17 2015

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (9/18 0C), soboto (10/21 0C) in nedeljo (9/20 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V soboto moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 30. aprila 2015

ĹĄtevilka 17 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Živel 1. majpraznik dela!

Naj pesem zadoni, Ĺživi naj prvi maj!

Zagotovo bo kdo rekel, da vsako leto ob 1.maju ponavljamo eno in isto zgodbo. Res je. Ponavljamo jo. Da ostane. Da se ne pozabi. V boju delavcev za njihove pravice, predvsem 8-urni delavnik, je bilo leta 1886 v ÄŒikagu med protesti ubitih enajst ljudi. Ni bilo zaman, protestnikom je uspelo in njihove zahteve so se uresniÄ?ile. Danes zaradi krize veliko ljudi ostaja brez sluĹžbe. Ĺ e bolj pa je zaskrbljujoÄ?e, da tudi tisti, ki imajo sluĹžbo, s svojimi prihodki teĹžko preĹživijo. Zaradi draginje in hlastanja kapitalistov po Ä?im veÄ?jem dobiÄ?ku je Ĺživljenjski standard delavcev Ä?edalje slabĹĄi. Danes se borimo za ohranitev delavskih pravic, ki so si jih izborili naĹĄi predhodniki. Delodajalci nam oÄ?itajo, da imamo preveÄ? pravic, da smo nekonkurenÄ?ni. Niso osamljene ideje, da bi morali praznik dela ukiniti, ker je iz drugih Ä?asov in je preĹživet. Pa jim ne bo uspelo. PriĹžgali bomo ĹĄe veÄ? kresov, borili se bomo za ĹĄe veÄ? pravic in veÄ?je blagostanje delavcev. Letos praznik dela praznujemo Ĺže stotridesetiÄ?.

Na doslej izborjeno smo delavci lahko ponosni. Zato ostanimo sindikati tudi v prihodnje varuhi delavskih vrednot in pravic.

Foto: arhiv Gorenja in Premogovnika

đ&#x;”˛

Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI Gorenje

1. maj je praznik dela, praznik Ĺžuljavih je rok, naj bo pesem nam vesela, ko zapoje prvi maj.

NoÄ? za pisano besedo

Foto Dejan Tonkli

Tako pravi pesem. In Ä?eprav so korenine tega delavskega praznika daljne in globoke, je danes videti, da v spremenjenih Ä?asih in pogojih, sodobni delavci potrebujejo ponovno potrditev njegovih temeljnih idej. To pa so boj za osemurni delavnik, pravica do dopusta, bolniĹĄke in porodniĹĄke odsotnosti, solidarnostni pokojninski sistem, ukinitev otroĹĄkega dela, brezplaÄ?no in vsem dostopno ĹĄolstvo in zdravstvo ‌ Torej boj za socialne pravice, ki so danes, kot nekoÄ?, ogroĹžene pri nas, po Evropi in svetu.

In Ä?e kaj, potem naj nam bo dovoljeno, da ob jutriĹĄnjem prazniku zaĹželimo vsem predvsem novih delovnih mest za mlade.

Pa prijetno praznovanje!

Po vsej Sloveniji so v Ä?etrtek, na svetovni dan knjige, slavili pisano besedo. NoÄ? knjige je tokrat potekala drugiÄ?, kar velja tudi za Ĺ aleĹĄko dolino.

Prireditve so potekale v velenjski in ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici, pa tudi v Ä?arobnem okolju gradu Pakenstein v Ĺ martnem ob Paki. VeÄ? na strani 9.

Pod Belim dvorom bo zagorel velik kres Velenje, 30. aprila – Nocoj, na predveÄ?er letoĹĄnjega praznika dela, bo na travniku pod Belim dvorom na Gorici spet zagorel velik kres. Mestna obÄ?ina Velenje in KS Gorica namreÄ? tudi letos tam pripravljata tradicionalno najveÄ?je obÄ?insko kresovanje v upanju, da bo vreme zdrĹžalo. ÄŒe bo, se bo dogajanje razĹživelo ob 19. uri in trajalo pozno v noÄ?, organizatorji pa so prepriÄ?ani, da se bo tudi letos ob kresu druĹžilo okoli 1000 ljudi. Ĺ˝e teden dni pred dogodkom je bil kres postavljen, saj so po besedah predsednika sveta KS Gorica JoĹžeta Kandolfa tudi v Ä?asu oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije material zanj Ĺže zvozili na travnik pod Belim dvorom. ÂťNa dan kresovanja ga bomo le ĹĄe dopolnili, polepĹĄali in zavarovali,ÂŤ je dodal, kot tudi, da je kresovanje vedno dobra osnova za druĹženje. ÂťZnamo poskrbeti, da je ob kresu dobro vzduĹĄje vseh, ki se nam pridruĹžijo. Ko se bomo ĹĄe zbirali, nam bo zaigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Zbrane bo nagovoril velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Poskrbeli bomo tudi za dobro gostinsko ponudbo in za veselje ob zvokih glasbe ansambla Potepuhi. Poskrbeli bomo tudi za golaĹž, ki ne sme manjkati na kresovanju,ÂŤ nam je ĹĄe povedal JoĹže Kandolf.

Tudi letos bo pri pripravi in izvedbi kresovanja pomagalo veliko krajanov. ÂťZelo aktivni so naĹĄi upokojenci, pa tudi ostali Ä?lani sveta KS Gorica. Vsaj 30 nas je, ki poskrbimo, da kresovanje pripravimo in za njim na praznik dela tudi pospravimo,ÂŤ ĹĄe izvemo. Ker nova garaĹžna hiĹĄa ĹĄe ne bo odprta, organizatorji priporoÄ?ajo, da na kresovanje pridete z Lokalcem ali peĹĄ. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

30. aprila 2015

Trije venci, trije prazniki, tri pridobitve

Predlogi za obÄ?inska priznanja Velenje, 28. aprila - Komisija za priznanja Mestne obÄ?ine Velenje, ki ji v tem mandatu predseduje mag. Dragica Povh, je objavila Obvestilo o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2015. Pobude za podelitev priznanj lahko vloĹžijo obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje, zdruĹženja obÄ?anov, ki delujejo v mestni obÄ?ini Velenje, in pravne osebe s sedeĹžem v mestni obÄ?ini Velenje. Komisija je v letoĹĄnjem letu razpisala priznanja za Ä?astnega obÄ?ana MO Velenje, grb, plaketo in priznanje Ĺžupana MO Velenje. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv priÄ?akovanega priznanja, utemeljitev in soglasje za obdelavo osebnih podatkov kandidata za podelitev priznanja. Pobude bodo na MO Velenje zbirali do 11. maja do 12. ure.

Tudi v prihodnje skrb za Ä?im boljĹĄe Ĺživljenje ljudi Tradicionalno postavljanje mlaja v Hrastovcu, letos Ĺže ĹĄtirinajsto, je bilo nekaj posebnega. Smrekovo drevo je bilo prviÄ? okraĹĄeno s tremi venci, ki so simbolizi-

co konca druge svetovne vojne.

TeĹžko in dolgo drevo je dokaj namuÄ?ilo krepke fante in moĹže, preden je slovenska zastava zavihrala na njem v vetrovnem sobotnem popoldnevu.

bnih pridobitev za krajane, je izrekel BoĹžidar Repnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Ĺ kale-Hrastovec. ÂťLansko leto je bilo resniÄ?no zelo uspeĹĄno. SimboliÄ?no predaja-

đ&#x;”˛

V vrtec vse generacije Ĺ oĹĄtanj – Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj bo v torek, 5. maja, pripravilo voden ogled po Vrtcu Ĺ oĹĄtanj. UdeleĹženci se bodo ob 10. uri zbrali pred Vrtcem. đ&#x;”˛

mkp

Vilo RoĹžle Ĺže preoblaÄ?ijo Velenje, 15. aprila – PrejĹĄnji teden so zaÄ?eli obnavljati vilo RoĹžle v SonÄ?nem parku. Zaradi del, ki bodo zelo intenzivna, saj morajo biti konÄ?ana do konca meseca julija, bo v tem Ä?asu zaprta postaja sistema BICY v SonÄ?nem parku.

Obnovo vile RoĹžle bo velenjska obÄ?ina izvedla v sklopu projekta EE Culture (Energetska uÄ?inkovitost kulturne dediĹĄÄ?ine), ki ga sofinancira evropski program Slovenija – HrvaĹĄka. Vrednost naloĹžbe znaĹĄa dobrih 273 tisoÄ? evrov. Za izvajalca del sta bila izbrana konzorcij RGP, d. o. o., in HTZ I. P., d. o. o. Zaradi varnosti obiskovalcev so pot ob objektu zaprli in onemogoÄ?ili prehod za peĹĄce. Ker je predvideni rok obnove kratek, bodo dela izvajali tudi ob koncih tedna in praznikih. đ&#x;”˛

Tretja faza obnove Jenkove ceste Velenje, 22. aprila – PrejĹĄnjo sredo so delavci podjetja VOC konÄ?ali drugi del obnove Jenkove ceste. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, obnova poteka v treh delih zato, da je vedno omogoÄ?en dostop do OĹ Antona AĹĄkerca, velenjske glasbene ĹĄole in stanovanjskega bloka. Tako so lani obnovili prvi del ceste od PreĹĄernove vkljuÄ?no z novim mostom Ä?ez reko Pako, letos pa so obnovo nadaljevali z delom ceste od kriĹžiĹĄÄ?a s TomĹĄiÄ?evo cesto do uvoza proti glasbeni ĹĄoli. Sedaj Ĺže teÄ?e obnova zadnjega, sredinskega pasu ceste, pod katero bodo v celoti zamenjali tudi vse komunalne vode. Dostop do vseh stavb ob Jenkovi cesti bo do konca junija, ko naj bi bila obnova konÄ?ana, moĹžen le s TomĹĄiÄ?eve ceste. đ&#x;”˛

bĹĄ

Novi prostori junija?

Velenje - V KS Gorica so letos pripravili Ĺže nekaj dogodkov, najbolj pa se veselijo krajevnega praznovanja junija, ko bodo, upajo, slavnostno odprli tudi nove prostore krajevne skupnosti. Te so Ĺže odkupili v novem poslovnem delu stanovanjsko-poslovnega centra Gorica, zato o selitvi ni veÄ? dvoma. ÂťVpraĹĄanje je le, kdaj bo objekt prevzet in dan v uporabo, a mi smo optimisti. Verjamemo, da bomo najpozneje junija dobili veliko novih krajanov, da bo odprta tudi garaĹžna hiĹĄa. Verjamemo, da bomo s tem konÄ?no reĹĄili teĹžave zaradi pomanjkanja parkirnih mest na Gorici. Kot kaĹže, bo nov poslovni center sprva okrnjen – trgovine ne bo, ker ni investitorjev. Tudi nekateri lokali, ki bi morali zaĹživeti v tem delu, v prvi fazi ne bodo. Upamo, da se bodo Ä?asi izboljĹĄali in bo center res zaĹživel,ÂŤ pravi predsednik KS Gorica JoĹže Kandolf. đ&#x;”˛

bĹĄ

Sanacija plazu v Lazah Velenje, 23. aprila – Ljubljansko podjetje NGD je zaÄ?elo sanirati plaz na lokalni cesti Zgornje Laze–Spodnje Laze v krajevni skupnosti Ĺ entilj. Cesta je popolnoma zaprta, krajanom pa so omogoÄ?ili dostop do njihovih domov. ObÄ?ina bo za dela odĹĄtela 55 tisoÄ? evrov, konÄ?ana pa naj bi bila do konca maja. đ&#x;”˛

Novo vodstvo Univerze Velenje – V sestavku o volilnem obÄ?nem zboru Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje jo je pri izvoljenih Ä?lanih za naslednje ĹĄtiriletno obdobje (prejĹĄnji teden) ponagajal ťkratÂŤ. Novo vodstvo zato objavljamo ponovno: Marija VrtaÄ?nik (predsednica) Zdenka UrĹĄnik (podpredsednica) in Ä?lani: Jelka FuĹžir, Dragica Camloh, Jana KavtiÄ?nik, Alma Koren, Anica Krajnik Pistotnik, Ivan Likar, Zinka MoĹĄkon, Liljana Rakun, Marija SkorniĹĄek, Fanika Stropnik, Vida Ĺ me, Ciril Zdovc in đ&#x;”˛ Magda Ĺ˝ist.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

ÄŒeprav bi bilo z avtodvigalom laĹžje, so teĹžko drevo – kot veleva tradicija - dvigovali roÄ?no.

rali tri pridobitve v kraju, obenem pa naznanjali tri prazniÄ?ne dni: dan upora proti okupatorju, mednarodni praznik dela in 70-letni-

Nato so se krajani po tradiciji zbrali pod DrenovÄ?evim kozolcem. Zadovoljstvo in hvaleĹžnost vsem, ki so pripomogli k uresniÄ?itvi pomem-

mo v obratovanje projekte, ki smo jih dolgo Ä?asa naÄ?rtovali. Gre za komunalno opremljanje naselja LazoĹĄe, projekt, ki ga je financirala Mest-

na obÄ?ina Velenje. V njem so tudi evropska sredstva za razvoj podeĹželja. S tem projektom smo dobili tudi dolgo priÄ?akovano cestno povezavo v naselje LazoĹĄe. Pomembna je tudi izgradnja povezovalnega vodovoda Hrastovec-Cirkovce v okviru uresniÄ?evanja projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini, in drugi del napeljave sekundarnega voda v tako imenovanem naselju ÂťVrhÂŤ v Hrastovcu; to so bile edine hiĹĄe, ki doslej ĹĄe niso imele kakovostne vode. Za to pridobitev so tudi tamkajĹĄnji krajani prispevali nekaj sredstev.

Razveseljivo je, da je bilo ob tem asfaltiranih tudi nekaj tamkajĹĄnjih lokalnih cest, oziroma javnih poti.ÂŤ SimboliÄ?ne otvoritve teh pridobitev sta se udeleĹžila tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ? in poslanka, podpredsednica drĹžavnega zbora ter kandidatka za obrambno ministrico Andreja KatiÄ?. Ĺ˝upan je ob tem, za krajane tega dela Ĺ aleĹĄke doline prijetnem popoldnevu, z zadovoljstvom menil, Âťda v mestni obÄ?ini dobro skrbimo za infrastrukturo. Ni krajevne skupnosti, kjer ne bi ugotovili, da se je v preteklih letih veliko naredilo.ÂŤ ÄŒeprav imajo teĹžave, ker je sredstev vsako leto manj, bo tudi v prihodnje cilj vseh projektov zagotavljanje viĹĄjega standarda prebivalcev ne glede na to, kje Ĺživijo.

SimboliÄ?no otvoritev so z nastopom obogatili uÄ?enci podruĹžniÄ?ne ĹĄkalske ĹĄole pod vodstvom uÄ?iteljice Eve Kumer, ki so zapeli in recitirali nekaj pesmi, primernih za ta Ä?as, za veselo druĹženje krajanov pa se je potrudi ansambel Ĺ˝arek. đ&#x;”˛

S. Vovk

S(m)o res postavili nove mejnike?

Pred zadnjo odloÄ?bo US in po njej - MariborÄ?ani ga spet imajo - Vitanje iz Zosa - Po muzejsko med Celjem in PodÄ?etrtkom - Kisla Ĺžupa v Ĺ entjurju.

Kako tanka je meja med ÂťgrehomÂŤ in nedolĹžnostjo! Trije znani slovenski obsojenci z nekdanjim premierjem in dolga leta predsednikom najveÄ?je opozicijske stranke JJ na Ä?elu so to dobro zaznali. Obsojenci so po odloÄ?itvi ustavnega sodiĹĄÄ?a postali nedolĹžni oziroma le obtoĹženci. In ves sodni postopek naj bi se znova zaÄ?el na okrajnem sodiĹĄÄ?u, po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov pa bi moralo to kar slediti US in izreÄ?i le oprostilno sodbo. A treba je priznati, da glede tega ÂťpatrijskegaÂŤ primera niti pravna stroka ni povsem enotna, zato se obeta zanimivo nadaljevanje. Tudi pod pritiskom javnosti. Z ene in druge strani. Ta primer je po mnenju dela stroke poseben tudi zato, ker naj bi postavil nove standarde pri obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj. Ta odloÄ?itev US naj bi bila doloÄ?en mejnik: med dosedanjo obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj in novimi. Nekatere je strah, da bo poslej za tovrstna kazniva dejanja kaznovanih ĹĄe manj domnevnih greĹĄnikov. Mnoge ob tem seveda tudi zanima, kakĹĄno ÂťÄ?istkoÂŤ v sodnih vrstah bo res prinesel ta primer.

Nov mejnik posebne vrste so ÂťpostaviliÂŤ v nedeljo tudi v Mariboru. VeselejĹĄega kot v Ljubljani, saj so ustoliÄ?ili novega nadĹĄkofa. Po pretresih v tej nadĹĄkofiji in zaÄ?asni ÂťvladiÂŤ celjskega ĹĄkofa Stanislava LipovĹĄka, je bil prav ta eden od posveÄ?evalcev svojega rojaka iz Vojnika oziroma Nove Cerkve Alojzija Cvikla za novega mariborskega nadĹĄkofa in metropolita. Ta je sicer pred Ä?asom priĹĄel vodit izredno ekonomijo te nadĹĄkofije, ko so zadeve ob pomoÄ?i graĹĄke nadĹĄkofije spravili v red, ga je po ÂťsodbiÂŤ Vatikana doletelo imenovanje za nadĹĄkofa. Mnogi so se ob tem oddahnili. Tudi celjski ĹĄkof, ki je ob domaÄ?i dolgo Ä?asa bdel tudi nad mariborsko nadĹĄkofijo. Sicer pa z naĹĄega ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja v mariborsko nadĹĄkofijo sodita zreĹĄko in konjiĹĄko obmoÄ?je.

Novi nadĹĄkof je tako odĹĄel iz vitanjske obÄ?ine, vitanjska obÄ?ina pa je ÂťodĹĄlaÂŤ iz Zosa, zdruĹženja obÄ?in Slovenije. Pravijo, da je ĹĄkoda denarja za to druĹĄÄ?ino, ker da uÄ?inkov ne vidijo. Bolj se nekaterim zdi Ä?udno, da so rekli adijo tudi Regijskemu ĹĄtudijskemu srediĹĄÄ?u. V sosednji frankolovski

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

obÄ?ini pa so Ĺže zaÄ?eli prireditve ob stoletnici smrti Antona BezenĹĄka, pedagoga, zaloĹžnika, predvsem pa znanega stenografa. Velja za ustvarjalca ne le slovenske, tudi hrvaĹĄke, bolgarske in ruske stenografije. VeÄ?ino Ä?asa je deloval v Bolgariji, kjer je tudi umrl. Za zaÄ?etek so v GloboÄ?ah odprli razstavo o njegovem Ĺživljenju in delu.

Poseben mejnik so postavili tudi v Celju. TuristiÄ?ne vrste. Po zgledu muzejskega vlaka, ki vozi od Jesenic do Mosta na SoÄ?i, bo vozil tak vlak tudi med Celjem in PodÄ?etrtkom. Otvoritve tega skupnega projekta Slovenskih Ĺželeznic in Zavoda za kulturne prireditve Celeia Celje, Z muzejskim vlakom po deĹželi Celjski se je udeleĹžil tudi minister za gospodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ob njem tudi Ĺžupan PodÄ?etrtka, sicer tudi vlakovodja Peter Misja. Manj veselo je bilo v Celju zaradi Klasja, ki ga je sicer lastninsko obvladoval VelenjÄ?an TomaĹž RoÄ?nik. Vse do konca so nekateri ĹĄe upali, da bo kljub steÄ?aju delo nadaljevalo kakĹĄnih 80 delavcev, a jih bo ob opozarjanju sindikata in previdnosti steÄ?ajnega upravitelja le 20. V proizvodni perspektivnih brezglutenskih izdelkov. Tako sta v kratkem Ä?asu v Celju ÂťpropadliÂŤ kar dve znani podjetji.

Pred Klasjem Ĺže Aero.

V Rogatcu pa so oÄ?itno resni, saj vsako leto prav 1. aprila odpirajo svoj muzej na prostem. Letos so ga ĹĄe obogatili, tako da se lahko ĹĄe v veÄ?ji meri starejĹĄi spominjajo svoje mladosti, mladi pa spoznavajo, kako so Ĺživeli njihovi dedki in babice. In ĹĄe kakĹĄna generacija pred njimi. Precej starega in novega pa so v soboto na osrednji prireditvi Ĺ entjurjevo prikazali tudi Ĺ entjurÄ?ani. Na njej so kuhali tudi kislo Ĺžupo, vendar se je veÄ?ina obiskovalcev ÂťdrĹžalaÂŤ veselo in niÄ? kaj kislo.

Tudi predsednik Pahor, ki jih je obiskal. Ne vem pa, Ä?e je ĹĄentjursko kislo Ĺžupo tudi poskusil.

Pa ĹĄe to: v nedeljo so v Ĺ˝usmu na Kozjanskem odprli stolp ljubezni. Tudi, Ä?e bi se nanj povzpel slovenski politiÄ?ni vrh, mu to k veÄ?ji medsebojni ljubeznivosti menda ne bi niÄ? kaj pomagalo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

OB PRAZNIKU

30. aprila 2015

Brez dneva upora ne bi bilo dneva zmage Prazniki prispevajo k temu, da vĂŠdenje in zavedanje o ljudeh in dejanjih, ki delajo tudi maloĹĄtevilne narode velike, prenaĹĄamo z generacije na generacijo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 23. aprila – 27. april, dan upora proti okupatorju, so v Velenju praznovali s sveÄ?anostjo, ki je v Ä?etrtek na veÄ?er potekala v do zadnjega kotiÄ?ka napolnjenem domu kulture.

Nastala je pod okriljem osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje. Po njej so Ä?estitke ustvarjalcem in nastopajoÄ?im deĹževale. To pove vse.

Slavnostna govornica je bila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Spregovorila je o pomenu praznikov in tem, kako razliÄ?en odnos imamo ljudje do njih. Sploh drĹžavnih, tistih, katerih sporoÄ?ilna vrednost naj bi narod in drĹžavo gradila, povezovala, navdihovala, napolnjevala z domoljubjem in navdajala s ponosom. V govoru se je izognila tukajĹĄnjim aktualnim vpraĹĄanjem in temam dnevne politike. ÂťPomembno se mi zdi, da se zavedamo, kakĹĄen pomen in vlogo imajo prazniki v naĹĄem Ĺživljenju, tako za Ä?loveka posameznika kot narod in druĹžbo. Prav je, da vĂŠde-

NastopajoÄ?i so navduĹĄili s programom, ki je tokrat nastal pod okriljem Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca.

nje in zavedanje o ljudeh in o dejanjih, ki delajo tudi maloĹĄtevilne narode velike, prenaĹĄamo z generacije na generacijo. Da govorimo o

tistem, kar se je zgodilo. Da ohranjamo spomin, da se ob vsakem prazniku vraÄ?amo k bistvu, k izvoru. Zato sporoÄ?ajmo ĹĄe naprej:

brez dneva upora, brez dolgih in nepredstavljivo teĹžkih 1.472 dni upora ne bi bilo dneva zmage. Niti dneva Evrope.

Poklon Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja V obÄ?ini Velenje, ki je takrat obsegala malo manj kot 63 kvadratnih kilometrov, je oktobra 1941 Ĺživelo 6.096 prebivalcev. Na spomeniku Onemele puĹĄke je zapisanih 668 imen padlih borcev in drugih Ĺžrtev faĹĄistiÄ?nega nasilja s tega obmoÄ?ja.

Pred sveÄ?anostjo ob dnevu upora se je delegacija Zdenko HriberĹĄek, Marjana Koren, Bojan KontiÄ? poklonila vsem Ĺžrtvam in pred spomenik poloĹžila cvetje.

Razmere v Sloveniji so vedno bolj zaskrbljujoÄ?e, pravi sekretarka Ĺ aleĹĄko-savinjskih sindikatov Nada PritrĹžnik

Velenje, Mozirje – ÂťPoveÄ?evanje ĹĄtevila brezposelnih, zlasti med starimi od trideset do petintrideset let, vse veÄ? tistih, ki Ĺživijo na pragu revĹĄÄ?ine, in tistih, ki prejemajo minimalno plaÄ?o, povpreÄ?ni meseÄ?ni neto dohodek, ki znaĹĄa manj kot tisoÄ? evrov, zakonodaja, ki podjetjem onemogoÄ?a ustrezna plaÄ?ila strokovnjakov zaradi visokih dajatev – to je danaĹĄnja realnost Slovenije, ki zelo negativno vpliva tudi na razmiĹĄljanje o naĹĄi prihodnosti,ÂŤ pravi sekretarka Ĺ aleĹĄko-savinjskih sindikatov Nada PritrĹžnik. Z njo smo se pogovarjali pred jutriĹĄnjim praznikom dela 1. majem.

Ste zagovornica univerzalnega temeljnega dohodka, o katerem se zadnje Ä?ase znova veliko govori? ÂťSem. Sem pa tudi zagovornica socialne kapice, uvedbe zapore izplaÄ?ila plaÄ? brez prispevkov in davkov, postavitve minimalne plaÄ?e za izhodiĹĄÄ?no plaÄ?o v vseh kolektivnih pogodbah, privatizacije ... Samo to lahko privede do poveÄ?anja uspeĹĄnosti podjetij, zagona gospodarstva, veÄ? delovnih mest, poviĹĄanja plaÄ?, do denarja za pokojnine ...ÂŤ.

Zapora za izplaÄ?ilo plaÄ? brez plaÄ?ila prispevkov in davkov? Bolj konkretno. Kaj imate v mislih? ÂťTo, da sedanji sistem daje potuho tistim, ki prispevkov sploh ne nameravajo plaÄ?evati redno, in po-

daljĹĄuje propad slabih podjetij. Zelo redko pa se iz tega izcimi dobro in pozitivno.

Slavnostna govornica Mojca Ĺ˝evart: ÂťSporoÄ?ajmo ĹĄe naprej – brez dolgih in nepredstavljivo teĹžkih 1.472 dni upora ne bi bilo dneva zmage. Niti dneva Evrope.ÂŤ

dela, 9. maju kot dnevu zmage in dnevu Evrope. ÂťVsem Ĺželim, da se imajo med prazniÄ?nimi dnevi lepo in da prazniki tudi zanje postanejo đ&#x;”˛ navdih.ÂŤ

Mojca Ĺ˝evart je spomnila, da bodo v Velenju ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravili veÄ? dogodkov, vanje so se pod okriljem Mestne obÄ?ine povezale vse institucije, ki delujejo v kulturi, kar je ĹĄe en dokaz veÄ?, da v Velenju znajo delati in praznovati skupaj. ÂťSklop majskih spominskih dogodkov smo naslovili z verzom ĹĄe enega naĹĄega ponosa, Kajuha: ÂťTo leto bo naĹĄe in naĹĄa bo letos pomlad!ÂŤ

Enaki si postajamo v revĹĄÄ?ini Milena KrstiÄ? - Planinc

Lepo pa je tudi, Ä?e znamo svoje veselje in ponos ob prazniku pokazati in povedati navzven. Na primer tako, da izobesimo zastavo in s tem glasno povemo – tukaj je Slovenija, tega smo veseli, ponosni smo na to in to znamo ceniti. ÄŒe se ob praznikih ne znamo veseliti ali ne znamo pokazati ponosa, potem se moramo tega nauÄ?iti, Ä?e pa tega noÄ?emo ali ne zmoremo, potem nas mora malce zaskrbeti,ÂŤ je med drugim dejala in vsem drĹžavljankam in drĹžavljanom izrekla iskrene Ä?estitke ob praznikih: devu upora proti okupatorju, prazniku

ci ne bi imeli teĹžav pri uveljavljanju delovne dobe in izraÄ?unih pokojninskih osnov, nepotrebne bi bile ĹĄtevil-

uzakonjena 1. januarja 1997. V letih od 2009 do 2015 se je iz 593 evrov bruto poveÄ?ala na 784 evrov bruto.

je od leta 2009 do danes poveÄ?alo iz pribliĹžno 41 odstotkov na preko 50 odstotkov, kar nas uvrĹĄÄ?a na vrh v EU. ViĹĄina minimalne plaÄ?e je v veÄ?ini kolektivnih pogodb med V. in VI. tarifnim razredom. To pomeni uravnilovko, Ä?edalje veÄ? ljudi prejema minimalno plaÄ?o, veÄ?ina ljudi pa plaÄ?o v neto viĹĄini pod 1.000 evri.

Ljudje postajamo enaki v revĹĄÄ?ini. ÂťToÄ?no tako. PlaÄ?a v neto viĹĄini pod tisoÄ? evrov pa tudi ima zelo

â?ą

VeÄ?ina ljudi prejema neto plaÄ?o v viĹĄini pod 1.000 evri.

negativen vpliv na strokovni kader, ki bi v podjetjih lahko pomembno prispeval k razvoju. PovzroÄ?a izgubo motivacije, pri mladih celo odhode v tujino. Zato bi bilo pomembno, da bi minimalna plaÄ?a postala izhodiĹĄÄ?na plaÄ?a v vseh kolektivnih

pogodbah in predstavljala plaÄ?ilo za najmanj zahtevna dela, vsa viĹĄje razvrĹĄÄ?ena dela pa bi bila v ustreznem razmerju glede na koliÄ?nike med plaÄ?ilnimi razredi. Ustrezno plaÄ?ilo pa bi pozitivno vplivalo na poslovno uÄ?inkovitost, ki je v Sloveniji izredno nizka.

KakĹĄen vpliv pa bi imela uvedba socialne kapice? ÂťPodoben vpliv, kot bi ga imela prej omenjena minimalna plaÄ?a za vse kolektivne pogodbe – na to, da bi sposobni strokovnjaki ostajali doma, na rast in razvoj podjetij ter poslovno uÄ?inkovitost. Dajatve od plaÄ?, ki bi lahko motivacijsko vplivale na strokovnjake, so namreÄ? tako visoke, da podjetjem povzroÄ?ajo prevelike stroĹĄke. Primer: pri neto plaÄ?i delavca 1.502,17 evra ima podjetje kar 1.262,86 evra dajatev; dohodnina od te viĹĄine plaÄ?e navzgor pa znaĹĄa kar 41 odstotkov.ÂŤ

Prvomajska sreÄ?anja

Takole je bilo na GraĹĄki gori lani.

Obstoj podjetij, ki nimajo dovolj denarja za izplaÄ?ilo plaÄ?, je dolgoroÄ?no ĹĄkodljiv tako za delavce kot za trg. Z uvedbo zapore za izplaÄ?ilo plaÄ? brez plaÄ?anih prispevkov in davkov bi drĹžava pridobila sredstva, ki jih dolgujejo pravne osebe, delav-

ne evidence in izterjave, poslediÄ?no tudi seznam dolĹžnikov, ki se sedaj objavlja in ne prinaĹĄa priÄ?akovanih rezultatov.ÂŤ Minimalna plaÄ?a kot izhodiĹĄÄ?na plaÄ?a za vse kolektivne pogodbe?

Minimalna plaÄ?a je bila v Sloveniji

Njena neto viĹĄina je nekoliko nad pragom revĹĄÄ?ine, ki je za leto 2014 znaĹĄal 593 evrov. PovpreÄ?na bruto plaÄ?a v Sloveniji je v letu 2009 znaĹĄala 1.439 evrov, v januarju 2015 pa 1.538 evrov. Razmerje med minimalno plaÄ?o in povpreÄ?no plaÄ?o se

Ĺ tevilni jo bodo po tradiciji 1. maja na praznik dela mahnili na kak hrib ali se udeleĹžili katerega od ĹĄtevilnih sreÄ?anj, ki bodo potekala po drĹžavi.

V Ĺ aleĹĄki dolini ima dolgo tradicijo prvomajsko sreÄ?anje na GraĹĄki gori. Prirejajo ga Ĺ aleĹĄko-savinjski sindikati. Kulturni program se bo zaÄ?el ob 11. uri. Zbrane bo nagovoril predsednik sindikata Premogovnika Velenje Ferdinand Ĺ˝erak, nastopila bo folklorna skupina Koleda, za zabavo pa bo igral ansambel Rosa. Na GraĹĄko goro in z nje bodo vozili brezplaÄ?ni avtobusi, v dolino pa se bodo vraÄ?ali med 15. in 17. uro, ko se bo zakljuÄ?il zabavni del sreÄ?anja, ki ga lahko prepreÄ?i le deĹž.

Vse veÄ?jo veljavo v Ĺ aleĹĄki dolini pa ima tudi prvomajsko sreÄ?anje v Ĺ oĹĄtanju na Pristavi. Tega organizira tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo.

Pod gradom Forhtenek se bo zaÄ?elo na prazniÄ?ni dan opoldne.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

DRUŽBA

30. aprila 2015

Dogajanja nas ne smejo pustiti ravnoduĹĄne Slovenija bi si lahko izborila normalen odnos med kapitalom in socialo – Potrebno je prepreÄ?iti manipulacije na osnovi zgodovine Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 24. aprila – Tudi letos so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki lokalna skupnost, ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo

tere dogodke in vsak ima svojo sporoÄ?ilno vrednost. 1. maj kot najstarejĹĄi med njimi je v Evropi praznik vseh delavcev. Njihov poloĹžaj je danes – po njegovem mnenju - slabĹĄi kot je bil ob koncu prejĹĄnjega stole-

med kapitalom in socialo. Tako pa je interes kapitala moÄ?no prevzel oblast nad socialnimi in delavskimi pravicami.ÂŤ Dotaknil se je tudi tako imenovanega Ä?ezatlantskega sporazuma med ZDA in EU, o katerem

zastrupljanje odnosov.ÂŤ Kot je poudaril, je treba prepreÄ?iti manipulacije na osnovi zgodovine.

DrĹžave v Evropi praznujejo 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in faĹĄizmom. Pomeni tudi dan Evrope.

Ne smemo dopustiti, da bi spomini na dogodke, v katerih je bilo veÄ? Ĺžrtev med civilisti kot vojaki, holokavst ter nepredstavljivo trpljenje milijonov ljudi po svetu, utonili v pozabo. ÂťOstati morajo pomnik, ki nas opominja k razumu, dialogu, strpnosti in razumevanju, da se zgodovina ne bi veÄ? ponovila.ÂŤ Ĺ oltes je ĹĄe dejal, da danes v Evropi Ĺživimo v miru, a dogajanja okrog nas pogosto navdajajo z nelagodjem, ki vzbuja skrb za naĹĄe otroke, vnuke in prihodnje rodove. ÂťNe smejo nas

PoÄ?akali bodo na revizijsko poroÄ?ilo Ustanoviteljica dolg do javnega zavoda priznava, ne pa tudi zamudnih obresti – TekoÄ?e obveznosti poravnane sproti Tatjana PodgorĹĄek

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so na sejah obÄ?inskega sveta Ĺže veÄ?krat izpostavili dolg lokalne skupnosti do tamkajĹĄnjega javnega zavoda Osnovne ĹĄola bratov Letonja. Svet zavoda je v drugi polovici prejĹĄnjega meseca naslovil na ObÄ?ino kot ustanoviteljico ĹĄole ter na vse obÄ?inske svetnike zahtevo po pisnem pojasnilu o vzrokih za nastanek neporavnanih obveznosti ter o tem, kako in kdaj bo ta obveznosti poravnala. Ostro zahtevo so na nedavni zadnji seji obÄ?inskega sveta svetniki tudi obravnavali.

Dolg izpred leta 2006

S proslave v poÄ?astitev treh praznikov Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Igor Ĺ oltes

Velenje, velenjsko obmoÄ?no zdruĹženje slovenskih Ä?astnikov in ĹĄmarĹĄko obmoÄ?no zdruĹženje zveze borcev NOB pripravili proslavo v poÄ?astitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja.

Zbrane na prireditvenem prostoru za HiĹĄo mladih je nagovoril evropski poslanec dr. Igor Ĺ oltes.

Med drugim je dejal, da vsak od praznikov ohranja spomin na neka-

tja. Pravico do dostojnega dela in plaÄ?e je zamenjal boj za vsaj minimalne plaÄ?e, za ohranitev dela. V zadnjem desetletju je marsikaj vplivalo na zmanjĹĄanje pravic delavcev - tudi neplaÄ?evanje prispevkov delodajalcev (kar kliÄ?e po vrnitvi institucije, kot je bil SDK), ropanje slovenskih podjetij ter nerazumno zadolĹževanje, s katerim so si mnogi Ĺželeli predvsem izboljĹĄati svoj poloĹžaj. ÂťSlovenija bi lahko imela normalen odnos

se v zadnjem Ä?asu veliko govori. Po izdelani ĹĄtudiji bi v Sloveniji izgubilo delo do 1200 do 1500 ljudi. ÂťTakim sporazumom se je treba upreti. Ne nazadnje pomenijo tudi konkreten poseg v pridobljene socialne, zdravstvene in delavske pravice.ÂŤ Ustanovitev OF-a je oznaÄ?il kot nastanek pomembnega gibanja. ÂťZgodovine ne moremo spreminjati za nazaj. Narobe je, Ä?e se ta uporablja za razdvajanje naroda, za

pustiti ravnoduĹĄne.ÂŤ Svoje misli je sklenil z Ĺželjo po iskrenem in tvornem sodelovanju, ki bo s skupnimi prizadevanji generacijam prineslo poleg upanja tudi dobre Ĺživljenjske in delovne pogoje.

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj ter uÄ?enka glasbene ĹĄole Gvido. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

S financami je bilo vse v redu Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki aprilsko sejo zaÄ?eli z zakljuÄ?nim raÄ?unom za leto 2014

Primanjkljaj pokrit Sejo so zaÄ?eli z obravnavo in potrditvijo zakljuÄ?nega raÄ?una za lansko leto. Predsednik nadzornega odbora Milan KopuĹĄar je na osnovi ugotovitev, da so poslovne knjige in zakljuÄ?ni raÄ?un skladni z veljavnimi predpisi, svetu predlagal, da ga sprejme. Prihodki so znaĹĄali 15.200.000 evrov, odhodki 16.410.000, primanjkljaj v viĹĄini 1.200.000 evrov pa so poravnali pol z zadolĹžitvijo, pol pa z zmanjĹĄanjem stanja na transakcijskem raÄ?unu obÄ?ine.

VeÄ? kot polovico proraÄ?unskega denarja, 53 odstotkov, je bilo lani namenjenega naloĹžbam.

Za predstavnika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje je bil za naslednja ĹĄtiri leta imenovan Franc Rosec (SDS).

V svetu zavoda za kulturo bodo predstavnice ustanovitelja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Karmen PoĹĄtrak (SD), Marija VaÄ?ovnik (Lista Viktorja Dreva) in Mateja Kumer (Lista Borisa GoliÄ?nika).

Komisija za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja (KMVVI) pa je upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predlagala, da predlagatelje za imenovanja v prihodnje pozove, da kandidati k soglasju h kandidaturi priloĹžijo tudi kratek Ĺživljenjepis. Tako bo komisija laĹžje odloÄ?ala. trebna, so svetniki obvezno razlago potrdili brez pripomb.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. aprila – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so se na aprilski seji sestali v sredo popoldan. Ĺ˝upan Darko Menih je nanjo uvrstil kar 19 toÄ?k dnevnega reda, kar se zgodi le redko. Bo pa v prihodnje najbrĹž tolikĹĄen obseg kar stalnica, saj svetnike, kot je razvidno iz okvirnega programa dela, do konca letoĹĄnjega leta loÄ?i le ĹĄe pet sej.

Kot nam je pojasnil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, je dolg v viĹĄini veÄ? kot 50 tisoÄ? evrov nastal v obdobju pred letom 2006, ko je lokalna skupnost izvajala tudi finanÄ?no zahtevno naloĹžbo – prizidek k ĹĄoli in ureditev telovadnice. ÂťVlaganja so takrat zaradi opravljenih kar nekaj dodatnih nepredvidenih del presegla predraÄ?unske vrednosti, kar je bilo gotovo storjeno v soglasju z vodstvoma ObÄ?ine in ĹĄole. Danes omenjene naloĹžbe omogoÄ?ajo javnemu zavodu izvajanje trĹžnih in nadstandardnih programov, na dolgi rok prinaĹĄajo prihranke.ÂŤ KopuĹĄar je dejal, da se je z vodstvom ĹĄole poskuĹĄal Ĺže veÄ?krat dogovoriti glede plaÄ?ila obveznosti, a do dogovora ni priĹĄlo. Tega oteĹžuje tudi teĹžek finanÄ?ni poloĹžaj lokalne skupnosti. Poleg posledic krize, ki klesti proraÄ?un, so v teku velike naloĹžbe, za katere odlog plaÄ?il ni moĹženÂŤ. Na vpraĹĄanje, kako in kdaj nameravajo poravnati obveznosti do ĹĄole, pa je odgovoril: ÂťKonÄ?nega dogovora ĹĄe nismo oblikovali. Jasno je, da bi zaradi zmanjĹĄanja povpreÄ?nin lokalnim skupnostim v drĹžavi to letos zelo teĹžko pokrili. Je pa ĹĄe v tem letu predvidena revizija poslovanja ĹĄole. PoÄ?akali bomo na njene izsledke in v skladu s proraÄ?unskimi moĹžnostmi naÄ?rtovali, kako bomo dolg do ĹĄole, ki ga priznavamo, zamudnih obresti pa ne, v prihodnje pokrili. Naj ĹĄe dodam, da vse tekoÄ?e obveznosti, ki jih imamo kot ustanovitelji, redno plaÄ?ujemo in javnemu zavodu zagotavljamo nemoteno delovanje.ÂŤ Pri ravnatelju ĹĄole Bojanu Jurasu smo preverjali, kakĹĄne teĹžave povzroÄ?a dolg obÄ?ine. NajveÄ? jih je zaradi neplaÄ?anih raÄ?unov. Teh imajo za 30 do 40 tisoÄ? evrov. ÂťObveznosti poravnavamo z zamikom, delno jih plaÄ?ujemo tudi z denarjem iz ĹĄolskega sklada,ÂŤ je pojasnil Juras.

Precej Ä?asa posvetili ĹĄoli in vrtcu Na aprilski seji so se seznanili tudi s poroÄ?ili – o izvajanju lokalne gospodarske sluĹžbe zbiranja in prevo-

za komunalnih odpadkov PUP Saubermacherja ter z letnim poroÄ?ilom Komunalnega podjetja Velenje, Policijske postaje Velenje, medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, Vrtca Ĺ oĹĄtanj in osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjski svetniki in svetnice so na aprilski seji spravili pod streho devetnajst toÄ?k dnevnega reda.

Pobiranje turistiÄ?ne takse v osnutku FinanÄ?na sredstva, ki se naberejo iz pobrane turistiÄ?ne takse, so prihodek proraÄ?una obÄ?ine. Ta jih porabi za dejavnosti in storitve, doloÄ?ene z zakonom, in so povezane s spodbujanjem turizma.

V Ĺ oĹĄtanju odlok o turistiÄ?ni taksi ni bil spremenjen vse od leta 1998, zato so pripravili novega. Z novo ureditvijo bo ObÄ?ina skuĹĄala ĹĄe v veÄ?ji meri kot doslej – ko turistiÄ?no takso praktiÄ?no plaÄ?ujejo le Terme TopolĹĄica – v pobiranje in odvajanje takse vkljuÄ?iti vse zavezance. Zanje bo pripravila obrazce meseÄ?nega poroÄ?anja o ĹĄtevilu noÄ?itev in znesku pobrane takse.

Vsebinsko se osnutek od sedanjega veljavnega odloka ne razlikuje bistveno, morda je le bolj ÂťsistematiÄ?enÂŤ, kot je svetnikom pojasnil Bogomir BerloĹžnik iz uprave

ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Osnutek so svetniki potrdili.

Hrvati nas priÄ?akujejo

Stanovanja v obvezni razlagi

Zagreb - Na HrvaĹĄkem med prvomajskimi prazniki priÄ?akujejo pribliĹžno 70.000 slovenskih gostov, veÄ? kot polovica Slovencev pa bo letovala v hrvaĹĄki Istri. HrvaĹĄki turistiÄ?ni delavci upajo, da bo do konca tedna tudi veÄ? obiskov iz Italije, kot jih je bilo za velikonoÄ?ne praznike.

Lani je HrvaĹĄko obiskalo 1,2 milijona Slovencev, ki so imeli veÄ? kot 7,8 milijona noÄ?itev. Bili so drugi gosti iz tujine na HrvaĹĄkem, takoj za nemĹĄkimi turisti.

Ker je Uprava enota Velenje zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja investitorju ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj za ureditev neprofitnih stanovanj na Kajuhovi 3 (v izpraznjenih prostorih nekdanje enote Brina Vrtca Ĺ oĹĄtanj), ki naj bi bili javnega znaÄ?aja, je Ĺžupan Darko Menih komisiji za pripravo statuta in poslovnika pri svetu ObÄ?ine podal zahtevo za obvezno razlago obÄ?inskega sploĹĄnega akta. Po mnenju Upravne enote namreÄ? odlok o prostorskoureditvenih pogojih za dele mesta Ĺ oĹĄtanj s Pohrastnikom za morfoloĹĄko enoto 4, kjer je objekt, nima posebne opredelitve, v njem posegi niso dovoljeni.

DrugaÄ?nega mnenja je komisija, je svetnikom razloĹžila predsednica

Judita ÄŒas KrneĹža: ÂťÄŒe je prostor javnega znaÄ?aja, bodo tudi stanovanja v njem javnega znaÄ?aja.ÂŤ

Judita ÄŒas KrneĹža: ÂťObÄ?ina bo v njih uredila stanovanja, ki bodo tudi javnega znaÄ?aja. Zato mislimo, da je obvezna razlaga v smislu, ki smo jo oblikovali, logiÄ?na.ÂŤ ObÄ?ina bo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja podala ĹĄe enkrat oziroma jo dopolnila z obvezno razlago. Glede na to, da so nova obÄ?inska stanovanja v Ĺ oĹĄtanju zelo po-

V Sloveniji kriza bolj udarila bogatejĹĄe regije OECD je objavila serijo publikacij, v katerih primerja Ä?lanice po doloÄ?enih kazalnikih. Eden od teh je sorazmernost razvoja regij, ki ga merijo s primerjavo BDP na prebivalca v desetih odstotkih najbogatejĹĄih in najrevnejĹĄih regij.

V sploĹĄnem se je razkorak med regijami poveÄ?al, v Sloveniji pa statistika kaĹže, da se je BDP na prebivalca v najbogatejĹĄih regijah skrÄ?il bolj kot v najrevnejĹĄih regijah. Ob tem omenimo, da so pri OECD upoĹĄtevali podatđ&#x;”˛ ke za leti 2008 in 2010.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

OB PRAZNIKU DELA

30. aprila 2015

Premogovnik Ä?aka zahtevno obdobje zategovanja pasu Iz insolventnosti jih lahko popelje samo dosledno izvajanje ukrepov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Uprava Premogovnika Velenje je v zaÄ?etku aprila seznanila nadzorni svet z ukrepi za reĹĄevanje insolventnosti druĹžbe. Ocena je, da obstajajo tehtni ekonomsko-finanÄ?ni, poslovni in socialni razlogi za izvedbo dokapitalizacije. Ta je predvidena tudi v poslovnem naÄ?rtu Premogovnika za letos.

Enako staliĹĄÄ?e je nadzorni svet zavzel tudi po presoji poslovnega naÄ?rta, ki mu je bil predstavljen 22. aprila, uprava Premogovnika pa ga mora v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu ĹĄe dopolniti.

Predlagani ukrepi finanÄ?nega prestrukturiranja so nujni, pravi predsednik uprave mag. Ludvik Golob, za kratkoroÄ?no kot dolgoroÄ?no zagotovitev plaÄ?ilne sposobnosti druĹžbe, obenem pa omogoÄ?ajo razdolĹžitev in zagotovitev denarnih sredstev za normalizacijo finanÄ?nega poloĹžaja in poslovanja.

Med ukrepi je tudi dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoĹženja.

Najprej odideta hotela Kot je znano, je v prvi fazi predvidena odprodaja hotelov na slovenski obali, Barbare v Fiesi in Oleandra v Strunjanu. Premogovnik je javni razpis zbiranja ponudb Ĺže objavil. IzhodiĹĄÄ?na cena za Barbaro znaĹĄa 4.400.000 evrov, za Oleander

2.720.000 evrov. Eden od razpisnih pogojev pa je tudi prevzem zaposlenih, iz Barbare 12 in Oleandra 7.

Predmet nadaljnjega dezinvestiranja druĹžb v Skupini pa bodo ĹĄe Center starejĹĄih Zimzelen, Vila Ĺ iroko z zemljiĹĄÄ?i, Restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gosta, steklena direkcija, poslovni prostor Ĺ martno ob Paki ter zemljiĹĄÄ?a.

Lani skrÄ?ili stroĹĄke za 1,2 milijona evrov, letos jih bodo za 2,8 milijona

Do manj zaposlenih z mehkimi ukrepi Osnova za naÄ?rtovano zniĹžanje mase stroĹĄkov dela je socialni sporazum, ki je bil podpisan v zaÄ?etku

dela za 7,8 milijona evrov, v celotni Skupini pa za 13,8 milijona evrov,ÂŤ pravi predsednik uprave.

Sestavni del ukrepov je tudi nova sistemizacija delovnih mest in zmanjĹĄanje povpreÄ?nega ĹĄtevila zaposlenih z mehkimi ukrepi, upokojevanjem in podobnim. Skupno bi z naÄ?rtovanim zniĹžanjem stroĹĄkov dela v letu 2015 dosegli prihranek v viĹĄini 7,8 milijonov evrov, kar predstavlja 13,7 odstotka glede na leto pred tem.

Ostaneta HTZ in PV Invest

V proces poslovnega in finanÄ?nega prestrukturiranja sodi osredotoÄ?enost na osnovno dejavnost – pridobivanje premoga. Med strateĹĄko pomembnimi odvisnimi druĹžbami za podporo osnovnemu procesu sta HTZ in PV Invest predvideni, da ostaneta v Skupini Premogovnik. Obe pa se bosta poslovno prestrukturirali z odprodajo premoĹženja, ki ne podpira osnovne dejavnosti, in ukinitvijo neMag. Ludvik Golob: ÂťStabilno poslovanje bomo donosnih dejavnosti. Druge poleg vseh ukrepov lahko dosegli le, Ä?e bomo naloĹžbe so predvidene za dosegli tudi proizvodni plan.ÂŤ proces dezinvestiranja.

ÂťPoleg tega v okviru stroĹĄkovne racionalizacije Ĺže izvajamo optimizacijo stroĹĄkov materiala, storitev, dela ter drugih odhodkov. V okviru finanÄ?nega prestrukturiranja pa ukrepe za reprogram finanÄ?nih obveznosti, predloge novih vloĹžkov v osnovni kapital in v okviru poslovnega prestrukturiranja odprodajo naloĹžb, ki niso vezane na proces pridobivanja premoga.ÂŤ V okviru sploĹĄnih ukrepov je Premogovnik lani zniĹžal stroĹĄke v viĹĄini 1,2 milijona evrov, od tega najbolj pri storitvah (600.000 evrov), letos pa naÄ?rtujejo 2,8 milijonov evrov prihranka.

leta. ÂťTemelji na socialno uravnoteĹženem pristopu in omogoÄ?a ohranitev delovnih mest ter socialno varnost za vse zaposlene. Z ukrepi, zapisanimi v sporazumu, bomo letos v Premogovniku zniĹžali stroĹĄke

Za veÄ?jo kurilno vrednost je potrebnih manj ton Stabilno poslovanje pa bodo lahko dosegli le ob predpostavki, da bodo dosegli tudi proizvodni plan.

LetoĹĄnji naÄ?rt proizvodnje predvideva 3.571.106 ton premoga ali v energiji vrednost v viĹĄini 36.677 TJ. VeÄ?ja, kot bo kurilnost, manj nakopanih ton bo potrebnih. ÂťS temi koliÄ?inami bomo zagotovili normalno obratovanje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. V prvi polovici leta imamo sicer nekoliko manj produktivno odkopno fronto, tako da bomo veÄ?jo proizvodnjo dosegali v drugi polovici leta. Dobava premoga TEĹ poteka tako iz neposredne proizvodnje kot iz deponije. ÄŒe TEĹ za proizvodnjo elektriÄ?ne energije potrebuje viĹĄje koliÄ?ine premoga od nakopanih, razliko prevzame z deponije premoga,ÂŤ pravi Ludvik Golob.

Lanska izguba (tudi) na raÄ?un viĹĄje sile Glavni razlog za izgubo v poslovnem letu 2014 je nastop viĹĄje sile, zatesnitve odvozne proge odkopa CD1. Zaradi tega je bila proizvodnja dalj Ä?asa poloviÄ?na, saj je bila na enem od dveh delujoÄ?ih odkopov dva meseca in pol zaustavljena, kasneje pa precej niĹžja od priÄ?akovane, kar je bistveno vplivalo na izpad prihodkov druĹžbe. Zatesnitev CD1 ter izredno zahtevni

geomehanski pogoji so pomenili izpad proizvodnje v viĹĄini 640.000 ton oziroma 7.400 TJ glede na zastavljen plan proizvodnje za leto 2014. ÂťPosledica je bil izpad prodaje premoga v enaki viĹĄini, kar vrednostno pomeni 21,8 milijona evrov brez DDV.ÂŤ

Leto 2015 bo zahtevno ÂťNarediti moramo veÄ? kot ĹĄest kilometrov novih jamskih prog. Do prve polovice leta imamo precej neugodno odkopno fronto, ki ne omogoÄ?a visoke produktivnosti, vendar moramo zaradi koncepta odkopavanja odkopati tudi to. To narekuje dodatne sanacije jamskih objektov, prestavljanje ali popravilo odvozov, cevovodov, energetskih vodov ‌ In vse to poveÄ?uje stroĹĄke proizvodnje.

V drugi polovici leta raÄ?unamo na izboljĹĄanje odkopne fronte in s tem viĹĄjo proizvodnjo ter izpolnitev letnega delovnega naÄ?rta.ÂŤ V prvih treh mesecih so naÄ?rtovali proizvodnjo v viĹĄini 720.203 ton (v energiji 8.108 TJ), nakopali pa 670.963 ton premoga (v energiji 7.966 TJ). đ&#x;”˛

ÄŒlani nadzornega sveta druĹžbe so se seznanili tudi z osnutkom poroÄ?ila posebne revizije pravnih poslov za obdobje zadnjih petih let, ki ga je pripravila revizijska druĹžba Ernst & Young.

Nadzorni svet je upravo pozval, da takoj pristopi k izvedbi ukrepov na osnovi izsledkov pregleda za zaĹĄÄ?ito interesa druĹžb Skupine Premogovnik. Ocenjujejo, da bodo aktivnosti zakljuÄ?ene najkasneje do jeseni letoĹĄnjega leta.

GOSPODARSKE novice

Ĺ e drĹžijo glavo nad vodo

Vlada klasificirala naloĹžbe

Prilagajanje novim razmeram tudi s prestrukturiranjem – Specialisti za izdelavo delovnih oblaÄ?il vseh vrst, delovnih Ä?evljev in rokavic

Ljubljana - Po sedanjem predlogu klasifikacije drĹžavnih naloĹžb, ki ga je pripravila vlada, naj bi bilo 22 drĹžavnih naloĹžb strateĹĄkih, 23 pomembnih in 57 portfeljskih. Po priÄ?akovanju ostajajo strateĹĄka vsa infrastrukturna podjetja, med njimi tudi HSE in velike druĹžbe kot so Zavarovalnica Triglav in Krka. Med 23 pomembnih naloĹžb, v katerih naj bi drĹžava ohranila vsaj Ä?etrtinski deleĹž, je vlada uvrstila tudi Gorenje.

Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinsko podjetje Rednak iz Ĺ oĹĄtanja je v veÄ? kot 40-letni tradiciji doĹživelo veÄ? padcev in vzponov. So bili padci posledica poloĹžaja tekstil-

Ĺžavami vse od osamosvojitve Slovenije, s prihodom gospodarske krize pa so se te ĹĄe poveÄ?ale. Na nove razmere smo se odzivali z razliÄ?nimi ukrepi in tako spremenili strategijo poslovanja ter prodaje do kup-

podjetje skupaj z bratom Dejanom.

Zagotovil je, da so lansko poslovno leto sklenili brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk, uspeh pa je tudi, da imajo poravnane obveznosti in 84 zaposlenim redno izplaÄ?ujejo plaÄ?e.

VÄ?asih so ĹĄivali usnjene jakne in druga oblaÄ?ila, danes proizvodne zmogljivosti zapolnjuje izdelovanje delovnih oblaÄ?il.

ne industrije, katere sestavni del so, posledic gospodarske krize ali morda tudi katere od napaÄ?nih odloÄ?itev v preteklih letih? ÂťPodjetje piĹĄe zgodovino od leta 1978, ko sta moja starĹĄa zaÄ?ela pot samostojnih podjetnikov. Tekstilna industrija se praktiÄ?no sreÄ?uje s te-

cev. Veliko teh je namreÄ? propadlo, pustili pa so nam dolgove, ki jih niso poplaÄ?ali. Tudi sicer se finanÄ?na disciplina ni bistveno popravila ne pri zasebnikih in ne v drĹžavnih podjetjih. Veliko naporov vlagamo, da ĹĄe drĹžimo glavo tik nad vodo,ÂŤ je povedal Damjan Rednak, ki vodi

Osnovna dejavnost izdelava zaĹĄÄ?itnih izdelkov Eden od temeljnih ukrepov prilagajanja nastalim razmeram je bilo prestrukturiranje podjetja. Dejavnost so razdelili na prodajni in proizvodni del. Slednji je uspel prido-

biti status invalidskega podjetja, na katerega so prenesli vse proizvodne posle. Glavnino teh predstavlja izdelovanje delovnih oblaÄ?il vseh vrst, delovnih Ä?evljev in rokavic, za kar so specialisti. Trgovski del pa predstavljajo izdelki, ki jih dokupujejo.

Trg, kamor prodajajo, je predvsem slovenski, poskuĹĄajo pa ĹĄe na avstrijskem in Ä?eĹĄkem. ÂťPosle pridobivamo na razpisih. Na njih sodelujejo tudi podjetja, ki so preselila proizvodnjo v Bosno in Srbijo. NaĹĄa ponudba je zato teĹžko konkurenÄ?na njihovi, saj so v omenjenih republikah stroĹĄki delovne sile niĹžji.ÂŤ VarÄ?evalni ukrepi na vseh ravneh ĹĄe kako krojijo razvoj podjetja. Vlaganja v posodobitev proizvodnje so nujna, naroÄ?ila za nakup raznih uniform, delovnih halj ‌ pa vse manjĹĄa. Ker v Sloveniji praktiÄ?no ni veÄ? proizvodnje tekstila, tega uvaĹžajo, dobavitelji pa zahtevajo predplaÄ?ilo.

Za zdaj morebitne ĹĄiritve dejavnosti ne naÄ?rtujejo. Na trgu so okrepili svojo osnovno dejavnost, zaupanje kupcev in poslovnih partnerjev pa bodo ĹĄe naprej pridobivali s kakovostnimi izdelki. V prihodnje pa, dodaja Damjan Rednak, ne izkljuÄ?ujejo niti kakĹĄne moĹžnosti za ĹĄiritev dejavnosti. đ&#x;”˛

Klasje v steÄ?aj Celje - Znamenito celjsko mlinsko-predelovalno podjetje Klasje, je po sklepu celjskega sodiĹĄÄ?a, po skoraj dvoletni prisilni poravnavi, konÄ?alo v steÄ?aju. SteÄ?ajni upravitelj Kristijan Anton KontarĹĄÄ?ak bo skuĹĄal manjĹĄi manjĹĄi del proizvodnje in okoli 20 zaposlenih obdrĹžati, 99 delavcev pa je delo izgubilo.

Manj plastiÄ?nih vreÄ?k Strasbourg – DrĹžave Ä?lanice EU bodo morale v skladu z novimi pravili, ki jih je v torek izglasoval Evropski parlament, drastiÄ?no zmanjĹĄati uporabo plastiÄ?nih vreÄ?k, ki moÄ?no obremenjujejo okolje. Gre za lahke plastiÄ?ne vreÄ?ke, tanjĹĄe od 50 mikronov, ki jih je sedaj obiÄ?ajno na blagajnah v trgovinah mogoÄ?e dobiti zastonj.

Klic v sili Strasbourg – Evropski parlament je ta teden potrdil uvedbo sistema za klic v sili eCall, ki bo zagotovil hitrejĹĄi prihod reĹĄevalcev na kraj prometne nesreÄ?e. Od 31. marca 2018 bo zato morala biti v vseh novih avtomobilih in lahkih dostavnih vozilih vgrajena posebna naprava, ki bo v primeru hujĹĄe prometne nesreÄ?e samodejno obvestila reĹĄevalne sluĹžbe.

Simobil v prvem Ä?etrtletju s 43,4 milijona evrov prihodkov Ljubljana – Drugi najveÄ?ji slovenski mobilni operater Simobil je v prvem Ä?etrtletju ustvaril 43,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. DobiÄ?ek iz poslovanja (EBIT) se je poveÄ?al za 168 odstotkov na 26,1 milijona evrov, in sicer na raÄ?un 20-milijonđ&#x;”˛ skega priliva iz naslova poravnave s Telekomom Slovenije.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 22. aprila Znova se je zgodil shod. Tokrat v podporo legalizaciji marihuane.

Zbralo se je okoli tisoÄ? udeleĹžencev.

Poslanci so obravnavali predlog novele zakona o banÄ?niĹĄtvu, s katero je skuĹĄal SDS doseÄ?i, da varovanje zaupnih banÄ?nih podatkov ne bi veljalo za banke, ki so bile podrĹžavljene. Predlog ni dobil podpore.

SeĹĄla sta se slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella. Obe narodni manjĹĄini sta oznaÄ?ila za bogastvo, ki plemeniti multikulturnost obeh drĹžav.

Voditelji azijskih in afriĹĄkih drĹžav so se na sreÄ?anju v DĹžakarti zavzeli za nov svetovni red, ki bi vkljuÄ?eval tudi gospodarsko razvijajoÄ?e se drĹžave in opustil zastarele ideje.

Evropski politiki so razmiĹĄljali, kako reĹĄiti problematiko s priseljenci.

Evropska komisija je po veÄ? kot dveh letih preiskave ruski energetski velikan Gazprom uradno obtoĹžila, da zlorablja prevladujoÄ?i poloĹžaj v osmih vzhodno- in srednjeevropskih Ä?lanicah Evropske unije.

Predstavniki evropske politike so se ukvarjali z odgovornostjo za tragedije na Sredozemskem morju. Ponujenih je bilo nekaj ladij, tudi naťa Triglav, in nekaj mest za begunce – a ne v vseh drŞavah.

ÄŒetrtek, 23. aprila

30. aprila 2015 Mojca Ĺ truc

Pametni telefoni v boju z zdravjem

Calbuco, ki je med prebivalci sproĹžil paniko in kaos.

Petek, 24. aprila Predstavili so nam novi osnutek zakona, ki predvideva podaljĹĄanje mandata DUTB za pet let (do 2022) in po katerem se slabi banki obetajo tudi nove pristojnosti in orodja za prestrukturiranje podjetij ter uÄ?inkovitejĹĄi nadzor.

Pred poslopjem vrhovnega sodiĹĄÄ?a je zbrane nagovoril Janez JanĹĄa.

Dejal je, da je proces Patria Âťrazgalil vso bedoÂŤ slovenskih sodiĹĄÄ?.

Vlada je socialnim partnerjem predstavila dopolnjen osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016. A ti z njim niso najbolj zadovoljni, saj je bilo jasno, kdo ga bo financiral in so dejali, da si niti ne zasluĹži naziva ÂťreformniÂŤ program. Ĺ iitski uporniki v Jemnu so Savdski Arabiji zagrozili, da jo bodo napadli, Ä?e ne bo ustavila zraÄ?nih napadov na Jemen.

V NemÄ?iji so zaostrili protiteroristiÄ?no zakonodajo, s katero bo v NemÄ?iji po novem kaznivo potovanje na bojiĹĄÄ?a v Siriji in Iraku in celo poskus potovanja tja.

PtiÄ?je gripe (ĹĄe) ni konec.

Potres

Predstavniki ljubljanskega okrajnega in vrhovnega sodiĹĄÄ?a so se odzvali na nekatere odzive po odstopu odgovornih in dejali, da zaradi odloÄ?itve ustavnih sodnikov ni nobene potrebe po odstopih.

Opoldne po krajevnem Ä?asu je moÄ?an potres z magnitudo 7,9 stresel osrednji Nepal, na pol poti med glavnim mestom Katmandujem in Pokaro. ÂťZelo moÄ?no se je treslo in tudi zelo dolgo,ÂŤ sta poroÄ?ala Slovenca, ki v Nepalu Ĺživita Ĺže tri leta. Prvi podatki so priÄ?ali o veliki gmotni ĹĄkodi ter o vsaj 1500 smrtnih Ĺžrtvah.

Nedelja, 26. aprila V Ĺ empetru pri Gorici je ob 70. obletnici osvoboditve potekala osrednja primorska prireditev z naslovom Svoboda je zasijala.

Novi mariborski nadĹĄkof metropolit Alojzij Cvikl je v mariborski stolnici prejel ĹĄkofovsko posveÄ?enje, nato pa je tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadĹĄkofije.

OÄ?i sveta so bile uprte v Nepal, kjer so ĹĄteli Ĺžrtve potresa. Njihovo

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Minnesota so razglasili izredne razmere po hitrem ĹĄirjenju smrtonosnega virusa ptiÄ?je gripe, zaradi katerega so v ZDA poklali Ĺže 7,8 milijona Ĺživali.

Alojz Cvikl je prejel ĹĄkofovsko posveÄ?enje in prevzel vodenje mariborske nadĹĄkofije.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je sodbo v aferi Patria razveljavilo.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in odloÄ?ilo, da se sodni postopek vrne na zaÄ?etek. Iz SDS so sporoÄ?ili, da je odloÄ?ba potrdila, da je bila sodba v zadevi Patria politiÄ?na.

Opozicijske poslanske skupine so podprle predlog, da bi ťtudentje bone za prehrano lahko uporabljali do 22. ure – a vlada mu je nasprotovala in predlog ni bil sprejet.

Potem ko je avstrijski parlament v skupni izjavi vseh ĹĄestih poslanskih skupin pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu pred sto leti prviÄ? oznaÄ?il za genocid, je TurÄ?ija protestno odpoklicala svojega veleposlanika.

Medtem ko je ukrajinski predsednik Petro PoroĹĄenko napovedal izvedbo referenduma o pristopu Ukrajine k zvezi Nato, so ZDA Rusijo obtoĹžile krepitve navzoÄ?nosti na meji.

Na jugu ÄŒila je izbruhnil ognjenik

Sobota, 25. aprila FinanÄ?ni ministri in guvernerji centralnih bank Ä?lanic EU so sklenili dvodnevno neformalno sreÄ?anje v Rigi. Glavna tema je bila razgreta razprava evroskupine o GrÄ?iji. Minister Mramor je naĹĄim medijem zaupal, da gredo ukrepi omenjene drĹžave v napaÄ?no smer.

FinanÄ?ni ministri EU so ugotavljali, da gredo ukrepi GrÄ?ije v napaÄ?no smer.

dolgo turnejo iz Moskve do Berlina. ÄŒlanice ZdruĹženja drĹžav jugovzhodne Azije so na vrhu v Maleziji izrazile zaskrbljenost nad ozemeljskimi teĹžnjami Pekinga v JuĹžnokitajskem morju, Ä?eprav Kitajske sicer niso izrecno omenile.

Na predsedniĹĄkih volitvah v Sudanu je dosedanji predsednik Omar Al BaĹĄir, ki ga zaradi zloÄ?inov v Darfurju iĹĄÄ?e Mednarodno kazen-

ĹĄtevilo iz ure v uro naraĹĄÄ?a. UniÄ?ena pa so tudi ĹĄtevilna domovanja in razliÄ?na zgodovinska dediĹĄÄ?ina.

V Bagdadu in okolici so v trgovskih srediĹĄÄ?ih odjeknile eksplozije, v katerih je umrlo najmanj 18 ljudi. Za napadi naj bi stala Islamska drĹžava.

V Kazahstanu so potekale volitve, na katerih je trenutni predsednik Nursultan Nazarbajev z izjemno visokim odstotkom podpore podaljĹĄal svojo vladavino v tej srednjeazijski drĹžavi.

Na HrvaĹĄkem so se spomnili Ĺžrtev koncentracijskega taboriĹĄÄ?a Jasenovac.

Ponedeljek, 27. aprila Na osrednji slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju je bil slavnostni govornik Bogdan Osolnik. ÂťS takim okupatorjem nobeno sodelovanje ne more biti dovoljeno in je zavrĹžno dejanje ,ÂŤ je dejal.

Rusija je od Poljske zahtevala pojasnilo, zakaj je zavrnila vstop skupini ruskih motoristov, ki so se ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne podali na 6000 kilometrov

Govornik na osrednji slovesnosti je bil Bogdan Osolnik.

sko sodiĹĄÄ?e, osvojil veÄ? kot 94 odstotkov glasov.

Na grĹĄkem delu Cipra so pozdravili izvolitev zagovornika ponovne zdruĹžitve otoka Mustafe Akincija za predsednika turĹĄkega dela Cipra.

Torek, 28. aprila Premier Miro Cerar je predstavil kandidatko za ministrico za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. Izbral je visokoĹĄolsko profesorico Majo Makovec BrenÄ?iÄ?.

Leto dni po ovadbi Nacionalnega preiskovalnega urada je specializirano drĹžavno toĹžilstvo vloĹžilo zahtevo za sodno preiskavo spornih nakupov NKBM prek hÄ?erinske druĹžbe na HrvaĹĄkem. V 60 milijonov evrov vrednem poslu je poniknilo 28 milijonov evrov.

ReĹĄevalci, ki so priĹĄli na pomoÄ?

36-letnemu domaÄ?inu, ki je imel teĹžave s srcem, so bili nemoÄ?ni, ko mu niso mogli pomagati. Ĺ e bolj ne-

TjaĹĄa Zajc

Ĺ˝e vrsto let so na trgu ĹĄportnih pripomoÄ?kov ure, s katerimi je mogoÄ?e meriti srÄ?ni utrip, hitrost, razdaljo in druge parametre teka ali hoje. ÄŒe so bili ti merilci pred nekaj leti precej dragi, so danes zelo dostopni v obliki mobilnih aplikacij na pametnih telefonih. Mobilne aplikacije so na veÄ? podroÄ?jih prinesle moĹžnost za (pre)veliko posveÄ?anje pozornosti sebi, svojim prehranjevalnim, spalnim in gibalnim navadam.

Tako imajo danes nov pomen in filozofijo in cilje dejanja, o katerih se nekoÄ? ni kaj prida razmiĹĄljalo. VÄ?asih se je jedlo predvsem zaradi lakote in za preĹživetje, rekreiralo pa zaradi bodisi dobrega poÄ?utja ali sproĹĄÄ?enega preĹživljanja prostega Ä?asa. Danes se mnogokrat ne. TeÄ?e se za rezultate, za deljenje slednjih na druĹžabnih omreĹžjih, za tekmovanje. JĂŠ se veÄ?, kot je treba, ker se je teklo ali kolesarilo. Kolesari in teÄ?e se zato, ker se v obesogenem okolju in sedeÄ?em Ĺživljenjskem slogu odveÄ?ni kilogrami zelo hitro naberejo. Tako kot pri zaÄ?aranem krogu poĹživil in uspaval se ljudje hitro zapletejo v zaÄ?aran krog obsedenosti s porabljenimi in zauĹžitimi kalorijami.

Sem optimist, zato se kljub vsem tem pomislekom in kritikam pri novih tehnologijah navduĹĄujem predvsem nad njihovimi potencialnimi pozitivnimi uÄ?inki. Z aplikacijami je bistveno laĹžje in hitreje vedeti, kako pretiravamo pri nezdravi hrani ali kako energetsko moÄ?ni so nekateri prigrizki, ki se na prvi pogled zdijo nedolĹžni. Merjenje oziroma kvantificiranje sebe pa poÄ?asi vstopa tudi na polje resnih kliniÄ?nih ĹĄtudij.

Proces izvedbe klasiÄ?ne kliniÄ?ne ĹĄtudije je dolg: pripravljena je zasnova, skrbno so izbrane sodelujoÄ?e zdravstvene ustanove in preiskovanci. S tem so trditve in izsledki na koncu lahko kredibilni. Problem je, da nabor sodelujoÄ?ih vÄ?asih zahteva precej Ä?asa, poleg tega pa se kliniÄ?nim ĹĄtudijam oÄ?ita, da ne operirajo z “realnimiâ€? bolniki, ampak v njih sodelujejo predvsem tisti, pri katerih bodo rezultati dobri za izvajalca ĹĄtudije. ÄŒe jo financira proizvajalec novega zdravila, lahko med bolniki izbere takĹĄne, pri katerih lahko raÄ?una na boljĹĄe konÄ?ne rezultate o uÄ?inkovitosti zdravila. Rezultati kliniÄ?nih ĹĄtudij pa so tisti, na podlagi katerih se nadzorni organi, kot je AmeriĹĄka agencija za hrano in zdravila (FDA), Evropska agencija za zdravila (EMA) ali Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na koncu odloÄ?ajo, kako ĹĄirok krog bolnikov ga bo lahko dobilo.

Kot reÄ?eno, na podroÄ?je kliniÄ?nih ĹĄtudij vstopajo tudi pametni telefoni.

AmeriĹĄko podjetje Apple je v zadnjem valu svojih inovacij predstavilo t. i. platformo ResearchKit. NajlaĹžje si jo je predstavljati kot povezovalni kanal med uporabniki iPhonov in raziskovalci s podroÄ?ja medicine. Bolniki s specifiÄ?nimi boleznimi lahko z dvema klikoma z raziskovalci delijo svoje meritve o gibanju, prehrani in drugih vitalnih znakih, ki jih merijo z mobilnimi aplikacijami. Podatki o Ĺživljenjskem slogu so pri doloÄ?enih kroniÄ?nih in teĹžko ozdravljivih boleznih lahko bistven dejavnik poteka bolezni in zdravljenja. Vodilne ugledne zdravstvene organizacije - britanski UCLA center za rakave bolezni, oddelek za medicino na Univerzi v Stanfordu, Fundaciji Michaela J. Foxa za raziskave Parkinskonove bolezni in drugi - so Ĺže pripravile aplikacije za bolnike z diabetesom, rakom dojke in srÄ?no-Ĺžilnimi boleznimi.

S pomoÄ?jo ResearchKita bo v ĹĄtudije lahko zajetih veÄ? bolnikov. O Ĺživljenjskem slogu bolnikov, njihovem vsakodnevnem gibanju, kaj jedo, koliko spijo, kako redno jemljejo zdravila, lahko zdravniki trenutno sklepajo le na osnovi medlih, vÄ?asih vpraĹĄljivih, bolnikovih izjav. Iz tega je konkretne zakljuÄ?ke teĹžko vleÄ?i. Ĺ irjenje poti do bolnikov z mobilnimi telefoni v primeru ResearchKita je za zdaj omejena na uporabnike iPhona, kar do doloÄ?ene mere spet omeji doseg bolnikov. A pomena nove moĹžnosti zbiranja meritev in na njih osnovanih raziskavah vseeno ne gre zanemariti. Bazen podatkov o Ĺživljenjskem slogu skriva ogromno za raziskovalce zanimivih podatkov. Morda odgovorov, na katere danes bolnikom ĹĄe ne morejo odgovoriti. đ&#x;”˛

Kandidatka za novo ministrico za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport.

moÄ?ni pa so se Ä?utili, ko jih je napadla veÄ?ja skupina Romov, ki so menili, da so reĹĄevalci priĹĄli prepozno.

Evropski parlament je podprl zakonodajo, ki bo prinesla premik k naprednim biogorivom, obenem pa omejila uporabo biogoriv iz poljĹĄÄ?in.

Stanje v Nepalu je bilo ĹĄe vedno izredno. Ĺ tevilo Ĺžrtev potresa je naraslo na veÄ? kot pet tisoÄ?, tamkajĹĄnji premier pa je opozoril, da bi lahko bila konÄ?na ĹĄtevilka lahko celo dvakrat viĹĄja.

Vzhod Slovenije agresivneje reĹĄuje teĹžave Kot poroÄ?a Ä?asnik VeÄ?er, podatki policije kaĹžejo, da vzhodni del Slovenije odstopa od povpreÄ?ja pri ĹĄtevilu kaznivih dejanj zoper Ĺživljenje in telo. ÄŒetudi njihovo ĹĄtevilo v zadnjih letih tudi tukaj pada.

Na obmoÄ?ju mariborske, murskosoboĹĄke, celjske in novomeĹĄke policijske uprave so ta dejanja presegala slovensko povpreÄ?je, ki je 86 takĹĄnih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Na neslavnem prvem mestu je obmoÄ?je policijske uprave Maribor s 113 takĹĄnimi primeri, celjsko obmoÄ?je je s 93 primeri na tretjem mestu. Najmanj takĹĄnih kaznivih dejanj (53) obravnava policijska uprava Nova Gorica.

Strokovnjaki menijo, da bi del tega problema lahko pripisali veÄ?jim socialnim stiskam na teh obmoÄ?jih, oropanemu dostojanstvu in bolj avtoritarnemu pristopu pri urejanju razmer. Seveda pa je vpraĹĄanje bolj komplekđ&#x;”˛ sno in zahteva veÄ? podatkov in analiz.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 7

Redno spremljanje EkoloĹĄkega informacijskega sistema

ManjĹĄa prikljuÄ?na moÄ?, manj prihodkov Samo "na raÄ?un" Gorenja Komunalno podjetje Velenje lani ob milijon evrov Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje je v lanskem letu ustvarila manj prihodkov kot leto pred tem oziroma prodala manj toplotne energije, kot so naÄ?rtovali. ÂťEden od razlogov za to je bilo

S toplimi dnevi prihajajo viĹĄje koncentracije prizemnega ozona

Direktor Komunalnega podjetja dr. UroĹĄ Rotnik je letno poroÄ?ilo predstavil tudi ĹĄoĹĄtanjskim svetnikom.

toplejĹĄe leto od predhodnih,ÂŤ je na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pojasnil direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. UroĹĄ Rotnik. PoglavitnejĹĄi razlog pa tiÄ?i v Ĺželjah porabnikov toplotne energije po zmanjĹĄanju instalirane moÄ?i. ÂťV Gorenju smo lani prikljuÄ?no moÄ? iz 25 megavatov

zniĹžali na 16 megatov, kar je za Komunalno podjetje Velenje pomenilo milijon evrov manj prihodkov.ÂŤ Svetnikom je pojasnil tudi lanski minus v viĹĄini 52.000 evrov. Nastal je zaradi naloĹžbe v Razvojni center Energija (RCE), v katerem je imelo Komunalno podjetje vloĹženih ne-

kaj veÄ? kot 400.000 evrov. ÂťTa sredstva smo odpisali in poslediÄ?no ob 350.000 evrih plusa ustvarili 52.000 evrov minusa.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Okoljevarstvenega dovoljenja ĹĄe ni Dokler ga ne bo, bodo nastajali stroĹĄki, povezani s pred petimi leti zaprtim odlagaliĹĄÄ?em nenevarnih komunalnih odpadkov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Pred petimi leti so v Velenju po veÄ? kot Ä?etrt stoletja obratovanja zaprli odlagaliĹĄÄ?e nenevarnih komunalnih odpadkov, kamor so jih letno naloĹžili od 30 do 43 tisoÄ? ton. Zaprtje je pomenilo, da na odlagaliĹĄÄ?e niso veÄ? vozili novih odpadkov, ni pa to pomenilo, da je

7

GOPSPODARSTVO

30. aprila 2015

Âťmisija zapiranja odlagaliĹĄÄ?aÂŤ tudi konÄ?ana.

Kako daleÄ? je danes? ÂťZapiralna dela v okviru programa so praktiÄ?no zakljuÄ?ena. ÄŒaka pa nas pomembno vpraĹĄanje, to je zagotavljanje finanÄ?nega jamstva. O tem pa pogovori na ministrstvu ĹĄe potekajo,ÂŤ pravi direktor PUP Saubermacherja Janez HerodeĹž.

Vabljeni v naĹĄ prenovljeni Vrtni center na KoroĹĄki cesti 40a, kjer vam nudimo pestro izbiro:

Medtem pa v zvezi z odlagaliĹĄÄ?em ĹĄe nastajajo stroĹĄki. Povezani so z zakonskim monitoringom in aktivnostmi, ki jih v okviru obstojeÄ?e zakonodaje izvajajo na odlagaliĹĄÄ?u.

Nastajali bodo tako dolgo, da ne Âťpridejo do ustrezne odloÄ?beÂŤ oziroma okoljevarstvenega dovoljenja.

PrejĹĄnji teden so pridobili zakljuÄ?no mnenje Ministrstva za okolje in

Z vami

• balkonskega cvetja lastne proizvodnje, • semen in sadik zelenjave, • diĹĄavnic, • enoletnic in dvoletnic, • lonÄ?nic, • trajnic, • okrasnih loncev in dekorativnih materialov, • okrasne drevnine, • gnojil, semen ter substratov Ĺ tevilne lonÄ?nice, okrasne lonce in dekorativne materiale boste lahko izbirali po posebej ugodnih cenah.

Pri nas kupljeno Obratovalni Ä?as: zone balkonsko cvetje, ke se V Ä?asu spomladans na vaĹĄo Ĺželjo tudi odprti om dn te smo med posadimo v vaĹĄa ter ob od 7.00 -19.00 ure, korita.

-12.00 ure. sobotah od 8.00 aznikih je Ob nedeljah in pr t.

Vrtni center zapr

eh ogram, vam v ob Za ves prodajni pr ovanje. o strokovno svet m di nu h ri nt ce vrtnih

prostor, Agencije RS za okolje glede dopolnitev, ki jih morajo pripraviti. ÂťMaja naj bi bila oblikovana skupna strategija z lokalnimi skupnostmi o tem, kako ukrepati naprej. NaĹĄ cilj je zadevo Ä?im prej konÄ?ati, ne moremo pa odgovoriti, kdaj to bo, ker to ni v naĹĄi moÄ?i.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje – V Ĺ aleĹĄki dolini redno spremljajo in nadzorujejo delovanje EkoloĹĄkega informacijskega sistema (EIS) za podroÄ?je varovanja zraka, v katerega se stekajo podatki iz osmih merilnih postaj na obmoÄ?ju treh obÄ?in in mobilne postaje, ki stoji ob bloku 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

V letu 2014 merjeni parametri niso presegali mejnih urnih vrednosti, tudi opozorilne in alarmne vrednosti niso bile preseĹžene.

Bile pa so preseĹžene ciljne vrednosti ozona. Topli sonÄ?ni dnevi so po-

goj za viĹĄje koncentracije prizemnega ozona. Pojavljajo se v obdobju od maja do septembra. Spremljajo jih, ker ozon vpliva na zdravje ljudi, rastline in Ĺživali. Zato tudi Agencija Republike Slovenije dnevno obveĹĄÄ?a javnost o koncentracijah ozona v tem obdobju in napovedi za tekoÄ?i in naslednji dan.

Javnost v Ĺ aleĹĄki dolini ima moĹžnost stalnega in sprotnega dostopa do podatkov o koncentracijah onesnaĹženosti zraka na spletnem naslovu http://okolje.velenje.si/. đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju manj odpadkov Ĺ oĹĄtanj – V PUP Saubermacherju, kjer lokalno gospodarsko javno sluĹžbo zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov izvajajo tudi za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, lani od tam niso odpeljali tolikĹĄnih koliÄ?in odpadkov, kot so jih v letih pred tem.

To pa ne pomeni, da so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani manj ÂťsmetiliÂŤ, pridelali manj odpadkov ali bili na tem podroÄ?ju bolj racionalni. Razlog tiÄ?i v zelo intenzivnem naloĹžbenem ciklusu (blok 6 Termoelektrarne), ki je zaposloval mnoĹžico delavcev od drugod. Ti so bodisi bivali na tem obmoÄ?ju, bodisi na to obmoÄ?je dnevno potovali in k skupnim koliÄ?inam odpadkov prispevali svoje.

Zdaj, ko je ta naloĹžba v zakljuÄ?ni fazi in je v Ĺ oĹĄtanju manj ljudi, pa se to pozna tudi na koliÄ?ini ustvarjenih odpadkov. đ&#x;”˛

Ĺže 20 let.

ZA UREJENO OKOLJE

mkp

mkp

Hkrati vas vabimo v naĹĄ vrtni center PUPKalia na Celjski cesti 4 v Velenju, Â kjer vam nudimo:

• Ĺ iroko ponudbo semenskega materiala, • Seme koruze ter ostalih poljĹĄÄ?in za kmete, • Semena vrtnin za profesionalne pridelovalce, • Vse vrste rastnih substratov in zemlje za vrt, • Specialna gnojila za trato , okrasne rastline, lonÄ?nice ter organska gnojila razliÄ?nih vrst • Vrtno orodje, kosilnice in ĹĄkropilnice, • Zalivalno tehniko in pripomoÄ?ke za zalivanje, • Ĺ iroko ponudbo okrasnih loncev in cvetliÄ?nih korit, • Balkonsko cvetje lastne proizvodnje, vse vrste zeliĹĄÄ?, s: Ä?a ni enoletnic, al ov Obrat do a dvoletnic, trajnic ljk de Od pone do in okrasne 00 8. petka od od ta bo drevnine so e, 19.00 ur e ur • Sredstva za 0 .0 13 8.00 do ki ni az varstvo in pr in Nedelja krepitev rastlin zaprto

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

30. aprila 2015

Kajuh (spet) prihaja med ljudi IzĹĄle nove Kajuhove Zbrane pesmi - V prvem tednu maja predstavitev knjige v Ĺ oĹĄtanju in Velenju – Objavili 151 zapisov, tudi ĹĄe neobjavljene pesmi Velenje, 5. maja – KnjiĹžnica Velenje bo v zaÄ?etku maja ob 70. obletnici zmage nad faĹĄizmom izdala knjigo ÂťKajuh, Zbrane pesmi, 2015ÂŤ. Uredil jo je Vlado VrbiÄ?, na pot med bralce pa jo poĹĄilja tudi s svojo spremno besedo in opombami. Povedal nam je, da ne gre za ponatis zbirke iz leta 1949, Ä?eprav knjiga nosi podoben naslov in podobno naslovnico. PrviÄ? bodo knjigo predstavili v torek, 5. maja, ob 18. uri v Galeriji Ĺ oĹĄtanj, dan kasneje, ob 19. uri, pa ĹĄe v velenjski vili Bianci. ÂťKajuh je v svojem kratkem Ĺživlje-

nju napisal le za dober stot pesmi, ki pa so moÄ?no zaznamovale slovensko pesniĹĄtvo. Zbirka, ki jo je leta 1943 pesnik ĹĄe sam uredil, je obsegala sedemindvajset pesmi; tudi nekaj naslednjih ni bilo obseĹžnejĹĄih; ĹĄele dr. DuĹĄan Moravec je leta 1949 v knjigi Kajuhove pesmi objavil triinĹĄestdeset pesmi, jih opremil z znanstvenimi opombami ter dodal prvi obseĹžnejĹĄi Kajuhov Ĺživljenjepis. Kajuhovo pesniĹĄko zapuĹĄÄ?ino je leta 1966 (skoraj) v celoti – sto sedemindvajset pesmi – prviÄ? objavil in znanstveno obdelal dr. Emil

Cesar v monografiji Karel Destovnik Kajuh – Zbrano delo. Kajuh in njegova poezija sta med ljudmi globoko vsajena Ĺže veÄ? kot sedem desetletij. Izdaje zbirk njegove poezije so bile v tem Ä?asu ĹĄtevilne, vendar so bile obiÄ?ajno omejene na izbor njegovih najbolj znanih pesmi. Namen te izdaje pa je bralcu prviÄ? na enem mestu – brez bremena literarnovednih besedil – predstaviti vso poezijo izpod Kajuhovega peresa, saj navadno posegamo le po oĹžjem izboru njegovih najbolj znanih in Ĺže skorajda ponarodelih verzov,ÂŤ pravi

Vlado VrbiÄ?. V novi knjigi Kajuhovi poeziji dodajajo le kratek oris pesnikovega Ĺživljenja in nekaj najnujnejĹĄih opomb. V prvem delu je zbrana poezija, ki je nastala v Ä?asu od leta 1938 do okupacije Jugoslavije aprila 1941, v drugem delu pa so pesmi, ki so nastale od zaÄ?etka okupacije do pesnikovega odhoda v partizane. V zadnjem, najkrajĹĄem delu, so pesmi, ki jih je Kajuh napisal v partizanih. Dodali so RibiÄ?iÄ?evi pesmi Na oknu in V mraku gozda, ki sta jima Kajuh in Matej Bor skupno dodala po eno kitico. ÂťObjavljamo 151 zapisov. Ĺ˝elimo si, da gre Kajuh med ljudi, tudi s pesmimi, ki jih doslej niso poznali. Zato bo tudi cena za slovenske razmere izredno nizka – komaj 8,5 evra, kar tudi omogoÄ?a relativno visoka naklada – 2500 izvodov.ÂŤ đ&#x;”˛

Iz predstave ÂťUps, jaz pa sem zelenÂŤ skupine Lutkovni mulci osnovne ĹĄole Ĺ marje (foto: Dejan Tonkli)

vo na luni, ki jo je na oder postavila lutkovna skupina Zverinice iz OĹ PetrovÄ?e, ter predstavi O orlu, ki je mislil, da je kokoĹĄ, ki jo je odigrala Dravinjska Ĺžupca iz OĹ Dravinja, in Ups, jaz pa sem zelen, v izvedbi

Lutkovnih mulcev iz OĹ Ĺ marje.

Regijski selektor MatevĹž GregoriÄ? je bil nad videnim zelo navduĹĄen.

Tovrstna sreÄ?anja dokazujejo neutrudno delo mentorjev in otrok, ki so ĹĄe vedno polni idej. Nemalokrat

Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila - Salih BiĹĄÄ?ić, ki se v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj predstavlja s pregledno razstavo, je dolgoletni Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, zadnje Ä?ase tudi njihov predsednik. ÄŒe je vrsta dogodkov ob NoÄ?i knjige razredÄ?ila obÄ?instvo, se to na odprtju razstave ni poznalo. Ustvarjalca in prijatelja so pospremili ĹĄtevilni ljubitelji umetnosti, zaigrala mu je tudi tamburaĹĄka skupina KD MedĹžimurje. Salih BiĹĄÄ?ić uspeĹĄno razstavlja doma in na tujem, ima veÄ? kot dvajset samostojnih razstav, je tudi dobitnik Zlate palete.

Slikanju se sploh v zadnjem Ä?asu, ko mu to Ĺživljenje dovoljuje, posveÄ?a z vso odgovornostjo in predanostjo. Slika v klasiÄ?ni maniri, olja na platno, njegova odlika je realizem, slika tudi portrete, raziskovalna vnema ga vodi v abstrakcijo. Likovna kritiÄ?arka Anamarija Stibilj Ĺ ajn je v svoji kritiki med drugim zapisala:

bĹĄ

Lutke obiskale Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 21. aprila – Pretekli teden so oder ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma zavzele lutke. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – ObmoÄ?na izpostava Velenje, in Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj sta bila organizatorja regijskega sreÄ?anja lutkovnih skupin celjske regije. Mladi gledalci so si ogledali ĹĄtiri lutkovne predstave, in sicer Svinjskega pastirja v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, Kra-

Vedute in portreti

sodelujejo v celotnem postopku nastajanja predstave, saj lutke pogosto sami izdelajo in nato predstavo tudi odigrajo. đ&#x;”˛

Salih BiĹĄÄ?ić je s talentom, voljo, pogumom in brezkompromisno predanostjo mediju svojega izraĹžanja postal realistiÄ?no profiliran mojster Ä?opiÄ?a, ki ustvarja z dolgotrajnim, predanim in preciznim delom v polju slike. Do perfekcije se posveÄ?a vidnim vsebinam zunanjega sveta, krajini, tihoĹžitjem, upodobitvam Ĺživali in umetnosti portretiranja. Doslednost povzemanja vizualne stvarnosti nekaterim njegovim delom daje Ĺže naturalistiÄ?ni znaÄ?aj.

TehniÄ?no dovrĹĄene slike premorejo tudi avtorjevo Ä?utenje, njegovo subtilno spremljanje atmosferskega dogajanja, njegovo lovljenje slikovitih trenutkov, predvsem Ä?arobnih dialogov med svetlobo in senco. To so oĹživljajoÄ?i impulzi za njegove notranje uravnoteĹžene kompozicije, za iluzivno poglobljene krajinske poglede, ki te iz prvega plana popeljejo v neskonÄ?nost prostora, za njegove skoraj slavnostne uprizoritve mestnih vedut.

Razstava bo na ogled do 20. maja. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli

Prepustite se ĹĄepetanju gozdov in Ĺžuborenju potokov, spoÄ?ijte si pogled na zeleni simfoniji brsteÄ?ega Ĺživljenja in na Ĺživopisnih barvah okolja, zaupajte zdravilnim uÄ?inkom termalne vode in spretnim rokam osebja, ki spodbujajo tiste enkratne obÄ?utke, ki so zdruĹženi v naĹĄem sloganu:

NASMEH JE NEPOZABNA MELODIJA SRCA! Poleg Hotela Vesna in Apartmajskega naselja, ki nudi vse udobje pa lahko svojo duĹĄo razvajate tudi v Wellness centru Zala, hotelskih bazenih ali v Vodnem parku Zora.

Vodni park Zora Voda zdravilnega vrelca je ujeta v notranje - zunanji bazenski kompleks s Ä?udovitimi vodnimi atrakcijami (topli vrelci, bazen za otroke, whirpooli, rimske kopeli...) in v Vodni park Zora, ki je s hotelskim bazenom povezan z mostiÄ?kom in je prava poletna atrakcija. Tu najdete masaĹžne prhe, tobogan, tlakovane sonÄ?ne terase, urejene travnate povrĹĄine za sonÄ?enje in odliÄ?no kulinariÄ?no ponudbo‌

Wellness center Zala Znano je, da nas pestrost izbire privlaÄ?i, zato verjamemo, da novi wellness omogoÄ?a optimalno svetlost, neĹžnost in prijetnost prostora. V Ä?asu nenehnega hitenja, kroniÄ?nega pomanjkanja Ä?asa, smo za vas pridobili priloĹžnost iskanja kanÄ?ka miru in zavetja. Wellnes Zala vam omogoÄ?a popolni odklop. KoriĹĄÄ?enje prostorov savn, vas bo zagotovo razoroĹžilo in pomirilo. V hiĹĄi se nahaja sedem vrst savn, v katerih se izvajajo programi. Pestrost izbire sledi danaĹĄnjim sodobnim trendom

in mislimo, da se resniÄ?no ne boste opekli. Ko boste dodobra odjadrali z realnosti, vas z veseljem priÄ?akujemo v naĹĄih negovalnih prostorih. Razvajamo vas z razliÄ?nimi masaĹžami, negami in drugimi kozmetiÄ?nimi uslugami. MavriÄ?nost naĹĄe ponudbe se s tem seveda ĹĄe ne konÄ?a.

V naĹĄem mozaiku skrivamo ĹĄe dodatne tri prostore, ki so namenjeni popolni zasebnosti. Morebiti nismo vedno razpoloĹženi za druĹženja v klasiÄ?nih savnah in wherpoolih, zato si Ĺželimo razvajanja samo zase in naĹĄe izbrance. Ponujamo vam tri lepotce wellnessa Zala. Lepotci se kitijo v obleki starodavnega Rima, orientalske skrivnostnosti ter japonske sonÄ?nosti.

Prostori so resniÄ?no vrhunsko opremljeni.

Vsak izmed njih ima parno in finsko sav-

Vse to omogoÄ?a polna doĹživetja vsem, ki prihajajo k nam, da bi bolje spoznali tudi sebe. SKRATKA: NUJNO V TOPOLĹ ICO po razvajanje, zabavo, sanje, poÄ?itnice‌.

no, whirpool, prostor za poÄ?itek, minibar, kopalnico in garderobo.

V zgornjem nadstropju se bohoti panoramska kavarna luna. Prostor obdan s steklom, vam bo nudil Ä?udovit pogled na naravo, hkrati pa nudi nepozabna kulinariÄ?na doĹživetja.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

30. aprila 2015

ÂťZ vsakim branjem se knjiga rodi znovaÂŤ Tako pravi pesnik, pisatelj in scenarist Feri LainĹĄÄ?ek – Ganjen ob razstavi o njegovem Ĺživljenju in delu Bojana Ĺ pegel

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila – V KnjiĹžnici Velenje in KnjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj so prejĹĄnji Ä?etrtek bogato zaznamovali svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Osrednji dogodek NoÄ?i knjige v velenjski mestni knjiĹžnici je bila podelitev 66 bralnih znaÄ?k za odrasle. PrviÄ? je bilo med dobitniki tudi 6 moĹĄkih, med njimi pa je znaÄ?ko osvojil tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je letos zagovornik KnjiĹžnice Velenje. Pester literarno-kulturni sklop dogodkov so v knjiĹžnici Velenje pod okriljem vseslovenske akcije ÂťNoÄ? knjigeÂŤ pripravili drugo leto zapored, obisk pa je bil veÄ?ji kot lani.

Bralna znaÄ?ka za odrasle, imenovana tudi Odprimo knjige, v velenjski knjiĹžnici teÄ?e Ĺže ĹĄest let, ĹĄtevilo dobitnikov znaÄ?k pa je vsako leto veÄ?je. Letos so bralci lahko izbirali med 21 proznimi in 6 pesniĹĄkimi deli. Za osvojitev bralne znaÄ?ke so morali prebrati 5 predlaganih knjig.

Med drugim so lahko izbrali tudi roman Ferija LainĹĄÄ?ka Orkester za poljube. Prav o njem je pesnik, pisatelj

in scenarist spregovoril na literarnem veÄ?eru, ki ga je z nastopom polepĹĄala lanska zagovornica knjiĹžnice Sanja Mlinar Marin. Z gostom sta se (zelo strokovno) pogovarjala Ivo Stropnik in UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?.

bral veÄ?inoma romane, ki imajo trdno zgodbo in veliko povedo o Ä?asu, v katerem so nastali. Dodal sem slovensko poezijo, ki jo zelo cenim, in nekaj stripov, ki jih prebiram z ve-

v izvedbi pevke Ditke ÄŒepin, mnogi pa so v poznih urah z veseljem prisluhnili pravljiÄ?arki Vesni RadovanoviÄ?. LainĹĄÄ?ek nam je povedal, da moÄ?no podpira NoÄ? knjige in da je

slovenske avtorje. Ko se ljudje zberejo ob knjigi, je obÄ?utek res lep,ÂŤ je ĹĄe dodal. Ni Ĺželel razkriti, kaj trenutno ustvarja, saj je vraĹževeren.

Kadar je kaj napovedal, doda, se

Ĺ˝ivljenje s knjigo Feri LainĹĄÄ?ek je bil ganjen Ĺže takoj po prihodu v velenjsko knjiĹžnico, saj so v njej pripravili bogato razstavo o njegovem Ĺživljenju in delu, v razstaviĹĄÄ?u stekleni dvojÄ?ek pa so razstavili knjige, ki jih je izbral kot njemu najljubĹĄe in najpomembnejĹĄe. Takoj po tem, ko si je ogledal razstavo, nam je povedal: ÂťTo je prva temeljita razstava o mojem Ĺživljenju in delu. Zelo so se potrudili, kar se ne zgodi pogosto, zato sem kar malo ganjen. Ob tem me malo skrbi, da se mi Ĺže bliĹža obdobje, ko se zaÄ?nejo delati evidence. A sam se poÄ?utim ĹĄe mladega. PrviÄ? so me prosili tudi, da predstavim knjige, ki so zaznamovale moje Ĺživljenje. To je bila priloĹžnost, da malo premislim.

Vsak, ki Ĺživi s knjigo, hitro najde ÂťsvojihÂŤ 20 knjig. Verjetno bralcem ne bodo preseneÄ?enje, saj sem iz-

Feri LainĹĄÄ?ek je v velenjski knjiĹžnici uĹžival ob pozornosti, ki so mu jo namenili na razstavi, pa tudi v pogovoru in druĹženju z dobitniki bralne znaÄ?ke za odrasle.

likim veseljem.ÂŤ Obe razstavi si lahko v velenjski mestni knjiĹžnici ogledate ĹĄe ves maj. Sicer pa je veÄ?er zaznamovala tudi uglasbena LainĹĄÄ?kova poezija

samo v zadnjem tednu obiskal 6 slovenskih knjiĹžnic, aprilua je imel 14 nastopov, tako da je res slavil knjigo. ÂťVeseli me, ko vidim, da je knjiga ĹĄe vedno ljudem blizu, da berejo tudi

je skoraj vedno zalomilo. Vesel pa je, da je v zadnjem Ä?asu kar nekaj njegovih knjig doĹživelo ponatis, da bodo kmalu izĹĄle njegove otroĹĄke pesmice o Ĺživalih, izĹĄle so Ĺže zgod-

bice o psiÄ?ku Goldiju, ki je Ä?isto pravi pes – Ferijev spremljevalec na sprehodih ob Muri. Izdal nam je, da je po ĹĄtevilu izvodov med njegovimi ĹĄtevilnimi deli zmagovalec roman Namesto koga roĹža cveti. K temu je dodal: ÂťSkupna naklada je presegla 33 tisoÄ? izvodov. Po ĹĄtevilu izvodov sledi roman ÂťLoÄ?il bom peno od valovÂŤ. Med romani, ki so ÂťpofilmaniÂŤ, je to zagotovo Petelinji zajtrk, ki je dosegel fantastiÄ?nih 200 tisoÄ? gledalcev. ÄŒe merimo po ponatisih, pa je med mojimi deli zmagovalna pesniĹĄka zbirka Ne bodi kot drugi, ki je bila doslej ĹĄestkrat ponatisnjena in je prodana v 12 tisoÄ? izvodih, kar je za poezijo ogromno.ÂŤ Ob tem doda, da se med avtorjem in bralcem vedno ustvari magija, ki zanj pomeni novo rojstvo knjige. ÂťZ vsakim branjem se knjiga rodi znova. To je zame Ä?udeĹž, magija. Zato je branje nekaj tako posebnega, saj noben drug medij v Ä?loveku ne sproĹža takĹĄnih obÄ?utij kot literatura.ÂŤ Tisti, ki berejo Ferija LainĹĄÄ?ka, zagotovo vedo, kaj je hotel s tem povedati. Ker to Ä?utijo ob vsakem branju. đ&#x;”˛

Pesniki brali ob jezeru ...

DruĹĄtvo Revivas Ĺ kale je v nedeljo, 26. aprila, popoldan pri RibiĹĄkem domu ob Ĺ kalskem jezeru na poseben naÄ?in obeleĹžilo svetovni dan knjige. Organizirali so prebiranje pesmi iz zbirke Pod vodo vas, nad vodo glas, ki so jo izdali v lanskem letu, v njej pa so zdruĹžili 79 pesmi 34 avtorjev na temo spreminjanja podobe Ĺ aleĹĄke doline v preteklem stoletju. Na prireditvi, ki so ji dali naslov pesmi za vas, se je predstavilo kar 18 avtorjev, tudi vsi ĹĄtirje nosilni: Dolfe Lipnik, Martin PustatiÄ?nik, Peter Rezman in Gustl TanĹĄek. Nastopili so ĹĄe: JoĹže Ari-

ÄŒestitamo ob prazniku dela

stovnik, Josip BaÄ?ić Savski, Milena BlaĹžiÄ?, Marija Ana DjordjeviÄ?, Miroslava Hrovat, Franc Hudomal, Ivan J. Jakopanec, Marija Jelen, Janez Jelen, Ĺ tefka KovaÄ?, Jule Mlinar, Marjan Prislan, JoĹže SilovĹĄek in BoĹžena TanĹĄek.

Na prijetni terasi RibiĹĄkega doma ob danes idiliÄ?nem Ĺ kalskem jezeru so odmevali verzi, preĹžeti z nostalgijo, lepimi in trpkimi spomini, knapovĹĄÄ?ino in ĹĄe Ä?im. Manjkala ni niti Ĺ kalska pravljica. Prisotnim jo je

prebral Dolfe Lipnik, neutruden kulturni delavec, ki je konec marca praznoval 90. rojstni dan. Na pobudo ene od posluĹĄalk je zbrana druĹžba ob zakljuÄ?ku prireditve njemu v Ä?ast zapela ĹĄe nekaj slovenskih pesmi.

Prireditev Pesmi za vas je bila organizirana kot spremljevalni dogodek v sklopu vseslovenskega projekta NoÄ? knjige, katerega namen je promovirati branje in knjigo. đ&#x;”˛

Vera PogaÄ?ar

... in na Pakensteinu Ĺ martno ob Paki, 23. aprila - NoÄ? knjige je po znanih podatkih zdruĹževala ĹĄtevilne dogodke in prireditve in tudi zaradi tega redÄ?ila obÄ?instvo.

Na gradu Pakenstein v Ĺ martnem ob Paki so zato le maloĹĄtevilni uĹživali ob edinstveni sceni, ki so jo pripravili narava in Ä?lani kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki in Gorenje. Ostanki nekoÄ? mogoÄ?nega gradu so vznemirjali domiĹĄljijo, identiÄ?na kaĹĄÄ?a, pred katero je gorel ogenj pa je dogajanje postavila v ne tako davni, bolj domaÄ?i in prijetni svet druĹženj, posedanja ob mizi in pogovorov. ÄŒlani literarnega druĹĄtva Hotenja, ki so skupaj z domaÄ?imi ustvarjalci pripravili program za ta dogodek, so to dodobra izkoristili.

Poezija in proza sta se dvignili proti mogoÄ?nim drevesom in se zakotalili po bregu proti Ĺ martnemu, ki je Ĺže dremalo v zgodnji noÄ?i. SporoÄ?ilo takih branj in druĹženj na prostem je jasno, literatura sodi v vsako okolje.

Predvsem pa so prviÄ? takole zdruĹžila moÄ?i tri druĹĄtva in gotovo ne zadnjiÄ?.

Zbrane sta pozdravila oba predsednika Drago TamĹĄe in JoĹže Robida, NoÄ?i knjige se je udeleĹžil tudi Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar, ki se je zahvalil ustvarjalcem. Brali sta Mojca Rozman in UrĹĄka Irman iz Ĺ martnega ter Ä?lani druĹĄtva Biserka Kraljić, Tatjana Vidmar, BoĹžena TanĹĄek in Milojka B. Komprej, ki je zbrane nagovorila tudi v imenu ĹĄaleĹĄkih literatov. đ&#x;”˛

MBK

Poslavljanja Ĺ oĹĄtanj, 24. april - Med dogodke minulega tedna se je v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj zapisal glasbeno poetiÄ?ni veÄ?er, ki sta ga izvedla Simona & Dani.

Oba glasbena ustvarjalca, Dani pa tudi poet, sta v okviru nastopa predstavila svoj CD Poslavljanja. Dani BedraÄ?, Celjan, avtor teksta in glasbe, je pred desetletji ustanovil skupino Kladivo, Konj in Voda, s katero je igral folk rock, rock in ljudsko glasbo. Kasneje je deloval sam ali v obÄ?asnih duetih, od leta 2007, ko je ustanovil skupino Aletheia pa se posveÄ?a ustvarjanju znotraj nje.

Posnel je veÄ? kot petnajst CD-jev, zadnja leta s skupino Aletheia. Simona Kropec je prav tako Ä?lanica skupine Aletheia, vokal in kitara, obÄ?asno igra tudi v drugih sestavah. Je odliÄ?na vokalistka pa tudi skladateljica. V Ĺ oĹĄtanđ&#x;”˛ MBK ju sta bila dobro sprejeta, nastopata pa povsod po Sloveniji.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

30. aprila 2015

O sprejemanju drugaÄ?nosti skozi glasbo in ples Nova predstava Ĺ olskega centra Velenje in Glasbene ĹĄole Gvido ima globoko sporoÄ?ilo – Kljub temu je zabavna, predvsem pa glasbeno in plesno Ĺžanrsko razgibana Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. aprila – Predstava Diaspora, ki so jo v borih ĹĄtirih mesecih ustvarili dijaki in uÄ?itelji Ĺ olskega centra Velenje in Glasbena ĹĄola Gvido, je drugaÄ?na. Po uspehu in veÄ? kot 26 ponovitvah lanske predstave Jukebox.app ustvarjalci, ki so bili sami preseneÄ?eni nad sprejemom lanske predstave, z veseljem sprejemajo tudi Ä?estitke za letoĹĄnjo.

Pa Ä?eprav priznajo, da so se zaradi obÄ?utljive tematike, ki so se je lotili v njej, kar malo bali, kakĹĄni bodo odzivi. Strahu ni veÄ?, kot kaĹže, bo tudi nova predstava Ä?isti uspeh.

Plesno-glasbeno predstavo Diaspora so premierno zaigrali 9. aprila. V velenjskem domu kulture so jo do prejĹĄnjega ponedeljka, ko smo si predstavo ogledali tudi mi, odigrali ĹĄestkrat. Samo tisti dan ĹĄtirikrat. Mladim igralcem, plesalcem in glasbenikom se tudi na zadnji, veÄ?erni predstavi ni ÂťpoznaloÂŤ, da je za njimi zelo aktiven dan. Dokazali so – ne prviÄ?, kaj lahko ustvarijo mladi, Ä?e jim damo priloĹžnost in imajo dobre mentorje. Tematika nove predstave je zanimiva, hkrati pa tudi obÄ?utljiva. Govori namreÄ? o medkulturnosti in sprejemanju drugaÄ?nosti. V predstavi pod mentorstvom ĹĄestih uÄ?iteljev nastopa kar 36 dijakov Ĺ olskega centra Velenje in uÄ?encev Glasbene ĹĄole Gvido, ki je zopet poskrbela za izvedbo glasbe v Ĺživo. Prav to da predstavi pristnost, pa Ä?eprav glasbenike in zbor veÄ?inoma vidimo le v sencah luÄ?i, saj so postavljeni v ozadje odra.

Ospredje je prizoriĹĄÄ?e dogajanja na ĹželezniĹĄki postaji in selitve po ĹĄtevilnih drĹžavah sveta, kar ob prebiranju pisem, ki jih na postaji najdeta glavna igralca, prikupna fant in dekle, spretno prepletajo pevski in plesni nastopi. Kostumografija je izredno barvita, igralci, plesalci in glasbeniki prepriÄ?ljivi. Vse skupaj nadgradijo ĹĄe projekcije, igra z odrskimi luÄ?kami in odliÄ?en zvok.

Postali so velika druĹžina Profesorica MaĹĄa KolĹĄek, ki je v Diaspori koreografinja in kostumografinja, je doslej skupaj s svojimi

dijaki ustvarila Ĺže niz predstav. Povedala nam je: ÂťVaditi smo zaÄ?eli ĹĄele konec lanskega koledarskega leta, saj smo decembra ĹĄe vedno igrali lansko predstavo. Za temo letoĹĄnje smo se odloÄ?ili, ker smo Ĺže-

ro resnosti in humorja, predstava je sprejeta tako, kot smo si Ĺželeli.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so letoĹĄnje koreografije povsem drugaÄ?ne kot doslej, saj dijaki pleĹĄejo irske, ĹĄpanske, mehiĹĄke, ciganske plese, drugaÄ?na, bolj zah-

dnji je avtor glasbenih in vokalnih priredb v predstavi, vodi pa tudi glasbeno skupino na odru, ki so jo letos okrepili tudi z dijaki. TomaŞ doda: Že lansko leto se je energija naťe glasbene ťole in dijakov in

AleĹĄ OjsterĹĄek

Brezposelnost, s katero se sooÄ?a sedanja mlada generacija, ostaja teĹžava in dolgotrajno stanje Ĺže nevarno naÄ?enja druĹžbeno tkivo. DeleĹž brezposelnih mladih na ravni drĹžav EU Slovenija v povpreÄ?ju presega, Velenje pa ĹĄe dodatno. Ĺ ele v starostni skupini nad 40 let se obÄ?insko povpreÄ?je pribliĹža slovenskemu. Ker je dinamika tukajĹĄnjega gospodarstva del ĹĄirĹĄe ekonomske slike in globalno pogojenih gibanj, je zato na mestu tudi vpraĹĄanje, ali obstaja kaj, kjer lahko ukrepajo nacionalne ali lokalne skupnosti? Nekaj smo jih v Velenju v zadnjem Ä?asu zaznali, dejavna je tudi mladinska stran, ki se z njo strukturirano pogaja za svoj uspeĹĄnejĹĄi danes in jutri.

Ob prebiranju pisem iz pozabljenega kovÄ?ka na ĹželezniĹĄki postaji nas glavna igralca ob glasbi in plesu popeljeta po ĹĄtevilnih drĹžavah sveta, kjer dobro vedo, kaj je diaspora.

leli narediti korak naprej. Skupaj z glasbeno ĹĄolo Gvido smo Ĺželeli ustvariti nekaj, kar da gledalcu tudi misliti, ne le, da se zabava. Segli smo na obÄ?utljivo podroÄ?je sprejemanja drugaÄ?nosti in drugih kultur.

Tudi na Ĺ CV imamo dijake iz razliÄ?nih kultur, razliÄ?nih drĹžav, kar je bilo pri nastajanju predstave naĹĄa prednost. Bilo pa nas je strah, da s predstavo nehote prizadenemo, zadamo Ä?ustvene boleÄ?ine. Po prvih odzivih sodeÄ? smo naĹĄli pravo me-

tevna je tudi kostumografija. ÂťPorabili smo metre in metre blaga, veliko bleĹĄÄ?ic,ÂŤ doda MaĹĄa, ki nam pove, da vsi sodelujoÄ?i v predstavi zelo uĹživajo, tako na vajah kot na nastopih. ÂťPostali smo velika druĹžina, dijakom pa nastop v predstavi zelo veliko pomeni.ÂŤ Poleg naĹĄe sogovornice so mentorji v predstavi ĹĄe Karmen Mikek, Peter Rozman, Bojana Urbanc in Ksenija Veniger iz Ĺ CV ter TomaĹž PaÄ?nik iz Glasbene ĹĄole Gvido. Sle-

profesorjev Ĺ olskega centra ÂťpoklopilaÂŤ, letos smo to ĹĄe nadgradili. Nadaljevanje sodelovanja je bilo logiÄ?no nadaljevanje uspeha predstave Jukebox. Diaspora je bolj zahtevna ne le po temi, ampak tudi glasbeno; veÄ? je aranĹžmajev, predelav, na odru je veÄ?ja glasbena skupina, stili glasbe so zelo razliÄ?ni, imamo tudi violine, trobentaÄ?e, flavtistko. A to v predstavi, v kateri vse poteka v Ĺživo, deluje zelo naravno, rezultat je odliÄ?en. Kot solisti nastopajo tako dijaki Ĺ CV kot uÄ?enci naĹĄe glasbene ĹĄole.ÂŤ In prav vsi so odliÄ?ni.

Za konec izvemo, da bodo ponovitve Diaspore nadaljevali maja, ko bodo trikrat nastopili na sprejemih, ki jih pripravlja velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, za izven pa bodo spet zaigrali 20. maja. In zagotovo to ĹĄe ne bo vse. Na tihem so si Ĺželeli 10 ponovitev. Sedaj Ĺže vedo, da jih bodo presegli v kratkih dveh mesecih. đ&#x;”˛

Pomladno obarvane skladbe

Tako hitro, kot teÄ?ejo dnevi, meseci in leta, tako hitro je minila Ĺže deveta abonmajska sezona velenjskih godbenikov. Ob njeni najavi so posluĹĄalcem obljubili pet navdihujoÄ?ih veÄ?erov s skrbno izbranim sporedom kot poklon skladateljem

Je podjetniĹĄtvo mladih lahko reĹĄitev

razliÄ?nih kultur in Ä?asov. Obljubo so Ä?lani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, katerega dirigentsko palico vihti MatjaĹž EmerĹĄiÄ?, in njihovi gostje zagotovo izpolnili. Ĺ e veÄ? – poskrbeli so za preseneÄ?enja, ki nam jih ob najavi abonmaja niso

izdali. Razveseljevali so nas glasbeni mojstri, kot sta Mojmir Sepe in UroĹĄ Perić, na zadnjem Spomladanskem koncertu, ki je bil zaznamovan z zgodbami o ljubezni in hrepenenju, pa Tomi Baaron. đ&#x;”˛

Metka Marić

ÄŒlani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so uspeĹĄno konÄ?ali deveto abonmajsko sezono, vabijo, da se jim pridruĹžite tudi pri jubilejni deseti.

Na podlagi usmeritev, ki sta jih objavila OECD in EU, je mogoÄ?e izpeljati nekaj spoznanj, najti nekaj odgovorov. Mladi med 20 in 30 let so tako na primer veliko bolj zainteresirani za samozaposlitev kot starejĹĄi in tako kljub neizkuĹĄenosti in pomanjkanju financ podjetniĹĄtvo vidijo kot moĹžno kariero. Kakorkoli pa, samo 4 % v skupini 15 do 24 let je samozaposlenih (v EU), v veÄ?ini gre tako za zelo mala podjetja v primerjavi s 15 %, ki jih predstavljajo podjetja odraslih. DeleĹž v Sloveniji je pod povpreÄ?jem in znaĹĄa le dobra 2,5 % med mladimi in 12 % med odraslimi. V tej starosti se mladi sicer ĹĄolajo, vendar pa je nizek deleĹž tudi odraz obstojeÄ?ih ovir, ki onemogoÄ?ajo vzpostavitev podjetja. PodroÄ?ja, na katera se podjetja mladih usmerjajo, sta predvsem gradbeniĹĄtvo in informatika. Delujejo preteĹžno lokalno, vendar so v primerjavi s starejĹĄimi bolj odprta za internacionalizacijo. VeÄ?ina mlajĹĄih deluje s krajĹĄim delovnim Ä?asom, kar jim omogoÄ?a zmanjĹĄati poslovni riziko in pridobiti pomembne izkuĹĄnje. Ker noben zaÄ?etek ni lahek, tudi podjetja mladih delijo enako usodo kot med odraslimi, deleĹž neuspeĹĄnih je veÄ?ji, kar pa bi teĹžko ocenili kot preseneÄ?enje, glede na ĹĄtevilne ovire, s katerimi se mladi sooÄ?ajo - pomanjkanje izkuĹĄenj, financ, omreĹžij ipd. in z veliko konkurenco v sektorjih, v katerih naÄ?rtujejo delo.

Vendarle pa obstaja nekaj spodbudnih trendov, ki bi jih veljalo izpostaviti. Podjetja mladih, ki obstanejo, imajo v povpreÄ?ju veÄ?ji potencial rasti kot podjetja odraslih. Med temi, ki obstanejo tri leta, imajo tista, ki jih vodijo mladi, v povpreÄ?ju dvakrat veÄ?jo rast kot podjetja, ki jih vodijo starejĹĄi od 40 let.

MogoÄ?e se je strinjati z avtorji, da bi za boljĹĄe ukrepanje potrebovali veÄ? podatkov, vendarle pa je mogoÄ?e Ĺže na teh spoznanjih sporoÄ?ilo jasno – Ä?eprav je podjetniĹĄtvo mladih tvegano in ga ne velja videti kot naÄ?in spopadanja z brezposelnostjo, pa ima potencial seznanjanja mladih z realnimi priloĹžnostmi. Ustvarjanje okolja v tej smeri je tako smiselno in z razvojem je priÄ?akovati koristi za druĹžbo v celoti. Lahko sicer vztrajamo na staliĹĄÄ?u, da je odpiranje novih delovnih mest stvar gospodarstva, vendarle pa izpostavljenih znaÄ?ilnosti tudi ne velja zanemariti. Ĺ e posebej, ker obstaja veÄ? dobrih praks, ki so jih uspeĹĄno razvile ravno negospodarske sfere - regije in obÄ?ine. Njihov (primeri NemÄ?ije, ZDA, VB, Francije) hiter pregled pokaĹže, da gre v veÄ?ini primerov za podobne principe. Ti vkljuÄ?ujejo denarne vloĹžke in profesionalno podporo. Mladinske podjetniĹĄke pobude tako prejmejo kombinacijo kulturnega, socialnega in finanÄ?nega kapitala.

Na ravni obÄ?ine lahko tako kar hitro prepoznamo nekaj ukrepov, ki gredo v tej smeri, ostaja odprto vpraĹĄanje, ali imamo med njimi dovolj povezav. Ali naÄ?rtno vzgojo mladih, da znajo delovati projektno in programsko (hiter pregled instrumentov namenjenih mladim (npr.

Erasmus+) pokaĹže, da so velenjske mladinske organizacije v zadnjem razpisnem roku skorajda nadpovpreÄ?no uspeĹĄne - projekti Mladinskega centra Velenje, Mladinskega sveta Velenje, taborniki iz rodu Lilijski griÄ? Pesje) dovolj dobro napeljemo ĹĄe v naslednjo stopnjo, ali imamo razvitih dovolj motivacijskih dejavnikov, da znanja zdruĹžimo z mladostno motivacijo in spoznanjem, da ju je mogoÄ?e uÄ?inkovito prevesti v kariere in celo podjetja? Potrebujemo dovolj kritiÄ?ne presoje, saj se ne morem znebiti obÄ?utka, da postanemo prehitro zadovoljni. Zgovorna je namreÄ? statistika, da se poveÄ?uje deleĹž posameznikov, ki se zaposlujejo zunaj obmoÄ?ja obÄ?ine.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 11

Novinarji smo obiskali Zagreb Novinarji celjskega druĹĄtva, v katerega se povezujemo tudi VelenjÄ?ani, tradicionalno organiziramo tudi kakĹĄen izlet, da si tako ĹĄirimo obzorja, pa tudi za to, da skupaj preĹživimo kakĹĄno prijetno urico. V dobrih starih Ä?asih so bili to veÄ?dnevni izleti, ki pa si jih zdaj teĹžko privoĹĄÄ?imo. OdloÄ?itev, da

gremo tokrat na enodnevnega, je bila oÄ?itno prava. Ĺ˝e dolgo se nas ni odzvalo toliko (avtobus smo napolnili do zadnjega kotiÄ?ka), razpoloĹženje pa je bilo kljub aprilskemu vremenu odliÄ?no.

Obiskali smo grad Tabor v HrvaĹĄkem Zagorju, prisluhnili pripovedim o Veroniki DeseniĹĄki in Celj-

skih grofih, pokusili zagorske dobrote in jo mahnili do Zagreba, ki vedno znova navduĹĄi. Med drugim smo si ogledali Muzej prekinjenih zvez in se zamislili ob mnogih pretresljivih izpovedih. Seveda smo uĹživali tudi v tamkajĹĄnjih kavarnicah. Bili pa smo ĹĄe v slovitem gledaliĹĄÄ?u Kerempuh, kjer smo se do

solz nasmejali satiri na aktualne hrvaĹĄke razmere Made in HrvaĹĄka. Marsikaj v igri nas je spominjalo na politiÄ?no dogajanje doma.

Sicer pa je za naĹĄe druĹĄtvo pomladanski Ä?as obiÄ?ajno zelo ustvarjalen. UredniĹĄki odbor je Ĺže zaÄ?el pripravljati naĹĄo humoristiÄ?no revijo Pipec, izĹĄla naj bi na zaÄ?etku junija, 30. maja pa naÄ?rtujemo prav tako tradicionalno novinarsko kegljanje. đ&#x;”˛

GLASBENE novice Ravnjak na snowboardu in Mourad Derbal-Mury v ringu, vsak virtuoz na svojem podroÄ?ju. Njihove vragolije se v videu prepletajo z vragolijami vraĹžje gibÄ?ne plesne skupino Dragon Ladies oz. ZmajÄ?ic.

Spajsice spet skupaj?

Prihodnje leto bo minilo 20 let od nastanka nekoÄ? zelo priljubljene britanske dekliĹĄke skupine Spice Girls.

Ob tem so se pojavili namigi, da naj bi se dekleta, ki sicer ne nastopajo veÄ? skupaj, ponovno zbrala. Govori-

Catalogue (FRA) in Nakajima (SLO) v eMCe placu Dan po prazniku dela, v soboto, 2. maja, velenjski eMCe plac vabi na koncert dveh zasedb. Nakajima je bend, ki je nastal iz pepela preminule velenjske zasedbe Wreck. Njihova glasba je nekakĹĄna meĹĄanica noise rocka, punka, hardcora 80-ih in ĹĄe Ä?esa. Gre za meĹĄanico glasbenih izkuĹĄenj Ä?lanov iz njihovih predhodnih zasedb (Wreck, Stranci, It's Not 4 Sale, Daddy's Pudding, Platfuzz, Wasserdicht ‌). Drugi na-

bolj popularnega glasbenega izvajalca. Premagala je Modrijane in Jana Plestenjaka in tako dobila svojega drugega viktorja. Nagrade sta bili tako Tanja kot njena zaloĹžba Gong Records zelo veseli, saj pomeni izjemno priznanje njenemu delu. V lanskem letu se je ĹĄe bolj angaĹžirala in pripravila material za novi album, pripravila zelo uspeĹĄno promocijsko turnejo z dvajsetimi samostojnimi koncerti, posnela tri videospote, organizirala tri ekskluzivne dogodke – Ĺ˝agarije in se udeleĹžila veÄ? kot trideset dobrodelnih prireditev. Vse to so ves Ä?as spremljali njeni zvesti posluĹĄalci, glasbeni uredniki in

Legendarna velenjska skupine AVE predstavlja novo skladbo z naslovom Ljubezen za vse / U ime ljubavi. Singl je nastal kot plod sodelovanja skupine z legendarnim pevcem Alenom Islamovićem, nekdanjim vokalnim solistom skupin Divlje jagode in Bijelo dugme. AVE sicer pripravljajo svoj tretji album, novi singl pa je po skladbi Mavrica Ĺže drugi, ki ga predstavljajo pred izidom ploĹĄÄ?ka. Velenjska skupina se letos odpravlja tudi na tritedensko jesensko turnejo po JuĹžni Ameriki, ko bodo nastopili v Argentini, Braziliji, Urugvaju in ÄŒilu.

Neisha v novi podobi Neisha je pri pripravi svojega novega singla z naslovom We Can Die Young zdruĹžila moÄ?i s ĹĄvicarskim producentskim dvojcem Empirical Brothers, kar je v njen glasbeni izraz vneslo povsem nov pridih. Z novim valom sveĹžine dobi skladba v slogu trapa in hip-hopa ĹĄe dodatno razseĹžnost, postane ĹĄe bolj drzna, hkrati pa postreĹže z adrenalinskim videom, pod katerega se je podpisal Marko Maag. V njem nastopajo Rok BagoroĹĄ na motorju, Tim Kevin

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ANDREJ Ĺ IFRER - Ĺ˝enske morajo imeti ta zadnjo 2. PLIĹĄ - Besede, besede 3. 6 PACK ÄŒUKUR - KeremiÄ?arski bluz

mz

ÂťVeronika DeseniĹĄkaÂŤ, ki se je slikala z nami, nam je priÄ?arala ĹĄtevilne zgodbe

Ave posneli skladbo z Alenom Islamovićem

11

107,8 MHz

30. aprila 2015

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Grajski kvintet - Dajmo Peter Skupina Nevihta - JoÄ?em Juhej - Mala moja Ansambel Tonija Verderberja - VraÄ?am se domov Popotniki - Si rekla Mladika - Ko sem zaljubljena Ĺ ok kvintet - Ta punca naĹĄa Tik tak - Tik tak polka Veseli Dolenjci - VenÄ?ek domoljubnih PajdaĹĄi - KoĹĄÄ?ek sreÄ?e

www.radiovelenje.com

MARAAYA 24 predstavnikov letoĹĄnje Evrovizije se je 19. aprila zbralo v Amsterdamu, kjer so nastopili na posebnem koncertu pred izborom.

Med njimi sta bila tudi Ä?lana dueta Maraaya, ki pred odhodom na Dunaj 5. maja pripravljata poseben dogodek, posveÄ?en letoĹĄnjemu evrovizijskemu nastopu.

MANOUCHE

ce je sproĹžila nekdanja Ä?lanica Melanie Brown, znana kot Mel B, ki je namignila, da goji upanje, da bi se dekleta ob obletnici spet zbrala. Po razpadu so Ĺže nastopila skupaj, in sicer leta 2012 na zakljuÄ?ku olimpijskih iger v Londonu. V devetdesetih letih zelo popularno skupino so poleg Melanie Brown sestavljale ĹĄe Victoria Beckham, Geri Halliwell, Emma Bunton in Melanie Chisholm. Delovale so v letih 1994 do 2000, nato so se razĹĄle in se ponovno vrnile v letih 2007–2008, nato pa dokonÄ?no razpadle. Po svetu je skupina prodala veÄ? kot 80 milijonov izvodov singlov in albumov.

Skupina Manouche je za pesem 'Stisn se k men' v goste povabila Alenko Godec. Poleg skladbe vzbuja zanimanje videospot v obliki animacije, katerega reĹžijo je prevzel Marco Grabber, ki sicer v zasedbi nastopa kot DJ in je del kolektiva Ĺže od samega zaÄ?etka.

MAGNIFICO

stopajoÄ?i ta veÄ?er pa bo francoski bend Catalogue, post punk trio iz Marseillea, ki se je na sceni pojavil leta 2012. Njihova glasba temelji na hipnotiÄ?nem ritmu in ostrem zvenu kitar, v ozadju pa se sliĹĄi Ĺženski glas s francoskim naglasom, ki divje prepeva ali ĹĄepeta besedilo pesmi. Koncert se bo priÄ?el ob 21. uri.

Drugi viktor za Tanjo Žagar Na letoťnji podelitvi viktorjev je Tanja Žagar osvojila viktorja za naj-

Magnifico se po sedmih letih vraÄ?a z novo skladbo. Tivoli je prva pesem z njegove prihajajoÄ?e ploĹĄÄ?e, posveÄ?ene poslednjim romantikom in veÄ?nim ide-

medijske hiĹĄe in jo na koncu tudi zasluĹženo nagradili. Viktor ji daje nov zagon, zato tudi v letoĹĄnjem letu Ĺže pripravlja material za novi album, ki bo izĹĄel novembra in ga bo zaznamovala z velikim koncertom v Ljubljani ob 10. obletnici samostojne glasbene poti.

alistom. Naslov ploĹĄÄ?e in hkrati prvega singla vzbuja spomine in slika razglednico iz parka Tivoli, s katero se lahko poistoveti vsak, ki se je kdajkoli sprehodil skozenj.

AVTOMOBILI NovogoriĹĄka zasedba Avtomobili po albumu Pozna pomad, ki je izĹĄel leta 2012, napoveduje nov album.

Na njem bo enajst skladb, prve pa so Şe posnete. Kot je povedal frontman skupine, Marko Vuksanović, bo glavna tema albuma, ki sicer ťe nima naslova, zima.

Nov album naj bi luÄ? sveta ugledal jeseni.

FOLK IDOLI Lani so uspeĹĄno nastopili na Melodijah Morja in Sonca 2014 in s singlom Dobro jutro osvojili zlato plaketo za aranĹžma. V teh dneh pa predstavljajo novi single in videospot z naslovom Trik. Avtor skladbe je Bor Zuljan, kitarist skupine Ĺ ank Rock, pod videospot pa se je podpisal Andrej Pratnemer.

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

30. aprila 2015

frkanje » Levo & desno «

Pravo in prav Nekaterim se vse bolj dozdeva, da ima v našem pravu vsak svoj prav!

Že slišano

⏫

»Ne se hecat. Kdo je pa pomislil na to, da je 1. april dan šaljivcev in lažnivcev? Za sejo nadzornega odbora je bil izbran naključno. Če ti kaj pomaga, ti lahko povem, da smo odločitev, da je zaključni račun proračuna Občine tak, kot mora biti, sprejeli po temeljitem pregledu deset dni po tistem, ko smo se sestali,« je namigovanja, da bi lahko bilo na 1. april kaj narobe, svetnika Borisa Lambizerja zavrnil predsednik nadzornega odbora Milan Kopušar. Da se s financami ni šaliti, bo pa že vedel. Sam je bil nekdaj župan.

Priča smo bili novemu shodu proti umestitvi hitre ceste skozi območje Braslovče. Nov shod, sicer pa nič novega.

⏫

»A ti kaj veš, kdo je Šolo zdravja v Šoštanju preimenoval v Oranžno invazijo?« se je podžupan Viki Drev z vprašanjem obrnil na predstavnico za stike z javnostjo Tjašo Rehar. »Tudi če bi vedela, ne bi povedala,« je bila odločna. Ta barva ima v Šoštanju več pomenov. Enega je dobila še v času Oranžnih cunamijev, ki pa so kasneje, resnici na ljubo, pobledeli. Nekateri so se celo prelili v povsem drugo barvo.

Veliki teden Za nekatere je ta teden spet veliki teden. Če so združili Dan upora s praznikom dela. Za druge je bil veliki teden prejšnji.

In zaradi odmevov še vedno traja.

Pogled naprej

⏪

»Kako smo ga včasih fedrali! Kako smo kopali.

Kako smo držali skupaj ... Kakšni časi so to bili,« je nekdanjemu direktorju Premogovnika dr. Francu Žerdinu rekel upokojeni rudar Fadil Krupić – Beli in se potožil: »Zdaj pa ... Boš verjel ali ne, včasih ne morem spati, ko premišljujem, kako globoko danes koplje rudar.«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

V lončku jogurta mleko krav iz 60 različnih kmetij OriginTrail je ime aplikacije, ki so si jo zamislili in jo oblikovali mladi Slovenci, združeni v podjetje Prospeh, in katere namen je preverba porekla mleka v mlečnih izdelkih.

Postopek je zelo preprost: potrebuje le pametni telefon z operacijskim sistemom android ali ios in naloženo omenjeno aplikacijo. Ko na izdelku, na primer jogurtu, poskeniramo črtno kodo, se na zaslonu mobilnika pokažejo osnovne informacije o izdelku, kot sta njegov opis

in tabela prehranske vrednosti. Za preverjanje porekla mleka pa mora vnesti še datum poteka uporabnosti in že se v zelenih balončkih prikažejo lokacije krajev, od koder so kmetije, ki so dale mleko zanj, njihova povprečna oddaljenost od mlekarne in pot, ki jo je do te opravila cisterna z mlekom. Prvi rezultati so pokazali, da je lahko v lončku jo-

gurta mleko od krav iz 60 različnih kmetij, v hlebcu sira pa je lahko zamešano mleko iz več kot sto kmetij.

Za zdaj je z OriginTrailom mogoče preveriti le poreklo mleko v izdelkih mlekarne Celeia, se pa v podjetju pogovarjajo še za sodelovanje z nekaterimi drugimi proizvajalci.

Definicija popolnosti Več kot leto dni so obdelovali, polirali in izpopolnjevali diamant, ki je bil tokrat na dražbi v hiši Sotheby‘s.

Gre za brezhiben 100-karatni diamant, ki je na voljo le redko. »V zadnjih 25 letih je bilo na dražbah doslej le šest primerljivih diamantov, ki tehtajo več kot 100 karatov,« so povedali v dražbeni hiši. »Gre za definicijo popolnosti,« je ocenil direktor oddelka za dragulje in povedal, da je bil diamant prodan za 22,1 milijona ameriških dolarjev (nekaj več kot 20 milijonov evrov). »Barva je bolj bela od bele, nima nobenih notranjih nepopolnosti in je tako prozoren, da bi ga lahko primerjal le z bazenom ledene vode,« so še povedali v dražbeni hiši.

Kitajci na skušali spremeniti gen na zarodkih Ne glede na žive diskusije okrog etičnosti pokusov na človeških zarodkih so kitajski znanstveniki te dni objavili informacijo, da so uspešno spreminjali genome človeških zarodkov. Kot so zapisali, so zarodke dobili iz klinike za zdravljenje

neplodnosti, pri čimer zarodki sami niso bili sposobni za življenje, saj so bili oplojeni z dvema semenčicama in so imeli dodaten niz kromosomov. Na teh zarodkih so torej kitajski znanstveniki poskušali spremeniti gen, ki je odgovoren za beta-thalassaemio, potencialno smrtno krvno bolezen. Uporabljali so tehniko za gensko manipulacijo CRISPR/Cas9, na koncu pa ugotovili, da ima ta metoda (pre)resne omejitve, da bi jo lahko uporabljali v medicinske namene. Kot so še opisali,

so manipulirali z geni 86 zarodkov in počakali 48 ur, da bi videli, ali je spreminjanje genoma uspelo. Preživelo je 71 zarodkov. 54 so jih nato testirali in ugotovili, da je le pri 28 prišlo do uspešnega spoja genskega materiala, a je le del vseboval nadomestni genski material.

Test za hiv za domačo uporabo

v odgovor na virus - v kapljici krvi.

Ob pozitivni diagnozi se na pripomočku za testiranje pojavita dve vijolični črtici.

Svetovni splet na papirju Britanska študenta sta si zastavila težko vprašanje: koliko papirja

Vprašanje Po zadnjih dogajanji pri nas je Slovenija spet razdeljena na dva dela. Eni menijo, da je končno zmagalo sodstvo, drugi, da je doživelo veliki udarec. Težko je reči, ali je tudi v tem primeru resnica nekje vmes.

Na Triglav!

V enem od celjskih trgovskih centrov je na ogled kopija Aljaževega stolpa s Triglava v naravni velikosti. Glede na to, kako pridno se nekateri slikajo ob njem, bomo imeli pri nas kmalu še več takih, ki se bodo hvalili, da so bili na Triglavu!

Čistke Spomladanske očiščevalne akcije so večinoma mimo. Nekateri pa se zadnji čas bojijo kakšnih drugih pomladnih očiščevalnih akcij.

V Veliki Britaniji je odslej napro-

daj prvi zakonsko odobreni test za preverjanje prisotnosti virusa hiv za domačo uporabo. Test, ki ga posameznik opravi sam, obljublja rezultat, ki naj bi bil pravilen v 99,7 odstotka, in to v zgolj 15 minutah. »To, da veš, kakšen je tvoj status glede hiva, je ključnega pomena, začetek prodaje tega proizvoda pa bo ljudem omogočil, da se diskretno testirajo, ko želijo in kjer se počutijo udobno,« je dejala ustanoviteljica podjetja, ki test prodaja. Hiv Self Test, kot se imenuje proizvod za samotestiranje, se odzove na protitelesa - beljakovine, ki jih telo tvori

Mladi so na lepakih predstavili svoj pogled na to, kakšna bo Šaleška dolina čez 15 let. Nekaterim se je zdelo to nemogoče, saj še mnogi odrasli ne vedo, kakšna naj bi bila.

bi potreboval človek s tiskalnikom, da bi mu uspelo natisniti ves svetovni splet? In sta se lotila iskanja odgovora. Predpostavila sta, da povprečna spletna stran (medmrežje jih sestavlja približno 4,5 milijarde) v natisnjeni obliki zaseda dobrih 30 listov formata A4. Rezultat: za celotni splet bi potrebovali približno 136 milijard papirnatih listov standardnega formata A4; če bi to nepredstavljivo gmoto papirja zložili v en sam stolp, bi bil visok več kot 13 tisoč kilometrov, kar je več od premera Zemlje.

Umazano delo Nikakor ni res, da imajo vsi inšpektorji le lepo pisarniško delo. Nekateri imajo tudi umazano. Brskajo po odpadkih!

Knjižna Slišimo opozorila, da Slovenci vse manj kupujemo knjige. Če bi imelo več Slovencev knjižnice (delovne) bi verjetno tudi po knjigah bolj posegali.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

ZANIMIVO

30. aprila 2015

BraslovÄ?ani ponovno proti hitri cesti BraslovÄ?e, 22. aprila - Civilna iniciativa BraslovÄ?e se je s protestom znova odloÄ?no postavila v bran kmetijskim povrĹĄinam, ki so, kot pravijo Şrtveno jagnjeÂŤ bodoÄ?e trase avtoceste. Ocenjujejo, da hoÄ?e drĹžava izpeljati tisto razliÄ?ico avtoceste, ki je draĹžja, daljĹĄa in uniÄ?uje rodovitno prst. Menijo, da za vsem stoji t. i. Âťvelenjski lobiÂŤ in da se je vlada marca oÄ?itno vdala politiÄ?nim pritiskom iz Velenja, ki drugim obÄ?inam vsiljuje svoje kaprice, med tem, ko je v njihovi obÄ?ini potek trase, ne glede na to, katero varianto trase izberejo, povsem enak. ÂŤMotiv ni navezati Gorenje, ker to zagotavljata obe trasi. Ali Ĺželijo na raÄ?un BraslovÄ?anov in ostalih davkoplaÄ?evalcev reĹĄevati nasedle zemljiĹĄke ĹĄpekulacije povezanih oseb ali pa je vmes kakĹĄna druga sporna energetska investicija,Âť so zapisali.

Na protestu so se jim pridruĹžili ĹĄe predstavniki Civilne iniciative Ĺ martno ob Paki, ki podobno nasprotujejo predvideni trasi.

StaliĹĄÄ?a velenjske obÄ?ine so sicer jasna. ÄŒimprejĹĄnja povezava na hitro cesto, pri Ä?emer diskusijo, katera razliÄ?ica je najustreznejĹĄa, prepuĹĄÄ?ajo strokovnjakom. Jasno pa je, da bolj zagovarjajo razliÄ?ico, za katero menijo, da jim bolj ustreza.

O pomislekih civilne iniciative iz Ĺ martnega ob Paki in o odgovoru vlade braslovĹĄki civilni iniciativi, piĹĄemo posebej.

Ta trasa za nas ne bo nikoli sprejemljiva

Pojasnilo ministrstva ob protestu v PariĹžljah

Civilna iniciativa Ĺ martno ob Paki proti trasi hitre ceste F 2/2 MoÄ?no poslabĹĄanje bivalnih pogojev blizu 300 prebivalcev Tatjana PodgorĹĄek

Med protestniki v PariĹžljah pri BraslovÄ?ah so bili tudi nekateri Ä?lani Civilne iniciative Ĺ martno ob Paki. ÂťTa trasa tudi za nas ne bo nikoli sprejemljiva in naredili bomo vse, da se ne bo nikoli uresniÄ?ila,Âť nam je dejal njen predstavnik Martin PodgorĹĄek in nadaljeval: ÂťMi ne postavljamo toliko v ospredje velikosti kakovostnih kmetijskih zemljiĹĄÄ?, ki bi jih cesta uniÄ?ila, Ä?eprav te tudi v naĹĄem okolju niso zanemarljive.

NaĹĄ najtehtnejĹĄi argument proti trasi je moÄ?no poslabĹĄanje bivalnih razmer blizu 300 prebivalcev predvsem vaĹĄke skupnosti Podgora v

obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in sosednjega naselja Podvin v obÄ?ini Polzela.

Med njimi so mlade druĹžine, ki so si ĹĄele zgradile svoje domove ali jih ĹĄe gradijo, cesta pa bi potekala 50 do 100 metrov od njihovih hiĹĄ. Zaradi CO2, praĹĄnih delcev in ĹĄe Ä?esa obstaja veliko tveganje za bolezni dihal, kar so potrdile raziskave.

To, da je varianta ceste F2 -2 prava reĹĄitev za boljĹĄo cestno povezavo za Zgornjo Savinjsko dolino, je navadna manipulacija. ObÄ?ani bi se vozili pribliĹžno 6 kilometrov dlje v Podgoro za to, da bi obrnili proti Velenju.ÂŤ PodgorĹĄek je ĹĄe dejal, da bi trasa onesnaĹžila tudi gozdni rob gore Oljke, saj bi v dolĹžini treh kilometrov od kamnoloma v Podgori

potekala v 5 do 5,5 % klanÄ?ini, kar pomeni, da bi se dvignila za pribliĹžno 110 metrov.

Za zdaj se predstavniki civilne iniciative s svojimi zahtevami pri vodstvu obÄ?ine Ĺ martno ob Paki ĹĄe niso oglasili, ker so ÂťzagnaliÂŤ aktivnosti znova po objavi informacije o vnoviÄ?ni aktualnosti trase F 2-2. ÂťZ vodstvom lokalne skupnosti smo se pogovarjali o prvotni trasi F2, ki bi sekala lokalno skupnost na dva dela in tej je takrat nasprotovalo tudi samo, glede trase F 2 -2 pa je bilo neodloÄ?no.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko Ä?lanov ĹĄteje Civilna iniciativa Ĺ martno ob Paki, je Martin PodgorĹĄek odgovoril: ÂťPristopno izjavo je leta 2010 oziro-

Martin PodgorĹĄek: ÂťTrasa F2 -2 ni razvojna priloĹžnost obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, bolj zaviralka turizma kot prednostne gospodarske panoge v lokalni skupnosti.ÂŤ

ma 2011 podpisalo 780 prebivalcev obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Trenutno se sestaja blizu 50 ljudi. Aktivnosti nameravamo razĹĄiriti, saj menimo, da bi glede trase morali kaj reÄ?i ĹĄe mnogi drugi, med drugim Ä?lani turistiÄ?nega in planinskega druĹĄtva, saj bi izgubili eno najbolj obiskanih ređ&#x;”˛ kreacijsko turistiÄ?nih poti.ÂŤ

To je bila velikonoÄ?na pisanka Medtem ko ni niÄ? nenavadnega, da krava povrĹže dve teleti, so trojÄ?ki prava redkost. Po nekaterih podatkih naj bi trojÄ?ke skotila le ena krava od desettisoÄ?ih. Na velikonoÄ?no soboto se je to zgodilo na kmetiji Milice in Franca Vinder Hrustelja v ÄŒrnovi, kjer je krava Lena skotila tri teliÄ?ke. ÂťKar verjeti nista mogla besedam sina, ki je ob prihodu iz hleva dejal, da imamo trojÄ?ke, da so vsi Ĺživi in da migajo. Krava je skotila prehitro, za vse je poskrbela sama. To je bila res lepa velikonoÄ?na pisanka, ki smo je bili zelo veseli,ÂŤ je dejala na obisku Milica in nadaljevala: ÂťPomembno je, da je naraĹĄÄ?aj zdrav. Ĺ˝elimo si, da bi bile plemenske, vendar bomo poÄ?akali na mnenje veterinarja in njegova nadaljnja navodila.ÂŤ Na kmetiji imajo v tem trenutku 17 glav Ĺživine, ukvarjajo se predvsem s prirejo bikov in mleka. Slednjega oddajo mlekarni v Arji vasi 42 tisoÄ? litrov na leto. ÂťKmetija je majhna. Sodi med hribovske, zato je veliko roÄ?nega dela.

Obdelava vsak koĹĄÄ?ek zemlje. Imamo 16 hektarjev lastnih povrĹĄin, od tega je 9 hektarjev gozda, hektar pa imamo v najemu. Dela je od jutra do veÄ?era dovolj za oba, za preĹživetje pa ne. MoĹž je k sreÄ?i Ĺže upokojen. Vse, kar zasluĹživa, vlagava v razvoj kmetije.ÂŤ Nova kmetijska politika, pravi Milica, je pisana na koĹžo velikim kmetijam, ki obdelujejo velike povrĹĄine na ravninah. Namesto da bi na majhne in ĹĄe hribovske povrhu drĹžava bolj gledala, jih oÄ?itno Ĺželi uniÄ?iti. ÂťPoudarjajo pomen samooskrbe, delajo pa povsem drugaÄ?e. Vajeni smo trdega, poĹĄtenega kmeÄ?kega dela, zato vztrajamo. Upava, da bo vsem razmeram navkljub najina prizadevanja nadaljeval eden od treh otrok, Ä?eprav se vsi izobraĹžujejo.ÂŤ NaÄ?rtov imajo veliko. Kdaj jih bodo lahko uresniÄ?ili, pa sogovornika ne vesta. Marsikaj je treba posodobiti. ÂťPostopoma se bomo lotevali stvari. Veliko je vredno, da delamo poĹĄteno in Ĺživimo skromno. S Ä?isto vestjo mirno zaspiva, ko utrujena leĹževa k poÄ?itku. Upava, da bodo kdaj priĹĄli boljĹĄi Ä?asi in da nama bo sluĹžilo zdravje,ÂŤ sta ĹĄe dejala ob slovesu Milica in Franci. đ&#x;”˛

Tp

Milica in Franci z naraĹĄÄ?ajem – tremi teliÄ?kami

Podatki, s katerimi je na protestu proti hitri cesti F2-2 ÂťoperiralaÂŤ Civilna iniciativa BraslovÄ?e, niso toÄ?ni – Poleg dolĹžine trase in cene je treba upoĹĄtevati ĹĄe druge dejavnike PariĹžlje – Ljubljana, 23. aprila Ministrstvo za okolje in prostor je po sredinem protestu civilne iniciative BraslovÄ?e, ki so ga v PariĹžljah pripravili zaradi nestrinjanja z gradnjo hitre ceste proti Velenju na trasi F2-2, na medije naslovilo nekaj pojasnil o njihovih izjavah, saj naj ne bi bile toÄ?ne. Investicijska vrednost trase F2-2 Velenje– Ĺ entrupert po idejnem projektu iz avgusta 2012 znaĹĄa 314 milijonov evrov in ne 480 milijonov evrov, kot navaja civilna iniciativa. Poudarjajo, da se ta ĹĄtevilka ne sme primerjati z ocenjenimi vrednostmi drugih variant trase, ker za druge variante ni bil izdelan natanÄ?en idejni projekt, ampak so investicijske ocene samo na ravni ĹĄtudije variant.

Varianta F2-2 Velenje–Šentrupert je bila glede na prvotno varianto F2 spremenjena in v velikem delu umaknjena s kmetijskih zemljiĹĄÄ? v Savinjski dolini na poboÄ?je Gore Oljke. Vsaka trasa pa poleg dobrobiti za veliko veÄ?ino prebivalcev prinese tudi drugaÄ?ne vplive, zato bodo vsi posegi v namakalne sisteme in hmeljske ĹžiÄ?nice ob gradnji sanirani. Ob tem na ministrstvu za okolje poudarjajo, da je prostorsko naÄ?rtovanje in umeĹĄÄ?anje objektov v prostor vedno iskanje kompromisnih in izvedljivih reĹĄitev, pri Ä?emer ni mogoÄ?e sprejemati odloÄ?itev le na osnovi ozkih segmentov, kot so kmetijska zemljiĹĄÄ?a, dolĹžina trase in cena, ampak je potrebna analiza, povezava in sinteza vseh dejavnikov, tudi gospodarskih, socialnih in

okoljskih. Varianta F2 je bila Ĺže leta 2008 strokovno ocenjena kot celostno najustreznejĹĄa trasa v ĹĄtudiji variant, ki je obravnavala in analizirala vse te vidike.

Na ministrstvu poudarjajo ĹĄe, da umeĹĄÄ?anje 3. razvojne osi v prostor poteka Ĺže dobrih deset let, cesta pa je vitalnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj savinjsko-ĹĄaleĹĄke in koroĹĄke regije. ÂťVlada je ocenila, da je treba desetletno umeĹĄÄ?anje zakljuÄ?iti in da je smiseln kompromis naÄ?rtovanje nove ceste po varianti F2-2. Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima vsaka trasa v nekem segmentu svoje pomanjkljivosti. Na trasi Velenje–Šentrupert so to kmetijska zemljiĹĄÄ?a, na trasi Velenje–Podlog ohranjanje narave, na trasi Velenje–Arja vas pa zapiranje koridorja, poleg tega pa ta ne bi reĹĄila teĹžav s prometom v mestu Velenje in navezave na traso od Pesja do KoroĹĄke, ki je v prostor Ĺže umeĹĄÄ?ena. Že iz ĹĄtudije variant izhaja, da je varianta F2-2 prometno uÄ?inkovita, ustrezno reĹĄuje promet v Velenju, ohranja prost koridor na obstojeÄ?i cesti Arja vas–Velenje, omogoÄ?a nemoteno prometno povezavo KoroĹĄke z osrednjo Slovenijo tudi med gradnjo, ustrezno navezuje turistiÄ?na obmoÄ?ja Zgornje Savinjske doline ter se navezuje na Ĺže umeĹĄÄ?en odsek Velenje jug–Slovenj Gradec jug. To varianto podpira tudi gospodarstvo in obÄ?ine Zgornje Savinjske ter Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ ĹĄe dodajajo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

30. aprila 2015

Mladi risali naĹĄo prihodnost

Zmagovalci gredo na izlet

OsmoĹĄolci sedmih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline so s plakati sporoÄ?ili, da se boj za boljĹĄe okolje nikoli ne konÄ?a – Leta 2030 so ÂťupaliÂŤ narisati tudi hitro cesto in novo Ĺželeznico Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. aprila – Letoťnji dan Zemlje, ki so ga po vsem svetu obeleŞili prejťnjo sredo, je potekal pod geslom: "Mi moramo prevzeti vodenje." Cilj dneva Zemlje je spodbuditi vse ljudi k dejavnemu in odgo-

ĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, veliko novega o ekoloĹĄkih prizadevanjih v dolini je izvedelo veÄ? kot 300 osmoĹĄolcev. Kot so nam povedali, so uĹživali, saj gre za ÂťneĹĄolskoÂŤ podajanje znanja, v katerega so aktivno vkljuÄ?eni tudi sami.

LetoĹĄnji projekt je bil Ĺže 21. po vr-

pozdravu osnovnoĹĄolcem v dvorani Centra Nova poudaril tudi velenjski podĹžupan dr. Franc Ĺ˝erdin, ki je ob tem spomnil, da je pred kratkim minilo 140 let zaÄ?etkov rudarjenja v dolini. OsmoĹĄolcem in njihovim mentorjem pa je spregovoril tudi direktor ERICa Marko Mavec, ki je

doline najprej teoretiÄ?no predstavili potek sanacije doline. Predavanjem so sledili terenski ogledi. Tretji in zadnji del pa je namenjen mladim, ki potem pripravijo izdelke na doloÄ?eno temo. Ĺ˝e nekaj let so to plakati. ÂťRdeÄ?a nit celotnega projekta je vsa leta celovita okoljska sanacija

Po tem, ko je posebna komisija med 18 plakati na temo ŠaleĹĄka dolina 2030ÂŤ izbrala 8 najboljĹĄih, je o zmagi odloÄ?ala predstavitev plakata. Vsi avtorji plakatov so se potrudili, najbolj pa so navduĹĄila dekleta 8. b razreda velenjske OĹ Antona AĹĄkerca. Avtorice zmagovalnega plakata so Maja Ĺ afariÄ?, MaĹĄa Kaiser, Ĺ˝iva Nahtigal in Zoja Ĺ trukelj.

Drugo mesto so osvojili uÄ?enci 8. razreda Centra za vzgojo in izobraĹževanje Velenje, tretje pa osmoĹĄolke OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj Za nagrado jih bodo organizatorji junija popeljali na enodnevni izlet.

bodo v dolini nosilci razvoja. ÂťTudi letos so izdelali zanimive plakate; eni so bili bolj pozorni pri vsebini, drugi pri podobi. Ideje so dobre, upam, da se bodo tudi uresniÄ?ile,ÂŤ ĹĄe izvemo. Tinca KovaÄ? iz MZPM Velenje, ki opravi organizacijsko

plat projekta, je ĹĄe poudarila, da je vesela, ker so vsa leta mladim predstavljali prave, verodostojne podatke o sanaciji okolja v dolini. ÂťPoleg tega mladi v projektu res uĹživajo, kar je pomembno.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Zmagovalna ekipa iz 8. b razreda OĹ Antona AĹĄkerca med predstavitvijo plakata.

vornemu delovanju za trajnostni razvoj, strokovnjaki pa ob tej priloĹžnosti opozarjajo na ranljivost planeta, na katerem Ĺživimo. V Ĺ aleĹĄki dolini so dan, ko glasno opozarjamo, da imamo le eno Zemljo, zaznamovali z zakljuÄ?kom projekta ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ, ki je le droben koĹĄÄ?ek planeta. V njem je v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu sodelovalo sedem osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ o-

sti. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje in InĹĄtitut ERICo sta prvo generacijo osnovnoĹĄolcev v projekt vkljuÄ?ili leta 1994. Tudi zato, ker so bila takrat ekoloĹĄka prizadevanja v nekoÄ? moÄ?no onesnaĹženi dolini Ĺže vidna in obÄ?utna. Sanacija se je zaÄ?ela leta 1987 in ĹĄe traja. Gre za proces, ki nikoli ne bo konÄ?an, saj je Ĺ aleĹĄka dolina zaznamovana z rudarjenjem in energetiko. To je v

slikovito orisal pot ekoloĹĄke sanacije doline. ÂťNekoÄ? je bila ta dolina Ä?rna packa na zemljevidu. Danes ni veÄ?, v dveh desetletjih in pol je bilo za bolj zdravo okolje storjeno ogromno,ÂŤ je poudaril.

Strokovni vodja projekta je bil Klemen Kotnik z ERICa. Povedal nam je, da je projekt sestavljen iz treh delov; v novembru so raziskovalci osmoĹĄolcem 7 osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke

doline, ki je iz enega najbolj onesnaĹženih obmoÄ?ij v dobrih dveh desetletjih postala tipiÄ?en primer saniranega obmoÄ?ja. Vsi, ki so pri tem sodelovali, so lahko ponosni,ÂŤ je poudaril. Kot tudi, da mladi v projektu vedno uĹživajo, spoznajo pa tudi, da sanacija okolja ni nikoli zakljuÄ?ena.

Verjamejo, da bodo mladi tudi zato bolje ravnali z okoljem, saj bodo ne nazadnje Ä?ez desetletje oni tisti, ki

Leonora Brojaj, 8. razred CVIU Velenje: ÂťNaĹĄ plakat je bil izbran med 8 najboljĹĄih, Ä?esar smo res veseli. PrepriÄ?ana sem, da so naĹĄe ideje zanimive. V letu 2030 bi radi v Velenju recimo imeli dvonadstropni avtobus, veÄ? prostorov za zabavo, ĹĄe veÄ? ĹĄol. Pri izdelavi plakata smo vsi nizali ideje, zelo smo uĹživali, ko smo jih likovno prenaĹĄali na papir. Projekt nam je dal v prvem delu veliko znanja, v drugem pa tudi zabave.ÂŤ Danaja PokrĹĄnik, OĹ Antona AĹĄkerca: ÂťTudi naĹĄ plakat je med osmimi najboljĹĄimi, zato smo pripravili tudi predstavitev plakata. Priznam, da smo bile avtorice kar preseneÄ?ene, da so nas izbrali, saj smo zadnji trenutek izvedele, da bomo morale ideje o Ĺ aleĹĄki dolini v letu 2030 ĹĄe likovno preliti na papir. A se je oÄ?itno dobro izteklo. NaĹĄ plakat je precej temaÄ?nih barv, ker se nismo mogle izogniti rudarski tradiciji, iz katere tudi izhajamo. Smo pa Ĺže vrisale novo avtocesto, po kateri bodo vozili elektriÄ?ni avtomobili in avtomobili na vodik, pa novo sodobnejĹĄo ĹželezniĹĄko progo, po kateri bodo vozili tudi hitri vlaki. Upamo, da bo takrat Velenje ĹĄe bolj Ä?isto.ÂŤ

Od otroĹĄke radovednosti do raziskovalne naloge

Znanje ni samo za danes, ampak tudi za jutri

Ustvarjalnost je kot mlinsko kolo – Jedrce je popotnica za novo rast

OsnovnoĹĄolci tekmovali iz prve pomoÄ?i – Zmagala ekipa OĹ iz Ĺ oĹĄtanja – Zanimanje odvisno od prizadevnosti mentorja

za uÄ?enca priloĹžnost nauÄ?iti se, kako si postavljati cilje in jih z raziskovalnimi metodami doseÄ?i. Nudi moĹžnost uÄ?eTatjana PodgorĹĄek nja, reĹĄevanja vpraĹĄanj in uporabo znanja v noĹ˝e veliko let zakljuÄ?na prireditev gibanja vih okoliĹĄÄ?inah. LahMladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doko bi ga primerjala line ne mine brez uÄ?iteljice geografije s trenjem orehov. in zgodovine na osnovno ĹĄoli Gorica Iz vsake lupinice Velenje Branke Mestnik.. Na letoĹĄnji dobimo jedrce, ki je ĹĄe posebej izstopala. Prejela j e je popotnica za namreÄ? skulpturo Bergmandenovo rast.ÂŤ ljc – zaĹĄÄ?itnika gibanja. PrejOd kod ji toliko volje, energimejo jo lahko posamezniki ali organizacije za veÄ?letno je, znanja, s kauspeĹĄno delo, sodelovanje v terim pomaga aktivnostih gibanja, za dosemladim pri priĹžene posebne uspehe v mladinpravi popotniskem raziskovalnem delu ali za Branka Mestnik: ÂťUstvarjalnost je ce za Ĺživljenje? izjemne enkratne doseĹžke. kot mlinsko kolo, ki poganja razvoj Radovednost, Nikogar od tistih, ki spremlja- znanosti, umetnosti, tehnike in duha.ÂŤ odgovarja, jo mo gibanje Ĺže vrsto let, odloÄ?ispremlja Ĺže od tev programskega sveta gibanja o podelitvi otroĹĄtva, prav tako vedoĹželjnost, Ĺželja vzbuditi skulpture Mestnikovi ni presenetila. Presene- v mladih ustvarjalnost. Zadnjih nekaj let potila ni zaradi njenega mentorstva 28 razisko- skuĹĄa kot koordinatorica raziskovalnega dela valnim nalogam, med katerimi je bila veÄ?ina na osnovni ĹĄoli Ä?im bolj pribliĹžati raziskovalno nagrajenih z zlatim ali srebrnim priznanjem dejavnost uÄ?encem ter njihovim starĹĄem, jim na regijski ali drĹžavni ravni. Tem, ki so se jih predstaviti pomen in prednosti dejavnosti, polotevali v njih, Branka pa jim je pri tem poma- skuĹĄa uÄ?ence usmeriti do mentorjev. Skupaj s gala z nasveti, pojasnili, jih vodila, motivirala sodelavko pa spremljata avtorje od Âťstarta do ter usmerjala, so raznolike in zanimive: od go- ciljaÂŤ pri dveh raziskovalnih nalogah. stoljubnosti, konjeniĹĄkega turizma, kako hitra ÄŒeprav zahteva mentorstvo veliko truda in je rekla Paka do oglaĹĄevanja Ä?okolade Milka Ä?asa, Branka Mestnik raziskovalni dejavnosti in svetlobnega onesnaĹževanja noÄ?nega neba ĹĄe ni rekla na svidenje. Ĺ e preveÄ? ima rada iznad Velenjem. Kot nam je dejala, je vsaka te- zive. Ĺ e jo vleÄ?e radovednost, Ĺželja dati predma izvirna in dragocena, vsaka je tudi zanjo vsem uÄ?encem, ki izstopajo iz sivine povpreizziv. ÂťUÄ?im se, hkrati pa skupaj z mladimi Ä?ja, popotnico in usmeritve za novo izzive, raziskovalci stopam na poti k zastavljenemu novo obliko uÄ?enja in izraĹžanja znanja. đ&#x;”˛ cilju ter uspehu. Raziskovalno delo je namreÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 22. aprila – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je prejĹĄnjo sredo na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj organiziralo 9. regijsko preverjanje osnovnoĹĄolskih ekip iz prve pomoÄ?i. Na njem je sodelovalo ĹĄest ekip, in sicer iz Mozirja, LaĹĄkega, Ĺ marja pri JelĹĄah, Ĺ entjurja, Ĺ˝alca, Ĺ aleĹĄko dolino pa je zastopala ekipa omenjene ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole, ki je postala tudi regijska zmagovalka. 9. maja jo tako Ä?aka ĹĄe drĹžavno preverjanje, ki bo na Debelem RtiÄ?u.

pomoÄ?, nas lahko doleti na vsakem koraku. NauÄ?iti se pomagati soÄ?loveku v nesreÄ?i je znanje, ki ni samo za danes, je tudi za jutri.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, je cilj vsake sodelujoÄ?e ekipe zmagati, a zmagovalci so zanj vsi, ki se uvrstijo v ekipo, ljudje z dovolj korajĹže in znanja v trenutku, ko je treba nekomu pomagati pri ohranitvi zdravja ali celo reĹĄitvi Ĺživljenja.

Ekipa znova po veÄ? letih JoĹže KoĹžar, predsednik velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja, je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker so bili po veÄ? letih znova organizatorji regijskega preverjanja, ĹĄe bolj pa je bil vesel tega, da je na njem nastopila domaÄ?a ekipa. ÂťVeÄ? let je nismo imeli. TeĹžko je z dejavnostjo prodreti v ĹĄole. Verjamem, da so uÄ?enci obremenjeni, prav tako uÄ?itelji, vodstvo ĹĄol, vendar menim, da bomo morali najti stiÄ?no toÄ?ko. ReĹĄevanje ljudi v nesreÄ?ah ali takrat, ko nekdo potrebuje

Treba se je potruditi in jih motivirati Po mnenju mentorice zmagovalne ekipe Marice RoĹžiÄ? ekipe ni bilo teĹžko oblikovati, priprave pa so bile zahtevne. Ker delujejo uÄ?enke ĹĄe v drugih dejavnostih, je izostanek od pouka veÄ?ji, nekaj teĹžav

jim je povzroÄ?ala ĹĄe bolezen. ÂťJe pa tako, da bi uÄ?enci sodelovali v interesnih dejavnostih, a ko je treba narediti ĹĄe kaj veÄ?, se pripraviti za kakĹĄno tekmovanje, je teĹžko.

Mentor se mora zelo potruditi in jih znati motivirati.ÂŤ

Vrstnikov prva pomoÄ? ne zanima Katja Brvar, vodja ekipe prve pomoÄ?i na ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, je povedala, da so se teorije uÄ?ile doma, na ĹĄoli pa vadile praktiÄ?no preverjanje. Naloge zanje niso bile prezahtevne. ÂťSeveda smo uspeha vesele.

Menim, da je pridobljeno znanje koristno ne le ob veÄ?jih nesreÄ?ah, ampak tudi ob manjĹĄih, ki se lahko nekomu pripetijo v vsakdanjem Ĺživljenju. Vemo, kaj je treba narediti za to, da so posledice nesreÄ?e Ä?im manjĹĄe.ÂŤ Na vpraĹĄanje, zakaj v dejavnosti ne sodeluje veÄ? njenih vrstnikov in vrstnic, pa je odgovorila. ÂťPrva pomoÄ? jih ne zanima. Zanima jih vse kaj drugega.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 15

Obrazi mladosti v domu kulture Velenje V sredo, 22. aprila, je bila v domu kulture Velenje prireditev Obrazi mladosti, ki jo osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Ĺže tradicionalno pripravlja vrsto pomladi. Prireditev so vodili devetoĹĄolci Albina Huselja, Din ÄŒejvanović in Tina HrastenĹĄek, na njej je nastopilo prek 170 uÄ?encev, mladih glasbenih, pevskih in plesnih talentov. V maju, ko je delo v ĹĄoli zelo intenzivno, so se nastopajoÄ?i strinjali, da je sreÄ?a tudi v drobnih stvareh.

Prireditev je s pesmijo Moderato odprl odliÄ?ni kitarist, drĹžavni prvak v svoji starostni skupini Din ÄŒejvanović, ki je na drĹžavnem tekmovanju marca v Kopru prejel zlato priznanje. Njegovi toÄ?ki je sledil nagovor ravnateljice Liljane Lihteneker. Nato je nastopil Gustijev pevski zbor s pesmima TribuÄ?ko kolo in ZaĹžgana bluza ter s solistko Neco BastiÄ?. Predstavili so se tudi ĹĄtevilni drugi glasbeni talenti, med njimi je bil tudi kitarski kvintet. Ker je sreÄ?a zelo pomembna, je pevski zbor iz podruĹžnice Ĺ entilj zapel pesem SreÄ?a. Manca GlinĹĄek in Anja MurĹĄiÄ? sta navduĹĄili z duetom violin. ÄŒeprav so se naĹĄi uÄ?enci v istem popoldnevu udeleĹžili regijskega tekmovanja folklornih skupin, folklora tudi tokrat na odru ni manjkala, saj nas je folklorna skupina KresniÄ?ke z vlakom popeljala v stare Ä?ase.

OtroĹĄki pevski zbor Ĺ entilj je izve-

del pesem So ptiÄ?ki se Ĺženili, nato pa je sledil kvartet flavt. Da bi nas spet popeljali v stare Ä?ase, je otroĹĄki pevski zbor zapel pesem Prvi venÄ?ek slovenskih ljudskih. Na ĹĄoli delujeta tudi dve plesni skupini, plesalci iz Ĺ entilja so se predstavili

s plesno toÄ?ko An ban pet podgan, plesna skupina Skokice pa je izvedla plesno toÄ?ko PlesoÄ?e lutke. Po plesu je v dvorani iz zadnjih vrst presenetil nastop kvarteta trobil.

Na odru so se predstavili ĹĄe najstarejĹĄi Ä?lani in Ä?lanice mladinskega pevskega zbora, ki so poskrbeli za dobro energijo v dvorani s pesmijo Ena ptiÄ?ka priletela. Sledila je malo drugaÄ?na pesem Loh Lomond s solistko Blanko DolinĹĄek. Nazadnje je mladinski pevski zbor zapel pesem

(I)z gredic na kroĹžnike

Chanson D’Amore. Z dvema zimzelenima pesmima je nastopila tudi vokalna skupina sedmoĹĄolk, ki so poĹžele velik aplavz. Prireditev je zakljuÄ?il otroĹĄki pevski zbor s pesmijo Bye bye boys. Vse pevske zbore je pri klavirju spremljala Tea Plazl.

V dvorani je med prireditvijo vladalo prijetno vzduĹĄje, ĹĄe veÄ? navduĹĄenja pa se je med prireditvijo in po njej videlo v zaodrju na obrazih nastopajoÄ?ih. Tremo in priÄ?akovanja sta ob koncu zamenjala sreÄ?a in ponos, saj na odru kulturnega doma paÄ? ne nastopaĹĄ vsak dan. ÄŒestitke vsem. đ&#x;”˛

Lorena Hankić in Fiona Bratuťa, 9. a

Delovni in uspeĹĄni Ĺ entilj – Krajevni odbor RdeÄ?ega kriĹža Ĺ entilj je tudi letos pred ĹĄtevilnimi nalogami. Vse leto bomo spremljali Ĺživljenje v kraju in naĹĄe prioritetne naloge bodo namenjene pomoÄ?i socialno ogroĹženim.

Tako smo letos Ĺže pomagali eni od druĹžin s hrano (delimo jo v obliki paketov, ki jih dobimo na OZ RK Velenje), iskreno pa se zahvaljujemo podjetju Karbon, d. o. o., ki je tej druĹžini takoj, ko smo zaprosili za pomoÄ?, pomagalo z dobavo drv. V petek, 24. aprila, smo s pomoÄ?jo ZC Velenje pripravili meritve krvnega sladkorja in tlaka, zveÄ?er pa nam je Branka Drk pripravila predavanje z naslovom Ah, ta pozabljivost.

ObiÄ?ajno aprilua organiziramo sreÄ?anje starejĹĄih krajanov. LetoĹĄnje je bilo zelo dobro obiskano. V goste sta priĹĄla tudi predsednik OZ RK Velenje JoĹže KoĹžar in podĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec. DruĹženje, sosedski klepet in glasba tria Jana Kolarja so napolnili vse udeleĹžence z dobro voljo in preĹĄernostjo. Kot je nava-

NajstarejĹĄa krajanka na sreÄ?anju bila Ljudmila Hudovernik iz Laz.

da, smo tudi letos s priloĹžnostnima dariloma obdarili najstarejĹĄo udeleĹženko sreÄ?anja, to je bila Ljudmila Hudovornik iz Laz, iz ArnaÄ? pa je bil med nami najstarejĹĄi đ&#x;”˛ d.k. udeleĹženec Rudi Rajh.

Ĺ entiljska salamijada TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj je bil organizator Ĺže ĹĄtirinajste tradicionalne salamijade, ki je odliÄ?no uspela. Strokovna komisija je imela veliko dela, saj je morala oceniti kar 37 vzorcev salam in 12 vzorcev budjol. Strokovna komisija je bila enotnega mnenja, da se kakovost predstavljenih izdelkov iz leta v leto izboljĹĄuje.

Seveda so ocenjevali tudi obiskovalci prireditve, ki je bila v domu krajanov v Ĺ entilju.

Komisija je tokrat najbolje ocenila salamo Janka Banovťka s Ponikve pri Žalcu, drugi je bil Franc Maze iz Skornega in tretji Franci Dolinťek ml. iz Laz. V konkurenci budjol je zmagal TomaŞ Hramec iz Šmartnega ob Paki,

15

VI PIĹ ETE

30. aprila 2015

drugi je bil Dani UĹĄen iz LoĹžnice in tretji Vili PozniÄ? st. iz Pesja.

Obiskovalci so glasove razdelili drugaÄ?e. Menili so, da je najboljĹĄo salamo naredila Andreja Recko iz

Dobrine, drugi je bil BlaĹž DolinĹĄek iz Silove in tretji Slavko Lesjak z Roj pri Ĺ empetru v Savinski dolini. Med budjolami so obiskovalci zmago pripisali Branku SuĹĄcu iz Tajne, drugi je bil Martin PeÄ?eÄ?nik iz Velenja in tretji Marjan Recko iz Dobrine. đ&#x;”˛

JoĹže Kandolf

Namesto stene – cvetoÄ?a Ä?eĹĄnja, namesto stropa – jasno nebo, tu in tam pa zapiha vetriÄ?, ki malo prelista liste zvezka. Tako lepo je, Ä?e

jih uÄ?enci in uÄ?itelji skrbno urejajo, pa tudi igrala in veliko ĹĄahovnico z velikimi figurami imamo. O tem so se lahko na uradni otvoritvi atrija, ki

pouk poteka na prostem, v naravi. Na Osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda imamo velik atrij, ki ga vse bolj izkoriĹĄÄ?amo. Poleg uÄ?ilnice v naravi, ki omogoÄ?a izvedbo uÄ?ne ure na prostem, imamo v atriju tudi zelenjavne in zeliĹĄÄ?ne gredice, ki

je bila v sredo, 15. aprila, prepriÄ?ali tudi starĹĄi in ostali gostje.

UÄ?enci so pripravili kulturni program, v katerem so predstavili kratko zgodovino razvoja ĹĄolskega atrija in vrtiÄ?kov, opozorili na pozitivne strani hotela za ĹžuĹželke in kompo-

stnika ter prikazali, kako so v naravi pomembni sonce, deĹž in ĹžuĹželke.

Po kulturnem programu v avli ĹĄole so se starĹĄi sprehodili po hodniku, kjer so okuĹĄali sladice, pripravljeno zelenjavo s ĹĄolskega vrta, domaÄ?o vegeto in se okrepÄ?ali z zeliĹĄÄ?nim Ä?ajem. V atriju so bile na pokuĹĄino razliÄ?ne solate, med drugim tudi takĹĄna z marjeticami. Otroci so Ä?as aktivno preĹživljali v delavnicah, v katerih je bilo mogoÄ?e posejati sonÄ?nico, kipariti, izdelati vetrnico, si ogledati plesni nastop, odigrati partijo ĹĄaha ali se le malo pozabavati na igralih.

StarĹĄi, otroci in uÄ?itelji smo v ĹĄoli preĹživeli res prijetno popoldne in se na zabaven naÄ?in ĹĄe veliko nauÄ?ili. đ&#x;”˛

Ekologija naj bo naÄ?in Ĺživljenja Eko delavnice na osnovni ĹĄoli Ĺ alek Ob obeleĹžitvi svetovnega dneva Zemlje 22. aprila smo na ĹĄoli izvedli ekoloĹĄki dan. Med uÄ?enci je bilo posebno ozraÄ?je.

Sodelovali so v ĹĄtevilnih delavnicah, ki so potekale od prvega do petega razreda, in izvajali razliÄ?ne dejavnosti, ki so pripomogle k veÄ?ji ekoloĹĄki ozaveĹĄÄ?enosti vsakega izmed nas.

Delavnice so bile raznolike in zelo zanimive. Iz razliÄ?nih odpadnih materialov so uÄ?enci izdelovali zanimive in domiselne uporabne izdelke. Nastali so makete mesta Velenja, akvariji z ribicami, stojala za barvice, okrasni lonÄ?ki in plastenke, okvirji za fotografije. Preselili so se v srednji vek in iz kartona izdelali gradove, koÄ?ijo, celo straĹĄni zmaj je pokazal zobe. Svoje izdelke

so nato razstavili v ĹĄolski jedilnici. Zavedajo se, da je prihodnost v njihovih rokah. Ĺ˝elimo, da ekologija postane naĹĄ in njihov naÄ?in Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Marjana BraÄ?iÄ?

OdliÄ?ni na nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli Velenje, 23. aprila – Na medobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so pred tednom dni prejeli rezultate letoĹĄnjega nacionalnega nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli. Kot Ĺže vrsto let je zveza nanj poslala dela osnovnoĹĄolcev iz ĹĄirĹĄe regije, ne le Ĺ aleĹĄke doline. Med nagrajenci je letos kar nekaj uÄ?encev ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol.

Na literarnem nateÄ?aju je Ania MarinÄ?ić Barić, uÄ?enka 5. razreda na OĹ Gorica, osvojila 3. mesto.

Njena mentorica je bila UrĹĄka Za-

leznik. Ĺ e bolj uspeĹĄni so bili na likovnem nateÄ?aju. Med uÄ?enci prve triade je 1. mesto osvojila Sara Bubik, uÄ?enka 3. razreda OĹ Antona AĹĄkerca, ki je delo ustvarila pod mentorstvom Jelke RepenĹĄek. Med uÄ?enci tretje triade je TjaĹĄa PodkriĹžnik, uÄ?enka 8. razreda na OĹ Ĺ alek, osvojila 2. mesto. Njen mentor je bil Boris ObliĹĄar. Na likovnem nateÄ?aju so podelili tudi 4 posebne nagrade uÄ?encem velenjskega Centra za vzgojo in izobraĹževanje, ki so

ustvarjali pod mentorstvom Roberta KlanÄ?nika. Dobitniki so: Josip Mijo Grbić in MaruĹĄa GolÄ?er, oba Ä?etrtoĹĄolca, ter petoĹĄolec Tilen ZagradiĹĄnik in ĹĄestoĹĄolec Aleksander AdamoviÄ?.

MZPM Velenje bo 8. maja, ko bodo v Festivalni dvorani v Ljubljani podelili letoĹĄnje nagrade, na prireditev popeljala cel avtobus uÄ?encev in mentorjev, ki so s svojimi deli letos sodelovali na nateÄ?aju. đ&#x;”˛

bĹĄ

Dve nagradi za vrtec LuÄ?ka

Dobitniki priznaj za salame in budjole

Celje – Velenje, 23. aprila – Program EkoĹĄola Ĺže tretje leto uspeĹĄno sodeluje z logaĹĄko druĹžbo Unicommerce, ki na naĹĄem trgu zastopa tudi priznano finsko blagovno znamko roÄ?nega vrtnega orodja Fiskars.

Doslej je tako v sodelovanju z EkoĹĄolo za male vrtnarje in ĹĄolarje izdala Ĺže dva didaktiÄ?na priroÄ?nika – ZeliĹĄÄ?arski vrtnarski dnevnik in Ĺ Ä?epec travniĹĄkih zdravilnih rastlin

bliĹžnjega okolja Eko Fiskars, ki so ga na letni konferenci septembra lani na Brdu pri Kranju predstavili koordinatorjem in mentorjem, vkljuÄ?enim v slovenski program EkoĹĄole.

DruĹžba Unicommerce v programu ĹĄolska VRTilnica najbolj prizadevne malÄ?ke in ĹĄolarje vsako leto tudi bogato nagradi z otroĹĄkim vrtnim orodjem Fiskars. Tako so nagrade na sejmu Altermed v Celju

prejeli ĹĄolarji, ki so najbolje herbarizirali zeliĹĄÄ?a, ter vrtci in ĹĄole, ki so v ocenjevanje poslali najbolj kakovostne ZeliĹĄÄ?arske vrtnarske dnevnike. Med 13 dobitniki nagrad je kar dve nagradi dobil Vrtec Velenje; za herbarij zeliĹĄÄ?nih rastlin je enota LuÄ?ka prejela 3. nagrado. LuÄ?ka je za ZeliĹĄÄ?arski vrtnarski dnevnik prejela prvo nagrado. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. aprila 2015

Kdo ĹĄe v konÄ?nico?

Tekme zadnjega kroga rednega dela v sredo – Po njem prva ĹĄtiri moĹĄtva v boj za prvaka, za deset konec tekmovalne sezone Po predzadnjem, 25. prvenstvenem krogu v prvi moĹĄki slovenski rokometni ligi si je gotovo najbolj oddahnila Izola, ki si je z zmago v Ljubljani nad Slovanom tudi teoretiÄ?no zagotovila obstanek v slovenski elitni rokometni druĹžbi. Za predzadnji SviĹĄ iz IvanÄ?ne Gorice in zadnje KrĹĄko pa bo zadnji krog zgolj formalnost, saj nimata niti teoretiÄ?nih moĹžnosti, da bi ostala med najboljĹĄimi. KrÄ?ani so v zadnji domaÄ?i tekmi gostili VelenjÄ?ane, ki so nastopili brez poĹĄkodovanega StaĹĄa Skubeta. Gostje so zmagali s 34:12. Strelsko sta bila pri VelenjÄ?anih najbolj razpoloĹžena Nejc Skube

s sedmimi goli in Luka DoberĹĄek s petimi.

Celjani so sredi prejĹĄnjega tedna v gosteh premagali Sevnico in ohranili prednost ĹĄtirih toÄ?k pred Gorenjem, slednji pa petih na drugem mestu pred tretjim Mariborom, ki je bil boljĹĄi od Krke s 34:27. Ta tri moĹĄtva so si ne glede na rezultat zadnjega kroga v sredo, 6. maja (vmes sta dve reprezentanÄ?ni tekmi) zagotovili igranje v konÄ?nici. Se jim bodo v boju za prvaka kot Ä?etrto moĹĄtvo pridruĹžila trenutno Ä?etrta Ribnica ali peti Trimo, bo odvisno od zadnjega kroga. RibniÄ?ani, ki so v tem krogu premagali Slo-

venj Gradec (36:39), bodo gostovali v OrmoĹžu. Z zmago bi se zanesljivo uvrstili med ĹĄtiri najboljĹĄa moĹĄtva. Trebanjci pa so si po nepriÄ?akovanem porazu v Ĺ kofji Loki (21:28) zmanjĹĄali moĹžnosti za to. V zadnjem krogu bodo gostili Slovana. Morebitna zmaga jim ĹĄe ne zagotavlja igranja v polfinalu, ker bi potem o Ä?etrtem mestu odloÄ?ala medsebojna dvoboja, kjer so v prednosti RibniÄ?ani. To bi se zgodilo le, Ä?e bi igralci Ribnice izgubili ali igrali neodloÄ?eno v OrmoĹžu.

Na zadnji tekmi rednega dela bodo rokometaĹĄi Gorenja v sredo (6. maja, 19.00) gostili Sevnico. Tekma

bo za oboje zgolj formalnost oziroma za domaÄ?e priprava na Maribor, ki ga bodo gostili 9. maja Ĺže v prvi

NogometaĹĄem Rudarja tudi v devetem medsebojnem dvoboju ni v gosteh uspelo premagati ZavrÄ?a, HaloĹžani pa se lahko pohvalijo, da so na njihovem igriĹĄÄ?u ob jezeru zmagali Ĺže dvakrat.

Tekmeca sta razoÄ?arala nekaj sto tamkajĹĄnjih gledalcev, ki niso videli nobenega zadetka. S toÄ?ko pa so bili vseeno bolj zadovoljni domaÄ?i nogometaĹĄi. ÄŒe sodimo po besedah njihovega trenerja Ivica Solomuna, so s precejĹĄnjo spoĹĄtljivostjo do rudarjev priÄ?akovali ta dvoboj: ÂťPo naĹĄi slabi igri v zadnjih dveh, treh krogih in odliÄ?ni Rudarjevi predstavi ter zmagama proti nasprotnikoma z vrha lestvice (Celje, Maribor) smo se precej bali te tekme. OdloÄ?ili smo se, da bomo igrali po receptu: nimamo Ä?esa izgubiti, lahko samo dobimo. Prav zato smo s toÄ?ko zadovoljni. Z njo smo tudi ohranili prednost pred VelenjÄ?ani.ÂŤ

Velenjski nogometni rudarji so po prepreÄ?ljivih zmagah v prejĹĄnjih dveh krogih seveda upali na tretjo zaporedno zmago in jo tudi napovedovali. Besede so eno, dejansko dogajanje na igriĹĄÄ?u pa drugo. Tokrat v njihovi igri (spet) ni bilo prave odloÄ?nosti in zbranosti. Niso bili niti senca moĹĄtva z zadnjih dveh prvenstvenih obraÄ?unov, najmanj pa zadnjega jesenskega, ko so ob jezeru slavili proti ZavrÄ?u kar s 7:2. Zato so se morali sprijazniti z dejstvom, da bodo na prvo morebitno zmago

nad tem nasprotnikom na njegovem igriĹĄÄ?u morali Ä?akati do naslednje tekmovalne sezone.

Kako nerodoviten je bil njihov napad, pove podatek, da neposredno proti domaÄ?emu vratarju niso poslali niti ene Ĺžoge (domaÄ?i pa proti njihovemu dve). Na zadnji jesenski tekmi z ZavrÄ?em ob jezeru je bila statistika strelov v okvir vrat 12:4.

Iz tega sledi: Ä?e ne poskuĹĄaĹĄ, ne moreĹĄ uspeti. Zakaj ne (poskuĹĄaĹĄ), pa je seveda naloga trenerja, da skupaj z igralci to ugotovi.

Prva liga Telekom Slovenije, 29. krog

Trener Jernej Javornik se je po tekmi tolaĹžil z besedami: Želeli smo se oddolĹžiti za nesreÄ?en poraz v drugem krogu na naĹĄem igriĹĄÄ?u.

Toda igrali smo preslabo, da bi jih prviÄ? premagali kot gostje. Hoteli smo, a to ni bilo dovolj. Ĺ e vedno se nismo odpovedali petemu mestu.ÂŤ Upati je, da jim je uspelo slab umetniĹĄki vtis iz ZavrÄ?a popraviti v vÄ?erajĹĄnjem krogu, ko so gostili najslabĹĄe moĹĄtvo v ligi Radomlje. đ&#x;”˛

S. Vovk

ZavrÄ? - Rudar Velenje 0:0 Rudar: Rozman, Krefl, KaĹĄnik, DĹžinić, Dedić (od 67. Jahić), Trifković, Radujko, Bolha, Firer, Jelić (od 82. Kocić), Babić (od 74. Saramati).

Trener: Jernej Javornik.

Drugi izidi: Radomlje - Maribor 1:6 (0:3), ZavrÄ? - Rudar 0:0, Olimpija - Luka Koper 0:0, Gorica - Krka 3:0 (2:0), Celje DomĹžale 0:0.

Vrstni red: 1. Maribor 62 (58:27), 2.

DomĹžale 56 (35:15), 3. Celje 55 (42:18), 4.

Olimpija 52 (46:19), 5. ZavrÄ? 40 (27:39), 6.

Rudar 37 (34:30), 7. Koper 36 (30:45), 8.

Gorica 27 (29:39), 9. Krka 25 (28:45), 10.

Radomlje 13 (15:67).

2. SNL, 22. krog Roltek Dob - Ĺ martno 1928 4:0 (2:0) Strelci: 1:0 Leskovar (30.), 2:0 Krcić (38.), 3:0 KlopÄ?iÄ? (57.), 4:0 Krcić (71.). Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, Mrevlje, BukĹĄek, Mar. LenoĹĄek, Zamernik, Ĺ koflek, DjokiÄ? (od 61. Dobnik), Mat. LenoĹĄek (od 75. MiĹĄetić), Maze (od 75. GaÄ?nik), KureĹž, KoroĹĄec.

Trener: Simon Oblak.

Drugi izidi: Ĺ enÄ?ur - Dravinja Kostroj 2:2 (0:2), Ankaran Hrvatini - Triglav 2:1 (1:0), TKK Tolmin - Aluminij 2:1 (1:0), Farmtech VerĹžej - KrĹĄko 1:0 (0:0) Vrstni red: 1. KrĹĄko 43 (43:24), 2. Dob 41 (41:18), 3. Aluminij 40 (38:16), 4.

Ankaran-Hrvatini 36 (32:27), 5. Triglav 34 (37:30), 6. VerĹžej 31 (28:35), 7. Tolmin 29 (34:35), Ĺ enÄ?ur 25 (22:26), 9. Dravinja 22 (37:39), 10. Ĺ martno 8 (16:68).

SŽNL, 16. krog

PriloĹžnost dobile Vse bolj zanimivo tudi mlade 'rudarke' na vrhu V 16. krogu Ĺženske nogometne lige so si najviĹĄjo zmago si priigrale nogometaĹĄice Rudarja-Ĺ kale. Gostovale so v AjdovĹĄÄ?ini in mlado ter neizkuĹĄeno domaÄ?o ekipo premagale z 21:0. MuriÄ?eva je dosegla kar ĹĄest golov, PraĹĄnikarjeva pa enega manj. Vodilne Pomurke so tudi po gostovanju v Velesovem ostale neporaĹžene. V dosedanjih ĹĄtirinajstih krogih so zbrale vse moĹžne toÄ?ke (42).

Rudarke s tremi porazi za njimi na drugem mestu zaostajajo za devet toÄ?k, tretje Radomljanke na tretjem pa za dvanajst. Do konca je ĹĄe pet krogov, dva rednega dela, nato trije v konÄ?nici.

Igralke Rudarja-Ĺ kale bodo v naslednjem krogu gostile AnkaranÄ?anke, ki so v tem krogu z igralkami Maribora na svoji zelenici igrale neodloÄ?eno (0:0), Radomljanke pa so bile s 7:1 boljĹĄe od JevniÄ?ank. ÂťPriÄ?akovali smo visoko zmago. Tekmo smo izkoristili tudi za dodatno uigravanje za prihodnost. Tudi zato smo v ekipo vkljuÄ?ili nekaj mladih igralk, da bodo pripravljene, Ä?e pride do kakih poĹĄkodb, je dejal po tekmi trener VelenjÄ?ank DuĹĄan UrĹĄnik.

V drugi slovenski nogometni ligi postaja boj za prvaka, ki zagotavlja neposredno napredovanje v prvo ligo, vse bolj zanimiv. Pet krogov pred koncem so ĹĄe vedno na prvem mestu nogometaĹĄi KrĹĄkega, ki pa so v tem krogu doĹživeli poraz v VerĹžeju. Trenutno je njihov najveÄ?ji tekmec aktualni prvak Dob. Gostil je Ĺ martno 1928, slavi s 4:0, in se jim na drugem mestu pribliĹžal na samo dve toÄ?ki zaostanka. S tretjo zaporedno zmago je obenem potisnil na tretje mesto Aluminij, ki je s Tolminom izgubil v gosteh z 1:2. Poraz KidriÄ?anov je bil precejĹĄnje preseneÄ?enje, saj so nogometaĹĄi Tolmina pred tem kar petkrat odhajali sklonjenih glav z igriĹĄÄ?a. Aluminij po tem porazu zaostaja za vodilnimi KrÄ?ani za tri toÄ?ke, Ä?etrti AnkaranÄ?ani za sedem, prejĹĄnji prvoligaĹĄ Triglav na petem pa Ĺže za devet.

NogometaĹĄi Ĺ marna so po Ĺže ĹĄestnajstem porazu in osmimi toÄ?kami seveda ĹĄe vedno na zadnjem (desetem) mestu in sprijaznjeni, da bodo v novi sezoni igrali v tretji ligi. Tako kot za prvaka bo gotovo zelo zanimiv tudi boj za predpredzadnje, torej osmo mesto. Na njem so trenu-

tno Ĺ enÄ?urjani (25 toÄ?k), na devetem mestu pa Dravinja s tremi toÄ?kami zaostanka (22 toÄ?k).

NogometaĹĄi Ĺ martna bodo v naslednjem krogu (3. 5. ob 17. 00) gostili Ĺ enÄ?ur. đ&#x;”˛

Agić zadel kar petkrat

pa bo po 26. krogu prvenstvena sezona konÄ?ana. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali

Rudar ĹĄe brez zmage v ZavrÄ?u So vÄ?eraj povrnili uÄ?inkovitost – V sredo (18.00) ob jezeru Olimpija

tekmi konÄ?nice. Nasprotnik Celja bo Ä?etrto moĹĄtvo, torej Ribnica ali Trimo. Za preostalih deset moĹĄtev

vos

Na tekmi sosedov na lestvici, Ĺ oĹĄtanja in Kovinarja iz Ĺ tor, so po izenaÄ?enem polÄ?asu v nadaljevanju domaÄ?i na stadionu pod Vilo Ĺ iroko povsem zagospodarili na igriĹĄÄ?u in ob koncu slavili s 6 : 2.

Prvi je zadel Glavina, ki je v 28. minuti povedel Ĺ oĹĄtanjÄ?ane v vodstvo z 1 : 0. Ĺ˝e minuto kasneje je na drugi strani izenaÄ?il Ĺ˝ula, v 38. minuti pa je Kovinar preko Klinarja celo povedel z 2 : 1. Pet minut pred koncem prvega polÄ?asa je svoj strelski pohod zaÄ?el Agić in postavil tudi izid prvega dela – 2 : 2.

V drugem delu je bil Agić uspeťen ťe ťtirikrat in tako skupno zadel kar petkrat.

NogometaĹĄi si bodo sedaj privoĹĄÄ?ili teden dni oddiha, 9. maja pa Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo pri zadnjeuvrĹĄÄ?eni ekipi na Vranskem. đ&#x;”˛

AjdovĹĄÄ?ina - Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale 0:21 (0:12) Strelke: Nagy (3, 72), MuriÄ? (4, 15, 33, 56, 62, 84), Fetahović (8, 21), SevĹĄek (13), PraĹĄnikar (24, 38, 39, 52 69), Berdnik (36), Janković (83), Lukek (85), Bajc (34 – ag), FerjanÄ?iÄ? (76 – ag).

Rudar Ĺ kale: Zilić, Gomboc, Nagy, Berdnik, Bric, Jevtić, SevĹĄek, Marolt, MuriÄ?, Fetahović, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi izidi: Radomlje - Jevnica 7:1 (4:0), Ankaran Hrvatini - Maribor 0:0 (0:0), Velesovo - Teleing P. Beltinci 0:5 (0:5).

Vrstni red: 1. Pomurje 14 tekem – 42 toÄ?k (166:5), 2. Rudar-Ĺ kale 14 - 33 (92:15), 3. Radomlje 14 – 30 (55:20), 5. Velesovo 14 – 18 (54:46), 6. S. Gradec 14 – 18 (48:41), 7. Ankaran-H. 14 – 16 (20:46), 8. Jevnica 15 - 6 (13:73), 9. AjdovĹĄÄ?ina 15 – 3 (9:221).

17. krog (3. maja ob 17. uri): Rudar Ĺ kale Ankaran Hrvatini

Prva NLB Leasing liga, 25. krog KrĹĄko - Gorenje Velenje 22:34 (10:17) Gorenje Velenje: B. Burić, ZaponĹĄek, BoĹžović 2, Cehte 7, Medved 2, S. Burić 1, Szyba, GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ?, KleÄ? 4, DobelĹĄek 5, Gams 4, Nosan 3, DujmoviÄ? 1 (1), Bećiri

2. Sedemmetrovke: KrĹĄko 5 (3), Gorenje Velenje 5 (1). IzkljuÄ?itve: KrĹĄko 14 minut, Gorenje Velenje 6 minut. RdeÄ? karton: Dular (KrĹĄko, 34. minuta).

Trener: Gregor CvijiÄ?

Drugi izidi: Sevnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 17:32 (8:12), Slovan - Istrabenz Plini Izola 25:30 (12:14), KrĹĄko - Gorenje Velenje 22:34 (10:17), Maribor Branik - Krka 37:24 (19:12) Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 36:30 (18:15), SVIĹ IvanÄ?na Gorica - Jeruzalem OrmoĹž 24:25 (11:12), Urbanscape Loka Trimo Trebnje 28:21 (13:10).

Vrstni red: 1. Celje 25 tekem - 50 toÄ?k, 2.

Gorenje 25 – 46, 3. Maribor 25 – 41, 4.

Ribnica 25 – 33, 5. Trimo 25 – 33 6. Loka 25 – 24, 7. Jeruzalem OrmoŞ 25 – 23, 8.

Krka 25 – 20, 9. S. Gradec 2011 25 – 20, 10. Slovan 25 – 19, 11. Istrabenz Plini Izola 25 – 16, 12. Sevnica 25 – 13, 13.

SVIŠ25 – 10, 14. Krťko 25 – 2

1. DRL za Ĺženske, 21. krog Izidi: Naklo Peko TrĹžiÄ? - Zagorje GEN-I 21:49 (13:23), Krim Mercator - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 28:31 (16:14), Zelene doline Ĺ˝alec - Celje Celjske mesnine 20:28 (11:13).

Nedelja, 26. april: 16.00 Branik – Krka 23:36 (11:19); torek, 5. maj: Koper – Velenje.

Vrstni red: 1. Zagorje 19 tekem - 36 toÄ?k, 2. Krim 19 – 36, 3. Celje 19 – 25, 4. Ĺ˝alec 20 – 25, 5. AjdovĹĄÄ?ina 18 – 23, 6. Krka 18 – 21, 7. Koper 18 – 13, 8. Velenje 17 – 9, 9. Ljubljana 19 – 8, ,10. Branik 18 – 4, 11.

Naklo 19 – 4.

Liga Telemach, liga za obstanek 9. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 70 : 106 (57 : 79, 35 : 63, 21 : 29) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 4, ÄŒebaĹĄek 13 (6-7), Ĺ pegel 4 (1-2), Cohn 16 (6-10), Zagorc 6 (4-6), LekiÄ? 6 (2-6), Fifolt 4, U. BukoviÄ? 5 (2-2), Hasić, Stropnik, BrÄ?ina 12 (1-2) Vrstni red: 1. PortoroĹž 32, 2. Helios Suns, 3. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba oba 31, 4. Hopsi Polzela 26, 5. Elektra Ĺ oĹĄtanj 22, 6. Maribor Nova KBM

MÄŒL Golgeter, 14. krog NK Ĺ oĹĄtanj – Kovinar Ĺ tore 6 : 2 (2 : 2) NK Ĺ oĹĄtanj: Petković (od 46‘ DĹžinić), MahmutoviÄ?, Bulajić, Omerović, Glavina, Gegić, Vasić (od 73‘ Krasniqi), Beganović (od 59‘ GavriÄ?), Agić (od 79‘ PuÄ?nik), SmajloviÄ?, U. Ĺ lutej Strelci: 1 : 0 Glavina (28‘), 1 : 1 Ĺ˝ula (29‘), 1 : 2 Klinar (38‘), 2 : 2 (Agić 40‘), 3 : 2 (Agić 58‘), 4 : 2 (Agić 70‘), 5 : 2 (Agić 75‘), 6 : 2 (Agić 77‘) Vrstni red: 1. BreĹžice 1919 36, 2. ZreÄ?e 34, 3. Ĺ˝alec 29, 4. Mozirje, 5. Kovinar Ĺ tore oba 24,6. Ĺ oĹĄtanj 21, 7. KNK Odred Kozje 15, 8. RogaĹĄka 13, 9. Vojnik 9, 10.

Vransko 0

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 17

C

premoÄ? ĹĄe stopnjevali in napravili delni izid kar 19 : 2. Tako so Ĺže zelo zgodaj pobegnili na neulovljivih 48 : 23. V teh minutah so domaÄ?i nemoÄ?no opazovali razigrane goste, ki so Ĺže do polÄ?asa priĹĄli do vodstva 63 : 35 in reĹĄili vpraĹĄanje zmagovalca.

Ko so se v tretji Ä?etrtini Ĺ oĹĄtanjÄ?ani le otresli silovitega pritiska gostujoÄ?e ekipe in ko so Ĺže mislili, da poraz le ne bo tako hud, se je hitro pokazalo, da je bil to le kratek gostujoÄ?i premor pred silovitim nadaljevanjem. Do konca so igralci Ĺ enÄ?urja spet zaigrali na vso moÄ? in do vrha napolnili ĹĄoĹĄtanjski koĹĄ ter tekmo dobili z izidom 70 : 106.

KoĹĄarkarji Elektre, ki so z novo upravo skuĹĄali nameniti veÄ? igralnega Ä?asa domaÄ?im fantom, so z najmlajĹĄo ekipo v ligi, povpreÄ?ek imajo malo Ä?ez 21 let, na koncu potrebovali tudi nekaj sreÄ?e, da so se skupaj s Hopsi uvrstili v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi Telemach. Pomerili se bodo v ĹĄtirih tekmah po dvakrat doma in v gosteh z ekipama Olimja in Lastovke.

V zadnjem krogu drugega dela bo Elektra brez boja dobila sreÄ?anje proti Mariboru, pri ekipi Ĺ enÄ?urja pa bodo gostovali polzelski Hopsi.

Prvo kvalifikacijsko tekmo za obstanek bo Elektra odigrala doma 9. maja z ekipo Terme Olimia.

1 20.4.2015 15:32:50

Plavanje OdĹĄla je Dejana Nastja GovejĹĄek ponovno Stevanović Velenjski rokomet je ostal brez ene svojih najbolj prizadevnih Ä?lanic. Svojci in prijatelji so se vÄ?eraj poslovili od komaj 37-letne Dejane Stevanović, trenerke kluba in dolgoletne uspeĹĄne igralke. Med drugim je bila tudi Ä?lanica mladinske rokometne reprezentance, ki je Slovenijo zastopala v juĹžnoafriĹĄki republiki. Predana rokometaĹĄica

Foto: vos

Ĺ enÄ?ur nadigral Elektro Ĺ oĹĄtanjski koĹĄarkarji so svojo zadnjo letoĹĄnjo tekmo v drugem delu lige Telemach proti ekipi Ĺ enÄ?urja Gorenjske gradbene druĹžbe visoko izgubili, gostje pa so se jim tako izdatno oddolĹžili za nepriÄ?akovan poraz, ki so ga doĹživeli v Ĺ enÄ?urju.

Zmago so bolj potrebovali gostje, ki ĹĄe imajo nekaj moĹžnosti za uvrstitev v Ä?etrtfinale letoĹĄnjega drĹžavnega prvenstva.

To se bo zgodilo le ob idealnem razpletu: Ĺ enÄ?ur bo moral dobiti, Helios pa izgubiti obe zadnji tekmi. Gostje so zato ĹĄe z dodatno vnemo zelo resno in zagnano odigrali tekmo.

Po boljĹĄem zaÄ?etku in vodstvu za osem toÄ?k, prednosti niso veÄ? spuĹĄÄ?ali iz rok, domaÄ?ini pa so neuspeĹĄno skuĹĄali loviti razliko. Tempo, ki sta ga narekovala nekdanja igralca Elektre JerĹĄin in PaviÄ?, je bil prehud za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, nezadrĹžno pa so juriĹĄali na ĹĄoĹĄtanjski koĹĄ tudi BlaĹževiÄ?, FinĹžgar, ErĹžen in Grum. Toliko razigranih koĹĄarkarjev se ni dalo ustaviti. Tudi ĹĄtevilne menjave in spremembe v obrambi, trenerju Kuharju niso obrodile sadov.

Brez poĹĄkodovanega kapetana BajramliÄ?a in obolelega Malusa sta se v domaÄ?i ekipi poizkuĹĄala enakovredno kosati z gosti le Cohn in ÄŒebaĹĄek. Da je bila razlika v pristopu in igri tokrat odloÄ?no na strani koĹĄarkarjev Ĺ enÄ?urja, se je pokazalo Ĺže v drugi Ä?etrtini, ki so jo gostje zaÄ?eli z delnim izidomAvtopralnica 12 : 0, malo za tem svojo ShineTechs oglas so 280x200_F.pdf

17

Ĺ PORT

30. aprila 2015

je bila celih 25 let. Nastopala je za domaÄ?i klub, igrala pa je tudi za Olimpijo, Piran, Ĺ˝alec in avstrijski Witasek Kärnten Feldkirchen. Igrala je za kadetsko in Ä?lansko B reprezentanco, pred Ä?asom pa se je posvetila treniranju.

V Ĺženskem rokometnem klubu Velenje je prevzela Ĺžensko kadetsko reprezentanco. V letoĹĄnji sezoni je svoje znanje prenaĹĄala na mlajĹĄe deÄ?ke B Gorenja Velenja.

Dejane se znanci in prijatelji spominjajo kot vedno nađ&#x;”˛ smejane in pripravljene pomagati.

rekordno

V soboto, 25. in v nedeljo, 26. aprila, se je ĹĄest plavalcev velenjskega plavalnega kluba v Banja Luki udeleĹžilo moÄ?nega mednarodnega tekmovanja. Nastopilo je 550 plavalcev in plavalk iz 63 klubov iz Bosne in Hercegovine, GrÄ?ije, HrvaĹĄke, MadĹžarske, Makedonije, Srbije in Slovenije. Nastopili so vsi (145) najboljĹĄi slovenski plavalci. Plavalci in plavalke Plavalnega kluba Velenje so tekmovali dobro in v absolutni konkurenci osvojili 2 prvi, 1 drugo in 2 tretji mesti. Ponovno se je zelo izkazala Nastja GovejĹĄek, ki je osvojila dve prvi mesti (50 m delfin in 100 m delfin) ter eno drugo mesto na 100 m prosto. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,40 odplavala nov slovenski rekord, kar je ĹĄe pet stotink sekunde hitreje od rekorda, ki ga je sama nazadnje postavila pred tremi tedni v Eindhovnu na odprtem prvenstvu Nizozemske.

V disciplini 100 m delfin (59,82) pa je postavila klubski rekord in se prviÄ? spustila pod minuto. To je doslej uspelo le Sari Isaković. StopniÄ?ke sta si s tretjim mestom priplavala tudi NuĹĄa Erjavec na 50 m prsno in Kaja Breznik na 200 m hrbtno. V A finale se je veÄ?krat uvrstil ĹĄe Kristjan MeĹža.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Aleksandra Logar

Nova tehnologija avtopranja

M

Y

CM

MY

CY

Dolgotrajen odboj kapljic Hitro suĹĄenje

CMY

K

Visok sijaj

PriporoÄ?amo Premium pranje s sistemom ShineTecs

Za vaĹĄe vozilo le najboljĹĄe Prihajajo topli in sonÄ?ni dnevi, ko bomo svojega jeklenega konjiÄ?ka veÄ?krat odpeljali na izlete, polne nepozabnih dogodivĹĄÄ?in. V sklopu vzdrĹževanja vozila nikakor ne smemo pozabiti tudi na Ä?iĹĄÄ?enje avtomobila ter od-

stranitev soli, ki je ostala na podvozju ĹĄe iz zimskih dni. Z nalaganjem umazanije na povrĹĄini avtomobila namreÄ? tvegamo, da lak vzcveti in ploÄ?evina zaÄ?ne rjaveti. Avtomobil potrebuje strokoven pristop in ustrezno nego,

kar vam je na voljo v avtomatskih avtopralnicah na bencinskih servisih Petrol, kjer ekskluzivno v Sloveniji uporabljajo inovativno tehnologijo pranja podjetja WashTecs.

Da bo vaĹĄ avto deleĹžen najboljĹĄe

nege, se odloÄ?ite za PREMIUM PRANJE, ki vsebuje tudi tehnologijo ShineTecs, ki ustvari moÄ?an sloj, ki ĹĄÄ?iti vaĹĄ avtomobil, dolgotrajno odbija vodne kapljice ter avtomobilu vrne prvotni sijaj. Vsebuje namreÄ? formulo Acrylionic, ki je osnovana na enakih materialih kot povrĹĄina avtomobila.

Tako se med pranjem moÄ?no koncen-

triran akrilni polimer vnese v povrĹĄino avtomobila ter zapolni mikro poĹĄkodbe na povrĹĄini.

Poskrbite za ustrezno nego vaĹĄega avtomobila in se prepriÄ?ajte o vrhunski izkuĹĄnji avtopranja – obiĹĄÄ?ite vam najbliĹžji bencinski servis Petrol z avtomatsko avtopralnico.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

30. aprila 2015

Podvojen odziv na oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcijah

Po Ĺ oĹĄtanju so manj svinjali V dvanajsti oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji, ki jo organizirajo ObÄ?ina, krajevne skupnosti in druĹĄtva je sodelovalo blizu 400 ljudi Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila – ÄŒeprav so bili v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?eni, da Ä?istilno akcijo, napovedano za 18. april, ne glede na to, kakĹĄno bo vreme, izvedejo, so se v soboto zjutraj morali ukloniti deĹžju. Izvedli pa so jo le tam, kjer so rokave zavihali Ĺže popoldne pred tem – v Skornem, Laj-

Velenje, 28. aprila – Bojan PrelovĹĄek, ki je bil na MO Velenje zadolĹžen za koordinacijo spomladanskih oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij v MO Velenje, je bil v torek prijetno preseneÄ?en. Ko je statistikam akcij, ki so se zaÄ?ele 28. marca na velenjskem gradu, dodal podatke zadnjega vikenda, je najbolj presenetilo ĹĄtevilo prostovoljcev, ki so se jih udeleĹžili. ÂťLani smo v ĹĄtirih vikendih naĹĄteli 905 prostovoljcev, ki so zbrali 12 ton meĹĄanih odpadkov. Letos smo jih naĹĄteli kar 1830, zbrali pa smo 15 ton in 560 kilogramov meĹĄanih odpadkov. Ob tem smo zbrali ĹĄe ogromno zelenega odreza, ki pa ga nismo tehtali. Na akcije smo bili dobro pripravljeni, nikjer ni zmanjkalo rokavic in vreÄ?. Vse je teklo po naÄ?rtih, le en vikend nam je ponagajalo vreme,ÂŤ nam je povedal PrelovĹĄek. Zadnje akcije so po krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih potekale v petek popoldan in soboto dopoldne. Poznalo se je, da je takrat zaradi poÄ?itnic in praznikov veliko Ĺ aleÄ?anov Ĺže zapustilo dolino, kljub temu pa so akcijo izpeljali prav v vseh napovedanih krajih.

ĹĄah, Ĺ entvidu in na Pristavi. Vsako leto v okviru ÂťvodovihÂŤ sestankov Ĺže na petek pred napovedano akcijo Ä?istijo taborniki. Letos so oÄ?istili Gorice.

Drugje – v Ĺ oĹĄtanju, Lokovici, Florjanu, Belih Vodah, Zavodnjah, Gaberkah, Ravnah in TopolĹĄici, so ÂťdolĹžnostÂŤ opravili v Ä?etrtek popoldan. Dela so imeli manj kot prejĹĄnja

đ&#x;”˛

LokoviÄ?ani v akciji

Pred RibiĹĄkim domom pa skupinska slika. Ĺ˝ensko Ä?ast reĹĄuje svetnica Bojana Ĺ˝nider.

NesreÄ?a pri delu Velenje, 21. aprila – V torek dopoldan si je v delovni nesreÄ?i, v podjetju na Ĺ terbenkovi, delavec huje poĹĄkodoval roko. Tuja krivda je izkljuÄ?ena, so ugotovili policisti.

Vlomilci na delu Velenje, 22. aprila – V sredo je bilo vlomljeno v biljard klub na Trgu mladosti. Neznanec je razbil vrata na vhodu in vlomil v avtomat s pijaÄ?o. Pri tem je povzroÄ?il za vsaj 500 evrov ĹĄkode.

V noÄ?i na petek, 24. aprila, je bilo vlomljeno v lokal Bar v Ĺ oĹĄtanju.

Vlomilec je istega dne iz skladiĹĄÄ?nega prostora veÄ?jega podjetja v Velenju odtujil krmilno enoto robota za nakladanje gospodinjskih aparatov.

Ni bil kriv, a je ÂťnapihalÂŤ Velenje, 23. aprila – V Ä?etrtek, malo po poldnevu, je poÄ?ilo na odseku ceste v bliĹžini odcepa za BevÄ?e. NesreÄ?i je botrovala prekratka varnostna razdalja. Policisti so povzroÄ?i-

telju nesreÄ?e napisali plaÄ?ilni nalog, drugemu udeleĹžencu pa zaÄ?asno odvzeli vozniĹĄko dovoljenje, saj je rezultat alkotesta, ki so ga opravili, pri njem pokazal 0,77 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka.

TrÄ?enje treh Vinska Gora, 24. aprila – V petek dopoldan je voznica osebnega avtomobila zaradi voĹžnje na prekratki varnostni razdalji v Vinski Gori povzroÄ?ila trÄ?enje treh vozil.

UdeleĹženci so zdravniĹĄko pomoÄ? po nesreÄ?i iskali sami.

Izdali so jo bombonÄ?ki Velenje, 23. aprila – V Ä?etrtek so policiste poklicali iz trgovine na Ĺ trbenkovi, kjer so pri kraji bombonov zasaÄ?ili Ĺžensko. Policisti kazenskega pregona zaradi kraje niso podali. So pa med postopkom ugotovili, da se kot tuja drĹžavljanka ob vstopu v Slovenijo ni ustrezno prijavila na policijski postaji. Zato so zoper njo ukrepali zaradi storjenega prekrĹĄka po zakonu o prijavi prebivaliĹĄÄ?a in jo oglobili.

leta, smeti je bilo manj. Po dvanajstih letih organiziranega Ä?iĹĄÄ?enja za drugimi se je oÄ?itno tudi tistih, ki svinjajo, nekaj prijelo.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se je spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije udeleĹžilo bli-

Do svojega denarja hotel z izsiljevanjem Velenje, 25. aprila – V soboto je VelenjÄ?an policistom prijavil osebo, ki ga zaradi dolga izpred nekaj let, izsiljuje. Policisti bodo zbrali potrebne podatke in osumljenca zaradi suma storitve kaznivega dejanja samovolje kazensko ovadili.

Dan za tem pa je na Policijsko postajo priĹĄel obÄ?an, ki je prijavil znanca, ker mu ta Ĺže nekaj let dolguje denar, zdaj pa mu grozi.

Voznica pobegnila Velenje, 25. aprila – V petek dopoldan je na parkirnem prostoru trgovine na cesti Simona Blatnika voznica osebnega avtomobila trÄ?ila v vozilo, potem pa s kraja pobegnila. Policisti za njo ĹĄe poizvedujejo.

Huje poĹĄkodovana kolesar in kolesarka BraslovÄ?e, 25. aprila – V soboto nekaj po 14. uri se je v prometni ne-

bĹĄ

Veterane ĹĄe naprej vodi Zdenko HriberĹĄek

zu 400 ljudi. Vse je na koncu Ä?akal golaĹž. đ&#x;”˛

sreÄ?i v BraslovÄ?ah huje poĹĄkodoval 69-letni kolesar. Vozil je po kolesarski poti iz smeri PariĹželj proti BraslovÄ?am. Med voĹžnjo je nenadoma zavil levo pred voznika osebnega avtomobila, ki je vozil za njim.

Vozniku kljub umikanju v levo ni uspelo prepreÄ?iti trÄ?enja.

Nazarje, 26. aprila – V nedeljo nekaj po 13. uri pa se je v Nazarjah huje poĹĄkodovala kolesarka. Vanjo je trÄ?il voznik osebnega avtomobila, ki jo je nepravilno prehiteval.

Padel na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj, 26. aprila – V nedeljo je na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u v Florjanu s kolesom padel moĹĄki. Pri padcu se je poĹĄkodoval. Iz zdravstvenega doma, kjer so mu nudili pomoÄ?, so ga napotili na preiskave v bolniĹĄnico.

Ukradel kolo Velenje, 27. april – V Velenju je v ponedeljek iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka izginilo moĹĄko gorsko kolo znamke Wilier rdeÄ?e-Ä?rno-bele barve.

Predsednik Zdenko HriberĹĄek in dobitnika zlatih plaket Slavko Hudarin in Stane Tepej

OZVVS Velenje je na volilnem zboru ugotovila, da so v preteklem obdobju uresniÄ?ili vse naloge in vzorno opravljali tudi poslanstvo veteranske organizacije. Kljub nepriznavanju vrednot in poslanstva v ustreznih institucijah – ZUJF, in ukinitvi nekaterih pridobitev iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 se ohranja zavedanje, kako pomembna je bila njihova vloga med osamosvajanjem in pri ustvarjanju pogojev za nastanek samostojne drĹžave.

Njihovo delo so dobro ocenili ĹĄtevilni gostje, ki so pohvalili tudi sodelovanje z ZVVS, PO ZĹ P, drugimi OZVVS, Slovensko vojsko in ĹĄtevilnimi drugimi domoljubnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Zboru je prisostvoval tudi pilot helikopterja major JoĹže Kalan z Ĺženo Miro, ki sta tudi Ä?astna Ä?lana OZVVS Velenje. OĹživeli so spomini na dogodke in pristanek helikopterja Gazelle na Golteh.

V drugem delu zbora so bile volitve, na mesto predsednika je bil ponovno izvoljen Zdenko HriberĹĄek. Podelili so tudi priznanja najzasluĹžnejĹĄim za njihov prispevek pri krepitvi veteranske organizacije. NajviĹĄje priznanje – zlato plaketo za posebne zasluge – sta prejela Slavko Hudarin in Stane Tepej. Policijsko veteransko druĹĄtvo SEVER za celjsko obmoÄ?je pa je podelilo srebrni znak Zdenku HriberĹĄku, za dobro sodelovanje obeh organizacij na glavnem zboru ZVVS v MeĹžici 11. aprila letos pa je prejel ĹĄe zlato plaketo ZVVS. đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke BivĹĄa ga je ozmerjala Velenje, 21. aprila – V torek je bivĹĄa partnerka – v pomoÄ? ji je bil sedanji partner – v Zdravstvenem domu ozmerjala nekdanjega. Z zmerljivkami se zdaj ukvarjajo policisti.

Prijavila varnostnika Velenje, 21. aprila – V torek je policistom obÄ?anka prijavila telesne poĹĄkodbe, ki naj bi jih povzroÄ?ila oseba, ki se je v eni od trgovin predstavila kot varnostnik.

Policisti bodo okoliĹĄÄ?ine preverili.

Gost je bil malce preglasen Velenje, 21. aprila – V torek zveÄ?er je bil pred lokalom na Selu malce preglasen

gost. To je motilo bliĹžnje stanovalke pri poÄ?itku. Policisti so gosta, ki je Ĺže odhajal, saj so lokal zapirali, opozorili.

Spet malo marihuane Velenje, 22. aprila – Policisti so v sredo zveÄ?er na KoĹželjskega ulici zasegli malo zelene rastline, za katero domnevajo, da je marihuana. Po prejeti analizi

Vredno pohvale PrejĹĄnji teden je obÄ?an naĹĄel kolo z motorjem. ÄŒe ga kdo pogreĹĄa, se lahko oglasi na Policijski postaji Velenje.

V okolici ĹĄole Mihe Pintarja Toleda je obÄ?an naĹĄel peresnico. Tudi ta

snovi bodo zoper obÄ?anko ustrezno ukrepali.

Zasegli kolo z motorjem Velenje, 23. aprila – Ker je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, so policisti na Cesti na jezero vozniku v Ä?etrtek zasegli kolo z motorjem, nadaljnje postopke pa predali na pristojno sodiĹĄÄ?e. lastnika Ä?aka pri policistih.

Nekdo pa je v reĹži bankomata pri Mercatorjevem Centru na Ĺ aleĹĄki cesti pozabil denar. PoĹĄtena obÄ?anka ga je izroÄ?ila policistom, kjer Ä?aka pozabljivca.

Pomagali redarjem Velenje, 24. aprila – V petek so policisti nudili pomoÄ? redarjema, ki jima obÄ?an ni hotel posredovati svojih podatkov.

Njihovo posredovanje je zaleglo, sam postopek pa sta redarja nadaljevala sama.

Kuril sto metrov od gozda Velenje, 26. aprila – Policisti so v nedeljo opozorili krĹĄitelja, ki je prejĹĄnji dan zanetil ogenj sto metrov od gozda in najbliĹžje stanovanjske hiĹĄe, na sicer urejenem kuriĹĄÄ?u. Ogenj je zveÄ?er pogasil, a ga je naslednji dan veter znova zanetil. Pogasili so ga gasilci.

Prodaja, servis, rezervni deli!

Z VAMI IN ZA VAS!!!

BOGATA IZBIRA SADIK BALKONSKEGA CVETJA

- BRĹ LJANKE, PELARGONIJE

... IN VRTNIH SADIK

SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA...

GNOJILO ASEF, 2 L za cvetoÄ?e balkonske cvetlice - 7,50 €

ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN, 70 L 8,40 €

ÄŒestitamo za 1. maj - praznik dela!

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. aprila 2015

KavÄ?e ÂťpovozileÂŤ Gorenje Pretekli teden je bilo odigrano Ä?etrto kolo v Ĺ tajerski ligi upokojencev v balinanju. V zahodni skupini je bil tokrat teĹžko priÄ?akovan derbi med domaÄ?imi KavÄ?ami in gosti Gorenja. Med igro se je pokazalo, da bo od derbija samo ÂťdÂŤ, ker je bila ekipa Gorenja v popolnoma podrejeni vlogi.

NepriÄ?akovan slab dan je imela, tako, da so bili igralci na koncu lahko ĹĄe zadovoljni z rezultatom 6 - 2 za ekipo KavÄ?.

od 1. do 7. maja • 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v VarĹĄavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspeĹĄno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Ĺ kalskem jezeru; • 3. maja 1979 je v Jugoslaviji stopil v veljavo zakon o varÄ?evanju goriva, po katerem so bila lahko vozila na cesti le doloÄ?ene dneve (sistem par – nepar); • 4. maja, za mnoge najlepĹĄega meseca v letu, ki je nekoÄ? veljal tudi kot fantovski mesec, je god sv. Florjana, zavetnika gasilcev in svetnika, ki je bil naĹĄim ljudem vedno zelo pri srcu. Naj-

IstoÄ?asno je tekla tekma tudi na Gorici, kjer so gostili TopolĹĄico. Po hudem boju in z zadnjim metom je zmagala ekipa Gorice z rezultatom 5 - 3, Ä?eprav je bila Âťpunt razlikaÂŤ na koncu 33-33.

Tudi tekma v TopolĹĄici med Ĺ martnim ob Paki in Vinsko Goro je bila nekoliko presenetljiva.

Vinska Gora je izgubila s 7-1, pred tekmo pa je bila v vlogi favorita. Ekipa Premogovnika je bila v tem kolu prosta.

demo ga na neĹĄtetih podobah in kipih, ko z golido v roki gasi goreÄ?o hiĹĄo pred seboj. Ljudje so v njem videli zavetnika, ki jim bo v primeru nesreÄ?e stal ob strani in jim pomagal. Florjan je oÄ?itno izrinil starejĹĄe pogansko vodno boĹžanstvo, ki mu je bila nasprotnik pripeka, vroÄ?ina in ogenj; • 4. maja 1980 je v oseminosemdesetem letu v Ljubljani umrl dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz – Tito; • 5. maja 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek; • 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo ÂťGeologija Ĺ aleĹĄke dolineÂŤ; • 6. maja 1977 je bil v dvorani velenjskega Doma kulture koncert slovenske pianistke Dubravke TomĹĄiÄ? Srebotnjak; • - 7. maja 1945 je bila v glavnem ameriĹĄkem vojaĹĄkem ĹĄtabu v Reimsu podpisana brezpogoj-

V Ä?etrtem krogu je priĹĄlo do spremembe na vrhu zahodne lestvice, kjer so sedaj prve KavÄ?e 6 toÄ?k, pred Gorenjem 6 toÄ?k itd.

V vzhodnem delu lige so bili tokrat rezultati veÄ? ali manj po priÄ?akovanjih: Polzela - Dobrna 6 -2, Ĺ entjur - Vrbno, Vrbica 8 - 0, Slovenske Konjice Prebold 6 -2, Slovenska Bistrica - Gorica pri 5 - 3.

Trenutno vodijo Slovenske Konjice 7 toÄ?k pred Preboldom 5 toÄ?k itd. đ&#x;”˛

T.F.

19

HOROSKOP Oven 21. 3. - 20. 4.

Prazniki vam minevajo tako kot ste si Ĺželeli. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa boste vse doĹživljali ĹĄe bolj pozitivno, ĹĄe posebej pa vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna vam bo neka oseba z laĹžnimi govoricami povzroÄ?ila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo sooÄ?ite in pridete stvari do dna. ÄŒe tega ne boste sposobni narediti, boste zaÄ?eli dvomiti o ljubljeni osebi. To pa ne bo naporno le za vaĹĄe Ĺživce, ampak tudi za vajin odnos. OdloÄ?no boste pokazali, da ste se spremenili.

Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. UspeĹĄno boste obvladali tudi novo poslovno situacijo, ki veliko obeta. ReĹĄili boste tudi odnose doma, saj so bili zadnje Ä?ase precej napeti. V soboto bo pri vas res veselo.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Te dni boste stalno nekaj tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odloÄ?itev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete veÄ? v nedogled Ä?akati, da se bodo vaĹĄe osebne in poslovne priloĹžnosti zgodile same, ampak se boste morali odloÄ?no podali na novo pot. Pri tem poskuĹĄajte biti Ä?im bolj disciplinirani in ne izpustite niÄ?esar izpod svojega nadzora. Za zaÄ?etek storite, kar Ĺže dolgo obljubljate – Ä?aka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, a je nujen. Ĺ ele, ko boste priĹĄli do odgovora, se boste lahko odloÄ?ili, kako naprej. Bodite tiho, dokler se ne odloÄ?ite. ÄŒe boste o tem govorili na glas, bo le ĹĄe slabĹĄe. Sploh, ker so vam mnogi nevoĹĄÄ?ljivi in komaj Ä?akajo, da vam vrĹžejo kakĹĄno poleno pod noge.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Ĺ e vedno boste veliko premiĹĄljevali in se hkrati zavedali, da morate ravnati drugaÄ?e kot v preteklosti. Zelo dobro se boste poÄ?utili v druĹžbi iskrenega prijatelja, ki vam bo prinaĹĄal predvsem notranji mir. Pomembno je, da boste naĹĄli reĹĄitve, zaradi katerih boste bolj zadovoljni sami s sabo. Pa ne le vi, ampak tudi nasprotna stran. Morda se boste znaĹĄli pred odloÄ?itvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nemirni. Vsak nov zaÄ?etek je namreÄ? za vas ĹĄe posebej teĹžak. Ljubezen? Majsko lepa bo, kot Ĺže dolgo ne, zato se lahko meseca mladosti letos res veselite. UĹživajte v partnerjevih pozornostih, Ä?ustva pa vraÄ?ajte, da se ne bodo ohladila. Obresti bodo dvojne.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Edward Gierek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

na nemĹĄka kapitulacija, Ä?eprav so se boji na razliÄ?nih frontah v Evropi ĹĄe nadaljevali. Kapitulacijo nemĹĄke vojske je podpisal nemĹĄki generalpolkovnik Alfred Jodl; • 7. maja 1971 so v Velenju poloĹžili temeljni kamen za izgradnjo veleblagovnice Nama. V tej stavbi od leta 2005 naprej domuje velenjska knjiĹžnica;

• 7. maja 1999 se je v Termah TopolĹĄica zaÄ?ela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona. Na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih drĹžav. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

V teh dneh vam bo zelo prijala vesela druĹžba in tudi gibanje, pa Ä?eprav boste ĹĄe nekoliko pomladansko utrujeni. V preteklih tednih ste namreÄ? veliko Ä?asa posvetili delu, manj pa sebi in svojemu zdravju. To se bo rahlo poznalo na vaĹĄem poÄ?utju tudi v teh prazniÄ?nih dneh. Nekaj dvomov vam bo jemalo miren spanec, ĹĄe posebej, Ä?e se boste odloÄ?ali med novimi stvarmi, ki bi vam lahko v prihodnje precej spremenile Ĺživljenje. Potrudite se, da boste po praznikih imeli polne dneve tudi doma, ne le v sluĹžbi, saj dobro veste, kaj si Ĺže dolgo Ĺželite, pa ĹĄe vedno niste uresniÄ?ili. Do poletja ni veÄ? daleÄ?, vi pa radi projekt konÄ?ali pred dopustom. ÄŒe vam nikakor ne bo ĹĄlo, brez strahu prosite za pomoÄ?. Nekdo Ĺže Ä?aka, da ga vpraĹĄate, Ä?e bo pomagal. Bo, brez skrbi.Â

Lev 23. 7. - 23. 8.

LetoĹĄnji maj bo za razliko od aprila za vas izredno miren. Skoraj preveÄ?, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. Zadovoljni boste tako z uravnoteĹženo finanÄ?no sliko kot tudi z delom in osebnim poÄ?utjem. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato priÄ?akujte, da se bodo prijatelji dobesedno grebli za vaĹĄ Ä?as, ko ga boste pripravljeni deliti z njimi. Z vsemi ga ne boste pripravljeni, saj vam je jasno, da je prav Ä?as tisti, ki vam ga najbolj primanjkuje. Vseeno pa ne pozabite na druĹžino, saj vam bodo domaÄ?i zamerili, Ä?e si ne boste nekaj prostega Ä?asa vzeli tudi za njih. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razreĹĄil sam od sebe. Zato Ä?im hitreje pozabite nanj. Novi izzivi so veliko bolj zanimivi, pa ĹĄe manj stresa bodo povzroÄ?ali.Â

Devica 24. 8. - 23. 9.

GOSTIĹ ÄŒE GRAD VRBOVEC NAZARJE

PoroÄ?ite se v poroÄ?ni dvorani gradu Vrbovec Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

V torek , 5. maja od 11. ure dalje strokovno svetovanje in analiza lasiĹĄÄ?a brezplaÄ?no (svetujejo priznani strokovnjaki)

KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

SveĹže meso za piknike Meso slovenskega porekla

Vabljene veÄ?je zakljuÄ?ene druĹžbe | Bogata kulinariÄ?na ponudba Posebnost GRAJSKE VEÄŒERJE (po prednaroÄ?ilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com

Menaf Sinani s.p., Kardeljev trg 1 | Velenje

• Sladoled, sladoledni ťpageti • jogurtova kupa, otroťke kupe • ledena kava, sadni sokovi • banana split, kapuèino • sezonska sadna kupa • sladoledni tiramisu Novost

Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

ÄŒestitamo ob prazniku dela!

www.kamnosestvo-podpecan.si

T: 03 587 11 17

Univerzum trade d.o.o., Ĺ aleĹĄka c. 16, Velenje

v ponudbi – Baklave

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p.

Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

UNIVERZUM

Ăˆestitamo za 1. maj – praznik dela

MLADOST OKREPÄŒEVALNICA Odprto vsak dan od 7. do 24. ure, ob petkih in sobotah od 7. do 4. ure zjutraj

Ugodne cene! Ăˆestitamo za 1. maj!

Dostava tudi na dom ali pisarno!

03 897 42 60

ÄŒestitamo za prvi maj!

Čestitamo za Praznik dela – 1. maj!

Kolesa in Motorji + vsi rezervni deli

Ăˆevapèièi – pleskavice – big burger – burek – hot dog

V teh dneh se res ne boste mogli pritoĹževati. PoÄ?utili se boste zelo dobro, vendar veliko bolj v psihiÄ?nem kot v fiziÄ?nem smislu. Loti se vas namreÄ? lahko kakĹĄen spomladanski prehlad, za kar bo kriv vaĹĄ oslabljeni imunski sistem. Ĺ e sami ne veste, kaj poÄ?nete narobe, da ste zadnje Ä?ase tako ĹĄibki. Lahko je kriv stres, a ni izkljuÄ?ni krivec. SreÄ?ni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo veÄ? toliko obremenjevali kot v preteklem obdobju. Morda bo to zaÄ?etek boljĹĄega poÄ?utja. Ob koncu tega tedna bodite Ä?im bolj potrpeĹžljivi, saj lahko najboljĹĄe rezultate priÄ?akujete ravno takrat, ko ste Ĺže skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepĹĄala.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Veselite se meseca maja, saj je to za vas eden najlepĹĄih mesecev v letu. Letos imate vsaj dva razloga veÄ?, da ga komaj Ä?akate. NepriÄ?akovane spremembe, ki bodo v vaĹĄ vsakdanjik posegle Ĺže na zaÄ?etku prihodnjega tedna, bodo pozitivno vplivale na vaĹĄe Ĺživljenje. Stvari se bodo sicer ĹĄe nekaj dni odvijale v nasprotno smer, kot bi si Ĺželeli. To vas bo preĹželo s Ä?udnimi obÄ?utki. Temu bi teĹžko rekli strah, saj ne bo ĹĄlo zanj. A negotovosti ne marate.

Potem pa boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da se Ĺživljenje vrne na tirnice, ki vas najbolj osreÄ?ujejo. Hrepenenje, ki bo del vaĹĄih dni v prvem tednu maja, bo kmalu obrodilo sadove. BoljĹĄi bodo, kot si sploh lahko zamislite, zato se lahko res veselite vsakega prihajajoÄ?ega dne.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Maja bo za vas imela glavno besedo ljubezen, v takĹĄni ali drugaÄ?ni obliki. SmeĹĄno bo, ker tega res ne boste priÄ?akovali, saj se vam bo zdelo, da gre za nekaj, kar sodi v preteklost.

Ob tem pa ni nujno, da bo ĹĄlo za partnersko zvezo. Lahko gre tudi za pomemben odnos do bliĹžnjih. O tem boste veliko razmiĹĄljali, ko boste sami, kar bo Ĺžal v teh dneh prepogosto. Delovali boste tako, kot vam veleva moÄ?na intuicija, zato boste uspeĹĄni. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe, po dolgem Ä?asu boste obÄ?utili Ä?isto sreÄ?o. Z zadovoljstvom boste lahko opazovali tudi sadove svojega dela, ki jih boste konÄ?no Ĺželi. Vse se bo obrnilo toÄ?no tako, kot ste si Ĺželeli. Morda celo ĹĄe bolje, a tega ta teden ĹĄe ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva konÄ?ala. Slutnje bodo Ä?isto prave. Prihodnost je vaĹĄa!Â

Strelec 23.11. - 21. 12.

Na vaĹĄe delo bo v teh dneh vplivala neka oseba, ki je z vami v precej tesnem Ä?ustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje teĹžave, saj jih boste tako laĹžje prebrodili. Zavedati se boste zaÄ?eli, da se morate sooÄ?iti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbeĹžite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. ÄŒe se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moÄ?i in naĹĄli vir pozitivne energije. Do konca meseca maja boste namreÄ? zelo dejavni na vseh podroÄ?jih, zato je to zelo pomembno. BoleÄ?ine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti veÄ?. ZaÄ?nite takoj, tokrat ne bo dovolj le zdrava hrana in zmerno gibanje. Prijatelj vas bo v nedeljo neprijetno presenetil.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Do konca tedna boste poÄ?ivali, tako telesno kot duĹĄevno. Ĺ˝e na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa boste zelo uspeĹĄni. Najverjetneje vas bodo prav v teh dneh razveselila zamujena plaÄ?ila iz preteklih obdobij, ki jih ni malo. Toliko bolj boste zaÄ?udeni, ker jih bo veÄ?, kot ste kdajkoli raÄ?unali. Ĺ˝e v prvi polovici maja boste navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden dogovore zapeÄ?atite s podpisom pogodb. Zvezde vam svetujejo, da ste pri vsem, kar boste poÄ?eli, zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili neprijetnim preseneÄ?enjem.

Celo goljufije se lahko zgodijo, Ä?e ne boste previdni. Zvezde vam zato priporoÄ?ajo dvojno previdnost.

Ljubezen? Slabo ne bo, a Ĺželeli boste veÄ?. Sploh, ker bo maj na vas vplival veliko bolj kot po navadi.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Do nedelje bo vse, kot je treba, a nov teden bo prinesel ĹĄe veÄ?je olajĹĄanje. Kljub delovnim obveznostim in finanÄ?nim teĹžavam, ki bodo poÄ?asi minile, boste vse prenaĹĄali veliko laĹžje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspeĹĄnejĹĄi, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. ÄŒutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli veÄ? volje tudi do novosti, ki si jih Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželi vaĹĄ partner. Doslej mu niste hoteli ustreÄ?i. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah, saj se zavedate, da tvegata oba. Proti koncu prihodnjega tedna boste neprijetno preseneÄ?eni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoĹĄtovali. Preverite sami, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. VÄ?asih se vse zdi drugaÄ?e, kot je v resnici. Zdravje? Ĺ e vedno boste Ä?utili posledice prehlada, pa Ä?eprav je minilo Ĺže nekaj tednov.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Veseli boste, da je pred vami podaljĹĄan konec tedna. Energije nimate niti toliko, da bi opravili, kar je najbolj nujno. PoÄ?asi vam bo jasno, da ni kriva le pomlad in z njo povezana utrujenost, ampak da je vzrok verjetno bolj resen. Slepili se boste, ni kaj. A Ä?asa nimate prav veliko. ÄŒutili boste, da se vaĹĄe Ĺživljenje spet obraÄ?alo drugaÄ?e, kot si Ĺželite. Vse teĹžje boste prenaĹĄali prisotnost sodelavca, ki vam bo neprestano dihal za ovratnik. Zato boste sreÄ?ni, Ä?e boste z njim imeli malo opravkov. Postavite se zase in kmalu boste videli svoje Ĺživljenje povsem drugaÄ?e. ÄŒas je Ĺže, da se zaÄ?nete imeti bolj radi. To dobro veste, le tega, kako to izpeljati, vam ĹĄe nihÄ?e ni razkril. In vam tudi ne bo. NeĹžnosti v dvoje bodo marsikaj zgladile, saj boste na ljubezenskem podroÄ?ju sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. Partner bo popustil, trma ga bo minila, ker si Ĺželi isto kot vi.

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.50 11.15 11.35 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.55 01.45 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.45 09.45 10.15 12.45 13.15 13.30 13.45 14.20 15.20 15.50 16.25 17.20 19.00 19.50 20.00 22.00 22.20 00.15 00.50 01.35

06.00 07.00 07.15 07.30 07.55 08.05 08.20 08.50 09.05 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.50 00.40 01.30 02.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Timotej hodi v šolo, ris.

Sanjarije Ribiča Pepeta, 4/5 Čisto pravi gusar, 4/5 Šifra: pustolovščina – Indija, dok. film Dnevnik, vreme, šport Odkrito Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 10/13 Točka preloma: Slovensko gospodarstvo na Expu, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: Vloga (verne) ženske v družbi Ugriznimo znanost: Kaj vemo in česa ne o pivu Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Male sive celice, tv kviz Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Turbulenca: Ko je samozaposlitev edina rešitev Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Glasnik, izob. odd.

Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret Bleščica, odd. o modi Mostovi Hidak Neokrnjeni kotički sveta: Tasmanija, 2/6 Pričevalci: Franc Gorjup – pater Pashal Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Simon in hrast, film Sodobna družina (III.), 23/24 Veličastno življenje Giulia Andreottija, ital. film Avtomobilnost, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Dibo, ris.

Princeska Lili, ris.

Moj mali poni, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Maša in medved, ris.

Tv prodaja Winx klub 4, ris. film Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn, Radio Jam Župan z vami; Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 2015 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža; ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

30. aprila 2015

Sobota,

1. maja

06.05 Odmevi 07.00 Pozdrav z Notranjske: Pihalni orkester Logatec 07.20 Boš videl, kaj dela Dolen'c 2014: 50 let Slakove glasbe, posn. koncerta 10.15 Vem!, kviz 10.45 Timotej hodi v šolo, ris. nan.

11.15 Sanjarije ribiča Pepeta, 5/5 11.35 Čisto pravi gusar, 5/5 12.20 Šifra: pustolovščina – Surinam, dok. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Mali volkodlak, nizoz. film 15.15 Naš avto, slovesnki film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Presneto štirinajsto, 1/13 17.45 Mala, igrani film 18.05 Simfonorije, ris.

18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris.

18.15 Pujsek Bibi, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narod. zabav. odd.

21.25 Na lepše 21.55 Poročila, vreme, šport 22.20 Polnočni klub: Delu čast in oblast 23.35 Heinekenova ugrabitev, nizoz. film 01.35 Dnevnik, ponov.

02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.10 09.30 11.15 12.30 13.00 14.20 14.55 15.25 16.00 16.50 17.25 18.05 20.10 22.10 23.10 01.30 02.20

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Vetrnica: Bolezen Bukvožer, odd. o knjigah Aktivatorji: Ptičja perspektiva Infodrom Moja soba: Tana Nosorog Oto, danski film Točka, glasb. odd.

Ugriznimo znanost: Kaj vemo in česa ne o pivu Sveto in svet: Vloga (verne) ženske v družbi Slovenski utrinki, madž. tv Osmi dan Razkrivanje preteklosti: Barvita božanstva – estetika antike, 1/12 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja Mostovi Hidak Avtomobilnost, ponov.

Ritmična gimnastika, ep, prenos in Minska Lech Walesa, človek upanja, poljski film Popravljena krivica, 8/10 Armada senc, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Dibo, ris.

07.15 Princeska Lili, ris.

07.30 Moj mali poni, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Čebelica Maja, ris.

08.20 Maša in medved, ris.

08.50 Tv prodaja 09.05 Princeska Lili, ris. film 10.25 Tv prodaja 10.40 Zaljubljen do ušes, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Lepo je biti sosed, nan.

134300MasterChef, ponov.

15.25 Dubrovniška zora, nan.

16.25 Zaljubljen do ušes, nan.

17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Pelikanovo poročilo, am. film 22.30 Eurojackpot 22.35 007 – Operacija grom, ang. film 01.05 Bela palača, am. film 03.00 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40 10.25 11.00 12.15 12.50 13.20 13.35 13.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.30 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Iz arhiva VTV: Miš Maš- Zumba za otroke Srečna hiška, gledališka predstava Kulturnega društva Škale Naj viža; ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Iz arhiva VTV: Miš maš- Ljudski reki, verovanja, šege Zvezdica zaspanka , gledališka igra Vrtca velenje-OE Tinkara Ustvarjalne iskrice (89), Okrasni lonček Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Popotniške razglednice Spomini na Karla Destovnika Kajuha Posnetek koncerta ans. Franca Miheliča Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

2. maja

06.35 07.00 07.20 07.45 08.10 08.35 08.55 09.40 10.05 10.15 10.45 12.00 13.00 13.25 13.50 14.20 15.20 15.50 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 23.50 00.20 01.10 01.15 02.10 02.30

08.00 10.20 11.20 11.55 13.05 17.10 19.20 20.00 22.00 23.00 00.30 01.00

Dnevnikov izbor Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Timotej hodi v šolo, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Studio Kriškraš: Igranje z zvokom Bine, nan.

Male sive celice, kviz V boju s časom (II.), 11/13 Infodrom Presneto štirinajsto, 1/13 Ernest in Celestina, film Majoš, dok. film Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (I.), 5/8 Na poti z Radom Kočevarjem, 3/3 Neokrnjeni kotički sveta: Belize, 3/6 Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Največje uspešnice Pesmi Evrovozije, posn. prir. iz Londona Gospa iz Burme, ang. film Poročila, vreme, šport Scott in Bailey, 6/8 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Najboljše jutro City folk: Atene Na lepše Polnočni klub: Delu čast in oblast Kleopatra, film Ritmična gimnastika, ep, prenos iz Minska Ritmična gimnastika, ep, posn. iz Minska Nogomet, dp, Domžale – Rudar, prenos iz Domžal Aritmija 1913 – Ples na ognjeniku, dok. film Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal

3. maja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.30 10.45 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.25 22.55 23.50 00.20 01.10 01.40

07.45 08.20 08.45 09.15

21.00 22.35 00.15 01.15

Slovenci po svetu, dok. odd.

Posebna ponudba Ugriznimo znanost Turbulenca: Ko je zaposlitev edina rešitev Rad igram nogomet Žogarija Glasbena matineja 13. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2015, 2/2 Prevetrimo mesto z glasbo – 50 let Glasbene mladine ljubljanske Ritmična gimnastika, ep, prenos iz Minska Rokomet, kvalif. za EP (M), Švedska – Slovenija, posn. iz Vaxjoja Rokomet, kvalif. za EP (M), Slovenija – Švedska, prenos iz Celja Športni izziv Žrebanje Lota Na utrip srca – skrivnosti glasbe, 1/5 Maksim Mrvcia in Orkester Slovenske filharmonije Umori na podeželju, 5/5 Duh leta 1945, dok. odd.

Aritmija, ponov.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 14.15 16.45 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 00.40 03.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Slepo zaupanje, am. film 007 – Operacija grom, ang. film Orangutan v hotelu, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Čarovnije za vsak dan, am. film Dolores Claiborne, am. film Zvoki noči

09.45 10.10 10.45 10.45 11.40 12.40 15.20 17.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.15 09.40 10.05 10.20 10.35 11.30 12.25 12.40 15.20 17.25 18.55 19.00 20.00 22.00 00.20 02.40

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Doktor Glavca, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Zaljubljena zaljubljenost, am. film Trojanska vojna, am. film 24ur, vreme 24ur Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film Sončeve solze, am. film Fantje ne jočejo, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda brunda medo 09.40 Ustvarjalne iskrice (116), Reciklirana ogrlica 10.00 Oglasi 10.05 Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke (4) 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 12.00 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas- tabornike, Škalska liga ka te briga 2015 18.40 Dotiki gora: Mala Tičarica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.10 Videospot dneva 20.15 Vurberk, posnetek 2. dela koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.25 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 23.25 Nastop Folklorne skupina Maribor iz Argentine 00.25 Videostrani, obvestila

Pipi in Melkijad, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Danov Dinosvet, 26/26 Prisluhnimo tišini: Ohranite zdrav sluh Podpornica, prenos iz Krškega Na obisku Obzorja duha: 22. pomladansko romanje Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav Tri četrtine sonca, slovenski film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (II.), 6/6 Intervju: Sebastian Coe Sove, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (II.), 12. del Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

19.00 19.50 20.00 20.25

PONOVITEV ODDAJ TED. 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Iz arhiva VTV: Miš maš, otroška oddaja, Zumba za otroke 09.45 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 10.05 2293. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Športni torek 10.40 Razdvojeno srce 11.00 Na obisku … pri Ivani Dolinar 12.00 Ptuj 2014, posnetek prireditve 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Vurberk, posnetek 2. dela koncerta 15.45 Prodajno TV okno 16.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, Znamo paziti na varnost pri delu?

18.40 Ustvarjalne iskrice (115), Bralni trak 19.00 Pop Corn: Radio Jam in San di ego 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.25 Aktualno: Humanitarna odprava Papua Nova gvineja 23.25 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

4. maja

06.20 06.35 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.00 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.30 17.00 17.25 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.15 00.30 01.25 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.30 10.15 13.00 13.50 14.15 14.55 15.25 15.50 16.30 17.00 18.10 19.05 20.00 21.55 23.35 01.15 01.35 02.25

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 10.25 11.40 12.35 12.50 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.55 00.05 00.55 01.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.25 12.40 12.45 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

5. maja

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 1/35 Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Delu čast in oblast Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Igranje z zvokom Duhovni utrip Odprta knjiga: O koncu postkomunizma Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.05 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.40

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja Profesor Pustolovec, nan.

Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Na lepše Obzorja duha O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Avtoserviser, 17/30 Dober dan, Koroška Vikend paket Pokličite babico, 1/6 Točka, glasb. odd.

Francoise Saga, franc. film Zločini v Walesu (I.), 2/4 Riba s krompirčkom, koprod. film Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.35 08.55 09.50 10.15 12.35 13.45 15.00 15.30 16.00 16.35

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Čarovnije za vsak dan, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Na morju, am. film 24ur zvečer Obdarjeni, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Nastop Folklorne skupina Maribor iz Argentine Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic, Tehnik za logistiko, skladiščnik, viličarist Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 4. razstava CAC Koroške 2015, pogovor v studiu Regionalne novice 3 SPEV 2014, Po Slakovi poti 1 Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

21.00 22.00 23.05 23.35 01.30 01.55 02.50 03.10

18.10 19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 23.05 23.50 00.35

06.00 07.00 07.05 07.25 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 12.50 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.40 00.15 01.05 01.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 2/35 Duhovni utrip: Medverski dialog Na obisku Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Mesto Pisave Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 1/12 Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova … Naša bo letos pomlad, dok. film Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Edvard Trobec Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Studio Kriškraš: Igranje z zvokom Vetrnica: Traktor Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav Na vrtu City folk: Zagreb Mostovi Hidak Največje uspešnice Pesmi Evrovizije, posn.

Neokrnjeni kotički sveta: Belize, 3/6 Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Gala dobrodelni večer Olimipjskega komiteja Slovenije, prenos iz Ljubljane Avtomobilnost Lore, film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Na morju, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Obdarjeni, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 4. razstava CAC Koroške 2015, pogovor v studiu 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda brunda medo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2294. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Mala Tičarica 20.55 Iz našega arhiva: Mednarodni letalski miting 21.55 Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila

6. maja

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.05 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, nan. … Naša bo letos pomlad (Kajuh), dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: Sebastian Coe, ponov.

Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport V razcvetu, film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.20 22.55 00.55 01.45

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Bine: Mesto, lutke Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem majski dež Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Posebna ponudba Slovenski magazin Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Inštalater vodovodnih naprav, 18/30 Majoš, dok. film Rad igram nogomet Nogomet, dp, Maribor – Celje, prenos iz Maribora Točke, glas. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Koncert iz Pariza 2014 »Vojna in mir« Bleščica, odd. o modi Rommel, nem. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.30 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.50 00.20 01.35 01.55

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, nan.

Obdarjeni, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2294. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki Otroški in mladinski program, Zamigajmo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: delovanje Državnega sveta RS Regionalne novice 3 Pop Corn, glasbena oddaja Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.30 10.15 12.35 13.10 13.35 14.40 14.55 15.30 16.15 16.55 19.00 19.50 20.00 20.30

10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 19.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

15.00 Velenjski grad Odprtje razstave Velenje, moje mesto 16.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zavozlano, ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Promenada ob sedemnajstih – Knjiga je oroĹžje 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 19.00 Vila Bianca Predstavitev knjige Kajuh Zbrane pesmi 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje : RK Sevnica 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Predmaturitetni nastop Domna Ĺ logarja (tolkala) in Tilna Ĺ logarja (tolkala)

Glasbena ťola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Travnik ob Mercatorju Kresovanje; Vaťka skupnost Šmartno ob Paki

30. aprila 2015

KLEMPERER, VICTOR: LTI – Lingua Tertii Imperii ÄŒo - ÄŒitalnica odrasli / 32 – Politika Naslov knjige ironizira nacistiÄ?no obsedenost s kraticami in oznaÄ?uje v latinĹĄÄ?ino prevedeno besedno zvezo Âťgovorica tretjega rajhaÂŤ. Avtor je profesor filologije in ugledni univerzitetni profesor, ki je zaradi

kot kriminalka, ki postaja drama.

UspeĹĄno se izogiba pastem praviÄ?niĹĄtva in moraliziranja in je zabavna v aluzijah na realne razmere. Podobno tudi junak ni premoÄ?rtna figura na etiÄ?ni pogon, za njegovim praviÄ?niĹĄtvom in Ä?lovekoljubjem je njegova druga koristoljubna plat, ki se ne ozira na etiÄ?ne meje.

VELENJE ÄŒetrtek, 30. april 8.00 14.00 18.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Ĺ aleĹĄka planinska pot VII Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Pod Belim dvorom, KS Gorica Tradicionalno kresovanje Prireditveni prostor pred cerkvijo v Vinski Gori Kresovanje eMCe plac Klubski veÄ?er Kresna Playlista

PEVCI IN GODCI IZ KAVČ PRI VELENJU: Takrat v starih cajtih

19.00

od – odrasli / 78 – Glasba

11.00 GraĹĄka Gora Prvomajsko sreÄ?anje 21.00 eMCe plac Psaja do jaja za 1. maja

Po 28 letih delovanja so KavĹĄki pevci posneli album z ljudskimi pesmimi, med njimi sta tudi dve, Ä?igar avtor je vodja skupine Tone Ĺ merc.

Pevce iz KavÄ? pri Velenju je dolga

19.00 21.00

Petek, 1. maj

Sobota, 2. maj 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 10.00 Ĺ portni park Ĺ entilj Katarinin sejem 21.00 eMCe plac Sound Arson 5.3: Catalogue (FRA), NakaJima (SLO)

Ponedeljek, 4. maj

judovskih korenin neposredno po zaÄ?etku nacizma konÄ?al kot skladiĹĄÄ?nik. Pred deportacijo v koncentracijsko taboriĹĄÄ?e ga je reĹĄilo izkljuÄ?no to, da je bil poroÄ?en z Âťrasno Ä?istoÂŤ Nemko, ki se mu kljub pritiskom reĹžima ni hotela odreÄ?i.

Kratica LTI je bila zanj nasprotje vsem tistim ĹĄtevilnim kraticam, s katerimi je nacistiÄ?na govorica preplavila nemĹĄki jezik. Kot je zapisal, je ta kratica hkrati bila tudi balansirka, palica, s katero je kot vrvohodec po Ĺžici in Jud sredi nacistiÄ?nega reĹžima vzdrĹževal ravnoteĹžje med Ĺživljenjem in smrtjo v skrajno nevarnih in nemogoÄ?ih razmerah. Delo je izjemna analiza, napisana v esejistiÄ?nem jeziku in podprta z Ĺživo in neposredno izkuĹĄnjo Ĺživljenja v nacistiÄ?nem reĹžimu. KaĹže, kako je nacistiÄ?na govorica pronicala v vsakdanjost in kako je prek medijev in umetnosti okuĹžila celotno javno in zasebno sfero Ĺživljenja v totalitarni druĹžbi. UspeĹĄno je uÄ?inkovala tako, da je Âťoropala posameznika njegove individualnosti, ga omamila in ga spremenila v del Ä?rede brez misli in voljeÂŤ.

SKUBIC, ANDREJ E.: Samo pridi domov od – Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Verjetno je to v slovenski literaturi prvi primer, da sta aktualno tajkunstvo in korupcija v slovenski druĹžbi tema glavna tema romana. ÄŒeprav gre za aktualno temo, ki jo avtor obdela angaĹžirano in druĹžbeno kritiÄ?no, je delo zaradi literarne vrednosti veliko veÄ? kot zgolj roman o slovenskem tajkunstvu. Zgodba o odvetniku, ki razkrinka umazane tajkunske posle in postane medijska zvezda, je

leta vodil znani velenjski zborovodja Zmago FrankoviÄ?. Njihov repertoar sestavljajo tradicionalne ljudske pesmi, med njimi so tudi take, ki izvirajo iz tukajĹĄnjih krajev. V nekem drugem kontekstu je glasbenik in skladatelj Milko Lazar, ki je v duetu z Zlatkom KauÄ?iÄ?em gostoval na letoĹĄnjem velenjskem Max klub jazz festivalu, izjavil, da je vsaka ljudska pesem oda Ĺživljenju, samo ceniti jo je treba zaÄ?eti. Dejavnost KavĹĄkih pevcev in njihovo ohranjanje izroÄ?ila slovenske ljudske pesmi cenijo tudi v Krajevni skupnosti KavÄ?e, saj so na njihovo pobudo KavĹĄki pevci posneli zgoĹĄÄ?enko, pri tem pa je izdajo finanÄ?no podprla Mestna obÄ?ina Velenje.

LABATO, RAMON: Sive ekonomije filma ÄŒo – ÄŒitalnica odrasli / 791 – Filmi Kako filmi potujejo skozi prostor in Ä?as in kaj se jim zgodi na tej poti, raziskuje avtor knjige, ki sicer na Univerzi v Melbournu prouÄ?uje neformalne filmske industrije in medije. Neformalno obmoÄ?je, ki je sestavljeno iz sive in Ä?rne cone proizvajanja, razpeÄ?evanja in gledanja filmov je tudi tema priÄ?ujoÄ?e ĹĄtudije. Gre za distribucijska podjetja, potujoÄ?e prodajalce piratskih DVD-jev, piratska video omreĹžja, nezakonita spletna mesta za pretakanje videa ipd.

Kot ugotavlja avtor, je znaÄ?ilnost teh neformalnih omreĹžij, da so gonilna sila filmske distribucije na globalni ravni in imajo v filmski kulturi prej osrednjo kot obrobno vlogo.

Silvo GrmovĹĄek

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi

CITY CENTER Celje ÄŒetrtek, 30.4., 14.00-19.00 BiotrĹžnica Nedelja, 3.5. 11.00 PravljiÄ?ne urice, Ĺ uĹĄko in gozdni dan Do 11. maja prijave za glasbeni nateÄ?aj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2015

Promenada ob sedemnajstih – Postavitev besedne inĹĄtalacije miru ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama NikogarĹĄnji otrok

Torek, 5. maj 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Promenada ob sedemnajstih – Zapojmo za zmago 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 Knjigarna Mladinske knjige Velenje MaÄ?ek Muri praznuje 40 let 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Marjana Laznika Kako do boljĹĄih fotografij 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Predmaturitetni nastop Naceta Frica (tolkala) in Jureta Korena (klavir)

Sreda, 6. maj 9.30

Velenjski grad Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klavdija Tutte 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Velenjski grad EtnoloĹĄka prireditev JajÄ?erija

Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: Torek-petek: 14.0021.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 30. april 20.00 Lom, pri VrĹžiĹĄniku Kresovanje na Lomu pri VrĹžiĹĄniku

Petek, 1. maj 07.00 AP Ĺ oĹĄtanj Planinski pohod na Kozjansko (Bohorski slapovi) Planinski pohod na GraĹĄko goro x Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Svetovna vojna v knjigah, razstava

Torek, 5. maj 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Zbrane pesmi, predstavitev nove knjige in pogovor z urednikom Vladom VrbiÄ?em

som Vojna in mir v Kinu Velenje.

Promenada ob sedemnajstih bo ciklus dogodkov razliÄ?nih umetniĹĄkih zvrsti. V ponedeljek, 4. maja, bo ves dan potekala montaĹža besedne inĹĄtalacije miru. Zaposleni Festivala Velenje so na asociacijo praznika predlagali besede, ki simboliÄ?no povzemajo vrednote in doseĹžke, ki jih je dogodek pred 70 leti zaznamoval takrat, in vse do danes.

Na stopnice amfiteatra bo z rdeÄ?o

X

Prvomajska budnica pri TiĹĄlarjevi lipi v ReÄ?ici ob Paki JSKD Velenje in KD Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 4. maj 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skupina) 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka Skupina Liste za napredek obÄ?ine 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 5. maj 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 6. maj 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin 19.00 Dvorana Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 30. april 10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice v angleĹĄÄ?ini 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba

Tudi promenada v znamenju rdeÄ?e zvezde Velenje, 3. maja – V obdobju od 3. do 31. maja bodo v Velenju na razliÄ?nih lokacijah potekali ĹĄtevilni dogodki v poÄ?astitev 70. obletnice konca 2. svetovne vojne, ki jih poleg Mestne obÄ?ine Velenje organizirajo javni zavodi, druĹĄtva in organizacije. Festival Velenje bo praznik zaznamoval s sklopom dogodkov v amfiteatru na velenjski promenadi z enotnim nazivom Promenada ob sedemnajstih ter s filmskim ciklu-

Petek, 1. maj

barvo izpisanih veÄ? kot dvajset besed. V sklopu dogodkov Promenada ob sedemnajstih bodo v naslednjih dneh s sloganom Zapojmo za zmago prepevali Ä?lani MoĹĄkega pevskega zbora Kajuh, Ä?lani Literarnega druĹĄtva Hotenja bodo brali poezijo z enotnim izhodiĹĄÄ?em Knjiga je oroĹžje, najmlajĹĄi pa bodo ustvarjali cvetice s sporoÄ?ilom Nagelj miru.

Gost ciklusa pogovorov Zgodbe neke hiĹĄe, posveÄ?enega 55-letnici

4. maja, ob 5:43,

Polna Luna - ĹĄÄ?ip

doma kulture Velenje, bo Vlado VrbiÄ?, ki je tudi urednik glasila ObmoÄ?ne organizacije Zveze borcev NOB Velenje – Ĺ aleĹĄki upornik. V Ä?etrtkovem veÄ?ernem pogovoru 7. maja se bosta z voditeljico Tatjano Vidmar dotaknila tudi te tematike.

V soboto, 9. maja, bo na Cankarjevi ulici v sklopu BolĹĄjega sejma razstava Ohranjeni spomini ob dnevu zmage. V Kinu Velenje bodo v poÄ?astitev obletnice konca 2. svetovne vojne v filmskem ciklusu Vojna in mir na ogled ĹĄtirje filmi: Igra Imitacije, Duh leta '45, Piran/Pirano in Phoenix. đ&#x;”˛

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka DOMOV 3D Home (ZDA) Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 94 minut ReĹžija: ReĹžija: Tim Johnson Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, SaĹĄa Pavlin Stosić, Jure Mastnak, JoĹžef RopoĹĄa, Nina IvaniÄ? idr.

Petek, 1. 5., ob 18.00 3D Nedelja, 3. 5., ob 16.00 3D – otroťka matineja

ODKLIKANA Unfriended (ZDA) Grozljivka, triler, 82 minut (ZDA) ReŞija: Levan Gabriadze Igrajo: Cal Barnes, Matthew Bohrer, Courtney Halverson, Shelley Hennig, Renee Olstead, Mickey River, Will Peltz idr.

Petek, 1. 5., ob 20.00 Sobota, 2. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 4. 5., ob 18.00

IGRA IMITACIJE The Imitation Game (ZDA)

Biografska drama, triler, 114 minuti / VB, ZDA ReĹžija: Don Hall, Chris Williams Igrajo: Keira Knightley, Benedict Cumberbatch, Matthew Goode, Charles Dance, Mark Strong, Rory Kinnear, Allen Leech, idr.

Nedelja, 3. 5., ob 20.15 – filmski ciklus Vojna in mir

BREZÄŒASNA ADALINE The Age of Adaline (ZDA) RomantiÄ?na drama, 110 minut ReĹžija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Huisman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark GhanimĂŠ, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony Ingruber, Lynda Boyd Sobota, 2. 5., ob 20.00 Nedelja, 3. 5., ob 18.00

ÄŒUDESA Le meraviglie (Italja, Ĺ vica, NemÄ?ija) Drama, 110 minut ReĹžija: Alice Rohrwacher Igrajo: Alexandra Lungu, Sam Louwick,

Alba Rohrwacher, Sabine Timoteo, Agnese Graziani, Luis Huilca Logrono idr.

Petek, 1. 5., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 2. 5., ob 20.30 – mala dvorana Nedelja, 3. 5., ob 19.00 – mala dvorana

ÄŒLOVEĹ KI KAPITAL Il capitale umano (Italja, Francija) Drama, triler 111 minut ReĹžija: Paolo Virzi Igrajo: Fabrizio Bentivoglio, Matilde Gioli, Valeria Bruni Tedeschi, Guglielmo Pinelli, Fabrizio Gifuni, Gigio Alberti idr.

Petek, 1. 5., ob 20.30 – mala dvorana Sobota, 2. 5., ob 18.30 – mala dvorana Nedelja, 3. 5., ob 17.00 – mala dvorana

TONE, JAVI SE (Slovenija) Dokumentarni film, 75 minut ReĹžija: BoĹĄtjan SlatenĹĄek Nastopa: Tone Ĺ karja idr.

Ponedeljek, 4. 5., ob 19.00 – mala dvorana Po filmu razgovor s Tonetom Škarjo!

NIKOGARĹ NJI OTROK NiÄ?ije dete (Srbija, HrvaĹĄka ) Drama, 95 minut ReĹžija: Vuk RĹĄumović Igrajo: Denis Murić, Pavle ÄŒemerikić, Isidora Janković, MiloĹĄ Timotijević, Tihomir Stanić, Borka Tomović, Goran Ĺ uĹĄljik, Branka Ĺ elić, Ljuba Todorović itd.

Ponedeljek, 4. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naslednji vikend, od 8. do 11. 5. napovedujemo: animirano druĹžinsko pustolovĹĄÄ?ino MUMINI NA AZURNI OBALI, akcijsko komedijo VROÄŒI PREGON, akcijsko ZF pustolovĹĄÄ?ino MAĹ ÄŒEVALCI: ULTRONOVA DOBA 3D, dokumentarni film DUH LETA 45, dramo NIKOGARĹ NJI OTROK, akcijo HITRI IN DRZNI 7, sklop animiranih filmov ANIMATEKA PO ANIMATEKI 2015, ter v Filmskem gledaliĹĄÄ?u, v ponedeljek, 11. 5. ob 20.00, zgodovinsko biografsko dramo SELMA.

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. aprila 2015

Nagradna križanka Slaščičarne Lili – Miš maš Šoštanj

RADIO VELENJE

JPL d.o.o., PE slaščičarna Lili • Kajuhova 5-7 • 3325 Šoštanj

Delovni čas: Ponedeljek: od 8. do 15. ure Torek – nedelja: od 7. do 19. ure

• • • • •

Slaščice (torte, rezine, sadne kupe …)

Sladoled Drobno pekovsko pecivo (žemlje, rogljički, preste …)

Fino pekovsko pecivo (keksi, mini slaščičarsko pecivo) Kruh in žemlje iz pekarne Miš maš

Sprejemajo naročila za torte za različne priložnosti (obhajila, birme, rojstne dneve ali zabave kar tako in poročne torte) Vse sladke dobrote, ki jih ponujajo v slaščičarni pripravljajo po starih recepturah iz surovin in ne iz gotovih zmesi. Vse od keksov do tort, sladoleda in pekovskega peciva so iz njihove lastne proizvodnje, kruh pa iz znane Pekarne Miš maš.

Čestitamo za 1. maj – praznik dela!

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Slaščičarna Lili«, najkasneje do ponedeljka 11. Maja. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 16. aprila 2015 so: Zdenka Terglav, Pod parkom 12, 3320 Velenje; Jure Gaber, Prelska 48 B, 3320 Velenje; Zdenka Hrustel, Ljubljanska 21, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.

ČETRTEK, 30. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 1. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 2. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 3. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 4. maja

www��e��te��si������������e��te��si�

03�777�00�77 ��n�������ro�k���n�več�funk��onalno����ko��pr��kla��čn���elefon��� ��brezplačna�anal�za�pr��rankov��uve�ba��n��olan�e

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 5. maja

Čestit��������������

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 6. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. aprila do 26. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. aprila do 26. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

30. aprila 2015

mali OGLASI evrov/m2 in 5700 m2 kmetijskega zemljišča, cena: 4,00 evre/m2. Gsm: 041 776 161

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM

ZAHVALA ZAHVALJUJEM se pošteni ženski, ki je

najdeni denar na bankomatu odnesla na policijo v Velenju.

STIKI – POZNANSTVA

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ODDAM

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

SKLADIŠČE, garažo, od 50 do 200

NEPREMIČNINE

PRIDELKI

NA SONČNEM pobočju v Vinski gori,

PRODAM domačo svinjsko mast ali z ocvirki. Cena: 4 EUR/kg. Več informacij na telefon 040 684 008.

nad gasilskem domu prodam zazidljivo parcelo, 3000 m2, cena: 7,00

m2, 4 m višine, varovano, ugodno oddam. Lokacija: Vinska gora, gsm: 051 395 560

PRODAM domača jajca. Cena 2 EUR/ škatla - 10 jajc. Več informacij na telefon 040 684 008.

KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

• Samostojna hiša v Ponikvi pri Žalcu, K+P+M, 118 m2, zgrajena 1937, adaptirana 1987, z gospodarskim poslopjem in kozolcem na sončni in lepi legi, s 4238 m2 zemljišča. ER: E(105-150 kWh/ m2a) Cena: 109.000 evr.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 3. 5., od

8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 PRODAM mlade zajce za nadaljnjo rejo. Cena: 10 EUR/kom. Več informacij na telefon 040 684 008.

PRODAM morske prašičke mlade ali breje, samce ali samičke.

Cena: 10 EUR/kom. Več informacij na telefon 040 684 008.

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, SLO | T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

• 1-sobno stanovanje v Velenju na Stantetovi, 46 m2, 2/8 nad, leto izgradnje 1982. ER: C(35-60Kwh/m2a) Cena: 47.000 evr.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50 DEŽURSTVA

V SPOMIN

ZDRAVSTVENI DOM LEKARNA VELENJE VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova

29. aprila mineva 17 let, odkar nas je zapustila

VIKTORIJA KREGAR Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube žene in mame nihče nam ne more vrniti.

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete lučko v spomin.

Vsi njeni

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

1. - 3. maja – Renata Lamot, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ZAHVALA

ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 84. letu zapustila draga mama, babica in prababica

IVANKA MIKLAVŽINA Ravne 124, Šoštanj 5. 8. 1931 – 16. 4. 2015

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in sveto mašo. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, govorniku Ivanu Apatu, ravenskim pevcem, izvajalcu »Tišine«, gospodu župniku za opravljen obred, krajevni skupnosti, zvezi borcev in društvu upokojencev Ravne, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Marjan in Bojan ter hči Danica z družinami ter vnuki in pravnuki

ZAHVALA

Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, ati, brat, dedi, tast, svak in stric

MARIJAN KRAJCER Paka pri Velenju 43 b, Velenje 25. 10. 1953 – 17. 4. 2015

Pomlad je prišla Iskreno se zahvaljujemo vsem domačim, sorodnikom, sosedom, tokrat drugačna. prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje, Rožice drugače cveto, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravnici dr. Lahovi, osebju ZD nam je pri srcu hudo spomin nate večno bo Velenje, gospodu duhovniku Janku Rezarju, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, rudarski straži in godbi, pevcem pevskega zbora ostal, vse naše žive dni.

Flamingo. Hvala tudi vsem, ki ste mu ob tragičnem dogodku nesebično priskočili na pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Ivica, hčerka Breda in sin Boštjan z družinama, sestra Danica, brata Branko in Miran z družinami, svakinje in svaki z družinami

ZAHVALA

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi

JOŽEF KAMENIK Skorno 43, Šmartno ob Paki 7. 2. 1933 -15. 4. 2015

CECILIJA 1938 – 2015

ARLIČ

JOŽEF

1931 – 2015

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala sosedoma Ani in Slavku Pirečniku ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala vsem, ki ste ju imeli radi in ju pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči vsi njuni

Žalujoči: žena Mihaela, sin Milan z družino in hči Helena z družino

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

20. CvetliÄ?ni sejem v znamenju Ä?ebel Bogato obloĹžene stojnice, bogat kulturni program – Tema sejma bo SoĹžitje Ä?loveka in Ä?ebel Velenje, 9. maja – V soboto, 9. maja, bo med 8. in 13. uro na Titovem trgu potekal 20. CvetliÄ?ni sejem s sloganom SoĹžitje Ä?ebele in Ä?loveka.

V sklopu sejma bo potekal tudi projekt Parada uÄ?enja, ki ga izvaja Ljudska univerza Velenje. Na Titovem trgu bo veÄ? kot 50 stojnic s ponudbo sadik zelenjave, diĹĄavnic ter cvetja, izdelki domaÄ?e in umetnostne obrti, na voljo pa bodo tudi kulinariÄ?ne dobrote. Bogat spremljevalni program bo ponujal ustvarjalne delavnice za najmlajĹĄe, razstave, predstavitve in izobraĹževalne kotiÄ?ke ter glasbene in plesne nastope. CvetliÄ?ni sejem poteka v organizaciji Festivala Velenje in Mestne obÄ?ine Velenje ter ĹĄtevilnih druĹĄtev in zavodov iz Velenja.

Na stojnicah se bodo obiskovalci sejma tudi letos lahko oskrbeli z razliÄ?nimi sadikami zelenjave, diĹĄavnic, cvetja, okrasnih rastlin in dreves.

Na voljo bo tudi vrtno orodje, gnojila in drugi pripomoÄ?ki, ki jih uporabljamo pri urejanju vrta in okolice ter balkonskih zasaditev. Tradicionalno bogata ponudba bo vkljuÄ?evala tudi kulinariÄ?ne dobrote, izdelke domaÄ?e obrti in rokodelske unikatne stvaritve.

Bogat spremljevalni program Tema letoĹĄnjega sejma bo SoĹžitje Ä?ebele in Ä?loveka. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili predstavitvi Ä?ebelarja, na ogled bosta razstavi ÄŒebelarstvo skozi Ä?as in Panjske konÄ?nice naĹĄih otrok, ki so nastale v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi ĹĄolami. V izobraĹževalnem kotiÄ?ku bodo seznanjali z novostmi v Ä?ebelarstvu, zanimivi in okusni pa bosta tudi delavnici Okusi slovenskega medu in Sladkajmo se medeno. Na stojnici podjetja PUP bodo na pokuĹĄino uĹžitne cvetlice, ki jih lahko v kulinariÄ?ne namene uporabljamo

vse leto in tako uĹživamo v njihovi barvitosti in okusu. Gorenje Gostinstvo bo poskrbelo za cvetliÄ?no-medeni kulinariÄ?ni preseĹžek s kuharjem Andrejem Kuharjem, prvim Slovencem, ki si je s svojo kuharsko umetnostjo prisluĹžil Michelinovo zvezdico in je Ĺže kot dijak kuhal za Tita.

Kulturni program bodo pripravili Glasbena ĹĄola Velenje, Vrtec Velenje – enota Tinkara, Plesni studio N in KD MedĹžimurje. V ustvarjalnih delavnicah MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje in AZ Ljudske univerze Velenje si bodo najmlajĹĄi lahko med drugim izdelali Ä?ebelice za sreÄ?o. DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov bo pripravilo slikarsko delavnico na temo CvetliÄ?na pomlad, skupina Gambatte pa keramiÄ?no delavnico, v kateri bodo izdelovali cvetliÄ?ne lonÄ?ke. V sklopu sejma bo zaznamovan tudi 9. maj, dan zmage, in sicer z glasbenim nastopom Okteta9, ki se bo predstavil s programom Svoboda?! ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov pa bodo na zelenici pred obÄ?ino postavili glineno inĹĄtalacijo Pozdrav đ&#x;”˛ svobodi. â€

PrazniÄ?no druĹženje na sejmu Vinska Gora, 27. aprila – Krajevna skupnost in TuristiÄ?no druĹĄtvo Vinska Gora sta v ponedeljek dopoldne pripravila Ĺže 3. spomladanski sejem. Obiskovalcev je bilo ob lepem vremenu veliko, nekaj stojnic pa je Ĺžal ostalo praznih. A to ni motilo nikogar, saj sta organizatorja poskrbela za pester spremljevalni program. V njem so nastopili domaÄ?ini, od harmonikarjev, do razliÄ?nih pevskih sestavov. Glavnina dogajanja se je razĹživela malo po 10. uri, ko so na prizoriĹĄÄ?u Ä?lani Mladinskega TIC-a predstavili knjigo ÂťHmelj je tudi v Vinski Gori pisal svojo zgodboÂŤ. Da je bila predstavitev res pristna, so poleg kviza o hmeljarstvu, ki je prinaĹĄal lepe nagrade sodelujoÄ?im, prikazali tudi, kako so nekoÄ? podirali hmeljevke in kako so obirali hmelj. Sicer pa so se lahko obiskovalci sejma oskrbeli tudi z lepimi sadikami zelenjadnic, domaÄ?imi dobrotami, Ä?ebeljimi izdelki, spominki, ki nastajajo v vinskogorskih domovih Ä?ez zimo ‌ Danes zveÄ?er bodo v Vinski Gori pripravili ĹĄe eno praznovanje. Na ploĹĄÄ?adi pod cerkvijo pripravljajo veliko kresovanje, ki ga bodo z nastopi popestrile tri glasbene skupine iz kraja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ni maja brez mlaja Gasilski mlaj bo viden daleÄ? naokoli.

Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila – Ĺ oĹĄtanjski gasilci pravijo, da ni maja brez mlaja, zato ga Ĺže vrsto let v Ä?ast prazniku dela postavijo tudi pred gasilski dom v mestu. Letos sta jim smreko zanj podarila Silvo in BoĹĄtjan MeĹžnar iz Florjana, za vse drugo pa so poskrbeli sami. Šestdeset operativcev in sto dvanajst Ä?lanov druĹĄtva imamo. Za nas je bila postavitev mlaja, ki je viden daleÄ? đ&#x;”˛ mkp naokoli, mala malica,ÂŤ so se pohvalili. â€

Plezali na prazniÄ?ni mlaj

Sejemsko dogajanje je bilo Ĺživahno tudi zato, ker so organizatorji poskrbeli za pester spremljevalni program. Mnogi so priĹĄli zaradi druĹženja.

Na obisku dinozaver iz Jurskega parka Lani je park cvetja obiskalo blizu 30 tisoÄ? obiskovalcev – Na novo sezono so se pripravili, kot da bo najboljĹĄa doslej

DruĹĄtvo Mlajevci iz Mozirja, ki ima Ĺže dolgoletno tradicijo, je ob obÄ?inskem prazniku in jurjevem, minulo soboto pripravilo tekmovanje v plezanju na mlaj. Na sejmiĹĄÄ?u so na olupljeno smreko plezali 12-letna Liza KovaÄ?, 13-letni Jaka Kramar ter ĹĄe osem drugih korajĹžnih, krepkih ter veÄ? ali manj izkuĹĄenih plezalcev. V vetrovnem vremenu je 25-metrsko drevo proti vrhu dokaj nihalo, zato tudi najboljĹĄemu ni uspelo viĹĄe, kot do 12 m. To viĹĄino je dosegel Simon VerbuÄ?, le meter niĹže je priĹĄel Franci Medved, 8 metrov pa je Ĺže zadoĹĄÄ?alo za tretje mesto Mihe Bizjaka. Letos sta se za ugledne nagrade in pokal mlajevcev potegovala tudi Denis KeĹĄpret iz Lokovice ter na koncu drugouvrĹĄÄ?eni Franci Medved iz Lokovice. 18-metrske, doslej rekordne viĹĄine Petra Trogarja, p. d. KoĹĄutnika iz Mozirja ni dosegel nihÄ?e, ostaja pa izziv za prihodnje leto. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Tatjana PodgorĹĄek

ÂťUpamo, da bo nova sezona, ki smo jo v parku cvetja v Mozirju zaÄ?eli pred minulimi prazniki, manj deĹževna od lanske. PriÄ?akujemo, da se bo vreme ustalilo in bo obisk precej boljĹĄi, kot je bil, ko je eno od najveÄ?jih turistiÄ?nih zanimivosti Zgornje Savinjske doline obiskalo blizu 30 tisoÄ? obiskovalcev. Mi smo se na novo sezono pripravili tako, kot da bo najboljĹĄa v vseh teh letih, tudi z obseĹžnejĹĄo oglaĹĄevalsko akcijo v tujini. Ĺ˝elimo si veÄ? tujih obiskovalcev, nadvse veseli smo tudi vsakega Slovenca,ÂŤ je povedal BoĹžo Plesec, podpredsednik EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja park.

Sogovornik je prepriÄ?an, da bo velika spomladanska razstava cvetja zagotovo navduĹĄila ljubitelje lepo urejenih pisanih cvetliÄ?nih gre-

dic. Prav v teh dneh naj bi se razcvetelo blizu milijon Ä?ebulnic, predvsem tulipanov. Ĺ e posebej ponosni so na sorto mozirski tulipan, ki so ga za mozirski park cvetja vzgojili nizozemski vrtnarji in raste samo tu.

Med spremljajoÄ?imi prireditvami, ki popestrijo dogajanje v par-

ku, je Plesec omenil junake risanih filmov, do 3. maja si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavi eksotiÄ?nih Ĺživali, med katerimi niso samo kaÄ?e. Zanimiva je ĹĄe Ä?ebelarska razstava. Na ÂťobiskuÂŤ je tudi dinozaver iz Jurskega parka, ki pritegne pozornost najmlajĹĄih obiskovalcev parka cvetja.

Tako kot nekaj zadnjih sezon bodo poleg Ĺže omenjene spomladanske razstave cvetja pripravili ĹĄe dve prireditvi, in sicer avgusta razstavo rezanega cvetja in tekmovanje cvetliÄ?arjev, v jeseni pa razstavo buÄ? in tekmovanje za najteĹžjo buÄ?o v drĹžavi. đ&#x;”˛

Cankarjeva Ulica zdravja Velenje, 25. aprila – Ĺ˝enski forum Socialnih demokratov SAĹ A je v soboto dopoldan Cankarjevo ulico v mestu spremenil v Ulico zdravja. V sodelovanju s Strokovnim svetom za socialna vpraĹĄanja so s stojnicami, degustacijami, besedo in rekreacijo predstavili moĹžnosti zdravega naÄ?ina Ĺživljenja. Obenem so zbirali pobude obÄ?ank in obÄ?anov za spremembe na podroÄ?ju zdravstva. Predali jih bodo poslanki in podpredsednici drĹžavnega đ&#x;”˛ mkp zbora Andreji KatiÄ?. â€