17 2020

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/18° C) in soboto (6/17° C) bo deĹževno, v nedeljo (6/16° C) bo preteĹžno oblaÄ?no

ÄŒetrtek, 30. aprila 2020

ĹĄtevilka 17 | leto 67

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

OdpuĹĄÄ?anja namesto Ä?estitke

BoleÄ?i ukrepi nujni za preĹživetje Velenje – Ĺ˝e vse od prejĹĄnje srede je v srediĹĄÄ?u medijskega zanimanja napovedano odpuĹĄÄ?anje v Gorenju. Tega bo sicer po zadnjih podatkih nekoliko manj, kot je sprva kazalo, upajmo pa, da ga bo ĹĄe manj po torkovem obisku ministrov za delo, druĹžino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja in za gospodarstvo Zdravka PoÄ?ivalĹĄka v Gorenju in lokalni skupnosti. Obljubljena je pomoÄ?, konkretni predlogi pa naj bi bili pripravljeni v 14 dneh. Sindikalist Ĺ˝an Zeba pa ob tem opozarja: Želimo si delo, ne miloĹĄÄ?ine v obliki viĹĄjih odpravnin.ÂŤ đ&#x;”˛ VeÄ? na strani 3.

Pisalo se je leto 2018, ko je v Gorenje priĹĄel Hisense. Govorilo se je o strateĹĄkem partnerstvu, velikih projektih, ĹĄiritvi proizvodnje, gradnji tovarne televizorjev in razvojnem centru za gospodinjske aparate. Zaposleni, ki nas je bilo takrat 11.000, smo prihod novega lastnika sprejeli pozitivno. Tudi zato, ker se je ĹĄuĹĄljalo, da smo v teĹžavah in da Gorenje nujno potrebuje reĹĄitelja. Sindikat je takrat zahteval, da mora potencialni kupec podpisati zaveze o strategiji in naÄ?rtih, ki jih ima z Gorenjem, a Ĺžal so prevladali drugi interesi. Kljub zaÄ?etnim teĹžavam smo verjeli, da prihajajo boljĹĄi Ä?asi.

A kmalu je priĹĄel prvi ĹĄok. Malo pred 1. majem 2019 smo prejeli obvestilo o napovedanih odpuĹĄÄ?anjih. Ĺ tevilke so bile velike, za Velenje zaskrbljujoÄ?e. Sledili so pogovori, pogajanja in prepriÄ?evanja. Ponovno obljube ‌, zaposlenim, lokalni skupnosti, drĹžavi. Skupina Gorenje je zakljuÄ?ila leto s pribliĹžno 9.300 zaposlenimi, z delavci, ki smo ĹĄe vedno verjeli napovedim o ĹĄiritvi proizvodnje, gradnji tovarne televizorjev in razvojnem centru za gospodinjske aparate. ÄŒeprav smo ĹĄe vedno sami opaĹžali, da stvari ne potekajo po naÄ?rtih in so teĹžave tako v proizvodnji kot v prodaji, smo vsi verjeli obljubam. Kmalu pa je priĹĄel ĹĄe drugi ĹĄok. Malo pred 1. majem 2020 ponovno obvestilo o napovedanih odpuĹĄÄ?anjih. Tokrat je zaskrbljenost toliko veÄ?ja, saj se ukrepi nanaĹĄajo na sluĹžbe, za katere so bile obljube najveÄ?je – proizvodnja, razvoj. V trenutku se pojavi jeza, zaskrbljenost, strah.

Komu in kaj ĹĄe verjeti? Kje ste vsi tisti, ki ste nam tako obljubljali in prodajali zgodbe o ĹĄiritvi proizvodnje, gradnji tovarne televizorjev in razvojnem centru za gospodinjske aparate?

Ste pozabili na obljube? Ali Ä?utite vsaj malo odgovornosti? KakĹĄna bo naĹĄa prihodnost? Nas bo ob koncu leta samo ĹĄe 7.100, ki bomo imeli delo?

Tudi letos bomo priĹžgali kresove, izobesili bomo zastave in zapeli internacionalo. Oglasili se bomo. Glasno. Zaradi obljub. Zaradi odgovornosti. Zaradi naĹĄe prihodnosti ‌ Ĺ˝IVEL 1. MAJ PRAZNIK DELA! SKUPAJ SMO MOÄŒNEJĹ I! đ&#x;”˛

Žan Zeba, predsednik podjetniťkega sindikata Skei Gorenje

Tudi s spomini na preteklost gradimo prihodnost. ÄŒestitamo ob prazniku.

UredniĹĄtvo

Delovno sreÄ?anje treh Ĺžupanov na GraĹĄki gori Na prazniÄ?ni prvomajski dan, jutri ob 11. uri, se bodo na tromeji na delovnem sreÄ?anju na GraĹĄki gori zbrali podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec Tilen Klugler in Ĺžupan ObÄ?ine Mislinja Bojan Borovnik.

Z izmenjavo obÄ?inskih zastav bodo simboliÄ?no zaznamovali praznik dela ter uspeĹĄno sodelovanje med sosednjimi mesti.

Prav v Ä?asu krize se toliko bolj pokaĹže potreba po povezovanju, solidarnosti in medsosedski po-

moÄ?i, tudi na ravni obÄ?in, regij in drĹžav. ÂťNikakor ne smemo dovoliti, da bi se do zdaj priborjene osnovne delavske in socialne pravice poskuĹĄale zmanjĹĄati ali kakorkoli okrniti, kar bodo mnogi z izgovorom na posledice epidemije s koronavirusno boleznijo tudi poskuĹĄali.

S sreÄ?anjem in prijateljsko gesto Ĺželimo opozoriti predvsem na pomen sodelovanja, povezovanja, pomoÄ?i, solidarnosti in praviÄ?nosti. Veliko oseb v tem

obdobju preĹživlja teĹžke trenutke. Ĺ˝elimo jim sporoÄ?iti, da niso sami in da jim bomo po svojih moÄ?eh priskoÄ?ili na pomoÄ?. Velenje je bilo vedno znano po solidarnosti, prostovoljstvu in te vrednote bomo negovali tudi v prihodnje,ÂŤ pravi pobudnik sreÄ?anja Peter Dermol.

Na GraĹĄki gori bodo nekaj minut po 11. uri poloĹžili tudi venec k spomeniku XIV. divizije in enotam IV. operativne cone pod HriberĹĄkovim vrhom. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Poklonili so se spominu padlim

LOKALNE novice

Ĺ e je Ä?as za nekatere razpise Velenje – Zaradi trenutnih teĹžav z epidemijo se je Mestna obÄ?ina Velenje odloÄ?ila, da Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, ter Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2020 podaljĹĄa do 31. maja.

Prav tako ObÄ?ina podaljĹĄuje dve zbiranji ponudb za oddajo zemljiĹĄÄ?a in lesenih hiĹĄk v najem na Velenjski plaĹži. Za to je nov rok 7. maj.

PodaljĹĄan je tudi rok, in sicer do 15. maja, za oddajo prijav na Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2020.

Roki so bili podaljĹĄani tudi v Ĺ oĹĄtanju Tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je podaljĹĄala roke za prijavo na razpise.

Javna razpisa za dodeljevanje pomoÄ?i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in razvoja podeĹželja ter za ĹĄportne programe sta podaljĹĄana do 4. maja.

TrĹžnica spet obratuje V zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna je Mestna obÄ?ina Velenje znova odprla kmeÄ?ko trĹžnico. Do sobote so na njej prodajali trije lokalni ponudniki, ki prodajajo ob hiĹĄkah ob Cankarjevi ulici, v soboto pa so se jim pridruĹžili ĹĄe ĹĄtevilni drugi. To soboto zaradi praznika trĹžnica ne bo odprta, potem pa bo normalno obratovala skladno z vsemi varnostnimi ukrepi.

Zavod za turizem oddaja lokal v vili Bianci Zavod za turizem oddaja v najem lokal v vili Bianci. Ponudbe bodo zbirali do 18. maja do 9. ure.

Kolesarsko omreĹžje tudi v centru

Velenje – Letos praznujemo 75. obletnico osvoboditve izpod faĹĄizma. V Mestni obÄ?ini Velenje so osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju naÄ?rtovali za petek, 24. aprila. Na prazniÄ?ni dan 27. aprila, so nameravali pripraviti mnoĹžiÄ?ni pohod po poti spominov in spominskih obeleĹžij iz Ä?asov NOB, s kurirÄ?kovo poĹĄto ter spominsko slovesnostjo pri spomeniku pri Domu krajanov v KavÄ?ah. 9. maja bi bila TopolĹĄici osrednja slovesnost v spomin na 75. obletnico podpisa kapitulacije nemĹĄkih oboroĹženih sil za jugovzhodno Evropo, zveÄ?er pa koncert partizanskih pesmi na Titovem trgu. Prav tako so za 17. maja naÄ?rtovali proslavo v spomin na tri izdane in padle partizane BraÄ?iÄ?eve brigade na Petelinjeku v Vinski Gori in slovesnost v spomin na ustanovitev Ĺ aleĹĄke Ä?ete, 27. junija, v Podgorju pri Ĺ oĹĄtanju. Vse te prireditve so sedaj prestavljene in bodo izvedene v manjĹĄem obsegu s poloĹžitvijo vencev in kratkim opisom zgodovinskega dogodka na tistem kraju.

Tako so v nedeljo, 26. aprila, na predveÄ?er praznika – dneva upora proti okupatorju – v imenu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje in predsednika ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojana KontiÄ?a, podĹžupan Peter Dermol, Andreja KatiÄ?, Ä?lanica izvrĹĄnega odbora ZdruĹženja borcev za vrednote NOB, ter Bojan Voh, podpredsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB, poloĹžili venec k spomeniku padlim borcem in Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu. đ&#x;”˛

Velenje – V teh dneh je zaÄ?ela Mestna obÄ?ina Velenje z izvedbo projekta CTN Mestno kolesarsko omreĹžje – center. Zgradili bodo 650 metrov kolesarskih poti (120 m med KidriÄ?evo in Ĺ alekom, 30 m na KopaliĹĄki cesti, 500 m na PreĹĄernovi - do promenade) in 17 kolesarskih parkiriĹĄÄ?, za kar bodo namenili skoraj 240 tisoÄ? evrov. VeÄ?ino tega predstavljajo evropska kohezijska sredstva. đ&#x;”˛

mz

Padlim so se poklonili Bojan Voh, Andreja KatiÄ? in Peter Dermol Mladi forum Socialnih demokratov je pozval k posebni obeleĹžitvi dneva boja proti okupatorju.

Pozival je obÄ?ane, da so na svoji ulici, v svojem kraju ali paÄ? kjerkoli s kredo ali kamenÄ?ki narisali simbol upora proti okupatorju OF in dodali ĹĄe Upor naj Ĺživi.

Akciji se je pridruĹžila tudi predsednica tukajĹĄnjega odbora SD Andreja KatiÄ?.

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ÄŒudni virusi in krize se plazijo med nami Minister na udaru – Ĺ portniki na hmeljiĹĄÄ?ih – Ob meji o meji – Turizem v krempljih KV – Festival bo!

Kot da ena kriza ni dovolj! Ob korona krizi se pri nas pojavljajo ĹĄe druge. Nekatere tudi povezane z njo, druge kar tako. V eno od ÂťkrizÂŤ naj bi bil vpleten tudi ÂťnaĹĄÂŤ gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek, zadeva pa nabavljanje zaĹĄÄ?itnih mask in podobne opreme. Nekateri zaradi tega zahtevajo takojĹĄnje ukrepe, drugi, da Ä?as krize ni pravi Ä?as za taka razÄ?iĹĄÄ?evanja – ĹĄe posebej, ker vse diĹĄi tudi po politiÄ?nem obraÄ?unavanju. Argument, da je treba ukrepati takoj, je, da ne bo ĹĄe hujĹĄe. Eni napovedujejo interpelacijo ministru, drugi kar nezaupnico celotni vladi. Kaj se bo iz vsega izcimilo, bomo ĹĄe videli.

Na poseben naÄ?in pa so zadnje dni reĹĄevali hmeljarsko krizo. Kot je znano, je virusna kriza moÄ?no zaprla poti njihovim ustaljenim delavcem iz vzhodne Evrope. A pred dnevi so savinjski hmeljarji dobili posebno vrsto pomoÄ?i. V hmeljiĹĄÄ?a so priĹĄli delavci, ki sicer takega dela niso veĹĄÄ?i, a so se vseeno dela lotili resno in veliko postorili. Na pomoÄ? so namreÄ? priĹĄli ĹĄportniki, ki jim pomaga Pivovarna LaĹĄko Union, ter delavci te druĹžbe – okoli 80 jih je opravljajo dela na hmeljiĹĄÄ?ih. Niso se zabavali, ampak resno poprijeli za delo. Sicer pa je konÄ?no prispela tudi veÄ?ja skupina romunskih delavcev, ki pa je morala najprej v enotedensko karanteno na hmeljarske kmetije.

Hmeljarji pa niso aktivni le na poljih, zelo aktivni so tudi pri urejanju novih prostorov za ostalo hmeljarsko dejavnost. Ĺ˝alska obÄ?ina je Ĺže pripravila javno obravnavo prostorskega naÄ?rta, ki predvideva nov objekt za prevzem, kakovostno skladiĹĄÄ?enje in odpremo hmelja, ki ga bo zgradila druĹžba Hmezad Exim. Prav tako bodo na tem obmoÄ?ju obnovili veÄ? drugih objektov. Tudi ÂťznamenitoÂŤ Hmezadovo stolpnico, ki ji bodo dali novo vsebino. Ĺ e vedno tudi velja, da bodo dozidali dvigalo in zunanje stopniĹĄÄ?e do razgledne ploĹĄÄ?adi, kjer bodo uredili gostinski lokal. Kot je znano, je Hmezadova stolpnica najviĹĄje poslopje v Savinjski dolini, zato je z njega tudi lep razgled na ĹĄirĹĄo okolico. Nismo pa sliĹĄali, ali z vrha poslopja tudi ĹĄe naÄ?rtujejo tobogan za spust z vrha do tal, kot so nekateri napovedovali pred Ä?asom.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

30. aprila 2020

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V naĹĄih vzhodnih obrobnih obÄ?inah pa so imeli ÂťnotranjiÂŤ obisk.

Minister za notranje zadeve Hojs je obiskal ĹĄest obÄ?in Kozjanskega in Obsotelja. Spregovorili so (seveda) predvsem o mejni problematiki, tudi o dodatnih pooblastilih vojski, da bi pomagala policiji. Tudi o aktiviranju 37.a Ä?lena Zakona o obrambi, ki razburja nekatere na Slovenskem. Na tem obmoÄ?ju sicer pretiranega navala migrantov zadnji Ä?as ne beleĹžijo, vendar tudi ne nasprotujejo dodatni pomoÄ?i vojakov. Tudi Ĺžupani ne nasprotujejo aktiviranju tega Ä?lena.

VeÄ? teĹžav kot z migranti imajo (tudi) na tem obmoÄ?ju s korona virusom oziroma njegovimi posledicami. Kako tudi ne, ko pa je ta najbolj prizadel turizem, tega, predvsem zdraviliĹĄkega, pa je na tem obmoÄ?ju zelo veliko. Tako v Termah Olimia v PodÄ?etrtku kot v zdraviliĹĄki RogaĹĄki Slatini namesto obiskovalcev preĹĄtevajo izgubo, ki nastaja zaradi zaprtja. VeÄ?ina zaposlenih je na Ä?akanju, vsi pa nestrpno Ä?akajo, kdaj se bodo razmere toliko uredile, da bodo lahko zaÄ?eli vabiti goste. Seveda povsod ne mirujejo povsem, saj kolikor je mogoÄ?e opravljajo razna ureditvena oziroma vzdrĹževalna dela. V PodÄ?etrtku, kjer so prav pred korona krizo zaÄ?eli obnavljati svoj najstarejĹĄi hotel, hotel Breza, delo nadaljujejo. Seveda pa povsod tudi naÄ?rtujejo, kako se lotiti dela, ko bo za to natopil Ä?as.

In upajo, da bo to Ä?im prej. Ko smo Ĺže pri turizmu – talec vladnih omejitev zaradi novega virusa je tudi novost na Celjski koÄ?i. Tu namreÄ? konÄ?ujejo ĹĄe zadnje podrobnosti za zagon ĹžiÄ?ne drÄ?e (zip line) med tem turistiÄ?nim centrom in Grmado. Vse naj bi bilo nared prihodnji mesec, zagon pa ‌ S to pridobitvijo bodo ĹĄe popestrili dogajanje na tem priljubljenem zbiraliĹĄÄ?u Celjanov in tudi obiskovalcev od drugod. Bodo pa letos prikrajĹĄani obiskovalci celjskega Starega gradu. Junija in julija bi tu moral biti tretji Festival Celjski grad. Zavod Celeia je prireditev zastavil resno, pripravili so bogat program, a vse skupaj je na glavo postavil korona virus z vsemi posledicami.

Pa ĹĄe to: v PodÄ?etrtku so po svoje trmasti. Ĺ˝e dvakrat so morali prestaviti Festival vina in Ä?okolade, a ga za letoĹĄnje leto ĹĄe niso odpovedali. Po ponesreÄ?enem zadnjem poskusu, 26. aprilu, so nov datum za izvedbo te prireditve prestavili na 5. september. Upanje tudi pri njih umre zadnje!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

Naš čas, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

30. aprila 2020

Odločno proti odpuščanju v Hisense Gorenje Sindikat SKEI Gorenja je bil prejšnjo sredo šokiran ob novici, da naj bi do konca leta v skupini Hisense Gorenje odpustili 2200 delavcev, od tega polovico v njenem velenjskem delu – Odločno proti tudi velenjsko občinsko vodstvo Mira Zakošek

Prejšnjo sredo, 22. aprila, popoldne je po Velenju in hitro tudi po vsej Sloveniji zelo negativno odjeknila vest, da naj bi v sistemu Hisense Velenje odpustili do konca leta 2200 delavcev, v velenjskem delu pa okoli 1000.

Novici je bilo težko verjeti.

ohranijo, ne pa da gredo na vrat na nos v odpuščanje. »Zelo dobro se zavedam, kako velik problem je korona kriza in kaj vse prinaša za sabo, vendar se mi zdi, da so v podjetju še druge težave. Od junija 2018, ko je Hisense prevzel Gorenje, se je število zaposlenih zmanj-

Za Velenje je odpuščanje nesprejemljivo Takoj naslednji dan po novici o nameravanem odpuščanju se je velenjsko občinsko vodstvo se-

Podžupan Peter Dermol je informacijo sprejel z velikim ogorčenjem in označil potezo vodstva Hisense za nedopustno. »Namesto da bi v tem času, pred praznikom dela, dobili informacije o tem, kako uresničujejo obljubljeno (razvojni center, izgradnja tovarne televizorjev),

Sindikati so ogorčeni Predsednik podjetniškega sindikata SKEI Gorenja Žan Zeba, ki je bil, ko je izvedel za novico, povsem šokiran, poudarja, da je napovedano odpuščanje v Hisense Gorenje velik udarec za zaposlene in tukajšnje okolje. »Če se bodo temne napovedi uresničile, bo konec leta v podjetju 4000 ljudi manj, kot jih je bilo ob prevzemu junija leta 2018. Kar 2200 naj bi jih sedaj izgubilo delo v celotni skupini, od tega večina v Velenju. Med njimi je tudi veliko takšnih z visoko izobrazbo. Veliko potez vodstva v sindikatih ne razumemo, med drugim se nikakor nismo in se še vedno ne strinjamo s selitvijo družbe HGE v Ljubljano. Nanjo je bilo prenesenih 200 režijskih delavcev, večina s 6., 7. in celo 8. stopnjo izobrazbe. V Ljubljani najemajo drage poslovne prostore, tukaj pa imamo vse več praznih …,« pravi Zeba, ki novim lastnikom vse manj zaupa. Nikakor ne razume, kako so se za napoved odpuščanja odločili, še preden so bili objavljeni drugi ukrepi vlade, ki naj bi preprečili ravno takšne dogodke in pripomogli k ohranitvi delovnih mest. Vse bolj imajo v sindikatu tudi občutek, da je korona kriza bolj izgovor kot izključno vzrok za takšne poteze, saj je prodaja šepala vse od prihoda skupine Hisense v Gorenje. Moti pa jih tudi, da se informacije in odločitve dnevno spreminjajo. Tako so na primer lani iskali delavce in bili pripravljeni tistim zaposlenim, ki so jih »pripeljali«, plačati po 200 evrov, a so jih potem zelo hitro odpustili in jim celo plačali odpravnine. Prav tako sindikati ne razumejo, da z izplačevanjem odpravnin novi lastnik, ki sicer zahteva od delavcev dosledno varčevanje na vsakem koraku, nima nobenih težav, čeprav bo moral za to nameniti več kot 33 milijonov evrov.

Drago Bahun, Jasmina Nedić, Žan Zeba in Aleš Vodovnik

šalo kar za 1760, zdaj pa naj bi se do konca leta še za nadaljnjih 2200, kar pomeni skupaj izgubo 4000 delovnih mest. To so tiste prave informacije«, je dejal in dodal, da naj bi v proizvodnji Gorenja odpustili 600 delavcev, nadaljnjih 300 v novem podjetju Hisense Europe s sedežem v Ljubljani (kamor so prestavili režijo iz Velenja), v netemeljnjih dejavnostih naj bi izgubilo delo 400 ljudi, predvidena pa je tudi nadaljnja odprodaja nekaterih podjetij, med drugim GTI. »Izguba toliko delovnih mest bo slabo vplivala na razvoj, ta prostor potrebuje delovno silo, zasedenost proizvodnih zmogljivosti, mi s petdesetodstotno zasedenostjo zmogljivosti ne bomo mogli preživeti, zato sem zaskrbljen za usodo ne zgolj teh 2200 ljudi, ki naj bi jih odpustili, ampak tudi vseh ostalih,« je dejal Bahun in pozval vodstvo, občino, pa tudi vlado, da naredijo vse, da ohranijo ta delovna mesta.

stalo s predstavniki sindikata in delavskim direktorjem Dragom Bahunom, kasneje pa preko videokonference tudi z vodstvom skupine Hisense.

prihajajo s takole šokantnimi novicami. Skupaj bi na lokaciji v Velenju (če bi se te napovedi uresničile) pomenilo to 1600 delovnih mest manj. To je 10 od-

zagotavljanje delovnih mest v pričakovani globalni recesiji kot posledici globalne pandemije korona virusa,« pravijo v Hisense Gorenje.

Za dve tretjini manj naročil

Dr. Lan Lin, predsednik uprave Hisense International, pravi, da kljub temu, da so delno uporabili državne intervencijske ukrepe, to ne bo dovolj za premostitev velike izgube prihodka, ki močno vpliva na negativne poslovne rezultate. Kljub intervencijski podpori pa zaradi znatno zmanjšanega obsega poslovanja stroški dela še vedno močno obremenjujejo poslovni rezultat. »Seveda bomo še naprej ohranjali proizvodnjo v Velenju, to je bil in je še vedno naš namen.

Tukaj ostaja naš evropski proizvodni in raziskovalno-razvojni center ter tudi svetovni center za raziskave in razvoj za gospodinjske aparate. Prav zato pa smo v tem času prisiljeni sprejemati tako drastične ukrepe. To je edini način, da rešimo to podjetje,

V Hisense Gorenje svojo odločitev utemeljujejo z dejstvom, da so že sredi marca zaznali močan upad naročil gospodinjskih aparatov. Trend se nadaljuje tudi v aprilu, ko so naročila upadla kar za dve tretjini. Po boljšem januarju in februarju, v primerjavi z lanskima, so v prvem četrtletju zabeležili izgubo, tako je bilotudi veliko večino marca. Tudi v drugem četrtletju ne pričakujejo izboljšanja poslovnega rezultata, celo dodatno izgubo zaradi posledic pandemije koronavirusa in povsem spremenjenih okoliščin na trgih. Predvidevajo, da bo rezultat za več deset milijonov

Še vedno načrtujejo proizvodnjo televizorjev

Zdravko Počivalšek, Janez Cigler Kralj, Žan Zeba in Peter Dermol

Storiti je treba vse, da se delovna mesta ohranijo Ogorčen je tudi delavski direktor in dolgoletni kadrovnik Gorenja Drago Bahun, saj meni, da bi morali v tem trenutku predvsem narediti vse, da se v tej krizi v Hisense Gorenje delovna mesta

stotkov vseh zaposlenih v naši občini. Si predstavljate, kaj to pomeni za nas?« je bil piker, izrazil pa je tudi globoko razočaranje, da so delavci Gorenja pred delavskim praznikom tako nesočutno pahnjeni v bedo.

Sindikate je podprl pri njihovih prizadevanjih in povabil na skupni sestanek ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja.

Gorenje je bilo zadnji teden osrednja tema medijskega zanimanja.

evrov slabši od prvotnih ocen za to obdobje, ki so predvidevale 1,1 milijona evrov dobička. »Skupina Hisense je zato prisiljena za ohranitev poslovanja sprejeti vrsto kriznih ukrepov, med katerimi je tudi zmanjševanje števila zaposlenih v vseh podjetjih v Skupini.

Pri tem si bodo vse družbe Skupine Hisense Europe prizadevale čim bolj zmanjšati število odpovedi z uporabo mehkih metod zmanjševanja števila zaposlenih, kar vključuje tudi dezinvestiranje družb netemeljnih dejavnosti, prenos dejavnosti na zunanjega izvajalca (outsourcing), sporazumne odhode, upokojevanje itd. »V zahtevnih mesecih, ki so pred nami, se bomo osredotočili na prizadevanja za povečanje prodaje, pospešek spletne prodaje in e-poslovanja ter druge operativne spremembe, ki so nujne za dolgoročno preživetje družbe in

ga ohranimo pri življenju in mu omogočimo ponovno rast, ko si opomore od te velike svetovne krize,« pravi dr. Lin, ki dodaja, da bodo potrebne korenite spremembe. Usmerili se bodo v povečanje prodaje, pospeševanje poslovanja v e-trgovini in druge operativne prilagoditve, da se bodo lažje prilagodili novim razmeram po pandemiji koronavirusa. »Ukrepi za znižanje stroškov vključujejo tudi znižanje plač za upravljanje za 20 do 50 odstotkov v celotni skupini Hisense, vseh podjetjih Hisense po vsem svetu, odpuščanja pa bodo vključevala tudi vodstvena delovna mesta, dodaja Lan Lin, ki pa je ob tem zagotovil, da še vedno nameravajo zgraditi tovarno televizorjev na tukajšnji lokaciji.

Začetek je zastal zaradi krize.

Nadaljevanje na strani 4

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Brez odpuĹĄÄ?anja ne gre V torek, 28. aprila, se je vodstvo Hisensa Gorenje sestalo s predstavniki sindikata SKEI Gorenje in Hisense Gorenje Europe.

Poudarili so moÄ?an vpliv epidemije covid-19 na poslovanje podjetij Skupine Hisense Europe ter krizne ukrepe, ki jih morajo sprejeti za zagotovitev preĹživetja podjetja v svetovni gospodarski krizi, ki bo sledila pandemiji korona virusa. Ĺ tevilke odpuĹĄÄ?anih pa so nekoliko niĹžje, kot je kazalo na zaÄ?etku, a vendar zelo visoke.

delavcev nadaljeval, so skupaj z ministrom razpravljali o iskanju dodatnih moĹžnosti za uporabo Ä?im veÄ? mehkih metod ter za ublaĹžitev posledic odpuĹĄÄ?anja za tiste zaposlene, ki bodo izgubili delo.

samo korona kriza, temveÄ? da se je Ĺže pred prevzemom vedelo, da bo potrebno prestrukturiranje. Izrazil pa je prepriÄ?anje, da se da marsikaj reĹĄiti v okviru vladnih predlogov za ublaĹžitev posledic korona krize, in ustrezne poti bodo skuĹĄali najti v prihodnjih 14 dneh. Ĺ˝an Zeba, predsednik sindikata Skei v Gorenju, pa je v imenu sindikata ob koncu sestanka dejal, da so delavci Gorenja obljub Ĺže siti, da se ĹĄtevilke sicer spreminjajo, a ĹĄe vedno so zelo visoke in napovedane odpovedi moÄ?no obremenjujoÄ?e za ljudi in tukajMinistra za druĹžino, socialne zadeve in ĹĄnje okolje. Spomnil je na obljube, ki so jih enake moĹžnosti Janez Cigler Kralj in za go- dobili ob prevzemu, predvsem pa na to, da spodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek sta se nato naj bi bilo tukaj razvojno srediĹĄÄ?e, nadaljnje dobila ĹĄe s predstavniki sindikatov in velenj- zmanjĹĄevanje proizvodnje pa bo pomenilo ske obÄ?ine. tudi zmanjĹĄevanje konkurenÄ?nosti. Poudaril

Za odloÄ?itve so si vzeli 14 dni

â?ą

GOSPODARSKE novice

Ukrepi za zagotovitev likvidnosti Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga predloĹžila v obravnavo in sprejetje DrĹžavnemu zboru RS po nujnem postopku (po vsej verjetnosti danes Ĺže velja). Po predlogu zakona bo viĹĄina posameznega poroĹĄtva za kredite (roÄ?nost teh, odobrenih po 12. marcu letos in najkasneje do 31. 12. 2020, ne bo smela presegati 5 let) znaĹĄala 70 % glavnice kredita, danega veliki druĹžbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroĹĄtev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov.

Poslovalnice NLB odpirajo vrata

ÂťHisense Gorenje je tu, da ostane; zato moramo zdaj sprejeti teĹžke ukrepe, da bomo zagotovili preĹživetje podjetja med globalno krizo,ÂŤ je v torek dejal dr. Lan Lin.

V celotnem evropskem delu bo od 9.309 zaposlenih tako preseĹžnih 1.250 delavcev, v slovenskem delu pa bo od 5.580 zaposlenih preseĹžnih 828 delavcev v podjetjih Gorenje (544), Hisense Gorenje Europe (155), IPC (84) in Gorenje Gostinstvo (45). Pri programih preseĹžnih delavcev si vodstvo Gorenja Ĺželi konstruktivnega sodelovanja sindikata pri doloÄ?anju kriterijev za ugotavljanje preseĹžnih delavcev ter pri posvetovanju o blaĹžitvi posledic odpuĹĄÄ?anj.

Pozneje so razmere in nujne ukrepe, ki jih mora podjetje sprejeti, predstavili tudi na sreÄ?anju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom PoÄ?ivalĹĄkom ter drĹžavnim sekretarjem AleĹĄem Cantaruttijem.

Medtem ko je vodstvo poudarilo, da se bo zastavljeni postopek ugotavljanja preseĹžnih

30. aprila 2020

Ĺ oĹĄtanj – Nova Ljubljanska banka se je odloÄ?ila, da po dobrem mesecu in pol dela v moÄ?no spremenjenih okoliĹĄÄ?inah, ob ĹĄtevilnih preventivnih ukrepih, manjĹĄem ĹĄtevilu delujoÄ?ih poslovalnic in njihovem prilagojenem delovnem Ä?asu, v torek, 28. aprila, znova odpre vrata ĹĄe 20 poslovalnic po drĹžavi (tudi v Ĺ oĹĄtanju) – seveda strogo upoĹĄtevajoÄ? preventivne zdravstvene ukrepe. Skupno bo torej prihodnji teden od 8.30 do 13.00 odprtih 70 poslovalnic NLB. Ker pa bo prihodnji teden, in sicer v Ä?etrtek, 30. aprila, izplaÄ?ilo pokojnin, bodo na ta dan poslovalnice odprli pol ure prej, in sicer ob 8. uri.

Premogovnik odprodaja rastlinjake Janez Cigler Kralj

Minister Cigler Kralj je razumel sporoÄ?ilo delavcev, da si Ĺželijo delati, da so predani podjetju in da ne prosijo miloĹĄÄ?ine. Obljubil je, da bodo storili vse, da ohranijo socialno ravnoteĹžje in da poskrbijo, da bo odpuĹĄÄ?anje, kolikor ga bo potrebnega, Ä?im manj boleÄ?e. ÂťTako moramo Ä?im bolj zmanjĹĄati socialno breme, sam prihajam iz KoroĹĄke, zato toliko bolj razumem napovedane teĹžave, ki jih Ä?utijo ljudje v tem okolju,ÂŤ je dejal. Minister PoÄ?ivalĹĄek pa je ocenil, da vzrok za teĹžave ni

Premogovnik Velenje nadaljuje odprodajo poslovno nepotrebnega premoĹženja. Trenutno prodajajo montaĹžni rastlinjak z opremo in pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em v Ĺ oĹĄtanju in zabojnik s pripadajoÄ?im 2 Zdravko PoÄ?ivalĹĄek ograjenim zemljiĹĄÄ?em v izmeri 2.900 m ter vsemi pripadajoÄ?imi komunalnimi prikljuÄ?ki. Rastlinjak je bil zgrajen leta 2012 in je ob je, da si delavci Ĺželijo delati, ne pa miloĹĄÄ?ine Kajuhovi cesti v Ĺ oĹĄtanju. v obliki malo veÄ?je odpravnine.

Na velike socialne stiske, ki pretijo Velenju in Ĺ aleĹĄki dolini, je znova opozoril tudi podNadaljnje rahljanje vladnih ukrepov prinaĹĄa postopno veÄ?anje poĹžupan Peter Dermol, ki je poudaril, da bodo s pogovori zadovoljni, Ä?e bo njihov rezultat nudbe tudi v Citycentru Celje. Odslej sta v njem ponovno del stalne ohranitev delovnih mest. Je pa pozval k sku- ponudbe BIO in kmeÄ?ka trĹžnica, in sicer prva vsak Ä?etrtek ter slednja pnemu dialogu tudi v obliki diplomatskih ob petkih – obe med 8. in 16. uro. Po prvomajskih praznikih, ko naj bi se vladni ukrepi ĹĄe zrahljali, pa bodo ponovno dostopni tudi poti na najviĹĄji drĹžavni ravni. đ&#x;”˛ frizerski salon DOK, cvetliÄ?arna Gardenia in Manikira.

Bio trĹžnica v City centru spet obratuje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

30. aprila 2020

Knapi se dobro drĹžijo!

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Premogovnika se je zadnjih ĹĄtirinajst dni ukvarjal z vsebino Âťprotikorona paketa 1ÂŤ – Pripravili so nabor predlogov dopolnitve vsebine in pojasnili, zakaj so nekatere reĹĄitve za zaposlene v Skupini PV nesprejemljive Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 16. aprila – ÂťGlede na to, da se pri nas proizvodni proces veÄ?inoma odvija v jami, v teĹžkih delovnih razmerah, kjer zaposleni delajo praviloma v skupinah in ob tem Ĺžal nimajo dostopa do tople vode in mila, in so tudi ostali higienski pogoji bistveno drugaÄ?ni kot v drugih podjetjih, lahko reÄ?em, da se drĹžimo presenetljivo dobro,ÂŤ pravi Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Premogovnika Velenje.

Na zaÄ?etku so se pojavile Ä?akalne vrste in nekaj nezadovoljstva

Nemudoma po razglasitvi epidemije je uprava PV sprejela ukrepe za zagotovitev priporoÄ?ljive

varnostne razdalje med zaposlenimi, uvedeno je bilo merjenje telesne temperature s termo kamero ob vstopu v podjetje, kar nekaj zaposlenih je bilo napotenih na delo od doma, manjĹĄe ĹĄtevilo tudi na Ä?akanje na delo doma. ÂťKer je v Skupini Premogovnik zaposlenih precej ljudi, so se zaradi teh ukrepov pojavile Ä?akalne vrste in nezadovoljstvo. Ob podatkih o katastrofiÄ?ni situaciji iz

sosednje Italije in nepoznavanju virusa ter hitrem ĹĄirjenju po celotnem svetu je takĹĄen odziv zaposlenih povsem razumljiv. Zaradi tega je sindikat SPESS PV vodstvu predlagal spremenjen reĹžim prihoda v sluĹžbo, vezan na posamezne delovne skupine z nekajminutnim zamikom prihoda v podjetje, takĹĄen zamik pa potem traja Ä?ez celoten proces priprave na delo in vstopa na prevozno

kletko. Del tega Ä?asa se vĹĄteva v sam delovni Ä?as. Predlagali smo tudi namestitev dodatnih razkuĹžilnih mest, po vsaki izmeni Ä?iĹĄÄ?enje samoreĹĄevalnih aparatov, sedeĹžev za prevoz ljudi v jami, trianglov na vhodu ter zagotovitev zadostne varnostne razdalje med zaposlenimi v delavnicah. Ĺ˝al so bila tudi podjetja na zaÄ?etku prepuĹĄÄ?ena sama sebi pri nabavi zaĹĄÄ?itnih sredstev, razkuĹžil in ostalega zaĹĄÄ?itnega materiala.

Ker se situacija z nabavo zaĹĄÄ?i-

Predsednik SKEI Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot: ÂťPredloge smo posredovali sindikalni centrali, v kabinet predsednika vlade in na posamezna ministrstva.ÂŤ

Potreben je tudi premik v glavah Šaleťka dolina je samooskrbna z govejim mesom, mlekom, po grobih ocenah ťe v oskrbi z jabolki – S trŞno pridelavo zelenjave se ukvarja 12 kmetij – PriloŞnosti za izboljťanje stanja so Tatjana Podgorťek

Epidemija novega koronavirusa je opozorila na kar nekaj vrzeli v naĹĄi druĹžbi. Med drugim na samooskrbo in njen pomen, za kar oÄ?itno Ä?aka drĹžavo precej aktivnosti. Po podatkih drĹžavnega statistiÄ?nega urada je najniĹžja samooskrba pri zelenjavi, sadju, krompirju in Ĺžitih. Pri sadju in zelenjavi znaĹĄa zgolj 41 odstotkov. Zanimalo nas je, kako samooskrbna je Ĺ aleĹĄka dolina, v kateri je registriranih 614 kmetijskih gospodarstev.

â?ą

Na obmoÄ?ju doline je evidentiranih 12 kmetij, ki se ukvarjajo s trĹžno pridelavo zelenjave, v povpreÄ?ju to pridelujejo na pol hektarja velikih povrĹĄinah.

obstajajo moĹžnosti za boljĹĄo samooskrbo s sadjem in zelenjavo in kaj bi bilo treba storiti za to, je DikliÄ?eva dejala, da moĹžnosti obstajajo, Âťvendar je za kaj takega potreben ÂťpremikÂŤ v glavah, pogum, da se kmet za takĹĄno proizvodnjo odloÄ?i. Pridelava zelenjave in sadja sodi v delovno intenzivno panogo, v kateri par rok ni dovolj, ampak je teh po-

Pomanjkanja elektrike si ne moremo privoĹĄÄ?iti

Pripravili so tudi scenarije obratovanja, Ä?e bi se okuĹžilo veÄ?je ĹĄtevilo zaposlenih (od tega, da zaradi zahtevnih pogojev na odkopnih poljih obratujejo samo odkopi, pa vse do tega, da se dogovorijo o izrabi izrednega in kolektivnega dopusta ter prestavitvi kakĹĄnega delovnega dne v drugo polletje. ÂťVsi se ĹĄe kako dobro zavedamo, da si v teh Ä?asih ne moremo privoĹĄÄ?iti ĹĄe pomanjkanja elektriÄ?ne energije, ker bi se potem v resnici ustavilo vse.ÂŤ

Temeljit pregled Âťprotikorona paketa 1ÂŤ

RdeÄ? nagelj pa mora bit’!

ÂťPred nami je praznik dela 1. maj. Ĺ˝al letos zaradi epidemije nismo mogli pomagati pri organizaciji tradicionalnega prvomajskega sreÄ?anja na GraĹĄki gori, ki ga vsako leto izvedemo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in regijsko organizacijo SKEI Velenje. Pa vendar pozivam prebivalce Ĺ aleĹĄke doline in naĹĄe zaposlene, da si na praznik dela ponosno pripnejo rdeÄ? nagelj in ga preĹživijo s svojimi najbliĹžjimi v naravi ali kako drugaÄ?e.

Pomembno je, da naĹĄ praznik praznujemo.ÂŤ

tnih mask nikakor ni izboljĹĄala, so izdelavo lastnih pralnih zaĹĄÄ?itnih mask zaÄ?eli ĹĄivati v naĹĄi delavnici zaĹĄÄ?itnih sredstev HTZ.ÂŤ

trebnih veÄ?, prodaja za trg pa je tudi tehnoloĹĄko zahtevnejĹĄa.ÂŤ Pri kmetijsko svetovalni sluĹžbi se, je dejala, Ĺže kar nekaj let trudijo in organizirajo razna izobraĹževanja, delavnice, kroĹžke za izboljĹĄanje tehnologije, a se stvari premikajo poÄ?asi.

PriloĹžnost za boljĹĄo ponudbo zelenjave vidi v vkljuÄ?evanju manj zahtevnih rastlin v poljedel-

Zadnjih ĹĄtirinajst dni pa so se v sindikatu ukvarjali z vsebino Âťprotikorona paketa 1ÂŤ, predvsem s tem, koliko kriznega dodatka pripada komu. Pripravili so nabor predlogov dopolnitve vsebine in pojasnili, zakaj so nekatere reĹĄitve za zaposlene v Skupini PV nesprejemljive. Nabor predlogov so posredovali sindikalni centrali, v kabinet predsednika vlade in na posamezna ministrstva.

ski kolobar, pri pridelavi Ĺžit, pri sadju pa obstaja najveÄ? moĹžnosti zlasti za pridelavo jagodiÄ?evja.

Razloge za preskromno samooskrbo zelenjave in sadja gre v precejĹĄnji meri pripisat tudi drĹžavi. Kmetijska politika je za to dejavnosti premalo spodbudna.

Zaradi podnebnih sprememb si pridelave kakovostne zelenjave

â?ą

Lani je bilo v Ĺ aleĹĄki dolini odkupljenega slabih 14 milijonov 400 tisoÄ? litrov mleka in 670 ton mesa.

Le mleko, meso in po grobih ocenah ĹĄe jabolka

Vodja velenjske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Lidija DikliÄ? je povedala, da tudi v Ĺ aleĹĄki dolini samooskrba peĹĄa. Kot osrednji razlog za to je navedla, da sodi okolje med obmoÄ?ja z omejenimi dejavniki kmetovanja, v katerih so naravni pogoji ter pridelovalne razmere dokaj neugodni za veÄ?ino kmetijskih panog. Kljub temu bi lahko nekateri kmetje obstojeÄ?e moĹžnosti vsaj za doloÄ?ene pridelke bolje izkoristili.

V obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki se najveÄ? kmetij ukvarja z Ĺživinorejo (z govedorejo in drobnico), zato je dolina samooskrbna z mesom in mlekom. Lani je bilo odkupljenega slabih 14 milijonov 400 tisoÄ? litrov mleka in 670 ton mesa. Po grobi oceni je samooskrbna ĹĄe pri pridelavi jabolk. Teh pridelajo tukajĹĄnji sadjarji povpreÄ?no blizu 1150 ton na leto, Âťpri ostalih artiklih pa o samoskrbi ne moremo govoriti. Najbolj ĹĄepa ponudba zelenjave in ostalega sadja. Na obmoÄ?ju doline je evidentiranih

Lidija DikliÄ?: ÂťPridelava zelenjave in sadja je delovno intenzivna panoga, prodaja pridelkov za trg pa tehnoloĹĄko zahtevnejĹĄa.ÂŤ

12 kmetij, ki se ukvarjajo s trĹžno pridelavo zelenjave, v povpreÄ?ju to pridelujejo na pol hektarja velikih povrĹĄinah. V njihovi ponudbi je najveÄ? paprike, paradiĹžnika, solate, na eni kmetiji se ukvarjajo s pridelavo ĹĄpargljev. Nekatere pridelke proizvajalci prodajajo na trĹžnicah, drugi neposredno na domu, trĹžnih viĹĄkov nimajo. Vsaj tako pravijo.ÂŤ

Delovno intenzivna panoga

Na vpraĹĄanje, ali kljub omejenim dejavnikom za kmetovanje

Iskrene Ä?estitke ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dnevu zmage - dnevu Evrope!

Ostanite zdravi! www.esotech.si

5 ÂťMed predlogi so bile denimo zahteve za izenaÄ?itev javnega in zasebnega sektorja pri izplaÄ?ilu kriznega dodatka, da so delodajalci dolĹžni izplaÄ?ati vsa sredstva iz postavke oprostitve plaÄ?ila prispevkov po merilih, ki jih doloÄ?imo v kolektivni pogodbi, ter da se izplaÄ?a najmanj 200 evrov ne glede na viĹĄino plaÄ?e. Terjali smo tudi Ä?rtanje tega, da bi, Ä?e bi se zaposlenim izplaÄ?ala poslovna uspeĹĄnost, podjetje moralo vraÄ?ati sredstva iz postavke oprostitve plaÄ?ila prispevkov.ÂŤ

Krizni dodatek Ĺže pri izplaÄ?ilu plaÄ? za marec

Kako uspeĹĄni so bili? ÂťZagotovila imamo, da bo s sprejetjem naslednjega Âťprotikorona paketaÂŤ realizirana vsaj naĹĄa zadnja zahteva. Hkrati pa lahko povem, da bodo zaposleni v Skupini PV Ĺže pri izplaÄ?ilu plaÄ?e za marec prejeli izplaÄ?ilo kriznega dodatka. Vodstva podjetij v Skupini PV so prisluhnila naĹĄim argumentom in bodo kljub nedoreÄ?eni zakonodaji izvedli izplaÄ?ilo po doloÄ?enih kriterijih. Te bomo po sprejemu PKP 2 in dokonÄ?ni razjasnitvi posameznih Ä?lenov v PKP 1 po potrebi popravili in izplaÄ?ali razliko za nazaj.ÂŤ đ&#x;”˛

brez pokritih delovnih povrĹĄin skorajda ne moremo veÄ? predstavljati, pojasnjuje DikliÄ?eva.

Postavitev rastlinjakov, ureditev namakalnih sistemov in tudi drugi ukrepi zahtevajo precejĹĄnja vlaganja. Kaj pa prodaja? Je poleg ponudbe na trĹžnicah in neposredno na kmetijah moĹžna ĹĄe kakĹĄna druga oblika? ÂťOblik prodaje pridelkov je veÄ?. Poleg Ĺže omenjenih ĹĄe v obliki koĹĄarice po naroÄ?ilu, velika priloĹžnost je ĹĄe veÄ?ja oskrba javnih zavodov, a je pri tem teĹžava cena, ker je viĹĄja.

Zlasti pri slednjih pa bi se morale kmetije med sabo bolje povezati, se specializirati in organizirati,ÂŤ đ&#x;”˛ je ĹĄe dejala Lidija DikliÄ?.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 22. aprila Odbora drĹžavnega zbora za zdravstvo in notranje zadeve sta na skupni seji razpravljala o ukrepu, ki prepoveduje prehajanje med obÄ?inami v Ä?asu epidemije. Notranji minister AleĹĄ Hojs je ob tem poudaril, da je ukrep bistveno pomagal, da se epidemija ustavlja.

Vlada je sprejela sklep o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi bolezni covid-19 med NIJZ in policijo.

Vlada se je odloÄ?ila za intenzivnejĹĄi nadzor nad tistimi, ki jim je bilo odrejeno obvezno zdravljenje zaradi okuĹžbe s koronavirusom.

Tega dne je vlada doloÄ?ila tudi obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v Ä?asu epidemije, in sicer na dobrih 39 milijonov evrov.

Izvedeli smo, da je bilo med opravljenimi 1268 testi za koronavirus 13 pozitivnih. Za posledicami covida-19 v sredo ni umrl noben bolnik.

So se pa z veliko hujĹĄimi ĹĄtevilkami spopadali v ZdruĹženem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. V 24 urah je v bolniĹĄnicah umrlo 759 bolnikov s covidom-19, s Ä?imer je skupno ĹĄtevilo Ĺžrtev naraslo na 18.100.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da je veÄ?ina drĹžav po svetu ĹĄe v zgodnjem obdobju spopadanja s pandemijo, in poudarila, da bo virus ĹĄe dolgo med nami.

ÄŒetrtek, 23. aprila V stranki LMĹ so napovedali interpelacijo zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka PoÄ?ivalĹĄka. Kot so pojasnili, je Âťsodu izbilo dnoÂŤ pismo zdaj Ĺže nekdanjega direktorja blagovnih rezerv Antona ZakrajĹĄka.

Oddaja TarÄ?a na RTV je razkrila poplavo novih spornih primerov pri nakupovanju zaĹĄÄ?itne opreme.

Kot so prikazali, so se v izbiro ponudnikov vkljuÄ?ili nekateri vidni politiki, imensko so bili izpostavljeni Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, Lojze Peterle in Marjan Podobnik. Ĺ˝upani 23 obÄ?in na obmejnem obmoÄ?ju so drĹžavnemu zboru poslali pobudo za aktivacijo 37.a

Ob razkritju pritiskov pri nakupu zaĹĄÄ?itne opreme je na politiÄ?nem parketu moÄ?no zavrĹĄalo.

Ä?lena zakona o obrambi.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je povedal, da smo s prvimi ukrepi za blaĹženje epidemije zajeli milijon ljudi, Âťzdaj dodajamo ĹĄe 220 tisoÄ? ljudi. Zajete so razliÄ?ne skupine prebivalstva: starejĹĄi, samozaposleni, ĹĄtudentje, velike druĹžine ‌ AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je uresniÄ?il napoved in podpisal izvrĹĄni ukaz, s katerim

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

je za 60 dni prekinil zakonito priseljevanje v ZDA. Voditelji Ä?lanic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez JanĹĄa, so se dogovorili o Ä?imprejĹĄnji vzpostavitvi evropskega sklada za okrevanje po pandemiji novega korona virusa.

Petek, 24. aprila Odbor DZ za finance je napovedal, da bo za potrditev na plenarni seji pripravil drugi sveĹženj ukrepov za blaĹžitev posledic epidemije novega virusa. Med drugim bo drĹžava jamÄ?ila za posojila, ki jih bodo podjetja potrebovala za oĹživitev proizvodnje.

Vrstili so se odzivi na razkritja o dobavi mask v oddaji TarÄ?a. Minister PoÄ?ivalĹĄek je sporoÄ?il, da ne bo odstopil, premier JanĹĄa pa je napovedal, da bodo do torka znani odzivi vpletenih ministrstev.

Veselili smo se odpiranja vrat avtopralnic in zavarovalniĹĄkih posredovalnic dan za tem, znova mogoÄ?ih porok od torka dalje in odprtja frizerskih in kozmetiÄ?nih salonov po 4. maju.

Minister za notranje zadeve AleĹĄ Hojs se je v Rogatcu sreÄ?al s tamkajĹĄnjim Ĺžupanom in Ĺžupani ĹĄe petih bliĹžnjih obÄ?in, ki so ga seznanili z razmerami na terenu.

Povedali so mu, da zaenkrat veÄ?jih teĹžav z nezakonitimi prehodi ni, si pa vseeno Ĺželijo, da bi vojska le imela dodatna pooblastila.

V Ljubljani so izvedli protest proti vladi. UdeleĹženci so na kolesih zakroĹžili po srediĹĄÄ?u prestolnice in dogajanje sklenili na Trgu republike.

V ZDA je predsednik Trump okuĹženim s korona virusom ‚svetoval‘ cepljenje z razkuĹžilom, v preventivo pa priporoÄ?il pitje Ä?istil. Vodilni proizvajalec Ä?istil na tamkajĹĄnjem obmoÄ?ju je kupce takoj opozoril, naj i z d e l ko v z razkuĹžilom nikakor ne uporabljajo na Predsednik svojem telesu Trump je izjavil, ali si jih celo da za zaĹĄÄ?ito vbrizgajo. pred okuĹžbo s Ĺ panija je koronavirusom sporoÄ?ila, da drĹžavljanom so v zadnjem priporoÄ?a pitje Ä?istil. dnevu potrdili 2796 okuĹžb, ozdravelo pa je 3105 bolnikov.

Umrlo je 367 ljudi, kar je najmanj po 22. marcu. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev je padalo tudi v Italiji, kjer pa so se sooÄ?ali z vnoviÄ?nim porastom ĹĄtevila okuĹženih.

ZdruĹženi narodi in Svetovna zdravstvena organizacija so se povezali z drĹžavniki in zasebnim sektorjem ter zaÄ?eli svetovno pobudo zbiranja 7,5 milijarde evrov, vse s ciljem pospeĹĄiti razvoj cepiva proti covidu-19 in zagotoviti dostopnost.

Sobota, 25. aprila Predstavniki vladajoÄ?ih so poudarili, da tudi v dneh, ko se zaÄ?enjajo prvomajske poÄ?itnice, velja odlok, ki prepoveduje zbiranje na javnih krajih in prehajanje obÄ?inskih meja. Premier JanĹĄa je ob tem napovedal, da bodo ĹĄtevilne omejitve Âťv predvidljivi prihodnosti ĹĄe vedno veljaleÂŤ.

Nacionalni preiskovalni urad je nadaljeval preiskavo domnevno spornih nabav zaĹĄÄ?itne opreme.

30. aprila 2020

Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev novega korona virusa po vsem svetu se je povzpelo nad 200.000, smrtne Ĺžrtve, povezane z okuĹžbo s SARS-CoV-2, so potrdili v 210 drĹžavah, skupno je bilo po svetu okuĹženih 2,8 milijona ljudi.

Veliko pozornosti je pritegnil severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un, ki je po operaciji srca izpustil praznovanja ob 88. obletnici ustanovitve severnokorejske vojske.

Pojavilo se je vse veÄ? ugibanj o poslabĹĄanju njegovega zdravstvenega stanja, nekateri so omenjali tudi resno Ĺživljenjsko ogroĹženost.

Dan po tem, ko je ameriĹĄki predsednik dejal, da bi v boju proti covidu-19 lahko bolniki poskusili z vbrizgavanjem razkuĹžila v telo, je Trump oÄ?ital medijem, da niso razumeli njegovega sarkazma in da so besede vzeli iz konPotem ko se Kim teksta.

S a v d s k a DĹžong Un Ĺže veÄ?

A r a b ij a j e tednov ni pojavil sporoÄ?ila, da v medijih, so se mnogi spraĹĄevali bo prepoveo njegovem dala biÄ?anje zdravstvenem kot obliko stanju. kaznovanja.

Kot so sporoÄ?ili, bo biÄ?anje zamenjala zaporna kazen ali globa.

Nedelja, 26. aprila Mediji so poroÄ?ali, da je slovenska vlada v boju s covidom-19 naÄ?rtovala, da bo v Italijo poslala tudi ekipo zdravstvenih delavcev.

SliĹĄali smo poroÄ?anja, da so bile pogodbe Ĺže pripravljene ter da je 13 prostovoljcev Ä?akalo le ĹĄe na odrejen datum odhoda in mesto napotitve.

Policisti so izdali 127 opozoril zaradi krĹĄitev odloka o prepovedi gibanja in zbiranja ter 163 predlogov zdravstvenemu inĹĄpektoratu. V obÄ?inah so se zahvalili ljudem, ki spoĹĄtujejo odlok.

Predsednik ZZB NOB Marijan KriĹžman je na veÄ?er pred praznikom dejal, da je negiranje Osvobodilne fronte in partizanskega boja tiĹĄÄ?anje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodovine, ki je kristalno jasna.

Evropske drĹžave so se po veÄ? tednih strogih ukrepov poÄ?asi odloÄ?ale za rahljanje posameznih odlokov, nekatere azijske drĹžave pa so medtem ukrepe

Policisti so veseli ugotavljali, da ĹĄtevilo krĹĄitev omejitve gibanja ni naraĹĄÄ?alo.

znova zaostrovale – izkuĹĄale so namreÄ? drugi val okuĹžb.

V Tel Avivu se je kljub epidemiji novega korona virusa zbralo veÄ? tisoÄ? protestnikov, ki so izraĹžali nestrinjanje proti vladavini Benjamina Netanjahuja.

V Rusiji je ĹĄtevilo okuĹženih z novim virusom preseglo mejo 80 tisoÄ?, od tega jih je bilo veÄ? kot polovica v Moskvi. Predsednika ZDA in Rusije sta v skupni izjavi pozvala k sodelovanju.

Po prepovedi biÄ?anja je Savdska Arabija sporoÄ?ila, da odpravlja ĹĄe smrtno kazen za obso-

jence, ki storijo zloÄ?ine, ko so ĹĄe mladoletniki.

Ponedeljek, 27. aprila Z dnevom upora proti okupatorju smo se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniĹĄke organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni.

DrĹžavne proslave zaradi epidemije letos ni bilo.

Po razkritjih nepravilnosti pri nakupih zaĹĄÄ?itne opreme je Ivan Gale sporoÄ?il, da je Ĺželel s predsednikom vlade o nepravilnostih govoriti Ĺže 15. aprila. V JanĹĄevem kabinetu so pojasnili, da o tem ne vedo niÄ?.

Pred drĹžavnim zborom se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so protestirali proti vladi in odgovornim za afero pri nabavi zaĹĄÄ?itne opreme.

Italijanski premier Giuseppe Conte je napovedal, da vstopa ItaIvan Gale lija v drugo je zatrdil, obdobje boja da je Ĺželel o proti korona- nepravilnostih virusu. Napos premierjem vedal je, da govoriti Ĺže 15. aprila. bodo po 4. maju zagnali industrijo in gradbeniĹĄtvo, sprostili pa tudi nekatere ukrepe gibanja.

Po veÄ? kot mesecu dni strogih ukrepov so se za sproĹĄÄ?anje odloÄ?ili tudi na HrvaĹĄkem. Znova so odprli veÄ?ino trgovin, storitvenih dejavnosti in kulturnih ustanov, zagnali so tudi mestni in primestni javni promet.

Oglasil se je nemĹĄki zunanji minister Heiko Maas, ki je posvaril pred prenaglim ponovnim odpiranjem evropskih turistiÄ?nih destinacij, Ä?eĹĄ da bi se morala Evropa uskladiti glede skupne poti, ko gre za svobodo potovanj in prehajanj meja.

Torek, 28. aprila Izvedeli smo, da so v zadnjih 24 urah v Sloveniji opravili 683 testov na okuĹžbo s koronavirusom in potrdili ĹĄest novih okuĹžb, umrli so ĹĄe trije bolniki.

DrĹžavni zbor je obravnaval drugi sveĹženj ukrepov ob epidemiji koronavirusa, ki med drugim prinaĹĄa drĹžavna jamstva za posojila podjetij. Premier JanĹĄa je ob tem ocenil, da bosta dve milijardi evrov kratkoroÄ?no zadoĹĄÄ?ali.

Novi podatki na svetovnem nivoju so razkrili, da so okuĹžbo s koronavirusom do tega dne potrdili pri veÄ? kot treh milijonih ljudi, bolezen je terjala veÄ? kot 208.000 Ĺživljenj.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da ni Âťzadovoljen s KitajskoÂŤ, ki bi lahko po njegovem mnenju Ĺže na zaÄ?etku ustavila epidemijo, ki je ohromila svet.

Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober je sporoÄ?il, da bodo v Avstriji s 1. majem odpravili omejitev gibanja na prostem, drĹžavljani pa bodo morali ĹĄe naprej upoĹĄtevati varnostno razdaljo.

Manj optimistiÄ?ni so bili v NemÄ?iji. Podatki so pokazali, da po sprostitvi nekaterih ukrepov ĹĄtevilo potrjenih primerov koronavirusa ni veÄ? padalo.

Svoboda Hanku in TĂźpi spadata med bele kanarske ptiÄ?e. Imenoval ju je Kalin, brez pomisleka: tudi sam nosi ptiÄ?je ime. Hanku je rumen, TĂźpi pa bel z rjavkasto frizuro. Prinesel nam ju je sosed, ki Ĺže desetletja goji ptiÄ?ke, kot sta Hanku in TĂźpi. Ĺ˝elel je izkoristiti vsakrĹĄen izgovor, da za kratek Ä?as zapusti svoje majceno stanovanje, nam pa se je zamisel o dveh novih ptiÄ?jih Ĺživljenjcih v naĹĄi beli hiĹĄi zdela prav fina. Hanku in TĂźpi Ĺže generacije Ĺživita v izolaciji. Zelo rada imata brokoli in repiÄ?ne liste, vse kaĹže, da so jima po godu tudi cvetaÄ?a, solata in jabolka. LuĹĄÄ?ita drobna semenÄ?ka, podobna lanenim, in grickata rumeno drobtinasto godljo z vonjem po pomaranÄ?nem pecivu, ki sem ji primeĹĄala vitamine v prahu, kot mi je svetoval njun vzreditelj. Premlada sta ĹĄe, da bi pela, morda nekega dne bosta, eden ali drugi – Ä?e je en ali drugi fantek, ali pa tudi ne, Ä?e sta obe punÄ?ki. Menda je pri ptiÄ?kih teĹžko doloÄ?iti spol.

Kaja AvberĹĄek

Ko me zjutraj zasliĹĄita, zaÄ?neta ropotati po svoji hiĹĄici. Sem ptiÄ?ja mamica, kajpada. PoÄ?istim jima posraÄ?kano hiĹĄko, napravim bazenÄ?ek s sveĹžo vodo in nekaj kapljicami limoninega soka (za vsak sluÄ?aj, proti uĹĄem, svetuje njun ptiÄ?ji oÄ?e), zamenjam ovelo in pogrickano sadje in zelenjavo ter nasujem sveĹžega zrnja. Hanku ne omahuje, takoj se okopa, vedno prvi. TĂźpi se okopa tu in tam in nikoli prvi, Ä?e dobro pomislim, sem ga videla kopati se samo dvakrat. Lahko se zgodi, da bo postal Hanku bel, tako se govori; morda se zato s tako vnemo kopa? Ko ptiÄ?koma uredim hiĹĄico, ju odnesem na teraso, da dihata sveĹž zrak, da imata lep razgled in posluĹĄata druge ptiÄ?ke. HvaleĹžna sem jima, ker me s svojim enostavnim bitjem razveseljujeta, ko svinjarita in ĹĄpricata in se Ä?edita in rogovilita. (Medtem ko zapisujem te besede, k meni po zraku priplava drobceno belo-rumeno peresce. Hanku in TĂźpi jih ravnokar menjujeta, zato sta malone pleĹĄasta in njune drobne koĹĄÄ?ice na krilcih so prav dobro vidne.).

Hanku in TĂźpi sta porihtana, tudi tavelik ptiÄ?ek s koĹĄato priÄ?esko v obliki spojlerja je zaposlen s svojo straĹĄno lego vesoljsko ladjo iz Vojne zvezd, ki se spremeni v X. Lahko grem v trgovino.

V trgovino grem enkrat na teden. Vzamem rdeÄ?i nakupovalni voziÄ?ek s kolesci in se spustim po hribu navzdol. NajboljĹĄa ura za v nakupe je okoli enih popoldne, ko vsi lokalci kosijo. Pri vhodu mi varnostnik v Ä?rnem ponudi plastiÄ?ne rokavice (prejĹĄnji teden so bile drugaÄ?ne, debelejĹĄe, lekarniĹĄke, tokrat so tanke, takĹĄne za prijemanje sadja v trgovinah, ki jih prej nikoli nisem uporabljala). Nato mi z majcenim aparatom zmeri temperaturo na desni senci. “Kako kaĹže, vse OK?â€? “Vse OK, 35.5 stopinj Celzija. VoziÄ?ek pusti tukajle ob strani.â€? Kakopak, podhlajena kot po navadi.

S plastiÄ?nimi rokavicami je kaj teĹžko odpirati tanke plastiÄ?ne vreÄ?ke za sadje in zelenjavo. “Naj gre v k vragu!â€? se jezi punca, ki kupuje banane, odstrani butaste plastiÄ?ne rokavice, oslini prste in z golimi rokami odpre butasto plastiÄ?no vreÄ?ko. Nakupim vse, kar sem si zapisala na rumen listek. Vrsta pred blagajno je videti dolga, Ä?eprav v resnici ni, le prazni prostori med ljudmi so ĹĄiroki.

PrejĹĄnji teden so prodajali pelargonije z dokaj zdravim rdeÄ?e-oranĹžnim videzom, danes jih nimajo. Pa naslednjiÄ?. “Gospa, na vrsti ste!â€? Brat mi ravnokar poĹĄlje hecen video nekega bradaÄ?a, ki svojo brado prav izvirno uporabi namesto maske. ReĹžim se mu kot peÄ?ena maÄ?ka in sploh ne opazim, kaj se dogaja okoli mene. “Oh, hvala!â€? Na tleh pred mano leĹži pet evrov. “Ste mogoÄ?e videli, komu je padel ta denar?â€?, vpraĹĄam gospoda z masko, ki stoji za mano. “Nisem. Na denarju ni nobenega imena, to pravim jaz, kaj?â€? “Ja ‌ se strinjam!â€?, poberem denar in grem na blagajno.

Gospod z masko krĹĄi vsa pravila neprebliĹžanja na en meter. Z vso vnemo mi pomaga na tekoÄ?i trak postavljati kiĹĄte mleka z in brez laktoze ter druge teĹžke jestvine. Moja naslednja postaja je trgovinica s sadjem in zelenjavo, ki jo sama pri sebi imenujem “Pri seksi dekletihâ€?. Pot me vodi mimo zapeÄ?atenega parka z buhteÄ?imi vrtnicami za visoko ograjo. StarejĹĄa gospa, prav tako z nakupovalnim voziÄ?kom, stoji ob ograji in z nasmeĹĄkom opazuje prepovedano cvetoÄ?e izobilje narave. “Čudovito je, kajne? TolikĹĄno veselje me prevzema, ko jih gledam, in kako ogromne so in pisane – te vrtnice!â€? Tudi soÄ?no zelene trave, poganjajoÄ?e okoli roĹž, niso opleli, kot je tukaj v navadi ‌ Po parku, ki je bil ĹĄe pred dvema mesecema poln igraje kriÄ?eÄ?ih otrok na igralih in njihovih glasnih starĹĄev na kavi, pivu ali vinu, skakljajo kosi in pojejo kot zmeĹĄani. Hodim in opazujem, kako se redki ljudje ustavljajo pod drevesi in obraÄ?ajo poglede gor, v ĹžvrgoleÄ?e zeleneÄ?e kroĹĄnje. “Seksi dekletaâ€? ne nosijo mask, so jim pa na pult namontirali stekleni zaĹĄÄ?itni zid. Sezona jagod je in omamno diĹĄijo. Na majici seksi dekleta, ki mi zaraÄ?unava nakupljeno, piĹĄe: “Sem umetnost, vsak dan.â€? Srce mi poskoÄ?i od radosti in nasmeh mi zakrivi ustnice. Umetnost reĹĄuje Ĺživljenja.

VÄ?eraj so otroci do ĹĄtirinajstih let lahko prviÄ? po mesecu in pol ĹĄli ven, za eno uro, najveÄ? en kilometer od doma, z enim odraslim, dva metra oddaljeni od drugih. Ĺ˝ivela svoboda!! đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 7

7

OBÄŒINSKA UPRAVA

30. aprila 2020

Velenjska obÄ?inska uprava tudi med epidemijo opravlja vse naloge Vsi obÄ?inski usluĹžbenci so obÄ?anom na voljo na daljavo – Na vloge odgovarjajo tekoÄ?e, ĹĄe posebno skrb pa namenjajo socialnim vpraĹĄanjem in varnosti Mira ZakoĹĄek

Velenjska obÄ?inska uprava je tudi v Ä?asu korona krize obÄ?anom na voljo – sicer na daljavo, a tudi tako poskrbijo, da so vse potrebne zadeve opravljene pravoÄ?asno. O tem smo se pogovarjali z direktorjem mag. Iztokom Morijem.

OÄ?itno ste se pravoÄ?asno pripravili, saj ste Ĺže v ponedeljek (16. marca), torej takoj po petku (13. marca), ko so stopili v veljavo ukrepi za prepreÄ?itev ĹĄirjenja epidemije korona virusa, organizirali tako, da ste delovali od doma? ÂťRes je. Ĺ˝e tisti teden pred zaÄ?etkom veljavnosti ukrepov smo pravilno predvideli, kaj nas Ä?aka. Nakupili smo nekaj prenosnih raÄ?unalnikov, veÄ?ji del pa smo si jih izposodili na Ljudski univerzi, poskrbeli smo za programsko podporo in dejansko Ä?ez vikend postorili vse, da smo bili vsi usluĹžbenci povezani na daljavo in da se obÄ?anom tudi oglaĹĄamo na tiste telefonske ĹĄtevilke stacionarnih telefonov, ki so tudi javno objavljene. Sproti seveda sprejemamo tudi elektronsko poĹĄto, na katero tudi odgovarjamo. Sproti pa reĹĄujemo

tudi vse zadeve in ljudem odgovarjamo na njihova vpraĹĄanja.ÂŤ Vsi delate od doma? ÂťSkoraj vsi. Tako potekajo tudi naĹĄi kolegiji, je pa res, da enega obĹĄirnejĹĄega opravimo v Ĺživo, seveda z vsemi varnostnimi ukrepi.

Aktivirana je Civilna zaĹĄÄ?ita, ki je ves Ä?as na terenu, tam so nenehno tudi redarji, ki spremljajo izvajanje uresniÄ?evanja zadanih ukrepov in tudi sicer skrbijo za varnost in obÄ?insko premoĹženje.

Deluje pa tudi sprejemna pisarna za tiste, ki Ĺželijo svoje vloge oddati osebno. Ĺ e posebej pozorni v tem Ä?asu smo na ranljivejĹĄe skupine, predvsem posameznike, ki jim je potrebna kakrĹĄnakoli oblika socialne pomoÄ?i. Vse te vloge prioritetno obravnavamo in jih razreĹĄimo ĹĄe pred zakonsko doloÄ?enim rokom.ÂŤ Smo pa v tem Ä?asu tudi izkoristili ves stari letni dopust, obseg dela se je seveda zmanjĹĄal, zaradi Ä?esar smo tudi odredili prerazporeditev ur zaposlenih. Tako so v teh tednih doloÄ?eni delali med 20 do 30 ur na teden, kar bodo morali dodelati do konca leta.

Nekaj sodelavcev pa je bilo tudi na Ä?akanju doma.

Glede na raznovrstnost nalog

po uradih je bila raznovrstna tudi oblika dela in izkoriĹĄÄ?ene razliÄ?ne moĹžnosti v skladu z delovnopravno zakonodajo.ÂŤ V tem Ä?asu ste opravili tudi dopisno sejo obÄ?inskega sveta? ÂťKar nekaj zadev se je nabralo, ki jih je bilo treba razreĹĄiti, med

Mag. Iztok Mori

drugim smo na tej seji sprejeli sklep o odpisu najemnin obÄ?inskim najemnikom poslovnih prostorov v Ä?asu krize. Seja je potekala povsem normalno v dopisni obliki.ÂŤ Predvideno je tudi zasedanje maja. Kako pa bo s tem?

15 ĹĄoĹĄtanjskih obÄ?inskih usluĹžbencev se vraÄ?a v pisarne Delo bo organizirano skladno z varnostnimi ukrepi V ponedeljek, 4. maja, se bo ĹĄoĹĄtanjska obÄ?inska stavba znova odprla. Vanjo se bo vrnilo 15 usluĹžbencev. Ĺ est od njih je bilo na Ä?akanju, preostali pa so delali od doma. To ni bilo enostavno, saj za to niso imeli primernih pogojev, veÄ?ina je morala delati na svojih raÄ?unalnikih in so se morali zato tudi pogosto vraÄ?ati na obÄ?ino, da so prenesli potrebne podatke.

ÂťVsi so si Ĺže zelo Ĺželeli normalnega dela in na kolegiju Ĺžupana smo se Ĺže prejĹĄnji teden dogovorili, da se ponovno vrnemo v obÄ?insko stavbo,ÂŤ pravi direktor Drago Koren.

Seveda so poskrbeli za vse potrebne varnostne ukrepe. Vsak zaposleni bo v svoji pisarni, opozorili pa so jih, naj se ne druĹžijo, potrebno medsebojno komuniciranje pa opravijo po telefonih.

Tudi letos budnica za 1. maj v Ĺ oĹĄtanju in okolici Ĺ oĹĄtanj – Prav v Ä?asu delavskih gibanj, ko so se ljudje zavedali, da je v slogi moÄ?, se je med delavci Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj porodila misel o ustanovitvi godbe na pihala. Zamisel je nastala 1. maja 1925 in tako je bilo ustanovljeno Delavsko godbeno druĹĄtvo Zarja.

Za nas godbenike je 1. maj zato ĹĄe poseben praznik. Prav letos slavimo 95-letnico obstoja.

Vrsto let igramo za ta praznik budnico po mestu Ĺ oĹĄtanj in vseh krajevnih skupnostih obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martna ob Paki.

Letos Ĺžal zaradi trenutne situacije ne moremo zaigrati v Ĺživo in proslaviti praznik dela in praznik orkestra. Slavnostni koncert ob 95-letnici orkestra bomo izvedli jeseni.

Budnico pa bomo tokrat izvedli nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno.

Z Ĺžupanom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darkom Menihom in podĹžupanom Vikijem Drevom smo se dogovorili, da bomo tokrat v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim druĹĄtvom Ĺ oĹĄtanj mesto obiskali vse tradicionalne loka-

Seveda so poskrbeli tudi za zaĹĄÄ?itna sredstva, Ä?istila in maske. Poleg tega pa so uredili prostor, kjer je bila nekoÄ? delavska hranilnica, za sprejem strank, tako da se te po obÄ?ini ne bodo sprehajale. ÂťNaĹĄ cilj je zagotoviti varno delo tako naĹĄim zaposlenim kot naĹĄim obÄ?anom, ki nas bodo obiskovali,ÂŤ dodaja Koren. đ&#x;”˛

Za budnico v Velenju pa bo poskrbela rudarska godba. Posnetek njihove koraÄ?nice bodo predvajali iz vozila Premogovnika Velenje, s katerim bodo obĹĄli obiÄ?ajno pot godbe. cije in po zvoÄ?nikih iz kombija predvajali koraÄ?nice. Doma pa snemamo video, ki bo predvajan na internetu. Vsem obÄ?ankam in obÄ?anom Ĺželimo lepe praznike, godbenicam in godbenikom pa Ä?estitka za praznik PO Zarja. đ&#x;”˛

Predsednik PO Zarja Ĺ oĹĄtanj SreÄ?ko PotoÄ?nik

ÂťGlede na naÄ?rtovano nadaljnje rahljanje ukrepov raÄ?unamo, da bo ta seja potekala normalno, tako jo tudi pripravljamo, in sicer 12. maja. ÄŒe pa ne bo tako, kot predvidevamo, pa se bomo temu seveda prilagodili. Seja pa bo v vsakem primeru potekala skladno z varnostnimi ukrepi.ÂŤ Kdaj pa mislite, da boste normalizirali delo obÄ?inske uprave in kako bo to potekalo? ÂťTo ĹĄe preuÄ?ujemo, si pa Ĺželimo, da bi to lahko naredili kmalu po praznikih. V teh dneh preuÄ?ujemo, kaj vse moramo postoriti, da bomo zadostili varnosti. Zaposleni se bodo na delo v obÄ?insko stavbo zaÄ?eli vraÄ?ati postopoma.

Tistim, ki sprejemajo stranke, bomo prilagodili delovna mesta oziroma uredili posebne pisarne za sprejem strank. Za zdaj mislimo, da bomo ohranili uradne ure, tako kot je to veljalo do sedaj, verjetno pa se bodo morale stranke za obisk naroÄ?iti zato, da bodo ljudje posamiÄ?no prihajali na obÄ?ino, da bomo s tem omejili osebne kontakte na minimum.ÂŤ Ste pa prestavili roke za oddajo vlog na obÄ?inske razpise za pridobitev proraÄ?unskih sredstev za posamezne programe?

ÂťMalo smo se pozanimali pri zainteresirani javnosti in spoznali, da imajo teĹžave pri pripravi potrebnih projektov, zato smo veÄ?ino rokov za oddajo vlog podaljĹĄali do konca maja, da tako vsem omogoÄ?imo, da kandidirajo.ÂŤ Normalno pa potekajo vse obÄ?inske naloĹžbe, ki so sofinancirane iz evropskega kohezijskega sklada? ÂťRes je, vse naloĹžbe v obÄ?ini, ki niso v zaprtih prostorih, so ob ustreznih varnostnih ukrepih ves Ä?as potekale. To velja tako za prireditveni prostor z odrom, revitalizacijo Starega Velenja kot kolesarske poti. ZaÄ?eli pa smo tudi dve novi investiciji, in sicer izgradnjo infrastrukture v Poslovni coni Stara vas in izgradnjo kolesarskih poti v srediĹĄÄ?u mesta.ÂŤ Ves Ä?as ste bdeli tudi nad proraÄ?unsko porabo. Kako bo korona kriza vplivala nanjo? ÂťToÄ?nih informacij ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo, je pa res, da zelo skrbno bdimo nad vsakim stroĹĄkom, saj se zelo dobro zavedamo, da nas Ä?aka rebalans proraÄ?una, ki bi lahko pomenil tudi do 20-odstotno zmanjĹĄanje.

Predvsem se trudimo, da potekajo evropske naloĹžbe po rokovnikih, saj bomo le tako upraviÄ?eni do odobrenih znatnih sredstev.

Ohraniti ali pa celo poveÄ?ati pa Ĺželimo vse postavke, namenjene socialnim transferjem, da bomo pomagali reĹĄevati stiske, ki se in se ĹĄe bodo pojavljale med naĹĄimi obÄ?ani.ÂŤ Na katerem podroÄ?ju pa ste imeli zaradi epidemije najveÄ? teĹžav? ÂťNajveÄ? denarja smo porabili za zaĹĄÄ?itno opremo, veÄ? tudi za kosila, ki jih udarniki ves Ä?as pridno razvaĹžajo pomoÄ?i potrebnim obÄ?anom, za kar se jim na Mestni obÄ?ini Velenje zahvaljujemo in so v prostovoljstvu v Sloveniji res nekaj posebnega. Vzpostavili smo posebno telefonsko in elektronsko linijo za naroÄ?anje.

Potrebe so moÄ?no narastle, od 15 obÄ?anov na zaÄ?etku do okoli 70 v tem trenutku.ÂŤ Skrbeli ste tudi za ‚karantence‘ v Hotelu Paka in imeli v zvezi s tem kar veliko teĹžav in tudi stroĹĄkov? ÂťNa zaÄ?etku je bilo res veliko nerodnosti zaradi komunikacijskih ĹĄumov, pa smo jih hitro premostili in vse skupaj sprejeli za poseben izziv, kateremu smo mu tudi bili kos. Dogovorjeno je tudi, da bo stroĹĄke pokrilo Ministrstvo za zdravje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Skrb za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov v Ä?asu korona virusa ZnaĹĄli smo se v situacijah, polnih izzivov za vse nas, predvsem pa za druĹžine, ki se trenutno spopadajo ĹĄe z naraĹĄÄ?ajoÄ?im ĹĄtevilom skrbi, kot so finanÄ?ne skrbi, odpovedi, zaprtje ĹĄol in vrtcev, skrb za varstvo otrok med delovnim Ä?asom ali skrb za delo od doma, medtem ko so otroci doma. Ravno zaradi tega je v tem Ä?asu ĹĄe posebej pomembno, da pozornost in energijo usmerimo v skrb za svoje duĹĄevno zdravje, pa tudi zdravje naĹĄih otrok in mladostnikov. Zlasti pri slednjih je pomembno, kako jim predstavimo informacije o virusu in trenutnem stanju ter kako se pred njimi odzivamo in obnaĹĄamo sami. Brez ustrezne razlage namreÄ? pri otrocih in mladostnikih krepimo njihovo negotovost ali zaskrbljenost, ĹĄe posebej pri tistih, ki so Ĺže po svoji naravi bolj plaĹĄni. KljuÄ?no je, da le-ti od starĹĄev ali oseb, ki jim zaupajo, dobijo prave informacije o virusu, obenem pa, da se z njimi pogovarjajo mirno in tako, da je primerno njihovi starosti. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj sploĹĄnih priporoÄ?il ‌

Pogovarjajte se

Ne bojte se pogovorov o virusu z otroki. Prisluhnite jim, odzovite se na njihova vpraĹĄanja, preverite, kakĹĄne informacije o virusu Ĺže poznajo, ter jih popravite, Ä?e so te napaÄ?ne. Pogovor prilagodite otrokovi starosti. PredĹĄolski otroci ne potrebujejo podrobnejĹĄih informacij o virusu, saj so ĹĄe premajhni, da bi jih lahko razumeli.

Razlage o virusu naj bodo zanje enostavne in kratke, obenem pa jih pomirite, da je vaĹĄa druĹžina varna in zdrava. S starejĹĄimi, ĹĄoloobveznimi otroki, poskuĹĄajte imeti veÄ? krajĹĄih pogovorov, lahko med igro ali veÄ?erjo. Svoja izhodiĹĄÄ?a za pogovor Ä?rpajte iz njihovih vpraĹĄanj in na osnovi njih doloÄ?ite, kako dolgo naj pogovori

trajajo. Ne razlagajte preveÄ? ali preobĹĄirno. TakĹĄni pogovori naj se pojavijo kot majhne diskusije v teku mnogih dni ali tednov, med katerimi bodo vsrkali delÄ?ke preverjenih informacij, razmislili o povedanem in se vrnili z veÄ? vpraĹĄanji. Prav tako naj bodo ti pogovori odprti, obenem pa zasnovani pomirjajoÄ?e, z zagotavljanjem varnosti.

V svojih razlagah bodite mirni, jasni, potrpeĹžljivi in iskreni ter se odzovite na morebitne stiske

Ne spodbujajte otrok k razmiĹĄljanju o neprijetnih, slabih scenarijih, prav tako jih ne silite k pogovoru o virusu, Ä?e tega ne Ĺželijo. Povejte jim, da ste zanje tu, ko se bodo Ĺželeli pogovarjati.

Spodbudite otroke in mladostnike, da ohranjajo stik s starimi starĹĄi, drugimi sorodniki ali prijatelji preko video klicev ali sms sporoÄ?il. ÄŒe opazite, da so zaradi virusa zaskrbljeni ali tesnobni, jim mirno zagotovite, da ste z njimi, da so varni in da vse sluĹžbe v drĹžavi (zdravniki, raziskovalci, strokovnjaki) delajo za to, bi prepreÄ?evali ĹĄirjenje okuĹžbe. O virusu se z drugimi ljudmi ne pogovarjajte pred otroki, Ä?e jih to vznemirja.

Poudarite in pouÄ?ite jih o pomenu upoĹĄtevanja priporoÄ?il in navodil stroke (tj. redno umivanje rok, higiena kaĹĄlja, socialne izolacije ipd.) ter jim bodite pri tem zgled.

Otroci potrebujejo stabilnost in predvidljivo rutino

Ker so otroci zaradi zaprtja ĹĄol doma, postavite osnovna pravila.

Tako kot uÄ?itelji v ĹĄolah izdelajte dnevni urnik. Predvidljive rutine

30. aprila 2020

namreÄ? pomagajo otrokom, da se dan ne vrti samo okoli tega. se poÄ?utijo varne, zmanjĹĄajo nji- ÄŒe so pri izvajanju pouka na dahov stres in prepreÄ?ujejo bitke za ljavo teĹžave, se starĹĄi obrnite na premoÄ? s starĹĄi. VaĹĄ urnik ali ru- razrednika, uÄ?itelja predmetov tina naj vkljuÄ?uje predvidljiv Ä?as ali svetovalno sluĹžbo. za doloÄ?ene aktivnosti. Za predĹĄolske otroke to pomeni Ä?as za VkljuÄ?ite otroke v samostojno igro, igro z odraslo pomoÄ? pri hiĹĄnih osebo, branje, aktivnosti na pro- opravilih stem, obroke, popoldanski spaDodelite jim dnevno opravilo nec, pa tudi Ä?as za gledanje tele- ali posebno nalogo oziroma izvizije/raÄ?unalnika (za zabavo in ziv (npr. da pospravijo omaro z uÄ?enje). Za starejĹĄ, ĹĄoloobvezne igricami, oblekami, skrbijo za dootroke ĹĄole skrbijo za strukturi- maÄ?o Ĺžival itd.). To je lahko tudi ran urnik uÄ?enja in naÄ?in otrokove pomonalog, kljub temu pa Poskrbite Ä?i druĹžini v tem Ä?asu, pomagajte svojemu tudi zase. pa tudi naÄ?in, kako otroku izdelati naÄ?rt okrepiti njegovo odza opravljanje prejegovornost ter samozatih nalog. Poleg Ä?asa, upanje. Pri tem ga ne namenjenega uÄ?enju, ne pozabite pozabite pohvaliti. Spodbujajte v vaĹĄ dnevni urnik vkljuÄ?iti Ä?asa pozitiven in optimistiÄ?en pogled za igro, telesne dejavnosti, obro- na prihodnost. Pogovarjajte se o ke in tudi Ä?asa za varno druĹženje aktivnostih, ki jih boste poÄ?eli, (sprehod, klepetanje s prijatelji ko se bo virus umiril. Pohvalina socialnih omreĹžjih). DrĹžite se te jih, ko doseĹžejo cilje, ki so si takĹĄnega urnika od ponedeljka jih zastavili v okviru dnevnega do petka. ÄŒas prekinitve ĹĄolanja urnika ali na kakrĹĄenkoli naÄ?in naj ne bo strukturiran kot med pomagali v trenutni situaciji. poletnimi poÄ?itnicami, raje ga oblikujte kot Ä?as za uÄ?enje ne- Izkoristite Ä?as na Ä?esa novega, nekaj, za kar do prostem in za skupno sedaj niste imeli Ä?asa. Za star- druĹženje ĹĄe, ki delate od doma, je lahko Aktivnosti na prostem, ki ne zagotavljanje urnika velik izziv, vkljuÄ?ujejo opreme na prostem ĹĄe posebej pri mlajĹĄi otrocih ali (npr. igrala na igriĹĄÄ?u) ali telesnih otrocih z uÄ?nimi teĹžavami. Ti po- stikov z drugimi, so primerne. Tetrebujejo veÄ? usmerjanja, pod- lesna aktivnost zmanjĹĄuje stres in pore, motiviranja ali dodatnih je pomembna za telesno zdravje razlag. Zaradi vsega tega lahko nasploh. Kljub temu sledite aktuprihaja do veÄ? napetosti. ÄŒeprav alnim priporoÄ?ilom in omejitvam je ĹĄola pomembna, poskrbite, da strokovnjakov ter jih upoĹĄtevajte.

Poskrbite tudi za ustaljen ritem obrokov, spanca in zdravo ter uravnoteĹženo prehrano.

Naj se Ĺživljenje in pogovođ&#x;”˛ UrĹĄka Mlinar, mag. ri z otroki ne osredotoÄ?ajo le na virus. Predvsem popsihologije, Zdravstveni dom membno je to, da njihovo Velenje (pa tudi svojo) pozornost VIRI: www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-zpreusmerjate na vsakodnev-otroki-o-koronavirusu-sars-cov-2-covid-19 ne aktivnosti in prijetne deincredibleyearsblog.wordpress. javnosti, ki jih (vas) bodo com/2020/03/20/keeping-calm-and-providing-supportive-parenting-during-therazbremenile.

â?ą

-coronavirus/

Vpis v srednje ĹĄole za ĹĄolsko leto 2020/2021 Rok za prijavo kandidatov za vpis v srednje ĹĄole za prihodnje ĹĄolsko leto, ki je bil prvotno doloÄ?en za 2. april, je prestavljen na 11. maj.

VeÄ?ina devetoĹĄolcev skupaj v osnovni ĹĄoli izpolnjuje prijavnice za vpis, ki letos zaradi korona virusa poteka nekoliko drugaÄ?e. ÂťNekatere osnovne ĹĄole so nam jih Ĺže poslale, druge pa so ĹĄe Ä?akale na navodila MIZĹ . Vsem svetujemo, da sledijo navodilom osnovne ĹĄole,ÂŤ o tem, kako je letos s prijavo, razloĹži ĹĄolska svetovalna delavka Gabrijela Fidler s Ĺ olskega centra Velenje. ÂťObstaja tudi moĹžnost, da kandidati sami oddajo prijavnico, ki jo poĹĄljejo priporoÄ?eno po poĹĄti, brez povratnice ali poskenirano po elektronski poĹĄti. Prijavnica ne potrebuje nujno Ĺžiga in podpisa ravnatelja. Vse prijavnice, ki smo jih Ĺže prejeli, bomo po navodilu MIZĹ upoĹĄtevali in sprejeli. Vse kandidate, ki se vpisujejo v programe, ki zahtevajo preizkus nadarjenosti za ĹĄolsko leto 2020/2021, obveĹĄÄ?amo, da bomo preizkuse nadarjenosti, ki so pogoj za vpis v program umetniĹĄke gimnazije (glasbena in likovna smer), zaradi izrednih razmer izvedli na daljavo. Kandidate smo v tem tednu pisno obvestili, kako bodo ti preizkusi potekali, in jim poslali natanÄ?-

Slovenije. Gre za poklice, za katere je na trgu dela manj delavcev, kot jih potrebujejo delodajalci. Zanje so razpisane ĹĄtipendije, ki so dijakom lahko v pomoÄ? v Ä?asu ĹĄolanja.ÂŤ

Prenos prijave na drugo srednjo ĹĄolo

Rok za prenos prijave na drugo ĹĄolo zaradi neizpolnjevanja pogojev ali kakrĹĄnih koli drugih razlogov bo do 16. junija do 14. ure. Da bi se izognili fiziÄ?nim stikom, boste kandidati to storili tako, da boste na ĹĄolo, kamor ste prijavo prvotno oddali, poslali skenirano izjavo, podpisano od starĹĄev in kandidata, da prosite za prenos prijave, v njej pa boste

â?ą

ÂťVideoposnetek z navodilom, kako izpolniti prijavo za vpis v srednjo ĹĄolo, je objavljen tudi na spletni strani Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ

Kandidati, ki se prijavite na ĹĄolo oziroma v program z omejitvijo vpisa, sodelujete v izbirnem postopku, v katerem ĹĄole kandidate na osnovi meril za izbiro v primeru omejitve vpisa izbirajo v dveh krogih. V prvem krogu izberejo kandidate za 90 % razpisanih mest, ti rezultati bodo znani 6. julija. Kandidati, ki niso bili izbrani na ĹĄoli, na katero so oddali prijavo, se lahko v drugem krogu prijavijo na preostalih 10 % vpisnih mest na ĹĄolah z omejenim vpisom ali na prosta vpisna mesta na ĹĄolah, ki nimajo dovolj prijavljenih kandidatov. Rezultati drugega kroga bodo znani do 14. julija, vpis pa bo moĹžen do 16. julija. na navodila za izdelavo nalog.

Rok za oddajo izdelkov bo 8. maj 2020. S kandidati za vpis v ĹĄportni oddelek programa gimnazija, ki so Ĺže poslali dokumentacijo, ki je potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpis, pa bomo razgovore izvedli v Ä?asu od 1. do 6. junija. Pri izbiri poklicne smeri je uÄ?encem lahko v pomoÄ? tudi seznam deficitarnih poklicev, ki ga vsako leto objavi Javni ĹĄtipendijski, razvojni, invalidski in preĹživninski sklad Republike

navedli tudi, na katero ĹĄolo naj prijavo poĹĄljejo.

Kandidati, ki se prijavite na ĹĄolo oziroma v program brez omejitve vpisa, se po zakljuÄ?ku osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja ob predloĹžitvi izvirnikov spriÄ?eval tudi vpiĹĄete. Vpis v srednje ĹĄole bo potekal v Ä?asu od 30. 6. do 6. 7. 2020, podrobnejĹĄa navodila pa boste prejeli po poĹĄti.

Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski Velenje Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, vam iskreno Ä?estitamo.

Naj vam glasba polepĹĄa prazniÄ?ne dni.

Vabljeni na nasĚŒ o spletno in FB stran, kjer lahko spremljate vse informacije glede vpisa. www.gsvelenje.si

Jenkova cesta 4, 3320 Velenje | Telefon: 03 898 12 00 E-naslov: info@gsvelenje.si | Spletna stran: www.gsvelenje.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

30. aprila 2020

ÄŒas za inventuro Kako v tem Ä?asu zaprtih vrat posluje KnjiĹžnica Velenje in kako naÄ?rtujejo prihodnost?

Tina Felicijan

Sodelavci KnjiĹžnice Velenje so prve tedne ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa preĹživeli doma. Samo dva sodelavca sta bila napotena na delo od doma. Ostali so na Ä?akanju, koristijo ure, lanski ali letoĹĄnji dopust. IzmeniÄ?no obiskujejo enote knjiĹžnice v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, prezraÄ?ujejo, zalivajo roĹže in urejajo arhive. Minuli teden pa so izvedli

inventuro. Dva tisoÄ? kvadratnih metrov je namreÄ? veÄ? kot dovolj, da inventuro izvedejo ob upoĹĄtevanju vseh varnostnih ukrepov, pravi direktor Vlado VrbiÄ?. ÄŒeprav so enote knjiĹžnice zaprte, posebnih prihrankov pri obratovalnih stroĹĄkih ne bo, saj objekti zahtevajo stalno vzdrĹževanje temperature in primerno kakovost zraka. PlaÄ?e za zaposlene zagotavljajo obÄ?ine, zato hujĹĄega finanÄ?nega ĹĄoka ne priÄ?akujejo.

V nasprotju z nekaterimi drugimi slovenskimi knjiĹžnicami, ki gradivo dostavljajo na dom ali ga poĹĄiljajo po poĹĄti, se v KnjiĹžnici Velenje ĹĄe niso odloÄ?ili za izposojo tiskanih knjig na daljavo. ÂťÄŒlane smo nagovorili, naj ponovno prebrskajo domaÄ?e knjiĹžnice, saj zagotovo imajo na policah knjige, ki jih ĹĄe niso prebrali, knjige si lahko izmenjajo s sosedi ali sorodniki, nenazadnje pa lahko posegajo po e-knjigah,ÂŤ je povedal in dodal,

da je knjiĹžnica marca in aprila nabavila veÄ? kot 500 novih enot elektronskih knjig in tako popestrila izbor.

Kaj pa prireditve, ki pomembno dopolnjujejo osnovno dejavnost knjiĹžnice? V tem Ä?asu smo jih morali precej odpovedati. ÂťMislim, da se stanje poÄ?asi umirja in izboljĹĄuje. Zato smo lahko optimistiÄ?ni, da bomo knjiĹžnice prej ali slej odprli. Verjetno pa do konca pomladi prireditev v knjiĹžnicah ĹĄe ne bo. RaÄ?unamo, da bomo poleti lahko izvajali poÄ?itniĹĄke programe, jeseni pa ponovno zaÄ?eli prirejati dogodke,ÂŤ pravi sogovornik.

V tem Ä?asu mnogi veÄ? posegajo po knjigah kot sicer. Vlado VrbiÄ? upa, da bo to navduĹĄenje za knjige trajalo tudi potem, ko bo prostega Ä?asa ponovno manj. ÂťMorda se bo trend, ki je zadnja leta kazal upad izposoje tiskane knjige, spet obrnil navzgor.ÂŤ

đ&#x;”˛

Poezija za kamiĹĄibaj v desetih jezikih

V KnjiĹžnici Velenje te dni poteka inventura.

Umetnosti pisanja, pripovedovanja in ilustriranja so zdaj povezane v desetjeziÄ?ni enoknjiĹžni dvojni linorezni slikanici Tina Felicijan

Tako poezija kot kamiĹĄibaj sta v Velenju bolje zastopana kot marsikje drugje. Ne le z delom priznanih ustvarjalcev, temveÄ? tudi z izstopajoÄ?imi prireditvami v slovenskem in celo mednarodnem prostoru. Te zdruĹžujejo umetnike bodisi zlaganja bodisi interpretiranja besed in navduĹĄujejo obÄ?instvo. Tako Velenjska knjiĹžna fundacija (Ivo Stropnik) s tradicionalnim mednarodnim knjiĹževnim festivalom Lirikonfest uveljavlja Velenje kot enega od srediĹĄÄ? poezije 21. stoletja.

KUD Dudovo drevo (BoĹĄtjan Oder) pa je z vnetim gojenjem veĹĄÄ?in japonskega dramskega pripovedovanja ob slikah dvignilo Velenje v sam vrh slovenskega kamiĹĄibaja. Ko sta se pesnik Ivo Stropnik in gledaliĹĄÄ?nik BoĹĄtjan Oder povezala v Ĺželji, da bi ustvarila knjigo, ki bi z ilustracijami omogoÄ?ala kamiĹĄibajsko interpretacijo poezije, sta k sodelovanju povabila likovno ustvarjalko Katarino Aman, ki je Velenje in pravzaprav celo Ĺ aleĹĄko dolino vrezala v linolej, s tem pa doma-

Ä?emu prostoru dala ĹĄe en prepoznaven umetniĹĄki peÄ?at v obliki linorezne grafike.

Dve v eni, ena za oboje

Slikanica, s katero je zaloĹžnica Velenjska knjiĹžna fundacija v zbirki ÄŒokolada s knjigo poÄ?astila mednarodni dan knjig za otroke in mladino (2. april) in mednarodni dan knjige in avtorskih pravic (23. april), se lista z obeh strani. Z ene Stropnikova pesem Dudovo drevo, posveÄ?ena otrokom, z druge pa njegova pesem Drevo babilon, sicer napisana za odrasle, a za to priloĹžnost prirejena za mlajĹĄe bralce. BoĹĄtjan Oder je zasnoval postavitev verzov in ilustracij za kamiĹĄibajsko pripovedovanje, Katarina Aman pa je prizore iz poezije z linoreznimi ilustracija-

mi prenesla v likovne podobe.

Tako lahko bralec knjigo postavi na oder kot butaj (posebna lesena ĹĄkatla, s katero se sicer prikazuje slike pri kamiĹĄibajskem pripovedovanju) in poezijo ob ilustracijah interpretira kot kamiĹĄibaj.

S to slikanico se branje poezije in umetnost kamiĹĄibaja ĹĄirita v veÄ? jezikih. Obe pesmi sta na-

Velenje, 24. april – Minuli petek je Muzej Velenje sporoÄ?il, da je za prenovljeni del grajskega parka na platoju pred lesenim mostom, ki vodi za obzidje enega najlepĹĄih primerov renesanÄ?ne grajske arhitekture na Slovenskem, dobil pravnomoÄ?no uporabno dovoljenje. Grad je sicer ĹĄe zaprt,

mreÄ? prevedeni v deset jezikov, za kar so v sodelovanju s tujimi jezikovnimi svetovalci poskrbeli lavreati Lirikonfesta Velenje (Pretnarjevi nagrajenci – ambasadorji slovenske knjiĹževnosti in jezika ter dobitniki prevajalskega priznanja Lirikonov zlat). Ĺ˝eljko Perović je prispeval bosanski prevod, Namita Subiotto makedonskega, NikollĂŤ Berishaj albanskega, Daniela Kocmut nemĹĄkega, Andrej Pleterski angleĹĄkega, Lenka Kuhar DaĹˆhelovĂĄ in Peter Kuhar Ä?eĹĄkega, Barbara Pregelj in Francisco Tomsich ĹĄpanskega, Mateja Bizjak Petit francoskega, kitajska ĹĄtudenta slovenĹĄÄ?ine Peng Linjun in He Minsong z mentorico Metko Lokar pa kitajskega. đ&#x;”˛

Prenovljeni grajski park je odprt park pa ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja covid-19 Ĺže vabi sprehajalce. Ker je park del kulturnega spomenika, pa Muzej Velenje poziva k spoĹĄtljivemu odnosu do zasaditev in opreme parka. đ&#x;”˛

tf

9

Delu Ä?ast in oblast!

Povrnimo geslu svoje vrednote, tudi tradicijo.

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije Sindikat Premogovnika Velenje

Prijetno praznovanje

1. maja!

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

30. aprila 2020

Ĺ˝e poznate vsa razstaviĹĄÄ?a na prostem?

V Velenju in okolici je veliko razstavnih prostorov, ĹĄtevilni pa so na prostem, zato si jih obiskovalci ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov lahko ogledajo tudi v tem Ä?asu Tina Felicijan

Medtem ko so galerije in muzeji zaprti, vabijo razstaviĹĄÄ?a na prostem in spominska obeleĹžja.

VeÄ?ina razstaviĹĄÄ? v Ĺ aleĹĄki dolini je v teh dneh obdrĹžala staro vsebino, Galerija na prostem ob peĹĄpoti s Kardeljevega trga proti Cankarjevi ulici pa je ob mednarodnem dnevu Zemlje (22. aprila) dobila novo.

Zdaj je na ogled razstava Mateja VraniÄ?a z naslovom Ptice jezer, njihova vrnitev. Gre za fotografije veÄ?krat nagrajenega profesionalnega fotografa in filmskega ustvarjalca, ki prikazujejo Ĺživljenje ptic na obmoÄ?ju ĹĄaleĹĄkih jezer v vseh letnih Ä?asih, podnevi in ponoÄ?i, v razliÄ?nih Ĺživljenjskih obdobjih in z izjemnimi podrobnostmi. S tem sporoÄ?ajo, da je ĹĄe pred nekaj desetletji opustoĹĄeno obmoÄ?je po uspeĹĄni ekoloĹĄki sanaciji znova postalo dom ĹĄtevilnih Ĺživalskih vrst, tudi okrog 200 vrst ptic. VelenjÄ?an Matej VraniÄ?, ki ga je ZdruĹženje naravoslovnih fotografov Slovenije odlikovalo z nazivom naravoslovni fotograf leta 2017, je na obmoÄ?ju ĹĄaleĹĄkih jezerih in v njihovi okolici v obdobju med letoma 2016 in 2018 posnel dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev, ki je

na mednarodnih filmskih festivalih prejel ĹĄtevilne nominacije in nagrade. Utrinki iz filma pa so zajeti tudi na razstavi, ki poleg razliÄ?nih vrst ptic oznaÄ?uje lokacije, na katerih lahko ptice najpogosteje opazimo. ÄŒe sprehod nadaljujete proti srediĹĄÄ?u mesta, se lahko v podhodu pri poĹĄti ustavite tudi ob razstavi z naslovom Vozil me je

ObÄ?anke in obÄ?ani Mestne obÄ?ine Velenje se lahko sprehodijo tudi do Spominske toÄ?ke Izak in Spominskega parka na GraĹĄki gori, kjer si lahko ogledajo zunanji del postavitev, Ĺ oĹĄtanjÄ?anke in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa lahko obiĹĄÄ?ejo zdraviliĹĄki park, v katerem je urejena spominska soba TopolĹĄica, 9. maj 1945.

mljen z razstavo. Tam so ĹĄe vedno na ogled podobe tistega dela Pesja, ki se je v letih med 1970 in 1990 leti zaradi izkopavanja premoga ugreznilo in ga je zalila voda. Razstava ‚Tisto Pesje, ki ga veÄ? ni›, prikazuje domaÄ?ije, ki so nekoÄ? stale v tem delu vasi, in ljudi, ki so tam Ĺživeli. Izginilo je okrog 40 zgradb, med njimi gasilski dom, zadruĹžna hiĹĄa, gostilna, katerih podobe so le ĹĄe na redkih fotografijah.

RazstaviĹĄÄ?a na prostem ĹĄe vedno prikazujejo fotografije Volbenka Pajka, ki je beleĹžil nastajanje mesta moderne. Nekaj prizorov iz preteklosti in sedanjosti Velenja na razstavi Velenjske zgodbe krasi juĹžno fasado znamenite steklene direkcije, kakor so domaÄ?ini poimenovali modernistiÄ?no poslovno zgradbo na Rudarski cesti. S Pajkovimi fotografijami pa je opremljeno tudi razstaviĹĄÄ?e 233 stopnic v zgodovino mesta, kakor so poimenovani panoji ob stopnicah na Velenjski grad. Izbrane fotografije Velenja oziroma 15 njegovih obrazov postavljajo v ospredje podobe mesta v preteklosti. Vsaki fotografiji pa je dodan pridevnik, ki dopolnjuje prizor na fotografiji in zgodbo v njenem ozadju. đ&#x;”˛

Mozirska knjiĹžnica izposoja knjige po naroÄ?ilu Mozirje, 28. aprila – Zaradi epidemije covid-19 in interventnih ukrepov je zaprta tudi Osrednja knjiĹžnica Mozirje, ki je doslej omogoÄ?ala izposojo elektronskega gradiva, vendar virtualna knjiĹžnica vsem uporabnikom ne nudi vsega potrebnega gradiva. Zato so minuli torek v enotah Osrednje knjiĹžnice Mozirje uvedli izredno storitev za Ä?lane knjiĹžnice – izposojo knjiĹžniÄ?nega gradiva po predhodnem telefonskem naroÄ?ilu. Vsak Ä?lan lahko naroÄ?i najveÄ? ĹĄtiri enote leposlovnega ali strokovnega gradiva na mesec.

Enota Mozirje sprejema naroÄ?ila ob delavnikih med 8. in 12.

vlak ‌, posveÄ?eni 120. obletnici odprtja ĹželezniĹĄke proge Velenje–Dravograd. Pripoveduje o okoliĹĄÄ?inah, v katerih je ta konec Slovenije dobil Şelezno poĹĄastÂŤ, kako je ĹželezniĹĄka povezava vplivala na razvoj krajev ob progi in Ĺživljenje v njih, polna je tudi zanimivosti iz zgodovine razvoja lokomotiv in ĹželezniĹĄkega omreĹžja.

Tudi podhod v Pesju je opre-

uro na telefonski ĹĄtevilki 03 837 01 80. Enote Nazarje (03 839 01 44), ReÄ?ica (03 839 01 38), Ljubno (03 839 15 79) in LuÄ?e (03 839 35 52) sprejemajo naroÄ?ila ob sredah med 8. in 12. uro, v SolÄ?avi (03 620 26 56) ob Ä?etrtkih v istem Ä?asu, gradiva pa ni mogoÄ?e naroÄ?iti v KnjiĹžnici Gornji Grad, ki deluje v Centru starejĹĄih Gornji Grad. ÄŒlani KnjiĹžnice Gornji Grad lahko na ObÄ?ini Gornji Grad zaprosijo za potrdilo za nemoten prehod med obÄ?inami na elektronski naslov tina.gutman@gornji-grad. si in ga prejmejo v elektronski obliki. Gradivo lahko naroÄ?ijo

ter prevzamejo v KnjiĹžnici Mozirje ali katerikoli drugi krajevni knjiĹžnici. ÄŒlani ob naroÄ?ilu pripravijo ime avtorja, naslov in letnico iskanega gradiva. Pred oddajo naroÄ?ila lahko preverijo razpoloĹžljivost gradiva na spletni strani www.cobiss.si. Pripravijo tudi ĹĄtevilko Ä?lanske izkaznice.

NaroÄ?eno gradivo knjiĹžniÄ?arji pripravljajo po vrstnem redu klicev, Ä?lani pa ga ob toÄ?no doloÄ?eni uri, ki jo doloÄ?i knjiĹžniÄ?ar ob naroÄ?ilu, prevzamejo pred glavnimi vhodi v enote knjiĹžnice. Za enkrat Ĺže izposojenega gradiva ĹĄe ne sprejemajo nazaj. ÄŒlani ga bodo lahko vrnili, ko se bo knjiĹžnica vrnila na redni delovni Ä?as. đ&#x;”˛

tf

ÂťNeki kratkegaÂŤ se nadaljuje Velenje – Mladinski kulturni klub eMCe plac je del svojega programa preselil na splet. V zaÄ?etku aprila so zaÄ?eli prirejati glasbena druĹženja na daljavo in pod geslom Neki kratkega izvedli Ĺže ĹĄest neposrednih video prenosov na splet. Povabili so lokalne glasbenike, ki ustvarjajo v razliÄ?nih Ĺžanrih, da pripravijo kratek nastop, ki ga izvedejo v studiu multimedijskega centra Kunigunda, tehniÄ?na ekipa pa poskrbi, da si obiskovalci Facebook strani Klub eMCe plac lahko nastop ogledajo v Ĺživo.

Doslej je glasbo vrtelo sedem gostov – Mrigo, Rekordman, Mnogook, MeetJah, Blaazny, Wolke in S0n667. Na dan upora proti okupatorju pa so v studio povabili avtorja romana o Karlu Destovniku Kajuhu Prestreljene sanje Vlada VrbiÄ?a. Pogovor o nastajanju tega romana, osrednjem junaku in vzporednicah njegovega Ä?asa s sodobnim je bil premierno dejanje projekta za spodbujanje bralne kulturne med mladimi Bralna razpravljalnica.

Glasbene nastope bodo ta konec tedna ĹĄe dopolnili, saj bodo prviÄ? gostili zasedbe. V petek ob 20. uri se bo zaÄ?el prenos koncerta mladega lokalnega punk benda Cener, v soboto ob isti uri pa bodo nastopili legendarni velenjski metalci Kaoz. đ&#x;”˛

tf

PredprazniÄ?ni zapis iz osamitve MatjaĹž Ĺ alej

Ne, ni prvi in ne zadnji zapis iz takĹĄne ali drugaÄ?ne karantene.

PremiĹĄljevanje po veÄ? kot meseÄ?ni situaciji koronavirusne krize je Ĺže nekako drugotno, namensko, po svoje izkristalizirano, drugaÄ?no kot prve dni te situacije. Je lahko pisanje upanja, obupa ali pa pozitivne naravnanosti. Kakorkoli, Ĺže ta epidemioloĹĄka mĂ´ra nas spreminja, spreminja naĹĄ pogled na svet, pogled na umetnost, na delo in dojemanje druĹžbe.

V tem Ä?asu, obdobju negotovosti, smo kulturniki zelo prizadeti.

Predvsem zato, ker se bo v naĹĄi dejavnosti med zadnjimi normaliziralo stanje. Kulturna produkcija in postprodukcija je obstala ali se prestavila na osebno in zasebno raven, na socialna omreĹžja, postaja drugaÄ?na. SpraĹĄujem se in negotov sem, kako bo, ko se vsa stvar umiri. Kdo bo hodil na javne prireditve. Morda bo merilo (ne)uspeĹĄnosti postalo merilo uÄ?inkovitosti in discipliniranja: torej manj kot bo obiskovalcev na prireditvi, manj bo strahu za prenos okuĹžbe – uspeĹĄnejĹĄi bo dogodek. Kulturni dogodek se bo morda (konÄ?no) resniÄ?no meril le z merilom umetniĹĄke vrednosti, ki je bila do sedaj mnogokrat prezrta. Strah me je za ustvarjalce, za bliĹžnje, za vse, ki kot samozaposleni v kulturi ĹĄe dolgo ne bodo imeli veliko dela. Vladni temeljni dohodek v kulturi ne bo reĹĄil njihove stiske. Bojim se, da bodo nekulturni in ksenofobi ĹĄe bolj nestrpni do tega, da se kulturniki, ĹĄolniki ter ostali nepotrebneĹži zaĹžiramo v druĹžbo, v njihove prejemke, njihovo eksistenco. Hkrati pa vsak normalen slehernik spoznava, da v teh Ä?asih nujno potrebuje, knjige, filme, pesmi, slike, gledaliĹĄÄ?e, komedijo. Potrebujemo svobodo, gibanje ... morda celo bolj kot ĹĄportne tekme, tekmovanje, potroĹĄniĹĄtvo, bencin za avto. Lotevamo se stvari, za katere po navadi nimamo Ä?asa, tekmujemo v peki kruha, v ĹĄivanju, ukvarjamo se s koristnimi ali nekoristnimi hobiji, predÄ?asno urejujemo vrtove in se zavedamo izjemne pomembnosti samooskrbe. Ĺ e bolj pa so Ĺživa socialna in bivanjska spoznanja. Svoboda je vredna veÄ?, kot si mislimo.

Omejitev gibanja, ta fiziÄ?na svoboda, pa se zaÄ?ene v glavi. In Ä?eprav moramo veÄ? ostajati med svojimi stenami, na balkonih, a Ä?e Ĺželimo biti res svobodni, moramo svobodno zaplavati v svet v mislih. Se zavedati vpraĹĄanj, dejstev, ki smo jih spoznali. Dokler bo svoboda v glavi, ni potrebno imeti strahu pred epidemijo, strahu pred politiko zastraĹĄevanja, pred ĹĄtirimi stenami, pred odsotnostjo bliĹžnjih.

Spoznavamo, da so mediji polni nepotrebnih stvari, ki so sleherniku resniÄ?no odveÄ?. Tako kot je odveÄ? vsa skorumpirana politika. Spoznavamo, da veliko ljudi lahko zelo enostavno in uÄ?inkovito dela od doma (na Ĺžalost ne vsi). Spoznavamo, da je pravzaprav kuhanje enostavno, Ä?e imaĹĄ Ä?as, in da se da zelo enostavno funkcionirati brez nepotrebne in nezdrave hrane.

Spoznavamo vrednost poklicev, ki so se nam zdeli nekoÄ? samoumevni, kot npr. oskrbno osebje, komunalni delavci za ravnanje z odpadki, in hkrati nekateri poklici nepotrebni (takĹĄni ki se zdijo na prvo Ĺžogo zelo pomembi in Ä?islani). Med njimi smo Ĺžal tudi kulturniki ... Ali pa ne! Ravno zaradi notranjih potreb po lepih umetnostih tudi v teh Ä?asih je kultura nujna! Dober zdravniĹĄki tim velja veÄ? kot zvezdniĹĄka ĹĄportna ekipa v ekipnih ĹĄportih. Spoznavamo in dojemamo s polno moÄ?jo tudi takĹĄne stvari, kot na primer, da se Ĺživali v ujetniĹĄtvu poÄ?utijo podobno kot mi v osamitvi. Da je narava moÄ?na in zna poskrbeti za svoje ravnovesje, samo priloĹžnost ji moramo dati, da se sama obnavlja.

In lahko se obnovi enostavno in hitro. ÄŒe smo se le ljudje pripravljeni odreÄ?i svoje antropocentriÄ?nosti in bioloĹĄkemu egoizmu.

Nobena ideologija, noben sveÄ?enik ne more reĹĄiti obolelih, lahko jim daje le upanje. In celo to, da bogati niso niÄ? bolj imuni na tovrstne epidemije. Zaradi svojega naÄ?ina Ĺživljenja so verjetno celo manj. Virus ne izbira. Ĺ e nekaj je pomembno ob koronavirusni situaciji in je pri nas v Ĺ aleĹĄki dolini prav moÄ?no poudarjeno. PodÄ?rtano je s termoenergetskimi razpotji, aktualnimi teĹžavami Gorenja, politiÄ?nimi, gospodarskimi odloÄ?itvami in zaposlovanjem nasploh – vrednota dela. Vrednota, ki je povezana z generiÄ?nim bistvom nas ljudi in tudi z etiÄ?nimi vrednotami – takĹĄnimi in drugaÄ?nimi. Da, potrebno bo resniÄ?no premisliti, kaj in kako naprej! In Âťbo treba delatÂŤ, kot poje Adi Smolar, Âťne pa ...ÂŤ ... naprej si pa lahko zapojete v predprvomajskem delavsko prazniÄ?nem Ä?asu sami.

Kajti Ä?ez praznike bomo – Âťspet domaÂŤ! đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

30. aprila 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Bomo ostali brez odobrenih sredstev?

Mediji smo se znaĹĄli v Ä?asu korona krize v velikih teĹžavah. Tudi mi. OglaĹĄevanja, ki je naĹĄ glavni vir zasluĹžka, je bistveno manj, prodaje prav tako, krizna obdobja (kot to sedaj) pa so tista, ki zahtevajo ĹĄe bolj poglobljeno delo, sprotno posredovanje informacij in seveda redno in sprotno izhajanje NaĹĄega Ä?asa in oddajanje Radia Velenje. Poleg tega smo v tem obdobju ĹĄe bolj aktivni tudi na naĹĄi spletni strani nascas.si, na kateri nenehno posodabljamo informacije, jo pa odliÄ?no sprejemate, kar

dokazujete s svojimi zelo pogostimi obiski.

Zaradi vseh teĹžav, ki so se zgrnile na lokalne medije posebnega pomena (h katerim sodi tudi Radio Velenje), ki nas projektno sofinancira Ministrstvo za kulturo, smo nanj naslovili kar nekaj proĹĄenj za dodatno pomoÄ?, prosili pa smo tudi, da bi nam sredstva, ki so nam jih na osnovi lani oktobra objavljenega razpisa Ĺže dodelili, zaradi finanÄ?nih teĹžav nakazali nekoliko prej. Odgovor je bil zelo Âťhladen tuĹĄÂŤ. Na osnovi zahtevkov, ki morajo biti podprti s finanÄ?nimi

listinami (zato jih je pred koncem polletja nemogoÄ?e oddati), nam ne bodo izplaÄ?ali celotnega odobrenega zneska (ta je zagotovljen v veljavnem proraÄ?unu), ampak zgolj 30 odstotkov. Preostanek pa, Ä?e ga bodo lahko zagotovili v rebalansu proraÄ?una.

Seveda iskreno upamo, da se to ne bo zgodilo, saj v tem primeru ne bo ogroĹženo le naĹĄe, ampak tudi preĹživetje ĹĄtevilnih medijev posebnega pomena. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. TANJA Ĺ˝AGAR – Moj roman 2. ROK LUNAÄŒEK IN ROKOVNJAÄŒI – Mu mu 3. MOVEMENTAL – Ostanem doma Moj roman je naslov najnovejĹĄe skladbe Tanje Ĺ˝agar, za katero je glasbo napisal Marko TomasoviÄ?, besedilo pa Tanja sama. Skladbo spremlja tudi videospot, sestavljen iz posnetkov in fotografij Tanjine glasbene poti od rojstva do danes.

mz

GLASBENE novice

Laibach pripravili posebno izdajo prvenca Zasedba Laibach je pred kratkim pripravila posebno izdajo prvega albuma, ki je izĹĄel leta 1985 pri Ĺ kuc/Ropotu. PloĹĄÄ?a brez imena in naslova je leta 1985 v cenzurirani obliki izĹĄla kot vinilni album z osmimi skladbami. Nova izdaja, poimenovana Laibach Revisited, je objavljena kot paket z dvema dvojnima in enojnim vinilom in paket s tremi CD ploĹĄÄ?ami. V obeh primerih z dostopom do digital-

ne razliÄ?ice skladb na internetu.

Gre za razĹĄirjeno izdajo, v kateri so zdruĹženi albumi Laibach, Revisited in Underground. Na albumu Laibach je 15 originalnih skladb skupine iz obdobja 1982– 1985. Na albumu Revisited je deset predelav Laibachovih skladb iz prve polovice 80. let, dve pa sta objavljeni ĹĄe kot verziji v Ĺživo v sodelovanju s SimfoniÄ?nim orkestrom RTV Slovenija in FilharmoniÄ?nim orkestrom iz Lvova.

Na tretjem albumu Underground je objavljen eden od treh koncertov, ki ga je Laibach imel leta 2012 v velenjskem rudniku, dvesto metrov pod zemljo.

Norah Jones junija z novim albumom AmeriĹĄka pevka Norah Jones je objavila skladbo How I Weep, ki je uvodna pesem prihajajoÄ?ega albuma Pick Me Up Off the Floor, katerega izid je napovedan za 12. junij. Pred objavo pesmi je oboĹževalcem za pokuĹĄino Ĺže ponudila skladbo I'm Alive, ki jo je izvedla v sodelovanju s frontmanom sk upine Wilco Jeffom Tweedyjem. Novi album bo sledil lanskemu Begin Again.

41-letna pianistka, pevka in tekstopiska ima za seboj Ĺže skoraj 20-letno glasbeno kariero. Leta 2002 je izdala uspeĹĄni prvenec Come Away With Me, ki so mu sledili ĹĄe trije uspeĹĄni albumi Feels Like Home (2004), Not Too Late (2007) in The Fall(2009), izdala pa je tudi dva albuma s svojo country zasedbo The Little Willies. Z albumom Little Broken Hearts (2012) se je preizkusila s pop-rock obarvanimi skladbami, leto pozneje pa je s pevcem skupine Green Day

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Veseli SavinjÄ?ani – Ljubezen je bolezen Ansambel Pik – S klarinetom v roki Ansambel Petra Finka – Prelepa Ansambel Pvaninski abuhi – PolnoÄ?ni ples Ansambel Slovenke – ÄŒe si za ples Ansambel Raubarji – Tako posebna Ansambel Naveza – Lunca sije Ansambel Lunca – Ti si drugaÄ?en Ansambel Lenarti – PriĹĄla bo pomlad Ansambel Luka Razpotnika – Mala sestrica

www.radiovelenje.com

Billyjem Joejem Armstrongom posnela posebno zbirko priredb ameriĹĄkega benda The Everly Brothers z naslovom Foreverly.

Leta 2016 je izdala ĹĄe album Day Breaks.

Festival MetalDays v Tolminu odpovedan Organizatorji festivala MetalDays so sporoÄ?ili, da so letoĹĄnjo izvedbo, ki so jo naÄ?rtovali med 26. julijem in 1. avgustom v Tolminu, odpovedali. Podobno se bo verjetno zgodilo tudi s festivaloma punka in reaggeja, ki sta na tolminskem sotoÄ?ju predvidena v avgustu, Ä?eprav organizatorja ĹĄe nista rekla zadnje besede. O novih datumih festivala MetalDays bodo javnost obvestili takoj, ko bodo sprejeli odloÄ?itev, ki bo temeljila na pogovorih z agenti, menedĹžmenti, nastopajoÄ?imi glasbeniki in povezanimi festivali. Organizatorji punk-rock poÄ?itnic, ki jih na tolminskem sotoÄ?ju napovedujejo med 11. in 14. avgustom, so bili glede avgustovskih festivalov ĹĄe optimistiÄ?ni do prejĹĄnjega tedna, ko

je odpoved veÄ?jih prireditev v NemÄ?iji prisilila veÄ?ino skupin, da v letoĹĄnjem avgustu odpovejo turneje.

IzĹĄel bo paket ploĹĄÄ? v spomin na Ä?etrto obletnico smrti Princea Ĺ tiri leta po smrti ameriĹĄkega glasbenika Princea bo 29. maja izĹĄel paket ploĹĄÄ? z njegovimi posnetki. Paket petih projektov s skupnim naslovom Up All Nite with Prince bo vseboval ĹĄtiri posamezne albume, ki jih je Prince izdal med letoma 2002 in 2003 - One Nite Alone ... Live!, dvojni

Rotterdam, ki bi moral maja gostiti Evrovizijo 2020, se je odloÄ?il, da bo najveÄ?je glasbeno tekmovanje na svetu gostil naslednje leto. Mestni svet je odobril kritje 6,7 milijona evrov stroĹĄkov, ki so nastali kot posledica odpovedi Evrovizije 2020 zaradi pandemije koronavirusa. Novi termini za Evrovizijo 2021 ĹĄe niso znani, letoĹĄnje pesmi pa na prireditvi ne morejo sodelovati.

DRUĹ TVO MRTVIH PESNIKOV ÄŒlani skupine DruĹĄtvo mrtvih pesnikov so v Ä?asu koronavirusa v svojih dnevnih sobah ustvarili video za single Hello z njihovega aktualnega albuma Astronavt. Snemanje z domov jih je obogatilo z novo izkuĹĄnjo. Za njimi je neverjetno ustvarjalni mesec, katerega rezultat je tudi precej sveĹžega materiala za nov album.

OMAR NABER V Ä?asu karantene Omar Naber ne poÄ?iva, ampak se je s pol-

nim zanosom lotil ustvarjanja.

OdloÄ?il se je za priredbo znane italijanske skladbe Mamma Maria, ene od skladb njegovega otroĹĄtva, ki jo je v moralno podporo naĹĄim zahodnim sosedom v boju s koronavirusom priredil na Ä?isto svoj naÄ?in.

ÄŒAGA BOYS TrubaĹĄka-pop zasedba ÄŒaga boys iz Velenja v teh zaradi koronavirusa teĹžkih Ä?asih predstavlja veseljaĹĄko skladbo z naslovom Party stranka. Avtorja pesmi sta Rok LunaÄ?ek in KreĹĄimir Tomec, prvi je napisal besedilo, glasbo sta napisala skupaj, slednji pa je poskrbel tudi za produkcijo in aranĹžma.

Videospot je skupina zaupala izkuĹĄeni ekipi Globus videos.

DREAMWALK Slovenska zasedba Dreamwalk se po sedmih letih premora vraÄ?a z novo pesmijo.

SveĹži singel nosi naslov Paper hearts, skupina, ki je nase opozorila Ĺže konec devetdesetih, pa z njim napoveduje serijo novih skladb in vrnitev med aktivne ustvarjalce.

je sicer popolnoma drugaÄ?en od prvotne ideje, a Tanja pravi, da si zdaj, ko je narejen, sploh ne predstavlja, da bi bil drugaÄ?en.

Videospot prikazuje njeno glasbeno pot od rojstva pa vse do danes, ko z veliko predanostjo Ĺže petnajsto leto polni koncertne

Tanja Ĺ˝agar in njen roman Tanja Ĺ˝agar predstavlja novo pesem z naslovom Moj roman, za katero je Ĺželela pred dobrim mesecem posneti tudi videospot, a se je ravno takrat Ĺživljenje vsem nepriÄ?akovano obrnilo na glavo.

Tako ji je ostala le pesem brez videospota. V obdobju, ko svoj Ä?as preĹživlja doma, se je odloÄ?ila urediti arhiv svojih foto in video spominov iz otroĹĄtva in najstniĹĄkih dni. In prav to urejanje ji je prineslo tudi novi videospot, ki

zelo NA KRATKO EVROVIZIJA

album One Nite Alone: The Aftershow ... It Ain't Over! in 24. studijski album The Rainbow Children. Dodan pa bo ĹĄe DVD s posnetkom Princeovega koncerta z naslovom Prince Live at The Aladdin Las Vegas. Prince je v karieri prodal veÄ? kot 100 milijonov albumov. Nagrajen je bil s sedmimi grammyji, dobil je tudi zlati globus in oskarja, leta 2004 pa je bil uvrĹĄÄ?en v dvorano slavnih rock'n'rolla. Umrl je 21. aprila leta 2016 zaradi prekomernega odmerka protiboleÄ?inskih tablet.

dvorane in piĹĄe svoj glasbeni roman na samostojni pevski poti.

Glasbo za novo skladbo je napisal Marko TomasoviÄ?, besedilo pa je napisala Tanja sama.

Naš čas, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

⏪

30. aprila 2020

frkanje

Komolčkanje je v tem času dobilo povsem novo konotacijo.

Celo v politiki, kjer so bolj ali manj prikriti sunki pod rebra del folklore. Predsednik države Borut Pahor in nekdanja ministrica Andreja Katič tega menda nista odobravala, zdaj pa z veseljem takole prekrižata komolce.

» Levo & desno «

Za preživetje Za vse »zdravstvene« težave Gorenja ni kriv le covid-19, zato je zdravljenje še težavnejše. In kot kaže, bo res zahtevalo veliko žrtev.

⏩

V času korona krize smo se tudi veliko naučili. Enim so postali računalniki, nakupovanje po spletu in druge tovrstne spretnosti 'mala malica', čeprav so se tega leta in leta branili 'z vsemi štirimi'. Spet drugi so začeli vrtnariti, kuhati in peči kruh. Velenjski direktor občinske uprave pa se je v tem času naučil skuhati odlično kavo, tako da bo v časih, ki prihajajo, velika konkurenca tistim, ki so za to zadolženi.

Ime ne pove ¼ Nad »našega« ministra za gospodarstvo Počivalška se je zgrnilo veliko težav. Zato ta čas pač ni deležen kakšnega počitka.

Ne verjamejo Slišimo, da mnogi ne verjamejo, da se sedanja aktualna koronavirusna bolezen ne širi s pitno vodo. Iz previdnosti se raje odločajo za kaj močnejšega.

Čiščenje V zadnjih dneh so v več slovenskih krajih pripravili čistilne akcije. Tudi v Velenju. Še posebno veliko akcijo »čiščenja« pripravljajo tudi v Gorenju.

⌾

Sodelavke Mladinskega centra Velenje se pozimi rade družijo na velenjskem drsališču in igrajo kerling. Letošnji zaključek sezone pa jim je splaval po vodi. Led, kamne in metle je namreč odnesla korona. A jih to ni odvrnilo od vzdrževanja kondicije. Za to so izkoristile spomladansko čistilno akcijo v Letnem kinu. »Trenirale bomo, pa čeprav z grabljami na pesku, namesto z metlami na ledu,« so sklepčne Maruša Skornišek, Špela Verdev in Metka Rupreht. Prostovoljka iz Albanije Ornela in sodelavka Ira Preininger jim pri tem stojita ob strani. »Hja, kaj pa naj?! Odvračati jih od tega ima prav toliko smisla kot to, kar počnejo. Zatorej jih je še vedno bolje podpreti kot zatreti. Morda pa se iz tega izcimi kaka nova športna disciplina.«

Zadovoljstvo Razne ukrepe različni ljudje različno sprejemajo. Mnoge ukrepe podpirajo tudi ženske, predvsem žene. Tiste, da so zaprte tudi gostilne.

Eni in drugi Omejujejo nam mnoge stvari. Drugi pa delajo in se obnašajo, kot da je dovoljeno vse.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Živalski vrtovi v času epidemije korona virusa V živalskem vrtu v Neumünstru na severu Nemčije so pred kratkim razburili z informacijo, da so zaradi težav pri dobavi hrane za živali in velikega izpada prihodkov zaradi ukrepov za zajezitev epidemije oblikovali skrajen rešilni načrt: usmrtiti nekatere živali, da bi z njimi nahranili druge. »Raje jih evtanaziram, kakor da bi jih

pustila stradati,« je takrat izjavila direktorica Verena Kaspari. A izpad dohodkov je za živalske vrtove resnična težava. Ni pa edini.

Eden od izzivov strokovne oskrbe živali je tudi premagovanje dolgčasa, saj to, da so rešene osnovnih življenjskih skrbi, ki bi jih imele v naravi, še ne zadošča za dobro počutje. Podobno kot mi tudi živali potrebujejo uspeh, vznemirjenje, um in telo v gibanju. Pozornost v teh izrednih časih najbolj manjka najbolj dojemljivim živalim in tistim, ki so vključene v predstavitve. Oskrbniki te živali zaposlujejo z različnimi popestritvami.

Fenomen, ki se je pokazal v teh izrednih časih, je, da so odrasle živali, ki so bile navajene na trume

obiskovalcev, zdaj radovedne in rade pospremijo vsakogar, ki pride mimo. Zvedavo oprezajo, kaj počne in kam gre, zlasti noji, žirafe in giboni. Zato, da lahko oprezajo tudi ljudje, so v številnih živalskih vrtovih že pred razglasitvijo epidemije covida-19 na spletnih straneh in v družbenih medijih redno objavljali novičke, fotografije in videoposnetke. Zanimanje za te vsebine se je v zadnjem času povsod skokovito povečalo.

le,« je povedal Noah. Imel je prav.

Margaret je pri četrtem poskusu umetne oploditve pri 68 letih le zanosila in kmalu izvedela, da pričakuje dvojčka. Zaradi materine visoke starosti, njene prve nosečnosti in dejstva, da je pričakovala dvojčka, so bili zdravniki posebej previdni. Pred kratkim pa so se izjemno veselili: v bolnišnici v Lagosu sta po 37 tednih nosečnosti na svet pokukala zdrava otroka, deček in deklica.

Po številnih poskusih umetne oploditve Nigerijska pri 68-ih vendarle mati

Ker ji sin ni skuhal kave, ga je prestrašila s prizorom iz grozljivke

Nigerijka Margaret Adenuga je po treh spodletelih poskusih umetne oploditve pri 68 letih le postala mati. Z možem Noahom sta se sicer poročila leta 1974 in si že dolga leta želela otrok. Ni jima bilo dano, a obupala nista niti, ko jima ni uspelo s prvimi poskusi umetne oploditve. »Sanjač sem in bil sem prepričan, da se nama bodo te sanje nazadnje uresniči-

V Južni Afriki je 41-letna Hester Greeff svojega 20-letnega sina Ruana prosila, naj ji skuha kavo. Ko ji je ta odvrnil, da njene želje ne namerava izpolniti, se je (zaradi karantene očitno zdolgočasena) mati odločila, da sina prestraši s podobo, ki se je ta boji že od majhnega. Preoblekla se je v klovna Pennywisa iz filma Tisto, se skrila v smetnjak in tam čakala na nič hudega slutečega Ruana. »Tako zelo sem se ustrašil, nisem vedel, kaj naj naredim.

Sovražim klovne! Sovražim jih od svojega devetega leta, ko sem prvič videl Tisto,« je po dogodku povedal prestrašeni sin. Kot je še dodal, si ni niti predstavljal, da njegova mati načrtuje kaj takega. »Bil sem v popolnem šoku. Tega res nisem pričakoval, saj mami

takšne potegavščine sploh niso kateri stroki kdo pripada in koliko podobne,« je še dejal. lahko v danem trenutku pomaga,« je odgovorila. A voditelj je vztrajal: »Niste niti za hip podvomili vase, ko so vam rekli, da morate v Niš?« »Tudi tega vprašanja ne razumem,« mu je kratko odvrnila sogovornica. Posnetek intervjuja se je hitro razširil po spletu, na V Srbiji je voditelj televizije B92 katerem so se oglasili številni, ki v studiu pred kratkim gostil na- menijo, da bi se moral Oliver Jamestnico direktorja Inštituta za kšić profesorici in tudi vsem ženjavno zdravje, članico kriznega skam opravičiti. štaba v boju proti korona virusu, izredno profesorico in avtorico več kot stotih znanstvenih del Darijo Kisić Tepavčević. Že v uvodu Zdravniki so v znanstveni reviji Sage Medical Journal, ki je izšla pred kratkim, zapisali, da so ženski v kanadskem Torontu, ki je bila od blizu ustreljena v prsi, življenje verjetno rešili prsni vsadki.

To sicer ni jo je v pogovoru o težavah s kopr vi prirona virusom vprašal: »Preden se m e r, ko začnemo pogovarjati o ... v bistvu naj bi pro čemer koli drugem, bi vas rad sni vsadki vprašal, kako je padla odločitev, rešili življenje, naj pa bi bil prvi, da se neka dama odloči, da gre v katerega so vpleteni silikonski v Niš, po želji ministra Nedimo- prsni vsadki. Incident se je sicer vića, ko je najtežje? Mnogi se zgodil leta 2018. Ženska je odšla sprašujejo, zakaj to ni mogel biti na urgenco, potem ko je čutila nekdo iz stroke ali moškega spola. bolečino v prsih in videla kri. KiJasno, z vsem spoštovanjem, veza- rurgi so našli eno vstopno rano in nim na prirojeno enakopravnost naboj pod njeno desno dojko. Kot in tako naprej, a to je nekaj, kar je so kasneje ugotovili preiskovalci, najbližje vojnemu stanju, zato vas je šlo za naboj manjšega kalibra. sprašujem, kako to, da je na boj- Vsadki 30-letnice so naboj odbili no črto odšla ženska.« Izkušena v drugo dojko, tako da ni zadel gostja se je dobro znašla in vodi- ključnih organov. Čeprav je bila telju odvrnila, da ne razume tega ženska ustreljena od blizu, jo je vprašanja. »Kakšne zveze ima to, odnesla le z zlomljenim rebrom kdo je koga poslal, pomembno je, in poškodovanimi vsadki.

Voditelj z izjemno seksističnim vprašanjem za epidemiologinjo

Življenje so ji verjetno rešili prsni vsadki

Os ± zos Gradnja tretje razvojne osi se na našem območju nikakor noče prav zavrteti. Ko mislimo, da je že vse rešeno, se pojavijo nove težave.

Nazadnje spet za del med Šentrupertom in Velenjem.

Tu povzroča os novi pravi »zos«.

Spet prost Hotel Paka je bil eden redkih hotelov, ki je bil vsaj občasno odprt tudi v koronavirusni krizi – prav zaradi nje in okuženih ali na okužbo sumljivih ljudi. Zdaj teh ni več, zato je spet – zaprt.

Čistoča Eni so za čiščenje – drugi za čistke.

Druženja Ne le gostinci, tudi obiskovalci raznih gostinskih lokalov težko čakajo, da bodo ti odprli vrata. Obiskovalci predvsem zato, ker če kaj, potem konkretno podpirajo množično poudarjeno geslo, kako pomembno je druženje. Takrat so bolj na tekočem.

Kot Luka Tudi naša Saša ni izjema, tudi ona je shujšala. Vsaj njeno gospodarstvo. Zato pričakujejo državno pomoč. Vlada pa poudarja kot Luka Dončič – pravijo, da so pri pomoči naredili korak v pravo smer.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 13

OB PRAZNIKU

30. aprila 2020

13

Za ene kriza, za druge zagon Tri mlada in uspeĹĄna lokalna podjetja – Evegreen, RSLabs in Autotech – so v aktualnih druĹžbenih in gospodarskih razmerah naĹĄla prednosti in priloĹžnosti, s katerimi optimistiÄ?no zrejo v prihodnost Tina Felicijan

KaĹže, da korona kriza vendarle ne bo tepla vseh gospodarskih panog. Na marsikaterem podroÄ?ju je zelo hudo. Nekatera pa so zacvetela ĹĄe bolj kot prej. Kako v trenutnih razmerah poslujejo in uresniÄ?ujejo naÄ?rte za to leto prodorna lokalna podjetja v zagonu in kako bodo ravnala v prihodnjem obdobju?

Kriza jim je prinesla prednost in priloĹžnosti

Slabi dve leti staro podjetje EveGreen, ki je na trg prodrlo z biorazgradljivo embalaĹžo za sajenje rastlin, zdaj pa se ukvarja s prevzemanjem doloÄ?enih odpadkov iz industrije in preoblikovanjem v zelene izdelke, v tem Ä?asu posluje celo bolje kot naÄ?rtovano. Razen tega, da se je izvedba nekaterih naroÄ?il zaradi ovir v dobavi materialov in proizvodnji zavlekla za tri ali ĹĄtiri mesece, nimajo teĹžav, poroÄ?a direktorica Eva Ĺ traser. V zadnjih mesecih so sklenili celo nove posle in se Ĺže zaÄ?eli pripravljati za izvedbo. Še vedno sledimo naÄ?rtom vzpostavljanja proizvodnje materialov za nove zelene izdelke v Velenju, ki jo bomo zagnali jeseni. To zgodbo gradimo skupaj s Plastiko Skaza.

ZaÄ?eli smo sodelovati z Atlantic Grup in Savinjsko pivovarno.

Veliko je proizvajalcev, ki imajo doloÄ?en odpad, ki ga Ĺželijo preoblikovati v zelene izdelke, kar je voda na naĹĄ mlin, saj imamo za takĹĄna podjetja reĹĄitev.ÂŤ Podjetje EveGreen deluje v niĹĄni panogi, ki se ji prav zaradi aktualnega dogajanja – tako korona krize in njenih posledic kot ukrepov za zmanjĹĄevanje odpadkov in ogljiÄ?nega odtisa – obeta rast. ÂťÄŒe je prejĹĄnja projekcija kazala, da bo do leta 2030 vsaj 40 od-

stotkov izdelkov iz bio plastike, se zdaj predvideva vsaj 70-odstotni deleĹž. OdlagaliĹĄÄ?a, polna odpadkov, so globalni druĹžbeni problem. Ukrepi Evropskega parlamenta postopno prepovedujejo proizvodnjo doloÄ?enih plastiÄ?nih izdelkov, mi pa imamo alternative zanje, kar nam prinaĹĄa ogromno priloĹžnosti za nove zgodbe,ÂŤ pojasnjuje sogovornica.

Biorazgradljiva embalaĹža za sajenje podjetja EveGreen je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije ena najboljĹĄih inovacij

lahko prinese 2,5 milijona evrov. ÂťSpodbud za zeleno gospodarstvo je vedno veÄ?, kar je za nas idealno izhodiĹĄÄ?e za razvoj naĹĄe zgodbe,ÂŤ je ĹĄe povedala direktorica.

Zatekli so se v alternativni posel

Podjetje RSLabs je Rok Urbanc ustanovil konec leta 2018. Kot raÄ?unalniĹĄki programer se ukvarja z razvojem raznih programskih reĹĄitev in aplikacij, na trg pa je prodrl z razvojem pametne meril-

Eva Ĺ traser: ÂťNaĹĄa prihodnost je obetavna, saj aktualne razmere prinaĹĄajo priloĹžnosti za nove posle in izkuĹĄnje.ÂŤ

Seudin Softić: ÂťZaradi te epidemije se je marsikatero podjetje zamislilo o avtomatizaciji delovnih proizvodnih procesov. ÄŒlovek lahko zboli, stroj pa ne more.ÂŤ lanskega leta. Minuli teden so dobili ĹĄe eno spodbudo – vstop v zadnjo fazo evropskega pospeĹĄevalnika za zelene tehnologije.

Pripravljajo dokumentacijo za razpis Evropske komisije, ki jim

morem predstaviti zdravstvenim domovom in bolniĹĄnicam, ker imajo povsem druge strokovne in poslovne prioritete,ÂŤ je nakazal, da ta segment poslovanja podjetja RSLabs trenutno ne deluje, kot je naÄ?rtoval. Tudi aktivnosti, ki jih podjetje naÄ?rtuje v sklopu lani pridobljene spodbude za zagon inovativnih podjetij P2, so preloĹžene na drugo polletje oziroma Ä?as, ko bodo razmere dopuĹĄÄ?ale izvedbo.

Vendar se je situaciji prilagodil, saj mu kompetence omogoÄ?ajo

Rok Urbanc: ÂťV prihodnosti bo zdravstveni sistem potreboval podporo umetne inteligence pri zaznavanju novih virusov, potenciala novih epidemij in Ä?im bolj uÄ?inkovite zajezitve. Zato je na tem podroÄ?ju veliko razvojnih priloĹžnosti.ÂŤ

ne naprave za nadzor hladilnikov z zdravili in cepivi v zdravstvenih in raziskovalnih ustanovah.

Aktualne razmere ovirajo tako proizvodnjo kot transport in neposredno prodajo teh naprav, poroÄ?a. ÂťV zaÄ?etku januarja smo zagnali proizvodnjo naĹĄih IoT naprav na Kitajskem, a jih zaradi tamkajĹĄnje situacije nismo mogli uvoziti. Sredi februarja, ko so me proizvajalci obvestili, da so naprave pripravljene za transport, pa so se izredne razmere zaÄ?ele pri nas. V tem Ä?asu naprav ne

delovanje na ĹĄirokem podroÄ?ju digitalizacije. ÂťBolj smo se usmerili v razvoj raznih spletnih aplikacij za naroÄ?nike po vsem svetu, med drugim, denimo, smo za osnovne ĹĄole na Malti razvili sistem za naroÄ?anje prevozov, s partnerji z Malte in Danske pa zaÄ?eli razvijati blagovno znamko mobilnih iger YellGames in podobno,ÂŤ je povedal in dodal, da v tem Ä?asu izvaja veliko projektov, ki so se zaÄ?eli Ĺže pred korona krizo, priÄ?akuje pa tudi nova naroÄ?ila raznih digitalnih reĹĄitev.

1. maj, v misli ujet Melita KovaÄ? je kot mladinska delavka zaposlena v Mladinskem centru Velenje, vendar zaradi teĹžav z zdravjem Ĺže veÄ? kot pet let ne more na delo. ÂťDelo je zame Ĺže od otroĹĄtva zelo velika vrednota. Prvi maj mi je vedno veliko pomenil, ker sem iz delavske druĹžine. Ob prazniku smo obiskovali sreÄ?anja na GraĹĄki gori, ko sem bila najstnica, sem hodila na krese, zdaj pa vrednote tega praznika prenaĹĄam na svojega 8-letnega sina.

Sploh v tej situaciji, ko ne morem delati, ugotavljam, da si Ä?lovek z delom ustvarja identiteto. Ker ne morem v sluĹžbo, sem prikrajĹĄana za ohranjanje neke intelektualne kondicije. ÄŒe si aktivno vpet v delo, laĹžje osebnostno rasteĹĄ, krepiĹĄ socialno mreĹžo. Tudi odnosi v druĹžini in s prijatelji trpijo, ker zaradi teĹžav z zdravjem mnogih stvari ne zmorem. Mislim, da delavec in z njim srednji sloj izginja.

Delavec ni veÄ? vreden, kolikor je bil, kar je glede na vedno veÄ?ji deleĹž izobraĹženega kadra in visoko kvalificiranih delovnih mest logiÄ?no, vendar se moramo zavedati, da je skoraj vsak produkt, ki ga imamo na naĹĄih policah, nekdo moral izdelati, zapakirati ali dostaviti svojimi rokami. Ne zdi se mi prav, da tovrstno delo vedno manj cenimo.ÂŤ

Brazilka Catia Kuder, ki Ĺživi v Velenju, je Ĺže 12 let zaposlena kot Ä?istilka v podjetju v Preboldu. ÂťV Braziliji je 1. maj pomemben praznik. Iz otroĹĄtva se spominjam, da so delavci glasno zahtevali svoje pravice in jih je drĹžava upoĹĄtevala. ObiÄ?ajno je, da na ta dan potekajo protesti za boljĹĄi poloĹžaj in Ĺživljenje delavcev. V Sloveniji pa se 1. maj praznuje bolj mirno. To ni dan za manifestacije delavstva, za zahtevanje pravic, boljĹĄih razmer. Posamezniki in druĹžine ga raje izkoristijo za druĹženje in prosti Ä?as. Za Slovence je to dan za zabavo, ne za prizadevanje za boljĹĄi poloĹžaj delavcev. Kot delavko me moti, da imam veliko obveznosti in dolĹžnosti, pravic pa malo. ÄŒe se postavim za svoje pravice, sem takoj Ä?rna ovca. Slovenski delavci ne drĹžijo skupaj, niso vztrajni pri svojih zahtevah, da bi dosegli boljĹĄi poloĹžaj, ampak samo tarnajo in obupujejo, kar me moti in mi je Ĺžal, da niso bolj povezani in uspeĹĄni v boju za svoje pravice.

Sama za svojo zaposlitev niti nisem zaskrbljena. Rada delam in delu se posvetim s telesom in duĹĄo, zato sem prepriÄ?ana, da lahko kadarkoli najdem sluĹžbo zase. Tudi gospodarske krize se ne bojim, ker se lahko prilagodim preprostemu naÄ?inu Ĺživljenja.

Me pa skrbi za zdravje, ker imam zaradi obremenitev veliko teĹžav.

Bolnega Ä?loveka nihÄ?e ne ceni.ÂŤ

Celo zaposlovali so

tevnih, ampak tudi enostavnih delovnih mest. Naslednje leto ali dve priÄ?akujemo velik porast povpraĹĄevanja po naĹĄih storitvah,ÂŤ pove in svoje razmiĹĄljanje podkrepi s tem, da je Autotech prav v teh dneh na daljavo sklenil nov posel z idrijskim Kolektorjem, in tega Ĺže izvajajo, da bodo projekt lahko dostavili po preklicu ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa.

zaustavitev proizvodnje ĹĄla na roko. V Gorenju, kjer izvajamo veÄ? projektov, smo v tem Ä?asu dokonÄ?ali dva. Skrbelo nas je, da bo podjetje odstopilo od poslov, ki smo jih sklenili pred krizo, vendar se to k sreÄ?i ni zgodilo,ÂŤ poroÄ?a Seudin Softić.

Nekoliko veÄ? teĹžav je bilo pri poslovanju s tujino zaradi dobave materiala in dostave projektov naroÄ?nikom za slovenskimi mejami. Pred krizo so imeli na mizi precej novih poslov, a so podpise pogodb morali preloĹžiti. Vseeno pa so v stiku z naroÄ?niki in nekatere projekte Ĺže izvajajo na daljavo. ÂťZaradi trenutne situacije je zaÄ?elo ĹĄe veÄ? podjetij razmiĹĄljati o avtomatizaciji ne samo zah-

Sicer so za letoĹĄnje leto naÄ?rtovali nove zaposlitve in investicijo v poslovne prostore, kar je zaradi visokih cen nepremiÄ?nin pred korona krizo predstavljalo veÄ?ji izziv kot sedaj, ko priÄ?akujejo padec na nepremiÄ?ninskem trgu. Skratka, ne glede na zahtevne razmere, so v marsikaterem pogledu ĹĄe na boljĹĄem kot prej. ÂťImeli smo priloĹžnost pokazati svoje prednosti – naĹĄo odzivnost, prilagodljivost in sposobnost hitrega iskanja reĹĄitev, s Ä?imer smo pridobili ĹĄe nekaj novih in potencialnih strank za naslednje leto,ÂŤ je sklenil sogovornik.

Prvi teden izrednih razmer je kazalo, da bo ťkoda velika in kriza res huda. Že naslednji teden pa se nam je odprlo ťe bolj kot prej. Celo zaposliti smo morali ťe enega montaŞerja, je povedal direktor ťe ne dve leti starega podjetja Autotech, ki se ukvarja z avtomatizacijo in digitalizacijo delovnih procesov v industrijskih obratih. Pravzaprav nam je

Maja GlinĹĄek je medicinska sestra, ki tudi prazniÄ?ne dneve preĹživlja delovno. ÂťDelo z ljudmi mi je vĹĄeÄ?, ker prinaĹĄa razliÄ?ne zgodbe, dobim marsikatere izkuĹĄnje. V sluĹžbo ne grem z odporom. Grem zato, da pomagam ljudem. Seveda je plaÄ?ilo za to pomembo, ampak v prvi vrsti sem medicinska sestra, ker imam to rada. Prvi maj zame ni prazniÄ?ni dan, ker skoraj vedno delam, zato je kot katerikoli drug dan v letu. Sicer pa se mi zdi prav, da delavci imamo dan, ki je namenjen nam in je prost.

Delavci smo cenjeni v smislu, da se delodajalci zavedajo, da brez nas ne morejo. Ĺ˝al mi je, da marsikateremu sposobnemu delavcu ni omogoÄ?ena osebnostna rast v poklicu, ker nima podpornega okolja. Kot delavka sem za svojo prihodnost ves Ä?as malo zaskrbljena. Lahko da bom kdaj odveÄ?, lahko se mi zgodi kakĹĄna nedopustna napaka in izgubim zaposlitev. Trenutno imam obÄ?utek, da sem cenjena, ker svoje delo opravljam strokovno in s srcem. To je nagrada za napor, ki ga s sodelavci trenutno doĹživljamo, ko zelo intenzivno delamo v zelo zahtevnih pogojih, smo 12 ur v zaĹĄÄ?itnih oblekah, ki ne dihajo – lahko si mislite, kako je. Vsi smo v strahu, da se bomo okuĹžili in virus prenesli na domaÄ?e. Se pa zavedamo, da je to del naĹĄega poklica, spodbujamo drug drugega, ustvarilo se je moÄ?no medsebojno zaupanje, solidarnost, kar nam daje motivacijo za delo. Ostanite zdravi.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

30. aprila 2020

Titov trg krasi prvomajski mlaj Mlaj v spomin in opomin na delavske pravice Mira ZakoĹĄek

metrov, a so ga zaradi varnosti, skrajĹĄali za tri metre. Ob postavitvi je podĹžupan Peter Dermol dejal: Âť Mlaj stoji v spomin na preteklost, na pridobljene delavske pravice, ki so se oblikovale skozi leta in desetletja, delavski boj pa ĹĄe vedno ni izbojevan. Brez delavskih pravic ne bi bilo Velenja takĹĄnega, kot je danes. Delavci zato morajo biti pred kapitalom in ne obratno,ÂŤ je navedel.

Titov trg v srediĹĄÄ?u Velenja krasi mlaj – Mestna obÄ?ina Velenje ga je postavila v sodelovanju s krajani krajevnih skupnosti Ĺ entilj in Cirkovc ter velenjskimi prostovoljci Seveda pa letos postavitev ni bila nostalgiÄ?na in etnoloĹĄka, ko je kakĹĄnih 30 z moÄ?jo svojih rok stopilo skupaj in dvignilo visoko drevo proti nebu. Tokrat so mlaj zaradi veljavnih preventivnih ukrepov dvignili s pomoÄ?jo delovnega stroja podjetja GluĹĄiÄ?. Mlaj je daroval Mihael Miklauzin z domaÄ?ije So- Mihael Miklauzin: ÂťPonosen sem, da moja smreka lak iz Ĺ entilja. krasi Titov trg.ÂŤ Dolg je bil 29

Mihael Miklauzin iz Ĺ entilja je bil ponosen na smreko, ki jo je daroval in bo krasila Titov trg vse do konca maja. ÂťVĹĄeÄ? mi je ta obiÄ?aj, in ko sem lani skupaj s ĹĄe drugimi Ĺ entiljÄ?ani sodeloval pri postavljanju, sem se odloÄ?il, da bom letos mlaj daroval jaz, tudi za to, ker z Ĺženo praznujeva

zlato poroko,ÂŤ je povedal za NaĹĄ Ä?as. Med tistimi, ki so postavljali mlaj, je bil tudi Dani Aubreht iz Cirkovc, ki pri postavljanju vedno sodeluje, mlaj pa bodo postavili tudi v domaÄ?em kraju.

Manjkal pa seveda tudi ni vodja Urada za Komunalne dejavnosti Tone Brodnik, ki to postavljanje

vodi Ĺže 29 let. ÂťLetos seveda ni tako slovesno, ker postavitev ne more biti mnoĹžiÄ?na in v obliki druĹženja, a mlaj vendarle imamo in to je najbolj pomembno. Naj se zahvalim krajanom Ĺ entilja in Cirkovc, ki so Ĺže veĹĄÄ?i teh postavitev in so se tudi letos odzvali,ÂŤ je dejal. đ&#x;”˛

Tone Brodnik: ÂťV Velenju se lahko tudi letos pohvalimo s prvomajskim mlajem.ÂŤ

Tokrat so mlaj postavili s pomoÄ?jo stroja.

Dani Aubreht: ÂťPostavitev mlaja je zame zelo slovesen in zelo prijazen dogodek.ÂŤ

DemokratiÄ?na stranka Upokojencev Slovenije

ObmoÄ?ni odbor Velenje

DeSUS za vse generacije.

Borili se bomo za to, da bodo upokojenci uĹživali sadove svojega minulega dela preko Demografskega sklada, ki bo upravljal drĹžavno premoĹženje.

ÄŒestitamo vam za 1. in 9. maj!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

Jurjevo je pomemben ljudski praznik pomladi IzumirajoÄ?a ĹĄega jurjevanje je povezano tudi s koledovanjem, ki je lepa ĹĄega, ko koledniki prihajajo v hiĹĄe, pojejo in priÄ?akujejo simboliÄ?ne darove – Na praznik se je nekoÄ? zabavalo, ubrano prepevalo, piskalo na piĹĄÄ?ali in rogove Jasmina Ĺ karja

Jurjevo po ljudskem koledarju pomeni zaÄ?etek pomladi. NekoÄ? so ga spremljali kurjenje kresov, petje in rajanje, obhodi po vaseh in setev. Ponekod ga praznujejo 23., drugje 24. aprila. Gre za obdobje, ko narava ozeleni, na travnikih pa se ponovno pase Ĺživina. V Sloveniji je bilo ĹĄe posebej izrazito praznovanje v Beli krajini, kjer je bil do druge svetovne vojne to zelo pomemben

praznik pomladi, praznujejo pa ga tudi ponekod na Ĺ tajerskem, pove vodja Koledine skupine osivelih kolednikov SOK Neva TrampuĹĄ. Kdo je bil Zeleni Jurij? ÂťZeleni Jurij je bil navaden vojĹĄÄ?ak, kasneje v krĹĄÄ?anski veri so ga zaradi ujemanja s pomladjo in cvetenjem izkoristili za praznik pomladi in jurjevanje.ÂŤ

naj bi, Ä?e bi jih odganjali, k hiĹĄi prinesli nesreÄ?o,ÂŤ hudomuĹĄno odvrne TrampuĹĄeva in pove, da se je pri nas v bliĹžnji okolici najdlje ohranilo in je znova obujeno koledovanje v LaĹĄkem, kjer je bil pobudnik Jure KraĹĄevec, amaterski etnolog, ki je skupaj s predsednico folklornega druĹĄtva, ki je bila ravnateljica osnovne ĹĄole,

viti. Nekaj jih ĹĄe imamo doma, vendar se z leti izsuĹĄijo, zato jih je teĹžko ohraniti in igrati (trobiti) na to glasbilo.ÂŤ Kaj pa navada v Beli krajini? ÂťV Beli krajini je navada, da se dan pred praznikom mladina odpravi po vasi, prepeva in piska na piĹĄÄ?ali in rogove ter vodi Zelenega Jurija – mladeniÄ?a, odetega v brezovo zelenje, saj je tisto obmoÄ?je polno brezovih dreves. Drugod po Sloveniji so uporabili bukovo listje, pred vsako hiĹĄo so zapeli ter nad vrata zataknili zeleno brezovo vejico, da bi k hiĹĄi prinesla sreÄ?o in veselje in da bi polja bogato obrodila.ÂŤ

Zelena barva je simbol novega rojstva

ÂťÄŒeprav je jurjevanje festival folklore, ob tem prazniku ni bilo posebnih plesov,ÂŤ se spominja TrampuĹĄeva. ÂťPrepevalo ali recitiralo se je, plesalo se je zveÄ?er, na zabavi, kjer se je Âťzajedlo in zapiloÂŤ darove, ki so se nabrali.

K temu je sodilo tudi priĹžiganje Neva TrampuĹĄ: ÂťZa boj med pomladjo in zimo je po starem izroÄ?ilu kresa, ki je bil nekoÄ? za praznik poskrbel Zeleni Jurij, ki so ga v mnogih pokrajinah nekoÄ? obdarili z bolj povezan z jurjevanjem, zdaj denarjem, jajci, pogaÄ?o in vinom. SimboliÄ?no za dobro letino, sreÄ?o pa je temu namenjen poseben in veselje lahko pomladni praznik praznujete tudi vi.ÂŤ praznik sv. Ivana (23. junij), ki je tudi kresni veÄ?er, poln ĹĄeg, ko Prebujanje narave s obudil to ĹĄpego tudi med otroki, se z ognjem in kresom preganja starimi ĹĄegami ki so hodili naokrog, nosili smre- zle duhove, spleta venÄ?ke in veÂťS tem praznikom pa je poveza- kovo vejico in piskali na rogove ruje v magiÄ?no in zdravilno moÄ? no tudi koledovanje in lepa nava- iz vrbovega lubja. ÂťSpomnim se, rastlin, nabranih ta veÄ?er.ÂŤ đ&#x;”˛ da, ko koledniki prihajajo v hiĹĄe, da smo takĹĄen rog napravili pred pojejo, priÄ?akujejo darove, Ä?e jih leti tudi pri nas v Ĺ aleĹĄkem folne dobe, pa povedo tudi kakĹĄno klornem druĹĄtvu Koleda, moĹž zbadljivo oziroma po legendi Mile TrampuĹĄ jih je znal napra-

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 15

15

KORONAVIRUS

30. aprila 2020

VelenjÄ?ani in svetovna pandemija v tujini Mnogi Slovenci so ob razglasitvi epidemije in izrednega stanja v Sloveniji zaradi koronavirusa COVID-19 ostali v tujini in se v domovino niso mogli vrniti ali pa se enostavno niti niso poskuĹĄali. Med njimi pa je tudi kar nekaj VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, ki zaradi takĹĄnih ali drugaÄ?nih razlogov Ĺživijo v razliÄ?nih drĹžavah po vsem svetu.

Ajda VrbiÄ?, Avstralija (Melbourn)

Ajda VrbiÄ? Ĺže vrsto let Ĺživi v Avstraliji v Viktoriji, blizu njenega glavnega mesta Melbourne.

Trenutno, kot pravi VrbiÄ?eva, je stanje pri njih veliko bolj mirno kot pri nas. Prav zato Ĺže od vsega zaÄ?etka spremlja dogajanje v Sloveniji, saj so podobne ukrepe, ki smo jih uvedli pri nas, z nekajdnevno zamudo postopoma uvedli tudi pri njih. Za razliko od Slovenije v Avstraliji ni bilo omejitve gibanja samo na svojo obÄ?ino, niti ni obvezno noĹĄenje mask, nekateri so v Avstraliji celo prepriÄ?ani, da so lahko te vÄ?asih celo bolj nevarne kot koristne. Vlada v Avstraliji je sprejela ukrepe za pomoÄ? gospodarstvu in sprostila 1,7 milijona dolarjev ter pripravila dve shemi ukrepov. Veliko ljudi je na Ä?akanju oziroma razporejeno na delo od doma, se je pa poveÄ?alo ĹĄtevilo brezposelnih, ki Ĺže presega ĹĄtevilko 2 milijona. Vzpostavili so posebno iniciativo, imenovano ÂťDelo za ViktorijoÂŤ, v kateri drĹžava nudi brezposelnim in tistim, ki so na Ä?akanju, da se dodatno izobraĹžujejo in s prostovoljnim delom vsak po svoje pomagajo v teh izrednih razmerah. Ljudje se drĹžijo ukrepov, saj so Ĺže sicer v vsakdanjem Ĺživljenju precej uvidevni. Kot pravi, se jim pozna, da imajo v sebi nekaj te Âťvljudno-

stne angleĹĄkostiÂŤ. Javni prevoz se kljub epidemiji ni ustavil, a deluje precej drugaÄ?e in z vsemi preventivnimi ukrepi. Vsako leto poleti se Ajda vraÄ?a na poÄ?itnice v Slovenijo, a je skoraj povsem prepriÄ?ana, da letos to ne bo mogoÄ?e.

vljanom in gospodarstvu pomaga tako, da je za pol leta zamrznila plaÄ?evanje vseh kreditov, saj je velik del Gruzije ĹĄe v razvoju in kar nekaj ljudi ĹĄele razvija svojo turistiÄ?no panogo in gradi namestitve. Kljub temu je veliko ljudi v mestih ostalo brez sluĹžbe in jih skrbi za svojo prihodnost, kar je podobna situacija kot v Sloveniji.

V Ä?asu pravoslavne velike noÄ?i

Breda MeĹža, Luksemburg

Breda MeĹža je VelenjÄ?anka, ki trenutno Ĺživi v majhni evropski drĹžavi Luksemburg in tam preĹživlja Ä?as svetovne pandemije. Kot pravi, je vlada v Luksemburgu sprejela podobne ukrepe kot v Sloveniji, vendar ĹĄe vedno lahko prehajajo med obÄ?inami in se gibajo v naravi, ki je tam ne

vpliva tudi na druge drĹžave, saj se dnevno vozi v Luksemburg na delo veliko ljudi iz sosednjih drĹžav. Ljudje se na sploĹĄno drĹžijo pravil in ostajajo doma, a se zaradi lepega vremena vedno bolj druĹžijo, zato je Ĺže posredovala policija. DrĹžava je poskrbela za nadomestilo plaÄ?, tudi za samozaposlene, ki so dobili pomoÄ? v viĹĄini 2500 evrov. Prav tako se je drĹžava dogovorila z banko za posojilo, s katerim bo pomagala gospodarstvu, da si bo laĹžje opomoglo. Vsi gostinski lokali in trgovine v glavnem mestu pa so oproĹĄÄ?eni plaÄ?ila najemnine. V Slovenijo se ni poskuĹĄala vrniti, saj se, kot pravi, ravno tako ne bi mogla druĹžiti z najbliĹžjimi in prijatelji. Vrnitev v Slovenijo pa bi bila ta trenutek mogoÄ?a samo z avtomobilom, a je tudi to zelo oteĹženo, saj veÄ?ina drĹžav dosledno nadzoruje mejne prehode.

Maja Hudej, Velika Britanija (JuĹžni Wales) Ajda VrbiÄ?

Ana Marija Kolar

Ana Marija Kolar, Gruzija

cerkev ni Ĺželela upoĹĄtevati ukrepov vlade in je kljub temu napovedala izvajanje verskih obredov.

Vlada je zato zaprla ceste in prepovedala celoten promet ter obisk pokopaliĹĄÄ?, kar je v Gruziji ob veliki noÄ?i tradicija. Maske so kot obvezen ukrep uvedli ĹĄele pred nekaj dnevi, se pa ljudje vsekakor drĹžijo ukrepov, saj so za krĹĄitelje predpisane visoke kazni.

Ana Marija se ni poskuĹĄala vrniti domov, raÄ?una pa, da se bo s svojimi bliĹžnjimi sreÄ?ala jeseni, ko bo, kot pravi, Ĺže vsega konec.

Ana Marija Kolar Ĺživi na Severu Gruzije pod gorovjem Kavkaz v pokrajini Svaneti. Kot pravi, so v Gruziji preventivne ukrepe zaÄ?eli uvajati Ĺže v februarju in temu pripisujejo nizko ĹĄtevilo okuĹženih, saj je le-teh manj kot 400.

Zaenkrat so zabeleĹžili tudi samo ĹĄtiri smrtne Ĺžrtve. Zelo hitro so zaprli vrtce in ĹĄole, na letaliĹĄÄ?ih in na meji ob vstopu v drĹžavo pa obvezno pregledovali in merili temperaturo tistim, ki so v drĹžavo vstopali. Gruzijska vlada drĹža-

Breda MeĹža

manjka. Vlada je prav tako brezplaÄ?no vsem ljudem v poĹĄtne nabiralnike poslala zaĹĄÄ?itne maske.

Javni prevoz ĹĄe vedno deluje, a seveda pod doloÄ?enimi preventivnimi ukrepi. Ĺ tevilo okuĹženih je v Luksemburgu na zaÄ?etku strmo naraĹĄÄ?alo, potem pa se je stanje umirilo, tako da imajo trenutno okoli 3600 okuĹženih in okoli 70 smrtnih Ĺžrtev. Brezposelnost je v tem Ä?asu zelo narasla, sploh v primerjavi z lanskim letom, kar

Maja Hudej je doma iz Vinske Gore, a Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi in dela v JuĹžnem Walesu v Veliki Britaniji, kjer ĹĄtevilo okuĹženih in smrtnih Ĺžrtev vsak dan ĹĄe naraĹĄÄ?a. V Cardiffu, prestolnici Walesa, so morali zgraditi celo novo bolniĹĄnico. Imajo pa tudi nekaj spodbudnih novic, saj naj bi v kratkem zaÄ?eli testirati cepivo na ljudeh. Ukrepi so precej podobni kot pri nas, domove lahko zapustijo samo za nujna opravila.

Enkrat na dan se lahko sami oz. Ä?lani istega gospodinjstva rekreirajo v naravi.

Ljudje se veÄ?inoma drĹžijo ukrepov, predvsem v trgovinah pa

Hudejeva opaĹža, da nekateri ĹĄe vedno situacije ne jemljejo resno in se ne drĹžijo predpisane razdalje dveh metrov.

NajveÄ?jo ĹĄkodo bo vsekakor utrpel turizem, gostinski lokali in restavracije. Vlada je zato Ĺže uvedla sistem finanÄ?ne pomoÄ?i, da tisti, ki ne morejo veÄ? opravljati dela in svoje dejavnosti, dobijo do 80 odstotkov nadomestila pla-

Maja Hudej

Ä?e. Ko se je karantena zaÄ?ela, se je Maja Ĺželela vrniti domov, a si ni upala tvegati okuĹžbe in to prenesti tudi na svoje domaÄ?e. Svoje delo ĹĄe vedno lahko opravlja od doma, vÄ?asih pa tudi na terenu, zato je, kot pravi, verjetno laĹžje premostila ta Ä?as samoizolacije.

Maja nam je zaupala, da je zaradi koronavirusa zbolel tudi njen prijatelj, Ä?igar okrevanje je bilo precej dolgotrajno, zato sama situacijo jemlje precej resno in dosledno upoĹĄteva ukrepe. đ&#x;”˛

Kako korona Ä?as vpliva na delo zobozdravnikov?

Odsotnost z delovnega mesta je moÄ?no povezana z obÄ?utki negotovosti, izgube kontrole in skrbi, saj je jasno, da se bo po vrnitvi neizogibno poglobila teĹžava Ä?akalnih dob – TeĹžave pacientov se stopnjujejo, zobozdravniki si Ĺželijo Ä?imprejĹĄnjega odprtja ambulant Jasmina Ĺ karja

PreĹživljanje dni in tednov doma, omejevanje stikov z ljudmi, socialna izolacija, delo na daljavo, od doma in Ä?akanje na delo so del naĹĄega vsakdana, ki smo se ga Ĺže dodobra navadili, kot tudi priporoÄ?il v Ä?asu korona krize.

Izzivov nam, kot kaĹžejo napovedi, ne manjka tudi za poletni Ä?as.

S precejĹĄnjimi se Ĺže od zaÄ?etka krize sooÄ?ajo tudi zobozdravniki in zobozdravstvene ambulante, saj je narava dela specifiÄ?na, zobozdravniki pa so ravno zaradi narave dela med najbolj riziÄ?nimi za ĹĄirjenje okuĹžbe in bodo gotovo med zadnjimi odpirali vrata pacientom. NataĹĄa Romih, dr. dent. med. iz Zdravstvenega doma Velenje pove, da zobozdravniki zaradi specifike in narave dela, ne morejo delati od doma in so v stalni pripravljenosti.

v popolni zaĹĄÄ?itni opremi. Dneve brez delovnih obveznosti smo po lastni izbiri ĹĄteli v koriĹĄÄ?enje letnega dopusta ali Ä?akanja na delo. Odsotnost z delovnega mesta pa je moÄ?no povezana z obÄ?utki negotovosti, izgube kontrole in skrbi, saj je jasno, da se bo po vrnitvi neizogibno poglobila teĹžava Ä?akalnih dob. Vzpostavitev ÂťnormalnegaÂŤ stanja pa se tudi ne bo zgodila Ä?ez noÄ?, kljub temu da se uspeĹĄno spopadamo z epidemijo, saj bodo ob ponovnem zagonu ordinacij

â?ą

Ambulanta za nujne zobozdravstvene storitve za bolnike z obmoÄ?ja ZD Velenje v Mislinji

veljale nove strategije, ki se trenutno oblikujejo (navodila ĹĄe Ä?akamo). PriÄ?akujemo lahko, da se bo delo zaÄ?elo v stroĹžjih pogojih in boljĹĄi zaĹĄÄ?itni opremi, kot je bilo to v navadi do sedaj. Do takrat pa mora biti zagotovljena tudi dobava potrebnih koliÄ?in

VeÄ? Ä?asa za skupne aktivnosti

Kaj pa preĹživljanje prostega Ä?asa? ÂťKar se tiÄ?e preĹživljanja prostega Ä?asa v karanteni ga ni teĹžko zapolniti, ko so pri hiĹĄi majhni otroci. Ob vseh gospodinjskih opravilih je treba tudi njihov dan zapolniti z razliÄ?nimi aktivnostmi. Mame ĹĄolarjev

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela!

Vzpostavitev normalnega stanja se ne bo zgodila Ä?ez noÄ?

ÂťTedensko dobimo razpored na delo, ki vÄ?asih poteka v obliki telefonske triaĹže pacientov, vÄ?asih pa kot operativno delo v deĹžurni ambulanti. Te ambulante so vstopne toÄ?ke, kjer delo poteka

zaĹĄÄ?itne opreme. TeĹžave naĹĄih pacientov se stopnjujejo in tudi zobozdravniki si Ĺželimo Ä?imprejĹĄnjega odprtja, vendar smo zaradi narave dela med najbolj riziÄ?nimi za ĹĄirjenje okuĹžbe in s tem bomo gotovo med zadnjimi odpirali vrata. OdloÄ?itev, kdaj

toÄ?no se bo to zgodilo, je ĹĄe v rokah ministrstva.ÂŤ

Delo zobozdravniĹĄke ekipe na vstopni toÄ?ki v Mislinji poteka z varovalno in zaĹĄÄ?itno opremo.

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

se vsakodnevno ukvarjajo s ĹĄolskim gradivom, tiste z manjĹĄimi otroki pa z igro in ustvarjanjem.

Prav gotovo smo pridobili veliko veÄ? Ä?asa za skupne dejavnosti, v druĹžini je veÄ? miru in povezanosti. VeÄ? prostega Ä?asa je dobrodoĹĄlega tudi za spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje, urejanje vrta, okolice, druĹžinskih albumov ipd., ĹĄe o tem, kako zapolniti Ä?as karantene, pove zobozdravnica NataĹĄa đ&#x;”˛ Romih.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

MLADI RAZISKOVALCI

30. aprila 2020

Veste, da je smrÄ?anje lahko nevarno?

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je letos malo drugaÄ?e razglasilo rezultate prejemnikov priznanj in nagrajenih nalog – OsnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci prijavljajo iz leta v leto zelo zanimive raziskovalne naloge ali inovativne projekte – Nekatere raziskovalne naloge so Ĺže podobne diplomskemu oziroma magistrskemu delu Jasmina Ĺ karja

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je letos Ĺže 37. leto vodilo mlade raziskovalce k ustvarjalnemu delu. OsnovnoĹĄolci, srednjeĹĄolci in ĹĄtudentje so tudi letos prijavili zanimive raziskovalne naloge ali inovativne projekte. Pod budnim oÄ?esom izkuĹĄenih mentorjev pa so nastale zanimive in kreativne naloge.

Koordinatorica gibanja Karmen Hudournik je o skupaj izdelanih ĹĄestinĹĄtiridesetih raziskovalnih nalogah, ĹĄtiriindvajsetih osnovnoĹĄolskih in dvaindvajsetih srednjeĹĄolskih nalogah, povedala, da so bile na zavidljivi ravni.

Med prejemniki zlatih priznanj sta bili dve osnovnoĹĄolski in ena srednjeĹĄolska: Ali si osnovnoĹĄolci znajo umivati roke?, avtoreva GaĹĄperja RepĹĄeta in Ali El Ghannama Erncla, in Ali se devetoĹĄolci v Ĺ aleĹĄki dolini zavedajo, da je smrÄ?anje lahko nevarno?, avtoric Teje RoĹžiÄ? in NeĹže Flis,

smrÄ?i. V trenutku, ko je speÄ?i soĹĄolec naslednjiÄ? zasmrÄ?al, smo se vsi zaÄ?eli smejati. Po tem dogodku sva se pogovarjali, Ä?e je lahko smrÄ?anje tudi nevarno in Ä?e se ga lahko ozdravi. Tako sva tudi dobili idejo za raziskovano ter srednjeĹĄolska Uporaba raÄ?u- vedava se, da je bilo v razisko- dokaz, da se vloĹžen trud in delo nalogo.ÂŤ nalniĹĄkega vida za zaznavanje vo- valno nalogo vloĹženega veliko v stvari, ki te zanimajo, tudi poznega pasu na slovenskih cestah, ur trdega dela in truda. Na za- plaÄ?ata.ÂŤ DobrodoĹĄli so bili Ä?lanki avtorja Luka Laha. Seveda ne Ä?etku sva z mentorico narediin knjige o smrÄ?anju smemo pozabiti ĹĄe na prejemni- li plan dela in razdelili ankete. Ideja za temo je ÂťpadlaÂŤ Na vpraĹĄanje, kako je potekalo ka skulpture Bergmandeljca. ÄŒla- ReĹĄene ankete sva precej Ä?asa v ĹĄoli v naravi raziskovalno delo, avtorici Teja ni programskega sveta so se odlo- urejale glede na ĹĄole, spole in ÂťIdejo za raziskovalno naloge in NeĹža povesta: ÂťNajprej sva Ä?ili, da skulpturo Bergmandeljca odgovore, ki jih je uÄ?enec/ka sva dobili, ko smo s ĹĄolo odĹĄli poiskali mentorico. Ko sva jo podelijo Elektro in raÄ?unalniĹĄki obkroĹžil/a. Dobivali sva se med v ĹĄolo v naravo. ZveÄ?er smo v naĹĄli, sva ji povedali idejo za ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje za tednom popoldne, med prostimi sobi s prijatelji igrali druĹžabne veÄ?letno in zelo uspeĹĄno deloRaziskovanje ni vanje v gibanju. Skulpturo jim ravno maÄ?ji kaĹĄelj. bodo izroÄ?ili na prihodnji javni prireditvi.

To je trdo delo, ki

â?ą

Tokrat predstavljamo eno zlato nagrajeno nalogo (od treh)

Že od nekdaj naju je zanimalo raziskovanje,ÂŤ pravita avtorici Teja RoĹžiÄ? in NeĹža Flis, ki jima raziskovanje pomeni ĹĄirjenje obzorja, spoznavanje neÄ?esa novega, spoznavanje novih stvari, reĹĄevanje znanstvenih vpraĹĄanj. ÂťÄŒe ljudje ne bi raziskovali, nikoli ne bi znanstveno, kulturno in Ĺživljenjsko napredovali. ZaTeja RoĹžiÄ? in NeĹža Flis

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Iskreno Ä?estitamo za praznik dela!

ÄŒestitamo za praznik dela.

Z ljubeznijo do Ĺživali .

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

ĹĄolskimi urami in na koncu ĹĄe med poukom, saj se je oddaja naloge hitro bliĹžala.ÂŤ Kaj jima pomeni nagrada? ÂťZelo veliko, saj sva se zelo trudili pri izdelavi raziskovalne naloge. Nagrada je

igre. Eden od soĹĄolcev je ĹĄel spat prej, drugi pa smo se naprej zabavali. ÄŒez nekaj Ä?asa smo zasliĹĄali Ä?udne zvoke, ki so se na trenutke pojavili. Ugotovili smo, da soĹĄolec, ki je ĹĄel spat prej,

zahteva veliko Ä?asa, znanja, usklajevanja, potrpljenja in ĹĄe kaj. Zato raziskujte ĹĄe naprej ter trite orehe in uĹživajte ob odkrivanju njegovega jedra – dobrega ali slabega.

temo in takoj smo se skupaj lotile dela. Najprej sva pregledali Ä?lanke in knjige o smrÄ?anju. Seznanili sva se z vzroki, mehanizmom, posledicah smrÄ?anja, zdravljenjem smrÄ?anja, CPAP-u ‌), potem sva sestavili ankete in jih razdelili na tri osnovne ĹĄole. ÄŒez teden dni sva pregle-

dali ankete in jih uredili po spolu, ĹĄolah in odgovore, ki so jih uÄ?enci podali. Naredili sva grafiÄ?no predstavitev. Tako so bili rezultati bolj pregledni in urejeni. Ko sva konÄ?ali grafe, sva pod njimi napisali rezultate. Pri delu nama je vseskozi pomagala mentorica mag. Barbara Turinek. Pomagala nama ja tudi pri sestavi zakljuÄ?ka, uvoda in drugih stvareh. Sestavile smo tudi intervju, v katerem sva intervjuvali gospoda RoĹžiÄ?a, gospoda s spalno apnejo in lastnika enega od naprav CPAP. Intervjuvali sva tudi gospo, katere moĹž smrÄ?i. Ko sva raziskovalno nalogo izdelali oz. napisali v celoti, sva si sestavili, kaj bova povedali pri ustnem zagovoru raziskovalne naloge. Pri izdelavi raziskovalne naloge nama je pomagala tudi medicinska sestra v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Zaupala nama je ĹĄtevilne podatke o napravi CPAP, saj se tudi ukvarja z motnjami dihanja med spanjem v bolniĹĄnici.ÂŤ Bo recenzija naloge koristna tudi za delo vnaprej, kakĹĄna so bila priporoÄ?ila komisije? ÂťRecenzija naloge je bila koristna, saj so naju opozorili, kako bi lahko nalogo ĹĄe izboljĹĄali in dopolnili. PriporoÄ?ila komisije so bila, da anketo razĹĄiriva tudi med odraslo populacijo ljudi in da najino besedilo oz. pregled objav ĹĄe bolj podrobno razĹĄiriva in novosti tudi zapiĹĄeva,ÂŤ sta povedali mladi sogovornici. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 17

17

MED VAMI

30. aprila 2020

Golf vadiĹĄÄ?e ob Ĺ kalskem jezeru je eno najlepĹĄih v Sloveniji Golf je igranje ĹĄaha na velikem polju – Je ĹĄport, za katerega potrebujeĹĄ koncentracijo in fiziÄ?no kondicijo – Vedno veÄ? igralk golfa uspeĹĄnih tudi v svetovnem merilu Jasmina Ĺ karja

Golf je igra, v kateri je potrebno uĹživati. Primerna je za vse starostne skupine in igralce zelo pritegne, saj je sama lokacija igranja v naravi privlaÄ?na in pomirjujoÄ?a.

Za uspeĹĄno igro je pomembna tako telesna kot tehniÄ?na pripravljenost, saj je cilj igre s Ä?im manj udarci zadeti luknjo. Vendar je priljubljenost golfa v zadnjih letih v rahlem upadu v juĹžnem delu Evrope, v severnem delu pa se ĹĄtevilo igralcev celo malo poveÄ?uje.

Podobno je v Sloveniji, vendar so prisotna nihanja, razloĹži predsednik Golf kluba Velenje MatjaĹž MeĹža in poudari, da so tako Golf zveza Slovenije kot klubi zelo hitro zaÄ?eli delati z mladimi, trud je bil po petnajstih letih poplaÄ?an in v Sloveniji smo priĹĄli do prvih profesionalnih igralcev. Ženske so rangirane med prvih petdeset, pri moĹĄkih ni tako visoko rangiranih, imamo pa celo tri Ĺženske igralke, ki se z golfom ukvarjajo profesionalno. Vendar jih gre veÄ?ina po srednji ĹĄoli ĹĄtudirat v Ameriko, tam se izobrazijo in tudi tekmujejo.ÂŤ

Igranje golfa pogosto vkljuÄ?uje celo druĹžino

ÂťZadnja leta opaĹžamo, da je manj zanimanja tudi med mladimi, pred petimi leti je bilo povsem drugaÄ?e. Vadba golfa mora

biti tudi za otroke zanimiva in igriva, Ä?e ni rezultatov, hitro obupajo. Vsaka ĹĄportna aktivnost je tudi dodatna obveznost starĹĄev, saj je treba otroka voditi na treninge in tekme. VeÄ?ina otrok ga igra, ker vkljuÄ?uje celo druĹžino.ÂŤ Koliko Ä?lanov ĹĄteje velenjski klub? ÂťV Velenju imamo med sto trideset in sto petdeset Ä?lanov, ki se druĹžijo na vadiĹĄÄ?u, organizirane imamo tudi turnirje, ki

so golf zaÄ?eli igrati tudi nekdanji ĹĄportniki, saj je zahtevna igra, za katero je potrebna psihiÄ?na pripravljenost, dobra koncentracija in fiziÄ?na kondicija.ÂŤ

Golf je druĹžinski ĹĄport, ki je prijazen tudi za ljudi v zrelih letih

Velenjsko golf igriĹĄÄ?e je zelo prijazno za igralce

V Golf klubu Velenje so ponosni na svoje vadiĹĄÄ?e, ki je zanje eno najlepĹĄih v Sloveniji, kar pritrjujejo tudi drugi. ÂťImamo tri luknje za igranje golfa in prostor

nas dobi vso potrebno opremo in nekaj osnovnih navodil za igranje. Tudi otrokom prikaĹžemo nekaj osnov igranja golfa, trudimo se golf pribliĹžati mnoĹžicam.

Skupaj s Ĺ portno zvezo Velenje organiziramo spomladansko in jesensko ĹĄtirinajstdnevno druĹženje z otroki, da spoznajo to igro.

Trudimo se predvsem navduĹĄiti mlade.ÂŤ

ÄŒeprav si je ta ĹĄportna panoga, ki jo pri nas uvrĹĄÄ?amo med mlajĹĄe, skozi Ä?as nabrala precej

Golf pomeni sprostitev, druĹženje in rekreacijo mnogim ĹĄportnikom.

Igrata ga tudi nekdanja ĹĄportnika – odbojkar Alen DjordjeviÄ? in rokometaĹĄ Niko Medved.

ÂťIgranje golfa ima dolgo tradicijo, v Velenju se igra Ĺže petindvajset let. Leta 2000 smo zgradili vadiĹĄÄ?e, na katerem ĹĄe zdaj igramo in treniramo.ÂŤ

jih igramo po ostalih slovenskih igriĹĄÄ?ih. Vedno veÄ? je starejĹĄih igralcev. Veseli smo upokojencev, saj imamo prav zanje urejeno, da lahko dopoldneve preĹživljajo na igriĹĄÄ?u. Zadnje Ä?ase opaĹžamo, da

PomoÄ? otrokom in druĹžinam Velenje, 28. aprila – Ta teden uÄ?enci in dijaki doma uĹživajo majske poÄ?itnice, ki so si jih tudi ob uÄ?enju na daljavo veÄ? kot zasluĹžili. Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so veseli, ker je med osnovnoĹĄolci iz Ĺ aleĹĄke doline 36 takih, ki so z njihovo pomoÄ?jo in pomoÄ?jo ĹĄtevilnih donatorjev (najveÄ?ji med njimi je Zveza prijateljev mladine Slovenije), dobili raÄ?unalnik, ki jim bo omogoÄ?il, da bodo lahko opravljali ĹĄolske obveznosti. NajveÄ?, 33, so jih razdelili otrokom iz Velenja, 3 pa so dobili otroci iz Ĺ oĹĄtanja.

stereotipov, je po svetu precej razĹĄirjen ĹĄport. To, da je ta rekreativna dejavnost namenjena eliti, danes ne velja veÄ?, saj je sÄ?asoma postal dostopen ĹĄirĹĄi mnoĹžici. ÂťPrijazen je druĹžinam, ljudem v zrelih letih, in Ä?eprav se zdi, da je to lahek ĹĄport, je opredeljen kot eden najteĹžjih ĹĄportov na svetu. Nekaj telesne pripravljenosti mora biti, dosti je treninga, saj gre za urjenje prijemov. Golf je tudi zelo prijazen druĹžinski ĹĄport: opaĹžamo, da se igralci radi druĹžijo na igriĹĄÄ?u med vikendi in prazniki. Vedno veÄ? je tudi Ĺžensk, ki igrajo golf, saj se pri rekreaciji rade pridruĹžijo moĹĄkim,ÂŤ nasmejano doda MeĹža.

za igranje dolge in kratke igre in patanja, saj nas ob tem spremlja lep pogled na Velenjsko jezero.

Prav tako je vadiĹĄÄ?e zelo prijazno za igralce.ÂŤ Je to res ĹĄport zgolj za elite? Predsednik kluba MatjaĹž MeĹža odgovori: ÂťTako kot tenis je tudi golf dobil prizvok prestiĹžnosti, mislim, da zaradi pristopnin v klubih, ki so bile na zaÄ?etku precejĹĄnje, zdaj so te minimalne oziroma jih sploh ni.

Tudi letne Ä?lanarine so v Sloveniji opredeljene in se vrtijo okrog sto do sto dvajset evrov.ÂŤ

Ves Ä?as se je treba uÄ?iti in izpopolnjevati znanje

ne Ä?lovek, za igralce golfa dobrodoĹĄla motivacija. ÂťPri golfu tekmujeĹĄ z igriĹĄÄ?em, golf je igranje ĹĄaha na velikem polju, potrebna je koncentracija, Ĺžogico moraĹĄ spraviti v luknjo s Ä?im manj udarci. Je miselna in mentalna igra, kako s Ä?im manj udarci odigrati igro. PrimerjaĹĄ se z igralci, a tekmujeĹĄ predvsem s samim seboj, ĹĄe pojasni MeĹža, ki ob koncu omeni, da je vadiĹĄÄ?e za golfiste od 23. aprila ponovno odprto. ÂťPriporoÄ?ila, kako igrati, smo dobili od Golf zveze Slovenije, ki je igranje uskladila z NIJZ. Nove razmere so prinesle tudi nekaj sprememb pri sami igri.

To pomeni, da lahko igrata dva skupaj v enem flightu, Ĺžogic se ne pobira, zastavic se ne dotika, razdalja med igralci mora biti dva metra. NaĹĄi termini so rezervirani kar za ves teden naprej, saj igra traja pribliĹžno ĹĄtiri ure. Vse smo uredili tako, da naĹĄi igralci lahko zaÄ?no igrati,ÂŤ ĹĄe izvemo na vadiĹĄÄ?u, ki je stiÄ?iĹĄÄ?e aktivnih in druĹžabnih golfistov, ki jim ta oblika rekreacije pomeni tudi sprostitev in naÄ?in Ĺživljenja.

ÄŒarobnost bele Ĺžogice je zaradi razgibanosti terena, hoje po sveĹžem zraku in tega, da so nasprotnik luknja, dobri udarci in

Prve veĹĄÄ?ine zamahov golfa lahko usvojite na velenjskem vadiĹĄÄ?u

Na vadiĹĄÄ?u ob Ĺ kalskem jezeru vsako leto organizirajo tri do ĹĄtiri teÄ?aje letno (dva v jesenskem in dva v spomladanskem Ä?asu), ob ponedeljkih imajo dan odprtih vrat, ko lahko pride vsakdo, ki Ĺželi spoznati ta ĹĄport, poskusit, kako je videti igranje golfa. ÂťPri

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si Mali bazen, veliki bazen, tepidarium, infra savna, �nska, turťka savna in �tnes studio, tenis, badminton, squash, namizni tenis, mali nogomet.

Gre za otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin, ki so se jim s tem le izenaÄ?ile moĹžnosti za uÄ?enje v primerjavi s svojimi soĹĄolci, ki so doma Ĺže imeli vso potrebno opremo. Ĺ˝al se raÄ?unalniki nekaterim tudi kvarijo ali pa so premalo zmogljivi, da bi jim omogoÄ?ali uÄ?enje na daljavo, zato na ĹĄolah v Velenju in Ĺ oĹĄtanju ĹĄe obstajajo potrebe po raÄ?unalnikih. Zveza jih deli v sodelovanju s ĹĄolami, na katerih najbolje poznajo resniÄ?ne potrebe otrok in druĹžin. Na MZPM Velenje zato ĹĄe niso konÄ?ali akcije zbiranja rabljenih raÄ?unalnikov.

Na MZPM Velenje so ob koncu preteklega tedna prejeli tudi dve veÄ?ji donaciji, ki ju v teh dneh delijo druĹžinam. Podjetje Henkel Slovenija jim je doniralo pralne praĹĄke, mehÄ?alce in detergente, podjetje Lidl Slovenija pa higienske in prehrambne izdelke. V vili RoĹžle so pripravili nekaj veÄ? kot 150 bogatih paketov, ki jih delijo druĹžinam v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, ki jih je epidemija najbolj prizadela. đ&#x;”˛

Zdravje je rdeÄ?e barve. Vesele praznike!

Vse naĹĄe rekreativne objekte, bazen in RdeÄ?o dvorano vzdrĹžujemo, da jih boste lahko kmalu spet koristili. Skrbite zase in za svoje zdravje!

đ&#x;”˛

Naš čas, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

NAGRADNA KRIŽANKA

Nagradna prvomajska križanka Mestne občine Velenje Župan, Svet in Uprava vam želijo, da praznične dni lepo preživite.

30. aprila 2020 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 14. maja.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. aprila 2020

Pretirane gneÄ?e na tehniÄ?nih pregledih ni

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Vozila, ki jim je potekla registracija med 16. marcem in 19. aprilom, imajo podaljĹĄano veljavnost prometnega dovoljenja do 17. junija – Za ostala vozila je veljavnost registracije treba podaljĹĄati v zakonskih rokih – DruĹžine z veÄ? vozili se v kriznih Ä?asih pogosto odloÄ?ajo za racionalizacijo voznega parka ZadrĹževanje v prostoru za tehniÄ?ne preglede prepovedano

Jasmina Ĺ karja

Od ponedeljka, 20. aprila, se naloge tehniÄ?nih sluĹžb, strokovÂťDelo zaradi sprejetih varnonih organizacij in registracijskih stnih ukrepov poteka poÄ?asneje organizacij ter delo v tahografkot sicer, zato prosimo za nekaj skih delavnicah izvajajo tam, kjer potrpljenja v primeru gneÄ?e, ki so pri izvajanju upoĹĄtevana vsa pa je zaenkrat ni, saj smo ob popriporoÄ?ila Nacionalnega inĹĄtinovnem odprtju tehniÄ?nih pretuta za javno zdravje za prepregledov zagotovili dovolj osebja. Ä?evanje okuĹžbe z novim koronaPrvi dan je bilo ĹĄtevilo postopkov virusom. 21. aprila je Ministrstvo res precejĹĄnje, a vse stranke so za infrastrukturo pojasnilo, da tudi lahko opravile svoje postopimajo vozila, ki so imela potek ke v naĹĄem normalnem delovregistracije od 16. marca do 19. nem Ä?asu, naslednji dan pa se je aprila podaljĹĄano veljavnost UsluĹžbenci, ki prevzamejo vozilo, ga zaĹĄÄ?itijo s folijo na sedeĹžih. stanje Ĺže povsem normaliziralo,ÂŤ prometnega dovoljenja do 17. Volan, prestavno roÄ?ico, roÄ?no zavoro in dele, ki so se jih dotikali, na razloĹži Miklavc. KakĹĄno ĹĄkodo junija. Za ostala vozila je treba koncu po potrebi razkuĹžijo. bo utrpela panoga, kako bodo podaljĹĄati veljavnost registracije v zakonskih rokih, pove ÂťVse dela na tehniÄ?ni vodja A. M. Miklavc terenu za tehniÄ?ne AleĹĄ Miklavc preglede traktorjev, in nadaljuje: ki smo jih imeli ÂťUpoĹĄtevamo naÄ?rtovane v marcu, vsa priporoÄ?ila NIJZ in bomo opravili ukrepe, ki jih aprila in maja, izvajamo in stranke pa bodo o priporoÄ?amo terminih pravoÄ?asno strankam (upoobveĹĄÄ?ene.ÂŤ ĹĄtevanje varnostne razdalje 1,5 m ali veÄ? z Sam tehniÄ?ni pregled se zaradi sprejetih ukrepov podaljĹĄa za drugimi osebami, obvezna upo- Ä?akanje na delo doma. V Ä?asu pribliĹžno tri minute, kar ni veliko. raba obraznih mask, umivanje ali zaprtja smo opravili vzdrĹževanje, razkuĹževanje rok). Se pa pozna, obnovo in Ä?iĹĄÄ?enje ter dezinfek- Postopek tehniÄ?nega reĹĄevali nastalo ĹĄkodo? Škoda da svoje dejavnosti nismo smeli cijo prostorov in naprav na vseh pregleda zagotovo bo, za oceno nastale opravljati od 17. marca do 20. naĹĄih enotah, v Nizki, Velenju Kot je pojasnil AleĹĄ Miklavc, ĹĄkode je ĹĄe prekmalu, v primeru aprila, ko je bila usluĹžbencem in LaĹĄkem.ÂŤ morajo stranke avto prezraÄ?iti, poglabljanja krize ĹĄe posebej, Ä?e dana moĹžnost izrabe dopusta ali spustiti stekla, ugasniti klimatsko bo priĹĄlo do odpuĹĄÄ?anj v podnapravo in vozilo postaviti pred jetjih, pa lahko priÄ?akujemo v vhodna vrata. ÂťStranka mora v prihodnjih mesecih upad ĹĄtevila Ä?asu pregleda ostati na prostem. postopkov, saj se posebej lastniÂťNamestili smo talne oznaÄ?be za opozarjanje na razdaljo med Za usluĹžbence je obvezna ustre- ki, tudi druĹžine, ki imajo v lasti strankami, osebje pa pouÄ?ili o ukrepih pred zaÄ?etkom izvajanja zna dezinfekcija vseh delov vozila, veÄ? vozil, ob takih krizah po natehniÄ?nih pregledov, in jih opozorili, da morajo vse ukrepe ki se jih dotika usluĹžbenec tehniÄ?- vadi odloÄ?ijo za racionalizacijo izvajati tudi med seboj. Opremili smo jih z zaĹĄÄ?itno opremo nih pregledov, sedeĹž pa mora biti svojega voznega parka in zmanj(maske, rokavice, oÄ?ala, razkuĹžila za roke in povrĹĄine ...). Samo prekrit z zaĹĄÄ?itno folijo. Stranka ĹĄanje ĹĄtevila vozil.ÂŤ ob izpolnjevanju vseh varnostnih ukrepov bomo lahko poslođ&#x;”˛ vozilo prevzame na koncu preglevali na daljĹĄi rok, ob morebitni okuĹžbi zaposlenih pa bi morali dne steze zunaj objekta, zapisnik zapreti poslovalnico, zato prosimo tudi stranke, da ob prihodu o tehniÄ?nem pregledu pa brez stiupoĹĄtevajo varnostna pravila.ÂŤ ka prevzame v sprejemni pisarni.ÂŤ

â?ą

SOCIALNI podlistek

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Covid-19 in uporabniki drog Zaradi ukrepov prepreÄ?itve ĹĄirjenja virusa SARS–CoV-2 je delovanje Ĺ entovega programa Dnevni center za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog spremenjeno. Vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure nudimo uporabnikom po telefonu 030 608 690 ali po spletu moĹžnost razbremenilnih, svetovalnih in informativnih razgovorov. Po predhodnem dogovoru lahko uporabniki pridejo v dnevni center, vendar posamezno, pri Ä?emer upoĹĄtevamo vse protokole o prepreÄ?evanju ĹĄirjenja okuĹžbe. V dnevnem centru lahko posamezni uporabnik opravi nujne telefonske klice, dobi sterilne gaze in povoje za oskrbovanje ran, razliÄ?ne obrazce (za denarno socialno pomoÄ?, za enkratno denarno pomoÄ? ‌) in informacije ter podporo v zvezi z urejanjem svojega statusa. V dnevnem centru in na terenu je omogoÄ?ena zamenjava pribora za varnejĹĄe injiciranje, kar pomeni, da lahko uporabnik, ki pribor potrebuje, pokliÄ?e po telefonu ali pride do dnevnega centra, upoĹĄtevajoÄ? varnostno razdaljo, pove, kateri material in koliko ga potrebuje, zaposleni ga pripravimo, zavijemo v Ä?asopisni papir ali damo v vreÄ?o in jim ga odloĹžimo nekje na varni razdalji (v neposredni bliĹžini dnevnega centra ali zunaj na mestu, za katerega se dogovorimo).

Podobno kot sploĹĄno prebivalstvo se tudi uporabniki drog sooÄ?ajo s tveganji za okuĹžbo z virusom SARS–CoV-2, zato je pomembno, da so seznanjeni z ustreznimi informacijami o tem, kako lahko zmanjĹĄajo tveganje za okuĹžbo. Izpostavljeni so tudi dodatnemu tveganju, ki je povezano s tveganim vedenjem v povezavi z uporabo drog, s prostori, kjer poteka uporaba drog. Tveganja so veÄ?ja tudi zaradi pogoste prisotnosti pridruĹženih fiziÄ?nih in duĹĄevnih teĹžav, ker je teĹžava pogosto prisotna v marginaliziranih skupnostih, in zaradi stigme, povezane z uporabo drog. V skladu z navodili NIJZ-ja zato uporabnikom svetujemo, naj se ne zbirajo v veÄ?jih skupinah, naj poskrbijo za higieno rok, kaĹĄlja. ÄŒe uporabljajo nedovoljene droge, naj poskrbijo za sterilni pribor, naj bodo pazljivi pri meĹĄanju drog, pri uĹživanju benzodiazepinov, drugih pomirjeval, novih drog in alkohola. ÂťJaz sem v teh kriznih Ä?asih vÄ?asih zelo depresiven. Razlog je, da bi moral spremeniti bioritem, vendar ga ne zmorem. Sem Ĺže deset let in ĹĄe veÄ? takĹĄen jutranji Ä?lovek in me psihiÄ?no zelo moti. Veste sami, da bioritem ni kot kakĹĄna navada, ampak je to Ĺže naÄ?in Ĺživljenja.

Sem metadonski odvisnik Ĺže veÄ? kot petindvajset let in bi Ĺželel, da bi metadon lahko dobili Ĺže zjutraj ob 6. uri, tako kot smo ga dobivali prej, in ne ĹĄele ob 10. uri, ker do takrat zelo teĹžko zdrĹžim. DrugaÄ?e mi pa manjka socialnega, druĹžabnega stika. To stisko pa mi, roko na srce, veliko pomagajo ublaĹžiti v druĹĄtvu Ĺ ent, kjer se z zaposlenimi lahko pogovorim o vsem, kar mi leĹži na duĹĄi ali srcu. Pomagajo meni in drugim s svetovanjem iz razliÄ?nih podroÄ?ij (socialne pomoÄ?i in podobno, tudi glede pribora za tiste, ki si injicirajo drogo).ÂŤ đ&#x;”˛

19

Uporabnik programa Ĺ ent Velenje

NajbliĹžjim boste konÄ?no povedali, kar se v vaĹĄi duĹĄi nabira Ĺže dolgo. PoiĹĄÄ?ejo in obiĹĄÄ?ejo vas le takrat, ko vas potrebujejo. Pazite, kako daleÄ? boste ĹĄli z besedami, saj se lahko zgodi, da bo zamera tako huda, da vas bodo povsem odrezali iz svojega Ĺživljenja. Kar se financ tiÄ?e, pa se bo stanje na vaĹĄem raÄ?unu poÄ?asi zaÄ?elo izboljĹĄevati. To vas bo vsaj malo potolaĹžilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. V dobro voljo vas bodo spravljali ljudje, ki jih boste v svojo bliĹžino spustili po zelo dolgem Ä?asu. Ob obujanju spominov na neke druge Ä?ase se boste iskreno nasmejali.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem podroÄ?ju in na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar ne po vaĹĄih Ĺželjah. Ne bo lahko, sploh, ker ne boste vedeli, kaj delate prav in kaj narobe. Imelo vas bo, da bi prekrĹĄili svoja etiÄ?na naÄ?ela. Na koncu se boste odloÄ?ili, da jih ne boste, saj bi s tem le podaljĹĄali stanje, ki ne vodi nikamor. Na poslovnem podroÄ?ju boste teĹžko sprejeli dejstvo, da se bo Ĺživljenje zaÄ?elo vraÄ?ati v stare tirnice. V trenutnem stanju bi namreÄ? raje ĹĄe nekaj Ä?asa ostali kar doma.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

OdloÄ?itev bo tvegana, a kmalu se bo izkazalo, da ste se odloÄ?ili prav. Kar se tiÄ?e dela, vam bo konÄ?no steklo. Navadili se boste na nove razmere in nove zadolĹžitve. Celo presegli boste sami sebe, hkrati pa boste dobili voljo, da naredite ĹĄe veÄ?. Kar se odnosov tiÄ?e, pa teden ne bo najboljĹĄi. Ĺ e je Ä?as, da se stvari obrnejo v vaĹĄo korist. Tudi kar se poÄ?utja tiÄ?e. Imate veliko Ĺželja, idej in znanja, zato se raje lotite projekta, ki ga Ĺže dolgo odlaĹĄate. Sedaj imate Ä?as zanj, zato ne iĹĄÄ?ite izgovorov. Z denarjem ravnajte previdno, izdatki bodo veÄ?ji, kot ste raÄ?unali. Prihodki pa Ĺžal ĹĄe nekaj Ä?asa ne bodo takĹĄni, kot so bili.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ĺ˝al ĹĄe nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste obÄ?utek, da lahko vsak hip zbolite. Zato sedaj Ĺže dobro veste, da ste spet pretiravali. Pred nami je podaljĹĄan prost vikend, zato je priloĹžnost, da si vzamete Ä?as le zase, na dlani. ÄŒe vam bo ugajalo poÄ?ivati, to storite brez slabe vesti. ÄŒe si boste Ĺželeli telesne aktivnosti, pa se odpravite v naravo. Izberite poti in cilje, ki v teh ĹĄe vedno kritiÄ?nih dneh niso preveÄ? oblegani. Morda se odpravite tja, kamor ste hodili kot otrok, pa potem nikoli niste naĹĄli Ä?asa, da to ponovite. ÄŒim manj razmiĹĄljajte o prihodnosti. NihÄ?e ne ve, kakĹĄna bo, zato se prepustite toku dogodkov.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Nekaj dni se boste zadrĹževali Ä?im bliĹže doma, saj si po dolgi izolaciji ĹĄe ne boste Ĺželeli druĹžbe. OdloÄ?ili se boste, da boste upoĹĄtevali vsa navodila, da si ne bi oÄ?itali, Ä?e se kaj zalomi. Za razliko od mnogih, ki v okolju svojega doma postajajo depresivni, ste se vi pomirili in spoÄ?ili. Ob tem pa bo nekdo, ki vas ne mara, potegnil zelo kruto potezo. Ne bo prijetno, ko boste izvedeli, kaj je storil. A boste hitro priĹĄli k sebi. Spoznali boste, da je vÄ?asih Ĺživljenje zelo kriviÄ?no, po drugi strani pa boste vsak dan bolj verjeli v to, da za vsako rit raste palica. Tudi v tem primeru se bo izkazalo, da rek drĹži. In to Ĺže kmalu.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ne poÄ?utite se veÄ? dobro v svoji koĹži. Odtujeni ste od vseh, s katerimi imate stike v zadnjih tednih, najbolj pa s partnerjem. Dobro veste, da se bo vse spremenilo, Ä?e boste posluĹĄali srce in mu sledili. Tudi, Ä?e tega ne naredite, bo partner vedel in obÄ?util, da se mu izogibate. Imeli boste slabo vest, a jo boste poskuĹĄali skriti. Ne bo vam uspelo. Uspelo pa vam bo dobro naloĹžiti prihranke. To je dandanes res prava umetnost. Ker boste finanÄ?no vsaj ĹĄe nekaj Ä?asa varni, boste mirni vsaj na tem podroÄ?ju. Vse pa se lahko spremeni, Ä?e bosta s partnerjem ugotovila, da skupna pot ni veÄ? mogoÄ?a. Zato bodo naslednji tedni precej teĹžki in polni kompromisov.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Imeli ste obÄ?utek, da vaĹĄe Ĺživljenje konÄ?no postaja bolj mirno in takĹĄno, kot si Ĺže dolgo Ĺželite. Pa tudi pod razno ne bo tako. Dogodki naslednjega tedna bodo intenzivni, saj boste vsak dan doĹživeli kakĹĄno slabo reÄ?. Vse ne bodo povezane z vami, a tudi tiste, ki bodo prizadele druĹžinske Ä?lane in dobre prijatelje, vam bodo teĹžko sedle. Ugotavljali boste, da nimate veÄ? energije, da bi reĹĄevali vse okoli sebe. To je bila v prejĹĄnjih Ä?asih vrlina, ki vam je odliÄ?no uspevala. Sedaj pa bodo ĹĄtevilna vrata zaprta tudi za vas. Malo jih bo, ki vam bodo resniÄ?no hoteli pomagati. Zato se pri odloÄ?itvah o prihodnosti tokrat zanesite le nase!

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite krepkih sprememb v vaĹĄem Ĺživljenju. V teh dneh boste dobili ponudbo, s katero bi se, Ä?e jo sprejmete, to lahko uresniÄ?ilo.

UstraĹĄili se boste in se izgovarjali na epidemijo, v resnici pa bodo pretehtali Ä?isto drugi razlogi. Brez truda in poguma se vaĹĄe Ĺživljenje ne bo spremenilo, pa Ä?e si ĹĄe tako Ĺželite. ÄŒe boste Ĺživljenje prepustili toku in samo Ä?akali, kaj se bo zgodilo, bo status quo ĹĄe dolgo prisoten. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate do osebe, ki jo imate iskreno radi in to ĹĄe preden se bo sploh kaj spremenilo, boste dobili pogum. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita. NoÄ?i bodo dolge, ker boste veliko razmiĹĄljali in bolj malo spali.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

ÄŒas negotovosti se bo nadaljeval, saj se, kot kaĹže, ĹĄe dolgo ne boste mogli ukvarjati s stvarmi, ki jih najraje in dobro poÄ?nete. ÄŒe Ĺželite, da se vam uresniÄ?i najveÄ?ja Ĺželja letoĹĄnjega leta, da se reĹĄite iz sedanje situacije, ne bo dovolj le nekajdnevna aktivnost. Poskrbeti boste morali, da v prihodnje Ĺživite drugaÄ?e, kot ste doslej. Tudi nove poslovne priloĹžnosti boste morali poiskati. To bo od vas zahtevalo tudi uÄ?enje novih veĹĄÄ?in, ki se jih lahko Ĺže lotite. Vse kaĹže, da ste Ĺže na dobri poti, saj ste znani po tem, da ne odnehate. Sploh, ko imate pred sabo jasen cilj. Partner bo razumevajoÄ? in vesel, ko bo videl, da vas sedanje stanje ni zlomilo, ampak ĹĄe okrepilo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

PoskuĹĄali boste reĹĄiti, kar se bo reĹĄiti dalo. Tega pa ne bo veliko. Denarja, ki ga Ĺželjno Ä?akate, namreÄ? ĹĄe ne bo, rezerve pa bodo hitro kopnele. Poslovno Ĺživljenje in vsa dan teĹžke odloÄ?itve, kako naprej, vas bodo krepko obremenjevale. Zato se ne Ä?udite, Ä?e vam bo ponagajalo zdravje, saj vam bo odpornost spet padla. FinanÄ?no stanje boste do sredine maja uspeli spraviti v okvire, ki bodo vzdrĹžni. ReĹĄeni pa ĹĄe ne boste, saj se stanje na trgu ĹĄe dolgo ne bo popravilo. Zato boste kmalu pred ĹĄe teĹžjimi odloÄ?itvami, kot ste jih sprejemali doslej. Tokrat bodo tudi tisti, ki bi lahko bili z njimi prizadeti, razumeli vaĹĄe odloÄ?itve. Vseeno pa to za vas ne bo lahko.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Dobro veste, da vam gibanje v naravi zelo pomaga k dobremu poÄ?utju. ToplejĹĄi dnevi so Ĺže tu, le vi ĹĄe niste poiskali svoje ĹĄportne opreme, saj ĹĄe nimate prave volje, da bi se zaÄ?eli gibati med ljudmi. Bolj varno se poÄ?utite doma, kjer pa res Ĺže teĹžko zdrĹžite. ÄŒeprav brez stresa ne znate veÄ? Ĺživeti, bo veÄ? prostega Ä?asa ob koncu tega tedna pomagalo, da se sprostite. Bodite v oporo partnerju, ki doĹživlja teĹžke Ä?ase. ÄŒe boste le molÄ?ali, mu ne boste veliko pomagali. Morda ne bi bilo slabo, Ä?e bi se prav v teh kriznih Ä?asih odloÄ?ila, kako bosta Ĺživela, ko se korona kriza konÄ?a. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se pogovoru o tem izogibata, odprtih pa je veÄ? moĹžnosti.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Preteklost dokonÄ?no pustite pri miru, saj je napoÄ?il Ä?as, da se zaÄ?nete bolj posveÄ?ati prihodnosti. Ta bo zelo drugaÄ?na, kar Ĺže veste in obÄ?utite. ÄŒim prej zmanjĹĄajte Ĺželje in potrebe, sploh Ä?isto zasebne. NaÄ?rtovanje poletja ĹĄe ne bo mogoÄ?e, zato se ne obremenjujte z njim, saj nihÄ?e ne ve, kaj se bo dogajalo. ÄŒe boste energijo posveÄ?ali vsakemu dnevu sproti, boste ĹĄe najbolj uspeĹĄni. Posvetili se boste tudi sebi. PrivoĹĄÄ?ili si boste vse tisto, kar ste si Ĺže dolgo obljubljali. Tudi Ä?as za vam najljubĹĄe hobije boste spet naĹĄli. Tisti, ki vas imajo radi, bodo tega zelo veseli, saj so se Ĺže bali za vaĹĄe duĹĄevno zdravje. Ta konec tedna bo Ä?isto po vaĹĄem okusu.

Naš čas, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 30. aprila

06.10 07.00 09.10 09.15 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.05 11.10 11.45 13.00 13.45 14.05 14.55 15.45 15.50 16.00 16.05 16.10 16.30 16.35 17.00 17.45 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 23.30 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.45 09.50 10.20 11.55 12.05 12.10 12.15 12.25 12.35 13.25 13.35 15.05 17.45 18.55 19.10 19.35 20.00 20.50 22.15 23.00 23.25 00.20 00.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Bratca, risanka Pujsa Pepa, risanka Objemi me, risanka To sem jaz II.: Sjors, kratki dok.f.

Mladički, dok.ser.

To sem jaz II.: Freya, kratki dok.f.

Sporočilo v steklenici I., norv. dok. ser.

Poročila Bučko, fran.-švicarski anim. film Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 20/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (IV.), br. nad., 10/10 Svilna pot z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 4/4 Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo Niko, risanka Čudogozd: Luna praznuje Vila Mila, risanka Sejalci svetlobe, igrana ser.

Poročila ob petih, Vreme Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Dvojček, norv. nad., 6/8 Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan, izbor Schindler, britanski dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Telovadba Studio kriškraš: Dan Hiša eksperimentov: Zvokologija, nan.

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Bratca, risanka Objemi me, risanka To sem jaz II.: Sjors, kratki dok. f.

Mladički, dok.ser.

To sem jaz II.: Freya, kratki dok. f.

Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film Moskovski večeri Shiva šiva - pesmi o delu, posn. konc.

Odbojka, kvalifikacije za OI: Slovenija - Nemčija Prišla je sreča ( II.), it. nad., 20/24 Bisergora: Uršula gre v šolo Firbcologi, odd. za otroke Žan, kratki dok. film Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 5/6 Njena služba, grški film Koncert doma Ambienti Mike Sponza Blues Convention z gosti Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.45 07.55 08.00 08.15 09.10 09.40 10.35 11.35 12.25 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 00.55 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 26. del Vrtičkanje Jutranja ptica, 1. sez., 143. del Jutranja ptica, 1. sez., 144. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 117.

Reka ljubezni, 3. sez., 27. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 73. del Vedno tvoja, 2. sez., 15. del Gorski zdravnik, 13. sez., 15. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 145. del Jutranja ptica, 1. sez., 146. del Tri mucke, ris.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13. sez., 16. del Vedno tvoja, 2. sez., 16. del 24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1. sez., 12. del Chicaška policija, 1. sez., 10. del Prava frekvenca, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 12.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, Izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Mojca in medvedek Jaka: Rad imam Miš Maš, Ljudski reki, šege, verovanja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Kaj je bonton Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd. z nar.-zab. glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.00 22.20 23.05 23.35

Petek, 1. maja

06.00 06.45 07.00 09.00 09.15 09.20 09.25 09.35 09.40 09.55 11.20 11.55 13.00 13.30 13.45 14.40 15.30 15.40 15.50 16.05 16.25 17.00 17.20 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.25 00.20 00.45 01.30

04.00 06.00 08.00 08.05 08.30

Kultura, Odmevi Pihalni orkester Musica Creativa Dobro jutro Bratca, risanka Objemi me, risanka To sem jaz II.: Ian, kratki dok. f.

Mladički, dok.ser.

To sem jaz II.: Madji, kratki dok.f.

Sporočilo v steklenici I., norv. dok. ser.

Gajin svet, slov. mladinski film Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 21/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (V.), brit. nad., 1/10 Poklic: domorodec, avstralska dok. odd.

Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Rešitev za starejše, kratki dok.f.

Varuška nindža, niz. nad., 8/10 Osvežilna fronta: Apokalipsa, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Vreme Je praznik dela še praznik vseh delavcev?, dok. feljton Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Poročila, Šport, Vreme Kdo je tu nor, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

20.05 22.00 23.00 00.20 01.15

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Gledališče Studio kriškraš: Zidajmo veselo!

Hiša eksperimentov: Svetlobologija, nan. za otroke Videotrak Obzorja duha Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Bratca, risanka Objemi me, risanka To sem jaz II.: Ian, kratki dok. f.

To sem jaz II.: Madji, kratki dok. f.

Prisluhnimo tišini Na vrtu, izob. odd. ... Za svobodo, za kruh - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti, posnetek slavnostnega koncerta Babica gre na jug, slov. film Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Prišla je sreča ( II.), it. nad., 21/24 Nočko: Zgodba o dvakrat okradenem menjalcu denarja Osvežilna fronta: Apokalipsa, odd. za mladostnike Stavka, francoski film Tatinski bankirji, fran. dok. odd.

Koncert doma: Mi2 Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 09.05 09.35 10.25 11.15 12.05 12.40 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 21.20 21.55 22.25 23.40 23.45 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 27. del Vrtičkanje Jutranja ptica, 1. sez., 145. del Jutranja ptica, 1. sez., 146. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 118.

Vrtičkanje Reka ljubezni, 3. sez., 28. del Moja boš, 2. sez., 74. del Vedno tvoja, 2. sez., 16. del Gorski zdravnik, 13. sez., 16. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 147. del Jutranja ptica, 1. sez., 148. del Tri mucke, ris.

24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Še vedno Alice, ameriški film 24UR zvečer Še vedno Alice, nadaljevanje filma Eurojackpot Poslednje darilo, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.50 09.40 10.05 11.05 12.45 13.00 13.05 13.20 13.30 14.00 14.25

16.30 18.00 18.15 19.20 19.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.00 10.20 10.25 10.50 11.20 12.00 15.30 16.00 17.05 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 22.00 22.05 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Kaj je kamišibaj Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu Gumbarstvo v Šaleški dolini in gumbarska družina Dolejši, dokumentarni film Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kako so živeli stari Rimljani Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Ko oči slišijo - Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš: Kaj je bonton Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Vietnam Pop Corn, glasbena odd.

Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Koncert: MI2, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

30. aprila 2020

Sobota, 2. maja

07.00 Leon in Jan - mlada kmetovalca, kratki dok. film 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Balončkovo, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Vse o Rozi, risanka 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.05 Knjiga o džungli, risanka 08.20 Čudogozd: Lev praznuje 08.30 Čudogozd: Vse praznuje 08.40 Ribič Pepe, odd. za otroke 09.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.15 Firbcologi, odd. za otroke 09.40 Male sive celice: Novoletna odd. z znanimi osebnostmi, kviz 10.25 Varuška nindža, niz. nad., 9/10 10.50 Mali princ, kopr. film 12.35 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.55 TV-izložba 14.10 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Izumi, ki so spremenili svet: Robot, brit. dok.ser., 3/6 16.00 Ekipa Bled, slov. nad., 14/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Vreme 17.20 Duhovni utrip: Šoa - spominjajmo se 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.50 Mandi, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Prevara (V.), am. nad., 10/11 22.05 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Sedmi pečat: Vojna, dansko-fr. f.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

Nedelja, 3. maja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.35 09.45 09.50 10.00 10.15 10.40 10.55 11.25 11.30 11.35 12.10 13.00 13.30 15.25 17.00 17.30 18.40 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.30 00.00 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 06.25 07.00 09.00 10.45

21.30 23.05 00.15 00.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: prof. Alenka Glazer, dok.

Koncerti za mlade: Kaj je klasična glasba?, izob. ser., 3/7 Boj za slovensko severno mejo, dok. f.

Steklena dežela, danski film A. Foerster – F. Žižek: Gorenjski slavček, operni film Nogomet, dodatne kvalifikacije za SP 2010: Slovenija - Rusija Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Košnikova gostilna Videotrak Bata – zgodbe o čevljih, češkofrancoski dok. film Dan osvoboditve, dok.film Orlek 30 let - živel rokenrol, koncert Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.45 09.40 09.50 10.15 11.45 13.25 15.15 16.30 17.05 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.25 23.30 01.05 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Florini zmajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Maša in medved, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 29.,30. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 14., 15. del Mesečina in Valentino, am. film Diana, najina mati, ang. film 24UR popoldne Krudovi, sinhronizirani film 24UR vreme 24UR Mali šef Slovenije Zvezde plešejo 24UR zvečer Zvezde plešejo, nadaljevanje Sen havajske kresne noči, am. film Mesečina in Valentino, am. film Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Kaj je bonton Peter Klepec, gled. predstava Vrtca Velenje Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, Mala šola astronomije Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir Dotiki gora: Majorka in Montserrat Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini Divji lovec, gledališče Studenec Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina Popotniške razglednice: Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.45 12.45 14.15 15.55 17.45 18.00 19.00 20.05

10.20 11.20 11.25 11.50 12.20 15.30 16.00 17.00 17.05 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

04.00 06.00 06.20 07.10 07.25 07.55 09.30 10.00 10.55 11.35 12.50 13.45 14.25 16.20 17.55 19.00 19.50 20.00 20.55 22.00 23.45 01.05 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.45 09.25 10.10 10.55 11.40 13.25 14.15 15.10 16.30 17.10 18.00 18.50 18.55 20.00 21.55 22.25 00.15 01.55

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 11.20 11.50 12.20 13.20 14.10 14.30 16.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo (III.), belg. nan., 7/13 TV-izložba Irena Grafenauer, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut Ozare Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta Obzorja duha, odd. za verujoče Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Jabolčnik z Rosie, angleški film Poročila ob petih, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Genialna prijateljica (I.), it. nad., 6/8 Intervju: dr. Jože P. Damijan Poročila, Šport, Vreme Sakawa, belg.-niz. dok. film Operne arije: Sopranistka Bernarda Bobro Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Šoa - spominjajmo se Je praznik dela še praznik vseh delavcev?, dok. feljton Otroški in mladinski zbor RTVS, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTVS Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska (Zgornja Korena) Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Lutk. predst.: Žogica Marogica Dekle na begu, it.-švic. film Z Levisonom Woodom po Arabiji, potopis, 4/5 Ambienti Nogomet, SP 2010: Slovenija - Alžirija Tomaž Pandur - Nebo nad Madridom, dok. film Želim vse, slovenski TV-film Videotrak Žrebanje Lota Nadnarava, fran. dok.ser., 3/5 Bollywood - največja filmska ind. na svetu, brit. dok. odd., 1/2 Kdo je tu nor, koprodukcijski film Vikend paket Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Florini zmajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 31., 32 del Jaz sem Luna, 3. sez., 32. del Še vedno Alice, ameriški film Harry in Meghan: Upornika z dvora, am. f.

Harry in Meghan: Baby boom, ang. f.

MasterChef Slovenija 24UR popoldne Lepo je biti sosed, 4. sez., 16. del Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo 24UR zvečer Talisman, ameriški film Ugrabljeni mož, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Kako so živeli stari Rimljani 2752. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček Aktualno Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. odd.

Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Plešimo skupaj Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd. z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Jutranji pogovori 2 Koncert: MI2, 2. del Nočni program

Ponedeljek, 4. maja

06.20 07.00 09.10 10.00 10.10 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.50 11.15 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 15.40 15.50 16.00 16.20 17.00 17.25 17.50 18.00 18.05 18.20 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.40 23.45 00.45 01.10 02.05

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Lojzek, risanka Mandi, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Džamila in Aladin, an. nan., 30/52 Žogomet, avstralska nad., 6/13 Vem!, kviz Prišla je sreča (II.), it. nad., 22/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV izložba Divjina v srcu (V.), brit. nad., 2/10 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih, dok. ser.,1/2 Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Fina gospa (I.), ang. nan., 1/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Novi sosedje, dok. ser.

Na kratko: Hipster Risanka Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Ivan Cankar – portret genija Glasbeni utrinek: Hugo Wolf, A. Mőrike: Eolski harfi Ansambel Vedun: Slovenija meditativni in urejajoči zvoki sveta Glasbeni večer: Uvodne besede, violinist Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.35 08.50 09.10 10.10 10.45 12.15 13.05 13.10 13.15 13.20 13.25 13.35 13.45 14.10 15.00 15.50 17.40 18.55 19.00 19.25 19.40 20.00 21.05 22.40 23.20

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Gregorjevo Studio kriškraš: Žogarjevi To sem jaz, Frederik, kratki dok.f.

Hiša eksperimentov: Vrtavkologija Zlatko Zakladko Napovedujemo Glasbena lestvica Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Lojzek, risanka Mandi, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstralska nad., 6/13 Dva vodika, en kisik, dok.film Ljudje in zemlja Nogomet, SP 2010: Slovenija - ZDA Prišla je sreča ( II.), it. nad., 22/24 50 knjig, ki so nas napisale Magazinska odd.

Nočko: Deljena nagrada, Hosrov ... Čudogozd: Lev praznuje Z Levisonom Woodom po Arabiji, 5/5 Windermerski otroci, brit. film Koncert doma V upanju na čudež – iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, dok. ser.

00.15 Glasbena lestvica 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.45 08.00 08.10 08.25 09.15 09.50 11.40 12.35 13.30 13.45 14.40 14.55 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.35 23.25 00.15 01.00 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 28. del Vrtičkanje Jutranja ptica, 1. sez., 147., 148. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 119.

Reka ljubezni, 3. sez., 29. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 75. del TV prodaja Sen havajske kresne noči, am. film 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 149., 150. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 1. del Vedno tvoja, 2. sez., 17. del 24UR zvečer Slab policist, 1. sez., 8. del Chicaška policija, 1. sez., 11. del Prava frekvenca, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.10 15.30 15.55 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2752. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kdaj so nastala jezera Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Skandinavija, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, odd. z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih …, ponovitev Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.40 19.30 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.15 23.45

Torek, 5. maja

06.15 07.00 09.10 10.00 10.10 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.50 11.15 11.45 13.00 13.35 13.50 14.40 15.40 15.55 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 18.57 20.00 21.10 21.55 22.00 22.55 01.50 02.15 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Lojzek, risanka Mandi, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 31/52 Žogomet, avstralska nad., 7/13 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 23/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV izložba Divjina v srcu (V.), brit. nad., 3/10 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih, dok.ser., 2/2 Mili in Moli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Fina gospa (I.), ang. nan., 2/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dekameron, nan., 13, 14/14 Poti v svobodo med drugo svet. vojno, brit. dok. ser., 2/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Jože Černe Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sreda, 6. maja

06.15 07.00 09.10 10.00 10.10 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.50 11.10 11.45 13.00 13.35 13.50 14.40 15.25 15.35 16.20 17.00 17.30 18.00 18.05 18.20 18.55 18.57 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 00.55 01.55

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Prvi pomladni dan 08.05 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 08.30 To sem jaz, Katarina, krat. dok. f.

08.35 Hiša eksperimentov: Gostotologija, nan. za otroke 08.55 Napovedujemo 10.00 Glasbena lestvica 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Lojzek, risanka 13.05 Mandi, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.40 Žogomet, avstralska nad., 7/13 14.05 Beograd - vinjete Slovencev, dok. film 14.55 Joker, kviz 15.55 Nogomet, svetovno prvenstvo 2010: Slovenija - Anglija 17.40 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 23/24 18.45 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler 18.55 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov, 1. del 19.10 Rešitev za starejše, kratki dok.f.

19.25 V svojem ritmu, dok. ser., 6/7 20.00 Zaton antibiotikov 20.50 Skupna od-ločitev, dan. nad., 1/4 21.45 Nisem čarovnica, kopr. film 23.15 Koncert doma 23.55 Kaj govoriš? = So vakeres?

00.15 Glasbena lestvica 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.15 09.05 09.40 11.20 12.10 13.05 13.20 14.15 15.15 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 21.45 22.20 23.10 00.00 00.45 01.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.55 22.20 22.25 22.30 23.15 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila (Super Wings), ris.

Tri mucke (Kid-E-Cats), ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 29. del Vrtičkanje Jutranja ptica, 1. sez., 149., 150. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 120.

Reka ljubezni, 3. sez., 30. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 76. del Vedno tvoja, 2. sez., 17. del Šverc komerc, 1. sez., 1. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 151., 152. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 2. del Vedno tvoja, 2. sez., 18. del 24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1. sez., 13. del Chicaška policija, 1. sez., 12. del Prava frekvenca, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kaj nam pove kri Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio Kuhinjica, Izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2753. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Kanin Koncert: MI2, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Lojzek, risanka Mandi, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 32/52 Žogomet, avstralska nad., 8/13 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 24/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV izložba Divjina v srcu (V.), brit. nad., 4/10 Iskanje Vinetuja, kan. dok. odd.

Odd. za otroke in mlade Male sive celice: Novoletna odd. z znanimi osebnostmi, kviz Fina gospa (I.), ang. nan., 3/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, dok.film 50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Najine prve počitnice, fran. celovečerni film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Posebne zgodbe, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

22.05 23.00 23.45 00.35 01.10

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Zamuda Studio kriškraš: Piščalka Hiša eksperimentov: Površinska napetologija, nan. za otroke Glasbena lestvica Operne arije: Basbaritonist Juan Vasle Sveta maša, pren. iz marib. stolnice Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Lojzek, risanka Mandi, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstralska nad., 8/13 Ambienti Vikend paket ZOI, Pjongčang 2018 Prišla je sreča ( II.), it. nad., 24/24 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov Igre na srečo Na utrip srca: 2Cellos 2Obraza, glasbeni dok. film Matura 2020: Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. odd.

Deklina zgodba (II.), am. nad., 8/13 Koncert doma Betonske sanje, dok.film Glasbena lestvica Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.15 09.10 09.45 11.35 12.25 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 00.55 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Super krila, ris.

Dibo, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 30. del Vrtičkanje Jutranja ptica, 1. sez., 151., 152. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 121.

Reka ljubezni, 3. sez., 31. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 78. del Vedno tvoja, 2. sez., 18. del Šverc komerc, 1. sez., 2. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 153., 154. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 3. del Vedno tvoja, 2. sez., 19. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 13. del Umor, 1. sez., 1. del Prava frekvenca, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2753. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kdaj potrebujem očala ali kontaktne leče Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti Regionalne novice Pop corn, glasbena odd.

Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

09.05 09.35 09.55 10.50 12.20 13.10 13.20 13.20 13.25 13.30 13.40 13.50 14.15 14.45 16.00 18.15 19.30 19.50 20.00 21.00

12.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.40 23.15 23.45

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 21

MODRO BELA KRONIKA

30. aprila 2020

POLICIJSKA kronika Zagorelo osebno vozilo Nekaj Ä?ez polnoÄ? prejĹĄnjo sredo so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je na Jenkovi cesti v Velenju zagorelo osebno vozilo. Policista sta uspela z gaĹĄenjem omejiti poĹžar do prihoda gasilcev, ki so ga v celoti pogasili. Vozilo je zagorelo zaradi napake na elektriÄ?ni napeljavi. Tuja krivda je izkljuÄ?ena.

PoĹĄkodovana kolesarka V Velenju, v kroĹžiĹĄÄ?u pri sonÄ?nem parku, je voznik osebnega vozila v sredo, 22. aprila, izsilil prednost kolesarki, ki je vozila po napaÄ?ni strani voziĹĄÄ?a, in trÄ?il vanjo. Kolesarka se je laĹžje poĹĄkodovala, oba pa sta dobila plaÄ?ilna naloga, voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti, kolesarka pa zaradi voĹžnje po napaÄ?ni strani.

Ukradena tri kolesa V Ĺ aleku je neznanec vlomil v dve kleti stanovanjskega bloka in ukradel dve Ĺženski

kolesi. Iz ene kleti je ukradel Ä?rno-rdeÄ?e Ĺženko kolo znamke Nakamura, iz druge pa Ä?rno-zeleno Ĺžensko kolo znamke Kilimanjaro. Na Stantetovi ulici v Velenju pa je prav tako ĹĄe neznani storilec iz odklenjene kolesarnice ukradel starejĹĄe Ĺžensko kolo znamke Elan, bele barve.

Ukradel 300 litrov bencina V Stari vasi, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje, je neznanec iz rezervoarjev dveh delovnih strojev ukradel okoli 300 litrov goriva.

Kurijo kljub prepovedi Policisti so pretekli teden izrekli kar nekaj kazni na celotnem obmoÄ?ju zaradi kurjenja v naravi, kar je zaradi suĹĄe prepovedano. V petek, 24. aprila zveÄ?er, so tako ukrepali v BevÄ?ah, kjer je obÄ?an v bliĹžini gozda kuril smeti. S tem je povzroÄ?al sploĹĄno nevarnost.

Izdan mu je bil plaÄ?ilni nalog.

V PaĹĄki vasi pa so v noÄ?i na torek, 28. apri-

Spet plaÄ?ljivo parkiranje Velenje – Uporabniki modrih con in garaĹžnih hiĹĄ na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje bodo od ponedeljka, 4. maja, morali na omenjenih povrĹĄinah ponovno plaÄ?evati parkiranje. Prav tako bo ukinjeno brezplaÄ?no parkiranje v 3. etaĹži GH Gorica. ObÄ?ani, ki nimajo urejenih kart za parkiranje v GH Gorica, morajo zato do 3. maja odstraniti svoja vozila iz garaĹžne hiĹĄe, saj izhod vozil iz objekta brez kart ne bo mogoÄ?. Nadzor bo izvajalo medobÄ?insko redarstvo.

BrezplaÄ?no parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah je Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z upravljalcem modrih con Komunalnim podjetjem Velenje omogoÄ?ila le za Ä?as poostrenih ukrepov zaradi epidemije covid-19.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Sprla sta se oÄ?e in ÂťzetÂŤ V Ä?etrtek, 23. aprila zveÄ?er, so policisti posredovali v Ĺ oĹĄtanju na Kajuhovi ulici, kjer sta se sprla oÄ?e dekleta in njen fant. Fantu so napisali kazen tudi zaradi tega, ker je krĹĄil zakon o prepovedi gibanja v drugi obÄ?ini.

so zgreĹĄeni izstrelki zadeli stanovanjsko hiĹĄo drugega soseda. Zaradi povzroÄ?itve sploĹĄne nevarnosti ga Ä?aka pot na sodiĹĄÄ?e.

Varnostniki pri trgovinah imajo teĹžave

Klofnil je Ĺženo

Varnostniki, ki bdijo nad izvrĹĄevanjem preventivnih ukrepov pred trgovinami in v njih, imajo pogoste teĹžave z obÄ?ani, ki pravil ne upoĹĄtevajo. VÄ?asih je potrebna tudi pomoÄ? policistov.

Med drugim so ti posredovali v soboto, 25. aprila, ob 11. uri v trgovini Spar v nakupovalnem centru.

V soboto, 25. aprila zveÄ?er, so policisti ukrepali v TopolĹĄici, kjer je moĹž udaril Ĺženo. ÄŒaka ga zagovor pri sodnikih.

Veliko krĹĄitev prepovedi gibanja

Zasegli tablete subtitol V petek, 24. aprila, so policisti obÄ?anu zasegli paket nedovoljenih tablet subtitol. Zanj so uvedli tudi prekrĹĄkovni postopek.

Z zraÄ?no puĹĄko streljal v ploÄ?evinke V soboto, 25. aprila zveÄ?er, so policisti ukrepali v Ĺ aleku, kjer je priĹĄlo do kaznivega dejanja povzroÄ?itve sploĹĄne nevarnosti. ObÄ?an je streljal v ploÄ?evinke z zraÄ?no puĹĄko, pri tem pa

la, obravnavali poĹžar. Iz doslej neznanega razloga se je vnel kup draÄ?ja in povzroÄ?il travniĹĄki poĹžar, ki so ga gasilci uspeĹĄno pogasili.

Zasegli dve kolesi in skiro V petek, 24. aprila zjutraj, so opravili policisti hiĹĄno preiskavo pri obÄ?anki iz Velenja in pri njej naĹĄli in zasegli 2 kolesi in elektriÄ?ni skiro, naboj in bokser ter dva mobilna telefona. Zoper osumljeno sledi prekrĹĄkovni postopek in kazenska ovadba.

Za 20 evrov povzroÄ?il za 300 evrov ĹĄkode V bliĹžini velenjskega stadiona je neznani storilec vlomil v dva avtomata z napitki in iz kaset z denarjem ukradel okoli 20 evrov.

Za skoraj 300 evrov ĹĄkode pa je lastnikom povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem kljuÄ?avnic. đ&#x;”˛

Ujeli predrzna roparja Celje, Velenje – Celjski policisti so januarja po ropu bencinskega servisa na Ljubljanski cesti v Celju prijeli 29-letnega in 41-letnega Celjana, za katera so med preiskavo ugotovili, da sta zagreĹĄila ĹĄe 12 ropov. S kazensko ovadbo sta Ĺže bila privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor, so danes sporoÄ?ili s Policijske uprave (PU) Celje.

Celjana sta v Celju po ugotovitvah policije oropala dva bencinska servisa, celjski gostinski lokal, poĹĄtne poslovalnice v Velenju, Celju in Mariboru, po dva bencinska servisa v Mariboru in Ljubljani ter bencinska servisa v Ĺ torah in Dramljah.

Zbrana obvestila kaĹžejo, da sta se osumljenca na storitve ropov izjemno dobro pripravila, si veÄ?krat podrobno ogledala posamezne lokacije, pri izvrĹĄitvi ropov pa sta imela vloge natanÄ?no razdeljene.

VeÄ?ino ropov sta izvrĹĄila tik pred zaprtjem ali v Ä?asu zapiranja. ÂťOd konca avgusta 2018 do januarja letos sta brezkompromiso in z uporabo groĹženj zagreĹĄila najmanj 17 ropov bencinskih servisov, poĹĄt in v enem primeru gostinskega lokala. Z ropi sta si pridobila veÄ? kot 150.000 evrov premoĹženjske koristi,ÂŤ so navedli na PU Celje.

VeÄ? oĹĄkodovancev je zaradi uporabe sile in groĹženj doĹživelo hude strahove, mnogi so zaradi naÄ?ina storitve ropov iskali zdravniĹĄko ali psiholoĹĄko pomoÄ?, koristili bolniĹĄki staleĹž, nekateri so celo prenehali opravljati svoje delo.

Celjski policisti o njunih morebitnih drugih kaznivih dejanjih nađ&#x;”˛ daljujejo zbiranje obvestil, so ĹĄe zapisali na PU Celje.

Policisti so ves teden nadzirali uresniÄ?evanje odloka o zaÄ?asni sploĹĄni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in povrĹĄinah v RS ter prepoved gibanja zunaj obÄ?in bivaliĹĄÄ?a.

Zaznali so veÄ? krĹĄitev. Storilce prekrĹĄkov bodo prijavili pristojnemu organu, in sicer zdravstvenemu inĹĄpektoratu.

21

Varnost v maju Pred nami je 1. maj, mednarodni praznik dela, ki ga tako pri nas kot v veÄ?ini drĹžav sveta praznujejo v Ä?ast dela in delavcev.

Praznik temelji na praznovanju in obujanju spomina na doseĹžke mednarodnega dela-vskega gibanja, obenem pa tudi spomin na krvave demonstracije v ameriĹĄkem Chicagu leta 1886. Morda je to razlog, da so ZdruĹžene drĹžave Amerike ena redkih drĹžav, ki 1. maja ne praznujejo kot praznika delavstva, poleg dejstva, da so ta praznik v celotni zgodovini vselej povezovali z ÂťleviÄ?arstvomÂŤ in komunizmom, v katerem sta bila delavec in delo vedno v ospredju.

Prvomajski prazniki so pri nas dolga desetletja veljali kot praznik dela in zaradi bliĹžnjega 27. aprila so omogoÄ?ali Ä?as za dopust in poÄ?itnice, ki smo jih izkoristili za poÄ?itnikovanje v turistiÄ?nih krajih ali za delo v domaÄ?em okolju. Kurjenje kresov, postavljanje mlajev, tradicionalna mnoĹžiÄ?na prvomajska praznovanja, podarjanje in noĹĄenje nageljnov so bili sestavni del prvomajskega praznovanja. LetoĹĄnja praznovanja bodo tako pri nas kot v drugih drĹžavah drugaÄ?na, kot so bila v preteklih letih in desetletjih. Ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa namreÄ? ne omogoÄ?ajo organiziranih in mnoĹžiÄ?nih praznovanj niti potovanj v turistiÄ?ne in poÄ?itniĹĄke kraje. Tako je pri nas in tako je v bolj ali manj vseh evropskih drĹžavah.

To je razlog, da se bomo morali letos prilagoditi drĹžavnim ukrepom oziroma vladnemu odloku o zaÄ?asni sploĹĄni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, povrĹĄinah in mestih, poleg tega pa tudi prepovedi gibanja zunaj obÄ?in bivanja. V zadnjem Ä?asu policisti zaznavajo primere, ko posamezniki zavestno krĹĄijo navedeni odlok in prihaja do krĹĄitev predpisov, prometnih in drugih nesreÄ?, kaznivih dejanj ter ostalih varnostnih dogodkov, do katerih ne bi smelo priti, Ä?e bi upoĹĄtevali vsebino odlokov in pozive predstavnikov pristojnih institucij.

Za ta namen so policisti pripravili vrsto opozoril in nasvetov, s katerimi nas Ĺželijo opozoriti, da letoĹĄnje prvomajske praznike preĹživimo predvsem varno in ob doslednem upoĹĄtevanju odlokov in ukrepov, namenjenih za omejitev ĹĄirjenja koronavirusa. Zato bodo poostreno izvajali nadzor cestnega prometa ter pri tem pozornost posveÄ?ali krĹĄitvam, ki sodijo med glavne dejavnike prometnih nesreÄ?, in sicer: neupoĹĄtevanje omejitve hitrosti, neodvisno od vrste ceste, voĹžnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, nepravilno prehitevanje in neupoĹĄtevanje prednosti. Med temi krĹĄitvami je tudi uporaba mobilnega telefona med voĹžnjo, ki bistveno zmanjĹĄuje pozornost voznika na okoliĹĄÄ?ine v prometu.

Policisti izpostavljajo predvsem hitrost voĹžnje, ki naj bo ne glede na bistveno manjĹĄe ĹĄtevilo vozil na cesti prilagojena predpisom in prometni signalizaciji. VoĹžnja s prilagojeno hitrostjo omogoÄ?a boljĹĄi pregled na dogajanje v prometu, hitrejĹĄo zaznavo in ustrezen odziv ob sreÄ?evanju vozil s prednostjo, ne glede, ali gre za vozila reĹĄevalcev, gasilcev ali policistov. Enako velja tudi za dohitevanje poÄ?asnejĹĄih vozil, med katerimi so traktoristi in vozniki delovnih strojev, ki jih je zaradi sezonskih del na cesti Ä?edalje veÄ?. Prilagojena hitrost voĹžnje pa je ĹĄe posebej pomembna za voznike enoslednih vozil – kolesarje, mopediste in voznike motornih koles, saj se njihova sezona ĹĄele dobro zaÄ?enja. Ĺ˝al so tako kot vsako leto tudi letoĹĄnji zaÄ?etek zaznamovale prometne nesreÄ?e kolesarjev in motoristov s smrtnim izidom, zato previdnost ni nikoli odveÄ?.

Policisti bodo intenzivneje nadzorovali javne kraje in povrĹĄine, pa tudi naravna okolja, saj zbiranje in izvajanje piknikov ni dovoljeno. Zaradi razglaĹĄene velike poĹžarne ogroĹženosti odsvetujejo kurjenje kresov in odpadkov ob spomladanskih opravilih. To velja tudi za uporabo karbidov in moĹžnarjev, da se po nepotrebnem ne obremenjuje ĹĄe zdravstvene delavce, saj tovrstno uporabo spremljajo poĹĄkodbe. SpoĹĄtujmo ukrepe, bodimo odgovorni in bodimo optimistiÄ?ni tako za ohranitev zdravja kot dela, ki omogoÄ?a Ä?loveku, da pokaĹže svojo Ä?loveÄ?nost. đ&#x;”˛

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iskreno Ä?estitamo za praznik dela!

ÄŒestitamo za 1. maj - praznik dela!

Center za zdravljenje Ĺživali www.toplica-vet.net

TopolĹĄica 15, TopolĹĄica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058

OB 1. MAJU, MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA, ISKRENO ÄŒESTITAMO!

Eurofins ERICo Slovenija, vaĹĄ kompetentni partner v kemijskih in mikrobioloĹĄkih analizah ter preiskavah na podroÄ?ju: • okolja • vode • hrane in krme • kozmetike • farmacije

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje T 03 898 1930 www.eurofins.si | info@eurofins.si

Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija / www.kssena.si

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

MED VAMI

Od 4. maja 2020 dalje ponovno plaÄ?ljivo parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah

30. aprila 2020

RADIO VELENJE

Uporabnike modrih con in garaĹžnih hiĹĄ na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje obveĹĄÄ?amo, da od ponedeljka, 4. maja 2020, ne bo veÄ? moĹžno brezplaÄ?no parkiranje na omenjenih povrĹĄinah. Od tega dne dalje bo parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah plaÄ?ljivo.

Prav tako se ukinja brezplaÄ?no parkiranje v 3. etaĹži GH Gorica, zato vse obÄ?ane, ki nimajo urejenih kart za parkiranje v GH Gorica, prosimo, da do 3. maja 2020, odstranijo svoja vozila iz garaĹžne hiĹĄe, saj izhod vozil iz objekta brez kart ne bo mogoÄ?.

Nadzor bo izvajalo medobÄ?insko redarstvo.

BrezplaÄ?no parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah je Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z upravljavcem modrih con, Komunalnim podjetjem Velenje, omogoÄ?ila le za Ä?as poostrenih ukrepov zaradi epidemije covid/COVID-19, torej do 3. 5. 2020.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. maja

Tradicija je naÄ?in, je kot reka Ĺživljenja, pogosto sliĹĄimo trditev. Ta trditev velja tudi za letoĹĄnja praznika dan upora proti okupatorju in prvi maj, osrednji delavski praznik. Novi korona virus te navade ni prekinil. Tako kot marsikje drugje so tudi v Ĺ aleĹĄki dolini v So se pa letos morali odreÄ?i veselemu dneh pred prazniÄ?nimi dnevi na mnogih druĹženju, ki je doslej vsako leto sledilo, vzpetinah oziroma griÄ?ih postavili mlaje, na potem ko so uspeĹĄno opravili svoje delo. katerih plapola slovenska zastava.

V Hrastovcu so ponovno zaÄ?eli obujati tradicijo postavljanja okraĹĄenih smrek leta Letos pa so pomagali s tovornjakom z dvi2002 in letoĹĄnji mlaj je Ĺže devetnajsti. Ver- galom. Pri tem pa niso pozabili na obvezno jamejo, da bo njihovo jubilejno, dvajseto zapoved – zaĹĄÄ?itne maske. đ&#x;”˛ Stane Vovk dvigovanje okraĹĄene smreke prihodnje leto potekalo v bolj zdravih razmerah in da jo bodo dvignili roÄ?no kot veÄ?inoma doslej.

DruĹĄtvo upokojencev Paka pri Velenju (DUPV) se je pridruĹžilo ĹĄtevilnim zgledom po Sloveniji, da tudi sami kaj storijo za zmanjĹĄevanje teĹžav v kriznem obdobju epidemije CoV-19. Predsednica DUPV in koordinatorica projekta StarejĹĄi za starejĹĄe (SzS) Vladimira Tisnikar, ki v vrstah njihovega druĹĄtva zgledno deluje tudi Ĺže od Ä?asa pred epidemijo, je povedala, da ‌sem zelo vesela, da nam

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. maja

Tudi letos na mnogih vzpetinah mlaj, simbol svobode in delavskih pravic

V DU Paka ĹĄivali maske

ÄŒETRTEK, 30. aprila

Ĺ tevilni mlaji tudi drugje

Tradicijo postavljanja prvomajskih mlajev so ohranili tudi v ťtevilnih drugih krajih Šaleťke in Zgornje savinjske doline. Med drugim so prav posebnega ťtiri glavega postavili na Graťki gori, dva pa tudi v Cirkovcah, kjer sta ju darovala Cveto Suťec in Vili Razbornik.

Postavitve seveda niso bile mnoĹžiÄ?ne, upajmo pa, da bo krize do takrat, ko jih bodo podirali konec in da bo takrat veselje toliko veÄ?je.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. maja

je uspel projekt ĹĄivanje mask za naĹĄe sokrajane. Prve maske sem Ĺže prevzela in jih razdelila Ä?lanom in poverjenikom naĹĄega druĹĄtva, ki so opravili razdelitev.ÂŤ Kar 200 zaĹĄÄ?itnih mask sta ukrojili in seĹĄili prostovoljki DUPV Gustika OĹĄtir in Marijana AvberĹĄek, zato jima najveÄ?ja zasluga in zahvala. ÂťBlago za maske je priskrbela in donirala Zveza druĹĄtev upokojencev Slovenije, vodja projekta SzS RoĹžca Ĺ onc, za hitro dostavo pa se zahvaljujemo tudi Sabini ÄŒrnila, ki je uredila, da je bil material dostavljen, kakor hitro je bilo mogoÄ?e. Z nabavo elastike smo

imeli nekaj zastojev, a se je tudi to v zadoĹĄÄ?enje nas vseh le uredilo,ÂŤ je ĹĄe povedala Tisnikarjeva.

Projekt SzS, ki povezuje aktivne Ä?lane DUPV z ostalimi starejĹĄimi sokrajani v Paki, uspeĹĄno

deluje Ĺže od leta 2014, ‌ zato sem na vse sodelujoÄ?e in naĹĄe skupne uspehe ĹĄe posebej ponosna,ÂŤ je ĹĄe dejala predsednica Vladka. đ&#x;”˛

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

JoĹže Miklavc

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 20. do 26. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 20. do 26. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 30. 4. 2020 barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

30. aprila 2020

mali OGLASI

v Velenju imamo iz leta 1894, vodnik, lajnar, Bedanec itd.; ko so praznovali v glavnem • 2. maja 1998 so na kongrerudarji, v svojih zahtevah pa su Evropske atletske zveze v so se borili za osemurni deVaršavi velenjskemu atletskelavnik, ukinitev otroškega in mu klubu in mestu Velenje ženskega dela ter uvedbo stadodelili organizacijo evroprostnega in invalidskega zavaskega prvenstva v krosu, ki rovanja; prvo ohranjeno poroso ga uspešno izvedli 10. čilo o praznovanju 1. maja v decembra 1999 na progi ob Šoštanju je iz leta 1906, ko so Škalskem jezeru (v Velenju delavski praznik slavili delavci je bilo 11. decembra 2011 že • 1. maj se praznuje, kot medLampretove tovarne pohištva; drugo evropsko prvenstvo v narodni praznik dela v spo- • 1. maja 1944 se je rodil Rudi krosu); min na žrtve demonstracij v Strmčnik, ki je (žal dokaj • 3. maja 1935 se je v Vojniku Chichagu leta 1886, v katerih zgodaj) umrl 29. maja leta rodil zborovodja in glasbenik so delavci zahtevali osemurni delavnik; prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; zaradi praznovanj so ponekod delavce odpuščali z dela ali jih celo zapirali, a se je kljub temu že pred 1. svetovno vojno v različnih evropskih državah 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci ta dan prosti; v Velenju so Fotografija: Ruda Strmčnik pri izdelovanju snopa (Foto Arhiv delavci že v letih pred 1. sveMuzeja Velenje) tovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela 2010; Ruda Strmčnik je bil Ciril Vertačnik Cic, ki od leta prosti dan, vendar v glavnem namreč prava etnografska 1976 živi in dela v Velenju; le zaradi pomanjkanja dela in posebnost, saj je kuhal oglje, • 4. maja, za mnoge najlepšega zaradi tega, ker je bil 1. maja cepil šikle, delal snope, grameseca v letu, ki je nekoč vev Velenju velik letni sejem; blje, koše, vedra, bil je mesar, ljal tudi kot fantovski mesec, prvo poročilo o praznovanju natakar, železničarski spreje god sv. Florjana, zavetnika

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz. Okolica Velenja.

Gsm: 041 786 154.

DEŽURNI telefon za pomoč

alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM sAmI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOCKE SENA, prodam.

Gsm: 051 388 874.

od 1. do 7. maja

ŽIVALI NEsNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 €/ kom, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 10. 5.

2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

Sprejemamo tudi naročila.

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVEsTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

Za odraslo populacijo smo dosegljivi na tel. št. 03 8995 484, od ponedeljka do četrtka med 7. in 19. uro, ter v petek med 7. in 13. uro. V kolikor ima težave otrok ali mladostnik smo

dosegljivi na tel. št. 03 8995 591, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

Upravna enota Velenje

gasilcev in svetnika, ki je bil našim ljudem vedno zelo pri srcu; najdemo ga na neštetih podobah in kipih, ko z golido v roki gasi gorečo hišo pred seboj; • 4. maja 1926 je umrl pravnik in prvi slovenski župan leta 1919 v Brežicah Gvidon Srebre, ki se je rodil 13. junija leta 1839 v Šoštanju; • 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo Geologija Šaleške doline; • 6. maja 1937 se je v Velenju rodila prevajalka in moderatorka na Radioteleviziji Slovenija Jana Čede, ki je umrla 5. marca leta 2005 in je pokopana na pokopališču v Podkraju pri Velenju; • 7. maja leta 1971 so v Velenju položili temeljni kamen za izgradnjo veleblagovnice Nama; v tej stavbi od leta 2005 naprej domuje velenjska knjižnica; • 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica začela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona;nNa konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav.

Pripravlja: Damijan Kljajič

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POROKE:

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

www.kp-velenje.si

• Cerovšek Alojz, roj. 1951, Šmartno Ob Paki, Mali Vrh 28 • Zvonar Ana, Roj. 1930, Velenje, Trubarjeva Ulica 9 • Verdnik Neža, roj. 1925, Velenje, Šalek 65 • Ojsteršek Terezija, roj.

1926, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 3 • Tajnik Frančiška, roj. 1942, Šoštanj, Ravne 31 • Pečnik Jakob, roj. 1934, Šoštanj, Bele Vode 3

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni.

Utrujena od hude bolezni je za vedno zaspala naša draga

AVGUŠTINA LUKAČ – GUSTIKA roj. Krumpak 15. 9. 1925 – 25. 4. 2020

Od pokojne smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v torek, 28. 4. 2020, na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Žalujoče družine Lukač, Tratnjek, Jakopovič-Podvršnik, Štravs

ZAHVALA

Šmartno ob Paki, 29. 4. 2020

V 95. letu življenja se je ustavilo plemenito srce naše drage mame, babice, prababice in tašče

NEŽKA VERDNIK 28. 12. 1925 – 19. 4. 2020

V SPOMIN

Zadnji moj zvon mi bo zapel, ko bom domov k Mami hitel, Jezus, moj brat, takrat bo z menoj, kot je bil včeraj, kot je nocoj.

(Jože Tovšak)

Hvaležni smo vsem, ki ste nam namenili izraze tolažbe, opore in vzpodbude ali se kakor koli spomnili nanjo.

Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, predvsem pa velika zahvala delavkam CSD Velenje in Patronažni službi Velenje za nesebično skrb, nego in tople besede vzpodbude, ter njeni osebni zdravnici ga. Simoni Špital, dr. med., za dolgotrajno zdravljenje. Iskrena hvala gospodoma župnikoma župnij bl. A. M. Slomška Velenje, g. Mateju Dečmanu in sv. Mihaela Šoštanj, g. msgr. Jožetu Pribožiču za obiske na domu in čuteč pogrebni obred ter Pogrebni službi Usar za profesionalno in s človeško toplino opravljeno delo.

Prisrčna hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste se v teh težkih dneh z dejanji ali v mislih spomnili nanjo in nam stali ob strani. Žalujoče hčerke z družinami

VIKTORIJA KREGAR 1935 – 1998

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v njen spomin.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 30. 4. 2020, barve: CMYK, stran 24

Prireditveni oder in prostor dobro napredujeta Mestna obÄ?ina Velenje tudi v tem Ä?asu uspeĹĄno napreduje z gradnjo prireditvenega prostora in odra – S to naloĹžbo, za katero so pridobili dobrih 6 milijonov nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev, bodo tudi revitalizirali prostor ob Velenjskem jezeru Mira ZakoĹĄek

Gradnja ob Velenjskem jezeru uspeĹĄno napreduje (po sprejetem rokovniku) tudi v Ä?asu koronavirus krize. Dela seveda potekajo ob upoĹĄtevanju vseh preventivnih ukrepov, zagotavljajo odgovorni. Trenutno gradijo Ĺže drugo nadstropje odra, celoten prostor pa Ĺže dobiva konÄ?ne obrise. Razprostira se na povrĹĄini 46 tisoÄ? kvadratnih metrov, sprejel pa bo lahko kar 30 tisoÄ? obiskovalcev.

Sam oder, kjer trenutno potekajo dela, bo velik 2.375 m2, razprostira pa se delno nad Velenjskim jezerom in ob njem. V tem mesecu nameravajo zgraditi stene prvega in drugega nadstropja odra s stopniĹĄÄ?i, predelnimi stenami v kleti in sanitarijami

odra. Prav tako bodo postavili predelne stene in toplotno izolirali servisni objekt, hidroizolirali zaledne stene servisnega objek-

ta. Ta je bil zgrajen Ĺže prejĹĄnji mesec.

V servisnem objektu so predvidene javne sanitarije, pisarna

Dermol. Dodaja, da so v preteklih tridesetih letih s ĹĄtevilnimi projekti Ĺže delno sanirali degradirano okolje, ki je nastalo kot posledica 145-letnega izkopavanja premoga, in da so izjemno ponosni, da jim je v tako kratkem Ä?asu uspelo to obmoÄ?je uspeĹĄno razviti tudi v turistiÄ?nem smislu.

ObmoÄ?je okoli Velenjskega in Ĺ kalskega jezera vsakodnevno privablja veliko obiskovalcev.

â?ą

Delati so zaÄ?eli v zaÄ?etku junija lani, opraviti pa morajo delo v 550 dneh, to je do decembra letos.

đ&#x;”˛

NaloĹžba vredna veÄ? kot 8 milijonov evrov

Prireditveni oder in prostor bo stal 8.237.043,92 evra z vkljuÄ?enim davkom na dodano vrednost. Od tega je 4.800.990,40 evra (54 %) evropskih sredstev, 1.200.247,60 evra iz drĹžavnega (14 %) in 2.861.274,43 (32 odstotkov) iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Praznik upora proti okupatorju 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju in se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda – Temeljno sporoÄ?ilo praznika je, da se je pomembno spominjati tega dne in dogodkov ter da lahko doseĹžemo kaj, Ä?e drĹžimo skupaj, se poveĹžemo in pozabimo na strankarsko pripadnost in delitve Jasmina Ĺ karja

TuristiÄ?no-informativnega centra, delavnica, garaĹža za vozila za vzdrĹževanje prireditvenega prostora, prostor za agregat in

nekaj manj kot 600 kvadratnih metrov velik skladiĹĄÄ?ni prostor. ÂťZ izgradnjo prireditvenega odra in prostora bomo pridobili pomembno infrastrukturo, ki bo omogoÄ?ala izvedbo raznovrstnih dogodkov in zagotavljala pogoje za nadaljnji razvoj prireditvenih dejavnosti v naĹĄi obÄ?ini ter ĹĄirĹĄi regiji,ÂŤ pravi podĹžupan Peter

Dan si zasluĹži poklon vsem, ki so dali Ĺživljenja za udejanjanje vrednot

V RoĹžni dolini je bil 27. aprila vzpostavljen temeljni sistem upora Slovencev ÂťZagotovo je temeljno sporoÄ?ilo, da proti sovraĹžniku in doloÄ?ene smernice se je ob rob praznika treba spominjati za organiziran odpor proti okupator- dnevov in vseh pomembnih dogodkov, ju, ki smo ga do leta 1991 poznali pod povezanih z uporom Slovencev proti imenom dan OF. PrazniÄ?ni 27. april je sovraĹžniku, svobode, ki ni bila dana, povezan z ustanovitvijo Osvobodilne ampak izbojevana, saj smo se zoperfronte slovenskega naroda leta 1941. stavili tistim, ki so nam svobodo hoteli ÂťNekoÄ? smo ta praznik zelo slovesno vzeti. Na drugi strani pa je to sporopraznovali, z leti so spomini oslabeli, v Ä?ilo, da Slovenci lahko kaj doseĹžemo letoĹĄnjem letu pa smo in smo moÄ?ni le, Ä?e ga praznovali vsak zase, drĹžimo skupaj. ÄŒe se bolj individualno, z razpoveĹžemo in delujemiĹĄljanjem, saj so bila mo organizirano, Ä?e mnoĹžiÄ?na sreÄ?anja onepozabimo ob takem mogoÄ?ena,ÂŤ razmiĹĄlja delovanju na stranpodpredsednik ZdruĹžekarsko pripadnost, nja borcev za vrednote na delitve, ki so daNOB Velenje dr. Franc nes moÄ?no prisotne. Ĺ˝erdin, ki se s ponoV zgodovini smo dosom spominja zgodovikazali, da organiziran ne tega praznika. ÂťMoji in poenoten pristop mladostni spomini so pomenita naĹĄo moÄ? Ĺživi, praznovanju tega in da je v tej duhu trepraznika smo v osnovni ba delovati tudi v priĹĄoli posveÄ?ali veliko poDr. Franc Ĺ˝erdin: ÂťNaĹĄa hodnje. Zato je prav, zornosti, tudi uÄ?ili smo svoboda ni bila samoumevna, da se spomnimo dose, zakaj je ta praznik za spominjajmo se je s ponosom godkov, ki so moÄ?no Slovence zelo pomemin spoĹĄtovanjem. Skupaj vplivali na zgodovino ben. Danes, ko imam v lahko poskrbimo za boljĹĄi in slovenskega naroda, obdobju karantene na prijaznejĹĄi jutri vseh nas, ki bo ĹĄe najbolj pa ljudi, ki praviÄ?en in bo imel prihodnost so takrat imeli pogum obisku vnuke iz ĹĄestetudi za naĹĄe zanamce.ÂŤ in voljo, da so se uprli ga in sedmega razreda, ugotavljam, da o tem okupatorju in ohranili prazniku ne vedo niÄ?. to deĹželo slovensko,ÂŤ Ko sem brskal po uÄ?beĹ koda je, da druge svetovje o dnevu upora proti nikih, sem ugotovil, da ne vojne uÄ?enci v osnovnih okupatorju ĹĄe razmini niti z enim stavkom ĹĄolah ne spoznajo, Ä?eprav je ĹĄljal dr. Franc Ĺ˝erdin. đ&#x;”˛ zapisanega niÄ?esar o to ĹĄe kako usoden del naĹĄe tem prazniku, saj da je zgodovine. Brez zmage Sloto podroÄ?je devetega venci ne bi bili to, kar smo, razreda, v katerem je in Slovenije v takem obsegu, temu prazniku namekot je, ne bi bilo. njenega nekaj prostora.ÂŤ

Za urejeno mesto in Ä?isto naravo Z vÄ?erajĹĄnjo Ä?istilno akcijo je spomladanski del urejanja Velenja in okolice zakljuÄ?en Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje vsako leto izvaja spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije, s katerimi zaznamujejo mednarodni dan Zemlje – 22. april. V akcijah sodelujejo tudi zaposleni v obÄ?inski upravi. Ker te dni veÄ?ji del obÄ?inske uprave zaradi epidemije korona virusa opravlja delo od doma ali pa so na Ä?akanju na delo doma, so se odloÄ?ili akcijo razĹĄiriti na veÄ?dnevno Ä?iĹĄÄ?enje ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja mestne obÄ?ine Velenje. Vsak dan v tednu so bili na terenu sodelavci drugega urada.

Skoraj 400 kilogramov odpadkov

ZaÄ?eli so sodelavci urada za razvoj in investicije. V petek, 17. aprila, jih je 16 pobiralo odpadke ob drĹžavnih cestah iz Velenja proti Celju do odcepa za Dobrno in iz Velenja proti Polzeli do odcepa za PodkoĹželj. OÄ?istili so tudi sprehajalno pot proti trgovini Lidl in ob reki Paki do Ĺ aleka. V ponedeljek je ĹĄlo na teren 18 zaposlenih v uradih za druĹžbene dejavnosti in za okolje in prostor. OÄ?istili so vse sprehajalne poti okoli jezer, SonÄ?ni park ter obmoÄ?je ob drĹžavni cesti od starega kina do pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ kalah. V torek so ob drĹžavni cesti Velenje–ŠoĹĄtanj Ä?istili sodelavci urada za komunalne dejavnosti in kabineta Ĺžupana, ki so pobrali tudi odpadke na breĹžini reke Pake in ob industrijski cesti od toplovoda do podjetja Esotech ter ob cesti od rondoja v Pesju do pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju in naselja Tajna. V sredo so bile na vrsti sodelavke urada za finance, ki so Ä?istile ob drĹžavnih cestah iz Ĺ kal v Cirkovce in na GraĹĄko goro, v Ä?etrtek pa ĹĄe sodelavci med-

obÄ?inskega inĹĄpektorata, ki so oÄ?istili poti na Ĺ aleĹĄki grad in Velenjski grad z okolico.

OnesnaĹževanje se zmanjĹĄuje

V preteklosti so prostovoljci na oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcijah naĹĄli veliko divjih odlagaliĹĄÄ?, veliko razliÄ?nih odpadkov pa so naĹĄli prav ob glavnih vpadnicah v mesto. Zadnja leta je stanje precej boljĹĄe. ÂťPredvsem kosovnih odpadkov je vedno manj. Divjih odlagaliĹĄÄ?, kakrĹĄna smo odkrivali v preteklih letih, praktiÄ?no nimamo veÄ?. K temu pomaga, da Ĺže 15 let izvajamo spomladanske Ä?istilne akcije, jeseni urejamo breĹžine

Kako se je izĹĄla vÄ?erajĹĄnja vseslovenska Ä?istilna akcija, v kateri so sodelovali tudi Ä?lani mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti, raznih druĹĄtev in posamezniki, bomo poroÄ?ali v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

reke Pake. Divja odlagaliĹĄÄ?a, ki se v nekaterih gozdovih pojavijo Ä?ez leto, pa sproti odpravljamo in s tem prepreÄ?imo, da bi se odlagaliĹĄÄ?a veÄ?ala, saj ljudje hitro pograbijo priloĹžnost, da se tako znebijo odpadkov. Veliko sodelu-

â?ą

V Ä?istilnih akcijah je sodelovalo 89 zaposlenih v obÄ?inski upravi. V petih dneh so zbrali skoraj 400 kilogramov meĹĄanih odpadkov.

jemo s celjsko probacijsko enoto, ki k nam napoti osebe na druĹžbeno koristna dela, mi pa jih vkljuÄ?ujemo v oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije,ÂŤ poroÄ?a vodja obÄ?inske civilne zaĹĄÄ?ite Bojan PrelovĹĄek. đ&#x;”˛