to, da jih je možno tako in drugače interpretirati ali jih predstavljati še ob primerjavi z drugimi dejavniki, ki lahko statistično oceno spremenijo, so dovolj nazorni, da jih je treba upoštevati. Dejstvo je, da je covidno obdobje vplivalo na pretok prometa, sploh ob omejitvenih ukrepih tako v naši kot v ostalih evropskih državah, ko je promet skorajda obstal. Takrat je bilo tudi najmanj prometnih nesreč. Toda po sprostitvi ukrepov smo bili priča spremembam in posledicam, ki so se odražale v spremenjenih potovalnih navadah in vozniških vzorcih, ki so se pogostokrat odražali v bolj sproščenem, neodgovornem ali celo tveganem vedenju nekaterih voznikov.

Strokovnjaki menijo, da se stanje duha v družbi prenaša in odraža tudi na cestah oziroma v cestnem prometu. Ustvarjanje in vzdrževanje kulture na cesti je nedvomno eden od temeljnih, a hkrati tudi težje izvedljivih ukrepov. Zato so toliko bolj pomembni odnos in spoštovanje sočloveka, dialog, strpnost, izpostavljanje ključnih vrednot v družbi, izobraževanje in pridobivanje strokovnih in osebnostnih kompetenc, usklajeno preventivno in represivno delovanje pristojnih institucij … Novi nacionalni program bo moral temeljiti na dosedanjih dosežkih in pozitivni praksi, a tudi ob upoštevanju ugotovitev Evropske komisije.

Delež odgovornosti in vpliva pa moramo prevzeti tudi sami, vsak med nami. S strpno in odgovorno vožnjo bomo ne samo spoštovali predpise, ampak v vožnji tudi uživali in prispevali k varnostni kulturi, kjer vsak posameznik in celotna družba le pridobiva. Ne gre zgolj za statistiko ali za izogibanje predpisanim globam. Gre za življenja, kar je neprecenljivo. 🔲

Nepozoren pri prehitevanju vozila

muskularnega sinusa in spodnje čeljusti.

Zbrali so obvestila o osumljencu in dokaze.

Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Velenje, 12. aprila – Izven naselja Bevče so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval voznik trikolesa. Prometno nesrečo je povzročil 69- letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Arje Vasi proti Velenju.

Izven naselja Bevče je začel prehitevati tovorno vozilo, pri tem pa spregledal voznika trikolesa, ki je vozil za njim in ga tudi že prehiteval. Voznik osebnega vozila je s prednjim levim delom vozila oplazil desni bok trikolesa, zaradi česar je 42-letni voznik trikolesa izgubil ravnotežje, padel po vozišču in se hudo poškodoval.

Nespodobno vedenje

Vozilo do smrti povozilo voznico Bele Vode, 13. aprila – Policisti so prejeli obvestilo o smrtni prometni nesreči, ki se je zgodila v bližini pokopališča v Belih Vodah. Po podatkih je 72-letna ženska stopila iz vozila, ki ga je vozil 74-letnik.

Ko je bila za vozilom in stvari jemala iz prtljažnika, je le to zdrselo in jo povozilo.

72-letnica je na kraju nesreče poškodbam podlegla.

Napad pred podjetjem Gorenje Velenje, 14. aprila – V večernih urah so policisti prejeli klic iz Splošne bolnišnice Celje. Pri njih se je namreč oglasil občan iz podjetja Gorenje, ki ga je pred podjetjem napadla znana oseba. Ugotovljeno je bilo, da je bil hospitaliziran zaradi zloma ličnice,

Policistova pohvala!

Za raziskavo kaznivih dejanj na škodo Mestne občine Velenje, kjer je bila povzročena škoda in zagrešene tatvine v sistemu izposoje koles, želijo policisti pohvaliti občane in predvsem vodstva osnovnih šol v Velenju, ki so se aktivno lotili prepoznave njihovih učencev iz videonadzornih posnetkov.

Velenje, 14. aprila – V popoldanskih urah so policisti prejeli obvestilo o kršitvi javnega reda in miru na Mestni občini Velenje. Tam se je občan nespodobno vedel do varnostnika in delavke. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Grafiti na objektu Velenje, 15. aprila – Podjetje Habit je policistom posredovalo informacije o poškodbi fasade na objektu na naslovu Trg mladosti 6 v Velenju. Narisani so bili razni grafiti. Materialna škoda znaša 1500 evrov.

Za storilcem policisti poizvedujejo.

Ni prilagodil hitrosti Velenje, 15. aprila – Ob 19. uri so policisti ukrepali pri prometni nesreči na relaciji Velenje–Arja vas v bližini partizanskih grobov. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, pri čemer je voznik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in trčil v nasproti vozeče vozilo. Dve osebi sta utrpeli hude telesne poškodbe, ena lažje. Zoper povzročitelja bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.

Huda prometna nesreča z več udeleženci Vinska Gora, 15. aprila – Policisti so obravnavali prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. Povzročil jo je 20-letni voznik, ki je vozil iz smeri Arja Vas proti Velenju. Zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku je zapeljal na nasprotno smer vozišča ter čelno trčil v tovorno vozilo. Iz smeri Velenja sta se v času trčenja pripeljali še dve vozili. Voznik prvega vozila je med izogibanjem trčenja poškodoval bok vozila, v drugo vozilo, ki je pripeljalo iz Velenja, pa je priletel pokrov motorja s povzročiteljevega vozila. V trčenju sta se 20-letni povzročitelj ter njegov 23-letni sopotnik hudo poškodovala. 41-letni voznik tovornega vozila se je v prometni nesreči lažje poškodoval.

Lažje poškodovana je bila tudi mladoletna sopotnica iz osebnega vozila, ki je zadnje pripeljalo na kraj trčenja. Povzročitelja prometne nesreče bodo kazensko ovadili.

Voznik avtomobila izsilil prednost kolesarju Šoštanj, 16. aprila – V soboto popoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo v Ravnah pri Šoštanju. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost kolesarju, zaradi česar je kolesar izgubil nadzor nad kolesom in padel po vozišču. Voznik kolesa je utrpel telesne poškodbe. Zoper povzročitelja bodo policisti uvedli prekrškovni postopek.

Kršil prepoved približevanja Skorno pri Šoštanju, 16. aprila – V večernih urah je na policijsko enoto poklical občan iz Skorna pri Šoštanju. Povedal je, da je na naslov prišel osumljenec, ki ima sodno prepoved približevanja temu naslovu, in želel oditi v garažo objekta. Domačim na naslovu je tudi resno zagrozil. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Groženj in obvestili Okrožno sodišče o kršitvi prepovedi približevanja.

Iz POLICISTOVE beležke Poškodoval mu je pnevmatiko Velenje, 14. aprila – V četrtek popoldne se je na enoti zglasil občan in povedal, da mu je neznani storilec pred restavracijo Jezero poškodoval zadnjo desno pnevmatiko na vozilu. Za storilcem policisti poizvedujejo.

V cigareti je imel ilegalno substanco Velenje, 15. aprila – V petek zvečer so policisti občanu na Aškerčevi cesti zasegli ročno zvito cigareto. Sumili so, da gre za prepovedano drogo – marihuano. Po analizi bodo zanj uvedli prekrškovni postopek.

Grozil sosedu Velenje, 17. aprila – V nedeljo popoldan je na enoto prišel občan in naznanil kaznivo dejanje Groženj. Sosed, s katerim imata vikend v Škalskih Cirkovcah, mu je izrekel resne grožnje. Po zbranih obvestilih bodo zanj podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Groženj.

+386 41 606 376 +386 41 644 852

Prihova 95, Nazarje gpbrlec@gmail.com

ZAPOSLIMO

strojnika gradbene mehanizacije

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. aprila

22. aprila

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd.

10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska odd.

11.05 Vem!, kviz 11.45 TV-izložba 12.00 Arena: Zdravniške napake in varnost pacientov 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Odnos z naravo – povezanost človeka in narave, avst. dok. odd.

14.25 TV-izložba 14.45 Slovenski utrinki 15.10 Težišče - Súlypont, pog. odd.

15.50 Krompir, razv. odd. za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ugriznimo znanost: Spremembe na Arktiki, odd. o znanosti 17.50 Bela in Sebastijan, risanka 18.05 Šef doma, kuharska odd.

18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Slovenija zdaj: Veliko soočenje predsednikov parlam. strank 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Osmi dan 23.15 Dediščina Evrope, brit. drama 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.15 Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Spremembe na Arktiki, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska odd.

11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Otroci Sredozemlja: Malta 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Zaznavanje in resničnost, kan. dok. odd.

14.20 TV-izložba 14.35 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

14.50 TV-izložba 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Tib in Tamtam, risanka 15.55 Mili in Moli, risanka 16.10 Slovar spolne vzgoje, odd. o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, odd. za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma, kuharska odd.

18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.55 Kinoteka: Oni živijo, am. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.50 Napovedujemo

06.00 09.30 10.30 13.20 14.15

01.05

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dok. film V petek zvečer Rokomet (Ž) - evropski pokal: Slovenija - Črna gora, prenos iz Ljubljane Darwinova skrivnost – ugrabljeni otroci z ladje Beagle, nemška dok. odd.

Attenboroughovo popotovanje, britanska dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti Mednarodni koncert baletnih zvezd, 3/3 Deklina zgodba (III.), am. nad., 3/13 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.55 08.10 08.25 09.30 10.40 11.40 12.40 13.40 13.55 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.05 01.00 01.55 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 41. del Verjamem v naju, 1. sez., 14. del Verjamem v naju, 1. sez., 15. del Usodno vino, 4. sez., 48. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 19. del Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del Verjamem v naju, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 49. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Leonardo, 1. sez., 8. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 1. del Dobri zdravnik, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

15.25 17.20 19.05 20.05 21.00 21.35 22.10 23.20 00.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.40 10.45 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.20 21.25 22.00 22.25 22.30 23.20 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Volitve 2022. Soočenje kandidatov za poslance DZ v 8. volilnem okraju (Velenje 2) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Čunka Rozi in bajsi, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Volitve 2022. Konkretno Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (35) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

21. aprila 2022

06.00 11.00 12.10 14.50 15.35 16.15 17.30 18.55 20.00 20.50 22.55 23.55 01.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 08.05 08.20 08.35 09.45 10.50 11.50 12.45 13.45 14.00 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 22.45 00.35 02.30

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Krištof Zupet: Slikar, dok. film Ob Svetovnem dnevu Zemlje: Samo1planet Prihodnost dela, am. dok. odd.

Pomembno leto za naravo, kanadska dok. odd.

Košarka - liga ABA: FMP - Cedevita Olimpija, prenos iz Beograda Deklina zgodba (III.), am. nad., 4/13 Zadnji ledeni lovci, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del Podaj mi roko, 2. sez., 42. del Verjamem v naju, 1. sez., 16. del Verjamem v naju, 1. sez., 17. del Usodno vino, 4. sez., 49. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 20. del Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del Verjamem v naju, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Odločitev 2022 24UR zvečer Eurojackpot Vse, prav vse, ameriški film Politične igre, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 Iz arhiva informativnega programa (35) 10.50 Volitve 2022. Konkretno 11.05 Videospot dneva 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.05 Iz oddaje Dobro jutro 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. program 18.05 Miš maš, oddaja za otroke 18.45 Spoznajmo jih ...

18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Ukrajina, 2014 21.00 Regionalne novice, inf. program 21.05 Spoznajmo jih ...

21.10 Pop corn, zabavnoglasbena odd.

22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

Sobota,

Nedelja,

23. aprila

07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 08.50 09.00 09.40 10.25 10.40 10.55 11.20 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.35 23.05 00.40 01.05 01.55

Čebelice: Celia Thaxter Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Dinotačke, risanka Bela in Sebastijan, risanka Družina Jazbečjak, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Studio Kriškraš, odd. za otroke Čudogozd: Skrb za ljubljenčka Čudogozd: Na pikniku Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Toneta Pavčka, Mirna Peč, kviz Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. nad., 41/52 Osvežilna fronta: Prepir TV-izložba Ah, ta leta!, odd. za starejše Duhovni utrip Ozare Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Gozd in podnebne spremembe, izob. odd.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ekipa Bled, slovenska nad., 8/18 Rojaki, odd. o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Vigil, britanska nad., 6/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat, gruz.-est. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 3. del 11.10 Nebesni zmaj, dok. feljton 11.40 Vodni krog 12.25 Visoke želje, kopr. film 14.10 Avtomobilnost 15.00 Ko se zaljubiš – André Rieu v Maastrichtu, koncert 17.55 Mojster in njegov Gašper, portret 19.00 Specialna enota Dunaj (XIV.), avstr. nan. , 4/16 19.55 Zrcalo tedna 20.15 Moj najboljši profil, fran. film 22.00 Pesem Amerike, 5. del 23.50 Videonoč

06.00 06.01 06.40 07.00 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.20 10.45 11.40 14.00 14.15 15.15 15.30 17.15 18.15 18.50 18.55 20.00 21.20 23.00 01.25

08.30 08.55 09.00 09.40 10.30 12.00 12.25 13.25 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 21.45 21.50 22.50 23.30

OTO čira čara Waybuloo, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 2. del Zdravnica Maruška, 1. sez., 60. del Žuža, 1. sez., 5. del Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 31. del Znan obraz ima svoj glas, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Titanik Vaše zdravje, naša skrb Nesojene neveste, ameriški film Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska 24UR vreme 24UR Delovna akcija Vzhajajoča ljubezen, ameriški film Šanghaj, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 1. del Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Čunka Rozi in bajsi, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Krajnska Reber Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2934. VTV magazin, reg.inf. odd.

V pomlad s Smehom, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

24. aprila

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.15 08.20 08.40 08.45 09.00 09.10 09.20 09.35 09.45 10.00 10.10 10.15 10.25 10.35 11.00 11.05 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 15.05 17.00 17.20 18.55 19.50 23.30 00.30 00.45 01.10

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Tilka in prijatelji, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kumijine živalske zgodbice, dok. serija za otroke Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Bacek Jon, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstral. nad., 10/40 Poročila TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer, izbor narodnozabavnih skladb Fahim, fran.-bang. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenija zdaj: Volilna nedelja Dnevnik, Šport, Vreme Slovenija zdaj: Volilna nedelja Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film Vsi so venci vejli - Janez Dovč in Boštjan Gombač Dnevnik Slovencev v Italiji Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip 07.15 Ugriznimo znanost: Spremembe na Arktiki, odd. o znanosti 07.40 Glasbena matineja 07.40 Folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Maribor 07.50 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih 09.30 Otroški pevski zbor RTV Slovenija in Ansambel Janeza Dovča 10.20 Čez planke: Gruzija 11.35 Gajin svet, slovenski mlad. film 13.15 Misija učenje, izob. odd.

14.00 Ambienti 14.55 Pesem Amerike, 5. del 16.45 Rešite Amazonijo, dok. odd.

17.50 Rokomet (Ž) - evropski pokal: Črna gora - Slovenija, prenos iz Podgorice 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Aloha, ameriški film 21.55 V mreži kamore, nem. nad., 4/4 22.50 Zaznavanje in resničnost, kanadska dok. odd.

23.50 Kaj dogaja?

00.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.30 11.30 12.45 13.00 13.30 14.30 14.45 16.35 17.55 18.00 00.00 01.40

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.40 12.10 13.40 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 3. del Zdravnica Maruška, 1. sez., 62. del Žuža, 1. sez., 6. del Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 32. del Gimnazija K-popa, 2. sez., 8. del Vaše zdravje, naša skrb Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Titanik Vaše zdravje, naša skrb Snežna avantura, kanadski film Delovna akcija, ponovitev 24UR vreme 24UR: Odločitev 2022 Materine skrivnosti, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2933. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2934. VTV magazin, reg. inf. odd.

Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Sitnobe sitne, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Letalstvo v Šaleški dolini, dok. f.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

25. aprila

06.35 07.00 10.05 10.40 10.55 11.10 11.45 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.20 14.35 15.10 15.45 16.10 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.00 21.05 22.45 23.20 00.00 01.20 01.45 02.35

06.00 10.10 11.20 14.15 14.30 16.15 17.30 19.00 20.00 21.10 23.00 00.00 00.35

Sreda,

26. aprila

Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha TV-izložba Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz TV-izložba Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

Prvi dnevnik Šport Vreme Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 1/4 TV-izložba S-prehodi: Maestro Igor Coretti Kuret Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, odd. za otroke Čudogozd: Skrb za ljubljenčka Čudogozd: Na pikniku TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej: Melodija, proizvodnja in prodaja glasbil Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Vreme Odmevi plus, Šport Umetnost igre Hommage a Tartini: 34. piranski glasbeni večeri 2012 Večer skladatelja Štefana Maurija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

05.25 07.00 10.05 10.35 10.50 11.10 11.40 11.55 13.00 13.25

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

V petek zvečer, izbor narodnozabavnih skladb Ljudje in zemlja, izob. odd.

Sobotno popoldne Povezani z naravo, av. dok. odd. Življenje na strehi sveta: Darila narave, potopis, 5/5 Dobrodošli v Marwenu, am.-jap. f.

Deklina zgodba (III.), am. nad., 5/13 Podjetno naprej Videonoč

06.00 11.15 12.30 15.10 16.10

14.20 14.35 14.50 15.10 15.45 15.50 16.05 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 01.20 01.45 02.35

17.20 18.20 19.00 20.00 21.00 22.35 22.55 00.10

Odmevi plus Dobro jutro, Poročila Umetnost igre TV-izložba Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz TV-izložba Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 2/4 TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Ava, Riko, Teo, risanka Tib in Tamtam, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 10/40 Kapucar, belg. mlad. nad., 41/52 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Niki Vrum, risanka Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, posnetek Jugoslovanske tajne službe, dok. odd., 4/10 Vreme Odmevi, Šport Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 4. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Skrivnosti Yucatana - zid kraljev, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja?

Odnos z naravo – povezanost človeka in narave, avst. dok. odd.

Miti devištva, fran. dok. odd.

Babica gre na jug, slovenski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Deklina zgodba (III.), am. nad., 6/13 Videonoč

27. aprila

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.50 09.55 10.35 12.05 12.20 13.00 13.25 14.15 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.45 18.05 18.25 19.00 20.00 22.00 22.30 23.05 23.35 00.00 00.50

06.00 10.30 11.40 13.45 14.30 15.15 15.50 16.15 16.45 17.20 18.50 19.50 20.05 21.05 22.10 23.05 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.50 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.35 12.50 14.00 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.35 23.30 00.25 01.20 02.20

08.30 08.55 09.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Preverjeno, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del Podaj mi roko, 2. sez., 43. del Verjamem v naju 1. sez., 18. del Verjamem v naju 1. sez., 19. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 50. del Ljubezen na vasi, 1. sez., 21. del Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del Verjamem v naju 1. sez., 20. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 3. del Dobri zdravnik, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2934. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Kako smo volili Pomladani koncert vokalnih skupin Gim. Celje – Center 2021 Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 23.00 23.30 23.35 00.30 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.30 20.50 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del Podaj mi roko, 2. sez., 44. del Verjamem v naju 1. sez., 20. del Verjamem v naju 1. sez., 21. del Usodno vino, 4. sez., 51. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 22. del Gorski zdravnik, 7. sez., 4. del Verjamem v naju 1. sez., 22. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 23. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 15. sez., 1. del Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Gasilci v Chicagu, 4. sez., 4. del Dobri zdravnik, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Kako smo volili Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Skozi trpljenje v svobodo, dok. f.

Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2935. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Gora - Šentjungert nad Galicijo V pomlad s Smehom, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 8.00 8.15 8.30 9.35 10.40 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 22.25 23.20 00.15 01.10 01.50

08.30 08.55 09.00 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 17.15 17.55 18.00 18.15 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.50 21.55 22.25 22.30 23.20 23.50

Odmevi Dobro jutro Pujsa Pepa, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Vetrnica: Beli nosoroginji Luka in Lučka, risani film Portret otroka: Matija iz Sloven.

Skoraj nikoli II., ang. nad., 4/13 Los bando, norv.-švedski film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 3/4 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Toneta Pavčka, Mirna Peč, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi, izob. film Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Nasvidenje v naslednji vojni, slovenski film Poročila, Šport, Vreme Podoba podobe: Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Biotopi: Narava v nevarnosti, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Kanape - Kanapé, odd. za mlade Alpe-Donava-Jadran Šef doma, kuharska odd.

Glasba na vodi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Hej, partizan! Partizanski pevski zbor z orkestrom Ambienti Pojdi z mano, slov. mlad. triler Attenboroughovo popotovanje, britanska dok. odd. Žrebanje Lota Animirana zgodba o Jenny Lind, švedskem slavčku, švedski glasbeni biografski film Neustrašna, britanska nad., 3/6 Partizanske smučine Cerkno '45, dok. film Deklina zgodba (III.), am. nad., 7/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 4. del Podaj mi roko, 2. sez., 45. del Verjamem v naju 1. sez., 22. del Verjamem v naju 1. sez., 23. del Usodno vino, 4. sez., 52. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 23. del Gorski zdravnik, 7. sez., 5. del Verjamem v naju 1. sez., 24. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 50. del Vse punce mojga brata, 1. sez., 12. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 5. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 6. del Dobri zdravnik, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2935. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Mala miška in veliko rdeče jabolko, gled. preds. za otroke Lahko noč, otroci! Dvanajst mesecev Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Alfi Nipič na obisku na Floridi Spoznajmo jih ...

30 vrhov za 30 let Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 21

AVBERŠEK KAJA: Knjiga z jajčki ml – mladina 084.11 - Stripi Vir: https://www.stripburger.org

Strip, kuharska knjiga in kup žmohtnih zanimivosti iz sveta jajčk za vse generacije!

Jajčka so si podobna kot jajce jajcu, a hkrati tako različna – vsako ima svoj karakter, svojo osebnost, predvsem pa veliko znanja, o čem drugem kot o ... jajčkih!

Na hudomušen način nam glavni junaki tega posebnega stripa, ki nikakor ni le kuharska knjiga, čeprav je v njem zbranih veliko zani-

VELENJE

AJURVEDA za vsak dan

Četrtek, 21. 4.

Od – odrasli 615.8 - Alternativno zdravljenje Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/

Spoznajte, kdo ste, in zaživite v ravnovesju.

Ajurveda je eden najstarejših sistemov za podporo zdravja. Tradicionalna indijska »veda o življenju« nam omogoča, da se

16.00 Ploščad v Šaleku (med OŠ Šalek in trgovino) Ko zadiši po pomladi ..., pomladni bazar OŠ Šalek 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek 19.00 Glasbena šola, Modra dvorana Koncert študentov harmonike, nastop študentov Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda Luke Juharta 19.30 Glasbena šola, Orgelska dvorana Koncert pianistov Umetniške gimnazije Velenje

Petek, 22. 4.

mivih receptov za jajčne dobrote, pripovedujejo zgodbe in mite ter različne žmohtne zanimivosti iz sveta jajčk ter nas zabavajo s svojimi dogodivščinami – od potepov v zgodovino do debat o sodobni umetnosti. Seveda pa ne manjka niti spraševanj o tem, kaj je bilo prej, kura ali jajce, modrovanj o kozmičnih principih ter ostalih skrivnostih življenja in večnosti. Kaja Avberšek je vso to zmes fino razžvrkljala in začinila, nato pa vse skupaj hrustljavo zapekla še z barvito risbo, navihanimi domislicami ter fino sočnim humorjem.

Odgovore vam ponuja Knjiga z jajčki, zabaven in poučen strip za vse generacije!

bolje spoznamo, z upoštevanjem njenih naukov pa si lahko ustvarimo življenje, v katerem ohranjamo trdno zdravje, umirjenost, optimizem in življenjsko moč.

V tem sodobnem, preglednem in lepem priročniku boste izvedeli vse o svoji konstituciji, o dnevnih navadah in živilih, ki vam najbolj ustrezajo. Spoznali boste moč joge, meditacije in masaž, ki uravnavajo energije telesa in duha ter domača zdravila, ki so prilagojena vašim potrebam.

Naše življenje je dobro, če poskrbimo zase – in takrat lahko dobro skrbimo tudi za druge. Ajurveda nam kaže pot. 🔲

KINO spored MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore, družinska pustolovščina, 142 min (ZDA). Režija: David Yates Igrajo: Eddie Redmayne, Jude Law, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol, Callum Turner, Jessica Williams, Katherine Waterston, Mads Mikkelsen Petek, 22. 4., ob 17. uri, velika dvorana

SMARAGDNI RAJ Emerald paradise, dokumentarni film, 60 min (AVS, SLO). Režija: Laurens Bubendorfer Petek, 22. 4., ob 19. uri, mala dvorana – OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE!

SEVERNJAK The Northman, akcijski film, 140 min (ZDA). Režija: Robert Eggers Igrajo: Alexander Skarsgå rd, Nicole Kidman, Claes Bang, Anya Taylor-Joy, Gustav Lindh, Ethan Hawke, Björk, Willem Dafoe Petek, 22. 4., ob 20. uri, velika dvorana

VESOLJE MED NAMI Mladinski film, 100 min (SLO) Režija: Rahela Jagrič Pirc. Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišic, Manca Dorrer, Irena Mihelic, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovic, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman Sobota, 23. 4., ob 17. uri, velika dvorana

NOTRE DAME V PLAMENIH Notre-Dame Brule, drama, 110 min (FR) Režija: Jean-Jacques Annaud Igrajo: Samuel labarthe, Jeremie Laheurte, Eloide Navarre Sobota, 23. 4., ob 20. uri, velika dvorana

TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Myši patří do nebe, sinhronizirana animirana pustolovščina, 87 min (Češka, Slova-

21

PRIREDITVE, MNENJA

21. aprila 2022

ška, Poljska, Francija), 6+ Režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovič-Babnik Nedelja, 24. 4., ob 16. uri, velika dvorana

ULICA NOČNIH MOR Nightmare Alley, akcijska kriminalna drama, 150 min (ZDA) Režiser: Guillermo del Toro Igrajo: Bradley Cooper, Cate Blanchett, Toni Collette, Willem Dafoe, Rooney Mara Nedelja, 24. 4., ob 18. uri, mala dvorana

BATMAN The Batman, akcijski film, 175 min (ZDA) Režija: Matt Reeves Igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano, Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard, Andy Serkis Nedelja, 24. 4., ob 19. uri, velika dvorana

MOJ OČE KLOBASA Mijn vader is een saucisse, mladinska komedija, 83 min (Nizozemska, Nemčija, Belgija). Režija: Anouk Fortunier Igrajo: Johan Heldenbergh, Eva van der Gucht, Savannah Vandendriessche, Jade De Ridder, Ferre Vuye Ponedeljek, 25. 4., ob 18. uri, mala dvorana

PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Drama, 90 min (Slovenija) Režija: Tijana Zinajić. Igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc Ponedeljek, 25. 4., ob 19. uri, velika dvorana

10.00 Sončni park, Vila Rožle Zaključek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 40. obletnica delovanja Podkrajskih fantov 17.00 Velenjski grad, stolp Rondela Alja Krofl s povabljenimi umetniki: Vrbano, zelene skulpture v urbanem prostoru, razstava umetniških del in performans

18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert Kitarskega orkestra Glasbene šole Velenje z gosti 19.00 Galerija Velenje Intermedijska razstava – robotske stvaritve, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor z Gabrielo Babnik 20.20 Knjižnica Velenje, preddverje Talija Velenjska - ljubezen moja, predstava 21.00 eMCe Velenje Panka nam manka, koncert

Sobota, 23. 4.

10.00 Galerija F-bunker Najboljši mladi fotografi Slovenije med 16 in 21 let, odprtje razstave 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Gledališki festival gluhih 21.00 eMCe plac Mrigo & Slick, koncertna premiera

Torek, 26. 4.

17.00-18.00 Vila Rožle Torkova peta: Prihajajo vesoljci, ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Umetniški večer dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje, razstava likovnih del in koncert

Četrtek, 21. 4.

17.30-19.30 Kulturni dom Šoštanj – mala dvorana Pomladni ciklus vadbe-peta razsežnostčuječnost telesa, uma in duha X X

Saj če bi mi hoteli svoje, bi se razjezili ali kaj podobnega. Če dobro pomislimo, koliko ponižnih odnosov obstaja, ko drugi molči za "ljubi mir". In zopet – "ljubega miru" pa od nikoder. Četudi včasih lahko

Kajuh za kulturno ministrstvo ni pomemben

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan) • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 22. 4.

19:00 MC Šmartno ob Paki Prva spomladanska žurka, čisto zares!

Sobota, 23. 4.

9:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Naj odvečni predmeti ponovno oživijo – zbiranje odvečnih predmetov

v odnosih naredimo distanco, se ne gibamo v okolju, kjer zopet ne bi mogli biti mi, in če nam to ne prinese notranjega miru, pomiritve, nas kljub vsemu po tihem spremlja na poti življenja, potem tudi s tem zagotovo nismo dosegli "ljubega miru". Čeprav večni optimistki, mi življenje prinaša zgodbe, ki pogosto govorijo o takšnih odnosih. Seveda o njih pripovedujejo tisti, ki bi naredili vse za "ljubi mir", pa četudi to pomeni, da nikoli ne pomislijo na sebe in v vsem ustrežejo drugim. Še bolj presenečeni smo lahko, ko vidimo, za kakšne odnose gre, kakšna so sorodstvena razmerja.

Včasih si lahko misliš, da se stvari s starostjo spremenijo. Da vedno za vsakega pride doba odraslosti, samostojnosti in tistih trenutkov, ko ne bo več treba "polagati" računov svojim staršem. Pa pogosto ni tako. Skratka, nepredstavljivo

Mnenja in odmevi

krajec

Šoštanj in okolica Čistilna akcija občine Šoštanj Primorska Kolesarjenje po toplih krajih slovenskega primorja

Zaradi "ljubega miru"

In tu se pojavi resno vprašanje, ki si ga je dobro postaviti. Ali res to, kar rečem ali kako ravnam, prinese "ljubi mir"? Ali pa v bistvu samo utišamo sebe, da ima drugi več prostora, da pove svoje, da morda zatremo svoje misli, želje ali hotenja v kali, da ima drugi prostor, da uresniči svoje.

23. aprila, ob 13:56, zadnji

Sobota, 23. 4.

Skozi tančice ženskega pogleda

Ste se kdaj vprašali, kaj vse ste pripravljeni narediti za "ljubi mir"? Zagotovo ste že kdaj izrekli te besede. Ali pa vsaj slišali koga drugega, ko je razlagal o kakšnih odnosih in rekel, za "ljubi mir" smo ravnali ali rekli tako. Morda pa kdo te misli ne razvije dalje. Za "ljubi mir" smo ravnali tako, a miru ni od nikoder.

Lunine mene

ŠOŠTANJ

je veliko raznih odnosov, ko enostavno zaradi "ljubega miru" molčimo.

Težje se prepozna v tem zapisu nekdo, ki se mu daje prostor, da lahko iz sebe da vse, brez zadržkov, brez razmisleka. Ali koga prizadene, je verjetno zadnje, na kar bi lahko pomislil. To pa je verjetno povezano tudi s tem, da zmoremo biti ljudje precej egoistična bitja. Pomemben sem jaz in nihče drug. Pomemben sem jaz, je sicer dobro, zdravo in potrebno, a stavek se potem nadaljuje – potem pa vsi ostali. Saj kot vemo, ko sem jaz dobro, sem lahko dober tudi za druge. Če pa od sebe ne dajem dobrote, ampak samo jemljem, potem si verjetno lahko zamislim, da nekdo zame počne nekaj zaradi "ljubega miru".

Danes te spodbujam, da se, če si kdaj izrekla/izrekel besedno zvezo "ljubi mir" v povezavi s kakšnih odnosom, vprašaj, ali s tem res pride mir ali pa ga ni od nikoder.

Vse dobro! 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

nega delovanja organizacije. Vsaj

naprednih aktivnostih pripadnikov

to bi strokovna komisija v rubriki

Osvobodilne fronte.

projekta, s katerim se je borčevsko

prijavnice, v kateri je opis glasila

Žal je Kajuh za kulturno ministr-

glasilo Svobodna beseda prijavilo

Svobodna beseda, lahko prebrala

stvo preveč nekulturen, da bi mu

na razpis za medije.

oz. razumela.

vsaj ob 100. obletnici rojstva to

Strokovna komisija, ki sicer poi-

A če je že odločanje strokovne

podalo priznanje ali ga vsaj nekje

mensko ni znana, je prijavo anali-

komisije vedno subjektivno, čerav-

omenilo, če že ne premore tolikšne

Kajuhovo leto je projekt, ki po

zirala vse od 25. novembra lani, ko

no bi naj bilo strokovno, ob tem

politične kulture, da bi se Kajuha

mnenju strokovne komisije mini-

je Svobodna beseda oddala prijavo

pa je neznano, kdo sploh so člani

spomnili na primeren, kulturen

strstva za kulturo ne dosega »visoke

na razpis za medije. Kulturni mini-

strokovne komisije ter kakšne re-

način.

kakovosti in komunikativnosti, še v

ster je z odločbo mirno odrekel so-

ference za odločanje imajo oni, pa

A ne skrbite, Svobodna beseda bo

manjši meri pa aktualnost in izvir-

financiranje mesečnika Svobodna

je odločitev kulturnega ministra Si-

preživela tudi takšne nekulturne

nost. /…/ Projekt je manj pomem-

beseda, ki izhaja v nakladi petnajst

monitija, da Kajuh pač ne predsta-

udarce kulturnega ministra in bo

ben za uresničevanje pravice do

tisoč izvodov in je edino glasilo, ki

vlja aktualnosti in izvirnosti ter ne-

ob Kajuhovem letu, ki ga je kot edi-

javnega obveščanja in objektivne

javnosti predstavlja zgodovinsko

pomembnost Kajuhovega leta, več

na organizacija v Sloveniji progla-

obveščenosti. /…/ Projekt je nepo-

tematiko partizanstva, NOB, akter-

kot žaljiva do dediščine in identitete

sila zgolj Zveza združenj borcev za

memben z vidika zagotavljanja re-

jev tega obdobja ter zgodovinsko

slovenstva. Zlasti pa zgodovinsko

vrednote NOB Slovenije, pripravila

dnega in objektivnega ter uravno-

pomembnih pridobitev med NOB

pomembnih pridobitev Slovencev

spoštljiv poklon do enega največjih

teženega predstavljanja političnega

za slovenski narod. A bolj kot nefi-

med NOB, pri čemer je prav razvoj

partizanskih pesnikov, čigar prispe-

delovanja in stališč raznih organi-

nanciranje bode v oči žaljiva ocena

kulture poudarjal, da narodnoosvo-

vek je, ne glede na vsa (ne)strokov-

zacij in posameznikov…«

strokovne komisije, pod katero se je

bodilni boj, ki ga je vodila OF, ni bil

na mnenja kulturnega ministrstva,

Ne, to ni prvoaprilska šala, odloč-

podpisal minister Simoniti, z oce-

samo vojaško in politično gibanje,

neminljiv in neprecenljiv.

ba ministrstva je namreč datirana

nami o nekompetentnosti piscev

temveč predvsem narodno gibanje

»Zdahnili bi, da ne trpimo z

na ta datum, to je le nekaj strokov-

glasila, neuravnoteženosti poro-

s srcem in z dušo za slovenstvo. To

uporno, dvignjeno glavo!« (Kajuh,

nih ugotovitev iz odločbe komisije

čanja o političnih stališčih. Ravno

se je odražalo tudi v veličini poda-

Slovenska pesem)

kulturnega ministrstva, pod katero

slednje je res smešno, saj Svobodna

janja slovenske kulture, v liriki, za-

se je podpisal minister dr. Vasko Si-

beseda pač ni politično glasilo, tem-

peti partizanski pesmi, gledališču,

moniti, s katero je ta zavrnila so-

več glasilo nevladne organizacije

zborovskem petju, v izdajanju par-

financiranje Kajuhovega leta kot

in nikakor ne predstavlja politič-

tizanskega tiska in mnogih drugih

Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije 🔲

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

21. aprila 2022

Nagradna križanka »Vrtnarstvo-cvetličarstvo Potočnik« Oven, 21. 3. – 20. 4.

Pred vami je končno malce bolj sproščeno obdobje, v katerem boste uspeli priti do nekaterih spoznanj, ki bodo razprla pogled na vašo trenutno situacijo. Tudi na čustvenem področju boste doživeli premik v pozitivno smer, če se boste prepustili toku dogodkov in sledili svoji sproščenosti. Ker boste polni energije, boste pritegnili mnoge nove priložnosti. Malce bolj pozorni pa morate biti na področju zdravja. Spomladanske tegobe vas namreč ne bodo pustile povsem pri miru, kar vas zna precej utruditi.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Domen Potočnik s.p.

Tekavčeva cesta 11, 3325 Šoštanj

0599 60 113 ali 031 677 032 Delovni čas od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00, sobota: 8.00 do 13.00

Pomladna ponudba: • • • • •

bogat in pester izbor okenskih in balkonskih rastlin enoletnice in trajnice strokovno svetovanje in zasajevanje korit širok izbor zelenjavnih sadik in zelišč zemlja, gnojila

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo Potočnik«, najkasneje do ponedeljka 9. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

03 898 17 50 | narocila@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Vaša želja po neodvisnosti bo v tem tednu vedno bolj izrazita, kar vas bo precej osvobajalo, hkrati pa bo vzbujalo dvome v vašem partnerju. Jasno in glasno pojasnite situacijo, da ne bo prišlo do nepotrebnih nesporazumov in nezaupanja. Tudi na službenem področju se boste v tem obdobju najbolje počutili takrat, ko boste delali sami. Sploh, ko boste spoznali, da ste precej bolj učinkoviti kot sicer. Ob vsem tem pa boste ugotavljali, da se po dolgem času v svoji koži zelo dobro počutite, kar vas bo dodatno motiviralo, da še naprej vsaj nekaj časa posvetite zgolj samim sebi.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Kipeli boste od pozitivne energije, čeprav še sami ne boste vedeli, od kod jo jemljete. Izkoristite svoje počutje za navezovanje novih stikov in sklepanje poznanstev. Okolica vas bo z veseljem poslušala, kar bo vodilo do dobrih odnosov, samskim pa se morda odpre kakšna priložnost za novo romanco. Tudi v službi boste pustili dober vtis ter veliko lažje in hitreje opravljali svoje obveznosti. Pozorni ostanite le na področju financ, kjer se lahko zgodi, da boste zaradi obilice energije po nepotrebnem zapravljali in prekoračili postavljeno mejo.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Končno ste na poti spoznanja, da nikoli ne boste mogli ugoditi prav vsem, zato je pravi čas, da se nehate obremenjevati z malenkostmi, ki v vašem življenju nimajo nikakršnega pomena. Ne predajajte se več pritiskom iz okolice, temveč sledite svojim občutkom in intuiciji. Pogum, da sledite samim sebi in počnete stvari na svoj način, vam lahko na dolgi rok prinese ogromno spoštovanja, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Tudi na zasebnem področju se bodo stvari uredile takoj, ko se boste znebili bremen okolice in se prepustili raje tistim stvarem, ki v vas vzbujajo dobre občutke.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Zadnje čase ste precej odmaknjeni, tudi kadar ste v družbi svojih najbližjih. Morda je krivo to, da ste se nehote ponovno vrnili v preteklost in zbudili stare dvome in pomisleke, ki vam ne dajo miru. Okoli sebe ste postavili ščit, ki vam preprečuje, da bi se pred ljudmi zares sprostili. Ne bojte se izraziti svojih čustev, ne skrivajte se za oklepom, temveč se poskusite osvoboditi preteklih bremen. Pri tem vam bo koristil pogovor z določeno osebo, saj boste spoznali, da ni vse tako, kot je v tem trenutku videti.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Pred vami je nekaj mirnih in zaspanih dni, v katerih vas obveznosti končno ne bodo več preganjale. Ta čas pa izkoristite čim bolj aktivno in ustvarjalno, sicer lahko zapadete v pasivnost in lenobnost, ki vas bosta zaprli med štiri stene in izrazito vplivali na vaše zdravje in splošno počutje. Sprejmite vabila prijateljev in družine, ostanite odzivni ter se ne predajajte brezdelju. Poskrbite tudi, da ne ustvarjate nepotrebnih zastojev na ljubezenskem področju, kjer že nekaj časa vlada zatišje.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

od 22. 4. do 28. 4.

- 22. aprila 1994 so v Šmartnem ob Paki proslavili 160-letnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je takratni direktor velenjskega premogovnika dr.

Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion. Med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala članica AK Velenje Jolanda Steblovnik (zdaj Batagelj); - 22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi; - 23. aprila leta 1904 je v Velenju umrl grof in plemič Arthur August Mensdorff – Pouillyja. Bil je najmlajši od šestih sinov grofa Emmanuela Mensdorff - Pouillyja in njegove žene princese Sophie Sachsen – Coburg – Saafeld, sestre belgijskega kralja Leopolda I. ter tete

angleške kraljice Viktorije.

Tako kot oče in brat si je, čeprav ga zasledimo zapisanega tudi kot slikarja, izbral vojaško kariero in dosegel čin generalmajorja.

Leta 1902 se je v vili Bianca v Velenju poročil z Bianco Capello grofico Wickenburg, vdovo po Karlu I. Adamovich de Csepinu. Rojen je bil 19. avgusta 1817 v nemškem Coburgu; - 23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu. Svečana otvoritev je bila v nedeljo, 21. aprila 1963, ko so odprli šolo s 16 učilnicami, telovadnico in prostori za tehnični in gospodinjski pouk; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank; - 24. aprila 1932 se je v Šaleku pri Velenju rodil pedagog, družbenopolitični delavec in direktor Jože Melanšek; - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj–Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjo, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada. V času napada je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred

Čeprav niste navdušeni nad tem, da bi se izpostavili, se morate naučiti postaviti zase. Ne bojte se stopiti v ospredje in izraziti svojih idej, občutkov, še najmanj pa svojega mnenja. Četudi se okolica ne bo nujno strinjala z vami, je to še vedno veliko bolje, kot da se skrivate za tujimi odločitvami in čakate, da se situacija obrne v pravo smer sama od sebe. Pomembno je, da zaupate samim sebi, le tako vam bodo zaupali tudi drugi. Če se boste aktivirali v spremembe in pogumno stopili naprej, kadar je to potrebno, se vam bo to na dolgi rok obrestovalo tako na službenem kot na zasebnem področju.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Sledi precej ustvarjalno in sproščeno obdobje, v katerem pa boste morda malce preveč zasanjani. Uživajte in se predajajte sreči in ustvarjalnosti, hkrati pa pazite, da ne obstanete preveč v svojem svetu, ki nima pravega stika z realnostjo. Čeprav se v tej situaciji počutite precej udobno in sproščeno, poskušajte vzpostaviti neko zdravo ravnovesje, ki vam bo omogočalo, da se ob dnevnem sanjarjenju spustite tudi v zunanji svet. Ta vam lahko ponudi veliko več, kot si sami predstavljate.

Vila Bianca (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; - 24. aprila 1975 so svečano odprli novi Dom kulture v Šoštanju; - 25. aprila 2007 je v Slovenj Gradcu umrl Jože Medved, ki je bil od leta 1955 pa vse do svoje smrti predsednik območnega odbora Rdečega križa Velenje. Odgovorne funkcije je opravljal tudi v organih RK Slovenije in nekdanje Jugoslavije ter v mednarodnem okviru. Bil je izvršni podpredsednik sveta delegatov za Evropo pri mednarodnem komiteju Rdečega križa v Ženevi.

Rojen je bil 18. marca 1938 v Litiji; - 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Žerdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Šaleške doline in je napisal več kot 230 skladb pretežno narodno zabavne, pop in zboro-

vske glasbe; - na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju; - 27. aprila 1928 se je v Biršah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Alojz Zavolovšek. Umrl je 29. junija 2017; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji. 🔲

Damijan Kljajič

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V naslednjih dneh bodo razmere doma precej naporne. Čeprav po eni strani ne želite obremenjevati najbližjih, se po drugi strani ne smete zapirati vase, saj se boste znašli v krču, iz katerega se boste težko izvili. Ko bodo misli najbolj temačne, vas bo reševalo gibanje v naravi in druženje s prijatelji. Kljub stresnim dnevom zato ne prekinite z dejavnostmi, ki koristijo vašemu zdravju in splošnemu počutju. Morda se bo zaradi pomanjkanja zagona in motivacije treba v to tudi prisiliti, a ko boste spoznali pozitivne učinke teh dejavnosti, se bodo prelevile v vsakodnevne navade, ki bodo znatno izboljšale vaše življenje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Partner ali simpatija bo v vas sprožila dobro počutje, kar vam bo prineslo dodaten zagon tudi na drugih področjih vašega življenja. Pozitivna naravnanost bo prinesla nove ideje in začutili boste moč, da jih realizirate. To vas bo spodbudilo, da se boste zelo intenzivno lotili novih stvari, a bodite pozorni in poslušajte svoje telo, ki rabi tudi nekaj počitka. Če si boste znali uskladiti prosti čas z delom, se vam obetajo odlični rezultati, sicer pa se lahko znajdete na razpotju, kjer se boste morali odločiti zgolj za eno ali drugo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Zdi se vam, da nikakor ne najdete prave moči in energije, da bi lahko izpolnili vse tisto, kar ste si zadali. Vsako najmanjšo stvar občutite kot veliko obremenitev, ki vam stoji na poti in vas ovira pri izpolnjevanju vaših ciljev. Hrepeneli boste po brezskrbnosti in harmoničnih odnosih, hkrati pa se boste zavedali, da je pred vami še ogromno problemov, ki jih ne morate rešiti z danes na jutri. Na srečo je vsaka težka situacija tudi dober učitelj, ki vam bo na dolgi rok pokazal, kako se soočati s takšnimi ali drugačnimi stiskami in vas okrepil za nadaljnje izzive.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ne skrivajte svojih skrbi in strahov, temveč jasno izrazite svoje občutke, saj se boste s tem močno razbremenili, hkrati pa boste le na ta način lahko prišli do odgovorov in rešitev za nastalo situacijo. Prikrivanje vaših tegob vam bo na dolgi rok zgolj škodovalo, saj se bodo negativni občutki nabirali v vas do točke, ko jih ne boste mogli več kontrolirati. Pogovorite se s partnerjem ali s svojimi najbližjimi, ki bodo zagotovo razumeli vašo stisko, vi pa boste ob tem veliko lažje zadihali in iskali načine, da se izvijete iz trenutne situacije.

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA IŠČEM SOPLESALKO srednjih let, manjše ali srednje postave za tečaj družabnih plesov. Gsm: 040 306 497.

ŽIVALI NESNICE, črne,rjave, grahaste in peteline, vse cepljeno, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 24. 4. 2022 od 8.00 do 8.30.

Olgi v spomin

Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250.

NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim. Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675.

OVČKE, mlade, prodam. Samca za nadaljnjo rejo. Tel. 03 589 32 79.

V četrtek, 14. aprila, smo se za vedno poslovili od naše članice Olge Janžovnik.

Pretreseni smo spremljali njeno kruto bolezen, ki nam jo je po pol leta tudi vzela.

Olga je bila celo življenje predana svojemu domačemu kraju, vpeta v številna društva in aktivnosti. Tudi po preselitvi v Pesje, kjer sta si z možem zgradila nov dom (v Škalah so morali domačo hišo zaradi izpodkopavanja premoga zapustiti) in uživala s svojo družino, se je vedno vračala h koreninam življenja. Bila je učiteljica na podružnični osnovni šoli v Škalah in tudi dolgoletna vodja le-te. Skozi njene roke so šle številne generacije škalskih otrok in prav vsi jo imajo v lepem spominu.

RAZNO ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

Po upokojitvi se je takoj vključila v delovanje društva Revivas, saj je tako še vedno ostala v stiku s svojim nekoč ljubim domačim krajem. V toku let je prevzela številne organizacijske aktivnosti, saj je na svoj umirjen in kultiviran način delovanja znala pritegniti ljudi k različnim oblikam dela. Tudi sama je delala pri vseh dejavnostih, bila neutrudna in hvaležna za vse uspele projekte. Zelo jo bomo pogrešali pri Jožefovem sejmu, Škalski pravljici, Jeseni na vasi, na vodenju okrog našega jezera, pri zapisovanju škalskih zgodb, na sejmih v Velenju in po Sloveniji in še in še.

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

21. aprila 2022

ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 23. 4. 2022 , nedeljo, 24. 4.

2022, in v sredo, 27. 4. 2022, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 91 (Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, Velenje). Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

BALKONSKE ROŽE (Bršljanke, Pelargonije)

PRI NAS NAJDETE BOGATO IZBIRO SADIK (paradižnik,paprika, solate, por, začimbe, jagode ...)

AKCIJA VRTNEGA ORODJA VILLAGER (-10 % na vse artikle Villager)

Eva Kumer, za društvo Revivas

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

•

SMRTI

•

•

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 11. do 17. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 11. do 17. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Draga Olga, bili sva dolgoletni sodelavki in prijateljici. Neštetokrat sva se skupaj nasmejali prigodam v šoli in zunaj nje. Se vsaj poklicali, če že za drugo ni bilo časa. Tvoja telefonska številka je še v mojem telefonu, čeprav je že kar nekaj časa nisem mogla uporabiti. Pa kar naj bo, v spomin.

-10 %

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Na zadnjem našem vodenju okrog Škalskega jezera smo pri obeležju najdišča mastodonta posadili lipo, ki je tudi njej v slovo in spomin. Poimenovali smo jo Olgina lipa.

Tako nas bo vedno spomnila na njo, ko se bomo ustavili ob njej.

•

Pogorevc Veronika, roj. 1939, Velenje, Graškogorska cesta 32 Špeglič Marija, roj. 1943, Šoštanj, Cesta talcev 3A

Tomljanović Grozdana, roj.

1945, Šlandrova cesta 29 Kastelic Karol, roj. 1936, Velenje, Kidričeva cesta 7

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Žalostni sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, dedi in tast

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

MARTIN AVBERŠEK 14. 11. 1946 – 14. 4. 2022

Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje ali kakorkoli drugače pomagali v teh težkih trenutkih.

Hvala tudi govorniku, dr. Urbancu, sestri Stanki, patronaži Velenje, posebej sestri Darinki in Mandi, reševalni postaji Velenje in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica.

Žena Milka, hčere Danica, Nevenka in Katja z družinami, vnuki in pravnuka

Naš čas, 21. 4. 2022, barve: CMYK, stran 24

Na Ljubnem letos veličasten blagoslov potic Velikonočna vigilija je neločljivo povezana s cvetno-nedeljskim blagoslovom butaric – Potice so etnografska posebnost brez primere v evropskem prostoru Jože Miklavc Na cvetno nedeljo se je na Ljubno ob Savinji zgrnila več sto glava množica družin, otrok in starejših, zelo veliko za ta čas in desetletja neprekinjeno tradicijo v Zgornji Savinjski dolini.

Pri cerkvi sv. Elizabete, kamor vsako leto vabi na blagoslov zelenja (koncem velikonočnega tedna pa tudi na »žegen« domačih simboličnih jedi) domači župnik in dekan Martin Pušenjak, so prinesli snope zelenja, okrašene butarice ter prav posebne izdelke iz lesa, zimzelenih rastlin ter okrašenih miniaturnih izdelkov »potic«.

Te so nekaj posebnega v širšem prostoru našega evropskega sosedstva. Poznavalec ljudske nesnovne kulturne dediščine, velik poznavalec slovenske in evropske kulturne dediščine prof. dr. Janez Bogataj, ki je ob svojih obiskih žegnanja potic ter strokovnih procedurah prepričal institucije doma in v tujini, je o izvirnosti in vrednosti te evropske posebnosti dejal, da imajo ljubenske potice zdaj že skoraj takšen sloves kot ljubenska flosarija.

Potice predstavljajo etnografsko posebnost brez primere v evropskem prostoru. To pa gre pripisati tudi izdaji knjige velikega formata nekdaj domačinke, publicistke in avtorice Karoline Vrtačnik Ljubenske potice.

Nenazadnje pa v zadnjih dveh letih postavljena stalna razstava, mali muzej slovitih Ljubenskih potic, ki zlahka prepričajo o naključju dogodka pred sto in več leti, izvirnosti duha, zraščenosti ljudi s tradicijo, ljubeznijo do domače identitete ter prenašanjem kulture domačinov na mladi rod, zagotavlja, da se bo tradicija nadaljevala v nedogled.

Vse se je pričelo pred okrog 150 leti

Namesto običajne, klasične butarice, je preužitkar z domačije Juvanica Jože Poličnik iz Tera k blagoslovu prinesel v cerkev na Ljubno »cimermansko krošnjo« (leseni nahrbtnik s tesarskim orodjem). Takratni duhovnik se je v to posebnost in klenega moža zamislil in skupaj z ostalimi butaricami opravil tudi blagoslov tako posebnega

pripomočka. S tem je dopustil drugačnost, sprejel lepoto in spremembo običaja.

Sprememba je poslej potekala z več letnimi prekinitvami zaradi vojne tako, da so butarice, »ljubenske potice« in običajni

❱

Dr. Janez Bogataj: "Ljubenske potice imajo zdaj že skoraj takšen sloves kot ljubenska flosarija".

»snopi« imeli na stežaj odprta cerkvena vrata. Mladi duhovnik Pušenjak je omogočal blagoslov le-teh na prostem, kar je z desetletji postala tradicija, ki ji zlepa ni bilo enake in ji zlepa ne bo konca.

V zadnjih 30 letih so se najbolj izkazali kot izdelovalci ljubenskih potic v družinah Ide

Družina Tadeja Brgleza, umetnika kiparjenja v lesu, je vsa predana ustvarjanju ljubenskih potic. imajo vzore v družinah ter celo v okviru učnih skupin ali turistično-etnografskih društev.

Štejejo izvirnost, domišljija, narava

Mlado dekle je prineslo k blagoslovu tudi potico modela slovite skakalnice pod Rajhovko. Župan Franjo Naraločnik je celjskemu škofu dr Maksimiljanu Matjažu podaril knjigo Ljubenske potice.

in Ivana Voler, Podlesnikovi iz Tera, Jože Hudej »Juvaničnik« iz Tera, pokojni Alojz Atelšek ter mlada družina Jožeta in družine sina Tadeja Brglesa iz Savine. V miniaturah so bili izjemni tudi »pastir« Franjo Marovt, Jože Vodušek, Maks Tostovršnik, Jože Hudej, Martin Juvan, Jožica Kumprej, Jožica in Janez Lenko, Vera in Martin Kumprej pa mladi gozdarski zanesenjak Lojze Gluk ter še številni drugi.

Zapovedani so naravni materiali

Izdelovalci so sprva ustvarjali preprosto kmečko in gozdarsko orodje, cerkvene ikone s križem, kelihom in svečami, moštranco in cerkvenimi zvonovi. Pa tudi manjše in velike krščanske sakralne objekte. A s

Rekli so ❱ Franjo Naraločnik, župan: »Ljubenci smo se

vnovič, po dveh letih korona prekinitve, zbrali na cvetno nedeljo in k blagoslovu prinesli raznolike cvetno-nedeljske butarice, le na Ljubnem »potice«, ki kažejo spoštovanje velikonočnemu času in pripadnost tovrstni kulturi in katoliški tradiciji.

Veliko število udeležencev in butaric je odličen pokazatelj, kako željni smo druženja in koliko nam pomeni pripadnost lokalni skupnosti. Zgodil se je še eden od čudovitih, neponovljivih dogodkov, ki naj nam priprosi lepše čase brez omejitev!«

časom so mlajši izdelovali tudi vse vrste praktičnih predmetov, okrasja, spomladanske botanike, detajle flosarije, vaških posebnosti, upodobitve živalskih in človeških figur ter z nekaj drznosti tudi z materiali, ki so že mejili na neizvirnost. Namreč le les, naravni materiali, barvita semena, zimzeleno listje, mačice ive, bodika, leska ter rumena vrba-beka so bili sprva zapovedani sestavni deli.

Ker časa in mladih zlepa nič ne ustavi, so se brez potrebe pojavili tudi že tehnološko napredni pojavi računalništva v vsakdanjem življenju.

Sodobne ideje so mnogi poiskali v mojstrskem oblikova-

nju upodobljenih predmetov in stvari, ki sodijo v šport, gozdarsko kulturo, glasbo, lov in ribolov, sodobnejša kmečka dela, stavbarstvo in sobivanje v družini. V dneh pred cvetno nedeljo tako že stoletje domačini, predvsem starejša in srednja generacija, številčno izdelujejo te izjemne kreacije, od malih predmetov za pest velikih, do metrskih velikosti in jim z oblikovalsko vnemo dajejo dekorativno, celo umetniško vrednost. Nekakšna tekma se stopnjuje med vse mlajšimi izdelovalci, ki

A izdelkov slavnih figuraličnih cvetnonedeljskih butaric »ljubenskih potic«, razglašenih 21. februarja 2013 za živo mojstrovino državnega pomena, niso nikoli ocenjevali ali tekmovalno presojali. Kot je še dejal v zagovoru svoje ocene dr. Bogataj, štejejo tudi domišljija, izvirnost ter vključevanje narave in simbolov velikonočnega časa.

K spodbujanju in ohranjanju tradicije ter lepega krščanskega praznika cvetne nedelje v okviru velikončnega vzdušja so

zares veliko prispevali domači duhovniki in dekan Ljubenske fare Martin Pušenjak, pa prva županja samostojne Občine Ljubno Anka Rakun, sedanji župan, zdaj državni svetnik Franjo Naraločnik, občinski svetniki, kulturniki, nekatera domača društva, gospodinje in kmetje ter izdatno utrjevalec nesnovne kulturne dediščine dr. Janez Bogataj.

Ob svojih ocenah in strokovnih procedurah je slednji prepričal institucije doma in v tujini o izvirnosti in vrednosti velike posebnosti. Svoje so prispevali sedanji nosilci občin-

❱

Ljubenske Cvetnonedeljske potice (butarice) so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, prepoznane kot mojstrovina državnega pomena.

skih funkcij, nekatera društva in institucije, ki so omogočili s pridobitvijo evropskih sredstev ter donacijami zasebnega, domačinom naklonjenega kapitala, da so zgradili prostore v podstrešnih prostorih Zadružnega doma in tam vzpostavili Zbirko Ljubenskih potic in moderno dokumentiranje ljubenske flosarije (slednje Družine sodelujejo celo ob sodelovanju Ljudpri ideji in izdelavi ske univerze Velenje).

- mladi prinesejo Minuli dogodek je ob pepotice na blagoslov k tju in izvajanju blagoslova cerkvi na Ljubnem. potic in butaric ter drugega velikonočnega zelenja prvič po imenovanju blagoslovil novi škof Celjske škofije msgr. dr. Maksimiljan Matjaž in po tradicionalnem sprehodu okrog cerkve daroval vsem cvetnonedeljsko sveto mašo. 🔲

Petnajsta mlečna kraljica Med 57 kandidatkami je kraljica letos postala 25-letna Aleksandra Matan Zreče, 7.aprila – Po dveh letih je Mlekarna Celeia iz Arje vasi znova v živo »izpeljala« srečanje svojih najboljših proizvajalcev in odkupovalk mleka – zadrug. Na srečanju v Zrečah, ki sta se ga udeležila tudi kmetijski in gospodarski minister Jože Podgoršek in Zdravko Počivalšek, so med drugim okronali tudi 15. mlečno kraljico. To je postala 25-letna Aleksandra Matan iz Mengša. V prostem času se ukvarja s petjem, klekljanjem, izdelovanjem nakita, voščilnic ter naravne kozmetike, so povedali v mlekarni. Poleg krone, lente in kraljevske obleke priznane oblikovalke Maje Štamol je v enoletno uporabo prejela tudi avtomobil znamke Peugeot. Sicer se je na razpis prijavilo 57 kandidatk, Matanova pa je zmagala v konkurenci sedmih v ožjem izboru.

Nova mlečna kraljica (na mlečnem »prestolu« je zamenjala Ajdo Podlesnik iz Svibnega pri Radečah) je povedala, da se je na

izbor prijavila, ker ima veliko želja. »V življenju želim marsikaj poskusiti in obožujem izdelke Mlekarne Celeia, sploh njeno skuto in tekoče jogurte, ki so iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. Naziv mi pomeni nov korak na moji življenjski poti in tudi to, da če si nekaj močno želiš, lahko to z nekaj truda uresničiš in dosežeš.« Projekt Mlečne kraljice je edinstven v slovenskem prostoru, omenjena mlekarna pa s pomočjo obveščanja in ozaveščanja o pomenu zdrave prehrane daje posebno mesto mleku in mlečnim izdelkom slovenskega porekla. Direktor Mlekarne Celeia Vinko But je ob tej priložnosti poudaril zavezo mlekarne k ponujanju zdrave, tradicionalne hrane: »Mlečna kraljica skozi svoje aktivnosti promovira slovensko tradicijo pridelave mleka, ki jo moramo ohranjati, biti na njo ponosni in jo podpirati.« 🔲

tp

Nova mlečna kraljica Aleksandra Matan je lento in krono prejela iz rok 14. mlečne kraljice Ajde Podlesnik.