18 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/20 °C) bo delno sonÄ?no, v soboto (7/16 °C) in nedeljo (8/13 °C) deĹževno.

ÄŒetrtek, 9. maja 2019â€

ĹĄtevilka 18 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Stari bomo 60 let Mira ZakoĹĄek

GraĹĄka gora simbol prijateljstva Prvomajska sreÄ?anja na GraĹĄki gori na delavski praznik so zelo priljubljena in zato tudi mnoĹžiÄ?no obiskana. To velja tudi za letoĹĄnje.

Veliko jih je priĹĄlo peĹĄ, ĹĄe veÄ? so jih na prizoriĹĄÄ?e pripeljali in z njega tudi odpeljali, brezplaÄ?ni avtobusi. RdeÄ?i nageljni, ki so jih delili na sreÄ?anju, so bili za duĹĄo, brezplaÄ?ni

golaĹž, ki so ga stregli, pa za okrepÄ?ilo. Vse skupaj pa je vodilo v prijetno razpoloĹženje.

Prvomajskih sreÄ?anj in kresovanj na predveÄ?er praznika pa je bilo po Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini ĹĄe veliko. V Velenju je najveÄ?ji kres zagorel pod Belim dvorom na Gorici. đ&#x;”˛

3

Izvolili Andrejo KatiÄ? in Petra Dermola Velenje, 7. maja – Na konferenci ObÄ?inske organizacije SD Velenje in ObmoÄ?ne organizacije SD SAĹ A so izvolili novo vodstvo. Dosedanji predsednik Bojan KontiÄ? se je poslovil od aktivnega vodenja stranke, ĹĄe naprej pa ostaja Ä?lan predsedstva SD Velenje. Nova predsednica ObÄ?inske organizacije SD Velenje je postala Andreja KatiÄ?, predsednik ObmoÄ?ne organizacije SD SAĹ A pa Peter Dermol.

Zbori Ä?lanstva so se zahvalili dosedanjim vodstvom in ocenili, da je bilo delo v zadnjem mandatu odliÄ?no opravljeno. đ&#x;”˛

mz

vsak dan

V tem letu, natanÄ?neje 20. septembra, bo Velenje staro 60 let.

Pridobitev mestnih pravic je pomenila za takratne tukajĹĄnje prebivalce neizmeren ponos. Kako tudi ne, saj jih je veÄ?ina vtkala vanj svoj mozaik v obliki udarniĹĄkega dela.

To pa je bil ĹĄele zaÄ?etek silovitega in hitrega razvoja, ki ga je usmerjal takratni Rudnik lignita Velenje, iz katerega je pravzaprav izĹĄlo skoraj vse, od gradbeniĹĄtva, komunale, trgovine ‌ Tudi NaĹĄ Ä?as je naslednik Ĺ aleĹĄkega rudarja, ki so ga zaÄ?eli pred 66 leti izdajati v tem kolektivu. Hitro razvijajoÄ?e gospodarstvo je potrebovalo delavce, prebivalstvo se je v nekaj letih veÄ? kot podvojilo, s tem pa so naraĹĄÄ?ale tudi potrebe po novih ĹĄolah, vrtcih ‌ Nov zdravstveni dom je Velenje dobilo Ĺže leta 1959, takrat pa je imelo le eno ĹĄolo in vrtec ‌ Ta razvoj je bil naravnost eksploziven in najbrĹž v Sloveniji tudi neponovljiv.

Sicer pa se je zanimivo ozreti 60 let nazaj, ko je imela Slovenija poldrugi milijon prebivalcev (danes nas je pol milijona veÄ?). Takrat nam je (kot ugotavlja Delo) za transport zadoĹĄÄ?alo slabih 17 tisoÄ? kilometrov cest, danes jih imamo skoraj 39 tisoÄ?, pa je ĹĄe to premalo. PovpreÄ?no gospodinjstvo je ĹĄtelo 3,5 Ä?lana, danes le ĹĄe 2,46.

Volitev smo se udeleĹževali skoraj 95-odstotno (danes manj kot 53-odstotno). OÄ?itno smo se veliko manj prepirali in se ukvarjali s kriminalom. Imeli smo namreÄ? le 309 sodnikov, danes pa jih je skoraj trikrat veÄ? (893). Podobno velja tudi za odvetnike, ki jih je Slovenija premogla 185, danes pa jih imamo kar 1780. A spore in kazniva dejanja (vsaj tista ta velika) razreĹĄujemo ĹĄe vedno precej neuÄ?inkovito. VeÄ? kot danes smo imeli osnovnoĹĄolcev, kar dobrih 228 tisoÄ? (zanje je skrbelo 8.247 uÄ?iteljev), danes je uÄ?encev 181 tisoÄ? (uÄ?iteljev pa veÄ?, in sicer 10.901). Se je pa moÄ?no poveÄ?alo ĹĄtevilo dijakov (iz 44.188 na 73.776) in ĹĄtudentov (s 7.716 na 60.343). Smo pa bili oÄ?itno pred 60 leti tudi bolj trdoĹživi. Celotna Slovenija je imela 431 zdravnikov, danes jih je 5.190 (to pomeni na 400 prebivalcev enega), pa tudi to je premalo. Vsekakor pa tudi veliko veÄ? zapravljamo kot pred dobrega pol stoletja, ko smo imeli dobrih 15 tisoÄ? trgovcev, danes jih je skoraj 55 tisoÄ?.

V letu, ko praznujemo, se bomo ĹĄe pogosto ozirali v zgodovino, se morda iz nje kaj nauÄ?ili in si, vsaj upam, tudi priznali, da smo zelo napredovali in da Ĺživimo v lepi Sloveniji in lepem mestu.

Priznati pa si bomo morali tudi, da lahko doseĹžemo ĹĄe kaj veÄ?, Ä?e bolj sloĹžno stopimo v naslednja desetletja. đ&#x;”˛

Blok 6 od ponedeljka spet obratuje Ĺ oĹĄtanj, 6. maja – Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki je bil 23. aprila naÄ?rtovano ustavljen, je od ponedeljka zjutraj od 5.19 znova v omreĹžju. Med prazniki, ko so potrebe po energiji manjĹĄe, so pregledali opremo, oÄ?istili dimno zraÄ?ni trakt z grelnikoma zraka in opravili ĹĄe nekatere druge garancijske posege.

V Ä?asu ustavitve ĹĄestega bloka je peti blok zagotavljal energijo za potrebe slovenskih odjemalcev in tudi toplotno energijo za potrebe đ&#x;”˛ mz odjemalcev v Ĺ aleĹĄki dolini. â€

Za zaÄ?etek mature esej Velenje – Pred dvema dnevoma se je zaÄ?el za dijake zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol zrelostni izpit – spomladanski rok sploĹĄne mature. Ta letos poteka na 84 srednjih ĹĄolah, prviÄ? jo bo opravljalo 6.346 kandidatk in kandidatov. Lansko leto je sploĹĄna matura potekala na 85 ĹĄolah in jo je prviÄ? opravljalo 6.356 kandidatov.

Za zaÄ?etek jih je Ä?akala prva izpitna pola – maturitetni esej iz slovenĹĄÄ?ine (ponekod iz italijanĹĄÄ?ine oziroma madĹžarĹĄÄ?ine kot maternega jezika). K

prvemu delu izpita sta se prijavila 6.702 kandidata oziroma kandidatk, med njimi je tudi 95 dijakov velenjske gimnazije. Naslov letoĹĄnjega tematskega sklopa je Stiske druĹžine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah, obvezni deli pa sta romana Francoski testament (Andreia Makina) in Angel pozabe (Maje Haderlap). Drugi del izpita iz slovenĹĄÄ?ine jih Ä?aka 29. maja, ko bodo zaÄ?eli pisati spomladanski del mature tudi dijaki zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol, ki so se odloÄ?ili za poklicno maturo. Teh je na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje v đ&#x;”˛ tp aktualnem ĹĄolskem letu 220. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

NaĹĄli zaÄ?asne reĹĄitve

LOKALNE novice

StarejĹĄi za starejĹĄe Velenje – Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev se je pred trinajstimi leti med prvimi v Sloveniji vkljuÄ?ila v projekt StareĹĄi za starejĹĄe – za viĹĄjo kakovost Ĺživljenja doma. Projekt je zasnovala in ga vodi Zveza druĹĄtev upokojencev, ki je za ta namen priskrbela druĹĄtvom in udeleĹženkam v projektu del finanÄ?nih sredstev za materialne stroĹĄke delovanja. Lani je v projektu na obmoÄ?ju delovanja Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze aktivno delovalo veÄ? kot 65 prostovoljk in prostovoljcev, ki so nudili skoraj 6.300 pomoÄ?i, najveÄ? v DruĹĄtvu upokojencev Velenje s sodelovanjem v projektu ViĹĄki hrane. đ&#x;”˛

mkp

Regijski izzivi dnevne mobilnosti Mestna obÄ?ina Velenje je partner v projektu Smart Commuting in si s ĹĄtevilnimi aktivnostmi prizadeva za bolj trajnostni razvoj Velenja. Maja lani so obÄ?ine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi kljuÄ?ni akterji v prometu in mobilnosti v Velenju in njegovi funkcijski regiji sveÄ?ano podpisali Zavezo o sodelovanju na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti. Med drugim so se takrat zavezali, da se bodo sreÄ?evali na letnih konferencah. V Velenju bo letoĹĄnja potekala prihodnji Ä?etrtek, 16. maja, ob 10. uri v vili Bianki na temo regijskih izzivov dnevne mobilnosti.

K sodelovanju ste vabljeni tudi obÄ?ani. Organizatorji vas prosijo, da na konferenco pridete Ä?im bolj trajnostno: peĹĄ, s kolesom, z vlakom, avtobusom ali si prevoz delite z udeleĹženci, ki prihajajo iz iste smeri kot vi.

IĹĄÄ?ejo gradivo o Ĺ kalski cerkvi DruĹĄtvo Revivas Ĺ kale bo letos izvedlo ĹĄe en "pravljiÄ?ni" dogodek: Ĺ kalsko pravljico, v sklopu katere bo tudi sreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov. RdeÄ?a nit Ĺ kalske pravljice 2019 bo nekdanja mogoÄ?na in bogato opremljena ĹĄkalska cerkev svetega Jurija, ki je pred 70 leti izgubila svoj notranji del in ni bila veÄ? primerna za opravljanje bogosluĹžja, kasneje pa je bila v celoti poruĹĄena.

DruĹĄtvo Ĺželi ob dogodku, ki bo potekal 6. in 7. julija, pripraviti razstavo vseh dosegljivih gradiv o tej cerkvi, od dokumentov, slik, fotografij, predmetov, spominov in priÄ?evanj. Ĺ e posebej bi jim bili dobrodoĹĄli ohranjeni deli notranje opreme ter informacije o uporabi materiala poruĹĄene cerkve pri gradnji novih objektov.

Prebivalce Ĺ aleĹĄke doline prosijo, da pobrskajo po spominu in po podstreĹĄjih ali jim prinesejo kak kamenÄ?ek, ki je pripadal cerkvi sv. Jurija. VeÄ? izveste ob obisku njihove stojnice na Pomladnem sejmu to soboto, na 041 394 660 ali info@revivas-skale.si.

DruĹĄtvo bo zbiralo gradivo do 20. junija.

Ĺ˝e blizu 9.000 obiskovalcev Mozirje – Z minulimi prazniki je konec tudi razstave tulipanov v Mozirskem gaju. ÄŒeprav jo je vreme upravljalcem gaja nekoliko zagodlo, so ti z obiskom zadovoljni. Samo 1. in 2. maj si je park cvetja ob reki Savinji ogledalo veÄ? kot 5.000 ljudi. Od zaÄ?etka sezone sredi prejĹĄnjega meseca do konca minulega tedna je park obiskalo blizu 9.000 obiskovalcev.

Kot ĹĄe pravijo upravljalci (Ä?lani EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje), bodo tulipani cveteli ĹĄe do sredine tega meseca, v polnem razcvetu pa so sedaj rododendroni in azaleje, vrtnarji pa se Ĺže pripravljajo na zasaditev gredic s poletnim cvetjem.

LetoĹĄnja novost Mozirskega gaja je ZaÄ?arana vas z 10 vilinskimi hiĹĄicami in vilami, pripravljajo pa ĹĄe eno, in sicer na letoĹĄnji poletni razstavi (od 15. do 18. avgusta) ljubitelji lepega cvetja ne bodo videli kreacij iz rezanega cvetja kot vrsto let doslej. Te si bodo lahko ogledali jeseni. Gaj bodo med poletno razstavo ÂťzasedleÂŤ Ĺživali, natanÄ?neje eksotiÄ?ne Ĺživali, ĹživeÄ?e na prostem v Sloveniji.

Pripravili jo bodo skupaj z njihovimi dolgoletnimi partnerji – DruĹĄtvom ljubiteljev eksotiÄ?nih Ĺživali Bioexo. Ob tej priloĹžnosti bodo lahko otroci jezdili ponije, naÄ?rtujejo pa ĹĄe poseben ĹĄov z lipicanci. đ&#x;”˛

tp

DruĹženja ob velikonoÄ?nih delavnicah V druĹĄtvu Revivas Ĺ kale se trudijo ohranjati dediĹĄÄ?ino ter prenaĹĄati znanje in spretnosti s starejĹĄih na mlajĹĄe rodove. To pride posebej do izraza ob vsakoletnih velikonoÄ?nih delavnicah, ko druĹžno izdelujejo in krasijo cvetnonedeljske butare oziroma snope, kot jim pravimo pri nas. Tudi sicer so imeli pred letoĹĄnjo cvetno nedeljo v druĹĄtvu polne roke dela: izdelovalke roĹž iz krep papirja so razstavljale svoje izdelke tako na mestni trĹžnici v Velenju kot na Pragerskem, kjer se je zbralo lepo ĹĄtevilo izdelovalcev cvetja, ki ne ovene. DruĹĄtvo pa se je predstavljalo tudi na mednarodnem sejmu Natura v Gornji Radgoni, kjer sta istoÄ?asno potekala ĹĄe sejma Lov in Ribolov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Vera PogaÄ?ar

Za izvajaje nujne medicinske pomoÄ?i v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje dogovor z velenjskim in kamniĹĄkim zdravstvenim domom Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže o teĹžavah javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Poleg precejĹĄnje izgube je v tem trenutku aktualnejĹĄe reĹĄevanje velikih kadrovskih teĹžav. Direktorica zavoda Darja Es pravi, da so naĹĄli zaÄ?asne reĹĄitve in da je to najveÄ?, kar so lahko dosegli. Trudijo se, da bolniki ne bi ostali brez ustrezne zdravniĹĄke oskrbe na primarni ravni. Upajo, da bodo naĹĄli manjkajoÄ?e zdravnike in da se bodo razmere normalizirale. ÂťJe pa vpraĹĄanje, kakĹĄne spremembe bodo uveljavljene ob novi mreĹži nujne medicinske pomoÄ?i, ki jo pripravlja pristojno ministrstvo in ki smo jo v naĹĄem javnem zavodu zaÄ?asno reĹĄili s pomoÄ?jo sosednjih zdravstvenih domov.ÂŤ

Ostaja le ekipa nujnega reĹĄevalnega vozila

Od 1. maja je v zavodu program nujne medicinske pomoÄ?i organiziran drugaÄ?e. Ker zaradi odhoda zdravnikov 24-urne nujne medicinske pomoÄ?i ne morejo veÄ? zagotavljati, so dejavnost prenesli na Zdravstveni dom Velenje, za

doloÄ?ena obmoÄ?ja tudi na zdravstveni dom v Kamniku. V Zdravstvenem domu Nazarje ostaja ekipa nujnega reĹĄevalnega vozila, ki je v 24-urni pripravljenosti. Ta se bo odzivala na nujne klice in nudila prvo oskrbo obolelega ali poĹĄkodovanega, hkrati pa se bo posvetovala z zdravnikom nujne medicinske pomoÄ?i v velenjskem ali kamniĹĄkem zdravstvenem domu. Po potrebi se bosta zdravnik in reĹĄevalno vozilo sreÄ?ala na dogovorjenih toÄ?kah.

Program nujne medicinske pomoÄ?i bodo tako kot Ä?ez dan izvajali tudi ponoÄ?i, saj zdravnika v deĹžurni ambulanti v mozirskem zdravstvenem domu v tem Ä?asu ne bo. DeĹžurna sluĹžba bo organizirana le ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure.

Med tednom bosta odraslim pacientom pomagali deĹžurni sluĹžbi Velenje ali Ĺ˝alec, za otroke do 18. leta urgentni pediatriÄ?ni center Celje, za poĹĄkodbe pa urgentni center Celje.

Na podroÄ?ju druĹžinske medicine je za zdaj zaÄ?asen dogovor za eno ambulanto, v kateri pomaga upokojeni zdravnik. V drugi ambulanti ĹĄe do konca maja pod mentorstvom

9. maja 2019

Javni ÂťSOSÂŤ za ohranitev nujne medicinske pomoÄ?i

Nazarje, 5. maja – Minulo nedeljo zveÄ?er je na pobudo druĹĄtev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline potekal v Nazarjah zbor obÄ?anov sedmih obÄ?in doline. Povod za sklic zbora so razmere, ki so nastale z odhodom zdravnikov druĹžinske medicine iz javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom in za katere je vodstvo zavoda poiskalo zaÄ?asne reĹĄitve. Na zboru so ustanovili devetÄ?lanski iniciativni odbor, ki za prihodnje dni naÄ?rtuje mnoĹžiÄ?ni protestni javni shod z zahtevami po takojĹĄnji ureditvi razmer v Ĺže ÂťkroniÄ?no obolelemÂŤ zdravstvu doline.

Vera PeÄ?nik, pobudnica zbora in podpredsednica Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, je povedala, da bodo na javnem shodu od vodstev lokalnih skupnosti, sveta javnega zavoda ter ministrstva za zdravstvo RS zahtevali odloÄ?no reĹĄevanje nastale problematike na hiter, uÄ?inkovit in ÂťurgentenÂŤ naÄ?in, vendar tako, da bodo imeli drĹžavljani sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline enake moĹžnosti in dostopnost do zdravstvenih storitev, ĹĄe zlasti do nujne medicinske pomoÄ?i. Intervencije iz Ĺ aleĹĄke doline in Kamnika po njihovem mnenju niso sprejemljive, saj ne zagotavljajo dovolj hitrega zdravniĹĄkega ter dovolj visokega strokovnega reĹĄevanja bolnikov in poĹĄkodovancev. dela specializantka, ambulanto zdravnika Klemna PozniÄ?a pa naj bi prevzela zdravnica iz tujine.

Ukinili programa, ki prinaĹĄata izgubo

Esova je ĹĄe povedala, da so v skladu s sanacijskim naÄ?rtom Ĺžupanji in Ĺžupani sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline – Ä?lani sveta ustanoviteljev zavoda – potrdili predlog o ukinitvi programov, ki prinaĹĄata izgubo. To sta pulmologija in rentgensko slikanje. V rdeÄ?ih ĹĄtevilkah so tudi programi psihiatrija, logopedija in ortodontija, saj izvajalci, ki storitve opravljajo po podjemni pogodbi, ne pristajajo na plaÄ?ilo, ki jim pripada po zakonu, ampak zah-

tevajo veÄ?. Ĺ˝upanji in Ĺžupani so se odloÄ?ili, da bodo za ortodonta razpisali koncesijo, za ostala dva programa pa so zadolĹžili Esovo, naj se poskuĹĄa dogovoriti z izvajalcema za ceno, ki jo pokriva zdravstvena zavarovalnica, sicer bodo prekinili pogodbo.

Koliko vplivajo teĹžave na Ĺže nekaj Ä?asa teĹžko naÄ?rtovano izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu Nazarje? ÂťJe ĹĄe vedno potreben. Projekt trenutno teÄ?e dalje, se pa ob tem pojavljajo tudi pomisleki. Dejstvo je, da brez prizidka ne bomo mogli organizirati nujne medicinske pomoÄ?i, tudi Ä?e bomo dobili zdravnike,ÂŤ odgovarja Darja Es. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Prazniki s pogledi nazaj in naprej Delo, zmaga, Evropa – Celje kot Pompeji – Zaupanje mladim – Slasten stolp Za nekatere je praznik dela Ĺže daleÄ?, v nekaterih ĹĄe vedno odmeva.

Saj so skoraj vsi poudarjali, da med nekoÄ? in danes ni velike razlike: nekoÄ? so se borili za osemurni delovnik, zdaj se spet. Z razvojem pa se delavci sreÄ?ujejo ĹĄe z novimi – ÂťmodernimiÂŤ teĹžavami. Razkorak med onimi zgoraj in spodaj je paÄ? ĹĄe vedno moÄ?no odprt. O vsem tem so z nemalo grenkobe opozarjali tudi ob letoĹĄnjem prazniku dela.

Pa ĹĄe zdaleÄ? ne vedno vsi z upom zmage. Nekaterim se ob tem zdi ĹĄe smeĹĄno, da ob vseh optimistiÄ?nih kazalcih, ki smo jim priÄ?a tudi pri nas, jamrajo bolj oni zgoraj kot tisti za stroji ali z lopato v rokah. Po delavskem prazniku slavimo danes ĹĄe dva. Mnogi ĹĄe vedno dan zmage, drugi dan Evrope. ÄŒeprav tudi slednja za vse nista najboljĹĄa. Tudi tega, da jo lahko na bliĹžnjih volitvah izboljĹĄamo, vsi ne verjamejo.

Ej, pa na sreÄ?o nismo bili le zaskrbljeni! Ponekod je bilo celo v govorih vsaj malo optimizma, predvsem pa je bilo veselo na mnoĹžici kresovanj in razliÄ?nih drugaÄ?nih druĹženjih. Ĺ e posebno, Ä?e je bilo kaj za pod zob in za v grlo; takrat so vsaj za kratek Ä?as potisnili teĹžave na stran. Tako na 3. os in strah pred povoĹženimi hmeljiĹĄÄ?i, na groĹžnje od odpuĹĄÄ?anju ali na strah pred kurjenjem odpadkov. Niso pa na vse to povsem pozabili. So paÄ? stvari, ki jih ljudje ne morejo kar tako pozabiti. In ne smejo.

V PodÄ?etrtku so ĹĄe pred prvomajskimi prazniki z rekordnim obiskom ÂťproslaviliÂŤ praznik Ä?okolade in vina. Na tej prireditvi so tudi izbirali Ĺžupanovo vino. Zmagalo je posebno vino iz HiĹĄe vin Emino iz Imenega. Ta deluje v okviru Kmetijske zadruge Ĺ marje, pokriva ĹĄmarsko-virĹĄtanjsko vinorodno obmoÄ?je, deluje pa Ĺže tri desetletja.

Prav zdaj so sredi priprav na obnovo in ĹĄiritev vinske kleti. Ker je vrednost celotnih naÄ?rtovanih del veÄ? kot milijon evrov, bodo naÄ?rt uresniÄ?evali postopoma.

Tu bodo naloĹžbo zaÄ?eli, v Celju so pomembno naloĹžbo pred dnevi odprli: prenovljen Muzejski trg. Gre za eno najveÄ?jih celjskih naloĹžb v zadnjih letih. Trg so povsem obnovili in sodobno komunalno opremili, pri tem pa so pomembne tudi arheoloĹĄke najdbe, na katere so naleteli med obnovo. Vse to bo na ogled v podzemnem objektu, ki so ga zgradili na novo in dopolnjuje celjsko bogato kulturno de-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

diĹĄÄ?ino. Med najdbami, na katere so naleteli, so odliÄ?no ohranjene freske rimske vile iz 1. stoletja. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najpomembnejĹĄih arheoloĹĄkih odkritij pri nas, celo v Evropi je takih primerov malo. Nekateri jih postavljajo kar v bok znamenitim Pompejem. Seveda jih Ä?aka ĹĄe veliko restavracijskega dela, preden bodo na ogled. NaĹĄli so namreÄ? kar 55 tisoÄ? koĹĄÄ?kov fresk in s temi dragocenostmi napolnili skoraj 1500 zabojev. ObÄ?ini za vsa dela ni bilo teĹžko malo seÄ?i v moĹĄnjiÄ?ek, saj si od urejenega in prikazovanj najdenega obetajo ĹĄe veÄ?ji obisk kneĹžjega mesta.

V Celju tako gledajo nazaj, pa tudi naprej: urejajo Ĺže v prihodnost zazrt Generator, kmalu priÄ?akujejo tudi novost pri komunalnih prevozih. UspeĹĄni so bili na razpisu Eko sklada za nepovratna sredstva za nakup ÂťekoloĹĄkihÂŤ komunalnih vozil. Na ta razpis so se lahko prijavile le obÄ?ine, ki imajo sprejet odlok o naÄ?rtu za kakovost zraka. Pridobili so skoraj 100 tisoÄ? evrov za nakup dveh komunalnih vozil na stisnjen zemeljski plin. Polnilnico za tak plin so v Celju uredili Ĺže pred Ä?asom, saj to gorivo poganja celjske mestne avtobuse. Sicer pa celjsko ozraÄ?je Ĺže nekaj Ä?asa ÂťÄ?istijoÂŤ tudi z novimi drevesi. Posadili so jih na veÄ? mestih v srediĹĄÄ?u in s tem uresniÄ?ili napovedi, da bodo odstranjene stara in poĹĄkodovana drevesa zamenjali z vitalnimi novimi.

V Bistrici ob Sotli pa so ÂťpognaliÂŤ mladinski Hostel Gabronka.

Ob tem se je pokazalo, da starejĹĄi vendarle tudi zaupajo mladim.

ObÄ?ina je namreÄ?, tudi z evropskimi sredstvi, obnovila staro gospodarsko poslopje, v upravljanje pa ga je zaupala bistriĹĄkemu mladinskemu druĹĄtvu. Na zaÄ?etku jim bo ĹĄe nekoliko pomagala, saj Ĺželijo, da zaĹživi in s tem pripomore k razvoju turizma v kraju. V hostlu je 20 leĹžiĹĄÄ?, v njem pa naÄ?rtujejo tudi razliÄ?ne prireditve. Ĺ e to: na Rudnici naj bi konec meseca odprli nov podÄ?etrtĹĄki razgledni stolp. Vendar so ga nekateri Ĺže lahko ÂťobiskaliÂŤ. Ne sicer v naravi na vrhu 622 metrov visokega Silovca, tudi ne v predvideni viĹĄini 40 metrov, ampak manjĹĄega in slastnega. Na festivalu vina in Ä?okolade je bila na ogled maketa stolpa, izdelana iz Ä?okolade. Ĺ˝e tu je imel stolp veliko obiskovalcev!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE

9. maja 2019

3

Živel 1. maj!

Praznik dela so v Ĺ aleĹĄki dolini proslavili s sreÄ?anjem na GraĹĄki gori Milena KrstiÄ? - Planinc

GraĹĄka gora, 1. maja – Ĺ˝ivel 1. maj!, je na delavski praznik odmevalo na ĹĄtevilnih sreÄ?anjih, ki so potekala po drĹžavi. Tako tudi na prvomajski GraĹĄki gori, ki Ĺže vrsto let simbolno poveĹže vse generacije obÄ?ank in obÄ?anov v prijetnem druĹženju in izkazovanju odloÄ?ne pripadnosti plemenitim vrednotam dela, solidarnosti in praviÄ?nosti.

Slavje so pripravili Mestna obÄ?ina Velenje, Festival Velenje ter sindikata SPESS in SKEI. Lepo vreme je na GraĹĄko goro pritegnilo mnoĹžico ljudi, k Ä?emur so jih Ĺže navsezgodaj spodbudile budnice. Veliko jih je priĹĄlo peĹĄ, ĹĄe veÄ?

so jih na prizoriĹĄÄ?e pripeljali in z njega tudi odpeljali brezplaÄ?ni avtobusi. RdeÄ?i nageljni, ki so jih delili na sreÄ?anju, so bili za duĹĄo, brezplaÄ?ni golaĹž, ki so ga stregli, pa za okrepÄ?ilo.

V programu, ki so ga pripravili, je sodeloval Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki je Ĺže zjutraj na prazniÄ?ni dan poskrbel za budnice, pevska zbora Kajuh in DruĹĄtva upokojencev Velenje, za zabavo pa je skrbel ansambel PajdaĹĄi. Mnogi so med sreÄ?anjem obiskali Spominski park in sobo, posveÄ?eno prihodu 14. divizije na Ĺ tajersko.

Zbrane sta v imenu sindikatov nagovorila Peter BrĹĄek, predsednik sindikata SPESS, in v imenu

Slavja na Ravnah na KoroĹĄkem, kjer je bil slavnostni govornik, se je udeleĹžil predsednik vlade Marjan Ĺ arec. V svojem govoru se je dotaknil tudi Gorenja in napovedanih odpuĹĄÄ?anj: ÂťVerjetno za odpuĹĄÄ?anja v Gorenju niso krivi Kitajci, ampak kdo, ki se je prej preveÄ? zadolĹževal,ÂŤ je med drugim rekel.

Mestne obÄ?ine Velenje podĹžupan Peter Dermol.

BrĹĄek je spomnil, da delavcem niÄ? ni bilo podarjeno, boj za ohranitev pravic pa ĹĄe traja. Vedno se pojavljajo taki, ki jim za to ni mar, ki bogatijo na raÄ?un delavcev tudi tako, da zmanjĹĄujejo stroĹĄke dela. Kapital ĹĄÄ?iti le svoj interes. ÂťPoglejmo ĹĄirĹĄe, v same sindikate.

Marsikaj dobrega so storili, a danes imamo Şe osem sindikalnih central. Namesto da bi se povezali in skupaj nekaj dosegli, si s sindikalno razdrobljenostjo delamo ťkodo. Prav to – sindikal-

Stanislav PavloviÄ? iz Velenja: ÂťTo sreÄ?anje je tradicija. Vsako leto pridem. Praznik mi veliko pomeni, Ä?eprav sem Ĺže upokojen. SreÄ?amo se s prijatelji, nekdanjimi sodelavci in reÄ?emo kakĹĄno. Seveda tudi o tem, kako je bilo nekdaj in kako je danes, ko se je treba za Ĺže pridobljene pravice ĹĄe kako boriti.ÂŤ no razdrobljenost, pa marsikdo s pridom izkoriĹĄÄ?a.ÂŤ Dotaknil se je tudi premogovniĹĄtva, spregovoril o nujnosti sprejema Zakona o zapiranju PV, a ne tako, kot si ga predstvaljajo eni – predÄ?asnega.

ÂťKot da bi bili z drugega planeta,ÂŤ je dejal in pozval k enotnemu nastopu v zahtevi po ustreznem nadomestilu.

Dermol je spomnil, da praznik dela ni zgolj dela prost dan, ampak

delovna mesta podpornih sluĹžb), zagotovili Ä?im viĹĄje odpravnine.

JerkiÄ?eva je izrazila tudi zaÄ?udenje, zakaj so se v Gorenju za

napoved odpovedi odloÄ?ili tik pred prvomajskimi prazniki (in zaÄ?etkom kolektivnega dopusta).

priloĹžnost za opomin in spomin na dogodke, ki so priborili delavske pravice, ki pa jih danes grobi kapitalizem velikokrat naÄ?enja. ÂťDelavci so dodana vrednost vsakega podjetja, ustvarjajo dobiÄ?ek.

Ta pa se velikokrat namesto k njim daje posameznikom in elitam.

Taka sreÄ?anja so priloĹžnost, da jasno povemo, da smo za ustvarjanje dobiÄ?ka, razvoj, inovativnost ‌, a ne na raÄ?un delavcev. Z njim je treba ustvarjati nova delovna mesta, delavcem pa omogoÄ?iti dostojno plaÄ?ilo za dostojno delo.ÂŤ đ&#x;”˛

V Gorenju nove pogodbe in preseĹžni delavci Pogodbe naj bi odpovedali 1720 delavcem, 1450 ponudili nove, brez dela pa naj bi jih ostalo 270, veÄ?inoma iz podpornih sluĹžb Mira ZakoĹĄek

V Gorenju izvajajo postopke preoblikovanja in prestrukturiranja, v sklop katerih sodi tudi reorganizacija in optimiranje poslovanja. V to vkljuÄ?ujejo vse hÄ?erinske druĹžbe ter poslovne enote v tujini. Poteka tudi Ĺže integracija nekaterih Gorenjevih prodajnih podjetij v tujini s Hisensovimi prodajnimi podjetji, zdruĹžitve so Ĺže izpeljali v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, v teku je zdruĹžitev v Rusiji in na ÄŒeĹĄkem. Prav tako bodo v Gorenje integrirali evropski del Hisensa International, vkljuÄ?no s tovarno televizorjev na ÄŒeĹĄkem.

Zaradi teh procesov naj bi 1720

delavcem odpovedali pogodbe in 1450 ponudili nove, 270 pa naj bi bilo preseĹžnih delavcev.

V sindikatu SKEI so informacijo sprejeli s preseneÄ?enjem, tik pred prazniki pa pripravili novinarsko konferenco, na kateri je predsednik podjetniĹĄkega sindikata Ĺ˝an Zeba poudaril, da njihove dosedanje pripombe niso bile upoĹĄtevane, da pa so pripravljeni na nadaljnji socialni dialog v zvezi s postopki, povezanimi z zmanjĹĄevanjem ĹĄtevila zaposlenih.

Sindikat je zahteval pisna zagotovila, da bodo delavci tudi z novimi pogodbami ohranili pridobljene pravice in viĹĄino plaÄ?e,

saj so bili do zadnjih izjav vodstva podjetja, da jim pravice z novimi pogodbami ne bodo kratene, skeptiÄ?ni, saj ne razumejo, zakaj bi potem pogodbe sploh odpovedovali. Na novinarski konferenci je bila tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija JerkiÄ?, ki je opozorila, da nova pogodba ne pomeni nujno tudi enakega dela kot doslej. Tako SKEI kot Svobodni sindikati sta delavcem ob tem ponudila vso potrebno pravno pomoÄ?. JerÄ?iÄ?eva, kot Zeba, pa sta tudi zagotovila, da si bodo prizadevali, da bi bili postopki odpuĹĄÄ?anja Ä?im Âťbolj mehkiÂŤ in da bi delavcem, ki bodo ostali brez dela (gre v glavnem za

DrĹžava bo podprla naloĹžbo v Gorenju Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je skupaj z delegacijo obiskal Hisense in si med drugim ogledal tamkajĹĄnjo proizvodnjo. Sprejel jih je Yeguo Tang, podpredsednik skupine Hisense.

PoÄ?ivalĹĄek je po obisku povedal, da je bil navduĹĄen nad napredno tovarno in proizvodno opremo podjetja Hisense ter da je prepriÄ?an o uspeĹĄnem razvoju Gorenja po Hisensovem prevzemu. Kot vodilna blagovna znamka gospodinjskih aparatov je Hisense zgradil visoko prepoznavnost blagovne znamke na tujih trgih.

Slovenska vlada bo tako podprla Hisensovo investicijo v Sloveniji, poskuĹĄala bo poenostaviti postopke odobritev za gradnjo nove tovarne televizorjev in bo

pomagala pri sodelovanju med Hisensom in Gorenjem. Dodal je, da slovenska vlada spremlja razvoj inteligentnega prometa

in pametnega doma ter so pripravljeni priporoÄ?iti Hisense za nove priloĹžnosti in svetovati pri đ&#x;”˛ poslovanju. â€

Minister PoÄ?ivalĹĄek med obiskom v Hisensu

đ&#x;”˛

Lidija JerkiÄ?, Ĺ˝an Zeba in AleĹĄ Vodovnik (sekretar regijskega SKEI) so obljubili vsem, ki bodo ostali brez dela, vso potrebno pravno pomoÄ?.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Gorenje Surovina prodana

Sledijo viziji Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina lansko poslovno leto sklenila z nekaj manj kot 162 tisoÄ? evri Ä?istega dobiÄ?ka – Med vlaganji nakup delnic mlekarne Celeia

Ljubljana, Velenje, 25. aprila – V okviru strategije osredotoÄ?anja na osnovno dejavnost proizvodnje in prodaje gospodinjskih aparatov in dezinvestiranja izbranih druĹžb s podroÄ?ja netemeljnih dejavnosti so v Gorenju decembra lani podpisali pogodbo o prodaji druĹžbe Gorenje Surovina in njenih odvisnih druĹžb.

Z izpolnitvijo vseh odloĹžnih pogojev in nakazilom kupnine so postopek prodaje z druĹžbo Eko Surovina zakljuÄ?ili.

Novi lastnik Gorenja Surovine in njenih odvisnih druĹžb Kemis-BH (Bosna in Hercegovina), Kemis Valjevo (Srbija), Gorenje Surovina RECE (Slovenija) in Gorenje Surovina RECE (HrvaĹĄka) je tako postala druĹžba Eko Surovina, ki je del skupine druĹžbe Rastoder, d. o. o..

Tatjana PodgorĹĄek

Šoťtanj, 18. aprila – V Sloveniji ni prav veliko kmetijskih zadrug, ki bi se ponaťale s spodbudnimi rezultati poslovanja, kot se ponaťa Kmetijska zadruga Šaleťka dolina.

Pozitivno poslovanje iz redne dejavnosti

Lani je ustvarila dobrih 18 milijonov evrov prihodkov ali za 4,4 odstotka veÄ? kot leto prej, poslovno leto je sklenila z nekaj manj kot 162 tisoÄ? evri Ä?istega dobiÄ?ka. Ta je leta 2017 znaĹĄal 8 tisoÄ? evrov. ÂťZelo pomembno pri omenjenih ĹĄtevilkah je, da je naĹĄa zadruga poslovala pozitivno iz redne dejavnosti. DoseĹžki so plod dobrega medsebojnega dela, dobre organiziranosti, zaupanja v naĹĄo zadrugo in motiviran kolektiv, ki sledi viziji, kako v dobro lokalnega proizvajalca postati vodilna zadruga v Sloveniji,ÂŤ je dejal direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Drev in hkrati opozoril, da lahko kmetijstvo in z jim povezane dejavnosti zaradi politiÄ?nih razmer, naravnih nesreÄ? in drugih negativnih dejavnikov, na katere nimajo vpliva, hitro zaide v teĹžave.

Odkupili manj mleka, mesa

Lanski proizvodni rezultati so primerljivi z letom 2017, so pa niĹžji glede na priÄ?akovanja.

Zadruga je odkupila nekaj manj kot 14 milijonov litrov mleka, kar je 2 odstotka manj kot leta 2017, odkupila je 2272 glav oziroma 698 ton mesa, kar je tudi nekaj pod naÄ?rtovanim. Prodaja eko mesa ni presegla ravni predhodnega leta zaradi

9. maja 2019

Na nedavnem obÄ?nem zboru so Ä?lani zadruge pohvalili njeno vodstvo za opravljene aktivnosti in zavidanja vredne lanske poslovne rezultate.

zasedenih predelovalnih zmogljivosti v klavnici, ki je za zadrugo opravljala proizvodne storitve.

Letos sodelujejo ĹĄe z enim predelovalnim obratom, s Ä?imer so si zagotovili veÄ? kakovostnih eko proizvodov, razĹĄirili pa so dejavnost ĹĄe na eko teletino. RaÄ?unajo, da bo nov produkt naletel na dober odziv pri kupcih. Rekordna letina sadja v Sloveniji in Evropi je povzroÄ?ila moÄ?an padec cene jabolk. Pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo poskuĹĄali zaĹĄÄ?ititi proizvodnjo sadeĹža, in sicer tako, da bodo iz jabolk delali produkte z veÄ?jo dodano vrednostjo in jih trgu ponujali celo leto.

Trgovska dejavnost je lani ustvarila slabih 10 milijonov evrov ali 55 odstotkov vseh prihodkov. V primerjavi z letom 2017 je bila viĹĄja za 6 odstotkov.

ZadruĹžna enota skupaj z ekoloĹĄko sta z odkupom in prodajo kmetijskih ter eko proizvodov presegli 7,2 milijona evrov oziroma v blagajno primaknili 40 odstotkov vseh prihodkov.

Promet lastne proizvodnje delovnih enot Turn in Ravne – Ĺ martno je lani presegel 712 tisoÄ? evrov, kar je 4 odstotke vseh prihodkov in 15 odstotkov veÄ? kot v primerljivem letu.

Nadaljujejo tudi ĹĄiritev ekoloĹĄkih nasadov jabolk, ki se vse bolj uveljavljajo pri kupcih.

Lansko veÄ?jo naloĹžbo je predstavljal nakup delnic mlekarne Celeia iz Arje vasi v viĹĄini 181 tisoÄ? evrov. ÂťZadruga je za to namenila svoja sredstva in ni prenaĹĄala bremena na Ä?lane zadruge. Trenutno smo 14,7-odstoten lastnik mlekarne.ÂŤ Med veÄ?je naloĹžbe je Drev uvrstil ĹĄe vlaganja v razĹĄiritev hleva v Ĺ martnem ob Paki. Dela so v polnem zagonu, selitev naÄ?rtujejo letos poleti. Pomemben dogodek poslovnega leta 2018 je uspeĹĄno veÄ?letno pravdanje z drĹžavo za 2,6 hektarja veliko zemljiĹĄÄ?e v Ĺ martnem ob Paki. ÂťObdrĹžali smo nezazidano stavbno zemljiĹĄÄ?e, na katerem je predvidena obrtno-poslovna cona. PrepriÄ?ani smo, da nam bo to v prihodnje prineslo dober finanÄ?ni izkupiÄ?ek.ÂŤ

Fontana tolkca?

Na nedavnem obÄ?nem zboru Ä?lanov kmetijske zadruge je Drev med drugim ĹĄe povedal, da jim ne manjka zanimivih zgodb. V bliĹžnji prihodnosti se nameravajo ukvarjati s predelavo industrijskih jabolk v Ĺžganje, ki bo zorelo v rudniĹĄkih rovih 160 metrov pod zemljo. Dogovarjajo se tudi o ureditvi fontane tolkca pred vhodom v rudniĹĄke rove na Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju.

đ&#x;”˛

Ob 20-letnici 20 inovativnih predlogov Velenje – Na letoĹĄnji razpis Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice za podelitev priznanj inovacijam v regiji SaĹĄa za leto 2019 je prispelo 20 predlogov 15 razliÄ?nih prijaviteljev. 17 prijaviteljev je iz kategorije tako imenovanih profesionalnih inovacij, 3 prijavitelji so samostojni inovatorji oziroma start-up podjetja.

Pod 20 inovativnih predlogov se je podpisalo veÄ? kot 180 inovatorjev, kar je blizu rekordnim ĹĄtevilkam, ki jih v tem projektu beleĹži zbornica.

Komisija za ocenjevanje inovacij se je Ĺže lotila dela in nekatere prijavitelje pozvala k dopolnitvi prijave.

V ponedeljek, 27. maja, pa bo v veliki dvorani hotela Paka v Velenju slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja najboljĹĄim inovacijam in njihovim avtorjem, hkrati pa bodo zaznamovali ĹĄe 40-letnico delovanja regijske zbornice in 20-letnico podeljevanja priznanj inovatorjem v regiji SaĹĄa.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

VILA HERBERSTEIN

VABI Z ODLIÄŒNO PONUDBO IN S SPROĹ ÄŒUJOÄŒIM AMBIENTOM V toplih pomladnih dneh si zaĹželimo polepĹĄati naĹĄ vsakdan tudi z obiskom naĹĄe Vile Herberstein, ki je le nekaj korakov vstran od vas, v centru a vendar umaknjena od mestnega vrveĹža v objemu Ä?udovite okolice, polne zelenja in roĹž, ki vas v trenutku objame z novo energijo.

Na terasi vas Ĺže priÄ?akujemo z odliÄ?no pomladno ponudbo jedi, ki prepriÄ?a ĹĄe tako zahtevnega ljubitelja kulinarike, tudi s svojo cenovno dostopnostjo. Iz naĹĄe ponudbe priporoÄ?amo npr. domaÄ?e njoke z gamberi in buÄ?kami za 8,30 evr, pa ÄŒrno riĹžoto s hobotnico in zelenjavo za 8,50 evr, File brancina z buÄ?kami, parmezanov kipnik, omako iz tertufov za 11,40 evr in ĹĄe veliko veÄ? za vaĹĄ odliÄ?en obrok ob klepetu s prijateljico ali poslovni razgovor.

Vsak dan skuhamo tudi odliÄ?na dnevna kosila, ki so gostom na voljo med 12. in 16. uro, 3-hodni meniji za ceno 15 eur.

Ponujamo tudi bogato ponudbo jedi in hiĹĄnih specialitet iz novega jedilnega lista za kulinariÄ?na razvajanja najzahtevnejĹĄih gostov. Prijazno osebje vam postreĹže z velikim izborom odliÄ?nih vin, penin, osveĹžilnih napit-

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN NOVA POMLADNA PONUDBA

v prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR ni le za posebne priloĹžnosti, ampak LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN kov in lokalnim pivom.

Vila Herberstein je odliÄ?na izbira ne le za poslovna druĹženja, temveÄ? tudi za osebna praznovanja, posebne dogodke in poroke. Prisluhnemo vaĹĄim Ĺželjam in posebej za vas pripravimo posebne menije, ki bodo navduĹĄili vaĹĄe goste in poskrbeli za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje.

Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da se bo v Vili dogajalo ...

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN

Vabilo na Pomladni kulinariÄ?ni veÄ?er, ki bo 17. maja; pa novo kulinariÄ?no delavnico ÂťPriprava jedi na ĹžaruÂŤ, ki bo 6. junija.

Na letno teraso vas bomo povabili na literarno-glasbeni veÄ?er s cigansko glasbo s Ferijem LanĹĄÄ?kom v sodelovanju z DruĹĄtvom za kulturo Gorenje, ki bo 13. junija, in na izjemen koncert Bajage v naĹĄ park ob vili, ki ga organizira Festival Velenje 13. julija, ter ĹĄe na druge dogodke, ki jih boste lahko spremljali na naĹĄi spletni strani www.vilaherberstein.si.

DobrodoĹĄli, ne odlaĹĄajte z obiskom. Tudi za krajĹĄi pobeg, Ä?eprav samo na kavico in sladico na letno teraso in klepet s prijatelji.

PolepĹĄali si boste vsakdan.

Vila Herberstein si je z dolgoletno tradicijo v kulinariÄ?ni ponudbi pridobila tudi ugled v ĹĄirĹĄi regiji in slovenskem prostoru, saj je Ĺže nekaj let uvrĹĄÄ?ena v elitni krog najboljĹĄih restavracij v Sloveniji.

mz

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T+386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com Wwww.vilaherberstein.si D E L O V N I ÄŒ A S : Pon-sob 12:00-22:00, Nedelja in prazniki zaprto

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Za veÄ? kot 23 milijonov evrov naloĹžb Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na gospodarska zbornica Ĺže tradicionalno pripravlja podjetniĹĄke zajtrke, ki so odliÄ?na oblika medsebojnega informiranja, pa tudi sklepanja poslov – Tokrat so se podjetniki seznanili z naloĹžbenimi naÄ?rti Mestne obÄ?ine Velenje Mira ZakoĹĄek

Velenje, 24. aprila – LetoĹĄnje leto bo v Mestni obÄ?ini Velenje naloĹžbeno znova zelo bogato.

Za naloĹžbe bodo namenili kar 43 odstotkov rekordnega proraÄ?una, ki bo (rebalans sicer ĹĄe ni potrjen) teĹžak kar 54,5 milijona evrov (kar 14,9 milijona evrov veÄ? kot lani). Velik del potrebnega denarja predstavljajo odobrena nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. Za projekte celostnih teritorialnih naloĹžb bodo preje-

li 11,5 milijona evrov, za ostale pa dobrih 8 milijonov evrov.

Za naloĹžbe (veliko jih je dveletnih) bodo letos skupaj namenili 23.247.507 evrov, prihodnje leto pa 24.625.820 evrov.

Ĺ tevilni projekti Ĺže potekajo

Po besedah podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petra Dermola, ki je predstavil predvidene naloĹžbe, je naÄ?rtov ĹĄe veliko veÄ?, nekateri projekti pa Ĺže potekajo. To velja za obnovo in energetsko sanacijo

Postaje Bicy so avtorsko delo Ĺ C

Na Ĺ olskem centru Velenje so tudi dobri inovatorji, najbolj pa so, po besedah direktorja Janka PogorelÄ?nika, ponosni na kolesarske postaje, ki so njihovo avtorsko delo, le-te upravljajo in jih tudi vzdrĹžujejo. Sistem ves Ä?as tudi nadgrajujejo in vanj vkljuÄ?ujejo tudi vse bolj priljubljena elektriÄ?na kolesa. To ne velja samo za tukajĹĄnji Bicy sistem, ampak ĹĄe za ĹĄtevilne druge kolesarske sisteme, ki so jih postavili po Sloveniji.

bazena in podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v PleĹĄivcu (1,1 milijona evrov) izgradnjo vrtca v Vinski Gori (2,6 milijona evrov), oskrbovana stanovanja (1,17 milijona evrov), prodajo zemljiĹĄÄ? na trasi tretje razvojne osi, kolesarsko omreĹžje (1,53 milijona evrov) ... V naÄ?rtu je tudi razĹĄiritev Poslovne cone

Stara vas za nadaljnjih 23 tisoÄ? kvadratnih metrov, na lansko leto zgrajeni ploĹĄÄ?adi v SonÄ?nem parku bodo postavili sonÄ?no uro, energetsko bodo prenovili Ljudsko univerzo (2,6 milijona evrov), predvidene so ĹĄe obnove na obeh gradovih. Pa tudi drĹžava bo letos kar nekaj vloĹžila v cestno,

Rekli so â?ą

Mag. Franci Kotnik, GZS: ÂťGlavni namen teh sreÄ?anj je izboljĹĄanje medsebojne informiranosti med lokalno skupnostjo in gospodarstvom.

Seveda lahko podjetniki ob takĹĄnih priloĹžnostih najdejo priloĹžnosti tudi za medsebojno sodelovanje. Organizacijo teh dogodkov smo zaÄ?eli v Velenju, zdaj pa nadaljujemo tudi po drugih obÄ?inah savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja, za katerega je pristojna naĹĄa zbornica.ÂŤ Mag. Miran MeĹža, MegaTel: ÂťTakĹĄna sreÄ?anja so zelo pozitivna, saj kratko in zelo jedrnato spoznamo naÄ?rte obÄ?ine in se tako tudi pravoÄ?asno lahko vkljuÄ?imo v projekte.

NajveÄ?ji projekti letoĹĄnjega in prihodnjega leta

Prireditveni oder in prostor Revitalizacija starotrĹĄkega jedra Oskrbovana stanovanja Odkupi zemljiĹĄÄ?

CTN Stari trg 11 NaloĹžbe v toplotno ogrevanje Obnove cest Mestno kolesarsko omreĹžje GaraĹže Gorica VzdrĹževanje in obnove stanovanj

predvsem pa kolesarsko omreĹžje.

Po Dermolovih besedah si seveda Ĺželijo, da bi se tukajĹĄnji podjetniki v kar najveÄ?ji meri vkljuÄ?evali

Nova lokacija naĹĄega podjetja (nekdanja steklena direkcija nasproti banke) nam omogoÄ?a nadaljnjo rast in ĹĄe veÄ?jo vpetost v to okolje.ÂŤ Janko PogorelÄ?nik, Ĺ olski center Velenje: ÂťTakĹĄna sreÄ?anja so odliÄ?na priloĹžnost, da se medsebojno informiramo in tudi vidimo, kaj potrebuje tukajĹĄnje gospodarstvo in lokalna skupnost. Tako lahko to tudi neposredno vnesemo v naĹĄ izobraĹževalni sistem in tudi prispevamo, da se bodo naĹĄi dijaki, ki bodo zakljuÄ?ili izobraĹževanje, vrnili v to okolje.ÂŤ JoĹžica Sofia Andrini, Esotech: ÂťEsotech je bil pobudnik tovrstnih sreÄ?anj in ponosni smo na to, saj so se pokazala za zelo koristna.

Komunalno podjetje Velenje lansko poslovno leto sklenilo z nekaj manj kot 386 tisoÄ? evri izgube – Za vlaganja blizu 8 milijonov evrov – Bo posebna komisija naĹĄla moĹžnost prihrankov?

ÄŒlani nadzornega sveta, skupĹĄÄ?ine in sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenja so za lanske poslovne rezultate podjetja menili, da so ti kljub izkazani izgubi zadovoljivi. ÂťIzguba je nastala izkljuÄ?no zaradi neuveljavitve viĹĄje cene toplotnega ogrevanja pri uporabnikih. 1. novembra lani je TEĹ dvignil nakupno ceno toplote za 23,58 odstotka, Ä?esar pa odjemalci niso obÄ?utili. Sicer pa je bilo poslovanje ostalih dejavnosti pozitivno. Prav tako nismo zabeleĹžili veÄ?jih in daljĹĄih prekinitev pri oskrbi s komunalnimi dobrinami, kar pomeni, da je bila ta nemotena. Tudi finanÄ?ni izkazi ostalih dejavnosti so pozitivni,ÂŤ je pojasnil direktor podjetja mag.

GaĹĄper Ĺ karja.

Izgube za slabih 386 tisoÄ? evrov

Lansko poslovno leto je velenjska komunala sklenila z nekaj manj kot 386 tisoÄ? evri izgube, kar ni malo. Po odloÄ?itvi organov upravljanja in nadzora podjetja bo za zdaj ostala nepokrita, prav tako z njo, zagotavlja sogovornik, ne bodo uporabnikov dodatno obremenili. Zavedajo se, da jo bo treba plaÄ?ati v ustreznem Ä?asu ali z vplaÄ?ili druĹžbenikov ali s ĹĄe intenzivnejĹĄimi ukrepi za izboljĹĄanje poslovanja. ÂťIzvajamo veliko racionalizacijskih ukrepov, poveÄ?ujemo deleĹž trĹžnih dejavnosti. Te prinaĹĄajo vse veÄ? prihodkov in Ĺže doslej z njimi blaĹžimo pritisk na poviĹĄanje cen storitev.ÂŤ Slednje predstavljajo pri prihodkih 15-odstotni deleĹž.

V prihodnje si Ĺželijo, da bi projektiranje, nadzor in inĹženiring posle, za katere skrbi sluĹžba za

investicije, ĹĄe razĹĄirili, prav tako dejavnosti lastnega laboratorija in predelave bioloĹĄko razgradljivih odpadkov. To bo v veliki meri odvisno od gospodarske klime in kadrovskih moĹžnosti. Pomemben deleĹž trĹžnih dejavnosti predstavlja ĹĄe Ä?iĹĄÄ?enje jamske vode in pogrebna sluĹžba.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa varÄ?ujejo s komunalnimi dobrinami tudi odjemalci, tako gospodinjstva, ĹĄe bolj pa industrija, kar se odraĹža v manj prodanih koliÄ?inah vode in toplotne energije. Ta trend so zaznali tudi lani, in sicer je bila poraba vode niĹžja za 2

ÄŒeprav se lahko ponaĹĄajo z eno tehnoloĹĄko najsodobnejĹĄih komunalnih infrastruktur, ves Ä?as skrbijo za njeno Âťdobro kondicijoÂŤ, zagotavlja Ĺ karja. Skupaj z lastnicami – obÄ?inami Ĺ aleĹĄke doline – se zavedajo, da je ta za nemoteno delovanje sistemov in dobro oskrbo uporabnikov nujna. Ves denar, ki ga zberejo v okviru najemnine, vlagajo nazaj

â?ą

v sisteme. Lani so namenili za obnovo in posodobitev infrastrukture blizu 4 milijone evrov, pribliĹžno toliko tudi za njeno vzdrĹževanje. Denar so usmerili predvsem v posodobitev primarnega in sekundarnega omreĹžja v toplovodni in vodooskrbni dejavnosti, saj so kapitalne objekte (Ä?istilne naprave, energetske postaje) prenovili ali zgradili nove v prejĹĄnjih letih. ÂťVerjamemo, da bodo ta vlaganja zadostila nadaljnjemu uspeĹĄnemu izvajanju komunalnih dejavnosti.ÂŤ

â?ą

Ustanovitev skupne komisije

GaĹĄper Ĺ karja: ÂťMed letoĹĄnjimi prednostnimi naloĹžbami bo obnova omreĹžij.

odstotka, toplotne energije pa za 5 odstotkov glede na plan.

Manj prodane toplotne energije pripisujejo energetski prenovi objektov in nekoliko milejĹĄi zimi. ÂťTolikĹĄnega padca porabe, kot je bil v preteklih letih, ne beleĹžimo veÄ?. Moram pa ob tem povedati, da se z varÄ?evalnimi ukrepi stanju prilagajamo Ĺže med letom, saj vemo, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje.ÂŤ

Lani iz postavke upravljanja parkiriĹĄÄ? in modrih con veÄ? prihodkov

Pred dvema letoma je komunalno podjetje prevzelo upravljanje parkiriĹĄÄ? in modrih con v mestni obÄ?ini Velenje. Dejavnost je lani

Lani je v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj najbolj razburjal dvig cene toplotne oskrbe. Za gospodinjstva je bil stroĹĄek ogrevanja v povpreÄ?ju viĹĄji za 8 odstotkov, za industrijo pa nekoliko veÄ?, saj se je za industrijske odjemalce cena v celoti uskladila z viĹĄino nakupne cene. Razliko med nakupno in prodajno ceno za gospodinjski odjem plaÄ?ujeta ustanoviteljici podjetja (obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj), ki tega bremena najbrĹž dolgo ne bosta zmogli. O tem GaĹĄper Ĺ karja pravi: Âť1. februarja letos smo bili skupaj z obÄ?inama prisiljeni dvigniti cene kljub zavedanju, da bo to pomenilo veÄ?jo obremenitev za naĹĄe uporabnike, a Ĺžal drugaÄ?e ni ĹĄlo. Ĺ e vedno obe obÄ?ini delno subvencionirata ceno za gospodinjstva. TakĹĄna pomoÄ? je potrebna, a bo dolgoroÄ?no postala nevzdrĹžna zaradi potreb po vlaganjih v infrastrukturo.

Potreben bo temeljit premislek, kako naprej. Obeta se nam pozitivna sprememba, vidimo pa jo s podpisom poravnave med Me-

kot izvajalci, seveda pa vsa ta dela oddajajo na javnih razpisih, nekatera tudi na mednarodnih. đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

stno obÄ?ino Velenje in HSE-jem, v okviru katerega je predvidena ustanovitev skupne komisije, ki bo pregledala transparentnost proizvodne cene. Morda bo naĹĄla kakĹĄno moĹžnost za prihranek.ÂŤ Podpis poravnave in ustanovitev komisije naj bi se zgodila ĹĄe ta mesec, Ĺ karja pa upa, da bo dogovor prinesel doloÄ?eno razbremenitev za uporabnike. Prav tako se s pristojnimi ministrstvi dogovarjajo o stroĹĄku emisijskih kuponov, saj je bil ta vzrok za poviĹĄanje cene.

Prihodki iz upravljanja parkiriĹĄÄ? in modrih con so navrgli 232 tisoÄ? evrov, kar je nekoliko veÄ? kot leta 2017 predvsem zaradi veÄ?je prodaje letnih kart in mobilnega plaÄ?evanja, a beleĹžijo pri dejavnosti pozitivno nulo.

Na vlaganja blizu 8 milijonov evrov

Lani je bila poraba vode niĹžja za 2 odstotka, toplotne energije pa za 5 odstotkov glede na plan.

sicer prinesla 232 tisoÄ? evrov, kar je nekoliko veÄ? kot leta 2017 predvsem zaradi veÄ?je prodaje letnih kart in mobilnega plaÄ?evanja, a beleĹžijo pri dejavnosti pozitivno nulo. ÂťNa aprilski seji so velenjski svetniki poroÄ?ilo o izvajanju dejavnosti ocenili pozitivno.ÂŤ

ProraÄ?un 2019 5.878.137 â‚Ź 1.872.155 â‚Ź 1.415.896 â‚Ź 1.167.750 â‚Ź 1.067.696 â‚Ź 1.004.570 â‚Ź 943.000 â‚Ź 672.748 â‚Ź 550.000 â‚Ź 400,000 â‚Ź

NaĹĄe podjetje se sicer vse bolj dokazuje na mednarodnih trgih, a smo tudi zelo vpeti v to okolje s ĹĄtevilnimi deli v energetiki, Ä?iĹĄÄ?enju dimnih plinov, komunalni infrastrukturi in v zadnjem Ä?asu tudi gradnji vrtcev v javno-zasebnem partnerstvu.ÂŤ Mag. Marko Mavec, Eurofins Erico: ÂťNaĹĄe podjetje je mednarodno in vpeto v globalni trg, ĹĄe vedno pa je naĹĄ primarni trg Slovenija, baziÄ?ni pa vsekakor Ĺ aleĹĄka dolina, kjer smo tudi nastali. Zato nas ĹĄe kako zanima vsaka novost, vsaka naloĹžba. Pri mnogih sodelujemo predvsem na razvojnem delu, ĹĄe posebej naloĹžbah na obmoÄ?ju jezer.ÂŤ

Zaradi neuveljavljenih viĹĄjih cen rdeÄ?e ĹĄtevilke

Tatjana PodgorĹĄek

5

GOSPODARSTVO

9. maja 2019

UblaĹžili bi jo lahko z dodatnimi brezplaÄ?nimi kuponi za proizvodnjo toplote ali pa z vraÄ?anjem doloÄ?enega dela denarja nazaj v energetsko infrastrukturo Ĺ aleĹĄke doline.

Letos v ospredju omreĹžja

Med prednostnimi letoĹĄnjimi naloĹžbami bo obnova omreĹžij v komunalni infrastrukturi. Nekatera vlaganja naÄ?rtujejo sami, pri drugih bodo sledili obnovam obÄ?inskih in drĹžavnih cest, kolesarskih poti na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, kjer bodo obnavljali komunalno infrastrukturo.

Nekaterih aktivnosti so se Ĺže lotili. PrejĹĄnji teden so zaÄ?eli obnovo GoriĹĄke ceste v Velenju, ki bo precejĹĄen zalogaj. ÂťZato ob tej priloĹžnosti prosimo vse obÄ?ane za strpnost in razumevanje, saj pri takih delih ne gre brez zapor. Potrudili se bomo, da bomo predvidena dela izvedli v Ä?im krajĹĄem Ä?asu in bodo Ä?im manj moteÄ?a za obÄ?ane,ÂŤ je ĹĄe dejal GaĹĄper Ĺ karja. đ&#x;”˛

7 odstotkov delovno aktivnih pod pragom revĹĄÄ?ine Kljub temu da brezposelnost pada, v Sloveniji med delovno aktivnimi – lani jih je bilo okoli 981.000 – sedem odstotkov oseb Ĺživi pod pragom tveganja revĹĄÄ?ine, dva odstotka pa jih prejema denarno ali materialno pomoÄ? dobrodelnih organizacij.

Polovica zaposlenih je zelo zadovoljna s svojim delom, le dva odstotka pa jih ni zadovoljnih, je pred praznikom dela objavil statistiÄ?ni urad. Denarno ali materialno pomoÄ? dobrodelnih organizacij prejema 17 odstotkov brezposelnih in dva odstotka delovno aktivnih.

PovpraĹĄevanje po energiji se je poveÄ?alo Lansko leto se je v svetu moÄ?no poveÄ?alo povpraĹĄevanje po energiji, celo najveÄ? v zadnjih letih, predvsem seveda na raÄ?un rasti gospodarstva. Zahteva po elektriÄ?ni energiji se poveÄ?uje celo dvakrat hitreje, kot jo je mogoÄ?e proizvajati. Dve tretjini elektriÄ?ne energije ĹĄe vedno pride iz fosilnih goriv, od tega 40 odstotkov iz premoga.

Le deset odstotkov energije je iz obnovljivih virov energije. Dokler je koncentracija teh ĹĄe tako majhna, ne predstavlja veÄ?jih teĹžav. Ko pa se bo deleĹž vetrne in solarne energije poveÄ?al na 25 odstotkov, kar je recimo evropski cilj, se bodo zaÄ?ele teĹžave z integracijo te energije v omreĹžje. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Petek, 3. maja

Zaznamovali smo delavski praznik – 1. maj. Na sreÄ?anju ob tej priloĹžnosti na Ravnah na KoroĹĄkem je slavnostni govornik, slovenski premier Marjan Ĺ arec, poudaril, da 1. maj ni ideoloĹĄki praznik, paÄ? pa gre za praznik ljudi dobre volje, ki delajo, ustvarjajo in imajo radi svojo domovino.

V DruĹĄtvu novinarjev Slovenije so ob mednarodnem dnevu svobode medijev pozvali politiko, medijske lastnike in tudi javnost k spoĹĄtovanju in zaĹĄÄ?iti novinarstva, ki se spoprijema s ĹĄtevilnimi pritiski.

Dosedanjega vodjo sektorja kriminalistiÄ?ne policije na PU Maribor Roberta Mundo je nasledil njegov dosedanji namestnik Andrej Kolbl.

Letno poroÄ?ilo Pentagona je pokazalo precej veÄ? prijavljenih spolnih napadov v ameriĹĄki vojski kot leta prej.

Iz malezijskega zapora so izpustili ĹĄe drugo osumljenko umora Kim DĹžong Nama, polbrata severnokorejskega voditelja Kim DĹžong Una. ZdruĹženi narodi so javnost seznanili, da so madĹžarske oblasti od avgusta lani vsaj 21 prebeĹžnikom, ki so Ä?akali na deportacijo, odrekle hrano, nekaterim celo za pet dni.

AmeriĹĄki in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta v enournem telefonskem pogovoru razpravljala o razmerah v Venezueli, dotaknila pa sta se tudi dogajanja v Severni Koreji in Ukrajini.

Zunanji minister Miro Cerar se je v VarĹĄavi udeleĹžil slovesnosti ob 15. obletnici ĹĄiritve Evropske unije.

V ZDA je v kampusu univerze Severna Karolina oboroĹžen moĹĄki s piĹĄtolo ubil dve osebi, ĹĄtiri pa ranil, od tega tri kritiÄ?no. Policija je strelca hitro ujela in razoroĹžila.

Ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea je londonsko sodiĹĄÄ?e obsodilo na 50 tednov zapora zaradi krĹĄitve pogojnega izpusta pred sedmimi leti, ko je poiskal zatoÄ?iĹĄÄ?e na ekvadorskem veleposlaniĹĄtvu.

Britanska premierka Theresa May je v povezavi z uhajanjem informacij iz sveta za nacionalno varnost odpustila obrambnega ministra Gavina Williamsona.

ÄŒetrtek, 2. maja Imeli smo ĹĄe en dela prosti dan.

Mediji so nam sporoÄ?ili, da sta predloga sprememb volilne zakonodaje o uvedbi preferenÄ?nega glasu skoraj pripravljena, po zagotovilih ministra Rudija Medveda pa naj bi bil v tednu dni pripravljen tudi predlog sprememb volilnih okrajev.

V Caracasu so med protestniki proti predsedniku Nicolasu Maduri in policijo znova izbruhnili spopadi. Vsaj ena oseba je bila ubita, veÄ? deset je bilo ranjenih.

Na Ravnah na KoroĹĄkem so proslavili 125. obletnico rojstva in 100. obletnico smrti domoljuba, borca za severno mejo in osvoboditelja MeĹžiĹĄke doline Franja Malgaja.

Razveselili smo se novic, da sta zaÄ?eli veljati noveli zakonov o dohodnini ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki regres za letni dopust v viĹĄini do

V Venezueli je v spopadih protestnikov s policijo umrla vsaj ena oseba.

V priÄ?akovanju moÄ?nega ciklona s sunki vetra do 200 kilometrov na uro so z vzhodne obale Indije evakuirali skoraj 800 tisoÄ? ljudi.

Karibski otok St. Lucia je ameriĹĄki turistiÄ?ni kriĹžarki odredil karanteno zaradi primera oĹĄpic na krovu.

MadĹžarski premier Viktor Orban je italijanskega notranjega ministra in voditelja desne Lige Mattea Salvinija sprejel pred ograjo na meji s Srbijo.

Severna Koreja je v Japonsko morje izstrelila veÄ? raket.

sporoÄ?ilo, da je epidemija ebole v tej drĹžavi zahtevala Ĺže veÄ? kot tisoÄ? Ĺživljenj.

Francoske oblasti so sproĹžile preiskavo ravnanja protiizgrednih enot policije v treh primerih policijskega nasilja med prvomajskimi protesti v Parizu.

Avstrijska vlada je napovedala, da bo z davÄ?no reformo v prihodnjih letih precej zniĹžala davke.

Avstrijci naj bi v prihodnjih letih plaÄ?ali za okoli 6,5 milijarde evrov manj davkov kot do zdaj.

Nedelja, 5. maja V stopnjevanju nasilja na obmoÄ?ju Gaze in na jugu Izraela je umrlo devet Palestincev in prviÄ? po petih letih tudi trije izraelski civilisti. Premier Benjamin Netanjahu je vojsko pozval k obseĹžnim napadom na Gazo.

AmeriĹĄki in ruski predsednik sta se po telefonu pogovarjala dobro uro.

Sobota, 4. maja

povpreÄ?ne plaÄ?e razbremenjujeta vseh davĹĄÄ?in.

GeneralĹĄtab oboroĹženih sil JuĹžne Koreje je sporoÄ?il, da je Severna Koreja iz vzhodnega dela drĹžave izstrelila v Japonsko morje veÄ? raket kratkega dosega.

Na Tajskem je bil okronan novi kralj, 66-letni Maha VadĹžiralongkorn, ki je sicer prestol nasledil Ĺže leta 2016, ko je umrl njegov oÄ?e Bumibol AduljadedĹž.

Zdravstveno ministrstvo DemokratiÄ?ne republike Kongo je

9. maja 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 1. maja

Premier Ĺ arec je poudaril, da prvi maj ni ideoloĹĄki praznik.

doseĹženo premirje, ki naj bi ga med sprtima stranema izpogajal Egipt.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Kitajski zagrozil, da bodo ZDA veÄ? kot podvojile carine na za 200 milijard kitajskega blaga, s Ä?imer bi se trgovinska vojna med drĹžavama ĹĄe zaostrila.

ZDA so na BliĹžnji vzhod poslale bojno skupino z letalonosilko Abraham Lincoln, da bi posvarile Iran. Brunejski sultan Hasanal Bolkiah je sporoÄ?il, da drĹžava ne bo veÄ? izvrĹĄevala smrtnih kazni za homoseksualne spolne odnose ali preĹĄuĹĄtvo.

NemÄ?ija razmiĹĄlja o obveznem cepljenju otrok proti oĹĄpicam.

NemĹĄki minister za zdravstvo Jens Spahn je predstavil osnutek zakona, ki predvideva obvezno cepljenje otrok proti oĹĄpicam.

Necepljene otroke bi izkljuÄ?ili iz vrtca, njihove starĹĄe pa kaznovali s plaÄ?ilom do 2500 evrov kazni.

Nasilje na obmoÄ?ju Gaze in na jugu Izraela se je stopnjevalo.

Mesec dni po odstopu dolgoletnega alĹžirskega predsednika Abdelaziza Buteflikeja, ki je sledil veÄ? tednom mnoĹžiÄ?nih protestov, je policija aretirala njegovega mlajĹĄega brata Saida Butefliko in nekdanja voditelja obveĹĄÄ?evalnih sluĹžb.

Potem ko je Severna Koreja v soboto poskusno izstrelila veÄ? raket, je njen voditelj Kim DĹžong Un poudaril potrebo po ÂťpoveÄ?anju bojnih sposobnosti za obrambo politiÄ?ne suverenosti in gospodarske samozadostnostiÂŤ.

V drugem krogu predsedniĹĄkih volitev v Severni Makedoniji je zmagal Stevo Pendarovski. Ĺ rilanka je po velikonoÄ?nih samomorilskih bombnih napadih izgnala veÄ? kot 600 tujih drĹžavljanov. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev ciklona Fani, ki je dan in dva prej divjal po vzhodu Indije in v BangladeĹĄu, je naraslo na najmanj 42.

Ponedeljek, 6. maja Slovenski vojaki so skupaj z vojskami petindvajsetih drugih drĹžav zaÄ?eli regijske mednarodne vojaĹĄke vaje.

Nekdanja varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je postala svetovalka predsednika drĹžave za Ä?lovekove pravice, humanitarno dejavnost in socialno politiko.

Na obmoÄ?ju Gaze in juĹžnega Izraela, ki ga je v preteklih dveh dneh zaznamovalo obstreljevanje med Palestinci in Izraelci, je bilo

Torek, 7. maja Bil je pomemben dan za maturante in uÄ?ence zadnjih razredov osnovnih ĹĄol. Prvi so pisali esej in s tem zaÄ?eli spomladanski rok mature, drugi pa so se spopadli z nacionalnim preverjanjem znanja.

Z esejem se je priÄ?el spomladanski rok mature.

Ministra za zunanje zadeve Slovenije in Avstrije sta podpisala skupno izjavo o skupni slovensko-avstrijski nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediĹĄÄ?ine.

V predsedniĹĄki palaÄ?i je bil Pahor pripravil sprejem v spomin na MajniĹĄko deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu.

Po veÄ? kot 500 dneh so iz mjanmarskega zapora izpustili novinarja tiskovne agencije Reuters Va Lona in Kjav Soeja, ki sta zaradi izdaje drĹžavne tajnosti sluĹžila sedemletno zaporno kazen.

Britanska vlada je sporoÄ?ila, da bo morala Velika Britanija sodelovati na evropskih volitvah konec maja, saj jim do tedaj ne bo uspelo sprejeti dogovora o brexitu.

Pojdite na volitve Te dni sem – Ĺživel prvi maj – pohajkoval po rdeÄ?em Dunaju: galerije, muzeji, ostanki habsburĹĄke zveliÄ?avnosti, SchĂśnbrunn, Ĺživalski vrt in ostale znamenitosti, ki pritiÄ?ejo obisku druĹžine. Blizu hotela, kjer smo bivali, je bilo stanovanjsko naselje, veliko zelenih povrĹĄin, veliko hodnikov in trgovin. Prijetno okolje, ĹĄe posebno v dnevih, ko ni deĹževalo.

Na eni od sten bliĹžnjega bloka je bila pritrjena bela tabla, na njej pa preÄ?rtana nogometna Ĺžoga. Popolnoma obiÄ?ajen konflikt torej, tega je tudi v Sloveniji ogromno, na eni strani so otroci, ki radi brcajo in kriÄ?ijo, na drugi strani utrujeni obÄ?ani, ki cenijo popoldansko tiĹĄino in mir. Nasmehnil sem se in stopil bi naprej, Ä?e ne bi s kotiÄ?kom oÄ?esa ujel ĹĄe napisa na tem znaJure TrampuĹĄ ku. Bili so pravzaprav trije. Pisalo je ÂťBallspielen verbotenÂŤ, pisalo je Âťzabranjeno igranje loptomÂŤ, pisalo je tudi Âťtop oynamak yasaktirÂŤ. Prepoved je bila torej spisana v treh jezikih, za otroke, ki govorijo razliÄ?ne jezike. Kako lepo pravzaprav, ne prepoved, temveÄ? priznanje razliÄ?nosti. Upam, pravzaprav sem prepriÄ?an, da te table otroci niso jemali resno.

Potem sem v tem kozmopolitskem mestu odkril ĹĄe nekaj podobnih primerov. Dunaj je socialdemokratski, vedno je bil vsaj navidezno odprt, bistveno bolj kot avstrijska KoroĹĄka ali avstrijske vasi, ki se stiskajo v ozkih alpskih dolinah. Na Donauinsel, otoku sredi reke, kjer se lahko meĹĄÄ?ani v Donavi celo okopajo, so poleg ĹĄportnih povrĹĄin in otroĹĄkega igriĹĄÄ?a tudi prostori za Ĺžar.

In tudi tam, tako kot na zidu bloka v srediĹĄÄ?u mesta, sem opazil veÄ?jeziÄ?na navodila, kako in kdaj uporabljati Ĺžar. Le da ta niso bila napisana v treh, temveÄ? v ĹĄtirih jezikih. NemĹĄÄ?ini, turĹĄÄ?ini in ÂťsrbohrvaĹĄÄ?iniÂŤ je bila dodana angleĹĄÄ?ina.

Tudi Velenje je mesto priseljencev. A hkrati je tudi mesto, kjer so se nekateri zgraĹžali, ko so pred leti obvestilo za starĹĄe ĹĄolarjev napisali v albanskem jeziku, v zdravstvenem domu pa so iskali sestro, ki bi znala ta jezik.

Na Dunaju seveda ni vse idealno, v avstrijski vladi sedijo ljudje, ki so se nekoÄ? s protinacistiÄ?nimi uniformami preganjali po gozdovih, eden od njihovih deĹželnih ministrov iz svobodnjaĹĄke stranke pa je celo predlagal, da bi se morali tisti Judje, ki Ĺželijo kupovati meso koĹĄer, registrirati. Vlada je njegov predlog zavrnila.

Na dan mladosti, 25. maja, bodo v Sloveniji volitve v evropski parlament. Volilna udeleĹžba bo nizka, kar je ironija, Ä?e ne drugaÄ?e, je Slovenija v vseh teh petnajstih letih, odkar je Ä?lanica EU, neto prejemnica evropskih sredstev, z njenim denarjem pa je uresniÄ?ila veÄ? kot 10.000 projektov. Evropa je Sloveniji prinesla odprte meje, enotno valuto, enoten trg, prinesla ji je prepih v glavi, prinesla ji je zelo veliko, pa Ä?eprav je naredila, predvsem pri izsiljeni sanaciji slovenskih bank, tudi velike napake. A trditi, da je Evropska unija zgolj neoliberalni projekt velikih drĹžav, ki spretno izkoriĹĄÄ?ajo nove, periferne Ä?lanice, kakrĹĄna je Slovenija, je samo del resnice. Res je, veliko stvari je narobe, predvsem Bruselj in Evropska centralna banka ne vesta, zakaj je pomembna demokracija, hkrati pa vodita popolnoma zgreĹĄeno gospodarsko politiko. A Evropa je tudi nekaj veÄ?, je zaveza humanizmu, je zaveza Ä?lovekovim pravicam, skupnosti, razliÄ?nosti. Lagodna evroskepsa in cinizem, ki se pred volitvami ĹĄirita naokoli, bosta povzroÄ?ila smrt Evropske unije.

Potrebno je nekaj drugega. Potrebna je, kot bi dejal Svetlana SlapĹĄak, premiĹĄljena in poglobljena evrokritiÄ?nost. ÄŒas bitke za Evropo se torej zaÄ?ne na majskih volitvah. Lahko ostanete doma, namesto vas pa bodo volili, kot v nekem drugem kontekstu pravi Ĺ pela, jezna junakinja filma Ne bom veÄ? luzerka – kreteni. In potem bodo ti kreteni izvolili ĹĄe hujĹĄe.

Lahko pa volite in izvolite tiste, ki se jim zdijo veÄ?jeziÄ?ni napisi pridobitev, ne pa dokaz evropskega razkroja. MoĹžnosti sta torej dve: ali na osnovi humanistiÄ?nih vrednot prenovimo razpadajoÄ?o Evropo ali pa se tej moĹžnosti odpovemo. Ko se bodo zaÄ?ele stvari ruĹĄiti, bo prepozno.

Blizu mi je Evropa, ki jo kaĹže Dunaj, zelo se bojim Evrope, kakrĹĄno propagira tudi v Sloveniji priljubljen madĹžarski despot Victor Orban in njegov tihi priĹĄepetovalec Steve Bannon, ki je, tega ne smemo pozabiti, ustoliÄ?il tudi Donalda Trumpa. đ&#x;”˛

Premogovnik prodaja stanovanja Velenje – Premogovnik Velenje Ĺže dalj Ä?asa odprodaja poslovno nepotrebno premoĹženje. Sedaj je objavil javni razpis za odprodajo stanovanj in parkiriĹĄÄ? v objektu Eko srebrna hiĹĄa v Ljubljani, katerih 100-odstotni lastnik je druĹžba HTZ Velenje.

Eko srebrna hiĹĄa je energetsko uÄ?inkovita veÄ?stanovanjska stavba in spada v najviĹĄji energetski razred A1. Predmet prodaje je pet stanovanj v izmeri med 64,50 in 119,70 m2 s pripadajoÄ?imi parkirnimi mesti.

Na razpolago je ĹĄe tudi nekaj dodatnih parkirnih mest v podzemnih đ&#x;”˛ etaĹžah. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

OB PRAZNIKU

9. maja 2019

Dan upora proti okupatorju Mestna obÄ?ina Velenje je praznik zaznamovala s proslavo in poloĹžitvijo venca k spomeniku Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 24. aprila – Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, je v kulturnem domu v Velenju potekala osrednja obÄ?inska slovesnost. Kulturni program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

Slavnostna govornica Darinka Mravljak, podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje, je poudarila, da

Polaganje venca spomeniku Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja: Peter Dermol, Darinka Mravljak, SreÄ?ko Meh.

je dan upora proti okupatorju za slovenski narod eden najpomembnejĹĄih praznikov, spomin na dan upora med drugo svetovno vojno, pa tudi spomin na

borce iz prve svetovne vojne, na naĹĄega rojaka dr. VerstovĹĄka, na generala Maistra, na osamosvojitveno vojno. ÂťV vseh treh epopejah smo Slovenci dokazali, da

Za kulturni program so poskrbeli uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

smo enotni, pogumni, da znamo stopiti skupaj, ko se je potrebno boriti za pravico, samostojnost in enotnost. To smo storili Ĺže veÄ?krat. Bodimo enotni, pozitivni ĹĄe naprej in z domovino ravnajmo, kot so nam to naloĹžili in zaupali

naĹĄi predniki,ÂŤ je med drugim dejala in vsem zaĹželela sreÄ?no prihodnost.

Pred slovesnostjo so podpredsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje SreÄ?ko Meh, podĹžupan Peter Dermol ter pod-

Ĺžupanja in slavnostna govornica Darinka Mravljak ob spremljavi Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje poloĹžili venec k spomeniku Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja Onemele puĹĄke na Titovem trgu. đ&#x;”˛

Vrednote nam niso bile dane brez Ĺžrtvovanja in boja V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tudi letos zaznamovali 27. april, 1. maj in dan zmage s proslavo – Bodimo ponosni, pokonÄ?ni in veseli, da Ĺživimo v okolju, ki nam veliko nudi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 25. april – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže nekaj let pripravijo proslavo v poÄ?astitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja Zveza borcev za vrednote NOB, Veterani vojne za Slovenijo, slovenski Ä?astniki, lokalna skupnost ter ĹĄmarĹĄki javni zavod Mladinski center. Tudi letos so jo pripravili na prireditvenem prostoru za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih, pope-

strili pa so jo Ä?lani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter Eva Savina in Zarja PotoÄ?nik.

Osrednji govornik, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, je med drugim menil, da s praznovanjem treh praznikov simboliÄ?no povezujejo preteklost, sedanjost in prihodnost, iz katerih lahko Ä?rpamo energijo za danaĹĄnje doseĹžke. 27. april – dan osvobodilne fronte, je oznaÄ?il kot praznik temeljnih vrednot, kot

Rekli so â?ą

Valentin Stakne: ÂťSem eden od 24 ukradenih otrok iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki so preĹživeli grozote druge svetovne vojne.

Nekateri bi jo radi kar izbrisali, a se je ne da. Je sestavni del naĹĄe preteklosti, brez katere ni prihodnosti. Ĺ˝alosti me, ker se vrednote NOB-ja ne prenaĹĄajo na mlajĹĄe rodove. Danes med udeleĹženci proslave praktiÄ?no ni mladih, ni domovinske vzgoje, pripadnosti. Menim, da je spomin na praznike treba ohranjati in vse napore vloĹžiti v to, da se ne ustvarijo razlogi za kakĹĄno morebitno novo vojno.ÂŤ

Dan upora proti okupatorju, praznik dela in dan zmage simboliÄ?no povezujejo preteklost, sedanjost in prihodnost, so med drugim sliĹĄali udeleĹženci proslave.

so svoboda, pogum, praviÄ?nost, enakost, iznajdljivost in kultura. ÄŒeprav se nam te vrednote danes zdijo normalne, jih vse prepogosto zanemarimo, zato je prav, da se tu in tam spomnimo, da nam niso bile dane brez Ĺžrtvovanja in boja.

Mednarodni praznik dela poleg spomina na dogodke v Chicagu predstavlja (po njegovih besedah) simbol solidarnosti seh delavcev. ÄŒe se danes spraĹĄujemo, ali ima 1. maj ĹĄe pomen ali ne, lahko ugo-

tovimo, da ga ima. Seveda za vse tiste, ki v srcu dobro mislijo, ki so poĹĄteni, ne Ĺželijo izkoriĹĄÄ?ati drugih za svoje namene, ki ne Ĺželijo uniÄ?evati, ampak graditi in spravljati skupaj. TrĹžno gospodarstvo, ki smo si ga Ĺželeli, je zamenjal kapitalizem, ki ni dober, saj postavlja v ospredje le profit. Dotaknil se je ĹĄe dneva zmage, ki se vse bolj uveljavlja kot praznik evropskega povezovanja in pomena Ä?lanstva v Evropi. Z njenim denarjem je tudi

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki postorila marsikaj, v zadnjem Ä?asu pa podeĹželskim okoljem, kot je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki, njena podpora ne omogoÄ?a izvajanja projektov,

pomembnih za skupen razvoj.

KopuĹĄar je ĹĄe menil, da v zdruĹženi Evropi ne smemo pozabiti na identiteto, slovensko znaÄ?ilnost in specifiÄ?nost. Domoljubje in domovinska vzgoja morata priti v vse pore naĹĄega Ĺživljenja, zaÄ?eti pa se morata Ĺže doma – v druĹžini, v domaÄ?i obÄ?ini. Pripadnost se lahko izraĹža na razliÄ?ne naÄ?ine, ne nazadnje tudi z udeleĹžbo na proslavi v poÄ?astitev treh praznikov. Dejal je, da verjame v moÄ?, modrost in zrelost slovenskega naroda, zato je prepriÄ?an, da se bodo ljudje na podobnih priloĹžnostih sreÄ?evali ĹĄe mnoga leta. Svoje misli je Janko KopuĹĄar sklenil z besedami: ÂťBodimo ponosni, pokonÄ?ni in veseli, da Ĺživimo v okolju, ki nam veliko nudi. Ob prebujanju narave naj se rojevajo ĹĄirĹĄe razumevanje, nove ideje, poti ter dejanja v dobro vseh nas.ÂŤ

VelenjÄ?ani postavljajo mlaj Ĺže od leta 1991

Objavljen razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem

Tudi 28-iÄ? so visoko vitko smreko druĹžine Krajnc iz Laz postavljali skoraj roÄ?no

ObÄ?anke in obÄ?ane Mestne obÄ?ine Velenje obveĹĄÄ?amo, da smo na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave) objavili Razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem.

Kar 25 metrov visok mlaj v Ä?ast prazniku dela 1. maju so tudi letos postavili sredi Titovega trga v Velenju krajani KS Ĺ entilj ter Cirkovce v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje ter prostovoljci. Pod strokovnim vodstvom Draga Kolarja so mlaj dvigovali s klasiÄ?no metodo z dvema paroma Ĺžrdi ter desetimi lesenimi drogovi – pikli. S tem so ohranili ĹĄego ter obnovili znanje v klasiÄ?nem postavljanju mlaja in ga prenesli na mlajĹĄe, krepke moĹže. Dvigovanje s tal so podpirali s traktorskim dvigalom, saj vreme ni dopuĹĄÄ?alo predolgih roÄ?nih vaj. Kasneje so ĹĄtange s piki podpirale le krepke roke in v dobre pol ure

Prosilci lahko obrazec dvignejo vsak delovni dan v Ä?asu trajanja razpisa v avli Mestne obÄ?ine Velenje.

Vloge bomo v vloĹžiĹĄÄ?u Mestne obÄ?ine Velenje (ĹĄtevilka 10, klet) sprejemali do vkljuÄ?no 7. junija 2019. jim je s slovensko zastavo in velikim vencem ozaljĹĄani mlaj, ki ga je darovala druĹžina Krajnc, p. d. BohovĹĄkova iz Laz v Ĺ entilju, uspelo postaviti ter trdno priÄ?vrstiti v poldrugi meter globok jaĹĄek. UdarniĹĄko, tako kot vse

delo s podiranjem, prevozom in postavitvijo mlaja, so spletle venec iz smreÄ?ja, ki ĹĄe danes krasi vrhnji del mlaja, vrle Ĺ entiljÄ?anke ob mentorstvu Marije ÄŒepelnik iz ArnaÄ?. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1) ali na telefonskih ĹĄtevilkah 03 8961 674, 03 8961 540 in 03 8961 673.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

SOCIALA, ZDRAVSTVO

9. maja 2019

Za izvajanje socialne politike 4,2 odstotka proraÄ?una V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so lani za izvajanje socialne politike namenili 578.000 evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Med pomembnejĹĄe naloge obÄ?in sodi izvajanje zakonsko doloÄ?enih nalog iz socialnega varstva – regresiranje oskrbe v domovih, izplaÄ?ila druĹžinskemu pomoÄ?niku, sofinanciranje pomoÄ?i na domu in subvencioniranje najemnin za stanovanja. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za to lani namenila skoraj pol milijona evrov oziroma natanko 497.220 evrov, kar je 3,6 odstotka celotne proraÄ?unske porabe. Poleg teh sredstev pa so za zagotavljanje ustrezne ravni socialne varnosti obÄ?ank in obÄ?a-

nov, ki so se iz razliÄ?nih razlogov znaĹĄli v stanju materialne ogroĹženosti, namenili ĹĄe dodatnih 81.000 evrov. Skupaj so v Ĺ oĹĄtanju tako lani za izvajanje socialne politike namenili 578.000 evrov oziroma 4,2 odstotka proraÄ?unske porabe.

PoveÄ?uje se ĹĄtevilo uporabnikov pomoÄ?i na domu

Število obÄ?ank in obÄ?anov v domovih za starejĹĄe in v socialnovarstvenih zavodih, ki jim ObÄ?ina na osnovi odloÄ?b sofinancira oskrbo ter ĹĄtevilo druĹžinskih pomoÄ?nikov, se zadnjih pet let

Postopke vodi center za socialno delo

Vse postopke v zvezi z uveljavljanjem pravic s podroÄ?ja socialnega varstva vodi Center za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka s sedeĹžem v Velenju, s katerim, kot pravi VerbiÄ?eva, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zelo dobro sodeluje. Od leta 2008 je v prostorih obÄ?inske upravne stavbe vsako sredo v Ä?asu popoldanskih uradnih ur odprta pisarna centra.

pri nas bistveno ne spreminja.

Trenutno je v institucionalnem varstvu 31 obÄ?anov, pravico do druĹžinskega pomoÄ?nika pa uporablja 9 upraviÄ?encev. PoveÄ?uje pa se ĹĄtevilo upraviÄ?encev do subvencij neprofitnih in trĹžnih najemnim, kjer Ĺže nekaj let beleĹžimo rast v viĹĄini do 10 odstotkov letno. Kar za dobro polovico, natanÄ?neje za 55 odstotkov, se je v zadnjih petih letih poveÄ?alo ĹĄtevilo uporabnikov pomoÄ?i na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Velenje. Trenutno se pomoÄ? na domu izvaja pri 43 naĹĄih obÄ?ankah in obÄ?anih, ki so v povpreÄ?ju stari 82 let,ÂŤ pravi Alenka VerbiÄ?, viĹĄja svetovalka za druĹžbene dejavnosti uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Vpliv demografskih sprememb vse veÄ?ja teĹžava

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj si prizadevajo tudi za izvajanje ciljev iz Reso-

lucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020.

Podatki kaĹžejo, da je pri njih zaradi vpliva demografskih sprememb posebej izpostavljena pro-

â?ą

neracijskem srediĹĄÄ?u, ki uspeĹĄno deluje Ĺže od leta 2014. ÂťZavedamo pa se, da so ti programi bolj dostopni uporabnikom, ki Ĺživijo v mestu ali njegovi neposredni bliĹžini, ostalim starejĹĄim prebivalcev, ki Ĺživijo v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih, pa manj.

So pa zato na teh obmoÄ?jih zelo

ÂťProgrami medgeneracijskega centra so bolj dostopni tistim, ki Ĺživijo v mestu ali njegovi neposredni bliĹžini kot tistim v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih. So pa zato na teh obmoÄ?jih zelo dejavna mnoga druĹĄtva, ki v svoje programe delovanja uspeĹĄno vkljuÄ?ujejo vse generacije.ÂŤ

blematika obÄ?ank in obÄ?anov z nizkimi prihodki, starejĹĄih od 75 let in ki Ĺživijo sami ter so brez svojcev. DeleĹž te starostne skupine prebivalstva se namreÄ? zadnjih pet let vztrajno poveÄ?uje. Prav zato si Ĺželijo pospeĹĄiti medgeneracijsko povezanost in socialno vkljuÄ?enost starejĹĄih obÄ?anov s programi v ĹĄoĹĄtanjskem medge-

dejavna mnoga druĹĄtva, ki v svoje programe delovanja uspeĹĄno vkljuÄ?ujejo vse generacije,ÂŤ pravi VerbiÄ?eva.

Pomembno hitro in uÄ?inkovito reĹĄevanje

alnih stisk posameznih ranljivih skupin, pomembni enako, kot je pomembno tudi hitro in uÄ?inkovito reĹĄevanje socialnih stisk ob nenadni ali dolgotrajni socialni ogroĹženosti. Zato si bomo ĹĄe naprej prizadevali za dobro sodelovanje z velenjskim CSD-jem, ObmoÄ?nim zdruĹženjem RdeÄ?ega kriĹža Velenje, s ĹĄolo ter z obÄ?ankami in obÄ?ani, ki nas obÄ?asno seznanjajo s socialnimi stiskami posameznikov v svojih lokalnih okoljih.ÂŤ Tistim, ki so izkoristili Ĺže vse zakonske moĹžnosti, da bi svoje stanje materialne ogroĹženosti reĹĄili, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotovila sredstva za enkratno denarno pomoÄ?, brezplaÄ?ne ali delno subvencionirane tople obroke, prehrambne pakete RdeÄ?ega kriĹža, za pomoÄ? socialno ĹĄibkim uÄ?encem in za izvajanje programov za delo z ranljivimi skupinami preko javnih del ter za socialno varstvo drugih ranljivih skupin.

ÂťOcenjujemo, da so socialnovarstveni programi, ki so namenjeni prepreÄ?evanju in reĹĄevanju soci-

đ&#x;”˛

Pomagajo, izobraĹžujejo, svetujejo, ozaveĹĄÄ?ajo

Ĺ˝elijo si, da druĹĄtva Ä?ez 40 let ne bi bilo veÄ?

Ĺ aleĹĄki koronarni klub zdruĹžuje blizu 270 bolnikov s teĹžavami srca – RazliÄ?ne oblike vadbe pod strokovnim vodstvom

Druťtvo paraplegikov jugozahodne Štajerske zaznamovalo 40 let delovanja – Marsikje orali ledino – Prostovoljci lani opravili 9.000 delovnih ur Tatjana Podgorťek

Tatjana PodgorĹĄek

Vadbo v vseh izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci, ki pridobivajo potrebno znanje ali V sredo, 15. maja, ob 16. uri bo Ĺ aleĹĄki ga nadgrajujejo na izobraĹževanjih. Lani so koronarni klub ob sodelovanju z druĹžbo izvedli veÄ? kot 400 vodenih rehabilitacijskih Novartis, Mestno obÄ?ino Velenje, Zvezo vadb. Ĺ e posebej vabijo nanje vse, ki Ĺže imajo koronarnih klubov Slovenije in Fundacijo dejavnike tveganja za koronarne bolezni, invalidskih organizacij pripravil v dvorani kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, mestne hiĹĄe predavanje na temo SrÄ?no popu- maĹĄÄ?obe v krvi. Prav tako bolnike, ki so Ĺže ĹĄÄ?anje – posluĹĄajmo svoje preĹživeli infarkt, moĹžgansko srce in ukrepajmo. Prekap, razne posege na srcu daval bo primarij Apolon in oĹžilju. Namenjajo telesni Marolt, specialist internist, dejavnosti toliko pozornonanj pa vabijo vse obÄ?ane sti iz doloÄ?enih razlogov? obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in ÂťSeveda, ker je za takĹĄne Ĺ martno ob Paki, ki se bobolnike, kot smo mi, nujno disi Ĺže sreÄ?ujejo s teĹžavami potrebna.ÂŤ srca ali pa Ĺželijo delovati Tako kot vadba je popreventivno. membna tudi ostala dejavnost kluba, je dodala Predavanja, sogovornica in pojasnila, predvsem pa vadba da bolezen pride kot strela z Erika Berlak, predsednica jasnega. ÂťGovorim iz lastnih Ĺ aleĹĄkega koronarnega kluErika Belak: ÂťPonosni smo izkuĹĄenj. ÄŒistila sem po hiĹĄi, ba, je povedala, da omenjena opravljeno delo. Za ko sem doĹživela zastoj srca. no predavanje ni edino, ki uresniÄ?itev zastavljenih ciljev Ko si v bolniĹĄnici, se poÄ?utiĹĄ ga naÄ?rtujejo letos. Nekaj smo lani opravili veÄ? kot 2300 varnega, ker zate 24 ur skrbi so jih Ĺže organizirali, do prostovoljnih ur.ÂŤ usposobljeno medicinsko konca leta jih nameravajo osebje. Ko prideĹĄ domov, ĹĄe kar nekaj. Izvaja jih Ĺže omenjeni primarij te je kljub podpori druĹžinskih Ä?lanov strah.

Marolt, ki je tudi predsednik strokovnega Nekateri se ga dolgo ne znebijo. In takrat sveta kluba, v goste pa povabijo tudi druge nastopi klub, ki takĹĄnim ljudem pomaga, svespecialiste. ÂťPoleg omenjenega imajo vsak tuje, ozaveĹĄÄ?a in ozaveĹĄÄ?a tudi druge, poskrbi prvi ponedeljek Ä?lani kluba moĹžnost pogovora za potrebne informacije in ustrezno vadbo. z naĹĄim primarijem o teĹžavah, pomislekih Pravo olajĹĄanje je za marsikoga spoznanje, in ĹĄe Ä?em, povezanem z boleznimi srca, v da v stiski, boleÄ?ini niso sami.ÂŤ prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Ĺ aleĹĄki koronarni klub ĹĄteje v tem trenutku Tu dobijo potrebne informacije iz prve roke, nekaj manj kot 270 Ä?lanov. Zaradi narave bokar je za bolnike zelo pomembno.ÂŤ Vsako leto lezni jih je vsako leto manj, Ä?eprav je na terenu organizira klub vsaj en izlet. ÂťBi ĹĄe kakĹĄnega, a bolnikov s teĹžavami srca vedno veÄ?. Nekateri je po sredi vedno denar. NaĹĄi Ä?lani so starejĹĄi, za klub ne vedo, razmiĹĄlja sogovornica, drugi z nizkimi pokojninami, donatorjev pa je vse se ne odloÄ?ijo, ker menijo, da je vadba, ki jo manj.ÂŤ Med veÄ?jimi nalogami, ki jih klub opravljajo doma, dovolj. ÂťVendar ni tako. izvede vsako leto, je obnovitvena vseĹživljenj- Vadba pod strokovnim vodstvom je nekaj ska rehabilitacija v Radencih, kjer se Ä?lani in povsem drugega. Poleg tega je pomembno njihovi svojci lahko udeleĹžijo terapij, so pod tudi druĹženje, saj gre za doĹživljenjsko rehabi24-urno zaĹĄÄ?ito ‌ V okviru kluba deluje ĹĄe litacijo, pri kateri je pomembna tudi pomoÄ? pet vadbenih skupin, od tega tri v Velenju, po drug drugemu, izmenjava dobrih praks ‌,ÂŤ đ&#x;”˛ ena pa v Vinski Gori ter Ĺ martnem ob Paki. je ĹĄe dejala Erika Berlak. â€

Celje, 26. aprila – V dvorani Narodnega doma v Celju je bila slovesnost ob 40-letnici delovanja Druťtva paraplegikov jugozahodne Štajerske.

Slavnostna govornica na prireditvi je bila drĹžavna sekretarka na ministrstvu za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Breda BoĹžnik.

je med drugim dejal, da je poslanstvo druĹĄtva pomagati ljudem, ki Ĺživijo v 33 obÄ?inah celjske regije in so zaradi razliÄ?nih nesreÄ?, bolezni utrpeli tako hude poĹĄkodbe hrbtenjaÄ?e, da so v veÄ?ini trajno vezani na uporabo invalidskega voziÄ?ka. Poleg osnovnega poslanstva pridno izvajajo projekte, ki imajo ĹĄirĹĄi druĹžbeni pomen. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so zaÄ?eli

v programih druĹĄtva je bilo vkljuÄ?enih 600 uporabnikov. Ĺ˝al vsega s prostovoljnim delom ni mogoÄ?e opraviti, zato si v druĹĄtvu Ĺželijo, da bi preko Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti lahko zaposlili ustrezno strokovno pomoÄ?.

Hudej se je ob tej priloĹžnosti zahvalil za podporo svojcem Ä?lanov druĹĄtva, 33 obÄ?inam, na obmoÄ?ju katerih to

S prireditve, s katero so zaznamovali jubilej druĹĄtva, ki zdruĹžuje veÄ? kot 130 Ä?lanov s poĹĄkodbami hrbtenjaÄ?e od SolÄ?ave do Bistrice ob Sotli

Ta je v nagovoru med drugim dejala, da so takĹĄna druĹĄtva, kot je omenjeno, pomembni Ä?leni pri povezovanju invalidov, za zagotavljanje in zadovoljevanje njihovih potreb. Pomembna je njihova vloga tudi pri ozaveĹĄÄ?anju javnosti in zaradi izvajanja programov, ki prispevajo k aktivnejĹĄemu in s tem kakovostnejĹĄemu Ĺživljenju invalidov.

Zagotovila je, da se na ministrstvu zavedajo njihovega pomena, z ukrepi pa dokazujejo, da spodbude niso le Ä?rke na papirju.

Po mnenju predsednika Zveze invalidov Slovenije Daneta Kastelica druĹĄtvo odlikuje kolektivni duh in to, da je znalo preseÄ?i lokalne interese.

Predsednik DruĹĄtva paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske Janez Hudej pa

izvajati osebno asistenco za veÄ?jo neodvisnost in samostojnost Ä?lanov druĹĄtva, prvi v drĹžavi so izvajali projekt potapljanja oseb s posebnimi potrebami, prav tako projekt Ĺ e vedno vozim, vendar ne hodim, namenjen zbiranju denarja za nakup novega kombi vozila in ozaveĹĄÄ?anja o varnosti v cestnem prometu. Prvi v drĹžavi so oblikovali rokometno ekipo na voziÄ?kih. Pred dvema letoma so s projektom 'Kar me ovira, me motivira' znova zbirali denar za nakup novega kombi vozila in hkrati opozarjali na pomen aktivnosti za ohranjanje zdravja. Posebej ponosni so na ĹĄportnike druĹĄtva, ki posegajo po medaljah tudi na najviĹĄjih tekmovanjih. Lani so prostovoljci druĹĄtva opravili veÄ? koz 9.000 prostovoljnih ur,

deluje, prostovoljcem, donatorjem in drugim podpornikom, prav tako ministrstvu in zvezi paraplegikov. Svoj nagovor je Hudej sklenil z odgovorom na vpraĹĄanje, kaj si Ĺželijo ob prazniku druĹĄtva. ÂťTo, da ga Ä?ez 40 let ne bi bilo veÄ?. Zakaj? Ker upamo, da bo medicinska znanost toliko napredovala, da bodo znali pozdraviti poĹĄkodbe hrbtenjaÄ?e. ÄŒe to ĹĄe ne bo uresniÄ?ljivo, si Ĺželimo, da bi naĹĄi zanamci Ĺželi sadove dela na dobrih temeljih in delo druĹĄtva ĹĄe izboljĹĄali.ÂŤ Na prireditvi so zasluĹžnim Ä?lanom druĹĄtva ter podpornikom podelili priznanja. Med prejemniki so bile tudi obÄ?ine regije SaĹĄa in naĹĄa medijska hiĹĄa. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

IZOBRAŽEVANJE

9. maja 2019

9

ÂťMmmm ‌ Tako so predstavniki veÄ? generacij ĹĄaleĹĄkih tabornikov pozdravili knjigo, v kateri so zbrani njihovi spomini na Âťpoligon veĹĄÄ?in,ÂŤ kakor pravijo dejavnosti, ki je zaznamovala celotno lokalno druĹžbo Tina Felicijan

Velenjski taborniki praznovanje 50-letnice ustvarjanja prijateljstev, spominov na radostne trenutke in pridobivanje izkuĹĄenj za celo Ĺživljenje nadaljujejo ob knjigi Zgodbografija Jezerskega zmaja. Sedanji in nekdanji Ä?lani DruĹĄtva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje so se namreÄ? v sodelovanju z Muzejem Velenje, Mestno obÄ?ino Velenje in Velenjsko knjiĹžno fundacijo ob 50-letnici delovanja druĹĄtva ozrli v preteklost in jo popisali. Nastala je knjiga z opisom razvoja taborniĹĄkega gibanja v dolini, izpovedmi 65 tabornic in tabornikov petih generacij ter fotografskimi zapisi.

TaborniĹĄtvo je dejavnost, ki veĹĄÄ?ine prenaĹĄa z generacije na generacijo. Zato je z medgeneracijskim sodelovanjem nastala tudi knjiga, ki v petih Ä?asovnih sklopih predstavi 50-letno zgodovino. Uredniki petih poglavij, ki zajemajo pet desetletij, so: Marko Savinek (70. leta), MatjaĹž Ĺ alej (80. leta), Jure TrampuĹĄ (90. leta), Mitja Domajnko (prvo desetletje novega tisoÄ?letja) in Manca Dremel (nova deseta). Knjiga je izĹĄla pri Velenjski knjiĹžni fundaciji v zbirki Velenje21, domiselno oblikovali pa sta jo Ana GlinĹĄek in Tina Ĺ˝evart.

Uvod v zgodbografijo je strokovni Ä?lanek sodelavca muzeja Velenje BlaĹža VerbiÄ?a, ki je zgodovino taborniĹĄtva na Slovenskem s poudarkom na Ĺ aleĹĄki dolini raziskoval s pomoÄ?jo primarnih virov, ni le povzemal Ĺže zapisane zgodovine. Opravil je veÄ? terenskih intervjujev z ÂťinformatorjiÂŤ, kot Z razstavo na Velenjskem gradu so predstavili razvoj skavtskega in taborniĹĄkega gibanja v Ĺ aleĹĄki dolini.

Letos namreÄ? mineva 50 let od zaÄ?etkov taborniĹĄtva v Velenju in 60 let od ustanovitve taborniĹĄke organizacije v Ĺ oĹĄtanju, Ĺže pred drugo svetovno vojno pa so bili v Ĺ oĹĄtanju dejavni skavti. (Foto B. VerbiÄ?)

Z desne urednica UrĹĄka OjsterĹĄek, avtor strokovnega Ä?lanka o zgodovini taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini BlaĹž VerbiÄ?, urednik fotografije in videa Peter VrÄ?kovnik in stareĹĄina Rodu Jezerski zmaj Andrej Ĺ mit MiĹĄko

je imenoval Bogdana Ĺ˝eleznika in druge, s katerimi je razglabljal o taborniĹĄtvu nekoÄ?.

Kot zgodovinar se je razveselil priloĹžnosti, da strokovno raziĹĄÄ?e dejavnost, v kateri je tudi sam ves Ä?as aktiven, je povedal in dodal, da so ga moÄ?ne izjave tabornikov, ki so prispevali svoje spomine za osrednji del knjige, presenetile, saj priÄ?ajo o tem, kako je taborniĹĄtvo spremenilo njihova

Rekli so â?ą

NaÄ?elnik Rodu Jezerski zmaj Andrej Ĺ mit MiĹĄko: ÂťTrenutno beleĹžimo upad ĹĄtevila Ä?lanov. Ampak prizadevamo si, da bomo generacije znova utrdili. V skladu s smernicami Zveze tabornikov Slovenije smo tradicijo organiziranja vodniĹĄke ĹĄole v 9. razredu osnovne ĹĄole prenesli v srednjo ĹĄolo in zaÄ?eli izobraĹževati v prvem letniku srednje ĹĄole, ko so mladostniki bolj zreli in odgovorni. K spremembam v naÄ?inu preĹživljanja prostega Ä?asa veliko prispeva tudi sodobna tehnologija, Ä?eprav z njo ni niÄ? narobe. Treba je najti metode, da to tehnologijo uvedemo v naĹĄe programe in s tem pritegnemo k tabornikom. Po drugi strani pa taborniki

Ĺživljenja, jih izgradilo kot posameznike in ustvarilo njihov jaz. ÂťPrepriÄ?an sem, da je ta kolektivni duh, ki vlada v Velenju, tudi kriv za ta mnoĹžiÄ?en razmah taborniĹĄtva pri nas. Zavedati se moramo, da je bilo velenjsko druĹĄtvo eno najveÄ?jih v Jugoslaviji in je ĹĄe vedno najveÄ?je v Sloveniji.

Kot tĂĄko je velik fenomen. Morda pa je tudi taborniĹĄtvo krivo za ta kolektivni

nudimo alternativo preĹživljanju prostega Ä?asa s pametnimi napravami – le-tega preĹživljamo v naravi, v kateri razvijamo ĹĄtevilne veĹĄÄ?ine. Tudi zato bo taborniĹĄtvo vedno aktualno.ÂŤ Urednica UrĹĄka OjsterĹĄek: ÂťTaborniĹĄtvo je poligon veĹĄÄ?in za Ĺživljenje – to je sporoÄ?ilo spominov, ki so jih v knjigi zapisali tabornice in taborniki petih generacij. Uspelo nam je narediti popis Ä?asa in pokazati, da smo mladi ne glede na obdobje, v katerem smo odraĹĄÄ?ali, v duhu, dejanjih, vizijah, aktivnostih, vedno enaki. Knjiga bo nam, grÄ?am, odpirala nostalgiÄ?ne spomine. Aktualnim popotnikom in raziskovalcem pa predajala dediĹĄÄ?ino taborniĹĄtva.ÂŤ

17 dijakov na drĹžavnem tekmovanju Ljubljana – LetoĹĄnje drĹžavno tekmovanje iz znanja matematike za Vegova priznanja je bilo za dijake velenjske gimnazije znova uspeĹĄno. Med tekmovalci jih je bilo 17, od tega so ĹĄtirje osvojili zlato priznanje, in sicer Rok Tadej BrunĹĄek (1. letnik), Urban Vesel, AnĹže Krejan in Enej Ĺ˝lebnik JanÄ?iÄ? (vsi 2. letnik).

Dobitniki srebrnega priznanja so bili: AljaĹž SoviÄ?

in Ĺ˝ana Kukavica (1. letnik), Marko BerkenjaÄ?ević, GaĹĄper GlinĹĄek, Katja JevĹĄenak, Igor Jugović in Tamara Logar (vsi 2. letnik), Lara Pustinek MioÄ?ić, NeĹža Vipavc, MatjaĹž ÄŒelan, Tina JurkoĹĄek (vsi 3. letnik) in Tadej GlinĹĄek (4. letnik). đ&#x;”˛

duh v naĹĄi lokalni skupnosti,ÂŤ je sklenil in s tem podkrepil izjavo vodje urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje, ki je podprla izid knjige, Draga

MartinĹĄka: ÂťNajmoÄ?nejĹĄa mladinska organizacija v Velenju je vseh 50 let tvorila bit tega mesta. Velenje brez taborniĹĄtva, brez rodu Jezerski zmaj, brez Antona De Coste, Herme Groznik in vseh ljudi, ki so se izoblikovali s taborniĹĄtvom, ne bi bilo takĹĄno, kot je danes.ÂŤ đ&#x;”˛

Knjiga je bila oÄ?itno teĹžko priÄ?akovana. Obiskovalci predstavitve so se takoj zatopili v prelistavanje.

Mednarodno tekmovanje Evropski teden mladih LEFO Estonija, 27. aprila – V soboto je v Kilingi-Nomme v Estoniji potekalo mednarodno tekmovanje v hitrem in zanesljivem raÄ?unanju na pamet LEFO. V enournem peteroboju, ki je sestavljen iz petih razliÄ?nih raÄ?unskih operacij (seĹĄtevanje, odĹĄtevanje, mnoĹženje, deljenje, iskanje neznanega ĹĄtevila), so se pomerili tekmovalci iz Estonije, Litve, Latvije, Ukrajine, Gruzije in Slovenije.

Pika iĹĄÄ?e nova oblaÄ?ila Festival Velenje je razpisal nateÄ?aj za oblikovanje novega kostuma za lik Pike NogaviÄ?ke, ki ga bo nosila uradna predstavnica najveÄ?jega otroĹĄkega festivala v Sloveniji. Letos bo Pikin festival potekal Ĺže 30. leto zapored – med 9. in 15. septembrom v srediĹĄÄ?u Velenja. Ob jubileju bo Pika dobila nova oblaÄ?ila, a potrebuje modne predloge za krojaĹĄko in ĹĄiviljsko delo, so sporoÄ?ili s Festivala Velenje in razpisali nateÄ?aj z naslovom Pikina nova oblaÄ?ila.

Namen nateÄ?aja je zasnova in oblikovanje izvirnih oblaÄ?il za Piko NogaviÄ?ko, ki bo v teh oblaÄ?ilih nastopala v javnosti, v medijih in na promocijskem gradivu, seveda pa tudi na festivalu.

Na nateÄ?aj se lahko s svojim pre-

dlogom prijavi vsakdo, ena oseba pa lahko prijavi tri predloge, ki do zakljuÄ?ka nateÄ?aja niso bili in ne bodo razkriti javnosti.

Predlog mora vsebovati celostno reĹĄitev. Obleka mora biti vsaj dvodelna, udobna in primerna za razliÄ?ne aktivnosti in vremenske okoliĹĄÄ?ine. Pika priÄ?akuje lahke, zraÄ?ne in kvalitetne materiale, ki so trpeĹžni in enostavni za vzdrĹževanje. OblaÄ?ila naj bodo veÄ?barvna in naj izĹžarevajo Pikino radoĹživost, Ĺživahnost, navihanost in sproĹĄÄ?enost.

NateÄ?aj je odrt do 15. maja, predloge pa Festival Velenje zbira na naslovu Titov trg 4. VeÄ? informacij je objavljenih na spletnih straneh Festivala Velenje in Pikinega festivala, na katerih bodo objavljeni tudi rezultati nateÄ?aja. Organizator nateÄ?aja bo do 29. maja izbral najboljĹĄe tri predloge in v dogovoru z avtorji izbral Pikina nova oblaÄ?ila.

Avtor zmagovalne reĹĄitve bo prejel nagrado v viĹĄini 300 evrov bruto, avtorja preostalih dveh predlogov pa praktiÄ?no nagrado Festivala đ&#x;”˛ tf Velenje.â€

lokalne novice

Slovenijo je v ĹĄestih kategorijah zastopalo 25 tekmovalcev. UdeleĹžbo na tekmovanju sta si z odliÄ?nim rezultatom na drĹžavnem tekmovanju priborila tudi VelenjÄ?ana, devetoĹĄolec Lenart FrankoviÄ? in ĹĄtudentka Ajda FrankoviÄ?. Lenart je v kategoriji Boys osvojil 13. mesto, Ajda pa v kategoriji Women 14. mesto. đ&#x;”˛

Šmartno ob Paki – V soboto, 11. maja, bo ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki gledaliťka predstava Študentski dnevi gledaliťke skupine Pedagoťke fakultete Univerze na Primorskem – PEF teater.

Predstava je sestavni del dogodka, ki ga javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki organizira ob Evropskem tednu mladih. Po predstavi bo potekal pogovor mladih z odloÄ?evalci na temo ĹĄtudentskega dela ter Ĺživljenja in sproĹĄÄ?eno druĹženje mladih. Organizatorji priÄ?akujejo dober odziv mladih v okolju, saj je tematika (ĹĄtudentsko delo, izkoriĹĄÄ?anja ĹĄtudentskih delavcev, pomanjkanje zaupanja delodajalcev, teĹžave pri prehodu v stalno zaposlitev ‌) aktualna in pereÄ?a.

Dogajanje v Evropskem tednu mladih je podprla nacionalna agencija MOVIT v okviru projekta KljuÄ? do vkljuÄ?enosti. Njegov namen je podpreti izvajanje dogodkov za mlade v omenjenem tednu, ki povezujejo solidarnost, participacijo in mlade z manj priloĹžnostmi. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

9. maja 2019

Znani nominiranci za knjiĹževno nagrado krilata Ĺželva Velenje – Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija od leta 2017 na Akademiji PoetiÄ?na Slovenija podeljuje nagrado krilata Ĺželva za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta. Potopis je namreÄ? vse bolj priljubljena literarna zvrst, ki pa strokovno ĹĄe ni ustrezno priznana. Z nagrado Ĺželi

knjiĹžna fundacija popularizirati potopisni Ĺžanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev potopisa. Ob minulem dnevu knjige je sosvet za nagrado krilata Ĺželva 2019 v sestavi Romane Dobnikar Ĺ eruga, dr. NataĹĄe Meh Peer in UrĹĄke ZupanÄ?iÄ? razglasil nominirance. To so Jakob J. Kenda za

Afrika treh muzejev Slovenj Gradec, 6. maja – V ponedeljek so v Koroťkem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili razstavo Afrika treh muzejev. Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev, ki so jo v sodelovanju pripravili Koroťki pokrajinski

muzej Slovenj Gradec, Muzej Velenje in Slovenski etnografski muzej, je na ogled v KPSG. Projekt Afrika treh muzejev so muzeji pripravili v spomin na prvo afriťko razstavo leta 1850 in na njenega avtorja dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858), misijonarja in raziskovalca Belega Nila.

potopis Apalaťka pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike, Nataťa Rogelja za potopis Trinajsti mesec – portreti morskih nomadov, in Peter Zupanc za potopis Kitajska, deŞela razdalj, in jaz. Lavreata oziroma lavreatko bo Velenjska knjiŞna fundacija razglasila danes, 9. maja, podelila pa v sklopu

dogajanja ob 18. mednarodnem knjiĹževnem sreÄ?anju Lirikonfest v Velenju. Nagrado krilata Ĺželva so doslej prejeli Agata TomaĹžiÄ? za potopis iz leta 2016 ter Dragan PotoÄ?nik in AleĹĄ Ĺ teger za potopisa iz leta 2017.

Ob praznovanju 200. obletnice njegovega rojstva si Ĺželijo, da duhovna in materialna dediĹĄÄ?ina afriĹĄkih ljudstev v treh slovenskih muzejih – v Ljubljani, Velenju in Slovenj Gradcu, obogati naĹĄa spoznanja o tistem delu sveta, ki velja za zibelko Ä?loveĹĄtva.

Skupna razstava treh muzejev je zasnovana kot gostujoÄ?a, od maja do septembra 2019 bo na ogled v KoroĹĄkem pokrajinskem muzeju,

v Muzeju Velenje bo gostovala od septembra 2019 do januarja 2020, od februarja 2020 pa je predvideno gostovanje v Slovenskem etnografskem muzeju.

Avtorji razstave so dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja, Brigita RajĹĄter, iz KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja in BlaĹž VerbiÄ? iz Muzeja Velenje.

đ&#x;”˛

tf

đ&#x;”˛

Sledi rdeÄ?e ĹĄminke ÂťKo boste tisti, ki doĹživljate mobing ĹĄefov, prebrali PisarniĹĄko areno, se boste bolje poÄ?utili in spoznali, da niste edini,ÂŤ bralcem svojega tretjega romana napoveduje Mojca Bohak Tina Felicijan

Ljubiteljska pisateljica, VelenjÄ?anka Mojca Bohak, je zaÄ?ela pisati po spletu okoliĹĄÄ?in, v katerih je izgubila sluĹžbo, a dobila priloĹžnost za spoznavanje same sebe. Prvi roman z naslovom Pot odloÄ?itve, v katerem je opisovala romantiÄ?ne izkuĹĄnje mladega dekleta na potovanju, je predstavila leta 2015 in z odloÄ?itvijo, da bo pisala knjige, presenetila veliko ljudi, je povedala. V drugem z naslovom Prebujena boleÄ?ina se je ukvarjala s preizkuĹĄnjami v partnerskem odnosu. V tretjem z naslovom PisarniĹĄka arena, ki ga je Ĺže ponatisnila, pa piĹĄe o mobingu in igri moÄ?i v poslovnem svetu. Z vsakim romanom je tudi sama rastla, pravi, in preizkuĹĄala svoj pripovedniĹĄki in jezikovni slog. Zgodb pa ima v glavi ĹĄe veliko.

Napoveduje Ĺže naslednji roman, ki ga bo zasnovala na resniÄ?nih izpovedih Ĺžrtev nasilja v druĹžini in z njim vsem, ki kaj podobnega doĹživljajo, sporoÄ?ila, da niso sami.

ÂťV druĹžbah sem bolj redkobesedna. Iz marsiÄ?esa, kar opazim, pa lahko naredim neko zgodbo. Povedati jih ne znam, zato se mi je zdelo najbolje, da ji zapiĹĄem. S pisanjem lahko vsa razmiĹĄljanja, Ä?ustva vpleteĹĄ v zgodbo,ÂŤ je povedala, kaj jo je nagovorilo k pisanju, v katerem uĹživa in se lahko tako vĹživi v like, da obÄ?uti njihova Ä?ustva. V njenih zgodbah je veliko motivov iz resniÄ?nega Ĺživljenja, a ne piĹĄe neposredno o tem, kar se dogaja njej ali drugim, Ä?eprav se lahko v situacijah junakov njenih zgodb prepozna marsikdo.

Na svoj najnovejĹĄi roman PisarniĹĄka arena je ĹĄe posebno ponosna, pravi. V srediĹĄÄ?u zgodbe je negativen lik povzpetniĹĄke vodje financ nekega podjetja s ĹĄibko moralo in brez zadrĹžkov pri ĹĄikaniranju svojih podrejenih. Ĺ˝elela je namreÄ? pisati o slabih izkuĹĄnjah z nadrejenimi, o katerih so ji mnogi pripovedovali, a v srediĹĄÄ?u zgodbe ni hotela trpeÄ?ega delavca, ki se bori z mobingom, paÄ? pa tistega, ki ga povzroÄ?a, ter ga tudi postaviti

Mojca Bohak: ÂťPisanje je zaenkrat ĹĄe hobi, ki mi omogoÄ?a izraĹžanje misli in Ä?ustev.ÂŤ

v okoliĹĄÄ?ine, v katerih se mu zamaje stolÄ?ek.

Tako kot predhodne knjige je tudi PisarniĹĄka arena preĹžeta z ljubezensko-erotiÄ?no vsebino.

Anitjunakinja Ana je namreÄ? seksapilna Ĺženska, vedno namazana z rdeÄ?o ĹĄminko, brez zadrĹžkov tako v postelji kot pri utiranju karierne poti. đ&#x;”˛

Vseslovensko petje iz srca Projekt ÂťVseslovensko petje s srciÂŤ se je porodil Matei BreÄ?ko. V torek, 23. aprila, pa je s spodbudo gospe Ljubice Donko in Ĺ ole zdravja Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju s Kavarno na trgu (Zavod GEA Ĺ oĹĄtanj) navdihnil tudi mnoge Ĺ oĹĄtanjÄ?anke in Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, da so se prikljuÄ?ili spontanemu petju slovenskih ljudskih pesmi v trĹĄki kavarni.

Ideja gospe BreÄ?ko temelji na razmiĹĄljanju, kaj lahko posameznik naredi za druĹžbo, da bi se ta lahko preobraĹžala v njeno pravo svojskost, v opogumljanje in povezovanje njenih Ä?lanov. Ljudsko petje je bilo vselej namenjeno ravno povezovanju. Slovenci imamo Ä?udovito zbirko ljudskih pesmi, danes jih je ohranjenih veliÄ?astnih 15.000. Za majhen narod je to izjemno bogata zakladnica.

Veronske prispodobe Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Ob raziskovanju in doĹživljanju novih krajev, sploh tistih, ki veljajo za prave turistiÄ?ne ikone, se me pogosto najbolj dotaknejo majhni intimni prostori. Pogosto namreÄ? imajo nadrealno moÄ? ustaviti tudi gruÄ?o brezglavih turistov, ki brezbriĹžno “plujejoâ€? od znamenitosti do znamenitosti (ne da bi vmes vsaj za trenutek pospravili naprave za dokumentiranje) in tako samo kljukajo seznam obveznih toÄ?k.

Ali je to majhnost prostora, tiĹĄina, ki jo premore, morda omejena koliÄ?ina ljudi, ki je lahko hkrati v njem – a dela Ä?udeĹže. Ob vstopu ĹĄe tisti najbolj glasni utihnejo, prisluhnejo, se za dlje Ä?asa ustavijo ter izkaĹžejo vsaj kanÄ?ek spoĹĄtovanja.

V Veroni sem to doĹživela v majhni romanski cerkvici Santa Maria Antica. Cerkvica je s konca 12. stoletja, ko je bila zgrajena namesto prvotne zgradbe, ki je segala ĹĄe v Ä?ase, ko so Veroni vladali Lombardi. Na zaÄ?etku 12. stoletja jo je uniÄ?il potres, ostal je samo en fragment Ä?rno-belega mozaika na tleh. Usedli smo se. Ob steni je visela reprodukcija Torinskega prta, mrgolelo je morje priĹžganih sveÄ?k. Blizu oltarja je duhovnik starejĹĄemu paru vodil zasebni obred. Niso se pustili motiti – kot da so bili sami na tem svetu. PoÄ?utila sem se kot gost iz drugih Ä?asov, ki prisluĹĄkuje stoletnim stenam in Ĺživljenju med njimi. DoĹživele so namreÄ? veliko – cerkvica je nekoÄ? pripadala slavni druĹžini Scala oz. Scaligeri, ki je Veroni od konca 13. stoletja vladala 110 let in je pripeljala mesto do razcveta na vseh moĹžnih podroÄ?jih.

Pod njihovim pokroviteljstvom so delovali tudi takĹĄni pesniki in slikarji, kot so Dante Alighieri, Giotto, Altichiero in Petrarca.

Dante je v Veroni napisal tudi zadnji del svoje BoĹžanske komedije.

Danes lahko ob Santa Maria Antica obÄ?udujemo tudi grobnice slavnih predstavnikov druĹžine Scala, ki veljajo za Ä?udovit primer gotskega kiparstva. PrisluĹĄkovanje bi nadaljevali, a nas je pritisk lepega vremena (kljub slabi napovedi nam je nebo namenilo tudi popoldansko sonce) in Ä?asovne omejitve gnal naprej v zavite ulice mesta, ki ima toliko ponuditi, da je en dan zagotovo premalo.

Reka AdiĹža, ki skozi stari del Verone teÄ?e v obliki Ä?rke U, je sooblikovala manj predvidljivo podobo mesta, kjer prostorska predstava dela doloÄ?ene teĹžave. Nova mesta ĹĄe vedno rada spoznavam brez pomoÄ?i sodobne tehnologije, na tradicionalen naÄ?in z zemljevidom v rokah ali sledeÄ? usmerjevalnim oznakam na ulicah, Ä?e imam Ä?as – tudi v prostem slogu “pustimo se presenetitiâ€?. A v Veroni sem prviÄ? v Ĺživljenju za orientacijo uporabila telefon, ker se je tudi moja dokaj dobro razvita prostorska orientacija znaĹĄla v teĹžavah. Nujno, in to v kratkem Ä?asu, smo morali najti edino razgledno toÄ?ko v centru mesta, ker so bile tiste panoramske Ĺžal predaleÄ?. NajboljĹĄi pogled z viĹĄine v samem srediĹĄÄ?u mesta v Veroni torej ponuja Torre dei Lamberti, ki se nahaja tik ob enem glavnih trgov – Piazza delle Erbe. Tako smo ob pomoÄ?i sodobne tehnolgije obkljukali ĹĄe kakĹĄno znamenitost, tudi Julijin balkon ter Areno. Ob obÄ?udovanju mogoÄ?nosti veronske arene (zgrajena je bila za 30.000 ljudi) z njenega vrha sem pregledovala tudi letoĹĄnji program poletnega veronskega opernega festivala: ljubitelje umetnosti Ä?akajo Traviata, Aida, Il Trovatore, Carmen, Tosca ter Carmina Burana. Z veseljem bi si ogledala karkoli od tega. DoĹživeti to, kako arena oĹživi ob njenem prvotnem namenu, mora biti zares poseben obÄ?utek.

Naslednji dan odprem programski list koncerta nagrajencev tekmovanja A. Salieri, ki se dogaja na konservatoriju “E. F. Dall’Abacoâ€? sredi stare Verone in je bil glavni razlog naĹĄega prvomajskega obiska tega mesta. Mladi Ä?rnolasi virtuozni violinist Leon Vittorio Nathan Scala in mladi plavolasi neverjetni Filippo Lombardi na trobenti 5. maja 2019 na koncertu gostita mednarodno druĹžbo mladih glasbenikov iz Kitajske, Srbije, Moldavije in Slovenije, med njimi tudi eno Arianno in dve Veroniki. Tako sem med vrsticami koncerta ĹĄe enkrat podoĹživela Verono, kot sem jo spoznala dan prej. Ne, nisem namensko iskala simbolnih znakov, a je verjetno bilo namenjeno, da se to zloĹži skupaj. †đ&#x;”˛

V plesnem vrtincu V danaĹĄnjem hitro spreminjajoÄ?em se in skoraj utekoÄ?injenem Ä?asu se seganje v naĹĄe arhetipske narodnostne korenine vse manj druĹžbeno spodbuja. ÄŒlovek in narod brez korenin pa nista veÄ? svoja in ne samobitna. Vse to je bil zadosten razlog, da so se v prostorih Kavarne na trgu v

Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ale mestne, trĹĄke in vaĹĄke pevke in pevci ter se z enournim petjem slovenskih ljudskih pesmi povezali z vseslovenskim projektom.

Izvedbo projekta v Ĺ oĹĄtanju so s svojo prisotnostjo oblikovale in podprle meĹĄÄ?anke in meĹĄÄ?ani sami, predvsem pa neutrudne in

srÄ?ne Ä?lanice Ĺ ole zdravja Ĺ oĹĄtanj, pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, zaposleni v trĹĄki kavarni in priznani filmski ustvarjalec Tomo ÄŒonkaĹĄ, ki je dogodek prenesel tudi na filmski trak. đ&#x;”˛

Sonja Bercko Eisenreich

Velenje, 14. maj – Velenjska obmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS za kulturno dejavnost bo prihodnji torek gostila regijsko sreÄ?anje plesnih skupin celjske in koroĹĄke regije. Na prireditvi V plesnem vrtincu, ki bo potekala v veliki dvorani doma kulture, se bo ob 11. uri predstavilo 16 otroĹĄkih, ob 18. uri pa 16 mladinskih plesnih skupin. V dopoldanskem delu se bodo predstavili 203 mladi plesalci, v popoldanskem pa 171. Med njimi bodo tudi domaÄ?ini, ki bodo nastopili v eni otroĹĄki in treh mladinskih plesnih skupinah. Strokovni đ&#x;”˛ tf spremljevalec sreÄ?anja bo Igor Sviderski. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

9. maja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Se dogaja, na polno ÂťV zimskem Ä?asu je malo veÄ? Ä?asa, s prihodom pomladi, lepĹĄih in toplejĹĄih dni tega enostavno zmanjka. Stvari se dogajajo 'na polno',ÂŤ je dejala naĹĄa radijska sodelavka Vesna GlinĹĄek iz Hrastovca pri Velenju in dodala, Âťkljub temu se moderatorstvu na Radiu Velenje ne mislim odpovedati.

Radio je zame zakon zaradi veÄ? razlogov. ÄŒeprav so konji moja velika ljubezen, se samo z njimi paÄ? ne morem ukvarjati.ÂŤ Kot je pojasnila, je takrat, ko je v hlevu, v povsem svojem svetu, brez raÄ?unalnika, interneta in ostalih sodobnih tehnologij. Radio pa ‌? Poleg tega, da ÂťrazbijeÂŤ to rutino, prinaĹĄa vrsto drugih prednosti, pravi. Je zanesljivo bolje na tekoÄ?em z dogajanji doma in po svetu, v okolju, v katerem Ĺživi,

ve za marsikatero zanimivost, ki jo izbrska zato, da popestri druĹženje s posluĹĄalci in posluĹĄalkami, predvsem pa je radio zanjo zakon tudi zaradi glasbe.

Izbira jo tako, zagotavlja, da je primerna za vsaka uĹĄesa: tako za starejĹĄo kot mlajĹĄo generacijo.

Sledi trendom, kdaj pa kdaj pa med predvidenimi skladbami zavrti ĹĄe nekaj za svojo ÂťduĹĄoÂŤ.

V vlogi moderatorja in tonskega tehnika je Vesna na Radiu Velenje dvakrat na teden, in sicer ob torkih in Ä?etrtkih dopoldan. Kar spoprijateljila se je Ĺže z dvema gostoma – vsakih 14 dni ji dela krajĹĄi Ä?as druĹžbo v studiu prvi cvetliÄ?ar v Evropi Simon Ogrizek, vsak Ä?etrtek pa Aleksander LevpuĹĄÄ?ek iz velenjske policijske postaje. PosluĹĄalce in posluĹĄalke pa najpogosteje

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. SKUPINA CALYPSO – Mala barka 2. AVA MAX – Sweet but psycho 3. AVICII feat. ALOE BLACK – SOS

Vesna GlinĹĄek: ÂťZame je radio zakon, razlogov za to pa imam veÄ?.ÂŤ

povabi k sodelovanju v kakĹĄni nagradni igri.

Vesna priznava, da so ji radijske veĹĄÄ?ine odprle kakĹĄna vrata predvsem pri vodenju prireditev.

Na nedavni prireditvi velenjskega konjeniĹĄkega kluba je bila tekmovalka in napovedovalka, prav tako jo za kaj takĹĄnega ÂťponucajoÂŤ na konjeniĹĄki prireditvi

v Mariboru, konec tedna so jo povabili na prireditev (ne konjeniĹĄko) v Trzin. ÂťJe naporno, ampak ne bi niti sluÄ?ajno zamenjala za kaj drugega. Morda se kdaj vpraĹĄam Âťali mi je vsega tega trebaÂŤ pozimi, ko me zebe, a le za hip. Treba je in pri tem ostajam,ÂŤ je ĹĄe dejala Vesna GlinĹĄek. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Nika Zorjan in Isaac Palma zdruĹžila moÄ?i Nika Zorjan in Isaac Palma rada zapojeta v duetih. Nika je nazadnje skupaj z Jonatanom Hallerjem zapela skladbo Luna, Isaac pa je znan po sodelovanju z Manco Ĺ pik. Tokrat sta onadva zdruĹžila moÄ?i in nastal je singel

Ola Ola, ki ga Ĺže lahko sliĹĄimo na radijskih postajah. Gre za poletno obarvano sodobno pesem, ki kliÄ?e po poletju in bo, sodeÄ? po prvih odzivih, postala letoĹĄnja poletna uspeĹĄnica. Lanskoletna Nikina uspeĹĄnica Luna je postala in ostaja ena bolj predvajanih pesmi pri nas, Nika pa verjame, da bo tudi Ola Ola osvojila posluĹĄalce.

Poletni sodobni ritmi in Isaacova ĹĄpanĹĄÄ?ina delujejo eksotiÄ?no in pomenijo dobro kombinacijo za poletni hit. Videospot bo izĹĄel konec maja.

je razloĹžila pomen naslova pevka Petra Zore. Prvenec skupine sicer prinaĹĄa enajst skladb, po besedah pevke Petre pa so vanj vloĹžili ogromno truda, Ä?asa in dobre volje. Skupina je album premierno predstavila na koncertu v Ljubljani in z njim navduĹĄila obÄ?instvo.

A Ä?lani Bomb Shell pravijo, da po izidu albuma ni Ä?asa za poÄ?itek. So koncertno zelo aktivni, zato Ĺže hitijo z novimi koncerti po Sloveniji.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as je pobrala tudi glasbenica Cardi B, najveÄ? po zaslugi uspeĹĄnice Girls Like You. Ariana Grande je postala najboljĹĄa izvajalka leta, korejska pop senzacija BTS so odnesli nagrado v kategoriji najboljĹĄi duet ali skupina, Luke Combs pa se lahko pohvali z nagrado za najboljĹĄega izvajalca country glasbe. Ed Sheeran je dobil nagrado za najboljĹĄo turnejo, Imagine Dragons pa so postali najboljĹĄi rokerji.

Zala in GaĹĄper preizkusila evrovizijski oder Zala Kralj in GaĹĄper Ĺ antl, ki bosta Slovenijo zastopala na le-

postregla z zelo intimno interpretacijo pesmi Sebi. Nastop sta zaÄ?ela v temi, pozneje pa se je oder spremenil v Ĺživopisno galaksijo, ki obda izvajalca, ko nepremiÄ?no stojita sredi njega. Druga vaja na evrovizijskem odru bo prav danes (9. maja), v torek, 14. maja, pa bo ĹĄlo zares. Slovenija bo nastopila v prvem polfinalu kot peta po vrsti.

Madonna v videospotu zapeljuje Malumo Madonna je pred slabima dvema tednoma objavila videospot za svojo novo skladbo Medellin, ki jo je posnela skupaj s 23-letnim kolumbijskim glasbenikom

Drake in Cardi B junaka podelitve Billboardovih nagrad Minulo sredo je v Las Vegasu potekala podelitev Billboardovih glasbenih nagrad. Prvi zvezdnik prireditve je bil kanadski raper Drake, ki je prejel kar dvanajst

nagrad, med njimi tudi tisto najpomembnejĹĄo – za glasbenika leta. Skupno se lahko KanadÄ?an pohvali Ĺže s kar 27 nagradami billboard. Kar dvanajst nagrad

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Ansambel Vikend – Osvajam te Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Naveza – Zame vedno boĹĄ lepa Ĺ padni fantje – SreÄ?en Ä?lovek Ansambel Petka – Vse bi storil, sinko moj Ansambel Smeh – Fina Nina Raubarji – Bel pajÄ?olan TopliĹĄka pomlad – Taksi Zapeljivci – ÄŒar domovine

www.radiovelenje.com

MODRIJANI Modrijani v teh dneh predstavljajo novo glasbeno zgodbo z naslovom SreÄ?a je v naju. Pesem je skupno delo Modrijanov, Roka LunaÄ?ka in Ĺ˝ana SerÄ?iÄ?a. Gre za pop skladbo, precej drugaÄ?no, kot smo jih bili doslej vajeni, in na prvo posluĹĄanje kar teĹžko verjamemo, da jo res izvajajo Modrijani.

REBEKA DREMELJ

Bomb Shell pridejo ob petih Skupina Bomb Shell, ki deluje Ĺže skoraj ĹĄtiri leta, je izdala svoj prvi album z naslovom Ob petih.

Za naslovom albuma se skriva bendovska simbolika, so povedali Ä?lani skupine. Ker so Ä?lani iz razliÄ?nih koncev Slovenije, se je vÄ?asih teĹžko uskladiti za vaje. Pa vendar Bomb Shell redno vadijo dvakrat tedensko, a dneve vaj doloÄ?ijo skupaj pred zaÄ?etkom tedna, Ä?as pa ostaja vedno enak – to je ob petih popoldne. Tako

Skupina Calypso letos slavi 20 let delovanja. Jubilej bodo proslavili 16. maja v Komendi, ko se jim bodo na praznovanju pridruĹžili ĹĄtevilni glasbeni prijatelji.

Mala barka pa je naslov njihove nove uspeťnice. Živahno plesno skladbo je napisal Rusko Richie, pod besedilo pa se poleg Ruska Richija in Tjaťe Zupan podpisuje tudi pevec skupine Domen Kuralt.

toĹĄnjem Eurosongu, sta minuli teden prestala evrovizijski krst, ko sta prviÄ? preizkusila oder dvorane Expo v Tel Avivu. Kot smo Ĺže vajeni, sta mlada glasbenika

Malumo. S pesmijo je 60-letna pevka napovedala nov, Ĺže 14. studijski album, ki ga je poimenovala Madame X, in bo izĹĄel 14. junija. Videospot je dolg skoraj sedem minut, v njem pa ne manjka vroÄ?ih in kontroverznih prizorov, kar pa, ko gre za Madonno, ni niÄ? posebnega. Pravzaprav bi bili razoÄ?arani, Ä?e ne bi bilo tako. Madonna kot Madame X oboĹžuje ples, na plesiĹĄÄ?u pa ne manjka drznih in zapeljivih gibov Madonne in Malume, ki je prevzel vlogo snubca. Skladbo sta glasbenika izvedla tudi na sredini podelitvi Billboardovih glasbenih nagrad v Las Vegasu.

Rebeka Dremelj je predstavila novo skladbo in videospot Ĺ e verjamem. Skladba nosi moÄ?no sporoÄ?ilo, zato je Rebeka k snemanju povabila nekaj izjemnih oseb. V videospotu tako nastopajo najboljĹĄi slovenski paraplavalec Darko Ä?urić, umetnica Ana Rogel ter profesionalna plesalka na invalidskem voziÄ?ku Barbara Ĺ amperl.

Gre za skladbo KokaKokice.

Pesem precej odstopa od sicer Ĺžanrsko zelo pestrega albuma in se odkrito spogleduje s punk ritmi, besedilo pa je v srbĹĄÄ?ini.

SMOOTH BAND Smooth Band je mlada skupina, katere posebnost je izvajanje starejĹĄe rokenrol glasbe, ĹĄe posebej skladb Elvisa Presleyja. S projektom Aloha Elvis! so se predstavili na tekmovanju v sklopu festivala 17th European Elvis Festival v NemÄ?iji in po izboru Ĺžirije in publike osvojili naziv najboljĹĄega izvajalca Elvisove glasbe v Evropi.

HELENA BLAGNE

KiNG FOO se s Kitajske vraÄ?ajo z novim videospotom za najbolj hudomuĹĄni komad z njihovega prvenca Galaxie.

Helena Blagne, ena najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih pevk, ki Ĺže 30 let osvaja srca posluĹĄalcev, bo nastopila na Polzeli.

Koncert bo v soboto, 25. maja, ob 21. uri v tamkajĹĄnjem kulturnem domu. Sprva so ga nameravali izvesti na gradu Komenda, a so ga zaradi tehniÄ?nih teĹžav prestavili v kulturni dom.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

KING FOO

Naš ­čas, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Ne, uniformirana policista nista prišla prijet direktorja uprave Mestne občine Velenje mag. Iztoka Morija! Prišla sta na slovesnost ob prazniku dneva upora proti okupatorju. Mori, po izobrazbi magister civilnega in gospodarskega prava z opravljenim pravosodnim izpitom, je dve leti vodil Policijsko postajo Velenje. Ker ga še vedno živo zanima, kaj se v Policiji dogaja, je ob naključnem srečanju to želel izvedeti iz prve roke.

9. maja 2019

frkanje » Levo & desno «

Segrevanje Z lokalnim množičnim kurjenjem kresov smo » globalno segreli« ozračje – in priklicali sneg.

Nova himna Mnogi že nekaj časa prisegajo na novo delavsko himno. Tudi ta je zelo udarna, za mnoge pa tudi vse bolj popularna. Menijo, da bi bila zelo ustrezna Kovačičeva Delam kot zamorc.

Aktualno

⏫

Marjan Knez (prvi z desne) in Avgust Reberšak imata kar nekaj skupnega. Sta člana največjega društva v občini Šmartno ob Paki – društva upokojencev, vneta člana šmarškega Fan kluba Ane Drev, skupna so jima tudi potovanja. Čvek domneva, da je Knez dejal Reberšaku: »Gustl, na pečenega vola bo treba v Vodice. Naš vrhunski že upokojeni skakalec Robert Kranjec časti in vabi. S partnerko se dogovori, pa gremo!« Glede na Reberšakov izraz je moč sklepati, da ne bo enostavno, a bo že šlo.

⏪

Se jim vidi, da naj bi praznovali že celih trinajst ur? Blaž Lukner, Pavel Župevc in Igor Rezman, vsi člani Planinskega društva Gaberke, so svojo praznično transverzalo začeli na kresovanju v Gaberkah. Od tam so jo, ko so se dodobra prepričali, da požarna straža ni več potrebna, povzpeli na Goro Oljko. Na poti do doma pa jih je čakala še ena postojanka – Forhtenek. »Tam smo si ob 13.48 rezervirali golaž.«

Nedavna študija univerze v Liverpoolu razkriva, da psi niso le človekovi najboljši prijatelji, temveč igrajo tudi pomembno vlogo pri zdravju in aktivnosti svojih

lastnikov. Ekipa znanstvenikov je opazovala več sto odraslih, od katerih jih je imela približno tretjina v gospodinjstvu psa. Pozorno so spremljali telesno aktivnost in poročali, da lastniki psov štirikrat verjetneje izpolnijo priporočeno normo gibanja. Tudi otroci v gospodinjstvih s psi so v povprečju aktivnejši; kdor se redno giba, pa živi bolj zdravo in ima manjše možnosti, da zboli za kroničnimi boleznimi.

3 = 2+1 Še vedno nas preganja ta presneta tretja os, ki jo je moč tudi matematično izraziti. 3. os sta 2 občini in ustavno sodišče.

Šolski primer Nekateri pravijo, da smo dobili pravi šolski primer čudnih političnih odločitev: zaradi dviga plač v javnem sektorju bo dražja šolska prehrana.

Navada

ZANIMIVOSTI

Lastniki psov bolj zdravi

Ob prazniku dela smo (tudi) v naši dolini veliko govorili o delu. In o izgubljenih priložnostih in izgubljenih delovnih mestih. In vendarle tudi o upanju na lepši jutri. Pa seveda - da le ne bi bil ta jutri vedno le jutri.

Pomembno Veliki koralni arheološko odkritje greben vse bližje v Egiptu koncu

V moških bradah več bacilov kot v pasji dlaki

Arheologi so v Egiptu odkrili del starega pokopališča, ki je na ploščadi ob piramidah v Gizi pri Kairu. Na pokopališču so grobnice pomembnih Egipčanov, med njimi pa je največ pozornosti poznavalcev pritegnilo odkritje kipa iz apnenca lastnika grobnice, njegove žene in njegovega sina, ki so živeli v času pete dinastije (v letih od 2465 do 2323 pred našim štetjem). Egipt si sicer v zadnjem času

Švicarski strokovnjaki so s študijo ugotovili, da je v moških bradah skritih mnogo več klic in bacilov kot v pasji dlaki. Pod drobnogled so vzeli dlake z 18 moških brad in dlake s 30 različnih pasem psov. Vse so postavili pod mikroskop in druge naprave ter preučevali, koliko bakterij se skriva v človeških in koliko v pasjih dlakah.

Kot je dejal glavni raziskovalec Andreas Gutzeit, so v moških dlakah odkrili občutno več škodljivih mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni – v

prizadeva odkriti še več arheoloških najdb, saj želi tako povečati prihode turistov v državo. Ti so namreč po Arabski pomladi leta 2011 močno upadli.

Najnovejša raziskava je pokazala, da se je zaradi dviga temperature morja in posledičnega beljenja drastično zmanjšalo število novih koral, potrebnih za ohranitev grebena v Avstraliji.

Znanstveniki sicer že leta opozarjajo, da je treba za rešitev Velikega koralnega grebena ob obali Queenslanda sprejeti drastične

ukrepe. Tokrat so poudarili, da vse višje temperature in beljenje koral onemogočajo tudi nastanek novih koral. Škodljivo beljenje iz leta 2016 in 2017 je namreč sprožilo padec števila novonastalih koral za kar 89 odstotkov. »Trenutna stopnja umrljivosti je takšna, da za obnovo grebena ni ostalo nič več koral,« je potožil eden od strokovnjakov, a dodal, da škoda vendarle ni nepopravljiva – če v naslednjih desetih letih ne bo novega beljenja koral, si bo greben opomogel. Je pa to po mnenju strokovnjakov skoraj nepredstavljivo.

prav vseh bradah moških, starih od 18 do 76 let, se je skrivalo veliko število mikrobov, v sedmih pa tudi bakterije, ki so nevarne za zdravje ljudi. Po drugi strani so visoko število mikrobov našteli pri 23 pasmah psov, pri preostalih sedmih pa je bila raven mikrobov običajna.

Peticija za vrnitev plastičnih slamic v McDonald‘s

Ob kresovanju se je marsikje ponovila stara »koristna« navada. Na grmadah so zgoreli tudi razni odpadki.

Belo in črno V naši dolini smo se znašli v zagati tako v črni kot v beli proizvodnji: v premogovništvu in beli tehniki. V obeh primerih si zaposleni želijo več jasnih informacij in dejstev; takih, ki jim rečemo: črno na belem.

Priložnosti V Ve l i k i B r i t a n i j i s o McDonald‘sove nove papirnate slamice naletele na veliko neodobravanje in odpor gostov – ti se menda jezijo, da so papirnate različice sicer povsem v redu, če piješ Coca-Colo, nikakor pa niso primerne za mlečne napitke. Ena od besnih strank je tvitnila, da se je s papirnato slamico tako mučila, da je na koncu pijačo odnesla domov, kjer je imela na voljo plastično slamico. Drugi gost je pitje s papirnato slamico primerjal s sesanjem tampona.

Nekatere stranke pa so celo tako zelo razočarane nad ekološko novostjo, da so sprožile spletno peticijo za vrnitev plastičnih slamic v restavracije McDonald‘s - v osmih dneh so zbrali več kot 38 tisoč podpisov.

Komentarji ekološke alternative so po drugi strani prav tako ostri. »Prinesi s seboj svojo lastno slamico za večkratno uporabo,« je zgolj en od primerov.

Ob »grožnjah« o odpuščanju delavcev se bo šele izkazalo, kako resna so tarnanja nekaterih podjetij, kako jim primanjkuje delavcev.

Škoda Mnogi politiki s čudnim izobraževanjem izgubljajo zdravo kmečko pamet.

Vprašanji Mnogi Šoštanjčani in tudi drugi Šalečani se vse pogosteje sprašujejo: bodo (nevarni) odpadki pri nas res gorivo postali?! So tudi taki, ki bolj le sprašujejo: kaj bomo pa mi od tega imeli?!

Poskoki Kljub težavam je vseeno vse bližje rudarski praznik. Zaradi sedanjih razmer nekateri menijo, da ni treba pripraviti tradicionalnega skoka čez kožo.

Morda pa si bodo knapi po Ježkovo zapeli: Človk bi skoču iz kože, pa ne more!

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 13

Da mnoĹžiÄ?no druĹženje ĹĄtudentov ne bi bilo omejeno le na ĹĄtudijska srediĹĄÄ?a, ĹĄaleĹĄki ĹĄtudenti Ĺže skoraj tri desetletja prirejajo festival, ki z glasbenimi in drugimi kulturnimi ter zabavnimi vsebinami vabi k skupnemu preĹživljanju prostega Ä?asa in ĹĄirjenju obzorij v domaÄ?em kraju. Dnevi mladih in kulture tradicionalno potekajo maja in tudi letos bodo zaznamovali dobrĹĄen del meseca mladosti.

Ĺ tudenti se vraÄ?ajo na grad 29. ĹĄtudentski festival Dnevi mladih in kulture bodo zaznamovali vrnitev rocka na grad, velik koncert na Titovem trgu in celodnevno ĹĄportno-glasbeno dogajanje ob Velenjskem jezeru Rekli so â?ą

Vid Stropnik: ÂťV svojem bistvu je DMK enako kot drugo mladinsko dogajanje v Velenju alternativen festival. A smo ga zaÄ?eli nekoliko spreminjati. Poslanstvo Ĺ Ĺ K-ja je namreÄ? povezovanje, zabavanje, izobraĹževanje vseh mladih v Ĺ aleĹĄki dolini ne glede na njihov glasbeni okus. Spodbujamo tudi krepitev mladinske skupnosti in pripadnosti, zato na festivalu ne prirejamo le dogodkov, ampak tudi aktivnosti.ÂŤ

Pomlajena ekipa

Medtem ko je ĹĄtudentsko gibanje v zadnjih mesecih zaradi vpraĹĄanj v zvezi s smiselno porabo denarja in uÄ?inkovitostjo projektov ĹĄtudentskih organizacij ponovno priĹĄlo na slabĹĄi glas, si v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu prizadevajo delovati tako, da bi

â?ą

Dnevi mladih in kulture, Âťfestival, ki zdruĹžuje, povezuje in ohranja tradicijo,ÂŤ bo letos potekal med 11. majem in 1. junijem.

pokazali prav nasprotno sliko: kot ĹĄtudenti, ki se trudijo delati za ĹĄtudente in jim z raznimi aktivnostmi olajĹĄati in popestriti ĹĄtudijska leta. ÂťÄŒlani Ĺ Ĺ K smo z novim mandatom, ki se je zaÄ?el konec decembra, dobili nov zagon. Imamo nekaj novih Ä?lanov v upravnem odboru in organizacijski ekipi festivala. Ti so nam, starejĹĄim ĹĄtudentom, dali nov elan za organizacijo. Skupaj

smo sestavili pester program, s katerim odpiramo novo poglavje in stremimo v prihodnost, hkrati pa se vraÄ?amo h koreninam festivala,ÂŤ je povedal Vid Stropnik, ki mlajĹĄim kolegom pomaga pri organizaciji ĹĄtudentskega festivala z najdaljĹĄo tradicijo v drĹžavi.

Tradicija in novosti

S pomlajeno ekipo je skozi festival zapihal sveŞ veter, ki bo prinesel prvi ťtudentski LakeFest – celodnevno ťportno, druŞabno in glasbeno dogajanje 18. maja v TRC Jezero. Že dopol-

dne se bodo tam zaÄ?eli turnirji v igrah z Ĺžogo, druĹžabnih igrah in drugih zabavnih aktivnostih, ekipe in igralci pa se bodo potegovali tudi za nagrade. DruĹženje bo spremljala elektronska glasba, s katero bodo DJ Clay Clemens in drugi ustvarjali vzduĹĄje poletnih festivalov ob morski obali.

Po drugi strani pa se vraÄ?a najbolj tradicionalni dogodek festivala DMK – brezplaÄ?ni rock koncert na travniku pred Velenjskim gradom, ki so ga bodisi z nostalgijo po dnevu mladosti bodisi v cvetu mladosti obiskovale

vse generacije in se sproĹĄÄ?ale ob ritmih in melodijah prepoznavnih rock bendov iz lokalnega okolja in krajev nekdanje skupne domovine. ÂťPred tremi leti smo se z gradu umaknili, ker smo iskali nekaj novega. Poleg tega je organizacija tako drage prireditve na prostem zelo tvegana, ker lahko vse pokvari vreme, kot se je v preteklih letih veÄ?krat zgodilo. Kljub temu pa smo se vedno znova spraĹĄevali, ali bomo vrnili rock na grad. Letos je napoÄ?il Ä?as, ko se tega koncerta ponovno vsi veselimo, pa ĹĄe z vremenom dobro kaĹže,ÂŤ je po-

Kako zdravi smo v Ĺ aleĹĄki dolini?

Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje (NIJZ) je Ĺže Ä?etrto leto zapored na osnovi razliÄ?nih podatkovnih virov pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih obÄ?inah, ob primerjavi podatkov za leto 2019 s podatki iz preteklih let pa so opazili izboljĹĄanje kazalnikov zdravja na veÄ? podroÄ?jih.

ZmanjĹĄal se je deleĹž prekomerno prehranjenih otrok in deleĹž poĹĄkodovanih v transportnih nezgodah. ZmanjĹĄalo se je ĹĄtevilo okuĹžb s klopnim meningoencefalitisom. ZmanjĹĄala se je umrljivost, kar se odraĹža v poveÄ?anju deleĹža prebivalcev, starejĹĄih od 80 let. Nekoliko se je poveÄ?ala odzivnost na preventivni program ZORA. V primerjavi z letom 2016, ko je NIJZ objavil prve podatke o zdravju v obÄ?inah, se je deleĹž otrok s prekomerno telesno teĹžo zmanjĹĄal v 60 odstotkih obÄ?in. V 40 odstotkih obÄ?in se je ta deleĹž sicer poveÄ?al, vendar se na ravni celotne drĹžave deleĹž zmanjĹĄuje. Podatki pa ĹĄe vedno kaĹžejo skrb vzbujajoÄ?o rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je poveÄ?al deleĹž prometnih nesreÄ? z alkoholiziranimi povzroÄ?itelji in deleĹž bolezni, ki se pripisujejo alkoholu. V primerjavi z letom 2016 je v 72 odstotkih slovenskih obÄ?in opaziti poveÄ?anje bolniĹĄke odsotno-

sti, ki se je v celi drĹžavi v povpreÄ?ju zviĹĄala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca.

Ĺ aleĹĄka dolina v primerjavi s Slovenijo

Za Velenje kazalniki kaĹžejo negativno odstopanje od slovenskega povpreÄ?ja pri ĹĄtevilu oseb z le osnovnoĹĄolsko izobrazbo, ki

valcev je trajala povpreÄ?no 18,6 koledarskih dni na leto (v Sloveniji 15,3 dni). V Ĺ oĹĄtanju ĹĄe veÄ? – 19,1 dan. V Ĺ martnem ob Paki pa najbliĹžje povpreÄ?ju – 15,4 dni. DeleĹž oseb v Velenju, ki prejemajo zdravila zaradi poviĹĄanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povpreÄ?ju, za sladkorno bolezen pa viĹĄji (enako v

alkoholom, in boljĹĄi je odziv na programa Svit in Zora. Sicer Velenje statistiÄ?no ne odstopa.

V Ĺ marnem ob Paki je stopnja umrljivosti zaradi samomora 38 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20 (v Ĺ oĹĄtanju 24 in v Velenju 17). Ĺ oĹĄtanj je izstopal po veÄ?jem ĹĄtevilu prometnih nezgod, ki so jih povzroÄ?ili alkoMed drugim je NIJZ objavil oceno stroĹĄkov, povezanih s pitjem alkohola, ki nastanejo pri zdravstveni oskrbi in intervencijah drugih strokovnih sluĹžb zaradi prometnih nezgod, nasilja v druĹžini in kriminalnih dejanj. Vobdobju 2011–2014 je v Sloveniji povpreÄ?no znaĹĄal 234 milijonov evrov letno. Po drugi strani se je s troĹĄarinami od alkoholnih pijaÄ? v drĹžavno blagajno vrnilo le pribliĹžno 90 milijonov evrov letno.

jih je v Velenju (pa tudi v Ĺ oĹĄtanju) nekoliko veÄ?, medtem ko Ĺ marno ob Paki ne odstopa od povpreÄ?ja. NiĹžja od povpreÄ?ja je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva, medtem ko je v Ĺ martnem ob Paki viĹĄja, v Ĺ oĹĄtanju pa ne odstopa. Ĺ tevilo prekomerno prehranjenih otrok je nekoliko veÄ?je od povpreÄ?ja. BolniĹĄka odsotnost delovno aktivnih prebi-

Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki).

Stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi srÄ?ne kapi je 2,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let (v Ĺ oĹĄtanju 4,1 v Sloveniji 2,1, v Ĺ marnem ob Paki pa 1,9). Stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih pa je niĹžja od slovenskega povpreÄ?ja. Manj je tudi bolezni, neposredno povezanih z

vedal sogovornik in povabil na vzpon na grajski griÄ? na zadnji majski veÄ?er, ko bodo tam nastopali Elvis Jackson, Happy Ol' McWeasel, Spotless Minds in Odprava zelenega zmaja.

Sodelovanje

Dodal je, da festival ĹĄe vedno podpira delovanje lokalnih kulturno-umetniĹĄkih druĹĄtev in jih vabi k sodelovanju pri naÄ?rtovanju programa. Ĺ tudenti bodo s Ä?lani druĹĄtva za promocijo metal glasbe Ĺ˝elezni aktivizem ponovno organizirali uraden Âťwarm up partyÂŤ za enega najveÄ?jih metalskih festivalov

MetalDays in tako utrdili ugledno mesto Velenja na zemljevidu slovenske metal scene, saj bo 17. maja v eMCe placu nastopilo veÄ? prominentni bendov, med njimi Milking Like the Goat Machine.

Ponovno bodo sodelovali tudi z Mestno obÄ?ino Velenje in skupaj priredili koncert na Titovem trgu, na katerem bo zvezda veÄ?era bend Tabu. ÂťBistvo naĹĄega delovanja je ĹĄe vedno v Velenju ustvarjati vzduĹĄje, kakrĹĄne-

â?ą

Med drugimi zanimivimi dogodki, ki bodo Velenje maja spreminjali v ĹĄtudentsko mesto, je tudi gledaliĹĄÄ?e in stand-up na prostem v Letnem kinu.

ga mladi lahko doĹživijo na Majskih igrah in Ĺ kisovi trĹžnici v Ljubljani ali na LampionÄ?kih v Mariboru. Zato se nam zdi smiselno, da se Ä?im bolj povezujemo in v sodelovanju z drugimi akterji v lokalnem okolju to tudi uresniÄ?imo,ÂŤ je ĹĄe povedal Vid Stropnik in dodal, da je letoĹĄnji DMK programsko tako moÄ?an, da se lahko postavi ob bok omenjenim festivalom. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Namesto pirhov in potice po zlate medalje

InĹĄtitut za javno zdravje je objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih obÄ?inah Tina Felicijan

13

DOGODKI

9. maja 2019

holizirani vozniki, po drugi strani pa po niĹžji stopnji bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisanih alkoholu.

SploĹĄna umrljivost je v Ĺ oĹĄtanju in Velenju nekoliko viĹĄja od slovenskega povpreÄ?ja, v Ĺ martnem ob Paki pa ne odstopa. đ&#x;”˛

Med velikonoÄ?nimi prazniki od 19. do 21. aprila so se plesalci plesnega kluba Zebra udeleĹžili najveÄ?je tekme v plesu na voziÄ?kih Holland Dans Spektakel 2019 v Cuijku na Nizozemskem.

Barve slovenske zastave sta zastopala Miha Rednak iz Velenja in njegova soplesalka Breda KoĹĄir iz Bistrice pri TrĹžiÄ?u. S pre-

ostalimi plesalci sta se pomerila v 3 kategorijah: Dutch Open A klasse combi 1 latin, Dutch Open A klasse combi 1 standard in World cup combi 1 latin. V vseh kategorijah sta dokazala, da sta se trud in trdo delo izplaÄ?a, saj sta v vseh kategorija osvojila odliÄ?no 1. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI, MNENJA

9. maja 2019

Na vsaki seji so na dnevnem redu ceste Praznik Krajevne skupnosti TopolĹĄica v znamenju sreÄ?anj – VzdrĹževanje makadamskih cest vreÄ?a brez dna Tatjana PodgorĹĄek

Danes (v Ä?etrtek) praznuje Krajevna skupnost (KS) TopolĹĄica. 9. maj, dan zmage, bodo zaznamovali s prireditvami, ki se bodo zvrstile v teh dneh. Poleg gasilskega tekmovanja za pionirke in pionirje, mladince in mladinke bodo pripravili ĹĄe pohod od lipe do lipe in kolesarski vzpon okoli TopolĹĄice. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 11. maja, ob 18. uri v tamkajĹĄnjem zdraviliĹĄkem parku. Predsednica KS Petra LipiÄ?nik je prepriÄ?ana, da bo program praznovanja povezal vse generacije.

Dolga zima in deĹževje ÂťpobralaÂŤ skoraj ves denar

Sicer pa ob pogledu na dogajanje v zadnjem letu LipiÄ?nikova pravi, da so naÄ?eloma uresniÄ?ili ves naÄ?rtovani program, krajani pa bi si najbrĹž Ĺželeli ĹĄe

kakĹĄen odsek makadamske ceste v asfaltni preobleki veÄ?. ÂťVsako leto se trudimo v Ä?im veÄ?ji meri uresniÄ?iti potrebe krajanov, a ne gre. PrejĹĄnja zimska sezona je bila dolga in huda, za vzdrĹževanje makadamskih cest, ki jih imamo v kraju res veliko, smo ÂťpoÄ?istili blagajnoÂŤ.

Poleg zimske sluĹžbe je veliko ĹĄkode na cestah povzroÄ?ilo ĹĄe deĹževje. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nam je sicer sredi leta namenila nekaj denarja za njihovo vzdrĹževanje, vendar makadamske ceste so vreÄ?e brez dna.ÂŤ Seznam opravljenih vzdrĹževalnih del v cestni infrastrukturi je kar zajeten. Med veÄ?jimi deli je LipiÄ?nikova omenila ureditev makadamskih cestiĹĄÄ?

Krebst, Jesenek–VrĹžiĹĄnik, v Frcovc, Gavez, Kompan–RoĹžej, Frlin–KriĹž, na cestah Strmina–Jelenko–OvÄ?jak, Ĺ tumfelj in Vasle. S podpornim zidom so utrdili ĹĄe cesto pri Vovku na Lo-

Mnenja in odmevi

Gorenje in moja dolina Z napovedjo vodstva Gorenja, da je v njeni firmi v Velenju 270 preseĹžnih delavcev, se je zaÄ?el proces, ki smo ga nekateri napovedovali Ĺže pred kapitalskim prevzemom, in nismo verjeli, da bo nov lastnik zagotavljal ohranjanje delovnih mest, ĹĄe manj ĹĄiril proizvodnjo. ÄŒe pogledamo zgodovino razvoja Gorenja, vidimo, da je bil njegov hitri razvoj del takratnega koncepta in filozofije razvoja Ĺ aleĹĄke doline in Ĺživljenjsko povezan z izkopavanjem premoga za energetske potrebe Slovenije. Oba sistema sta se razvijala na osnovi ÂťudarniĹĄko horukÂŤ politiÄ?nih odloÄ?itev. Taki sta recimo bili odloÄ?itev o gradnji kemiÄ?nega kombinata za predelavo lignita, kar je Stane KavÄ?iÄ? med gradnjo ustavil, in prestavitev proizvodnje gospodinjskih aparatov iz Bistrice pri Mariboru v Velenje.

Tudi novi proizvodi bele tehnike, nove proizvodne hale so se gradile tako. Vse odloÄ?itve veljakov iz doline je politika v Ljubljani ÂťpoĹžegnalaÂŤ. Ta filozofija: ÂťZasluĹžimo siÂŤ, je bila odloÄ?ilna tudi ĹĄe pri gradnji bloka 6 TEĹ . Vsi, ki so od investicije dobro zasluĹžili in bili preplaÄ?ani, so to miselnost ťaleĹĄkega lobijaÂŤ dobro poznali, jo izkoristili in se mastno okoristili. Ĺ˝e pred zaÄ?etkom izvajanja investicije sem zato zapisal, da to ni razvojni projekt stoletja, kot so trdili politiÄ?ni botri, paÄ? pa razvojni harakiri za dolino.

To omenjam, ker je prav taka razvojna filozofija in prevladujoÄ?a kolektivna zavest v dolini ob koncu sedemdesetih let prejĹĄnjega stoletja pripeljala do prvega razvojnega harakirija v dolini, ki je bil storjen z nakupom nemĹĄke firme zabavne elektronike KĂśrting. Poslovni sistem Gorenje si vse od nakupa KĂśrtinga ni finanÄ?no opomogel. Zato ima danaĹĄnje stanje firme izvirne vzroke prav v tem zgreĹĄenem in zelo dragem poslovnem koraku v Ä?rno luknjo.

Ta finanÄ?ni polom je na zaÄ?etku osemdesetih let pripeljal do ukrepa druĹžbenega varstva, s katerim je takratni IzvrĹĄni svet Republike Slovenije postavil novo vodstvo s Hermanom Rigelnikom na Ä?elu in preko bank zagotovil finanÄ?no likvidnost, prepreÄ?il steÄ?aj in zagotovil ohranjanje veÄ?ine delovnih mest. Sanacija je bila pripravljena tako, da je ohranjala delovna mesta v proizvodnji gospodinjskih aparatov, odprodali pa so se dobri programi malih gospodinjskih aparatov, kompresorjev in ĹĄe nekateri drugi.

Pred krizo, ki jo je povzroÄ?il nakup KĂśrtinga, je Gorenje razvijalo kopico

novih programov. Naj omenim robotiko, medicinsko elektroniko, tehnoloĹĄko opremo, toplotno tehniko, orodjarstvo, informatiko in ĹĄe nekaj drugih. Za te programe v procesu sanacije ni bilo denarja. Vsi pa so bili ĹĄe na taki stopnji razvoja, da so zahtevali velika razvojna vlaganja. Predvsem zato pravim, da je bil to razvojni harakiri, ki se kaĹže v danaĹĄnjem stanju Gorenja.

Bela tehnika je namreÄ? po svoji naravi delovno intenzivna panoga z relativno malimi razvojnimi potenciali. Tak program, ki ne more zadovoljevati potreb rastoÄ?e izobrazbene strukture populacije v dolini in tudi ne more ustvarjati dovolj akumulacije za razvojno prestrukturiranje. VeÄ?ji del bele tehnike se je Ĺže davno iz razvitih podroÄ?ij Evrope preselil v deĹžele s poceni delovno silo. Tudi Gorenje zadnja leta iz teh razlogov seli proizvodnjo v Srbijo.

Moja ocena je, da so vsa vodstva Gorenja v zadnjih tridesetih letih relativno uspeĹĄno vodila to naluknjano ladjo. Niso slabe odloÄ?itve v zadnjih letih (zagotovo so bile tudi take) pripeljale do tega, kar je danes problem Gorenja. Temeljni vzrok stanja poslovnega sistema izvira iz dejstva, da je bilo Gorenje vse od Âťizleta v KĂśrtingÂŤ brez zadostnega razvojnega potenciala. Mislim predvsem na lastno akumulacijo za vlaganje v razvoj in kadre z znanjem, razvojno miselnostjo in vizijo.

Kitajski kupec se za nakup ni odloÄ?il iz razloga, da bi v Velenju ĹĄiril proizvodnjo. Za nakup se je po moji oceni odloÄ?il izkljuÄ?no zaradi ĹĄiritve svojega trga.

Znanja ima sam dovolj, kapitalski profiti pa za drĹžavno kitajsko firmo tudi niso prvi motiv. ÄŒe bi bili, bi vlagali drugam.

Zato so bila priÄ?akovanja po ohranjanju obsega proizvodnje in delovnih mest ali celo gradnja tovarne televizorjev le ena prijetna iluzija.

Dve milijardi evrov je steklo iz Ĺživega organizma moje doline zaradi teh dveh potez, ko smo si za Ä?ast in dobro ime, v dobri veri, da delamo dobro, kot so bili prepriÄ?ani samuraji, razparali trebuh.

Ob tem se vpraĹĄam, ali so ljudje tam daleÄ? v dolini Idrijce v zadnjih tridesetih letih za razvoj namenili toliko denarja?

Niso, bi rekel. Mi smo v razvojni temi tam na drugem koncu drĹžave za visokimi hribi, brez hitre ceste, pa v razvojnem razcvetu in na svojem tehniÄ?nem podroÄ?ju najboljĹĄi na svetu.

Zakaj tako razliÄ?no teÄ?e razvoj v dveh dolinah rudarske tradicije?

Moj kratek odgovor je naslednji.

Tam, kjer so v soncu in razvojno cvetijo, si vsak dan reÄ?ejo: ÂťZnamo, zmo-

mu, ponekod so poskrbeli za ureditev bankin, krpali udarne jame in asfaltne luknje. Med pridobitvami, za katere je poskrbela ObÄ?ina, je sogovornica omenila ureditev nove avtobusne postaje pri Ä?rpaliĹĄÄ?u, preplastitev asfalta do kroĹžiĹĄÄ?a ter obnovo kanalizacije na tem delu, posodobitev cest Huber in LajĹĄe–Škruba. Zadovoljni so tudi, dodaja LipiÄ?nikova, ker se je lani jeseni lotila Ä?iĹĄÄ?enja Toplice v zgornjem delu, letos si Ĺželijo, da bi tako poskrbela ĹĄe za njen spodnji del.

Pestro je bilo minulo leto tudi z razliÄ?nimi druĹženji. Odkar je predsednica LipiÄ?nikova, se trudi za povezovanje in sodelovanje z druĹĄtvi v kraju. ÂťZdi se mi pomembno, da se ljudje med sabo spoznajo.ÂŤ Nekatere prireditve organizira KS sama, pri drugih sodeluje kot soorganizator ali pomaga pri njihovi izvedbi na drugaÄ?en naÄ?in.

remo sami, smo in bomo najboljĹĄi pri vsem, kar poÄ?nemoÂŤ! Ĺ˝ivljenje Ĺživijo delajo in ustvarjajo sedaj, gledajo na vse z ljubeznijo in ustvarjajo prihodnost harmonije in blaginje. Pogled nazaj si privoĹĄÄ?ijo le, da vidijo, kako daleÄ? so Ĺže na poti.

Tu pri nas, kjer je siva megla brez vizije razvoja, pa vlada prepriÄ?anje; ÂťPripada nam, zasluĹžimo si, zaradi vas smo potopili dolino in delamo v temi, da vam sveti luÄ? in je toplo in vse bomo storili, da Ĺželeno dobimo!ÂŤ. To je pogled nazaj, ki prinaĹĄa strah, delitev, jezo in obtoĹževanja – ne vidi sedaj in jutri in zato taka miselnost ne more prinaĹĄati skladnega razvoja, varnosti in sreÄ?e.

Na tem naĹĄem svetu je samo ena stalnica in ta je, da se vse nenehno spreminja, vse je ena sama evolucija. Kdor se ne spreminja sam, ne ĹĄiri zavesti z novimi znanji in miselnostjo in ne Ä?isti starih prepriÄ?anj, miselnih vzorcev, navad in druge navlake ideologij, ker gleda nazaj, ga tok reke Ĺživljenja hitro naplavi v mrtev rokav zastane mlaÄ?ne vode, kjer prej ali slej, Ä?etudi krili z rokami in kriÄ?i, potone. đ&#x;”˛

Silvester Koprivnikar

Nosil bom rdeÄ?o zvezdo Devetega maja se nam v Velenju obeta zastonjski spektakel s tem naslovom.

Organizirajo ga velenjski socialni demokrati vodila ga bo nekdanja pesnica, ki je postala Âťangel sovraĹĄtvaÂŤ, zagovornica revolucije in terorja Kaj nam MakaroviÄ?eva (katere priimek bi morali pisati Makarović) prinaĹĄa, kaj nam bo povedal njen in njenih spremljevalcev nastop? Kaj nam danes lahko pomeni rdeÄ?a zvezda?

Najprej seveda revolucijo. KomunistiÄ?na revolucija je osnovni del komunistiÄ?nega programa, ki naj bi enkrat za vselej ustvaril praviÄ?no druĹžbo. Ĺ˝al je tak program neuresniÄ?ljiva utopija. ÄŒloveka se ne da spremeniti, pa naj je Karl Marx o tem napisal ĹĄe tako globokoumne ĹĄtudije. In zato se tudi Ä?loveĹĄke druĹžbe ne da spremeniti. Razum bi nam moral govoriti, da je komunistiÄ?na preobrazba nekaj takega, kot spremeniti psa v maÄ?ko – vedno se sfiĹži. Taki poskusi so Ä?loveĹĄtvo stali milijone Ĺžrtev, zakljuÄ?ek pa je bil vedno enak: najprej so tekli potoki krvi, po zmagi je nastal totalitarni zatiralski reĹžim, ki je funkcioniral samo pod prisilo – samo z zaprtimi mejami, Udbo, policijo in s partijskimi knjiĹžicami. Ti reĹžimi so povsod propadli, eno takih agonij lahko v tem Ä?asu spremljamo v Ĺživo – mislim na Venezuelo.

Petra LipiÄ?nik: ÂťUpam, da bomo letos pri asfaltiranju cest bolj uspeĹĄni, kot smo bili v zadnjem letu.ÂŤ

Za delovanje KS 100 tisoÄ? evrov

Delo v krajevni skupnosti bodo v veÄ?ji meri tudi v prihodnje ÂťnarekovaleÂŤ ceste. ÂťNa vsaki seji sveta KS se pogovarjamo o njih in o tem, kako bi jih Ä?im veÄ?

Ko govorimo o ÂťrdeÄ?i zvezdiÂŤ na Slovenskem, tudi ne smemo pozabiti, da je komunizem internacionalistiÄ?en in da je zato nasproten posameznim narodom, posebno majhnim. ÄŒe bi ideologija rdeÄ?e zvezde ĹĄe obstajala v svoji revolucionarni obliki, bi mi Slovenci bili obsojeni na jugoslovanizacijo. Taki so bili naÄ?rti. Bi bilo izginotje naroda kaj drugaÄ?no, Ä?e bi nas namesto v Nemce spremenili v Jugoslovane?

RdeÄ?a zvezda zato ni samo simbol krvave revolucije in pobojev drugaÄ?e misleÄ?ih – je tudi simbol za jugoslovanizacijo slovenskega naroda, zato so komunisti praviloma jugonostalgiki, slovensko domoljubje pa je zanje faĹĄistoidno.

Slovenci smo se tako komunizmu kot z njim povezani jugoslovanizaciji odpovedali z referendumom, na katerem smo z zavidljivim rezultatom povedali, da Ĺželimo iti naprej po naravni poti vsakega evropskega naroda. V nasprotnem primeru bi bila vsa naĹĄa zgodovina, vsa prizadevanja velikih Slovencev in smrt vseh, ki so padli za domovino, zaman.

Vsa naĹĄa zgodovina od BriĹžinskih spomenikov do danes bi tekla v prazno.

Komu torej koristi cirkus s Svetlano Makarović v glavni vlogi? Komu koristi absurdno obnavljanje jugonostalgije?

Si res kdo Ĺželi totalitarne oblasti, kupovanje kave in riĹža v Avstriji in Trstu, pomanjkanja bencina in cementa, partijskih mitingov in Titovih govorov? Si mladi moĹĄki Ĺželijo sluĹžiti vojsko v Srbiji? Bi kdo rad spet uvedel srbohrvaĹĄÄ?ino za naĹĄ drĹžavni jezik? Si kdo Ĺželi Ĺživeti, kot Ĺživijo v Severni Koreji, na Kubi ali v Venezueli?

Gre seveda samo za ohranitev oblasti. ÄŒlani bivĹĄe komunistiÄ?ne elite so ĹĄe vedno tu in ĹĄe vedno povsod na vodilnih mestih. Oblast ohranjajo s pomoÄ?jo razliÄ?nih oblik mimikrije. NajoÄ?itnejĹĄa je ta, da so nekdanji socialistiÄ?ni gospodarstveniki postali tajkunski kapitalisti, zdruĹženi v Forumu 21, ki ga vodi nekdanji vodja slovenske partije? To je edina realnost.

Kaj naj bi torej pomenilo ÂťNosil bom rdeÄ?o zvezdoÂŤ? Se bodo nekateri ĹĄli spet revolucijo? Bodo spremenili druĹžbeni red, spet odstranili kapitalizem? Kapitalizem komunistiÄ?nih tajkunov, ki jih vodi ĹĄef partije?

Komu koristi netenje sovraĹĄtva, delitev, pozivanje na boj in poboje?

Iz nas se delajo norca. Ves ta odvratni in neokusni cirkus je seveda samo prevara in pretveza, tako kot je prevara preobrazba slovenskih komunistov v socialdemokrate. Evropski socialni demokrati so nasprotovali revoluciji, zaradi tega so se Ĺže pred prvo svetovno vojno loÄ?ili od komunistov. Slovenski komunisti pa

asfaltirali. Nekaterih aktivnosti smo se Ĺže lotili. DokonÄ?ati moramo posodobitev ceste od Jelenka do OvÄ?jaka na vrhu Loma, uredili smo Ĺže odvodnjavanje na travniku pred gasilskim domom ter na ovinku nad PenĹĄkom, zakrpali nekaj asfaltnih lukenj ... LetoĹĄnja zima nam je nekoliko prizanesla, zato nam je ostalo nekaj denarja za vzdrĹževanje cest.

Upamo, da bomo iz te postavke lahko asfaltirali kakĹĄen odsek makadamskih cest veÄ?.ÂŤ V proraÄ?unu ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine je za delovanje KS TopolĹĄica predvidenih 100 tisoÄ? evrov. S tem denarjem morajo med drugim plaÄ?ati ĹĄe stroĹĄke za ureditev gredic ob glavni cesti in v kroĹžiĹĄÄ?u ter vzdrĹževati dom krajanov. Ta je lepo urejen, prizadevajo si, da bi mu letos polepĹĄali ĹĄe videz, namestili dodatne luÄ?i javne razsvetljave, zagotovili dodatna parkirna mesta ob njem. NaÄ?rtujejo tudi ureditev ekoloĹĄkega otoka.

ObÄ?ina naj bi jim priĹĄla naproti pri dodatni ureditvi javne razsvetljave pri kriĹžiĹĄÄ?u za dom krajanov, pri preplastitvi in razĹĄiritvi cest do Zagerja in Pirnata, pri posodobitvi kanalizacije na odcepu Ferlin–Brecel–HriberĹĄek ter proti cerđ&#x;”˛ kvi do Kotnika.

so se preoblekli v socialne demokrate, vendar kot volk niso spremenili barve in simbolov. Tako igrajo na obe karti. Ĺ e vedno Ä?astijo redeÄ?o zvezdo in revolucijo in v Velenje vabijo Ĺžensko, ki poziva na krvoprelitje, po drugi strani pa nam predavajo o humanizmu in demokraciji.

Gre torej za cirkus, ki naj bi ohranil prevaro in zmedo v slovenskih glavah.

Upam, da bomo VelenjÄ?ani tak cirkus in to orodje prevare zavrnili, pokazali, da smo razumna Ä?loveĹĄka bitja, in ostali doma. đ&#x;”˛

Borut Korun

Ĺ e dobro, da imamo MLADOST ‌ Aprila me je pot spet zanesla v moje meni ljubo Velenje, v katero se z ne tako daljnega Dunaja vedno rada vraÄ?am. A zato me vÄ?asih, ker paÄ? prihajam iz drugaÄ?nega okolja, nekatere stvari pozitivno, druge pa negativno presenetijo. Tokrat sta bila med vsemi lepimi tudi dva dogodka, ki mi nista bila ljuba.

V Velenju sem si na aprilsko nedeljo ogledala drĹžavno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko, na katerem so mladi iz vse Slovenije pokazali izjemno znanje, ki so si ga pridobili. Tekmovalci od 10 do 15 let so zaigrali kup melodij slovenske narodne glasbe. Zanje je bil do doloÄ?ene ure pripravljen tudi prigrizek v hotelu Paka. Toda komisija in razstavljalci, ki so sodelovali na prireditvi, so svoje delo konÄ?ali ĹĄele po 15. uri, ko se v nedeljo Ĺžal zapre kuhinja v edinem hotelu v srediĹĄÄ?u naĹĄega menda turistiÄ?nega mesta.

No, tukaj se vraÄ?am k naslovu. Ĺ e sreÄ?a, da deluje vsaj lokal Mladost, ki je dostojno reĹĄeval Ä?ast mesta in potrebo laÄ?nih gostov z okusno hrano in prijazno postreĹžbo. Za k turizmu zavezano zgodbo Velenja pa bo vendar treba narediti kaj veÄ?.

Druga neprijetna zgodba pa je povezana s tekmovanjem. Rada imam domaÄ?o pristno glasbo, a sem bila pravzaprav edini posluĹĄalec v veliÄ?astni dvorani kulturnega doma. Kar precej osramoÄ?ena sem se starĹĄem nastopajoÄ?ih (niÄ? kriva in dolĹžna) zgovarjala, da je v mestu veliko prireditev in se posluĹĄalci paÄ? porazgubijo ‌ Pa je res tako? Ali pa prebivalci Âťmesta priloĹžnostiÂŤ nimajo Ĺželje prisluhniti naĹĄi domaÄ?i glasbi in z aplavzom nagraditi mlade, nadobudne harmonikarje, ki ohranjajo naĹĄo tradicijo.

Se morda tu pleĹĄe na drugaÄ?ne strune? đ&#x;”˛

Terezija Schwarzott

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. maja 2019

ÂťTu je Ĺživljenje postalo nevzdrĹžno!ÂŤ Lastniki hiĹĄ v novem naselju v vaĹĄki skupnosti Gavce – Veliki Vrh trdijo, da tovornjaki uniÄ?ujejo njihovo lastnino, hale naj ne bi imele gradbenega dovoljenja ‌ – Na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki odgovarjajo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – Lastniki hiĹĄ Veliki Vrh 2a – 2l v vaĹĄki skupnosti Gavce – Veliki Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so se obrnili na naĹĄe uredniĹĄtvo z dopisom, v katerem navajajo, da je postalo njihovo Ĺživljenje v naselju nevzdrĹžno, poÄ?utijo se tudi ogroĹžene.

V dopisu navajajo, da se na nekaterih tamkajĹĄnjih parcelah (navedli so tudi njihove lastnike) dogajajo Ä?udne stvari. Preverjali so zemljiĹĄkoknjiĹžno stanje teh parcel in so prepriÄ?ani, da se na njih opravljajo dejavnosti, ki niso prijavljene in jih izvajajo druge osebe in ne zemljiĹĄkoknjiĹžni lastnik. Pred nakupom obstojeÄ?e delavnice naj bi kupec izjavljal, da bo opravljal nakup in prodajo gradbenih strojev. ÂťMi opaĹžamo, da ne poÄ?ne tega, ampak kupuje stare bagre, jih popravlja in nato

prodaja. Iz ene hale so nastale Ĺže ĹĄtiri in menimo, da zanje ni pridobljenih gradbenih dovoljenj.ÂŤ Lastniki hiĹĄ v novem naselju trdijo, da je postalo Ĺživljenje tu nevarno.

Cesta je preozka, Ĺživljenja ogroĹžena

Druga teĹžava, zaradi katere – trdijo – postaja njihovo Ĺživljenje nevzdrĹžno, je promet po cesti, ki so jo sami financirali in jo predali v upravljanje lokalni skupnosti. Skozi naselje se dnevno pelje veÄ? kot 40 tovornjakov in priklopnikov. Ker je preozka, vozijo po njihovih parcelah in uniÄ?ujejo njihovo lastnino. Cesta ni bila zgrajena za teĹžka tovorna vozila. ÂťVozijo se vozila s sumljivimi tujimi registrskimi ĹĄtevilkami, veÄ?krat tudi ob veÄ?erih. Glede na to, da je naĹĄe naselje mlado in v njem Ĺživijo druĹžine z majhnimi otroki, je postalo Ĺživljenje nevarno.ÂŤ Zapisali so ĹĄe, da so se Ĺže obrnili z zahtevo za postavitev

ustreznih znakov na lokalno skupnost, a za zdaj ĹĄe ni bilo posluha. Prosili so tudi, naj si nekdo z ministrstva za promet ogleda stanje in poda pisni odgovor, ali je cesta Ä?ez njihovo naselje primerna za takĹĄna teĹžka tovorna vozila s priklopniki, in Ä?e bo most, ki je zgrajen na moÄ?virnem obmoÄ?ju, to dolgoroÄ?no vzdrĹžal?

Kaj odkopavajo, kaj zasipujejo?

Zapisane teĹžave niso edine, ki lastnike hiĹĄ zelo motijo in za katero so podali prijavo na ustre-

zne inĹĄpekcijske sluĹžbe. Prijavo so podali ĹĄe za domnevno delo na Ä?rno in Ä?rne gradnje ter onesnaĹževanje okolja. ÂťNa parcelah delajo takĹĄne izkope, da lahko vanje vsujejo cel tovornjak, zemljo pa nato nekam odvaĹžajo.

V luknje zasipavajo vse, kar ne bi smeli – od razliÄ?nih odpadkov (te tudi kurijo, tako da se vije Ä?rna megla okrog in okrog) do razliÄ?nih smeti sumljivega izvora.

Bojimo se, da bodo onesnaĹžili podtalnico, zato naĹĄe prijave na vse naslove, da se njihovo poÄ?etje ustavi Ä?im prej,ÂŤ ĹĄe navajajo.

Vse pomembnejĹĄi igralec na veÄ? podroÄ?jih V organizaciji javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki lani veÄ? kot 130 prireditev – VeÄ? kot 70 tisoÄ? evrov z lastno dejavnostjo – V priÄ?akovanju pomembne naloĹžbe Tatjana PodgorĹĄek

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki, ki je lani praznoval 20-letnico delovanja, je vse pomembnejĹĄi igralec v kulturi, zabavnih prireditvah, izobraĹževanju in tudi sociali v tamkajĹĄnji lokalni skupnosti.

Sodelovali v dveh evropskih projektih

Mirjam Povh, direktorica zavoda, je povedala, da so lani organizirali veÄ? kot 130 dogodkov. Glavnina je bila lastnih, pri drugih so sodelovali kot soorganizatorji.

Izvedli so vrsto izobraĹževalnih delavnic, ki so bile za obÄ?ane v veÄ?ji meri brezplaÄ?ne, prav tako ustvarjalne delavnice za otroke ter odrasle. Izvedli so dve menjalnici (igraÄ? in knjig), ki sta kot konÄ?ni produkt imeli socialno noto. ÂťVeliko je tega. Prireditve izvajamo za obÄ?ino, pomagamo druĹĄtvom. Lani smo bili vpeti ĹĄe v dva evropska projekta, v treh smo bili Ä?lani. Prvi projekt je vkljuÄ?eval zaposlitev mladinske sodelavke za devet mesecev, ki je pripravljala program in pridobivala kompetence s podroÄ?ja mladinskega dela, predvsem pa znanja in veĹĄÄ?ine, ki ji bodo omogoÄ?ile veÄ? zaposlitvenih moĹžnosti. Za nas je bila to velika pridobitev, saj je prinesla sveĹž veter pri sodelovanju z mladimi. Drugi evropski projekt Festival domaÄ?ih okusov in tradicije smo izvajali v okviru dveh LAS-ov, pridobitve (prireditveni ĹĄotor in ozvoÄ?enje) pa so pomembne za kraj in sam zavod. V okviru tega je izĹĄla ĹĄe slikanica z naslovom Prav poseben zaklad, ki predstavlja inovativen turistiÄ?ni produkt s predstavitvijo tradicionalnih del ter jedi na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki, Ĺ aleĹĄke in celotne

sti v veÄ?jem ĹĄtevilu, veliko. PrihajaZgornje Savinjske doline.ÂŤ jo pa k nam ljudje na izobraĹževalSogovornica ĹĄe pravi, da ne vikende. Mnogi med njimi se jih veseli odziv na koncerte, vraÄ?ajo, ker znamo poskrbedelavnice, teÄ?aje ..., ki jih ti za prijazno okolje, goorganizirajo. Vse bolje so stoljubje in za ostalo inobiskani, med udeleĹženci frastrukturo, potrebno je vse veÄ? ljudi iz drugih krajev, kar dokazuje, za takĹĄne oblike druÂťda postaja MladinĹženja.ÂŤ Lani so k obski center Ĺ martno stojeÄ?im 30 posteob Paki mesto druljam in 10 pomoĹženja ljudi ne gleĹžnim leĹžiĹĄÄ?em node na meje. DruĹžiÄ?itvenim zmogljijo jih isti interesi in vostim dodali ĹĄe dejavnosti, kar nas dve sobi z devetimi spodbuja k nadaljleĹžiĹĄÄ?i, ki omogonji organizaciji in Ä?ajo manjĹĄim skunadgradnji teh dopinam, druĹžinam godkov.ÂŤ Mirjam Povh: Âť680 noÄ?itev je za okolje, ki ter posamezniĹĄe nima razvitega turizma, veliko.ÂŤ kom noÄ?itev v bolj Denar iz zasebnem okolju.

proraÄ?una za osnovno dejavnost in izdajo glasila

Mladinski center je kot obÄ?inski javni zavod lani iz obÄ?inskega proraÄ?una prejel dobrih 100 tisoÄ? evrov za izvajanje osnovne dejavnosti ter izdajo obÄ?inskega glasila Ĺ op. Ta izide ĹĄestkrat na leto, vmes ĹĄe prav toliko napovednikov. So proraÄ?unski denar oplemenitili? Po zagotovilih Povhove se Ĺže dolgo ne naslanjajo le na obÄ?inske jasli, ampak zavzeto iĹĄÄ?ejo svoje vire prihodkov. Lani so tako pridobili 74 tisoÄ? evrov. Poleg denarja iz evropskih razpisov, donatorskih sredstev, prodaje vstopnic, dajanja prostorov v najem predstavljajo pomemben vir prihodkov noÄ?itve. Lani so jih zabeleĹžili 680, kar je 60 veÄ? kot leto prej in kar 200 veÄ? kot leta 2016. ÂťTo je za mladinsko prenoÄ?iĹĄÄ?e v kraju, ki ĹĄe nima razvitega turizma, ki bi imel nekaj, zaradi Ä?esar bi prihajali turi-

Dopis s fotografijami in zapisnikom vaĹĄke skupnosti so poleg naĹĄega uredniĹĄtva poslali ĹĄe FinanÄ?ni upravi Murska Sobota, pod katero sodi obravnava omenjenih tem, ministrstvoma za okolje in prostor ter za promet, Policijski postaji Velenje ter ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Na obÄ?inski upravi so se odzvali

Na FinanÄ?ni upravi Murska Sobota, kjer smo preverjali, ali je prispela prijava in ali so pristojni Ĺže ukrepali, so nam pove-

15 dali, da informacij o tem ne dajejo niti prijaviteljem, ker gre za davÄ?no tajnost. Se je pa odzvala uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. SporoÄ?ili so, da so jih o neprimernem prometu po obÄ?inski cesti v naselju hiĹĄ Veliki Vrh 2a – 2l obvestili tamkajĹĄnji prebivalci in vaĹĄka skupnost. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar je na osnovi teh pritoĹžb sklical sestanek vseh vpletenih strani. Na njem sta dva od lastnikov zemljiĹĄÄ?, na katerih se opravlja dejavnost, predstavnikom lastnikov stanovanjskih hiĹĄ zagotovila, da bodo tovorno vozila na tem obmoÄ?ju bolj frekventna zgolj nekaj tednov v Ä?asu gradnje, da bodo dosledno upoĹĄtevali najviĹĄjo hitrost 30 kilometrov na uro in da bodo cestiĹĄÄ?e za sabo redno Ä?istili. ÂťPredstavnikom lastnikov hiĹĄ smo tudi povedali, da bo njihovo pobudo za postavitev prometnih znakov, skladno z veÄ?letno ustaljeno prakso, obravnaval obÄ?inski svet za varnost in preventivo v cestnem prometu predvidoma ta mesec.ÂŤ Pripisali so ĹĄe, da lastniki poslovnih subjektov, ki na tem obmoÄ?ju opravljajo dejavnost, zagotavljajo, da imajo pridobljena vsa potrebna dovoljenja. ÄŒe se izvaja nelegalna dejavnost, pa se obÄ?inska uprava pridruĹžuje pozivu lastnikov stanovanjskih hiĹĄ, da pristojne sluĹžbe nemudoma đ&#x;”˛ ukrepajo.

Nobena ideja ni utopiÄ?na V Ä?etrtek so v vili RoĹžle pripravili zakljuÄ?ek projekta ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ za generacijo osmoĹĄolcev iz Ĺ aleĹĄke doline Velenje, 25. aprila – V okoljskem projektu, ki je bil Ĺže 25. po vrsti, je sodelovalo 335 osmoĹĄolcev iz 7 ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol in 7 mentorjev. Vsa leta prizadevanja za ekoloĹĄko sanacijo doline osmoĹĄolci spoznavajo s pomoÄ?jo MZPM Velenje in raziskovalcev Eurofins Erico. Prvi del projekta je bil izveden 6. in 7. novembra 2018, simboliÄ?no pa so ga sklenili ob letoĹĄnjem

gladino jezera, adrenalinski park s stezo smrti nad njim, muzej na vodi, ki bi prikazoval zgodovino Âťpotopljene dolineÂŤ in posledic izkopavanja premoga ‌ Ideje mladih je lepo nadgradila predstava Pozoj BoĹĄtjana Odra, ki je s svojim papirnatim gledaliĹĄÄ?em predstavil mitsko zgodbo o zmaju, ki je Ĺživel v ĹĄaleĹĄkih jezerih, njegova kri pa se je spremenila v premog.

dnevu Zemlje s predstavitvijo najbolj izvirnih maket in plakatov na temo Velenjska plaĹža 2025. Svoje zamisli so na zakljuÄ?ni prireditvi predstavili avtorji 6 najbolj izvirnih od skupaj 29 del, ki so jih izdelali v okviru projekta. Predstavitve so bile iskrive, polne novih idej, kaj bi ĹĄe lahko uredili ob obali in pod gladino Velenjskega jezera. ÂťNobena vaĹĄa ideja ni utopiÄ?na,ÂŤ je ob tem poudarila podĹžupanja MO Velenje Darinka Mravljak, ki je uĹživala v predstavitvi idej, mladim pa je predstavila tudi razvojne naÄ?rte obÄ?ine na tem podroÄ?ju, ki so se pred leti prav tako zdeli utopiÄ?ni. OsmoĹĄolci so namreÄ? med drugim Ĺželeli hotel pod

Strokovna komisija je ob koncu prireditve razglasila najboljĹĄe v letoĹĄnjem projektu. Tretje mesto je dodelila avtoricama makete iz OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj TjaĹĄi Kotnik in Sari Kotnik, drugo mesto avtoricam makete iz OĹ bratov Letonja NeĹži Centrih, Petri Rogel, Ani Matijević in Ani VidemĹĄek, prvo mesto pa avtorjem dveh povezanih maket iz OĹ Ĺ alek, ki so jih izdelali in predstavili Sinaj MujÄ?ić, Benjamin Jusufović, Tadej Cimperc, Kristjan KriĹžan, Rok Kastelec in BoĹĄtjan Korenak. Za nagrado bodo 18. junija obiskali Vulkanijo.

V priÄ?akovanju izgradnje sanitarij

Tradicionalni dogodki, delavnice, teÄ?aji ostajajo sestavni del tudi letoĹĄnjega programa javnega zavoda. Poleg tega naÄ?rtujejo ĹĄe izvedbo poÄ?itniĹĄkih delavnic z varstvom za otroke, odmeven Poznopoletni festival s petimi dogodki. So tudi v priÄ?akovanju odprtja gradbiĹĄÄ?a na dvoriĹĄÄ?u javnega zavoda. Konec lanskega leta so namreÄ? izvedeli, da je bila njihova prijava na razpis za evropski projekt Martinov svet uspeĹĄna. V sklopu tega bodo zgradili sanitarije na koncu prireditvenega prostora za HiĹĄo mladih v vrednosti blizu 70 tisoÄ? evrov, kar bo velika pridobitev in zametek za dolgoroÄ?en naÄ?rt v turizmu, Âťkjer Ĺže danes povezujemo nekatere turistiÄ?ne ponudnike,ÂŤ je ĹĄe dejala đ&#x;”˛ Mirjam Povh.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

9. maja 2019

(Pol)finale pred finalom

Prva zmaga VelenjÄ?ank v konÄ?nici

Konec tedna v Novem mestu sklepni pokalni turnir – Se bodo velenjski rokometaĹĄi oddolĹžili celjskim za prvenstveni poraz? Ĺ˝reb je odloÄ?il, da se bosta veÄ?na tekmeca udarila Ĺže v polfinalu. To bo vsekakor finale pred finalom. Nazadnje je imel trener Zoran JoviÄ?iÄ? s svojimi igralci to priloĹžnost na prazniÄ?ni petek, 27. aprila.

Vendar 5. krog konÄ?nice za prvaka domaÄ?im navijaÄ?em ni prinesel Ĺželenega. Upali in vsekakor Ĺželi so, da bodo njihovi rokometaĹĄi prekinili nepremagljivost gostov iz Celja v medsebojnih dvobojih. Ta traja Ĺže dobrih pet let oziroma od decembra 2013. To se ni zgodilo. Branitelji naslova so igrali ĹĄampionsko in zmagali s 30 : 27. S tem so prednost pred Gorenjem poveÄ?ali na pet toÄ?k, tretji RibniÄ?ani pa za pivovarji zaostajajo za eno veÄ?. Vendar so tudi na tem derbiju – kot je posebej po tekmi omenil igralec Aleks KavÄ?iÄ? – igrali zelo poĹžrtvovalno, kot pravimo, so pustili srce na igriĹĄÄ?u. Toda to je bilo premalo. Poznalo se je, da je imel trener JoviÄ?ić zaradi odsotnosti poĹĄkodovanih Nikola Ĺ pelića, Tadeja Mazeja in Darka Stojnića prekratko klop in s tem tudi

manj kakovostnih menjav kot na nasprotni strani gostujoÄ?i trener TomaĹž Ocvirk.

Tudi z drugim mestom bi bili zadovoljni

Dobro formo so VelenjÄ?ani potrdili tudi v 6. krogu na gostovanju v Mariboru. PrepriÄ?ljiva zmaga (28 : 22) jim gotovo vliva upanje, da drugiÄ? po sezoni 2002/2003 osvojijo drugo najpomembnejĹĄo lovo-

Rekli so â?ą

ÂťNimamo Ä?esa izgubiti ‌!ÂŤ

Zoran JoviÄ?ić, trener Gorenja Velenja, o sklepnem pokalnem turnirju: ÂťNova tekma, novo poglavje. V letoĹĄnji sezoni smo Celjanom s tekme na tekmo bliĹžje in v tem polfinalu dejansko nimamo Ä?esa izgubiti. Celjski rokometaĹĄi so velik favorit, imajo veÄ?jo igralsko ĹĄirino. Mi nimamo Ä?esa izgubiti, lahko le veliko dobimo. Ponovno se bomo skuĹĄali nanje kar se da najbolje pripraviti in mogoÄ?e jih presenetimo prav na tekmi polfinala pokala.ÂŤ

riko v domaÄ?em tekmovanju.

Vratar Emir Taletović, ki je na ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju zbral kar 13 obramb (celjska Klemen Ferlin in AljaĹž Panjtar skupaj 10), je prav tako kot drugi soigralci upal na zmago: Žal se ni izteklo pa naĹĄih naÄ?rtih. Napravili smo preveÄ? tehniÄ?nih napak.

Poleg tega smo bili premalo odloÄ?ni. Premalo je bilo tudi naĹĄih strelov od daleÄ?, da bi nekoliko razbili njihovo obrambo. Manjkal pa je tudi kanÄ?ek sreÄ?e pri odbitih Ĺžogah (skoraj vse so postale plen gostov – op. p.). S to zmago so se Celjani zelo pribliĹžali novemu naslovu. Toda ‌ Pravimo, da upanje umre zadnje. Upali bomo do konca. To pomeni, da moramo zmagovati, hkrati pa upati, da Celjanom nekje spodrsne. ÄŒe bi se to zgodilo, bi

Od LjubljanÄ?ank bile boljĹĄe s 30:28, vodile Ĺže s ĹĄestimi

ob morebitnih naĹĄih zmagah o prvaku odloÄ?al najbrĹž zadnji derbi v Celju. Skratka, vsaj teoretiÄ?ne moĹžnosti so za konÄ?no slavje. Osvojiti pa moramo vsaj drugo mesto.

Glede na to, da je bila ekipa pred zaÄ?etkom sezone precej spremenjena, pomlajena in niti nismo vedeli, koliko veljamo in na kaj lahko upamo, bi bilo tudi to uspeh. Pred nami pa je ĹĄe pokal.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 3 maja – Prvih pet minut so ritem igri v RdeÄ?i dvorani dajale igralke Ljubljane in trikrat imele prednost zadetka. Nato so domaÄ?e zaigrale bolj zavzeto in zbrano ter po slabih dvajsetih minutah vodile z 10:6, tolikĹĄna pa je bila prednost tudi po prvem delu.

Tudi v uvodnih minutah v nadaljevanju so imela velenjska dekleta vse niti igre v svojih rokah. Ko so v 37. minuti povedli s ĹĄestimi goli razlike (22:16), je kakĹĄnih sto gledalcev priÄ?akovalo, da bodo svoj ritem stopnjevale in morda celo prviÄ? v tem prvenstvu zmagale z dvoĹĄtevilÄ?no razliko. Kot da jih je prepriÄ?ljivo vodstvo uspavalo ali pa jim je zaradi mladosti zmanjkalo moÄ?i, so zaigrale dokaj nezbrano in greĹĄile pri podajah, tako da so nasprotnice dosegle nekaj lahkih zadetkov ter se jim ĹĄest minut pred koncem tekme pribliĹžale na dva zadetka zaostanka. (26:28). Da niso povsem izniÄ?ile domaÄ?e prednost, je bila zasluĹžna tudi vratarka Aida HadĹžić, ki se je izkazala z dvema sijajnima obrambama, in Odrova, ki je ob koncu 56. minute zadela za 29:26. Za dramatiÄ?ne izdihljaje tekme je poskrbela Iza Bon Brzin, ki je najprej zadela za 27:29. Nato so gostje ostale brez izkljuÄ?ene igralke, vendar VelenjÄ?anke ĹĄtevilÄ?ne prednosti niso takoj izkoristile, ampak so zapravile napad in Bon Brzinova je z drugimi golom za-

V torek so VelenjÄ?anke na predzadnji tekmi gostile PtujÄ?anke. Po prvem delu so bile boljĹĄe za zadetek. TolikĹĄno razliko so imele ĹĄe v 24. minuti (17:16). Nato se je tehtnica zaÄ?ela nagibati na stran gostij, ki so jim pet minut pred koncem Ä?etrtiÄ? v drugem polÄ?asu uĹĄle za dva gola (23:21). Izbranke SneĹžane Rodić so vztrajale. Vratarka Aida HadĹžiÄ? je z dobro obrambo prepreÄ?ila nasprotnicam poviĹĄanje vodstva na tri gole razlike, Ines Kaltak pa je v hitrem nasprotnem napadu gostujoÄ?o prednost prepolovila. Gostje so v napadu izgubile Ĺžogo in dobro minuto pred koncem je Nika Oder izniÄ?ila njihova prednost (23:23). PtujÄ?anke so bile v zadnjem napadu uÄ?inkovite in ĹĄe zadnjiÄ? povedle (24:23), Odrova pa je ob izteku igralnega Ä?asa s sedmih metrov zadela za 24:24 Sezono bodo igralke sklenile konec prihodnjega tedna na gostovanju v Celju. đ&#x;”˛

S. Vovk

Pokal Slovenije – spored: polfinale, sobota: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna LaĹĄko (17.00), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica – Krka (20.00) Nedelja: tekma za 3. mesto (14.00), finale (17.00).

Rekli so â?ą

Na Fazaneriji vodili Ĺže s 3 : 1, a je Mura v dramatiÄ?nih zadnjih minutah tekme izenaÄ?ila na 3 : 3, zadetka Dominika Radića pa sodnik zaradi domnevnega prehitka ni priznal vega ĹžviĹžga ljubljanskega sodnika Dejana BalaĹžiÄ?a. Ĺ˝e v 3. minuti so rudarji nevarno napadli, vendar je vratar Matko Obradović s pomoÄ?jo branilca Aleksandra BoĹĄkovića prepreÄ?il Rijadu Kobiljarju, ki je februarja priĹĄel iz Olimpije k Rudarju, da bi dosegel svoj prvi gol za zeleno-Ä?rne. Toda Ĺže v naslednjem napadu so za nekaj Ä?asa utiĹĄali domaÄ?e gledalce, ko je Ĺ koflek po podaji v globino branilca Marka ÄŒosića s pribliĹžno desetih metrov z udarcem po tleh poslal Ĺžogo med vratarja in njegovo desno vratnico v mreĹžo za 1 : 0. Po hitrem vodstvu se gostje niso umaknili v obrambo, kot se je zgodilo na zadnji domaÄ?i tekmi z DomĹžalami, ampak so nadaljevali zelo podjetno. Kljub temu je domaÄ?i vezni igralec Armin ÄŒerimagić po pol ure tekme izenaÄ?il. Tak je bil tudi rezultat prvega polÄ?asa. Da s toÄ?ko niso zadovoljni, so gostje znova pokazali v 54. minuti. Trifković je z leve strani kot na kroĹžniku podal Ĺžogo pred vrata nepokritemu Ĺ kofleku, ta pa je z roba petmetrskega prostora ĹĄe drugiÄ? prema-

DomaÄ?e slovo s toÄ?ko

Stane Vovk

Sodniki 'ukradli' zmago Rudarju?

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so v zadnjih treh krogih pod vodstvom Almirja Sulejmanovića, ki bo glavni trener najmanj do konca aktualne sezone, priigrali ĹĄtiri nadvse pomembne toÄ?ke. Po domaÄ?em porazu z DomĹžalami ob jezeru z 1 : 2 so se iz KrĹĄkega vrnili z zmago z 2 : 1. V boju za obstanek so osvojili pomembno toÄ?ko tudi na nedeljskem gostovanju v Murski Soboti. Igrali so 3 : 3 in se povzpeli na sedmo mesto. Eden od velenjskih junakov je bil v Ĺ˝iga Ĺ koflek, ki je spomladi v zelo dobri strelski formi.

Na zadnjih treh tekmah je kar petkrat premagal nasprotnikovega vratarja. Proti DomĹžalam je dosegel enega, v KrĹĄkem je zabil oba, v nedeljo je ponovil strelsko natanÄ?nost iz KrĹĄkega, enega pa je dodal Milan TuÄ?ić. Kljub pomembni toÄ?ki iz Fazanarije niso odhajali povsem zadovoljni.

Z odliÄ?no predstavo so si zasluĹžili vse tri toÄ?ke, saj so vodili vso tekmo.

GostujoÄ?i trener je gotovo presenetil domaÄ?ega Anteja Ĺ imundĹžo z zelo napadalno igro od pr-

poredoma minuto pred koncem zaostanek zmanjĹĄala na –1 (28:29). TjaĹĄa Smonkar je pribliĹžno pol minute pred koncem s svojim osmim zadetkom (najboljĹĄa strelka te precej razburljive konÄ?nice) zagotovila domaÄ?inkam prvo zmago v konÄ?nici.

Žiga Škoflek

gal Obradovića za 2 : 1. Skupaj je bil to njegov Ĺže enajsti zadetek in z njim je za enega prehitel do tega kroga najboljĹĄega Rudarjevega strelca Milana TuÄ?ića. Toda TuÄ?ić se je hitro izenaÄ?il z njim.

V 66. minuti je domaÄ?im izenaÄ?enje prepreÄ?ila vratnica, ki jo je s prostim udarcem zadel branilec Ĺ˝iga Kous. Dve minuti zatem pa novo veselje VelenjÄ?anov. TuÄ?ić je prejel dolgo globinsko Ĺžogo. Spretno se je otresel dveh igralcev in z udarcem iz obrata pred enajstmetrsko Ä?rto zadel za 3 : 1. Ĺ˝al vodstvo z dvema goloma razlike ni

bilo dovolj za popoln uspeh. Za izenaÄ?enje sta poskrbela domaÄ?a rezervista, Nino Kuter z udarcem z glavo iz bliĹžine v 81. minuti in najboljĹĄi domaÄ?i strelec Rok Sirk v 93. minuti (sodnik je tekmo podaljĹĄal za ĹĄtiri minute). Toda rudarji se ĹĄe niso odrekli zmagi.

PrepriÄ?ani so bili, da si zasluĹžijo tri toÄ?ke. Na zaÄ?etku 94. minute je Ĺ koflek vzel Ĺžogo domaÄ?emu igralcu in jo hitro podal Rijadu Kobiljarju, ki je tekel nekoliko stran od njega. Ta se je sijajno znebil dveh igralcev, poslal Ĺžogo na levo Dominiku Radiću, ki je v

Almir Sulejmanović: ÂťÄŒestitam fantom, odigrali smo res dobro tekmo. Moramo biti realni in biti tudi s toÄ?ko zadovoljni. Tako sem dejal tudi fantom, seveda pa boli, na kakĹĄen naÄ?in smo izgubili dve toÄ?ki. Dobro smo igrali, v zadnjih sekundah ĹĄe Ä?etrtiÄ? premagali vratarja, dosegli regularen gol, a ga sodnik ni priznal.

Na to moramo pozabiti, pred nami je nova pomembna tekma z Aluminijem. Je dobra ekipa, bori se za Evropo. V Velenje bo priĹĄel s svojimi naÄ?rti, mi imamo svoje. Igramo doma, zato si Ĺželim, da bi nam priĹĄlo Ä?im veÄ? gledalcev pomagat, da nadgradimo igro z zadnjih tekem.ÂŤ Ĺ˝iga Ĺ koflek: ÂťNi pomembno, kdo zabija, le da damo gol veÄ? od nasprotnika. Seveda sem vesel svojih zadetkov, vendar se moram zahvaliti celotni ekipi, saj je nogomet kolektivna igra.

Dvignili smo formo, ustvarjamo priloŞnosti in dobro je, da tudi zadevamo. Žal mi je, tako kot soigralcem, da nismo zmagali.

Seveda je boleÄ?e, Ä?e takĹĄnega rezultata ne pripeljeĹĄ do konca.

Pred tekmo bi bili sicer zadovoljni s toÄ?ko, Ä?e bi nam jo kdo ponudil. Ta cilj smo dosegli, Ä?eprav je ostalo nekaj grenkega priokusa. Dvigniti moramo glave in ĹĄe naprej igrati tako odloÄ?no ter samozavestno, kot smo proti Muri. Do konca prvenstva je ĹĄe pet tekem in bo borba do konca. Upamo, da si Ä?im prej zagotovimo obstanek. Verjamem, da bomo proti naslednjemu nasprotniku Aluminiju dali vse od sebe.ÂŤ 71. minuti zamenjal zelo dobrega kapetana Trifkovića. Vratar mu je stekel naproti, vendar je Radić Ĺžogo spretno pod njim poslal v mreĹžo in 4 : 3. Na preseneÄ?enje veÄ?ine pa so sodniki ocenili, da je bil gol doseĹžen po prehitku.

Rudar ima pet krogov pred koncem dvanajst toÄ?k prednosti pred zadnjim KrĹĄkim, ki je na pragu selitve v niĹžjo ligo. Za njimi pa sta tudi s toÄ?ko zaostanka

Triglav in s tremi Gorica. Predzadnji bo po konÄ?anem prvenstvu svoj obstanek v druĹžbi najboljĹĄih reĹĄeval v kvalifikacijah s podprvakom druge lige.

V 32. krogu bo jutri (petek ob 18.00) v Velenju gostoval Aluminij. Drugi pari so: DomĹžale – Gorica (prav tako jutri), KrĹĄko – Mura, Maribor – Olimpija (obe v soboto) in v nedeljo Triglav – đ&#x;”˛ Stane Vovk Celje.

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 17

UspeĹĄen nastop mladih sabljaÄ?ev

ÄŒetrta zmaga Janje Garnbret Ĺ anghaj, 5 maja - Ĺ portna plezalka Janja Garnbret tudi po koncu kitajske turneje ostaja nepremagljiva v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju.

Dvajsetletnica je zmagala tudi na Ä?etrti tekmi sezone na balvanih v Wujiangu. Garnbretova ne kaĹže znakov utrujenosti in je znova svojo nalogo v vseh treh krogih tekmovanja, kvalifikacijah, polfinalu in finalu opravila brezhibno kot edina z osvojenimi trinajstimi vrhovi smeri.

V soboto, 27. aprila, je kar 9 Ä?lanov SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje nastopilo na mednarodnem turnirju na Dunaju

đ&#x;”˛

Kadeti in mladinci v prvi ligi Kadeti in mladinci Nogometnega kluba Rudar Velenje so si priigrali prvo ligo. Ĺ˝e pred koncem prvenstva je jasno, da bodo fantje v naslednji sezoni igrali med najboljĹĄimi. Uvrstitev v prvo ligo so potrdili na tekmi proti Bistrici, ko so kadeti z neodloÄ?enim rezultatom đ&#x;”˛ domov odĹĄli s toÄ?ko, mladinci pa so si z zmago priborili tri.

Najprej so se AnĹže GuÄ?ek, Jakob Jurjovec, Borut Mohorko in Patrik Poprask z nasprotniki spopadli v kategoriji floret Ä?lani. Po dveh krogih skupin je najbolje kazalo AnĹžetu, v nadaljnji, eliminacijski del tekmovanja pa sta se prebila tudi Borut in Jakob. Jakob je v dvoboju za uvrstitev med 8 najboljĹĄih tesno izgubil proti Avstrijcu Dobiaschu, AnĹže in Borut pa sta se morala pomeriti med sabo. Tokrat je bil boljĹĄi AnĹže, ki je v nadaljevanju tekmovanja v Ä?etrtfinalu izgubil proti zmagovalcu turnirja, Avstrijcu Lechnerju.

AnĹže je turnir zakljuÄ?il na 6. mestu, Borut je bil 11., Jakob 12., Patrik pa je na koncu zasedel 17. mesto.

Naslednja na vrsti sta bila Mark Poprask in Leo ÄŒretnik, ki sta nastopila v kategoriji floret deÄ?ki U14. V obeh krogih skupinskega dela tekmovanja sta se odrezala odliÄ?no in tekmovanje nadaljevala v eliminacijah.

Mark se je kot prvouvrĹĄÄ?eni po prvem delu tekmovanja uvrstil direktno v polfinale, Lea pa je do polfinala pripeljala zmaga nad Avstrijcem. Tako kot pred njima AnĹže in Borut sta se morala med sabo spopasti tudi Leo in Mark. BoljĹĄi je bil Mark, ki je nato v finalu premagal ĹĄe Avstrijca KĂźttnerja. Mark je

DelfinÄ?ki osvojili Ä?etrto mesto PrejĹĄnjo nedeljo je bilo v Zagrebu “Odprto ekipno mednarodno prvenstvo HrvaĹĄke v paraplavanjuâ€?. Na tekmovanju je nastopilo 165 plavalcev iz ĹĄestih drĹžav. Konkurenca je bila moÄ?na, saj je tekma ĹĄtela tudi za pridobivanje norme za paraolimpijske igre v Tokiu. Ekipa Plavalnega kluba Velenje je dosegla velik uspeh. Med 27 nastopajoÄ?imi klubi so DelfinÄ?ki osvojili 4. me-

sto. Zmagala je ekipa Natator iz Zagreba. Med posamezniki je bil najuspeĹĄnejĹĄi AljaĹž VejnoviÄ?, ki je na 400 m prosto osvojil prvo in na 200 m meĹĄano tretje mesto in s tem potrdil, da je dobro pripravljen za svojo prvo udeleĹžbo na svetovnem pokalu za paraplavalce v Lignanu konec maja in za paraigre mladih konec junija na Funskem. đ&#x;”˛

Prva Liga Telekom Slovenije, 29. krog Rudar Velenje - DomĹžale 1:2 (1:0) Strelci: 1:0 Ĺ koflek (14.), 1:1 IbriÄ?ić (64. – 11 m), 1:2 PeÄ?nik (74.).

Aluminij – Triglav 2:1 (0:1), Gorica – Celje 4:0 (4:0), Mura – Maribor 2:2 (1:1), Olimpija – Krťko 3:2 (2:0)

30. krog Rezultati: KrĹĄko - Rudar 1:2 (0:0), Strelci: VolaĹĄ 92.; Ĺ koflek 47., 54; rdeÄ?i karton: David Hrubik (Rudar, 93. 3. rumeni); Maribor - Aluminij 1:1 (0:1), DomĹžale - Mura 1:1 (1:1), Triglav - Gorica 1:1 (1:0), Celje – Olimpija 1:0 (1:0)

Strelci: 0:1 Ĺ koflek (4.), 1:1 Ćerimagić (30.), 1:2 Ĺ koflek (54.), 1:3 TuÄ?ić (68.), 2:3 Kouter (81.), Rudar: Pridigar, KaĹĄnik, TomaĹĄević, Bolha, Kobiljar, Trifković (od 77. Radić), ÄŒrnÄ?iÄ?, Arap, ÄŒosić, Ĺ koflek, TuÄ?ić. Trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: Gorica - Maribor 1:3 (0:2), Olimpija - Triglav 4:2 (2:1), Aluminij - DomŞale 0:3 (0:1), Celje – Krťko 0:0.

Vrstni red: 1. Maribor 71 (73:25), 2. Olimpija 60 (66:41), 3. DomĹžale 50 (63:42), 4. Celje 44 (39:44), 5. Mura 42 (45:36), 6. Aluminij 41 (46:48), 7. Rudar 33 (40:68), 8. Triglav 32 (42:70), 9. Gorica 30 (40:53), 10. KrĹĄko 21 (24:52).

Upokojenci spet balinajo KonÄ?ala sta se Ĺže prvi in drugi krog derbi, saj so igralci Premogovnika pokazali, zakaj so skoraj celo zimo trenirali. PrepriÄ?ljivo so bili boljĹĄi celo sreÄ?anje in oddali le eno toÄ?ko v trojki in eno v dvojki. Vse ostale tekme so z lahkoto dobili, vkljuÄ?no z natanÄ?nim bliĹžanjem, tako da je bil konÄ?ni rezultat 2 : 8 in toÄ?kovna razlika 25 : 52 za Premogovnik.

Na Polzeli je gostovala ekipe PDU Gorica, ki oslabljena ni imela veliko moĹžnosti za uspeh, a se je kljub temu dobro upirala. Na koncu je bil rezultat 8 : 2 in toÄ?kovna razlika 50 : 22 za domaÄ?ine.

V Velenju pa sta se sreÄ?ali ekipi DU Velenja in BD Ĺ entjur. DomaÄ?ini so bolj zavihali rokave in zmagali z 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 43 : 20.

Tudi tekma v Žalcu, kjer so doma-

tako s 1. mestom in zlato medaljo stopil na najviĹĄjo stopniÄ?ko, Leo pa se mu je z bronasto in osvojenim 3. mestom pridruĹžil na odru za zmagovalce.

Tudi Ana Jurjovec je po dobrih predstavah v obeh krogih skupinskega dela v kategoriji floret deklice U14 svoj nastop nadaljevala v eliminacijskem delu tekmovanja. Po direktni uvrstitvi v polfinale si je s prepriÄ?ljivo zmago prisluĹžila nastop v finalu, tam pa je morala premoÄ? priznati Avstrijki. Tekmovanje je zakljuÄ?ila tik ob najviĹĄji stopniÄ?ki, z osvojenim 2. mestom in srebrno medaljo.

Zadnji na vrsti sta bili Pia ÄŒretnik in Iza

Ĺ erc. Kadetinji sta se tokrat s starejĹĄimi in bolj izkuĹĄenimi tekmovalkami pomerili v kategoriji floret Ä?lanice. Po konÄ?anih dveh krogih skupinskega dela tekmovanja sta se sicer prebili v eliminacije, vendar pa tam Ĺžal obe izgubili v prvem krogu. Kljub temu sta se domov vrnili z nekaj zmagami, predvsem pa dragocenimi izkuĹĄnjami, ki jima bodo ĹĄe kako koristile pri nadaljevanju ĹĄportne poti. Pia je konÄ?ala na 11. mestu in Iza na 12.

Tekmovalce je spremljal trener Klemen Ĺ peh, ki je tokrat opravljal tudi vlogo sodnika, kot sodnik pa se je preizkusil tudi Borut. đ&#x;”˛

Klemen Ĺ peh

TAKO so igrali

31. krog Mura - Rudar Velenje 3:3 (1:1)

Letos so balinarji DU Ĺ aleĹĄke doline zaÄ?eli uspeĹĄno, saj je bilo v prvi in drugi ligi 8 ekip, a se je zgodba Ĺže v drugem krogu spremenila. V obeh ligah se igra v dveh delih, in sicer po dvokroĹžnem sistemu. Dodatna novost je igra v krog, ki se tudi toÄ?kuje.

V prvi ligi nastopajo DU Polzela, DU Velenje, PDU Gorica, DU Premogovnik, KU Gorenje, BD Ĺ entjur, BK Ĺ˝alec in DU Ĺ oĹĄtanj. V drugi ligi pa so DU Vinska Gora, DU Dobrna, DU Vrbno iz Vrbice, DU Ĺ martno ob Paki, PDU KavÄ?e, BK TopolĹĄica, DU Konjice in novinec v ligi BK Celeia Celje.

Na igriĹĄÄ?u Premogovnika Velenja je bil derbi kola v prvi ligi med ekipama KU Gorenja in BĹ DU Premogovnika. Tokrat sicer to ni bil pravi

17

Ĺ PORT

9. maja 2019

Ä?ini gostili ekipo iz DU Ĺ oĹĄtanja, je bila zelo zanimiva, ker so se gostje dolgo uspeĹĄno upirali. DomaÄ?ini pa so vseeno premoÄ?no zmagali z 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 55 : 23.

V drugi ligi so se najprej pomerili domaÄ?ini DU Slovenske Konjice in gosti BK Celeia Celje. DomaÄ?ini so povratniki iz prve lige, gosti pa novinci v ligi. Gosti so bili precej boljĹĄi in so prepriÄ?ljivo dobili dvoboj z rezultatom 2 : 8 in razliko 23 : 57. V KavÄ?ah so gostili igralce iz BS Vrbno iz Vrbice. Zmagali so domaÄ?ini z rezultatom 8 : 2, a malo toÄ?kovno razliko 35 : 31.

Na Dobrni so gostili ekipo iz TopolĹĄice. Gostje so se moÄ?no upirali, a vseeno izgubili. Rezultat je bil tesen, 6 : 4, in toÄ?kovna razlika 40 : 31.

V TopolĹĄici pa je ekipa Ĺ martnega ob Paki gostila ekipo Vinske Gore.

Vse do zadnjih luÄ?ajev se ni vedelo, kdo bo zmagal. Na koncu so se najbolj veselili igralci Vinske Gore, saj

3. SNL – sever, 23. krog Rezultati: Videm pri Ptuju - Ĺ martno 1928 4:1 (3:1); strelec za Ĺ martno: 0:1 TomaĹž Veler (16. – 11 m), Kety Emmi Bistrica – ZreÄ?e 1:2 (0:0), Pohorje – Ĺ ampion 0:3 (0:0), Avto Grubelnik Dravograd – Dravinja 4:1 (2:1).

Vrstni red: 1. Dravograd 22 tekem 45 toÄ?k, 2.

Videm 22 – 39, 3. Bistrica 21 – 34, 4. Dravinja 21 – 34, 5. Ĺ martno 21 – 33, 6. Ĺ ampion 22 – 31, 7. ZreÄ?e 22 – 30, 8. Pesnica 21 – 19, 9. Pohorje 21 - 14, 10. Mons Claudis 9 – 8.

24. krog (12. maja, 17.00): Šmartno – Dravograd

MNZ Celje, 18. krog AS System Šmarje pri Jelťah – Odred Kozje 2:1 (0:0), Ljubno ob Savinji n–Šoťtanj 0:3 (0:2), Vojnik – Žalec 0:6 (0:1).

Vrstni red: 1. Žalec 16 – 38, 2. Šmarje 17 – 30, 3. Mozirje 16 – 30, 4. Kozje 16 – 29, 5. Šoťtanj 17 – 20, 6. Ljubno 16 – 12, 7. Šentjur 7 – 10, 8.

Vojnik¸ 7 – 1.

Liga NLB – konÄ?nica za 1. do 6. mesto, 5. krog RK Gorenje Velenje - RK Celje Pivovarna LaĹĄko 27:30 (14:16) Velenje: Logar, VujoviÄ?, Taletović 13 obramb; Grobelnik, Haseljić, Tajnik 5 (5), Matanović 3, Levc 1, Starc, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 7 (4), KavÄ?iÄ? M. 4, KavÄ?iÄ? A. 4, Kete 2; trener: Zoran JoviÄ?ić

so zmagali s 7 : 3 in toÄ?kovno razliko 30 : 40.

Balinanje, 2. krog Pretekli ponedeljek se je zaÄ?el Ĺže drugi krog, najprej med DU Velenje in gosti iz PDU Gorice. Gostje so celo tekmo narekovali moÄ?an tempo, vendar so imeli na koncu domaÄ?ini veÄ? sreÄ?e. Izid je bil tesen, 6 : 4 za domaÄ?ine, toÄ?kovna razlika pa je pripadla celo gostom 31 : 35.

Na igriĹĄÄ?u BK Polzela so domaÄ?ini gostili ekipo KU Gorenje. Gostje so se z nepopolno ekipo zelo uspeĹĄno upirali veÄ?kratnim zmagovalcem lige. Dolgo je bil rezultat neodloÄ?en, na koncu pa so slavili domaÄ?ini s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 45 : 30 za domaÄ?o ekipo.

Tudi v Ĺ entjurju, kjer je gostovalo DU Ĺ oĹĄtanj, je bilo razburljivo. Redni del tekmovanja so bili sicer moÄ?no v prednosti domaÄ?ini, v krogih pa so bili boljĹĄi gostje, ki so zmanjĹĄali razliko na konÄ?nih 6 : 4 in dose-

Celje: Pantjar 6 (1x7 m) obramb, Ferlin 4 obrambe; Vujović 8, JureÄ?iÄ?, Malus 5, Kljun, Razgor 4, OvniÄ?ek 1, MarguÄ?, Ĺ arac 1, Accambray 3 (2), Kodrin 1, HorĹžen 5, Makuc 1, Anić, Bećiri 1; trener TomaĹž Ocvirk.

Sedemmetrovke: Gorenje 10 (9), Celje 2 (2)); izkljuÄ?itve: Gorenje 0, Celje 2 (2).

Liga NLB 6. krog RK Maribor Branik – RK Gorenje Velenje 22:28(10:12) Gorenje: Logar, Vujović, TaletoviÄ? 15 obramb (1 x 7 m); Grobelnik, Haseljić 3, Tajnik 0 (1), Matanović 3, Levc, Starc, MiklavÄ?iÄ? 3, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 7 (2), KavÄ?iÄ? M. 6, KavÄ?iÄ? A. 5, Kete 1; trener: Zoran JoviÄ?iÄ?

Ostali rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Koper 2013 29:22 (11:12), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 23:31 (14:18).

Vrstni red po 6. krogu: 1. Celje Pl 49, 2. Velenje G. 44, 3. R. Ribnica 43, 4. Maribor B. 29, 5.

Koper 29, 6. U. Loka 24.

KonÄ?nica za 7. do 12. mesto, 6. krog: Rezultati: Dobova - Krka 37:31 (19:11), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica – Jeruzalem-OrmoĹž, 25:25 (16:11); petek, 10. maja: Trimo Trebnje - Dol TKI Hrastnik.

Vrstni red: 1. Trimo T. (tekma manj) 27, 2. Krka 24, 3. Jeruzalem-O. 23, 4. Dobova 21, 5. Dol (tekma manj) 13, 6. SviĹĄ IG 7.

gli toÄ?kovno razliko 33 : 36.

SreÄ?anje med ekipama BĹ DU Premogovnik in gosti BK Ĺ˝alca zares lahko imenujemo derbi kola, saj se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. SreÄ?anje so odloÄ?ili krogi, v katerih so imeli domaÄ?ini veÄ? sreÄ?e, saj je bilo 2 : 1 za domaÄ?ine. KonÄ?ni rezultat sreÄ?anja je bil 7 : 3, toÄ?kovni rezultat pa 30 : 30.

Vrstni red prve lige: 1. BK Balinc Polzela 4 toÄ?ke, 2. BĹ DU Premogovnik 4, 3. DU Velenje 4, 4. BK Ĺ˝alec 2, 5. BD Ĺ entjur 2, 6. DU Ĺ oĹĄtanj 0, 7. PDU Gorica 0, 8. KU Gorenje 0.

V drugi ligi sta prvi zaigrali ekipi BS Vrbno Vrbice, ki je gostila ekipo DU Vinska Gora. Zanimivo je, da ima letos Vrbica domaÄ?e igriĹĄÄ?e v Ĺ torah. SreÄ?anje je bilo zelo napeto, rezultat pa 6 : 4 in toÄ?kovna razlika 31 : 33.

Ekipa DU Slovenske Konjice je poslala neprijetno novico vodstvu tekmovanja, da zaradi zdravstvenih

1. A DRL Ĺženske – 5. krog konÄ?nice za (prvakinjo) mesta od 1. do 4.

Mlinotest: Krka 26:25 (10:9), Zelene doline Ĺ˝alec - Krim Mercator (vÄ?eraj).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 40 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 4 – 29, 3. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 5 – 23, 4. Krka 5 – 22 7. krog konÄ?nice za mesta od 5. do 9.

Ĺ˝RK Velenje – RK Ljubljana 30:28 (17:13) Velenje: HadĹžiÄ?, Brcar, SimiÄ?, Tomić 3, Alekić, Ferenc 4, Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak 6, Bele, Ĺ˝agar, PriterĹžnik, Oder 7 (3), Pikl 2, Smonkar 8 (2).

Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 5 (5), Ljubljana 5 (3); IzkljuÄ?itve: Velenje 6 minut, Ljubljana 8.

Z'deĹžele - Ptuj 33:26 (17:14), rokometaĹĄice Kopra proste.

8. krog

Velenje – Ptuj 24:24 (12:11) Velenje: HadĹžiÄ?, SimiÄ?, Brcar, Tomić 1, Ferenc 3, Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak 5, Bele, Gavranović, Ĺ˝agar, PriterĹžnik, Oder 9 (5), JelĹĄnik 2 (2), Pikl 3, Smonkar 1 (1). Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrvoke: Velenje 11 (8), Ptuj 4 (3); IzkljuÄ?itve: Velenje 4 minute, Ptuj 6 minut.

Vrstni red: 1. Z'deŞele 5 – 23, 2. Ž.U.R.D. Koper 5 – 19, 3. Ptuj 7 – 16, 4. Ljubljana 6 – 11, 5.

Velenje 7 – 8.

in ĹĄe nekaterih razlogov njihova ekipa izstopa s tekmovanja v ligi. Po 12 letih se tako poslavlja ena najboljĹĄih ekip v ligi. Tudi tekma med ekipama BK Celeia, Celje in BK TopolĹĄica je bila prestavljena, ker Celjani trenutno nimajo dovolj tekmovalcev. Tako je ostalo le ĹĄe sreÄ?anje v KavÄ?ah, kjer so gostili ekipo DU Dobrna. Tudi tukaj so bili prazniki razlog, da se je tekmovanje prestavilo na petek popoldne. To sreÄ?anje je bilo razburljivo tako tekmovalno kot tudi organizacijsko. DomaÄ?ini so namreÄ? pri drugi igri pozabili vklopiti uro, kar je po polovici tekme prineslo kar nekaj prerekanja. Ko so zgladili nesporazum, so zmagali domaÄ?ini z 9 : 1 in s toÄ?kovno razliko 43 : 28.

Vrstni red druge lige: 1. PDU KavÄ?e 4 toÄ?ke, 2. BK Celeia, Celje 2, 3.

DU Vinska Gora 2, 4. BS Vrbno, Vrbica 2, 5. DU Dobrna 2, 6. BK TopolĹĄica 0, 7. DU Ĺ martno ob Paki 0. đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. maja 2019

Predstavitev projekta kroĹžiĹĄÄ?a Ĺ martno ob Paki – Vse kaĹže, da bo tudi obÄ?ina Ĺ martno ob Paki dobila kroĹžiĹĄÄ?e. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za ceste ter lokalna skupnost so se namreÄ? vsak za svojem podroÄ?ju lotili projekta celovite rekonstrukcije drĹžavne ceste od nekdanjega podjetja Vino do prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo ter obÄ?inske ceste od kriĹžiĹĄÄ?a z drĹžavno cesto mimo osnovne ĹĄole do kriĹžiĹĄÄ?a na koncu nogometnega igriĹĄÄ?a v Ĺ martnem ob Paki.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da bo vrednostno in vsebinsko najpomembnejĹĄa pridobitev projekta ureditev kroĹžiĹĄÄ?a na mestu danaĹĄnjega kriĹžiĹĄÄ?a drĹžavne in lokalne ceste ter ureditev kolesarske steze in ploÄ?nika. Osnovno vodilo pri naÄ?rtovanju projekta bo zagotovitev varnosti vseh udeleĹžencev v prometu, zato bodo na tem obmoÄ?ju uredili ĹĄe kolesarske steze in ploÄ?nike. ÂťZa lokalno skupnost predstavlja naloĹžba velik napredek

Tatvine motornih vozil

Za veÄ?jo varnost vseh udeleĹžencev v prometu bodo na sedanjem kriĹžiĹĄÄ?u uredili kroĹžiĹĄÄ?e.

pri zagotavljanju tekoÄ?ega in varnega prometa z motornimi vozili, predvsem pa varno pot otrok do osnovne ĹĄole,ÂŤ ĹĄe dodajajo.

Projekt ureditve regionalne in obÄ?inske ceste so predstavili ĹĄirĹĄi javnosti vÄ?eraj, 8. ma-

ja, v dvorani ĹĄmarĹĄkega Mladinskega centra.

Na predstavitvi so podrobnosti predstavili predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, obÄ?ine in projektanti. đ&#x;”˛

tp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Hudo poĹĄkodovan mopedist Velenje, 29. aprila – V ponedeljek dopoldne se je v prometni nesreÄ?i na Partizanski cesti huje poĹĄkodoval 71-letni mopedist. Zaradi voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo je nesreÄ?o povzroÄ?ila 53-letna voznica, ki je v kroĹžiĹĄÄ?u trÄ?ila vanj, ko je ta pri zapuĹĄÄ?anju kroĹžiĹĄÄ?a zmanjĹĄal hitrost. Voznica osebnega vozila in njena sopotnica v nesreÄ?i nista bili poĹĄkodovani.

Voznik umrl v bolniĹĄnici Spodnji DoliÄ?, 30. aprila – V torek se je prometna nesreÄ?a s smrtnim izidom pripetila v Spodnjem DoliÄ?u. Okoli 11.15 je 68-letni voznik osebnega vozila vozil po regionalni cesti iz smeri DoliÄ?a proti Vitanju. V strmem klancu navzdol je zaÄ?el prehitevati pred seboj vozeÄ?e vozilo. Po prehitevanju ni zapeljal nazaj na desno smerno voziĹĄÄ?e, temveÄ? je voĹžnjo nadaljeval po levem smernem voziĹĄÄ?u ter v

Regijski izzivi dnevne mobilnosti Velenje, 16. maj – Maja lani so obÄ?ine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi kljuÄ?ni akterji v prometu in mobilnosti v Velenju ter njegovi funkcijski regiji sveÄ?ano podpisali Zavezo o sodelovanju pri trajnostni mobilnosti. Izoblikovali so jo v sklopu projekta Smart Commuting, namenjenega iskanju in uvajanju ljudem in okolju bolj prijaznih naÄ?inov pri vsakodnevnem prevaĹžanju od doma v sluĹžbo, ĹĄolo in po opravkih. 16. maja se bodo ponovno sreÄ?ali na 2. konferenci z naslovom Regijski izzivi dnevne mobilnosti, ki bo od 10. ure dalje potekala v vili Bianci. Posebno pozornost bodo posvetili moĹžnostim kombiniranja storitev javnega potniĹĄkega prometa z drugimi naÄ?ini prevoza, izboljĹĄanju ponudbe Ä?ezmejnega javnega potniĹĄkega prometa in izboljĹĄanju pogojev za peĹĄaÄ?enje v mestih. K sodelovanju v razpravi in oblikovanju predlogov za bolj trajnostno mobilnost je vabljena ĹĄirĹĄa zainteresirana javnost. đ&#x;”˛

tf

Teden prometne varnosti Velenje, 7. maja – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje je

ostrem levem ovinku z nezmanjĹĄano hitrostjo zapeljal naravnost ven z voziĹĄÄ?a. Vozilo je prebilo kovinsko varnostno ograjo ter trÄ?ilo v drevo. Hudo poĹĄkodovanega voznika so s helikopterjem odpeljali v UKC Maribor, kjer pa je istega dne poĹĄkodbam podlegel. V prometni nesreÄ?i se je poĹĄkodovala tudi 66-letna sopotnica. To je letoĹĄnja deveta smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometni nesreÄ?i umrla ena oseba.

lestev in dve sekiri. Istega dne so neznanci vlomili v skladiĹĄÄ?e za orodje last ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Iz prostorov niso niÄ?esar odnesli, napravili pa so za okoli 100 evrov ĹĄkode.

PoĹžar v kurilnici

Velenje, 5. maja – Iz vozila, ki ga je imel lastnik parkiranega na Gorici v Velenju, je neznanec ukradel denarnico in lastnika oťkodoval za 510 evrov.

Velenje, 1. maja – V sredo je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiĹĄe v PleĹĄivcu. Do poĹžara je priĹĄlo zaradi napake na elektriÄ?ni napeljavi. PoĹžar so pogasili stanovalci ob pomoÄ?i gasilcev.

PogreĹĄa lestev in sekiri Ĺ oĹĄtanj, 2. maja – V Ä?etrtek so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v drvarnico na obmoÄ?ju Belih Vod. Lastnik pogreĹĄa aluminijasto

v sodelovanju z Zavodom VOZIM, Prometno policijo Celje, poklicnim jedrom Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje, DruĹĄtvom paraplegikov Jugozahodne Ĺ tajerske, Zvezo Ĺ oferjev in avtomehanikov Velenje, Zdravstvenim domom Velenje in ZdravniĹĄkim druĹĄtvom Velenje v sklopu 5. svetovnega tedna prometne varnosti Organizacije zdruĹženih narodov pripravil TehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce. Organizirali so okroglo mizo na temo Hitrost, preventivno prometno delavnico Še vedno vozim – vendar ne hodimÂŤ in praktiÄ?ni prikaz dela policistov, gasilcev in reĹĄevalcev. đ&#x;”˛

mkp

DrĹžavna kolesarska pot Ĺ martno ob Paki – DrĹžavna kolesarska povezava, odsek Velenje–ŠoĹĄtanj–Šmartno ob Paki–Mozirje je del drĹžavnega in tudi mednarodnega kolesarskega omreĹžja. ObÄ?ine so vsaka na svojem obmoÄ?ju zadolĹžene za dogovore z lastniki zemljiĹĄÄ?, po katerih bo kolesarska steza potekala. Za to kolesarsko stezo bodo skupaj z drĹžavo kandidirale za nepovratna sredstva iz postavke regij, rok za oddajo vloge je avgust 2019.

Na delu trase so Ĺže izvedli cenitve zemljiĹĄÄ?. Ocenjena vrednost

Tatvina goriva Ĺ oĹĄtanj, 4. maja – V Ĺ oĹĄtanju so si neznanci v noÄ?i iz petka na soboto iz kamiona natoÄ?ili za okoli 350 litrov goriva.

Ĺ lo je 500 evrov

OdĹĄel z bogatim plenom Velenje, 6. maja – V ponedeljek zgodaj zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju Ĺ kal. Neznanec je med prazniki izkoristil odsotnost lastnikov, preiskal notranjost hiĹĄe in odnesel za okoli 40.000 evrov denarja in zlatnine.

za kmetijska zemljiĹĄÄ?a znaĹĄa 3,2 evra za meter in 10 evrov za kvadratni meter stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki tudi Ĺže potekajo intenzivni pogovori z lastniki zemljiĹĄÄ?. Po zagotovilih obÄ?inske uprave poskuĹĄajo Ĺželjam lastnikov prisluhniti v najveÄ?ji moĹžni meri. Pri tem ne manjka teĹžav.

NajveÄ?je so pri lastnikih, ki kategoriÄ?no zavraÄ?ajo katerokoli ponujeno varianto, Âťzato smo toliko bolj hvaleĹžni obÄ?anom, ki so projektu naklonjeni in se odprto pogovarjajo o morebitnih popravkih in izboljĹĄavah.ÂŤ Na obÄ?inski upravi so prepriÄ?ani, da je sedaj idealna priloĹžnost za izgradnjo infrastrukture za bodoÄ?e rodove in Ä?rpanje evropskih nepovratnih sredstev za ta namen. đ&#x;”˛

tp

Tudi v Ĺ oĹĄtanju modra prehoda Ĺ oĹĄtanj – Prehoda za peĹĄce na modri kontrastni podlagi imajo tudi v Ĺ oĹĄtanju. Eden je pri vrtcu, drugi pri ĹĄoli. Za prvega je poskrbela ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, za drugega, ker ĹĄola stoji ob drĹžavni cesti, vzdrĹževalec drĹžavnih cest. Na taki osnovi so prehodi veliko bolj opazni in voznike opozarjajo na previdno in strpno voĹžnjo. V modro bodo v prihodnje obarvali ĹĄe nekaj naj-

bolj obremenjenih prehodov v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp

Poostreno za veÄ?jo varnost kolesarjev Ljubljana, 6. maja – Od ponedeljka do konca maja bo v Sloveniji potekala akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev. Cilj akcije je omogoÄ?iti varno kolesarjenje na javnih cestnih povrĹĄinah, zmanjĹĄati ĹĄtevilo umrlih in hudo telesno poĹĄkodovanih kolesarjev ter poveÄ?ati uporabo Ä?elade, so v sporoÄ?ilu za javnost zapisali na spletni strani generalne policijske uprave. đ&#x;”˛

Ob hitrem pregledu policijske statistike o tatvinah motornih vozil v preteklem letu lahko reÄ?emo – tako kot ob trendu prometnih nesreÄ? –, da se stanje izboljĹĄuje. Pred dobrimi petimi leti so policisti obravnavali veÄ? kot 1000 ukradenih vozil. Leta 2017 se je ĹĄtevilo ukradenih vozil spustilo pod (magiÄ?no) ĹĄtevilko 500, v preteklem letu pa je bilo ukradenih 441 vozil. Ugoden statistiÄ?ni trend je odraz in preplet vrste okoliĹĄÄ?in in dejavnikov, ki so vplivali in ĹĄe vedno vplivajo na ĹĄtevilo ukradenih vozil pri nas. Razvoj avtomobilistiÄ?nega sveta in dodatna (varovalna) oprema, ki oteĹžuje delo kriminalcem in tatovom, sta nedvomno dva od njih. Toda ne glede na tehniÄ?ne in druge izboljĹĄave tatovi ne sedijo kriĹžem rok in vestno prilagajajo in uporabljajo specialna elektronska orodja za odpiranje in zagon motorja. Tako ĹĄe danes drĹži rek, da so tatovi vselej korak ali vsaj malenkost pred policisti, saj je njihov namen, da so uspeĹĄni pri svojem poslu in da jih pri tem poÄ?etju ne odkrijejo. ÄŒe pogledamo statistiko, so dokaj uspeĹĄni, saj policistom uspe izslediti le pribliĹžno Ä?etrtino ukradenih vozil.

Za ta odstavek ne Ĺželim, da izzveni kot reklama za kriminalce ali antireklama za imetnike ali vse, ki razmiĹĄljate o nabavi novega ali novejĹĄega rabljenega vozila. Med ukradenimi vozili v Sloveniji v letu 2018 je bilo najveÄ? vozil znamke Renault 104 (23,6 %), na drugem mestu so vozila znamke Volkswagen s 47 (10,7 %) ukradenimi avtomobili. Na tretjem in Ä?etrtem mestu sta motoristiÄ?ni znamki Piaggio in Tomos, prvi s 47 (10,7 %), drugi pa s 34 (7,7 %) ukradenimi motornimi kolesi in mopedi. Na petem mestu so vozila znamke BMW s 26 (5,9 %), kar je v primerjavi s preteklimi leti obÄ?utno manj, kar deloma velja tudi za vozila znamke Audi na ĹĄestem mestu z 19 (4,3 %) ukradenih avtomobilov. Sledijo jim vozila znamk Opel 12 (2,7 %), Ford 12 (2,7 %), Fiat 11 (2,5 %), Peugeot 8 (1,8 %) in 121 (27,4 %) vozil drugih znamk. ÄŒe bi ob predstavljenih podatkih upoĹĄtevali ĹĄe statistiÄ?ne podatke preteklih let, bi lahko ugotovili, da lani moÄ?no izstopajo vozila znamke Renault, ki je oÄ?itno postala najbolj dobiÄ?konosna in s tem privlaÄ?na znamka za kriminalce. Tudi med posameznimi modeli so najbolj mnoĹžiÄ?ni in popularni avtomobili, med katerimi je na prvem mestu Renault Clio – 47, Volkswagen Golf – 27 in Renault Megan – 23. ÄŒe za veÄ?je, draĹžje in prestiĹžne ukradene avtomobile velja nepisano pravilo, da izginejo Ä?ez mejo v druge drĹžave, lahko reÄ?emo, da so najpogosteje ukradeni avtomobili v lanskem letu ostali v Sloveniji. Tovrstni modeli so priljubljeni med ljudmi in zato je tudi povpraĹĄevanje po rezervnih delih kar precejĹĄnje. V prejĹĄnjih kolumnah ste lahko brali o pasteh nakupa rabljenega avtomobila. Med oglasi so zagotovo ukradena vozila s ponarejeno dokumentacijo, ÂťsestavljenaÂŤ vozila iz veÄ? ukradenih, precej pa tudi takĹĄnih, ki so bila poĹĄkodovana v prometnih nesreÄ?ah in opremljena z deli ukradenih vozil. Zato je priporoÄ?ljivo avtomobil pred nakupom natanÄ?no pregledati in preveriti ĹĄtevilke karoserije in motorja skupaj z identifikacijskimi oznakami skorajda na vseh delih vozila.

NajveÄ? tatvin avtomobilov je bilo izvrĹĄenih v noÄ?nem Ä?asu med 23. in 5. uro, zato je eden od ukrepov parkiranje na urejenih in osvetljenih parkiriĹĄÄ?ih ali v garaĹžah in garaĹžnih hiĹĄah. Ob zapustitvi vozila vzemite kontaktni kljuÄ?, zavrtite volan, da se zaskoÄ?i volanska kljuÄ?avnica, zaprite vsa okna in zaklenite vsa vrata. To velja tudi za primere parkiranja v domaÄ?i garaĹži, kajti vsako leto je nekaj primerov, ko tatovi vlomijo v hiĹĄo in z originalnim kljuÄ?em odpeljejo avtomobil. Policisti ugotavljajo, da zelo redko izginejo avtomobili z vgrajeno kvalitetno alarmno napravo. V primeru, da veliko potujete in puĹĄÄ?ate avtomobil na nezavarovanih mestih, je to zagotovo dobra reĹĄitev in nalĹžba. Pomembno pa je, da alarmno napravo ali kljuÄ?avnico za volan in menjalnik uporabljate dosledno. Le tako vas bo avtomobil poÄ?akal na mestu, kjer ste ga pustili.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

mkp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Poslala mu je veÄ? kot tisoÄ? sporoÄ?il Ĺ oĹĄtanj, 25. aprila – V Ä?etrtek popoldan se je v policijski pisarni Ĺ oĹĄtanj oglasil obÄ?an in prijavil krĹĄitev javnega reda in miru. BivĹĄa partnerica ga je namreÄ? v roku meseca dni zalezovala in mu poslala veÄ? kot 1.000 SMS sporoÄ?il. Policisti ji bodo poslali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Ker ga je opozoril, ga je ozmerjal Velenje, 28. aprila – V nedeljo zveÄ?er je na enoto poklical obÄ?an iz Stantetove

ulice in povedal, da ima teĹžave s sosedom nad sabo. Neprestano namreÄ? udarja z nogami v tla, kar je moteÄ?e. Ko ga je popoldan sreÄ?al in opozoril na to, pa ga je sosed ozmerjal. Zoper krĹĄitelja bodo podali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Najstnika sta se stepla Ĺ oĹĄtanj, 29. aprila – V ponedeljek popoldan je priĹĄlo do vroÄ?e krvi, prerivanja in pretepanja med dvema najstnikoma na igriĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju.

Policisti so se pogovorili s starĹĄi in udeleĹženimi v dogajanju, sledil pa bo obdolĹžilni predlog.

VroÄ?e na kresu Ĺ oĹĄtanj, 30. aprila – Policisti so v noÄ?i iz torka na sredo obravnavali prijavi dveh obÄ?anov, ki sta kresovala v Gaberkah. Oba sta bila udeleĹžena v pretepu. V sredo, 1. maja, pa se je pri policistih zglasil ĹĄe en obiskovalec tega kresovanja. Temu so neznanci ponoÄ?i na parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodovali in porisali osebni avto.

Vpila pred lokalom Šoťtanj, 5. maja – V nedeljo so policisti posredovali v Šoťtanju, kjer je gostja pred gostinskim lokalom vpila in se nedostojno vedla. Zoper njo bodo policisti uvedli prekrťkovni postopek.

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. maja 2019

Gasilci, hvala in na pomoÄ?!

Ob mednarodnem dnevu gasilcev so z drĹžavnimi priznanji poÄ?astili najbolj zasluĹžne prostovoljne gasilke in gasilce Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Tina Felicijan

Ĺ oĹĄtanj, 4. maj – Na dan, Âťko se skupnost lahko zahvali vsem, ki so s poĹžrtvovalnostjo in nesebiÄ?nostjo, soÄ?utjem in pogumom, svetel vzgled,ÂŤ kot smo

nosti vodstva in ĹĄtevilnih Ä?lanov GZĹ D, ministrice za pravosodje Andreje KatiÄ? (ponosne, da ĹĄaleĹĄki gasilke in gasilci prispevajo svoj deleĹž k temu, da je gasilstvo v Sloveniji tako uspeĹĄna zgodba, je povedala), generalnega direk-

(PGD Velenje), Martina GlinĹĄek (PGD Ĺ kale) in BoĹĄtjan Zager (PGD PaĹĄka vas). Gasilsko odlikovanje 2. stopnje so dobili Mitja Bric (PGD Ĺ martno ob Paki), Renata PuÄ?ko in FranÄ?iĹĄka Danila Tot (PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto)

PrviÄ? so podelili visoka priznanja – plakete Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Dobila sta jo JoĹžef BorovĹĄek (PGD Gaberke) in Ludvik ZagradiĹĄnik (PGD Velenje). Na fotografiji sta v sredini, levo je predsednik GZĹ D JoĹže DrobeĹž, desno pa poveljnik Sandi OsetiÄ?.

lahko sliĹĄali na slovesnosti ob mednarodnem dnevu gasilcev, so se zbrali Ä?lani Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline ter poÄ?astili tovariĹĄe in tovariĹĄice, ki so s preteklim delom v prostovoljnih gasilskih druĹĄtvih dokazali izjemne vrline in doseĹžke ter si zasluĹžili posebno pohvalo. Ob navzoÄ?-

Rekli so â?ą

Predsednik GZĹ D JoĹže DrobeĹž: ÂťPoslanstvo pomagati ljudem v nesreÄ?i nas poleg tovariĹĄtva povezuje kljub vsem razliÄ?nostim. K temu, da pomagamo v hudi uri, Ĺžrtvujemo svoj prosti Ä?as, tvegamo Ĺživljenje, nas Ĺženejo srÄ?nost, humanost, pogum in poĹžrtvovalnost. Ohranimo zanos, pozitivno energijo in pogum tudi v prihodnje. In pri tem ne pozabimo na varnost sebe in tovariĹĄev v intervenciji.ÂŤ

od 10. 5. do 16. 5.

- 10. maja 1962 se je rodil znani velenjski arhitekt Nande Korpnik, ki je naÄ?rtoval nekaj opaznih objektov v Velenju; od leta 1990 dela v svobodnem poklicu kot arhitekt in ima svoj arhitekturni biro v Celju; - 11. maja 1836 se je v Ixheimu v NemÄ?iji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; - 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih; umrl je 1. junija 1998 v Velenju; - 11. maja 1984 je v Ĺ oĹĄtanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva ĹĄoĹĄtanjskega rojaka dr.

Josipa VoĹĄnjaka; - 11. maja 1993 je Planinsko druĹĄtvo Velenje organiziralo Ĺže 20. trim pohod na PaĹĄki Kozjak;

torja uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje Darka Buta, predsednika regijskega sveta Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije Branka Verka, slavnostnega govornika Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha ter drugih gostov.

DrĹžavno gasilsko priznanje 3. stopnje so prejeli Suzana DrobeĹž Predsednik sveta SAĹ A regije Branko Verk: ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini ste lahko ponosni, da toliko vlagate v izobraĹževanje, tehniko in opremo gasilcev. Pa tudi, da ti na tekmovanjih dosegajo tako dobre rezultate.ÂŤ Generalni direktor uprave za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje Darko But: ÂťNa upravi smo izredno ponosnih na gasilce. Ste temelj in steber posredovanja ob naravni in drugih nesreÄ?ah. Uprava RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje vam bo vedno stala ob strani.ÂŤ

- 12. maja 1951 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil znani restavrator in kipar Milojko Kumer; - 12. maja 1953 se je v DruĹžmirju rodil ĹĄportni delavec in direktor Janko Lukner; - 12. maja 1982 so velenjske rokometaĹĄice pred 1500 gledalci v RdeÄ?i dvorani premagale prvoligaĹĄko ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v Ä?asu svojega vladanja pustila moÄ?an peÄ?at tudi v naĹĄih krajih; - 13. maja 1862 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ĺžupan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg, ki je umrl 21. marca leta 1911; - na drĹžavnem prvenstvu v ĹĄahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je drĹžavni prvak postal Viki VertaÄ?nik iz TopolĹĄice; VertaÄ?nik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 13. maja 2015 takratna podpredsednica drĹžavnega zbora Slovenije in poslanka SD Andreja KatiÄ? postane nova mini-

ter MatjaĹž VerbiÄ? (PGD Pesje).

Odlikovanje 1. stopnje sta dobila JoĹže Koren (PGD Ĺ entilj) in Boris GoliÄ?nik (PGD Ĺ oĹĄtanj mesto). Gasilsko plamenico 3. stopnje so dobili AleĹĄ BritovĹĄek (PGD Ĺ kale), Beno OvÄ?ar

Komunalno podjetje Velenje

(PGD Ĺ oĹĄtanj mesto), Robert Ĺ uman (PGD Pesje) in Stanko Zager st. (PDG TopolĹĄica). Prejemniki Gasilske plamenice 2. stopnje so Branko Dreu (PGD Lokovica), Rafael GorĹĄek (PGD Ĺ alek) in JoĹže Pogorevc (PIGD Premogovnik), plamenice 1. stopnje pa Justin Hudobreznik (PGD Ĺ oĹĄtanj mesto), Maksimilijan PaÄ?nik (PGD Ĺ entilj) in Alojz Pokleka (PGD Vinska Gora). Zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije z vgravirano letnico 140 let je ob visokem jubileju prejelo PGD Ĺ oĹĄtanj mesto.

Odlikovanje za posebne zasluge pa je prejel Martin PeÄ?eÄ?nik, ki je najstarejĹĄi Ä?lan PIGD Premogovnik, gasilstvu predan Ĺže sedem desetletij.

Ob slovesni priloĹžnosti je slavnostni govornik Darko Menih izrazil ponos, da je gasilstvo v Ĺ aleĹĄki dolini tako globoko zakoreninjeno in ima tako dolgo tradicijo, hvaleĹžnost za ves Ä?as, znanje, pogum in vse, kar gasilci Ĺžrtvujejo, da pomagajo drugim.

Pa tudi upanje, da bodo gasilske vrline in veĹĄÄ?ine uspeĹĄno prenesli na mlajĹĄe rodove. ÂťLjudje raÄ?unamo na vas ob vsaki naravni in drugi nesreÄ?i. ObÄ?ine dobro skrbimo za vaĹĄo opremo, saj se zavedamo, da lahko le z najbolj oskrbljenimi vozili, sodobno in varno opremo dobro in uspeĹĄno opravljate svoje poslanstvo,ÂŤ je med drugim dejal. đ&#x;”˛

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

19

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Jezni boste kot Ĺže dolgo ne. Sorodniki vam bodo hoteli le pomagati, vi pa boste njihova dejanja razumeli povsem napaÄ?no. Zamera ne bo majhna, saj jih boste zelo prizadeli. K sreÄ?i ste po naravi ĹĄe vedno optimist, zato bodo teĹžave, ki ste si jih nakopali sami, vsak dan manjĹĄe. Ker bo pomlad v polnem zamahu, si boste novih zaÄ?etkov Ĺželeli tudi vi. Dela boste imeli zaradi tega veÄ? kot po navadi, a vas to ne bo motilo.

Pred sabo boste videli jasen cilj. Ko se boste notranje umirili, vas bo ubogalo tudi telo. BoleÄ?ine v sklepih bodo kmalu preteklost, sedaj pazite le, da se boste ĹĄe naprej trudili jesti manj in bolj zdravo.

To se vam Ĺže obrestuje.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ÄŒas po praznikih je za vas precej stresen. Obveznosti boste ĹĄe nekaj dni uspeĹĄno potiskali na stran, saj ne boste Ĺželeli doumeti, da prostih dni sedaj dolgo ne bo na vaĹĄem urniku. Skrbi, ki vam jih povzroÄ?a posel, se bodo zato ĹĄe poglobile. Ob dejstvu, da vas Ĺže kmalu Ä?aka kopica dela, ki ne bo lahko, se boste streznili. Ĺ˝e jutri se boste lotili dela, ki se ga ne veselite, a je nujno. ZaÄ?etek bo teĹžak, prihodnji teden pa boste nadomestili vse. Zdravje bo spet bolj trdno, zato boste spet zaÄ?eli krepko misliti na prihodnost. V njej vidite ne le sebe, ampak tudi osebo, ki jo imate vsak dan raje. Zato boste preprosto najbolj sreÄ?ni, ko boste z njo. In to le v dvoje.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

Vse do sredine meseca ljubezni boste uĹživali v vsem, Ä?esar se boste lotili. Celo lenariti boste znali, in to brez slabe vesti. Tudi zato, ker ste se zaÄ?eli zavedati, da ste psihiÄ?no zelo nestabilni, saj vas s tira vrĹže vsaka ne najboljĹĄa novica. K sreÄ?i ste telesno v odliÄ?ni kondiciji, saj boste svojo nemirno duĹĄo Ĺželeli umiriti tudi tako, da boste vsak prosto trenutek namenili rekreaciji. Tako boste kmalu dosegli, da se ne boste veÄ? bali sooÄ?iti z resniÄ?nim Ĺživljenjem. K sreÄ?i vaĹĄe teĹžave niso tako velike, da jih ne bi uspeli odpraviti v nekaj mesecih. Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju se bo vse postavilo na pravo mesto, ĹĄe preden bo maj vzel slovo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vedno, ko precenite svoje sposobnosti, pregorite. V teh dneh ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Kaj se dogaja z vami, bo vedel le partner, vendar bo nekaj dni ĹĄe molÄ?al in Ä?akal, kaj boste storili. Zato mu le zaupajte, kaj se vam dogaja. Ĺ e vedno vam je pomagal, tokrat pa bo najprej hudiÄ?evo jezen na vas.

Pustite mu Ä?as, da se ohladi, potem pa se skupaj lotita naloge, ki bo od vaju zahtevala tako finanÄ?no kot medsebojno sodelovanje in razumevanje. Jezni boste, ko boste odkrili, da ima partner svoje prihranke, za katere niste vedeli. Po drugi strani pa vas bo veselilo, da je tako, saj bo ravno to reĹĄilo glavnino vaĹĄih teĹžav.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Dogodki naslednjih dni bodo sicer upoÄ?asnili vaĹĄe naÄ?rte, a zaradi tega ne boste ne jezni in ne razoÄ?arani. Jezilo vas bo le, da boste teĹžko usklajevali Ĺželje z drugimi v druĹžini, ki so tokrat glede skupne prihodnosti na drugem bregu kot vi. Priznajte jim, da ste utrujeni od iskanja prave poti do skupne sreÄ?e. Povejte jim tudi to, da imate obÄ?utek, da niÄ?, kar naredite, ni dovolj dobro zanje. In da si Ĺže dolgo Ĺželite bolj mirno, stabilno Ĺživljenje. FinanÄ?no stanje vam dopuĹĄÄ?a, da lahko prihodnost naÄ?rtujete varno, brez veÄ?jih odrekanj. A brez podpore druĹžine se vam zdi to premalo. Morda bo iskrenost vendarle pomagala, Ä?eprav ne bo ĹĄlo Ä?ez noÄ?.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

LetoĹĄnji maj za vas ne bo najlepĹĄi mesec v letu. Dnevi bodo naporni, saj boste imeli krepko preveÄ? dela. Najhuje vam bo zamenjati ritem Ĺživljenja. Manj Ä?asa bo za spanje in poÄ?itek, zato boste pogosto teÄ?ni. Do sebe in do drugih. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste tudi telesno poÄ?utili precej slabo, kot da boste zboleli in obleĹžali. K sreÄ?i bo v nekaj dneh minilo. Slabo poÄ?utje bo izginilo, ko boste dobili plaÄ?ilo za svoje delo. PoplaÄ?alo bo vse, kar ste doĹživljali v zadnjih dneh. Zato bo kmalu Ä?as za praznovanje. In nove naÄ?rte. V njih ne bodite malenkostni, lahko so velikopotezni. Motivacija bo zato ĹĄe veÄ?ja.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Kar se ljubezenskega Ĺživljenja tiÄ?e, ne boste imeli pripomb. Zaupanje v partnerja bo okrepilo dejanje, ki ga nikakor niste priÄ?akovali od njega, saj redko nosi srce na dlani. Tokrat ga bo, tudi zato, ker bo vedel, kako ranljivi ste postali po rahlem osebnem neuspehu. To vam bo dalo novo upanje, da se bo vse izĹĄlo tako, kot se po vaĹĄe mora. Ko se boste ĹĄe bolj umirili in pustili stvari toku Ĺživljenja, na katerega zadnje Ä?ase nimate pravega vpliva, bo vse laĹžje. Sobota bo pravljiÄ?na. Pa ne po vaĹĄi zaslugi. DruĹžina bo tista, ki bo poskrbela, da se boste res sprostili. V ponedeljek se boste Ĺžal morali vrniti v resniÄ?nost. Ne bo ĹĄe takĹĄna, kot si Ĺželite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Takoj, ko se bo vreme pokvarilo, se boste najbolje poÄ?utili doma. Predvsem zato, ker boste zaÄ?utili, da se morate ustaviti, premisliti in ĹĄele potem ubrati novo Ĺživljenjsko pot. Ni vam vĹĄeÄ?, da so dogodki preteklih tednov sploh pripeljali do tega, da morate Ĺživljenje spet postavljati na novo. A v vsakem slabem je nekaj dobrega. Ko boste analizirali, kaj se vam je zgodilo, boste konÄ?no odprli oÄ?i in si priznali, da ste marsikaj gledali skozi roĹžnata oÄ?ala. Tudi nekdanjega partnerja boste kmalu videli povsem drugaÄ?e, kot ste ga. Realna slika vam bo pomagala, da zaÄ?nete pozabljati nanj. BeĹžanje od problemov ne bo veÄ? opcija, sedaj se boste konÄ?no sooÄ?ili z njimi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V naslednjih dneh boste premalo s tistimi, ki vam v Ĺživljenju res veliko pomenijo.

Zato boste vsak dan bolj napeti in jezni. Tako ne bo zato, ker bi se vi tako odloÄ?ili, ampak zato, ker bodo imeli veliko dela, kjer ne boste mogli biti zraven. To vam bo dalo misliti. PreveÄ? se zanaĹĄate na to, da je dovolj, Ä?e imate okoli sebe le nekaj ljudi. Na prijatelje ste namreÄ? Ä?isto pozabili. Zato boste poskuĹĄali spet poiskati stik z njimi. To vam bo dobro uspevalo, a razkorak med vami in partnerjem bo zato postal ĹĄe veÄ?ji. Ĺ˝e kmalu boste zaÄ?utili, da tudi takĹĄno, rahlo neodgovorno Ĺživljenje, ni tisto, ki si ga Ĺželite. Zato se boste bolj potrudili, da Ä?as, ki ga preĹživite z njim, ne bo dolgoÄ?asen.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Termoelektrarna v Ĺ oĹĄtanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

strica za obrambo; - 14. maja 1955 je bila v ÄŒrni na KoroĹĄkem rojena tudi nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu ter nekdanja direktorica velenjskega podjetja Esotech Zofija Mazej KukoviÄ?; - 15. maja 1990 je takratni komandant ĹĄtaba Teritorialne obrambe Velenje JoĹže Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji oroĹžja in streliva v skladiĹĄÄ?a jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvrĹĄil in je tako oroĹžje ostalo v Velenju; - v sredo, 16. maja 1956, ma-

lo pred 18. uro je zaÄ?ela oddajati s prvim agregatom na 110.000-voltno prenosno omreĹžje elektriÄ?no energijo Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in GneÄ?a prviÄ? odĹžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju priÄ?ela delovati nova telefonska centrala s 4000 prikljuÄ?ki; - 16. maja 2015 v Ĺ martnem ob Paki posadijo potomko najstarejĹĄe vinske trte (modre kavÄ?ine) iz Maribora. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

PoÄ?asi boste imeli vsega dovolj, zato boste sneli masko prijaznosti. Nekomu se boste s svojim obnaĹĄanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko vaĹĄih besed in dejanj. Ĺ˝al je to Ä?lovek, ki je v trenutno zelo pomemben, Ä?e Ĺželite doseÄ?i cilj, ki ga imate Ĺže dolgo jasno zaÄ?rtanega. Ker ste ga narobe ocenili, boste sedaj morali z njim delati v rokavicah. Pa ĹĄe to morda ne bo pomagalo. Najbolje bo, da se vsem, ki ste jih prizadeli z besedami, dokaĹžete z delom. Dokazali boste, da ste ĹĄe vedno Ä?lovek, ki se drĹži obljub. ÄŒeprav pot do cilja ne bo lahka, boste sreÄ?ni, ko jo boste konÄ?ali. Bolj mirno Ĺživljenje pa bo ostalo le Ĺželja.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zvezde pravijo, da je letoĹĄnji maj Ä?isto pravi Ä?as za odstranjevanje nesnage in nesporazumov iz vaĹĄega Ĺživljenja. Ker ste prilagodljivi in ker si ne Ĺželite konfliktov, po navadi popustite. Tudi tokrat bo tako. Ne bo vam hudo, saj veste, da tokrat to ni znak vaĹĄe ĹĄibkosti. Prej modrosti. Ker veste tudi, da pogovor ne more reĹĄiti vseh problemov, je pa odloÄ?ilen, da se z njimi vsaj sooÄ?imo, se boste trudili ubesediti, kaj se dogaja na delovnem mestu. To bo namreÄ? teĹžava ĹĄtevilka ena. NajteĹžji bo ponedeljek, ki bo tudi vam prinesel streznitev. Stvari bodo ĹĄe slabĹĄe, kot ste si mislili. Zato ne reĹĄujte vseh teĹžav hkrati, lotite se vsake posebej. Nehajte se smiliti sami sebi, lotite se neizbeĹžnih sprememb! Pri tem verjemite, da je v vaĹĄem Ĺživljenju kmalu lahko vse bolje. ÄŒe boste, tudi bo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Reakcije na vaĹĄe besede, ki bodo v prvi vrsti zelo resniÄ?ne, bodo burne. To vas bo sprva presenetilo, zato se boste hitro umaknili in Ä?akali, kaj bo sledilo. Po razmisleku boste ugotovili, da ne smete beĹžati pred teĹžavami. Zato ĹĄe enkrat na glas povejte, kakĹĄni so vaĹĄi cilji in kako jih mislite doseÄ?i. Vsem ne bodo vĹĄeÄ?, a drugaÄ?e ne bo ĹĄlo. Ĺ˝e jutri si boste priznali, da ste vendarle dosegli premik iz mrtve toÄ?ke. Partner ne bo razumel, zakaj se tako obremenjujete z drugimi, vendar bo modro molÄ?al. Jasno mu je, da vam ni lahko. Vseeno vam bo povedal, da bi lahko bilo drugaÄ?e. Da tudi bo, se boste morali ĹĄe bolj spremeniti. Bodite zgled, pa vam bodo bolj sledili.

Naš čas, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. maja

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.10 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.00 01.25 02.20

04.00 10.10 11.00 11.10 14.00 14.50 15.40 16.40 17.55 18.50 19.20 20.00 20.50 23.00 23.30 00.05 00.35 01.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.25 13.55 14.30 15.00 15.55 16.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.10 23.20 00.05 01.00 02.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava TV-izložba Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Kohezija Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Globus Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Odstrta mesta, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Videotrak Slastna kuhinja: Delfinka Dobro jutro Dober dan Mojster in njegov Gašper, portret, 2016 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tanja Ribič Koncert Ansambla Saša Avsenika, 2. del Durrellovi (III.), brit. nad.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: polfinale, povratna tekma, prenos Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd.

Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih polfinalnih tekem Ambienti Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Jazz Punt Big band Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 56. del Hotel 13, 2. sez., 57. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del Zmorem sama, 1. sez., 79. del In prišla je ljubezen, 53. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 80. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 81. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 10. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 7. del In prišla je ljubezen, 54. del Zmorem sama, 1. sez., 80. del Vesna, slovenski film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 40. del MasterChef Slovenija Kriza (Crisis), 1. sez., 7. del Žar legende Policistka na vrhu, 3. sez., 5. del Policistka na vrhu, 3. sez., 6. del Američani, 2. sez., 1. del Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Ustvarjalne iskrice, stojalo za telefon 18:45 Regionalne novice 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (100) 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Štirje kovači, Družina Breznik 21:15 Regionalne novice 21:20 Evropska unija in slovensko gospodarstvo 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (100) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

9. maja 2019

Sobota,

10. maja

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 14.40 15.25 15.55 16.25 16.40 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.50 22.00 23.10 00.55 01.25 02.15

04.00 10.10 11.00 11.10 14.10 14.45 15.10 15.30 16.30 19.00 20.05 22.45 23.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 10.00 11.00 12.50 13.25 13.55 14.30 15.00 15.55 16.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.05 23.10 00.55 02.40

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Slovenski magazin: 577 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Globus Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Življenje je sladko, an. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Videotrak Slastna kuhinja: Delfinka Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Čarokuhinja pri atu Durrellovi (III.), brit. nad.

Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Gorica, 32. kolo, prenos iz Domžal Judo: svetovni pokal, posnetek iz Bakuja Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Švedska, prenos iz Bratislave Zadnja beseda!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 58. del Hotel 13, 2. sez., 59. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 7. del Zmorem sama, 1. sez., 80. del In prišla je ljubezen, 54. del Vesna, slovenski film Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 8. del In prišla je ljubezen, 55. del Zmorem sama, 1. sez., 81. del Ne čakaj na maj (Ne čakaj na maj), slovenski film 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film Eurojackpot Relativni kaos, ameriški film Hudičeva solza, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (101) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Nepal Rowaling 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ritem Planet , Mary Rose 22:05 Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (101) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

11. maja

06.10 07.00 07.10 07.30 07.55 08.05 08.15 08.40 08.50 09.20 10.10 10.30 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 15.55 16.25 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 21.55 22.25 22.40 01.15 01.40 02.35

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Zamuda Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, ris. Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe Sporočilo v steklenici II., norveška dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Male sive celice: OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Hudinja Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares: Modna revija, mladinska dokumentarna ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Prvinska preizkušnja: Pri šaolinskih menihih, brit. dok. ser.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Östlundov filmski svet, intervju z Rubenom Östlundom Kvadrat, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal

12. maja

07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 15.15 15.15 15.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.00 22.20 23.10 23.25 23.50 00.45

04.00 06.30 07.00 09.20 09.35 10.35 11.10 13.40 15.30 16.20 16.55 19.00 20.05 22.45 00.20 01.00 03.05

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.25 08.40 09.05 09.25 09.50 10.20 10.50 12.45 14.40 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.30 01.20 03.05

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:25 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 22:50 22:55 23:20

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Slastna kuhinja: Tris telečjega karpača Na lepše Jazz Cerkno, dok. feljton Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Švedska, posnetek iz Bratislave Avtomobilnost Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd.

Rokomet - polfinale pokala Slovenije (M), prenos iz Novega mesta Judo: svetovni pokal, posnetek iz Bakuja Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Finska, prenos iz Košic Demolition group, koncert Videotrak Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Finska, posnetek iz Košic Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 9. del Valovi smrti, ameriški film Filmska zvezda, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Kako veš, ameriški film Adam, ameriški film Umazano ime, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Stojalo za telefon Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (102) Dotiki gora, Menina Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2662. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Koncert Marka Škugorja, posnetek 2. dela Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni ansambel GS Velenje (102) Popotniške razglednice, Nepal Rowaling Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

04.00 07.30 07.45 08.20 08.30 09.20 09.55 11.25 12.25 13.00 13.50 15.40 16.45 19.00 19.50 20.05 21.25 23.25 00.50 01.30 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.25 08.30 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.15 11.40 12.50 15.10 16.05 17.00 18.10 18.50 18.55 20.00 22.00 22.45 00.40 02.35

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:25 10:55 11:55 13:15 14:45 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:15 18:45 18:50 18:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Čevljarna, kratki igr. film AGRFT Cikel: Stan in Olio Glasbena skrinja, am. film Sinova puščave, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj: Igre Čarobnega gozda, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Intervju Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Karmela, dok.-igrani film Za lahko noč: Nova Shakespearova pesmarica: Francija, sonet 91, kopr. projekt Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal, Videotrak Duhovni utrip Koda Slastna kuhinja: Tris telečjega karpača Glasbena matineja: Poslovilni koncert Ervina Hartmana, 1. del, posn. koncerta iz SNG Maribor Žogarija Joker, kviz Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.), glasbeno-dok. ser. Čarokuhinja pri atu Ambienti Ne brez nas!, nemško-avstrijski dok. film Noč v muzeju, glasbena odd.

Rokomet - finale pokala Slovenije (M), prenos iz Novega mesta Judo: svetovni pokal, posnetek iz Bakuja Žrebanje Lota Koncert ob dnevu Evrope Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Velika Britanija : Kanada, posnetek iz Košic Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Rokomet - finale pokala Slovenije (M), posnetek iz Novega mesta

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 12. del Dan najlepših sanj Kako veš, ameriški film Gorski reševalci, 6. sez., 7. del Gorski reševalci, 6. sez., 8. del Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Romanca ob jezeru, ameriški film Valovi smrti, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ 2661. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2662. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Aktualno Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019, 2. del Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, napisne rožice (202) Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (103) Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, Štirje kovači, Družina Breznik Spoznajmo jih… Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (103) Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

13. maja

06.10 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.45 01.15 02.05

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Sporočilo ramazana TV-izložba S-prehodi: Luka Cimprič Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Samospev nekoč in danes Glasbeni večer: Slavnostni koncert ob 40-letnici ans. Vedun Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Sreda,

14. maja

06.00 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.25 15.55 16.05 16.15 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Vem!, kviz Opus: Samospev nekoč in danes Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad. Švicarija., dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Nada Tarman, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

15. maja

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.10 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 00.55 01.50

04.00 11.10 11.20 11.45 12.15 15.25 16.25 17.10 18.05 19.00 19.10 19.15 19.25 20.05 22.40 23.15 00.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.20 02.55

Info kanal, Videotrak Martina in ptičje strašilo: Zamuda Zlatko Zakladko: Rabarbara Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule Dobro jutro Krištof Zupet, dok. film Na lepše Ljudje in zemlja Durrellovi (III.), brit. nad. Čudogozd: Gusarji in papiga, igrane domišljijske zgodbe Živalska uganka: Paličnjak Vetrnica: V gnezdu je gneča Videotrak Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Kanada, prenos iz Košic Hrepenenje, kratki igrani film Greva se Ježka, TV-priredba gledališke predstave Videotrakm, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 67. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 5. del Zmorem sama, 1. sez., 86. del In prišla je ljubezen , 60. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 9. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 10. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del In prišla je ljubezen , 61. del Zmorem sama, 1. sez., 87. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 11. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 45. del Gorski zdravnik, 12. sez., 11. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 9. del Policistka na vrhu, 3. sez., 15. del Policistka na vrhu, 4. sez., 1. del Američani, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2662. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Potipo Himalaji, Langtang trek 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (104) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Kako nas oblikujejo odnosi?, pogovor z Natašo Berdnik 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Štirje kovači, Družina Breznik, Zreška Pomlad 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (104) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

04.00 Info kanal, Videotrak 11.00 Žogarija 12.00 Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule 12.20 Dobro jutro 14.55 Alpe-Donava-Jadran 15.20 Avtomobilnost 16.25 Joker, kviz 17.55 Durrellovi (III.), brit. nad.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Videotrak 20.00 Čez planke: Tel Aviv 21.00 Pesem Evrovizije 2019: 1. predizbor iz Tel Aviva 23.00 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.15 Zadnja beseda!

00.10 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 68. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 6. del Zmorem sama, 1. sez., 87. del In prišla je ljubezen , 61. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 11. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 12. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del In prišla je ljubezen , 62. del Zmorem sama, 1. sez., 88. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 13. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 46. del Gorski zdravnik, 12. sez., 12. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 4. sez., 2. del Policistka na vrhu, 4. sez., 3. del Američani, 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kako nas oblikujejo odnosi?, pogovor z Natašo Berdnik 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (105) 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2663. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora, Lisca 20:50 Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019, 2. del 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (105) 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja TV-izložba Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Hudinja Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe: Za vedno 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič: Maček Muri Trobka in Skok, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna, danski film Moderne kunst, kratki igr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Posebne zgodbe: Za vedno Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

04.00 Info kanal, Videotrak 11.45 Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob 12.20 Dobro jutro 15.10 Čarokuhinja pri atu: Portugalska 15.30 Ambienti 16.20 Vikend paket 17.50 Durrellovi (III.), brit. nad.

18.45 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.10 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 33. kolo, prenos iz Celja 22.25 Moje mnenje 23.20 Glasbeni svet A. Rieuja (II.): Moje glasbeno leto, glasb.-dok. ser.

00.20 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.30 03.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 69. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del Zmorem sama, 1. sez., 88. del In prišla je ljubezen , 62. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 13. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del In prišla je ljubezen , 63. del Zmorem sama, 1. sez., 89. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 15. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 47. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kriza, 1. sez., 10. del Policistka na vrhu, 4. sez., 4. del Policistka na vrhu, 4. sez., 5. del Američani, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2663. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (106) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje: Zobozdravstvo 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, POP CORN, Jernej Zoran, Nina Donelli 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (106) 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

9. maja 2019

izraĹžanjem, zgodnjo ter poznejMARJANOVIÄŒ UMEK, likovnim ĹĄo akademsko pismenostjo ter o analiziranju in ocenjevanju razvojne ravni zgodLJUBICA: Zgodbe be otrok. otrok: Razvoj GORIĹ EK, GORAZD: in spodbujanje GorniĹĄka potepanja pripovedovanja z otroki od – Odrasli / 159.9 - Psihologija Otrokovo pripovedovanje zgodbe je naravna pot njegovega izraĹžanja misli in Ä?ustev, hkrati pa je pripovedovanje zgodbe tudi naÄ?in, kako otrok misli oblikuje v pripovedno strukturo, ki vkljuÄ?uje dogajanje iz resniÄ?nega in domiĹĄljijskega sveta. Otrok

od – Odrasli / 796.5(036) – Gorski vodniki Zanesljiv vodnik Gorniťka potepanja z otroki priznanega avtorja gorniťke literature Gorazda Goriťka ponuja obilico preverjenih idej iz prve roke za izlete na priljubljene

VELENJE ÄŒetrtek, 9. maj 09.00 Pri KavÄ?iÄ?u Mihov pohod UNI 3 - II 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 10.00 Dom KS Stara vas Tekmovanje v balinanju 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Misli jezne zdravnice, predavanje Aleksandre Ĺ˝uber 17.00 Hospic, Ĺ aleĹĄka 2d SreÄ?anje skupine za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Velenje Underground, kulinariÄ?na pustolovĹĄÄ?ina 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Nosil bom rdeÄ?o zvezdo, veÄ?er s Svetlano MakaroviÄ? in gosti ob dnevu zmage 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje VeÄ?er poezije z Dario Doreni 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Nina Oder, violina, in Janja TerĹžan, flavta, predmaturitetni koncert

Petek, 10. maj 7.00 9.00

se v zgodbi ustvarjalno izraĹža in se uÄ?i razumeti zapletene socialne odnose. Knjiga pripoveduje o otroĹĄkih zgodbah, in sicer o tem, kakĹĄne zgodbe pripovedujejo razliÄ?no stari otroci (deklice in deÄ?ki) in kako; o naÄ?inih spodbujanja otrok (na primer skupno branje, vkljuÄ?evanje v simbolno igro, pogovarjanje) k pripovedovanju zgodbe ter vplivu druĹžinskega in vrtÄ?evskega okolja; o povezanosti pripovedovanja zgodbe z drugimi podroÄ?ji govora otrok, z miĹĄljenjem, teorijo uma in socialnim razumevanjem, z

slovenske vrhove in praktiÄ?ne nasvete za druĹžine z dojenÄ?ki in malÄ?ki. OdliÄ?en hribovski priroÄ?nik, opremljen z vsemi potrebnimi informacijami, zemljevidi in Ä?udovitimi fotografijami, je namenjen starĹĄem, ki bi svoje nadobudneĹže radi odpeljali v naravo, pa tudi za tiste, ki jim primanjkuje kondicije. Osvojite priljubljene vrĹĄace po manj znanih in obljudenih poteh.

17.00

Povzeto po zaloĹžnikih

19.30

đ&#x;”˛

17.00 18.00 19.00

Avtobusna postaja Velenje Ptujska planinska pot - Gorenje Dom kulture Velenje, velika dvor.

Skozi naĹĄe oko, projekcija filmov dijakov Elektro in raÄ?. ĹĄole Velenje Galerija Velenje KeramiÄ?na delavnica: KroĹžnik Dom KS Stara vas DruĹžabno sreÄ?anje krajanov Kino Velenje, velika dvorana Julija, premiera mladinskega filma in pogovor z ustvarjalci Galerija F-bunker Albanian drive – by, odprtje fotogr. razstave Mateja PoÄ?ervina Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Brina KeriÄ?, flavta, in Karin Plazl, oboa, predmaturitetni koncert

Sobota, 11. maj

OPZ OĹ Gorica vabi na Oblo in oglato koncert Velenje, 15. maja – V sreVelenje – OtroĹĄki pevski zbor Osnovne ĹĄole Gorica ob izidu 3. zgoĹĄÄ?enke z naslovom V srcih nosimo pesem vabi v torek, 14. maja, na koncert. Tega bodo ob 18.30 zaÄ?eli v avli ĹĄole. BrezplaÄ?ne vstopnice si zagotovite v tajniĹĄtvu ĹĄole. đ&#x;”˛

do ob 17. uri bodo Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov v vili Bianci odprli novo razstavo z naslovom Oblo+oglato, na kateri bodo predstavili likovne ĹĄtudije osnovnih likovnih volumnov.

mkp

đ&#x;”˛

tf

7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 8.00 Avtobusna postaja Velenje Velika planina - Lepi Ä?eveljc I 8.00- 13.00 Titov trg Pomladni sejem 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 10.00 Zbirno mesto: cerkev sv. Andreja v Ĺ aleku Pohod na Grilovo domaÄ?ijo 10.00 Mercator center Velenje BrezplaÄ?no tematsko vodenje za obÄ?ane: LonÄ?arstvo Bahor 10.00 Galerija Velenje Homeopatija, permakultura in

11.00

12.00

15.00 18.00 19.00 20.00

bio oglje za slovenske vrtove, predavanje Bojce JanuĹĄ Galerija Velenje Samooskrbni zelenjavni vrt za vrtiÄ?karje nove dobe, predavanje Tilna BlaĹžica Galerija Velenje OLLA posode, najbolj uÄ?inkovit vlaĹžilec rastlinskih korenin, predavanje Igorja Bahorja Dom KS Stara vas Proslava ob prazniku KS ZdraviliĹĄki park v TopolĹĄici Slovesnost ob dnevu zmage Center Zana, Ljubljanska 25 Koncert skupine Shamballa – skupinsko petje manter Klub eMCe plac Sound Arson 9.3 main event: Ĺ KM Banda, Nody Says No, The Shizs, KoÄ?an & JanÄ?iÄ?

Nedelja, 12. maj 6.00

Avtobusna postaja Velenje Hochlantsch (A) Pilates

Ponedeljek, 13. maj 10.30 OĹ Gustava Ĺ iliha, telovadnica Sprejem mednarodne delegacije projekta Erasmus+ Do you speak culture?

17.00 DruĹĄtvo upokojencev Velenje, KidriÄ?eva 9a Boj na zelenjavnem vrtu, gledaliĹĄka predstava v izvedbi GledaliĹĄke skupine VeÄ?generacijskega centra Planet generacij 17.00 Velenjski grad Od inspiracije do ilustracije, ĹĄola karikature in ilustracije 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Kaj moramo vedeti o osebnih in poslovnih financah?, predavanje Marte Rozman 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati v prihodnje?, delavnica z Jasmino Felicijan 18.30 OĹ Gustava Ĺ iliha, telovadnica KnjiĹžnica Ä?ajanka z AndraĹžem RoĹžmanom 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana TjaĹĄa SrotiÄ?, tolkala, predmaturitetni koncert

Torek, 14. maj 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Prinesimo mir v naĹĄe Ĺživljenje, predavanje 11.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana V plesnem vrtincu, regijsko sreÄ?anje plesnih skupin celjske in koroĹĄke regije 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: LeteÄ?i zmaji, ustvarjalnica 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61 b Zdravi pudingi in keksi, kuharska

delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 18.30 OĹ Gorica V srcu nosimo pesem, koncert OPZ OĹ Gorica 19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Pravilna in varna uporaba zdravil – zakaj so odpadna zdravila nevarni odpadek, pogovorni veÄ?er s Sabino Grm in Alenko Centrih Ocepek

Sreda, 15. maj 6.00

Avtobusna postaja Velenje OMIĹ - Pilates 8.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS DoĹživljanje menstruacije, pogovorna delavnica 10.00-18.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat Muzeja Velenje ob mednarodnem dnevu druĹžin 13.00-17.00 HiĹĄa mineralov Dan odprtih vrat enote Muzeja Velenje ob mednarod. dnevu druĹžin 10.00-14.00 Titov trg Parada uÄ?enja – dan uÄ?eÄ?ih se skupnosti 16.00 Mestna obÄ?ina Velenje KroniÄ?no srÄ?no popuĹĄÄ?anje – posluĹĄajmo svoje srce in ukrepajmo, predavanje Apolona Marolta 17.00 Zbirno mesto: pred Domom kulture Zakulisne zgodbe Festivala Velenje ob mednarodnem dnevu druĹžin, druĹžinski sprehod skozi dom kulture, galerijo in kino 17.00 Prostori Mestne Ä?etrti Velenje – Levi breg zahod Vrt na balkonu, praktiÄ?na delavnica z Loreto Vlahović 17.00 Vila Bianca Oblo in oglato, odprtje likovne razstave DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ preddverje PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom/ ZeliĹĄÄ?arna 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Zdravilna energija Zemlje, predavanje PrimoĹža Hienga 18.00 Velenjski grad 60 let Ljudske univerze Velenje, slavnostna prireditev 18.30 KnjiĹžnica OĹ Gorica KamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?e, pripovedovanje ob slikah

Odprtje likovne razstave Lidije TamĹĄe, KUD Svoboda GriĹže

Petek, 10. maj 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata v SrediĹĄÄ?u

Sobota, 11. maj 8.00 X

Pri lipi samostojnosti v TopolĹĄici Kolesarski vzpon okoli TopolĹĄice (25 km) - Sekcija TopolĹĄica Bele Vode ÄŒistilna akcija na Smrekovcu

Nedelja, 12. maj 8.00

Pri lipi samostojnosti v TopolĹĄici Pohod od lipe do lipe - Sekcija T.

Ponedeljek, 13. maj 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju

Sreda, 15. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 9. maj 20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava Profesor Kuzman mlajĹĄi

Sobota, 11. maj 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Tragikomedija Študentski dneviÂŤ (ĹĄtudentska gledaliĹĄka skupina PeF Teater) & mladi in delo; po predstavi pogovor mladih z odloÄ?evalci na temo ĹĄtud. dela

Ponedeljek, 13. maj 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica (prireditev poteka v okviru letoĹĄnjega Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja) 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 14. maj 18.00 Hiťa mladih Svetniťka pisarna SDS 18.30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Šmartnice – medgeneracijska pogovorna skupina

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 9. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 16.00 Center starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica

12. maja, ob 3:12, prvi krajec

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona PavliÄ? ZaloĹžnik, univ. dipl. org., viĹĄji ď€ zioterapevt

S pravoÄ?asno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate boleÄ?ine v sklepih, miĹĄicah, teĹžko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poĹĄkodbi ali operaciji?

V Termah ZreÄ?e izvajamo vrhunske manualne ď€ zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejĹĄo tehnologijo na podroÄ?ju ď€ zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, miĹĄic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija miĹĄiÄ?nih zatrdlin in manipulacija fascije oz. miĹĄiÄ?ne ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroniÄ?nih boleÄ?inah v sklepih in miĹĄicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri ĹĄportnih poĹĄkodbah ter teĹžavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojĹĄnjo pooperativno rehabilitacijo.

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja ď€ zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkuĹĄnjami na podroÄ?ju ortopedije in travmatologije. Vsaka ď€ zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim teĹžavam. Terapija je najuspeĹĄnejĹĄa, kadar se izvede individualno in v Ä?im hitrejĹĄem Ä?asu po poĹĄkodbi ali obolenju.

JULIJA Mladinski film, psiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek. Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Pia Patricia Leonida Fekonja, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik Gal Zorko, Maj RibiÄ?

Petek, 10. 5., ob 18.00 – premiera filma s predstavitvijo filmske ekipe Sobota, 11. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 12. 5., ob 17.00 – mala dvor.

DROBIĹ˝KI 2 Minuscule - Les mandibules du bout du monde, animirana komiÄ?na

pustolovĹĄÄ?ina brez teksta za najmlajĹĄe, 92 minut (Francija). ReĹžija: HĂŠlene Giraud, Thomas Szabo Sobota, 11. 5., ob 18.00 Nedelja, 12. 5., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Sarafyan, Sydney Vollmer, James Hetfield Petek, 10. 5., ob 21.50 Sobota, 11. 5., ob 22.15 Nedelja, 12. 5., ob 20.15

BREZ DOTIKA

The Beach Bum, komedija, 95 minut (ZDA Švica, Velika Britanija, ZDA, Francija) ReŞija: Harmony Korine Igrajo: Matthew McConaughey, Snoop Dogg, Isla Fisher, Martin Lawrence, Zac Efron Petek, 10. 5., ob 20.00 Sobota, 11. 5., ob 19.45 – mala dvor.

Nedelja, 12. 5., ob 19.00 – mala dvorana Ponedeljek, 13. 5., ob 18.00

Five Feet Apart, romantiÄ?na drama, 116 minut (ZDA). ReĹžija: Justin Baldoni Igrajo: Haley Lu Richardson, Cole Sprouse, Moises Arias, Kimberly Hebert Gregory, Parminder Nagra Sobota, 11. 5., ob 20.00 Nedelja, 12. 5., ob 18.00

ÄŒISTA ZLOBA Extremely Wicked, Shockingly Evil, and Vile, biografska kriminalka, triler, 108 minut (ZDA). ReĹžija: Michael Werwie Igrajo: Lily Collins, Zac Efron, Angela

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

Vsak dan z boleÄ?ino je nepotreben!

Informacije in naroÄ?anje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

OVCE IN VOLKOVI 2 Volki i ovtsy. Khod sviney, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85

CITY CENTER Celje

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREÄŒE pri akutni boleÄ?ini v kriĹžu, iĹĄiasu, boleÄ?ini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleÄ?i rami, poĹĄkodbi in boleÄ?ini v kolenu, zvinu gleĹžja, boleÄ?em komolcu (teniĹĄki komolec), zatrdlinah v miĹĄicah.

KRALJ PLAŽE

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 12.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Vik in krik v zelenjavnem vrtu • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 26.5.2019 na osrednjem prostoru –

minut (Rusija). ReĹžija: Vladimir Nikolaev Slovenski glasovi: Matej Recer, MaĹĄa Derganc, Asja KahriamoviÄ?, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?

Petek, 10. 5., ob 18.15 – mala dvor.

STAVKA En guerre, drama, 113 minut (Francija) ReŞija: StÊphane BrizÊ Igrajo: Vincent Lindon, MÊlanie Rover, Jacques Borderie Petek, 10. 5., ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 11. 5., ob 21.30 – mala dvor.

BEN SE VRAÄŒA Ben is Back, drama, 103 minute (ZDA) ReĹžija: Peter Hedges Igrajo: Julia Roberts, Lucas Hedges, Courtney B. Vance, Kathryn Newton, Rachel Bay Jones Ponedeljek, 13. 5., ob 20.00

ÄŒAROBNO BO-JA-BI DREVO v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstr. je osveĹženo in prenovljeno. tor. - pet.: 14:00 - 21:00, sob.: 10:00 - 21:00, Ned.: 10:00 - 20:00.

V primeru deĹžja je zaprto!

NaĹĄ Ä?as, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. maja 2019

Nagradna kriĹžanka ÂťGalebÂŤ

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiĹĄa Velenje KidriÄ?eva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice piĹžame bluze oblaÄ?ila za prosti Ä?as posteljnino, brisaÄ?e Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

ZdravniĹĄki nasveti, gost: primarij Janez Poles., dr. med, specialist interne medicine iz BolniĹĄnice TopolĹĄica.

Tema: srÄ?no popuĹĄÄ?anje

ÄŒETRTEK, 9. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 10. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. maja

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 20. maja 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka GalebÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporoÄ?eno po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Apple namerno zavaja kupce telefonov iPhone?

Prihodnost je elektriÄ?na, kar nedvomno drĹži tudi za avtomobilsko industrijo. Kljub temu elektriÄ?ni avtomobili ĹĄe niso del naĹĄega vsakdana, saj vozniki niso navduĹĄeni predvsem nad dosegom z enim polnjenjem akumulatorja. Medtem ko je doseg vsaj na zaÄ?etku sprejemljiv, je ta z leti vse krajĹĄi, kar sÄ?asoma voznike dejansko prisili v zamenjavo akumulatorja, kar seveda ni ravno poceni. Kupci elektriÄ?nih vozil Volkswagen morda teh teĹžav ne bodo imeli, saj bo akumulator ÂťzdrĹžalÂŤ celotno Ĺživljenjsko dobo. Cilj nemĹĄkega giganta je namreÄ? izdelati akumulator, ki bo po osmih letih uporabe ali 160 tisoÄ? prevoĹženih kilometrih ĹĄe vedno nudil vsaj 70 % zaÄ?etne kapacitete.

To pomeni, da akumulatorja prosto ne bo veÄ? treba zamenjati.

Novodobna elektriÄ?na vozila Volkswagen bodo grajena na osnovi platforme MEB in bodo uporabnikom zagotovili avtonomijo delovanja za pribliĹžno 500 kilometrov. Pri tem velja omeniti, da bo za dolgo Ĺživljenjsko dobo baterij potrebno poskrbeti, da jih ne bomo polnili s hitrimi polnilniki, saj ti dokazano povroÄ?ijo hitrejĹĄo izrabo akumulatorja. Poleg tega se priporoÄ?a, da se akumulator napolni le do 80 %, saj to tudi prispeva k daljĹĄi Ĺživljenjski dobi.

Tovrstni akumulatorji bodo na voljo ĹĄele med letoma 2025 in 2030, bodo pa voznikom elektriÄ?nih avtomobilov ÂťprinesliÂŤ ĹĄe kompaktnejĹĄo obliko, cenejĹĄo izdelavo in nekoliko hitrejĹĄe polnjenje.

Avtonomija pametnih mobilnikov je odvisna od osvetlitve zaslona, nameĹĄÄ?enih aplikacij, vkljuÄ?enih brezĹžiÄ?nih povezav, uporabe lokacijskih storitev, gledanja videoposnetkov, deskanja po spletu in podobno. Ĺ tevilni proizvajalci pri predstavitvi navedejo priÄ?akovano avtonomijo delovanja njihove mobilne naprave pri opravljanju telefonskih klicev, brskanju po svetovnem spletu in predvajanju videoposnetkov. Kot vse kaĹže, je zdaleÄ? najmanj natanÄ?no podjetje Apple, saj je dejanska avtonomija telefonov iPhone precej krajĹĄa od tiste, ki jo navajajo v specifikacijah.

Nedavna raziskava neodvisnega inĹĄtituta v ZdruĹženem kraljestvu je namreÄ? pokazala, da je dejanska avtonomija delovanja telefonov iPhone v praksi za od 18 do 51 % krajĹĄa od navedene. NajslabĹĄe med vsemi modeli pa se je odrezal pametni mobilni telefon iPhone XR, saj namesto obljubljenih 25 ur pogovorov ponuja le dobrih 16 ur. Pri podjetju Apple so kljub temu prepriÄ?ani, da so njihove meritve bile opravljene pravilno, zato navedenih podatkov o avtonomiji delovanja njihovih novejĹĄih pametnih telefonov iPhone ne bodo spreminjali.

Pri pametnih mobilnih telefonih podjetji Samsung, Nokia in Sony pa je situacija povsem drugaÄ?na. Njihovi pametni mobilni telefoni ponujajo v praksi celo daljĹĄo avtonomijo delovanja od navedene. đ&#x;”˛

SADIKA PAPRIKA 6/1

OGLJE LESNO BIO, 3 kg

ŽAR NA OGLJE 50x50

2,85 â‚Ź

2,90 â‚Ź

65,90 â‚Ź

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Volkswagen z revolucionarnim akumulatorjem

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 12. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. maja

SUHA DRVA

ODPELJEĹ ZDAJ, PLAÄŒAĹ 2.9.2019

Ĺže od 152,40 â‚Ź/paleta 1,8 m3

VRTNI TRAKTOR VT 1000 HD 2699,00 â‚Ź

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Z VAMI IN ZA VAS!

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 29. aprila do 5. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 29. aprila do 5. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 29. aprila do 5. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. aprila do 5. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 9. 5. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

9. maja 2019

mali OGLASI NUDIM

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VEČ KRAV iz A-kontrole, prodam.Gsm: 041 970 577.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo,12. 5. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

IŠČEM IŠČEMO mlajšo osebo za pomoč na domu 1x tedensko. Gsm: 040 981 470

PRIDELKI

NEPREMIČNINE

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

VINO, rdeče, domače žganje, kocke sena, okrogle bale, motokultivator, prodam. Gsm: 051 388 874.

HIŠO in gradbeno parcelo, v kraju Podgora Šmartno ob Paki, na lepi sončni legi, prodam. Gsm: 041 689 748.

KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

DEŽURSTVA ZD DOM VELENJE Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, PAKA PRI VELENJU, 191 m2, zgrajena l. 1990, 572 m2 zemljišča, EI: v izdelavi.

Cena: 178.000 €.

LEKARNA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. 5. 2019 in 12. 5.

2019, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

GIBANJE prebivalstva Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CESTA TALCEV, 80 m2, zgrajeno l. 1967, adaptirano l.

2007, 131 m2 zemljišča, P/P, ER – merjena EI: 26318 kWh/m2a.

Cena: 65.000 €.

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v Našem času, dne 25. 4. 2019, so: Cvetka Stamol, Prešernova 9 / B, 3320 Velenje; Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žalec; Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. !

Rešitev gesla: ODMAŠI V DVEH MINUTAH

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALA

SMRTI

POROKE

• PRAZNIK JUSTINA, roj. 1928, Šoštanj, Topolšica, Topolšica 210 • HUDARIN FRANČIŠKA, roj. 1927, Velenje, Šlandrova cesta 12B • MIKLAVŽINA VLADKA, roj. 1933, Velenje, Škale 67 • ALBREHT MARIJA, roj. 1926, Šoštanj,

• HABE MITJA Velenje, Črnova 53 E in GOLOBIČ MATEJA, Velenje, Črnova 53E • OSTOJIĆ ZORAN, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 6 in FAJDIGA IRENA, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 6

Nagrajenci križanke »Gorenje GTI Solis«, objavljene v Našem času, dne 18. 4. 2019, so: Danica Sivka, Škalska 30 / A, 3320 Velenje (poslovnik in pisalo Solis); Miran Zver, Trubarjeva 17, 3320 Velenje (kapa in majica Solis); Ajda Osojnik, Sončni grič 18, 3320 Velenje (penina).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Rešitev gesla: TRAKTOR SOLIS

Lokovica 15A • VRABIČ IVANKA, roj. 1929, Šoštanj, Florjan 83 • BRITOVŠEK KONRAD, roj. 1934, Velenje, Škale 129 • BASTL IVAN, roj. 1927, Velenje, Efenkova cesta 47

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

ANTON KUMAR 12. 2. 1950 – 26. 4. 2019

Kruto je življenje, danes si, jutri več te ni.

V spominu boš ostal vse dni, dobri mož, oče, dedi ti!

UE Velenje

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, društvom in vsem, ki ste ga imeli radi.

Posebna zahvala g. župniku Janku Rezarju za opravljen obred, g. Kolarju za govor.

Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani.

Vsi njegovi

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

Poslovila se je naša ZAHVALA

KONRAD BRITOVŠEK

FANČI HUDARIN

4. 12. 1934 – 24. 4. 2019

1927 – 2019

Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo.

Spi. (S. Lorca)

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali v življenju in ga pospremili k večnemu počitku.

Hvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu, mu namenili misel ali prižgali svečko …

Vsi njegovi

Ostaja del nas.

Sin Slavko z družino

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

V Velenju ĹĄtirje novi skupnostni vrtovi Z urbanim vrtiÄ?karstvom do vkljuÄ?evanja ranljivih skupin v druĹžbo in vkljuÄ?ujoÄ?ega prostorskega naÄ?rtovanja za trajnostni razvoj mesta Tina Felicijan Foto: Roman Bor

Velenje, 24. april – V minulih tednih so za vilo RoĹžle v SonÄ?nem parku in na dvoriĹĄÄ?ih Doma za varstvo odraslih Velenje, Vrtca Velenje in Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje zrasli novi urbani vrtiÄ?ki. Mestna obÄ?ina Velenje jih je postavila ob zakljuÄ?ku evropskega projekta Urbano vrtiÄ?karstvo za spreminjanje mest, v okviru katerega so skrbniki projekta in bodoÄ?i uporabniki njegovih sadov skupaj naÄ?rtovali umestitev visokih gred v prostor, njihovo zasaditev ter aktivnosti, ki bodo potekale ob urejanju vrtov. Tako je pri naÄ?rtovanju skupnostnega vrta v SonÄ?nem parku za potrebe izvajanja programa MZPM Velenje sodelovalo veÄ? kot 150

Velenje je zraslo na nekdaj rodovitnih kmeÄ?kih poljih. Zraslo je kot mesto v parku, ki nima le ĹĄtevilnih zelenic in visokih dreves, ampak tudi takĹĄne in drugaÄ?ne vrtiÄ?ke. Z revitalizacijo degradiranega obmoÄ?ja ob Velenjskem jezeru v obmoÄ?je za vrtnarjenje se je ta naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa moÄ?no zakoreninil v prebivalcih, ki vrtnarijo tudi na drugih povrĹĄinah v okolici srediĹĄÄ?a mesta. ÂťVelenje je mesto, ki je nastalo na temeljih industrije. Kjer so nekdaj bila polja, je danes mogoÄ?no mesto.

Pomembno je, da ne zanemarimo sobivanja z naravo in bomo tudi v prihodnosti, ko se bo mesto ĹĄe razvijalo, znali ohranjati zelene povrĹĄine, na katerih lahko ljudje zapolnijo svoj prosti Ä?as in se napolnijo z energijo,ÂŤ je podĹžupan Peter Dermol povedal, zakaj lokalna skupnost podpira urbano kmetijstvo.

Z zasaditvijo roĹžmarinov v visoke grede v SonÄ?nem parku so predstavniki udeleĹženih v projektu simboliÄ?no prejeli v uporabo vse ĹĄtiri skupnostne vrtove.

nja prostega Ä?asa in trajnostnega izkoriĹĄÄ?anja zelenih povrĹĄin, vzgoja za lokalno samooskrbo in prenaĹĄanje praktiÄ?nega znanja o obdelovanju zemlje na mlajĹĄe rodove, paÄ? pa predvsem uvajanje urbanega vrtiÄ?karstva kot metode za vkljuÄ?evanje ranljivih skupin v druĹžbo in za vkljuÄ?ujoÄ?e prostorsko naÄ?rtovanje za trajnostni razvoj mest. UdeleĹženci v programih MZPM, otroci in starostniki bodo svoje skupnostne vrtove porabljali v izobraĹževalne in terapevtske namene.

Uporabniki so se visokih gred, ki jih bodo obdelovali s skupnimi moÄ?mi, razveselili. Na MZPM pa so tudi nekoliko zaskrbljeni, saj je vrt v SonÄ?nem

udeleĹžencev predvsem iz ranljivih druĹžbenih skupin. Namen skupnostnih vrtov namreÄ? ni le spodbujanje zdravega preĹživlja-

Klop iz reciklirane plastike

Velenje je zeleno mesto tudi zato, ker ima dolgo okoljevarstveno tradicijo, ki se nadaljuje tudi z raznimi aktivnostmi na podroÄ?ju trajnostne uporabe umetnih materialov. Tako smo denimo v teh dneh v SonÄ?nem parku dobili novo klop, ki je v celoti izdelana iz reciklirane plastike. Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? partner v projektu PlastiCircle programa Horizon 2020.

Projekt je namenjen optimizaciji procesov zbiranja, transporta, sortiranja in recikliranja predvsem plastiÄ?nih odpadkov, ki jih je ob pravilni izvedbi teh procesov mogoÄ?e predelati v nove uporabne izdelke. Klop je mestu podarilo angleĹĄko podjetje HAHN Plastics, ki iz reciklirane plastike izdeluje tudi ograje, mostove, pohodne poti in drugo urbano opremo.

parku edini brez ograje. Ker v Velenju puljenje zelenjadnic s tujih vrtov ali cvetnic iz mestnih gredic ni nobena redkost, upajo, da bodo vandali in tatovi vsaj ta vrt pustili pri miru. ÂťZa naĹĄ skupnostni vrt bomo v sklopu razliÄ?nih aktivnosti za otroke in druĹžine skrbeli vsak dan. VkljuÄ?evali bomo ranljive skupine, saj se nam bodo pridruĹževali razliÄ?ni prebivalci mesta. Aktivnosti na vrtu bomo povezovali z druĹženjem v kuhinji v vili RoĹžle, kjer bomo predelovali pridelke in jih pripravljali v jedeh,ÂŤ je sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel povedala, kaj bo vrt prinesel obiskovalcem vile RoĹžle, in dodala: ÂťOb takem vrtiÄ?ku se

Naj ta klop vse obiskovalce SonÄ?nega parka opominja, da odpadek ni samo odpadek.

lahko sreÄ?ujejo, druĹžijo, spoznavajo, vkljuÄ?ujejo v druĹžbo razliÄ?ni prebivalci naĹĄega mesta.ÂŤ KakĹĄna pa je dodana vrednost sreÄ?evanja z vrtiÄ?karstvom v vrtcih? ÂťUÄ?enje s spoznavanjem narave in procesov v njej je v sodobnem Ä?asu posebno bogastvo.

VÄ?asih je bilo to nekaj vsakdanjega, danes pa je nadgradnja naĹĄega Ĺživljenja. Mnogi otroci namreÄ? nimajo stika z rastlinami, vrtnarjenjem, pridelovanjem

hrane doma. Zato je priloĹžnost za to, kar nudimo v vrtcu, toliko bolj pomembna. Otroci opazujejo rast rastlin in beleĹžijo proces, jih tipajo, vonjajo, tudi pokuĹĄajo.

To je tisto, kar otroci v predĹĄolskem obdobju nujno potrebujejo,ÂŤ odgovarja ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler. đ&#x;”˛

Kaj imate radi pri RK?

V roĹže in kulturo odet Titov trg

V Tednu RK pozornost predstavitev raznolikosti dejavnosti Ä?lovekoljubne organizacije – Aktivnosti ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje ves maj

V soboto, 11. maja, bo na Titovem trgu 24. Pomladni sejem z vrsto spremljevalnih dogodkov Ena najbolj obiskanih prireditev v srediĹĄÄ?u Velenja je Pomladni sejem (nekoÄ? cvetliÄ?ni).

Tokratni bo Ĺže 24. in po besedah direktorice Festivala Velenje Barbare Pokorny tudi najbogatejĹĄi, tako po sejemski ponudbi kot po dogajanju. Potekal bo med 8. in 13. uro na Titovem trgu to soboto, 11. maja. Tokratni bo posveÄ?en urbanemu vrtnarjenju.

Tatjana PodgorĹĄek

VÄ?eraj (v sredo) je bil svetovni dan RdeÄ?ega kriĹža in RedeÄ?ega polmeseca. S tem dnem se je zaÄ?el v Sloveniji tudi tradicionalni teden RK, ki ga obmoÄ?na zdruĹženja po vsej Sloveniji zaznavajo kot priloĹžnost za predstavitev raznolike dejavnosti Ä?lovekoljubne organizacije ĹĄirĹĄi javnosti, ji pribliĹžati delovanje, opozarjati na pomen prostovoljstva, partnerstva. Ĺ˝elijo (ĹĄe dodajajo na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje) navdihniti mlade za aktivno vkljuÄ?itev v dejavnost organizacije in za okrepitev njihovih prostovoljnih vrst. Geslo letoĹĄnjega tedna je poziv javnosti k razmiĹĄljanju 'kaj imate radi pri RK?'. ÂťS poudarjanjem raznolikosti naĹĄega dela in univerzalnosti naĹĄega pristopa Ĺželimo razĹĄiriti razumevanje javnosti o mednarodnem gibanju RdeÄ?ega kriĹža in RdeÄ?ega polmeseca ter s tem o nas samih. NaĹĄi prostovoljci praktiÄ?no vsak dan v svojem okolju delajo z ljudmi v

trenutkih, kot so revĹĄÄ?ina, nesreÄ?a ali kriza. Prvi se odzovemo in tako neprecenljivo prispevamo k blaĹženju Ä?loveĹĄkega trpljenja, k reĹĄevanju najbolj neukrotljivih humanitarnih vpraĹĄanj, s katerimi se danes sooÄ?a ves svet,ÂŤ je med drugim vodstvo RK Slovenije zapisalo v poslanici, v kateri se med drugim zahvaljuje tudi veÄ? kot 13 tisoÄ?im prostovoljcem in prostovoljkam ter delavcem RK Slovenije za njihov pogum, predanost in doseĹžke.

V TopolĹĄici danes trojni praznik TopolĹĄica – 9. maja v TopolĹĄici praznujejo tri praznike: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. Krajevna skupnost TopolĹĄica, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje bodo v soboto, 11. maja, ob 18. uri v ZdraviliĹĄkem parku pripravili skupno slovesnost. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Republike Slovenije Karl Erjavec. Nastopili bodo Jure IvanuĹĄiÄ?, MPZ OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj in Pihalni orkester Zarja. đ&#x;”˛

mkp

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje bodo teden zaznamovali z vrsto dejavnosti, ki se bodo odvijale ves mesec maj. Ob tej priloĹžnosti bo zdruĹženje pripravilo veÄ? zdravstvenih predavanj, na veÄ? lokacijah v Ĺ aleĹĄki dolini prikazalo temeljne postopke oĹživljanja in uporabe defibrilatorja, v nekaterih okoljih bodo pripravili sreÄ?anje starejĹĄih krajanov, brezplaÄ?ne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. V zadnjih dneh maja bodo delili ĹĄe prehrambne pakete upraviÄ?encem, za kar bodo poskrbele obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. ÂťTe pakete bomo obogatili ĹĄe s hrano iz EU. Ĺ e posebej veliko pozornosti pa bomo v tukajĹĄnjem okolju namenili uÄ?encem prve triade v osnovnih ĹĄolah. Predstavili jim bomo pomen dejavnosti RK in prostovoljstva in upali, da se nam bodo v prihodnje pridruĹžili. Za zdaj je odziv zelo slab,ÂŤ je povedala sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja Velenje Darja Lipnikar. đ&#x;”˛

ĹĄkega pevskega zbora enote LuÄ?ka Vrtca Velenje, Plesnega studia N in Kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje. Zaplesala pa bo tudi Grajska gospoda iz Ĺ aleka. KUD Gambatte bo na sejmu ponudil obiskovalcem tudi nekaj izdelkov otrok v zameno za dobrodelne prispevke, ki jih bodo namenili Odboru za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje.

Lanski sejem je bil zelo dobro obiskan.

ÂťV minulih letih se je tradicionalni cvetliÄ?ni sejem na osrednjem velenjskem trgu preoblikoval v pravi Pomladni sejem. Na njem obiskovalci ne pogledujejo in povpraĹĄujejo le za cvetjem, ki ĹĄe vedno ostaja osrednja ponudba in vodilo sejma, temveÄ? lahko izbirajo, si ogledajo ali pa samo prisluhnejo raznoteri kulturni, ustvarjalni ali prodajni ponudbi.ÂŤ OtroĹĄke ustvarjalnice so Ĺže stalnice tega sejma. Otroci bodo tokrat ustvarjali vse dopoldne, na odru pa se bodo vrstili nastopi pihalnega in mlajĹĄega pihalnega orkestra glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, folklorne skupine KresniÄ?ke OĹ Gustava Ĺ iliha, otro-

Novost bo IzobraĹževalni kotiÄ?ek v Galeriji Velenje, kjer bodo obiskovalci lahko prisluhnili predavanjem in predstavitvam homeopatije, permakulture in bio oglja za slovenske vrtove, spoznali bodo samooskrbni zelenjavni vrt za vrtiÄ?karje nove dobe, predstavljene pa bodo tudi olla posode, najbolj uÄ?inkoviti vlaĹžilci rastlinskih korenin. BrezplaÄ?na strokovna predavanja bo organiziral LonÄ?arski center Bahor. V bliĹžnjih kulturnih ustanovah in na trgu bo tudi vrsta razstav, drugih predstavitev in delavnic, ki bodo polepĹĄale in popestrile pomladno sobotno dogajanje. đ&#x;”˛