17 2019

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (22/8 °C) bo delno sonÄ?no, v soboto (16/7 °C) in nedeljo (12/3 °C) deĹževno.

ÄŒetrtek, 25. aprila 2019

ĹĄtevilka 17 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Pridobljene pravice niso samoumevne

Rojstvo na otoÄ?ku sredi jezera Ĺ aleĹĄka jezera, ki so nastala zaradi kopanja lignita, vse leto privabljajo veliko ljubiteljev hoje, teka oziroma tovrstne rekreacije, enako pa tudi ribiÄ?e, saj so bogata z raznovrstnimi ribami.

Zdi se, da je med tistimi, ki Ĺželijo 'pokuriti' Ä?im veÄ? kalorij in se s tem znebiti kakĹĄnega odveÄ?nega kilograma, najbolj priljubljen 'sprehod' okrog Ĺ kalskega jezera. Kratek poÄ?itek si obiskovalci vzamejo s postankom na brvi, kjer se potok Lepena izliva v jezero, in obÄ?udujejo predvsem ĹĄtevilne krape ter amurje. Veliko pozornost sprehajalcem oziroma rekreatorjem pa vzbuja tam tudi pravi lepotec med njimi, oranĹžni japonski krap. Ti tako imenovani koi krapi (ljubljeni krapi ‌) so vseh barv. Poglede rekreativcev Ĺže nekaj dni privablja tudi devet labodjih mladiÄ?ev, za katere je postalo jezero bogatejĹĄe prav med velikonoÄ?nimi prazniki. Po dobrem mesecu dni so se zvalili na

otoÄ?ku na severovzhodnem delu jezera in takoj odĹĄli v vodo, kjer jih danes samec in samica skrbno Ä?uvata. Upajmo, da med odraĹĄÄ?anjem ne bodo postali plen velikih jezerskih rib, zlasti soma ali ptic ujed.

K temu dodajmo ĹĄe pohvalo ribiÄ?em in tudi vsem ostalim, ki vse leto ljubiteljsko skrbijo za Ä?im lepĹĄi videz okolice jezer(a). đ&#x;”˛

Stane Vovk

ÄŒestitamo za praznike.

UredniĹĄtvo

Praznik dela je za sindikate vsako leto priloĹžnost, da spomnimo in hkrati opomnimo, da nam pravice, ki jih imamo zaposleni danes, niso bile dane vnaprej, temveÄ? smo jih skozi Ä?as v razliÄ?nih sindikalnih akcijah le steĹžka pridobivali. Obenem se je pomembno zavedati, da pridobljene pravice tudi niso samoumevne, zato jih moramo sindikati vseskozi vzdrĹževati in jih v posameznih trenutkih tudi odloÄ?no braniti, saj pritiski posameznih druĹžbenih skupin in oblasti pogosto niso majhni. ÄŒlanice in Ä?lani SVIZ-a smo zadovoljni, da lahko v okviru svojega sindikata organizirano izraĹžamo svoje interese in jih tudi uÄ?inkovito uresniÄ?ujemo. Solidarnost, pravno svetovanje, SVIZ-ov zdravstveni sklad in informacije o aktualnem dogajanju so le del pravic in ugodnosti, ki smo jih deleĹžni kot posamezniki in nam pomagajo ohraniti dostojanstvo v najzahtevnejĹĄih Ĺživljenjskih preizkuĹĄnjah. Ĺ irĹĄe imamo kot Ä?lanice in Ä?lani najĹĄtevilÄ?nejĹĄega sindikata v javnem sektorju v Sloveniji moĹžnost prispevati k zagotavljanju urejenih delovnih pogojev, vkljuÄ?no z ustreznim plaÄ?ilom za opravljeno delo, ter tudi k oblikovanju takĹĄne politike v izobraĹževanju, znanosti in kulturi, ki utrjuje vlogo in pomen omenjenih podroÄ?ij kot temeljnih stebrov vsake uspeĹĄne sodobne druĹžbe. V SVIZ-u nam je v ostrih konfliktih uspelo v preteklosti Ĺže nekajkrat prepreÄ?iti, da bi oblast uveljavila ĹĄkodljive ukrepe, ki bi pomembno poslabĹĄali kakovost javnega ĹĄolstva, poloĹžaj znanosti in kulture ter zaposlenih na teh podroÄ?jih. Iz zadnjega obdobja smo posebej ponosni na to, da smo v minulem letu izpeljali najmnoĹžiÄ?nejĹĄo sploĹĄno stavko v vzgoji in izobraĹževanju v drĹžavi, v kateri je sodelovalo veÄ? kot 40.000 zaposlenih, in da smo po dveh letih intenzivnih prizadevanj za ustreznejĹĄe vrednotenje dela zaposlenih v vzgoji, izobraĹževanju, znanosti in kulturi to v dogovoru z vlado RS tudi dosegli. Ob napovedanih veÄ?jih spremembah vzgojno-izobraĹževalnega sistema in oblikovanju novega strateĹĄkega dokumenta drĹžave na tem podroÄ?ju bomo vztrajali pri ohranjanju nesporne kakovosti slovenskega javnega ĹĄolstva ter si prizadevali za poveÄ?evanje zaupanja v izobraĹževalke in izobraĹževalce ter krepitev njihove strokovne avtonomije. đ&#x;”˛ Jelka VeliÄ?ki, predsednica Glavnega odbora SVIZ in ObmoÄ?nega odbora SVIZ Velenje

Gorenje gre po zmago Velenje - Velenjski rokometaĹĄi so tudi po reprezentanÄ?nem premoru ostali na zmagovitih tirnicah, saj so vselej zahtevno Ribnico premagali dokaj zlahka in dosegli Ä?etrto zmago v konÄ?nici za prvaka. Vodilni Celjani pa so v svojem Zlatorogu z velikimi teĹžavami odpravili zadnjeuvrĹĄÄ?ene Ĺ kofjeloÄ?ane. Tokrat se bosta velika rivala spet sreÄ?ala. RdeÄ?a dvorana Velenje bo v soboto, 27. aprila, pokala po ĹĄivih.

Vrhunska rokometna poslastica se bo zaÄ?ela 20.30. VeÄ? na strani 20. đ&#x;”˛

Mlaj na Titovem trgu stoji Velenje, 23. aprila – VÄ?eraj so na Titovem trgu v sodelovanju s krajani krajevnih skupnosti Ĺ entilj in Cirkovc ter velenjskimi prostovoljci roÄ?no dvignili mlaj. Mlaj je darovala druĹžina Krajnc (po domaÄ?e BohovĹĄkovi) iz Laz; venec pa so pod mentorstvom Marije ÄŒepelnik spletle krajanke ArnaÄ?. đ&#x;”˛

Naslednja ĹĄtevilka tednika NaĹĄ Ä?as zaradi praznikov izide 9. maja.

UredniĹĄtvo

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Sprejeli zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una

LOKALNE novice

Manj prihodkov in odhodkov, kot so naÄ?rtovali

WiFi tudi v grajskih sobanah

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Ĺ˝e od leta 2008 Mestna obÄ?ina Velenje uporabnikom zagotavlja varen ter zanesljiv dostop do interneta na prostem.

Ves Ä?as omreĹžje nadgrajujejo z novimi dostopnimi toÄ?kami. Po novem so brezplaÄ?en dostop do interneta uredili tudi v okolici Velenjskega gradu in v nekaterih njegovih notranjih prostorih, kjer beleĹžijo veÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev.

Na obmoÄ?ju SmuÄ?arsko skakalnega centra WiFi zagotavljajo okoli tribun in sodniĹĄkega stolpa.

OmreĹžje WiFi Velenje je zgrajeno iz veÄ? kot 80 dostopnih toÄ?k, na katere se uporabniki lahko poveĹžejo na razliÄ?nih lokacijah. V povpreÄ?ju je na WiFi Velenje istoÄ?asno povezanih veÄ? kot 150 uporabnikov in okoli 450 uporabnikov na dan.

V Mestni obÄ?ini Velenje pravijo, da bodo tudi v prihodnje sistem nadgrajevali in izvajali ukrepe, ki bodo ĹĄe izboljĹĄali njegovo hitrost, varnost in zanesljivost. đ&#x;”˛

Odpravili teĹžave z osrbo elektrike Zgornja Savinjska dolina – Zaradi veÄ?jih potreb po elektriÄ?ni energiji ter teĹžav pri njeni nemoteni dobavi predvsem industrijskim odjemalcem je podjetje Elektro Celje leta 2017 sprejelo odloÄ?itev o opustitvi obstojeÄ?ega daljnovoda Nazarje–Ljubno.

Nadomestilo ga je z 20-kilovoltnim kablovodom. NaloĹžbo, vredno 2,5 milijona evrov, so predali svojemu namenu pred nedavnim.

Poleg tega se je Elektro Celje lani na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline lotilo ĹĄe odpravljanja posledic vetroloma in snegoloma decembra 2017. Za poveÄ?anje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega omreĹžja na obmoÄ?ju doline so poloĹžili veÄ? kot 18 kilometrov kabelskih vodov in obnovili 7 transformatorskih postaj. Dela so konÄ?ali konec lanskega leta, vrednost naloĹžbe pa so ocenili na 1,71 milijona evrov. đ&#x;”˛

tp

Obnova GoriĹĄke ceste Velenje – V torek, 23. aprila, so v obÄ?ini Velenje zaÄ?eli obnavljati GoriĹĄko cesto. Dela bodo potekala od kriĹžiĹĄÄ?a s Ĺ aleĹĄko cesto (pri Praprotniku) do novih blokov na Gorici. Obnovili bodo vodovod (521 m), rekonstruirali obstojeÄ?o meĹĄano kanalizacijo (152 m), zgradili novo meteorno kanalizacijo (496 m), obnovili preÄ?kanja toplovoda Ä?ez cesto in 575 m cestiĹĄÄ?a, hkrati pa zgradili nov prehod za peĹĄce v kriĹžiĹĄÄ?u za Cesto na vrtaÄ?e in novo kolesarsko stezo s ploÄ?nikom ob GoriĹĄki cesti (632 m). Vrednost celotne naloĹžbe je pribliĹžno pol milijona evrov (DDV ni zajet).

NajzahtevnejĹĄa dela bodo izvajalci zaÄ?eli po 6. maju in prenovljeni odsek predvidoma v uporabo predali do konca junija.

Med delom bo prihajalo do delnih in obÄ?asnih popolnih zapor posameznih odsekov ceste. Obvoz bo urejen. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo SOS vabi k sodelovanju DruĹĄtvo SOS telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljke! ÄŒe Ĺželite postati svetovalka na SOS telefonu za Ĺženske in otroke – Ĺžrtve nasilja, vas vabimo, da se pridruĹžite naĹĄi ekipi prostovoljk v Celju in se udeleĹžite osnovnega usposabljanja za svetovalno delo na SOS telefonu. Usposabljanje bo potekalo v Celju, od 24. maja do 8. junija 2019. Za veÄ? informacij in prijavo na usposabljanje nas kontaktirajte na drustvo-sos@drustvo-sos.si ali na 01 544 35 13, ob delavnikih med 9. in 15. uro. ÄŒas za prijavo je do srede, 8. 5. 2019. đ&#x;”˛

SOBOTA, 11. MAJ 2019 ∞ OD 8. DO 13. URE ∞ TITOV TRG

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

25. aprila 2019

Ĺ oĹĄtanj, 17. aprila – Na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v sredo so svetnice in svetniki brez pripomb in razprave soglasno sprejeli zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una za leto 2018. Podrobno obrazloĹžitev je podala Irena SkornĹĄek, svetovalka za finance v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

V proraÄ?un se je nateklo 13.800.000 evrov, kar je sicer 14 odstotkov veÄ? kot leta 2017, a 7 odstotkov manj, kot so naÄ?rtovali. NajveÄ?ji deleĹž prihodkov (66 odstotkov) so predstavljali davÄ?ni prihodki, nedavÄ?nih je

bilo 16 odstotkov, donacije so predstavljale 12 odstotkov, 5 odstotkov pa transferni prihodki.

Odhodki so bili realizirani v viĹĄini 12.700.000 evrov, kar predstavlja 81 odstotkov vseh naÄ?rtovanih odhodkov in izdatkov proraÄ?una.

Pri prihodkih je SkornĹĄkova izpostavila niĹžjo realizacijo pri prejetih sredstvih iz drĹžavnega proraÄ?una za sanacijo plazov. ÂťKer se je financiranje dveh plazov v skupni viĹĄini 240.000 evrov na drĹžavi preneslo v letoĹĄnje leto, smo tudi izvedbo sanacij prenesli v letoĹĄnje leto. V proraÄ?unu smo zaÄ?asno sredstva uskladili s prerazporeditvami, potem pa

jih bomo vkljuÄ?ili v rebalans proraÄ?una.ÂŤ Do danes so dela na obeh plazovih Ĺže zakljuÄ?ena in tudi sredstva so od drĹžave Ĺže prejeli.

Za sofinanciranje ĹĄportnega objekta v LajĹĄah so naÄ?rtovali tudi prihodke Evropske unije.

Prejeli jih bodo letos, ko bo objekt

Rekli so â?ą

Milan KopuĹĄar, predsednik nadzornega odbora: ÂťNadzorni odbor priporoÄ?a natanÄ?nejĹĄe naÄ?rtovanje po posameznih postavkah.ÂŤ

grajen. Prav tako pa so naÄ?rtovali tudi prihodke EKO sklada za sofinanciranje gradnje glasbene ĹĄole. Prihodek iz Eko sklada bo zaradi spremembe projekta viĹĄji, prav tako pa realiziran po zakljuÄ?ku gradnje. ÂťZakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una ustrezno sledi navodilom in daje sliko o poslovanju in ciljih. Nadzorni odbor priporoÄ?a le natanÄ?nejĹĄe naÄ?rtovanje po posameznih postavkah,ÂŤ je na seji poudaril predsednik nadzornega odbora Milan KopuĹĄar. đ&#x;”˛

Blok 6 ne obratuje Ĺ oĹĄtanj, 23. aprila - Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so po 77 dneh neprekinjenega delovanja naÄ?rtno zaustavili. Predvidoma ne bo deloval do 6. maja, v tem Ä?asu pa bodo pregledali opremo, oÄ?istili dimno-zraÄ?ni trakt grelnika in opravili ĹĄe nekatere garancijske posege ElektriÄ?no energijo za potrebe slovenskih odjemalcev in tudi toplotno energijo za potrebe odjemalcev v Ĺ aleĹĄki dolini bo v tem Ä?asu zagotavljal blok pet.

V lanskem letu so na bloku 6 Ĺže opravili prvi obseĹžni remont, takrat skupaj ni obratoval dva meseca. Lani je proizvedel 3753 GWh elektriÄ?ne energije. V celotni slovenski proizvodnji elektriÄ?ne dva meseca energije je bil deleĹž ĹĄestega bloka 33,5-odstoten. đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

In hram bo nova obÄ?ina postal!

PreraÄ?unavanje – Selitev v staro in novo – Kolesa bodo vrteli – Slatinska Sonce in Kristal Slovenci, verni pa tudi mnogi neverni, smo przanovali ĹĄe en praznik. PrazniÄ?na dneva, zdruĹžena s soboto, je bilo lepo velikonoÄ?no darilo. Sobota sicer ni bila za vse prosta, predvsem trgovci so imeli ĹĄe veÄ? dela, a prazniÄ?no je bilo vseeno. Zadnji praznik je bil v znamenju jajc. Ob tem se je marsikdo spomnil tudi na obliko drĹžavice.

Na kokoĹĄko, ki naj bi osamosvojena nesla zlata jajca. A je, Ĺžal, med njimi veliko klopotcev. Pa tudi nasploh ni najboljĹĄa nesnica.

Nekateri menijo, da zato, ker jo preveÄ? ÂťnaskakujejoÂŤ razliÄ?ni petelini.

Prosti dnevi so bili za nekatere tudi Ä?as za razmislek. Nekateri zaposleni so premiĹĄljevali, ali se jim je splaÄ?al boj za viĹĄje plaÄ?e. ÄŒe jim ne bi za tisto malenkost dvignili plaÄ?, ne bi plaÄ?evali veÄ? za varstvo v vrtcu, ne veÄ? za hrano v ĹĄoli. RaÄ?unica jim paÄ? ne prikliÄ?e nasmeha na obraz. Ĺ˝e pred prazniki pa so si ÂťpremisliliÂŤ celjski druĹžinski zdravniki in so kljub toplemu vremenu ÂťzamrzniliÂŤ napovedano kolektivno odpoved. Ta naj bi zaÄ?ela veljati za praznik dela.

Vendar je zamrznitev le pogojna: Ä?e do tedaj aneks, s katerim so zadovoljni, ne bo podpisan, bodo svojo zadnjo odloÄ?itev ÂťodmrzniliÂŤ!

Sicer pa so v Celju ĹĄe korak dalje pri ureditvi dodatnih prostorov tamkajĹĄnjega zdravstvenega doma. O Ĺželjah te ustanove, da bi zgradila nov prizidek, in odloÄ?itvi obÄ?ine, da bodo za ta namen obnovili staro poslopje na drugi strani GregorÄ?iÄ?eve ceste, smo Ĺže pisali.

Urejanje tega poslopja je zdaj, ko so opravili vse izselitve, bliĹže uresniÄ?itvi. Kot zadnji se je izselil Inkubator savinjske regije. Novo domovanje je naĹĄel na cesti – na Mariborski cesti. Nekaj prostorov zanj pa bo tudi v novem celjskem Generatorju v srediĹĄÄ?u mesta.

Na veliko selitev se pripravljajo tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. KonÄ?no, pravijo mnogi. Nekdanji Ĺ marski hram 'bo obÄ?ina postala!' bi lahko tudi rekli, Ä?eprav bo povsem prenovljen in poveÄ?an objekt veÄ?namenski, ne le za ÂťobÄ?inarjeÂŤ. Staro poslopje gotovo Ä?aka ruĹĄenje.

Zaradi pogrezanja je Ĺže pred leti iz njega ÂťzbeĹžalaÂŤ UE, obÄ?ina je vztrajala ĹĄe nekaj let. Kaj bo na tem elitnem mestu v samem centru kraja, ĹĄe ni znano. Kot ĹĄe v Ĺ marju tudi ni povsem znano, kdaj se bodo lahko verniki za stalno vrnili v svojo farno cerkev Marije

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Vnebovzete. To cerkev namreÄ? Ĺže veÄ? let obnavljajo, tudi letos, kot Ĺže leto prej, so jo za vernike odprli za cvetno nedeljo ter tudi ves veliki teden. Zdaj bo zaradi obnove znova zaprta. KonÄ?ali so Ĺže drugo fazo obnove, kdaj bo konÄ?ana, pa je odvisno tudi od vernikov. Koliko denarja bodo ĹĄe darovali za dela.

Da se pri nas marsikaj res vrti, dokazujejo tudi mnoge nove kolesarske poti in kolesa, ki jih po raznih krajih ponujajo obÄ?anom in gostom v uporabo. MreĹža kolesarskih povezav bo (tudi) v Celju bogatejĹĄa tudi z evropsko pomoÄ?jo. Vladna sluĹžba za razvoj in evropsko kohezijo bo pomagala Celjanom urediti skoraj 50 odsekov kolesarskih poti ter postaviti nekaj informacijskih tabel. Za ta projekt je namenjenih 2,4 milijona evrov, polovico tega bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. NaĹĄe obmoÄ?je pa je v znamenju kolesarjenja tudi zaradi bliĹžnje kolesarske dirke po Sloveniji.

Ta bo tudi letos potekala po mnogih cestah na naĹĄem obmoÄ?ju.

Najprej od Ljubljane (mimo LaĹĄkega, Celja, Planine pri Sevnici, Kozjega in PodÄ?etrtka) do RogaĹĄke Slatine, pa od Maribora (skozi Slovenske Konjice, Ĺ marje pri JelĹĄah, Ĺ entjur, Ĺ tore, vzponov na Svetino in Celjsko koÄ?o) do Celja. Start tretje etape bo v Ĺ˝alcu, nato bodo kolesarsji krenili proti Vranskemu in Kamniku do Idrije.

V RogaĹĄki Slatini, ki bo kolesarsko karavano pozdravila prvi dan dirke, pa ĹĄe vedno veliko razpravljajo o dveh visokoleteÄ?ih projektih: o Soncu in Kristalu. Nadhod Sonce, ki bo tekel nad Celjsko cesto in Ĺželeznico, bo povezal dve turistiÄ?ni obmoÄ?ji kraja, razgledni stolp Kristal bo nova slatinska atrakcija. ÄŒeprav sta visoka, so mnogi prepriÄ?ani, da nista v oblakih. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, naj bi na bregu na zahodnem kraku nadhoda zrasel velik orglarski center znanega slatinskega izdelovalca takih instrumentov Antona Ĺ krabla.

Pa ĹĄe to: se lahko nadejamo novega vala Ukrajink? In Ukrajincev?

Ne mislim na to, kar morda misli kdo od bralcev. Mislim politiÄ?no in ljudsko. Bodo k nam priĹĄli po izkuĹĄnje? Mi imamo komika in igralca Ĺže nekaj Ä?asa za predsednika, oni so ga dobili ĹĄele Âťza zajÄ?kaÂŤ. Na velikonoÄ?nih volitvah.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

SEJA

25. aprila 2019

Šoťtanjski svetniki na izredni seji sprejeli deset sklepov Izredna seja je bila sklicana na zahtevo svetnikov – Predstavnikov drŞave ni bilo, so pa priťli predstavniki TEŠin PV – Sprejeli so 10 sklepov, s katerimi nameravajo od pristojnih zahtevati ukrepanje Mojca Štruc

Minuli petek je v Ĺ oĹĄtanju potekala prva izredna seja aktualnega sestava sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Kot so v zahtevi za sklic navedli podpisani svetniki (Boris GoliÄ?nik, Boris Lambizer, MaĹĄa Stropnik, UrĹĄka Kurnik, Marko Brvar, Bojana Ĺ˝nider in Damjan KonovĹĄek), so se za njen sklic odloÄ?ili zaradi povrnitve dostojanstva prebivalkam in prebivalcem obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, zaradi nerealiziranih sklepov z 3. izredne seje sveta prejĹĄnjega mandata, zaradi nameravanega soseĹžiga goriva iz odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, zaradi uvoza tujega premoga v Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in zaradi obravnave pobude Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj o sprejetju Odloka o uvedbi takse na proizvedeno MWh elektriÄ?ne energije.

Vabljenih predstavnikov drĹžavne oblasti na sejo ni bilo

Na sejo so bili poleg svetnikov in predstavnika civilne iniciative vabljeni tudi vodilni v druĹžbi HSE ter podjetij Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, pa tudi predsednik vlade, minister za okolje in ministrica za infrastrukturo. NihÄ?e od omenjenih vabljenih predstavnikov drĹžavne oblasti se razprave ni udeleĹžil, so pa – poleg 16 svetnikov – priĹĄli mag. Branko Debelak in mag.

JoĹže Lenart iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) ter mag. Drago PotoÄ?nik iz Premogovnika Velenje (PV).

so se zbrali. ŠoĹĄtanjÄ?ani hoÄ?emo Ĺživeti v Ä?istem, urejenem in zdravem okolju,ÂŤ je dejal Boris GoliÄ?nik. Kot je ĹĄe dodal, se jim zdi prav, da dobijo za posledice, ki jih ni mogoÄ?e odstraniti, ustrezno odĹĄkodnino oziroma nadomestilo. Direktor ĹĄoĹĄtanjske obÄ?inske uprave Drago Koren je poudaril, da si Ĺželijo v Ĺ oĹĄta-

in pojasnil, da je konec marca sedanji minister za okolje dejal, da Ĺ oĹĄtanj od drĹžave ne bo prejel nobenega nadomestila, Ä?eĹĄ da tukajĹĄnje okolje ni posebej onesnaĹženo. Kot je ĹĄe povedal Koren, so se predstavniki ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine v zadnjem tednu tudi osebno oglasili na ministrstvu in ministru Zajcu pojasnili ne-

priÄ?eli Ĺže leta 2017. ÂťZavedamo se, da bomo do zaprtja delovali v tem okolju, zato si seveda Ĺželimo biti usklajeni z lokalno skupnostjo,ÂŤ je dejal Drago PotoÄ?nik. Poudaril je, da nihÄ?e na Premogovniku ne razmiĹĄlja, da bi zaobĹĄel lokalno skupnost.

Pojasnil je ĹĄe, da niso pozabili na potrebno sanacijo zaradi smradu iz zraÄ?nega jaĹĄka, ter povedal, da so pri tem trenutno v fazi izdelave projektne naloge, ki naj bi bila predvidoma zakljuÄ?ena do letoĹĄnjega septembra. ÂťKer vem, da se v javnosti pojavlja dvom o zalogah premoga, bi rad pojasnil tudi to. Na dan 31.

12. 2013 je bilo zalog premoga preko 126 milijonov, na dan 31.

12. 2018 pa 109 milijonov 350 tisoÄ? ton,ÂŤ je bil konkreten PotoÄ?nik. Pojasnil je, da zaloge razumejo kot tisti premog, ki

Treba je zavzeti staliĹĄÄ?e in pri njem vztrajati

HoÄ?ejo Ĺživeti v Ä?istem, urejenem in zdravem okolju

Prvopodpisani na zahtevi za sklic je v uvodu pojasnil, zakaj

Vodstvo obÄ?ine na delovnem sestanku pri ministru Zajcu

Poleg svetnikov so se izredne seje udeleĹžili predstavniki TEĹ in PV, Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj in nekateri drugi.

Ĺ oĹĄtanj, Ljubljana, 16. aprila – Vodstvo obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – Ĺžupan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev in direktor uprave Drago Koren, so se v torek na ministrstvu za okolje in prostor na delovnem sestanku sestali z ministrom Simonom Zajcem in sodelavci. V prvi vrsti so izpostavili negativne vplive premogovnika in termoelektrarne na okolje in prebivalce in dejstvo, kako pomemben je za obÄ?ino Ä?imprejĹĄnji sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika, ki bo vkljuÄ?eval nadomestilo za degradacijo prostora in financiranje ureditve terena po zaprtju. Ministra so seznanili tudi z zahtevami Civilne iniciative. Vso obravnavano problematiko so podprli s slikovnim gradivom. đ&#x;”˛

Dom kulture Velenje 9. maj 2019, ob 19. uri

NOSIL BOM RDEĂˆO ZVEZDO Svetlana Makaroviè z gosti Mestna obèina Velenje vabi ob dnevu zmage.

Vstop je prost!

mkp

v postopek prijave spremembe v obratovanju naprave. Kot je poudaril, mnenje ARSO, da jim v TEĹ ni treba izdelati presoje vplivov na okolje in da ne potrebujejo okoljevarstvenega soglasja, ĹĄe ne pomeni dovoljenje za kurjenje goriv iz tujine. ÂťNe razmiĹĄljamo o gorivu, ki bi nadomestilo velenjski lignit. Rezervno gorivo bi se uporabljalo le v kombinaciji z lignitom,ÂŤ je ĹĄe povedal Debeljak. O moĹžnosti soseĹžiga sekundarnega goriva, je spregovoril njegov kolega JoĹže Lenart. ÂťTrenutno smo pri izdelavi ĹĄtudije, ki nam bo razkrila, katere emisije bi se izloÄ?ale iz kotlov, Ä?e se odloÄ?imo za tovrstno kurjenje,ÂŤ je pojasnil in pristavil, da naj bi bila ĹĄtudija konÄ?ana maja, da pa je tudi po tem do morebitne realizacije ĹĄe dolga pot. ÂťNihÄ?e pa ne bo delal mimo soglasja lokalne skupnosti,ÂŤ je ĹĄe poudaril Lenart.

nju zagotoviti, da tukaj delujoÄ?a podjetja energetike pri svojih pomembnih odloÄ?itvah ne bi zaobĹĄla lokalne skupnosti. Kot je povedal, se za ta namen trudijo Ĺže nekaj Ä?asa. ÂťNaĹĄa obÄ?ina se je Ĺže v prejĹĄnjem mandatu pismo obrnila na takratnega premierja Cerarja, na takratnega predsednika drĹžavnega zbora Brgleza, v sedanjem mandatu na ministra Lebna. Dolgo protestno pismo smo poslali Simonu Zajcu, takrat ĹĄe drĹžavnemu sekretarju, zdaj pa ministru za okolje,ÂŤ je dejal

gativne vplive, ki jih imata na tukajĹĄnje okolje in prebivalce oba energetska giganta.

V PV in TEĹ zagotavljajo, da nihÄ?e noÄ?e zaobiti lokalne skupnosti

Predstavnik PV je na petkovi izredni seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj povedal, da Premogovniku januarja leta 2022 res poteÄ?e koncesijska pogodba, in dodal, da so aktivnosti, ki so povezane z veljavnostjo koncesijske pogodbe tudi po tem obdobju,

ga je mogoÄ?e pridobiti z danes znanimi metodami in stroji, da je premoga na teĹžje dostopnih mestih ali premoga niĹžje kakovosti ĹĄe veÄ?, pa tudi, da v vsej zgodovini delovanja PV doslej niso odkopali 200 milijonov ton.

IzvrĹĄni direktor tehniÄ?nega sektorja v TEĹ Branko Debeljak je pojasnil, da se v podjetju sreÄ?ujejo z nihanji na trgu, ki jih Ĺželijo v bodoÄ?e bolje obvladovati.

Zato so pomislili na rezervno gorivo (v medijih bolj znano kot Âťtuji premogÂŤ) in tudi vstopili

Vodja civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj Valter Kolar je izpostavil idejo o uvedbi takse na proizvedeno megavatno uro elektriÄ?ne energije in poudaril, da je zato seveda potrebna ureditev zakonske osnove. ÂťZavzeti moramo jasno staliĹĄÄ?e in pri njem vztrajati,ÂŤ je pozval.

Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je v nadaljevanju oblikoval in sprejel deset sklepov, s katerimi nameravajo od pristojnih institucij zahtevati ukrepanje. Med drugim od Ministrstva za infrastrukturo zahtevajo, da se v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor nemudoma loti priprave Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, priÄ?akujejo vkljuÄ?enost v postopek podaljĹĄanja koncesije za Premogovnik Velenje, zahtevajo takojĹĄnjo izvedbo prenove prezraÄ?evalnega jaĹĄka v Ĺ oĹĄtanju za zmanjĹĄanje smradu, predlagajo pa tudi neodvisno ĹĄtudijo vseh morebitnih negativnih vplivov pri ideji soseĹžiga goriva iz odpadkov v TEĹ . V celoti so sklepi objavljeni na spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

GRAĹ KA GORA Ĺ˝ OM PPRRVVO MA AJJSSKKO SR IVEL O SREEÄŒ ÄŒA AN NJJEE 2019 Ĺ˝IV PRVOMAJSKO SREÄŒANJE

GRAĹ KA

GORA 20

PRVOMA

17

JSG KO RASĹ RE

GRAĹ KKAAÄŒGAONRJAE 2017 od 11G . doO 17.RurA e 2017

oodd1111..ddoo1177. ure . ure

Osrednji program 11.00 Polaganje venca k spomeniku 11.30 Trim pohod z GraĹĄke Gore na Jesenjakov hrib 11.30 Zabavni program z ansamblom PajdaĹĄi 11.30 - 17.00

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

S projekti do alternativnih prihodkov Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica lani uresniÄ?ila vse programske cilje – Razvojna konferenca namenjena energetiki Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 19. aprila – ÂťZ minulim letom smo zelo zadovoljni. Razlogov je veÄ?, osrednji pa za dobrih 12 tisoÄ? evrov viĹĄji prihodki od odhodkov in dejstvo, da smo v celoti uresniÄ?ili zastavljene programske cilje,ÂŤ je na skupĹĄÄ?ini Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice (SĹ GZ) oznaÄ?il leto 2018 za zbornico njen direktor mag. Franci Kotnik.

V precejĹĄnji meri je na ugoden finanÄ?ni rezultat vplivalo sodelovanje zbornice v razliÄ?nih projektih, zlasti v projektu SPOT. ÂťZa sodelovanje v projektih smo si prizadevali vrsto let, sodelujemo kot partnerji s takimi vsebinami, ki poslediÄ?no pomenijo dobrobit za naĹĄe Ä?lane in podjetniĹĄtvo v regiji SaĹĄa. Zavedamo se, da vkljuÄ?evanje v projekte ni poslanstvo zbornice, vendar je v pogojih prostovoljnega Ä?lanstva nemogoÄ?e zagotavljati dovolj prihodkov zgolj iz Ä?lanarine. Gre za moĹžnost ustvarjanja alternativnih prihodkov.ÂŤ Po besedah Kotnika ni pomembno toliko, koliko Ä?lanov ima zbornica, pomembnejĹĄe je, kdo so ti. Pogled na seznam slednjih navdaja z zadovoljstvom, saj reprezentativnost SĹ GZ raste.

Vsebinsko je letoĹĄnji program zbornice podoben lanskemu. Ĺ e naprej bo svoje delo osredotoÄ?ala na pet ciljnih podroÄ?ij, in

sicer delo s Ä?lani, spodbujanje podjetniĹĄtva, inovativnost, kadre in izobraĹževanje ter prizadevanja za konkurenÄ?no infrastrukturo v regiji. Lanska razvojna konferenca je bila namenjena kadrom, letoĹĄnja (v zaÄ?etku junija) bo

bivajo potrebna znanja na naĹĄih izobraĹževanih ustanovah,ÂŤ je ĹĄe dejal Franci Kotnik in ĹĄe dodal, da bo letos zbornica sodelovala ĹĄe v veÄ? projektih v primerjavi z lanskim letom.

UdeleĹženci skupĹĄÄ?ine so se

sporazuma za prenovo plaÄ?nega sistema in rast plaÄ? v obdobju 2019–2025, kaj prinaĹĄa sporazum Levice z vlado RS ter oceno vpliva Zakona o minimalni plaÄ?i na stroĹĄke dela. Omenjena vpraĹĄanja niso ravno v korist gospodarstvu,

25. aprila 2019

Zlato priznanje za Gorenje Orodjarno Celje – Na nedavnem mednarodnem industrijskem sejmu v Celju je sodelovalo tudi podjetje Gorenje Orodjarna in v konkurenci veÄ? kot 350 razstavljalcev iz 30 drĹžav prejelo zlato priznanje za orodje za izdelavo izredno zahtevnih kosov ploÄ?evine z natezno trdnostjo 980 Mpa. V orodju se hkrati izdelujeta dva izdelka, ki nista povsem simetriÄ?na.

Dodaten izziv je bila vgradnja sistema za sprotno valjanje navojev v zelo trdo ploÄ?evino, pri razvoju orodja pa je bilo treba uporabiti najzahtevnejĹĄe inĹženirske metode, konstrukcijske reĹĄitve in povrĹĄinske zaĹĄÄ?ite, so med drugim zapisali v obrazloĹžitvi za priznanje Ä?lani strokovne komisije. Pri ocenjevanju sta bila poleg tehniÄ?ne dovrĹĄenosti orodja v primerjavi z izdelki, ki so trenutno na trgu, pomembna ĹĄe njegova trĹžna zanimivost ter vpliv na okolje.

Orodje je v celoti plod domaÄ?ega znanja, pravi direktor Gorenja Orodjarne BoĹĄtjan Dokl Menih. Sodelavke in sodelavci so se pri tem projektu trudili osem mesecev. Serijske izdelke za naroÄ?nika bodo na orodju izdelovali do leta 2025. đ&#x;”˛

tp

Sejemski trojÄ?ek v Celju Celje – Letos bo pomlad na Celjski sejem pripeljala zadnje trende iz avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma, gospodarskih vozil in logistiÄ?nih reĹĄitev ter nekaj poslastic iz sveta motociklizma. Med 9. in 12. majem se po letu premora vraÄ?a bienalni trojÄ?ek sejmov Avto in vzdrĹževanje, Gospodarska vozila in logistika in Moto boom.

Sejmi so ena redkih priloĹžnosti, da se strokovna javnost ter seveda ostali obiskovalci in ljubitelji jeklenih konjiÄ?kov spoznajo z zadnjimi novostmi in aktualnimi temami na tem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

Pralni stroji Gorenje med najboljĹĄimi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica bo tudi v prihodnje vodilna asociacija gospodarstva in podjetniĹĄtva v regiji, so med drugim poudarili na skupĹĄÄ?ini.

namenjena energetiki, v kateri je odprtih kar nekaj strateĹĄkih vpraĹĄanj. Aktivnosti bodo dopolnjevale ĹĄe razliÄ?ne oblike spodbujanja podjetniĹĄtva, Âťsaj vemo, da bomo tako ustvarjali nova delovna mesta v regiji ter poslediÄ?no zagotavljali moĹžnost zaposlitve mladim strokovnjakom, ki prido-

razveselili tudi novice, da ostaja model Ä?lanarine enak lanskemu.

Ob tej priloĹžnosti je vodstvo SĹ GZ povabilo na skupĹĄÄ?ino tudi Bojana Ivanca iz Analitike Gospodarske zbornice Slovenije, ki je predstavil aktualno makroekonomsko sliko – gospodarsko napoved, predlog socialnega

Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli, da je v naravi skoraj 19 ton smeti manj.

Iskrene Ä?estitke ob dnevu upora proti okupatorju in vesele prvomajske praznike. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

so menili udeleĹženci razprave, v kateri so med drugim ĹĄe ugotavljali, da ni ukrepov za spodbujanje konkurenÄ?nosti, produktivnosti in motiviranosti. Potrebo bi bilo tudi ustvariti klimo, ki bi spodbujala podjetniĹĄtvo in dvignila njegov ugled. đ&#x;”˛

Na neodvisnem primerjalnem potroĹĄniĹĄkem testiranju pralnih strojev veÄ? kot 50 razliÄ?nih blagovnih znamk, ki ga je objavila Zveza potroĹĄnikov Slovenije, sta se dva Gorenjeva modela pralnih strojev WaveActive uvrstila med deset najbolje ocenjenih. Ocena Dobro tako pomeni, da jih Zveza potroĹĄnikov Slovenije priporoÄ?a kot dober nakup.

Na tokratnem testu pralnih strojev so pri ZPS upoĹĄtevali veÄ? dejavnikov, ki vplivajo na izbiro in nakup novega aparata, med njimi uÄ?inkovitost pranja, ki predstavlja 45 odstotkov konÄ?ne ocene, uÄ?inkovitost oĹžemanja in izpiranja, trajanje programov pranja ter varÄ?nost in glasnost delovanja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSKE novice ZviĹĄujemo gospodarsko razvitost Slovenija od leta 2016 ponovno zmanjĹĄuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povpreÄ?jem EU. A v prihodnje bodo nujne politike, ki se bodo osredotoÄ?ile na pospeĹĄitev rasti produktivnosti, prilagoditev demografskim spremembam, krepitev razvojne vloge drĹžave in njenih institucij ter varovanje okolja, izpostavlja Umar. Tveganje socialne izkljuÄ?enosti in dohodkovna neenakost sta se zmanjĹĄala na predkrizne ravni in ostajata v mednarodnem merilu relativno nizka. Med opozorili izstopa podatek, da je rast produktivnosti v Ä?asu gospodarskega vzpona ostala skromna, gibanja v inovacijah pa so bila celo negativna. Tudi sistemi socialne zaĹĄÄ?ite so premalo prilagojeni demografskim spremembam.

Izvoz naj bi se poveÄ?al za 5 odstotkov Na drugi nacionalni konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju je drĹžavni sekretar na gospodarskem ministrstvu AleĹĄ Cantarutti predstavil dokument Mednarodni izzivi 2019–2020. Ta predvideva poveÄ?evanje vrednosti izvoza za pet odstotkov letno, poveÄ?evanje deleĹža izvoza malih in srednjih podjetij, poveÄ?evanje tujih neposrednih naloĹžb v deleĹžu bruto domaÄ?ega proizvoda za 0,5 odstotne toÄ?ke na leto ter poveÄ?evanje dodane vrednosti na zaposlenega za pet odstotkov na leto. Izvoz je sicer tudi doslej uspeĹĄno rasel.

Vrednotenje nepremiÄ?nin prihodnje leto Vlada je potrdila predloga novel zakonov o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin in evidentiranju nepremiÄ?nin. Z njima se rok za izvedbo mnoĹžiÄ?nega vrednotenja z letoĹĄnjega poletja zamika na konec marca prihodnje leto. Obvestila o novih vrednostih bodo lastniki nepremiÄ?nin po novem prejeli aprila 2020.

Dars Ĺže odkupuje zemljiĹĄÄ?a Dars na trasi tretje razvojne osi Ĺže odkupuje zemljiĹĄÄ?a; za gradnjo potrebuje 608 parcel, do zdaj pa je sklenil 62 pogodb za odkup in oddal ĹĄe 41 ponudb, predvsem na odsekih, kjer bi se gradnja lahko zaÄ?ela Ĺže letos, to je pri krajih Ĺ kale, Gaberke in Podgorje. NajveÄ? zemljiĹĄÄ? so odkupili v Gaberkah. Poteka tudi umeĹĄÄ?anje trase v prostor. Ministrstvo vztraja, da bo postopek sprejema drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za odsek Slovenj Gradec–Dravograd zakljuÄ?ilo do marca 2021, preostanek do Holmca pa do januarja 2023.

Mercator prodaja 164 nepremiÄ?nin Mercator, ki je pred nekaj meseci konÄ?al prodajo svojih desetih veÄ?jih centrov v Sloveniji, sedaj prodaja ĹĄe 164 nepremiÄ?nin iz vse Slovenije, katerih skupna izhodiĹĄÄ?na cena znaĹĄa veÄ? kot 105 milijonov evrov, poroÄ?a Delo.

Prodaja avtomobilov pada Prodaja avtomobilov v Evropi Ĺže nekaj Ä?asa pada. Marca je bilo v EU prodanih 1,79 milijona osebnih avtomobilov, kar je 3,9 odstotka manj kot marca lani. Kot poroÄ?a nemĹĄka tiskovna agencija DPA, se je prodaja skrÄ?ila Ĺže sedmi zaporedni mesec. V Sloveniji je bilo v prvem Ä?etrtletju prodanih 3,3 odstotka manj vozil kot v enakem lanskem trimeseÄ?ju, marca pa je bila prodaja na letni ravni 9,5 odstotka niĹžja.

Visok ogljiÄ?ni odtis elektriÄ?nega avtomobila Trije nemĹĄki raziskovalci so objavili ĹĄtudijo, v kateri trdijo, da je ogljiÄ?ni odtis elektriÄ?nega avtomobila v NemÄ?iji veÄ?ji od dizelskega.

Veliko energije je namreÄ? potrebne pri obdelavi litija, kobalta in magnezija, ki jih potrebujejo za izdelavo baterije elektriÄ?nih avtomobilov.

Svetlo prihodnost zato napovedujejo tehnologijam, ki temeljijo na vodiku in metanu. đ&#x;”˛

mz

Podpisana nova kolektivna pogodba premogovniĹĄtva Slovenije Pogajanja so trajala veÄ? kot tri leta – DozdajĹĄnja je bila v veljavi od leta 1996 – V tem Ä?asu je bilo sprejetih pet aneksov – Nova kolektivna pogodba obsega 24 poglavij Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 17. aprila – V sredo so na Premogovniku Velenje podpisali novo kolektivno pogodbo premogovniĹĄtva Slovenije. Pogodbo, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta, je pri delodajalcih podpisal predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Marjan Eberlinc, pogajanja pa je z njihove strani vodil prvi moĹž Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Pogajalsko skupino delojemalcev so sestavljali predstavniki treh reprezentativnih sindikatov, podpisali so jo Peter BrĹĄek iz Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Asmir BeÄ?arević v imenu Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) Branko SevÄ?nikar pa bo zaradi odsotnosti pogodbo podpisal naknadno.

treba ĹĄe podjetniĹĄko Kolektivno pogodbo in sploĹĄni akt o plaÄ?ah.ÂŤ

ter priprava na delo pred in po zakljuÄ?ku dela – oboje zunaj jame v skupnem trajanju 15 minut.ÂŤ

Marjan Eberlinc: ÂťPogajanja vodili z obÄ?utkom do delavcevÂŤ

Predsednik EZS Marjan Eberlinc je ob podpisu kolektivne pogodbe, kot je rekel, podoĹživljal trenutke zadnjih ĹĄtirih let. ÂťSpomnil sem se trenutkov, ko smo bili na razliÄ?nih bregovih, ko smo Ĺže mislili, da se bomo razĹĄli, pa smo vseeno naredili korak naprej in zaprli vseh 24 poglavij. Posebej pa sem vesel, da je pogajalska skupina, ki jo je na naĹĄi strani vodil magister Golob, pogajanja vodila z resniÄ?nim obÄ?utkom za delavce.

Trda so bila predvsem tista po-

Asmir BeÄ?arević: ÂťImam meĹĄane obÄ?utkeÂŤ

Pogajanja in usklajevanja je na strani delodajalcev vodil generalni direktor PV mag.

Ludvik Golob.

Generalni direktor PV mag.

Ludvik Golob, ki je v imenu delodajalca EZS vodil pogajanja, je bil ob podpisu pogodbe izjemno zadovoljen. ÂťV veÄ? kot treh letih pogajanj so se spreminjali pogledi, mnenja, nekajkrat smo priĹĄli celo tako daleÄ?, da nismo videli poti naprej, pa vendar smo znali zbrati vso energijo in priti na cilj.

Ko smo se zaÄ?eli pogajati o novi kolektivni pogodbi, so bili drugaÄ?ni Ä?asi. Gospodarska rast je povzroÄ?ila apetite socialnih partnerjev po Ä?im veÄ?, kar je razumljivo, ampak limiti oziroma okvirji so bili postavljeni. PribliĹžati se je bilo treba Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije.

Vmes se je spreminjala zakonodaja. DozdajĹĄnja kolektivna pogodba je bila v veljavi od leta 1996, torej 25 let, doloÄ?ene segmente je bilo treba spremeniti.

Zadovoljen sem, da smo pri najbolj drastiÄ?nih toÄ?kah naĹĄli kompromis – plaÄ?nem delu, tarifni prilogi, dopustih, regresu ‌ A delo ĹĄe ni konÄ?ano. Sprejeti je

S podpisa pogodbe: Asmir BeÄ?arević (SDRES), Marjan Eberlinc (EZS), Peter BrĹĄek (SPESS).

glavja, ki neposredno in tankoÄ?utno vplivajo na poloĹžaj delavcev v premogovniku, rudarjev, pa naj si bo to kapica, ki je bila doloÄ?ena za dopust, vpraĹĄanje regresa v povezavi z deputatom, efektivni delovni Ä?as ‌

Peter BrĹĄek: ÂťGlede na to, kakĹĄna je bila prva ponudba delodajalcev, sem zadovoljenÂŤ

Tudi Peter BrĹĄek je ob podpisu izrazil zadovoljstvo, a na drugi strani tudi nekaj grenkobe: ÂťGrenkobe zato, da smo kar naenkrat postali panoga, ki je odveÄ? oziroma se poÄ?asi poslavlja s tega obmoÄ?ja. Glede na to, kakĹĄne so bile razmere, ko smo se zaÄ?eli pogajati in kakrĹĄna je bila

prva ponudba, ki so nam jo dali na mizo delodajalci, pa moram reÄ?i, da sem zadovoljen. Najbolj zato, ker konÄ?no enkrat vemo, kolikĹĄen bo naĹĄ regres. V stari kolektivni pogodbi smo imeli zapisanega v slovenskih tolarjih, potem smo imeli takega, kot ga je predlagala vlada. ViĹĄje so odpravnine ob upokojitvi, dogovorili smo se za potne stroĹĄke, tako ni veÄ? vpraĹĄanj, ali delavcu, ki se preseli, pripadajo ali ne; dodali smo tudi jubilejno nagrado za 40 let dela, saj na Premogovniku niso zaposleni samo rudarji, ki se upokojujejo prej, potem priznanje efektivnega delovnega Ä?asa za tiste, ki delajo v jami, se vĹĄtevajo tudi Ä?as pohoda na deloviĹĄÄ?e in Ä?as pohoda z deloviĹĄÄ?a

Marjan Jakob po 20 letih vodenja odhaja iz mlekarne Celeia – V teh letih mlekarna precej spremenila podobo – Pustil bom moÄ?ne sledi

Prvega julija letos bo minilo 20 let, odkar je vodenje najveÄ?je mlekarne v slovenskih rokah – mlekarne Celeia iz Arje vasi – od aktualnega gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka prevzel Marjan Jakob iz TopolĹĄice. 1. julija letos Jakob iz mlekarne odhaja v pokoj, Ä?eprav so ga snubili za prevzem nekaterih nalog v drugih podjetjih.

ÂťLastniki, med katerimi je tudi Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, mi niso dali nove priloĹžnosti za imenovanje, Ä?eprav sem jo ponudil in so jo prvotno sprejeli, nato pa so se odloÄ?ili za spremembo,ÂŤ je povedal Jakob. Dejal je ĹĄe, da je bil prvih pet let hkrati tudi direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, ki jo je vodil 12 let. Ĺ tiri leta je bil predsednik nadzornega sveta mlekarne. PrepriÄ?an je, da bo pustil v njej zelo

Predsednika SDRES Asmirja BeÄ?arevića pa so ob podpisu kolektivne pogodbe, kot je rekel, prevevali meĹĄani obÄ?utki: ÂťZa kolektivno pogodbo dejavnosti smo se res pogajali veÄ? kot tri leta, pogajanja so bila tudi zelo naporna, vloĹžili smo ogromno truda in znanja, da smo izpogajali takĹĄno, kot je. MeĹĄane obÄ?utke pa imam, ker bo tarifna priloga kolektivne pogodbe dejavnosti zaÄ?ela veljati v Skupini PV ĹĄele takrat, ko bo sprejet sploĹĄni akt

Mag. Ludvik Golob: ÂťÄŒeprav vÄ?asih nismo videli poti naprej, smo se znali zbrati in priti na ciljÂŤ

Niso mi dali moĹžnosti za ponovno imenovanje Tatjana PodgorĹĄek

5

GOSPODARSTVP

25. aprila 2019

moÄ?ne sledi.

Trditev je ponazoril z nekaterimi podatki: v letih njegovega vodenja je mlekarna bistveno spremenila svojo podobo. Samo v zadnjih 10 letih so – zagotavlja sogovornik – vloŞili v njeno obnovo in razvoj 22 milijonov evrov.

Tudi fiziÄ?no se je razĹĄirila, saj so zgradili nekaj novih objektov. Ob njegovem prihodu je mlekarna odkupila od proizvajalcev 53 milijonov litrov mleka, lani jih

je 100 milijonov litrov. ÂťPoleg omenjenega sem ponosen, da smo ponudili potroĹĄnikom na domaÄ?em in zunanjih trgih veliko novih izdelkov, ki so bili Ĺže po prvem oziroma drugem letu mojega vodenja mlekarne nagrajeni z najviĹĄjimi priznanji tudi na mednarodnih ocenjevanjih.

PriÄ?akovanju potroĹĄnikov smo sledili in z novostmi potrjevali slogan mlekarne Nazaj k naravi.ÂŤ Dodal je ĹĄe, da je mlekarna v Ä?asu

Marjan Jakob: ÂťZ ekipo smo bili kar vizionarji.ÂŤ

njegovega vodenja v celoti preĹĄla v last kmetijskih zadrug, da je bila prva v Sloveniji, ki je za svoje

o plaÄ?ah v teh druĹžbah.

Pa ĹĄe nekaj. Zame kot sindikalista pa so bolj kot jubilejne nagrade in regresi pomembne nekatere druge zadeve. Kaj se zgodi v primeru, da pride do odpuĹĄÄ?anj iz poslovnega razloga?

To je vpraĹĄanje, ki je vsaj meni bolj pomembno kot doloÄ?eni bombonÄ?ki s preteÄ?enim rokom.

V tem pa smo Ĺžal popustili. Delavci so bili s staro kolektivno pogodbo bolj zavarovani, kot so s to. S staro kolektivno pogodbo je bil delodajalec omejen tudi z organizacijo delovnega Ä?asa, danes pa ima odprte roke, da ga ureja, kot mu bo to odgovarjalo.ÂŤ đ&#x;”˛

izdelke pridobila certifikat Âťbrez GSOÂŤ, med prvimi znake viĹĄja kakovost in izbrana kakovost. ÂťZ ekipo smo bili kar vizionarji.ÂŤ Uradno ime njegovega naslednika ĹĄe ni znano. Je pa bilo Ĺže pred Jakobovim zadnjim imenovanjem za direktorja sliĹĄati, da naj bi ga nasledil eden od direktorjev kmetijskih zadrug na Celjskem.

NajveÄ?krat se je omenjalo ime Vinka Buta, direktorja Kmetijske zadruge Ĺ marje pri JelĹĄah.

In kaj bo Jakob poÄ?el v pokoju? ÂťImam nekaj zemlje okoli domaÄ?ije, ukvarjal se bom z domaÄ?imi Ĺživalmi,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje Marjan Jakob. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 17. aprila

galniki in tekoÄ?ino za vĹžigalnike.

GrĹĄki parlament je sprejel prvi korak za zaÄ?etek diplomatskega pritiska na NemÄ?ijo, od katere Vlada je za vse javne usluĹžbence GrÄ?ija zahteva odĹĄkodnino za predlagala regres v viĹĄini mini- vojne zloÄ?ine med nacistiÄ?no malne plaÄ?e, to je 886,63 evra. okupacijo. NemĹĄka vlada plaÄ?ilo V sindikatu policistov so opozo- zavraÄ?a in odgovarja, da je bilo rili, da vlada krĹĄi stavkovni spora- vpraĹĄanje Ĺže ustrezno reĹĄeno. zum in se izogiba uresniÄ?evanju zavez. A Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da je odprta le ĹĄe ena toÄ?ka sporazuma.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dal veto na predlog zakona, ki ga je sprejel kongres Agencija za varnost v prometu in s katerim naj bi se konÄ?ala je opozarjala, da se med velikopodpora ZDA vojni v Jemnu, ki noÄ?nimi prazniki obiÄ?ajno pojavi jo vodi Savdska Arabija. gneÄ?a, zato so pozvali k strpnosti Ĺ est dni po tem, ko je vojska in previdnosti. odstavila predsednika Omarja Al Odbor drĹžavnega zbora za BaĹĄirja, so dolgoletnega voditelja zdravstvo je na zahtevo Levice premestili v zapor v sudanskem razpravljal o gojenju in predelavi glavnem mestu Kartum. konoplje v medicinske namene. Medtem so se zagovorniki uporabe konoplje zbrali na tradicionalnem Marihuana marĹĄu v Ljubljani.

Na Severnem Irskem v Londonderryju je bila ponoÄ?i s strelnim oroĹžjem ubita 29 let stara novinarka Lyra McKee. Policija je sporoÄ?ila, da primer obravnava kot teroristiÄ?ni incident.

Petek, 19. aprila

pritoĹžbi stranke SDS v primeru nezakonitega kreditiranja pri zaloĹžbi Nova obzorja in globo z 20.000 zniĹžalo na 4.200 evrov, predsedniku stranke Janezu JanĹĄi pa z 2.000 na 500 evrov.

Francoska policija je aretirala veÄ? kot 100 ljudi, ki so se v Parizu udeleĹžili protestov rumenih jopiÄ?ev.

Kosovo je v domovino sprejelo 110 svojih drĹžavljanov, veÄ?inoma Ĺžensk z otroki, ki so sledile svojim partnerjem, ki so se v Siriji pridruĹžili skrajneĹžem.

Na domu odstavljenega sudanskega predsednika Omarja Al BaĹĄirja so naĹĄli veliko koliÄ?ino gotovine.

Nedelja, 21. aprila Kristjani so se na svoj najveÄ?ji praznik spominjali Jezusovega vstajenja od mrtvih. Ĺ kofje so v pridigah poudarili pomen vere in upanja v boju proti zlu, sovraĹĄtvu in krivici.

Iz Ĺ rilanke je priĹĄla vest o eksplozijah v cerkvah in hotelih. Po prvih podatkih je bilo ubitih vsaj

je bilo ubitih najmanj 290 ljudi, veÄ? kot 500 pa je ranjenih, odgovorna radikalna islamistiÄ?na skupina NTJ. Mediji so poroÄ?ali ĹĄe, da so bili med tujci, ubitimi v smrtonosnih teroristiÄ?nih napadih v Ĺ rilanki, tudi trije od ĹĄtirih otrok Andersa Holcha Povlsena, najbogatejĹĄega Danca.

Vodje protestov v Sudanu so

Odgovornost za napad na Ĺ rilanki je prevzela radikalna islamistiÄ?na skupina NTJ.

sporoÄ?ili, da so prekinili stike z vladajoÄ?im vojaĹĄkim svetom, ki je na oblasti zamenjal odstavljenega predsednika Omarja Al BaĹĄirja.

Pet dni po plazu, ki se je utrgal na vzhodnem poboÄ?ju Howse Peaka v narodnem parku Banff v kanadskem Skalnem gorovju, so naĹĄli trupla treh mladih vrhunskih alpinistov.

Torek, 23. aprila

Evropski poslanci so potrdili nov zakon za okrepitev evropske mejne in obalne straĹže Frontex.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je mudil na Sarajevskem poslovnem forumu, na katerem je poudaril, da BiH-u iskreno Ĺželi varno in uspeĹĄno prihodnost, ki je pomembno povezana z vstopom drĹžave v Evropsko unijo.

Evropski poslanci so tik pred iztekom mandata potrdili nov zakon za okrepitev evropske mejne in obalne straĹže Frontex, s Ä?imer bo zagotovljena boljĹĄa zaĹĄÄ?ita zunanjih meja EU.

25. aprila 2019

Po zadnjih podatkih Ĺ rilanske policije je v teroristiÄ?nih napadih na velikonoÄ?no nedeljo umrlo 359 ljudi. Slovensko zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja razmer odsvetuje vsa nenujna potovanja v to drĹžavo.

Britanska politika po velikonoÄ?nih poÄ?itnicah nadaljuje iskanje poti iz Âťlabirinta brexitÂŤ Analitiki V Beogradu so se na protestih zbrali privrĹženci predsednika Aleksandra VuÄ?ića.

PuÄ?nikov trg? ÂťLeta 1990 sem uspel Titovo Velenje spremeniti v Velenje. Zdaj bom predlagal, da Titov trg preimenujejo v PuÄ?nikov trg. Pa da vidimo demokrate!!ÂŤ – je Vane GoĹĄnik zapisal na druĹžbenem omreĹžju tviter. Hm. Torej mu je enako uspelo tudi v ostalih nekdanjih Titovih mestih ali pa imajo morda svoje goĹĄnike?

Vanetu GoĹĄniku, mojemu someĹĄÄ?anu ne gre namenjati preveÄ? vrstic, me je pa njegov zapis zbodel na podoben naÄ?in kot nacistiÄ?ni plakati po Velenju. Zato spet javni odziv.

Za narode sta zgodovina in jezik kljuÄ?na parametra drĹžavnosti, za dvomilijonsko skupnost ĹĄe posebej. ÄŒe se ne Ĺželimo zediniti pri prvem in Ä?e Ä?edalje bolj zanemarjamo drugega, izginjamo. Ne gre le za rodnost.

Velenje je bilo t. i. socialistiÄ?ni Ä?udeĹž – zato so ga hodili obiskovat tuji voditelji, zato je v rdeÄ?i dvorani boksal Mate Parlov in pela Lepa Ĺ pela KoĹžar Brena.

NaÄ?in sobivanja je bil vzor celotni okolici, tudi med vojno, ko so se t.i. vikend vojaki konec tedna znaĹĄli z uprtimi puĹĄkami na sosednjih bregovih, v ponedeljek pa so bili pod zemljo spet kamerati. Biti rudar pomeni slediti najvrednejĹĄi izmed vrednot: storiti vse za preĹživetje sorudarja. Za soÄ?loveka.

Medsebojna solidarnost je venomer preĹžemala moje mesto, navsezadnje ga je tudi ÂťzgradilaÂŤ: Velenje se je gradilo s samoprispevki na naÄ?in trganja od plaÄ?, z doloÄ?enim ĹĄtevilom udarniĹĄkih ur je lahko delavec kandidiral za stanovanje – meĹĄÄ?ani so sogradili svoje mesto, mar ni to edinstven koncept? ÄŒe bi dandanes kakĹĄen Ĺžupan predlagal kaj takega, bi ga na druĹžbenih omreĹžjih sramotili teden dni. Takrat pa je bilo enostavneje – veljal je pojem skupnosti. Z udarniĹĄkimi akcijami so celo poskrbeli za regulacijo reke Pake vse do Ĺ oĹĄtanja ..., dajmo tudi ceniti obdobje socializma! V Ä?asu enoumja je bilo v Velenju zgrajenega veÄ?, kot v Ä?asu veÄ?umja v vsej Sloveniji.

Skrb za delavce, domaÄ?e in tuje, rast sodobnega mesta po naÄ?elu bratstvo in edinost: to je bila nekdaj naĹĄa turistiÄ?na vaba, naĹĄ brend. In Ĺželim zapisati, da soĹžitje med nami, ki iz tega izvira, ĹĄe vedno je. Ekscesom navkljub.

Zgodovinska vez med Titom, ki je ĹĄtirikrat obiskal mesto, in Velenjem, je jasna. KakĹĄna je tista med PuÄ?nikom in mestom? Podobna preimenovanju naĹĄega letaliĹĄÄ?a, torej: gre za politiÄ?no voljo.

Gre za idejo politiÄ?nih kadrov, ki zakuhajo brexite, okliÄ?ejo 16-letno Greto Thunberg za rusko ĹĄpijonko, poĹžar v Notre Damu nemudoma podtaknejo islamistom ... gre za ÂťpolitikeÂŤ v navednicah. Ki nikoli ne bodo razumeli pravega poslanstva politiÄ?ne igre: da mora iti naposled za ljudi.

Ne predstavljam si, da bi bila meĹĄÄ?anka katerega koli drugega mesta kot Velenja, Ä?eprav Ĺže dlje Ĺživim v Ljubljani. ÄŒetudi je moj edini stik z mestom voĹžnja k starĹĄem na kosilo pribliĹžno enkrat meseÄ?no, me ob vstopanju v Ĺ aleĹĄko dolino vedno ÂťzapustiÂŤ vsa ljubljanska hektiÄ?nost. In med sprehodom, ki obvezno vkljuÄ?uje mimohod mimo Tita, me nasmehne vsa jugoslovanska barvitost.

Ne predstavljam si, da bi kot meĹĄÄ?anka Ĺželela zanikati zgodovino lastnega mesta in bi zaÄ?ela pozivati k odstranitvi socialistiÄ?nih kipov, preimenovanju ulic in trgov. Ne predstavljam si, ker sem bila tudi meĹĄÄ?anka Titovega Velenja.

Ki pa, tako kot so takrat zbirali denar za Titov spomenik, ne bi prispevala denarja za spomenik nobenega aktualnega politika.

V Beogradu so se protestniki zbrali na mnoĹžiÄ?nem shodu privrĹžencev predsednika Aleksandra VuÄ?ića. Zbrani so skuĹĄali odgovoriti na proteste VuÄ?ićevih nasprotnikov, ki potekajo Ĺže veÄ?

Kristjani so vstopili v veliki Ä?e- mesecev. trtek, s tem pa tudi v velikonoÄ?no Preiskovalci so sporoÄ?ili, da je tridnevje. po njihovem mnenju uniÄ?ujoÄ? V napadih na cerkve in hotele na Ĺ rilanki je bilo ubitih vsaj 290 ljudi.

Vlada je doloÄ?ila besedilo pre- poĹžar v pariĹĄki katedrali Notre dloga resolucije o nacionalnem Dame povzroÄ?il kratki stik.

207 ljudi, ĹĄe 400 pa ranjenih. Med ocenjujejo, da dogovor Therese programu prepreÄ?evanja in zatiubitimi so bili tudi tujci. Skupno May ĹĄe ni mrtev. đ&#x;”˛ ranja kriminalitete za obdobje so mediji ta dan poroÄ?ali o osmih Dobra polovica vzorcev pi2019–2023. eksplozijah, v treh cerkvah je do ĹĄÄ?anÄ?jega mesa, ki so jih vzeli napada priĹĄlo med velikonoÄ?nim iz znanih trgovin v NemÄ?iji, je obredjem. vsebovala t. i. super bakterije.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na tradiUnesco je 23. april razglasil za Verniki so praznovali veliko cionalnem blagoslovu mestu in svetovni dan knjige in avtorskih soboto in k blagoslovu odnesli svetu ob veliki noÄ?i dejal, da je pravic. Zaznamovali so ga s ĹĄteCelje, 20. aprila - Preteklo soboto je v Celju potekalo 11. mednarodno velikonoÄ?ne jedi, po cerkvah pa z boleÄ?ino izvedel za eksplozije vilni z literaturo in knjigami po- tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – plesna miniatura. so zveÄ?er potekale velikonoÄ?ne v Ĺ rilanki. Opozoril je tudi na vezani dogodki, tudi po Sloveniji, Po osvojenem zlatem priznanju na drĹžavnem tekmovanju si je plevigilije. konflikte po svetu. kjer je pestro predvsem v sklopu salka Plesnega PonoÄ?i je zagorelo v stanovanjV Ukrajini so ĹĄteli glasove in projekta NoÄ? knjige. studia N Veleskem bloku v Ljubljani. Pri tem ugotavljali, da je s 73 odstotki ObrtniĹĄtvo in podjetniĹĄtvo je na nje Burja Podso bili trije ljudje poĹĄkodovani, podpore prepriÄ?ljiv zmagovalec morebitno krizo zadovoljivo prilesnik (njena evakuiranih pa je bilo 93 sta- tamkajĹĄnjih predsedniĹĄkih volitev pravljeno, je eden od zakljuÄ?kov mentorica je novalcev. komik Volodimir Zelenski. posveta, ki ga je v sodelovanju z Nina Mavec Ob zaÄ?etku velikonoÄ?nega ViĹĄje sodiĹĄÄ?e je deloma ugodilo OZS pripravil predsednik repuKrenker) z tridnevja je papeĹž FranÄ?iĹĄek blike Borut Pahor. avtorsko miumil noge zapornikom.

Pogonski gorivi sta letos dosegli niaturo Med Severna Koreja je zatrdila, da najviĹĄji ceni. Po zadnji podraĹžitvi je borovjem teje uspeĹĄno preizkusila novo datreba za liter bencina plaÄ?ati 1,349 mnim pripleljinsko vodeno taktiÄ?no oroĹžje evra, za liter dizla pa 1,279 evra. sala nagrado z moÄ?no bojno konico. Gre za Ob koncu velikonoÄ?nih prazniSlaba novica za najboljĹĄo prvi preizkus oroĹžja po neuspekov je postajal promet na slovenza lastnike eleplesno izvedlih pogovorih med voditeljema skih cestah vse gostejĹĄi. DaljĹĄe ktriÄ?nih vozil. bo v svoji staKim DĹžong Unom in Donaldom Ä?akalne dobe za vstop v Slovenijo Vse veÄ? ponurostni skupini Trumpom. so ves dan vztrajale na mejnih dnikov elektriÄ?(B). đ&#x;”˛ tf Policija v New Yorku je aretirala prehodih s HrvaĹĄko. nih polnilnic Kosovo je sprejelo 110 svojih moĹĄkega, ki je v katedralo svetega Ĺ rilanĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da r a z m i ĹĄ l j a o Foto: Jure drĹžavljanov, ki so se v Siriji Patrika na Manhattnu vstopil z zaraÄ?unavanju Kravanja pridruĹžili skrajneĹžem. je za nedeljske napade v cerkvah dvema posodama bencina, vĹžiin hotelih v Ĺ rilanki, v katerih polnjenja vozil.

ÄŒetrtek, 18. aprila

Sobota, 20. aprila

Burja odpihnila konkurenco

Ponedeljek, 22. aprila

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 7

INTERVJU

25. aprila 2019

Kazniva dejanja v upadu

jih stvareh, storjeno pa je bilo tudi kaznivo dejanje prepreÄ?itev uradnega dejanja ali maĹĄÄ?evanja uradni osebi.ÂŤ

Na OkroĹžnem drĹžavnem toĹžilstvu v Celju - Zunanjem oddelku v Velenju, so v lanskem letu prejeli skupno 573 kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Na OkroŞnem drŞavnem toŞilstvu v Celju - Zunanjem oddelku v Velenju, so v lanskem letu prejeli skupno 573 kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj. To je precej manj kot leta 2017, ko so jih prejeli 665, in tudi manj kot v letih pred tem.

Upad kaznivih dejanj beleĹžijo na obmoÄ?ju vseh policijskih postaj Policijske uprave Celje in ne gre za nikakrĹĄno velenjsko posebnost, pravi vodja Zunanjega oddelka, okroĹžni drĹžavni toĹžilec Darko OpreĹĄnik.

Pozna se, da je gospodarska klima ugodna, in tudi, da je nekaj storilcev za zapahi Upad? Gotovo je za to kakĹĄen razlog? Kaj je drugaÄ?e? ÂťEnoznaÄ?nega odgovora pri tem ni. Eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, je zagotovo ugodna gospodarska klima. VeÄ? je moĹžnosti za zaposlitev, viĹĄji so denarni transferji, ki jih drĹžava namenja socialno ĹĄibkejĹĄim ‌ ZmanjĹĄal se je namreÄ? tako imenovani klasiÄ?ni kriminal. Deloma gre upad pripisati tudi veÄ?ji angaĹžiranosti policije pri preiskovanju tistih kaznivih dejanj, ki imajo prioriteto, to so teĹžje oblike gospodarske kriminalitete, korupcija, kazniva dejanja s podroÄ?ja prepovedanih drog, pri Ä?emer je preiskovanih obiÄ?ajno veÄ? oseb. Pri preiskovanju omenjenih kaznivih dejanj so potrebna specialna znanja, recimo s podroÄ?ja raÄ?unalniĹĄtva, telekomunikacij, financ, ekonomije ‌, pogosto tudi v povezavi z mednarodnim elementom.

Vsekakor je potrebnega veÄ? Ä?asa in ljudi, kar pa kadrovska podhranjenost na policijskih postajah vsaj v veÄ?ini ne omogoÄ?a. Iz lastnih izkuĹĄenj pa bi lahko rekel, da so bili v preteklih letih nekateri storilci teh kaznivih dejanj procesirani, izreÄ?ene so jim bile veÄ?letne zaporne kazni in tudi to se odraĹža v manjĹĄem ĹĄtevilu kaznivih dejanj.ÂŤ Za Velenje oziroma ĹĄirĹĄo okolico pa je najbrĹž tudi 573 kazenskih ovadb precej?

ÂťSeveda, sploh ker zajema dokaj ĹĄiroko podroÄ?je, v katerem je priĹĄlo do oĹĄkodovanja premoĹženja posameznikov, pravnih oseb ali pa je bila prizadeta telesna oziroma duĹĄevna celovitost posameznikov.ÂŤ Glede na statistiko, kaj pravite – je Velenje z okolico varno mesto? ÂťPo statistiÄ?nih podatkih bi lahko rekli, da je. Ne izstopamo iz slovenskega popreÄ?ja, doloÄ?enih kaznivih dejanj je manj, kot jih je bilo v preteklosti. Pojavljajo pa se nekatera nova, tista, ki so denimo povezana z vdori v raÄ?unalniĹĄki sistem posameznikov in pravnih oseb, gre za tako imenovane spletne goljufije. Teh je iz leta v leto veÄ?.ÂŤ So kakĹĄna kazniva dejanja, ki se pojavljajo iz leta v leto in jih je vsako leto pribliĹžno enako? ÂťTakĹĄna so gotovo kazniva dejanja s podroÄ?ja prepovedanih drog, krĹĄitev temeljnih pravic delavcev, premoĹženjski delikti, zlasti velike tatvine, povzroÄ?itev prometne nesreÄ?e iz malomarnosti, nevarna voĹžnja v cestnem prometu in seveda kazniva dejanja s podroÄ?ja gospodarskega kriminala, zlasti poslovne goljufije, zloraba poloĹžaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.ÂŤ

Nekaj odmevnih primerov je bilo hitro zakljuÄ?enih V javosti velja mnenje o poÄ?asnosti pravosodnega sistema, da ne gre in ne gre ... Bi lahko navedli recimo primer lanskega leta, pri katerem je bilo drugaÄ?e? Kjer je ĹĄlo hitro? ÂťLahko. Posameznik, ki je junija 2018 povzroÄ?al ĹĄkodo, vdiral v stanovanja, grozil ljudem ‌, Ĺže prestaja zaporno kazen zaradi storitve veÄ? kaznivih dejanj, in sicer ogroĹžanja varnosti, poĹĄkodovanja tuje stvari, nedotakljivosti stanovanja, prepreÄ?itve uradnega dejanja ali maĹĄÄ?evanja uradni osebi, poskusa vloma in roparske tatvine. OÄ?itanih mu je bilo deset kaznivih dejanj, storjenih v krajĹĄem Ä?asovnem obdobju. Odziv policije, toĹžilstva in sodiĹĄÄ?a je bil izjemno hiter. Po izvrĹĄenem zadnjem kaznivem dejanju mu

ÂťOdziv javnosti je razumljiv.

Zadeva je namreÄ? ĹĄe vedno v fazi preiskave. Ĺ ele ko bo ta zakljuÄ?ena, bo lahko Specializirano drĹžavno toĹžilstvo sprejelo odloÄ?itev – ali vloĹžiti obtoĹžbo zoper osumljence kaznivih dejanj ali zahtevati dopolnitev preiskave ali odstopiti od kazenskega pregona.

Strinjam se, da ta zadeva traja Ĺže dolgo. Pri tem pa seveda ne gre zanemariti, da gre za koliÄ?insko in strokovno izjemno obseĹžno zadevo, povezano tudi z mednarodnim elementom.ÂŤ

SovraĹžni govor? Plakati z nacistiÄ?no vsebino, ki so se pojavili v Velenju?

Mediji so poroÄ?ali o nestrpnosti, rasnem sovraĹĄtvu, razdoru. Vznemirstoritvijo kar nekaj kaznivih dejanj je bila odvzeta prostost, sodiĹĄÄ?e jeni niso bili samo tukajĹĄnji prebivalpovzroÄ?il veliko vznemirjenost? pa mu je na predlog toĹžilstva ci, temveÄ? cela drĹžava. Dejanje sta odredilo pripor. Po zakljuÄ?eni obsodila tudi predsednik republike preiskavi, ki je bila konÄ?ana v ÂťPolicija je po izsleditvi storilca in predsednik vlade. dobrih dveh mesecih, je bila slednjemu takoj odvzela prostost, zoper njega vloĹžena obtoĹžnica. na predlog toĹžilstva pa je sodiĹĄÄ?e ÂťLahko povem, da je bil storiObdolĹženi je na predobravnav- zoper njega odredilo pripor. Pre- lec tega dejanja po treh mesecih odkrit. Pri tem se je ugotovilo, da Zakaj potem na taki odmevni in gre za mladoletno osebo, ki je v zahtevni zadevi, ki se kot jara kaÄ?a okviru ĹĄolskih obveznosti Ĺželela vleÄ?e Ĺže ĹĄtiri leta, ne dela veÄ? ljudi? opraviti anketo v smislu, kakĹĄen ÂťStvar organizacije sodiĹĄÄ?a je, bo odziv javnosti oziroma medijev. Ne glede na to, kakĹĄen je bil kako se lotiti tako obseĹžne zadejanski namen storilca, pa me- deve. Se pa strinjam s tem, da nim, da takĹĄno ravnanje zahteva se s takĹĄnim primerom ne more ustrezno ukreukvarjati samo panje in tudi ena oseba, Ä?eustrezen odziv tudi se ta, kot Na Zunanjem pravosodja, kot je bilo reÄ?eno oddelku Velenje je sicer bilo v sodiĹĄÄ?u, zaostankov nimajo. na obravnavaukvarja izkljuÄ?nem primeru. no s to zadevo.

Ne pristajam Iz prakse tujih namreÄ? na tezo nekega druĹžbe- sodiĹĄÄ?, na katerih imajo podobne nega eksperimenta. Po podaji zadeve, mi je znano, da je vkljuÄ?ekazenske ovadbe zaradi suma no veliko ljudi, tudi podpornega storitve kaznivega dejanja javno osebja, vse pa z namenom, da se spodbujanje sovraĹĄtva, nasilja zadeva Ä?im prej zakljuÄ?i in dobi Darko OpreĹĄnik: Žal se pogosto dogaja – in to ĹĄtejem kot ali nestrpnosti je zadeva zoper sodni epilog.ÂŤ pomanjkljivost sistema, da se Ĺžrtve kaznivih dejanj, praviloma so znanega storilca pred zakljuÄ?kom.

ObiÄ?ajno se za takĹĄen pogovor, Ä?e to Ĺženske, pogosto premislijo in na sodiĹĄÄ?u ne Ĺželijo priÄ?ati. Dogaja Storilec bo torej sankcioniran.ÂŤ pogledamo nazaj, sreÄ?ava enkrat se tudi, da se vrnejo v okolje, v katerem so bile predhodno deleĹžne na leto. VsakiÄ? dobite v zvezi s TEĹ S TEĹ -em se vleÄ?e kot psihiÄ?nega in tudi fiziÄ?nega nasilja.ÂŤ enako vpraĹĄanje. Kaj mislite, ga jara kaÄ?a boste tudi prihodnje leto? nem naroku krivdo po obtoĹžbi iskava poteka in verjamem, da Navedli ste dva primera, ki sta bila priznal in – kot Ĺže reÄ?eno – pre- bo zadeva v Ä?im krajĹĄem Ä?asu ÂťNa to vpraĹĄanje teĹžko odgozelo hitro procesirana, in enega, ki vorim, ker nimam konkretnih staja zaporno kazen.ÂŤ zakljuÄ?ena in ustrezno procetak zagotovo ĹĄe bo. Policija, preiska- podatkov, v kateri fazi je preisirana. Ne gre zanemariti, da Kako daleÄ? pa je letoĹĄnji primer tu- je storilec s svojim ravnanjem va, toĹžilstvo, sodiĹĄÄ?e in epilog. Pri skava. Tako kot vsi ostali si tudi jega drĹžavljana, ki je med prebivalci prizadel veÄ? oseb, povzroÄ?ena TEĹ -u pa je povsem drugaÄ?e. Jav- sam Ĺželim, da bi bila zadeva Ä?im Velenja na zaÄ?etku meseca aprila s je bila materialna ĹĄkoda na tunost, zlasti tukajĹĄnja, je ogorÄ?ena. prej zakljuÄ?ena, tudi z vsebinsko odloÄ?itvijo sodiĹĄÄ?a. Moje osebno mnenje pa je – podobno kot je v nedavnem intervjuju dejal generalni drĹžavni toĹžilec, da v doloÄ?enih velikih zadevah gospodarskega kriminala nadzorne institucije preprosto niso Ĺ˝rtve pogosto izkoristijo pravno dobroto in ne obremenijo opravile svojega dela. Sedaj pa se od pravosodja zahteva, da restorilca kaznivega dejanja agira na zadeve, ki so se zgodile tudi pred desetletjem in veÄ?. Pri tem pa se pogosto pozablja na Na Zunanjem oddelku Velenje so lani prejeli 65 sistema –, da se Ĺžrtve kaznivih dejanj, praviloma spreminjajoÄ?o se zakonodajo, kazenski ovadb zaradi kaznivega dejanja nasilja so to Ĺženske, pogosto premislijo in na sodiĹĄÄ?u ne doloÄ?ena ravnanja pa ne dolgo v druĹžini po prvem odstavku 191. Ä?lena KZ-1. Ĺželijo priÄ?ati oziroma izkoristijo pravno dobroto nazaj niti niso bila obravnavana ÂťTo ĹĄtevilo kaznivih dejanj je Ĺže nekaj let kon- ter s svojo odloÄ?itvijo ne obremenijo storilca kot kazniva.ÂŤ stantno oziroma se celo poveÄ?uje, kar je zaskr- kaznivega dejanja. Praviloma ima to za posleđ&#x;”˛ bljujoÄ?e. Vzorec teh ravnanj je v veÄ?ini primerov dico odstop od kazenskega pregona. Dogaja pa podoben, torej dogajanje za ĹĄtirimi stenami, brez se tudi, da se Ĺžrtve teh dejanj vrnejo v okolje, v oÄ?ividcev, v nasilen odnos so pogosto vpeti otroci, katerem so bile predhodno deleĹžne psihiÄ?nega dogajanje traja daljĹĄe Ä?asovno obdobje. Ĺ˝al se in tudi fiziÄ?nega nasilja." pogosto dogaja – kar ĹĄtejem kot pomanjkljivost

â?ą

Skrbi nasilje v druĹžini

Mestna obèina Velenje je èudovita obèina, polna ponosnih, podjetnih, soèutnih in solidarnih ljudi, ki se s teŞavami sooèajo tako, da jih reťujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj.

Tako deluje v Svetu Mestne obèine Velenje tudi svetniťka skupina SMC. Veseli smo, da je vlada Mira Cerarja zastavila tudi gradnjo 3. razvojne osi in da potekajo aktivnosti za njeno izgradnjo uspeťno po zastavljenem planu.

Obèankam in obèanom èestitamo ob bliŞajoèih se praznikih.

SvetniĹĄka skupina SMC Velenje

7

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

25. aprila 2019

NajhujĹĄe so ovire v glavah ljudi DruĹĄtvo paraplegikov Jugozahodne Ĺ tajerske beleĹži 40-letnico delovanja – ÄŒe sami pokaĹžejo pripravljenost, se podpora vedno najde – Ustanavljajo prvo ekipo v rokometu na invalidskih voziÄ?kih Tatjana PodgorĹĄek

umevno, da dobijo pravice, pred 30, 40 leti ni bilo tako. Zato bi lahko jubilej oznaÄ?ili kot 40 let prizadevanj za izboljĹĄanje pravic invalidov, za njihovo kakovostnejĹĄe in samostojno Ĺživljenje.ÂŤ Na prehojeno pot so ponosni, dodaja. Osnovna naloga druĹĄtva je pomagati vsem, ki se jim tako rekoÄ? v delÄ?ku sekunde Ĺživljenje obrne na glavo. ÂťMnogim, ki po poĹĄkodbi ali bolezni postanejo invalidi, se konÄ?a Ĺživljenje, ki so ga poznali do tistega trenutka, in stopijo na drugaÄ?no pot. Nanjo niso pripravljeni. V teh primerih je naloga druĹĄtva, da jim pomaga, da se lahko Ä?im prej vkljuÄ?ijo v druĹžbo ali na novo zaĹživijo.ÂŤ Pri tem jim uspehov ne manjka.

Janez Hudej: ÂťÄŒe sami pokaĹžemo voljo, pripravljenost nekaj spremeniti, se podpora vedno najde.ÂŤ

Janez Hudej iz Velenja (druĹĄtvo Ĺ tirje programi vodi Ĺže 19 let) ob pogledu na Poleg omenjenega v druĹĄtvu zaÄ?etke delovanja pravi: ÂťSedaj izvajajo dejavnosti ĹĄe v ĹĄtirih se mladim invalidom zdi samo- programih. Najbolj ÂťaktivniÂŤ

so pri prevozih paraplegikov, ki ne morejo uporabljati lastnega ali javnih prevoznih sredstev ali svojega prevoznega sredstva paÄ?

Pot pelje le naprej in se nikoli ne konÄ?a, pravijo v DruĹĄtvu paraplegikov Jugozahodne Ĺ tajerske, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Ĺ teje blizu 130 Ä?lanov (vsi so invalidi zaradi poĹĄkodb hrbtenjaÄ?e), zajema obmoÄ?je 33 obÄ?in od SolÄ?ave do Bistrice ob Sotli. V tem trenutku je v njem 11 Ä?lanov iz obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. Slovesnost ob jubileju bodo pripravili jutri (v petek) v Narodnem domu v Celju, kjer ima druĹĄtvo sedeĹž.

40 let prizadevanj za izboljĹĄanje pravic, kakovostnejĹĄe Ĺživljenje invalidov

Dan gasilca letos v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj – Mednarodni dan gasilcev 4. maj obeleĹžujejo tudi gasilci v Ĺ aleĹĄki dolini. Osrednja prireditev bo letos v Ĺ oĹĄtanju v soboto, 4. maja, ob 18. uri v Kkulturnem domu. Na njej bodo med drugim podelili gasilska odlikovanja. đ&#x;”˛

mkp

Vztrajajo pri ustavni presoji Aktivnosti za pripravo na izgradnjo hitre ceste na odseku Velenje – Slovenj Gradec potekajo zelo intenzivno in naj bi gradnjo na treh odsekih pred koncem leta Ĺže zaÄ?eli.

Odsek ceste od Velenja do Ĺ entruperta pa je ĹĄe vedno negotov, saj sta obÄ?ini BraslovÄ?e in Polzela ter skupina krajanov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki vloĹžili zahtevo za ustavno presojo umestitve tega odseka ceste v prostor.

Na to temo so se Ĺžupani BraslovÄ?, Polzele in Ĺ martnega ob Paki v torek sestali z ministrico za infrastrukturo

Alenko BratuĹĄek, kjer so razpravljali tudi o morebitnem umiku predloga za ustavno presojo (sodiĹĄÄ?e naj bi o tem odloÄ?alo v kratkem). Pogovori, ki so bili zaprti za javnost in novinarje, menda niso prinesli drugaÄ?nih pogledov na nastali zaplet.

Po besedah Ĺžupana Polzele JoĹžeta KuĹžnika so se tudi na popoldanski izredni seji obÄ?inskega sveta soglasno odloÄ?ili, da vztrajajo pri predlagani ustavni presoji. VÄ?eraj (po zakljuÄ?ku redakcije) so imeli izredno sejo ĹĄe v BraslovÄ?ah. đ&#x;”˛

mz

nimajo. Vsako leto s kombijem opravijo veÄ? kot 45 tisoÄ? kilometrov. Lani so izvedli veliko akcijo zbiranja denarja za nakup novega prilagojenega vozila. ÂťKupili smo ga. Ob tej priloĹžnosti se moram zahvaliti vsem 33 obÄ?inam na obmoÄ?ju, kjer deluje naĹĄe druĹĄtvo, ker so podprle projekt Kar me ovira, me motivira, v kateri smo zbirali potreben denar. Izdatno pomoÄ? sta nam nudili Mestni obÄ?ini Velenje in Celje.ÂŤ Zelo pomemben program je ĹĄport, kjer se Ä?lani druĹĄtva ponaĹĄajo z mnogimi uspehi s paraolimpijskih iger, svetovnih, evropskih prvenstev, mednarodnih tekmovanj, tudi na domaÄ?ih ĹĄportnih terenih so med najuspeĹĄnejĹĄimi tovrstnimi druĹĄtvi v drĹžavi. Omembe vreden je ĹĄe program interesnih dejavnosti, v katerih lahko Ä?lani pokaĹžejo svoje sposobnosti. Na vpraĹĄanje, ali se morebiti v Ĺ aleĹĄki dolini sreÄ?ujejo

s teĹžavami, ki jim grenijo Ĺživljenje, je Hudej odgovoril: ÂťNi takih, na katere bi morali posebej opozoriti.

Z Mestno obÄ?ino Velenje sodelujemo Ĺže od ustanovitve druĹĄtva zelo dobro, od tod prihajajo najbolj aktivni Ä?lani. Zelo pomembno je, da smo v 40 letih delovanja odpravili najhujĹĄe ovire. Te so bile predvsem v glavah ljudi. Sedaj, ko smo jih premagali, nam vsi hodijo naproti. Je pa dejstvo, da moramo biti sami gonilna sila. ÄŒe sami pokaĹžemo voljo, pripravljenost nekaj spremeniti, se podpora vedno najde.ÂŤ

Strokovna pomoÄ?, zametki drugaÄ?nega naÄ?ina delovanja

Janez Hudej meni, da delovanje druĹĄtva danes preveÄ? temelji na delu prostovoljcev in premalo na strokovni pomoÄ?i, ki bi jo nudil strokovni delavec. Zaposlitve le-tega si ne morejo privoĹĄÄ?iti in bodo zato poskuĹĄali pridobiti podporo pristojnega ministrstva.

Sicer pa so se poleg Şeleznega programa lotili ťe treh projektov.

Ustanavljajo prvo ekipo invalidov na voziÄ?ku v rokometu, s tem pa se kaĹžejo zametki drugaÄ?nega naÄ?ina delovanja druĹĄtva. Želimo nastopiti kot ponudnik nekaterih ĹĄportnih storitev za vse gibalno ovirane osebe. Prav tako se vkljuÄ?ujemo v projekt Zveze za ĹĄport invalidov – Paraolimpijski komite Slovenije: vkljuÄ?evanje mladih v ĹĄport invalidov. Konkretneje bi radi kupili 10 specialnih voziÄ?kov za igranje koĹĄarke, rokometa, ki bi bili na voljo za treninge.ÂŤ V drugem projektu zbirajo denar za nakup ĹĄportnega kolesa za mladega Ä?lana druĹĄtva, ki je postal invalid po prometni nesreÄ?i. Pri tem jim bodo pomagali parakolesarji, ki bodo prevozili traso od Murske Sobote do Kopra. Tretjo akcijo pa so zasnovali v tukajĹĄnjem okolju, v njej pa bodo za someĹĄÄ?ana prav tako zbirali denar za nakup ĹĄportnega voziÄ?ka za igranje koĹĄarke. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 9

9

OB PRAZNIKU

25. aprila 2019

So kar dobro trli, zato imajo kaj pokazati Praznik ObÄ?ine Mozirje zaznamovali tudi s pridobitvijo – Letos dve kroĹžiĹĄÄ?i, priÄ?akujejo zeleno luÄ? za izvedbo druge faze Ä?istilne naprave v Lokah Tatjana PodgorĹĄek

V dvorani kulturnega doma v Mozirju je bil vÄ?eraj popoldne osrednji dogodek v poÄ?astitev praznika tamkajĹĄnje obÄ?ine – slavnostna seja mozirskega obÄ?inskega sveta.

Ob tej priloĹžnosti smo mozirskega Ĺžupana Ivana SuhoverĹĄnika povpraĹĄali, ali so od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika strli dovolj orehov za dober nadev za potico, ki je ob takih priloĹžnostih obiÄ?ajno na mizi. ÂťSimbolika je primerljiva. Smo kar dobro trli, marsikaj smo postorili, imamo kaj pokazati. Vesel sem, da smo to naredili s skupnimi moÄ?mi,ÂŤ je dejal SuhoverĹĄnik.

Ceste, poplavna varnost, plazova

Med glavnimi naloĹžbami, ki so jih uresniÄ?ili, je sogovornik omenil posodobitev ĹĄmihelske ceste. Vrednost vlaganj je presegla 600 tisoÄ? evrov, od tega je lokalna skupnost prispevala pribliĹžno tretjino denarja, ostalo Direkcija

RS za ceste. Za velik zalogaj je oznaÄ?il tudi odpravo posledic drsenja zemlje. Plaz Rjava peÄ? pod Goltmi so Ĺže odstranili, dela na plazu pri mozirskem pokopaliĹĄÄ?u pa sedaj konÄ?ujejo. Tudi pri tem je glavnino sredstev primaknila

ÂťTu imamo za naslednji dve, tri leta kar velike naÄ?rte, saj Ĺželimo urediti poplavno varnost tako, da naselje Loke ne bo veÄ? tako poplavno izpostavljeno.ÂŤ Danes (v Ä?etrtek) popoldne bodo predali svojemu namenu

Ivan SuhoverĹĄnik: ÂťPostorili smo marsikaj in vesel sem, da smo to storili s skupnimi moÄ?mi.ÂŤ

TuristiÄ?noinformacijski center pri avtobusni postaji naj bi predstavljal vrata v Zgornjo Savinjsko dolino.

drĹžava, stroĹĄek lokalne skupnosti je bila izdelava dokumentacije in plaÄ?ilo DDV-ja. V zadnjem letu so poskrbeli ĹĄe za zagotovitev dodatnih parkirnih mest pri mozirskem vrtcu ter za veÄ?jo poplavno varnost ob reki Savinji, zlasti na njenem desnem bregu proti gozdni ĹĄoli v Lokah pri Mozirju.

nov objekt TuristiÄ?noinformacijski center (TIC). Zgradili so ga pri tamkajĹĄnji avtobusni postaji. ÂťPrepriÄ?an sem, da bo TIC odigral svojo vlogo, ki smo mu jo namenili. Predstavljal naj bi vrata ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, kar pomeni, da bo sluĹžil turistiÄ?ni dejavnosti celotne

S skupno vizijo uspeha in razvoja ustvarjamo nove priloĹžnosti. ÄŒestitamo ob prazniku dela.

www.gorenje.com

doline.ÂŤ Na novo so prekrili ĹĄe streho ĹĄportne dvorane, s pomoÄ?jo Olimpijskega komiteja pridobili nekaj vadbenega orodja za odrasle, sami pa so uredili ĹĄe nekaj otroĹĄkih igriĹĄÄ?. ÄŒas od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika je zaznamovalo, pojasnjuje SuhoverĹĄnik, tudi urejanje dokumentacije za pridobitev kohezijskega denarja za izgradnjo druge faze Ä?istilne naprave v Lokah. Med drugim tu naÄ?rtujejo ĹĄe ureditev gniliĹĄÄ?a ter razĹĄiritev kanalizacijskega sistema na spodnje Loke. Kanalizacijsko omreĹžje nameravajo obnoviti ĹĄe na Praprotnikovi, Ĺ olski ulici ter delno na Ĺ mihelski cesti. ÂťVerjamem, da bomo junija letos dobili

pozitiven odgovor in se vlaganj v Ä?istejĹĄe okolje v prihodnjih letih tudi lotili.ÂŤ Urejajo ĹĄe projektno dokumentacijo za izgradnjo veÄ? kot 1,2 milijona evrov vrednega prizidka h kulturnemu domu, v njem pa bodo pridobili prostore knjiĹžnica, godba Zgornje Savinjske doline, VideÄ?nikova muzejska zbirka, domoznanska zbirka in Ä?italnica.

Da ustvarjajo spodbudno okolje, meni sogovornik, dokazujejo med drugim izgradnja tretjega stanovanjskega bloka na PodroĹžniku in po napovedih naj bi tu letos ÂťzraselÂŤ ĹĄe Ä?etrti stanovanjski objekt. Nova najemnika je dobila gozdna ĹĄola. Na obmoÄ?ju naj bi uredila kamp, po katerem bo v bliĹžnji prihodnosti prepoznavna Zgornja Savinjska dolina.

Letos kar dve kroĹžiĹĄÄ?i

Po zagotovilih Ivana SuhoverĹĄnika bo najbolj zaznamovala leto 2019 v lokalni skupnosti izgradnja dveh kroĹžiĹĄÄ?. Enega naÄ?rtujejo pri mozirski osnovni ĹĄoli, drugega v Ljubiji oziroma na odcepu za Gorenjski klanec. Za oba projekta Ĺže imajo projektno dokumentacijo, opravljeno revizijo, obe kroĹžiĹĄÄ?i naj bi zgradili letos. ÂťKroĹžiĹĄÄ?e Gorenjski klanec bo finanÄ?no breme drĹžave, nekaj malega tudi obÄ?ine, deleĹž slednje pri kroĹžiĹĄÄ?u pri osnovni ĹĄoli pa bo veÄ?ji. Obe naloĹžbi bosta za okolje pomembni,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan SuhoverĹĄnik. đ&#x;”˛

ViĹĄje cene elektrike in plina Ljubljana – Zveza potroĹĄnikov Slovenije je Ĺže novembra opozorila na viĹĄje cene elektriÄ?ne energije in zemeljskega plina, ki so jih nekateri ponudniki prevalili na potroĹĄnike. Pri prvem energentu so se cene v povpreÄ?ju zviĹĄale za 15, pri drugem pa za slabih 10 odstotkov. Ta teden sta se ponovno podraĹžila tudi bencin in dizelsko gorivo.

Zveza potroĹĄnikov Slovenije je zakljuÄ?ila tretjo kampanjo "zamenjaj in prihrani." Zmagovalec draĹžbe je tako v kategoriji elektrika kot tudi v kategoriji plin podjetje Elektro energija.

Veseli so tako mnoĹžiÄ?nega odziva javnosti, saj je interes za sodelovanje ĹĄe pred licitacijo izrazilo veÄ? kot 28.500 potroĹĄnikov, kar je najveÄ? do sedaj. Vendar pa na ZPS niso tako zadovoljni z na licitaciji doseĹženimi tarifami. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

Avtonomen model letala Dijaka Simon Strmťnik in Kamil Kosi izdelala poseben model letala in ga opremila z lastnim sistemom krmiljenja – Naloga je aktualna in uporabna Tatjana Podgorťek

NajboljĹĄo raziskovalno nalogo s tehniÄ?nega podroÄ?ja sta v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izdelala Simon StrmĹĄnik in Kamil Kosi, dijaka Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, njun mentor je bil JoĹže Lukanc.

Avtorja upata, da bodo nalogo Avtonomen model letala prepoznali kot zelo dobro tudi na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev, saj sta vanjo vloĹžila veliko truda.

Idejo zanjo sta dobila na lanskem praktiÄ?nem izobraĹževanju na Portugalskem. Oba sta namreÄ? navduĹĄena modelarja, oba imata podobne cilje. Izdelave prototipa letala sta se lotila Ĺže kar v tujini, ob prihodu domov pa idejo razvijala

Simon StrmĹĄnik in Kamil Kosi: ÂťPri izdelavi raziskovalne naloge sva pridobila izkuĹĄnje in tudi znanje, ki ga pri rednem pouku ne bi.

naprej, jo izboljĹĄevala. ÂťLahko reÄ?eva, da sva dosegla zastavljen cilj. Je pa ĹĄe veliko moĹžnosti za izboljĹĄave, ki jih nameravava izdelati v prihodnje,ÂŤ sta povedala. Ĺ˝elela sta, sta pojasnila, izdelati poseben model letala in ga opremiti z lastnim sistemom krmiljenja, ki opravlja funkcijo avtopilota po vzoru pravih letal.

Pri tem sta sledila ĹĄe namenu, in sicer s cenovno dostopnimi komponentami izdelati zanesljiv sistem brezpilotnega letenja, ki bi ga lahko uporabljali v letalskem modelarstvu, pa tudi pri lahkih letalih predvsem kot pomoÄ? pri vzdrĹževanju smeri ter izvajanju preprostih manevrov v zraku.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik dela!

Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan

ÂťKljub razvitemu sitemu in prednostih avtopilota namreÄ? veÄ?ina lahkih in ĹĄportnih letal tega ĹĄe vedno v celoti ne uporablja.ÂŤ

25. aprila 2019

Priznanje za dobro sodelovanje s prevzgojim domom

Na zaÄ?etku se jima je zdelo, da bosta vse skupaj hitro konÄ?ala, a sta pri izdelavi naloge trÄ?ila na kar nekaj zapletov. Ugotovila sta, da je zelo kompleksna, da morata poznati vse fizikalne pojme oziroma da se pri tem prepleta veÄ? podroÄ?ij, od strojniĹĄtva, raÄ?unalniĹĄtva do elektrotehnike. ÂťNaloga Ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? je na slovesnosti ob dnevu je zelo aktualna in uporabna, saj Uprave, ki je potekal na Brdu pri Kranju, podelila priznanja najse s tem vpraĹĄanjem ukvarjajo zasluĹžnejĹĄim delavcem na podroÄ?ju izvrĹĄevanja kazenskih sankcij. tudi v takĹĄnih podjetjih, kot je Priznanje je prejela tudi Ĺ ola za storitvene dejavnosti Ĺ C Velenje, Pipistrel.ÂŤ PriÄ?akujeta povabilo k ki jo vodi ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ?. sodelovanju? ÂťZa zdaj ga ĹĄe nisva prejela, verjameva pa, da ga bova v prihodnje prejela.ÂŤ IzobraĹževanja bosta prihodnje ĹĄolsko leto nadaljevala v fakultetnem programu, kjer – menita – bosta imela na voljo ĹĄe boljĹĄe pogoje za nadaljevanje zaÄ?etega dela. đ&#x;”˛

Ekipa OĹ Ĺ oĹĄtanj tretja Dramlje, 16. aprila –V Dramljah je potekalo 13. regijsko preverjanje osnovnoĹĄolskih ekip iz prve pomoÄ?i celjske regije.

Nastopilo je 8 ekip – zmagovalke lokalnih tekmovanj v okviru obmoÄ?nih zdruĹženj RK. Med njimi je bila tudi ekipa osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha, ki predizbora ni ÂťopravilaÂŤ, ker je omenjena osnovna ĹĄola edina v Ĺ aleĹĄki dolini, ki usposablja uÄ?ence iz prve pomoÄ?i. Na regijskem tekmovanju je osvojila tretje mesto.

V ekipi je ĹĄest deklic in en fant, njihovi mentorici pa sta Marica đ&#x;”˛ tp RoĹžiÄ? in predavateljica Darja Kramar.

Ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? med izroÄ?anjem priznanja ravnateljici Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateji KlemenÄ?iÄ?

Ĺ ola Ĺže vrsto let sodeluje s Prevzgojnim domom iz RadeÄ?.

Mladostnikom, ki so v trenutkih najveÄ?je ranljivosti in iskanja svoje lastne identitete ÂťzaĹĄli na stranpotiÂŤ, omogoÄ?ajo izobraĹževanje v razliÄ?nih programih. Ob tem pa ne podajajo le znanja, ampak sodelujejo pri njihovem razvoju, pridobivanju pozitivne samopodobe, skuĹĄajo dvigniti sposobnosti pozitivne komunikacije in odnosa, ne nazadnje pa se trudijo, da bi laĹžje stopali po poti k odraslosti. ÂťZnanje, ki ga podajamo z ljubeznijo, ki ga iĹĄÄ?emo z ljubeznijo, nas oplemeniti, nas osvobodi, nam odpre oÄ?i. Svoboda skozi vednost in ljubezen do znanja je morda najviĹĄja vrednota tega svetaÂŤ, je ob podelitvi poudarila ministrica KatiÄ?eva. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

Delu Ä?ast in oblast!

Prijetno praznovanje

1. maja!

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

25. aprila 2019

Danes je ponosen VelenjÄ?an Muzej Velenje je na Klepet pod arkadami povabil JoĹžeta Hohrauta, enega od graditeljev Velenja in nekdanjega delavca Premogovnika Velenje Tina Felicijan

Velenje, 16. april – Drugi gost serije pogovorov, ki jih Muzej Velenje letos posveÄ?a 60-letnici mesta in zato vabi ljudi, ki pomnijo, kako je Velenje nastajalo, je bil JoĹže Hohkraut, rojen leta 1933 na Nizozemskem. Z druĹžino je nato Ĺživel v Belgiji in NemÄ?iji, kjer je dodobra spoznal Ĺživljenjske razmere v rudarskih kolonijah. Po koncu 2. svetovne vojne se je z druĹžino preselil v KoÄ?evje in zaÄ?el obiskovati stara starĹĄa, ki sta Ĺživela v Velenju. Ĺ e pomni, kakĹĄna je bil Ĺ aleĹĄka dolina, preden je mesto prerastlo polja, Ä?ez

katera je oÄ?etu, ki je bil rudar, nosil malico v Preloge, kjer so takrat intenzivno izkopavali premog. Tudi sam se je navduĹĄil za poklic rudarja Ĺže v KoÄ?evju.

Tam je spoznal jamomerca, ki je rad poklepetal z njim in mu pravil, da je kot nalaĹĄÄ? za rudarja. Ni ĹĄe bil star 18 let, ko je Ĺže vodil konja po jami in tovoril premog. V KoÄ?evju je opravil tudi rudarsko ĹĄolo, dalje se je izobraĹževal v Trbovljah, z nabranimi delovnimi izkuĹĄnjami iz koÄ?evskega rudnika pa je leta 1956 priĹĄel na prakso v Velenje in prviÄ? res dobro zasluĹžil. Ker so mu zaupali in se je izkazal, je tudi napredoval in kmalu postal nadzornik.

Med drugim je bil zadolĹžen tudi za to, da je rudarje angaĹžiral za prostovoljno delo, akcij pa se je udeleĹževal tudi sam. ÂťNi mi bilo teĹžko na udarniĹĄko delo. Ga je pa vÄ?asih bilo teĹžko organizirati. Ljudi, ki so potrebo potrebovali toÄ?ke za stanovanje, ni bilo teĹž teĹžko angaĹžirati. Tudi sam sem potreboval toÄ?ke in nabral sem jih, da bi bilo dovolj za dve stanovanji. Ostali pa so se drĹžali bolj ob strani.

Sploh tisti, ki so imeli doma kmetije, saj jih je po sluĹžbi Ä?akalo delo.

To je bil 'prostovoljni mus', smo temu rekli.

Po noÄ?ni sluĹžbi smo

JoĹže Hohkraut: ÂťVsa Ä?ast Ĺ˝ganku, da ni gradil rudarske kolonije, temveÄ? mesto.ÂŤ

ĹĄli v kamnolom in kopali, lomili skale.

To je bilo teŞko delo. Ampak sem rad hodil na udarniťko delo. Tudi zato, ker je bila po opravljenem delu veselica. Ko je priťel v Velenje, je mesto Şe imelo stadion, kino, letni kino, znamenito konjuťnico – stanovanjske hiťe, povezane v blok. Opazoval je, kako mesto raste. Ne zavedate se, kako velik je Titov trg.

SpoĹĄtujte ta prostor, ko hodite tam,ÂŤ je povedal ob obujanju spominov, koliko materiala so morali pretovoriti v bodoÄ?e srediĹĄÄ?e mesta, da so Titov trg lahko zgradili. ÂťSpomnim se, kako smo obÄ?udovali Hotel Paka, ko nam ga je tovariĹĄ Ĺ˝gank razkazal. Mislil sem, da je to najlepĹĄi hotel na svetu. NerjaveÄ?e jeklo v kuhinji, moderne sobe. Vsak nov objekt smo tako obÄ?udovali,ÂŤ pomni in zatrjuje, da je kljub temu, da je otroĹĄtvo preĹživel v tujini in je v Velenje prviÄ? priĹĄel ĹĄele leta 1947, ponosen VelenjÄ?an. đ&#x;”˛

Samo za polnoletne

ÄŒe ste petkov veÄ?er erotiÄ?nega kamiĹĄibaja zamudili, boste junija imeli novo priloĹžnost. 1. in 2. junija bo namreÄ? na Velenjskem gradu potekal Ĺže tretji Festival kamiĹĄibaja. Medtem ko bodo prvi dan pripovedovali mladi kamiĹĄibajkarji, bodo drugi dan na sporedu predstave odraslih. Med njimi bodo tudi kamiĹĄibaji z ljubezensko-erotiÄ?no tematiko, ki so jih ustvarili velenjski literati, likovniki in gledaliĹĄÄ?niki.

Velenjski kamiĹĄibajkarji so tokrat prviÄ? pripovedovali le odraslim, saj so interpretirali ljubezensko-erotiÄ?no poezijo Tina Felicijan

Velenje, 19. april – Medtem ko velenjski ljubitelji ‚papirnega gledaliĹĄÄ?a‘ kamiĹĄibaja, zdruĹženi v kulturno-umetniĹĄkem druĹĄtvu Dudovo drevo, redno pripovedujejo zgodbe ob slikah otrokom in mladini, so se tokrat prviÄ? lotili zgodb, ki niso za otroĹĄka uĹĄesa, tako pa priredili veÄ?er kamiĹĄibaja le za odrasle. Interpretirali so namreÄ? ljubezensko-erotiÄ?no poezijo izpod peres Ä?lanov Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja, ilustracije pa so ustvarili Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. ÂťKo prirejamo kamiĹĄibaj predstave za otroke, opazimo, da tudi odrasli, ki jih spremljajo, zelo

uĹživajo, ko prisluhnejo zgodbam.

Zato smo se odloÄ?ili, da en veÄ?er kamiĹĄibaja posvetimo samo odraslim,ÂŤ je povedal zaÄ?etnik kamiĹĄibajkarskega gibanja v Velenju BoĹĄtjan Oder in dodal, da so kamiĹĄibaji z ljubezensko-erotiÄ?no vsebino pripovedovali Ĺže od nekdaj. Tudi v Sloveniji so si Ĺže lahko ogledali nekaj predstav, v Velenju pa se je priloĹžnost tako za ustvarjanje in pripovedovanje kot za posluĹĄanje ponudila prviÄ?.

Pripovedovalci so pesmi izbirali iz zbirke ĹĄaleĹĄkih avtorjev Vstala Valentin in Venera. Prizore, ki so si jih zamislili, so v ilustracije pretopili likovni ustvarjalci. ÂťNe samo interpretacija, paÄ? pa tudi usklajevanje kamiĹĄibajkarja in ilu-

Prihodnost velenjske plaĹže skozi oÄ?i osnovnoĹĄolcev

stratorja, med katerima mora biti posebno sodelovanje, je bilo velik izziv. Pogledi enega in drugega na opisan prizor so lahko razliÄ?ni, upodobitev po zamisli pripovedovalca pa vÄ?asih niti ni moĹžna,ÂŤ je ĹĄe povedal BoĹĄtjan Oder.

Sodelovanje se je vendarle obrestovalo in ustvarjalci z vseh treh podroÄ?ij so pretekli petek predstavili ĹĄest kamiĹĄibajev. Za literate je bila teatralna interpretacija njihovih liriÄ?nih podob erotiÄ?nih Ä?ustev, ki so poleg energije dobile prostor, oblike in glas, posebno doĹživetje. Likovniki so z zanimanjem opazovali, kako so njihove ilustracije povzele verze in morda prikazale tisto z besedami neizrekljivo. KamiĹĄibajkarji,

ki so povezali slike in besede ter z Ĺživo interpretacijo ustvarili naelektreno atmosfero, pa so se na preseneÄ?enje mnogih pokazali v povsem novi luÄ?i. Z intonacijo glasu, spogledljivim stikom z ob-

Ä?instvom in gestami so se prelevili v posredovalce erotiÄ?nega naboja zgodb in dajali vtis, da so sami njihovi junaki. Kako so vse to sprejeli obiskovalci? SodeÄ? po obiskanosti prvega veÄ?era erotiÄ?nega

Ĺ PARGLJI

&

kamiĹĄibaja so si Ä?esa takega zelo Ĺželeli. Z napetim posluĹĄanjem, opazovanjem ter prepuĹĄÄ?anjem vibracijam vsem draĹžljajem, ki so jih ustvarjalci veÄ?era sproĹžali, pa so pokazali, da so tudi uĹživali v prepuĹĄÄ?anju domiĹĄljijskemu toku v svet ljubezensko-erotiÄ?nega kamiĹĄibaja. đ&#x;”˛

ÄŒEMAĹ˝

PrivoĹĄÄ?ite si izbrane pomladne jedi s ĹĄparglji in Ä?emaĹžem, v Restavraciji Hotela Paka 18.4. – 31. 5. 2019

Velenje, 25. aprila - Danes, ob 10.30, bo v Vili RoĹžle zakljuÄ?ek ekoloĹĄkega projekta ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje ga v sodelovanju z raziskovalci Eurofins ERICa pripravlja in izvaja Ĺže vse od leta 1994. Vsako leto v njem sodelujejo osmoĹĄolci Ĺ aleĹĄke doline. V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu je sodelovalo 335 osmoĹĄolcev iz 6 osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki.

TeoretiÄ?en del projekta z ogledom na terenu so izvedli lani jeseni, potem pa so imeli mladi udeleĹženci Ä?as, da so izdelali plakate in makete na temo ÂťVelenjska plaĹža 2025ÂŤ. Strokovna komisija je izmed 29 prispelih del izbrala 6 najbolj izvirnih instalacij, maket in plakatov, ki jih bodo avtorji predstavili na zakljuÄ?ni prireditvi. Ta bo posveÄ?ena tudi Dnevu Zemlje. Avtorji najboljĹĄih treh del bodo nagrajeni z izletom v Vulkanijo, kjer se jim bodo pridruĹžili tudi avtorji najboljĹĄih del v projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga bodo zakljuÄ?ili 5. junija. Ta namreÄ? pravkar poteka, veÄ?ina ĹĄol je Ĺže opravila teoretiÄ?en in terenski del projekta, v katerega vkljuÄ?ujejo ĹĄesto in sedmoĹĄolce ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol. đ&#x;”˛

UĹživajte v pomladni harmoniji okusov in prijetnem ambientu.

Veselimo se vaĹĄega obiska!

Omizje lahko rezervirate v restavraciji hotela osebno, ali preko telefona (03) 8980 722 ali e poĹĄte info@hotelpaka.com

Prijazno vabljeni!

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

25. aprila 2019

Podelili so bralne znaÄ?ke Na dan knjige je KnjiĹžnica Velenje podelila bralne znaÄ?ke – Bralci so se sreÄ?ali z Mileno ZupanÄ?iÄ? – NoÄ? knjige je popestril glasbeno-poetiÄ?ni performans Tina Felicijan

Velenje 23. april – Septembra, na mednarodni dan pismenosti, je KnjiĹžnica Velenje Ĺže deseto leto zapored spodbudila odpiranje knjig. Razpisala je namreÄ? bralno znaÄ?ko za odrasle in tako povabila v domiĹĄljijske in resniÄ?ne svetove, ki so jih ustvarili lokalni, prodorni slovenski in najboljĹĄi tuji avtorji. V tej sezoni je bilo na izbiro skoraj 30 naslovov.

Med njimi so bralci ponovno najveÄ? posegali po biografijah, ĹĄe posebno po priporoÄ?eni biografiji igralke Milene ZupanÄ?iÄ?, ki jo je napisal Tadej Golob, zanimali pa so jih tudi lokalni avtorji. ÂťTudi letos smo kot vsako leto zadovoljni z odzivom. Ponovno je sodelovalo ĹĄe veÄ? bralcev kot lani – 70. Med njimi so tudi stanovalci velenjskega doma za varstvo odraslih in stanovalci Zimzelena, ki so vÄ?lanjeni v bralni klub za starejĹĄe MoÄ? branja,ÂŤ je povedala sodelavka KnjiĹžnice Velenje Brina Zabukovnik JeriÄ? in dodala, da je bralna znaÄ?ka uspeĹĄen naÄ?in spodbujanja bralne kulture odraslih in nudi izbor kakovostne literature, ki ĹĄiri obzorja.

Do naslednje sezone bralne znaÄ?ke, ki se bo zaÄ?ela septembra, bo velenjska knjiĹžnica bralcem priporoÄ?ila v branje bolj lahkotne knjige, primerne za poletno sproĹĄÄ?anje. Po-

Ĺ aleĹĄki razgledi 16 MatjaĹž Ĺ alej

ÂťPoklic pisateljev je premalo spoĹĄtovan in njihovo veliko, teĹžaĹĄko delo je premalo cenjeno.

Imajo tudi veliko odgovornost,ÂŤ je povedala gostja veÄ?era ob zakljuÄ?ku letoĹĄnje bralne znaÄ?ke igralka Milena ZupanÄ?iÄ? (avtor njene biografije z naslovom Kot bi Luna padla na Zemljo Tadej Golob, je Ĺžal bil odsoten) in dodala: ÂťKar jim zavidam, je to, da lahko delajo sami, da sami vodijo svoj ustvarjalni proces.ÂŤ Pogovor je vodila UrĹĄula Menih Dokl

novno bodo napolnili vreÄ?ke preseneÄ?enja, osnovanih na resniÄ?nih izpovedih bodisi v katerih bodo leposlovni naslovi za lenobne avtorjev bodisi knjiĹžnih junakov. đ&#x;”˛ popoldneve. Sicer pa bralci ĹĄe vedno pogosto posegajo po biografijah, spominih in zgodbah,

Jubilej okteta TEĹ Ĺ oĹĄtanj, 14. aprila – Med prepoznavne vokalne zasedbe v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ĹĄteje tudi Oktet TEĹ , ki je 25 let delovanja zaokroĹžil z jubilejnim koncertom v domaÄ?i dvorani. V program so postavili razliÄ?ne Ĺžanre in ga razdelili na tri sklope. Vanj so vpletli inserte iz ŞivljenjaÂŤ okteta v teh letih.

ZaÄ?eli so na boĹžiÄ?, v Ĺ oĹĄtanju, v isti dvorani, takrat pod vodstvom Mitje VeniĹĄnika. Po tem so nastopali po svetu, postali vitezi Prage, peli v Sidneyju in Melbournu, pa v St. Petersburgu, Berlinu, Amsterdamu in na Dunaju. Veliko in najveÄ? so peli doma. Ob 20-letnici so posneli zgoĹĄÄ?enko, petindvajsetletnico pa so zastavili na ljubezni.

O bistvu Ä?lovekovega delovanja kot ustvarjanja in druĹženja je zbra-

ne nagovorila mag. Milojka B. Komprej, predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tatjana Vidmar je ob tem Ä?lanom podelila Gallusove znaÄ?ke in jim zaĹželela ĹĄe naprej dobrega delovanja.

Ob 25-letnici deluje Oktet v naslednjem sestavu. Prvi tenor JoĹže Justin in Grega Kladnik, ki

je tudi predsednik sestava, drugi tenor Franc Gregorc in Zvone Lah, 1. bas MatjaĹž Meh in Peter Zgoznik in 2. bas Silvo Medved in Marko BalaĹžic. Predsednik se je tudi zahvalil vsem do sedaj sodelujoÄ?im Ä?lanom, ĹĄe posebej trenutni strokovni vodji Blanki Rotovnik.

Velenje fotogeniÄ?no V jubilejnem letu bo Festival Velenje prirejal fotografske razstave, na katerih bodo domaÄ?i fotografi predstavljali svoje poglede na mesto – Prvi razstavlja Goran PetraĹĄević Tina Felicijan

Festival Velenje bo 60-letnico mesta med drugim zaznamoval z nizom fotografskih razstav z naslovom Velenje: fotogeniÄ?no.

Obiskovalci razstav, ki bodo v preddverju male dvorane na ogled postavljale fotografije velenjskih avtorjev, bodo spoznavali njihove poglede na mesto in okolico, s tem pa odkrivali morda ĹĄe neznane kotiÄ?ke, znova opazili detajle, gledali iz novih zornih kotov ali pa se le prepustili vzduĹĄju, ki ga

fotografija izĹžareva. ÂťFotografija je nek dokument doloÄ?enega trenutka, ki lahko v podobo strne minljivost Ä?asa in prostora. Ne glede na to, kako dobro poznamo svoje mesto, nam lahko dober fotograf vedno razkrije in pove kaj novega,ÂŤ je sodelavka Festivala Velenje Ana Godec pojasnila, zakaj so se odloÄ?ili, da bodo prirejali prav fotografske razstave.

Prvi razstavlja Goran Petraťević, ki je izbral 20 podob Velenja in okolice. Te so le drobec zajetnega nabora fotografij, ki jih je avtor v

â?ą

Za Goranom PetraĹĄevićem bo v ciklu Velenje: fotogeniÄ?no gostovala Ksenija Mikor.

domaÄ?em mestu posnel v 12 letih fotografskega ustvarjanja. Dokumentiral je marsikateri dogodek, zajel ĹĄtevilne motive mesta, s fotoaparatom pa veliko zahaja tudi v naravo, rad hodi v hribe in raziskuje

Foto Marjan Tekauc

Ob zakljuÄ?ku koncerta so jim Ä?estitali predstavniki druĹĄtev v obÄ?ini, dobro nadaljnje delo pa jim je zaĹželel tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

slovenske gradove. ÂťNjegova fotografija je iskrena, dovzetna tako za lepoto narave kot estetiko grdega, propadajoÄ?ega. S podobami nas nagovarja k premisleku, odkriva prezrte kotiÄ?ke mesta, spregledane plati zgodb in drobnih trenutkov tega Ä?asa in prostora,ÂŤ so Gorana predstavili ob razstavi, ki prikazuje raznoroden pregled podob – od sonÄ?nih in zelenih do mraÄ?nih in osamelih. V prepletu povzamejo karakter mesta brez olepĹĄevanja, a s posluhom za lepoto sveta, je ĹĄe povedala Ana Godec. đ&#x;”˛

Razstava Gorana PetraĹĄevića (to je ena izmed njegovih fotografij) bo v preddverju male dvorane kulturnega doma Velenje na ogled v Ä?asu dogodkov ali po predhodnem dogovoru na blagajni Festivala Velenje.

Novim Ĺ aleĹĄkim razgledom s 16. ĹĄtevilko je vredno posvetiti nekaj misli. Kot nekdanjemu sodelujoÄ?emu v tej publikaciji toliko bolj. Izdaja zadnje ĹĄtevilke te domoznanske periodike je ob pomanjkanju tehtne tovrstne publicistike v zadnjem desetletju pri nas enostavno preveÄ? pomembna, da gre mimo nas.

Na zaÄ?etku se mi zdi smiselno poudariti, da so Ĺ aleĹĄki razgledi prav gotovo najpomembnejĹĄa humanistiÄ?na periodika v Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe. PrinaĹĄa strokovne, domoznanske in ĹĄe kakĹĄne izsledke naĹĄega okolja, iz ĹĄaleĹĄkega industrijskega bazena ter je ob dejstvu in etiketi Ĺ aleĹĄke doline kot izrazitega industrijskega okolja toliko bolj pomembna, saj prinaĹĄa preteĹžno humanistiÄ?ne prispevke. Ker prevladujejo humanistiÄ?ni domoznanski teksti, je hkrati nekakĹĄna protiuteĹž vsemu tistemu, ki to okolje opredeljuje preteĹžno kot industrijsko. S tega zornega kota je tovrstna periodika toliko pomembnejĹĄa. PrinaĹĄa predvsem strokovne tekste in prispevke ter tu in tam kakĹĄnega naravoslovnega, v formi strokovnih Ä?lankov, ki so nepogreĹĄljivi in nujni za kulturno, naravoslovno in znanstveno identiteto prostora.

In Ä?e je ob diskontinuiteti izhajanja Ĺ aleĹĄkih razgledov ob prelomu tisoÄ?letja (med 12. in 14. ĹĄtevilko) preteklo preveÄ? let, lahko trdimo, da se je s tokratno ĹĄtevilko publikacija samo ĹĄe pribliĹžala prvotni obliki in namenu ter predvsem dejstvu, da je tovrstno, strokovno raznorodna in znanstveno heterogena domoznanska publikacija nujno potrebna. Ĺ˝e v zadnjih dveh ĹĄtevilkah, ki sta izĹĄli po nekajletnem premoru in zopet vzpostavljata kontinuiteto, je uredniĹĄtvo zasnovalo preverjen koncept, ki je pravzaprav najbolj idealna vsebinska forma publikacije.

Tudi tej ĹĄtevilki daje ton raznorodnost strokovnega jezika razliÄ?nih humanistiÄ?nih ved, katerih avtorji in predstavniki sodelujejo v tokratni ĹĄtevilki. Jezik od posameznih ved stopa od strogega historiÄ?nega diskurza, do osebnega, ponekod celo literarno-kulturno antropoloĹĄkega besedila, ki bralcu dodobra barva in niansira zgodovinska dejstva v posameznih strokah, od ĹĄoĹĄtanjskega novega veka, pa do sodobnih, Ĺže skoraj literarnih orisov Ĺživljenja v 60. in 70. letih prejĹĄnjega stoletja. Zavajal bi, Ä?e bi trdil, da sem tokratni zbornik Ĺže popolnoma predelal, vsi povzetki pa mi niso uĹĄli ter seveda nekaj kljuÄ?nih besedil, saj Ĺže z obravnavano strokovno tematiko pritegnejo pozornost in tematsko zanimanje. Morda ni odveÄ? izpostaviti avtorjev prispevkov ĹĄestnajstega zbornika, ki ga je uredil Silvo GrmovĹĄek: D. Vidmar ÄŒeru, dr. M. Aplinc, dr. A. GaÄ?iÄ?, A. AĹžber, S. GrmovĹĄek, B. VerbiÄ?, dr. A. KvartiÄ?, dr. B. Salobir, L. Planko, B. Drev in A. Jurkovnik. Avtorji so s svojimi prispevki pustili peÄ?at in osvetlili nova znanja iz pretekle in polpretekle zgodovine na razliÄ?nih humanistiÄ?nih podroÄ?jih. Nekaj prispevkov je takĹĄnih, ki prinaĹĄajo docela nove tematike, o katerih se je morda samo malo govorilo, pisalo pa ne. Spet drugi strokovni prispevki osvetljujejo nova vedenja in znanja o stvareh in dogodkih, ki so dokaj dobro obdelana. Seveda ni izostal tudi kakĹĄen prispevek, ki ima ob domoznanski vrednosti celo literarni znaÄ?aj. Ĺ aleĹĄki razgledi so spet na pravi poti, na domoznansko-strokovni cesti tretje razvojne osi, Ä?e se izrazim 'aktualno prometno'. Z njimi smo bolj povezani s centri humanistiÄ?nega miĹĄljenja in raziskovanja, tako simbolno na slovenski univerzitetni osi. Tako jo presekamo in humanistiÄ?no osvetlimo tudi onkraj osrednjih centrov tovrstnega raziskovanja in vedenja. In tovrstne publikacije so izjemno pomemben kamen gradnik v mozaiku kulturne in znanstvene identitete tega ne le ĹĄaleĹĄkega prostora, tudi ĹĄirĹĄe. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

25. aprila 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Dan radiodifuznih medijev V zadnjem obdobju smo imeli kar nekaj sreÄ?anj z najbolj odgovornimi v drĹžavi. Beseda je bila namenjena medijem. Tako smo 10. aprila v Ljubljani na 2.

Dnevu radiodifuznih medijev govorili o izzivih, ki Ä?akajo izdajatelje televizijskih in radijskih programov v prihodnosti. NajveÄ? pozornosti pa smo tokrat namenili regulaciji medijev (posebej ĹĄe informativnih, kamor sodi tudi radio Velenje), ki sicer sama po sebi ni sporna, mora pa biti smiselna. Prav razliÄ?ne kvote, ki se jih morajo predvsem informativni pa tudi komercialni mediji drĹžati, so po mnenju veÄ?ine absurdne in na njihov raÄ?un pogosto trpi vsebina radijskega

ali televizijskega programa.

Ker v preteklosti skoraj noben minister za kulturo ni prihajal iz medijev. tudi medijev nis natanÄ?no razumel in se poslediÄ?no z njimi ni veliko ukvarjal. Tokrat bo morda drugaÄ?e. Med drugimi nas je sprejel tudi minister za kulturo mag. Zoran PozniÄ?, ki

je akademski kipar, zelo dobro pa spozna tudi medije, saj je med drugim opravil magisterij iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Zagotovil nam je, da bodo na ministrstvu storili vse, da Slovenija konÄ?no dobi nov medijski zakon (trenutni je z manjĹĄimi popravki v veljavi vse od leta 1991). To nam je na sreÄ?anju radiodifuznih medijev zagotovila tudi drĹžavna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Tanja KerĹĄevan Smokvina.

Po njenih besedah bi lahko bil zakon sprejet ĹĄe letos. Seveda upamo, da bodo v njem ohranili medije posebnega pomena in jim tudi zagotovili sofinanciranje v viĹĄini treh odstotkov

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

naroÄ?nine RTV prispevka, kar je pravzaprav Ĺže uzakonjeno, a doslej sredstva v takĹĄni viĹĄini ĹĄe niso bila zagotovljena.

SreÄ?ali smo se tudi s hrvaĹĄkimi kolegi. Predsednik zdruĹženja hrvaĹĄkih lokalnih radijskih postaj Ĺ˝eljko Ĺ venda nam je med drugim povedal, da imajo pri njih sofinanciranje urejeno podobno, kot smo si ga Ĺže pred leti zastavili v Sloveniji, vendar pa tam dogovorjena viĹĄina treh odstotkov tudi dejansko Ĺživi v praksi.

Se pa obetajo v prihodnjih letih velike spremembe, med drugim tudi digitalni radio, ki naj bi v Sloveniji zares zaĹživel 22. 2. 2022. đ&#x;”˛

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Preprosto paĹĄeĹĄ mi 2. RUDI BUÄŒAR - PleĹĄem 3. BOHEM – Moja deĹžela

Preprosto paĹĄeĹĄ mi je naslov nove skladbe Marka Vozlja in skupine Mojstri. Skladba je izĹĄla na albumu Oljke, roĹžmarin in sol, ki je doslej postregel Ĺže s kar nekaj uspeĹĄnicami.

GLASBENE novice

Znana imena nastopajoÄ?ih na Popevki 2019 Znana so imena desetih nastopajoÄ?ih izvajalcev na letoĹĄnjem festivalu Popevka. To so duet GaĹĄper Rifelj in Eva Boto, skupina Vudlenderji, Dare KauriÄ? & New Swing Quartet, zasedba 2 B ter pevci Rok LunaÄ?ek, Amadea BegoviÄ?, Eva Hren, Ana SokliÄ?, Ajda Stina Turek in Sergije Lugovski. Poleg omenjenih je komisija v sestavi NeĹža Buh Neisha, Matej Wolf, PrimoĹž GraĹĄiÄ? in Cole Moretti izbrala ĹĄe rezervo Julijo Lubej. Komisija je na javno vabilo za sodelovanje na festivalu sicer prejela 67 skladb. Na festivalu Popevka 2019, ki bo potekal septembra v Studiu 1 Televizije Slo-

skladbo se Rudi BuÄ?ar poĹĄali na svoj raÄ?un, saj se tudi njemu kdaj zgodi, da pleĹĄe, pleĹĄe, pleĹĄe vsaki dan, kaj spije in zapoje, tudi Ä?e je Ä?isto sam. Zgodba o drugaÄ?nem Ĺživljenju ni ciniÄ?na, ampak gleda na svet pozitivno.Skladbo je Rudi posnel z Goranom Krmacom (tuba, topotalnik), AnĹžetom Vrabcem (pianino) in BoĹĄtjanom GombaÄ?em (tolkala, zvoÄ?ila), za produkcijo pa je poskrbel Gaber RadojeviÄ?. zvezdnica naslovila Madame X. Ideja za novi album se je rodila na Portugalskem, pesmi pa je Madonna snemala tudi v Londonu, New Yorku in Los Angelesu. Na ploĹĄÄ?i bo petnajst skladb, med katerimi je tudi ĹĄe nekaj duetov.

Zadnji studijski album Rebel Heart je Madonna izdala leta 2015,

Neil Young potrdil nov album s Crazy Horse Kanadski folk rocker Neil Young je potrdil, da pripravlja nov album z zasedbo Crazy Horse. Zadnji studijski album z omenjeno skupino, Psychedelic

Rudi BuÄ?ar pleĹĄe vsak dan

venija, bodo podelili ĹĄest nagrad.

Pet nagrad bo podelila strokovna Ĺžirija, izvajalec, ki bo prejel najveÄ?je ĹĄtevilo glasov po telefonskem glasovanju, pa bo prejel veliko nagrado obÄ?instva festivala. Lani je slavil Alex Volasko.

Glasbenik, poet, raziskovalec, Ä?lovek, ki je mnogim istrskim ljudskim napevom dal novo Ĺživljenje, istrski trubadur, veÄ?ni sanjaÄ? in veseljak. Vse to je Rudi BuÄ?ar. In podobno bi lahko z mnogimi besedami opisali tudi njegovo novo skladbo PleĹĄem.

PleĹĄem je zgodba o Ä?loveku, ki svoje Ĺživljenje Ĺživi drugaÄ?e. Je zgodba o preprostem Ĺživljenju, ki je veÄ?inoma lepo, vÄ?asih tudi teĹžko. Z zabavno, igrivo in ironiÄ?no

z novimi pesmimi Ĺže v studiu skupaj z druĹĄÄ?ino iz skupine Crazy Horse – kitaristom Nilsem Lofgrenom, basistom Billyjem Talbotom in bobnarjem Ralphom Molino, s katerimi so posneli nekaj kultnih ploĹĄÄ?, kot sta Zuma in Broken Arrow. 73-letni kanadski glasbenik je kariero zaÄ?el v 60. letih. Preselil se je v Los Angeles in ustanovil skupino Buffalo Springfield, za tem pa se je odloÄ?il za samostojno pot. Vmes se je zaÄ?asno pridruĹžil trojici Crosby, Stills & Nash, na veÄ? samostojnih albumih pa ga je podprla zasedba Crazy Horse.

AC/DC znova na turnejo z Brianom Johnsonom Brian Johnson, pevec skupine AC/DC, ki je z njo nastopal kar 36 let, se je leta 2016 zaradi teĹžav s sluhom moral umakniti. ÄŒe bi nadaljeval, bi namreÄ? lahko tudi popolnoma ogluĹĄel.

Za mikrofonom ga je na turneji Rock or Burst zamenjal Axl Rose (Guns'n'Roses). Po zadnjih informacija pa ĹĄe vedno obstaja moĹžnost, da Briana znova vidimo v druĹžbi ostalih Ä?lanov legendarne avstralske hard rock zasedbe. Lani so Ĺže zaÄ?eli pripra-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel LipovĹĄek – Beli angel Ansambel Roka Ĺ˝lindre & Amabile – Veliko je Ĺželja Vrli muzikanti – Slovenska pesem Sekstakord – Ko spusti zavesa se Ansambel Stil – Lenuh Ansambel Svetlin – Pismo zadnjega brata Ansambel Tonija Verderberja – ÄŒe imaĹĄ me res rad Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Opoj – NaĹĄa glasba Veseli Dolenjci – Dej, dej povej

www.radiovelenje.com

BORGHESIA Kultna pesem skupine Borghesia No Hope No Fear se je znaĹĄla na antoloĹĄki dvojni kompilaciji Dancing in Darkness, posveÄ?eni zaÄ?etkom elektronske glasbe.

Dvojni album je izdala njihova nekdanja zaloĹžba Play it again Sam, na njem pa so legendarne pesmi zasedb, kot so D.A.F., Throbbing Gristle, Cabaret Voltaire, Front 242, Nitzer Ebb in drugih.

OBVEZNA SMER Skupina Obvezna smer, ki bo prihodnje leto praznovala 35 let delovanja, predstavlja priredbo svoje uspeĹĄnice Maj, s katero so leta 1987 na Melodijah morja in sonca osvojili 2. mesto. Ĺ e pred jubilejem bo skupina predstavila tudi priredbo uspeĹĄnice Srce je popotnik, s katero so zmagali na POP delavnici.

Madonna z novim singlom napoveduje nov album AmeriĹĄka zvezdnica Madonna je po ĹĄtirih letih konÄ?no razveselila svoje oboĹževalce in izdala nov single. Skladba nosi naslov Medellin, posnela pa jo je v sodelovanju z latino zvezdnikom, kolumbijskim pevcem Malumo.

Skladba v angleĹĄko-ĹĄpanskem jeziku je hkrati prva z njenega teĹžko priÄ?akovanega 14. studijskega albuma, ki ga je 60-letna

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

SIMFONIÄŒNA EKSTAZA SimfoniÄ?na Ekstaza, projekt Roka Goloba s kitajskim simfoniÄ?nim orkestrom in solisti raznolikih Ĺžanrov, je

Pill, je objavil leta 2012, novi pa bo izĹĄel predvidoma ĹĄe letos, na njem pa naj bi bilo enajst skladb. Po poroÄ?anju portala Neil Young Archives je

vljati novo studijsko ploĹĄÄ?o, na kateri bo tudi material pokojnega kitarista Malcolma Younga. Mediji pa poroÄ?ajo, da bi se Brian skupini lahko pridruĹžil tudi na turneji, s katero bodo pospremili prihajajoÄ?o ploĹĄÄ?o.

doĹživel premiero v Shenzhenu na Kitajskem. V zasedbi so bili Tomi MegliÄ?, Maja Keuc, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek, KiNG FOO, Murat & Jose, Benjamin Kic (Metalsteel) in studijski bend - Jure Rozman (bobni), AleĹĄ MarjetiÄ? (kitara), Matej SuĹĄnik (bas), AleĹĄ Ogrin (klaviature) ter seveda dirigent in avtor Rok Golob.

BOHEM Trboveljska zasedba Bohem, ki letos beleĹži 15 let delovanja, je nazadnje pred letom ponudila singel ZnaÄ?aj, zdaj pa se je vrnila s pesmijo, ki jo je posvetila domovini. Videospot za pesem Moja deĹžela so posneli po Sloveniji in se za potrebe kamere nauÄ?ili tudi plesnih korakov.

MARKO VOZELJ IN MOJSTRI Marko Vozelj in njegovi Mojstri predstavljajo novo pesem z naslovom Preprosto paĹĄeĹĄ mi. Gre za zadnjo pesem z njihovega albuma Oljke, roĹžmarin in sol. Glasbo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, ki je tudi aranĹžer, besedilo pa je delo Marka Vozlja.

Naš čas, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏪

Drevova iz Lokovice – upokojenec, gasilec AleksanderSandi in patronažna sestra Majda (v motoristični opremi) rada potujeta. Po informacijah sodeč raje z motorjem kot z avtomobilom. Čvek domneva, da je Majda znancema na nedavnem srečanju prišepnila: »Pravijo, da ni živle'ja brez Vele'ja, midva pa, da brez motorja ni živle'ja. Mimogrede si lahko v takih kotičkih, kjer ni signala in kjer te še najbolj radovedni ne najdejo.«

25. aprila 2019

frkanje » Levo & desno «

Vsaj nekje povezani Vsaj prazniki se ne delijo več tako striktno med naše in vaše. Še posebno, če so take vrste, da so dnevi prosti.

Same težave Nič nam ne gre po sreči. Celo ena od evropskih bank hoče sodelovanje pri financiranju projekta našega slavnega 2. tira postaviti na stranski tir.

Rešitev

Marsikje pri nas imamo veliko težav z različnimi onesnaževanji. In s tem, kako jih rešiti. Kaže, da je za nas najugodnejša »najenostavnejša« rešitev: dvignimo dopustno mejo onesnaženosti.

Ne verjemite

⏪

»Zaploskajmo, zaploskajmo,« je na otvoritvi velikonočne razstave na dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju ob nastopu dejal Andrej Volk, predsednik folklornega društva Oglarji iz Šoštanja. »Naš nastop gleda nizozemski veleposlanik. Mislim, da je tukaj prav zaradi nas. Potruditi se moramo, da nanj naredimo vtis. Mogoče nam pa uredi kakšno gostovanje v deželi tulipanov?«

Lahko bi nas že izučilo, da nikakor ni verjeti pregovoru, da pes, ki laja, ne grize.

⏫

Pametni telefoni so osvojili tudi šoštanjske svetnike in svetnice. Kdor da kaj nase, ga vzame na sejo s seboj. Za vsak slučaj, če bo treba kaj preveriti. So kot obvezna oprema. Na sliki vsak s svojim na seji prejšnji teden – Maša Stropnik, Urška Kurnik, Boris Lambizer in Deja Božič.

Na Švedskem so v minulem tednu objavili zaposlitveni oglas, ki je pritegnil mnogo pozornosti.

V razpisu »Večna zaposlitev« švedske Javne agencije za umetnost iščejo delavca, čigar edina naloga bo, da se zglasi na delovnem mestu in prižge luči. V nadaljevanju delovnega časa lahko nato počne, kar ga je volja – prav lahko tudi nič. Izbrani kandidat, ki bo poleg mesečne plače upravičen do vseh pravic, ki jih prinaša pogodba

Seveda pa bo lahko viden okolici, pet vprašanj, od njene geografske brez težav in Leonie se je rodila si seveda tudi višji prihodek od če bo sam tako želel,« je pojasnil lege do zgodovinskih in kultur- februarja, težka 3700 gramov. turizma, najbolj ponosni pa bodo Goldin. nih podrobnosti. Sodelujoči v Kot so poudarili v porodnišnici, po besedah njihovih predstavnikvizu so tako najprej pozvani, da je tovrstno »dvočasno rojstvo kov na naziv sam. Ta je doslej Slovenijo umestijo na zemljevid dvojčkov« redkost, mogoče pa je pripadal Westerngrundu, ki je Evrope, da določijo glavno mesto le, ker gre za dvojajčni dvojčici, geografsko središče unije postal države, da odgovorijo, kateri obla- od katerih je imela vsaka svojo z vstopom Hrvaške v skupnost stniki so nam vladali v preteklosti, posteljico, preko katere sta do- leta 2013. kateri je naš nacionalni šport in bivali hrano. Dobra novica je, Ameriški časopis New York katera žival oziroma rastlina je da sta obe deklici zdravi in se Times je na svojem spletnem simbol Slovenije. dobro razvijata. portalu prejšnji teden objavil kviz, v katerem lahko bralci preverijo svoje poznavanje Slovenije. New York Times sicer v rubriki »DrDelavce na naftni ploščadi v žava tedna« redno objavlja kvize, Tajskem zalivu je pred kratkim v katerih bralce sprašujejo o dejIz nemškega mesta Köln prihaja presenetila psička, ki so jo nastvih, povezanih z določeno drža- vest o rojstvu dvojčic, ki sta se šli kar 220 kilometrov stran od vo. Ob izbiri Slovenije so zastavili rodili s trimesečno razliko in ne v obale. Bila je vidno izčrpana;

Kviz o poznavanju Slovenije v ameriškem časopisu

Dvojčici, rojeni s trimesečno razliko

V novem geografskem središču se že pripravljajo na brexit

220 kilometrov od obale v morju našli psičko

Kljub vsej zmešnjavi okrog brexita obstaja vas, v kateri se odhoda Velike Britanije iz Evropske unije resnično veselijo. Gre o delovnem razmerju, bo torej vsako jutro le pritisnil na stikalo, s katerim bo prižgal luči na železniški postaji. »Zaposleni ne potrebuje nobenih posebnih veščin in predznanj,« še piše v razpisu.

Za projektom stoji umetniški dvojec, ki je zmagal na razpisu, na katerem so iskali najboljše ideje, kako oživiti železniške postaje, da te ne bi bile le prostor prehoda, pač pa nekaj več. Zmagovalca, umetnika Jakob Senney in Simon Goldin, pravita, da tisti, ki bo dobil službo, ne bo tam zgolj z namenom, da s prisotnostjo zabava okolico. »Zaposleni ne bo nekakšen razstavni eksponat, ki bi bil na ogled mimoidočim.

Plače so se mnogim zaposlenim res dvignile – a cene marsičemu so se še bolj.

Povezave Turistično se je območje med Koroško prek Šaleške do Savinjske doline že povezalo. A kot lahko vidimo, hitra cesta teh krajev še dolgo ne bo povezala.

Preprostost

ZANIMIVOSTI

Služba, v kateri je treba le prižgati luč

Plače in cene

istem letu. Njuna mati je namreč novembra lani dobila popadke v 26. tednu nosečnosti. Zdravniki nisi uspeli ustaviti rojstva Liane, ki je takrat na svet prijokala z le 900 grami. Po rojstvu prve dvojčice se je maternični vrat zaprl in popadki so se ustavili. Nosečnost z drugo deklico se je nadaljevala

za nemško vasico Gadheim, ki bo po odhodu Angležev postala novo geografsko središče Evropske unije. V vasici z manj kot 100 prebivalci se na pomemben dan že pripravljajo: pripravili so stolp, na katerem bo vihrala zastava unije in ponosno označevala njeno prihodnje središče. Obetajo

Po tem, ko smo pred časom dobili skupni sadovnjak, naj bi zdaj dobili še skupni vrt.

No, nekateri že tako dolgo mislijo, da so vrtovi skupni.

Ne takrat, ko je treba »štihati«, so pa pripravljeni pomagati pospravljati pridelke.

Merilo Stvari bi se morale obrniti.

Za skrb za okolje ne bi smelo veljati merilo, kako veliko odpadkov so čistilci pobrali iz narave. Pomembnejši bi bil podatek, kako malo so jih ljudje odložili.

Plezalci Slovenske in Slovenci smo res dobri plezalci. Ne le v športnem plezanju, tudi na drugih področjih. Tudi na političnem in gospodarskem področju se znajo mnogi zelo dobro vzpenjati.

Lepljivost

takoj ko so jo opazili, pa so jo delavci poklicali k sebi. Psička je zaplavala in delavci so jo potegnili iz vode. Tudi po razmisleku zdaj nikomur ni jasno, kako se je psička znašla tako daleč od obale, so jo pa delavci poimenovali »Boonrod«, kar v tajščini pomeni »preživeli«. Seveda so jo takoj poslali v veterinarsko oskrbo, kjer so povedali, da je psička najprej potrebovala hrano in pijačo, potem pa čiščenje kožuščka, ki je bil prepojen z morsko vodo. Zdaj se počuti dobro.

V mnogih trgovinah in tudi drugje opažajo, da si ljudje premalo umivajo roke. Še vedno je precej kupcev, ki imajo lepljive prste.

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

25. aprila 2019

Nasilje ni stvar zasebnosti, ampak druĹžbeni problem ÂťPremalokrat se vpraĹĄamo, kakĹĄne posledice ima nasilje v druĹžini za druĹžbo, bodisi zato, ker zaznamuje otroke, bodisi zaradi finanÄ?nih posledic ali drugih negativnih vlivov na druĹžbeni razvoj,ÂŤ opozarja ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?

Tina Felicijan

Tokrat so se v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v seriji okroglih miz, ki jih prirejajo na aktualne druĹžbene teme, posvetili Ĺženskam ter osvetlili stiske in izzive Ĺžensk v zasebnem in javnem Ĺživljenju – kaj doĹživljajo v razliÄ?nih druĹžbenih vlogah, druĹžinskem okolju, partnerskih razmerjih, na delovnem mestu, na karierni poti in v vsakdanjem Ĺživljenju med bliĹžnjimi in tujimi ljudmi. Posebno pozornost so posvetili nasilju nad Ĺženskami v druĹžini oziroma v intimnopartnerskih odnosih s poudarkom na lokalnih razmerah, dotaknili pa so se tudi nasilja na delovnem mestu, seksizma, neuravnoteĹženosti moĹĄkih in Ĺžensk med odloÄ?evalci in na vodstvenih poloĹžajih ter drugih tem. Gostje okrogle mize so bile ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?, Mojca Ĺ˝erak iz druĹĄtva Iskra in Aleksandra Mulej iz velenjske enote Varne hiĹĄe.

Intimnopartnersko nasilje je velikokrat smrtonosno

Raziskave kaĹžejo, da so intimni partnerski umori najpogostejĹĄa oblika smrtonosnega nasilja nad Ĺženskami in glavni razlog nasilnih smrti Ĺžensk po vsem svetu. Za moĹĄke je verjetnost, da jih bo umorila (bivĹĄa) partnerka, bistveno niĹžja. MoĹĄki partnerko najveÄ?krat umori po dolgem obdobju predhodnega Âťintimnega teroriziranjaÂŤ. To prizadene Ĺženske vseh starosti, neodvisno od socialnega, ekonomskega, verskega ali kulturnega statusa. Povsem enako velja tudi za povzroÄ?itelje nasilja, med katerimi so le redko osebe, ki kaĹžejo znake kakĹĄne resnejĹĄe duĹĄevne bolezni.

Analiza psiholoĹĄkih profilov in osebnostnih karakteristik storil-

cev v Sloveniji, ki jo je izvedla dr.

Jasna Podreka s filozofske fakultete, je pokazala, da so povzroÄ?itelji intimnopartnerskih umorov in poskusov umora raznolika skupina posameznikov, ki so jim skupni jasni tradicionalni ideali in vrednote pri odnosih med spoloma in vloge Ĺženske – gre za moĹĄke, ki svoje partnerke razumejo kot lastnino, s partnerskim odnosom pridobljeno

nekatere pristojne institucije se ob primerih nasilja ĹĄe vedno ne odzivajo dovolj odloÄ?no. Analiza primerov, ki so se zgodili v slovenskem prostoru, kaĹže, da so bili bliĹžnji in institucije na lokalni ravni pogosto seznanjeni z dogajanjem med partnerjema, a so velikokrat podcenili tveganje in nekateri povzroÄ?itelja nasilja celo ĹĄÄ?itili ob njegovem poÄ?etju.

Na Centru za socialno delo

Ĺževanja. Dejanje najveÄ?krat minimalizirajo in se vedejo, kot da niso storili hujĹĄega posega v integriteto in ogroĹžali varnost Ĺžrtve. Veliko Ĺžrtev nasilja je tudi med priloĹžnostnimi partnericami moĹĄkih. Ogromno Ĺžensk se sredi postopka vrne v krog nasilja, za kar je najpogostejĹĄi razlog ekonomska odvisnost od povzroÄ?itelja nasilja, Ĺženske pa se bojijo tudi drugih posledic loÄ?itve od Foto: Lara LukĹĄe

v trajno last. Intimnopartnerski umori so veÄ?inoma premiĹĄljeni, zavestni, namenski in naÄ?rtovani, zato jih je mogoÄ?e vsaj v nekaterih primerih predvideti in ob ustreznem preventivnem ukrepanju tudi prepreÄ?iti. A druĹžba, ki intimnopartnersko nasilje veÄ?inoma obravnava kot nekaj, kar sodi v zasebnost in za kar sta obiÄ?ajno kriva oba partnerja, in

Velenje menijo, da pri nas postopek od prijave nasilja do intervencije steÄ?e hitro. CSD in policija pri tem uÄ?inkovito sodelujeta. Tako kot policisti tudi strokovni delavci CSD zaznavajo porast primerov druĹžinskega nasilja. Obravnavajo tako Ĺžrtve kot storilce. Ti za razlog najveÄ?krat navedejo partnerrkino ljubosumje oziroma obÄ?utek poni-

Policisti policijske postaje Velenje so leta 2017 obravnavali 39 kaznivih dejanj nasilja v druĹžini, lani pa 61. Leta 2017 so storilcem nasilja izrekli 27 ukrepov prepovedi pribliĹževanja, ki ga policisti lahko izreÄ?ejo za 48 ur, nato pa o ukrepu presojajo preiskovalni sodniki, lani pa 66. To sta dva ukrepa na tisoÄ? prebivalcev v lanskem letu, kar je 2,5-krat toliko kot v Celju, 2-krat toliko kot v Ĺ˝alcu in 1,4-krat toliko kot v Slovenj Gradcu. V letih 2017 in 2018 je preiskovalni sodnik razveljavil samo en ukrep prepovedi pribliĹževanja, vse ostale pa potrdil in podaljĹĄal.

Policisti opaĹžajo, da so pogosti vzroki kaznivih dejanj nasilja v druĹžini alkohol, tudi nezvestoba med partnerji, loÄ?itveni postopki in psihiÄ?ne teĹžave. OpaĹžajo, da se v nekaterih druĹžinah nasilje ponavlja. Ĺ˝rtve so v veÄ?ini primerov Ĺženske, ki so v zakonski ali zunajzakonski zvezi s storilci, obÄ?asno pa so Ĺžrtve tudi otroci.

partnerja, sploh Ä?e imata otroke. Sicer CSD vse Ĺžrtve nasilja takoj umakne iz okolja, v katerem se nasilje dogaja, in jih napoti v krizni center. V Varni hiĹĄi pa posebnega porasta povpraĹĄevanja po namestitvah niso zaznali. Strokovna delavka Aleksandra Mulej je povedala, da najveÄ? Ĺžensk, ki poiĹĄÄ?ejo pomoÄ? v Varni hiĹĄi, trpi zaradi psihiÄ?nega nasilja, ki ga je veliko teĹžje dokazati kot druge oblike nasilja, ki mu navadno sledijo – ekonomsko, spolno, fiziÄ?no nasilje. Medtem ko strokovni delavci dobivajo informacije, da se je izvajanje medvrstniĹĄkega nasilja med mladimi bolj ali manj preselilo na splet, pri odraslih ne zaznavajo toliko ekstremnega nadlegovanja prek druĹžbenih omreĹžij oziroma spletnega nasilja ali pa Ĺžrtve o tem ne govorijo, ker ta oblika psihiÄ?-

Dijaki novi kuharski mojstri – Osvojili zlato, srebrno in dve bronasti medalji

Veliko vaj, truda in poguma je bilo potrebnega za konÄ?no slavje.

neza JevĹĄnika. Konkurenca je bila huda, saj se je za medalje potegovalo 250 tekmovalcev iz 21 drĹžav. Med najveÄ?jimi mednarodnimi kuharskimi mojstri so dosegli izjemne rezultate. V pripravi riĹžote je Neli PoliÄ?nik osvojila zlato medaljo (riĹžota s pridihom pomladi), MaĹĄa Petkovnik si je prikuhala srebrno medaljo

Boj proti nasilju nad Ĺženskami na ravni civilne druĹžbe

Ena od nevladnih organizacij, ki se v Sloveniji zavzemajo za pravice Ĺžensk, spodbujajo njihovo emancipacijo in obsojajo vsakrĹĄno nasilje, je druĹĄtvo Iskra. ÄŒlanica Mojca Ĺ˝erak je o tem, kako lahko druĹžba prispeva k boju proti nasilju nad Ĺženskami, povedala: ÂťNa eni strani je pomembno nudenje pomoÄ?i in podpore Ĺžrtvi nasilja – tako strokovne kot psihiÄ?ne, nenazadnje tudi materialne, saj je najpogostejĹĄa ovira za izhod iz nasilja finanÄ?na nesamostojnost Ĺženske.

Na drugi pa so pomembna tudi izobraĹževanja, javni dogodki, kampanje, pozivi, ozaveĹĄÄ?anje o razlogih za (spolno) nasilje, razbijanje stereotipov, prepreÄ?evanje seksizma, patriarhata in drugih pojavov, ki vplivajo na nasilje nad Ĺženskami. Na tem podroÄ?ju ima civilna iniciativa veliko in teĹžko nalogo, ki jo lahko izpolni v dobrem sodelovanju s politiko.ÂŤ Pojasnila je, da ima vsako nasilje nad Ĺženskami v raznih oblikah in okoliĹĄÄ?inah posledice za celotno druĹžbo, ne le za posameznico. Izvajanje fiziÄ?nega nasilja nad Ĺženskami je namreÄ? najbolj ekstremna oblika negativnega odnosa do Ĺžensk, ki se jih podcenjuje, zatira zaradi stereotipnih in tradicionalnih percepcij njihovih vlog v druĹžbi. ÂťDruĹžba ob nasilju nad Ĺženskami najveÄ? izgubi prav s tem, da ĹĄtevilne Ĺženske, ki niso imele moĹžnosti priti na poloĹžaje, na katerih bi lahko za druĹžbo marsikaj naredile, niso mogle razviti svojih potencialov. To velja za vse ljudi, ki nimajo enakega dostopa do izobraĹževanja, druĹžbenih poloĹžajev,ÂŤ pravi.

Talec

Izkazali so se na kulinariÄ?nem festivalu

Na 15. mednarodnem kulinariÄ?nem festivalu – BISER MORA 2019 so se izkazali dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje. MaĹĄa Petkovnik, Neli PoliÄ?nik, Urban RomĹĄak, Vid Gorenc, dijaki programa gastronomija in turizem ter gastronomija, so blesteli pod mentorstvom Marijane Novak in Ja-

nega nasilja ĹĄe ni tako prepoznana kot ostale.

(riĹžota z jurÄ?ki, gamberi in buÄ?kami), Urban RomĹĄak pa se je izkazal z bronasto medaljo (riĹžota s hokaido buÄ?o in dimljenim lososom). Vid Gorenc in Urban RomĹĄak sta kot uigrana dvojica pripravila 3-hodni meni, s katerim sta si prisluĹžila bronasto medaljo (gozdna pot do BraÄ?a). đ&#x;”˛

Po prvi svetovni vojni je velik del slovenskega ozemlja na zahodu pripadel Italiji.

Mnogi Slovenci so pribeĹžali v Slovenijo, ki se je znaĹĄla v novonastali drĹžavi Kraljevini Jugoslaviji. VeÄ? druĹžin se je zateklo tudi v Velenje. Med njimi so bili Perdihovi. Nov topel dom so si ustvarili v Cviklovi vili, ki ĹĄe danes ostarela stoji ob ĹželezniĹĄkih zapornicah v Stari vasi. OÄ?e strojevodja je vozil vlak na relaciji Velenje–Celje in Velenje–Dravograd. V tistem Ä?asu so strojevodje upravljali parne lokomotive, zato je bilo delo naporno in umazano. Mati je skrbela za hÄ?er in sina in poleg gospodinjski opravil priloĹžnostno pouÄ?evala klavir velenjske otroke premoĹžnejĹĄih starĹĄev.

Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je sin Karel ĹĄolal v Ljubljani. Jugoslovanska vojska je sramotno kapitulirala in po dogovoru z Nemci so Ljubljano najprej zasedli Italijani, po italijanski kapitulaciji pa je priĹĄla v Ljubljano nemĹĄka oblast. Kmalu je v mestu vzniknilo partizansko uporniĹĄko gibanje in Karel se mu je pridruĹžil. Okupator ga je odkril in znaĹĄel se je v zaporu.

Na Mostu pri Ĺ˝irovnici so partizani junija 1942 izvedli opazno akcijo in Nemci so se odloÄ?ili za povraÄ?ili ukrep, da bodo ustrelili 29 talcev. Razglasne letake z imeni ustreljenih so natisnili Ĺže dan poprej. Odbrali so jih

Aktivnosti na institucionalni ravni

Za uspeĹĄno prepreÄ?evanje intimnopartnerskega nasilja je bistveno celostno in sistemsko reĹĄevanje problematike ob vkljuÄ?evanju vseh treh ravni druĹžbenega sistema – drĹžavne ravni z ustrezno zakonodajno regulacijo, institucionalne ravni z ustreznim odzivanjem na nasilje ter individualne ravni v neposrednem stiku z Ĺžrtvijo. Aktualne procese na drĹžavni ravni, s katerimi Ĺželijo vzpostaviti drugaÄ?en pristop do boja proti nasilju nad Ĺženskami, je predstavila ministrica Andreja KatiÄ?: ÂťVesela sem, da je v drĹžavnem zboru sprejet zakon o kazenskem postopku, ki je prinesel implementacijo direktive o Ĺžrtvah in s tem bistveno drugaÄ?no obravnavo Ĺžrtev v kazenskih postopkih. Najbolj ranljive skupine, kot so Ĺženske in otroci, v vlogi Ĺžrtve ne bodo veÄ? le neka kolateralna ĹĄkoda kaznivega dejanja, temveÄ? bodo njihovi interesi v ospredju.

Nadaljevali bomo s spremembo kazenskega zakonika ne samo pri opredeljevanju posilstva, ampak tudi ĹĄirĹĄe spolne nedotakljivosti in morda tudi drugega nasilja – odvisno od tega, kaj bodo pokazali pogovori s stroko in nevladnimi organizacijami.ÂŤ Trenutno je namreÄ? uveljavljen model prisile, po katerem mora Ĺženska dokazati, da ni soglaĹĄala pri spolnem odnosu in se ga je branila. Model Âťja je jaÂŤ, ki ga Ĺželijo uveljaviti, pa od moĹĄkega zahteva obrazloĹžitev, zakaj je razumel, da je Ĺženska soglaĹĄala pri spolnem odnosu. Pri tem je Ä?im ĹĄirĹĄa druĹžbena podpora zelo pomembna, je poudarila ministrica. ÂťÄŒe bo druĹžba napravila miselni preskok na tem podroÄ?ju in zahtevala korak naprej, ga bomo tudi naredili.ÂŤ đ&#x;”˛

tudi iz ljubljanskih zaporov, med njimi Perdihovega Karla. Po dva in dva talca so zvezali za roke. Med potjo na streliĹĄÄ?e sta Karel in njegov sotrpin neopazno zrahljala vez in hodila drug ob drugem proti streliĹĄÄ?u. Ko so talci prispeli na cilj in jih je nemĹĄki strelski vod razporedil v vrsto nad cestno ĹĄkarpo, se je Karel odloÄ?il za pobeg. Hipoma se je osvobodil spone in se pognal preko ĹĄkarpe v prepadno strmino. Nemci so se malo zmedli in preden so zaÄ?eli streljati za njim, je begunec Ĺže poniknil med drevjem. Niso se odloÄ?ili za zasledovanje, saj je bila strmina prehuda. Karel se je spuĹĄÄ?al v grapo, bil ves v krvi od ogreblin, in ker so mu poĹĄle moÄ?i, se je skril v zapuĹĄÄ?enem mlinu pod mlinsko kolo in tam prebil noÄ?. Pred tem je ĹĄe sliĹĄal morilsko salvo, ki ji je utekel. Ĺ˝al se drugemu talcu Francetu Rekarju, ki je tudi hotel ubeĹžati, ni uspelo reĹĄiti. Se je pa Perdihovo ime znaĹĄlo na plakatu ustreljenih.

Ob svitu je nadaljeval pobeg in se zveÄ?er nevede ustavil na javki, kmetiji, kjer so ga sprejeli, da si je opomogel in poÄ?akal na partizane. Postal je borec s partizanskim imenom Ĺ˝ar, sodeloval pri mnogih partizanskih podvigih, toda Ĺžal ni doÄ?akal svobode.

Svojo pretresljivo zgodbo je razkril soborcu.

Perdihova druĹžina se je po osvoboditvi vrnila v Velenje v Cviklovo vilo. A tudi brez oÄ?eta, ki ga je v izgnanstvu usmrtila sovraĹžnikova krogla. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

OBJAVA

25. aprila 2019

ÂťNapolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini!ÂŤ OzaveĹĄÄ?evalna zbiralna nagradna akcija Velenje – DruĹžba ZEOS, d. o. o., v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki in Rokometni klub Gorenje Velenje organizirata posebno ozaveĹĄÄ?evalno zbiralno nagradno akcijo ÂťNapolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini!ÂŤ.

Potekala bo med 25. aprilom in 25. majem. Z akcijo Ĺželijo spodbuditi vse obÄ?anke in obÄ?ane k loÄ?evanju starih aparatov in odpadnih baterij, ki v domaÄ?em gospodinjstvu hitro pristanejo med meĹĄanimi komunalnimi odpadki. ÄŒas spomladanskega Ä?iĹĄÄ?enja je pravi Ä?as, da se napolni vseh 33 uliÄ?nih zbiralnikov, ki stojijo v mestni obÄ?ini Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ter so namenjeni tovrstnim odpadkom. S sodelovanjem v nagradni igri si lahko z nekaj sreÄ?e vsi sodelujoÄ?i priĹžrebajo tudi enega od 10 Gorenjevih namiznih Ĺžarov. Projekt Life sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za okolje in prostor RS. Namen akcije je spodbujanje k pravilnemu ravnanju z malimi starimi aparati in odpadnimi baterijami. Tovrstni odpadki so nevarni odpadki in nepravilno odloĹženi predstavljajo nevarnost za okolje, surovine, ki se nahajajo v njih, pa so za vedno izgubljene.

MoĹžnosti za oddajo nedelujoÄ?ih aparatov in baterij je danes Ĺže veliko in ena od njih je tudi uliÄ?ni zbiralnik za stare aparate. Po vsej drĹžavi jih je postavljenih Ĺže 666, veÄ?inoma stojijo na veÄ?jih

ekoloĹĄkih otokih, tudi v mestni obÄ?ini Velenje in v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer jih je postavljenih 33.

V sklopu ozaveĹĄÄ?evalne zbiralne nagradne akcije ÂťNapolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini!ÂŤ bodo organizatorji opozarjali na lokacije teh zbiralnikov, saj si Ĺželijo s starimi aparati in odpadnimi baterijami v enem mesecu napolniti prav vse zbiralnike v mestni obÄ?ini Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj do zadnjega kotiÄ?ka.

Kaj lahko oddate v uliÄ?ne zbiralnike

V uliÄ?ne zbiralnike lahko oddate male gospodinjske aparate (elektriÄ?ne meĹĄalnike, likalnike, tehtnice, ure, grelnike vode, oĹžemalnike, opekaÄ?e kruha ‌), prenosne baterije in akumulatorje, elektronske igraÄ?e, raÄ?unalniĹĄko opremo in zabavno elektroniko (mobilne telefone, ra-

Ĺ port in okolje z roko v roki

Da jim bo to res uspelo bodo poskrbeli rokometaĹĄi Rokometnega kluba Gorenje Velenje, ki bodo kot lokalni prijatelji in podporniki akcije vsak po svojih moÄ?eh pozivali svoje sokrajane k sodelovanju. Rokometni klub se Ĺželi Ä?im bolj povezati s celotno Ĺ aleĹĄko dolino, saj Ä?utijo zaradi velikega lokalnega vpliva na ĹĄirĹĄe mnoĹžice ogromno druĹžbeno odgovornost in se pri svojih aktivnostih zavezujejo, da poskuĹĄajo okolju vrniti, kar jim daje.

Zato organizatorji akcije s skupnimi moÄ?mi pozivajo vse lokalne prebivalce, da po svojih predalih, kleteh in podstreĹĄju hitro poiĹĄÄ?ejo svoje male odsluĹžene aparate in baterije ter jih oddajo v enega izmed uliÄ?nih zbiralnikov v Mestni obÄ?ini Velenje in ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Tako lahko postanejo del te zelene zgodbe tudi oni.

Ä?unalnike, tiskalnike, zvoÄ?nike, kalkulatorje, polnilce, fotoaparate, sluĹĄalke ‌) in drugo malo opremo in orodja (suĹĄilnike, elektriÄ?na orodja, brivnike, svetilke ‌). V uliÄ?ne zbiralnike ne sodijo TV in monitorji ter sijalke, saj se lahko razbijejo. Te lahko oddate v trgovinah z elektriÄ?no in elektronsko opremo (zeleni koti), v okviru lokalnega mobilnega zbi-

ranja (v Ĺ aleĹĄki dolini bo skupaj s PUP – Saubermacher, d. o. o., organizirano junija) ali v zbirne centre. Prav tako v uliÄ?ne zbiralnike ne sodijo kakrĹĄnikoli drugi odpadki.

Nagradna igra

V Ä?asu akcije lahko vsi obÄ?anke in obÄ?ani sodelujejo tudi v nagradni igri ÂťNajdi uliÄ?ni zbi-

ÄŒestitamo

ralnik za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ v kateri si lahko z nekaj sreÄ?e priĹžrebajo tudi enega od 10 Gorenjevih namiznih Ĺžarov.

Prijavni obrazec in pravila nagradne igre sta objavljena na spletni strani www.stariaparati.si in www.rk-gorenje.com.

Organizatorji akcije se Ĺže veselijo izziva in se vam vnaprej zađ&#x;”˛ hvaljujejo v imenu okolja!

Komunalno podjetje Velenje

ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in za

1.

maj,

praznik dela 080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

www.kp-velenje.si

Osvojite namizni Ĺžar Gorenje!

Odgovorite na nagradno vpraĹĄanje in sodelujte v nagradnem Ĺžrebanju!

10x

Nagradna

ozaveĹĄÄ?evalno-zbiralna akcija

NAPOLNIMO ULIÄŒNE ZBIRALNIKE ZA STARE APARATE V Ĺ ALEĹ KI DOLINI!

KATERA IZMED LOKACIJ ULIÄŒNEGA ZBIRALNIKA JE NAJBLIĹ˝JA RDEÄŒI DVORANI (Ĺ ALEĹ KA CESTA 3) V VELENJU?

25. april – 25. maj 2019

______________________________________________________________________________________________________________ NAPIĹ ITE POPOLN NASLOV TE LOKACIJE ULIÄŒNEGA ZBIRALNIKA

Naredite nekaj dobrega za svoje okolje!

Ime in priimek: ______________________________________________________________________________________ E-naslov: ______________________________________________________________________________________________

Oddajte svoje nedelujoÄ?e male aparate in odpadne baterije v enega izmed uliÄ?nih zbiralnikov v Mestni obÄ?ini Velenje ali ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in sodelujte v nagradni igri za enega izmed desetih Gorenjevih namiznih Ĺžarov.

Ĺ port

in oko

VeÄ? o akciji:

www.stariaparati.si E-cikliraj oglas 280x200mm APR 2019.indd 1

Seznanjen sem (oznaÄ?i s kriĹžcem):

â– Da se navedeni podatki organizacije v izpolnjeni prijavnici obdelujejo izkljuÄ?no za namen

nagradne igre, ki poteka v sklopu ozaveĹĄÄ?evalno-zbiralne nagradne akcije ÂťNapolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini!ÂŤ. | Da imam pravico do dostopa do teh podatkov (da se popravijo ali posodobijo oz. trajno ali zaÄ?asno prenehajo uporabljati), to sporoÄ?im pisno na: info@zeos.si. | Da bo podatke organizator zbiralne akcije brezpogojno varoval ter ravnal z njimi v skladu z zakonom, ki ureja varstvo zasebnosti.

Izpolnjen obrazec poĹĄljite na naslov ZEOS, d.o.o., Ĺ landrova ulica 4, 1231 Ljubljana – ÄŒrnuÄ?e, s pripisom ÂťZa nagradno igroÂŤ najkasneje do 25. maja 2019 do polnoÄ?i. Ĺ˝rebanje bo potekalo 31. maja 2019, rezultati bodo javno objavljeni najkasneje 1. junija 2019 na spletnih kanalih organizatorjev akcije.

VeÄ? o akciji in pravila nagradne igre najdete na spletni strani www.stariaparati.si.

âœ

I ETAĹ OKOM R O J PIRA NJE. O POD ENJE VELE v roki!

AKCIJ R O oko RK G lje z r

LOKACIJE ULIÄŒNIH ZBIRALNIKOV: v Mestni obÄ?ini Velenje: AĹĄkerÄ?eva 3 - bivĹĄi samski dom / Cankarjeva 1 in PreĹĄernova 2 / Cesta XIV. Divizije 1 / Efenkova 60 pri OĹ / Foitova 10 / GoriĹĄka 46d, novi bloki / GoriĹĄka 47 / GoriĹĄka 52b, novi bloki / GoriĹĄka 65 / Jenkova 17 / Jerihova pri Medvedu (Rakova goĹĄa) / Kardeljev trg / Kersnikova 3 / KoĹželjskega 3 / Lipa 7 pri koĹĄu / Merkur Velenje, Cesta Simona Blatnika 17, Velenje / Pesje ob GD / Selo pri Mix-u / Splitska 02 pri koĹĄu / Stanetova 2-15-19 / Stritarjeva 1 - pri zbiralnici / Ĺ alek 88 / Ĺ alek 89 / Ĺ alek 98-110 / Ĺ aleĹĄka 20 / Ĺ aleĹĄka 2a-d / TomĹĄiÄ?eva 21-23 / TomĹĄiÄ?eva 7 / Trubarjeva 22 / Velenje – Podkraj / Vinska Gora v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj: Cesta Talcev (pod graĹĄÄ?ino) / TekaÄ?eva cesta

Telefon: ________________________________________________________________________________________________

LIFE GOSPODARJENJE Z E-ODPADKI LIFE14 GIE/SI/000176.

23/04/2019 14:43

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 17

MED VAMI

25. aprila 2019

17

Gimnazijci tekmovali za Proteusovo nagrado Zaigraj z nami V akciji RK Slovenije, fundacije Jana Oblaka, ki sta ga podprla ĹĄe slavna nogometaĹĄa Messi in Suarez, sodelovali tudi ĹĄoĹĄtanjska in ĹĄmarĹĄka osnovna ĹĄola

DrĹžavno tekmovanje iz znanja biologije za Proteusove nagrade je potekalo v soboto, 23. marca 2019, na Naravoslovno-matematiÄ?ni fakulteti Maribor.

DrĹžavno tekmovanje predstavlja viĹĄjo stopnjo tekmovanja, na katerega so se uvrstili dijaki srednjih ĹĄol, ki so dosegli dovolj visoko ĹĄtevilo toÄ?k na ĹĄolskem tekmovanju. Dijaki 1. in 2. letnikov so se letos za namene tekmovanja ukvarjali s posebej doloÄ?eno temo o virusih in bakterijah, medtem ko smo dijaki viĹĄjih letnikov preizkuĹĄali znanje obÄ?e biologije. Ĺ olsko tekmovanje je za vsakega predstavljalo vpogled v ĹĄirino njegovega znanja, drĹžavno pa je dodalo ĹĄe piko na i pri specifiÄ?nosti poznavanja doloÄ?enih pojmov in globini razumevanja bioloĹĄkih vpraĹĄanj. Priprave na tekmovanje sta vodili profesorici Irena Ĺ timac in Klavdija Jug. Dijaki Gimnazije Velenje so dosegli zlato Proteusovo nagrado Eva Mogilnicki (1. letnik), Alenka Cokan in Igor Jugović (2. letnik), srebrno priznanje pa MatjaĹž ÄŒelan (3. letnik).

RdeÄ?i kriĹž Slovenije in Fundacija Pla- Odzvali sta se le osnovni ĹĄoli Karla Deyerspromotions sta tudi letos v sodelova- stovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj in bratov Letonju z najboljĹĄim vratarjem na svetu Ja- nje Ĺ martno ob Paki. Skupaj sta poslanom Oblakom (slednjega sta za dober na- li 436 kuvertic in zbrali nekaj manj kot men podprla slavna nogometaĹĄa Lionel 493 evrov. S tem denarjem sta omogoMessi in Luis Suares) spodbudila osnov- Ä?ili brezplaÄ?ne prvomajske poÄ?itnice 7 noĹĄolce po Sloveniji, naj darujejo za svo- socialno ogroĹženim vrstnikom.

Vsi uÄ?enci, ki so prije sovrstnike z manj prispevali denar za svoje loĹžnostmi. Ĺ port, zdravSedem socialno sovrstnike, so sodelovaje in darovanje so zdruogroĹženih otrok li v Ĺžrebanju za vrsto priĹžili v skupni akciji z nana brezplaÄ?no vlaÄ?nih nagrad. To je poslovom Zaigraj z nami tekalo pred nedavnim v / Play with us. V akciji prvomajsko Mladinskem zdraviliĹĄÄ?u so sodelovali uÄ?enci 85 letovanje na in letoviĹĄÄ?u RKS Debeli osnovnih ĹĄol iz SloveniDebeli RtiÄ?.

RtiÄ? ob prisotnosti Jana je, z zbranim denarjem Oblaka. Na veliko vesepa bodo omogoÄ?ili 102 vrstnikoma z manj priloĹžnostmi iz vse lje so bili med izĹžrebanci tudi uÄ?enci Slovenije petdnevne brezplaÄ?ne poÄ?itni- omenjenih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline. Prejece v Mladinskem zdraviliĹĄÄ?u in letoviĹĄÄ?u li so kar 41 nagrad, med drugim 1-krat dres Luisa Suaresa, 1-krat kartice z avDebeli RtiÄ?.

V akcijo se je vkljuÄ?ilo tudi ObmoÄ?- togrami Jana Oblaka in Lionela Messino zdruĹženje RK Velenje, ki je pozvalo ja in 2-krat kartice z avtogramom Luisa vse osnovne ĹĄole v obÄ?inah Velenje, Ĺ o- Suaresa. đ&#x;”˛ Tatjana PodgorĹĄek ĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki k sodelovanju.

â?ą

Vtisi nagrajencev

z malo dobre volje in truda, predvsem ki ga dijaki pridobijo v srednjih ĹĄolah, Eva Mogilnicki: Sprva mi tema 'viru- pa z velikim zanimanjem za te drobne je v vsakodnevnem Ĺživljenju precej odsi in bakterije' ni bila najbolj zanimiva, organizme in delce, ki so okrog nas, do- visna od dijakovih interesov; dobro je, a me je, ko sem se zaÄ?ela poglabljati, segla odliÄ?en rezultat. da se v svoji stroki perspektivni dijaki kmalu zares pritegnila. Verjetno vsega, Igor Jugović: Letos sem se med mno- znajdejo na skupnem mestu in imajo kar sem se nauÄ?ila o tej temi, v Ĺživlje- gimi tekmovanji odloÄ?il za Proteusovo priloĹžnost pridobljene veĹĄÄ?ine unovÄ?inju res ne bom potrebovala, so pa ne- tekmovanje, ker mi je vĹĄeÄ? biologija. Bi- ti ter jih nekako primerjati z drugimi. katere stvari lahko zelo uporabne, na ologija je veda o Ĺživljenju in prav Ĺživlje- ÄŒeprav gre za tekmovanje, na katerem primer prepoznavanje zgodnjih znakov nje je ena najbolj zanimivih stvari na je osnovni cilj doseganje Ä?im boljĹĄega bolezni. ÄŒeprav je bilo potrebno vloĹžiti naĹĄem planetu in celo v vesolju, ki nam rezultata, pa to ne predstavlja celotne Velenje, 24. aprila – VÄ?eraj so v SonÄ?nem parku pri Vili RoĹžle, ob dnevu Zemlje in zakljuÄ?ku projekta veliko truda v uÄ?enje o tem mikroskop- razkriva mnoge skrivnosti in postavlja slike. Trud, ki ga dijaki vloĹžimo v poAgriGo4Cities, odprli skupnostni vrt – urbani vrt z visokimi gredami, ki ga bo upravljala MZPM. Visoke sko majhnem svetu, o katerem ĹĄe vedno nova vpraĹĄanja. Z zlatim priznanjem glabljanje v temo, ne sme biti spreglegrede so dobile tudi druge organizacije, ki delajo z ranljivimi druĹžbenimi skupinami v Velenju: Dom za marsiÄ?esa ne vemo, mi sploh ni Ĺžal, da in 3. mestom sem si prisluĹžil tudi ude- dan. Znanje, ki ga s tem pridobimo, je varstvo odraslih Velenje (DVO), Vrtec Velenje ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje (CVIU). Dogajanje je s kulturnim programom popestril otroĹĄki pevski zbor Vrtca Velenje. sem si ga lahko pobliĹžje ogledala. leĹžbo na bioloĹĄkem taboru, ki ga bom za nas izrednega pomena, spoznati vrOb tem dogodku so v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti Alenka Cokan: Biologija je Ĺže od nek- z veseljem obiskal. stnike iz ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja s podobnimi in umetnosti (ZRC SAZU) predstavili tudi knjigo DruĹžbeni uÄ?inki urbanega kmetijstva, v kateri je eno daj eden mojih ljubĹĄih predmetov. LeMatjaĹž ÄŒelan: Menim, da je tekmova- interesi pa dodatno izjemna priloĹžnost poglavje namenjeno raziskavi uÄ?inkov urbanega kmetijstva v Mestni obÄ?ini Velenje. toĹĄnja tema tekmovanja je ĹĄe posebej nje te vrste zelo pozitiven dogodek iz in pomembna izkuĹĄnja. đ&#x;”˛ đ&#x;”˛ MatjaĹž ÄŒelan pritegnila mojo pozornost. Tako sem razliÄ?nih zornih kotov. Uporaba znanja, BSH_Oglas1.Maj_NasCas_138x200_04-2019_SLO_FINAL.qxp 18/04/2019 09:57 Page 1 BSH_OglasBSHzaposluje_NasCas_138x200_04-2019_SLO.qxp_Layout 1 18/04/2019 10:00 Page 1

Odprli skupnostni vrt

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

ZAPOSLUJEMO

Iskrene Ä?estitke ob 1. maju, prazniku dela!

Kot hÄ?erinsko podjetje v Evropi vodilnega proizvajalca gospodinjskih aparatov BSHHome Appliances Group smo se v zadnjih letih razvili v

www.bsh-group.si

vrhunski razvojno-proizvodni center malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in toplih napitkov.

ÄŒe Ĺželite svojo kariero graditi v druĹžbi najboljĹĄih, se nam pridruĹžite kot:

• • • • • •

Na sliki paliÄ?ni meĹĄalnik Bosch MaxoMixx MSM88190: za profesionalne rezultate v kuhinji.

razvojni inĹženir orodjar elektro vzdrĹževalec voznik viliÄ?arja tehnik v kakovosti proizvodni delavec

Prijave posredujte na: jelka.zagozen@bshg.com Za dodatne informacije o podjetju obiĹĄÄ?ite naĹĄo spletno stran

T R A D I C I J A

K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E

https://www.bsh-group.com/si/

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2019

Nekega dne si Ĺželijo prerasti v socialno podjetje Banditek – druĹĄtvo za delovno terapijo in terapije ter aktivnosti s pomoÄ?jo Ĺživali iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju v pomoÄ? druĹžinam z drugaÄ?nimi izzivi – IĹĄÄ?ejo prostovoljce za varstvo otrok z motnjami v razvoju Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 9. aprila – Zakaj misliĹĄ, da moram Ĺživeti v tvojem predalu?, so poimenovali nedavni dobrodelni koncert v mali dvorani kulturnega doma Ä?lani lani ustanovljenega druĹĄtva Banditek – druĹĄtva za delovno terapijo, terapije in aktivnosti s pomoÄ?jo Ĺživali s sedeĹžem v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Želijo urediti terapevtski center

Eva Klepec, predsednica druĹĄtva, je povedala, da je imel koncert dobrodelno noto, saj so na njem zbirali denar za pomoÄ? druĹžinam z drugaÄ?nimi izzivi, hkrati pa so se tako prviÄ? predstavili ĹĄirĹĄi javnosti. ÂťNa svetu, v Sloveniji in tudi v naĹĄem okolju se poveÄ?uje ĹĄtevilo otrok z motnjami v razvoju. Ne vemo natanÄ?no, kolikĹĄen je pri tem vpliv

Eva Klepec: ÂťNaĹĄa dejavnost je uÄ?enje za Ĺživljenje oseb z motnjami v razvoju.ÂŤ

hitrejĹĄega tempa Ĺživljenja, veÄ?jega diagnosticiranja v zdravstvu in ĹĄolstvu, vemo pa, da imajo mnogi otroci z avtizmom, hiperaktivni otroci in ĹĄe nekateri s

kakĹĄno motnjo posebne talente.

V druĹĄtvu jim Ĺželimo pomagati pri njihovem odkrivanju ter razvoju,ÂŤ je pojasnila sogovornica.

Na vpraĹĄanje, zakaj v tukajĹĄnjem okolju ĹĄe eno podobno druĹĄtvo za pomoÄ? osebam z motnjami v razvoju, je KlepÄ?eva odgovorila: ÂťZato, ker SoĹžitje ne more zajeti vsega. Poleg tega se v naĹĄem druĹĄtvu nameravamo usmeriti bolj na podroÄ?je terapije z Ĺživalmi, Ĺželimo ĹĄirĹĄo javnost bolj osveĹĄÄ?ati o motnjah, o moĹžnostih vkljuÄ?evanja takih oseb v druĹžbo, pri zaposlovanju. Same osebe pa Ĺželimo opolnomoÄ?iti, da bodo skrbele zase, seveda tiste, ki so tega zmoĹžne. Pa ĹĄe en cilj smo si zadali Ä?lani – nekega dne Ĺželimo prerasti v socialno podjetje za zaposlovanje tovrstnih ljudi, v katerem bodo pomagali drug drugemu, delali z Ĺživalmi, v naravi. Pred dvema letoma sem kupila kmetijo, ki jo s po-

moÄ?jo Ä?lanov urejamo, iĹĄÄ?emo moĹžnosti za vlaganja v ureditev terapevtskega centra za specialnopedagoĹĄko in delovno terapevtsko obravnavo.ÂŤ Za zdaj namenjajo veÄ? pozornosti avtistiÄ?nim otrokom, ker to ciljno publiko najbolj poznajo.

Kasneje pa nameravajo vkljuÄ?evati ĹĄe druĹžine, ki imajo otroke s hiperaktivno motnjo, uÄ?ne teĹžave, disleksijo ‌

VeÄ? dogodkov ozaveĹĄÄ?anja

V okviru aktivnosti za ozaveĹĄÄ?anje in osveĹĄÄ?anje ĹĄirĹĄe javnosti namerava druĹĄtvo Banditek letos pripraviti ĹĄe nekaj dogodkov. Med drugim naÄ?rtuje veÄ?jo prireditev v srediĹĄÄ?u Velenja, na kateri se bodo lahko otroci igrali, se druĹžili z Ĺživalmi, se vkljuÄ?evali v sproĹĄÄ?ujoÄ?e dejavnosti, kot sta joga in meditacija. ÂťPokazali bomo, da ni niÄ? grozne-

ga, Ä?e je otrok avtist, hiperaktiven, Ä?e ima drugo motnjo. To so Ä?udoviti otroci, zabavni, ki svet vidijo malo drugaÄ?e kot ostali, a se zaradi tega lahko prav tako vkljuÄ?ujejo v vsakdanje dejavnosti druĹžbe.ÂŤ V programu imajo ĹĄe izobraĹževanje za uÄ?itelje na rednih osnovnih ĹĄolah. V prvi vrsti, pravi KlepÄ?eva, pa Ĺželijo osnovati bazo prostovoljcev, s pomoÄ?jo katerih bodo izvajali varstvo otrok z motnjami v razvoju takrat, ko zanje ne poskrbi sistem: v popoldanskem Ä?asu in med vikendi. ÂťPri tem bomo vkljuÄ?evali delovne terapije, terapije z Ĺživalmi, povezujemo se tudi s skupino, ki se ukvarja s terapijo na osnovi glasbe in likovne dejavnosti.ÂŤ Zelo dobro, je ĹĄe dejala KlepÄ?eva, sodelujejo s Centrom za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, od koder Ä?rpajo veliko znanja tamkajĹĄnjih zapo-

slenih, tudi za izvajanje delavnic so jim ponudili prostore. Zadovoljni so, ker sta jim pri pripravi omenjenega dobrodelnega koncerta priskoÄ?ila na pomoÄ? Mestna obÄ?ina Velenje in Festival Velenje, kar kaĹže, da se lokalna skupnost zaveda pomena skrbi za otroke z motnjami ter Ĺželi sodelovati pri reĹĄevanju teĹžav. Prav tako so jim ponudili roko pri izobraĹževanju uÄ?iteljev na rednih osnovnih ĹĄolah v stranki SD. đ&#x;”˛

Od kod ime Banditek? ÂťBanditke bi lahko opisali kot malo posebne poredneĹže. Ĺ˝ivali, ki jih vkljuÄ?ujemo v terapijo, so prav takĹĄne, takĹĄni so tudi otroci ne glede na to, ali imajo motnjo ali ne, so igrivi, malo poredni. NoÄ?emo preveÄ? izpostavljati teĹžje plati Ĺživljenja z otroki s posebnimi potrebami, ampak poudariti, da so to prijazni, zabavni Ä?lani druĹžbe.

Edinstveno druĹĄtvo za celovito pomoÄ? osebam z izgubo sluha

Upokojenci se radi druĹžijo

MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje izvaja precej promocijskih aktivnosti – Ĺ tevilo oseb z okvaro sluha v porastu

Ĺ oĹĄtanj – Za DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj, ki trenutno ĹĄteje 930 Ä?lanov in Ä?lanic, je bilo lansko leto pestro in uspeĹĄno. Predsednik druĹĄtva Janko Zelcer pravi, da so program, ki so si ga zadali, uresniÄ?ili v celoti, dodali pa so mu ĹĄe nekaj dodatnih aktivnosti. Posebej so se Ä?lani razveselili dodatnega izleta. Radi se druĹžijo, kar pokaĹžejo z mnoĹžiÄ?no prisotnostjo tudi na zdaj Ĺže tradicionalnem sreÄ?anju pod kozolcem Kulturnice v Gaberkah.

SrÄ?evanja so zaÄ?eli pred ĹĄestimi leti, ko je vodenje druĹĄtva prevzel Zelcer. Nanje jih pride okoli 350. ÂťVesel sem, da se je sreÄ?anje, ki je ĹĄportno in kulturno obarvano, prijelo. Nikoli pa ne mine brez tombole. SreÄ?anje pripravimo prostovoljci.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje, ki ĹĄteje blizu 400 Ä?lanov iz 10 obÄ?in regije SaĹĄa, izvaja v zadnjem Ä?asu precej promocijskih aktivnosti.

Posneli tudi promocijski film

ÂťPravijo, da se dobro delo samo hvali, in mi smo po odzivu Ä?lanov na mnoge naĹĄe aktivnosti prepriÄ?ani, da delamo dobro.

Res pa je, da hodimo po terenu in obiskujemo vodstva obÄ?in

ko celovito ukvarja s teĹžavami oseb s kakrĹĄno koli okvaro sluha. Drugi cilj promocijskih aktivnosti pa je seznaniti Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi, kaj je okvara sluha, kaj jo povzroÄ?a, kako se lahko temu izognemo in katere vrste pripomoÄ?kov lahko dobijo za lajĹĄanje teĹžav s sluhom. Najprej in v vsakem trenutku se lahko obrnejo na pomoÄ? v druĹĄtvo, kajti veliko teĹžje je urejati stvari za nazaj,ÂŤ sta povedala predsednik druĹĄtva Franc BorĹĄtner in strokovna delavka druĹĄtva UrĹĄka Jakob.

Obiskali smo DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? – Planinc

ĹĄÄ?ih. NiÄ? drugaÄ?e ni v Sloveniji in tudi v tukajĹĄnjem okolju. ÂťObstajajo reĹĄitve, vendar se je treba tega lotiti pravoÄ?asno in pravilno.ÂŤ Film o delovanju in teĹžavah zaradi okvare sluha so posneli lani ob praznovanju 55-letnice delovanja druĹĄtva. Med veÄ?je promocijske dogodke sogovornika uvrĹĄÄ?ata ĹĄe pogovor o vpraĹĄanjih oseb z okvaro sluha v vili Bianca v Velenju. ÂťTemeljni cilj delovanja naĹĄega druĹĄtva je zdruĹževanje in ustvarjanje pogojev za popolno vkljuÄ?itev oseb z okvaro sluha v delovno in druĹžbeno okolje. Menimo, da nam to dobro uspeva.ÂŤ

Pestro tudi ostalo dogajanje

UrĹĄka Jakob in Franc BorĹĄtner: ÂťVeseli nas, da so prostori druĹĄtva vedno polni, aktivnosti dobro obiskane. To je odraz dobrega dela.ÂŤ

na obmoÄ?ju, na katerem delujemo z jasnim namenom: osebe z okvaro sluha (gluhi, nagluĹĄni, gluh oslepi, osebe s polĹževim vsadkom) Ĺželimo seznaniti z njihovimi pravicami, moĹžnostjo pridobitve pripomoÄ?kov, s postopki, jim nuditi pomoÄ? pri izpolnjevanju obrazcev, vlog ‌ Smo edino druĹĄtvo, ki se ta-

Zaradi starajoÄ?e se druĹžbe je oseb z okvaro sluha vse veÄ?. Po podatkih BorĹĄtnerja se s to teĹžavo sreÄ?uje kar 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, veÄ? kot milijarda mladim pa preti okvara sluha zaradi uporabe prenosnih avdio naprav in izpostavljanja ĹĄkodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizori-

ÄŒeprav je program usposabljanja za aktivno Ĺživljenje in delo, prepreÄ?evanje socialne izkljuÄ?enosti oseb z okvarami sluha zelo obseĹžen, izvajajo pestre aktivnosti ĹĄe na drugih podroÄ?jih delovanja: na informativnem, kulturnem, v ĹĄportu in rekreaciji. Povsod Ĺžanjejo uspehe.

Prav tako ne manjka raznih izobraĹževalnih predavanj, delavnic, sreÄ?anj. Zadovoljni so tudi podpore lokalnih skupnosti v regiji SaĹĄa.

Franc BorĹĄtner in UrĹĄka Jakob zagotavljata, da so vsi omenjeni projekti sestavni del letoĹĄnjega delovnega programa. Nekatere dogodke so Ĺže pripravili, veliko jih ĹĄe nameravajo Âťvse pa z namenom: da bodo Ä?im bolj prepoznavni in da z dobrim delom naredijo ĹĄe veÄ? za svoje Ä?lane.ÂŤ đ&#x;”˛

Izjemni uspehi v ĹĄportu

Zelo uspeĹĄni, najbolj doslej, so bili na ĹĄportnem podroÄ?ju. Na regijskih tekmovanjih so prejeli kar 8 pokalov in veÄ? kolajn ter priznanj v razliÄ?nih ĹĄportih. ÂťTo se doslej ĹĄe ni zgodilo. Ponosni pa smo tudi na drĹžavne prvaki-

Janko Zelcer: ÂťVsako leto organiziramo pet izletov, prvi od letoĹĄnjih bo junija na Dolenjsko.ÂŤ

nje v balinanju.ÂŤ V Kranju so Gabrijela SevÄ?nikar – vodja ekipe, Fanika Hudournik, Marija Goltnik in Elizabeta Menih premagale vse ekipe. ÂťPred enim letom so bile podprvakinje. Oba doseĹžka sta izjemna in vsi v druĹĄtvu si ju ĹĄtejemo v Ä?ast.ÂŤ

Zakaj se vkljuÄ?iti v druĹĄtvo?

ÂťZato, da upokojenci ne ostajajo osamljeni doma! Da se vklju-

StarejĹĄi za starejĹĄe So eno prvih druĹĄtev v Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi, ki je zaÄ?elo projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, v katerem z medsebojno pomoÄ?jo drug drugemu pomagajo k viĹĄji kakovosti bivanja doma.

V DU Ĺ oĹĄtanj projekt vodi Jelka KuĹĄar. 18 prostovoljcev je lani obiskalo veÄ? blizu 350 starejĹĄih in bolnih Ä?lanov.

Ä?ijo v katero od ĹĄportnih ali kulturnih sekcij, da gredo z nami na izlet, da se druĹžijo.ÂŤ V ĹĄportnih sekcijah igrajo pikado, namizni tenis, se rekreirajo s kegljanjem na vrvici, organizirano imajo dvoransko telovadbo, preizkuĹĄajo se v streljanju z zraÄ?no puĹĄko, igrajo ĹĄah, organizirano imajo pohodniĹĄtvo, balinajo.

Kulturno je zelo dejaven meĹĄani pevski zbor, ki pridno vadi vse leto in nastopa na razliÄ?nih prireditvah. Ĺ˝e dvakrat je po uspehu na ĹĄaleĹĄkem izboru nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani. ÂťNastopal je tudi Ĺže v Pliberku, dvakrat v hotelu Delfin v Izoli, radi mu prisluhnejo po domovih za starejĹĄe.ÂŤ V druĹĄtvu delujeta tudi klekljarski in pletilni kroĹžek. đ&#x;”˛

Prvi maj na Golteh Na Golteh bo v prihajajoÄ?ih dneh zelo Ĺživahno. To soboto bodo odprli umetne plezalne stene in prenovljen zip line. Prvega maja pa pripravljajo veliko druĹženje. ZaÄ?elo se bo ob 11. uri pri Treh plotih, kjer bo zbrane zabaval harmonkar SaĹĄo Novak, nadaljevalo pa pri Mozirski koÄ?i, kjer bodo poskrbeli za pestro kulinariÄ?no ponudbo. Veselo bo tudi na terasi hotela, kjer bodo za zabavo skrbeli Rock partyzani.

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. aprila 2019

Nekoliko slabĹĄe, a glede na razmere odliÄ?no

Posadi drevo za vnuke Sadjarji so uredili uÄ?no-genski sadovnjak starih sadnih sort PodroĹžnik Mozirje – Sadjarsko druĹĄtvo Franca Praprotnika Mozirje je aprila izvedlo veÄ? naÄ?rtovanih aktivnosti iz letoĹĄnjega programa dela. Med drugim so za svoje Ä?lane pripravili prikaz cepljenja, ob tem pa so

dovnjak (vsakdo prispeva svoj deleĹž pri saditvi dreves) sta bili v zadnjem obdobju njihovi vodili. Pri iskanju genskega materiala starih sadnih sort so cepiÄ?e iskali po vsej Zgornji Savinjski dolini. Na poseb-

Predsednik sadjarjev SD Franc Praprotnik Alojz Plaznik ob uvodni razlagi na prikazu rezi

sadili tudi sadike jablan in jerebike. V svojem botrskem in genskem sadovnjaku PodroĹžnik so opravili ĹĄe nekaj drugih del, potrebnih za izobraĹževalne namene in ohranitev starih sadnih sort z obmoÄ?ja Zgornje Savinjske doline. ÂťPosadi drevo za vnukeÂŤ in ÂťbotrskiÂŤ sa-

ni delavnici pred dnevi jim je sadjar Franc LoÄ?an prikazal tudi cepljenje Ä?eĹĄnje. Sadovnjak PodroĹžnik tako postaja resniÄ?no toÄ?ka, ki zdruĹžuje ljudi, ki ljubijo naravo in si Ĺželijo soustvarjati zdravo okolje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Med 89 vzorci na ocenjevanju vin letnika 2018 DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki 49 zlatih – PovpreÄ?na ocena 18,11 toÄ?k – NajpogostejĹĄe napake nestrokovna uporaba Ĺžvepla Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 15. aprila – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki je tudi letos preverjalo kakovost vin svojih Ä?lanov lanskega letnika. Ti so na ocenjevanje prinesli 89 vzorcev (7 manj kot preteklo leto), Ä?lani strokovne komisije pa so 49. dodelili zlato, 28. pa srebrno priznanje.

IzloÄ?ili so 12 vzorcev, kar je kar nekaj veÄ? kot lani. PovpreÄ?na ocena lanskega letnika je 18,11 toÄ?ke in je niĹžje od predhodne, a je glede na lanske zelo zahtevne razmere odliÄ?na. ÂťSte dobri vinogradniki in skrbni kletarji,ÂŤ je ob koncu ocenjevanja dejala predsednica strokovne komisije Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

NajpogostejĹĄa napaka, ki so jo zaznali ocenjevalci vzorcev, je bila nestrokovna uporaba Ĺžvepla. Nekateri so ga dodali premalo, drugi preveÄ?. ÂťGlede tega bo ĹĄe potrebno delati, se izobraĹževati. Ocenjevalci smo ocenjevali razliÄ?no, a smo se nato vedno uskladili,ÂŤ je ĹĄe dejala Vodovnik Plevnikova. Priznanja bodo najboljĹĄim vinogradnikom podelili na prireditvi v petek, 17. maja.

Predsednica ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojca Praprotnik je za prihodnje leto pri ocenjevanju napovedala nekatere spremembe. ÂťUgotavljamo, da bo 20 let

LetoĹĄnja strokovna ocenjevalna ekipa, ki je menila, da so ĹĄmarĹĄki vinogradniki glede na zahtevne razmere pridelali dobro vino (foto: Alojz SlemenĹĄek).

star pravilnik potrebno posodobiti, odpraviti nekatere vrzeli in vse skupaj nekoliko nadgraditi.ÂŤ

NajviĹĄje ocenjena vina po sortah Zvrst bela: Stanko Gril, Alojz SlemenĹĄek (18,14 toÄ?ke); ranfol: AnĹže PodgorĹĄek (18,00); lipovina: Jani Kreft (17,98); ĹĄipon: Ivan GorĹĄek (17,60), Mihael Fajfar, letnik 2012 (18,40); laĹĄki rizling: Franc PodgorĹĄek (18,20), Mihael Fajfar, letnik 2010 (18,44); beli pinot: Stane VrbovĹĄek (18,20); chardonay: JoĹže Kugler (18,30); sivi pinot: Zdravko RamĹĄak, Alojz SlemenĹĄek (18,26); kerner: Mojca Praprotnik, Danilo Pokleka

Center za zdravljenje Ĺživali

Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

19

Toplica Center za zdravljenje Ĺživali (TopolĹĄica 15, TopolĹĄica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistiÄ?na ambulanta in referenÄ?na veterinarska bolniĹĄnica za medicino malih Ĺživali, predvsem na podroÄ?jih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostiÄ?nih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT).

ISKRENE ÄŒESTITKE OB PRAZNIKU DELA.

IZJEMNEGA OKUSA. BREZ KONZERVANSOV. BREZ LAKTOZE. Odslej v novi podobi. Siri Zelene Doline.

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela!

MLEKARNA CELEIA prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

www.zelenedoline.si

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

(18,28); renski rizling: Zvone Ĺ mon (18,20); sovinjon: JoĹže Kugler (18,42); muĹĄkat otonel: MatjaĹž KovaÄ?iÄ?

(18,20); rumeni muĹĄkat: JoĹže Kugler (18,36); traminec: Mojca Praprotnik (18,28), Mihael Fajfar, letnik 2015 (18,40); zvrst rdeÄ?a: Branko ViĹĄnjar (17,98), zweigelt: Branko ViĹĄnjar (18,06); modra frankinja: Zvone Ĺ mon (18,22); modri pinot- rose: Peter Krajnc (18,18); modra frankinja – rose: Mojca Praprotnik (17,92); modri pinot: Martin PodgorĹĄek (18,04); chardonay, jagodni izbor (vino posebne kakovosti); BoĹĄtjan Kocuvan (18,98); ĹĄampion belo vino: sovinjon: JoĹže Kugler (18,42); ĹĄampion rdeÄ?e vino: modra frankinja: Zvone Ĺ mon (18,22 toÄ?ke). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

25. aprila 2019

Kar dve enajstmetrovki za domaÄ?e Rudarji tudi Ä?etrtiÄ? niso uspeli proti Mariboru – (Pre)hitro prejeli zadetek in (spet) konÄ?ali z igralcem manj Po visoki in pomembni zmagi s 4 : 0 v predprejĹĄnjem krogu v Kranju nad Triglavom so varovanci trenerja Almirja Sulejmanovića lahko odpotovali na gostovanje k Mariboru dokaj samozavestno. Zavedali so se, da je najboljĹĄe moĹĄtvo v ligi, ki je vsekakor teoretiÄ?no Ĺže novi drĹžavni prvak, velik favorit. Zato so najbrĹž

ja. S takĹĄnim zaÄ?etkom tekme so domaÄ?i hitro razblinili razmiĹĄljanje gostov na morebiten uspeh.

Prav gotovo pa bi bilo to tudi neodloÄ?en rezultat. Rudarji so zato zaÄ?eli loviti rezultat, saj niso imeli veÄ? Ä?esa izgubiti. Zaigrali so odloÄ?neje in tudi skoraj izenaÄ?ili.

AljaĹž Krefl je v 18. minuti silovito streljal, vratar je Ĺžogo lahko le

David Arap, AljaŞ Krefl, Dominik Radić (z leve)

razmiĹĄljali, da na tem gostovanju paÄ? nimajo Ä?esa izgubiti in morda lahko prekinejo niz treh porazov z njimi v aktualnem prvenstvu. Ta misel pa je hitro izginila, saj so Ĺže na zaÄ?etku tretje minute domaÄ?i povedli. Amir DerviĹĄević je iz avta z desne strani vrgel Ĺžogo v bliĹžino desne vratnice Marka Pridigarja, kjer jo je BlaĹž Vrhovec podaljĹĄal do Luka Zahovića, ta pa je ob premajhni zbranosti nasprotnikovih obrambnih igralcev z udarcem zadel desno vratnico, od katere se je Ĺžoga skotalila v mreĹžo nemoÄ?nega vratar-

odbil, Dominik Radić pa je za malenkost zamudil, da bi dosegel izenaÄ?enje. Bolj napadalna igra gostov je odprla prostor domaÄ?im.

V 24. minuti je Rudarjev branilec Robert PuĹĄaver s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen zaustavil Jana Mlakarja in prejel rdeÄ?i karton.

Ob tem pa je bilo tudi nekaj sreÄ?e za goste, saj strelcu vodilnega zadetka ni uspelo premagati Pridigarja. To mu je prepreÄ?ila leva vratarnica, v katero je poslal Ĺžogo. V 27. minuti je isto vratnico z dobrih desetih metrov zadel tudi Kan Mlakar. Do odhoda na

RUSKI ENERGOTERAPEVT

MAKSIM OSIPOV

V Velenju od 6. do 12. maja V Mariboru od 13. do 19. maja Obvezne prijave na 051 313 868

odmor domaÄ?i kljub boljĹĄi igri in ĹĄtevilÄ?ni premoÄ?i niso poviĹĄali vodstva. PremoÄ? pa so izkoristili v 56. minuti, ko je DerviĹĄević s slabih tridesetih metrov z mojstrskim udarcem premagal vratarja za 2 : 0. Kljub temu se rudarji niso predali. Poskrbeli so celo, da so domaÄ?i vse do nekaj minut pred koncem trepetali za vse tri toÄ?ke. Po hitri akciji v 67. minuti je Dominik RadiÄ? zniĹžal na 1 : 2. V 87. minuti pa je bilo konec upanja gostov. DomaÄ?i so napadli po desni strani. Prvi udarec je poĹžrtvovalno blokiral in prepreÄ?il morebitno poviĹĄanje v vodstvo Marko ÄŒosić, odbita Ĺžoga je priletela do Felipeja Dos Santonsa.

Po tleh se je tokrat vrgel Krefl, vendar je imel smolo, Ĺžoga ga je zadela v roko in sledila je druga enajstmetrovka, njen zanesljivi izvajalec pa najboljĹĄi Mariborjev strelec vseh Ä?asov Marcos Tavares. Ĺ˝e v sodnikovem dodatku je imel novo priloĹžnost za svoj drugi zadetek ĹĄe Zahović. ZnaĹĄel se je sam pred Pridigarjem. Ĺ˝ogo je Ĺželel poslati Ä?ezenj v loku, vendar je bil nespreten oziroma je bil Pridigar spretnejĹĄi.

V sobotnem 28. krogu bo Rudar gostil DomĹžale (ob 15.00). đ&#x;”˛

Stane Vovk

Ni bilo lahko

Darko Milanić, trener Maribora: ÂťIzkljuÄ?itev nasprotnikovega igralca nam je morda celo nekoliko oteĹžila naĹĄo igro. Nasprotnik je bil po njej zgoĹĄÄ?en pred svojimi vrati, na sreÄ?o smo zadeli z evrogolom. Njihov gol je nekoliko pokvaril naĹĄo igro.

Zmagali smo na tekmi, ki ni bila lahka.ÂŤ

Vztrajali so

Almir Sulejmanović: ÂťMojim igralcem Ä?estitam za poĹžrtvovalnost. TeĹžko smo odprli igro. Hitro smo dobili zadetek, nato je sledila ĹĄe izkljuÄ?itev. Kljub temu se nismo predali. Vztrajali smo, bili smo blizu ‌ Na Ĺžalost je Maribor le Maribor, uspel je zabiti ĹĄe tretji gol in Ä?estitam jim za zasluĹženo zmago. Prihajajo DomĹžale. Vse bomo storili, da bi razveselili svoje ljubitelje.ÂŤ

Utrdili so se na drugem mestu V soboto dvoboj upanja, prvi savinjsko-ĹĄaleĹĄki derbi v konÄ?nici – ZaÄ?etek tekme med Gorenjem in Celjem v RdeÄ?i dvorani ob 20.30 RokometaĹĄi Gorenja so tudi po reprezentanÄ?nem premoru zadrĹžali visoko formo in z gostovanjem v Ribnici nadaljevali niz zmag v konÄ?nici za prvaka. Po Mariboru, Loki in Kopru je 'padlo' tudi moĹĄtvo iz RibniĹĄkega polja. Izbranci Zorana Jovića, so tekmeca za drugo mesto premagali z 28 : 22. To je bil prvi poraz RibniÄ?anov v konÄ?nici, VelenjÄ?ani pa Ĺže deset krogov ne vedo zanj.

Dvoboj, v katerem domaÄ?i niso nobenkrat vodili, je bil kolikor toliko izenaÄ?en le na zaÄ?etku. V tem delu igre sta bila strelsko zelo razpoloĹžena kapetan David MiklavÄ?iÄ? in najboljĹĄi strelec lige Matic Verdinek. Po njunih golih so po dobrih desetih minutah dvakrat povedli s prednostjo dveh zadetkov, v 13. minuti pa je s svojim prvim golov za prvo vodstvo s tremi zadetki (8 : 5) zadel Aleks KavÄ?iÄ?. DomaÄ?i trener je po tem zaostanku skuĹĄal z minuto odmora spodbuditi svoje igralce k bolj zbrani igri.

Do 24. minute so zaostanek sicer zmanjĹĄali na –1 (9 : 10), vendar so ob odmoru spet zaostajali za tri (10 : 13). Za to prednost je bil od dobri igri v obrambi zasluĹžen tudi vratar Emir Taletović, ki je tudi ta veÄ?er pokazal reprezentanÄ?no formo in zbral kar 18 obramb, domaÄ?a vratarja pa skupaj le dvanajst.

Igra gostov je bila ob spodbujanju njihovih zvestih navijaÄ?ev Ĺ aleĹĄkih graĹĄÄ?akov na zaÄ?etku drugega polÄ?asa izjemna. V slabih desetih minutah so prednost poviĹĄali na sedem golov razlike (20 : 13) in dvomov o njihovi novi zmagi ni bilo veÄ?. Do konca tekme so si dvakrat priigrali vodstvo z osmimi zadetki razlike, nazadnje v 47. minuti (23 : 15), nato so se umirili in domaÄ?i so nekoliko ublaĹžili poraz.

Do konca prvenstva je ĹĄe pet krogov. Po dosedanjih imenitnih igrah in formi, ki raste s tekme na tekmo, lahko velenjski rokometaĹĄi upraviÄ?eno upajo na najviĹĄjo stopnico, pa Ä?eprav za vodilnimi Celjani ĹĄe vedno zaostajajo za tri toÄ?ke, prav tolikĹĄna pa je njihova prednost pred RibniÄ?ani. NajbrĹž bosta o novem prvaku odloÄ?ala prav njihova medsebojna dvoboja. Seveda ob priÄ?akovanju, da jima ne bo spodrsnilo proti drugim nasprotnikom. Vsekakor imajo laĹžjo nalogo branitelji naslova. Zaradi toÄ?kovne prednosti si lahko privoĹĄÄ?ijo v soboto tudi

ÄŒestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.

Z dotikom do boljĹĄega poÄ?utja Energoterapevt Maksim Osipov je magister tradicionalne ruske medicine. Ljudem pomaga vzpostaviti poruĹĄeno ravnoteĹžje v telesu.

Zavidanja vredne rezultate beleĹži pri zdravljenju ĹĄtevilnih bolezni, kot so glavobol z migreno (uspeh ozdravitve je praktiÄ?no stoprocenten), iĹĄias, boleÄ?ine hrbtenice in kriĹža, artritis, sklepna in revmatska obolenja, ledviÄ?ni in ĹžolÄ?ni kamni, problemi s prekrvavitvijo, motoriÄ?ne teĹžave, stres, zviĹĄan krvni tlak bronhitis, psihiÄ?ne in imunske teĹžave, diabetiÄ?ne teĹžave, paraplegiÄ?ne, dioptrija ‌ Precej uspeĹĄno odpravlja tudi teĹžave parov, ki ne morejo spoÄ?eti otroka.

Eurofins ERICo Slovenija,RAVNOVESJE V NARAVI vať kompetentni partner pri mikrobioloťki in kemijski analizi: • hrane in krme • vode • okolja • farmacije • kozmetike

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje T 03 898 1930 erico@erico.si | www.erico.si

poraz, pa bodo ĹĄe vedno ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice. VelenjÄ?ani pa morajo zmagati, da ostanejo v igri za naslov.

SodeÄ? po igrah, ko jih kaĹžejo v konÄ?nici, so v soboto favoriti, Ä?eprav to vlogo prepuĹĄÄ?ajo nasprotniku. V dosedanjih ĹĄtirih krogih konÄ?nice so premagovali nasprotnika z najmanj s ĹĄestimi goli razlike, medtem ko se je njihov veÄ?ni tekmec na vseh dvobojih precej muÄ?il. Seveda pa ta statistika v soboto ne bo veliko veljala. Gre za derbi in vanj bodo oboji gotovo stopili z veliko Ĺželjo po zmagi.

Ĺ e naprej se bomo trudili za ta naslov

Matic Verdinek, najboljĹĄi strelec Gorenja in obenem prvenstva: ÂťVeseli nas, da smo bili ponovno razglaĹĄeni za najboljĹĄo ekipo v velenjski obÄ?ini. V Velenju deluje mnogo uspeĹĄnih klubov ter ekip in vsako leto se je potrebno truditi za dobre rezultate, ki bodo ekipi prinesli ta naziv. Tudi v letoĹĄnji sezoni in letu 2019 se trudimo, da bomo na koncu sezone dosegli dobre rezultate, s tem razveselili naĹĄe navijaÄ?e ter vse, ki nas podpirajo, in po koncu uspeĹĄne sezone

MariborÄ?ani so imeli veÄ? sreÄ?e

morda tudi v prihodnjem letu postali ekipa leta.ÂŤ

Boj do zadnje minute

Aleks KavÄ?iÄ? o sobotnem derbiju: ÂťGlede na to, kakĹĄna je v letoĹĄnji sezoni naĹĄa ekipa in kakĹĄna celjska, ter glede na dejstvo, da so Celjani prvi na lestvici, prepuĹĄÄ?am vlogo favorita njim. Kot na vsaki tekmi v konÄ?nici letoĹĄnjega prvenstva pa mi tudi v to odhajamo z maksimalnim pristopom, pripravljeni na boj do zadnje minute in brez strahu pred tekmecem.ÂŤ

Poslastica za navijaÄ?e

Zoran JoviÄ?ić, trener: ÂťVemo, da je Celje po kvaliteti prva ekipa slovenskega prvenstva. Tudi po izkuĹĄnjah in moÄ?nih tekmah, ki jih imajo za seboj, so v prednosti. Moji fantje lahko v tekmo vstopijo samozavestno, saj si ta trenutek to lahko zasluĹžijo. A pri nas ni Ä?utiti nobene posebne evforije, saj se vsi zavedamo, da je vkljuÄ?no z derbijem pred nami ĹĄe ĹĄest teĹžkih tekem. Bo pa tekma zagotovo prava poslastica za navijaÄ?e, zato vabim vse v RdeÄ?o dvorano, da nas pridejo spodbujat v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu in nam dajo ĹĄe dodatnih moÄ?i na tej zahtevni tekmi.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk, foto: Rok JoĹĄt

KonjeniĹĄko tekmovanje

Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je v predprazniÄ?nem tednu imela nekaj manj tekem. Teden pa je vsekakor najbolj zaznamovala pokalna tekma mladincev, na kateri so se v tekmovanju za Mladinski pokal Slovenije v Ä?etrtfinalu sreÄ?ali z ekipo NK Maribor. Po napetem in borbenem rednem delu se je tekma konÄ?ala z rezultatom 2 : 2. Sledile so enajstmetrovke, s katerimi so bili sreÄ?nejĹĄi MariborÄ?ani in tako napredovali v polfinale tekmovanja. đ&#x;”˛

Velenje - KonjeniĹĄki klub Velenje organizira od 3. do 5. maja tekmo Slovenja Masters Pokal in Pokal Slovenije CSN** v preskakovanju zaprek. ÄŒlani velenjskega kluba se ponovno potegujejo za najviĹĄja mesta v skupnem seĹĄtevku za Pokal Slovenije, kar je Ĺže Ä?etrto leto zaporedoma. Zanimivo tekmovanje bo potekalo na poligonu KonjeniĹĄkega kluba Velenje. đ&#x;”˛

vsak dan

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

25. aprila 2019

Spoznavam Ĺživljenje tudi z druge plati

Twirling klub Ĺ oĹĄtanj izvrsten na drĹžavnem tekmovanju

Veleslalomistka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki pribliŞno na polovici rehabilitacije – V Şivljenju je ťe veliko drugih stvari

11 zlatih, 6 srebrnih, 4 bronaste medalje – V Šoťtanju so jim pripravili zasluŞen sprejem

Tatjana PodgorĹĄek

NajboljĹĄi trenutni slovenski veleslalomistki Ani Drev iz Ĺ martnega ob Paki minula smuÄ?arska sezona ne bo ostala v lepem spominu zaradi poĹĄkodbe, ki jo je staknila na treningu veleslaloma v Kronplatzu v Italiji v zaÄ?etku letoĹĄnjega januarja. PoĹĄkodovala si je desno koleno. ZdravniĹĄki pregledi so pokazali, da si je strgala sprednjo kriĹžno vez.

Dan zatem so jo v UKC Ljubljana uspeĹĄno operirali, zdaj pa je pred njo vsaj ĹĄestmeseÄ?na rehabilitacija.

Danes ugotavlja, da je poĹĄkodbo psiholoĹĄko prenesla precej bolje kot prejĹĄnji dve. Mariborsko Zlato lisico in svetovno prvenstvo je spremljala z zanimanjem, vendar ‌ ÂťZanesljivo bi se bolje poÄ?utila v vlogi tekmovalke kot gledalke. Moram priznati, da mi je bilo na zaÄ?etku kar teĹžko, kasneje pa Ä?edalje laĹžje. Sem pa zato ĹĄe bolj navijala za svoje sotekmovalke.ÂŤ

bilitaciji. PoĹĄkodba – je pojasnila – se je zgodila tako nenadoma in nepriÄ?akovano, da ji je teĹžko razmiĹĄljati, kako in kaj naprej. Kot pravi, ve, da bo za rehabilitacijo potrebno ĹĄe ogromno Ä?asa, ki ga bo med drugim izkoristila tudi za pogled na Ĺživljenje z drugega zornega kota in tudi na priprave na morebitni konec kariere. Rada bi stvari dokonÄ?ala v miru in

Ĺ oĹĄtanj, Kanal ob SoÄ?i, 14. aprila – Marsikdo se vpraĹĄa, kaj je to tvirling. To je namreÄ? ena novejĹĄih ĹĄportnih panog. V koreografiji so zdruĹžene spretnosti s tvirling palico (ĹĄportnik lahko uporabi tudi dve ali tri palice), baleta, akrobatike, plesa ter gi-

je uspehe Ĺžel Ĺže v preteklosti. Ne samo v Ĺ oĹĄtanju in okolici, tudi z drĹžavnih tekmovanj so njene varovanke vedno prihajale z medaljami vseh barv.

Tokrat je bilo Ĺže 23. drĹžavno tekmovanje v tvirlingu Slovenije, ki je potekalo v Kanalu ob SoÄ?i.

mnastike, na izbrano glasbeno spremljavo. Tekmovanja so organizirana v ĹĄestih razliÄ?nih disciplinah: tehniÄ?na disciplina posameznika, tehniÄ?na disciplina para, prosti program posameznika, prosti program para, majhna in velika skupina. Twirling klub Ĺ oĹĄtanj deluje Ĺže veÄ? kot 10 let, ves Ä?as pod vodstvom trenerke Nine Napotnik KoĹželjnik. Klub

Na tekmovanju so se zelo izkazale tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?anke, saj se je po 1. kvalifikacijah v Izoli in po 2. kvalifikacijah v Slovenski Bistrici na tekmo uvrstilo kar 16 Ä?lanic. Ĺ oĹĄtanjÄ?anke so na koncu osvojile kar 11 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste medalje. Veselja ob tem uspehu vsekakor ni manjkalo. Tako pri tekmovalkah, njihovih starĹĄih, navijaÄ?ih iz Ĺ o-

ĹĄtanja kot tudi njihove trenerke Nine Napotnik KoĹželjnik ter njene pomoÄ?nice Pie MeĹžnar. Taka bera medalj je vsekakor poplaÄ?ala ves trud in vsa odrekanja preteklega leta. Dekleta so imela namreÄ? treninge tudi po ĹĄtirikrat na teden, tik pred tekmovanjem pa ĹĄe veÄ?krat. Oddahnili sta se tudi njihova mojstrica in ustvarjalka dresov Tatjana Napotnik in mojstrica frizur Mojca BerloĹžnik. Kajti dekleta so bila pohvaljena tudi zaradi Ä?udovi-

Najmanj, kar bi si Ĺželela proti koncu kariere

ÂťGlede rehabilitacije sem pribliĹžno na pol poti. Mislim, da so najteĹžji meseci za mano. Prva dva sta bila vse prej kot lahka predvsem zaradi boleÄ?in, nisem mogla hoditi sama. Sedaj Ĺže laĹžje poÄ?nem veÄ? stvari. Je bila pa poĹĄkodba zelo kompleksna. Da jo bom povsem ozdravila, bo ĹĄe trajalo,ÂŤ nam je dejala minuli teden in dodala, da je to doslej njena tretja velika poĹĄkodba, prva na desnem kolenu. Bila je najmanj, kar si je Ĺželela proti koncu veÄ? kot 15-letne kariere v karavani alpskega smuÄ?anja.

PoĹĄkodba se je zgodila tik pred nastopom na Zlati lisici v Mariboru, ki se ga je zelo veselila.

PrepriÄ?ana je bila, da tudi vozovnica za svetovno prvenstvo v alpskem smuÄ?anju v Areju na Ĺ vedskem ne bo teĹžava. Usoda je hotela drugaÄ?e. ÂťVÄ?asih se stvari zgodijo zelo hitro. Ko pogledam nazaj, vidim, da so se povezali nekateri dogodki.ÂŤ Mislila je, da se bo precej teĹžje sprijaznila s tem, kar se ji je zgodilo.

Ana Drev: ÂťKonÄ?ati kariero poklicnega ĹĄportnika je velik preskok v Ĺživljenju.ÂŤ

Nisem navajena imeti toliko Ä?asa zase

Kaj poÄ?ne poleg rehabilitacije? Glede na to, da se zelo rada ukvarja s ĹĄportom, tovrstnih aktivnosti sedaj ne more poÄ?eti. Ji kar manjkajo, pravi. Rehabilitacijske vaje so statiÄ?ne, poÄ?asne, z njimi krepi miĹĄice. ÂťNisem navajena, da imam toliko Ä?asa zase.

Spoznavam Ĺživljenje ĹĄe z druge plati. Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, zato tudi vse skupaj sprejemam kot pozitivno stvar.ÂŤ Drevova je napovedala, da bo odloÄ?itev o nadaljnji poti poklicne ĹĄportnice razmiĹĄljala po reha-

potem sprejela odloÄ?itev. ÂťJe pa dejstvo, da bo ta tudi po ĹĄe tako uspeĹĄni rehabilitaciji zelo teĹžka.

KonÄ?ati kariero poklicnega ĹĄportnika je velik preskok v Ĺživljenju. ÄŒlovek vloĹži v to vlogo ogromno truda, Ä?asa. Predstavlja velik del mojega Ĺživljenja. Mislim, da se vsak ĹĄportnik zaveda, da pride Ä?as slovesa. Zato na to ne gledam s temne plati. PrepriÄ?ana pa sem, da je v Ĺživljenju ĹĄe mnogo drugih stvari, kot je na primer dokonÄ?anje ĹĄtudija, in tudi teh stvari se Ĺže veselim,ÂŤ je sklenila đ&#x;”˛ Ana Drev.

Maribor – Rudar 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Zahović (3.), 2:0 DerviĹĄević (56.), 2:1 Radić (67.), 3:1 Tavares (87. - 11 m) Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Bolha, ÄŒosić, Krefl, ÄŒrnÄ?iÄ?, Trifković (od 46. Arap), Ĺ koflek, Radić (od 85. Vodeb), TuÄ?ić (od 46. Kobiljar). Trener: Almir Sulejmanović.

RdeÄ?i karton: PuĹĄaver (24.).

Drugi rezultati: Krťko – DomŞale 1:2 (0:2), Triglav - Mura 2:1 (0:1), Olimpija - Gorica 3:1 (1:0), Celje - Aluminij 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 66 (67:21), 2. Olimpija 54 (59:36), 3. DomĹžale 43 (57:40), 4. Celje 40 (38:40), 5. Mura 39 (39:29), 5. Aluminij 37 (43:43), 8. Triglav 31 (38:63), 8. Rudar 29 (34:62), 9. Gorica 26 (34:49), 10. KrĹĄko 20 (21:47).

3. SNL – sever, 21. krog Rezultati: Šmartno – 1928 – Dravinja 1:2 (0:2), Avro Grubelnik Dravograd - Šampion 1:0 (1:0), Kety Emmi Bistrica – Tehnotim Pesnica

1:1 (1:1), Videm pri Ptuju – ZreÄ?e 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Dravograd 20 - 39, 2. Videm 20 - 36, 3. Bistrica 19 - 34, 4. Ĺ martno 20 - 33, 5.

Dravinja 19 - 31, 6. ZreÄ?e 20 - 27, 7. Ĺ ampion 20 - 25, 8. Pesnica 20 - 19, 9. Pohorje 19 - 11. 10.

Mons Claudius (izstopil iz lige) 9 - 8.

(11:14), Jeruzalem OrmoĹž - Krka 32:29 (17:14), Trimo Trebnje - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 37:30 (21:15).

Vrstni red: 1. Trimo 26, 2. Krka 23, 3. Jeruzalem-OrmoĹž 22, 4. Dobova 17, 5. DOL 11, 6.

SviĹĄ 6.

ÄŒlani liga NLB – konÄ?nica za 1. do 6. mesto, 4. krog

ÄŒlanice, 1. A DRL Ĺženske

Riko Ribnica - RK Gorenje Velenje 22:28 (10:13)

Rezultati: Zelene doline Ĺ˝alec - Krka 22:20 (14:9), Mlinotest - Krim Mercator 25:44 (12:23) Vrstni red: 1. Krim Mercator 3 tekme - 38 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 3 – 27, 3. Krka 3 – 22, 4.

Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 3 - 21

Gorenje: Taletović 18 obramb, Vujović 1 obramba, Komar, Mazej, Haseljić 1, Tajnik 3, Matanović, Levc 1, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 6, Banfro, Verdinek 7, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 7, Kete 1.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Urbanscape Loka 23:20 (10:10), Koper - Maribor Branik 31:24 (17:15) Vrstni red: 1. Celje 45, 2. Gorenje 42, 3. Ribnica 39, 4. Maribor 30, 5. Koper 29, 6. Loka 22.

KonÄ?nica za 7. do 12. mesto, 4. krog Rezultati: DOL TKI Hrastnik - Dobova 28:31

đ&#x;”˛ MaĹĄa Stropnik foto: Maja BritovĹĄek

03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 28. krog

te urejenosti na tekmovanju, kar je pri tem ĹĄportu prav tako izjemnega pomena.

Za piko na ÂťiÂŤ sta poskrbeli Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj in Godba na pihala Zarja. Tekmovalkam Ĺ oĹĄtanja sta doma pripravili lep zasluĹžen sprejem.

konÄ?nica za mesta 1. do 4, 3. krog

KonÄ?nica za mesta od 5 do 9 5. krog: Rezultati: Ljubljana - Ĺ˝.U.R.D. Koper 25:25 (13:11), Velenje - Z'deĹžele 25:25 (10:15); rokometaĹĄice Ptuja so bile v 5. krogu proste.

Vrstni red: 1. Z'deŞele 4 – 21, 2. Ž.U.R.D. Koper 3 -16, 3. Ptuj 3 – 14, 4. Ljubljana 3 - 8, 5.

Velenje 3 – 4

Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turĹĄka savna in fitnes studio.

RdeÄ?a dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter. Ĺ˝elimo vam prijetne prihajajoÄ?e praznike!

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

25. aprila 2019

POLICIJSKA kronika Mu je sladkor padel?

Za udarca sledita ovadbi

Mozirje, 15. aprila – Mozirski policisti poroÄ?ajo o dveh dogodkih, ki sta se na njihovem obmoÄ?ju zgodila v ponedeljek.

V Nizki je neznanec vlomil v avtomat s prehrambnimi izdelki. Ukradel je veÄ? sladkarij in napitkov. Dodatno ĹĄkodo je povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem avtomata.

V Mozirju s PreĹĄernove pa je istega dne neznanec ukradel moĹĄko gorsko kolo.

Velenje, 17. aprila – Velenjski policisti piťejo kazenski ovadbi zoper storilca kaznivih dejanj lahke telesne poťkodbe.

Obe kaznivi dejanji sta se zgodili v sredo, 17. aprila, okoli 18. ure. V KavÄ?ah je obÄ?anko, ki je s svojim partnerjem priĹĄla po njegovega sina k otrokovi materi, ta napadla, jo udarila ter ji povzroÄ?ila lahke telesne poĹĄkodbe. V bliĹžini starega kina pa je znanec udaril znanca in ga

laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Mestno kolesarsko omreĹžje Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje od marca nadaljuje ureditev 12 povezav v okviru projekta Mestno kolesarsko omreĹžje – vzhod (projekt trajnostna mobilnost).

Doslej so Ĺže uredili povezavo Ĺ alek–Interspar (kolesarsko in peĹĄpot), Efenkova–ŠaleĹĄka, na Ĺ aleĹĄki cesti mimo bencinskega servisa Petrol, kjer so asfaltirali nov kolesarski pas. Ta teden urejajo povezavo poti na Gorico, in sicer na zemljiĹĄÄ?u, ki je nasproti Avtobusnega postajaliĹĄÄ?a Velenje. Po prvomajskih praznikih bodo zaÄ?eli urejati ĹĄe drugi del poti na Gorico, in sicer v delu pod Vilo Herberstein.

Med dremanjem v avtobusu ostal brez denarnice Velenje, 18. aprila – V Ä?etrtek popoldan se je na Policijski postaji Velenje zglasil potnik avtobusa, ki so mu, ko je med voĹžnjo zaspal, ukradli denarnico. Za drznim storilcem policisti poizvedujejo.

Spravila sta se nad natakarja Velenje, 18. aprila – V Ä?etrtek ob 21.20 je priĹĄlo do pretepa v lokalu MC. Dva znanca sta napadla in laĹžje telesno poĹĄkodovala natakarja. Kasneje sta se oba zglasila na policijski postaji z namenom, da bi podala izjavo o kaznivem dejanju.

Oba so policisti zasliĹĄali, mladoletnega storilca kaznivega dejanja v prisotnosti starĹĄev. Oba Ä?aka kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

Neznanec zlorabil plaÄ?ilno kartico Velenje, 19. aprila – V petek je imetnik plaÄ?ilne kartice Visa po-

licistom naznanil, da je neznanec zlorabil njegovo kartico in jo olajĹĄal za 170 evrov. Sledi zbiranje obvestil in ovadba za kaznivo dejanje uporaba ponarejenega negotovinskega plaÄ?ilnega sredstva.

Vinjena zapeljala v nesreÄ?o Velenje, 20. aprila – V nedeljo okoli 21. ure je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e pri VodsteÄ?u na cesti Velenje–Arja vas. Voznica osebnega avtomobila je pod vplivom alkohola zapeljala na levo stran voziĹĄÄ?a in trÄ?ila v nasproti vozeÄ?e vozilo. Tega je na voziĹĄÄ?u zavrtelo in trÄ?ilo v ĹĄe dve vozili.

Trk na parkiriĹĄÄ?u in pobeg Velenje, 20. marca – V soboto malo po poldnevu je na parkirnem prostoru v Starem Velenju voznik trÄ?il v drugo vozilo in s kraja pobegnil. OÄ?ividec je videl pobeglega voznika in si zapomnil registrsko oznako njegovega avtomobila. Na osnovi te so policisti pobeglega izsledili. Pri tem so ugotovili tudi, da je bil v Ä?asu nezgode in pobega vinjen. ÄŒaka ga obdolĹžilni predlog.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nespodobno do hÄ?ere in vnukov Za ureditev kolesarskega omreĹžja – vzhod je obÄ?ina Velenje od ministrstva za infrastrukturo prejela 485.104 evre; od tega je 85 % sofinanciranih iz sredstev kohezijskega sklada in 15 % iz slovenske udeleĹžbe v kohezijski politiki. V okviru projekta bodo v obÄ?ini uredili 13 manjkajoÄ?ih kolesarskih povezav, s katerimi bodo povezali kolesarsko omreĹžje vzhodnega dela mesta od kriĹžiĹĄÄ?a z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu do Mestnega stadiona Velenje oziroma MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra (MIC-a) ob Ĺ kalskem jezeru. S tem projektom bodo povezali predele mesta z razliÄ?nimi namembnostmi, kot so proizvodnja, storitvena dejavnost, izobraĹževanje s stanovanjskimi naselji in ĹĄportno-rekreativnimi obmoÄ?ji. đ&#x;”˛

Velenje, 17. aprila – Velenjski policisti so v sredo posredovali v Vinski Gori, kjer je priťlo do krťitve javnega reda in miru.

OÄ?e oziroma ded se je nespodobno vedel do hÄ?ere in vnukov. Zmerjal jih je in odganjal od hiĹĄe. Njegovo ravnanje bodo kaznovali z odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Najemnika umirilo pridrĹžanje Velenje, 18. aprila – V Ä?etrtek opoldne so policisti v stanovanjskem bloku na Partizanski cesti v Velenju skuĹĄali umiriti najemnika, ki je v opitem stanju vznemirjal stanovalce. Ker pa opozorila niso zalegla, so odredili pridrĹžanje do

streznitve v posebnih prostorih. Njegov odhod iz pridrĹžanja so pospremili s plaÄ?ilnim nalogom, v katerem so mu zaraÄ?unali veÄ? prekrĹĄkov, ki jih je storil.

Spet malo marihuane Velenje, 20. aprila – V soboto zveÄ?er so policisti pri rednih nadzorih dvema mlajĹĄima moĹĄkima zasegli marihuano.

Po analizi zaseĹžene snovi bodo zoper krĹĄitelja podali obdolĹžilni predlog.

Gost udaril gosta Ĺ oĹĄtanj, 21. aprila – V nedeljo zveÄ?er je v baru Osmica v Ĺ oĹĄtanju gost lokala udaril drugega gosta v glavo. Zoper krĹĄitelja bodo policisti podali odloÄ?bo o prekrĹĄku po Zakonu o javnem redu in miru.

Andrejc d.o.o.

TopolĹĄica 199b, 3325 Ĺ oĹĄtanj T (03) 589 22 21 www.andrejc.si

Previdnost ob nakupu rabljenega vozila Nakup rabljenega vozila je bolj tvegano dejanje kot nakup novega, ker tudi pri nas prodajajo ukradena, ukradena in predelana ter poĹĄkodovana vozila. Tokrat bom izpostavil deset toÄ?k, ki jih je dobro upoĹĄtevati pri nakupu.

Prva toÄ?ka: za nakup vozila si je treba vzeti dovolj Ä?asa. Najprej izberimo osnovne karakteristike vozila, ki ga Ĺželimo imeti, v nadaljevanju pa primerjajmo posamezne modele razliÄ?nih znamk, doloÄ?imo oĹžji izbor in na koncu izberimo le en model. Zakaj je to priporoÄ?ljivo? Glavni razlog je, da v mnoĹžici oglasov in ponudb pozornost usmerimo le v tiste modele ali model, da bomo tako laĹžje primerjali cene in stanje oglaĹĄevanih vozil. Zato izbira in nakup vozila v naglici ni dobra odloÄ?itev in veÄ?inoma ne omogoÄ?a najboljĹĄe izbire.

Spremljanje vseh oglasov razliÄ?nih modelov in razliÄ?nih znamk nam bo vzelo veliko Ä?asa in energije. ÄŒe je vozilo novejĹĄe, prodaja pa ga tretji ali Ä?etrti lastnik, je to znak, da moramo biti zelo pozorni in previdni, kar velja tudi za tista vozila, ki se Ĺže dolgo Ä?asa prodajajo.

Druga toÄ?ka: pogovor z lastnikom vozila, ki ga prodaja. Pozanimajmo se o razlogih prodaje, kje je vozilo vzdrĹževal, kdo ga je vozil, kajti razlika je, Ä?e ga je vozil le prodajalec ali ga je dal v uporabo le druĹžinskim Ä?lanom ali vsem sorodnikom in znancem.

Tretja toÄ?ka: dosledna prouÄ?itev dokumentacije vozila, od prometnega dovoljenja, raÄ?una nakupa, homologacije, kupoprodajnih pogodb ‌, da lahko stoodstotno potrdimo lastniĹĄtvo vozila. Pri tem zahtevajmo originalno dokumentacijo in ne kopij. Ne zadovoljimo se z obljubami, da jih bomo prejeli naknadno. Opravljanje rednih servisov v pooblaĹĄÄ?enih delavnicah je zagotovo eden od argumentov, ki lahko potrdi izjavo prodajalca, da je vozilo bilo redno servisirano in vzdrĹževano. Dokaz za to je servisna knjiĹžica, ki pa jo je vendarle priporoÄ?ljivo pozorno pregledati, saj servisna knjiĹžica ni zagotovilo, da je vozilo tudi tehniÄ?no brezhibno. Primerjava datumov servisov, prevoĹženih kilometrov in avtomehaniÄ?nih storitev nam lahko da potrditev ali vzbudi sum, da je servisna knjiĹžnica izpolnjena zgolj formalno in za potrebe prodaje. ÄŒetrta toÄ?ka: primerjava ĹĄtevilk karoserije in ĹĄtevilke motorja s podatki v dokumentih vozila. NovejĹĄa motorna vozila imajo pod vetrobranskim steklom pa tudi na drugih mestih, izpisano ĹĄtevilko karoserije, ki jo lahko primerjamo s ĹĄtevilko v prometnem dovoljenju. Preverimo lahko tudi letnice izdelave stekel na vratih. RazliÄ?ne letnice pomenijo, da so bila stekla zamenjana in da je velika verjetnost, da je bilo vozilo poĹĄkodovano.

Peta toÄ?ka: natanÄ?en pregled karoserije vozila. Ob ogledu naj bo vozilo Ä?isto in suho, da lahko pregledamo zunanjost, karoserijo v notranjosti, prtljaĹžnemu prostoru, kjer obvezno dvignemo oblazinjene dele ali gumijasto prekrivalo. Ĺ esta toÄ?ka: pregled podvozja vozila, od stanja ploÄ?evine do plastiÄ?nih obrob in delov na zadnjem in sprednjem delu. Pri tem smo pozorni na stanje in morebitne poĹĄkodbe.

Sedma toÄ?ka: pregled notranjosti vozila. Bodimo pozorni na stanje volana, prestavne roÄ?ice, pedalov in sedeĹžev. Obrabljenost voznikovega sedeĹža ter nova usnjena obloga prestavne roÄ?ice je zagotovo znak, da se nekaj ne ujema. Enako velja za obrabljena pedala ali druge dele voznikovega obmoÄ?ja.

Osma toÄ?ka: kontrola delovanja vseh naprav kar pomeni delovanje motorja, zavornega sistema, prezraÄ?evalnega sistema in klimatske naprave, luÄ?i in smernikov, skratka vsega, kar je v vozilu in na njem.

Deveta toÄ?ka: preverba stanja in obrabe pnevmatik. ÄŒe obraba ni enakomerna, lahko to kaĹže na napake podvozja. Stanje pnevmatik in blaĹžilnikov je najbolje preveriti med voĹžnjo, da lahko preverimo ĹĄe delovanje motorja in hrupnost, s Ä?imer lahko odkrijemo pomanjkljivosti.

Deseta toÄ?ka: rezervni kljuÄ? je sestavni del avtomobila. Poleg tega prodajalcu nikoli ne plaÄ?ujemo kupnine v celoti, dokler ne opravimo prenosa lastniĹĄtva, ki ga je najbolje opraviti ob prevzemu avtomobila. SreÄ?no ob nakupu in na cesti!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe Panoramski leti TopolĹĄica 207 c Ĺ olanje pilotov Piknik prostor Darilni boni Info 041 470 340

UREJANJE OKOLJA

PROJEKTIRANJE, NADZOR

NIZKE GRADNJE

VZDRŽEVANJE CEST

Obèankam in obèanom èestitamo za praznik dela!

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

25. aprila 2019

Potepanje po Menini planini Menina planina je obseĹžna sredogorska kraĹĄka planota. Na jugu jo omejuje Tuhinjska dolina, na zahodu prelaz ÄŒrnivec, na vzhodu meji na Dobroveljsko planoto in na severu na Gornjegrajsko kotlino. Po priÄ?evanju legende naj bi nastala iz zlatega lasa najlepĹĄe vile. Vanjo se je zaljubil mlad pastir, a se mu je spretno izmikala.

Lovil jo je in lovil, in ko se ji je toliko pribliĹžal, da bi jo skoraj Ĺže lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoÄ?e lase, si je iz glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo.

In glej: tja, kamor je padel zlat vilinji las, tam je zrasla Menina planina v vsej svoji lepoti. Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana, kateremu okroĹžju je pripadala. Pot po planoti je valovita in polna jezerc in Ä?udovitih malih kapelic, kjer lahko pozvonimo in si zaĹželimo uresniÄ?itev najbolj skrivnih Ĺželja. Planina je Ä?udovita v vseh letnih Ä?asih. Pozimi je prekrita s snegom, da se iskri kot v belo obleÄ?ena nevesta, spomladi je polna teloha in Ĺžafrana, ki kot modra preproga prekriva valovito pokrajino, poleti tu zacvetijo jegliÄ?i, kukaviÄ?nice, sviĹĄÄ?i in razliÄ?ni kamnokreÄ?i, jesen pa se ĹžareÄ?e obarvajo bukve in macesni in spet je nebeĹĄko lepo.

Prava princeska med roĹžicami je kamniĹĄka murka, ki je edini endemit med slovenskimi orhidejami. Na Menini je tudi rastiĹĄÄ?e Kochovega sviĹĄÄ?a, ki so ga v preteklosti mnoĹžiÄ?no izkopavali, mi-

od 26. 4. do 9. 5.

- 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Ĺ˝erdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Ĺ aleĹĄke doline in je napisal preko 230 skladb preteĹžno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe; - v dneh od 24. do 26. aprila 2001 so v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni opravili poskusni seĹžig kostne moke, ki pa se kmalu konÄ?a; - 27. aprila je dan upora proti okupatorju; leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena ProtiimperialistiÄ?na (kasneje Osvobodilna) fronta, ki dejansko pomeni zaÄ?etek upora slovenskega naroda proti okupatorjem; v spomin na ta dogodek, ki je nekako zdruĹžil in povezal veÄ?ino slovenskega naroda (Ĺžal pa ne celotnega in ta razklanost se moÄ?no pozna ĹĄe danes) v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju; - 27. aprila 1928 se je v BirĹĄah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Alojz ZavolovĹĄek; umrl je 29. junija 2017; - predsednik SFRJ Josip Broz – Tito in Ä?lan izvrĹĄnega biroja predsedstva CK ZKJ in Ä?lan sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Ĺ tajerska in KoroĹĄka

sleÄ?, da gre za zdravilni encijan, ki pa je povsem druga rastlina.

Menina ima precej izravnano viĹĄino med 1200 in 1450 m. Z najviĹĄjega vrha (Vivodnik 1508 m) je Ä?udovit razgled na osrednji del KamniĹĄkih Alp. Razgledni stolp nas povzdigne nad gozd in nagra-

jo izletnikom enostaven dostop do bliĹžine vrhov in drugih ciljev.

Tudi planinci UNI3 smo se do planinske koÄ?e, ki jo upravlja PD Gornji Grad, pripeljali z manjĹĄim avtobusom. Najprej smo se povzpeli na Vivodnik, nato pa smo si v toplem zavetju Doma planin-

23

Po hribih vedno pomembna za paĹĄo Ĺživine, Ä?eprav se je njeno ĹĄtevilo v zadnjih letih zmanjĹĄalo in nekatera travnata obmoÄ?ja preraĹĄÄ?a gozd. Poleg Velike planine je bila nekoÄ? drugo najveÄ?je planĹĄarsko naselje v Savinjskih Alpah. Kljub svoji lepoti, ki niÄ? ne zaostaja za

Oven od 21. 3. do 20. 4.

S partnerjem bosta imela krizo, ki se bo ĹĄe poglobila, Ä?e ne boste zahtevali iskrenega pogovora. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da partnerju dobro prisluhnete in Ä?im manj pametujete o njegovem razmiĹĄljanju in poÄ?etju. ÄŒe boste zaÄ?eli s slednjim, bo utihnil in se zaprl vase. RazpoloĹženje vam bodo dvigali lepi dnevi in dejstvo, da se pribliĹžujejo prazniki. Niti deĹž vas ne bo motil. Tudi z zdravjem ne boste imeli teĹžav.

Ker so temperature zelo nihajoÄ?e, pazite, da se ne prehladite. V teh dneh se odloÄ?ite tudi, kaj boste z denarjem, ki ga imate na kupÄ?ku. ÄŒe vas mika, da bi ga zapravili, ga usmerite vase!

Bik od 21. 4. do 21. 5.

PoÄ?utili se boste vsak dan slabĹĄe. Zato, ker boste pustili, da o vaĹĄem Ĺživljenju odloÄ?ajo drugi. Ne boste upali reÄ?i ne, tudi ko vam bodo naloĹžili zelo nehvaleĹžno nalogo. Zaradi nje boste zelo slabo spali, saj se vam bodo smilili ljudje, ki jim boste morali prav vi povedati neprijetno novico. VaĹĄi nadrejeni Ĺže vedo, zakaj so za nalogo izbrali prav vas. Sodelavci vam bodo najmanj zamerili, saj boste skupaj z njimi veliko izgubili tudi sami. VÄ?asih dvomite v svoje delo in poÄ?etje, a v naslednjih dneh vam bodo mnogi dokazali, da z vami ni niÄ? narobe. Slabe volje ne nosite domov, za drobne trenutke sreÄ?e bodo namreÄ? v naslednjih dneh skrbeli le vaĹĄi domaÄ?i.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Prihaja vaĹĄ dan. Nanj se Ĺže dolgo pripravljate, a ĹĄe vedno niste prepriÄ?ani, da ste vse dobro premislili. Veste namreÄ?, da boste z njim spremenili svoje Ĺživljenje in tudi Ĺživljenje vaĹĄih najbliĹžjih. Zato vas je upraviÄ?eno strah. Zato bodo vaĹĄa dejanja imela konkretne posledice, ki bodo za povrhu ĹĄe nepredvidljive. Ko boste razloĹžili svoje naÄ?rte najbliĹžjim, nikomur ne bo jasno, kako se bodo izĹĄli. Vsem pa bo jasno, da se ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste iskreno smejali. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljĹĄe. A ne bo priĹĄlo Ä?ez noÄ?. Vsak nov zaÄ?etek je teĹžak, vam pa bo prinesel novo zadovoljstvo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

di z razgledom. Drugo najveÄ?krat obiskano obmoÄ?je pa so Ĺ avnice, ki so izreden razglednik. Z Golega Vrha se vidi na vse strani daleÄ? naokoli. Predvidevajo, da je bila tu v Ä?asu turĹĄkih vpadov opazovalnica, od koder so z ognjem opozarjali na nevarnost – ognjeni telefon. Ni Ä?udno, da so pred leti ravno na tem obmoÄ?ju hoteli postaviti vojaĹĄki radar, kar pa so prebivalci okoliĹĄkih dolin prepreÄ?ili. Na Menino planino nas vodijo ĹĄtevilne ceste, ki omogoÄ?a-

v revoluciji; - na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupĹĄÄ?ine 29. aprila 1974 so za predsednika skupĹĄÄ?ine ponovno izvolili Nestla Ĺ˝ganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez MiklavÄ?iÄ?, za sekretarja skupĹĄÄ?ine pa Hermina KlanÄ?nik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 30. aprila 1969 je zapeljal zadnji vlak na ĹželezniĹĄki progi Velenje–Dravograd, ker so progo ukinili in odstranili tirnice in pragove; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na Ĺžrtve demonstracij v Chichagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; prviÄ? so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; v Velenju so delavci Ĺže v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prosti dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zaradi tega, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poroÄ?ilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894; prvo ohranjeno poroÄ?ilo o praznovanju 1. maja v Ĺ oĹĄtanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohiĹĄtva; - 1. maja leta 1944 se je v PleĹĄivcu pri Velenju rodil Rudolf StrmÄ?nik, ki je umrl 29. maja leta 2010; Ruda StrmÄ?nik je bil prava etnografska posebnost, saj je kuhal oglje, cepil

cev privoĹĄÄ?ili malico. Pot smo nadaljevali po razgibanem terenu do Ĺ avnic in naprej do Bibe planine. Ves Ä?as nas je razveseljevala Ä?udovita preproga teloha in spomladanskega Ĺžafrana. Pri pastirski koÄ?i na Bibi smo nazdravili naĹĄi Alenki, ki je v teh dneh dopolnila osemdeset pomladi.

Kljub letom ji pot po planini ni predstavljala teĹžav. Praznoval pa je tudi naĹĄ Stane, zato smo obema zaĹželeli ĹĄe veliko planinskih podvigov. Menina planina je ĹĄe

Veliko planino, pa je na Menini v tem letnem Ä?asu znatno manj obiskovalcev. Za vse, ki si Ĺželijo odpoÄ?iti od vsakdanjega vrveĹža in si nabrati novih moÄ?i v tiĹĄini gorskega okolja, je Menina pravo pribeĹžaliĹĄÄ?e.

Tudi mi smo s teĹžkim srcem zapustili Ä?udovito planino in se spustili na prelaz Lipa, kjer nas je Ĺže nestrpno priÄ?akoval ĹĄofer avtobusa. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

Recepta, da razreĹĄite trenutno situacijo, pred prvomajskimi prazniki ne boste naĹĄli. Res je, da se boste trudili, a Ä?as vam ni naklonjen. Ko boste zaÄ?eli iskati pomoÄ?, ne bo nikogar, ki bi vam lahko pomagal, saj bo veÄ?ina Ĺže na poÄ?itnicah.

Zato se letos praznikov ne boste veselili. Kljub temu boste ob koncu tedna, ko vam ne bo treba v sluĹžbo, naĹĄli nekaj miru, saj boste imeli Ä?as, da dobro premislite. SreÄ?a je, da imate nekoliko bolj trdo koĹžo, a vas krivice ĹĄe vedno vrĹžejo iz tira. Kar se tiÄ?e novic o delu ali celo sluĹžbi, na katere Ä?akate Ĺže nekaj tednov, ne bodite nestrpni. PriÄ?akujete jih lahko ĹĄele sredi maja.

Ne upajte preveÄ?!

Lev od 23. 7. do 22. 8.

V teh dneh boste delovali na sonÄ?ni pogon. Kadar bodo dnevi lepi, boste zelo uÄ?inkoviti, ko se bo sonce skrilo in bo padal deĹž, pa vam bo zmanjkovalo energije.

K poÄ?utju bo veliko pripomoglo tudi zdravje, ki ne bo najboljĹĄe. Tokrat bodo na udaru vaĹĄi sklepi, saj ste v zadnjem Ä?asu pretiravali s fiziÄ?nimi aktivnostmi.

Panika bo odveÄ?, a slabe izkuĹĄnje iz preteklosti so v vas zasadile strah. Kljub vsemu se boste ravno ob tem odloÄ?ili, da spremenite ĹĄe nekaj slabih Ĺživljenjskih navad. Ni veÄ? veliko takih, ki so res ĹĄkodljive, a veÄ?ina od njih bo od vas zahtevala precej trdne volje. NajteĹžje bo prve dni.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

V zadnjih dneh ste precej vegetirali. ÄŒetudi vam je to godilo, tako ne bo ĹĄlo veÄ? naprej. V sluĹžbi vas bodo prisilili, da boste spet zaÄ?eli migati. Pri tem bodo od vas ĹĄe pred prazniki priÄ?akovali zelo veliko. VpraĹĄanje je, ali boste zmogli, saj ste fiziÄ?no Ĺže precej izÄ?rpani. Od zadnjih poÄ?itnic je minilo preveÄ? Ä?asa. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e se boste potegnili zase in nadrejenim povedali, da delo ni enakomerno porazdeljeno. ÄŒe Ĺželite, da bo, se boste morali bolj zavzeti zase. V torek vas bo nekaj moÄ?no vznemirilo, a si nikomur ne boste upali niÄ? povedati. ÄŒakali boste, Ä?e se bo zaplet sam razreĹĄil. Zato, ker slutite, da se bo.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

V ponedeljek se boste bali nekega sreÄ?anja na ĹĄtiri oÄ?i, ki pa se bo na koncu odliÄ?no izteklo. Tudi po vaĹĄi zaslugi, saj boste znali vse slabo obrniti na dobro stran. Kljub temu boste vse do srede precej brezvoljni. PreveÄ? sprememb bo pustilo svoje sledi. Vzemite se v roke in poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo.

NaÄ?rti, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, predvsem na oddihu, bodo ambiciozni.

Ob njih boste konÄ?no oĹživeli. Dovolili si boste tudi sanjati, kar sicer redko poÄ?nete. ÄŒe Ĺživljenja ne bi jemali tako resno, bi se to zgodilo veÄ?krat. V naÄ?rtih za prihodnost bodite realni. Ne segajte preko svojih zmoĹžnosti.

Stavba nekdanjega sodiĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ĹĄikle, delal snope, grablje, koĹĄe, vedra, bil je mesar, natakar, ĹželezniÄ?arski sprevodnik, lajnar, Bedanec itd.; - 4. maja za mnoge najlepĹĄega meseca v letu, ki je nekoÄ? veljal tudi kot fantovski mesec, je god sv. Florjana, zavetnika gasilcev in svetnika, ki je bil naĹĄim ljudem vedno zelo pri srcu; Florjan je oÄ?itno izrinil starejĹĄe pogansko vodno boĹžanstvo, ki mu je bila nasprotnik pripeka, vroÄ?ina in ogenj; ohranjenih je veliko ĹĄeg in navad, ki jih ljudje praznujejo na njegov god; - 4. maja 1926 je umrl pravnik in prvi slovenski Ĺžupan leta 1919 v BreĹžicah Gvidon Srebre, ki se je rodil 13. junija leta 1839 v Ĺ oĹĄtanju; - 4. maja 1980 je v oseminosemdesetem letu v Ljubljani umrl dolgoletni jugoslovanski marĹĄal, politik hrvaĹĄko - slovenskega rodu in dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz – Tito; - 6. maja 1937 se je v Velenju rodila prevajalka in moderatorka na Radioteleviziji Slovenija Jana ÄŒede, ki je umrla 5. marca 2005; - 7. maja leta 1971 so v Velenju

poloĹžili temeljni kamen za izgradnjo veleblagovnice Nama; v tej stavbi od leta 2005 naprej domuje velenjska knjiĹžnica; - 8. maja 1938 se je na Ponikvi pri Ĺ˝alcu rodil ravnatelj, pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in Ĺžupan Velenja Pankrac SemeÄ?nik; - leta 1955 so v Ĺ martnem ob Paki, v spomin na mnoĹžiÄ?ne aretacije ljudi iz Ĺ martnega in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za obÄ?inski praznik, ki pa ni dolgo veljal; - 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen poloĹžili 15. maja leta 1986; - 9. maja 1945 je v TopolĹĄici nemĹĄki generalpolkovnik Alexander LĂśhr, komandant armadne skupine E in komandant nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v TopolĹĄici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemĹĄkih armad. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Ob koncu tega tedna boste znova spoznali, da je vaĹĄe Ĺživljenje lepo. ÄŒaka vas nekaj sproĹĄÄ?enih, prijetnih dni, ki vas bodo napolnili z novo energijo. Veliko se boste smejali. Zato boste imeli vsaj tri razloge. Eden od njih je povezan z ljubeznijo, saj je, kot kaĹže, na obzorju nova. Drugi bo povezan z denarjem, ki ga bo veÄ?, kot priÄ?akujete. Tretji bo povezan z zaupanjem. Ponovno ga boste pridobili pri osebi, ki jo imate iskreno radi. Vse to se bo poznalo tudi pri delu. UÄ?inkoviti in hitri boste, saj se ne boste izgubljali v temnih mislih. Tega bodo veseli tudi sodelavci, saj jih je Ĺže skrbelo za vas.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

VaĹĄe poÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo zadovoljen z vaĹĄim obnaĹĄanjem, saj boste bolj sproĹĄÄ?eni kot sicer. NiÄ? ne bo rekel, le njegovi pogledi bodo veÄ? kot zgovorni. Tudi zato, ker se boji, da mu kaj skrivate. Ko se boste umirili in si priznali, da so bili vaĹĄi cilji previsoki, se bodo zadeve zaÄ?ele umirjati. Prej nikakor. In ko boste to priznali tudi v sluĹžbi, boste ĹĄe korak dlje do cilja, ki se sedaj Ĺže riĹĄe na obzorju. Kar vidite, vam je Ĺže vĹĄeÄ?. Ĺ e bolj vam bo, ko bo pot konÄ?ana. Morda vam uspe ĹĄe pred prvomajskimi prazniki.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Iskali boste odgovor na vpraĹĄanje, kaj si v Ĺživljenju najbolj Ĺželite. Najprej se vam bo zdelo, da nimate veÄ? velikih Ĺželja. Potem boste tehtali med ljubeznijo in uspehom pri delu. V naslednjih dneh odgovora ĹĄe ne boste naĹĄli, se boste pa vse bolj nagibali k temu, da vam trenutno najveÄ? pomenijo ljudje, ki vas obdajajo.

Partner bo spet naĹĄel pot do vaĹĄega srca, kar bo osreÄ?ilo oba. ÄŒe bosta v naslednjih dneh sama, se bosta res posvetila drug drugemu. PoÄ?ela bosta le tisto, kar si Ĺželita oba. Dobro razpoloĹženje zna malce zasenÄ?iti vaĹĄe slabĹĄe poÄ?utje. Ko se boste umirili, se bodo Ĺžal pojavile stare teĹžave z zdravjem.

Minile bodo v nekaj dneh.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒeprav vam denar ne pomeni veliko, se boste z njim ukvarjali vse naslednje dni. RaÄ?unica se vam ne bo izĹĄla po vaĹĄih naÄ?rtih, ĹĄe manj Ĺželjah. Precej stvari v vaĹĄem Ĺživljenju se bo zato v kratkem moÄ?no spremenilo. Zelo malo sprememb bo odvisnih od vas, veÄ?ino dogodkov bodo krojile zvezde in ljudje, ki vam niso naklonjeni. Zato boste pripravljeni tudi na nizke udarce. Teh k sreÄ?i ne boste doÄ?akali, vseeno pa bodo prazniÄ?ni dnevi manj sproĹĄÄ?eni kot bi lahko bili. ÄŒe se boste odloÄ?ili za umik in potrpeĹžljivo Ä?akanje na razplet dogodkov, bo pot dolga, a verjetno ne preveÄ? naporna. ÄŒe pa se boste odloÄ?ili, da se boste borili zase, vas Ä?aka napet in stresen mesec maj. Vseeno boste veseli, ko bo spet priĹĄel v deĹželo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Prvi znaki, da se bo v naslednjih dneh vse izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah, bodo vidni Ĺže danes. Veseli boste, ker ne boste popustili, ko vas bodo Ĺželeli pripeljati Ĺžejne Ä?ez vodo. Ĺ e vedno ste Ä?isto preveÄ? dobri do drugih in premalo do sebe. Partner vas bo na to opozoril skoraj vsak dan. A le zato, ker ga skrbi za vas. ÄŒeprav to veste, vam bo ĹĄel na Ĺživce. Zato se boste v prostih dneh umikali v samoto, ki vam bo zelo godila. A le za kakĹĄno uro ali dve. V preostalem Ä?asu bodite Ä?im bolj fiziÄ?no aktivni, saj vaĹĄe telo potrebuje veÄ? gibanja na sveĹžem zraku. DruĹženje s prijatelji pa bo dalo praznikom piko na i. Zelo prijetno bo.

Naš čas, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. aprila

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.05 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 01.10 01.40 02.05 02.35 02.45 02.55 03.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Tujerodne vrste v gozdovih Zlata dekleta (V.), Težave s potomstvom Prvi dnevnik Šport Vreme Moje mnenje Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Čudogozd, Lev praznuje Špasni učitelj, Dan prijaznih besed Poročila ob petih Šport Vreme Neuspeh ne pride v poštev, 1. del dok. oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Na kratko, Krožno gospodarstvo Balončkovo, Rojstni dan, risanka Mišo in Robi, Zmaj, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Pot v holokavst Neuspeh ne pride v poštev, 1. del, odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

04.00 Info kanal 10.00 Videotrak 11.00 Slastna kuhinja, Žlikrofi v sirovi košarici 11.10 Dobro jutro 14.05 Dober dan 14.50 Hoja po vodi. dokumentarni film 15.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Vinci Vogue Anžlovar 16.35 Slovenski pozdrav 18.00 Kjer bom doma (V.), Počivaj v miru, avstralska nadaljevanka, 5. sezona 18.55 Firbcologi 20.00 Masaji in levi, dok. odd.

21.00 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.05 G. von Einem Henrik Neubauer: Rondo o zlatem teletu, koprodukcijski baletni film 22.55 Pesmi Evrovizije, francoska dok. oddaja 00.00 Videotrak 00.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 00.05 01.00 01.55 02.50 03.25

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:15 11:40 12:10 12:25 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:35 22:00 22:05 22:10 22:55 23:25

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 45. del Hotel 13, 2. sez., 46. del Hotel 13, 2. sez., 47. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 1. del Zmorem sama, 1. sez., 74. del In prišla je ljubezen, 48. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 70. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 71. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 2. del In prišla je ljubezen, 49. del Zmorem sama, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 72. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 73. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 36. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Kriza, 1. sez., 5. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 15. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 16. del Nočna izmena, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Evropska unija in slovensko gospodarstvo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža Regionalne novice Vrtnarski kotiček Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

25. aprila 2019

Sobota,

26. aprila

06.05 06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.20 13.25 13.30 15.20 16.25 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 00.40 01.05 01.35 01.50 01.55 02.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Slovenski magazin Zlata dekleta (V.), Slovo ameriška humoristična nanizanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus Mostovi - Hidak Vse o Rozi, Hrastar in strašansko kihanje, risanka Mili in Moli, Darilo, risanka, 2. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Frfra in Cufek, Kostumi za maškarado, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Dan upora proti okupatorju, prenos Pesem ima moč, glas. dok. odd.

Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Tišina morja, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

04.00 Info kanal 09.55 Videotrak 10.55 Slastna kuhinja, Žlikrofi v sirovi košarici 11.05 Dober dan 12.05 Med valovi 12.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja 12.55 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 13.55 Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti 16.05 Dosje, Televizija 2 17.10 Migaj raje z nami 17.35 Čarokuhinja pri atu, Egipt 17.50 Kjer bom doma (V.), V spomin avstralska nadaljevanka, 5. sezona 18.50 Osvežilna fronta, Stres, oddaja za mladostnike 19.25 Videotrak 20.00 Teslovi otroci, kanadska dok. odd.

20.50 Kraljevska afera, koprodukcijski film 23.00 Zadnja beseda!

23.55 Videotrak 00.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.20 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.55 23.30 23.35 01.35 02.10

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:40 11:05 11:35 11:50 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 48. del Hotel 13, 2. sez., 49. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 2. del Zmorem sama, 1. sez., 75. del In prišla je ljubezen, 49. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 72. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 73. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 3. del In prišla je ljubezen, 50. del Zmorem sama, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 74. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 75. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Popoln moški, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Veronica Mars, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo MIŠ MAŠ Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice Pop Corn Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. aprila

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Martina in ptičje strašilo: Telovadba 07.05 Telebajski, Zvon zvoni, lutkovna nanizanka 07.30 Žvenkci, Mir doma pri Žvenkcih, risanka 07.45 Biba se giba, Biba in Vrvotat, risana nanizanka 08.05 Čudogozd, Vse praznuje 08.15 Sporočilo v steklenici II., Obisk na krovu, 2. sezona 08.30 Ribič Pepe, Kako je dobiti bratca 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, Angelčin šal, risanka 09.05 Zombi Lars, Sabotaža, 18. del, 2. sezona 09.20 Zombi Lars, Lars obišče očeta, 19. del, 2. sezona 09.35 Male sive celice, OŠ Nove Jarše in OŠ Rada Robiča Limbuš 10.15 Infodrom 10.25 Čist zares, Notranje oblikovanje, 2. sezona 10.55 Neuspeh ne pride v poštev, 1. del odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 11.40 Mednarodna obzorja, Razdruženo kraljestvo 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Človeški laboratorij, Tekmovalnost 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 1. sezona 16.25 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.40 Alpe-Donava-Jadran 18.05 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, Akvadukt v Segovii, Španija, risanka, 2. sezona 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.50 Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Tujca, britanska nadaljevanka 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Prijazna dežela, avstralski film 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Dnevnik 2.00 Sobotni dnevnikov izbor 2.10 Utrip 2.20 Šport 2.30 Vreme 2.35 Info kanal

06.25 07.00 09.30 10.00 12.25 12.55 13.55 15.40 17.25 18.20 18.55 19.30 20.05 21.35 23.00 23.50 01.00 01.35

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.20 08.35 08.55 09.15 09.30 09.55 10.10 10.35 11.05 11.35 12.19 12.45 14.50 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.55 01.35 03.30

08:30 08:45 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 12:15 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 22:10 22:15 23:15 23:20 23:40

Videotrak Najboljše jutro Slastna kuhinja, Piščančji zvitki Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga: Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec, koncert Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari Dan upora proti okupatorju Franja, igrano dokumentarni film Vsega je kriv Fidel, francoskoitalijanski film Pesem upora, dokumentarni film Avtomobilnost Kdo si pa ti? dokumentarna serija o mladostnikih, 2. sezona Videotrak Avtošola, slovenski film Jubilejni koncert ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora Zvezdana Mef & N.O.B., posnetek koncerta iz leta 2006 Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 26. del Zdravo, Tereza!

Zdravo, Tereza!

Veronica Mars, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Bolje ne bo nikoli, ameriški film Družina za božič, kanadski film Popoln moški, ameriški film Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Miš Maš Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Gotiki gora, Zajamnik - Uskovnica Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2659. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Popotniške razglednice Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

28. aprila

07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.35 10.50 11.20 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.25 18.30 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.35 21.20 21.30 21.55 23.35 00.35 01.00 01.20 01.30 01.40 01.50 01.55

04.00 06.00 06.30 06.45 07.15 07.30 08.00 08.55 09.45 10.40 12.00 12.25 14.50 15.45 18.10 18.40 19.10 19.50 20.00 20.55 22.00 22.45 23.15 23.55 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.20 08.35 08.55 09.20 09.45 10.10 10.35 11.00 11.25 12.35 14.20 15.15 16.15 18.10 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 23.30 02.05 03.45

08:30 08:45 08:55 09:00 09:40 10:10 10:25 10:55 11:55 12:10 13:40 14:50 15:40 16:00 17:10 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Telebajski, Pomivanje Kravica Katka, Kamen za srečo, ris.

Lojzek, nariši mi kamelo, risanka Oblakov kruhek, Pogrešani hladilnik, risanka Jurij in Pavel, Smrčanje, risanka Mišo in Robi, Žoga, risanka, 1. sez.

Timi gre, Hočem plavo!, risanka Balončkovo, Mrzel dan, risanka Rija in Krokodil, Ježek, risanka Trobka in Skok, Kot strela z jasnega, risanka Žanov svet, Rega, risanka Kalimero, Muholovec Kalimero, risanka Reaktivčki, Tadž Mahal, Indija, risanka, 1. sezona Knjiga o džungli, Slap, ris., 1. sez.

Ernest in Celestinca, Mehanični klavir, risanka Vse o Rozi, Gusarski zaklad, ris.

Muk, Kot novo, risanka Bacek Jon, Preplašeni Jon, risanka, 3. sezona Govoreči Tom in prijatelji, Henk dobi službo, risanka Špasni učitelj, Hokej na ledu, 1. sez.

TV-izložba Prisluhnimo tišini, Najboljši gluhi športniki Ozare Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme 20 let Veselih Štajerk Žarek upanja, koprodukcijski film Poročila ob petih, šport, vreme Samo idealisti junaška in tragična zgodba primorskih padalcev Na kratko, Svobodna volja Zmajči zmaj, Varnostnik, risanka Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Ekipa Bled slov. nad., 1. sezona Z Mišo Šport nogomet Poročila, šport, vreme Banditenkinder-slovenskemu narodu ukradeni otroci, dok. film Ingmar Bergman - v očeh koreografa, švedski plesni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Info kanal

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Koda, Onecoin kljub obljubam vlagatelje pušča praznih rok Slastna kuhinja, Piščančji zvitki Pleši, poj, oder je tvoj Folklorna skupina Emona Glasbeni svet Andreja Rieuja (II.) Ljubezen v Maastrichtu Svetovni popotnik, Pas rje, 1. del: Ameriški velikani, 17. sezona Bodimo ljudje: Akademija ob 800-letnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve Joker, kviz Čarokuhinja pri atu, Egipt Gorsko kolesarstvo - svetovni pokal spust Migaj raje z nami Nogomet - državno prvenstvo Mura : Maribor, 29. kolo Pot na SP v nogometu (Ž) Ambienti Videotrak Žrebanje Lota Bodi svetloba, kanadska Jonas Kaufmann - Moja Italija nemški glasbeni dok. film Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Gorsko kolesarstvo - svetovni pokal spust Nogomet - državno prvenstvo Mura : Maribor, 29. kolo, posnetek iz Murske Sobote

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 2. del Dan najlepših sanj Očkov tabor, ameriški film Gorski reševalci, 6. sez., 3. del Gorski reševalci, 6. sez., 4. del Popoln moški, ameriški film Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Delovna akcija Mali šef Slovenije Rojen v Jugi Dokaz življenja, ameriški film Podle igre 2, ameriški film Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Miš Maš 2658. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2659. VTV magazin Praznični pogovor s Sonjo Pungertnik, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti TV prodajno okno Jutranji pogovori 1 Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Kraljeva čajanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

Sreda,

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Umetnost igre Zlata dekleta (V.), Spomin na Clinton Avenue, ameriška humoristična nanizanka, 5. sezona 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35Studio City 14.35Duhovni utrip 15.25 Lučka - Pitypang 15.55 Profesor Baltazar, Čudežna torta, risanka 16.05 Govoreči Tom in prijatelji, Ben želi zmagati, risanka 16.15 Zombi Lars, Sabotaža, 18. del, 2. sezona 16.30 Zombi Lars, Lars obišče očeta, 19. del, 2. sezona 17.00 Poročila ob petih 17.20 Šport 17.25 Vreme 17.30 Koda 18.05 Ernest in Celestinca, Veliki zlobni medved, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka 20.50 Dosje, Televizija 3 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Spomini, Majda Gaspari, 2. del 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik 02.15 Slovenska kronika 02.25 Šport 02.35 Vreme 02.40 Info kanal

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 07.25 Študentska delovna brigada, dokumentarni film 08.00 Bi se gnetli na tej metli?, risani film 08.25 To sem jaz, Paola, kratki dok. film za otroke 08.30 Kristjan, dok.film za otroke in mlade, Slovenija 08.45 Erfan, dok.film za otroke in mlade, Slovenija 09.05 Ostržek, nemška otroška miniserija 10.05 Golica, zgodba o skladbi, dok.film 11.15 Vem!, kviz 11.50 Koda 12.30 Zlata dekleta (V.), Božič, ameriška humoristična nanizanka, 5. sezona 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25Z Mišo 14.25 Osmi dan 15.00 Mostovi - Hidak 16.05 Male sive celice, OŠ Nove Jarše in OŠ Rada Robiča Limbuš 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Praznik dela, dokumentarni feljton 17.50 Tu EU 18.00 Trobka in Skok, Marljiv kot čebela, risanka 18.05 Jurij in Pavel, Superjunak, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Dnevnikov izbor 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Babica, francoski film 22.00 Poročila 22.10 Šport 22.20 Vreme 22.25 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, slovenski film 00.20 Praznik dela, dokumentarni feljton 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.55 Dnevnikov izbor 02.10 Šport 02.15 Vreme

29. aprila

06.10 06.25 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.55 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.35 00.35 01.10 01.40 01.50 02.00 02.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha Zlata dekleta (V.), Komedija napak ameriška humoristična nanizanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Profil, Urša Menart S-prehodi Širjenje slovenske književnosti Dober dan, Koroška Manja, Nenavadna vila, risanka Žepni možiček, risanka Kalimero, Luknja v spominu, risanka Čist zares, Notranje oblikovanje, 2. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, Žehta, risanka, 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre Veliki mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info kanal

04.00 Info kanal 09.30 Videotrak 10.20 Zgodbe iz školjke, Martina in ptičje strašilo: Telovadba 10.30 Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Na domačiji Miška Kranjca 11.15 Dobro jutro 13.35 Ljudje in zemlja 14.25 Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss 15.50 Hokej - svetovno prvenstvo, skupina I A Slovenija : Kazahstan, prenos iz Nursultana 18.15 Nogomet - evropska liga: napoved kola 18.45 Čudogozd, Vse praznuje 18.55 Živalska uganka, Kokoš 19.00 Vetrnica, Mali čudeži 19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik, Pas rje, 2. del: Ameriški prerod, 17. sezona 20.55 Umetnost Francije, To je sodobni svet, britanska dokumentarna serija 21.55 Marsejska naveza, belgijskofrancoski film 00.10 Obisk, kratki igrani film AGRFT 00.40 Videotrak 01.15 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.20 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 10:45 11:30 12:00 12:15 15:30 16:00 17.00 17:40 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:05 19:55 20:00 20:55 21:00 22:15 22:20 22:25 23:05 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 50. del Hotel 13, 2. sez., 51. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 3. del Zmorem sama, 1. sez., 76. del In prišla je ljubezen, 50. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 74. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 75. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 3. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 4. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 4. del In prišla je ljubezen, 51. del Zmorem sama, 1. sez., 77. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 76. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 77. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 37. del Gorski zdravnik, 12. sez., 7. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 7. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 17. del Rizzoli in Isles, 6. sez., 18. del Nočna izmena, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2659. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik: Boštjan Gorjup, predsednik GZS Regionalne novice Naj Viža, Ans. Vikend, Ans. Kvinta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

30. aprila

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30

04.00 Info kanal 09.55 Videotrak 11.00 Slastna kuhinja, Brancin z avokadovo omako 11.10 Alpe-Donava-Jadran 11.50 Hokej - svetovno prvenstvo, skupina I A, Južna Koreja : Slovenija 14.25 Svetovni popotnik, Pas rje, 2. del: Ameriški prerod, 17. sezona 15.15 Avtomobilnost 16.20 Joker, kviz 17.55 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 2. sezona 19.20 Videotrak 20.00 Epidemija kratkovidnosti, franc. dok. odd.

20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek 21.55 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 3. sezona 23.00 Kaj govoriš? So vakeres?

23.15 Zadnja beseda!

00.10 Videotrak 00.45 Zabavni kanal

1. maja

04.00 09.10 10.30 11.00 13.25 14.15 15.05 15.20 15.50 17.50 18.45 19.15 19.50 20.00 20.50 21.40

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.35 8.00 8.15 8.30 9.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.20 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08:30 08:45 08:55 09:00 10:15 11:10 11:35 12:00 12:15 15:30 16:00 17:15 17:40 17:55 18:00 18:15 18:45 18:50 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:00 21:20 22:35 22:40 22:45 23:30 23:50

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 52. del Hotel 13, 2. sez., 53. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 4. del Zmorem sama, 1. sez., 77. del In prišla je ljubezen, 51. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 76. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 77. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del In prišla je ljubezen, 52. del Zmorem sama, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 78. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 79. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 38. del Gorski zdravnik, 12. sez., 8. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 3. sez., 1. del Policistka na vrhu, 3. sez., 2. del Nočna izmena, 4. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Dober večer, gospod predsednik: Boštjan Gorjup, predsednik GZS Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Young EU voices Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2660. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Bonton na ulici Dotiki gora, Ferati na Boč in vrh Gračišča Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti poti 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

22.30 00.10 00.40

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.15 8.30 9.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.25 13.55 14.30 15.00 16.00 17.00 17.55 18.50 18.53 18.55 20.00 21.00 22.10 23.05 00.00 01.05 02.00

08:30 08:45 08:55 09:00 09:15 09:45 10:05 10:35 11:00 11:15 11:45 12:00 15:30 16:00 17:00 17:40 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 21:25 21:30 22:30 22:35 22:40 23:10 23:35

Info kanal Videotrak Lučka - Pitypang 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek Majoš, okumentarni film Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Čarokuhinja pri atu, Egipt Ambienti Mladi Karl Marx, loprodukcijski film Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 2. sezona Ribič Pepe, Kako je dobiti bratca Videotrak Žrebanje Lota Glasbeni svet Andreja Rieuja (II.) Glasbeni svet Andreja Rieuja (II.), Božič v Londonu Vojna in mir, britansko-ameriška nadaljevanka Led in nebo, francoski dokumentarni film Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 54. del Hotel 13, 2. sez., 55. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del Zmorem sama, 1. sez., 78. del In prišla je ljubezen, 52. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 78. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 79. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del In prišla je ljubezen, 53. del Zmorem sama, 1. sez., 79. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 80. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 81. del 24UR vreme Ko zadiši ljubezen, nadaljevanje 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 39. del MasterChef Slovenija Kriza (Crisis), 1. sez., 6. del Policistka na vrhu, 3. sez., 3. del Policistka na vrhu, 3. sez., 4. del Nočna izmena, 4. sez., 10. del Zvoki noči

TV prodajno okno Lestvica zabavnih Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, Stojalo za telefon Poldi, mojster za vse, gledališla predsatava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Obešanka za psička 2660. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Young EU voices Lestvica zabavnih in narodnozabavnih TV prodajno okno Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Evropska unija in slovensko gospodarstvo Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019, 1. del Videospot dneva Pop Corn, Bohem, Mrfy Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Dober pogled, oddaja o lovcih ion lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 25

25. aprila 2019

SHAFAK, ELIF: Tri Evine hÄ?ere od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Izvrstno turĹĄko pisateljico Elif Shafak, ki je Ĺže vrsto let svetovno znana in zelo brana, slovenski bralci Ĺže dobro poznamo. Spomnimo se njenih v slovenĹĄÄ?ino prevedenih romanov Pankrt iz Istanbula, Ĺ tirideset pravil ljubezni, BolĹĄja palaÄ?a in ÄŒast, v katerih spretno prepleta preteklost in sedanjost turĹĄkega muslimanskega sveta njenih knjiĹžnih junakov. Njena domovina je TurÄ?ija, kot sama pravi, a turĹĄke obla-

sti je ne marajo, ker vztrajno zagovarja vse tisto, kar je za turĹĄko oblast protizakonito.

V tokratnem romanu se Peri, dobra Ĺžena, mati treh otrok, uveljavljena in ugledna sodobna muslimanka, znajde s hÄ?erko v prometnem zastoju sredi Istanbula.

Namenjeni sta na zabavo. KlateĹža ji vdreta v avto in ji s sprednjega sedeĹža ukradeta torbico. Peri steÄ?e za njima, obraÄ?una z njima in dobi nazaj svojo torbico. A ta dogodek jo spomni na neprijetne dogodke v njeni preteklosti, ki jih je potisnila v pozabo. Tako se prepletajo Perijini spomini na njeno otroĹĄtvo in pa spomini na ĹĄtudij v Oxfordu s sedanjostjo. Spoznamo, da je bila oÄ?etova ljubljenka, je pa morala ves Ä?as posluĹĄati druĹžinska nesoglasja o bogu in je bila vedno nekje vmes, zato se je poÄ?utila zelo osamljeno. TolaĹžbo si je naĹĄla v knjigah, literaturi, uÄ?enju. Predvsem oÄ?e ji je pomagal, da se je vpisala na ĹĄtudij na Oxford. A tudi na Oxfordu je bila osamljena, kljub temu da si je naĹĄla dve prijateljici. Sherin, Mona in Peri so bile tri mlade muslimanke, tako kot GreĹĄnica, Vernica in Zmedenka – tri Evine hÄ?erke. Peri se je nesreÄ?no zaljubila v profesorja, ki je imel seminarje o Bogu. Zdelo se ji je, da je profesor Azur vdrl v njeno Ĺživljenje in v

njem pustil razdejanje, ona pa ni bila tako moÄ?na, da bi premagala Ä?ustveno ohromelost v duĹĄi. Spomni se ĹĄkandala, ki ga je takrat povzroÄ?ila. Sedaj si Ĺželi popraviti napake iz preteklosti, se pogovoriti s Sherin in Azurjem.

CROSSAN, SARAH: Zavetje vode od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Irska pisateljica Sarah Crossan je napisala roman, to je njen prvenec, ki bo zanimivo branje tako za najstnike kot tudi za njihove starĹĄe in druge odrasle. Ĺ˝e kar na zaÄ?etku nas preseneti, ker je napisan neobiÄ?ajno za roman, namreÄ? v verzih. Zato je branje ĹĄe bolj zanimivo. Glavna junakinja, ĹĄe ne trinajstletna Kasienka, pride skupaj z mamo Ĺživet v Anglijo iz Poljske. V bistvu prideta za oÄ?etom, ki je kar odĹĄel in ju zapustil.

Predvsem mama vztraja in vsak svoj prosti trenutek nameni iskanju oÄ?eta. Kasienka pa se v novem okolju ne znajde najbo-

VELENJE ÄŒetrtek, 25. april 8.00

18.00 19.00 19.19 20.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu MeĹĄkova pot UNI3 - II 15.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Bralne urice za najmlajĹĄe z likovno ustvarjalnico UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 KvaÄ?kamo hobotnice za nedonoĹĄenÄ?ke, delavnica za odrasle Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Koncert uÄ?encev, dijakov in uÄ?iteljev aktiva za pihala KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zgodbografija Jezerskega zmaja, predstavitev knjige Max klub Velenje Ratko Divjak kvintet, koncert Max klub Jazz festivala

Petek, 26. april 14.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Neformalno druĹženje ob igri twister 17.00 Galerija Velenje KeramiÄ?ni mobile, ustvarjalna delavnica 17.00 Ĺ kale, travnato nogometno igriĹĄÄ?e Regijsko sreÄ?anje Ĺ aleĹĄke, Prekmurske, Savinjske in Podravske regije v malem nogometu 18.30 POĹ Livada Ĺ kale NoÄ? pravljic 19.00 Gasilski dom Ĺ kale Letni koncert MePZ Ĺ kale z gosti MoPZ Ravne

Sobota, 27. april 6.00

Ĺ entilj (sekcija) Jubilejna DreĹžniĹĄka na Krn 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 10.00 Ĺ portni park Ĺ entilj Katarinin sejem

Nedelja, 28. april lje, ne poÄ?uti se dobro. Je zelo osamljena, nima prijateljic in tudi v ĹĄoli se ne poÄ?uti sprejeto. Mama nima Ä?asa zanjo in za njene probleme. Edini odrasli, s katerim se lahko pogovarja o svojih problemih, ki jo res posluĹĄa in ki mu lahko zaupa, je Komoro.

TolaĹžbo Kasienka iĹĄÄ?e v vodi, v plavanju, saj ve, da je vztrajna in dobra ĹĄportnica. Voda in vztrajno plavanje ji daje moÄ?, samozavest, niÄ?esar se ne boji, ĹĄe nikoli ji ni bilo tako lepo. Pri plavanju spozna tudi malo starejĹĄega fanta, dobrega plavalca Williama. ZbliĹžata se, veliko si zaupata in se zaljubita. Tako Kasienka postane sÄ?asoma bolj samozavestna in uspe ji dobiti prijateljico, to je nova soĹĄolka Dalila. PoÄ?asi njeno Ĺživljenje spet najde mirno pot, se utiri .... đ&#x;”˛

Pripravila E.P.Ĺ .

13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev, Efenkova 61b Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje

Ponedeljek, 29. april 9.00

Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav (Lego robotika za otroke) 18.15 VeÄ?generacijski c. Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati, delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Dvojno Ĺživljenje, komiÄ?na rom. drama

Torek, 30. april 10.00 Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav (Muzej Velenje na obisku) 19.00 Travnik pod Belim dvorom na Gorici Tradicionalno kresovanje

Sreda, 1. maj

GraĹĄka Gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e Prvomajsko sreÄ?anje (avtobusni prevozi od 8. ure dalje) 9.00-17.00 GraĹĄka Gora Dan odprtih vrat Spominskega parka in sobe, posveÄ?ene prihodu 14. divizije na Ĺ tajersko

17.00

7.00

18.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Kras - Pliskavica UNI 3 - I

Petek, 3. maj

18.00

9.00-18.00 KonjeniĹĄki klub Velenje, Ĺ kale Tekmovanje v preskakovanju ovir (tudi v soboto in nedeljo)

19.30

Sobota, 4. maj 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 9.00 Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo kreativnih idej Magnolija Ko se nas dotakne umetnost, delavnica orientalskega plesa in likovna delavnica 10.30 Galerija Velenje Trije praĹĄiÄ?ki, poÄ?itniĹĄka lutkovnoigrana predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 12.00 PaĹĄki Kozjak Blagoslov konj

Ponedeljek, 6. maj 11.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska doba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 17.00 Golf vadiĹĄÄ?e GK Velenje Dan odprtih vrat 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 Hotel Paka Sprejem za gasilske poveljnike 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvor.

Profesor Kuzman mlajĹĄi, monokomedija UroĹĄa Kuzmana 19.19 KnjiĹžnica Velenje, odd. za odrasle ZvoÄ?na kopel 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Brina Zamrnik, harfa, in Patrik Tori, saksofon, predmaturitetni nastop

Torek, 7. maj 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS 5 sekund do dobrega dne v druĹžini, pogovorna delavnica 11.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Ustvarjalna delavnica z Admiro Robin 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ĺ kratki EvropejÄ?ki 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dr. Karel VerstovĹĄek, politiÄ?ni oÄ?e slovenske univerze, predavanje Aleksandre GaÄ?iÄ? in Gregorja JenuĹĄa 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Ana Golob, klavir, in Peter TomĹĄiÄ?, trobenta, predmaturitetni nastop

Sreda, 8. maj

ÄŒUDEĹ˝NI PARK

Petek, 26. 4., ob 18.45 Sobota, 27. 4., ob 21.00

STAN IN OLIO Stan & Ollie, biografska komiÄ?na drama, 98 minut (Velika Britanija, ZDA, Kanada) ReĹžija: Jon S. Baird. Igrajo: Steve Coogan, John C. Reilly, Nina Arianda, Shirley Henderson, Danny Huston Petek, 26. 4., ob 21.15 Nedelja, 28. 4., ob 18.00

PRVIÄŒ After, romantiÄ?ni film, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Jenny Gage Igrajo: Peter Gallagher, Jennifer Beals, Selma Blair, Hero Fiennes Tiffin, Meadow Williams Sobota, 27. 4., ob 19.00 Nedelja, 28. 4., ob 20.00

12. MOĹ˝ Den 12. mann, zgodovinski vojni triler, 135 minut (NorveĹĄka). ReĹžija: Harald Zwart.

Igrajo: Jonathan Rhys Meyers, Thomas Gullestad, Marie Blokhu

10.30

ÄŒetrtek, 2. maj

9.00-17.00

Wonder Park, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85 minut (ZDA) ReĹžija: David Feiss, Clare Kilner, Robert Gordon. Glasovi: Pia Ĺ kulj, Klemen Mramor, Ĺ˝iga BuniÄ?, Iztok ValiÄ?, Nina Kaludjerović Petek, 26. 4., ob 17.00 Sobota, 27. 4., ob 17.00 - 3D

8.30

ÄŒUDEĹ˝NO POTOVANJE V OZ Fantastic Journey to Oz, animirana pustolovĹĄÄ?ina, 91 minut (Rusija) ReĹžija: Fyodor Dmitriev, Darina Shmidt, Vladimir Toropchin Slovenski glasovi: Nika Rozman, Jure KapuĹĄar, Lena Hribar, Karin Komljanec, Jurij DrvenĹĄek Nedelja, 28. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

KAFARNAUM Capharnaßm, drama, 126 minut (Libanon, Francija). ReŞija: Nadine Labaki. Igrajo: Nadine Labaki, Zain Alrafeea, Yordanos Shifera, Boluwatife Treasure Bankole Sobota, 27. 4., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 28. 4., ob 16.30 – mala dv.

ONI Loro, biografska komedija, 157 minut (Italija, Francija). ReŞija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Elena Sofia Ricci, Riccardo Scamarcio, Kasia Smutniak, Euridice Axen, Fabrizio Bentivoglio Petek, 26. 4., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 27. 4., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 28. 4., ob 19.00 – mala dv.

MAÄŒJE POKOPALIĹ ÄŒE Pet Sematary, grozljivka, 100 minut (ZDA).

PRIREDITVE

25

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Zdravo delovno okolje, pogovorna delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica, predavanje o otrokovem razvoju in druĹženje za mamice KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Klub eMCe plac (NO) STRESS, pogovorni veÄ?er Galerija Velenje Javno vodstvo po intermedijski razstavi MaĹĄe Jazbec Hibridizacija Ĺživosti II Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Vita Hofinger MiheliÄ?, klavir, in Oskar Rednak, pozavna, predmaturitetni nastop

UÄ?na pomoÄ? za osnovnoĹĄolsko mladino, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 25. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje Klepet pod Pustim gradom, gost: Hajrudin Kahrimanović - Hari

Torek, 30. april 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica

Sreda, 1. maj 6.30

Pri TiĹĄlerjevi lipi Prvomajska budnica s PO Zarja Ĺ oĹĄtanj

Nedelja, 5. maj 10.30 Cerkev na Gori Oljki Ĺ marĹĄka nedelja na Gori Oljki, sveta maĹĄa in pohod PD Ĺ martno ob Paki

Torek, 7. maj 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e – pogovorni veÄ?er Tatjane Vidmar s Tatjano Ĺ tancar Poprask

Ponedeljek, 6. maj, 20.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Sreda, 8. maj 20.00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor Spoznajte moÄ? kristalnih bioenergijskih kroĹžnikov Elley

Lunine mene

Petek, 26. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova delavnica – SrediĹĄÄ?e na obisku

Ponedeljek, 29. april 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?inoĹ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju

27. aprila, ob 0:18 - zadnji krajec

Torek, 30. april 20.00 Gaberke, pri gasilskem domu Kresovanje v Gaberkah

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 25. april 19.00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki (v primeru slabega vremena v dvorani Marof) Proslava v poÄ?astitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage)

Nedelja, 28. april X

Zbirno mesto v Martinovi vasi UÄ?ka (HR) – pohod PD Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 29. april 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 28.4. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Kako sem lepa • Nedelja, 5.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Dve ciklami • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.4.2019 na osrednjem prostoru – MetuljÄ?ica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Sreda 1. maj ter Ä?etrtek 2. maj 2019 - ZAPRTO • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

ReĹžija: Kevin KĂślsch, Dennis Widmyer.

Igrajo: Jason Clarke, John Lithgow, Amy Seimetz Ponedeljek, 29. 4., ob 18.00

Petek, 3. 5., ob 18.00 Nedelja, 5. 5., ob 19.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 6. 5., ob 18.00 – mala dvorana

DVOJNA ŽIVLJENJA

MAĹ ÄŒEVALCI: ZAKLJUÄŒEK

Doubles vies, komiÄ?na romantiÄ?na drama, 108 minut (Francija). ReĹžija: Olivier Assayas. Igrajo: Juliette Binoche, Guillaume Canet, Vincent Macaigne, Nora Hamzawi, Christa ThĂŠre Ponedeljek, 29. 4., ob 20.00 Petek, 3. 5., ob 20.15 – mala dvorana Sobota, 4. 5., ob 20.00 – mala dvor.

OVCE IN VOLKOVI 2 Volki i ovtsy. Khod sviney, sinhr. anim. komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85 minut (Rusija) ReĹžija: Vladimir Nikolaev. Slovenski glasovi: Matej Recer, MaĹĄa Derganc, Asja KahriamoviÄ?, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?

Petek, 3. 5., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 4. 5., ob 18.15 – mala dvor, Nedelja, 5. 5., ob 16.00 – otr. mat.

Ĺ KL – Ĺ PORT TISOÄŒERIH OBRAZOV Dokumentarni film, 93 minut (Slovenija) Nastopajo: druĹžine DonÄ?iÄ?, DragiÄ?, ÄŒeferin, Jaka LakoviÄ?, Jan Oblak, Dirk Novitzki, PrimoĹž Brezec, RaĹĄo NesteroviÄ?, SaĹĄo OĹžbolt, Sani BeÄ?iroviÄ?, Brigita Bukovec, Tina Maze, Vid KavtiÄ?nik

Avengers: Endgame, akcijska ZF avantura, 182 minut (ZDA). ReŞija: Anthony Russo, Joe Russo. Igrajo: Brie Larson, Bradley Cooper, Evangeline Lilly, Josh Brolin, Scarlett Johansson Petek, 3. 5., ob 20.00 – 3D Sobota, 4. 5., ob 18.00 Nedelja, 5. 5., ob 20.10 Ponedeljek, 6. 5., ob 16.30 – 3D

ZAPELJI ME, ÄŒE ME MOREĹ Long Shot, romantiÄ?na komedija, 125 minuti (ZDA), reĹžija: Jonathan Levine Igrajo: Charlize Theron, Seth Rogen, June Diane Raphael, O'Shea Jackson Jr., Ravi Pate Sobota, 4. 5., ob 21.20 Nedelja, 5. 5., ob 17.45

STAVKA En guerre, drama, 113 minut (Francija) ReĹžija: StĂŠphane BrizĂŠ Igrajo: Vincent Lindon, MĂŠlanie Rover, Jacques Borderie Ponedeljek, 6. 5., ob 20.00

Naš čas, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

25. aprila 2019

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«

RADIO VELENJE Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

S prihodom pomladi se prične delo na vrtu, v sadovnjaku in gozdu. Železnina Hudovernik vam po izjemno ugodnih cenah nudi: • • • • •

vrtno orodje zaščitna sredstva škarje za obrezovanje žage in žagice ostalo ročno orodje

•

NOVO! Namakalni sistemi za balkonsko cvetje in gredice Prenovljen salon KERAMIKE in SANITARNE OPREME 3D izris kopalnic

• •

Zdravniški nasveti, gostja: Marija Aritonović, specializantka interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: gastroezofagalna refluksna bolezen ČETRTEK, 25. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 26. aprila

Poleg ostale znane ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – odmaši v 2 minutah tudi zelo zamašene odtoke. Zelo primerno tudi za šole, vrtce, industrijo in tudi za gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK !

Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. maja 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Eden od razlogov, zakaj starši otrokom ne bi smeli dajati pametnih aparatov, je nedvomno ta, da vam ga lahko otrok zaklene za skoraj pol stoletja. To se je pred kratkim pripetilo romanopiscu Evanu Osnosu v ZDA, saj njegov triletni otrok ni poznal gesla do njegovega tabličnega računalnika iPad, a ga je kljub temu vztrajno poskušal odkleniti.

Z vnašanjem napačnega dostopnega gesla se je čas do ponovnega poskusa pričakovano neprestano povečeval, pa zadnjem poskusu pa je malčku iPad uspelo zakleniti za kar 25 milijonov minut ali približno 48 let. Oče se je po pomoč obrnil na uporabnike omrežja Twitter, a je bil bolj kot ne deležen šal na njegov račun. Zaklenjenega tabličnega računalnika iPad namreč ni mogoče odkleniti in lastniku ne bo preostalo nič drugega kot tovarniška ponastavitev, s čimer pa bi lahko izgubil del podatkov.

Podobna »dogodivščina« se je leta 2014 sicer pripetila tudi nekemu uporabniku iPhona. Temu je namreč uspelo telefon zakleniti za kar 23 milijonov minut, za to pa je bila »kriva« varnostna funkcija, vgrajena v mobilni operacijski sistem iOS. Ta je namreč poskrbela za to, da je blokada iz 60 minut skočila na kar 23 milijonov minut.

041 813 949

Windows XP se je končno poslovil!

Microsoft je aprila leta 2014 ukinil vsakršno obliko podpore za operacijski sistem Windows XP, ki je bil prisoten več kot desetletje.

To pomeni, da zanj že dalj časa ni več na voljo niti najnujnejših varnostnih popravkov, njegovi uporabniki pa so prepuščeni milosti in nemilosti spletnih kriminalcev.

Kljub temu je operacijski sistem Windows XP med računalniškimi zanesenjaki še vedno deležen veliko občudovanja, aktivno pa ga še vedno uporablja okoli dva odstotka uporabnikov po vsem svetu.

Delež uporabnikov zastarelega operacijskega sistema Windows XP pa se bo po prepričanju poznavalcev znatno zmanjšal, saj se je zaključila razširjena podpora za Windows Embedded POSReady 2009. S tem so uporabniki operacijskega sistema Windows XP dejansko izgubili vse možnosti za nameščanje varnostnih popravkov. Z majhno spremembo v registru je bilo namreč mogoče »prepričati« operacijski sistem, da se predstavlja kot različica Embedded. Podjetje Microsoft je to početje odsvetovalo, a »trika« dejansko ni nikoli onemogočilo.

Sistem Windows XP je dejansko zagotovil rekord najdlje podprtega operacijskega sistema na svetu. Ta je namreč (sicer neuradno) popravke prejemal kar zavidljivih 17 let in 7 mesecev. Verjamemo, da bo ta rekord zagotovo ostal neporažen za vedno.

BOGATA IZBIRA SADIK BALKONSKEGA CVETJA IN VRTNIH SADIK ZEMLJA ZA ROŽE

SOBOTA, 27. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 29. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 30. aprila

BRŠLJANKE, PELARGONIJE, SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA ...

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

3-letnik zaklenil iPad za kar 48 let!

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Z vodno rezervo , 60 cm 5,50 € PVC, 50 cm 1,30 € PVC, 80 cm 3,10 €

KLASMANN, 70 L 8,50 € NATURAHUM, 70 L 7,30 €

KORITO

Čestitamo za dan upora in prvi maj!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 1. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 15. do 21. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 15. do 21. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. od 15. aprila do 21. aprila do 21. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

25. aprila 2019

mali OGLASI

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NOV izvenkrmni elektro motor, 12V, Minkota Endura 40, primeren za jezera. Cena 200 EUR. Dodam rabljen gumenjak dolžine 2m, prodam.

Gsm: 041 797 235.

SENENE kocke ugodno prodam.

Gsm: 051 257 143 VINO, rdeče, domače žganje, kocke sena, okrogle bale, motokultivator, prodam. Gsm: 051 388 874.

TELICO, težko od 250 do 300 kg, kupim. Tel. 03 588 30 54.

PAŠNO TELICO, Simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. GSM: 051 361 934.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 28. 4. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

TELIČKO, ČB, GAG, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 462 931.

IŠČEM IŠČEMO zanesljivo in prijazno mlajšo gospo ali gospoda za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Zaželjena je oseba, ki ji je

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. 4. 2019 in 28. 4. 2019, Ajda Ježovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

blizu glasba. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200 HIŠO in gradbeno parcelo, v kraju Podgora Šmartno ob Paki, na lepi sončni legi, prodam.

Gsm: 041 689 748.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, JENKOVA CESTA, 75 m2, adaptirano l. 2010, 1/5, ER: F (150 - 210 kWh/m2a).

Cena: 89.000 €.

PODARIM TELEVIZOR (star tip Gorenje), deluje, podarim. Tel. 03 588 30 54.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, CESTA X, 63 m2, adaptirana l. 2002, 730 m2 zemljišča, EI v izdelavi.

Cena: 82.000 €.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

GIBANJE prebivalstva

www.usar-pogrebne-storitve.com

ŽNIDAR MIHAEL, Dobrna, Vrba 1A in OJSTERŠEK LEJA, Dobrna , Vrba 1A TURNŠEK TOMAŽ, Velenje, Župančičeva ulica 17 IN MAZEJ VIDA, Šoštanj, Bele vode 20A

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

SMRTI • •

24ur/dan

• Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Braslovče • Tatjana Perko, Lokovica 101 B, 3325 Šoštanj • Niko Češek, Stanetova 21, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: PICA ROKENROL

POROKE •

Na voljo smo vam

Nagrajenci nagradne križanke »Pizzerija na vasi«, objavljene v tedniku Naš čas, 11. aprila 2019 so:

Upravna enota Velenje •

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

VIDOVIČ SILVA, roj. 1951, Velenje, Tomšičeva cesta 20 HOLEŠEK MARTINA, roj. 1941, Velenje, Jenkova cesta 6

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALA

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

iPAD tablica (Apple), verzija 3, model 1430, zelo lepo ohranjen, odlična baterija. Prodam za 120 €.

Gsm: O4 I 692 995

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ZAHVALA

JOŽEF LIHTENEKER 1933 – 2019

Ni res, da je odšel nikoli ne bo!

Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podporo v težkih trenutkih slovesa.

Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice Celje, g. dekanu Pribožiču za opravljen obred, g. Kolarju za lep nagovor, pogrebni službi Usar ter pevcem Oljka.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

VLADKA MIKLAVŽINA Škale 67, Velenje

23. 2. 1933 – 18. 4. 2019 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč in izrečeno sožalje v težkih trenutkih. Zahvala tudi Zdravstvenemu domu Velenje, patronažni službi ter govornici go. Magdi in g. župniku za opravljen obred.

Žalujoči sin Bojan z družino in hči Ogla z družino ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je prezgodaj zapustil partner, oče in brat

V SPOMIN

STANISLAV JURKO 27. 8. 1945 – 10. 4. 2019

Pomlad je prišla, tokrat drugačna, prazna, a tebe ni.

Rožice drugače cveto, nam je pri srcu hudo.

Ni več tistih lepih časov, ko skupaj smo bili, zdaj te ni.

Spomin nate večno bo ostal, vse naše žive dni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa.

Posebna hvala Milici Vozlič, bolnišnici Slovenj Gradec, Zdravstvenemu domu Velenje, Društvu slušno prizadetih, pogrebni službi Usar, govornici, pevcem, izvajalcu tišine in gospodu župniku.

Hvala vsem za izrečena sožalja. Žalujoča žena Nada, sin Uroš, sestre in bratje z družinami

VIKTORIJA KREGAR 1935 – 1998

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete lučko v spomin.

Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube žene in mame nihče nam ne more vrniti.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 25. 4. 2019, barve: CMYK, stran 28

Nesoglasja zaradi vodovoda v Ĺ entvidu postala nevzdrĹžna Menjujejo se kljuÄ?avnice, vodovod si lastijo posamezni uporabniki – NevzdrĹžno stanje je presekala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki bo vodovod prevzela v upravljanje Milena KrstiÄ? – Planinc

Tako je presekala nesoglasja, ki v kraju postajajo nevzdrĹžna. Ĺ oĹĄtanj, Ĺ entvid – ObÄ?ina Ĺ o- Vodovod je bil grajen s pomoÄ?jo ĹĄtanj bo prevzela v upravljanje nekdanje ObÄ?ine Velenje, TeĹĄa vodovod v Krajevni skupnosti in z udarniĹĄkim delom uporabĹ entvid in zaÄ?ela izvajati dejanja nikov. ÂťTam je zdaj nekaj novih ter opravila, ki so za to potrebna, hiĹĄ, nekaj vikendov in dogaja se, so odloÄ?ile svetnice in svetniki. da novi uporabniki sploh ne moPoskrbela bo za vsa potrebna do- rejo dobiti vode. ObÄ?utek je, da voljenja za zajetja, sanacijski pro- si tisti, ki so takrat zaÄ?eli graditi gram, projektno dokumentacijo vodovod, le-tega lastijo. ObÄ?ina ter zagotovila sredstva, da bo ta je poskuĹĄala z mediacijo, da bi postal javni vodovod. ÂťObÄ?ina tudi uporabniki, ki jim je treba je dolĹžna zagotoviti vodo vsem vodo v letnem Ä?asu voziti v Ĺ entuporabnikom,ÂŤ pravi podĹžupan vid, Ä?eprav imajo vodovod speViki Drev. ljan mimo hiĹĄ, dobili vodo,ÂŤpravi Drev.

Edo Ĺ˝lebnik, krajan Ĺ entvida, ki temu nasprotuje, je pred zaÄ?etkom seje sveta, ki se je je udeleĹžil, ni pa na njej dobil besede, pred sejno dvorano svetnikom in svetnicam razdelil zapis o njegovih Âťdejstvih in resnicahÂŤ. Za tri gosto tipkane strani jih je. ÂťVsak ima svojo resnico. Mislim Edo Ĺ˝lebnik: ÂťTukaj imam zapisana dejstva in pa, da bi bilo doresnice o ideji in izgradnji vodovodne oskrbe v bro, Ä?e se pri vodi Ĺ entvidu.ÂŤ ne odloÄ?a o zma-

Ĺ oĹĄtanjski svetniki niti za trenutek niso podvomili. ObÄ?ina je dolĹžna zagotoviti vodo vsem uporabnikom.

govalcih in poraĹžencih, ampak tako, da se dogovorimo. Zadevo je treba obravnavati tehniÄ?no, ne politiÄ?no. ÄŒe bo obÄ?inski svet podprl sklep o prevzemu upravljanja, bodo s tem podprli posebno obliko nacionalizacije tega vodovoda,ÂŤ je povedal.

Glavni razlog za prevzem so, kot je na seji povedal predsednik sveta KS Ĺ entvid Andrej Podvratnik (iz KS Ĺ entvid je bila tudi podana pobuda o tem), nesoglasja med krajani. ÂťPoleg individualnih vodovodov imamo v Ĺ entvidu tri sisteme, na katere je priklopljenih veÄ? objektov: vodovod Ĺ entvid – sever, Ĺ entvid

Andrej Podvratnik: ÂťVsak govori in si lasti svoje, diskriminira se ljudi, ki so upraviÄ?eni do pitne vode, ne nazadnje pa se zaradi tega tudi zavira razvoj kraja.ÂŤ

– nove parcele in Šentvid – jug.

Danes smo tukaj zaradi vodovoda Ĺ entvid – jug. Ta je najbolj obseĹžen, najbolj raztegnjen, nanj je priklopljenih osem stanovanjskih objektov. Med njimi sta tudi Dom na Slemenu in bivĹĄi objekt TO, ki je zdaj v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Lastniki ĹĄtirih objektov pa

Kresovanja in prvomajska sreÄ?anja Na predveÄ?er praznika dela bodo zagoreli kresovi – MnoĹžiÄ?ni prvomajski sreÄ?anji v Ĺ aleĹĄki dolini pripravljajo na GraĹĄki gori in Pristavi Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – Pred nami sta praznika 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj, praznik dela. Osrednja sveÄ?anost ob dnevu upora proti okupatorju je v Velenju potekala sinoÄ?i, 24. aprila v kulturnem domu. Slavnostna govornica je bila Darinka Mravljak, podĹžupanja Mestne obÄ?ine. Program so pripravili uÄ?itelji in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

Pred slovesnostjo so k spomeniku Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja Onemele puĹĄke na Titovem trgu poloĹžili venec.

je, PreĹĄernova (pri cvetliÄ?arni Iris), kroĹžiĹĄÄ?e Gorica, Ĺ alek (nasproti Petrola), PoĹĄta Velenje, TrĹžnica, Rudarski dom (stari kino). Zadnji odhodi bodo okoli 10. ure. Iz Ĺ oĹĄtanja bo na GraĹĄko goro udeleĹžence peljal avtobus, ki bo z avtobusne postaje odpeljal ob 9. uri. Z Gra-

rek, 30. aprila, pa Krajevna skupnost Gorica na prireditvenem prostoru pod Belim dvorom pripravlja Ĺže 20. kresovanje. ZaÄ?elo se bo ob 19. uri s programom. Kres bodo predvidoma priĹžgali ob 21.30. UdeleĹžence kresovanja bo zabaval ansambel Kaval.

1. maj na GraĹĄki gori in kres na Gorici sta tradicija

Ĺ tevilni jo bodo na prazniÄ?ni 1. maj mahnili na GraĹĄko goro.

SreÄ?anje, ki ga pripravljajo Mestna obÄ?ina Velenje, Festival Velenje ter sindikata SKEI in SPESS, se bo zaÄ?elo ob 11. uri.

Zbrane bo v programu, s katerim se bo sreÄ?anje zaÄ?elo, nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, za zabavo bo poskrbel ansambel PajdaĹĄi. Tudi na tokratnem sreÄ?anju pa se bodo udeleĹženci lahko okrepÄ?ali z brezplaÄ?nim golaĹžem, tiste ta prve, ki na GraĹĄko goro ne bodo priĹĄli z nageljnom v gumbnici, pa jih bo ta tam Ä?akal.

UdeleĹžence bodo iz Velenja na GraĹĄko goro od 8. ure vozili avtobusi, kroĹžno s postaj Pes-

nem prostoru pod gradom Forhtenek. Organizira ga TuristiÄ?no druĹĄtvo Pristava. ZaÄ?elo se bo ob 12. uri, Ä?e bo deĹž, pa prireditve ne bo.

UdeleĹžence bo zabaval ansambel Naveza, pogostili pa jih bodo z brezplaÄ?nim golaĹžem, ki ga bodo kuhali na prireditvenem prostoru. Kuharji obljubljajo, da bodo zaÄ?eli dovolj zgodaj, da bo ta do prihoda udeleĹžencev sreÄ?anja tak, kot mora biti.

Na predveÄ?er praznika dela, v torek, 30. aprila, bo kres zagorel v Gaberkah. PrviÄ? ga pripravljajo gasilci, ki so ĹĄtafetno palico prevzeli od mladincev. Kres bo zagorel ob 20. uri. UdeleĹžence pa bodo pod ĹĄotorom zabavali PoskoÄ?ni muzikantje. Prireditev bo v vsakem vremenu.

V Ĺ martnem ob Paki bodo praznovali danes

ĹĄke gore pa bodo udeleĹžencem prevozi nazaj zagotovljeni med 13. in 17. uro. Ĺ e to: ob moÄ?nejĹĄem deĹžju ali slabi vremenski napovedi bo sreÄ?anje odpovedano 24 ur pred zaÄ?etkom. Morebitna odpoved bo objavljena (tudi) na Radiu Velenje.

Na predveÄ?er praznika, v to-

Od 19. ure bo Cesta na Lipo zaprta za promet. Prosijo za razumevanje.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na sreÄ?anje na Pristavo, na kresovanje v Gaberke

V Ĺ oĹĄtanju oziroma Ravnah za 1. maj Ĺže vrsto let poteka sreÄ?anje pohodnikov na prireditve-

Danes, v Ä?etrtek, 25. aprila, ob 19. uri, bodo na slovesnosti na prireditvenem prostoru pri HiĹĄi mladih (v primeru slabega vremena pa v dvorani Marof) v Ĺ martnem ob Paki poÄ?astili vse tri prihajajoÄ?e se praznike: 27. april, 1. maj in 9. maj. SveÄ?anost pripravlja veÄ? organizatorjev.

Na predveÄ?er 1. maja bodo nekatere vaĹĄke skupnosti pripravile kresovanje, na praznik dela pa se Ĺže po tradiciji veliko obÄ?anov Ĺ martnega ob Paki povđ&#x;”˛ zpne na Goro Oljko.

za priklop prosijo Ĺže 20 let, pa niso usliĹĄani,ÂŤ je povedal na seji. ÂťZadeva je popolnoma nejasna.

Vsak govori in si lasti svoje, dela se po svoje in diskriminira ljudi, ki so po zakonu upraviÄ?eni do pitne vode, ne nazadnje pa se zaradi tega tudi zavira razvoj kraja.ÂŤ

Povedal je, da so se pokuĹĄali Âťz doloÄ?enimi akterjiÂŤ pogovoriti, a niso priĹĄli nikamor. ÂťNamesto da bi naredili korak naprej, smo ga naredili nazaj. PriĹĄlo je Ĺže tako daleÄ?, da je prihajalo do osebnih toĹžb, inĹĄpekcija od nas zahteva svoje ... Mi pa stojimo na mrtvi toÄ?ki, ker se ne moremo dogovoriti. Potrebujemo tretjega. Nekdo mora udariti po mizi.

Brez tega ne bo ĹĄlo. S sklepom o zaÄ?etku dejanj in opravil za prevzem upravljanja vodovoda iz ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj noÄ?emo nobenemu niÄ?. Da ne bi kdo mislil, da hoÄ?emo komu kaj vzeti, kveÄ?jemu dati. O zadevi bi se tako dogovorili, ne pa da si vsak pravico jemlje v svoje roke – zapirajo ventile, menjujejo kljuÄ?avnice na vodohranih ‌ Zgodilo se je Ĺže, da zaradi tega ljudje en teden niso imeli vode,ÂŤ je na seji povedal predsednik sveta Krajevne đ&#x;”˛ skupnosti Ĺ entvid.

Pred vrati je 24. Pomladni sejem Tradicionalni Pomladni sejem, samo prisluhnejo raznoteri kulki z bogato in raznovrstno po- turni, ustvarjalni ali prodajni ponudbo na stojnicah, pestrim kul- nudbi. Sodelujejo pa lahko tudi turnim programom, kulinariÄ?no na ĹĄtevilnih delavnicah in preponudbo, vrsto ustvarjalnih de- davanjih.

Na odru se bodo zvrstili pihallavnic, razstavami in izobraĹževalno noto v mesto vsako leto ni orkester in mlajĹĄi pihalni orprivabi mnoĹžico obiskovalcev, kester Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, bo letos potekal folklorna skupina v soboto, 11. maja, med 8. in Tema letoĹĄnjega KresniÄ?ke OĹ Gustava Ĺ iliha; otro13. uro na Titosejma bo urbano ĹĄki pevski zbor vem trgu. Tema vrtnarjenje.

Vrtca Velenje, pleletoĹĄnjega sejsalke plesnega stuma bo urbano dia N, plesno-glasvrtnarjenje.

V minulih letih se je tradici- beni nastop bo pripravilo tudi onalni cvetliÄ?ni sejem na osre- kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje dnjem velenjskem trgu preobli- Velenje (tamburaĹĄka skupina), koval v pravi Pomladni sejem. zavrtela pa se bo ĹĄe grajska goNa njem obiskovalci ne pogle- spoda iz Ĺ aleka. ÄŒe bo ĹĄe vreme dujejo in povpraĹĄujejo le za cve- izpolnilo obljubo, se obeta spet tjem, ki ĹĄe vedno ostaja osrednja nadvse zanimiva in prijetna soponudba in vodilo sejma, temveÄ? botna prireditev. đ&#x;”˛ lahko izbirajo, si ogledajo ali pa

â?ą

KurirÄ?kova poĹĄta v KavÄ?ah Na prazniÄ?ni dan, v soboto, 27. aprila, bodo tudi v KavÄ?ah poÄ?astili drĹžavni praznik dan upora proti okupatorju. V organizaciji Krajevne skupnosti KavÄ?e, Krajevne skupnosti Podkraj, Ĺ portnega in kulturnoumetniĹĄkega druĹĄtva KavÄ?e ter DPM KavÄ?e pripravljajo pester program, ki se zaÄ?ne ob 10. uri dopoldne na treh lokacijah: v KavÄ?ah pred vilo Majer, pri spomeniku talcev v Starem Velenju ali pri gostiĹĄÄ?u Hartl v Pesju. Pohodniki se bodo nato zdruĹžili pri sv. Jakobu v Podkraju in skupaj nadaljevali pot do Doma krajanov v KavÄ?ah. Tam jih Ä?aka kulturni program v poÄ?astitev praznika. ÄŒastni gost, ki bo sprejel KurirÄ?kovo poĹĄto iz rok mladih kurirjev, pa bo legendarni partizanski komandant Franc Sever – Franta. đ&#x;”˛

mĹĄ