18 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (7/17 °C), soboto (7/18 °C) in nedeljo (9/19 °C) delno oblaÄ?no. V soboto moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 5. maja 2016â€

ĹĄtevilka 18 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Praznik, ki ÂťÄ?akaÂŤ na veÄ? optimizma

cena 1,80 â‚Ź

KakrĹĄne razmere, tĂĄko vreme Milena KrstiÄ? – Planinc

ÄŒeprav smo v Ä?asu letoĹĄnjih prvomajskih praznikov v le nekaj dneh doĹživeli vse ĹĄtiri letne Ä?ase, so v soboto, na predveÄ?er praznika dela, po vsej Sloveniji pripravili tradicionalna kresovanja. Tradiciji se niso izognili tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, sploh, ker je bila sobota vremensko vsaj malce bolj prijazna. Veliko ljudi se je zbralo na kresovanju na Gorici, na prireditvenem prostoru pod cerkvijo v Vinski Gori, v Gaberkah, na Lubeli, na griÄ?u pri Velenjskem gradu ‌ Ljudje si Ĺželijo druĹženja, zato so bili mnogi kar malo jezni na vreme, ki je prepreÄ?ilo tradicionalni prvomajski shod na GraĹĄki gori. Da je nedelja praznik dela, pa so glasno opomnile godbe na pihala z budnicami, ki so zvenele kljub deĹžju. ÄŒasi so vse manj đ&#x;”˛ bĹĄ naklonjeni delu in delavcem in letos se je zdelo, kot da se tega zaveda tudi vreme.â€

Zero Waste v Velenju in Ĺ oĹĄtanju?

Mestna obÄ?ina Velenje in svetniĹĄka skupina SMC vabita na okroglo mizo o ravnanju z odpadki v Ĺ aleĹĄki dolini in ÂťZero WasteÂŤ, ki bo v torek, 10. maja, ob 17.00 uri, v veliki dvorani vile Bianca v Starem Velenju. VeÄ? na 19. strani.

2

Jutro razkrilo razseĹžnost poĹžara PoĹžar na Jenkovi cesti v Velenju, ki ga je v svojem stanovanju zanetil 76-letni moĹĄki, ki so mu policisti odvzeli prostost in je hospitaliziran je ĹĄele po konÄ?ani intervenciji gasilcev pokazal vso razseĹžnost. Zagorelo je v 10. nadstropju, ki ga je ogenj zelo uniÄ?il. Zaradi varnosti so pred ognjem, ki se je hitro ĹĄiril, in dimom, morali evakuirati 60 ljudi. Pri gaĹĄenju pa je sodelovalo prav toliko gasilcev iz ĹĄestih druĹĄtev. Le sreÄ?a in usposobljenost gasilcev sta prepreÄ?ila, da se ni zgodilo ĹĄe kaj hujĹĄega. VeÄ? na 18 strani.

18

Slabo vreme je odplaknilo letoĹĄnje prvomajsko sreÄ?anje na GraĹĄki gori. Kaj neki bi si tokrat pripovedovali na njem? TolaĹžili drug drugega, da bo bolje, da bo enkrat Ĺže bolje, da je treba verjeti, da je treba upati ... Lahko pa bi se tolaĹžili tudi s tem, da si postajamo vse bolj enaki. Ker si res.

Slovenija ima najniĹžji Ginijev koeficient na svetu! To pomeni visoko stopnjo enakosti. A na Ĺžalost si postajamo ljudje enaki v revĹĄÄ?ini. Srednji razred izginja, ĹĄtevilo revnih se poveÄ?uje, Ĺživljenje pa je vse teĹžje. Vedno veÄ?ja umetnost je, kaj dati v lonec. Stopnja tveganja revĹĄÄ?ine po zadnjih znanih podatkih znaĹĄa Ĺže 14,5 odstotka, stopnja tveganja socialne izkljuÄ?enosti 20,4 odstotka?!

Veliko delavcev prejema minimalno plaÄ?o. Ta v Sloveniji predstavlja veÄ? kot polovico povpreÄ?ne plaÄ?e. Slednjo prejemata kar dve tretjini Slovencev. V Velenju se je lani povpreÄ?na neto plaÄ?a celo zniĹžala z 995 na 979 evrov, medtem ko je v Sloveniji v zadnjem letu s 1.005 narasla na 1.013 evrov.

Brezposelnost. V Velenju je ĹĄe posebej kritiÄ?na med mladimi. Ĺ e bolj kritiÄ?na kot v Sloveniji. 15 odstotkov starih med 30 in 34 let je brezposelnih, 10 odstotkov jih je brez dela v starostni skupini od 35 do 39 let. Brezposelnost med njimi je posebej problematiÄ?na. Ljudje med 30 in 40 letom so najbolj ustvarjalni.

Poleg tega nekaj Ä?asa trajajoÄ?a brezposelnost v ljudeh sproĹža osebnostne spremembe, padec sposobnosti, uÄ?inkovitosti in ljudje tudi potem, ko dobijo delo, niso tako uspeĹĄni in ustvarjalni, kot bi bili, Ä?e bi delo dobili kmalu po konÄ?anju ĹĄolanja.

Padec poslovne uÄ?inkovitosti in konkurenÄ?nosti slovenskega gospodarstva, propadanje in Ĺživotarjenje podjetij ter poslediÄ?no nizke plaÄ?e ter zmanjĹĄevanje ĹĄtevila delovnih mest so dejstva – danaĹĄnja delavska stvarnost.

In v takih razmerah jo zagode ĹĄe vreme. Marsikdo je raÄ?unal, da se bo z rdeÄ?im nageljnom v gumbnici najedel toplega in okusnega golaĹža, s kakrĹĄnim vedno brez plaÄ?ila postreĹžejo udeleĹžence na GraĹĄki gori in ob pivu po sindikalni ceni ter ob poskoÄ?nih zvokih vsaj malo pozabil na skrbi. Pa se je uĹĄtel. Potem pa je ĹĄe Bruselj takoj, ko se je vreme zaÄ?elo izboljĹĄevati, nad Slovenijo poslal poslabĹĄanje napovedi gospodarske rasti. Za 0,1 odstotne toÄ?ke. Pa vendar. Pada. Ĺ˝e drugiÄ? letos.

Nekaj prvomajskega zanosa je kljub vsemu bilo. Bila je budnica, goreli so kresovi in delavski praznik pozdravljali mlaji. Ponekod so visele celo zastave. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Praznik, ki ÂťÄ?akaÂŤ na veÄ? optimizma Zagoreli ĹĄtevilni kresovi – Na travniku pod Belim dvorom je bila udeleĹžba spet mnoĹžiÄ?na – Praznik dela (Ĺžal) izgublja svojo moÄ?, tradicija pa ostaja Velenje, 30. aprila – V soboto se je k sreÄ?i naredil prav lep pomladni dan. Ta je bil kot obliĹž na rane za vse, ki so v snegu in mrazu pripravljali kresovanja. Tudi za ekipo na Gorici, ki je kresovanje pod Belim dvorom tokrat pripravila Ĺže 17-iÄ?. ZaÄ?eli so ĹĄe v soncu, ko je zaÄ?el pritiskati mraz, pa je takrat ĹĄe redke zbrane k prazniÄ?nemu razpoloĹženju glasbeno ÂťnagovorilÂŤ pihalni orkester Premogovnika Velenje.

KoraÄ?nice so zbrane popeljale v veÄ?er, v katerem se je na prizoriĹĄÄ?u spet zbralo veliko druĹžin.

Preden je zagorel letos nekoliko manjĹĄi kres kot prejĹĄnja leta, je zbrane nagovoril Ĺžupan MO

Velenje Bojan KontiÄ?. ÂťS tem kresovanjem in praznovanjem praznika dela ohranjamo tradicijo. In prav je tako,ÂŤ je poudaril. Potem se je vrnil v leto 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in zamenjala druĹžbeno ureditev. ÂťNe spomnim se ravno natanÄ?no, kako smo Ĺželeli menjati sistem. Vem pa, da smo si Ĺželeli sami krojiti svojo usodo. Gotovo pa si nismo Ĺželeli sistema, ki je pripeljal do toÄ?ke, da se morajo delavci ponovno boriti za svoje pravice, za iste, ki so bile pred dvema desetletjema samoumevne.ÂŤ Poudaril je ĹĄe, da je bilo Velenje vedno socialno mesto in bo tĂĄko tudi ostalo; ob dejstvu,

Pristava 1. maj spravila pod streho Ravne, 1. maja – Neutrudno TuristiÄ?no druĹĄtvo Pristava se deĹževnemu in hladnemu prvomajskemu dnevu ni pustilo motiti.

SreÄ?anje, ki ga tradicionalno na prireditvenem prostoru pod gradom Forthtenek v Ravnah prirejajo Ĺže veÄ? kot desetletje, so tokrat dobesedno spravili pod streho. Za sreÄ?anje, ki so ga zaÄ?eli opoldne, so namreÄ? postavili ĹĄotor.

Za zabavo je igral ansambel PoljanĹĄek. Obiskovalce so pogostili z golaĹžem. ÂťPriĹĄlo je malo ljudi, tisti, ki so priĹĄli, pa so bili zadovoljni,ÂŤ je povedala predstavnica organizatorjev Nina GorĹĄek. Med njimi je bil tudi Ĺžupan Darko Menih, ki je zbrane tudi nagovoril in jim Ä?estital ob delavskem prazniku. đ&#x;”˛

Velenje – Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo letos sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, je bil objavljen 15. januarja, nanj pa je prispelo 99 prijav, od tega se jih je v sofinanciranje uvrstilo 82, in sicer 23 programov kulturnih druĹĄtev, 36 kulturnih projektov, 22 projektov s podroÄ?ja zaloĹžniĹĄtva in 1 program zveze kulturnih druĹĄtev. Mestna obÄ?ina Velenje bo kulturne programe in projekte sofinancirala v skupnem znesku 79.350 evrov. đ&#x;”˛

IĹĄÄ?ejo direktorja Zdravstvenega doma Velenje, 29. aprila – V petek je bil v Uradnem listu objavljen razpis za direktorja Zdravstvenega doma Velenje.

Zdravnik Zdenko Kikec, priznani strokovnjak na podroÄ?ju gastroenterologije, ki je poloĹžaj direktorja zasedel lanskega septembra, je s funkcije odstopil iz osebnih razlogov. Naloge direktorja bo opravljal do imenovanja novega, potem pa se bo kot zdravnik specialist vrnil v BolniĹĄnico Slovenj Gradec, kjer je bil zaposlen pred imenovanjem za direktorja velenjskega zdravstvenega doma. mkp

Rekonstrukcija AĹĄkerÄ?eve v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 29. aprila – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in direktor podjetja Nivig iz Ĺ oĹĄtanja Luka Petrak sta v petek podpisala pogodbo za rekonstrukcijo AĹĄkerÄ?eve ceste od trgovine Metka do prikljuÄ?ka na Levstikovo. Urejen bo ploÄ?nik, odvodnjavanje, javna razsvetljava in celotna rekonstrukcija ceste.

Dela bodo konÄ?ana v treh mesecih, predvidoma do zaÄ?etka avgusta. V Ä?asu rekonstrukcije bo cesta zaprta za promet, urejene dostope do svojih domov bodo imeli prebivalci in intervencijska vozila, za druge bo urejen in ustrezno oznaÄ?en obvoz.

Pogodbena vrednost del znaĹĄa 127 tisoÄ? evrov, naloĹžbo pa sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v viĹĄini 95 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

posleni, pa si je zaĹželel, da bi Ĺže prihodnje leto v Sloveniji in Ĺ a-

Rekli so

JoĹže Kandolf, predsednik sveta KS Gorica: Še dva dni pred kresovanjem je bila na tem travniku prava zima. Nismo vedeli, kaj naj naredimo, razmiĹĄljali smo tudi o odpovedi prireditve. OdloÄ?ili smo se, da vztrajamo in ni nam Ĺžal. Ponavadi se na naĹĄih kresovanjih zbere med 800 in 1000 ljudi, upamo, da bo tudi letos tako. Organizacijskemu odboru je pomagalo 25 ljudi, da je nocoj vse tako, kot mora biti.

Kresovanja so ĹĄe vedno aktualna, se pa bojim, da 1. maj nima veÄ? takega pomena, kot ga je imel nekoÄ?. Vesel sem, da k nam prihaja toliko otrok in mladih. Zagotovo se bodo spominjali teh kresovanj tudi, ko bodo odrasli.ÂŤ Ljubica GregoriÄ?, upokojenka: ÂťVsako leto pridem na kresovanje na Gorico, saj sem doma tu v bliĹžini. Upokojenci smo vedno pomagali delati kres in tudi pospravljati za njim, zato lahko reÄ?em, da sem Ĺže vrsto let

tukaj tudi delavna. Zdi se mi, da je tradicija kresovanj nekaj enkratnega. Ĺ˝al se izgublja, pozablja se. To me Ĺžalosti, Ĺželim si, da bi se ljudje veÄ? druĹžili. Praznik dela Ĺžal ni veÄ?, kar je bil; mladina nima dela, upokojenci imajo slabe pokojnine in tudi zato ne prihajajo na zabave, ker nimajo denarja. Vseeno mislim, da bodo kresovanja in praznik dela ÂťpreĹživeliÂŤ.

Alojz Vipavc, delavec: ÂťObiÄ?ajno vsako leto cela druĹžina pride na kresovanje pod Beli dvor. Zame kot delavcu je praznik dela ĹĄe vedno pomemben praznik, ki ga bomo, upam, ĹĄe dolgo praznovali.

Dejstvo pa je, da ga mladi ne Ä?utijo tako kot

sta jih grela glasba Potepuhov in glas imitatorke Zlate. Tudi dobrote z Ĺžara, ki jih je pripravljal lokalni gostinec, so teknile. Kres je gorel dolgo v noÄ?, tokrat iskric ni nosilo daleÄ? naokoli. Sicer pa so za poĹžarno varnost budno skrbeli Ä?lani PGD Ĺ alek. đ&#x;”˛

bĹĄ

mi. Ĺ˝ivijo drugaÄ?e, bolj negotovo. Ko bodo enkrat dobili sluĹžbe, bodo praznik dela verjetno sprejeli enako kot mi, prej pa ne.

SliĹĄim, da bi bilo treba praznik dela predrugaÄ?iti, mu dati nov pomen. Jaz sem proti.

Nekaj tradicije vendarle mora ostati!ÂŤ Ĺ tefan Jagarinec, upokojenec. ÂťNa kresovanje na Gorici prihajam vsako leto, po mojem sem bil na vseh doslej. Zame je to prijeten dogodek, pa ĹĄe malo grem na sprehod. Poleg tega sem vesel, da moj vnuk igra pri godbi, zato sem priĹĄel posluĹĄat tudi njega. Veseli me, ko vidim, da sem prihajajo vse generacije. Ĺ˝al mi je, da jutriĹĄnje sreÄ?anje na GraĹĄki gori odpade, Ä?eprav priznam, da tja ne grem vsako leto.

Zame je praznik dela ĹĄe vedno nostalgiÄ?en praznik, spomni me na mladost, na Ä?ase, ko smo bili vsi bolj enaki, ko ni bilo velikih razlik med nami. Tudi praznovali smo vÄ?asih veliko bolj optimistiÄ?no, bolj iskreno.ÂŤ

mkp

Za kulturne programe skoraj 80 tisoÄ?akov

đ&#x;”˛

da pomoÄ? potrebuje vse veÄ? upokojencev in tudi tistih, ki so za-

leĹĄki dolini zavelo veÄ? optimizma. Ob tem je izrazil prepriÄ?anje, da je bila investicija v TEĹ 6 zelo pomembna, da bi bila brez nje danes Ĺ aleĹĄka dolina drugo Zasavje.

Potem je zagorel kres. Ob njem se je zbralo veliko ljudi, ki so na travnik zaÄ?eli bolj mnoĹžiÄ?no prihajati ĹĄele, ko se je stemnilo. Kljub mrazu so vztrajali, saj

5. maja 2016

Lepo pomlad lahko marsikaj skazi LetoĹĄnja in naĹĄa pomlad – KroĹžiĹĄÄ?e bo gradil Nemec – Ceste, steze, poti – Kozjanska koza in zmaj – Pod streho Po dokaj muhasti zimi je letos pri nas nastopila prava pomlad. Vse je vzbrstelo in zacvetelo v upanju na bogato letino. Pa je priĹĄla zmrzal, zapadel je sneg, zagrozili so hudourniki in veliko upanje je splahnelo. Postali smo zaskrbljeni, kakĹĄne sadove bomo dobili. Ĺ e praznovali nismo tako, kot smo naÄ?rtovali. V tem lahko nekako vidimo podobnost z naĹĄo drĹžavo. Po muhasti skupnosti, v kateri smo Ĺživeli, je nastopila pomlad. Ni nam bila podarjena, izboriti smo si jo morali. Vzcvetelo je upanje, da si bomo sami zagotovili boljĹĄo ÂťletinoÂŤ; hitrejĹĄi razvoj, prijetnejĹĄe Ĺživljenje. Pa so priĹĄla nesoglasja, nastala je medsebojna ohladitev, padali so oÄ?itki, kdo je bolj zasluĹžen; zgodili so se tajkuni in ĹĄe marsikateri drugi ťkodljivciÂŤ so nas ogroĹžali. In smo, kjer smo.

Ob tem je ĹĄe kar dobro, da je odpadlo veliko prireditev ob zadnjih praznikih. Saj bi spet kdo rekel, da razdvajajo, le opozarjajo, manj pa nakazujejo reĹĄitve za lepĹĄi jutri. Ne le za ene, tiste na vrhu, tudi za vse delavce, od katerih so nekateri res Ä?isto na dnu. Da o armadi brezposelnih niti ne govorimo. Ĺ˝ivljenje gre seveda dalje, Ä?eprav ne tako prijetno, kot bi lahko. V priÄ?akovanju kakĹĄnega pomembnega zasuka se bodo vozniki lahko kmalu zasukali vsaj v novem kroĹžiĹĄÄ?u pri znanem gostiĹĄÄ?u Ulipi, kjer je zdaj

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

moÄ?no obremenjeni odcep z glavne ceste Celje–Slovenske Konjice proti ZreÄ?am. Sem pa se dnevno vozi veliko delavcev, ki so zaposleni v znanih zreĹĄkih druĹžbah. Nekatere v Dravinjski dolini moti, da bo kroĹžiĹĄÄ?e z drĹžavnim denarjem gradil Nemec. Seveda ne gre za druĹžbo iz NemÄ?ije, ampak za podjetje Nemec iz Hrastnika. Nekateri so upali, da bo gradnja v domaÄ?ih rokah, saj se je za dela potegovalo tudi eno od konjiĹĄkih podjetij. To kroĹžiĹĄÄ?e bodo zaÄ?eli graditi te dni, v BraslovÄ?ah pa upajo, da bo drĹžava – direkcija za infrastrukturo, Ä?im prej prisluhnila tudi njim in kroĹžiĹĄÄ?e uredila tudi v Malih BraslovÄ?ah. Sedanje kriĹžiĹĄÄ?e povzroÄ?a teĹžave in je moÄ?no nevarno. Morda se bo tudi ta naloĹžba ÂťzavrtelaÂŤ ĹĄe letos.

Seveda bodo zaradi teh gradenj morali vozniki zaÄ?asno malo potrpeti, kot morajo Ĺže zdaj zaradi obnove ceste med Podplatom in RogaĹĄko Slatino. Slab kilometer ceste, ki je bila v zelo slabem stanju, naj bi obnovili do konca tega meseca.

Ne obeta pa se le gradnja in obnova cest, tudi stez in poti. In to predvsem na obmoÄ?jih, ki smo ju dolgo imeli za manj razviti: Kozjansko in Obsotelje. S pomoÄ?jo slovensko-hrvaĹĄkega mednarodnega projekta Ride&Bike nadaljujejo urejanje kolesarskih stez ter poti in poÄ?ivaliĹĄÄ? za konje in konje-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

nike. S tem Ĺželijo ĹĄe poveÄ?ati prepoznavnost tega obmoÄ?ja ter privabiti ĹĄe veÄ? obiskovalcev. Seveda je oboje zanimivo tudi za domaÄ?ine.

Na konje Ĺže nekaj Ä?asa prisegajo tudi v Celju. TamkajĹĄnji KonjeniĹĄki center bo tudi letos pripravil veÄ? pomembnih tekmovanj.

Pokal Slovenije v preskakovanju ovir so Ĺže spravili pod streho, sredi tega meseca (od 12. do 15. maja) bo tu tekmovanje za pokal narodov in Grand Prix za svetovni pokal; konec junija ĹĄe drĹžavno prvenstvo v preskakovanju ovir. Tekmo za pokal narodov bodo popestrili s Âťshow programomÂŤ za otroke in odrasle. PrviÄ? se bo v Celju predstavil tudi ĹĄepetalec konj. Ta center izredno dobro ocenjujejo tekmovalci in ljubitelji konjeniĹĄtva iz tujine, zato so vsa mednarodna tekmovanja, ki jih pripravljajo, dobro obiskana.

DrugaÄ?nih Ĺživali pa se bodo 14. maja spomnili v Kozjem. Tu bosta namreÄ? praznovala koza in zmaj, lika legende o tem kraju v srediĹĄÄ?u Kozjanskega. S to posebno prireditvijo bodo proslavili tisoÄ?letnico prve pisne omembe Kozjega in tudi desetletnico mednarodnega folklornega festivala. Na njem bo nastopilo okoli 300 folkloristov iz veÄ? drĹžav. Pripravili bodo tudi pester sejem ter predstavili turistiÄ?no ponudbo kraja in okolice. Zakaj koza in zmaj? Po legendi je prav koza reĹĄila kraj pred zmajem.

Pa ĹĄe to: nekateri pravijo, da bodo v Ĺ˝alcu naredili korak nazaj. Pisali smo Ĺže, da v tamkajĹĄnjem parku ob trĹžnici Ĺže gradijo fontano piv. Na trĹžnici pa naÄ?rtujejo ĹĄe hmeljsko ĹžiÄ?nico. TakĹĄno obliko naj bi imela konstrukcija strehe, ki bo pokrila trĹžnico.

Tako bi se v slabem ali prevroÄ?em vremenu lahko pod streho zatekli obiskovalci, ki se bodo priĹĄli odĹžejat k fontani. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

AKTUALNO

5. maja 2016

3

Zgodovina slovenskega naroda je Kaj zanima velenjske svetnike? boj za preĹživetje ‌ V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki s proslavo zaznamovali tri praznike – Slavnostni govornik Jan Ĺ koberne Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 26. aprila – V dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki so tamkajĹĄnja lokalna skupnost in javni zavod Mladinski center, Zveza ZB za vrednote NOB Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo ter Zveza slovenskih Ä?astnikov pripravili pro-

no v tradiciji in kolektivni zavesti slovenskega naroda predvsem zaradi dejstva, da je slovenski narod za to, da lahko praznujemo omenjene praznike, Ĺžrtvoval veliko svojih hÄ?era in sinov. Te Ĺžrtve so danes jedro narodove identitete, vrednostnega okvirja in narodove neomajne volje biti in ostati. Hrbtenice Slovenk in Slovencev ni mogoÄ?e zlomiti zlahka, kar dokazuje – je menil Ĺ koberne – tudi naĹĄa zgodovina, Âťki je en sam boj za preĹživetje naroda, uveljavitev njegove kulturne, jezikovne in socialne samobitnosti.ÂŤ Ĺ koberne je spomnil na legendarno ĹželezniĹĄko stavko v zaÄ?etku leta 1920 in ob tem menil,

da dogodki zelo spominjajo na dogajanje danes. Razlika med takratnimi in danaĹĄnjimi stavkami je le ta, da je takrat stavko zatrla tuja oblast, pred veÄ? kot tednom dni v TeĹĄu pa nekdo, ki je del te skupnosti, direktor ali skupina njih, ki bi morali prvi razumeti, da ni vse v ĹĄtevilkah, da gre predvsem za dostojanstvo in Ĺživljenje ljudi. Tako kot je bilo v noÄ?i iz 26. na 27. april, ko je bila ustanovljena OF, katere glavni namen je bil veÄ? kot le oboroĹžen upor proti okupatorju.

Po mnenju Ĺ koberneta je NOB v svojih temeljih pomenila tudi socialno in duhovno revolucijo naroda in je v letih po zmagi omogoÄ?ila vzpostavitev narodne ekonomije. Okvir uspeĹĄnega gospodarstva moramo nadgraditi s stabilnim pokojninskim sistemom, zakonodajo, ki omogoÄ?a dostojno delo in prepreÄ?itev

izkoriĹĄÄ?anja. Temelj narodove prihodnosti sta – po njegovem prepriÄ?anju – sodoben ĹĄolski in zdravstveni sistem. Ker letos mineva 25 let od priborjene drĹžavnosti in pravice enakopravnega nastopanja na tekmi za boljĹĄe Ĺživljenje, je to pravi trenutek za poglobljen razmislek o tem, kako naprej. Socialni demokrati vidijo Slovenijo kot solidarno, na delu in znanju temeljeÄ?o drĹžavo.

Stran od hitrih zasluĹžkov, provizij in davÄ?nih oaz. ÂťNa dolgi rok je namreÄ? mogoÄ?e Ĺživeti in preĹživeti le od svojega poĹĄtenega in trdega dela. ÄŒe kdo, potem Slovenci in Slovenke to znamo in zmoremo,ÂŤ je sklenil svoje misli Jan Ĺ koberne.

Za kulturno noto prireditvi so poskrbeli Ä?lani pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter plesne ĹĄole Mdance. đ&#x;”˛

So denacionalizacijski postopki zakljuÄ?eni?

Mihael Letonje (SLS) je vpraĹĄal, ali so denacionalizacijski postopki v mestni obÄ?ini Velenje zakljuÄ?eni. V uradu za javne finance in sploĹĄne zadeve pojasnjujejo, da jih veÄ?ina je, odprto pa ostaja ĹĄe veÄ?je zemljiĹĄÄ?e na Gorici, kar pa je povezano z upravnim sporom.

Kdaj varovana stanovanja?

Letonja je vpraĹĄal tudi, Ä?e se bodo – in kdaj – gradila v Velenju varovana stanovanja. Urad za urejanje prostora pojasnjuje, da naj bi se te naloĹžbe obÄ?ina lotila v sodelovanju z republiĹĄkim stanovanjskim skladom. Trenutno je objavljen javni razpis za projektiranje teh stanovanj, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do konca leta, stanovanja pa zgradili v letih 2017 in 2018.

Drevesa oznaÄ?iti

Jelka Imperl (DeSUS) je predlagala, da bi drevesa, kar 116 razliÄ?nih vrst jih raste v Velenju, od tega 40 v SonÄ?nem parku, oznaÄ?ili z imeni. V uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da bodo nekatera drevesa (po izboru strokovnjaka) oznaÄ?ili ĹĄe letos. Trenutno preverjajo najprimernejĹĄi naÄ?in, da dreves z oznaÄ?evanjem ne bi poĹĄkodovali.

Zakaj Ä?akalnica na glavni avtobusni postaji ni odprta?

Matej Jenko (svobodni svetnik) je dal pobudo, da bi bila Ä?akalnica na avtobusni postaji odprta, dokler vozijo avtobusi. Na uradu za komunalne dejavnosti pa pojasnjujejo, da zanjo skrbi Izletnik in jo odpira le v Ä?asu svojega obratovalnega Ä?asa, to je med 7. in 15. uro (sanitarije pa so dostopne tudi zunaj tega Ä?asa preko lokala). Izletnik se je tako odloÄ?il zaradi vandalizma.

Kaj je z golf igriĹĄÄ?em?

Antona De Costo (SDS) je zanimalo, kakĹĄni so naÄ?rti s projektom izgradnje golf igriĹĄÄ?a z devetimi luknjami, ki naj bi bil na obmoÄ?ju gradu Turn. Na uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da so za izgradnjo takĹĄnega igriĹĄÄ?a nakazane prostorske moĹžnosti, za obmoÄ?je v bliĹžini gradu Turn je bil objavljen tudi razpis, a za zdaj investitorja Mestna obÄ?ina Velenje ni naĹĄla.

Slavnostni govornik Jan Ĺ koberne

Vrane razmetavajo smeti

slavo, s katero so zaznamovali 27. april – dan OF, 1. maj – praznik dela, ter 9. maj – dan zmage.

Slavnostni govornik Jan Ĺ koberne, poslanec stranke SD v drĹžavnem zboru, je med drugim dejal, da je obdobje prvomajskih praznikov moÄ?no zakoreninje-

De Costa je tudi predlagal, da koĹĄe za smeti na obmoÄ?ju Rekreacijskega centra jezero nekoliko zapro, ker vrane razmetavajo smeti, ker brskajo po koĹĄih in iĹĄÄ?ejo hrano. Na uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je lastnik teh zemljiĹĄÄ? Premogovnik Velenje, ki skrbi tudi za koĹĄe.

Dvorana Marof je bila polna.

Prvomajske budnice ohranjajo tradicijo

Godba je na prazniÄ?no nedeljsko jutro igrala po vsem mestu, Ĺže tretjiÄ? tudi na GubÄ?evi cesti, kjer se je ob njihovih koraÄ?nicah zbralo precej krajanov. (Foto: Franc ÄŒas)

Vpis v zdravstvene kolonije teÄ?e Velenje, 19. aprila – Poletje se hitro pribliĹžuje, med poÄ?itnicami pa potekajo tudi zdravstvene kolonije za mladostnike iz Ĺ aleĹĄke doline. Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so razpis Ĺže poslali pediatrom in ga objavili na svoji spletni strani, s tem pa se je zaÄ?el vpis v kolonije. To poletje bodo 10-dnevno letovanje izvedli v PoreÄ?u (od 26. julija do 5. avgusta) in Savudriji (od 25. julija do 5. avgusta).

Ker gre za zdravstveno letovanje, morajo starĹĄi pred prijavo otroka za letovanje pridobiti odobritev pediatra. Dve tretjini stroĹĄkov letovanja namreÄ? za vsakega otroka krije Zavod

za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je polna cena 10-dnevnega letovanja v Savudriji 352,40 evra, starĹĄi pa plaÄ?ajo 100 evrov. Mnogi za letovanje odĹĄtejejo precej manj, odvisno od socialnega poloĹžaja druĹžine.

Letos so velenjski MZPM odobrili 144 prostih mest v koloniji, na zvezi pa upajo, da bodo – tako kot lani – na morje s pomoÄ?jo donacij peljali ĹĄe veÄ? otrok. Vse tri obÄ?ine iz Ĺ aleĹĄke doline bodo prispevale sredstva, da bodo cenejĹĄe (ali brezplaÄ?no) letovanje omogoÄ?ili tudi Ä?im veÄ? otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Zanj so pridobili ĹĄe nekaj donacij, raÄ?una-

Pokraden sadni gozd

Anton De Costa je predlagal, da se dosadijo drevesa v sadnem gozdu ob Velenjskem jezeru, ker so jih pokradli. Na uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da skrbi za sadni gozd AndragoĹĄki zavod ljudska univerza, ki to tudi dela, a so teĹžave s krajami ves Ä?as prisotne.

Velenje, 1. maja – Vremenoslovci se niso zmotili, ko so za letoĹĄnji praznik dela napovedali tih, deĹževen dan. A jutro marsikje ni bilo tiho, za kar je po tradiciji poskrbel pihalni orkester Premogovnika Velenje. S koraÄ?nicami so razveseljevali po vsem mestu, povsod pa so jih toplo sprejeli. DelÄ?ek koncertov so izvajali tudi na deĹžju, ponekod, kot recimo na GubÄ?evi cesti, kjer so letos budnico pripravili Ĺže tretje leto zapored, so igrali tudi pod streho, v garaĹži. Zagotovo bi njihovi budnici v Ĺživo prisluhnilo ĹĄe veÄ? ljudi, Ä?e bi sijalo sonce. A narava je bila tudi tokrat moÄ?nejĹĄa od prazniÄ?nih Ĺželja.

Dodatni koĹĄi za smeti pri Hoferju

Breda Kolar (SMC) je opozorila, da so na cesti pri Hoferju, ki vodi do skladiĹĄÄ?a Gorenja, pogosto parkirani veliki tovornjaki, prostor pa je nasmeten, zato je predlagala, da se tam namestijo dodatni koĹĄi za smeti. Na uradu za komunalne dejavnosti so obljubili, da bodo za to poskrbeli.

Razsvetljavo na Partizanski cesti bodo uredili letos

Mag. Albin VrabiÄ? (SDS) je med drugim podal pobudo krajanov Pesja, da se uredi razsvetljava od kroĹžiĹĄÄ?a do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj.

Na uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je to v letoĹĄnjem naÄ?rtu. Krajani pa si Ĺželijo tudi protihrupno ograjo. Njihovo Ĺželjo bo Mestna obÄ?ina Velenje prenesla upravljalcu ceste (Direkciji za ceste). đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

jo pa tudi na deleĹž sredstev iz akcije PomeĹžik soncu, ki jo izvaja republiĹĄka Zveza prijateljev mladine. ÂťStarĹĄem gremo zelo na roke. OmogoÄ?amo jim plaÄ?ilo letovanja v treh obrokih, vendar mora biti letovanje plaÄ?ano pred odhodom v kolonijo. To so nas nauÄ?ile izkuĹĄnje iz preteklosti,ÂŤ nam je ob tem povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?. Ko starĹĄi v vilo RoĹžle prinesejo odobritev zdravnika, da je njihov otrok upraviÄ?en do zdravstvenega letovanja, se z njimi zaÄ?nejo tudi dogovarjati o njihovem deleĹžu plaÄ?ila, pri Ä?emer upoĹĄtevajo socialni poloĹžaj druĹžine. Upajo, da bodo letos cenejĹĄe ali brezplaÄ?no letovanje omogoÄ?ili vsaj 50 mladostnikom iz doline. đ&#x;”˛

bĹĄ

Svetniťka skupina SMC skupaj z Mestno obèino Velenje Vabi na okroglo mizo

RAVNANJE Z ODPADKI – ZERO WASTE ki bo v torek, 10. maja ob 17.uri v veliki dvorani Vile Biance, (Stari trg, Velenje).

Vabljeni vsi, ki vas zanima, ali lahko zmanjťamo kolièine nastalih in odloŞenih odpadkov iz gospodinjstev, zniŞamo ceno odvoza odpadkov ter skupaj prispevamo k doseganju okoljskih ciljev.

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Gorenje Gostinstvo vse bolj prepoznavno v slovenskem prostoru

GOSPODARSKE novice Premogovnik nekoliko nad planom

Iz nekdanjega Gorenjevega Âťobrata za druĹžbeni standardÂŤ se je razvilo sodobno gostinsko turistiÄ?no podjetje, ki postaja vse konkurenÄ?nejĹĄe v celotnem slovenskem prostoru – Leta 2020 naj bi Ĺže 70 odstotkov prihodkov dosegli zunaj Gorenja Mira ZakoĹĄek

ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke zbornice se na svojih sejah seznanjajo tudi s svojimi Ä?lanicami. Tokrat je bilo to Gorenje Gostinstvo, ki se je z leti iz ponudnika prehrane Gorenjevim zaposlenim razvilo v eno najvidnejĹĄih slovenskih gostinskih podjetij in dosega tudi vse veÄ?ji deleĹž prihodkov zunaj Gorenja. To pot so ubrali po krizah, ki so prizadele Gorenje, ki je preneslo del proizvodnje v druga okolja, s tem pa se je seveda zmanjĹĄalo ĹĄtevilo tistih, ki jim tukaj zagotavljajo obrok med

â?ą

dosegali kar 70-odstotni deleĹž celotnih prihodkov (ĹĄe pred petimi leti so jih toliko ustvarili znotraj Gorenja). ÂťVsa leta stavimo na kakovost in to se nam vsekakor obrestuje,ÂŤ pravi BrunĹĄek, ki dodaja, da njihova malica sicer ni najcenejĹĄa, je pa naravna, zdrava, brez dodatkov ojaÄ?evalcev okusov ‌ Pripravljajo jo sveĹžo in iz naravnih surovin. Glede na to, da je to marsikomu glavni dnevni topli obrok in da ga zagotavljajo v veliki meri proizvodnim delavcem, poskrbijo tudi, da je ta primerno kaloriÄ?en. TakĹĄnih je kar tri Ä?etrtine njihovih obrokov.

slovnimi in konferenÄ?nimi gosti, letno prenoÄ?i pri njih v 53 sobah 10 tisoÄ? gostov, od tega jih je 91 odstotkov tujih) obogatili s programi, povezanimi z dogajanjem v mestu. Menijo, da je ĹĄe posebej premalo izkoriĹĄÄ?en lik Pike Do leta 2020 nameravajo ĹĄtevilo zaposlenih poveÄ?ati s sedanjih 185 NogaviÄ?ke. V Paka na 260, 70 odstotkov prihodkov pa hotelu razvijajo visodoseÄ?i s ponudbo zunaj Gorenja. ko kulinariko, ki jo bodo dov istem veÄ?eru (v Velenju in Ce- polnili s tematskimi veÄ?eri razlju) postregli tudi veÄ? tisoÄ? ljudi. liÄ?nih svetovno znanih kulinarik.

V vsakem svojem lokalu Ĺželi- Ponosni so na svoje slaĹĄÄ?iÄ?arke jo ponudbo ĹĄe obogatiti in nad- mojstrovine, s katerimi so se zegraditi. Delavski klub je tako po- lo uveljavili. zahtevnih banketov do piknikov na prostem. Veliko jih pripravijo znotraj Gorenjeve restavracije Jakec, v kateri lahko vrhunsko postreĹžejo tudi do 500 gostov. V Ä?asu maturantskih plesov pa so

â?ą

Malice pripravljajo za 7000 ljudi, poleg Gorenja ĹĄe za 35 drugih podjetij.

delom. Ĺ e posebej zahtevno je bilo za Gorenje Gostinstvo leto 2009, ko so se zelo glasno pojavljala vpraĹĄanja, da bi jih lastnik (Gorenje) prodal. Pa so se znali po besedah direktorja Stanka BrunĹĄka obrniti vase, poiskali notranje rezerve in nove programe ‌ Temeljito so se reorganizirali in uspeĹĄno zastavili novo pot. Ĺ e vedno ostaja njihov osrednji program zagotavljanje obroka med delom za delavce Gorenja in ĹĄe petintridesetim zunanjim podjetjem v bliĹžini, pa tudi v bolj oddaljenih krajih, na primer Ravne na KoroĹĄkem, Jesenice ‌ Dnevno povpreÄ?no skuhajo in razdelijo kar 7000 malic. To jim prinaĹĄa pribliĹžno 55 odstotkov vseh prihodkov. Deset odstotkov zasluĹžijo z vse bolj priljubljenim cateringom (med drugim skrbijo za pogostitev maturantov v Velenju, Celju, pa ĹĄe kje). PribliĹžno 18 odstotkov prispeva k skupnim prihodkom Hotel Paka, preostanek pa ostali lokali. Prihodke zunaj skupine Gorenja Ĺželijo v prihodnjih letih ĹĄe poveÄ?ati, do leta 2020 naj bi ti

Velenje – LetoĹĄnji naÄ?rt proizvodnje v Premogovniku Velenje znaĹĄa v energiji 37.425 tera joulov, v tonah pa bo odvisen od popreÄ?ne kaloriÄ?ne vrednosti. Pri naÄ?rtovani kaloriÄ?ni vrednosti 11,31 giga joulov na tono bodo morali rudarji, da bodo izpolnili proizvodni naÄ?rt, nakopati pribliĹžno 3.310.000 ton premoga V jami v prvem Ä?etrtletju niso imeli veÄ?jih teĹžav. Proizvodnja premoga se je odvijala po priÄ?akovanjih in bila celo nekoliko nad letnim naÄ?rtom. đ&#x;”˛

mkp

RGP vrta v Karavanke Velenje – OsemnajstÄ?lanska vrtalna ekipa iz RGP, ki ji je v pomoÄ? triÄ?lanska ekipa inĹĄtruktorjev vrtalcev Premogovnika, kot podizvajalec izvaja vrtalna dela v najdaljĹĄem slovenskem predoru Karavanke. Vrtalna dela bodo konÄ?ali do sredine leta. Pridobljena referenca bo imela velik pomen pri projektih, ki se jih Slovenija loteva v naslednjih letih. đ&#x;”˛

mkp

PriÄ?akovanja slovenskih podjetij ostajajo visoka Ljubljana, Velenje – Slovenska podjetja v tem letu priÄ?akujejo rast prihodkov od prodaje. Rast nad 5 odstotkov priÄ?akuje polovica podjetij, medtem ko padec za takĹĄen deleĹž 7 % odstotkov podjetij. 41 odstotkov podjetij ocenjuje, da bo beleĹžilo podobno viĹĄino prodaje, kot jo je lani. V primerjavi z lanskim vpraĹĄalnikov se je zniĹžal deleĹž druĹžb, ki priÄ?akuje padec prodaje, nekoliko pa se je poveÄ?al deleĹž tistih, ki priÄ?akujejo viĹĄjo rast prodaje. PriÄ?akovanja za prihodnje leto so nekoliko niĹžja.

Letos veÄ? turistov Ljubljana – Slovenijo je v prvih dveh mesecih letos obiskalo 442.714 turistov oz. 11,3 odstotka veÄ? kot leto prej. Ustvarili so 1,2 milijona turistiÄ?nih noÄ?itev, kar je 8,1 odstotka veÄ? kot leto prej. Ĺ tevilo prihodov domaÄ?ih turistov se je v prvih dveh mesecih poveÄ?alo za sedem odstotkov, tujih pa za 15 odstotkov. Slednji so ustvarili za 12 odstotkov veÄ? noÄ?itev, domaÄ?i gostje pa ĹĄtiri odstotke veÄ? noÄ?itev.

Mercator Ĺželi postati tudi prvi trgovec s tehniÄ?nim blagom

Rast naÄ?rtujejo s tem, da Ĺželijo biti boljĹĄi in kakovostnejĹĄi od konkurence. Do leta 2020 naj bi se ĹĄtevilo zaposlenih poveÄ?alo s sedanjih 185 na 260, dosegli pa naj bi 15 milijonov prihodkov in 750 tisoÄ? evrov Ä?istega dobiÄ?ka.

Pomembno vlogo pri uresniÄ?itvi teh ciljev ima vsekakor marketing, poudarja mag. Jasna Petan, ki se od novega leta ubada s temi vpraĹĄanji. Veliko priloĹžnosti vidi pri nadaljnji ĹĄiritvi catering ponudbe. Usposobljeni so za prevzem razliÄ?nih poslov od najbolj

znan po jedeh na Ĺžlico. Te bodo ĹĄe dopolnili in lokalu dodali pridih socialistiÄ?nega lokala z jedmi iz tistih Ä?asov. Ponudbo malic bodo dopolnjevali tudi v restavraciji Golovec na Celjskem sejmiĹĄÄ?u. Ta lokal je tudi izhodiĹĄÄ?e njihove ponudbe v Ä?asu sejmov in maturantskih plesov.

Hotel, predvsem pa njegovo kavarno, bodo ĹĄe bolj razvijali v duhu osrednje mestne ponudbe.

Nastanitvene ponudbe pa bodo ĹĄe posebej ob vikendih (med tednom so dobro zasedeni s po-

Prav posebno mesto bo imela tudi v prihodnje v njihovi ponudbi Vila Herberstein, v kateri z mojstrom Andrejem Kuharjem, nosilcem ĹĄestih Michelinovih zvezdic, ponudbo prav tako nadgrajujejo, skuĹĄajo pa to vilo narediti bolj prepoznavno tudi za ĹĄirĹĄi slovenski prostor. To delajo z vrhunskimi kulinariÄ?nimi veÄ?eri in tematskimi sreÄ?anji.

Skupaj z mestom pa napovedujejo v poletnem Ä?asu tudi veÄ? prireditev na vrtu te vile. đ&#x;”˛

Plastika Skaza se uÄ?i od najboljĹĄih V druĹžinskem podjetju Plastika Skaza veliko vlagajo v izobraĹževanje in razvoj svojih zaposlenih.

Pri tem se zgledujejo po najboljĹĄih, ki krojijo poslovni svet, in se od njih tudi uÄ?ijo.

IzvrĹĄna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak in vodja kupca Ikea v Plastiki Skaza Anja Aristovnik sta bili povabljeni v goste k ustanovitelju ĹĄvedskega pohiĹĄtvenega giganta Ikea – Ingvarju Kampradu. Svetovno znana poslovna ikona, ki je pri 90 letih ĹĄe vedno poln energije in volje do Ĺživljenja, je v domaÄ?em Ă„lmhultu z izbranimi gosti delil svoje izkuĹĄnje iz poslovnega sveta. ÂťIngvar Kampard je neverjeten vizionar in kljub Ä?astitljivim letom ĹĄe vedno prekipeva od ener-

5. maja 2016

Ana Laura Rednak: ÂťVeÄ? kot 90 odstotkov izdelkov izvozimo.ÂŤ

gije. V svojem govoru nas je pozval, naj se povezujemo s trgovci – oni so namreÄ? tisti, ki se sreÄ?ujejo s kupci, zato jih tudi najbolje poznajo. Trgovci nam bodo znali

pomagati z nasveti, kako se prilagoditi konÄ?nemu kupcu in zadovoljiti njegove Ĺželje,ÂŤ je povedala Ana Laura Rednak.

Podjetje Plastika Skaza je Ĺže

39 let del razvoja Ĺ aleĹĄke doline in zaposluje veÄ? kot 270 ljudi.

Podjetje je prejelo veÄ? nagrad, med drugim priznanje zlata gazela 2014, menedĹžerkam prijazno podjetje, direktorica Tanja Skaza pa je postala mlada menedĹžerka 2014 in evropska naj menedĹžerka 2014. Podjetje je razvojno usmerjeno in dela za znane multinacionalke. Razvijajo in proizvajajo izdelke, ki so produkt lastnega razvojnega oddelka. Razvili so tudi svoji blagovni znamki Organko, kuhinjski koĹĄ za bioloĹĄke odpadke, in C!Cuisine – Style your home, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov. VeÄ? kot 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske. đ&#x;”˛

Mercator naÄ?rtuje prek svoje divizije M Tehnika postati tudi prvi trgovec s tehniÄ?nim blagom v drĹžavi, pravi izvrĹĄni direktor divizije Slavko OÄ?ko. Konec leta 2015 so kupci po Sloveniji lahko nakupovali v kar 47 trgovinah M Tehnike in v spletni trgovini, so pa v Mercatorju v zadnjem Ä?asu zaprli ĹĄest nedobiÄ?konosnih enot.

Volkswagen po prodaji prehitel Toyoto Evropski avtomobilski velikan Volkswagen je v prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju po prodaji vozil prehitel japonsko Toyoto in se tako zavihtel na vrh svetovne lestvice avtomobilskih proizvajalcev. To je spodbudna novica v luÄ?i teĹžav, s katerimi se Volkswagen sooÄ?a, potem ko je septembra lani priznal goljufije pri testih izpustov in padel v izgubo. Velikan iz Wolfsburga je v prvih treh mesecih prodal 2,51 milijona vozil, kar je 0,8 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani.

Boscarol s svojimi letali na Kitajsko Lastnik Pipistrela Ivo Boscarol je iz rok namestnika kitajskega ministra za promet in direktorja tamkajĹĄnje agencije za civilno letalstvo Feng Zhenglina prejel tri pomembne certifikate za letala. Z njimi se Pipistrelu na ĹĄiroko odpirajo vrata na Kitajsko, kjer se letalski sektor hitro ĹĄiri. Na Kitajskem je trenutno Ĺže 50 Pipistrelovih letal, ta ĹĄtevilka pa bi lahko kaj kmalu segla do 1000.

Premalo zaposlenih starejĹĄih Stopnja zaposlenosti aktivnega prebivalstva v Evropski uniji, starega od 20 do 64 let, je lani dosegla 70,1 odstotka, kar je 0,9 odstotne toÄ?ke veÄ? kot leto pred tem, vendar ĹĄe vedno 0,2 odstotne toÄ?ke manj kot ob vrhuncu leta 2008. EU si je v okviru strategije Evropa 2020 zastavila to stopnjo spraviti na 75 odstotkov.

V Sloveniji je stopnja zaposlenosti slabĹĄa od povpreÄ?ja EU in je med aktivnim prebivalstvom lani dosegla 69,1 odstotka (pri Ĺženskah le 64,7 odstotka, pri moĹĄkih pa 73,3 odstotka). DrĹžava je cilj za leto 2020 postavila pri 75 odstotkih. NajviĹĄje stopnje zaposlenosti imata Ĺ vedska (80,5 odstotka) in NemÄ?ija (78 odstotkov), najniĹžje stopnje pa so lani dosegle GrÄ?ija (54,9 odstotka), HrvaĹĄka in Italija (v obeh 60,5 odstotka).

Slovensko okrevanje poÄ?asnejĹĄe Evropska komisija je za 0,1 odstotne toÄ?ke poslabĹĄala napoved letoĹĄnje gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos ji tako napoveduje 1,7-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno.

JavnofinanÄ?ni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znaĹĄal 2,1 odstotka BDP-ja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

5. maja 2016

Golte v odprti dokapitalizaciji Vreme krojilo tudi letoĹĄnje rezultate – Zima ÂťprihajaÂŤ takrat, ko si je ne Ĺželijo, ko si jo, je pa ni – Nadaljujejo proces poslovnega in finanÄ?nega prestrukturiranja Mira ZakoĹĄek

bili smuÄ?arski pogoji ĹĄe odliÄ?ni.ÂŤ KakĹĄna pa je letoĹĄnja Vreme je od nekdaj nepredvistatistika? dljivo, zadnje Ä?ase pa to velja ĹĄe ÂťNa prihodkovni strabolj. Tistim, ki so od njega odvisni, dela veliko sivih las. To seve- ni skoraj gotovo pozitivda velja tudi za zaposlene v Gor- na. Prodali smo kar za skem turistiÄ?nem centru Golte. 12 odstotkov veÄ? smuKo so si zimo pozno jeseni lani Ä?arskih vozovnic kot seĹželeli, je ni bilo, ko so se Ĺželeli od zono prej in naĹĄteli celo nje posloviti in se pripraviti na 15 odstotkov veÄ? noÄ?ipoletno sezono, pa se ni Ĺželela tev. Tudi gostinstvo je posloviti, prepreÄ?ila pa jim je tu- naredilo za 10 odstotdi naÄ?rtovane prvomajske aktiv- kov veÄ? prometa. NaĹĄtenosti, saj Golte prekriva debela li smo skoraj rekordnih sneĹžna odeja. Tudi o tem je tekla 124 smuÄ?arskih dni. Sebeseda z direktorjem Ernestom veda pa nam je to prineslo tudi precej doKovaÄ?em. datnih stroĹĄkov, ĹĄe poseLetoĹĄnja zimska sezona je bej v Ä?asu, ko smo zaradi bila kljub turbulentnemu Direktor Ernest KovaÄ?: ÂťUpam, da bodo pomanjkanja lokalne skupnosti v prihodnje prepoznale, vremenu dobra, naĹĄteli so naravnega izda bi lahko bile Golte tukajĹĄnjemu 124 smuÄ?arskih dni, prodali delovali tehprebivalstvu telovadnica na prostem.ÂŤ za 12 odstotkov veÄ? kart in niÄ?ni sneg. za 15 odstotkov veÄ? noÄ?itev. Vsega ĹĄe nismo seĹĄte- mo. Smo v ukrepu poenostavljeli, a upam, da bomo ne prisilne poravnave, z bankami iz poslovanja sezono pa se tudi uspeĹĄno dogovarjamo o preloĹžitvi dolgov. Tako kljub Za letoĹĄnjo zimsko sezono boste sklenili pozitivno.ÂŤ Rezultat pa seveda kljub temu vsemu zagotavljamo centru koliverjetno rekli, da je bilo vse – od ne bo takĹĄen. Dejstvo je, da ste kor toliko normalno poslovanje.ÂŤ prekrasnega vremena do nemov obdobje krize stopili goÄ?ih razmer? v zelo neprimernem poÂťLahko reÄ?em, da je bila letoLetos na Golteh ponovno loĹžaju, moÄ?no obteĹženi ĹĄnja zima zelo turbulentna. Pokraljevska etapa kolesarske z bremeni velike naloĹžgoji so se nenehno spreminjali, dirke po Sloveniji, na kateri be, posodobitve hotela imeli smo vse, od veliko snega in ĹžiÄ?niĹĄke infrastrukdo previsokih temperatur. Prav bo sodeloval tudi svetovni ture? takrat, ko so bile proge odliÄ?no prvak Mark KevendiĹĄ. ÂťToÄ?no tako. ÄŒetudi urejene, je deĹževalo ‌ To se nam je zgodilo januarja in februarja, iz poslovanja dosegamo Dodatne teĹžave imate tudi zako je bila sezona na viĹĄku. Konec pozitivne rezultate, je konÄ?na slito, ker na skupĹĄÄ?ini potrjena februarja pa nam je nasulo ogro- ka povsem drugaÄ?na. FinanÄ?na predlagana dokapitalizacija ni mno snega, ves marec je bil odli- bremena so res velika in teĹžko uspela? Ä?en, a je to Ä?as, ko pride v dolino se spopadamo z njimi. Prav zato ÂťV upravi smo zaradi tega zelo Ĺže pomlad in Ĺželja po smuÄ?anju smo pripravili naÄ?rt finanÄ?nega pojenja. Prav zato smo tudi smu- in poslovnega prestrukturiranja, razoÄ?arani, predvsem nad tem, Ä?iĹĄÄ?e zaprli 3. aprila, Ä?eprav so ki ga za zdaj uspeĹĄno udejanja- da se tukajĹĄnje lokalne skupno-

sti za to niso odloÄ?ile. To je v nasprotju s trendi v evropskem alpskem svetu. V Franciji, Avstriji in Italiji, pa verjetno ĹĄe kje, je praksa, da sodi ĹžiÄ?niĹĄka infrastruktura v lokalno lastniĹĄtvo in predstavlja nekakĹĄne telovadnice na prostem. Tako so del sploĹĄnega druĹžbenega standarda. V tem okolju za zdaj tega niso prepoznali v takĹĄni obliki. In ker ponujena notranja dokapitalizacija ni uspela, brez nje pa si naĹĄega finanÄ?nega prestrukturiranja ne moremo zamisliti, smo zdaj pre-

stniĹĄki kapital.ÂŤ Hkrati s tem ste se Ĺže pripravili na letoĹĄnjo poletno sezono, med zimsko in letno pravzaprav ni bilo kakĹĄnega posebnega predaha? Že davno smo se odloÄ?ili, da ne bomo samo smuÄ?arski center,

â?ą

je pri nas, ko je v dolini vroÄ?e, prava osveĹžitev in se laĹžje diha.

Obiskujejo nas posamezniki in skupine. OdliÄ?no so se prijele poroke, ki jih pripravimo tako, da ostanejo v nepozabnem spominu. Za to imamo dobre pogoje, tudi pastirsko kapelico, kjer

18. junija bodo gostitelji vseslovenskega planinskega sreÄ?anja, na katerem priÄ?akujejo med dva in tri tisoÄ? udeleĹžencev.

zato smo se tudi preimenovali v gorski turistiÄ?ni center, ki obratuje vseh dvanajst mesecev na leto.

Ob zakljuÄ?ku smuÄ?arske sezone

lahko opravimo cerkveni obred.

Za maj imamo Ĺže vse termine zasedene. Napoveduje se tudi veÄ? ĹĄportnih in druĹžabnih prireditev.

â?ą

â?ą

Ponudba na Golteh je tudi v poletnem Ä?asu odliÄ?na, v zadnjem Ä?asu je vse veÄ? zanimanja za sanjske poroke.

dlagali odprto dokapitalizacijo, kar pomeni, da lahko v njej sodeluje kdorkoli, ki paÄ? oceni in vidi v razvoju naĹĄega centra svojo priloĹžnost.ÂŤ Do kdaj pa je dokapitalizacija odprta? ÂťDo 15. junija, rok je bil 90 dni.

Pogovarjamo se z nekaterimi potencialnimi partnerji, tudi bankami, Ä?e bi bile pripravljene svojo terjatev do nas spremeniti v la-

smo se sicer lotili malo veÄ?jih vzdrĹževalnih del na nihalki, ki nekaj dni ni obratovala, center pa je bil ves Ä?as odprt in je tudi Ĺže pripravljen na poletne izzive.ÂŤ Verjetno se bo tudi to poletje na Golteh veliko dogajalo? ÂťPraktiÄ?no vsak vikend kaj ponujamo in veseli smo, da se gostje radi vraÄ?ajo k nam. Seveda pa je vse tudi poleti odvisno od vremena. Naj pa poudarim, da

Naj posebej omenim, da bomo tudi letos gostili kraljevsko etapo kolesarske dirke po Sloveniji (med drugim bo sodelovalo ĹĄest profesionalnih kolesarjev, med njimi znameniti svetovni prvak Mark KevendiĹĄ), 18. junija pa bo pri nas vseslovensko sreÄ?anje planincev, na katerem priÄ?akujemo med dva in tri tisoÄ? ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

KakĹĄen je epilog stavke Ĺ oĹĄtanj bo gostil Poslovni forum v energetiki? Ĺ e vedno ni povsem jasno, kakĹĄen je pravzaprav epilog stavke v elektrogospodarstvu in ali so sindikati iztrĹžili vse ali vsaj veÄ?ji del svojih priÄ?akovanj. Vlada se je ob stavki namreÄ? potuhnila in v ospredje potiskala HSE. Strasti so se za zdaj sicer pomirile. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne BlaĹž KoĹĄorok pravi, da po konÄ?ani stavki ĹĄe ne more oceniti, kakĹĄna ĹĄkoda

je z njo nastala, je pa v pogovoru za spletni portal Siol.net napovedal ukrepe, Ä?e bodo zbrali dovolj dokazov o njeni nezakonitosti.

Ugotavlja tudi, da ima TeĹĄ v slovenskem elektroenergetskem sistemu pomembno vlogo, saj mu s svojo stabilnostjo zagotavlja doloÄ?eno varnost. Kljub temu pa vsi trije bloki ne bodo mogli delovati. Za blok 4. trenutno teÄ?e faza pridobivanja soglasja

Dermolu in Totu grozi prisilna privedba Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje politiÄ?no odgovornost v primeru TeĹĄ 6 MatjaĹž HanĹžek, pravi, da je iz projektne dokumentacije vseskozi razvidno, da bo za obratovanje ĹĄestega bloka dovolj le dvesto de-

lavcev, medtem ko je v TeĹĄu trenutno zaposlenih 377. Tudi sedanji direktor mag. Arman Koritnik pravi, da bi bilo delavcev, tudi Ä?e bi obratoval nadomestni blok 5, verjetno ĹĄe zmeraj preveÄ?.

Koritnikovi predhodniki Ro-

od evropske investicijske banke, med tem ko je blok 5 v hladni rezervi oz. konzervaciji. Ocenjuje tudi, da so bile pri gradnji bloka ĹĄest storjene doloÄ?ene nepravilnosti in bo Ĺže poleti veÄ? znanega o forenziÄ?nih pregledih v TeĹĄu in Premogovniku Velenje. To pa naj bi pripeljalo do odĹĄkodninskih toĹžb in kazenskih ovadb, je ĹĄe napovedal. đ&#x;”˛

tnik, Dermol in Tot na vpraĹĄanje v zvezi z delavci pred komisijo ĹĄe niso odgovarjali, saj so se po HanĹžkovih besedah s spretnim raztegovanjem predstavitve lastnega mnenja najprej izognili temu zasliĹĄanju, ko pa so bili vabljeni ponovno, so se opraviÄ?ili.

Slednjima tako desetega maja grozi prisilna privedba. đ&#x;”˛

ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in TeĹĄanj sta lani navezali stike, letos jih pospeĹĄeno utrjujeta Ĺ oĹĄtanj – Lani julija sta Ĺžupana ObÄ?in Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in Ĺžupan TeĹĄanj iz Bosne in Hercegovine Suad Huskić podpisala sporazum o sodelovanju, pri Ä?emer sta oba poudarila zlasti sodelovanje v gospodarstvu, pa tudi kulturi in ĹĄportu.

To sodelovanje se bo 9. in 10. maja udejanjilo na poslovnem forumu obrtnikov in gospodarstvenikov obeh obÄ?in.

Na njem bodo podjetniki ustanovili Poslovni klub, gostje iz TeĹĄanja pa si bodo ogledali Ĺ aleĹĄko

EngrotuĹĄ v 2014 s 106 milijonov evrov izgube Skupina TuĹĄ je 21. aprila vendarle objavila poslovno poroÄ?ilo za leto 2014. Iz njega izhaja, da je trgovski del EngrotuĹĄ ustvaril 485 milijonov evrov prihodkov oz. 4,9 odstotka manj kot v 2013, normaliziran denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znaĹĄal 1,9 milijona evrov, izguba iz poslovanja 2,9 milijona evrov, Ä?ista izguba pa 106 milijonov đ&#x;”˛ evrov. â€

dolino in obiskali nekatera veÄ?ja podjetja.

TeĹĄanj je obÄ?ina s 46.000 prebivalci, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija. V njej deluje veÄ? kot 2.400 poslovnih subjektov. Velik poudarek dajejo izvozu, izvaĹžajo v kar 60 drĹžav z vsega sveta. đ&#x;”˛

mkp

Zapora proti Ljubljani Do 17. maja (morda pa ĹĄe kakĹĄen dodatni dan) so predvidene noÄ?ne popolne zapore ĹĄtajerske avtoceste med Vranskim in Blagovico proti Ljubljani, in sicer med 20. uro zveÄ?er in 5. uro zjutraj. Nato bo sledila zapora v smeri proti Celju od 17. do 31. maja in sicer vsako noÄ? med 21. in 6. uro naslednjega dne. Popolna zapora v obe smeri istoÄ?asno pa je predvidena 28. maja od 23. ure do naslednjega dne do 4. ure in rezervni termin 29. maj. Kot so zapisali pri Darsu, bodo v trojanskih predorih izvajali nujna vzdrĹževalna dela. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Mojca Ĺ truc

VeÄ? sto protestnikov, ki so v soboto vdrli v iraĹĄki parlament in nadaljevali proteste pred poslopjem parlamenta, se je zaÄ?elo umikati s t. i. zelenega obmoÄ?ja.

Ponedeljek, 2. maja Sreda, 27. aprila

Sneg je na cestah povzroÄ?il nemalo teĹžav.

Po drĹžavi so zagoreli kresovi.

ukrepi, Ä?e ne bosta odpravili diskriminatornih cestnih pristojbin, ki po mnenju Bruslja niso skladne s pravili enotnega trga.

Nasilje v Siriji se je krepilo. V zraÄ?nem napadu na bolniĹĄnico v Alepu je bilo ubitih 27 ljudi, med njimi trije otroci in trije zdravniki – to pa je bil zadosten razlog za vstop 150 ameriĹĄkih vojakov v Sirijo.

zasegle kenijske oblasti.

Srbska opozicija je v Beogradu pripravila protest zaradi suma volilne kraje na nedeljskih volitvah.

V Iraku je veÄ? sto privrĹžencev ĹĄiitskega klerika Moktade Al Sadra vdrlo v strogo varovano obmoÄ?je Bagdada, potem ko poslanci niso glasovali o novi sestavi vlade.

LeviÄ?arski protestniki v Stuttgartu so hoteli Ä?lanom skrajno desne stranke Alternativa za NemÄ?ijo prepreÄ?iti prihod na kongres stranke in so se pri tem spopadli s policijo.

V velikem delu Sirije je zaÄ?elo veljati premirje, a je bilo iz dogovora izvzeto drugo najveÄ?je sirsko mesto Alep.

V kenijskem glavnem mestu Nairobi se je zruĹĄilo ĹĄestnadstropno stanovanjsko poslopje, pri Ä?emer je umrlo najmanj sedem ljudi.

Vso drĹžavo je zajelo sneĹženje, ki je moÄ?no oviralo promet, zaradi teĹže snega pa je Ĺže bilo jasno tudi, da bo ĹĄkoda v kmetijstvu velika.

V KoÄ?evskem rogu so pripravili proslavo ob 75. obletnici Osvobodilne fronte. Predsednik zveze NOB Tit TurnĹĄek je v nagovoru poudaril, da se je OF rodil iz ljubezni do naroda in domovine.

V NemÄ?iji so morali zaradi stavke letaliĹĄkega osebja domaÄ?ega prevoznika Lufthansa odpovedati veÄ? kot 1200 poletov.

Avstrijski parlament je v skladu s priÄ?akovanji potrdil ostro reformo azilne zakonodaje, ki med drugim uvaja moĹžnost razglasitve neke vrste izrednih razmer.

NemÄ?ija je predstavila naÄ?rt, s katerim Ĺželi spodbuditi skromno prodajo elektriÄ?nih avtomobilov.

Od maja naprej bodo tako potencialnim kupcem ponudili do 4000 evrov subvencije.

ÄŒetrtek, 28. aprila Po belini z neba dan pred tem so imele pristojne sluĹžbe polne roke dela z odstranjevanjem podrtih dreves in obnovo dobave elektriÄ?ne energije. ÂťO konkretni ĹĄkodi zaradi pozebe bomo lahko govorili ĹĄele Ä?ez 10 dni, takrat ko plodiÄ?i in cvetovi postanejo rjavi ali pa odpadejo,ÂŤ pa so povedali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor je opozoril, da mora Slovenija zaradi poslabĹĄanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu Ä?im prej sprejeti ukrepe za izboljĹĄanje vojaĹĄke pripravljenosti.

Predstavniki delavcev migrantov so v DZ vloĹžili referendumske pobude ĹĄe za tri zakone: novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo.

Francoski sindikati, ĹĄtudentje in mladi so ĹĄe Ä?etrtiÄ? v zadnjih dveh mesecih protestirali proti predlagani reformi delovnopravne zakonodaje, katere cilj je spraviti brezposelnost pod 10 odstotkov.

Evropska komisija je NemÄ?iji in Veliki Britaniji zagrozila z

5. maja 2016

Petek, 29. aprila Poslanci SDS so v obravnavo vloĹžili novelo zakona o katastrskem dohodku, s katero Ĺželijo razbremeniti kmete, saj bi prehodno obdobje doloÄ?itve katastrskega dohodka podaljĹĄali na leto 2017.

Belgijske oblasti so sporoÄ?ile, da bodo vsem prebivalcem znotraj 100-kilometrskega pasu okoli jedrskih elektrarn priskrbele jodove tablete, ki varujejo ĹĄÄ?itnico pred posledicami sevanja.

V bavarskem parlamentu so se vile intenzivne razprave o tem, kako bi knjigo voditelja nacistiÄ?ne NemÄ?ije Adolfa Hitlerja Moj boj (Mein Kampf) uvedli v ĹĄolski uÄ?ni program.

Na grĹĄkem otoku Hios so izbruhnili protesti prebeĹžnikov, ki nasprotujejo prihodu novih prebeĹžnikov v center, saj je center Ĺže preobremenjen.

Nedelja, 1. maja Ob prazniku dela so po drĹžavi potekale ĹĄtevilne prireditve.

Pa ne le doma; tudi po Evropi in v svetu so potekali ĹĄtevilni shodi in protesti. V NemÄ?iji so sindikati obsodili skrajno desnico, v Parizu pa so potekali protesti proti spremembam zakonodaje.

Minister za kmetijstvo Dejan Ĺ˝idan je po obisku Prekmurja ocenil, da bi ĹĄkoda zaradi pozebe lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreÄ?e.

Z obmoÄ?ja v Siriji, ki je pod nadzorom Islamske drĹžave, sta v turĹĄko obmejno mesto Kilis prileteli raketi, pri Ä?emer je en Ä?lovek izgubil Ĺživljenje, ĹĄe nekaj ljudi pa je bilo ranjenih.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pozvroÄ?ila velik odziv javnosti z objavo delov Ä?ezatlantskega trgovinskega in naloĹžbenega sporazuma (TTIP), o katerem se v strogi tajnosti pogajajo ZDA in Evropska unija.

Vsebina TTIP razburja javnost.

V ledeniku v Himalaji so po 16 letih naĹĄli trupli dveh ameriĹĄkih alpinistov, ki sta umrla pod plazom. Eden od njiju je bil Alex Lowe, ki je veljal za enega najveÄ?jih alpinistov svoje generacije.

Torek, 3. maja V stranki SD so od predsednika Brgleza terjali pojasnila, zakaj ni sproĹžil zbiranja podpisov za ĹĄest referendumov, za katere so bile vloĹžene pobude. Brglez je pojasnil, da je odloÄ?itev sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil.

V centru za 1100 prebeĹžnikov je bilo 2100 ljudi, prihajali so ĹĄe novi.

Sobota, 30. aprila Po vsej drĹžavi so zagoreli kresovi. Na RoĹžniku so trije sindikati pripravili osrednjo proslavo ob prazniku dela in vse delavce pozvali k medsebojni solidarnosti.

Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je slovesno zaÄ?el seĹžig 105 ton slonjih oklov in veÄ? kot tone rogov nosorogov, ki so jih

Nasilje v Siriji se je ĹĄe stopnjevalo.

V Carigradu so med shodom izbruhnili nemiri, med katerimi je umrl 57-letni moĹĄki.

Pravoslavni verniki so praznovali veliko noÄ?, ki je tudi zanje Âťpraznik zmage Ĺživljenja nad smrtjo, upanja nad brezupom in dobrega nad zlimÂŤ, kot je dejal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Dejan Mandić.

V eksploziji avtomobila bombe pred policijsko postajo na jugu TurÄ?ije blizu meje s Sirijo sta bila ubita policista, 22 ljudi pa je bilo ranjenih.

Ob prazniku dela so v veÄ? evropskih mestih vzklili protesti.

Brglez pravi, da je zaĹĄÄ?itil vladavino prava.

Zveza Nato je razmiĹĄljala, da bi na predlog vzhodnih Ä?lanic zavezniĹĄtva, ki jih po njihovih besedah skrbi Âťagresivno vedenje RusijeÂŤ, v baltskih drĹžavah in na Poljskem namestila 4000 vojakov.

MadĹžarsko vrhovno sodiĹĄÄ?e je odobrilo referendum o obveznih begunskih kvotah, na podlagi katerih bi Ä?lanice EU sprejele prebeĹžnike.

Venezuelska opozicija je zbrala 1,86 milijona podpisov za razpis referenduma o odstavitvi predsednika Nicolasa Madure, ki je zaradi krize z elektriko posegel po drastiÄ?nem ukrepu.

Tek na ĹĄestdeset metrov VoziÄ?kam* po poti, ki vodi za glasbeno ĹĄolo, mimo gimnazijske telovadnice v smeri Titovega trga. Dan je sonÄ?en, topel in vetroven. Mimo mene teÄ?eta dve deklici v opremi za ĹĄportno vzgojo (moj dedi je rekel “fizkulturaâ€?, kar mi je bilo od nekdaj vĹĄeÄ?). TeÄ?eta na vse kriplje, zaripli sta, komaj lovita sapo. SliĹĄim piĹĄÄ?alko, Ĺže proti meni teÄ?eta naslednji dve, na vso moÄ?, ena je drobna in hitra, druga, zaobljena, precej zaostane. Zagledam cel razred deklic, starih okrog dvanajst let, in njihovo preizkuĹĄevalko hitrosti na ĹĄestdeset metrov v ĹĄuĹĄkavi trenerki, s Ä?rno piĹĄÄ?alko v ustih in ĹĄtoparico v roki.

Kaja AvberĹĄek “Pripravljeni, pozor, zdaj!â€?

Naenkrat zasliĹĄim neko deklico kriÄ?ati: “UÄ?iteljica, uÄ?iteljica!â€?

PrestraĹĄeno stoji ob svoji soĹĄolki, ki jo zvija nekakĹĄen krÄ?. Gleda jo in ne ve, kaj storiti. Ozira se k uÄ?iteljici in jo ĹĄe naprej kliÄ?e.

UÄ?iteljica ne trzne. Medtem zaÄ?ne deklica v krÄ?u bruhati. Druga si obupano vrĹže roki na usta, se ozira zdaj k uÄ?iteljici, zdaj k soĹĄolki. TeÄ?e k uÄ?iteljici in na ves glas kliÄ?e: “UÄ?iteljica, Sara bruha, zelo bruha!â€? UÄ?iteljica jo le oĹĄine s pogledom, s piĹĄÄ?alko v ustih in s testirnimi kartoni (me sploh ne zanima, kako se jim pravilno reÄ?e) v roki. Deklica vidi, da je uÄ?iteljici vseeno in da so pomembnejĹĄe stvari, kot mala bruhajoÄ?a uÄ?enka, na primer to, da ob pravem Ä?asu konÄ?a uro in da pohvali najhitrejĹĄo tekaÄ?ico. Ĺ˝e odhajajo s prizoriĹĄÄ?a, uÄ?iteljica in trop deklic, tudi tista, ki je soĹĄolki Ĺželela pomagati. NeodloÄ?no pogleduje proti Sari (ime je izmiĹĄljeno), obotavlja se, bi morala k njej, ki kot kupÄ?ek nesreÄ?e ĹĄe vedno Ä?epi nad lastnim bruhanjem? OdloÄ?i se, da bo sledila tropu z uÄ?iteljico na Ä?elu, Ä?e uÄ?iteljica Sare niti pogledala ni, potem tako Ĺže mora biti in verjetno je Sara sama kriva, da bruha, kaj pa je prej pojedla malico. Sploh pa bruhanje smrdi in sedaj tudi Sara smrdi in konec koncev Sara sploh ni njena najboljĹĄa prijateljica, ni ravno popularna, pa ĹĄe debela je! Trop se oddaljuje, Sara poÄ?asi in s teĹžavo vstane in mu sledi. Verjetno jo je sram.

Da takole pred vsemi bruha, fuj.

Hodim mimo vsega tega, z zevajoÄ?imi usti, niÄ? ne morem, pa bi morala, obrniti bi morala voziÄ?ek in uÄ?iteljici povedati par pikrih, jo vpraĹĄati, mar razume besedi “uÄ?itiâ€?, “vzgajatiâ€? in navsezadnje, mar razume besedo “Ä?lovekâ€?? NiÄ? ne morem, samo naprej grem, zmajujem z glavo, groza me je. Bila sem mala nepopularna deklica, groza me je bilo telovadbe (ki se je ravno v tistih mojih osnovnoĹĄolskih Ä?asih preimenovala v â€œĹĄportno vzgojoâ€?, kot so se “tovariĹĄiceâ€? preimenovale v “gospe uÄ?iteljiceâ€? in nikomur ni bilo jasno, zakaj). KrÄ? strahu mi je zvil Ĺželodec vsakokrat, ko sem se v smrdljivi garderobi preoblaÄ?ila v telovadna oblaÄ?ila. NajhujĹĄa so bila preverjanja hitrosti. Nisem znala teÄ?i, nihÄ?e mi ni povedal, da se pri teku diha drugaÄ?e, da je dihanje osnova. Tekla sem tako, kot je verjetno tekla Sara. Ne da bi dihala. Ne da bi se raztegnila. Po sili, kolikor gre, gre pa NIÄŒ. Pod rebri me je vedno bolelo, nisem vedela, zakaj. Bila sem vedno zadnja, poÄ?asnela, debelajsa. Skok v daljino: niÄ?. Skok v viĹĄino: niÄ?. Plezanje: niti milimetra navzgor. Telovadbo sem imela skoraj manj uspeĹĄno.

Vse ostalo pa pet. Razdiralna kombinacija. Nisem razumela telovadbe. Ali ni telovadba tudi smuÄ?anje, plavanje, drsanje – kar sem od nekdaj imela tako rada? Ne, telovadba je, da steÄ?eĹĄ na pisk in t. i. “uÄ?iteljâ€? v kartonÄ?ek zapiĹĄe minute in sekunde. Temni oblaki se podijo po moji zavesti (da v podzavest raje ne dregnem, storepe strele bi ĹĄvignile navzgor). SreÄ?am prijateljico in ji opiĹĄem ravnokar videno, zaÄ?enĹĄi skoraj opraviÄ?ujoÄ?e: “Morda sem res preobÄ?utljiva, ampak moram ti povedati, stiska me v Ĺželodcu kot pred dvajsetimi leti ‌â€? “NiÄ? preobÄ?utljiva! Saj imam tudi jaz travme od osnovnoĹĄolske telovadbe! Ne samo, da so nas Ĺžalili soĹĄolci, uÄ?itelji so nas Ĺžalili in se nam smejali! Kar naprej sem si izmiĹĄljevala opraviÄ?ila, kadar smo imeli testiranja! NiÄ?esar nas niso nauÄ?ili, evo, tule je drog, naredi veso v zgib in drĹži, dokler v rokah ne zaÄ?utiĹĄ tolikĹĄne pekoÄ?ine, da ne moreĹĄ veÄ?!â€? Lepo, ne?

SRAMOTA, bi rekel moj dedi. In pravim jaz. Pogledam svojega otroka, kako ga naj zaĹĄÄ?itim pred “vzgojiteljiâ€? in “uÄ?iteljiâ€?? “Saj greĹĄ! Saj ne boĹĄ veÄ? tu!â€? Res. To je torej reĹĄitev: pojdi, tisti, ki se pritoĹžujeĹĄ. Mi pa bomo ohranili stari dobri status quo.

PA SREÄŒNO! *VoziÄ?kanje: (iskanje po Slovarju slovenskega knjiĹžnega jezika: zadetkov ni bilo.) sprehajanje z voziÄ?kom s ciljem ali brez njega. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

MED VAMI

5. maja 2016

Kdaj se bodo z liste selili IzobraĹževanje za v stanovanja? gospodarstvo Mestna obÄ?ina Velenje zgledno skrbi za reĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄanj svojih obÄ?anov in veliko vlaga v stanovanjsko gradnjo – Potreb je vse veÄ?

Potrjena Strategija razvoja terciarnega izobraĹževanja SavinjskoĹĄaleĹĄke regije, ki predvideva nadgradnjo in razĹĄiritev obstojeÄ?ih viĹĄje- in visokoĹĄolskih izobraĹževalnih oblik

Milena KrstiÄ? – Planinc

Mira ZakoĹĄek

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje vlaga veliko finanÄ?nih sredstev za reĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄanj svojih obÄ?anov. Samo lani so skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije zagotovili 134 novih stanovanjskih enot, v zadnjih desetih letih skupaj preko 400. Trenutno imajo v lasti 903 stanovanja, od tega 863 neprofitnih, 13 bivalnih enot in 27 sluĹžbenih stanovanj.

Potrebe po stanovanjih pa so iz leta v leto viĹĄje. Sploh po stanovanjih za prosilce, ki glede na socialne razmere niso zavezan-

pred dobrimi tremi leti. Z liste A smo v tem Ä?asu vsem ponudili ustrezno stanovanje, nekateri ga iz razliÄ?nih razlogov niso sprejeli, a takih ni bilo veliko, z liste B pa so stanovanja dobili in tudi sprejeli vsi prosilci.ÂŤ Kdaj lahko ti, ki so na aktualni listi, priÄ?akujejo, da se bodo selili v stanovanja, je teĹžko napovedati. A kot pravi BlaĹženka ÄŒujeĹž,

nekaj izpraznjenih stanovanj pa so z manjĹĄimi vzdrĹževalnimi deli Ĺže uredili. Na ta stanovanja lahko raÄ?unajo prosilci v kratkem.

Kaj pa naprej? Kako bo s stanovanjsko gradnjo v Velenju v prihodnje? ÂťSeveda si Ĺželimo, da bi nova stanovanja ĹĄe gradili. A so omejitve. Na eni strani prostorske, na drugi finanÄ?ne. Skupaj s stanovanjskim skladom iĹĄÄ?emo

â?ą

Mestna obÄ?ina ima trenutno praznih 68 stanovanj.

ci za plaÄ?ilo lastne udeleĹžbe. Na prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj brez lastne udeleĹžbe, tako imenovani listi A, ki je nastala po razpisu novembra lani, je kar 279 prosilcev, na listi B, s katere so prosilci glede na dohodek zavezani plaÄ?ati lastno udeleĹžbo. pa je 24 prosilcev ÂťNa razpis je prispelo 376 proĹĄenj, od tega je bilo nekaj takĹĄnih, ki niso ustrezale razpisnim pogojem,ÂŤ pravi Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije na Mestni obÄ?ini Velenje.

Zadnji razpis je bil objavljen

BlaĹženka ÄŒujeĹž in Alenka Rednjak pravita, da je zanju nekaj najlepĹĄega videti sreÄ?o ljudi, ki so dobili stanovanje.

ima Mestna obÄ?ina Velenje trenutno praznih 68 stanovanj, od tega 40 v novem poslovno-stanovanjskem objektu na Gorici, nekaj stanovanj ĹĄe obnavljajo,

moĹžnosti in upamo, da bomo v naslednjih dveh letih spet gradili. đ&#x;”˛

Kakovost vina nad priÄ?akovanji

Jutri otvoritev obnovljene Planike

Ĺ marĹĄki vinogradniki imajo odliÄ?na vina – NajveÄ? zlatih doslej Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 11. aprila ÄŒlani druĹĄtva vinogradnikov iz Ĺ martnega ob Paki so zagotavljali, da so potrgali kakovostno grozdje, zato so napovedovali zelo kakovostno vino v kleteh. Niso so zmotili. Njihove trditve so namreÄ? na ocenjevanju vin letnika 2015 v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki potrdili strokovnjaki s podroÄ?ja vinogradniĹĄtva in vinarstva Kmetijskega zavoda Maribor. Ocenili so 96 vzorcev, od tega so jih 7 izloÄ?ili. Med izloÄ?enimi so bila predvsem rdeÄ?a vina. Od 89 ocenjenih vzorcev jih je 59 prejelo zlato priznanje, kar pomeni, da so prejeli 18 toÄ?k in veÄ?. To je najveÄ? zlatih doslej. PovpreÄ?na ocena letnika je 18.10, po zagotovilih vinogradnikov je ta odliÄ?na. NajviĹĄja povpreÄ?na ocena je bila doslej 18,16, a so bili med ocenjenimi vini tudi predikati oziroma vina pozne trgatve. ÂťLansko leto je bilo res glede vremena ugodno za vino-

gradniĹĄtvo, toda brez ustreznega kletarjenja takĹĄne kakovosti vin ne bi dosegli,ÂŤ ĹĄe dodajajo.

Vina ob bok najbolj priznanim vinorodnim obmoÄ?jem

Predsednik ocenjevalne komisije Anton Vodovnik nam je dejal, da Ä?e ne bi ocenjevali kakovosti vin ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov, ki sodijo pod Vinorodno deĹželo Podravje, si ne bi niti predstavljali, da se ta lahko postavijo ob bok tistim iz najbolj priznanih vinorodnih okoliĹĄev. ÂťKrasna so. TukajĹĄnji pridelovalci imajo jasen cilj, opravili so svoje v vinogradu in v kleti. Glede na njihovo prizadevnost in Ĺželjo po izobraĹževanju smo priÄ?akovali nadpovpreÄ?no kakovost, a so jo presegli.

To ni pomembno samo zanje, ampak tudi za obmoÄ?je in uporabnike. V Sloveniji je paÄ? takĹĄna navada, da brez Ĺžlahtne kapljice ni pomembnega dogodka.ÂŤ Najbolj kakovostna so – je dodal Vodovnik – bela vina, ki pre-

trebuje in tudi po tem najbolj povpraĹĄuje, to so denimo obratni inĹženirji.ÂŤ Strategija seveda ĹĄe ne predvideva konkretnih izoKot smo Ĺže poroÄ?ali, so dali velenjski svetnice in braĹževalnih programov, razmiĹĄljanj pa je Ĺže veliko? svetniki na aprilski seji zeleno luÄ? razvoju terciarÂťKot sem dejal, bo ĹĄlo za nadgradnjo ĹĄestih zelo nega izobraĹževanja v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji, h katekvalitetnih viĹĄjih strokovnih remu pristopajo tudi ostale programov Ĺ olskega centra tukajĹĄnje obÄ?ine. Osnovni in programov Fakultete za cilj tega projekta je, da nadenergetiko (na njej je mogradijo obstojeÄ?e izobraĹžeĹžen ĹĄtudij od visokoĹĄolskevalne programe in jih Ä?im ga do doktorskega) in Vibolj pribliĹžajo potrebam tusoke ĹĄole za varstvo okolja. kajĹĄnjega gospodarstva. To Z zadovoljstvom ugotavljabodo udejanjali s pomoÄ?jo mo, da nobeden od teh proobstojeÄ?ih izobraĹževalnih gramov ne izobraĹžuje nezainstitucij, gospodarstva in posljivih diplomantov. Zaslovenskih univerz. RaÄ?uposljivost je celo 90-odstonajo, da bodo tako v nasletna, na Visoki ĹĄoli za vardnjih letih oblikovali tiste stvo okolja 60-odstotna, vse nove specialistiÄ?ne viĹĄje- in to pa je veliko veÄ?, kot je trevisokoĹĄolske programe, ki nutno slovensko povpreÄ?je. jih razvojno tukajĹĄnje okoNa tem bomo torej gradili lje najbolj potrebuje. naprej. Naj pa poudarim, O tem smo se pogovarjali da imamo ob tem tudi vso z doc. dr. Francem Ĺ˝erdiostalo potrebno infrastruknom, ki je pripravil smernituro: ĹĄtudentski dom, stroce tega razvoja. kovno knjiĹžnico, objekte za Program terciarnega izobraĹževanja je bil v svetu Doc. dr. Franc Ĺ˝erdin: ÂťSodelovali bomo z prehranjevanje in druĹženje Mestne obÄ?ine Velenje zelo vsemi, ki nam lahko pomagajo.ÂŤ ĹĄtudentov, da o odliÄ?nih in vrhunsko opremljenih labopozitivno sprejet? ÂťGlede na to, da pri tem projektu ves Ä?as sode- ratorijih na InĹĄtitutu za ekoloĹĄke raziskave, Medlujem, sem tega izjemno vesel, saj to pomeni, da podjetniĹĄkem centru, Komunalnem podjetju in v bodo zdaj lahko stekle konkretne aktivnosti. Ne gospodarstvu sploh ne govorim. Pa tudi strokovnele da je bila strategija dobro sprejeta, o njej je bila ga kadra, ki lahko sodeluje v tem izobraĹževalnem konstruktivna razprava Ĺže na samih delovnih te- procesu, imamo dovolj.ÂŤ Pri udejanjanju naÄ?rta pa se boste verjetno naslalesih. Ĺ˝e med nastajanjem tega dokumenta smo njali tudi na slovenske univerze? analizirali potrebe tukajĹĄnjega gospodarstva in inÂťSodelovali bomo z vsemi slovenskimi univerzastitucij, vse to pa bomo ĹĄe nadgradili. Ob tem naj poudarim, da ne gre za ustanavljanje kakĹĄne nove mi, zavodi za zaposlovanje, gospodarskimi zborniuniverze v slovenskem prostoru, ampak za nadgra- cami, andragoĹĄkim inĹĄtitutom in ĹĄe kom, z vsemi, dnjo obstojeÄ?ih viĹĄje- in visokoĹĄolskih programov. ki lahko kaj prispevajo k Ä?im veÄ?ji kakovosti naÄ?rđ&#x;”˛ Govorim o tem, kar naĹĄe gospodarstvo najbolj po- tovanega izobraĹževanja.â€

vladujejo. Pri teh je tehnologija jasna in ĹĄmarĹĄki vinogradniki jo obvladajo. Pri rdeÄ?ih je zaradi maceracije teĹžav veÄ?. ÂťPri teh so ĹĄe napake, a posamezni vzorci dokazujejo, da se da tudi pri rdeÄ?ih doseÄ?i zlato medaljo,ÂŤ je ĹĄe povedal Anton Vodovnik.

NajboljĹĄe ocene po sortah

Zvrst bela: AnĹže PodgorĹĄek (18,28); ĹĄipon: Zdravko RamĹĄak (18,20); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (18.30); chardonnay: JoĹže Kugler (18,46); sivi pinot: Alojz SlemenĹĄek (18,34); kerner: Stanko Gril (18,44); laĹĄki rizling: Drago Ring (18,34); rumeni muĹĄkat: JoĹže Kugler (18,42); traminec: Mojca Praprotnik (18,30); zvrst rdeÄ?a: Roman Lesjak (17,92); modra frankinja: Janko Kreft (18,26); zweigelt: Janko Kreft (18,10); modri pinot: Martin Pungartnik (18,30), portugalka: Avgust ReberĹĄak (17,36). đ&#x;”˛

TopolĹĄica - Jutri, 6. maja, ob 12. uri bo v TopolĹĄici slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu energetsko saniran objekt Planika tamkajĹĄnje bolniĹĄnice.

Projekt je eden od mejnikov v blizu 100-letni zgodovini bolniĹĄnice. Obnova je trajala tri leta in pol, ni potekala brez zapletov,

saj je bilo potrebno poleg energetske sanacije obnoviti in posodobiti ĹĄe marsikaj takega, Ä?esar v projektu niso mogli predvideti.

Zaposleni so morali vloĹžiti veliko truda, da so bolnikom na oddelkih in v ambulantah zmanjĹĄali neprijetnosti zaradi izvajanja obnovitvenih del. Projekt je vreden preko 6 milijonov evrov,

od tega so pridobili le 1,2 milijona evropskega denarja, ostalo je morala zagotoviti bolniĹĄnica sama. Denar je zagotovila tudi z najetjem dolgoroÄ?nega kredita.

NajveÄ? so z energetsko obnovo pridobili bolniki, v precejĹĄnji meri so izboljĹĄali delovne pogoje tudi zaposlenim.

BolniĹĄnica TopolĹĄica je konÄ?no dobila prenovljene prostore.

ZakljuÄ?ek obnove z energetsko sanacijo bomo obeleĹžili s slovesnostjo, ki bo v petek, 6. maja 2016, ob 12. uri, pred bolniĹĄnico.

PrisrÄ?no vabljeni!

Kolektiv bolniĹĄnice TopolĹĄica

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

POGOVOR

5. maja 2016

NajteĹžje je zastopati tistega, ki ti ne zaupa Odvetnica Alenka Sagmeister Ranzinger: ÂťPomembno je, da kot zagovornica poznam, kakĹĄni dokazi obstajajo, ni pa mi treba vedeti vsega, kar za temi dokazi stoji.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Dve leti bo, kar je Alenka Sagmeister Ranzinger, ena od velenjskih odvetnic, po dolgoletni in uspeĹĄni toĹžilski karieri odĹĄla med odvetnike. ÂťTo je najlepĹĄi pravniĹĄki poklic. Vsaj zame. Izpolnjuje te in te poplaÄ?a z zadovoljstvom stranke, ki si ji pomagal premagati teĹžavo, iz katere se sama ni znala ali zmogla izkopati,ÂŤ je rekla, ko sva se dobili v njeni pisarni.

Ljudje znajo povedati drugaÄ?e.

Ko pri odvetniku primeĹĄ za kljuko, plaÄ?aĹĄ in njegova prizadevanja krepko preplaÄ?aĹĄ? ÂťTo je ĹĄala. O odvetnikih kroĹži veliko ĹĄal.ÂŤ VÄ?asih odvetniki poberejo veliko, vÄ?asih veÄ?, kot je vredno tisto, zaradi Ä?esar se toĹžarijo? ÂťA je vedno od stranke odvisno, kaj od odvetnika Ĺželi, kaj priÄ?akuje od postopka, ki ga sproĹži oziroma v katerem se znajde. OdvetniĹĄke storitve so vnaprej predvidljive. Ve se, koliko stane naĹĄe delo. O tem stranke opozorimo v naprej. Nekaterim gre za moralno zadoĹĄÄ?enje, za iskanje pravice. So stvari, ki se v denarju ne dajo ovrednotiti.

Za koga pa so lahko veliko vredne in je zanje pripravljen tudi veliko plaÄ?ati.ÂŤ VÄ?asih po neumnosti, vÄ?asih iz trme, vÄ?asih tudi iz nevednosti ... ÂťSpomnim se primera. Ĺ˝ena je toĹžila moĹža na razvezo zakonske zveze. ToĹžbo je dobila, kot je to obiÄ?ajno v takih primerih. BivĹĄi moĹž ji je bil dolĹžan poravnati sodne stroĹĄke. Ker jih sam nikakor ni hotel plaÄ?ati, dobro pa bi bilo, Ä?e bi vedel, da jih je treba poravnati Ä?im prej, je zdaj Ĺže bivĹĄa Ĺžena njihovo poplaÄ?ilo terjala v izvrĹĄbi.

Tako so se prvotnim stroĹĄkom pridruĹžili ĹĄe stroĹĄki nekaj neuspelih izvrĹĄb, nazadnje pa je iz prvotnega dolga in obresti skupaj s stroĹĄki izvrĹĄb nastal tak dolg, da so gospodu zarubili hiĹĄo in jo prodali na draĹžbi.ÂŤ Tarife pa so enotne? Kdo jih doloÄ?a? ÂťObstaja odvetniĹĄka tarifa. V skladu s to tarifo so moĹžni raz-

â?ą

liÄ?ni naÄ?ini obraÄ?unavanja odvetniĹĄkih storitev. Denimo vrednotenje odvetniĹĄke storitve s toÄ?kami. Uradna vrednost toÄ?ke je doloÄ?ena, odvetnik pa ima pravico doloÄ?iti tudi svojo vrednost toÄ?ke, seveda v dogovoru s stranko. MoĹžno je, da se odvetnik s stranko dogovori za plaÄ?ilo po porabljenem Ä?asu, pa tudi, da se dogovorita za plaÄ?ilo v odstotkih glede na uspeh zadeve. To se dogaja zlasti pri odĹĄkodninskih zahtevkih.ÂŤ V dobi neĹĄtetih kriminalistiÄ?nih preiskav odvetniki kar dobro sluĹžijo. ÂťPri tem pa se motite. V kriminalistiÄ?ne preiskave odvetniki nismo vkljuÄ?eni. V kriminalistiÄ?ni preiskavi je osumljenec, ki za preiskavo obiÄ?ajno izve na zasliĹĄanju pred policijo oziroma pri hiĹĄni preiskavi, sam objekt preiskave v njej nima aktivne vloge.

Tako da je v tej fazi postopka dela za odvetnike bolj malo.ÂŤ Ga je pa pozneje obiÄ?ajno toliko veÄ?. Eni so z njimi postali prepoznavni. Slavni. Bom najel tega in tega odvetnika, je vÄ?asih sliĹĄati koga, kot da je medijska prepoznavnost odvetnika porok za uspeh. ÂťNekateri odvetniki so medijsko res bolj izpostavljeni. Sama opaĹžam, da so to bolj moĹĄki kolegi.

Zakaj, se vÄ?asih tudi sama spraĹĄujem. NajveÄ?ji porok za uspeh zadeve je, da si odvetnik in stranka med seboj zaupata, da ima odvetnik veliko predznanja, da je izkuĹĄen in Ä?im bolj angaĹžiran.ÂŤ Vseeno pa tudi pri odvetnikih za stranke ni vse plaÄ?ljivo. BrezplaÄ?na pravna pomoÄ? v kazenskih zadevah za obdolĹženca? ÄŒe

ÂťKazenski postopek je kot igra ĹĄaha. ToĹžilec zaÄ?ne z belimi figurami, obramba nadaljuje s Ä?rnimi.ÂŤ si obdolĹženec ne vzame zagovornika, mu ga postavi sodiĹĄÄ?e.

Odvetnik je potem zagovornik po uradni dolĹžnosti. Pa obtoĹženega zagovarja z istim Ĺžarom, kot bi ga, Ä?e bi bil za svojo storitev plaÄ?an neposredno od njega?

Predvsem pa – kako se odvetni-

ki po uradni dolĹžnosti izbirajo? ÂťInstitut zagovornika po uradni dolĹžnosti je predviden v Zakonu o kazenskem postopku in ni predviden za vse kazenske zadeve. Zagovornika mora imeti denimo obdolĹženec v primeru pripora, vloĹžene obtoĹžnice za kaznivo dejanje, za katero je zagroĹžena kazen osem let in veÄ? zapora, ter ĹĄe v nekaterih dru-

sti v doloÄ?enem trenutku v resnici zgodilo. Na sodiĹĄÄ?u se presojajo dokazi, ki jih je zbrala policija oziroma toĹžilstvo, in dokazi, ki jih predloĹži obramba. SodiĹĄÄ?e odloÄ?a samo o tem, kajti dokazi dokazujejo oziroma izpodbijajo.

Pomembno je, da kot zagovornica vem, kakĹĄni dokazi obstajajo, ni pa mi treba vedeti vsega, kar je za temi dokazi.ÂŤ

â?ą

Alenka Sagmeister Ranzinger: ÂťOdloÄ?itev o tem, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ne, ali bo na koncu obsojen ali ne, je proces, ki gre skozi veÄ? sit.ÂŤ

gih primerih, recimo Ä?e je obdolĹženec slep, gluh ... Pri okroĹžnih sodiĹĄÄ?ih obstaja seznam odvetnikov, ki so pripravljeni delati po uradni dolĹžnosti. SodiĹĄÄ?e jih izbere po vrstnem redu. PrepriÄ?ana sem, da vsi zagovorniki, ki so na tej listi, svoje delo opravljajo z enakim Ĺžarom, kot bi ga, Ä?e bi jih angaĹžirala stranka sama.ÂŤ Stranke morajo biti najbrĹž do odvetnika odkrite. ÂťPrav o tem, kako je s to odkritostjo, sva imela s prijateljem pred Ä?asom debato. ÄŒe bo to bral, se bo verjetno prepoznal. Zagovarjal je tezo, da mora zagovornik poznati vso resnico v zvezi z dogodkom, to je s kaznivim dejanjem, ki ga je stranka obdolĹžena.

Moja izkuĹĄnja je, da ni tako. Pred sodiĹĄÄ?em se v kazenskih zadevah ne ugotavlja, kaj se je v preteklo-

VÄ?asih je za odvetnika teĹžje, Ä?e pozna vse. ÂťKot odvetnik sliĹĄiĹĄ veliko zgodb. Nekatere so zelo Ä?ustvene, boleÄ?e, nekatere so tudi smeĹĄne. Poznavanje vse resnice, vsakega detajla je predvsem velik balast in nepotrebno breme. Zagovornik je pragmatiÄ?en Ä?lovek, ki ima pred seboj en sam cilj, uÄ?inkovito obrambo. Kazenski postopek je, Ä?e zelo poenostavim, kot igra ĹĄaha. ToĹžilec zaÄ?ne z belimi figurami, obramba nadaljuje s Ä?rnimi. Do "zmage" se pride po nekem vnaprej predpisanem postopku. Obvelja le tista sodba, do katere je priĹĄlo z upoĹĄtevanjem pravil postopka. ÄŒe se nasprotna stran, policija in toĹžilstvo tega postopka ne drĹžita, to ni krivda zagovornika.

Lahko da na koncu v oÄ?eh javno-

Okrogla miza o ravnanju z odpadki Pobuda SMC za evropsko iniciativo brez odpadkov Mira ZakoĹĄek

SvetniĹĄka skupina SMC in Mestna obÄ?ina Velenje pripravljata 10. maja ob 17. uri v veliki dvorani vile Biance okroglo mizo z naslovom Ravnanje z odpadki v Ĺ aleĹĄki dolini in Zero Waste. SvetniĹĄka skupina SMC namreÄ? podaja pobudo, da se Mestna obÄ?ina Velenje pridruĹži evropski iniciativi Zero Waste – brez odpadkov. “Zero Wasteâ€? oziroma “Brez odpadkovâ€? je gibanje, ki premika druĹžbene procese k zmanjĹĄevanju

nastajanja odpadkov, prepreÄ?evanju njihovega odlaganja in seĹžiga.

V Sloveniji se je temu nacionalnemu projektu pridruĹžilo Ĺže 6 obÄ?in, med drugim tudi Ljubljana, ki je s tem postala prva evropska prestolnica na poti k Zero Waste. ÂťNa okrogli mizi 10. maja bomo skupaj z vsemi akterji, ki delujejo na podroÄ?ju ravnanja z odpadki, iskali reĹĄitve, reĹĄevali teĹžave in odgovarjali na vpraĹĄanja o prikljuÄ?itvi Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj h gibanju Zero Waste. Govorili bomo o tem, kaj “Zero Wasteâ€? je, pregledali stanje v ravnanju z odpadki v Ĺ aleĹĄki dolini in na nacionalni ravni ter odgovorili na morebitna vpraĹĄanja obÄ?anov. Poiskati Ĺželimo smernice strategije ravnanja z odpadki v

sti odvetnik izpade kot negativec, Ĺže ves Ä?as. Zakaj tega niso nareampak policija in toĹžilstvo se mo- dili sodniki na niĹžjih inĹĄtancah? rata drĹžati predpisanih pravil po- To je zelo tehtno vpraĹĄanje.ÂŤ stopka. ÄŒe se jih ne, obramba to Velikokrat padejo tudi zato, ker izkoristi in prav je, da izkoristi.ÂŤ postopki tako dolgo trajajo.

Med ljudmi gre pa to drugaÄ?e. ÂťÄŒas je vedno obdolĹžencu v Iz aviona se vidi, da je nekdo korist.ÂŤ kriv, potem pa se zaradi vejice, Na koncu pa vse to poravnamo ki ni na pravem mestu, zadedavkoplaÄ?evalci. Tudi stvari, ki va obrne. so smeĹĄne. Recimo, da nekdo v ÂťIz aviona se nikoli ne vidi, ali trgovini poje Ĺžemljico ali vzame je nekdo kriv ali ni kriv. NihÄ?e s police Ä?okolado, vredno 1,29 ne more za nazaj do popolnosti evra, zadevo pa obravnava poliugotoviti, kaj se je v nekem trenutcija. Ni to narobe svet? ku v preteklosti zgodilo. Mi zgolj ÂťKoliko se bodo s tem ukvarjapresojamo dokaze. Tako, kot sem li, je v pristojnosti policije in torekla prej. OdloÄ?itev o tem, ali je Ĺžilstva. ÄŒokolade v trgovini ne nekdo storil kaznivo dejanje ali smeĹĄ vzeti, Ä?e je ne plaÄ?aĹĄ.ÂŤ ne, ali bo na koncu obsojen ali Imate kdaj pomisleke, ali zastone, je proces, ki pati nekoga ali ga ne gre skozi veÄ? sit. ÂťÄŒas je vedno zastopati?

Prvo sito je, da ÂťNajteĹžje je zastoobdolĹžencu v toĹžilec historiÄ?pati tistega, pri katekorist.ÂŤ ni dogodek opiĹĄe rem vidiĹĄ, da ti ne zatako, da so z opiupa, da ni prepriÄ?an, som zajeti vsi znaki kaznivega da si zanj najboljĹĄi.ÂŤ dejanja. Sam opis dejanja mora ReÄ?ete kdaj komu, da je zadeva imeti vse znake kaznivega dejataka, da bi jo bilo bolje prespati nja. Drugo sito je, ali za tak opis ali reĹĄiti kako drugaÄ?e kot najedogodka za to kaznivo dejanje ti odvetnika in toĹžiti? obstajajo dokazi, torej ali so vse ÂťDefinitivno. Pa nisem edina.ÂŤ trditve toĹžilca pokrite z dokazi.

Glede na to, da se pogovarjava Tretje sito pa je, ali so ti dokazi v Ä?asu praznika dela, je treba o pridobljeni zakonito. ÄŒe zadeva eni zadevi reÄ?i vsaj besedo ali ne gre skozi vsa tri sita, Ä?e je kje dve. Kazniva dejanja, povezana kaj ostalo na cedilu, potem seves krĹĄitvami pravic delavcev, so da sledi oprostilna sodba.ÂŤ v porastu, ugotavljajo sodiĹĄÄ?a.

Vse to drĹži, ampak tisto Âťtresla Kaj pa odvetniki? se je gora, rodila se je miĹĄ,ÂŤ gre ÂťEnako. Najbolj pogosto obravv javnosti teĹžko skozi. navano kaznivo dejanje je krĹĄitev ÂťTo famo ustvarjajo mediji in temeljnih pravic delavcev, to je depolicija s svojimi famoznimi ti- nimo, kadar delodajalec delavcem skovnimi konferencami po za- ne izplaÄ?uje plaÄ?e, ne omogoÄ?a izkljuÄ?ku policijske preiskave, ko rabe dopusta v skladu z zakonom je videti, da je vsem jasno, kako in kolektivnimi pogodbami, ne je nekdo hudo kriv. Policija pa plaÄ?uje prispevkov za zdravstvepredstavi samo svojo plat resni- no in pokojninsko zavarovanje, ca, osumljenec do takrat sploh pa tudi ĹĄikaniranje na delovnem ni imel moĹžnosti dokazati v svo- mestu, pogovorno mobing.ÂŤ jo obrambo. Novinarji nas kdaj Ĺ ikaniranje je novejĹĄe kaznivo vpraĹĄajo za komentar, mi pa nidejanje, ki varuje delavÄ?evo prati ne poznamo vsebine kazenske vico do osebnega dostojanstva ovadbe. ÄŒe v taki zadevi nazadnje in njegove varnosti na delovnem pride do ustavitve postopka ali do mestu. Opredeljeno je v zakonu oprostilne sodbe, ljudje ne razuo delovnih razmerjih, kot kaznimejo, kaj se je zgodilo. NiÄ? ni ĹĄlo vo dejanje pa v Kazenskem zanarobe, le obramba je nekje vmes koniku. Kako se najpogosteje konÄ?no le dobila besedo.ÂŤ odraĹža?

Veliko zadev ni nikoli pripeljaÂťNaj opiĹĄem pogosto sliĹĄano nih do konca. ObÄ?utek je, da zgodbo. Nekdo je do pred kratse drĹžavni organi, policija in to- kim dobro opravljal svoje delo, Ĺžilstvo zelo radi ukvarjajo s ta- bil vkljuÄ?en v pomembne odloko imenovanimi z bagatelnimi Ä?itve, potem pa naenkrat ni veÄ? kaznivimi dejanji, medtem ko vabljen na sestanke, ĹĄef ga na hoza zelo kompleksna, predvsem dniku ne pozdravi veÄ?, ne dobitista s podroÄ?ja gospodarskega va veÄ? pomembnejĹĄih delovnih kriminala, zmanjka Ä?asa ali pa nalog, samo fotokopira ĹĄe, tudi pravih kadrov. sodelavci so se zaÄ?ela odvraÄ?ati ÂťMoj bivĹĄi toĹžilski kolega, ki od njega ...ÂŤ. ga zelo cenim – JoĹže Kozina – Ampak to je najbrĹž teĹžko dokaje nekoÄ? rekel, da je obravnava zovati. kompleksnih kaznivih dejanj goÂťNajlaĹžje dokazljiva oblika mospodarskega kriminala tako zah- binga je, ko se nekdo na nekoga tevna in obseĹžna, da kriminali- zdira s prostaĹĄkimi izrazi. Drustov in toĹžilcev, ki se s tem ukvar- gaÄ?e pa je, ko delavec ravnanje jajo, za ves trud in vse delo dr- nadrejenega ali sodelavca subjekĹžava ne more primerno plaÄ?ati. tivno dojema kot ĹĄikaniranje, AngaĹžiranost teh ljudi je odvisna objektivno pa tako ravnanje ni od njih samih, od tega, ali ima- prepovedano. Recimo: za slabo jo v sebi potrebno tisto energijo opravljeno delo paÄ? ne dobiĹĄ poin interes, da stvari raziĹĄÄ?ejo in hvale, razumljivo je, da prejmeĹĄ pripeljejo do konca, kot je treba. kritiko in razumljivo je tudi, da Sama kot zagovornica velikokrat se ob kritiki ne poÄ?utiĹĄ dobro.ÂŤ opaĹžam velike pomanjkljivosti Delavci se za toĹžbe proti delodaĹže v opisu kaznivih dejanj. Se jalcem najveÄ?krat odloÄ?ijo ĹĄele je Ĺže zgodilo, da je bil kdo v tatakrat, ko izgubijo delo. kem primeru tudi priprt, Ä?eprav ÂťTo drĹži. Zlasti je tako v primeje obramba Ĺže od vsega zaÄ?etka rih mobinga. K odvetniku prideopozarjala, da za to niso izpol- jo potem, ko jim pogodba o zanjeni vsi pogoji. ÄŒez mesec ali poslitvi preneha, in takrat prinedva pa je na vrhovnem sodiĹĄÄ?u, sejo s seboj vse, kar se jim je na kjer odloÄ?ajo hladne glave, zade- delovnem mestu dogajalo zadnje va padla prav iz tega razloga, na mesece pred odpovedjo.ÂŤ đ&#x;”˛ katerega je obramba opozarjala

lokalni skupnosti v prihodnostiÂŤ, pravi predsednica tukajĹĄnjega odbora SMC in podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar. Pri iskanju odgovorov jim bodo pomagali izvajalci zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v Velenju, predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje in druĹĄtvo Ekologi brez meja, ki v Sloveniji vodi projekt Zero Waste. Strategijo ravnanja z odpadki v Sloveniji bodo predstavili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, obÄ?ina Vrhnika pa bo kot najuspeĹĄnejĹĄa obÄ?ina v doseganju okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadki predstavila svoje izkuĹĄnje. Svoje poglede in naÄ?rte bodo predstavili tudi predstavniki regijskega centra za ravnaje z odpadki RCERO Celje, praktiÄ?ne

Breda Kolar: Želimo si, da se tudi obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj pridruĹžita evropskemu gibanju brez odpadkov.ÂŤ

izkuĹĄnje pri obdelavi komunalnih odpadkov v gospodinjstvih pa nam bo predstavila druĹžba Plastika Skaza." đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

5. maja 2016

RiĹĄe slike v naravi Akademska slikarka Alja Krofl ustvarja projektno – K sodelovanju povabi tudi prijatelje – Njene razstave so tudi zato mistiÄ?ne Bojana Ĺ pegel

Velenje, 25. aprila – Alja Krofl je VelenjÄ?anka, ki jo je Ĺživljenjska pot po konÄ?anem ĹĄtudiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zanesla v Maribor. Pred kratkim se je preselila nazaj v Velenje, kjer je bila po svoje prisotna vsa leta.

Tudi z razstavami in sodelovanjem v festivalskih dogodkih Ä?ez poletje. A sedaj bo ĹĄe bolj. To je dokazala tudi s prav posebno inĹĄtalacijo labirinta iz naravnih materialov, ki jo je skupaj s prijatelji postavila ob dnevu Zemlje v velenjskem SonÄ?nem parku.

Pred sedmimi leti je uradno postala akademska slikarka. ÂťTakrat se mi je zdelo, da ĹĄe ni Ä?as, da bi Ĺživela in ustvarjala v Velenju. Zato sem ĹĄla v Maribor, kjer sem spoznala veliko zanimivih ljudi. PrikljuÄ?ila sem se zavodu Mars Maribor, v katerem orga-

nizirajo razliÄ?ne ustvarjalne delavnice in festivale. Ustvarjamo scene za razliÄ?ne kulturne dogodke, organiziramo festivale in razliÄ?ne kulturne prireditve. Nabrala sem si veliko izkuĹĄenj, ki jih bom, upam, sedaj lahko prenesla tudi v svoje mesto,ÂŤ nam je povedala, ko sta s prijateljico Saro VuÄ?ković dodajali ĹĄe zadnje detajle v res zanimiv labirint.

Lani avgusta je na Velenjskem gradu postavila razstavo, ki je bila del njenega projekta Âťedina prebivalka svojega plemenaÂŤ.

Tudi k temu projektu je povabila razliÄ?ne umetnike, da so skupaj ustvarjali in izvedli glasbeno-plesni obred. ÂťTa je bil uvod, ki se je navezoval na postavitev razstave.

V njej sem prepletla sanje, mite, plemenska ljudstva, Ĺživljenje z naravo.ÂŤ Vse to je nadaljevala s projektom labirinta, ki je po svoje nadaljevanje lanske zgodbe. Tudi tokrat je zveÄ?er skupaj

s prijatelji izvedla glasbeno-plesni obred, ki so se mu pridruĹžili tudi obiskovalci dogodka. Bilo je ne le lepo, bilo je Ä?arobno. ÂťTo ni prvi labirint, ki sem ga postavila, saj gre za starodavne simbole, ki me Ĺže od nekdaj navduĹĄujejo. Zame so na neki naÄ?in poti Ĺživljenja; vsak posameznik v labirintu doĹživi, kar sam hoÄ?e in kar si sam dovoli. Tako je tudi v Ĺživljenju, kajne? Ĺ˝e v prejĹĄnjih projektih sem jih postavljala, a takega, kot je ta v SonÄ?nem parku, ĹĄe nikoli. Tudi zato, ker sem ga posvetila svetovnemu dnevu Zemlje. Moji zadnji projekti nastajajo spontano, ideje se dodajajo sproti, pomembno je, da zaÄ?utiĹĄ, kaj sodi zraven. Ti projekti se gradijo ÂťsprotiÂŤ. Potem povabim obiskovalce, da se sprehodijo po postavitvi in si tudi sami priÄ?arajo, kar si Ĺželijo.ÂŤ Doda ĹĄe, da jo vedno bolj ÂťvleÄ?eÂŤ k naravi in naravnim materialom, zato je to,

Alja Krofl med spletom vej, ki jih je ustvarila v naravnem labirintu. Narava ji zadnje Ä?ase pomeni najveÄ?ji umetniĹĄki navdih.

kar ustvarja, zanjo Âťslika v naraviÂŤ. Zelo vesela je bila, ker so njeno idejo podprli na MZPM Velenje in MO Velenje, ob Ä?emer nam je povedala, da je zelo vesela, ker je Velenje tako naklonjeno kulturi. ÂťRedka so mesta, kjer bi bili takoj pripravljeni prisluhniti idejam umetnikov in jih tudi takoj podpreti. Res sem vesela.ÂŤ Kot je vesela tudi, da prihajajo toplejĹĄi meseci v letu, ko

bo lahko ustvarila ĹĄe veÄ? slik v naravi. Sodelovala bo na kar nekaj poletnih festivalih, na katerih bo skupaj s prijatelji ustvarjala umetniĹĄke intervencije. ÂťSodelujem tudi z druĹĄtvom Venera. Z njim bomo tudi letos sodelovali na Pikinem festivalu in zagotovo ĹĄe na kakĹĄnem drugem.ÂŤ Pred kratkim je pomagala izdelati sceno za muzikal Ĺ˝aba Greta, ĹĄe vedno vodi razliÄ?ne ustvarjalne

Benz� in se popoldne odpravil v stuttgartsko koncertno dvorano Liederhalle, ki sprejme 762 obi-

skovalcev.

Na koncertu, ki je bil v soboto, 23. aprila, se je najprej predstavil

Tolkalni ansambel iz Stuttgarta, nato njihov pihalni orkester, po premoru pa ĹĄe Pihalni orkester

Pihalni orkester Glasbene ĹĄole Velenje na koncertu v Mozartovi dvorani stuttgartskega kulturnega centra

đ&#x;”˛

26. DMK je pred vrati

Gostovanje Pihalnega orkestra Stuttgart – Pihalni orkester velenjske glasbene ťole je z velikim veseljem sprejel povabilo g. Alexandra Beera za povezovanje in skupni koncert ťolskih orkestrov iz Velenja in Stuttgarta.

Tako je v Stuttgart v petek, 22. aprila, odpotovalo 46 Ä?lanov in Ä?lanic orkestra, skupaj s sedmimi spremljevalci. Na poti so si ogledali Salzburg in rojstno hiĹĄo skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. V soboto dopoldan si je orkester najprej ogledal znameniti muzej “Mercedes

delavnice, najraje pa ustvarja na domaÄ?em vrtu. ÂťTam je res najbolje ustvarjati. Priznam, da sem se po vrnitvi v Velenje kar bala, kako bo. ZaÄ?etek je bil teĹžak, sedaj pa se skupaj z naravo prebuja tudi Ĺživljenje in novi umetniĹĄki projekti.ÂŤ Zato je veliko bolj optimistiÄ?na, sploh, ker se dobro zaveda, da Ä?asi samozaposlenim v kulturi niso najbolj naklonjeni.

glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje s solistom Lukom ZapuĹĄkom na evfoniju. Po besedah dirigenta Janeza Marina je orkester izvedel sijajen koncert in bil nagrajen z ogromnim aplavzom. Za orkester, ki ga sestavljajo najboljĹĄi uÄ?enci in dijaki oddelka za pihala, trobila in tolkala, in njegove spremljevalce je bil koncert v takĹĄni dvorani enkratna izkuĹĄnja in priznanje njihovemu dosedanjemu delu in trudu. Potovanje so zakljuÄ?ili v nedeljo z obiskom adrenalinskega parka Tripsdrill, kjer so se otroci in njihovi profesorji zasluĹženo sprostili.

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

Velenje – Ĺ aleĹĄki ĹĄtudenti in druga mladina se ĹĄe pripravljajo na 26. festival Dnevi mladih in kulture, ki se bo letos zaÄ?el 12. maja. Ĺ˝e ta teden se bo zaÄ?elo predfestivalsko dogajanje. V petek, 6. maja, se ob 21. uri v MAX Klubu obeta zajeten paket sveĹžih elektronskih ritmov v balkanski navezi mladega producenta in DJ-a Adnana Jukubovica. Dan kasneje pa bo ob 21. uri v klubu eMCe placu potekal uradni Metaldays warm up. Ĺ aleĹĄka mladina z druĹĄtvom Ĺ˝elezni aktivizem na Ä?elu pripravlja dogodek Mosh till you drop, ko bodo nastopili bendi NadimaÄ?, Vulvathrone, Dethrone the Corrupted in Morywa. đ&#x;”˛

EKONOMSKI MIGRANTI

DRUŽINA

HLEBANJA

Vabimo vas na ogled multimedijske razstave DRUŽINA ki bo v mesecu maju v Mestni knjiŞnici Velenje.

HLEBANJA ,

Razstava in dokumentarni film DruĹžina Hlebanja predstavljata druĹžino iz Sao Paola, ki je bila vseskozi ob uspeĹĄni podjetniĹĄki poti vez med staro in novo domovino, ter gonilna sila kulturnega Ĺživljenja slovenskih priseljencev v Braziliji.

Razstavo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

VTV STUDIO, KnjiĹžnica Velenje

tf

Nekoliko manjĹĄi obisk Ĺ martno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki je tudi letos zaznamoval svetovni dan knjige z Bukvarnico. Na njej so lahko obÄ?ani knjige oddali ali jih zamenjali.

Obisk na letoĹĄnji prireditvi, ki je potekala ĹĄest dni, ni bil takĹĄen kot na preteklih dveh. Na lanski je sodelovalo slabih 60 obÄ?anov, prinesli so blizu 300 knjig, pribliĹžno 80 so si jih tudi izmenjali.

LetoĹĄnje pa se je udeleĹžilo polovico manj ljudi, zbrali pa so blizu 150 knjig.

Tudi letoĹĄnja Bukvarnica bo dobrodelna. Knjige, ki so ostale, bo Mladinski center podaril BolniĹĄnici TopolĹĄica in PediatriÄ?nemu oddelku SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

5. maja 2016

Trudili se bodo za bralce Obisk knjiŞnic po vsej Sloveniji upada – KnjiŞnica Velenje v tekmi s sodobnimi tehnologijami – Še letos stalna razstava prvih beril Marjana Marinťka?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. aprila – Vlado VrbiÄ? je pred kratkim nastopil nov petletni mandat direktorja KnjiĹžnice Velenje. V vrhu velenjske kulture je Ĺže 28 let, do 13. aprila 1988, tako da mu pravkar menjujejo 14 ministra oz. ministrico. Njegovi cilji za novo obdobje vodenja javnega zavoda, ki ima enoti tudi v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, so identiÄ?ni strateĹĄkim ciljem, ki jih je javni zavod sprejel lani. Zanimalo nas je, kakĹĄni so. Želimo posodobiti mestno knjiĹžnico v Velenju in jo napolniti z vsebinami, ki bodo tekmovale s sodobnimi tehnologijami, internetom, ÂŤ izvemo v uvodu. Lani so Ĺže uredili nov domoznanski oddelek, letos pa so povsem preuredili oddelek za odrasle. Uredili so tudi mladinsko sobo, ki je doslej niso imeli.

Tri Ä?etrt prostora velenjske mestne knjiĹžnice je tako Ĺže preurejene, naÄ?rti za prenovo preostanka so Ĺže jasni. ÂťV kratkem se nam obeta nakup zbirke Marjana MarinĹĄka Prvo berilo. ÄŒe bo tudi denar, bi radi letos do konca leta uredili kotiÄ?ek s stalno razstavo prvih beril.

To je po mojem tudi dolĹžnost Velenja, da se naĹĄemu nekdanjemu sodelavcu oddolĹžimo za njegovo delo v kulturi in zbirateljstvu,ÂŤ je dodal VrbiÄ?.

Sicer pa v knjiĹžnici teÄ?e kar nekaj stalnih projektov. NaĹĄ sogovornik pojasni: ÂťPri nas je zelo pomembno domoznanstvo. Ĺ aleĹĄki biografski leksikon stalno dopolnjujemo, veÄ?

pa bi radi naredili tudi za knjigo. Ker ni veÄ?

Kulturnice, si Ĺželimo pripravljati veÄ? predstavitev novih knjig in njihovih avtorjev,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da je Ĺžal sredstev za nabavo knjig vedno manj, statistike pa kaĹžejo, da v

sistem Biblos ponudi ĹĄe veÄ? e-knjig. Trenutno je v sistemu 400 naslovov. Med Ä?lani velenjske knjiĹžnice je 300 takih, ki so e-knjige Ĺže vzeli za svoje, a tu ĹĄe priÄ?akujejo porast izposoje. Ĺ e vedno pa se bodo trudili, da bodo bralcem Ä?im prej ponudili nove naslove, a Ĺžal bo izvodov manj, kot bi Ĺželeli. Veseli so tudi, ker bodo kmalu izdali knjiĹžico Velenjske zgodbe, ki jo je ustvaril prvi ravnatelj velenjske gimnazije Bojan GlavaÄ?. ÂťGre za ĹĄe eno domoznansko pomembno delo,ÂŤ je prepriÄ?an VrbiÄ?.

Ĺ tevilo prireditev raste

Vlado VrbiÄ?: ÂťZavedamo se, da moramo pripravljati veÄ? dogodkov, ki privabljajo ljudi v knjiĹžnice.ÂŤ

zadnjih 5 letih obisk knjiĹžnic upada, kar ni dobra kombinacija. ÂťTudi pri nas je tako, zato se zavedamo, da se bomo morali veÄ? ukvarjati z dejavnostmi, ki pritegnejo ljudi v knjiĹžnice.ÂŤ Ĺ˝elijo si tudi, da vseslovenski

KnjiĹžnica Velenje letno pripravi okoli 500 razliÄ?nih dogodkov, od tega 400 v Velenju. ÂťZavedamo se, da druĹĄtev, posameznikov in organizacij, ki si Ĺželijo v naĹĄih prostorih predstaviti svojo dejavnost, ne moremo odklanjati. To je povezano tudi z naĹĄimi kadrovskimi zmoĹžnostmi. V srednjeroÄ?ni plan smo kot edino naÄ?rtovano zaposlitev umestili organizatorja kulturnih prireditev, ker trenutno ob svojem rednem delu to podroÄ?je dela teĹžko zmoremo,ÂŤ ĹĄe izvemo. V prihodnjih letih raÄ?unajo, da bodo izvedli tudi avtomatizacijo delovnega procesa v knjiĹžnici, s Ä?imer bi lahko prerazporedili zaposlene na nove projekte, ki bodo zagotovo usmerjeni tudi v prilagajanje novih navad bralcev, ki jih spodbujajo nove tehnologije. đ&#x;”˛

ÂťImam ekstremno bujno domiĹĄljijoÂŤ Vizualni umetnik Miha Cojhter je priloĹžnost videl v predajanju znanja – V Velenju vodi razliÄ?ne ustvarjalne in izobraĹževalne delavnice – Na brezplaÄ?nih delavnicah v Galeriji povezujejo tehnologijo z umetnostjo Tina Felicijan

V Linzu je dokonÄ?al ĹĄtudij prostora in dizajna in magistriral iz raÄ?unalniĹĄkih znanosti, ob tem pa izvedel ĹĄtevilne projekte in postavljal razstave tako po Sloveniji kot v tujini. Med ĹĄtudijem se je nauÄ?il uporabe raÄ?unalniĹĄkih tehniĹĄkih programov, spoznal oblikovanje gline, kovine, kamna, se izuril v prepoznavanju idej, iskanju materiala za ustvarjanje in sponzorjev, samopromociji in iskanju naroÄ?nikov. Ĺ tudij-

sluĹžbovat v Velenje, kjer Ĺželi z izobraĹževanjem in delom pridobljeno znanje pretopiti v izobraĹževanje otrok o znanosti in umetnosti, da dobijo obÄ?utek, kaj vse je moĹžno ustvariti s kombinacijo obojega.

Nazaj, od koder je priĹĄel

VelenjÄ?an je v preteklosti Ĺže sodeloval z ljudsko univerzo, Galerijo Velenje, zdaj pa tudi z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Zve-

animacije za osnovne ĹĄole, multimedije za srednje, dizajna in 3D risanja z raÄ?unalniĹĄkimi programi, idej pa mu ne zmanjkuje.

Velenje mu je bilo vedno vĹĄeÄ? in se je rad vraÄ?al, saj se tu kljub obilici dela poÄ?uti kot na poÄ?itnicah. ÂťMesto je v zadnjem Ä?asu prebivalcem dalo ekstremno veliko moĹžnosti za izobraĹževanje, prostoÄ?asno udejstvovanje,ÂŤ je opazil, zdaj pa izziv vidi v privabljanju ljudi k aktivnostim.

ÂťV Velenju predvsem manjk a povezanosti, denimo, da bi se umetnost zdruĹževala s kakim inĹĄtitutom, da kaka podjetja sodelujejo z mladimi umetniki.ÂŤ ski program je bil namreÄ? zastavljen tako, da so se ĹĄtudenti nauÄ?ili izvesti vse korake projekta – od naÄ?rta do prodaje. ÂťVeÄ?ina ljudi ne ustvarja, ker se prestraĹĄijo, kako bodo kaj naredili, navadno, ker nimajo denarja. Nas pa so nauÄ?ili, da si vizualiziramo ideje in postopoma pridemo do reĹĄitve,ÂŤ pravi Miha Cojhter.

Zdaj vodi izobraĹževanja iz 3D risanja, dizajna in vizualizacije.

Sicer Ĺživi v Avstriji, a se je vrnil

nju znanja in pristopov, ki so vse bolj uveljavljeni, da bi lahko Velenje Ä?ez Ä?as postalo neko interaktivno medijsko srediĹĄÄ?e tudi za ostale dele Slovenije.ÂŤ Namen je zaÄ?eti izobraĹževati Ĺže v vrtcih in ga izvajati vse do ĹĄtudija, ozaveĹĄÄ?ati pa tudi starejĹĄe. VeÄ? ko bo tega, bolj bodo ljudje zavedni in ÂťÄŒe Ĺželite biti kot umetniki uspeĹĄni, si ne smete postavljati meja, ne ustvarjajte si pritiska, bodite komunikativni in delavni.ÂŤ spoznavali nove moĹžnosti tehnologije in umetniĹĄkih praks.

Umetnost s tehnologijo

Miha Cojhter je veliko potoval in videl veliko stvari, ki so mu dale ideje. Te ves Ä?as beleĹži v zvezek, saj mu vsaka lahko pride prav.

zo prijateljev mladine in ĹĄe kom.

Pripravlja prostorske projekte izdelovanja raznih reÄ?i iz odpadnih materialov, denimo kipe iz odpadnega materiala iz Gorenja, s ĹĄaleĹĄkimi likovniki pa reciklirajo papir za govoreÄ?e kipe. Vodi tudi izobraĹževanja na podroÄ?ju

ÂťKo povem, da delam v Velenju, se vsi zaÄ?udijo, Ä?eĹĄ, Ä?e si pa delal v tujini, zakaj se vraÄ?aĹĄ, Ä?e pa vsi gredo iz Slovenije. Meni pa se zdi, da se Slovenija, Velenje razvija, a znanje, ki je po tujini Ĺže razĹĄirjeno, zaostaja. Zato sem videl priloĹžnost v podaja-

Matematika se uporablja v novih tehnologijah, a prav tako osnove risanja temeljijo na matematiÄ?ni formuli, pravi Miha. ÂťKombinacija razliÄ?nih znanosti – fizike, kemije – je bila v umetnosti od nekdaj prisotna, a je v interaktivni umetnosti priĹĄla bolj do izraza.ÂŤ Tako se umetnost in raÄ?unalniĹĄke tehnologije ne kriĹžajo le v glasbi, tudi v vizualnih umetnostih. Miha Cojhter pa vidi priloĹžnost tudi v izobraĹževanju o tehnologiji in znanosti skozi umetnost. đ&#x;”˛

Literarni TekoÄ?i trak MatjaĹž Ĺ alej

Lokalno literarno ustvarjanje in poustvarjanje v Ĺ aleĹĄki dolini zadnja leta pridobiva ne samo prepoznavnost v drĹžavnem merilu, temveÄ? tudi kvaliteto v literarnem znaÄ?aju. Vzrok zato je prav gotovo prepoznavnost literarnega sreÄ?anja Lirikonfest z vsemi dogodki, kot tudi kvalitetno ustvarjanje literarnega druĹĄtva Hotenja in literarni preseĹžki nekaterih njegovih avtorjev. Zadnje desetletje se je pod druĹĄtvenim vodstvom uveljavilo, ĹĄe posebej z izdajo jubilejne antologije – 25 Hotenj. Zbral in uredil jih je Zoran Pevec, ki je lokalnemu literarnemu ustvarjanju z izborom podal tudi nekakĹĄen pogled od zunaj, hkrati pa je veljavo in teĹžo literarnim ÂťpisavamÂŤ prineslo nekaj literarnih nagrad in nominacij hotenjevcev. V prvi vrsti je treba izpostaviti mladega ÂťUrĹĄljanaÂŤ Iztoka VrenÄ?urja, prejemnika velike nagrade za mlade pesnike in pisatelje ustvarjalce pred nekaj leti. Tudi Rezmanova nagrada fabula pred leti za kratko prozo Skok iz koĹže in njegova letoĹĄnja nominacija (in finalni izbor) za nagrado slovensko kritiĹĄko sito za najboljĹĄo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov za roman TekoÄ?i trak so nedvomen pokazatelj uspeĹĄnosti.

Rezmanov roman TekoÄ?i trak je bil v ÂťkritiĹĄkem situÂŤ edini roman zakljuÄ?nega izbora petih raznorodnih literarnih izdaj, od pesmi, preko kratke proze do romana. Ĺ e bolj odmeva nominacija med deset del za letoĹĄnjo nagrado kresnik, Ä?eprav ima ÂťkritiĹĄko sitoÂŤ posebno in zelo veliko (morda ĹĄe veÄ?jo) teĹžo. Pomembno pri Rezmanovem ustvarjanju je tudi to, da se je lokalnemu ustvarjalcu teĹžje prebiti iz periferije doline ĹĄentflorjanske, kot Ä?e bi bil vpet v literarno dogajanje v prestolnici. TekoÄ?i trak nekako zaokroĹža Rezmanovo prozno ustvarjanje zadnjih nekaj let in zakljuÄ?uje socialno delavsko trilogijo del Skok iz koĹže in Zahod jame. Aktualizira jo s tranzicijsko zgodbo mladine ter gospodarske in socialne neoliberalne krize slovenske sodobnosti.

Stilsko je roman zaokroĹžen, dostopen ĹĄirokemu krogu bralcev, realistiÄ?en, uÄ?inek pri bralcu pa doseĹže s fragmentirano fabulo, ki se cikliÄ?no zaokroĹži v zgodbo. Tema je lahko realen odsev sedanjosti delavskega mesta in hkrati nekakĹĄna zgodovinska reminiscenca vzpostavljanja odnosov v postsocialistiÄ?nem mestu.

Avtorsko pisanje prepleta tako nujnost priÄ?evanja dogodkov kot fikcijo realnosti. Narativnost je podkrepljena s stiliziranim lokalnim jezikom, tako mladih kot delavcev – priseljencev, ki odsevajo posebnosti okolja oz. socialno lingvistiÄ?no okolje, s katerim se bralec z lahkoto identificira, hkrati pa drugim bralcem odstira urbani lokalni dialekt.

Imam obÄ?utek, da smo z Rezmanovim TekoÄ?im trakom dobili svoje (lokalne) ÄŒefurje raus, le da bi jih lahko v parafrazi Vojnovićevega naslova imenoval (kot je dejal avtor) ÄŒefurji herein – Ä?erav glavni junak in osrednji lik romana sploh ni ÂťÄ?efurÂŤ, za razliko od VojnoviÄ?evega nagrajenega bestselerja. V primerjavi s ÂťÄŒefurjiÂŤ pa ima naĹĄe domaÄ?e literarno delo ob vseh literarnih vrednotah poudarjeno socialnozgodovinsko noto z lokalno politiÄ?nim pridihom socialne zgodovine nekega mesta. Prav ta socialna zgodovina na trenutke celo prevladuje nad osebnimi zgodbami – kakorkoli trpke (ali tragiÄ?ne) so lahko v takĹĄnem delu.

Najbolj bi lahko bili veseli, Ä?e bi TekoÄ?i trak doĹživel ustrezno ĹĄirĹĄo prepoznavnost v lokalnem okolju, pa se mi zdi, da vem, zakaj ne odmeva tako, kot bi si zasluĹžilo. Tudi zato, ker precej neposredno (kot zna samo avtor) in literarno pove to tako, kot misli. In to tako, da se kdo najde v ÂťnarekovajuÂŤ v zgodbi, Ä?eprav se mu v literarnem delu ne bi bilo potrebno niti iskati. Je pa RAVNO ZATO to svojevrsten dokaz, da je roman socialno izjemno aktualen, literarna stroka pa mu priznava tudi Ä?iste stilne in literarne odlike.

Verjamem, da zato, da si lahko dober avtor v leposlovju, ne potrebujeĹĄ desetine izdanih naslovov. Bolj potrebujeĹĄ ustvarjalno moÄ? in pronicljivost, Ä?esar TekoÄ?emu traku (oz. Petru Rezmanu) in nekaterim mlajĹĄim ustvarjalcem ne manjka. In to nas lahko veseli tudi zaradi lokalne literarne in publicistiÄ?ne kontinuitete. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

Je nekaj, na kar nenehno misliĹĄ NaĹĄa radijska sodelavka Katarina RoĹĄer pravi, da je zanjo delo pred radijskim mikrofonom neke vrste ne ravno sanjski poklic, Âťampak nekaj, na kar nenehno misliĹĄ, naÄ?in razmiĹĄljanja oziroma nekoliko drugaÄ?en pogled na svet. Ĺ e vedno mi vsaka ura programa vsakiÄ? znova pomeni izziv, prijeten stres in priÄ?akovanje nepriÄ?akovanega, predvsem pa delo z ljudmi, ki jih krasijo meni najljubĹĄe stvari: iskren nasmeh, smisel za humor in optimistiÄ?en pogled na Ĺživljenje,ÂŤ pojasnjuje. Ĺ tiri leta je naĹĄa radijska sodelavka, z naĹĄimi posluĹĄalci in posluĹĄalka-

11

107,8 MHz

5. maja 2016

Katarina RoĹĄer: Še vedno mi vsaka ura programa vsakiÄ? znova pomeni izziv, prijeten stres in priÄ?akovanje nepriÄ?akovanega.ÂŤ

mi pa se druĹži preko radijskih valov v zadnjem Ä?asu pogosteje ob torkih in Ä?etrtkih dopoldan ter tu in tam ob koncih tedna. Sicer pa si je njena ljubezen do mikrofona izborila naklonjenost Ĺže med ĹĄtudijem primerjalne knjiĹževnosti in literarne teorije.

Med delavniki, pravi, je programska shema polna in praktiÄ?no ni prostora za klepet s posluĹĄalci. ÂťLahko pa povem, da ob Ä?etrtkih kar pogreĹĄam obisk policista v studiu.

Informacije iz prve roke o stvareh, o katerih ljudje radi posluĹĄajo ali berejo, popestrijo program, zato upam, da bo njihova stavka kmalu konÄ?ana.ÂŤ

V oddajah ob vikendih pa je – po njenih besedah – prostor za skoraj vse: od glasbenih Ĺželja do pogovorov o razliÄ?nih temah.

Ceni odziv posluĹĄalcev, ĹĄe bolj vesela pa bi bila, Ä?e bi se v eter oglasili kakĹĄni mlajĹĄi, Ä?e bi bilo med sodelujoÄ?imi ĹĄe veÄ? takih, ki pokliÄ?ejo prviÄ?. DobrodoĹĄel bi bil tudi ĹĄe malo drugaÄ?en glasbeni okus. Ĺ˝e nekaj let pa je v njeni domeni priprava pregleda kulturnih prireditev za radijsko rubriko Kdaj, kje, kaj. Ustvarila si je dovolj veliko mreĹžo sogovornikov, tako da ji danes iskanje informacij ne vzame toliko Ä?asa, kot ji je na zaÄ?etku. ÂťPrireditev je v naĹĄem okolju dovolj, tudi za vse generacije in okuse.

VÄ?asih zataji koordinacija, saj so obiskovalci teĹžko na razliÄ?nih krajih ob istem Ä?asu.

Tudi brezplaÄ?nih prireditev je kar nekaj, a Ĺžal jih obÄ?ani ne izkoristijo vselej.ÂŤ Njeno Ĺživljenjsko vodilo je 'vsaka stvar se zgodi z razlogom'. Katarina upa, da bo v prihodnje preĹživela ĹĄe kakĹĄno dopoldne veÄ? v druĹžbi s posluĹĄalci in posluĹĄalkami Radia đ&#x;”˛ Tp Velenje v Starem trgu v Velenju.â€

GLASBENE novice

Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Sekstakord – V srcu si Ansambel Azalea – Ta tvoja igra Ansambel Jureta Zajca – KljuÄ? do sreÄ?e Ansambel Maj – Frizerski salon Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel Tonija Verderberja – Biser z gora Tapravi faloti – Ĺ˝ivljenje je dar Veseli Dolenjci – Pazi se na morju Zaka' pa ne – BoĹĄ ob meni vse Ĺživljenje

www.radiovelenje.com si naslov Nabiralka zvezd (po znanem liku velenjskega umetnika ÄŒrta ValenÄ?aka), je izĹĄel pribliĹžno leto dni po tem, ko se je skupini pridruĹžila nova pevka. Gre sicer za ĹĄesti studijski izdelek skupine Tabu. Poleg naslovne skladbe je na albumu ĹĄe deset drugih pesmi, med njimi tudi aktualni single Do kosti, za katerega je skupina pred kratkim posnela tudi videospot. Od ostalih skladb je znana ĹĄe skladba Greva dol, ki je pred meseci kot prvi single tudi napovedala nov album Tabujevcev.

Zasedba Tabu je nedavno objavila prvi album z novo pevko Evo Eleno Beus. Album, ki no-

Ti si angel ljubljeni je pesem, ki jo je hrvaĹĄki glasbenik Goran Karan zapel v spomin na decembra lani umrlo pevko Simono Weiss. Besedilo pesmi je napisala prav Simona, melodija pa je delo Gorana Karana. Doslej ĹĄe neobjavljeno pesem je njena druĹžina objavila prav na dan, ko naj bi Simona praznovala svoj 53. rojstni dan.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pred odhodom v Stockholm je ManuElla predstavila svoj evrovizijski videospot, ki ga je posnela pri naĹĄih juĹžnih sosedih. Pri uresniÄ?itvi ideje ji je namreÄ? pomagal hrvaĹĄki reĹžiser Darko Drinovac, ki je v preteklosti reĹžiral videospote tudi za Severino in 2Cellos. Prav tako ima izkuĹĄnje

Tabujevci na novem albumu nabirajo zvezde

1. GORAN KARAN - Ti si angel ljubljeni 2. PRIMAVERA - NajboljĹĄa stvar 3. DAJOHN, CLEMZIE, LEA LIKAR - Svet je Ä?aroben

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

ManuElla z uradnim videospotom za Blue and Red

tudi z Evrovizijo, saj je sodeloval z Nino Badrić pri videospotu za njeno evrovizijsko pesem Nebo in s Sestrami za Samo ljubezen.

ManuElla bo na evrovizijskem odru nosila belo obleko oblikovalca Davida Hojnika, na odru pa bo z njo tudi danski akrobat Jannik Baltzer Hattel. Koreograf slovenskega nastopa AnĹže Ĺ krube je povedal, da bo odrski nastop vseboval veliko vizualnih uÄ?inkov – od igre luÄ?i do ognjemeta. Za ManuEllo bodo stali ĹĄtirje spremljevalni vokalisti: Lea Sirk, Karin ZemljiÄ?, Mitja BobiÄ? in Marjan Hvala (soavtor glasbe za skladbo Blue and Red).

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Jadranka Juras z jazzovskim albumom Jadranka Juras predstavlja svoj jazzovski prvenec z naslovom Paris Honey, ki je nastal na prigovarjanje njenega moĹža, pianista Milana Stanisavljevića. Ta je mnil, da je skrajni Ä?as, da Jadranka posname tudi jazzovsko ploĹĄÄ?o, saj je nenazadnje v Gradcu doĹĄtudirala prav jazzovsko petje.

Poleg Milana, Ä?igar vloga je bila odloÄ?ilna pri aranĹžmajih, sta pri nastanku albuma Paris Honey sodelovala ĹĄe basist Robert JukiÄ? in bobnar Kristijan KrajnÄ?an. Na albumu je osem jazzovskih standardov, prva pesem z albuma, ki jo Jadranka predstavlja, pa je pesem The man I love iz muzikala Lady be good, za katerega sta glasbo napisala George in Ira Gershwin. Poleg jazzovskih standardov je na albu-

mu tudi avtorska instrumentalna pesem z naslovom Water mandala, ki jo je Jadranka napisala ĹĄe v ĹĄtudijskih dneh.

V Zagrebu torta velikanka za Enriqueja Iglesiasa Zvezdnik latino glasbe Enrique Iglesias bo svoj 40. rojstni dan praznoval na koncertu v Zagrebu, kjer mu bodo ob okroglem jubileju podarili kar 500 kilogramov teĹžko torto, ki jo bo delil z udeleĹženci koncerta. V Areno Zagreb prihaja v okviru turneje Love and Sex, ki nosi ime po njegovem najnovejĹĄem albumu. Za koncert, ki bo v ponedeljek, 8. maja, vlada veliko zanimanje, velika veÄ?ina vstopnic za dvorano, ki sprejme okrog 15.000 obiskovalcev, pa je Ĺže poĹĄla. To bo sicer drugi zagrebĹĄki nastop tega latino zvezdnika, ki je v svoji karieri prodal veÄ? kot 130 milijonov izvodov albumov. Zvezdnik naj bi po koncertu ostal na HrvaĹĄkem in si pri naĹĄih sosedih privoĹĄÄ?il

dvotedenske poÄ?itnice.

Pevka Tanita Tikaram se vraÄ?a z novim albumom Britanska pevka nemĹĄkih korenin Tanita Tikaram, ki je v 80. letih zaslovela z debitantskim albumom Ancient Heart in singlom Twist in my Sobriety, se na glasbeno sceno vraÄ?a z albumom Closer To The People in singlom The Way you Move. Kot pravi 46-letna pevka, je ideja za album nastala v sodelovanju z njenim bendom. ÄŒutila je, da je napoÄ?il Ä?as, da ustvari nekaj, kar bo zanimivo tudi za danaĹĄnjega posluĹĄalca. Na albumu od glasbenih zvrsti prevladujejo jazz, soul in R&B. Tanita Tikaram se je rodila v NemÄ?iji in se kot najstnica preselila v Veliko Britanijo. Po uvodnem uspehu se je po nekaj neodmevnih albumih umaknila z glasbene scene. Pesmi z novega albuma, ki je Ĺže izĹĄel, pa tudi Ĺže predstavlja na evropski turneji.

KINGSTON Najbolj Ĺžurerska skupina Kingston predstavlja novo skladbo z naslovom Alle Alle, s katero bodo poskrbeli za nepozabne poletne dni. Njihov novi videospot, ki ga je reĹžiral Niko Karo, sta dodatno zaÄ?inili dve vroÄ?i Brazilki, v goste pa so povabili tudi MatjaĹža JavĹĄnika.

SKATER Skupina Skater se je na slovenski glasbeni sceni pojavila pred veÄ? kot desetimi leti, zadnje leto in pol pa o njej ni bilo veliko sliĹĄati. Zdaj se skupina ponovno vraÄ?a na sceno, in sicer z novo pevko. To je Celjanka SaĹĄka Smodej, s katero so Ĺže posneli prvo skladbo ÄŒuj Ti!.

DMK 2016 V Ä?asu od 12. do 28. maja bo v Velenju potekal Ĺže 26. festival Dnevi mladih in kulture 2016, ki ga organi-

zira Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub.

Tudi letos bo potekal tradicionalni koncert Rock na gradu, od nastopajoÄ?ih na drugih dogodkih pa velja omeniti imena, kot so Magnifico, Zaa, Mi2, PunÄ?ke.

RAF Na mestni postaji je ena od novih skladb, ki jih je Rafael Zupanc - Raf ustvaril v zadnjem obdobju. Z novim singlom glasbenik, ki v tem letu praznuje 20 let samostojnega delovanja, napoveduje tudi novo ploĹĄÄ?o. Prav kmalu bo na ogled tudi videospot.

ZLATKO Raper Zlatko je v sodelovanju s koĹĄarkarskim klubom Union Olimpija posnel videospot za novo pesem Zmajevo srce. Pri snemanju je sodelovalo veÄ? generacij koĹĄarkarjev, ki so se jim pridruĹžile atraktivne Ä?lanice navijaĹĄke skupine ZmajÄ?ice in akrobatska skupina Ĺ˝abice.

Naš ­čas, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

5. maja 2016

frkanje

"Sem mu povedala, da moški ne more biti lep in inteligenten hkrati – ker bi bil potem ženska," se je pošalila na račun velenjskega podžupana Petra Dermola Janja Praznik, direktorica APO vizije. Pomočnica direktorja Gorenja Gostinstvo Jasna Petan (stoji) pa je odgovorila: »A zato se sedaj tako drži?«

» Levo & desno «

Solzni praznik 1. maja se je še vreme zjokalo nad sedanjim položajem delavcev.

⏬

Direktor Gorenja Gostinstvo Stanko Brunšek je takole nagovoril člane upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: "Torej, tovarišija, kot sem rekel. Tele naše sladice so sanjsko dobre. Samo poglejte Francija Kotnika, kako uživa!»

Praznične delitve Nič novega – tudi prazniki nas delijo. Menda še najmanj 1. maj, ker tega slavijo tudi brezposelni. A odkar je manj golaža, je tudi teh manj.

Ni vse zgorelo

⏪

Jože Skaza ni mesar. Je knap, pa kmetovalec, spozna se na keramičarstvo.

A je očitno poleg premoga, zemlje in ploščic potežkal tudi dovolj krač, da je na šentiljski Salamiadi uganil, koliko tehta. Žena Marinka pa jo je merila po velikosti lonca.

ZANIMIVOSTI

Na letošnjih OI tudi ekipa beguncev Do sedeža Združenih narodov v Ženevi je pred kratkim prispel olimpijski ogenj, ki že naznanja bližajoči se začetek olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach sta ob tem sporočila, da bo na letošnjih olimpijskih igrah prvič nastopila tudi ekipa beguncev. »Z nastopom športnikov, ki so morali zbežati iz domovine, se povezuje tudi močno sporočilo svetu. Begunci si želijo domovino, ne šotorov,« je dejal Ban Ki Mun, Bach pa je dodal, da je olimpijsko sporočilo o tolerantnosti, solidarnosti in miru zdaj pomembnejše kot kadar koli. »Šport povezuje in ne gradi zidov,« je sklenil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Žoga, ki vas uči metati na koš Natančnost v spretnostih je treba natrenirati – a vsaka pomoč pride prav. Ameriška podjetja tako potrošnikom že ponujajo žoge, ki vas učijo bolje metati

Po raznih krajih je menda letos ostalo kar precej odpadkov. Zaradi slabega vremena vseh niso mogli zažgati na kresovih.

Prijaznost iz nuje Mladi Slovenci so vse bolj prijazni do svojih staršev in starih staršev. Dovoljujejo jim, da jim plačujejo račune in jih še drugače vzdržujejo.

Za komplet Nekateri Velenjčani se čudijo, ker Gorenje ni »pograbilo« ideje, da bi kar oni prevzeli izdelavo skakalnih smuči. Bi imeli v tem mestu komplet: novo tovarno smuči in nove skakalnice.

Manj sladkobe na koš. V bolj osnovni obliki, ki jo predstavlja žoga willson x, žoga namesto igralca beleži zadete in zgrešene mete ter omogoča analizo podatkov oziroma beleženje napredka. To naj bi koristilo mladim športnikom, ki lahko s pomočjo storitve trenerjem posredujejo dokazilo o opravljanju domače športne naloge. Naprednejše različice, kot je žoga 94fifty, poleg štetja uspešnih me-

tov omogočajo še beleženje hitrosti izmeta, rotacijo žoge, lok leta in intenzivnost ter hitrost vodenja žoge. Pametna žoga, ki preko povezave bluetooth posreduje podatke aplikaciji na pametnem telefonu, ob vsakem metu igralcu pove želene podatke in s tem opozori na popravke, ki jih mora narediti, da bi utrdil mišični spomin in z njim sposobnost uspešnega metanja tudi pod pritiskom. Še nimate takšne žoge?

Razlog je verjetno cena – ta se giblje okoli 175 evrov.

Po pomoti pretekla polmaraton Deklica LeeAdianez Rodriguez iz New Yorka se je odločila, da bo sodelovala na maratonu in pretekla petkilometrsko progo. Na progo je prišla z zamudo in se v zmedi znašla med tekači, ki so tekli 21 kilometrov. Startna pištola je ustrelila in Lee se je pognala na progo. Približno

na sredini teka je opazila, da očitno ne teče po pravi progi, toda odločila se je, da bo vztrajala do konca. Za 21 kilometrov je tako 12-letnica potrebovala dve uri in 43 minut. Medtem jo je na cilju 5-kilometrske proge čakala mama. Ker deklica ni pritekla na cilj, jo je zaskrbelo in poklicala je

policijo. Policisti so iskano dekle našli na drugi progi. »Razumem jo, želela je končati progo. Ko so jo policisti pripeljali, je imela okoli vratu medaljo,« je povedala ponosna mama.

Najboljši poročni fotograf je Slovenec

poročno fotografijo pa se je prvič srečal leta 2006, ko ga je za fotografiranje poroke prosila sodelavka. Leta 2009 je bil razglašen za slovenskega fotografa leta, očitno pa je šlo potem le še navzgor.

Gradbeni delavci odkrili zaklad

Samo Rovan, doma iz Vipavske doline, ki je poklicno in zasebno že dobro desetletje povezan z Ljubljano, je dosegel najvišje priznanje, ki ga fotoreporter lahko dobi v svetovni poročni industriji: ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je

V bližini andaluzijskega mesta Sevilla so gradbeni delavci pri rutinskih vodovodnih delih naleteli na 600 kilogramov antičnih kovancev. »Predstavljajo edinstveno zbirko z redkimi primerki tudi v svetovnem merilu,« je povedala direktorica tamkajšnjega arheološkega muzeja Ane

razglasilo za poročnega fotografa leta 2015. Ocenjevalci so zapisali, da iz dane realnosti pobere resnično najboljše, a hkrati ne ustvarja umetne popolnosti, ki jo je poročna fotografija do nedavnega tako zelo ljubila. Samo je sicer zaključil študij arhitekture in tudi delal kot arhitekt, s

Navarro, ki pa ni želela razkriti točne vrednosti kovancev, povedala je le, da gre za milijone evrov. Znano je, da bronasti kovanci izvirajo iz poznega tretjega ali zgodnjega četrtega stoletja ter da so jih delavci našli v 19 amforah. Kovanci z vgraviranimi napisi rimskih vladarjev Maksimiljana in Konstantina I., sodeč po videzu, niso bili nikoli v obtoku.

Ne mleku ne medu pri nas ne kaže kaj dobro. Torej se vse bolj oddaljujemo od obljubljene dežele, kjer naj bi se nam cedila med in mleko.

Cilja visoko Nedavno rojena turistična Saška očitno meri visoko in si obeta svetlo prihodnost. Saj ima sedež kar v vili Bianci.

Vzeti bo treba V nekaterih občinah se tudi ob letošnjih občinskih praznikih vodilni radi pohvalijo, da so, čeprav jim država daje manj denarja, vseeno naredili veliko, celo več kot prejšnje leto, ko so od države dobili več. Nevarno hvaljenje, saj jim lahko država vzame še več.

Čudež? Če tekočina, recimo pivo, pogasi ogenj, ni noben čudež. Velenjski ljubitelji rokometa menijo, da tudi ne bo prav noben čudež, če bo v boju za prvaka Gorenje »pogasilo« Pivovarno.

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

5. maja 2016

Kratko in sladko

Kako osmisliti ĹĄaleĹĄka jezera

Kamp Menina v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji letos z bogatejĹĄo ponudbo in veÄ?jo urejenostjo – Kdaj od besed k dejanjem?

SaĹĄa Piano je v mesecu krajinske arhitekture predstavila svoj razmislek o obmoÄ?ju, polnem omejitev in priloĹžnosti hkrati

Tatjana PodgorĹĄek

Kamp Menina v Varpolju v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji je eden od pomembnih turistiÄ?nih ponudnikov v Zgornji Savinjski dolini in tudi ĹĄirĹĄe. Razprostira se na blizu 8 hektarjih povrĹĄin ob reki Savinji, obmoÄ?je je razdeljeno na 150 parcel, 30 mobilnih hiĹĄ, pravi njegov lastnik Jure Kolenc. Lanska sezona je bila dobra, sicer kratka, a sladka. Povsem zasedene so bile zmogljivosti kampa le od 25. julija do 5. avgusta, nato pa 80-, 70-odstotno. Na vpraĹĄanje, koliko gostov je bilo v kampu lani, je Kolenc odgovoril: ÂťTo je poslovna skrivnost. Sem kar alergiÄ?en na takĹĄna vpraĹĄanja, ker me iz njim znanih razlogov to spraĹĄujejo prav Slovenci. Lahko reÄ?em le, da je zadnje leto v njem dopustovalo 3 odstotke Slovencev, ostalo so bili tuji gostje.ÂŤ

Urejajo plaĹžo, okolico, bogatijo ponudbo

ÄŒeprav je kamp odprt vse dni v letu, je ob obisku tik pred minulimi prazniki Kolenc dejal, da poznajo ĹĄtiri sezone. Prva, promocijska, je Ĺže za njimi, v tem Ä?asu poteka investicijska, preostali dve pa sta turistiÄ?ni. Obeti za novo sezono so dobri, a Ä?e bo res tako, bo v veliki meri odvisno od vremena. Spremembo so sedaj napovedali le belgijski in nizozemski gostje, katerim so se poÄ?itnice pomaknile na kasnejĹĄi

Ä?as, za teden dni kasneje.

Tako kot vsako leto so tudi v letoĹĄnji sezoni predvideli nekaj novosti. Med drugim so Ĺže preplastili cestiĹĄÄ?e, ponudbo pa dopolnjujejo z novimi otroĹĄkimi igrali, z dodatno ĹĄportno panogo, nad-

Jure Kolenc: ÂťPosamezniki se trudimo, delujemo pa kot nogometaĹĄi z najboljĹĄo opremo, a brez nogometnega igriĹĄÄ?a.ÂŤ

grajujejo glamping, urejajo plaĹžo ob reki Savinji,ÂŤ kjer se ob lepih vikendih na bregovih reke in jezera v kampu ÂťmartinÄ?kaÂŤ tudi veÄ? kot 1000 kopalcev. Pod naĹĄo blagovno znamko 'Savinja je zakon' je danes zdruĹženih Ĺže 9 podjetij in pri nas lahko gostje preizkusijo harmonijo voda, gozdov in narave v smuÄ?anju na travi, skoku s padalom, soteskanju, raftingu, kajaku, gorskem kolesarjenju ‌

Kdaj Ĺžupani od besed k dejanju?

Tina Felicijan

Poleg turistov, zagotavlja Jure Kolenc, si turistiÄ?ni ponudniki v Zgornji Savinjski in tudi Ĺ aleĹĄki dolini Şelimo, da bi Ĺžupani obÄ?in regije SaĹĄa preĹĄli od besed k dejanjem. Ĺ˝e 16 let delujem v turizmu, ki je opredeljen kot pomembna gospodarska panoga v regiji SaĹĄa, pa ĹĄe vedno Ä?akam, da se obÄ?ine poveĹžejo v projektu kolesarskih in pohodnih poti, da poskrbijo za osnovno turistiÄ?no infrastrukturo. Kar smo lahko turistiÄ?ni ponudniki naredili sami, smo naredili. Zadovoljni smo z delovanjem regionalne destinacijske organizacije SaĹĄa, ki je Ĺže sedma, odkar delujem v turizmu, nimamo pa doreÄ?ene enotne blagovne znamke in zato se je teĹžko umestiti na trg. S 30 tisoÄ? evri za promocijo – te smo lani zagotovili s pomoÄ?jo donatorjev, Ĺžupanov – nikakor ne moremo dohiteti nikogar. Smo bolj taborniĹĄko druĹĄtvo kot resna turistiÄ?na destinacija. PriÄ?akujemo, da bodo Ĺžupani prepoznali nujnost povezovanja, sodelovanja pri zagotavljanju osnovne turistiÄ?ne infrastrukture, pri opremljanju regije z dvojeziÄ?nimi oznaÄ?evalnimi tablami, oznaÄ?bami naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine ter Ĺže omenjenih kolesarskih in peĹĄpoti,ÂŤ je ĹĄe dejal Jure Kolenc. đ&#x;”˛

novi Bled, ne verjame, ker je izhodiĹĄÄ?e drugaÄ?no.

Krajinska arhitektka SaĹĄa Piano meni, da so ĹĄaleĹĄke ugreznine, ki so nastale zaradi izkopavanja premoga, tako teĹžava kot priloĹžnost. Pred dvema tednoma je predavala ne toliko o moĹžnih reĹĄitvah kot o poti do njih.

NamreÄ?, pomembno se ji zdi, da tako velenjska kot ĹĄoĹĄtanjska obÄ?ina skupaj reĹĄujeta izzive, saj ugrezninsko polje sega od Velenja do TopolĹĄice. ÂťNajveÄ?ji izziv je sodelovanje obeh lokalnih skupnosti. V preteklosti je bilo Ä?utiti, da je vsako mesto vleklo na svojo stran doline. A ne ena ne druga obÄ?ina se zadeve ni lotila tako, da bi lahko premostila to gledanje. Zato se mi zdaj zdi pomembno, da se zgodbi odvijata skupaj. Drugi izziv pa ni toliko eksploatacija kot urejanje in vzdrĹževanje, kar se Ĺže kaĹže na vzhodni obali, ki se je Ĺže precej umirila. Prisoten je tudi trend kapitala, ki vedno iĹĄÄ?e nek hiter dobiÄ?ek. Ne trdim, da je nepomemben. Ampak ta toÄ?ka je tako prelomna, da lahko pride do sprejemanja slabih odloÄ?itev, ki lahko ta prostor odtujijo domaÄ?inom,ÂŤ pravi in dodaja, da je pomembna lastnost ugrezninskega obmoÄ?ja, da se v njem lahko gibajo ljudje razliÄ?nih socialnih statusov in nudi prostor za preĹživljanje prostega Ä?asa vsakomur. Da bi iz ĹĄaleĹĄkih jezer lahko naredili

Ureditve se postopoma nadgrajujejo

Pianova pomni, da je Premogovnikova sluĹžba za tako imenovane rudarske ĹĄkode ves Ä?as

SaĹĄa Piano: ÂťNa ta prostor ne morem gledati le kot krajinska arhitektka, ampak ga gledam kot obÄ?anka.ÂŤ

skrbela za ugrezninska obmoÄ?ja. Pred gospodarsko krizo je podjetje pogosto naroÄ?alo razvojne ĹĄtudije in projekte. Tudi velenjska obÄ?ina je bila med redkimi slovenskimi obÄ?inami, ki so imele svojo povrĹĄino urejeno z naÄ?rti. Ureditve so bile zasnovane sistematiÄ?no in postopno, danaĹĄnje odloÄ?itve pa segajo da-

leÄ? nazaj, meni. ÂťDobre stvari se teĹžko zgodijo z danes na jutri.

Kar je bilo postorjeno do sedaj, je oÄ?itno bilo kakovostno in je privabilo ljudi, zdaj pa zahteva nadgradnjo – od upravljalskega do vsebinskega dela.ÂŤ Postorjeno je bilo veliko, a kontinuiteta se je prekinila, meni Pianova. ÂťMogoÄ?e smo v nekem trenutku zaspali, mogoÄ?e je k temu, da smo izgubili nit, pripomogla razdrobljenost lokalnih skupnosti. Pogovarjamo se o stvareh, o katerih smo se Ĺže.

Saj v tem ni niÄ? narobe, ampak morali bi iti naprej. Ĺ tevilne stare ĹĄtudije in naÄ?rti so zagotovo imeli doloÄ?en namen, a bi jih bilo potrebno povezati z novimi.ÂŤ Poleg tega imajo mlajĹĄe generacije gotovo druge, nove vizije.

Sama je zadrĹžana do velikih razvojnih potez. Ne predstavlja si, da bi ĹĄaleĹĄka jezera lahko bila mondeno turistiÄ?no srediĹĄÄ?e, niti si tega ne Ĺželi. ÂťMislim, da je to priloĹžnost, da razvijemo svojo obliko turizma. Glede na to, da je bila ta dolina deleĹžna velikih degradacij in imela velike okoljske teĹžave, se mi zdi, da bi bila usmeritev v zadrĹžan, vzdrĹžen razvoj prava pot.ÂŤ Torej, narediti nekaj posebnega, a prostoru prijaznega. đ&#x;”˛

Spomladanski sejem prehitel zimo Na prazniÄ?no sredino dopoldne so v Vinski Gori izpeljali tradicionalni sejem in druĹženje s krajani Bojana Ĺ pegel

Vinska Gora, 27. aprila – PrazniÄ?no sredino dopoldne so si v Vinski Gori izbrali za dan, ko so v srediĹĄÄ?e kraja povabili vse, ki se veselijo pomladi. Ko so odprli tokrat Ĺže 4. spomladanski sejem pri veÄ?namenskem domu, nihÄ?e ni slutil, da so ujeli tudi zadnje sonÄ?ne Ĺžarke pred sneĹžno nevihto, ki je popoldne zajela naĹĄe kraje. Razstavljalci so napolnili 8 stojnic, kot so obljubili, pa je za pestro razpoloĹženje poskrbelo tudi kar nekaj lokalnih glasbenikov.

Ponudba na stojnicah je bila raznolika, veÄ?ina razstavljalcev pa je bila domaÄ?inov. Sejem sta pripravila Krajevna skupnost in TuristiÄ?no druĹĄtvo (TD) Vinska Gora. Mateja UÄ?akar, predsednica TD, nam je povedala: ÂťZelo smo se bali, kako bo z vremenom. A ker je bilo Ĺže vse pripravljeno, smo tvegali in uspeli.

Vabilu so se poleg naĹĄih ponudnikov odzvali tudi z Dobrne in Konovega, kar nas res veseli.ÂŤ Tisti, ki so priĹĄli, so bili zadovoljni. Kupovali so sadje, sadike zelenjave, medene izdelke, okuĹĄali domaÄ?e dobrote ... ÂťTo je pravzaprav zaÄ?etek letoĹĄnje se-

vabili na vikend na TuĹĄevem, sodelovali pa bomo tudi pri vseh prireditvah, ki jih pripravlja TuristiÄ?na zveza Velenje,ÂŤ nam je ĹĄe povedala predsednica turistiÄ?nega druĹĄtva.

ÂťKonoplja dobro uspevaÂŤ

Med razstavljalci je naĹĄo pozornost pritegnil domaÄ?in Danijel Umbreht. Na svoji stojnici, ki so jo krasili ĹĄopki posuĹĄene

ji oÄ?itno ugaja. UÄ?imo pa se ĹĄe postopkov obiranja vrĹĄiÄ?kov in suĹĄenja za Ä?aje. To vzame veliko Ä?asa, dela je ogromno. Verjamemo, da bomo letos Ĺže bolj urni,ÂŤ nam je povedal. Lani so izdelali le konopljin Ä?aj, letos pa naÄ?rtujejo, da bodo zaÄ?eli izdelovati tudi konopljino olje in moko, iz katere bodo pekli ne le kruh, ampak tudi sladice. DruĹžina se je marsikaj Ĺže nauÄ?ila pri drugih pridelovalcih konoplje in na se-

Sejem je bil tudi povod za druĹženje ob glasbi in klepetu.

Pri Umbrehtovih so lani zaÄ?eli gojiti industrijsko konopljo.

Letos raÄ?unajo, da bodo tehnologijo pridelave in predelave ĹĄe izboljĹĄali, zato bo tudi izdelkov iz nje ĹĄe veÄ?.

zone. V naÄ?rtu imamo ĹĄe veliko prireditev. Nekaj bo tradicionalnih, nekaj novih. Res pa je, da je letos zaradi ĹĄtevilnih zakonskih sprememb malo teĹžje. Maja bomo skupaj z lovci pripravili prireditev ob Hubertovem dnevu, junija bomo tradicionalno po-

konoplje, je namreÄ? ponujal konopljin Ä?aj in kruh iz konopljine moke. Povedal je: ÂťDrĹži, tudi v Vinski Gori raste konoplja, a ne tista, zaradi katere te obiĹĄÄ?ejo policisti ali zaradi katere nekateri plezajo po kozolcih. Pri nas doma smo lani prviÄ? posejali industrijsko konopljo. Testiramo postopke pridelave in predelave te rastline, ki vzame veliko Ä?asa. Posejali smo jo na 30 arih, kar je minimum za pridelavo. Uspela je dobro, podnebje

minarjih, a bo zagotovo trajalo ĹĄe kakĹĄno leto, preden bodo teoretiÄ?no znanje uspeĹĄno izkoristili tudi v praksi. ÂťTehnologija pridelave in predelave bo zagotovo vsako leto boljĹĄa,ÂŤ je prepriÄ?an Umbreht. ÄŒaj so ponudili tudi obiskovalcem sejma. Lahko zatrdimo, da je okusen, menda pa tudi zdrav, kot pravijo mnogi. đ&#x;”˛

Podkrajski fantje

„Kdo smo mi, PodkrajÄ?ani?“ Pomlad je prebudila tudi Podkraj in prinesla tradicionalno prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali „Kdo smo mi, PodkrajÄ?ani?“. Kulturno ĹĄportno druĹĄtvo (KĹ D) Podkraj pri Velenju je glasbeni nastop in sreÄ?anje krajanov namenilo vsem tistim, ki imajo radi slovenske pesmi in jih zanimajo zanimivosti iz zgodovine kraja in znane osebnosti Podkraja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj JoĹže DrobeĹž je v otvoritvenem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad ĹĄtevilno udeleĹžbo, prav tako je pohvalno povezovanje krajevne skupnosti z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ KD s krajevno skupnostjo. Temu je pritrdil v dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega podĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec.

Glasbeni nastop so zaÄ?eli mladi Ä?lani pihalnega orkestra glasbene ĹĄole, v katerem sodeluje ve-

liko podkrajskih otrok. Nato so se zvrstili ĹĄtevilni nastopajoÄ?i, med katerimi je Ĺže veliko mladih in nadarjenih izvajalcev (klavir, harmonika ...). Po pestrem orisu zgodovine Podkraja so predstavili ĹĄe nekatere znane domaÄ?ine, in sicer Gustava Ĺ iliha, pedagoga in pisca knjige NekoÄ? je bilo jezero, dr. Milana Ĺ˝evarta, zgodovinarja, IvÄ?a Kotnika, pedagoga in alpinista, GaĹĄperja Berlota, olimpijca in smuÄ?arskrga kombinatorca, ter glasbene skupine Podkrajski fantje, Podkrajska dekleta in Njivski kvintet.

Izredno lep zakljuÄ?ek prireditve je pripravila predĹĄolska folklorna skupina. Predsednik KĹ D Franc Vedenik se je zahvalil vsem sodelujoÄ?im in donatorjem za sodelovanje ter krajane povabil na tradicionalne prireditve, ki bodo potekale od pomladi do poletja. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

5. maja 2016

Prepevali oskrbovancem v Ljutomeru

Ljubezen ga je vodila do vrha mlaja Delovanje Etnografskega druĹĄtva Mlajevci iz Mozirja je postalo trdna tradicija, saj so Ĺže v prejĹĄnjih desetletjih skrbeli za organizirano postavljanje prazniÄ?nih mlajev v Mozirju in ĹĄirĹĄe. Po razdelitvi velike obÄ?ine na sedem manjĹĄih pa so Mozirjani v okviru tega druĹĄtva prevzeli ĹĄe razliÄ?ne druge naloge, med njimi tudi tradicijo plezanja na mlaje. Tekmovanja sedaj v sodelovanju z Gorsko reĹĄevalno sluĹžbo Celje izvajajo z va-

V soboto, 23. aprila, smo pevci in pevke meĹĄanega pevskega zbora Ĺ martno ob Paki priredili pevski nastop v Domu starejĹĄih obÄ?anov Ljutomer. Oskrbovancem, predvsem pa naĹĄi nekdanji obÄ?anki Mariji Napotnik, smo pripravili polurni program z raznoliko vsebino izbranih

pesmi. Med drugim smo zapeli tudi RuĹža crvena, saj je ta pesem Mariji najljubĹĄa. Nastop je lepo uspel in povabili so nas, naj jih kmalu zopet obiĹĄÄ?emo.

Ob odhodu nas je preveval prijeten obÄ?utek, da smo oskrbovancem Doma starejĹĄih obÄ?anov Ljutomer

in nato ‌ Ko je gledal na dvoriĹĄÄ?e pod seboj mnoĹžico spodbujajoÄ?ih ter svojo ljubezen, partnerico Majo, mu je vzduĹĄje dalo ĹĄe dodatnih moÄ?i. Preplezal je skozi velik venec pod vrhom mlaja in dosegel rekordno viĹĄino 17 m. Iz venca je izvlekel ĹĄop barvnih okrasnih trakov in jih po spustu prinesel sreÄ?ni prijateljici.

Objeta sta potrdila, da ima ljubezen ĹĄe vedno moÄ?, ki premaguje vse ovire. 34-letni elektrikar, zaposlen pri

ponagajali in ponoÄ?i splezali na ÂťsosedovÂŤ mlaj ter z njega sneli venec.

Zdaj se to sicer bolj redko dogaja, ĹĄe vedno pa marsikdo rad spleza na mlaj. Tudi fantje iz Belih Vod so, ko so trije mlaji Ĺže ponosno stali, veÄ?er

in naĹĄi Mariji Napotnik dali tisto, kar je bilo v naĹĄih srcih. Zato so naĹĄe lepo zapete pesmi naĹĄle pot v njihova srca. Gotovo smo jim popestrili in polepĹĄali njihov vsakdan.

Domov smo se vrnili z lepimi obÄ?utki, ki jih nikoli ne bomo pozabili. đ&#x;”˛ Metka Ĺ prahman

Prvi slovenski brainobrain festival Ljubljana, sobota, 23. aprila – Na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u je potekalo prvo drĹžavno Brainobrain tekmovanje, na katerem se je 150 otrok, starih med 5 in 14 let, pomerilo v hitrostnem raÄ?unanju. Test, ki zahteva izredno koncentracijo in je velik izziv za otroke, traja le tri minute. Otroci na niĹžjih stopnjah raÄ?unajo na abakus, otroci na viĹĄjih stopnjah pa s pomoÄ?jo mentalne aritmetike (abakus si predstavljajo v mislih).

Brainobrain je metoda, ki razvija intelekt in osebnost pri otrocih, izboljĹĄuje koncentracijo in lajĹĄa uÄ?enje.

Otroku pomaga razviti koncentracijo in fokus, samozavest, hitrost in toÄ?nost, fotografski spomin, kreativnost ter izjemne sposobnosti raÄ?unanja.

Za primer: otroci lahko s pomoÄ?jo vizualizacije abakusa, ki si ga pred-

stavljajo v mislih, raÄ?unajo tudi po dva ali veÄ? raÄ?unov hkrati, brez pomoÄ?i pisala.

Iz Brainobrain centra Velenje se je tekmovanja udeleĹžilo 20 otrok v starosti od 6 do 12 let, ki so dosegli odliÄ?ne rezultate. Na tekmovanju so osvojili 8 champion nagrad (najviĹĄje mesto), 4 zlate medalje in 7 srebrnih medalj.

Naslov Champion so osvojili: Brin Lorger, Lev Marjan Zierer, Hana Majcen, Nace ApĹĄner, Erik BlaĹžiÄ?, Maria Ĺ ulek, JoĹĄt FrankoviÄ? in Lenart FrankoviÄ?. Z zlato medaljo so se vrnili Martin Tuk, Manja Dmitrović, Matija KovaÄ? in Vid Ĺ˝vegliÄ?, s srebrno pa Ĺ˝iva PoliÄ?nik, Tristan Gornjec, Luka Gornjec, Matija MaretiÄ?, Urban MaretiÄ?, Svit Strelc in Ajdin Kadrić. Lari Zabukovnik je medalja

za las uĹĄla.

Trije naĹĄi tekmovalci so se predstavili tudi kot nezmotljivi demonstratorji na popoldanskem delu festivala in si prisluĹžili buÄ?en aplavz. Maria, JoĹĄt in Lenart so pred veÄ? kot 400 obiskovalci predstavili mentalni hitri narek (seĹĄtevanje in odĹĄtevanje), mentalni dvojni narek (vizualiziranje dveh raÄ?unov hkrati), mentalno mnoĹženje ter mentalno deljenje.

Na vse naĹĄe brainobrainovce, tudi tiste, ki se tekmovanja niso mogli udeleĹžiti, sva trenerki NataĹĄa Ĺ afariÄ? in Polona GuÄ?ek FrankoviÄ? neizmerno ponosni. Za uspehi se namreÄ? skriva trdo delo, veliko volje in redni trening. Zelo pomembno vlogo imajo tudi starĹĄi, ki otroke podpirajo, spodbujajo in verjamejo vanje. đ&#x;”˛ Polona GuÄ?ek FrankoviÄ?

Simon VerbuÄ?, ĹĄampion Peter ml. Trogar ter drugouvrĹĄÄ?eni Franc Medved so na koncu blesteli z Ĺžlahtnimi medaljami in pokali . rovalno vrvjo. LetoĹĄnje 16. tekmovanje je bilo minulo soboto, 30. aprila, na SejmiĹĄÄ?u ob Savinji.

Prvomajsko plezanje na mlaj v Mozirju Sobotnega tekmovanja se je udeleĹžilo sedem plezalcev, od tega prviÄ? tudi Ĺženska, zdravnica nevrologinja v bolniĹĄnici Celje Nevenka Praznik.

Lanskoletni zmagovalec Ĺ mihelÄ?an Simon VerbuÄ? je preplezal v 3 minutah in pol 6 m visoko in zasedel 3. mesto, Ĺ mihelÄ?an Franc Medved je za enako viĹĄino porabil le eno minuto, kar je bilo dovolj za 2. mesto, dosedanji ĹĄtirikratni zmagovalec tega plezanja Peter ml. Trogar, p. d.

KoĹĄutnik, z Brezja pri Mozirju pa je z izjemnim plezalnim podvigom ugnal vse tekmece. Po preplezanih 15 metrih si je vzel kratek premor

ECE v enoti VzdrĹževanje daljnovodov in omreĹžja v Velenju, je povedal, da vzdrĹžuje telesno kondicijo, poleg ÂťtrdegaÂŤ dela v sluĹžbi miĹĄice krepi ĹĄe z delom na domaÄ?i kmetiji.

ObÄ?asno pa ĹĄe kaj ĹĄporta. S pravimi alpinisti pa se za zdaj le spogleduje in jih obÄ?uduje. A oÄ?itno ga viĹĄine ni strah. NajboljĹĄim trem so organizatorji nato Ä?estitali, vroÄ?ili priznanja, medalje ter darila sponzorjev. Posebno medaljo je prejela zdravnica Nevenka, ki je zmagala Ĺže z nastopom in se enakovredno pomerila z moÄ?nimi ŞrebciÂŤ.

Na mlaj so plezali tudi v Belih Vodah Bele Vode – V preteklosti so bili venci zelo zaŞelena trofeja za plezalce na mlaje. Velikokrat se je zgodilo, da so si fantje iz sosednjih vasi malo

Na mlaj so plezali tudi v Belih Vodah popestrili s plezanjem nanj. Sicer so ubrali varno varianto, s plezalno opremo in skoraj brez plezanja. ObÄ?utek pa je bil, kot so dejali, vseeno fantastiÄ?en in razgled tudi. Zabaven veÄ?er so si popestrili ob dobri pijaÄ?i, prigrizku in klepetu. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc, DruĹĄtvo Vulkan

Raztok zavihal rokave TrĹžnica, ki je ni bilo Ĺ martno ob Paki – V minulih dneh je za nekaj slabe volje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki poskrbel letak, s katerim so bila tamkajĹĄnja gospodinjstva obveĹĄÄ?ena o trĹžnici z raznoliko ponudbo. Ta naj bi bila na parkiriĹĄÄ?u pred tamkajĹĄnjim Mercatorjevim centrom vsakega 25. v mesecu ne glede na vreme in dan. TrĹžnice ni bilo, nekaj obÄ?anov pa jo je ÂťiskaloÂŤ.

Letak je razburil tako ponudnike domaÄ?ih izdelkov na kmeÄ?ki trĹžnici kot njenega organizatorja – ĹĄmarĹĄki javni zavod Mladinski center.

Sploh, ker obisk na kmeÄ?ki trĹžnici, ki je vsako tretjo s oboto v mesecu, ni vedno takĹĄen, kot bi si organizatorji in ponudniki Ĺželeli, in ker so letele kritike na njihov raÄ?un, Ä?eprav s to trĹžnico niso imeli nobene ÂťvezeÂŤ.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so vlogo za omenjeno trĹžnico sprejeli 25. aprila, torej na isti dan, ko naj bi se trĹžnica tudi odvijala. Prinesel jo je zasebnik, organizator dogodka. Tega bodo v teh dneh najbrĹž sedaj pozvali na dopolnitev vloge, poskuĹĄali pa bodo pridobiti ĹĄe ostale

potrebne informacije, predvsem od Mercatorja, ki je organizatorju dal soglasje. Kako in kaj bo s to trĹžnico v prihodnje, se bodo odloÄ?ili na osnovi zbranih podatkov in ostale potrebne dokumentacije.

V javnem zavodu Mladinski center smo ĹĄe izvedeli, da bodo kmeÄ?ko trĹžnico, na kateri ponujajo svoje domaÄ?e pridelke in izdelke ponudniki iz okoliĹĄkih kmetij, ĹĄe naprej organizirali vsako tretjo soboto v mesecu na parkiriĹĄÄ?u Mercator centra. đ&#x;”˛ tp

V zadnjih mesecih so Ä?lani turistiÄ?nega druĹĄtva Raztok iz Ĺ entvida pri Zavodnjah spet poĹĄteno zavihali rokave. Tako so februarja na obÄ?nem zboru ocenili delo v preteklem letu in sprejeli naÄ?rt za letoĹĄnje leto. Ocenili so, da so delo opravili dobro, in ĹĄe posebej izpostavili nekaj najodmevnejĹĄih akcij, ki so jih pripravili sami ali pa so na njih le sodelovali. Te so ledeni gradovi pod Peco, Pustni karneval v Ĺ oĹĄtanju in gozdni moĹžje, salamijada, druĹžinski piknik, izlet v Ljubljano, krompirjev praznik, kolesarski vzpon na Sleme ... in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Seveda tudi letos ne Ĺželijo zaostajati za opravljenim delom v lanskem letu. Pustni karneval in gozdni moĹž-

je v Ĺ oĹĄtanju, velikonoÄ?na delavnica, sodelovanje z gozdnimi moĹžmi na okoljskem festivalu v Beogradu (Rakovica) in tradicionalno, Ĺže Ä?etrto po vrsti salamijado na Slemenu v Ĺ entvidu pri Zavodnju so Ĺže spravili pod streho.

Na festival v Rakovico pri Beogradu je bilo povabljenih preko 50 skupin iz vse Evrope, med njimi tudi naĹĄi gozdni moĹžje, skupaj s TD Ĺ oĹĄtanj in skupino ÂťcvetnihÂŤ deklet iz Dornave pri Ptuju, ki so skupaj predstavljali ekoloĹĄki otok (slika 1).

Gozdni moĹžje (ti so se vrnili iz globokih gozdov, ko so zaÄ?utili, da ljudje ne skrbijo dovolj za gozdove in okolje), so vzbudili na festivalu veliko zanimanja in bili ena najbolj

obleganih in fotografiranih skupin.

V soboto, 23. aprila, so na Slemenu pripravili Ĺže 4. salamijado, na kateri je, kot je bilo sliĹĄati, Âťmafijska ĹžirijaÂŤ, ocenila 18 salam, nazadnje pa je salame ocenilo tudi zbrano obÄ?instvo. SploĹĄna ocena komisije je bila, da je veÄ?ina salam dobrih, da je opazen napredek, ki se je pokazal tudi tako, da je salama salamarja, ki lani sploh ni bila ocenjena, letos priĹĄla do nagrade.

Izdelovalci najbolje ocenjenih salam so prejeli pokale z Ĺželjami, da naj ĹĄe naprej – kar velja za vse, izdelujejo dobre salame, prisotni pa so vse salame ÂťpospraviliÂŤ. Le mislite si lahko, kam. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 15

Da naĹĄe srce ne bo prehitro popustilo Tudi letos se bomo konec prvega tedna v maju ponovno aktivneje ukvarjali s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem (SP) z namenom, da ga bolje spoznamo, prej odkrijemo in uspeĹĄneje zdravimo.

Z izrazom SP oznaÄ?ujemo veÄ? teĹžav in sprememb v telesu, ki so posledica nenormalnega delovanja srca. Vse veÄ? srÄ?nih bolnikov preĹživi zaplete, ki bi se vÄ?asih zagotovo konÄ?ali s smrtjo. Drugi najpomembnejĹĄi razlog za SP pa je staranje ljudi. Ocenjujejo, da kar deset odstotkov ljudi, starejĹĄih od sedemdeset let, trpi za SP. Umrljivost bolnikov s SP je velika, obolevnost izrazito neugodna, zdravljenje pa je drago. Na leto umre od pet do deset odstotkov bolnikov z blagimi teĹžavami in kar polovica tistih s hudimi teĹžavami. Kakovost Ĺživljenja je pri takĹĄnih bolnikih zelo slaba, saj so bolj prizadeti kot pri marsikateri drugi kroniÄ?ni bolezni.

Bolezenska slika je odvisna od tega, kako hitro nastane srÄ?na poĹĄkodba. Pri srÄ?nem infarktu ali vnetju srÄ?ne miĹĄice nastane poĹĄkodba naglo, teĹžave so takojĹĄnje in hude, zato govorimo o akutnem SP. KroniÄ?no SP pa nastane poÄ?asi, zato ga v zaÄ?etni fazi pogosto ne zaznamo pravoÄ?asno. NajpomembnejĹĄa teĹžava je obÄ?utek pomanjkanja zraka, ki ga bolniki opisujejo kot teĹžko sapo. Ka-

dar je stanje zelo resno, teĹžko dihanje spremlja tudi kaĹĄelj. Oboje nastane zaradi zastajanja krvi v pljuÄ?ih, ki je oslabljeni levi prekat ne Ä?rpa dovolj uÄ?inkovito. Drugi simptom je utrujenost, ki se pojavi Ĺže pri vsakdanjih opravilih. Tele-

rebrnim lokom, oteklo Ä?revesje pa povzroÄ?a prebavne teĹžave.

Ker se simptomi SP lahko pojavljajo tudi pri drugih obolenjih, mora zdravnik za postavitev diagnoze poleg natanÄ?nega pregleda in razgovora opraviti

sna zmogljivost bolnikov je okrnjena.

Ko bolezen napreduje, sprva oteÄ?ejo gleĹžnji, nato pa otekline zajamejo spodnje okonÄ?ine v celoti. Voda se nabira tudi v trebuhu in trebuĹĄnih organih. Bolnikom se poveÄ?a obseg trebuha, otekanje jeter povzroÄ?i tiĹĄÄ?anje pod desnim

tudi ĹĄtevilne preiskave – elektrokardiogram, rentgenogram pljuÄ?, ultrazvok in radioizotopske preiskave. VÄ?asih je treba opraviti ĹĄe slikanje srÄ?nih votlin (kateterizacija srca), slikanje koronarnih Ĺžil (koronarografija) ali odvzeti zelo drobne koĹĄÄ?ke srÄ?ne miĹĄice (biopsija) in jih

natanÄ?no pregledati pod mikroskopom.

V zadnjem desetletju se je zdravljenje SP pomembno spremenilo in postalo uspeĹĄnejĹĄe. V uporabi so zdravila, ki omejijo delovanje srca ter mirijo pretirano aktiviran ĹživÄ?ni in hormonski sistem (zaviralci angiotenzinske konvertaze, zaviralci beta receptorjev in zaviralci aldosteronskih receptorjev). Zdravila izboljĹĄajo kakovost Ĺživljenja, zdravijo oslabljeno srÄ?no miĹĄico in zmanjĹĄajo izjemno visoko umrljivost.

Sodelovanje bolnika pri zdravljenju SP je izjemno pomembno. Ker se bolniki hitro utrudijo in teĹžko dihajo Ĺže pri majhnih naporih, raje poÄ?ivajo. Danes vemo, da je telesna dejavnost zdravilna, zato jo svetujemo vsem, tudi zelo prizadetim bolnikom. Odsvetujemo jo le v obdobjih, ko se bolezen naglo slabĹĄa.

Telesna dejavnost mora biti ustrezno odmerjena, saj pretiravanje lahko ĹĄkodi. Bolnik mora poskrbeti za primerno telesno teĹžo. Paziti mora na ustrezno manj slano prehrano, obroki pa naj bodo skromni. Omejiti mora vnos tekoÄ?ine. Vsako jutro se mora stehtati. Ob porastu teĹže za en kilogram mora uporabiti tablete za odvajanje vode. Odmerek teh zdravil naj bo Ä?im manjĹĄi, vendar dovolj velik, da je uÄ?inek zadovoljiv.

Bolnik s SP ne sme uĹživati alkoholnih

zdravnik svetuje pijaÄ?. Odsvetujemo tudi kajenje in uĹživanje protiboleÄ?inskih zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki lahko v hipu poslabĹĄajo srÄ?no popuĹĄÄ?anje.

Pri zdravljenju imajo pomembno vlogo tudi svojci, ki bolnika spodbujajo in mu pomagajo.

Da bi omejili pogostnost SP, moramo skrbno nadzorovati in prepreÄ?evati bolezni oziroma stanja, ki vodijo v SP. NajpogostejĹĄi razlog je bolezen srÄ?nih Ĺžil (ishemiÄ?na bolezen srca). Sledi visok krvni tlak, ki ga ima kar polovica ljudi, starejĹĄih od petdeset let. Z zdravim Ĺživljenjem, ki vkljuÄ?uje vsakodnevno telesno dejavnost, zdravo prehrano z malo mesnih izdelkov in veliko zelenjave, izogibanje stresom vseh vrst, vzdrĹževanje ustrezne telesne teĹže, zmerno uĹživanje alkoholnih pijaÄ? in nekajenje, lahko prepreÄ?imo ali pomembno izboljĹĄamo obe bolezenski stanji. VÄ?asih pa potrebujemo tudi zdravila za boljĹĄi krvni pretok, zniĹževanje krvnih maĹĄÄ?ob in zniĹževanje krvnega tlaka. Ta zdravila pri ogroĹženih osebah zmanjĹĄujejo tveganje za nastanek srÄ?nih bolezni. Pomembno je, da se bolnik tega zaveda in predpisana zdravila tudi redno uĹživa. Le tako bo koristil sebi in srcu ter si podaljĹĄal in izboljĹĄal Ĺživljenje.

Skrbimo za srce Ĺ aleĹĄki koronarni klub in druĹĄtvo na srcu operiranih pripravljata ĹĄtevilne aktivnosti za svoje Ä?lane Zdravje je naĹĄe bogastvo. Srce pa je naĹĄ motor. In dokler motor dela brezhibno, smo zadovoljni, ko pa je kaj narobe, je potrebno stopiti do strokovnjaka – zdravnika. Kako nas bo zdravnik zdravil, je odvisno od poĹĄkodbe tega motorja. Ali bo dovolj zdravilo ali bo potrebno v bolniĹĄnico na nadaljnje preiskave, na zdravljenje, ali pa bo potrebno ta motor operirati in kakĹĄno stvar zamenjati. Lahko se je zgodil nenaden dogodek, ki ga prej nismo priÄ?akovali in smo se nehote znaĹĄli v bolniĹĄnici, kjer so nam povedali, da smo imeli veliko sreÄ?o, da smo preĹživeli, kajti naĹĄ motor je nenadoma obstal in le splet oko-

liĹĄÄ?in in spretnost strokovnjakov nas je vrnil v Ĺživljenje.

To je teĹžavna in neizogibna pot v Ĺživljenju takĹĄnega posameznika, ki jo hoÄ?eĹĄ ali noÄ?eĹĄ mora prehoditi. Pogosto se ta posameznik spraĹĄuje, zakaj se to dogaja ravno njemu, kaj je storil napak. Strah ga je, kaj Ä?e v prihodnje ne bo imel te sreÄ?e. Skrbi ga, kako bo Ĺživel dalje, opravljal svoje delo, skrbel zase in svojo druĹžino. Najraje bi dogodke izbrisal, kot da se ni niÄ? zgodilo.

Vendar bo bolezen moral sprejeti, in ĹĄele ko jo bo sprejel, se zaÄ?ne pot okrevanja in spoznanja, da bo treba marsikaj spremeniti v naÄ?inu dosedanjega Ĺživl-

jenja.

To pa je popolnoma druga zgodba. Ali smo pripravljeni upoĹĄtevati priporoÄ?ila in navodila, ki smo jih dobili med zdravljenjem? Ali smo si vse zapomnili, ali bomo zmogli? Kaj bodo rekli domaÄ?i, sodelavci, prijatelji, sosedje ‌? Ali bomo zmogli sami? K sreÄ?i v teh teĹžkih Ä?asih nismo sami. Poleg nas so v prvi vrsti tisti, ki nas imajo radi.

Lahko si poiĹĄÄ?emo tudi druĹžbo tistih, ki se sooÄ?ajo s podobnimi teĹžavami kot mi in so nam lahko v podporo ob premagovanju takĹĄnih teĹžav. To so druĹĄtva, ki zelo dobro delujejo v Sloveniji, le poiskati jih moramo in se jim

Devetdeset let Katarine Juvan 'Mamo od helikopterja', kot jo kliÄ?ejo, je na rojstni dan pozdravil helikopter Slovenske vojske Zavodnje – 21. aprila je 90. rojstni dan praznovala Katarina Juvan, ĹĄe vedno Ä?ila in vedra, kakrĹĄna je Ĺže vse Ĺživljenje. Pa ji ni bilo vedno lahko. Med drugim je Ĺže pri 27 letih prebolela raka, zdravje ji je kar nekajkrat ponagajalo tudi drugaÄ?e, a je z optimizmom in dobro voljo prebrodila vse tegobe.

Rodila se je na Ĺ˝oharjevi kmetiji v Zavodnjah kot ena od petih otrok in na domaÄ?iji ostala vse

15

VI PIĹ ETE

5. maja 2016

Franc Ĺ teharnik, Ä?lan druĹĄtva na srcu operiranih, Erika Berlak, predsednica Ĺ aleĹĄkega koronarnega kluba, in Bojan Petek, predsednik nadzornega odbora.

pridruŞiti. Naj naťtejem nekatera: Druťtvo koronarnih bolnikov, Druťtvo na srcu operiranih bolnikov, Druťtvo za zdravje srca in oŞilja, Druťtvo srce na dlani ‌ Ni pomembno katero, pomem-

bno je, da nam je blizu, da so tam ljudje, ki nas bodo razumeli, s katerimi se bomo lahko pogovorili o svojih teĹžavah, obÄ?utkih in z njimi izmenjali svoje in njihove izkuĹĄnje.

Ĺživljenje. Ima ĹĄtiri otroke, osem vnukov in enajst pravnukov, ki radi pridejo k njej in ji krajĹĄajo Ä?as, ona pa z njimi deli marsikatero Ĺživljenjsko modrost.

Niti njej niti Ä?lanom njene druĹžine nikoli ni manjkalo poguma.

Omeniti velja osamosvojitveno vojno, ko je sin Janko prav na njihovi kmetiji skril helikopter, pri Ä?emer je seveda sodelovala vsa druĹžina. Ĺ oĹĄtanjsko druĹĄtvo veteranov vojne za Slovenijo to ĹĄe posebej ceni, gospo Katarino kliÄ?ejo kar 'Mama od helikopterja'. Poskrbeli so, da jo je za rojstni dan pozdravil tudi helikopter Slovenske vojske, ki je nad kmetijo Ĺ˝ohar naredil nekaj krogov.

Poleg domaÄ?ih in prijateljev so Katarini za 90. rojstni dan Ä?estitali veterani vojne za Slovenijo s predsednikom Leonom Stropnikom, vse dobro ob Ä?astitljivem jubileju pa ji je Ĺželel tudi ĹĄoĹĄtanjđ&#x;”˛ ski Ĺžupan Darko Menih.

Jurjevanje v TopolĹĄici

đ&#x;”˛

Janez Poles

V sredo, 20. aprila, so Velenje obiskali Ä?lani DruĹĄtva na srcu operiranih bolnikov. Ogledali so si Muzej premogovniĹĄtva, Muzej usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju in obiskali Velenjski grad. Po obiskanih ogledih je sledilo druĹženje v restavraciji Pod Jakcem.

Zanimalo jih je tudi, kako deluje v Velenju Ĺ aleĹĄki koronarni klub (Ĺ KK), zato so nas povabili, da izmenjamo izkuĹĄnje.

Vabilu smo se odzvali tako strokovni sodelavci kot tudi bolniki oziroma podporni Ä?lani Ĺ KK. Spremljali smo jih na ogledih in prijetno kramljali o tem, kako funkcioniramo tako eni kot drugi.

NaĹĄi zakljuÄ?ki so bili, da je srÄ?noĹžilni bolnik kroniÄ?ni bolnik.

Da je pomembna vse Ĺživljenjska rehabilitacija, ki vkljuÄ?uje redno telesno vadbo, zdrav naÄ?in Ĺživljenja in pozitivno miĹĄljanje. đ&#x;”˛

Lilijana Žerdoner

V preteklem tednu je TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica ponovno obudilo starodavno ĹĄego jurjevanje, ki po izroÄ?ilu pomeni zaÄ?etek pomladi.

Osrednji dogodek je bil prihod Zelenega Jurija, ki je na konju prijezdil iz gozda, odet v brezovo zelenje. Zeleni Jurij po ĹĄegi pobira darove, zato so osnovnoĹĄolci in otroci iz vrtca po gozdu iskali in pobirali jajca. NavduĹĄenje nad Zelenim Jurijem je bilo veliko, priÄ?akalo ga je mnogo veselih in dobro razpoloĹženih otrok.

Dogodek sicer ni prinesel pomladi, je pa dodal kraju ĹĄe eno vez med najmlajĹĄimi in starejĹĄimi krajani, ki smo v prijetnem druĹženju preĹživeli ĹĄe en lep dan.

TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica se vsem zahvaljuje za sodelovanje. đ&#x;”˛

TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. maja 2016

Za Rudarje Ĺže drugiÄ? po V sredo veÄ?ni derbi? vrsti nesreÄ?ni izdihljaji tekme

RokometaĹĄi Gorenja sinoÄ?i gostili Ribnico, v soboto v Maribor, v sredo v RdeÄ?i dvorani Celje Pivovarna LaĹĄko

Tekma v KrĹĄkem v drugem polÄ?asu bolj primerna za smuÄ?anje kot za igranje nogometa V prvi nogometni ligi so do konca prvenstva ĹĄe ĹĄtirje krogi, ki bodo najbrĹž zanimivi vse do konca, Ä?e mislimo na boj za novega ali starega prvaka, obenem pa tudi odloÄ?ilni za obstanek v ligi. NogometaĹĄi Olimpije so po zmagi (2:1) v prejĹĄnjem krogu v gosteh v Kopru prednost pred edinim konkurentom za vrh Mariborom spet poveÄ?ali na tri toÄ?ke. MariborÄ?ani so namreÄ? znova razoÄ?arali svoje ljubitelje, saj so v Celju igrali le 0:0. Na derbiju 33. kroga bodo aktualni prvaki v soboto gostovali v StoĹžicah.

Z morebitno zmago bi se z LjubljanÄ?ani izenaÄ?ili po toÄ?kah, s porazom pa bi moĹžnost, da ĹĄe petiÄ? zapored osvojijo to dragoceno lovoriko, postala le ĹĄe teoretiÄ?na.

NajbliĹže selitvi v drugo ligo oziroma kvalifikacijam za obstanek v njej sta zadnja Krka in predzadnji Koper. 'OgroĹženi' so ĹĄe Rudar, KrĹĄko in Celje, vendar je njihova prednost takĹĄna, da ne bi smeli trepetati za obstanek, povsem brezskrbni pa vendarle tudi ĹĄe ne morejo biti.

NogometaĹĄi Rudarja so po nizu ĹĄtirih zaporednih zmag v naslednjih dveh krogih 'izkopali' le toÄ?ko. V predprejĹĄnjem krogu so toÄ?ko oziroma vse tri na svojem igriĹĄÄ?u izgubili v izdihljajih dvoboja z DomĹžalami (1:2), v sobotnem 32. pa so bili v KrĹĄkem zelo blizu osvojitvi vseh treh, a je bil zanje usoden dolg sodnikov dodatek. Razmere za igro so bile tako rekoÄ? nenormalne. Zaradi sneĹženja je bila v drugem polÄ?asu celo prekinjena, ker so morali oÄ?istiti sneg, da so se lahko videle oznake na igriĹĄÄ?u. Zato je sodnik tekmo podaljĹĄal kar za sedem minut, trajala pa je ĹĄe kakĹĄno minuto, dve dlje. Rudarji so bili boljĹĄi predvsem v prvem

polÄ?asu. V 32. minuti jih je Mate Eterović z mojstrskim prostim udarcem s slabih dvajsetih metrov popeljal v vodstvo z 1:0. Trenutno najboljĹĄi Rudarjev strelec je imel ĹĄe nekaj zalo lepih priloĹžnosti, da ĹĄe popravi svoj poloĹžaj na lestvici najboljĹĄih strelcev, vendar je bil nenatanÄ?en. Ĺ˝e pro-

Mate Eterović

ti koncu prvega polÄ?asa je zaÄ?elo moÄ?no sneĹžiti, v nadaljevanju pa so bile razmere za igro za mnoge nenormalne, ne pa tudi za sodnike in delegata. V 97. minuti so domaÄ?i po velikem prizadevanju izenaÄ?ili, obe moĹĄtvi pa imata tako ĹĄe naprej enako ĹĄtevilo toÄ?k, sedaj 38. Zaradi boljĹĄe gol razlike so HaloĹžani peti, VelenjÄ?ani pa ĹĄesti. Na dnu lestvice in z eno nogo v drugi ligi sta ĹĄe vedno deveti Koper in deseta, zadnja Kr-

ka. Celjani, ki so pod vodstvom novega trenerja Roberta Pevnika v zadnjih ĹĄtirih krogih pozabili poraz, so ĹĄe vedno osmi.

KoprÄ?ani za njimi zaostajajo za pet toÄ?k, NovomeĹĄÄ?ani pa Ĺže za ĹĄest. V soboto bodo rudarji gostili zadnje KoprÄ?ane. Z osvojitvijo vseh treh toÄ?k bi prvenstvo gotovo nato nadaljevali brezskrbneje, a ĹĄe ne povsem.

Trener Rudarja Jernej Javornik o tem gostovanju: ÂťNi prijetno dobiti gola v zadnjih minutah ali v zadnji minuti, ĹĄe zlasti povsem na koncu zelo dolgega sodnikovega dodatka. Podobno se nam je zgodilo na prejĹĄnji tekmi doma z DomĹžalami. RazoÄ?arani smo. Fantje so se borili, dali vse od sebe. V prvem polÄ?asu, ko so bili pogoji za igro dobri, smo prevladovali, tudi zadeli in imeli ĹĄe nekaj priloĹžnosti za poviĹĄanje rezultata. V drugem pa so bile razmere nemogoÄ?e, a smo si kljub temu ustvarili ĹĄe nekaj priloĹžnosti, ki pa jih nismo spremenili v poviĹĄanje vodstva.

Po snegu je bilo res teĹžko igrati. Seveda verjamem, da bomo ostali ligi. Zato v soboto, ko bomo gostili naĹĄega neposrednega konkurenta za obstanek, upam na najboljĹĄe.ÂŤ TomaĹž PetroviÄ?, trener domaÄ?ih: ÂťTo je bila za oboje zelo teĹžka tekma. V prvem polÄ?asu nismo igrali, kot znamo in zmoremo, v drugem pa so bili pogoji za igro res nemogoÄ?i. Gostje so zasluĹženo povedli z zelo lepim strelom. Vedeli smo, kaj nam prinaĹĄa pozitiven rezultat. Fantje so se fanatiÄ?no borili, res pustili srce na igriĹĄÄ?e in zasluĹženo izenaÄ?ili. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 32. krog Krťko - Rudar 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Eterović (32.), 1:1 Vukliťević (90.).

Rudar: Radan, Jahić, KaĹĄnik, DĹžinić, Bolha, PiĹĄek, ÄŒrnÄ?iÄ?, S. Babić, Trifković (od 58. Ihbeisheh), M. Babić (od 83. Krcić), Eterović (od 77. PraĹĄnikar). Trener: Jernej Javornik Drugi rezultati: Celje - Maribor 0:0, DomĹžale Krka 1:1 (0:0), Luka Koper – Olimpija, ZavrÄ? - Gorica 1:1 (1:0), KrĹĄko - Rudar 1:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 65, 2. Maribor 62, 3. DomĹžale 50, 4. Gorica 46, 5. ZavrÄ? 38, 6. Rudar 38, 7.

KrĹĄko 38, 8. Celje 36, 9. Koper 31, 10. Krka 30.

3. SNL – sever, 22. krog Podvinci Betonarna Kuhar – Ĺ martno 1928 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 MatevĹž LenoĹĄek (45. – 11. m), 1:1 Branko Lah (55. – 11. m). Ĺ martno: Pusovnik, Mrevlje (od 65. Satler), Irman, Martin LenoĹĄek, Meh, Kolenc, Veler, MatevĹž LenoĹĄek, DajÄ?er, GaÄ?nik, Zabukovnik (od 58.

RoĹĄkar). Trener: Drago KostanjĹĄek.

IzkljuÄ?ena igralca: M. LenoĹĄek (66. – 2. rumeni karton); Denis Brumen (57. – 2. rumeni karton) Drugi rezultati: FuĹžinar NoĹži Ravne – Mons Claudius 1:0, AjDAS Lenart – Maribor B 0:5 (0:1), Radlje – Ĺ ampion 0:2 (0:1), Dravinja – S. Rojko Dobrovce 4:2, BreĹžice 1919 – KoroĹĄka

Dravograd, 4:2 (2:0), Šmarje pri Jelťah – Videm 1:1 (1:0).

Vrstni red: 1. BreĹžice 54, 2. Maribor B (tekma manj) 51, 3. Ĺ ampion 43, 4. Ĺ marje (tekma manj) 40, 5. Videm 40, 6. M. Claudius 33, 7. FuĹžinar 33 (tekma manj), 8. Dravograd 25, 9. Lenart 23, 10. Dravinja 21 (tekma manj), 11. Dobrovce 20, 12. Radlje 17, 13. Ĺ martno 15 (tekma manj), 14. Podvinci 10 (tekma manj).

33. krog: Šmartno – Lenart (8. 5., ob 17.00).

Druga rezultata: Celje Pivovarna laĹĄko – Koper 2013 45:25 (21:13), Riko Ribnica – Maribor Branik 28:19 (16:8) Vrstni red: 1. Velenje 2 tekmi - 53 toÄ?k, 2. Celje 2 – 52, 3. Maribor 2 – 39, 4. Ribnica 2 – 34, 5.

Koper 2013 2 - 31, 6. Loka 2- 30.

3. krog (vÄ?eraj, 4. maja): Maribor – Celje, Velenje – Ribnica, Koper – Loka; 4. krog, 7. maja: Maribor – Velenje; 5. krog, 11. maja: Gorenje – Celje.

1. NLB Leasing liga, konÄ?nica 1. krog

SŽNL, 17. krog

Gorenje Velenje – Koper 2013 35:23 (18:12) Gorenje: ZaponĹĄek (2 obrambi), B. Burić (11 obramb); Mazej, Cehte 5, Medved 7, S. Burić 2, OvniÄ?ek 1, Tajnik 1, Szyba, Skube 2, GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ? 8, KleÄ? 2, Gams, Ratajec 2, Nosan. Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6); Koper 2 (4).

IzkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut, Koper 2. RdeÄ? karton: Janez Gams (56. minuta) KonÄ?nica, 2. krog: Urbanscape Loka – Gorenje Velenje 29:38 (16:19), Riko Ribnica – Maribor Branik 28:19 (16:8). Celje Pivovarna LaĹĄko – Koper 2013 45:25 (21:13), Urbanscape Loka – Gorenje Velenje 29:38 (16:19).

Gorenje: B. Burić, ZaponĹĄek, Mazej, Cehte 2, Medved 6, S. Burić 6, OvniÄ?ek 2, Szyba 2, Skube 9, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 9, KleÄ?, Gams, Ratajec, Nosan 1. Trener: Marko Ĺ ibila.

Ankaran Hrvatini – Rudar Škale 1:5 (1:2) Strelke: Larissa Šoronda (8.), Sanja Malinić (27.), Lara Praťnikar (61., 78., 80.); Alessia 1:1 Sarnataro (14.).

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Jevtić, Bric, Berdnik, DuronjiÄ?, SevĹĄek, AberĹĄek (od 66. Pijuković), Ĺ oronda (od 79. Janković), Malinić, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: Olimpija – Maribor 1:1 (1:0) Teleing P. Beltinci – Moje-lece.si Radomlje 5:0 (2:0), AjdovĹĄÄ?ina – Velesovo 0:4 (0:2); Krim – prost.

Vrstni red: 1. Pomurje 48, 2. Olimpija 36, 3.

Rudar Ĺ . 34, 4. Moje-lece Radomlje 26, 5. Velesovo 23, 6. Ankaran Hrvatini 22, 7. Maribor 18, 8. Krim 10, 9. AjdovĹĄÄ?ina 5, 10. Krka (prenehala tekmovati).

18. krog, 8. 5., ob 17.00: Rudar Š. – Krim.

Ĺ est naĹĄih najboljĹĄih rokometnih prvoligaĹĄkih moĹĄtev igra konÄ?nico zelo hitro, v ritmu sobota – sreda. Za njimi sta Ĺže dva kroga, po njih pa so ĹĄe vedno s toÄ?ko prednosti na prvem mestu pred Celjem Pivovarno LaĹĄko rokometaĹĄi Gorenja. V konÄ?nici se upoĹĄtevajo vse toÄ?ke rednega dela. VelenjÄ?ani so jih doslej jih zbrali 53, njihovi veÄ?ni tekmeci pa 52. Na vrh lestvice so se velenjski rokometaĹĄi prebili po uvodnem krogu sklepnega dela prvenstva, v katerem so doma premagali Koper, aktualni prvaki pa so v Ribnici igrali le neodloÄ?eno.

Celjani so se po izgubljeni toÄ?ki v Ribnici znesli nad Koprom, od katerega so bili v svojem Zlatorogu boljĹĄi kar za 22 golov. Znova so presenetili RibniÄ?ani, ki so po rednem delu tretji. Maribor so kot gostitelji premagali z 28:19, torej s presenetljivimi devetimi goli razlike.

Maribor ima na tretjem mestu trenutno 39 toÄ?k. Ribnica za njim zaostaja za pet, Ä?etrti Koper za osem, ĹĄesta, zadnja Loka, pa za devet. Za ta ĹĄtiri moĹĄtva pa sta prvi dve mesti skorajda nedosegljivi.

VÄ?eraj je bil na sporedu 3. krog. Pari so bili: Maribor – Celje, Gorenje – Ribnica in Koper – Loka. V sobotnem krogu bodo VelenjÄ?ani gostovali v Mariboru, prihodnji teden, v sredo,

Po tekmi za Loki je trener Gorenja Marko Ĺ ibila povedal: Âť"LoÄ?ani konec koncev niso imeli Ä?esa izgubiti, mi pa smo v nekakĹĄen krÄ?u, saj moramo na vseh tekmah zmagati. To ni

Trener Marko Ĺ ibila v pogovoru z vratarjem Benjaminom Burićem zadovljen: vse teÄ?e kot po maslu

11. maja, pa bo najpomembnejĹĄi dvoboj v prvem delu konÄ?nice za naslov prvaka. V veÄ?nem ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju bodo v Velenju gostovali aktualni prvaki rokometaĹĄi Celja.

lahko, saj lahko tudi favoriti hitro izgubijo kakĹĄno toÄ?ko, Ä?e na tekmo ne gredo pravilno. PrepriÄ?an sem, da bomo zdrĹžali do konca.". đ&#x;”˛

vos

Rudarke le ĹĄe dve toÄ?ki za zmajevkami Na Obali slavile s 5 : 1 – V nedeljo zadnji krog rednega dela Igralke Olimpije so sicer velenjske nogometaĹĄice z zmago v predprejĹĄnjem krogu ob jezeru oddaljile od drugega mesta, a so te odloÄ?ene, da si ga povrnejo.

Ta teden, na prazniÄ?ni ponedeljek, so gostovale v Ankaranu, kjer jih je priÄ?akala tudi moÄ?na burja in jim prepreÄ?evala, da bi dosegle ĹĄe kakĹĄen gol veÄ?. Z zmago pa so se na dve toÄ?ki zaostanka pribliĹžale Olimpiji, ki je v derbiju kroga igrala le neodloÄ?eno z MariborÄ?ankami. Spodbudno je, da je prekinila strelski post trenutno Ä?etrta strelka lige Lara PraĹĄnikar, ki je h gladki zmagi prispevala tri gole, po enkrat sta bili uspeĹĄni Sanja Malinić in Larissa Ĺ oronda. Zadetki PraĹĄnikarjeve so predvsem manjkali na prejĹĄnjih dveh tekmah, najprej v Beltincih in nato v Velenju z Olimpijo, ki so ju rudarke izgubile z 1 : 2.

V prvi tekmi je bilo v Velenju 8 : 0 za domaÄ?e, pred tokratno pa je trener AnkaranÄ?ank Miha Gaberc napovedal: ÂťÄŒaka nas zelo teĹžak nasprotnik. Popraviti moramo vtis s prve tekme. ÄŒe smo realni, moramo priznati, da bo zelo teĹžko priti do toÄ?ke. Ĺ˝elimo pa igrati sproĹĄÄ?eno. Cilj je, da prekinjamo in razbijamo igro Rudarja.ÂŤ Delno so domaÄ?e igralke uresniÄ?ile to napoved, saj so izgubile z manjĹĄo razliko kot jeseni.

Lara PraĹĄnikar: prekinila je strelski post.

NajviĹĄjo zmago so si v tem krogu priigrale vodilne BeltinÄ?anke.

Gostile so Radomljanke, pri katerih je dosedanjega trenerja Milomirja MandiÄ?a zamenjal Peter Kristan, dosedanji vodja mladinskega pogona, in jih premagale s 5 : 0. Visoko zmago (4 : 0) so dosegle tudi Velesovke v AjdovĹĄÄ?ini.

V nedeljskem (ob 17.00) zadnjem krogu rednega dela prvenstva bodo velenjske nogometaĹĄice gostile Krimovke, ki so bile v tem krogu proste. Po tem krogu bodo ĹĄe trije v konÄ?nici. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 17

Sodnik se je namahal s kartoni

NajboljĹĄe v drĹžavi UÄ?enke OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj znajo igrati odbojko

dobil po neumnosti zaradi v nogometnem jeziku zapisano – simuliranja. A sodnik njegovemu hlinjenju(?) ni nasedel. Nadvse zavzeta igra je bila morda razumljiva, kajti oboji ĹĄe lovijo toÄ?ke za obstanek v ligi. Res pa je, da so moĹžnosti Podvincev, da ostanejo v ligi zelo, zelo majhne. S to toÄ?ko so Ĺ marÄ?ani ohranili prednost petih pred njimi. Do konca so ĹĄe ĹĄtirje krogi. V njih bo zanje v boju za obstanek pomembna vsaka toÄ?ka.

V Ĺ martnem ob Paki bodo v nedeljo po visokem porazu (0:5) z Mariborom iskali uteho nogometaĹĄi Lenarta, ki ima po 22. krogih osem toÄ?k veÄ? od njih, a so Ĺ marÄ?ani odigrali tekmo manj. Za domaÄ?e se bo s tem krogom zaÄ?el niz ĹĄtirih tekem za biti ali ne biti. Zavedajo se, da 'morajo' zmagati. Ob tem se ne zanaĹĄajo na to, da ĹĄe ni znano, koliko moĹĄtev bo izpadlo, ali bodo za predzadnjega kvalifika-

cije ‌ Skratka, odloÄ?eni so, da svoj obstoj reĹĄijo na zelenici in ne za zeleno mizo. Zadnje njihove igre so bile spodbudne, manjka le ĹĄe spretnost in iznajdljivost pred nasprotnikovim vratarjem.

Pomembne toÄ?ke so si v sobotnem krogu priigrali nogometaĹĄi desete Dravinje. V svojih Slovenskih Konjicah so enajste Dobrovce premagali s 4:2 in se precej oddaljili od nevarnih zadnjih dveh mest. ZadrĹžali so toÄ?ko prednosti pred njimi ter ĹĄest pred predzadnjimi Ĺ marÄ?ani. Za svojo usodo bodo do zadnjega kroga gotovo trepetali tudi RadeljÄ?ani. Pred svojo tribuno so s celjskim Ĺ ampionom izgubili z 0:2 in ostali na dvanajstem mestu s samo dvema toÄ?kama prednosti pred Ĺ marÄ?ni. Na prvem mestu pa so s tekmo veÄ? od MariborÄ?anov ostali BreĹžiÄ?ani.

Gostili so KoroĹĄko Dravograd in slavili s 4:2. đ&#x;”˛

vos

Rusalke odliÄ?ne na drĹžavnem prvenstvu Ljubljana – V soboto, 23. aprila, je na bazenu Fakultete za ĹĄport potekalo tretje drĹžavno prvenstvo v skladnostnem plavanju. Dekleta vseh starostnih kategorij so se v dopoldanskem Ä?asu pomerile v obveznih prvinah. ÄŒlanice velenjskega kluba Rusalka so bile zelo uspeĹĄne. V kategoriji deklic je 2. mesto zasedla Tinkara Maher, pri kadetinjah so bile Rusalke najbolj uspeĹĄne, saj so osvojile kar tri medalje: bron Vika GolÄ?er, srebro Pija Lesnjak in zlato Ĺ˝iva MatjaĹž. Pri mlajĹĄih mladinkah se je po zelo izenaÄ?enem boju na stopniÄ?ke uvrstila Pia Katarina KremĹžar (3. mesto). V kategoriji starejĹĄih mladink pa sta drugo in tretje me-

sto osvojili Janja Skarlovnik in Monika Tajnik.

V popoldanskem programu so sinhrone plavalke prviÄ? tekmovale tudi v prostih sestavah. Koreografije velenjskih plavalk so navduĹĄile obÄ?instvo in sodnike.

V disciplini solo sta naslov drĹžavnih prvakinj osvojili Ĺ˝iva MatjaĹž (kadetinje) in Neja Veternik (ml. mladinke), podprvakinji sta postali Tinkara Maher (deklice) in Pia Katarina KremĹžar (ml. mladinke), bronasta je bila ĹĄe Karin BoĹžiÄ? Rihtar (kadetinje).

V disciplini duo so se odliÄ?no odrezale in osvojile: bron Neja BritovĹĄek in Brina KovaÄ?, srebro Vika GolÄ?er in Karin BoĹžiÄ? Rihtar ter zlato Pija Lesnjak in Ĺ˝iva

MatjaĹž (vse kadetinje), Tia Marija Delopst in Neja Veternik (ml. mladinke) ter Janja Skarlovnik in Monika Tajnik (st. mladinke).

Tudi v disciplini prosta kombinacija so naĹĄe plavalke zasedle kar dvoje stopniÄ?k: 3. mesto so osvojile Pija Lesnjak, Vika GolÄ?er, Brina KovaÄ?, Neja BritovĹĄek in Lara Govek, 1. pa MaruĹĄa Tajnik, Petra Drev, Tia Marija Delopst in Pia Katarina KremĹžar.

Po napornih pripravah na prvenstvo in uspeĹĄnem nastopu sledi krajĹĄi odmor, nato pa jih konec maja Ä?aka mednarodno tekmovanje v BudimpeĹĄti. Ĺ˝elimo jim veliko uspeha. đ&#x;”˛

Ana MatjaĹž

Konjeniťki spektakel v Celju Celje, 12.–15. maja – V Konjeniťkem centru Celje se bo med 12. in 15. majem zopet zvrstilo najprestiŞnejťe mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir za nacionalne ekipe na svetu – Pokal narodov Celje 2016. Tokratni dogodek bo prava ťportna poslastica, saj letoťnje tekmovanje ťteje za kvalifikacijsko v sklopu serije Furusiyya, vodilnega mednarodnega ekipnega tekmovanja na svetu. V ťtirih tekmovalnih dneh se bo zvrstilo 20 tekmovanj, z vrhuncema v petek, 13.

5., ko bo ob 15. uri Nations Cup tekmovanje, in v nedeljo, 15. 5., ko bo ob 15. uri Grand Prix Kap Jumping tekmovanje za svetovni pokal. Na glavnem ekipnem tekmovanju za Pokal narodov se bodo pomerile ekipe najboljĹĄih jahaÄ?ev iz vsaj 10 drĹžav, med njimi

Obeta se veliko ĹĄportnih uĹžitkov in zabave.

tudi iz Slovenije.

Organizatorji so za obiskovalce pripravili tudi dva ĹĄov programa, otroĹĄki ranÄ? s pridihom Zahoda, na voljo bo pa tudi jeĹža konj za obiskovalce. Ĺ ov program bo to-

krat v petek, 13., in nedeljo, 15. maja, z zaÄ?etkom ob 13.30, celodnevni spremljevalni program pa v petek, soboto in nedeljo. đ&#x;”˛

V sredo, 20. aprila, je na OĹ Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju potekal drĹžavni finale v odbojki za uÄ?enke osnovnih ĹĄol. Poleg domaÄ?e ekipe so si igranje na finalnem turnirju zagotovile ĹĄe uÄ?enke OĹ Ĺ empeter v Savinjski dolini in uÄ?enke OĹ dr. AleĹĄa Beblerja – PrimoĹža iz Hrvatinov. Po uradni otvoritvi finalnega tekmovanja so na igriĹĄÄ?e najprej stopile igralke domaÄ?e ekipe in gostje iz Ĺ empetra. DomaÄ?e igralke so po zaÄ?etnem vodstvu Ĺ empetrank le ujele svoj ritem igre in dobile prvi set. Drugi set so bolje zaÄ?ele gostje, vendar so Ĺ oĹĄtanjÄ?anke kmalu postavile stvari na svoje mesto in prva tekma finala je bila dobljena. Druga tekma med Ĺ empetrankami in Primorkami je dala zmagovalno ekipo po tretjem skrajĹĄanem nizu. BoljĹĄe so bile uÄ?enke iz OĹ Hrvatini. V zadnji tekmi se je torej odloÄ?alo o na-

Balinanje Brez veÄ?jih preseneÄ?enj Drugi krog v prvi in drugi balinarski ligi je precej oviralo vreme. Kljub temu so se razen enega konÄ?ala vsa sreÄ?anja. Ĺ˝e v torek sta se sestali ekipi v Gorici pri Slivnici. DomaÄ?i so goste iz Premogovnika Velenje na napeti tekmi na koncu premagali z rezultatom 6 : 2.

V Ä?etrtek je bila v zelo hladnem vremenu tekma na Polzeli med domaÄ?ini in gosti iz KavÄ?. Pol-

slovu drĹžavnih prvakinj. UÄ?enke OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj so zadnjo tekmo zaÄ?ele silovito, gostjam niso dovolile, da se razigrajo, in po slabi uri igre se je z zmago 2 : 0 v korist domaÄ?ih uÄ?enk zaÄ?elo proslavljanje osvo-

jitve naslova drĹžavnih prvakinj.

Za najboljĹĄo organizatorko igre je bila izbrana domaÄ?a podajalka Brina Stropnik, najboljĹĄi igralki pa Ela Medved in Neli GorĹĄek, prav tako uÄ?enki ĹĄoĹĄtanjske ĹĄole.

zela je tudi tokrat pokazala svojo letoĹĄnjo kakovost in premagala goste kar z 8 : 0.

Dve tekmi sta bili v petek, ko se je vreme nekoliko umirilo. PreseneÄ?enje je tokrat pripravila ekipa Ĺ entjurja, ki je prepriÄ?ljivo s 6 : 2 opravila z domaÄ?ini v Slovenskih Konjicah. Na Ĺ aleĹĄkem derbiju med Gorenjem in TopolĹĄico pa je po priÄ?akovanju z nekaj malega teĹžav zmagala domaÄ?a ekipa z rezultatom 6 : 2.

Trenutni vrstni red v prvi ligi: 1.

Polzela – 4, 2. Gorica pri Slivnici – 4, 3. Šentjur – 4, 4. Konjice – 2, 5. Gorenje – 2, 6. Topolťica – 0, 7. Premogovnik – 0, in 8.

KavÄ?e – 0.

Tudi v drugi ligi so domaÄ?ini v Vinski Gori pripravili manjĹĄe preseneÄ?enje, saj so premagali favorizirane goste iz Velenja z rezultatom 5 : 3.

Drugo sreÄ?anje v Ĺ entjurju med domaÄ?ini Vrbno iz Vrbice in gosti z Dobrne se je konÄ?alo s prepriÄ?ljivim rezultatom 8 : 0 za goste.

Tekma med Ĺ martnim ob Paki in Gorico je bila prestavljena.

Trenutni vrstni red v drugi ligi: 1. Dobrna – 4, 2. Vinska Gora – 4, 3. Gorica – 2, 4. Šmartno ob Paki – 0, 5. Velenje – 0, 6. Vrbno – 0.

đ&#x;”˛

Boris Plamberger

đ&#x;”˛

T. F.

Med Rovtarskim in Polhograjskim hribovjem Naneslo je, da sem v kratkem Ä?asu imela priloĹžnost dvakrat obiskati zelo lep kotiÄ?ek naĹĄe lepe Slovenije.

Ko prideĹĄ v takĹĄen raj, ga ĹželiĹĄ pokazati tudi drugim. PrviÄ? sem bila tam kot spremljevalka planinskega kroĹžka osnovne ĹĄole Nove JarĹĄe iz Ljubljane, drugiÄ? pa sem te kraje obiskali s kroĹžkom Planinarjenje UNI 3.

IzhodiĹĄÄ?e poti je bilo v zelo lepi in urejeni vasi Ĺ entjoĹĄt nad Horjulom, kjer v srediĹĄÄ?u kraja stojita dve cerkvi. Ĺ˝e kar na zaÄ?etku smo nazdravili Darki, potem pa se podali skozi naselje s kapelo, ki premore velik, bogato okraĹĄen prt s klekljano Ä?ipko. Na vzpetini smo se ustavili na zelo lepo urejeni kozji farmi, prijazen lastnik pa nam je povedal, da se z njimi ukvarja Ĺže petindvajset let. Kozja ÂťveselaÂŤ narava nima meja in vedno uĹĄpiÄ?ijo kaj novega.

Pot smo preko travnatih poboÄ?ij nadaljevali v smeri Samotorice. Po strminah so se pasle ovce skupaj z jagenjÄ?ki, ki jih je na ĹĄolskem pohodu nek mestni otrok poimenoval ÂťovÄ?ji teliÄ?kiÂŤ.

Kako nujni so takĹĄni pohodi v naravo za mestne otroke, ni treba poudarjati. Z razposajenostjo

Po hribih

Na derbiju zadnjega Podvincev in predzadnjega Ĺ martna v znamenju rumene, pa tudi rdeÄ?e barve Vrnitev zime jo je prejĹĄnji teden zagodla tudi nogometaĹĄem v 3. ligi - sever, saj so morali zaradi zasneĹženih igriĹĄÄ? med tednom preloĹžiti nekatere tekme 21. kroga. V sobotno-nedeljskem 22. krogu so nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 gostovali v Podvincih.

V derbiju najslabĹĄih moĹĄtev ni bilo zmagovalca, saj je bilo 1:1, gola pa sta bila doseĹžena po dosojenih najstroĹžjih kaznih – enajstmetrovkah. Za goste je bil ob koncu prvega polÄ?asa natanÄ?en Martin LenoĹĄek, za domaÄ?e v deseti minuti nadaljevanja Branko Lah. Tekma je bila kljub mrazu zelo 'vroÄ?a', sodnik pa se je zelo ÂťnamahalÂŤ s kartoni. Pokazal je kar osem rumenih, tri domaÄ?im in pet gostujoÄ?im igralcem, dva igralca pa sta po rumenem opominu videla ĹĄe rdeÄ?ega. Pri gostih je moral zaradi drugega rumenega kartona v slaÄ?ilnico MatevĹž LenoĹĄek. Vsekakor je oba

17

Ĺ PORT

5. maja 2016

izraĹžajo uĹživanje v lepotah narave in jo radovedno spoznavajo.

Pod mogoÄ?nim kozolcem smo se ustavili sredi cvetoÄ?ega prostranstva, nato pa se povzpeli na KoĹžljek, ki je izredno razgleden.

Ljubljansko barje. Po strmini ob cesti se je v obori pasla Ä?reda divjadi, ki je nismo zmotili. Ob prihodu do Korena (ali Korene, ker se pojavljata dve imeni) smo se najprej podali do izredno razgle-

Kozolci so prijetna domaÄ?a poÄ?ivaliĹĄÄ?a.

V daljavi so bile ĹĄe povsem pobeljene gore s StorĹžiÄ?em in KamniĹĄko-Savinjskimi Alpami, prej smo se pozdravili Ĺže z BlegoĹĄem, na jugovzhodnem hribovju pa se razprostira Krim. Kot na dlani se je pred nami razprostiralo Polhograjsko hribovje. Tu je bil Ä?as za poÄ?itek in uĹžitek, nato pa smo se v spremstvu metulja lastoviÄ?arja spustili proti Korenu nad Horjulom. Desno pod nami se je nahajala Vrhnika in v nadaljevanju

dne cerkvice. Potrdila se je misel na tabli lipe sredi vasi, ki pravi: Že samo pogled na te gore delovnik krajĹĄa in zdravi srce.ÂŤ Po nauĹžitju lepot smo se vrnili v vas in si pri kmetiji odprtih vrat privoĹĄÄ?ili topel obrok in posedeli v senci, saj so bili sonÄ?ni Ĺžarki Ĺže kar moÄ?ni. Zadovoljni smo se spustili v Horjul, kamor nas je pripeljala prijetna stezica, polne lepih vtisov v cvetoÄ?i pođ&#x;”˛ Marija Lesjak mladi.

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

5. maja 2016

Jutro pokazalo vso razseĹžnost katastrofe K sreÄ?i nihÄ?e ni bil poĹĄkodovan – Pet odraslih in dva otroka po poĹžaru bivajo v mladinskem hotelu Milena KrstiÄ? – Planinc Foto: Arhiv PGD Velenje

Velenje, 3. maja – Še sreÄ?a, da se nikomur, ne stanovalcem in ne tistim, ki so gasili in pomagali reĹĄevati, ni kaj zgodilo,ÂŤ je najpogosteje sliĹĄati ljudi, ko beseda nanese na poĹžar, ki je v prvih urah novega dne 26. aprila popolnoma uniÄ?il okoli 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v desetem, najviĹĄjem nadstropju lamele stanovanjskega bloka na Jenkovi 9 v Velenju in poĹĄkodoval dve sosednji.

ReĹĄevanje je bilo izjemno zahtevno in tudi nevarno.

Zasegli dva avtomobila Velenje, 27. aprila – V sredo so policisti na Partizanski cesti ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Ker se to ni zgodilo prviÄ?, so mu avto zasegli. Ĺ e en avto so zasegli v soboto.

Tokrat zaradi voĹžnje brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

Ostalo pri poskusu Velenje, 27. aprila – V sredo je nekdo vlomil v hiĹĄo v BevÄ?ah. Iz

Sedeminsedemdesetletni stanovalec, ki je Bojan PrelovĹĄek iz Civilne zaĹĄÄ?ite Mestne zanetil poĹžar, je bil v Ä?asu odvzema prostosti obÄ?ine Velenje. prepeljan na zdravljenje v psihiatriÄ?no bolniTi so z njimi ves Ä?as v kontaktu. ÂťÄŒe kaj ĹĄnico. Zaradi nevarnosti je bilo iz dvajsetih potrebujejo, nas pokliÄ?ejo, pomagal je Ĺže stanovanj evakuiranih okoli 60 stanovalcev, RdeÄ?i kriĹž, za enkratno socialno pomoÄ? so od teh jih je blizu 40 mrzlo noÄ? preĹživelo v zaprosili Center za socialno delo, Ä?e bo poglasbeni ĹĄoli, kamor so jih namestili. trebno, jo bo dala tudi Mestna obÄ?ina, ki bo Ljudje, ki so se zbudili sami, in tisti, ki so za namestitev petih odraslih in dveh otrok jih prebujali gasilci, pripadniki civilne zaĹĄÄ?i- skrbela, dokler bo to potrebno.ÂŤ te, policija, sosedje ..., so doĹživljali noÄ? groNastalo gmotno ĹĄkodo so ocenili na ze, ki jo bodo le steĹžka pozabili. Nekatere 100.000 evrov, gotovo pa bo precej viĹĄja. đ&#x;”˛ od njih pa je ĹĄok Ä?akal tudi potem, ko so se vrnili v svoja stanovanja. ÂťVelikanska ĹĄkoda je v nadstropju, kjer je gorelo. Dve druĹžini smo morali namestiti v mladinski hotel, kjer so ĹĄe vedno.

Njihova stanovanja niso toliko poĹĄkodovana zaradi vode, ampak zaradi vroÄ?ine.

PriĹĄlo je do pregretja instalacij, zato je bilo treba stanoObnoviti bodo morali tudi sosednja stanovanja, saj so vanji izprazniti. Obnoviti bo uniÄ?ene instalacije in ĹĄe kaj ... treba vse instalacije,ÂŤ pravi

PogoriĹĄÄ?e. Tole je ostalo od komfortnega sto kvadratnih metrov velikega stanovanja.

hiĹĄe ni odnesel niÄ?esar.

Na Rudarski cesti pa je neznanec oÄ?itno hotel priti do sladoleda, a mu ni uspelo. Je pa pri vlamljanju povzroÄ?il za okoli 1.100 evrov ĹĄkode.

Zastoji in nesreÄ?e z gmotno ĹĄkodo Velenje, 27. aprila – Varnostno dogajanje med prazniki je zaznamovalo sneĹženje. Zaradi tega je na Celjskem priĹĄlo do ĹĄtevilnih zastojev in veÄ?jega ĹĄtevila prometnih nesreÄ? z gmotno ĹĄkodo na

udeleĹženih vozilih in objektih ob cestah. Policisti so prednostno opravljali naloge varovanja ljudi in njihovega premoĹženja.

Krava poginila, ker je pojedla Şeblje Velenje, 1. maja – Policisti so dobili prijavo kmeta, ki mu je poginila krava. Veterinar je v njenem Şelodcu naťel pest Şebljev, ki so bili vzrok za pogin. Že pred tem je kmet policiste obvestil, da je v krmi za Şivino

naĹĄel Ĺžeblje. Ker gre za kaznivo dejanje, policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da odkrijejo tistega, ki je sposoben storiti tako kruto dejanje, in ga predajo sodiĹĄÄ?u.

Vlomilec iz slaĹĄÄ?iÄ?arne odnesel gotovino Velenje, 2. maja – V ponedeljek je vlomilec priĹĄel v slaĹĄÄ?iÄ?arno. Iz blagajne je vzel gotovino.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Pomen kolesarskega izpita V teh dneh se bodo po osnovnih ĹĄolah intenzivneje lotili priprav na izvedbo teoretiÄ?nega in praktiÄ?nega dela kolesarskega izpita. Poleg znanja, ki so ga uÄ?enci petih razredov doslej usvojili s podroÄ?ja prometa in prometne varnosti, bodo dodatno spoznali tako prometno signalizaAdil Huselja cijo kot pravila, ki jih je potrebno spoĹĄtovati, da bi se lahko brez nevĹĄeÄ?nosti in teĹžav varnostno ÂťvkjuÄ?iliÂŤ v dogajanje na cesti. ogledalo Cestni promet je za danaĹĄnjega Ä?loveka sestavni del Ĺživljenja in brez njega bi naĹĄe Ĺživljenje bilo veliko bolj poÄ?asno in umirjeno, kar morda niti ne bi bilo slabo. Toda cesta nam omogoÄ?a in zagotavlja tudi veÄ?jo mobilnost, veÄ? moĹžnosti za delo in poslovno sodelovanje s tistimi, ki ne Ĺživijo ali ne delujejo v naĹĄi bliĹžini, hkrati pa nam daje tudi moĹžnost veÄ?je izbire naÄ?inov preĹživljanja prostega Ä?asa in ne nazadnje celo svobode gibanja. Pogoj za varno uporabo ceste, ne glede, ali govorimo o cesti znotraj naĹĄe soseske ali naĹĄega mesta, lokalni cesti, ki pelje proti bliĹžnjim naseljem, ali mestom, regionalni cesti, ki povezuje regije, ali avtocesti, po katerih lahko najhitreje vozimo in potujemo v sosednje in ĹĄe bolj oddaljene drĹžave, je dobro poznavanje cestnoprometnih pravil.

Tako kot marsikje v Evropi je tudi pri nas praksa, da se otroci s prometnimi pravili zaÄ?nejo seznanjati Ĺže v vrtcih in osnovnih ĹĄolah. Najprej preprosto in igrivo, pozneje pa glede na starost in dojemljivost vse bolj podrobneje in sistematiÄ?no z dodatnimi vsebinami. Tako je kolesarski izpit eden tistih kljuÄ?nih in pomembnejĹĄih preizkusov osnovnoĹĄolskih otrok, pri katerem morajo pokazati Ĺže kar precejĹĄnjo raven znanja. Z opravljenim kolesarskim izpitom lahko otroci Ĺže samostojno vozijo kolo, kar pomeni, da s tem tudi prevzemajo odgovornost za svoja ravnanja na cesti. NeupoĹĄtevanje prometnih pravil ne predstavlja zgolj prekrĹĄka, ampak lahko v doloÄ?enih okoliĹĄÄ?inah pomeni tudi lastno ogroĹženost ter izpostavljenost nevarnostim, ki so prisotne na cesti glede na gostoto prometa, hitrost vozil in osredotoÄ?enost voznikov med voĹžnjo. Slednja je zaradi stanja v druĹžbi, ritma sodobnega naÄ?ina Ĺživljenja in stresnosti, ki ga ta ustvarja, marsikdaj in marsikje bistveno zmanjĹĄana, kar potrjujejo tudi statistiÄ?ni podatki o prometnih nesreÄ?ah.

Zato ima kolesarski izpit veliko veÄ?ji pomen, kot se to zdi na prvi pogled. Od pridobljenega tako teoretiÄ?nega kot praktiÄ?nega znanja bo odvisno, kako se bodo mladi kolesarji (varno) vkljuÄ?ili v promet in preĹživeli. To je prvi cilj. Drugi manj opazen pa je, da bodo to novo pridobljeno znanje v praksi utrjevali in ga nadgrajevali, ko se bodo odloÄ?ili, da poleg kolesarskega izpita Ĺželijo pridobiti izpit tudi za voĹžnjo s kolesom z motorjem, motornim kolesom ali osebnim avtomobilom. Dobro poznavanje prometnih pravil ob doslednem spoĹĄtovanju slednjih pri vsakodnevni voĹžnji po cesti je temelj, na katerem bodo lahko svoje znanje uspeĹĄno nadgrajevali in tako pridobi(va)li pomembno vseĹživljenjsko kompetenco, ki jim bo omogoÄ?ala preĹživetje na cesti.

Tudi zaradi navedenega kolesarski izpit ne more in ne sme biti le v domeni uÄ?iteljev v osnovni ĹĄoli. O vsebini teoretiÄ?nega in praktiÄ?nega dela kolesarskega izpita se je treba uÄ?iti in hkrati pogovarjati tudi doma v druĹžinskem okolju. Ne zgolj ob raÄ?unalniĹĄkem monitorju in reĹĄevanju izpitnih pol, kar je sicer zelo koristno tako za starĹĄe kot starejĹĄe brate in sestre, da ponovijo in obnovijo tovrstno znanje, ampak tudi ob gledanju televizijskih poroÄ?il in branju Ä?asopisnih Ä?lankov o prometnih nesreÄ?ah, ki so praviloma posledica neupoĹĄtevanja prometnih predpisov. To so namreÄ? priloĹžnosti za pogovore o ravnanjih in posledicah, ki lahko ljudem zaznamujejo Ĺživljenja. NajboljĹĄe okolje za uÄ?enje pa je sama cesta, ko smo z otroki v avtomobilu ali se skupaj vozimo s kolesi. Zato je pomembno, da dajemo dober zgled, ki ga bodo naĹĄi otroci kot najmlajĹĄi udeleĹženci v prometu (vede ali nevede) sprejeli in ga prenaĹĄali naprej.

Dober zgled je najboljĹĄa vzgoja. đ&#x;”˛

Sosed vznemirjal sosedovo Ĺženo

Dvakrat preglasno

ObÄ?an usmerjal promet

Velenje, 27. aprila – Policisti so ťli na dan upora proti okupatorju v Podkraj, ker je moŞ prijavil soseda, da je vznemirjal njegovo Şeno, medtem ko ga ni bilo doma.

Policisti so ga opozorili.

Velenje, 29. aprila – V petek so velenjski policisti dvakrat posredovali zaradi preglasne glasbe, enkrat na Ljubljanski cesti, enkrat na Kajuhovi. V prvem primeru so izrekli opozorilo, v drugem napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 30. aprila – V soboto je na TomĹĄiÄ?evi cesti neznani moĹĄki s piĹĄÄ?alko usmerjal promet. Preden so priĹĄli na kraj policisti, je moĹžakar delo Ĺže zakljuÄ?il.

Dovolj zdrav za pridrĹžanje

VroÄ?ekrvna tujka

Velenje, 29. aprila – V petek je moĹžakar razgrajal pred nujno medicinsko pomoÄ?jo zdravstvenega doma. Ker se je pri tem tudi z glavo zaletaval v steklena vrata, ga je moral pregledati zdravnik. Ugotovil je, da je veÄ? kot sposoben za pridrĹžanje, zato so ga policisti odpeljali na postajo. Ob odhodu iz prostorov za pridrĹžanje pa so mu napisali tudi zajetno kazen.

Velenje, 30. aprila – V soboto sta se policista ukvarjala z vroÄ?ekrvno tujko, ki je sosedo oznaÄ?ila z neprimernimi opisi. Ker ji teh ni zmanjkalo tudi za policista, ko sta se sreÄ?ala za njo, sta ji ÂťpredpisalaÂŤ dvojno kazen. Vendar je imela ĹĄe nekaj rezerve. Po odhodu policistov je poklicala na policijsko postajo, kjer je svoj opis dobil tudi deĹžurni policist.

Ĺ˝elel si je na veselico Ĺ oĹĄtanj, 30. aprila – Proti jutru, na prvomajski dan, so policisti pridrĹžali osebo, ki se je na vsak naÄ?in Ĺželela vrniti na veselico v Gaberke. Policista sta morala uporabiti prisilna sredstva, da sta osebo obvladala in jo pospremila do Velenja, kjer je svojo jezo prespala.

Na GraĹĄki gori umrl pilot Slovenj Gradec, 4. maja – Ob zakljuÄ?ku redakcije smo prejeli sporoÄ?ilo, da je na GraĹĄki gori na obmoÄ?ju policijske postaje Slovenj Gradec je v sredo okoli 7.30 strmoglavilo manjĹĄe letalo, pilot pa je na kraju nesreÄ?e umrl. Po prvih podatkih policije je bil pilot v letalu sam. Ogled kraja nesreÄ?e so v sodelovanju z letalskim inĹĄpektorjem opravili kriminalisti. Po prvih podatkih gre za nemĹĄko enosedeĹžno motorno jadralno letalo. Strmoglavljenje letala je opazil obÄ?an. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

5. maja 2016

19

ÂťTreba se je truditi in to tudi poÄ?nevaÂŤ Nova oskrbnika doma na gori Oljki si v sodelovanju z lastniki Ĺželita pridobiti naziv druĹžinam prijazen dom Tatjana PodgorĹĄek Po naĹĄi deĹželi najdemo veliko slikovitih griÄ?ev s cerkvijo na vrhu, vendar za goro Oljko, ki se dviga nad polji, gozdovi ter je vidna z glavne ceste med Celjem in Vranskim, pravijo, da je nekaj prav posebnega.

Njegova skladna oblika menda pritegne nase veÄ? pogledov kakor marsikatera viĹĄja vzpetina v ĹĄirĹĄi okolici.

dnik Planinskega druĹĄtva Polzela, ki upravlja z domom. Na vpraĹĄanje, koliko pohodnikov, planincev in ljubiteljev narave obiĹĄÄ?e dom na leto, pa je odgovoril: ÂťPo pravilih bi morali ĹĄtevilo vpisov v knjigi obiskov pomnoĹžiti s tri. V eni knjigi je ÂťprostorÂŤ za 4000 vpisov. Ker pa se vsi, ki pridejo na goro, vanjo ne vpiĹĄejo, ocenjujejo, da je obiskovalcev od 10 do 12 tisoÄ? na leto.ÂŤ NajveÄ? jih je iz

Idej jima ne manjka ÄŒe odmislita tri vlome v ĹĄestih mesecih (v enem so med drugim s samokolnico odpeljali vso meso iz zamrzovalnih skrinj) svoje odloÄ?itve za zdaj ne obĹžalujeta. ÄŒe bo ĹĄlo tako tudi v prihodnje, bosta povsem zadovoljen, pravita Urlepova. Tudi laĹžje bosta lahko uresniÄ?ila zastavljene cilje, ki jih imata kar nekaj. ÄŒeprav so v ponud-

voljstvo.ÂŤ Rada bi priĹĄla bliĹže invalidom, katerih dostop do doma je danes oteĹžkoÄ?en. ÂťZ vsem omenjenim Ĺželimo kakovost dvigniti na viĹĄjo raven, pridobiti naziv druĹžinam prijazen planinski dom,ÂŤ razmiĹĄljata AleĹĄ in Berta.

Pogodbo o najemu sta s planinskim druĹĄtvom sklenila za eno leto.

Upata, da jo bodo podaljĹĄali. Koliko in v kakĹĄni meri bosta lahko uresniÄ?ila svoje ideje, pravita, pa ne bo odvisno le od njiju, ampak tudi od sodelovanja s p la ninskim dru-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Dobro veste, kaj vam trenutno najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. In to ne le za en dan. To Ä?utite Ĺže nekaj Ä?asa, a se ne morete odloÄ?iti, da bi tudi ukrepali. DruĹžina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaĹželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v sluĹžbi, zato naÄ?rtujte ĹĄele, ko boste tam imeli zeleno luÄ?. Kar se zdravja tiÄ?e boste lahko sreÄ?ni, saj se spet dobro poÄ?utite. In tako bo tudi v naslednjih majskih dneh, sploh, kadar bo sijalo sonce. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo poÄ?utje. ÄŒe se boste drĹžali navodil in posluĹĄali notranji glas, se teĹžave do jeseni ne bodo vrnile. Pa tudi energije boste imeli vsak dan veÄ?. Maj bo opraviÄ?il svoje ime tudi na ljubezenskem podroÄ?ju. Pester bo Ĺže ta vikend!

Bik od 22. 4. do 20. 5.

LepĹĄi dnevi vam bodo res po godu, pa Ä?eprav dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. ÄŒaka vas namreÄ? ogromno dela. Dejstvo pa je, da ga boste laĹžje opravili, Ä?e ne bo na vas vplivalo slabo vreme. Ko boste sredi prihodnjega tedna uspeĹĄno opravili z glavnino dela, boste imeli spet Ä?as, da se posvetite partnerju in sebi. Da je Ä?as za to res Ĺže skrajni, pa tako veste. Zato vas kljuva slaba vest. S partnerjem bosta doĹživljala novo osveĹžitev vajine zveze. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala druĹžbe. A jo bosta vseeno poiskala. Zato, ker se bliĹža neko praznovanje, ki ga ne Ĺželita doĹživeti sama. Priprave bodo tekle mirno, sploh, ker boste imeli dobro pomoÄ? v mlajĹĄih Ä?lanih druĹžine.

UĹživali boste tudi v kulinariÄ?nem razvajanju, ki vam ga bo pripravil partner.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

LetoĹĄnji maj vam bo vedno bolj vĹĄeÄ?. Vsak dan se bo zgodilo vsaj nekaj, kar vas bo spravilo v dobro voljo. Ob koncu tega tedna se boste smejali veÄ? kot ste se nekaj mesecev doslej. Zato bodo poskrbeli predvsem prijatelji, saj partner ne bo na isti valovni dolĹžini kot vi. Zna biti, da bo kuhal mulo, sploh, ker mu ne bo jasno, zakaj ste tako sreÄ?ni. Morda bo dobil obÄ?utek, da skuĹĄate Ĺživeti mimo njega, po svoje. ÄŒe Ĺželite, da se pomiri, mu jasno povejte in pokaĹžite, da se moti. Za delo pa naslednji teden ne bo najboljĹĄi. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo Ĺže kmalu zaÄ?elo iti na Ĺživce. Kje je vzrok, ne veste. Rahlo slutite, priznati pa si ĹĄe ne boste hoteli. Ker veste, da je vzrok precej teĹžak, s teĹžavami pa se te dni ne boste Ĺželeli ukvarjati.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zdelo se vam bo, da Ä?as kruto hiti, saj bodo naslednji dnevi kratki, prekratki. Teden se bo obrnil kot bi mignil. To bo veljalo tako za obveznosti v sluĹžbi kot prosti Ä?as, ki ga boste prav tako zapolnili z delom. A takim, ki ga res z veseljem opravljate. ÄŒeprav radi tudi poÄ?ivate in uĹživate v brezdelju, si tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste mogli privoĹĄÄ?iti. Zato se kar pripravite, da do konca maja za lenarjenje ne boste imeli Ä?asa. Ko se boste, vam bo laĹžje. Sploh, ker raÄ?unate, da boste ĹĄe pred uradnim prihodom poletja za delo tudi primerno finanÄ?no nagrajeni. Nekaj teĹžav pa boste v prihodnjih dneh imeli z zdravjem. ÄŒe ne boste poskrbeli, da ukrepate Ĺže ob prvih simptomih starih teĹžav, se bodo te stopnjevale.

Dobro pa veste, kaj smete in kaj ne, Ä?e Ĺželite, da teĹžave zvodenijo.

ÂťÄŒe ne sodeluje ĹĄirĹĄa druĹžina, se stvari ne izidejo,ÂŤ pravijo Urlepovi Na733 metrov visoki kraĹĄki osamelec vodi veÄ? poti. MoĹžna izhodiĹĄÄ?a so na zahodu iz Ĺ martnega ob Paki, na severu iz Velenja, na vzhodu iz AndraĹž in na jugu iz Polzele.

bliĹžnje okolice, je pa tudi kar nekaj avtobusov, ki pripeljejo romarje. Ti pa so iz cele Slovenije.

Na leto od 10 do 12 tisoÄ? obiskovalcev

Kaj je izobraĹženega kuharja, s sluĹžbo za nedoloÄ?en Ä?as v znanem gostinskem lokalu v Zgornji Savinjski dolini privedlo na nepredvidljivo delovno mesto oskrbnika planinskega doma? ÂťZame je bil to izziv, moja dolgoletna Ĺželja, da bi ĹĄel na svoje.

Prej nisem upal v precejĹĄnje tveganje zaradi druĹžine. Danes sta sinova praktiÄ?no odrasla, zato je bila odloÄ?itev laĹžja. Oba z Ĺženo se dela, novih preizkuĹĄenj ne bojiva, veva, da se je treba truditi in to tudi poÄ?neva. Pri tem nama poleg sinov, sploh mlajĹĄega, pomagata ĹĄe Ĺženina starĹĄa.ÂŤ

Pohodniki na goro si radi ÂťpriveĹžejoÂŤ duĹĄo v planinskem domu, ki ima od lanskega novembra novega oskrbnika – AleĹĄa Urlepa iz Ĺ martnega ob Paki. ÂťDruĹžina MoĹžina, ki je bila oskrbnik doma devet let, se je odloÄ?ila, da bo v Ĺživljenju poÄ?ela ĹĄe kaj drugega. Objavili smo razpis, prijavilo se je 10 ponudnikov, odloÄ?ili smo se za AleĹĄa Urlepa in mislim, da smo se dobro odloÄ?ili, kar potrjujejo tudi odzivi obiskovalcev,ÂŤ nam je povedal Zoran Ĺ tok, predse-

Izziv, ki sem si ga dolgo Ĺželel

bi doma danes enolonÄ?nice, pice, sladice, ob vikendih tudi tri vrste kosil, nameravata ponudbo postopoma ĹĄe razĹĄiriti. Ĺ˝elje obiskovalcev so namreÄ? razliÄ?ne. ÂťGostje, ki prihajajo v dom, so dobri gostje, zelo drugaÄ?ni od tistih v dolini.ÂŤ Rada bi uredila otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Seveda ne sama, ampak v sodelovanju z lastniki doma in lastniki zemljiĹĄÄ?a. Doslej sta Ĺže zamenjala inventar v osrednjem delu doma, marsikaj je terba postoriti v zgornjem delu objekta, kjer je prostor za blizu 60 oseb, kjer so tudi sobe z blizu 50 leĹžiĹĄÄ?i. Prav tako navezujeta stike z drugimi turistiÄ?nimi ponudniki v Spodnji, Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťTuristi imajo kaj videti, zakaj si ne bi pri tem pomagali in tako z zdruĹženimi moÄ?mi poskrbeli za njihovo zado-

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ĹĄtvom, lastniki zemljiĹĄÄ?, od vremena. Ta v veliki meri kroji ĹĄtevilo obiskovalcev. VeÄ? bo sonÄ?ni dni, veÄ? bo obiskovalcev. ÂťÄŒeprav ravno ne sodiva med tiste, ki toĹžijo nad tem in onim, pa ne moreva mimo davÄ?nih blagajn. Namesto, da bi veÄ? pozornosti namenili gostom, zaradi katerih smo tu, jih moramo davÄ?nim blagajnam. Se vidi, da so njihovo uvedbo naÄ?rtovali tisti, ki nimajo prakse z njimi. Ali ne bi bilo bolj umno, da bo drĹžava za takĹĄne domove, kot je dom na gori Oljki, uvedla pavĹĄal ali pa bi zaraÄ?unala davek na osnovi ĹĄtevila stolov. Od vsakega bi plaÄ?al toliko in toliko davka, kako pa boĹĄ poskrbel, da bo stol zaseden, pa je odvisno od tebe samega,ÂŤ sta sklenila pogovor AleĹĄ in Berta Urlep. đ&#x;”˛

To leto Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica praznuje svoj okrogli jubilej, in sicer 40 let obstoja. Zgodovina sega do trenutka, ko so predniki danaĹĄnjega kluba stopili v Ciglerjevo jamo in ob tem priĹĄli na idejo ustanovit jamarski klub. Tako se je razvil Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica. Aktivnosti v klubu so se samo stopnjevale, kar je vidno tudi v danaĹĄnji prepoznavnosti jamarskega kluba. Jamarstvo je poseben naÄ?in Ĺživljenja, je svoboda, ki je tisti, ki se s tem posebnim ĹĄportom in raziskovanjem ne ukvarja, ne more razumeti. Skoraj ni vikenda, ko se Ä?lani kluba ne bi odpravili na kakĹĄno akcijo raziskovanja podzemlja. Predsednik kluba Maks PetriÄ? pravi:ÂŤ Jamarstvo nekateri jamarji opisujemo kot ĹĄport brez gledalcev, kar je teĹžko dojeti slovenski birokraciji. Spet se zatakne pri tem, da nismo nikjer registrirani kot ĹĄportniki. To seveda obÄ?utimo na ra-

znih razpisih, kar pomeni, da jamarji delujemo z minimalnimi sredstviÂŤ.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in krajevna skupnost TopolĹĄica vsako leto poskrbita za klub nekaj sredstev, za kar so jima Ä?lani kluba zelo hvaleĹžni. Ta denar porabijo za nakup opreme, ki jo nuj-

no potrebujejo za raziskovanje jam, ter za ĹĄolanje novih jamarjev. Kljub temu se z veliko volje zmore skoraj nemogoÄ?e. Tako opravijo tudi do 150 akcij letno. Ne vodi jih denar, temveÄ? volja in ljubezen do narave –jam, ki

pa jo nedvomno imajo. Poleg raziskovanja jam so v klubu aktivni tudi na podroÄ?ju ĹĄolanja novih jamarjev, sodelujejo na raznih prireditvah, riĹĄejo naÄ?rte jam, nekateri Ä?lani sodelujejo tudi pri Jamarski reĹĄevalni sluĹžbi, ukvarjajo se ĹĄe s turistiÄ?nimi

ogledi jam, veÄ?dnevnimi tabori in ĹĄe z mnogoÄ?im. Svoje Ĺželje in podvige v raziskovanju jam pa bogatijo tudi zunaj meja Slovenije, saj so bili nekateri Ä?lani prisotni na jamarskih odpravah na Filipinih, v Albaniji in Makedoni-

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela kot po navadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osreÄ?uje. Novega projekta ste se lotili optimistiÄ?no in tako je tudi prav. Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili, za to pa boste sami naredili zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. ÄŒez zimo sta si vzela premalo Ä?asa le za vaju, z lepimi majskimi dnevi se bo to krepko spremenilo. To bo dobro tudi za vaĹĄo duĹĄo, sploh, ker bo v naslednjih dneh na delovnem mestu precej napeto. Jezilo vas bo, ker ne boste imeli pravih informacij in zato ne boste vedeli, kaj se dogaja. Govoricam ne verjemite v celoti, saj vas bodo spravile v obup. Raje vpraĹĄajte, morda dobite odgovor, ki bo razkril vsaj delÄ?ek tega, kar se res dogaja. ÄŒe ga ne dobite, bo tudi molk zgovoren.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ustvarjalni boste kot Ĺže dolgo ne. Tega ne boste obÄ?utili le vi. Nekateri v vaĹĄi okolici se bodo zaradi tega poÄ?utili precej ogroĹženo. Ker ste zadnje tedne precej vlagali v svoj videz in poÄ?utje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. In tega ne bo malo. Dogajanje bo hitro in silovito. Zna se zgoditi, da se bo tok dogodkov spreminjal iz dneva v dan. To vas bo delalo malo nemirne, a navzven tega ne boste pokazali. Zaupali boste redkim, kar je trenutno zelo razumljivo. Ĺ e najbolj pa boste spet zaupali sebi. In svoji presoji. Ne bo vas pustila na cedilu, zato boste Ĺže od torka dalje veliko bolj mirni. Obisk prijatelja, ki ga Ĺže dolgo niste videli, vas bo presenetil. Negativno. Njegove novice namreÄ? ne bodo lepe, zato boste Ĺžalostni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Do konca meseca maja vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videvali, polepĹĄali kar nekaj dni. In zdelo se vam bo, da je Ä?as, da pokliÄ?ete ĹĄe nekaj tistih, ki jim to Ĺže dolgo obljubljate. NiÄ? hudega, Ä?e vam ne bo takoj uspelo s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj sreÄ?ni. Ĺ˝al pa ta teden ne bo v celoti lep. NajveÄ? teĹžav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste zaÄ?eli utapljati v nedokonÄ?anih poslih. Taki znajo ostati tudi zato, ker ne veste, kako bo s financami. Ĺ˝al tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste vedeli, zato se morate obnaĹĄati kot dober gospodar. Nekatere osebne sanje pa se bodo uresniÄ?ile prej, kot si predstavljate. Ena veÄ?jih bo epilog dobila Ĺže ta konec tedna. V vas bo kar vrelo od navduĹĄenja.

Veliko adrenalinskih uĹžitkov Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica praznuje 40 let

Ĺ˝eleli si boste, da Ä?im prej pride poletje. Vonj po njem boste obÄ?utili Ĺže v teh dneh. In skomine bodo velike. Sploh, Ä?e se letos pripravljate na malce drugaÄ?ne poÄ?itnice, kot so vaĹĄe klasiÄ?ne. Ĺ˝e dolgo sanjate, da si privoĹĄÄ?ite veÄ?, da bi bile vsaj ene vaĹĄe poÄ?itnice polne avantur. Po navadi uvihnete tik pred zdajci, letos pa se boste prav navduĹĄili ĹĄele v teh dneh.

Skrbno naÄ?rtujte tudi, s kom boste ĹĄli na poÄ?itnice. Naj bodo z vami le preverjeno prijetni ljudje, saj se lahko sicer spremenijo v noÄ?no moro. Ĺ portne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi Ä?udne obÄ?utke, s katerimi se borite, ko pomislite na svojo partnersko zvezo. Tudi zato, ker je zadnje Ä?ase na rahlo majavih tleh, morate poskrbeti, da bo vajino poletje bolj adrenalinsko. Tudi zato vam ne bo teĹžko varÄ?evati za dopust.

ji. Jame obiÄ?ajno obiĹĄÄ?emo v enem dnevu. ÄŒe pa je jama prevelika oziroma pregloboka, se v njej naredi bivak in se tam tudi prespi. Vsako leto izvedejo tudi jamarski tabor, in sicer na planini VodotoÄ?nik. Do planine se odpravijo peĹĄ z vso opremo, ki na osebo tehta tudi do 30 kg. ObiÄ?ajno se tam ostane ĹĄtiri dni, vsak dan pa raziskuje visokogorske jame. Redno klub sodeluje tudi z ostalimi klubi iz vse Slovenije in tudi tujine.

Jamarji so zelo koristni tudi pri Ä?iĹĄÄ?enju jam in ohranjanju Ä?istih voda.

Jame so namreÄ? najveÄ?je zakladnice Ä?iste vode. Veliko ljudi se ĹĄe ne zaveda, kako veliko ĹĄkodo naredijo, Ä?e v jame odvrĹžejo smeti.

Jamarstvo je raziskovanje in posebne vrste ĹĄport, ki ni ravno za vse. Ne sme vas biti strah teme, oĹžin, globin, imeti pa morate tudi kar precej fiziÄ?ne kondicije.

V klubu z veseljem sprejmejo nove Ä?lane, ki jih bodo usposobili za dobre jamarje. Zato, Ä?e vas mika neraziskan podzemni svet, nove dogodivĹĄÄ?ine, Ĺželite priti nekam, kamor ĹĄe ni stopila Ä?loveĹĄka noga, Ĺželite vsak konec tedna doĹživeti kaj novega, se lahko pridruĹžite Ĺ aleĹĄkemu jamarskemu klubu đ&#x;”˛ Podlasica TopolĹĄica.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zadnje Ä?ase imate spet radi svoje Ĺživljenje, zato boste znali uĹživati v prav vsakem majskem dnevu naslednjega tedna. ManjĹĄe zdravstvene teĹžave vam bodo sicer malce pokvarile poÄ?utje. Verjetno bo ĹĄlo za teĹžave s sklepi ali obÄ?utljivim Ĺželodcem. Ker boste vedeli, da ni niÄ? hujĹĄega, se ne boste pustili spraviti v slabo voljo. Partner vas bo, Ä?e boste Ĺželeli, razvajal tudi z masaĹžami. Ĺ˝e v teh dneh se bosta veliko pogovarjala o prihodnosti, saj vse kaĹže, da bosta lani zaÄ?rtane plane za letoĹĄnje poletje spremenila prav v teh dneh. OkoliĹĄÄ?ine bodo zelo objektivne. Ĺ˝elje bosta namreÄ? zmanjĹĄala zato, ker Ĺželita pomagati nekomu od sorodnikov. Ta bo to res znal ceniti, zato boste dvakrat poplaÄ?ani. Zakaj boste tako zadovoljni, veste vi in le ĹĄe nekdo, ki pa za zdaj ostaja malce zadrĹžan. Razumite ga, njemu je tokrat teĹžje kot vam. Sobota bo res posebna. Zakaj, veste le vi. Tudi partnerju ne boste povedali.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj poĹžrete veliko Ĺžalitev, ki vam jo bodo privoĹĄÄ?ili v sluĹžbi. Zdelo se vam bo, da si tega res niste zasluĹžili. Ko se boste pomirili in razmislili, pa boste spoznali, da ste verjetno odreagirali preburno. Ni bilo miĹĄljeno tako hudo, kot ste to doĹživeli vi. In tudi zlobe ni bilo zraven. Zadnje Ä?ase ste precej obÄ?utljivi.

Morali boste poskrbeti, da se spet utrdite. VaĹĄa Ä?ustva moÄ?no nihajo, vsako spremembo pa Ä?utite veliko huje kot v preteklosti. To vas bega. Zato boste morali Ĺže v teh dneh krepko premisliti, kako naprej. OÄ?itno je, da niste veÄ? tako samozavestni, kot ste bili. Vzrokov je veÄ?. NajveÄ?ji je zagotovo v tem, da se ne poÄ?utite varno. Ko boste poskrbeli, da se spet boste, bo tudi samozavest hitro nazaj. Partner vam tokrat ne bo v oporo. Sploh ne bo verjel, da vse skupaj doĹživljate tako silovito, zato tudi ne bo pomagal.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Po dolgem Ä?asu se boste v sluĹžbi poÄ?utili dobro. Ko boste razmiĹĄljali, zakaj je tako, odgovora ne boste naĹĄli. Sami ne. Ko se boste zaÄ?eli veÄ? pogovarjati s sodelavci, se vam bodo odprle oÄ?i. To, kar je na vas pritiskalo kot giljotina, bo namreÄ? veliko manj opazno. To vam bo dalo upanje, da se bodo razmere v odnosih v prihodnje ĹĄe izboljĹĄale. Poleg tega boste prav v sluĹžbi spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po Ĺžilah. Tega Ĺže dolgo niste obÄ?utili, zato vam bo moÄ?no godilo. Celo na svoj videz boste zaÄ?eli bolj paziti. Morda boste kaj tudi spremenili. Vsekakor vam tudi pogled v garderobno omaro ne bo veÄ? vĹĄeÄ?. Ĺ˝eleli si boste, da ste videti dobro, zato boste poskrbeli, da vanjo dodate kar nekaj novih stvari. Tokrat vam celo hoja po trgovinah ne bo ĹĄla na Ĺživce. Da, spreminjate se.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da ĹĄe niste takĹĄni, kot ste bili. In ĹĄe nekaj dni ne boste. Skrbelo vas bo, ker se Ĺživljenje ĹĄe ne bo vrtelo tako kot si Ĺželite. ÄŒe boste iskreni do sebe, nimate pravih razlogov za pritoĹževanje. Tudi skrbi bodo poÄ?asi padale iz vaĹĄih ramen. Ĺ˝e ob koncu tega tedna si boste privoĹĄÄ?ili odklop, ki ste ga krepko potrebovali.

Dobro bo vplival na vaĹĄo duĹĄo in telo. Spet boste bolj odprti in druĹžabni, kar bo opazil tudi partner. Povedal vam bo nekaj krepkih na vaĹĄ raÄ?un, a mu tokrat ne boste zamerili. Imel bo prav. VÄ?asih potrebujete hladen tuĹĄ, da se vzamete v roke. Zato se boste tokrat res potrudili, da ne boste popustili v vaĹĄi Ĺželji po spremembah. Ko boste v dilemi, kako zdrĹžati, ko ni prijetno, se nagradite. Kupite si kaj lepega ali pa si privoĹĄÄ?ite razvajanje, ki vas pomiri.

Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. maja

SLOVENIJA 1 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Turbulenca, svet. odd.

12.20 Naši vrtovi: Berta Placet, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Džihad 2. – spletni propagandni stroj, dok. odd.

14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 10/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Miliči 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po sredini človeškega srca 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.10 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.40 09.40 10.40 11.05 12.05 15.25 15.45 17.00 17.50 18.25 19.00 19.05 20.00 20.30 21.30 23.15 00.50 02.35 05.10

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.55 02.30

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.00 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Točka, glasb. odd.

Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Kaj so slišala ušesa Istre Točka, glasb. odd.

Med valovi Alpe, Donava, Jadran Halo TV Dobro jutro Kino Fokus Čas za Manco Košir: Srčnost Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Reševalci hrane, dok. odd.

Greenberg, am. film Slika, ki je ni, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Prevara, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) Mladi za Veleje: Dnevi mladih in kulture 2016 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, ans. Sekstakord, 30 let ans. Marela Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

5. maja 2016

Sobota,

6. maja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 02.10 02.35 03.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Na poti na Krim, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Čarobne rožice Vetrnica: Čebela Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Kinoteka: Andrzej Wajda, gostja Nina Cvar Človek iz marmorja, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

19.05 19.15 19.40 20.05 21.50 22.45 00.00 00.45 01.45

Otroški kanal Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Hranjenje račk Zgodbe iz školjke: Veličastna Indija Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Na obisku Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Halo TV Vem!, kviz Tv-poroka A veš, koliko te imam rad: Kostanj Bacek Jon, ris.

Firbcologi Infodrom Okus po ljubezni, indij. film Tv arhiv, dok. odd.

Polnočni klub Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.05 23.05 01.50 02.25

24ur Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Pijana ljubezen, am. film Ne vdam se, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.45 09.45 10.30 11.00 11.50 14.10 14.40 15.05 16.05 17.00 17.50 18.25 18.55

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.45 12.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.45 00.15 00.20

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ans. Sekstakord, 30 let ans. Marela Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: S kolesom po Škotski Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: Akustika 2014 Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

7. maja

8. maja

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Avto Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: Plezanje Vetrnica: Vodni drsalec Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 24/26 Male sive celic, kviz Gibčna Timea, dok. film Infodrom Razred zase, ponov.

Tv arhiv Intervju: Stane Kerin Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti V divjini z Benom Foglom: Aljaska, 2/4 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi za otroke Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešana, 5/8 Poročila, vreme, šport Nekaj je v zraku, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25

07.00 Duhovni utrip 07.15 Poletni koncert iz Schoenbrunna 2015 08.50 Z mladimi virtuozi: Flavtistka Dorotea Senica 09.20 Posebna ponudba 10.05 Učiteljicaaaa!, dok. odd.

10.35 Čaj za dve, gledal. pred.

12.30 Žogarija 13.00 Slovenija danes 14.00 Zaljubljeni v življenje 15.10 Zvezdana 16.05 Hava nagila – zgodba o židovski pesmi, dok. odd.

17.00 Ambienti 17.45 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 18.15 Veslanje, ep, posn. iz Brandenburga 19.15 Avtomobilnost 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mesta po meri človeka, dok. odd.

21.15 Foylova vojna (IX.), 3/3 22.50 Vse je mogoče, ponov.

00.20 Vikend paket 01.35 Veslanje, ep, posn.

02.40 Zabavni kanal 05.05 Aritmični koncert: Hulahoop

05.15 05.45

Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Dober dan City folk: Daka Ne grem na koleno, dok. film Na lepše 10 domačih Polnočni klub Slovenija danes Pesem Evrovizije 2016: Predstavitev pesmi Zgodba Ljubljanskega maratona, dok. film Objeto mesto, dok. odd.

Infodrom Razred zase Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Union Olimpija : Krka, 10. kolo, prenos iz Ljubljane Zvezdana Večer z lutkami: Jakova mračna skrivnost Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert: Hulahoop Pesem Evrovizije 2016: Predstavitev pesmi Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Union Olimpija : Krka, posn.

10 domačih Polnočni klub

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 12.45 13.20 13.35 14.35 17.10 18.55 18.58 20.00 21.55 00.35 02.25

24ur Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lego vilini, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Lassie: Cesta domov, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Vohun, ki me je ljubil, ang. film Rio, am. film 24ur vreme 24ur Brez nadzora staršev, am. film Prvi vitez, am. film Znova v sedlu, kanad. film Zvoki noči

05.55 06.05 07.00 07.20 07.40 08.05 08.25 08.30 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 12.00 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.35 23.05 01.10 01.40 02.30

06.10 07.00 09.00 10.05 10.45 11.55 12.35 13.20 14.50 15.30 17.45 18.35 19.05 19.15 19.55 21.45 22.30 23.15 23.50 01.10 03.30

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (159) Moj album 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje: Dnevi mladih in kulture 2016 18.40 Dotiki gora: Boskovec, Mozirska koča 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2387. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Veliki koncert ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja ans Golte. ponovitev 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 00.00 00.25 01.20

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Emilija, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Robotki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd.

Bela in Sebastijan, franc. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 8/8 Intervju Poročila, šport, vreme Babičino stanovanje, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 11.50 12.25 12.40 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00

24ur, ponov.

Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego vilini, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Lassie z ljubeznijo, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Mama brez milosti, am. film Ljubezen vse premaga, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Najbolj jezen človek v Brooklynu, am. film 00.50 Hallam Foe, ang. film 02.40 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2386. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Ne utihni stari mlin 10.15 2387. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.40 Škocjanska O'kapnca, jama in poti njenih raziskovalcev 12.30 Dober večer, gospod predsednik: IVO SVETINA, 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) 18.00 Ustvarjalne iskrice (158), Voščilnica tresočka 18.20 Čas za nas, tabornike – Škalska liga ka te briga 19.00 Pop corn: Neisha, Mama rekla 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Sekstakord, ans.

Marela 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

9. maja

06.00 06.10 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.00 22.00 23.05 23.40 00.55 01.25 02.15

06.10 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.35 10.30 11.00 11.55 14.20 15.30 16.25 17.00 17.55 20.00 20.30 21.00 22.40 23.50 00.40 01.25 03.05 05.10

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas! Človek in zver, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po sredini človeškega srca Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Medo in Mica, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe, ponov.

Novice eRTeVe Pavle, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Opus Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Palček smuk v ribniku, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Hektor in mala šola Zgodbe iz školjke: Živalske družine Točka, glasb. odd.

Mednarodna obzorja: Od meje do meje v »obljubljeno« Evropo Duhovni utrip: Krščanski center Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Vključitev migrantov Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Košarka (Ž), dp, 3. tekma finala, prenos Ti, jaz in oni, 3/6 Ti, jaz in oni, 4/6 Wallander (IV.), Poduk o ljubezni, 2/3 Spomini: Marko Vrhunec Halo TV Točka, glasb. odd.

Košarka (Ž), dp, 3. tekma finala, posn.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 02.05 02.40

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Prevara, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2387. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Abba the show, posnetek koncerta Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami Regionalne novice 3 SVIT – V skrbi za posameznik Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestil

10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 22.00 23.30 23.35

Sreda,

10. maja

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.35 15.50 16.25 17.00 17.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha Nutrija, dok. odd.

Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Poročila Potepanja, tv Lendava Muk, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov.

Profil: Dr. Irena Avsenik Nabergoj Poročila, šport, vreme Juta Krulc: Čakam na kresnice, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Jani Nani, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 7/12 20.55 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: ana Obersnel, pogov. odd.

00.55 Profil: Dr. Irena Avsenik Nabergoj, ponov.

01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.30 09.15 10.15 11.10 12.10 14.35 16.05 17.00 17.50 18.25 18.50 19.05 19.20 21.00 23.05 23.50 00.50 01.20 02.10 03.10 05.10

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.00 01.35

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.00 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

Otroški kanal Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Palček smuk v ribniku, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Sina, osirotela košuta severnega jelena Zgodbe iz školjke: Avto Žogarija Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

To bo moj poklic: Elektroinštalater, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Največje uspešnice Pesmi Evrovizije Pesem Evrovizije 2016, 1. pred izbor iz Stockholma, prenos Večer z lutkami, ponov.

Pogrešani sin, 4/8 Ambienti, ponov.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Nepremagljiv dvojec, nan.

Prevara, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Mladi raziskovalci 2016 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2388. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Kamnik Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Dam – dobim, odpoved delovnega razmerja Mura Raba TV, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11. maja

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.20 22.00 23.05 00.00 00.30 00.55 01.20 02.15

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Opus Naši vrtovi: Maksimiljan Sterle, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Intervju Prava ideja: Vinogradništvo Frešer Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Andrej Medved Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Na naši zemlji: Buriha Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadrega in pol, franc. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 5/6 Turbulenca, svet. odd.

Profil: Andrej Medved Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

03.35 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Od kod pride veselje Zgodbe iz školjke: Dihaj z mano Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma četrtfinala, prenos Žrebanje Lota Muzikajeto: Rock latino Čas za Manco Košir Izgubljeni raj, koprod. film Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Narat Točka, glasb. odd.

Halo TV Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 1. tekma četrtfinala, posn.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.15 01.50

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan.

Prevara, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2388. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Strokovnjak svetuje: Dam – dobim, odpoved delovnega razmerja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 160) Hobotnica iz nogavic Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava vrtca Velenje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE Regionalne novice 3 Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.20 08.55 09.55 10.45 11.00 12.05 14.20 15.45 17.00 17.55 19.50 20.00 20.35 21.30 22.25 23.30 00.20 01.05 01.50

10.55 11.00 11.30 11.50 11.55 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

5. maja 2016

GORENC, BOĹ TJAN: Slovenski klasiki 1

Tombola v mestu Suzane Tratnik in Lov za templjarskim zakladom Milana Petka Levokova.

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta

DOLENC, SAĹ O: Od genov do zvezd

BoĹĄtjan Gorenc - PiĹžama je na Facebook postavil 50 literarnih klasikov in njihovih del. Kaj se zgodi, ko UrĹĄika Zala objavi novo profilno sliko in v status zapiĹĄe, da gre v nedeljo na ples v Stari trg? Takoj se javi France PreĹĄern in komentira: ÂťDesetkica.ÂŤ Ĺ e drznejĹĄi s komentarjem je Andrej Smole: ÂťMaÄ?kica.ÂŤ Vas zanima, s kom je v razmerju Povodni moĹž? LOL Si predstavljate, da bi Martin Krpan tvital v

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zbirka kratkih znanstvenih zgodb, o popotovanju v srediĹĄÄ?e interneta, o resniÄ?nem Albertu Einsteinu, o duhovniku, ki je iznaĹĄel teorijo velikega poka, o Eboli in ÄŒrni smrti, kaj se zgodi, ko pride do prelomnega odkritja kar med poukom, kaj dobre ljudi

VELENJE ÄŒetrtek, 5. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Facebook 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana OtroĹĄka predstava Deklica, ki je sovraĹžila knjige (vstopnice dobite v vrtcu) 17.00 Galerija Velenje Metal craft, delavnica izdelave kipov iz odpadnega materiala Gorenja 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Vanje Knez Vzgojimo psa - prijazno 19.00 Vrtnarija PotoÄ?nik Predavanje o okenskih in balkonskih rastlin, novosti, o zasaditvenih kombinacijah in oskrbi rastlin. 12.5. , ob 19. uri sledi predavanje priznane strokovnjakinje MiĹĄe PuĹĄenjak o pridelavi zelenjavnic

Petek, 6. maj Ĺživo svoje dogodivĹĄÄ?ine s ĹĄvercanjem soli, Cankar pa bi delil nagradne igre, objavljal svojo Erotiko in po tipkanem sporu prekinil prijateljstvo z osebo Mati Francka :).

Duhovita knjiga, v kateri je slovenska literatura nehala biti smrtno resna in jo priporoÄ?amo v branje tudi vsem prof. slov. jezika.

MAZZINI, MIHA: Zvezde vabijo ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Kaja je prepriÄ?ana, da dobro poje, in se Ĺželi prijaviti na ĹĄov talentov Zvezde vabijo. Njeni prijatelji in fant, s katerimi se pogovarja samo preko sms-ov in jih ĹĄe nikoli ni sreÄ?ala v Ĺživo pa jo skuĹĄajo od tega odvrniti in obvarovati pred sramoto. Le nova prijateljica Ana, ki je na poÄ?itnicah pri babici in brat Simon posumita, da je nekaj s temi prijatelji narobe, saj ima Kaja Ä?udovit glas.

SkuĹĄata ji pomagati tako, da zaÄ?neta raziskovati virtualni svet in pri tem odkrijeta marsikaj zanimivega. Tu pa so ĹĄe miĹĄiÄ?asti Peter in njegovi fitnes prijatelji, ki gredo Kaji in Ani zelo na Ĺživce. Ĺ˝irija je sicer v zadnji fazi izbirala med ĹĄtirimi deli, poleg Mazzinija so bili finalisti ĹĄe Povej mi po resnici Neli KodriÄ? Filipić,

pripravi do zlih dejanj, Ä?esa denar ne more kupiti, kaj sporoÄ?a pavov rep, kako doma vzgojiti genija, zakaj niso Indijanci osvojili Evrope in ĹĄe veliko veÄ? pouÄ?nih zgodb, ki nas naredijo malo veÄ?je umneĹže, ne glede na to, koliko smo stari.

OSHO: LjubeÄ?e bivanje

8.30 10.00 17.00 17.00

21.00 21.00

od – Odrasli / 17 - Etika Osho je ĹĄe vedno eden najzanimivejĹĄih mislecev oz. duhovnih uÄ?iteljev naĹĄega Ä?asa. V knjigi LjubeÄ?e bivanje nas spodbudi, da se vpraĹĄamo o tem, kaj mislimo, da vemo o ljubezni, o posesivnosti in ljubosumju. Z zanj znaÄ?ilnim humorjem in razumevanjem nas spodbudi, naj se upremo nezdravim vzorcem v odnosih in naj ponovno odkrijemo pomen ljubezni. Z odgovori na vpraĹĄanja ljubimcev razkriva naÄ?ine ljubezni, npr.: ljubezen brez oklepanja, zavrnitev priÄ?akovanj, pravil in zahtev, osvobajanje strahu pred samoto, ohranjanje ljubezni, govori tudi o predaji ega.

Osho pravi: ÂťLjubezen, kakor ljudje po navadi rabijo to besedo, ni ljubezen, temveÄ? je poĹželenje. In poĹželenju je usojeno, da zadaja rane.ÂŤ đ&#x;”˛

MB

Ljudska univerza Velenje Urica za zdravje Ljudska univerza Velenje MoĹžganski fitnes UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu Galerija Velenje Metal craft, delavnica izdelave kipov iz odpadnega materiala Gorenja eMCe plac Klubski veÄ?er Max klub Koncert Mild'N Minty (26. Dnevi mladih in kulture)

Sobota, 7. maj 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje KoÄ?evska pot, planinski pohod 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom KD MeÄ‘imurje 8.00 Titov trg Velenje CvetliÄ?ni sejem – Okusi pomladi 9.00 Zbirno mesto, pred prostori druĹĄtva, Efenkova 61 Pohod MDGN Velenje na TuĹĄevo 10.00 Zelenica ob kulturnem domu O drevesu pod drevesom, drugiÄ? – Ä?italnica na prostem 21.00 eMCe plac Mosh till you drop – Metaldays warm up

KINO spored PLANET SAMSKIH Planeta Singli (Poljska) RomantiÄ?na komedija, 136 minut ReĹžija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlocha, Piotr Glowacki, Weronika KsiÄ…Ĺźkiewicz, Tomasz Karolak idr.

Petek, 6. 5., ob 21.30 Sobota, 7. 5., ob 19.45 Nedelja, 8. 5., ob 18.00

PREHOD The Rift (Srbija, Slovenija, JuĹžna Koreja) ZF triler, 90 minut ReĹžija: Dejan ZeÄ?ević Igrajo: Katarina ÄŒas, Ken Foree, Dragan Mićanović, Monte Markham, Denis Murić idr.

Petek, 6. 5., ob 18.00 Sobota, 7. 5., ob 22.15

HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija, ÄŒeĹĄka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut ReĹžija: Ĺ˝iga Virc Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Ĺ˝iĹžek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr.

Petek, 6. 5., ob 19.45

Nedelja, 8. 5., ob 20.30 Ponedeljek, 9. 5., ob 18.00

MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV Bamse och tjuvstaden (Ĺ vedska) Animirani druĹžinski film sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 66 minut ReĹžija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, GaĹĄper Jarni, Iztok Luzar, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Petek, 6. 5., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 7. 5., ob 18.15 – mala dvorana

SVOBODNA LJUBEZEN Freeheld (ZDA) Biografska romantiÄ?na drama, 103 minute ReĹžija: Peter Sollett Igrajo: Julianne Moore, Ellen Page, Steve Carell, Michael Shannon, Luke Grimes, Gabriel Luna, IDR. Petek, 6. 5., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 5., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 8. 5., ob 19.00 – mala dvor.

RAGLJAÄŒ IN Ĺ˝VENKO Ratchet and Clank (ZDA) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina sin-

hronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 94 minut ReĹžija: Kevin Munroe, Jericca Cleland Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Tina Ogrin, Jaka ViĹžintin, Klemen Bunderla idr.

Sobota, 7. 5., ob 18.00 Nedelja, 8. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

KOMBINAT (Slovenija) Dokumentarni film, 45 minut Avtorice filma: Zvonka T. SimĹĄiÄ?, Valerie Volf Gang in UrĹĄa Bonelli Potokar Nastopajo: Zvonka T. SimĹĄiÄ?, Valerie Volf Gang, UrĹĄa Bonelli Potokar, dr. Renata Ĺ ribar, dr. Vesna LeskoĹĄek, Zvonka T. SimĹĄiÄ? in Ä?lanice zbora Kombinat Ponedeljek, 9. 5., ob 19.00 – od dnevu zmage

MLADOST Youth (Francija, Italija, Ĺ vica, VB) ReĹžija: Paolo Sorrentino Igrajo: Michael Caine, Harvey Keitel, Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda, Poppy Corby-Tuech idr.

Ponedeljek, 9. 5., ob 20.00 – ob dnevu Evrope

Nedelja, 8. maj

Sreda, 11. maj

8.00

5.30

Odhod z avtobusne postaje Velenje Od lipe do lipe, planinski pohod 18.00 ZdraviliĹĄki park v TopolĹĄici Osrednja slovesnost ob dnevu zmage v TopolĹĄici

Ponedeljek, 9. maj 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje SlovenĹĄÄ?ina malo drugaÄ?e 16.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Perlice), Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Izdelovanje nakita v Quilling tehniki, delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝aba Greta, druĹžinski muzikal 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, ustvarjalni klub za odrasle 19.00 Kino Velenje Kombinat, filmska predstava ob dnevu zmage 20.00 Kino Velenje Mladost, filmska predstava ob dnevu Evrope

10.00 10.30

13.00 17.00 17.30

18.00

19.30 19.30

Torek, 10. maj 8.00

Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄke urice 8.30 Zbirno mesto: park ob Velenjskem gradu Telovadba za zdravje in pohod 11.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00, 17.15 in 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana PriĹĄla je pomlad, ObmoÄ?no sreÄ?anje zborov Vrtcev Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – KamenÄ?ki sreÄ?e z Niko Zupan 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Planinski veÄ?er s Tonijem Ĺ˝iĹžmondom 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni nastop: Lika ZapuĹĄek (evfonij) in Timotej Vesel (saksofon)

Odhod z avtobusne postaje Velenje Pot sedmih slapov (Buzet), planinski pohod Prostori RK Velenje, Foitova 2 in PreĹĄernova 9 b Dan odprtih vrat (do 12.00) Dom kulture Velenje, velika dvorana Skozi naĹĄe oko, predstavitev filmov dijakov ERĹ Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic Svetovalna pisarna Centrih, Stantetova 2 a Delavnica z Alenko ZapuĹĄek Kako z zeliĹĄÄ?nimi izvleÄ?ki izdelati kozmetiÄ?ne izdelke Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Predavanje Iwone Ewe Kosi Telekap Vila Bianca Javna vaja vokalne skupine Lastovke in glasbenikov UNI III Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni nastop: Jan PuĹĄnik (klavir)

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 5. maj 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Mojiceja PodgorĹĄek: Komu zrastejo oslovska uĹĄesa?

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem "Izgini noter, Ä?e ti je Ĺživljenje drago!" PreĹživetje v okupiranem Ĺ oĹĄtanju med drugo svet 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave del slikarja in kiparja Bernarda SeĹĄla

15.00 Park v TopolĹĄici NajlepĹĄi na vasi, izbor najlepĹĄega petelina

Nedelja, 8. maj 11.00 Dom krajanov Zavodnje Letni koncert okteta Zavodnje 12.30 TopolĹĄica Pohod Âťod lipe do lipeÂŤ - prijave in informacije 041/663-601 Kara 18.00 Park v TopolĹĄici Proslava ob dnevu zmage in veselica z ansamblom Valovi

Ponedeljek, 9. maj 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni bridge tedenski turnir

Torek, 10. maj 17.00 Vila Mayer Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle

Sreda, 11. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄke urice 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj ZvoÄ?na kopel s TjaĹĄo CepuĹĄ

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 7. maj 17.00 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : AjDAS Lenart (3. Slovenska nogometna liga) 19.00 Marof Prireditev Vino in kulinarika; TDĹ in DV 21.00 HiĹĄa mladih Coctail party; KĹ Ĺ F

Petek, 6. maj

Nedelja, 8. maj

20.00 Park v TopolĹĄici Veselica z Modrijani ob prazniku KS TopolĹĄica

Ponedeljek, 9. maj

Sobota, 7. maj 8.30

9.00

Topolťica Kolesarski vpon – tura okoli Topolťice (25km) - prijave in informacije 041/663-601 Kara Park v Topolťici Kali, sejem urbanega vrtnarjenja

10.30 Ĺ marĹĄka nedelja na Gori Oljki, sveta maĹĄa 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ÂťTa vesela uricaÂŤ 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna SD 19.00 Zeleni kotiÄ?ek v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

CITY CENTER Celje

Lunine mene

• • • • • • •

ÄŒetrtek, 5.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica Petek, 6.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica Sobota, 7.5., Gogijev dan koĹĄarke-koĹĄarkarski kamp Gorana DragiÄ?a Nedelja, 8.5. 11.00 PravljiÄ?ne urice, Petelin in sraka Do 13. maja prijave za glasbeni nateÄ?aj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2016 Do 22. Maja razstava VarÄ?na montaĹža iz lesa Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki.

6.

maja, ob 21.30, prazna luna (mlaj)

Pojejo Ĺže tri desetletja Pevski zbor lovske druĹžine Ĺ kale bo ob jubileju koncertom razveselil ljubitelje petja in glasbe Škalski lovci smo pred veÄ? kot tridesetimi leti na enem od 'zadnjih pogonov', bilo je decembra 1985, ob lovski malici in v kleti enega od lovcev tudi malo zapeli. Takrat je dozorela ideja o ustanovitvi pevskega zbora v lovski druĹžini, so na kratko zapisali o delovanju zbora. ReÄ?eno storjeno. Takoj po novoletnih praznikih, 13. januarja 1986, so imeli preizkus glasov, naslednji teden pa je enajst lovcev Ĺže zaÄ?elo vaditi pod vodstvom dolgoletnega zborovodje Zmaga FrankoviÄ?a. Ker med njimi ni bilo Ä?lanov, ki bi peli prvi tenor, so to vrzel zapolnile njihove Ĺžene.

In tako se je zaÄ?elo tridesetletno plodno delo zbora. V njem se je do da-

nes zvrstilo 35 pevcev, ĹĄtirje pevovodji, dva predsednika. V jubilejnem letu v zboru pod umetniĹĄkim vodstvom Metke Smirnov poje ĹĄestnajst pevk in pevcev, obÄ?asno pa ga na harmoniko spremlja tudi znani harmonikar Franc Ĺ˝erdoner. Pred tremi leti so izdali tudi svojo zgoĹĄÄ?enko. Vadijo enkrat na teden, doslej so imeli Ĺže 271 nastopov doma in v tujini (v NemÄ?iji in na HrvaĹĄkem). Zelo radi se udeleĹžujejo SreÄ?anja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije pod okriljem Lovske zveze Slovenije. Na njih niso nikoli manjkali, dvakrat pa so bili tudi sami prireditelji tega zanimivega sreÄ?anja. In na to so po besedah predsednika Milana Te-

peja ĹĄe posebej ponosni. Nastopajo tudi na razliÄ?nih slovesnostih, obletnicah in drugih praznovanjih, zlasti na lovskih prireditvah ter seveda na slovesih od lovskih tovariĹĄev.

Njihov jubilejni koncert bodo s petjem in igranjem obogatili tudi Savinjski rogistje iz Tabora (Savinjska dolina), Ĺ tajerski rogisti iz Nove Cerkve in Hubertovi rogisti (Kraljevec na Sutli, HrvaĹĄka), Lovski oktet Smrekovec ter Ä?lani Lovskega pevskega zbora LD Dobrna.

Jubilejni koncert bo v petek, 13. maja, z zaÄ?etkom ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti gasilske doma Ĺ kale. đ&#x;”˛ vos

NaĹĄ Ä?as, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. maja 2016

Nagradna kriĹžanka "Mesarstvo KriĹžnik"

RADIO VELENJE

Andrej KriĹžnik s.p.

Gaberke, 3325 Ĺ oĹĄtanj

• • •

NOVO v Gaberkah!

MESNI BUTIK KRIŽNIK

Bogat izbor sveĹžega mesa in mesnih izdelkov DomaÄ?a slovenska kvaliteta Tradicionalen naÄ?in predelave

OTVORITVENA CELODNEVNA ZABAVA Sobota, 14. maj 2016 od 10.00 ure dalje: ugodne otvoritvene cene in degustacija KriĹžnikovih dobrot Za dobro zabavo bodo skrbeli: Ansambel Smeh, Prima Kvartet, Ansambel Stil, Orkester Roberta GoliÄ?nika, Ansambel Ĺ epet, Ansambel bratov PoljaĹĄek in Ansambel bratov Avbreht

Prodaja sveĹžega mesa in mesnih izdelkov slovenskega porekla Ponudba: svinjsko meso, mlado goveje meso, piĹĄÄ?anÄ?je meso, domaÄ?a klobasa KriĹžnik, peÄ?enice in krvavice, ocvirki, svinjska mast, Ä?evapÄ?iÄ?i, masa za Ä?evapÄ?iÄ?e, pleskavice, pivske klobase ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMesarstvo KriĹžnikÂŤ, najkasneje do ponedeljka 16. maja. IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

od 6. 5. do 12. 5.

- 7. maja 1945 je bila v glavnem ameriĹĄkem vojaĹĄkem ĹĄtabu podpisana brezpogojna nemĹĄka kapitulacija, Ä?eprav so se boji na razliÄ?nih frontah v Evropi ĹĄe nadaljevali; - 7. maja 1999 se je v Termah TopolĹĄica zaÄ?ela tridnevna mednarodna konferenca o multipni sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multipne skleroze iz Londona; na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih drĹžav; - 8. maja 1945 so opolnomo-

Ä?enci Hitlerjevega naslednika generala Doenitza v sovjetskem glavnem ĹĄtabu ponovno podpisali sploĹĄno nemĹĄko kapitulacijo, ki je zaÄ?ela veljati 9. maja ob 00.01 uri zjutraj; - prvi partizani so priĹĄli v Ĺ oĹĄtanj 8. maja 1945, naslednjega dne pa je bila v Ĺ oĹĄtanju Ĺže veÄ?ina Ä?lanov okrajnega odbora OF; - leta 1955 so v Ĺ martnem ob Paki v spomin na mnoĹžiÄ?ne aretacije ljudi iz Ĺ martnega in okolice leta 1942 razglasili 8. maj za obÄ?inski praznik; - 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen poloĹžili 15. maja 1986; - 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zveÄ?er istega dne pa je v zdraviliĹĄki menzi

NemĹĄki generalpolkovnik Alexander LĂśhr (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

v TopolĹĄici nemĹĄki generalpolkovnik Alexander LĂśhr, komandant armadne skupine E in komandant nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih

enot; vdaja v TopolĹĄici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemĹĄkih armad; - ĹĄtab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Ĺ oĹĄtanj, ki je bila pristojna za Ĺ aleĹĄko in Mislinjsko dolino; - 11. maja 1984 je v Ĺ oĹĄtanju potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva ĹĄoĹĄtanjskega rojaka dr. Josipa VoĹĄnjaka; - 12. maja 1982 so velenjske rokometaĹĄice pred 1500 gledalci v RdeÄ?i dvorani premagale prvoligaĹĄko ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja. đ&#x;”˛

MoĹĄkotelec Robert s.p., Lipje 53, Velenje

www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604

www.radiovelenje.com

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 6. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 7. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 8. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 9. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport;18.00 Desetka; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 10. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 11. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

klasiÄ?ni parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega parketa zgodovinskega pomena

Info: 03 898 17 50

ÄŒETRTEK, 5. maja

Damijan KljajiÄ?

Parketarstvo Renome Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Gostja oddaje ZdravniĹĄki nasveto bo Iza Jonko, dr.med., zdravnik specialist dermatovenerolog.

Tema: akne

88,9 Mhz 107,8 Mhz

V tednu od 25. aprila do 1. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. aprila do 1. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

5. maja 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156

SILAŽNE okrogle bale prodam po 25 evrov. Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

NEPREMIČNINE

ŽIVALI

2-SOBNO stanovanje na Bračičevi 5 v Velenju, 84.5 m2, prodam za 62.000 €. Gsm: 031 449 237

PRIDELKI

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 50 in 45 €/m3. Gsm: 041 668 880 SENO in otavo prodam.

Gsm: 031 646 357

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO!

• Lesen vikend v Hramšah, 25 m2, zgrajen leta 2000, P+M, 978 m2 zemljišča.

Cena 29.000 evr.

PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 8. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELICO, rjave pasme, pašna, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 041 783 457

Informacije:

041 813 949

BOGATA IZBIRA VRTNIH SADIK IN BALKONSKEGA CVETJA BRŠLJANKE, PELARGONIJE

VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC

KUPIM OBRAČALNIK za motokultivator Gorenje Muta, okrogel priklop, kupim.

Gsm: 041 799 945

SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA ...

Green Cut, Honda, Husqvarna, Villager...

• Stanovanje, 4-sobno: Velenje, desni breg, 109 m2, adaptirano l. 2006, 11/13 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a).

Cena: 95.000 €

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

7. in 8. 5. – Jernej Dobelšek, dr. dent. med.

GNOJILO ASEF ZA ROŽE, 2 L 6,90

Z VAMI IN ZA VAS! VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

GIBANJE prebivalstva

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

UE Velenje

POROKE

Glušič Gorazd, Polzela , Andraža nad Polzelo 109 in Podjaveršek Petra, Polzela, Andraž nad Polzelo 109; Zacirkovnik Janko, Velenje, Šercerjeva cesta 20 in Kogoj Darja, Velenje, Šercerjeva cesta 20.

SMRTI

ZAHVALA

ALOJZIJA HUDOURNIK

Omladič Vida, roj. 1930, Mozirje, Cesta na Vrhe 15; Pergovnik Leopold, roj. 1947, Kamnik , Kajuhova pot 5; Mlakužnik Alojzija, roj. 1932, Žalec, Studence 7a; Svetina Janez , roj.

1967, Velenje, Kardeljev Trg 11; Svečko Stanislav, roj. 1948, Velenje, Šaleška cesta 2c; Pristovšek Bogomir, roj.

1931, Lendava, Dolgovaške gorice 18; Hudournik Alojzija, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 29; Mihelak Pavel, roj. 1957, Velenje, Šalek 83; Jevšnik Martina, roj. 1954, Velenje, Laze 52; Babić Katarina, roj. 1935, Braslovče, Rakovlje 5b.

Nagrajenci križanke »Gorenje GTI Zetor«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. aprila 2016, so: • Romana Grobelnik, Podkraj pri Velenju 65 / E, 3320 Velenje; • Jožef Boris Knavs, Šaleška 16 / 2, 3320 Velenje; • Zvone Mavri, Šaleška 2 / D, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ZETOR CRYSTAL

5. 5. 1931 – 28. 4. 2016

Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče!

V nebesih naj tvoje bo zdaj bivališče!

Ljubezen, ki si nam jo dala, za vedno v naših bo srcih ostala.

Ob izgubi naše drage mame, babike in prababike bi se radi zahvalili vsem in vsakemu posebej za lajšanje bolečin ob njeni bolezni, za ganljive besede slovesa pri sveti maši in ob grobu.

Zahvaljujemo se za vso pomoč, darovano cvetje in sveče, svete maše in izrečene besede sožalja.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni najdražji

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

ZAHVALA

Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je prezgodaj zapustil dragi mož in oče

ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in žene.

MILAN LENKIČ

SOJKA DAMJANOVIĆ iz Velenja

iz Pake pri Velenju

1948 – 2016 Ni noči brez jutranjega svita, ni zime brez pomladi in onstran temnega horizonta naša srca bodo znova zapela …

Tisti, ki nas zapustijo za kratek čas, so samo šli stran iz nemirnega, zaskrbljenega sveta, v svetlejši dan.

(Helen Steiner Rice)

Od njega smo se poslovili 29. 4. 2016 na pokopališču v Podkraju.

Pogrešali te bomo! Žalujoči žena Veronika, hči Marjanca, sin Igor

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse besede tolažbe in izraze sočutja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.

Posebna zahvala sodelavkam Centra za socialno delo Velenje, stanovalcem bloka Šalek 90, RKC Gorenje, Pogrebni službi Tišina, Muzeju premogovništva Velenje ter Pikado klubu Čuk Velenje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, ji namenili svoj čas, ter se spoštljivo in v tako velikemu številu poslovili od nje na njeni prezgodnji zadnji poti.

Vsem še enkrat hvala. Za vedno bo ostala del nas. Žalujoča sinova Milan, Goran ter mož Mile Damjanović

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Kmetijci o katastrofi, gozdarji za PrazniÄ?ni sneg ni zdaj optimisti prizanaĹĄal NajveÄ? ĹĄkode v sadovnjakih – Koruzo, posejano blizu 10. aprila, bo treba posaditi ĹĄe enkrat Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ aleĹĄka dolina – Spomladanski sneg in nizke temperature od 25. do 28. aprila so povzroÄ?ile na kmetijah, v vinogradih, sadovnjakih, gozdovih, kmetijskih zadrugah (seveda tudi pri vrtiÄ?karjih) veliko dodatnih skrbi. Iz raznih delov Slovenije so v minulih dneh poroÄ?ali o katastrofi, ki jo je povzroÄ?ila. Po prvih ocenah naj bi ĹĄkoda presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreÄ?e.

NajveÄ? ĹĄkode v sadovnjakih

Po besedah direktorja Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Iva Dreva lahko tudi v tukajĹĄnjem okolju govorijo o katastrofi predvsem v sadovnjakih. Za zdaj ocenjujejo, da bo pridelka jabolk manj za veÄ? kot 80 odstotkov v primerjavi z lani. V poljedelstvu je najveÄ? ĹĄkode na Ĺžitih, pĹĄenici in jeÄ?menu. Pridelka naj bi bilo manj vsaj za 40 odstotkov. Ali

Spomladansko ledeno-sneĹžno preseneÄ?enje prizadelo tudi MO Velenje – Padlo drevje zapiralo ceste – Ponekod tudi brez elektrike

Spet udarilo po gozdu Trim

Ĺ koda v gozdu Trim v naselju Gorica se je ĹĄe poveÄ?ala .

bo ĹĄkoda ĹĄe viĹĄja, bo znano po izvedenih ukrepih. Na viĹĄje leĹžeÄ?ih obmoÄ?jih je pozeba pustila posledice tudi na travinju. Tu ocenjujejo poloviÄ?en izpad prve koĹĄnje. Na sreÄ?o, dodaja Drev, pa tokrat kmetje v Ĺ aleĹĄki dolini niso tako pohiteli s posaditvijo koruze. Tisti, ki so jo posadili okoli 10. aprila, jo bodo najbrĹž morali posaditi ĹĄe enkrat, ker je uniÄ?ena, pri drugih za zdaj ĹĄkode niso zaznali.

Ĺ koda ni primerljiva s posledicami Ĺžledoloma

Po prvih ocenah pozeba ni povzroÄ?ila veliko ĹĄkode v gozdovih regije SaĹĄa. Škoda ni niti sluÄ?ajno primerljiva s posledicami Ĺžledoloma. V niĹžjih predelih

je zapadlo 5 centimetrov snega, na obmoÄ?ju SolÄ?ave blizu 30 centimetrov, v PodolĹĄevi pa pol metra. Listavci na naĹĄem obmoÄ?ju niso tako poĹĄkodovani kot drugje po Sloveniji, ker ti ĹĄe niso bili polno olistani in se jih moker sneg ni oprijel. So pa pod teĹžo snega klonile drobnejĹĄe veje in tudi nekateri vrhovi dreves. Tudi na gozdnih prometnicah nismo zaznali veÄ?je ĹĄkode,ÂŤ je povedal Toni Breznik, vodja ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje.

Je pa Breznik ĹĄe dodal, da so nizke temperature ÂťprinesleÂŤ za gozdove tudi nekaj dobrega. Zavrle in s tem zmanjĹĄale so namreÄ? razvoj podlubnikov. Kljub temu, opozarja Toni Breznik,

Mraz z noÄ?no zmrzaljo 26. aprila ter nato ĹĄe sneĹženje po Sloveniji, ki se je postopoma poleglo ĹĄele ponoÄ?i na 28. aprila, je v Velenju ponovno udarilo tudi po gozdnatem vrhu Trim med Celjsko cesto in Cesto IV. v naselju Gorica. TeĹžak sneg, veÄ?erno Ĺžledenje in srednje moÄ?an veter so po Ĺže zelo opustoĹĄenem gozdu na severnem poboÄ?ju nad Pirglom zaradi napada podlubnikov, ki so ga gozdarji dodobra posekali, opustoĹĄili ĹĄe tokrat. Pod teĹžo vsega se je zruĹĄila ogromna razvejana bukev. Zraven ĹĄe velik hrast, nekaj kostanjev ter smrek.

Osamelcem je zlomilo zgornji del debel, gozdna pot na trim stezo ter povezava med Cesto VI in VII pa je bila zatrpana. Ĺ˝al bodo svoje spet morali opraviti gozdarji z motorkami. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

morajo lastniki gozdov Ä?im prej odstraniti poĹĄkodovana drevesa, sploh iglavce, in nameniti nadzoru lubadarja veliko pozornosti. đ&#x;”˛

Velenje, 28. aprila – Za mnoge nepriÄ?akovana obilna sneĹžna nevihta je prejĹĄnjo sredo – po mrzli noÄ?i na sredo in prav lepem dopoldnevu – zajela tudi Ĺ aleĹĄko dolino. Precej teĹžav je povzroÄ?ila tudi v MO Velenje. Zaradi padlega drevja so Ä?ez noÄ? zaprli nekaj lokalnih cest, najveÄ? teĹžav pa je sneg povzroÄ?al v viĹĄje leĹžeÄ?ih krajevnih skupnostih, predvsem na PaĹĄkem Kozjaku, Lopatniku, Lubeli, PleĹĄivcu in Cirkovcah, kjer je zimska sluĹžba v sredo zveÄ?er in v noÄ?i na Ä?etrtek ceste tudi pluĹžila in posipala.

Kot nam je povedal Bojan PrelovĹĄek iz MO Velenje, so se teĹžave zaÄ?ele v sredo okoli 18. ure, ko je na cesto proti Lokam v KS Paka padlo prvo drevo. ÂťKrajani so ga odstranili sami, a kmalu za tem je na to cesto padlo ĹĄe nekaj dreves. Zato so na pomoÄ? odhiteli gasilci PGD Ĺ alek, ki so presodili, da je bolj varno, da cesto zaprejo za ves promet. Gasilci istega druĹĄtva so imeli ponoÄ?i ĹĄe nekaj dela z odstranjevanjem padlega drevja v Zgornjem Ĺ aleku in Ĺ embricu,ÂŤ smo izvede-

li. Cesto v Loke so Ä?ez noÄ? zaprli za promet, saj je nanjo padlo veÄ? dreves. Tudi povezovalna cesta Vinska Gora–Dobrna je bila zaprta iz istega razloga.

Tam so drevesa odstranjevali gasilci PGD Vinska Gora. Padla drevesa so v Sopoti odstranjevali tudi gasilci PGD Ĺ kale. Zaradi iskrenja daljnovoda v TrebuĹĄi so posredovali tudi gasilci PGD Velenje.

V Ä?etrtek v jutranjih urah so se razmere umirile, nam je ĹĄe povedal PrelovĹĄek. Preko noÄ?i so bili brez elektrike v KS Paka in Ĺ embricu. V Ĺ embricu so jo uspeli prikljuÄ?ili zjutraj, v Paki pa so poĹĄkodovano napeljavo popravljali ĹĄe v Ä?etrtek Ä?ez dan. Odstranjevanje polomljenih vej bo, sploh v gozdovih, zagotovo trajalo ĹĄe nekaj Ä?asa. KakĹĄno ĹĄkodo so na vrtovih, njivah, v sadovnjakih in vinogradih povzroÄ?ile mrzle noÄ?i, pa bo jasno ĹĄele v teh dneh. đ&#x;”˛

bĹĄ

CvetliÄ?ni sejem z okusi pomladi

Stara vas praznuje

Sejem cvetja in domaÄ?e obrti bo letos zaÄ?injen s kulinariÄ?no ponudbo

Velenje, 5. maja – Danes bodo v Krajevni Ĺžem, kot vsako leto. Poleg tega bodo naĹĄi borskupnosti Stara vas zaÄ?eli praznovati kra- ci odnesli spominski venec na obeleĹžje iz drujevni praznik. Tradicijo, da osrednje prazno- ge svetovne vojne na Starem jaĹĄku,ÂŤ ĹĄe izvevanje pripravijo prvo soboto v maju, bodo mo, kot tudi, da bodo na dogodkih ob praznitako ohranili tudi letos. Ob tem so veseli, ku veseli ne le krajanov, ampak tudi sosedov. ker se bo glavnina prireditev odvila v domu krajanov in pred njim, zato ga skrbno ureja- Nekaj strahu v Ĺ˝abji vasi jo. PolepĹĄali in posodobili so atrij in vhod v Ker je KS Stara vas mestna krajevna skudom, ĹĄe letos pa bodo del atrija pokrili z le- pnost, za vso infrastrukturo skrbi MO Velesenim nadstreĹĄkom, saj se jim vse prepogo- nje. Ĺ˝elijo pa si, da bi se iz kraja izselilo podsto zgodi, da njihove prireditve na prostem jetje Dinos. ÂťPredvideno je bilo, da bi se podzmoti deĹž. jetje selilo na Selo, po mojih In kaj vse pripravljajo ob podatkih pa se to ne bo zgoletoĹĄnjem praznovanju? dilo. Za krajane so moteÄ?i Predsednik sveta KS Stara predvsem teĹžki tovornjaki, vas MatjaĹž Zupanc nam je ki povzroÄ?ajo hrup in unipovedal: ÂťPraznovanje bo Ä?ujejo ceste. Imam obÄ?utek, letos daljĹĄe kot prejĹĄnja leta. da bo podjetje ĹĄe nekaj Ä?asa Danes ob 15. uri na baliniostalo na sedanji lokaciji.ÂŤ ĹĄÄ?u pri domu krajanov priKo povpraĹĄamo, s kapravljamo balinanje in rukĹĄnimi teĹžavami se krajani sko kegljanje za pokal Stare obraÄ?ajo na vodstvo krajevvasi. Upamo, da bo to tekne skupnosti med uradnimi movanje postalo tradiciourami, pa izvemo, da se te nalno. Jutri, v petek, ob 18. niso prijele. ÂťKo deĹžuramo v uri vabimo v dom krajanov domu krajanov, samevamo, na pogovor s krajankami in zato pa pogosto zvoni moj krajani Stare vasi, ki so bili telefon. Krajani vedo, da se udeleĹženci NOV. Pogovor Predsednik sveta KS Stara vas lahko vedno obrnejo name,ÂŤ pripravlja naĹĄa borÄ?evska MatjaĹž Zupanc: ÂťZelo ponosni pove naĹĄ sogovornik. Sicer krajevna organizacija. Glavsmo na urejenost doma pa veÄ?jih teĹžav trenutno nini dogodki pa bodo v sobo- krajanov in okolice. Letos bomo majo. Nekaj veÄ? skrbi imajo to. Po tradiciji pripravljamo uredili ĹĄe nadstreĹĄek.ÂŤ prebivalci t. i. Ĺ˝abje vasi, ki pohod po mejah krajevne jih skrbi daljnovod. ÂťDrogoskupnosti. Zbirno mesto bo ob 14. uri pri do- vi so stari in nevzdrĹževani, bojimo se, da tumu krajanov, upamo, da se bo pohoda ude- di dotrajani. Skrbi nas predvsem to, da bi ob leĹžilo vsaj 60 ljudi, tako kot prejĹĄnja leta.ÂŤ Po kakĹĄni naravni ujmi, kot je moÄ?an veter, Ĺžled pohodu se bodo zbrali v domu krajanov. Ob ali veÄ?ja koliÄ?ina snega, popustili in padli na 16. uri pripravljajo kulturni program, ki ga bo- dvoriĹĄÄ?a hiĹĄ. Ker TEĹ 6 Ĺže obratuje, se krado oblikovali mladi iz Stare vasi. Sledilo bo jani bojijo, da bodo moÄ? daljnovoda ĹĄe povedruĹžabno sreÄ?anje, na katerem bo za dobro Ä?ali.ÂŤ Svoje skrbi so zaupali tudi MO Velenje razpoloĹženje poskrbel ansambel Podkrajski in Elesu. Upajo, da bodo njihove skrbi Ä?im đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel fantje. ÂťSeveda bomo postregli tudi z gola- prej preteklost.

Velenje, 7. maja – To soboto, med 8. in 13. uro bo na Titovem trgu v Velenju potekal 21. cvetliÄ?ni sejem s sloganom Okusi pomladi. Na prodajno-razstavnem sejmu cvetja in domaÄ?e obrti bo kar 60 stojnic, na katerih bo ponudba sadik zelenjave, cvetja in diĹĄavnic, izdelki domaÄ?e in umetnostne obrti.

Novost letoĹĄnjega CvetliÄ?nega sejma bo razĹĄirjena kulinariÄ?na ponudba lokalnih gostincev, ki bodo pripravili pokuĹĄino razliÄ?nih jedi s pomladnim navdihom. Spremljevalni program bo ponujal glasbene in plesne nastope, ustvarjalne delavnice za otroke, slikarske delavnice in razstave. CvetliÄ?ni sejem poteka v organizaciji Festivala Velenje in Mestne obÄ?ine Velenje ter ĹĄtevilnih druĹĄtev in zavodov iz Velenja.

Osrednja ponudba CvetliÄ?nega sejma bo namenjena prodaji razliÄ?nih sadik in vrtnih pripomoÄ?kov, ki jih v tem Ä?asu potrebujemo za ureditev vrtov, gredic in balkonov. Sejemska ponudba bo zajemala tudi izdelke domaÄ?e in umetnostne obrti, unikatne stvaritve in kulinariÄ?ne dobrote, kot so med, vino in pecivo. Lokalni gostinci, Gost, Gorenje Gostinstvo, Kavarna Lucifer in S.U.R.F. inĹĄtitut, bodo na stojnicah obiskovalcem ponudili kulinariÄ?ne prigrizke z okusom pomladi.

Kulturni program bodo ob 8.30 zaÄ?eli Ä?lani Harmonikarskega orkestra JoĹžeta Ĺ umaha, za njim bo zaplesala Plesna ĹĄola Spin, ob 10. uri pa bo obiskovalce pozdravil Bojan

KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje. Pomlad bodo pozdravili glasovi otroĹĄkega pevskega zbora Vrtca Velenje iz enote LuÄ?ka, nastopili bodo folkloristi Ĺ FD Koleda, kulturni

Najbolj bogata bo sobota – Skrbi jih slabo vzdrŞevan daljnovod

delo. DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov bo izvedlo slikarsko delavnico na temo CVETliÄ?na pravljica, KnjiĹžnica Velenje pa bo s temo rastlin in zemlje pripravila razstavo knjig. Katere so

Utrinek z lanskega cvetliÄ?nega sejma

program pa bodo zakljuÄ?ili plesalci Plesnega studia N. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos pripravila ustvarjalne delavnice za najmlajĹĄe. Kaja Flis bo pripravila senzoriÄ?no popotovanje z naslovom Ugani kaj, na katerem bodo otroci s Ä?utili odkrivali strukture, oblike in vonje darov narave. ÄŒlanice vezilskega kroĹžka SpominÄ?ice AndragoĹĄkega druĹĄtva Velenje Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje bodo obiskovalcem prikazale svoje

tiste cvetlice, s katerimi lahko popestrimo in okrasimo naĹĄe jedi, pa bomo videli na razstavi, ki jo bo pripravilo podjetje PUP Velenje.

CvetliÄ?ni sejem v Velenju je najbolj obiskan sejem, ki ga tradicionalno obiĹĄÄ?e mnoĹžica obiskovalcev. Bogata ponudba na stojnicah, pester kulturni program, zanimive delavnice in razstave vabijo, da v srediĹĄÄ?u mesta preĹživite lepo sobotno dopoldne. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel