17 2018

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (9/16 °C), soboto (9/23 °C) in nedeljo (11/24 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. aprila 2018

ĹĄtevilka 17 | leto 65

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Koliko, da pridemo?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Za cvetoÄ?e Velenje

Velenje, 21. april – Ĺ˝ivopisni Pomladni sejem je v srediĹĄÄ?e mesta privabil ĹĄtevilne ponudnike raznih sadik, rokodelce, pridelovalce in druge, pri katerih so se pomudili radovedni obiskovalci. Ti bodo lahko na svojih cvetliÄ?nih gredah ali balkonih negovali in obÄ?udovali tudi cvetoÄ?e sadike, ki jim jih je podarila Mestna obÄ?ina Velenje, s tem pa spodbudila zaÄ?etek akcije Velenje, mesto cvetja. VeÄ? na đ&#x;”˛ tf strani 17.

ÄŒestitamo ob praznikih.

Na volitve gremo na prvo junijsko nedeljo. Volilna kampanja se zaÄ?ne takoj po prvomajskih praznikih. A poÄ?itka za snovalce strategij Ä?ez praznike ne bo. Kaj je tisto, kar lahko prepriÄ?a?

Najbolj preizkuĹĄeno – denar. ÄŒim veÄ? ga bo obljubljenega, veÄ? glasov bo. Ker pa na volitve prihaja vedno manj volivcev, v kampanjo pa se podaja vedno veÄ? tistih, ki bi si Ĺželeli vladati, bo treba dobro preraÄ?unati, koliko in kaj obljubiti, da bo privlaÄ?no. Za zdaj je boj za parlament in naskok v vlado napovedalo Ĺže skoraj dvajset strank. Ob aktualnih parlamentarnih tudi nove. Me prav zanima, kakĹĄne penzije bodo obljubile in koliko bodo dale za vsakega novorojenÄ?ka ...

A volivci niso naivni. ÄŒe kaj niso, pa naivni res ne. Zato bo treba dobro premisliti, kako realne bodo obljube, ki bi jim verjeli in bi dali glas za to.

Do ustanovitvene seje novoizvoljenega sklica drĹžavnega zbora mandat aktualnemu ĹĄe traja. V njem hitijo s sprejemanjem nove zakonodaje. Tudi take, s posledicami katere se bo morala sooÄ?iti nova oblast. A jih to bolj malo briga. Treba je najti glasove, ki lahko oblast podaljĹĄajo ali pa jo na novo ustoliÄ?ijo.

Pred tednom dni je bil sprejet Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ministrica za delo je predlagala dvig socialnih pomoÄ?i iz 297 evrov na 331 evrov, drĹžavni zbor jih je poviĹĄal na 385 evrov, kar je prah dvignilo tudi znotraj koalicije. Za tolikĹĄno poviĹĄanje je namreÄ? kljub nasprotovanju in opozarjanju ministrice, ki toÄ?no ve, koliko denarja ima za svoj resor, glasovalo dovolj poslancev iz vrst koalicije, da je bil sprejet. So si Ĺže preraÄ?unali.

Ministrica pa pravi, da bo drĹžavni proraÄ?un to poviĹĄanje od junija do decembra (ko naj bi se ga ponovno pretehtalo), stalo 50 milijonÄ?kov veÄ?. ÄŒeprav jih v proraÄ?unu ni. Pa naj jih najde nova vlada ...

Da ne bo pomote. Tudi 385 evrov je malo. Zelo malo. A potegne za seboj ťe druge stvari. Zanj bodo recimo lahko zaprosili tudi tisti (samski) upokojenci, ki imajo pokojnino viťjo od 485, in manj kot 566 evrov. Torej tudi vsi tisti, ki so jim oktobra lani zviťali starostno pokojnino – pa da spet ne bo pomote, ťe na vedno mizernih 500 evrov.

In sproĹži nova vpraĹĄanja. KakĹĄno ceno ima delo? To se spraĹĄujejo posebej velikokrat tisti, ki delajo za minimalca. Med prazniki, sploh pa na praznik dela, bodo imeli Ä?as, da preraÄ?unajo.

Ne samo, kakĹĄno ceno ima delo, ampak tudi, Ä?e se splaÄ?a? đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo

Zagoreli bodo kresovi Kurjenje kresov na veÄ?er pred 1. majem je del tradicije po vsej drĹžavi – V Ĺ aleĹĄki dolini jih bo veliko, najveÄ?ja obljubljajo na Gorici in Gaberkah Milena KrstiÄ? - Planinc

V Ĺ oĹĄtanju tradicionalno na predveÄ?er dneva upora

od 11. do 17. ure 11.00 11.30 11.30 11.30 - 17.00

Osrednji program (Slavnostni govornik: Bojan Kontic, Ĺžupan MO Velenje) Polaganje venca k Spomeniku XIV. diviziji in enotam IV. operativne cone Trim pohod z GraĹĄke Gore na Jesenjakov hrib Zabavni program z ansamblom Rosa

Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja bodo na predveÄ?er dneva upora proti okupatorju, torej Ĺže drevi, v Ä?etrtek, 26. aprila, na trati za RibiĹĄko koÄ?o v Ĺ oĹĄtanju pripravili tradicionalno kresovanje. ZaÄ?eli ga bodo ob 20. uri. UdeleĹžence kresovanja bosta nagovorila vodja poslanske skupine SD v drĹžavnem zboru MatjaĹž Han in poslanec Jan Ĺ koberne, za veselo razpoloĹženje bodo poskrbele Ä?lanice in Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja. ÄŒe bo vreme slabo, kresovanja ne bo.

Na Gorici v Velenju Ĺže devetnajstiÄ?

Krajevna skupnost Gorica bo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje kresovanje na travniku pod Belim dvorom na Gorici pripravila Ĺže devetnajstiÄ?.

ZaÄ?elo se bo v ponedeljek, 30. aprila, ob 19. uri, trajalo pa vse do 2. ure prvomajskega jutra.

Za prazniÄ?no razpoloĹženje bo poskrbela godba na pihala, za razpoloĹženje ansambel Kaval. UdeleĹžence bo nagovorila ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Kot sporoÄ?a predsednik sveta KS Gorica JoĹžef Kandolf, bo medkresovanjem zaprta Cesta na Lipo, dostop bo omogoÄ?en le prebivalcem naselja in interventnim vozilom. Za parkiranje bo dovolj prostora v garaĹžni hiĹĄi in na zunanjih parkiriĹĄÄ?ih.

V Gaberkah na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja obljubljajo najveÄ?jega

Za kresovanje v Gaberkah na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bodo Ĺže dvanajsto leto zapored na predveÄ?er 1. maja – v ponedeljek, 30. aprila – pred gasilskim domom poskrbeli v Mladinskem druĹĄtvu Gaberke. Kot je povedala predstavnica organizatorjev Mojca Kotnik, pri pripravi kresa sodeluje od dvajset do ĹĄtirideset mladih in se pohvali, da je njihov kres najveÄ?ji v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťGori vsaj pet ur, tli pa ĹĄe naslednja dva dneva.ÂŤ Mladinci zaÄ?no pripravljati kres en teden pred dogodkom. Nanj naloĹžijo odpadno vejevje iz vsega kraja. PriĹžgali ga bodo ob 20. uri, ko se bo zaÄ?ela đ&#x;”˛ tudi zabava z ansamblom Smeh.

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Za prepoved faĹĄistiÄ?nih in nacistiÄ?nih simbolov

Nadomestni most Ä?ez PireĹĄico poleti Prometna zanka na regionalni cesti Ä?ez potok PireĹĄica pri partizanskih grobovih z obvoznim zaÄ?asnim montaĹžnim Ĺželeznim mostom z dvosmernim prometom bo po besedah vodje gradbiĹĄÄ?a Vojka Kramarja upoÄ?asnjevala promet ĹĄe kar nekaj Ä?asa, saj naj bi bila konÄ?ana ĹĄele sredi poletja. Takrat bo odstranjen

ZZB NOB Slovenije predlaga, da bi se tudi Slovenija pridruĹžila krogu protifaĹĄistiÄ?nih in protinacistiÄ?nih drĹžav in prepovedala uporabo njihovih simbolov Mira ZakoĹĄek

tudi zaÄ?asni. NaloĹžbo, ki je bila potrebna zaradi dotrajanega prejĹĄnjega mostu, izvaja Direkcija za infrastrukturo. VeÄ?jih zastojev na tem delu ceste ni. đ&#x;”˛

JM

TrĹžnica z eno stojnico

Velenje, 23. aprila – Zveza zdruĹženj borcev je zaÄ?ela s pobudo in zbiranjem podpisov peticije za prepoved uporabe nacistiÄ?nih in faĹĄistiÄ?nih simbolov ter simbolov organizacij, ki so med 2. svetovno vojno kolaborirale s faĹĄistiÄ?nim in nacistiÄ?nim okupatorjem. Na to temo organizirajo pogovore

po Sloveniji, v ponedeljek je ta potekal tudi v Velenju.

Pobudo je ĹĄtevilnim zbranim predstavil podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan KriĹžman. Poudaril je, da je Ä?as, da se Slovenija pridruĹži tistim protifaĹĄistiÄ?nim in protinacistiÄ?nim drĹžavam, ki so to Ĺže postavile v svojo zakonodajo. Dodal pa je tudi, da bo potrebno spremeniti tudi razmiĹĄljanje in miselnost in

jasno povedati, da je zlo druge svetovne vojne priĹĄlo s faĹĄizmom in nacizmom ter njihovimi pristaĹĄi. Seveda pa s pobudo priÄ?akujejo tudi, da se bo v Sloveniji znova na glas povedalo, da so bili osvoboditelji partizani in ne domobranci. Ostro je kritiziral ĹĄolski sistem, ki je po letu 1991 dobesedno Ä?rtal iz uÄ?nega programa obdobje 2. svetovne vojne, kar je povzroÄ?ilo,

Velenje – OÄ?itno smo se skupaj s prebivalci mestne Ä?etrti Desni breg prehitro veselili, ko smo si trĹžnico nasproti Mercatorjeve trgovine ob KidriÄ?evi zamislili z dvema lesenima hiĹĄkama, kakrĹĄne so na Cankarjevi v Velenju. A trĹžnica bo v resnici le stojnica. Ena. To pa zato, ker bi bilo za postavitev lesene hiĹĄke treba spremeniti obÄ?inski odlok. V Mestni Ä?etrti Desni breg pa obljubljajo, da bo dobro zaloĹžena in da bodo, Ä?e se bo prijela, ĹĄli Âťv bojÂŤ tudi za spremembo odloka. đ&#x;”˛

mkp

Vpis otrok v zdravstvene kolonije Ĺ aleĹĄka dolina – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je uspeĹĄno kandidirala na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pridobila subvencijo za zdravstveno letovanje 144 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline. Tako bodo predĹĄolski in ĹĄolski otroci med 24. junijem in 4. julijem letovali v PoreÄ?u, ĹĄolski otroci pa med 17. in 27. julijem v Savudriji. Vpis v kolonijo poteka vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure v Vili RoĹžle v SonÄ?nem parku. Na MZPM Velenje pa si prizadevajo, da bodo s pomoÄ?jo donatorjev in sponzorjev omogoÄ?ili tudi brezplaÄ?no letovanje za otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Tako bodo v Ä?asu letoĹĄnjih poletnih poÄ?itnic na brezskrbno in zdravo letovanje ob morju peljali veÄ? kot 150 otrok. đ&#x;”˛

tf

26. aprila 2018 da mladi pod trideset let o tem praktiÄ?no ne vedo niÄ?esar, torej tudi tega ne, kdo je zasluĹžen za svobodo. ÂťOd politike v naslednjem mandatu priÄ?akujemo, da bo zmogla toliko politiÄ?ne moÄ?i, da bo sprejela za to podroÄ?je nov zakon, vkljuÄ?no s prepovedjo nacistiÄ?nih in faĹĄistiÄ?nih simbolov, in dala tudi priznanje temu delu slovenske zgodovine,ÂŤ je ĹĄe poudaril KriĹžman, ki se nikakor ne strinja, da bi s pobudo hitreje uspeli, Ä?e bi se tudi sami odrekli rdeÄ?i zvezdi. ÂťTudi Ä?e bi se ji odpovedali, bi potem nasprotniki naĹĄli kaj drugega. Zvezda je delavski simbol in kot takĹĄnega so si ga nadeli tudi partizani, torej kot simbol bodoÄ?e socialne drĹžave, v kateri bodo vsi obleÄ?eni, siti in bodo imeli delo. Zdaj zvezdo nasprotniki povezujejo s Stalinom, Ä?eprav dobro vedo, da mi nikoli nismo imeli takĹĄnega reĹžima,ÂŤ je ĹĄe dejal KriĹžman. Zbranim je njihove teĹžave predstavil tudi tajnik Zveze koroĹĄkih partizanov Andrej Mohar, ĹĄe posebej akcijo za prepreÄ?itev ustaĹĄkega sreÄ?anja v Pliberku. ÄŒeprav ima Avstrija sprejeto doloÄ?ilo o prepovedi uporabe sovraĹžnih simbolov, tega najbrĹž ne bodo mogli doseÄ?i.

Govorili so tudi o skrunitvi partizanskih spomenikov, pri tem pa z zadovoljstvom ugotavljali, da tega v tem okolju ne beleĹžijo.

Seveda si Ĺželijo Ä?im veÄ?jo podporo oziroma podpis peticije, kar je moĹžno narediti na njihovi spletni strani. đ&#x;”˛

Zbrani v dvorani so pobude podprli in se strinjali, da bi jih morali glasno zahtevati Ĺže veliko prej

Zahtevna razmiťljanja o imenih in obljubah Mamljive volitve – Pogled v vesolje – 'Plinski' avtobusi – Kislo in zlato – Prazne dvorane

Delu Ä?ast in oblast!

Prijetno praznovanje

1. maja!

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ljudje se vedno uÄ?imo. Zdaj, ko imamo spet predvolilni Ä?as, se uÄ?imo imen strank, ki bodo sodelovale na letoĹĄnjih (predÄ?asnih) volitvah.

Kar precej bomo morali napeti sive celice, da si bomo zapomnili vsa.

Dosedanjim se namreÄ? pridruĹžujejo nova in nova. Pa Ä?eprav za nekatere gotovo velja, da gojijo upanje brez upa zmage. Ali vsaj vstopa v parlament. A za nekatere je politika paÄ? mamljiva. ÄŒe Ĺže nimajo upanja, da bi se izkazali, se bodo zagotovo vsaj pokazali.

V Ä?asu, ko ĹĄe vedno govorimo o dolgih vrstah Ä?akajoÄ?ih bolnikov, je pozornost ljudi vzbudila objava podatkov o visokih plaÄ?ah mnogih zdravnikov. Med slovenskimi javnimi delavci moÄ?no prednjaÄ?ijo.

Takih plaÄ? si niso zasluĹžili le z rednim delom, tudi z dodatnimi delom, tudi deĹžurstvi. ÄŒeprav so tako plaÄ?e zasluĹžene, se vseeno zdijo mnogim pretirane.

Kaj zmorejo naĹĄa podjetja, pa se je pokazalo tudi na posebni mednarodni konferenci Vesoljska tehnologija za digitalno ekonomijo.

Kot konferenÄ?ni center se je izkazalo tudi Vitanje oziroma tamkajĹĄnji Noordung center. Konferenco je ob javni agenciji Spirit pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo Zdravka PoÄ?ivalĹĄka ter rusko veleposlaniĹĄtvo v Ljubljani. Pokazala je tudi udeleĹžbo gospodarstva v vesoljski tehnologiji in razveseljivo je, da je v to Ĺže vkljuÄ?enih tudi veÄ? kot ĹĄtirideset razliÄ?nih slovenskih podjetij.

V Celju pa je zagotovo zamrlo ĹĄe zadnje upanje, da bi lahko ĹĄe Âťsedanja oblastÂŤ sprejela zakon o sanaciji onesnaĹžene kotline. ÄŒeprav je ena od poslank zakon vloĹžila v obravnavo Ĺže pred Ä?asom, ga je, kot se je pokazalo, vloĹžila prepozno. Prepozno v negotovem Ä?asu predÄ?asnih volitev, pa tudi zaradi neenotnosti podpore, obstrukcij in drugaÄ?nega, po mnenju nekaterih,ÂťnagajanjaÂŤ. Politika paÄ? gre svojo pot in se (vedno) niti ne ozira na potrebe ljudi. Si pa obÄ?ina sama prizadeva za vsaj Ä?istejĹĄi zrak v mestu. K temu naj bi pripomogla tudi uvedba Ä?istega javnega potniĹĄkega prometa. OdloÄ?ba, ki so jo te dni prejeli, jim bo to tudi omogoÄ?ila. V Celje bo namreÄ? ÂťkapnilÂŤ skoraj milijon evrov za nakup ÂťplinskihÂŤ mestnih avtobusov. ObÄ?ina je prejela odloÄ?bo Eko sklada o dodelitvi pravice do nepovratne finanÄ?ne spodbude za nakup desetih avtobusov na stisnjen

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

zemeljski plin. Ta finanÄ?na spodbuda pomeni osem desetin zneska posameznega vozila. MOC je celostno prometno strategijo sprejela lani, med ukrepi je tudi uvedba javnega avtobusnega potniĹĄkega prometa. Stekel naj bi do konca leta, tedaj bodo v Trbovljah tudi zgradili polnilno postajo za avtobuse na stisnjen zemeljski plin.

Zakon o sanaciji celjske kotline bi po predlogu nekaterih zagotovo moral zajeti tudi ĹĄentjursko obÄ?ino. Nesprejetje pa je gotovo tudi malo pokvarilo njihovo jurjevanje, morda je bila tudi njihova tradicionalna Jurijeva kisla Ĺžupa res bolj kisla. A kuhalnica, priznanje za najboljĹĄe kuharje in kuharice, je bila vseeno vsaj po imenu zlata. Pa tudi sicer je bilo posebno na sejmu zelo veselo. Prav veselo je bilo jurjevanje tudi v Slovenskih Konjicah. Od tradicionalne Jurijeve povorke mladih skozi mesto do festivala kulinarike in domaÄ?e obrti.

Pa ĹĄe najnovejĹĄe iz kneĹžjega mesta. V ponedeljek so – nekateri bodo rekli konÄ?no – odprli novo telovadnico pri I. osnovni ĹĄoli. Mnogi se strinjajo, da to ni le telovadnica, ampak kar prava mala ĹĄportna oziroma veÄ?namenska dvorana. Ne bodo je uporabljali le mladi te osnovne ĹĄole, tudi mnogi drugi. NaloĹžba je veljala 3,8 milijona evrov, veÄ?ino denarja bo zagotovila obÄ?ina. To je v kratkem Ä?asu Ĺže druga nova ĹĄportna dvorana v Celju. Lani so namreÄ? odprli pravi ĹĄportni center pri I. gimnaziji v Celju. Zato Ĺžupan Bojan Ĺ rot ponosno poudarja, da imajo v Celju najveÄ? kvadratnih metrov ĹĄportnih povrĹĄin na ĹĄtevilo prebivalcev v Sloveniji, spodbujajo pa ĹĄport in rekreacijo vseh generacij.

Pa ĹĄe to: v Ĺ entjurju zadnji Ä?as precej govorijo o dokaj praznih dvoranah. Malo ljudi se je zbralo na praznovanju mestne skupnosti, malo je bilo domaÄ?ih navijaÄ?ev na koĹĄarkarski tekmi, na kateri so se domaÄ?ini spoprijeli s SlatinÄ?ani. Pa ne le to – sodnik je malo pred koncem tekmo prekinil in Ĺželel, da bi bila dvorana ĹĄe bolj prazna. Da jo zaradi neprimernih vzklikov domaÄ?i navijaÄ?i zapustijo!

Ker je niso, jo je dokonÄ?no prekinil. V ponedeljek bi tekmo morali nadaljevati in dokonÄ?ati. Vendar v prazni dvorani. A domaÄ?i navijaÄ?i tega niso ÂťdovoliliÂŤ. Tako se bo ta tekma ĹĄe nadaljevala. DrugaÄ?e. In ne v dvorani. Ĺ portni.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

26. aprila 2018

Govorijo isti jezik, a se ne sliĹĄijo Regijska razvojna konferenca Kako navduĹĄiti strokovnjake, da bodo svoje Ĺživljenjsko poslanstvo uresniÄ?ili v SaĹĄa regiji – Nujno sodelovanje vseh udeleĹženih – ZavezujoÄ? akcijski naÄ?rt

Ĺ˝eljeni cilj mogoÄ?e doseÄ?i le s sodelovanjem vseh udeleĹženih

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 19. aprila – V VzorÄ?nem mestu v Velenju so Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica, ObmoÄ?na razvojna agencija SaĹĄa, AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje, Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja SaĹĄa Velenje in tukajĹĄnja obmoÄ?na sluĹžba Zavoda RS za zaposlovanje pripravili razvojno konferenco. Na njej so predstavniki gospodarstva, ĹĄolstva, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij z veÄ? zornih kotov

Velenje Iztoka Morija daje obÄ?ina Âťvse od sebeÂŤ za dosego zastavljenega cilja s projekti z razliÄ?nih podroÄ?ij, s sodelovanjem z gospodarstvom, izobraĹževalnimi institucijami, ĹĄtipendiranjem nadarjenih ĹĄtudentov, prihodnje ĹĄolsko leto tudi ĹĄtipendiranjem za deficitarne poklice, z naÄ?rtovanjem prostora ‌ V naslednjih dveh, treh letih naÄ?rtuje za izvedbo investicijskih projektov blizu 15 milijonov evrov.

Temo razvojne konference so oznaÄ?ili kot Âťrazpravo o naĹĄi prihodnosti s poudarkom na Ä?loveĹĄkem kapitaluÂŤ

predstaviti ter ovrednotili aktivnosti v regiji, na osnovi katerih naj bi navduĹĄili strokovnjake, da bi svoje Ĺživljenjsko poslanstvo uresniÄ?ili v SaĹĄa regiji.

Po besedah predsednika organizacijskega odbora dr. Franca Žerdina je temo konference narekovala razprava o raziskavi Kakťne so priloŞnosti za delo in Şivljenje mladih v Šaleťki in Zgornji Savinjski dolini do leta 2030, v

Po poteh spominov in tovariĹĄtva Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Podkraj-KavÄ?e v sodelovanju z obmoÄ?nim ZdruĹženjem borcev za vrednote NOB Velenje, Ĺ KUD KavÄ?e, DPM, ĹĄe nekaterimi drugimi druĹĄtvi in Slovensko vojsko, organizira pohod po poteh spominov in tovariĹĄtva. Pohod bo v petek, 27. aprila.

Pohodniki bodo na pot krenili s treh razliÄ?nih lokacij, in sicer v Starem Velenju od spomenika talcev, od gostiĹĄÄ?a Hartl v Pesju in od Doma krajanov v KavÄ?ah. Povsod se bo pohod zaÄ?el ob 11. uri.

Vsi pohodniki bodo ĹĄli po markiranih poteh do spominske ploĹĄÄ?e konference SKOJ pod cerkvijo sv. Jakoba v Podkraju. Po kratkem kulturnem programu bodo zdruĹženi nadaljevali pohod do KlavĹževe suĹĄilnice v Tajni, od koder bodo po kratkem poÄ?itku krenili proti cilju pohoda, Domu krajanov v KavÄ?ah, na partizanski golaĹž.

Pred Domom krajanov v KavÄ?ah bo ob 16.00 zakljuÄ?na slovesnost s sveÄ?ano predajo kurirÄ?kove poĹĄte. Pri spomeniku na Jakcu bo pohodnike pozdravil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, pri spominskem obeleĹžju v Tajni pa svetnica v svetu MOV Aleksandra VasiljeviÄ?.

Slavnostni govornik na zakljuÄ?ni slovesnosti pri Domu krajanov v KavÄ?ah bo poslanec v DrĹžavnem zboru RS Jan Ĺ koberne.

kateri so razpravljalci izpostavili odhod strokovnjakov iz regije. Na leto diplomira v njej blizu 400 mladih, vanjo se jih vrne manj kot polovica. Poleg tega ni mogoÄ?e spregledati dejstva, da se v programe srednjih, viĹĄjih in visokih ĹĄol v Velenju vpisuje vse manj mladih, Ä?eprav je zaposljivost maturantov in diplomantov viĹĄja od 90 odstotkov. Po mnenju Ĺ˝erdina bi se bilo treba dogovoriti o pred-

Nahrbtnik z dobrotami in vodo je dobrodoĹĄel.

Obvezni so visoki pohodni Ä?evlji. DobrodoĹĄli tudi vaĹĄi druĹžinski Ä?lani in prijatelji. Zaradi laĹžje organizacije se prijavite kar takoj: 041 448 727 (Metka) ali 041 676599 (Tanja). đ&#x;”˛

Praznike bodo poÄ?astili pod novim prireditvenim ĹĄotorom Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže nekaj let organizirajo prireditev v poÄ?astitev treh praznikov, in sicer 27. aprila – dneva boja proti okupatorju, 1. maja – praznika dela, ter 9. maja – dneva zmage nad faĹĄizmom. Tudi letos bo tako.

Prireditev bo jutri (v Ä?etrtek) ob 19. uri pod novim prireditvenim ĹĄotorom na ploĹĄÄ?adi pri tamkajĹĄnji HiĹĄi mladih. PriloĹžnostni kulturni program bosta pripravila domaÄ?i moĹĄki pevski zbor in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, slavnostni govornik pa bo Jan Ĺ koberne.

Prireditveni ĹĄotor je lokalna skupnost kupila v okviru operacije sodelovanja med LAS-i. Na razpis LAS-a regije SaĹĄa je prijavila projekt Festival domaÄ?ih okusov in tradicije. Prireditveni ĹĄotor je stal blizu 35 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

Živel 1. maj!

Bodi fer, postani nať èlan.

nostnih podroÄ?jih in jim nameniti veÄ? pozornosti.

Lokalna skupnost ne more stopiti v Ä?evlje gospodarstva

PredsedujoÄ?i sveta Ĺžupanov SaĹĄa in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je med drugim dejal, da lokalne skupnosti ne morejo stopiti v Ä?evlje gospodarstva. To bi moralo nameniti veÄ? za plaÄ?e, da bi obdrĹžalo ali privabilo strokovnjake, sicer bodo prihajali v okolje ljudje, ki bodo pripravljeni delati za manj denarja, kar pa ni razvojna prihodnost. Ĺ e kakĹĄen korak naprej bi moral narediti izobraĹževalni sistem. Po mnenju KontiÄ?a in direktorja uprave Mestne obÄ?ine

ÂťNaĹĄe gospodarstvo je bistveno drugaÄ?no kot pred krizo,ÂŤ je o znaÄ?ilnostih in razvojnih trendih gospodarstva ter obrti v regiji SaĹĄa razmiĹĄljal direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. Z izgubo 4500 delovnih mest se je temu ustrezno zmanjĹĄal deleĹž regijskega v strukturi celotnega slovenskega gospodarstva. Zaradi prevladujoÄ?e predelovalne industrije, ki skupaj z energetiko in gradbeniĹĄtvom predstavljajo kar ĹĄtiri petine regijskega gospodarstva, prevladujejo potrebe po tehniÄ?nih poklicih. Menil je, da jih bo moĹžno doseÄ?i le s sodelovanjem vseh udeleĹženih: lokalnih skupnosti, sektorja izobraĹževanja in gospodarstva, pri Ä?emer bi delodajalci morali poskrbeti za to, da bi v podjetjih mladi prepoznali svojo prihodnost.

Za to pa gospodarstvo potrebuje – je menil Bogomir StraĹĄek, direktor podjetja KLS Ljubno – stabilno okolje, spodbudno davÄ?no, fleksibilno delovnopravno zakonodajo, hitrejĹĄe postopke pri izgradnji objektov, dober izobraĹže-

3 valni sistem ... Âťskratka okolje, ki bi nam pomagalo metati polena izpod nog, ki jih imamo kar naprej, ko poskuĹĄamo napredovati in uvajati projekte.ÂŤ

Leta 2047 vsak tretji prebivalec regije SaĹĄa starejĹĄi od 65 let

Na skrb vzbujajoÄ?o demografsko sliko je opozoril Zoran PavĹĄek iz Eurofins ERICo Velenje.

Po najbolj pesimistiÄ?nih napovedih bo leta 2047 vsak tretji prebivalec regije starejĹĄi od 65 let.

NaraĹĄÄ?anje ĹĄtevila starejĹĄih in manj mladih pomeni, da v regiji ne bo potrebnih veÄ? novih stanovanj, ĹĄol, vrtcev, ampak bo treba misliti bolj na ĹĄiritev sluĹžb, ki se ukvarjajo s starostniki. ÂťMladi so pripravljeni prevzeti odgovornost, Ä?e jim bo za to dana priloĹžnost. Eno od pomembnih dejstev je zaupanje, ki ga mladi ne Ä?utijo do podjetij, in obratno,ÂŤ je bilo osrednje sporoÄ?ilo Islama MuĹĄića, profesorja na Ĺ olskem centru Velenje, v odgovoru na vpraĹĄanje, kako mladi razmiĹĄljajo o kakovosti Ĺživljenja v SaĹĄa regiji.

Kot je ĹĄe dodal, priÄ?akujejo, da jim bodo priĹĄli nasproti podjetja, organizacije, lokalne skupnosti.

Mladi prinaĹĄajo nov veter, nove ideje, ki pa v tukajĹĄnjem okolju vÄ?asih niso najbolje razumljene. ÂťGospodarstveniki, izobraĹževanje, lokalne skupnosti govorijo isti jezik, a se med sabo ne sliĹĄijo.ÂŤ Po zagotovilih dr. Franca Ĺ˝erdina bodo na osnovi mnenj, ki so jih dali prisotni, v naslednjih dveh mesecih izdelali akcijski naÄ?rt, ki bo zavezujoÄ? za lokalne skupnosti, gospodarstvo ... Skratka za vse, ki so tako in drugaÄ?e odgođ&#x;”˛ vorni za razvoj regije.

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Vrhunska vina, ki bi jih lahko ponudili kjerkoli na svetu Na ocenjevanju vin letnika 2017 najviĹĄja povpreÄ?na ocena doslej – Skrb od rezi v vinogradu do kozarca je velika Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 16. aprila – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki deluje 22 let in prav toliko druĹĄtvenih ocenjevanj vina svojih Ä?lanov je pripravilo v teh letih. Na zadnjem pred dobrim tednom dni so ocenjevali letnik 2017, rezultati pa so presegli priÄ?akovanja. DoseĹžena povpreÄ?na ocena 18,19 je najviĹĄja doslej. ÂťNisem priÄ?akovala takĹĄnih rezultatov in vsi smo bili prijetno preseneÄ?eni. Sami ocenjevalci so dejali, da so vina tako vrhunska, da bi jih lahko ponudili kjerkoli na svetu. To je za Ä?lane naĹĄega druĹĄtva ĹĄe veÄ?ji izziv in priloĹžnost, da konÄ?no zaÄ?nemo ceniti domaÄ?a vina in jim damo ĹĄe dodano vrednost,ÂŤ je komentirala rezultate predsednika DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Mojca Praprotnik.

brnim priznanjem. Predsednik ocenjevalne komisije mag. Anton Vodovnik, svetovalec za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor ter predsednik strokovne komisije za dodeljevanje zaĹĄÄ?itne znamke Slovenskih vin za vinorodno deĹželo Podravje, nam je dejal, da je ocenjevanje vin eden pomembnejĹĄih dogodkov, saj gre za rezultat prizadevanj vinogradnika v vinogradu in nato kletarja. Ocena mu pove, ali mu je uspelo ali je zgreĹĄil cilj. Âť Kakovost vin je v veliki meri prav zaradi ocenjevanja tako visoka. Ko teh ne bo veÄ?, saj jih nekateri ne razumejo in imajo v zvezi z njimi neprimerne pripombe, bo kakovost stagnirala ali celo nazadovala.

NajveÄ?ja konkurenca je nekomu

sosed, prijatelj, znanec. V druĹžinah se pogovarjajo: Ä?e zmore on, zmoremo tudi mi in si naslednje leto prizadevajo, da ga doseĹžejo ali celo preseĹžejo.ÂŤ Po besedah sogovornika so rezultati letoĹĄnjega ocenjevanja pokazali, da je letnik 2017 za ĹĄmarĹĄke vinogradnike odliÄ?en.

Prva stopniÄ?ka za vrhunsko kakovost je 18,10, pravi Vodovnik, doseĹžena povpreÄ?na ocena za letnik 2017 18.19 pa je toliko nad njo. Pozna se, da druĹĄtvo organizira vsa izobraĹževanja, povezana s pridelavo grozdja in uĹživanja vin. ÄŒe nekdo pozna te stvari, laĹžje doseĹže cilj, saj zna bolje izkoristiti strokovne zakonitosti v vinogradu in kasneje v kleti. ŠmarĹĄki vinogradniki naj le na tako daljujejo.ÂŤ

Sosed, prijatelj, znanec – to je najveÄ?ja konkurenca

Na letoĹĄnje ocenjevanje so vinogradniki prinesli 96 vzorcev, kar je eden veÄ? kot preteklo leto.

IzloÄ?ili so jih pet, pa ĹĄe tu so bila mnenja, ali so primerni za trg ali ne, zelo deljena, ker so bile napake majhne. 73 vzorcev so nagradili z zlatim, 18 pa s sre-

Na ocenjevanju letnika 2017 so vina ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov dosegla v 22 letih najviĹĄjo povpreÄ?no oceno.

Vodovnik je ĹĄe dejal, da so bili ocenjevalci, med katerimi so bili nekateri od drugod in obmoÄ?ja ne poznajo, zaÄ?udeni, kako je mogoÄ?e na skrajnem obrobju vinorodne deĹžele Podravje doseÄ?i takĹĄno kakovost vin. Nekaj so Ĺže k temu pripomogle vremenske razmere, prizadevni pa so vinogradniki tudi v kleti. ÂťNa klasiÄ?nih vinorodnih obmoÄ?jih so prizadevanja manjĹĄa, ker vinogradniki menijo, da je z njimi narava, a ni tako. Ĺ marĹĄki vinogradniki jemljejo stvari zelo resno, skrb od reza trte do kozarca je pri tem velika,ÂŤ nam je ĹĄe dejal Anton Vodovnik.

26. aprila 2018

GOSPODARSKE novice Bodo terme dobile veÄ?inskega lastnika?

TopolĹĄica – V zaÄ?etku tedna je druĹžba Intus Invest, investicijske reĹĄitve, katere po 50-odstotna lastnika sta Peter Krivc in Axor holding oziroma hotelska veriga nekdanjega Rigelnikovega ACH-aja, objavila v osrednjem slovenskem Ä?astniku prevzemno namero za odkup delnic druĹžbe Naravno zdraviliĹĄÄ?e Terme TopolĹĄica.

Omenjena druĹžba Ĺže ima v termah 32-odstotni deleĹž. PriÄ?akovati je, da se bo na namero odzvala vsaj DUTB oziroma slaba banka.

Govori se, da bi lahko ponudila v odkup delnice nekaterih podjetij TomaĹža RoÄ?nika. ÄŒe se bo to zgodilo in Ä?e bo Intus Invest omenjene delnice kupil, bodo Terme dobile novega veÄ?inskega lastnika. Doslej je najveÄ?ji posamezni lastnik druĹžbe Zveza multiple skleroze Slovenije. VeÄ? naj bi bilo o tem znanega sredi prihodnjega meseca. đ&#x;”˛

Tudi ĹĄampioni

NajviĹĄje ocene na ocenjevanju vzorcev vin letnika 2017 so dosegli: zvrst bela: Alojz SlemenĹĄek (18,34); ranfol: JoĹže KovaÄ?iÄ? (18,20); ĹĄipon: Ivan GorĹĄek (18,10); laĹĄki rizling: Alojz SlemenĹĄek (18,40); beli pinot: VrbovĹĄek (18,16); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (18,30); chardonay: JoĹže Kugler (18,38): sivi pinot: Zdravko RamĹĄak (18,34); kerner: Danilo Pokleka (18,50); renski rizling: Mihael Fajfar (18,32); savignon: JoĹže Kugler (18,38); rumeni muĹĄkat: JoĹže Kugler (18,38); diĹĄeÄ?i traminec: Mojca Praprotnik (18,42); zvrst rdeÄ?a: Roman Lesjak (18,04); modra frankinja: Zvone Ĺ mon (18,28); modra frankinja rose: Mojca Praprotnik (18,04); zweigelt: Rajko Sotler (18,14); modri pinot: Peter Krajnc (18,18); naziv ĹĄampion je med belimi vini prejel kerner (18,50) Danila Pokleka, med rdeÄ?imi vini pa za modro frankinjo (18,28) Zvone Ĺ mon.

Gorenje na sejmu EuroCucina Skupina Gorenje je z Askom predstavila svoje najnovejĹĄe inovativne doseĹžke v Milanu, na bienalnem sejmu EuroCucina 2018, specializiranem za vgradne aparate za vrhunske kuhinje. V srediĹĄÄ?u pozornosti so bili letos novi pomivalni stroji Asko z najveÄ?jo zmogljivostjo pranja na svetu, Askov patentirani gorilnik za vok, ki doseĹže temperaturo kuhanja tudi nad 200 °C, ter nova linija vgradnih hladilnikov Nordic Fresh. Na Askovem razstavnem prostoru so si obiskovalci sejma lahko ogledali tudi aktualno nadgradnjo linije Asko Craft, ki se ponaĹĄa z novo zunanjostjo v dizajnu Ä?rnega jekla (Black Steel). đ&#x;”˛

mz

Red Dot za uliÄ?no svetilko GeoEnergetike PetrovÄ?e – Med letoĹĄnjimi prejemniki nagrade Red Dot: Product Desing Winner je bila tudi uliÄ?na svetilka GeoLux Plain podjetja GeoEnergetika iz Novega Celja. Inovativno uliÄ?no svetilo je oblikoval oblikovalec GaĹĄper Puhan, tudi direktor in solastnik omenjene druĹžbe, sodelovala pa sta ĹĄe druĹžba Media kreativ in razvojni oddelek GeoEnergetike.

Podjetje GeoEnergetika z blagovno znamko Geolux sodi med vodilne razvojne druĹžbe s podroÄ?ja cestne, urbane in industrijske razsvetljave v regiji. V Sloveniji je s produktno skupino Plain Ĺže opremilo nekaj obÄ?in, med njimi tudi mestno obÄ?ino Velenje.

đ&#x;”˛

Z inovativnostjo in odgovornostjo do posameznika, dela in okolja ustvarjamo prihodnost. ÄŒestitamo ob prazniku dela.

Zlato priznanje GZS za inovacije • Najbolj energetsko uÄ?inkovito podjetje • Najbolj okolju prijazno podjetje • Invalidom prijazno podjetje 5 nagrad Red dot za vrhunsko oblikovanje • Najbolj zaupanja vredna blagovna znamka gospodinjskih aparatov

www.gorenje.com

tp

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 5

SDRES se povabilu ni odzval

Kar ustvarimo, ustvarimo s svojim znanjem in razvojem Podjetje PIA Informacijski sistemi in storitve iz Velenja eno vodilnih podjetij v razvoju spletnih aplikacij za digitalizacijo poslovanja Tatjana PodgorĹĄek

O digitalizaciji kot poti do uÄ?inkovitejĹĄega poslovanja je v zadnjem Ä?asu veliko sliĹĄati. Podjetje PIA Informacijski sistemi in storitve iz Velenja je pri tem Ĺže daleÄ? v ospredju. Podjetje je bilo med pionirji v drĹžavi na tem podroÄ?ju in tudi po veÄ? kot 25 letih delovanja ostaja eno vodilnih pri razvoju spletnih aplikacij za brezpapirno poslovanje, kar med drugim potrjujejo tudi ĹĄtevilne reference in nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za IT inovacije.

omogoÄ?a odpravo Ä?loveĹĄkih napak, hitrejĹĄe in cenejĹĄe postopke dela, veÄ?ji nadzor nad opravljenim delom in podobno. ÂťPomembno je spremljanje potreb in zahtev strank, ki jih v naĹĄih aplikacijah zelo upoĹĄtevamo.ÂŤ

Poleg domaÄ?ega se vse bolj ozirajo tudi po tujem trgu. Pet let uspeĹĄno poslujejo z najveÄ?jo obÄ?ino v Sarajevu, Novi Grad Sarajevo. Lani so se v sodelovanju z ambasado RS v BiH predstavili na konferenci za obÄ?ine v Bosni in Hercegovini in Ĺže nave-

zakonodajnim spremembam. V 5-letnem programu pa smo predvideli razvoj povsem nove verzije produkta ODOS sistema za upravljanja dokumentov in procesov, na novi platformi, z novo arhitekturo, ki bo tehnoloĹĄko primerna tudi za implementacijo

Velenje, 23. aprila – Poslovodstvo Premogovnika se je v ponedeljek ponovno sestalo s socialnimi partnerji v zvezi s podpisom dogovora o efektivnem delovnem Ä?asu. Prisotni so v odsotnosti sindikata SDRES, ki se povabilu na pogajanja ni odzval, obravnavali regresne zahtevke za pretekla obdobja. Poslovodstvo se je obvezalo, da bo pripravilo predlog delovnega Ä?asa v trajanju 7 ur in 45 minut, saj je treba organizirane avtobusne prevoze na delo in z dela Ä?im prej urediti s prevoznikom. Obenem bo v pogajanja vkljuÄ?ilo tudi poslovodstvo HSE. Uprava Premogovnika Velenje je ob tem zanikala vse navedbe in namigovanja, da je na Ä?elu z generalnim direktorjem druĹžbe Ludvikom Golobom ovirala sindikalne dejavnosti v Ä?asu pred in med stavko prejĹĄnji teden ter kakorkoli pritiskala ali grozila zaposlenim.

Ob tem so v vodstvu podjetja zapisali tudi, da stavke ni podprlo veÄ? kot 95 odstotkov zaposlenih.

Poudarili so, da je bil stavkovni odbor Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), ki je organiziral stavko, 18. aprila razpuĹĄÄ?en, vse njihove zahteve, naslovljene na poslovodstvi Premogovnika Velenje in hÄ?erinske druĹžbe HTZ Velenje, pa so bile umaknjene. đ&#x;”˛

Sistem ODOS uporablja veÄ? kot Ä?etrtina obÄ?in v drĹžavi, druge javne ustanove, podjetja

ÂťSmo na pomembnem mestu v drĹžavi zlasti na podroÄ?ju sistemov upravljanja z dokumenti in procesi, ki uporabnikom naĹĄih aplikacij prinaĹĄajo kakovostno, uspeĹĄno in uÄ?inkovito poslovanje,ÂŤ pojasnjuje direktorica podjetja z 18 zaposlenimi SaĹĄa KovaÄ? in nadaljuje: ÂťNaĹĄ sistem ta trenutek uporablja veÄ? kot Ä?etrtina slovenskih obÄ?in, tako da nam pripada najveÄ?ji trĹžni deleĹž med ponudniki. Vsako leto imamo veÄ? naroÄ?nikov, zato moramo tudi ekipo zaposlenih temu prilagajati, kar nam je v veselje, saj dajemo mladim priloĹžnost za zaposlitev.ÂŤ Vzpostavitev urejenega, preglednega in zanesljivega vodenja poslovanja (pri tem so vpeti v ĹĄtevilne partnerske odnose s strokovnjaki z razliÄ?nih podroÄ?ij) omogoÄ?ajo s sprotnim spremljanjem zakonodaje in predpisov ter vnaĹĄanjem sprememb v sam sistem. Tako, dodaja KovaÄ?eva, lahko uporabniki delajo po zakonodaji, hkrati pa jim sistem

5

GOSPODARSTVO

26. aprila 2018

mkp

ÄŒestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.

RAVNOVESJE V NARAVI

ÂťNaĹĄe delo ni nikoli zakljuÄ?eno, saj smo zavezani stalnim izboljĹĄavam in inovacijam,ÂŤ zagotavljajo zaposleni v podjetju PIA Velenje. Na sliki del ekipe.

Prednost – produkti kot rezultati lastnega razvoja

Po zagotovilih sogovornice je prednost podjetja PIA pred vse veÄ?jo konkurenco v IT tehnologijah to, da so produkti v celoti rezultat lastnega znanja in razvoja in zato izjemno fleksibilni. Druga njihova prednost je njihova sluĹžba podpore uporabnikom, kar ti zelo cenijo. Poleg kratkega odzivnega Ä?asa za reĹĄevanje napak in iskanja reĹĄitev naroÄ?nikov se lotevajo ĹĄe podroÄ?ij, ki niso njihova obveza, pomenijo pa laĹžje izvajanje procesov njihovim naroÄ?nikom. Eno takih je – na primer – priprava notranjih vzorÄ?nih pravil za obÄ?ine, uporabnice njihovega sistema ODOS.

zali nekaj stikov, prisotni so tudi na srbskem trgu.

Spodbud drĹžave v podjetju ne Ä?utijo. ÂťOpiramo se na svoje sile in vse, kar ustvarimo, ustvarimo s svojim razvojem in sredstvi. Je pa Ä?utiti rast gospodarstva, saj smo lani zaznali pojav veÄ?jih vlaganj, ĹĄirjenje poslovanja naĹĄih strank v sistemu poslovanja, kar se odraĹža tudi na naĹĄih poslovnih rezultatih.ÂŤ V podjetju zatrjujejo, da prestavljajo mejnike v razvoju aplikacij za optimizacijo poslovnih procesov in postavljajo nova merila kakovosti na tem podroÄ?ju. Na vpraĹĄanje, kateri bodo njihovi novi izzivi, je SaĹĄa KovaÄ? odgovorila: ÂťVeÄ?ji del razvoja v tem letu bo namenjen prilagajanju naĹĄih aplikacij ĹĄtevilnim

Novim podroÄ?jem se morajo prilagoditi z novimi znanji Zaradi prestrukturiranja v Eurofins ERICo ob zaposlovanju novih profilov prihaja tudi do kadrovskih preseĹžkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V ERICo, podjetju, ki je bilo pred Ä?etrt stoletja ustanovljeno za potrebe izvajanja storitev okoljske sanacije Ĺ aleĹĄke doline, se sedaj, ko je ta zgodba delno sklenjena, intenzivno preusmerjajo na nova podroÄ?ja in nove trge. Zaradi tega prihaja na eni strani do potreb po novih profilih strokovnjakov, na drugi do preseĹžkov.

Doslej so veÄ?ino storitev izvajali za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in Premogovnik Velenje. ÂťPred petnajstimi leti je bilo 80 odstotkov celotnega prometa ustvarjenega s tema dvema podjetjema, pred desetimi leti veÄ? kot polovica. Po konÄ?ani ekoloĹĄki sanaciji se je obseg storitev v Ĺ aleĹĄki dolini bistveno zmanjĹĄal. Za najveÄ?jega naroÄ?nika TEĹ danes opravimo in ustvarimo le ĹĄe slabih 15 odstotkov celotnega prometa,ÂŤ pojasnjuje direktor Eurofins ERICo mag. Marko Mavec.

V zadnjih letih je zato intenzivno potekalo prestrukturiranje in preusmerjanje svetovalnih storitev na druga podroÄ?ja in druge trge. Lani julija je v

ERICo vstopil nov strateĹĄki lastnik, mednarodno podjetje Eurofins, z veÄ? kot 35.000 zaposlenimi v veÄ? kot 400 podjetjih, ki delujejo v 44 drĹžavah. Poleg okolja deluje na podroÄ?jih prehrane, testiranj produktov v agronomiji, genomiki, kozmetiki, forenziki ‌ ÂťMi poÄ?asi vstopamo na nekatera od teh podroÄ?ij.

Prilagoditi se jim moramo tudi z novimi znanji. Ker jih nimamo, prihaja do potreb po strokovnjakih drugaÄ?nih profilov. Letos smo Ĺže zaposlili dva nova sodelavca, Ä?ez dva tedna prihaja k nam tretja sodelavka s podroÄ?ja prehrane. V Ä?etrtek smo namreÄ? na Dunaju podpisali pogodbo za izvajanje teh storitev na slovenskem trgu za Eurofins Avstrija.ÂŤ Hkrati se morajo trgom, ki se manjĹĄajo zaradi manjĹĄega povpraĹĄevanja po doloÄ?enih storitvah, kadrovsko prilagoditi. ÂťPoslediÄ?no je po izvedeni reorganizaciji priĹĄlo do kadrovskih preseĹžkov. Morali smo prekiniti pogodbo o delu s tremi delavci, s Ä?etrtim smo se dogovorili za sporazumno prenehanje delovnega razmerja in tega nismo storili z veseljem,ÂŤ pravi mag. Mavec. đ&#x;”˛

v drĹžavni raÄ?unalniĹĄki oblak, ki je prihodnost poslovanja v javni upravi. Sicer pa naĹĄe delo ni nikoli zakljuÄ?eno, saj smo zavezani stalnim izboljĹĄavam in inovacijam.ÂŤ đ&#x;”˛

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje T 03 898 1930 erico@erico.si | www.erico.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 18. aprila

Sobota, 21. aprila

DomaÄ?i raziskovalci so s shodom za znanost pod geslom ÂťZakaj ne za znanost?ÂŤ opozarjali na teĹžave raziskovalnega dela v raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah.

Fiskalni svet je ugotavljal, da se Slovenija spet oddaljuje od cilja uravnoteĹženih javnih financ. Opozorili so, da je treba ukrepati ter da mora izdatke omejiti Ĺže vlada v odstopu.

Policisti so med tekom celega dne merili hitrost voznikov na 617 lokacijah po vsej Sloveniji.

Na zasedanju Ä?lanov stranke NSi je Matej Tonin po priÄ?akovanjih postal novi predsednik stranke.

Policisti so hitrost v prometu preverjali na veÄ? kot 600 lokacijah po drĹžavi.

Izvedeli smo, da se bodo morala tri belgijska podjetja, ki so Siriji izvaĹžala kemikalije, zaradi tega zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Na dvodnevnem ustanovnem zasedanju se je sestal novi sklic kubanskega parlamenta.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je za 24. junij napovedal predÄ?asne parlamentarne in predsedniĹĄke volitve, ki bodo leto in pol pred rednimi.

Direktor ameriĹĄke obveĹĄÄ?evalne agencije Cia in kandidat za zunanjega ministra ZDA Mike Pompeo se je v Pjongjangu na skrivaj sreÄ?al s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom.

ÄŒetrtek, 19. aprila Vlada, ki opravlja tekoÄ?e posle, je sprejela SrednjeroÄ?ni obrambni program 2018–2023, s spremembo uredbe pa je za pribliĹžno 400 evrov poviĹĄala prejemek prostovoljcev na sluĹženju vojaĹĄkega roka.

DrĹžavni zbor je BoĹĄtjana Jazbeca razreĹĄil z mesta guvernerja Banke Slovenije.

Notranja ministrica Vesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar je opozorila na oÄ?iten porast klasiÄ?nih nezakonitih migracij.

DrĹžavni zbor je s 33 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona

BoĹĄtjanu Jazbecu je ob odhodu iz NLB pripadla visoka odpravnina.

o socialnovarstvenih prejemkih, ki zviĹĄuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoÄ?i.

Kuba je po bratih Castro dobila novega predsednika, saj je kubanska narodna skupĹĄÄ?ina na to mesto izvolila edinega predsedniĹĄkega kandidata Miguela DĂ­aza-Canela.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel se je seĹĄla s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in pozvala k iskanju kompromisa pri reformi evrskega obmoÄ?ja.

Petek, 20. aprila Ustavna komisija DrĹžavnega zbora je zavrnila predlog za zaÄ?etek postopka spremembe ustavnega zakona, s katerim bi dodatno zaĹĄÄ?itili premoĹženje NLB pred neveljavnimi pravnomoÄ?nimi sodbami hrvaĹĄkih sodiĹĄÄ?.

Voditelji britanske skupnosti narodov Commonwealth so se na zasedanju v Londonu strinjali, da bo britansko kraljico Elizabeto II. na Ä?elu organizacije nasledil njen sin princ Charles.

Francoska policija je pred prihajajoÄ?im izpitnim obdobjem pregnala okoli sto ĹĄtudentov, ki so protestirali proti reformam visokega ĹĄolstva.

Severna Koreja je izrazila pripravljenost za popolno jedrsko razoroĹžitev in za to ni postavila nobenih pogojev.

Nekaj Ä?asa v. d. je zdaj postal predsednik stranke.

Na obmoÄ?ju Gaze ob meji z Izraelom se je na protestih znova zbralo veÄ? tisoÄ? Palestincev.

V BudimpeĹĄti pa se je pred parlamentom zbralo okoli deset tisoÄ?

MadĹžarov, ki so izrazili nestrinjanje z vladnim nadzorom nad mediji, ki je po njihovih navedbah premierju Viktorju Orbanu pomagal do zmage na nedavnih volitvah.

V Nikaragvi so potekali nasilni protesti proti predlagani pokojninski reformi. Umrlo je vsaj deset ljudi. Ĺ olarji v mnogih ameriĹĄkih mestih so znova protestirali proti nasilju z oroĹžjem ter se zavzeli za stroĹžjo oroĹžarsko zakonodajo.

Nedelja, 22. aprila Ministrica za finance Mateja VraniÄ?ar Erman se je mudila na zasedanju IMF in Svetovne banke.

Ob sklepu dogodka je poudarila, da se strinja s pozivom direktorice IMF Christine Lagarde, da je treba Âťpopraviti streho, ko sije sonceÂŤ, in torej v Ä?asu gospodarske rasti sprejemati modre finanÄ?ne ukrepe.

Znova smo se spomnili Ahmada Ĺ amija, saj je po odloÄ?itvi upravnega sodiĹĄÄ?a ĹĄestmeseÄ?ni rok za njegovo predajo HrvaĹĄki potekel, kar pomeni, da je pristojnost presoje o mednarodni zaĹĄÄ?iti za sirskega prebeĹžnika padla na Slovenijo.

V nekdanjem koncentracijskem taboriĹĄÄ?u Jasenovac na HrvaĹĄkem

Severna Koreja je sporoÄ?ila, da bo prenehala testirati jedrsko oroĹžje.

GrĹĄko sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da se prebeĹžnikov, ki iz TurÄ?ije pridejo v GrÄ?ijo, ne sme veÄ? zadrĹževati na otokih v Egejskem morju, ampak lahko pridejo v celinsko GrÄ?ijo.

26. aprila 2018

V Jasenovacu je potekala Ĺžalna slovesnost v spomin na Ĺžrtve.

je potekala Ĺžalna slovesnost v spomin na Ĺžrtve.

Pred uradom za registracijo volivcev v Kabulu se je razstrelil samomorilski napadalec, pri Ä?emer je bilo ubitih najmanj 75 ljudi in veÄ? kot 100 ranjenih.

V Jemnu pa je bil za svate na poroÄ?ni zabavi usoden zraÄ?ni napad savdske koalicije. Ubitih je bilo vsaj 20 ljudi.

Ponedeljek, 23. aprila Predsednik republike Borut Pahor je na uradnem obisku v Ljubljani gostil slovaĹĄkega kolega Andreja Kisko.

Milan BalaĹžic, predsednik novoustanovljene stranke Novi socialdemokrati, pa je prav ta dan vloĹžil kazensko ovadbo zoper Pahorja, ker naj bi, takrat ĹĄe kot premier, pri sklenitvi arbitraĹžnega sporazuma zapostavljal slovenske interese.

DrĹžavni sekretar na notranjem ministrstvu BoĹĄtjan Ĺ efic se je odpravil na HrvaĹĄko in v Srbijo, da bi se s tamkajĹĄnjima kolegoma pogovarjal o razmerah na podroÄ?ju migracij.

V Torontu je kombi zapeljal v mnoĹžico in povozil veÄ? ljudi.

Armenski premier Serzh Sargsyan je po 11 dneh hudih protestov v drĹžavi podal svoj odstop.

SodiĹĄÄ?e v Londonu je odloÄ?ilo, da bo nekdanjega lastnika in direktorja hrvaĹĄkega koncerna Agrokor Ivico Todorića izroÄ?ilo HrvaĹĄki.

V Hagu se je zaÄ?el prizivni postopek proti nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu KaradĹžiću, ki je bil zaradi genocida in vojnih zloÄ?inov v Bosni in Hercegovini leta 2016 obsojen na 40 let zapora.

Torek, 24. aprila Odvetnik slovenskih ribiÄ?ev na HrvaĹĄkem Ivica Senjak je potrdil, da se bo v zakonskem roku osmih dni pritoĹžil na kazni hrvaĹĄkega ribiĹĄkega inĹĄpektorja, ki so jih dan pred tem prejeli slovenski ribiÄ?i.

DrĹžavni sekretar na notranjem ministrstvu BoĹĄtjan Ĺ efic se je na delovnih pogovorih s kolegi pogovarjal o razmerah na podroÄ?ju nezakonitih migracij.

V DrĹžavnem zboru se je zgodilo priÄ?akovano. Izredne seje ni bilo, saj so poslanci zavrnili dnevni red, po katerem bi morali obravnavati 14 zakonskih predlogov.

Trump je gostil prvi drĹžavniĹĄki obisk, odkar je na poloĹžaju.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik dela!

Mestni odbor NSi Velenje

Donald Trump je gostil prvi drĹžavniĹĄki obisk, odkar zaseda mesto predsednika ZDA. Obiskal ga je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je po sestanku v Beli hiĹĄi dejal, da sta imela s Trumpom odkrit pogovor o iranskem jedrskem sporazumu.

Kitajska policija je na jugu drĹžave prijela moĹĄkega, ki je priznal, da je podtaknil poĹžar v baru s karaokami, v katerem je umrlo 18 ljudi.

Bogovi interneta Ko sem nekega vroÄ?ega poletja, bil sem ravno sredi ĹĄtudija faksa, ki je od mene zahteval prakso, in ker sem po spletu okoliĹĄÄ?in postal novinar, je bila to novinarska praksa, po izpraznjenem Velenju lovil zgodbe, da bi jih zapisal za tale tednik; in sem ostal brez njih. Saj veste, kakĹĄno je Velenje – no, domnevam, da je danes enako kot takrat – sredi poletja, izpraznjeno, vroÄ?e. ÄŒas moje prakse je bil Ä?as porajajoÄ?ega se interneta in ves besen sem napisal paternalistiÄ?ni sestavek o tem, da sredi informacijske revolucije, bilo je leta 1997, Velenje nima predstavitvene strani, takrat Âťvirtualno Jure TrampuĹĄ VelenjeÂŤ ni obstajalo, Slovenija je imela Mat'kurjo, Velenje pa niÄ?esar.

Dvajset in ĹĄe kakĹĄno leto kasneje so razmere razumljivo drugaÄ?ne. Vmes se je zgodil internet, mladi, ki gredo danes spat s pametnimi telefoni, se v Ä?asu Mat'kurje ĹĄe niso niti rodili. Iskalnik Google za geslo ÂťVelenjeÂŤ ponudi 5,3 milijona zadetkov, na Youtubu je z Velenjem tako ali drugaÄ?e povezanih 71.000 posnetkov, eden od njih v Ĺživo predvaja dogajanje na Titovem trgu in okolici, ki jo zajeme vrteÄ?a se kamera, ponoÄ?i je posnetek temen, podnevi pa bel. Z mestom povezanih objavljenih fotografij z dramatiÄ?nimi filtri se na Instagramu ne more niti preĹĄteti, da Facebooka, Twitterja in drugih nebodigatreba omreĹžji ne omenjam. DanaĹĄnji svet ni enak svetu iz Ä?asa neke ĹĄtudentske prakse, vse to je popolnoma prav in logiÄ?no, minljivost, spremembe so osnovno naÄ?elo napredka.

A kot bi se v Ä?asu bogov Trojanci morali bati Danajcev, Ä?etudi so jim prinaĹĄali darove, bi se morali tudi mi v Ä?asu bogov interneta bati stvari, o katerih ne Ĺželimo razmiĹĄljati.

Afera o Facebooku, zgodba o tem, da Facebook, Google, internetni ponudniki, ameriĹĄki NSA, kdor koli paÄ? Ĺže o nas vedo veÄ? kot mi sami, je pred dnevi pljusknila na naslovnice zgroĹženih medijev. OgorÄ?enje je seveda smeĹĄno, sprenevedajoÄ?e, poslovni model, izhodiĹĄÄ?e, na katerem je Facebook zrasel v eno najmoÄ?nejĹĄih svetovnih korporacij, temelji na ideji uporabe osebnih podatkov. Facebook zbira, analizira, predvideva naĹĄe lastnosti, Ĺželje, strahove, odloÄ?itve ter jih prodaja oglaĹĄevalcem. To, da so prostovoljni uporabniki tega javnega stenÄ?asa naivnosti in slepe vere zdaj spoznali, da je nekdo zlorabil njihove fotografije, vĹĄeÄ?ke, podobe muck in otrok, da pozna spisek iger, ki jih igrajo, mest, ki so jih obiskali, koncertov, ki so jih posluĹĄali, da je zlorabil vso to zbirko spominov, ekshibicionizma, veselja, osamljenosti, jeze in maloduĹĄja ter politiÄ?nim naroÄ?nikom prodal osebnostne profile milijonov ljudi, da so jim potem laĹžje poĹĄiljali zreĹžirana politiÄ?na sporoÄ?ila, vse to pomeni, da uporabniki tega druĹžbenega omreĹžja prej ovoji zasebnosti niso razmiĹĄljali.

VeÄ?ini je preprosto vseeno.

Uporaba Facebooka ni brezplaÄ?na, vse to je napisano v ÂťPogojih uporabeÂŤ (ki jih nihÄ?e ne prebira), uporaba se ne plaÄ?uje v evrih, temveÄ? v poÄ?asnem razkrinkavanju osebnih skrivnosti.

Vse te stvari ne zbirajo radovedni posamezniki, temveÄ? raÄ?unalniĹĄki, samouÄ?eÄ?i se algoritmi, ki so jih napisali slabo plaÄ?ani programerji v kakĹĄnem filipinskem hangarju ali njihovi ĹĄefi v sonÄ?ni Kaliforniji. Sliko naĹĄe osebnosti torej zarisuje in oblikuje raÄ?unalniĹĄka koda, resniÄ?na koda, ne pa tisti pomirjajoÄ?i glas Hala 9000, ujet v orbito Jupitra. Namen Facebooka je uspeĹĄna prodaja uporabnikov, produktov nevednosti in Ĺželje po ugajanju.

In ravno zato gre. Facebook ne Ĺželi povezati sveta, kakor trdijo njegovi ustanovitelji, namen Facebooka je nadzor nad njim. Pretiravam? Ne. Kdo Ĺže doloÄ?a, po kakĹĄnem vrstnem redu se na vaĹĄi Facebook strani pojavljajo zgodbe prijateljev in poljubna sporoÄ?ila? Kdo doloÄ?a, katere zgodbe so zanimive, katere niso, po kakĹĄnem kljuÄ?u se oblikuje tisto, kar vidimo?

Imamo nad vsem tem nadzor?

Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, vsebino ji vedno dajemo ljudje, velika moÄ? prinaĹĄa veliko odgovornost. Marku Zuckerbergu je danes Ĺžal, opraviÄ?uje se tistim, ki so bili zlorabljeni, iskreno naj bi se boril s poĹĄastjo, ki jo je ustvaril. Ne moreĹĄ povezovati in odpirati sveta, Ä?e ga hkrati razbijaĹĄ, so Zuckerbergu svetovali v reviji Wired. VpraĹĄanje, Ä?e je Zuckerberg ta nasvet razumel, Ä?e so ga razumeli tudi tisti, ki uporabljajo njegov stvor. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

26. aprila 2018

Zadnje mesece podjetja trese GDPR Vendar ne le podjetja, na uvedbo GDPR se pripravljajo tudi druĹĄtva – Informacijski pooblaĹĄÄ?enec priÄ?akuje porast prijav krĹĄitev – Kazni so lahko velikanske Mojca Ĺ truc

Morda vam je kdaj v zadnjih mesecih (Ä?e ĹĄe niste, najbrĹž kmalu boste) na uho priĹĄla kratica GDPR. No, prav mogoÄ?e je, da se vam je to zgodilo Ĺže prej – GDPR je namreÄ? uredba (General Data Protection Regulation), ki je zaÄ?ela veljati 25. 5. 2016. Da nismo aktualni? Pravzaprav smo: ko je pred skoraj dvema letoma s to uredbo priĹĄlo do reforme evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov, je bil sprejet tudi sklep, da se bodo morale doloÄ?be uredbe neposredno uporabljati v vseh drĹžavah Ä?lanicah v roku dveh let.

Torej, najkasneje 25. maja letos.

ÄŒeprav ZVOP-2 ni bil sprejet, GDPR vstopi v veljavo 25. maja letos

Ker smo Slovenci seveda pridni, so naĹĄi politiki hitro zavihali rokave. Zakon o varstvu osebnih podatkov smo sicer imeli Ĺže prej

(ZVOP-1), je pa bil kmalu po objavi GDPR spisan nov predlog zakona (ZVOP-2). ZaÄ?ele so se javne razprave in nekateri so bili prepriÄ?ani, da bo nov zakon sprejet najkasneje do januarja.

Da – minulega. Toda Ä?eprav se je zdelo, da bomo Slovenci ĹĄe enkrat veÄ? uspeĹĄni, nam novega zakona januarja ni uspelo sprejeti. In ga nismo niti do danes.

Po odstopu premierja Cerarja je vlada sicer predlagala obravnavo ZVOP-2 po nujnem postopku, a so predlog podprli le v poslanski skupini SMC, v ostalih poslanskih skupinah pa so opozorili, da je zakon tako zahteven in obÄ?utljiv, da nikakor ne more biti sprejet po hitrem postopku.

V tem mandatu vlade ga torej ne bomo dobili, vmes pa se bo zgodil 25. maja dve leti kasneje.

In GDPR bo stopil v veljavo ne glede na usklajenost z ostalimi naĹĄimi zakoni. In treba ga bo spoĹĄtovati. ÂťInformacijski pooblaĹĄÄ?enec je zaradi prijav kr-

Aktivni do upokojitve Spodbude za zaposlovanje starejĹĄih Milena KrstiÄ? - Planinc

Ljubljana, Velenje – 14. aprila je Zavod Republike Slovenije objavil javno povabilo, s katerim Ĺželi spodbuditi delodajalce k trajnejĹĄemu zaposlovanju starejĹĄih brezposelnih oseb za nedoloÄ?en Ä?as oziroma za Ä?as najmanj do izpolnitve pogojev za predÄ?asno ali starostno zaposlitev ter jih tako delovno in socialno aktivirati.

Ciljna skupina so brezposelne osebe, ki so stare 58 let in veÄ? ter prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Zavod bo v ukrep prednostno vkljuÄ?eval prejemnike denarnih nadomestil za primer brezposelnosti ali socialnovarstvene prejemnike.

Na voljo 14 milijonov evrov

Trajanje javnega povabila se izteÄ?e 30. junija leta 2020, zanj je za Slovenijo na voljo (sofinancira ga Evropski socialni sklad) blizu 14 milijonov evrov.

Kaj v zameno za zaposlitev starejĹĄe brezposelne osebe dobi delodajalec? ÂťSubvencijo, ki za zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as znaĹĄa 11.000 evrov za zaposlitev za polni delovni Ä?as oziroma sorazmerno manj v primeru zaposlitve za krajĹĄi delovni Ä?as,ÂŤ je povedala Darinka PeÄ?nik SoviÄ? iz ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje Velenje. Pri Ä?emer delodajalcu prvi del v viĹĄini 5.500 evrov izplaÄ?ajo takoj po realizaciji zaposlitve, drugi del subvencije pa po izplaÄ?ilu plaÄ?e za 18. mesec zaposlitve oziroma za zadnji mesec zaposlitve, Ä?e je ta trajala veÄ? kot 12 mesecev in manj kot 18 mesecev.

Ĺ e aktualna povabila

Odprtih pa je ĹĄe veÄ? drugih javnih povabil. Med njimi Delovni preizkus 2017/2018, s katerim lahko brezposelni pred zaposlitvijo preizkusijo svoja znanja in veĹĄÄ?ine na konkretnem delovnem mestu, delodajalci pa bodoÄ?ega sodelavca spoznajo in preizkusijo pred sklenitvijo delovnega razmerja. Usposabljanje na delovnem mestu je namenjeno tistim brezposelnim osebam, ki jim obstojeÄ?a znanja ne omogoÄ?ajo neposredne zaposlitve, UÄ?ne delavnice pa usposabljanju brezposelnih oseb za socialno podjetniĹĄtvo, torej za zaposlitvene centre ter socialna in invalidska podjetja.

Med odprtimi povabili sta tudi Spodbuda za trajno zaposlovanje mladih, za katero pa se zaradi skorajĹĄnje porabe sredstev v kratkem priÄ?akuje zaprtje za letos oziroma do novembra – Zaposli. me, PriloĹžnost zame (spodbude za zaposlovanje v nevladnih organizacijah le ĹĄe do 30. aprila).

V priÄ?akovanju objave Usposabljanje na delovnem mestu za deficitarne poklice

Program bo namenjen pridobivanju in krepitvi sposobnosti, znanj, veĹĄÄ?in in spretnosti brezposelnih oseb, katerih obstojeÄ?a znanja oziroma delovne izkuĹĄnje ne omogoÄ?ajo neposredne zaposlitve na delovnih mestih za deficitarne poklice. Kot deficitarni poklici ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje so navedeni CNC operater, varilec, voznik, kuhar, natakar, kljuÄ?avniÄ?ar – kovinar, krovec – klepar, strojni tehnik, elektromonter, mesar, zidar, tesar. đ&#x;”˛

ĹĄitev varstva osebnih podatkov leta 2015 vodil 615 postopkov inĹĄpekcijskega nadzora, leta 2016 pa je bilo takĹĄnih postopkov 601. ToÄ?nih podatkov za leto 2017 ĹĄe nimamo pripravljenih, hiter pogled prejetih prijav pa kaĹže, da je bilo teh v letu 2017 podobno, kot je bilo v letih 2015 in 2016,ÂŤ so nam pojasnili iz urada Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca Republike Slovenije. Prav oni bodo pristojni za ukrepanje ob morebitnih ugotovljenih krĹĄitvah. Kot pravijo, priÄ?akujejo Âťporast prijav krĹĄitev varstva osebnih podatkov, in sicer zaradi dolĹžnosti iz Ä?lena 33 GDPR, po katerih so upra-

vljalci dolĹžni Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca obveĹĄÄ?ati o krĹĄitvah varstva osebnih podatkov ter zaradi poveÄ?anega zavedanja posameznikov o pravicah, ki jim jih zagotavljajo predpisi s podroÄ?ja varstva,ÂŤ so dodali.

Kaj prinaĹĄa GDPR v praksi?

Po GDPR je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaĹĄa na doloÄ?enega ali doloÄ?ljivega posameznika. SploĹĄna uredba, ki prihaja v veljavo, odpravlja vse dvome in med osebne podatke ĹĄteje tudi spletne identifikatorje, ID piĹĄkotov, RFID oznake in IP-naslove.

Vsak posameznik bo imel pra-

vico biti informiran in seznanjen s vojimi osebnimi podatki, imel bo pravico do popravka in izbrisa – pravico do pozabe, pravico do omejitve obdelave osebnih podatkov, pravico do ugovora in pravice v zvezi z avtomatizirano obdelavo in profiliranjem.

Bistven namen uredbe je onemogoÄ?iti, da bi se podatki obdelovali za namen neposrednega trĹženja. Tako vas trgovci in drugi ponudniki storitev brez vaĹĄega izrecnega dovoljenja odslej ne bodo mogli veÄ? obveĹĄÄ?ati preko SMS sporoÄ?il, Ä?e bodo Ĺželeli vaĹĄe osebne podatke uporabiti za kateri koli namen, pa ta namen ne bo mogel biti le zapisan pri njih in vam dan v podpis, temveÄ? boste morali vsako privolitev izrecno izpisati oz. posamiÄ?no obkljukati. Prav tako strinjanje s pomnjenjem vaĹĄega IP-naslova odslej ne bo mogel biti veÄ? pogoj za nakup. ÄŒe prinaĹĄa GDPR predvsem veliko moÄ? potroĹĄniku, je podjetjem in upravljalcem velik izziv.

Poleg Ĺže naĹĄtetega je v primerih podjetij, ki imajo v osnovno dejavnost vkljuÄ?eno obdelavo osebnih podatkov, in v primeru drĹžavnih organov po uredbi obvezno imenovanje uradne osebe za varstvo osebnih podatkov. Kot Ĺže ome-

njeno, so upravljalci dolĹžni Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca obveĹĄÄ?ati o krĹĄitvah varstva osebnih podatkov. ÄŒe se npr. zgodi, da izgubite prenosnik z bazo osebnih podatkov ali pa vam vdrejo na spletno stran in ukradejo osebne podatke strank, morate o tem v roku 72 ur obvestiti urad Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca.

ZagroĹžene kazni so lahko izjemno visoke

Kazni za morebitne krĹĄitve so zastavljene izjemno visoko.

Ob laĹžjih krĹĄitvah si je mogoÄ?e obetati upravne globe tudi v znesku do 10 milijonov evrov ali v primeru podjetja v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proraÄ?unskem letu (odvisno, kaj je veÄ?). V primeru teĹžjih krĹĄitev pa upravne globe lahko dosegajo znesek do 20 milijonov evrov ali v primeru podjetja v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proraÄ?unskem letu (odvisno, kaj je veÄ?).

Da bi se globam izognili, mnogi podjetniki in predstavniki druĹĄtev te dni obiskujejo seminarje GDPR. Tudi v naĹĄi dolini.

Na uveljavitev uredbe se je namreÄ? treba dobro pripraviti, 25. đ&#x;”˛ maj pa je vse bliĹže.

Zelena luÄ? za prvo etapo projekta Celje – Pred tednom dni so v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje prejelo sporoÄ?ilo, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc potrdila sklep o zaÄ?etku postopka oddaje javnega naroÄ?ila za izvedbo prve etape projekta nadomestne novogradnje v bolniĹĄnici. S tem je dala zeleno luÄ? za zaÄ?etek izgradnje enega najveÄ?jih naloĹžbenih projektov v zdravstvu v zadnjih desetletjih.

V bolniĹĄnici so povedali, da je tik pred objavo javno naroÄ?ilo za izbiro izvajalca del za etapo 0, ki predstavlja izvedbo pripravljalnih

del za projekt nadomestne novogradnje. Zanjo so sklep prejeli sredi prejĹĄnjega meseca.

Tokratni sklep pa omogoÄ?a zaÄ?etek postopka oddaje javnega naroÄ?ila za izvedbo etape 1 omenjenega projekta – izgradnja stavbe na prostih povrĹĄinah do tretje podaljĹĄane gradbene faze, vkljuÄ?no z dokonÄ?ano in opremljeno kletjo s pritliÄ?jem. ÂťTo nam bo omogoÄ?ilo reĹĄitev teĹžke prostorske stiske, na katero opozarjamo Ĺže vrsto let. VeÄ? kot polovica oddelkov bolniĹĄnice namreÄ? deluje v zastarelih prostorih, ki ne izpolnjujejo sodob-

nih namestitvenih in delovnih standardov.

Stare stavbe (najstarejĹĄa je stara 130 let), iztroĹĄena oprema in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti pa tudi ovirajo nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti.ÂŤ Vrednost javnega naroÄ?ila za etapo 0 so ocenili na 3,3 milijona evrov, za etapo 1 pa blizu 24 milijonov evrov. Denar bo zagotovila drĹžava iz proraÄ?una za obdobje 2018–2021.

ÄŒestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela! Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

"Naposled je delo ĹĄe najboljĹĄe sredstvo, da si polepĹĄamo Ĺživljenje."

Gustave Flaubert

ObÄ?ankam in obÄ?anom voĹĄÄ?imo prijazen prvi maj.

SvetniĹĄka skupina SLS Mihael Letonje

tp

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

EKOLOGIJA

Zakon za manj divjih odlagaliĹĄÄ?

Zakon o dajatvah za motorna vozila uvaja dajatev na odjavljeno vozilo – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje je bilo lani od skoraj 7.800 odjavljenih vozil razgrajenih le 89!

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – 1. aprila letos so se zaÄ?ele uporabljati doloÄ?be Zakona o dajatvah za motorna vozila, ki uvajajo dajatev na odjavljeno vozilo. PlaÄ?evati jo bodo morali tisti lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa le-tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem. Namen ukrepa je, da bodo lastniki sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo konÄ?ala na divjih odlagaliĹĄÄ?ih v naravi, na parkiriĹĄÄ?ih ali drugih neprimernih mestih, kjer onesnaĹžujejo in kazijo okolje.

disi registrirali bodisi odjavili iz prometa prebivalci ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, ne da natanÄ?no ugotoviti, poudarja.

MoĹžnost, da so to storili na obmoÄ?ju upravne enote Velenje, imajo lastniki iz katerekoli slovenske obÄ?ine, tako kot jo imajo tudi VelenjÄ?ani, da to storijo v katerikoli od slovenskih obÄ?in.

Nadzor nad tem je bil predpisan, ni pa deloval od samega zaÄ?etka. ÂťPodpisane izjave o lokaciji smo sprva v papirni obliki poĹĄiljali v Ljubljano, kasneje pa je bil dovolj vpis v matiÄ?ni register vozil in prometnih listin.

â?ą

Na dan 31. 12.

2016 je bilo tukaj registriranih 18.959 motornih vozil, od tega 15.831 osebnih avtomobilov.

Vsaj kolikor je meni znano, na terenu ni nihÄ?e dejansko preverjal, ali je vozilo res na lokaciji, ki jo je lastnik odjavljenega vozila navedel.ÂŤ

â?ą

PovpreÄ?na starost osebnih avtomobilov v Sloveniji je 9,9 leta, v Velenju 9,7 leta, Ĺ oĹĄtanju 10,1 leta, Ĺ martnem ob Paki 10,5 leta.

Bo udarec po Ĺžepu zalegel?

26. aprila 2018 ViĹĄina dajatve za odjavljeno vozilo je doloÄ?ena v viĹĄini 25 % od viĹĄine letne dajatve za uporabo cest, pri Ä?emer je najmanj 25 evrov za osebna in tovorna vozila (kategoriji M1 in N1), za trikolesna vozila (L2e) pa najmanj 20 evrov. ÂťDajatev se bo plaÄ?evala deset let, dokler stranka ne bo dokazala, da je vozilo odtujila nekomu tretjemu s kupoprodajno pogodbo in prepisom oziroma dokler ne bo dokazala, da je vozilo uradno razgrajeno.ÂŤ

Za rezervne dele (brez pravnega posla) ne bo veÄ? ĹĄlo

Amanovo smo vpraĹĄali ĹĄe, kaj svetuje lastnikom vozil, ko jih bodo odjavljali. Bila je jasna: ÂťNaj ne delajo odjav z namenom, da bodo vozilo dali za rezervne dele. Doslej je marsikdo tako ravnal. Nekomu ga je dal za rezervne dele, ne da bi pri tem sklenil pravni posel, nikjer ni bilo zapisano, da ga je kdo za to res prevzel. Po novem bo imel po enem letu s tem teĹžave.ÂŤ

Nov zakon je uvedel dajatev na odjavljena vozila. ÂťTisti, ki Za okencem Mojca Aman, ki nam je priskrbela vse podatke, in Vesna PodverĹžen, svetovalki na Upravni enoti Velenje. bodo opravili odjavo vozila, in to v enem letu po odjavi ne bo smo jih odjavili iz prometa do okvare ostalo v drugi drĹžavi. ponovno registrirano ali uradno Le dobra desetina letoĹĄnjega 1. aprila, torej do Ali je res tako in ni morda v ka- razgrajeno, bodo od Direkcije đ&#x;”˛ odjavljenih tudi spremembe zakonodaje, je bilo kĹĄnem jarku, kakĹĄnem odlagali- RS za infrastrukturo dobili v petrazgrajenih Kje so konÄ?ala druga? povsem dovolj, da je lastnik na- ĹĄÄ?u, tudi Ä?rnem ‌? najstih dneh plaÄ?ilni nalog.ÂŤ Leta 2017 je bilo na obmoÄ?ju Razlika med odjavljenimi in vedel lokacijo, kje avto je,ÂŤ pravi upravne enote Velenje (bodisi razgrajenimi vozili je velikanska. Amanova. prav na Upravni enoti oziroma Kje so druga?

Tega, ali je res tam, ni nihÄ?e kateri od treh tehniÄ?nih orgaÂťTo vpraĹĄanje nima enoznaÄ?- preverjal. Veliko jih je ob odnizacij – Avto Velenje, AM Mi- nega odgovora. Za vozila, ki javi navajalo, da je vozilo zaradi klavc in Avto Celje, katerega lastnik je zdaj Avto Krka) odjavljenih 7.795 motornih vozil. ÂťOd Registrirali 1.255 novih vozil Ĺ aleĹĄki osmoĹĄolci ob dnevu Zemlje zakljuÄ?ili projekt Varujmo in tega jih je bilo razgrajenih le 89,ÂŤ Na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje je bilo lani pravi Mojca Aman, svetovalka na registriranih 1.255 novih motornih vozil in 546 vozil iz tujine, ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino Upravni enoti Velenje, ki smo jo torej vozil, ki niso bila prviÄ? registrirana v Sloveniji. Ponovnih zaprosili, da nam zbere podatke registracij rabljenega vozila (spremembe lastniĹĄtva in razliÄ?nih o tem. razlogov, zaradi katerih je bilo pred tem vozilo odjavljeno) je Tina Felicijan Ĺ aleĹĄko dolino, ki je potekal od renu. Nato pa so izdelali predloge Ker ni veÄ? krajevne pristojnobilo 6.036. lanskega novembra, njegova tra- obeleĹžja v spomin na shod, ki se ga je na velenjskem Titovem trgu sti, se tega, koliko vozil so boVelenje, 23. april – Na Medob- dicija pa sega v leto 1994. Ä?inski zvezi prijateljev Mladine V okviru projekta, ki je tudi le- po podatkih iz uradnega poroÄ?ila Velenje so dan Zemlje, ki ga na tos potekal pod okriljem Medob- udeleĹžilo 15 tisoÄ? ljudi s 150 trakpobudo civilne druĹžbe po vsem Ä?inske zveze prijateljev mladine torji. Do konca januarja so v vili svetu praznujemo Ĺže od leta Velenje in v izvedbi strokovnja- RoĹžle zbrali 18 izvirnih plakatov, 1970 in tako opozarjamo na po- kov, raziskovalcev inĹĄtituta za skulptur, maket in instalacij, med men spoĹĄtovanja in varovanja ekoloĹĄke raziskave Eurofins katerimi jih je komisija izbrala naravnih dobrin naĹĄega planeta, ERICo, je letos sodelovalo 377 ĹĄest, ki so najbolj navduĹĄili s spoobeleĹžili z zakljuÄ?kom okoljskega osmoĹĄolcev in 27 mentorjev iz roÄ?ilnostjo, inovativnostjo izdeprojekta Varujmo in ohranimo Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega lave in umetniĹĄkim vtisom. Ti so

Ustvarjali na temo 'ekoloĹĄke revolucije'

Foto: www.velenje-tourism.si

VELENJE Želimo vam ponosno praznovanje bliŞnjih praznikov.

Svetniki svetniĹĄke skupine SDS smo se in se bomo tudi v prihodnje trudili za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja vseh v Ĺ aleĹĄki dolini.

OdloÄ?no in glasno bomo opozarjali na vse napake.

Danes, za jutri. Za Velenje.

SvetniĹĄka skupina SDS Suzana KavaĹĄ, vodja, Anton De Costa, dr. Simona TuĹĄar, mag. Albin VrabiÄ?

Ĺ aleĹĄki osmoĹĄolci niso bili inovativni le pri izdelavi predlogov za spominska obeleĹžja velikega ekoloĹĄkega protesta, ampak tudi pri predstavitvah.

ZakljuÄ?ek projekta Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino so v vili RoĹžle gostili Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar, podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar, v imenu Evrofins ERICo pa je otroke nagovoril strokovni vodja projekta Zoran PavĹĄek.

ob Paki, razmiĹĄljali pa so o velikem shodu v znak protesta proti katastrofalnim posledicam onesnaĹževanja Ĺ aleĹĄke doline in predlogu o izgradnji odlagaliĹĄÄ?a radioaktivnih odpadkov, od katerega je minilo 30 let.

Mladostniki so se s pomoÄ?jo raziskovalcev Eurofins ERICo najprej seznanili s potekom okoljske sanacije Ĺ aleĹĄke doline in si izvedbene faze ogledali tudi na te-

svoja dela tudi predstavili, nato pa je komisija razglasila nagrajence: prvo mesto so osvojili uÄ?enci OĹ Karla Destovnika Kajuha iz Ĺ oĹĄtanja, drugo mesto uÄ?enci OĹ Ĺ alek, tretje mesto pa so si razdelili uÄ?enci Centra za varstvo in usposabljanje Velenje in OĹ Gustava Ĺ iliha. Za nagrado so dobili povabilo na izlet v neznano, ki ga bo MZPM organizirala junija. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

EKOLOGIJA

26. aprila 2018

S skupnimi moÄ?mi oÄ?istili Velenje

ÄŒistili v vseh devetih krajevnih skupnostih

Kot po vsej Sloveniji so tudi po Velenju in okolici potekale Ä?istilne akcije, ki se jih je udeleĹžilo 1225 ljudi iz 36 krajevnih skupnosti, druĹĄtev in drugih organizacij

Blizu petsto prostovoljcev, od tega petina zaposlenih v velenjski komunali, nabralo dobrih 17 ton odpadkov Ĺ oĹĄtanj, 21. aprila – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj tradicionalno spomladansko oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo pripravi Ä?im bliĹže dnevu Zemlje. Tokratna petnajsta zapored je v vseh devetih krajevnih skupnostih potekala v soboto. UdeleĹžilo se je

je blizu 400 obÄ?ank in obÄ?anov. Ĺ˝e dan prej pa so se jim v oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji pridruĹžili prostovoljci iz Komunalnega podjetja Velenje. Blizu sto jih je Ä?istilo obreĹžje Pake skozi Penk.

Ko so stehtali vse zbrane od-

padke, jih je bilo za 17.320 kilogramov, kar je dobre tri tone veÄ? kot v lanski spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji. Niso pa bili med njimi samo odpadki, ki so jih pobrali v naravi. Ponekod so se jim namreÄ? v zabojnikih pridruĹžili tudi kosovni odpadki, ki so ostali po Ä?iĹĄÄ?enju doma. Marsikje so se Ä?udili temu, kaj vse se na teh akcijah najde. Iz jam na Lomu in v Lokovici so potegnili celo tri vanje odvrĹžene praĹĄiÄ?ke.

Jamarji, ki so Ä?istili (tudi) pri Mornovi zijalki, pa obiskovalce obveĹĄÄ?ajo, da je ta zaradi padlega kamenja oziroma skal nedostopna. đ&#x;”˛

mkp

Tokrat so v oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v Ĺ oĹĄtanju sodelovali tudi zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje. (foto: Arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

Tina Felicijan

Ĺ kalsko jezero, 21. april – ÄŒistilne akcije mest, okoliĹĄkih krajev, priljubljenih poti v naravi in drugih kotiÄ?kov, ki jih med letom zasmetijo z raznimi odpadki ali pa jih zasuje odpadlo listje in veje, so v organizaciji obÄ?inske uprave, zavodov, druĹĄtev, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in iniciativ potekale ves april. Preteklo soboto je veÄ?ja Ä?istilna akcija potekala v okolici Ĺ kalskega jezera, kjer so moÄ?i zdruĹžili Ä?lani obÄ?inske uprave in stranke SD, Letni kino pa so oÄ?istili prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje ob pomoÄ?i redkih Ä?lanov mladinskih organizacij.

Posvetili so se odstranjevanju posledic zime iz gozdov ob jezeru in obpotnih grmovnic, obrezali so drevje in oÄ?istili nabreĹžje, v Letnem kinu pa so pobrali vejevje, pograbili listje in pokosili ter tako pripravili prizoriĹĄÄ?e za poletne dogodke. Naloge niso bile preveÄ? zahtevne, je povedal Andrej Cvernjak, ki je usmerjal skoraj 20 udeleĹžencev Ä?istilne akcije. Med njimi je bila tudi Simona KoroĹĄec, ki se je prviÄ? udeleĹžila prostovoljne delovne akcije z Udarniki. ÂťSuper je – ni teĹžko pospravljati in narediti nekaj koristnega. Jaz rada delam in pomagam. ÄŒistilne akcije se mi zdijo dober naÄ?in skupnega vzdrĹževanja Ä?istega okolja, druĹženja in spodbujanja k medsebojni pomoÄ?i. Ĺ˝elim si,

da bi jih bilo veÄ? in bi tako sproti odstranjevali plastiko iz narave in Ä?istili mesto,ÂŤ je povedala in dodala, da je Letni kino zelo lep, ampak Ĺže dolgo ni bil temeljito oÄ?iĹĄÄ?en, zato bi bilo smiselno, da se bolj redno Ä?isti. ÄŒistilne akcije pa se je udeleĹžila tudi Udarnica SaĹĄa Zarifović: ÂťV veselje mi je, da lahko pomagam. DruĹženje in priloĹžnost za pomoÄ? drug drugemu mi veliko pomenita in mi daje zadovoljstvo. ÄŒiĹĄÄ?enje ni zahtevno. Pa tudi sicer po mestu ni veliko smeti – veÄ?inoma je Ä?isto in lepo, le po parkih, kjer se zbira veÄ? ljudi, je nekoliko veÄ? smeti.ÂŤ Tradicionalnih spomladanskih oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij, ki so v mestni obÄ?ini Velenje potekale od 23. marca, je sodelovalo 1225 prostovoljcev iz 36 organiziranih skupin. Zbrali so 19.340 kilogramov oziroma 250 kubiÄ?nih metrov meĹĄanih komunalnih odpadkov in zelenega reza. ÂťRazveseljivo je, da se je situacija na podroÄ?ju divjih odlagaliĹĄÄ? obÄ?utno izboljĹĄala – v obÄ?ini jih namreÄ? ne zasledimo veÄ? toliko, kot smo jih pred leti. To kaĹže predvsem na iz leta v leto boljĹĄo ozaveĹĄÄ?enost o pomenu primerne skrbi za okolje. Smo pa prostovoljci razoÄ?arani nad tem, da nekateri ĹĄe vedno smetijo iz avtomobilov. Predvsem ob drĹžavnih cestah smo pobrali veliko odvrĹženih odpadkov,ÂŤ je poroÄ?al Bojan PrelovĹĄek z urada za razvoj in investicije.

Okolica Ĺ kalskega jezera je po oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji ĹĄe lepĹĄa in bolj zelena.

ÄŒesďż˝tamo ob dnevu upora proďż˝ okupatorju – 27. aprilu, prazniku dela – 1. maju in dnevu zmage – 9. maju.

V objemu ljudi in narave TopolĹĄica 64 | 03 898 77 00 | www.boltop.si

đ&#x;”˛

ÄŒestitamo

Komunalno podjetje Velenje

ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in za Mestna obèina Velenje je èudovita obèina, polna ponosnih, podjetnih, soèutnih in solidarnih ljudi, ki se s teŞavami sooèajo tako, da jih reťujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj.

Tako deluje v Svetu Mestne obèine Velenje tudi svetniťka skupina SMC. Veseli smo, da je vlada Mira Cerarja zastavila tudi gradnjo 3. razvojne osi in da potekajo aktivnosti za njeno izgradnjo uspeťno po zastavljenem planu.

Obèankam in obèanom èestitamo ob bliŞajoèih se praznikih.

SvetniĹĄka skupina SMC Velenje

1.

maj,

praznik dela 080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

www.kp-velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

26. aprila 2018

Na odliÄ?no pripravljenem Kariernem izzivu 2018 najveÄ? pozornosti pritegnila rolada dolginka Mojca Ĺ truc

Ĺ˝e tretje leto zapored so se na velenjski Ĺ oli za storitvene dejavnosti letos odloÄ?ili, da dijakom zakljuÄ?nih letnikov omogoÄ?ijo zares praktiÄ?no izkuĹĄnjo zakljuÄ?nega izpita. Minulo sredo so tako pripravili Karierni izziv 2018, z izvedbo katerega so dijaki opravili del zakljuÄ?nega izpita pri praktiÄ?nem predmetu.

Zares so bili delavni. Velenjsko promenado so napolnile stojnice, na katerih se je bilo moĹžno nagledati raznovrstnih dobrot, si priskrbeti bone za konkretne uĹžitke v razstavljenih dobrotah, se igrati in izobraĹževati ob grajskih igrah, se fotografirati, prisluhniti glasbi in tudi videti 20 metrov dolgo Âťrolado dolginkoÂŤ.

Ta je bila novost letoĹĄnjega kariernega izziva, zanjo pa so porabili kar 380 jajc, 10 kg moke, 10 kg sladkorja in seveda ĹĄe nekaj ostalega materiala. MimoidoÄ?i so si ji ogledovali, se fotografirali ob njej in se veÄ?inoma odloÄ?ili tudi, da jo poskusijo.

Ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ? je dejala, da so se letos posebej potrudili, da nobenemu obiskovalcu ni bilo dolgÄ?as in da tudi laÄ?en ni bil.

Dijaki so bili ponosni, ko so rezali rolado dolginko (ki ji na fotografiji, kar ni videti konca).

Mentorica ekipe, ki je pripravljala rolado, Simona Pompe je pojasnila, da so se z dijaki skupaj odloÄ?ili, da naredijo nekaj drugaÄ?nega. ÂťNaprej smo rekli, da bo vsak od dijakov naĹĄega razreda spekel svoj meter rolade, potem pa smo zasnovo podaljĹĄali na 20 metrov oz. 2000 kosov, z namenom, da bi bil po en kos za vsa-

Nosilci Kariernega izziva 2018 so bili dijaki.

Nekateri med njimi so spregovorili o svojih nalogah in obÄ?utkih: Gabrijela Ermenc: ÂťNa naĹĄi stojnici ponujamo izdelek in Ä?okolade in moram priznati, da zaloga kar hitro pojenja. To nas seveda zelo veseli, saj smo se na ta dan dolgo pripravljali, si skrbno izbirali jedi in je bilo kar naporno. Toda ideja, da lahko del zakljuÄ?nega izpita opravimo takole, praktiÄ?no, je odliÄ?na! Je razgibano za nas, obenem pa je tudi promocija za naĹĄo ĹĄolo.ÂŤ Luka GerĹĄak: ÂťMoja vloga je pomoÄ? blagajni, hkrati pa delim ankete, s katerimi ljudi spraĹĄujemo, kako jim je vĹĄeÄ? ponudba, dekoracija stojnic, grajske animacije, prijaznost

kega dijaka in uÄ?itelja. To je bil velik izziv, mislim pa, da nam je lepo uspel,ÂŤ je dejala Pompetova in pojasnila, da je rolada sveĹža, saj so jo z dijaki pekli popoldan pred dogodkom. ÂťJe jagodnega okusa, ima pa veÄ? komponent dekoracije, kar prinese toÄ?ke dijakom,ÂŤ je ĹĄe povedala mentorica.

Kljub izjemni dolĹžini se rolada

dijakov in Ä?e se bodo kariernega izziva ĹĄe kdaj udeleĹžili. Na osnovi anket bomo pripravili poroÄ?ilo, ki bo sestavni del naĹĄega zakljuÄ?nega izpita. Se mi pa zdi priloĹžnost, da pokukamo izza zvezkov in se poskusimo na terenu, odliÄ?na in zabavna. Pozitivnega vzduĹĄja ne manjka.ÂŤ Mojca KoĹželjnik: ÂťSkrbim za naÄ?rtovanje, za objavo fotografij ter da nagradna igra in otroĹĄki kotiÄ?ek lepo potekata. Projekt se mi zdi zelo dobra ideja in je tudi moĹžnost, da lahko ob zakljuÄ?ku srednje ĹĄole pokaĹžemo malo ustvarjalnosti.

Mislim, da se s tem zares pripravljamo na svet, v katerem bomo delali. In ni nam teĹžko!

ObiÄ?ajno bi od mladih priÄ?akovali veliko negativnosti, saj gre za delo – ampak je ni! Bili smo le malo ĹživÄ?ni, ampak smo tudi to prebrodili in zdaj smo vsi dobre volje.ÂŤ

Demokratièna stranka Upokojencev Slovenije

Obmoèni odbor Velenje

DeSUS za vse generacije.

Borili se bomo za to, da bodo upokojenci uĹživali sadove svojega minulega dela preko Demografskega sklada, ki bo upravljal z drĹžavnim premoĹženjem.

Ăˆestitamo vam za 27. april, 1., 8. in 9. maj!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

v Guinnessovo knjigo rekordov ni vpisala. ÂťDijaki so sicer imeli nekaj tovrstnih zamisli, vendar recimo, da je to zaÄ?etna ideja – potrebovali bi ĹĄe veliko veÄ? metrov, da bi nam uspelo kaj takĹĄnega.

Morda pa jo res vsako leto malo podaljĹĄamo in bomo nekoÄ? tam,ÂŤ

je dejala Simona Pompe.

Ravnateljica ĹĄole Mateja KlemenÄ?iÄ? je bila zelo ponosna.

Kako tudi ne; rolada ni bila le zanimiva, temveÄ? tudi okusna, za njo pa ni prav niÄ? zaostajala niti ponudba ostalih stojnic. ÂťDanes so zdruĹžili moÄ?i dijaki vseh programov naĹĄe ĹĄole: ekonomije, turizma, gastronomije in trgovine. Tukaj so predstavljeni izdelki vseh teh podroÄ?ij,ÂŤ je povedala KlemenÄ?iÄ?eva in prista-

Mentorica dijakov, ki so pekli rolado dolginko, Simona Pompe pravi, da pri delu rada menja teme. ÂťÄŒe bomo tudi prihodnje leto pekli rolado, bo gotovo ĹĄe kaj novega ob njej,ÂŤ je obljubila.

vila, da je poleg dijakov ponosna tudi na mentorje. ÂťZa vsakim dobrim rezultatom je veliko dela.

In tukaj vidimo odliÄ?en rezultat,ÂŤ je dejala.

Velenjska promenada je minulo sredo res Ĺžarela od pozitivne energije. ÄŒe le redko vidimo zavzete dijake, nasmejane profesorje in navduĹĄene mimoidoÄ?e, smo tokrat doĹživeli prav to. đ&#x;”˛

S priznanjem potrdili dobro delo 12. aprila se je Mladinski pevski zbor velenjske glasbene ĹĄole udeleĹžil 6. mednarodnega zborovskega tekmovanja „Il Garda in Coro“ v Malcesinah v Italiji.

V kategoriji A (do 16 let) so se predstavili kot peti zbor od ĹĄestih, ki so prihajali iz razliÄ?nih drĹžav (Italija, Ukrajina, Ĺ vedska). V konkurenci najboljĹĄih so osvojili odliÄ?no 2. mesto in 2. nagrado ter kar tri posebne nagrade. Nagrado za najboljĹĄi program, posebno nagrado za skladbo slovenskega skladatelja

AmbroĹža ÄŒopija, njihova diri- bogata le zaradi nagrad, temveÄ? gentka Tea Plazl pa je prejela polna novih doĹživetij in elana za posebno nagrado za najobetav- naprej. đ&#x;”˛ nejĹĄo dirigentko. IzkuĹĄnja ni bila

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 11

KULTURA

11

ĹĄejo in piĹĄejo, je njen pomen ĹĄe toliko veÄ?ji,ÂŤ je dejal direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan ÄŒop.

Galerija je do leta 2003 delovala pod okriljem ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, nato jo je v upravljanje pre-

vzel Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj.

Za vsebine in ugled galerije so poleg prve galeristke v njej skrbeli tudi Marjana ÄŒelofiga, Mirjam Povh, Alenka VerbiÄ?, Kajetan ÄŒop in Milojka B. Komprej.

26. aprila 2018

Mestna galerija Šoťtanj je galerija z duťo V ponedeljek zaznamovali 20-letnico njenega delovanja – V njej se predstavljajo slikarji, kiparji, multimedijski ustvarjalci, pesniki, pisatelji ...

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila – V ponedeljek so v Ĺ oĹĄtanju praznovali dvajsetletnico delovanja Mestne galerije Ĺ oĹĄtanj. Prav na dan, ko so jo pred dvema desetletjema sveÄ?ano odprli.

Ob jubileju so na ogled postavili dela ĹĄtiridesetih avtorjev, ki so razstavljali v njej in svoja dela poklonili galerijski zbirki.

Razstavo Iz zbirke, kot so jo naslovili, je odprl Ĺžupan Darko Menih.

V spomin na prvo razstavo, ki je bila v njej (kiparska dela akademskega kiparja, domaÄ?ina Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu) in spomin nanj, Ä?igar 130-letnico rojstva obeleĹžujejo v Ĺ oĹĄtanju letos, sta pred galerijo ves dan ustvarjala v lesu

mojstrova obÄ?udovalca in ustvarjalca Franc Ravnjak in Grega Petkovnik.

Od prve razstave v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj vkljuÄ?no s to, ki so jo odprli njej v Ä?ast, se je zvrstilo 188 razstav. ÂťVsaka zase so obogatile kulturni prostor,ÂŤ je na jubileju dejala mag. Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj. ÂťPo dvajsetih letih ugotavljamo, da hodimo po poti, ki so jo zaÄ?rtali ustanovitelji – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in prva galeristka v njej.ÂŤ Slednja, UrĹĄula Menih – Dokl, je to potrdila. ÂťRes sem ponosna, da se to, kar smo takrat zastavili, ohranja.ÂŤ Pred dvajsetimi leti na otvoritvi je takratni Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Bogdan Menih izrazil upanje, da bo galerija postala srediĹĄÄ?e bogatejĹĄega kulturnega

Ob jubileju galerije so pripravili simpatiÄ?en veÄ?er, na katerem so na ogled postavili 40 likovnih del avtorjev, ki so za galerijsko zbirko poklonili svoja dela.

V dvajsetih letih se je v galeriji (pred to) zvrstilo 187 razstav.

Popisane so v ĹĄestih polnih galerijskih knjigah.

in druĹžabnega Ĺživljenja, nekaterim pa tudi duhovno pribeĹžaliĹĄÄ?e. Izpolnjuje se tudi to. ÂťPravi cukrÄ?ek je,ÂŤ je, ko se je kdo ve kolikokrat Ĺže sprehodil po njej, dejal Arpad Ĺ alamon, slikar in grafik, ki je razstavljal po ĹĄtevilnih galerijah po svetu, od Kitajske do Avstralije.

ÂťPo videzu ni velika. Je pa topla in domaÄ?a. Je naĹĄa. Glede na to, da so nas zasuĹžnjili digitalni mediji in ljudje vedno manj ri-

đ&#x;”˛

UmetniĹĄki pogled na gradove Ĺ aleĹĄke doline Na Velenjskem gradu so predstavljena umetniĹĄka dela, ki so prispela na nateÄ?aj Zgodbe gradov v Ĺ aleĹĄki dolini – Razstavo popestrili z grajskim plesom, recitali, harfo in fanfarami Tina Felicijan

Evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine so zaznamovali tudi na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, kjer so pripravili nateÄ?aj Zgodbe gradov v Ĺ aleĹĄki dolini, z njim pa osnovno- in srednjeĹĄolce povabili k raziskovanju Ĺživljenja nekoÄ? in razmisleku o potencialu, ki ga ĹĄaleĹĄki gradovi predstavljajo danes. Mlade so pozvali, naj bodisi v likovnih

bodisi v literarnih, fotografskih ali video delih podajo svoj pogled na del kulturne dediĹĄÄ?ine, ki je za Ĺ aleĹĄko dolino ĹĄe posebej znaÄ?ilen.

Izziv je izkoristilo veliko uÄ?encev in dijakov. ÂťOdziv na nateÄ?aj nas je pozitivno presenetil.

Prijavilo se je veÄ? kot 30 mladih, ki so prispevali okrog 50 del. Na razstavi smo jih predstavili 25,ÂŤ je povedala mentorica Marija Kuster Kortnik, mentor Marko

Gams pa je dodal: ÂťDobili smo dela s podroÄ?ja fotografskega ustvarjanja, ilustracije, raÄ?unalniĹĄke grafike, literarne prispevke, pa tudi maketo Ĺ aleĹĄkega gradu z naseljem, ki je trenutno na ogled v avli Mestne obÄ?ine Velenje, kasneje pa jo bomo selili na Velenjski grad.ÂŤ Kustosinja pedagoginja Muzeja Velenje Tanja Verboten je povedala ĹĄe, da udeleĹženci nateÄ?aja o gradovih niso razmiĹĄljali le z oÄ?mi romantiÄ?nega srednjega

Razstava izbranih del uÄ?encev in dijakov, ki so sodelovali na nateÄ?aju Zgodbe gradov v Ĺ aleĹĄki dolini, bo na Velenjskem gradu na ogled do konca maja. veka, paÄ? pa so obravnavali tudi temnejĹĄe plati tega zgodovinskega obdobja. ÂťKaĹže, da so se res poglobili v raznolikost zgodb, ki jih gradovi imajo.ÂŤ

Ĺ ola se bo prijavila tudi k sodelovanju v projektu Tedna evropske kulturne dediĹĄÄ?ine, ki bo z geslom NaĹĄa dediĹĄÄ?ina: kjer preteklost sreÄ?a prihodnost, potekal

septembra in oktobra. Sodelovali bodo z dvema prispevkoma – zgodbo iz rudarstva in iz jugoslovanskega obdobja, slednjo pa bodo predstavili v digitalni obliki.

26. maja pa bodo pripravili e-tematsko vodenje za obÄ?ane z upođ&#x;”˛ rabo digitalne aplikacije.

BliĹža se peti teden ljubiteljske kulture Organizatorji Tedna ljubiteljske kulture vabijo vse kulurno-umetniĹĄke ustvarjalce, da se tudi letos vkljuÄ?ijo v pestro dogajanje med 11. in 20. majem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih druĹĄtev Slovenije v sodelovanju z obÄ?inami in lokalnimi skupnostmi tudi letos vabita vse ustvarjalce, umetnike, kulturna druĹĄtva in zveze, ĹĄole, vrtce, knjiĹžnice, galerije in druge ustanove, ki med drugim delujejo v kulturi, da s svojim programom obogatijo Teden ljubiteljske kulture. Vseslovenska akcija, namenjena predstavitvi ustvarjalnosti v sodobni druĹžbi, bo letos potekala med 11. in 20. majem in Ĺže petiÄ? zapored povezala Slovence doma in v sosednjih drĹžavah, ki bodo sodelovali na veÄ? kot tisoÄ? kulturnih dogodkih. V znamenju Evropskega leta kulturne dediĹĄÄ?ine bo tokrat v

ospredju folklorna dejavnost. Po tradiciji pa se bo TLK zakljuÄ?il v Novi Gorici z Vizijami – festivalom mladinske ustvarjalnosti, ki zdruĹžuje mladinske gledaliĹĄke, lutkovne in rock skupine ter najboljĹĄe mladinske literate in fotografe.

JSKD in ZKDS vabita vse ustvarjalce, da se s svojim kulturnim programom prikljuÄ?ijo prazniku ljubiteljske kulture. DobrodoĹĄli so vsi, tudi tisti z manjĹĄimi projekti, kot so javna vaja ali dan odprtih vrat. Svoje dogodke lahko prijavijo na spletni strani www.tlk.jskd.si, na kateri bodo objavljeni v TLK dogodkovniku – tako bodo kot del TLK promovirali svoje ustvarjalno delo. đ&#x;”˛

tf

Hvala vsem obÄ?ankam in obÄ?anom, krajankam in krajanom, Ä?lanom druĹĄtev in zaposlenim v Komunalnem podjetju Velenje za sodelovanje na sobotni oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji!

Iskrene Ä?estitke ob dnevu upora proti okupatorju in prijetne prvomajske praznike. Ĺ˝upan Darko Menih, Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

26. aprila 2018

Zadovoljni nastopajoÄ?i, ĹĄe bolj organizatorji Na drĹžavni reviji Zapojmo, zaigrajmo, zapleĹĄimo v Velenju nastopilo 46 skupin – Uvod v praznovanje 60-letnice Centra Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 19. aprila – Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje je bil po 25 letih znova organizator drĹžavne revije Zapojmo, zaigrajmo in zapleĹĄimo. LetoĹĄnja je bila 28. po vrsti, na njej pa se je predstavilo na dveh lokacijah (v domu kulture Velenje in v velenjski glasbeni ĹĄoli) 46 skupin oziroma veÄ? kot 800 oseb s posebnimi potrebami iz vse Slovenije. Predstavile so se s plesnimi toÄ?kami ter nastopi pevskih zborov oziroma glasbenih skupin.

Ravnatelj velenjskega centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje mag. Aleksander ValiĹĄer nam je dejal, da je namen revije omogoÄ?iti osebam s posebnimi potrebami vsaj enkrat na leto sreÄ?anje na podroÄ?jih, na katerih so najuspeĹĄnejĹĄe. Njena izvedba je bila zanje velik zalogaj, ki so ga uspeĹĄno izpeljali. Zelo zadovoljni so bili tudi nastopajoÄ?i, ki so napolnili srediĹĄÄ?e mesta in lokale v njem. ÂťSicer pa moram povedati, da je revija povezala zaposlene na centru, vsi smo dihali z enimi pljuÄ?i. Vznemirjenje so Ä?utili tudi uÄ?enci, ki so se nanjo zavzeto pripravljali pod vodstvom mentoric. Na odru so bili videti njihovi nastopi lahkotni, a je bilo za to potrebnega veliko truda, vaj. Tudi zato smo lahko zadovoljni.ÂŤ NastopajoÄ?e je poleg ValiĹĄerja pozdravil vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Dragan MartinĹĄek. Med drugim je dejal, da je lokalna skupnost z vese-

Na odru velenjske glasbene ťole so nastopile plesne skupine in zbori. Na sliki zbor II. Osnovne ťole Žalec

MatjaĹž Ĺ alej

Plesna skupina velenjskega centra je na odru Doma kulture v Velenju je navduĹĄila.

ljem sprejela pokroviteljstvo nad revijo, saj je center s svojim delom, trudom in poĹžrtvovalnostjo opraviÄ?il svoj obstoj. ObÄ?ina pa je s tem znova potrdila svojo odprtost do razliÄ?nih kultur, ljudi in ĹĄe Ä?esa. ÄŒeprav revija ni bila tekmovalna, so nastope skupin spremljali strokovnjaki z razliÄ?nih podroÄ?ij in zabeleĹžili svoja opaĹžanja.

Ta bodo sedaj v pisni obliki sprejeli mentorji skupin. Bili pa so si enotni – Skupine so vsako leto boljťe. Ko Şe mislimo, da so iz-

Ä?rpale vse ideje, vedno znova presenetijo.ÂŤ Prihodnja revija oseb s posebnimi potrebami naj bi bila v Slovenj Gradcu. Aleksander ValiĹĄer pa nam je ĹĄe dejal, da je revija v Velenju sodila v splet aktivnosti, ki so jih predvideli za praznovanje 60-letnice delovanja Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. VeÄ? se jih bo zvrstilo v prihodnjem ĹĄolskem letu, osrednjo prireditev pa naÄ?rtujejo spomladi 2019. đ&#x;”˛

Prihaja muzikal V vasi mojega dekleta Ni kaj, muzikali so zadnja leta izjemno priljubljeni in tudi v naĹĄi dolini teĹžko Ä?akamo, da bi gostili kakĹĄnega. Ko ga, je praviloma lepo obiskan. Tudi po njem pa hrepenenje po vnoviÄ?nem ogledu podobne predstave Ĺživi naprej – kar ne naveliÄ?amo se jih. ÂťKer ljudje radi obiskujemo muzikale, se je pred dobrim letom tudi v naĹĄem pevskem zboru porodila ideja za muzikal,ÂŤ pravi Irena SkornĹĄek iz MeĹĄanega pevskega zbora (MePZ) Skorno.

Kot pojasnjuje, so si Ĺželeli svojim posluĹĄalcem ponuditi nekaj

LetoĹĄnja NaĹĄa pesem

drugaÄ?nega, sveĹžega. ÂťNavdihnil nas je istoimenski dokumentarni film reĹžiserja Mateja VraniÄ?a, ki odliÄ?no predstavlja Skorno, njegove prebivalce in ĹĄege, ki jih ohranjajo. Zgodba je povezana z deli in ĹĄego iz filma, zato nosi isti naslov,ÂŤ razkriva SkornĹĄkova, ki je prevzela vlogo glavne organizatorice muzikala.

Pravi, da so bili vsi pevci in pevke pripravljeni na izziv, Âťzato smo si razdelili organizacijo ter gala pri dokonÄ?ni zgodbi, igri in dati v petek, 4. maja, in v nedepoiskali scenaristko in drama- vajah.ÂŤ ljo, 6. maja, sodelujejo vsi Ä?lani turginjo Alice ÄŒop ter reĹžiserja V muzikalu, ki si ga bo mogoÄ?e MePZ Skorno, nekateri tudi z Kajetana ÄŒopa, da bi nam poma- v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj ogle- igranjem na instrumente, tako da bo celoten muzikal izveden ob Ĺživi glasbi. ÂťVsak posameznik je vloĹžil ogromno truda, in sicer od vaj do izdelave scene, koreografij, rekvizitov in oblaÄ?il. ÄŒe povzamemo, smo imeli od oktobra do premiere vaje dvakrat tedensko po dve uri ter dodatne dvojne intenzivne pevske vaje Ä?ez vikend, kar pomeni, da smo samo za igro in pesmi porabili pribliĹžno 162 ur. Kje je ĹĄe izdelava scene in rekvizitov!ÂŤ, razmiĹĄlja Irena SkornĹĄek v prepriÄ?anju, da se bo trud poplaÄ?al. ÂťPriÄ?akujemo velik odziv gledalcev, saj je prvi dan predstave Ĺže razprodan, hitro pa se polnijo sedeĹži tudi za nedeljsko predstavo,ÂŤ je povedala organizatorica. ÂťPo predstavah v Ĺ oĹĄtanju bomo s ponosom nastopili ĹĄe v drugih vaseh, mestih in krajih – kamor nas bodo povabili,ÂŤ je ĹĄe dodala. đ&#x;”˛

MĹ

Po nekaj letih sem si ogledal del in zakljuÄ?ek drĹžavnega zborovskega tekmovanja NaĹĄa pesem v Mariboru. Bolj neobremenjeno kot pred leti, ko sem kot zborist kar nekajkrat pel (z dvema zboroma) na tem zborovskem sreÄ?anju in posluĹĄal ĹĄe kakĹĄen tekmovalni koncert. Ĺ el sem v Maribor sproĹĄÄ?eno in hkrati s potrebno kritiÄ?no distanco, ki je potrebna pri spremljanju kulture glasbe, se pravi umetnosti, ki se v tem primeru vrednoti kot tekmovanje. ÄŒeprav vsi vemo, da je umetnost teĹžko vrednotiti z rangiranjem, s toÄ?kami, da je doĹživetje glasbe povezano tudi osebnostno, individualno, z vsem, kar se v posluĹĄalcu kopiÄ?i z leti, s spoznavnimi vrednotami ali, Ä?e hoÄ?ete, tudi za individualnim umetniĹĄkim okusom. Bilo je kaj sliĹĄati (in videti). Dejstvo je, da je slovenska zborovska pevska kultura ena najboljĹĄih in najprepoznavnejĹĄih v Evropi. Razvija se in prihajajo vse mlajĹĄi kvalitetni zbori, ki so in bodo znova in znova ambasadorji tovrstne slovenske glasbe v svetu.

Po enajstih letih se je tega tekmovanja udeleĹžil najuspeĹĄnejĹĄi domaÄ?i zbor, Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor iz Velenja, in s srebrno plaketo ni razoÄ?aral. Nasprotno, pokazal je, da je eden redkih zborov, ki stopajo ob bok z zbori, ki so nekako stanovsko glasbeni zbori. Pomerili so se najboljĹĄi, zbori Glasbene akademije v Ljubljani, zbor PF oddelka za glasbo v MB in ĹĄe nekaj eminentnih zborovskih stalnic v Sloveniji ‌ Primerjati se s tistimi nekaj zbori, ki so v svojem Âťbistvu (izkuĹĄnjami, ĹĄolanimi glasovi, praktiÄ?nim profesionalizmom ‌) praktiÄ?no profesionalni zbori, je izziv. Ĺ˝e res, da je videti, da je naĹĄ domaÄ?i zbor obstal na mestu, a ni!

Kolikor se je sliĹĄalo, se za slovensko zborovsko pesem ni bati, ostajamo v vrhu tovrstne umetnosti. SooÄ?ili smo se z dejstvom, da tudi slovensko obrobje zunaj Ljubljane v smislu koncentracije akademskega petja v prestolnici presega zborovske pevske standarde, ki so bili pred leti zgoĹĄÄ?eni v Ljubljani.

In kaj se dogaja doma, kako je v Ĺ aleĹĄki dolini? Ĺ aleĹĄki APZ, ki je v tem delu najbolj trofejni zbor, se je pravzaprav zelo izkazal. Pevci z dirigentko so bili z uspehom in visokim srebrom zadovoljni, kaj dosti veÄ? pa ob kvaliteti slovenskega zborovskega petja teĹžko preseĹžejo. Dilema in problem petja v dolini in regiji je drugaÄ?na. Postavlja se ob dejstvu, da je zborovska piramida ali generacijska vertikala z usihanjem srednjeĹĄolskega zborovstva v mestu prekinjena. ÄŒe otroĹĄki zbori ĹĄe drĹžijo stik s kvaliteto na drĹžavni ravni, pa odsotnost kvalitete srednjeĹĄolskega zborovstva, kot je bilo pred desetletji, nudi preĹĄibko bazo za odrasle zbore, Ä?eprav imamo na srednji ĹĄoli glasbeni program umetniĹĄke gimnazije. Ĺ˝al se danes, kot Ĺže skoraj desetletje, zateguje pri umetnosti, kulturi, kljub temu da smo v Ä?asih, ko bi lahko tudi takĹĄne stvari, umetnost in kulturo, podpirali bolj sistemsko. Menda je recesije konec. Pravzaprav se tudi v kulturi, kot ĹĄe na marsikaterem razvojnem polju, Ä?uti pomanjkanje razvojne strategije. Tudi strategije glasbenega razvoja, ki pomembno vpliva na sploĹĄno kulturno strategijo. Strategije v sploĹĄnem, takĹĄne, ki lahko vpliva neposredno na upravljanje Ä?loveĹĄkih virov, nad katerimi vse prepogosto toĹžimo, da nam uhajajo. Ni odveÄ? niti dejstvo, da sta v dveh prestiĹžnih nagrajenih zborih veliko (kljuÄ?no) vlogo odigrali dve mladi dirigentki, ki izhajata prav iz ťoleÂŤ Danice PireÄ?nik, nekdanje dolgoletne zborovodkinje velenjskega srednjeĹĄolskega zbora in danaĹĄnjega Ĺ aleĹĄkega APZ-ja in ki sta ĹĄe nekakĹĄen preostanek generacij, ko tovrstna glasbena kultura tudi v srednji ĹĄoli ĹĄe ni bila tranzicijsko in kadrovsko okleĹĄÄ?ena.

Na NaĹĄo pesem sem se pripeljal z uÄ?iteljicami, profesoricami glasbe (in dirigentkami). UĹživali in lepo smo se imeli, na Ĺžalost pa smo hkrati z nostalgijo ugotavljali, da so Ä?asi, ko je bil letni koncert srednjeĹĄolskega meĹĄanega zbora in ĹĄe kakĹĄen podoben koncert res lokalni glasbeni dogodek leta, ko si se moral za vstopnico v Ĺžepu zelo potruditi, a si vedel, da te bo tovrstna glasba in pevska energija napolnila za nekaj Ä?asa. Mladim pevcem pa bo pustila tisti imenitni obÄ?utek, da znajo resniÄ?no glasbeno poustvarjati, poustvarjati v skupini, ki je bila pravilno glasbeno umetniĹĄko usmerjana ter jim je poleg glasbe pustila ĹĄe kaj veÄ? kot samo en kulturni dogodek. VeÄ? kot dogodek, ki jih danes v preobilici zastonjkarskih dogodkov ponujamo zastonjkarskim potroĹĄnikom. Dogodek, ki bo zaznamoval njihovo kulturno poustvarjanje in jim za vedno prepletel tudi socialne niti s sopevci.

Velenje tudi po NaĹĄi pesmi ostaja del slovenske zborovske scene, kako pa bo naprej, nas glede na nekaj zamujenih priloĹžnosti lahko tudi skrbi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

26. aprila 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Dolenjska nas je navduĹĄila Ena od tradicionalnih aktivnosti celjskega druĹĄtva novinarjev je izlet. Zadnja leta sistematiÄ?no spoznavamo Slovenijo.

Potem ko smo bili predlani na Primorskem, lani v Prekmurju, smo jo letos mahnili na Dolenjsko, nad katero nismo bili niÄ? manj navduĹĄeni. Za prijetno razpoloĹženje, ki je bilo ves Ä?as na viĹĄku, smo seveda poskrbeli sami, izdatno pa nam je pri tem pomagal kolega Brane Piano, ki je ĹĄale, takĹĄne in drugaÄ?ne, ves Ä?as stresal iz rokava. No, pa tudi drugi smo prispevali kakĹĄno. Ampak resnici na ljubo je k dobremu razpoloĹženju izdatno prispeval tudi cviÄ?ek, kar zagotovo ve vsak in ki v tej pokrajini resniÄ?no teÄ?e v potokih. Pa ĹĄe nekaj zelo uporabnih informacij smo dobili. PrviÄ?, da to sploh ni vino, ampak je cviÄ?ek. V njem je na stotine razliÄ?nih koristnih sestavin, menihi v Pleterjih pa ga vsak dan v

zimskem Ä?asu popijejo po pol, v poletnem Ä?asu pa triÄ?etrt litra! Ĺ e eno dobro lastnost ima cviÄ?ek, je namreÄ? enoletno vino in vsak gospodar ve, da ga je treba v eni sezoni ÂťpokritiÂŤ, zato z njim tudi Ä?isto niÄ? ne ťparajoÂŤ.

No, Ministrstvo za zdravje seveda meni drugaÄ?e, a ljudske zgodbe so prijaznejĹĄe za uho,

duĹĄo in srce. Nismo pa le nazdravljali, ampak smo pokukali v kar nekaj znamenitosti na tem obmoÄ?ju, si pogledali, kakĹĄno je bilo Ĺživljenje nekoÄ? v teh krajih, pokukali k menihom, se sprehodili skozi Novo mesto, na poboÄ?jih dolenjskih griÄ?ev v Zavodah nad Kostanjevico na Krki obÄ?udovali razglede tja do

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Julijcev in se ob vznoĹžju Gorjancev, pri izviru potoka Studena, sprehodili skozi zanimivo KostanjeviĹĄko jamo. Skratka, bil je prijazen izlet in prijetno druĹženje novinarjev, ki tokrat celo, Ä?e izvzamemo tale zapis, nismo bili v sluĹžbi. đ&#x;”˛

mz

Priljubljeni Tomislav Bralić in klapa Intrade imajo novo skladbo. Njen naslov je Ferma bi vrime, kar v dalmatinskem nareÄ?ju pomeni Ustavil bi Ä?as. Gre za novo skladbo, ki pa jo je skupina imela pripravljeno Ĺže nekaj Ä?asa.

Zasedba je sicer februarja izdala live album z naslovom Arena Pula, na katerem je za dve zgoĹĄÄ?enki posnetkov njihovih uspeĹĄnic s koncerta v puljski Areni.

SAN DI EGO

GLASBENE novice

Umrl je DJ Avicii V 29. letu starosti je umrl znani DJ Avicii. Smrt svetovno znanega ĹĄvedskega didĹžeja, katerega pravo ime je Tim Bergling, je potrdila njegova predstavnica za odnose z javnostjo. Mrtvega so ga naĹĄli v petek, 20. aprila, v glavnem mestu Omana MuĹĄkatu, vzrok njegove smrti pa za zdaj ĹĄe ni znan.

Avicii se je spopadal s ĹĄtevilnimi teĹžavami, zaradi katerih se je leta 2016 tudi poslovil od koncertiranja. Za razloge je navedel zdravstvene teĹžave, s katerimi se je spopadal Ĺže veÄ? let – med njimi je bil tudi akutni pankreatitis, ki ga je povzroÄ?ilo pretirano uĹživa-

nje alkoholnih pijaÄ?. Poleg tega so mu leta 2014 odstranili slepo Ä?revo in ĹžolÄ?nik. Glasbenik, ki je bil svetovno znan po uspeĹĄnicah, kot so Wake Me Up, Hey Brother, The Nights in druge, je v karieri osvojil dve MTV-jevi glasbeni nagradi, eno Billboardovo, dvakrat pa je bil nominiran tudi za nagrado grammy.

Jan Plestenjak in Challe Salle Jan Plestenjak s singlom Velik je ta svet napoveduje izid novega studijskega albma, ki bo izĹĄel jeseni.

Takrat pripravlja tudi veliki kon-

1. TOMISLAV BRALIĆ I KLAPA INTRADE – Ferma bi vrime 2. KINGSTON – MagiÄ?na 3. JAN PLESTENJAK & CHALLE SALLE – Velik je ta svet

se pod skladbo podpisuje tandem Zvone Tomac in Dare KauriÄ?, zasedba pa je skladbo posnela v Zvonetovem studiu TOM. Videospot skladbe MagiÄ?na je reĹžiral in posnel Niko Karo, v njem pa poleg Ä?lanov zasedbe Kingston nastopajo trije mladi pari, ki jih je Niko ujel v magiÄ?nih trenutkih zaljubljenosti.

cert z naslovom Jan Plestenjak s prijatelji, ki bo ob 25-letnici njegovega glasbenega ustvarjanja 20. oktobra v StoĹžicah. Priljubljeni slovenski glasbenik je pripravil preseneÄ?enje in k soustvarjanju nove skladbe povabil vedno bolj priljubljenega Challeta Salleta.

Do sodelovanja je priĹĄlo spontano. Jan je Ĺže skoraj dokonÄ?ano pesem poslal Challetu, ki je bil nad njo takoj navduĹĄen in je z veseljem sprejel povabilo k sodelovanju. Kot pri vseh svojih skladbah je Jan tudi tokrat avtor besedila in glasbe, producent pa je Enes Tvrtković. Za skladbo so posneli tudi videospot, v katerem je glavno Ĺžensko vlogo odigrala Ana Colja.

IzĹĄel je prvi album SlaviĹĄe Stojanovića SlaviĹĄa Stojanović, ki je sicer precej bolj znan kot nogometni trener kot glasbenik, je premierno predstavil skladbe s svojega prvega albuma Matematika. BivĹĄi selektor slovenske nogometne reprezentance nikoli ni maral matematike, zato je naredil svojo in ta je veliko bolj privlaÄ?na od tiste iz ĹĄolskih klopi. SlaviĹĄi so glasbene ideje pomagali uresniÄ?iti razliÄ?ni glasbeniki. Na

Kingstoni predstavljajo magiÄ?no balado Skupina Kingston po skoraj dveh letih ustvarjalnega premora predstavlja novo skladbo. Tokrat za spremembo ponujajo umirjeno poletno balado, polno magiÄ?ne ljubezni. Besedilo skladbe MagiÄ?na je namenjeno vsem zaljubljenim, ki znajo uĹživati v drobnih trenutkih v dvoje.Tudi tokrat

albumu boste tako lahko sliĹĄali Grego SkoÄ?irja, Tomija MegliÄ?a, Marka Vuksanovića, Tokca, Heleno Blagne, Hamota, Anjo Rupel, Boruta Marolta in Trkaja.

Znane so skladbe in nastopajoÄ?i Znana so imena nastopajoÄ?ih na letoĹĄnji Popevki 2018. Festival bo septembra v studiu 1 Televizije Slovenija. Na javni razpis za sodelovanje na festivalu je prispelo natanko sto skladb. PetÄ?lanska strokovna komisija festivala Popevka je med prijavljenimi izbrala dvanajst tekmovalnih skladb in eno rezervo. Na letoĹĄnjem festivalu bodo tako nastopili: Alex Volasko (ÄŒe pomlad nikoli veÄ? ne pride), Manca Ĺ pik (Kot bi te kdo ustvaril po meni), Rene MarkiÄ?

(Naprej), TjaĹĄa Hrovat in UroĹĄ Steklasa (Odgovor Ĺže poznaĹĄ), Flora Ema LotriÄ? (Pijana od ljubezni), Canegatto (Samo mirno, samo dalje), AndraĹž Hribar (Stari most), MJAV (Tak moment), Nastja Gabor (TisoÄ? in ena zgodba), Lea Likar (Z oÄ?mi zaljubljenca), Nika Zorjan (Za vedno), MatjaĹž Kumelj (Ĺ˝ivim na pol) in rezerva Gregor Ravnik (Ti si). Lani je na Popevki 2017 zmagala NuĹĄka DraĹĄÄ?ek s skladbo Tak dan.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Slovenske smo krvi Ansambel Vikend – Daj povej Toni SotoĹĄek z druĹžino – Klepetava JoĹžica Veseli muzikanti – Vse je ok Ansambel Brkinci – Kdo ĹĄe verjame Ansambel Kvinta – Ljubezen je sreÄ?a Ansambel Petka – Prinesi ĹĄe rundo Ansambel Tik tak – Kako si kaj Raubarji – Sosedu peteln Sekstakord & NuĹĄa Derenda – Ne kliÄ?i me

www.radiovelenje.com

Skupina San Di Ego, ki deluje od leta 2013, je znana tudi po tem, da se rada loteva nenavadnih priredb uspeĹĄnic, ki jih odeva v rokovsko preobleko. Lotili so se Ĺže predelave skladb Stayin' Alive skupine Bee Gees, Touch Me Samanthe Fox ter MeĹžkove Julije. Zdaj so se lotili ĹĄe predelave uspeĹĄnice Dancing Queen legendarne ĹĄvedske skupine Abba.

ORLEK Zasavski knap'n'roll prvaki iz zasedbe Orlek v teh predvolilnih Ä?asih ponujajo skladbo Predvolilni boj na vasi.

Seveda tudi v tej ne gre brez harmonike Jureta Torija in angaĹžiranega besedila frontmana Vlada PoredoĹĄa, zanjo pa so posneli tudi zanimiv videospot. Sicer pa Zasavci ĹĄe naprej navduĹĄujejo z glas-

beno-gledaliĹĄkim projektom Frpruh, v katerem se jim je pridruĹžil tudi MatjaĹž JavĹĄnik.

IMPERIJ Mlada skupina Imperij je posnela nov videospot za pesem Lutke, ki ga je reĹžiral Marko DupliĹĄak. Vsebina je druĹžbenokritiÄ?na in nagovarja posameznika k premisleku o svoji vlogi v druĹžbi. S to pesmijo skupina napoveduje svoj drugi avtorski album, ki bo izĹĄel oktobra.

JAN PLESTENJAK Videospot za novo skladbo Jana Plestenjaka Velik je ta svet, ki ga je posnel v sodelovanju s Challetom Salletom, je takoj po premieri minuli petek postal najbolj gledan video na Youtubeu. Video je nastal pod reĹžisersko taktirko SaĹĄe Hassa, nekaj kadrov pa so posneli tudi v Janovi rodni Ĺ kofji Loki.

VSI V ISTO SMER SEVER SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani!

Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dneva Evrope, vam drage obÄ?anke in obÄ?ani Ĺželim, da bi zavel optimizem in poĹĄtenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne obÄ?ine Velenje si bom ĹĄe naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeĹželja.

Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever

Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

⏬

»Kaj te bo le skrbelo? Ne nazadnje si bil edini kandidat,« je dva dni pred potrjevanjem kandidature Kajetana Čopa za direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj v svetu Občine Šoštanj tolažila sodelavka in predsednica sveta zavoda mag. Milojka B. Komprej. »Deset let bogatih izkušenj je že za teboj. Kolikor te poznam, jih boš z lahkoto gradil in nabiral še naslednjih pet.«

26. aprila 2018

frkanje » Levo & desno «

Več in manj Pri nas imamo od volitev do volitev vse več strank, ki se potegujejo za volivce. Ki pa dobivajo vse manj glasov. Saj je takih, ki gredo na volitve, vse manj.

Peterokrak

⏫

»Kako se je razcvetela. Saj je videti kot nova,« razmišlja mag. Ludvik Golob, generalni iz Premogovnika, ko pogleduje dr. Cvetko Tinauer, podjetnico iz Šoštanja, tudi nagrajenko Gospodarske zbornice.

Ni bil edini, ki je opazil. Marsikdo pa je opazil tudi, da ni več samo Cvetka, ampak tudi Flora. Čeprav, kot pravi, jo kot Floro (v rimski mitologiji boginja cvetja in pomladi) že dolgo poznajo uporabniki socialnih omrežij.

Mnogim pri nas gre še ve vedno v nos peterokraka zvezda. V Mozirju (in še kje) se nihče ne razburja, ker imajo peterokrako krožišče.

Rdeča tehnika Velenjsko Gorenje mnogi imenujejo tudi tovarna bele tehnike. Glede na to, koliko rdečih priznanj (red dot) je že prejela, bi jo lahko poimenovali tudi tovarna rdeče tehnike.

⏩

Od jutra do večera, in to dobesedno z garanjem, sta svoje kiparsko znanje v oblikovanju lesa s sprehajalci, občudovalci, obiskovalci … v ponedeljek na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju delila Franc Ravnjak iz Šoštanja in Grega Petkovnik iz Belih Vod. Pred otvoritvijo razstave ob jubileju Mestne galerije Šoštanj sta bila že vidno utrujena, a še vedno pri močeh, da si tudi med seboj izmenjata nasvet ali dva. Predvsem pa veliko prispevata k promociji Ivana Napotnika, akademskega kiparja, mojstra male plastike v lesu, rojaka, čigar 130. obletnico rojstva slavijo v Šoštanju letos. Vsak pogovor s tistimi, ki so postali ob njunem ustvarjanju, sta napeljala nanj. Mojstra, dobra sta bila!

Brez odpadkov Tudi pri nas nekateri želijo slediti projektu za družbo »brez odpadkov«. A marsikje še ne vedo, za katere odpadke gre.

Nesklepčnost Stavka članov enega od premogovniških sindikatov je bila uspešna le v jutranji izmeni. Kasneje zaradi upada privržencev stavke menda niso bili več »sklepčni«.

Z griča na turn KZ Šaleške doline bo pri pridelavi jabolk naredila precejšen preskok. Z griča na turn. Z znanega Velenjskega griča na Turn.

ZANIMIVOSTI

Google išče naslednika SMS sporočila

Z gibanjem tudi nad pozabljivost

zito zmanjšalo njegovo kakovost življenja. Da bi odpravili tigrove zdravstvene težave, so veterinarji izvedli postopek, ki je v večini primerov uporabljen pri zdravljenju Podjetje Google se že več let ljudi, le redko pa se uporablja pri trudi, da bi uspelo s svojo apli- zdravstveni oskrbi živali – upokacijo za sporočila. Pred kratkim rabili so postopek zdravljenja z so predstavili aplikacijo Chat, ki omogoča skupinsko pošiljanje sporočil, videoposnetkov in oznake, ali je prejemnik sporočilo prebral. Aplikacija Chat bo na nekaterih telefonih spadala v privzete aplikacije, vendar pa se bodo lahko mobilni operaterji sami odločali, če bodo aplikacijo regenerativnimi matičnimi celicami. »Tako kot pri ljudeh se bo tigrov obrabljeni sklep pozdravil preko regenerativnih in samoobnovljivih učinkov matičnih celic brez uporabe zunanjih snovi in materialov,« je pojasnil veterinar Robert Gippert. omogočili. Z novo aplikacijo se skuša Google postaviti ob bok Applovi aplikaciji iMessage. Podobno kot pri Applu bodo sporočila, če prejemnik ne bo imel s Chatom kompatibilne naprave, poslali po starem SMS sistemu.

Nad tigrove bolečine z matičnimi celicami V madžarskem živalskem vrtu domuje sibirski tiger Igor, ki je leta trpel zaradi obrabljenega kolka. Bolečine v sklepu so ga ovirale pri gibanju, to pa je izra-

fizično pripravljenost in tveganje za pojav demence. Je pa nova študija vendarle posebna, saj je Znano je, da ima fizična aktiv- udeležence spremljala čez več nost vrsto pozitivnih učinkov na kot štiri desetletja in je ob zanaše zdravje, znanstvenikom pa četku študije preverila fizično je pred kratkim uspelo dokazati pripravljenost udeležencev. še dodatnega. Rezultati raziskave kažejo, da se lahko z vzdrževanjem dobre telesne pripravljenosti v srednjih letih zaščitimo tudi pred pešanjem kognitivnih sposobnosti v starosti. Študija razkriva, da imajo ženske, ki Del škotskega gradu Craigtudi v srednjih letih poskrbijo za nethan so pred kratkim zaradi dobro telesno kondicijo, za 90 »nasilnega« jazbeca zaprli za javodstotkov manj možnosti, da bi nost. Tako so sklenili, ker je žival v naslednjih 44 letih zbolele za več dni preživela v kleti, kjer je, demenco kot druge ženske. To si- ker je skušala priti na svobodo, cer ni prva povezava med fizično povzročila tudi nekaj nereda in aktivnostjo in boljšimi kognitiv- škode. Kot kaže, se je jazbec na nimi sposobnostmi, saj so že pre- pohodu po gradu izgubil, nato tekle študije pogosto pokazale pa ni znal več priti nazaj ven. Zana pozitiven učinek telovadbe posleni domnevajo, da je v grad na možgane v srednjih letih, ne- prišel prek tunelov. Na plano katere pa so prav tako povezale so ga skušali privabiti z mačjo

Besni jazbec poskrbel za delno zaprtje gradu

dne, ko je klepet trajal dve uri, je mlada dama zagledala, da je varnostnik za brisalce njenega avtomobila zataknil listek. Ko ga je prebrala, je bila osupla. 75 evrov globe zaradi prekoračenega časa za parkiranje pred restavracijo s hitro hrano.

Oglobljena, ker je posedala v lokalu s hitro hrano Na spletnih družbenih omrežjih se je oglasila Avstrijka, ki je besna, ker so jo posredno oglobili zaradi posedanja v njenem priljubljenem lokalu s hitro hrano. »Najdražji zajtrk v mojem življenju« je zapisala. Kot je pojasnila, da je imela v zadnjih dveh mesecih navado, da sta s prijateljico odšli na zajtrk.

Ker sta bili obe mladi mamici in sta imeli na pretek časa, sta tam še posedali in klepetali. Nekega

Zavestno Čeprav so policisti zadnjo maratonsko akcijo proti prehitri vožnji na široko napovedovali, so vendarle »presenetili« kar veliko kršiteljev. No, ne vem, če gre ravno za presenečenja; bolj za ustaljeno navado mnogih voznikov.

Brez meja Ob vseh različnih slovensko-hrvaških (ali obratno) težavah imamo vseeno tudi svetovno znani zgled uigranega meddržavnega sodelovanja. Dvojec 2Cellos ne pozna meja.

Različni Ob pregledu dejavnosti poslancev »zahajajočega« parlamenta lahko opazimo velike razlike. Eni so na seje hodili redno, drugi zelo neredno. A tudi taki, ki so glede prisotnosti redni, so glede razprav redkobesedni.

Lažji beg Nekateri zagotavljajo, da ni res, da je pri tistih, ki so »odprte glave«, beg možganov lažji.

hrano in medom, a neuspešno.

Odgovorni so zato sklenili, da bo grad zaprt tako dolgo, dokler jazbec ne odide in ne bodo očistili vse škode, ki jo je žival povzročila v kleti.

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 15

Ĺ˝rtve niso bile zaman in niso same po sebi umevne Z JoĹžetom Aristovnikom, predsednikom Krajevne organizacije ZB Ĺ martno ob Paki, o 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju in pomenu borÄ?evskih organizacij danes Tatjana PodgorĹĄek

Jutri, v petek, 27. aprila, bomo praznovali dan upora proti okupatorju, nekdanji dan Osvobodilne fronte (OF), ki bi ga nekateri najraje ukinili. Kar nekaj polemik je Ĺže povzroÄ?il ta tudi dela prost dan. Po mnenju nekaterih gre za praznik brez vseh vsebin, ker ta naj ne bi ustrezala zgodovinskim resnicam.

JoĹže Aristovnik, predsednik Krajevne organizacije ZB Ĺ martno ob Paki, glede tega pravi: ÂťSlovenski narod

vpraĹĄanj, kdaj in kje sem se bojeval med vojno. Takim in njim podobnim sem skuĹĄal pojasniti, da gre pri tem za ohranjanje spomina na vse Ĺžrtve 2. svetovne vojne, da smo tudi pripadniki sedanje generacije dolĹžni gojiti hvaleĹžni spomin nanje in s tem tudi krepiti prizadevanja, da se takĹĄne grozote nikdar veÄ? ne bi ponovile.ÂŤ Njegovega strica, Toneta Aristovnika iz Ĺ kal pri Velenju – pojasnjuje – so nacisti zverinsko obesili skupaj s ĹĄe preostalimi 99 frankolovskimi Ĺžrtvami 12. februarja 1945 na eno od jablan v grabnu pri

JoĹže Aristovnik: ÂťVerjamem, da je tistim, ki niso doĹživele vojnih grozot, teĹžko razumeti nekatere stvari, a je treba sprejeti, da ni niÄ? samoumevnega.ÂŤ

je med 2. svetovno vojno izgubil kar 7 odstotkov svojega prebivalstva. Samo na obmoÄ?ju sedanje obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je bilo med 2. svetovno vojno veÄ? kot 200 Ĺžrtev, padlih v partizanih, ustreljenih kot talci, preminulih po ĹĄtevilnih koncentracijskih taboriĹĄÄ?ih ter padlih kot prisilno mobilizirani v nemĹĄko vojsko.

To predstavlja skoraj 20 odstotkov takratnega prebivalstva na obmoÄ?ju naĹĄe sedanje lokalne skupnosti. Ker je OF poskrbela za organiziran odpor proti okupatorju v Sloveniji, je bilo to nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda, zato je prav, da dan njene ustanovitve 27. april tudi dostojno obeleĹžimo.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kje se borci vidijo v sedanjem trenutku glede na to, da se generacija stara, da so nosilci aktivnosti mlajĹĄi, ki na to obdobje zgodovine gledajo zelo razliÄ?no?, takole odgovarja: ÂťRes sem v 70-letni zgodovini ĹĄmarĹĄke krajevne organizacije ZB leta 2014 postal njen prvi predsednik, rojen po koncu 2. svetovne vojne. Zaradi tega sem bil deleĹžen ĹĄtevilnih provokativnih

radio velenje com

15

POGOVOR

26. aprila 2018

Stranicah. Pokojnemu oÄ?etu ter njegovim sestram je obljubil, da bo ohranjal hvaleĹžni spomin na vse te Ĺžrtve tudi v obdobju, ko njih veÄ? ne bo. ÂťTakĹĄnih tragiÄ?nih druĹžinskih zgodb je na obmoÄ?ju naĹĄe obÄ?ine ĹĄe veliko in mimo njih nikakor ne moremo. Ĺ˝rtve niso bile zaman. Verjamem, da je tistim, ki niso doĹživeli vojnih grozot, teĹžko razumeti nekatere stvari, a je treba sprejeti, da ni niÄ? samoumevnega.

V naĹĄi krajevni organizaciji ZB smo ponosni, ker smo letos v naĹĄe vrste pridobili kar 14 novih Ä?lanov, ki morda Ä?utijo podobno hvaleĹžnost in spoĹĄtovanje do preminulih Ĺžrtev iz vrst svojih sorodnikov.ÂŤ Je pomen in namen borÄ?evskih oblik organiziranja danes zdruĹževanje Ä?lanov, skrb za spominska obeleĹžja, opozarjanje na vojne grozote ali ĹĄe kaj drugega?

V prvi vrsti, pravi Aristovnik, je njihov pomen in namen ohranjanje vrednot NOB tudi med pripadniki danaĹĄnje generacije, ohranjanje hvaleĹžnega spomina na vse Ĺžrtve vojn. Spominska obeleĹžja naj bodo vsem v opomin, da se podobne grozote ne smejo nikoli veÄ? ponoviti,ÂŤ zato je naĹĄa naloga, da skrbimo za njihovo ohranjanje in obnovo.

Sam nisem pristaĹĄ politizacije borÄ?evske organizacije in menim, da je parlamentarni parket pravo toriĹĄÄ?e za izmenjavo politiÄ?nih argumentacij!ÂŤ je ĹĄe dejal đ&#x;”˛ JoĹže Aristovnik.

Cilj je enak, razlikujeta se le pot in potrpljenje Na pogovor smo povabili predsednika podjetniĹĄkega sindikata SPESS Premogovnika Velenje Simona Lamota Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Premogovniku delujeta dva sindikata – Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), ki je v podjetju veÄ?inski, in Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), ki je v podjetju manjĹĄinski.

Slednji je bolj bojevit, medtem ko je prvi bolj mirovniĹĄki. Tak obÄ?utek je javnost dobila, ko je zadnje tedne, predvsem pa dneve v zvezi z opozorilno stavko, ki je bila na sredini sicer preklicana, spremljala dogajanje, povezano z uresniÄ?evanjem delavskih pravic rudarjev.

V Premogovniku so v tem Ä?asu intenzivno potekala pogajanja za Kolektivno pogodbo premogovniĹĄtva in poenotenje kolektivnih pogodb v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE).

Pred praznikom dela smo na pogovor povabili predsednika veÄ?inskega sindikata Simona Lamota.

V jami se lahko zaneseĹĄ samo na tovariĹĄe

Kako je delati 500 metrov pod zemljo? NajbrĹž je za to potrebnega precej poguma? ÂťNekaj ga je Ĺže potrebnega.

Gre le za posebno, drugaÄ?no delovno okolje. Rudar si ali pa nisi.

To spoznaĹĄ po dveh ali treh letih dela v jami, kjer se lahko zaneseĹĄ samo na tovariĹĄe.ÂŤ Prav tovariĹĄtvo je v jami izjemnega pomena. ÂťAbsolutno. ÄŒe se zunaj zgodi nesreÄ?a, pridejo na pomoÄ? gasilci, reĹĄevalci, policija. V jami ti lahko pomaga samo ’kamerad’.ÂŤ V zadnjem Ä?asu pa je obÄ?utek, da v jamo prihaja ĹĄe nekaj, Ä?esar vÄ?asih ni bilo – razdvojenost, deljenost ... ÂťVerjamem, da je ta obÄ?utek samo zunaj. Med pravimi udarnimi partijami na pripravskih deloviĹĄÄ?ih, na odkopih in tudi drugod pa vlada tovariĹĄtvo. To iz jame ne gre.ÂŤ Zadnje Ä?ase je precej stebrnih udarov? ÂťTi so v jami prisotni Ĺže od nek-

daj. V nekaterih obmoÄ?jih jame so bolj intenzivni, v nekaterih manj. Ĺ˝al se jih ĹĄe ne da predvideti. Vemo pa, kje se lahko pojavijo, vemo tudi, kakĹĄne ukrepe lahko sprejmemo, da jih malo omilimo. Ko pa pride do stebrnega udara, je svet dobesedno postavljen na glavo.ÂŤ

se trudile ohranjati socialni mir.

Prav tako smo vsi sindikati podpisali dogovor o skupnem nastopanju vseh sindikatov v skupini HSE pri pogajanjih za poenotenje kolektivnih pogodb. Zavezali smo se skratka, da se med pogajanji vzdrĹžimo vseh drugih potez oziroma sindikalnega boja, da bomo nesoglasja reĹĄevali mirno. ÄŒe si kredibilen pogajalec, se moraĹĄ tega drĹžati. Zdaj so Ĺžal pogajanja zaÄ?asno ustavljena, dokler se ne izreÄ?e status opozo-

Simon Lamot: S poslovniki o pogajanjih smo se vse strani zavezale, da se bomo za Ä?as pogajanj zadrĹžale vseh pritiskov in se trudile ohranjati socialni mir.ÂŤ (foto: A. KavÄ?nik)

KakĹĄna ideja SDRES-a pride prav SPESS-u

Kredibilen pogajalec se drĹži zavez

Sindikalni boj se pri vas odvija Ĺže nekaj Ä?asa. V trojÄ?ku bi se dalo reÄ?i. ÂťBi se dalo, ampak jaz tega ne vidim tako. Ne gre za boj dveh sindikatov med seboj. SPESS-ov boj zagotovo ni uperjen proti SDRES-u, ampak v korist pridobivanja pravic, ki si jih v tem trenutku lahko izborimo, za katere menimo, da jih je moĹžno poplaÄ?ati, pri tem, da podjetje preĹživi.ÂŤ Vas zato imenujejo Modre Ä?elade? Od kod to? ÂťTako nas oznaÄ?ujejo zadnje Ä?ase ‌ Vzporedno teÄ?ejo dvojna pogajanja. Eno so pogajanja za poenotenje kolektivnih pogodb v skupini Holding Slovenske elektrarne, eno pogajanja za panoĹžno Kolektivno pogodbo premogovniĹĄtva Slovenije. S poslovniki o pogajanjih smo se vse strani zavezale, da se bomo za Ä?as pogajanj zadrĹžale vseh pritiskov in

rilne stavke sindikata SDRES, ki je enakopraven pogajalec v teh procesih.ÂŤ

Kompromis boljĹĄi kot stavka

PriÄ?akovanja? ÂťUpam, da nam bo uspelo doseÄ?i kompromis. Vsekakor je bolje tako kot z napovedovanjem stavk ali stavko.ÂŤ Prvi maj. Pred sto in veÄ? leti so se delavci borili za osem ur dela, osem ur poÄ?itka, osem ur zabave. Vi se danes za efektivni delovni Ä?as. ÂťTeĹžka tema Ĺže dve leti, a mislim, da smo Ĺže zelo blizu. Sindikati ga rahlo razliÄ?no dojemamo. Sindikat SPESS je izvedel anketo med zaposlenimi. 835 delavcev, ki so v jami celih osem ur, je s podpisi soglaĹĄalo, da bi bilo 7 ur 45 minut za osemurni delovnik z dodatkom za higieno tisto, kar bi bilo v tem Ä?asu dosegljivo.

TeĹžava pa so regresni zahtevki

O tujcih v DrĹžavnem svetu Priseljevanje tujcev je treba v Sloveniji sistemsko urediti, da se izognemo teĹžavam in morebitni nestrpnosti Ljubljana, 20. aprila – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je pred nedavnim opozoril na problematiko priseljevanja tujcev, ĹĄe posebej tistih, ki ne znajo slovenĹĄÄ?ine niti nobenega drugega tujega jezika, kar ĹĄe posebej velja za Albance. Pobudo, da se ta problematika sistemsko reĹĄi, je naslovil na vse ĹĄtiri drĹžavne predsednike (drĹžave, vlade, parlamenta in drĹžavnega sveta). Od takrat je bilo na to temo Ĺže veliko razprav, vse v podporo sistemskim reĹĄitvam.

PrejĹĄnji petek je bila ta toÄ?ka tudi na seji DrĹžavnega sveta, kjer

za nazaj. Poslovodstvo se temu izmika, sindikati pa ne moremo pristati, da bi se jim v imenu delavcev odpovedali.ÂŤ PoplaÄ?ilo za nazaj pa potegne s seboj precejĹĄnje finanÄ?no breme za druĹžbo. VaĹĄ generalni direktor govori o pribliĹžno 6.000 evrov na delavca. ÂťEnkrat se govori o 3.000 evrih, enkrat 6.000 evrih. Odvisno od tega, kakĹĄen Ä?as se vzame, je to 15 minut ali pol ure, je to nadurno ali navadno delo, obresti ‌ Zdaj smo v dilemi, ali je to od takrat, ko je bila sproĹžena inĹĄpekcijska odloÄ?ba, ali poplaÄ?ilo za pet let ‌ Vse to se je treba dogovoriti Ä?im prej. Efektivni delovni Ä?as ’sedem petinĹĄtirideset’ zaÄ?ne veljati 1. maja.

so pozdravili KontiÄ?evo pobudo in razgrnili problematiko, s katero se sreÄ?ujejo v vseh veÄ?jih slovenskih mestih, doslej pa o tem nihÄ?e ni glasno govoril. Opozorili so na ĹĄtevilne nepravilnosti, ki se zaÄ?nejo pri prijavi prebivaliĹĄÄ?a. ÂťPovsem jasno so postavljeni normativi, koliko se nas lahko pelje z avtomobilom, koliko nas sme na avtobus ali letalo, imamo tudi bivalne normative, na drugi strani pa nobene omejitve. V praksi se potem dogaja, da je v 25 kvadratnih metrov stanovanja prijavljenih tudi 16 oseb,ÂŤ opozarja KontiÄ?, ki je nanizal tudi ĹĄtevilne

teĹžave v vrtcih, ĹĄolah, zdravstvenih ustanovah, socialnih sluĹžbah ‌ Veliko k tem kaotiÄ?nim razmeram prispevajo tudi delodajalci, ki ob objavi razpisa ne zahtevajo znanja slovenĹĄÄ?ine, a jih je na drugi strani treba razumeti, profile, ki jih iĹĄÄ?ejo – gre najveÄ?krat za gradbene delavce – v tem primeru ne bi dobili. Se pa v Sloveniji dogajajo celo takĹĄne nepravilnosti, da drĹžavno podjetje, kot je poĹĄta, zaposli tujce, ki ne znajo slovenĹĄÄ?ine, kar je seveda povsem nesprejemljivo.

Znanje slovenĹĄÄ?ine je za vse, ki se priselijo v naĹĄo drĹžavo, nujno,

Med vrsticami se da razbrati tudi, da uprava oÄ?ita sindikatu, delavcem ‌, da bi uresniÄ?itev te zahteve vrnila Premogovnik v Ä?ase, v katerih je Ĺže bil, se pravi v Ä?ase insolventnosti. ÂťÄŒe bomo ĹĄli tako daleÄ?, da bo moralo o tem odloÄ?iti upravno sodiĹĄÄ?e, lahko da ‌ ÄŒe pa sprejmemo dogovor, da se to poplaÄ?a ali poravna kako drugaÄ?e v naslednjih letih, pa mislim, da ne. Potem je to nekaj, kar je po moje lahko Ä?isto znosno in sprejemljivo.ÂŤ Zdaj pa vpraĹĄanje, pri katerem si bom pomagala z mnenjem iz VeÄ?era, v katerem je kolegica zapisala: ÂťVeÄ?inskemu sindikatu manjĹĄinski pije Ĺživce, zato veliki drĹži pesti, da bi malemu Ä?im prej spodletelo. VeÄ?inski sindikat se Ä?uti ogroĹženega, manjĹĄinski tudi, zato si mora v Ĺželji za obstanek pripeti vsaj nekaj zaslug. Roke si ob tem petelinjem boju vidno mane uprava.ÂŤ Je zadela? ÂťPrebral sem komentar, mislim pa, da ne gre za to. Trenutno smo uspeĹĄni v pogajanjih.

Januarja je SPESS upravi podal osem zahtev, precej podobnih SDRES-ovim stavkovnim. PriÄ?akujemo, da jih bomo do konca meseca zaprli. Ali ima od tega korist uprava? Mislim, da ne.

Nam pa vÄ?asih pride prav kakĹĄna ideja, ki jo sproĹži SDRES. Oboji imamo enake cilje. Razlikujeta se le pot do tja in potrđ&#x;”˛ pljenje.ÂŤ

so bili enotni, ob tem pa poudarili, da bi bilo v to izobraĹževanje ĹĄe posebej nujno zajeti Ĺženske, ki so veÄ?inoma doma in redko pridejo v stik z domaÄ?ini, neznanje jezika pa jim to ĹĄe dodatno onemogoÄ?a.

Za zdaj so nanizali veliko predlogov in pobud ter imenovali tri interesne skupine, ki bodo poskrbele za medresorsko usklajevanje treh ministrstev, ki morajo na tem podroÄ?ju nekaj ukreniti. ÂťTo je nujno, saj lahko nereĹĄena vpraĹĄanja v zvezi s tem hitro pripeljejo do nestrpnosti in sovraĹĄtva, ĹĄe posebej v teh Ä?asih, ko je veliko takĹĄnih, ki za teĹžave hitro okrivijo tujce. DrĹžavni svetniki so pozdravili mojo pobudo in pospeĹĄitev razreĹĄevanja odprtih vpraĹĄanj na tem podroÄ?ju,ÂŤ je ĹĄe dodal velenjski Ĺžupan in drĹžavni svetnik Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

26. aprila 2018

Planinci imajo novo vodstvo JoĹže Rovan nasledil Bojana Rotovnika Ĺ oĹĄtanj, 21. aprila – Na redni letni in volilni skupĹĄÄ?ini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Ĺ oĹĄtanju, je na Ä?elu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Bojana Rotovnika nasledil dr. JoĹže Rovan iz PD Ljubljana-Matica.

Med sedem Ä?lanov upravnega odbora so bili izvoljeni iz nam bliĹžnjih okolij tudi Bojan Rotovnik (PD Ĺ oĹĄtanj), UroĹĄ Kuzman (PD Velenje) in Danilo Kete (PD Mislinja), med Ä?lane nadzornega odbora pa tudi Ana Ĺ˝ehelj (PD Ljubno ob Savinji)).

Po osmih letih uspeĹĄnega predsednikovanja najveÄ?ji ĹĄportni organizaciji v Sloveniji se je Bojan Rotovnik, ki je planinsko zvezo vodil od leta 2010, zbranim zahvalil za zaupanje za to funkcijo, s posebnimi pozornostmi pa tudi ljudem, ki so ga pri tem najbolj podpirali, od planinskega druĹĄtva in druĹžine do strokovne sluĹžbe in predsedstva PZS. PD Ĺ oĹĄtanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 115 let, je ob tej priloĹžnosti svoje delovanje predstavi-

Naj pesem pove

Bojan Rotovnik (levo) in JoĹže Rovan, dosedanji in novi predsednik PZS (foto M. ÄŒujeĹž)

UÄ?enci so s predstavitvijo svojih pesmi pokazali, da obÄ?utek za kulturno ustvarjanje ĹĄe Ĺživi.

lo tudi z razstavo fotografij. Uvodni kulturni program, ki ga je duhovito povezoval UroĹĄ Kuzman, sta s pesmijo obogatila Oktet TEĹ in planinska skupina Vrtca Ĺ oĹĄtanj, planince iz vse Slovenije sta ponosno pozdravila predsednik PD Ĺ oĹĄtanj Jure Grudnik in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, oba z Ĺželjo, da se obiskovalci ĹĄe kdaj vrnejo v kraj pod Smrekovcem z bogato kulturno dediĹĄÄ?ino.

Planinci so se po skupĹĄÄ?ini odpravili ĹĄe na ogled usnjarskega muzeja in drugih znamenitosti Ĺ oĹĄtađ&#x;”˛ nja.

Minuli teden so na Osnovni ĹĄoli (OĹ ) Prebold pripravili prireditev Naj pesem pove. Na njej so se predstavili uÄ?enci osnovnih ĹĄol Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, ki so se odzvali na nateÄ?aj ustvarjanja poezije na temo drugaÄ?nost.

Organizatorji so vse prispele pesmi zbrali v broĹĄuri, na prireditvi pa predstavili izbor razliÄ?nih. UÄ?enci so se predstavili s pesmimi v slovenskem, an-

gleĹĄkem in nemĹĄkem jeziku, sliĹĄati pa je bilo tako preprostejĹĄo poezijo mlajĹĄih uÄ?encev kot bolj zahtevno ustvarjanje.

Med 110 prispevki so bile tudi pesmi uÄ?encev OĹ Antona AĹĄkerca Velenje, OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

Strokovna komisija je izbrala tri nagrajene pesmi, med kateri-

mi je najveÄ? pozornosti pritegnilo delo Roka Hrustla iz OĹ PetrovÄ?e, ki je svojo poezijo spisal v obliki zemljevida sveta.

Tako njemu kot ostalim mladim poetom je posebej moÄ?no zaploskal raper Zlatko, ki je kot gost prireditve obogatil Ĺže sicer bogato pripravljen kulturni program.

domaÄ?ije. Drugo mesto je strokovna komisija podelila salami Milana Lesjaka iz Podpece, tretje pa salami Leje Lesjak, prav tako iz Podpece.

ObÄ?instvo pa je drugo mesto podelilo salami JoĹžice Kotnik

iz ÄŒrne, tretje mesto pa salami MirÄ?a Kompreja, prav tako iz ÄŒrne na KoroĹĄkem.

Seveda je na koncu sledilo prijazno sreÄ?anje, ki se mu tudi salame niso uspele upreti.

đ&#x;”˛

mĹĄ

ÄŒiĹĄÄ?enje in Salamijada v Ĺ entvidu Obisk v Berlinu V okviru DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄka dolina Ĺže sedem let deluje tudi kulturna skupina. Ko nas je na enem od praznovanj pri Ä?lanici sliĹĄal prepevati slovenski Ĺžupnik Dori, ki deluje v Berlinu, nas je povabil na obisk. Po skoraj enoletnem usklajevanju smo se sredi tega meseca odpravili na pot.

Dolga voĹžnja proti Berlinu je potekala v veselem razpoloĹženju. Ogled Berlinskih znamenitosti in ostankov, ki ĹĄe vedno spominjajo na razdelitev obeh

NemÄ?ij, se nas je zelo dotaknila. Grozote in revĹĄÄ?ino, ki so jo doĹživljali ob delitvi, nam je predstavil TonÄ?ek BaÄ?ovnik, ki Ĺže 47 let Ĺživi v Berlinu in je ob Doriju glavno gonilo slovenskega druĹĄtva Slovenska katoliĹĄka misija Berlin.

Nekatere cerkvene pevke in organistka so nam pomagale, da so v Ä?udoviti cerkvi pesmi ob slovenski maĹĄi ĹĄe lepĹĄe zvenele.

Kulturni program, ki smo ga pripravile ob nekoliko zapoznelem materinskem dnevu, je bil prije-

ten uvod v druĹženje in premnoge izpovedi naĹĄih izseljencev. Ganjeni smo bili vsi: mi ob njihovih pripovedih, oni pa ob spominih na svojo mladost in domovino, ki smo jo priÄ?arale s pesmimi.

Na poti domov je sledil ogled Potsdama in slovo ter dolga voĹžnja nazaj domov. Polni preÄ?udovitih vtisov in nepozabnega doĹživetja smo se v zgodnjih jutranjih urah vrnili v Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛ Kulturna skupina DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline

ADDIKO BANK GOTOVINSKI KREDITI ZA IZPOLNITEV VAĹ IH Ĺ˝ELJA Spomladanske prenove s hitrimi gotovinskimi krediti z nespremenljivo obrestno mero tudi do 12 let Ljubljana, 10. april 2018 - Pomlad je odliÄ?en Ä?as za prenovo in priloĹžnost za osveĹžitev naĹĄega doma. Z vsako prenovo pa so povezani stroĹĄki, zato na te Ĺželje ponavadi hitro pozabimo. A s pomoÄ?jo Addiko banke, ki je specialist za gotovinske kredite, si Ĺželje hitro in enostavno lahko uresniÄ?ite in zaradi tega Ĺživite ĹĄe udobnejĹĄe. ÂťV Addiku ponujamo vrsto gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno.

Nekateri gotovinski krediti ponujajo izjemno fiksno obrestno mero z najdaljĹĄo dobo celo do 12 let, z nespremenjenim meseÄ?nim obrokom. Smo edini v Sloveniji, ki ponujamo sklenitev preko spleta kar iz naslonjaÄ?a, brez obiska banke, v nekaterih naĹĄih inovativnih Express poslovalnicah pa lahko kredit uredite kar sami,ÂŤ razlaga vodja poslovalnice v Velenju, Rok Marn.

Addiko je tudi kot prva banka v Sloveniji ponosna lastnica prestiĹžnega mednarodnega certifikata ÂťCustomers’ FriendÂŤ, kar pomeni, da zagotavlja najviĹĄjo stopnjo kakovosti storitev in strankam omogoÄ?a najboljĹĄo uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Da bo spomladanska prenova res po vaĹĄih sanjah preverite financiranje na addiko.si

Kredit iz domaÄ?ega naslonjaÄ?a Preko spletne aplikacije www.hipkredit. si, brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 7.000 EUR. Ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoloÄ?en Ä?as. Svoj HIP kredit lahko odplaÄ?ate v 13 mesecih pa vse do 5 let, z Ĺže od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno koliÄ?ino dokumentacije.

Rabite kredit Ĺže jutri?

Postopek je hiter in enostaven. Express kredit vam lahko odobrimo Ĺže v nekaj minutah, denar pa zaÄ?nete porabljati nasled-

Ĺ entvid, 21. aprila - V oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo KS Ĺ entvid smo se vkljuÄ?ili tudi Ä?lani TuristiÄ?norazvojnega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid. Tudi tokrat smo pobrali precej smeti.

Po oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji in okrepÄ?ilu smo se zbrali v Andrejevem domu na Slemenu na Ĺže ĹĄesti Salamijadi. Letos so ÂťsalamarjiÂŤ iz Ĺ entvida in okolice prinesli v ocenitev 24 salam.

Strokovna komisija v sestavi JoĹže in Marjana PeÄ?eÄ?nik ter Ivan Petek je za najboljĹĄo ocenila salamo MatjaĹža Volerja iz ÄŒrne na KoroĹĄkem, na salamijadi zbrano obÄ?instvo pa je najviĹĄjo oceno dalo salami Manice Podvratnik iz Ĺ entvida z Orlove

nji dan. Pridobite lahko do 35.000 EUR, z meseÄ?no obveznostjo od 20 EUR dalje in dobo odplaÄ?evanja do 10 let preko trajnega naloga, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko.

Imate stare dolgove?

ObstojeÄ?e kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplaÄ?ajte s kreditom za poplaÄ?ilo obveznosti do 40.000 EUR, si uredite finance in odplaÄ?ujte samo en dolg. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplaÄ?amo v gotovini, za prosto razpolaganje. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplaÄ?ujete pa ga lahko kar do 12 let, preko trajnega naloga.

V Express poslovalnici ste sam svoj banÄ?nik V ljubljanskem BTC-ju, v Dvorani A, na sedeĹžu banke na Dunajski 117 v Ljubljani, v nakupovalnem centru Qlandija KrĹĄko in v Slovenj Gradcu vam je na voljo poslovalnica sodobnega formata. Najbolj uporabne storitve lahko opravite kar sami, hitro in enostavno, pri tem pa vam lahko pomagajo tudi svetovalci, ki so na voljo v poslovalnicah. Na bankomatu lahko dvignete gotovino do 7.000 EUR iz naslova kredita, ki ste ga pravkar sklenili v poslovalnici, opravite plaÄ?ilo raÄ?unov s takojĹĄnjim uÄ?inkom, poloĹžite gotovino in drugo. Addiko Bank express poslovalnice poslujejo od ponedeljka do sobote.

VeÄ? o gotovinskih kreditih Addiko Bank si preberite na Addiko.si/gotovinski krediti.

đ&#x;”˛

PA K E T

PREMIUM MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE

Vesel 1. maj

minut v vsa SLO omreĹžja

SMS/MMS

30 GB Podatkov

150

minut klicev iz SLO v EU-obmoÄ?je

19,99 â‚Ź W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

z DDV

KidriÄ?eva 23, Velenje T 03 898 84 01 www.domvelenje.si

Ob prvem maju, prazniku dela, vam iskreno Ä?estitamo! Ĺ˝elimo vam, da lepo preĹživite prazniÄ?ne dni.

Stanovalci, zaposleni in direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc

th

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

26. aprila 2018

Pomlad pozdravili v znamenju kulturne dediĹĄÄ?ine Na Pomladnem sejmu je pestro ponudbo stojnic dopolnil kulturni program na temo kulturne dediĹĄÄ?ine, Mestna obÄ?ina Velenje pa je med obÄ?anke in obÄ?ane razdelila 3300 sadik balkonskega cvetja Tina Felicijan

Velenje, 21. april – S Pomladnim sejmom na Titovem trgu v Velenju je v mesto priĹĄlo pravo spomladansko vzduĹĄje. Ĺ tevilni obiskovalci, veÄ? kot 50 stojnic, ki so na Ĺže 23. prodajno-razstavnem sejmu ponujale sadike, kulinariÄ?ne dobrote, rokodelske izdelke in predstavljale dejavnosti razliÄ?nih druĹĄtev, so uĹživali v toplem vremenu, ki je v srediĹĄÄ?e mesta privabilo tako starejĹĄe kot najmlajĹĄe.

Osrednja ponudba Pomladnega sejma so bile tudi letos razliÄ?ne sadike zelenjadnic in diĹĄavnic ter cvetja in drugih okrasnih rastlin za ureditev vrtov, gredic in balkonov. Obiskovalci pa so lahko izbirali tudi med inovativno izdelanim nakitom iz najrazliÄ?nejĹĄih materialov, pleteninami,

S ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom so najveÄ? pozornosti pritegnile plesalke Plesnega studia N, ki so pripravile spomladansko obarvane plesne miniature.

vezeninami, lonÄ?arskimi, ĹĄiviljskimi, lesenimi, usnjenimi in polstenimi izdelki, roÄ?no izdelanimi mili, zeliĹĄÄ?arskimi in medenimi dobrotami, domaÄ?imi testeninami, olji, vini, piĹĄkoti in drugimi pekovskimi izdelki. Z razstavami in prikazi raznih dejavnosti so se predstavili tudi razliÄ?ni zavodi in druĹĄtva ter tako razkrivali zanimivosti iz Ĺ aleĹĄke doline, pisano

NoÄ? knjige tudi v KnjiĹžnici Velenje Po vsem svetu velja, da je 23. april dan knjige. ObeleĹžuje se seveda razliÄ?no, v Sloveniji pa ga zadnja leta prepoznavamo predvsem po t. i. noÄ?i knjige, ki jo ob priloĹžnosti pripravljajo razliÄ?ni organizatorji. NoÄ? knjige ponekod Ĺživi v ĹĄolah, v naĹĄi dolini pa je ob svetovnem dnevu knjige zaĹživela v KnjiĹžnici Velenje. Ĺ˝e petiÄ? zapovrstjo.

Nekaj dni prej (v noÄ?i iz petka, 20., na soboto, 21.4.) so se mladi

so zaspali kmalu po tem, drugi so brali ĹĄe naprej, zjutraj pa so se vsi zbudili ob 7. uri, ko jim je knjiĹžniÄ?arka pripravila preprost zajtrk. ÂťVeÄ?inoma so se dogodka letos udeleĹžili najstniki, ki tudi sicer obiskujejo bralni kroĹžek za mlade Cool knjiga, je pa bilo tudi nekaj drugih,ÂŤ je povedala Brina Zabukovnik JeriÄ? iz KnjiĹžnice Velenje.

Ob svetovnem dnevu knjige pa so v velenjski knjiĹžnici poskrbe-

Obiskovalce Pomladnega sejma so zabavali Big band Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, Grajski gospodi iz Ĺ aleka, tamburaĹĄka in folklorna skupina kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje Velenje, otroĹĄki pevski zbor Vrtca Velenje – enota LuÄ?ka je priredil mini koncert, plesalke in plesalci Plesnega studia N in Plesne ĹĄole Spin so se zavrteli na ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom, nastopil pa je tudi ansambel Ĺ˝arek.

Tistim, ki so s trĹžnice odhajali polnih rok, so pot do avtomobila olajĹĄali pomoÄ?niki Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki so jim pomagali pri prenosu izbranih izdelkov.

trĹžnico pa so dopolnile ustvarjalne delavnice in pester kulturni program s pridihom kulturne dediĹĄÄ?ine.

Z razdelitvijo 3300 brezplaÄ?nih sadik balkonskega cvetja, ki jih je priskrbela Mestna obÄ?ina Velenje, pa se je zaÄ?ela tudi akcija Velenje, mesto cvetja, ki jo prireja TuristiÄ?na zveza Velenje in tako spodbuja obÄ?anke in ob-

Ä?ane, da prispevajo svoj kamenÄ?ek v cvetliÄ?ni mozaik mesta, ki je Ĺže veÄ?krat ponosno nosilo naziv najlepĹĄe urejenega v drĹžavi.

Strokovnjaki iz Podjetja za urejanje prostora pa so obiskovalcem Pomladnega sejma svetovali tudi o izbiri primernih rastlin ter njihovi negi. đ&#x;”˛

Martinova vas dobi lepĹĄo podobo Ĺ martno ob Paki – Martinova vas ob ĹželezniĹĄki progi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki je veÄ?krat na leto prizoriĹĄÄ?e prireditev, med katerimi je najbolj obiskana Vesela Martinova sobota ob obÄ?inskem prazniku. Dogodki se izvajajo na prireditvenem prostoru, okoli katerega so postavljene hiĹĄke druĹĄtev – planinskega, Ä?ebelarskega, turistiÄ?nega, konjerejskega, druĹĄtva vinogradnikov ter Ĺ portno-rekreacijskega druĹĄtva Gavce - Veliki Vrh. V zadnjih letih je bil tu zgrajen ĹĄe oder ter razĹĄirjeno plesiĹĄÄ?e.

Prostor se je postopoma izgrajeval veÄ? let, zato nima enotne podobe.

ObÄ?inska uprava se je odloÄ?ila, da se tega vpraĹĄanja loti celovito, zato je naroÄ?ila koncept nadaljnjega razvoja Martinove vasi. K temu jih je spodbudila tudi namera tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva, ki namerava tam preurediti in prenoviti svoje prostore. Koncept ne predvideva velikih ukrepov, ampak enotnejĹĄe oblikovanje prostora, ki bo tudi v prihodnje dopuĹĄÄ?al posebnosti posameznih druĹĄtev. Koncept bodo najprej predđ&#x;”˛ Tp stavili druĹĄtvom, ki so gonilna sila druĹžabnega dogajanja.

Eden od projektov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je tudi enotna zasnova nadaljnjega razvoja Martinove vasi

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo ob prazniku dela in Ĺželimo prijetno praznovanje.

Ob svetovnem dnevu knjige so v za mlade pripravili NoÄ?ni lajf v knjiĹžnici.

ljubitelji knjig zbrali na NoÄ?nem lajfu. V okviru dogodka, ki so ga pripravile Brina Zabukovnik JeriÄ?, Andreja Kac in Metka Pivk Srdić, je deset mladih v knjiĹžnico v petek priĹĄlo s povsem drugaÄ?no opremo kot obiÄ?ajno – da, vedeli so, da bodo tam prav zares tudi prespali. Program pa je bil seveda ĹĄe kako aktiven. Najprej so se sreÄ?ali z otroĹĄko in mladinsko pisateljico Neli Kodrić Filip, se nato zabavali v Ĺžonglerski delavnici s Saro in se naposled lotili prebiranja Cankarjevih del. ÄŒe uporabimo njihov izraz, so brali Cankarjev lajf. Nekateri

li tudi za odrasle ljubitelje knjig.

V ponedeljek so gostili pisateljico, filozofinjo in kritiÄ?arko Mojco Kumerdej, ki je za svoj zadnji roman prejela tudi nagrado PreĹĄernovega sklada. V osrednjem razstaviĹĄÄ?u knjiĹžnice so odprli tudi razstavo o avtorici. Nato so vsem, ki so opravili 9. bralno znaÄ?ko za odrasle, podelili potrdila in knjiĹžne nagrade. To leto jih je bilo 57, med njimi ĹĄtirje moĹĄki. NoÄ? knjige so v KnjiĹžnici Velenje nadaljevali z zasedbo Jimi Williams, ki je preigravala znane skladbe. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA Aktualne informacije najdete na www.scv.si in info@scv.si

Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

RAZVEDRILO

Nagradna križanka Mestne občine Velenje Vesele praznike vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 10. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

26. aprila 2018

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 19

Mnenja in odmevi KontiÄ?evemu in Letonjevemu pismu ob rob (ali: Mala ĹĄola integracije) Pred kratkim sta oba, g. KontiÄ? in g. Letonje, poslala pismo, ker ju skrbi integracija oziroma neintegracija. Naj povem primer dobre prakse ali “kako se nauÄ?iti osnov jezika.â€?

Pred leti smo stanovali nasproti hiĹĄe, v kateri je bilo veliko tuje govoreÄ?ih podnajemnikov. Nekateri so se hitro menjavali, drugi so ostali veÄ? let in moja mama jih je niÄ?koliko povabila na kavo. Nikoli ni govorila drugaÄ?e kot slovensko, in Ä?eprav je bila preprosta Ĺženska, ni nikoli imela nepremostljivih komunikacijskih teĹžav. Nekako so se vedno razumeli. Z nekaterimi obÄ?asno jaz ĹĄe sedaj spijem kavo, ob tem pa obujamo spomine na mojo zlato mamo in na Ä?ase, ko smo bili ĹĄe sosedje (mimogrede, sosed je bil tudi Miha Letonje). ÄŒe Ä?loveku odpreĹĄ vrata (in toplo duĹĄo, kot jo je imela moja mama), navsezadnje nekaj nevede narediĹĄ za integracijo.

Sicer pa je ĹĄe za klene Slovence, ki tako radi svetujejo, kako naj se tujci nauÄ?ijo naĹĄega jezika, slovenski jezik teĹžak. To se vidi iz zapisov forumskih svetovalcev in strokovnjakov. Po vzoru Windowsi za telebane bi lahko izdali ĹĄe Slovnico za telebane, kjer bi se glasniki slovenskega jezika in naroda lah-

19

VI PIĹ ETE

26. aprila 2018

ko nauÄ?ili, kje se piĹĄe vejica (da ponovimo: pred ki, ko, ker, da, Ä?e vejica skaÄ?e. Malo mnemotehnike nikoli ne ĹĄkodi!), da se Slovenci piĹĄe z veliko (saj smo vendar veliki!), slovenĹĄÄ?ina pa z malo. Da povzamem, nekaj preprostih navodil ne bi (aja, morda boste bolje razumeli takole: nebi) ĹĄkodilo. Da ne bi (nebi) delali sramote jeziku, ki ste ga drsali v osnovni in srednji ĹĄoli dvanajst ali trinajst let, nekateri pa ĹĄe kako leto dlje. Tako bomo priseljencem pokazali, da smo pometli pred svojim pragom (Ä?ez katerega pa lahko stopijo tudi oni na kakĹĄno kavico ali dve).

Nevenka Ocepek

Svoboda in sreÄ?a Vsem, ki se odpravljamo na volitve, nam bodo politiki v naslednjih dneh ponujali resnico, da so le oni pravi, ki se borijo za naĹĄo sreÄ?o in blagostanje, da bodo odpravili vse nepravilnosti v druĹžbi, ki nam jemljejo dostojanstvo, svobodo in sreÄ?o.

Pa sta svoboda in sreÄ?a nekaj, kar nam sploh lahko zagotavlja drĹžava ali politiÄ?ni sistem? Edvard Kardelj je v uvodu svojega politiÄ?nega programa socialistiÄ?nega samoupravljanja zapisal, da si sreÄ?o lahko ustvari le Ä?lovek sam. To res drĹži. Vendar je bil prepriÄ?an, da si Ä?lovek sreÄ?o lahko ustvarja le znotraj politiÄ?nega sistema in vladavine partije. Tudi danaĹĄnja politika, vseh strank in barv, je ujeta v

V zgodbo Ä?istilk vstopili ĹĄe odvetniki PrejĹĄnji teden smo predstavili zgodbo Ä?istilk, ki Ä?istijo prostore Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV). ÄŒe povzamemo zelo na kratko: Ä?istilke niso zaposlene na Ĺ CV, temveÄ? v druĹžbi Aktiva Skupina, Ĺže nekaj Ä?asa pa opozarjajo na previsoke norme Ä?iĹĄÄ?enja in teĹžke delovne pogoje. Ko se je Ĺ CV letos iztekla pogodba s podjetjem Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje, so v novem razpisu kot pogoj za sklenitev pogodbe zapisali, da mora biti podjetje invalidsko. Prijavilo se je podjetje Aktiva TS, ki je tako kot podjetje Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje del Aktiva Skupina. V tej druĹžbi so Ä?istilke, ki so prej Ĺ CV Ä?istile, kot zaposlene pri podjetju Aktiva ÄŒiĹĄÄ?enje zdaj prezaposlili v Aktivo TS – razen dveh. Tema so vroÄ?ili odpoved pogodbe o delovnem razmerju. V Sindikatu vzgoje, izobraĹževanja in raziskovalnih dejavnosti (VIR) so ob tem opozorili, da sta bili Ä?istilki ob sluĹžbo zaradi opozarjanja na nepravilnosti.

Zdaj so se v zgodbo vmeĹĄali ĹĄe odvetniki. Iz odvetniĹĄke druĹžbe Pirc Musar, ki zastopa druĹžbo Aktiva Skupina, so namreÄ? predstavniki sindikata prejeli poziv za Âťprenehanje s posegi v ugled pravne osebeÂŤ. V pozivu sindikatu oÄ?itajo, da poloĹžaj Ä?istilk predstavljajo ÂťsenzacionalistiÄ?no nepopolno, neresniÄ?no, izkrivljeno in zavajajoÄ?eÂŤ, s Ä?imer Âťz netoÄ?nimi in Ĺžaljivimi informacijami tako na nedopusten naÄ?in posegate v Ä?ast in dobro ime naĹĄe stranke,ÂŤ so ĹĄe zapisali v odvetniĹĄki druĹžbi Pirc Musar. đ&#x;”˛

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

mĹĄ

enako prepriÄ?anje. ÂťVolite nas, zagotovili bomo tako delovanje politiÄ?nega sistema, da boste svobodni in sreÄ?ni!

Vse od Ä?asa, ko smo se odrekli ideologiji partije, ko smo zavrgli politiÄ?ni in ekonomski model socialistiÄ?nega samoupravljanja in sprejeli, vede ali nevede, novo ideologijo neoliberalnega kapitalizma, se naĹĄa svoboda in sreÄ?a ĹĄe bolj izgubljata v negotovosti in strahu, Ä?etudi se obseg dobrin, ki jih potroĹĄimo, veÄ?a in veÄ?a.

Je kaj narobe z nami, da smo vedno v veÄ?jem strahu, stresu, nezadovoljni in nas ob tem vedno pogosteje napadajo bolezni, ob tem pa prepriÄ?ani, da nam bodo materialne dobrine prinesle blagostanje in sreÄ?o? Ĺ˝e samo dejstvo, da nam vedno veÄ? dobrin, ki si jih lahko privoĹĄÄ?imo, ne prinaĹĄa sreÄ?e, pove, da sreÄ?a ni imeti nekaj veÄ?. Dobrine nam prinesejo zadovoljstvo, kratko zadovoljstvo. Zato si vedno znova Ĺželimo novih. To pa je Ĺže odvisnost, ki nas dela nesvobodne.

V to ujetost nas neprestano sili vsa medijska ÂťmaĹĄinerijaÂŤ, ker paÄ? kapital, da rojeva dobiÄ?ek, potrebuje takega Ä?loveka. PolitiÄ?ne elite pa mu vdano sluĹžijo, da jim da kanÄ?ek oblastnega kolaÄ?a.

SreÄ?a je naĹĄa subjektivna, duhovna dimenzija, je manifestacija stanja naĹĄe zavesti. SreÄ?ni smo takrat, ko ustvarjamo lepe misli. Lepe so tiste, ki so v harmoniji z naĹĄo bitjo. Kot ima vsaka celica svojo vibracijo, jo ima tudi vsaka naĹĄa misel. Takrat, ko so vibracije v harmoniji, naĹĄa hipofiza da Âťnavodilo Şlezam, da ustvarjajo hormon sreÄ?e, ki v naĹĄih celicah ustvarja obÄ?utek sreÄ?e. V takem stanju je naĹĄa bit odprta (ni vibracij slabih misli, ki bi prepreÄ?evale), da v obilju sprejema Ĺživljenjsko energijo (bioenergijo, boĹžjo energijo, kozmiÄ?no energijo), kar daje Ĺživljenje in ohranjanje zdravja. Takrat smo ljubeÄ?i, soÄ?utni in sposobni sprejemati razliÄ?nost drugih. V nas ni strahu, zamer, jeze in tudi ne Ĺželje, da svoj prav vsiljujemo drugim. To je sreÄ?a. Je samo v nas in del naĹĄe biti. Ustvarjamo jo lahko le z mislimi, ustvarjenimi v svobodni zavesti, ki ni ujeta, zasuĹžnjena z grmado vsiljenih miselnih vzorcev, prepriÄ?anj, dogem, mitov, norm, navad, tradicije, predsodkov in podobne navlake, ki jo ustvarja kolektivna zavest naĹĄih egov. Svobodni smo, ko nas ne napadajo misli, moram, moram, kaj bo, kaj bodo rekli, poglej, kaj imajo sosedje, moram biti boljĹĄi od drugih in podobno. To je prava svoboda in ne

to, da lahko govorimo, kar hoÄ?emo in se prosto gibljemo.

Ko je naĹĄa zavest ujeta in programirana od take ali drugaÄ?ne ideologije, ne more ustvarjati vibracij misli, ki bi bile v harmoniji z naĹĄo naravno strukturo in vibracijo biti (duĹĄa, duh, zavest, um, telo) in zato so naĹĄe misli slabe. Slabe, ker v tem stanju disharmonije vibracij naĹĄa hipofiza preko Ĺžlez ustvarja hormone, ki v nas ustvarjajo slabe obÄ?utke, strah, jezo, zamere in podobne obÄ?utke. Ti obÄ?utki so sporoÄ?ilo duha naĹĄe duĹĄe, da moramo spreminjati sebe, osvobajati svojo zavest. ÄŒe je ne, smo vedno v veÄ?jem stresu, vedno bolj se zapira dotok Ĺživljenjske energije, kar nas pelje v bolezni, staranje in smrt.

Odgovorite si sami, ali je vaĹĄa zavest na poti osvobajanja in ste vi na poti k sreÄ?i ali je ravno obratno. Kolektivna zavest sveta je taka, da nas vodi v odnose vedno veÄ?je ujetosti, strahu, bolezni in smo na poti umiranja Ä?loveĹĄke populacije. Res je, da nekateri politiki Ä?utijo in vidijo pojave, ki jih ustvarjamo na vseh nivojih, ki so slabi, ki ne vodijo k harmoniji, sreÄ?i, zdravju in blagostanju in to Ĺželijo odpravljati. Ĺ˝al ne poznajo naravne tehnologije Ĺživljenja in nastajanja vsega v fiziÄ?ni dimenziji Ĺživljenja in ne vedo, da sveta ni mogoÄ?e spreminjati na bolje z odpravljanjem slabih pojavov v fiziÄ?ni dimenziji, paÄ? pa le s spreminjanjem zavesti.

Le nova zavest svetlobe in harmonije, ne nova zavest nove ideologije, ki bo razsvetlila zavest teme in strahu vladavine Ä?loveĹĄkega ega, je pot spreminjanja in ustvarjanja svobode, harmonije, sreÄ?e, zdravja in blagostanja na vseh nivojih.

Da v svoji zavesti pridemo do tega spoznanja, se moramo najprej dokopati in spoznati, kdo smo in kaj je Ĺživljenje. Tudi to je rast zavesti.

NihÄ?e namesto nas nam ne more osvobajati zavesti in nas, peljati na pot sreÄ?e. Tega ne more storiti nobena partija, nobena stara in ne nova ideologija, noben razsvetljeni voditelj in noben veseljak, ki nas zna za trenutek razvedriti. Prav zato, ker verjamemo, da nam bo nekdo le prinesel svobodo, harmonijo in sreÄ?o, smo znova in znova razoÄ?arani in ne sprejmemo resnice, da to ni mogoÄ?e. Zato ĹĄe naprej dajemo glas za neke nove obraze.

Svoboda in sreÄ?a ni imeti, je biti. Svobodni prihajamo vsakokrat v novo Ĺživljenje in sreÄ?a je vedno v nas. Oboje izgubimo, ko se pustimo ujeti. To je moje znanje in moja izkuĹĄnja svobodnega in sreÄ?nega Ä?loveka. đ&#x;”˛

Silvester

Za zdrav in boljĹĄi jutri Rak (s tujko malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celiÄ?nem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastanejo v Ä?asu Ĺživljenja.

Kadar se mutacija prenese s starĹĄev na potomce in potomec zboli, govorimo o dednem raku. Teh genetsko pogojenih dednih rakov je sicer malo, ocenjujejo, da jih je le okoli 5 odstotkov od vseh rakov. Toda v celoti postajajo rakave bolezni po svetu, v Evropi in tudi Sloveniji iz leta v leto vse veÄ?ji javnozdravstveni problem. Po republiĹĄkih podatkih zboli za rakom v Sloveniji Ĺže okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih pribliĹžno 6.000. PriÄ?akujemo lahko, da bo do 75. leta svoje starosti za rakom zbolel eden od dveh moĹĄkih in ena od treh Ĺžensk, rojenih leta 2010.

Za posledicami kajenja je v dvajsetem stoletju umrlo veÄ? kot 100 milijonov ljudi. Osem od 10 pljuÄ?nih rakov je posledica kajenja cigaret. S kajenjem pa so povezani tudi rak grla, Ĺžrela, poĹžiralnika, trebuĹĄne slinavke, ledviÄ?nega meha in seÄ?nega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, ĹželodÄ?ni, jetrni in ledviÄ?ni rak (adenokarcinom), rak materniÄ?nega vratu, adenokarcinom poĹžiralnika in mieloiÄ?na levkemija. Prehrana vpliva na nastanek raka na razne naÄ?ine, neposredno ali posredno prek Ä?ezmerne telesne teĹže. ÄŒezmerna telesna teĹža ima lahko za posledico rake poĹžiralnika, debelega Ä?revesa in danke, ĹžolÄ?nika, trebuĹĄne slinavke, dojk (po menopavzi), materniÄ?nega telesa (endometrija), jajÄ?nikov, ledvic, prostate (napredovana oblika) in ĹĄe nekaterih. ÄŒezmerno pitje alkoholnih pijaÄ? poveÄ?uje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi in skupaj s kajenjem (ust, grla, Ĺžrela in poĹžiralnika). PreveÄ? alkoholnih pijaÄ? veÄ?a tudi tveganje rakov debelega Ä?revesa in danke, jeter in dojk. Na raznih delovnih mestih delavci prihajajo v stik s ĹĄtevilnimi kemikalijami, od katerih so nekatere povezane tudi z nastankom raka. V sploĹĄnem drĹži, da je deleĹž rakov, ki jih je mogoÄ?e pripisati delovnim razmeram, bistveno manjĹĄi od tistega, ki je posledica nezdravih Ĺživljenjskih navad in razvad. Bolezen lahko recimo povzroÄ?i tudi radon, to je radioaktivni plin, ki je v zemlji. ÄŒe je v zemljiĹĄÄ?u veÄ? radona, lahko prodira v stavbe, v bivalne in delovne prostore. Dolgotrajna izpostavljenost veÄ?jim koncentracijam tega plina je povezana s pljuÄ?nim rakom.

Pri nekaterih vrstah raka je mogoÄ?e s preprostimi preiskavami pri navidezno zdravih ljudeh najti spremembe, ki lahko pomenijo raka. Tako med ljudmi brez kliniÄ?nih teĹžav odkrijemo bolnike, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, ki ĹĄe ne povzroÄ?a teĹžav. V Sloveniji presejalne programe za raka materniÄ?nega vratu (pregled brisa) izvajamo po 20. do 30. letu starosti, dojk (mamografija) v starosti 50 do 69 let ter debelega Ä?revesa in danke (pregled blata zaradi mogoÄ?e prikrite krvavitve) v starosti 50 do 74 let. ÄŒe dobite pisno vabilo za presejanje, se odzovite vabilu! ÄŒeprav je skrb za lastno zdravje dolĹžnost vsakega od nas, pa jo lahko udejanjamo samo v drĹžavi, ki podpira zdravje v vseh politikah, zato pri preventivi rakavih in drugih bolezni ne smemo pozabiti tudi na odgovornost druĹžbe. Dejstvo je, da bi bilo mogoÄ?e skoraj polovico vseh rakavih bolezni prepreÄ?iti z zdravim Ĺživljenjskim slogom, redno udeleĹžbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z Ĺživljenjem v Ä?im manj onesnaĹženem bivalnem in delovnem okolju. Zato skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana vabimo k sodelovanju v projektu z naslovom Evropski kodeks proti raku: priporoÄ?ila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Z izvedbo predavanj Ĺželimo poveÄ?ati informiranost in ozaveĹĄÄ?enost o upoĹĄtevanju nasvetov Kodeksa ter poslediÄ?no prispevati tudi k veÄ?ji udeleĹžbi v presejalnih programih za raka. đ&#x;”˛

Karmen Petek, mag. zdr. nege

Center za zdravljenje Ĺživali

Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

Toplica Center za zdravljenje Ĺživali (TopolĹĄica 15, TopolĹĄica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistiÄ?na ambulanta in referenÄ?na veterinarska bolniĹĄnica za medicino malih Ĺživali, predvsem na podroÄ?jih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostiÄ?nih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT).

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

26. aprila 2018

SreÄ?anje legend in sedanjega Rudarja

Maribor vse bliĹže Olimpiji, Rudar ĹĄe vedno Ä?etrti VelenjÄ?ani dolgo enakovreden nasprotnik DomĹžalam – Imeli priloĹžnosti, a pri strelih premalo zbrani – V sredo v Velenju Maribor

Spominjali so se enega najveÄ?ji uspehov – osvojitve pokalnega naslova Slovenije Zelo veselo, prazniÄ?no je bilo v sredo prejĹĄnji teden na mestnem stadionu v Velenju. Tekmovanje Rudarja v prvi ligi letos mineva tudi v znamenju 70-letnice obstoja kluba. Ob tem jubileju bodo pripravili veÄ? prireditev. V sklop praznovanj je sodil tudi dogodek, s katerim so se spomnili doslej enega najveÄ?jih uspehov v zgodovini kluba, osvojitve naslova pokala Slovenije pred dvajsetimi leti.

Najprej so se predstavili najmlajĹĄi nogometaĹĄi in napovedali, da se klubu ni treba bati za svojo prihodnost. Z otvoritvijo razstave fotografij pred glavno tribuno so obudili najzanimivejĹĄe dogodke iz sedemdesetletnega delovanja kluba.

Nadvse zanimivo razstavo so uredili delavci Muzeja Velenje, fotografije pa so prispevali mnogi Rudarjevi ljubitelji. Ob tem dogodku sta med drugim spregovorila podpredsednik kluba in velenjski podŞupan Peter Dermol, direktorica muzeja Mojca Ževart. Otvori-

tev razstave, ki jo je uredila Alma Javornik iz Muzeja, je z nastopom obogatil otroĹĄki pevski zbor Vrtca Velenje. Vrhunec je jubilejno dogajanje doĹživelo z revijalno tekmo na zelenici glavnega stadiona med sedanjim Rudarjevim Ä?lanskim moĹĄtvom pod vodstvom Marijana PuĹĄnika in Rudarjevimi legendami, ki jim je tudi na jubilejni tekmi 'dirigiral' Drago KostanjĹĄek.

Vsem nekdanjim nogometaĹĄem je vodstvo kluba podarilo spominske drese z jubilejno ĹĄtevilko dvajset. Za legende bi moral igrati tudi Ednan Softić, ki je Ĺžal pred nedavnim izgubil bitko z zahrbtno boleznijo. Nadvse ganljivo je bilo, ko so dres z jubilejno ĹĄtevilko dvajset poklonili njegovi vdovi. Spominu na priljubljenega in prezgodaj umrlega nogometaĹĄa so se pred zaÄ?etkom tekme poklonili z minuto molka.

Zmagovalci pokala 98 so se dobro upirali sedanjemu rodu rudarjev. Ljubitelji nogometa so bili po

priÄ?akovanju navduĹĄeni nad vsako potezo nekdanjih nogometaĹĄev, ki so izgubili z 0 : 1, seveda pa rezultat ni bil pomemben.

Spomini na ta izjemni Rudarjev dogodek so ĹĄe zelo Ĺživi. Takratni kapetan, vratar Mladen Dabanović, ki je danes vodja Aluminijeve mladinske ĹĄole, je ponosno dvignil v zrak lep pokal, ki mu ga je izroÄ?il takratni predsednik NZS Rudi Zavrl. Na prvi tekmi je bil z odliÄ?nimi obrambami zasluĹžen, da so rudarji izgubili 'samo' z 1 : 2: ÂťÄŒim se vrnemo v Velenje, na ta stadion, vsi ti spomini spet zelo oĹživijo. To je bil fantastiÄ?en trenutek za vse, ki smo takrat igrali, mislim, da ena od vrhunskih tekem v naĹĄi karieri. Prav zaradi osvojitve pokala je spomin na pet let v Rudarju dodatno Ĺživ in nepozaben.ÂŤ Rudarjev nasprotnik je bilo Primorje, ki je na prvi tekmi na svojem igriĹĄÄ?u zmagalo z 2 : 1. Za VelenjÄ?ane je zadel Zoran Pavlović.

Na povratni tekmi v Velenju so

rudarji nasprotnika potopili s 3 : 0 z golom AleĹĄa Purga in dvema Ĺ˝ivojina Vidojevića. Tudi za Ĺ˝ika, kot ga kliÄ?ejo prijatelji, so to nepozabni spomini. ÂťÄŒudovito je bilo.

Dvajset let je minilo kot eno leto.

ResniÄ?no, zelo lepi so spomini na ta veliki uspeh. Ĺ˝elim si in upam, da bi Rudar ĹĄe kdaj dosegel takĹĄen ali podoben uspeh.ÂŤ Janko Lukner je bil takrat Rudarjev predsednik: ÂťOsvojitev edine Rudarjeve lovorike v naĹĄem prvenstvu tudi meni ne bo nikoli zbledela iz spomina. Spomnim se, da smo dve leti prej zaÄ?eli pripravljati ekipo, eno leto prej jo tudi sestavili. Ĺ˝eleli smo si, da bi nekaj naredili v drĹžavnem prvenstvu.

To nam ni uspelo, osvojili pa smo pokal. Veselja, ki je tedaj ob tem prevevalo vodstvo kluba, igralce, navijaÄ?e, se ne da opisati. Treba ga je doĹživeti. Sedanjemu Rudarju Ĺželim dobre igre in da morda kdaj ponovi ta uspeh.ÂŤ

Prva liga Telekom Slovenije, 28. krog: DomŞale – Rudar 3:0 (2:0)

Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turĹĄka savna in fitnes studio.

RdeÄ?a dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter. Ĺ˝elimo vam prijetne prihajajoÄ?e praznike!

nadvse izkazal vratar Ajdin Mulalić. V 14. minuti je s slabih dvajsetih metrov nevarno streljal Edin Ĺ ehić, vratar pa je skrajnim naporom odbil Ĺžogo v kot. V 27. minuti so po akciji TuÄ?ića in ob posredovanju branilca Gabra Dobrovoljca priÄ?akovali, da bo sodnik Roman GlaĹžar iz Hajdine pokazal na belo toÄ?ko, a je ocenil, da ni bilo prekrĹĄka. ÄŒe bi to storil in bi rudarji povedli, bi bil mogoÄ?e razplet drugaÄ?en. ÄŒe ‌? V 38. minuti pa je

Visoka prednost vodilne Olimpije se vse bolj topi. Maribor po zmagi z 2 : 0 v KidriÄ?evem proti Aluminiju za njo zaostaja tri toÄ?ke, DomĹžalÄ?ani pa po zmagi nad Rudarjem za pet toÄ?k. LjubljanÄ?ani so na gostovanju v Celju iztrĹžili toÄ?ko, bilo je 1 : 1, DomĹžalÄ?ani so v tem mesecu igralce Rudarja premagali ĹĄe drugiÄ?. Na zaÄ?etku meseca je bilo ob jezeru na zaostali tekmi 19. kroga zanje 4 : 1, v aktualnem krogu ob KamniĹĄki Bistrici pa so doma slavili s 3 : 0.

Kljub temu so rudarji ĹĄe na Ä?etrtem mestu, a so Celjani na petem mestu zmanjĹĄali razliko za njimi na tri toÄ?ke. SreÄ?a, da so varovanci Marijana PuĹĄnika krog pred tem dobili vse tri toÄ?ke v Kranju.

V DomĹžalah se rudarji (manjkala sta poĹĄkodovana Leon ÄŒrnÄ?iÄ? in Damijan Trifković) niso obremenjevali z visokim porazom na zaostali tekmi, ampak so dvoboj zaÄ?eli dokaj samozavestno. Poglavitni njihov cilj je bil ne prejeti zadetka, obenem pa izkoristiti kakĹĄen hiter nasprotni napad in morda celo povesti. Veliko priloĹžnost za to so imeli Ĺže po dveh minutah, a se je ob moÄ?nem strelu Milana TuÄ?ića

to storil, vendar v korist domaÄ?ih, ker je kapetana gostov Davida KaĹĄnika Ĺžoga zadela v roko. Zanesljiv izvajalec najstroĹžje kazni je bil Senijal IbriÄ?ić. Ĺ˝e v naslednjem napadu so domaÄ?i podvojili vodstvo in tekma je bila odloÄ?ena. IbriÄ?ić je mojstrsko izvedel kot. Rudarjev vratar je Ĺžogo zaustavil na golovi Ä?rti, morda jo je Ĺže preĹĄla, ko jo je odbil, Dobrovoljc pa jo je potisnil v mreĹžo. Tudi v drugem polÄ?asu so bili gostje premalo natanÄ?ni pri strelih, domaÄ?i nevarnejĹĄi, z nekaj dobrimi obrambami pa se je izkazal Pridigar. ÄŒe drugega ne, so rudarji Ĺželeli doseÄ?i vsaj Ä?astni zadetek. NajbliĹže mu je bil v izdihljajih rednega dela Djair Parfitt-Williams, a je njegova Ĺžoga po prostem strelu z razdalje zgolj oplazila preÄ?ko z zgornje strani. V Ä?etrti minuti sodnikovega dodatka je po podaji Ibraimija za 3 : 0 in konÄ?ni rezultat poskrbel Petar Pranjić.

V 29. krogu bo Rudarjev nasprotnik Ankaran-Hrvatini. Tekma bo v Novi Gorici v soboto, 28. aprila.

V sredo, 2. maja, bodo rudarji ob 16. uri gostili Maribor.

Stane Vovk

TAKO so igrali

03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si

MoĹĄtva v prvi nogometni ligi so s tekmami 28. kroga zaÄ?ela zadnjo Ä?etrtino prvenstva. Po zaslugi odliÄ?nih iger DomĹžal, vse boljĹĄega Maribora in nekoliko slabĹĄih iger Olimpije postaja boj za naslov najboljĹĄega v tej sezoni vse bolj zanimiv, enako tudi za Ä?etrto mesto, ki naj bi ĹĄe prineslo igranje v evropski ligi. Glede obstanka v najboljĹĄi nogometni druĹĄÄ?ini pa sta ĹĄe vedno na najslabĹĄem Triglav in Ankaran-Hrvatini.

Strelci: 1:0 IbriÄ?ić (39.,11 m), 2:0 Dobrovoljc (41.), 3:0 Franjić (90.).

Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, KaĹĄnik, Antonov (od 55. Parfitt-Williams), Novak, Bijol, Ĺ ehić, Ćoralić, Radić (od 63. Ĺ imunac), TuÄ?ić (od 75. Bolha). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Aluminij – Maribor 0:2 (0:0), Gorica - Krťko 2:0 (1:0), Triglav – Ankaran-Hrvatini 2:2 (1:0), Celje – Olimpija 1:1 (1:0) Vrstni red: 1. Olimpija 64 (50:13), 2. Maribor 61 (55:20), 3. DomŞale 59 (62:21), 4. Rudar 43 (40:37), 5. Celje 40 (48:37), 6. Gorica 34 (28:41), 7. Krťko 29 (31:48), 8. Aluminij 22 (29:50), 9. Ankaran-Hrvatini 18 (26:66), 10.

Triglav 16 (22:58).

Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta (zaostala tekma 3. kroga): Urbanscape Loka – Gorenje Velenje 25:22 (13:10) Gorenje: Vujović, ZaponĹĄek 10 obramb, Cehte 6, Medved 2, Haseljić, D. Tajnik 1, Grebenc 1, Stojnić 1, Toskić, DrobeĹž, PotoÄ?nik 2, GolÄ?ar 5 (1), Verdinek 2, KleÄ? 2, J. Tajnik, Pejović. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Loka 5 (3), Gorenje 2 (1); izkljuÄ?itve: Loka 8 minut, Gorenje 12.

5. krog: Krka– Urbanscape Loka 36:35 (16:14), Koper 2013 - Riko Ribnica 28:28 (16:15); sreda, 9. maja, 19.00: Gorenje – Celje.

Vrstni red: 1. Riko Ribnica 5 tekem – 37 toÄ?k, 2. Celje Pivovarna LaĹĄko 3 – 36, 3. Gorenje Velenje 4 – 31, 4. Koper 2013 4 – 30, 5. Urbanscape Loka 5 – 27, 6. Krka 5 – 25.

5. krog skupine od 7. do 12. mesta: Dobova – Maribor Branik 28:27 (13:13), Trimo Trebnje – Jeruzalem OrmoŞ 39:26 (17:10), Herz Šmartno – LL Grosist Slovan 33:38 (16:16); zaostala tekma 1. kroga: Trimo Trebnje – Dobova 24:27 (10:13).

Vrstni red: 1. Maribor 5 – 24, 2. Jeruzalem-OrmoŞ 5 – 24, 3. Trimo 5 – 20, 4. Dobova 5 – 19, 5. LL Slovan 5 – 15, 6. Šmartno 5 – 10.

Pokal Slovenije, sklepni tur.

Finale: Krka - Celje Pivovarna LaĹĄko 33:40 (17:20); tekma za 3. mesto: Jeruzalem OrmoĹž - Koper 2013 32:28 (17:13); polfinale: Krka - Jeruzalem OrmoĹž 37:28 (17:17); Celje Pivovarna LaĹĄko - Koper 2013 29:27 (15:13)

đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ oĹĄtanjÄ?anki v reprezentanci Slovenska Ĺženska kadetska reprezentanca v odbojki je od 13. do 21. aprila sodelovala na EP v Sofiji. V skupinskem delu so Slovenke s porazoma proti Rusinjam in Srbkinjam ter zmagami nad MadĹžarkami, Bolgarkami in Belorusinjami konÄ?ale na tretjem mestu.

Za direktno uvrstitev v polfinale in borbo za medalje je zmanjkalo nekaj ĹĄportne sreÄ?e. V razvrstitvah za mesta od 5–8 so dekleta zabeleĹžile dva tesna poraza proti Romunkam (2 : 3) in Nemkam (2 : 3) ter tako osvojile konÄ?no 8. mesto.

Barve reprezentance sta uspeĹĄno zastopali tudi dve Ĺ oĹĄtanjÄ?anki, Neli GorĹĄek in Ana Ĺ˝igon. đ&#x;”˛

Andrej GorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

26. aprila 2018

Tudi po Podnu ostali "na podnu"

Janja pred maturo ĹĄe do zmage

RokometaĹĄi Gorenja so v konÄ?nici drĹžavnega prvenstva doĹživeli nov poraz – BoljĹĄa od njih je bila tudi Loka RokometaĹĄi Gorenja so v zaostali tekmi 3. kroga lige za prvaka gostovali v Ĺ kofji Loki in znova razoÄ?arali. DomaÄ?a Loka jih je na tekmi, med katero gostje niso niti enkrat vodili, premagala s 25 : 22.

Enako kot Celjani so se Velenj-

OÄ?itno trener Ĺ˝eljko BabiÄ?, ki je moĹĄtvo prevzel pred letom dni in obljubljal prekinitev prevlade pivovarjev, moĹĄtvo trenutno ne more vrniti na stara pota.

Po petih odigranih krogih je v vodstvu Ribnica. VelenjÄ?ani po gostovanju v ĹĄkofjeloĹĄki dvora-

ÂťOstati moramo optimistiÄ?niÂŤ

Trener Željko Babić: "To je bila teŞka tekma. Fantje so si Şeleli uspeha, pokazali dober pristop, a to ni bilo dovolj. Nismo izkoristili dober dan Roka Zaponťka med vratnicama, ob tem pa niti

Moskva, 22. aprila – Slovenski ĹĄportni plezalci so vpisali nov velik uspeh s kar tremi stopniÄ?kami na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Moskvi. Janja Garnbret (SAO Velenje) je zmagala, Jernej Kruder (Ĺ portnoplezalni oddelek Planinskega druĹĄtva Celje) je osvojil drugo mesto, Gregor Vezonik (AlpinistiÄ?ni klub Ravne na KoroĹĄkem) pa je za popoln slovenski dan v glavnem mestu Rusije osvojil tretje mesto.

Janja Garnbret je ĹĄe na drugi tekmi v tej sezoni stopila na stopniÄ?ke. V ĹĄvicarskem Meiringenu je bila druga, v Moskvi pa je odliÄ?no formo potrdila s prvo letoĹĄnjo zmago. “Vedela sem, da sem z Miho Nonaka (Japonska) v finalu povsem izenaÄ?ena in da bom mora-

la zadnji balvan do vrha preplezati v prvem poskusu, torej 'na flash', saj je v prvem poskusu zadnji balvan preplezala Ĺže Miho. V izolacijski coni namreÄ? lahko po novem spremljamo izide. Sem res super sreÄ?na, da sem ohranila mirno glavo in jasne misli ter sem poÄ?akala, se umirila in poskusila ter videla, kaj bo. Smer mi je uspela 'na flash' in je res Ä?udovito. VsakiÄ? skuĹĄam biti najboljĹĄa,â€? je bila presreÄ?na Garnbretova.

Devetnajstletna tekmovalka se bo sedaj pripravljala na maturo na velenjski gimnaziji, zato bo izpustila majske in junijske balvanske tekme svetovnega pokala. V karavano se bo vrnila julija z zaÄ?etkom sezone svetovnega pokala v teĹžavnosti. đ&#x;”˛

Aida Jusić drĹžavna prvakinja Ä?ani zaradi igranja v regionalni ligi, v kateri so prav tako dosegli manj od priÄ?akovanega, konÄ?nici prikljuÄ?ili ĹĄele po rednem prvenstvenem delu. Doslej so odigrali ĹĄtiri tekme, vse ĹĄtiri izgubili in ostajajo ĹĄe vedno zgolj pri enaintrideseterih toÄ?kah, kolikor jih je imela najboljĹĄa Ribnica po rednem delu (18. krogih) prvenstva.

ni Poden ostajajo 'na podnu', Ä?e upoĹĄtevamo prej navedeno bero toÄ?k v konÄ?nici za prvaka. S tekmo manj na tretjem mestu za Ribnico zaostajajo za ĹĄest toÄ?k, za drugimi Celjani, od katerih imajo tekmo veÄ?, pa za pet. O prvem mestu najbrĹž niti sanjati ne morejo veÄ?. V 6. krogu bodo v nedeljo gostovali v Kopru.

enega zadetka nismo dosegli iz tranzicijske igre. Slednje je zagotovo razlog, da smo dosegli tako malo zadetkov. Smo v teĹžki situaciji, nekatere naĹĄe fante muÄ?ijo poĹĄkodbe in utrujenost. Kljub temu se moramo zbrati, ostati optimistiÄ?ni ter se Ä?im bolje pripraviti na tekmo proti Kopru." đ&#x;”˛

Tin KrstuloviÄ? uspeĹĄen v Subotici

Velenjski invalidi prvi

Kot nam je dejala, se je tako odloÄ?ila zato, ker je tekmovalno ĹĄe vedno motivirana, poleg tega nima veÄ?jih zdravstvenih teĹžav. K takĹĄni doloÄ?itvi je precej pripomoglo tudi to, da je bila v zadnjih sezonah kljub zmanjĹĄanemu obsegu treningov konkurenÄ?na.

Njen plan za naslednjo sezono so dobre kondicijske priprave in zmanjĹĄanje ĹĄtevila smuÄ?arskih dni v pripravljalnem obdobju. tp

Na drĹžavnem strelskem tekmovanju invalidov Slovenije v Ljubljani so se izredno dobro izkazali tudi velenjski invalidi MDI MS SAĹ A. V streljanju s serijsko zraÄ?no puĹĄko v kategoriji SH2 Ĺženske ekipno so osvojili 1. mesto s 1028 krogi (Andreja Zadravec 348, Doroteja Kunst 341, Jerneja KoĹželjnik 339 krogov). V meĹĄani kategoriji z moĹĄkimi pa so osvojili 3. mesto.

Izredno se je izkazala tudi VelenjÄ?anka Marija SuĹĄec v kategoriji NAC z osvojenim prvim mestom s 333 krogi.

V moĹĄki konkurenci kategorije SH2 ekipno je MDI MS SAĹ A osvojilo 6. mesto z 971 krogi (Aleksander JovanoviÄ? 373, Bojan GlinĹĄek 337, JoĹže OrlaÄ?nik 261 krogov).

V posamezni uvrstitvi pa je VelenjÄ?anom pripadlo prvo mesto, osvojil ga je Aleksander JovanoviÄ? s 373 krogi. Ta se je izkazal tudi v streljanju s standardno zraÄ?no puĹĄko, s 607 krogov je osvojil tretje mesto (zmagal pa je Gorađ&#x;”˛ Franjo Ĺ˝uÄ?ko zd TirĹĄek s 622 krogi).

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

đ&#x;”˛

IZ SL

JOGU

LEKA OVENSKE GA SADJA IN M

A DJ A RT I IZ SLO VENSKEGA S

hrbtno osvojila zlati medalji. V obeh disciplinah je tudi izboljĹĄala absolutna klubska rekorda.

Na 50 m hrbtno je z rezultatom 29,90 dosedanji rekord Nastje GovejĹĄek izboljĹĄala za 54 stotink sekunde. Na 100 m hrbtno pa je z rezultatom 1:03,97 za 1,47 sekunde izboljĹĄala dosedanji rekord Kaje Breznik. V A finale sta

S. Vovk

Streljanje - invalidi

Ana Drev bo nadaljevala kariero

Od petka, 20., do nedelje, 22. aprila, je v Kranju potekalo odprto absolutno prvenstvo Slovenije. Med 275 nastopajoÄ?imi iz HrvaĹĄke, Italije, Srbije, TurÄ?ije in Slovenije je dobro tekmovalo 13 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Med velenjskimi plavalci je bila najuspeĹĄnejĹĄa Aida Jusić, ki je na 50 m hrbtno in 100 m

Od 16. do 21. aprila je v Subotici potekal mednarodni teniĹĄki turnir ITF za igralce do 18 let. Na njem je nastopil tudi mladi Ä?lan Ĺ aleĹĄkega teniĹĄkega kluba Velenje Tin KrstuloviÄ? in dosegel uspeh kariere. V konkurenci posameznikov, v kateri je nastopilo 48 igralcev iz 19 drĹžav, se je z izvrstno igro uvrstil v finale, kjer pa je moral priznati premoÄ? srbskemu igralcu Hamadu MedjedoviÄ?u. Ta je zmagal v treh nizih s 6 : 2, 5 : 7 in 6 : 2.

V igri dvojic pa je Tin KrstuloviÄ? v paru s srbskim igralcem Nemanjo SubanoviÄ?em v finalu z rezultatom 6 : 4 in 6 : 1 premagal poljsko–slovensko navezo Alan Bojarski – Marko KovaÄ?eviÄ?. đ&#x;”˛

se uvrstili ĹĄe Tamara Logar na 100 m in 200 m prsno in NuĹĄa Erjavec na 50 m prsno. V B finale pa JaĹĄa GradiĹĄek na 200 m prosto in 100 m delfin, Matija Pohorec na 50 m delfin in 50 m hrbtno, Miha SuĹĄec na 50 m hrbtno in Tine Praprotnik na 50 m prsno. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

Strelci Tekmovanje s puĹĄko M-48 V Ä?etrtek, 12., in petek, 13. aprila, je na streliĹĄÄ?u PeÄ?ovnik blizu Celja potekalo strelsko tekmovanje s puĹĄko M-48 za vse zainteresirane drĹžavljane Republike Slovenije. Streljanje je uspeĹĄno zakljuÄ?ilo 58 ekip. OdliÄ?no tretje mesto je zasedla OZVVS Ĺ oĹĄtanj 1 v sestavi Robert Borovnik, Robert Rutnik in Franc OĹĄtir, 237 krogov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

26. aprila 2018

Iz POLICISTOVE beleĹžke Tatovom pride prav Nekaj zvite vse ploÄ?evine Velenje, 16. aprila – Na Gorici je neznanec v ponedeljek iz odklenjenih prostorov objekta odtujil veÄ? kosov orodja, akumulator in tri akustiÄ?ne kitare.

Vlomilec v klet na Ĺ ercerjevi pa je ukradel smuÄ?i in BMX kolo.

TrÄ?il v peĹĄko Velenje, 18. aprila – V sredo popoldne se je na PreĹĄernovi zgodila prometna nesreÄ?a s hudo poĹĄkodbo peĹĄke, ki je cesto preÄ?kala zunaj prehoda. Vanjo je trÄ?il voznik, ki ni prilagodil hitrosti, ko se je pribliĹževal prehodu za peĹĄce.

Velenje, 19. aprila – PrejĹĄnji teden se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo nekaj nesreÄ? oziroma prometnih dogodkov, ki so se konÄ?ali z zvito ploÄ?evino. PovzroÄ?itelji niso vedno poÄ?akali na oĹĄkodovance.

V Ä?etrtek je do takega dogodka priĹĄlo na parkiriĹĄÄ?u v TopolĹĄici.

Pobeglega voznika so izsledili.

RaÄ?una lahko na plaÄ?ilni nalog, na katerem mu bodo zaraÄ?unali nepravilen premik z vozilom in pobeg s kraja. Na parkiriĹĄÄ?u na TomĹĄiÄ?evi v Velenju je povzroÄ?itelj dogodka poÄ?akal policiste.

Temu bodo zaraÄ?unali samo nepravilen premik z vozilom.

V petek, 20. aprila, zveÄ?er, je povzroÄ?itelj zaradi nepravilnega premika z vozilom trÄ?il v drugo vozilo pri Lekarni Velenje. Ker pa je bil pod vplivom alkohola, ga zagovor Ä?aka na sodiĹĄÄ?u. Ĺ e en nepravilen premik z vozilom, ki se je konÄ?alo s poĹĄkodbo drugega vozila, pa so policisti prejĹĄnji teden, v soboto, 21. aprila, obravnavali na KidriÄ?evi v Velenju.

Z zraÄ?no puĹĄko nad psa Velenje, 20. aprila – V petek zveÄ?er naj bi sosed z zraÄ?no pu-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Razburjenje zaradi poloĹžnice Velenje, 16. april – V ponedeljek dopoldne so policisti na KidriÄ?evi obravnavali krĹĄitev javnega reda in miru. Razburjenje je sproĹžila poloĹžnica in previsok znesek na njej. Zaradi krĹĄitve sledi ukrep. Nova poloĹžnica?

Pozabljeni evri Ä?akajo lastnika Velenje, 17. aprila – V torek zveÄ?er je obÄ?an pri dvigu denarja na bankomatu v Intersparu v Ĺ aleku pozabil 50 evrov. PoĹĄteni najditelj jih je izroÄ?il policistom, kjer Ä?akajo na pozabljivca.

Sosed sosedu Ĺ martno ob Paki, 19. aprila – V Ä?etrtek so ĹĄli policisti v Mali Vrh, kjer je sosed napadel soseda.

Zadevo so reĹĄili s plaÄ?ilnim nalogom.

V Florjanu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pa sta se v soboto, 21. aprila, soseda sprla zaradi meje. Enega so zaradi tega opozorili.

ĹĄko ustrelil sosedovega psa in ga pri tem poĹĄkodoval. Policisti v zvezi z zadevo ĹĄe zbirajo obvestila. Ko jih bodo zbrali, bodo podali kazensko ovadbo.

V Zavodnjah najdena roÄ?na bomba Ĺ oĹĄtanj, 22. aprila – V nedeljo popoldan je bila v Zavodnjah najdena roÄ?na bomba. Zanjo so poskrbeli strokovnjaki.

Policisti ob takih in podobnih najdbah opozarjajo obÄ?ane, naj se stvari ne dotikajo, ampak o najdbi nemudoma obvestijo policijo.

Za veÄ?jo varnost peĹĄcev

Nadlegoval jo je Velenje, 20. aprila – V petek je na Gorici krĹĄitelj nadlegoval obÄ?anko in napadel poĹĄtarja. Policisti pa so spet pisali plaÄ?ilni nalog.

Sprla sta se najemojemalec in najemodajalec Ĺ oĹĄtanj, 20. aprila – V petek zveÄ?er sta se v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju sprla najemojemalec in najemodajalec. Posredovali so policisti. Tistemu, ki je drugega brcnil v mednoĹžje, so napisali plaÄ?ili nalog.

Tepla bi se z varnostniki Vinska Gora, 21. aprila – V soboto zjutraj sta se na prireditvi v Vinski Gori z varnostniki hoteli pretepati dve osebi. Namero so jima prepreÄ?ili policisti.

Dvakrat glasno Velenje, 21. aprila – V soboto ponoÄ?i so policisti opozarjali pri krĹĄitvah zaradi preglasne glasbe, eno v Vinski Gori, eno na Kardeljevem trgu.

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v skrbi za veÄ?jo varnost peĹĄcev v prometu na prometne znake ob prehodih za peĹĄce namestila 6 kompletov novih odsevnikov, in sicer na Jenkovi cesti (kriĹžiĹĄÄ?e s Ĺ ercerjevo), na KopaliĹĄki cesti (pri bazenu) in na TomĹĄiÄ?evi cesti (pred odcepom h garaĹžni hiĹĄi Zdravstveni dom in za njim) in pri prehodih za peĹĄce proti JurÄ?iÄ?evi in Kersnikovi cesti.

Zdaj bodo vozniki bliĹžajoÄ?i se prehod za peĹĄce ĹĄe prej in laĹžje opazili in bodo nanj ĹĄe bolj pozorni. PeĹĄci, kot najranljivejĹĄa skupina v prometu, pa se bodo zaradi novih odsevnikov poÄ?utili ĹĄe bolj varno. đ&#x;”˛

mz

Prometna nesreÄ?a s hudimi telesnimi poĹĄkodbami 19. aprila ob 19. uri so policisti na avtocesti zunaj naselja Celje obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri so bila udeleĹžena ĹĄtiri osebna vozila. 45-letni voznik osebnega vozila se je na uvozu Celje – center vkljuÄ?eval na avtocesto v smeri proti Ljubljani. Pri vkljuÄ?evanju je iz pospeĹĄevalnega pasu zavil preko desnega pasu, direktno na levi vozni pas, po katerem je pravilno pripeljal 58-letni voznik osebnega vozila. Ta je trÄ?il v zadnji del vozila 45-letnega voznika. Vozilo 45-letnika je nato zaneslo ĹĄe v osebno vozilo, katerega voznik je vozil po desnem smernem voziĹĄÄ?u. Delci vozil so po trÄ?enju poĹĄkodovali ĹĄe eno osebno vozilo. V trÄ?enju se je laĹžje poĹĄkodoval 45-letni voznik, hudo pa se je poĹĄkodovala devetmeseÄ?na deklica v njegovem vozilu, ki je bila pravilno pripeta v otroĹĄkem varnostnem sedeĹžu. Na sreÄ?o so se mimo pripeljali pripadniki pogodbene rezerve 20. PEHP vojaki Nikola Praprotnik, Zlatko ÄŒrep in Erik Vihar in nesebiÄ?no pomagali ponesreÄ?encem ter reĹĄili Ĺživljenje otroku. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe TopolĹĄica 207 c

Z leve: Zlatko ÄŒrep, Erik Vihar in Nikola Praprotnik

ÄŒlovek in tehnologija za Âťvizijo niÄ?ÂŤ V eni od kolumen sem Ĺže pisal o vplivu tehnoloĹĄkih naprav, brez katerih vse teĹžje opravljamo delo v sluĹžbi, preĹživljamo prosti Ä?as in se celo vozimo po cesti. Tokrat se bom usmeril v tehnoloĹĄke reĹĄitve v avtomobilizmu in Âťvision zero-vizijo niÄ?ÂŤ, ki so jo pred dobrimi dvajsetimi leti zasnovali na Ĺ vedskem. Ali ste Ĺže sliĹĄali zanjo oziroma jo poznate?

Cilj Âťvizije niÄ?ÂŤ je niÄ? mrtvih v prometu, kar je ĹĄe danes marsikje v svetu nepredstavljivo in neuresniÄ?ljivo. Ne zgolj v Indiji ali kakĹĄni drugi gosto poseljeni vzhodnoazijski drĹžavi, tudi v evropskem prostoru je ta vizija marsikje utopiÄ?na.

V zadnjih dveh desetletjih smo priÄ?a ĹĄtevilnim in uÄ?inkovitim tehnoloĹĄkim reĹĄitvam, ki pozitivno vplivajo na varnost udeleĹžencev v cestnem prometu. Toda kljub temu opaznemu poveÄ?anju in izboljĹĄanju varnostnih sistemov v sodobnih avtomobilih ter izboljĹĄani cestni infrastrukturi v prometnih nesreÄ?ah vsako leto umre pribliĹžno 1,2 milijona ljudi. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev nakazuje, da po vsej verjetnosti moja in sedanje generacije verjetno ne bodo doÄ?akale ÂťniÄ? mrtvihÂŤ v prometnih nesreÄ?ah. A vendarle, tako pri nas kot v drugih razvitih drĹžavah se ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? zmanjĹĄuje, navkljub poveÄ?anju ĹĄtevila avtomobilov in dodatnih kilometrov novih avtocestnih odsekov. Ob izboljĹĄani cestni infrastrukturi se poveÄ?uje tudi gostota prometa, a statistiÄ?ni podatki vendarle kaĹžejo, da pasivni in aktivni varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih pozitivno vplivajo na varnost.

Ali je mogoÄ?e, da v enem letu v prometnih nesreÄ?ah nihÄ?e ne umre?

Z upoĹĄtevanjem vseh dejavnikov varne voĹžnje in s pomoÄ?jo varnostnih sistemov v avtomobilih je to mogoÄ?e. Tako so na primer leta 2015 v stotih nemĹĄkih mestih z veÄ? kot 50.000 prebivalci policisti zakljuÄ?ili 12-meseÄ?no obdobje, ko niso evidentirali niti ene smrtne Ĺžrtve v prometnih nesreÄ?ah. Seveda, to ni le posledica novodobnih varnostnih sistemov. Te uspehe so dosegli tudi s spremembami cestne infrastrukture, s preusmeritvijo prometa in razbremenitvijo obremenjenih cestnih odsekov, ponekod so postavili talne ovire, semaforizirana kriĹžiĹĄÄ?a so nadomestili s kroĹžiĹĄÄ?i ‌ Ne glede, kako utopiÄ?no zveni, je Âťvizija niÄ?ÂŤ vendarle uresniÄ?ljiva.

DinamiÄ?no uravnavanje podvozja, prepoznavanje prometnih znakov, pomoÄ? pri ohranjanju smeri na voznem pasu, varnostni sistem za nadzor razdalje, zaviranje v sili, elektronski sistem za nadzor stabilnosti, tretja generacija ABS sistema, nadzor tlaka v pnevmatikah, sistem za uravnavanje napetosti varnostnih pasov, pomoÄ? pri parkiranju, navigacijski sistem ‌, vse to so tehnoloĹĄki pripomoÄ?ki in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali bodisi s kraticami ali drugimi imeni, kar je odvisno od proizvajalca avtomobila. Vsi imajo en cilj, zagotoviti veÄ?jo varnost v prometni nesreÄ?i.

A vendarle, ne glede na tehniÄ?no in tehnoloĹĄko dovrĹĄenost sodobnih avtomobilov je kljuÄ?nega pomena vloga voznika oziroma Ä?loveka. Konec letoĹĄnjega marca so policisti v bliĹžini ene od osnovnih ĹĄol v okolici Ljubljane kontrolirali voznika, ki med voĹžnjo ni uporabljal varnostnega pasu. Pri postopku so s hitrim testom za odkrivanje prepovedanih drog ugotovili, da je vozil pod vplivom kokaina, in so mu zaradi tega prepovedali nadaljnjo voĹžnjo. Za njim so kontrolirali voznika, ki se je pripeljal z neregistriranim avtomobilom in brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, da so mu vozilo kar zasegli. Oba postopka so policisti izvedli vpriÄ?o njunih otrok in otrok, ki so prihajali v ĹĄolo.

Pri takĹĄnih dejanjih tehnoloĹĄki varnostni sistemi izgubijo svoj pomen.

PomembnejĹĄe je zavedanje Ä?loveka o svoji in varnosti drugih. Predvsem pa, da bo s svojim zgledom dober zgled otrokom – najmlajĹĄim, ki rastejo in se (tudi od nas odraslih) uÄ?ijo za Ĺživljenje. To se mi zdi bolj pomembno kot hitrost tehnoloĹĄkega razvoja v svetu avtomobilizma, raÄ?unalniĹĄko-informacijske tehnologije ‌, ki nas oddaljuje od drugih in od lastnega srca. Tehnologija namreÄ? ne more nadomestiti đ&#x;”˛ Ä?loveÄ?nosti in Ä?loveka.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Info: 041 470 340

Cesta na lepo njivo 10, Mozirje T: 03 839 02 20, 03 583 10 17

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Panoramski leti Ĺ olanje pilotov Piknik prostor Darilni boni

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za praznik dela!

Lepe prvomajske praznike E-naslov: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net • DeŞurni telefon: 041 724 972 Delovni èas: Ambulanta za male Şivali - Izdaja zdravil in svetovanje pon.–pet od 07.00–12.00 in od 15.00–18.00 Sprejem naroèil za obisk na terenu pon–pet od 7.00–8.30, ned. in prazniki: od 7.00–8.00

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

26. aprila 2018

KoĹžno brezno

zasuto s smetmi. LeĹži na desni strani reke Pake ob cesti Ĺ marno ob Paki–ŠoĹĄtanj v soteski Penk. ÄŒeprav je jama majhna, je za nekatere odliÄ?na toÄ?ka za odlaganje odpadkov. Ob odkritju je vsako jamo potrebno poimenovati. Za to jamo ni bilo treba dolgo razmiĹĄljati o imenu, saj je bilo v njej veliko Ĺživalskih koĹž in tako je jama dobila ime KoĹžna jama. Po odkritju so jamarji iz jame odstranili vse smeti. Za celo avtoprikolico jih je bilo, med njimi veliko Ĺživalskih ostankov. Letos so jamarji ponovno preverili stanje v njej in ugotovili, da nekdo vanjo ĹĄe vedno odlaga odpadke. Jamarji Ĺ˝iga Solar, Filip Kunto ter Maks PetriÄ? pa so bili ĹĄe posebej osupli nad prizorom, saj so v jami naĹĄli vreÄ?o z mrtvimi praĹĄiÄ?ki.

S tem zapisom Ĺželimo javnost ponovno opozoriti, koliko ĹĄkode lahko storijo tako nepremiĹĄljena dejanja. Mnogi se namreÄ? ne zavedajo, da bodo tudi sami kmalu pili ÂťpitnoÂŤ vodo, katere vir je ena takĹĄnih jam, kjer v njej gnijejo Ĺživalski ostanki. Videti je, da se enemu od kmetov enostavno ni dalo odpeljati teh odpadkov na za to namenjena mesta. Enako velja tudi za vse ostale odpadke.

Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica velja za enega bolj aktivnih jamarskih klubov.

Od raziskovanja podzemlja, raziskovanja tudi zunaj meja Slovenije, aktivne jamarske ĹĄole, raznih predstavitev je klub aktiven tudi pri Ä?iĹĄÄ?enju jam. Vsako leto izvajajo Ä?istilne akcije in poskrbijo, da iz jam odstranijo vse, kar tja ne sodi. Skozi jame se namreÄ? pretakajo glavni viri naĹĄe pitne vode in z metanjem odpadkov vanje lahko ĹĄkodujemo sebi in drugim. Ĺ e vedno veliko ljudi misli, da Ä?e odvrĹžeĹĄ smeti v jamo, kjer se te ne vidijo, je zadeva reĹĄena. A tam se teĹžava ĹĄele zaÄ?ne.

Nenavadni ÂťodpadkiÂŤ v koĹžnem breznu KoĹžno brezno so Ä?lani Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica ter Ä?lani jamarskega kluba ÄŒrni galeb iz Prebolda registrirali leta 2016.

Najdeno je bilo sicer Ĺže prej, a je bilo povsem

đ&#x;”˛

Mateja Mazgan

KroĹžiĹĄÄ?e dodatno razmejeno

23

Oven od 21. 3. do 20. 4.

OÄ?itno ste si nabrali veliko nove energije, dodatno pa je boste dobili tudi zato, ker se neÄ?esa v bliĹžnji prihodnosti veselite kot majhen otrok. Prav niÄ? vam ne bo v naslednjih dneh teĹžko narediti. Celo godilo vam bo, Ä?e boste moÄ?no zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. S partnerjem se bosta po dolgem Ä?asu in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala. Ob tem bosta spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. ÄŒetudi med vama ni veÄ? nore zaljubljenosti, sta najboljĹĄa prijatelja. Tisti, ki ste sami, pa si boste spet Ĺželeli prihodnost deliti z osebo, ki bi vam meĹĄala glavo. Prazniki so priloĹžnost, da veÄ? Ä?asa preĹživite z osebo, ki vam poĹžene kri po Ĺžilah.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

VaĹĄe skrbi za neko vam ljubo osebo so k sreÄ?i Ĺže preteklost. Lahko bi si oddahnili in pozabili. Pa ne boste, saj ne morete iz svoje koĹže. Ĺ e nekaj dni se zato ĹĄe ne boste Ä?isto umirili. Tokrat se boste morali res potruditi, da najdete duĹĄevni mir in da se reĹĄite pretiranega strahu pred prihodnostjo. Kar se zdravja tiÄ?e, vam bo poÄ?utje delalo kar nekaj skrbi. BoleÄ?in ne jemljite zlahka. ÄŒe vas pestijo pomladne alergije, boste med prazniki veÄ? notri kot v naravi. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, obÄ?utek vas ne vara. A oÄ?itno ĹĄe niste pripravljeni na novo zvezo.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Za tiste, ki boste v prazniÄ?nih dneh daleÄ? od doma, se zaÄ?enja odliÄ?no obdobje leta.

Pomirili boste duĹĄo, telo ne bo veÄ? v krÄ?u. Prav to ste potrebovali; odklop od vsakdanjika vas bo napolnil z energijo in poskrbel za veliko boljĹĄe poÄ?utje. V dobro voljo vas bodo spravljali ljudje, ki jih boste v svojo bliĹžino spustili po zelo dolgem Ä?asu. Gre za znance, ki pa bodo morda postali vaĹĄi novi prijatelji. Smejali se boste tudi ĹĄalam, ki se vam ĹĄe pred kratkim ne bi zdele smeĹĄne. To je znak, da spet dihate s polnimi pljuÄ?i. Ne boste pa se ĹĄe znali veseliti majhnih stvari v Ĺživljenju. Velikih skrbi je ĹĄe nekaj, predvsem na finanÄ?nem podroÄ?ju.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zadnji dnevi niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik Ĺživljenjski dogodek. Ker se bo vse odliÄ?no izteklo in ker si boste letos privoĹĄÄ?ili prave male prvomajske poÄ?itnice, se boste od jutri dalje veliko smejali. Zdelo se vam bo, da je Ĺživljenje resniÄ?no prijazno do vas. TakĹĄno tudi bo. A ne po nakljuÄ?ju. Spremenili ste navade, ki so vas spravljale v slabo voljo in depresijo. Ĺ e veÄ?krat morate poskrbeti zato, da vaĹĄi dnevi ne bodo veÄ? tako enoliÄ?ni in dolgoÄ?asni, pa bo mesec maj letos res odliÄ?en mesec za vas. Kot kaĹže, bo opraviÄ?il tudi ime meseca, ki slovi po ljubezni. Ponoven zagon bodo dobile tudi dolgoletne zveze.

Dobrih deset dni je v Âťturbo kroĹžiĹĄÄ?uÂŤ pod skakalnico nameĹĄÄ?en razmejitveni omejevalnik dveh prometnih pasov v smeri Velenje-Celje. Na tem predelu je pogostokrat prihajalo do ÂťbliĹžnjih sreÄ?anjÂŤ in nevarnosti boÄ?nega trÄ?enja vozil, ki so v tej smeri vozili brezbriĹžno, nepravilno in v nevarni ÂťdiagonaliÂŤ. Da je to kroĹžiĹĄÄ?e zahtevno za manj spretne in prometa vajene voznike, je znano Ĺže od samega zaÄ?etka, hkrati pa omogoÄ?a hitro pretoÄ?nost brez zastojev, Ä?e vozniki pravilno prevozijo to moderno prometno pridobitev. Izkazalo se bo, ali je dodatna plastiÄ?na razmejitev tista Ĺželena novost, ki bo omogoÄ?ala veÄ?jo varnost in pravilnost Project2.qxp 11/04/17 14:20izstopa Pageiz1obmoÄ?ja rondoja.

Project2.qxp 11/04/17 14:20 Page 1 đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc Project2.qxp 11/04/17 14:20 Page 1

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Slabe vesti nimate veÄ?, saj veste, da niÄ? ne delate narobe. Vseeno pa vas bo malo strah, kako bodo na vaĹĄo novo ljubezensko zvezo gledali sorodniki in prijatelji. A vaĹĄa sreÄ?a je bolj pomembna kot njihovo mnenje. Tega nikar ne pozabite. Kot tudi tega ne, da gre za spremembo, ki bo zaznamovala celo druĹžino. Dajte Ä?asu Ä?as, pa se bo vse izteklo, tako kot si Ĺželite. Vstopate namreÄ? v eno najlepĹĄih obdobij letoĹĄnjega leta. Finance?

KonÄ?no bo stanje na raÄ?unu takĹĄno, da boste lahko mirno spali. Zapravljati pa ĹĄe ne boste mogli. Sicer pa sedaj veste, kje vse se da privarÄ?evati. Nadaljujte zastavljeno pot, pa se boste kmalu lahko nagradili z nakupom predmeta, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite.

Project2.qxp 11/04/17 14:20 Page 1

Otroci do viĹĄine 150 cm sodijo v avtosedeĹž NiÄ? novega ni, da Ĺželijo otroci hitro odrasti.

Toda odrasli vedo, je lahko otroťtvo eno BSHda Hiťni aparati d.o.o. Nazarje najlepťih obdobijBSH – inHiťni gotovo najbolj brezskrbaparati d.o.o. Nazarje no. Zato so starťi tisti, ki skrbijo za svoje otro- BSH Hiťni aparati d.o.o. Nazarje ke, kjer koli Şe so. Tudi pred voŞnjo so dolŞni poskrbeti, da je otrok naNazarje ustreznem mestu in BSH Hiťni aparati d.o.o. ustrezno pripasan.

Ker so nekateri mediji pred Ä?asom pisali o spremembah zakona o pripenjanjau otrok, so nekateri starĹĄi nekoliko zmedeni. Zdi se, da se pravila spreminjajo tako hitro, da jim je teĹžko slediti. In potem se starĹĄi spomnijo svojih mladih dni, ko so nestrpno Ä?akali na 12. rojstni dan, ko so lahko prviÄ? sedli na prednji sedeĹž v

avtomobilu, in razmiĹĄljajo, da je to pravilo gotovo v veljavi tudi danes. Pa ni.

Zakon navaja, da se lahko otrok pri kateri koli starosti vozi na sovoznikovem sedeĹžu – Ä?e je v lupinici, mora biti ta obrnjena tako, da gleda v nasprotno smer voĹžnje, v tem primeru pa je potrebno tudi izklopiti zraÄ?no blazino; Ä?e pa je otrok lupinico prerasel in je niĹžji od 150 centimetrov, mora sedeti v primernem otroĹĄkem sedeĹžu, zraÄ?ne blazine pa morajo biti vkljuÄ?ene.

Strokovnjaki sicer ĹĄe vedno opozarjajo, da je za otroke najbolj priporoÄ?ljiva voĹžnja na zadnjih avtomobilskih sedeĹžih. In tudi v tem primeru velja pravilo, da sodijo v otroĹĄki sedeĹž vsi otroci do viĹĄine 150 centimetrov. T. i. jahaÄ?e je dovoljeno uporabljati le v skupini viĹĄjih otrok, kamor naj bi sodili otroci med 22 in 36 kilogramov telesne teĹže.

h h h h

đ&#x;”˛

mĹĄ

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Doslej ste se slepili, da vaĹĄ Ĺživljenjski slog ni tako slab, da bi ĹĄkodili sami sebi. Sedaj boste spoznali, da se je Ä?as, v katerem vam je telo ĹĄe odpuĹĄÄ?alo grehe, mimo. Ne bo lahko, bo pa nujno, da upoĹĄtevate vsa navodila. In kar je nujno, je treba izpeljati.

ZaÄ?nite takoj, vse preveÄ?krat doslej je vse padlo v vodo, ker ste prelagali na jutri.

Bodite trmasti in odloÄ?ni. Tokrat se bo res splaÄ?alo, saj je vaĹĄe telo najveÄ?, kar imate. Tudi Ä?as, ki ga imate vedno premalo, si boste morali znati vzeti. Tokrat le zase in za aktivnosti, ki vas bodo spravile v formo.

Tako telesno kot duĹĄevno. Notranji mir vam bo ruĹĄil partner, saj ĹĄe vedno ne bosta na isti valovni dolĹžini.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Ĺ˝e zdavnaj ste se nauÄ?ili, da v Ĺživljenju nikoli ne smete Ä?akati na druge. Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. In v teh dneh boste naredili veliko koristnih stvari in se ob tem celo zabavali. SpoÄ?ili si boste, razmislili, poÄ?istili z zamerami in gledali le ĹĄe naprej. Pri tem vam bo partner v veliko pomoÄ?. Spet boste ugotavljali, kakĹĄno sreÄ?o imate, ker vas obkroĹžajo ljudje, ki vas imajo resniÄ?no radi. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. Sploh, ker vas Ä?aka ĹĄe nekaj poslovnih preizkusov, ki ne bodo lahki. Prvi vas Ä?aka takoj po prvomajskih praznikih.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V teh dneh boste pogreĹĄali druĹžbo, saj bodo ĹĄtevilni od vam dragih oseb drugje kot vi. ViĹĄek Ä?asa lahko izkoristite tudi zato, da pospravite po omarah, uradnih dokumentih in ĹĄkatlah, kar odlaĹĄate Ĺže nekaj mesecev. ÄŒe boste opravili temeljito spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje doma, boste laĹžje obraÄ?unali s preteklostjo in vsem, kar vas trenutno najbolj mori. Pri tem boste sicer obudili ĹĄtevilne spomine. To, da se boste zaÄ?eli zavedati, kako hitro minevajo leta, tokrat ne bo slabo. V sluĹžbi pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj poÄ?nete. Zdravje bo ĹĄe naprej obÄ?utljivo, zato pazite nase. Tudi tako, da ne pustite veÄ?, da vas iz tira vrĹžejo ljudje, ki vas Ä?ustveno izÄ?rpavajo.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ÄŒe Ĺželite, da se vam uresniÄ?i najveÄ?ja Ĺželja letoĹĄnjega leta, ne bo dovolj le nekajdnevna aktivnost, za katero boste imeli med prazniki dovolj Ä?asa. Poskrbeti boste morali, da v prihodnje Ĺživite drugaÄ?e, kot ste doslej. Vse kaĹže, da ste Ĺže na dobri poti, saj ste znani po tem, da naredite, kar obljubite. Sebi in drugim. Dogodki naslednjih dni bodo poskrbeli, da se bosta s partnerjem spet zbliĹžala. Veliko veÄ? kot v prvih mesecih leta bosta sama, zato bodo tudi vajini naÄ?rti bolj intimni. Tu in tam bo ĹĄe poÄ?ilo, saj vajina pogleda na prihodnost nista enaka. Oba sta malo naveliÄ?ana in premalo potrpeĹžljiva. Kar boste v vaĹĄo zvezo vloĹžili med prazniki, se bo obrestovalo ĹĄe dolgo.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Letos ste tudi vi med tistimi, ki vas je ujela pomladanska utrujenost. Ta bo posledica obilice dela v zimskih mesecih, zato lahko reÄ?emo, da prihaja za vami. Ĺ e dobro, da je pred vami nekaj prostih dni, saj takega tempa ne bi veÄ? dolgo zdrĹžali. Poskrbite za popoln odklop, Ä?e se le da, se za nekaj dni odrecite vsem elektronskim napravam.

Ne imejte slabe vesti, Ä?e boste le poleĹžavali, klepetali, kaj dobrega pojedli in popili. Vse to namreÄ? nujno potrebujete. ÄŒe boste vse to poÄ?eli daleÄ? od doma, bo ĹĄe bolj zaleglo. Partner vas bo potreboval, saj ga bo neÄ?esa zelo strah. Kot vedno boste tukaj zanj, v vas bo naĹĄel najveÄ?jega opornika in tolaĹžnika.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

ÄŒestitamo vam ob 1. maju, ÄŒestitamo vam ob 1. maju, ÄŒestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. prazniku dela. ÄŒestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si BSH dela.

HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje prazniku BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si T R A D I C I JBSH A HiĹĄni K aparati A K Od.o.o.

V ONazarje S T T R A D I C I J A www.bsh-group.si K A K O V O S T T R A D I C I J A T R A D I C I J A

K A K O V O S T

www.bsh-group.si

I N O V A C I J E I N O V A C I J E K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E N A Z A R J E I N O V A C I J E

N A Z A R J E

Na videz vam bo vse ĹĄlo kot po maslu, sreÄ?ni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja, ki Ĺžal ne morejo obroditi veliko dobrega. ÄŒe boste znali razmiĹĄljati bolj pozitivno, bo Ĺže v kratkem vse veliko lepĹĄe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje. Ĺ˝al boste zmedeni tudi med prazniki. Misli vam bodo uhajale k delu in sluĹžbi, kjer je trenutno najveÄ?ji vzrok za vaĹĄe strahove. ManjĹĄa skrb, povezana z vaĹĄim zdravjem, pa bo kmalu odpadla. To bo vaĹĄa prva mala zmaga. Partner vas bo podprl, tudi Ä?e se odloÄ?ite za zelo tvegano pot v prihodnost. Verjemite vase!

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Poslovna situacija bo od vas zahtevala polno angaĹžiranost. Veselite se praznikov, saj Ä?utite, da morate umiriti misli. V zadnjem Ä?ase ste namreÄ? doĹživeli veliko novega, marsikaj pa je krepko streslo tudi vaĹĄe telo. Zato na polno uĹžijte proste dni, Ä?e se le da v veÄ?ji druĹžbi. Sploh, ker dobro veste, da vas Ä?aka tudi zelo delaven mesec maj.

Tudi v prostih dneh boste veliko razmiĹĄljali in naÄ?rtovali. Ker radi to, kar obljubite, tudi izpeljete, boste zelo zadrĹžani, ko vas bo znanec prosil za veliko uslugo. Dobro pretehtajte vse vidike, preden reÄ?ete ja.

Na prvo mesto tokrat postavite sebe. Ne bo vam lahko, bo pa nujno. Dobrota je namreÄ? ĹĄe vedno sirota.

N A Z A R J E

Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. aprila

06.05 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.05 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.55 09.40 10.15 11.20 14.20 14.55 16.00 18.10 18.40 19.00 19.15 19.30 20.00 20.55 21.30 23.40 00.40 01.55 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 08.05 08.20 08.35 09.35 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.35 2.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00 11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Beg možganov in rok Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Hiša evropske unije Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film, Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Zlatko Zakladko: Jezerko iz Cerkniškega jezera Slovenski vodni krog: Reka Reka, dok nan.

Na lepše Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Forenziki železne dobe, dok. film Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: Grom Judo: EP, prenos iz Tel Aviva Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Vila Mila, ris. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvinska preizkušnja, dok. ser.

Avtomobilnost Leto nasilja, am. film Slovenska jazz scena: Petar Ugrin: Samo muzika, Big band RTV Slovenija in Lojze Krajnčan, glasbeno-dokumentarna odd.

Glasbeni spoti Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Gospodična Žuža, risanka Maša in medved, risanka Grozni Gašper, risanka Peter Pan, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 1. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 128. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 164. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 25. del Usodno vino, 2. sez., 19. del Jaz sem Luna, 2. sez., 39. del Padli angel, 1. sez., 129. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 26. del Resnične ljubezni, 1. sez., 165. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 39. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 9. del Brez sledu, 5. sez., 15. del Downton Abbey, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur Nessy Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2565. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, ans. Vagabundi Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

26. aprila 2018

Sobota,

27. aprila

06.20 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, izbor 09.15 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, posnetek 10.15 Ko mislim nate: Jurij Reja – samospevi Rada Simonitija 10.50 Vem!, kviz 11.40 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Dolina miru, slov. film 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris.

18.15 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik,dnevnikov izbor, šport, vreme 20.00 Glasbeni pozdrav 21.25 Med valovi 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Rdeča reka, am. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.50 09.45 10.00 10.45 11.25 11.55 12.30 13.30 15.10 15.50 18.25 20.05 21.50 22.35 23.05 00.00 00.40 01.55 03.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.15 08.40 09.05 09.20 10.15 10.45 11.40 11.55 12.50 13.05 14.06 15.10 16.15 17.10 18.55 18.58 20.00 21.00 22.25 22.30 0.10 2.05

08.25 08.55 09.00 09.20 09.50 09.55 11.10 11.35 12.00 15.30 15.55 16.25 16.50 16.55 17.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.45 22.45 00.25 00.50

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Maček Muri, kratki anim. film Maček Muri, kratki anim. film Med odmorom, avstral. nan.

Nabriti detektivi, otroška nan.

Mulčki, ris.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Prisluhnimo tišini O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk Migaj raje z nami Hokej na ledu - SP skupine I. A: Kazahstan : Slovenija, prenos iz Budimpešte Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva Grace Monaška, kopr. film Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje Nocoj v Palladiumu, 8/8 Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP skupine I. A: Kazahstan : Slovenija, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Pod košem , risanka Heidi (Heidi), risanka TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 129. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 165. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 26. del Usodno vino, 2. sez., 20. del Jaz sem Luna, 2. sez., 40. del Padli angel, 1. sez., 130. del Krudovi, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 40. del MasterChef Slovenija Eurojackpot Ljubezen med selitvami, ameriški film Sprehod v oblakih, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dotiki gora: Čelo nad Drago Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Napovedujemo Naj viža, ans. Vagabundi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade?

2566. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Etiopija Videospot dneva Ana Frank, zgodba za sedanjost Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur Nessy Večer z Banovški, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

28. aprila

06.25 07.00 07.15 07.40 08.05 08.20 08.40 08.50 09.15 09.20 10.05 10.25 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.55 14.25 14.55 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 21.15 21.55 23.00 23.25 01.30 01.55 02.20 3.15

06.30 07.00 09.30 10.10 10.55 12.00 12.35 12.55 13.45 14.10 15.00 15.50 18.15 20.00 21.40 22.40 23.15 00.30 01.35 03.35

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.40 09.10 09.35 10.00 10.30 11.30 11.45 12.45 13.45 14.00 15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.10 0.15 2.35

Dnevnikov izbor Srečo kuha Cmok: Tista o soli Leonardo, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Studio kriškraš: Gremo z vlakom!

Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, mlad. nad.

Mulčki, ris.

Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Zaljubljenost Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mateja Svet Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil Beseda na A, brit. nad.

Poročila ob petih, šport, vreme Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Kalimero, ris. Živalski čira čara, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Zapuščina, danska nad.

Poročila, šport, vreme (M)učenec, ruski film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Med valovi Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dok. nan.

Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret Čarokuhinja pri atu: Ukrajina Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

10 domačih Zackovo čarovniško popotovanje Japonska kuhinja, jap. nan..

Glasbeni svet Andréja Rieuja: Viva Mexico!

Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Italija, prenos iz Budimpešte Košarka: liga za prvaka - 12. kolo, Sixt Primorska : Petrol Olimpija, vključitev v prenos iz Kopra Umori na podeželju, brit. nan.

Televizijski klub Pot na SP v nogometu Judo: EP, posnetek iz Tel Aviva Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Italija, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 36. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 37. del Jaz sem Luna, 2. sez., 38. del TV prodaja Ljubezen med selitvami, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Zaobljuba ljubezni, ameriški film Bralec, ameriški film Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Etiopija 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, Ans. Vagabundi, Peklenski muzikantje, Okajeni muzikanti 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (230) 18.20 Čas za nas, tabornike 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2567. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 22.00 Napovedujemo 22.05 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 23.15 Jutranji pogovori 00.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.45 Videostrani, obvestila

29. aprila

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 08.55 09.05 09.20 09.45 09.55 10.05 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.50 17.00 17.20 18.20 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.25 22.45 23.10

23.55 00.30 01.25

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, otroška nan.

Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Glasbeni pozdrav Strel v temi, ameriški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Velika imena malega ekrana Miki Muster Martin Krpan, kratki anim. film In to je vse!, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Z Mišo...

Zgani se, prepleši življenje!, dok. film Poročila, šport, vreme Za lahko noč - svetovni dan plesa: L. van Beethoven – M. Šparemblek: Pastoralna simfonija, Balet SNG opera in balet Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dok. nan.

07.40 Glasbena matineja 07.40 Papirniški pihalni orkester Vevče, dirigent Marjan Stropnik 08.05 Vesna Velušček, Simfonični orkester RTV Slovenija in David de Villiers 08.50 Koda, izob. odd.

09.40 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

10.20 Slastna kuhinja 10.55 Japonska kuhinja, jap. nan.

11.50 Svetovni popotnik: Delhi in Agra 13.00 Boris, Milena, Radko, TV-priredba gled. predstave SNG Drama Ljubljana 15.10 Zvezdana 16.10 Glasbeni svet Andréja Rieuja 16.55 Hišica v preriji, am. nad.

17.55 Kako nastane človek, dok. ser.

18.55 Z glasbo in s plesom 18.55 Aldo Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič) 19.25 M. Kozina: Na svoji zemlji (Simfoniki RTVS in Anton Nanut) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivna zgodovina pletenja, dok. odd.

20.50 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.20 Ambienti 21.50 Avtomobilnost 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Bučke, izmišljene novice 23.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.35 09.00 09.25 09.50 10.50 11.05 12.10 12.25 14.10 16.10 17.10 18.20 18.55 18.58 20.00 21.30 23.25 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 39. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 40. del TV prodaja Opičji pomočnik, ameriški film Zaobljuba ljubezni, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Hipnoza: Dobra zabava Vse moje bivše, ameriški film Zamenjan, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Ustvarjalne iskrice (238) 09.55 Napovedujemo 10.00 2566. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2567. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 11.30 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 12.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. del 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo Šport in šola?

18.25 Videospot dneva 18.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Vagabundi, Peklenski muzikantje, Okajeni muzikanti 21.15 Napovedujemo 21.20 Ana Frank, zgodba za sedanjost 22.00 Jutranji pogovori 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

Sreda,

05.50 Kultura, odmevi 06.30 Promenadni koncert: Laška pihalna godba 07.00 Dobro jutro, izbor 09.15 Glasbeni pozdrav 10.45 Vem!, kviz 11.20 Martin Krpan, kratki anim. film 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Odvratne rime, ris.

17.55 Novice 18.00 Maček Muri, kratki anim. film 18.05 Žvenkci: Vrtinček, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Mladi Karl Marx, kopr. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Dobri stari časi, dok. feljton 22.50 Spomini, dok. odd.

00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.50 Info-kanal

06.40 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, izbor 08.15 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja 11.50 Opus: 30 let Imaga Sloveniae 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Z Mišo...

14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Odvratne rime, ris. film 17.55 Novice 18.00 Maček Muri, kratki anim. film 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris.

18.10 Mimi in Liza, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, slov. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Moč in nemoč slovenskega liberalizma, dok. odd.

23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.00 Info-kanal

30. aprila

06.10 06.25 07.00 10.15 10.50 11.20 12.10 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.40 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.25 08.50 09.45 10.10 11.15 12.10 12.40 13.15 14.00 15.10 16.00 16.45 17.50 20.00 20.55 21.45 22.40 00.30 02.05

06.00 07.00 07.01 07.25 07.30 07.55 08.00 08.05 08.15 08.40 09.05 09.20 09.35 10.30 11.00 11.55 12.10 13.55 14.10 15.15 16.15 17.10 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.30 2.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, izbor Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Ste še pokonci?

Kultura na javni RTV S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc (P.I. Čajkovski: Evgenij Onjegin) Zlata dekleta, am. hum. nan.,15/25 Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares: Skate rampa in grafiti, dok.ser.

Novice Young Village Folk Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Opus: 30 let Imaga Sloveniae Glasbeni večer: Nordijsko tiho hrepenenje - Mate Bekavac, solisti in komorni orkester, posnetek iz SNG Drama Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Med odmorom, otroška nan.

Nabriti detektivi, otroška nan.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Hišica v preriji, am. nad.

Skodelica kave, dok. film Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča Aldo Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič) Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, svet. odd. TV Maribor Tiha zmaga, dok. portret Košarka: liga za prvaka - 13. kolo, Ilirija : Krka, prenos iz Ljubljane Svetovni popotnik: Sveti kraji Oproščen, norveška nad.

Broadchurch, brit. nad.

Odločitev je naša, am. dok. odd.

Košarka: liga za prvaka - 13. kolo, Ilirija : Krka, posnetek iz Ljubljane Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Heidi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 2. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 130. del TV prodaja Krudovi, ameriški film TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 21. del Jaz sem Luna, 2. sez., 41. del Padli angel, 1. sez., 131. del Shrek 2, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 41. del Moja boš, 2. sez., 6. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 10. del Brez sledu, 5. sez., 16. del Downton Abbey, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2567. VTV magazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur Nessy 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 21.30 Ana Frank, zgodba za sedanjost 22.15 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 23.25 Napovedujemo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

1. maja

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.25 08.50 09.50 10.15 12.00

14.10 15.35 16.30 17.20 19.00 19.30 20.00 21.00 22.55 01.00 02.00

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.35 08.00 08.05 08.10 08.20 08.45 09.10 09.25 09.40 10.35 11.05 12.00 12.15 13.55 14.10 15.15 16.15 17.10 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.55 1.00 2.05

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Zverjasec, ris.

Med odmorom, otroška nan.

Nabriti detektivi, otroška nan.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Rdeča raketa, mlad. film Koncert iz Pariza : Francoski državni orkester in Valerij Gergijev (Diana Damrau, Nadine Sierra Gauthier Capuçon, Natalie Dessay…)

Kdo bi vedel, zabavni kviz Hišica v preriji, am. nad.

Pišem, da rešim samega sebe: portret Florjana Lipuša Ko letijo vrane, kopr. film Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Ukrotitev čakalne vrste, dok. odd.

Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta Ponos, angleški film Mejniki zvoka, dok. ser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 3. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 131. del TV prodaja Shrek 2, ameriški film TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 22. del Jaz sem Luna, 2. sez., 42. del Padli angel, 1. sez., 132. del Shrek tretji, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 42. del Moja boš, 2. sez., 7. del Preverjeno Brez sledu, 5. sez., 17. del Downton Abbey, 5. sez., 4. del Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 1. del Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, sprehod po vzorčnem mestu 09.40 Napovedujemo 09.45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.15 1. dan radiodifuznih medije, posnetek 11.45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 2. dela 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Jaka in čebelice 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis 21.00 Koncert skupine The Plut family 22.35 Popotniške razglednice, Lepote Slovenije v štirih letnih časih 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videostrani, obvestila

2. maja

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.25 08.45 09.45 10.00 10.25 11.10 12.15 12.45 13.30 15.20 16.15 17.00 18.00 19.20 19.50 20.00 20.50 21.50 22.20 23.25

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 08.00 08.05 08.10 08.20 08.45 09.10 09.25 09.40 10.35 11.05 12.00 12.15 13.55 14.10 15.15 16.15 17.10 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 0.10 1.05 2.05

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Glavo pokonci!, ris.

Lisička, ris.

November, ris.

Tiger, ris. Čas za netopirje, ris.

Med odmorom, otroška nan.

Nabriti detektivi, otroška nan.

Leon in Jan - mlada kmetovalca, kratkidok. film iz Slovenije Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Lučka, odd. TV Lendava Hišica v preriji, am. nad.

10 domačih Melodije morja in sonca spremljevalni program Kandidatka in šofer, slov. TV-film Velika imena malega ekrana Miki Muster Ambienti Hišica v preriji, am. nad.

Deček in svet, brazilski film Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, glasbena dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, ameriška nad.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 4. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 132. del TV prodaja Shrek tretji, ameriški film TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 23. del Jaz sem Luna, 2. sez., 43. del Padli angel, 1. sez., 133. del Shrek za vedno, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 43. del Moja boš, 2. sez., 8. del Anina provizija, slovenski film Brez sledu, 5. sez., 18. del Downton Abbey, 5. sez., 5. del Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Pazi, klop!

09.40 Napovedujemo 09.45 Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Koncert skupine The Plut family 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (240), Okvir za sliko 18.15 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 21.00 Napovedujemo 21.05 Pop corn, Alya, Stray train, Žiga Deršek 22.05 Kmetijski razgledi 22.35 Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 25

prikazuje moĹžnosti, ki jih je odpiSAMARY, CATHERINE: analiza ralo jugoslovansko samoupravljanje, pri Ä?emer tematizira tudi njegove meje.

Komunizem v gibanju: ZBORNIK simpozija zgodovinski pomen v spomin dr. Milanu jugoslovanskega Ževartu samoupravljanja Do – Domoznanski oddelek /

Čo – Čitalnica / 33 - Gospodarstvo

94"19" - Zgodovina 20. stoletja

Catherine Samary je politiÄ?na teoretiÄ?arka, predavateljica na UniversitĂŠ Paris-Dauphine, njeno raziskovanje je namenjeno teoriji in praksi socializma, demokraciji in globalizaciji, desetletja pa prouÄ?uje socialistiÄ?ni eksperiment v nekdanji Jugoslaviji.

Na vpraĹĄanje, zakaj se leta ĹĄe zmerom

V zborniku so zbrani prispevki, ki so bili pred dvema letoma predstavljeni na simpoziju v spomin na dr. Milana Ĺ˝evarta, prvega znanstvenega zgodovinarja iz naĹĄe doline, ki je bil med drugim zaÄ?etnik znanstvenega prouÄ?evanja preteklosti Ĺ aleĹĄke doline. Ob Ä?lankih, ki predstavijo delo in osebnost Milana Ĺ˝evarta, veÄ?ina preostalih prispevkov z razliÄ?nih vidikov obravnava drugo svetovno vojno, predvsem v Ĺ aleĹĄki dolini. Med drugimi so izbrani primerki individualnih in kolektivnih spominov na vojno v Ĺ entilju pri Velenju, raziskava o Ĺžrtvah druge svetovne vojne v Ĺ aleĹĄki

MeĹĄalnica24, drugi dogodek v sklopu open-decks veÄ?erov

VELENJE ÄŒetrtek, 26. april

Sobota, 28. april

8.30

9.00

Visoka ĹĄola za varstvo okolja, Trg mladosti 7 Delavnica samopregledovanja dojk, mod in koĹže

KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig za vse ljubitelje knjig 21.00 eMCe plac Panka nam manka: Diareja Eksploziv, Cener, MRĹ in Cestnik

Nedelja, 29. april 7.00

10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Kdaj pri vzgoji uporabiti ignoriranje 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert uÄ?encev, dijakov in uÄ?iteljev aktiva za pihala Glasbene ĹĄole Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave: TomaĹž Lunder (1955-2016) 20.30 Max klub Velenje Lovro Ravbar: Get On Board, 7. koncert v okviru Max klub jazz festivala 2018

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 13.00 Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za vsakogar 17.00 Velenjski grad MaĹĄa v grajski kapeli

Ponedeljek, 30. april 21.00 PlaĹža MiaMia Kresovanje na Velenjski plaĹži z Grupo Vigor

Torek, 1. maj 11.00 GraĹĄka Gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e Tradicionalno prvomajsko sreÄ?anje na GraĹĄki Gori

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 26. 4., BiotrĹžnica • Petek, 27. 4., od 14.00 naprej, kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29. 4. ,od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Medvedek zobozdravnik • Razstava – Domen Slana – Stoli, do

đ&#x;”˛

DVIGNI SIDRO

THELMA

Elias og Storegaps Hemmelighet Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 74 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Simen Alsvik, Will Ashurst Petek, 27. 4., ob 18.00 Sobota, 28. 4., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 29. 4., ob 16.00 – otroťka matineja

DomiĹĄljijski triler, 116 minut (NorveĹĄka, Ĺ vedska, Danska, Francija) ReĹžija: Joachim Trier Igrajo: Lili Harboe, Kaya Wilkins, Henrik Rafaelsen, Ellen Dorrit Petersen, Ludvig Algeback Petek, 27. 4., ob 18.30 Sobota, 28. 4., ob 20.30 oboje v mali dvorani

Komunalno podjetje Velenje

• • •

Silvo Grmovťek • •

10. maja • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 29.4.2018 na osrednjem prostoru – O radovednem gumbku, ki si je Ĺželel v svet, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna . • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite.

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pogovor v angleĹĄkem jeziku 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Petek, 27. april 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 26. april 19.00 Prireditveni prostor MC Proslava v poÄ?astitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage)

Petek, 27. april Izlet PD Ĺ martno bo Paki na otok KRK – prijave na izlet pri Ä?lanih druĹĄtva

Sreda, 2. maj 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U17) – NK Šmartno 1928 : NK Norka Jarenina 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U19) – NK Šmartno 1928 : NK Norka Jarenina

Lunine mene

Ponedeljek, 30. april 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir X

10.00 Ĺ portni park Ĺ entilj Katarinin sejem 17.00 Mladinski center Velenje

dolini, prispevek o primerjavi okupacije in odpora v Ĺ aleĹĄki in Mislinjski dolini in Ä?lanek o novih dejstvih, ki osvetljujejo vojaĹĄke dogodke v Ĺ aleĹĄki dolini ob koncu vojne maja 1945. V zborniku sta ĹĄe dva prispevka, ki se ne navezujeta na omenjena tematska bloka. Prvi predstavi uspeĹĄno prizadevanje VelenjÄ?ana dr. Karla VerstovĹĄka za preoblikovanje ĹĄolstva in ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani neposredno po koncu prve svetovne vojne. Drugi pa tematizira poglede slovenskih marksistov na vlogo generala Rudolfa Maistra pri reĹĄevanju slovenske severne meje.

Simpozij je pripravil Muzej Velenje, ki je tudi izdal omenjeni zbornik.

21.00 eMCe plac Sound Arson 8.3: Sooma (CH), Hog Meets Frog (A)

Torek, 1. maj

Petek, 27. april

(ali ponovno) zanimamo za jugoslovansko samoupravno socialistiÄ?no izkuĹĄnjo, si avtorica Ĺže v uvodu odgovori, Âťda doseĹžkom samoupravljanja ni para v zgodovini in iz njih se lahko nauÄ?imo marsiÄ?esa dragocenega za sedanje bojeÂŤ. Odgovor na kritike, ki imajo razliÄ?ne razlage za neuspeh samoupravljanja, je uspeĹĄnost jugoslovanskega gospodarstva do zaÄ?etka sedemdesetih let 20. stoletja (letna rast produktivnosti je bila s 4,7 % verjetno najviĹĄja na svetu), enako pa velja tudi za relativne indikatorje osnovne blaginje prebivalstva (v Jugoslaviji so bili veliko viĹĄji kot v kapitalistiÄ?nih drĹžavah, vkljuÄ?no z drĹžavami blaginje). Gospodarski uspeh jugoslovanskega samoupravljanja z omejenim rokom trajanja je le delni odgovor na vpraĹĄanje o njegovem zgodovinskem pomenu.

Avtorica se tega vpraĹĄanja loti celovito, pri Ä?emer raziskuje vpliv politiÄ?nih odloÄ?itev in pravne ureditve na protislovja druĹžbenih in gospodarskih procesov v povojni Jugoslaviji, vkljuÄ?no s tem, kako je zaÄ?etnim uspehom sledil zlom. SocioloĹĄka in gospodarska

25

PRIREDITVE

26. aprila 2018

Odhod iz AP Šoťtanj Kropa – Jamnik (Planinsko druťtvo Šoťtanj)

Nedelja, 29. 4., ob 19.00 – mala dvor.

Ĺ˝ELJA PO MAĹ ÄŒEVANJU Death Wish, akcijska kriminalka, 107 minut (ZDA). ReĹžija: Eli Roth Igrajo: Bruce Willis, Vincent D'Onofrio, Elisabeth Shue Petek, 27. 4., ob 19.30 Sobota, 28. 4., ob 18.00

30. april, ob 2:58, polna

IZTREBLJEVALEC 2049 Blade Runner 2049, ZF akcijski film, 163 minut (ZDA) ReĹžija: Denis Villeneuve Igrajo: Ryan Gosling, Harrison Ford, Ana de Armas, Sylvia Hoeks, Robin Wright, Jared Leto Nedelja, 29. 4., ob 20.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

luna - ĹĄÄ?ip

TAXI 5 Akcijska komedija, 95 minut (Francija) ReĹžija: Franck Gastambide Igrajo: Franck Gastambide, Malik Bentalha, Bernard Farcy Petek, 27. 4., ob 21.30 Sobota, 28. 4., ob 20.15 Nedelja, 29. 4., ob 18.00

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Vodnikova 1, Velenje

www.lekarna-velenje.si

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, TrebuĹĄa Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ÄŒestitamo za bliĹžajoÄ?e praznike.

KoĹĄarica prijaznih ljudi

:)

trgovina

USTVARJAMO ZELENO ENERGIJO. Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije

Kersnikova 13, Velenje T 03 620 94 00 M 041 260 670 www.scr.si

Prijetne prvomajske praznike!

VSE ZA

VRT

1,7 km

VSE ZA

(03) 891 91 40

DOSTAVIMO TUDI NA DOM

Naš čas, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

26. aprila 2018

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE Trgovina Osmica,

PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Zdravniški nasveti, gostja: Lucija Gabršček Parežnik, dr. med., specialistka interne medicine.

Tema: Obravnava bolnikov v intenzivni enoti bolnišnice.

Trgovina Osmica,

PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Čestitamo za praznik dela!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 7. maja 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

POLAK MARIJANA, s. p., Koroška cesta 44, Velenje, T 587 50 00

Delovni čas: pon., čet.: 8.–17. h, tor., sre., pet.: 8.–15. h, sobota zaprto

DOLGOLETNE

BOGATA IZBIRA SADIK BALKONSKEGA CVETJA IN VRTNIH SADIK

IZKUŠNJE

Čestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela.

BRŠLJANKE, PELARGONIJE, SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA ...

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC

A BRAND OF

IMMOFINANZ

STOP SHOP Velenje NAKUPOVALNI PARK

VR 46 E VILLAGER

ZALIVALKA, 10L

4,30 €

279,99 €

Nabor najemnikov objekta: Müller, Takko, Deichmann, Pikapolonica, Mana, Hiša Daril, bar Orange Kontakt: email kr@m2.co.at in telefon 01 428 8883 Splet: stop-shop.com/sl/si/velenje

stop-shop.com

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 29. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 30. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 1. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 2. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 16. do 22. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 16. do 22. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

ODDAMO prostor na parkirišču za namen promocij!

PETEK, 27. aprila

Čestitamo za 1. maj - praznik dela!

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Partizanska cesta 10a Velenje

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. aprila

• Plinske jeklenke

KEMIČNO ČIŠČENJE

ČETRTEK, 26. aprila

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 16. do 22. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

26. aprila 2018

mali OGLASI IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEM zemljo za vrt, pribl. 2 kubika.

Gsm: O41 692 995 IĹ ÄŒEMO gospoda, ki bi bil pripravljen kositi travo nekajkrat v letu s koso na nitko. GSM: 041 969 210.

NEPREMIÄŒNINE MANJĹ O hiĹĄo, z gradbeno parcelo, na odliÄ?ni lokaciji, KoroĹĄka 37 v Velenju, prodam. KoÄ?evar, Gsm: 041 954 089

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, uleĹžan hlevski gnoj z dostavo, prodam.

Gsm: 041 687 371.

DOMA vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocvetne vrtnice in ciprese (thuja smaragd – razliÄ?nih velikosti), prodam. BevÄ?e pri DolinĹĄku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106

RAZNO KOSILNICO bobnasto Pottinger 170, TRAÄŒNI OBRAÄŒALNIK Favorit 220 in TRAKTOR IMT 533, prodam. Info: 03 5893 578.

NOVO bencinsko kosilnico z nitko IKRA BF 43, 2-taktni motor 1,25 KW/43 m3, zraÄ?no hlajenje, el. vĹžig, ĹĄirina reza 43/25 cm (nit/noĹž), priloĹžen nosilni pas. Cena po dog. Gsm: 051 301 641

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure.

Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 Ĺ KROPILNICA – samokolnica, za vinograd in sadovnjak, in Ĺžganje prodam. Gsm: 051 388 874 SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Ĺ˝IVALI NESNICE,rjave, grahaste, Ä?rne in peteline, cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 29.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

TELICE sivo-rjave, teĹžke od 60 do 150 kg, prodam. Info: 03 5893 578.

JAGENÄŒKI za zakol ali nadaljno rejo prodam. Gsm: 031 542 798.

BURSKE KOZE za zakol ali nadaljno rejo, 4 kom ugodno prodam. Cena 30,00 â‚Ź. Gsm: 031 838 388.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

Tel. ĹĄt. 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to ĹĄtevilko pokliÄ?ite samo v nujnih primerih, ko je ogroĹženo Ĺživljenje. Za reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

27.4. do 29. 4. 2018 – Matej Strahovnik, dr. dent. med.; 1.5. do 2.5.

Robert Kralj, dr. dent. med.

LEKARNA VELENJE

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹž. praznikih je kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VET. POSTAJA

od 27. 4. do 3. 5.

- 27. aprila je dan upora proti okupatorju; leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni zaÄ?etek upora slovenskega naroda proti okupatorju; - 27. aprila 1928 se je v BirĹĄah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Alojz ZavolovĹĄek; umrl je 29. junija leta 2017; - predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in Ä?lan izvrĹĄnega biroja predsedstva CK ZKJ in Ä?lan sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki prosla-

vi Ĺ tajerska in KoroĹĄka v revoluciji; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 30. aprila 1939 se je rodil Toni Rehar, doma iz Ĺ oĹĄtanja, ki je zelo znan kot uspeĹĄen komentator razliÄ?nih ĹĄportnih in ostalih prireditev; - 30. aprila 1969 je zapeljal zadnji vlak na ĹželezniĹĄki progi Velenje–Dravograd, ker so progo ukinili in odstranili tirnice in pragove; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na Ĺžrtve demonstracij v Chichagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; v Velenju so delavci Ĺže v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prosti dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zato, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poroÄ?ilo o praznovanju

Ruda StrmÄ?nik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroĹĄkega in Ĺženskega dela ter uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja; prvo ohranjeno poroÄ?ilo o praznovanju 1. maja v Ĺ oĹĄtanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohiĹĄtva; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v vasi Gorenje ustanovilo obrtno

delavnico in priÄ?elo s kljuÄ?avniÄ?arskimi, kovaĹĄkimi in obrtnimi deli; iz te delavnice se je razvilo danes eno najveÄ?jih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 1. maja 1944 se je v PleĹĄivcu pri Velenju rodil Rudi StrmÄ?nik, ki je umrl 29. maja leta 2010; Ruda StrmÄ?nik je bil namreÄ? prava etnografska posebnost, saj je kuhal oglje, cepil ĹĄikle, delal snope, grablje, koĹĄe, vedra, bil je mesar, natakar, ĹželezniÄ?arski sprevodnik, lajnar, Bedanec itd.; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v VarĹĄavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspeĹĄno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Ĺ kalskem jezeru; - 3. maja 1935 se je v Vojniku rodil zborovodja in glasbenik Ciril VertaÄ?nik Cic, ki od leta 1976 Ĺživi in dela v Velenju. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

med vami

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • • •

ROGLŠEK MARIJA, roj. 1922, Šoťtanj, Zavodnje 25 DVORNIK ANGELA, roj, 1924, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 103 VOGRINC JOŽEF, roj. 1930, Šoťtanj, Cesta talcev 2B

ZAHVALA

Super priloŞnost – dodatno zniŞana cena – ne zamudite!

PRODAMO - PODKRAJ PRI VELENJU: hiĹĄa, samostojna, adaptirana, 182 m2, samostojna, adaptirana, l. 2010, 1.184 m2 zemljiĹĄÄ?a, na sonÄ?ni dominantni legi s Ä?udovitim razgledom na okoliĹĄke gozdove. HiĹĄa v treh etaĹžah v pritliÄ?ju obsega 2 garaĹži, shrambo, toplotno podpostajo (toplovod) in WC. V nadstropju so 4 sobe, kuhinja ter kopalnica. Mansarda ĹĄe ni urejena in jo je mogoÄ?e urediti po lastnih Ĺželjah in potrebah. HiĹĄa je obnovljena (okna, vrata, streha ...) in takoj vseljiva. Idealno za druĹžino, ki si Ĺželi uiti mestnemu vrveĹžu in vseeno ostati v bliĹžini mesta (5 minut do centra). EI v izdelavi. Cena: 145.000 â‚Ź

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 12. aprila 2018, so: Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj (majica); Ana PavĹĄek, Ĺ alek 81, 3320 Velenje (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL Ĺ ALEK

Nagrajenci kriĹžanke ÂťAvto Shop PodgorĹĄekÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 12. aprila 2018, so: Danilo Mohorko, Truberjeva 12, 3320 Velenje; Franc Ĺ teharnik, Gaberke 271, 3325 Ĺ oĹĄtanj; Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Ĺ oĹĄtanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev gesla: MARJAN PODGORĹ EK

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske poĹĄte ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

13. 3. 1930 – 17. 4. 2018

Za delo tvojih pridnih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in nate veÄ?ni drag spomin.

Ob boleÄ?i izgubi ljubega moĹža, oÄ?eta in starega oÄ?eta se iskreno zahvaljujemo za izraze soĹžalja, sveÄ?e in cvetje. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred, govornici, ki je tako lepo opisala njegovo Ĺživljenjsko pot, pevcem, Ä?ebelarjem ÄŒebelarske druĹžine Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, njegovim sodelavcem v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, vsem sosedom in vsem ostalim, ki so bili dobri z naĹĄim JoĹžetom.

Vsi njegovi

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

V SPOMIN

IZTOKU WEINDORFERJU 1974 – 1988

Rad bi poiskal mlade stopinje, mlade korake in svoja mlada leta, da bi naĹĄel sebe, svojo bit, svoj izvir in svojo neskaljeno otroĹĄko srce!

(Anton FilipiÄ?)

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

JOŽEF VOGRINC

V SPOMIN 29. aprila mineva 20 let, odkar nas je zapustila

22. aprila je minilo 30 let, kar je mnogo prezgodaj, a za vedno prenehalo biti Tvoje neskaljeno otroĹĄko srce. Minilo je Ĺže mnogo let, kar Te ni, toda v naĹĄih srcih si in boĹĄ ostal za vedno!

VIKTORIJA KREGAR

Hvala vsem, ki se spomnite nanj.

TeĹžko je pozabiti Ä?loveka, ki ti je drag, ĹĄe teĹžje je izgubiti ga za vedno, a najteĹžje je nauÄ?iti se Ĺživeti brez njega.

Vsem iskrena hvala za vsak podarjen cvet in luÄ?ko v spomin.

Vsi njegovi

Iz Rudarske 2 d v Velenju

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 26. 4. 2018, barve: CMYK, stran 28

BISERI maturantskega plesa

Dobili smo letoĹĄnji biserni par Akcija Biseri maturantskega plesa 2018 sklenjena z razglasitvijo rezultatov glasovanja in strokovnega izbora – Prijetno druĹženje zakljuÄ?ili ob osveĹžilni torti Vse lepe stvari enkrat pridejo h koncu. Kakor se velenjskim maturantkam in maturantom iztekajo srednjeĹĄolska leta, se je nam iztekla letoĹĄnja akcija Biseri maturantskega plesa, ki smo jo priredili v sodelovanju z modnima oblikovalkama Petro Meh in Jeleno StevanÄ?ević ter Ĺ olskim centrom Velenje, podprli pa so jo ĹĄtevilni sponzorji.

Pretekli Ä?etrtek smo na zakljuÄ?ni prireditvi, ki sta jo povezovali dijakinji Mojca in Sara, s pesmijo in plesom pa so jo popestrile Ana Repas ter Anja Kos in Sara Drljić Ćatić, razglasili izide glasovanja v akciji Biseri maturantskega plesa 2018 ter odloÄ?itev strokovne Ĺžirije. Tako smo dobili letoĹĄnji biserni par po izboru naĹĄih bralk in bralcev – Barbaro Kladnik in Klemna GlinĹĄka. Oba sta dijaka ĹĄportnega razreda velenjske gimnazije – Barbara trenira atletiko in tekmuje v teku na 800 m, Klemen pa trenira tekvondo. Ponosna sta, da sta pokazala, da tudi ĹĄportniki znajo biti elegantni, pravita. Biserni par po strokovnem izboru Petre Meh in Jelene StevanÄ?ević pa sta SaĹĄa Malenković in Rene GoriĹĄek.

Letos je med akcijo v naĹĄe uredniĹĄtvo prispelo 1476

glasovnic. NajveÄ? ste jih bralke in bralci poslali v finalnem krogu glasovanja, ko smo preĹĄteli 703 glasovnice. Klemen GlinĹĄek je skupaj zbral 423 glasov, Barbara Kladnik pa 657. Biserni par je dobil bogate nagrade NaĹĄega Ä?asa in drugih naĹĄih sponzorjev, izstopa pa veÄ?erja za dva v restavraciji vile Herberstein. Obdaril ju je tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, pozornosti v zahvalo za sodelovanje pa so dobili prav vsi biseri maturantskega plesa, ki smo jih predstavili na zaÄ?etku izbora.

Za sladek, a zdrav zakljuÄ?ek

prijetnega druŞenja pa so poskrbeli dijaki Šole za storitvene dejavnosti pod mentorstvom Simone Pompe, ki so pripravili sveŞo torto – strnjenko iz grťkega jogurta z breskovo glazuro ter sadno in karamelno dekoracijo.

Mi se Ĺže veselimo naslednje akcije Biseri maturantskega plesa 2019, letoĹĄnjim maturantkam in maturantom pa Ĺželimo veliko uspeha na maturi in obilo prijetnih izzivov na njihovi Ĺživljenjski poti.

Ana je s pevskimi nastopi popestrila prireditev, ki sta jo povezovali Mojca in Sara.

Barbara Kladnik: ÂťNajprej si nisem zamislila oprijete obleke, ampak ko sem jo pomerila, sem si bila v njej vĹĄeÄ? in dobro sem se poÄ?utila. Prijetno se je nosila tako na plesu kot na zabavi. Med akcijo sem dobivala pohvale za obleko in celoten videz od sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so zame oddali veliko glasov. To je lep dodatek k spominom na maturantki ples.

Na bliĹžnjo maturo se na gimnaziji pripravljamo Ĺže vsa leta, ob tem pa intenzivno vadimo. Mene najbolj skrbijo jeziki, ker mi ne gredo najbolje.

Klemen GlinĹĄek: ÂťTudi jaz sem obleko kupil, nisem pa si zamislil tako svetle, Ä?eprav se je naposled dobro obnesla. Da bi razbil monotonost klasiÄ?ne obleke, sem jo skombiniral z belimi ĹĄportnimi copati. Akci-

đ&#x;”˛

Barbara in Klemen sta zarezala v torto, ki so jo pod mentorstvom Simone Pompe pripravili dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti.

Po stari navadi mlaj spet stoji PrazniÄ?nih prvomajskih dni ni brez mlaja. Zato tudi v zaselku Hrastovec v Mestni obÄ?ini Velenje ohranjajo tradicijo postavljanje okraĹĄenega smrekovega drevesa pred dnevom upora proti okupatorju oziroma delavskim praznikom, prvim majem. Letos so pohiteli, saj so ga postavili Ĺže prejĹĄnjo soboto. Ĺ˝e nekaj dni pred tem je nekaj izkuĹĄenejĹĄih moĹž podrlo lepo smreko v Vodemlji (darovali so jo DrenovÄ?evi), jo nato oklestili in olupili, na dan postavitve so vrh mlaja okrasili z barvnimi trakovi, pod njega obesili obroÄ? iz smrekovih vej, na vrh pa privezali slovensko zastavo in dvigovanje se je zaÄ?elo. ÄŒeprav je bila sobota prava poletna in je sonÄ?en dan vabil na kakĹĄen izlet v gore, planine ali nekam v juĹžne kraje, se je tega zelo zanimivega dogodka udeleĹžilo veliko ĹĄtevilo krajanov, z otroki vred veÄ? kot sto. NajmlajĹĄi so seveda z zanimanjem opazovali spretnost mlajarjev, ki so s pomoÄ?jo piklov in kriĹžev dvigali pribliĹžno trideset metrov visoko smrekovo drevo v ustrezno jamo, utrjeno z betonom; to so zaradi varnosti naredili Ĺže pred leti. RoÄ?no dvigovanje je zahtevno in je potrebna previdnost. Da je vse teklo gladko in varno, jih je usmerjal eden najbolj izkuĹĄenih krajanov. Kot za ĹĄalo je mlaj zavzel navpiÄ?no lego. Ĺ e nikoli tako hitro, je bilo sliĹĄati. Imajo moĹžje paÄ? Ĺže izkuĹĄnje oziroma so Ĺže uteÄ?eni.

BoĹžidar Repnik, predsednik sveta krajevne skupno-

jo sem spremljal, nisem pa bil na trnih. Vesel sem, da sem dobil toliko glasov – to je posebna Ä?ast. Ples mi bo ostal v lepem spominu, vse je bilo dobro organizirano, tudi glasbeni program na zabavi je bil odliÄ?en. Zdaj so se zaÄ?ele bolj intenzivne priprave na maturo. Najbolj me skrbi matematika.ÂŤ

Tradicionalno sreÄ?anje na GraĹĄki gori

sti Ĺ kale-Hrastovec, je z zadovoljstvom poudaril pomembnost zadnjih pridobitev, dodatne razsvetljave in posodobitve enega od cestnih odsekov. V krajevni skupnosti so zlasti zadovoljni z dobrim sodelovanjem z vodstvom obÄ?ine, dobrega si Ĺželijo tudi v prihodnje. Vse pa je povabil na tradicionalno, letos Ĺže ĹĄestdeseto postavljanje maja na Ljubeli na predveÄ?er delavskega praznika.

Krajani so bili veseli, da se je te njihove prireditve udeleĹžil tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je povedal, da se ne poslavlja od Ĺžupanske dolĹžnosti, saj bo na bliĹžajoÄ?ih se volitvah spet kandidiral za to 'dolĹžnost'. In kot je dejal: ÂťNe bo odvisno od mene, ali bom ĹĄe Ĺžupan; to bo odvisno od vseh krajanov oziroma obÄ?anov, ki se bodo imeli priloĹžnost odloÄ?ati na podlagi rezulta-

tov in ne obljub. Napovedal je, da bo Mestna obÄ?ina ne glede na to, kaj se bo jeseni zgodilo, naÄ?rtovala in izvajala razvoj tudi v prihodnje, saj imamo lepe moĹžnosti za to, in prav to ga 'nagovarja' k temu, da bo ostal v lokalni politiki in da ne misli kandidirati za drĹžavni zbor. Vsem je seveda Ä?estital za bliĹžajoÄ?e se praznika. Lepe praznike sta jim zaĹželela tudi ministrica Andreja KatiÄ? in poslanec Jan Ĺ koberne. In ko je na okraĹĄenem vrhu mlaja zaplapolala zastava, so se vsi zbrali po tradiciji pod DrenovÄ?evim kozolcem, kjer je za veselo razpoloĹženje poskrbel ansambel Ĺ˝arek, ki je pred nedavnim izdal svojo prvo zgoĹĄÄ?enko z naslovom Ĺ kalska pravljica.

Velenje – Kot je sedaj navada Ĺže vrsto let, se bodo ĹĄtevilni krajani iz bliĹžnje in daljne okolice udeleĹžili velikega prvomajskega sreÄ?anja na GraĹĄki gori. SreÄ?anje bo v torek, 1. maja, od 11. do 17. ure na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u na GraĹĄki gori.

Slavnostni govornik na prireditvi bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Za kulturno-zabavni program bodo poskrbeli Pihalni orkester Premogovnika Velenje, MoĹĄki pevski zbor Kajuh, MoĹĄki pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Velenje in ansambel Rosa.

Organizatorji tudi letos pripravljajo tradicionalni pohod na Jesenjakov vrh, za vse udeleĹžence sreÄ?anja pa bo na voljo brezplaÄ?en golaĹž.

Tudi letos bodo na prizoriĹĄÄ?e sreÄ?anja in nazaj organizirani brezplaÄ?ni avtobusni prevozi.

Odhodi avtobusov bodo vsake pol ure od 8. ure dalje iz Velenja in ob 9. uri iz Ĺ oĹĄtanja. Odhodi avtobusov z GraĹĄke gore pa bodo med 15. in 17. uro.

SreÄ?anje na GraĹĄki gori organizira Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju s Festivalom Velenje, Kulturnim druĹĄtvom GraĹĄka Gora, Mladinskim centrom Velenje in sindikatoma SKEI in SPESS.

S. Vovk

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛