17 2021

Naš čas, 6. 5. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (4/20 °C) bo oblačno in deževno, v soboto (5/15 °C) in nedeljo (5/20 °C) bo pretežno sončno.

Četrtek, 6. maja 2021

številka 17 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Drage bližnjice Tina Felicijan

Praznično prvomajsko razpoloženje Že drugo leto zapored delavski praznik ni takšen, kot smo ga bili vajeni. Druženj ni smelo biti, tako da so večinoma odpadla kresovanja (razen v manjših skupinah), seveda pa tudi delavska srečanja. A so sindikalisti in drugi aktivisti vseeno našli možnosti za sporočila, da delavski boj še ni izbojevan, da so mnogi kljub dobremu delu bedno plačani in pod pragom revščine. To na žalost velja tudi za številne upokojence.

Inovativnih druženj in praznovanj ter pohodov v naravo je bilo tudi tokrat veliko. Inovativen pa je bil tudi »kres« Mestne občine Velenje. Večer pred delavskim praznikom je v soju luči takole zasijal prireditveni oder in vzbudil skomine, da se tu čim prej zgodi kakšna velika prireditev. 🔲

mz

Radio Velenje od 15. maja ves dan Za velenjske radijce bo letošnji 15. maj nekaj zelo posebnega. Po dolgoletnih prizadevanjih nam je uspelo pridobiti celodnevno frekvenco, ki jo poslušalci že dobro poznate – 107,8 MHz (opuščamo pa frekvenco 185x150_9MAJ_MOV-AD.pdf 1 5/5/21

C

M

Y

CM

MY

CY

88,9 MHz). Veseli smo, da bomo končno lahko delovali tako, kot je za radio običajno, da vas bomo z dogodki seznanjali kar najbolj tekoče in sproti. Seveda si želimo, da ste 8:05 AM še naprej naši zvesti poslušalci in da

se nam pridružite tudi tisti s savinjsko-šaleškega, koroškega in celjskega območja, ki nas doslej niste poslušali. 🔲

mz

Dan pred začetkom splošne mature sem magično besedo, ki bo, če ni že celo šolsko leto, naslednja dva meseca nenehno odzvanjala v glavah vseh dijakov zaključnih letnikov, vpisala v spletni brskalnik. Takoj za prvimi štirimi zadetki, ki vodijo na spletno stran Državnega izpitnega centra, najdem povezavo do ene (in s skoraj 15 tisoč člani največje) od različic skupine Matura 2021 na družbenem omrežju Facebook. Slednje je moja generacija šele odkrivala, medtem ko ga aktualna generacija maturantov že opušča ter se seli na druga spletna omrežja in komunikacijske kanale. To ni vsa primerjava med nami, njimi in drugimi, ki se mi je ponudila med drsanjem po objavah, čeprav bi rada to, kar sem opazila in me je presenetilo, opisala brez prizvoka »mi včasih – vi danes,« saj »mi« v samem bistvu nismo (bili) tako zelo drugačni kot »vi«.

Natanko teden dni pred pisanjem maturitetnega eseja zasledimo objavo: »Živjo k mogoce ve kdu kje bi si lahku film konje krst pogledala.« V nedeljo pa se je nekdo pozanimal: »Ima kdo narjeno primerjavo ali na kakrsen koli nacin zbrana dela iz ucnega nacrta ki se jih da primerjat z KK in Figo? PLAČAM, mi ni problem, samo da dobim ....« Bližnjice do relativno uspešno opravljenih preizkusov razumevanja maturitetnega, prej pa domačega branja, niso nič novega. Dejstvo je, da mladi ne berejo radi (jezikovno in vsebinsko tehtne literature). Bralne navade slovenskih šolarjev, zlasti dijakov, se po izsledkih študije PISA iz leta v leto slabšajo. Leta 2009 je slabih 40 odstotkov dijakov in dijakinj poročalo, da ne berejo za zabavo, leta 2018 jih je bilo 50. Leta 2009 jih je 53 odstotkov poročalo, da berejo le, če morajo, leta 2018 pa še 3 odstotki več.

Maturanti iščejo bližnjice do »znanja« tudi pri drugih predmetih.

Upoštevajoč nezavidljiv položaj, v katerem sta se zaradi šolanja na daljavo znašli letošnja in lanska generacija, med nepregledno množico bolj ali manj duhovitih memov, ki v skupini pravzaprav prevladujejo, podrsam do starejših objav z mislijo, da je morda potreba po zapiskih, povzetkih, vajah in raznem drugem gradivu večja zato, ker je zaupanje v kakovost priprav manjše. Očitno ne, saj ima povpraševanje po gradivu daljšo zgodovino od šolanja na daljavo, ponudba pa je ves čas pestra. Kdaj je ustvarjanje (ali le reproduciranje) zapiskov postalo očitno donosna tržna niša, ki je (upam, da ne povsem) ukinila stanovsko solidarnost, nisem odkrila. Sem pa zaznala stranski produkt prodaje zapiskov: baza podatkov. Ponudnik zapiskov za slovenščino je z eno objavo zbral skoraj 600 elektronskih naslovov »znanja« željnih maturantov.

Da o (ne)uspešnih poskusih prevare z lažnimi profili, »škart robo« in krajah kupnine ne govorimo.

V ogib metuzalemskemu moraliziranju naj nanizam le nekaj sklepnih vprašanj. Ali (nekateri!) maturanti posegajo po tujih zapiskih, ker lastnega gradiva niso ustvarili oziroma je tako pomanjkljivo? Če ja, zakaj? Ker maturitetno snov v šoli tako površno obdelajo ali ker je sami ne nadgrajujejo? Je kriv šolski sistem z učnim načrtom in načinom poučevanja, ki ga mladi ne odobravajo? Je iznajdljivost večja vrednota od znanja in je kratkotrajna nagrada za ujete krivine slajša od soli v glavi, ki ostane? Ali kibernetska generacija, ki na spletu raje išče meme in gife kot prav tako zlahka dostopne strokovne vsebine, sploh izkorišča svoje potenciale? Sploh ima potrebo po lastnem raziskovanju, samostojnem razmišljanju, intelektualni rasti? Ali se peha zgolj za rezultati? Kaj počne s časom, ki ga očitno ne nameni izobraževanju? Kaj namerava prispevati družbi, če njen temeljni kamen tako omalovažuje? 🔲

CMY

K

Kmalu cepljenje za celotno populacijo V Zdravstvenem domu Velenje so tudi zadnji predpraznični vikend pospešeno cepili. Pridobiti jim je namreč uspelo 2000 odmerkov dodatnih cepiv, ki so jih tudi uporabili in tako cepili že celotno populacijo starejšo od 50 let (seveda tiste, ki so se za cepljenje opredelili), in tudi večino rizičnih skupin.

Z odzivom so zadovoljni, saj presegajo državna povprečja. Cepili so namreč kar 75 odstotkov starejših od 85 let in 80 odstotkov starejših od 80 let Najbolje precepljena je skupina starih med 70 in 74 let, kar 94-odstotno. Podatki veljajo za celotno Šaleško dolino.

Ta teden že naročajo cepiva za mlajše od 50 let. Trenutno jih imajo na seznamu 2000 (prijavljenih preko aplikacije), s cepljenjem pa naj 🔲 mz bi začeli prihodnji teden.

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ni še vse končano, vendar bo

LOKALNE novice

Šibek potresni sunek v bližini Velenja Velenje, 4. maja – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v torek ob 5.36 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 1,5 v bližini Velenja. Potres so čutili posamezni prebivalci Šoštanja, Velenja, Lokovice in Florjana. 🔲

mkp

Zbirajo predloge za občinska priznanja Velenje – Komisija za priznanja Sveta Mestne občine Velenje do 18. maja zbira pobude za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku. Predloge zbirajo za grb Mestne občine Velenje, plakete Mestne občine Velenje in priznanje župana Mestne občine Velenje. Pobude lahko pošljejo občani, združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje, in pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje.

Na svoji zemlji Velenje, 9. maja – Ob dnevu Evrope bo 15 članov Društva šaleških likovnikov v rondeli na Velenjskem gradu odprlo razstavo z naslovom Na svoji zemlji, se vsebinsko navezuje na lansko 75. obletnico zmage nad fašizmom, dobrodošla pa je tudi ob letošnji 30. obletnici slovenske samostojnosti. »Fasciniral vas je naslov in sledil je spomin,« je avtorjem razstave zapisal akademski slikar mag. Denis Senegačnik, ki je pokomentiral nastala dela. »Prvi vtis ob pogledu na nastala dela je ravno nostalgija po dogodkih in oficirskem sistemu medvojne in povojne generacije,« lahko preberemo v spremni besedi k razstavi, na kateri bodo na ogled »zanimiva dela, ustvarjena v bistvu na zelo odprto temo, a naslikana v maniri zgodovinskega izročila.« Razstavo bodo odprli to nedeljo ob 17. uri, kulturni program pa pripravlja Gledališče Velenje. 🔲

tf

ZD Velenje zaposlil 38 sodelavcev Velenje – V Zdravstvenem domu Velenje je bilo konec lanskega leta zaposlenih 388 delavcev (leto pred tem 373). Zaradi zagotavljanja nemotenega procesa dela (upokojitve, prenehanje pogodb o zaposlitvi, širitve programov) so na novo sklenili delovno razmerje z 38 sodelavci. Zaposlili so dermatologinjo, zdravnika urgentne medicine, psihiatrinjo, doktorico dentalne medicine, srednje medicinske sestre, prehranskega svetovalca, psihologe, diplomirane medicinske sestre, specialno pedagoginjo, voznike reševalce, fizioterapevte, strokovne sodelavce, zdravstvene administratorje, receptorje, vzdrževalce in zobozdravstvene asistente. 🔲

mkp

Gradnja pločnika v Podkraju Velenje – Predvidoma do sredine meseca junija bo zaradi gradnje pločnika v Podkraju (mimo ordinacije Nevromed diagnostični center, d. o. o.) popolna zapora ceste. Mestna občina Velenje bo tam zgradila 55 metrov dolg pločnik, ki bo omogočal večjo varnost vsem udeležencem v prometu. Dela izvaja podjetje Tegar, vredna pa so 87 tisoč evrov.

Padavinske vode bodo »ukrotili« Velenje – V začetku tedna je začela Mestna občina Velenje urejati odvajanja padavinskih in zalednih voda v Pesju nad Lilijsko ulico. Po zaključku del se bodo padavinske in zaledne vode stekale v odprti zadrževalnik oziroma vtočni objekt in v primeru močnejših padavin ne bodo ogrožale nekaterih objektov. Dela bodo končana predvidoma do konca meseca junija. Izvaja jih Franc Sovič, vredna pa so dobrih 40 tisoč evrov. 🔲

mz

SVET JAVNEGA ZAVODA MLADINSKI CENTER VELENJE obvešča, da je na spletni strani Mladinskega centra Velenje (www.mc-velenje.si) in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Velenje, od 5. 5. 2021, objavljen javni razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Mladinski center Velenje.

Svet javnega zavoda Mladinski center Velenje NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

6. maja 2021

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec bogatejša za prenovljen oddelek za zdravljenje covidnih bolnikov – Premier Janša napovedal precepljenost sredi junija – V naslednjih tednih jasno, ali bo nova bolnišnica na novi ali obstoječi lokaciji Tatjana Podgoršek

Slovenj Gradec, 3. maja – V začetku tedna se je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec mudil predsednik Vlade RS Janez Janša in ob tej priložnosti predal namenu prenovljene prostore za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Uredili so jih v tretjem nadstropju kirurškega oddelka. V njih se bo lahko zdravilo 50 covidnih bolnikov, še štirje pa v intenzivni terapiji. Naložba je veljala blizu 27 tisoč evrov. V slovenjgraški bolnišnici trenutno zdravijo šest covidnih bolnikov na navadnem oddelku in enega na intenzivni enoti.

Direktor bolnišnice Janez Lavre je ob otvoritvi prenovljenih prostorov povedal, da so doslej bolnike s covidom-19 zdravili na internem oddelku. Za prenovo prostorov v tretjem nadstropju kirurškega bloka pa so se odločili zato, da bodo lahko povečali posteljne zmogljivosti za zdravljenje drugih bolnikov, predvsem na internem oddelku. Posebna naložba bo še nakup postelj za covidne bolnike, javno naročilo že poteka.

Poteka pa tudi razpis za pridobitev vsaj 3 zdravnikov, 10 diplomiranih sester ter 20 zdravstvenih tehnikov za potrebe paliative, ki jo bodo uredili prihodnji mesec.

Če bomo vsi naredili tisto, kar je v naši moči …

Po besedah Janeza Janše je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec eden tistih zdravstvenih zavodov v Sloveniji, ki dokazuje svojo uspešnost tako na področju stroke in zdravstva kot z dobrimi finančnimi rezultati bolnišnice,

kar je prav tako pomembno.

Vsem zaposlenim se je zahvalil za vloženi napor v času epidemije, pohvalil pa je še načrte bolnišnice. Izrazil je zadovoljstvo, da je

ujela evropske države, ki so danes po kakovosti zdravstvenih sistemov v špici.« Dotaknil se je tudi epidemije covida-19. »Ta še ni končana. Slo-

zdravstvenih delavcev, ki dnevno opazujejo tragične posledice bolezni covid, in da se ne prepustimo miselnosti, da je vse končano, ker še ni, vendar bo.«

Predsednik Vlade RS Janez Janša je obiskal Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in ob tej priložnosti predal namenu prenovljene prostore za zdravljenje covidnih bolnikov.

ministrstvo za zdravje v zadnjih dneh in tednih skoraj dokončno uskladilo zakon o investicijah v zdravstvo in v dolgotrajno oskrbo. »Gre za izjemno pomemben zakon, ki bo zagotovil potrebna sredstva za vse tiste investicije v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, ki smo jih pogrešali v zadnjih 15, 20 letih. Ta zakon bo tudi nadgradnja programov s področja zdravstva, ki so vključeni v naš nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost.« Povedal je, da bo del denarja namenjen tudi za izobraževanje kadrov. »Računamo, da bo Slovenija čez tri do pet let

venija je dosegla s prvim odmerkom cepiva zoper covid nekaj več kot četrtinsko precepljenost. Ob relativno optimističnih najavah dobav cepiv v prihodnjih tednih ocenjujemo, da bomo precepljenost, ki uspešno zaustavlja epidemijo, dosegli v sredini junija.

Do takrat je ukrepe, ki jih predpisuje NIJZ, treba še vedno dosledno upoštevati. Ta luč na koncu tunela nas ne sme pripeljati v situacijo, da pa sedaj nič več ni pomembno.« Pozval je vse, da do 15. junija »upoštevamo ključne, preventivne ukrepe NIJZ in da znamo prisluhniti apelom

Po Lavretovih besedah sta s predsednikom Vlade RS govorila tudi o drugih naložbah v bolnišnici. Pred časom je namreč Lavre omenjal možnost gradnje nove bolnišnice ob trasi hitre ceste tretje razvojne osi (blizu meje z velenjsko občino). V naslednjih tednih naj bi bilo jasno, ali bo nova bolnišnica na novi ali na zdajšnji lokaciji. »Bolj verjetno je, da bo tukaj, kjer je že umeščena v prostor,« je še dejal Lavre. 🔲

V današnji Evropi še delimo iste vrednote?

Združena Evropa je nastala na pogorišču vojne. Na dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznuje svoj dan!

9. maja 1945 je v Topolšici nemški general Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. Tako se je s posredovanjem slovenske partizanske vojske končala druga svetovna vojna v vsej JV Evropi.

Konec je bilo morije, ki je na slovenskih tleh trajala že vse od leta 1941, ko so si naše ozemlje razdelile tri okupatorske države in se namenile uničiti slovenski narod ter njegovo narodno identiteto.

Lahko smo ponosni, da je Topolšica kraj, v katerem se je rodilo novo obdobje – obdobje miru!

In marsikdo ne ve, da gre za istega Löhra, ki je operativno začel drugo svetovno vojno z bombardiranjem Beograda, kar je vključevalo tudi napad na bolnišnico.

Kot vojni zločinec je dobil pravično kazen.

V štiriletnem narodnoosvobodilnem partizanskem boju je

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

sodelovalo več kot 100.000 Slovenk in Slovencev. V tem času so bile oblikovane lastne vojaške strukture in zgrajeni državotvorni temelji za pot v bolj socialno družbo. Oborožen upor je bil tisto prelomno dejanje, ki

Slovenija v preizkušnji osamosvojitvene vojne lahko postala samostojna in suverena država.

Narodnoosvobodilni boj je postavil temelje današnji samostojnosti in suverenosti, katerih 30 let praznujemo letos.

pogodbi in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah?

Vprašanje, ki presega delitev na leve ali desne ali sredino?! Ali lahko Slovenijo še smatramo za članico družbe, v kateri vladajo družbena vključenost, toleranca, pravica, solidarnost in nediskriminacija? Ne pozabimo temeljev evropskega načina življenja – varujmo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in človekove pravice. Če kdaj, potem danes vidimo, da demokracija in pravice niso samoumevne. Zanje si je treba prizadevati in se boriti, vsak dan, vsak od nas!

Tudi letos se bomo s položitvijo vencev poklonili spominu. Čestitam ob prazniku!

Andreja Katič, nekdanja ministrica za obrambo in ministrica za pravosodje

🔲

je preprečilo, da bi nas okupator izbrisal. Pot k osvoboditvi in združitvi vseh Slovencev je bila hkrati podlaga za to, da je

Danes, 80 let po začetku morije 2. svetovne vojne, se lahko sprašujemo, ali še delimo vrednote EU, ki so zapisani v Lizbonski

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

6. maja 2021

Delo, delo in še enkrat delo!

1. maj na Graški Gori že drugo leto minil brez tradicionalnega srečanja – Pomen 1. maja je zaradi trenutnih dogodkov še večji – Največja težava je, da se kapital postavlja pred ljudi, zato je o tem treba govoriti na glas Jasmina Škarja

Na Graški Gori so se v soboto, 1. maja, v bližini tromeje občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja tradicionalno srečali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Mislinja Bojan Borovnik in podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr.

Peter Pungartnik. Ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje so vsi trije župani položili venec pri spomeniku XIV. divizije in enotah IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom. Na gori jurišev se je zbralo tudi manjše število pohodnikov in kolesarjev in se tako poklonilo mednarodnemu prazniku dela.

in izpostavimo, kadar je to potrebno. Vemo, da smo lani v tem času reševali problem Gorenja in smo skupaj s sindikati uspeli preprečiti nenadna odpuščanja. Vesel sem, da se je Gorenje čez čas stabiliziralo in začelo na novo zaposlovati. To dokazuje, da smo pomembno prispevali k ravnovesju in zaščiti javnega in-

pred ljudi, zato je o tem treba govoriti na glas. Prestrukturiranje premogovne regije za Ljubljano ni ovira. Enostavno je reči: »Premogovnik Velenje bomo zaprli leta 2033«. Ob tem se moramo vprašati, kakšne posledice bo to prineslo, kako reševati nastalo situacijo in številne težave. Ne smemo pozabiti na socialno var-

se jih je nekaj na Graški Gori le zbralo.

Občanom je treba vlivati optimizem

Simboličnega srečanja se je drugo leto zapored v takšni obliki udeležil tudi podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik, ki je opozoril na po-

naši lokalni skupnosti, v primeru Adient. Mislim, da bodo država, sindikalisti in lokalna skupnost morali več napraviti za delavske pravice, tudi zato, ker je virus zabrisal mejo med zasebnim in delovnim življenjem. Delo od doma je postalo nekaj vsakdanjega, ni

❱

Vrednota dela postaja vedno pomembnejša, včasih je bila samoumevna, danes lahko rečemo, da jo vedno bolj čutimo in doživljamo.

Lokalne skupnosti se morajo oglašati in izpostavljati, kadar je za ljudi to potrebno

O pomenu 1. maja v času, ko je mnogo podjetij v nezavidljivem položaju, številni pa v tem času ostajajo tudi brez zaposlitev, je spregovoril župan MO Velenje Peter Dermol. »Prav je ohranjati tradicijo, ključni elementi smo lokalne skupnosti in sindikati.

Pomen povezanosti lokalnih skupnosti je velik, saj povezani lažje zastopamo pravice, za katere mislimo, da so pravšnje in gredo v korist razvoja družbe. Ne strinjam se, da se nimamo kaj vpletati v delovanje gospodarskih družb. Zavedam se namreč, da se posledice mnogih dejanj kažejo v lokalni skupnosti, vsako izgubo delovnih mest je treba nadomestiti. Če kapital odide, lahko ostanejo socialni problemi, na to želimo opozarjati. Zato je več kot na mestu, da se lokalne skupnosti oglašamo

Prav je, da proslavimo praznik delavstva. Tudi zaradi tega, ker so pravice delavcev vedno manj upoštevane.

Od leve proti desni župan Mislinje Bojan Borovnik, podžupan MO Slovenj Gradec Peter Pungartnik in župan MO Velenje Peter Dermol

teresa. Letos se podobna zgodba odvija v neposredni bližini – v Slovenj Gradcu, kjer so ljudje ostali brez prepotrebnih delovnih mest. Prav je, da se, kadar zaznamo težave, vsi, ki imamo moč in pristojnosti, oglasimo in s svojim vplivom skušamo situacijo rešiti na miren način. Pomen prvega maja je zaradi vseh dogodkov še večji. Največja težava je, da se kapital postavlja

nost ljudi. Vse to so stvari, ki jih moramo v lokalni skupnosti spremljati in nanje pravočasno odreagirati. Mogoče se res komu zdi naše reagiranje pretirano, vendar bolje tako kot prepozno, saj so posledice za ljudi in družbo lahko zelo hude,« je situacijo opisal župan Peter Dermol, ki se je razveselil tudi pohodnikov in kolesarjev. Kljub temu da uradne prireditve že drugo leto ni bilo,

men druženja in ohranjanja tradicije, čeprav v okrnjeni obliki. »Lani sem izjavil, da moramo z optimizmom gledati naprej. Že to, da se nas je letos zbralo malo več, daje pozitiven signal. Pomembno je, da kljub razmeram obujamo spomine. V tem času 1. maj še posebej prihaja do izraza, saj je sla po dobičku ogromna. Žal se pozablja na delavce, kar smo pred časom doživeli tudi v

Vse več vprašanj in pobud Na sejah Sveta Občine Šoštanj svetnice in svetniki postavljajo najrazličnejša vprašanja Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Veliko tistega, kar pesti občanke in občane občine Šoštanj, se da razbrati iz vprašanj in pobud, ki jih na sejah postavljajo svetnice in svetniki. Kar nekaj so jih postavili tudi na aprilski seji.

Kako daleč je obvoznica?

Svetnika Marka Dada Brvarja (NSi) je zanimalo, kako daleč od umestitve v prostor je šoštanjska obvoznica. Ta bi razbremenila s Urška Kurnik (LBG): »Prav danes (21. aprila 2021, op. avt.) mineva sedemnajst let od velikega uspeha naših odbojkarjev. Postali so državni prvaki. Ob takšnem spominu se porajajo vprašanja, kot so – kaj je s Športno zvezo Šoštanj danes, ali ta sploh še deluje, kdo jo vodi, kakšna je njena vizija?«

tranzitnim prometom prekomerno obremenjeno prometnico skozi Šoštanj. Za obvoznico je bil v ureditvenem načrtu predviden predor pod Pustim gradom, na območju čistilne naprave pa priključek na obstoječo traso regionalne ceste.

Podžupan Viki Drev je svetniku pojasnil, da je študija poplavne ogroženosti, ki je bila osnova za nadaljnje postopke, izdelana, tako da se bodo zdaj lahko lotili priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

V zvezi z načrtovano ureditvijo oddelka Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v objektu Kajuhovega doma Šoštanj, ki ga je Občina odkupila lani, jo je zanimalo, ali je mogoče o tej odločitvi ponovno razmisliti. Če ni, pa jo je zanimalo, če se glede tega že kaj dogaja.

Prav tako jo je zanimalo, kako daleč so načrti za gradnjo stanovanj na območju bivše Tovarne usnja. Zanimalo jo je tudi, ali ima Občina izdelano kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vizijo razvoja občine.

K pediatru je treba v Velenje

Poziv k zbiranju podpisov

V imenu svetniške skupine Liste Borisa Goličnika je vprašanja postavila Urška Kurnik. Na pobudo številnih staršev je izrazila pričakovanje po sistemski in dolgoročni zagotovitvi stalnega pediatra v Zdravstveni postaji. Otroška zdravnica je v Šoštanju namreč prisotna samo dvakrat tedensko, pa še takrat samo za izvajanje preventivne dejavnosti, medtem ko morajo starši z otrokom, kadar potrebujejo pediatra, v velenjski Zdravstveni dom.

Izrazila je razočaranje številnih občank in občanov, ker je že od drugega vala epidemije zaprta poslovalnica NKBM v trgovskem centru TUŠ. Pričakuje, da se bo Občina Šoštanj zavzela za ponovno odprtje.

Bojana Žnider (samostojna svetnica) je predlagala, da Občina Šoštanj na spletni strani objavi poziv Okrožnega sodišča Celje za predlaganje dodatnih kandidatov za sodnike porotnike za mandatno obdobje 2021–2026. Pozvala pa je tudi, naj se občanke in občani pridružijo zbiranju podpisov za vložitev pobude za razpis referenduma Za pitno vodo oziroma proti Zakonu o vodah.

Janka Zelcerja (DeSUS) pa je zmotilo, da se ljudje zbirajo pod nadstreškom med občinsko stavbo in stavbo, kjer ima svoje prostore Društvo upokojencev Šoštanj. 🔲

omejeno na urne postavke, na osnovne pravice delavcev, ki so pred mnogimi leti v Franciji prvič ugledale luč sveta.« Kje iskati vzroke za optimizem v prihodnje? »V planu imamo kar nekaj investicij, največ v obdobju od ustanovitve mesta Slovenj Gradec. Veseli smo, da so v naši bližini podjetja, ki ponujajo nove zaposlitve tistim, ki izgubijo službo.

Kljub težkim časom ostajamo pozitivni, saj navezujemo stike tudi z ostalimi gospodarskimi subjekti doma in v tujini, ki se trudijo pomagati in rešiti nastalo situacijo.«

Krajevna imena morajo biti zapisana prav!

Srečko Potočnik (Lista Vikija Dreva) je opozoril na nepravilno zapisano ime kraja Gaberke na cestni tabli

Hitra cesta je pojedla »e«.

pri gradbišču tretje razvojne osi. Na njej manjka »e«. Gaberke so Gaberke in ne Gabrke!

Na nepravilno zapisano ime Topolšica na smerokazu v Letušu pa je opozoril svetnik Žan Delopst (Lista Mladi za Šoštanj), kje je črka »č« odveč. Topolšica je Topolšica in ne Topolščica!

Praznik delavstva je treba vedno bolj poudarjati

Na pomembnost sodelovanja med sosednjimi občinami, še posebej v času epidemije, je opozoril tudi župan Občine Mislinja Bojan Borovnik. »Veselim se vnovičnega srečanja, čeprav sem hkrati razočaran, ker naše prvomajsko srečanje planincev in občanov v Završah nad Mislinjo že drugo leto zapored ni izvedljivo. Verjamem, da bomo prihodnje leto končno lahko normalno zaživeli. Prav je, da se na Graški Gori zberemo župani in proslavimo praznik delavstva, ki ga moramo vedno bolj poudarjati, tudi zaradi tega, ker so pravice delavcev vedno manj upoštevane.

Kapital ne pozna meja. Zelo žalostna zgodba, tudi za naše občane, je zapiranje slovenjgraškega podjetja Adient. Verjamem, da se bo našla skupna rešitev in bomo lahko zaposlenim poiskali nova delovna mesta. Hkrati se zahvaljujem vsem podjetjem, ki so pripravljena priskočiti na pomoč,« je povedal župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, ki verjame, da se bodo tudi v sedanjih prostorih Adienta ponudile nove možnosti in se bo proizvodnja nadaljevala. 🔲

Medicina dela ustvarila za četrtino manj prihodkov Velenje – V Službi medicine dela, prometa in športa Zdravstvenega doma Velenje so na področju aktivnega zdravstvenega varstva zaposlenih in športnikov lani opravili 4.080 zdravniških pregledov, izdali 270 spričeval, 125 predlogov za invalidsko komisijo in izdelali 60 ocen tveganj na delovnem mestu. Na področju prometa so opravili 230 pregledov za pridobitev vozniškega izpita in 470 za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Skupno so opravili 5.280 storitev, kar je za petino manj kot leta 2019. Ustvarili so 342.000 evrov prihodkov.

V primerjavi z načrtovanimi ter predhodnim letom so se prihodki znižali za četrtino, kar pripisujejo zaprtju dejavnosti v prvem valu epidemije. 🔲

mkp

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Vsako leto višje na piramidni lestvici

GOSPODARSKE novice Iz sklada za okrevanje 2,47 milijarde evrov

Od 104 vzorcev vin članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki 68 zlatih, od tega trije šampioni – Povprečna ocena (18,15 točke) višja od lanske – V trendu suha do polsuha vina Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 28. aprila – Med tradicionalnimi aktivnostmi v občini Šmartno ob Paki je vsakoletno ocenjevanje vin tekočega letnika članov tamkajšnjega društva vinogradnikov. Letošnje, 25. po vrsti, je potrdilo besede predsednice petčlanske strokovne komisije Tadeje Vodovnik Plevnik (specialistke za vinarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor), da so šmarški pridelovalci rujne kapljice na pravi poti. »Dobra polovica ocenjevanj vin letnika 2020 v vinorodni deželi Podravje je za nami in z zadovoljstvom lahko povem, da se šmarški pridelovalci vzpenjajo po piramidni lestvici. So v njenem zgornjem delu. Povprečna ocena lanskega letnika 18,15 potrjuje, da hranijo v sodih v svojih kleteh vrhunska vina.«

Kozarček ali dva z večjim ostankom sladkorja sta primernejša za klepet.« Na ocenitev so člani omenjenega društva prinesli 104 vzorce vin, od tega jih je strokovna komisija izločila 8. Kot osrednji razlog za to je navedla nestrokovno uporabo žvepla (premalo pri rdečih oziroma preveč pri belih vinih), bekser ter bolezen etilacetat. »Tu gre pripisati malo krivde kletarju, ker ni bil pogosteje v kleti ali se ni uspel s kom posvetovati.« Vodovnik Plevnikova je ob koncu ocenjevanja šmarškim vinogradnikom zaželela, da bi njihovo

Po informacijah, ki jih ima, je v sodih članov društva nekaj več vina kot lani v tem času, a jih količine ne skrbijo, »ker bodo do novega letnika pošle. Ne bo pa nič narobe, če bo ostala kakšna buteljka za naslednja ocenjevanja vin.«

Najboljši pridelovalci vin po sortah

Od ocenjenih 96 vzorcev je strokovna komisija namenila zlato priznanje 68, srebrno pa 28.

Trije vzorci so prejeli tudi naziv šampion, in sicer belo vino tekočega letnika – traminec (18,47

Slemenšek; zweigelt: Stane Vrbovšek, Branko Višnjar, Matjaž Ring; modri pinot: Martin Podgoršek, Matjaž Ring, Boštjan Kocuvan; šipon: Janja Lamovšek; ranfol: Matjaž Kovačič, Anže Podgoršek; laški rizling: Matjaž Podgoršek, Lovro Mauer, Miro Goričnik, Stane Vrbovšek; beli pinot: Stanislav Vodovnik, Stane Vrbovšek; chardonay: Jože Kugler, Danilo Pokleka, Jože Kovačič, Vinotoč Primožič, Stanislav Vodovnik, Peter Krajnc; sivi pinot: Alojz Slemenšek; kerner: Anže Podgoršek, Roman Lesjak, Rajko Sotler, Vinotoč Pri-

Vlada je sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Za slovenske ukrepe je predvidena poraba 2,47 milijarde evrov, in sicer 1,8 milijarde nepovratnih sredstev ter okoli 666 milijonov evrov posojil. Države morajo v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov, za doseganje digitalnih ciljev pa 20 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.

Slovenska politika ostaja fiskalna Vlada je sprejela program stabilnosti, ki pojasnjuje in v kontekst postavlja javnofinančno politiko v tem in naslednjih letih ter jo postavlja v okvir Pakta za stabilnost in rast. Na ravni EU je sicer zaradi pandemije covida-19 začasno dovoljen odmik od pravil pakta in tudi slovenska fiskalna politika ostaja ekspanzivna. Zaradi izjemnih okoliščin in znatnega upada gospodarske rasti bodo prihodki po ocenah letos nižji, odhodki pa višji. Letos tako pričakujemo javnofinančni primanjkljaj v višini 8,1 % BDP, javni dolg pa se bo po ocenah zvišal na 82,4 % BDP.

Kljub krizi velik del gospodarstva uspešen Kljub krizi velik del gospodarstva dokaj uspešno krmari med preprekami. To pozitivno vpliva tudi na zaposlovanje. Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je marca znašala 4,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja in le 0,3 odstotne točke več kot marca lani.

Statistični urad ocenjuje, da je bilo v marcu brezposelnih približno 50.000 oseb, starih med 15 in 74 let, od tega 48 odstotkov moških in 52 odstotkov žensk.

Ocenjevanje – spričevalo za delo v vinogradu in kleti

Po besedah sogovornice so Šmarčani dobro izkoristili lansko ponudbo narave, z znanjem in pridnostjo v kleteh pa danes lahko ponudijo kakovostna vina vseh stilov, zvrsti in barv. »Kar 19 sort vina smo ocenjevali: od številnih belih zvrsti, ki so prijetno pitne, do rozejev in rdečih vin, predvsem pa so bile zastopane vse sorte: od laškega rizlinga, rumenega muškata do vodilne sorte v tukajšnjih vinogradih – kernerja. Ta se izkazuje s svojo izjemno aromatično cvetlico in bogatim okusom. Generalno vina lanskega letnika izkazujejo sortno značilno barvo, cvetlice so prijetno dišeče, spominjajo na cvetje ali sadje. Okusi so tam, kjer je manj ostanka sladkorja, bolj sveži in izjemno pitni. Trend na področju uživanja vin predstavljajo polsuha do suha in škoda, da ni bilo takih vin več. Najbolj zdravo je uživati kozarček kakovostnega suhega ali polsuhega vina ob jedi.

6. maja 2021

Strokovna komisija je ocenila 104 vzorce vin, kar je največ v zadnjih petih letih.

vino, letnik 2020, čim prej našlo pot do potrošnikov.

Mojca Praprotnik, predsednica društva, je povedala, da toliko vzorcev vin ni bilo na ocenjevanju zadnjih pet let. Osem izločenih je pri takem številu ne skrbi.

Prepričana je, da bodo vinogradniki napake kmalu odpravili in v prihodnje kakovost svojega vina izboljšali. »Je pa ocenjevanje za vinogradnika prelomen dogodek v letu, saj na njem dobi spričevalo za opravljeno delo v vinogradu in kleti. Ko se to zgodi, so naši vinogradniki kar malo na trnih. Dosežena povprečna ocena letnika 2020 sicer še ni dosegla najvišje (18,17), je pa višja, kot sta bili lanska in predlanska.«

točke) Vinotoča Primožič; rdeče vino tekočega letnika – modra frankinja (18,23) Mihaela Fajfarja ter vino posebne kakovosti – chardonay, suhi jagodni izvor (19,33 točke) Danila Pokleke.

Najvišje ocene po sortah pa so prejeli: zvrst bela: Ana Zimšek, Gregor Kladnik, Dejan Vodovnik, Danilo Pokleka, Miran Setinšek; rose vina: Boštjan Kocuvan, Marko Juvan, Alojz Slemenšek; zvrst rdeča: Danilo Pokleka, Janja Lamovšek, Roman Lesjak, Anže Podgoršek; modra kavčina: Občina Šmartno ob Paki; modra frankinja: Mihael Fajfar, Leopold Pečnik, Zvone Šmon, Gregor Kladnik, Jože Kovačič, Marko Juvan; dornfelder: Alojz

možič, Martin Podgoršek, Stanislav Vodovnik; renski rizling: Zvone Šmon; sauvignon: Jože Kugler, Anže Podgoršek, Franc Podgoršek, Danilo Pokleka, Boštjan Kocuvan; rumeni muškat: Matjaž Podgoršek, Jože Kugler, Anže Podgoršek, Ana Berdnik, Vinotoč Primožič; traminec: Vinotoč Primožič, Mihael Fajfar, Frančišek Rednak; traminec, letnik 2017: Vinotoč Primožič; traminec, letnik 2015: Mihael Fajfar; laški rizling, letnik 2017: Jože Kugler; kerner, letnik 2016: Alojz Slemenšek; kerner izbor: Danilo Pokleka; chardonay SJI, letnik 2013: Danilo Pokleka. 🔲

V največjih težavah gostinstvo in turizem Tudi zadnja sproščanja hotelirjem niso prinesla mirnejšega spanca.

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so tako vlado opozorili, da zaradi njenih 'nemogočih' ukrepov ne morejo odpreti nastanitvenih kapacitet. Bazenske vode do prvomajskih praznikov ni bilo mogoče ustrezno pripraviti, gostje pa bi morali zajtrk v deževnem vremenu uživati na terasi pri okoli 10 stopinjah Celzija, so ponazorili. Podobne težave pa imajo tudi drugi veliki hoteli.

Zato ni čudno, da so bili hotelirji pri odpiranju nastanitev, kljub temu da jim je to vladni odlok v omejenem obsegu omogočil, zadržani. Večini je bila sprostitev premajhna, da bi se odločili za zagon.

Turistično gostinska zbornica Slovenije je od vlade zahtevala takojšnjo spremembo oz. omilitev nekaterih nesmiselnih ukrepov, ki turističnim družbam močno otežujejo poslovanje. Kot poudarjajo, v nasprotnem primeru podjetja krize ne bodo preživela.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem dejal, da verjame, da bo vlada sprejela posebne ukrepe pomoči za gostinstvo in turizem, ki ju je epidemija covida-19 najbolj prizadela, in to vsaj do konca maja.

Fortenova prevzela Mercator Mešana skupina Fortenova s sedežem v Zagrebu, ki je postala 88,10-odstotna lastnica največjega slovenskega trgovca, je objavila prevzemno namero za odkup preostalih Mercatorjevih delnic. Tako Mercator kot novi lastnik si obetata od sodelovanja nadaljnjo rast in še bolj uspešno poslovanje trgovskega velikana.

Delavcem nobena pravica ni bila podarjena

Posvet za pravičen prehod iz premoga

Ob prazniku dela so o položaju delavcev v Sloveniji spregovorili tudi sindikati.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je izpostavila pomen, ki ga ima varnost zaposlitve v vseh svojih oblikah.

Varna zaposlitev po njenih besedah pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Poudarila je pomen socialnega dialoga in hkrati opozorila na ignoranco vlade do sindikatov.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da je vloga sindikatov v trenutnih razmerah še bolj pomembna in potrebna, še posebej, ker vlada socialni dialog spreminja v farso. Pri tem je spomnil, da delavkam in delavcem nobena pravica ni bila in ne bo podarjena sama od sebe.

Opozoril je, da vladajoči pod krinko interventnih zakonov podtikajo ukrepe, ki posegajo v pravice zaposlenih in zmanjšujejo socialno varnost. To sega od prisilnega upokojevanja in uvajanja socialne oziroma 'bogataške' kapice pa vse do nižanja davkov za najbogatejše in vzpostavljanja nacionalnega demografskega sklada, ki bo takšen, kot je predviden, prinesel popoln nadzor politike nad še zadnjim delom premoženja, ki ga imamo.

Podobna mnenja je izrazil predsednik Pergama Jakob Počivavšek, ki je v svoji prvomajski poslanici dodal, da smo priča vladanju z največjim demokratičnim deficitom v zgodovini samostojne države, z vedno bolj jasnim ciljem, ki je demontaža nekaterih ključnih stebrov socialne države. Za interventnim posredovanjem se izvajajo sistemske spremembe, ki so vse prej kot v korist državljanom, je še dejal. 🔲

Ljubljana, Velenje – V Državnem svetu Republike Slovenije so se na pobudo Holdinga Slovenske elektrarne odločili pripraviti posvet, na katerem bodo definirali ključne izzive ter skušali sooblikovati rešitve, ki bi jih moral vsebovati nastajajoči Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, da bi imele spremembe čim manj boleče posledice za lokalno prebivalstvo in gospodarstvo v regiji.

V petek, 7. maja, bo tako potekal posvet Pogoji, ki jim mora biti zadoščeno za pravičen prehod iz premoga v Šaleški dolini, ki ga organizirata Državni svet Republike Slovenije in Holding Slovenske elektrarne. Posvet se bo začel ob 9. uri in ga bo mogoče spremljati v živo na spletni strani https://drzavnisvet.si/.

Posveta se bo udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki bo sodeloval na panelu ob 11.20 z naslovom Kaj zaprtje termodivizije pomeni za prebivalce Šaleške doline.

Na panelu, na katerem bo sodeloval župan Peter Dermol, bodo spregovorili tudi: državni svetnik in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, župan Občine Šoštanj Darko Menih, član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne in predsednik Nadzornega sveta Premogovnika Velenje mag. Marko Štrigl, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik Sveta delavcev Premogovnika Velenje Danilo Rednjak. 🔲

Slovenija bo dobila dva velika nebotičnika V Šiški ob Celovški cesti v Ljubljani se bo predvidoma konec maja začela gradnja dveh 21-nadstropnih stanovanjskih stolpnic z 208 stanovanji. 85-metrska objekta, ki naj bi bila končana do poletja 2023, bosta najvišji stanovanjski stavbi v državi.

RGP začel delati v Luki Koper RGP, družba skupine HSE, je po praznikih v Luki Koper začela izvajati storitev odrivanja in dorivanja tovora v profitnem centru Terminal razsutih in tekočih tovorov. Za potrebe izvajanja del je RGP konec aprila v Luko pripeljal stroj Caterpillar D9.

Vrednost posla, ki so ga dobili na javnem razpisu, znaša skoraj štiri milijone evrov v štirih letih.

Kitajska in Amerika »rasteta« Kljub korona krizi mnogo držav že izkazuje uspešno rast. Pred dnevi je visoko rast objavila Kitajska, sedaj pa tudi ZDA. Te so v prvem četrtletju na letno prilagojeni ravni beležile 6,4-odstotno gospodarsko rast, je v prvi oceni sporočila tamkajšnja vlada. Kot opozarjajo na ministrstvu za trgovino, je ponovno odprtje gospodarstva pospešilo tudi inflacijo. V prvem četrtletju je bila ta 3,5-odstotna. 🔲

mz

Naš čas, 6. 5. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

6. maja 2021

5

»Lahkomiselno je govoriti, da je TEŠ enostavno nadomestiti« Do dokončnega zaprtja premogovnika Velenje je še dolga zgodba, do takrat pa je treba na nacionalnem nivoju zagotoviti nadomestne vire energije – Na energetskih lokacijah je treba definirati dejavnosti, ki bodo pomenile uspešen nadaljnji razvoj Mira Zakošek

V času, ko je Šaleška dolina na veliki prelomnici, saj se bo treba odločiti, kakšna bo njena pot na prehodu v nizkoogljično družbo, smo na pogovor povabili poslovnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne in predsednika nadzornega sveta Premogovnika Velenje, sicer pa Šoštanjčana mag. Marka Štrigla.

Kaj je za vas kot člana poslovodstva HSE in predsednika NS Premogovnika Velenje ambiciozen scenarij osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij? »V skupini HSE močno podpiramo prehod v nizkoogljično družbo, nenazadnje je prav skupina HSE daleč največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Vendarle pa je pri tako pomembnem projektu, kot je izstop iz premoga, potrebno gledati celovito ter poleg okoljskih upoštevati tudi druge kriterije. Ne glede na to, katera letnica zapiranja Premogovnika Velenje bo sprejeta, se moramo zavedati, da govorimo o letnici, ko se bo premog prenehal uporabljati kot energent za proizvodnjo električne energije. Po tem obdobju tako sledijo še zapiralna dela, ki trajajo okrog 15 let. To v praksi pomeni, da nas do dokončnega zaprtja Premogovnika Velenje čaka še kar dolga pot. Ambicioznost scenarija zaprtja bi morala biti močno povezana z umeščanjem novih energetskih virov. Do letnice prenehanja obratovanja TEŠ moramo namreč na nacionalnem nivoju zagotoviti nadomestne vire, s katerimi bomo proizvedli manjko električne energije iz TEŠ. Na podlagi teh argumentov bi morali določiti časovnico, kdaj bodo ti projekti realizirani, in nanjo vezati tudi letnico zapiranja Premogovnika Velenje.« Kaj je torej pri zapiranju Premogovnika Velenje ključno za HSE? »Vedeti moramo, da Skupina Premogovnik Velenje predstavlja več kot 60 odstotkov zaposlenih skupine HSE. S tega vidika bosta prav pravičen prehod in ustrezno kadrovsko prestrukturiranje ključna izziva za skupino HSE. Smo torej pred izjemno težko in odgovorno nalogo. Pomembno je, da se strategija Premogovnika Velenje redefinira s poudarkom na projektih, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini, in da se k realizaciji tudi

čim prej pristopi. Potenciala je prav gotovo ogromno. V zvezi s sprejeto letnico zapiranja je za HSE pomembno tudi, da se takoj po njeni določitvi ponovno pregledajo in definirajo najbolj optimalni scenariji odkopavanja premoga.«

si tudi zagotovili zadostna sredstva za izvedbo vseh potrebnih zapiralnih del ter ustrezno prestrukturiranje.« Kateri pa so možni scenariji zaprtja Premogovnika Velenje?

Nujen bo tudi sprejem zakona o zapiranju premogovnika. Kdaj bi se to po vašem lahko zgodilo?

❱

Z Zakonom o zapiranju Premogovnika Velenje je treba zagotovili zadostna sredstva za izvedbo vseh potrebnih zapiralnih del ter ustrezno prestrukturiranje.

❱

❱

Poudaril bi še, da nam cene električne energije narekujejo neprestane stroškovne optimizacije. To posledično pomeni, da PV samo iz naslova prodaje premoga na voljo ne bo imel dovolj lastnih sredstev za izvedbo zapiralnih del, rekultivacijo ter prestrukturiranje. Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je zato, kot pravite, gotovo ključnega pomena. V skupini HSE smo veseli, da preliminarni razgovori s ključnimi deležniki nakazujejo, da tudi ti razumejo, kakšno je stanje, in da je ta zakon treba nujno sprejeti. Verjamemo, da bi bil lahko sprejet že v roku enega leta. S tem bi

Kaj načrti za zapiranje pomenijo z vidika zaposlovanja in upokojevanja v Premogovniku Velenje? »Na to lahko odgovorim zgolj hipotetično, več bo znanega šele po določitvi letnice prenehanja izkopavanja premoga za energetsko rabo. Po določitvi bo možno podrobneje definirati kadrovsko dinamiko na Premogovniku Velenje.

Je pa dejstvo, da so cene CO2 kuponov tako visoke, da je poslovanje TEŠ že danes izrazito negativno. Zaradi tega je bila tudi sprejeta odločitev, da se konec leta 2021 blok 5 »konzervira« in predstavlja tako imenovano hladno rezervo sistema. Proizvodnja bloka 6 pa se bo optimizirala na način, da se bo minimizirala izguba naše termo divizije. Vse to pa za sabo povleče tudi zmanjševanje količin izkopanega premoga v Premogovniku Velenje. V skupini HSE bomo naredili vse, kar je v naši moči, da skupaj s kolegi iz PV definiramo scenarij, na podlagi katerega se bo število zaposlenih zniževalo na tako imenovan mehak način, to je z upokojevanjem. Z vidika zaposlovanja pa bodo ključni izzivi bodočih kadrov vezani na delovna mesta, ki bodo posledica prestrukturiranja Premogovnika Velenje. Prepričan sem, da lahko HSE, skupaj z ekipo na Premogovniku Velenje in ob podpori lokalne skupnosti, doseže zastavljene cilje, povezane s pravičnim prehodom in novimi kakovostnimi delovnimi mesti.«

Izjave, da je proizvodnjo iz TEŠ možno enostavno nadomestiti z razpršenimi viri sonca in vetra, poleg tega pa so ti viri še cenejši, so lahkomiselne, saj z razpršenimi in nestanovitnimi viri narašča potreba po virih, ki bodo zagotavljali stabilnost omrežja.

»Želim izpostaviti, da je Premogovnik Velenje do danes ves čas obratovanja skrbel za sanacijo degradiranih površin z lastnimi viri. Tako Premogovnik Velenje kot TEŠ sta tako že izvedla temeljito ekološko sanacijo v preteklem obdobju, njun vpliv na okolje se je bistveno zmanjšal, Šaleška dolina pa velja, predvsem zaradi daljinskega ogrevanja, ki ga zagotavlja TEŠ, za eno od območij z najčistejšim zrakom v Sloveniji.

Pri postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je treba upoštevati vse štiri ključne stebre: socialnega, ekonomskega, okoljskega in energetskega.

zajema emisije CO2, ki pa so globalni in večsektorski problem. V primeru izbire najbolj ambicioznega scenarija bo zapiranje Premogovnika Velenje imelo največji vpliv na socialni del, saj bo v tako hitrem času težko zagotoviti kvalitetna delovna mesta.

Skupaj z letnico zapiranja bo potrebno pripraviti terminski plan s ključnimi mejniki; dogovoriti se, kdo je odgovoren za te mejnike, in tudi to, kaj storiti, če ti mejniki ne bodo doseženi.«

TEŠ, bi se ta samozadostnost znižala na okoli 60 odstotkov.

Iskreno povedano, velika večina ljudi v slovenski energetiki z izjemno skeptičnostjo spremlja lahkomiselne izjave, da je proizvodnjo iz TEŠ možno enostavno nadomestiti z razpršenimi viri sonca in vetra, poleg tega pa so ti viri še cenejši. Resnica je žal povsem drugačna. Z razpršenimi in nestanovitnimi viri tako narašča potreba po virih, ki bodo zagotavljali stabilnost omrežja. Poleg tega razpršeni viri predstavljajo izjemne izzive tudi za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, saj predstavljajo velike obremenitve za omrežje. Ključni izziv slovenske energetike bo tako umestitev dovolj stabilnih virov v slovenski energetski sistem, virov, ki bodo zagotavljali zanesljivost oskrbe z električno energijo tudi v izrednih razmerah ter po koncu obratovanja TEŠ.«

Pri tem seveda ne smemo pozabiti niti na stabilnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Si jo sploh lahMag. Marko Štrigl: »Prepričan sem, da lahko HSE ko predstavljamo brez TEŠ skupaj z ekipo na Premogovniku Velenje in ob podpori in PV? lokalne skupnosti doseže zastavljene cilje, povezane »Področje oskrbe z eles pravičnim prehodom in novimi kakovostnimi delovnimi mesti.« ktrično energijo se je v zadnjih letih v Sloveniji »Rdeča nit načrta postopnega zapi- bistveno spremenilo. V sistemu se pojaranja Premogovnika Velenje je gotovo vljajo vedno novi viri energije, ki zagoupoštevanje vseh štirih ključnih stebrov: tavljajo sistemske storitve, bistveno pa socialnega, ekonomskega, okoljskega in so se povečale tudi čezmejne prenosne energetskega. Scenariji za SAŠA regijo, zmogljivosti, ki omogočajo, da sistemski ki so jih za Republiko Slovenijo izdelali operater prenosnega omrežja, v Sloveniji zunanji strokovnjaki iz družbe Deloitte, to funkcijo opravlja ELES, v normalnih so bili zgrajeni okoli treh predlaganih razmerah brez večjih težav, tudi brez letnic izstopa iz premoga in se v argu- TEŠ, zagotavlja zanesljivo oskrbo z elementacijah scenarijev bolj ali manj osre- ktrično energijo v Sloveniji. Poudarjam, dotočajo le na en oziroma dva ključna to velja le v normalnih razmerah. Že stebra. Strategija se je v veliki meri osre- danes je Slovenija zgolj okrog 80-odstodotočila na podnebne vplive, namesto tno samozadostna z električno energijo. da bi se uravnoteženo osredotočala na S prenehanjem izkopavanja premoga v vse štiri stebre. Scenariji govorijo samo Premogovniku Velenje, in s tem zaključo okoljskem vplivu, ki v največji meri kom proizvodnje električne energije v

🔲

Tukajšnje gospodarstvo v dobri formi Župan Peter Dermol obiskuje podjetja ter namenja pozornost razvoju in

uresničevanju delavskih pravic Mira Zakošek

Glede na to, da letos že drugič zapored ni bilo prvomajskih srečanj, ki so bila tudi odlična priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj, se je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol odločil za obiske v podjetjih. Nekaj jih je že obiskal, nekaj jih bo v prihodnjih dneh. »Vesel sem, ko ugotavljam, da so ljudje pripadni svojim podjetjem, da je veliko ustvarjalnega in razvojnega naboja ter tudi prizadevanj in zavedanja odgovornosti za uresničitev delavskih pravic. A nikakor ne moremo biti dovolj zadovoljni s tem, kako so ta družbena razmerja urejena, zato je prav, da ob prazniku dela

seveda opozarjamo na te pravice, opozarjamo na odgovornost vodstva družb, politike in zaposlenih,« pravi Dermol in dodaja, da bodo povsod, kjer bo potrebno, po svojih močeh pomagali.

Sicer pa je ugotavljal tudi, da je tukajšnje gospodarstvo kljub krizi v dobri kondiciji, da imajo dobro zastavljene poslovne modele, ki stremijo k višji dodani vrednosti. Žal pa je še veliko delovnih mest, kjer dobivajo zaposleni kljub dobro opravljenemu delu skromna plačila. Občina skuša pomagati s svojimi socialnimi programi, rešitev pa je seveda v nujnem prestrukturiranju in oblikovanju delovnih mest, ki bodo zagotavljala dostojno plačilo.

Z vodstvom Premogovnika se je Peter Dermol pogovarjal o njihovem dobrem delu, pozornost pa usmeril predvsem k pripravam na prestrukturiranje in nujnim predhodnim procesom, da se zapiranje premogovnika sploh lahko začne.

Skupaj s sodelavci si je ogledal velenjsko odkopno metodo, ki velja za vodilno v svetu. Obiskal je tudi mlado perspektivno podjetje Malinca, ki je uspešno tako na domačem kot tujem trgu, doseglo pa je stoodstotno rast internetne prodaje. Pozornost je namenil tudi Plastiki Skaza, ki zaposluje 300 delavcev. Epidemija jih je nekoliko upočasnila, a so lansko poslovno leto sklenili pozitivno.

V zadnjem obdobju razvojne projekte

Med obiskom na Premogovniku

usmerjajo v izdelavo izdelkov iz reciklirane plastike (tudi do 100 %). Ker so izjemno razvojno in ekološko naravnani, bo Plastika Skaza zagotovo pomemben zaposlovalec tudi v prihodnjih letih. »Ob dobri finančni podpori države

bomo nekaj izgubljenih delovnih mest v premogovništvu lahko nadomestili tudi v nekaterih lokalnih, že obstoječih podjetjih, saj so, kot opažamo, zelo razvojno naravnana,« je ugotavljal Dermol, ki 🔲 nadaljuje z obiski.

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

6. maja 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka Sreda, 28. aprila

gotavljali vsem za delo sposobnim dostojno deVlada je sprejela nacionalni Nalo za dostojno plačilo. črt za okrevanje in odpornost, ki Evropska unija je najbo podlaga za črpanje sredstev iz ostreje obsodila petkovo 750 milijard evrov vrednega sklada odločitev ruskih oblasti, za okrevanje EU po koronski krizi. da vstop v Rusijo prepoZa slovenske ukrepe je predvidena Balkoni po Sloveniji so oživeli. vejo osmim državljanom poraba 2,47 milijarde evrov, in siEU – ob predsedniku cer 1,8 milijarde nepovratnih sred- oživele so lutke in plesne figure. Evropskega parlamenta Davidu stev ter okoli 666 milijonov evrov Akciji Narodnega doma Maribor Sassoliju in podpredsednici Evroso se pridružili kulturne institucije pske komisije Veri Jourovi še šestim posojil.

Vlada je sprejela tudi program in ustvarjalci po vsej državi, ki so visokim uradnikom EU. stabilnosti, ki pojasnjuje in v kon- želeli opozoriti na kritično stanje Po skoraj 20 letih ZDA in zveza tekst postavlja javnofinančno po- v slovenskem kulturnem sektorju. Nato začenjajo uradni umik svojih litiko v tem in naslednjih letih ter zadnjih vojakov iz Afganistana, ki jo postavlja v okvir pakta za staga s tem puščajo negotovi usodi. bilnost in rast. Javni dolg bo letos Papež Frančišek je začel molitvePredsednica Zveze svobodnih ni maraton za konec pandemije conarasel na skoraj 39 milijard evrov, kar naj bi bilo 80,4 odstotka BDP. sindikatov Slovenije Lidija Jerkič vida-19, ki bo trajal ves mesec. V Javnofinančni primanjkljaj bo z se je pred praznikom dela zavzela molitvi se je zavzel za to, da bi de8,4 odstotka BDP v letu 2020 zna- za varnejše zanar namesto za orožje porabili za poslitve, za sošal 8,6 odstotka BDP. raziskave, ki bi omogočile preprečiZa Češko tudi Bolgarija preiskuje cialno varnost tev podobnih prihodnjih katastrof. morebitno povezavo med eksplozi- in dostojno stajami v skladiščih streliva v Bolgariji rost.

Odhodki drmed letoma 2011 in 2020 in prisotnostjo šestih Rusov v dneh pred žavnega proraPo najnovejših podatkih na spleeksplozijami. čuna so v prvih tnih straneh NIJZ je bilo s prvim Za novega predsednika DeSUS treh mesecih odmerkom cepiva v državi cepljeso bile oddane tri vloge s kandida- letos v primerLidija Jerkič nih 426.043 ljudi, kar je okoli 20,4 turami in soglasji kandidatov. To so javi z istim obse je pred odstotka vseh prebivalcev. Dva Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope dobjem lani praznikom odmerka cepiva je medtem prejedela zavzela lo 211.199 oseb ali 10,1 odstotka in Gorazd Žmavc. narasli za 37 za varnejše prebivalstva. odstotkov, zaposlitve. na skoraj Nekaj manj kot mesec dni po katoliških in evangeličanskih ver3,68 milijarde evrov. Proračun pa je nikih veliko noč obeležujejo še zabeležil blizu 1,27 milijarde pravoslavni kristjani. Z osrednjim evrov primanjkljaja. praznovanjem so začeli v petek, ko Protikorupcijska komisija so po pravoslavnih cerkvah z oltarje ustavila postopek glede ja simbolično prenesli Kristusov nasprotja interesov pri glaso- grob. Praznovanje je doseglo vrhuPolicisti so preprečili izvedbo vanju o Alenki Bratušek kot nec ob dopoldanskih bogoslužjih.

Plamenica, ki bo pred olimpijnačrtovanih množičnih pobojev z kandidatki za evropsko komiskimi igrami v Tokiu s potjo po orožjem. sarko leta 2014.

Na petkovem neprijavljeV Skupnosti slovenskih naravnih nem shodu v središču Ljubljane se zdravilišč so opozorili, da zaradi je zbralo okoli 300 protestnikov. "nemogočih" vladnih ukrepov ne Cene življenjskih potrebščin so morejo odpreti nastanitvenih ka- bile aprila po podatkih statističnepacitet. ga urada na letni ravni v povprečju Slovenski policisti so v sodelova- višje za 2,1 odstotka, na mesečni nju z ameriškimi varnostnimi orga- ravni pa za 1 odstotek. ni preprečili izvedbo načrtovanih V množičnem stampedu v judoPlamenica je obiskala najvišjo točko Slovenije. množičnih pobojev z orožjem v vskem romarskem kraju Meron na gorenjskih javnih ustanovah. Osu- severovzhodu Izraela je na romanju mljeni za načrtovana dejanja je v ortodoksnih judov po navedbah re- slovenskih krajih simbolično napriporu. povedovala letošnji največji šporševalnih služb umrlo 45 ljudi.

Ruske oblasti so regionalno mre- tni dogodek na svetu, je obiskala žo opozicijskega voditelja Alekseja najvišjo točko Slovenije, Aljažev Navalnega uvrstile na seznam te- stolp na vrhu Triglava.

Objavljena je strnjena vsebina rorističnih in skrajnih organizacij.

Evropska unija in Svet Evrope sta nacionalnega Načrta za okrevanje Kantavtor, performer in družbeni pred svetovnim dnevom svobode in odpornost, ki bo podlaga za čr- kritik Marko Brecelj je praznoval medijev pozvala k zaščiti svobode in neodvisnosti medijev. panje sredstev iz 750 milijard evrov 70. rojstni dan. vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Načrt vsebuje za 2,5 milijarde evrov ukrepov – za 1,8 milijarde evrov nepovratnih Na prvomajskih zborovanjih se in 666 milijonov evrov povratnih je v več evropskih državah kljub Društvo novinarjev Slovenije je sredstev – na štirih področjih, od pandemiji covida-19 zbralo na ti- ob svetovnem dnevu svobode mekaterih je za zelene vsebine predvi- soče ljudi. V Sloveniji množičnih dijev skupaj s prijatelji STA naznazborovanj ni bilo, so pa marsikje nilo začetek kampanje Za obSTAdenih 43 odstotkov sredstev.

Evropska komisija je odobrila zadonele budnice. nek za zbiraje sredstev za STA. nadomestilo Slovenije v višini 2,5 Predsednik republike Borut Pa- Mednarodni inštitut za tisk (IPI) milijona evrov za opravljanje javne hor je v slavnostnem nagovoru v je ob tem pozval slovensko vlado, predsedniški palači pozval k soci- naj takoj odpravi blokado financislužbe STA. Svet Evropske unije je dokonč- alnemu dialogu kot enemu najpo- ranja agencije, ki traja že 123 dni. no potrdil sporazum o prihodnjih membnejših stebrov uspešnega in Podpredsednica Evropske komiodnosih med Evropsko unijo in pravičnega okrevanja po krizi. Pre- sije Vera Jourova je ob svetovnem Združenim kraljestvom po brexi- mier Janez Janša pa je v poslanici dnevu svobode medijev napovedatu. S tem je ratifikacija sporazuma ob prazniku dela poudaril, da je cilj la obisk Slovenije. končana tudi na evropski strani. vlade ustvariti pogoje, ki bodo zaPo vsej državi so ob pogoju testiVeljati je začel 1. maja. ranja dodatno dovoljene nekatere svetovalne in izobraževalne storiEvropski parlament je na plenarnem zasedanju odobril vzpostavitve. V epidemiološko rumenih retev evropskega obrambnega sklada, gijah so začeli veljati milejši pogoji ki bo imel 7,9 milijarde evrov sredglede števila strank v storitvenih lostev v okviru prihodnjega večletnekalih in trgovinah, v nastanitvenih ga finančnega okvira za obdobje obratih pa gostom lahko postrežejo 2021–2027. Pet minut pred dvav notranjih prostorih restavracij. najsto se je z balkonov kulturnih Višje sodišče v Kopru je ustavilo institucij in znamenitosti po Slove- Predsednik republike Borut Pahor postopek zoper moškega, ki mu je je pozval k socialnemu dialogu. bil zaradi neuporabe zaščitne maniji zaslišala živa glasba in beseda,

Petek, 30. aprila

Nedelja, 2. maja

Četrtek, 29. aprila

Sobota, 1. maja

Ponedeljek, 3. maja

ske izdan plačilni nalog. Ustavni pravnik Andraž Teršek pa ob tem na družbenem omrežju navaja, da lahko vsi, ki so bili oglobljeni zaradi nenošenja obrazne maske, zahtevajo vračilo plačane globe.

Prejemniki kazni se lahko obrnejo na tožilstvo ali prekrškovni organ.

STA že 123 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS.

Upravno sodišče je odločilo, da glasovnice, s katerimi je DZ na tajnem glasovanju izvolil nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, predstavljajo informacijo javnega značaja. Javnost ima pravico vedeti, ali je DZ v resnici zagotavljal tajnost glasovanja.

Slovenska karitas je začela zbirati sredstva za pomoč ob soočanju z epidemijo covida-19 v Indiji.

Torek, 4. maja Za več kot 6600 maturantov (k maturitetnemu eseju se je prijavilo 6624 dijakov) se je začel spomladanski rok splošne mature. Minil je brez posebnosti. Nacionalno preverjanje znanja pa je za 6. in 9. razred potekalo na 478 osnovnih šolah. Tega bo opravljalo 21.915 učencev 6. razreda in 19.142 učencev 9. razreda.

Koalicija naj bi z DeSUS, SNS in poslancema narodnih manjšin zbrala 47 poslanskih podpisov za ponoven poskus razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Zaposleni na STA so zaprosili Evropsko komisijo za dodatno pomoč. Solidarnost in podporo Sindikatu novinarjev Slovenije in zaposlenim na STA pri njihovih prizadevanjih za rešitev socialnih in eksistenčnih pravic izrazili tudi v Sindikatu policistov Slovenije. Tudi predsednik republike Borut Pahor vztraja, da je financiranje javne službe STA treba znova vzpostaviti.

Slovenci so med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi, kaže raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer.

Vloge gospodinjstev so se v bankah povečale na rekordnih 23 milijard evrov, ugotavlja Banka Slovenije.

Na Gorenjskem se zapleta zaradi gradnje nove bolnišnice. Poleg Jesenic, kjer je bolnica sedaj, se zanjo poteguje tudi Kranj. Jeseniški župan Blaž Račič je zato odstopil s funkcije podpredsednika Sveta gorenjske regije.

Laura Unuk je od danes tudi uradno prva slovenska šahistka z nazivom mednarodnega mojstra.

Cepljenje Laura Unuk je proti coviprva slovenska du-19 se v šahistka z Evropski uninazivom ji pospešuje. mednarodnega Cepilo se je mojstra. že več kot 150 milijonov. Naša svetovalna skupina za cepljenje pa ocenjuje, da bi bilo pri nas počasi smiselno razmisliti o odprtju cepljenja proti covidu-19 za vse, ki bi to želeli.

Maj “Mami, kaj je zelo zelo zelo sto globoko v riti?” “Hm … Usta!”

Kalinu se maje prvi zobček. Vse kaže, da je izpadanje mlečnih zob povezano z globljimi in potisočerjenimi vprašanji o … Vsem. Mali človek sprašuje na potenco, v globino, širino, višino in dolžino, v piko-detajle in eksa-vesolje ter me vedno znova opominja, da vem, da nič Kaja Avberšek ne vem. Vsekakor pa sem dobra v zgodbah in zgodbe rešujejo življenja.

Otroška igrišča so končno spet odprta. Za mizo v gostilni lahko sedijo štirje ljudje, če ima gostilna teraso, pa šest. Če hočeš sedeti notri, se moraš na vhodu vpisati v register, s telefonsko številko in številko osebnega dokumenta.

Kupiti je mogoče tudi transparentno masko. Scena z mlado žensko in njeno drobceno hčerko, ki se s čisto majceno masko čez nos in usta uči hoditi, me razžalosti. Preveč sem občutljiva. Sem? V pristanišču se pojavi čudna ladja, ki je dolga toliko, kot je široka. Ladja se ukvarja z nečim v zvezi z nafto. Vidim jo s stolpa.

Na stolpu naše bele hiše plapola zelena zastava z belim tunom.

Pred tem smo imeli gusarsko, ki jo je sonce najedlo do take mere, da je bila samo še siva. S sivimi zastavami pa se ni ponašati. Pod lesenim tramom terasne strehe iz votlega šibja visi lesen galeb, ki včasih bolj, včasih manj artikulirano miga s krili in se ziblje v vetru. Mini baobab, ki je kakšno leto izgledal kot neanimirani, v spodnjem delu zadebeljeni leseni štrcelj, je iz vejice pognal razkuštrano svetlo zeleno listnato frizurico. Taščini jeziki rastejo kot nori in so čisto nezahtevni. V enem izmed loncev opazim steblo, okoli katerega so nanizane bledorumene bananice, iz katerih štrlijo laskasti prašniki. Cvetočega stebla se neznansko razveselim, saj nisem vedela, da taščini jeziki cvetijo; nasprotno – prepričana sem bila, da sploh ne cvetijo. Vse prevečkrat se zaletimo v fiksne ideje in skrotovičena prepričanja. (Kdor je zaletav, se zaleti, tudi.) Z listi pelargonije in bazilike so se dodobra nahranile gosenice, ki bodo kasneje postale frfotavi beli metulji. Rade imajo tudi koprive, za katere skrbi Kalin, ki se čudi, da koprive gosenic ne spečejo v jezičke. Na eni izmed rastlin z močno aromatičnim vonjem in mesnatimi listi opazim zapredek. Pustim ga, naj počiva in metamorfozira. Slabo vest imam, ker se hibiskus zaradi moje pretirane skrbi utopi. Naj počiva v miru. Rože imajo rade, da na njih kdaj pozabimo. In mak ni za v vazo.

Prvi maj je. Hodimo po sipinah, pesek se pod vsakim korakom zbere v majhen peščeni plaz. Korak naprej in navzgor, pol koraka nazaj in navzdol. Z naslednjega peščenega hriba zagledamo naslednjega. Sonce peče, pesek pika, ne bi se bilo prijetno izgubiti v puščavi. Mi imamo vsaj lubenico. In pesek v laseh in pesek v ušesih in pesek povsod. Postelja bo polna peska.

Drugi maj je. Španci praznujejo materinski dan. Moja loterijska srečka zadene nič. Lahko bi sedemnajst milijonov, več sreče prihodnjič. Nazdravimo s cavo, ki se izgovori kava in je fino peneče vino iz Katalonije. Velikonočna nedelja je, druga, v moji družini pa so tudi Bolgari. Borimo se s pisanimi jajci in jemo kozonak.

Kozonak je slasten sladek spleten kruh z rozinami. Jemo tudi zeleno solato z redkvicami in popraženimi jajci ter španske sire in suhe mesnine. Nazdravimo z baskovskim viskijem.

Tretji maj je. Preberem, da je maj nadvse pomemben mesec tega leta. Prinaša namreč strašansko močan in redek krvavi Lunin mrk, kar pomeni kaotičen čas, izjemno občutljivost in čustvene izbruhe; čas, ki nas pripravlja na kvantne skoke v zavesti, preboje in korake naprej. Preberem tudi, da lahko letošnje leto zanesljivo pričakujemo to, da nam bo počilo po šivih. To pa že vsi vemo, kajne.

Nekatere izmed najhujših stvari v mojem življenju se niso nikoli zgodile, je rekel Mark Twain. Vredno si je zapomniti, pravim jaz. Še bomo šivali. 🔲

Premogovnik in HTZ imata uspešen sistem vodenja Velenje – Po uspešni notranji presoji, ki je potekala februarja in marca, so v Premogovniku Velenje in v njihovi hčerinski družbi HTZ Velenje med 19. in 21. aprilom uspešno prestali še zunanjo presojo sistemov vodenja. Zunanji presojevalci so presojali sistem vodenja kakovosti (ISO 9001), sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) ter sistem varnosti in zdravja pri delu (ISO 45001). Med presojo, ki je temeljila na naključnem vzorčenju, niso bila zaznana nobena odstopanja. Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer se je po zaključku presoje vsem sodelavkam in sodelavcem zahvalil za vloženi trud in opravljeno delo tako pri notranji kot tudi zunanji presoji ter izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so presojevalci podali številne pozitivne ugotovitve, neskladij pa tudi tokrat ni bilo: »Podana so bila priporočila, ki pa niso v neskladju z zahtevami standardov. Glede na to, da si v celotni Skupini Premogovnik Velenje prizadevamo za učinkovito delovanje, bomo priporočila, kljub temu da niso zavezujoča, upoštevali in še izboljšali naš sistem dela,« je še 🔲 dejal generalni direktor.

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Podpisali sporazum o rekonstrukciji velenjskega doma za starostnike Starejši populaciji je treba omogočiti namestitev, ki bo zagotovila kakovostno preživljanje jeseni življenja – Naložba je ocenjena na dobrih štirinajst milijonov evrov Jasmina Škarja

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v ponedeljek, 3. maja, obiskal Dom za varstvo odraslih v Velenju, kjer je skupaj z direktorico doma Violeto Potočnik Kranjc in županom MO Velenje Petrom Dermolom podpisal Sporazum za rekonstrukcijo in nadgradnjo obstoječega doma. V izjavi za medije je minister povedal, da so dodatne postelje in namestitvene kapacitete še kako potrebne ter da so na ministrstvu dobro seznanjeni z razmerami in stanjem v domu. Velik del teh namestitev ne ustreza sodobnim standardom življenja starejših v institucionalni oskrbi. Vodstvo doma je predstavilo razmere – trenutno si tudi po trideset stanovalcev deli eno kopalnico. V domu trenutno biva sto devetdeset stanovalcev.

Naložba je ocenjena na dobrih štirinajst milijonov evrov in bo v nekaj letih prinesla šestindvajset dodatnih postelj in pogoje za bivanje naredila skladne s sodobnimi standardi. Po izjavi za medije je minister z ekipo obiskal tudi Varstveno delovni center SAŠA, kjer tudi načrtujejo novo naložbo.

Stanovalci doma si zaslužijo kakovostno preživljanje jeseni življenja

Minister Janez Cigler Kralj je po obisku doma poudaril, da je tudi epidemija covida-19 pokazala izzive pri vzpostavljanju rdečih

let ugotavljamo, da razmere niso takšne, kot bi si jih stanovalci zaslužili. Zato nas veseli, da so vodstvo doma, minister in lokalna skupnost vztrajali pri naložbi in skupaj prišli do točke, na kateri lahko upravičeno govorimo o tem, da bo na tem mestu stal prenovljeni dom, ki bo omogočal boljše in kvalitetnejše bivanje stanovalcev. Veseli smo, ker z ministrstvom dobro sodelujemo, kljub mnogim težkim temam in preprekam, s katerimi se srečujemo v zadnjem letu, jih s skupnimi močmi uspešno rešujemo,«

❱ Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, se bo začela gradnja doma, predvidoma že v tem letu. Na sliki podpisniki sporazuma od leve: Peter Dermol, Janez Cigler Kralj in Violeta Potočnik Kranjc.

con, pri ločevanju con, pri primerni zdravstveni oskrbi in samem boju proti širjenju virusa. »Prava in sodobna razporeditev prostorov lahko omogoči učinkovitejše preprečevanje širjenja virusov in da večje dostojanstvo ljudem, ki v domu bivajo. Investicija je zasnovana kot delna nadgradnja, rekonstrukcija in dozidava. S sporazumom o gradnji smo pokazali, da je skupni interes izgradnja infrastrukture za institucionalno varstvo starejših v Velenju in se zavezali, da bo vsakdo opravil svoj del,« je prepričan Janez Cigler Kralj, ki je izpostavil tudi resno namero omogočiti starejši populaciji namestitev, ki bo stanovalcem doma zagotovila kakovostno preživljanje jeseni življenja. »13. marca 2020 smo si zadali tri ključne prioritete – ena izmed teh je tudi zagotavljanje celovite oskrbe za odrasle, to

je korak k zagotavljanju kapacitet za bližnjo, srednjo in daljnjo prihodnost na področju oskrbe starejših.«

Pomembna je visoka kakovost bivanja

Mestna občina Velenje z velenjskim domom za varstvo odraslih tudi sicer zelo dobro sodeluje,

župan pa jih med letom večkrat obišče. Tokrat je poudaril, da je vsak segment družbe zelo pomemben pri ravnovesju in ohranjanju družbe in da je vsem treba zagotoviti čim višjo kakovost bivanja. »Posebna skrb je namenjena tudi bivanjskim razmeram v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer pa že nekaj

Ljudem moramo omogočiti dostojno starost Kadar imamo vizijo in pred sabo nove projekte za najranljivejše, je biti minister lepo – Naša velika težava je nevlaganje v kvalitetno dolgotrajno oskrbo – Šaleško dolino je treba tudi po prestrukturiranju ohraniti na visokih obratih Jasmina Škarja

V popoldanskih urah je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj obiskal tudi našo radijsko postajo. Po rodu Korošec, ki ga je življenjska pot z Raven na Koroškem popeljala v Ljubljano, skozi Velenje pogosto potuje. Vedno znova ga v našem mestu prepričajo optimistični in topli ljudje, zanimive, živahne in pisane stavbe in številne zelene površine. Četudi ga je pot v času študija odpeljala iz domačega kraja, je prepričan, da lahko hitra cesta v bližnji prihodnosti marsikoga pripelje tudi nazaj domov. Čeprav se je po študiju politologije podal v politiko, si ni mislil, da bo zasedel tako pomemben položaj v državi. »Zdaj vem, da je biti minister težko delo in zahtevna naloga. V času pandemije je breme še toliko večje. Ko imamo vizijo prihodnosti, je biti minister tudi lepo,« je v uvodu ocenil svojo vlogo na političnem parketu.

Potrebna je kvalitetna dolgotrajna oskrba

7

DOSTOJNA STAROST

6. maja 2021

Domovi za starejše so v času epidemije pisali najtežjo zgodbo, to velja tudi

za naše okolje. Kako se lotiti reševanja problemov in nastale situacije? »Naša velika težava je ta, da na ravni države več kot deset let ni bilo vlaganja v kvalitetno dolgotrajno oskrbo. Z ekipo smo si leta 2020 zadali tri ključne prioritete.

Med njimi je tudi celovita skrb za starejše. Omogočili smo začetek nekaterih projektov – gradnjo tridesetih dnevnih centrov, začasnih namestitev, zastavili in izvedli javni razpis za koncesije za opravljanje javnih storitev varstva starejših. Podpisujemo sporazume o gradnji kapacitet, s katerimi bomo zvišali standard namestitev v domovih. Naša dolžnost je omogočiti ljudem dostojno starost. Standard namestitve je na prvem mestu,« je odločen Janez Cigler Kralj.

Storitve dolgotrajne oskrbe je treba približati uporabnikom

Čeprav sodi Slovenija v Evropi po številu postelj v domovih za varstvo odraslih v vrh, minister Cigler Kralj ocenjuje, da jih je še vedno premalo. Kako se lotiti problema? »V Velenju je potreb po namestitvi približno petsto. Z rekonstrukcijo stavbe Doma za varstvo odraslih Velenje se bo pridobilo nekaj dodatnih

Lokalna skupnost se je zavezala, da bo pristopila in pomagala z vsem, kar je v njeni pristojnosti. Brezplačno bo ustanovila služnostno pravico za gradnjo in vzdrževanje komunalne in ostale infrastrukture pri projektu ter dostop za nedoločen čas, hkrati pa bo prispevala proračunska sredstva v višini komunalnega prispevka na podlagi projektne dokumentacije.

je ocenil župan Peter Dermol, ki si tudi v prihodnje želi čim več pozitivnih zgodb.

Hiša s srcem bo dobila, kar zahtevajo normativi in standardi

Prisrčno dobrodošlico so ekipi pripravili tako zaposleni kot stanovalci, ki so se sporazuma po

potrebo po dodatnih kapacitetah. Danes sem se lahko prepričal, da tudi v enoti Mozirje delajo dobro. Z dodatnimi kapacitetami bodo enoto razbremenili in omogočili uporabnikom storitev, da se bodo lokalno bolj vključili v aktivnosti.

Naša usmeritev je jasna. Zagotoviti želimo kar najboljšo namestitev in standard storitev za podporo čim dlje samostojnemu življenju. Storitve dolgotrajne oskrbe želimo približati uporabnikom. Čim bliže tja, kjer so doma, kar se je v času epidemije izkazalo kot potrebna rešitev,« je dodal.

Kako blizu smo drugim možnostim oskrbe starejših, kot so servisi, dnevne namestitve?

namestitev, želimo dvigniti standard namestitve starejših ter tako tri- in štiriposteljne sobe spremeniti v eno- in dvoposteljne, kar je sodobna usmeritev. Naša dolžnost je tudi poskrbeti za sanacijo stavbe. Tudi v VDC Saša načrtujemo novo Bivalno enoto Velenje, namenjeno dvanajstim osebam, ker smo začutili

dolgih letih vztrajanja pri obnovi doma razveselili. Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc je prepričana, da bodo v prihodnjih letih projekt rekonstrukcije in dozidave uspešno realizirali. »Verjamem, da je dobro zastavljen, pripravljali smo ga skupaj s sodelavci in zunanjimi strokovnjaki.

Naša hiša s srcem bo dobila vse potrebno, kar zahtevajo normativi in standardi celodnevnega varstva. To hkrati pomeni, da bomo lahko nadaljevali z umeščanjem strokovnih konceptov dela s sta-

»Zakon o dolgotrajni oskrbi bo največja reforma te vlade in bo uredil tudi ta vidik oskrbe starejših in oskrbo na domu.

To ima številne prednosti, saj starejšim ljudem, ki se iz domačega okolja težko preselijo drugam, omogoča samostojno življenje in podporo.« Dejstvo, da se tudi slovensko prebivalstvo stara, je problem.

Tako kot je problem to, da pokojnine v veliki meri ne presegajo praga revščine.

Kako se lotiti te problematike? »Ta problematika je sistemske narave. Tudi na področju pokojnin smo pred kratkim uspeli zagotovljeno pokojnino povišati na šesto dvajset evrov, s tem se zagotovljena pokojnina bliža pragu revščine.

Moškim, ki se upokojujejo, bomo hitreje izenačili odmerni odstotek za pokojninsko osnovo. Vendar moramo pred sabo vedno imeti celovito sliko. Skrbeti

novalci, ki jih v danih razmerah zaradi infrastrukture ne moremo izpeljati v celoti,« je še povedala direktorica doma, ki je prepričana, da bodo z roko v roki usklajeno, z veliko mero potrpežljivosti in usklajevanj, naložbo uspešno pripeljali do konca. 🔲

moramo za pravično ravnotežje tudi na tem področju.«

Osredotočeni smo na prihodnost šaleške regije. Kako se lotiti socialno-ekonomskega prestrukturiranja regije?

»Osredotočeni smo na prihodnost šaleške regije in na to, kar jo čaka v prihodnjem desetletju. Potreben je izrazito medresorski pristop. Izobraževanje, pridobivanje veščin, iskanje novih poslovnih priložnosti. Šaleško dolino je treba tudi po prestrukturiranju ohraniti na visokih obratih in usmeriti v področja prihodnosti. Vse skupaj čaka veliko dela. Čeprav je realna grožnja socialna stiska okolja, raje usmerjamo pogled v nove priložnosti in novi eri po premogu,« je še ocenil minister Janez Cigler Kralj, ki je ob koncu pogovora znova pozval k spoštovanju higienskih in preventivnih ukrepov. »Vsakodnevno spremljamo dogajanje v domovih za starejše. Dva epidemska vala sta nas ogromno naučila. Upoštevanje ukrepov in preventivna cepljenja zaposlenih, ki delajo z najranljivejšimi skupinami, zmanjšajo možne zdravstvene in druge škodljive posledice za našo družbo. Nekaj rezerve še imamo med zaposlenimi v socialnovarstvenih zavodih. Računamo, da bodo ugotovili, da cepivo nudi ustrezno zaščito in se zanjo odločili ter tako zaščitili sebe, svoje družinske člane, prijatelje in najranljivejše v družbi, s katerimi delajo.« 🔲

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

6. maja 2021

Negotove razmere narekovale posebno skrb obvladovanju stroškov Spremenila se je obremenjenost posameznih lekarn – Izdaja zdravil na recepte in medicinskih pripomočkov na naročilnice primerljiva z letom 2019 Milena Krstič - Planinc

Velenje – Epidemija bolezni covid-19 je tako kot na vsa druga področja vplivala tudi na poslovanje Lekarne Velenje. Delo so morali vseskozi prilagajati ukrepom za zajezitev širjenja okužb.

Z aktivnostmi pri obvladovanju širjenja te bolezni so začeli že kar nekaj časa pred razglasitvijo epidemije. Ukrepi so temeljili na navodilih Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Zaposleni v javnih lekarnah so ena izmed najbolj izpostavljenih skupin, zato smo vsem priskrbeli vso priporočeno zaščitno opremo, na izdajne pulte smo namestili zaščitna stekla, še posebno skrb pa smo namenili razkuževanju prostorov in delovnih površin. Ukrepe izvajamo na način, da zagotovimo čim boljšo zaščito tako zaposlenih kot uporabnikov naših storitev,« pravi mag. Sabina Grm, mag. farm., direktorica javnega zavoda Lekarna Velenje.

Koliko se je epidemija poznala na prometu? So bila kje odstopanja? »Ob prvih novicah o takrat še slabo poznani nalezljivi bolezni smo bili vsi zelo zaskrbljeni. Ljudje so si poleg večjih količin živil nabavljali tudi večje količine zdravil za samozdravljenje in predvsem veliko izdelkov za krepitev imunskega sistema. Pomanjkanja teh ni bilo, težave pa smo imeli pri zagotavljanju zadostnih količin zaščitnih sredstev, kot so maske, razkužila in zaščitne rokavice. Težave pri nabavi teh izdelkov so bile na srečo kratkotrajne.

Opravljene storitve v letu 2020 so bile na nivoju zavoda primerljive z letom 2019, spremenila pa se je obremenjenost posameznih lekarn. Zaradi lažje dostopnosti se je večina pacientov obrnila na najbližjo lekarno. V Lekarni Center Velenje se je promet po vsej verjetnosti zmanjšal tudi zaradi testiranj v Zdravstvenem domu

Velenje in posledično težje dostopnosti do lekarne. Delež prometa se je na območju mesta Velenje preusmeril v večjem delu v Lekarno Kersnikova Velenje in Lekarno Cankarjeva Velenje.« Kaj pa izdaja zdravil na recepte in medicinskih pripomočkov na naročilnice? Ali to dvoje kaj odstopa od »običajnih« let? Ali se je pri tem kaj poznala težja dostopnost do zdravnikov? »V skrbi, da bi na slovenskem trgu prišlo do pomanjkanja zdravil, je minister za zdravje v po-

ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom zajezitve epidemije covida-19, se je prav gotovo otežila dostopnost do zdravnikov. Marsikateri pacient je potožil, da je bilo treba večkrat poklicati v ambulanto. Vendar menim, da so lahko vsi pacienti dobili zdravila in medicinske pripomočke, ki so jih potrebovali.« Kako pa je bilo z izdajo zdravil brez recepta? »V začetku leta je bila ta višja kot leta poprej. Nato se je zmanjšala, tako da smo v letu 2020 na

tem področju dosegli nekoliko manj storitev kot v letu 2019.

Glede na pretekla leta smo izdali dosti manj zdravil za lajšanje prehladnih obolenj, tudi izdaja antibiotikov se je zelo zmanjšala.« Nakupovanje vsega se je preusmerilo na splet. Tudi zdravil? »V času epidemije je bila večina trgovin, razen tistih z živili, veliko časa zaprta. Tudi sicer se je večina ljudi obnašala samozaščitno in se je izogibala prostorov, kjer je bila možnost okužbe večja.

Tako so se spremenile tudi naše nakupovalne navade. Prodaja prek spleta se je zelo povečala, in to tudi izdelkov, ki jih tržijo

»Strokovnjaki govorijo o tem, kako epidemija nalezljive bolezni, kot je covid-19, vpliva na duševno zdravje ljudi. Pri večini od nas je bilo vsaj nekaj strahu pred okužbo, še posebej, ko smo slišali za koga, ki je imel hujši potek bolezni. Tudi ukrepe za zajezitev epidemije smo sprejemali različno in verjetno je epidemija vplivala na razpoloženje vsakega od nas.

Težko bi potrdila, da se je izdaja tovrstnih zdravil povečala zaradi epidemije. Menim pa, da je zelo pomembno, da strokovnjaki na ta

❱

Celotni prihodki zavoda so znašali 15.878.000 evrov, kar je za 6,7 odstotka več kot v letu 2019.

narekovale še posebno skrb za obvladovanje stroškov, zato je bila rast na odhodkovni strani nižja in smo ustvarili večji presežek prihodkov nad odhodki kot v letu 2019, in sicer v višini 316.000 evrov. Poslovni rezultati, ki jih dosegamo skozi leta, kažejo na stabilnost poslovanja. Ta je rezultat skrbnega spremljanja poslovanja, prepoznavanja tveganj in ukrepanj. Poleg dobrega poslovnega rezultata moram poudariti, da smo kljub izrednim razmeram uspeli zagotavljati neprekinjeno dostopnost do naših storitev.« Naložbe v lanskem letu? Ste kaj posodabljali? »Za investicije smo porabili dobrih 84.000 evrov. Večji del predstavlja izvedba posodobitve informacijske tehnologije in vlaganja v opremo ter prostore v skladu z zahtevami stroke.«

❱

»Stabilni poslovni rezultati so produkt skrbnega spremljanja poslovanja, prepoznavanja tveganj in ukrepanj.«

Mag. Sabina Grm, mag. farm.: »Kljub izrednim razmeram smo uspeli zagotavljati neprekinjeno dostopnost do naših storitev.«

mladanskem delu epidemije sprejel Odredbo o omejevanju izdaje zdravil na recept v količini, ki ustreza zdravljenju za obdobje enega meseca, in izdajo zdravil brez recepta v količini enega pakiranja na osebo. Ta predpis je pri marsikaterem pacientu povzročil slabo voljo, saj je to pomenilo, da mora v lekarno vsak mesec. Do pomanjkanja zdravil ni prišlo in omejitev izdaje je bila odpravljena.

Izdaja zdravil na recepte in medicinskih pripomočkov na naročilnice je bila v letu 2020 primerljiva z letom 2019. Zaradi

❱

V lanskem letu so zdravila izdali na osnovi 442.092 receptov, kar je za 0,3 % manj kot v letu 2019.

Medicinske pripomočke so izdali na osnovi 9.713 naročilnic, kar je za 0,7 % več kot v letu 2019.

Izmenjava semen za spremembe Velenje, 24. aprila – Vseslovenski akciji Dan za spremembe se je pridružil tudi Muzej Velenje. V začetku aprila so muzealci izvedli akcijo pod geslom Pokličite kustosa!, z njo pa povabili ljubitelje muzejskih vsebin, naj zavrtijo telefon in o temah, ki jih podrobneje zanimajo, na daljavo poklepetajo s kustosi. Minulo soboto pa so v sodelovanju z Društvom

za biološko – dinamično gospodarjenje Ajda Štajerska v parku Velenjskega gradu priredili izmenjavo semen. S spodbujanjem samooskrbe in ohranjanja starih sort ter izmenjave izkušenj in nasvetov se je Muzej Velenje pridružil praznovanju svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila. 🔲

tf

Glede na pretekla leta so izdali precej manj zdravil za lajšanje prehladnih obolenj, močno se je zmanjšala tudi izdaja antibiotikov.

lekarne. Verjetno se je marsikdo odločil tudi za nakup prek spletnih lekarn, kjer pa je mogoče nabaviti samo zdravila, ki se izdajajo brez recepta. Zdravil, ki se izdajajo samo na recept, v spletnih lekarnah ni mogoče kupovati. Lekarne smo bile odprte ves čas, tako da je bila dostopnost do zdravil in ostalih izdelkov nemotena.« Epidemija vpliva tudi na duševno zdravje ljudi, pojavlja se tesnoba, depresija … Ali se je morda to poznalo tudi pri vas? So ljudje zaradi tega pogosteje posegali po zdravilih, ki blažijo tovrstne stike?

problem opozarjajo, in s tem ljudi s temi težavami spodbudijo, da se obrnejo na svojega zdravnika.« Kako pa ste poslovali? »S skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem in omejevanjem stroškov ter dodatnim naporom za povečanje prihodkov smo poslovno leto 2020 zaključili skladno z večino zastavljenih ciljev.

Celotni prihodki zavoda so bili v višini 15.878.000 evrov, kar je za 6,7 odstotka več kot v letu 2019.

Dobrih 82 odstotkov celotnih prihodkov predstavlja vrednost nabavljenega blaga za nadaljnjo prodajo. Negotove razmere so

Se letos obeta kaj novega? »Čeprav se še pogovarjamo o rezultatih preteklega leta, smo že krepko zakorakali v novo poslovno leto. Še vedno se tako kot na drugih področjih življenja soočamo z epidemijo, vendar so stvari nekoliko bolj predvidljive oziroma smo jih sprejeli kot realnost. Naša poglavitna naloga ostaja zagotavljanje kakovostnih lekarniških storitev. Pogoj za to je stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, zagotavljanje ustrezne opreme in prostorov, še posebno skrb pa je potrebno namenjati tudi informacijski tehnologiji, saj je brez tega lekarniško dejavnost nemogoče opravljati v skladu s predpisi.« 🔲

Nastajanje šolskih radijskih in video oddaj Dijaki in mentorji na Elektro in računalniški šoli so bili v času pouka na daljavo in tudi sedaj, ko so v šoli, zelo dejavni na področju obšolskih dejavnosti. Od lanskega marca so posneli (večinoma na daljavo) 44 radijskih oddaj, ki se predvajajo vsak torek in četrtek na Radiu Velenje ter vsako soboto na Mojem radiju pod imenom »Šolska 10ka«.

Oddaja predstavlja različne teme in goste, ki jim voditelja Gaber Čuješ in Ana Repas postavita 10 vprašanj, traja pa 10 minut. Samo letos je bilo posnetih že 23 oddaj, od tega je bila samo ena posneta v studiu Elektro in računalniške šole, vse ostale pa na daljavo. Za kakovost zvoka poskrbi dijak Matej Meža, mentor pa je učitelj Peter Vrčkovnik.

Omenjena ekipa si je zadala še en cilj, in sicer ustvarjanje šolskih video oddaj.

Tako so začeli ob spomladanski vrnitvi v šolo po modelu C ustvarjati televizijsko oddajo, ki so jo po dijaško poimenovali »PlonKviz«. Ideja oddaje je torej kviz, v katerem tekmuje več oddelkov, zmaga pa tisti, ki zbere največ pravilnih odgovorov

in odgovori v najkrajšem času. Voditeljev Ane in Gabra se ne bi videlo in slišalo, če tukaj ne bi bilo snemalcev Anžeta, Marcela in še enega Marcela, ki celotno oddajo stojijo za kamerami, ter mešalca

zvoka Mateja. Tim poskrbi, da so vprašanja zanimiva in tudi zabavna. Mentor Peter Vrčkovnik je poleg organizacijskih del zadolžen tudi za režijo in za to, da lahko preko YouTube kanala ostali dijaki spremljajo PlonKviz v živo.

Odzivi poslušalcev in gledalcev na Šolsko 10ko in PlonKviz so odlični. Dijakom predstavljata popestritev in zabavo, kar je ob trenutnih razmerah zelo dobrodošlo. Tudi za učenje timskega dela so takšni projekti odlična popotnica in vsi v ekipi zelo radi sodelujejo.

Kot pravi mentor Peter Vrčkovnik, idej za nove oddaje ne manjka, tako da lahko nove pričakujemo že kmalu, glavno vlogo pa bodo imeli ponovno dijaki. 🔲

Simon Konečnik

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

6. maja 2021

Boj za motivacijo

bolj kot izobraževalne delavnice za zainteresirane ustvarjalce.

Upajo pa, da bodo jeseni lahko izvedli državne prireditve in jim dali možnost za predstavitev ustvarjenega.

Epidemija je na preizkušnjo postavila tudi ljubiteljsko kulturo – Kakšen je njen lokalni Krepijo se literarna in utrip, smo preverili na velenjski območni likovna ustvarjalnost … izpostavi JSKD Kljub težkim razmeram pa je Tina Felicijan

izpostave JSKD Nina Mavec Krenker povzela minulo leto.

V pomladnih mesecih je dogajanje na področju ljubiteljske kul- Posamični ogledi ture pod okriljem Javnega sklada produkcije RS za kulturne dejavnosti posePevski zbori in druge glasbene, bno pestro. A mineva že druga gledališke in folklorne skupine pomlad, ko so se morali ustvar- so tiste, ki sestavljajo večji del jalci zaradi epidemije odpovedati velike družine ljubiteljskih kulrevijam pevskih zborov in dru- turno-umetniških ustvarjalcev. gih kulturno-umetniških sestavov. Prav njihovo delovanje pa je za»Od lanskega marca, ko smo tik radi epidemije močno okrnjeno. pred zdajci odpovedali izvedbo Mnogi niso uspeli pripraviti proobmočnih revij, smo potrebovali nekaj časa, da V Šaleški dolini kulturnosmo se znašli in naučili umetniška društva še ne delovati v novih razmeugašajo. Na JSKD pa se rah. Kmalu smo začeli bojijo, da bo prihodnost, izvajati izobraževanja na daljavo in se pripravljati če jim ne bo omogočala na poletje, ko so se ukredelovanja s polno paro, pi začeli sproščati. V soprinesla tudi to. delovanju s Festivalom Velenje in Društvom šaleških likovnikov ter Plesnim dukcije, ki bi jo sicer predstavili studiem N smo v okviru projek- na območnih revijah. Predvsem ta Poletje na travniku izvedli dve nekateri pevski zbori in gledalilikovni in eno plesno delavnico. ški sestavi so že ugasnili. Tisti, Septembra smo priredili likovni ki so vendarle delovali, pa bodo ex tempore na Svetini, na kate- letos imeli možnost individualnih rem so med povabljenimi slikarji predstavitev v skladu z aktualniiz naše regije na strešnike slikali mi ukrepi. »Trudimo se, da bi si tudi ustvarjalci iz Šaleške doline. selektorji na nivoju regij ogledali Tik pred drugim valom epidemije posamezne gledališke, folklorne, pa smo uspeli posneti še video, likovne in druge produkcije, ki v katerem smo predstavili dela, so nastale v društvih, na šolah ustvarjena na temo Alme Karlin, in v drugih skupinah. Selektorji ki ima zadnje počivališče na Sve- bodo obiskovali vaje, njihova vlotini. Nato smo dogajanje ponov- ga pa bo tokrat še bolj svetovalne no preselili na splet in tu deluje- narave kot običajno,« pojasnjuje, mo še danes,« je vodja velenjske da bodo letošnji ogledi potekali

❱

ustvarjalnost vsaj na posameznih področjih ostala pri življenju. »Množično potekajo spletne prireditve na področju literature. V Celju so nedavno potekali Roševi

in donatorskem portretu. Člani Šaleškega literarnega društva Hotenja so ob kulturnem prazniku na Cankarjevi ulici izvedli prireditve Pesniki berejo pesmi in tako predstavili 30. literarni zbornik Hotenja. Na družbenih omrežjih JSKD OI Velenje je objavljen tudi film z naslovom Kultura za vsak čas. Nastaja pa film v spomin na januarja preminulega literarnega ustvarjalca Josipa Bačića Savskega, ki ga bodo prav tako predstavili na spletu, če razmere ne bodo dopuščale premiere v živo.

obdobjem ukinjenega javnega življenja je mlada plesalka Burja Podlesnik – Velenjčanka, ki se zdaj izobražuje na Švedskem – izvedla plesno delavnico, za katero se je peščica prostih mest Tradicionalne likovne kolonije Moje mesto, rad te imam, v dveh skupinah se je avgusta udeležilo 38 članov Društva šaleških v hipu zapolnila.

Obeta se likovnikov in likovne sekcije KD Polzela. tradicionalna Zbore poskušajo dnevi z odlično spletno udeležbo … ter animirati s serijo delavnica – veliko mladih avtorjev je oddalo izobraževanja spletnih klepetov kiparjenja v svoja literarna dela. Zelo aktivni Ker ta čas sicer ni Perspektive zboroso tudi likovni ustvarjalci,« poroča. najbolj naklonjen vskega delovanja lesu, ki bo Tako so člani Društva šaleških ustvarjanju in upriv korona času. V potekala v likovnikov dela, ki so nastala zarjanju, so ga na prvem je gostoval Gaberkah. v minulem letu, predstavili na JSKD izkoristili za Damijan Močnik, spletni razstavi z naslovom Bilo priprave na obdobje, v naslednjem pa je leto. V razstavišču Standard ko bo produkcija ponovno lahko bo Petra Grassi. Za člane kulpa se izmenjujejo likovna dela, zaživela. Območne izpostave in turno-umetniških društev so ustvarjena na lanski delavnici na regijske koordinacije prirejajo šte- pripravili spletno izobraževalno temo Industrijska krajina v Šmar- vilne spletne delavnice in druga delavnico z naslovom Usvojimo tnem ob Paki. Skupaj z JSKD izobraževanja, ki so množično promocijo na družbenih omrežso izvedli tudi spletno predava- obiskana, saj vabila dosežejo za- jih, za zaposlene v celjski koordinje Teje Jeraj o starem nizozem- interesirane iz cele Slovenije, ki naciji JSKD pa delavnico snemaskem slikarstvu, Janu Van Eycku se aktivnosti na različnih koncih nja videov z mobilnim telefonom.

❱

Teden ljubiteljske kulture bo literarno obarvan

Že lanski Teden ljubiteljske kulture, zaznamovan z instrumentalno glasbo, se je preselil na splet in razširil na ves mesec maj. Odziv ustvarjalcev na pobude za spletne kulturno-umetniške akcije je bil množičen. Zato tudi letošnji TLK, posvečen literarni umetnosti, načrtujejo z veliko mero optimizma, čeprav se posledice epidemije že kažejo. »Zaradi dolgotrajnosti individualnega življenja, v katerega smo bili potisnjeni, smo že malo zaspali.

Bojim se, da letošnji TLK v naši dolini ne bo tako zaživel kot lani, ko so orkestri in drugi glasbeniki izvedli številne akcije. Bo pa na predvečer začetka TLK prav v Velenju – ker naše literarno društvo Hotenja letos beleži 30-letnico delovanja – potekala okrogla miza, na kateri bodo predstavljeni videi o branju raznih literarnih prispevkov, ki so bili posneti po 🔲 celi Sloveniji.

Pet odličij za mlade plesalke

sestavino ljubezni – poželenje in ljubezensko združitev. Kot rečeno, na videz različni vsebini, a vendar sta obe knjigi namenjeni bistvu človeštva. Spoznavanju resnic o življenju in spoznavanju samega sebe. Knez nima težav z vsebinami, ki jih sprejema iz

Člani Plesnega studia N so blesteli tudi na letošnjem državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev

Stojan Knez

Duet Elore Ferlin in Sofie Savić pod mentorstvom Mateje Rožič je žirija državnega tekmovanja Opus 1 nagradila z zlatim priznanjem. (foto: Anka Simončič)

univerzuma in kot take iskreno posreduje naprej.

Poslušalcem in gledalcem se je predstavil (žal preko spleta) kot pozoren opazovalec in oblikovalec literarnih vsebin, hkrati pa kot terapevt in človek, ki rad pomaga sočloveku. Ker organizira različne delavnice in terapevtska srečanja, pozna stisko ljudi in pasti življenja. Vendar so njegova literarna dela svetla, polna ljubezni, sočutja in tolažbe. Namenjena so tistim, ki so kdaj pa kdaj v življenju izgubili svetlobo. To pa smo 🔲 MBK kar vsi.

❱

Nedavno so predstavili tudi priročnik z naslovom Gibanice za vodenje otrok v svet glasbe in ritma, ki ga je pripravila Katja Gruber, na spletno delavnico, namenjeno predvsem vzgojiteljicam in učiteljicam razrednega pouka, pa se je prijavilo več kot sto udeležencev, zato bodo v sodelovanju z JSKD OI Žalec izvedli še eno.

Nakazuje se tudi, da bodo maja na OŠ Antona Aškerca, s katero so načrtovali več kulturnih dni, uspeli izvesti tudi izobraževalno delavnico na področju gledališkega ustvarjanja Z gledališčem snov raziščem. V goste bodo prišli člani društva Taka Tuka. V celjski regiji potekajo tudi vokalne delavnice, pripravljajo pa še folklorne.

Nina Mavec Krenker: »Mogoče je ravno zdaj čas, da ustvarjalci poglobijo svoje teoretično znanje, na katerega društva velikokrat pozabijo in takoj preidejo v prakso.«

Knjige, ki zdravijo Šoštanj, april – Med tistimi srečnimi literarnimi avtorji, ki jim nikoli ne zmanjka motivike ali navdiha, je Stojan Knez iz Velenja, ki je v letu 2019 izdal kar dve knjigi, Preplet življenj in Objem ustnic. To sta njegovi sedma in osma literarna izdaja, in to v razmeroma kratkem času, saj je njegova prva knjiga izšla leta 2014. Pred nedavnim je obe literarni deli predstavil na Galerijskem večeru v Šoštanju, kjer sta z Milojko B. Komprej spregovorila o vsebinah pa tudi o Knezovem literarnem ustvarjanju.

Stojan Knez, ki se sicer ukvarja z radiestezijo in zdravljenjem z energijami, se tudi skozi literaturo razkriva kot poznavalec svetlih in temnih plati življenja.

Večina njegovih knjig deluje tudi terapevtsko.

Pri Prepletu življenj in Objemu ustnic gre za na videz dve različni vsebini. Preplet življenj je knjiga poezije in kratkih zgodb, s pomočjo katerih bralec spoznava različne situacije, iz katerih se lahko kaj nauči, ali pa knjigo uporabi za zdravljenje. Spremno besedo zanjo je napisala Nevenka Hvalec, kakor tudi za drugo knjigo Objem ustnic, kjer je vsebina poezije in proze erotična.

Je pesniška govorica – dih dvojine, objete v enost, je prežeta z ljubeznijo, najlepšim človeškim čustvom, virom življenja in erotiko, ki postavlja v ospredje telesno

lažje udeležijo na daljavo. »Poskušamo motivirati člane društev na posameznih ustvarjalnih področjih, da se aktivirajo, prilagodijo razmeram in ponovno začnejo delati, kar pač lahko,« pravi Nina Mavec Krenker.

Tako so za mentorje na področju plesne ustvarjalnosti, ki delujejo na območju celjske regije, izvedli spletni Klepet o plesu, ki ga je vodila strokovna producentka za ples na JSKD in strokovna spremljevalka plesnih revij Andreja Klepač. Tik pred zadnjim

Velenje – Z marčevskim sproščanjem ukrepov se je znova v živo zagnala tudi plesna ustvarjalnost, ki so jo predani ljubitelji ves čas epidemije gojili na daljavo, zdaj pa pod strogimi ukrepi, a z velikim veseljem že vadijo v dvoranah. JSKD je razpisal tudi 29. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, ki bi se moralo s predizbori začeti že januarja, saj so bila mednarodna tekmovanja predvidena v zadnjih dneh marca. A so mentorji mladih plesalcev tedaj šele poslali posnetke posameznih plesnih miniatur, selektorji pa so opravili predizbor. Nato so sredi aprila, ko so se ukrepi dovolj sprostili,

izvedli državno tekmovanje v živo, kar je mlade plesalce neizmerno razveselilo, pa čeprav so nastopali brez občinstva.

Udeležile so se ga tudi članice Plesnega studia N in se odlično izkazale. Elora Ferlin in Sofia Savić sta pod mentorstvom Mateje Rožič dosegli zlato priznanje v najmlajši kategoriji, Pia Potočnik Krajnc pod mentorstvom Nine Mavec Krenker srebrno, Iza Uratnik z mentorico Lucijo Boruta ter Elena Vučetić Djurić in Živa Centrih z mentorico Nino Mavec Krenker pa bronasta priznanja. 🔲

tf

Ana Ketiš z drzno domišljijsko zgodbo med najboljšimi Na literarnem natečaju Bodi pisatelj/pisateljica, ki ga je letos že osmič organiziral Pionirski dom Ljubljana, je med prejemniki priznanj za najboljše literarno delo tudi dijakinja 3. letnika Gimnazije Velenje Ana Ketiš.

S svojim besedilom so se morali srednješolci, udeleženci natečaja, odzvati na citat iz knjige Ane Svetel Dobra družba. Ani je to s kratko zgodbo z naslovom Sanjač imenitno uspelo. Iztočnico o moškem, na katerem ni nič, »kar bi bilo vredno opisa«,

je razvila v drzno, domišljijsko bogato, skoraj fantastično pripoved o sanjaču, »možu brez posebnosti«, ki pa vendarle vznemiri radovedno pripovedovalko, da sledi njegovim zelenim očem – simbolu drugačnosti. Okužena z »virusom sanj« se pridruži tistim, ki si še drznejo misliti, biti radovedni, izkušati svet kot celoto. In njene oči se spremenijo.

In kako se je na svoj veliki uspeh odzvala Ana?

»Prireditve preko Zooma se mi zaradi drugih obveznosti ni uspelo udeležiti. Novico, da sem bila ena izmed nagrajencev, sem izvedela od prijateljice, ki je na natečaj prav tako poslala svoje delo in se je prireditve udeležila. Glede izbora sem bila rahlo presenečena in seveda zelo vesela ter počaščena zaradi zelo lepo napisane revizije kratke zgodbe, ki sem si jo naknadno prebrala na njihovi spletni strani.« Ani za njen uspeh iskreno čestitamo in ji želimo še veliko ustvarjalnosti, domišljije in dobrih iztočnic. 🔲

Jelka Kvartič

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

6. maja 2021

Ne, ni bil le zvočnik Ob simbolični uri pet pred dvanajsto je začela glasba z balkonov tudi v Velenju ustavljati mimoidoče Velenje, 29. aprila – »A čuješ, neki majo, gremo gledat,« je vzkliknil član otroške kolesarske druščine na Titovem trgu, ko se je z nasprotnega konca oglasil klavir. »Eh, sam zvočnik je,« so zamahnili drugi. Živa glasba je postala nekaj neverjetnega, pomislim. Naposled pa jih je radovednost vendarle zvabila bliže Galeriji Velenje, kjer se je že zbralo nekaj velenjskih ustvarjalcev v kulturi. Prisluhnili so kratkemu balkonskemu koncertu kolega Roka Rednaka, ki je pomladno vzdušje v mestu podkrepil s priredbami zimzelenih popevk. Mimoidoči so se zazibali v kolenih in bokih ter kimali v znak odobravanja geste.

Minuli četrtek se je namreč z balkonov kulturnih institucij in mestnih znamenitosti po vsej Sloveniji zaslišala živa glasba, živa beseda slovenskih pesnikov in dramatikov, oživele so lutke, sprehajalce pa je tu in tam razveselila kakšna likovna stvaritev ali plesna figura. Tudi v Velenju so kulturniki varno in brez kršenja odlokov mimoidočim ponudili vsaj trenutek užitka ob kulturi v živo, javnosti in odločevalcem pa jasno sporočili, »da z nepremišljenimi ukrepi, sprejetimi čez noč, brez poznavanja delovanja kulturnih ustanov ter brez vsakršnega dialoga z nami samo še

M.O.R.J.E. Ona Čepaityte Gams

Pošteno že pogrešajo koncerte.

Zazibali so se ob živi glasbi.

očitneje izpričujejo svojo brezbrižnost do kulture in umetnosti ter omalovažujoč in ponižujoč odnos do vseh, ki v slovenskem

kulturnem in kreativnem sektorju delamo ter ustvarjamo.« Pet pred dvanajsto pa se je živa glasba oglasila tudi z balkona

Prvenec Pobarvana brata Marka Berzelaka iz Šmartnega ob Paki večina pozna kot vokalista in bobnarja narodnozabavnega ansambla Spev. Konec marca pa se je s knjižnim prvencem Pobarvana brata in druge zgodbe vpisal v svet literature. Pred tem ni objavljal, je pa veliko prebiral, saj je knjiga zvesta spremljevalka njegovega prostega časa. Tako je imel skozi prebrano veliko »učiteljev«, čeprav ne bi mogli reči, da je njegovih 28 zgodb, kolikor jih je v knjigi napisanih, po vzoru tega ali onega znanega avtorja.

Ne, za temo knjige je uporabil svoje najzgodnejše spomine in jih obudil iz različnih komičnih pa tudi resnih situacij, ki jih je doživel. Tudi zato je knjiga nekaj posebnega. Iskrena preprostost njegovih zgodb nas spominja na naše otroštvo, v katerem iščemo lepe spomine. Marko jih je našel mnogo, še mnogo pa jih hrani, mogoče za naslednjo izdajo.

Mogoče se bo v tem času napisal kakšen nov. Takšen, v katerem potuje s svojo Ireno v štirideset let starem fičku. Mogoče …

Pobarvana brata in druge zgodbe je tudi simpatično ilustrirana izdaja, delo je avtor zaupal prijateljici iz otroštva Lei Svrzikapa.

Vsebino je odlična zajela z realističnim likovnim izrazom. Knjigo so natisnili pri Grafiki Gracer, ki je prevzela tudi oblikovanje in sozaložništvo. Uredila jo je Milojka

🔲

tf

Družinski kreativni hokuspokus izziv

Marko s svojim »najboljšim« avtom in seveda s knjigo

B. Komprej, ki je med drugim zapisala: Marko Berzelak je te zgodbe pisal nekaj časa. Pri pisanju se ni ukvarjal z literarnimi teorijami, fikcijo ali moralnimi nauki.

Ne, zapisal jih je tako, kot se jih spominja. Ne, ni res, zapisal jih je natančno tako, kot jih je doživljal kot majhen fantič. Očitno jih je doživljal tako poglobljeno, da jih je ohranil kot čist spomin, ki ga niso pokvarila leta odraščanja, izkušnje in letom prilagojeni vzorci življenja.

Prvenec je Marko najprej hotel podariti samo sebi in svojim bližnjim. Za okrogli jubilej. A se je stvar razpletala drugače. Zgodbe

Hiše bendov na pragu Starega Velenja. Nastopila sta uveljavljena velenjska glasbenika, oba uporabnika Hiše bendov, oba že več kot leto brez koncertov, oba naveličana spuščenih zastorov in iger v zaodrju. Ker sta »v dobrih starih časih« večkrat sodelovala in si delila oder, sta z veseljem skupaj zavzela balkon. Raper Mrigo je s pestjo v zraku razložil, kaj si misli o starem družbenem redu v novi preobleki. Bobnar David Slatinek pa je narekoval marš, ki je pod balkon privedel precej somišljenikov. Improvizirane vložke brass sekcije je prispeval kamion.

so našle tudi druge bralce, ki jih z navdušenjem prebirajo. Ker je knjiga izšla v stotih izvodih, razmišlja o ponatisu. Kakorkoli se bo knjigi pisalo v prihodnje, je več kot dosegla svoj namen. V avtorjevih sicer subjektivnih zgodbah se lahko prepozna vsak ali pa si vsaj zaželi, da bi bilo njegovo otroštvo tako polno ljubezni in lepega družinskega okolja. Predvsem pa imajo zgodbe sporočilo za vse. Ne pozabite na otroka v sebi, k njemu se lahko vedno zatečete, tam ste lahko iskreni in povsem svobodni. 🔲

MBK

Ob svetovnem dnevu družin Festival Velenje prihodnjo soboto, 15. maja, med 9.30 in 12.30 na travniku pri Domu kulture Velenje pripravlja družinski kreativni hokuspokus izziv, pri katerem lahko sodelujejo vsi člani družine. Od skupne ustvarjalnosti bo namreč odvisen končni rezultat, saj bodo člani družine s predlaganimi pripomočki ustvarili lastno sceno, na kateri jih bo fotografiral fotograf, nastale fotografije pa bodo kasneje družini tudi poslali.

Prijave sprejemajo do zapolnitve prostih mest na info@festival-velenje.si. 🔲

Če bi preštela povprečno število dni na leto, ki jih preživim na morju, bi prišla do zelo skromne številke. Sploh za nekoga, ki živi v Sloveniji. Na dopust namreč že vseskozi hodimo v čisto napačno smer, kjer vsak avto s slovensko registracijo takoj pritegne pozornost. In ga čisto nič ne preživljamo na (hrvaški) obali. Tudi sicer, in to verjetno zaradi navade iz otroštva, nimam potrebe po daljšem počitnikovanju s pogledom na morje; poležavanje na plaži milo rečeno ni zame, po parih dneh v kampu pa mi postane dolgčas. Torej ne sodim v tisto skupino prebivalcev Slovenije, ki ne morejo brez morja (druga pa menda ne brez hribov – tako so me podučili nekoč).

A ko sem pred kratkim potrebovala nekaj takega, kar bi najbolj učinkovito pomagalo prevetriti glavo, sem seveda šla … Na morje. Četudi samo za en dan. Ne spomnim se, kdaj sem si tako želela tega pogleda v daljavo in iskanja črtice na horizontu, za katero sem kot otrok mislila, da je točno tam konec sveta. Tako sem si želela, da sem dan prej sanjala, da sem že na morju. Nekje na Karibih, sicer, pa bolj v večernih urah … Ali vsaj tako je zgledalo nebo – dramatično, morda pa ravno pred nevihto.

Naslednji dan je bilo nebo v Piranu zelo prijazno, tudi morje in tista črtica, kjer se eno konča in drugo začne, je bila na pravem mestu. Pa ravno pravšnji Piran, brez pretirane gneče, v prijetnih in še ne poletnih temperaturah. Ko sem ga prvič obiskala leta 2002 (Obvezni program ob prvem obisku Slovenije!) mi je deloval veliko večji. Vsaka ulica se mi je zdela tako posebna, hiše, na starih oknih nešteta črtasta polkna … Ja, pred tem še nisem nikoli obiskala Italije ali katere druge mediteranske države, kjer bi se znašla v podobnem okolju. Da od tukaj lahko vidiš do Benetk, se mi je zdelo nepojmljivo. Kot da bi imel priložnost videti nekoga na drugem koncu sveta.

Naslednje poletje pa se je zgodila tista enomesečna tura po »cesti sonca in nostalgije«, kot se je izrazil Tomislav Buljević v prvomajski sobotni prilogi. Primerjal jo je z legendarno Route 66 ali Route nationale 7, francosko potjo počitnic od Pariza do Azurne obale. Takrat sem spoznala celo hrvaško obalo, vse do Dubrovnika, in sem na hrvaški in slovenski obali preživela več dni kot v naslednjih 17 letih skupaj. Počasno, pravo »slow-motion« doživetje, ki se ga verjetno ne da ponoviti. Pulj, Zadar, Šibenik, Trogir, Split, Hvar, Dubrovnik in vse obvezne vmesne postojanke stran od obale. Fotografija ene – Plitvičkih jezer – je naslednje leto celo pristala na poročnem vabilu. V neki konobi na Hvaru je padla odločitev, da pa bo morda res treba pripraviti kakšno vabilo. Težke so te odločitve. A ob morju očitno laže »padejo«.

Sicer leto prej, ob Baltskem morju na nekoliko zahtevnejši turi Latvija–Estonija–St. Peterburg, še ni bil čas za njih. Če boste kdaj obiskali naše – Baltsko – morje, si vzemite čas za večer v letovišču Palanga, ki je znano tudi po dolgem lesenem pomolu, po katerem se lahko sprehodite v morje. Pred njim so postavljene tudi lesene klopi za opazovanje morja, kar v vrstah, kot v kakšnem gledališču. Ljudje tam sedijo in gledajo v morje (in ljudi, ki se sprehajajo po pomolu). Malce nenavadno, kajne.

Sploh zvečer, ko pride na vrsto sončni zahod. Ki mu na koncu »za lahko noč« lepo zaploskajo. Čisto zares. Ne boste verjeli, tradicija, ki prihaja iz obdobja med obema svetovnima vojnama.

Spoznavala sem ga še velikokrat in vsakič je bilo malo drugačno – s peščene plaže v Barceloni in travnate na estonskih otokih, s strehe operne hiše v Oslu in ob sončnem zahodu s tankerji na obzorju v gruzijskem Batumiju; z Mizaste gore v Cape Townu, v družbi kitov v Hermanusu in s skalnatega Rta dobrega upanja v Južni Afriki. Slednje se mi je še posebej vtisnilo v spomin, le priložnosti za daljše opazovanje črtice na horizontu žal nisem imela.

K letošnji prvomajski poplavi fotografij z morja dodajam torej 🔲 slovenski Piran.

Fotografski natečaj Velenje – 15. maja sta na mednarodnem nivoju zabeležena dva svetovna dneva, in sicer svetovni dan podnebnih sprememb in svetovni dan družine.

V Galeriji Velenje v ta namen pripravljamo spletno fotografsko razstavo, v kateri boste lahko s svojo družino aktivno sodelovali.

Na svetovni dan družine se želijo spomniti na pomen družine in družinskih zadev. Kot pravijo, se zavedajo, kako zelo so pomembne skupne družinske aktivnosti za vsakega posameznega člana družine. Zato so za vas pripravili družinski izziv v

obliki spletnega fotografskega natečaja na temo podnebnih sprememb, ki se odražajo v Šaleški dolini.

Družina v spletnem fotografskem natečaju sodeluje tako, da nam posreduje eno fotografijo (JPEG format) uničene/degradirane oziroma spreminjajoče se pokrajine v Šaleški dolini. Fotografije zbirajo do 9. maja 2021 na elektronskem naslovu info@ galerijavelenje.si.

Zbrane fotografije bodo 15. maja 2021 objavljene na spletni in Facebook strani Galerije Velenje. 🔲

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 11

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Obiskal nas je minister Janez Cigler Kralj Na Radiu Velenje se nam v teh majskih dneh veliko dogaja, saj se intenzivno pripravljamo na celodnevno oddajanje, ki ga začnemo v soboto, 15. maja. Po dolgoletnih prizadevanjih nam je uspelo pridobiti celodnevno frekvenco oddajnika na Plešivcu (107,8 MHz). Tega smo res veseli, saj to pomeni, da bomo lahko o vsem, kar se bo dogajalo na našem območju, poročali veliko bolj ažurno.

Kar nekaj logističnih težav pa imamo v teh mesecih zaradi

11

107,8 MHz

6. maja 2021

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. JUSTIN WELLINGTON feat. SMALL JAM – Iko Iko 2. DORIS DRAGOVIĆ – Sna'ću se ja 3. KATARINA MALA & SWEET PEAK – Grem sam naprej Skladba Iko Iko je bila napisana že v daljnih 50-ih, prvi preboj na lestvice popularne glasbe pa ji je leta 1965 uspel s skupino Dixie Cups. Od takrat je živahna plesna skladba doživela številne izvedbe in večkrat postala mednarodna uspešnica. Najnovejšo verzijo skladbe ponuja Justin Wellington feat. Small Jam.

Minister Janez Cigler Kralj in odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek

prenove Starega Velenja, trenutno smo se znašli celo dobesedno sredi gradbišča. Naš glavni vhod je zaprt, tako da vstopamo skozi skladišče. Tako je v ponedeljek vstopil tudi minister

za družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Kralj Cigler, ki je bil gost našega popoldanskega programa. Seveda si je ogledal tudi gradbišče in pokomentiral, da se splača malo

potrpeti, glede na to, da bo po končanih delih ta del Velenja veliko lepši. Obljubil je, da si ga pride pogledat. 🔲

GLASBENE novice tuum Jazzile dodala novo podobo. Organizatorji tekmovanja za pesem Evrovizije so že naznanili vrstni red skupno 33 nastopajo-

Big Foot Mama tik pred izidom prvega akustičnega albuma v karieri Skupina Big Foot Mama je čas epidemije izkoristila za projekt, ki ga v njeni karieri še ni bilo.

Prvič je svoje uspešnice priredila v akustični različici in jih premierno izvedla v oddaji Izštekani z Juretom Longyko na Valu 202 decembra lani. Spletni prenos je zabeležil visoko gledanost in odlične odzive, zato se je bend odločil koncertni posnetek izdati na nosilcih zvoka. Album Akustika s trinajstimi skladbami iz vseh obdobij njihove kariere je zdaj tik pred izidom. Poleg cedeja bo Big Foot Mama album prvič v karieri izdala tudi na vinilu, česar so člani benda še posebej veseli, saj, kot pravijo, sodijo v generacijo, ki je otroštvo preživela ob vinilkah. Izidu albuma bo sledila tudi akustična koncertna turneja, takoj, ko bo to mogoče.

Billie Eilish napovedala nov album

Pevka Billie Eilish je na družbenih omrežjih objavila novico, da bo julija izdala nov album z naslovom Happier Than Ever, na katerem bo 16 pesmi. S svojim prvencem When We All Fall Asleep, Where Do We Go je 19-letnica uspešno prodrla na glasbeno sceno in se uvrstila med dobitnice in dobitnike najprestižnejše glasbene nagrade grammy. Novi album naj bi bil sicer precej drugačen od prvega.

Razlikoval se bo že po ovitku.

Temne fotografije so namreč nadomestili svetlejši toni, Billie Eilish pa se bo predstavila tudi z novo podobo.

SLO BAND AID – Samo milijon nas je 2021 čih na obeh polfinalih. Slovenija bo v prvem polfinalu 18. maja na vrsti druga. V veliki finale, ki bo na sporedu 22. maja, se bo uvrstilo 20 polfinalistov.

Vračajo se Genesis Na odre se po 14 letih vrača legendarna britanska zasedba Genesis. Britanski rokerji so vrnitev na odre napovedali že lani,

Ana Soklič bo na Evroviziji nastopila pred omejenim številom občinstva Organizatorji Evrovizije, ki bo potekala med 18. in 22. majem v nizozemskem Rotterdamu, so dobili dovoljenje, da tekmovanje spremlja občinstvo v omejenem obsegu. Tako bo v rotterdamski dvorani Ahoy prireditev lahko spremljalo 3500 oseb. Slovenijo bo zastopala Ana Soklič s skladbo Amen, ki ji je zasedba Perpe-

skupine, ki je nastala leta 1966, in sicer poleg Phila Collinsa še Tony Banks in Mike Rutherford, trojici pa se bosta pridružila tudi kitarist in basist Daryl Stuermer ter bobnar in Philov sin Nic Collins. Genesis bodo na turneji gotovo zaigrali tudi številne znane uspešnice, kot so Invisible Touch, Land of Confusion,Turn It On Again in druge.

vendar jim je načrte prekrižala pandemija. Turneja, imenovana The Last Domino?, se bo začela v Evropi, v ZDA, kjer naj bi odigrali 14 koncertov, pa se Genesis odpravljajo 15. novembra. V zasedbi bodo trije ustanovni člani

Aleš Klinar in skoraj sto pevcev in glasbenikov podarjajo Sloveniji ob njeni 30. obletnici samostojnosti osveženi verziji dveh zimzelenčkov, ki slavita svobodo ter enotnost in ob katerih se je rojevala naša država. Projekt Slo Band Aid, katerega idejni oče, pobudnik in vodja je Aleš Klinar, sestavljata dve skladbi.

Mesec ljubezni odpira skladba Samo milijon nas je 2021, ki je izšla 3. maja, video, ki so ga posneli na ulicah in strehi ene najvišjih stavb v prestolnici, pa si boste lahko ogledali z enotedenskim zamikom. Na dan mladosti, 25. maja, pa ji bo sledila še skladba Svobodno sonce 2021, pri ustvarjanju katere je sodelovalo kar 67 glasbenikov in pevcev. Novo verzijo pesmi Samo milijon nas je si je njen avtor Aleš Klinar zamislil kot energično budnico, rock komad, ki bo predramil in premaknil Slovence.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL BANOVŠEK - Srečo prijateljem 2. ANSAMBEL UNIKAT - Kar je moje je tvoje 3. SKUPINA GADI - Ko mislim nate 4. ANSAMBEL GLAS - Saj bi rad pa ne smem 5. KRIMSKI LISJAKI - Hišica iz lesa 6. ANSAMBEL STIL - Le zaupaj mi 7. PREBRISANI MUZIKANTI - Vsi imamo želje 8. SKUPINA JASTREBI - Naj se pije 9. VRAŽJI MUZIKANTI - Naša kelnarca 10. ANSAMBEL OPOJ - Kje si očka moj

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MAGNIFICO Magnifico predstavlja novo skladbo, ki je nastala kot rezultat njegovega zadnjega studijskega ustvarjanja.

Skladba nosi naslov Sonce posijalo, Magnifico pa jo je označil za alpski šlager – nekje med polko in valčkom, z alpskim pridihom naše dežele. Zanjo je že posnel tudi spot.

NOCTIFERIA Ljubljanski underground velikani Noctiferia predstavljajo tretji singel, Tanz mit Laibach, za katerega so moči združili z ikono black metala – Attilo Csiharjem iz The True Mayhem. Skladba je del prihajajočega albuma Reforma (tribute to Laibach), ki izide 28. maja.

ČRNA MAČKA Luč sveta je ugledala nova avtorska skladba zasedbe Črna mačka z naslovom Presneta dekleta, ki zveni nekoliko drugače kot tipič-

na narodnozabavna viža.

Harmoniki, kitari in kontrabasu so dodali še klarinet, v skladbi pa slišimo poleg knjižne slovenščine še kar štiri narečja.

GUŠTI Gušti se vrača z novo skladbo z naslovom Ne vem. Kot pravi sam, je nastala v zadnjem letu, ko je imel ogromno časa in se je lotil pisanja novih skladb. H končni izvedbi so prispevali njegovi glasbeni kolegi: producent pesmi je bil Zmago Šmon - ZED, back vokale pa sta posnela Borut Antončič in Tina Marinšek.

KATARINA MALA Katarina Mala za novo skladbo Grem sam naprej še vedno vabi k sodelovanju pri kreiranju novega videospota. Čas imate do 20. maja, vsa navodila v zvezi s tem pa najdete na njeni uradni spletni strani www. katarinamala.si

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

6. maja 2021

frkanje » Levo & desno «

Gostilna ni kriva

Napis na vhodu v gostišče: Če kdo pravi, da se je okus našega golaža spremenil, naj se gre najprej testirat za covid-19.

Prijateljsko

Nogometni Rudarji so spet izgubili. Da jih sosedje vsaj malo potolažijo, so še Šmarčani.

Lepši časi

⏫

⏫

Glava družine na čelu, za njim pa sin in hči. A niso bili samo ti trije iz ožje in širše družine Drevovih iz Topolšice udeleženci čistilne akcije, ki so jo pred dnevom Zemlje pripravili v občini. Red je, da se je pri Drevovih udeležijo vsi. Izostanek mora biti opravičljiv. Tako pa ni samo pri družini podžupana Občine Šoštanj Vikija Dreva, tega se držijo v Topolšici v skoraj vseh družinah. V akcijo pošljejo vsaj enega zastopnika.

Alenka Rednjak, vodja Urada za premoženje in investicije Mestne občine Velenje, je znana po tem, da zna prisluhniti potrebam gasilcev. Bojanu Škarji, vodji občinskega štaba Civilne zaščite, je takole namignila: »Da ne boste v ospredju ob koronavirusu le v Civilni zaščiti, smo županu razložili, da tudi gasilci ob krizi pošteno zavihamo rokave.« Bojan je bil malo presenečen, a je pošteno priznal, da ima Alenka prav. Župan pa je s podpisom pogodbe z gasilci to mnenje le še potrdil.

⏪

Župan Darko Menih zdaj, ko na Pustem gradu v Šoštanju vihra slovenska zastava, pogosto ves ponosen pogleduje tja gor.

Zadnjič pa si je zaželel novo pridobitev ogledati ob blizu in se ob njej tudi ovekovečiti.

Tjaša Rehar, predstavnica za stike z javnostmi Občine Šoštanj, s tem torej tudi župana, je bila takoj za to. Ampak za to, da je skupaj z zastavo v fokus »ujela« župana, je bila potrebna razdalja. »Joj, joj … Samo, da ne padete ... Previdno … Takoj nazaj! Sem že tako za vse kriv. Naj bom še za to?«

Cigler Kralj je razveselil upokojence v Domu za varstvo ostarelih v Velenju. Podpisal je pismo o nameri za njegovo rekonstrukcijo. Pesimisti bi sicer imeli raje, če bi podpisal račun.

Petje koristi

Odkar so se začela petja na balkonih, so gradbeniki prišli na svoj račun. Veliko ljudi namreč razmišlja o boljši izolaciji.

Srečanje

Po dolgi odsotnosti smo se prejšnji teden srečali s starimi prijatelji – natakarji! Bilo je zelo čustveno.

Nova praznika

Od silnega navdušenja nad vladnimi odločitvami nekateri že pišejo predlog za nova državna praznika. 12. 4. – dan ukinitve policijske ure in 19. 4.

– dan osvoboditve teras.

Pet zvezdic

Hrvati so nam zakomplicirali prestop meje. Namerno. Bodo imeli več možnosti za petzvezdični turizem.

ZANIMIVOSTI

Pisanje na papir aktivira možgane bolj kot uporaba elektronike Kdor piše z roko na papir, si lažje zapomni tisto, kar si je zapisal. Zabeležke na digitalnih napravah pa so manj učinkovite – ne glede na to, ali so napisane ročno ali natipkane, na podlagi slikanja možganov ugotavljajo japonski znanstveniki.

Nakupovalni listek na pametnem telefonu, zapiski s predavanj neposredno v datoteko na prenosnem računalniku – mnogi med nami vedno manj pišemo ročno. Digitalizacija pa vse bolj prodira tudi v šole. Kako tipkanje in drsenje po elektronskih napravah namesto čečkanja in listanja po zvezkih vplivata na naše možgane, so sklenili preučiti znanstveniki z univerze v Tokiu.

V raziskavi je sodelovalo 48 mladih odraslih. Vsi so najprej prebrali izmišljeni pogovor med junaki zgodbe, ki so razpravljali o načrtih za naslednja dva meseca ter pri tem navajali urnike predavanj, osebne termine in roke za oddajo nalog.

Ena skupina je nato navedene termine zapisala v analogni koledar, dve drugi skupini pa v aplikacijo za digitalni koledar.

Pri tem je ena od »digitalnih skupin« tipkala na tipkovnico zaslona pametnega telefona, druga pa ročno pisala s pisalom na tablični računalnik. Skupine so bile oblikovane tako, da so imele

podobno sestavo glede na spol, starost, sposobnost pomnjenja in osebno naklonjenost digitalnim ali analognim metodam.

Uro pozneje so morali sodelujoči odgovarjati na vprašanja o omenjenih terminih, pri čemer so znanstveniki spremljali delovanje njihovih možganov s pomočjo slikanja z magnetno resonanco. »Skupina, ki si je delala zapiske na papir, se je pri prepro-

stih vprašanjih znašla bistveno bolje,« so sporočili znanstveniki.

Nasprotno so na bolj zapletena vprašanja dobili približno enako natančne odgovore udeležencev iz vseh treh skupin. So pa bile pri tem opazne razlike v možganski aktivnosti. Te so bile velike predvsem v delih možganov, kot sta hipokampus in precuneus, ki sta povezana z verbalnim spominom in namišljeno vizualizacijo. »Aktivacija teh možganskih regij je bila bistveno močnejša v skupini, ki je pisala na papir,« je po poročanju japonske tiskovne agencije Jiji press povedal član ekipe znanstvenikov in profesor

na tokijski univerzi Kuniyoshi Sakai. Ni pa bilo opaziti razlike v možganski aktivnosti med tistimi, ki so uporabljali tablični računalnik in pametni telefon, čeprav so eni pisali z roko, drugi pa tipkali.

Očitno je torej, da analogni papir sam daje možganom dodatne informacije v spominskem procesu. »Digitalna orodja ponujajo enoten način pomikanja

po dokumentu navzgor in navzdol ter standardizirano ureditev velikosti besedila in slike,« je pojasnil Sakai. »Če se spomnite fizičnega, na papir natisnjenega učbenika, pa lahko zaprete oči in si predstavljate fotografijo na levi strani, kot tudi opombe, ki ste jih zapisali ob spodnjem robu,« je dodal.

Kot dodatno opažanje so znanstveniki še zapisali, da je skupina, ki je termine zapisovala v analogni koledar, končala delo hitreje, bila je torej bolj učinkovita. »Krajši čas za beležke in večja natančnost pri odgovarjanju na lažja vprašanja kažeta na to, da

so bili kognitivni procesi v tej skupini res globlji in trdnejši,« so poudarili.

Te ugotovitve so še posebej pomembne glede na dejstvo, da vedno manj pišemo na papir. »Naši rezultati kažejo, da uporaba papirnatega zvezka vpliva na možganske funkcije višje ravni. To bi lahko imelo pomembne posledice za izobraževanje, zlasti glede prednosti in slabosti e-učenja,« menijo znanstveniki.

V raziskavi so sodelovali mladi med 18. in 29. letom. Ni jasno, v kolikšni meri se lahko rezultati prenesejo na šolske otroke, a znanstveniki sumijo, da bi bili lahko učinki pri otrocih in mladostnikih še močnejši. »Možgani šolarjev se še vedno razvijajo in so veliko bolj občutljivi kot možgani odraslih,« je še dejal Sakai.

Plavajoči hotel, ki ustvarja lastno elektriko Plavajoči hoteli se v zadnjih letih pojavljajo po vsem svetu, destinacije, kot sta Dubaj in Katar, pa vodijo z vse bolj inovativnimi in nenavadnimi strukturami.

Katar samo za potrebe prihajajočega mundiala 2022 gradi 16 plavajočih hotelov. Turški arhitekturni biro Hayri Atak Architectural Design Studio (HAADS) pa se je lotil prav posebnega koncepta, s katerim izstopa od ostalih.

Projekt plavajočega eko hotela je namreč zasnovan po načelu "zero waste" in z minimalnim trošenjem energije. Hotel, ki ga je biro začel snovati marca lani, se bo ponašal z najnovejšo zeleno tehnologijo, s tem pa bo zmanjšal svoj ogljični odtis.

Futuristični dizajn zaznamuje njegova edinstvena sposobnost vrtenja okoli svoje osi za 360 stopinj, s čimer kot nekakšen orjaški hidrogenerator ustvarja čisto energijo. Hotel tako elek-

triko generira s samodejnim rotiranjem in pretvarjanjem energije tekoče vode v elektriko. Da bi to dosegli, je struktura pod vodno gladino opremljena s propelerji in potisniki, ki jih nadzira sofisticiran računalniški sistem.

Hotel, ki se bo raztezal na kar 35.000 kvadratnih metrih, bo imel tudi 55 vertikalnih vetrnih turbin, ki bodo hkrati služile kot senčniki za hotelske goste.

Streha hotela je oblikovana v obliki vrtinca, kar ni zgolj oblikovalska atrakcija, ampak je namen tudi prestrezanje deževnice. Hotel ima ob tem še sistem, ki pretvarja ostanke hrane v gnojilo za vrtove, in tehnologijo za čiščenje odpadnih voda.

Seveda tudi luksuza ne manjka.

Gostje lahko pričakujejo enako raven razkošja, kot se pričakuje za hotele s petimi zvezdicami. V sredini objekta dominira orjaški stekleni atrij, hotel pa ima 152 apartmajev z zasebnim balkonom. Gostje bodo lahko uživali v t. i. brezkončnem bazenu, baru na strehi, klubu na plaži, manjšem igrišču za golf in še marsikje drugje.Hotel naj bi prve goste sprejel leta 2025.

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

OB PRAZNIKU

6. maja 2021

»Nekoč bo tukaj zelo lepo«

»Po mojem mnenju se je delo razvrednotilo. Vsaj njegov pomen. Vsemu drugemu se daje prednost. Zato tudi praznik dela ni več, kar je včasih bil. Pa tudi stavka ne. Čeprav je štrajk še vedno največja moč delavskega združenja. Tega nam še niso vzeli.«

Prvomajsko srečanje z rudarjem Aleksandrom Kavčnikom Tina Felicijan

Poklic rudarja s ponosom – to med pogovorom večkrat poudari – opravlja že polnih 29 let. Zanj se je odločil, ker se je zgledoval po očetu in kot mlad fant o drugih poklicih sploh ni razmišljal. Od malega je vajen pomagati na kmetiji in rad poprime za delo z rokami. »Nenazadnje, odraščal sem v Velenju,« pove, kot da je bila njegova poklicna pot že zato samoumevna. Mu je bilo kdaj žal? »Nikoli,« odvrne brez pomišljanja, čeprav je imel smolo, da je bil že trikrat udeležen v stebrnem udaru, »ki je nekaj najhujšega, kar se lahko rudarju zgodi, pa sem se vedno pobral. Najtežje je bilo po zadnjem, ko je celo naše delovišče zasulo. Takrat sem bil v veliki dilemi, saj mi je poškodba očesa onemogočila aktivno opravljanje hobija, ki ga poleg rudarstva najbolj ljubim – to je fotografija.« Aleksander Kavčnik je namreč poskrbel, da smo odjemalci električne energije iz velenjskega lignita lahko pogledali v jamo. Beležil pa je tudi dinamično spreminjanje panorame Šaleške doline. Njegove fotografije so bile večkrat objavljene in razstavljene ter tudi nagrajene. Čeprav ne more več fotografirati kot prej, je komaj čakal, da se je lahko vrnil na delo.

poklica z drugimi delavskimi poklici potrebno upoštevati, da mi nimamo dnevne svetlobe, delamo 500 metrov pod zemljo, od koder vodi le ena pot, delamo v prahu, blatu, na prepihu, v vročini, voda lije … To pusti posledice.« Knapovska bratovščina, kameradstvo – to je zaščitni znak Velenja. Je danes le še urbani mit? »Nikakor ne. Knapi smo še vedno tovariši, kameradi. Verjetno pri sodobnem načinu življenja tega ni čutiti navzven. Vendar verjemite – v jami je vsak pripravljen narediti vse za kamerada. V skupini, ki dela skupaj na delovišču, smo kot bratje.«

❱

»Prav sem se odločil. Rudarstvo je poseben poklic, pri katerem se mali človek bori z velikimi silami narave. Biti mora ustvarjalen, iznajdljiv, fizično dobro pripravljen, da zdrži napore v jami.«

Ste nam pa s svojo fotografijo omogočili zelo verodostojen vpogled v delo rudarjev. »Kdo pa bo prikazal jamo, če ne rudar? Nekajkrat sem imel možnost, da sem fotografiral v jami.

Nekaj je še neobjavljenih. Doslej še nisem prikazal tistega težkega fizičnega dela. Na teh, ki še čakajo na razstavo, pa je prisotno prav to – trpljenje v jami. Zame imajo veliko čustveno vrednost, ker vem, kaj doživlja rudar, ko dela v težkih pogojih. Rudarji sicer nikoli ne bomo priznali, da trpimo. Te fotografije pa bodo prikazale prav to – v kakšnih pogojih je včasih treba delati.«

❱

ne glede na govor o dragih CO2 kuponih. Ko bomo uvažali elektriko, za katero bo nekdo prav tako moral plačati drage CO2 kupone, bo ta verjetno nekajkrat dražja. V vsakem primeru bomo to plačali porabniki električne energije na položnicah. Bo to pravično? Ne bo.

Breme bodo ponovno nosili delavci, nenazadnje tudi upokojenci.« Kako bi bilo prav končati knapovščino in s čim bi jo bilo prav nadomestiti? »Pravičen prehod za zaposlene v premogovniški in nasploh energetski industriji bi bil po zgledu Nemčije. Tudi tam so zaprli rudnike, a država se drži sklenjenega dogovora, da niti eden od zaposlenih v tej industriji ne bo ostal brez primernega delovnega mesta. Poljska kot največji proizvajalec premoga v Evropi, ki nenazadnje zalaga tudi nemške termoelektrarne, je sklenila, da bo postopoma izšla iz premogovništva do leta 2049. Verjetno je to boljša možnost za pravičen prehod. Pri nas je politika nastavila letnico 2033, medtem ko je bilo doslej govora o letu 2038. Z odločitvijo bi najbrž radi bili všeč Evropi.

Bojim pa se tudi, da gre tudi za interese uvažanja tuje elektrike in tudi tujega premoga. Podobno kot v Nemčiji.« Številke – ne le letnice, tudi zaloge premoga, njegove kalorične in tržne vrednosti – so se v preteklosti večkrat premetale. Najbrž tudi zato ni lahko zaupati v pravičen prehod. »Ja. Čeprav – če ne bi bilo bloka 6 na TEŠ, bi se v naši dolini vse končalo leta 2028. Vsaj tako je bilo rečeno. Medtem ko je bil blok zgrajen za obratovanje do leta 2050, pa se zdaj, po manj kot desetih letih, pogovarjamo, kdaj ga bomo zaprli. Seveda se delavci počutimo izigrane. Ves ta proces, že od gradnje bloka 6 do sedanjega prestrukturiranja, je nekako zavit v meglo. Zanimivo pa je, da se v zgodbi pojavljajo iste osebe.«

Knapi dobite trdo kožo. A srečanje s smrtjo je izkušnja, ki človeka zagotovo zaznamuje. »Ja. Pusti velike rane. Poškodbe se zacelijo, v duši pa čutiš, da si bil zelo blizu. A mene še vedno vleče nazaj in vedno me bo. Strahu pred ponovno nesrečo nimam. Gledam pa na jamo drugače. Že kot mladega rudarja so me starejši priučili spoštovanja do jame. No, jaz jo zdaj spoštujem še trikrat bolj.« Verjetno tudi svetlobo. »Tako je. Zato sem izbral ta lep hobi, fotografijo, ki me dopolnjuje. Mogoče se bom kdaj še na drug način ukvarjal s fotografijo. Na ta klasični način z manualnimi objektivi pa se ne bom več mogel.«

»Vsak poklic je časten. Opravljati enega najtežjih pa je poseben ponos.« Aleksander Kavčnik, avtoportret

»Rudarski poklic ti pride v kri. Kameradi so se izučili za rudarje in rudarji želijo ostati. Nihče, ki ga poznam, ni pripravljen na prekvalifikacijo. Delovno dobo hočemo dokončati v premogovniku.« Kako gledate na položaj delavca v sodobnem gospodarstvu? »Seveda hoče vsak delodajalec od delavca dobiti največ. Ampak ne gleda na pravi način. Včasih so znali delavca pošteno nagraditi in delavec je – tako jaz mislim – delal z veseljem. Če delavec dela z veseljem, če je ponosen na svoj poklic in na plačo, bo njegov delodajalec imel velike dobičke. Ko sem se leta 1991 zaposlil, sem se zavedal, v kakšnih pogojih bom delal. A vedel sem tudi, da se bom pri 48 letih upokojil. Danes sem star 49 let in mi do upokojitve manjkajo še dobra štiri leta. Tudi krajša delovna doba je bila poleg plače velika motivacija za rudarski poklic. In nenazadnje dobra pokojnina.

Danes tudi temu ni več tako. Plače niso več primerljive z nekdanjimi, delamo dlje in slabšo pokojnino imamo.«

Pogosto slišimo, da rudarski poklic ni več tako zahKakšni odzivi na aktualne procese prestrukturiranja »Letnica bo teven kot nekoč. Zato vam mnogi lepe plače zavidajo odločena politično. krožijo med knapi? še bolj kot prej. »Sploh mlajši kolegi niti nočejo načeti te teme Ne glede na to pa »Vsako delo je častno in pomembno. Večina del, zaradi strahu pred tem. Vsi vemo, da bo enkrat mora biti prehod ki jih opravljajo delavci, pa je premalo plačanih. konec premogovništva v Šaleški dolini. Vprašanje pravičen za vse.« Jaz sem bil in bom ponosen rudar. Bil sem in sem je, ali bo konec pravičen. Predvsem na sindikatu še ponosen na svojo plačo. Še vedno je zelo solije, da zagotovi kar se da pravičen prehod za dedna, a stvari se slabšajo ravno zato, ker se rudarski poklic daje v nič. lavce, ki morajo biti v prvi vrsti. Za prebivalce Šaleške doline bomo Mene, recimo, zelo boli, da je plača prej vsa leta prišla 15. v mesecu. namreč pravičen prehod zelo težko dosegli. Treba pa je delati na Po zamenjavi vodstva na HSE pa mi kot prvi v verigi pridobivanja tem, da bo prehod pravičen za vse – za delavce, ki bodo to verjetno električne energije dobimo plačo zadnji – 18. v mesecu. Že s tem ti najbolj čutili, za lokalne prebivalce in tudi za vse državljane. Dokler pokažejo, da si manjvreden. Sicer pa je pri primerjanju rudarskega imamo svojo elektriko in svoj vir energije, je elektrika za nas poceni

❱

Imate zaupanje v svetlo prihodnost Šaleške doline po koncu »Rudarska plača je še knapovščine? vedno solidna. Mogoče »V Šaleški dolini živijo ljubolj zaradi dodatkov. dje, ki so navajeni vsega hudeA res delamo v skrajno ga. Tudi ko ne bo več premogovništva, ima dolina izjemno zahtevnih pogojih. priložnost razvoja. Mogoče Skoraj ni dneva, ko bi jo že malo zamudili. Na vse potekalo normalno. smo to bi se morali pripravljati že To je narava.« 15 let. A še vedno je čas. Imamo izredno lepo naravo, dolino jezer, kar ima zelo velik potencial in velenjska občina je že veliko naredila na tem. Mladi ljudje na vodilnih delovnih mestih razmišljajo dolgoročno. Nekoč bo tukaj zelo lepo. Že danes je. Mene prisotnost premogovnika in termoelektrarne v okolju ne moti. To je del doline, naša zgodovina in sedanjost.« Če bi bili še enkrat mlad fant, bi danes še šli za knapa? »To je težko vprašanje. Z zavedanjem, kaj vse sem v 29 letih doživel v jami in kaj sem si lahko ustvaril iz tega, bi verjetno šel še enkrat v ta poklic. Če ne bi imel nobene vezi z rudarstvom in ob vseh novi🔲 cah, povezanih s premogovništvom, pa najbrž ne.« »Zdaj je čas, da dolina enotno nastopi navzven. V dolini bomo najbolj občutili prestrukturiranje, pa naj bodo posledice pozitivne ali negativne. Osebno me zelo boli, da šoštanjska občina, čeprav živim v Šoštanju, podpira hiter izhod iz premogovništva, ker jim iz zračilnega jaška smrdi. To je vse zaposlene v premogovniku, posebno pa tiste, ki živimo v Šoštanju, in ni nas malo, zelo prizadelo. Reči, da premog smrdi, je za rudarje zelo ponižujoče. Mi delamo v tem zraku. To pomeni, da tudi mi smrdimo?

Vonj po premogu je bil v dolini vedno prisoten in bo še dolgo.«

Ob prihodu v Cirkovce vas pozdravita dva visoka mlaja Veselijo se obvoznice mimo cerkve, ki jo bodo začeli graditi v prihodnjih dneh V zadnjem letu so v Cirkovcah zaradi korone morali odpovedati kar nekaj vsakoletnih prireditev, med katerimi so bili tudi tradicionalno gozdarsko tekmovanje, letošnji novoletni pohod in koledovanje. So se pa februarja spomnili dogodkov, povezanih z legendarnim pohodom Štirinajste na Štajersko, ki je potekal tudi skozi njihov kraj. K spomeniku so položili venca. Zelo uspešno so izvedli tudi čistilno akcijo in seveda pred prvomajskimi prazniki postavili dva mlaja, ki sta po besedah predsednika krajevne skupnosti Danija Aubrehta zagotovo med najvišjimi v Šaleški dolini. Postavljena

13

sta »kot prijazen pozdrav« vsakomur, ki se pripelje v njihov kraj, še posebej pa v čast tamkajšnjih krajanov.

»Za letos imamo veliko načrtov in upam, da jih bomo lahko izpeljali,« pravi Aubreht. Med drugim je to blagoslov traktorjev, gozdarsko tekmovanje z motornimi žagami, pa seveda tradicionalne decembrske prireditve (miklavževanje, obisk dedka mraza, obdarovanje krajanov nad 70 let).

Letos so pristopili tudi k obnovi sončkovih poti, ki vodijo po obronkih Cirkovc. Prvič sta jih pred dvema desetletjema označila krajana Milena in

Jože Verboten. Te so v zadnjem obdobju zelo dobro obiskane in priljubljene med pohodniki. »V sam utrip kraja pa zadnje čase zelo vključujemo tudi naše otroke. Zanje smo pripravili že tri pohode na naše vrhove (Vodemlja, Stropnica, Smodivnik), v mesecu maju pa obiščemo še Lubelo. Pohode smo poimenovali po znamenitosti naše vasi, po cerkvi sv. Ožbolta – Ožboltovi pohodi,« pravi predsednik, ki je zelo ponosen tudi na športno društvo Cirkovce, ki organizira vsakoletni novoletni pohod, sodeluje na raznih tekmovanjih in je zelo prepoznavno pri organizaciji vsakoletne tekme Ožejeni – Ledik. Pred kratkim je dolgoletnega zelo uspešnega predsednika ŠD Matjaža Podpečana nasledil Gašper Aubreht.

V lanskem letu so v kraju tudi marsikaj postorili. Med drugim so zgradili 150 metrov javne razsvetljave, seveda pa so skrbeli tudi za redno vzdrževanje cest.

Ravno v teh dneh pa se lotevajo dolgo načrtovanega projekta, izgradnje obvoznice mimo cerkve. Na ta način bodo povečali pretočnost prometa skozi kraj in zagotovili večjo varnost občanov. Prometa je zdaj, ko je zaradi gradnje hitre ceste zaprta cesta Škale–Plešivec in se mnogi vozijo tukaj, bistveno več. Upajo pa tudi, da jim bo v sodelovanju z Mestno občino Velenje uspelo posodobiti tudi kakšen kilometer krajevnih cest. 🔲

mz

Krajani Cirkovc tradicionalno postavljajo mlaje, tudi letos stojita dva.

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

DRUŠTVA, MNENJA

Znova na cestah

Več kot milijon evrov za delovanje gasilcev

Največje lanske pridobitve KS Topolšica asfaltiran odsek ceste pod Vržišnikom, preplastitev ceste Srša–Drucovnik ter obnovljena cesta proti Bolnišnici Topolšica – 120 tisoč evrov za vse želje krajanov premalo Tatjana Podgoršek

»Tudi letos proslave ob dnevu zmage ne bo, žal, prav tako ne prireditev, s katerimi bi zaznamovali praznik naše KS, 9. maj,« je dejala Petra Lipičnik, predsednica Krajevne skupnosti (KS) Topolšica. Dodala je še, da je bilo lani zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa društveno in družabno življenje v kraju zelo okrnjeno. So pa člani Turističnega društva Topolšica podeželje skupaj z Bolnišnico Topolšica izdelali in podarili maske za večkratno uporabo vsem gospodinjstvom v Topolšici in Lajšah, ob tednu otroka so prejeli učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole majice, ki so jih v paketu na šolsko igrišče odvrgli člani Šaleškega Aero kluba z ultralahkim letalom, starši novorojencev so prejeli bone, poskrbeli pa so tudi za nekoliko drugačno decembrsko okrasitev kraja.

Na vprašanje, kaj se je lani dogajalo v KS na področjih, ki vplivajo na kakovostnejše življenje krajanov, je Lipičnikova odgovorila. »To, kar počnemo že nekaj let. Znova smo bili na cestah. Zima nam je nekoliko prizanesla in smo za zimsko vzdrževanje cest porabili precej manj denarja kot minula leta. So nam pa poletne nevihte z močnimi nalivi povzročile hude posledice na makadamskih cestah ter bankinah, ki jih imamo kljub vsakoletnim vlaganjem še vedno

veliko.« Takoj po nalivih so tako morali poskrbeti za cestni odsek Krebst–Koren v Frcovc, odstraniti hudourniški material na cesti Strmina–Jelenko, Rožej–Kompan, na cesti Vrhovski pa so vgradili prepust. Med največje lanske

6. maja 2021

omejeni. Ta prizadevanja bodo nadaljevali. »Krajani se na vodstvo KS obračajo z različnimi željami, a je dobrih 120 tisoč evrov, kolikor jih ima KS v proračunu Občine Šoštanj na voljo, zanje mnogo premalo. Treba je vedeti, da precejšen delež teh sredstev namenjamo za vzdrževanje in pokrivanje stroškov doma krajanov, vse ostalo pa za cestno infrastrukturo.« Letos načrtujejo v sodelovanju z lokalno skupnostjo preplastitev dotrajane ceste Hajduković–Pirnat, občina pa je že pristopila k obnovi kanalizacijskega omrežja nad rondojem. »Zadovoljna sem tudi, ker se je nedavne očiščevalne akcije udeležilo kar precej krajanov. Naše okolje smo očistili za tri polne zabojnike odpadkov,« je sklenila Petra Lipičnik.

Velenje – Mestna občina Velenje bo v skladu z zakonodajo letos v višini več kot milijon evrov financirala izvajanje javne gasilske službe. Letos bodo sofinancirali nakupe kar treh gasilskih vozil, in sicer za PGD Škale, PGD Šalek ter PGD Velenje. V načrtu je izgradnja heliporta pri Gasilskem domu Velenje, znaten del sredstev namenjajo za delovanje 15 poklicnih gasilcev v poklicnem jedru PGD Velenje ter za nakup opreme in vzdrževanje gasilskih domov. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je predstavnikom prostovoljnih gasilskih društev (v nadaljevanju PGD) zahvalil za izjemen prispevek k zagotavljanju varnosti in zaščite

ljudi ter njihove lastnine. Poudaril je odlično medsebojno sodelovanje in visok nivo komunikacije.

Posebej se jim je zahvalil tudi za uspešno prilagajanja na razmere v času epidemije ter vso pomoč in podporo, ki so jo nudili. Župan Peter Dermol je ob tem s predstavniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev v ponedeljek podpisal pogodbe o javni gasilski službi za leto 2021 v skupni višini 1.044.000 evrov ter jim čestital k 4. maju, njihovemu mednarodnemu dnevu gasilcev.

Prostovoljna gasilska društva opravljajo številne naloge: gašenje in reševanje v primeru požarov, reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč ter ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in

reševanja občine ter druge splošne reševalne naloge, naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih vremenskih ujmah, izvajanje preventivnih nalog na nivoju teritorija delovanja gasilskega društva, načrtno izobraževanje in usposabljanje na nivoju društva, zagotavljanje izvajanja zdravstvenih pregledov, zavarovanje oseb in opreme, nabava in vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme, usposabljanje gasilske mladine ter druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva. PGD Velenje opravlja tudi naloge enote širšega pomena in posreduje ob prometnih nesrečah ter nesrečah z nevarnimi snovmi. 🔲

🔲

Petra Lipičnik: »Želja krajanov je veliko, a denarja za vse premalo.«

pridobitve je Lipičnikova uvrstila 400 metrov na novo asfaltiranega cestnega odseka pod Vržišnikom, 70 metrov posodobljene ceste Srša–Drucovnik ter obnovo ceste proti Bolnišnici Topolšica z novim pločnikom, javno razsvetljavo, obračališče in novo avtobusno postajo. Za to naložbo je poskrbela občina Šoštanj, ki je v KS sanirala tudi dva plazova (Repas in Srša), hkrati uredila še cesto in poskrbela za postavitev nove ograje na pešpoti do doma Zimzelen.

Po navedbah sogovornice si vsako leto prizadevajo za to, da bi lahko uredili čim več cestne infrastrukture, vendar so pri denarju

Nova linija Gaberke–Podkraj Šoštanjski brezplačnik bo vozil od ponedeljka do petka dopoldan in popoldan, ob sobotah pa samo dopoldan Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. maja – V ponedeljek je Občina Šoštanj poskusno uvedla vožnje z brezplačnim avtobusom tudi na relaciji Gaberke–Podkraj.

Vozil bo na dveh relacijah

Prvi krog poteka na relaciji Gaberke–Ravne– Lajše–Šoštanj–Podkraj in nazaj. Dopoldansko vožnjo začne ob 9. uri, popoldansko ob 16. uri na postajališču pri trgovini v Gaberkah, dopoldan se šoštanjski brezplačnik iz Podkraja

Mnenja in odmevi Tudi velenjska borčevska organizacija se pridružuje obsodbi zlorabe državne proslave ob dnevu boja proti okupatorju Združenje borcev za vrednote NOB Velenje se pridružuje izraženim protestom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Društva TIGR Primorske in drugih veteranskih ter domoljubnih organizacij.

Vlada RS je prizorišče in spomenik trem tigrovcem na Mali gori pri Ribnici zlorabila za potvarjanje zgodovine. Ob prazniku dnevu upora proti okupatorju ni bilo slišati niti besede o Osvobodilni fronti in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.

Slavnostni govornik si ni upal niti na glas povedati, kdo so bili zmagovalci na slovenskih tleh v drugi svetovni vojni.

9. maja 1945 je nemški generalpolkovnik Alexander Löhr v Topolšici podpisal kapitulacijo skupine armad E, vojaške grupacije, ki

je bila po številu vojakov in količini orožja med najmočnejšimi in je povzročila veliko gorja. Nemška vojska je kapitulirala pred slovenskimi partizanskimi narodnoosvobodilnimi silami. Ivan Dolničar, pozneje general in dolgoletni predsednik slovenske zveze borcev, je bil prvi partizanski poveljnik, ki se je srečal z nemškim generalom Löhrom in ga tudi odpeljal na pogovore.

Zaradi nacistične in fašistične ideologije so padle številne žrtve. Neopisljivo je bilo tudi trpljenje civilnega prebivalstva. Izgubljene mladosti. Razdrte družine. In še posebno bolečina najbolj ranljivih, otrok, žensk in starejših. Ne dopustimo potvarjanja zgodovine! Ne pozabimo! V opomin, da se nikoli več ne ponovi! 🔲 Andreja Katič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje

Rdeče, praznično Velenje Velenje je v teh prazničnih dneh postalo rdeče tudi s plakati, na katerih izstopajo dvignjene rdeče pesti. Taka rdeča pest je

v Gaberke vrača ob 9.55, popoldan ob 16.55.

Drugi krog poteka na relaciji Gaberke– Ravne–Ravne šola–Gutenbuchel–Šoštanj– Podkraj in nazaj. Vožnjo začenja ob 10.30 in 17.30 pri trgovini v Gaberkah, s pokopališča v Podkraju pa se vrača ob 11.35 in 18.35.

Vozil bo od ponedeljka do petka dopoldan in popoldan, ob sobotah pa samo dopoldan.

Obstoječi brezplačni avtobus še naprej vsak delovni dan

potniškega prometa in v ta namen v delovnih dneh (od ponedeljka do petka) uvedla brezplačne avtobusne prevoze na relaciji Topolšica–Podkraj z odhodom iz Topolšice ob 9.12; 10.12; 16.12 in 17.12 ter odhodom iz Podkraja ob 10.32; 11.32, 17.32 in 18.32.

Gre za obstoječe linije lokalnega avtobusa.

Ob teh urah avtobusi nadaljujejo vožnjo z velenjsko brezplačno linijo, tako da se lahko potniki brezplačno peljejo od Topolšice do Gorice v Velenju in obratno.

Občina Šoštanj se je s Celostno prometno strategijo zavezala k zmanjšanju osebnega

simbol skrajnih levičarjev, maoistov in sorodnih rušiteljev civilizacije. Je znak za upor, znak za pobijanje, nekaj, kar spominja na Rdeče Kmere, na Severno Korejo in seveda na idola takih ljudi, na Che Guevaro.

Rdeča pest je izraz vedno večje radikalizacije slovenskih, tako imenovanih socialnih demokratov. Pri tem se normalen Velenjčan vpraša, proti komu pozivajo velenjski radikalci? Komu naj se upre delovno ljudstvo Šaleške doline? (Sosednja občina Šoštanj ne sodi sem, je pa res, da ji v tej dolini uspeva ostati neopažena.)

Velenjska občinska oblast je »rdeča«, govori se, da morajo biti v partiji celo snažilke na občini. Proti kateri oblasti torej pozivajo občinski plakati? No, seveda. Proti sedanji slovenski vladi!

V simbolnem smislu spominjajo rdeči plakati na rdečo cunjo španskih matadorjev, ki dražijo bika. V Sloveniji s plakati ne dražijo bikov, ampak ljudi. Ta igra je nevarnejša od bikoborbe, je poziv na ubijanje sodržavljanov, je enake vrednosti kot vsi tisti klici, ki jih slišimo na raznih protikoronskih in drugačnih zborovanjih.

Levičarji po vsem svetu obljubljajo ustanovitev nekake utopične družbe. Ker je ta teorija utopična in neuresničljiva, je vedno moderna in vedno znova uporabna. Govorjenje o družbi enakosti, miru in pravičnosti

je kot sladek med, na katerega se limajo razne žuželke, v človeški družbi pa se na take obljube lepijo nezadovoljneži, neumni naivneži, falirani študenti in potencialni morilci. Ko so komunisti v neki državi prevzeli oblast, so najprej začeli z masovnimi poboji. Tako je bilo na Kitajskem, v Kambodži in tako je bilo v Sloveniji.

V Sloveniji imamo sedaj demokratično izvoljeno vlado, vendar je povsem nemočna. Preprečiti ne more niti masovnih neprijavljenih demonstracij sredi epidemije, proti njej delujejo sodstvo, tožilstvo in seveda naša RTV. Nihče ne kaznuje pozivov na pobijanje, vsak medij, ki ima še kaj prostora na svojih straneh, pljuva po tej vladi. Po receptu nacističnega ideologa Goebbelsa, da desetkrat izrečena laž postane resnica, verjamejo takim medijem tudi Slovenci, kajti laži so pri nas vsak dan na sporedu televizijskih in radijskih novic. Za povrhu pa ti isti mediji – ki so itak v lasti komunistično- kapitalističnih tajkunov – tožarijo našo vlado in Slovenijo v tujini. To vlado označujejo za fašistično in nedemokratično. To delajo ljudje, ki v isti sapi pozivajo k uporu in pobijanju, kot da bi pobijanje ljudi sodilo k demokraciji.

Ker levica v Sloveniji – tista, ki se skriva pod imenom socialnih demokratov, tista, ki se ima za liberalno, in tista, ki vsaj

🔲

priznava, da je Levica – še nima absolutne oblasti, so vsi, ki temu nasprotujejo, ki zagovarjajo volitve in demokracijo – fašisti.

Bistvo komunizma je, da ne prenese stanja, ko nima absolutne oblasti, ker je pač neke vrste totalitarna religija, katere verniki so prepričani, da imajo ključ do resnice, do napredka, do »zveličanja«. Ker sedaj pri nas ni na oblasti, čuti to kot poraz, zato se obnaša, kot da smo v vojni in se pripravlja na spopade. Ker se grejo vojno in revolucijo, potrebujejo sovražnike. In so 70 let po koncu druge svetovne vojne iznašli »fašiste«. To so vsi tisti, ki se ne strinjajo z njihovimi zahtevami po absolutni in večni oblasti. Proti fašistom pa smo se borili, ne?

Oznaka fašist je, kot bi na človeka nalepil tarčo. Poimenovati nekoga za fašista je kot izobčenje v srednjem veku, ko je izobčenca brez kazni lahko vsak ubil.

Krog se tako sklene. Rdeče cunje in dvignjene rdeče pesti pozivajo k pobijanju, oznake »fašisti« pa povejo, kdo je tarča.

V teh dneh smo zvedeli, da si je neki slovenski državljan že naročil orožje iz Amerike in je načrtoval morilski pohod.

Bodo tovariši prevzeli odgovornost za prve žrtve, ki se bodo začele dogajati v naši doslej mirni in varni državi? 🔲

Borut Korun

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

ZDRAVJE, SOCIALA

6. maja 2021

Čakalne dobe v času epidemije v savinjski regiji Čakalne dobe na prve preglede se v Savinjski regiji od ponovne razglasitve epidemije v oktobru nenehno podaljšujejo in so v povprečju 16 dni daljše od državnega povprečja – Situacija je najslabša pri čakalnih dobah na operativne posege

25 %. V tem trenutku se še vedno največ ljudi naroča preko telefona, delež le teh trenutno znaša skoraj 33 %, pred epidemijo pa je ta delež znašal 24 %.«

Jasmina Škarja

Za katere preglede je čakalna doba najdaljša, kaj to pomeni za zdravje bolnikov?

Čakalne dobe so za nekatere dejavnosti v zdravstvu pereč problem že vrsto let. V času epidemije covida-19 pa so se začasno ponekod težave še povečale, čeprav je novi sistem eNaročanje naročanje pacientov na zdravstvene storitve precej poenostavil. Reševanje začasno podaljšanih čakalnih dob pa ni enostavno, zato smo nekaj odgovorov poiskali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Najdlje se čaka na ortopedske in otorinolaringološke operacije

Samo Belavič Pušnik iz Centra za komuniciranje odgovarja, da so čakalne dobe kot indikator dostopnosti do zdravstvene storitve zelo dinamična zadeva, kar pomeni, da so se le te spreminjale tudi v času pred epidemijo, seveda pa je tudi sama epidemija z odloki o prenehanju izvajanja hitrih in rednih programov pripomogla k temu, da so se čakalne dobe pri velikem številu zdravstvenih storitev še bolj spremenile, kot bi se že sicer. »Pri nekaterih storitvah, kot so ortopedske operacije npr. kolena, kolka, rame in hrbtenice, pa

ORL operacije in določene slikovne diagnostike, kot so MR srca, MR vratu, CT črevesja, opažamo, da so v tem trenutku čakalne dobe daljše, kot so bile pred začetkom epidemije. Nasprotno pa je tudi kar nekaj storitev, kjer so trenutno čakalne dobe krajše, kot so bile pred začetkom epidemije, sem spadajo razne žilne operacije, določeni prvi pregledi (dermatološki, venerološki, flebološki) ter določene CT in UZ preiskave.«

čakalnih dobah in številu čakajočih. Odgovornost za točnost in kakovost podatkov je tako na strani samih izvajalcev zdravstvenih dejavnosti, NIJZ pa te podatke zbira, objavlja in pripravlja za določene deležnike,« razloži Belavič Pušnik, ki predstavi tudi nekaj

na zdravstveno storitev uporabljalo nekje 8 % vseh napotenih na zdravstveno storitev. V času epidemije se je ta delež povečal in trenutno znaša 15,5 %. Je pa eNaročanje le ena od možnosti, s katero se lahko pacient naroči na zdravstveno storitev, še vedno

Kako deluje sistem naročanja, so se ga ljudje navadili?

»Sistem eNaročanja je kompleksen informacijski sistem, katerega namen je elektronska napotitev in naročanje pacientov na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno ali terciarno raven ali pa naročanje znotraj sekundarne ali terciarne ravni. NIJZ je seveda upravljalec tega sistema, lastnik pa je Ministrstvo za zdravje. Sistem je sestavljen iz t. i. centralnega sistema, kamor izvajalci na podlagi določenih poizvedb in algoritmov v vsakodnevnih transakcijah iz lokalnih bolnišničnih sistemov pošiljajo podatke o

ugotovitev. »Podatki kažejo, da se je delež tistih, ki so se naročili preko sistema eNaročanje v obdobju pred epidemijo pa vse do danes, povečal za 1x, in sicer je pred epidemijo sistem eNaročanja kot eno od poti za naročanje

veliko ljudi uporablja možnost osebnega naročanja, vendar delež le teh pada. Podatki kažejo, da se je pred epidemijo osebno pri izvajalcu naročilo skoraj 45 % vseh, danes pa se je ta delež skoraj prepolovil in znaša slabih

»Nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede so za revmatološki pregled –trenutno se v povprečju pri stopnji nujnosti »redno« čaka 508 dni, za oromaksilofacialni in urološki pregled 213 dni, za kardiološki pregled pa 187 dni.« Na NIJZ čakalne dobe spremljate mesečno. Kaj kažejo podatki za našo regijo? »Čakalne dobe na prve preglede v Savinjski regiji se od ponovne razglasitve epidemije v oktobru 2020 nenehno povečujejo in so v povprečju za 16 dni daljše od državnega povprečja. Savinjska regija se tako med vsemi 12 regijami po dolžinah čakalnih dob na prvi pregled nahaja na 6. mestu, se pravi nekje v sredini. Podobno kot pri prvih pregledih tudi pri diagnostičnih postopkih opažamo podobno sliko. Tudi tu se Savinjska regija uvršča nad slovensko povprečje, in sicer se trenutno v povprečju na diagnostično storitev čaka 14 dni več kot na ravni celotne države. Tudi pri diagnostiki so se čakalne dobe od začetka epidemije povečale, in sicer so v povprečju daljše za 11 dni.

15 V času epidemije prihaja pri prvih pregledih do velikega odstopanja pri stopnjah nujnosti, kar se tiče čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti »hitro« je za izbran nabor prvih pregledov, ki jih spremljajo na mesečni ravni, skoraj enak številu čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji nujnosti »redno«. Pri kar 56 % vseh izbranih prvih pregledov opažajo, da je število čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji »hitro« večje kot pri stopnji »redno«. Glede na delež vseh čakajočih na čakalnih seznamih pa je po podatkih največji delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti »zelo hitro«, kjer nad dopustno mejo vsak tretje vpisani, pri stopnji »hitro« nad dopustno mejo čaka 38 % vseh, pri stopnji »redno« pa 31 % vseh čakajočih na seznamu.

V Savinjski regiji je situacija najslabša, kar se tiče čakalnih dob na operativne posege, le tu se po povprečnih čakalnih dobah nahaja na 2. mestu izmed vseh regij, njeno povprečje pa je za 37 dni daljše od državnega povprečja in za 29 dni daljše od čakalnih dob, kot so v Savinjski regiji v povprečju znašale pred začetkom epidemije.« 🔲

Za nami je izjemno zahtevno leto Uporabniki so ne glede na epidemijo zahtevali več podpore, usmerjanja in drugih oblik pomoči – Lokalno okolje zelo podpira izvajanje programov, tudi tistih na Centru za socialno delo Jasmina Škarja

Epidemija je prinesla vrsto ukrepov tudi na področju socialnega varstva, tako za starejše, ranljivejše skupine in brezposelne kot tudi za novorojenčke in večje družine … O letu, povezanem z epidemijo, smo se v novih prostorih centra pogovarjali z direktorico CSD Savinjsko-Šaleška Heleno Bezjak Burjak, ki je v uvodu poudarila, da je za njimi zelo zahtevno leto.

Kako je epidemija vplivala na zdravje, socialni status, prilagoditve na novo situacijo in vključenost v programe? »Ogromno je bilo sprememb, vezanih na organizacijo strokovnega dela, organizacijo dela z uporabniki in samimi postopki dela, saj smo prejeli nova navodila, kako delati z omejenimi nalogami.

Uporabniki pa so ne glede na epidemijo zahtevali več podpore, usmerjanja in drugih oblik pomoči. Zahtevno leto je bilo tudi zato, ker smo morali slediti navodilu Ostani doma, pazi na svoje zdravje, kar je pri našem delu zelo težko. Ker je delo naravnano na delo z uporabniki, je bilo težko usklajevati usmeritev in delo na terenu v praksi.« Ste zaznali, da je bilo stisk, duševnih motenj in negativnih posledic epidemije med ljudmi več? »Če gledamo čas za nazaj, ugotavljamo, da od začetka epidemije do poletja nismo na nobenem področju zaznali sprememb, so se pa začele pojavljati ob začetku drugega vala epidemije. Takrat smo zaznali težave in stiske staršev pri delu z otroki in mladostniki, ki so bili

doma. Vzgojna nemoč, učinkovitost šol- (Velenje, Mozirje in Žalec) zabeležili 30 svojci in uporabniki ter iskali rešitve. S skega dela in sama dinamika v družini so % povečanje števila prejemnikov denarne tem, ko je Pomoč na domu prešla v Dom se na hitro spremenile. Vsakdo je imel socialne pomoči. za varstvo odraslih Velenje, se je spresvoje obveznosti, lahko se je celo zgomenilo to, da bomo z njimi sodelovali, Program Pomoč na domu je z mesecem ko bomo iskali pomoč za uporabnike, dilo, da je kakšen družinski član ostal aprilom prešel v izvajanje Doma za var- ko bomo iskali širšo mrežo in oblike pobrez službe ali je bil na čakanju na delo. stvo odraslih Velenje. Kaj to pomeni za moči, kako jim pomagati. Na eni strani O nasilju v družini v prvih mesecih še uporabnike? nismo govorili, da ga je več, saj tudi žrgre za izgubo neposrednega kontakta, na tev ni mogla/mogel nikodrugi pa za nov izziv, da bomo z gar obvestiti in poklicati na domom še intenzivneje sodelopomoč. V jesenskem času vali. Uporabniki spremembe ne pa smo začeli prepoznavati bodo čutili.« več primerov nasilja v druPrepoznavanje ponudbe programov žini, posebno v družinah, za lokalno skupnost in sodelovanje kjer je epidemija porušila pri načrtovanju in razvijanju novih družinsko ravnovesje in so programov je za zagotavljanje različse čez noč znašli v težkem nih oblik pomoči zelo pomembno. položaju. Ravno tako so se Načrtujete kakšne nove aktivnosti začele kazati stiske in tein programe? žave starejših ljudi: nemoč svojcev, kako ustrezno po»Vsi programi so nadstandard, skrbeti za svojega družinpodaljšana roka delovanja Centra skega člana, saj domovi za za socialno delo. Lokalno okostarejše novih uporabnikov lje zelo podpira izvajanje proniso sprejemali. Precej je gramov, tudi teh, ki jih izvajamo izstopalo področje oseb- Helena Bezjak Burjak: »Smo na novi lokaciji Stari trg 35, v prvem mi. Gotovo je vsak program zelo nega zdravja, delo na po- nadstropju. Prostori so prenovljeni, prilagojeni nam – ko rečem pomemben, saj gre za programe, dročju dela z invalidi in »prilagojeni nam«, imam v mislih naše uporabnike in standarde, ki so namenjeni ranljivim skupiosebna asistenca, kjer smo ki jih zaposleni morajo imeti skladno z našo predpisano nam. Naši uporabniki so tudi naši imeli veliko težav – zaradi zakonodajo. Želim si, da bi vsi naši uporabniki prihajali z dobrim občani. Na ta način z občinami, občutkom in se skupaj z nami veselili te pridobitve.« ki nas podpirajo pri izvajanju le zaščitnih ukrepov je bilo ustavljeno tudi delo komiteh, skupaj pomagamo po najsij. Epidemija in z njo povezani ukrepi »Z 31. marcem smo zaključili z izva- boljših močeh in v okviru programa so seveda v veliki meri vplivali na finanč- janjem javne službe Pomoč na domu. iščemo nove oblike pomoči ali nove reni položaj družin in posameznikov in S tem, ko smo bili sami izvajalci soci- šitve. Informacije s terena oz. potrebe krepko zarezali v njihovo zmožnost pre- alnovarstvene storitve, smo na terenu po razvoju socialno-varstvenih prograživetja, kar je imelo za posledico večje neposredno prepoznavali stiske, težave mov redno posredujemo tudi pristojneštevilo prejemnikov denarne socialne in potrebe uporabnikov in smo lahko z mu ministrstvu. Opozarjamo jih, da so pomoči in ostalih pravic iz javnih sred- naslova nalog centra za socialno delo kot ti programi ključni za lokalno okolje in stev. Ob zaključku leta 2020 smo tako v same socialno-varstvene storitve Pomoč uporabnike in da bi izvajanje progravseh treh enotah CSD Savinjsko-Šaleška na domu takoj stopili v sodelovanje s mov moralo postati del redne dejavnosti

Centra za socialno delo. Na ministrstvu tudi iščejo najboljše rešitve, kako bi v najkrajšem času lahko določene programe umestili v del redne dejavnosti. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč. Že to, da s pristojnim ministrstvom razmišljamo o teh rešitvah, predstavlja možnost, da bi se na tak način programi še bolj umestili v lokalno skupnost. Mislim, da so za lokalno skupnost zelo pomembni.« Omenili ste sodelovanje z lokalno skupnostjo. Imate idejo, kako se približati tistim ljudem, ki težko živijo, pa jih je sram poiskati pomoč? »Nismo še tako daleč, da bi iskali nove oblike pomoči, se pa trudimo ohranjati te, ki so že umeščene, jih ohranjati in dopolnjevati. Z reorganizacijo centrov za socialno delo ima center nov posvetovalni organ, Svet lokalnih skupnosti, kamor so vključeni predstavniki vseh šestnajstih občin z namenom, da skupaj z vodstvom in strokovnimi delavci centra preverimo delovanje obstoječih preventivnih programov in razmišljamo o razvijanju novih, ker smo si v vseh šestnajstih lokalnih območjih zelo različni, kot so različne tudi potrebe ljudi.

Dotakniva se še selitve v nove prostore v Starem trgu. Gre za velik projekt. Od 19. aprila ste na novi lokaciji. Kaj ta selitev pomeni za zaposlene in uporabnike? »Resnično gre za velik projekt, preselilo se je petdeset zaposlenih, velika skupina sodelavcev. Enota Velenje, Skupne strokovne službe, Skupne splošne službe, Služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev in javni delavci. Selili smo obsežen arhiv, pohištvo in precej ostale opreme. Zadovoljna sem, da je bil preklop zelo učinkovit in smo bili zelo kratek čas nedosegljivi. 🔲

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT, REKREACIJA

Do konca le še štirje krogi

Krimovke nizajo zmage Tudi velenjske rokometašice nabirajo izkušnje

Je naslov že oddan?

Stane Vovk

Začel se je drugi del (končnica) državnega prvenstva za ženske. Po 20. krogu so klube razdelili v tri skupine: za prvaka, razvrstitev od 5. do 8. mesta in

Stane Vovk

Radomlje, moštvo iz domžalske občine, se z velikimi koraki približuje prvi ligi. Pred Krko in Dobom so imeli pred včerajšnjim osemnajstim krogom že devet točk naskoka. V sedemnajstem so si na gostovanju v Kranju priigrali že štirinajsto zmago, od domačih so bili boljši z 1 : 0. Tudi njihova glavna tekmeca za naslov sta gostovala, a izgubila. Novomeščani so v Lendavi klonili z enakim rezultatom, kot so zmagali Radomljani na Gorenjskem. Dobljani pa so gostovali v Biljah in domači so njihovo mrežo prevetrili s petardo (5 : 0). Gostje so najhujši poraz v tej sezoni opravičevali z neigranjem nekaterih standardnih igralcev.

Poleg tega so že po dobrih dvajsetih minutah ostali številčno oslabljeni, ker je sodnik poslal pod prho enega izmed njihovih igralcev.

Nov poraz so doživeli nogometaši Rudarja na gostovanju v Brežicah. Posavci so bili še drugič boljši od njih. Jeseni so Ob jezeru zmagali z 1 : 0, tokrat s 4 : 0. S tem so se Brežičani utrdili na četrtem mestu in se povsem približali tretjemu Rolteku in drugi Krki. Za njima zaostajajo le za točko, Velenjčani pa ohranjajo mesto na repu lestvice.

Na njem bodo ostali, četudi morda do konca ne bodo dobili nobene točke. Kot smo že pisali, je bil njihov poglavitni cilj – v zaradi koronavirusa prilagojenem drugem delu prvenstva – uvrstitev v ligo za prvaka. Z uresničitvijo te naloge so rešeni skrbi za obstanek. Vseeno njihovi ljubitelji upajo, da do konca tekmovanja ne bodo vpisovali samih ničel.

Po dveh gostovanjih so v včerajšnjem osemnajstem krogu prvič igrali na svoji zelenici. Gostili so Triglav (v naslednjem krogu odhajajo v Novo mesto), ki je imel do tega dvoboja na sedmem mestu le dve točki več od njih. Z zmago bi Rudarji skočili na njegovo mesto, višje pa ne, ker imajo šeste Bilje že osem točk prednosti. Šmarčani so se v predprejšnjem krogu veselili pomembne zmage v boju za obstanek v izdihljajih dvoboja s Krčani. V Dekanih se jim je še dobrih deset minut pred koncem nasmihala točka, a jih boginja sreče Fortuna ni pobožala kot v Krškem.

Domači so v 84. minuti zadeli za zmago z 1 : 0 in jih spet potisnili v nevarne vode, sami pa so se dvignili na deveto mesto.

Do včerajšnjega 17. kroga so bili še vedno glavni kandidati za selitev v 3. ligo Primorje in Šmartno s

6. maja 2021

razvrstitev od 9. do 11. mesta.

Velenjske rokometašice so redni del končale na osmem mestu. V dvajsetih tekmah so si priigrale devet točk in se s tem izognile skrbi za obstanek. Sezono želijo končati na sedmem mestu.

Na uvodni tekmi drugega dela so gostovale v Celju in izgubile z 19 : 24. Po prvem polčasu so gostje zaostajale za štiri gole (8 : 12). V nadaljevanju so zlasti manj grešile pri strelih na domača vrata, zato so bile domačinkam enakovrednejše in izgubile le z golom razlike.

Smonkarjeva 6 (1), in Ferenčeva 5 (3) sta bili njihovi najboljši strelki.

Po pričakovanju so niz brez poraza nadaljevale Krimovke.

Proti Žalčankam, v zasedbi je bilo le dvanajst igralk, so slavile z dvoštevilčno razliko (39 : 25). »Naša prva naloga je osvojiti državno prvenstvo in ob tem ostati zdravi. Upamo, da bomo ligo za prvaka lahko izpeljali brez novih zapletov,« pravijo v ljubljanskem klubu, v žalskem pa bi bili v končnici zadovoljni že z eno zmago. 🔲

TAKO so igrali 2. SNL, 17. krog

po dvanajst točkami in Brda z desetimi. Drava se je z zmago nad Beltinci s 3 : 1 vsaj do devetnajstega kroga, v katerem bo gostila Krko, oddaljila od mest, ki ne zagotavljata obstanka. Včeraj je gostovala pri Fužinarju. Šmartno je v svojem športnem parku igralo s Primorjem, v sobotnem devetnajstem krogu pa odhaja v Beltince. 🔲

Liga za prvaka: Rezultati: Brežice Terme Čatež Rudar Velenje 4:0 (2:0), Vitanest Bilje - Roltek Dob 5:0 (2:0), Triglav - Kalcer Radomlje 0:1 (0:0), Nafta 1903 - Krka 1:0 (1:0) Vrstni red: 1. Radomlje 44 (43:11), 2.

Krka 35 (40:18), 3. Dob 35 (41:28), 4.

Brežice 34, 5. Nafta 31, 6. Bilje 30, 7.

Triglav 24 (21:21), 8. Rudar 22 (18:25) Liga za obstanek: Rezultati: Brda - Fužinar Vzajemci 0:3 (0:1), Jadran Dekani - Šmartno 1928 1:0 (0:0), Primorje eMundia - Krško 1:2 (0:0),

Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 3:2 (2:1) Vrstni red: 9. Jadran 21 (19:25), 10. Krško 21 (17:27), 11. Fužinar 20 (35:25), 12. Beltinci 17 (25:32), 13.

Drava (-3) 13 (26:37), 14. Primorje 12 (13:30), 15. Šmartno 12 (13:44), 15.

16. Brda 10 (10:43).

Prva A DRL – ženske, 20. krog: Vrstni red po rednem delu: 1. Krim Mercator 20 tekem - 40 točk, 2.

Mlinotest Ajdovščina 20 - 35, 3. Krka 20 - 30, 4. Zelene doline Žalec 20 - 26, 5. Z‘dežele 20 - 22, 6. Zagorje 20 - 19, 7. Trgo ABC Izola 20 - 13, 8. Ž.U.R.D.

Koper 20 - 11, 9. Velenje 20 - 10, 10.

Litija 20 - 9, 11. Ž.U.R.D. Koper 19 - 9, 12. Ptuj 20 – 5.

Končnica, 1. krog: Od 1. do 4. mesta: Krim Mercator Zelene doline Žalec 39:25 (19:12), Mlinotest Ajdovščina - Krka 33:30 (15:16) Vrstni red: 1. Krim 1 tekma - 42 točk, 2. Ajdovščina 1 – 37, 3. Krka 1 – 30, 4. Žalec 1 – 26; Od 5. do 8. mesta: Zagorje - Izola 27:23 (12:9), Z‘dežele - Velenje 24:19 (12:8) Vrstni red: 1. Z‘dežele 1 – 26, 2.

Zagorje 1 – 21, 3. Izola 1 – 13, 4.

Velenje 1 – 10; Od 9. do 11. mesta: Koper – Ptuj (19. maja)

Pravo taborništvo je doma v naravi, ne pred računalniškimi zasloni Člani Društva tabornikov rod Hudi potok Šmartno ob Paki med epidemijo pripravili izziv za starše in otroke – Zanimanje za dejavnost poskušajo ohranjati z različnimi aktivnostmi Tatjana Podgoršek

Med številnimi dejavnostmi, ki so danes na voljo, je tudi taborništvo. Zanj pravijo, da je šola za življenje, priložnost za druženje generacij v naravi, spoznavanje in učenje možnosti za preživetje v njej. Epidemija in ukrepi za preprečitev širjenja okužb s covidom-19 so to v minulem letu precej omejili ali celo povsem ustavili. V kolikšni meri Društvo tabornikov rod Hudi potok Šmartno ob Paki izvaja dejavnost glede na načrte?

Bistvo delovanja so srečanja

»Spremembe so bile drastične. Bistvo našega delovanja so namreč srečanja, ki so bila med ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 preklicana. Taborniške

vsebine smo bili tako kar hitro prisiljeni preseliti na spletna omrežja, s tem pa smo članom omogočili vsaj kanček taborniškega duha,« je povedala Urša Irman, načelnica MČ v rodu, in nadaljevala: »Nas je pa epidemija spomnila, da je iznajdljivost in prilagodljivost tista, ki lahko še tako neugodne razmere spremeni v dobro priložnost za nekaj novega. A naj bodo virtualne vsebine še tako odlično orodje za podajanje znanj in širjenje informacij, aktivno sodelovanje pri taborništvu z vsemi člani na takšen način ni mogoče. Še vedno smo prepričani, da je pravo taborništvo doma v naravi in ne pred računalniškimi zasloni.« Po besedah sogovornice so se v začetku omejitev znašli tako, da so pripravili videoposnetke s

ta odlična spodbuda za člane in njihove družine za spoznavanje znamenitosti kraja. Ne manjka jih tudi v naši občini. Akcija še vedno poteka. Vsak, ki bo našel določeno število „zakladov“, si bo prislužil našitek.« Marca letos so znova začeli z občasnimi srečanji v manjših skupinah, a jih zaradi ukrepov znova prekinili. »Aktualno šolsko leto taborniško gotovo ne bo tako polno kot prejšnja, zato so naši pogledi toliko bolj usmerjeni proti poletju, ko načrtujemo izvedbo tradicionalnega taborjenja v Ribnem.« Urša Irman: »Hvaležni smo staršem, ki so svojim otrokom predstavljali vsebine, jih spodbujali in jih tako spomnili, da taborniki še obstajamo.« (foto: DT rod Hudi potok)

taborniško in poljudno vsebino in jih objavljali na spletu, vseskozi pa upali, da se bodo kmalu spet srečali v živo. Kanček upanja za to je bil na začetku šolskega leta, a so se vodniki od oktobra s starejšimi skupinami znova lahko srečevali le preko spleta. Za mlajše so ocenili, da tovrstna oblika taborništva ni najprimernejša, saj bi s tem obremenili predvsem

starše, za katere so prav tako »poskrbeli«. Zanje so pripravili lahkotnejša občasna spletna druženja, kot so tombola, izdelovanje voščilnic za stanovalce domov starejših občanov in druge aktivnosti. V začetku novembra je potekal ustvarjalni natečaj, za malo bolj aktivne in pustolovščine željne pa so pripravili Geocache izziv. »V danem položaju je

Taborništvo še precej priljubljeno

Taborništvo je med številnimi drugimi dejavnostmi, ki so danes otrokom na voljo, še vedno precej priljubljeno, meni Irmanova.

Zanimanje zanj poskušajo ohranjati z raznolikimi aktivnostmi v naravi, ki mladim ponujajo nekaj več. Kljub temu so se ob prekinitvi izvajanja srečanj že spraševali, ali bo zanimanje še enako kot ob začetku aktualnega šolskega leta. Dvome so ob ponovnem izvajanju srečanj z udeležbo in

velikim navdušenjem ovrgli otroci sami. Število članov poskušajo ohranjati z različnimi akcijami, zimovanjem, s predstavitvijo dejavnosti za tiste, ki taborništva še ne poznajo, in nenazadnje z vrhuncem taborniškega leta – s taborjenjem v Ribnem. Seveda otroci med sabo zelo radi delijo nepozabne dogodivščine in s tem sami prispevajo k širjenju informacij o dejavnosti rodu.

Slogan rodu Hudi potok Šmartno ob Paki je Taborništvo brez meja. Kaj z njim sporočajo? »Želimo se predstaviti kot organizacija, ki pri svojem delu, raziskovanju in razvoju ni omejena le na eno področje, pokazati pa želimo tudi, da je poleg medgeneracijskega predajanja znanja pomembna še vzgoja otrok v samostojne, odgovorne in vestne posameznike naše družbe. Hkrati želimo poudariti, da v naših vrstah meje, ovire in predsodki ne obstajajo.

Pri nas je dobrodošel vsak, ne glede na starost, spol, vero, raso ali izobrazbo, saj smo prepričani, da nas raznolikost bogati,« je še dejala Urša Irman. 🔲

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

REKREACIJA

6. maja 2021

Tudi na nadomestni lokaciji planincem Prva pohodniška lastovka na voljo klasična ponudba hrane Po hribih Trudili se bodo ohranjati enako kakovost hrane – Planince in obiskovalce že sprejemajo na novi lokaciji – Tragičnega dogodka se najemnica še vedno spominja s cmokom v grlu Jasmina Škarja

Upravni odbor Planinskega društva Mozirje je potrdil idejno zasnovo za novo kočo, ki bo zrastla na lokaciji in pogorišču prejšnje, idejno zasnovo pa je podprla tudi Planinska zveza Slovenije. Najemnica Alenka Vetrih, ki svoje delo oskrbnice opravlja z dušo in srcem, ostaja optimistična, saj vidi, da so ljudje pripravljeni priskočiti na pomoč. Pestro ponudbo hrane že ponuja na novi lokaciji (koči GRS Celje). »Trudili se bomo, kolikor bo v naših močeh, ohraniti enako kakovost in ponudbo kot na prejšnji lokaciji. Obseg enolončnic bo zaradi pomankanja prostora manjši, a kljub temu pester in raznolik. Zagotovo bodo v naši ponudbi vedno na voljo pasulj, ričet, ajdovi, pehtranovi in skutni štruklji ter borovničev in jabolčni štrudelj. Sezonsko bodo na voljo tudi domači rezanci z gobami, kislo mleko, ajdovi žganci ter ostala ponudba,« našteva Vetrihova, ki planince in obiskovalce že sprejema, odkar so se sprostili nekateri ukrepi. Trenutno so odprti med vikendi in kakšen dan med tednom – kolikor vremenske razmere to dopuščajo. V poletni sezoni pa bo koča odprta tudi med tednom.

Hrano strežejo v embalaži za enkratno uporabo

Pretekli vikend, ko so lahko ponovno začeli obratovati, je bil obisk še skromen, saj marsikdo še niti ne ve, da koča ponovno obratuje na nadomestni lokaciji. »Trudimo se, tako z obveščanjem kot z oznakami, že pri Alpskem vrtu usmerjati obiskovalce. Verjamemo pa, da

se bo glas razširil in bodo vikendi ter poletna sezona ponovno pestri, kot je bilo lansko sezono. Pri strežbi upoštevamo vse ukrepe – tako razdaljo kot higienske ukrepe. Do nadaljnjega bomo hrano stregli v embalaži za enkratno uporabo. Na

in naši redni obiskovalci,« pove iskreno. Hkrati pove, da je z zasnovo, ki je že potrjena, zadovoljna. »Že prvič, ko sem jo videla, mi je bila všeč, saj so ohranili domačnost in zunanjost. Na različne načine se ves čas zbirajo tudi donacije. Še vedno lahko pomagate s SMS sporočilom MOZIRSKA5 na 1919, z nakazilom na TRR račun PD Mozirje ali z nakupom majic. Želja je, da se pri-

Alenka Vetrih na nadomestno lokacijo na Golteh planince vabi na pasulj, ričet, ajdove, pehtranove in skutne štruklje ter borovničev in jabolčni štrudelj.

naši terasi in v okolici koče je sedišč prav toliko kot na stari lokaciji, le da zaradi ukrepov sedaj tukaj lahko sedi manjše število ljudi,« razloži najemnica koče.

Nova koča bo ohranila domačnost

Alenka Vetrih se tragičnega dogodka še vedno spominja s cmokom v grlu. Zanjo je vsak prihod in pogled na pogorišče še vedno boleč. »Vsakič znova me stisne pri srcu, ampak skupaj z ostalimi, ki nam stojijo ob strani, je vse veliko lažje. Naprej gledamo pozitivno. Veliko vlogo imajo tukaj družina, prijatelji, domačini

Namizni tenis

Začetek prvenstva v 2. namiznoteniški ligi V soboto, 24. aprila, se je zaradi korona krize sicer z zamudo končno začelo prvenstvo v 2. namiznoteniški ligi za člane. Igralci NTK Tempa so odigrali dve prvenstveni tekmi na domačem parketu v telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju. Najprej so s 5 : 3 premagali ekipo Cornilleau II. iz Mengša, v drugo pa ekipo B2 iz Kranja, s 5 : 0. V soboto, 1. maja, pa so gostovali na Ptuju, kjer so se pomerili z ekipo Ptuja in tekmo izgubili z rezultatom 5 : 4. Za ekipo so obakrat nastopali igralci Ivan Zera, Patrik Videc in Miha Kljajič. Ekipi tokrat zaradi bolezni ni mogel pomagati Tadej Vodušek. S tema osvojenima točkama so Velenjčani s skupno 4 točkami na prvenstveni razpredelnici na 4. mestu. 🔲

hodnje leto v jesensko zimskem času preselimo v novo kočo. Točen datum gradnje še ni znan, predvidoma pa naj bi se začela v poletnih mesecih. Najprej pa bo potekala sanacija nove ceste od Alpskega vrta do Mozirske koče.

Več o gradnji in poteku lahko spremljate na spletni strani PD Mozirje,« še pove Alenka Vetrih, ki je na prvomajski vikend za vse obiskovalce v kotlu kuhala golaž.

Gostom so ponudili tudi pasulj, štruklje in štrudelj. Tudi v času glavne poletne planinske sezone so zelo veseli vsakega obiska in seveda lepega vremena. 🔲

K sreči smo kmalu prišli do simpatičnega kotička pod mogočnimi skalami, kjer je bil prostor za počitek in seveda malico, ki se je zelo prilegla. Po njej smo si opomogli in raziskovanje se je nadaljevalo vse do izhoda iz gozda, kjer nas je na izhodišču oz. parkirišču (spet) čakala klopca, ki je bila v trenutku zasedena. Soglasno smo se odločili, da se do vrha sv. Križa zaradi raznolikosti udeležencev in strme ceste peljemo z avtomobili. Na vrhu stojita dve veliki romarski hiši, takoj za zgradbo pa stoji kapelica s svetimi stopnicami križevega pota.

Po njih smo šli do vrha, na katerem stojita dve cerkvi sv. Križa. Najprej je bila leta 1840 zgrajena manjša, zaradi vedno večjega števila romarjev pa leta 1857 še večja. Nekoliko stran od obeh cerkva je na skali montiran oddajnik. Od tam se nam je

Mislim, da ga ni med nami, ki ne bi težko čakal sprostitve ukrepov in z njo prepotrebnega druženja in gibanja v naravi. Tudi podaljšana zima je naredila svoje in čas je, da »gremo mi po svoje« …

V drugi polovici aprila smo v Planinskem društvu Vinska Gora razpisali pohod v bližnji okolici kraja, kamor so v času mojega otroštva romali verniki. V spominu imam ženico, ki je bila dekla na bližnji kmetiji, ko je neko jutro med več romarji šla po cesti mimo naše hiše in v rokah nesla za tiste čase značilen cekar iz ličkanja. V njem sta bili skromna malica in pijača, cilj poti pa sv. Križ nad Belimi Vodami, meni pa se še sanjalo ni, kje to je.

Današnje »romanje« je povsem drugačno od tedanjega, ob prijetni družbi in lepem vremenu pa tudi pravi užitek.

Zbrala se nas je ravno pravšnja skupinica udeležencev, ki smo se z jeklenimi konjički odpravili od doma v smeri Velenja, Šoštanja, v Belih Vodah pa izstopili na sedlu Honec. Bila je res pisana druščina, kakršno si človek lahko samo želi, predvsem v teh »razrahljanih« časih. Najmlajši udeleženec še ni čisto dopolnil treh let, najstarejši pa že oseminsedemdeset. Razmerje odrasli – otroci Raziskovanje Hudega potoka pod Mornovo zijalko. je bilo 50 : 50 in vsak otrok je imel svojega domačega varuha, ampak to samo odprl lep razgled proti Šaleški dolini z Velenjem teoretično … Oznake »vulkančkov« so bile preveč in Šoštanjem, Savinjski dolini od Mozirja do Celja vabljive in kmalu smo imeli spredaj skupinico ra- ter proti Smrekovškemu pogorju, Peci, Uršlji gori. doživih raziskovalcev, ki smo jim komaj sledili.

Zelo lep razgled se nam je ponudil tudi na bližnjo Logarska pot okrog sv. Križa, ki jo je pred leti Mozirsko planino, Goro Oljko, Menino planino, skrbno uredilo Športno društvo Vulkan iz Belih Kum, Čemšeniško planino …

Vod, je lepo speljana po gozdu in je prijetna za Po ogledu zanimivo postavljenih poslopij smo hojo. Kmalu se nam je na obrobju gozda z lepim se spustili do skalovja, kjer so se bohotili cvetoči razgledom ponudila prijetna klopca, na kateri smo avrikeljni. Lepoto teh zaščitenih cvetic smo »shrase odžejali, otroci pa sladkali s slaščicami, ki jih je nili« v fotoaparate za spomin, nato pa se odpeljali učiteljica Nada spet (kot po navadi) delila mednje. v dolino do gostišča, kjer je izhodišče za ogled kulV nadaljevanju poti smo naleteli na zelo nenava- turnega in naravnega spomenika, Mornove zijalke. dno oviro, ki nas je s svojim hrupom že malo prej Čeprav je dostop do nje trenutno onemogočen, smo opozarjala nase. Najprej je to bil traktor, ki je stal si jo ogledali z vznožja, informacijske table pa so čez pot, za njim pa je rohnel buldožer in našo pla- nam razkrile skrivnosti tega zanimivega področja. ninsko pot spreminjal v gozdno vlako. Romantika Že sama soteska Hudega potoka pod njo je divja. se je kruto spreminjala v realnost. Prijazen upraMedgeneracijsko prepleten zelo ljubek pohod vljalec delovnega stroja nas je opazil in nemudo- smo zaključili pred bližnjim gostiščem in si zaželeli, ma razkopano pot za silo poravnal, nato pa stroj da bi se na takšnih poteh lahko spet srečevali tako ugasnil, da smo mi lahko previdno prešli na našo kot pred korono, ki nas je prikrajšala za marsikaj. 🔲 Marija Lesjak izginjajočo planinsko pot, ki smo jo s težkim srcem prepustili »zobem« buldožerja.

V Gaberkah posadili vnukinjo najstarejše trte na svetu Mozirski župan Suhoveršnik je Kulturnici podaril sajenec trte iz Mozirskega gaja

Dak

Ob prijetni slovesnosti so v četrtek, 29. aprila, pri etnografskem kozolcu v Gaberkah posadili trto, sajenec potomke slavne trte z Lenta v Mariboru, ki v Mozirskem gaju uspeva že 16 let.

Potomko je prijateljski občini Mozirje podarila MO Maribor, posadili pa so jo v vinogradniškem vrtu, kjer že vrsto let razveseljuje obiskovalce in upravljalce parka cvetja. V sodelovanju gospodarja te trte župana Ivana Suhoveršnika ter skrbnika trte potomke Miha Fajfarja so vnukinjo s posebno spominsko listino in podatki izvora podarili Kulturnici Gaberke in občini Šoštanj. Ob dogodku, ki se je dotikal praznovanja dneva Zemlje, so ob posaditvi pripravili prijeten kulturni program, kot se za tako imeniten dogodek v Gaberkah spodobi. Člani KT

Sadila sta župana Darko Menih in Ivan Suhoveršnik ter Franc Šteharnik

društva Kulturnica starodobni kolesarji so se pripeljali s svojimi slikovitimi kolesi in športnimi oblačili iz časa pred skoraj stoletjem dni, na čelu pa je vozil mopedist, ki je simbolično začinil (zasmradil!) prizorišče. A se je vse hitro razkadilo v vetrcu, ki pa ni nagajal petju pevk skupine Gaberški cvet, ki je požlahtnila dogodek. Trto »Vnukinjo« so nato posadili ob malem pomožnem objektu pri kozolcu, kjer je že doslej rasla stara brajda, zdaj pa bo ta mali vinogradniški vrt postal še bolj prepoznaven, saj se v dveh, treh letih obeta že prva trgatev žametne črnine, iz genov in korenin več kot 440 let stare, najstarejše trte na svetu, o kateri je zapis tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.

Ob dogodku se je zvrstilo nekaj nagovorov; popotnico trti je dal Ivan Suhoveršnik, zahvalo in pozdrav dogodku ter zavezo za skrbno negovanje pa domači župan Darko Menih.

Miha Fajfar, vitez hospes Evropskega reda vitezov vina, ki je ob Francu Šteharniku najbolj zaslužen za zgodbo o gaberški pridobitvi, je sodeloval pri obredni prireditvi in zaprisegel, da bo trto varoval ter skrbel za njeno vzgojo, rast in trgatev. Ko je vse požegnal še naddekan Jože Pribožič, se je dogodek ob pesmi in glasbi harmonike Jožeta Šumaha in Staneta Grudnika prevesil v druženje z distanco in malce praznično vzdušje ob prazniku dela. 🔲

Jože Miklavc

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

KRONIKA

Na prvem mestu je varnost

Odpadki in varstvo okolja

Upravna enota Velenje organizirala posvet o organizaciji prireditev na CTN Prireditvenem odru in prostoru Milena Krstič - Planinc

Velenje, 22. aprila – Na pobudo Upravne enote Velenje so se na posvetu o organizaciji prireditev na CTN Prireditvenem odru in prostoru sestali predstavniki policije, civilne zaščite, gasilcev, nujne medicinske pomoči, programskega sveta, Rdeče dvorane, Mladinskega sveta, Zavoda za turizem Šaleške doline in Festivala Velenje.

Tema posveta je bila varna izvedba prireditev, pogovarjali pa so se tudi o vlogi organizatorjev v primeru neljubih dogodkov. Programskemu svetu, ki bo skrbel za vsebino prireditvenega prostora, so se na posvetu predstavile strokovne službe, ki sodelujejo pri zagotavljanju varne izvedbe.

Predstavnik UE Velenje Sebastjan Bernjak je na posvetu posebej poudaril, da na prireditvah – ko bodo te ponovno zaživele – red določa in vzdržuje organizator, obiskovalci pa so ga dolžni spoštovati in upoštevati njegova navodila. »S tem bodo pripomogli k svoji in splošni varnosti. Seveda pa je varnost na prireditvah odvisna od več različnih dejavnikov – od pričakovanega števila obiskovalcev, strukture obiskovalcev, prireditvenega prostora,

narave oziroma vsebine prireditve itd. Ker novi prostor zaradi svoje velikosti omogoča različne prireditve, bo na začetku potrebno veliko sodelovanja vseh, da bosta prireditveni oder in prostor polno in predvsem varno zaživela.«

Dogovorili so se, da se bodo na to temo še sestali. Pripravili bodo rešitve za različne tipe prireditev, ki bodo osnova za posamezne organizatorje. »Ker pa je vsaka prireditev dogodek zase, bodo podrobnosti dorečene v upravnem postopku pri Upravni enoti

Velenje ob pridobivanju dovoljenja za izvedbo javne prireditve ali pri prijavi prireditve na Policijski postaji Velenje,« pravi Bernjak.

Organizator je namreč dolžan shod ali prireditev prijaviti. V primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do

❱

Za manjše prireditve je dovolj prijava na policijski postaji, za ostale pa je potrebno zaprositi na upravni enoti.

Prijava ali dovoljenje za prireditev?

Zakon o javnih zbiranjih določa, da je javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur, javna prireditev pa je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti, tako da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.

ogrožanja varnosti ali življenja, mora organizator za dovoljenje zaprositi na upravni enoti. Trenutno je skladno z vladnim odlokom dovoljeno zbiranje do 10 ljudi, 100 ljudi pa v primeru shoda.

Na UE Velenje so imeli ob koncu lanskega leta na področju javnih zbiranj strokovni nadzor Ministrstva za notranje zadeve.

Ugotovili so, da delajo zakonito, strokovno, dobro, dodali pa so tudi nekaj napotkov za še boljše delo. 🔲

POLICIJSKA kronika Povzročitelj nesreče Pri hišni preiskavi huje poškodovan našli drogo Šmartno ob Paki, 29. aprila – V četrtek se je v Paški vasi, na relaciji ceste Velenje–Šmartno ob Paki, zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje telesno poškodoval voznik osebnega avtomobila.

Prometno nesrečo je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil 88- letni voznik, ki je v križišču zaradi umikanja voznici osebnega avtomobila, ta je vozila pred njim in zavijala levo, zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v voznico, ki je pravilno pripeljala iz nasprotne strani.

Ukradel dve žagi Velenje, 29. aprila – V četrtek popoldan je policiste poklical občan in povedal, da opazuje neznanega moškega, ki v bližini restavracije Jezero »pobira« motorno žago. Posumil je, da je ukradena.

Osumljenec se je s kraja odpeljal s kolesom.

Policisti so kasneje od oškodovanca izvedeli, da je tat iz vozila odtujil dve motorni žagi v skupni vrednosti 1.200 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Velenje, 30. aprila – V petek zjutraj so policisti opravili hišno preiskavo pri občanu na Tomšičevi. Našli so več zavitkov z belo snovjo in osem zavitkov rastline zelenorjave barve. Snov so poslali v analizo. Po njej bodo zoper preiskovanca, če se bo potrdil sum, da gre za prepovedano drogo, podali kazensko ovadbo.

Odtujil dvesto evrov Velenje, 30. aprila – V petek popoldan je neznanec iz blagajne tovornjaka za prodajo hrane odtujil 200 evrov gotovine.

Ovadili goljufivko Velenje, 30. aprila – V petek popoldan so velenjski policisti obravnavali goljufijo. Oškodovanec je v lokalu spoznal žensko, s katero sta se spoprijateljila. Prosila ga je, če ji posodi 1.500 evrov gotovine in ji kupi mobilni telefon. Kasneje ji je izročil še 800 evrov. Med zbiranjem obvestil je bilo zaznati, da gre za goljufijo, zato bodo osumljenko kazensko ovadili.

Poziv očividcem nesreče v Paki Na Policijski postaji Velenje obravnavajo prometno nesrečo, ki se je zaradi nepravilnega prehitevanja neznanega voznika zgodila v petek, 30. aprila, na glavni cesti Velenje–Slovenj Gradec, v bližini kamnoloma v Paki pri Velenju. Tudi o vozilu podatki niso znani.

Ker je šlo za prometno nesrečo s pobegom, policisti prosijo vse, ki bi o njej karkoli vedeli, da to sporočijo na številko 113, lahko na brezplačno številko 080 1200 ali pa na telefonsko številko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00.

Oče grozil s pištolo Velenje, 30. aprila – V petek ob 17.30 so policisti posredovali v Podgorju, kjer je oče s pištolo grozil hčerki in njenemu partnerju. Odvzeli so mu prostost.

Ko so kasneje opravili hišno preiskavo, so našli tudi orožje, in sicer dve plinski pištoli in zračno puško. Orožje so zasegli. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo za tri kazniva dejanja, in sicer dvakrat za nasilje v družini in enkrat zaradi groženj.

Mladoletni motorist se je pri padcu hudo poškodoval Šoštanj, 1. maja – V soboto malo po 16. uri je v Gaberkah pri Šoštanju zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in vožnje pod vplivom alkohola padel mladoletni motorist. Pri padcu se je hudo poškodoval. V krvi je imel 1,3 promila alkohola. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade.

Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu policisti motorno kolo zasegli.

Vlom v hišo v Ravnah

Šoštanj, 2. maja – V nedeljo zjutraj so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v naselju Ravne. Neznani storilec je preko noči

6. maja 2021

izkoristil odsotnost domačih in z vlomom vstopil v notranjost hiše.

Odtujil je debelejšo moško zapestnico iz zlata, ženski poročni prstan in dve ogrlici. Vrednost odtujenih predmetov je okoli 4.000 evrov.

Za storilcem še poizvedujejo.

Iz POLICISTOVE beležke Brat in sestra sta se prerivala Velenje, 28. aprila – V sredo okoli 11. ure so policisti posredovali v Domu za varstvo odraslih Velenje. Na obisku pri oskrbovanki sta se srečala brat in sestra, ki pa se očitno ne razumeta najbolje. Kar tam sta si izmenjala nekaj žaljivk ter drug drugega odrivala. Policisti so obema napisali plačilni nalog zaradi kršitev javnega reda in miru.

Vandali so se s pletno vozili po jezeru Velenje, 28. aprila – V noči na sredo so neznanci prerezali vrvi in zlomili lestev na pletni. Z njo so se potem vozili po Velenjskem jezeru. Za vandali, ki so povzročili škodo Društvu vodnih športov, policisti poizvedujejo.

Nasilni partner ni upošteval ukrepa

Sodoben način življenja je bistveno lažji in manj nevaren, kot so bila življenja naših prednikov. Bivanje v razvitem delu sveta omogoča dostop do (bolj ali manj) vseh dobrin, ki jih potrebujemo za življenje.

Pri tem ne mislim zgolj tistih, ki jih lahko kupujemo v trgovinah ali jih naročamo kar preko spleta in nam jih dostavljajo do vrat.

V mislih imam bolj temeljne dobrine, ki se jih nekateri sploh ne zavedajo ali jih jemljejo kot samoumevne, pa to niso.

Najprej izpostavljam zrak, zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavljajo ozračje.

Ta zmes ni prisotna le v naši dolini, ampak obdaja celotno zemeljsko površino. Ta zmes nam omogoča dihanje in z njim življenje. Ne glede na to, ali je celinski, morski, planinski, polarni ali tropski, mrzel ali vroč, redek, suh ali vlažen … Nam omogoča življenje. Pomembno pa je, ali je čist ali onesnažen. Od čistosti zraka oziroma njegove onesnaženosti je namreč odvisna njegova kvaliteta ter vpliv na počutje in zdravje ljudi, ki so mu izpostavljeni. V Šaleški dolini smo že desetletja izpostavljeni negativnim vplivom Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, ki sta pomembna energetska obrata ne zgolj za našo dolino, ampak za celotno državo. Prizadevanja za dosledno upoštevanje okoljskih standardov in vgradnjo čistilnih naprav niso zgolj prizadevanja Grete Thunberg, mlade švedske aktivistke, ki je sprožila globalne proteste za ohranitev naravnega okolja in življenja na planetu, ampak vseh, ki se zavedajo pomena čistega zraka in z njim naravnega okolja. Nekoč in danes.

Na drugem mestu je voda. Da voda vselej priteče iz pipe, ni samoumevno dejstvo. Kdor se ni znašel v okoliščinah, kjer zaradi okvare, vzdrževalnih del ali onesnaženja nekaj dni ni bilo oskrbe z vodo, se ne zaveda, da je voda dragocena tekočina, brez katere enostavno ne moremo živeti. Človek lahko brez hrane zdrži nekaj dni, v določenih okoliščinah celo tednov. Brez vode pa resnično le nekaj dni, brez zraka le nekaj minut. Pomena vode in zraka se dejansko najbolj zavemo, ko odpotujemo v drugo državo, kjer se okoljski standardi ne upoštevajo, kjer je velika onesnaženost ali so temperature zaradi podnebja ekstremno visoke ali nizke. Šele takrat se zavemo, kakšno bogastvo imamo v domačem okolju in naši čudoviti deželi.

Kakovost zraka in vode je odvisna od upoštevanja zakonskih določb, ki se nanašajo na varovanje naravnega okolja ter določajo postopke za ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi. Varstvo naravnega okolja združuje prizadevanja za uravnotežen odnos do narave, naravnih procesov in pojavov, razumno rabo naravnih virov in dobrin ter vzdrževanje naravnega ravnotežja. Med glavna področja varstva okolja sodijo: čiščenje odpadnih voda, ekološko ravnanje z odpadki, uvajanje ekoloških industrijskih procesov, ekološko kmetijstvo, (čim bolj) ekološki transport, uvajanje obnovljivih virov energije ...

Največjo odgovornost ima država, ki preko pristojnih institucij regulira, ureja in izvaja ukrepe za varstvo naravnega okolja, v nadaljevanju pa vsi gospodarski subjekti, ne glede na to, ali izrabljajo naravne vire ali s proizvodnjo ustvarjajo le škodljive izpuste in odpadke. Toda to ne pomeni, da kot posamezniki nismo ne odgovorni in ne dolžni skrbeti za okolje ter da ne moremo kaj veliko narediti. To je zmotno razmišljanje. Pred tedni so vsa gospodinjstva v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava prejela knjižico Pravilno ravnanje z odpadki oziroma surovinami in embalažo iz gospodinjstev podjetja PUP-Saubermacher, ki skrbi za ravnanje z odpadki. V njej je vse lepo predstavljeno, obrazloženo in navedeno. Tudi to, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni, kar nas usmerja v to, da še uporabne predmete uporabimo za druge namene, jih podarimo ali oddamo v Center ponovne uporabe. Da biološke odpadke kompostiramo, druge pa ločeno zbiramo, da jih je možno reciklirati.

Pri tem lahko sodelujemo vsi in z malo truda lahko veliko naredimo za naše naravno in življenjsko okolje.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli.

Grozil mu je znanec

Velenje, 28. aprila – V sredo je partner, ki so mu policisti zaradi nasilja v družini izrekli ukrep prepovedi približevanja, kršil pravila, ko je ponoči vstopil v stanovanje. Nasilen sicer ni bil, ker pa ukrepa ni upošteval, mu bodo policisti napisali odločbo o prekršku.

Velenje, 29. aprila – V četrtek popoldan je na policijsko postajo prišel občan in povedal, da mu je dan prej znanec pred Domom za varstvo odraslih v Velenju izrekel grožnje, da ga bo ubil. Zoper kršitelja bodo policisti podali odločbo o prekršku.

Zasegli so mu avto

Bivši spisal žaljiv SMS

Velenje, 29. aprila – V četrtek okoli 16. ure je patrulja izsledila voznika, ki je imel na vozilu nameščene nepripadajoče registrske tablice. V postopku pa se je izkazalo tudi, da vozi pod vplivom alkohola in brez

Velenje, 29. aprila – V četrtek zvečer je bivši partner preko SMS sporočil na mobilni telefon bivši partnerici poslal sporočilo z žaljivimi obdolžitvami. Zoper kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Zaradi glasne glasbe niso spali Velenje, 2. maja – V nedeljo okoli prve ure zjutraj je na Kardeljevem trgu stanovalec z glasno glasbo motil nočni mir in počitek drugih stanovalcev. Kršitelju so napisali plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Po treh letih spet nasilen Velenje, 3. maja – V ponedeljek zvečer so policisti obravnavali nasilje v družini, pri kateri so pred tremi leti že posredovali. Tudi tokrat je bil mož nasilen do partnerice, nad njo pa je izvajal tudi psihični pritisk. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba.

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

6. maja 2021

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Februar '21 Prebudile so me težke kaplje dežja. Ura je bila 9.30. Vzel sem skledo, vanjo naveličano stresel kosmiče in odšel po prenosnik.

Ponedeljkovo jutro sem začel kar od doma; zunaj razsaja virus, piše se 8. februar 2021.

Vrata šol in izobraževalnih ustanov so zaprta. Navodila ter priporočila za izvedbo pouka na daljavo so v začetni fazi šolanja na daljavo pomanjkljiva in nestrukturirana.

Pridružim se videokonferenci; v mislih premlevam dni, ki so ostali nekje v lanski pomladi. Obdobje zaprtja države je bilo z gledišča mladega človeka prežeto z nastalo splošno družbeno krizo, razgradnjo izobraževalnega sistema ter odtujeno mladostjo.

Pomlad se je počasi prevesila v poletje. Junija 2020 sem kot dijak v šolski prostor prvikrat po marcu vstopil na zadnji šolski dan.

Mnogi vrstniki so v času zaprtja šol dokončno opustili športno dejavnost in tako postali fizično neaktivni. Po podatkih raziskave inštituta za kriminologijo je število primerov nasilja v družini v času izobraževanja na daljavo naraslo; žrtve tovrstnega nasilja so velikokrat mladi, ki o tem v luči sedanjih razmer le redko spregovorijo. Nenadomestljivost šole kot institucije, ki predstavlja varno okolje mnogim mladim iz socialno ogroženih družin, je v obdobju epidemije pokazala svoje zobe; gre predvsem za porast socialnih stisk otrok in mladostnikov. Podatki so zgovorni;

gibalna učinkovitost mladih je v obdobju epidemije upadla za 13 odstotkov. Rezultati različnih anket govorijo o slabšem razumevanju učne snovi, manj učinkovitem načinu predaje znanja ter slabši koncentraciji mladih.

Na predvečer vseslovenskega bojkota pouka na daljavo, različnih demonstracij in novinarske konference MAO (branje poziva Mladinske aktivistične organizacije k odprtju šol) v organizaciji velenjske delovne skupine MAO sem še zadnjič preletel zahteve iniciative Zahtevamo šolo, podane v odprtem pismu ministrici dr. Simoni Kustec.

Naslednje jutro je bilo hladno in deževno; videokonference so bile zaradi »tehničnih težav« večinoma odpovedane. Na Titovem trgu smo člani Mladinske aktivistične organizacije ob prisotnosti STA ter nekaterih lokalnih medijev prebrali poziv k odprtju šol

in izobraževalnih ustanov. Popoldne istega dne so dijaki v Mariboru na znamenitem Trgu svobode zahtevali odprtje šol. Doživeli so pogrom in bili kasneje oproščeni krivde.

Po več mesecih aktivne dejavnosti in pozivov izobraževanje v osnovnih šolah spet poteka v živo. V srednjih šolah poteka pouk po modelu C. Stanje se počasi in postopno normalizira.

Skoraj natanko tri mesece od dogajanja na ljubljanskih, velenjskih in mariborskih ulicah lahko z gotovostjo trdim, da svojih dejanj ne obžalujem. Ugodne epidemiološke razmere bi lahko v prihodnje omogočile popolno odprtje šol in drugih izobraževalnih ustanov.

Odprte šole so pomembno okno v normalno mladost, odraščanje in socializacijo … 🔲

Bruno Šonc, predstavnik MAO

Skozi tančice ženskega pogleda

nadaljeval. Sreča ni stanje, v katerem si ves čas, sreča so trenutki. In tako sem se zamislila in pričela brskati po spletu, kakšna je pravzaprav definicija sreče. Veliko časa sem namenila temu, kako naj najprej sama sebi opišem stanje, ki ga čutim oziroma živim, kako naj potem drugim pomagam ovrednotiti stanje, ki ga živijo sami.

Srečnih trenutkov doživim ogromno. Od posameznika pa je seveda odvisno, kako velike dražljaje mora doživeti, da lahko zase reče, da je doživel oziroma začutil srečo.

Tako sem se sama pri sebi odločila oziroma spoznala, da ni nič narobe, če nisem ves čas srečna, saj sreča sploh ni to, kar sem si predstavljala. Tako tudi nikomur ne postavljam vprašanja, ali si srečen/srečna, saj vem, da vprašanje ni na mestu. Ljubše mi je vedeti, ali je oseba zadovoljna. Zadovoljna v duševnem smislu ter tudi telesnem.

od 7. do 13. maja • 7. maja 1971 so v Velenju položili temeljni kamen za izgradnjo veleblagovnice Nama. V tej stavbi od leta 2005 domuje velenjska knjižnica; • 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona. Na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav; • 8. maja 1938 se je v Ponikvi pri Žalcu rodil ravnatelj, pedagog, družbenopolitični delavec in župan Velenja Pankrac Semečnik; • 8. maja 1945 se je v Velenju rodil družbenopolitični delavec in znan Velenjčan Ciril Grebenšek Cic; • 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja 1986; • 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Löhr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot. Vdaja

Pane Semečnik (Arhiv Muzeja Velenje)

v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; • štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino; • 10. maja 1962 se je rodil znani velenjski arhitekt Nande Korpnik. Od leta 1990 dela v svobodnem poklicu kot arhitekt in ima svoj arhitekturni biro v Celju; • 11. maja 1836 se je v Ixheimu v Nemčiji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; • 11. maja 1876 se je v Avstriji rodila plemkinja in grofica Maria Anna Herberstein - Proskau. V Velenje se je preselila po 1. svetovni vojni in do svoje smrti živela v današnji Vili Herberstein. Imela je

Besedo sreča bi lahko nadomestili z besedo hvaležnost, ker če se zavedamo vseh ljudi, stvari, trenutkov, za katere smo lahko hvaležni, bomo znali v teh stvareh prepoznati in doživeti tudi srečo. Pomembno je, da ne pričakujemo, da nam bodo samo neki »veliki« dogodki prinesli srečo, saj se lahko zgodi, da se zaradi naših pričakovanj sploh ne bodo zgodili.

Sreča se skriva v drobnih stvareh, se strinjaš? Zato s hvaležnostjo pomisli na vse tisto, kar je trenutno v tvojem življenju, kar prinaša občutek sreče.

Ob pogledu na mavrico pa ne pomisli, da ti bo prinesla srečo, saj lahko srečo doživljaš že v tistem trenutku, ko tvoj pogled zre vanjo. 🔲

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Če ste na delovnem mestu na vodilnem položaju, boste morali začeti sodelavce obravnavati kot enakovredne in biti z njimi bolj potrpežljivi. Včasih je bolje, da za skupno dobro žrtvujete kakšno svojo idejo. Poskušajte se jim približati s prilagajanji, saj bo drugače v vašem kolektivu prišlo do trenj in slabe volje. Takšno delovanje za vas ne bo lahko, a predstavlja temelj dobrih odnosov s sodelavci. Možno je, da se boste znašli sredi skupinskega projekta, pri katerem ne želite sodelovati, a boste v to primorani. Stisnite zobe in potrpite, da ne boste povzročili več škode kot koristi.

Zavedajte se, da je že maj in da morate do poletja opraviti še veliko dela.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Miren začetek tedna izkoristite za sprejemanje pomembnih odločitev, za katere v preteklosti ni bilo prave priložnosti. Zaradi preobilice dela niste imeli prave energije za karkoli drugega, sedaj pa se boste lahko končno nekoliko oddahnili in vzeli več prostega časa zase in za svoje družinske člane. Na službenem področju prihajate v mirno obdobje, harmonija pa bo vladala tudi v družini. Konec tedna bo v znamenju medsebojnih odnosov. Lahko se sicer pojavijo manjše težave, ki pa jih boste zlahka prebrodili, če boste malo popustili. Bodite manj strogi do sebe, odprti za različne rešitve, ne le za tiste, ki se zdijo prave samo vam. Nekdo bo navezal stik z vami in vam pognal kri po žilah.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Hrepenite po tem, da bi se nek odnos spremenil, vendar se za to že nekaj časa trudite le vi. Čas je, da se sprijaznite s tem dejstvom in opustite misel na to, da se bo nekdo poboljšal samo zato, ker si vi to želite. Če vas ta odnos čustveno preveč izčrpava, bo najbolje, da prekinete vse stike s to osebo.

Sprejmite odgovornost za svoje življenje in ne čakajte na čudež, ki se po vsej verjetnosti ne bo nikoli zgodil. Prekinitev toksičnega razmerja bo dobro vplivala tudi na vašo samozavest.

Raje ohranjajte stike s tistimi ljudmi, ob katerih se dobro počutite in so hvaležni, da so del vašega življenja. Med njimi je nekdo, ki se že dolgo trudi, da ga sploh opazite. Odprite oči.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Čakam te pod mavrico Po dežju vedno posije sonce, kajne? In na nebu se nariše prekrasna barvna cesta, mavrica. Občudujemo jo in verjamemo, da nam prinaša srečo.

Sreča, tako zelo klišejska beseda, prepogosto izrečena. Navdaja lahko z velikim občutkom nekega manjka v življenju, posamezniku lahko daje občutek, da nečesa v življenju ne dela prav, če ni srečen.

Tudi sama sem včasih mislila, da je sreča stanje, v katerem si oziroma ga moraš čutiti, če ti v življenju gre dobro. Stanje, ki ga moraš čutiti ves čas. Nato pa sem nekega dne zasledila intervju Oliverja Dragojevića.

Na vprašanje novinarke, ali je srečen, je odrezavo rekel »ne«. Bila sem šokirana. Kako »ne«? Gospod, ki tako lepo poje, ki razveseljuje množice ljudi s svojo prekrasno glasbo, ki uživa v pogledu na morje in nežnem šumenju valov. Zakaj ni srečen? Nato je

19

Renata Podlinšek Knez, Društvo SŽM

kokošjo farmo, ukvarjala se je z vzrejo angora zajcev, v njeni lasti sta bila tudi vrtnarstvo in drevesnica. V spominu Velenjčanov se je ohranila s preimenovanjem stavbe, nekoč znane kot Vila Ritter oziroma Novi Šalek, v Vilo Herberstein.

Umrla je 6. junija 1944 v Gradcu; • 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih; • 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; • 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; • 13. maja 1862 se je v Šoštanju rodil župan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg, ki je umrl 21. marca 1911; • na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice. Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; • 13. maja 2015 je takratna podpredsednica Državnega zbora Slovenije in poslanka SD Andreja Katič postala nova ministrica za obrambo. 13. septembra 2018 jo je Državni zbor Republike Slovenije izglasoval za ministrico za pravosodje Republike Slovenije (to funkcijo je izgubila 13. marca 2020, ko jo je zamenjala Lilijana Kozlovič). 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Pri delu boste nekoliko popustili. Vaše misli bodo pri čisto drugih stvareh, zato se boste težko zbrali. Precej razgibano pa bo vaše družabno življenje.

Uživali boste ob lenarjenju in brezskrbnem druženju s prijatelji. Samskim bo morda pot prekrižala nova simpatija, lahko pa se vam zgodi celo ljubezen na prvi pogled. Naj vas ne bo strah zaradi preteklih slabih izkušenj, ob spoznavanju te osebe bodite sproščeni in spontani. Če se vam bo pokazala ta edinstvena priložnost, je ne smete zamuditi. Tisti, ki že imate partnerja, pa boste uživali v harmoničnem in stabilnem odnosu.

Maj bo upravičil sloves meseca ljubezni.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Teden bo za vas prijeten, sploh, ker vam bo prinesel veliko novih priložnosti.

Delovni rezultati bodo odlični, morda boste dobili možnost napredovanja ali pa celo menjave delovnega mesta. Prejeli boste ponudbo, ki jo boste težko zavrnili. Po drugi strani pa se boste morali zaradi tega tudi čemu odreči. Ko se boste ukvarjali z dilemo, kaj storiti, prosite za nasvet nekoga, ki vam je blizu in mu resnično zaupate. Skupaj bosta prišla do rešitve. To obdobje je primerno tudi za vlaganja ali načrtovanje prihodnosti. Izogibajte se manjšim nepotrebnim nakupom in raje vložite svoj denar v bolj življenjsko pomembne stvari. Če ga še ni dovolj, varčujte.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Že daljši čas odlašate z neko odločitvijo ali dokončanjem starih projektov. Če boste samo razmišljali in sanjarili, se stvari tudi v prihodnosti ne bodo nikamor premaknile. Bremen, ki so se nakopičila na vaših plečih, se lahko hitro znebite, če boste v to vključili nekaj volje in energije. Šele ko boste dokončali začete projekte, ki vas že dolgo obremenjujejo, se boste lahko osredotočili na bolj aktualne naloge. Ne pustite, da se vam obveznosti kopičijo, saj vas bo kar naenkrat povozil čas. Če potrebujete pomoč, se zanesite na prijatelje, sorodnike ali pa na sodelavce, ki so vam blizu in veste, da jim lahko zaupate. Zdravje? Solidno in nič več, žal.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Velikokrat imate težave z upoštevanjem ljudi okoli sebe, zato skoraj vse stvari najraje delate sami. Za ljudi, ki vas podpirajo, boste morali narediti več, če želite imeti z njimi bolj uravnotežene odnose. To še posebej velja za vaše ljubezensko razmerje, ki ga zadnje čase precej zanemarjate. Partner bo zahteval in pričakoval več vaše pozornosti in ravnovesja v vajinem razmerju. V naslednjih dneh bosta imela priložnost za določeno spremembo, ki lahko načne ali pa izboljša vajin odnos. Če se boste prilagodili tudi njegovim željam, boste zadeve mirno razrešili, vajin odnos pa se bo izboljšal. Skrbelo vas bo za nekoga od bližnjih, a mu ne boste mogli pomagati.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Precej ležerni boste. Najbolj boste uživali ob lenarjenju na domačem kavču.

Dobro je, da nekaj svojega časa namenite počitku, vsekakor pa ni zdravo, da ves prosti čas samo preležite in se ne ukvarjate z ničimer, razen z gledanjem televizije. Če ne boste postali bolj aktivni, se vam bodo hitro začeli kopičiti odvečni kilogrami, zdravstvene težave pa se bodo začele kazati tudi na drugih področjih.

Nehajte se zapirati med štiri stene in se začnite ukvarjati s kakšnim športom ali vsaj z rednimi sprehodi v naravi. Tako boste izboljšali počutje in razpoloženje, pa še vaše misli bodo manj črne. Začnite paziti tudi, kaj jeste, saj vam težka hrana škodi.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Končno boste ugotovili, kdo so vaši pravi prijatelji in kdo se smuka okoli vas z drugačnimi nameni. Tisti, ki vas imajo resnično radi, vas bodo podpirali in vam privoščili vse najboljše. Nekdo, ki se samo pretvarja, da je vaš prijatelj, pa si bo poskušal prilastiti vaše uspehe in jih prikazati kot svoje. Bodite previdni in pazite, komu zaupate, preden ta oseba pokaže svoj pravi obraz. Paziti morate tudi na zdravje, še posebej, če se pogosto znajdete v stresnih situacijah. Zaradi neredne prehrane vas bodo morda pestile želodčne težave. Poskrbite, da bodo vaši obroki uravnoteženi in da boste zaužili dovolj vitaminov in mineralov.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Še vedno razmišljate o nesporazumih, ki ste jih imeli z neko osebo v preteklosti. Nanašajo se na določen odnos, pa naj bo to ljubezensko, prijateljsko ali službeno razmerje. Če je med vami in vašim bivšim ljubezenskim partnerjem ostalo še kaj nedorečenega, boste sedaj dobili priložnost, da mu poveste, kar vam leži na duši. Le na tak način se boste lahko tudi čustveno poslovili od odnosa ali pa celo obnovili vajino zvezo. Tudi če se tematika razčiščevanja nanaša na neki poklicni ali prijateljski odnos, se srečajte s to osebo in se pogovorite o problemu. Ko bo zadeva zaključena, boste lahko umirili svoje misli. Prej pa vas čaka še nekaj neprespanih noči.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

V službi se boste spopadali s pritiski, preobsežno količino dela in vedno večjimi odgovornostmi. Čeprav ste navajeni na kaotičen in nepredvidljiv delavnik, poln sprotnih prilagajanj, vas bo situacija tokrat popolnoma izčrpala. Nadrejeni bodo od vas pričakovali občutno preveč. Jasno jim morate pokazati, da se ne boste pustili izkoriščati, sicer se bo situacija s časom le še poslabšala. Stres bo pustil posledice tudi na vašem zdravju in splošnem počutju. Pestiti vas znajo glavoboli in kronična utrujenost, zato poskrbite za dovolj spanca. Vsak dan pojdite na sprehod, kjer se boste nadihali svežega zraka in zbistrili svoje misli. Gneče se izogibajte, virus je še vedno zelo aktiven.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Teden bo potekal v znamenju razočaranj in uspehov, vaše razpoloženje pa bo nihalo iz ene skrajnosti v drugo. Zaradi prepira oziroma nesporazuma z bližnjo osebo se lahko znajdete v neprijetnem položaju. Med reševanjem nastale težave ne bodite živčni in agresivni, saj vam to ne bo pomagalo. Če boste k situaciji pristopili na takšen način, boste zabredli v še večje težave. Z mirnim pogovorom in pozitivnim pristopom pa boste zadevo uspešno razrešili. Med vikendom boste končno uspeli vzpostaviti notranje ravnovesje. Vzemite si čas zase in se posvetite hobiju, ki vas veseli in pomirja. Preostanek maja bo zelo naporen, zato je to nujno.

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. maja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.45 16.10 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.15 01.45 02.10 02.40 02.55 03.00 03.05

Kultura Odmevi Dobro jutro V treh stenah, Diagnoza: alpinizem Vrtičkarji, Dediščina Vem!, kviz Dosje, Leto dni pozneje Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Slab veter Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pogovorna oddaja Z kot Zofka Martin Krpan, kratki animirani film Izzivalci, EBU dokumentarni film, Jaka: Vedno na dveh kolesih Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali Na kratko, Drsenje v pogubo V Goščavi, Otok, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča Globus Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Zver je še zmeraj živa, bolgarski dokumentarni film Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Panoptikum, Vračanje kulture v javno življenje?

14.05 V petek zvečer 16.00 Judo, svetovni pokal 18.05 Moj čudoviti um, dokumentarni film 20.00 Avtomobilnost 20.55 Nogomet - evropska liga, Arsenal : Villareal; polfinale, povratna tekma, prenos iz Londona 22.50 Ambienti 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih polfinalnih tekem 23.50 Slovenska jazz scena: Andrej Hočevar, Next septet 00.50 Videotrak 01.55 Info kanal

11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 23.35 00.25 01.15 01.45

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:40 18:50 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 21:05 21:10 21:15 21:50 22:40 22:45 23:35 00:05

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 52. del Usodni diamanti, 1. sez., 53. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 21. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 22. del Sveti Maik, 2. sez., 6. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza!

Policijska družina, 9. sez., 19. del Sveti Maik, 2. sez., 7. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 54. del Usodni diamanti, 1. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 49. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 20. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 18. del Slepa pega, 4. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja STUDIO EVROPA: Staranje Evrope izzivi in priložnosti Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice IZ NAŠEGA ARHIVA: Žogica Nogica, Gledališka predstava Vrtca Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: LAHKO NOČ, OTROCI! Čevljar Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 16 Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Alfi na potovanju po Floridi Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota,

7. maja

06.20 06.25 07.00 10.10 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 01.10 01.40 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 10.05 11.30 12.10 13.00 16.00 20.00 20.55 23.00 00.05 03.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.45 08.00 08.15 09.10 10.15

6. maja 2021

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali, oddaja o znanosti Vrtičkarji, Generalski posli, slovenska nadaljevanka, 3. sezona Vem!, kviz Globus Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Ljubezni trud odložen Prisluhnimo tišini, 1. maj in veselje do dela!

Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Hitri in divji Odraščajoči dinozaver, kanadska otroška nanizanka Holly Hobbie, Protestnica, kanadska mladinska nadaljevanka Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Tehnološka družba Bacek Jon, Kje je medo?

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: V zenitu sonca, francosko-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Kajak-kanu - evropsko prvenstvo, slalom na divjih vodah, ekipne preizkušnje, prenos iz Ivree Judo, svetovni pokal Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka Megla v avgustu, nemški film Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena, dežela, francoska dokumentarna serija Kajak-kanu - evropsko prvenstvo, slalom na divjih vodah, ekipne preizkušnje Videotrak

8. maja

11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.35 23.05 23.10 00.55 02.55 03.25

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:30 11:55 12:25 13:15 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:55 21:00 22:15 22:20 22:25 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 54. del Usodni diamanti, 1. sez., 55. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 23. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 24. del Sveti Maik, 2. sez., 7. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza!

Policijska družina, 9. sez., 20. del Sveti Maik, 2. sez., 8. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 56. del Usodni diamanti, 1. sez., 57. del 24UR vreme 24UR Delovna akcija MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Na lovu za zakladom, am. film Ljubezen za zraven, am. film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Ob dnevu zmage - Legendarni komandant Stane, 2004/05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, solopetje, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA, Popotniške razglednice: Kitajska, 2005 Regionalne novice IZBRANO IZ ARHIVA: POP CORN: Sebastian, 2003 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, solopetje, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

9. maja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Rdeča hiša 07.05 Timi gre, Nogomet 07.15 Žanov svet, Rože 07.25 Kalimero, Kralj origamija 07.40 Nejko, Nejko se boji kljunologa 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Na ledu 07.55 Mali Timotej, Drobec Zemlje 08.00 Z kot Zofka 08.25 Mladički, Plezanje 08.35 Gudrun, vikinška kraljična, Tjulnji 08.40 Smrtonosni dinozavri, Skrivne veščine 09.05 Sobotni krompir 09.45 Športniki, Sani 09.50 Male sive celice, OŠ Frana Roša Celje in OŠ Križe 10.30 Infodrom 10.45 Osvežilna fronta, Estetika telesa 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Optiweb, digitalna strategija 14.55 Pasteur in Koch boj proti mikrobom, francoska dok. oddaja 15.50 Čokoladne sanje 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda! - izbor 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Profesor Mikec 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nadaljevanka 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Sedmi pečat: Stotnik, koprodukcijski film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 01.30 Sobotni Dnevnikov izbor 01.40 Utrip 01.55 Šport 02.05 Vreme 02.10 Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40

04.00 07.00 09.00 09.50 10.20 11.10 12.15

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Tehnološka družba 07.15 Koda, Kaj je digitalni evro in kdaj ga lahko pričakujemo?

07.40 Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali 08.10 Simfonični orkester Akademije za glasbo, APZ Tone Tomšič in Anton Nanut (G. Mahler: Simfonija št. 2 v e-molu) 09.40 Mladi virtuozi, Bernardo Brizani in Maja Gombač 10.20 Vrtičkarji, Rojstni dan 10.50 Vrtičkarji, Dediščina 11.20 Vrtičkarji, Generalski posli 12.10 Ambienti 12.55 Na lepše 13.30 Kajak-kanu - EP, slalom na divjih v.

15.25 Slovensko olimpijsko stoletje 16.15 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Maribor, 33. kolo 19.05 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dan Evrope pri vas doma, koncert 20.55 Dan zmage: pričakovanje miru, britanska dokumentarna oddaja 21.50 Vikend paket 23.10 Zvezdana 00.00 Kaj dogaja?

00.35 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Maribor, 33. kolo, posnetek iz Ljubljane 02.20 Videotrak 03.15 Info kanal

13.30 14.05 16.45 17.25 20.05 21.45 22.40 00.25 01.35 02.30

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10

Nedelja,

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.35 10.00 11.00 11.55 12.50 13.55 14.10 15.25 15.40 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.30 01.15 02.55

08:30 08:55 09:00 09:40 10:30 12:00 12:25 13:00 14:55 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:45 18:50 19:10 19:15 19:20 20:00 20:30 20:35 22:00 22:50 23:25 23:55

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Danica Lah - Perovič Vrtičkarji, Vdova po ljubimcu Vrtičkarji, Detektiv Od Eldorada do pekla, potopis Rex - kraljevsko ime, ladje usodno znamenje, dokumentarni film Kajak-kanu - evropsko prvenstvo slalom na divjih vodah, polfinali Kajak-kanu - evropsko prvenstvo, slalom na divjih vodah Katar 2022, Fifina magazinska oddaja Rokomet - liga NLB, Trimo Trebnje : Celje P. L., 18. kolo Ljubezen v Barceloni, ameriškošpanski film Zvezdana NIET: Čas je za revolucijo, koncert Kajak-kanu - evropsko prvenstvo, slalom na divjih vodah Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu WheeWheels: Gasilci iz vesolja Lepši svet, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Power Players junaki , ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 3. del Betty v New Yorku, 1. sez., 4. del Betty v New Yorku, 1. sez., 5. del MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Ob tebi, angleški film Mestece zaljubljenih, amer. film Ko pride Lev, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke IZBRANO IZ ARHIVA: Ivek, kdo te je ubil?

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 37 IZBRANO IZ ARHIVA: koncert ansambla BUM, 1. del, 2007 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Žogica Nogica, Gledališka predstava Vrtca Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: LAHKO NOČ, OTROCI! Čevljar Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje Dotiki gora: Lepenatka Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2846. VTV magazin Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, 2015, posnetek koncerta, 2. del IZBRANO IZ ARHIVA, Popotniške razglednice: Kitajska, 2005 IZBRANO IZ ARHIVA, Komorni orkester Vrhnika z gosti, posnetek koncerta, 1. del, 2003 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.45 09.00 09.05 09.15 09.25 09.30 09.45 09.55 10.05 10.15 10.30 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.50 22.15 23.25 23.30 23.55 00.15 00.25 00.35 00.50

Ava, Riko, Teo, Nevidni kameleon Tinka in Žverca, Tinka vodi preiskavo Niko, Jesensko listje Timi gre, Raziskovalec Mucika, Potopljena ladja Ezopovo gledališče, Ezop dobi oboževalca - Zlata sekira Svetovalka Hana, Babica na obisku Pujsa Pepa, Perilo A veš, koliko te imam rad, Gnezdo Mali Timotej, Delci svetlobe Sovice, Jedilnik gozdnih živali Knjiga o džungli, Kraljica Kaja Simon, Superzajec Kalimero, Pavlinca vidi zvezde Šola za pošasti, Moj stari skiro Dinotačke, Kar je bilo najboljše Objemi me, Prihaja!

Nejko, Nejko se boji bolečin Tib in Tamtam, Sabljezobi tiger Vrtne prigode, Kaos Erika, Jetijevo presenečenje Bacek Jon, Sraka Govoreči Tom in prijatelji, Tákošpagetni burger Danin dinosvet, Ukrasti kost Radodarni dinozaver Ozare Obzorja duha, Frančiškova ekonomija Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Umberto, Valentina in Francesca Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Zadnji sončni zahod, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Pošastni medo Frfra in Cufek, Porcelanasto mesto Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Leteča Holandca, nizozemska nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Vsa življenja Toneta Mlakarja, dokumentarni film Za lahko noč: Letni časi Pomlad, Mate Bekavac in godalni orkester (A. Piazzolla) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 10. maja

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.15 16.20 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.45 01.10 01.40 01.50 02.00 02.05

08.25 08.50 09.10 09.25 09.35 10.00 10.50 11.45 12.15 12.30 14.15 14.30 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 22.20 00.05 01.50

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:30 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:55 20:00 21:05 21:10 22.00 23:30 23:55

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Lepši svet, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Power Players junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 6. del Betty v New Yorku, 1. sez., 7. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Noč neprijetnih resnic, kanadski f.

Vaše zdravje, naša skrb Ob tebi, angleški film Takle mamo, 1. sez., 18. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Mali šef Slovenije Ljubezen na drsalkah 3, am. film Noč neprijetnih resnic, kanadski f.

Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2845. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2846. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZ ARHIVA: koncert ansambla BUM, 2. del, 2007 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 17 IZ ARHIVA: Tiho, tukaj beremo.

Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2009 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje (244) IZ ARHIVA: Ob dnevu zmage Legendarni komandant Stane, 2004/05 Napovedujemo IZ ARHIVA: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 16 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, solopetje, GŠ Velenje IZ ARHIVA, Komorni orkester Vrhnika z gosti, posn., 2. del, 2003 Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Frančiškova ekonomija Vrtičkarji, Ljubimec Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Luči severa S-prehodi Dober dan, Koroška Timi gre, Piknik Šola za pošasti, Moj stari skiro Muk, Pozabljiv dan Mladički, Plezanje, dokumentarna serija za otroke Gudrun, vikinška kraljična, Tjulnji, otroška serija, 001. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Eligma, kriptoplačevanje Nejko, Nejko je slabe volje Simon, Ni zabavno biti velik Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Glasbeni večer: Zbor Slovenske filharmonije, posnetek koncerta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.40 Dobro jutro 13.25 Prisluhnimo tišini, Tehnologije, ki lajšajo življenje, izobraževalnosvetovalna oddaja 14.00 Sočasja, dokumentarni film 15.10 Na lepše 15.50 Zadnja beseda! - izbor 16.55 Ljudje in zemlja 17.45 #Zelena generacija/Young Village Folk Umberto, Valentina in Francesca 17.55 Tkanje pogledov: Jože Dolmark 20.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Velike južne celine z ladjo Resolution, potopis 22.30 Podjetno naprej, Eligma, kriptoplačevanje 23.05 Gverilci, slovenski TV-film 00.10 Videotrak 01.10 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.45 08.00 08.15 09.10 10.15 11.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05

Torek,

12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.45

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:40 21:45 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 56. del Usodni diamanti, 1. sez., 57. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 25. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 26. del Sveti Maik, 2. sez., 8. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 61. del Sveti Maik, 2. sez., 9. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 58. del Usodni diamanti, 1. sez., 59. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 50. del Šverc komerc, 2. sez., 62. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 19. del Slepa pega, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2846. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 38 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice LEPOTE SVETA: Avstralija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje (246) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo ŽUPAN Z VAMI: Franc Sušnik župan Občine Vransko Regionalne novice IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 39 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje (246) IZBRANO IZ ARHIVA: Glasbeni gost: Faraoni Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

11. maja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 0.30 01.00 01.10 01.20 01.25

04.00 09.45 10.40 13.30 14.10 15.00 15.50 16.40 17.55 20.00 21.00 22.55 23.20 00.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.20 09.15 10.20 11.15 12.15 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.25 01.55

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11.40 12.10 13:00 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:15 22:20 22.25 23:15 23:45

12. maja

Kultura Odmevi Dobro jutro Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Vrtičkarji, Panika Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Družinski spor, ameriška nadaljevanka, 4. sezona Duhovni utrip, Tehnološka družba Potepanja - Barangolasok Timi gre, Skrivanje Žanov svet, Rože Nejko, Nejko se boji kljunologa Smrtonosni dinozavri, Skrivne veščine Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Kralj origamija Bacek Jon, Sraka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (II.) Kukluksklan: ameriška zgodba Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Slovenija - 30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.20 15.40 16.15

Info kanal Videotrak Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Ogenj, rit in kače niso za igrače, dokumentarni portret Milene Miklavčič Avtomobilnost Kaj dogaja?

Joker, kviz Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja Skrivnosti spanca, ameriška dokumentarna oddaja Zimska vrtnica, koprodukcijski film Kaj govoriš? So vakeres?

Dan zmage: pričakovanje miru, britanska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 14.15 Cellofest Ljubljana 2019, Nuška Drašček Rojko, Marko Hatlak in Cellofest ansambel 15.15 Ambienti 16.00 Vikend paket 17.40 Na koncu ceste, dokumentarni film 19.35 Žrebanje Lota 19.55 Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Celje P. L., 23. kolo 21.30 Moje mnenje 22.25 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka 23.25 Ivan in Karla, igranodokumentarni film 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 58. del Usodni diamanti, 1. sez., 59. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 27. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 28. del Sveti Maik, 2. sez., 9. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 62. del Sveti Maik, 2. sez., 10. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 60. del Usodni diamanti, 1. sez., 61. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 51. del Šverc komerc, 2. sez., 63. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 20. del Slepa pega, 4. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ŽUPAN Z VAMI: Franc Sušnik župan Občine Vransko Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 39 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje (247) Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2847. VTV magazin Dotiki gora: Po poteh Vinske Gore Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, 2015, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje (247) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.30 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.20 09.15 10.20 11.15 12.15 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 01.50

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:15 22:20 22:25 23:15 23:45

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Vrtičkarji, Sovražni prevzem Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (IV.), Domotožje Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Frana Roša Celje in OŠ Križe Poročila ob petih Šport Vreme V treh stenah, Poročni prstan, dokumentarna serija Filmski poklic, Igralec Slastne medvedje zgodbe, Božična čarovnija Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Z ostrim nožem, slovaški film Ljubezen na strehi sveta, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia V treh stenah, Poročni prstan, dokumentarna serija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 60. del Usodni diamanti, 1. sez., 61. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 29. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 30. del Sveti Maik, 2. sez., 10. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 63. del Usodno vino, 1. sez., 1. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 62. del Usodni diamanti, 1. sez., 63. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 52. del Šverc komerc, 2. sez., 64. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 21. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 21. del Slepa pega, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2847. VTV magazin Videospot dneva IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 18 Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, duo kitar, GŠ Velenje (248) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, ga. predsednica: prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Regionalne novice POP CORN: Šank Rock, 2003 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, duo kitar, GŠ Velenje (248) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

21

UTRIP

6. maja 2021

Karantenski kovček ustvarjalnosti KARDOŠ, ŠTEFAN; ATELŠEK, JOŽICA: Plastenje s(r)amot od – odrasli 821-163.6 – Slovenska književnost Plastenje s(r)amot je resnična zgodba pisatelja K. in gluhoslepe osebe Ice (Jožica Atelšek je Velenjčanka), ki skupaj napišeta roman. Poveže ju profesorica, sekretarka združenja gluhoslepih Simona, ki je bila nekoč K.-jeva dijakinja. Simona se je ob neki priložnosti podvrgla regresiji in nekaj mesecev pozneje, ko je brala K.jev družinski roman Vse moje Amerike,

ugotovila, da je med regresijo pravzaprav bila babica svojega srednješolskega profesorja.

Roman je sestavljen iz dveh delov. V prvem K. že nekaj časa odkriva preteklost babice Rozalije. Načrtuje pot v francosko prestolnico, sled za pokojno prednico se je namreč izgubila leta 1936 v nekem fotografskem ateljeju v mestecu Triel na Sieni, le streljaj od Pariza. Pečat ateljeja z datumom je odtisnjen na hrbtni strani portretne fotografije, ki pa ni več cela, tako pozira le Rozalija, njen pariški fant pa je odrezan. K. je odločen, da se bo naučil francosko in odšel raziskovat babičino preteklost. Toda po tem, ko mu Simona piše o svoji pretresljivi izkušnji z regresijo, se avtor odpravi v rudarsko mestece k gluhoslepi Ici, ki naj bi imela ključ do babičine pariške skrivnosti. A to je šele začetek potovanja.

KOVAČ, MIHA: Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih od – odrasli 02 knjižničarstvo Miha Kovač je profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti ter urednik in pisec knjig. Avtor knjige Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih ima s knjigami ogromno izkušenj, tako v fizični kot tudi digitalni obliki. Sodeloval je v obširni mednarodni raziskavi Eread Cost v družbi kar 180 strokovnjakov z vsega sveta, glavna tema pa je bila vpliv digitalnega gradiva na klasično gradivo. Knjiga, Berem, da se poberem nam ponuja 10 razlogov za branje, ki dokazujejo, da ima branje knjig številne pozitivne učinke. Možgani tako kot vsaka mišica potrebujejo “gibanje”, da ostane-

Velenje – V časih, ko so razstave umetnikov bolj redek dogodek, je takšno prijetno doživetje na ogled v Vili Bianci v Velenju. Karantenski kovček ustvarjalnosti naše znane slikarke Nataše Tajnik Stupar prinaša obiskovalcu, kot pravi sama, ‘potovanje po različnih plasteh likovne kompozicije’.

Na razstavi je predstavljena njena sveža umetniška produkcija, ki je nastajala v času od marca 2020. »Naslov razstave sem povzela dejansko po svojem delovnem kovčku, v katerega sem ob začetku pojava covida-19 zložila glavne ustvarjalne pripomočke, ki jih uporabljam pri svojem ustvarjalnem delu. Ta kovček je z menoj potoval, se selil in me pogosto spremljal tudi na mojih poteh v naravi, ki je postala del mojega ustvarjalnega prostora. Kovček pa ni le ‘moj’, podedovala sem ga od gospe, slikarke, ki je žal pokojna.

Pri likovnem delu sem se osredotočila na izdelavo artefakta, ki ga lahko ponudim kot likovni izdelek. V sodobni umetnosti, ki je pogosto družbeno in politično angažirana, pogosto izginjajo

Nataša Tajnik Stupar

glavni protagonisti nosilnih informacij; lepota, estetika in metaforičnost. Človeška ustvarjalnost je gonilo napredka naše družbe, ustvarjalnost pa ni le – kot trdijo

nekatere usmeritve in sodobne umetniške prakse – enostavno kodiranje vidnih podob, temveč človekovo globlje doživljanje sveta in časa, v katerem biva.

Sama kot slikarka sledim temu, da si želim naslikati dobro sliko, ki me v nekem trenutku moje trenutne zrelosti ustvarjalno zadovolji. Želim si ustvariti sliko, ki je dovolj kompleksna, da lahko odlepi moje vsakodnevne miselne dejavnosti in jih preusmeri v svetove, ki so kot opornica možganom, da se skrijem, spočijem,

sanjarim, odplavam, potolažim in naberem novih moči. To so svetli svetovi, kjer kraljuje ‘dobra luč’, svetovi, ki so polni barve in pozitivne naravnanosti. V teh mojih svetovih kraljuje mir. Praznina in odprtost potencialnemu gledalcu omogočajo ‘teaser’ in potovanje po različnih plasteh likovne kompozicije,« je med drugim ob otvoritvi razstave dejala naša priznana umetnica. 🔲

Likovna razstava Retrospektiva jo zdravi in uporabni tudi, ko dosežemo pozno starost. Z branjem se učimo, ne glede na to, kaj beremo. Pridobivamo in skladiščimo nova znanja, ki nam bodo prišla prav. S knjigo se sprostimo in izboljšujemo spomin. Vse to in še veliko več boste izvedeli v knjigi, ki jo je skrbno napisal Miha Kovač. Knjiga Berem, da se poberem je bila nominirana za knjigo leta 2020 – nagrada knjižnega sejma.

VIR: Dobreknjige.si 🔲

PRODAMO!

V trgovskem centru v centru Velenja prodamo poslovni prostor.

bzj

Velenje – Devet članic likovnega krožka Perspektiva, ki ga na UNI 3 Velenje vodi mentorica Danica Arzenšek, je pripravilo razstavo v Galeriji Vile Bianca. Tokrat so se z izborom likovnih del predstavile izkušene ustvarjalke, ki krožek obiskujejo že vrsto let. »Obiskovati krožek na Univerzi za 3. življenjsko obdobje predstavlja zanimivo druženje in izobraževanje, ki omogočata človeku ustvarjalno rast tudi v jeseni njegovega življenja. Obiskovati likovni krožek pa pomeni ustvarjati in razvijati ustvarjalnost na različnih likovnih področjih. Ustvarjalnost zajema likovno umetnost, a ni omejena samo nanjo, kajti risanje in slikanje ne smeta biti pomembnejše od ustvarjalne krepitve medsebojnih odnosov. Kot mentorica likovnega krožka sem vsa ta leta izobraževala, usmerjala in krepila ustvarjalno rast članic, ki jih je bilo v obdobju večletnega delovanja veliko. Ker sleherna od njih doživlja umetnost in življenje na svojstven

način, so nastajala dela, ki so odražala poseben umetniški izraz posameznice. Z veseljem in ponosom sem in pripravljam razstave, posebno doživetje za obiskovalce, ki lahko uživajo ob ogledu vedno kakovostnih del,« pravi mentorica Danica Arzenšek.

Razstava je bila med obiskovalci zelo dobro sprejeta.

Filmček o njej so sodelavci Galerije pripravili in objavili na spletni strani Visit Saleska.

Veseli so bili pohval in ponosni, da so z razstavo lahko evalvirali znanje, pridobljeno v preteklih

študijskih letih. Ob tem srčno upajo, da bodo jeseni nadaljevali z izobraževalnim programom ter da bodo naslednje leto obiskovalcem predstavili nove umetniške izdelke. 🔲

Zdenka Uršnik

Popoldanska jazzovska intervencija • • • • •

Obratovanje je možno takoj.

Površina je 203 m2 + cca 20 m2 galerije.

Poslovni prostor se lahko uporabi za pisarne, trgovino, tudi kot ordinacijo, ali pa za različne storitvene dejavnosti.

Lokal je možno pregraditi na dva dela.

Lokal je vseh prost bremen prost, finaliziran, klimatiziran in popolnoma urejen, ima tudi vodo.

Informacije: 040 418 799 SHS d.o.o., Slovenj Gradec

Velenje, 30. aprila – Minuli petek se je Festival Velenje pridružil praznovanju mednarodnega dne jazza, ki ga je generalna skupščina Unesca na pobudo legendarnega jazzovskega skladatelja Herbieja Hancocka priznala leta 2011, leto kasneje pa ga je na svoj koledar dodala še Organizacija združenih narodov. Danes ga zaznamujejo v več kot 190 državah. Unesco prepoznava jazzovsko glasbo kot sredstvo svobode izražanja in dialoga med kulturami, kot sinonim za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstvo žensk in moških, ne glede na njihove okoliščine. S koreninami v zibelki

človeštva je prepletel številne kulture in se globaliziral. Bogato tradicijo pa ima tudi v Velenju, kjer za jazz ponudbo skrbijo sezonska cikla Max klub jazz festival in Mozzajik jazz ter Abonma Klub. Zato tudi mednarodni

dan jazza v mestu jazza ni bil preslišan. Festival Velenje ga je zaznamoval z nastopom zasedbe Miha Koren & Friends. 🔲

tf

Naš čas, 6. 5. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. maja 2021

Nagradna križanka »Optika Paka«

RADIO VELENJE

Optika Paka, d. o. o.

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999 Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Prijazno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. maja 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Tudi dotik robota pozitivno vpliva na čustva ljudi Robotika je v zadnjih nekaj letih močno napredovala – dobiva nove razsežnosti, ki bodo nedvomno poenostavile naša vsakdanja opravila in naša življenja nasploh. To je tudi razlog, zakaj številna podjetja poskušajo robote vsaj po zunanjem videzu močno približati običajnim ljudem.

Nedavno opravljena nemška študija je pokazala, da so se ljudje, ki so se jih humanoidni roboti dotaknil med pogovorom, pozneje počutili bolje in lažje preboleli svoja hrepenenja.

Raziskava je tudi pokazala, da so se udeleženci ob dotiku robota na-

smehnili in se mu niso upirali. Anketiranci so za nameček pred robotom tudi lažje spregovorili o svojih čustvih in pokazali večje zanimanje za pogovor. Ta je potekal sproščeno oziroma na enak način, kot bi pogovor potekal z osebo, ki ji prostovoljci povsem zaupajo.

Raziskovalci ugotavljajo, da lahko dotik robota med pogovorom pozitivno vpliva na človeške izkušnje.

Poleg tega se je izkazalo, da lahko robote uporabimo za motivacijo, kot na primer za prepričevanje ljudi, naj telovadijo. Ker so interakcije med človekom in robotom zapletene, bodo raziskovalci v to panogo vložili še

kar nekaj dela. Mnogi so celo prepričani, da bi lahko roboti že v bližnji prihodnosti povsem nadomestili prijatelje ali celo partnerje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (naša gostja bo Tatjana Škornik Tovornik, dipl. san. inž (NIJZ Celje) 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

V KZ ŠALEŠKA DOLINA ZA VAS PRISKRBIMO…

Še en korak do začetka mobilnega omrežja 6G Čeprav mobilno omrežje 5G še ni povsem zaživelo, mnoga podjetja in raziskovalni inštituti moči že usmerjajo v razvoj mobilnega omrežja 6G. To naj bi za komercialno uporabo zaživelo leta 2028, ostalim uporabnikom pa bo na voljo okoli leta 2030. Če se bodo pojavile težave v komercializaciji omrežja 5G, pa bi se lahko omrežje 6G pojavilo že v naslednjih nekaj letih.

Pomemben korak k začetku mobilnega omrežja 6G so tokrat naredili raziskovalci z univerze v Osaki na Japonskem in univerze v mestu Adelaide v Avstraliji. Zasnovali so poseben silicijev čip za nadzor terahertznih valov. Ti so ključnega pomena za naslednjo generacijo mobilne komunikacijske tehnologije 6G in verjetno generacijo tehnologije, ki bo sledila. Številni strokovnjaki so prepričani, da bi lahko mobilno omrežje 6G zagotovilo prenos podatkov s teoretično hitrostjo do enega terabajta na sekundo. To pomeni, da bi lahko v eni sekundi prenesli kar 142 ur videoposnetkov ločljivosti 4K, kar je danes povsem nepredstavljivo.

Zakasnitveni čas naj bi bil krajši od 100 milisekund. Pomembno vlogo pri delovanju mobilnih omrežij 6G naj bi imela umetna inteligenca. Ta naj bi namreč skrbela za upravljanje nove tehnologije in za zagotavljanje hitrega prenosa podatkov.

ČETRTEK, 6. maja

SKRBIMO ZA VAŠE ZDRAVJE. Ob nakupu nad 100 €, paket 50 medicinskih mask GRATIS!

TOREK, 11. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. maja

Nudimo vam 30 % popust na semenski krompir!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 26. aprila do 2. maja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 26. aprila do 2. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

SEMENSKI KROMPIR VELIKA AKCIJA:

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 26. aprila do 2. maja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. aprila do 2. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 6. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

mali OGLASI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE HIŠA samostojna v Šoštanju v izmeri 216 m2, adaptirana leta 2013 in zemljišče velikosti 650 m2, prodamo. Cena: 175.000 €. Gsm: 031 370 779.

KOCKE SENA , žganje in škropilnico na kolesih, prodam.

Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA

ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO

ZD VELENJE

NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 9. 5. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite.

Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno...

Kmetija Šraj, gsm: 031 751 675.

PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.

Možnost zakola tudi pri nas doma.

Gsm: 041 986 071.

DVE TELIČKI Simentalki, težki 200kg in 300kg, prodam. Tel. 03 588 55 42.

OVCO z mladičem, prodam.

Tel. 03 589 32 79

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

V spomin Mariji Kompan iz Javorja

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 8. 5. in nedeljo, 9. 5.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 83, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

V 97. letu se je poslovila gospodarica velike kmetije in dolgoletna aktivistka na raznih področjih na Koroškem.

Rodila se je leta 1924 v Javorju nad Črno na Koroškem. Že v zibelko ji je bilo položeno težko življenje. V njeni mladosti je divjala vojna. Partizani so ji (pomotoma) ubili očeta in ga vrgli na ogenj ter požgali domačijo. Kmalu zatem je po dveletnem boju z rakom umrla še njena mati. Ostali so sami mladoletni otroci. Najstarejša je bila Marija, stara 18 let. Skupaj z dvema sestrama in dvema bratoma so se prebijali skozi življenje in začeli so obnavljati svoj porušeni dom.

Marija si je počasi ustvarila družino. Rodila je pet otrok, prvi in zadnji sta umrla zaradi bolezni, stara 6 mesecev. Po vojni je bilo težko graditi, saj ni bilo ne materiala ne denarja. A pridna gospodarja sta vse zmogla. Ravno bi bila zaživela bolj mirno življenje, pa je Marija postala vdova. Mož se je leta 1961 smrtno ponesrečil s traktorjem. Komaj 17 let sta bila poročena. Ostala je sama s tremi mladoletnimi otroki. Zopet je bilo na tako veliki kmetiji zelo težko. A vztrajala je.

Začela se je udejstvovati na kulturnem področju. Dolga leta je bila vodja cerkvenega pevskega zbora v Javorju. V okviru Turističnega tedna v Črni na Koroškem je aktivno sodelovala kot predsednica tekmovanja predic, prireditev je vodil televizijski voditelj Mito Trefalt. Ob povorki z vozovi, na katerih so bili prikazani stari običaji, je sodelovala vrsto let in pripravljala kmečke dobrote za obiskovalce. V časih, ko so okrog še hodili berači, je bila usmiljena in jih je nahranila in jim še kaj dodala, v nasprotju z nekaterimi, ki so jih naganjali. Rada je prispevala v humanitarne namene, dvema brezdomcema pa je celo nudila dom.

Znala je poskrbeti za druženje ljudi, ki so se ob njej dobro počutili. Tako je v kraju skrbela za dobre medsosedske odnose. Za vsak problem je našla rešitev. Bila je članica več organizacij.

Toda leta in bolezen so naredila svoje. Tako je mirno zaspala doma.

Hvala za vse dobro, kar si storila za družino, sosede, prijatelje in kraj!

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm: 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Četrtek, 6. maja

Nagrajenci nagradne križanke »Makom«, objavljene v tedniku Naš čas, 22. aprila 2021 so:

Lunine mene

Ida Mravljak, Bevkova 15, 3320 Velenje Alojzija Turk, Metleče 35, 3325 Šoštanj Martin Drev, Stantetova 24, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: SVETOVNI DAN ZEMLJE.

VELENJE Do 9. maja

24 ur na dan

Spletni fotografski natečaj Galerije Velenje ob svet. dnevih podnebnih sprememb in družin, več na: www.galerijavelenje.si

Do 10. maja

18.00 Galerija Velenje Recikliramo: Od steklenice do vaze, ustvarjalna delavnica za odrasle, prijave: info@galerijavelenje.si 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Izbrisati zgodovino, komična drama, paket tematskih filmov David proti Goljatu: drame Aquarius, Mleko, Demokracija (na voljo do 2. 6.)

Sobota, 8. maja

Zbiranje prijav za Začetni tečaj digitalne fotografije s Petrom Marinškom v Galeriji Velenje

10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Matjaž Jelen

11. maja ob 21:00 prazna luna ali mlaj

CITY CENTER Celje

107,8 Mhz

23

OBVEŠČEVALEC

6. maja 2021

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

🔲

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Zlatka

GIBANJE prebivalstva POROKE: Porok za objavo ni bilo.

SMRTI: Lah Justina, roj. 1939, Velenje,

Vodovodna ulica 8 Husejinović Kasim, roj. 1956, Velenje, Šalek 89 Slemenšek Zlatko, roj. 1962, Velenje, Šmarška cesta 16

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

V SPOMIN IN ZAHVALO Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric

ZAHVALA

BRANKO ŠKRUBA ŠTEFAN PLASKAN Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...

22. 12. 1939 – 22. 4. 2021 Čisto potiho si odšel, del naših src s seboj vzel, pustil si praznino in veliko bolečino.

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje in da ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Še posebej hvala govorniku g. Volku in dekanu g. Pribožiču.

Vsi njegovi

iz Florjana 291, Šoštanj 1946–2021

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za izrečena sožalja, za vse lepe misli, darovano cvetje, sveče in ostale prispevke.

Iskrena hvala bolnišničnemu osebju Bolnišnice Topolšica ter patronažni službi ZD Velenje.

Hvala pogrebni službi Usar, pogrebcem, govorniku, pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj, pevcema in duhovniku za opravljen obred.

Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi

Naš ­čas, 6. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Začela se je splošna matura Minuli torek je s pisanjem esejev v maturitetno obdobje stopilo tudi 71 splošnih maturantov Šolskega centra Velenje Tina Felicijan

Velenje, 4. maj – Čas mature je za mladostnike in starše vedno stresen, v aktualnih okoliščinah pa še toliko bolj. Letošnji maturanti so se precej dlje

kot lanski šolali na daljavo. Več je strahu pred ponovnimi zaostritvami zdravstvenih razmer.

Mnenja o ukrepih in ocene posledic se krešejo še bolj kot pred letom dni. Kakšno je vzdušje med velenjskimi gimnazijci na

začetku maturitetnega obdobja in kako poskušajo blažiti negativne učinke nove realnosti nanj? »Zaradi dolgega obdobja šolanja na daljavo je letošnja generacija maturantov zagotovo bolj negotova vase in zaskrbljena zaradi

uspeha na maturi. K temu pa nikakor ne pripomorejo zelo različna, tudi nasprotujoča si javna mnenja in polemike. Zato letos za naše maturante še toliko bolj skrbimo, sproti jim pošiljamo jasna navodila, kako ravnati v

❱

Minuli petek, ko so se v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji prednostno cepili maturanti, se je za to odločilo 33 od 71 velenjskih gimnazijcev, kar predstavlja 46 odstotkov. O hujših stranskih učinkih niso poročali.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol že drugo leto pišejo maturo v epidemioloških razmerah. K splošni maturi v spomladanskem roku se je prijavilo dobrih 7180 kandidatov, k poklicni, ki se bo začela šele 29. maja, pa več kot 10.622. Drugi del pisnega izpita iz materinščine bo 31. maja. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 29. maja, 8., 10., 14. in 15. junija. 5. junija bo pisni izpit iz matematike, med 1. in 16. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov.

Ustni maturitetni izpiti bodo potekali na šolah od 14. do vključno 23. junija. Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo dijake seznanili 12. julija. različnih primerih, predvsem pa jih spodbujamo, naj verjamejo vase,« odgovarja ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler in dodaja, da so priprave na maturo spodbudili tudi tako, da so učiteljem nematuritetnih predmetov priporočili, naj večino zaključijo v zadnjem tednu aprila, da se lahko dijaki zdaj posvetijo maturitetnim. V ponedeljek pred prvim maturitetnim preizkusom pa so lahko ostali doma in pouk spremljali na daljavo, da bi se kar se da izognili rizičnim stikom. »Dosledno se ravnamo po navodilih okrožnice ministrstva, ki natančno opredeljuje potek mature in ravnanje v raznih situacijah. Sicer se trudimo razmere na šoli čim bolj normalizirati, da ne ustvarjamo panike. Bomo

pa vsekakor zaradi dodatne varnosti dijakom v čim večji meri omogočili pisanje v mehurčkih, da se torej maturanti iz različnih oddelkov ne bodo pomešali,« je napovedala dan pred začetkom mature z esejem iz materinščine, ki ga je v torek napisalo 71 dijakov Gimnazije Velenje in 5 drugih kandidatov na splošni maturi.

V maturitetnem obdobju pa spodbudo potrebujejo tudi starši, ki so zaradi dogajanja prav tako pod stresom. »Spodbujamo starše, naj bodo maturantom v oporo in naj jim s pozitivnim razmišljanjem stojijo ob strani. Ne pozabimo: če verjamemo vase, smo že na pol poti do uspeha,« poudarja Gabrijela Fidler. 🔲

Zasedbe manjše, glasne pa nič manj Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje budnico zaigrali na Titovem trgu – Pihalni orkester Zarja Šoštanj vabil v živo Šoštanjčane in Šmarčane Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, Šmartno ob Paki, 1. maja – 1. maj, praznik dela, je tudi praznik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Godba, ki je bila ustanovljena na pobudo delavcev in takratnih lastnikov Tovarne usnja, je namreč prvič skupaj zaigrala na prvomajskem srečanju pred šestindevetdesetimi leti, torej leta 1925. Ta dan šteje tudi kot »ustanovni dan« današnjega orkestra. Šoštanjčani, ki vsako leto težko čakajo na delavski praznik, tudi zaradi njih in njihovih budnic, so jih letos za razliko od lani, ko so priljubljene koračnice iz znanih razlogov odmevale samo po zvočniku, pritrjenem na gasilski avto, spet dočakali v živo.

Na priporočilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS in Zveze slovenskih godb so se v

orkestru organizirali in budnice pripravili v manjših zasedbah, skladno z navodili Nacionalnega

prihodu na zbirno mesto vsem izmerili še telesno temperaturo. »Na prvem mestu je bilo zdravje god-

V prav posebno čast jim je igrati v Topolšici pred Bolnišnico in Zimzelenom. (foto: Dušan Dobnik)

inštituta za javno zdravje. Prednost igranja so imeli godbeniki, ki so covid preboleli, in tisti, ki so bili cepljeni. Drugi, ki so si tega tudi želeli, so šli na brezplačno testiranje, ki ob petkih poteka v Šoštanju. Za vsak slučaj, da ne bi kljub vsemu šlo karkoli narobe, pa so ob

benic in godbenikov, takoj za tem pa zadovoljstvo našega občinstva in vseh, ki na praznični dan pričakujejo budnico in si delavskega praznika brez nje ne znajo predstavljati,« je povedal predsednik orkestra Srečko Potočnik.

Godbenice in godbeniki so se

Pozor, umetnice na cesti!

Velenje, 29. aprila – Mednarodni dan plesa so članice Plesnega studia N preplesale. Pa ne pred malimi ekrani, kot so to sicer počele ves čas epidemije, ko se niso odpovedale plesu in so trenirale na daljavo. Po dolgem času so spet zaplesale ljudem. Ker na odre še ne smejo, občinstvo pa se tudi ne sme zbirati, so pristale na cesti.

Dobesedno. Zavzele so dve najbolj frekventni križišči na Šaleški cesti in tiste sekunde, ko je zeleni mož dal

znak, izkoristile za igrivo preplesavanje zebre. V pičlih osmih sekundah, ki so pešcu odmerjene na prehodu proti Mercatorju, so lahko pokazale vsaj drobec tistega, kar zmorejo, a tudi vso predanost plesu, ki jo premorejo. Voznikom tako na križišču z Rudarsko kot s Kidričevo pa je bila popestritev prometa prej v veselje kot v napoto. 🔲

tf

107,8 Mhz 24 ur88,9 na dan Mhz www.radiovelenje.com

Župan MO Velenje Peter Dermol je 1. maja v jutranjih urah na Titovem trgu v Velenju pozdravil manjšo zasedbo Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki je simbolično zaigrala nekaj skladb, saj tradicionalne budnice v polni zasedbi zaradi epidemije že drugo leto zapored niso mogli izvesti. (foto Jasmina Škarja)

107,8 Mhz

na prvomajsko jutro po tradiciji že ob pol šestih zbrali v Kajuhovem parku. Petnajst minut zatem je tam že zadonela prva koračnica. Potem pa se jih je po mestu na različnih lokacijah zvrstilo še več. Iz Šoštanja so pot nadaljevali v Lokovico, od tam

so se zapeljali do Šmartnega ob Paki, se ustavili v Rečici, Paški vasi in vasi Gorenje. Pri Polaku so imeli malo daljšo pavzo, kar je tudi svojevrstna tradicija. Od tam so pot nadaljevali in se ustavili v Florjanu, Metlečah in Topolšici. »V posebno čast in zadovoljstvo

nam je igrati pred Bolnišnico in Zimzelenom, kjer se komu od naših tudi orosi oko.« Iz Topolšice so pot nadaljevali v Lajše, Zavodnje in Ravne, okoli poldneva pa so s koračnicami pot zaključili v Gaberkah in se vrnili v Šoštanj. 🔲