Naš čas 17/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri bo precej jasno in toplo. V soboto se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, drugod bo še večinoma sončno.

številka 17

četrtek, 29. aprila 2010

1,50 EVR

Mlaji, kresovi, druženja ... Praznik dela ostaja praznik dela kljub težavam, ki pestijo gospodarstvo, mnoge delavce. Po hribih in dolinah te dni ‘rastejo’ mlaji, na vrhu katerih plapola slovenska zastava. Postavljanje mlajev hkrati združuje ljudi, saj v pehanju za boljše čase postajamo vse bolj odtujeni. Negovanje tega običaja je seveda za tiste, ki pri tem sodelujejo, in tudi za druge, zanimiv dogodek. Postavljalci marsikdaj tudi tekmujejo, kdo po postavil višjega, lepše okrašenega ... Med prvimi so olupljeno smreko z lepo okrašenim vrhom ter vencem pod njim - ponekod sta venca tudi dva ali celo trije - postavili v središča Velenja na Titovem trgu. Za to je poskrbela MO Velenje, že

dvajsetič po vrsti pa so visoko smreko dvignili v zrak že izkušeni možje iz Šentilja. Ob zvokih godbe velenjske tretje univerze in nastopu Folklorne skupine Koleda je bil dogodek prav poseben. Zbrane pa je nagovoril tudi župan Srečko Meh. Ročno, s po - ljudsko rečeno - žavri in pikli, so mlaj postavili dan pred dnevom upora tudi Hrastovcu. Tudi letošnji je velik, nekaj čez 30 metrov. Ob postavljanju se je zbrala skoraj večina krajanov te vaške skupnosti, zbrane pa je o pomenu obeh praznikov nagovoril velenjski podžupan in poslanec DZ Bojan Kontič.

Sobota, 29. maj 2010 www.mlekarna-celeia.si

Delu čast? Bojana Špegel

Pomlad je končno pokazala svoj pravi, prijazen obraz. Sonca je več, toplote tudi. Narcise že odcvitajo, tulipani so prav v teh dneh najlepši. In dnevi v mestu so mirni, kot že dolgo ne. Vse poti so krajše, ker nikjer ni gneče, vsi opravki hitreje opravljeni. V času, ko je narava v Šaleški dolini zame najlepša, se je dolina močno izpraznila. »Krive« so seveda počitnice in prazniki, ki jih oznanjajo tudi zastave na drogovih …

Tako mislim

S. Vovk

Za nami je dan upora proti okupatorju, praznik, ki so mu že skušali vzeti veljavo, a jim ni uspelo. Kar je še kako prav, saj zgodovine res ne smemo pozabiti. Ostati mora v opomin in ne le v spomin. Pred nami je praznik dela. Parola: »Delu čast in oblast!« ne velja več. To vsi vemo. Mnogi to tudi občutijo in to vsak dan bolj. Delo postaja privilegij. Oblast pa ima v rokah kapital, njegovi lastniki in njihove želje po dobičku. Zato so delavci tudi tam, kjer še imajo delo, plačila zanj pa niso več redna, tiho. Strah je velik. Če stopijo skupaj in na ulice, če pride do stečaja podjetja, bodo izgubili še tisto, kar trenutno še imajo. Upanje. Upanje na to, da se bo gospodarska kriza vendarle končala, da se bo njihovo podjetje uspelo izviti iz težav in da bodo za svoje delo spet redno, istega dne v mesecu, dobili plačilo. Zato je delo žal izgubilo čast, z oblastjo pa tako vemo, kako je. A praznik dela ostaja praznik. In prav je tako. Ne dvomim, da bodo tradicionalna kresovanja in prvomajska srečanja dobro obiskana. Kljub temu, da je veliko ljudi na počitnicah. Gre za lepo tradicijo. Za druženje, ki nam ga vse bolj primanjkuje, saj je volje in denarja premalo. Letošnji slavnostni govori morda ne bodo tako optimistični kot prejšnja leta. Ali pa bodo. Prav zato, ker upanje umira zadnje … Naj vse zapisano povežem še z enim dogodkom, ki je že za nami. Prejšnji teden je po vsej državi potekal teden knjige. Včasih smo rekli, da jo je treba vzeti v roke, ker je orožje. Danes je vse več mladih, ki so se tega držali, a po končanem šolanju nimajo prave perspektive. Če že dela ne dobijo, imajo znanje. Zato bo knjiga, tista tradicionalna, ki jo lahko vedno znova vzamemo v roke, vanjo napišemo posvetilo, jo podarimo nam dragi osebi … ostala pomembna! Ne internet, ne elektronske knjige, nihče ji ne bo vzel moči in veljave. Ker nobena elektronska škatla ne more nadomestiti stika z njo, morda še dišečo po tiskarni, morda dišečo po spominih na tistega, ki nam jo je poklonil ali zapustil. Tudi zato knjiga ostaja orožje! Lepša nam dneve, samotne večere, počitniške dni. Odpira in odstira obzorja. Zato jo tudi vi čim večkrat vzemite v roke. Pa čeprav se zdi, da so danes taki časi, da je bolje čim manj vedeti. Da je slabše tistim, ki veliko vedo, ker lažje razumejo, kaj se dogaja. Časi se spreminjajo in če je kaj, kar vam nihče ne bo mogel vzeti, je to znanje!

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

29. aprila 2010

Ročnik kupil četrtino Term Topolšica Emil Šterbenk, doktor znanosti

Ni več nevarnosti za nesporazume in odliv dobička Tatjana Podgoršek

Od minulega četrtka Zdravilišče Rogaška ni več večinski lastnik Term Topolšica. Četrtinski delež term je namreč kupilo podjetje Toming-Consulting, katerega last-

nik je velenjski podjetnik Tomaž Ročnik. Zdravilišče Rogaška za zdaj ostaja še 27-odstotni lastnik naravnega zdravilišča v Topolšici, ki pa ga prav tako prodaja. Dogovori o tem, kdo naj bi ga kupil, še niso končani. Največja lastnika Term Topolšica sta zdaj Zveza društev multiple skleroze in Modra linija holding. Zdravilišče Rogaška je kupilo 51odstotni delež term leta 2007 od Slovenske odškodninske družbe in ga leto kasneje zaradi nesoglasja

glede naložb v izgradnjo apartmajskega naselja na Ocepku in wellness centra, vrednih blizu 14 milijonov evrov, želelo prodati. Lidija Fijavž Špeh, direktorica naravnega zdravilišča Terme Topolšica, je povedala, da je sprememba lastništva zanje zelo dober znak za nadaljevanje tistega, kar so si vseskozi želeli: “... da ostaja zdravilišče v rokah nekoga iz doline in da se tudi razvoj in vsa ostala vprašanja rešujejo z dogovorom.« O preostalem 27-odstotnem deležu Zdra-

vilišča Rogaška, ki je še naprodaj, bodo odločili lastniki term. Lahko si le želijo, da se bodo stvari odvijale v skladu z njihovimi željami ter pričakovanji. »Po svoje pa že seda nja spre mem ba last niš tva pomeni, da ni več nevarnosti za nesporazume glede delitve dobička in odnašanja sredstev zunaj potreb podjetja,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh.

Blizu mu je voda, posebej šaleška jezera.

Ljubljana, Velenje, 19. aprila – Na Filozofski fakulteti, Oddelku za geografijo Univerze Ljubljana, je v ponedeljek uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Emil Šterbenk, vodja Oddelka za izobraževanje in trajnostni razvoj v Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje. Naslov njegove doktorske disertacije je bila Vloga vodnih virov v trajnostno sonaravnem razvoju Šaleške doline in okolja. Čestitamo!

mkp

Arheološke raziskave na trasi hitre ceste Velenje, 23. aprila - Ministrstva za okolje in prostor je velenjsko občino obvestilo, da bo Center za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v sklopu priprave državnega prostorskega načrta za državno hitro cesto od Šentruperta do priključka Velenje-jug, začel izvajati arheološke raziskave na terenu. Arheologi bodo še v tem mesecu na območju mestne občine Velenje ter občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki opravili predhodne arheološke raziskave na predvideni trasi bodoče hitre ceste od Šentruperta do Velenja. Raziskave obsegajo površinski pregled odprtih površin s sprehodom prek zemljišča in pobiranjem vseh najdb na površini ter površinski pregled zaprtih površin s kopanjem testnih jamic. Te bodo globoke do 40 centimetrov. V začetni fazi priprave državnega prostorskega načrta bo Ministrstvo za okolje in prostor opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne variante trase hitre ceste. V postopku priprave bodo izbrali najustreznejšo rešitev, proučeno in primerjano s prostorskega, ekonomskega, okoljskega in gradbeno-tehničnega vidika. Upoštevan pa bo tudi vidik družbene sprejemljivosti.

Iz občine Šmartno ob Paki Železniški prehodi Pred nedavnim je posebna komisija na območju občine pregledala železniške prehode, zavarovane in nezavarovane. Slednjih je na tem področju še 17, torej približno na 430 metrov eden, in predstavljajo resno nevarnost. Komisija je predlagala njihovo takojšnjo ureditev s primerno signalizacijo, čimprejšnjo ukinitev vsaj dveh, za ostale pa je pripisala, da jih je potrebno postopoma začeti urejati. Šmarški župan Alojz Podgoršek pravi, da je glede tega zakonodaja precej neprijazna do občin, saj večino stroškov za ukinitev ali ureditev prehodov nalaga na ramena lokalnih skupnosti. Na občinski upravi kljub temu pričakujejo, da bodo našli skupen jezik s Slovenskimi železnicami in si porazdelili breme.

Kdaj dokončanje del v središču? Dela v centru lokalne skupnosti so v polnem zamahu. V teh dneh delavci izvajalca zaključu-

jejo povezovanje kanalizacijskih sistemov in ostale infrastrukture, nato pa se bodo bolj zavzeto lotili del na cestnem »telesu«, pravijo. Po pogodbi bi morala biti dela končana do 15. junija in vsi koristniki republiške ceste Letuš– Gorenje upajo, da bo res tako.

Zdravnik za diabetike

Vegradovi bodo čakali do jutri Če 30. aprila plač ne bo, bodo stavkali

Sladkorni bolniki v Šmartnem ob Paki kar nekaj časa pogrešajo diabetično ambulanto. Pojavljajo se različne govorice, zakaj ambulanta ne obratuje. Po informacijah razlog za to niso težave pri zagotavljanju zdravnikov, strokovnjakov, niti s prostori ali da bi prišlo do kakšnih nesoglasij. Težave povzročajo slabe elektronske in računalniške povezave, ki so nujno potrebne za uspešno delovanje zdravnika diabetika. Zadevo nameravajo rešiti tako, da bodo ob izvajanju ureditvenih del v središču občine povlekli še optični kabel od banke do zdravstvenega doma. S tem bodo zagotovili zadostno moč linij in omogočili potrebne pogoje za delo diabetične ambulante.

Velenje, 26. aprila - Upravi Vegrada ni uspelo zbrati dovolj sredstev za izplačilo plač, čeprav so obljubili, da bodo te nakazali že do petka, 23. aprila. Predsednik sindikata Samo Mastnak je ta ponedeljek povedal, da je stavkovni odbor postavil upravi rok, da izplača plače najkasneje do 30. aprila, torej do jutri. Če se to ne bo zgodilo, se bo stavkovni odbor znova sestal in določil datum stavke. Določili so tudi roke za plačilo lanskih obveznosti. Gre za del lanskega regresa, del decembrskih plač režijskim delavcem in del preostalih še neporavnanih materialnih stroškov delavcev. Vse te obveznosti mora podjetje poravnati v obrokih do konca letošnjega oktobra.

mkp

bš

Mnogi se upirajo, tudi ker ni dela Med uporom in delom – Velenjčana sta se udarila zaradi dobička –Center odpadke na ogled postavi – Dobili smo že drugega škofa Mnogi menijo, da praznika, ki si pri nas, čeprav eden konec enega, drugi na začetku drugega meseca, sledita drug za drugim, nimata nič skupnega, pa to sploh ne drži. Zaradi dela je namreč pri nas vse več različnih sporov in tudi uporov. To seveda pomeni, da nekateri 27. april ne slavijo v svojem prvinskem pomenu, ampak le po imenu. Upirajo se marsičemu. Na srečo se okupatorju ni več treba, se pa zato proti nekaterim novodobnim »okupatorjem«, ki jim grenijo vsakdanje življenje. Prav zaradi tega je to »slavje« pogosto povezano z drugim praznikom, ki naj bi slavil delo. Pa je za mnoge takega slavja vse manj. Ker je, seveda, vse manj dela. Tudi za tiste, ki bi radi delali, če že mnogi pogosto pravijo, da mnogim, ki nimajo dela, delo niti ne diši. Žal je to že precej časa pri večini grda žaljivka. Mnogo je ljudi, ki bi radi delali, če bi le dobili delo. Govori ob torkovem prazniku so bili v glavnem usmerjeni v preteklost, v čas, ko smo se, ali so se naši starejši sokrajani borili za svobodo proti okupatorjem, nedeljski, ponekod ob kresovih že tudi sobotni, bodo naperjeni proti tistim, ki kratijo pravice delavcev. Zadnji čas je to še posebno aktualna tema, saj ob različnih reformah želijo pravice delavcev še zmanjšati. In tudi zaostriti pogoje za upokojevanje. Čeprav so reforme potrebne, saj smo, hvala bogu, ljudje vse bolj čili in dosegamo vse višjo starost, zaradi tega pa tudi dalj časa uživamo pokojnino, mnogi menijo, da niso naravnane prav. In eni bi šli kar na okope, ne da bi prej poizkusili stvari reševati z dialogom, kot se lepo reče.

mo to področje. Pri tem je zanimivo, da sta si na svojevrsten način skočila v lase dva Velenjčana, dva vidna državna politika. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Prvi skupaj z vlado zagovarja prostovoljnost in ne obvezne udeležbe delavcev pri dobičku, Bojan Kontič se, kot njegova stranka ves zadnji čas, zavzema za obvezno delitev dobička med zaposlene. Kontič pravil, da je vladni predlog tudi v neskladju s programom Socialnih demokratov. Lahovnik gleda širše in se boji, da bi z obveznim izplačevanjem dobička še bolj odvračali tujce od naložb pri nas, Kontič se s tem ne strinja. Ta novela tako dejansko ne prinaša nič novega. Kmalu po odmevni vseslovenski akciji čiščenja črnih odlagališč in drugega okolja pa so v celjski družni Simbio znova pripravili dneve odprtih vrata Regijskega centra za ravnanja z odpadki, kjer so znova pokazali, kako je mogoče dobro rešiti to področje. Tudi za zgled nekaterim drugim slovenskim območjem, kjer občine nikakor ne najdejo skupnega jezika – predvsem pa ne primerne skupne lokacije – za ureditev takega centra. Od 24 občin s širšega celjskega območja, ki so pristopile k izgradnji centra, jih 17 že vozi odpadke na predelavo in obdelavo v ta center, občine z Obsotelje s Kozjanskega te storitve uporablja delno. Tisti, ki so izrabili možnost ogleda, so se lahko prepričali, da prav nobeden odpadek ne konča neposredno na odlagališču, ampak ga obdelajo in predelajo do take mere, da se na kak način lahko ponovno uporabi; kot surovina, kompost ali vsaj kot gorivo v celjski toplarni. V Celju pa se je v soboto zgodil tudi pomemben dogodek, ki zadeva celotno širšo regijo. V stolnici sv. Daniela so slovesno ustoličili novega celjskega (regijskega) škofa. Po Antonu Stresu, Rogačanu, ki je odšel za nadškofa v Ljubljano, je celjski škofovski stol zasedel Stanislav Lipovšek, Vojničan, ki je zadnja leta služboval v Mariboru. Mnogi upajo, da bo ta v knežjem mestu ostal dalj časa, kot je njegov predhodnik.

Zadnji čas je spet aktualna delitev dobičkov, pa čeprav jih je v krizi vse manj. Nekateri menijo, da je prav to najboljša priložnost, da uredi-

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

29. aprila 2010

Zavezani izročilu naših prednikov Pred osrednjo slovesnostjo ob dnevu upora proti okupatorju položili venec pred spomenik Onemele puške – Slavnostni govornik Bojan Kontič, odličen kulturni program zbor Carmina Slovenica Velenje, 23. aprila – »Ponosno vas pozdravljam, ker vem, da smo danes tukaj zbrani zavezani izročilu naših prednikov, ki so vedno znova kot viharniki kljubovali zgodovinskem prepihu ne glede na to, s katere strani je veter pihal. Ta košček sveta je bil vedno znova

ogrožen, prebivalci pa nezaželeni, manj vred ni, a na žalost naših nasprotnikov, tudi sovražnikov, vedno ponosni in pokončni,« je na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v petek zvečer v uvodu poudaril slavnost ni govor nik Bojan Kon tič,

velenjski podžupan, poslanec v DZ in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Še pred začetkom osrednje slovesnosti pa je sku paj z župa nom Sre čkom Mehom in predstavnico borčevske organizacije Marjano Koren pred spomenik Onemele puške na Tito-

vem trgu položil venec cvetja. »Tudi pod težo bremen niso, niste nikoli klonili. Vedno znova smo preživeli in še danes kljubujemo. Pogosto je bilo za obstanek potrebno uporabiti orožje. In ko je mir poražen, nastopi vojna, nasilje, žrtve, mnogokrat žal nedolžne. Življenje je vredno zelo malo. Vsaka smrt je za svojce boleča. Ne glede na vzrok je nujen je pietetni odnos do mrtvih. To pa še ne pomeni, da se dejanja v času življenja odmislijo. Ni osnov, da bi zaradi smrti enačili dve nasprotujoči si gibanji. Upor proti okupatorju in sodelo-

vanje z okupatorjem sta daleč vsak sebi. In tako jih tudi ocenjujemo,« je v nadaljevanju poudaril slavnostni govor nik, preden je z besedo obudil spomine na čas druge svetovne vojne in zmage nad okupatorjem. V zadnjem delu nagovora skoraj polne dvorane velenjskega doma kulture se je vrnil v sedanjost in poudaril, da se tudi sedaj ne cedita med in mleko, da mnogi občutijo krizo. »Prav je, da zremo v prihodnost, a moramo poskrbeti, da bomo v teku na dolge proge zmogli preteči tudi prve metre. Ohranili bomo socialno pravičnost. Ima-

3 mo gospodarsko rast, nismo več v recesiji, brezposelnost se umirja. Potrebni so premišljeni ukrepi … Imamo razloge za optimizem. Naj bo realen!« V nadaljevanju večera je svetovno priznani zbor Carmina Slovenica izvedel pevski recital partizanskih in domoljubnih pesmi, s katerim je več kot navdušil. Ne le zaradi nostalgije, zaradi še vedno prelepih besedil in melodij, tudi zaradi vrhunske interpretacije.

Bojana Špegel

Carmina Slovenica je s partizanskimi in domoljubnimi pesmimi ne le obudila spomine, ampak tudi navdušila.

Bera uspehov je velika Mozirje, 23. aprila – V dvorani kulturnega doma v Mozirju je na slavnostni seji v počastitev praznika obči ne Mozir je tam kaj šnji župan Ivan Suhoveršnik menil, da je bera uspehov v minulih štirih letih velika, vsaka pridobitev pa prinaša višjo kakovost življenja občanov in občank. Po zagotovilih Suhoveršnika sodijo med največje pridobitve izgradnja upravnega centra Podrožnik, večnamenske dvorane pri osnovni šoli, urejeno trško jedro, športni objekt v Lokah, ureditev komunalne infrastrukture na nekaterih ulicah, posodobitev ceste Mozirje– Golte ... »Uresničili smo kar nekaj

dolgoletnih sanj, pred nami pa so nove, s katerimi si bomo prizadevali za skladen razvoj, za mir in lepo okolje.« Na razpis za pridobitev denarja za regionalen razvoj so prijavili projekt Mozirje – jug. V okviru tega naj bi kmalu začeli preurejati Hofbaueverjevo ulicio, kjer naj bi posodobili komunalno in ostalo omrežje, v okviru projekta Trate pa naj bi uredili prostor za varstveno-delovni center v bivalno enoto. Skupaj z državo nameravajo uresničiti projekt Šmihelska cesta. Država ima v svojih proračunih v letih 2011 do 2013 predvidenih nekaj sredstev za izgradnjo novega petkrakega krožišča pri avtobusni postaji v Mozirju, ureditev policijske postaje, sofinanciranje preselitve in ureditev knjižnice v srednji in zgodnji etaži Mercatorjeve samopostrežne trgovine. Veliko truda vlagajo še v to, da bi na Podrož ni ku nastal sodoben turistični center. Suhoveršnik se je v svojem nagovoru dotaknil tudi zadolženosti lokalne skupnosti. »Imamo kar veliko kre-

ditov in si večjih ne moremo privoščiti. Vendar smo ta denar porabili za dolgoročne projekte. Nič ne delamo pod roko, vse je transparentno. Umno smo ga porabili in se trudili, da smo pridobili čim več denarja od drugod. Na razpisih smo bili kar uspešni.« Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so s svoji mi ideja mi, zna njem in delom pri po mo gli k napred ku lokalne skupnosti. Nekatere med njimi so za letošnji praznik nagradili z občinskimi priznanji in nagradami. Naziv častni občan Občine Mozirje je prejel akademski slikar Alojz Zavolovšek, nagrado občine Skavti - steg Mozirje 1, zlato plaketo s priznanjem občine pa slikar Jože Kramberger, kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva in podjetje Miš Maš iz Mozirja. Slavnostno sejo so s petjem popestrili člani domačega moškega pevskega zbora ter učenci mozirske osnovne šole.

Pred začetkom slovesnosti so s polaganjem venca pred spomenik Onemele puške počastili spomin na vse, ki so dali življenje za domovino.

Na stojnicah so svoje delo in delovanje predstavljali prostovoljci iz 13 društev in organizacij.

Peti festival »Mi, prostovoljci«

Letošnji nagrajenci Občine Mozirje z županom Ivom Suhoveršnikom

Velenje, 24. aprila – Na Cankarjevi ulici v središču mesta je v soboto potekal tradicionalni, tokrat že 5. festival prostovoljstva, tudi letos z nazivom »Mi, prostovoljci«. Pripravila sta ga Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, na stojnicah in na ploščadi pred centrom Nova pa je svoje delovanje predstavilo 13 društev in organizacij iz regije SAŠA, ki si svoje delovanje brez prostovoljstva težko zamislijo, javnost pa morda ne ve dovolj o tem. Dogodek se je ujemal z zaključkom vseslovenskega tedna prostovoljstva.

Kot nam je povedal Janez Zajc, koordinator prostovoljnega dela na ŠCV, ima prostovoljno delo na centru že skoraj 20-letno tradicijo. »Trenutno je aktivnih okoli 100 prostovoljcev, ki se v tovrstno delo vključujejo preko različnih organizacij. Na letošnjem sejmu prostovoljstva smo predstavili svojo dejavnost, v delavnici pa izdelujemo tudi simbole sreče. Delujemo tudi humanitarno, saj zbiramo plastične zamaške in še marsikaj.« V okviru festivala so na ploščadi pred Novo dijaki Šole za storitvene dejavnosti izvedli igro Intervju z vampirjem, pred-

stavniki sodelujočih društev in organizacij pa so svoje delo predstavili tudi z besedo. Prav tako so svoje delo in dejavnost predstavila tudi številna zelo dejavna velenjska društva, od Univerze za tretje življenjsko obdobje, do društva diabetikov, društva za boj proti raku, društva bolnikov z multiplo sklerozo … Sporočilo je bilo jasno. Kdor daje, dobi. In prostovoljci pravijo, da so za svoje delo večkrat nagrajeni. Največkrat z lepimi občutki in toploto v srcu, ker vedo, da so pomagali.

bš

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 4

POGOVOR

29. aprila 2010

Kriza naplavila tudi pomanjkanje znanja Leta in leta smo mirno gledali izsiljevanje dolgih plačilnih rokov, daleč pod praksami držav, po katerih se želimo zgledovati Milena Krstič – Planinc

Ljubljana, Velenje, 23. aprila – Kot izvršna direktorica za zakonodajo in politike, poudarek je na politikah - pa ne tistih, ki se dogajajo v parlamentu - v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) bdi nad politikami: gospodarskimi, razvojnimi, tehnološkimi, davčnimi, energetskimi, podnebnimi ... Izjemno široko področje, o katerem Alenka Avberšek tudi nenehno razmišlja. V Ljubljano se vsak dan odpelje in iz nje vsak dan vrne v Velenje.

V krizi 70 odstotkov podjetij čuti likvidnostne težave. Plačilni roki se podaljšujejo.

Ali to okolje in dogajanje v njem še spremljate? »Oh, seveda ga. Vsako jutro zgodaj zjutraj, ko se odpeljem, in zvečer, ko se vrnem, spremljam lepo podobo mesta. Ostajam pa kritična tudi do te lepote, predvsem pa do zidov, ki se še vedno razraščajo. In to kljub temu, da se v svetu zelo jasno kaže, da samo s trgovinami, trgovskimi lokali, z vse več napisi v nemščini, ki so na naših trgovinah, in to sorazmerno polnih, kljub temu da imamo vse manj v žepih ..., ne pridemo nikamor. Tega preprosto ne razumem. Teme, s katerimi se ukvarjate, pa

so vse bolj aktualne. »Tudi področja so različna. Zelo veliko je ljudi, s katerimi je potrebno neposredno sodelovati. Preko njih se skušamo lotevati razvojnih tem, ki v času hitre rasti niso bile tako aktualne, kot so danes. To pa drži.«

»Leta in leta smo mirno gledali izsiljevanje dolgih plačilnih rokov.«

Dva se dogovorita, eden pa se dogovora ne drži V zadnjem času ste pogosto govorili o tem, da ima v Sloveniji 70 odstotkov podjetij v času krize likvidnostne težave, da se plačilni roki še vedno podaljšujejo. Pri tem omenjate deset kritičnih grehov. Plačilno nedisciplino čutimo danes praktično vsi. »Plačilna nedisciplina je, ko se dva dogovorita za nek plačilni rok za naročeno, opravljeno storitev, pa se ga tisti, ki dolguje, ne drži. V to sodi tudi vse, kar smo v zadnjih letih mirno gledali: izsiljevanje dolgih pla čil nih rokov, daleč nad poslovnimi praksami tistih držav, po katerih se želimo zgledovati. In pri tem bi morala svoje opraviti tudi država! Plačilna nedisciplina ima namreč še en obraz, nespornih terjatev se ne da uveljaviti na sodišču. Država kot taka ima tudi grehe, zaradi katerih je stanje v krizi postalo bistveno težje, kot je bilo pred njo. Bolj nazorno. »Pred krizo se je vse to dolgo, dolgo plačevanje urejalo z dostopnimi in poceni krediti. Danes realnega denarja za to ni več. Tisti, ki so manj konkurenčni, ki imajo slabše bilance in zato nimajo dostopnih

kreditov v zaostrenih pogojih, »izvisijo«. Plačilna nedisciplina je tudi odraz dejstva, za katero je država bila in je še vedno gonilo. To so javna naročila. Po njih se izvajalci izbirajo zgolj po najnižji ceni, ki potegne za seboj slabo kakovost, ne doseganje rokov ..., ki na koncu

morala ta sama plačevati hitreje. Ankete, ki smo jih izvajali v GZS v razmiku štirih mesecev kažejo, da država je nekaj premaknila, vseeno pa so še vedno plačilni roki od 30 do 60 dni tisti, ki danes osrečujejo. Da ne govorim o gradbenih poslih, tam gre to preko 120 dni. Naše ankete pa so pokazale tudi, da so obči ne bistveno slabši plač ni ki kot dru ge državne institucije.« Obču tek je, da se vse vrti v začaranem krogu. Kratko pa potegne delavec. “Zača ran krog. To drži. Krat ko pa potegnejo pod jet ni ki, mala podjetja, poddobavitelji, podizvajalci, ki so manj konkuAlenka Avberšek: »Kaj pa kupujemo v naših renčni. Tisti, trgovinah? Tisto, kar je ceneje.« ki so nepo greš lji vi, ki pripelje do tega, da močnejši ne imajo rešitve za reševanje težav, ki plačujejo slabših. Nekateri to dela- jih kupec potrebuje, tisti manj. Imajo tudi namerno. Če je plačilna jo sicer težave, a so bistveno manjnedisciplina v krizi, če upadajo še kot pri tistih, ki so nekje na repu naročila, če je manj vseh virov goto- verige, ki jih lahko kupci izigravavine, to nastaja tudi zato, ker so jo tudi zato, ker storitev ali pronekateri plačilno nedisciplino že dukt, ki ga potrebujejo, lahko dobiprej imeli za sodoben poslovni jo kjerkoli na globalnem trgu. Ta model in ne razlog, da dejansko naša plačilna nedisciplina jasno kaže to, česar se mnogi politiki, niso mogli plačevati.« delodajalci, delavci, državljani preKo plačilni roki do malo zavedamo, da na žalost v sve60 dni osrečujejo tu s produkti in storitvami, ki jih izvajamo v nizko konkurenčnih podjetjih, ne tekmujemo z AvstriPa se kaj spreminja? »Ko govorimo o plačilni nedisci- jo, Nemčijo ..., ampak z Bolgarijo, plini in pričakovanjih, da država Turčijo, Kitajsko, Indijo. Kaj pa ukre pa, govo ri mo o tem, da bi kupujemo v naših trgovinah? Tis-

O: ê ê ê ê O: ê ê ê ì ê ê O: ê ê ê : ê O: ê ê ê : ì ww ê O ê ê ê ê ê O ê ê ê ì yy ê ê ê ê ê ì u ê O ê O ê u ê O ê O ì ê

to, kar je ceneje. Ker je poceni, lahko čez leto ali pa še prej zavržemo. Moramo pa vedeti, da se ta ciklus na koncu zavrti tudi pri nas.«

Znanja ne znamo povezati, ga izkoristiti Vzvodi pa ... »Govorimo o konkurenčnosti? Že nekaj časa poudarjamo, pritiskamo na vlado, na načrtovalce, da bi za tiste strategije, ki imajo postavljene prave cilje - državni razvojni program, Lizbonska strategija, nacionalni raziskovalni razvojni program in še vrsto drugih, našli politiko, instrumente, predvsem pa pravi finančni razrez. Skupni imenovalec vsem nedoseženim ciljem, od ekonomskih do okoljskih, je v izobraževanju. V tem smo daleč ali pa precej pod poprečjem Evrope: po doktorjih znanosti, po vključevanju v terciarni sistem izobraževanja, dolžini študija, neučinkovitosti študija ... Znanja, ki ga imamo, preprosto ne znamo povezati, ga izkoristit. Znajo ga tisti, ki prodajajo neopredmetenega, se pravi nespremenjenega v produkte.

»Na koncu močnejši ne plačujejo slabših.«

Na koncu pa je tako, da ljudje, ki ne znajo delati drugega kot enostavna dela, plačajo ceno. Ampak ponavljam, to zato, ker se morajo primerjati s tistimi, ki podobna dela, ne tako daleč stran od nas, opravljajo za trikrat, štirikrat ali večkrat nižjo ceno.« Še enkrat se vrnimo na plačilno nedisciplino, povezano z vprašanji konkurenčnosti. »Marsikje se raz kri va pomanj ka nje zna nja, poslovnega, finančnega, tistega, ki ga človek potrebuje, da lahko z njim rešuje težave drugih, ne le da jim zadovo ljuje potroš niška

wwyvq y v q llr r {{pêuhêrs p ê u h ê r s q | |

vprašanja. Prav zdaj, v tej krizi se je pokazalo, da smo s tem pretiravali. Tisti, ki zna reševati realne težave, varno hrano, zdravje, energetska, okoljska vprašanja, tako, kot jih vidi Evropa, ki za to tudi daje sredstva, ta bo uspešnejši. Tisti, ki še vedno delajo svoje proizvode ali storitve za kupce na slepo zaupanje, naivno, bodo na žalost pričakujemo, da v nekaj mesecih

»Občine so bistveno slabši plačniki kot druge državne institucije.«

in se tega bojimo - potegnili izjemno slab konec. Bojimo se tudi kakšnih tragičnih zgodb.«

Ljudje so zastavili osebno premoženje Slab konec, celo tragične zgodbe? »Ljudje so zastavili osebno premoženje, sedaj pa se karte vrtijo na mizi tako, da bodo morali nekateri to dati za poplačilo terjatev. Prednostno se v vseh zgodbah prisilnih poravnav, stečajev, ki bodo sledili, pokrivajo tisti, ki imajo terjatve bolje zavarovane. To pa vemo, kdo so: banke, zavarovalnice, lizing hiše in seveda tisti v podjetjih, ki so znali svoje terjatve zavarovati z drugimi oblikami. Tisti, ki so delali ’odprto’, so vse te svoje terjatve, ki jih ima jo v real nem obse gu, dejansko tudi izgubili.« Nekaj optimizma pa vendarle je ... »Seveda ga je. Kljub temu da so naši ljudje izjemno kritični ali nezadovoljni, pogled malce ven iz Slovenije, recimo v Grčijo, ne bi škodil. Še zavedamo se ne, kaj vse kljub vsemu še imamo. Malce se je potrebno zazreti vase in pogledati, kaj dejansko potrebujemo.«

ìêê vv ê ê ê ê ìêê vv ê ê ê ê ê ì ê ê ê ê ê ê ê ìêê ww ê ê ê : ê ì ê ê ê : ê ìêê ww ê ê ê ê ì ê ê ê ê ìêê pp ê ì ê ìêê |: ì |: ê ê ê ê

Cestitke

i ê ±êr ê ê

p ê ê ê ê ±êê ê ê ê ê êê {lê{ ±êi ê êo ê ê ê ê

ob prazniku dela.

Svetniška skupina Zares nova politika

v ê ê ê ê ê: ê v ê ê ê ê ê: ê W ê ê : êW ê ê : ê

Mestnega sveta MO Velenje.

www.zares.si

ll ê ÷ê k W ê ê ê ê ê O ê ê ê ±ê ê k W ê ê ê ê ê O ê ê ê ±ê w O ê ê¡ ÷ê z pÀ££¢ªê} ±êz ÷ê {{êÐ£¨¦ê£ê¨©©¤ê¥ªªê mêÐ£¨¦ê£ê¨©©¤ê¥ª£ ÷÷ê lê Í ê lê Í ê w O ê ê¡ê zpÀ££¢ªê} ±êz ê êÐ£¨¦ê£ê¨©©¤ê¥ªª ÷ê mêÐ£¨¦ê£ê¨©©¤ê¥ª£ê

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 5

IZOBRAŽEVANJE

29. aprila 2010

Veliko bolje nekaj časa razmišljati in potem manj delati Od 37 raziskovalnih nalog zlate 4 osnovnošolske – 26 nalog na državno tekmovanje – Skulptura Bergmandeljc Mariji Vodovnik Tatjana Podgoršek

Velenje, 22. april – Pod okriljem Šol ske ga cen tra Vele nje in ob pomoči občin Velenje, Šoštanj in Šmar tno ob Paki so se učen ci

zaključnih letnikov osnovnih šol in dijaki srednjih šol s stalnim prebivališčem v omenjenih občinah, ki so želeli nekaj več, lahko vključili v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Na svečanosti ob zaključku letošnjega 27. gibanja po vrsti so avtorjem najboljših nalog podelili priznanja in nagrade. Velenjski župan Srečko Meh je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se splača vlagati v mlade raziskovalce. V njih je neprecenljivo bogastvo, v naloge so vgradili delo, voljo, energijo, ki so pomembni tvorci prave poti v prihodnost. »Ni ovire, ki je ne bi zmogli s skupnimi močmi,« je še dejal Srečko Meh. Po mnenju doc. dr. Mitja Slavin-

ca, predsednika skupščine Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in odgovornega za gibanje Znanost mladini, tukajšnje okolje vzorno skrbi za ustvarjalnost, kreativnost mladih, zato ne preseneča, da veliko stvari, ki jih sodelujoči v gibanju vnašajo vanj, uveljavljajo tudi na državni ravni. Veseli ga, da lokalne skupnosti in gospodarstvo Šaleške doline podpirajo ustvarjalnost mladih, in se zavedajo, da brez njih ne bo napredka ter da se z najbolj obetavnimi začnejo ukvarjati v njihovi rani mladosti. Mladim pa je namenil besede: »Veliko bolje je nekaj časa razmišljati in potem manj delati, zato naj si vsak najde področje, ki ga ima rad, naj prosti čas, energijo usmeri v raziskova-

nje, kajti po tem je zelo velika verjet nost, da si bo našel služ bo, poklic, v katerem bo užival. Ne bo mu težko ustvarjati, živeti in pred njim bo tudi zelo uspešna kariera.« V imenu predsednikov ocenjevalnih komisij je dr. Tone Ravnikar dejal, da so letošnje naloge v povprečju zadnjih 10 let. Nekaj nalog

sicer izstopa, predvsem so bile tokrat pri srednješolcih nekoliko bolj še nalo ge iz naravo slov ja, osnovnošolske pa so bile izenačene. »Še vedno so najboljše stvari v knjigah, ne na internetu.« Sicer pa je še menil, da je nagrada to, da so avtorji raziskovalnih nalog prišli do konca. Pridobljene izkušnje so

izjemne in s pridom jih bodo lahko vnovčili v nadaljnjem življenju. Ob koncu slovesnosti so drugič podelili skulpturo Bergmandeljc, zaščitni znak gibanja. Prejela jo je Marija Vodovnik, učiteljica z osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Prejela ga je za več kot 20letno uspešno mentorsko delo v gibanju.

Za 27. gibanje je programski svet gibanja prejel 37 raziskovalnih nalog ali eno več kot lani. Od tega so jih 23 izdelali osnovnošolci iz 10 šol Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter iz Polzele, 14 pa dijaki šol Šolskega centra Velenje in Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Pod njih se je podpisalo 69 avtorjev, pri delu pa jim je pomagalo 32 mentorjev ter 9 somentorjev. Na državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije se je uvrstilo 26 nalog (lani 23), in sicer 18 osnovnošolskih in 8 srednješolskih.

Čestitke za opravljeno delo so si zaslužili tudi avtorji raziskovalnih nalog iz srednjih šol.

Programski svet gibanja je drugič podelil skolpturo Bergmandeljca. Prejela ga je Marija Vodovnik.

Zlato priznanje štirim osnovnošolskim nalogam

Nagrajeni avtorji osnovnošolskih raziskovalnih nalog

Osmošolci veliko vedo o odpadkih Ankete, ki so jih mladi izvajali med Šalečani, so pokazale, da se ločenega zbiranja odpadkov še učimo Velenje, 22. aprila - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in inštitut ERICo sta dan Zemlje že tradicionalno zaznamovala z zaključkom projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Tokrat je bil izobraževalni program namenjen obravnavi prednosti gradnje bloka 6 v TEŠ in gospodarjenju s komunalnimi odpadki. Naloga učencev po teoretičnem delu projekta, ki je potekal v začetku oktobra lani, je bila anketirati čim več prebivalcev Šaleške doline o njihovem ravnanju s komunalnimi odpadki, zlasti o ločenem zbiranju. Osmošolci so opravili vrhunsko delo, saj so anketirali 3881 posameznikov, kar je izjemno velik vzorec. Največ ljudi so anketirali osnovnošolci iz OŠ Šoštanj, sledili so učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja in OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Iz analize odgovorov so na Ericu

dobili kar veliko koristnih informacij. 41 % anketiranih doma dosledno ločuje odpadke, 37,5 % jih ne ločuje, ostali pa jih ločujejo delno. Biološke odpadke doma kompostira 43,5 % anketiranih, eno gospodinjstvo pa v povprečju mesečno zbere blizu 20 kg papirja. Kot smo slišali ob zaključku projekta v dvorani Nove, so anketirancem postavili malo težji kontrolni vprašanji o ločenem zbiranju: med katere odpadke sodita tetrapak in odpadno okensko steklo. Odgovo-

ri so bili napačni v več kot 80 % primerov. Tetrapak sodi med embalažo (zbira se v posodi za plastiko), odpadno okensko steklo pa med ostanek odpadkov (v posodi steklo se zbirajo predvsem steklenice in kozarci za vlaganje). »Iz analize podatkov je razvidno, da bo tudi v bodoče potrebno vse generacije prebivalcev informirati in izobraževati o ločenem zbiranju odpadkov, če bomo hoteli doseči cilje, ki smo si jih zastavili na tem področju. Povečati pa bo potreb-

no tudi zmogljivosti ekoloških otokov, saj so mladi ugotovili, da so posode za ločeno zbrane frakcije premajhne oziroma se premalokrat praznijo,« smo še slišali. Zaključno prireditev je s prikupnim nastopom popestril pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, saj se je na dan Zemlje končal tudi ekološki projekt za predšolske otroke Zeleni nahrbtnik. Avtobus malčkov iz vrtcev se je naslednji dan, v petek, 23. aprila, udeležil tudi zaključka akcije v parku Tivoli v Ljubljani.

bš

Na zaključni prireditvi v dvorani Centra Nova je nastopil pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, letošnji projekt pa je pohvalil tudi dr. Boštjan Pokorny z Erica.

Priznanje za izdelano raziskovalno nalogo si zaslužijo vsi, ki so nalogo izdelali. Kljub temu so člani ocenjevalnih komisij za posamezna področja nekatere med njimi nagradili z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Med osnovnošolskimi nalogami je nagrado prejelo devet nalog, od tega 4 bronaste, ena srebrno, štiri pa zlato priznanje, in sicer: Opazovanje temperaturnih sprememb s pomočjo računalnika, avtorji: Anže Veršnik, Dejan Nadvešnik, Patricija Poljanšek (OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad); Žarnica je preteklost, zdaj je tu varčna sijalka, avtor Luka Gortan, OŠ Gustava Šiliha Velenje; Zveneča matematika, avtorja Jure Mazej in Nejc Venek, OŠ Nazarje; E-knjiga, njena avtorica je Aleksandra Panić, OŠ Gorica Velenje. Med srednješolskimi nalogami pa se je tokrat menda prvič zgodilo, da niso podelili zlate, ampak eno srebrno in 6 bronastih priznanj. Avtorji nagrajenih osnovnošolskih nalog so za nagrado dobili izlet na Primorsko, avtorji srednješolskih pa denarno nagrado, in sicer za srebrno priznanje 230, za bronasto pa 185 evrov.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

29. aprila 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 21. aprila Po 13 urah parlamentarne razprave so poslanci odločili, da notranja ministrica Katarina Kresal ostaja v Pahorjevi vladi. Predlagateljem je do potrebnih 46 v drugem poskusu interpelacije zmanjkalo 8 glasov. Največ pozornosti je pri tem dobilo devet poslancev, ki so se glasovanja vzdržali, med njimi trije

Po razkritju potrebuje prisluškovalni center novo lokacijo.

Katarina Kresal ostaja ministrica.

poslanci koalicijskega Zaresa, pet poslan cev DeSUS in posla nec madžarske narodne skupnosti. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je javnosti razkrila mnenje vrhovnega državnega tožilstva, v kate rem to naspro tuje sprembam definicije družine. Po skoraj tednu kaosa v evropskem letalskem prometu so se razmere počasi izboljševale. Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o 30-odstotnem popustu na uvoz ruskega plina. Prav tako sta podaljšali pogodbe o namestitvi ruske črnomorske flote v ukrajinskem pristanišču Sevastopol. Po številnih javno razkritih spolnih zlorabah, za katere so bili odgovorni duhovniki, je papež Benedikt XVI. obljubil, da bo končno uvedel ustrezne ukrepe. Po ostrih besednih dvobojih v zadnjih dneh sta se hrvaški predsednik in premierka nenapovedano sešla in spila t. i. kavico prijateljstva.

ranov je policija obkolila in zavarovala poslopje vlade Federacije BiHa v Sarajevu. Mahmud Ahmadinedžad je Irance opozaril na dve nevarnosti: na mož nost ame riške ga jedr ske ga napadain na nevar nost potresa, zaradi katere bi preselil pet milijonov prebivalcev Teherana.

Petek, 23. aprila Na razpis za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sta se prijavila dva kandidata. Poslanci so med razpravo o poročilu o delu obveščevalnih služb za leto 2008 največ pozornosti namenili stališču iz poročila, da je Sova v času Iztoka Podbregarja delovala kot politična policija. Državni svet je izglasoval veto na zakon o upravlja nju kapi tal ski naložb. Poslanci bodo tako morali o zakonu odločati še enkrat, potrebnih pa bo 46 glasov podpore. Zunanji ministri zveze Nato so na neformalnem zasedanju v Talinu sprejeli strateški dokument o postopnem prenosu oblasti z mednarodnih sil na afganistanske lokalne oblasti.

V morje se je izlilo 2,5 milijonov litrov nafte.

Četrtek, 22. aprila Razprava o interpelaciji je vodila v razkritje še ene skrivnosti: v dialogu med poslancem SDS Zvonkom Černačem in ministrico Kresalovo, je javnost namreč izvedela, kje je lokacija prisluškovalnega centra kriminalistične policije, ki je sicer strogo varovana skrivnost. Vinko Gorenak je zato ministrico pozval k odstopu, premier Borut Pahor pa se je obračal k izhodiščni težavi in zahteval preverjanje pravne možnosti za to, da vlada do konca mandata ne bi več sklepala poslov s podjetjem Ram Invest. Državni zbor je ponovno odločal o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna, a je za novi občini glasoval poslanec premalo. Sodišče v BiH-u za vojne zločine je dva nekdanja srbska policista obsodilo na 31 let zapora zaradi sodelovanja pri poboju Muslimanov v Srebrenici. Po nasilnih protestih vojnih vete-

Po tem, ko so naftno ploščad v Mehiškem zalivu zaradi eksplozije zajeli ognjeni zublji, je ta potonila, v morje pa se je izlilo 2,5 milijona litrov nafte.

Sobota, 24. aprila Kosova komisija je dobila prijavo zoper župana Jankovića, potem ko je za koruptivne označila zahteve župana Baroviča, da podjetje donira sredstva občini v zameno za protiuslugo. Izve de li smo, da je notra nja ministrica Kresal po sredini neuspeli interpelaciji priredila zabavo

V Celju so posvetili in umestili novega škofa.

v lokalu, na katero je prišel tudi generalni direktor policije. V NSi so opozarjali, da je takšno ravnanje neprimerno. V celjski stolnici sv. Danijela je bila slovesna umestitev novega celjskega škofa Stanislava Lipovška, ki jo je spremljalo okoli tri tisoč ljudi. Srečanje finančnih ministrov na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu je potekalo pod vtisom grške prošnje za 45 milijard pomoči. V Belgiji so se (spet) ukvarjali s politično krizo. Po razpadu vladne koalicije zaradi novega izbruha spora o volilnih pravicah Valonijcev v Flandriji je moral belgijski kralj Albert II. znova reševati razdeljeno državo. Medtem ko se je Eyjafjallajokull umirjal, so nekateri strokovnjaki opozrjali na večji ognjenik Katla, ki je mnogih zbujal strah.

Nedelja, 25. aprila Minis ter za zuna nje zade ve Samuel Žbogar je sporočil, da za 7. maj načrtuje sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo o meji s Hrvaško. Že so se začele slovesnosti pred praznikom. Predsednik Türk in nekdanji predsednik Kučan sta na Nanosu in na Pohorju poudarila, da so se partizani borili za svobodo in mir. Na desettisoče ljudi je na Okinavi protestiralo in zahtevalo, da ameriško vojaško oporišče odstranijo s tega južnega japonskega otoka. V spopadih med vojsko južnega Sudana in darfurskimi arabskimi plemeni je umrlo najmanj 50 ljudi, nekaj manj kot sto jih je bilo ranjenih.

Stari predsednik je tudi novi.

Pos ta lo je jas no: zma gova lec predsedniških volitev v Avstriji je Heinz Fischer. Za dosedanjega predsednika je po neuradnih izidih glasovalo 78,9 odstotka volivcev. Osrednji del ameriške zvezne države Misisipi je opustošil tornado. Poročali so o najmanj desetih smrtnih žrtvah, številnih ranjenih in veliki škodi.

Ponedeljek, 26. aprila Na proslavi, s katero je Slovenija zaznamovala državnik praznik dneva upora proti okupatorju je slavnostni govornik Pavel Gantar dejal, da narodnoosvobodilni boj

Slovenija ima talent! Špela Kožar

Slavnostni govornik pred praznikom je bil Pavel Gantar.

ni bil le pravica, ki nam je pripadala, »bil je tudi naša moralna dolžnost. Ideja lastnega nacionalnega izginotja ni bila sprejemljiva.« Skupina volivcev je na Mestno občino Ljubljana vložila zahtevo za razpis naknadnega referenduma o gradnji garaž pod ljubljansko tržnico. Po tednih iskanja novega kmetijskega ministra je premier Pahor dosegel dogovor z Dejanom Židanom, ki mu je že predstavil osem nujnih nalog. Poslanci so vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Referendum bo tako razpisan, če bo zanj glasovala večina navzočih poslancev, volivci pa se bodo na volišča odpravili 6. junija. Poljska desnosredinska opozicijska stranka Zakon in pravičnost je za kandidata na predsedniških volitvah imenovala svojega vodjo Jaroslawa Kaczynskega.

Torek, 27. aprila V Sloveniji smo praznovali dan upora proti okupatorju in bili prosti dela. Po državi je v spomin na praznik potekalo več slovesnosti. Ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, da je imelo vpogled v del pogodbe o časovni omejitvi lizinga med Ram investom in Hypo Leasingom, a zatrdilo tudi, da je ostal finančni del pogodbe prikrit. Zunanji ministri EU-ja so dosegli dogovor o prvi evropski diplomatski službi. Visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton je izrazila zadovoljstvo in napovedala veliko dela z imenovanjem okoli 30 novih vodij delegacij in 60 visokih položajev v službi. Britanski časopis Daily Mail je šokiral s trditvijo, da vulkanskega pepela z Islandije nad Veliko Britanijo sploh ni bilo. Rusija in Norveška sta po 40 letih spora dosegli dogovor o meji v Barentsovem morju. Po mnenju norveškega premierja bo dogovor združeval oba naroda in postal most za medsebojno sodelovanje. Ameriški senat je zavrnil začetek razprave o Obamovem predlogu zako na o refor mi ame riš ke ga finančnega sistema.

Spominjali smo se upora proti okupatorju.

Pa imamo še eno licenčno oddajo, ki je na Otoku gospodinjo izstrelila med zvezde. Kdo bo postal slovenska Susan Boyle? Ko se je končal prvi predizbor (seveda si ga je bilo treba ogledati), sem se le cinično nasmehnila. Take talente imamo? Prvi kokodakajo, drugi pod pretvezo domorodskega plesa na pol goli skačejo po odru, tretji prinesejo klobčič volne, da bi si kar v ljubljanski Drami spletli novo nogavico, pulover, morda šal? Strinjam se s kolumnistom časopisa Dnevnik, ki je pred dvema tednoma zapisal, da se v Drami končno odvijajo »prave drame«, a hkrati se ne strinjam, da je Drama s tem šovom našla svoje poslanstvo. Ne bom izgubljala besed glede upravičenosti oddajanja javnega prostora v komercialne namene, saj me navsezadnje ne zanima, kaj se tam odvija, dokler se zaposleni ne uprejo. Me pa moti nekaj drugega – ali nekateri res ne vedo, kaj pomeni beseda talent? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je opisana kot velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost. Torej? Vsi »polovični« plesalci, pevci, glasbeniki, imitatorji – vzemite v roke SSKJ. Ali pa sebe. No, to je gotovo težja naloga, saj bi ob ščepcu samoref leksije že ogledalce na steni »povedalo dovolj«. Tako sem si morala ogledati še en predizbor, saj nisem verjela, da dvomilijonski narod ne premore kakega izjemnega talenta. No, izkazalo se je nasprotno. In moram priznati, da me je to dejstvo razveselilo. Ob številnih »šalabajzerjih« na naši sceni, ko za estradnika velja Damjan Murko, ko je težko pričakovani medijski dogodek poroka Arturja Šterna z »polnoustno« La Toyo, je prav, da se uresniči stavek Andyja Warhola: Nekoč bo vsak deležen 15 minut slave. Prav je, da tudi brezimneži dobijo svoj prostor pod žarometi. Ker, kot je poudarila članica žirije Lucienne, nekaj svežega, inovativnega in predvsem dobrega resnično potrebujemo. Resničnostni šovi so dober pokazatelj stanja neke družbe, saj je vdor v zasebnost vedno vdor v miselnost, in če je ta vse bolj zavezana nekakšni fastfood recepciji, se temu prilagaja tudi medijski prostor, in obratno. A če se zdi, da Velikega brata ali Kmetije nismo potrebovali, je zgodba z iskanjem talentov drugačna. No, še vedno lahko cinično pripomnimo: zakaj bi bila drugačna? Pa je, saj bo novemu talentu morda uspelo odpihniti kakega samooklicanega estradnika, tudi tistega iz Velikega brata ali Kmetije. Pravzaprav bomo lahko šele zdaj, ko bodo potekali polfinalni in finalni izbori, preverili, koliko se je okus gledalcev in gledalk prilagodil »rumenodekadentnemu« obdobju; ali jih bo pri izboru vodilo vizualno, kakovostno ali inovativno načelo. Ja, tudi gledalci in gledalke bodo morali pokazati svoj talent. Tovrstni medijski eksperimenti bi morali biti vedno dobrodošli – če jih seveda vzamemo kot pokazatelj trenutnega stanja. Lahko so namreč dobre smernice za odkrivanje novih poti, a že zdaj se bojim, da bomo šli naprej po isti poti. Poti, ki nas je pripeljala do opevanja »šalabajzerjev« in ki nas bo odpeljala do izbrisa medijsko kakovostnih podob. Izbrisi posameznikov nam niso tuji, zakaj torej ne bi preverili, kako je z izbrisom nekega medija; ali pa dveh, treh ... Zatorej naj velja, da Slovenija talent IMA!

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 7

PRAZNIK DELA

29. aprila 2010

Morda sindikat res ni najboljši prijatelj zaposlenih, je pa žal edini Tako je med drugim pred prihajajočim praznikom dela ocenil Branko Amon, sekretar območne SKEI Velenje – Nekdaj za tri osmice, danes marsikje za golo preživetje Milena Krstič - Planinc

Pred nami je praznik dela. Mednarodni praznik, ki ga na 1. maj praznuje večina držav po svetu, predstavlja spomin na krvave demonstracije in dogodke v Chichagu leta 1886, ko so delavci zahtevali 8-ur ni delavnik, policija pa je njihove demonstracije zadušila. Če so se včasih delavci borili za znamenite tri osmice (poleg osmih ur dela še za osem ur počitka ter osem ur zabave, kulture ...), za kaj se morajo danes? Vprašanje, ki smo ga zastavili Branku Amonu, sekretarju območne SKEI Velenje. »Danes? Za golo preživetje, za to, da dobimo pravočasno plačo, s katero bi skrpali vsaj mesec z mesecem, in zato, da bi lastniki, uprava in tudi politika prisluhnila zahtevi, da bi veljalo kaj od dobičkov in še česa razdeliti tudi tistim, ki to ustvarjajo, torej delavcem. Zakon o dobičku je bil eden od obljub politike.« Da tudi časi, ki so pred delavci, niso rožnati in da že dolgo niso bili tako težki, kot so za slovenskega delavci ti, dodaja. »Ob spremembi zakonodaje, ki se nam obeta in bo pomenila poslabšanje delavčevih pravic, smo lahko zadovoljni le z dvigom minimalne plače. To pa je tudi vse. Politika in vlada sta sicer pričakovali, da bodo ob tem sindikati in delavci voljni sprejeti kakršnokoli kleščenje ostalih pravic, a moram reči, da ne bo tako.«

Pokojninska reforma brez dialoga?

ci dosegli skupen cilj, dvig minimalne plače. »Brez tega spontanega upora v Gorenju nam verjetno ne bi uspelo. Minimalna plača v Sloveniji še vedno ni spodobna, a je bil to v zadnjem desetletju najvišji dvig v enkratnem znesku kljub hudi gospodarski situaciji, finančni krizi in vseh ostalih zadevah.«

Največji trn v peti sta sindikatom ta hip sprememba Zakona o delovnih razmerjih s skrajševanjem odpovednega roka in znižanjem odpravnin in pa seveda pokojninska reforma. »Ta se pripravlja le enosmer no, z vzorci rdečih in zelenih semaforjev, brez socialnega dialoga, ima prehude, odrezaVprašanje likvidnosti, plačeve prehode in bistveno vanje na dolge, oddaljene roke, poslabšuje situacijo bodovse to se pozna tudi delavcem. čih upokojencev.« »Če smo včasih vsaj s tako Sindikalisti z nestrpnostime nova no kompen za cijo jo pričakujejo, ali bo njinekako uspevali obvladovati hovo vodstvo pozvalo ljuto zgodbo, je ta zadeva danes di tudi na kakšen protesttežava številka ena, ki se poseni shod ali na kakšne druBranko Amon: »Delavci so za svoje preživetje prisiljeni bej odraža v določenih gospoge aktiv no sti, ki so jih sprejeti marsikaj.« darskih panogah, kot sta deninapovedali. »Sam upam, mo lesarstvo, gradbeništvo. da bo prevladal razum, da bodo začeti Rešitev je, da delodajalci, delojemalci in Kaže se tako, da enostavno ni za plače, pogovori na ekonomsko-socialnem sve- seveda država sedemo za isto mizo, pove- ni za plačilo materialov in ostalega in se tu šli v smer pogajanj, da bomo ustavili mo vsak svoje in potem iščemo najbolj samo čaka, kdaj bo tisti, ki je dal kredite konje in se začeli pogovarjati o novih pre- ugodne rešitve za vse državljane Slove- ali jamčil s kakršnokoli zadevo, rekel: hodih. Pri tem nas člani budno sprem- nije.« »Dovolj je. Tudi meni je zmanjkalo.« In Z njim smo obudili tudi lanski zname- bo počilo. Bojimo se tega, da bodo podljajo. Pozivanje na protestne shode ali grožnja z zakonodajnim naknadnim refe- niti spontani protest delavcev Gorenja, jetja prisiljena v stečaj.« rendumom ni rešitev. Rešitev je dialog. ki je povzročil, da so vsi slovenski delavV najtežjem položaju pa majhna podjet-

Bojijo se stečajev

Prvomajska srečanja in kresovanja Veliko jih bo, vseh ne moremo našteti. Za vse niti vemo ne. Nekaj tistih, s katerimi ste nas pravočasno seznanili, pa povzemamo.

Gremo naprej! S takšnim naslovom in podnaslovom Nisem stroj!, bo na Graški gori letos potekalo tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizira Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Začelo se bo ob 11. uri. V prvomajsko jutro bodo prebivalce Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, Luč, Gornjega Gradu, Solčave, Rečice ob Savinji prebujale budnice. Zanje bodo poskrbeli pihalni orkester Premogovnika Velenje, pihalni orkester Zarja Šoštanj in godba Zgornje Savinjske doline. Iz Velenja in Šoštanja bodo, tako kot doslej, organizirani avtobusni prevozi do Graške gore in nazaj. Iz Velenja bodo avtobusi začeli voziti ob 8. uri in bodo vozili vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, pri pošti, s Prešernove, Tržnice in Rudarskega doma, iz Šoštanja pa bo avtobus odpeljal ob 9. uri z avtobusne postaje.

Eni kresovali že na predvečer dneva upora Že v ponedeljek, 26. aprila, je kres zagorel na šoštanjskih Goricah. Tradicionalno kresovanje ob zvokih pihalnega orkestra Zarja in z golažem z naslovom Pozdrav pomladi so pripravili Socialni demokrati Šoštanja. Prav tako je kres zagorel že v ponedeljek zvečer pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki.

Kresovi na predvečer praznika dela V petek, 30. aprila, ob 19. uri se bo začelo tradicionalno kresovanje pod Belim dvorom na Gorici, ki ga prireja Krajevna skupnost Gorica v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Potepuhi, tudi letos pa ne bo manjkal golaž. Organizatorji prosijo obiskovalce, naj pridejo na kresovanje peš. Parkiranje bo zagotovljeno v središču Gorice in pred osnovno šolo. Pri Ribiški koči ob Družmirskem jezeru bo v petek, 30. aprila, začeli bodo ob 20. uri, pripravil kres Območni odbor SDS Šoštanj, bar Tina in Ribiška družina Paka Šoštanj. KS Škale Hrastovec bo jutri pripravila vsako-

letno kresovanje na Lubeli. Ob 16. uri bodo začeli postavljati mlaj, nato se bodo predstavila posamezna društva, ob 19.30 bo sledil kratek kulturni program, nato prižiganje kresa in zabava.

Prvomajsko srečanje Šoštanjčanov Turistično društvo Pristava pripravlja 1. maja s pričetkom ob 12. uri tradicionalno prvomajsko srečanje pod gradom Forhtenek, kamor vabijo vse Šoštanjčane. Pogostili vas bodo z golažem, zabaval pa vas bo ansambel Poljanšek.

mkp

S kresovi previdno! Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo opozarja organizatorje javnih prireditev s kresovanjem in vse, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove, da je pri tem treba upoštevati predvsem naslednje: kurišče mora biti obdano z negorljivimi materiali, biti dovolj oddaljeno od gozda, dreves, prometnic in zgradb. Med kurjenjem mora biti ob ognju vedno nekdo prisoten. Pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin, na primer naftnih derivatov ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim in strupene pline (na primer avtomobilske gume). Ob vetrovnem vremenu je treba kurjenje kresa prekiniti. Po končanem kurjenju je treba ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti organizirana požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci. Če kres v naravi povzroči požar, je treba o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, ki bo na kraj požara napotil pristojne gasilke enote.

Branko Amon o tem, kako se je razpasla aroganca nekaterih lastnikov »Naši zaupniki po podjetjih so v podrejenem položaju, ponekod so deležni tihih groženj, pritiskov, šikaniranj. Ponekod zaradi njih kdo reče, da se tega ne gre, in potem imamo tudi kadrovske težave. Tako včasih ne odreagiramo pravočasno. Ljudje se upravičeno bojijo za svoje službe, svojo eksistenco, socialno varnost ... Rečejo, da ne bodo prevzemali odgovornosti, nekateri razmišljajo, da bi izstopijo iz sindikata, kar pa ni dobro. Morda sindikat res ni najboljši prijatelj zaposlenih, je pa žal edini.«

ja. »Obratovalnice z nekaj zaposlenimi, ki so odvisne od cele verige velikanov, ki diktirajo tako plačilne kot druge pogoje. Delavci so za svoje preživetje prisiljeni marsikaj sprejeti. Včasih tudi dogovor, da po mesec ali več ne dobijo plače in potem se zgodi, kar se, da enostavno ni več niti za potne stroške, avtobus in podobne zgodbe. Kaj šele za letošnji regres.«

Na Graški gori bodo še kakšno rekli Vseeno pa je praznik dela lahko tudi za prijazen, sončen pogled naprej. »Vsem bi zaželel vesel praznik in vse vabim na Graško goro, kjer se bomo v organizaciji Območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje srečali že enaintridesetič zapored. Tam bomo tudi še kakšno rekli.«

NaĹĄ Ä?as, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO

29. aprila 2010

TeĹžko, a kljub temu uspeĹĄno leto Odkup samo slovenskega mleka za celjsko mlekarno pomenilo v letu 2009 dodatno oviro za uspeĹĄno poslovanje â&#x20AC;&#x201C; BoljĹĄe izhodiĹĄÄ?e, boljĹĄi poslovni rezultati

Priznanja za najboljĹĄe tri proizvajalce mleka in najboljĹĄe tri kmetijske zadruge - odkupovalke mleka

Tatjana PodgorĹĄek

Na nedavnem 28. sreÄ?anju najboljĹĄih proizvajalcev mleka za celjsko mlekarno je njen direktor Marjan Jakob zbrane v prostorih restavracije na letaliĹĄÄ?u pri Slovenj Gradcu seznanil z lanskimi poslovnimi rezultati. Med drugim je povedal, da so do konca marca imeli Ĺže 950 ton zalog sira, v prvih petih mesecih pa za skoraj milijon evrov negativnega rezultata. Ukrepi so dali spodbudne rezultate in pripomogli, da so kljub posledicam gospodarske krize leto 2009 sklenili z nekaj veÄ? kot 200 tisoÄ? evri dobiÄ?ka. Od veÄ? kot 1300 proizvajalcev iz 17 kmetijskih zadrug je mlekarna odkupila dobrih 87 milijonov litrov kakovostnega mleka, kar je 2 odstotka manj od naÄ?rtovanih koliÄ?in in slab odstotek manj kot leta 2008. VeÄ? kot polovico mleka je predelala v sire. Od 53 milijonov evrov prihodkov je 77 odstotkov denarja ustvarila s prodajo izdelkov na doma-

NajboljĹĄi proizvajalci mleka iz Ĺ aleĹĄke doline

Ä?em trgu, 16 na trgu republik bivĹĄe Jugoslavije, ostalo v drĹžavah EU. ÂťĹ e vedno smo mlekarna, ki za svojo proizvodno kupuje le slovensko mleko, kar pa je v letu 2009 predstavljajo dodatno oviro za uspeĹĄno poslovanje. NaĹĄa konkurenca je namreÄ? kupova la mle ko na

NajveÄ?ji pridelovalci mlekarne Celeia o odkupni ceni mleka: FranÄ?iĹĄek Rotnik, gospodar kmetije iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju: ÂťNa lanskem sreÄ?anju so napovedali padec odkupne cene mleka za nekaj centov. V sredini leta je ta padla za skoraj 30 odstotkov. PoĹĄel je ves denar, ki smo ga lahko kmetje predvideli za naloĹžbe. Dejansko smo skrbeli

evropskem trgu po 0,18 do 0,20 evra, mi pa smo za pov preÄ? no kakovostno mleko â&#x20AC;&#x2122;na rampiâ&#x20AC;&#x2122; plaÄ?ali v povpreÄ?ju 28,73 centa za liter.ÂŤ Da so njihovi izdelki kakovostni, so znova potrdila nekatera prestiĹžna priznanja. Po zagotovilih Jakoba so si za lahko le za ohranitev proizvodnje. Letos so odkupne cene mleka viĹĄje za 1,1 centa, vendar je to ĹĄe bistveno pod proizvodnimi stroĹĄki. Moti me, da se v javnosti operira le s ceno na rampi mlekarne, ki pa je kar nekaj centov viĹĄja, kot jo dobi kmet. MleÄ?na proizvodnja je plod veÄ? kot 10letnega dela. Zelo hitro jo lahko ukineĹĄ, z gotovostjo pa trdim, da povratka nazaj ni.ÂŤ Harald Kone Ä?nik, gospo dar kmetije iz Ĺ entjanĹža pri Dravo-

letos zastavili zelo zahtevne in pogumne cilje. Osnovni je odkup in proizvodnja zdravih ter visokokavostnih izdelkov iz slovenskega mleka. Prav tako naj bi mlekarna sledila sodobnim trendom razvoja mlekarstva v Evropi. Glede na precej drugaÄ?na izhodiĹĄÄ?a priÄ?akujejo boljgradu: ÂťZadovoljni smo s proizve de ni mi koli Ä?i na mi mle ka, neza do volj ni pa z odkup no ceno. Ta je katastrofalno nizka, saj nam ne pokriva veÄ? proizvodnih stroĹĄkov. Brez subvencij in podpore ne bi mogli veÄ? kmetovati. Na naĹĄi kmetiji kakĹĄnih rezerv nimamo veÄ?. Proizvodne stroĹĄke smo zmanjĹĄali na minimum. Na potezi so mlekarne in trgovine, ki si najveÄ? vzamejo od mleÄ?ne pogaÄ?e.ÂŤ

ĹĄe poslovne rezultate in boljĹĄe pogoje tudi za proizvajalce. Slednjim so 1. januarja Ĺže nekoliko dvignili odkupno ceno. Ä&#x152;e se poloĹžaj ne bo poslabĹĄal, bodo letos ceno mleka ĹĄe dvignili, najbrĹž v drugi polovici leta. Januar in februar sta ĹĄe bila pod recesijo, marec pa je bil

zelo dober. Med veÄ?jimi cilji je prenova blagovne znamke, prodor na trge, na katerih mlekarna danes ĹĄe ni prisotna, snujejo pa tudi novosti v prodajnem programu. Z njimi naj bi se ĹĄe bolj pribliĹžali zahtevam in Ĺželjam potroĹĄnikov.

Za pravice zavarovancev veÄ? kot 122 milijonov evrov Ravne na KoroĹĄkem - ObmoÄ?na enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na KoroĹĄkem je lani za uresniÄ?evanje pravic zavarovancev z obmoÄ?ja KoroĹĄke ter Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije porabila veÄ? kot 122 milijonov evrov ali 5,24 odstotka v strukturi odhodkov celotnega zavoda. NajveÄ? je bilo stroĹĄkov za plaÄ?ilo zdravstvenih storitev, in sicer dobrih 81 milijonov evrov ali 66,4 odstotka vseh odhodkov obmoÄ?ne enote. Sledijo odhodki za zdravila in medicinskotehniÄ?ne pripomoÄ?ke v viĹĄini 24,8 milijonov evrov ter drugi odhodki, kot so nadomestila, pogrebnine, potni stroĹĄki. Na seji obmoÄ?ne enote so Ä?lani ob obravnavi poroÄ?ila o lanskem poslovanju poudarili, da je potrebno storiti vse, da pravice zavarovancev ne bodo omejene v njihovo ĹĄkodo. Med drugim so ĹĄe menili, da se je zaradi gospodarske krize poveÄ?ala brezposelnost, socialne stiske pa so prispevale k poveÄ?anju bolniĹĄkega staleĹža, kar dodatno bremeni zdravstveno blagajno.

Z delom in pri delu ustvarjamo svoje pravice, z zavestjo, da znamo in zmoremo, praznujemo! Skupina Premogovnik Velenje R=I Ă&#x153;AOPEP= K> I=FQ Â&#x201E; LN=VJEGQ @AH= )"1 -/"*,$,3+&( 3")"+'" Â&#x201E; '2 &)"' -/"1"(),01& &+ &7%,!&Ä&#x2030;Ă&#x203A;" -/&%,!+,01& ) )"1 -/" "*,$,3+&( 3")"+'" Â&#x201E; '2 &&)"' -/"1"(),0 01& &+ &7%,!&Ä&#x2030; Ä&#x2030;Ă&#x203A;" -/&%,!+, , ,01&

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 9

AKTUALNO

29. aprila 2010

Šaleška jezera – vodni vir in razvojni izziv Srečko Meh je ob podpisu sporazuma in pogodbe poudaril, da imajo ta jezera večplastni pomen. »Imajo značaj eko sistema, zato je to vodno površino treba čuvati, mogoče jo je izrabiti v energetske namene, kar bomo tudi storili, in seveda turistične, kar že počnemo. Vse troje je za nas izjem no pomembno. Ko smo pred časom v Ljubljani razpravljali o tretji razvojni osi, prisotni so bili strokovnjaki s področja urbanizma, krajinske arhitekture in drugih področij, je bilo prav prijetno slišati, ko so govorili o tem, da tako lepe okolice, kot jo imamo mi med obema jezeroma, pravzaprav v Sloveniji ni. Morda se tega premalo zavedamo.« Darko Menih je izpostavil, da je treba Šaleška jezera umno izkoristiti. » Predvsem za turizem, s tem da se življenje v jezerih omogoči vsem živalskim vrstam, ki lahko tukaj prebivajo. To ogromno pomeni tudi za občino Šoštanj.«

Jezera ohraniti čista Milena Krstič – Planinc

Velenje, 21. aprila – V prostorih Muzeja premogovništva Slovenije so župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, župan Občine Šoštanj Darko Menih, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik in direk tor Pre mo gov ni ka Velenje dr. Milan Medved podpisa li spo ra zum o sode lova nju v skup nem projek tu z naslovom Šaleška jezera – vodni vir in razvojni izziv Šaleške doline. V uvodu je aktivnosti, predvidene v projektu, predstavil dr. Emil Šterbenk z Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje, z direktorjem tega inštituta mag. Markom Mavcem, pa so nato vsi štirje podpisniki sporazuma podpisali še pogodbo o izvedbi projekta. Šaleška jezera so pomembna priložnost Šaleške doline, zlasti z vidika razvoja turizma, rekreacije in z vidika rabe vode v elektroenergetske namene. Končni cilj projekta, zanj bodo partnerji letos namenili 80 tisoč evrov, prihodnje leto pa še 41 tisoč, bo pridobiti konkretne predloge, kako izboljšati kakovost voda Velenjskega, Škalskega in Družmirskega jezera, ter opredelitev primer ne dolgoročne rabe jezer v rekreacijske, turistične in gospodarske namene. Jezera so v Sloveniji manj znana, ker so mlada in so nastala zaradi človekove dejavnosti. Gre za pre-

Dr. Uroš Rotnik je na jezera pogledal z energetskega vidika: »Jezera imajo sedem metrov višinske razlike in bi lahko kar nekaj električne energije pridobili tudi s prečrpavanjem teh voda. So umetnega nastanka in nujna kot tehnološka voda za TEŠ, vendar se v TEŠ trudimo, da te vode uporabljamo čim manj, kajti jezera imajo tudi svoj namen.« Dr. Milan Medved pa je povedal, da je bilo veliko že narejenega: »Veliko truda je bilo vloženega v to, da se obala jezer uredi, da to ni več degradiriano območje, ampak da v tem prostoru nastaja lep turistično-rekreacijski kompleks. Tudi za nas je pomembno, kako oživiti jezera, zato podpis sporazuma podpiramo.« Mag. Marko Mavec pa: »Jezera je treba ohraniti čista! So edini potencial tega prostora.«

Podpisniki so najprej prisluhnili predstavitvi aktivnosti, ki jih projekt predvideva.

mogovniške ugreznine, napolnjene z vodo pritokov Pake, ki teče skozi Šaleško dolino. Služijo tudi kot vodni vir zlasti pri porabi vode za hlajenje Termoelektrarne Šoštanj. V jezerih in njihovi okolici se je razvil nov življenjski prostor, ki sta ga naselila rastje in živalstvo, zna čil na za jezer ske ozi ro ma mokrotnejše pokrajine, celotno območ je pa tako oprav lja tudi pomembno ekološko funkcijo.

Gorenje Simplicity Moonlight

VIZIJA PRIHODNOSTI. IZKUŠNJE PRETEKLOSTI. POVEZUJE JIH IZVIRNOST SEDANJOSTI! Čestitamo ob prazniku dela.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

29. aprila 2010

Papežev stol v rudarski kopalnici V razstavišču Barbara Muzeja premogovništva Slovenije na ogled stoli Janeza Suhadolca Milena Krstič - Planinc Velenje, 23. aprila - Do 10. junija bo v razstavišču Barbara Muzeja Premogovništva Slovenije na starem jašku na ogled razstava Janeza Suhadolca - Stoli. Suhadolc, profesor na Fakulteti za arhitekturo, kjer se razdaja, da bi svojim štu den tom pri bli žal pomen občutenja prostoročnega risanja. Prvo razstavo stolov in

podobnega, kot pravi, je imel na Jesenicah v Kosovi graščini leta 1988. Med kasnejšimi razstavami se mu zdi najpomembnejša retrospektivna razstava v Slovenj Gradcu leta 2006, zagotovo pa ta, ki je postavljena v razstavišču Barbara, v bivši rudarski slačilnici, po nenavadnosti prekaša vse. Stol, ki ga je izdelal za papeža, stoji v rudarski kopalnici. »Take postavitve doslej še ni bilo. Da bi

se papežev stol pojavil v neki kopalnici, to se slabo sliši ... Ampak v tem pri me ru gre za nekak šno katedralo očiščevanja, to je bila kolektivna kopalnica za rudarje, ki je zdaj spremenjena v del muzejske ga komplek sa. Pro stor ima podobo skorajda sakralnega prostora, z vsemi inštalacijami, ostanki naprav in s svojimi razmerji in velikostjo. Ideja, ki je nastala v tem muzeju, je srečna in tako dobre

postavitve, kot jo je doživel papežev stol v Velenju, še nikoli ni bilo.« Stol ima dve funkciji, ena je uporabna, ena je simbolna. Katera zanima umetnika? »Mene bolj zanima simbolna funkcija, ampak toliko, kot se sedi na navadni gostilniški klopi ob steni, toliko se sedi dobro tudi na vsakem mojem stolu.« Da se res dobro sedi, pa ve kar nekaj Velenjčanov, ki jim je Suhadolc izdelal stol. Med njimi njegov prijatelj še iz študentskih let in poroč na pri ča, arhi tekt Andrej Šifer. Stol, ki ga je izdelal znaj, je na razstavi tudi na ogled. Razstavo Stoli je odprl pomočnik direktorja Premogovnika Velenje Ludvik Golob.

Po nenavadnosti, pravi Suhadolc, ta razstava prekaša vse dosedanje.

V Galeriji Mozirje razstavlja Jože Kramberger Mozirje, 23. aprila - V Galeriji Mozirje je postavil svoja dela na ogled letošnji nagrajenec Občine Mozirje, slikar Jože Kramberger. Razstavo so pripravili v počastitev slikarjevih 65 let. Zanj je na otvoritvi umetnostni zgodovinar Franci Pečnik dejal, da je človek vztrajnosti in neizmerne volje, ki jo črpa iz prepričanja, da mora ustvarjati – slikati. Njegov opus je razdelil na tihožitje, portrete in krajine z vedutami, ki jim doda sim bol no izpoved svoje

Monstrumi Urban Novak

Zmeraj znova, ko se peljem mimo gradbišča novega velenjskega nakupovalnega centra, se sprašujem, kako je mogoče, da bo mesto »pridobilo takšen monstrum. Sodeč po predstavitvi je sam objekt in njegova pozicija splet osebnih in poslovnih povezav ter skrajno sumljivega ravnanja občine pri sprejetju veljavnega dokumenta, ki takšno - milo rečeno - neumnost dovoljuje. Drugače si namreč uspešnosti investitorja pri gradnji takšnega zmazka nikakor ne da razložiti. Namesto objekta, ki bi na elitni lokaciji v neposredni bližini mestnega središča omogočil gradnjo vsebinsko mešanega programa (predvsem stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi). se sedaj gradi nič več in nič manj kot industrijska hala, namenjena trgovskemu programu. Namesto da bi omogočili razvoj mestnega središča čez Šaleško cesto, se gradijo nakupovalna središča okoli mesta. Potrebne stanovanjske površine pa se gradijo na obrobju mesta. Bolj zanimiv postane podatek o tem, kako projekti, ki vplivajo na življenje vseh nas, nastanejo. Za gradnjo na zemljišču v neposredni bližini mestnega središča (recimo nakupovalni center in nova avtobusna postaja) javni natečaj ni bil razpisan. Za gradnjo športnega parka in športnih dvoran na območju Škalskega jezera pa je razpisan javni natečaj. Vsekakor lepo in pohvalno, da bomo dobili športne dvorane na tak način, vendar ali nas mora res zmazek nakupovalnega centra ob Šaleški cesti spominjati, kako malo mar je mestni oblasti za kvalitetno življenje in kako enaka pravila ne veljajo za vse. Marsikdo poreče, da se popolnoma enake stvari dogajajo povsod po svetu, kar je seveda tudi res, vendar bi bilo bolj zdravo in modro zgledovati se po dobrih zgledih. Kot recimo po nam primerljivi Belgiji. V okviru največjega sejma nepremičnin MIPIM vsako leto podelijo nagrade za najboljše stavbe v posameznih kategorijah ter tako spodbujajo gradnjo kvalitetne arhitekture. Letošnje nagrade so v veliki meri romale v Belgijo oz. so bile podeljene za stavbe, zgrajene v Belgiji. Stavbe v Belgiji so dobile nagrade v kategoriji poslovnih centrov, obnova poslovnih centrov in »zelene« stavbe ter pobrale tudi posebno nagrado. Nagrade so bile podeljene za novo upravno stavbo GlaxoSmithKline, rekonstrukcijo zgradbe podjetja STIB in MIVB, za stavbo Solaris, ki velja za najbolj »zeleno« stavbo, ki je bila zgrajena doslej, ter za preureditev avtodelavnice iz leta 1930 v sodobne pisarniške prostore. Zanimivo je, da so skoraj vsi nominirani objekti zasnovani kot energetsko varčni objekti.

Z otvoritve

življenjske zgodbe. Njegova tihožitja so polna življenja, pri portretih se je - med drugim - z naročili cerkvenih dostojanstvenikov (Uran, Kramberger, Držečnik) uveljavil kot reprezentančni, skoraj »dvorni« slikar Slovenske katoliške cer-

kve. Krajine in vedute so v primerjavi s tihožitji in portreti manj plastične in posledično bolj sproščene ter slikovite. Po mne nju Fran cija Peč ni ka Kramberger ni osamljen primer kulturnika, ki je bil prezrt v smi-

slu spodbujanja in sprejetosti. Prav tako ni edini prebivalec doline, ki bi si ob naslednji priložnosti zaslužil obsežnejšo monografijo.

Prav tako so bili uspešni Nemci, ki so dobili nagrade v preostalih dveh kategorijah. Za najboljši hotel je bil proglašen hotel Kameha Gold v Bonnu in stanovanjski nebotičnik Marko Polo s 17 nadstropji stanovanj v Hamburgu. Vse te stavbe so mešanica dobre lokacije, uspešne arhitekture ter posluha za okolje, v katerem stojijo. To jim daje vrednost in ne nazadnje tudi ceno na trgu.

Beseda o besedi Šoštanj, 20 in 23. april - Ob dnevu knjige je Zavod za kulturo Šoštanj pripravil dva dogodka. Prvi je bil v Kavarni Šoštanj, ko so poslušalci lahko prisluhnili klepetu med Črtom Škodlarjem in dr. Svatoplukom Štovičkom iz Ljubljane. Dr. Štoviček ni govoril o sebi in svoji dejavnosti, ki ga je po letih študija in bivanja v tujini ponesla v Slovenijo, med drugim v podjetje Tomos in Koprsko komunalo, kjer je zasedal vodilna delovna mesta, temveč je spregovoril o Slovencih, Trubarju in posredno tudi o knjigi. Zanimiva raziskovanja, so ga pripeljala da mnogih zanimivih spoznanj, v katerih so zbrani iskreno uživali. Naslednji dogodek je pripravil Marjan Marinšek iz Velenja (slika spodaj), tokrat s predstavitvijo filma o svojem obisku pri veliki pisateljici Astrid Lindgren na Švedskem. Poleg svojega zanimanja za Piko Nogavičko in vsega, kar je v zvezi z njo predstavil, od prevodov, zbirke, Pikinega festivala, pa je Marinšek na kratko ome-

Hotel Kameha Gold v Bonnu

nil tudi svojo dejavnost v tedaj še Kultur nem centru Ivana Napotnika, svojo zbirateljsko in publicistično dejavnost ter seveda literarno dejavnost, saj je od leta 2007 član Društva slovenskih pisateljev. Tudi Marjan Marinšek je bil odličen gost, saj je njegova ljubezen do kulture pripomogla k oživitvi kulture daleč zunaj lokalnega prostora.

Milojka Komprej, Foto: Dejan Tonkli

Letošnja podelitev MIPIM nagrad odraža fenomen belgijske arhitekture, ki kaže zavedanje pomena uspešne arhitekture ter predvsem njenega sprejemanja med prebivalci. Nekaj, kar je zelo slabo upoštevano pri gradnji javnih stavb v Velenju in tudi v Sloveniji. Če je že to, kakšne bodo zgradbe, ki jih uporabljamo vsi, španska vas odgovornim, potem bi te morale toliko bolj zanimati vse bodoče uporabnike. Vsekakor si želim, da bomo nekoč imeli v Velenju kakšno stavbo, ki bo dostojno nasledila nagrajeno delo Savina Severja izpred 40 (stanovanjski blok ob Šaleški cesti) let ter tako končno stopili korak naprej, ko nam ne bo treba več iskati kvalitete v preteklih projektih, ampak bomo uživali v kvaliteti sodobnih objektov.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

29. aprila 2010

Glasbene novičke

Duhovna iskanja Že več kot 20 let lahko v nedeljskih dopoldanskih oddajah Radia Velenje naši zvesti poslušalci prisluhnejo rubriki Duhovna iskanja. Dekan in naddekan Dekanije Šaleška dolina Jože Pribožič in Cvetka Žlof, tvorca oddaje, sta povedala, da je rubrika sestavljena iz dveh sklo pov, in sicer duhovna misel in tema. Od tod ime rubrike. » Duhovna misel se naslanja na Božjo besedo in ta del pripravim običajno sam, pri temah pa sodelujejo poleg duhovnikov še laiki iz vseh župnij Šaleške doline. Povezane so s cerkve-

nim letom oziroma liturgičnim koledarjem (advent, post, šmarnice, božič, velika noč …), aktualnimi dogajanji v družbi, cerkvi. Letos je - na primer - evhalistično leto in leto duhovništva, zato so v ospredju te teme,« je povedal Jože Pribožič, Cvetka Žlof pa je dodala: “Ko govorimo o birmi, prvem svetem obhajilu, predstavimo družino, povemo, kako se pripravlja na ta dogodek. Marsikatera stvar je danes že preveč skomercializirana, mi pa se trudimo dati takim dogodkom tudi duhovno vsebino. To si nenazadnje želijo poslušalci, ljudje. Fol-

klori je treba dodati vsebino, ljudi osveščati.” Približno 30 sodelavcev pripravlja Duhovna iskanja in ti še kako dobro vedo, da morajo v 10 oziroma največ 15 minutah, ki jih imajo na voljo skupaj z glasbo, biti kratki, jedrnati, razumljivi. »Zaradi časovnih omejitev moramo v prispevke vložiti veliko sebe, svojih izkušenj, doživetij.» Tem jim ne manjka, volje tudi ne, verjamemo, da tudi ne sodelavcev. Zato ob nedeljah ob 8. uri zjutraj le naravnajte radijske sprejemnike na valovno dolžino 107,8 megaherca in prisluhnite temam, ki - kot pravijo snovalci Duhovnih iskanj - bogatijo duha.

Jože Pribožič in Cvetka Žlof v prostorih Radia Velenje

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

SHYAM Posavci so tik pred zaključkom svojega tretjega albuma. Novo ploščo so naslovili Skriti sij ljudi, kreativno pa sledi ideji, ki so ji člani skupine zvesti od samega začetka, ustvarjanju preproste in iskrene avtorske glasbe. Pred kratkim so predstavili novi single Gumijasto srce.

1. TABU - Supersong 2. TIMBALAND feat. KATHY PERRY - If We Ever Meet Again 3. GIBONNI - Toleranca Po skladbah Oblak za dva, Pesek in dotik, Namesto srca in 42 je skupina Tabu ponudila že peti single z njihovega zadnjega albuma z naslovom 42. To je skladba Supersong, v kateri Tabujevci predstavljajo superjunakinjo prehitrega jezika in velikega srca, punco nadnaravnih sposobnosti, ki vzame reševanje sveta v svoje roke. Skladba vam je bila všeč in izbrali ste jo za pesem tega tedna na Radiu Velenje.

ALYA Prejela je nominacijo za Naj pesem Balkana v sklopu akcije televizije Balkanika. Najprej so izbrali uspešna singla Brazil in Zadnji dan, potem pa je v ožji izbor prišel slednji. Alya se bo izbora, ki bo 16. maja v bolgarskem glavnem glavnem mestu Sofija, udeležila tudi sama.

MARKO VOZELJ Po dveh letih na samostojni poti in albumu Moj svet se odpravlja v studio, kjer bo pod producentsko taktirko Martina Štibernika pripravil novi album. Avtorsko delo je pri koncu, sledi pa še snemanje oziroma delo v studiu. Še vedno aktualna skladba Moj si zrak tako že napoveduje izid novega Markovega albuma. Ta bo izšel kasneje v letošnjem letu.

FESTIVAL NAREČNIH POPEVK Znanih je dvanajst udeležencev letoš nje ga Fes ti va la nareč nih popevk, ki se bodo jeseni borili za naslov najboljše narečne viže. Predstavili se bodo Rom Ton, Blaž Drobnak, Maja Oder lap, Ela, Star ši ensemble, Folkrola, Prifarski muzikanti, Zaka' pa ne, Dušan Sadar, Dežur, Ansambel Donačka in Skupina Crescendo. Lani je zmagal Domen Kumer s pesmijo Marička Štajerka, ki so jo izglasovali gledalci in poslušalci.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Naveza - Veselite se pomladi 2. Zlati muzikanti - Berač 3. Ansambel Pogum - Radi bi vam zapeli 4. Ansambel Nanos - Dokler smo mladi vsi 5. Skupina Katrca - Mamica 6. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 7. Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici 8. Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala 9. Ansambel Juhej - Stari godec 10. Iskrice - S figo v žepu

… več na: www.radiovelenje.com

Gibonni za strpnost Hrvaški glasbenik Gibonni predstavlja drugi single s svojega najnovejšega albuma. Skladba Toleranca, po kateri album tudi nosi ime, je nekaj čisto posebnega. Gre za multietnično skladbo z močnim sporočilom, ki je že v času svojega

nastajanja preko različnih glasbenih studiev prepotovala pol sveta. Posneta je bila namreč v RSL Studiu v Novem mestu, N.B. v Zagrebu, studiu Salvation Link v Kairu, Great Waters Music studiu v New Yorku, Studio Life productions studiu v Adelaideu ter v Real World box studiu v Londonu. Naslovna skladba prinaša tudi mednarodni izbor sodelujočih gostov, med katerimi so Damir Urban, Maya Azucena, Haidi Bahgat, Ricardo Luque in ameriški raper Masta Ace. Skladba je naperjena proti radikalnosti, ozkosrčnosti in nestrpnosti – je napev k boljšemu, mirnejšemu in predvsem strpnejšemu dojemanju sveta in različnih kultur, je pesem o želji po sobivanju.

ga albuma, ki so ga prodali več kot deset milijonov primerkov in si prislužili tudi tri nominacije grammyja. Na albumu Shout it out bo dvanajst pesmi, za pesem Thinking 'Bout Something pa so že naredili živahen videospot.

Ponovno McCartneyevi solo albumi Britanski glasbenik Paul McCartney je avtorske pravice za izdajo svojih samostojnih plošč prodal neodvisni glasbeni založbi Concord. Od avgusta dalje bodo tako začeli izhajati številni legendarni albumi tega bivšega člana skupine The Beatles. Prvi na novo izdani album naj bi bil Band On the Run

Skupina Šank Rock je nazadnje objavila singl in spot Ni boga, v teh dneh pa predstavljajo nov single. Naslovili so ga Eo, pod avtorstvo pa se podpisujejo Roki Petkovič, Aleš Uranjek in Bojana Uranjek. Za mastering je tokrat poskr bel Kevin Met cal fe v stu di u Emasters v Londonu. Single je premierno predstavitev doživel v nedeljo na nacionalni televiziji v oddaji NLP, v tem tednu pa prihaja tudi na radijske postaje. Skladba napoveduje nov album skupine (Ta bo že petnajsti!), Šank Rock pa ob tem za poletje že napovedujejo koncertno turnejo in tako ostajajo eden najbolj zaželenih glasbenih kolektivov na slovenskih koncertnih odrih.

Čuki sto na uro

Vračajo se bratje Hanson Ameriška pop rock skupina Hanson bo 8. junija izdala nov album z naslovom Shout it out. Skupino sestavljajo bratje Hanson, ki so s tretjim albumom Middle of Nowhere iz leta 1997 postali znani po celem svetu, še posebej zahvaljujoč uspešnici Mmm bop. Glasbeniki, ki so po Middle of nowhere objavili še štiri albume, bodo z najnovejšim albumom Shout It Out skušali ponoviti uspeh omenjene-

Nov single skupine Šank Rock

iz leta 1973, v katalogu pravic, ki se nanašajo tudi na digitalno trženje, pa je najti velike uspešnice, kot so Live & Let Die, Mull Of Kintyre in Hope Of Deliverance. Z založbo Concord je nekdanji beatle sodeloval že dvakrat, med drugim pri izdaji albuma Memory Almost Full leta 2007. McCartney se je že pred časom razšel z založbo EMI, februarja pa je celo zahteval nadzor nad svojimi samostojnimi stvaritvami, ki jih je za to založbo posnel v letih med 1970 in 2006.

Aktualni album skupine Čuki z naslovom Mal´ naprej je izšel maja lani in že skoraj leto dni, natančneje 48 tednov, ostaja na lestvici najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Po uspešnicah Mal naprej pa mal nazaj, Uuu, Zvočnik na pločnik, Greva gor v hribe, Kukamo pod senčnik njen in Pod krošnjo starega bora Čuki občinstvu zdaj ponujajo skladbo Sto na uro. Skladba je vesela in iskriva, ravno pravšnja za prihajajoče poletne dni. Poleg številnih koncertov se Čuki še posebej pripravljajo na nastop v posebni izdaji oddaje Na zdravje, ki bo 14. maja potekala v ljubljanskih Križankah.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 12

MLADI

29. aprila 2010

DMK-jevska mladost v maju Kultura, šport, zabava, okrogla miza – vse to bo prinesel ŠŠK-jev 20. festival Dnevi mladih in kulture – Več pozornosti zaposlitvenim možnostim mladih v Šaleški dolini – Sedem festivalskih dni bo zaznamovalo tri vikende v maju Bojana Špegel

Velenje – V Šaleški dolini, torej v MO Velenje, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, je trenutno 2850 študentov. V Šaleški študentski klub (ŠŠK) je včlanjenih dobrih 600, poleg njih pa še 200 dijakov in kar nekaj simpatizerjev, ki spremljajo program in prihajajo tudi iz okoliških občin. Trenutno je torej v ŠŠK včlanjenih okoli 1000 ljudi, kar po besedah predsednika kluba Janka Urbanca ni malo. Dejstvo je, da se število članov v klubu povečuje, kar lahko pripišemo tudi dejstvu, da se tudi delo ŠŠK-ja v zadnjem času precej spreminja. O tem in o prihajajočem jubilejnem 20. festivalu DMK smo govorili s predsednikom kluba, ki je v njem aktiven štiri leta, vodi pa ga drugo leto zapored. Se v zadnjih letih delo v ŠŠK-ju kaj spreminja, kako je lanska gospodarska kriza vplivala na delo v klubu? »Delo v ŠŠK-ju se je zelo spremenilo, saj smo v zadnjih dveh letih veliko energije posvetili prestrukturiranju programa. Pripravljamo veliko več dejavnosti, ki so namenjene študentom. Klub je bil včasih zelo skomercializiran, mi pa ponujamo več na področju sociale, izobraževanja in kultu-

re. Tako študentom poleg zabave ponujamo še več. Gospodarska kriza ravno zaradi prestrukturiranja dela v klubu ni bila najboljša, saj so se nam sredstva zmanjšala za 20 %. Veseli pa smo, ker smo primanjkljaj sredstev uspeli pridobiti na razpisih in pri sponzorjih, kjer smo naleteli na večji posluh. Veliko raje podprejo naš inovativnejši program kot le zabavo.« Kdaj ste začeli uvajati te spremembe? »Ker nisem zagovor nik hitrih sprememb, se je v novo smer začelo premikati pred tremi leti. Zelo dober primer so naše okrogle mize z aktualno tematiko za študentsko populacijo. Obisk Janko Urbanc: »Izdali bomo tudi knjigo, ki bo se izboljšuje, na vsaki okroprikazala zadnjih deset festivalov.« gli mizi nas je več. Zadeve se lotevamo previdno in počasi tudi zato, sedaj začeli spraševati, kje bodo dobili služker ves čas preverjamo, kaj si mladi res bo, kakšne so po diplomi priložnosti v želijo. Nekako pa nam je pomagala tudi Šaleški dolini? Mislim, da so to zelo dobgospodarska kriza, saj so se študenti šele ra izhodišča tudi za naše okrogle mize in

razprave in eno bomo pripravili tudi v času letoš nje ga DMK-ja. Prav je, da mla di glasno povedo, kaj si želijo v naši državi in v naši dolini. Zato vedno povabimo predstavnike lokalne skupnosti, gospodarstva in institucij. Tako skupaj oblikujemo zaključke.« Pred nekaj leti ste težko povečevali članstvo v ŠŠK-ju. Zdelo se je, kot da so mladi nezainteresirani. So sedaj vendarle ugotovili, da jim članstvo v klubu prinese »več«? »Mislim, da to drži. Ko smo začeli spreminjati program dela kluba, smo želeli študentom ponuditi čim več možnosti sodelovanja. To ne pomeni, da lahko v klubu delajo le tisti, ki so člani ožje ekipe, ampak ponujamo možnost vsem, ki pridejo k nam z dobro idejo. To velja za kulturo, novinarstvo, fotografijo in sploh vse, s čimer se naši člani ukvarjajo. Dajemo jim možnost, da pri nas dobijo prve prave priložnosti; prve razstave, prvo urejanje našega časopisa. Vsak, ki ima voljo delati, ga podpremo.« Pred dobrim letom se je ŠŠK pod tvojim vodstvom odločil, da zavrne že kupljene prostore nekdanjega Rudnik puba, ki jih kupila MO Velenje, ker ste se bali, da ne boste zmogli obnove. Ostali ste v navezi z Mladinskim centrom Velenje, vaši in njihovi prostori se dopolnjujejo. Kako se to dopolnjuje? »Sedaj vemo, da smo takrat sprejeli zelo dobro odločitev. Tudi zaradi gospodarske krize bi bila obnova prevelik zalogaj, ne bi si mogli privoščiti ne obnove in ne obratovalnih stroškov. Sodelovanje z Mladinskim centrom je odlično, pridružil se nam je še Mladinski svet Velenje in s tem smo

povezali mladinske organizacije v mestu. Skupaj ustvarjamo program, namenjen mladim; tako se stroški nižajo, kvaliteta pa raste. To se pozna tudi po obisku Mladinskega centra in naših prostorov – obisk je iz vikenda v vikend boljši.« Festival DMK se je začel kot kratek dogodek, kmalu prerasel v nekajdnevni festival, zadnja leta pa zaznamuje skoraj vse konce tedna v maju. Zakaj ga ne strnete v nekajdnevni festival? »Naj povem, da smo jubilejni festival začeli pripravljati že lani avgusta, od sredine februarja je program dogovorjen in oblikovan. Želeli smo bogato zaznamovati 20. obletnico DMK-ja. Mislim, da smo pripravili dober program, izdali pa bomo tudi knjigo, v kateri bomo predstavili drugo desetletko festivala, saj je prva že popisana v knjigi. O dolžini festivala pa naj povem, da bi tudi mi najraje pripravili festival v sedmih strnjenih dneh. Ker pa so v maju študenti še v studijskih mestih, čez teden nima pravega smisla pripravljati dogodkov za njih. Ker želimo, da je festival vseeno sedemdnevni, smo program razvrstili na tri konce tedna v maju, ko smo lahko vsi doma. Prepričan sem, da bomo kvalitetno »pokrili« vsa področja študentskega delovanja. Tako pripravljamo dve gledališki predstavi, predstavitve knjige in časopisa RIT, pa še dva velika koncerta; eden bo na gradu, drugi v letnem kinu. Pripravili bomo tudi predstavitev zaposlitvenih možnosti v dolini in okroglo mizo z zgovornim naslovom »Kje je priložnost v mestu priložnosti?«.

20. Dneve mladih in kulture so omogočili:

www.nascas.com

V večini programov tudi po prenosu prijav še prosta mesta

Uspešen dan za podjetnike v Velenju

Šolski center Velenje zaprosil za povečan obseg vpisa v programu avtoserviser, zaprli pa so ga v programih geostrojnik rudar in okoljevarstveni tehnik Tatjana Podgoršek

Ministrstvo za šolstvo in šport je na svojih spletnih straneh minulo sredo objavilo stanje prijav za vpis za šolsko leto 2010/2011 v vseh srednješolskih programih v Sloveniji po roku za prenos prijav. Ta se je iztekel 14. aprila. Gabrijela Fidler, šolska svetovna delavka na gimnaziji Šolskega centra Velenje, je povedala, da se stanje prijav za posamezne programe ni bistveno spremenilo. Za 632 prostih mest so prejeli 428 prijav, od tega v prenosnem roku 4. Število prijav pri večini programov toliko ne presega števila razpisanih prostih mest, da bi morali zaprositi ministrstvo za omejitev vpisa. Več prijav, kot so razpisali prostih mest, so prejeli za program avtoserviser (za 26 razpisanih mest 34 prijav), zato so že zaprosili za povečan obseg vpisa. Če bo ministrstvo na vlogo odgovorilo pozitivno, bodo vpisali vse kandidate. Prostih mest tudi ni več v programih geostrojnik rudar in okoljevarstveni tehnik. V obeh programih je namreč kandidatov toliko, kot so razpisali prostih mest, zato bodo vpis zaprli. V vseh ostalih programih centra pa so še prosta mesta. Ministrstvo bo svoje soglasje k spremembam glede obsega vpisa posredovalo do 10. maja. Vpis v srednješolske programe in prinašanje dokumentacije za vpis bo potekalo do 18. junija. »Prenos prijav sedaj ni več mogoč vse do zaključnega postopka vpisa kandidatov, ki bodo sodelovali v izbirnem postopku v primerih omejitve vpisa. To je do 1. julija. Po tem bodo lahko dijaki prenesli prijave le v programe, kjer bodo še prosta vpisna mesta.« 2. junija pa se izteče rok za oddajo prijave za tiste dijake, ki razmišljajo o nadaljevanju izobraževanja po srednji poklicni šoli. Na šolah Šolskega centra izobražujejo v dvoletnih programih poklicno-tehničnega izobraževanja za poklice elektrotehnik, strojni tehnik, avtoserviser tehnik, geotehnik, tehnik mehatronike, ekonomski in gastronomski tehnik.

Velenje, 22. aprila - Zavod mladi podjetnik se je ponovno vrnil v Velenje in v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem organiziral podjetniško popoldne. Savinjsko-šaleška regija se sooča z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. V Zavodu mladi podjetnik, kjer skrbimo za promocijo podjet niš tva med mladimi ter njihovo izobraževanje in s SAŠA inkubatorjem, smo organizirali dobro obiska no podjetniško popoldne. Dogodek je bil namenjen spodbujanju samozaposlovanja in odpi ra nju novih delovnih mest v regiji z 10,8-odstotno brezposelnostjo. Mla di iskal ci prve zaposlitve, brezposelni in dru gi iskal ci novih priložnosti so spoznali osnovne ele-

mente podjetništva, kot so poslovni načrt, osnove računovodstva ter osnove prodaje in pravila vodenja storitev. Organizatorji načrtujejo, da bo podjetniško popoldne v Velenju postalo stalna praksa in eden osrednjih dogodkov, namenjenih širjenju podjetništva v regiji. „SAŠA regija je močno odvisna od velikih gospodarskih družb in takšno stanje za naše okolje ni dobro. Zato želimo tudi mladim podjetjem pomagati pri razvoju, saj le tako vidimo rast podjetništva v regiji ter posledično rast celotne regije. Veliko težavo v regiji predstavlja tudi odliv znanja, zato skušamo preko različnih projektov mlade spodbuditi, da svojo podjetniško pot razvijejo v regiji in tako pripomorejo k njenemu večjemu gospodarskemu razvoju,“ je dejala Petra Sitar iz SAŠA inkubatorja. „Tokratni dogodek v Velenju smo zastavili nekoliko širše, saj smo poskrbeli za kar štiri tematike. Tudi občinstvo je to cenilo, saj je večina vztrajala do konca dogodka.

Hkrati nas je presenetilo tudi dokaj sproščeno ozračje med udeleženci, ki se je kazalo v interakciji s predavatelji. Takšen odnos med njimi in predavatelji je vedno cilj naših izobraževanj, ga pa velikokrat pogrešamo,“ je dodal Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik. Predavanje je začela naša zunanja sodelavka, računovodkinja Lea Bevčič, in bodočim podjetnikom predstavila večini najbolj neprijetno opravilo – računovodstvo. Za njo je nastopil Risto Stojanovski iz Triple S Learning, ki nas je s svojo odlično retoriko prepričal o pomenu pravega pristopa oziroma vodenja storitev do strank. Kot zadnji v večeru pa se nam je predstavil Blaž Kos, ki prihaja iz Kluba poslovnih angelov Slovenije. V predavanju nam je odgovoril na vprašanje, zakaj potrebujem poslovni načrt. Vsi pa so po koncu uradnega dela odgovarjali še na vprašanja udeležencev ob pogostitvi in mreženju.

Nika Penšek

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 13

MLADI IN KULTURA

29. aprila 2010

Dnevi mladih in kulture je že tradicionalen festival, ki ga od vsega začetka organizira Šaleški študentski klub. Leta 1991 se je skupina študentov zanesenjakov odločila na študentom lasten način praznovati takratni dan mladosti 25. maj in še istega leta se je zgodil enodnevni koncert na velenjskem gradu. Z razpadom Jugoslavije je izginilo tudi praznovanje dneva mladosti, festival pa je ostal, s ciljem praznovanja mladosti in kulture. Iz enodnevnega se je počasi razširil na tridnevnega, pa lani do dvotedenskega festivala, letos ko pa praznujemo 20. obletnico DMK-ja, pripravljamo poseben program ki se bo razdrobil po celem mestu.

SOBOTA |8.5.2010|

NEDELJA |16.5.2010|

20:00, Otvoritev 20. DMK-ja, atrij velenjskega gradu

14:00 Nedeljski »CHILL OUT«, terasa Mladinskega centra Velenje

Otvoritev razstave 20 LET DMK-ja Predstavitev knjige II. Desetletka Etno Koncert: GYPSY MAMBO KOČANI ORKESTAR

20:00, Gledališka predstava LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD (komedija/Domen Uršič – KUD Cerkno), Mladinski center Velenje

PETEK |21.5.2010|

NEDELJA |9.5.2010| 14:00, Igranje družabnih iger (Tarok, Remi, Šnops, Monopoly, Naseljenci otoka Catan, Activity,…), terasa Mladinskega centra Velenje

16:00, INFORMATIVNI DAN V PODJETJU ESOTECH D.D. Predstavitev podjetja in zaposlitvenih možnosti - sedež podjeta Esotech d.d. 18:00, Okrogla miza KJE JE PRILOŽNOST V MESTU PRILOŽNOSTI, KRMC Kunigunda

17:00, Predstavitev nove številke študentske revije RIT (Racionalno Izbrane Teme), Mladinski center Velenje

20:00, STAND UP z Vidom Valičem in Andrejem Colaričem (KOMIKAZE), Mladinski center Velenje

18:00, Gledališka predstava ŽENITEV (komedija / Nikolaj Vasiljevič Gogolj – Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje), Mladinski center Velenje

21:00, KITARIJADA, Mladinski center Velenje

PETEK |14.5.2010|

SOBOTA |22.5.2010|

14:00, »Skate contest«, parkirišče pred Rdečo dvorano 16:00, Turnir v ročnem nogometu, pikadu in namiznem tenisu – terasa Mladinskega centra Velenje

19:00, Urbane legende Velenja: predavanje Ambroža Kvartiča, Mladinski center Velenje 20:30 Predstavitev projekta Velenjska glasbena scena, letni kino

20:00, Otvoritev fotografske razstave: VELENJE MESTO PRILOŽNOSTI – galerija v Mladinskem centru Velenje 20:30, Jazz koncert: UNITED GROOVES, Terasa Mladinskega centra Velenje

21:00, Koncert na LETNEM KINU (vstopnina 5 EUR): Ziebane (Klemen Klinc) Dalaj Eegol (Ali En) Mr. Tijama

SOBOTA |15.5.2010| 12:00 Športne igre (nogomet, odbojka, košarka…), TRC jezero

NEDELJA |23.5.2010|

16:00, Finale BILJARD lige, Gostišče Kelt (Kasesnik)

14:00 Nedeljski »CHILL OUT«, terasa Mladinskega centra Velenje

16:00 »ABZAJLANJE« s skakalnice, velenjska skakalnica

17:00 Retrospektiva 20. DMK, Mladinski center Velenje

20:00, ROCK na GRADU, velenjski grad Dandelion Children Deck Janiels Last Day Here Res Nullius Niet Big Addiction

www.dmk.si

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 14

29. aprila 2010

14 Tisti, ki se niso udeležili zaključka očiščevalne akcije pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, niso videli direktorja tamkajšnjega javnega Zavoda Mladinski center Janeza Dvornika v novi službi. Tisti, ki so ga pa, so menili, da mu gre delo dobro od rok. Bolje kot kaj drugega. So se pa spraševali, zakaj neki je ob tem tako resen. Se boji, da bi mu zmanjkalo enolončnice, ali morda razmišlja, kakšno bi sam skuhal za čase, ki prihajajo.

Nogometno slavje Na stadionu ob Velenjskem jezeru je bilo veliko slavje ob osvojitvi naslova državnih prvakov. V Velenju so slavili Koprčani!

Nekaj posebnega Velenju se (spet) obeta nekaj posebnega. Elektrarna na jezerski pogon. Menda tudi pri tem ne bo kdo oporekal, da gre za okoljsko sporno naložbo.

Z zemlje v zrak

»Imate radi sladko? Mi tudi, a vemo, kaj smemo in kaj ne,« sta mimoidočim na stojnici društva diabetikov v soboto razlagala člana društva Milica Vrtačnik in Milan Ugovšek. »Pa migat je treba, migat,« je dodala Milica. Da je takih, ki se tega zavedajo, vse več, sta ugotovila ob koncu dneva, ko sta vpisala kar nekaj novih članov društva.

Smučar Bernard Vajdič, ki je lani postal tudi očka, se je »po smučarko« poslovil od samskega stanu. Mladostni prijatelji, med katerimi je bilo veliko smučarskih kolegov, so mu pred usodnim »da« naložili, da v popolni opremi, na starih, a preizkušenih elankah, premaga asfaltni hrib med Gorico in Lopatnikom. »Tole bodo še krepko plačali,« je komentiral Bernard. Je mislil prijatelje ali sponzorje?

V četrtek smo spet veliko govorili o materi Zemlji. In Braslovčani so spet opozarjali, da bo pri njih najboljšo zemljo povozila načrtovana hitra cesta. Očitno je res rešitev, da gre cesta po zraku. Ali ostane v zraku.

Terme Šaleške Terme Topolšica so po raznih peripetijah zadnji čas le postale (še) bolj šaleške; niso pa več tako zdraviliške. Izgubile so precejšen del Zdravilišča Rogaška. Menda ga še bodo.

Prenaseljenost

Našli zdravilo proti raku! Znanstveniki s Kalifornijskega tehnološkega inštituta so izdelali domnevno prvo "zdravilo", ki je sposobno povsem ozdraviti raka. Pravzaprav ne gre za zdravilo v pravem pomenu besede, temveč za nanodelce (nekateri jim pravijo celo nanoroboti), ki so sposobni uničiti rakaste celice brez kakršnihkoli stranskih učinkov. Skupini raziskovalcev je uspelo izdelati nanodelce, ki v rakasto celico vstavijo RNA fragment, ta pa zaustavi gen v genskem zapisu celice, ki je odgovoren za njeno nenadzorovano delitev ter napadanje drugih tkiv. Gre za prvo "zdravilo", ki selektivno napade in uniči rakaste celice. Spodbudna je informacija, da so delovanje "zdravila" že preizkusili na prvih pacientih, pri katerih so zabeležili popoln uspeh. Vbrizgali so jim 70-nanometrske nanodelce, sestavljene iz dveh polimerov in proteina. Ti nanodelci se v telesu pripnejo na površino rakaste celice, vanjo vstavijo RNA fragment, nato pa se samouničijo. Ostanke bolnik brez posledic izloči z urinom. Ker gre za enega najpomembnejših prebojev pri iskanju zdravila proti raku, je pričakovati, da bodo kmalu sledili nadaljni klinični preizkusi. Po nekaterih napovedih bi lahko še v tem desetletju dočakali prvo učinkovito zdravilo proti raku.

penisa, ob tem pa sta se muzala in smejala.« Na zaslišanju je Jones sicer priznal, da je bil takrat pijan, moškega poleg sebe pa naj ne bi poznal. Sodnik je razsodil, da ni zadovoljivih dokazov za obtožbo o javnem razkazovanju, zato je Jonesa razglasil za nedolžnega.

Domov zaradi nenaravnih las Medtem ko so v indonezijski provinci Papua v policijski službi nezaželeni moški, ki so si povečali svoj spolni organ, je v eni izmed ameriških policijskih postaj policistka naletela na težave zaradi nove bar-

ša sta ateista). Neverjetna deklica je imela svojo prvo samostojno razstavo slik pri devetih letih, svoj prvi avtopor tret pa je prodala za kar deset tisoč dolarjev.

Otroški umetnostni genij

Zapravljala njegov denar, da ga je varala

Enajstletna umetnica iz Venezuele, priznana kot edini otroški binarni genij v realističnem slikanju in poeziji, ustvarja dela, ob katerih

Dlje časa poročen moški je postal sumnjičav, ko je opazil, da denar s skupnega bančnega računa izginja. Najel je detektiva, ta pa je odkril, česar mož ni pričakoval. Poskočna Italijanka si je najela kar dva mladca, enega žigola v kraju Feltre in drugega v Bellunu. Svo-

Železna lady Vila Bianca naj bi bila po obnovi po mnenju nekaterih prava železna lady. Imela bo jekleno strešno konstrukcijo. Vidna naj bi bila le od znotraj, na zunaj bo vseeno prava vila.

Dan upora Prav je, da še vedno slavimo dan upora. Saj je pri nas upornikov raznih vrst vse več!

Ponavljanje

V trgovini tehtal penis Na škotskem sodišču so zaključili z nenavadnim primerom, v katerem naj bi se 33-letni James Jones iz Edinburgha javno razkazoval v trgovini na Moredun Park Roadu, saj naj bi na tehtnici, ki jo stranke uporabljajo za sadje in zelenjavo, stehtal svoj penis. 31-letna prodajalka Melanie Guglielmino, ki je v procesu nastopila kot glavna priča, je sodniku dejala, da je bila » res šoki ra na«, ko je priš la do oddelka s sadjem in zelenjavo in opazila dva moška, ki sta stala poleg tehtnice. Ko je prišla do njih, naj bi ji James dejal, "«a pravkar tehtata njune spolne organe.« Sod-

ra ali zelena. Načelnik je policistko poslal domov in ji ukazal, naj si lase znova prebarva. Po njegovem mnenju so navodila jasna in pritožbe ni želel komentirati.

Čudno se sliši, da so naši otoki prenaseljeni, saj imamo vendarle še vedno le enega. Pa je vseeno res - »prenaseljeni« so mnogi naši ekološki otoki. Z odpadki.

nik jo je vprašal, kaj je sploh videla: »Nekaj je imel na tehtnici. Kaj točno, nisem videla. Izgledalo je kot penis.« Obtoženi se je že od začetka zagovarjal kot nedolžen. Kot priča je nastopila tudi upraviteljica trgovine, 46-letna Agnes Fagan, ki naj bi zaradi nekega suma kraje pregledovala posnetke nadzorne kamere in je zato tudi sama opazila dva moška: »Izgledalo je, kot da sta na tehtnico dala svoja

ve las. Policistka, ki se je že pritožila svetu za medčloveške odnose zaradi diskriminacije na delu, je trdila, da je njena barva rdeča, njen nadrejeni pa se s tem ni strinjal in je trdil, da je vijoličasta. V skladu s predpisi o primernem videzu policistov je policistom namreč prepovedano priti v službo z »nenaravno barvo« las, kot so vijoličasta, mod-

mnogi ostanejo brez besed. Ljudje po vsem svetu so za njena slikarska dela pripravljeni odšteti milijone dolarjev. Akiane Kramarik se je rodila leta 1994 v ameriški državi Illinois. Doma šolana deklica je začela risati pri rosnih štirih letih. Ustvarjanja se je učila sama in se pri šestih letih preizkusila še v slikanju na platno. Leto pozneje je začela pisati poezijo, danes pa se lahko Akiane že pohvali z dvema knjižnima uspešnicama. Ni dvoma, da se deklica od svojih vrstnikov močno razlikuje. Že pri šestih letih je namreč vsak dan vstajala ob četrti uri zjutraj in najmanj pet ur slikala na platno. Že takrat je dejala, da je njen navdih vizija nebes in povezanost z bogom (star-

Za nekatere je stalno ponavljanje, da je za Sašo turizem neizrabljena priložnost, že močno obrabljena fraza. jih apetitov ni želela tešiti s poročenim ljubimcem, saj je bila prepričana, da bi ji zunajzakonska zveza lahko prinesla zgolj težave. Žal pa se je uštela, saj je rešitev, ki se ji je zdela najmanj tvegana, pokopala njen zakon. Ko je prevarani in do konca užaljeni Italijan dojel kruto resnico, je odšel k odvetniku in zahteval ločitev. Če že ni uspel rešiti zakona, je rešil vsaj svoje premoženje.

Vsi zadovoljni Z zadnjo vseslovensko čistilno akcijo smo bili vsi zadovoljni. Eni zato, ker so počistili ogromno stvari z mnogih črnih odlagališč, drugi zato, ker so spet dobili mesta za odlaganje odpadkov.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 15

NASILJE

29. aprila 2010

Večja občutljivost okolja, več odkritih primerov

Irena Vučina: »Podatkov o tem, zakaj je v naši regiji več nasilja v družini v primerjavi z drugimi okolji v Sloveniji, nimamo.«

sodelovanje različnih organov, organizacij in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini. Vse to pomeni novo kakovost dela.« Menite, da niso med razlogi tudi posledice krize? »Težko bi odgovorila pritrdilno.

ê êz ê¢ª¡ª z z ê¢ª ¢ª ª¡ª

V pr prelepem elepem ok okolju olju KKoroške oroške pok pokrajine, okraajine a , kkii jo obdaja nara naravno vno bogast bogastvo vo gozdov, neokrnjena narava prijazni va in pr go zdov, neok rnjena nara ijazni zni doma domačini je bila okronana okronana tretja tr etja MLEČNA LEČ KRALJICA KRALJ JIICA zzelene elene ne doline Slovenije, Slovenije, predstavlja slovensko mlekoo in mlečne iz izdelke. kkii pr edstavljaa Slovenijo, Slovenijo, slo vensko mlek m delke.

POSLANSTVO VO MLEČ MLEČNE ČNE KRALJICE KRALJICE ZELENE DOLINE LINE SLOVENIJE SLO OVENIJ VENIJE Dobr Dobro b o življenje l je na vsakem v kem kkoraku vsak orakku po povezano vezan e no z znanji anji in izkušnjami, spretnostmi iznajdbami bogatee pr preteklosti izk ušnjami spr ušnjami, etnostmi tter er iz znaajdba bami izz bogat bo ret e eklosti mlekarstva množico širii mlek arst rstva v Sloveniji. Slo eniji. TToo in šee vveč Slov eč med me širšo mn nožico šir zelene svojim pojavljanjem Mle kraljica Mlečna kraljica ra zelene doline Slovenije. Slovenije. S sv vojim poj ojavljanjem v javnosti življenja promovira ja vnosti sti izraža ža zzdrav drav način življen ennja inn pr o vira večjo omo večjo porabo prispeva mlečnih izdelkov. izdelk d ov. S ttem em pr ispeevaa k ohranjanju is ohranj njanju slikovite slikovite pokrajine podeželja zagotavlja delovna pok rajine slovenskega slovensk e ega ga pod deželja ja tter e zago er otavlja delo vna mesta v slovenskem sloovensk en em kkmetijstvu metijs vu inn živ metijst vilstvu. živilstvu.

lahko za žrtve bolje poskrbimo kot v preteklosti, vendar moramo za nasilje izvedeti. Zato ob tej priložnosti opogumljam žrtve, da spregovorijo o nasilju ter z ustrezno strokovno podporo poskrbijo zase in za morebitne mladoletne otroke. Ob tem naj še povem, da so vse oblike nasilja v družini kaznivo dejanje in se preganjajo po uradni dolžnosti. Vsakdo, ki kaj ve oz. izve o nasilju v družini, je – ne glede na poklicno molčečnost – o tem dolžan takoj obvestiti center, policijo ali državno tožilstvo.»

a Mate ja Pavl ič

MLEČNA M LEČNA KRALJICA KRALJICA

kraljic

Za naše območje obstaja specifika, za kaj več bi bile potrebne raziskave, ki pa jih ni.« Kako ravnate, ko izveste za primer nasilja v družini? »Od primera do primera različno. Obstajajo smernice za primere, v katerih je žrtev nasilja odrasla oseba in kadar je žrtev nasilja otrok. Če na centru izvemo prvi za primer nasilja, takoj stopimo v stik z žrtvijo in hkrati o tem obvestimo policijo ali obratno - policija nas. Strokovne delavke na pogovoru z žrtvijo opredelimo težavo, ugotovimo, ali ima podporno socialno mrežo in skupaj z njo poiščemo rešitve. Če je žrtev neposredno ogrožena, skupaj z njo izdelamo načrt pomoči. Ko je na varnem, pa se osredotočimo na zagotovitev njene dolgoročne varnosti: od določitve nevarnosti, dejavnikov tveganja do rešitev. Podrobno jih seznanimo tudi o njihovih pravicah in možnih oblikah pomoči znotraj centra kot tudi z mrežo pomoči zunaj njega. Po potrebi skličemo multidisciplinarni tim, v katerega so pozvani vsi, ki žrtev ali povzročitelja nasilja obravnavajo ali pa ga še bodo: policija, tožilstvo, zdravstvena služba, nevladne organizacije. Po zakonu smo dolžni nuditi pomoč tudi povzročitelju nasilja. Kadar policija izreče ukrep prepo-

na mle čan

Na Centru za socialno delo Velenje so lani na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki obravnavali dobrih 75 odstotkov več primerov nasilja v družini kot v letu 2008. Po podatkih centra je policija na omenjenem območju izrekla 64 ukrepov prepovedi približevanja, kar je največ v celjski regiji, ki je na drugem mestu po tovrstnih ukrepih v Sloveniji. »Lani smo strokovne delavke centra na področju nasilja v družini obravnavale 101 družino z mladoletnimi otroki in 76 družin brez mladoletnih otrok, najpogostejši obliki pa sta bili fizično in psihično nasilje. Žrtve nasilja so bile najpogosteje ženske. Obravnavale smo tudi 36 povzročiteljev storitve kaznivega dejanja nasilja v družini,« je povedala Irena Vučina, strokovna delavka na centru. Na ostala naša vprašanja je takole odgovorila: Čemu pripisujete tolikšno povečanje nasilja v družini? »Zakaj je v naši regiji tako naraslo nasilje v družini v primerjavi z drugimi v Sloveniji, nismo posebej raziskovali. Sem pa prepričana, da so k temu precej prispevala naša prizadevanja po sistemskem, tvornem delu v povezavi z drugimi ustanovami, ki imajo glede tega določe-

ne pristojnosti (policija), več znanja strokovnih delavk, večja osveščenost in občutljivost okolja do nasilja v družini. Z ustrezno zakonodajo pa je vlada RS prvič poskrbela za jasno določene vloge, naloge in

ali imate za to na voljo potrebne zmogljivosti? »Žrt vam pred stavi mo mrežo pomoči, pomagamo ji poiskati možne rešitve, ki so lahko namestitev v varno hišo, materinski dom, v krizni center. Do sedaj se še ni zgodilo, da ne bi našli primerne rešitve. Pri tem so nam v veliko pomoč nevladne organizacije, s katerimi – tako kot s policijo - zelo dobro sodelujemo.« Bi lahko pritrdili, da je stanje v problemtiki nasilja v družini v Šaleški dolini zaskrbljujoče? »Vsako nasilje je zaskrbljujoče. Je nesprejemljivo, zanj ni opravičila. Žrtve nasilja niso krive zanj. Danes

aktual

Tatjana Podgoršek

t êj t êj ê÷êh ê ê©¢ê÷ê££ª¡êw : ê ÷êh ê ê©¢ê÷ê££ª¡êw : ê

Na Centru za socialno delo Velenje lani obravnavali kar 75-odstoten porast nasilja v družini v primerjavi z letom 2008 – Tudi »zamolčanje« nasilja ne glede na poklicno molčečnost kaznivo dejanje

vedi približevanja, povzročitelja nasilja obravnava regijska koordinatorica za nasilje, sicer pa matični center.« Do nasilja v družini pride velikokrat med vikendi, v popoldanskem času, ko strokovne delavke na matičnih centrih ne delate. Kako pa ravnate v takih primerih? »Na Centru za socialno delo Celje je oblikovana regijska služba, znotraj nje pa interventna služba. Ta zunaj poslovnega časa centrov poskrbi za pomoč v vseh nujnih in neodložljivih primerih na osnovi obvestila policije. Če je potreben takojšen umik žrtve iz družine, kam jo namestite in

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Komaj čakamo V krajevni skupnosti Ravne načrtujejo otvoritev pomembne pridobitev 27. junija – Prihodnji mesec dogovor z društvi o vsebini – Ceste so in ostajajo breme Tatjana Podgoršek

»20 oziroma 30 let smo si krajani Krajevne skupnosti Ravne želeli novega doma krajanov. Naposled ga bomo dobili. Objekt, ki smo ga preimenovali v rekreacijsko-kultur no središče, je praktično končan. Čakamo na tehnični prevzem. Upam, da ga bomo opravili prihodnji mesec. Svojemu name-

nu ga bomo predali ob praznovanju krajevnega praznika, 27. junija. Praznovanje bo trajalo tri dni in komaj čakamo,« je zadovoljen dejal predsednik Krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič in nadaljeval: »Izteka se mandat članom krajevne skupnosti in izgradnja doma je bil naš glavni cilj.« Naložba je bila vredna blizu 600 tisoč evrov in po mnenju nekate-

rih, čaka krajane sedaj težka naloga - dati objektu pravo vsebino. Jože Sovič verjame, da s tem ne bodo imeli prevelikih težav. Upravičenost naložbe so vrsto let utemeljevali s prizadevnim delom številnih društev in organizacij, ki niso imela doslej na voljo prostorov za dejavnost, vadbo, za kulturne prireditve, športna srečanja in še in še. “Prihodnji mesec se dobimo s predstavniki vseh na sestanku, na katerem bomo razpravljali o tem, kako bomo napolnili dom, izkoristili možnosti, ki nam jih ponuja.” Sicer pa, meni Jože Sovič, jim kljub temu da so glavni cilj »spravljeni pod streho«, ne bo zmanjkalo dela in bo poletje še zelo pestro. Zaradi razvejanosti krajevne skupnosti so bile in bodo ostale veliko breme ceste. V minulih letih so jih sicer kar nekaj posodobili, a je

29. aprila 2010

Jože Sovič. »Če je kdo zelo vesel novega centra, smo to člani sveta krajevne skupnosti in tudi sama.«

Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

V Šmiklavžu pri Gorjem Gradu center za izboljšanje zdravja dihal, alergij in kožnih obolenj

Vanda Hartman: »Če naredimo po pet terapij spomladi in v jeseni smo naredili veliko za svoje zdravje ter dobro počutje.«

vdihavanja in izpostavljanja telesa suhemu aerosolu naravne kamene soli in ostalim faktorjem mikroklime, ki jih ustvarijo v za to prirejenih prostorih (solnih sobah), pa je novost na slovenskem trgu. V njih s pomočjo generatorja ustvarijo atmosfero, ki je po vsebnosti soli v zraku precej močnejša od atmosfere v naravnih solnih jamah, rudnikih in ob morju. »Učinke soli poznajo že tisočletja. Tudi naš dopust na morju je solna terapija.« Ker ima sol protivnetni učinek in pozitiven vpliv na čiščenje bronhijev, solno terapijo priporočajo ljudem z bronhialno astmo in nagnjenostjo k dihalnim infekcijam, za zdravljenje alergij nosu in grla, kroničnih in vnetnih stanj ušes in ljudem z nizko imunsko sposobnostjo telesa. Prav tako tistim, ki imajo pogosta vnetja kože, luskavico. Kot zatrjuje Vanda Hartman, so klinične raziskave pokazale, da ima aerosol kamene

den več kot milijon evrov, del tega - 250 tisoč evrov - pa smo zanj že namenili.« Po predvidevanjih naj bi se nanj priključilo 61 gospodinjstev. Sicer pa so bili glede reševanje nemotene oskrbe gospodinjstev s pitno vodo letos že prizadevni. Zgradili so namreč omrežje, na katerega se je priključilo 34 gospodinjstev. »Sliši se malo, a če povem, da je bilo potrebno za to zgraditi tri kilometre primarnega in sekundarnega omrežja, je to veliko.« Jože Sovič je še povedal, da naj bi letos namenili za obnovo in posodobitev cest blizu 200 tisoč evrov. Sicer pa ima krajevna skupnost v letošnjem proračunu Občine Šoštanj predvidenih za vlaganja 50 tisoč evrov, za delovanje 10 tisoč ter 25 tisoč evrov za zimsko službo, ti evri pa so že zdavnaj skopneli.

Psiholog odgovarja (2)

Solna terapija za sodobne ljudi, športnike, pevce … Pred slabim letom dni jev Šmiklavžu pri Gornjem Gradu odprl vrata Solni tempelj – center za izboljšanje zdravja dihal, alergij in kožnih obolenj. Je bila to modna muha, tržna priložnost ali … »Že 15 let se ukvarjam z vsemi oblikami alter nativne medicine. Solni tempelj je odziv na potrebe in želje vseh, ki – tako kot sama – verjamejo, da je narava odličen zdravnik. V našem templju ne postavljamo diagnoz. Za to so zdravniki. Tudi ne govorimo o zdravljenju, ampak o izboljšanju zdravja, ki pa lahko preide v popolno ozdravitev. Solna terapija je odlična za sodobne ljudi, športnike, pevce, ki zaznajo potrebo po ohranjanju zdravja s pomočjo naravnih metod, ki s preventivo skrbijo za obrambo telesa pred obolenji, so kronično utrujeni …« je povedala vodja Solnega templja Vanda Hartman. V Sloveniji obstajajo solne jame,

letošnja dolga zima poskrbela, da seznam ni krajši. V letošnjem programu so predvideli posodobitev približno dveh kilometrov lokalnih cest, in sicer odseke Kavčič, Abidnik–Lipovšek, obnovo ceste v Pristavi, odsek pro ti Miklav ži nu. »Naslednjo zimo bodo imeli na oddaljenih gospodinjstvih lažji dostop do svojih domov.« Poleg cest so v letošnjem programu predvideli še rešitev oskrbe gospodinjstev s pitno vodo. S projektom nekoliko zaostajajo, pojasnjuje Sovič, ker ne vedo, kako bo s sred stvi kohe zij skih skla dov. Obljubljeno jim je, da naj bi vodovodno omrežje na levem kraku krajevne skupnosti, za katerega imajo gradbeno dovoljenje, gradili letos. Če bo projekt dobil zeleno luč na »koheziji«, bodo naložbo gradili pospešeno. »Projekt je vre-

soli vpliv na čiščenje vnetih dihalnih poti, poškodbe kože, »saj najprej sčisti sluznico do te mere, da se zgosti in odebeli. Podobno vpliva na poškodovano kožo. Le nepoškodovana sluznica in koža ščitita naše telo pred vplivi nečistoče, alergenov iz okolja. Ker solne terapije čistijo organizem, razstrupljajo telo in prispevajo k boljšemu počutju, pozitivno vplivajo na živčno, psihično in čustveno stanje človeka.« Solna terapija traja 40 minut, kar je enakovredno štirim dnem bivanja na morju. Število terapij je odvisno od poškodbe sluznice ali kože. Ker se je odločitev za izgradnjo solnih sob pokazala za pravo, so za to, da bi učinke terapij približali čim širšemu krogu ljudi, decembra lani razširili tovrstno ponudbo še na osrednjo Slovenijo.

Spoštovani, Pred pol leta sem rodila in kmalu po porodu sem opazila, da se mi razpoloženje spreminja. Prej sem bila vedre in optimistične narave, rada sem bila med ljudmi, stvari sem jemala lahkotno in osrečevale so me majhne radosti življenja. Sedaj ljudi, ki sem jih nekoč smatrala kot prijatelje, doživljam oddaljeno, počutim se nerazumljeno in osamljeno. Morda sem postala preobčutljiva in si kak komentar jemljem preveč k srcu. Spremenili so se mi tudi interesi in odnos do življenja. Veselje do sprehodov, branja in ostalih hobijev je zamenjala brezbrižnost. Ne čutim, da me kaj lahko spravi v dobro razpoloženje. Večino časa sem brez volje in energije in sprašujem se, kaj se je zgodilo z mojim optimizmom, doživljanjem občutka sreče in veseljem do življenja. Verjetno ste že sami ugotovili, da se srečujete z blažjo obliko poporodne depresije. Poporodna depresija prizadene od 13 % do 20 % žensk in se lahko uravna sama ali pa je potrebno zdravljenje. Za začetek si lahko pomagate sami. Zdravljenje je pomembno, ker vaše razpoloženje vpliva na kvaliteto odnosa in nego dojenčka. Depresija je povzročila spremembo v doživljanju, občutenju in razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti. Vendar z voljo in motivacijo lahko pričnete kontrolirati svoje misli, ki vplivajo na vaše počutje in vedenje. Te misli iščejo negativnosti v odnosih, so samoobtožujoče in so pozorne le na tiste vidike, ki bodo potrdile vaša negativna prepričanja o sebi in drugih. Opazujte sebe in svoj notranji monolog, to vam bo pomagalo identificirati škodljive misli in vzorce. Ko boste pričeli drugače razmišljati in boste lahko ustavili avomatski tok negativnih misli, bodo drugačna, pozitivnejša tudi občutja. Zaradi brezvoljnosti in brezbrižnosti ste verjetno opustili aktivnosti, ki so vas prej osrečevale. Morali se boste prisiliti, da ponovno postanete aktivni. Le tako boste lahko eksperimentirali in ugotovili, v čem uživate in kaj vam prinaša notranje zadovoljstvo in srečo. Vprašanja prosim pošljite na: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 17

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

29. aprila 2010

Teden waldorfske pedagogike na waldorfske pedagogike.

Velenjsko društvo WalVel bo prihodnji teden, ko pripravljajo številne dogodke, evidenčno vpisovalo v walfdorski vrtec Velenje - Društvo WalVel, društvo prijateljev waldorfske pedagogike Velenje, ki deluje od konca lanskega leta z namenom ponujanja vsebin na področju vzgoje in izobraževanja in s poudarkom na razvoju waldorfske pedagogike, napoveduje od 3. do 8. maja 2010 Teden waldorfske pedagogike. Ker je osnovni namen društva pomagati pri ustanavljanju vrtca in šole z waldorfsko pedagogiko v Šaleško–Savinjski regiji, je Teden waldorfske pedagogike namenjen spoznavanju z osnovami svetovno priznane pedagoške prakse skozi razstavo, predavanja, delavnice, pravljice in lutkovne predstave ter evidenčnemu vpisu v vrtec za šolsko leto 2010/11. »Evidenčen vpis v vrtec nam bo pokazal interes in želje staršev po drugačni ponudbi predšolske vzgoje v Velenju in če bo ta dovoljšen, bo vrtec svoja vrata odprl že 1. septembra. Vsekakor samo interes učiteljev, vzgojiteljev in pedagoških delavcev, ki smo se združili v društvu, v katerem delujemo v Velenju, ni dovolj močan razlog za ustanovitev vrtca. V prvi vrsti morajo našo ponudbo iskati in zahtevati starši,« pravi predsednica društva WalVel Alenka Meža Hrovat, profesorica slovenskega jezika. Obrazec za evidenčni vpis v vrtec bodo starši prejeli na dogodkih Ted-

Pestra paleta dogodkov Prihajajoči Teden waldorfske pedagogike, ki bo trajal od ponedeljka, 3. maja, do sobote, 8. maja, prinaša v Velenje pestro paleto dogodkov. V ponedeljek bo svečano otvoritev z

lutkovno pravljico Nerodni dedek doživela razstava Waldorfska pedagogika v vsakdanji praksi, ki bo na ogled že od ponedeljka, 26. aprila 2010. V torek bo v Velenje prišla Viktorija Kovačič, waldorfska vzgojiteljica s 17 leti prakse v waldorfski pedagogiki, ki bo predavala o poteku dela in življenja v waldorfskem vrtcu. Predavanje bo popestrila s praktičnimi prikazi metod dela v vrtcu, tudi s kratkim filmom iz utripa vrtca, posnetega letos v waldorfskem vrtcu v Mariboru, kjer je zaposlena. V sredo

bo društvo WalVel na centralnem otroškem igrišču Velenje (če bo dež, v avli knjižnice Velenje) pripravilo tri ustvarjalne delavnice za otroke. V četrtek bo v Velenje prišel prof. Andrej Fištravec, dr. sociologije, ki bo predstavil nastanek in razvoj waldorfske pedagogike in njen vzpon skozi čas. V petek bo v pravljični sobici Knjižnice Velenje pripovedovala waldorfska

vzgojiteljica Urška Ojsteršek pravljico bratov Grimm Bremenski mestni godci . V soboto se bo društvo WalVel v sodelovanju z društvom Ajda udeležilo cvetličnega sejma na Titovem trgu, kjer bodo na travniku pred kavarno Mozaik med 10. in 11. uro ponudili ustvarjalno delavnico slikanja mokro na mokro, ob 11. uri pa lutkovno predstavo Kremenarček rdečebradi v izvedbi Boštjana Odra. bš

Mnenja in odmevi Fotografija je zgovorna Pišem vam zaradi fotografije zbiralnice odpadkov, ki ste jo objavili v prejšnji številki Našega časa, stoji pa ob Sončnem parku, le nekaj metrov od zasebne pekarne. Fotografija je več kot zgovorna, saj je dokaz, kako zbiralnice, ki so namenjene občanom, nevestneži izkoriščajo za odlaganje embalaže iz svoje profitne dejavnosti. Preprosto jo oddajo "brezplačno" tudi ob zabojnike, saj praviloma ne gre za majhne količine tovrstnih odpadkov, in tako kazijo izgled. Hkrati pa mečejo slabo luč na smetarje, ki dnevno ločeno pobirajo embalažo. Občani vedno rečejo samo: »Kaj spet niso prišli pobrat?«, ostalega pa večina ne vidi. Rada bi pojas ni la, da morajo tisti, ki imajo profitno dejavnost (s. p. ali podjetje …), oddajati embalažo ločeno, vendar pa z oddajo nastajajo določeni stroški. Tako je tudi v tem primeru, ki kaže, da zasebna pekarna nima urejenega oddajanja embalaže, čeprav bi jo morda lahko oddajali tudi tistemu, od katerega dobavlja osnov no surovi no za kruh (Mlinotest). Tudi to je namreč možno.

Na platno ujeli telo v gibanju Velenje - Akademski slikar Tone Rački je pogosto mentor članom Društva šaleških likovnikih, ki radi nabirajo novo znanje. Na aprilski slikarski delavnici v Vili Rožle, ki so jo poimenovali "Telo v gibanju," so udeleženci (bilo jih je 7) spoznavali, kako se človeško telo odziva v različnih aktivnostih in razpoloženjih. In kaj nam je o delavnici povedal mentor Tone Rački: "Gibanje telesa ni le tehnični proces. Vsaka človekova dejavnost poteka v nekem duševnem razpoloženju in ta je današnja tema in cilj risanja. Tako hoja ni le premikanje nog in ostalega telesa. Človek lahko hodi zamišljeno, naduto, previdno, veselo. Vsa ta in druga duševna stanja se odražajo v načinu hoje in drži telesa. Drugače teče človek, ki koga lovi, kot oni, ki beži, drugače, če teče v igri ali v športni tekmi." In tudi zato naloga slikarja, da ujame telo v gibanju in z njegovo držo pripoveduje, kaj se mu dogaja, ni lahka.

Alenka Centrih

Skupaj ustvarjamo prihodnost. Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela.

BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje

BSH BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP

bš

Aprilska slikarska delavnica v Vili Rožle

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 18

ŠPORT

29. aprila 2010

Prvo mesto še ni oddano(?) Rokometaši Gorenja so v izjemni predstavi poskrbeli, da bo prvenstvo vendarle še zanimivo - Celje Pivovarno Laško so premagali z 32 : 30 V derbiju kroga so po zelo zanimivi, napeti in težki tekmi z veliko izključitvami predvsem na celjski strani zadali vodilnemu moštvu prvi letošnji poraz. Spopad teh dveh moštev je bila tudi zelo živčen. Precej jeze pa je bilo izrečene tudi na račun mladih sodnikov iz Dobove, ki sta prvo burno nestrinjanje doživela že v 13. minuti z dela tribune, kjer so bili Šaleški graščaki. Sijajni in nezadržni Ivan Čupić. ki je spravil za hrbet celjskih vratarjev kar 14 žog, je bil v nezadržnem prodoru, a ga je odlični Uroš Zorman zelo grdo zrušil. Domači gledalci in klop so pričakovali izključitev, vendar sodnika tega nista storila. Sta bila pa nato v nadaljevanju bolj pogumna in tako se je zgodilo, da so gostje imeli nekaj minut pred koncem tekme kar tri izključene igralce. V 57. minuti sta izključila Nikolo Kojića, čez nekaj sekunda pa sta pokazala rumena kartona še Edvardu Kokšarevu zaradi prekrška za najstrožjo kazen, na klop pa sta poslala zaradi ugovarjanja še Uroša Zormana. Velenjčani so takrat vodili z 31 : 30. Po prvem polčasu je na domači strani najbrž razen igralcev in trenerja le redko kdo še upal na preobrat in domače slavje po tekmi. Gostje so jim uhajali za pet golov (19 : 14). Toda fantje so s trenerjem Brankom Tamšetom pokazali veliko srce in tako sta jim vendarle pripadla začetek in konec tekme. Velenjčani so začeli spodbudno. Štirikrat so povedli za gol. Vratar Ivan Gajić je dobro branil, njegovi soigralci pa so uspešno zaustavljali Aleša Pajoviča (skupaj je dosegel le tri gole) in Renata Vugrinca, ki je bil še bolj neučinkovit, saj je v vsakem polčasu dosegel le po en gol. Zanj pa je bilko tekme konec že v 44. minuti, ko je moral zaradi tretje

S prepričljivo zmago zaključili prvenstvo Nuhanovič še dve leti ostaja v Šoštanju Košarkarji Elektre Esotecha so s prepričljivo zmago – 94 : 68 proti LTHcast Mercatorju zaključili letošnje prvenstvo na 10. mestu. V ligi za obstanek so le enkrat izgubili in kar sedemkrat zmagali, tako da so si sodelovanje med najboljšimi ekipami Slovenije tudi v prihodnji sezoni zagotovili že pred nekaj krogi. Šoštanjčani so na zadnjem srečanju z LTHcast Mercatorjem v Škofji Loki imeli vseh 40 minut

izključitve med gledalce. Seveda pa je bil zelo pomemben njun delež v obrambi. Toda približno po desetih minutah igre sta se strelsko razigrala Uroš Zorman in Alem Toskić. Prvi je kar šest zadetkov od devetih dosegel v prvem delu, drugi pa šest od skupaj sedmih. In po prvih tridesetih minutah so Velenjčani zaostajali za na videz neulovljivih pet golov. Po vrnitvi na parket pa so z veliko zagrizenostjo vse bolj potrjevali, da so telesno in tudi psihično zelo dobro pripravljeni. Najpomembneje pa je bilo, da niso več delali tehničnih napak. V prvem delu jih je bilo kar osem. Ivan Čupić je bil tudi v drugem delu nezadržen, zelo natančen tudi Miha Žvižej, v pravih trenutkih pa je blestel Matevž Skok, ki je v 36. minuti zamenjal Gajića. Domača obramba je postajala granitna in prednost nasprotnika se je začela topiti. Celjanom pa, kot da je začelo zmanjkovati sape, saj so še naprej veliko energije izgubljali

zaradi sodnikov, ki sta bila dokaj odločna, tudi ko je šlo za izključitve. V 55. minuti je v dvorani donelo kot ob kakšnem vulkanskem izbruhu, ko je sijajni Čupić presekal gostujoči napad in z novim zadetkom izničil celjsko prednost (29 : 29). Gostujoči trener je ukrepal z minuto odmora, a se mu ni obrestovala. Prvič po sedmi minuti (4 : 3) je Čupić s svojim drugim zaporednim golom in ob številčni prednosti popeljal svoje moštvo v vodstvo (30 : 29). Dobri dve minuti pred koncem je hrvaški reprezentant s svojim 14 golom povišal razliko na +2 (32 : 30), kar je bilo dovolj za končni uspeh in da bo boj za prvo mesto vendarle še zanimiv. Zvonimir Serdarušič, trener CPL: “Čestitam kolegu na klopi Gorenja za zmago, dve tretjini tekme smo držali tekmo v svojih rokah, v zadnjih 15 minutah pa smo jo izpustili iz rok. Bilo je dramatično, kar je bilo za tako tekmo tudi pričakovati, in za nas se ni najlepše končala, toda tako je. Če bi zmagali, bi bilo že več kot 90 odstotkov

možnosti, da smo prvaki, tako pa je znova vse odprto. Sedaj se bo čakal naš nov spodrsljaj, morda v Celju. Če se to zgodi, bo zelo težo.” Branko Tamše, trener Gorenja: “Pričakovali smo natanko takšno tekmo. Čeprav smo v prvem polčasu prejeli kar 19 golov, v obrambi niti nismo igrali tako slabo, toda Celjani so kaznovali vsako našo napako s hitrimi nasprotnimi napadi. Tako smo prejeli kar osem golov. Med polčasom smo se v garderobi dogovorili, da moramo v nadaljevanju zaigrati skrajno borbeno v obrambi. To nama je uspelo. V drugem delu je bilo veliko bolje. Prejeli smo le 13 golov, obramba je bila še boljša, Celjani nam niso več uhajali v hitre kontre. V tem trenutku smo uspeli ustaviti, po mojem mnenju, spet enega najboljših organizatorjev igre na svetu Uroša Zormana. Vedeli smo, da moramo vztrajati do konca, ker smo izjemno telesno pripravljeni. Dobra telesna pripravljenost in velika borbenost sta nam prinesli zelo pomembno zmago.« vos

Še korak bliže Velenjske rokometašice še drugič do točke v Ajdovščini, potem ko so vodile skoraj vso tekmo

pobudo, že v prvi četrtini so si priigrali odločilno prednost – 26 : 12, ki je varovanci Boruta Cerarja do konca srečanja niso več spustili iz rok. Gostujoči strateg si je tako lahko privoščil, da je v igro poslal vseh dvanajst igralcev, vsi pa so se tudi vpisali med strelce. Najučinkovitejša sta bila Ćup in Nuhanovič s 16 točkami, Miljković pa je dosegel 13 točk in tem dodal še 10 skokov. T. Rehar, foto: D. Tonkli

Košarkarji so si ogledali TEŠ Po koncu sezone so si košarkarji Elektre Esotecha ogledali delovanje generalnega sponzorja – Termoelektrarne Šoštanj Šoštanjska elektrarna je sponzor košarkarjev že več kot petdeset let in tako zagotovo eden najzvestejših sponzorjev v Sloveniji. Košarkarje je sprejel in pozdravil tudi direktor dr. Uroš Rotnik, ki jim je čestital za dobro delo, predvsem pri delu mlajših selekcij kluba. Ob tej priložnosti pa je predsednik Košarkarskega kluba Elektra Darko Lihteneker podpisal novo dveletno pogodbo s Salihom Nuhonovičem, ki se je po treh sezonah in pol vrnil v svoj domači klub, kjer bo torej ostal še dve sezoni. Vmes je 210 cm visoki Nuhanovič, ki je bil z 11,3 točkami in sedmimi skoki na srečanje eden najučinkovitejših šoštanjskih košarkarjev letos, igral v Laškem in pri madžarskem Debrecenu.

V prvih 15. minutah tekme je bila igra izenačena, nato pa so velenjske rokometašice naredile delni izid 4:0 in v 18. minuti povedle z 11:7, a nato so Ajdovke stisnile v obrambi in ujele Velenjčanke pri rezultatu 12:12. V zadnjih minutah prvega polčasa so igralke Veplasa ponovno prestavile v višjo prestavo in si do konca odmora ustvarile prednost 4 zadetkov (20:16). V začetku 2. polčasa so gostje nadaljevale dobro organizirano igro v napadu in čvrsto obrambo ter v 40. minuti vodile že 24:18. Kazalo je že na njihovo celo visoko zmago, a po izključitvi Hrnčičeve v 50. minuti in globoki obrambi Ajdovk so imele kar nekaj težav v napadu. Pet minut pred koncem so imele še vedno 3 zadetke prednosti. Nato so sledile minute domačink. Gostje so zgrešile tri stoodstotne priložnosti, v obrambi pa sta jih sodnika še povsem nerazumljivo izključevala, tako da so Ajdovke imele na koncu kar precej sreče in uspele izenačit. Domače rokometašice so se zelo veselile osvojene točke, saj so na svojem igrišču ostale neporažene, gostje pa so se veselile dejstva, da so edine, ki niso ''padle'' v Ajdovščini. Kljub temu ostaja pri Velenjčankah majhno razočaranje, glede na to, da so vodile vso tekmo. Na koncu pa je tudi ta točka zelo pomembna, saj so še povečale svojo prednost pred tretje uvrščenim Naklim in so tako še korak bližje k uvrstitvi v 1. A državno ligo.

Na mladinskem državnem prvenstvu v judu v Slovenski Bistrici je Nejc Delopst, Jud klub Velenje, v kategoriji do 100 kg dosegel drugo mesto. S tem je izpolnil tudi normo za kategoriziranega športnika in se uvrstil v mladinsko reprezentanco. Na prvenstvu je sodelovalo 120 judoistov iz 40 slovenskih klubov.

Tjaša Rehar

Judoist Delopst kategoriziran športnik

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 19

ŠPORT IN REKREACIJA

29. aprila 2010

Želja in bojevitost nista bili dovolj Rudarju pred domačo tribuno ne gre in ne gre – Ostala mi je tolažba, da je novim prvakom prvi čestital Rudarji so pred tekmo upali, da bodo gostom z zmago čestitali k osvojitvi državnega naslova. Ostalo je le pri želji. In trener Bojan Prašnikar bo moral počakati najmanj do jutrišnje tekme v Celju, da morda v četrti tekmi z Rudarjem doživi prvo zmago. Gostje so prišli ob jezero odločeni, da si štiri kroge pred koncem prvenstva tudi teoretično zagotovijo zgodovinski uspeh – svoj prvi naslov najboljšega v državi. Uspeli so, saj so zmagali z 2 : 0. Rudarji so pokazali veliko želje in bojevitosti. A je bilo to premalo, saj niso niti enkrat zmogli premagati odličnega gostujočega vratarja Ermina Hasića. Na prvi zadetek pa je moralo približno tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj navijačev gostov, čakati kar precej dolgo. Kazalo je že, da bo prvi polčas minil brez golov. Očitno so domači nogometaši bili zadovoljni s takšnim izidom in najbrž pozabili, da je treba igrati zbrano do zadnjega sodnikovega piska. Toda komaj je četrti sodnik pokazal triminutni dodatek, so Koprčani uprizorili čudovito akcijo, v kateri je sodelovalo več igralcev. Na koncu pa je najboljši igralec tekme sijajno zaposlil Mitjo Brulca na robu kazenskega prostora. Ta je 'potegnil' z žogo korak dva nekoliko v desno, se znašel sam pred Safetom Jahičem in žogo mojstrsko, s spodkopanim udarcem, poslal čez njega poslal v mrežo. Jahić ni začel

tekme, ampak je v igro vstopil šele v 21. minuti. Nekdanji reprezentant Pavlin je namreč izvajal prosti udarec z leve strani. Rudarjev prvi vratar se je pognal proti žogi, pri čemer se je zaletel v Nedzbedina Selimija. Pri tem si je poškodoval koleno. Nekaj časa je še vztrajal na igrišču, vendar je bila bolečina prehuda. Upanje, da se Rudar

je novo navdušenje s tribune zaslužil tudi vratar Hasić. Žogo, ki jo je udaril Marian Tomcak, je preusmeril ravno toliko, da je zadela najprej prečko, nato vratnico in se odbila v polje. Tako je rudarjem ostala tolažba, da so lahko Koprčanom prvi čestitali za naslov. Nedžad Okčič, trener Kopra: “V

Prva SNL, 32. krog Rudar Velenje – Luka Koper 0 : 2 (0 : 1) Strelci: 0 : 1 Brulc (45+), 0: 2 Vršič (53) Rudar Velenje: Savić (od 21. Safet Jahič) Jelečevič, Golob, Sulejmanovič, (od 54. Stojnić), Cipot, Tomažič Šeruga, Metelka, Trifković (od 80. Grbić), Tomcak, De Moraes, Selimi. Trener: Bojan Prašnikar. Luka Koper: Hasić, Struna, Pavlin, Vršič (od 80. Bubanja), Kovačevć Brulc, Polovanec (od 74. Hadžič), Viler(82. od Biščan), Sesar, Handanagić, Rajčević. Trener: Nedžad Okčič. Drugi izidi: Interblock - Labod Drava 0:2 (0:2), Hit Gorica - CM Celje 3:0 (2:0), Maribor - Domžale 1:1 (0:0), Rudar Velenje - Luka Koper 0:2 (0:1), Naafta – Olimpija 0:1. Vrstni red: 1. Luka Koper (55:28) 69, 2. Maribor (55:43) 54, 3. Nafta (46:47) 45, 4. CM Celje (49:53) 45, 5. Olimpija (44:30) 44 (-2). 6. Hit Gorica (58:54) 43, 6. Rudar Velenje (39:47) 42, 7., 8. Domžale (45:52) 41, 9. Interblock (33:55) 32, 10. Labod Drava (30: 45) 30.

Šmartno 1928 - Mons Claudius 5:3 (3:1)

dokoplje vsaj so točke, pa je splahnelo že po osmih minutah igre v drugem delu. Spet je imel žogo v nogah Pavlin. Tokrat je v ogenj poslal Dareta Vršiča, ki je nezadržano stekel z desne strani v kazenski prostor. Najprej je za sabo opustil Damjana Cipota, nato je obšel še Jahića in gostje so že lahko začeli slaviti. Takoj za tem je moral Prašnikar zamenjati še poškodovanega kapetana Almira Sulejmanoviča s Petrom Stojnićem. A domači se kljub visokemu vodstvu niso predali. Imeli so priložnost, toda žoga ni hotela v mrežo. Tudi v 68. minuti ne, ko si

še kaj več, saj so jim zamaknjeni Šmarčani puščali odprto pot do izvrstnega Pusovnika, ki je vsaj trikrat spravil v obup gostujoče napadalce. Končno so vijoličasti le doumeli, da nasprotnik ne bo »padel« na sloves in veličino kluba, ampak bo treba krepko popri-

Matej Kolenc (foto: vos)

raj nova vezna vrsta je dolgo vzpostavljala povezave in iskala linije do napadalcev. Tega nikakor niso razumeli gostje iz Rogatca, ki so pokazali roge v 12. minuti in prišli do prednosti. Lahko bi storili

Tako so igrali

3. SNL-vzhod, 21. krog

svoji karieri sem nizal že lepe rezultati, bil sem že državni prvak s kadeti, podprvak z mladinci, v članski je to moj prvi uspeh. Zelo sem vesel, zadovoljen. Popolnoma smo si ga zaslužili. Štiri kroge pred koncem imamo neulovljivo prednost pred zasledovalci, tako da nam nihče ne more odvzeti naslova. Kapo dol fantom, ki so pretrpeli vse lepo in grdo, kar se je dogajalo okrog nas; hvala vsem ljudem, vsem pristašem kluba, ki so nam na različne načine pomagali. Odgovorno bomo odigrali do konca, seveda pa bodo priložnost dobili igralci, ki so igrali manj; to

Z novo zmago do 2. mesta Gostovanje zadnje uvrščene ekipe ni pretirano skrbelo domačih, ki so šli v srečanje precej oslabljeni. Pričakovali so lahek plen. Tak je bil tudi začetek srečanja. Veseljaki v zadnji obrambni vrsti so bili praznično razpoloženi, sko-

si zaslužijo, da dokažejo, da so vredni naše ekipe in da s svojimi sposobnostmi lahko odigrajo odgovorno. Naslov poklanjamo svojim navijačem, klubu, mestu Koper, hkrati pa upam, da bodo odgovorni našli rešitev za naše težave.« Bojan Prašnikar, trener Rudarja: Koper je veliko bolj sproščeno

jeti. Ko so se stvari v glavah uredile, pa je vse skupaj takoj izgledalo drugače. V samo 5 minut, od 27. do 32., so se domači razleteli po igrišču in popolnoma obrnili potek igre. Začel je Rok Cizej (sicer pre-

cejšni spomladanski dolžnik) z izenačenjem, strelski car Alen Mujanović je minuto kasneje zadel za vodstvo, samo tri minute pa je rabil Jovo Kraljević za 3 : 1. Potem so Šmarčani do polčasa malo predahnili. V nadaljevanju je 53. minuta odnesla z igrišča gostujočega igralca. Številčnejši domačini so z novim zadetkom A. Mujanovića v 54. minuti prišli na 4 : 1, ko pa je Anže Podgoršek s projektilom iz kakšnih 18 m (bog ve, zakaj se tako redko odloči za strel) povišal na 5 : 1, je kazalo na pravo katastrofo srčnih gostov. Ampak kot bi odrezal, so Šmarčani začeli demonstrirati igro brez igre. Potikali so se brez cilja po igrišču in v glavnem debelo gledali, zakaj se gostje ne predajo. Ti so ugotovili, da domači branilci nikakor ne znajo rešiti uganke dolgih podaj za njihov hrbet. Tako je v 71. minuti bilo 5 : 2, v 85. min pa se je mimo obrambnih stebrov sprehodil gostujoči napadalec in znižal na 5 : 3. No, do »čudeža« na Paki le ni prišlo, saj peta zaporedna zmaga ni bila vprašljiva, ker je zmanjkovalo časa, vprašanje pa je, zakaj takšni padci v igri Šmarčanov. Do »paške nedelje«, 2. maja, ko pride v goste ekipa iz Zreč, bo imela stroka dovolj dela, da to ugotovi. Martin Pačan

začel igro. Prvih deset, petnajst minut smo bili bojazljivi v dvobojih in Koper je dobil določeno premoč. Po dvajsetih minutah smo vzpostavili ravnotežje. Moji igralci so pokazali veliko želje in borbe. V določenih trenutkih nam je manjkala tako kvaliteta kot sreča in nismo izkoristili svojih priložnosti. Do zadnje minute smo želeli doseči vsaj zadetek, toda bili smo premalo dogovorjeni, premalo učinkoviti proti odlično organiziranemu nasprotniku, in posledica tega, se ve, je poraz.« vos

Peta zaporedna zmaga Šoštanja Nogometaši Šoštanja so se z zmago v Gerečji vasi močno dvignili na lestvici, saj so se povzpeli že na sedmo mesto. Tudi v 21. krogu so prikazali bojevito igro in slavili z 2 : 0. Oba zadetka so dosegli v drugem polčasu. Prvi je mrežo gostiteljev načel Ramiz Smajlovič v 51. minuti, zmago pa je v 75. minuti potrdil Obu, ki je zadel za 2 : 0 in s tem postavil končni izid srečanja. Znova se je potrdilo, kar v klubu poudarjajo že nekaj časa, in sicer da lahko s pravim pristopom in zavzeto igro Šoštanjčani v Štajerski ligi premagajo vsakogar. TR

Šmartno 1928: Pusovnik (od 61. Verboten), Hajdari, Kompan, Kraljevič, Avdić, Podgoršek, Vasić, Jamnikar, Veler (od 46. Se. Jahić), Cizej (od 67. Volk), Mujanovič. Strelci: 0:1 Peer (12), 1:1 Cizej (27), 2:1 Mujanovič (28), 3:1 Kraljevič (32), 4:1 Mujanovič (54), 5:1 Podgoršek (69), 5:2 Špoljar (71), 5:3 Muratovič (85). Rdeči karton: Kos (53) Mons Claudius. Vrstni red: 1. Simer Šampion 44, 2. Šmartno 1928 40, 3. Čarda 39, 4. Koroška Dravograd 36, 5. Malečnik 33, 6. Stojnci 31, 7. Zreče 31, 8. Odranci 28, 9. Tehnostroj Veržej 26, 10. Kovinar Štore 23, 11. Tromejnik G-Kalamar 20, 12. Tehnostroj Pesnica 20, 13. Paloma 12, 14. Mons Claudius 8.

MIK prva liga, končnica od 1. do 6. mesta Gorenje - Celje Pivovarna Laško 34:32 (14:19) Gorenje: Gajić (10 obramb), Skok 6 obramb (1-krat 7 m), Bezjak 3, Cehte, Natek 3, Rutar, Rnić 1, Žvižej 5, Štefanič, Golčar, Harmandić 4, Frkulj, Čupić 14 (7), Bajram, Nosan, Šimič 4. Celje Pivovarna Laško: Štochl (12 obramb) , Lapajne, Rezar, Marguč 3, Vugrinec 2, Pajovič 3, Razgor, Toskić 7, Kojić 1 (1), Gorenšek, Koljanin 1, Kokšarov 6, Zorman 9, Dačević. Sedemmetrovke: Gorenje 11 (7), Celje Pivovarna Laško 2 (1). Izključitve: Gorenje 10, Celje Pivovarna Laško 22 minut. Rdeči karton: Vugrinec (44). Drugi izidi: Trimo Trebnje – Cimos Koper

26:27 (13:124), Jeruzalem Ormož – Slovan 25:36 (15:20). Vrstni red: 1. Celje PL 44, 2. Koper 39, 3. Gorenje 39, 4. Slovan 26, 5. Trimo 25, 6. J. Ormož 19. Skupina od 7. do 11. mesta: Merkur Klima Petek Maribor 35:31 (20:17), Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše 31:32 (18:16). Vrstni red: 7. Merkur (4 tekme) 21, 8. Klima Petek Maribor (5) 21, 9. Ribnica Riko hiše (4)18, 10. Krško (5) 11, 11. Slovenj Gradec (4) 9.

Štajerska nogometna liga, 21. krog LKW Jack Gerečja vas – Šoštanj 0 : 2 (0 : 0) 0 : 1 R. Smajlović (51'), 0 : 2 Obu (75') Šoštanj: Mušič, Oblak, Bulajič, Gegič, Mahmutovič, Vukančič, Softič, Vukovič (od 46' Linič), Obu, R. Smajlovič (od 88' Stojakovič), Redžić (od 67' Mežnar) Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 45, 2. Carrera Optyl Ormož 40, 3. Trgovine Jager Š/J, 4. GIC Gradnje Rogaška oba 34, 5. Podvinci 33, 6. Peca 32, 7. Šoštanj, 8. LKW Jack Gerečja vas 9. BOČ Poljčane vsi 28, 10. Koroške gradnje 27, 11. Pohorje 26, 12. NK Partizan Fram 17, 13. Bukovci 13, 14. KIV Vransko 8

1. B DRL – ženske, Končnica za prvaka, 8. krog ŽRK Ajdovščina : ŽRK Veplas Velenje 35:35 (16:20) ŽRK Veplas Velenje: Simić, Sešel, Lakić, Halilović 6, Vajdl 2, Fatkić 12 (5), Nakić 2, Hrnčič 9 (1), Melavc 2, Oberžan, Hofinger 2, Čater. Trener: Gabrijela Tadić. Sedemmetrovke: Ajdovščina 4 (5), Veplas Velenje 6 (6). Izključitve: Ajdovščina 8 minut, Veplas Velenje 16 minut. Vrstni red: 1. Ajdovščina 39 točk, 2. Velenje 32, 3. Naklo 29, 4. Kozina 22, 5. Sežana 21. Zadnji (10. krog) 15. 5. (Rdeča dvorana): ŽRK Veplas Velenje – Kozina

Liga Telemach, liga za obstanek, 10. krog LTHcast Mercator – Elektra Esotech 68 : 94 (44 : 68, 22 : 47, 12 : 26) Elektra Esotech: Golež 3, Bukovič 2, Pajevič 2, Horvat 7 (0:2), Koštomaj 8 (1:2), Čosič 2, Podvršnik 9 (3:4), Bilič 8, Lelič 8 (2:3), Ćup 16 (2:4), Miljković 13 (2:2), Nuhanovič 16 (4:6) Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 49, 2. Elektra Esotech 45, 3. LTHcast Mercator 42, 4. Luka Koper 38, 5. Šenčur CP KR 30

Spodbuda za nadaljnje delo V Šoštanju je potekal odbojkarski turnir v mini odbojki, v katerem so se ekipe ŽOK Kajuh, OK Prevalje, Šempeter Aliansa in OK Braslovče pomerile za vstop med najboljših 8 ekip v Sloveniji. To je uspelo ekipama Braslovč in Šempetru, domača ekipa Kajuha pod mentorstvom Iris Goršek pa je s 3. mestom na turnirju osvojila končno 9.-10. mesto v Sloveniji, kar je zelo lep uspeh in vzpodbuda za nadaljnje delo. I. Goršek

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 20

VI PIŠETE

29. aprila 2010

Naj bo telesna vadba koristna in varna tudi v starosti Za krepitev in varovanje zdravja moramo biti telesno dejavni od otroštva do pozne starosti. Z redno telesno vadbo (TV) izboljšamo naše telesno in duševno počutje, telesno držo, vzdržljivost in odpornost telesa, upočasnimo nastanek in razvoj bolezni ter omilimo simptome kroničnih bolezni, upočasnimo procese staranja, zmanjšamo občutek utrujenosti in povečamo samozavest. Prilagojena mora biti spo sob nos tim posa mez ni ka in hkrati tako intenzivna, da omogoča napredek in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti. Ob neustreznem izvajanju TV lahko pride do nepričakovanega porasta KT z glavobolom, omoticami in bolečinami v prsnem košu. Če vadbe ne prekinemo, lahko sprožimo tudi srčni infarkt ali možgansko kap. Daljše neustrezno obremenjevanje privede do preoblikovanja srčne mišice, kar vodi v srčno popuščanje. Paziti moramo na pravilno obremenjevanje gibalnega aparata. Izbirali bomo ustrezen teren, obleko in obutev. Ob pad cih se lah ko poško duje mo, polomimo kosti, zvinemo ali izpahnemo sklepe, povzročimo vnetje ovojnic tetiv in celo natrgamo tetive ali mišice. Pred načrtovanjem TV moramo določiti posameznikovo telesno zmogljivost in opredeliti var no območje FSU. Posamezniki opravijo obremenitveni test na tekočem traku ali kolesu. Uporabimo lahko tudi enostavnejše teste: submaksimalni test 6 minutne hoje, Cooperjev test, test hoje na dva kilo-

metra ali POLAR-jev Fitnes Test, ki nam izračuna fitnes index ter ponudi varno območje FSU. TV naj vsebuje 50 % vaj za vzdržljivost, 25 % vaj za moč in 25 % vaj za gibljivost ter elastičnost. Vadili bomo 5 do 7 dni v tednu od 30 do 60 minut. Aerobna vadba uporablja velike mišične skupine rok in nog, krepi delovanje srca in obtočil, vpliva na številne presnovne poti, poveča vzdržljivost telesa in izboljša funkcijo imunskega sistema. Elemente aerobne vadbe vsebujejo različne oblike hoje, kolesarjenje, aerobika, plavanje, ples, tek, smučanje in igre z žogo. Hoja je najenostavnejša in vsem dostopna oblika aerobne vadbe. Pri nordijski hoji dosegamo za 10-15 utripov/min višjo FSU, za 4,5-5,5 ml/kg/min višjo porabo kisika, za 26 % manjšo obremenitev kolen, večjo mišično vzdržljivost ter ugoden vpliv na držo in ravnotežje. Pohodništvo in planinstvo skrivata v sebi pasti velikih skupin, v katerih obremenitev ne prilagodimo zmožnosti posameznika. Sobno kolo omogoča majhne obremenitve, natančno merjenje FSU in KT. Pri kolesarjenju na prostem je obremenitev odvisna od razgibanosti terena, vremenskih pogojev in prometa. Bolnikom s sistolično in diastolično disfunkcijo plavanje odsvetujemo. Ples je idealna aerobna telesna aktivnost, saj ugodno vpliva na srce in žilje, motorične sposobnosti, gibljivost, ravnotežje, moč in hitrost ter splošno počutje. Z družabnostjo, telesnim kontaktom, dinamiko in glasbo blagodejno vpliva na telo

in dušo. Pri aerobni TV dosegamo 60 do 80 odstotkov maksimalne FSU. Maksimalni srčni utrip lahko izračunamo po enostavni formuli: ženske: 226 – starost; moški: 220 – starost. Pri 60 do 70 % maksimalnega FSU bomo regulirali telesno težo in vplivali na oblikovanje telesa, pri 70 do 80 % maksimalne FSU pa krepili srce in večali zmogljivost. Z vajami za moč (počepi, sklece, vaje z utežmi) vzdržujemo moč mišic, lažje premagujemo vsakodnevne napore, varujemo sklepe pred poškodbami in obrabo ter vzdržujemo pokončno držo. Z vajami za gibljivost in elastičnost (predkloni, kroženje v sklepih, joga) preprečimo poškodbe mišic, zmanjšamo bolečine po TV in povečamo splošno gibljivost. Varno TV bomo začeli z ogrevanjem. Pred TV, med njo in po njej bomo kontroliral FSU in pazili na simptome. Monitorji srčnega utripa (pulzne ure) sledijo FSU in zagotavljajo redno kontrolo telesna aktivnost. Omogočajo optimalno razmerje med vloženim časom in učinkom telesne vadbe, preprečujejo preoblikovanje srca ter omogočajo optimalen vpliv na dejavnike tveganja. Občasno pa bomo kontrolirali KT in telesna težo. Ob zaključku TV je pomembno ohlajanje, da zmanjšamo mišično napetost, preprečimo nastanek bolečin v mišicah in umirimo srčni utrip ter ritem dihanja. Vsaj eno uro pred telesnim naporom ne bomo uživali hrane. Med naporom moramo

Zdravnik svetuje

zagotoviti ustrezno hidracijo. Poskrbeli bomo za funkcionalna in udobna oblačila, primerna za izbrano telesno dejavnost, vremenske razmere in letni čas. Dobra športna obutev zagotavlja nogam potrebno oporo in blaži udarce ob stiku s tlemi. Biti mora udobna s prožnim podplatom. Prsti naj imajo spredaj vsaj centimeter prostora, da lahko z njimi prosto migamo. Na noge bomo nataknili športne nogavice, ki zagotavljajo toplotno zaščito, odvajanje vlage in nas zaščitijo pred žulji in odrgninami. Stopalni del nogavic je lahko dodatno oblazinjen. Izogibajmo se močne elastike, ki ovira krvni pretok. Izbrali bomo aerobno dinamičen šport, ki nam je blizu, nas zadovoljuje, sprošča in krepi. Vedno bomo pozorni na odgovor srca in telesa. Svoje želje in pričakovanja moramo uskladiti z lastnimi zmožnostmi. Prevelika aktivnost nam bo povzročila težave, prenizka pa ne bo prispevala k dvigu telesne zmogljivosti. Med TV bomo redno kontrolirali FSU, ki ne sme preko zgornje meje varnega območja. Le tako bo TV koristna in varna. Pomembno bo izboljšala našo telesno zmogljivost in nam zagotovila večjo kakovost življenja. Janez Poles

Simpozij po dijaško V četrtek, 15. aprila, je bil na Gimnaziji Velenje »mednarodni simpozij« z naslovom Pogled v svet cepljivk. Dijaki so nastopili v vlogah znanstvenikov z biološkega, farmacevtskega in zdravstvenega področja iz Slovenije in tujine. Referati so bili predstavljeni v treh jezikih, slovenskem, angleškem in španskem, saj so se simpozija udeležili domači in tuji obiskovalci (gostje dijaki so bili tudi iz Španije). Uvodnim referatom je sledila tiskovna (novinarska) konferenca z »uglednimi strokovnjaki«, nato si je bilo mogoče ogledati laboratorijske raziskave v živo. Obiskovalci so v zadnjem delu simpozija v prostorih Kultur nice poskusili mlečne izdelke, ki so jih pripravili z biotehnološkim postopkom. Za zaključek pa so lahko prisluhnili še debati (pro et contra) o obsedenosti ljudi s higieno. Triurna dejavnost dijakov 2. B razreda je bila tako pestra in zanimiva, da si zaslužijo vse pohvale. Prav tako pa moramo pohvaliti mentorice za posamezna področja, od biologije, slovenščine, angleščine, španščine do nemščine. Zlata Zevnik, razredničarka 2. B

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 21

MODROB E L A KRONIKA

29. aprila 2010

Ničelna toleranca do nasilja v družini opravljal dela in naloge pomočnika komandirja na različnih področjih dela. Po izobrazbi je diplomirani varstvoslovec. Kakšni so vaši prvi vtisi, koliko ste to okolje poznali že prej? ”To okolje sem poznal že prej, saj Policijska uprava Celje ni tako velika. Delal sem v Sektorju kriminalistične policije tudi na tem območju. Moji prvi občutki so pozitivni, kolektiv je dober, rezultati dela primerni. Seveda pa so še stvari, ki jih

bomo skušali v nadaljevanju izboljšati, vse za izboljšanje varnosti prebivalcev Šaleške doline.” Vsak komandir v delo običajno prinese kaj svojega. Čemu boste vi dajali največji poudarek? »Ne prinašam nič svojega, vsekakor pa mora neka ideja obstajati tudi v policijskem delu. Sledil bom ciljem Policijske uprave Celje: preiskava najhujših kaznivih dejanj, nična toleranca do nasilja v družini, najstniškega nasilja, velik poudarek bomo dajali preprečevanju prepovedanih substanc, se pravi usmerili se bomo v delo preprodajalcev prepovedanih drog in seveda na področje javnega reda in mira. Pri tem bomo zagotavljali varnost obča-

hofizičnega stanja voznikov, kršitev voznikov enoslednih vozil, hitrosti in varne hoje v šolo in iz nje. Na območju Velenja in Šoštanja je potekal tudi helikopterski nadzor cestnega prometa z asistenco policistov Policijske postaje Velenje.

so policisti obravnavali poskus samomora, ki so ga domači k sreči preprečili. Takoj za tem je storilec odšel s kraja, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Naslednji dan so ga našli v domači hiši, kamor se je vrnil.

Oba sta se vrnila

Gorelo v Matkah

Velenje, 20. aprila – Velenjski policisti so v torek obravnavali kaznivo dejanje nasilništva. Trije, zdaj že znani storilci, so v Velenju pretepli občana. Oškodovanec je po pretepu odšel s kraja, za njim pa se je izgubila vsaka sklad. Naslednji dan so ga izsledili na območju Celja. V nedeljo, 25. aprila ponoči, pa

Mozirje, 25. aprila – V nedeljo malo po 2. uri zjutraj je zaradi napake na električni napeljavi prišlo do požara na stanovanjski hiši v Matkah. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je poškodoval fasado in ostrešje objekta ter povzročil lastniku za okoli 10.000 evrov gmotne škode.

1. aprila je naloge komandirja Policijske postaje Velenje prevzel Drago Alenc Milena Krstič - Planinc

Velenje - Drago Alenc, novi komandir Policijske postaje Velenje, je policijsko kariero začel graditi na Policijski postaji Slovenske Konjice leta 1985, ko je končal takratno kadetsko šolo za miličnike. Leta 1992 je šel v Sektor kriminalistične policije Celje, kjer je do leta 2002 opravljal dela kriminalista, potem pa so ga poti znova zanesle na Policijsko postajo Slovenske Konjice, kjer je

Helikopterski nadzor prometa Velenje – Prejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo devet prometnih nesreč. Posledice so bile lažje telesne poškodbe in materialna škoda. V treh primerih je povzročitelj pobegnil s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval podatke o sebi in svojem vozilu. Enega od povzročiteljev so policisti že izsledili, v dveh primerih pa aktivnosti za izsleditev še potekajo. Velenjski policisti so prejšnji teden izvajali poostrene aktivnosti pri nadzoru uporabe varnostnih pasov, psi-

Ta hitri, ta počasni in tisti vmes Drago Alenc: »Moji prvi vtisi so pozitivni.«

nov z željo, da bodo ljudje imeli občutek, da so varni, za kar smo zadolženi tudi policisti.«

Trčil v kolesarja Žalec, 25. aprila – V nedeljo nekaj minut čez 16. uro se je na regionalni cesti zunaj naselja Kapla zgodila prometna nesreča. V kolesarja, ki je zavijal levo, je trčil voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za njim.

Odpeljali clia Prebold, 26. aprila – V noči na ponedeljek so neznanci s parkirišča v Preboldu odpeljali osebni avto renault clio 1,5 DCI svetlo zelene kovinske barve. Na vozilu so bile nameščene registrske tablice LJ Y226S.

Iz policistove beležke Mejaši so se sprli V sredo, 21. aprila dopoldne, so se zaradi neurejenih mejnih zadev sprli v gozdu v Šoštanju. Kršitelj se je po prihodu policistov pomiril, bo pa zaradi verbalnega napada na skupino moral poravnati 250 evrov globe.

Dva pijana pridržana Velenjski policisti so prejšnji teden zaradi

Mercedes klasik klub na pomladanski vožnji v Šaleški dolini Letošnjo sezono so člani kluba začeli z muzejsko obarvano vožnjo po Savinjski in Šaleški dolini. Zaradi slabega vremena v nedeljo, 18. aprila, se je zbralo samo pet posadk, katerih člani so kljub temu preživeli zelo prijetno nedeljo. Po ogledu Muzeja motociklov na Vranskem so se nekaj po enajsti odpeljali proti Velenju. Ustavili so se pri gospodu Obermayerju in z njim pokramljali o zbirki njegovih starodobnih traktorjev. V Velenju so se spustili 180 m pod površje, pokukali v prav vsak kot Muzeja premogovništva Slovenije in si privezali dušo z rudarsko malico. Ogled tega muzeja je po njihovem mnenju poslastica za ljubitelje tehniške dediščine. Enako velja tudi za lani odprti muzej usnjarstva v Šoštanju. Ta s svojo sodobno postavitvijo prinaša nov veter v prikaz stare tehnike in tehnologije ter širši pregled dogajanja v zadnjih dveh stoletjih. Obisk Šaleške doline so zaključili v prijetni domači gostilni »Pri Vidi« v Zavodjnah in obljubili, da se še vrnejo. E. Š.

alkoholiziranosti pridržali dva voznika motornih vozil.

lastnik psa. Izdali mu bodo odločbo o prekršku.

Pes ga je ugriznil v kazalec

Predsednik ga je udaril

V sredo, 21. aprila, je pri stavbi Mestne občine Velenje srednje velik črn pes ugriznil Velenjčana v kazalec leve roke. Psa je v zavetišče odpeljala veterinarska služba, policisti pa so ugotovili, kdo je

V nedeljo, 25. aprila, je prišel na Policijsko postajo Velenje krajan Vinske Gore. Povedal je, da ga je dan prej na čistilni akciji lovske družine udaril predsednik. Ko bodo policisti opravili razgovor s kršiteljem, bo najbrž sledil plačilni nalog.

Vredno pohvale V sredo, 21. aprila, je krajan Gorice v gozdu nad hišo našel kolo z motorjem, znamke tomos flexer, modre barve. Hranijo ga na PP Velenje. Morebitni lastnik se lahko oglasi.

Adil Huselja

Pomlad je čas, ko na cestah vse pogosteje srečujemo voznike enoslednih vozil, od koles, mopedov do motornih koles, katerim policija in številne organizacije namenjajo precejšnjo pozornost. Glavni razlog je izpostavljenost teh voznikov v prometnih nesrečah, saj je vsako trčenje oziroma padec lahko usodno. Pomlad je čas tudi za voznike traktorjev, ki opravljajo kmetijska dela v naravnem okolju. In ker se na njive ali v gozd lahko pripeljejo samo po cesti, spadajo v tisto kategorijo udeležencev v prometu, ki si poleg motoristov zaslužijo večjo pozornost, ki jo sicer imajo. Vozniki motornih koles so izpostavljeni predvsem zaradi svoje vidljivosti, zato je uporaba luči obvezna ne zgolj zaradi zakonskih določb, ampak zaradi tega, da jih drugi udeleženci pravočasno opazijo. Poleg prižganih luči je izredno priporočljivo nošenje zaščitnih oblačil in varnostne čelade v svetlejših barvah. In če so na njih odsevni trakovi ali nalepke, toliko bolje. Vidnost motorista pa najbolj poveča nošenje odsevnega brezrokavnika, ki se čedalje bolj uveljavlja. Mnogo motoristov je včlanjenih v različna društva, med katerimi jih veliko ima tudi oznake ali celo enotna oblačila. Mnogim motoristom pomeni usnjena jakna z oznako kluba na hrbtu veliko več kot njihova vidnost, zato ti vozniki morajo sprejeti dejstvo, da so na cesti manj opazni. Slaba vidnost motoristov pa je pogosto posledica prehitre vožnje. Številna izsiljevanja prednosti voznikov osebnih avtomobilov so posledica nezaznavanja motoristov, zato krivda ni le pri voznikih osebnih avtomobilov, ampak tudi motoristih, ki svojo hitrost morajo prilagajati cestnim predpisom in predvsem pričakovanemu obnašanju na cesti. Čeprav vozniki traktorjev in drugih delovnih strojev niso tako hitri ali slabše vidni na cesti, so zaradi nekaterih okoliščin prav tako izpostavljeni nesrečam oziroma so dejavnik, ki negativno vpliva na prometno varnost. Seveda, na prvem mestu je psihofizično stanje voznikov, ki je zaradi dela s traktorjem in traktorskimi priključki skoraj še bolj pomembno kot pri voznikih cestnih vozil. Vožnja in delo na površinah, ki so zaradi konfiguracije ali narave dela zahtevnejše, od traktoristov zahteva dodatno pozornost in upoštevanje predpisov s področja varstva pri delu. Na drugem mestu je tehnična brezhibnost vozila, vožnja s čistimi in prižganimi lučmi ter odsevniki. Če je na traktor priključena prikolica, ki je širša od traktorja, mora biti opremljen še z rumeno rotacijsko lučjo. Tovor na prikolici je dokaj pogosto šibka točka traktoristov. Tovor mora biti pravilno naložen, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, in mora biti pritrjen, da se med vožnjo ne bi razsipal oziroma padel s prikolice. Seveda veselo prevažanje tako mlajših kot starejših oseb na prikolici ali naloženem tovoru ni dovoljeno. Vključevanje v promet, še posebej z naloženo prikolico, je prav tako kritična točka, še zlasti na nepreglednih delih cest. Ob vključevanju v promet s kmetijskih oziroma neutrjenih površin pa bi traktoristi morali kolesa očistiti, da zemlja ali blato ne padata na vozišče. In kaj zapisati za »tiste vmes«. Biti moramo pozorni in previdni, ker so eni prehitri, da jih opazimo šele zadnji trenutek, drugi pa so (pre)počasni, da bi neovirano (s)peljali pred nami. Ne glede na to, ali smo ta hitri, ta počasni ali tisti vmes, vozimo tako, da ne ogrožamo sebe in drugih. Za boljšo prometno varnost! Za naša življenja! Zavedajmo se vrednosti zdravja in življenja, dokler ju še imamo. Kajti vse je v naših glavah oziroma rokah.

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 22

TV SPORED

ČETRTEK, 29. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.30 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 19.00 19.50 19.55 20.50 21.45 22.00 23.05 23.40 00.15 00.40 01.15 01.40

06.30 07.00 08.00 09.30 10.00 10.30 10.55 11.45 12.40 13.10 14.25 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 19.55 20.30 21.00 23.15 23.45 00.20 02.05

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.45 23.05 23.40 00.35 01.30 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Pod klobukom Berlin, Berlin: trapast strah, 4/20 Omizje: trg dela Poročila, šport, vreme Pokaži mi sonce, igrani film Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 15/26 Onstran oblakov, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: zdravje, odd. za mlade Žrebanje deteljice Simfonorije, ris. Pujsa Pepa, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Koridor številka osem, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 29.4.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 29.4.1992 Največja kitajska restavracija na svetu, dok. odd. Ostali bomo na planetu, dok. Na lepše Slovenska jazz scena Sama svoje sreče kovač, nem. film Evropski magazin Kraji in običaji, tv Koper Mostovi Zlatar, 1. del Prava ideja!, posl. odd. Mi znamo: biftek, 10/12 Nemogoči planet, 8/13 Sp v skakanju na prožni ponjavi, posnetek Nogometni studio Nogomet, povratna tekma polfinala evrop. lige, Liverpool – Ateltico, prenos Nogomet, povratna tekma polfinala evrop. lige, Fulham – Hamburger SV, posnetek Tranzistor, 22. odd. Berlinski čudež, nem. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, pon. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Reševanje malega Nema, ris. f. Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resničnost. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lahko se zgodi tudi vam, am. f. Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pot, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (392) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 3. TV mreža - filmi pri nas 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 393. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja, Kaj je fibromialgija 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobr. oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: ans. Roka Žlindre, ans. Odmev 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

29. aprila 2010

PETEK, 30. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.15 09.45 10.15 10.35 11.00 11.50 12.20 13.30 14.35 15.30 15.55 16.25 17.00 17.20 17.50 18.50 20.00 20.50 21.40 23.20 01.15

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 01.15 01.50 02.50

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 9/13 Onstran oblakov, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: vrtnar, 2. del To bo moj poklic: zlatar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Mihec in Maja: adijo Mihec Iz popotne torbe: mehurčki Šola Einstein, 9/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 18/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, nan. Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 30.4.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Evropski magazin Črno beli časi Tv dnenvik 30.4.1992 (Ne)pomembne stvari: zdravje, odd. za mlade Žogarija, 1/10 Glasbeni večer: orkester slov. filharmonije Turški čaj: v senci starega drevesa, 4/6 Posnetki iz Burme, dok. odd. Opus Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Slovenci v Italiji praznujejo 1. maj, dok. film Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Iva Zupančič Kitajski zid: Mongolski osvajalci, 1/2 Zdravničin dnevnik, 5/8 Šolanje Charlieja Banksa, am. f. Novi svet, ital. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Življenje žuželk, ris. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Jaz, robot, am. film Brez sledu 24ur zvečer Umazana svetnika, film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: ans. Roka Žlindre, ans. Odmev 11.50 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja: Kaj je fibromialgija? 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (393) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža - Kako nastane televizijska oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 394. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Božji dar umetnosti: Portret Božidarja Jakca, dokum. film 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Pod drobnogledom, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 1. maja

06.10 06.15 07.00 07.15 07.35 sledi sledi sledi 09.10 10.25 10.45 12.00 13.00 13.15 14.10 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.35 18.10 18.10 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 22.00 22.30 23.35 00.05 00.40 01.05 01.25 01.50

Kultura Odmevi Pihalni orkester Logatec Zgodbe iz školjke: mehurčki Križ kraž: Ciciban, dober dan, otr. pesmice Zajček Bine, ris. ser. Ribič Pepe Kino Kekec: vodna bomba za debelega mačka, latvijsko-estonski film Slovenci v Italiji praznujejo 1. maj, dok. film Polnočni klub: sedem skorij kruha Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Kuharjeva hči, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Alternativa Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Moj ata socialistični kulak, slov. film Poročila, vreme, šport Hri-bar Gandža, 7/28 Gandža, 8/28 Tv dnevnik 1.5.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

NEDELJA, 2. maja

07.00 sledi 09.20 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.30 18.30 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 00.45 01.15 01.35 02.05

06.30 07.05 07.35 07.45 08.10 09.10 09.50 11.25 13.30 14.00

06.30 08.35 09.05 09.15 09.40 10.00 11.10

21.45 22.15 22.45 00.55 01.35

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 1.5.1992 Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Kitajski zid: Mongolski osvajalci, dok. ser. Ostržek, ital. film Primorski mozaik Velenjska rudarska zgodba, dok. film Nogomet, ang. liga, Manchester city – Aston villa, prenos EP v gimnastiki, ekipno (Ž), posnetek Odbojka, zaklj. turnir lige prvakov, ACH Volley Bled – Trentino, polfinale, prenos Bleščica, odd. o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne, pon. Tranzistor, 22. odd. Zabavni infokanal

07.30 08.00 08.25 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.30 12.30 13.05 15.10 16.15 17.10 18.55 19.00 20.00 21.40 00.20 02.00 03.00

Tv prodaja Poko, risanka Rori, dirkalnik, ris. ser. Lazytown, otr. ser. Jagodka, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Hevreka!, ris. ser. Neverjetni, ris. film Ljubezen skozi želodec V bogastvu in bedi, am. film Poirot, angl. nan. Monk, am. nan. Danielova hči, kanad. film 24ur vreme 24ur Poseidon, am. film Prestopniki, am. film Detektivka Warshawski, am. f. 24ur, ponovitev Nočna panorama

12.00 14.20 14.55 15.55 18.00 19.40

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Božji dar umetnosti, Portret Božidarja Jakca, dokum. f. 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva 11.15 Iz našega arhiva: Dervish, Irska, posnetek koncerta 12.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja filmi pri nas 18.45 Duhovni vrelec 18.55 To bo moj poklic :Vrtnar – 1. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Abba the show, posn. koncerta 21.20 Odprta tema 22.20 Jutranji pogovori 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

14.10 14.40 16.40 18.30 19.20 20.00 20.55 21.05 21.55 22.45 00.05 02.00

07.30 08.00 08.00 08.25 08.30 08.40 09.10 09.35 10.00 10.25 10.55 11.55 13.45 15.15 15.30 15.40 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.15 00.45 01.35 02.05 03.05

Živ žav Telebajski, 56/90 Žogarija, 2/10 Evangelistično bogoslužje, prenos iz Murske Sobote Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!, ponov. Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 47. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Intervju: dr. Andrej Capuder Poročila, vreme, šport Palookaville, am. film Tv dnevnik 2.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 2.5.1992 Globus Koroška poje 2010, 2/4 Ne joči Peter, slov. čb film Odbojka, zaključni turnir lige prvakov, tekma za 3. mesto, prenos Rad igram nogomet Državno prvenstvo v motokrosu, reportaža iz Semiča Slovenski magazin Odbojka, zaključni turnir lige prvakov, finale, prenos EP v gimnastiki, orodja (Ž), vključ. v prenos Pot v Južno Afriko, 3. odd. Kraji in običaji, tv Koper Kapitan Cook, 1/4 Žrebanje lota Bratje Karamazovi, 8/12 Na utri srca: Leonard Bernstein, razmišljanja, portretni film Strastna leta Jean Paula Sartra, 2/2 Državljan Corn, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Ringa raja Poko, ris. serija Profesor Baltazar, ris. serija Rori dirkalnik, ris. Lazytown, otr. ser. Jagodka, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. Kim Possible, ris. ŠKL Marvinova soba, am. film Moto GP, prenos dirke za VN Španije Najdrznejši videoposnetki, dok. odd. Najlepši avtomobili, dok. odd. Monk, nan. Nore počitnice v Evropi, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent, v živo Bela grofica, am. film Svingerski časi, nad. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1832. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Poslanska pisarna, gost: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Roka Žlindre, ans. Odmev 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, Clea & Kim 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Božji dar umetnosti, Portret Božidarja Jakca, dokumentarni film 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 3. maja

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.05 23.10 23.35 00.30 00.55 01.30 02.00

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 12.55 13.35 13.50 14.15 14.45 15.05 15.35

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 15/26 Žogarija, 2/10 Mi znamo: biftek, 10/12 Dogodivščine Sarah Jane, 9/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: popkovnična kri, odd. o znan. Glenn Miller Revival z Nušo Derenda Poročila Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Bine: cvetje, nan. Ribič Pepe, 6/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Starši v manjšini, 1/13 Na lepše Odmevi, vreme, šport Umetnost igre Glasbeni večer Tv dnevnik 3.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

16.05 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.00 19.55 21.00 22.00 22.30 22.50 01.00 02.00

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne, pon. Koroška poje 2010, 2/4 Kaj govoriš?=So vakeres? Tv dnevnik, 3.5.1992 Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. Osmi dan Helmut Newton, odd. o sod. umet. Slovenski magazin Rad igram nogomet Prvi in drugi To bo moj poklic: zlatar, 2. del Prevzetnost in pristranost, 6/6 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Ogroženi raji: Maldivi, 1/4 Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Sovraži me, am. film Ogroženi raji: Maldivi, 1/4 Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 23.05 23.25 23.55 00.50 01.50 02.45 03.45

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri za večno, nan. V imenu ljubezni, nan. Tv prodaja Zastrupljeno nebo, kanad. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Striptiz, am. film 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pota, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Iz našega arhiva: Dervish, Irska, posnetek koncerta 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, tedenski izbor 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomadi, posnetek 3. dela pevske revije: OPZ Murenčki, OPZ Vrtec Najdihojca, OPZ OŠ Antona Aškerca,OPZ OŠ Gustava Šiliha, MPZ OŠ bratov Letonja ŠoP 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 395. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor, Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lajnar, dokumentarni film 21.30 Skrbimo za zdravje: Kaj je Fibromialgija 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila

SREDA, 5. maja

TOREK, 4. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.45 11.10 11.30 11.55 13.00 13.15 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.00 00.30 01.00 01.25 02.00 02.25

06.30 07.00 08.05 08.35 09.05 09.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ostržek, 1. del Risanka Ribič Pepe, 6/11 Zgodbe iz školjke V pričakovanju Božiča, 18/24 Intervju: dr. Andrej Capuder Poročila, šport, vreme Čigavo bo tvoje življenje, dok. feljton Umetnost igre Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 49/52 Iz ničle in enice, igrani film Muzikal mladih bikcev, igrani f. Profesor pusolovec, 6/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej XVI. generacije znanosti, prired. zrc sazu Ugriznimo znanost: morski konjički Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Mirko Ramovš, portretni film Odmevi, šport, vreme Kitajska seksualna revolucija, dok. odd. Prava ideja XVI. generacije znanosti, posn. prir. zrc sazu Tv dnevnik 4.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

10.30 13.25 13.55 14.50 15.25 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.25 01.20

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna odd. Bleščica Studio city Pozdrav Afriki, pon. Tv dnevnik 4.5.1992 Izvir(n)i Glasnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: Lado Kocijan, pon. Globus Muzikajeto, mladinska odd. Prava ideja, poslov. odd. Pot v Južno Afriko Brezupni romantiki, 1/6 Brez izhoda, am. film Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 23.35 00.30 01.25 02.20 03.20

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Slepe miši, am. film Tv prodaja Prijatelji,nan. 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Boj za sina, kanad. film 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pota, nan. Skrivnostni otok, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Župan z vami, pogovor: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 11.25 Videospot dneva 11.30 Pozdrav pomadi, posn. 3. dela pevske revije: OPZ Murenčki, OPZ Vrtec Najdihojca, OPZ OŠ Antona Aškerca,OPZ OŠ Gustava Šiliha, MPZ OŠ bratov Letonja ŠoP 12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (395) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - Kaj je fibromialgija 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 396. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1833. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd. 21.00 To bo moj poklic: Vrtnar - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Turizem in mi, inf. oddaja, 22.00 Mura Raba TV 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.45 11.00 11.10 11.30 12.00 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.05 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 21.35 22.00 23.10 00.30 01.20 01.45 02.20 02.50

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 12.15 13.05 14.00 14.20 14.20 14.55 15.40 16.00 16.30 17.05 18.40 18.55 19.20 20.00 22.00 22.10 23.45 00.35 02 15

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.30 00.25 01.20 02.15 03.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 36/52 Iz ničle in enice, igrani film Muzikal mladih bikcev, igrani film Profesor pustolovec, 6/10 XVI. generacije znanosti, prir. zrc sazu Mirko Ramovš, portretni film Poročila, šport, vreme Polemika Slovenski magazin Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: Ljubezen, svet. odd. Vrtni palček Primož, risanka Leni in Čivka, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Pokrajina št. 2, slov. film Rupa, igrani film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca, dok. odd. Tv dnevnik 5.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma, pon. Hri-bar Knjiga mene briga Tv dnevnik 5.5.1992 Glasbeni večer, pon. Antologija slovenske violinske glasbe, 2/10 Deva Premal, posnetek konc. slov. filh. Črno beli časi Mostovi Slovenci po svetu Heidi, am. film O živalih in ljudeh Na vrtu Z Damjanom Dan 202, koncert slov. skupine dan D Žrebanje lota Tolminci, predstava SSG Trst Slovenska jazz scena Prvi sneg, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Tv prodaja Čudna druščina, am. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Mali razgrajači, resnič. ser. Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Oče, prevarant, morilec, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer 30 Rock, nan. Zdravnikova vest, nan. Kriva pot, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1833. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega arhiva: Graška Gora poje in igra, posnetek 1 dela 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti (396) 13.15 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavrica pogledov, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 397. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja, Skupina Sopranos 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

29. aprila 2010

Oven od 21.3. do 21.4. Nikoli z ničemer niste zadovoljni. Skrajni čas bi že bil, da tudi sami spoznate, da morate biti hvaležni, da se je res težak poslovni in zasebni zaplet rešil tako kot se je. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi se vam zaradi na videz povsem obrobnega dogodka življenje obrnilo na glavo. Zato poskušajte vsaj nekaj dni živeti drugače in pri tem upoštevati tudi vse tisto, kar vas resnično mori že nekaj časa. Spremeniti življenjske navade nikoli ni bilo lahko, a tokrat se seveda zavedate, da jih morate. Če se k temu ne boste prisilili sami, vas bodo drugi. Še najslabše bo, če vam jo bo zagodlo zdravje. Bik od 22.4. do 20.5. Pomladi in lepih majskih dni se veselijo vsi okoli vas, vi pa se je vsako leto bolj bojite. In to zaradi zdravja. Vedno vam jo zagode in tudi te dni znate imeti nekaj težav z zdravjem. Dobro veste, da bi lahko zase in za svoje počutje naredili več. A kadar se dobro počutite, vam ni do rekreacije in zdravega življenja, ko se vam poslabša, pa si spet obljubite vse na svetu. Kar se ljubezni tiče, se bodo stvari, ki so vam kratile spanec, počasi umirile. Čisto mirni pa še nekaj dni ne boste. Tudi zato boste bežali od doma. Spoznali pa boste, kdo je vaš iskren prijatelj. Še vedno drži, da v nesreči spoznaš prijatelja, kajne? Dvojčka od 21.5. do 21.6. Četudi vam ne bo lahko, priznajte, da ste zadnje čase res srečni. V življenju vam že nekaj časa prav nič ne manjka. Neka sprememba, ki jo skrbno skrivate, je namreč tako močno popestrila življenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo srečni. To pa se pozna na več področjih, še najbolj pa pri počutju. Že res, da tudi sami dobro skrbite za svoje telo in počutje, kar se vidi že na daleč. Sedaj pa bo vidno tudi to, da ste srečni in zadovoljni. Uspeh vas ne bo uspaval, še bolj boste zavihali rokave. Tudi na ljubezenskem področju vam ne bo prav nič manjkalo. Kvečjemu bo kdo preveč, kar pa tako ni nič novega. Rak od 22.6. do 22.7. Teden, ki je pred vami, bo poln razmišljanja in poglabljanja vase. Spraševali se boste, kaj je sreča. Ne brez razloga. Prepiri bodo na dnevnem redu. In to tako pri delu kot zasebno. Maj naj bi bil lep in nežen mesec, vam pa se bo letos zdelo, da je dolg in moreč. In to še preden se bo zares začel. Predvsem zaradi dogodkov, ki jih zaenkrat le slutite. Vaša pričakovanja in občutja vas tokrat ne bodo prevarala. Res se vam v prihodnjih dneh ne obeta nič kaj dobrega in veselega. Ne zapirajte se vase. Zaupajte težave tistemu, ki vam je doslej že znal prisluhniti in vam je vedno tudi pomagal, ne le s tem, da vas je poslušal. Lev od 23.7. do 23.8. Položaj planetov bo za vas v naslednjih dneh zelo ugoden. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste lažje tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Ker veste, da ni dobro čakati pri odločitvah, ki lahko močno spremenijo vašo prihodnost, boste napeti. Nihče vam tokrat ne bo povedal, kdaj je pravi čas, da udarite po mizi in poveste kaj ostrega tudi tistim, ki že nekaj časa izkoriščajo vaši milo naravo. Izpadli boste sicer zmaj, ampak drugače ne bo šlo. Vi že veste zakaj, a ne? Vzemite si čas za drobne nežnosti v dvoje. Nekdo komaj čaka, da bi več časa preživel z vami. Vi pa ga ne vidite in ne slišite. Devica od 24.8. do 23.9. Mirno obdobje se izteka. Ko ste si že dokazali, da tudi vi zmorete vse tisto, kar niti vaši najbližji niso verjeli, se boste nehote in nevede vrnili na stara, rahlo kriva pota. Sedaj boste imeli še bolj slabo vest, moči, da se še enkrat spoprimete s problemom, pa nobene. Kaj, ko bi si najprej naredili načrt, ki ne bo prestrog in se ga potem držali. Če si boste obljubili lepo darilo, če vam seveda uspe, bo tudi lažje začeti s projektom, ki nikakor ne bo lahek. Finančno stanje se vam bo nepričakovano popravilo. Pustite denar na kupu, saj veste, koliko ga boste potrebovali za dopust! Letošnji načrti so pač bogatejši, zato previdno. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Radi bi razmišljali o radostih življenja, pa ne bo šlo. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste v naslednjih dneh res veliko razmišljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem rešiti večjo težavno situacijo. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Konec koncev ste že dovolj stari in izkušeni, da se lahko odločite samostojno, brez da bi ob tem trepetali, kaj si bodo o vaših odločitvah mislili drugi. Zanimiv in pester konec tedna je pred vami. Čeprav boste bolj malo spali, vam bo dal novo energijo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Nekaj zelo delavnih dni je za vami, kot kaže, pa se to še ne bo spremenilo. Ko boste dve odločitvi, ki še nista sprejeti, dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste resnično nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste dokaj sproti, zna pa se zgoditi, da čisto po načrtih vendarle ne bo šlo. Kar se ljubezni tiče, boste vedno bolj v dvomih. Ne hitite z odločitvijo. Strelec od 23.11. do 21.12. Prekipelo vam bo. Ugotovili boste, da imate marsičesa v vašem vsakdanjiku res vrh glave. Ko pa boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislite resno. Zanje to namreč ni prav nič dobro. Vsebina uradnega pisma, na katerega čakate, bo dobra. Pomirjeni boste. In zelo velikokrat nasmejani. Ko boste za svoje delo prejeli pohvalo od nekoga, ki vam res veliko pomeni, pa boste v devetih nebesih. Kozorog od 22.12. do 20.1. Ne računajte, da vam bo kdo pomagal. Kot kaže, boste tudi tokrat morali glavnino rešiti sami. Na ljudi okoli vas se boste namreč lahko vse manj zanesli. Čeprav ste med svoje sodelavce dobro razdelili naloge, bodo zamujali. In ne bo vam preostalo drugega, kot da zavihate rokave in začnete z delom. Jezilo vas bo, pa tudi kakšno krepko boste komu napeli. Na koncu pa boste vi tisti, ki boste zelo utrujeni in še kritizirali vas bodo. Pot, ki je pred vami, bo naporna, zato se nanjo dobro pripravite. Tudi kakšen dodaten vitamin vam ne bi škodil. Kar se ljubezni tiče, pa ne bo nič novega. Sicer pa še starega ni kaj prida. Žal. Vodnar od 21.1. do 19.2. Potrebovali boste jeklene živce, pa tudi vso pogajalsko spretnost, da se boste rešili iz zapletene življenjske situacije. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako kot si želite. Ugotavljali pa boste, da ste premalo med ljudmi. In da se vam morda prav zato dogaja, kar se vam. Spremenite navade, saj postajate tečni. Pa tudi nihče vas ne bo opazil, če se ne boste več smejali in vsaj poskušali do smeha spravljati tudi prijatelje. Vikend bo pester, »kriv« pa bo nekdo od sorodnikov. Uživali boste, kot že dolgo ne. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav se mesec maj šele približuje, se bo že začela predpoletna norišnica, ko bodo vsi dobili občutek, da je treba z vsem hiteti, ker bo v času dopustov nemogoče kaj hitro narediti. Po svoje imajo prav, a vas bodo tako zasuli z delom, da boste naravnost pisano gledali. Pa tudi znašli se ne boste več, saj ste navajeni, da vse delate v nekem vrstnem redu, ki vas ne dela živčne. Ob tem pa pomislite tudi na sprostitev in rekreacijo. Tudi, če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma in ne tarnajte nad utrujenostjo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase in za prijatelje. Zadnje čase prepogosto obiskujete hladilnik. Vzemite se v roke, poletje bo hitro tu, vi pa se neradi gledate v ogledalo.

Zgodilo se je ... ... od 30. aprila do 1. maja - 30. aprila 1979 je bil na krajšem obisku v Velenju član predsedstva nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije Fadil Hodža; - 30. aprila 1982 so delavci Elektrostrojne opreme iz Velenja praznovali 30. obletnico delovanja; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chichagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; 1. maj so slavili s sprevodi, budnicami, prižiganjem kresov, postavljanjem mlajev, političnimi shodi ter s kulturnim in zabavnim programom na izletniških točkah v okolici mest; v Velenju so delavci že v letih pred 1. svetovno vojno

praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prosti dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zaradi tega, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poročilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894, iz Šoštanja pa iz leta 1906; - v noči na 1. maj 1944 je okupatorja v Šoštanju napadla Šercerjeva brigada, ki je prisilila k umiku močno okupatorjevo zasedo v Družmirju in odbila sovražnikov protinapad ter vdrla v mesto; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo opravljati ključavničarska, kovaška in obrtna dela; iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu,

Josip Broz Tito (arhiv Muzeja Velenje)

ki so ga uspešno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru; - 4. maja 1980 je v oseminosemdesetem letu v Ljubljani umrl dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz – Tito; - 5. maja 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward

Gierek; - 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo »Geologija Šaleške doline«. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 24

RAZVEDRILO

Nagradna križanka Velejapark, opravite svoje nakupe med sprehodom. Z malo sreče in odkritjem žoge v našem centru pa boste prav VI postali novi lastnik PLASMA TV, ki jo podarjamo vsak petek do 12. 6. 2010. Odkrijte prvenstvo v velejaparku (www.velejapark.com).

SAP ORe

bar&restau ant

29. aprila 2010 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »VELEJAPARK«, najkasneje do ponedeljka 10. maja. 1. nagrada VREDNOSTNI BON 40 € restavracija SAPORE; 2. nagrada ŽOGA JABOLANA trgovine PRVA LIGA. 3. nagrada 20€ DARILNI BON Velejapark. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Čestitamo za prvomajske praznike. Vaš Velejapark

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

29. aprila 2010

Knjižne novosti

Kdaj - kje - kaj

Julianne Moore: Pegasta Jagoda

VELENJE

Četrtek, 29. aprila 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic

Glavna junakinja zgodbe je Julianne Moore, svetovno znana igralka, ki je tudi avtorica zgodbe, ki nosi skrito sporočilo o otrokovi samopodobi. Kot deklico so jo namreč vsi klicali Pegasta Jagoda (Fleckleface Strawberry), saj je bila namreč po videzu drugačna kot ostali otroci.

Petek, 30. aprila 21.00 Mladinski center Velenje Tematski večer - Thrash metal Night

Sobota, 1. maja 11.00 Graška Gora Prvomajsko srečanje 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Nedelja, 2. maja biti ved no super mami. Mla de mamice, verjamem, da boste uživale v branju.

15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS

Ponedeljek, 3. maja

Paul Bright: Bežite vsi, tiranozaver si kosilo lovi! Imela je simpatične pegice, katerih pa ni bila prav nič vesela, saj so jo drugi otroci prevečkat spomnili nanje. Pegasta Jagoda se je zato skušala na vse možne načine rešiti malih nadlog, a na koncu je ugotovila, da jo imajo prijatelji navkljub njenim pegicam nadvse radi. Ob ljubki zgodbi in simpatičnih ilustracijah se bodo mladi bralci nasmejali in poučili, kaj je v življenju resnično pomembno. Nakup knjige nudi možnost nakupa lutke, ki je ustrezno testirana in ima CE cer tifikat, omogoča pa tudi možnost sodelovanja otroka in staršev v dobrodelnih namenih. Z dejstvom, da otrok pomaga svojim vrstnikom, pridobita slikanica in lutka še večjo vrednost.

Amanda Quick: Vragolije Glavna junakinja romana, Imogene Waterstone, namerava odkriti krivca smr ti svoje prijateljice, zato na pomoč pokliče grofa Matthiasa Marshalla, legendarnega raziskovalca skrivnosti starodavnega zamarja. Imogene skuje načrt, s katerim namerava ujeti morilca, vendar se sama ujame v mrežo ljubezni. Na poti spozna pravi obraz svoje prijateljice in razišče krog pripadnikov zamarskih skrivnosti. Težave ji povzroča tudi prihod Matthiasove polsestre, ki ga spomni na bolečo preteklost. Na koncu Imogene uspe najti prostor v srcu in razumevanje za moža, skupaj pa seveda odkrijeta resnična morilca, ki se skrivata med visoko družbo. Amanda Quick slovi kot znana in priljubljena pisateljica, njena dela pa so v vrhu najbolj branih in izposojenih romanov pri nas.

Karolina Vrtačnik: Super mami z napako Knjig(ic)a za mlade mamice, ki mislijo, da so edine, ki se jim življenje namesto po navodilih iz sodobnih priročnikov za srečo odvija bolj po Murphijevih zakonih. Avtorica literar ne nanizanke predstavlja življenje sodobne mamice, vpeto med delovne obveznosti, skrbjo za družino in vsakdanje nepredvidene dogodke. Na humoren in zabaven način nas vodi skozi kratke zgodbe, katerih sporočilo je, da je lahko življenje lepo tudi, če ne teče po ustaljenih tirnicah in ti ne uspe

Taj je velik in zloben, Teri pa majhna in ljubka. Glavna junaka prisrčne »dinozavrske« zgodbice sta brat in sestrica. Teri ima svojega starejšega, velikega in med vsem dinozavri najbolj zlobnega brata, nadvse rada. Svojo sestrsko ljubezen mu izkazuje na kar najlepše in najrazličnejše možne načine ob vseh priložnostih, tudi takrat, ko bi Taj rad imel malce miru. Nekega dne, ko se lačni Taj odpravi lovit, postane njegova mala sestrica prava nadloga. Na koncu se izkaže, da Teri pomeni svojemu zaščitniškemu bratu veliko več, kot se zdi, in da se z ljubeznijo najde rešitev za vsak problem. Čudovite ilustracije in zgodba, ki bo navdušila najmlajše oboževalce sveta dinozavrov.

14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave Waldorfska pedagogika v vsakdanji praksi 18.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturiteni nastop, Miha Smirnov Oštir

Torek, 4. maja 10.00 Titov trg Velenje Športna prireditev za mlade Žogarija 14.00 Velenjski grad Odprtje razstave - likovne delavnice oblikujejo vzorec življenja 14.00 Velenjski grad Etnološka prireditev Jajčerija 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 16.30 Osnovna šola Gorica Odprtje razstave krožka Klekljanje 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje -Utrip življenja v Waldorfskem vrtcu 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturiteni nastop - Špela Pastirk – oboa, Monika Žuran – violina

Sreda, 5. maj 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Centralno otroško igrišče Ustvarjalne delavnice za otroke 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1.SNL - NK Rudar Velenje : NK Drava 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturiteni nastop - Timotej

25 Koledar imen

Kotnik – trobenta, Aleksandra Šukalar - tolkala Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

ŠOŠTANJ

Četrtek, 29. aprila 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 29. aprila 10.30 Hiša mladih Risanka na velikem platnu 17.00 Hiša mladih Bobnarska delavnica (predstavitev različnih tolkal in možnost bobnanja na vseh razstavljenih tolkalih, po delavnici žur s skupinama DELUKS in UP N DOWNS!)

April/mali traven

29. četrtek - Robert 30. petek - Katarina maj/veliki traven

1. sobota - Filip, Jakob praznik dela

2. nedelja - Boris 3. ponedeljek - Aleksander 4. torek - Florijan, Monika 5. sreda - Irenej, Angel Lunine mene

Petek, 30. aprila 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Hiša mladih Film na velikem platnu

Nedelja, 2. maja Šmarška nedelja na Gori Oljki

Torek, 4. maja 18.00 Hiša mladih Joga

6. maja, zadnji krajec, sreda, ob 6:1

Pozojeva sladica Velenje, 21. aprila – Pozojček, prijazen jezerski zmaj, bo odslej še ena popestritev velenjske »sladke« ponudbe. Slaščičarski mojstri restavracije Jezero so v svojo ponudbo dodali Pozojevo sladico. Prvič so jo imeli čast poskusiti udeleženci podpisa sporazuma in pogodbe o raziskavi vodnih virov in razvojnih izzivih Šaleške doline, ki seveda vključuje tudi turizem. mkp

Virginia Hayes: Vrt za sladokusce Za vse, ki vas zanima biološko vrtnarjenje ter neoporečna hrana domače predelave, bo knjiga Vrt za sladokusce koristen pripomoček. V njej se lahko poleg metod za gojenje, konzerviranje, shranjevanje in uporabo različnih vrst rastlin poučite še o načrtovanju in izdelavi vrta, o vzgajanju in uporabi zelišč, užitnih cvetov, starodavnih sort, gob, sadja ter zelenjave. Zanimivo je poglavje kulinarike, ki nas z nekaj dodanimi recepti za pripravo hrane vodi po kontinentih sveta in nam pred stav lja zna čil ne sestavine, ki jih lahko vzgojimo tudi na domačem vrtu. Priročnik je podkrepljen z barvnimi ilustracijami, nazornimi skicami in navodili, zato je pri me ren tudi za začet ni ke. Zakaj si ne bi ustvarili svet zdravih in raznovrstnih okusov kar na domačem vrtu? Pripravila: VGP

KAM NA IZLET? Nedelja, 9. maja: 36. trim pohod na Paški Kozjak (PD Velenje)

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D (Alice in Wonderland), družinska domišljijska pustolovščina, 108 minut. Režija: Tim Burton. Igrajo: Mia Wasikowska, Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Crispin Glover, Anne Hathaway, Stephen Fry, Christopher Lee, Michael Sheen idr. Petek, 30. 4., ob 18.00 Sobota, 1. 5., ob 18.00

v letu 1979. Skrivnostni voznik belega dirkalnika z vratolomno vožnjo noč za nočjo izziva nemočne policiste. Upornika pričnejo vzpodbujati gledalci, ki vse bolj množično spremljajo divje dirke. Toda to ne ustreza oblastem, ki dogodke razumejo kot politično provokacijo med obiskom predsednika Tita na Kubi, zato aktivirajo vse sile, da bi ustavili beograjskega fantoma. S podporo Ministrstva za kulturo!!

BEOGRAJSKI FANTOM

PRESTOPNO LETO

ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI

(Beogradski fantom), Dokumentarna akcijska drama, 82 minut. Režija: Jovan Todorović. Igrajo: Milutin Milošević, Radoslav Milenković, Marko Zivić, Miloš Vlalukin, Nada Macanković, Andrej Sepetkovski, Cvijeta Mesić Sobota, 1. 5., ob 20.15 Nedelja, 2. 5., ob 20.00 Film, prepleten z resničnimi dogodki, je postavljen na nočne ulice Beograda,

(Leap Year), Romantična komedija, 100 minut. Režija: Režija: Anand Tucker. Igrajo: Amy Adams, Matthew Goode, Adam Scott, John Lithgow, Noel O'Donovan, Tony Rohr, Pat Laffan, Alan Devlin, idr. Petek, 30. 4., ob 20.15 Nedelja, 2. 5., ob 18.00 Uspešna mestna lepotica Anne že dolgo časa pričakuje zaročni prstan izbranca

Jeremyja, zato mu sledi na Irsko, kjer želi izkoristiti starodavno tradicijo, da lahko zadnji februarski dan prestopnega leta ženska zaprosi za roko moškega. Toda potovanje se spremeni v nočno moro, saj obtiči na podeželju z neotesanim domačinom Declanom. Na poti proti Dublinu se zapleteta v številne zabavne katastrofe, ki ju počasi zbližajo, kar v Anni prebudi dvome o pravem pomenu iskrene ljubezni. S podporo Ministrstva za kulturo!

PRINCESA IN ŽABEC (The Princess and the Frog)sinhroniziran, animirana družinska komedija-muzikal, 97 minut. Režija: Ron Clements, John Musker. Slovenski glasovi: Zala Đurić Ribič, Katarina Bordner, Daniel Bavec, Valter Dragan, VBranko Đurić, Nataša Tič Ralijan, Branko Završan, Jernej Kuntner, Jernej

Kuntnerita mavrič, Tanja Ribič, idr. Nedelja, 2. 5., ob 16.00- otroška matineja Klasično animirani celovečerec se vrača na pota nepozabnih Disneyjevih glasbenih pripovedk, tokrat z nezgrešljivimi ritmi swinga in jazza New Orleansa. Lahkomiselni princ Naveen se po neprijetnem srečanju z vračem znajde v žabjem telesu, zato poskuša najti dekle, ki bi s poljubom preklicala urok. Toda ko na to pristane prelepa Tiana, se tudi sama spremeni v žabo, zato se morata skupaj podati na nepozabno popotovanje, da bi našla način, kako si povrniti človeško podobo. Naslednji vikend, od 7. 5. do 9. 5. 2010 napovedujemo: animirano družinsko avanturo KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA, mjuzikal DEVET, akcijski triler IGRIČAR

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 26

OBVEŠČEVALEC

29. aprila 2010

Zastrupitve Vsi imamo doma celo vrsto različni rastlin, gospodinjskih in kozmetičnih kemikalij, sredstev za zatiranje škodljivcev, zajedalcev in drugih podobnih pripravkov. Ali vemo, katere so nevarne za naše ljubljenčke, jih imamo spravljenje na primer nih mestih, in kaj storiti ob zastrupitvi? Strupi so najrazličnejše kemijske spojine in številne naravne sestavine nekaterih rastlin in živali, ki jih izločajo v boju za obstanek. Naši ljubljenčki lahko z njimi pridejo v stik na različne načine. Naše živalce, še posebej mladički, so zelo radovedne in največkrat ližejo, grizejo in tudi pojedo različne stvari. Zato je najpogostejša pot zastrupitve prav skozi usta. S takšnim načinom najpogosteje pridejo v stik z različnimi strupenimi rastlinami (filodendrom, bela omela, narcisa, oleander, božična zvezda, sladek krompir ...), zdravili in razkužili, s sredstvi za zatiranje glodalcev, insektov, polžev, zajedavcev, glivic ... Naša žival lahko pride v stik s strupenimi snovmi tudi z vdihavanjem (ogljikov monoksid, vdihavanje insekticidov med škropljenjem v vrtovih ...) in z neposrednim stikom z kožo (opekline z jedkimi snovmi ...). Med

zadnjimi naj še posebej opozorimo na previdnost pri uporabi kožnih polivov za zatiranje bolh. Nikoli ne smemo uporabiti poliv, namenjen samo psom na mački!!! Če opazimo, da je naša žival zaužila strupeno snov, ji moramo takoj preprečiti, da bi je pojedla še več. Speremo ji usta z navadno vodo in takoj odidimo k veterinarju oz. ga pokličimo. Klinični znaki zastrupitev so zelo različni in so odvisni predvsem od tega, za kateri strup gre. Pri nekaterih je opaziti slinjenje, bruhanje, dri sko, krče, bole či na, zoža nje zenic, ohromelost gibal, halucinacije, spremembe v bitju srca in dihanju, krvavitve brez očitnega vzroka, znižanje telesne temperature, nezavest, smrt. Za veterinarja je sama diagnoza, da gre za zastrupitev, zelo težavna še posebej, če lastnik ni opazil, da je žival prišla v stik s toksično snovjo. Zelo pomembna podatka, ki bosta zelo pomagala nam veterinarjem in tudi vaši živalci, sta, za kakšno toksično snov gre in kdaj naj bi jo žival zaužila. Če je minilo manj kot trideset minut, bo veterinar po presoji, za kakšno snov gre, z zdravili poskušal izzvati bruhanje in tako odstranil strup in se odločil za nadaljno terapijo. To pa

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 29. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. aprila:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. maja:

ponavadi opazimo šele, ko se pojavijo spremembe v splošnem stanju. Veterinar bo ukrepal glede na podatke in na klinične znake. Za določene strupene snovi obstajajo protistrupi, za druge pa jih žal ni. V teh primerih se ponavadi glede na stanje pacienta odločimo za podporno terapijo, to pomeni, da se bori s simptomi, kot se pojavljajo (pri krčih uporabi sredstvo proti krčem ...). Zdravljenje takšnega pacienta je lahko dolgotrajno in žal ni vedno uspešno. Izzida ni mogoče predvideti tudi, kadar gre za na prvi pogled lažjo zastrupitev. Pri nekaterih strupih namreč znakov zastrupitve sploh ni opaziti, dokler ni že prepozno. Takšni

strupi so najbolj zahrbtni, mednje pa spadajo strupi za zatirnje glodalcev, nekatere gobe, sredstvo proti zmrzovanju (»antifriz«; propilenglikol). Pri vseh zastrupitvah je torej pomemben čim hitrejši prihod k veterinarju, dobra oskrba ter kontrola po določenem času, ko je pacient že videti zdrav. Ne zanemarite torej kontrolnega pregleda, na katerega vas je veterinar naročil, saj lahko odkrije določena odstopanja. Takšen pregled lahko vaši živalici reši življenje. Klavdija Ašenberger, dr. vet. med.

muzikal

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. maja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

7. maj, ob 19. uri

Dom kulture Velenje Informacije in nakup vstopnic: Festival Velenje | 03 898 25 70 | info@festival-velenje.si

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 19. apr. 2010 do 25. apr. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana ZM PRIZMA Klasièno življenjsko zavarovanje je vaša naložba. Je zavarovanje in varèevanje hkrati. S tem zavarovanjem boste sebi in svojim najdražjim zagotovili socialno in finanèno varnost ter zavarovali najveèjo dragocenost – svoje življenje. Zavarovanje ZM PRIZMA Klasièno življenjsko zavarovanje ni vezano na vzajemne sklade, zato zavarovanec ne prevzema naložbenega tveganja. Pri tej obliki zavarovanja Zavarovalnica Maribor vsako leto razdeli med svoje zavarovance del dobièka od poslovanja in s tem viša vrednost polic življenjskih zavarovanj.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. apr. 2010 do 25. apr. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Veè na: www.ZMprizma.si in na 080 19 20 ali na info@zav-mb.si

ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

19.apr

20.apr

21.apr

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

22.apr

PESJE

MOBILNASKORNO

23.apr

24.apr

25.apr

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 27

OBVEŠČEVALEC

29. aprila 2010

mali OGLASI NEPREMIČNINE KUPIMO večjo zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo (nad 2000 m2) v Šentilju. Gsm: 041/726-415

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želijo življenja v dvoje, brezplačno za mlajše ženske. Gsm: 031/505-495 BREZPLAČNO spoznavanja za ženske do 46 leta starosti z zanimivimi kandidati z vse države. Gsm: 031/836-378 40-LETNA privlačna vdova se preseli k gospodu do 55 let. Je lepe postave, ima SŠI in nima otrok. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, privlačna punca išče starejšega gospoda za resno razmerje. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

ŽIVALI POLOVICO teleta prodam. Gsm: 041/776-150 ali 070/709-419

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Petra Vrabič, Studence 31 B, Žalec in Drago Gril, Erjavčeva ulica 23, Koper; Lea Vodušek, Stantetova ulica 26, Velenje in Iztok Reberšak, Lokovica 110 a; Koni Grossmann, Radegunda 56 a, Mozirje in Janko Stropnik, Skorno pri Šoštanju 40 F.

RAZNO BOKSE za konje v Slatinah Šmartno ob Paki oddam. Gsm: 031/215-893 NOVEJŠO pasjo hišico, primerno za manjšo do srednjeveliko pasmo, ugodno prodam. Gsm: 051/306-998 MANJŠO zamrzovalno skrinjo Gorenje (100 l) zelo ugodno prodam. Gsm: 051/856-033

Smrti: Alojzija Herle, roj. 1923, Celje, Iršičeva 4; Ciril Dolinšek, roj. 1928, Boštanj, Šmarčna 8; Erika Tonkli, roj. 1964, Rečica ob Paki 24; Dragotina Zmrzlak, roj. 1930, Prebold, Na Zelenici 8; Antun Hlupić, roj. 1939, Vrbje 80, Žalec.

PRIDELKI SUHO seno v kockah prodam. Gsm: 041/942-898 SILAŽNE bale prodam. Gsm: 041/732-917 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344883.

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 1. in 2. maj – Gordana Čižmek, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Sensilab Strong Nerves z glavno

Nagrajenci križanke "Salon zaves Bodoni", objavljene v tedniku Naš čas dne 15. aprila 2010, so: - Emilija Breznikar, Stritarjeva 1, Velenje; - Franček Klančnik, Topolšica 78 a, Topolšica; - Sabina Knavs, Šaleška 16, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade "darilni paket Bodoni" priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: BODONI ZAVESE

ucinkovino Suntheanine®, naravnim ekstraktom aminokisline L - teanin iz zelenega èaja.

ZAHVALA V SPOMIN

Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija

IVANA KOMPREJA 13. 8. 1939 – 17. 4. 2010

VIKTORIJI KREGAR 1935 – 1998 Že dvanajst let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zdaj rože tvoj grob krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo.

Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin.

Trta že brsti, a tebe več ni, ni roke, ki bi jo negovala, življenje novo ji dala. V srcih naših pa bolečina in ena sama velika praznina.

se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo naddekanu g. Pribožiču za opravljen obred, govorniku g. Volku, pevcem, kvartetu za zaigrane žalostinke in Pogrebni službi Usar.

Vsi njeni

Žalujoči: Vsi njegovi

ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, nečak in sestrič

ZAHVALA

JANKO PLEVNIK

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

24. 12. 1955 – 18. 4. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala njegovim sodelavcem Zdaj ne trpiš več, Gorenje – Nabava, ki so ga obiskovali, darovali cvetje in denarno dragi, zdaj počivaš. pomoč. Hvala tudi Skei Gorenje, g. Semetu za ganljiv govor, kaplanu Kajne, sedaj te Linasiju za opravljen obred. Neizmerno smo hvaležni teti Faniki in nič več ne boli. stricu Jožetu ter sestrični Darinki, ki so mu v času bolezni ves čas A svet je mrzel, prazen stali ob strani, ga bodrili in nam vsestransko pomagali. Iz srca hvala upostošen za nas, patronažni sestri iz ZD Žalec ge. Milici Parfan, ki ga je redno odkar te več med nami ni. obiskovala in nam nudila vso medicinsko pomoč. (S. Makarovič) Žalujoči njegovi najdražji

Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.

ROZALIJE ROGELŠEK 1929 - 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni

Naš čas, 29. 4. 2010, barve: CMYK, stran 28

V letnem kinu se bodo spet »ušvicali« Prejšnjo sredo so predstavili 300 tisoč evrov vreden projekt temeljite ureditve letnega kina – Letos bo deloval bolj »alanfordovsko«, kako bo v prihodnje, odvisno je tudi od uspeha na razpisih – V juniju še ena delovna brigada Velenje, 21. april – Po tem ko so mladi lani na delovni brigadi »Udarimo še nekrat – gremo se ušvicat 2009« po dobrih štirih desetletjih naravi iztrgali povsem zaraščen nekdanji letni kino, so prejšnjo sre-

do predstavili projekt nadaljevanja obnove tega novega prizoriščnega prostora v mestu. V Mladinskem centru Velenje, ki je brigado organiziral, so namreč pripravili projektno nalogo, v katero so zajeli

tako posege v prostor kot program, ki bi se lahko izvajal v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Ali bo letni kino res postal pravo novo prizorišče dogodkov v mestu, pa tudi po javni tribuni ostaja vprašanje. »-

»Že to zimo bomo v letnem kinu ob Škalskem jezeru lahko drsali«, smo slišali na javni tribuni. Na začasni podlagi. Ali bo kino v treh letih dobil veliko novega, pa je še prezgodaj obljubiti. Ostaja veliko »če«-jev.

Če«-jev je namreč nemalo. Dimitrij Amon iz MC Velenje je predstavil ambiciozen projekt prihodnosti letnega kina. »Med Velenjčani je bil letni kino takoj po delovni akciji odlično sprejet. Župan je ustanovil delovno skupino za letni kino, ki je tudi pripravila smernice in načrte investicij v njem. Do leta 2012, ko bo Velenje eno od prizorišč Evropske prestolnice kulture, želimo objekt ograditi z ograjo, kar bi omogočalo tudi pobiranje vstopnine za dogodke v letnem kinu. Večina prizorišč na prostem v Velenju nam namreč te možnosti ne daje, prizorišče pa bi lahko sprejelo od 800 do 1000 ljudi. Prepričani smo, da je letni kino prostor, ki lahko programsko živi poleti in pozimi; že v zimi iz letošnjega na prihodnje leto bo Hokejski klub Velenje v njem uredil začasno drsališče, žellimo pa si tudi, da po tem, ko bi kino dobil trdno podlago, ure-

dimo stalnega s tako imenovanim ’ledenim tepihom’«, je povedal Amon. V letnem kinu naj bi uredili tudi nov dostop z zgornje strani, postavili stalen oder, pa okvir za filmsko platno, varnostno razsvetljavo, pomožne objekte … »Predvsem pa si želimo, da bo v letnem kinu čim več programa. Že letos se bodo v njem vrstili dogodki v okviru velenjskih festivalov (DMK; Kunigunda), Kino Velenje naj bi poskrbel za filmske večere z dokumentarnimi in domoznanskimi vsebinami,« je dodal Amon. Kot kaže, naj bi delno tja preselili tudi program, ki so ga za mlade pripravljali v parku pred velenjsko Gimnazijo, kar so si lani dnevno želeli prebivalci središča mesta.

»Načrti še najmanj stanejo« Letni kino je zagotovo naletel na veliko odobravanje že lani, koliko sredstev je vanj vredno vložiti in kje jih dobiti, pa ostaja temeljno vprašanje. Kot tudi to, koliko prizorišč mesto potrebuje in kdo bo tisti, ki bo plačeval vzdrževalne in obratovalne stroške. Proračun vsega ne bo zmogel, je na dobro obiskani tribuni poudaril župan Srečko Meh. In ob tem vseeno obljubil, da bo občina prispevala dve

tretjini za nove investicije, če bodo sami na razpisih pridobili tretjino. Ta pa znaša kar 100 tisoč evrov. »Zadovoljen sem, da so mladi lani poskrbeli, da smo spet odkrili lep košček naše polpretekle zgodovine. Od tu naprej moramo preveriti, kaj lahko v tem prostoru še storimo. Morda investicij v njem ne bo ne letos ne v prihodnjih dveh letih. Načrte pa lahko delamo, saj to še najmanj stane. Zato bomo letos pripravili razpis za ureditev letnega kina, ko bo konjuktura, pa bomo načrte lahko tudi uresničili. Treba pa je preveriti, kje vse v mestu imamo kulturne, športne in prireditvene prostore. Zato, da jih povežemo in uskladimo med sabo in odkrito ugotovimo, kaj vse potrebujemo. Na področju jezer že teče arhitekturni natečaj za umestitev športnih objektov ob jezera, tam bo tekla hitra cesta. Zato moramo skrbno premisliti o rabi prostora, da ne bi ostal letni kino osamljen in tujek v prostoru,« je povedal župan. Mladi pa, da si želijo, da letni kino ostane in postane še bolj aktivno prizorišče. In da bodo letos spet z veseljem odšli na akcijo in osvežili že lani spoznano podobo kina. Pridružili pa se jim bodo tudi člani Društva brigadirjev Velenje. bš

Katarina razgibala središče Šentilja Šentilj pri Velenju, 24. aprila – Kot so napovedali člani enega najmlajših turističnih društev v Šaleški dolini, TD Šentilj, je bil drugi Katarinin sejem res še bolj bogat kot lanski prvi. V središču kraja, v okolici doma krajanov, šole in cerkve, je bil sobotni sejemski dan takšen, kot so si ga želeli. Malo po 11. uri, ko smo sejem obiskali tudi mi, je vse naokoli dišalo po dobrotah, stojnice z bogato ponudbo pa so bile še vedno aktualne. »Največji obisk smo imeli kar kmalu po odprtju sejma; veliko zanimanja je za razstavo malih živali, pa tudi vsi ostali,

ki predstavljajo svoje dejavnosti in v nakup ponujajo številne kmečke in druge dobrote, so zadovoljni,« nam je povedala predsednica TD Šentilj Poldka Čas. Tudi letos so se s svojimi izdelki in pridelki predstavljali domačini in sosedi. Izvedeli smo še, da se že pripravljajo na Večer pod Lipco, ki bo na istem mestu še pred začetkom koledarskega poletja. bš

Sejemski utrip je bil pravi, ponudba bogata.

Marjan Marinšek častni občan Kozjega

Kdo dela najboljše salame in bunke? Šentilj pri Velenju, 17. aprila – Ljubiteljev kmečkih dobrot je v dolini veliko, kot kaže, pa je vsako leto več tudi tistih, ki doma sami izdelujejo dišeče in slastne domače salame in bunke. To bi lahko sklepali tudi po številu tistih pridelovalcev, ki so letos sodelovali na tradicionalni, tokrat že 9. Salamijadi v Šentilju. Bilo jih je namreč več kot prejšnja leta. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Šentilj, predsednica društva Poldka Čas pa nam je povedala: »Veseli smo bili, da so se letos našemu vabilu odzvali tako tisti pride-

lovalci salam in bunk, ki so vedno z nami, kot novi. To nam veliko pomeni tudi zato, ker si želimo prihodnje leto, ko bomo pripravili jubilejno 10. prireditev, to narediti še bolj bogato. Imeli smo 23 salam neprofesionalnih pridelovalcev, 3 salame mesarjev profesionalcev in 5 bunk.« Tudi tokrat so odlično dišeče kmečke dobrote ocenjevali tako člani strokovne komisije kot obiskovalcev. So pa tokrat delo najprej prepustili strokovni komisiji in že nagrajenih salam obiskovalcem sploh niso dali v ocenjevanje, saj so

želeli, da se nagrade porazdelijo. In rezultati? Najboljše salame je po mnenju strokovne komisije izdelal Vili Poznič st., drugo nagrado je dobil Franc Vidmajer, tretjo pa Martin Pečečnik. Nagrado za najboljšo bunko je dobil Ivan Jevšnik, drugo Marko Jevšnik, tretjo pa Dani Ušen. Obiskovalci sonajbolje ocenili salamo Mihaela Miklavžina, drugo nagrado je dobil Jože Skaza, tretjo pa Anton Gril. bš foto: Jože Kandolf

Rodno Kozje je neutrudnemu Marjanu Marinšku podelilo naziv »častni občan«. (foto: Peter Marinšek)

Kozje – Velenje, 16. aprila Župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman je na občinski slovesnosti podelil naziv častni občan Kozjega Marjanu Marinšku iz Velenja. Ta častni naziv je Marjan Marinšek dobil zaradi dolgoletnega tesnega sodelovanja z rojstnim krajem, ki mu je posvetil kar 4 knjige. Občini Kozje je pomagal vzdrževati kulturne spomenike, redno pa soustvarja tudi občinsko glasilo

Zmajev glas. Poleg tega je v kraju uvedel lutkovni abonma za predšolske otroke, čitalniške večere z uglednimi osebnostmi, prireja srečanje razseljenih Kozjanov na Anino nedeljo, občasne razstave, filmske večere in dobrodelne prireditve. Pri prireditvah sodeluje tudi s Kozjanskim parkom in Kulturnim društvom Lesično. bš

Ne le da so domače salame in bunke dišale, tudi teknile so. Tako strokovni komisiji kot obiskovalcem.