17 2022

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (5-17 °C), soboto (6-18 °C) in nedeljo (8-18 °C) bo večinoma sončno.

Četrtek, 28. aprila 2022

številka 17 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Spoštovani prebivalci Šaleške doline!

Foto Bobo

Velika zmaga Gibanja Svoboda, poraz KUL-a Na državnozborskih volitvah 24. aprila je največ volivcev obkrožilo Gibanje Svoboda, ki je glede na delne rezultate dobilo 41 poslanskih mandatov, kar je doslej največ v zgodovini. V DZ se je sicer uvrstilo pet strank, poleg Gibanja Svoboda še SDS, NSi, SD in Levica. Glasovalo je 1.188.764 volivcev, volilna udeležba je bila z 70,05 odstotka najvišja po letu 2000, kar so v strankah pozdravili.

Končni izidi volitev bodo znani najpozneje 10. maja, a po delnih rezultatih je Gibanje Svoboda podprlo 34,53 odstotka volivcev.

Sledijo SDS s 23,52-odstotno podporo, NSi je dobila 6,86 odstotka, SD 6,66 odstotka in Levica 4,39 odstotka.

Predsednik zmagovalne stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je poudaril, da želi oblikovati raznovrstno vlado in da pričakuje,

Ljudje, če v vaših bi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh, in če vsakdo od vseh srca na dlan bi dal, da človek bi človeka prepoznal, takrat bi v hipu stari svet propal …

da jo bo mogoče sestaviti v čim krajšem času, saj Slovenija novo vlado potrebuje takoj.

Izpostavil je veliko volilno udeležbo, ki je ena najvišjih v zgodovini Slovenije, »in to je tisto, kar daje našemu mandatu dodatno težo. Veliko število Slovencev nam je zaupalo, da bomo ta mandat izpolnili,« je opozoril. Napovedal je, da bodo takoj začeli trdo delati, da upravičijo zaupanje volivcev. Prve pogovore o koaliciji je Golob napovedal že v prihodnjih dneh, SDS in NSi pa nista na seznamu tistih, s katerimi bi se v kratkem nameravali sestati. 🔲

aj, m 1. a z e k it st e č e n e r k Is la. mednarodni praznik de Vabljeni na tradicionalno prvomajsko srečanje na Graško goro, v nedeljo, 1. maja, ob 11. uri.

Pred nami so prvomajski prazniki, prazniki, ko proslavljamo delavci, upokojenci in tudi ostali. Proslavljamo spomin na dogodke, ki so se zgodili v preteklosti in so temelj pravic v sedanjosti.

Ali je morda že nastopil čas, ko bo treba na enak način zahtevati povrnitev marsikatere že pridobljene pravice in zahtevati nov preskok v razmišljanju, kako pomembno je dostojno plačilo, s katerim bo zaposlenim omogočeno dostojno življenje?

Prihajajo generacije, ki vse bolj cenijo svoj prosti čas, ki so naklonjene drugim oblikam dela, ki ne sprejemajo utečenih delovnih urnikov in utečenega načina vodenja. Zahtevajo nov pristop, ki jih bo pritegnil v sindikalno organiziranost. Da zamah z roko ne reši ničesar in zanašanje na druge tudi ne. Da ni dovolj vedeti, kaj storiti, temveč tudi, kako in kdo. Da so krivi le drugi, jaz pa nič, ni dober razlog.

Epidemija je na vseh nas pustila pečat, zahtevala je odrekanje, prilagajanje, povzročala dodatne spore in nesoglasja, nas delila na dvoje. Žal je na eni strani povzročila tudi ogromno socialnih stisk, zapiranje celotnih panog, izgubo zaposlitev, na drugi strani pa zaposlenim v nekaterih poklicih dodatke, ki si jih navadni državljani ne zmoremo niti zamisliti. Upravičeno ali ne, presodite sami. Kot da epidemija ni bila dovolj, so se nas dotaknile tudi posledice vojne v Ukrajini. Pomanjkanje surovin, živil in energentov napovedujejo nove in nove krize.

In v krizah bogatijo tisti, ki že tako imajo nenormalno veliko.

Zaposlene v premogovništvu je medtem doletelo tudi sprejetje Nacionalne strategije za izstop iz premoga najkasneje v letu 2033. Skupaj s sindikatom SDE smo sprožili upravne spore in njeno veljavnost zamaknili do končne odločitve sodišč. V luči energetske krize, ki je že tukaj in ki bo vso svojo krutost pokazala proti koncu leta, pričakujemo obnovitev dialoga z naslednjo vlado in dopolnitev strategije v delu, ki se nanaša na socialne pravice zaposlenih v premogovništvu in rešitve za zmanjšanje energetske revščine naših državljanov.

Kljub težki situaciji sem optimističen. Gledam v prihodnost Premogovnika Velenje ter Šaleške doline. Prepričan sem, da ni tako črna. Predvsem se moramo potruditi, da ohranjamo vrednote, ki krasijo rudarje pri našem delu. Solidarnost, tovarištvo, pripadnost in medsebojna pomoč so temelj dobrih odnosov. Trdim, da egoizem ni vrednota ter da imata laž in neresnica kratke noge. Vse preveč je v naši družbi egoizma, žal tudi med člani sindikata. Nekateri želijo več za sebe, zdaj in takoj. Ni jim pomembno, ali bo sodelavec jutri še imel delo, ali bo njegova družina jutri imela za preživetje. Menim, da mora sindikat skrbeti za vse svoje člane in ni orodje v rokah ozkega kroga posameznikov, ki zavajajo sodelavce z neresnicami ter lažnimi obljubami.

Ob prazniku čestitam vsem tistim, ki jim 1. maj pomeni praznik in si kruh služijo z vsakdanjim delom, ki se trudijo preživeti sebe in svoje družine.

Moje posebne čestitke vsem članicam in članom, ki se zavedajo pomena organiziranosti in moči, ki jo prinašajo množice. In ki se jim morajo prav posebej zahvaliti tudi nečlani, ki uživajo vse pridobitve sindikalnega dela, čeprav pogosto prispevajo zgolj kritiko.

Hvala vsem, ki vam je zavzemanje za druge pred zavzemanjem zase.

Srečno!

Spomnimo se, da še vedno obstaja slogan: ŽIVEL PRAZNIK DELA, ŽIVELA 1. in 2. MAJ! 🔲

Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS, Premogovnik Velenje

Kajuh – Ko človek bo človeka prepoznal

Čestitamo ob prazniku dela!

Uredništvo

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

lokalne novice

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

VOLITVE 2022

28. aprila 2022

V parlamentu prvič le

LOKALNE novice

Monitoring vodotokov Velenje – Mestna občina Velenje vsako leto z monitoringom vodotokov preverja njihovo kakovost z namenom zagotavljanja čistega in zdravega vodnega ter obvodnega prostora. V letu 2021 je Mestna občina Velenje za izvajanje monitoringa vodotokov namenila skoraj 20 tisoč evrov, opravljene pa so bile preiskave vodotoka Paka (na treh odvzemnih mestih), vodotoka Lepena (na dveh odvzemnih mestih), vodotoka Sopota (na enem odvzemnem mestu) ter na potoku pri prireditvenem prostoru Vista (na enem odvzemnem mestu). Vzorčenje reke Pake je bilo opravljeno 4-krat, Lepene in Sopote 2-krat in ob Visti 3-krat. V vzorcih vode so bile opravljene fizikalno kemijske analize ter preiskave bioloških elementov kakovosti fitobentosa in bentoških nevretenčarjev. Glede na rezultate in kriterije za oceno stanja je izvajalec meritev Eurofins ERICo poročal, da vodotok Paka na vseh treh merilnih mestih in vodotok Lepena na obeh merilnih mestih dosegata kriterije za dobro kemijsko in ekološko stanje, vodotok Sopota in potok pri Visti pa dosegata kriterije za dobro kemijsko in zmerno ekološko stanje.

Milijon evrov za socialno košarico Velenje – Mestna občina Velenje je lani za investicijske odhodke namenila 13.859.972 evrov oziroma 30 % proračuna, skoraj milijon evrov pa za financiranje zakonsko neobveznih oblik pomoči oz. projekte t. i. socialne košarice. Na ta način blaži socialne stiske občanov in omogoča boljše življenjske razmere. Dobrih 900 tisoč evrov je namenila za delovanje društev in financiranje programov, projektov in prireditev na raziskovalnem, kulturnem, športnem, socialnem, zdravstvenem in turističnem ter drugih področjih.

Državno prvenstvo v robotiki Velenje – 3. junija bo Velenje v Rdeči dvorani gostilo prvo državno prvenstvo v robotiki. Gre za edino licenčno tekmovanje za WRO 2022 (World Robot Olympiad™ oz. Svetovna olimpijada robotov) v Sloveniji, ki ga pripravlja ekipa Vzorčnega mesta v soorganizaciji Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje in Mestne občine Velenje. Tema prvenstva je Moj robot – moj prijatelj, prijave ekip zbirajo do 3. maja. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah, zmagovalci pa se bodo pomerili na Svetovni robotski olimpijadi, ki se bo med 17. do 19. novembrom odvijala v Dortmundu v Nemčiji. »Lahko smo ponosni, da je to državno prvenstvo v Velenju,« poudarja župan Peter Dermol. »Veliko delo je pri tem opravilo Vzorčno mesto, ki smo ga pred leti odprli, podprli in zanj zagotovili finančna sredstva. Do danes ga je obiskalo več kot 30 tisoč ljudi. Vse to letos začinjamo z državnim prvenstvom v robotiki.

S tem kažemo, da smo pripravljeni na prihodnje izzive. Robotika je ena od bistvenih razvojnih gospodarskih panog, pri tem se lahko veliko naučimo, mladi pa lahko dobijo navdih za ukvarjanje s področjem, ki ga bo gospodarstvo potrebovalo.«

Saniran še en plaz Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki nadaljujejo z aktivnostmi za odpravo posledic po neurju pred dvema letoma. Tako je izvajalec gradbenih del, družba Pavčnik, pred nedavnim in v roku zaključil sanacijo plazu nad stanovanjsko hišo Verhovnik v vaški skupnosti Slatina. V okviru pogodbene vrednosti v skupnem znesku slabih 67 tisoč evrov je zgradila oporni zid pod občinsko cesto, ki se je v poletnem neurju leta 2020 udrla. Urejeno je tudi odvodnjavanje meteornih voda na tem območju in obnovljena cesta.

Za odpravo posledic naravne ujme je lokalna skupnost pridobila nepovratna sredstva, ki so zadoščala za pokritje stroškov gradbenih del, sama pa je primaknila za DDV ter stroške nadzora in projektne dokumentacije.

Taksa za spremembo namembnosti rabe prostora Velenje – Na Mestno občino Velenje prihaja veliko zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, predvsem tistih, s katerimi je predlagana sprememba kmetijske namenske rabe v stavbno. Pogosto so ponudbe neutemeljene in zato zavrnjene. Na podlagi Zakona o urejanju prostora je Svet MO Velenje na aprilski seji potrdil Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namembnosti rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu. Predlagana višina takse je enaka kot pri večini drugih mestnih občin, in sicer je za spremembo osnovne namenske rabe prostora 300 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora pa 250 evrov. Pričakujejo, da bodo zaradi pogoja plačila takse v postopek uvrščene pretežno utemeljene pobude. 🔲 dj, tp

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica – stranke KUL-a ostale pred vrati – Šaleška dolina obdržala sedanjega poslanca Franca Rosca Gibanju Svoboda, ki je nastalo le nekaj mesecev pred volitvami, je že v prvem nastopu na volitvah uspel veliki met. Z veliko prednostjo je zmagalo in postalo najmočnejša stranka v parlamentu.

Gibanje svoboda

Robert Golob napoveduje v politiki pristop, drugačen od tistega dosedanjih političnih elit.

Zavzemal se bo za spremembe v državi in svobodo, s poudarki na zelenem prehodu, pravni državi, reševanju zdravstva in medgeneracijskih izzivov ter digitalizaciji. Poudarja tudi skrb za ranljive in socialno ogrožene skupine državljanov.

Kot je poudaril po zmagi na volitvah, se bo morala vlada osredotočiti na tri ukrepe: spremembo zakonodaje v sodelovanju s civilno družbo, pripravo na ponoven izbruh covida-19 jeseni in pripravo na jesensko energetsko draginjo.

V koalicijske pogovore bodo stopili tudi s civilno družbo, da se začnejo takoj pogovarjati o konkretnih ukrepih – katere zakone lahko podprejo takoj, katere je treba še dodelati. Zagotovil je, da civilne družbe ne bodo izključevali iz dela izvršne oblasti.

Kandidata volilnega okraja Velenje 1 in 2 sta bila dr. Milan Žvan in Tatjana Zafošnik Kanduti, ki je strnila prve vtise ob zmagi, pomenu za Velenje in volilni udeležbi: »Zelo smo bili veseli rezultata, ki je celo nad pričakovanji, saj je 41 poslanskih mest zelo dober rezultat.

Pridobili smo zaupanje državljanov, ki ga bo treba upravičiti.

Predsednik Robert Golob se nam je zahvalil, pokazal pravo mero spoštovanja do sodelujočih strank ter vse pozval, naj bodo

V volilnem okraju Velenje 1 je bila volilna udeležba 66,83 odstotna, v Velenju 2 pa 69,71 odstotna. Na volišče na Kardeljevem trgu je prišla tudi 94-letna Ana Šuligoj. dobri sogovorniki. Želeli smo, da bi tudi stranki LMŠ in SAB prestopili prag državnega zbora, a se to žal ni zgodilo. Želim, da se glas Velenja sliši v Ljubljano; kolikor bo v moji moči, si bom prizadevala za to. Dolina si to zasluži, ob močnem sodelovanju občine, ne le s pričakovanjem potez države. Volilna udeležba je bila pričakovano visoka, zadovoljni smo, da se je aktivirala tudi mladina. Takšna udeležba

kaže, da je bilo treba narediti spremembo na bolje in upam, da se bo to videlo že kmalu.«

Slovenska demokratska stranka SDS se s pozicije

največje vladne stranke po volitvah seli v opozicijo.

Tokrat so zabeležili drugi najboljši rezultat, ne glede na to, da bodo imeli v parlamentu več poslancev kot po volitvah leta 2018.

Franc Rosec, SDS

Velenje 1

Velenje 2

Med programskimi točkami izpostavljajo uspešno gospodarstvo, socialno varnost, sodobno infrastrukturo in razvite sisteme javnega šolstva in zdravstva. Volivce so želeli prepričati z zavzemanjem za vzpostavitev pogojev za zeleno in digitalno preobrazbo, kakovostne in dostopne zdravstvene storitve, depolitizacijo policije, učinkovit pregon gospodarskega kriminala, vzpostavitev pogojev za delovanje pravne države in stabilno oskrbo z električno energijo. V preteklosti so že pokazali, da so kot opozicijska stranka izjemno aktivni.

Franc Rosec, SDS, poslanec iz Šaleške doline, v sedanji sestavi parlamenta in po delnih rezultatih volitev tudi poslanec novega sklica državnega zbora, je dejal: »Presenetil me je velik odstotek podpore zmagovalni stranki. SDS je bila uspešna in je pridobila dva mandata več.

Hvaležen sem ljudem, ki so glasovali zame in za SDS; dobili smo okoli 700 glasov več. S svojim delom sem zadovoljen, očitno tudi ljudje, čaka pa mene in celoten državni zbor v novem sklicu veliko odgovornega dela.

Treba bo upoštevati, da je skoraj 70 odstotkov volivcev odšlo na volišča in izrazilo svojo voljo. Pred nami je zelo zahtevno obdobje, gre za prehod med premogovno in zeleno tehnologijo. To bo ključnega pomena, velik izziv in priložnost za Šaleško dolino. Ta izziv bi nas moral v dolini združiti, dokler bomo razdvojeni, bomo težko uspešni. Dobro bi bilo, da bi vsi skupaj enkrat nekaj dobrega naredili za ljudi.« Simon Dobaj, SDS: »Volivci imajo vedno prav. Zahvaljujem ⏩

Lista

Kandidat/ka

Št. glasov

Odstotek

Lista

Kandidat/ka

Št. glasov

Odstotek

SVOBODA

Tatjana Zafošnik Kanduti

3.173

29,35 %

SDS

Franc Rosec

3.791

31,45 %

SDS

Simon Dobaj

2.780

25,71 %

SVOBODA

Milan Žvan

2.988

24,79 %

SD

Andreja Katič

1.592

14,72 %

SD

Janja Rednjak

1.078

8,94 %

NSi

Veronika Juvan

453

4,19 %

NSi

Mitja Ločičnik

781

6,48 %

Resni.ca

Lidija Šolinc

427

3,95 %

POVEŽIMO

Matic Mežnar

439

3,64 %

LEVICA

Dorotea Pospihalj

345

3,19 %

Resni.ca

Iztok Kotnik

437

3,63 %

SAB

Darja Štraus

317

2,93 %

LMŠ

Mateja Kumer

388

3,22 %

LMŠ

Luka Špoljar

257

2,38 %

SAB

Franc Vedenik

376

3,12 %

SNP-DD

Benjamin Strozak

241

2,23 %

LEVICA

Janko Belin

354

2,94 %

POVEŽIMO

Darko Koželj

208

1,92 %

SNS

Matevž Perovec

299

2,48 %

VESNA

Jasminka Dedić

180

1,66 %

NAŠA DEŽELA

Andrej Volk

237

1,97 %

SNS

Tjaša Založnik

169

1,56 %

SNP-DD

Matjaž Koželj

211

1,75 %

NESTRANKARSKA

Karen Kralj

159

1,47 %

Pirati

Ula Matek

175

1,45 %

Pirati

Ula Matek

149

1,38 %

VESNA

Sabina Fetić

148

1,23 %

NAŠA DEŽELA

Janja Praznik

141

1,30 %

NESTRANKARSKA

Bojana Pustinek Miočić

134

1,11 %

L'BP

Daniel Grabovac

85

0,79 %

ZLS

Nika Bidar

77

0,64 %

ZLS

Nika Bidar

60

0,55 %

L'BP

Daniel Grabovac

61

0,51 %

DeSUS

Marjan Korošec

56

0,52 %

DeSUS

Margareta Atelšek

60

0,50 %

DOM

Boštjan Zupančič

20

0,18 %

DOM

Boštjan Zupančič

20

0,17 %

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

VOLITVE 2022

28. aprila 2022

pet strank, razočarani poraženci se vsem, ki so meni oziroma stranki SDS namenili svoj glas. Šaleška dolina potrebuje poslanca, ki se bo zavzemal zanjo in verjamem, da se to lahko zgodi.«

Nova Slovenija

Kot pravijo v NSi, izhajajo iz vrednot krščanske demokracije, deklarirajo se kot sredinska stranka. Ključne točke njihovega programa so zeleno socialno-tržno gospodarstvo, dostopno javno zdravstvo, država v službi človeka, vsestranski razvoj posameznika in povezana, enakomerno razvita Slovenija.

Veronika Juvan, NSi: »Zadovoljni smo zagotovo bolj kot pred štirimi leti; lahko bi bilo bolje, a za Novo Slovenijo je to dober uspeh. Verjetno bomo opozicija, a konstruktivna opozicija, ne bomo nagajali, bomo pa videli čez leto ali dve leti, kaj se bo zgodilo, če bo ta koalicija trdna. NSi deluje povezovalno in lahko nas povabijo v koalicijo, vse je mogoče. Veseli smo, da smo ljudi povabili na volišča in da je volilna udeležba boljša kot pred štirimi leti. V naslednjih dneh nas čaka nestrpno spremljanje podatkov o tem, kateri poslanci in iz katerih okrajev so se uvrstili v parlament. Potem pa gremo takoj v akcijo za predsedniške in kasneje lokalne volitve. Za Velenje to pomeni odlično izhodišče, ker je tokrat zmagala desna sredina.«

Peter Dermol, Janja Rednjak, Andreja Katič in Srečko Meh, SD

Socialni demokrati

Socialni demokrati so na nedeljskih volitvah dobili manj mandatov kot na zadnjih volitvah, in sicer sedem. Po novem so četrta najmočnejša stranka v parlamentu, medtem ko so bili doslej tretja. Programsko med drugim izpostavljajo kakovostno in dostopno javno zdravstvo, prodorno in inovativno gospodarstvo, odličen sistem vzgoje in izobraževanja,

kakovostne javne storitve, urejeno in demokratično družbo, svobodne in neodvisne medije ter oblast pod močnim nadzorom civilne družbe in medijev.

Peter Dermol: »Vedeli smo, da bo volilna udeležba visoka, kajti izraženo je bilo veliko nezadovoljstvo z aktualno vlado.

Rezultat volitev ocenjujem kot dober. Želim si, da bi v družbi bilo več miru, povezovanja in aktivnega sodelovanja. Za Velenje

Ustanovna seja novega sklica DZ predvidoma 13. maja Ko bo torej dokončno znano, kakšna bo sestava devetega sklica državnega zbora, se bo ta sestal na ustanovni seji, ki jo bo sklical predsednik republike.

Ustava določa, da se mora DZ prvič sestati 20 dni po izvolitvi, po neuradnih informacijah pa naj bi se novoizvoljeni poslanci na ustanovni seji sestali 13. maja.

Z ustanovno sejo bo prenehal mandat dosedanjemu sklicu DZ. Na prvi seji DZ z večino vseh poslanskih glasov izvolijo predsednika. Po volitvah bodo stekla koalicijska pogajanja in postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ, torej predvidoma do 12. junija, po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade.

Mandatarja sicer državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev, o mandatarju pa mora odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora najpozneje v 15 dneh državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Šteje se,

Dorotea Pospihalj, Levica

Veronika Juvan (druga z desne), NSi

da je vlada nastopila mandat, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov. Do nastopa nove

vlade tekoče posle opravlja aktualna vlada. 🔲

pričakujem, da se bo vlada čimprej sestavila, izzivi so veliki in sodelovali bomo z vsemi, ki bodo sedeli v vladi. Pričakujem, da bo vlada znala povedati, da je pravičen prehod iz premoga ena od prioritet in da bomo na tem področju sodelovali, da bo voden kvaliteten dialog z lokalno skupnostjo.

Rezultata SD ne ocenjujem kot poraz za Velenje; v mestu živimo različni ljudje, delujejo različne stranke in menim, da je interes vseh, da se Velenje razvija. Vsakdo lahko prispeva svoje k stabilnosti in razvoju Šaleške doline. Žal mi je, da nihče izmed kandidatov z izjemo Franca Rosca ni prestopil parlamentarnega praga. To znova pomeni, da bomo v občinski upravi imeli toliko več dela in morali v Ljubljani zastopati naša stališča.«

Levica

Stranka Levica je na nedeljskih volitvah zabeležila slabši rezultat od pričakovanj, le za las ji je uspel preboj v parlament.

Obeta se ji skoraj pol manj mandatov kot v dosedanjem sklicu parlamenta, in sicer pet.

Predstavljajo se kot stranka, ki namesto kapitalističnega

izkoriščanja in individualizma spodbuja skupnost, solidarnost in vlaganja v družbeno infrastrukturo za vsestranski razvoj.

Med programskimi prioritetami poudarjajo vsem dostopno javno zdravstvo, naslavljanje izzivov podnebne in okoljske krize, gospodarstvo po meri človeka, ne kapitala, pravico do stanovanja in odpravo revščine.

Dorotea Pospihalj, Levica: »Pričakovali smo veliko več, a kljub temu nadaljujemo pot, ki smo si jo zastavili. Naša stranka je tista sila, ki uravnoveša situacijo znotraj parlamenta. Udeležba na volitvah je bila rekordna, kaže pa na to, da nismo zrela nacija. Ne volimo tistega, kar nam je blizu, ampak se najbolj zanašamo na preverjene opcije oz. kar nam drugi rečejo. Rada bi, da bi ljudje sledili tistemu, v kar verjamejo.« 🔲 dj, jš, tr, STA

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

28. aprila 2022

1. maj je še kako vredno praznovati in spoštovati Da sta dialog in sklepanje kompromisov najpomembnejša, se je pokazalo pri zadnji napovedani stavki v Gorenju, ki je bila preklicana – 1. maj kot praznik izgublja svoje bistvo; pozabljamo, kakšen pomen ima ta dogodek – Glavna težava so plače in plačna uravnilovka Jasmina Škarja Kres, mlaj, nagelj, budnice, rdeča barva, sindikalni nagovori, spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci kot svojo osrednjo zahtevo pri protestih postavili 8-urni delovnik ... Vse to je 1. maj, praznik dela. Po dolgem času bodo po vsej Sloveniji ponovno potekala kresovanja in prvomajske proslave. Zaslišali bomo budnice, zapeli bomo Internacionalo in prisluhnili govorom sindikalistk in sindikalistov. Tradicionalno prvomajsko srečanje bo letos na Graški Gori znova simbolno povezalo različne generacije. O tem, kaj praznik delavstvu pomeni danes, smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Skei Gorenje Žanom Zebo.

Ali je ostalo še kaj, kar je vredno praznovati 1. maja? Ali ima praznik v kriznih časih večji pomen? »Prepričan sem, da je 1. maj še kako vredno praznovati. Še vedno je v podjetjih in v naši družbi veliko kršitev in izkoriščanj delavcev. Predvsem drži teza, da manjše je podjetje, večje so kršitve. Se pa strinjam, da 1. maj kot praznik izgublja svoje bistvo in pozabljamo, kakšen pomen ima ta dogodek. Predvsem bi morali na ta dan opozarjati na težave, ki jih imajo delavci. Namesto tega je ponekod 1. maj vse kaj

drugega kot praznik dela. Pozna se, da ljudje postajajo vedno večji individualisti in manj zainteresirani, ko gre za težave nekoga drugega.« Kaj praznik pomeni delavstvu in vašim delavcem in kakšno je vzdušje v podjetju? »Delavci ob prazniku dela lahko opozorijo, da so še vedno bitja, vredna spoštovanja, in ne mezdni delavci v lasti kapitalistov. V Gorenju se je, ko je podjetje prevzel tuji lastnik, veliko tega izboljšalo, se je pa ob skrbi za boljše rezultate in pozitivno poslovanje pozabilo na medsebojne odnose in boljše vzdušje v podjetju.« Sindikati se tudi danes borite za pravice delavcev. Gre za trd in težek boj. Kakšna je vloga sindikatov danes? »Seveda se borimo za delavce.

In situacija je danes toliko težja tudi zaradi strahu oziroma nepovezanosti delavcev. Kot primer lahko izpostavim našo akcijo leta 2020, ko so bila v Gorenju napovedana večja odpuščanja.

Ob podpori župana in Mestne občine Velenje smo organizirali protestne shode na Titovem trgu, na katerih so v našo podporo nastopali najbolj znani pevci – kulturniki iz našega okolja.

Akcija je bila zelo odmevna po

še toliko večji, ker je trenutni sistem zelo destimulativen.« Kako ohraniti do zdaj priborjene osnovne delavske in socialne pravice v obdobju kapitalizma? »Možnost ohranitve je toliko večja, kolikor več je delavcev, včlanjenih v sindikat. Seveda je v situaciji, ko pridobljene pravice veljajo za vse delavce (člane in nečlane), zainteresiranost za včlanitev v sindikat manjša.

Ni pa to korektno, in osebno si želim, da bi bilo drugače. V Gorenju imamo zelo dobro kolektivno pogodbo, ki je bila že velikokrat na udaru. Žal pravice koristijo vsi, ne samo člani. In če bi pravice izgubili, bi jih izgubili vsi. Vrnitev nazaj pa je zelo težka. Primer je Madžarska.« Kako pomembni so socialni dialog z delodajalci, mehki prijemi in sklepanje kompromisov?

Žan Zeba: »Vsem želim lepe praznike in živel 1. maj, praznik dela. Skupaj smo močnejši!« celotni državi … manjkali pa so delavci, ki se zaradi strahu niso upali udeležiti shodov. Uspelo nam je preprečiti večja odpuščanja. Ob napovedi zadnje stavke v februarju nismo želeli izpostavljati delavcev. Smo se pa zelo dobro organizirali in natančno tempirali čas dogodka.« So časi danes za pogajanja težji kot nekoč? Kaj opažate, katerim pravicam je najtežje zadostiti? »Vedno se je bilo težko pogajati. Glavna težava so seveda plače in plačna uravnilovka. Velik izziv za večino podjetij je, kako narediti nov plačni sistem. Seveda bi zaposleni radi dobili čim višje plače, delodajalci pa bi po možnosti kaj prihranili. Izziv je

Bicy postaja na Premogovniku Velenje Zaposleni v skupini Premogovnik Velenje se bodo lahko v službo in iz službe kmalu peljali tudi s kolesi iz sistema Bicy Na lokaciji NOP Premogovnika Velenje sta v četrtek, 21. aprila, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar podpisala pogodbo za postavitev nove Bicy postaje, ki bo ob obstoječi kolesarnici postavljena predvidoma do konca poletja. To bo skupno že 22. postaja v kolesarskem sistemu Bicy, na njej pa bo na voljo 10 priključnih stebričkov za električna in navadna kolesa. »Lokalna skupnost vseskozi vlaga v kolesarsko infrastrukturo, gradnjo kolesarskih povezav in nakup koles, zato smo se z veseljem odzvali na pobudo, da postavimo novo postajo tudi na ta tem območju. Podpis te pogodbe je dokaz, da lahko v prihodnosti s Premogovnikom dobro sodelujemo, čaka nas namreč še ogromno skupnih, veliko večjih in težjih izzivov,« je povedal župan. »Na tem območju imamo velike težave s parkirnimi prostori in smo na številne pobude iskali najhitrejšo možno rešitev. Na eni

»Kako pomembna sta dialog in sklepanje kompromisov, se je pokazalo pri zadnji napovedani stavki, ki je bila preklicana. Na obeh straneh smo si prizadevali, da pridemo do rešitve. Dogovor je dober za vse.« Tik pred zdajci ste dosegli sporazum z delodajalcem in stavko odpovedali.

Katere teme še ostajajo odprte in pereče? »Veliko je še odprtih tem. Kot sem dejal, je velik izziv nov plačni sistem, treba je izboljšati medsebojne odnose in ob velikih potrebah po novih delavcih imeti pod kontrolo preveliko fluktuacijo, ki povzroča težave.

Je pa res, da novi lastnik ni prišel v Gorenje iz ljubezni, ampak zaradi dobička, in tudi delavci nismo v podjetju iz ljubezni, ampak zaradi korektnih plač.«

ŽIVEL

1.MAJ! Skupaj smo močnejši!

SKEI GORENJE

🔲

Na dogodku sta se s kolesoma zapeljala tudi podpisnika pogodbe, nato pa so kolesa preizkusili še zaposleni v družbah Premogovnika Velenje, ki so lahko na tem mestu opravili tudi registracijo v sistem za izposojo koles. strani imamo dobre avtobusne povezave, na drugi strani je veliko sodelavcev, ki se v službo vozijo individualno, in tem smo želeli ponuditi tudi možnost izposoje koles,« je povedal direktor PV Aleš Logar. In še: »Bistven pomen tega projekta je v sodelovanju Premogovnika z občinama Velenje in Šoštanj. Kljub pomembni vlogi premoga se zavedamo zelenega prehoda, na katerega želimo biti 🔲 Tr pripravljeni tudi s takšnimi projekti.«

Sporazum premogovnih mest Predstavniki premogovnih mest Pljevlja (Črna gora), Lukavac (Bosna in Hercegovina) in Velenje so 20. aprila podpisali sporazum o sodelovanju. Skupaj želijo oblikovati in izvajati projekte, ki bodo pomembno prispevali k razvoju lokalnih skupnosti, predvsem na področjih kulture, športa, mladine, znanosti, turizma in zelene tranzicije. Mestna občina Velenje je bila v programu Coal Regions Exchange Western Balkan izbrana za dolgoročno sodelovanje in izmenjave z občino Pljevlja. Podrobno načrtovanje in priprava izmenjav se bosta začela v drugi polovici leta 2022. Program je del pobude za premogovne regije v tranziciji na zahodnem Balkanu in v Ukrajini in ga financira Evropska komisija. Ključna področja so prekvalifikacije delavcev in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo, obnovljivi viri in daljinsko ogrevanje ter prestrukturiranje premogovnih regij. 🔲

Iskreno čestitamo za praznik dela!

Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan

dj

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

28. aprila 2022

22. redna seja sveta Občine Šoštanj V primerjavi s preteklim letom so realizirali za 2,5 odstotka več – V letu 2021 v Šoštanju obravnavali manj kaznivih dejanj kot leta 2020 Jasmina Škarja V sredo, 20. aprila, so se na 22. redni seji, ki jo je vodil župan Darko Menih, zbrali svetnice in svetniki Občine Šoštanj.

Obravnavali so štirinajst točk, med drugim so sprejeli zaključni račun proračuna za leto 2021, osnutke in predloge pravilnikov ter poročila o delu nekaterih javnih zavodov.

Realizirali glavnino projektov

Uvodoma je Irena Skornšek, višja svetovalka za finance, predstavila zaključni račun proračuna občine za leto 2021, ki so ga svetniki brez razprave sprejeli.

Prihodki so bili planirani v višini šestnajst milijonov in realizirani 96-odstotno, največji delež med prihodki predstavljajo davčni prihodki. Nedavčni prihodki predstavljajo 14 odstotkov, največji delež so predstavljale najemnine. Odhodki so bili planirani skoraj v višini sedemnajst milijonov, realizirani pa v višini trinajst milijonov in pol, kar pomeni 80 odstotkov vseh planiranih odhodkov in izdatkov proračuna. Tekoči odhodki so predstavljali 27 odstotkov, tekoči transferji 30, investicijski odhodki pa skupaj 43 odstotkov vseh odhodkov. V primerjavi s preteklim letom so realizirali za 2,5 odstotka več, glede na plan leta 2021 pa je realizacija 80,2-odstotna, kar pomeni, da so realizirali glavnino projektov.

Cena kosil od 1. marca znaša pet evrov

Svet se je seznanil tudi s spremembami in z dopolnitvami Pravilnika o zagotavljanju toplega obroka socialno najšibkejšim občanom. Upravičenost do brezplačnega oziroma delno subvencioniranega toplega obroka je odvisna od višine ugotovljenega dohodka na družinskega člana.

Osnovni razlog za spremembe je spremenjena višina cenzusa osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti, je poudarila, da Občina Šoštanj od leta 2014 zagotavlja brezplačen ali delno subvencioniran topel obrok socialno najšibkejšim občankam in občanom, starejšim od 65 let, katerih dohodek na družinskega člana je takšen, kot je predstavljen v pravilniku, ki ga letos dopolnjujejo. Po zadnji uskladitvi cenzusov s 1. marcem znaša višina cenzusa osnovnega zneska minimalnega dohodka 421,89 evrov. Zgornjo mejo dohodkovne upravičenosti do brezplačnega ali delno subvencioniranega toplega obroka so ohranili v višini 580 evrov na družinskega člana.

Spreminja se tudi višina prispevka upravičencev, ki je nespremenjen od leta 2015 dalje, in se povečuje za 0,50 evra za obrok. »Topel obrok ne pomeni le enega toplega obroka dnevno, ampak upravičenci dnevno prejemajo enaka kosila, kot jih

Vrtec Šoštanj pripravlja za otroke. Gre za pestra, količinsko in kalorično ustrezna kosila. Povišanje prispevka na dostopnost obrokov ne bo vplivalo. Cena kosil od 1. marca 2022 dalje znaša pet evrov. Trenutno je do brezplačnega ali delno subvencioniranega kosila upravičenih enajst upravičencev, številka se spreminja. Občina Šoštanj doplačuje razliko med polno ceno kosila in prispevki upravičencev. Na letni ravni smo za to obliko pomoči lani porabili 8.500 evrov,« je pojasnila Verbičeva.

Razvoj objezerskih območij

Ena izmed točk je bila tudi sprejetje Strategije razvoja in trženja turizma. Župan Darko Menih verjame, da bodo uspešno nadaljevali z realizacijo. »Ključni razvoj turizma vidimo

Direktor PUP Saubermacher Janez Herodež je predstavil poročilo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki za leto 2021. Poudaril je, da so lahko zadovoljni, ker imajo čisto občino, čeprav je za vsemi zahtevno leto s pandemijo, ki pa ni vplivala na izvedbe akcij in rednega pobiranja komunalnih odpadkov. »Količine komunalnih odpadkov so se povečale za sedemnajst odstotkov. Med našimi osnovnimi cilji je povečanje deleža tistih komunalnih odpadkov, ki jih ponovno uporabimo ali predelamo.

V vseh občinah Šaleške doline izpolnjujemo zakonske cilje, ki predvidevajo več kot petdeset odstotkov ločenih frakcij iz skupne mase. Najbolj uspešna

dopoldan in popoldan ob različnih urah. Lani je bilo izrečenih 21 opozoril in izdanih 171 plačilnih nalogov. Aktivnosti na področju spremljanja in varovanja kakovosti zraka so potekale na podlagi državnih in občinskih predpisov.

Pobude in vprašanja svetnikov

Člana sveta mag. Damjana Konovška je zanimala nadomestna lokacija vrtičkov, ki jih odstranjujejo ob jezeru, ter ali se obeta oživitev mestne tržnice. Član Sveta in podžupan Viktor Drev je povedal, da o nadomestnih vrtovih ne razmišljajo več, saj so bili po prvem pogovoru s Premogovnikom negativno odslovljeni. Poleg rastlinjaka so hoteli na tej površini urediti vrtove, da bi se lahko oddajali za simbolični najem, okoli pa postaviti mrežo in dve brunarici.

Glede oživitve mestne tržnice je odgovoril, da imajo gradbeno dovoljenje že od jeseni, vendar se projektant ne javlja več.

Tržnica naj bi se zgoraj zaprla, saj brez zaprte strehe ne dobijo vsebine. Naročili so tudi spremembo gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo pa, žal, ne dobijo. Projekt je bil planiran že lani, konec leta so dobili gradbeno dovoljenje, projekta za izvedbo pa projektant ne pošlje.

Borisa Goličnika je zanimalo, kaj so se dogovorili na sestanku z ribiči. Predlaga vsaj eno zasaditev ali preureditev s parkovno travo na krožišču ob vstopu v Šoštanj. Povedal je, da je na Pustem gradu ostal material od sanacije, ki ga je treba odstraniti oziroma na to opozoriti izvajalca.

Drev je pojasnil, da so pri projektu jezero sodelovali z ribiči, ki so imeli v najemu zemljišče od župnišča. Najprej so ribiči dali pozitivno soglasje, potem pa so postavitev ziplinea zaradi njih dvakrat prestavili. Občina je potem odkupila vse zemljišče, v postopku OPPN pa so ribiči podali negativno mnenje in obvestili ministrstvo za okolje in prostor z dopisom.

5 Urška Kurnik je prosila za obhode mestnega redarstva in policije na območju športnega igrišča in otroškega parka, saj se po pouku tam zbirajo učenci višjih letnikov. Park je urejen, v njem so nova igrala in nastale bodo poškodbe na igralih, ker se otroci, ki niso primerne starosti in teže, igrajo na igralih za majhne otroke. Žan Delopst pa je izrazil skrb glede naraščajočih cen CO2 kuponov in posledično naraščajočih cen ogrevanja. Poudaril je, da bi se bilo treba aktivno pogovarjati o tem, kaj narediti, saj bodo v nasprotnem primeru cene ogrevanja v prihodnjih letih še bolj naraščale. Drev se je strinjal, da je prav, da se o tem pogovarjajo. Prehodno obdobje je bilo zelo kratko, davek pa plačujejo tisti, ki kurijo in so kaznovani s plačevanjem CO2 kuponov. Ena od teh stvari je tudi odtehtala, da je Šoštanj tako zagovarjal prenehanje kopanja premoga v Šoštanju leta 2033. To so predstavili tudi na ministrstvu in državnemu sekretarju, ko so se pogajali glede tega, katera letnica bo v strategiji napisana za letnico izstopa iz premoga. Občino Šoštanj so želeli prepričati, naj pristane na letnico 2038, vendar je bila Občina upoštevana pri letnici zaprtja 2033. Potrdil je, da bo cena toplote še višja in povedal, da se lotevajo alternativnih virov toplote, vendar je zanje treba imeti, da bi dobili državna sredstva, že pripravljen projekt. 🔲

v razvoju objezerskih dejavnosti. Sprejet bo OPPN, ki bo določal, kaj lahko delamo, za kar želimo pridobiti soglasje Premogovnika Velenje. Prednosti so v naravnih danostih, kulturnih znamenitostih in dobrih kolesarskih povezavah. Ključni cilj je družinski aktivni oddih v naravi,« je povedal Menih.

Peter Vidmar, podsekretar za okolje in prostor, je predstavil Osnutek odloka in elaborata o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Šoštanj. Novi odlok tako na novo opredeljuje oskrbna območja posameznih vrst komunalne opreme, na katerih se pobira komunalni prispevek v skladu z zgrajeno infrastrukturo, nekoliko spreminja strukturo cene, na novo opredeljuje olajšave, močno znižuje splošno raven komunalnega prispevka ter uvaja številne tehnične spremembe. Med razlikami med staro in novo ureditvijo oz. zakonskimi zahtevami je tudi ta, da se višina komunalnega prispevka glede na prvotno stanje stroškovno za investitorje prilagodi glede na razmere stanja. Pomeni, da se višina komunalnega prispevka zniža za približno trideset odstotkov za stanovanjske objekte, za gospodarstvo petdeset in za kmetijske objekte za dvainštirideset odstotkov.

Količine komunalnih odpadkov so se povečale

V Svet javnega zdravstvenega zavoda Bolnišnice Topolšica je bil predlagan Iztok Černoša, ki so ga svetniki potrdili.

je občina Šmartno ob Paki, kjer zberemo manj kot 30 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov in več kot 70 odstotkov ločenih frakcij,« je med drugim povedal Herodež. »Zavedamo se, da sta zelo pomembna ozaveščanje in kvalitetno delo, čemur bomo posvečali veliko pozornosti tudi v prihodnje. Letos se stvari ne slabšajo, s pomočjo strokovnih služb smo prisotni v medijih, posluževali se bomo akcij in obiskov šoloobveznih otrok v Zbirnem centru v Velenju, kar je naša prioriteta.«

Policija obravnavala 145 kaznivih dejanj

Poleg omenjenih točk je Tjaša Rehar predstavila predlog Letnega programa športa za leto 2022, na osnovi katerega bo občinska uprava izvedla postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje za leto 2022, ki je v celoti usklajen s proračunom za letos. O varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Velenje in Občine Šoštanj je spregovoril načelnik policijske postaje Boštjan Debelak, ki je povedal, da so v letu 2021 v občini Šoštanj obravnavali 145 kaznivih dejanj, kar je manj kot leta 2020, in 196 kršitev s področja javnega reda in miru, leta 2020 pa so jih obravnavali 216.

Na območju šoštanjske občine se je zgodilo 42 prometnih nesreč, kar je za štiri odstotke manj kot leta 2020.

Poročilo o delu Skupne občinske uprave SAŠA regije je predstavila vodja SOU SAŠA Sonja Glažer in pojasnila, da medobčinsko redarstvo izvaja nadzore v povprečju trikrat tedensko

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

ZDRAVJE

28. aprila 2022

Potrebovali bi več rehabilitacije, telovadbe …

Žabja perspektiva

V Združenju multiple skleroze Slovenije, Savinjsko-šaleške podružnice Saša Velenje, tudi o posledicah covid krize – Skupina za samopomoč dobrodošla, zakon o dolgoletni oskrbi kot ena od oblik pomoči obolelim nujna Tatjana Podgoršek »Covid kriza je zaznamovala vse, do nas je bila pa še posebej neprijazna. Ukrepi za preprečevanje epidemije so namreč onemogočali tisto, kar je za ohranjanje našega zdravja najpomembnejše.« Tako bi lahko povzeli ugotovitve predsednice Združenja multiple skleroze Slovenije, Savinjsko-Šaleške podružnice Saša Velenje Jožice Zajc, in podpredsednika omenjenega združenja Edvarda Rednaka o dejavnosti podružnice v minulih dveh letih na njenem občnem zboru v Kolodvorski restavracije Velenje.

Zaradi epidemije niso naredili vsega, kar so nameravali

Kot sta pojasnila, zaradi ukrepov niso mogli izvajati vsega, kar so nameravali. Močno okrnjena je bila izvedba programa obnovitvene rehabilitacije, ki je za ohranjanje zdravja obolelih za neozdravljivo boleznijo zelo pomembna. Posledice se odražajo v povečani stopnji invalidnosti članov. Prepoved druženja – predvsem v prostorih podružnice vsako sredo dopoldan, kjer bodrijo eden drugega, si pomagajo, izmenjajo izkušnje in nujno potrebne informacije – je povzročila pri nekaterih napade depresije. Prav tako niso mogli (tako kot običajno) izvajati poverjeništva, kjer ob obisku spoznajo potrebe, se seznanijo z zdravstvenim stanjem

Podružnica šteje nekaj manj kot 90 članov. Z udeležbo na občnem zboru so ti dokazali, kako močno so povezani in kako pomembno je zanje druženje. članov ter ukrepajo po svojih zmožnostih. »Izkoristili smo vsako možno obliko druženja, ki so jo dopuščale covid razmere. Najpogosteje so nam to omogočale vse oblike sodobne tehnologije. Namesto v pisarni smo veliko delali od doma. Trudili smo se, da smo pomagali članom pri reševanju njihovih najrazličnejših težav – kako do zdravnika, potrebnih zdravil, glede cepljenja proti covidu, koga smo kam zapeljali, socialno ogroženim smo tudi tokrat pomagali s prehrambnimi paketi, združenje je nekaterim pomagalo z denarno pomočjo. Za nekatere naše člane je bila nenadomestljiva osebna asistenca, zelo dobrodošla pa je bila nova dejavnost – skupina za samopomoč. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam na takšen ali drugačen način stali ob strani in nam pomagali premagovati hudo dvoletno obdobje, ki je bilo do obolelih z multiple sklerozo še posebej neprijazno: Mestna občina Velenje,

tukajšnje območno združenje RK, nekatere strokovne institucije,« so povedali.

Na občnem zboru so zelo pohvalili svoje športnike, ki so sodelovali na tekmovanjih v sedmih športnih disciplinah in dosegli zavidljive rezultate. Hkrati pa so povabili v svoj krog nove člane podružnice, »saj ne gre le za tekmovanje, gibanje, ampak tudi za prijetno druženje«.

Načrtujejo veliko

Z odpravo ukrepov proti covidu-19 se jim je veselje do življenja znova povrnilo, je bilo slišati, zato ne preseneča, da za letos načrtujejo veliko aktivnosti. V ospredju bodo programi združenja (obnovitvena rehabilitacija, posebni socialni, podporni programi), program poverjeništva, vsaj dvakrat na mesec se bodo dobivali na skupinah za samopomoč in nanje povabili strokovne predavatelje, nadaljevali sedanjo prakso v informativni pisarni oziroma v prostorih

podružnice, s telovadbo in z drugimi oblikami gibanja, druženja, se udeleževali športnih srečanj … »Lani je združenju z veliko truda uspelo, da je za obolele z multiplo sklerozo zakonsko opredeljena pravica do obnovitvene rehabilitacije. Zdaj čakamo na izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, saj imamo veliko članov, starih več kot 65 let, ki bi jo nujno potrebovali.« Na vprašanje, česa si še želijo, pa je Edvard Rednak odgovoril: »Potrebovali bi še več rehabilitacije, telovadbe, še vedno so bolniki z omenjeno boleznijo preveč stigmatizirani. Radi bi bili prisotni povsod tam, kjer so tudi zdravi ljudje.« Občnega zbora podružnice sta se udeležila tudi podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in predsednik združenja Pavle Krajnc, ki sta naglasila pomen sodelovanja za kakovostnejše življenje oseb s posebnimi potrebami.

Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in vesele prvomajske praznike. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

🔲

O prihodnosti, kapitalu in mestu Spomnite se časa izpred ducata in še nekaj let, ko je bil ves Zahod, v Sloveniji pa so nekateri s tem še posebej pretiravali, prepričan, da bo trg rešil vse družbene probleme – saj veste, vera v čudežno moč trga, neoliberalizem, ideja o tem, da se bogastvo od najbogatejših kar samo od sebe prelije navzdol kot kakšen šampanjec, ki ga nalivaš v piramido iz kozarcev. Izkazalo se je, da to ne drži, bogastvo se brez intervencije države ne preliva od bogatih slojev k revnejšim. Redistribucija bogastva je tudi glavni namen davčne politike. No, leta 2008 je udarila finančna kriza in vsi so bili kar naenkrat presenečeni, kako so države po vzoru komunističnih petletk rešeJure Trampuš vale svoja gospodarstva. Povsem enako je bilo pred dvema letoma, ko je epidemija pokazala, zakaj so pomembni javni sistemi, zakaj je pomembno javno zdravstvo, kaj vse je lahko narobe, če z javnim šolstvom upravljajo politični diletanti.

V tistem času cvetoče vere v vsemogočnost trga, je OECD analiziral Slovenijo in ji priporočil, naj se obnaša gospodarneje, država naj bi bila preveč potratna in s tem omejevala svoj razvoj. Eden izmed predlogov tujih finančnih strokovnjakov je bilo tudi zaprtje nekaterih šol, ki so razprašene po Sloveniji, še posebej so jih zmotile razne podružnice, manjše vaške šole z nekaj razredi in učenci, predlagali so združevanje razredov in, jasno, uvedbo šolnin. Če na svet gledaš samo skozi očala gole ekonomike, je bil ta predlog smiseln. A svet je veliko več kot trg, šole v manjših krajih so popek sveta, so kulturno, športno, izobraževalno, identitetno središče, šolska stavba povezuje ljudi, podobno je s cerkvijo ali z gostilno, podobno je s pošto in z bankomati. Brez javnih storitev ni javnosti, brez javnosti ni družbe, brez družbe ni ničesar, tudi skupnosti ljudi ne. V zaselkih v okolici Velenja se zapirajo podružnične šole, starši otroke raje vozijo v mesto, zaradi službe, zaradi interesnih dejavnosti, gre za smiselne odločitve, ki pa na dolgi rok razgrajujejo skupnost. Trend bi moral biti obrnjen, manjše šole bi morale ponujati več, ne pa manj kot njene urbane konkurentke.

A ljudje se odločamo racionalno, živimo v krajih, ki nam nudijo tisto, kar dela življenje lepše. Na svetovnih lestvicah mest, kjer je najlepše živeti, se redno pojavljajo mesta, kot so Kopenhagen, Zürich, Helsinki in Dunaj. Zakaj? Zaradi urejenega okolja, možnosti dela in pametne stanovanjske politike, dobrega izobraževalnega in zdravstvenega sistema, dobre kulturne produkcije in ponudbe, politične in ekonomske stabilnosti, javnih servisov, moderne prometne infrastrukture, vključno z javnim prevozom in s kolesarskimi stezami. Dunaj je mesto, ki zavrača logiko kapitala, Dunaj je mesto, ki ga že od konca druge svetovne vojne vodijo socialdemokrati, že prej, predno so se za 10 let na oblast povzpeli nacisti, so ga imenovali »rdeči Dunaj«.

Kar nas pripelje v mesto prihodnosti. Ko sem odhajal iz Velenja, ko je naša generacija svoje zvezde lovila daleč stran, sem se leta prepiral z mislijo, da je »Velenje preveliko, da bi bilo premajhno, in hkrati premajhno, da bi bilo preveliko«, in na koncu pristal v eni izmed socialističnih sosesk domnevno najlepšega mesta na svetu. Nisem edini, mladi se izsiljujejo iz Velenja, danes v mestu, kot kaže statistika, živi tretjina manj mladih, starih med 15 in 30 let, kot pa jih je bilo pred 10 leti. Kako prepričati mlade, da ostanejo? Kako jim ponuditi možnost prihodnosti? 15.000 evrov, ki jih občina dobrohotno ponuja mladim za financiranje stroškov kreditov za prvo reševanje stanovanjskega vprašanje ni dolgoročna rešitev, predvsem pa je bistveno premajhna. Zgolj za primerjavo: Dunaj ima več kot 350.000 stanovanj, ki so namenjena neprofitnemu oddajanju. To je tako, kot da bi jih v Velenju imeli 6000, pa jih ima mesto malo manj kot 900.

Občinski funkcionarji potujejo po Evropi in si ogledujejo, kaj se dogaja z mesti, v katerih zapirajo rudnike. To so gotovo koristna potovanja. Lahko bi odšli tudi na Dunaj ali pa v Kopenhagen in pogledali, zakaj sta ti dve mesti mesti prihodnosti in pomislili, kakšna zgodba jutri čaka na Velenje. Vredno jo je začeti znova. 🔲

Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija / www.kssena.si

Čes�tamo za

1.

maj praznik dela

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 7

MLADI

28. aprila 2022

7

Dodatni programi za mlade Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki v evropskem letu mladih obogatil ponudbo zanje Tatjana Podgoršek

Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju V četrtek, 21. aprila, je v Domu kulture Velenje potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Pred slovesnostjo so župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednica združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič in podžupanja Mestne občine Velenje Darinka Mravljak ob spremljavi kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja na Titovem trgu položili venec.

Slavnostna govornica na slovesnosti je bila Andreja Katič, za kulturni program pa sta poskrbela Pihalni orkester Premogovnika Velenje in Rudarski oktet Velenje.

Andreja Katič: »Kot predsednica Združenja borcev za vrednote NOB sem ponosna na naše

prednice in prednike. Na to, da je bila Šaleška dolina vedno dolina upora, kjer smo znali zbrati pogum in se postaviti na pravo stran zgodovine.

Namen tega praznika je, da negujemo vse tiste vrednote, ki so zapisane v naši ustavi, v vseh temeljnih listinah Evropske unije in za katere so številni borci in borke dali svoje življenje.« Peter Dermol: »Spomin in opomin – to sta besedi, ki sta tudi najpomembnejši, ko se spominjamo tragičnih dogodkov v naši zgodovini. Sam se sicer zelo nerad vračam v preteklost, zdi se mi bolj pomembno, da gledamo v prihodnost. Takrat, ko je treba, pa pokažemo spoštovanje do vseh tistih, ki so darovali tudi svoja življenja za našo sedanjost in za prihodnost naših otrok.«

Močnejši skupaj.

Bralcem Našega časa čestitamo ob prazniku dela.

www.gorenje.com

🔲

tr

Leto 2022 je proglašeno za Evropsko leto mladih. V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki so se odločili, da bodo dejavnost zanje obogatili z nekaterimi novimi projekti. Amadeja Koren, strokovna delavka za mladino in turizem v zavodu, je omenila dnevni center za »frajerke in frajerje«, v katerem imajo udeleženci priložnost za druženje, pogovor o vsakdanjih stvareh ali iskanje rešitev za svoje stiske, umetniško izražanje in odkrivanje talentov. Uporabljajo tudi nekaj športnih pripomočkov, na voljo so družabne igre.

Dnevni center je odprt vsakih 14 dni (naslednjič bo 3. maja) od 16. do 19. ure.

Poleg omenjenega skupaj s šmarškim društvom prijateljev mladine pripravljajo v maju dogodek z naslovom Ni me strah. »Zanj smo se odločili zaradi informacij o tem, kako sta se poslabšala počutje in duševno zdravje mladih v zadnjih dveh letih.

Društvo prijateljev mladine bo ob tej priložnosti povabilo v goste strokovnjakinjo, ki bo na predavanju govorila o tem, kako uspešno premagati strahove,« je povedala. Druženje bodo sklenili z družabnim srečanjem, ki so ga poimenovali Ne čakaj na maj, v drugi polovici maja si bodo mladi lahko brezplačno izposodili električni kolesi.

Proslava ob dnevu državnosti

Glavni dogodek letošnjega Evropskega leta mladih v Šmartnem ob Paki bo 24. junija, ko bodo mladi pripravili proslavo ob dnevu državnosti.

Popestrili jo bodo s tržnico, na kateri se bodo predstavila mladinska društva, javni zavod Mladinski center in lokalni odločevalci, zelena stojnica bo namenjena varovanju okolja, velja pa opozoriti še na svetovalnico, na kateri se bo lahko vsakdo s strokovnjakom posvetoval oziroma pogovoril o

Amadeja Koren. »Mladinska scena je v občini na trenutek še zaspana, a se prebuja.« svojih težavah, anonimno oddal vprašanje zanj v skrinjico in prejel odgovor nanj. Dogodek bodo sklenili s koncertom Za kon‘c šole, na katerem bodo za razpoloženje poskrbeli zmagovalci letošnje Eme – skupina LPS. Več prostora kot običajno so mladim namenili tudi v zadnji številki občinskega glasila Šop, na družbenih omrežjih predstavljajo mlade, ki jih v domačen okolju še ne poznajo dobro, a so zaradi svojih uspehov ali delovanja vredni pozornosti.

Na kaj pa mladi opozarjajo? »Nekaterim primanjkuje več športnih površin, nekaterim društvom manjkajo prostori za druženje, pogovore, tretjim še več družabnih dogodkov. Z njimi se ukvarjamo v javnem zavodu in trudili se bomo pri tem mladim priti čim bolj naproti,« je sklenila 🔲 Amadeja Koren.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

GASILCI

28. aprila 2022

Gasilska zveza Šaleške doline šteje 3067 članov Manj klasičnih požarov, več tehnično zahtevnih intervencij – Skrbijo za privabljanje mladih v gasilske vrste – Največji dogodek leta bo gasilska olimpijada v Celju Diana Janežič 21. aprila so se na 67. skupščini zbrali delegati Gasilske zveze Šaleške doline, pridružili pa so se jim tudi štirje gostje – član upravnega odbora Savinjsko-šaleške zveze GZS Branko Verk, župan Šoštanja Darko Menih, župan Šmartna ob Paki Janko Kopušar ter vodja urada za premoženje in investicije Mestne občine Velenje Alenka Rednjak.

Pregled dela v letu 2021 sta podala predsednik zveze Boris Lambizer in poveljnik Aleksander Osetič. Predsednik je poudaril, da je delo gasilcev v letu 2021 zaznamovala epidemija in okrnila njihovo izobraževalno, tekmovalno in družabno delovanje, ni pa zmanjšala njihovega dela pri intervencijah.

Poveljnik pa je v svojem poročilu navedel nekaj številk: v GZŠD je vključenih 13 prostovoljnih gasilskih društev, prostovoljno industrijsko gasilsko društvo in gasilska enota Gorenje. Zveza skupaj šteje 3067 članov, od tega 524 operativnih gasilcev, 88 operativnih gasilcev v rezervi ter 279 pripravnikov. V letu 2021 so opravili 493 intervencij, na katerih je skupno sodelovalo 3148 gasilcev, prišteti pa je treba še 465 intervencij gasilske enote Gorenje, v katerih je sodelovalo 984

času, kar je dokaz, da se zavedate svoje odgovornosti. Občine imamo posluh za vaše delo, pomagamo vam pri nabavi gasilskih vozil, njihove in osebne opreme, kajti zavedamo se vedno bolj zahtevnih gasilskih intervencij. Čestitke za uspešno delo in nasvidenje znova v Šoštanju 4. maja, ko bomo obeležili dan gasilcev,« je Skupščine so se udeležili tudi gostje iz vseh treh občin in pohvalili delo zveze, sklenil župan.

Tudi župan Šmartna ki ga je predstavil poveljnik Aleksander Osetič (levo). ob Paki Janko Kopušar gasilcev, in 4 intervencije PIGD odprtih vrat, svoje delo in opre- se jim je zahvalil za opravljeno Premogovnik Velenje, v katerih mo pa predstavljajo tudi v šolah, delo in poudaril, da so gasilci vrtcih in krajevnih skupnostih. osnova delovanja civilne zaščije sodelovalo 36 gasilcev.

Ena od pomembnih dejavnosti te: »V času korone smo se ljudje GZ je strokovno usposabljanje Občani gasilce oprli na vas in veseli me, da je gasilcev, ki je bilo lani nekoliko spoštujejo in so jim operativa delovala nemoteno, okrnjeno, pa vendar so izvedli hvaležni zagotovo pa boste letos tudi ob dva tečaja za gasilca pripravniTako delegati kot gostje so de- pomoči vseh treh občin znova ka, ki ju je uspešno zaključilo lovanje zveze in njenih društev zagnali izobraževanja, vaje, 29 udeležencev. Zaradi velikega ocenili kot zelo uspešno. Župan števila kandidatov so razpisali Šoštanja Darko Menih se je gatudi dva tečaja za operativnega silcem zahvalil za njihovo delo, gasilca. Posamezni gasilci so se kajti, kot je poudaril, so gasilci usposabljali tudi za varno delo tisti, ki prvi pridejo na pomoč z motorno žago ter o fotovolta- ljudem v težavah. »To občani iki in električnih vozilih. Redno čutijo, so vam hvaležni in vas skrbijo za privabljanje mladih spoštujejo. Tekmovanja, usposav gasilske vrste, zato imajo po- bljanja in vzgojo mladih ste izsamezna društva v zvezi dneve vajali tudi v lanskem koronskem

Ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob prazniku dela in želimo prijetno praznovanje. ve~ na www.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje/ https://www.instagram.com/scvelenje/ https://www.youtube.com/user/scvvideo

Njihovo delovanje, predvsem v intervencijah, se je v zadnjih letih precej spremenilo in postalo tehnično zahtevnejše ali, kot je povedal poveljnik GZŠD Aleksander Osetič: »Število intervencij je bilo podobno kot leta prej, to je okoli 500, so pa vedno bolj zahtevne. Manj je klasičnih požarov, več je tehnično zahtevnih intervencij. Relativno veliko pa je še vedno dimniških požarov. Zato bi rad opozoril občane, ki še uporabljajo grelne naprave na trda goriva, da poskrbijo za reden pregled in vzdrževanje dimnih naprav, ker ko zagori v dimniku, velikokrat zagori v celem objektu. Na mestu pa je še eno opozorilo: vsi občani, ki na streho svoje hiše namestijo sončno elektrarno, naj pristojnemu gasilskemu društvu dostavijo požarni načrt, da bodo gasilci v primeru požara našli izklopne naprave in pomagali.«

usposabljanja in tudi druženje, ki je prav tako pomembno.« Alenka Rednjak z MO Velenje je poudarila, da je na področju gasilstva letos v Velenju prelomno leto. »Nadgradili bomo profesionalizacijo gasilstva z ustanovitvijo Javnega zavoda poklicna gasilska enota. To bo pomenilo, da bomo to dejavnost okrepili, gasilci pa bodo še bolj usposobljeni in bolje opremljeni. Okrepili bomo tudi prostovoljna društva, saj brez tega gasilstva ni.«

Skupščina je soglasno potrdila tudi delovni in finančni načrt za letos. Med pomembnejšimi datumi in aktivnostmi so izpostavili že omenjeni dan gasilca, ki ga bodo 4. maja praznovali v kulturnem domu v Šoštanju, gasilsko olimpijado v Celju med 17. in 24. julijem ter oktobrsko taktično vajo ob mesecu požarne varnosti. Letos bodo visoke obletnice obeležila tudi tri društva: 90 let delovanja PIGD Premogovnik Velenje in PGD Šentilj 🔲 ter 70 let PGD Bevče.

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

28. aprila 2022

Osem nagrad na nacionalnem natečaju Evropa v šoli Učenci iz regije SAŠA so nagrade prejeli za literarna in likovna dela na temo Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja osvojila Katarina Ihan z OŠ Polzela za delo Modro zlato življenje. Ustvarila ga je pod mentorstvom Marije Bastl. Tretje mesto v isti kategoriji je osvojil Timotej Švajgel z OŠ Polzela, podružnica Andraž, za delo Poplava. Njegova mentorica je bila Mateja Medved. Med učenci druge triade je 2. mesto na literarnem natečaju osvojila Ajda Čremožnik z OŠ Polzela, za delo Kam segajo globine morja?, mentorica je bila Marija Kronovšek.

Na likovnem natečaju je med učenci prve triade 3. mesto osvojil Klemen Šuštaršič z OŠ Gorica Velenje. Delo Drevo življenja je ustvaril pod mentorstvom Saše Korenič in Tine Brezovnik. Na nacionalni nivo natečaja smo poslali tudi 10 likovnih del učencev CVIU Velenje. Ustvarjali so pod mentorstvom Roberta Klančnika. Kar štiri med njimi, ki so jih ustvarili Denis Ivartnik (za delo Hočem čisto vodo), Tian Vargek (za delo Rad se kopam v čisti vodi), Ernesa Halimaj (za delo Vsak dan pijem vodo) in Reis Kurtaj (za delo Brez vode ne bi bilo gusarjev), so prejela posebno nacionalno nagrado.

Vsem nagrajencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo!

Posebno nagrado za likovno ZPMS bo nagrajence in njihove delo so na nacionalnem nivoju mentorje v maju peljala na nanatečaja Evropa v šoli prejeli gradni izlet v Škocjan.

19. aprila je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) objavila rezultate nacionalnega natečaja Evropa v šoli, ki je v šolskem letu 2021/2022 potekal na tudi med mladimi zelo aktualno temo Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja. Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je bila regijski koordinator za učence in dijake iz Šaleške, Spodnje Savinjske in Zgornje Savinjske doline. Odziv šol in število poslanih del sta krepko presegla številke iz epidemičnega leta 2020, ko so otroci morali ustvarjati doma, saj je pouk potekal na daljavo. Še posebej veseli dejstvo, da so bili učenci iz regije SAŠA tudi letos izjemno uspešni na nacionalnem nivoju natečaja. Osvojili so kar osem nacionalnih nagrad!

Na regijskem nivoju so zbrali 204 dela 209 avtorjev, ki jih je pri ustvarjanju vodilo 65 mentorjev.

Na nacionalni natečaj Evropa v šoli so na MZPM Velenje poslali 17 literarnih del in 41 likovnih, 4 fotografije in dve video deli, ki sta jih izmed vseh prispelih del izbrali dve strokovni komisiji. Na natečaju je sodelovalo 16 šol iz regije SAŠA, od tega 15 osnovnih in ena srednja šola.

Kdo je najbolj prepričal nacionalne komisije natečaja?

Na literarnem natečaju je 1. mesto med učenci prve triade

kar štirje učenci CVIU Velenje.

🔲

Čestitamo za praznik dela.

Naj bo vsako delo častno, ustvarjalno in zabavno.

Trg mladosti 2, Velenje

Svetnik Levice v Svetu Mestne občine Velenje Matjaž Pečovnik in Lokalni odbor Levice Velenje - Mozirje Naročnik: Svetniška skupina Levica, LO Levica Velenje - Mozirje

V boju za pravični prehod

Prijetno praznovanje

1. maja

bš

Noč knjige V Knjižnici Velenje je v sklopu praznovanja svetovnega dne knjige potekala tudi Noč knjige.

Svetovni dan knjige že od leta 1995 obeležujemo 23. aprila, praznovanje tega dne pa je povezano s starim ljudskim običajem v Kataloniji, ko si Katalonci na dan svetega Jurija podarjajo vrtnico in knjigo. »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno,« pravijo. Ta dan je tudi sicer tesno povezan s književnostjo, saj so 23. aprila umrli Miguel de Cervantes, William Shakespeare

in Inca Garcilaso de la Vega.

V velenjski knjižnici so ob Noči knjige zaključili že trinajsto sezono Bralne značke za odrasle – 36 bralk in bralcev je prejelo tudi priznanja. Ob tej priložnosti so se družili s pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrielo Babnik, ki je bila tudi osrednja pisateljica bralne značke. Po pogovoru, ki ga je vodila Andreja Ažber, so si lahko bralci in ostali obiskovalci ogledali razstavo o pisateljici, ki jo je pripravila Stanka Ledinek.

Noč knjige se je v knjižnici nadaljevala z avtorsko predstavo Karla Čretnika Talija Velenjska – ljubezen moja. Karli Čretnik se je sprehodil skozi svoje najpomembnejše predstave, režije, prigode in anekdote ter s pomočjo Nejca Škorjanca gledalce z besedo, s slikami in z odigranimi prizori popeljal skozi 60-letno zgodovino Gledališča Velenje. 🔲

tr

Mednarodni uspehi mladih glasbenikov Spomladi se kot navadno vrstijo priložnosti za sodelovanja mladih glasbenikov Glasbene šole Velenje in dijakov umetniške gimnazije ŠCV na različnih glasbenih tekmovanjih. Nekaj je bilo organiziranih v spletnem okolju.

Organistka glasbene šole Klara Kuhar (2. A in 2. UI) se je uspešno udeležila spletnega tekmovanja International online classical music competition “La Campanella” (Italija, Kazahstan) v organizaciji festivala Astana Stars in je v kategoriji do 16 let osvojila najvišjo nagrado 'Grand Prix'. Njena mentorica je Ema Zapušek.

Dijak vzporednega glasbenega izobraževanja, harmonikar Benjanim Merzdovnik (2. UI), se je predstavil na 3. mednarodnem tekmovanju Celeia, kjer je prejel bronasto plaketo in osvojil 3. mesto. Njegov mentor je Izidor Kokovnik.

V Križevce na Hrvaško sta odpotovala dva dijaka violinista, ki sta sodelovala na tamkajšnjem Mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Sonus op. 7. Pod mentorstvom Danice Koren sta nastopila Stella Halilović (1. U), ki je prejela 2. nagrado, in Mark Lev Krajnc (1. UI), ki je prejel 1. nagrado. Ponosni so tudi na saksofonista Svita Krumpačnika (4. U), saj je prejel 1. nagrado na beograjskem spletnem tekmovanju 13th World Open Saxophone Competition 2022. Njegov mentor je Gorazd Topolovec.

Dijakinja umetniške gimnazije Maja Otič iz 4. U je na spletnem tekmovanju London Young Musician prejela nagrado 'Zvezda leta' in uvrstitev v polfinale, njen mentor, prof. Igor Ulokin, pa 'nagrado za učitelja 2022' za izjemno poučevanje glasbe in tekmovalkino izvrstno izvedbo.

Violinisti iz razreda Igorja Ulokina so se prijavili tudi na pomladno sezono beograjskega tekmovanja 13th World Open Online Music Competition, na katerem sta Maruška Dobrovoljski (3. UI) in Maja Otič (4.

U) prejeli II. nagrado, Tea Osojnik (1. U) in Petra Žitko (2. U) pa III. nagrado. Njihov korepetitor je Nikolaj Žličar.

Uspešen pa je bil tudi Mark Lev Krajnc iz 1. UI, saj je na 1. slovenskem tekmovanju 'Mladi violinist' prejel 1. nagrado in bil lavreat tekmovanja (za nagrado je prejel solistični nastop na petih koncertih Camerata Laibach v sezoni 2022/23) – njegova mentorica je Danica Koren. 🔲

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

28. aprila 2022

V deželo vigred je prišla

10. aprila so v Kulturnem domu v Šoštanju v organizaciji ženskega foruma SDS Šoštanj ter v soorganizaciji Občine Šoštanj, Zavoda za kulturo Šoštanj, Špele Poles, Sonje Bercko Eisenreich ter nekaterih drugih posameznikov izvedli dobrodelni koncert Prifarskih muzikantov.

V Šoštanju so se odločili za dobrodelnost do ukrajinskih sirot in vojnih beguncev, ki trpijo posledice grozot vojne ob napadih agresorske Rusije. Številne človeške žrtve, neizmerno trpljenje, obupne življenjske razmere ter razseljevanje milijonov ljudi je razčlovečenje brez primere na skrajnem robu Evrope.

V Šoštanju so se odločili zbrati

Koncert Prifarskih muzikantov zadel v polno nastopu z nekaterimi pesmimi.

Melos in ljudskost Prifarcev sta hitro ogrela navzoče v napolnjeni dvorani. Ob primernem izboru pesmi in skladb ter izvedbi celotne prireditve po dolgih dveh letih puščobe zaprtih odrov sta glasba in pesem prijetno sprostili. Nastopajoči so s spretnim spontanim vodenjem izvedli svoje zelo znane pesmi ter tudi nekaj priredb skladb drugih izvirnikov. Ob šopku S Prifarci je pela tudi izjemna oranžnega cvetja, spetem s pevka naših vasi Polona Plaznik. trakom ukrajinske zastave, je na črnem ozadju silil na plano nekaj sredstev iz donacij in od še en namen dogodka, zbiranje vstopnic z dobrodelno priredi- pomoči za vojne begunce, pretvijo Vigred je prišla. Program hrano in namestitve v končnem so izvedli sloviti Prifarski mu- cilju - pomagati. Hkrati pa je v zikanti z dvema mladima go- času vigredi, cvetoče pomladi, stjama, domačima pevkama lahkoten izbor pesmi pomenil Laro Krneža in Polono Plaznik. upanje, prebujanje narave in Zdravljico je odpela Krneževa, ljudi v novi čas.

Plaznikova pa je sodelovala v Zavedanje, da naše skupno žiglasbenem programu s člani an- vljenje in uživanje svobode nista sambla kot pevka v skupnem samoumevna, je bila rdeča nit

dobrodelnosti, ki so jo, verjamemo, večinoma sprejeli kot način civiliziranega vedenja zdaj in v prihodnje. Da bi, preden se še bolj zapletamo, le našli tisto treznost, zmernost in nekaj več povezovalnosti, ki bi manj hromila napore za večjo varnost države ter vsem ljudem zagotavljala mir in socialno varnost.

Ob koncu so navdušeni obiskovalci z aplavzi nagradili nastopajoče, predstavnica prireditelja Sonja Bercko pa se je zahvalila vsem, ki so omogočili organizacijo, podarili denarna sredstva in z obiskom prireditve pokazali pripravljenost pomagati nesrečnim ljudem v teh težkih časih. A se je med skoraj dveurnim koncertom sproščala tudi energija nezaustavljive pomladi ter velikonočnih praznikov, ki so v zavesti Slovencev še vedno visoko spoštovana ljudska vrednota. 🔲

Jože Miklavc

Rudarski oktet navdušil v Franciji V prvih dneh aprila smo se člani Rudarskega okteta Velenje odzvali prijaznemu povabilu organizacijskega odbora COEI iz francoskega mesta Vienne, ki nas je v okviru kulturnega sodelovanja med partnerskima mestoma, ki traja že več kot devetinštirideset let, povabil na gostovanje.

Vokalna zasedba, ki na kulturno-pevskem področju ustvarja od leta 1979 in v svojem bogatem umetniškem repertoarju goji stanovsko rudarsko pesem, črnske duhovne pesmi in modernejše zvrsti, je zopet navdušila poslušalce. Za tokratne

koncerte smo člani Rudarskega okteta pripravili bogat izbor pesmi, ki so obsegale narodne pesmi, madrigale in popevke, izvedene v tradicionalnem slogu te zasedbe.

Na večernem koncertu v kulturnem domu v St. Sorlin de Vienne smo bili deležni stoječih ovacij poslušalcev. Občinstvo je z navdušenjem spremljalo pevske izvedbe predstavljenih pesmi. Rudarski oktet Velenje je ob tej priložnosti za dolgoletno sodelovanje na kulturnem področju med državama prejel zlato plaketo.

V sklopu gostovanja smo nastopili še v Temple d‘ Avgust et Livie, ki s svojo preteklostjo (več kot 2000 let) predstavlja svojevrsten pevski trenutek in poveže zgodovino tega mesta s sedanjostjo.

Ob srečanju z županom mesta gostitelja je bilo ponovno poudarjeno pomembno kulturno sodelovanje med mestoma Velenje in Vienne, ki ima zelo bogato tradicijo. Sodelovanje in povezovanje med narodi, njihovo spoštovanje in upoštevanje pestrosti kulture so bili glavni

poudarki v govoru župana.

V oktetu se zavedamo pripadnosti rudarski tradiciji in naših korenin. Vedno in povsod povemo, da smo rudarji, da naše uniforme pripadajo montanističnemu stanu in da prihajamo od tam, kjer znamo delati pod zemljo. Velenje in s tem Rudarski oktet je tako zopet dodalo kamenček v mozaik kulturnega povezovanja narodov Evrope in naše skupne ideje 🔲

Marko Ranzinger

Volilna pravica Ona Čepaitytė Gams Pravijo, da če nisi volil, tudi ne smeš komentirati. Torej ne bom, ker volila nisem. Zakaj? Ker ne morem. Vsaj na državnozborskih (in tudi predsedniških) volitvah. Kriva je seveda uradna pripadnost moji prvi domovini, Litvi, ker kljub letos že 18 letom v Sloveniji še vedno nimam slovenskega državljanstva.

Dejansko danes kot državljanka EU državljanstva niti ne potrebujem.

Preselila sem se v »evropskem« letu 2004, ko sta obe državi postali članici EU, in tako za državljane držav Evropske unije niso bile več potrebne vize, vse je naenkrat postalo zelo enostavno in v primerjavi s sistemom do takrat veliko lažje. Še šolnino podiplomskega študija na Univerzi v Ljubljani je sofinancirala država – kot vsem ostalim študentom, državljanom Republike Slovenije. Dejansko se nikoli zaradi ne-imetja slovenskega državljanstva nisem počutila kakorkoli prikrajšano, zato se mi to niti ni zdelo nujno potrebno. Sploh ker tako po slovenski kot tudi litovski zakonodaji dvojnega državljanstva ne morem imeti in bi se v primeru, da bi zaprosila za slovensko, morala odpovedati litovskemu. Tega pa si nisem želela.

Se spomnim, ko sem kdaj prevajala dokumente, potrebne za odpoved državljanstva, se me je to zmeraj zelo dotaknilo, zdela se je res kot usodna, dokončna in nepovratna odločitev, s katero izgubiš en del sebe, kot nekaj, česar sama nikoli ne bi mogla narediti. In zato še vedno volim litovski parlament in njihovega predsednika oz. predsednico. Definitivno je ena skrb več. Pred vsakimi volitvami ne smeš spregledati roka za prijavo v bazo volivcev, da sploh lahko dobiš volilne »papirje«, nato pravi čas dati na pošto, pa še enkrat v drugem krogu. Pravi dogodek doma – ena kuverta v drugo kuverto … dobro zalepiti, trikrat preveriti. Čeprav vsakič na koncu ista zgodba in dejansko kakšne usodne generalne razlike narediti ne moreš, ker vsi v tujini živeči državljani volijo v istem volilnem okrožju, glasovi se torej ne razporedijo, tudi »rezultat iz tujine« je zmeraj predvidljiv.

Bolj gre za osebni odnos, izraženo voljo, opravljeno državljansko dolžnost.

Vprašanje dvojnega državljanstva različne države urejajo različno. V primerjavi s Slovenijo, ki nima tako velikega odstotka v tujini živečih državljanov, je problem v Litvi precej bolj aktualen, ker je bila emigracija v zadnjih desetletjih precej močna. A kljub temu in kljub številnim iniciativam ustave do danes ni uspelo spremeniti, tudi referendumi niso bili uspešni. Celo na področju »naturaliziranih« športnikov smo zelo (morda tudi preveč) načelni. Ti so tako redke izjeme, da skoraj niso potrebni omembe. Če ne govorim o kakšni tovrstni teoretični možnosti v, recimo, košarki, kjer niti trener iz tujine nikoli ni bila in ne bo opcija. Ne glede na to, v kako globoki krizi trenutno košarka je. Vsi pa še danes ne morejo pozabiti nesrečnega primera podarjenega državljanstva Američanki, drsalki našega drsalnega para, ki je kasneje, po neuspešnem zastopanju nove »domovine«, dobila državljanstvo še tretje države in veselo plesala pod novo zastavo.

Torej, dvojnega državljanstva pač ne bom imela. Dolgo sem tarnala nad tem sistemom, večkrat sem se tudi zamislila, zakaj je temu tako … Ali res pripadnosti dvema državama naenkrat ne moreš imeti? Celo dvojno državljanstvo otrok, ki jim v tem konkretnem primeru pripada, ima določen »rok trajanja« – do njihovega dopolnjenega 18. leta, ko se morajo odločiti in izbrati le eno.

Seveda, ni vse v uradni pripadnosti. Največ je v vsakdanjem odnosu, kjer pa čisto vsak nosi svojo dragoceno zgodbo, krojijo jo tudi vprašanja identitete, ki niso enostavna. Tudi sama sem šla skozi različna obdobja, a sem prepričana, da lahko ljudje z dvema domovinama resnično naredijo 🔲 ogromno dobrega. Z ali brez volilne pravice.

VELENJE Drage občanke in občani,

Čestitamo vam ob dnevu boja proti okupatorju, prazniku dela in dnevu zmage nad fašizmom.

Svetniška skupina SAB v Svetu MO Velenje.

Naročnik oglasa: Stranka SAB

Dobrodelni koncert Prifarskih muzikantov za solidarnost z ukrajinskimi begunci

Naš čas, 28. 4. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

28. aprila 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

FEHTARJI na obisku!

Na Radiu Velenje so se pretekli ponedeljek oglasili priljubljeni Fehtarji, ki so predstavili svojo najnovejšo uspešnico Moja Slovenija. »Res je, da glasbo vsak dojema po svoje, vendar je slovenska glasba tista, na katero moramo biti ponosni in je del naše kulturne dediščine. Naj nas slovenska glasba povezuje tako, kot nas povezujejo uspehi naših športnikov,« sta Maji Oderlap povedala Matic Plevel in Domen Kovač. K sodelovanju pri snemanju videa, na katerega so izjemno ponosni, so povabili tiste znane obraze, za katere menijo, da so med drugim tudi ambasadorji naše Slovenije. Lepote Štajerske, Primorske, Dolenjske, Prekmurja in Gorenjske tako predstavljajo skupaj z Janom Plestenjakom, Alfijem Nipičem, Luko Jezerškom in Nino Pušlar.

Fehtarji so poleg ustvarjanja skupnih pesmi aktivni še v drugih zasedbah. »Dolga leta nas že povezuje prijateljstvo. Zato smo se kasneje odločili, da še kaj skupaj posnamemo. Naš namen je, da imamo dvajset, morda trideset nastopov letno,« pravita. Poslušalcem sta povedala, da

se v teh dneh pripravljajo še na enega izmed večjih dogodkov, nastop na ljubljanskem Kongresnem trgu: »Nova skladba pa hkrati napoveduje dogodek, ki bo za narodno-zabavno glasbo pisal zgodovino. 20. maja bomo skupaj z gosti in ljubitelji slovenske glasbe zavzeli Kongresni trg in podeželski rock‘n‘roll pripeljali v Ljubljano. Tam bomo peli in igrali pesmi slovenskih glasbenikov – v slovenskem jeziku. Z izborom izvedenih skladb in z izborom naših glasbenih gostov bomo pokazali, da nas plemeniti tudi različnost ter da je tudi glasba tista, ki nas poveže v celoto. Želimo, da smo na to, da smo Slovenci, ponosni,« pravita Matic in Domen in ob koncu dodata še: »Srečni, ker tu smo rojeni, slovensko pojemo hvalnico naši deželi z domačo muziko,« še zapojejo za konec in dodajo: »Se vidimo u Lublan!« Poslušajte Radio Velenje, da boste vedno o vsem obveščeni. In to še na kamot.

ČETRTEK, 28. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 29. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

🔲

SOBOTA, 30. aprila

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

GLASBENE novice

Ljubezen do fantovskega petja je prevladala nad vsem

NEDELJA, 1. maja

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

V Sloveniji imamo kar 14 Podkrajev, a le eden je Podkraj pri Velenju, ki ga glasbeno že več kot 40 let bogatijo Podkrajski fantje. Njihovi začetki segajo v leto 1981. Gojijo štiriglasno petje, ki ga spremljajo frajtonarica, kitara in bas, občasno tudi citre in flavta. Vodja ansambla je Franc Vedenik, skupino pa sestavljajo še pevci Milan Jeseničnik, Ivan Borovnik in Vili Krivec ter instrumentalisti Matej Krivec, Stane Čanžek in Dani Ramšak.

PONEDELJEK, 2. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

Prvi nastop so imeli v Libojah

»Dobili smo se na eno nedeljsko popoldne leta 1981 pri Repnikovem Jožu v Podkraju. Sami Podkrajčani. Odločili smo se, da ustanovimo ansambel. Bilo nas je osem. Začeli smo ljubiteljsko,« se spominja Franc Vedenik.

Svoj prvi nastop so imeli v novembru leta 1981 na reviji narodno-zabavnih ansamblov v Libojah. »Predstavili smo se z dvema lastnima skladbama.

Publika nas je dobro sprejela in že prihodnje leto smo se prijavili na festival v Števerjanu.

Bili smo samouki, amaterji. To je nadalje prispevalo k določenim spremembam.« Ponašajo se z dobrimi tremi desetletji številnih uspešnih nastopov doma in v tujini, ampak so predvsem ponosni na šest zlatih, dva srebrna in en bronast orfej s Ptujskega festivala.

Sodelovali so na mnogih uveljavljenih slovenskih revijah in festivalih, izdali precej kaset in zgoščenk, organizirali več samostojnih koncertov, sodelovali v televizijskih in radijskih

TOREK, 3. maja

oddajah. Sodelujejo s priznanimi slovenskimi tekstopisci in avtorji skladb, nekaj so jih napisali tudi sami. »Težko si je zamisliti, da je za nami že toliko let. Ne morem verjeti, da je tako hitro minilo.

Vesel sem, da ansambel toliko časa obstaja. Prebijali smo se v množici dobrih, odličnih ansamblov, mi pa čisti amaterji.

Ljubezen do fantovskega petja je prevladala nad vsem,« je za regionalno televizijo VTV povedal Vedenik. »Druži nas ljubezen do petja.

Velika zasluga gre seveda Tomažu Tozonu. Z nami dela več kot 20 let. To se pozna. Enkrat tedensko se redno dobivamo.

K nam tudi Tomaž redno prihaja. Vedno ga vsi pričakamo

ob uri in smo resni učenci,« se smeje Franc, ki prizna, da so za uspešnost zaslužne tudi njihove žene.

Nanje so ponosni tudi krajani in občani

Septembra leta 2011 so prejeli Grb Mestne občine Velenje, na koncertu ob 35-letnici pa jim je predsednik sveta KS Podkraj Jože Drobež podelil plaketo in priznanje za uspešno delovanje in promocijo kraja. »Zelo smo vključeni v življenje Podkraja, kjer pojemo tako ob veselih kot tudi žalostnih trenutkih, krajani pa nas pri našem delu ves čas podpirajo in spodbujajo,« je takrat ponosno povedal tenorist in vodja ansambla Franc Vedenik.

Koncert ob jubileju razprodan

V petek, 22. aprila, so v velenjskem kulturnem domu pripravili odmeven koncert ob 40-letnici, kjer se jim je pri več pesmih pridružila Francova hči Urška Vedenik na citrah. V skoraj polni dvorani je bilo največ krajanov Podkraja, ki so s pevci tudi zapeli. »Vesel sem, da nas poslušalci cenijo – in zakaj jim ne bi ponudili tistega, kar imajo radi.

Najbrž je bil to zadnji koncert v takšni obliki. A bomo še delovali. Bomo na voljo poslušalcem, če nas bodo želeli slišati, morda bomo še kaj posneli, dokler nas bosta družila volja in prijateljstvo,« je sklenil Franc. 🔲

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 4. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

28. aprila 2022

Vija vaja ven Volilni uspeh Zdravku Počivalšku in somišljenikom je uspelo s projektom Povežimo Slovenijo … Povezana je s 406.761 glasovi.

⏫

»Elica in Branko Rednak, Branko in Ivanka Špital, Cvetka Lipnik, Zinka in Jože Hudournik (od leve) – to so ljudje, ki so mi stali ob strani in z njimi smo lahko tekmovali v akciji INKS – Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športu in rekreaciji, ki jo je v Velenju organiziral Alojz Hudarin,« je ponosno predstavil svoje 'soborce' na 40-letnici TVD Partizan Škale Herman Arlič.

⏫

»Poznati zgodovino je treba zato, da se ne pozabi, kaj dobrega se je začelo že pred nami,« sta v en glas polagala na dušo 'partizanovca', Alojz Hudarin in Herman Arlič (ta krajna), mlajšim v sredini – podžupanji Aleksandri Vasiljević, spikerju Dragu Kolarju in podpredsedniku Olimpijskega komiteja Janezu Sodržniku.

ZANIMIVOSTI

Kdo spleza višje?

Etnografsko društvo Mlajevci je v Mozirju tudi ob letošnjem občinskem prazniku, na jurjevo, pripravilo atraktivno tekmovanje v plezanju na mlaj.

Ker aktivnost ni brez nevarnosti, hrabre plezalce poleg številnih radovednežev in navijačev opazujejo in predvsem čuvajo člani gorske reševalne službe, a splezati mora vsak sam. 🔲

Foto J. Miklavc

⏫ Prvak Peter Trogar je plezal povsem inovativno in zmagal. ⏩ Plezanje na mlaj ni mačji kašelj – le kako bi se obnesla mačka? ⏬ Junaki 20. plezanja na mozirski mlaj

Sanje ali mora

⏪⏫

Kako še vedno z vso močjo vihti 'puhar', je pokazal brigadir Koloman Lainšček v ponedeljek na Titovem trgu, ko je z nekaj zamahi 'zakajlal' mlaj; pa je prišel Dani Avbreht, predsednik KS Cirkovce, in ga požagal. Seveda samo za čvek, mlaj, ki ga je darovala družina Stebre iz Ložnice, se ponosno penje 27 metrov visoko. Da je tako, so poskrbeli prostovoljci iz krajevnih skupnosti Šentilj in Cirkovce.

»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« (M. Kučan) Precej se jih je že 24. aprila zvečer prebudilo iz sanj v nočno moro.

Slovenski (volilni) hiti Primorska je vstala; Dan neskončnih sanj; Med iskrenimi ljudmi; Samo nasmeh je bolj grenak; Brez golobčka ni Benetk; Čista j..a; Glas srca; Za prijatelje; Presenečenja; Maček v žaklju; Še pomahal ni z roko; Pesek v oči; Uspavanka za mrtve vagabunde …

vsak dan

Prvi maj – praznik dela Praznik dela pri nas uradno praznujemo od leta 1945, ko je bila ustanovljena nova Jugoslavija. Tako kot večina praznikov ima tudi praznik dela burno zgodovino. Izvor praznika prvega maja kot mednarodnega praznika dela sodi v ZDA, v leto 1886.

To se je zgodilo s Haymarketskimi protesti, ko je Federacija organiziranih obrtnikov in delavskih zvez po vzoru kanadskega delavskega gibanja zahtevala več delavskih pravic, med njimi tudi uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo zahtev delavskih organizacij, da bi skrajšani delavnik stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem mirnem shodu pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila osem policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenih je bilo mnogo ljudi. Ker nekateri ranjeni niso tvegali morebitne aretacije ob zdravstveni pomoči, se je število žrtev povzpelo na enajst.

Pravica do 8-urnega delavnika pa je bila kljub vsem dogodkom kasneje uveljavljena.

Spomin na revolucionarne dogodke v ZDA se je v obliki 1. maja kot delavskega praznika počasi širil skoraj v vse države sveta. Med izjemami so ZDA, ki od 1. maja 1921. leta praznujejo dan lojalnosti ali dan 'amerikanizacije', ki so ga uvedli iz strahu pred komunizmom. Leta 1957 je predsednik ZDA Dwight Eisenhower ta dan uzakonil kot praznik prava z utemeljitvijo, da bo civilizacija brez vladavine prava propadla. Donald Trump je kasneje pripomnil, da ZDA 1. maja slavijo dediščino svobode, pravičnosti in enakosti pred zakonom.

Po 1. svetovni vojni se praznik dela v Sloveniji ni uradno obeleževal, čeprav so neuradne manjše slovesnosti obstajale in jih oblast načeloma ni prepovedovala. Prvo uradno praznovanje 1. maja je bilo pod nacistično nemško oblastjo leta 1941. V Nemčiji so ta praznik prvič uradno uvedli nacionalsocialisti 1933. leta in ga med vojno razširili na vsa okupirana območja.

Prvega maja se po osvoboditvi spominjam, kako so na predvečer na hribih zagoreli kresovi in so v naseljih postavljali mlaje, na predvečer prvega maja leta 1951 so z Ljubljanskega gradu zadonele topovske salve, nebo je razsvetlil ognjemet z raketami.

Kasneje so se prvomajske prireditve z večjih mest preselile na kraje, ki so bili znani po dogodkih iz 2. svetovne vojne. Za prebivalce širšega področja Velenja je to postala Graška gora, kjer stojita spomenik in spominska soba, posvečena padlim 🔲 Jože Lekše borcem XIV. divizije.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 13

13

POGOVOR

28. aprila 2022

Pot modne oblikovalke je bila začrtana že v mladih letih Odprta do novih stvari, dovzetna za nova znanja in pripravljena veliko delati odhaja v tujino – Kot stilistka je pridobivala izkušnje tudi v šovu Znan obraz ima svoj glas Jasmina Škarja

Anja Jaklin: »Želja po tem, da izkusim delo v velikem podjetju in sem del ekipe, ki prodaja po vsem svetu, je prevladala.

Pomagati želim in se učiti. Ne vem pa, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.«

Mlada, 23-letna modna oblikovalka Anja Jaklin, je pričela svojo kariero s kolekcijo vzorcev za otroška oblačila pod imenom ZOO. Na temo enakopravnosti z motiviko živalskega vrta je namreč lansko leto diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer modno oblikovanje tekstila. Raziskovala je področja otroške ilustracije, vzorcev in trajnosti.

Nova znanja in raziskovanja bo v prihodnje iskala v dejanski industriji, ki jo je pritegnila že pred nekaj časa.

Kako se je pričela vaša pot oblikovanja? »Že od malih rok imam rada barvice, ki sem jih v rokah držala, še preden sem shodila. Doma so me vedno spodbujali k umetnosti. Oblikovanje in oblačila so me pritegnila že v osnovni šoli, odkar pomnim, rada raziskujem in ustvarjam. Vse od risb do oblek. Od nekdaj mi je všeč industrijsko oblikovanje, ki je povezano z materiali in s tehnikami obdelave. Ker v Sloveniji ni velike industrije, sem se odločila, da poskusim srečo v tujini, kamor odhajam kmalu.

Zavedam se, da bo zanimivo in hkrati zahtevno, vendar sem se za takšno pot odločila, ker je želja v meni tlela že od nekdaj. Ko se pogovarjam s kolegi, si tudi oni želijo pridobiti nekaj novih izkušenj in se pogosto odločajo za izmenjave v tujini, redko kdo pa se odloči za življenje v tujini.« Koliko dela imajo modni oblikovalci v Sloveniji? »Odvisno je od tega, kako dober si. Če si, se najde za vsako-

gar prostor. Je pa v Sloveniji trg zelo majhen, tako da je ljudi, ki jih zanima visoka moda, zelo malo. Modni oblikovalci se morajo zelo potruditi in delati, če se želijo z modnim oblikovanjem v Sloveniji ukvarjati in preživeti.« Imajo mladi danes možnosti za pridobivanje izkušenj? »Sama sem že do zdaj spoznala veliko različnih področij.

Pri šestnajstih sem začela delati v studiu s tiskom in oblačili na tekstil, z ilustratorko Urško Stropnik sem pridobila drugačne izkušnje. Tudi ilustratorstvo je name naredilo velik vtis. Sodelovala sem na LJFW, kjer sem predstavljala študijske kolekcije in pomagala.

Oblikovala sem tudi hlače pevke Senidah. Zanimiva izkušnja je tudi delo stilistke na POP TV, kjer sem sodelovala pri oddaji Znan obraz ima svoj glas skupaj z Barbaro Podlogar. Lah-

ko dodam še razna snemanja reklam.« Je delo stilista z znanimi umetniki zahtevno? »Delo je zelo naporno, saj se dela po 12, tudi 16 ur dnevno.

Ko delaš v modni industriji, se moraš zavedati, da gre za težaško delo. Tudi delo z ljudmi ni najbolj enostavno. Vsak ima svoje želje, treba se je hitro znajti. Da videz tvori celotno podobo in je še kako pomemben celoten izgled, se dobro zavedajo tudi glasbeniki, igralci in umetniki, ki nastopajo v reklamah, filmih in oddajah. Razumeti moramo, da gre za posebne osebnosti in da je treba na koncu najti najboljši rezultat za vse.«

Kako bo izgledal vaš delovni dan? »Ravno sem se vrnila domov po svojem prvem obisku. Spoznavala sem podjetje in mesto.

Sem polna pričakovanj, najbrž bo zelo zabavno delati nekaj, kar sem si od nekdaj želela. V dejanski industriji, v podjetju, ki je znano in ogromno, tako da sem zelo vesela, da se bom veliko novega naučila in doživela. Takoj po diplomi sem bila v dilemi, ali izbrati butično izdelavo oblačil ali masovno, torej manjši ali večji posel. Želja po

ljudi, ki so v tem poklicu, in se naučila od njih največ, kar se da. Sprejela sem tudi že prve nasvete. Najpomembneje se jim zdi, da sem odprta do novih stvari, dovzetna za nova znanja in pripravljena veliko delati.« Kaj pa življenje v Nemčiji?

»Strah me je, kako bodo Nemci gledali na tujca. Imam fanta, ki prihaja s Kostarike, živiva tukaj, vidim, da nanj gledajo Pot vas vodi naprej, novim drugače, tako da se bojim, kako izkušnjam naproti. Zakaj me bodo sprejemali. Sprašujem Nemčija? se, ali bom dobila iste priložnosti kot Nemci.

Tudi jezik bo zame nekaj novega, saj sem še v procesu učenja, kar bo nova izkušnja. Sreča je, da sem zelo odprta za Po večmesečnem delu je nastala kolekcija otroških oblačil s prikupnimi vzorci za spremembe. otroke na temo enakosti in enakopravnosti z motiviko živalskega vrta. Nameravam ostati v tujini. »Želja po tujini je bila prisotna tem, da izkusim delo v velikem Verjetno Nemčija ne bo moja od nekdaj, saj pri nas ni modne podjetju in biti del ekipe, ki pro- zadnja postaja in me bo pot voindustrije. Prijavila sem se na daja po vsem svetu, je prevlada- dila še kdo ve kam. Mogoče v različne razpise in se odločila, la. Pomagati želim in se učiti. kakšno večjo prestolnico mode, da bom, od koderkoli bom do- Ne vem pa, kaj se bo zgodilo v v Pariz, London, Milano. Ena izbila pozitiven odgovor, šla. Po prihodnosti.« med možnosti je bila tudi zaponaključju je izbrana Nemčija. slitev v Ameriki, ampak zaradi So vas lepo sprejeli?

Odhajam v osrednjo Nemčijo, trenutnih razmer po svetu si niv Würzburg. Zaposlitev sem »Spoznala sem kar nekaj ljudi sem upala zapustiti Evrope, ki dobila v podjetju S. Oliver kot in že kar na začetku ugotovila, zaenkrat deluje še zelo varna.« 🔲 modna oblikovalka oziroma da gre za nacionalno raznoliko oblikovalka za tisk.« ekipo vseh starosti. Tako da se zelo veselim, da bom spoznala

Če se še malo ustaviva pri šovu Znan obraz ima svoj glas, katera preobrazba vam je delala največ težav? »Vsaka preobrazba je po svoje zanimiva, zahtevna in zabav-

Bukvarnica se je »prijela«

Občankam in občanom iskreno čestitamo ob 1. maju, prazniku dela.

051 44 44 31

Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki že nekaj let zaznamuje svetovni dan knjige z Bukvarnico – izmenjavo in zbiranjem knjig. Tudi letos je bilo tako, akcija pa je potekala od 11. do 23. aprila. »Če je bila Bukvarnica v začetku zgolj priložnost, da so ljudje doma 'počistili' knjižne police, nas v zadnjem času izredno veseli, da aktivnost v večji meri dosega svoj namen – torej, da ljudje knjige prinesejo in prav tako tudi odnesejo,« so povedali v javnem zavodu. Dodali so še, da imajo nekaj zvestih obiskovalcev, ki si za izbiranje knjig res vzamejo čas. Letos so kot novost uredili bralni kotiček z ambientalno glasbo, da je

na, tako da kakšne posebej ne bi mogla izpostaviti. Vsaka je nekaj novega. Nov izziv. Mislim, da je treba to jemati kot delo in nalogo zase. Letošnja žirija je sila zanimiva. Priznam, da sem imela na začetku malo treme pred žiranti, vendar ko jih osebno spoznaš, ugotoviš, da presenečajo v pozitivnem smislu. Na koncu se vsi ujamemo in dobro sodelujemo.«

Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net

Tudi letos bodo prinesene knjige, ki čakajo na novega lastnika, podarili. bila celotna izkušnja ljubiteljev knjig res prijetna.

Njihova knjižna nabirka se je letos povečala za 284 knjig, od tega jih je 81 zamenjalo dosedanjega lastnika. Ob koncu akcije

vedno podarijo dela, ki čakajo na nove lastnike, v bolnišnice ali domove za starejše, in tako bo tudi letos. 🔲

tp

Čestitamo za 1. maj, praznik dela!

Topolšica 15, Topolšica | tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 | gsm: 041 736 058

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

28. aprila 2022

za mesec ljubezni

Maj – mesec, poln življenjskih sil Toliko pesmi opeva enega najbolj čudovitih mesecev … Maj je znan kot mesec ljubezni in eden izmed najlepših pomladnih mesecev. Izvirno mu pravimo veliki traven, ime pa je dobil ime po rimski boginji Maji. Poleg Maje je maj povezan tudi s Floro, boginjo rož in pomladi. Že od nekdaj velja za mesec, poln življenjskih sil. V mnogih deželah, tudi pri nas, v maju postavljajo mlaje, ki ponazarjajo pradavna drevesa, simbole rodovitnosti in življenjske rasti.

Florjan, zavetnik gasilcev

Maja – priljubljeno žensko ime

Na florjanovo, 4. maja, praznujejo gasilci. Šege na florjanovo so tako povezane z ognjem. Na Koroškem in Štajerskem so fantje hodili po vasi in z blagoslovljenimi trskami prižigali ogenj na ognjišču. Za plačilo so dobili različna darila, jajca, mast in klobase.

V Šmartnem ob Paki oz. okoliških krajih ter v Florjanu pa je še vedno živa tradicija pobiranja jajc na predvečer praznika. Pri pobiranju jajc je nekdaj veljalo strogo pravilo o ‘zrelosti’ fanta, saj se je pobiranja lahko udeležil le tisti, ki je bil sprejet v fantovsko družbo.

Jajca fantje pobirajo še danes, pa tudi kaj zapojejo, nato pa pripravijo veselico, imenovano 'jajčarija'.

Na florjana je dobro posaditi tudi fižol. Pregovor pravi: Saditi fižol na florjana je dovolj zarana.

Maja je rojenih tudi veliko Maj. Ste vedeli, da ime Maja, ki nas spominja na pomlad, izhaja iz imena Marija oziroma Magdalena? Maja je pogosto slovensko ime. Ne le kot različica Marije, pojavlja se predvsem samostojno. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji 13.500 prebivalk s tem imenom.

Maja je na 23. mestu priljubljenosti.

Mesec, ko cvetijo šmarnice Maj je povezan z naravo, ki se je po aprilskem deževju že prebudila – in vse brsti, cveti ter dehti v pisanih cvetovih. Je tudi mesec, ko cvetijo šmarnice. Šmarnica ali solzica je bila že pri starogermanskih plemenih posvečena boginji ljubezni, plodnosti in pomladi. Katoliška cerkev je maj posvetila Mariji v čast. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za lepoto šmarnic. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci.

Prihajajo ledeni možje in 'uscana' Zofka Sredi maja nas obiščejo ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja, dan kasneje, 15. maja, pa jim sledi sveta Zofija, ki je po ljudski modrosti rada deževna. Če se Pankracij (12. maj) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga; pravi eden izmed majniških pregovorov. Pretiranega dežja se gotovo ne veselijo čebelarji. Čebelar ima v maju največ dela. Z delom pa hitijo tudi čebele, saj je paša najbolj izdatna. Če je maja lepo, je dobro za kruh in seno. Dobro si je zapomniti, kakšno bo vreme na sv. Urbana, 25. maja, saj to napoveduje vroče ali mokro poletje. Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.

Poroka v maju prinaša nesrečo? Četudi je maj poln dobrih lastnosti, je nekdaj glede porok veljal kot slab mesec. Poroka v maju naj bi prinašala nesrečo v zakonu. V Veliki Britanij pa maj velja kot državni mesec nasmeška.

Naj bo tudi pri nas iskrenih nasmehov v mesecu ljubezni kar največ.

1. maj, mednarodni praznik delavstva 1. maja sta nekdaj godovala Filip in Jakob, zavetnika obrtnikov in delavcev, zato je bila navada, da so takrat številni obrtniki in delavci hodili na izlete. Kasneje se je to uvedlo kot delavski praznik, ko so delavci zahtevali svoje pravice.

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki • 1. maj – praznik dela ga nosi praznik, je bil prvi • 8. maj – svetovni dan Rdečega križa maj skozi vso svojo zgodo• 9. maj – dan Evrope vino izstopajoči dogodek za • 12. maj – svetovni dan medicinskih sester demonstracije različnih so• 15. maj – svetovni dan družine cialističnih, komunističnih • 20. maj – svetovni dan čebel in anarhističnih skupin.

• 24. maj – evropski dan naravnih parkov • 28. maj – svetovni dan Sonca

POMEMBNI DATUMI V MAJU:

1. maj pri nas

Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed bolj priljubljenih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že 133 let. Od leta 1948 je 1. maj uzakonjen tudi kot državni praznik. Praznovanje se je začelo že z letom 1890, in sicer so takrat potekale proslave v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu, Beljaku in Celovcu. Praznovanja pa takoj po letu 1890 še niso potekala pod vplivom socialdemokratske stranke, saj je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896.

Takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.

1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih pa nosili zastave.

Zakaj kurimo kresove?

Gre sicer za pogansko izročilo. Ljudje so prižigali kresove, da bi pomagali soncu sijati z vso njegovo močjo, predvsem v času solsticija (23. junij). Kurjenje takšnega ognja je na našem območju težo še pridobilo v časih turških vpadov, ko so z njim opozarjali na nevarnost. Kasneje so s kresovi delavci pred prvim majem začeli opozarjati na svoje pravice, kar se je močno prijelo, dandanes pa so to predvsem veliki družabni dogodki.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 15

Pobirali smo pasje kakce!

Zaradi peščice tistih, ki ne pobirajo za svojimi štirinožci, se grdo gleda vse lastnike psov Mestna občina Velenje je v premalo opozarjajo na tovrstno kov ljudi ozaveščenih, je pa kot soboto, 23. aprila, prvič organi- socializacijo lastnikov psov. »Ak- na vsakem področju nekaj takih, zirala čistilno akcijo pobiranja cije podpiram kot lastnik psa, žal ki so nemarni in nesramni. »Akpasjih kakcev. Brezplačno so de- mi je, da je peščica tistih, ki ne cijo podpiram, po drugi strani pa lili obešanke – škatlice, kamor pobirajo za svojimi psi, na kon- se mi zdi, da tisti, ki ne pobirajo lahko shraniš drečke in vrečke. cu pa smo vsi osovraženi in nas za svojim štirinožcem, itak ne Maša Kočevar z Mestne občine grdo gledajo zaradi redkih neod- bodo. Tukaj pač poberemo teh Velenje je prepričana, da odgo- govornih. Zdi se mi tudi, da ka- nekaj kakcev za dobrobit vseh.« vorni lastniki psov vedno poči- zni niso rešitev, bolj pomembna Nikola Vukadinovič je opostijo za njimi. »Današnje akcije je vzgoja ljudi. Pobiranje kakcev zoril na to, da je premalo košev se je udeležilo kar nekaj lastni- bi moralo biti del odgovornosti za pasje iztrebke ter da bi bilo kov psov. Družno smo ugotovili, da v Sončnem parku sploh ni veliko pasjih kakcev. Bo pa treba še kaj narediti za ozaveščanje ljudi, čeprav je nevestnih lastnikov psov, ki ne pobirajo kakcev, vsaj Večina sprehajalcev uporablja vrečke za pasje iztrebke, tudi število lastnikov psov, ki jih pobirajo, se pona tem koncu, bolj večuje. V Velenju je uradno registriranih več kot 1.500 lastnikov psov in v marcu so v posebni akciji zbirali njihova mnenja in predloge. Izbrali bodo 10 lokacij in na njih postavili dodatne koše za odpadke, saj si malo. Verjamem tudi na takšen način želijo spodbuditi lastnike psov, da počistijo za svojimi psi. Vrečke s pasjimi iztrebki pa, da ujezijo misicer lahko odvržemo tudi v koš za mešane komunalne odpadke. moidoče.« Mihael Sevčnikar je dodal, da so prisotne založili z vsakega lastnika psa in bi se mo- dobro namestiti dodatne. »Je pa vrečkami in s škatlicami, da lah- rali na to navaditi.« Ob tem je še res, da smo ljudje neodgovorni.« ko pobirajo iztrebke. Vsi zbrani izrazil željo, da bi starejši s svo- Mariji Kašaj pa se zdi, da smo so se strinjali, da bi bilo akcijo jimi kužki v Velenju lahko kori- premalo ozaveščeni. »Opažam, dobro večkrat ponoviti. stili avtobusni prevoz do parka da bolj čistimo za malimi psi kot ali jezera. »V veliko slovenskih za večjimi. Vzrok vidim samo v Pomembna je vzgoja mestih je to dovoljeno za vse la- ljudeh, saj psi sami ne morejo lastnikov psov stnike psov – seveda bi psi mora- pobirati za seboj. Vsak dan sem Pasje kupčke je pobiral tudi li imeti nagobčnike,« poudarja. v parku in imam vedno vnaprej Leo Kočevar, ki kot lastnik štiKsenija Mikor je prepričana, pripravljene vrečke.« 🔲 jš rinožca opaža, da pasje šole da je devetindevetdeset odstot-

15

ZA OKOLJE

28. aprila 2022

Naredimo vse, da bo narava znova žarela v polnem sijaju Očiščevalna akcija ob dnevu Zemlje v Šoštanju uspela – Ponosni smo lahko, da imamo tako lepo naravo, zato bodimo pozorni do nje Iz leta v leto opažamo, da je v naravo odvrženih manj smeti.

V soboto, 23. aprila, je potekala spomladanska očiščevalna akcija v celotni občini Šoštanj, ki se je je udeležilo veliko število domačinov in predstavnikov društev. Očiščevalno akcijo pripravijo ob dnevu Zemlje, s čimer simbolno opozorijo na pomen tega dne in ranljivost narave, v kateri živimo.

Naj narava ostane čista

Vesel, da so vse dosedanje akcije uspele ter da se ljudje vedno bolj zavedamo pomena čistega okolja, je tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je zavihal rokave in se pridružil akciji. Mi smo ga ujeli pod Pustim gradom

Zvonko Podkrižnik, udeleženec akcije: »Opažam, da smo naredili velik korak k splošni ozaveščenosti, saj je v naravo iz leta v leto odvrženih manj smeti. Prvo leto je bilo zbranih okrog osemnajst ton odpadkov, v naravi pa smo našli vse od pralnega stroja do kavčev. Če bo šlo tako naprej, upam, da čez deset let odpadkov v naravi ne bomo našli.« skupaj z ekipo Moto veteranov iz Šoštanja, s katerimi so združili moči že pri prvi očiščevalni akciji. »Začeli smo na našem skupnem zbirališču pri Ribiški koči in nadaljevali mimo graščine do Pustega gradu in nazaj. Z udeležbo sem zadovoljen, sodeluje med štiristo in petsto ljudi.

V čast 22. aprilu, dnevu Zemlje, združimo moči in naredimo nekaj dobrega zanjo in za okolje, ki potem znova žari v polnem sijaju. Ponosni smo lahko, da imamo tako lepo naravo,« je dodal župan in postregel s podatkom, da so lani v občini Šoštanj zbrali

trinajst ton odpadkov. Največ je pločevink, plastike, kartonastih škatel, papirnatih robčkov in nekaj železa. »Apeliramo na ljudi, da so bolj pozorni do narave. Narava ni prostor za odlaganje smeti, postavljenih imamo dovolj košev za odpadke, a so žal včasih še na pol prazni, smeti pa ležijo na tleh ob sprehajalnih poteh,« je še povedal župan, preden se je znova odpravil na zbirno mesto, kjer so za vse sodelujoče v akciji pripravili tudi manjšo pogostitev.

NEPOZABNA DOŽIVETJA

Anžela Robar s.p., Lipje 48 a, 3320 Velenje

Lunapark v Velenju, na Kardeljevi (pri Pošti) do 15. maja

Nadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost.

Najboljša zabava: avtomobili, gugalnica, džamping, simulator, vrtiljak ...

Dobrodošli vsi – med tednom od 12. do 22., ob vikendih od 10. do 22. ure.

Čestitamo ob prazniku dela!

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za prvi maj - praznik dela!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

Turna d.o.o., Primorska cesta 6b, SI – 3325 Šoštanj, T: +386 3 89 85 600, E: info@turna.si, W: turna.si

🔲

jš

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

28. aprila 2022

Državno prvenstvo v paraplavanju

Nova zmaga Gorenja

Na velenjskem bazenu tekmovali mlajši paraplavalci do 19 let Velenje, 23. aprila – Na velenjskem bazenu potekalo državno prvenstvo za mlajše paraplavalce do 19 let, ki ga je organiziral Plavalni klub Velenje v sodelovanju z Zvezo za Šport invalidov Slovenije in s Plavalno zvezo Slovenije. Trenutno aktivno na tem področju deluje sedem klubov, čeprav je vseh klubov v Sloveniji trideset.

Katarina Praznik, trenerka plavanja, je povedala, da svoje delo vidi kot vsakodnevni izziv, zato bi privoščila podobno izkušnjo tudi ostalim športnim trenerjem. Pomembno se ji zdi, da se njihovi člani redno udeležujejo tudi tekmovanj na mednarodni ravni, čeprav zelo radi nastopajo doma, pred domačimi navijači. »Omenjena tekma je bila zame zelo čustvena, veliko tekmovalcev je izkoristilo domači teren, rezultati tistih, ki so vajeni tekmovati, dokazujejo, da smo delo dobro zastavili. Verjamem, da bodo mnogi še bodoči šampioni. Ponosni smo, da dobro delamo, kar se kaže tudi po vključenosti otrok s posebnimi potrebami, saj imamo v Velenju polno skupino. Težava je, ker lahko z enim otrokom dela ena oseba. Včasih nam manjka prostovoljcev in trenerjev plavanja.«

Tekmovati doma je težje, saj je pritisk malo večji

Njihov uspešni tekmovalec Gašper Glušič, član Plavalnega kluba Velenje, konec junija odhaja na evropske igre mladih na Finsko, kjer računa na dobro uvrstitev. Pred kratkim je prejel tudi priznanje za svoje dosedanje športne dosežke na tradicionalni prireditvi Športnik leta. Tudi na sobotnem državnem prvenstvu je osvojil dve medalji. Kaj mu šport pomeni?

Tekmovanje je bilo zelo emocionalno, kar se je čutilo v zraku. Polno veselja, želja, volje in zagnanosti mladih, ki želijo tekmovati in se dokazovati. »Ogromno. Treniram šest let. Začel sem na mamino pobudo, da bi se naučil plavati, kasneje sem nadaljeval tudi s tekmovanji. Tekmujem na 400, 200, 100 in 50 metrov kravl. Priznam, da je tekmovati v domačem bazenu zanimivo, se pa čuti malo pritiska, glede na to da tukaj treniram.« V Velenju je nastopil tudi perspektivni mlad športnik Tim Žnidaršič Svenšek, ki prihaja iz Starega trga pri Ložu in je član slovenske paraplavalne reprezentance. Splaval je pri petih letih, v tekmo-

Lukas Kotnik: »Na bazenu je super, na vsakem treningu dobiš nova znanja, kljub omejitvam mladih. Otroci človeka naučijo potrpežljivosti, drugačnih občutkov in znanja, ter tega, da ne smemo obupati, tudi takrat, ko ne vidimo izhoda. Sam sem se odločil sodelovati zaradi matere in tega, ker me to v življenju izpolnjuje. Pa še nekaj dobrega naredim za skupnost in sebe.« Dijana Žagar: »Osebno mi to, da lahko pomagam, veliko pomeni. Uživam, ko otrok uživa v vodi, trudimo se, da otroci napredujejo. Na koncu smo za ves trud poplačani in nagrajeni. Kar damo njim, nam vrnejo z nasmehom in žarom v očeh.«

Lepe prvomajske praznike

Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, T: 03 839 02 20, 03 583 10 17 E-naslov: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net • Dežurni telefon: 041 724 972 Delovni èas: Ambulanta za male živali - Izdaja zdravil in svetovanje ponedeljek, sreda, petek od 7. - 15. ure, torek, èetrtek od 10. do 18. ure Sprejem naroèil za obisk na terenu pon–pet od 7.00–8.30, ned. in prazniki: od 7.00–8.00

Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, vam iskreno čestitamo.

Naj vam glasba polepša praznične dni.

Vabljeni na naš o spletno in FB stran, kjer lahko spremljate vse informacije glede vpisa. www.gsvelenje.si

Jenkova cesta 4, 3320 Velenje | Telefon: 03 898 12 00 E-naslov: vpis@gsvelenje.si | Spletna stran: www.gsvelenje.si

valno plavanje pa skočil leta 2017, pri 13 letih.

Nastopil je tudi na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Kakšen je spomin na paraolimpijske igre? »V čast mi je bilo, da sem se jih lahko udeležil.

Zadovoljen sem bil s tem, kako sem odplaval svoje discipline. Velik dosežek pa je zame bil že to, da sem se uvrstil na igre. Rad se udeležujem tudi državnih prvenstev, vsa so zelo pomembna, da lahko tudi na domačem terenu pokažeš, kaj zmoreš in kdo si. Moj največji cilj je, da bi se udeležil tudi naslednjih paraolimpijskih iger in dosegel čim boljše rezultate.«

Otroci človeka naučijo potrpežljivosti in drugačnih občutkov

Veseli so vsakega prostovoljca, ki se jim pridruži, bodisi na lastno pobudo bodisi na povabilo ali željo po pridobivanju novih znanj in izkušenj v času iskanja službe. 🔲

Jasmina Škarja

Nekateri paraplavalci so nastopili prvič.

Po dve medalji so osvojili Gašper Glušič, Ana Golčer, Amadej Kremžar, Nejc Šumnik, Kerim Kozarac in Tonja Berložnik, po eno pa Martin Milavec, Jurij Drevenšek, Imran Kozarac, Anej Merkač in Emil Muratović.

Rokometaši Gorenja Velenja so v 22. krogu 1. NLB lige gostovali na Kodeljevem, kjer so proti ekipi Slovana zabeležili že deseto zaporedno zmago v državnem prvenstvu.

Po izenačenem uvodnem delu tekme je v 7. minuti Enej Slatinek Jovičić ose popeljal v minimalno vodstvo (3 : 2), ki so ga zadržali in višali vse do konca tekme. V 21. minuti so gostje vodili že s štirimi zadetki prednosti (11 : 7), ekipi pa sta na odmor odšli z rezultatom 12 : 9 v korist os. Velenjčani so drugi polčas odprli napadalno in v 34. minuti povedli s šestimi zadetki (16 : 10). V nadaljevanju niso popustili, v 43. minuti so po zadetku Kenana Pajta vodili že z desetimi goli prednosti (23 : 13) in jasno je bilo, da so na poti do ponovne zmage. Ob sodnikovem žvižgu so se tako z rezultatom 30 : 24 razveselili novih dveh točk.

Jernej Drobež, rokometaš Gorenja Velenja: "Zahtevna tekma, kar smo pričakovali. Zavedali smo se, da so rokometaši LL Grosista Slovana na domačem terenu neugodna ekipa. Igrali smo gol za gol, nekaj časa tudi nismo zadeli. V drugi polčas smo se podali s samo tremi goli prednosti, a nato zaigrali suvereno in naredili razliko. Vesel sem, da so tudi mlajši člani dobili priložnost in jo izkoristili. Ljubljančanom želim vse najboljše v nadaljevanju sezone."

Varovanci Zorana Jovičića nadaljujejo naporen ritem tekem. V soboto, 30. aprila, v Velenju gostuje Riko Ribnica, v torek, 3. maja, pa se bodo na povratni tekmi četrtine finala Evropske lige v Rdeči dvorani pomerili 🔲 tr z Benfico.

Poraz na domačih tleh Velenjski nogometaši so v 26. krogu 2. slovenske nogometne lige gostili ekipo iz Bilj. Velenjčani so se morali po štirih zaporednih zmagah v prejšnjem krogu sprijazniti s porazom proti drugouvrščenemu Triglavu in tudi tokrat so ostali brez točk. Gostje so se maščevali za poraz iz prvega medsebojnega obračuna, ko so Rudarji v Biljah slavili z 2 : 0. Domača mreža se je zatresla v 51. minuti, ki jo je za vodstvo gostov in končni rezultat tekme zadel Stefan Kladar.

Pred zadnjimi štirimi krogi Rudar ostaja na petem mestu lestvice, kjer v čvrstem vodstvu ostaja Gorica in se ji obeta povratek med slovensko elito. Knapi bodo v 27. krogu, 4. maja, gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi iz 🔲 tr Brežic, ki se bori za obstanek v 2. ligi.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 17

Pretekli teden sta Športna unija Slovenije in TVD Partizan Škale obeležila svoja okrogla jubileja. Unija 70 let na slovesnosti v Gozdni šoli v Mozirju, Škalčani pa 40 let svoje rekreativne dejavnosti v domači vasi.

Od Sokolov do TVD Partizan

Razvoj športne vadbe in sokolske telovadne organizacije ter s tem tudi korenine Športne unije Slovenije segajo v čas konca 19. stoletja, ko se je pod okriljem telovadnih društev uveljavil koncept telovadbe in njenega pomena za razvoj zdravega človeka in s tem tudi moralnega duha družbe. Partizan Slovenije je 6. julija 1991 formalno izstopil iz Partizana Jugoslavije in se marca 1993 preimenoval v Športno unijo Slovenije. Sprejeta je bila Programska listina, ki je v luči nadaljnjega razvoja med drugim poudarila, da je šport kot »pomemben dejavnik socialnega in kulturnega razvoja postal univerzalno priznana pravica vsakogar«. To je poudarjala tudi Unescova Mednarodna listina o telesni vzgoji in športu. Šport oziroma »šport za vse (vsakogar)« naj bi bil pomembna panoga ali storitev prostega časa, ker ljudem omogoča »nenehno vzpostavljati stik z naravo in jim s pomočjo gibalne dejavnosti odpira nove možnosti za ohranjanje biopsihosocialnega ravnovesja«, prav tako pa športu »v sodobni družbi pripadata pomembno mesto in vloga tudi zaradi njegovih vzgojnih vrednot in prispevka h kakovosti življenja državljanov«.

Tako zgodovina živi naprej

Janez Sodržnik, predsednik strokovnega sveta športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez in podpredsednik OKS, se je pridružil praznovanju v Škalah in povzel bistvo omenjenih nekdanjih in sedanje organizacije: “Šlo je za to, čemur danes pravimo zdrav življenjski slog, da bi se ljudje gibali od malih nog do pozne starosti. Danes

17

ŠPORT

28. aprila 2022

Od Sokolov prek Partizana do Športne unije

gale, na mladinskih športnih igrah v Španiji so osvojile 3. mesto. Letos bodo 26. junija v Škalah proslavili tudi njihove uspehe.

70 let Športne unije Slovenije in 40 let TVD Partizan Škale – Leta 1983 so bili prvi v Jugoslaviji – Začetniki ženskega nogometnega kluba

Mladi so danes aktivni drugače

40. jubilej TVD Partizan Škale so zaznamovali z manjšo slovesnostjo – obsežnejši program s športnimi igrami jim je preprečilo hladno deževno vreme – na kateri so obujali spomine, čestitke in lepe želje za nadalj-

❱

Športna unija Slovenije nadaljuje idejo Partizana Slovenije: zdrav življenjski slog za vse.

V 70. letih prejšnjega stoletja so Škalčani začeli povezovati rekreacijo in družabništvo v vasi in ob gonilni sili Hermanu Arliču s športnimi rezultati ponesli ime kraja po celi Jugoslaviji. društva seveda ne nosijo več imena TVD Partizan, se pa v mnogih krajih tako še imenujejo športne dvorane ali pa jih starejši prebivalci poznajo pod tem imenom. Danes združu-

❱

Med 700 izvenmestnimi krajevnimi skupnostmi na tekmovanju v Črni gori je TVD Partizan Škale leta 1983 osvojil 1. mesto!

je Športna unija 176 društev, v Združenje športnih zvez pa je vključenih 1000 društev. Trdim, da smo zvesti nasledniki ideje Partizana Slovenije, gre za množičnost v smislu številčnosti vključenih in različnih športov za namen ohranjanja zdravja in druženja.”

TVD Škale – najboljši v Jugoslaviji

Malo je starejših prebivalcev Šaleške doline, ki ne bi poznali

Hermana Arliča in z njim povezanih aktivnosti: TVD Partizan Škale, 25-krat vaška olimpijada, ženski nogometni klub, NK Rudar, konjske dirke, tekmovanje harmonikarjev v spomin na Franca Delčnjaka, ki je pokopan v Škalah … in še in še.

V 70. letih prejšnjega stoletja je skupaj s še nekaj navdušenci začel povezovati rekreacijo in družabništvo v vasi: “Bili smo dobro organizirani in resno smo trenirali različne športe, sestavili smo pravila. Ekipa je štela najmanj 18 ljudi, od najmlajših pa do starih nad 45 let.

Sodelovali smo na igrah v sosednjih občinah in dosegali lepe uspehe, zato smo se prijavili na razpis tekmovanja INKS – Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športu in rekreaciji. Leta 1979 smo zasedli 21. mesto, leta 1980 smo bili 16., leta 1981 pa smo dosegli 1. mesto v Sloveniji. Tekmovanje INKS je po določenem sistemu točkovalo športne panoge in ker smo v Škalah ustanovili tudi žensko nogometno ekipo, nam je to prineslo veliko točk.”

Še več točk pa so zbrali, ko so jeseni leta 1982 na pobudo Vere Zupančič ustanovili Telovadno društvo Partizan. Herman Arlič je postal predsednik. “Naše društvo je bilo zadnje v Sloveniji, ustanovljeno s tem imenom, takrat je bilo v državi 240 društev Partizana. Leta 1982 smo imeli 102 tisoč točk in smo se prijavili na razpis Večernjega lista za jugoslovansko tekmovanje. 700 izvenmestnih krajevnih skupnosti je leta 1983 tekmovalo v Črni gori in Škale so osvojile 1.

mesto!“ Arlič še danes ponosno žari. Zaradi svoje zagnanosti, organizacijskih sposobnosti in idej je bil leta 1988 imenovan v predsedstvo Partizana Slovenije, po preimenovanju v Športno unijo pa je bil v izvršnem odboru do leta 2018.

Vse to je pripeljalo tudi do ustanovitve prvega ženskega nogometnega kluba. Igralke so dvakrat osvojile naslov državnih prvakinj, štirikrat naslov pokalnih prvakinj, na delavski olimpijadi v Berlinu so zma-

nja leta pa so Škalčanom izrekli podžupanja Aleksandra Vasiljević, predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik in Janez Sodržnik. Da pa so se časi zelo spremenili, je izpostavila predsednica Krajevne skupnosti Škale Hrastovec Petra Bevc: “Nekateri mladi so športno aktivni, nekateri pa nič. Tisti, ki so aktivni, se ukvarjajo s športi individualno in z drugimi športi, kot smo jih gojili mi. Naš šport je imel tudi namen druženja in želimo si, da bi znali to vzdušje med krajani znova obuditi, posebej zato, ker imamo ob šoli primerno telovadnico, urejena športna igrišča in lepo naravo.” 🔲

Diana Janežič

Z ljubeznijo do živali.

ČESTITAMO OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA!

TAKO so igrali 1. NLB liga, 22. krog

RD LL Grosist Slovan – RK Gorenje Velenje 24:30 (9:12) Gorenje: Panjtar (1 obr.), Taletović (9 obr.), Haseljić, Tajnik 2, Pajt 8 (2), Velić 1, Starc, Miklavčič 1, Drobež 1, Sokolič 3 (1), Verdinek 5, Šiško, Grmšek 3, Slatinek Jovičič 3, Mlivić 1, Predović 2.

Drugi rezultati: RD Riko Ribnica – RK Trimo Trebnje 30:32, RD Koper – RK Sviš Ivančna Gorica 30:29, RD Urbanscape Loka – MRK Ljubljana 35:29, RK Celje Pivovarna Laško – RK Slovenj Gradec 39:31, RK Jeruzalem Ormož – RK Dobova 31:25, RD Herz Šmartno – RK Maribor Branik 30:26.

Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (43 točk), 2. RK Trimo Trebnje (35), 3. RK Gorenje (33), 4. RD Riko Ribnica (26), 5. RD Urbanscape Loka (26), 6. RD Koper (23), 7. RK Slovenj Gradec (23), 8. Maribor Branik (19), 9. RK Jeruzalem Ormož (18), 10. RD LL Grosist Slovan (17), 11. RK Dobova (16), 12. RK Sviš Ivančna Gorica (10), 13. RD Herz Šmartno (7), 14. MRK Ljubljana (6).

2. SNL, 26. krog

Rudar Velenje – Vitanest Bilje 0:1 (0:0) Strelci: 0:1 Stefan Kladar (51. minuta) Rudar: Sekulič, Kryeziu, Borden, Tubić, Kosić. Koprivnik, Saramago, Kočar, Jovan (od 57. Wirekoh), Jovanović (od 60. Vošnjak), Bošković.

Drugi rezultati: Nafta 1903 – Gorica 2:3, Krško – Triglav Kranj 0:4, Drava Ptuj – Fužinar Vzajemci 2:0, Roltek Dob – Ilirija 1911 0:2, Jadran Dekani – Krka 0:0, Beltinci Klima Tratnjek – Rogaška 2:1, Primorje – Brežice 1919 Terme Čatež 4:0.

Vrstni red: 1. Gorica (65 točk), 2. Triglav Kranj (59), 3. Nafta (44), 4. Krka (41), 5. Rudar Velenje (40) 6. Rogaška (39), 7.Primorje (38), 8. Roltek Dob (35), 9. Vitanest Bilje (35), 10. Fužinar Vzajemci (33), 11. Beltinci Klima Tratnjek (32), 12. Ilirija 1911 (30), 13. Jadran Dekani (24), 14. Krško (20), 15. Drava Ptuj (19), 16. Brežice 1919 Terme Čatež (17).

Kegljanje

Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, tel.: 03 891 11 46 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

Šoštanjčani državni prvaki

031 688 600 (velike živali), 051 200 040 (male živali)

Na kegljišču v Šoštanju je potekalo ekipno državno prvenstvo v borbenih igrah. Na prvenstvu je tokrat sodelovalo 6 ekip, in sicer Radenska (1B liga), Calcit Kamnik (1A liga), Lokomotiva MB (1B liga), Impol Sl. Bistrica (2 liga), Komcel Celje (OTS Celje) in domača ekipa član 2. lige. Za favorita sta veljala tako Radenska kot Calcit, ki pa sta s svojo igro razočarala privržence. Za naslov državnega prvaka sta se tako borila Lokomotiva in domača ekipa.

Tekmovalci so odigrali 12 setov po 18 lučajev. Šoštanjčani so v povprečju v vsakem setu podrli 48 kegljev, kar je na kraju zadostovalo za 1. mesto. Za 2. mesto se je odvijal težak boj med Impolom in Lokomotivo. Osvojili so ga slednji in Bistričane premagali le za kegelj razlike.

Rezultati: Šoštanj 576 podrtih kegljev, Lokomotiva 549, Impol 548, Calcit 518, Radenska 514, Komcel 422 podrtih kegljev.

Po končanem tekmovanju je domači kapetan Leopold Fidej v trajno last prejel velik pokal KZS. Šoštanjčani so igrali v postavi: Bogdan Kompari, Miloje Aleksič, Emil Šehič, Jože Sotler, Leopold Fidej in Roman Sečki.

Stari trg 2, Velenje Tel.: 03 898 2000 www.ooz-velenje.si

Petanka DP v mešanih dvojicah V soboto, 23. aprila, je potekalo na petankarskih igriščih ŠRD Čatež v Čatežu pri Trebnjem državno prvenstvo v mešanih dvojicah. Udeležili so se ga tudi člani velenjskega društva s petimi ekipami. Dvojica Jera Šeruga in Stojan Kuri sta dosegla odlično 2. mesto.

D. L.

Vesel prvi maj.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

28. aprila 2022

Nad dve vzvratni ogledali

POLICIJSKA kronika Kradel v Kalii Velenje, 21. april – Iz Vrtnega centra Kalia so bili policisti obveščeni o tatvini različnega orodja v vrednosti 299 evrov.

Za neznanim storilcem poizvedujejo.

Ni plačal hotela Velenje, 21. april – Na policijski enoti se je zglasila zaposlena iz hotela v Velenju in povedala, da je njihove storitve bivanja v hotelu 6 dni koristil znani občan, ki pa do zdaj še ni poravnal dolga in se mu tudi očitno izmika. Omenjenega bodo ovadili za kaznivo dejanje goljufije.

Poškodoval vozilo

Info točka za informacije v zvezi s postopki za begunce iz Ukrajine MO Velenje je 22. aprila organizirala delovno srečanje predstavnikov več velenjskih institucij, ki se pri svojem delu srečujejo z begunci iz Ukrajine z namenom poiskati rešitve, da bi vsi begunci, ki pridejo v Velenje, kar najhitreje prišli do dokumentov in pomoči, ki jo potrebujejo. Sklenjeno je bilo, da se v času uradnih ur MO Velenje vzpostavi info točka za podajanje informacij v zvezi z ukrajinskimi begunci. Info točka bo dosegljiva na telefonski številki 03 8961 681.

Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje (03 898 54 50, medkulturni.dialog@lu-velenje.si) se je ponudil, da bo v okviru programa

Kosovelovi ulici z ostrim predmetom poškodoval parkirano vozilo.

Velenje, 21. april – Policisti so obravnavali objestno dejanje neznanega storilca, ki je na

Središče medkulturnega dialoga Velenje po prvomajskih praznikih prevzel koordinacijo programov, ki jih ponujajo velenjske nevladne in druge organizacije in so že ali še bodo namenjene integriranju ukrajinskih beguncev v civilno družbo na območju občine. Urad za oskrbo in integracijo migrantov je občinam posredoval tudi priročni letak, ki vsebuje najpomembnejše podatke o postopkih za pridobivanje statusa začasne zaščite in s tem povezanimi pravicami v Republiki Sloveniji. Letak je napisan v slovenskem in ukrajinskem jeziku in bo dostopen v avli Mestne občine Velenje 🔲 in občinski info točki.

Nad vzvratno ogledalo Velenje, 23. april – Občanu, ki je imel na parkirnem prostoru pri Beli dvorani parkirano

službeno vozilo znamke Citroen Berlingo, je neznani voznik poškodoval levo vzvratno ogledalo in s kraja odpeljal. Za pobeglim voznikom poizvedujejo.

Topolšica, 23. april – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Neznani storilec je na parkiranem vozilu odlomil obe vzvratni ogledali in odstranil okrasne pokrove. Zbirajo obvestila za izsleditev vandala, za katerega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Razbil steklo na vozilu Velenje, 24. april – V nedeljo ob 01.25 so obravnavali še eno kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, pri katerem je neznani storilec razbil steklo na vozilu, ki je bilo parkirano na parkirnem prostoru na Goriški cesti. Za storilcem poizvedujejo.

Ukradel kasetno blagajno Velenje, 24. april – Policisti so bili obveščeni o kaznivem dejanju velike tatvine, pri katerem je neznani storilec skozi okence Mcdrive v restavraciji McDonald's s silo telesa vlomil v notranjost in odtujil kasetno blagajno. O storilcu zbirajo obvestila.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Šoštanj, 24. april – Policijska patrulja je v Šoštanju ustavila voznika kolesa z motorjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da zanj nima vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo, podan bo obdolžilni predlog.

Nadlegoval goste Velenje, 24. april – Policisti so posredovali v lokalu, kjer je kršitelj nadlegoval goste in razbijal inventar. Ob njihovem prihodu se je pomiril, zasežena mu je bila prepovedana droga, kar bo potrdila analiza. Sledi prekrškovni postopek.

Očim zmerjal otroka Velenje, 25. april – V ponedeljek popoldan so obravnavali kršitev javnega reda in miru.

Očim se je nespodobno vedel do otroka in ga zmerjal z žaljivkami, zaradi česar se je otrok počutil užaljen in prizadet. Zoper kršitelja bomo uvedli prekrškovni postopek.

Čestitamo za dan upora proti okupatorju in praznik dela!

ČIstilnica velenjE

dr. Aleksandre Pivec www.nasadezela.si

Polak Marijana, s. p.

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Koroška cesta 44 Velenje, T 587 50 00 Delovni čas: pon., čet.: 8. – 17.h tor., sre. pet.: 8. – 13.h sobota zaprto

Čestitamo vam ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju. Želimo vam prijetno promajsko praznovanje in veliko delovnih uspehov.

Svetnica Brigita Tretjak Naša dežela in Medobčinski odbor Velenje - Šoštanj

Sc ranka Naša dežela in predc ednica dr. Alekc andra Pivec

ŽE 51 LET Z VAMI!

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenčnih Svetnica cenah!

Brigita

Tretjak Naša dežela in Medobčinski odbor Velenje-Šoštanj

JAN

Čestitamo za praznik dela KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN www.kamnosestvo-podpecan.si

Nadaljujemo tradicijo - marmor - granit Sebastjan Podpečan, s. p., Šalek 20, Velenje

070 849 569

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik dela - 1. maj!

Èestitamo za praznik dela!

Sedež podjetja: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

MLADOST

OKREPČEVALNICA Prešernova 10 a Velenje Tel.: 03 897 42 60

a, Dolgoletna tradicija, dobra hran ežba. prijazno osebje in odlična postr Dostava na dom!

Čestitamo za praznik dela – 1. maj!

Delovni čas: vsak dan od 7. do 24. ure, ob petkih in sobotah od 7. do 4. ure zjutraj.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 19

19

UTRIP

28. aprila 2022

Kljub epidemiji bogato leto Člani AMD Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki o dejavnosti v preteklem letu in letošnjih načrtih – Danilu Arčanu najvišje priznanje AMZS, novi predsednik Slavko Šket Tatjana Podgoršek Med društvi v občini Šmartno ob Paki, za katera je bila covid epidemija prej izziv kot velika ovira, je bilo tamkajšnje AMD Društvo ljudske tehnike. Po besedah »pišočega« in zavzetega

člana društva Emila Šterbenka so namreč na občnem zboru ugotavljali, da so lani praktično v celoti uresničili zastavljeni program. Nekoliko so ga celo razširili, saj so z Avto-moto zvezo Slovenije sodelovali v več akcijah. Največja med njimi je

bilo zbiranje koles za socialno šibkejše družine, v kateri so sodelovali še z Zvezo prijateljev mladine. Z aktivnostjo so v primerjavi z drugimi izstopali, »saj koles za otroke niste samo zbrali, ampak ste jih popravili in celovito opremili za varno

rabo v prometu, kar je vredno vsake pohvale,« je med drugim na občnem zboru poudaril Andrej Brglez, predsednik AMZS. Zbirali so tudi komplete prve pomoči, ki jim je potekel rok trajanja.

Med lanskimi večjimi projekti so izpostavili tradicionalni Pilihov memorial – srečanje lastnikov in ljubiteljev starodobnih vozil. Ti so se na prireditev pripeljali z več kot 100 odlično ohranjenimi vozili in s tem poskrbeli za rekordno udeležbo ter presegli vsa pričakovanja organizatorjev. Kot že vrsto let, so tudi lani sodelovali na preventivni akciji Prvi šolski dan in na povabilo AMTK Velenje kot redarji na reliju. Izdali so

tradicionalen starodobniški koledar – tokrat povezan s 130-letnico železnice. Udeležili so se programa Senior na poligonu varne vožnje na Vranskem, kjer so se starejši vozniki uspešno spoprijeli z zahtevnimi vozniškimi izzivi. Pomagali so pri izvedbi kolesarskih izpitov na domači osnovni šoli, sodelovali pri pripravi knjige ob 130-letnici železnice Celje–Velenje, leto pa sklenili z ekskurzijo v šoštanjsko termoelektrarno in s kostanjevim piknikom.

Letošnjemu občnemu zboru sta dodala svojo »noto« še podelitev najvišjega priznanja AMZS ter imenovanje novega predsednika društva. Naziv častni član je prejel dosedanji predsednik

društva Danilo Arčan - Dani, predsednik pa je postal Slavko Šket - Slavc in ob tem že napovedal prvo akcijo: obnovitveni tečaj znanja prve pomoči.

Tega so izvedli pred nedavnim v sodelovanju z AMZS ter RK Slovenije. V okviru dvournega programa so ponovili osnove najprej na predavanju, nato preverili, kako spretni so pri uporabi medicinskih pripomočkov, nato pa so se naučili pravilne uporabe defibrilatorja.

Odziv udeležencev je bil tako dober, da nameravajo tečaj ponoviti še letos. Sicer pa v letošnjem delovnem programu bistvenih novosti v primerjavi z minulimi ne predvidevajo.

BSH_Oglas_VitaPower_NasCas_138x150_04-2022_SLO.qxp 12/04/2022 11:26 Page 1

BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Čestitke ob 1. maju prazniku dela!

Gostje občnega zbora z novim in s prejšnjim predsednikom društva – od leve proti desni: šmarški župan Janko Kopušar, Franc Škrjanec, Slavko Šket, Danilo Arčan, Andrej Brglez in Andreja Drev (foto: Emil Šterbenk)

E ZK E/< K'> ^ ͗ ^s dE/a< ^<hW/E ^dZ E< E a s > E:

T: 03 897 30 90

E: info@elektro-jezernik.si • W: www.elektro-jezernik.si

NAŠE STORITVE Že od leta 1993 izvajamo električne instalacije in vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih.   

    

strokovna, kakovostna in ugodna izvedba električnih inštalacij na novih zgradbah ali pri adaptacijah strelovodne inštalacije strokovni pregledi, preizkusi in meritve električnih inštalacij jakega in šibkega toka ter strelovodnega sistema izvedba strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije varjenje optičnih vlaken z varilnikom, primernim za telekomunikacijski sektor sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta ali ponudbe dokumentacija za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)

ŽELIMO VAM VESEL PRVI MAJ!

www.bsh-group.si

Za zdrav začetek dneva.

Mešalnik Bosch VitaMaxx.

🔲

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. aprila

07.00 09.05 09.10 09.20 09.25 09.35 09.45 10.10 10.15 10.45 12.05 12.20 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 23.15 01.05 01.30 01.55 02.45

Dobro jutro, Poročila Pujsa Pepa, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Zajček Belko, risanka Kalimero, risanka Vetrnica: Večerja za očka Luka in Lučka, risani film Portret otroka: Marija iz Ukrajine Skoraj nikoli II., ang. nad., 5/13 Gašper in Petra, norveški film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, brit. dok. ser., 4/4 TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna oddaja Krompir, razv. oddaja za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Reaktivčki, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tarča Ključ, dok. film Vreme Odmevi Šport Osmi dan Kraljevska izmenjava, fr.-belg. f.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

15.05 16.10 17.10 19.10 20.00 20.50 21.25 22.00 22.40 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Biotopi, izob.-dok. film Šef doma, kuharska oddaja Podoba podobe: Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Varuhi civilizacije, dok. film Circom Regional 2021, koprodukcijska dok. oddaja Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Pomembno leto za naravo, kanadska dok. oddaja Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dok. oddaja Avtomobilnost Ambienti Mojmir Sepe: TV koncert Deklina zgodba (III.), am. nad., 8/13 Slovenska jazz scena: Mike Sponza Blues Convention z gosti Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 5. del Podaj mi roko, 2. sez., 46. del Verjamem v naju 1. sez., 24. del Verjamem v naju 1. sez., 25. del Usodno vino, 4. sez., 53. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 24. del Gorski zdravnik, 7. sez., 6. del Verjamem v naju 1. sez., 26. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 27. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 51. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 7. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 8. del Dobri zdravnik, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

06.25 07.00 09.05 09.10 09.15 09.25 09.30 09.40 09.45 10.10 10.15 10.50 12.05 12.20 13.00 13.25 14.30 14.45 15.00 15.15 15.55 16.20 16.30 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.40 23.15 00.25 00.50

06.00 09.20 10.30 12.30 13.10 13.45 14.45 15.15 15.55 16.50 17.40 18.45 19.05 20.05 21.55 22.55 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.05 22.45 22.50 00.55 02.35 03.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 10.40 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.35 22.00 22.05 22.55 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Ukrajina, 2014 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Nerodna Avguština, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Čevljar Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Dober pogled - oddaja o lovcih in lovstvu Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota,

29. aprila

01.40 06.00 09.45 11.00 13.10 13.50 14.20

28. aprila 2022

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.40 10.45 11.10 11.40 12.30 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.00 22.05 22.55 23.30

Odmevi Dobro jutro, Poročila Živživalice, risanka Pujsa Pepa, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Zajček Belko, risanka Kalimero, risanka Vetrnica: Emily in John na safariju Luka in Lučka, risani film Portret otroka: Edi iz Bosne in Hercegovine Skoraj nikoli II., ang. nad., 6/13 Zverinice iz gozda Hokipoki, norveški animirani film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Merjenje časa, fran. dok. oddaja TV-izložba Prisluhnimo tišini, izob. oddaja TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Osvežilna fronta: Prepir Infodrom, tednik za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ah, ta leta!, oddaja za starejše Družina Jazbečjak, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Šport Kinoteka: Mesto slovesa, fran. f.

Kubrick o sebi, fran. dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Šef doma, kuharska oddaja Tarča O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Ne grem na koleno, dok. film Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje Vrhovi, koncert Neishe z gosti Ob svetovnem dnevu plesa: P. I. Čajkovski: Labodje jezero, Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dok. oddaja Bilo je nekoč v Nemčiji, kopr. film Jeklene ptice nad Idrijo, dok. f.

Deklina zgodba (III.), am. nad., 9/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 6. del Podaj mi roko, 2. sez., 47. del Verjamem v naju 1. sez., 26. del Verjamem v naju 1. sez., 27. del Usodno vino, 4. sez., 54. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 25. del Gorski zdravnik, 7. sez., 7. del Verjamem v naju 1. sez., 28. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 29. del 24UR vreme 24UR Hampstead, angleški film 24UR zvečer Eurojackpot Rokerica, ameriški film Moževo dvojno življenje, ameriški film 24UR zvečer Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. raz. oddaja Dober pogled - oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš: Mladi raziskovalci Šaleške doline se predstavljajo Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Z avtostopom po Evropi, 2014 Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Alfi Nipič na obisku na Floridi Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

30. aprila

06.25 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.50 08.00 08.10 08.35 09.00 09.40 09.55 10.20 11.05 11.20 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 17.55 18.57 20.00 21.55 22.20 23.40 00.40 01.05 02.00

Odmevi Čebelice: Tomaž Pengov - Drevo Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Dinotačke, risanka Bela in Sebastijan, risanka Družina Jazbečjak, risanka Studio Kriškraš, oddaja za otroke Čudogozd: Nagajanje, Čakalnica Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Koroška Bela Jesenice, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli II., ang. nad., 7/13 Varuška nindža, niz. nad., 1,2/10 Kapucar, belg. nad., 42/52 TV-izložba Ah, ta leta!, oddaja za starejše Duhovni utrip Ozare NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: Melodija, proizvodnja in prodaja glasbil Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ekipa Bled, slovenska nad., 9/18 Rojaki, oddaja o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Na lepše: EXPO Dubaj Čez planke: Rodos Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme Ljubezen in druge droge, am. f.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Oroslan, sl.-češ. f. Čolite, kopr. dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 4. del 11.35 Nova dvajseta, slov. nad., 1,2/18 12.50 Slovenski vodni krog: Grosupeljščica z Radenskim poljem 13.10 Dva vodika, en kisik, dok. film 14.10 Avtomobilnost 15.00 Andre Rieu na Dunaju 18.00 Ogenj, rit in kače niso za igrače; dok. portret Milene Miklavčič 19.00 Specialna enota Dunaj (XIV.), avst. nan., 5/16 20.00 Ljubimca in diktator, brit. dok. f.

21.40 Pesem Amerike, 6. del 23.35 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.30 09.55 10.20 11.20 13.05 14.45 15.00 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 22.05 00.20 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 4. del Zdravnica Maruška, 1. sez., 64. del Žuža, 1. sez., 7. del Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 33. del Vse, prav vse Večer z Adele Vaše zdravje, naša skrb Titanik Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Mia in beli lev, francoski film Zavetje Ubijalski šov Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Mladi raziskovalci Šaleške doline se predstavljajo 09.40 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nerodna Avguština, gledališka predstava za otroke 18.20 Lahko noč, otroci! Čevljar 18.30 Spoznajmo jih ...

18.35 Dotiki gora: Gora - Šentjungert nad Galicijo 18.55 Vrtnarski kotiček 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2936. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 15 let ansambla Javor - jubilejni koncert 22.45 Spoznajmo jih ...

22.50 Jutranji pogovori 3 23.50 Nočni program

1. maj

Ponedeljek, 2. maj

06.30 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 07.00 Ava, Riko, Teo, risanka 07.05 Slastni prigrizki, risanka 07.10 Trala trali, risanka 07.15 Zajček Belko, risanka 07.20 Ezopovo gledališče, risanka 07.30 Sara in Raček, risanka 07.35 Svetovalka Hana, risanka 07.45 Profesor Baltazar, risanka 07.55 Tilka in prijatelji, risanka 08.05 Pujsa Pepa, risanka 08.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

08.20 Kalimero, risanka 08.45 Kumijine živalske zgodbice, dok. ser. za otroke 08.50 Čarli in Lola, risanka 09.00 Družina Jazbečjak, risanka 09.15 Reaktivčki, risanka 09.25 Niki Vrum, risanka 09.35 Bela in Sebastijan, risanka 09.50 Kuhar Štef, risanka 10.00 Ernest in Celestinca, risanka 10.15 Bacek Jon, risanka 10.20 Mulčki, risanka 10.30 Nezmotljivi detektivi, avs. nad., 11/40 10.55 TV-izložba 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, izob. oddaja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 V petek zvečer 14.55 Junaške zgube, argentinski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Bacek Jon, risanka 17.30 Nedeljsko popoldne 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Trigrad, slovenska nad., 1/8 20.50 Intervju: Hubert Kosler 21.50 Poročila, Šport, Vreme 22.20 Vrnitev v Reims (odlomki), francoski dok. film 23.50 Za lahko noč: Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.30 Napovedujemo

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.30 10.00 10.05 10.40 12.05 12.20 13.00 13.25 13.50

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip 07.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 07.40 Koncert generacij: Policijski orkester 08.30 Folklorna skupina Dragatuš: Polčke 08.40 Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta iz Žalca 09.45 Življenje na strehi sveta: Darila narave, potopis, 5/5 10.45 Nova dvajseta, slov. nad., 3,4/18 11.45 Nika, mladinski film 13.30 Ambienti 14.00 Čolite, kopr. dok. oddaja 15.10 Pesem Amerike, 6. del 17.15 Stanje šoka, slovenski film 19.00 Specialna enota Dunaj (XIV.), avstrijska nan. , 6/16 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Arena 20.55 Gozd bratov Grimm, nemška dok. oddaja 22.00 Dobrodošli v Marly-Gomontu, francoski film 23.30 Nedeljsko popoldne 00.55 Videonoč

01.15

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.35 09.40 10.05 10.30 11.25 12.45 13.00 14.20 14.55 15.10 16.10 18.00 18.50 18.55 20.00 21.55 22.45 00.35 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Dinomesto, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 5. del Zdravnica Maruška, 1. sez., 66. del Žuža, 1. sez., 8. del Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 34. del Gimnazija K-popa, 2. sez., 9. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Titanik Pet legend Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Odrasli 2 Mali šef Slovenije Krvavi ženin Mia in beli lev, francoski film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Mladi raziskovalci Šaleške doline se predstavljajo 09.40 2935. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2936. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Alfi Nipič na obisku na Floridi 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Jutranji pogovori 1 13.40 Videostrani, obvestila 15.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.20 Jutranji pogovori 2 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mala miška in veliko rdeče jabolko, gled. predst. za otroke 18.15 Lahko noč, otroci! Dvanajst mesecev 18.30 Spoznajmo jih ...

18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.00 Spoznajmo jih ...

21.05 Jutranji pogovori 3 22.05 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 22.30 Skozi trpljenje v svobodo, dok. f.

23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

Torek,

14.10 14.25 14.55 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 18.57 19.55 20.00 21.50 22.15 22.50 22.50 23.00 23.55 00.20

06.00 10.20 11.30 13.40 14.15 14.30 15.25 16.00 17.10 18.05 19.00 20.00 20.55 22.50 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.05 08.20 09.25 10.30 11.25 12.20 12.35 13.45 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.25 23.20 00.15 01.10 01.50

08.30 08.55 09.00 10.20 10.50 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 17.20 17.55 18.00 18.30 18.35 19.55 20.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Pujsa Pepa, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Vetrnica: Z bratom v šoli Luka in Lučka, risani film Portret otroka: Ana Maria iz Grčije Skoraj nikoli II., ang. nad., 8/13 Sune, švedski film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Spoznajmo Gruzijo, dok. odd., 1/5 Unescova svetovna dediščina na Japonskem, jap. dok. ser., 1/5 TV-izložba S-prehodi, festival Senjam Beneške pesmi TV-izložba Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, oddaja za otroke Čudogozd: Nagajanje, Čakalnica TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Jurak, kipar, dok. feljton Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Glas družine Bélier, fran. film Poročila, Šport, Vreme Podoba podobe: Staranje in prostor Glasbeni večer Ob 50-letnici Ljubljanskega okteta, Ljubljanski oktet Služkinja gospodarica, TV opera Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Šef doma, kuharska oddaja Intervju: Hubert Kosler Ljudje in zemlja, izob. oddaja Čez planke: Rodos Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, nemška dok. oddaja Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 1/6 Koncert iz Pariza 2021, koncert opernih arij ob Eifflovem stolpu Deklina zgodba (III.), am. nad., 10/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 7. del Podaj mi roko, 2. sez., 48. del Verjamem v naju, 1. sez., 28. del Verjamem v naju, 1. sez., 29. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 55. del Dobra varuška Gorski zdravnik, 7. sez., 8. del Verjamem v naju, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 31. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 9. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 10. del Dobri zdravnik, 1. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2936. VTV magazin, reg. inf. odd.

Pod lipo od none, akustični koncert Gianija Rijavca Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Spoznajmo jih ...

Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Alfiju Nipiču Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

3. maj

07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Podoba podobe: Staranje in prostor 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Naveza, dok.-izob. oddaja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Spoznajmo Gruzijo, dok. odd., 2/5 13.55 Unescova svetovna dediščina na Japonskem, jap. dok. ser., 2/5 14.15 TV-izložba 14.30 Duhovni utrip 14.45 TV-izložba 15.00 Lučka - Pitypang, otroška oddaja 15.40 Nezmotljivi detektivi, av. nad., 11/40 15.55 Skoraj nikoli II., ang. nad., 7/13 16.20 Kapucar, belg. nad., 42/52 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Slovenski magazin 17.50 Niki Vrum, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Vsa bitja, majhna in velika (II.), britanska nad., 1/7 20.55 Jugoslovanske tajne službe, dok. oddaja, 5/10 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Pričevalci: Mario Ravalico 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.05 Napovedujemo

06.00 11.15 12.30 15.20 16.30 17.10 18.40 21.40 23.40 00.40 01.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.10 08.30 08.45 09.50 10.55 11.50 12.45 13.00 14.00 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 23.05 23.35 23.40 00.35 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.20 11.25 11.55 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 19.50 18.55 19.55 20.00 20.30 20.50 22.10 22.15 22.20 23.10 23.40

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Karmela, dok.-igrani film Avtomobilnost V petek zvečer, izbor narodnozabavnih skladb Hokej na ledu - svetovno prvenstvo, skupina IA: Slovenija Litva, prenos iz Ljubljane Džungla, koprodukcijski film Deklina zgodba (III.), am. nad., 11/13 NaGlas!

Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 8. del Podaj mi roko, 2. sez., 49. del Verjamem v naju, 1. sez., 30. del Verjamem v naju, 1. sez., 31. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 56. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 1. del Gorski zdravnik, 7. sez., 9. del Verjamem v naju, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 52. del Gorski zdravnik, 15. sez., 3. del Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Gasilci v Chicagu, 4. sez., 11. del Dobri zdravnik, 1. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Na obisku ... pri Alfiju Nipiču Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Argentinske zgodbe: Milan Keržič, dok. zapis, 2010 Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2937. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Brinjeva gora 45 let skupine AVE, posn. koncerta Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

4. maj

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.45 12.00 13.00 13.25 14.05 14.20 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.20 18.57 20.00 21.40 21.55 22.00 22.40 23.35 00.10 00.35 01.30

06.00 09.45 10.40 11.30 14.30 15.40 16.30 17.00 18.40 21.35 21.45 22.40 23.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.25 08.50 09.05 10.05 11.10 12.05 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 22.45 23.40 00.35 01.30 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.35 18.40 18.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Slovenski magazin TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Informativna oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Spoznajmo Gruzijo, dok. odd., 3/5 Unescova svetovna dediščina na Japonskem, jap. dok. ser., 3/5 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Koroška Bela Jesenice, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi, izobraževalno-dok. film Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Sestrica, nemški film Nisem ji pomahala, ko se je odpeljala z busom, čeprav vem, da je pogledala ven, TV-igra Vreme Odmevi, Šport Panoptikum Biotopi, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška oddaja Dobro jutro Vöra bije, Mlad. pevski zbor RTV Slovenija z glasbo iz Prekmurja Na lepše Ambienti Nedeljsko popoldne Hokej na ledu - svetovno prvenstvo, skupina IA: Slovenija Romunija, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Neustrašna, britanska nad., 4/6 Deklina zgodba (III.), am. nad., 12/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 9. del Podaj mi roko, 2. sez., 50. del Verjamem v naju, 1. sez., 32. del Verjamem v naju, 1. sez., 33. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 57. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 2. del Gorski zdravnik, 7. sez., 10. del Verjamem v naju, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 53. del Gorski zdravnik, 15. sez., 4. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 13. del Dobri zdravnik, 1. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2937. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Pingvinčkova pošta Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Kultura onkraj spremenjene realnosti, pogovor z Andrejo Hribernik Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 21

LEBEDJEV, SERGEJ: Dežela pozabe

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: povzeto po https://beletrina.si

Sergej Lebedjev je ruski esejist, novinar in pisatelj, ki se je kot geolog udeleževal ekspedicij na severu Rusije in v osrednji Aziji.

Tam se je seznanil z gulagi in te kazenske kolonije so postale pogosta tema njegovega romanopisja, zlasti v njegovem prvencu Dežela pozabe, ki je bil po izboru časopisa Wall Street Journal uvrščen med deset najboljših romanov.

opazovanje in opisovanje našel učinkovit način, kako tisto, kar je zapisano pozabi, obnoviti prav z – zapisanim.

MEGLA, MAJA: Pogovori o vizualni umetnosti od – Odrasli 7 – Umetnost. Razvedrilo. Zabava. Šport Vir: povzeto powww.mglc-lj.si

Avtorica je zbrala svoje pogovore z mednarodno priznanimi tujimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji, ki so bili objavljeni na straneh Mladine, Sobotne priloge, Delove kulture ipd. Rdeča nit intervjujev so osebni pogledi, izkušnje in razmisleki o zagatah umetnostnega sveta in konceptih razstavljanja, o nastajanju umetniških del in navdihu zanje, o vlogi umetnosti in (ne) zmožnosti njenega razumevanja.

Vsak pogovor dopolnjuje avtoričina uvodna, osebna zgodba srečanja ali dogodkov,

VELENJE Četrtek, 28. 4.

7.00-16.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Aktivne prvomajske počitnice za otroke, prijave: sabina.lebar@ drustvo-novus.com 9.00 in 11.30 Vila Rožle Počitniški živ žav v Vili Rožle: Legorobotika, prijave: mzpm. velenje@vilarozle.si 10.00-12.00 Vila Rožle Počitniški živ žav v Vili Rožle, počitniške otroške delavnice 10.00 Domačija Lamperček v Vinski Gori Risanje na kamenčke, delavnica za otroke 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek: Cavazza (Vesna Milek), Bralni klub 18.00 eMCe plac Kamišibaj predstava in pogovor z ustvarjalko Vanjo Ivo Kretič ter ilustratorko Uršulo Skornšek

10.00-12.00 Vila Rožle Počitniški živ žav v Vili Rožle, počitniške otroške delavnice 18.00-02.00 Wunder bar - Plaža Žlajfer DJ skupina Agregat 19.00 eMCe plac 1 plakat na dan, odprtje razstave Žiga Gojevića 21.00 eMCe Velenje Pub quiz 21.30 Max klub ZaMLADE: DJ Doublez & DJ Unibuu

Sobota, 30. 4.

10.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 18.00 eMCe plac Mešalnica24 (eMCe) Welcome back - Open Decks

Nedelja, 1. 5.

11.00-17.00 Graška gora - športno igrišče Prvi maj na Graški gori, tradicionalno praznovanje 1. maja na Graški gori

Petek, 29. 4.

Torek, 3. 5.

7.00-16.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Aktivne prvomajske počitnice za otroke, prijave: sabina.lebar@ drustvo-novus.com

9.30

Prostori DU Velenje Aktivnosti s Centrom za krepitev zdravja ZD Velenje: prehrana starostnika, predavanje 16.00 Kunigunda - Multimedijski center konS = BridA: Biometrični portreti, delavnica, prijave na:

prijave@mc-velenje.si 17.00 Velenjski grad Strokovno vodstvo po prenovljeni stalni razstavi Mastodonti 17.00-18.00 Vila Rožle Torkova peta: Pujsa Pepa, ustvarjalnica za otroke in starše

Sreda, 4. 5.

15.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija (do 18.00) Izdelovanje sanjske majice, delavnica za otroke, prijave: sabina. lebar@drustvo-novus.com 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Šaleški razgledi v živo: Rok Poles: Sedem skoraj detektivskih raziskovalnih primerov

🔲

KINO spored JEŽEK SONIC 2 Sonic the Hedgehog 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 110 min (ZDA).

Režija: Jeff Fowler Petek, 29. 4., ob 17. uri, velika dvor.

VESOLJE MED NAMI Mladinski film, 100 min (SLO). Režija: Rahela Jagrič Pirc. Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišic, Manca Dorrer, Irena Mihelic, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovic, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman Petek, 29. 4., ob 19. uri, mala dvor.

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI

drama, 124 min (Velika Britanija). Režija: Simon Curtis. Igrajo: Hugh Bonneville, Laura Carmichael, Jim Carter, Brendan Coyle, Michelle Dockery, Kevin Doyle, Joanne Froggatt, Harry Hadden-Paton, Robert James-Collier, Allen Leech, Phyllis Logan, Elizabeth McGovern Sobota, 30. 4., ob 20. uri, velika dvor.

BARABE

JAZ, RDEČA PANDA

OWNTON ABBEY: NOVA DOBA Downton Abbey: A New Era, zgodovinska

Kako prosim? Niti slučajno nisem razumela stavka.

Nastane tišina.

Z nežnimi, a vprašljivimi očmi me oseba pogleda in me že samo s svojim pogledom nagovori.

Veš, ne zamenjuj »gužve« oziroma akcije v svojem življenju z napredkom. To, da imaš dneve polne akcije in dogajanja, še ne pomeni, da zares napreduješ. Bistveno vprašanje ni v količini stvari in dogodkov, ki se ti pripetijo. Pomembno je, kako si odgovoriš na vprašanje, ali v tem, kar se ti dogaja, rada živiš, ustvarjaš, deluješ? Imaš dneve po meri svoje duše ali pa vsak dan čakaš in upaš, da bo naslednji dan drugačen?

Ni bistvo, da se ti tempo zmanjša, bistveno je, ali je ta tempo po ritmu tvoje duše?

Prisluhnem, saj prepoznam resnico v tem.

Točno vem, kako vibriram, ko počnem stva-

Torek, 3. 4.

ri po meri svoje duše, in predvsem točno vem, kako se počutim, ko tega ne počnem.

Oseba nadaljuje. Veš, lepo je dosegati. Zastaviš si cilj in ga realiziraš. Super, odlično.

Si ponosna nase in greš naprej. Vendar je bolj pomembno pri doseganju in preseganju svojih ciljev to, kaj vse ti, kot oseba, postajaš ob tem. Ali rasteš, se razvijaš, postajaš bolj zavedna, hvaležna, notranje motivirana, samozavestna iz notranjosti svojega občutka? Si gledanje na življenje širiš ali ožaš? Si vse bolj odprta življenju ali postajaš vse bolj nemirna in nestrpna?

Utrujenost ni vedno zgolj fizična. Je predvsem lahko psihično utrujajoč klic tvoje duše, da začni bolj slediti sebi. In prvi korak k temu je, da se ustaviš in vprašaš: si ok? Si ok sama s seboj? Ti je ok tam, kjer si, in s tistimi, s katerimi si? Pa naj bodo to delovna okolja ali družinska oziroma prijateljska.

Kdo postajaš, ko dosegaš vse tisto, kar si si zadala? Si vse bližje sebi ali se od sebe odtujuješ? 🔲

Ines Vugrinec

PROSTA DELOVNA MESTA

Håp, drama, 127 min (Norveška).Režiser: Maria Sødahl. Igrata: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård Nedelja, 1. 5., ob 18. uri, mala dvor.

BADMAN

Competencia oficial, komična drama, 114 min (Španija, Argentina). Režija: Gastón Duprat, Mariano Cohn Igrajo: Penélope Cruz, Antonio Banderas, Oscar Martínez Sobota, 30. 4., ob 19. uri, mala dvor.

ŠMARTNO OB PAKI

16.00 Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade

UPANJE

NOTRE DAME V PLAMENIH

TEKMECA

17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Strokovno vodstvo po Muzeju usnjarstva na Slovenskem

The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA). Režija: Pierre Perifel Nedelja, 1. 5., ob 16. uri, velika dvor.

Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore, družinska pustolovščina, 142 min (ZDA). Režija: David Yates. Igrajo: Eddie Redmayne, Jude Law, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol, Callum Turner, Jessica Williams, Katherine Waterston, Mads Mikkelsen Petek, 29. 4., ob 20. uri, velika dvor.

Superwho? / Super-héros malgré lui, lomedija, 82 min (Francija). Režiser: Philippe Lacheau Igrajo: Philippe Lacheau, Julien Arruti, Tarek Boudali, Élodie Fontan, Alice Dufour, Jean-Hugues Anglade Sobota, 30. 4., ob 17. uri, velika dvor.

Sreda, 4. 5.

10.00 Območno društvo Hospic Velenje Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe

prilagodim se dnevu, seveda.

Oseba, ki mi je namenila stavek, me vpraša: Kdaj vmes zadihaš? Se ustaviš? Si vzameš čas za obrok? Odgovorim, da zelo odvisno.

Odvisno od česa, me oseba izzove. Od dneva. Torej, se ti prilagajaš dnevu ali dan prilagodiš sebi? Uf, dan ima svojo težo, povem,

luna (mlaj)

Ponedeljek, 2. 5.

17.30 Kulturni dom Šoštanj – M. dvorana Pomladni ciklus vadbe-peta razsežnostčuječnost telesa, uma in duha

Inspiracija današnje kolumne so bile besede ene posebne osebe, ki mi je z odločnim, a najbolj nežnim tonom rekla: »Veš, ne zamenjuj gibanja z napredkom.«

Tema pogovora večerne debate je bila, kako nas tempo vsakdana zna zavesti, »pojesti« v svoje primeže, kako se nam nenehno nekaj in nekam mudi, kako imamo do potankosti polne dneve in se šele zvečer zavemo, da je dan prežet z neustavljivo akcijo, delovanjem, prihodom, odhodom, načrtovanjem, organizacijo in usklajevanjem.

30. aprila, ob 22:28, prazna

10.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Tržnica rabljenih oblačil 19.30 Brežina reke Pake v Rečici ob Paki Kresovanje 20.00 Travnik blizu železniške postaje Paška vas Kresovanje

Četrtek, 28. 4.

Kdo postajaš, ko dosegaš ki so jo zaznamovali. Izbor 22 intervjujev je navdihujoče čtivo za umetnike, umetnostne zgodovinarje in preostale pripadnike stroke, ki ima opraviti z umetnostjo, ter seveda za kritike in ljubitelje likovnega in galerijskega sveta.

Lunine mene

Sobota, 30. 4.

ŠOŠTANJ

Skozi tančice ženskega pogleda Delo je pretresljiva pripoved o življenju skrivnostnega slepca, ki ga njegov mali izbranec in pripovedovalec poimenuje dedek Mraz. Zgoščena in poetična pripoved o raziskovanju zamolčane preteklosti nas popelje skozi najbolj skrita in mračna poglavja sovjetske zgodovine, pri čemer se na vsakem koraku sooča z banalnostjo zla, poosebljeno v liku slepega »dedka« – nekdanjega vodje taborišča. Mojstrski roman je vznemirljiv preplet družinske sage, potopisa in kronike z elementi trilerja, avtor pa je s svojim pretanjenim darom za

21

PRIREDITVE

28. aprila 2022

Notre-Dame Brule, drama, 110 min (FR).

Režija: Jean-Jacques Annaud. Igrajo: Samuel labarthe, Jeremie Laheurte, Eloide Navarre Nedelja, 1. 5., ob 19. uri, velika dvor.

Turning Red, sinhronizirana animirana družinska komedija (ZDA). Režija: Domee Shi. Glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurić Ribič, Maja Končar, Tanja Đurić Ribič, Iztok Valič Ponedeljek, 2. 5., ob 18. uri, mala dvor.

ATLAS PTIC Atlas ptáků, drama, 93 min (Češka, Slovaška, Slovenija). Režija: Olmo Omerzu.

Igrajo: Miroslav Donutil, Alena Mihulová, Martin Pechlát, Eliška Křenková, Vojtěch Kotek, Pavla Beretová Ponedeljek, 2. 5., ob 19. uri, velika dvor.

NUDIMO: zaposlitev za določen čas, z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi, stimulativno in redno plačilo, številne ugodnosti za zaposlene,

PRILOŽNOST ZATE

organizirano toplo prehrano, pomoč pri namestitvi za kandidate iz tujine, ureditev delovnega dovoljenja, dolgoročno varnost in stabilnost.

Več informacij najdete na spletni strani unior.si, ali nam pišite na naslov zaposlovanje@unior.com ali pokličite 03 75 78 162.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

28. aprila 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ne posvečajte pozornosti manjšim nesporazumom, saj si boste s tem nakopali zgolj dodatne skrbi, ki vas bodo ustavljale in omejevale na vseh področjih ter vam onemogočale, da se v pravi meri posvetite tistim stvarem, ki so za vas najpomembnejše. Če boste uspeli ostati zbrani, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato se ne predajajte negativnim mislim. Vsak dan si vzemite tudi dovolj časa zase, da se lahko sprostite in razbremenite.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Vaše splošno počutje bo iz dneva v dan nihalo, zato se vam bo zdelo, da veliko težje uresničujete vse načrte, ki ste si jih zadali. Kljub temu pa ne obupajte, temveč po svojih zmožnostih sledite svojim ciljem in se ne obremenjujte, če nekaj dni ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Ob tem ne odlašajte s skrbjo za počutje. Dlje ko boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čim prej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Predvsem pa počnite vse tisto, kar vas polni z energijo in krepi vašo samozavest, da se boste lažje soočili z napornim obdobjem, ki je pred vami.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

V vas se bo vedno bolj prebujalo zavedanje, da je prihodnost v veliki meri v vaših rokah, zaradi česar boste občutili moč, da stvari končno obrnete v pravo smer. Idej, kako nadaljevati, vam ne bo primanjkovalo, imeli pa boste tudi dovolj podpore ljudi, ki vam bodo pri tem pomagali.

Ker boste precej motivirani, da se vse dobro realizira, se boste na polno angažirali, kar vas bo navdajalo z optimizmom in energijo. Kljub temu pa bodite previdni, saj tovrstno prevzemanje odgovornosti prinaša tudi določeno breme, ki vodi k stresu in izgorelosti.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Ne bodite prestrogi do bližnjih, ki vam želijo zgolj najbolje, čeprav vas na trenutke spravljajo v slabo voljo in vam jemljejo energijo. Poskrbite, da jim kljub vsemu namenite dovolj časa in negujete vaš odnos, hkrati pa se naučite postavljati meje in si vzeti dovolj časa tudi zase. Na službenem področju boste v začetku naslednjega tedna precej aktivni, sploh v zaključevanju določenih obveznosti, kar vam bo kasneje prineslo nekaj več prostega časa, ki ga izkoristite tudi za telesno aktivnost, da okrepite svoje počutje.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Tokrat se boste končno odločili za malce več užitka in za druženje s prijetnimi ljudmi. Navdajali vas bosta pozitivna energija in dobra mera sproščenosti, ki bosta navduševali tudi ljudi okoli vas. To bo okrepilo vaše medosebne odnose tako na službenem kot na zasebnem področju.

Vezanim se obeta romantičen teden, tudi samski boste tokrat jasno in z manj strahu pokazali svoja čustva in se prepustili občutkom. Zaradi sproščenosti se bo krepilo tudi vaše počutje, ki vam je še pred časom povzročalo precej preglavic.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Usoda vas bo vodila na nepričakovano pot, ki bo v vaše življenje prinesla val sprememb. Če jim boste sledili, bo iz njih izhajalo tudi odlično počutje, ki bo poskrbelo, da boste uspešno izvajali želene stvari in uresničevali svoje načrte. Polni boste novih idej in navdiha, zato se boste lotili reorganizacije in prerazporedili obveznosti ter se lotili tudi tistih dejavnosti, ki ste jih nekaj časa zanemarjali. Nekaj manjših težav pa se lahko pojavi na finančnem področju, zato je smiselno poiskati dolgoročne rešitve za večjo stabilnost.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Zadnje čase ste bolj občutljivi, kar znatno vpliva tudi na vaše počutje.

Bodite potrpežljivi do sebe in si ne očitajte stvari, ki jih ne morete več spreminjati. Raje se posvetite sedanjosti, hkrati pa zrite v prihodnost.

Pogovor z najbližjimi vam lahko prinese novo energijo in bolj jasen pogled na situacijo. Ko boste stopili na pot brez bremen preteklosti, bo sledilo dobro počutje, lažje pa boste razmišljali tudi o novih načrtih. Poskrbite za medsebojno ljubezen in dobre odnose, ki bodo krepili vašo notranjo moč.

od 29. 4. do 5. 5.

- na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarko skupščine pa Hermina Klančnik; - 29. aprila 1975 se je Šoštanjčanom uresničila dolgoletna želja, saj so odprli novo in sodobno blagovnico, imenovano »Merx«. Odprl jo je najstarejši član delovne organizacije Merx Celje – TOZD prodaja Šoštanj Janko Skornšek; - 30. aprila 1969 je zapeljal zadnji tovorni vlak na železniški progi Velenje–Dravograd. Zadnji potniški vlak je peljal v nedeljo 1. julija 1968 in se glasno poslavljal z dolgimi piski; - 30. aprila 1970 se je v Velenju rodil slovenski motociklistični dirkač Berto Ca-

mlek. Osvojil je več naslovov slovenskega državnega prvaka in naslov avstrijskega prvaka. 9. avgusta 2015 se je smrtno ponesrečil na dirki za alpsko-jadransko prvenstvo na madžarskem Hungaroringu; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli. Iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 1. maja 1944 se je v Plešivcu pri Velenju rodil Rudi Strmčnik. Ruda Strmčnik je bil prava etnografska posebnost, saj je kuhal oglje, cepil šikle, delal snope, grablje, koše, vedra, bil je mesar, natakar, železničarski sprevodnik, lajnar, Bedanec itd. Umrl je 29. maja 2010; - 2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu Atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organiza-

1968–1984 zaposlena kot prevajalka in organizatorka kulture; na ZKO Velenje je bila kot tajnica zaposlena v letih 1984 in 1998, od leta 1998 pa do upokojitve leta 2002 je bila vodja OI Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za Velenje.

Celo življenje je dejavna kot folkloristka.

Neva Trampuš (foto Tanja Verboten, Z možem Milanom Arhiv Muzeja Velenje) Trampušem sta leta 1971 pomagala ustacijo evropskega prvenstva noviti Šaleško folklorno v krosu, ki so ga uspešno skupino Koleda. Postavila izvedli decembra leta 1999 je 9 plesnih postavitev, na progi ob Škalskem jepretežno za ŠFS Koleda in zeru; skupino SOK (Skupina osi- 3. maja 1935 se je v Vojniku velih kolednikov), nekaj let rodil zborovodja in glasbeje bila tudi predsednica in nik Ciril Vertačnik - Cic, ki umetniška vodja ŠFD Koleje od leta 1976 živel in delal da, predavala je praktični v Velenju. Umrl je 28. fepouk ljudskega plesa na bruarja 2021; zveznih seminarjih (Badija) - 4. maja 1926 je umrl pravin po Sloveniji; nik in prvi slovenski župan - 5. maja 1973 je Velenje obileta 1919 v Brežicah Gvidon skal predsednik poljske Srebre, ki se je rodil 13. judelavske partije Edward nija leta 1839 v Šoštanju; Gierek; - 5. maja leta 1942 se je v - 5. in 6. maja 1983 je bil v VeMerči pri Sežani rodila lenju simpozij jugoslovankulturna delavka in folkloskih geologov na temo »Geristka Neva Trampuš. Leta ologija Šaleške doline«. 🔲 Damijan Kljajič 1968 se je preselila v Velenje, kjer je bila v obdobju

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V naslednjih dneh bo vaše razpoloženje nihalo iz ene skrajnosti v drugo, saj vas bo vsaka malenkost hitro razburila. Sploh na službenem področju vas čaka nekaj ovir, ki vas bodo še posebej obremenjevale in krhale vašo motivacijo za opravljanje obveznosti. Morda se boste počutili ujete in nerazumljene, kljub temu pa bo v vas dovolj odločnosti in vztrajnosti, ki vam bosta omogočili, da stopite korak naprej. Ko boste uspeli premagati ovire, bo pot pred vami veliko bolj jasna, zato se ne boste več obremenjevali s trenutnim stanjem, temveč se boste organizirali v smiselni smeri.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Razmislite o svojih navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo, saj se to pozna tudi v vaših odnosih in počutju. Če boste opustili stare vzorce in vzpostavili nov odnos do situacije, se vam obetajo spremembe, ki bodo v vaše življenje prinesle zadovoljstvo. To pa bo močno izboljšalo tudi vaše počutje. Samski se sprostite in prepustite toku, saj na določene situacije ne morate vplivati.

Tisti v razmerju bodite pozorni, saj vas lahko razburijo najmanjše malenkosti. Ne prepirajte se in ohranite mirne živce, v nasprotnem primeru se obeta prava čustvena drama.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ne bodite preveč nestrpni do sebe in do drugih. Zavedajte se, da je za vse dovolj časa in da sami določate svoj tempo. Ne hitite, temveč se prepustite toku življenja, sprejmite novosti in se ne oklepajte preteklosti.

Opustite dejavnosti, ki vam jemljejo energijo, in svoj čas posvetite ljudem, ki vas podpirajo. Če boste ostali umirjeni, boste z lahkoto prepoznali tiste stvari, ki jih morate spremeniti za pozitiven preobrat. Ne dovolite, da se vam osredotočenost izmakne in se spet poglobite v zadeve drugih ljudi, medtem ko vaše življenje čaka.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Stres vam v prihodnjih dneh ne bo prišel do živega, saj boste prekipevali od dobre energije, ki vam jo bodo dajali predvsem dobri odnosi z vašimi najbližjimi. Pozitivnost boste uspešno prenašali na okolico, zato so naslednji dnevi izvrstni za sklepanje novih prijateljstev in partnerstev.

Tudi številne nove ideje vas bodo povsem prevzele in želeli jih boste čim prej realizirati, a potreben bo dober fokus, da boste lahko vse, kar si boste zadali, izpeljali tako, kot ste si zastavili.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Pred samskimi je romantično razpoloženo obdobje, v katerem lahko srečo poskusite z novimi simpatijami. Tisti v zvezi pa se lahko v tem obdobju še bolj povežete s partnerjem in ponovno prebudite odnos.

Okrepila se bo tudi želja po izboljšanju počutja. Bolj boste v stiku s svojo notranjo močjo, zaradi česar boste še bolj kreativni kot po navadi. Izkoristite dobro počutje in kreativnost za uresničitev načrtov in idej, o katerih razmišljate že nekaj časa.

Opustite pa tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa ne osrečujejo več in vam preprečujejo, da bi se lotili nečesa novega.

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

28. aprila 2022

mali OGLASI BUKOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz. Gsm: 041 786 154.

DEŽURNI telefon za pomoč

alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

ŽIVALI NESNICE rjave, grahaste, črne pred

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO VISOKO GREDO na železnem

podstavku za balkon, prodam (d 130 cm, v 800 cm,g 700 cm) Gsm: 051 626 788 ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250.

NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim.

Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675.

OVČKE, mlade, prodam. Samca za nadaljnjo rejo. Tel. 03 589 32 79.

TELIČKO SR + BAQ, staro 14 dni za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194.

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

ZA VAS V KZ Šaleška dolina PRISKRBIMO: ZA NAJBOLJŠE PIKNIKE Z EKOLOŠKIM GOVEJIM MESOM (čevapčiči, T-bone , zorjeni Sirloin s kostjo)

-10 %

AKCIJA VRTNEGA ORODJA (-10 % na vse artikle Villager)

Iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela in prijetno prvomajsko praznovanje ter veliko delovnih uspehov, vam želi Kmetijska zadruga Šaleška dolina.

Z vami in za vas.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 30. 4. 2022, nedeljo, 1. 5.

2022 in v ponedeljek, 2. 5. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 83. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

lokalne novice

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 18. do 24. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 18. do 24. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI •

Avberšek Martin, roj. 1946, Velenje, Paka pri Velenju 30 B

•

Kaš Marija Ana, roj. 1943, Velenje, Konovska cesta 38

POROKE Ni bilo porok.

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Želimo Vam zdrave in sprošèujoèe prvomajske praznike!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA V svet spominov je odšel naš dragi brat, sorodnik, sosed in prijatelj

VINKO MEH - SINI 21. 7. 1970 – 18. 4. 2022

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si V SPOMIN Naročniki jih objavite ceneje.

Minilo je pet let, odkar nas je zapustila draga

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih časih krute bolezni stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala tudi Moškemu pevskemu zboru KUD Ravne, članom pihalnega orkestra in častne straže Premogovnika Velenje, praporščakom, gospe govornici in gospodu župniku.

FANIKA ŠELIGA Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante)

Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho spiš, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš.

Sestra Darinka z bližnjimi

Vsi njeni

Naš čas, 28. 4. 2022, barve: CMYK, stran 24

Začasna nova prometna ureditev Rudarske ceste med 4. in 17. majem Želijo urediti lepšo, mirno, vsem uporabnikom prijazno cesto – Občani lahko dajo predloge, pripombe, hkrati pa jih prosijo za razumevanje in strpnost – Odprta bo spletna anketa, pobude bodo sprejemali na e-naslovu rudarska@velenje.si Diana Janežič opravkih, pa nimajo kje parkiMestna občina Velenje name- rati. Voznike naj spomnim, da rava skupaj s partnerji v nasle- imamo zelo ugodno ceno pardnjih letih prenoviti Rudarsko kiranja v garažnih hišah, kjer je cesto, zato bodo med 4. in 17. avtomobil parkiran varneje in majem pilotno preizkusili za- pod streho,« je poudarila. časno prometno ureditev. Na ta način bodo preverili, kaj se ob Testirani bosta dve spremenjeni prometni ureditvi varianti zgodi s prostorom in prometom.

Rudarska cesta je ena prvih V tem času bodo izmerili učinke ulic, zgrajena v času širitve in vplive predlagane ureditve, mesta. Omejena je s stavbami, na stojnici bodo občani lahko ki onemogočajo njeno širjenje, oddali svoja mnenja in predloge, zato je možna le rešitev v okviru te pa bodo sprejemali tudi na e- trajne mobilnosti. Robert So-naslovu rudarska@velenje.si. vinek iz Urada za komunalne Začasno prometno ureditev je dejavnosti je posebej izpostavil, pripravila večja projektna sku- da »bomo še vedno omogočali pina, ki jo sestavljajo predstav- dostop uporabnikov do objektov niki različnih uradov velenjske ob Rudarski cesti, s prijaznejobčine, predstavniki Inštituta šo parkirno politiko pa želimo za politike prostora IPoP, stro- spodbuditi zaposlene v ustanokovnjak s področja prometne vah ob Rudarski cesti, da bi parvarnosti in prometni inženir, kirali v garažni hiši Mercator, ki strokovnjaki s Fakultete za je trenutno skoraj prazna.« gradbeništvo, promet in arhitekturo UniverV času trajanja začasne ze v Mariboru, KA_VE, prometne ureditve bo na neformalna skupina Rudarski cesti stojnica, krajinskih arhitektk kjer bodo vsak dan med iz Velenja in okolice, tednom od 10. do 12. predstavniki Mladinure in od 16. do 18. ure, v skega centra Velenje in Festivala Velenje ter soboto od 10. do 12. ure predsednik mestne čein v nedeljo od 15. do 17. trti Levi breg – zahod. ure sprejemali predloge in Vodja projektne skupimnenja. ne je Bojana Žnider iz urada za komunalne dejavnosti MO Velenje.

Projekt začasne ureditve Rudarske ceste je namenjen prav Prometno obremenjena preizkusu, kaj se z ožjim in s širmestna ulica šim prostorom zgodi, če se spreRudarska cesta je pomembna meni prometni režim. Preizkumestna ulica v Velenju, tako za- sili bodo dve prometni ureditvi. radi svoje lokacije v mestnem Cilj obeh je prekiniti tranzitni središču in pestrosti dejavnosti promet in nikakor ne ves avtoob njej kot tudi imena, ki govo- mobilski promet. »V okviru prve ureditve od ri o značaju in tradiciji Velenja.

Prav zaradi tega jo želijo preu- 4. do 10. maja bomo zmanjšali rediti, da bo bolj mirna, prija- omejitev hitrosti s sedanjih 30 zna in enakovredno namenjena km na uro na 20 km na uro. Ukipešcem, kolesarjem ter gibalno njena bodo le nekatera parkiriin senzorično oviranim ljudem. šča ob Rudarski cesti, promet Trenutno je na njej veliko mo- bo potekal po cesti normalno. tornega prometa, površine za Kolesarji bodo vodeni po cesti, pešce in kolesarje niso najbolje vozil bo Lokalc in imel postajaurejene, manjkajo zelene povr- lišče, kar je marsikdo pogrešal.

Na mestu ukinjenih parkirišč bo šine in urbana oprema.

Bojana Žnider je spomnila, da urbana oprema, ki na Rudarski je Mestna občina Velenje leta manjka – klopi, stojala za kole2017 sprejela celostno prometno sa, zelenje, itd. ter območje za strategijo, v kateri se je med dru- pešce. S tem naj bi zaživeli tudi gim zavezala k spreminjanju po- gostinski obrati v tem območju. tovalnih navad. »V korist posaOb stavbi NLB bomo pustimeznikom, družbi in okolju naj li parkirna mesta za invalide. bi namesto avtomobila večkrat Opažamo, da se ob stekleni diizbrali hojo, kolesarjenje in jav- rekciji ob začetku šolskega poni promet. V tem delu mesta se uka ustavlja veliko vozil, ker namreč že nekaj časa soočamo starši pripeljejo otroke v šolo s problemom pomanjkanja par- in pri tem nastajajo prometni kirnih mest. Na nas se obračajo zamaški. Zato bomo parkirišče stanovalci tega območja kot tisti, pri stekleni direkciji ponudili za ki pridejo v mesto po opravkih. tako imenovano »kiss and ride« Težava je, da se ljudje pripeljejo – poljubi in odpelji – ustavljanje. v mesto v službo, avto parkiraV okviru druge ureditve od 11. jo za cel dan, tisti, ki pridejo po do 17. maja bomo za en teden

celovita ureditev urbanega prostora pritegne dodatne uporabnike ter pomembno pripomore k človeku in okolju prijaznejši rabi. Z začasnimi ukrepi bo Rudarska predvsem prometno zelo spremenjena, z improviziranimi prostorskimi intervencijami pa bodo poskušali poustvariti možno vzdušje ulice v prihodnosti.

Smo pripravljeni sprejemati spremembe?

Vsi snovalci v dveh tednih poskusa prosijo občane za sodelovanje in strpnost in to željo izraža tudi župan Peter Dermol: »Projekt je namenjen ozaveščanju in usmerjanju v trajnostno mobilnost, hkrati pa je tudi za ljudi preizkus, kako smo pripravljeni sprejemati spremembe. V prihodnje bo treba razmišljati, da bomo dele prometne infrastrukture znotraj urbanega središča spremenili. To bo prineslo izzive, ko bo zgrajena 3. razvojna os in poglobljen podvoz pri ESOTechu, s čimer bomo poskušali v veliki meri razbremeniti mestno središče tovornega prometa, ljudi pa pripravljati na večjo uporabo trajnostnih oblik mobilnosti.«

❱

Po Rudarski cesti hodi veliko mladih prekinili tranzitni promet še na cesti. Dostop do Rudarske ceste, stanovanjskih blokov in nekaterih storitev bomo še vedno omogočali s Prešernove ali Šaleške ceste. Ne bo pa nepotrebnega prometa tistih avtomobilov, ki po Rudarski iščejo bližnjico.

Sočasno s tem bomo na bližnjih križiščih šteli promet in to primerjali s stanjem pred začasno ureditvijo, da bomo imeli konkretne podatke o tem, če se promet z Rudarske ceste zares prerazporedi na druge prometnice ali pa se ne bo zgodilo nič posebnega. Raziskave kažejo, da se pri spremembi režima v mestih do določene mere promet

❱

Štetje prometa na Rudarski kaže, da je zelo prometno obremenjena v jutranji konici, med 7.15 in 8.15, ko je na njej več kot 600 avtomobilov, in v popoldanski konici, med 14.15 in 15.15, ko je na njej več kot 700 avtomobilov.

Poleg tranzitnega prometa je na njej tudi veliko mirujočega prometa. Parkirna analiza kaže, da je ob Rudarski cesti najvišja zasedenost parkirišč med 10. in 12. uro. Med parkiranimi vozili je zelo visok delež parkiranih zaposlenih, ki bi lahko v urah delovnega dne parkirali v bližnji garažni hiši in tako sprostili parkirišče za obiskovalce storitev na Rudarski cesti.

Enaka slika je na parkiriščih v bližini Rudarske ceste. Povprečna zasedenost parkirišč je 71 %, maksimalna zasedenost je 89 %, minimalna pa 42 %.

razporedi na druge prometnice, do določene mere pa ljudje izberejo druge načine potovanja in tako ustvarijo drugačne potovalne navade,« je obe varianti predstavil Sovinek.

Preizkus vzdušja ulice v prihodnosti

V projektu sodeluje tudi KA_ VE, neformalna skupina krajinskih arhitektk iz Velenja in okolice, ki jih družijo odgovornost in spoštljivost do prostora.

Njihove konkretne naloge v projektu, kot so zapisale, so vsaj tri.

To so: priprava začasnih ukrepov štirinajstdnevnega zaprtja Rudarske ceste, ki nikakor ne bodo simulacija njene bodoče podobe, pač pa zelo poenostavljena ter v okviru prostorskih

in finančnih omejitev izvedljiva poustvaritev možnih ambientov na in ob njej; priprava in izvedba štirih dogodkov ob zaprtju ceste z namenom ozaveščanja ter aktivnega in pravočasnega vključevanja javnosti, še posebej stanovalcev, pred pričetkom načrtovanja prenove; izdelava končnega elaborata z že opisanimi analizami ožjega in širšega prostora, izkušnjami dogodka ter usmeritvami za izdelavo prostorskih načrtov celovite in trajnostne prenove Rudarske ceste, ki bodo presegli zgolj prometno tehnične ureditve, a kljub temu zagotavljali varnost (preostalega) prometa, predvsem pa dobre bivalne razmere za stanovalce in vse druge uporabnike.

Kot poudarjajo, strokovna in

V projektni skupini je tudi Mladinski center Velenje, predvsem zato, ker dela z mladino, vodjem projekta pa je pomembno mnenje tudi te ciljne skupine in da mladi sooblikujejo prostor v prihodnosti. Kakšna je naloga Mladinskega centra v projektu, je pojasnil direktor Janko Urbanc: »Mladinski center bo nudil tehnično pomoč, saj bodo mladi pomagali postavljati opremo, poleg tega pa bomo 11. maja na Rudarski cesti izvedli delavnico o prometni ureditvi ceste.

Preko družbenih omrežij bodo mladi z anketnim vprašalnikom lahko sporočili, kakšno prometno ureditev si želijo.

Pomembno je, da v projekt vključimo čim več deležnikov oz. uporabnikov ceste ter tudi tiste, ki imajo ob cesti lokale.

Pri tem so mladi pomembna ciljna skupina, saj po Rudarski cesti hodi veliko mladih, ker je to navezava na šolski center, glasbeno šolo, športni park in sprehajališče. Tudi če bi na koncu dvotedenskega preizkusa ugotovili, da cesta ne potrebuje spremembe, je prav, da imajo vsi možnost povedati svoje mnenje o načrtovanem projektu.« 🔲