18 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/230 C), soboto (9/230 C) in nedeljo (11/230 C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 7. maja 2020â€

ĹĄtevilka 18 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Danes v Hisense Gorenje o programu preseĹžnih delavcev

cena 1,90 â‚Ź

Vse, samo prav ne Tina Felicijan

Velenje – PodjetniĹĄki sindikat SKEI je sicer poudaril, da je proti vsakrĹĄnemu odpuĹĄÄ?anju, da odloÄ?no nasprotuje postopkom ugotavljanja preseĹžnih delavcev in da ne Ĺželi sodelovati pri oblikovanju kriterijev za doloÄ?itev preseĹžkov, a se bo danes po besedah predsednika Ĺ˝ana Zebe udeleĹžil posvetovanja o tej temi, saj upajo na boljĹĄi razplet. Po zadnjih napovedih vodstva je predvidenih 544 preseĹžnih delavcev v proizvodnji v Velenju, 155 v podjetju Hisense Gorenje Europe, 84 v podjetju IPC in 45 v podjetju Gorenje Gostinstvo. V prihodnjih dneh se bodo zvrstili zbori delavcev, ki pa bodo potekali v obliki videokonference. Uprava Hisense Gorenja naj bi preseĹžnim delavcem odpovedi pogodb o zaposlitvi zaÄ?ela vroÄ?ati predvidoma v zaÄ?etku junija. VeÄ? o tem in o prvomajskem ÂťprotestuÂŤ na strani 5.

Udarniki nadaljujejo delo Velenje – Prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje je v Ä?asu izvajanja projekta ‚NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne‘ izvedla veÄ? kot 1800 dostav toplih obrokov, nakupov in humanitarnih paketov ljudem iz ranljivih skupin, jim razdelila 500 doniranih mask in opravila veÄ? kot 20 telefonskih klicev z namenom druĹženja na daljavo s starostniki brez svojcev. Storitve opravljanja nakupov, dostave toplih obrokov in druĹžabniĹĄtva so osebam iz ranljivih skupin ĹĄe vedno dosegljive. đ&#x;”˛

tf

Vedno veÄ? kolesarskih poti Trenutno v Velenju gradijo 650 metrov kolesarskih poti v centru mesta, dela pa naj bi bila konÄ?ana do septembra Mira ZakoĹĄek

Da so mediji in novinarji podvrĹženi vplivom politike ali reĹžima, lastnikov ali gospodarstva, zato pa javni interes mnogokrat preglasijo interesi posameznikov ali manjĹĄin, okrepljenih z mandatom ali kapitalom – to je dejstvo in tako je, odkar so mediji nadgradili dejavnost posredovanja informacij z zabavno, marketinĹĄko in propagandno industrijo, s tem pa na ĹĄkodo javnosti naredili kompromis med svojim osnovnim poslanstvom poĹĄtenega, nepristranskega poroÄ?anja in ustvarjanjem dobiÄ?ka.

Zato ne moremo zameriti davkoplaÄ?evalcem (s tem izrazom mediji naslavljajo svoje obÄ?instvo), ki bolj kot v medijih vidijo v novinarjih greĹĄnega kozla za celo vrsto druĹžbenih pojavov, nepraviÄ?nega krvnika oboĹževanih javnih osebnosti, nemoÄ?nega kritika nepridipravov ‌ VÄ?asih se zazdi, da novinarji poÄ?nejo vse, razen tistega ne, kar bi bilo prav. Enkrat poroÄ?ajo preveÄ?, napihujejo informacije in spodbujajo paniko, drugiÄ? poroÄ?ajo premalo, prikrivajo informacije in zavajajo javnost, da naprej Ĺživi v Trumanovem svetu. Enkrat ne poroÄ?ajo toÄ?no tistega, kar se nekemu davkoplaÄ?evalcu pred malim ekranom zdi pomembno, drugiÄ? poroÄ?ajo pristransko, diskriminatorno, ĹĄkodljivo, skratka: nikoli prav.

Zato ni Ä?udno, da so v minulih tednih, ko se je tudi Slovenija razdelila na tiste, ki imajo sreÄ?o, da so lahko doma, in tiste, ki ne morejo opustiti kljuÄ?nih javnih sluĹžb, zahvale in pohvale (seveda zasluĹženo!) prejemali zdravstveni delavci, policaji, gasilci, prostovoljci (uÄ?itelji paÄ? ne, saj so bili tako kot vsaka dva meseca lepo doma), medtem ko so novinarji, brez katerih ne bi bilo jutranjega Ä?asopisa in veÄ?ernih poroÄ?il, le tu in tam dobili priznanje, da niso nebodigatreba. Javnost ni uvidela, da so kljuÄ?ni pri obveĹĄÄ?anju v izrednih razmerah. Celo nasprotno. Ĺ e bolj kot prej se je diskreditiralo njihovo delo. Medtem ko je gledanost informativnih oddaj na nacionalki naraĹĄÄ?ala, so se ĹĄirile dezinformacije, da korona zakon oproĹĄÄ?a plaÄ?ilo RTV prispevka. In Slovencelj za ĹĄankom je poskoÄ?il in zavriskal od veselja, potem pa se je zaÄ?el zgraĹžati nad mediji, ki delajo le za klike, da lahko namesto informacij prodajajo reklame, kot da tega ne poÄ?nejo, ker ne preĹživijo od naroÄ?nin.

Pa saj se mu ne bo treba dolgo muÄ?iti s to krivico. MogoÄ?e se mu uresniÄ?ijo sanje in bodo svobodni, neodvisni in nepristranski mediji pod ruĹĄo (Ä?e Ĺže niso). Odleteli bodo novinarji, ki ne poroÄ?ajo v pravih barvah. In konÄ?no bodo edino pravo okno v svet tviti oblastnikov. Pa ĹĄe sarkazma Slovencelj ne bo zaÄ?util. Le tu in tam se bo ob zadnjem kozarÄ?ku spomnil, da je nekoÄ? bilo noviđ&#x;”˛ narstvo tisto, ki je krepilo demokracijo.

Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže zaÄ?ela graditi mestno kolesarsko omreĹžje v centru mesta. Gre za 650 metrov kolesarskih poti (120 m od KidriÄ?eve do Ĺ aleka – ob reki Paki; 30 metrov na KopaliĹĄki cesti pri bazenu, 500 metrov na PreĹĄernovi cesti do velenjske promenade). Poleg tega bo tu ĹĄe 17 pokritih kolesarskih parkiriĹĄÄ? za skupno veÄ? kot 90 koles.

Vse to bo stalo skoraj 240 tisoÄ? evrov brez davka na dodano vrednost. VeÄ?ino tega denarja predstavljajo nepovratna evropska kohezijska sredstva.

Delo izvaja podjetje Tegar, sklenili pa ga bodo predvidoma do septembra.

ParkiriĹĄÄ?a koles bodo postavili ob osnovnih ĹĄolah, otroĹĄkih vrtcih ter ostalih javnih ustanovah, kot so Mestna obÄ?ina Velenje, Zdravstveni dom Velenje, PoĹĄta Velenje, Upravna enota Velenje ter pri bazenu, pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju, pri Mladinskem centru Z izgradnjo kolesarskega omreĹžja v samem centru bodo povezali vse kolesarske poti Velenje, na Ĺ kalskem jezeru, Titovem v mestu, ki se bodo kasneje navezale ĹĄe na kolesarska omreĹžja proti KoroĹĄki, Celju in trgu in na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. Ĺ oĹĄtanju. ÂťPred tem smo uspeĹĄno zakljuÄ?ili projekt kolesarskega omreĹžja na zahodnem delu Velenja. pa smo organizirali tako, da so delavci delali po celotni trasi v veÄ?

Dela so potekala med epidemijo, tako smo se dogovorili manjĹĄih skupinah. Podobno velja tudi za dela, ki ta Ä?as potekajo ob tudi s pristojnim ministrstvom. Pravzaprav je bilo zato reki Paki,ÂŤ pravi vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik. izvajanje del ĹĄe laĹžje, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju mimo Go- Vsa dosedanja dela so opravili po terminskem planu. đ&#x;”˛ renja, ki takrat ni delalo. Organizacijo dela na gradbiĹĄÄ?ih

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Spet plaÄ?ljivo parkiranje Velenje – Uporabniki modrih con in garaĹžnih hiĹĄ na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje morajo od ponedeljka, 4. maja, ponovno plaÄ?evati parkiranje na omenjenih povrĹĄinah. Prav tako je ukinjeno brezplaÄ?no parkiranje v 3. etaĹži GH Gorica.

BrezplaÄ?no parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah je Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z upravljalcem modrih con, Komunalnim podjetjem Velenje, omogoÄ?ila le za Ä?as poostrenih ukrepov zaradi epidemije COVID-19. đ&#x;”˛

ObÄ?ina se zahvaljuje podjetnikom, gospodarstvenikom, obrtnikom Mestna obÄ?ina Velenje se zahvaljuje velenjskim podjetnikom, gospodarstvenikom in obrtnikom za vso skrb in prizadevanja, ki so jih namenili za dobrobit svojih zaposlenih in ohranitev obstojeÄ?ih delovnih mest. Prosijo pa jih, da tudi v prihodnje, ko je velik del preventivnih ukrepov Ĺže sproĹĄÄ?en, dosledno upoĹĄtevajo tiste, ki ĹĄe veljajo, in tako pomagajo, da se epidemija ne bi ponovila. đ&#x;”˛

VzdrĹževalna dela ob Partizanski cesti Komunalno podjetje Velenje obnavlja sekundarno kanalizacijsko omreĹžje v Pesju (pred uvozom s Partizanske ceste na Podgorsko cesto). Zaradi del je ploÄ?nik ob Partizanski cesti zaprt in tako bo predvidoma do 27. maja. đ&#x;”˛

ObÄ?ane vabijo k sodelovanju pri pripravi aktov Mestna obÄ?ina Velenje vabi obÄ?ane k sodelovanju pri pripravi aktov, ki jih bodo obravnavali na prihodnji seji sveta, ki je sklicana za 12. maj. Med drugim lahko podajo mnenja in pripombe na predlagano poveÄ?anje projekta za nabavo opreme Zdravstvenega doma Velenje, naÄ?rt razvojnih programov, oblikovanje razpisa za neprofitna stanovanja, naÄ?rt upravljanja kulturne dediĹĄÄ?ine, predlog odloka o zakljuÄ?nem raÄ?unu, o ureditvi cestnega prometa in odmeri komunalnega prispevka. đ&#x;”˛

mz

IndijanÄ?ki bodo letos doma Velenje – Mladinski center Velenje, ki je Ĺže veÄ? let izvajal priljubljen poÄ?itniĹĄki program Indicamp, obveĹĄÄ?a starĹĄe in otroke, da se to poletje Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru ne bo spremenil v indijanski tabor. Zaradi nepredvidljivosti dogajanja v zvezi z epidemijo korona virusa namreÄ? ne morejo pripraviti aktivnosti, ob katerih bi lahko zagotovili varno in zdravo okolje za vse udeleĹžence. đ&#x;”˛

tf

Zakaj korona virus?

Tako kot mnogi v tem Ä?asu se tudi vodja svetniĹĄke skupine NSi v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje Veronika Juvan pogosto spraĹĄuje, zakaj korona virus? ÂťMorda zato, ker naj bi se naĹĄ planet odpoÄ?il, pa se bo res? Mar maske in rokavice ter vsa razkuĹžila in mila ne povzroÄ?ajo ĹĄkode naĹĄi lepi Zemlji?

V Ä?asu korona krize so se pokazale razpoke v gospodarstvu, naĹĄ najveÄ?ji zaposlovalec v Velenju je napovedal zmanjĹĄevanje ĹĄtevila zaposlenih, sicer najprej z mehkimi metodami, potem pa tudi odpuĹĄÄ?anje. PriÄ?akujem, da bo obisk ministrov prinesel kaj koristi in se bo ĹĄtevilo zaposlenih zmanjĹĄalo le z mehkimi metodami, podjetju pa pomagalo, da ostane rentabilno,ÂŤ razmiĹĄlja in dodaja, da jo vse to zelo skrbi, saj je kot delavka Veronika Juvan: ÂťUpam, da se Gorenja tudi sama del te zgodbe. bo zgodba z Gorenjem razpletla Prav tako je zaskrbljena, ker se ĹĄe v dobrobit zaposlenih.ÂŤ naprej odmika gradnja 3. razvojne osi, ki jo tako mi kot KoroĹĄka nujno potrebujemo. Kot ljubiteljica knjig pa je v Ä?asu krize zelo pogreĹĄala knjiĹžnico (zdaj jo je verjetno Ĺže obiskala), saj ĹĄe vedno najraje knjige đ&#x;”˛ mz prebira klasiÄ?no. â€

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

7. maja 2020

Kapitulacija

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Moji prvi spomini segajo v Ä?as druge svetov- vo. Ob pogledu na ta prizor smo bili osupli in za zmoto. Danes pa uradna zgodovina prav ne vojne, ko sem svoje rano otroĹĄtvo preĹživljal preseneÄ?eni hkrati. Moj stari oÄ?e je skomignil to dejstvo potrjuje. na domaÄ?iji starih starĹĄev v TopolĹĄici. ÄŒeprav z rameni, zmajal z glavo in dejal: ÂťSedaj ko se Pred leti sem izvedel, da je po podpisu kapije kmetija v veÄ?ji meri obdana z gozdom, je Nemci in partizani Ĺže vozijo skupaj, se bodo tulacije, zaradi nepazljivosti partizanske straĹže od tu lep razgled na okoliĹĄke hribe in gore. menda le zmenili, da bo ta kruta vojna kon- Alexander LĂśhr pobegnil, vendar so ga partiPred domaÄ?ijo pa se kot na dlani vije cesta iz Ä?ana.ÂŤ Po tem dogodku smo odĹĄli delat na zani pod vodstvom DolniÄ?arja na avstrijskem Ĺ oĹĄtanja v TopolĹĄico. polje, tako kot vsak delovni dan.

KoroĹĄkem blizu Pliberka, ponovno ujeli in ga Po prihodu XIV. divizije v naĹĄe kraje so se Naslednjega dne je priĹĄel znanec iz Topol- predali novoustanovljenim jugoslovanskim po okoliĹĄkih hribih bĂ­li hudi boji med Nemci ĹĄice. Z velikim navduĹĄenjem nam je sporoÄ?il, oblastem v Beogradu. in partizani. Bili smo priÄ?a ĹĄtevilnih burnih in da je v naĹĄe kraje priĹĄla dolgo priÄ?akovana Po osvoboditvi so se aktivni vojni udeleĹženci tragiÄ?nih dogodkov. ÄŒeprav sem bil ĹĄe otrok, svoboda. Povedal je, da je bila v Toplici pod- vraÄ?ali domov in osreÄ?evali svoje druĹžine. Za sem ta dogajanja spremljal podobno kot od- pisana kapitulacija nacistiÄ?ne NemÄ?ije in da mnoge pa je imela sladka svoboda bolj grerasli. Posebej pa se mi je vtisnil v spomin do- so oblast prevzeli slovenski partizani. nak priokus. Veliko slovenskih domov je bilo godek, ki sem ga doĹživel spomladi leta 1945.

Spominjam se dne, ko me je Ĺže v zgodnjih jutranjih urah prebudilo streljanje. Ko sem vstal in stopil na prag hiĹĄe, so iz gozda Ĺ iroka priÄ?eli teÄ?i nemĹĄki vojaki. Tekli so mimo naĹĄega sadovnjaka in izginili v gozdiÄ?ku v smeri TopolĹĄice.

Malo za njimi pa so iz Ĺ iroke pritekli tudi partizani, ki so jim sledili.

SÄ?asoma je streljanje potihnilo.

Ker je bil takrat lep sonÄ?en dopoldan, smo zapregli vole z namenom, da gremo delat na polje.

Nenadoma smo iz smeri TopolĹĄice DanaĹĄnji pogled z naĹĄe domaÄ?ije na cesto, po kateri so 9. maja 1945 peljala nemĹĄka in partizanska zasliĹĄali zvoke troblje motornega vozila. Foto: JoĹže LekĹĄe vozila. Od naĹĄega kozolca smo pogledali na glavno cesto in tam videli nemDanes vemo, da je bil ta dogodek 9. in 10. med vojno poruĹĄenih in poĹžganih. Ĺ tevilni ĹĄkega motorista s prikolico, ki je peljal proti maja 1945, ko je general Alexander LĂśhr pred domoljubi se iz koncentracijskih taboriĹĄÄ? niso zdraviliĹĄÄ?u Toplica (danes Terme TopolĹĄica). partizanskim komisarjem Ivanom DolniÄ?ar- vrnili in mnogi borci so obleĹžali na bojiĹĄÄ?ih.

Z zvokom troblje je odganjal vozila in vozove s jem podpisal kapitulacijo nemĹĄke armade za Nekaj pa smo v svobodi imeli vsi in to je ceste. Za njim je peljal pokrit nemĹĄki avtomo- jugovzhodno Evropo. veljalo za vse. Povsod smo lahko govorili v svobil z izobeĹĄeno nemĹĄko zastavo s Ä?rnim kljuPo kapitulaciji nacistiÄ?ne NemÄ?ije se je po jem maternem jeziku in kadar nas je bila vokastim kriĹžem. Na naĹĄe veliko preseneÄ?enje tihem govorilo, da je bila kapitulacija, preden lja, smo lahko glasno zapeli slovensko pesem. đ&#x;”˛ JoĹže LekĹĄe pa je tik za njim peljal odprt dĹžip s tribarvno so jo podpisali v TopolĹĄici, Ĺže prej podpisana v jugoslovansko – morda celo slovensko zasta- MetleÄ?ah. Te govorice so do nedavnega veljale

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

PrazniÄ?ni dnevi vendarle ne tako prazni ÂťBrezdelneĹžiÂŤ – Praznik v Ä?asopisu – Sejemske teĹžave – Gradbinci brez predaha – Poletje bo!

Tako! Pa smo preĹživeli ĹĄe ene prazniÄ?ne dni. Eni z mislimi, da niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo, drugi z vpraĹĄaji, kdaj bo spet bolje. Ĺ e Ĺže sliĹĄano geslo: Ĺživel 1. maj, ko imamo tri dni fraj, ni zvenelo preveÄ? veselo. Bolj zaskrbljeno. Tudi res v skrbi za delo. ÄŒas, ko je bilo Ä?utiti vse veÄ?je pomanjkanje delavcev, se je naenkrat spremenil v Ä?as, ko vse veÄ? zaposlenih spraĹĄuje, kako dolgo bodo ĹĄe lahko delali. Zaposlitev paÄ? ni veÄ? nekaj samoumevnega. Na to in na ukrepe vlade, ki da vsi niso primerni, je zaÄ?elo opozarjati vse veÄ? ljudi. Drugi so seveda ĹĄe vedno najbolj zaskrbljeni zaradi nesreÄ?nega korona virusa, ki ĹĄe vedno ni premagan. In kljub nekaterim ÂťpopuĹĄÄ?anjemÂŤ ĹĄe vedno v mnogoÄ?em kroji usodo naĹĄega Ĺživljenja. Tudi pri ukinjanju raznih restriktivnih ukrepov, ki naj bi Ĺživljenje vendarle postopoma spravilo v stare tirnice, je ĹĄe toliko neznank, da se ÂťizvajalciÂŤ teĹžko znajdejo. Pa naj gre za otroĹĄke vrtce in ĹĄole, gostiĹĄÄ?a in druge usluĹžne dejavnosti do domov za starejĹĄe. Ti so vendarle malo bolj odprti – v domu v Ĺ marju pri JelĹĄah, ki ga je KV najbolj prizadel, pa so med prvimi spet ÂťuvedliÂŤ obiske.

Kljub vsemu temu ponekod poskuĹĄajo vsaj na nekaterih podroÄ?jih delati kot pred koronavirusnim obdobjem. V Celju so v ponedeljek doÄ?akali eno dobro in eno slabo novico. Dobra: znova je zaÄ?ela delovati mestna blagajna, na kateri je brez provizije mogoÄ?e plaÄ?evati veliko razliÄ?nih poloĹžnic; ob ustreznih ukrepih seveda! Slaba: isti dan so morali vozniki spet zaÄ?eti plaÄ?evati parkirnino na vseh javnih parkiriĹĄÄ?ih. V kneĹžjem mestu pa tudi nekako koronavirusno na obroke praznujejo obÄ?inski praznik. Ta je bil Ĺže 11. aprila, brez osrednje prireditve in podelitve priznanj najzasluĹžnejĹĄim obÄ?anom ter tradicionalne Galerije na prostem. Zdaj je obÄ?ina izdala Mestni Ä?asopis in v njem predstavila vse nagrajence (Ä?astni obÄ?an je postal Janko Hartman, znani in priznani arhitekt); priznanja bodo prejeli na osrednji prireditvi, ki jo bodo pripravili, ko bo Ä?as (oziroma KV) to dopuĹĄÄ?al.

Ker letos (ĹĄe) niso mogli predstaviti mladih avtorjev del Galerije na prostem, jih predstavljajo na fotografijah v tem Ä?asopisu.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V Celju so v prazniÄ?nih dneh tudi ÂťodprliÂŤ njihovo najbolj obiskano turistiÄ?no toÄ?ko, Stari grad. Vendar le zunanje grajske povrĹĄine.

Obiskovalci so seveda morali upoĹĄtevati varnostne ukrepe. Taki ukrepi veljajo tudi v Rogatcu, kjer so znova odprli Muzej na prostem in Dvorec Strmol. V muzeju v tem Ä?asu obiÄ?ajno beleĹžijo najveÄ?ji obisk, predvsem ĹĄolarjev. A letos so seveda tudi ĹĄole zaprte. V Muzeju na prostem so moĹžni le ogledi starih objektov, ustvarjalnih in rokodelskih delavnic, po katerih so zelo znani, pa ĹĄe ne organizirajo.

So pa teĹžave z novim virusom dokonÄ?no odnesle ĹĄtiri pomladne sejme na celjskem sejmiĹĄÄ?u. Kot smo Ĺže pisali, so te sejemske prireditve najprej prestavili z marca na maj, vendar tudi to ni ĹĄlo. Prav tako letos ne bo sejma ApiSlovenija in Svet ribolova. Festival kave Slovenija pa bodo vkljuÄ?ili v jesenski Mednarodni obrtni sejem. Prestavljeni so tudi Sejmi Energetika, Terotech in Lestech. Ti ne bodo junija, ampak koncem oktobra.

TeĹžave s korona virusom so oÄ?itno najmanj prizadela gradbince. V Celju zakljuÄ?ujejo temeljito obnovo drĹžavne ceste Celje – Ĺ marjeta, sredi meseca naj bi odprli novo kroĹžiĹĄÄ?e Glazija, nadaljujejo tudi gradnjo severne vezne ceste in tudi mreĹžo kolesarskih povezav. V PodÄ?etrtku, kjer gredo h koncu obnovitvena dela hotela Breza, so zaÄ?eli graditi tudi nova stanovanja. Gradi jih druĹžba GIC Gradnje, ki je znana po gradnji tudi velikih pomembnih projektov po Sloveniji. Po PodÄ?etrtku pa bodo zgradili ĹĄe stanovanjski objekt v RogaĹĄki Slatini. Sicer pa SlatinÄ?ani Ĺže nekaj Ä?asa gradijo tribune in nove klubske prostore v ĹĄportnem centru. V tem Ä?asu so se lotili ÂťosnoveÂŤ za gradnjo varovanih stanovanj v Ĺ marju. Pisali smo Ĺže, da bodo trije objekti za tovrstna stanovanja stali nasproti Doma za starejĹĄe.

Vendar morajo prej prestaviti potok, ki tam teÄ?e. Pozimi pa so Ĺže odstranili objekte nekdanjih lastnikov. Sama varovana stanovanja naj bi zaÄ?eli graditi konec leta.

Pa ĹĄe to: ali v Celju letos bo poletje ali ga ne bo? ÄŒe kot poletje opredeljujemo letni Ä?as, potem poletje v Celju gotovo bo. Pod resnim vpraĹĄajem pa je prireditev Poletje v Celju, kneĹžjem mestu. Ne zaradi napovedi slabega vremena, ampak zaradi slabih napovedi o Ä?asu trajanja koronavirusnih omejitev!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

7. maja 2020

Brez dela ni napredka, naĹĄega skupnega Ĺživljenja in preĹživetja Na tromeji na GraĹĄki gori obÄ?ine zaznamovale delavski praznik – SimboliÄ?na izmenjava obÄ?inskih zastav – PoloĹžili tudi venec k spomeniku XIV. divizije in enotam IV. operativne cone pod HriberĹĄkovim vrhom Jasmina Ĺ karja

LetoĹĄnje tradicionalno prvomajsko sreÄ?anje na GraĹĄki gori je potekalo brez nageljnov, kulturno-zabavnega programa, mnoĹžiÄ?nega sreÄ?anja pohodnikov in tradicionalnega golaĹža, a vendarle ob dejstvih, da boj z revĹĄÄ?ino, solidarnostjo, delavskimi pravicami, izkoriĹĄÄ?anjem posameznikov, slabimi, Ä?loveka nevrednimi delovnimi pogoji, socialno varnostjo, podcenjenim delom in odpuĹĄÄ?anji tudi po sto ĹĄtiriintridesetih letih ĹĄe vedno ni izbojevan. SimboliÄ?no so se ga udeleĹžili podĹžupan MO Velenje Peter Dermol (ki je bil pobudnik vsaj takĹĄnega sreÄ?anja v teh zaradi virusa neprijetnih Ä?asih), podĹžupan Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik in Ĺžupan ObÄ?ine Mislinja Bojan Borovnik. Poudarili so pomen sodelovanja, povezovanja obÄ?ank in obÄ?anov, solidarnost in praviÄ?nost. Vsi trije so izpostavili, da so ponosni na svoje obÄ?ine in obÄ?ane ter na dobro sodelovanje lokalnih skupnosti. Zelo pa so bili kritiÄ?ni tudi do razmer in obljub v Gorenju, poseg uprave Gorenja bo namreÄ? zarezal ne samo v Ĺ aleĹĄko dolino, ampak tudi v Mislinjsko. Na delovnem sreÄ?anju na GraĹĄki gori so izmenjali tudi obÄ?inske zastave in poloĹžili venec k spomeniku XIV. divizije in enotam IV. operativne cone pod HriberĹĄkovim vrhom.

ÂťBrez delavcev si prihodnosti ni mogoÄ?e predstavljatiÂŤ

ÂťNaĹĄo druĹžbo morajo soustvarjati delavke in delavci, ki so dodana vrednost podjetij. Ĺ˝elim si, da bi bil prvi maj najveÄ?ji slovenski praznik, ki se ga bomo s ponosom spominjali, ga obeleĹževali in se poklonili vsem, ki so se borili in se ĹĄe borijo za delavske pravice,ÂŤ je poudaril podĹžupan MO Velenje Peter Dermol, ki je spomnil na dogodke pred natanko letom dni, ko so bili delavci Gorenja deleĹžni precejĹĄnjega pritiska novega lastnika, odpuĹĄÄ?anj in kratenja pravic. ÂťPodobna zgodba se je odvijala pred boĹžiÄ?nimi prazniki in letos znova pred prvim majem. Torej pred prazniki, ki bi jih morali vsi spoĹĄtovati in ceniti, zato so takĹĄna dejanja z moralnega vidika ĹĄe dodatno sporna in neetiÄ?na. Delavkam in delavcem, ki se borijo za preĹživetje, moramo stati ob strani,ÂŤ je dejal Dermol in dodal, da lokalna skupnost namenja znatna sredstva socialnim programom.

ÂťNe verjamemo veÄ? kapitaluÂŤ

ÂťPrav je, da takĹĄen praznik izkoristimo tudi za to, da opozorimo na Ĺživljenja posameznikov, ki so podrejena tempu, ki ga narekuje delo, izkoriĹĄÄ?anju delavcev in revĹĄÄ?ini,ÂŤ je ob simbolnem snidenju ob 1. maju dejal Ĺžupan ObÄ?ine Mislinja Bojan

Borovnik. Žal letoĹĄnji praznik tudi zame osebno mineva z rahlo grenkim priokusom, saj sem bil nekaj Ä?asa tudi sam zaposlen v Gorenju. Kot vsi ostali tudi jaz raÄ?unam, da bo vlada prispevala k ugodnejĹĄemu razpletu. Tudi veliko naĹĄih obÄ?anov se vozi v sluĹžbo v Gorenje, zato Ä?utimo podobno, razoÄ?arani smo nad

ÂťPodpora delavcem in delavskim pravicam je podpora nam vsemÂŤ

ÂťSimbolna sreÄ?anja na gori juriĹĄev – GraĹĄki gori, so namenjena temu, da simbolno povezujemo obÄ?anke in obÄ?ane, in to je osnova naĹĄe prihodnosti,ÂŤ je najprej povedal podĹžupan Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec dr. Peter

ÂťNe nasedajmo potroĹĄniĹĄki mrzlici, bodimo solidarni, tovariĹĄki in spremenimo svet tudi zato, da ohranimo lepo naravo,ÂŤ je dejala Andreja KatiÄ? ob poloĹžitvi venca k spomeniku

sodelovanjem vodstva glede odpuĹĄÄ?anja in praznih obljub. Ĺ˝al moram reÄ?i, da ne verjamemo veÄ? kapitalu. Zdaj seveda najbolj raÄ?unamo na to, da se stanje umiri in da se ne uresniÄ?ijo napovedi o velikem odpuĹĄÄ?anju. Upam, da bodo ljudje lahko normalno Ĺživeli in kriza ne bo pregloboko zarezala v vsakdan malih ljudi.ÂŤ

Pungartnik, ki je tudi na letoĹĄnjem sreÄ?anju zaÄ?util pomen in sporoÄ?ilo praznika. Opozoril je na pomen medsebojne pomoÄ?i, saj je Ĺžal tudi med delavci na KoroĹĄkem Ä?utiti bojazen posega in odloÄ?itev uprave Gorenja, ki bo zarezala ne samo na obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline, ampak tudi na Mislinjsko, zato bodo verjetno

Teden RdeÄ?ega kriĹža je vsakoletna proslava dela tega globalnega gibanja, ki ga je ustanovil Henri Dunant, rojen 8. maja. ÂťTa dan se spominjamo poguma in doseĹžkov veÄ? kot 16 milijonov prostovoljcev in skoraj pol milijona Ä?lanov, ki delujemo v 192 drĹžavah sveta. Ta dan smo ponosni, da smo del najveÄ?je humanitarne mreĹže na svetu za pomoÄ? ljudem v stiski,ÂŤ je v poslanici zapisala predsednica RdeÄ?ega kriĹža Slovenije mag. Vesna MikuĹž. Kako bo letos potekal Teden RdeÄ?ega kriĹža na lokalni ravni, pa je povedala sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?i kriĹž Velenje Darja Lipnikar. ÂťV tem Ä?asu obiÄ?ajno izvajamo ĹĄtevilne aktivnosti, kot so meritve

Vesna MikuĹž: ÂťTeden RdeÄ?ega kriĹža je priloĹžnost, da vsi skupaj poglobljeno razmislimo, kaj pomenijo naÄ?ela naĹĄega gibanja: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost.ÂŤ

materialni pomoÄ?i ljudem, ki se bodo znaĹĄli v hudi finanÄ?ni stiski. ÂťZaenkrat ĹĄe nismo sproĹžili posebnih aktivnosti. Ko bodo ljudje ostali brez sluĹžbe, bodo ĹĄe nekaj Ä?asa prejemali denarna nadomestila, zato ne priÄ?akujemo, da se bo povpraĹĄevanje po naĹĄih storitvah poveÄ?alo takoj.

Mesec ali dva po odpustitvah pa se bo po vsej verjetnosti na nas obrnilo veÄ? ljudi,ÂŤ je povedala sogovornica. bo manjĹĄi kot prejĹĄnja leta, predvideva. ÂťV preteklih letih je tudi del zasluĹžka javnega prometa, ki trenutno ĹĄe stoji, ĹĄel RdeÄ?emu kriĹžu Slovenije za nabavo hrane in financiranje letovanj otrok in starejĹĄih. Letos bodo prihodki iz donacij v Ä?asu Tedna RdeÄ?ega kriĹža zagotovo manjĹĄi.ÂŤ

Potrebe se ĹĄe niso bistveno poveÄ?ale

Ob napovedanem odpuĹĄÄ?anju v Gorenju tudi na RdeÄ?em kriĹžu priÄ?akujejo poveÄ?ane potrebe po

Potrebno je povezovanje in iskanje skupnih reĹĄitev

1. maj je priloĹžnost za spomin na neprestano trajajoÄ?o bitko za pravice delavk in delavcev, ki tudi danes niso samoumevne. ÂťNaĹĄo moÄ? vidim v tem, da moramo biti enotni in povezani, saj le tako lahko veliko doseĹžemo.

Drago Plazl, predsednik Kulturnega druĹĄtva GraĹĄka gora: ÂťLetoĹĄnje snidenje delovnih ljudi na GraĹĄki gori bi bilo Ĺže ĹĄtirideseto po vrsti, zato smo kar malo Ĺžalostni, da nam prireditve ni uspelo izpeljati, kot smo si zastavili. Izpostavil bi, da v vseh letih prireditve ni bilo le enkrat – zaradi slabega vremena. Letos smo postavili poseben mlaj, ki je namenjen ĹĄtirim dekadam na GraĹĄki gori, ki je simbol dogajanja in dokazuje, da krajani nismo obupali, temveÄ? dokazali, da nas tudi virus ne more ustaviti.ÂŤ đ&#x;”˛

V poÄ?astitev praznika bodo poloĹžili vence

Aktivnosti v tednu RdeÄ?ega kriĹža, ki bo kot vsako leto potekal od 8. do 15. maja, bodo letos okrnjene – ObmoÄ?no zdruĹženje Velenje napoveduje le redno delitev prehrambnih paketov v vseh treh obÄ?inah krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, predavanja zdravstvene vzgoje, prikaze temeljnih postopkov oĹživljanja ali razne delavnice roÄ?nih spretnosti. Letos zaradi epidemije korona virusa vsega tega ne bo. Bomo pa prihodnji teden izvedli redno delitev prehrambnih paketov socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam. Ker smo morali delitev prilagoditi razmeram, po potekala ves teden. Strankam smo sporoÄ?ili toÄ?ne termine, kdaj lahko prevzamejo pakete in kako morajo ravnati. V ponedeljek bo delitev potekala v Ĺ martnem ob Paki, v torek v Ĺ oĹĄtanju, do konca tedna pa v Velenju,ÂŤ sporoÄ?a Lipnikarjeva.

Tudi letos bo v Tednu RdeÄ?ega kriĹža v obtoku poĹĄtna znamka, izkupiÄ?ek od prodaje, ki ga je prejelo nacionalno druĹĄtvo, pa

Medtem ko se posameznik ne sliĹĄi, mnoĹžica, ki zagovarja enaka staliĹĄÄ?a, pa, je to naĹĄa prednost.

Biti sliĹĄan in usliĹĄan,ÂŤ je prepriÄ?ana predsednica ObÄ?inske organizacije SD Velenje Andreja KatiÄ?, ki je kritiÄ?na tudi do obljub novih lastnikov Gorenja. ÂťDanes, ko se v Ĺ aleĹĄki dolini sooÄ?amo s tem, da so bile prelomljene vse obljube, da je izgovor zdravstvena in prihajajoÄ?a gospodarska kriza, vseeno upamo, da se bo lastnik pogovoril tudi z vlado in bomo podobno kot leta 2008 uspeli ohraniti delovna mesta in si bomo priĹĄli naproti ter ĹĄli v reorganizacijo postopoma. Da druĹžine ne bodo ostale brez sluĹžb in prihodkov in bomo vseeno lahko rekli, da je Velenje mesto priloĹžnosti.ÂŤ

GraĹĄka gora Ĺže ĹĄtirideset let simbolno povezuje vse generacije obÄ?ank in obÄ?anov

Tokrat le delitev hrane

Tina Felicijan

posledice Ä?utili mnogi. KakĹĄno je stanje v koroĹĄkih podjetjih, kakĹĄna je kakovost Ĺživljenja ljudi? ÂťNa MO Slovenj Gradec naÄ?rtujemo sestanek s predsednikoma Obrtno-podjetniĹĄke zbornice in Gospodarske zbornice. Za zdaj ĹĄe nimamo informacij, kako je v podjetjih, Ä?utimo pa bojazen in absolutno podpiramo delavske pravice, in Ä?e kdaj, se mi zdi zdaj potrebno stopiti skupaj. DanaĹĄnje sreÄ?anje vodstva obÄ?in na simbolni naÄ?in kaĹže naĹĄo povezanost,ÂŤ je dejal Pungartnik.

V TopolĹĄici je bil pred 75. leti podpisan akt o kapitulaciji nemĹĄke vojske v Jugovzhodni Evropi Mira ZakoĹĄek

Redno krvodajalsko akcijo je OZRK Velenje izvedlo ĹĄe pred uvedbo ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa. V tem Ä?asu pa tudi ta dejavnost poteka drugaÄ?e. ÂťPred nekaj tedni smo krvodajalcem poslali sporoÄ?ila z vabili na krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolniĹĄnice, v kateri je bilo pomanjkanje krvi.

Krvodajalci so se po telefonu naroÄ?ili na odvzem in dobili navodila, kako bo potekala izvedba,ÂŤ je ĹĄe povedala Darja Lipnikar.

9. maj je pomemben dan za svetovni mir, saj je bil tega dne prav v TopolĹĄici pred 75 leti podpisan akt o kapitulaciji nemĹĄke vojske v Jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. 9. maj v TopolĹĄici praznujejo kot trojni praznik: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. V poÄ?astitev vseh treh praznikov vsako leto Krajevna skupnost TopolĹĄica, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje pripravijo osrednjo slovesnost ob dnevu zmage in polaganje vencev pri spominski ploĹĄÄ?i zraven spominske sobe.

Za letos so naÄ?rtovali veliko slovesnost, ki pa je seveda ni mogoÄ?e izvesti Tako proslave ne bo. Bodo pa v petek, 8. maja, ob 10. uri v sodelovanju s Ä?astno straĹžo Slovenske vojske in treh praporĹĄÄ?akov poloĹžili ĹĄtiri vence k spominski ploĹĄÄ?i v spominskem parku v TopolĹĄici.

Prvi venec bosta poloĹžila predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan KriĹžman in generalni sekretar ZZB NOB Slovenije AljaĹž Verhovnik, drugi venec bodo poloĹžili podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in predsednica Krajevne skupnosti TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik, tretji venec bodo poloĹžili podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh, predsednik KO ZB TopolĹĄica Branko SevÄ?nikar in predsednica KO ZB Ĺ oĹĄtanja Vanica PetroviÄ?, Ä?etrti venec pa bo poloĹžila podpredsednica Socialnih demokratov Andreja KatiÄ?.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Krvodajalci prejeli vabila

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

7. maja 2020

K bogatemu naboru storitev ĹĄe e-mobilnost Podjetje Mega M iz Velenja energetsko prenovilo potratni Poslovni center Mega Tel – Mobilna aplikacija za polnitev elektriÄ?nih avtomobilov – V treh letih 1000 elektriÄ?nih polnilnic Tatjana PodgorĹĄek

Podjetje Mega M s sedeĹžem v Velenju in poslovnimi enotami v veÄ? drĹžavah EU in Azije vse bolj utrjuje poloĹžaj enega od vodilnih operaterjev IP in mobilne telefonije, ponudnika dostopa do interneta, celovitih reĹĄitev raÄ?unalniĹĄtva v oblaku in naprednih lojalnostnih reĹĄitev. Kot specializirano podjetje za zagotavljanje vrhunskih telekomunikacijskih in informacijskih reĹĄitev za poslovne uporabnike k pestremu naboru storitev dodaja nov projekt: e-mobilnost.

ElektriÄ?ne polnilnice in mobilna aplikacija

ÂťÄŒez nekaj let bo tudi v Sloveniji zaÄ?ela veljati prepoved registracije vozil z notranjim izgorevanjem, kar smo zaznali kot priloĹžnost za e-mobilnost. Za elektriÄ?na vozila kot aletrnativi bencinskim in drugim motornim vozilom je na voljo premalo polnilnic tako v Sloveniji, regiji kot Evropi,ÂŤ je pojasnil odloÄ?itev za nov projekt, ki ga Ĺže izvajajo, eden od direktorjev in lastnikov podjetja Matej MeĹža. Projekt so zasnovali v dveh smereh, in sicer postavitev svoje mreĹže elektriÄ?nih polnilnic in razvoj mobilne

aplikacije. V treh letih nameravajo postaviti po drĹžavi 1.000 elektriÄ?nih polnilnic. Primerne bodo za posamezna gospodinjstva in gospodinjstva v veÄ?stanovanjskih objektih ter za podjetja, omogoÄ?ale pa bodo daljĹĄe polnjenje avtomobilov z manjĹĄo moÄ?jo. Nekaj polnilnic so Ĺže postavili in jih sedaj testirajo. ÂťHkrati s tem razvijamo ĹĄe mobilno aplikacijo, ki bo prva te vrste v Sloveniji in bo omogoÄ?ila enoten dostop tudi do vseh drugih konkurenÄ?nih elektriÄ?nih polnilnic v Sloveniji, regiji in Evropi. Voznikom bo omogoÄ?ila najlaĹžje in najpreglednejĹĄe polnjenje elektriÄ?nega vozila, celovit pregled nad polnjenjem in porabo. S spletno e-mobilno aplikacijo bodo prav tako lahko v realnem Ä?asu preverili lokacijo, zasedenost in delovanje katerekoli polnilnice, na interaktivnem spletnem zemljevidu pa poiskali

najhitrejĹĄo pot do najbliĹžje proste polnilne postaje ter seznam priljubljenih dopolnili ĹĄe s pogosto najbolj obiskanimi polnilnicami. Pri tem naj ne bo odveÄ?, Ä?e povem, da bodo posebne ugodnosti za polnjenje elektriÄ?nih

vozil imeli naroÄ?niki naĹĄih ostalih storitev Mega Tel.ÂŤ Mobilno aplikacijo bodo na trg ponudili najkasneje do letoĹĄnjega septembra, postavitve elektriÄ?nih polnilnic pa se bodo lotili takoj, ko bodo pridobili ustrezna

Blizu pol milijona vredna energetska prenova poslovnega centra Poslovni center Mega Tel bi bil ogljiÄ?no nevtralen, Ä?e bi to omogoÄ?ili predpisi.

Storitev MegaTel e-mobilnost bo omogoÄ?ila najlaĹžje in najpreglednejĹĄe polnjenje elektriÄ?nega vozila, celovit pregled nad polnjenjem in porabo.

S spletno in mobilno aplikacijo Mega Mobility v realnem Ä?asu bodo vozniki lahko preverili lokacijo, zasedenost in delovanje katerekoli polnilnice, na interaktivnem spletnem zemljevidu pa poiskali najhitrejĹĄo pot do najbliĹžje proste polnilne postaje, pogosto obiskane pa dodali na seznam priljubljenih polnilnic.

soglasja za lokacije. Vrednosti projekta sogovornik ne razkriva, Âťker se ĹĄe pogajamo za cene. Ĺ˝elimo postaviti sodobne, na trgu Ĺže preizkuĹĄene polnilnice.ÂŤ RaÄ?unajo na sofinanciranje projekta? MoĹžnost za pridobitev nepovratnega denarja ali denarja pod ugodnejĹĄimi pogoji ponuja Eko sklad in jo bodo poskuĹĄali

V 41. letu se pozitivna podjetniĹĄka zgodba druĹžinskega podjetja KovaÄ? izteka poĹžarih v zadnjih 5 letih je priĹĄlo do finanÄ?nega zloma prav v trenutku ustavitve proizvodnje zaradi zloglasne pandemije ter hkrati odpovedi naroÄ?il poslovnih partnerjev iz enakega vzroka. Lanskoletni uniÄ?ujoÄ?i ogenj v

Sredi zelenih gozdov je priĹĄel do ideje in postavil obrat za izdelavo lesenih palet, kasneje pa je ustanovil ĹĄe druĹžbo z omejeno odgovornostjo Mizarstvo KovaÄ?, ki je izdelovala lesne polizdelke za izvoz ter odliÄ?no stavbno

visela v zraku. Pri KovaÄ?evih so iskali razliÄ?ne reĹĄitve, a so se ob udaru pandemije krona virusa naenkrat znaĹĄli v nereĹĄljivem poloĹžaju. Vse je obstalo. Ko je bila z zakonom ustavljena proizvodnja in so morali delavci ostati

Po besedah Mateja MeĹža je nekaj zadnjih mesecev delovanje podjetja zaznamoval projekt energetske prenove Poslovnega centra Mega Tel, kjer imajo svoje prostore. NekoÄ? energetsko potratna stavba ima danes novo streho z dvema sonÄ?nima elektrarnama, izolirano fasado, urejena senÄ?ila in Ä?rpalko, ki zagotavlja ogrevanje in hlajenje objekta. ÂťPri tem moram izraziti nezadovoljstvo oziroma razoÄ?aranje. ÄŒe bi imeli v Velenju in njegovi

okolici celovito reĹĄene energetske potrebe, potem se nam – vsaj po naĹĄem mnenju – ne bi bilo potrebno ukvarjati z ustrezno infrastrukturo za hlajenje in ogrevanje objekta. Sistem daljinskega ogrevanja je iz 80. let prejĹĄnjega stoletja, govori se o ugaĹĄanju TeĹĄa, aktivnosti za sodobno energetsko alternativo pa ni. Naj ob tem ĹĄe povem, da smo Ĺželeli objekt izkljuÄ?iti iz sistema daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline, a smo iz Komunalnega podjetja Velenje kot upravljalca sistema prejeli dopis, da ga na osnovi predpisov ne moremo.ÂŤ Vrednost projekta energetske prenove poslovnega centra ocenjujejo na blizu pol milijona evrov. đ&#x;”˛

Rekordna proizvodnja velenjskih rudarjev Velenjski rudarji delajo ves Ä?as korona krize, dosledno upoĹĄtevajo vse preventivne ukrepe in dosegajo nadpovpreÄ?no proizvodnjo Mira ZakoĹĄek

Po 40 letih poslovanja v steÄ?aj

24. aprila je bil vloĹžen predlog za steÄ?ajni postopek druĹžbe Mizarstvo KovaÄ?, d. o. o., iz Ljubije zaradi nelikvidnosti, zadolĹženosti ter brezizhodnega stanja, ki ne omogoÄ?a ponoven zagon vsaj dela proizvodnje. Kot je povedal Miha KovaÄ?, veÄ?inski lastnik ter prokurist druĹžbe, s podjetnikom sinom Luko KovaÄ?em ter svetovalci niso veÄ? naĹĄli zanesljive reĹĄitve v tem negotovem Ä?asu, ko Ĺže tako stoji velik del slovenskega gospodarstva, na pragu pa je groĹžnja hude recesije.

Desetletja uspeĹĄno lesarsko podjetje se je v zadnjem letu znaĹĄlo v nereĹĄljivem poloĹžaju. Po dveh

ÂťVpliv novega korona virusa je za naĹĄe podjetje veÄ?plasten.

Takoj po razglasitvi epidemije so se pojavile precej veÄ?je zahteve po ureditvi informacijskega okolja za potrebe dela od doma, precej se je poveÄ?ala tudi poraba podatkovnih prenosov in minutne mobilne telefonije, hkrati pa se je za 20 do 30Â % zmanjĹĄal telekomunikacijski promet na IP telefoniji. Zaznali smo ĹĄe boljĹĄo izkoriĹĄÄ?enost internetne povezave.

Vpliva epidemije na poslovanje podjetja pa vË™tem trenutku ĹĄe ne poznamo. Ocenjujemo, da 18 % rasti prihodkov, ki smo jo zabeleĹžili lani v primerjavi z letom 2018, kljub dokaj spodbudnemu letoĹĄnjemu januarju ter februarju ne bomo dosegli. Ukrepi slovenske vlade so po naĹĄem mnenju prepoÄ?asni in tudi neustrezni. Predvsem pa nas moti, da so se ustavili evropski razvojni projekti, za kar ni prav nobenega razloga. ÄŒakanje na odloÄ?be na razpise se je zaradi tega zavleklo za kar nekaj mesecev.ÂŤ izkoristiti v najveÄ?ji moĹžni meri, sicer pa se tudi pri tem projektu zanaĹĄajo predvsem na lastna sredstva.

Mizarstvo KovaÄ? se poslavlja Iz poslovnega okolja, obrti, samostojnega podjetniĹĄtva se poleg tragiÄ?nih novic iz Gorenja podira tudi lep del gospodarskih dejavnosti v ĹĄirĹĄem prostoru SaĹĄa regije. Ĺ˝alostno novico so sporoÄ?ili iz Mizarstva KovaÄ? v Ljubiji (obÄ?ina Mozirje), da ugaĹĄa njihova druĹžba z veÄ? kot 40-letno tradicijo obdelave lesa, izdelovanja stavbnega pohiĹĄtva in v zadnjem obdobju proizvodnje lesnih peletov iz biomase.

Matej MeĹža o vplivu korona virusa na poslovanje in delovanje podjetja:

Miha KovaÄ?

Mizarstvo KovaÄ? v steÄ?ajnem postopku od 24. aprila

proizvodnem obratu Peletirnica pa je bil zagotovo tako hud udarec, da mali kolektiv s skoraj 30 zaposlenimi ni veÄ? naĹĄel moĹžnosti za obnovo.

Od poklicnega voznika do direktorja uspeĹĄnega mizarstva

Mizarstvo KovaÄ? je leta 1979 kot s. p. poklicni voznik kamiona pri Slovenskih Ĺželeznicah ustanovil Miha KovaÄ?, ki je Ĺželel druĹžini ustvariti boljĹĄe pogoje za zaposlitev, kot jih je imel sam.

pohiĹĄtvo za domaÄ?i trg. Z veÄ? kot 40 zaposlenimi so si ustvarili dobro ime in poslovno okolje.

PoĹžar leta 2015 v delu proizvodnje stavbnega pohiĹĄtva ter nato lani – 4 leta kasneje, ĹĄe uniÄ?enje tehnoloĹĄke opreme in objekta za izdelavo pelet, so vzeli delovni zamah in perspektivo za razvoj.

Trije Ĺžeblji v krsto je bilo preveÄ?

To je bil Ĺže drugi Ĺžebelj v krsto podjetja. Morebitna uspeĹĄna sanacija je do pred kratkim ĹĄe

doma, se je vseh 29 sodelavcev znaĹĄlo na poti na zavod za zaposlovanje. ÂťTega si nismo Ĺželeli, obĹžalujemo dobro sodelovanje z dobavitelji lesa, s poslovnimi partnerji ter vsemi svojimi zaposlenimi. Tudi nam, domaÄ?im, ki smo trdo delali, da smo lahko preĹživeli sebe in sodelavce, v teh trenutkih ni lahko. Na umirajoÄ?e podjetje, ki je bilo naĹĄ ponos, gledamo kot na svojo veliko druĹžinsko izgubo in nesreÄ?o vseh v podjetju sodelujoÄ?ihÂŤ, je ob pogovoru tiho dejal Miha KovaÄ?. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Na Premogovniku Velenje delajo nemoteno in celo veÄ? kot obiÄ?ajno celotno obdobje korona krize. Rudarji so delali tudi prejĹĄnji teden, ko so mnogi drugi imeli kolektivne dopuste. Premogovnik sodi med gospodarske druĹžbe, ki so kljuÄ?nega pomena za delovanje drĹžave.

Elektriko v tem obdobju ĹĄe kako potrebujemo.

Seveda je izvajanje ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja epidemije Covid 19 v takĹĄni dejavnosti, kot je rudarstvo, ki temelji na tovariĹĄtvu, neposrednem medsebojnem delu in sobivanju vse od vstopa v garderobo do voĹžnje z dvigali, vlakom in do dela na Ä?elu, izjemno zahtevno in terja popolno disciplino vsakega udeleĹženca. Lahko jim samo Ä?estitamo, ker so bili doslej povsem uspeĹĄni, saj ni bila zaznana nobena okuĹžba. OÄ?itno so skupaj s tistimi, ki so nad izvajanjem ukrepov bdeli, resniÄ?no storili vse. V nasprotnem primeru (seveda imajo izdelan tudi takĹĄen scenarij) bi se lahko zgodilo, da bi morali deloviĹĄÄ?a zapreti.

O vseh ukrepih in aktualnih dogodkih v povezavi s pojavom novega virusa zaposlene redno obveĹĄÄ?ajo tudi po njihovih internih medijih (radio, videostrani, portal, spletna stran, socialna omreĹžja, oglasne table ‌), po internem radiu pa jih z najaktualnejĹĄimi vsebinami enkrat tedensko nagovarja tudi generalni direktor.

To pa ni edina pohvala, ki si jo zasluĹžijo. Za njimi sta namreÄ? tudi dva delovno izjemno uspeĹĄna meseca. ÂťLetoĹĄnji marec smo zakljuÄ?ili nadpovpreÄ?no. Ob 255.000 tonah pridobljenega premoga smo na pripravskih deloviĹĄÄ?ih, ki so zadolĹžena za pripravo novih odkopnih polj, izdelali kar 781 metrov jamskih prog. VeÄ? kot 700 metrov novih prog v enem mesecu smo nazadnje izdelali leta 2012,ÂŤ pravi generalni direktor mag. Marko Mavec. Zelo uspeĹĄen je bil tudi april, odkopali so okoli 300.000 ton premoga. Tudi deponija premoga ves Ä?as raste, na njej je Ĺže okoli 340.000 ton premoga. Trenutno delujeta đ&#x;”˛ oba odkopa ter nekatera pripravska deloviĹĄÄ?a. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Najbolj glasen protest delavcev Gorenja Delavci Gorenja so z zvokom siren izrazili svoje nestrinjanje z napovedanimi odpovedmi – Borijo se za delo, ne za odpravnine Mira Zakoťek

Delavci Hisense Gorenja letoĹĄnjega prvega maja niso praznovali, pa tudi pravega protesta niso organizirali, najbrĹž predvsem zato, ker so mnoĹžiÄ?na zborovanja zaradi korona krize prepovedana. So pa vseeno povedali, da se s potezami novega vodstva ne strinjajo. Ĺ˝e tretjiÄ? so pred prazniki doĹživeli hladen tuĹĄ v obliki napovedanega odpuĹĄÄ?anja (lanski in letoĹĄnji prvi maj, lanski boĹžiÄ?no-novoletni prazniki).

Praznik so zaznamovali s ĹĄtevilnimi panoji (Ä?estitkami), ki so jih postavili na mnoga mesta po Velenju, med drugim tudi na Titov trg. Na njih pa so predstavili, kako se je in kako naj bi se v prihodnje zmanjĹĄevalo ĹĄtevilo zaposlenih v Gorenju. Povabili so sodelavce, da se pred panoji fotografirajo. Kar precej se jih je tu zbralo prvega maja malo

5

GOSPODARSTVO

7. maja 2020

ci, ki se borijo za svoje delo, ne pa za miloĹĄÄ?ine. Enakega mnenja je bil tudi Zvonko PodkriĹžnik, ki dela v Gorenju Ĺže 28 let, trenutno pa je na Ä?akanju in ne ve, kakĹĄna bo njegova nadaljnja usoda. PreseneÄ?en je bil, ko mu je sodelavec pripovedoval, kako je priĹĄel domov, tam pa ga je Ä?akal sklep o Ä?akanju na domu, a ĹĄef ga je naslednje jutro klical, zakaj ni priĹĄel na delo. Sklep o Ä?akanju na domu pa je dobila tudi sodelavka, ki je na bolniĹĄki.

Sklepe preseĹžnim delavcem naj bi vodstvo druĹžbe Hisense Gorenje (po trenutni napovedi je to

828 delavcev, in sicer v podjetju Gorenje 544, v podjetju Hisense Gorenje Europe 155, v podjetju IPC 84 in v podjetju Gorenje Gostinstvo 45) zaÄ?elo izroÄ?ati v zaÄ?etku prihodnjega meseca.

Seveda pa delavci upajo, da se bo naĹĄla kakĹĄna ugodnejĹĄa reĹĄitev, ki sta jo na obisku v Velenju nakazala gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek in minister za druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Janez Cigler Kralj. Skupaj z vodstvom podjetja naj bi skuĹĄali najti reĹĄitev, ki bi bila ugodnejĹĄa za delavce, sprejemljiva pa tudi za podjetje.

Pred panoji, ki so bili hkrati prvomajske Ä?estitke in obvestila o dosedanjih in napovedanih odpuĹĄÄ?anjih v Gorenju, so se slikali in tudi tako izrazili svoj protest.

pred 12. uro. ToÄ?no opoldne so z zvokom sirene, ki so jo podprli tudi tukajĹĄnji gasilci, ki so ob tej uri preizkusili sistem za javno alarmiranje v obÄ?ini, izrazili svoje nestrinjanje s predvidenim odpuĹĄÄ?anjem delavcev. ÂťNaĹĄ protest ni mogel biti mnoĹžiÄ?en, zato pa je bil najbolj glasen,ÂŤ je po tem, ko so sirene, ki so odmeva-

le po vsej dolini, utihnile, dejal predsednik podjetniĹĄkega sindikata SKEI Ĺ˝an Zeba, ki je znova poudaril, da se z napovedanimi odpuĹĄÄ?anji ne strinjajo in da tudi ne bodo sodelovali pri postopkih ugotavljanja preseĹžnih delavcev.

Vodstvo druĹžbe je v imenu sindikata znova pozval, naj namesto odpovedi pogodb o zaposlitvi v

Korona virus vpliva na brezposelnost tudi v naĹĄi regiji

Mnogi v teh Ä?asih doĹživljajo hude stiske ne samo zaradi virusa, ki je spremenil naĹĄ vsakdan, temveÄ? tudi zaradi strahu pred izgubo sluĹžbe. Stiska je ĹĄe toliko veÄ?ja, ker je jasno, da bo v tem Ä?asu zelo teĹžko dobiti novo zaposlitev. Pri nekaterih se porajajo tudi vpraĹĄanja, kako se prijaviti na zavod v evidenco brezposelnih in kako urediti denarno nadomestilo. S kakĹĄnimi vpraĹĄanji in teĹžavami se v zadnjem Ä?asu ljudje pogosteje obraÄ?ajo na Zavod za zaposlovanje, pravi direktorica velenjske obmoÄ?ne sluĹžbe NataĹĄa DeteÄ?nik.

KolikĹĄna je viĹĄina denarnega nadomestila? ÂťViĹĄina nadomestila za Ä?as brezposelnosti je odvisna od viĹĄine plaÄ?e, ki so jo kot zaposleni prejemali v zavarovanem obdobju, in znaĹĄa prve tri mesece 80Â %, v naslednjih devetih mesecih 60Â %, po izteku enega leta pa 50Â % povpreÄ?ne meseÄ?ne plaÄ?e, ki so jo prejeli v obdobju osmih mesecev (mlajĹĄi od 30 let pa v obdobju petih mesecev) pred mesecem nastanka brezposelnosti.ÂŤ Koliko obÄ?anov prejema ta nadomestila? ÂťFebruarja je bilo takĹĄnih v obmoÄ?ni sluĹžbi Velenje 1.791 ali 36 odstotkov vseh prijavljenih v evidenco brezposelnih.ÂŤ

Koliko jih Ä?aka na delo preko vladnega ukrepa?

Podatki so neuradni, ker so nekateri delodajalci vloge oddali veÄ?krat. Na obmoÄ?ju Slovenije so prejeli 36.542 vlog za povraÄ?ilo nadomestila plaÄ?e za veÄ? kot 321.000 zaposlenih. NajveÄ? vlog je s podroÄ?ja gostinstva in turizma.

Ĺ˝an Zeba: ÂťSindikat se z odpuĹĄÄ?anji ne strinja in tudi ne bo sodeloval pri opredeljevanju preseĹžnih delavcev.ÂŤ

Zvonko PodkriĹžnik: ÂťTrenutno sem na Ä?akanju, ne vem, kakĹĄna je moja nadaljnja usoda.ÂŤ

SDRES ni reprezentativen Sindikat Premogovnika Velenje SDRES je pred prvomajskim praznikom dela tudi nam poslal protestno pismo, ker mu v glasilu druĹžbe Premogovnika Velenje niso objavili Ä?estitke. To so ocenili za cenzuro in grobo krĹĄitev z ustavo zagotovljene pravice do svobode govora. Odgovor smo

NajveÄ? delodajalcev, ki priÄ?akujejo sklepe o povraÄ?ilu nadomestila plaÄ?e, je iz dejavnosti gostinstva, sledijo trgovina, vzdrĹževanje in popravilo motornih vozil – Med tistimi, ki so delo izgubili v Sloveniji, jih veÄ?ina prihaja iz obrtniĹĄkih in drugih manjĹĄih podjetij Jasmina Ĺ karja

Ä?im veÄ?ji moĹžni meri predhodno uporabi ĹĄe kak drug institut, kot so odreditev zaÄ?asnega Ä?akanja na delo doma, zaÄ?asno opravljanje drugega dela in delo s skrajĹĄanim delovnim Ä?asom.

Predsednica sindikata SKEI v Gospodinjskih aparatih Jasmina Nedić je poudarila, da so delavci Hisense Gorenja ponosni delav-

Ĺ tevilo registrirano brezposelnih oseb na Uradu za delo Velenje: April 2019: 1.818 December 2019: 1.728 Marec 2020: 1.978 April 2020: 2.204

Brezposelnost se poveÄ?uje, moÄ?no tudi v Velenju? ÂťKonec aprila je bilo v obmoÄ?ni sluĹžbi Velenje registriranih 5.719 brezposelnih oseb, kar je za 1.153 oseb ali 25,2 % veÄ? kot aprila 2019. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zviĹĄala za 624 oseb oz. 12,2 %. Na Uradu za delo Velenje so bile konec aprila 2.204 registrirano brezposelne osebe, kar je 386 oseb ali 12,1 % veÄ? kot aprila 2019 in 226 oseb veÄ? kot marca letos. Brezposelnost se je v primerjavi s predhodnim mesecem poveÄ?ala v dobri polovici obmoÄ?nih sluĹžb, in sicer v Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah in Velenju. Se je pa v prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta v evidenco brezposelnih prijavilo NataĹĄa DeteÄ?nik petdeset samozaposlenih oseb iz razloga prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma opravljanja samostojnega poklica.ÂŤ Kaj priporoÄ?ate tistim, ki bodo zaradi krize, ki jo povzroÄ?a korona virus, izgubili delo? ÂťPomembno je Ä?im hitreje zaÄ?eti iskati novo zaposlitev. S prijavo med brezposelne osebe se pridobi denarno nadomestilo, uveljavljati pa je mogoÄ?e tudi nekatere ugodnosti, kot so svetovanje, napotitev na prosta delovna mesta in vkljuÄ?evanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. To pa so podporne storitve in ukrepi, s katerimi bodo brezposelni na trgu laĹžje konkurirali in hitreje naĹĄli zase najugodnejĹĄo reĹĄitev.ÂŤ đ&#x;”˛

iskali tudi na uredniĹĄtvu Rudarja.

Tadeja JegriĹĄnik, vodja stikov z javnostmi Premogovnika, pravi, da SDRES v druĹžbi Premogovnik Velenje nima veÄ? statusa reprezentativnosti, zato so se tudi na pobudo sindikata SPESS, da sindikatu SDRES priznavajo pravice, do katerih ni veÄ? upra-

Jasmina Nedić: ÂťBorimo se za delo, ne za miloĹĄÄ?ino.ÂŤ đ&#x;”˛

viÄ?en, in da s tem krĹĄijo pravice reprezentativnega sindikata SPESS, odloÄ?ili, da SDRES-ove poslanice v Rudarju ne objavijo, saj bi potemtakem lahko objavili vsako Ä?estitko oz. poslanico manjĹĄe skupine ali posameznikov, ki se Ĺželijo promovirati v internem glasilu, kar pa seveda ni ne namen ne vsebina Rudarja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Novinarji so razkrili, da je stroka ventilatorje, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet, pred nabavo oznaÄ?ila za neprimerne za zdravljenje bolnikov s covid-19. si zdaj Ĺželi, da novembra novi ameriĹĄki predsednik postane Joe Biden.

Italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte je v nagovoru parlamentu pozval Italijane k potrpeĹžljivosti v boju proti pandemiji koronavirusa.

Petek, 1. maja

Premier je v veÄ?ernem nagovoru sporoÄ?il, da se spet odpirajo obÄ?inske meje. trebno pa je upoĹĄtevanje vseh varnostnih priporoÄ?il stroke.

Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je v sklopu rahljanja ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja epidemije koronavirusa pripravil priporoÄ?ila za opravljanje frizerskih, kozmetiÄ?nih in masaĹžnih storitev.

Poslanci so se zbrali na izredni seji, na kateri so potrdili pospeĹĄitev gradnje HE Mokrice, povrnitev ĹĄkode zaradi ĹĄakala in hitrejĹĄo odpravo ĹĄkode zaradi podlubnikov. Zakonodajno pot je zakljuÄ?il predlog zakona o omejevanju vard.

Predsednik Borut Pahor je sporoÄ?il, da je ocena pripravljenosti Slovenske vojske za delovanje v miru za leto 2019 boljĹĄa, v pripravljenosti za delovanje v vojni pa ni napredka.

Farmacevtsko podjetje Gilead je objavilo izjavo (ne ĹĄe tudi celotne ĹĄtudije), ki nakazuje, da je svet bliĹže prvemu zdravilu za covid-19.

ÄŒetrtek, 30. aprila Odmevala je informacija ministrice za ĹĄolstvo Simone Kustec, da je postopno odpiranje vrtcev in ĹĄol za zdaj predvideno za 18. maj. NaÄ?rt, da bi poleg vrtcev odprli prvo triado osnovne ĹĄole in teden kasneje ĹĄe deveti razred ter zadnje letnike srednjih, ni poĹžel pretiranega navduĹĄenja.

Vlada je sprostila ukrep, ki prepoveduje obiske v domovih za ostarele, ob tem pa povedala, da bodo zavodi sami povedali, kdaj bodo dejansko znova dovolili obiske.

Upokojenci so prejeli pokojnino za april. Na osnovi ukrepov za omilitev posledic epidemije je bil tistim s pokojnino do 700 evrov nakazan ĹĄe enkratni solidarnostni dodatek.

Vlada ĹĄe ni konÄ?ala obravnave poroÄ?ila o stanju in dobavah zaĹĄÄ?itnih sredstev, Ä?eĹĄ da ĹĄe pripravlja in usklajuje posamezne elemente med resorji. So pa v oddaji TarÄ?a ĹĄe dodatno odstrli zgodbo. Kot so poroÄ?ali, naj bi bila v nabavo respiratorjev in zaĹĄÄ?itnih mask vpletena tudi drĹžavna sekretarka in podpredsednica stranke SDS Jelka Godec.

V opozicijskih strankah SAB, LMĹ , SD in Levici so predsednika DrĹžavnega zbora Igorja ZorÄ?iÄ?a pozvali k odstopu in mu pri tem oÄ?itali veÄ?kratno krĹĄenje poslovnika in demokratiÄ?nih postopkov.

Vlada je z mesta direktorice Urada za prepreÄ?evanje pranja denarja razreĹĄila Branko GlojnariÄ? in za v. d. direktorja imenovala Ivana Kopino.

Donald Trump je obtoĹžil Kitajsko, da svetu ni pravoÄ?asno razkrila nevarnosti novega korona virusa in da

Praznik dela 1. maj so delavci letos zaradi epidemije korona virusa praznovali povsem drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Ni bilo druĹženja, ni bilo kresovanj in tradicionalnih budnic.

Odmevalo je razkritje oddaje TarÄ?a iz veÄ?era pred tem, za katero so pridobili dokument, ki kaĹže, da so medicinske ventilatorje dobavitelja Geneplanet, za katerega je posredoval minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, zdravniki za zdravljenje bolnikov s covidom-19 oznaÄ?ili za manj primerne.

Predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin je napovedal, da bo NSi prispevala podpise pod zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo pregledala posle za dobavo zaĹĄÄ?itne opreme.

Na protivladnem protestu v Ljubljani je kolesarilo veÄ? tisoÄ? ljudi.

Na Brniku je v petek pristalo letalo z 12 tonami zaĹĄÄ?itne opreme. Gre za pomoÄ? Kitajske, ki je namenjena Sloveniji, so sporoÄ?ili z ministrstva za zunanje zadeve.

Premier Janez JanĹĄa je za ponedeljek sklical svet za nacionalno varnost in napovedal obravnavo elementov za pripravo drĹžavnega naÄ?rta za epidemijo koronavirusa in oceno tveganj kibernetske varnosti v zvezi s tehnologijo 5G. SrediĹĄÄ?e Ljubljane je okoli 19. ure preplavilo okoli 3500 kolesarjev protestnikov, ki so z glasnim vzklikanjem izrazili nezadovoljstvo z ukrepi vlade med epidemijo novega korona virusa in zahtevali njen odstop.

Ob prazniku dela se je po treh tednih odsotnosti znova pojavil v javnosti severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un. Slovesno je prerezal trak ob odprtju nove velike tovarne z umetnimi gnojili v SunÄ?onu.

Sobota, 2. maja Popoldne je nekatere dele drĹžave preĹĄla vremenska fronta s padavinami in toÄ?o.

Vlada je sklenila, da lahko ministrstvo za ĹĄolstvo zaÄ?ne priprave za postopno odpiranje vrtcev in ĹĄol 18. maja. KusteÄ?eva je ob tem sporoÄ?ila, da bodo odĹĄli v vrtec vsi otroci, v osnovno ĹĄolo pa le uÄ?enci prve triade in zakljuÄ?ni letniki srednjih ĹĄol, teden pozneje pa ĹĄe 9. razred osnovnih ĹĄol.

Napovedala je ĹĄe, da bo predvidoma tudi naslednje ĹĄolsko leto potekalo kot kombinacija prisotnosti v ĹĄolah in ĹĄolanja na daljavo.

DruĹžba Geneplanet je v skrbi za svoje dobro ime Zavodu za blagovne rezerve predlagala sporazumno razvezo poslovnih dogovorov. Premier

7. maja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 29. aprila Vlada je na zahtevo premierja JanĹĄe razpravljala o postopkih nabave zaĹĄÄ?itne opreme. Gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je ob tem ĹĄe enkrat zanikal vmeĹĄavanje v izbor dobaviteljev ter poudaril, da poroÄ?ilo opisuje razvoj dogodkov vse od 27. februarja. Kot je dejal, je veÄ?ino pogodb podpisal usluĹžbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale. Ĺ tevilne je razveselila informacija, da je od naslednjega dne znova dovoljeno prehajanje obÄ?inskih mej. Je pa minister Hojs ob tem poudaril, da je prepoved zbiranja in gibanja ljudi na javnih krajih ĹĄe vedno v veljavi, po-

Janez JanĹĄa je ob tem po Twitterju ĹĄe enkrat sporoÄ?il, da gospodarskemu ministru Zdravku PoÄ?ivalĹĄku ĹĄe vedno zaupa.

V Sudanu so kriminalizirali pohabljanje Şenskih spolovil – vsem, ki opravijo ta postopek, grozi do triletna zaporna kazen.

Ministrica je napovedala, da bodo lahko ĹĄli 18. maja v vrtec vsi otroci, v osnovno ĹĄolo pa le uÄ?enci prve triade in zakljuÄ?ni letniki srednjih ĹĄol, teden pozneje pa ĹĄe 9. razred osnovnih ĹĄol.

GrÄ?ijo je juĹžno od otoka Kreta stresel potres z magnitudo 6, ki pa k sreÄ?i ni povzroÄ?il Ĺžrtev ali veÄ?je gmotne ĹĄkode.

Evropska unija je sporoÄ?ila, da bo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji zaÄ?ela zbirati 7,5 milijarde evrov, namenjenih za razvoj cepiva in zdravila proti covidu-19, hkrati pa bi s tem zagotovili cenovno dostopnost cepiva za ves svet.

Nedelja, 3. maja Oglasil se je zdravstveni minister TomaĹž Gantar. Kot je sporoÄ?il, je po oceni strokovne skupine v drĹžavi dovolj respiratorjev, v teku pa je odloÄ?itev glede razveze pogodbe za dobavo zaĹĄÄ?itne opreme, ki jo je zavodu za blagovne rezerve predlagalo podjetje Geneplanet.

Iz Rusije so poroÄ?ali o vse viĹĄjih ĹĄtevilkah okuĹženih s koronavirusom. Ĺ tevilo novookuĹženih je prviÄ? v enem dnevu naraslo za veÄ? kot 10 tisoÄ?.

Na Kitajskem se je prebujal tudi turizem.

DrugaÄ?e je bilo na Kitajskem. Po vnoviÄ?nem zagonu gospodarstva in vsakdanjega Ĺživljenja ob podaljĹĄanem koncu tedna zaradi prvomajskih praznikov se je tam prebudil tudi turizem.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić je sporoÄ?il, da bo drĹžava izredno stanje zaradi epidemije predvidoma ukinila 6. maja. ÂťTo pomeni, da od takrat nadalje ne bomo imeli veÄ? policijske ure,ÂŤ je dejal.

V ZDA so prviÄ? opazili azijske orjaĹĄke srĹĄene, ki veljajo za najveÄ?je srĹĄene na svetu.

NemĹĄki socialdemokrati, ki skupaj s krĹĄÄ?anskimi demokrati sestavljajo nemĹĄko vlado, so se vse glasneje zavzemali za to, da bi ZDA iz NemÄ?ije umaknila svoje jedrsko oroĹžje.

Ponedeljek, 4. maja Na Brdu se je seĹĄel Svet za nacionalno varnost, ki se je seznanil s problematiko trenutne zakonodaje za primer nalezljivih bolezni in drĹžavnega naÄ?rta zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob pojavu epidemije in ju oznaÄ?il kot neustrezna oz. pomanjkljiva. Zbrani so govorili tudi o tehnologiji 5G in sklenili, da se pristopa k temu podroÄ?ju ne bodo lotili le tehnoloĹĄko, temveÄ? strateĹĄko.

Ob upoĹĄtevanju zaĹĄÄ?itnih ukrepov so svoja vrata znova odprle terase in vrtovi gostinskih lokalov, doloÄ?ene trgovine, frizerski in kozmetiÄ?ni saloni ter cerkve.

Na ministrstvu za izobraĹževanje so potekali posveti o usklajevanju protokolov za odprtje vrtcev in ĹĄol, a dokonÄ?nih odloÄ?itev ĹĄe ni bilo. Neuradno naj bi oddelke oz. razrede zmanjĹĄali na ĹĄest oz. 10 otrok.

Opozicijske stranke LMĹ , SD, Levica in SAB so vloĹžile interpelacijo zoper ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka.

V njej mu oÄ?itajo zavajanje javnosti in koruptivno ravnanje pri nabavi opreme.

Obisk gostinskih vrtov in teras je bil prvi dan po odprtju precejĹĄen.

KPK je opozoril, da rahljanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in zaostritev pogojev sodelovanja nevladnih organizacij v teh postopkih poveÄ?uje nastanek tveganj za korupcijo in krĹĄitve integritete.

Po svetu so tega dne potrdili veÄ? kot 3,5 milijona okuĹžb s koronavirusom, od tega tri Ä?etrtine v Evropi in ZDA. Umrlo je blizu 250 tisoÄ? ljudi.

12 Ä?lanic Evropske unije je Evropsko komisijo pozvalo, naj zaÄ?asno razveljavi pravila, ki obuboĹžanim letalskim druĹžbam nalagajo, da ponudijo polna povraÄ?ila vozovnic odpovedanih poletov namesto vavÄ?erjev za polete po koncu krize s koronavirusom.

Torek, 5. maja Komisija DrĹžavnega zbora za nadzor javnih financ je na zahtevo opozicijskih poslanskih skupin razpravljala o gospodarnosti in uÄ?inkovitosti porabe javnih sredstev za nakup zaĹĄÄ?itne opreme. Vlada se je medtem ukvarjala s preuÄ?evanjem poroÄ?il ministrstev, koalicijske SDS, SMC, DeSUS in NSi pa so podale zahtevo za parlamentarno preiskavo o nabavah zaĹĄÄ?itne in kritiÄ?ne medicinske opreme v Ä?asu epidemije.

Preiskavo o nabavi zaĹĄÄ?itne opreme so zahtevale koalicijske stranke.

Kdo bo naslednji?

TeĹžko priÄ?akovana parlamentarna komisija za nadzor javnih finance je trajala ĹĄest ur. O nabavi zaĹĄÄ?itne opreme. Nato prekinitev seje. In kakĹĄen bo epilog trgovine z maskami?

VeÄ?ina mi pravi, da ga ne bo, in ob tem mirno skomigne z rameni. Kot da bi se vnaprej vdali, Ä?eprav razumem: v zadnjih dneh je ĹĄe teĹžje verjeti v pravno drĹžavo. Pa vendar ... ÄŒe zanemarimo lastni ideoloĹĄki predznak, zaradi katerega sicer sledimo nekemu politiÄ?nemu prepriÄ?anju, Ä?e torej Âťsnamemo oÄ?alaÂŤ in se zgolj vpraĹĄamo: - zakaj pooblastiĹĄ kar nek zavod, ki hkrati za kaj takega ni ustanovljen, - zakaj HrvaĹĄka ÂťlahkoÂŤ kupuje na Kitajskem, Slovenija pa ne, Ĺ pela KoĹžar - zakaj je Ivan Gale dan po razkritju Ĺže potreboval policijsko zaĹĄÄ?ito, kakĹĄni so vaĹĄi odgovori?

Ivan Gale je storil nekaj, kar, si drznem reÄ?i, 99 % Slovencev sploh ni zmoĹžnih. Ĺ e veÄ? jih tega ne bi storilo. Pravzaprav imamo doslej le enega, ki je ob 180-milijonskem kupÄ?ku evrov (tolikĹĄna je vsota vseh nabav doslej, kot je bilo povedano na seji), torej med samim procesom zaĹžviĹžgal. Med procesom netransparentne porabe javnega denarja! Zato ne razumem, da ga napadajo drĹžavljani na druĹžbenih omreĹžjih, kajti ceno za maske bodo plaÄ?ali tudi oni. Za vsako politiÄ?no odloÄ?itev, levo ali desno, plaÄ?amo davkoplaÄ?evalci. In tokrat bomo plaÄ?ali najmanj 180 milijonov; za jesen pa se Ĺže napoveduje nova epidemija ... zanimivo.

A Ä?e se vrnem k javnemu denarju – kako lahko drĹžavljan napada, diskreditira, Ĺžali javnega usluĹžbenca, ko ta razkrije nepravilnosti? Smo popolnoma izgubili kompas? Da to s katero koli stroko poÄ?ne nezrela politika, ni niÄ? novega, berite slovenske povesti in romane prejĹĄnjega stoletja – politiÄ?ni um v teh krajih ni nikoli dozorel, a za nas, ljudstvo, bi bil Ĺže Ä?as.

Kako so si Butalci omislili pamet? Takole zaÄ?enja Fran MilÄ?inski: Kogar koli je tujca zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na glas: ÂťGnoja da imajo dosti in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka deĹžja in sonca in poleti muh — kakor v paradiĹžu da Ĺžive; samo pameti da nimajo prave.ÂŤ Taka hvala je Butalcem dobro dela. In so dejali: ÂťKo imamo obilno vseh drugi dobrot, ni vrag, da ne bi dobili ĹĄe pameti, kolikor treba — za denar je na prodaj vse! Potem bomo v Butalah brez napake!

OroĹžje, TeĹĄ 6, banÄ?na luknja, Patria, maske – sramotno za drĹžavo, staro trideset let. In potem je Jugoslavija problem? Dajmo si Ĺže priznati, Âťlevi in desniÂŤ sodrĹžavljani, da dovoljujemo politiÄ?ni eliti, da naĹĄo drĹžavo utemeljuje na koruptivnih praksah. Dajmo Ĺže doumeti, da so druĹžbena omreĹžja, na katerih se dnevno med nami bije drĹžavljanska vojna, politiÄ?no bojiĹĄÄ?e in ne naĹĄe. Nehajmo prek tvitov, spletnih zapisov Ĺžaliti drug drugega. Ker se v resnici ne poznamo, medtem ko so politiki javne osebnosti in so zato dolĹžni odgovarjati javnosti. Kdaj smo postali tako brezsramna druĹžba, ko pa na vsakem drugem koraku kaĹžemo neverjetno medsebojno solidarnost? Zakaj mora biti naĹĄ diskurz na spletu podobno primitiven, nespoĹĄtljiv, zasmehujoÄ? in vulgaren, kot je politiÄ?ni?

Prav je, da se vsaj trgovina z maskami popolnoma raziĹĄÄ?e, ob tem pa, da drĹžavljani razumemo, kaj pomeni politiÄ?na in kaj kazenska odgovornost. In da konÄ?no vsi terjamo obe. Kajti sicer nas bodo maske ÂťokupiraleÂŤ nadaljnjih trideset let in dokumenti, ki jih zdaj gledamo v medijih, bodo objavljeni Ä?ez nekaj let v neki knjigi, kot so v trilogiji o trgovini z oroĹžjem. Si res Ĺželite Ĺživeti nenehno sredi ideoloĹĄkega boja in sistemske korupcije?

Mar se ne bi bilo bolje nenehno spraĹĄevati: kdo med nami bo zaĹžviĹžgal naslednji? đ&#x;”˛

Vodja strokovne zdravniĹĄke skupine Marko NoÄ? je opozoril, da bo treba, kljub trenutno obetavnim statistikam, v primeru drugega vala okuĹžb drĹžavo spet ÂťustavitiÂŤ. ÄŒakali smo na rezultate analize nacionalne raziskave o razĹĄirjenosti covida-19 in prekuĹženosti prebivalstva s koronavirusom, ki se je konÄ?ala teden prej, a so odgovori kasnili. V javnost so priĹĄli le podatki, da je prekuĹženost majhna.

Med ZDA in Kitajsko se je vnela t. i. virusna vojna. ZDA so trdile, da je covid-19 nastal v laboratoriju, Kitajska pa je to odloÄ?no zanikala. Tudi podatki obveĹĄÄ?evalnih sluĹžb petih drĹžav, med njimi ZDA in Kanade, so kazali na to, da je le Âťmalo verjetnoÂŤ, da je virus nastal v laboratoriju.

Obnova sekundarne meĹĄane kanalizacije Ĺ martno ob Paki – V srediĹĄÄ?u obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, med stanovanjsko hiĹĄo Ĺ martno ob Paki 29 in uvozom k vrtcu, so pred nedavnim obnovili 53 metrov poĹĄkodovanega in netesnega kanalizacijskega omreĹžja iz betonskih cevi.

Sanacijo obstojeÄ?ega betonskega kanala so izvedli z oblogo iz umetnih smol, ker pri tem niso potrebni gradbeni posegi na kanalu.

Kot so ĹĄe pojasnili na obÄ?inski upravi, tako imenovana poliestrska nogavica, povleÄ?ena skozi obstojeÄ?e jaĹĄke, zagotavlja odliÄ?ne mehanske lastnosti saniranih kanalov, obnovo statiÄ?ne kontinuitete cevi, vodotesnost, odliÄ?no pretoÄ?nost (gladka notranjost cevi), ta tehnologija pa je tudi okolju prijazna. Hkrati so obnovili vstopni jaĹĄek in poskrbeli za vodotesno obdelavo obstojeÄ?ih kanalizacijskih jaĹĄkov. đ&#x;”˛ tp Vrednost naloĹžbe ocenjujejo na 25 tisoÄ? evrov. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POLITIKA

7. maja 2020

ÂťSkupno Evropo potrebujemo, mora pa biti bolj solidarnaÂŤ Evropa v korona krizi ni dobro odigrala svoje vloge, ker se drĹžave niso bile sposobne hitro poenotiti – Pri obnovi je treba upoĹĄtevati predvsem naravo, Ä?loveka, okolje Mira ZakoĹĄek

Med tistimi, ki v teh kriznih Ä?asih preĹživljajo Ä?as doma in delajo od doma, je tudi evropski poslanec Socialnih demokratov dr. Milan Brglez. Z njim smo se pogovarjali o zasedanjih na daljavo, predvsem pa o evropskih ukrepih proti pandemiji.

Torej delate od doma, tako potekajo tudi seje evropskega parlamenta? ÂťJa, res je, potekajo na daljavo, kar ob dejstvu, kakĹĄne elektronske naprave vse imamo na voljo, niti ni tako teĹžko. Tudi glasujemo na daljavo, poskrbljeno je za ÂťvarnostÂŤ, da ne more nihÄ?e glasovati namesto nas.ÂŤ Kako pa pravzaprav glasujete, imate za to kakĹĄno posebno napravo? ÂťNe, ne! ÄŒisto navaden printer, da se podpis verificira, to podpiĹĄeĹĄ, skeniraĹĄ in poĹĄljeĹĄ. Ko so dani na glasovanje posamezni amandmaji, pogledaĹĄ navodila, preveriĹĄ, kakĹĄno je priporoÄ?ilo evropske politiÄ?ne skupine, in se odloÄ?iĹĄ. Sam sem se v svoji politiÄ?ni karieri Ĺže navadil, da vse dvakrat preverim, preden oddam svoj glas. To je v teh novonastalih razmerah ĹĄe toliko bolj pomembno.ÂŤ Kako vi osebno komentirate ukrepe, ki ste jih v evropskem parlamentu sprejeli v zvezi s korona krizo? ÂťTi ukrepi so pozni, to je dejstvo, ker celotna Evropska unija ni znala pravoÄ?asno reagirati. Zato smo kasneje gasili poĹžar, kjer je bilo to ĹĄe smiselno. Ta prva zamuda pa ni zgolj krivda evropskega parlamenta oziroma komisije, ampak

dejstvo, da na podroÄ?ju zdravja (kamor korona virus uvrĹĄÄ?amo) ni skupne evropske politike, ampak so za te ukrepe odgovorne drĹžave same. PoslediÄ?no se te niso uspele hitro poenotiti, ko je bilo treba v prvi fazi poskrbeti za ukrepe. V drugi in tretji fazi, ko je bila Ĺže razglaĹĄena pandemija, gredo ukrepi v dobro zdravstvenih sistemov, delovnih mest, zaÄ?asnega skrajĹĄanja delovnega Ä?asa, malih podjetij ‌ Se mi pa zdi dobro, da temeljijo ti ukrepi malce bolj na solidarnosti, da ne bo tako, kot je bilo pri banÄ?ni krizi, da se je celotno breme prevalilo na drĹžavljane.ÂŤ Zdi se, da Evropa v tej krizi ne funkcionira, kot bi priÄ?akovali, predvsem se vse nekako dogaja z zamudo, drĹžave pa ukrepajo vsaka po svoje? ÂťStrinjam se, ravno zaradi tega, ker je zdravstvena politika v pristojnosti drĹžav, ki se niso uspele dogovoriti za enotno ukrepanje takrat, ko je kriza ĹĄele nastajala. Praksa pa je pokazala, da bi drĹžave, Ä?e ne bi bilo evropskih institucij, dobesedno vsaka po svoje pokradle vse razpoloĹžljive maske in respiratorje, ki so bili takrat na voljo.

Vsekakor smo se kot skupnost veliko nauÄ?ili, predvsem pa, kako pomembna je v takĹĄni krizi medsebojna solidarnost. ÄŒe se tega ne bomo zavedali, Ä?e ne bomo solidarni, nima smisla, da Evropska unija sploh obstaja.ÂŤ

Vsekakor je v solidarnosti Evropa padla na izpitu. Zakaj mislite, da je tako? So evropske inĹĄtitucije premalo moÄ?ne, da bi prisilile drĹžave, da bi se poenotile? ÂťTo je dejstvo. Postalo je jasno, da so zdravstveni standardi in zdravstveni sistemi posameznih evropskih drĹžav zelo razliÄ?ni in se tudi teĹžko poenotijo, kako odreagirati. Dejstvo pa je tudi, da imajo nekatere evropske drĹžave ĹĄe vedno veli-

ke zadrĹžke, da bi bile solidarne, in v tem se da pomagati tako, da se solidarnost uvede zgolj za tiste dolgove, ki bodo nastali v Ä?asu korona krize. Dejstvo je tudi, da bodo ti zelo visoki, ne glede na to, kdaj bomo preĹĄli v normalno stanje.

TeĹžave bodo po mojem mnenju vse dotlej, dokler se ne najde ustrezno zdravilo oziroma dokler ne bodo precepljene najbolj ranljive skupine prebivalstva.ÂŤ Izrazito se je pomanjkanje solidarnosti videlo pri predlaganih evro obveznicah, ki jih je predlagalo 9 drĹžav, 4 – z NemÄ?ijo na Ä?elu – pa so jih zavrnile? ÂťJa, res je tako, naĹĄla se je druga reĹĄitev, ki pa ni tako solidarna. Gre pa vsaj v pravo smer. A je premalo.

Zdaj Ä?akamo, kaj bo odloÄ?il Evropski svet. Moramo narediti nekaj skupaj, da prepreÄ?imo najhujĹĄe. In v tem mora EU participirati kot celota. Je pa, Ä?e primerjamo s prejĹĄnjo krizo, priĹĄlo do precejĹĄnjega napredka. Bodo pa vsi ti ukrepi vezani na naslednje finanÄ?no obdobje, ki pa ga prav tako zamujamo.ÂŤ

Dejstvo je, da se v Ä?asu kriz tudi veliko nauÄ?imo. Kaj in kako bi morala Evropa veÄ? postoriti? ÂťVsekakor bi lahko veliko bolj koordinirano delovala na samem zaÄ?etku, ko se je kriza ĹĄele pribliĹževala, ko ĹžariĹĄÄ? okuĹžbe sploh ĹĄe ni bilo. Kasneje je bilo vse veliko teĹžje. Drugi del zgodbe je zaĹĄÄ?itna oprema, ki bi jo lahko nabavljali skuEvropski poslanec dr. Milan Brglez: ÂťEvropska unija paj in jo delili med drĹžave. KljuÄ?en mora ostati enotna in skupaj!ÂŤ pa je tretji del te zgodbe, kako se bo obnova odvijala in ali bodo to-

krat v ospredju ekonomski interesi ali ljudje in okolje. Upam, da se bomo znali obrniti k naravi in se tudi res ozavestili ob spoznanju, kako nam lahko postavi Ĺživljenje na glavo na videz nepomemben mikro virus.ÂŤ Kako pa kot evropski poslanec vidite Slovenija? Se je po vaĹĄem mnenju primerno odzvala na krizo? ÂťImeli smo podobne teĹžave kot drugje v svetu. Tudi pri nas je prevladovala, ko se je vse skupaj zaÄ?elo, nejevera, da je to sploh mogoÄ?e, potem pa je sledilo sprejemanje ukrepov, ob katerih bi nas ĹĄe pred enim letom razglasili za nore. A treba je bilo hitro ukrepati. Sama ostrina in sorazmernost sta drugo vpraĹĄanje, je pa pri tem najpomembneje, da so ljudje sprejeto spoĹĄtovali in ostrine ni bilo treba stopnjevati kot v nekaterih drugih drĹžavah, in glede na trenutno situacijo mislim, da smo jo kar dobro odnesli.ÂŤ In kako vidite Evropo in Slovenijo po krizi? ÂťKot sem rekel, Ä?e ne bomo solidarno reĹĄevali odprtih vpraĹĄanj in Ä?e se bomo vrnili v takĹĄno stanje sveta in tudi politiÄ?ne ekonomije, kot je bila pred to krizo, ne da bi se pri tem nauÄ?ili, kako bistvene so nekatere storitve, kot je na primer javno zdravstvo in da je treba slediti tudi temu, da se moramo pri preoblikovanju gospodarstva prilagoditi izzivom okoljskih vpraĹĄanj in podnebnim spremembam, potem bo slabo. Gre za skupna vpraĹĄanja, ki jih moramo reĹĄiti, saj se nam sicer obetajo velike teĹžave. In tega nobena evropska drĹžava ne more reĹĄiti sama. Zato mora Evropska unija ostati enotna in skupaj, hkrati pa mora svojo legitimnost prilagoditi prepriÄ?anju, da dela v dobro vseh drĹžavljanov.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝ivljenje se je Ĺže vrnilo v ĹĄoĹĄtanjsko obÄ?insko upravo 20 ĹĄoĹĄtanjskih obÄ?inskih usluĹžbencev se je ta ponedeljek Ĺže vrnilo v svoje pisarne – Od 23. marca jih je veÄ?ina delala od doma, za kar niso imeli najboljĹĄih pogojev, zato so obÄ?asno prihajali tudi v obÄ?insko poslopje, aprila pa jih je bilo 6 na Ä?akanju Mira ZakoĹĄek

V teh majskih dneh se na mnogih podroÄ?jih Ĺživljenje vse bolj normalizira in od ponedeljka dalje normalno posluje tudi obÄ?inska uprava Ĺ oĹĄtanja. O tem in ĹĄe o tem, kako je delo pri njih potekalo na daljavo, smo se pogovarjali z direktorjem uprave Dragom Korenom.

Kako je bilo pri vas organizirano delo na daljavo? ÂťZ veliko teĹžavami, a moram reÄ?i, da smo vseeno opravili vse naloge, pri tem pa smo morali biti precej inovativni. Delo od doma je potekalo vse od 23. marca pa do tega ponedeljka, ko smo se vrnili v pisarne. Bilo pa je moÄ?no oteĹženo, saj na naĹĄi obÄ?ini nimamo na voljo prenosnih raÄ?unalnikov in tisti, ki so delo opravljali od doma, so to delali na svojih. Dodatno teĹžavo nam je predstavljalo dejstvo, da smo prikljuÄ?eni na omreĹžje drĹžavne uprave HCOM, kamor je od doma teĹžko dostopati. Oddaljen dostop smo zagotovili petim zaposlenim, vsi ostali pa so morali obÄ?asno v sluĹžbo, da so si na kljuÄ?ek nalagali gradivo, ko so delo opravili, pa so ga spet odnesli na svoje raÄ?unalnike in razpo-

slali. Ĺ est delavcev, ki pogojev za delo na domu niso imeli oziroma je narava njihovega dela takĹĄna, da ga tako ni mogoÄ?e opravljati, pa je bilo na Ä?akanju na delo.ÂŤ Verjetno pa ste se kdaj sestali tudi v Ĺživo? ÂťRedno enkrat tedensko smo se na kolegiju dobivali Ĺžupan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev, v obdobju te krize pogosto ĹĄe poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite Peter Radoja in jaz. Pregledali smo opravljeno delo in redno tekoÄ?e naÄ?rtovali vse aktivnosti. Seveda pa smo se v tem Ä?asu veliko ubadali z vpraĹĄanji, ki jih je prinesla epidemija. Redno smo se odzivali na potrebe ranljivih skupin, ki smo jim zagotavljali pakete s hrano in tudi dostavo toplega obroka. V vsa gospodinjstva v obÄ?ini smo tudi poslali zaĹĄÄ?itne maske.ÂŤ Kako pa so lahko ÂťprihajaliÂŤ v Ä?asu dela od doma obÄ?ani v stik z vami? ÂťNormalno po elektronski poĹĄti in po telefonih, pa tudi po redni poĹĄti. Storili smo vse, da smo

vse vloge sprotno reĹĄevali. Izdajali smo razliÄ?na potrdila, mnenja, projektne pogoje ‌ ObÄ?anom, ki se lotevajo razliÄ?nih vlaganj, smo skuĹĄali omogoÄ?iti njihovo Ä?im hitrejĹĄo realizacijo. To pa

tudi razumljivo, saj poĹĄtarji niso opravljali osebnega vroÄ?anja.ÂŤ Ves ta Ä?as je nemoteno potekala tudi obnova Trga Bratov Mravljakov, kaj trenutno opravljate na

oÄ?istiti, sadimo drevesa, postavljamo prometno signalizacijo. Ĺ e malo pa bo zasijal v svoji prelepi podobi. Kolikor posluĹĄam obÄ?ane, so nad prenovo navduĹĄeni.ÂŤ Za kakĹĄno veÄ?je druĹženje na njem ĹĄe najbrĹž ne bo primeren Ä?as, ko pa bo, boste verjetno pripravili kakĹĄno pravo ĹĄoĹĄtanjsko veselico? ÂťPrav gotovo bomo primerno otvoritev naredili, ko ne bo veÄ? omejitev.ÂŤ

Drago Koren: "Uredili smo poseben prostor za sprejem strank."

Foto: jkĹĄ

velja tudi za vse druge vloge, ki so jih naslovili na nas. Naj ob tem povem, da je naĹĄa pogodbena poĹĄta v TopolĹĄici delovala ves Ä?as krize. Ugotavljamo, da je bilo v tem obdobju mnogo veÄ? strank kot v obiÄ?ajnih razmerah, kar je

njem in kdaj raÄ?unate, da bo v celoti sklenjena? ÂťRes je. Vsa dela so potekala po zastavljenem planu in trg je praktiÄ?no zakljuÄ?en. Zdaj je treba poloĹženi kamen ĹĄe temeljito

Podpisali pa ste tudi pogodbo za obnovo ceste v TopolĹĄici proti bolniĹĄnici, ki je bila resniÄ?no Ĺže v zelo slabem stanju.

Kdaj naj bi dela stekla? ÂťV zelo kratkem in tega smo res veseli. V zakljuÄ?ni fazi sta tudi dva razpisa za odpravo dveh plazov, zakljuÄ?en pa imamo tudi Ĺže izbor usposobljenih izvajalcev za investicijsko vzdrĹževanje cest.

Skratka, vse poteka po naÄ?rtu.ÂŤ

Kako pa bo korona kriza vplivala na vaĹĄ obÄ?inski proraÄ?un. Boste stroĹĄke zaradi nje pokrili s poviĹĄanimi povpreÄ?ninami? ÂťV tem trenutku ĹĄe teĹžko reÄ?emo, kako in koliko bo finanÄ?no vplivala na proraÄ?un. Prav gotovo bo imela svoj vpliv na pri-

hodke. Ti bodo niĹžji Ĺže zaradi oprostitve najemnin za naĹĄe prostore za Ä?as krize, s Ä?imer smo blaĹžili stiske naĹĄim najemnikom.

VpraĹĄanje pa je tudi, kako bo s stroĹĄki za vrtce. StarĹĄi so bili plaÄ?il v tem Ä?asu, ko otroci niso obiskovali vrtcev, oproĹĄÄ?eni in to se bo zelo verjetno poznalo tudi v obÄ?inskem proraÄ?unu, zaradi Ä?esar bo potreben tudi kakĹĄen rebalans. Verjetno bo v kratkem znano, kako bo s poravnavanjem vseh teh stroĹĄkov.ÂŤ Vsi si Ĺželimo spet normalno Ĺživljenje, a ne smemo biti nestrpni, saj varnostni ukrepi ĹĄe vedno veljajo.

V vaĹĄi obÄ?ini je ta ponedeljek delo Ĺže normalno steklo? Že na kolegiju pred 14 dnevi smo to predvideli, saj smo ocenili, da imamo za to vse pogoje in da lahko v celoti tudi zadostimo vsem preventivnim ukrepom.

Vsak zaposleni je v svoji pisarni, opozorili pa smo jih, da naj se ne druĹžijo, potrebno medsebojno komuniciranje pa opravijo po telefonih. Seveda smo poskrbeli tudi za zaĹĄÄ?itna sredstva, razkuĹžila in maske. Poleg tega smo uredili tudi prostor, kjer je bila nekoÄ? delavska hranilnica, za sprejem strank, tako da se te po obÄ?ini ne bodo sprehajale.

Zaposlenim zagotavljamo varno delo, prav tako pa tudi obÄ?anom, ki prihajajo k nam. Seveda prosimo vse, da se pravil tudi drĹžijo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

7. maja 2020

Krilata Ĺželva gre Petri Vladimirov Ob mednarodnem dnevu knjige je Velenjska knjiĹžna fundacija razglasila letoĹĄnjo dobitnico nagrade za najboljĹĄi slovenski potopis preteklega leta Tina Felicijan

Velenje, 23. aprila – Velenjska knjiĹžna fundacija, ki v Velenju Ĺže 19 let organizira knjiĹževno sreÄ?anje z mednarodnimi gosti in uglednimi festivalskimi nagradami ter priznanji – Lirikonfest, je razglasila drugega od petih letoĹĄnjih lavreatov. Od mednarodnega dne poezije (21. marca) je znano, da bo dobitnica letoĹĄnje knjiĹževne nagrade velenjica - Ä?aĹĄa nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus za odrasle v 21. stoletju pesnica Lidija Dimkovska. Ob mednarodnem dnevu knjige pa je Velenjska knjiĹžna fundacija oznanila, da Ä?etrtiÄ? podeljeno festivalno knjiĹževno nagrado krilata Ĺželva za najboljĹĄi slovenski potopis, knjiĹžno objavljen v preteklem letu, letos prejme Petra Vladimirov za knjigo o teku z naslovom Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja. Ob dnevu Evrope (9. maja) priÄ?akujemo ĹĄe imena ostalih treh letoĹĄnjih lavreatov – dobitnike mednarodne Pretnarjeve nagrade – Ä?astnega naslova ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika, festivalnih priznanj Lirikonov zlat za vrhunske prevode novejĹĄe poezije za odrasle, predstavljene v letoĹĄnji antologiji Lirikon21, ter prviÄ? podeljenega

priznanja mlada Ĺželva za najboljĹĄi kratki potopis mladih slovenskih popotnikov. Nagrade bodo podeljene na Akademiji PoetiÄ?na Slovenija – 19. Lirikonfestu v Velenju, naÄ?rtovanem 28. maja.

VeÄ? kot ĹĄe ena knjiga o teku

Petra Vladimirov je zaposlena v Vzgojnem zavodu Kranj kot vzgojiteljica otrok z motnjami ve-

denja in Ä?ustvovanja. V prostem Ä?asu teÄ?e, da ustvarja zgodbe.

Nekaj jih je napletla na klasiÄ?nih maratonih, v zadnjih letih pa jih je dopolnila z udeleĹžbami na domaÄ?ih in tujih ultra tekaĹĄkih prireditvah. Leta 2017 se je z Ĺ˝ano Andreevo udeleĹžila Evforije, 233-kilometrske tekaĹĄke preizkuĹĄnje Ä?ez andorske Pireneje. Tekmo je zaradi zloma noge zakljuÄ?ila predÄ?asno. Takoj na-

Petra Vladimirov je spretna pripovedovalka zgodb, ki se izraĹža v pristnem in soÄ?nem jeziku, ki se kar iskri od duhovitosti. Krilate Ĺželve si ni prisluĹžila samo s privlaÄ?no napisano potopisno pripovedjo, temveÄ? predvsem z dobronamernimi in soÄ?utnimi sporoÄ?ili, ki jih je brez patetike in moraliziranja vtihotapila v zgodbo. S svojim inovativnim pristopom postavlja nove smernice v slovenskem potopisu 21. stoletja in nas spodbuja, da stopimo ven iz svojega obmoÄ?ja udobja. Foto: Bojan Puhek

slednje leto sta se z Ĺ˝ano vrnili, da poravnata raÄ?une. Na osnovi njunih doĹživetij je nastal zdaj s krilato Ĺželvo 2020 nagrajeni potopis, je nagrajenko predstavila Ĺžirija, o njenem prvencu pa med drugim zapisala: ÂťEvforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja ni le ĹĄe ena od mnogih knjig o teku, ki so zadnja leta preplavile knjiĹžni trg. Avtorica domiselno prepleta dve zgodbi – svojo udeleĹžbo na istoimenski tekaĹĄki tekmi v Andori in pohod iz Kranja do Pirana z varovanci iz vzgojnega doma, v katerem je zaposlena kot vzgojiteljica.

Na prvi pogled bralec mogoÄ?e ne razume povezave med obema zgodbama, vendar pa vsako poglavje odkrije novo plast sporoÄ?ilnosti in razbija stereotipe tako o t. i. mladih ÂťdelinkventnihÂŤ prebivalcih zavoda kot o udeleĹžencih tovrstnih tekmovanj, saj jih prehitro oznaÄ?imo za premaknjence, ki po nepotrebnem ogroĹžajo svoje zdravje. Slog je dinamiÄ?en, pogovorni jezik in najstniĹĄki sleng pa sta prisotna ravno dovolj, da dodata obÄ?utek avtentiÄ?nosti, a nista moteÄ?a. Prisotni so tudi liriÄ?ni opisi narave, ki stopajo v polje literarnosti, in filozofsko obarvani kontemplativni odstavki.ÂŤ đ&#x;”˛

KnjiŞnice, muzeji in galerije Şe vabijo na obisk Po mesecu in pol so se ponovno odprle nekatere kulturne ustanove – Obiskovalci morajo upoťtevati posebna pravila ravnanja in vedenja – Skupin ťe ne sprejemajo Tina Felicijan

Tudi v Muzeju Velenje, KnjiĹžnici Velenje in na Festivalu Velenje so bili minuli teden preseneÄ?eni, ko so iz medijev izvedeli, da lahko Ĺže naslednji dan ponovno odprejo hrame kulturne dediĹĄÄ?ine, knjig in likovne umetnosti.

Ker so Ä?akali navodila v zvezi z izvajanjem preventivnih ukrepov, pa niso zdrveli v ponovni zagon, temveÄ? so razmislili o primernem naÄ?inu delovanja in vrata odprli v zaÄ?etku tedna.

V Galeriji Velenje spremljevalnih dogodkov ĹĄe ne bo. Odpovedujejo tudi tradicionalno razstavo Inventura, ki jo Ĺže vrsto leto postavljajo dijaki velenjske umetniĹĄke gimnazije. Naslednjo razstavo bodo postavili junija, do konca leta pa bodo skuĹĄali v Ä?im veÄ?ji meri uresniÄ?iti zastavljeni program.

in 17. uro. Danes se bo ponovno odprla tudi Galerija F-bunker v podhodu pri vili Bianca. Odprta bo ob ponedeljkih, torkih, Ä?etrtkih in petkih med 19. in 21. uro, ob sredah in sobotah pa med 9. in 11. uro.

Enote Muzeja Velenje si zdaj lahko ogledajo vsi, ki nimajo znakov obolenja dihal. V raz-

Muzejske enote se bodo odpirale postopoma

stavne prostore lahko vstopajo posamezniki, druĹžine in manjĹĄe skupine, nositi morajo svoje zaĹĄÄ?itne maske in si pred ogledom razkuĹžiti roke ter seveda ves Ä?as obiska ohranjati predpisano medsebojno razdaljo in skrbeti za ustrezno higieno ob kaĹĄlju.

Obisk galerije po kroĹžni poti

Galerija Velenje, v kateri bo ĹĄe do junija na ogled razstava kiparke Metke KavÄ?iÄ?, se je odprla Ĺže v ponedeljek, Ä?eprav sploĹĄna praksa narekuje, da so galerije in muzeji prvi dan v tednu zaprti. ÂťMenimo, da so se ljudje po tem dolgem premoru razveselili moĹžnosti ogleda,ÂŤ je dejala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny in predstavila naÄ?in ogleda ob upoĹĄtevanju preventivnih ukrepov. ÂťVsi obiskovalci galerije morajo nositi masko in si pred vstopom razkuĹžiti roke. Vstopali bodo posamiÄ?no oziroma v krogu ljudi, s katerimi Ĺživijo. Po razstavi jih bodo vodile oznake, da se bodo med ogledom Ä?im manj sreÄ?evali.ÂŤ Galerija bo odprta ob torkih, sredah in petkih od 10. do 18. ure, ob Ä?etrtkih do 20. ure, ob sobotah pa med 10. in 13. uro.

Muzej Velenje skrbi za veÄ? kot deset lokacij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline. Enote, kot so Grilova domaÄ?ija, KavÄ?nikova domaÄ?ija ali HiĹĄa mineralov, bodo odpirali postopoma. V torek so odprli dve osrednji – muzej na Velenjskem gradu, ki bo odprt vse dni (razen ponedeljka) med 10. in 18. uro, in Muzej usnjarstva na Slovenskem, ki bo odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9.

KnjiĹžnica se vraÄ?a na ustaljeni delovni Ä?as

V torek so svoja vrata ponovno odprle tudi enote KnjiĹžnice Velenje v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in

Ĺ martnem ob Paki, kar so Ä?lani teĹžko priÄ?akovali, saj so se Ĺže minuli Ä?etrtek – dan za tem, ko je vlada sporoÄ?ila, da se knjiĹžnice lahko odprejo – zbirali pred ĹĄe zaprtimi vrati knjiĹžnic. Te zdaj delujejo po ustaljenem delovnem Ä?asu: velenjska enota od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro, ĹĄoĹĄtanjska ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih med 10. in 18. uro ter ob Ä?etrtkih med 12. in 16. uro, ĹĄmarĹĄka pa ob ponedeljkih med 14. in 18. uro, ob torkih med 12. in 18. uro ter ob Ä?etrtkih med 10. in 16. uro.

V skladu s priporoÄ?ili prost pristop v knjiĹžnici ĹĄe ne bo mogoÄ?. Bralci morajo predhodno naroÄ?iti gradivo s pomoÄ?jo spletnega portala Moja knjiĹžnica, s telefonskim klicem (03 898 25 50 Velenje, 03 843 888 Ĺ oĹĄtanj, 03 898 49 58 Ĺ martno ob Paki) ali z elektronsko poĹĄto na naslov postabralcev@vel.sik.si, prevzamejo pa ga lahko osebno, seveda z masko. IgraÄ?e, revije in Ä?asopisi v tem Ä?asu ne bodo dosegljivi, prav tako je do nadaljnjega onemogoÄ?ena medoddelÄ?na in medknjiĹžniÄ?na izposoja. V knjiĹžnicah so pripravljena zbirna mesta za vrnjeno gradivo, ki bo ostalo v karanteni sedem dni, nato pa se bo vrnilo v obtok. Zamudnin KnjiĹžnica Velenje do 31. maja ne bo zaraÄ?unavala. đ&#x;”˛

KoronÄ— Ona ÄŒepaytite Gams

V razmerah, kot jih doĹživljamo danes, se pogosto spomnim na svojo babico, doma iz tipiÄ?ne srednje velike kmetije, ki je zaradi groĹžnje deportacije v Sibirijo po drugi svetovni vojni pobegnila v Vilno in je v glavnem mestu preĹživela vse Ĺživljenje. Tam je sreÄ?ala tudi mojega dedka, ki se je v Vilno preselili ob povratku s fronte, saj je bil kot kadet litovske vojaĹĄke letalske akademije ob priÄ?etku druge svetovne vojne prisilno mobiliziran v sovjetsko vojsko. Med vojno je vozil tovornjake, vse tja do Kurska, kjer se je udeleĹžil znamenite bitke, od koder se je ranjen vrnil domov. Vse Ĺživljenje je delal kot ĹĄofer predmestnega avtobusa, o vojni pa ni pripovedoval skoraj niÄ?esar. Umrl je, ko sem bila stara 6 let. Babica, ki je v mladosti sanjala o ĹĄolanju na gimnaziji ali agronomski ĹĄoli, je zaradi obilo dela na kmetiji konÄ?ala samo 4 razrede osnovne ĹĄole in vse Ĺživljenje delala kot Ä?istilka in samouka ĹĄivilja. Svojima otrokoma pa je omogoÄ?ila obiskovanje najboljĹĄih osnovnih in srednjih ĹĄol. ÄŒeprav je bila po eni strani zelo konservativna in stroga v vzgoji, je otrokoma dovolila marsikaj – recimo igranje bobnov v rock skupini (in vaje doma!) ali naÄ?rtovanje ĹĄtudija na likovni akademiji. Neizmerno rada je brala knjige o astronomiji, daljnih kulturah sveta, potovanjih ... V mestu ni bila sreÄ?na, neskonÄ?no si je Ĺželela nazaj na vas. Zaradi nacionalizacije njihove kmetije ni bilo veÄ?, ostala je samo hiĹĄa, kjer ĹĄe vedno Ĺživi njen brat, zdaj ĹĄe edini od petih otrok. Proti koncu Ĺživljenja, v starosti veÄ? kot sedemdesetih let, si je zastavila cilj, da si bo, kot nekoÄ?, sama stkala pregrinjalo za posteljo. In ga tudi je. Eno poletje je preĹživela pri sorodnici v sosednji vasi, ki je imela ĹĄe stare, a dobro ohranjene statve – in je prviÄ? po vseh teh letih tkala z Ĺžakardnim vzorcem v Ä?rno-oranĹžni kombinaciji. Zakaj Ä?rna, zakaj oranĹžna? Ĺ e danes ne vem. UĹživala je v burji, vetru, soncu in vroÄ?em vremenu – zelo netipiÄ?no za severnjaĹĄko podeĹželje, kajne. Ĺ e veÄ?, navduĹĄevala se je nad hribi. V Sloveniji bi ji bilo zagotovo vĹĄeÄ?. ÄŒe se vrnemo na zaÄ?etek zgodbe ... najin aktualni telefonski pogovor bi verjetno potekal nekako takole. “Kaj si rekla, zakaj ne morate letos priti na poÄ?itnice v Litvo? Zaradi Ä?esa Ĺže? Korone?

KakĹĄne korone ... Aja, koronÄ— ... no vidiĹĄ, saj sem ti rekla, da se bo ta koronÄ— enkrat zgodila! Saj ni bilo veÄ? normalno, kako vi mladi zdaj Ĺživite in kam gre ta naĹĄ svet! Zdaj pa boste morali z njo lepo Ĺživeti, nimaĹĄ tu kaj ...!ÂŤ Najprej jezikovno pojasnilo. Beseda koronÄ— je stara litovska beseda, lahko reÄ?emo tudi nareÄ?na, a precej razĹĄirjena in ĹĄe danes zelo Ĺživa. Prihaja sicer iz slovanskih jezikov, bolj konkretno iz poljĹĄÄ?ine (karanie), in pomeni predvsem kazen, lahko pa tudi muko, nesreÄ?o, bedo. Pogosto se uporablja v frazi Dievo koronÄ— oz. boĹžja kazen. ÄŒe Ĺželimo, jo lahko poveĹžemo tudi s slovenskim izrazom karati. Jezikoslovci pravijo, da ljudje pogosto radi poveĹžemo nam nove besede in izraze s tistimi, ki jih Ĺže poznamo in ki se podobno glasijo, Ä?eprav morda nimajo direktne vsebinske povezave. To imenujejo ljudska etimologija. Nadvse zanimivo podroÄ?je, ki lahko pove tudi kakĹĄno zanimivost o Ä?asih, ko se te besede prikrojijo, in o samih avtorjih le-tega. Seveda, trenutno se v Litvi zbirajo ĹĄtevilne zbirke koronske dokumentacije tudi z domaÄ?im imenom koronÄ—.

KakĹĄno nakljuÄ?je, tokrat v precej logiÄ?ni povezavi.

DrugaÄ?e pa: zdi se mi, kot da je trenutno marsikatera beseda odveÄ?. Toliko o tem govorimo, iz dneva v dan napovedujemo, analiziramo, zasipamo sebe in druge s toliko vÄ?asih nepotrebnimi in pogosto tudi praznimi, sploh pa niÄ? kaj prijaznimi besedami ‌ Najraje bi se prestavila za nekaj Ä?asa globoko v gozd, po moĹžnosti brez mobilnega signala in priloĹžnosti, da preveriĹĄ, kaj se je v tej eni uri novega zgodilo na korona podroÄ?ju. Smo sredi tako velike spremembe in zares ĹĄe ne moremo vedeti, kako bo naprej. Vemo le, da bo drugaÄ?e. Ob takĹĄnih trenutkih so pa lahko zlata vredne besede tistih, ki so Ĺže preĹživeli kakĹĄno tovrstno svetovno korono. Saj pride vsake toliko Ä?asa, da se stvari zopet đ&#x;”˛ postavijo na svoje mesto. â€

LetoĹĄnje geslo: Krajine sprememb Minil je april, mesec krajinske arhitekture, ki je letos potekal na temo Krajine sprememb. ÄŒlani DruĹĄtva krajinskih arhitektov Slovenije so na druĹžbenih omreĹžjih in drugih spletnih mestih objavljali prispevke, v katerih so povzeli svoje razmisleke in poglede na krajino, ki jim je bila v Ä?asu izrednih razmer na dosegu. Do izraza so priĹĄle zelene povrĹĄine v urbanem obmoÄ?ju. Zato je bil osrednji cilj aktivnosti v letoĹĄnjem mesecu krajinske arhitekture, ki so potekale na daljavo, da spodbudi razmislek o moĹžnosti vplivanja krajinskih arhitektov na izboljĹĄanje kvalitete bivanja in deljenje primerov dobrih praks ter poudariti, da je kakovostno zasnovan, naÄ?rtovan in đ&#x;”˛ tf upravljan prostor v tem oz. takem Ä?asu kljuÄ?en.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

7. maja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Korona virus najveÄ?krat izreÄ?ena beseda

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ÂťIzredne razmere, epidemija, razkuĹžilo, maska, karantena in korona virus COVID-19 so zagotovo najveÄ?krat izreÄ?ene besede na svetu. O tem govorijo vsi svetovni voditelji, gospodarstveniki, sodelavci, prijatelji in druĹžinski Ä?lani. Zagotovo pa so to besede, ki jih v teh dneh najveÄ?krat zapiĹĄemo in izreÄ?emo novinarji ter radijski in televizijski voditelji,ÂŤ pravi naĹĄa moderatorja UrĹĄka KljajiÄ?, ki ste jo posluĹĄali ob dopoldnevih zadnja dva aprilska tedna.

Zaradi radovednosti je na prazniÄ?en ponedeljek ĹĄtela in naĹĄtela, da je samo v tistem radijskem terminu besedo korona virus rekla kar 56-krat. In to je tisto, kar je najbolj zaznamovalo njeno radijsko delo v Ä?asu karantene; meni, da te besede ne bo nikoli pozabila.

V karieri novinarke in voditeljice je zelo poseben obÄ?utek, ko si del velikih doseĹžkov in prelomnic,ÂŤ pravi in dodaja, Âťa je obenem najteĹžje, ko si del velikih stisk ljudi in

1. PERO LOVĹ IN – Ko gre vse k vragu 2. ÄŒAGA BOYS – Party stranka 3. DAVOR IN LEA RADOLFI – Novi Ä?ovjek sam sutra

ĹĄokantnih novic. Ravno v tem Ä?asu je kot bomba odjeknila novica, da bodo v Gorenju odpustili okrog 1200 delavcev, in verjemite mi, to je novica, ki jo z vsakim branjem teĹžje prebereĹĄ v eter.ÂŤ So pa njeno delo na radiu v Ä?asu samoizolacije najbolj polepĹĄali posluĹĄalci in posluĹĄalke s svojimi predlogi, Ĺželjami in kratkimi prijaznimi pogovori ter pozdravi. Hkrati pa je bila zelo vesela, ko je lahko prebrala zgodbe dobrih ljudi, ki niso tudi v teh teĹžkih Ä?asih, v katerih smo se znaĹĄli vsi, pozabili na soÄ?loveka in obdrĹžali zdravo pamet. V trenutku se je vse zavrtelo in se vrti samo okrog korona virusa. Tako UrĹĄka kot vsi mi si seveda Ĺželimo, da se za vse vas in nas tudi sreÄ?no odvrti. Ostanite zdravi.

Ko gre vse k vragu je peti single z aktualne ploĹĄÄ?e Pera LovĹĄina ObmoÄ?je medveda. Skladba prihaja v pravem trenutku, saj govori o tem, kako je treba ostati povezan v Ä?asu, ko je vrag vzel ĹĄalo.

Pero je skladbo posnel s pomoÄ?jo njegovih Ĺ panskih borcev.

đ&#x;”˛

UrĹĄka KljajiÄ?: ÂťNajteĹžje je brati novice, kot je bila tista o odpuĹĄÄ?anju v Gorenju.ÂŤ

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Alicia Keys v Ä?asu epidemije s skladbo Good Job AmeriĹĄka pevka Alicia Keys je svojo skladbo Good Job, ki bo uvrĹĄÄ?ena na novi, sedmi studijski album Alicia, posvetila vsem, ki se borijo proti koronavirusu.

Pesem, ki jo je ustvarila Ĺže lani skupaj s soprogom, producentom Swizz Beatzom, namenja, kot je zapisala, vsem ÂťnevidnimÂŤ herojem, ki vsak na svoj naÄ?in pomagajo pri premagovanju bolezni covid-19 in ĹĄirjenju virusa,

82 let, je album izdal le nekaj tednov pred smrtjo. Glasbenik je v svoji karieri, ki je trajala skoraj 50 let, izdal 14 studijskih in osem albumov s posnetki v Ĺživo, vseskozi pa je pisal tudi poezijo.

Skupno je izdal veÄ? kot 12 romanov in pesniĹĄkih zbirk,

nih prvih ĹĄestih albumih, ki jih je posnela v Ä?asu pogodbe s to zaloĹžbo. Kot je pevka zapisala na Instagramu, tokratna poteza zelo nazorne kaĹže na zaloĹžbino neokusno Ĺželjo po zasluĹžku v Ä?asu pandemije koronavirusa.

izvedli klasiko You Can't Always Get What You Want.

Rolling Stones izdali novo skladbo

TrubaĹĄka pop zasedba ÄŒaga boys iz okolice Velenja je v Ä?asu karantene izdala veseljaĹĄko skladbo Party stranka, s katero Ĺželi poskrbeti za zabavo tako med karanteno kot po njej. Zasedba zadnja tri leta preigrava razliÄ?ne stile glasbe, ki jih zaÄ?ini na svoj poseben naÄ?in. Vsako pesem namreÄ? priredi v trubaĹĄko verzijo, nad Ä?imer so posluĹĄalci zelo

Skupina Rolling Stones je prviÄ? po letu 2012 izdala novo izvirno skladbo z naslovom Living in a Ghost Town. Pesem sta skupaj napisala Mick Jagger in Keith Richards, posneli pa so jo ĹĄe pred karanteno. Kot pra-

ÄŒaga boys predstavljajo Party stranko

Taylor Swift se odreka svojemu zadnjemu izdanemu albumu ki jo povzroÄ?a. Good Job je po Show Me Love, Time Machine in Underdog Ĺže Ä?etrta skladba s prihajajoÄ?ega albuma, ki jo je dobitnica 15 grammyjev delila s svojimi oboĹževalci. Album naj bi po zadnjih napovedih izĹĄel maja, vendar je zaradi pandemije njegov izid prestavljen na poznejĹĄi, nedoloÄ?en datum v letoĹĄnjem letu.

AmeriĹĄka pevka Taylor Swift opozarja, da je izĹĄel album brez njenega dovoljenja. Album grammyjeve nagrajenke je namreÄ? minuli Ä?etrtek objavila njena nekdanja zaloĹžba Big Machine Records, s katero je Ĺže veÄ? let v sporu. Kot pojasnjuje 30-letna pevka, je album posnela pri 18ih letih, letoĹĄnjo izdajo pa ocenjuje kot Âťbrezsramen pohlepÂŤ zaloĹžbe. Album z naslovom Live

Cohenova skladba The Hills dobila videospot Skladba Leonarda Cohena The Hills, ki je izĹĄla na lanskem posthumnem albumu Thanks For The Dance, je dobila videospot.

V Ä?rno-belem videospotu je med drugim prikazan znamenit Cohenov klobuk, na glasbenika pa spominjajo tudi ĹĄtevilne druge reminiscence. Album leta 2016 preminulega kanadskega glasbenika je izĹĄel novembra lani pri zaloĹžbi Sony. Vsi vokali za album so bili posneti Ĺže med nastajanjem glasbenikovega zadnjega, 14. albuma You Want It Darker.

Cohen, ki je umrl v svojem losangeleĹĄkem stanovanju, star

from Clear Channel Stripped 2008 je bil posnet skoraj soÄ?asno z izdajo pevkinega drugega albuma Fearless. Taylor Swift je Ĺže dolgo v sporu z vodjema diskografske hiĹĄe Big Machine Records Scooterjem Braunom in Scottom Borchetto, ker sta ji odvzela avtorske pravice pri nje-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Ansambel Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo Ansambel Lojtrca – Ko ti boĹĄ mama Ansambel Jureta Zajca – Ne veĹĄ kaj zamujaĹĄ Ansambel Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Ansambel Petan – En cent Ansambel Stil – Le zaupaj mi Ansambel ViĹža – ÄŒaĹĄe tri

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BURYANA Danijela Burjan, umetniťko Buryana, pevka in slovenska predstavnica na Miss Earth leta 2018, oboŞevalce razveseljuje z novima pesmima. Prva je avtorska skladba Moje punce, ki je popolno nasprotje njenih prejťnjih skladb Taka kot sem in Zadnjikrat, druga pa nosi naslov Živote moj in je nastala v duetu z Djomlo KS, ki je poskrbel tudi za produkcijo skladbe Moje punce.

NIKA ZORJAN vi 76-letni Jagger, se skladba s pomenljivim naslovom Living in a Ghost Town nehote prilega trenutnim Ä?asom, prepeva pa o kaosu in uniÄ?enju ter navidezno neskonÄ?ni osamljenosti izolacije. Kultni britanski rockerji so v zadnjih dveh desetletjih veliko Ä?asa preĹživeli na turnejah, koronavirus pa jim je prekriĹžal naÄ?rte. Letos so naÄ?rtovali 15 koncertov po Severni Ameriki, ki bi jih zaÄ?eli 8. maja, a so jo zaradi pandemije morali preloĹžiti. Sodelovali pa so na maratonskem virtualnem koncertu, ki ga je pripravila organizacija Global Citizen v sodelovanju z Lady Gaga. Iz svojih domov so

navduĹĄeni. Skupino sestavlja 11 Ä?lanov, starih od 20 do 28 let in polnih energije. Avtorja nove pesmi sta Rok LunaÄ?ek in KreĹĄimir Tomec, izdelavo videospota za skladbo Party Stranka pa je skupina zaupala izkuĹĄeni ekipi Globus videos. V okolici Velenja in na Titovem trgu v Velenju so posneli "odbit" video, v katerem ne manjka zabave. Vodja skupine MatevĹž Ĺ ilc je ob premieri videospota povedal: ''V Ä?asu, ko potrebujemo ĹĄe veÄ? dobre volje in ko vidimo, kako zelo ljudem manjka, da jim konÄ?no nekdo natoÄ?i Ä?istega vina, smo se odloÄ?ili, da ustanovimo Party stranko. Za vse ljudi dobre volje.''

Nika Zorjan je tik ob zaÄ?etku opuĹĄÄ?anja ukrepov posnela novo skladbo in videospot priredbo italijanske skladbe Bella Ciao, ki jo je preimenovala v Draga Korona. V skladbi se je v domaÄ?i prekmurĹĄÄ?ini trenutne situacije lotila na ĹĄaljiv naÄ?in, videospot pa posnela kar pri sebi doma.

PERO LOVĹ IN Pero LovĹĄin predstavlja nov single Ko gre vse k vragu.

Gre za peti single z aktualne ploĹĄÄ?e ObmoÄ?je medveda.

Nov single srhljivo-zabavno govori o tem, kako je treba ostati povezan v Ä?asu, ko je vrag vzel ĹĄalo. Skladba prihaja

v pravem trenutku, Pero pa jo je posnel s pomoÄ?jo Ĺ panskih borcev, ki so se izkazali tudi kot mojstri Ĺživahnega akustiÄ?nega swinga.

LAÄŒNI FRANZ LaÄ?ni Franz predstavlja skladbo NaĹĄa kri ne bo nikoli bela.

Pesem je glasbeno zdravilo proti maloduĹĄju, ki nam v teh teĹžkih Ä?asih pandemije in zapovedane prisilne samoizolacije dviga moralo in pomaga ohraniti dostojanstvo. Videospot za skladbo je reĹžiral Zoranov sin Rok Predin.

GOJMIR LEĹ NJAK – GOJC Gojc je ob dnevu upora proti okupatorju v svet poslal skladbo Moj Ĺživòt je ROKnROL. Gre za eno od trinajstih skladb iz prihajajoÄ?e gledaliĹĄko-glasbene komedije in istoimenskega albuma. V komediji bodo poleg Gojca zaigrali in zapeli glasbeniki VIS d'Doktors: Robert Pikl, Petra Trobec, Jure Rozman in Miran Juvan ter igralec in reĹžiser JaĹĄa Jamnik.

S producentom Sebastijanom Duhom pripravljata ĹĄe 12 skladb, ki bodo nared do jeseni.

Naš ­čas, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

⏪

Dani Aubreht, Ivan Lemež , Mihael Miklaužin in Vlado Aubreht so vešči kmečkega in gozdarskega dela in zato tudi nepogrešljivi pri postavljanju mlajev tako v svojih domačih krajih v Cirkovcah in Šentilju kot tudi na Titovem trgu. Dani spretno vrti v rokah svojo motorno žago, in kot bi trenil, je vse opravljeno. To seveda počne pod budnim očesom očeta Vlada, ki ga je teh veščin naučil, in to tako dobro, da že dolgo nima več treme pred njim.

⏬

Ta teden so med tistimi, ki imajo polne roke dela, tudi frizerji, saj so mnogi nanje že zelo težko čakali. Zato pa je bil Čvek toliko bolj pozoren na tiste, ki so bili lepo postriženi že prejšnji teden. Med drugim sta bila takšna Jernej Korelc in Gašper Koprivnikar, oba z Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje. Čvek je izvedel, da so postale mnoge ženske v času korona krize tudi čisto prave frizerke, in po frizurah Jerneja in Gašperja sodeč, ju tudi ne bodo več spustile v frizerske salone.

7. maja 2020

frkanje » Levo & desno «

Praznična Preživeli smo še en 1. maj, praznik dela. (Tudi) ob njem je precej delavcev ostalo brez dela.

Težave Vsaj ime še drži: v Gorenju se stvari zaradi načrtovanega odpuščanja še niso ohladile.

Vsi na kolo Tudi ob zadnjih prazničnih dneh se je izkazalo, da je kolesarjenje nacionalni šport.

Vsi na kolo – ne le za zdravo telo, tudi za zdravo državo.

Budnost Smo v času, ko je treba ostati buden. A samo kava pri tem nikakor ni dovolj.

Poudarek Poudarek je včasih zelo pomemben. Med odpuščanjem in odpuščánjem je velika razlika. Če te kdo želi odpustiti, mu pač vedno nisi pripravljen odpustiti.

⏪

Zdaj se vidi, kdo je pravi kavofil. Tisti, ki komaj čaka prvi dan obratovanja kavarn in kar sam s sabo nazdravi, če že ne sme z izbrano družbo. Mednje se prišteva tudi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ki je pošteno pogrešala obred pitja kave. »Saj sem si jo sama tudi kuhala, ampak kava je najboljša takrat, ko ti jo nekdo na neki prijetni lokaciji prijazno postreže. To je užitek!«

Tolažba Res je hudo, če nam je lahko le v tolažbo, kako nam je bilo včasih lepo.

Težava ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Bilo je videti tako, Zbiranja ob a Španije ni pobelil kresovih so skušali sneg preprečiti s Špansko mesto Zaragoza je piščančjim gnojem pred kratkim doživelo nekaj nenavadnega: okrog 4. ure zjutraj so gasilci prejeli nujen klic, ki je sporočil, da je logistično prevozno podjetje utrpelo samodejni izklop sistema za odkrivanje požara, kar je povzročilo velik plaz bele pene za gašenje. Da zadeva ni bila čisto nedolžna, pove po-

Tudi na Švedskem, kjer se proti pandemiji koronavirusa borijo s precej bolj ohlapnimi metodami kot večji del sveta, so konec aprila zaznamovali praznik, ob katerem se običajno zbirajo ob kresovih. 30. april je pri njih znan kot dan, ko praznujejo neke

Težko nam je lahko v sedanjosti, če vsak drugače vidi preteklost in prihodnost.

mestnem parku. »Tako bomo pognojili trate in park pripravili na poletje, hkrati pa je bil smrad precejšen, tako da posedanje na travi in pitje piva ni bilo najbolj prijetno,« je še pristavil Lundblad.

30 let vplačeval srečko z istimi številkami in naposled zadel

Mimo Zemlje je letel potencialno nevaren asteroid Prejšnji teden je mimo Zemlje letel velik asteroid s premerom okoli dveh kilometrov. Asteroid z imenom 1998 OR2 je bil sicer še vedno dovolj oddaljen – približno 6,3 milijona kilometrov, kar je približno 16-krat toliko, kot znaša razdalja med Zemljo in Luno. Nevarnosti za trk tako ni bilo. Asteroid je sicer leta 1998

Joe B. iz ameriškega Kolorada je 30 let poskušal srečo na loteriji z enakimi številkami. Vedno znova je na lističu obkrožil 5, 9, 27, 39 in 42. Tudi prejšnji mesec, ko je kupil dve srečki, eno zjutraj in eno zvečer – pri obeh je šlo za enake številke. Preda-

datek, da so morali 30-letnega delavca, ki se je v trenutku sprostitve znašel pod 200-metrskim plazom pene, ki je v višino meril do 5 metrov, odpeljati v bolnišnico. Na klic se je odzvalo sedem gasilskih vozil oziroma 16 gasilcev, ki so se trudili normalizirati razmere na celotnem območju. »Vsi smo bili presenečeni nad količino pene, območje so nekateri celo primerjali s smučiščem, vendar nismo bili zaskrbljeni. Ta vrsta pene namreč prepušča zrak, kar pomeni, da se nihče ne bi mogel zadušiti,« je povedal eden od gasilcev.

vrste večer čarovnic (Walpurgina noč). Običajno se na ta večer po več mestih zberejo množice, ki zakurijo kresove, plešejo, popivajo in se zabavajo. V mestu Lund na jugu države se vsako leto zbere več deset tisoč ljudi, zato so jih tudi letos pričakovali ogromno. A tamkajšnje oblasti so se zbale, da bi lahko imelo tovrstno praznovanje izjemno negativne posledice. »Lund bi na zadnji aprilski dan hitro lahko postal epicenter širjenja korona virusa,« je dejal predsednik lokalnega odbora za okolje Gustav Lundblad in pojasnil, da so skušali to preprečiti s tono piščančjega gnoja, ki so ga raztrosili v osrednjem

nost se je končno poplačala: obe srečki sta zadeli in tako je Joe dobil dva milijona dolarjev. Na vprašanje, kaj namerava narediti z denarjem, je povedal, da »bo o tem odločila šefica, poznana tudi kot moja žena«. Čeprav so možnosti, da na loteriji zadeneš dvakrat v enem dnevu, redke, se je to že zgodilo tudi pred Joejevo zgodbo.

odkrila skupina v Nasi. Sodi v kategorijo potencialno nevarnih asteroidov, zato njegovo pot že od leta 1998 pri Nasi budno spremljajo. Zagotavljajo, da se s potjo Zemlje ne bo križala še vsaj naslednjih 200 let, se bo pa ta asteroid leta 2079 Zemlji približal še bolj kot danes; takrat naj bi mimo letel le na štirikratni razdalji med Zemljo in Luno.

Odkrili celice, ki jih korona virus še posebej rad napade Skupina znanstvenikov iz več raziskovalnih ustanov je prišla

na sled celicam, ki jih novi korona virus še posebej rad napade in izkoristi za razmnoževanje.

Na osnovi obstoječih podatkov o ribonukleinski kislini v različnih vrstah celic so iskali tiste z zmožnostjo proizvodnje dveh beljakovin, ki pomagata covidu-19 vdreti v človeško celico. S tem pristopom jim je uspelo najti posamezne vrste celic v pljučih, nosu in črevesju, ki so še posebej lahka tarča za omenjeni virus.

V nosu so najbolj izpostavljene celice, ki proizvajajo sluz. V pljučih je RNK za proteina prisoten predvsem v pnevmocitih tipa 2 oziroma velikih alveolarnih celicah, ki obdajajo stene pljučnih mešičkov ter

skrbijo za njihovo odprtost. V črevesju pa so najbolj ranljivi enterociti oziroma absorpcijske celice, ki oblagajo svetlino tankega črevesa in vsrkavajo hranilne snovi. Poleg tega so znanstveniki opazili še, da si korona virus pri širjenju pomaga z mehanizmom, ki celicam sicer služi v boju proti okužbam.

Napredek Dela pri gradnji »novega prireditvenega Velenja« dobro napredujejo. V prepričanju seveda, da bo kmalu spet vse dobro.

Težko je Nekaterim je ne le navidezno, ampak res težko: da se ne smemo približevati drugim, a vendarle stopiti skupaj.

Korak nazaj Po prvomajskih praznikih smo v mestih spet naredili korak nazaj. Spet je treba plačevati za parkiranje avtomobilov.

Priložnost Ob sedanjem času korona virusa mnogi ponavljajo krilatico, da je kriza lahko tudi priložnost. Kot že ob mnogih drugih krizah. A kot običajno nam tudi ta ne bo koristila, če (ker) je ne bomo znali izkoristiti!.

Navada Slišimo, da obstaja strah, da se bodo šolarji navadili na šolanje na daljavo. Nekateri so ga sicer uveljavljali že pred zadnjo krizo. Le da jim tega včasih niso priznali in so to imenovali špricanje.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

7. maja 2020

VelenjÄ?ani in svetovna pandemija v tujini Barbara Bera (Velika Britanija)

Barbara Bera je VelenjÄ?anka, ki Ĺživi v Angliji v Bristolu in tam dela za organizacijo, ki se ukvarja z varovanjem ptic. Delo je predvsem terensko, zato dela v Ä?asu epidemije ne more opravljati od doma in je trenutno na Ä?akanju. DrĹžava je v tem Ä?asu za 3 mesece sprejela ukrepe za pomoÄ? podjetjem in organizacijam ter krije do 80 odstotkov plaÄ?e, razliko pa lahko, Ä?e to zmore, pokrije delodajalec. Na Univerzi v Oxfordu so cepivo proti korona virusu covid-19 Ĺže razvili in ga zaÄ?eli preizkuĹĄati na ljudeh.

Upajo, da bi lahko bilo cepivo dostopno Ĺže letos septembra, a je bolj verjetno in realno, da bo ce-

pivo v uporabi nekje na zaÄ?etku prihodnjega leta. Ko se je zaÄ?ela karantena, se je Barbara Ĺželela vrniti domov k druĹžini, a Ĺžal zaradi sluĹžbe ni mogla pravoÄ?asno zapustiti Anglije. Kasneje je postala vrnitev v Slovenijo skoraj nemogoÄ?a, saj je veÄ?ina letaliĹĄÄ?

Barbara Bera

zaprtih. Barbara pravi, da ima sreÄ?o, da ne Ĺživi sama, saj je v samoizolaciji lepo imeti druĹžbo.

Hkrati pa s pridom izkoriĹĄÄ?a, da lahko enkrat na dan izvaja rekre-

acijo v naravi. Sicer pa si vsak teden zada kakĹĄen nov projekt.

Na balkonu si je ustvarila svoj vrtiÄ?ek, veliko meditira in s pomoÄ?jo moderne tehnologije ohranja stike s prijatelji ter druĹžino.

Denis JeliÄ?iÄ?

(Nizozemska)

VelenjÄ?an Denis JeliÄ?iÄ? trenutno Ĺživi in dela v nizozemski prestolnici Amsterdam. Na Nizozemskem ĹĄtevilke kaĹžejo, da se stanje iz dneva v dan izboljĹĄuje, zato vlada pravi, da ima ĹĄirjenje korona virusa covid-19 pod nadzorom. Ukrepi, ki jih je na Nizozemskem sprejela vlada, niso tako strogi kot v Sloveniji, saj maske niso obvezne, javni prevoz ĹĄe vedno obratuje, a precej manj pogosto. Ukrepe so podaljĹĄali do 20. maja, po tem pa naj bi se Ĺživljenje, kot pravi Denis, vrnilo v normalne tirnice, karkoli Ĺže pomeni ÂťnormalnoÂŤ po tej karanteni. Se je pa Ĺživljenje v turistiÄ?no obleganem Amsterdamu precej upoÄ?asnilo, ulice so prazne, saj ni

turistov. Denis karanteno preĹživlja Ä?im bolj aktivno, z meditacijo, rekreacijo in zdravo prehrano, da ostane fiziÄ?no in mentalno Ä?im bolj zdrav. V sluĹžbo sicer hodi 4-krat na teden, saj je lahko na delovnem mestu samo doloÄ?eno ĹĄtevilo ljudi. 27. aprila je bil na Nizozemskem najpomembnejĹĄi praznik – rojstni dan nizozemskega kralja, tako imenovani Âťkraljev danÂŤ, ki pa je letos potekal precej drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Ljudje

KORONAVIRUS

11

se niso mogli, kot je to tradicija, druĹžiti in izmenjavati stvari na ulicah. V Slovenijo se ni poskuĹĄal vrniti, ker si je Ĺže januarja kupil karto za poÄ?itnice v Sloveniji za konec julija in zaÄ?etek avgusta, zato upa, da se bo situacija takrat tako umirila, da bo lahko priĹĄel v Velenje. Lahko pa z avtomobilom zapustiĹĄ drĹžavo in se tudi vrneĹĄ, a je vrnitev na Nizozemsko teĹžja, saj za prestop meje potrebujeĹĄ posebno potrdilo.

precej podobni, le da v Avstriji niso uvedli ukrepa prepovedi prehajanja iz obÄ?ine v obÄ?ino.

Sedaj se nekateri ukrepi Ĺže poÄ?asi sproĹĄÄ?ajo, odpirajo se trgovine in druge storitve. Na zaÄ?etku so Avstrijci zelo disciplinirano upoĹĄtevali ukrepe, tudi v naravo niso pretirano zahajali, se pa to seveda s sproĹĄÄ?anjem ukrepov spreminja in vedno veÄ? ljudi se Ĺže rekreira na prostem. AnĹže je svojo sluĹžbo v Ä?asu karantene opravljal normalo, je pa ogromno ljudi na Ä?akanju, kar pomeni, da je drĹžava prevzela vse stroĹĄke izplaÄ?ila plaÄ?e. AnĹže v Avstriji igra tudi rokomet, a je ĹĄport trenutno postranskega pomena in doslej ĹĄe ni padla odloÄ?itev, kdaj bodo splet lahko zaÄ?eli igrati, saj je letoĹĄnja sezona Ĺže odpovedana. SreÄ?o ima, da karantene ne preĹživlja sam, ampak z dekletom, zato je njegova samoizolacija v tujini laĹžja. Seveda pa si tudi AnĹže Ĺželi vrnitve domov in sreÄ?anja z domaÄ?imi.

Zadnje Ä?ase je pogosto preverjal, kdaj se bodo odprli mejni prehodi, ampak avstrijska vlada ĹĄe ne daje toÄ?nih informacij, kdaj bi se to lahko zgodilo. Bojijo se, kakĹĄne posledice bo sproĹĄÄ?anje prineslo, saj se bo ogromno ljudi vrnilo oz. vsaj odĹĄlo na poÄ?itnice v domovino. Upa, da bo to moĹžno vsaj poleti in da bo lahko del poÄ?itnic preĹživel doma v Velenju.

AnĹže KljajiÄ? (Avstrija)

V Avstriji je situacija precej podobna kot v Sloveniji, pravi AnĹže KljajiÄ?, ki Ĺže sedem let Ĺživi v sosednji drĹžavi. Trenutno Ĺživi in dela blizu avstrijske prestolnice Dunaj. Tudi ukrepi, ki jih je sprejela avstrijska vlada, so

Denis JeliÄ?iÄ?

Tudi ko ni izrednih razmer, se v domu bodrijo in si lepĹĄajo trenutke

Gita in AnĹže KljajiÄ?

đ&#x;”˛

UrĹĄka KljajiÄ?

Ukrepi se rahljajo tudi v domovih za ostarele, kjer bodo znova moĹžni obiski, najkasneje 11. maja – S stiskami se sooÄ?ajo tako zaposleni, stanovalci kot svojci

Veliko novih spoznanj

Jasmina Ĺ karja

Zimzelen Ĺže odprl vrata obiskovalcem

Trenutno stanje je tudi v domovih po Sloveniji ĹĄe vedno negotovo. To vpliva na obÄ?utek varnosti in stabilnosti. Nekatere stiske se dodatno krepijo, marsikdo obÄ?uti strah, negotovost, skrb, Ĺžalost, brezup in podobno. Odsotnost socialne mreĹže je v teh Ä?asih ĹĄe bolj opazna pri starejĹĄih, sploh ker se pogostost stikov v jeseni Ĺživljenja Ĺže tako zmanjĹĄa, sploh pri tistih, ki nimajo svojcev in sorodnikov. Ta pa je bila v tem Ä?asu ĹĄe toliko bolj izstopajoÄ?a, saj starostnikom v domovih druĹžino predstavljajo sostanovalci. Zaposleni skuĹĄajo starostnikom nuditi tudi v takĹĄnih razmerah kvalitetno bivanje. Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc pravi, da so se vsi zaposleni vse od zaÄ?etka epidemije trudili, da so zagotavljali Ä?im boljĹĄe pogoje, da so prepreÄ?ili vnos okuĹžbe v dom, in to jim je tudi uspelo. Stiskam pa se seveda niso mogli izogniti: ÂťZadnjih sedem tednov je bilo za vse nas, tako stanovalce, zaposlene in svojce, izredno teĹžkih. NaĹĄi stanovalci so ves Ä?as zelo pogumni, ne bodrijo le drug drugega, marsikdaj so njihove spodbudne besede namenjene tudi nam, zaposlenim. Vsekakor doĹživljajo stiske, sploh ob gledanju poroÄ?il, ko se seznanjajo z razmerami v drugih domovih, kjer je prisotna okuĹžba in so razmere dosti teĹžje kot pri nas.

Vsekakor pa vsi zaposleni ves ta Ä?as dajemo vse od sebe, da jim

Obiski v Domu za varstvo odraslih Velenje so znova moĹžni od 4. maja dalje in so moĹžni vsak dan v tednu in sicer v dopoldanskem Ä?asu med 9.00 in 11.00 uro ter v popoldanskem Ä?asu med 14.00 in 17.00 uro, razen v izrednih razmerah v okviru katerih bi obiski predstavljali tveganje za zagotavljanje neprekinjene nege in oskrbe. Obiskovalci se morajo pred Ĺželjenim obiskom za termin obiska dogovoriti.

krajĹĄamo neprijetne trenutke in jim vsaj nekoliko skuĹĄamo zapolniti Ä?as, ki bi ga sicer preĹživeli s svojimi najbliĹžjimi, pravi PotoÄ?nikova.ÂŤ

Ukrepi se rahljajo tudi v domovih za ostarele

Sedaj se tudi socialno Ĺživljenje starostnikov v domovih ponovno vzpostavlja, ukrepi se rahljajo zaenkrat do te mere, da bodo stiki z bliĹžnjimi omogoÄ?eni Ä?im varneje. Je o klasiÄ?nih obiskih prezgodaj govoriti? ÂťVlada je sprostila ukrep prepovedi obiskov v domovih in zagotoviti moramo ustrezen protokol na osnovi navodil Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, ki bo ustrezal naĹĄi ustanovi. Zagotoviti moramo za obiske primerne prostore. Obiski naj bi potekali brez telesnih

stikov in pod nadzorom.

Ve r j a m e m , da razumete, kako teĹžko je vse to zagotoviti. Smo mar res zaposleni v domovih tisti, ki ta nadzor lahko izvajamo? Jaz mislim, da nismo. Smo pa ljudje in verjamem, da nam bo uspelo izpeljati tudi to teĹžko nalogo,ÂŤ je prepriÄ?ana Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Stanovalki pravita:

Gospa Pavla: ÂťStrah me ni!

Zelo rada pa bi odĹĄla na trg, kjer bi si kupila kakĹĄne dobrote. Se-

daj Ĺže pogreĹĄam svobodo. Rada bi ĹĄla v park, kjer bi sreÄ?ala tudi bivĹĄe sodelavce. Pogosto se sreÄ?ujemo z njimi in mi to veliko pomeni. ObÄ?utek imam, da se mi pomanjkanje gibanja pozna Ĺže na mojem telesu. Najbolj pa pogreĹĄam svoje vnuke in pravnuke.ÂŤ Gospa Ivanka: ÂťOsebno niÄ?esar ne pogreĹĄam. V Ĺživljenju se mi je zgodilo marsikaj, vendar lahko reÄ?em, da tako luĹĄtno, kot mi je sedaj v domu, mi ĹĄe ni bilo.

Imam svojo sobo, v kateri lahko poÄ?nem, kar mi paĹĄe. Predvsem

veliko berem, v zimskem letnem Ä?asu pa se zaposlim s ĹĄtrikanjem.

V domu imam tudi znance, ki jih pogosto obiskujem in si tako lepĹĄamo in krajĹĄamo Ä?as. Strah me je predvsem svojega obÄ?utka nemoÄ?i, svoje gibalne nezmoĹžnosti. Strah me je tega, da bi se mi zdravstveno stanje poslabĹĄalo do te mere, da ne bi zmogla samostojno na straniĹĄÄ?e. NajveÄ? pa mi pomeni, da imam svojo enoposteljno sobo in da so vsi, tako sostanovalci kot tudi zaposleni v domu, prijazni z mano. To je moje najveÄ?je bogastvo in lahko reÄ?em, da sem presreÄ?na!ÂŤ đ&#x;”˛

Skorajda dva meseca karantene Centra starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica je poseben Ä?as, ki je prinesel tudi nova spoznanja, kako ranljivi in hitro prilagodljivi smo ljudje. ÂťZaÄ?etek je bil zelo naporen, ker domovi nismo imeli dovolj zaĹĄÄ?itnih sredstev. To je bilo zares stresno obdobje, zaĹĄÄ?itnih sredstev na trgu ni bilo dovolj, cene so zelo poskoÄ?ile. V Zimzelenu smo sami zaÄ?eli ĹĄivati zaĹĄÄ?itne maske, pri tem pa nam je pomagala tudi prostovoljka, gospa Mira. S sodelavci smo se pripravili na krizno situacijo in ob tem zelo dobro sodelovali z Zdravstvenim domom Velenje, zdravnikoma – koordinatorjema za koroĹĄko regijo, tudi vse druge institucije so zelo dobro organizirale sodelovanje in smo jim hvaleĹžni za pomoÄ?,ÂŤ pove direktorica Centra Zimzelen Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?.

PoloĹžaj je bil zelo negotov, stanovalci domov za ostarele pa najbolj riziÄ?na skupina. ÂťNi bilo lahko. Tudi naĹĄi stanovalci so ves Ä?as potrpeĹžljivo spremljali dogajanja. VeÄ?krat povedo, da jim niÄ? ne manjka in jim ni hudega. SreÄ?ni so, da lahko gredo dvakrat dnevno na sprehod v park. To je generacija, ki je preĹživela vojno in je bila v Ĺživljenju velikokrat izpostavljena trpljenju in pomanjkanju, zato je njihova potrpeĹžljivost precejĹĄnja,ÂŤ pojasni Ĺ tefan BukoviÄ?eva. ÂťTo, da nimajo stikov s svojci, je bilo teĹžko tako za stanovalce kot tudi svojce, ki so kljub temu, da so teĹžje prenaĹĄali ta Ä?as, ker niso mogli imeti stika s svojim starĹĄi ali najdraĹžjimi, bili izjemno podporni. Ĺ tevilni so nam izrekli besede podpore, nekaj jih je doniralo zaĹĄÄ?itna sredstva, ponudilo svojo pomoÄ? in to je neprecenljivo v teh Ä?asih. Prostovoljke Veronike so napisale pisma stanovalcem, ki jih obiskujejo, glasbeniki so izvedli nastope v naĹĄem parku,ÂŤ pravi direktorica in dodaja, da so svojim varovancem Ĺže omogoÄ?ili obiske, seveda pod strogimi ukrepi, za katere verjamejo, da se jih bodo vsi drĹžali. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

GRADBENI KOTIÄŒEK

7. maja 2020

Gradbeni kotiÄ?ek Pomlad se Ĺže kaĹže v vsej svoji lepoti in se ne ozira na naĹĄe teĹžave z novim korona virusom. Tako nas lepi dnevi kar sami vabijo k osveĹžitvi, Ä?iĹĄÄ?enju in prenovi naĹĄih bivaliĹĄÄ?, urejanju okolice in vsega ostalega, kar sodi zraven. Trgovine z gradbenim materialom, opremo, pohiĹĄtvom in ostalim so znova (morda malce bolj previdno) na ĹĄiroko odprla svoja vrata. Tudi razliÄ?ne gradbene storitve nam bodo kmalu ponovno na voljo, seveda s pravo mero samozaĹĄÄ?itnega obnaĹĄanja.

Upamo, da Vas bo tokratni gradbeni kotiÄ?ek spodbudil pri omenjenih opravilih. Vabljeni k prebiranju! * Jure BeriÄ?nik

Izolacija zmanjĹĄa toplotno izgubo Z 10 cm izolacijo pri 29 cm zidu toplotne izgube zmanjĹĄate za 5-krat. VeÄ?ja debelina pripomore tudi k boljĹĄi zvoÄ?ni izolaciji. IzboljĹĄali se bodo higienski pogoji stanovanja in kakovost bivanja.

opeÄ?ni, kamniti, betonski ali pri montaĹžni gradnji, kjer ne gre za difuzijsko odprt sistem, lahko izberete katerokoli izolacijo. Pri difuzijsko odprtih sistemih npr. montaĹžna gradnja brez parne

KakĹĄno izolacijo izbrati

Konstrukcija zidu ima malo vpliva na izbiro izolativnega materiala. Pri masivni gradnji:

Kako izolirati posamezne dele hiĹĄe Sledi nekaj priporoÄ?il, kako izolirati posamezne dele hiĹĄe.

Streha

Vgradite posebno folijo, nato pa preko nje pritrdite vzdolĹžne letve, nato preÄ?ne letve in ĹĄe streĹĄno kritino. Zagotovite zgornjo prezraÄ?evano plast, zajem zraka v zraÄ?no plast na napuĹĄÄ?u in izpust zraka na slemenu. Ob poĹĄkodbi strehe sekundarna kritina v obliki folije prepreÄ?uje puĹĄÄ?anje in vdor hladnega zraka v spodnje prostore. Za folijo sledi 15-25 cm plast toplotne izolacije,

nato pa ĹĄe ena plast folije. PriporoÄ?ljivo je, da so sloji od znotraj navzven vedno bolj paropropustni, s Ä?imer doseĹžemo difuzijsko odprto gradnjo in s tem zmanjĹĄamo moĹžnost za pojav kondenzacije v konstrukciji.

PrezraÄ?evalna fasada

OmogoÄ?ite dostop zraka s spodnje plasti in ne zaprite zraÄ?ne plasti na vrhu. Slabo zraÄ?no tesnost v vetrovnem vremenu reĹĄite z namestitvijo posebne folije. Dovoljena je le popolnoma negorljiva toplotna izolacija

ovire, izberite bolj paro-prepustno izolacijo, ĹĄe posebej naÄ?rtujte zakljuÄ?ne sloje.

Debelina izolacije

Za zunanje opeÄ?ne zidove debeline 29 cm se priporoÄ?a vgradnja izolacije 12 cm ali veÄ? v odvisnosti od toplotne prevodnosti. Na zadnji ploĹĄÄ?i proti prezraÄ?evanemu podstreĹĄju in pri ravnih ter poĹĄevnih strehah nad ogrevanimi prostori naj bo debela vsaj 20 cm. đ&#x;”˛

Vir: https://tinyurl.com/ ya2nxbuh Pripravil: Jure BeriÄ?nik

– npr. kamena ali steklena volna v ploĹĄÄ?ah.

Izolacija tal

PrepreÄ?ite hladna tla in kondenzacijo vlage na tleh. Velik poudarek naj bo na zagotavljanju pravilnega duĹĄenja udarnega zvoka (izvedba plavajoÄ?ih estrihov na elastiÄ?ni izolacijski podlagi).

Ne pozabite na hidroizolacijo. đ&#x;”˛

Vir: https://tinyurl.com/ ya2nxbuh Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

e-poĹĄta: fakro@siol.net

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si

KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip po super cenah: Zemlja Gramoor 70 l Zemlja Blumenerde 70 l BrĹĄljanke 1 kos Pelargonije pokonÄ?ne

6,99 â‚Ź 7,99 â‚Ź 0,69 â‚Ź 1,39 â‚Ź

a Trgovinih prijazn ljudi

ZBIRNI CENTER VELENJE

Spremembe delovnega Ä?asa spremljajte na www.pup-saubermacher.si

Vstop s poloĹžnico in z osebnim dokumentom ter primerno zaĹĄÄ?ito (maska, rokavice in pisalo za podpis dokumentacije ob oddaji gradbenih odpadkov).

Za sadno drevje iz zalog velja - 20 % popust!

Preverite AKCIJSKE CENE peletov!

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Samooskrba – pravi korak nazaj v prihodnost Pozabimo za hip na norijo z novim korona virusom. Ozrimo se vase. V mislih pa se vrnimo v preteklost. Saj ni treba daleÄ?, a vseeno potujmo v tiste dni, ko je okolica obsojala shrambe brez moke, olja, sladkorja, kvasa ... V tiste dni, ko so okolico hiĹĄ krasile skrbno negovane vrtne in cvetliÄ?ne gredice, v tisti Ä?as, ko so balkonske ograje in okenske police krasile lepo negovane roĹže. Skozi Ä?as so takĹĄne hiĹĄe postajale vse pogostejĹĄe, v novejĹĄih hiĹĄah je shrambo nadomestil utility, negovane vrtiÄ?ke pa so zamenjale zelenice.

Do trenutka, ko je na hitro udarila ÂťkoronaÂŤ in napoÄ?il je Ä?as streznitve. Realno se je trend zavedanja o samooskrbi poÄ?asi obraÄ?al zadnje 3 do 4 leta, s pojavom visokih gredic in zavedanja pomembnosti lokalno pridelane hrane. S ÂťkoronoÂŤ pa je vse skupaj dobilo veliko vetra v jadra. Zavedli smo se, da je vse kar pridelamo sami, vredno veliko veÄ?, kot vsa tista lepa, enakomerna, svetleÄ?a zelenjava na trgovinskih policah. Ponovno smo zaÄ?eli v veÄ?ji meri kupovati semena, substrate, sadike zelenjave in zaÄ?imb, roĹž ‌ In ne nazadnje so v domovih

shrambe ponovno dobile prostor. In to je tisti pravi korak nazaj v prihodnost. Kljub temu so ĹĄe vedno tu Âťte male, domaÄ?eÂŤ trgovine, ki se veselijo vsakega stika z vami. Tiste trgovine, kjer smo veseli stavka: ÂťOprostite, letos zaÄ?enjam vrtnaritiÂŤ ali pa ÂťVeste sem malo pozabilaÂŤ. Ni pomembno, nihÄ?e se ni rodil popoln, poln znanja, dovolj je vaĹĄa Ĺželja in volja. Mi smo tukaj, bogato zaloĹženi z razliÄ?nimi semeni, sadikami zelenjave in roĹž. ZaloĹženi smo tudi s primernimi substrati, mineralnimi in naravnimi gnojili, kakor tudi s pripravki za lepĹĄi in bolj zdrav pridelek, pa tudi s pripravki s katerimi se s skupnimi moÄ?mi borimo proti ĹĄkodljivcem.

Mi smo tu, zato, da vam pomagamo in svetujemo.

Kakor vi, tudi mi ne vemo vsega. Pa vendarle se trudimo, se vedno uÄ?imo in skupaj z vami rastemo. Zato le pogumno vstopite v naĹĄ svet trgovin KoĹĄarica, saj skupaj z vami in za vas, ustvarjamo svet prijaznih ljudi.

Pridite in vstopite v svet trgovin KoĹĄarica. đ&#x;”˛

PAPIR IN KARTONSKA EMBALAŽA

NEVARNI ODPADKI maj in september

STEKLENA EMBALAŽA

BIO

odpadki

plastenke, ploÄ?evinke

MEĹ ANA EMBALAĹ˝A – iztoÄ?i in stisni!

Odpadke loÄ?ujte doma na izvoru in jih pravilno pripravljene odloĹžite v zato pripravljene zabojnike oziroma jih pripeljite v zbirni center.

Pravilno loÄ?eni in pripravljeni odpadki so surovina za predelavo. .

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

GRADBENI KOTIÄŒEK

7. maja 2020

Ne spreglejte pri izolaciji hiĹĄe Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 850 â‚Ź * Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.272 â‚Ź * * PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020.

Zavzemajte se za naravne materiale

Za izdelavo naravnih izolativnih materialov se porabi manj energije. Nekaterim so dodana sredstva za veÄ?jo trajnost, manjĹĄo gorljivost in odpornost proti mikroorganizmom. Kombinira se jih z drugimi materiali, da se prepreÄ?i pojav kondenza. Izberite materiale z oznako EPD (Enviromental product declaration) in poskrbite za niĹžji ogljiÄ?ni odtis.

Ne pozabite na poĹžarno varnost

PoĹžari v stavbah niso redki, pojavijo se nepriÄ?akovano in lahko povzroÄ?ijo hudo nevarnost za zdravje prebivalcev in gmotno ĹĄkodo. Velik vpliv na ĹĄirjenje poĹžara po notranji ali zunanji strani

stavbe in sproĹĄÄ?anje ĹĄkodljivih plinov ima izbira gorljivih gradbenih materialov, kamor spadajo tudi izolacije. Vgradnja popolnoma negorljivih izolacij pripomore k prepreÄ?itvi ali upoÄ?asnitvi ĹĄirjenja poĹžara (prihod gasilcev, varna evakuacija uporabnikov stavbe), zato je smiselna tudi v primerih, kjer le-ta ni zakonsko predpisana.

Energetsko primerna okna

PriporoÄ?ljiva so vezana okna oz. okna z lesenimi okvirji in izolacijskimi stekli. Toplotno izolativnost oken se poveÄ?a s tankim emisivnim nanosom. S pravilnim naÄ?rtovanjem zmanjĹĄajte ĹĄtevilo toplotnih mostov (mesta, ki poveÄ?ajo toplotne potrebe objek-

Kjer se posveti samo vam.

Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete gratis kavico.

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

ta). NajveÄ?ji so na vogalih, zato tam poveÄ?ajte debelino izolacije ali vgradite dodatno izolacijo v opaĹž. Bodite pozorni na stik okenskega podboja in izolirnega zidu. Pri vgradnji okenske police izolirajte tudi del opeÄ?nega zidu pod njo. Balkon termiÄ?no loÄ?ite od armirano betonske ploĹĄÄ?e: izolirajte iz vseh strani ali poloĹžite na konzolne nosilce. V armirano betonsko ploĹĄÄ?o lahko vstavite tudi termodilatacijski element.

OdloÄ?ite se za celotni fasadni sistem enega proizvajalca. đ&#x;”˛

Vir: https://tinyurl.com/ ya2nxbuh Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

Kakovost brez kompromisov – vrata HÜrmann TZ-AZ-EP2020-138x100mm-SL.indd 1

Vedno bodite to kar ste in vedno izberite tisto kar si Ĺželite.

Tudi pri prenovi hiĹĄe ali novogradnji izbirajte med vrati, ki so narejena iz kvalitetnih materialov in so vam vĹĄeÄ? na prvi pogled.

Pri HĂśrmannu verjamemo, da so okusi zelo razliÄ?ni in temu prila-

18/03/20 12:18

gajamo tudi naťo ponudbo vrat. Želimo si lepih hiť z lepo okolico in Şelimo si, da si ustvarite dom, ki vam bo pri srcu. Vsekakor so vrata pomemben del vsakega doma in lahko vam ponudimo res veliko.

GaraĹžna in vhodna vrata so prvi vtis. Sigurno si Ĺželite, da bo ta dober. V naĹĄi letoĹĄnji promociji boste naĹĄli velik izbor izjemnih vrat HĂśrmann. Poleg vsega, kar vam nudimo v promociji pa je na voljo ĹĄe ogromno drugih kombinacij in izgledov vrat. Za vaĹĄ dom vam lahko ponudimo garaĹžna in vhodna vrata HĂśrmann. Za notranjost doma notranja lesena ali kovinska krilna vrata HĂśrmann. Poskrbimo pa tudi za vaĹĄa dvoriĹĄÄ?a s krilnimi ali drsnimi dvoriĹĄÄ?nimi vrati. In vse skupaj opremimo s pogoni HĂśrmann.

Na prvo mesto vedno postavljamo varnost. Ta je pri naĹĄih vratih in pogonih preizkuĹĄena in certificirana. Velik poudarek pa namenjamo tudi kvalitetni montaĹži vrat. Ĺ ele kombinaci-

EKSTRA POMLADNA AKCIJA

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,60 â‚Ź/m2 2 - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,60 â‚Ź/m - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

Polak, 70-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄno kritino. Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike. Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami.

Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 70-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni ter poĹĄten odnos s kupci. ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www. polak-streĹĄniki.si . đ&#x;”˛

DA BO VAĹ A ZELENICA UREJENA Latkova vas 81d, 3312 Prebold | www.uniforest.si

ja kvalitetnih vrat in kvalitetne vgradnje je tista, ki bo poskrbela, da boste z vaĹĄimi novimi vrati zadovoljni vrsto let.

Verjamemo, da pri vaĹĄi obnovi ali gradnji ne sklepate kompromisov. Tudi naĹĄ moto je kakovost brez kompromisov. Ker preprosto ljubimo vrata.

Vabimo vas, da se o napisanem prepriÄ?ate sami. Lahko nas obiĹĄÄ?ete v enem izmed naĹĄih razstavnih salonov v PetrovÄ?ah, Ljubljani in Mariboru. Vedno so vam na voljo strokovnjaki za vrata in velika izbira razstavljenih vrat.

VeÄ? informacij na: www.matjaz.si . đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

JEJMO DOMAÄŒE

Rekorder v gojenju paradiĹžnikov v Sloveniji Ĺ e vedno je izjemno priljubljeno volovsko srce, ki je dobilo ime zaradi svoje oblike – V naravi je moĹžnih od petnajst do ĹĄestnajst tisoÄ? sort – Za okusen paradiĹžnik potrebujemo samo sonce in zemljo Jasmina Ĺ karja

Ĺ e kako drĹži, da smo Slovenci veliki ljubitelji paradiĹžnika, vendar ĹĄe vedno najraje izbiramo preverjene sorte, Ä?eprav so lahko paradiĹžniki najrazliÄ?nejĹĄih oblik, velikosti in barv: od rdeÄ?e, rumene, vijoliÄ?ne, oranĹžne, zelene ali roĹžnate, pove Jernej Mazej, ki se v vasi GneÄ? v Zgornji Savinjski dolini ukvarja z vzgojo najrazliÄ?nejĹĄih sadik. Ljubiteljski vrtnarji pri njem dobijo tudi sadike najbolj nenavadnih sort paradiĹžnika, trenutno pa mentorira tudi dvanajst zaÄ?etnikov vrtnarjenja, ki jih Ĺželi nauÄ?iti, kako lahko vrt postane uĹžitek in ne muka.

Jernej je osnovno znanje o tem, kako gojiti rastline, pridobil v Ĺ oli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, sicer pa je kot otrok narave zelo zgodaj razvil ljubezen do zemlje in narave in v rosnih letih zaÄ?el gojiti zvonÄ?ke, nadaljeval s kaktusi, ki so tudi krivi, da je danes vrtnar, ki ga poznajo od blizu in daleÄ?, a kliÄ?ejo ga Âťkralj paradiĹžnikovÂŤ.

Kaktusi so krivi, da sem vrtnar

ÂťKo sem prestopil prag Ĺ ole za hortikulturo oziroma vrtnarske ĹĄole v Celju, sem spoznal odliÄ?nega profesorja Nikolovskega, ki je ĹĄe vedno moj velik vzor in prijatelj, ki me je vpeljal v ta poklic.

A da sem danes vrtnar, so krivi kaktusi (tudi maturo sem delal iz kaktusov), v Ä?asu ĹĄtudija pa me je imel zelenjadarstvo priznani strokovnjak Igor Ĺ kerbot, ki me

je med predavanji navduĹĄil tudi za pridelavo zelenjave. OdloÄ?il sem se za svoj svet in svojo filozofijo, da je Ĺživljenje mavrica, zato tudi na vrtu rad poskrbim za pisano druĹĄÄ?ino pridelkov,ÂŤ razloĹži umetnik posebne vrste.

nova. Slovenci smo ljudje paradiĹžnika, vendar je pri nas tradicionalna sorta volovsko srce, ki pa je zelo neodporna na bolezni, pa ĹĄe pozna je. Obstaja pa cela

Nenavadne sorte

PovpraĹĄam ga o nenavadnih sortah in tistih, ki Slovencem dajo lep pridelek. ÂťNenavadne sorte se zaÄ?no Ĺže pri barvah, Ä?e paradiĹžnik ni rdeÄ?, je za marsikoga Ĺže nenavaden. Prva sorta, ki je priĹĄla v Evropo, je bila vzgojena leta 1553 v Padovi in je rumene barve. Domovina paradiĹžnike je JuĹžna Amerika, od Argentine do Mehike je obmoÄ?je paradiĹžniJernej Mazej: ÂťPravijo, da smo vrtnarji ka in tako pridemo najbolj sreÄ?ni ljudje, ker delamo z zemljo, ki tudi do divje sorte je tisti medij, ki osreÄ?uje.ÂŤ paradiĹžnika vijoliÄ?ne barve, s pomoÄ?jo katerega so vrsta dobrih sort, ki bi dale Slonastale vse indigo sorte. Za vse vencem lep pridelek. TakĹĄen je tiste, ki trpijo za srÄ?no-Ĺžilnimi na primer novosadski jabuÄ?ar, boleznimi, je zelo dobrodoĹĄel ki je srednje zgodnja visoka sorindigo pigment. Po drugi stra- ta s ploĹĄÄ?ato okroglimi plodovi; ni pa je to eden najbolj zdravih tu so ĹĄe mesnate sorte, ki imajo paradiĹžnikov. ÄŒe pa gremo k ĹĄte- tudi kilogram ali veÄ? pridelka,ÂŤ vilu, je v naravi moĹžnih petnajst pove Mazej. ali ĹĄestnajst tisoÄ? sort, skupaj z botaniÄ?nimi vrstami, ki jih je Za okusen paradiĹžnik je petnajst. Res pa je, da gre vsako lega izjemnega pomena leto kakĹĄna sorta v pozabo, ker ÂťZanimivo je, da sam nisem ni zanimiva, in nastane kakĹĄna ljubitelj surovega paradiĹžnika,

tako da zame velja pregovor, da je ÂťkovaÄ?eva kobila zmeraj bosaÂŤ, se nasmeje, ko odgovori na vpraĹĄanje, ali je ljubitelj paradiĹžnika. ÂťVendar mora biti, ne glede na to, kvaliteta vseeno pred koliÄ?ino. Za okusen paradiĹžnik potrebujemo samo sonce in zemljo.ÂŤ Kaj pa vodo? ÂťOkusen paradiĹžnik je takrat, ko se bori za vodo, pri nas se v Ä?asu zorenja zalije enkrat tedensko, da dobimo pravo aromo,ÂŤ odgovori.

ÂťPridelovalni vrt ni nujno le kos zemljiĹĄÄ?a. Za pridelavo sadja in zelenjave lahko izkoristimo ĹĄe druge povrĹĄine, med njimi okenske police in balkon,ÂŤ pravi krajinska arhitektka Kaja Flis

ObiÄ?ajno mestne gredice, okenske police in balkonske ograje krasijo roĹže. Poleg ocvetliÄ?enja pa je vse bolj moÄ?an trend ozelenjevanja javnih in zasebnih povrĹĄin v urbanih okoljih, kar nima le okrasnega uÄ?inka, ampak blagodejno vpliva na okolje, zdravje in spodbuja samooskrbo.

Za urbano vrtnarjenje pa ne potrebujemo nujno gredice, pravi krajinska arhitektka, VelenjÄ?anka Kaja Flis, ki je zbrala nekaj idej za mali mestni vrtiÄ?ek kar na balkonu.

Iznajdljiv izkoristek prostora

Balkoni imajo pogosto malo talne povrĹĄine za postavljanje korit za zasajanje, poleg tega pa nam mora ostati prost kotiÄ?ek za stol in mizico ter za shranjevanje razliÄ?nih predmetov, razmiĹĄlja sogovornica in predlaga reĹĄitev: ÂťPomanjkanje prostora za balkonsko pridelavo lahko reĹĄimo z zasajanjem sten, ograje ali obeĹĄanjem rastlin s stropa.

Tako nas bo sproĹĄÄ?ujoÄ?e zelenje nekaj namigov, ki podpirajo tudi obdajalo z vseh strani, nas hladi- ponovno uporabo, a opozorila: lo v poletni pripeki ter popestrilo ÂťUporabljajte sadilne posode, s vsakdanje jedi.ÂŤ katerih se v stiku z vodo ne bodo Svoj balkonski vrt si najprej ski- spirale nevarne snovi. Pozorni cirajte na papir, nato pa se v celo- bodite, da v domaÄ?ih sadilnih ti ali po korakih lotite izvedbe: iz- posodah niso ostale nevarne berite ustrezne sadilne povrĹĄine, snovi, kot so razliÄ?ne kemikaliustrezno neoporeÄ?no zemljo (ne je, ostanki barv, lakov, zdravil, za okrasne rastline!), naravna zaĹĄÄ?itnih sredstev ... ÄŒe kupujete gnojila, lokalna ali domaÄ?a ter Za gojenje zelenjave so ekoloĹĄko prideprimerne 25-litrske posode, lana semena in sadike. Pri izboza zeliĹĄÄ?a manjĹĄe, listnata ru posod, korit zelenjava z drobnimi listi in loncev ste (vodna kreĹĄa, rukola, motovilec) lahko ustvarjalpa uspeva Ĺže v 8 centimetrov ni. ÂťPriÄ?arajte si svoj slog balkongloboki posodi. skega vrtiÄ?ka.

Uporabite lahko tudi, kar imate doma: stare lon- nova glinena korita, naj bodo odce za kuhanje, konzerve, lonÄ?ke, porna na zmrzal. V nasprotnem obrabljeno obutev. Lahko jih na primeru jih boste morali pred razliÄ?ne naÄ?ine predelate, pobar- zimo pospraviti v stanovanje, vate, polepite s kamenÄ?ki, lomlje- medtem ko lesene, kovinske in no keramiko, glino. Posode mo- plastiÄ?ne posode lahko ostanejo rate naluknjati, da bo voda dobro na prostem celo leto.ÂŤ odtekala, vendar s podstavkom Tudi zazelenitev balkonskih prepreÄ?ite kapljanje,ÂŤ je naĹĄtela sten prepuĹĄÄ?a ustvarjalnosti pro-

Bolezni paradiĹžnika

Kako ukrepati, Ä?e pride na paradiĹžnik bolezen? ÂťNajpogostejĹĄa bolezen, ki nas doleti vsako leto, je paradiĹžnikova plesen. To je zaradi izrazitih temperaturnih nihanj, npr. pred desetimi leti julija ni bilo rose, zdaj imamo r o s o . Te Ĺžava je, Ä?e imamo pregosto nasajene paradiĹžnike in jih ne oskrbujemo, ne odÂťNa osnovi barve pomagam strankam izbrati sorto.ÂŤ stranjujemo zalistnikov, Za dober paradiĹžnik ne redÄ?imo listja in so rastline potrebujeĹĄ sonce in omoÄ?ene veÄ? kot dvanajst ur. V veliko ljubezni tem Ä?asu nastanejo najboljĹĄi poÂťGlavni kazalec sezone je me- goji za pojav plesni. ÄŒe naredimo sec maj. ÄŒe je prva polovica hla- prevetren nasad, pa s tem zmanjdna, bomo sadili kasneje, je pa ĹĄamo pojav. Nevarni so tudi viodvisno, kako je sadika vzgojena. rusi, ki jih prenaĹĄajo ĹžuĹželke. In ÄŒe je razvajena in jo postavimo na primer pomanjkanje kalcija. v teĹžke razmere, v naravo, bo Paprika in paradiĹžnik sta velika doĹživela stres. Pri meni se mora poĹžiralca kalcija, zato moramo sadika boriti, zato bo tudi v teĹž- vse spodnje listje odstraniti in ob kih razmerah preĹživela. ÄŒe pa pravem Ä?asu preusmeriti hranila je preveÄ? razvajena, bo doĹživela in energijo. Ko spodaj opazimo stres in bo mogoÄ?e na dolgi rok pomanjkanje, Ĺže gori rdeÄ? alarm, zbolela ali pa bodo pridelki dozo- zato moramo dodajati kalcij, zereli kasneje. Pomembno je tudi mljo obogatiti s kalcijem in v poreklo ‚hiti poÄ?asi›, tudi Ä?e sadiĹĄ letni vroÄ?ini ĹĄkropiti s kalcijevimi kasneje, boĹĄ imel isti Ä?as pride- pripravki.ÂŤ

Naj balkoni obrodijo

Tina Felicijan

lek kot sosed. Sem zagovornik, da paradiĹžnik potrebuje sonce, Ä?e raste na prostem, je bolj polnega okusa od tistih, ki rastejo v rastlinjakih. Za dober paradiĹžnik potrebujeĹĄ sonce, veliko ljubezni in pravilno medvrstno razdaljo, da ne pride do hitrih okuĹžb. ÄŒe pride mokro leto, pa se zgodi celo, da v rastlinjakih paradiĹžnik propade prej kot na prostem.ÂŤ

sto pot. ÂťLahko reciklirate lesene palete, ki jih ustrezno obdelane prislonite ob zid. Prav pridejo stari Ĺžlebovi, tudi plastenke. Lahko pa kupite Ĺže izdelane elemente za zelene stene, kot so Ĺžepki

ÂťMoj nasad je poskusno selekcijski, iĹĄÄ?em vedno boljĹĄe sorte za vrtiÄ?karje. VkljuÄ?ujem novejĹĄe sorte in izkljuÄ?im tiste, ki niso dosegle priÄ?akovanj. Stalno sem v navezi s svetovnimi gojitelji novih sort. Tako ustvarimo nove, za oÄ?i privlaÄ?ne, kajti tudi oÄ?i moramo nahraniti.ÂŤ

Mezga iz pisanih paradiĹžnikov je najboljĹĄega okusa

Seveda ne morem mimo vpraĹĄanja o rekordni letini. Koliko paradiĹžnika so pridelali in za kaj uporabili? ÂťMoja rekordna letina je bila leta 2016, ko smo pridelali dve toni paradiĹžnika na prostem, kljub toÄ?i. Moram priznati, da sem tisto leto komaj Ä?akal, da se konÄ?a sezona, ki je kar ni bilo konec. In takrat je bilo posajenih ĹĄeststo paradiĹžnikov. VeÄ?ina paradiĹžnika gre, ko je Ä?as za to, za mezge. Prebudil sem ljudi, da je mezga iz pisanih paradiĹžnikov najboljĹĄega okusa. Letos bomo vzgojili tristo trideset sort, lani jih je bilo nekaj Ä?ez ĹĄtiristo, letos smo malo selekcionirali. Vse od mikro paradiĹžnikov, paradiĹžnikov, ki jih lahko nadomestimo z balkonskim cvetjem, Ä?e so pogoji dobri, lahko pridelamo od dva do tri kilograme Ä?eĹĄnjevca tudi na balkonu, do zelo visokih in sort, ki ne potrebujejo opore (promoviramo jih tudi v okviru oddaje Na vrtu).ÂŤ NepogreĹĄljiv na naĹĄih kroĹžnikih bo tudi letoĹĄnje poletje, upamo, da mu bo sezona naklonjena in si bomo lahko privoĹĄÄ?ili bodisi kuhanega, surovega posuĹĄenega ali popeÄ?enega, polnega vitaminov in mineralov, ki nas bo ohladil in pogasil Ĺžejo, ko bo to najbolj potrebno. đ&#x;”˛

za lonce lahko kupite, ĹĄe bolje pa je, da jih izdelate sami iz Ĺžice, verige ali pa naravne vrvi.ÂŤ

da ne puĹĄÄ?ate prosto dostopnih povrĹĄin s stojeÄ?o vodo, ki hitro postane gojiĹĄÄ?e komarjev.ÂŤ

PraktiÄ?ni pristop

UĹžitno, diĹĄeÄ?e, pisano

Pri umeĹĄÄ?anju povrĹĄin za zasaditev razmiĹĄljajte tudi o Ä?im laĹžjem vzdrĹževanju, da vam ne bo vrtiÄ?ek v breme, svetuje sogovornica. ÂťZalivanje si lahko olajĹĄate z uporabo glinenih samozalivalnih posod, ki jih vkopljete v zemljo, povrĹĄina zemlje pa naj bo Ä?im bolj zastrta z rastlinami ali naravno zastirko (npr. koprive, bezgovo listje), ki bodo

â?ą

Posode postavite na balkon stabilno in prepreÄ?ite moĹžnost prevrnitve.

iz nepremoÄ?ljivih materialov ali paneli za navpiÄ?ne zasaditve. Na stene pa lahko pritrdite kar police, na katere postavite lonce ali pa te kar pritrdite v steno oziroma jih obesite s stropa. ObeĹĄalke

7. maja 2020

prepreÄ?evale hitro izhlapevanje vode. Pri tem je pomemben tudi ustrezen substrat, ki prepreÄ?uje takojĹĄnje odtekanje vode. Morda lahko na balkonu zberete tudi nekaj deĹževnice, vendar pazite,

ÂťRastline izbirajte glede na osonÄ?enost balkona in naÄ?in rasti.

V posodah bodo bolje uspevale vrtnine z nizko rastjo in drobnimi plodovi npr. solate z malimi glavami, korenÄ?ek, sladki feferoni, Ä?eĹĄnjevi paradiĹžniki, paprika, ĹĄpinaÄ?a, blitva, brokoli, redkvice, rukola, Ä?ebula in Ä?esen, fiĹžol in grah. Slednjima lahko oporo nudimo tudi na steni balkona.

Otroci bodo zagotovo navduĹĄeni nad jagodami in ameriĹĄkimi borovnicami ter ostalim jagodiÄ?evjem. Zelo primerna so zeliĹĄÄ?a in zaÄ?imbnice, denimo drobnjak, peterĹĄilj, bazilika, roĹžmarin, timijan, origano, Ĺžajbelj, meta, sivka.

V korita lahko sadite veÄ? razliÄ?nih rastlin, vendar pri tem upoĹĄtevajte velikost sadilne povrĹĄine, pravilo dobrih sosedov ter potrebo posamezne rastline po vodi. Med vrtnine lahko umestite tudi cvetoÄ?e rastline, denimo tagetes, ognjiÄ? in kapucinke, ki ĹĄÄ?itijo rastline pred boleznimi, s cvetenjem pa popestrijo zasaditev. Z zasaditvijo rastlin, ki uspevajo ĹĄe pozno jeseni ali tudi pozimi (pozno zelje, ohrovt, brokoli, cvetaÄ?a, jesenska in zimska solata, radiÄ?, zelena) pa si boste zagotovili prepotrebne domaÄ?e vitamine tudi v zimskih mesecih, vendar pri tem ne pozađ&#x;”˛ bite na zalivanje.ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP

7. maja 2020

15

Ĺ e vedno v ospredju posodabljanje cest Praznik Krajevne skupnosti TopolĹĄica brez proslave in brez druĹženja – Od predvidenih letoĹĄnjih 121 tisoÄ? evrov glavnina za redno vzdrĹževanje cest Tatjana PodgorĹĄek

9. maj je praznik Krajevne skupnosti (KS) TopolĹĄica. VeÄ? kot desetletje so ob tej priloĹžnosti pripravili veÄ? dogodkov, med katerimi je bila najbolj odmevna proslava, s katero so hkrati zaznamovali ĹĄe dan zmage in dan Evrope. Letos te in tudi ostalih dogodkov ter druĹženja krajanov zaradi epidemije novega korona virusa ne bo, ÂťÄ?eprav bi imeli kar nekaj razlogov za praznovanje,ÂŤ meni predsednica KS TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik.

Povedala je, da so – tako kot leto prej – tudi od lanskega do letoĹĄnjega krajevnega praznika najveÄ? denarja in pozornosti namenili vzdrĹževanju in posodabljanju cest. Kar nekaj jih imajo ĹĄe makadamskih, ki terjajo zlasti ob moÄ?nejĹĄih padavinah obilo dela. Nas sreÄ?o jim je mila zima prizanesla pri stroĹĄkih izvajanja zimske sluĹžbe, je pojasnila, sicer bi teĹžko izvedli dela rednega in sanacijskega vzdrĹževanja nekaterih cestnih povrĹĄin, bankin, uredili so jaĹĄek za meteorne vode pri BorovĹĄku, pomagali pri ureditvi poti proti cerkvi, povsem so obnovili cestiĹĄÄ?e in parkiriĹĄÄ?e pri domu krajanov ter gasilskem domu, izvedli veÄ?ja sanacijska dela na cestah Maze 1, Maze 2,

BorovĹĄek, v Frcovc ‌ ÂťLanski najveÄ?ji projekt, ki ga je KS izvedla skupaj z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, pa je bila obnova in razĹĄiritev ceste Zager – Pirnat. Gre za 780 metrov dolg cestni odsek, na katerem smo hkrati uredili

zagotovilih sogovornice je obÄ?ina poleg omenjenega poskrbela ĹĄe za asfaltiranje ceste Stropnik – Florjan, odpravo dveh veÄ?jih plazov na Lomu, za postavitev podpornega zidu pri PenĹĄku ter nova odseka kanalizacije Frlin – Brecl – HriberĹĄek ter na obmoÄ?ju Kolavter.

Kljub vlaganjem v posodobitev in ureditev cestne infrastrukture bo Ä?as do prihodnjega krajevnega praznika – pravi Petra LipiÄ?nik – znova v znamenju nadaljnjega rednega in investicijskega vzdrĹževanja cest. V letoĹĄnjem

Oven od 21. 3. do 21. 4.

obÄ?inskem proraÄ?unu ima KS na voljo 121 tisoÄ? evrov, glavnino za omenjeno postavko. V naÄ?rtu so predvideli delno sanacijo ceste pod VerĹžiĹĄnikom, ki jim vsako leto, sploh po obilnejĹĄem deĹževju, povzroÄ?a veliko teĹžav. V teh dneh pa priÄ?akujejo delovne stroje na cesti proti bolniĹĄnici TopolĹĄica. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo glavni investitor obnove te ceste, izgradnje javne razsvetljave ob njej, projekt pa predvideva ĹĄe postavitev nove avtobusne postaje. đ&#x;”˛

TeĹžka bolezen, ki lahko pusti posledice

Klopni meningoencefalitis je vnetje moĹžganskih ovojnic in moĹžganov. PovzroÄ?a ga isto-

Pomladni veÄ?eri v naslednjih dneh bodo spet lepi in prijetni, a vi tega ne boste opazili. Glodalo vas bo vpraĹĄanje, ali ste storili prav, da ste prekinili zvezo z nekom, ki ga imate ĹĄe vedno iskreno radi. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi poĹžreti kakĹĄno stvar, ki je sicer ne odobravate. A vi trenutno sploh ne veste, kaj si v resnici Ĺželite. Morda bo pogovor na ĹĄtiri oÄ?i dober za vaĹĄe spoznanje, ali se je ĹĄe vredno truditi. Lahko pa bo po njem ĹĄe slabĹĄe, saj vam bo Ĺžal. Trenutno nikar ne delajte naÄ?rtov za prihodnost, vsaj za dolgo vnaprej ne. TeĹžko jih boste uresniÄ?ili, dokler bo kroĹžil virus.

Zato bodite manj sanjavi, ker vam bo laĹžje.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

VaĹĄe razpoloĹženje bo nenehno nihalo. Tako kot se boste poÄ?utili sami, se boste obnaĹĄali tudi do vseh okoli sebe. Zato boste kljub nedelu vsak dan bolj izÄ?rpani in utrujeni. Vsem, ki bodo dobre bolje, boste zavidali, saj se sami ne boste sposobni spraviti v veselo stanje. PoskuĹĄajte odmisliti, kaj se dogaja okoli vas, predvsem pa ne mislite nenehno na prihodnost. Raje uĹživajte v lepi pomladi in barvah narave. Ob tem bodite ĹĄe naprej varÄ?ni, da se ne boste znaĹĄli v nezavidljivi finanÄ?ni situaciji, Ä?e se uresniÄ?i Ä?rn scenarij in ostanete brez dela. Sedaj imate Ä?as za uÄ?enje, lotite se ga, saj vam lahko nova znanja hitro odprejo nova vrata.

Dnevi se vam bodo vlekli, ker bo v njih premalo razburjenja. Zato ga boste ustvarili sami. ZaÄ?eli boste naÄ?rtovati poletje, pri tem pa boste pripravili veÄ? scenarijev. Vsekakor boste morali pri tem upoĹĄtevati Ĺželje vseh druĹžinskih Ä?lanov, a ne za vsako ceno. Letos se bo treba prilagajati, morda pa tudi ne bo niÄ? narobe, Ä?e boste dopust preĹživeli doma. Popestrite si ga lahko z dnevnimi izleti, kar lahko zaÄ?nete prakticirati Ĺže ta konec tedna. Odkrivajte lepote Slovenije, sploh tiste dele, ki jih ĹĄe nikoli niste obiskali. ÄŒe se boste lotili spomladanskega Ä?iĹĄÄ?enja stanovanja, ne meÄ?ite stran vsega, kar vam trenutno ni vĹĄeÄ?, saj vam zna biti Ĺže jeseni Ĺžal.

Petra LipiÄ?nik: ÂťV zadnjem letu smo v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj izvedli kar nekaj veÄ?jih projektov.ÂŤ

ĹĄe odvodnjavanje, sanirali ter na novo preplastili cesto z asfaltom, postavili 21 novih svetilk javne razsvetljave. Telekom je ob tej priloĹžnosti obnovil telekomunikacijski vod. Projekt je bil vreden 182 tisoÄ? evrov. Levji deleĹž je prispevala lokalna skupnost, KS pa je primaknila 41 tisoÄ? evrov.ÂŤ Po

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ÄŒeprav boste imeli (za razliko od mnogih znancev) izredno veliko dela, boste naĹĄli Ä?as tudi za svoje potrebe. To vas bo drĹžalo v dobri kondiciji, tako fiziÄ?ni kot psihiÄ?ni. Ker ste v priÄ?akovanju velikega dogodka, je to zelo pomembno, saj se zavedate, da boste morali, ko se Ĺživljenje vsaj za silo vrne v stare tirnice, izjemno veliko delati. NaÄ?rti za letoĹĄnji maj, ki vsaj pri vas ne bo opraviÄ?il svojega slovesa kar se tiÄ?e ljubezni, bodo vseeno pomembni. Trenutno nimate ne volje in ne dovolj priloĹžnosti, da bi se posveÄ?ali partnerju, zato se boste posvetili poslu in delu. PriloĹžnost, da se vam na tem podroÄ?ju uresniÄ?ijo sanje, pa je Ĺžal ĹĄe daleÄ?.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Nikar ne mencajte, priloĹžnost, ki jo boste dobili na zaÄ?etku prihodnjega tedna, zagrabite z obema rokama. ÄŒe ne, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal. FinanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Nova pravila nakupovanja vam namreÄ? prav niÄ? ne diĹĄijo, zato se boste ĹĄe naprej izogibali trgovinam. Ne nazadnje so se vam zmanjĹĄale tudi potrebe. Neko opozorilo, ki ste ga dobili v tem tednu, vas bo streznilo. VaĹĄe poÄ?etje ne bo vĹĄeÄ? vsem, sploh vaĹĄemu partnerju ne. PrepriÄ?an bo, da pretiravate, vi pa se boste le pripravljali na prihodnost, ki bo vsaj ĹĄe leto dni precej negotova.

PoÄ?utje? BoleÄ?ine ne bodo minile same od sebe.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V Zdravstvenem domu Velenje ob upoĹĄtevanju ukrepov za varno obravnavo pacientov Ĺže izvajajo tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

V Zdravstvenem domu Velenje so v skladu z zadnjimi navodili za delo v Ä?asu epidemije covid-19, ki jih je podalo Ministrstvo za zdravje, zaÄ?eli izvajati vse nenujne zdravstvene storitve za paciente, ki bi ob opustitvi ali preloĹžitvi lahko vodile do poslabĹĄanja zdravstvenega stanja pacienta. Ena zelo pomembnih zdravstvenih storitev za paciente je tudi cepljenje. Za cepljenje proti klopnemu meningitisu in tudi za druga cepljenja, denimo proti tetanusu, pnevmokoku ali oslovskemu kaĹĄlju, se pacienti lahko dogovorijo po telefonu z izbranim osebnim zdravnikom, ki jim bo dal natanÄ?na navodila za izvedbo cepljenja v skladu z veljavnimi protokoli obravnave. Zdravstvena obravnava v ZD Velenje je v Ä?asu epidemije zagotovljena le pacientom, ki imajo negativno epidemioloĹĄko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okuĹžbe dihal, vse zdravstvene storitve pa izvajajo ob upoĹĄtevanju primernih ukrepov za zagotavljanje varne obravnave pacientov, je sporoÄ?ila strokovna direktorica velenjskega zdravstvenega doma asist. dr. Katarina Rednak ParadiĹž.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒe ste zdravi, se Ĺže lahko cepite Tina Felicijan

LetoĹĄnja pomlad vam je pogodu, sploh deĹževni dnevi vam bodo veÄ? kot vĹĄeÄ?.

Tudi zato, ker boste takrat brez slabe vesti doma, v stanovanju, kjer boste umirjeno poÄ?eli stvari, ki vas osreÄ?ujejo in ohranjajo v psihiÄ?ni kondiciji. Nekaj Ä?asa boste ĹĄe tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkroĹžajo Ä?ez dan, potem pa boste tudi vi rekli, da je bilo dovolj. ZaÄ?eli se boste bolj sproĹĄÄ?eno sprehajati, ĹĄli boste tudi do prijateljev, a boste ostali na varni razdalji. Ko boste povedali svoje mnenje, boste povedali preveÄ?.

Brez zamere seveda ne bo ĹĄlo. Izkazalo pa se bo, da je bila iskrenost dobra predvsem za vas. Vsem boste pokazali, da niste od vÄ?eraj.

imenski virus, ki ga prenaĹĄajo klopi, lahko se prenese tudi z uĹživanjem nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega. Gre za sezonsko bolezen, ki se praviloma

bolezni lahko sledijo dolgotrajne posledice kot postencefalitiÄ?ni sindrom: glavoboli, motnje pomnjenja, zbranosti, motnje ravnoteĹžja, sluha, tresenje.ÂŤ

â?ą

Cepljenja po istem protokolu kot v Zdravstvenem domu Velenje izvajajo tudi zdravstvene postaje v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. Cepljenje za otroke stane 27 evrov, za odrasle pa evro veÄ?.

pojavlja od aprila do novembra, pravi specialistka pediatrije Katarina Rednak ParadiĹž. ÂťBolezen najveÄ?krat poteka v dveh fazah: v prvi fazi obdobja viremije, torej ko je virus prisoten v krvi, se pojavijo vroÄ?ina, slabo poÄ?utje, utrujenost. Sledi obdobje izboljĹĄanja, nato pa nastopi druga faza s simptomi prizadetosti centralnega ĹživÄ?nega sistema. Po akutni Zdravnica K atarina Rednak ParadiĹž: ÂťCepljenje je najbolj zanesljiv, uÄ?inkovit in varen naÄ?in prepreÄ?evanja nalezljivih bolezni.

Klopni meningoencefalitis lahko s cepljenjem uspeĹĄno prepreÄ?imo.ÂŤ

cepivi za uporabo pri odraslih in otrocih, starih najmanj eno leto. Cepljenje je priporoÄ?ljivo vsem, starejĹĄim od enega leta.

Lani je postalo cepljenje proti klopnemu meningitisu del obveznega cepljenja – cepijo se otroci v 3. letu starosti. StarejĹĄim od 49 let cepljenje krije osnovno zdravstveno zavarovanje. Za vzpostavitev zaĹĄÄ?ite proti bolezni so potrebni trije odmerki cepiva,

â?ą

Slovenija je endemsko obmoÄ?je klopnega meningitisa. NajveÄ? okuĹžb zabeleĹžijo na Gorenjskem in KoroĹĄkem.

â?ą

Za cepljenje proti klopnemu meningitisu se dogovorite z osebnim zdravnikom.

Klopni meningitis lahko prepreÄ?imo

Cepljenje je najbolj uÄ?inkovit naÄ?in prepreÄ?evanja klopnega meningitisa, nadaljuje sogovornica. ÂťV Evropi sta registrirani dve

za vzdrĹževanje zaĹĄÄ?ite pa nadaljnji poĹživitveni odmerki, prvi po treh letih in naslednji vsakih pet let (pri starejĹĄih od 50 let vsaka tri leta). DaljĹĄi presledki med poĹživitvenimi odmerki praviloma ne zmanjĹĄajo koncentracije protiteles po dokonÄ?anem cepljenju, je pa zaĹĄÄ?ita v obdobju, ko je shema prekinjena, manjĹĄa.

Sicer je zaĹĄÄ?ita uÄ?inkovita v 95 odstotkih, po nekaterih podatkih v veÄ? kot 98 odstotkih,ÂŤ navaja dr. Katarina Rednak ParadiĹž. đ&#x;”˛

Negotovosti ne marate, a tokrat se boste morali navaditi nanjo. NiÄ? kaj mirni ne boste, pa ne bo krivo le vreme in z njim menjavanje razpoloĹženja vseh okoli vas. RazdraĹžljivost bo imela vzrok povsem drugje. Ker boste na trnih, se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo tako, kot bi Ĺželeli. ZaÄ?eli boste dvomiti, da so tisti, ki imajo v rokah ĹĄkarje in platno, ĹĄe iskreni do vas. Informacije, ki za vas pomenijo poslovno preĹživetje, bodo vsak dan drugaÄ?ne. ÄŒas bo popravil tudi to, stvari pa se ĹĄe ne bodo tako kmalu uredile. Zato boste morali pripraviti nov finanÄ?ni naÄ?rt. Zdravje? Solidno in niÄ? veÄ?. BoleÄ?ine v vratu ali hrbtenici bodo ĹĄe prisotne.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒeprav ste zaloge energije v zadnjih tedni uspeli vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh ĹĄe ne boste poÄ?utili tako, kot si Ĺželite. Sploh, ker boste v teh dneh ĹĄe vedno Ä?akali na odgovor, ali so pred vami delovni tedni ali pa boste ĹĄe naprej doma. Za vami bo dobro poÄ?utje priĹĄlo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da zapustite stanovanje in se zamotite z delom, ki je lahko tudi le hobi. ZaĹželeli si boste, da spremenite Ĺživljenjski stil. Vanj bi radi vnesli veÄ? reda in rutine. Ni treba, da imate zato partnerja, vse to lahko uresniÄ?ite tudi sami. ZaÄ?nite takoj, vsako odlaĹĄanje bo poslabĹĄalo vaĹĄ duĹĄevni mir in poÄ?utje. Prebavne teĹžave bodo hitro minile.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ne morete se pritoĹževati, da se vam dnevi vleÄ?ejo, saj je zadnje dni prav obratno. Ob koncu tega tedna vas Ä?aka nekaj preseneÄ?enj, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?.

Iz njih se boste nauÄ?ili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati vsakemu, ki ga Ĺže dolgo poznate in je v zadnjem Ä?asu prijazen do vas.

Nekdo od njih vas bo krepko izkoristil, saj bo za svoj uspeh uporabil vaĹĄe dobro ime. Potem pa ne bo izpeljal obljubljenega in v Ä?udni situaciji se boste znaĹĄli tudi vi. Denarja ne bo veÄ? toliko, kot ste bili vajeni, a vseeno ste postali preveÄ? stiskaĹĄki. PrivoĹĄÄ?ite si vsaj tisto, kar koristi vaĹĄemu zdravju.

Kozorog od 22. 12. do 20 .1.

Prihaja Ä?as, ko se bo zdelo, da se konÄ?no premika. Pandemija je v preteklih tednih krepko ohromila in spremenila vaĹĄe naÄ?rte. V naslednjem tednu se bodo ĹĄtevilne stvari zaÄ?ele postavljati na pravo mesto, zato boste dobili upanje, da ĹĄe lahko poslovno in finanÄ?no izplavate. Z velikimi naÄ?rti ĹĄe poÄ?akajte, Ä?eprav s tem igrate ruleto. Ĺ e vedno boste teĹžko usklajevali Ĺželje sodelavcev in realne zmoĹžnosti, a se boste zelo trudili. Sicer pa se v naslednjih dneh, ko bo vreme precej spremenljivo, pazite, da se ne prehladite. V Ä?asu korona virusa bi s tem povzroÄ?ili veliko strahu sebi in vaĹĄim najbliĹžjim.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Dobili boste neko stvar, ki ste si jo Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no Ĺželeli. Izpolnila bo vsa vaĹĄa priÄ?akovanja, zato vam bo v teh Ä?udnih Ä?asih v uteho in veselje. V vaĹĄ dom se bo vrnilo pravo Ĺživljenje, tudi smejali se boste pogosteje kot sicer. Ker vas je ĹĄe vedno strah okuĹžbe, se boste tudi v naslednjih dneh najbolje poÄ?utili prav doma. Tudi zato, ker imate tam vse, kar vas veseli in kar imate radi. Sobota bo nepozabna, saj se boste po dolgem Ä?asu videli z ljudmi, ki jih imate iskreno radi. Obljuba, da si boste odslej vzeli veÄ? Ä?asa zanje, bo resna, zaÄ?eli pa jo boste uresniÄ?evati takoj.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Dokazali boste, da tudi v kriznih Ä?asih vleÄ?ete prave poteze, zato vam bodo vse bolj zaupali. Vseeno pa morate s sodelavci odnos zaÄ?eti graditi na novo, saj se bo v sluĹžbi marsikaj spremenilo. UpoĹĄtevanje novih navad bo za mnoge teĹžavno, tudi za vas. Ker se vedno dobro znajdete, ko ste pod pritiskom, bo tudi tokrat tako. V slabo voljo vas bo spravljalo razmiĹĄljanje o letoĹĄnjem poletju, saj ĹĄe vedno ne boste vedeli, kaj boste lahko uresniÄ?ili in kaj ne. ZaÄ?nite iskati nove poslovne priloĹžnosti, ki jih lahko uresniÄ?ite predvsem s pomoÄ?jo svetovnega spleta. Do partnerja bodite bolj prizanesljivi, saj vam trenutno ne more in ne zna pomagati.

Naš ­čas, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED Četrtek, 7. maja

Petek, 8. maja

06.15 Kultura , Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Lojzek, risanka 10.15 Mandi, risanka 10.20 Niko, risanka 10.25 Pujsa Pepa, risanka 10.30 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 33/52 10.50 Žogomet, avstral. nad., 9/13 11.15 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 1/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.50 Divjina v srcu (V.), brit. nad., 5/10 14.40 Med in ljudje, fr. dok. odd.

15.35 Manja, risanka 15.40 Svetovalka Hana, risanka 15.50 Timi gre, risanka 16.00 Čudogozd: Lev praznuje 16.15 Čudogozd: Vse praznuje 16.25 Fina gospa (I.), ang. nan., 4/6 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Emocionalno delo 18.05 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Globus 21.00 Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Windermerski otroci, brit. film 01.05 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 03.05 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Lojzek, risanka 10.15 Mandi, risanka 10.20 Niko, risanka 10.25 Pujsa Pepa, risanka 10.30 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 34/52 10.50 Žogomet, avstral. nad., 10/13 11.15 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 2/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV izložba 13.50 Divjina v srcu (V.), br. nad., 6/10 14.40 Masaji in levi, avst. dok. odd.

15.35 Varuška nindža, niz. nad., 9/10 16.00 Osvežilna fronta: Geek kultura, odd. za mladostnike 16.25 Fina gospa (I.), ang. nan., 5/6 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Circom Regional, kopr. dok. odd.

17.55 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.05 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Dan Evrope pri vas doma 21.05 Dan zmage, brit. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Veliki Lebowski, brit.-am. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Pomlad 08.05 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Hiša eksperimentov: Mešanjelogija, nan. za otroke 08.55 Napovedujemo 09.30 Glasbena lestvica 10.00 Dobro jutro 11.30 Izodrom, odd. za otroke 12.20 Lojzek, risanka 12.25 Mandi, risanka 12.30 Niko, risanka 12.35 Pujsa Pepa, risanka 12.40 Ezopovo gledališče, risanka 12.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.00 Žogomet, avstral. nad., 9/13 13.25 Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. f.

14.20 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

16.15 Odbojka, kvalifikacije za OI: Slovenija - Češka 18.25 Za vse upe sveta, dok. odd.

18.55 Ali baba in 40 razbojnikov, 3. del 19.05 Emanuel iz Evrope, kr. dok. film 19.20 Firbcologi, odd. za otroke 20.00 Prvinska preizkušnja (II.), dok. ser.

20.50 Dvojček, norv. nad., 7/8 21.45 Ambienti 22.15 Koncert doma: Lamai in Bort Ross 22.50 Moj klasični hit: Borut Pahor 22.55 Veliki mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov 23.45 Slovenska jazz scena 00.50 Glasbena lestvica 01.25 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 31. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Jutranja ptica, 1. sez., 153. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 154. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 122.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 32. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 77. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 19. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 3. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 155. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 156. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 4. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 20. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 1. sez., 14. del 23.30 Umor (Killing), 1. sez., 2. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 5. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, kajenje ubija 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. program 18.05 Miš Maš, Kaj je bonton 18.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 18.55 Kuhinjica, izob. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, odd. z nar.-zabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. program 21.20 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner 21.55 Kmetijski razgledi 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Kino 08.05 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.25 Hiša eksperimentov: Strelologija, nan. za otroke 08.50 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.35 Obzorja duha, odd. za verujoče 10.05 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 11.10 Dobro jutro 12.40 Izodrom, odd. za otroke 13.30 Lojzek, risanka 13.35 Mandi, risanka 13.40 Niko, risanka 13.45 Pujsa Pepa, risanka 13.50 Ezopovo gledališče, risanka 14.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

14.10 Žogomet, avstral. nad., 10/13 14.35 O živalih in ljudeh, izob. odd.

15.00 Na vrtu, izob. odd.

15.30 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 1. del 16.50 Odbojka, kvalifikacije za OI: Slovenija - Francija, polfinale 19.10 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 19.20 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov 19.35 Anže, kratki dok. film 20.00 Cesar, japonsko-ameriški film 21.40 Sadar+Vuga XX, dok. film 22.35 Koncert doma: Tretji kanu 23.15 Bata – zgodbe o čevljih, dok. f.

00.35 Videotrak 01.10 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 32. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Jutranja ptica, 1. sez., 155. del 10.35 Jutranja ptica, 1. sez., 156. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 123.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 33. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 79. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 20. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 4. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 157. del 17.50 Jutranja ptica, 1. sez., 158. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.10 Svetlolaskine ambicije, am. film 22.50 24UR zvečer 23.25 Eurojackpot 23.30 Rob Roy, ameriški film 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 Kmetijski razgledi 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Kaj je astma 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. program 18.05 Miš Maš: Kaj je flos 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Grčija 21:00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina 22.05 Koncert: MI2, 2. del 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

7. maja 2020

Sobota, 9. maja

Nedelja, 10. maja

Ponedeljek, 11. maja

Torek, 12. maja

Sreda, 13. maja

Kultura, Odmevi Čudogozd: Avto Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Rozi, risanka Marcelino Kruh in vino, ris.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: Znane osebnosti, kviz 10.20 Varuška nindža, niz. nad., 10/10 10.45 Osvežilna fronta: Geek kultura, odd. za mladostnike 11.15 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Izumi, ki so spremenili svet, brit. dok. ser., 4/6 16.00 Ekipa Bled, slov. nad., 15/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.15 Duhovni utrip: Sočutje do stvarstva 17.30 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.05 Ambienti 18.35 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), am. nad., 11/11 23.00 Poročila, Šport, Vreme 23.25 Sedmi pečat: Slava, bolg.-gr. f.

01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.35 Napovedujemo

07.00 Milan, risanka 07.05 Lojzek, risanka 07.10 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Mandi, risanka 07.20 Timi gre, risanka 07.30 Malčki, risanka 07.40 Niko, risanka 07.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.50 Rija in Krokodil, risanka 07.55 Žanov svet, risanka 08.05 Svetovalka Hana, risanka 08.15 Sovice, risanka 08.30 Trobka in Skok, risanka 08.35 Pujsa Pepa, risanka 08.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 08.50 Kalimero, risanka 09.00 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.10 Reaktivčki, risanka 09.30 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.45 Vila Mila, risanka 09.50 Bacek Jon, risanka 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.10 Kozmo (III.), belg. nan., 8/13 10.40 Prisluhnimo tišini 11.05 Ozare 11.10 Obzorja duha: Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 11.55 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Dan Evrope pri vas doma 14.30 TV izložba 14.50 Z glavo skozi zid, izraelski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.15 Vikend paket 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad., 7/8 21.05 Intervju 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.25 Nisem vaš zamorec, kopr. dok. f.

00.05 Za lahko noč: Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

06.20 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Lojzek, risanka 10.15 Mandi, risanka 10.20 Niko, risanka 10.25 Pujsa Pepa, risanka 10.30 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 35/52 10.50 Žogomet, avstral. nad., 11/13 11.15 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 3/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV izložba 13.50 Divjina v srcu (V.), brit. nad., 7/10 14.40 Ali oblast škoduje možganom, dok.

15.35 Oblakov kruhek, risanka 15.40 Zmajči zmaj, risanka 15.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 16.15 Fina gospa (I.), ang. nan., 6/6 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Novi sosedje, dok. ser.

17.50 Na kratko: Mreženje 18.00 Malčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Umetnost igre 23.25 Glasbeni utrinek 23.30 Ansambel Vedun: Kristalna harfa ...

23.45 Blaž Šparovec, Simfonični orkester RTVS in En Shao 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Lojzek, risanka 10.15 Mandi, risanka 10.20 Niko, risanka 10.25 Pujsa Pepa, risanka 10.30 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 36/52 10.50 Žogomet, avstral. nad., 12/13 11.10 Vem!, kviz 11.45 Cesarjev kuhar, jap. ser., 4/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV izložba 13.50 Divjina v srcu (V.), brit. nad., 8/10 14.40 Zaton antibiotikov 15.25 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.35 Mili in Moli, risanka 15.45 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 15.55 Firbcologi, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (II.), ang. nan., 1/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (V.), brit. nad.

21.00 Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 3/4 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.10 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Lojzek, risanka 10.15 Mandi, risanka 10.20 Niko, risanka 10.25 Pujsa Pepa, risanka 10.30 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 37/52 10.50 Žogomet, avstral. nad., 13/13 11.15 Vem!, kviz 11.45 Cesarjev kuhar, jap. ser., 5/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV izložba 13.50 Divjina v srcu (V.), brit. nad., 9/10 14.40 Grenki sadeži Evrope, dok. odd.

15.25 Odd. za otroke in mlade 15.30 Male sive celice: Znane osebnosti 16.20 Fina gospa (II.), ang. nan., 2/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Izzivi srebrne generacije: Osamljenost, dok. odd.

17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Levstik: Martin Krpan 18.05 Čarli in Lola, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Izmuzljiva resnica, brazilski celovečerni film 21.30 Kratek igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Profil 23.35 Izzivi srebrne generacije: Osamljenost, dok. odd.

00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.30 Napovedujemo

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 08.00 08.15 08.35 08.55 09.10 09.30

04.00 06.00 07.00 09.00 11.15 12.15 13.20 14.15 16.00 16.55 17.55 19.00 20.05 21.50 23.10 00.15 01.15

Info kanal Glasbena lestvica Najboljše jutro Pričevalci, dok. odd.

Koncerti za mlade, izob. ser. L. Bernsteina, 4/7 Fina gospa (I.), ang. nan., 1, 2/6 Pesem upora, dok. film Mali princ, koprodukcijski film Fajdiga; Bluz črnih revirjev, dokumentarno-glasbeni film Prelepa si, bela Ljubljana Košnikova gostilna: Naše srečanje v Košnikovi gostilni Glasbena lestvica Angel pozabe, TV-priredba drame v izvedbi SNG Drama Lj. Ob dnevu Evrope Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut Let 25, koncert skupine Big Foot Mama Glasbena lestvica Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.35 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.40 Viking Viki, ris.

09.55 Maša in medved, ris.

10.05 Jaz sem Luna, 3. sez., 33. del 10.50 Jaz sem Luna, 3. sez., 34. del 11.40 Lepo je biti sosed, 4. sez., 17. del 12.35 Lepo je biti sosed, 5. sez., 1. del 13.25 Labodji spev, am. film 15.20 Kmetija zaljubljenih src, am. film 17.05 Svetlolaskine ambicije, am. film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Mali šef Slovenije 21.00 Zvezde plešejo 22.40 Usodno zapeljevanje, am. film 00.10 Kmetija zaljubljenih src, am. film 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Kaj nam pove kri 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Aktualno 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. oddaja 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13:10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš, Kdaj so nastala jezera 19.00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 19.05 Dotiki gora: Kanin 19.25 Vrtnarski kotiček 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2754. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Poweršok, San Diego, posnetek koncerta v Velenju 21.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje 21.35 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.00 Popotniške razglednice: Grčija 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Glasbena lestvica 07.10 Duhovni utrip: Sočutje do stvarstva 07.30 Koda 08.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 08.50 Petar Milić, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 09.25 Slovenski ljudski plesi: Plesi na ovseti v Mežiški dolini 10.00 Sveta maša, prenos iz marib. stolnice 11.00 Pa se sliš..., Slovenski oktet 11.15 Lutkovna predstava: Sneguljčica 11.55 Fina gospa (I.), ang. nan., 3-5/6 13.30 Ambienti 14.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Nevarna zapuščina, potopis, 5/5 14.55 Nogomet, kvalifikacije za EP 2016: Slovenija - Anglija 16.45 Sadar+Vuga XX, dok. film 17.40 Portret: Ondina Otta 18.15 Baleti iz Slovenskih narodnih gledališč Coppelia na Montmartru, balet SNG Opera in balet Ljubljana 19.50 Igre na srečo 20.00 Nadnarava, fr. dok. ser., 4/5 20.55 Bollywood - največja filmska ind. na svetu, brit. dok. odd., 2/2 22.00 Gospodar muh, britanski film 23.30 Vikend paket 00.50 Kaj dogaja? Z Jonasom 01.20 Glasbena lestvica 02.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Zajčje uganke, ris.

09.55 Maša in medved, ris.

10.05 Jaz sem Luna, 3. sez., 35., 36. del 11.40 Lepo je biti sosed, 5. sez., 2., 3. del 13.25 Hčerina poroka, kanadski film 15.05 Kdo mi je ubil moža?, kanadski film 16.50 MasterChef Slovenija 18.00 Mali šef Slovenije 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.10 Železna lady, angleški film 00.00 Labodji spev, am. film 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Kajenje ubija 09.40 2753. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2754. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Skandinavija, 2. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13:20 Kuhinjica, izob. oddaja 14:10 Videostrani, obvestila 16.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš: Kaj je flos 18.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 18.45 Aktualno: Naše zdravstvo v boju z epidemijo 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.o-zab.o glasbo 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina 21:20 Jutranji pogovori 2 22.50 Vrtnarski kotiček 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Zobozdravnik 08.05 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci svetlobe, igrana ser.

08.45 Zlatko Zakladko 08.55 Napovedujemo 09.35 Glasbena lestvica 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Lojzek, risanka 13.05 Mandi, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.40 Žogomet, avstral. nad., 11/13 14.00 Skrivnost barjanskega kolesa, dok. f.

15.30 Ljudje in zemlja, izob. odd.

16.15 Hokej na ledu (M), ZOI 2014 Slovenija : Rusija 18.00 Circom Regional, kopr. dok. odd.

19.00 50 knjig, ki so nas napisale: Miki M. 19.05 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov 19.15 Pesem iz oblakov, kr. dok. film 19.30 Studio Kriškraš, odd. za otroke 20.00 Mogočni Misisipi 21.00 Dediščina Evrope: Dubček, sl.-češki f.

22.40 Koncert doma 23.20 V upanju na čudež – iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, dok. ser.

00.15 Glasbena lestvica 00.50 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.00 Kraljevska akademija, ris.

08.25 Reka ljubezni, 3. sez., 33. del 09.20 Vrtičkanje 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 157., 158. del 11.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 124.

12.40 Reka ljubezni, 3. sez., 34. del 13.35 TV prodaja 13.50 Moja boš, 2. sez., 80. del 14.45 TV prodaja 15.00 Ko sem jedel črve, ameriški film 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 159., 160. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 5. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 21. del 21.50 24UR zvečer 22.30 Slab policist, 1. sez., 9. del 23.30 Umor, 1. sez., 3. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 6. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 2754. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Miš Maš, o žabah 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Napovedujemo 16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. program 18.05 Lepote sveta: Islandija, 1. del 18.35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dober večer, g. predsednik: Branko Meh 21.00 Regionalne novice, inf. program 21.05 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner ...

22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Slepe miši 08.05 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.25 Sejalci svetlobe, igrana ser.

08.45 Napovedujemo 09.40 Glasbena lestvica 10.50 Dobro jutro 12.20 Izodrom, odd. za otroke 13.10 Lojzek, risanka 13.15 Mandi, risanka 13.20 Niko, risanka 13.25 Pujsa Pepa, risanka 13.30 Ezopovo gledališče, risanka 13.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.50 Žogomet, avstral. nad., 12/13 14.10 Reverz, dok. film 15.00 Joker, kviz 16.00 Hokej na ledu (M), ZOI 2014 Slovenija : Slovaška 18.00 Circom Regional, kopr. dok. odd.

18.45 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje 18.55 Martina in ptičje strašilo: Na počitnice 19.05 Gasilci, kratki dok. film 19.20 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glas. ser. za mlade, 7/7 20.00 Okužba, brit. dok. odd.

21.05 Skupna od-ločitev, dan. nad., 2/4 22.10 Spletična, južnokorejski film 00.35 Kaj govoriš? = So vakeres?

00.50 Glasbena lestvica 01.25 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

07.55 Maša in medved, ris.

08.05 Reka ljubezni, 3. sez., 34. del 08.55 Vrtičkanje 09.30 Jutranja ptica, 1. sez., 159., 160. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 125.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 35. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 81. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 21. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 5. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., zadnji del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 1. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 6. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 22. del 21.50 24UR zvečer 22.30 Chicaška policija, 1. sez., 15. del 23.20 Umor, 1. sez., 4. del 00.15 Prava frekvenca, 1. sez., 7. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 Dober večer, g. predsednik: Branko Meh, predsednik Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, Izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Poskrbi za zdrave zobe 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salecl, fagot, kitara, flavta 18.35 Kuhinjica, Izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2755. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Ajdovsko skalicina pot po vrhovih Bohorja 20.50 Poweršok, San Diego, posnetek koncerta v Velenju 21.50 Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salecl, fagot, kitara, flavta 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Kultura 08.05 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci svetlobe, igrana ser.

08.45 Napovedujemo 09.00 Glasbena lestvica 09.40 Mladi virtuozi - Lara Hrastnik, Alexander Gadjiev, Anamarija Lajh, Sara Čano 09.55 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.50 Dobro jutro 12.20 Izodrom, odd. za otroke 13.10 Lojzek, risanka 13.20 Mandi, risanka 13.20 Niko, risanka 13.30 Pujsa Pepa, risanka 13.35 Ezopovo gledališče, risanka 13.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

13.55 Žogomet, avstral. nad., 13/13 14.15 Ambienti 14.45 Vikend paket 16.10 Hokej na ledu (M), ZOI 2014 Slovenija : ZDA 17.50 Iz studia 22: Kr’Etno, glasb. odd.

18.50 Odd. za otroke in mlade 19.50 Igre na srečo 20.00 Posnetek od blizu, portret Dubravke Tomšič Srebotnjak 21.05 Matura 2020: Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dok. film 22.30 Deklina zgodba (II.), am. nad., 9/13 23.35 Koncert doma 00.15 Glasbena lestvica 00.50 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Maša in medved, ris.

08.00 Reka ljubezni, 3. sez., 35. del 08.50 Vrtičkanje 09.25 Jutranja ptica, 1. sez., zadnji del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 1. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 126.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 36. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 82. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 22. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 6. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 2. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 3. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 7. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 23. del 21.50 24UR zvečer 22.30 Chicaška policija, 2. sez., 1. del 23.20 Umor, 1. sez., 5. del 00.15 Prava frekvenca, 1. sez., 8. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 2755. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Kavčnikova domačija 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. program 18.05 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku … pri Mariji Petre 21.00 Reop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

MODRO BELA KRONIKA

7. maja 2020

Zdaj je najbolj pomembno zdravje operativcev Ob mednarodnem dnevu gasilcev, ki je letos minil brez slovesnosti, smo poveljnika GZĹ D Aleksandra OsetiÄ?a povpraĹĄali po aktualnem dogajanju v gasilskih vrstah

Operativni gasilci so ĹĄe posebej strogo spoĹĄtovali karanteno, da so ostali zdravi in pripravljeni na posredovanje, kar se je obrestovalo, saj so lahko priskoÄ?ili na pomoÄ? pri gaĹĄenju poĹžara stanovanjske hiĹĄe v Spodnjem Razborju, avtomobila na Cesti talcev v Velenju in drugih intervencijah. Opozarjajo pa, da je ĹĄe vedno razglaĹĄena poĹžarna ogroĹženost, zato se v naravi ne sme kuriti.

Tina Felicijan

Gasilci, ki delujejo pod okriljem Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, se ob mednarodnem dnevu gasilcev 4. maju Ĺže vrsto let zbirajo na slovesnosti, na kateri izstopajoÄ?im Ä?lanom prostovoljnih gasilskih druĹĄtev podelijo odlikovanja. Povabijo tudi predstavnike regijske in slovenske gasilske zveze ter lokalnih skupnosti, saj vsako leto druga obÄ?ina gosti sveÄ?ano sreÄ?anje in poskrbi za pogostitev. Zaradi trenutnih razmer bo praznovanje, ki bo letos v Ĺ martnem ob Paki, ĹĄele jeseni, napoveduje poveljnik GZĹ D Aleksander OsetiÄ?.

Ves Ä?as v pripravljenosti

Ob uvedbi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa so

â?ą Takole so lani tekmovali v Gaberkah, letos pa bodo morali odpovedati druĹženjem.

se gasilci morali odpovedati gasilskim vajam, s katerimi se pripravljajo na tekmovanja, hkrati pa se urijo za opravljanje raznih nalog. VzdrĹževanje kondicije in piljenje veĹĄÄ?in je posebej po-

membno za operativne gasilce, ki se spopadajo s poĹžari, drugimi naravnimi in prometnimi nesreÄ?ami ter zahtevnimi reĹĄevanji. ÂťVsa druĹĄtva so dobila navodilo, da morajo predvsem zaĹĄÄ?ititi

zdravje operativnih gasilcev, da lahko pomagajo ljudem v stiski.

Zato nismo bili tako intenzivno vkljuÄ?eni v dogajanje v zvzi s korona virusom. Izdelali smo naÄ?rt, kako bi druge enote prevzema-

Ovadili pet drŞavljanov Gruzije Sodba Celje, Velenje – Policija je zaradi sumov storitve 22 vlomov v stanovanja v Celju in Velenju pridrŞala pet drŞavljanov Gruzije.

Prejťnji teden so policisti na OkroŞno drŞavno toŞilstvo v Celju podali kazensko ovadbo zoper pet drŞavljanov Gruzije, osumljenih devetnajstih velikih tatvin – vlomov v stanovanja stanovanjskih blokov v Celju in Velenju. Že pred tem, 27. februarja letos, so isto skupino Gruzijcev ovadili zaradi sumov storitve treh kaznivih dejanj velikih tatvin, prav tako vlomov v Celju in Velenju.

Dobro organizirana skupina tatov 25. februarja 2020 so policisti na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje odvzeli prostost trem gruzijskim drĹžavljanom, starim 33, 34 in 46 let. Vse tri so s kazensko ovadbo 27. februarja privedli na OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju, kjer so 33-letnemu osumljencu odredili pripor, druga dva pa izpustili na prostost.

Po podatkih, ki jih imajo, sta omenjena zapustila Slovenijo. 2. marca 2020 so policisti na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Maribor odvzeli prostost ĹĄe 33 in 45 let sta-

praktiÄ?no vse aktivnosti stojijo. Zato bodo verjetno odpovedali junijska tekmovanja, ker se nanje ne morejo pripravljati, pa tudi tako velikih druĹženj verjetno ĹĄe ne bo. ÂťUpamo, da bomo zamujeno lahko nadomestili v drugi polovici leta.

Sicer pa druĹžabni del gasilstva tudi v tem Ä?asu ni povsem zastal. Stopili smo skupaj pri postavljanju mlajev, v stiku smo na druĹžbenih omreĹžjih, se pa vseeno pogreĹĄamo.ÂŤ

Aleksander OsetiÄ?: ÂťSituacija ne zmanjĹĄuje naĹĄe poĹžarne pripravljenosti.ÂŤ

rima Gruzijcema, ki so ju policisti z obmoÄ?ja Policijske uprave Kranj zaradi sumov ĹĄtirih velikih tatvin – vlomov v stanovanja, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil pripor. V priporu sta torej ostala dva 33-letna Gruzijca ter 45-letni Gruzijec. V omenjenem primeru je ĹĄlo za dobro organizirano mobilno kriminalno skupino, katere Ä?lani so mnoĹžiÄ?no vlamljali v razliÄ?nih evropskih drĹžavah.

Vlamljali v stanovanja v blokih Na obmoÄ?ju Celja so Ä?lani te skupine v stanovanja vlamljali le v veÄ?jih stanovanjskih blokih. V eni od hiĹĄnih preiskav je bil najden listiÄ? z imeni veÄ? celjskih ulic, kjer so vlome dejansko tudi izvrĹĄili. Osumljenci torej niso vlamljali priloĹžnostno ali obÄ?asno, ampak zavestno in naÄ?rtno, zelo dobro organizirano in tudi vnaprej naÄ?rtovano. Trije od njih so vlamljali izkljuÄ?no z lomljenjem cilindriÄ?nih vloĹžkov kljuÄ?avnic na vhodnih vratih stanovanj, dva sta v stanovanja vlamljala ĹĄe s pomoÄ?jo specialnega vlomilskega orodja ter volnene nitke. Osumljeni niÄ?esar niso prepuĹĄÄ?ali nakljuÄ?ju. V vseh primerih so se skrbno

prepriÄ?ali, da obÄ?anov ni doma, in sicer tako, da so na podboj vrat in na vratno krilo prilepili lepilo, ki je bilo skoraj neopazno. ÄŒe nihÄ?e ni odpiral vrat, je lepilo ostalo celo, kar je bil storilcem znak, da stanovalcev ni doma.

V Celju in Velenju so vlamljali v treh Ä?asovnih obdobjih Trije Gruzijci so v stanovanja vlamljali avgusta lani, druga trojica je v stanovanja vlamljala lani pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki.

Glavnine vlomov, storjene od januarja do marca letos, sta osumljena Gruzijca, stara 33 in 45 let. V tem Ä?asu sta v Celju vlomila v najmanj 14 stanovanj na Trubarjevi, Kajuhovi, Malgajevi, Ljubljanski, Ĺ kapinovi, OpekarniĹĄki in PodjavorĹĄkovi ulici.

Osumljeni so kradli preteĹžno gotovino in zlatnino, v doloÄ?enih primerih tudi moĹĄke obleke, torbe in kozmetiko. Z omenjenimi vlomi so obÄ?anom povzroÄ?ili za okoli 80.000 evrov materialne ĹĄkode.

Omenjena skupina Gruzijcev je verjetno vlamljala tudi drugod po Sloveniji. Preiskave ĹĄe potekajo.

le naloge, Ä?e bi se v kateri enoti pojavila bolezen. Poskrbeli smo torej za nemoteno poĹžarno varnost,ÂŤ poroÄ?a sogovornik in dodaja, da bo gasilska zveza maja dobila novo gasilsko vozilo.

Tekmovanja bodo verjetno odpovedali

Celjska roparja ropala tudi Velenju

Jelenu potrjena Celje, Velenje – Celjsko viĹĄje sodiĹĄÄ?e je (kot poroÄ?a Ä?asnik VeÄ?er) zavrnilo pritoĹžbo 30-letnega VelenjÄ?ana AnĹžeta Jelena, glavnega v hudodelski zdruĹžbi, ki je ropala premoĹžne druĹžine na Celjskem in v Velenju.

Potrdilo mu je kazen 17 let in pol zapora, na kar ga je novembra lani obsodilo okroĹžno sodiĹĄÄ?e.

Tako je pravnomoÄ?na tudi kazen zadnjemu Ä?lanu roparske tolpe, ki je konec leta 2017 in v zaÄ?etku leta 2018 brutalno oropala ĹĄtiri druĹžine s ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja.

SodiĹĄÄ?e mu je hkrati naloĹžilo, da mora skupaj s preostalimi Ĺže pravnomoÄ?no obsojenimi zaradi ropov plaÄ?ati tudi veÄ? tisoÄ? evrov visoke odĹĄkodninske zahtevke, ki sta jih vloĹžili dve druĹžini od sicer ĹĄtirih oropanih.

Celje, Velenje – Celjski policisti so januarja po ropu bencinskega servisa na Ljubljani cesti v Celju prijeli 29-letnega in 41-letnega Celjana, za katera so med preiskavo ugotovili, da sta zagreťila ťe 12 ropov. S kazensko ovadbo sta Şe bila privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor.

Celjana sta v Celju po ugotovitvah policije oropala dva bencinska servisa, celjski gostinski lokal, poĹĄtne poslovalnice v Velenju, Celju in Mariboru, po dva bencinska servisa v Mariboru in Ljubljani ter bencinska servisa v Ĺ torah in Dramljah.

Zbrana obvestila kaĹžejo, da sta se osumljena na storitve ropov zelo dobro pripravila, si veÄ?krat podrobno ogledala posamezne lokacije, pri izvrĹĄitvi ropov pa sta imela vloge dobro razdeljene. VeÄ?ino ropov sta izvedla tik pred zaprtjem ali v Ä?asu zapiranja.

ZaÄ?ela se je motoristiÄ?na sezona Policisti priÄ?akujejo na cestah veÄ? motoristov. Ti so letos povzroÄ?ili na Celjskem Ĺže sedem prometnih nesreÄ?, prav toliko pa so jih tudi vozniki koles z motorjem. Motoriste opozarjajo, naj bodo pri voĹžnji ĹĄe posebej pazljivi, naj upoĹĄtevajo cestnoprometne predpise in razmere na voziĹĄÄ?ih in naj poskuĹĄajo predvideti vse prometne okoliĹĄÄ?ine in moĹžne nevarnosti na Ä?im daljĹĄi razdalji, tako da bodo lahko pravoÄ?asno ukrepali in prepreÄ?ili hujĹĄe posledice. Neprilagojena ali prekoraÄ?ena hitrost je nevarna za vse voznike motornih vozil, vendar je pri motoristih ogroĹženost ĹĄe veÄ?ja. To pride ĹĄe posebej do izraza ob precenjevanju svojih sposobnosti oz. podcenjevanju moÄ?i motorja in prehitre voĹžnje. Ĺ e posebej nevarni so nepregledni ovinki cest in kriĹžiĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke

POLICIJSKA kronika

Kurili kresove

Zasegli dve kolesi in elektriÄ?ni skiro

Pod vplivom alkohola in brez vozniĹĄkih dovoljenj

Velenjski policisti so opravili hiĹĄno preiskavo na obmoÄ?ju Velenja v zvezi tatvin koles.

NaĹĄli in zasegli so dve kolesi in elektriÄ?ni skiro ter manjĹĄo koliÄ?ino prepovedane droge.

Sledi kazenska ovadba. Lastnike ukradenih koles in skiroja pozivajo, da se z dokazili o lastniĹĄtvu oglasijo na Policijsko postajo Velenje.

Zadnji aprilski dan so policisti na Celjskem obravnavali ĹĄtiri voznike, ki so zelo globoko ogledali v kozarec, eden pa je vozil pod vplivom drog.

Pet ustavljenih voznikov je bilo brez vozniĹĄkega dovoljenja. Zaradi tega so v Ĺ oĹĄtanju 2. maja vozniku tudi zasegli avto.

Na predveÄ?er 1. maja so zaznali policisti na Celjskem ĹĄtevilna kurjenja kresov kljub prepovedi zbiranja obÄ?anov in razglaĹĄeni veliki poĹžarni ogroĹženosti.

Nekaterim so izrekli opozorila, v nekaterih primerih pa so bile krĹĄitve hujĹĄe, zato so napisali tudi plaÄ?ilne naloge.

Ukradel dve zastavi in poĹĄkodoval fasado PrejĹĄnji Ä?etrtek je neznanec z objekta ene od krajevnih skupnosti ukradel dve zastavi in nosilca. Ĺ koda pa je veÄ?ja predvsem zato, ker je pri tem poĹĄkodoval fasado.

Voznico so pridrĹžali V TopolĹĄici so policisti 30. aprila ustavili voznico, ki je kazala oÄ?itne znake alkoholiziranosti. Preizkus z alkotestom je odklonila.

Voznico so pridrĹžali do streznitve. PrenoÄ?iĹĄÄ?e pa seveda ni bilo zastonj.

đ&#x;”˛

V tem Ä?asu ne morejo delati z otroki, Ä?lani ne morejo vaditi,

ÄŒetrtek v znamenju tatvin ÄŒetrtkova dnevna izmena velenjske policijske postaje je minila predvsem v znamenju tatvin. Tako so obravnavali ĹĄest tatvin in eno zatajitev. Tatvine so se zgodile na razliÄ?nih obmoÄ?jih Velenja, in sicer v Ĺ aleku, kjer je neznanec ukradel pokrov motorja osebnega avtomobila, na PreĹĄernovi pa je neznanec z osebnega avtomobila ukradel stransko ogledalo. Nekdo je spet kradel v eni od velenjskih trgovin, kolesi pa sta bili ukradeni na Cesti talcev in Kajuhovi cesti. Po opravljenih ogledih in zbranih obvestilih se je kasneje izkazalo, da je ĹĄlo pri tatvini v trgovini za kaznivo dejanje roparske tatvine, pri tatvini kolesa na Kajuhovi pa je neznanec, da bi kolo ukradel, moral vlomiti v klet, zato so policisti kaznivo dejanje opredelili kot veliko tatvino, saj je tudi kolo vredno 450 evrov.

Nadlegoval jo je moĹĄki Nekaj minut pred eno uro ponoÄ?i 1. maja je na policijsko postajo poklicala obÄ?anka, ki je povedala, da jo je na Efenkovi ulici nadlegoval moĹĄki, ki jo je prijel za roko in ji ponujal denar za spolne usluge. Policisti so ugotovili identiteto krĹĄitelja, ki mu bo izdan plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve doloÄ?il Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Ugriznil jo je pes V petek, 1. maja, je okoli 16. ure obÄ?an prijavil, da je njegovo dekle, s katerim sta se vozila s kolesom, v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju ugriznil pes. Policisti o

dogodku ĹĄe zbirajo obvestila in iĹĄÄ?ejo lastnika psa.

LaĹžna naznanitev prekrĹĄka Malo po 17. uri 1. maja so policisti posredovali na Cesti Simona Blatnika, kjer naj bi krĹĄitelj v znanko vrgel stol.

Policisti so ugotovili, da so bile okoliĹĄÄ?ine prijavljenega dogodka drugaÄ?ne od prijave, zato so prijaviteljici izrekli opozorilo zaradi laĹžne naznanitve prekrĹĄka.

Ĺ˝alil je soseda Malo pred pol noÄ?jo 1. maja so morali policisti posredovati v Ĺ aleku, kjer je sosed Ĺžalil drugega in mu grozil. ÄŒaka ga zagovor na sodiĹĄÄ?u.

V soboto pa so v Paki pri Velenju zasegli kladivo, s katerim je obÄ?anka grozila znancu, ki je imel pri sebi noĹž. Policisti so zasegli tudi noĹž in zbrali vsa obvestila za kaznivo dejanje groĹžnje. Oba se bosta zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MED VAMI

Skupaj za Ä?isto okolico

RADIO VELENJE

ÄŒistilna akcija je tudi letos povezala prebivalce mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti – Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je 515 prostovoljcev pobralo 5500 kilogramov meĹĄanih odpadkov in zelenega reza

ÄŒETRTEK, 7. maja

Tina Felicijan

Velenje, 29. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje se je na poziv ZdruĹženja mestnih obÄ?in Slovenije tudi letos pridruĹžila vseslovenski Ä?istilni akciji, ki spodbuja prebivalce mest in podeĹželja k skupni skrbi za Ä?isto okolico. ÄŒistilne akcije so organizirale krajevne skupnosti BevÄ?e, Cirkovce, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Podkraj, PleĹĄivec, Staro Velenje, Ĺ alek, Ĺ entilj in Vinska Gora ter mestna Ä?etrt Levi breg vzhod, sodelovali so zaposleni na Festivalu Velenje, Ljudski univerzi Velenje, Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline in zaposleni v obÄ?inski upravi, ĹĄtevilne obÄ?ani in obÄ?anke pa so tudi sami pobirali smeti v okolici svojih domov.

V Vinski Gori so komaj Ä?akali to Ä?istilno akcijo, je povedal predsednik krajevne skupnosti JoĹže OgrajenĹĄek. Že prej je naĹĄe turistiÄ?no druĹĄtvo organiziralo Ä?istilno

7. maja 2020

Krajani mestne Ä?etrti levi breg vzhod so poleg okolice Kardeljevega trga in Stantetove ulice oÄ?istili tudi pot ob Paki ter prostore mestne Ä?etrti.

Mojca RazgorĹĄek, Vinska Gora: ÂťKot oskrbnica doma krajevne skupnosti redno skrbim za Ä?isto in urejeno okolico, zato se z druĹžino redno pridruĹžujemo tudi Ä?istilnim akcijam, da naredimo nekaj dobrega za vse. Veseli me, da naĹĄi krajani in obiskovalci ne puĹĄÄ?ajo za sabo veliko smeti.ÂŤ

Ivan Pajenk, Spodnja ÄŒrnova: ÂťRedno se udeleĹžujem Ä?istilnih akcij. Rad imam Ä?isto naravo in urejeno okolje. Kadar grem na Klumberk, spotoma pobiram smeti. VÄ?asih naberem po tri vreÄ?ke. Divjega odlagaliĹĄÄ?a pa Ĺže dolgo nisem opazil.ÂŤ

akcijo na uÄ?ni poti ĹĄkrata Bisera, Ä?lani planinskega druĹĄtva pa so oÄ?istili poti Vinske Gore. VeÄ?ina

udeleĹžencev akcije je danes ostalo v svojih zaselkih, da so se izognili druĹženju na zbirnem mestu pred

domom krajanov. Mnogi so se obvestili med sabo, se organizirali sami, obÄ?ina jih je opremila z rokavicami in vreÄ?kami: ob zakljuÄ?ku akcije nas je bilo 56,ÂŤ je povedal in zadovoljen dodal, da je odpadkov v naravi vedno manj, le ĹĄe ob cesti proti Arji vasi se smetenje nikakor ne preneha.

Mnogi so Ä?istilno akcijo, ki se je zaÄ?ela v sonÄ?nem vremenu, prekinil pa jo je deĹž, izkoristili za druĹžinski dan v naravi. Tudi druĹžina Zalaznik iz mestne Ä?etrti Levi breg vzhod: ÂťTrenutno smo doma, imamo Ä?as in odloÄ?ili smo se, da pridemo naredit nekaj dobrega. Zdi se mi primerno, da se otroci tako uÄ?ijo skrbeti za okolje. NaĹĄa mestna Ä?etrt je zelo đ&#x;”˛ lepo urejena.ÂŤ â€

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 8. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 9. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 10. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Grajamo ...

TOREK, 12. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 13. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Zasmeteno Velenje Ponoreli na McDonalds Ja, na vrste smo se oÄ?itno hitro navadili in med prazniki so se mnogi postavljali v dolgo vrsto pred velenjskim McDonaldsom. Ti so se sicer z dobrotami verjetno kam odpeljali, a ĹĄtevilo tistih, ki so si prigrizke privoĹĄÄ?ili v neposredni bliĹžini, je bilo tudi ogromno.

TakĹĄni kupi smeti so v nedeljo in ponedeljek leĹžali povsod naokoli.

Kaj takĹĄnega, kot smo doĹživljali med prvomajskimi prazniki in po njih, pa v Velenju Ĺže dolgo ni bilo. OÄ?itno se je poznalo, da so ljudje Ĺže dolgo doma in da so veliko Ä?istili in si tudi veliko privoĹĄÄ?ili. Rezultat tega pa so prepolni zabojniki za smeti, pa tudi tisti, v katerih zbiramo sekundarne surovine. OblaÄ?ila so tako leĹžala v velikih kupih ob zabojnikih za tekstil, podobno pa je bilo tudi v ekoloĹĄkih otokih.

Nekdo nekaj ni dobro naÄ?rtoval! Verjamemo, da je slika danes Ĺže đ&#x;”˛ drugaÄ?na.â€

Ĺ irijo poslovno cono Stara vas Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄiri Poslovno cono Stara vas. Od 9 ponudnikov, ki so se prijavili na razpis, je bilo naj-

uspeĹĄnejĹĄe podjetje Andrejc, ki Ĺže opravlja komunalno in telekomunikacijsko ureditev celotnega obmoÄ?ja. Znatna sredstva v viĹĄi-

online www.nascas.si

ni veÄ? kot 800 tisoÄ? evrov bo za naloĹžbo prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dela morajo biti opravljena do 10. avgusta. Komunalno in telekomunikacijsko opremljene parcele bodo po subvencionirani ceni ponudili investitorjem, ki se bodo obvezali, da bodo na tej lokaciji zagotovili nova delovna đ&#x;”˛ mesta.â€

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťGora OljkaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 23. april 2020 so: • Eva VelunĹĄek, Kersnikova 21, 3320 Velenje • Pavla ÄŒas, KidriÄ?eva 17, 3320 Velenje • Gregor Rupnik, Ĺ ercerjeva 10, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: DOSTAVA NA DOM

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA in gabrova drva, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305.

ZAMRZOVALNO SKRINJO, dobro ohranjeno, 220l, prodam za simboliÄ?no ceno. Gsm: 041 686 143.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, tik pred nesnostjo, cena 7,40 â‚Ź/ kom, prodaja v Ĺ aleku, naslednjo nedeljo,17. 5. 2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo naroÄ?ila.

TELICO, visoko brejo, lisaste pasme, dobrega porekla, prodam.

Gsm: 031 231 927.

PRAĹ IÄŒE, teĹžke od 25 do 30 kg, kravo ciko in teliÄ?ko ciko, redovniĹĄke, prodam. Gsm: 041 986 071.

VOZILA Renault VELSATIS diesel, letnik 2004, prodam.

Gsm: 041 430 990

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

Za odraslo populacijo smo dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 484, od ponedeljka do Ä?etrtka med 7. in 19. uro, ter v petek med 7. in 13. uro. V kolikor ima teĹžave otrok ali mladostnik smo

dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 591, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

od 8. do 14. maja • 8. maja 1938 se je na Ponikvi pri Ĺ˝alcu rodil ravnatelj, pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in Ĺžupan Velenja Pankrac SemeÄ?nik; • 8. maja 1945 se je v Velenju rodil druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in znani VelenjÄ?an Ciril GrebenĹĄek Cic; • leta 1955 so v Ĺ martnem ob Paki, v spomin na mnoĹžiÄ?ne aretacije ljudi iz Ĺ martnega in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za (nekdanji) obÄ?inski praznik; • 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen poloĹžili 15. maja leta 1986; • 9. maja, na Âťdan EvropeÂŤ, je bila leta 1945 osvobojena Ljubljana, zveÄ?er istega dne pa je v zdraviliĹĄki menzi v TopolĹĄici nemĹĄki general-

polkovnik Alexander LĂśhr, komandant armadne skupine E in komandant nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v TopolĹĄici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemĹĄkih armad; • ĹĄtab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Ĺ oĹĄtanj, ki je bila pristojna za Ĺ aleĹĄko in Mislinjsko dolino; • 10. maja 1962 se je rodil znani velenjski arhitekt Nande Korpnik; od leta 1990 dela v svobodnem poklicu kot arhitekt in ima svoj arhitekturni biro v Celju; • 11. maja 1836 se je v Ixheimu v NemÄ?iji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; • 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden od ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih; • 11. maja 1984 je v Ĺ oĹĄtanju potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva ĹĄoĹĄtanjskega rojaka dr. Josipa VoĹĄnjaka;

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva

POROKE:

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

• Cerovťek Alojz, roj.1951, Šmartno ob Paki, Mali vrh 28 • Zvonar Ana , roj. 1930, Velenje, Trubarjeva ulica 9 • Verdnik NeŞa, roj. 1925, Velenje,

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KERSNIKOVA, 68,9 m2, zgrajeno l. 1965, 3/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 89.000 â‚Ź.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VITANJE, 56,5 m2, adaptirano l.

2009, VP/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/m2a) in veÄ?. Cena: 62.000 â‚Ź.

• 12. maja 1951 se je v Šoťtanju rodil znani restavrator in kipar Milojko Kumer; • 12. maja 1953 se je v DruŞmirju rodil ťportni delavec in direktor Janko Lukner; • 12. maja 1982 so velenjske rokometaťice pred 1500 gle-

Pankrac SemeÄ?nik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

dalci v RdeÄ?i dvorani premagale prvoligaĹĄko ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; • 13. maja 1862 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ĺžupan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans

Woschnagg, ki je umrl 21. marca 1911; • na drĹžavnem prvenstvu v ĹĄahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je drĹžavni prvak postal Viki VertaÄ?nik iz TopolĹĄice; VertaÄ?nik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; • 13. maja 2015 je takratna podpredsednica DrĹžavnega zbora Slovenije in poslanka SD Andreja KatiÄ? postala nova ministrica za obrambo; 13. septembra 2018 jo je DrĹžavni zbor Republike Slovenije izglasoval za ministrico za pravosodje Republike Slovenije (to funkcijo je izgubila 13. marca 2020, ko jo je zamenjala Liljana KozloviÄ?); • 14. maja 1955 je bila v ÄŒrni na KoroĹĄkem rojena nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu Zofija Mazej KukoviÄ?; • 14. in 15. maja 1981 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lopez Bulle, generalni sekretar delavskih komisij Katalonije. đ&#x;”˛

Pripravlja: Damijan KljajiÄ?

VETERINA

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. aprila do 3. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj - AĹĄkerÄ?eva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 27. aprila do 3. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

Upravna enota Velenje

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

7. maja 2020

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Ĺ kale 65 • OjsterĹĄek Terezija, roj. 1926, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 3, • Tajnik FranÄ?iĹĄka, roj. 1942, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 31 • PeÄ?nik Jakob, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Bele vode 3 • ZapuĹĄek Roza, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 67 • AberĹĄek Ĺ tefanija, roj. 1941, Velenje, KoĹželjskega ulica 5

Zobozdravstvena telefonska informativna toÄ?ka

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

V ZD Velenje dela deĹžurna boleÄ?inska zobozdravstvena informativna toÄ?ka. ÄŒe potrebujete nujno zobozdravstveno oskrbo, vam na njej nudijo informacije in ustrezna navodila ter morebitno nadaljnjo napotitev.

Telefonska informativna toÄ?ka deluje v soboto 9., nedeljo 10. maja. Dosegljivi so na tel. ĹĄt. (03) 8995 484 med 8. in 12. uro.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Denarna socialna za mnoge naÄ?in preĹživetja Aprila na Centru za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, enota Velenje, prejeli 562 vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in 255 vlog za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoÄ?i – Kar 30 odstotkov veÄ? kot lani v tem Ä?asu Jasmina Ĺ karja

Ĺ tevilo uporabnikov, ki viĹĄjih ciljev od golega preĹživetja z javnimi sredstvi nimajo, je precej. Ĺ e veÄ? jih bo tudi zaradi revĹĄÄ?ine med zaposlenimi, ta je vedno bolj pereÄ?a. V zadnjem Ä?asu pa v Ĺ aleĹĄki regiji priÄ?akujejo porast ĹĄtevila tistih, ki so oziroma ĹĄe bodo v revĹĄÄ?ino padli zaradi izgube zaposlitve med krizo.

Kako se pripraviti na krizo, kako uveljavljati denarno socialno pomoÄ?, smo vpraĹĄali pomoÄ?nico direktorice CSD Savinjsko Ĺ aleĹĄka, enote Velenje, Valerijo KidriÄ?. ÂťTako, da na center za socialno delo oddate izpolnjeno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. PriloĹžiti morate banÄ?ne izpiske za zadnje 3 mesece.

PomoÄ? je dodeljena za Ä?asovno obdobje, ki ga doloÄ?imo na osnovi okoliĹĄÄ?in – lahko tudi za obdobje enega leta, Ä?e zaradi starosti nad 63 let za Ĺženske in 65 let za moĹĄke, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliĹĄÄ?in ni mogoÄ?e priÄ?akovati izboljĹĄanja socialnega

poloĹžaja upraviÄ?enca, ali trajno osebam, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmoĹžne za delo.ÂŤ

Osnovni znesek minimalnega dohodka znaĹĄa 402,18 evra

ÂťViĹĄina denarne socialne pomoÄ?i je odvisna od viĹĄine dohodkov, ĹĄtevila druĹžinskih Ä?lanov, premoĹženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega

obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni ‌). Od 1. avgusta 2019 znaĹĄa osnovni znesek minimalnega dohodka 402,18 evra. ÄŒe ima samska oseba doloÄ?ena sredstva, ki so niĹžja od predpisanih, lahko znaĹĄa denarna socialna pomoÄ? le razliko do viĹĄine minimalnega dohodka.

Za druĹžino se denarna socialna

Valerija KidriÄ?: Število proĹĄenj se je poveÄ?alo za veÄ? kot 30 odstotkov.ÂŤ

Informativna viĹĄina denarne socialne pomoÄ?i

pomoÄ? doloÄ?i tako, da se seĹĄtejejo zneski minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim druĹžinskim Ä?lanom, nato pa se od tega odĹĄtejejo skupni dohodki posameznih druĹžinskih Ä?lanov, Ä?e jih imajo,ÂŤ razloĹži KidriÄ?eva.

Aprila so prejeli kar za 236Â % veÄ? vlog kot v enakem obdobju lani

ÂťAprila smo na Centru za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, enoti Velenje, prejeli 562 vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoÄ?, varstveni dodatek, subvencija najemnine), kar je za 236Â % veÄ? kot v enakem mesecu preteklega leta. Prejemnikov denarne pomoÄ?i je bilo aprila lani 1.177, konec prejĹĄnjega meseca pa 1.523. Vsi so oproĹĄÄ?eni tudi plaÄ?ila RTV prispevka, plaÄ?ila osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kritja razlike po polni vrednosti zdravstvenih storitev, uveljavljajo lahko ĹĄe pravico do subvencije plaÄ?ila vrtca, najemnine, ĹĄolske prehrane.ÂŤ

ÂťMeja socialne varnosti za prvo odraslo osebo ali samsko osebo znaĹĄa 402,18 evra. Ljudje lahko zaprosijo tudi za izredno denarno socialno pomoÄ?, katere namen je kritje izrednih stroĹĄkov, ki so vezani na preĹživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom druĹžine ni mogoÄ?e plaÄ?ati. Dodeli se v obliki enkratnega zneska, viĹĄina izredne socialne denarne pomoÄ?i na mesec pa je najveÄ? 402,18 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali najveÄ? 1.106,00 evra za druĹžino (na primer za ĹĄtiriÄ?lansko druĹžino z dvema ĹĄoloobveznima otrokoma in starĹĄi brez zaposlitve). V koledarskem letu je najviĹĄji prejeti znesek 2.010,90 evra za samsko delovno neaktivno osebo (5-kratnik cenzusa) ali najveÄ? 5.530,00 evra za druĹžino (na primer za ĹĄtiriÄ?lansko druĹžino z dvema ĹĄoloobveznima otrokoma in starĹĄi brez zaposlitve), pri Ä?emer se lahko 3-kratnik cenzusa dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreÄ? in viĹĄje sile, 2-kratnik cenzusa pa za npr. poraÄ?un elektrike, nakup pralnega stroja, ĹĄtedilnika, drv

(ogrevanje) in podobno (ne za poplaÄ?ilo dolgov).

Kaj pa dolĹžnosti in sankcije pri izredni denarni pomoÄ?i?

ÂťPo prejetju izredne socialne pomoÄ?ile so prejemniki dolĹžni predloĹžiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoÄ?i oziroma najkasneje ob vloĹžitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoÄ?, Ä?e novo vlogo vloĹžijo pred potekom roka 30 dni. PomoÄ? je treba porabiti v roku 30 dni od prejema. ÄŒe upraviÄ?enec ne predloĹži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku, ne more uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoÄ?i 14 mesecev po mesecu prejema pomoÄ?i, razen v primeru vloĹžitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoÄ? zaradi naravne nesreÄ?e ali viĹĄje sile. ÄŒe upraviÄ?enec prejete pomoÄ?i ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proraÄ?un v roku 15 dni po porabi sredstev, drugaÄ?e se ĹĄteje, da namenska poraba ni bila dokazana,ÂŤ ĹĄe pojasni pomoÄ?nica direktorice CSD Savinjsko Ĺ aleĹĄka, enote đ&#x;”˛ Velenje, Valerija KidriÄ?.â€

VraÄ?ajo se ponudniki hrane

Terase Ĺže vabijo

Epidemija novega korona virusa v Sloveniji povzroÄ?a ogromno ĹĄkodo tudi malim podjetjem in restavracijam, ki se trudijo po najboljĹĄih moÄ?eh ohraniti stik s potroĹĄniki. Medtem ko dostava hrane cveti in je povpraĹĄevanje po dostavi pripravljene hrane precejĹĄnje, se vraÄ?ajo tudi restavracije in gostilne.

V zaÄ?etku tedna so tudi lokali v srediĹĄÄ?u Velenja odprli terase, obisk pa je zaradi omejitev bolj skromen Velenje, 4. maja – Gostinski lokali so se lahko znova odprli, a pod posebnimi pogoji, ki prinaĹĄajo veliko omejitev in dodatnih nalog za zaposlene. Poleg sploĹĄnih ukrepov za zaĹĄÄ?ito pred okuĹžbo in nasploh poostrene higiene pri delu z Ĺživili in streĹžbi so ĹĄe prepoved zadrĹževanja v zaprtih delih lokalov, vzdrĹževanje razdalje med gosti, razkuĹževanje miz, straniĹĄÄ? ‌ Seznam ukrepov je zajeten.

Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja

McDonald‘s tudi pri nas dela s polno paro

Ali so se stranke po veÄ? kot mesecu zaprtih vrat z veseljem vrnile, v velenjski restavraciji McDonald‘s ni potrebno niti

vpraĹĄati, saj je to veÄ? kot oÄ?itno.

V petek popoldne, ko je nastala ta fotografija, je na obrok priljubljenega ponudnika hitre hrane Ä?akalo veÄ? kot 20 vozil.

OÄ?itno so tudi VelenjÄ?ani – tako kot LjubljanÄ?ani, ki so mnoĹžiÄ?ni navalili na drive in, pogrĹĄali znaÄ?ilen okus hamburgerjev in drugih jedi, ki jih nekaj Ä?asa ni bilo na njihovem meniju. Da je McDonald‘s ponovno aktualen, pa priÄ?a tudi embalaĹža z ikoniÄ?nimi zlatimi arkadami, ki se spet nabira na bliĹžnjih parkiriĹĄÄ?ih, kamor se sladokusci odpeljejo na veÄ?erjo.

Vrnil se je tudi kebab

Prevzem hrane so Ĺže ponudili tudi kioski. Po Kardeljevem trgu je po veÄ? kot mesecu dni ponovno zadiĹĄalo po kebabu in pleskavicah, kar je v prvih dneh Ĺže pritegnilo nekaj ljudi. Fadil Ljimani pove, da so komaj Ä?akali dan, ko so lahko ponovno odprli lokal, saj so v tem Ä?asu izgubili veliko zasluĹžka. Ta Ä?as negotovosti je bil namreÄ? ĹĄe teĹžji kot Ä?as, ko imajo polne roke dela. V prvih dneh, ko so lahko znova priĹžgali peÄ?i, sicer ĹĄe niso bili najbolj zadovoljni s prometom. Pozna se, da se dijaki, ki si za malico radi

privoĹĄÄ?ijo kaj z Ĺžara, ĹĄe niso vrnili v ĹĄolske klopi. Tudi noÄ?nega Ĺživljenja, ko ĹĄtevilni teĹĄijo lakoto z uliÄ?no hrano, ĹĄe ni. Zato lahko le upajo, da se bo promet kljub temu kmalu vrnil na prejĹĄnjo raven in bo posel normalno stekel.

Ljudje pokliÄ?ejo in se dogovorimo za Ä?as prevzema hrane

Robert Ĺ ilih, poslovodja restavracije Kolodvorska, pove, da trenutno delajo tako, da je prevzem hrane moĹžen pred lokalom oziroma malice dostavljajo na dom. ÂťOpaĹžamo, da se ljudje

zelo poÄ?asi vraÄ?ajo, da so precej nezaupljivi in se poÄ?asi navajajo nazaj na javno Ĺživljenje. Sam potek priprave hrane ni niÄ? kaj drugaÄ?en kot prej, obvezna je le uporaba predpisanih zaĹĄÄ?itnih sredstev za varno delovanje. Ker restavracije ĹĄe ne obratujejo, lahko gostje hrano prevzamejo pred lokalom. V tem Ä?asu pa sestavljamo preproste jedilnike, da lahko hrano pripravljamo sproti in da ni prevelike zaloge in odpada. Ĺ˝al pa bodo izgube tudi v naĹĄi panogi precejĹĄnje; vsaj za zdaj ne kaĹže najbolje.ÂŤ đ&#x;”˛

Prvi dan ponovnega poslovanja jih je komentiral Matej Gutman iz kavarne Lucifer, ki je sicer med najbolj obleganimi v Velenju. ÂťDosledno upoĹĄtevamo navodila NIJZ in sistema HACCP. Vsako uro razkuĹžujemo straniĹĄÄ?a, za vsako stranko razkuĹžimo mize in stole, redno razkuĹžujemo delovne povrĹĄine, opremili smo lokal z navodili strankam o ravnanju in vedenju ‌ Za vse to skrbimo natakarji. Glede na to, da ĹĄe ni veliko obiskovalcev, ker ĹĄe ni dijakov in drugih, ki so redno zahajali v lokal, to zmoremo, Ä?e en natakar skrbi za postreĹžbo, drugi pa za higienske ukrepe. Je pa vse skupaj precej zahtevno.

Intenzivno delati z masko res ni prijetno. Ko bo nastopila vroÄ?ina, bo ĹĄe teĹžje. Terase nam ni bilo potrebno bistveno zmanjĹĄati. Umaknili smo le nekaj miz. Ali se bo tak naÄ?in poslovanja tudi finanÄ?no izĹĄel, pa ĹĄe ne moremo oceniti. Ljudje pa so za zdaj ĹĄe zadrĹžani.ÂŤ Kaj pa navodilo, da lahko za isto mizo sedijo le Ä?lani istega gospodinjstva? Ali torej natakarji, preden poberejo naroÄ?ila, preverijo, v kakĹĄnem razmerju so gostje? ÂťMoramo, Ä?eprav nismo uradne osebe, da bi lahko zahtevali dokument. Sicer imamo veliko stalnih strank in bolj ali manj vemo, kdo je s kom. Nepoznane stranke pa opozorimo na vzdrĹževanje razdalje,ÂŤ je ĹĄe povedal.

Kako so ukrepe sprejeli drugi gostinci in kakĹĄne so izkuĹĄnje po prvem tednu ponovnega poslovanja, pa bomo poroÄ?ali v prihodnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. đ&#x;”˛

tf