18 2021

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (8/17 0C) rahel dež, v soboto (7/18 0C) oblačno, v nedeljo (9/20 0C) delno oblačno

Četrtek, 13. maja 2021

številka 18 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Radio Velenje ves dan Mira Zakošek

Ukrepi se rahljajo, življenje se počasi vrača na normalne tire

15. maj 2021 bo v razvoju Radia Velenje pomemben mejnik. Po dolgoletnih prizadevanjih mu je namreč uspelo pridobiti lastno 24urno frekvenco, na ta dan pa bo končno zaživela. V prihodnje nas boste lahko poslušali na že poznanem oddajniku Plešivec, na frekvenci 107,8 MHz, ne bo pa nas več na frekvenci 88,9 MHz. Še naprej ostajamo informativni radio, s ciljem, da do vas preko radijskih valov kar najhitreje prenesemo vse, kar se pomembnega dogaja v lokalnem in tudi širšem okolju, da vam podamo kar najbolj verodostojne informacije in vam ponudimo dovolj sogovornikov, da si laže oblikujete svoja mnenja. Celodnevno oddajanje nam bo ob tem omogočilo, da bomo lahko v program vključevali tudi več zabavnih vsebin in dobre glasbe, da bomo lahko torej še v večji meri skrbeli tudi za vaše dobro razpoloženje. Še bolj kot doslej vas bomo vabili k sodelovanju v kontaktnih oddajah, veseli pa bomo tudi vseh vaših informacij, ki bi lahko obogatile program. Seveda bomo svojo vlogo dobrega lokalnega informatorja sedaj lažje uresničevali, saj vam bomo lahko aktualne novice prenašali hitreje. Želimo si, da bi bilo manj slabih in več dobrih, veselih novic. Recimo takšnih o koncu epidemije.

Pot do lastne 24-urne frekvence je bila trnova, saj se je pred skoraj tridesetimi leti predvidena nekajmesečna delitev frekvence med dva radia spremenila v skoraj trajno, postopki za razdružitev pa so bili pogosto nerazumljivi. Čeprav se klasičnim frekvencam počasi izteka rok in tudi mi že pogledujemo k digitalnim, pa bomo vsaj še nekaj let z vami tudi tukaj.

Zdaj je vse težko in slabo pozabljeno in upamo, da bomo kar najhitreje skupaj z vami izoblikovali takšen program, ki vam bo ugajal, vas informiral in tudi zabaval, da boste še naprej ostali ali pa postali naši redni dnevni spremljevalci. 🔲

Drugi redni remont TEŠ 6

Blok 6 presega načrtovano zanesljivost

Med 6. majem in 18. julijem bosta Sloveniji električno energijo, Šaleški dolini pa tudi toplotno, zagotavljala blok 5 in ena plinska turbina – Remont bodo opravili vzdrževalci Termoelektrarne Šoštanj, pridružilo pa se jim bo tudi 380 zunanjih izvajalcev Mira Zakošek

Šoštanj, 8. maja – V Termoelektrarni Šoštanj so v soboto ustavili blok 6 in začeli redna obnovitvena in vzdrževalna dela, ki bodo predvidoma trajala do 18. julija. V tem času bosta električno in toplotno energijo za Šaleško dolino proizvajala blok 5 in ena plinska enota. V okviru rednega remonta bodo opravljena redna vzdrževalna dela po programu proizvajalcev opreme, odpravili pa bodo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki sodijo v sklop garancijskih popravil. »Predviden obseg del zajema remontna dela na vseh sistemih tehnološke enote, čiščenja dimnih plinov in skupnih naprav, tj. kotlovske naprave, turbinske naprave, sistema dogorevanja, sistema čiščenja dimnih plinov, sistema stranskih produktov in

❱

Opravili bodo vzdrževalna in obnovitvena dela na vseh sistemih tehnološke enote, čiščenja dimnih plinov in skupnih naprav, tj. kotlovske naprave, turbinske naprave, sistema dogorevanja, sistema čiščenja dimnih plinov, sistema stranskih produktov in sistema skupnih naprav.

sistema skupnih naprav. . Izvedla se bodo že tudi prva dela na področju pogodbe o dolgoročnem vzdrževanju in digitalizaciji bloka 6 (LTSA),« pravi tehnični direktor TEŠ, mag. Branko Debeljak.

V remontnih delih bodo sodelovali zaposleni na TEŠ ter okoli 380 zunanjih izvajalcev.

Zaradi epidemiološke situacije bodo morali v času opravljanja del vsi sodelujoči dosledno upoštevati navodila za varno delo, ki so v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za jav-

no zdravje in internimi navodili družbe. Šesti blok velja za najsodobnejšo termoenergetsko proizvodno enoto v tem delu Evrope, letno pa proizvede približno tretjino električne energije v celotni slovenski proizvodnji. Od začetka obratovanja leta 2015 do 6. maja letos je za Šaleško dolino proizvedel 19.573 GWh električne energije ter 1.683 GWh toplotne energije. 🔲

❱

Opravili bodo redna vzdrževalna dela po programu proizvajalcev opreme, odpravili pa bodo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki sodijo v sklop garancijskih popravil.

Odločitev o gradnji 600 MW bloka 6 je bila sprejeta leta 2004, z njim pa so nadomestili tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3 in 4. Blok 6 za enako količino proizvedene energije porabi približno za 30 odstotkov manj premoga, zato so tudi skupne emisije v okolje bistveno nižje, pri enaki količini proizvedene energije pa emitira v okolje za 30 odstotkov manj CO2 kot ostali bloki Termoelektrarne Šoštanj. Z izgradnjo nadomestnega bloka 6, ki je poskusno obratovanje začel junija 2015, so zmanjšali stopnjo onesnaženosti okolja, izboljšali kakovost in energetsko učinkovitost ter elektrarni omogočili doseganje skladnosti z mednarodnimi standardi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Blok 6 presega načrtovano zanesljivost. Prvi remont so na njem opravili v času med 7. majem in 3. julijem 2018.

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Upreti se moramo vsem poskusom spreminjanja zgodovine

Četitka ob prazniku Velenje - Včeraj je bil praznik medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege in je potekal pod geslom Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) so ob tem vnovič opozorili na težave in nerešena vprašanja zaposlenih, saj kljub številnim pogajanjem s pristojnimi, sklenjenim dogovorom in danim obljubam, težave in nerešena vprašanja ostajajo in ni premika na bolje. Po dobrem letu od začetka spopadanja z epidemijo covida-19 so še dodatno prišle v ospredje vse težave, ki se jih zavedajo že leta, so zapisali v sporočilu za javnost. Župan Mestne občine Velenje je v preteklosti ob tej priložnosti povabil na sprejem zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnice Topolšica. Ker letos to zaradi epidemije koronavirusa ni bilo mogoče, so v vse tri institucije dostavili malo darilce s čestitko župana in zahvalo za ves trud ter prizadevnost tukajšnjih zdravstvenih delavcev. 🔲

mz

Anketa o otroških igriščih Velenje – Mestna občina Velenje je partner v mednarodnem projektu WONDER – otrokom prijazna destinacija, v okviru katerega se izvajajo aktivnosti za povečanje privlačnosti in konkurenčnosti destinacij v jadransko-jonski regiji. K privlačnosti destinacije pripomorejo tudi urejene in primerno oblikovane javne površine (parki, športna igrišča itd.). V sklopu projekta se bodo osredotočili na pristope oblikovanja javnih površin, predvsem na otroška igrišča. Pripravljajo pa tudi analizo stanja otroških igrišč ter priporočila za njihovo upravljanje.

Da bi dobili kar najbolj objektivno sliko stanja in želja, so pripravili posebno anketo, za katero si želijo, da jo izpolni čim več občanov, še posebej uporabnikov obstoječih javnih otroških igrišč. Anketa je dosegljiva na naslednji povezavi: https://forms.gle/6C5EWxDjvLdmhtsk6. 🔲

mz

Zbirajo ponudbe za dovozno cesto Šoštanj, 6. maja – Občina Šoštanj je na portalu javnih naročil objavila povabilo k oddaji ponudb za izvedbo ureditve dovozne ceste industrijske cone Šoštanj. Naročnik želi na območju med podjetjem Turna in Centralno čistilno napravo Šaleška dolina v Šoštanju izvesti dostopno cesto za potrebe poslovne cone.

Projekt predvideva ureditev dovozne ceste, izgradnjo meteorne kanalizacije za odvodnjavanje padavinskih vod s ceste, preureditev obstoječe javne razsvetljave zaradi novega cestnega priključka, prestavitev obstoječega vodovoda in prestavitev vodotoka.

Ponudbe bodo zbirali do 24. maja. 🔲

mkp

TIC Velenje ponovno odprt Turističnoinformacijski center Velenje v Vili Bianci je ponovno odprt vse dni v letu, med 9. in 17. uro. Občane in obiskovalce Šaleške doline vabijo na butična doživetja in lokalna turistična vodenja, ki jih lahko organizirajo za do 10 oseb. V butični trgovinici historične Vile Biance lahko kupite tudi spominke in izdelke lokalnih ponudnikov. Med najbolj prodajanimi izdelki je z zlatom nagrajena penina Čebelarstva Čanč. Tu pa je še Galerija Bianca, ki vabi vse ljubitelje umetnosti na ogled slikarske razstave Nataše Tajnik Stupar: Karantenski kovček ustvarjalnosti. 🔲

mz

Subvencije za tri male čistilne naprave Šmartno ob Paki – Skrb za čisto okolje je ena prednostnih nalog lokalnih skupnosti. Zato tudi v občini Šmartno ob Paki že več let zapored objavljajo razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), za kar je tudi v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 10 tisoč evrov.

Na osnovi prijav letošnjega spomladanskega razpisa, ki je končan, bo občina podelila subvencijo za tri MKČN. Ker ostaja v občinskem proračunu na tej postavki še nekaj denarja, namerava občinska uprava razpis v primeru izkazanega interesa več upravičencev jeseni ponoviti.

Do subvencije za nakup MKČN v vrednosti tisoč evrov so upravičeni lastniki, ki imajo legalno zgrajen objekt, so priključeni na javno vodovodno omrežje in je njihova stanovanjska stavba na območju, ki ni predvideno za izgradnjo javnega fekalnega omrežja. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

13. maja 2021

tp

V spominskem parku v Topolšici so se spomnili konca druge svetovne vojne in podpisa akta o kapitulaciji nemške vojske – Bolj kot kadarkoli se moramo zavedati vrednot, kot so tovarištvo, solidarnost, spoštovanje, enakost in pravičnost vladavine prava Jasmina Škarja

9. maja v Topolšici praznujejo trojni praznik – dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. V počastitev vseh treh praznikov Krajevna skupnost Topolšica, Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje vsako leto pripravijo osrednjo slovesnost, ki so jo že drugo leto zapored obeležili zgolj s polaganjem vencev v zdraviliškem parku v Topolšici.

Na njej so bili prisotni podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljevič, župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik, podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh, predsednik ZB Topolšica Branko Sevčnikar in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič.

pred časom, prisiljeni so bili pogledati okrog sebe, zavedajoč se preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Bojim se, da s strahom zrejo v prihodnost, zato jim moramo vliti pogum in povedati, da bomo kot v preteklosti tudi sedaj poskrbeli, da se bo Slovenija razvijala v demokratično državo, ki bo solidarna tudi za prihodnje generacije.«

Zmagovati moramo kot družba in ne kot posamezniki

V letu in pol se je pokazalo marsikaj, tudi slabosti družbe, področij, ki smo jih zanemari-

vgrajene v naše delovanje. Žal se tudi v Sloveniji premalo zavedamo osnov demokracije, ki je še vedno postavljena pred veliko preizkušnjo, je o dnevu zmage ob polaganju vencev v Topolšici še dodala Andreja Katič.

Ne smemo pozabiti na tiste, ki so izbojevali pomembno zmago

Praznik ima za šoštanjsko občino še vedno poseben pomen, je pritrdil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je spomine domačinov na dogodke tistega časa predstavil kot zelo pomembne za celotno Šaleško

Prav je, da se dogodkov spominjamo, gledati pa je treba samo naprej

V Sloveniji se premalo zavedamo osnov demokracije

»Prav je, da spoštujemo zgodovino iz spoštovanja do vseh, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Prav je tudi, da smo sposobni vrednote NOB ohranjati in jih prenašati na mlajše rodove,« je povedala Andreja Katič, ki jo žalosti, da se danes premalo zavedamo pomembnosti dogodka v Topolšici. »Že leta si lokalna skupnost prizadeva, da bi dogodek obeležila na najvišjem državnem nivoju, saj je bila tukaj podpisana kapitulacija, ki je pomenila konec vojne, ne samo na naših tleh in v Jugoslaviji, temveč v celotni jugovzhodni Evropi. Še pomembnejši simbolni dogodek je, da je bila kapitulacija podpisana pred partizanskimi narodnoosvobodilnimi silami, zaradi česar moramo še ponosneje častiti spomin in se upreti vsem poskusom spreminjanja zgodovine. Danes moramo ponosno gledati na prehojeno pot in se zavedati, da je sodobna Evropa nastala na pogorišču druge svetovne vojne. Čeprav smo tudi letošnji praznik obeležili zgolj s polaganjem vencev, mislim, da mora vsak Slovenec vedeti, kaj se je dogajalo v teh krajih,« je razmišljala Katičeva, ki se ji zdi, da se v Sloveniji premalo zavedamo osnov demokracije. »Mogoče se nam zdijo pravice, ki jih imamo danes, samoumevne, a se je bilo nekoč treba zanje boriti. Med ljudmi, med mladimi, opažam, da se bolj kot kadarkoli zavedajo vrednot, kot so tovarištvo, solidarnost, spoštovanje, enakost, pravičnost vladavine prava in demokracija. Mislili smo, da so nam vse svoboščine in pravice podeljene, pa ni tako.

So priborjene, treba jih je negovati in ohranjati, predvsem pa se boriti za nove. Tudi za mlade se je obdobje ugodnosti čez noč spremenilo, resda drugače kot

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

po. To so spomini, ki ne gredo v pozabo, zato je prav, da tudi mlajše generacije informiramo o teh zgodovinskih trenutkih in junaških dejanjih NOB, je še poudaril župan Darko Menih, ki je spomnil tudi na to, da tudi političnih strank ne bi bilo, če takrat ne bi bila izbojevana svoboda. »Ne želim se politično opredeljevati, vendar se vedno ob tovrstnih dogodkih spominjam svojih staršev, ki so aktivno sodelovali v NOB. Zato tudi spoštujem vse, ki še danes delujejo za ohranitev vrednot, z njimi sodelujem in z veseljem počastim te spomine.«

Dan zmage je še kako pomemben za naše kraje. Prav je, da spoštujemo zgodovino iz spoštovanja do vseh, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo.

Da je spomin na dogodke izpred 76 let še vedno živ, je ob polaganju vencev v spominskem parku v Topolšici potrdil tudi predsednik ZB Topolšica Branko Franc Sevčnikar, ki je na vprašanje o današnji vrednosti svobode odgovoril: »Naša dolžnost je, da preteklih dogodkov ne pozabimo, temveč jih negujemo na primeren način.

Poznamo zgodovino in razloge za grozodejstva med letoma 1941 in 1945. Neenakost družbe, ki je bila zelo razdeljena, razlike med bogatimi in revnimi in kratenje človekovih pravic.

Napredni ljudje so začeli upor.

»Zagotovo so v Topolšico ljudje vedno prihajali ne samo iz okoliških krajev, temveč tudi od drugod.

Vedno smo si prizadevali, da smo dogodek počastili na ravni države, vendar mu v zadnjem obdobju zaradi zdravstvene in politične situacije dajemo premalo pozornosti. Verjamem, da se bomo že prihodnje leto kot nekoč ponosno družili in proslavili dan zmage, dan podpisa kapitulacije, dan, ko se je v Topolšici rodil mir – novo obdobje solidarnosti, tovarištva in novega življenja.«

li. Smo pa naredili velik korak naprej v zavedanju, da lahko le družba kot celota ustvari silo, ki premika meje in naredi nekaj dobrega za človeštvo. Tudi nekoč ni bila lahka odločitev – oditi v boj za narod, slovenski jezik in tvegati vse. »Mladi so to odgovorno odločitev sprejeli. Danes smo kot narod sami odgovorni za svojo državo, katere tridesetletnico obeležujemo letos. Ob prazniku se je treba spomniti tudi, na kakšnih vrednotah je grajena povojna Evropa. Zakaj je nastala Evropska unija in kakšne vrednote imamo

dolino. »Glede na pomembnost dogodka si je naša krajevna skupnost izbrala 9. maj kot krajevni praznik. Temu dogodku dajemo velik pomen. Moramo ohranjati spomin na dogodke pred 76 leti. Grozodejstva, ki se so se dogajala v drugi svetovni vojni, se ne smejo ponoviti, dogodkov iz druge svetovne vojne ne smemo pozabiti. Zato ohranjamo spomin, spomin na vse padle, ki so dali življenja za svobodo. S tem tudi dokazujemo, da nismo pozabili na tiste, ki so takrat izbojevali pomembno zmago, ne le za nas, temveč za vso Evro-

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Danes lahko samo občudujemo mlade fante, ki so bili pripravljeni zavestno žrtvovati svoja življenja. Tega ne smemo pozabiti in to zgodovino moramo prenašati na mlajše rodove,« je poudaril Sevčnikar, ki se mu zdi nedopustno, da leta 2021 še vedno politično pogrevamo to obdobje. Sožitje in složnost bi pomenila napredek mlajših in bodočih generacij. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

13. maja 2021

Precepljenost pogoj za normalno življenje V Zdravstvenem domu Velenje med uspešnejšimi v Sloveniji – Vsi, starejši od 50 let, in rizične skupine, ki so se opredelili za cepljenje, so že prejeli vsaj prve odmerke – S tem tednom so začeli cepiti tudi mlajšo populacijo, še vedno pa imajo prednost starejši in rizične skupine

Resnih zapletov niso zaznali

Mira Zakošek

Zdravstveni dom Velenje, ki izvaja cepljenje v celotni Šaleški dolini, je med uspešnejšimi v Sloveniji. O tem in o nadaljnji strategiji smo se pogovarjali s strokovno direktorico dr. Katarino Rednak Paradiž in koordinatorico cepljenja dr. Heleno Poličnik.

Ste zaznali kakšne zaplete? »V bistvu kakšnih akutnih zapletov nismo imeli, so pa bili zaznani posamezni pričakovani stranski učinki pri vseh treh cepivih, ki smo jih uporabljali«.

S tem tednom ste torej začeli cepiti že celotno populacijo, torej mlajše od 50 let?

Dr. Poličnik: »Drži. Začenja se tako imenovana sedma točka naše strategije cepljenja, kar pomeni, da lahko cepimo tudi mlajše od 50 let. Smo pa še vedno dolžni prednostno cepiti starejše od 50 let in vsak starejši od 50 let, ki se prijavi na cepljenje, ima prednost pred mlajšimi. To velja tudi za rizične skupine. Mlajše v manjših količinah smo tudi že začeli cepiti, vsak bo na cepljenje posebej vabljen.«

Ponosni na celotno ekipo Kako pa ste zadovoljni z doslej opravljenim delom?

Dr. Poličnik: »Smo zelo ponosni na celotno ekipo, ki se ukvarja s koordinacijo in samo izvedbo cepljenja. Zelo velik delež starejše populacije imamo cepljene, nad 70 let več kot 95 odstotkov.

To je podatek, na katerega smo res lahko ponosni.« Pravite, da ste uspešni, saj cepljenje v Velenju naglo napreduje, medtem ko je v Sloveniji precej zastalo. Delali ste tudi med vikendi, kadar ste si uspeli zagotoviti dodatne količine cepiva.

Dr. Poličnik: »Vedno, kadar imamo možnost naročiti dodatne količine cepiva, to dosledno izkoristimo in tudi takoj aktiviramo ekipe. To je bilo med drugim pred prvomajskimi prazniki.« Imate res precepljene vse rizične skupine in vse, starejše od 50 let, ki so se seveda opredelili za cepljenje?

Dr. Poličnik: »Ja, je pa res, da se to iz dneva v dan spreminja, saj se nekateri, ki se prej niso opredelili za cepljenje, kasneje nanj prijavijo in te potem tudi prednostno cepimo. To pomeni, da bodo tisti iz prednostnih skupin, ki se recimo prijavijo danes, predvidoma cepljeni že prihodnji teden.«

Klici so se obrestovali Odločitev, da ste starejše od 60 let klicali iz centra, se je očitno pokazala kot zelo smiselna, saj je bil odziv dober?

Dr. Poličnik: » Mi smo absolutno prepričani, da je to najpomembnejši razlog, da imamo nadpovprečno precepljenost v

upoštevati preventivne ukrepe, pa vendar si s cepivom utrjujemo imunost in smo bolj zaščiteni pred obolevnostjo, še posebej pa pred težjimi oblikami bolezni.«

Katarina Rednak Paradiž

Helena Poličnik

Starost

Število preb. pod okriljem ZD Velenje

85 + 80-84 75-79 70-74

319 1.087 1.527 1.B7S

65-69

1. odm. število ZD Velenje

2. odm. % ZD Velenje

2. odm. % Slovenija

502 317 1075 1570

61,33 75,19 70,38 83,59

48,09 58,12 53,31 47,95

51,15

1471

49,92

22,57

54,84 32,89 25,73 16,02 9,90 6,82 4,41 3,37 3,15 3,71 0,00

40,68 23,33 16,34 12,29 9,65 7,50 6,21 5,72 6,14 0,07 0,00

215 96 57 64 61 58 43 21 7 1 0

5,82 2,58 1,73 2,17 1,76 1,65 1,47 0,89 0,36 0,05 0,00

3,38 4,14 3,53 3,18 2,77 2,52 2,45 2,39 1,19 0,04 0,00

27,31

20,80

6.063

13,32

10,50

1. odm. % ZD Velenje

1. odm. % Slovenija

648 906 1214 1837

79,17 83,38 79,48 97,81

55,67 63,46 60,43 64,86

2.946

2313

78,50

60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 pod 14

3.692 3.721 3.292 2.953 3.465 3.505 3.262 2.347 1.966 2.075 6.974

2025 1224 847 473 343 239 144 79 62 77 0

Skupaj

45.510

12.431

2. odm. število ZD Velenje

Po teh izkušnjah verjetno cepljenje še bolj priporočate?

Dr. Paradiž: »Še vedno in še bolj in ga tudi bom. Kot pediatrinja se srečujem z mnogimi cepivi in priporočam cepljenje, saj verjamem v uspeh. Ta nova cepiva so res odličen prispevek znanosti k reševanju zelo hude pandemije. Zdaj torej imamo cepivo in z virusom se lahko zelo korenito spopadamo. Le cepiti se je treba v čim večjem številu.« Veliko je pripomb, da je zelo težko (nekateri pravijo, da celo nemogoče) dobiti telefonsko zvezo z Zdravstvenim domom.

Dr. Paradiž: »To je naša vroča tematika, s katero se soočamo in jo tudi želimo razrešiti, saj se zelo globoko zavedamo, kako pomembno je, da smo dostopni našim pacientom, ko nas potrebujejo. Potrebe pacientov po zdravstvenih storitvah pa po stopnji nujnosti niso vse enake.

Za vse akutne težave, za vsa ži-

nje.si (poglavje Kontakt z medicinskim osebjem), 2. po telefonu na INFO številki zdravstvenega doma (03 8995 541), ki deluje vsak dan v rednem delovnem času – vključena je čakalna vrsta za klicanje, kar pomeni, da je sprejet vsak klic in odzivnik javi čakalno mesto, 3. osebno na INFO točki v zdravstvenem domu, ki je lahko dostopna ob vhodu v zdravstveni dom in deluje vsak dan v rednem delovnem času, 4. še vedno pa lahko pacienti pokličejo v ambulanto svojega osebnega zdravnika, kjer je v delujočih splošnih ambulantah v skladu s pravili odprta telefonska linija vsakodnevno 2 uri, v pediatričnih ambulantah pa ves delovni čas ambulante. Če je linija zasedena, odzivnik to javi oz. javi, da se osebje zaradi narave dela ne more javiti. Izven tega časa telefonski odzivnik javi, da ambulanta trenutno ne dela in poda informacije o predvidenem začetku dela. Vsaka ambulanta skrbi in redno glede na urnik dela ponastavlja svoje odzivnike v skladu z navodili v enoti.

Vsaka ambulanta zagotavlja, da se isti dan, najkasneje pa v roku treh dni, opravi želeno zdravstveno storitev za pacienta. Pri naših kontaktih s pacienti želimo biti bolj aktivni in velikokrat odgovarjamo na platformi predstavljene težave pacientov tako, da jih pokličemo po telefonu.

Število cepljenih v MO Velenje v primerjavi z državo

primerjavi s slovenskim povprečjem. Osebni kontakt, klicanje in vabljenje na cepljenje preko telefona je pri starejši populaciji zagotovo izjemno pomembno.«

Ta teden naročila še na aplikacijo ZD Velenje Zdaj verjetno ne kličete več, občani se morajo prijaviti sami.

Kako konkretno zdaj poteka postopek prijave, še z vašo aplikacijo ali že nacionalno? »V petek smo se na video konferenci seznanili z novo nacionalno aplikacijo. Odločili smo se, da ta teden pri nas še vedno sprejemamo prijave tudi na našo interno aplikacijo, ki zelo dobro deluje. To pomeni, da se do konca tedna občani na cepljenje še vedno lahko prijavijo na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje. Naslednji teden pa bo prijava nujna na portalu zVEM. Od takrat naprej se pacienti tudi ne bodo mogli več prijavljati preko osebnega zdravnika (razen, če se bodo z njim dogovorili, da namesto njih izpolni prijavo).«

Koliko občanov pa še imate prijavljenih na cepljenje in kdaj računate, da bodo prišli na vrsto?

Dr. Poličnik: »Trenutno imamo prijavljenih že več kot 3.500 občanov, med njimi so seveda tudi mlajši od 50 let. Težko pa rečem, kdaj bo kdo prišel na vrsto, saj je treba upoštevati druge odmerke cepljenj in prioritetne skupine.

Vsekakor pa upam, da bomo v tem tednu že cepili kakšnih 800 občanov z omenjenega seznama.« Kakšni pa so napotki za starejše od 50 let, ki jih morda niste poklicali oziroma za takšne, ki so se prvotno opredelili proti cepljenju, zdaj pa so se premislili?

Dr. Poličnik: » Najenostavnejša je spletna prijava, takoj, ko bomo preverili priotiteto, bodo takšni občani tudi vabljeni na cepljenje.«

Za drugi odmerek cepivo istega proizvajalca kot za prvega Veliko slabe volje je bilo (in je še) zaradi cepiva AstraZeneca,

saj ga je nenehno spremljala negativna propaganda. Tisti, ki so bili s tem cepivom prvič cepljeni, pa so spet v veliki negotovosti. Bodo drugi odmerek dobili pravočasno? Jim ga boste prihranili?

Dr. Poličnik: »Ja, tudi sami smo danes že prejeli nekaj klicev na to temo. Naj ponovno poudarim, da je tudi to cepivo varno in učinkovito. Mi nimamo nobenih informacij o zamudah dobav. Nasprotno, za prihodnji teden načrtujemo začetek cepljenja z drugim odmerkom. V tem tednu bomo cepivo naročili in bomo vse, ki so bili 25. februarja prvič cepljeni z AstraZeneco, povabili na drugo cepljenje. Nimamo informacij, da bi prihajalo do zamud, zagovarjamo pa, da morajo občani dobiti cepivo istega proizvajalca kot pri prvem cepljenju.« Kakšne pa so izkušnje s cepljenjem?

Dr. Paradiž: »Zelo pozitivne, sicer pa je dejstvo, da nam cepljenje prižiga lučko, da bomo morda v bližnji prihodnosti zaživeli spet bolj normalno. Seveda bomo še nekaj časa morali

vljenje ogrožajoča stanja, je pri nas organizirana 24-urna nujna medicinska pomoč. Če smo v življenjski nevarnosti, je ves čas dostopna številka 112. Naslednja je dežurna ambulanta, ki je prav tako vedno dostopna (24ur na dan vse dni v tednu) za vsa akutna staja, ki ne morejo počakati do naslednjega dne in na osebnega zdravnika. V rednem delovnem času posebej deluje tudi akutna infekcijska ambulanta (dostop preko platforme, telefona, info točke), in sicer posebej za otroke in posebej za odrasle, v ZD Velenje pa predstavlja novo delovišče, kamor se pacient obrne zaradi težav infekcijske narave.

V ZD Velenju smo ravno zaradi preobremenjenosti telefonskih linij v želji, da bi bil dostop vsakega občana do zdravstvene pomoči, ki jo potrebuje, lažji in hitrejši, v oktobru 2020 dostop do ambulante osebnega zdravnika uredili na štiri načine: 1. prek spletnega obrazca na spletni strani www.zd-vele-

Zavedamo se, da vsaka novost v spremembi organizacije zahteva svoj čas, da se med ljudmi ustali. Veseli smo, da veliko naših uporabnikov že uporablja to aplikacijo in jo tudi dobro sprejema. Vendar se kljub tako urejenemu dostopu do zdravstvenega osebja v naših ambulantah še vedno srečujemo s tem, da so telefonske linije prezasedene, da pacienti ne dobijo vedno zveze po telefonu, da se nekateri ne znajdejo z načinom pristopa po spletu, da kljub temu, da smo sistem predstavili vsem našim pacientom, ne samo v medijih in s plakati, ampak tudi z izdajo zloženke z vsemi informacijami o tem, kako dostopati do nas, ki je bila dostavljena v vsako gospodinjstvo v naši občini, sistema še vedno ne poznajo ali se ne znajdejo. V dobro naših uporabnikov na podlagi njihovih izkušenj in pripomb tako sistem redno analiziramo, nadgrajujemo in izboljšujemo.« 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA, GOSPODARSTVO

13. maja 2021

Daleč od oči, daleč od srca Kakšne pogoje je treba izpolniti za pravičen izstop iz premoga v Šaleški dolini, so razpravljali v Državnem svetu Mira Zakošek

Ljubljana, 7. maj – Delno v živo, delno pa virtualno je v organizaciji Državnega sveta in Holdinga Slovenske elektrarne potekal posvet o tem, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za pravičen izstop iz premoga v Šaleški dolini. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ponovno (tako kot v zadnjih tednih že velikokrat) zahteval pravičen prehod in kakovostno prestrukturiranje.

Poudaril je, da se zaveda, da bo določitev letnice za izstop iz premoga politična. Vendar naj bo sprejeta na osnovi predlogov stroke, saj je treba iskati optimalne rešitve v sodelovanju z

"Lahko rečem, da je končno napočil čas, da smo se resno začeli pogovarjati o zapiranju premogovnika. V Šoštanju smo prepričani, da to za nas pomeni nov uspešen razvoj naše Občine, saj je zaradi izkopavanja premoga naš razvoj onemogočen.

Zaradi izkopavanja premoga se ugrezajo velike površine zemljišč. Pridobivalni prostor v naši občini obsega 572 ha. Pod vodo, nasipom in ugrezninami je že preko 300 ha zemljišč. In če se z izkopavanjem premoga nadaljuje po planih premogovnika bo potopljenih še dodatnih 180 ha zemljišč. V Šoštanju je potopljenih že več vasi. Pri tem so ljudje doživljali prave življenjske travme. Izgubili so vse, kar so

mo lotiti nemudoma. Slovenija ne sme postati uvozno odvisna, hkrati pa se nihče od zaposlenih v naši termodiviziji ne sme bati za svojo prihodnost,« je še opozoril dr. Viktor Vračar.

Premogovnik si zasluži dober zakon o zapiranju

Pomen Premogovnika Velenje v preteklosti je izpostavil generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. Poudaril je tudi pomen rudarskega poklica, ki ga bomo potrebovali tudi v prihodnje. Tako bo gotovo še več let po zapiranju Premogovnika Velenje, ti poklici bodo potrebni tudi v gradbeništvu (hitre ceste, drugi tir …), zato so še vedno perspektivni. »Daleč od oči, da-

lotiti premišljeno in pravično, je menil tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. »Prehod ne sme ogrožati ciljev varne in zanesljive oskrbe z električno energijo,« je ocenil. Blaž Košorok, državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo, pa je ponovno opozoril, da bi izklop bloka šest pomenil izgubo kar tretjine slovenske proizvodnje električne energije. Na veliko rast potrebe po električni energiji je opozoril tudi direktor družbe ELES Aleksander Mervar, ki ocenjuje izjave, da je možno hipno nadomestiti energijo iz TEŠ in NEK, za laž. Tak izklop bi prinesel veliko uvozno odvisnost Slovenije, to pa tudi izjemno višanje cen električne energije.

GOSPODARSKE novice Število brezposelnih še naprej upada Aprila je število registriranih brezposelnih v Sloveniji na mesečni ravni še tretjič zapored upadlo. Registriranih je bilo 79.285 brezposelnih, kar je 4,1 odstotka manj kot marca in 10,6 odstotka manj kot aprila lani. Manj brezposelnih je bilo v vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje. Na območni enoti Velenje so zabeležili 4,5 odstotka manjšo brezposelnost. V povprečju je bilo v prvih štirih mesecih prijavljenih 85.368 brezposelnih, 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

HSE bo gradil sončno elektrarno Holding Slovenske elektrarne (HSE) začenja gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji. Kot so sporočili, so namreč pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za 3,036-megavatno elektrarno, ki jo bodo gradili na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku. Temeljni kamen bodo položili 3. julija. Proizvedla bo približno 3,36 milijona kWh električne energije, kar zadostuje za letne potrebe približno 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev.

JYSK ima že 3000 trgovin Februarja 2021 je podjetje JYSK doseglo cilj imeti 3000 trgovin po vsem svetu. Da bi to proslavili in se usmerili k novemu cilju – 5000 trgovin – so začeli z največjo zaposlitveno kampanjo doslej.

Tudi v Sloveniji išče JYSK nove sodelavce. Tu trenutno deluje 23 trgovin, v kratkem pa načrtujejo odprtje še 3 novih.

Rast dohodka gospodinjstev Državni ukrepi na trgu dela, povezani s koronavirusom, so lani omogočili nadaljnjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Ta se zlasti zaradi ukrepov proti širjenju virusa ni močneje prelil v potrošnjo, ampak v večje varčevanje. Vloge gospodinjstev so se v bankah povečale na rekordnih 23 milijard evrov, ugotavlja Banka Slovenije.

Slovenija ima dobrih 37 milijard dolga vsemi deležniki. Vsak državljan ima pravico vedeti, kakšna bo samooskrba Slovenije v prihodnje, od kod bomo dobivali električno energijo, kakšne bodo posledice različnih energetskih virov in ali bomo odvisni od tuje elektrike.

Vse to bo vplivalo na stroške posameznih gospodinjstev in celotno gospodarstvo.

Dermol je poudaril tudi, da je treba do prenehanja izkopavanja premoga vsaj 5 tisoč delovnih mest nadomestiti s stabilnimi delovnimi mesti s primerljivo ali z višjo dodano vrednostjo od sedanje. »Država mora zagotoviti finančna sredstva, da bomo lahko nudili podporo

❱

Prevelika odvisnost Slovenije od uvožene elektrike bi pomenila visoko rast cen.

gospodarstvu in zagotovili socialno varnost. Finančna sredstva v višini 235 milijonov evrov, ki jih bo mogoče koristiti, niso zadostna. Samo v SAŠA regiji smo že identificirali projekte za prestrukturiranje v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Veliko podjetij v tako kratkem času ni uspelo spisati svojih idej, zato menim, da lahko v dolini pripravimo za približno 2 milijardi evrov projektov,« je med drugim dejal in spomnil tudi, da je treba zagotoviti tudi nadomestni toplotni vir, ki bo okoljsko in ekonomsko vzdržen.

Prav tako je tudi poudaril, da morajo biti do začetka zapiranja Premogovnika Velenje sprejeti številni dokumenti, jasno pa je treba opredeliti tudi cilje in vse postopke, za vse to pa določiti tudi finančni vir. Župan Občine Šoštanj Darko Menih pa je med drugim dejal:

Med sejo državnega sveta, ki so se je udeležili predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne in njenih družb ter lokalnih skupnosti Šaleške doline.

To pomeni, da je vsak Slovenec dolžan skoraj 19.300 evrov. Slovenske občine so svoj dolg dvignile na skoraj milijardo, bolj točno na 971 milijonov. Vsak Slovenec ima tako še nekaj več kot 473 evrov občinskega dolga. Najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci bremeni svoje občane z dolgom 2006 evrov. Med bolj zadolženimi občinami je tudi Mestna občina Velenje, ki je med mestnimi občinami peta najbolj zadolžena, njen dolg pa znaša 10,2 milijona evrov, kar je 617 evrov na prebivalca. V SAŠA regiji je najbolj zadolžena občina Solčava, kjer je dolg na prebivalca 1.157 evrov (je tudi tretja najbolj zadolžena občina v Sloveniji), najmanj pa so zadolžene Luče, kjer je dolg na prebivalca le 17 evrov (so druga najmanj zadolžena občina v Sloveniji). Pred njimi je le občina Turnišče, v kateri je dolg na prebivalca 10 evrov. Še boljših je seveda 12 občin, ki dolga sploh nimajo.

Kompleks Tovarne nogavic spet naprodaj Župan Mestne občine Velenje je tudi tokrat poudaril, da je treba zagotoviti pravičen prehod, kar med drugim pomeni nadomestitev vsaj 5000 delovnih mest.

imeli svoje domove, zemljo, vir preživetja. Odškodnine so bile mizerne, še posebej v časih, ko je bilo vse naše. Na širšem območju občine so bile prepovedane novogradnje, prepovedano je bilo obnavljanje in vzdrževanje obstoječih objektov in druge infrastrukture. Rušili so se novi objekti, ki bi lahko še danes stali.

Na srečo je potem le prišlo do izvzema šoštanjskega trikotnika iz pridobivalnega prostora.«

Proizvodnje iz TEŠ ni mogoče preprosto nadomestiti

Dr. Viktor Vračar, generalni direktor HSE in TEŠ, je opozoril, da je naivno misliti, da je mogoče proizvodnjo iz TEŠ preprosto nadomestiti z alternativnimi viri. »S prenehanjem izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje se bo slovenska energetska samozadostnost z 80-odstotne znižala na približno 60-odstotno in tega ni mogoče nadomestiti z alternativnimi viri. Ti viri niso le nezadostni, predstavljajo tudi tveganje za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema.

Izziv, kako poskrbeti, da Slovenija po zaprtju Premogovnika Velenje ne bo še bolj uvozno odvisna, je poleg okoljskega in socialnega tisti, ki se ga mora-

leč od srca. Regije, ki so daleč od Ljubljane, so pogosto pozabljene,« je še dejal, ob tem pa izrazil pričakovanje, da si Premogovnik Velenje zasluži dober zakon o zapiranju, pa seveda tudi dovolj časa, da izvede vse potrebne postopke. Da je lahko prezgodnje zapiranje premogovnika problematično, je opozoril tudi državni svetnik Franjo Naraločnik.

»Prehod ne sme ogrožati varne in zanesljive oskrbe«

Lignit iz Premogovnika Velenje je osnovno gorivo za šesti blok TEŠ, na kar je opozoril tudi član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne mag. Marko Štrigl: »Premogovnik Velenje je eden največjih slovenskih delodajalcev. Je podjetje, ki »napaja« Termoelektrarno Šoštanj in je zato posredno zaslužen za proizvodnjo kar tretjine vse slovenske električne energije.« Da je blok 6 nepogrešljiv in se je zato prestrukturiranja treba

❱

V Šaleški dolini veliko tehnološkega znanja

Gostitelj posveta, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, je izrazil skrb za lokalno okolje: »Kako bo zapiranje Premogovnika Velenje vplivalo na gospodarsko podobo regije – o tem imamo še vedno različne poglede. Zagotovo pa lahko rečemo, da je bil njegov vpliv na lokalno okolje in njegove prebivalce v vsej zgodovini izjemno močan.

Pravzaprav sta njegova vpliv in moč vtisnjena v samo identiteto regije kot premogovniške regije, zato moramo, zlasti iz izkušenj podobnih preteklih praks, biti tokrat previdnejši, modrejši in predvsem dolgoročnejši. V Šaleški dolini se skriva veliko tehnološkega znanja, odličnih in zelo iskanih kadrov, zato je naša dolžnost, da to bogastvo optimalno in vsestransko izkoristimo. Zapiranje rudnika se ne zgodi čez noč, a čas je dragocen zaveznik, če vemo, kam gremo, in če to 🔲 pot osmislimo skupaj.«

Šaleška dolina, kjer je bilo potopljenih in degradiranih 800 hektarov zemljišč, podrtih 818 objektov in preseljenih 2500 ljudi, si zasluži spoštovanje in resno obravnavo v sklopu prestrukturiranja.

Stečajni upravitelj Tovarne nogavic Polzela Zlatko Hohnjec bo na javni dražbi 3. junija z zviševanjem izklicne cene ponovno skušal prodati tovarniški kompleks, ki bo tokrat znašala skoraj dva milijona evrov, a vendar kar 390.000 evrov manj kot na zadnji februarski dražbi. Gre za industrijski kompleks zgradb, proizvodnih in drugih pomožnih obratov ter pripadajoča zemljišča na Cvetlični ulici na Polzeli.

Skupna uporabna površina stavb je okoli 24.300 kvadratnih metrov.

Slovenija ne bo množična destinacija Slovenski turizem naj bi oktobra dobil razvojne smernice z novo strategijo za obdobje 2022–2026. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, pravi: »Dojemanje Slovenije kot zelene in v trajnost usmerjene, ne množične destinacije, je naš kapital za okrevanje po pandemiji.« Domači turisti so v letu 2020 ustvarili 63,6 odstotka vseh prenočitev, tuji turisti pa le 36,4-odstotni delež vseh ustvarjenih prenočitev. Seveda so k temu pomemben delež prispevali turistični boni.

Gospodarska aktivnost močno upadla Ugotovitve Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kažejo, da je gospodarska aktivnost v lanskem letu globoko upadla in aktualno stanje močno spominja na obdobje med letoma 2008 in 2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja.

Kako zelo je stanje kritično, kažejo podatki o številu izbrisanih samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra v času epidemije in enakem obdobju leto prej. Med marcem in junijem 2020 je svojo dejavnost skupno zaprlo 5.422 samostojnih podjetnikov, v istem obdobju leta 2019 pa več kot 1.000 manj. Veliko jih je bilo v to prisiljenih zaradi dane situacije, v kateri niso mogli več izvajati oziroma nuditi svojih storitev. Prav tako je v preteklem letu mogoče zaznati manjši vpis novih poslovnih subjektov v register. Vse to kaže na poslabšano gospodarsko, ki lahko vodi v še globljo krizo.

Mala in mikropodjetja so še v posebej nezavidljivi situaciji in jih brez dodatne spodbude čaka trnova pot. Do neke mere jim je priskočila na pomoč že država z različnimi finančnimi spodbudami. A ker je kriza dolga, se je kljub temu marsikateri podjetnik znašel na robu preživetja, finančna pomoč države pa ne rešuje težave na dolgi rok. Za preživetje teh podjetij bo nujna pomoč bank. 🔲

mz

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

13. maja 2021

Pogovor z direktorjem PV Alešem Logarjem »TEŠ 6 z domačim lignitom bi morali obravnavati in izkoristiti kot strateško podporo prizadevanjem Slovenije za postopen prehod v brezogljično družbo, ne pa kot njegovo oviro.« Milena Krstič - Planinc

Velenje – 1. marca letos je funkcijo direktorja Premogovnika Velenje (PV) nastopil Aleš Logar.

Pokriva poslovno-finančno področje, splošno področje in področje razvoja. Pred prihodom na Premogovnik je bil direktor Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti na Ravnah na Koroškem. Povabili smo ga na pogovor.

Koliko ali pa kako blizu vam je bil Premogovnik pred nastopom funkcije? Ste bili z njim že prej kako povezani? »V mojih očeh je bil vedno družba, ki je slovela po odlični infrastrukturi, znanju in tradiciji. Ker prihajam s področja, kjer je težka industrija močno prisotna in kjer smo zelo ponosni na železarsko tradicijo, se toliko bolj zavedam njegovega pomena in tradicije, ki je povezana z rudarji, s knapi. Neposredno s Premogovnikom sicer nisem bil povezan, kot Korošec pa sem bil del številnih zgodb, ki so se ga dotikale.« Kakšne cilje ste si postavili? »Premogovnik je zaradi prilagajanja okoljskim zahtevam, ki jim je Slovenija podvržena v okviru Evropske skupnosti in ki zahtevajo nov in celovit strateški razmislek na področju energetike – z vidika proizvodnje in porabe energije – pred pomembno prelomnico. Čeprav sledimo usmeritvam EU in Slovenije ter podpiramo prehod v brezogljično družbo, obenem zagovarjamo stališče, da moramo pri tem zasledovati realne cilje.

Med ključne izzive v svojem mandatu sem si zato zadal sprejetje Zakona o postopnem zapiranju in Zakona o prestrukturiranju Premogovnika Velenje, ki sta nujno potrebna, če želimo uresničiti pravičen prehod v brezogljično družbo, podaljšanje koncesije, stabilizacijo poslovanja, konstruktivno sodelovanje s Holdingom Slovenske elektrarne in z lokalno skupnostjo, digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov ter motiviranje zaposlenih. Vsi zaposleni so pomembni v verigi vrednosti in samo skupaj nam bo uspelo, zato bo ena ključnih nalog delo na razvoju kadrov. Eden od temeljev vsake družbe je vzpostavitev zdravih medosebnih odnosov med zaposlenimi ter dvig komunikacije in poslovne klime v podjetju.

Prizadeval si bom tudi za vzpostavitev raziskovalnih in operativnih timov z jasnimi cilji, usmerjenimi v prihodnost, spodbujanje ciljnih raziskovalnih projektov in multidisciplinarnih programov raziskav in razvoja, katerih cilj je doseči podnebno

nevtralno krožno gospodarstvo in družbo.

Zaposlene moramo pripraviti na hitre spremembe in odločanje, ki jih narekuje prihod novih programov EU za pravičen prehod, ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti na naše osnovno poslanstvo in na to, da je ta dolina nastala na premogu, iz premoga in zaradi premoga.

Obenem si bom prizadeval tudi povrniti ugled in podobo Premogovnika Velenje kot družbeno odgovornega podjetja, ki je v vsej svoji dolgoletni zgodovini vlagalo v okolje in ga soustvarjalo. Premogovnik Velenje je v preteklosti že bil, je in bo tudi v bodoče gibalo razvoja v Šaleški dolini in širše v SAŠA regiji.« Med prvomajskimi prazniki ste imeli kolektivni dopust. Tega niste imeli že nekaj let. Je bil kakšen poseben razlog, da ste se odločili zanj? »Pri tokratnem prvomajskem paketu ni šlo za kolektivni dopust, temveč smo delovni koledar prilagodili praznikom. Šlo je za kombinacijo prazničnih dni in prerazporejanja treh delovnih dnin, ki bi jih morali opraviti med 28. in 30. aprilom. Te smo namreč opravili ob dveh sobotah v aprilu, eno delovno soboto pa bomo opravili še v maju. Tega

❱

»Neobičajno

je, da bomo najprej zaustavili proizvodnjo vsaj tretjine v Sloveniji proizvedene električne energije in šele nato ažurirali ključne dokumente, kot sta NEPN in Energetski koncept Slovenije (EKS).«

vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo možno več pridobiti. TEŠ 6 z domačim lignitom bi morali obravnavati in izkoristiti kot strateško podporo prizadevanjem Slovenije za postopen prehod v brezogljično družbo, ne pa kot njegovo oviro.

Ob tem imamo pred očmi primere iz regij, kjer so z odkopavanjem že zaključili, ki potrjujejo,

lastne proizvodnje, sam izvaja sanacijo degradiranih površin, brez evra proračunskih sredstev.

Naše stališče je, da pri zapiranju premogovnika in opuščanju rabe premoga v TEŠ ni ključna letnica zaprtja, ampak mora za optimizacijo procesa izkopavanja, za uspešno nadomestitev energetskega vira in v korist lokalne skupnosti ter vseh zaposlenih v PV in TEŠ zakonodajalec z vsemi ključnimi deležniki uskladiti, kateri postopki morajo biti izvedeni do leta, ko lahko govorimo o zaprtju premogovnika in prenehanju rabe premoga v TEŠ, ki bosta skladna z načeli pravičnega prehoda. Zavedati se

Aleš Logar: Ključna izziva sta mi sprejetje Zakona o postopnem zapiranju in Zakona o prestrukturiranju Premogovnika.

V družbah Skupine PV za nemoteno delovanje potrebujejo ustrezen kader na področju rudarstva, strojništva, elektrotehnike in tudi v drugih programih. V letu 2020 so zaposlovali v celotni Skupini PV – v matični družbi so za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 10 pripravnikov in 21 novih sodelavcev, v družbah HTZ 38, RGP 28, Sipoteh 4 in PLP 8 novih sodelavcev; med posameznimi družbami je bilo tudi več kot 20 prezaposlitev.

tnico med letoma 2021 in 2050.

V osnutku Strategije prevladuje predvsem t. i. »zeleni« vidik, ne pa tudi tehnični, socialni in gospodarski.

V Strategiji ni nikjer izpostavljeno, kaj zapiranje PV oziroma TEŠ pomeni z vidika nacionalne energetike, izpolnjevanja zavez po Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu (NEPN) ter dejstva, da lahko po letu 2043 ostanemo brez več kot 60 odstotkov lastne proizvodnje električne energije (TEŠ in JEK). Takšna

❱

»Skupaj z lastnikom bomo aktivno iskali primerne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani in bodo vključevale socialni dialog ter pravičen prehod v brezogljično družbo.«

situacija bi bila v nasprotju s cilji, zapisanimi v NEPN, kar pa Strategija mora upoštevati. Nimamo odgovora, kako bomo nadomeščali izpad proizvodnje električne energije ter kako bomo uresničevali cilje samozadostnosti v višini 75 odstotkov, kakor je zapisano v NEPN. Neobičajno je, da bomo najprej zaustavili proizvodnjo vsaj tretjine v Sloveniji proizvedene električne energije in bomo šele nato ažurirali ključne dokumente, kot sta NEPN in Energetski koncept Slovenije (EKS).

Menim, da je malo verjetno, da bo možno izvesti prestrukturiranje v tako kratkem času in obenem nadomestiti tolikšni manko proizvedene električne energije v Sloveniji. Pri tem je treba pouda-

smo se v PV posluževali tudi v preteklosti. Res pa je, da smo ta del praznikov tokrat izkoristili za dela, ki jih ne moremo opraviti v procesu pridobivanja premoga ob hkratnem obratovanju jame. V tem času smo v jami z minimalnimi ekipami opravljali dela na glavnih izvozih, izvedli smo pretesarbo ene izmed glavnih komunikacij ter krajšanje in daljšanje odkopa.« V zadnjih dveh mesecih je osrednja pozornost namenjena Strategiji. Kakšen je vaš pogled nanjo? »Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem pa imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi

Letošnja proizvodnja premoga je načrtovana v višini 3,2 milijona ton. Zaradi težav, ki so jih imeli januarja na odkopu k.

–110/A, z načrtovano proizvodnjo trenutno zaostajajo za okoli 100.000 ton. Pričakujejo, da bodo ta zaostanek do konca leta nadoknadili in da bo končna proizvodnja v okviru načrtovanih vrednosti.

Foto: Miran Beškovnik

da procesi prestrukturiranja niso in ne morejo biti načrtovani čez noč. Ne glede na odločitev o letnici izstopa iz premoga je treba čim prej pripraviti Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora zagotoviti ustrezne javne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v PV in TEŠ, tudi za celotno obdobje vzdrževanja premogovnika po opustitvi rabe premoga, in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije.

PV namreč iz cene premoga, iz

moramo, da potrebujemo minimalno 15 let, da lahko uspešno saniramo in zapremo premogovnik. Skupaj z lastnikom bomo aktivno iskali primerne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani in bodo vključevale socialni dialog ter pravičen prehod v brezogljično družbo.

Slovenija je zavezana, da bo dosegla ogljično nevtralnost in prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije do leta 2050, mi pa imamo možnost, da postavimo pravično le-

riti, da je proizvodnja premoga v Sloveniji z globalnega vidika izredno nizka, nekatere države v EU pa še vedno uvažajo količine premoga, ki so bistveno višje od proizvodnje premoga v Sloveniji.« Kako daleč pa je priprava dokumentacije, ki jo je potrebno oddati za podaljšanje koncesije za pridobivanje premoga v Šaleški dolini? Ta poteče januarja? »Premogovnik Velenje je 21. januarja 2002 z Republiko Sloveni-

jo sklenil Koncesijsko pogodbo o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, s katero se urejajo medsebojna razmerja v zvezi z rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Koncesija se je po navedeni pogodbi podelila za obdobje 20 let. Iz pogodbe izhaja, da je v primeru, da obstaja pri eni od pogodbenih strank interes za podaljšanje pogodbe, to treba drugi pogodbeni stranki pisno javiti vsaj šest mesecev pred iztekom pogodbe. Tako je Premogovnik Velenje dolžan najkasneje do 21. julija 2021 vložiti vlogo za podaljšanje veljavnosti koncesijske pogodbe z vso potrebno tehnično dokumentacijo. Trenutno smo v zaključni fazi priprave dokumentov, dokončani bodo še v tem mesecu.« Direktor Direktorata za energijo z infrastrukturnega ministrstva PV očita, da se ukvarjate z delovnimi mesti, namesto da bi se osredotočili na postopke za podaljšanje koncesije. »Elaborati o zalogah premoga se v PV izdelujejo že od leta 1960. V njih se na osnovi obstoječih in na podlagi na novo pridobljenih podatkov vsakič znova preračunavajo razpoložljive količine zalog. Te podatke vsako leto

❱

»Zaposlene moramo pripraviti na hitre spremembe in odločanje, ki jih narekuje prihod novih programov EU za pravičen prehod, ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti na naše osnovno poslanstvo in na to, da je ta dolina nastala na premogu, iz premoga in zaradi premoga.«

dostavimo Republiški komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje v sklopu ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Zadnjih nekaj let torej v okviru ministrstva za infrastrukturo, pod okriljem katerega deluje Direktorat za energijo, na čelu katerega je mag. Hinko Šolinc. Glede podaljšanja koncesije želim poudariti, da so vse aktivnosti v teku, vso potrebno dokumentacijo pa bomo na pristojno ministrstvo oddali najkasneje do konca julija letos, ko je tudi rok za oddajo le-te.

Skrajno neodgovorno od poslovodstva PV bi bilo, če se ne bi ukvarjali z zaposlenimi in njihovimi delovnimi mesti, sploh v času prehoda SAŠA regije v brezogljično družbo. Bolj nas lahko skrbijo takšne in podobne izjave, ki prihajajo iz ust predstavnikov države, ki nam po drugi strani skoraj v istem stavku očitajo, da v Šaleški dolini ne postorimo dovolj in da le čakamo državo, da bo kaj napravila.« 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66

6

TEDNA PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 5. maja

proizvodnja prezahtevna in bo zato nastalo več težav kot koristi.

Obrambni ministri EU so na zasedanju v Bruslju potrdili možnost sodelovanja ZDA, Kanade in Norveške v projektu za krepitev vojaške mobilnosti v Evropi.

V ZDA se je lani rodilo štiri od- Dobili smo še eno stranko – njeno stotke manj ljudi kot leta 2019, kar vodenje je prevzel Jure Leben. je največji letni padec v skoraj 50 Na evropskem prvenstvu na divletih.

Ruske zdravstvene oblasti so jih vodah v Ivrei je kajakašica Eva registrirale cepivo lahki Sputnik, Terčelj osvojila srebrno, kajakaš s katerim zadošča cepljenje že z Peter Kauzer pa bronasto kolajno. enim odmerkom.

notranjosti gostinskih obratov, Ker je cepiva trenutno dovolj, se Podpisana je pogodbo za glavproti covidu-19 lahko odslej cepijo na dela na projektu drugi tir med tudi odrasli, mlajši od 50 let.

Divačo in Črnim Kalom, obeležili Po raziskavi slovenskih raziskoso tudi simboličen začetek glavnih valcev ob podpori Valicona in gradbenih del. skupnosti Sledilnik za covid-19 Vodje poslanskih skupin koalicije se skoraj polovica vprašanih ni so predsedniku DZ Igorju Zorčiču pripravljena cepiti. To pa pomeprinesli 47 poslanskih podpisov s ni, da bomo ob sedanjem številu cepljenih in prebolelih, daleč od pozivom k odstopu.

Ob začetku novega programskega načrtovane precepljenosti. obdobja 2021–2027 sta potekali Notranji minister Aleš Hojs ter ustanovni seji razvojnih svetov kopredsednik Policijskega sindikata hezijskih regij Vzhodna Slovenija Slovenije Rok Cvetko bosta danes in Zahodna Slovenija. podpisala stavkovni sporazum, ki Člani skupščine GZS so za predbo končal večmesečno stavko posednika GZS za naslednje mandaNa mednarodni dan zmage nad licistov. Uradno bo preklicana po tno obdobje izvolili Tiborja ŠimonUstavno sodišče je v postopku za fašizmom in nacizmom so po dr- izpolnitvi vseh zahtev. ko iz Sija. Ta bo 27. maja na tem presojo ustavnosti, ki ga je zahte- žavi potekale prireditve, ki pa jih Slovenskim policistom se je pri mestu nasledil Boštjana Gorjupa. valo več družb, odločilo, da nove- je tudi tokrat krojila epidemija varovanju meje s Hrvaško pridružilo 21 kolegov iz Estonije, Litve la zakona o trgovini, ki je prinesla covida-19. zaprtje trgovin ob nedeljah, ni v Ob dnevu Evrope je Evropska in Poljske. neskladju z ustavo. unija zagnala konferenco o prihoVaruh človekovih pravic Peter Varuh človekovih pravic pa je dnosti Evrope. Francoski predse- Svetina, ki je na pogovor sprejel ugotovil, da postopanje okoljske- dnik Emmanuel Macron je ob tem varuhinjo pravic gledalcev in poga ministrstva pri pripravi novele na uvodnem dogodku v Strasbourzakona o vodah ni bilo skladno s gu dejal, da Evropa potrebuje nov pravico javnosti do sodelovanja pri demokratični navdih. K sodelovasprejemanju okoljskih predpisov. nju v razpravi, ki bo trajala leto dni, Gradbena dela na drugem tiru Predstavniki nevladnih organiza- so povabljeni vsi prebivalci EU. so se simbolično začela. cij in civilnih iniciativ ter prostoSlovenci lahko letos po navedbah Zunanji ministri skupine G7 so voljci so državljane znova pozvali, ministrstva za zunanje zadeve še po zasedanju v skupni izjavi izrazili naj prispevajo podpise za referen- bolj čutimo Evropsko unijo, unizaskrbljenost zaradi ravnanja Rusi- dum o vodah. Od potrebnih 40.000 ja pa Slovenijo, saj bo Slovenija Stavkovni sporazum sta je, Kitajsko pa pozvali k spoštova- podpisov jih morajo do 24. maja predsedovala Svetu EU. Ob dnevu podpisala predsednik Evrope so izpostavili prepričanje, nju človekovih pravic in temeljnih zbrati še okoli 24.800.

Policijskega sindikata Rok svoboščin. Poleg tega so se zavezali da lahko EU ponudi vrsto dobrih Cvetko (levo) in notranji k sodelovanju z industrijo, da bi rešitev, ki jih države samostojno minister Aleš Hojs. okrepili proizvodnjo cepiv proti ne bi mogle doseči, zato si je vrecovidu-19, zdravil in diagnostike dno prizadevati za njen nadaljnji slušalcev RTV Slovenija Ilinko Toter njihovih sestavin. napredek. dorovski, je poudaril, da neodvisni Skupina strokovnjakov, ki jih je Humanitarni program Botrstvo mediji in javni servisi ne smejo biti angažirala Banka Slovenije, je priv Sloveniji, ki poteka pod okriljem talci v rokah vsakokratnih zmagopravila predloge rešitev za odprta Bodo prostovoljci zbrali dovolj Zveze prijateljev mladine (ZPM) valcev volitev. vprašanja glede pravnega varstva Zunanji ministri Evropske unije podpisov za referendum o Ljubljana Moste-Polje, obeležuje za razlaščene imetnike podrejenih desetletnico delovanja. Tudi lanske so na zasedanju v Bruslju ponovvodah? obveznic in delnic v bankah. številke pričajo, kako pomemben no potrdili evropsko perspektivo Kanada je kot prva država na Na slavnostni seji ljubljanskega socialni korektiv je ta program. celotne regije Zahodnega Balkana. svetu Pfizerjevo cepivo proti co- mestnega sveta pred 9. majem, V Rožni dolini v Ljubljani so odprli vidu-19 odobrila tudi za uporabo praznikom Ljubljane, so podelili prenovljeno Vilo Zlatica, v kateri so pri otrocih, starih od 12 do 15 let. najvišja mestna priznanja. Častna uredili muzej s stalno postavitvijo Hrvaško upravno sodišče je odlo- meščana sta postala Spomenka razstave Ivan Hribar in ljubljansko Parlamentarni odbor za obramčilo, da lahko istospolni partnerji Hribar in Peter Čeferin. meščanstvo, v njej pa ima svoj sedež bo se je danes seznanil s predlosprožijo postopek za posvojitev Evropski voditelji so v petek v tudi mednarodna ustanova Forum gom dopolnjenega srednjeročnega otrok.

Portu podpisali deklaracijo za za- slovanskih kultur. obrambnega programa države za gotavljanje mehanizmov, ki bodo obdobje 2018–2023, ki bo podlaga državam EU na neizključevalen za nakup taktičnega transportnenačin pomagali doseči cilje evropga letala ter dveh helikopterjev za Premier Janez Janša je na Twi- skega socialnega vrha. V deklaracipotrebe specialnih sil. Postopek tterju napovedal, da bo od pone- ji je poseben poudarek na okolju, nabave letala bodo začeli še letos, deljka steklo cepljenje tudi vseh tehnologiji in digitalizaciji. nabave helikopterjev pa predvidoodraslih, mlajših od 50 let.

Z ministrstva za notranje zadeve ma do leta 2023.

Poslanci SDS, NSi in SMC so so sporočili, da se bo slovenskim Evropa vabi vse prebivalce EU k v DZ ponovno vložili predlog za policistom prihodnji teden pri varazpravi o prihodnosti. razrešitev Igorja Zorčiča z mesta rovanju meje s Hrvaško pridružilo predsednika DZ. Kot pravijo, ima- tudi 21 policistov iz Estonije, Litve Violinist Igor Ozim je dopolnil jo za to dovolj glasov. in s Poljske.

90 let. Za njim je bleščeča domača in mednarodna glasbena kariera.

V Moskvi je potekala tradicionalna parada ob obletnici dneva zmaNa digitalnem ustanovnem kon- ge nad nacizmom, v kateri je sodeNa območju Gaze, kjer ima gresu je danes zaživela Stranka lovalo več kot 12.000 pripadnikov nadzor gibanje Hamas, je med zelenih dejanj (Z.DEJ). Njeno vojske, v spremstvu številnih voubitimi od ponedeljka zvečer vodenje je pričakovano prevzel jaških vozil, letal in helikopterjev. najmanj 12 otrok in ena ženska. njen pobudnik, nekdanji okoljski Premier Janez Janša je Zaradi spopadov med palestinnapovedal hitrejše cepljenje. minister Jure Leben.

Predsedniki držav članic Evropske skim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, ki so izbruhnili v ponedeHinko Šolinc z ministrstva za in- unije v skupnem pismu pred dnefrastrukturo je izrazil zaskrbljenost, vom Evrope in začetkom konferenljek, je doslej umrlo najmanj 30 da bo ekonomski položaj zaradi cen ce o prihodnosti Evrope vabijo vse Premier Janez Janša se je v ljudi. Hamas je na Izrael sprožil na emisijskih kuponov prisilil TEŠ k Evropejce k sodelovanju pri obliko- Atenah srečal z grškim kolegom desetine raket, Izrael je odgovoril zaustavitvi že leta 2024. vanju skupne evropske prihodnosti. Kiriakosom Micotakisom, na eko- z letalskimi napadi.

V Evropski komisiji so ocenili, Predsednik republike Borut Pa- nomskem forumu pa predstavil V mestu Kazan v osrednjem delu da mora slovenska vlada v skladu z hor se je z vodji veleposlaništev prednostna področja slovenskega Rusije je v streljanju na šoli bivši nacionalno zakonodajo zagotoviti Francije, Rusije, ZDA in Združene- predsedovanja Svetu EU ter izpo- učenec ubil devet ljudi, med njimi ustrezno financiranje Slovenske ga kraljestva poklonil žrtvam druge stavil odpornost na zdravstvene sedem učencev, učitelja ter uslužtiskovne agencije. Vlada temu ni svetovne vojne. To so storili s polo- krize in kibernetske napade ter benko šole. Poškodovanih je bilo pritrdila. žitvijo vencev k Spomeniku vsem evropski način življenja in vlada- 21 ljudi.

ZDA, Evropska komisija in žrtvam vojn in z vojnami poveza- vino prava, so sporočili iz njegoStrokovna skupina predlaga poSvetovna zdravstvena organizaci- nim žrtvam na Kongresnem trgu. vega kabineta. daljšanje epidemije, ki se sicer izja podpirajo odpravo zaščite inte8. maj je svetovni dan Rdečega V vseh regijah v Sloveniji je ob teka v nedeljo. Izpolnjena pa sta lektualne lastnine za cepiva proti križa. Danes se je začel tudi teden določenih omejitvah odslej dovolje- pogoja za prehod v rumeno fazo, covidu-19. Pri tem vprašanju ni Rdečega križa Slovenije, ki poziva no opravljanje gostinske dejavnosti zato se verjetno obeta nadaljnje enotnosti, saj mnogi menijo, da je k večji solidarnosti vseh. priprave in strežbe jedi in pijač v sproščanje ukrepov.

Petek, 7. maja

13.

13. maja maja 2021 2021

Nedelja, 9. maja

Torek, 11. maja

Četrtek, 6. maja

Sobota, 8. maja

Ponedeljek, 10. maja

Naslov Ad astra!

Prejšnji teden so mi vbrizgali cepivo AstraZeneca. Vesela, da pomagam skupnosti.

Za to gre, kajne?

Po vseh smrtih nezaščitenih sodržavljanov ne morem več (po)gledati stran. Da, se strinjam, ne gre za nalezljivo bolezen, ampak virus, in z njim(i) se moramo naučiti živeti. In da, z marsikaterim svarilom se ne strinjam, še najmanj z morebitnim kratenjem pravic necepljenim.

A trenutno, ko še vedno ne živim(o) normalnega življenja, je v glavi podoba, ki jo je preprosto opisal vodilni ameriški epidemiolog dr.

Fauci: Nekdo virusa morda sploh ne zazna, Ime Priimek kar pa ne pomeni, da ga ne more prenesti na drugega. In večina nas ni rizičnih. Jap, za Špela Kožar manjšino gre. Nas (tudi) zaradi tega poziv k cepljenju ne prepriča?

Nekaj minut čez sedmo zvečer je in pod mojim oknom že pospravljajo teraso gostilne. Še vedno je dan. Dovolj je tega polovičarskega bivanja, mar ne? Dlje ko bo trajalo, dlje bodo ukrepi. In ti so pri nas ... Za knjige pisat!

Ni zaupanja, pravijo.

Od nekdaj sem zaupala znanosti; nekaj časa sem celo razmišljala o vpisu na srednjo kemijsko šolo, a je bila v Celju, neuskladljivo z mojo jutranjo lenobo. Zaupati, drugače ne gre.

V nevarnem času živimo, ko javni prostor polnijo pogovori o prebranem na družbenih omrežjih in ne slišanem v strokovnih debatah, le kdo te sploh še spremlja? Živimo v času, ko so dvomi o cepivih neizobraženih glasnejši od glasov tistih, ki jih odkrijejo, proizvajajo. Koliko tablet imate v hladilniku? Jaz niti ene, zato si drznem vprašati ... Če v pandemiji odmislim sebe, svoje potrebe, svoj pogled, ostane skupno dobro. Kam nas vse skupaj »peljejo«, je drugo vprašanje, ki ga je treba naslavljati, a skupnost in solidarnost sta vrednoti, ki ju lahko prav zaradi pandemije bolje ozavestimo. Vrednoti prejšnjega stoletja, zdaj je že jasno; nostalgične vibracije sprožata v tej digitalni dobi, polni sebkov in všečkov.

A če smo zaupali pred letom dni in se dobesedno ustavili, zakaj ne zdaj? Občutno težje je le zaradi politike – znanost nima nič s tem, razen, da dovoljuje, da se je premalo sliši! A pravzaprav nas je večina pretiha, raje kot jezo stresamo smeh.

Koronahumor je sicer zakon.

Koronapolitika še bolj.

Pravijo, da se cepimo cepci. Imate v hladilniku ...?

Znanosti zaupam. Če rečejo, da so na cepivih mRNA delali že desetletje in je zadnje leto omogočilo takšen premik prav zaradi dejstva, da je pandemija zajela praktično ves (znanstveni) svet, poslušam. Če rečejo, da ne gre za spreminjanje mojega DNK-ja, temveč zgolj za to, da v telo vnesejo izbran virusni protein namesto celotnega virusa, ki ga imunski sistem prepozna kot tuj in začne proizvajati protitelesa proti temu proteinu, se učim. Vsaj tako je nekdaj bilo – da nas je znanstvena misel navduševala.

No, nekdaj nas je navduševala že sama misel.

Cogito Ergo Sum – Mislim, torej sem. Kdo bi si mislil, da bo Descartov izrek iz 17. stoletja že opomin za 21. stotico?

Ad Astra – Pot do zvezd. Je le pot zvedavega uma. 🔲🔲

Razpis za najem prostorov v Kreativnem centru Čuk Velenje – Mestna občina Velenje je ponovno objavila javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem na naslovu Stari trg 11 v Velenju – Kreativni center Čuk. Razpis najdete na občinski spletni strani www.velenje.si (Javne objave) in bo odprt do 28. maja do 10. ure.

V najem oddajajo dva prostora v pritličju in pet pisarn v prvem nadstropju. Prostori so novi, neopremljeni, v razponu od 19,4 m2 do 28,6 m2. Cena za najem pritličnih enot je 4,5 evrov/m2, za pisarne v prvem nadstropju pa 5 evrov/m2. Objekt ima obratovalno dovoljenje za dejavnosti po klasifikaciji CC-SI za: stavbe za storitvene dejavnosti, druge poslovne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za kulturo in razvedrilo. Za posamezni del stavbe v pritličju (prostor št. 2 in 3) se lahko prijavijo obrtniki z dejavnostjo ali vajenci v poklicih, ki ohranjajo stare obrti (lončarstvo, krojaštvo, čevljarstvo, prodaja ter priprava lokalnih dobrot, izdelava instrumentov ter druge domače in rokodelske obrti). V drugem nadstropju (prostori št. 4–9) niso, glede na veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti, namenjeni za dejavnosti rudarstva, gradbeništva, gostinstva, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanja z nepremičninami. Poslovni prostori tudi niso primerni za izvajanje naslednjih aktivnosti: gostinska dejavnost, kozmetična dejavnost, frizerska dejavnost, masaže in podobne dejavnosti. 🔲🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 7

7

ZDRAVSTVO, SOCIALA

13. maja 2021

Prebolena okužba in cepljenje nas ne odvezujeta uporabe mask Delo v Bolnišnici Topolšica poteka normalno, pri večini dejavnosti tudi ni daljših čakalnih dob od običajnih – Pacienti se težje odločijo za obisk zdravnika in potrebujejo več časa, da pridejo do njega Jasmina Škarja

to nadoknadili pri večini dejavnosti.

Napotnice 'hitro' in 'zelo hitro' so obravnavane v času, ki je za to stopnjo nujnosti normalen, za redno enako. To velja tudi za potrebne kontrole.«

»Na rentgenski sliki se vidijo spremembe, povV Bolnišnici Topolšica so na zročene s to boleznijo pri paciente, okužene s koronaviruljudeh, ki so preboleli in som, dobro pripravljeni, hkrati prebolevajo pljučnico. To pa se trudijo opraviti čim več so lahko zelo grde spremembe pljuč. Vidijo se svojega rednega programa. Vsakdo lahko s svojim obnašanjem zgostitve, ki so videti kot in upoštevanjem predpisov prisvetlejše lise. Najprej se pomore tudi k hitrejšemu norpojavijo ob prsni steni, malnemu delovanju, nam pove potem se lahko začnejo S kakšnimi težavaAndreja Pečnik, dr. med., speciširiti. Bolj ko je prizadet mi, znaki prihajajo alistka interne medicine Bolnidel, težje človek diha. Imepacienti najpogošnice Topolšica. li smo kar nekaj bolnikov steje, so povezani po prebolelem covidu, ki Kako poteka delo v bolnišnici, tudi s stanjem po so utrpeli razpoko pljučali opažate, da pacienti redkeje preboleli okužbi? ne mrene, in so potrebopoiščejo pomoč oziroma prihavali drenažo. Prizadetost »Poleg naše osnovjajo, ko je stanje že kritično? pljuč ima velik razpon. ne dejavnosti od noOd majhnih sprememb, »Veseli nas, da delo v bolnišnici vembra lani opažaki lahko zajamejo le nekaj letošnjo pomlad poteka normal- mo veliko dodatnih odstotkov pljuč, do hude no, po ustaljenih tirnicah. Delujejo vse prizadetosti pljuč, tudi do Covid lahko vpliva ambulante in oddeosemdeset odstotkov. Druna nastanek krvnih lek za sprejem paciga stvar, ki jo vidimo v prientov. Lani je bilo meru globinskega slikanja, strdkov.

Zdravstveni sistem se je postopno začel ukvarjati so lahko pljučne embolije, drugače. V času prz rednim programom. Vsak lahko s preventivnim ki mašijo pljučno žilje. Covega vala epidemije obnašanjem in doslednim spoštovanjem ukrepov vid namreč lahko vpliva na so bile ambulante zaprte (razen napotitev pacienpripomore, da bo naše zdravstvo lahko ponovno nastanek krvnih strdkov. za urgenco). Manj pacientov je tov, prebolevnikov, normalno delovalo. Znano je, da je pri prebolebilo napotenih na redne pregle- ki so prebolevali de, sedaj so napoteni normalno, covidno pljučnico. vanju okužbe zaradi pljučvečjega upada ni. Opažamo pa, V sklopu tega smo odprli doda- preglede ter več spremljanja. Na ne embolije in tromboze hospitada na preglede prihajajo neko- tno post-covid ambulanto, kjer račun covida se je povečalo tudi liziranih vse več bolnikov.« liko kasneje, saj potrebujejo sprejemamo bolnike, ki so covid število napotitev v pulmološko Ob kakšnih znakih, težavah več časa, da pridejo do svojega preboleli in imajo takšne teža- ambulanto.« naj ljudje poiščejo pomoč? Ali zdravnika, in več časa, da se ve. Nekateri potrebujejo samo Kakšne anomalije lahko pokaže opravite veliko več rentgenske sploh odločijo za obisk. Tudi en obisk in ustrezne preiskave. slikanje prsnega koša (po prebodiagnostike? čakalne dobe so se nekoliko po- Pri nekaterih pa ugotavljamo, da leli okužbi s koronavirusom)? daljšale, vendar mislim, da smo potrebujejo dodatne kontrole in »Od drugega vala epidemije naprej opravljamo več CT preiskav. Na te preiskave so ljudje napoteni od osebnega zdravnika, lokalnega pulmologa ali pljučne ambulante. Ljudem priporočam, da poiščejo pomoč, kadar občutijo kakršnekoli težave pri dihanju. Če je bil človek normalno zmogljiv in se zadiha že ob manjših naporih, če občuti tesnobo, Dva oddelka bodo uredili v pritličnih prostorih Kajuhovega doma tiščanje v prsnem košu, če se

❱

Gradbeno dovoljenje za ureditev prostorov za CVIU v Šoštanju

pojavlja intenziven kašelj, kri v izpljunku, če opazi pri manjših naporih hiter utrip srca, so to zanesljivo znaki, ki potrebujejo dodatno preiskavo.«

rok. Tudi osebje ves čas uporablja maske. Pri posegih, kjer je lahko prisotnega več aerosola, uporabljamo tudi vizirje. S tem ščitimo sebe in bolnike.«

Stanje se v pomladanskih mesecih vsaj malo umirja. Kako pomembna je še vedno uporaba mask? »Ne glede na to, ali si prebolel koronavirus ali ne, zaščitne maske ostajajo in jih je treba uporabljati v zaprtih prostorih ter kadar ne moremo zagotavljati varne razdalje. Prebolena okužba in cepljenje nas ne odvezujeta uporabe mask. Še vedno lahko virus dobimo v nosno sluznico.

Ne bomo zboleli, lahko pa ga trosimo naprej. Uporaba mask ne zmanjša naše možnosti dihanja, kot govorijo. Velikokrat poslušamo, kako grozno je, ker je treba nositi masko, saj z njo težko dihamo. Drži, da nam je pod masko topleje, sluznica se tudi hitreje izsuši. Zato mora-

Še kakšen nasvet, kako spomladi skrbeti za svoje zdravje? »Kljub temu da prihaja poletje, lahko pričakujemo, da bo virus v manjši količini prisoten. Zavedati se moramo, da se ne nahaja samo v pljučih, nosu, žrelu, ampak ga raztrosimo tudi po površinah. Trudimo se čim bolj zdravo živeti, gibati na svežem zraku, se zdravo prehranjevati in prezračevati prostore. Kadar smo v zaprtih prostorih, tudi na delovnem mestu in v trgovinah, gledališčih, še vedno potrebujemo masko in distanco. Za življenje doma sta dovolj milo in voda. Predvsem pa je že čas, da se navadimo, da se ne dotikamo stvari, ki se jih ni treba dotikati.«

❱

»Kljub temu da prihaja poletje, lahko pričakujemo, da bo virus v manjši količini še vedno prisoten.«

mo uživati dosti tekočine. Pretok zraka je nemoten. Ni res, da pod masko dobimo manj kisika.

Nas pa zaščiti pred delci, ki bi prišli do nas iz okolja in zaščiti našo okolico pred delci, ki bi jih mi trosili naokrog.« Kako v bolnišnici sicer skrbite za varnost in omejujete bolnišnične okužbe? »Že v običajnih razmerah je v bolnišnicah treba skrbeti za čim manjše širjenje okužb med bolniki. V tem času smo še dodatno pozorni. Vsem, ki so sprejeti in ki pridejo v urgentno ambulanto, vzamemo hitri antigenski test, kljub temu pa še na oddelkih enkrat tedensko rutinsko opravljamo hitre teste. Kadar je sum na okužbo večji, ponovimo test večkrat tedensko. Ob tem skrbimo, da se tudi ostale okužbe (bronhitisi, pljučnice) ne širijo. Skrbimo za dobro higieno in razkuževanje, zračenje, čiščenje, umivanje

Natančno število ponovnih okužb s koronavirusom ni znano. Kaj mislite, se bo število okuženih povečevalo? »Upam, da bo v omejenem obsegu in takšnih primerov čim manj. Zato se je treba držati omejitev. Čeprav smo cepljeni in prekuženi, lahko računamo, da bo val ponovnih okužb še prišel. Saj obstajajo virusi, ki so malo že spremenili strukturo in se lahko ponovno pojavijo. Zato zdravniki apeliramo na širšo javnost, naj se drži ukrepov in tako skuša zajeziti nove zagone.

Pogovarjala sem se z mikrobiologi v laboratorijih, ki imajo že kar nekaj primerov ponovnih okužb. Pri nekaterih pacientih naredijo natančnejšo molekularno analizo in ugotavljajo, ali je virus isti ali je katera drugih različic. Dejansko se vidi, da lahko ljudje, ki so preboleli virus, po nekaj mesecih ponovno zbolijo.

Tudi ljudje, ki so cepljeni, lahko ponovno zbolijo. Res pa je, da so obolenja pri njih lažja. Hudih pljučnic se pri cepljenih ne vidi, kar je dobro. Potek bolezni in odziv imunskega sistema zagotovo nista tako težka kot pri prvem obolenju, brez cepljenja.« 🔲

– V nadstropju najemniki ostajajo

Uporabniki se bojijo osebnih stikov, čeprav si jih želijo

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Med večjimi naložbami, ki jih v občini Šoštanj načrtujejo v letošnjem letu, je ureditev dveh oddelkov Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v prostorih Kajuhovega doma, ki ga je Občina Šoštanj kupila lani. Za ureditev oddelkov v spodnjih prostorih velikosti 400 kvadratnih metrov so se dogovorili z Mestno občino Velenje, s katero bodo skupaj rešili prostorsko stisko, ki pesti CVIU. Občina Šoštanj je v ta namen zagotovila sredstva za pripravo projektno-tehnične dokumentacije, gradbeno dovoljenje so pridobili sredi aprila. Zagotovila bo tudi sredstva za izvedbo gradbenih in instalacijskih del, medtem ko bo za opremo in sofinanciranje (po)skrbela Mestna občina Velenje.

Računajo, da bodo v prvi polovici maja izvedli javni razpis; pričakujejo, da bodo dela končana še letos. S tem Kajuhovega doma, za katerega pred nakupom niso imeli izdelane vsebine, ne

Veliko organizacij dosega manj uporabnikov in uporabnic in ne ve, kaj se z njimi dogaja

Kajuhov dom je občina odkupila lani.

bodo pustili propadanju, ampak ga oživili.

V zgornjem delu objekta v tem trenutku ne načrtujejo še ničesar, najemniki prostorov v njem ostajajo še naprej.

Pobude pa obstajajo. Ena od njih – projekt je Občina Šoštanj prijavila v sklopu projektov za prestrukturiranje premogovnih regij – je, da bi v njih ure-

dili prostore za delo skupine, ki prestrukturiranje vodi. Ker pa se projekt podvaja s projektom Mestne občine Velenje, je vprašljiv. Vsekakor pa si v Šoštanju želijo, da bi tudi zgornji prostori oživeli z zanimivimi vsebinami ali pa vsebino. 🔲

Velenje – Strateško partnerstvo »Mreža«, ki ga sestavljajo Društvo Novus, Zavod Uspešen.si in Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje iz Velenja, Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic ter Zavod Vozim iz Celja, je novembra in decembra lani izvedlo anketo o značilnostih dela z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami (med drugim družine, invalidne osebe, brezposelni in starejši ljudje) v času življenja s koronavirusom.

V Mestni občini Velenje se je na anketo odzvalo 40 javnih in nevladnih organizacij. 77 odstotkov jih ocenjuje, da so se prav potrebe ciljnih skupin v

času življenja s koronavirusom spremenile, skoraj vse (95 odstotkov) pa so prilagodile delo glede na nove okoliščine. Spremembe opažajo na štirih vsebinskih področjih: na socialnem in ekonomskem področju, v psihofizičnem zdravju in stanju uporabnikov in uporabnic ter na področju lastnega delovanja (npr. nezmožnost vključevanje ciljnih skupin v obstoječe in/ali nove dejavnosti). Prilagoditve se v največji meri nanašajo na spletno izvajanje aktivnosti, v manjši meri na stike po telefonu in še v manjši na dostavo pomoči na dom oziroma prilagojen način prevzema pomoči, stik v živo (ko je le-ta dovoljen) ob upoštevanju

ukrepov in določil ter na informiranje ciljnih skupin s pomočjo oglasnih desk in poštnih dopisov. Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da veliko organizacij dosega manj uporabnikov in uporabnic in ne ve, kaj se z njimi dogaja.

Kar bi bilo potrebno, je hkrati z nacionalnimi kampanjami ukrepov za omejevanje širjenja virusa izvajati tudi kampanje za spodbujanje ohranjanja in vzdrževanja stikov na prilagojeni način.

Organizacije se lahko, kot kaže, zelo dobro prilagodijo, pri čemer pa tudi vrhunska tehnologija ne pomaga, če se uporabniki in uporabnice ne vključujejo. 🔲

Manja Šmarčan

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

13. maja 2021

Pomembna postaja mednarodnih študentov energetike Fakulteta za Energetiko Univerze v Mariboru z izvajanjem programov v Velenju in Krškem je tudi v času epidemije dostopna mednarodnim študentom, zanimanja za izmenjave pa je še več kot prej Tina Felicijan

kušnje iz tujine deli tudi z drugimi študenti ali zaposlenimi v neki izobraževalni ustanovi, vse te dodane vrednosti pa prinese tudi bodočemu delodajalcu,« sogovornica pojasnjuje, zakaj je mednarodna mobilnost med izobraževanjem tako pomembna za posameznike in širšo skupnost.

»Verjetno se šele sedaj zavedamo, koliko možnosti za mednarodne izmenjave smo imeli v času pred nastopom epidemije in kako bolj enostavno jih je bilo izvesti,« razmišlja dr. Brigita Ferčec, ki na Fakulteti za energetiko koordinira projekte mednarodne mobilnosti. Fakulteta ima Univerza v Mariboru izvaja trenutno sklenjenih tudi program mednarodne deset medinstitucionalnih Erasmus+ mobilnosti študentov in sporazumov, ki tavisokošolskih učiteljev ter ko študentom kot sodelavcev CEEPUS, ki deluje tudi zaposlenim na osnovi mrež, ustanovljenih omogočajo mednarodne izmenjave z v okviru najmanj treh univerz namenom študija, ali fakultet za določena prakse, raziskav in področja. Na Fakulteti za drugih akademskih energetiko so doslej v okviru aktivnosti. »Veliko programa CEEPUS gostili naših partnerskih univerz izvaja štuštudenta s Hrvaške. dij bodisi na daljavo bodisi s hibridnim načinom – delno v živo in delno Na Fakulteti za energetiko na daljavo. Nekatere univerze v so običajno v enem študijskem Evropi v zadnjem letu študentov letu vpisali enega študenta, ki na izmenjavo niso sprejemale. se je udeležil Erasmus+ izmeTako po eni strani nekateri štu- njave. Zdaj je zanimanja več. dentje niso imeli možnosti oditi »Nekateri študentje so pri nas na želeno izmenjavo, po drugi opravljali samo določen predstrani pa so, če se je v tujini štu- met ali dva, vpisani pa so bili dijski proces izvajal na daljavo, na kakšni drugi fakulteti Uništudentje ostajali doma in vse verze v Mariboru. Zanimivo je, obveznosti spremljali preko da so se v zadnjem letu te številustreznih spletnih orodij ter na ke kljub epidemiji nekoliko pota način prav tako izgubili mo- večale. Najverjetneje zato, ker žnost študija v tujini,« poroča. je Univerza v Mariboru tudi v Tako so mnogi prikrajšani za tem študijskem letu omogočala dodano vrednost študija v tujini izvajanje programa Erasmus+ – seznanjanje z novimi kultura- in druge mobilnosti, medtem mi in načini bivanja, spoznava- ko jih nekatere druge univerze nje ljudi, delovanje tuje inštituci- v Evropi niso. Razlog za nizke je in delo strokovnjakov, aktivno številke prihajajočih Erasmus+ uporabo predvsem angleščine študentov na našo fakulteto včain usvajanje drugih tujih jezi- sih vidim tudi v tem, da smo kov. »V času internacionaliza- dislocirana članica Univerze v cije so to odlična izhodišča za Mariboru. Naša fakulteta ima karierno pot po koncu študija. namreč sedež v Krškem in Tak študent nova znanja in iz- enoto v Velenju. Nekateri tuji

❱

študentje raje študirajo v večjih mestnih središčih, kjer je študentski utrip intenzivnejši.« Vseeno pa fakulteta pritegne s pestrim in zanimivim naborom predmetov za tuje študente, ki jih predavajo mednarodno priznani in pedagoško zelo dobro usposobljeni strokovnjaki.

Nekoliko manjše je zanimanje

te številke nekoliko povečali, s tem pa tudi dvignili nivo tega programa.«

Fakulteta za energetiko je privlačna postaja študentov iz tujine

»Tuji študentje se pri nas izobražujejo predvsem na področjih, ki so vezana na energeti-

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru bo 19. maja izvedla informativni dan za podiplomski študij.

Vse podrobnosti so objavljene na spletni strani um.si. domačih študentov za izmenjave. Pred nastopom epidemije je na izmenjavo odšel največ en študent v enem študijskem letu. »V zadnjem letu se izmenjave kljub povpraševanju in zanimanju nekaterih študentov lani ni udeležil noben študent naše fakultete, čemur je zagotovo botrovala tudi epidemija in njene posledice. Kakorkoli, verjamem, da bomo z ustrezno in predvsem intenzivno promocijo Erasmus+ programa z leti

❱

Že lani je Dneve mladih in kulture – enega največjih in najstarejših študentskih festivalov v Sloveniji, ki letos vstopa v četrto desetletje – zaznamovala epidemija. Tako jubilejni festival ni potekal, kakor je v navadi, ko se ves maj vrstijo razni kulturni, zabavni, družabni in športni dogodki za lokalno mladino in za pomladnih doživetij željne obiskovalce bolj od blizu kot od daleč. Konec maja je organizacijski odbor Šaleškega študentskega kluba izvedel le glasbeno intervencijo z Mr. Van Punk – projektom lokalnih glasbenikov, ki je pred leti nastal za inovativno promocijo Festivala mladih Kunigunda in ga obudijo ob raznih priložnostih. Potujoči bend

kovanja izjalovila. »Že januarja smo začeli načrtovati program.

Kar hitro pa je postalo jasno, da ga maja še ne bomo mogli izvesti. Zato smo DMK preložili na september. Upamo, da bodo takrat razmere že dopuščale izved-

Martin Janča

Promocija Erasmus+ programa med študenti in tudi med zaposlenimi se obrestuje. V zadnjih dveh letih so izvedli kar nekaj izmenjav iz vrst strokovnih služb in pedagoškega kadra, Erasmus+ izmenjave v naslednjem študijskem letu pa se bodo udeležili štirje domači študentje.

ko. Univerza v Mariboru in Študentski svet Fakultete za energetiko pa jim v času bivanja v Sloveniji ponujata mnoge športne aktivnosti, izlete po Sloveniji, tematske zabave in druge priložnosti za bogato mednarodno izkušnjo,« pravi Brigita Ferčec.

Vincent Chaboussou z Univerze Orléans iz Francije je Erasmus študent, ki v poletnem semestru študira na Fakulteti za energetiko. Pritegnila ga je s štu-

31. študentski festival Dnevi mladih in kulture bo namesto maja potekal septembra, vmesno obdobje pa bodo člani Šaleškega študentskega kluba prepletli z epizodami raznih projektov se je s kombijem ustavil na različnih lokacijah po mestu in odigral nekaj udarnih skladb, s tem pa med ljudi vnesel vsaj vzorec siceršnjega majskega vzdušja v Velenju. »Nadomestek DMK, če ga lahko tako imenujemo, pa je bil LakeFest v začetku septembra, ko je v Letnem kinu nastopila skupina Tabu in odigrala sedeči koncert v akustični izvedbi, ki je bil razprodan,« poroča predsednik ŠŠK Jošt Kodrič.

Prav zato, ker bi lani morali obeležiti 30-letnico festivala, se študenti niso odločili za razne alternativne izvedbe. Računali so na to, da bodo, kot se spodobi, praznovali letos. A so se priča-

Doktorski študent kemije, tehnologije in lastnosti materialov na Fakulteti za kemijo Tehnične univerze v Brnu Martin Janča pa v okviru programa matične univerze za spodbujanje mednarodne mobilnosti doktorandov potuje in dela raziskavo za disertacijo. Fakulteta za energetiko ga je pritegnila z izku-

Vincent Chaboussou

Majski dnevi brez mladih in kulture

Tina Felicijan

dijskim programom s področja jedrske in hidro energije, saj si po zaključku študija želi delati ravno na tem področju. »Predavatelji so zelo zanimivi, kar olajša učenje. Poleg tega je Slovenija zelo lepa država in nudi številne aktivnosti, zveza Erasmus študentov pa mi je pomagala pri integraciji,« je povzel svoje vtise

bo koncertov za večje občinstvo.

Z Mestno občino Velenje sredi septembra načrtujemo tudi prvi večji koncert na novem prireditvenem prostoru,« napoveduje Kodrič, a še noče razkriti programa. Če bo šlo vse po načrtih, pa

in pokomentiral tudi, kako aktualne razmera vplivajo na njegovo študijsko izkušnjo. »Učenje na daljavo ni vedno enostavno, vendar nam uspe slediti predmetom. Ko se bodo ukrepi sprostili, bo tudi integracija lažja. Sicer pa je na voljo veliko aktivnosti na prostem, ki so dostopne kljub ukrepom, denimo raziskovanje mesta ali pohodi, tako da izkušnja študija v Sloveniji ni preveč pod vplivom razmer.«

šenimi ljudmi, ki mu lahko pri njegovem delu pomagajo pri razreševanju specifičnih vprašanj. Odločitvi za Slovenijo pa je botrovala tudi želja po raziskovanju držav s skritimi lepotami, med katerimi je Slovenija v samem vrhu, pravi. »Doslej je moj obisk v Sloveniji presegel moja pričakovanja in mislim, da bom lahko izpolnil svoje cilje, kar je precej presenetljivo glede na okoliščine, ki so lahko za študente v tujini precej zahtevne. Predvsem nenehno spreminjanje ukrepov precej vpliva na moje delo. Vendar se uspešno spopadam s tem, saj so ljudje, ki sem jih tu spoznal, zelo prijazni in v veliko pomoč.« 🔲

Testne izvedbe spletnih prenosov študentskih zabav – enega so izvedli za novo leto, drugega pa za pusta – so pokazale, da mladi niso željni žurov pred malimi ekrani. Zato je aktualni upravni odbor ŠŠK v dilemi, ali naj sledi trendom nove realnosti in prireja spletne dogodke ali naj počaka, da bodo ukrepi popustili in bodo lahko povabili na prireditve v živo. Načrtovalci programa pa ne mirujejo. Odbor za zabavni in kulturni program se ukvarja z vsebinami in pristopi do prireditev v novi realnosti. Odbor za socialo, šport in izobraževanje na daljavo nadaljuje z izobraževalnim programom Mamo čez uporabna znanja, pripravlja tudi jezikovni tečaj, ki bo verjetno potekal spletno. Odbor za članske ugodnosti, ki se ukvarja z družabnim projektom Plays, pa nadaljuje tudi serijo Pub kvizov, ki jih bodo, upajo, kmalu lahko začeli izvajati v živo. bodo priredili pravi spektakel, ki bo zagotovo pritegnil veliko obiskovalcev. V začetku septembra pa v Letnem kinu načrtujejo še novo edicijo festivala LakeFest, ki je nova znamka ŠŠK. »Ustanovil jo je prejšnji odbor pod vodstvom predsednika Blaža Mošmondorja v njegovem zadnjem mandatu, idejno zasnovo pa je pripravila članica Annemarie Jerovšek. Prvič so ga izvedli leta 2019, gre pa za celodnevno študentsko zabavo s popularno plesno elektronsko glasbo in spremljevalnim družabnim pro-

gramom. Tako prvo kot lansko drugo izvedbo smo razprodali.

Kaže, da bo LakeFest prerasel v tradicionalen projekt.« Razdrobljene dele festivala DMK bodo študenti povezali s spremljevalnim programom, v katerem se bodo prepletali drugi ŠŠK projekti, med njimi srečanja ob družabnih igrah Plays, okrogle mize, kakšna razstava in stand up večer, nastaja pa tudi krajši zbornik, ki bo povzel tretje desetletje festivala. 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 9

Edini pravi namen petja je napolniti svojo in poslušalčevo dušo Znova se bo treba navaditi, da je petje izraz veselja, da sprošča in je v razredu skupinski šport – Z odraslimi pevci je delo lažje kot z otroki Podobno kot šport je tudi glasbeno udejstvovanje v času epidemije utrpelo nepopisno škodo. S Katjo Gruber, glasbeno pedagoginjo, zborovodkinjo in skladateljico, avtorico mnogih priročnikov za glasbeno vzgojo otrok, ki predano in zelo kakovostno predaja svoje znanje in navdihuje tako mlajše kot starejše pevce in pevke, spregovorimo o tem, kako sprejeti in živeti novo realnost, v kateri so se znašli tudi pevci.

Ekransko petje ubija pevskega duha

V vsakem razredu se najde nekaj pevskih navdušencev, ki s svojim zanosom in radostnim petjem potegnejo za seboj tiste, ki jim petje ne gre najbolje. Kako čarobno je to, da, združeni ob neki melodiji, vsi otroci začnejo enotno delovati kot močna skupina. Nobeno učiteljevo navodilo ni tako močno kot pesem, ki potegne prav vse v isto smer. Pri pouku na daljavo pa ostane otrok sam ob ekranu, sliši le svoj glas in pevski glas učiteljice, ki zaradi slabih računalniških mikrofonov ne odraža otroškega veselja in je že od 1. septembra dalje »glas tečnobe«. Petje pred ekranom je v tem času edina možnost vodenega petja. Kaj pa sama motivacija otrok? »Žal ekransko petje ubija tistega pravega pevskega duha.

Po vrnitvi v šolo je bila prva ura glasbe zame pravi šok, učencem je bilo nerodno peti drug pred

9

KULTURA

13. maja 2021

drugim, kot bi pri petju mencali, moč petja je bila nenavadno tiha, obrazi so bili mrtvi. Šele po dobrem mesecu prepevanja v razredih lahko rečem, da smo se približali pevskemu navdušenju pred epidemijo. A to velja samo za najmlajše učence, v višjih razredih osnovne šole pa je škoda nepopravljiva, letošnje šolsko leto je v smislu petja izgubljeno.

Treba bo spet začeti z mlajšimi iz razredne stopnje in jih navaditi, da je petje izraz veselja, da sprošča in da je petje v razredu »skupinski šport«, kjer ne glede na sposobnosti lahko sodelujejo prav vsi.«

koncentracijo. Veliko je tudi pozitivnih povezav med razvojem glasbenega in matematičnega mišljenja. Stari Grki so že vedeli, zakaj so imeli glasbo vsak dan na urniku.«

jela posebno priznanje Javnega sklada za kulturno dejavnost. V nadaljevanju predstavi priročnik Gibalnice, ki sicer ni njen prvi priročnik. »Gre za zbirko novih kratkih pesmi in ritmičnih bese-

Prednosti učenja glasbe in razvijanja glasbenih sposobnosti

Petje navaja otroke na sodelovanje, prilagajanje, sprejemanje.

Krepi zavest, da nečemu pripadajo, so sprejeti v skupini in da njihov glas šteje. Zato vpliva na dvig samozavesti, s pravilnim dihanjem pa krepi imunski sistem in dobro počutje. Dviga jim raven estetskih kriterijev ter željo po napredovanju in ustvarjanju. »Dodati moramo še vsa poučna besedila, ob katerih v pesmi igraje usvojijo nova znanja in moralne nauke. V glasbenem smislu pa petje krepi otrokov posluh, ki je osnova za učenje tujih jezikov in pripomoček za pomnjenje težjih novih besed. Po desetem letu pa večglasno petje izdatno krepi

Katja Gruber: »Petje pri nas ne bo usahnilo, morda le nekaj časa ne bo tako vrhunsko in množično. Če bomo imeli veliko dobrih glasbenih pedagogov, bo ljubiteljsko petje ostalo začimba našega življenja. Naj svoj optimizem podkrepim z izjavo pevke po tem, ko smo se po petih mesecih pevskega molka dobili na prvi Zoom pevski vaji: ''Tako, zdaj je pa končno tudi moja duša srečna.'' In tako srečo bomo vedno iskali.«

Gibalnica motivira k ustvarjanju gibnih, besednih ali ritmičnih kombinacij

Katja Gruber je prejemnica nagrade za izjemne dosežke, za predanost glasbeni dejavnosti.

Kot skladateljica je izdala že vrsto zbirk notnega gradiva in pre-

dil, ob katerih izvajamo preproste gibe, ki nas vodijo v igro na izpadanje. Namenjene so vsem, ki se radi poigrajo v paru ali skupini. Izvajamo jih lahko na dvorišču, v gozdu, na travniku, ob mizi po kosilu, v podjetju ali razredu. Dodani gibi so preprosti: ploski, tleski, koraki, poskoki

itd. Melodije pesmic so preproste, z gibanjem sproščajo, aktivirajo, razvijajo mnoga področja možganskih funkcij in zraven še zabavajo,« opiše Gruberjeva, ki je pesmi in igre več let ustvarjala zase, za glasbeni pouk v osnovni šoli Nazarje, kjer poučuje. Sedaj jih je zbrala v zbirko in so na voljo tudi vsem, ki bi radi popestrili skupinski pouk v vrtcih, šolah in raznih skupinah (taborniki, skavti, animacijske skupine …).

Delo z zborom na daljavo je umsko izredno naporno

Epidemija je močno prizadela kulturne dejavnosti, tudi številne pevske zbore, ki so se znašli v precej nezavidljivi situaciji. Kako naprej? »Opažamo nazadovanje.

Mnogo zborov je prenehalo z rednim delovanjem, saj pevci niso vešči dela z računalniki. Tudi mnogi zborovodje si vaj ne upajo izvajati na daljavo, saj moraš biti resnično dober glasbenik, da krmariš med petjem vseh glasov, med klaviaturo pred sabo, miško in ekransko sliko, ki jo kažeš pevcem. Delo z zborom na daljavo je umsko izredno naporno. Z odraslimi pevci se mi delo vseeno zdi lažje kot z otroki. Če jim nagaja tehnika, si znajo odrasli sami pomagati, medtem ko otroci kar zajočejo v stiski, ki jo povzroči slaba povezava. V odraslem zboru se nam je celo zgodilo, da smo v tem čudnem času pridobili novo pevko, kmalu se nam bo pridružil tudi nov pevec,« pove in upa, da bodo ljudje še vedno iskali zbore za svoje amatersko udejstvovanje.

Z grenkobo pa sprejema nekatere odpovedi pevcev, ki so dolgo in radi peli v zboru, a jih petje pred ekrani ne pritegne. »Ti so si čas sedaj napolnili z drugimi dejavnostmi in jih najbrž nikoli

Ples je človekov prvobitni impulz Epidemija je precej vplivala tudi na tovrstno navezovanje stika z ljudmi in druženje na plesnem podiju – Pri nas so zaradi mnogih druženj popularne zvrsti družabnih plesov – Velenje je prepredeno z dobro razvito mrežo plesa Jasmina Škarja

je epidemija precej vplivala tudi na tovrstno navezovanje stika s človekom in druženje. Obed pove, da so pri nas popularne ravno zvrsti družabnih plesov (salsa, swing, tango ...), predvsem zaradi obilice druženj, ki jih ponujajo. »Vzpostavljanje medosebnih odnosov v prostem času je zaradi natrpanih urnikov oteženo, zato so družabni plesi način za navezovanje socialnih stikov.

Tukaj so tudi orientalski plesi, hip hop in izpeljanke, moderni ples, balet. Vsak najde ples, ki najbolj ustreza njegovim željam,« je prepričan Mitja Obed.

Ples je tako umetnost kot užitek. Aktivnost, način zabave, sproščanje, rekreacija, oblika človeškega izražanja z gibi. Tudi vsakoletni mednarodni dan plesa, 29. april, praznuje govorico, ki je človeštvu lastna od nekdaj in je prvobitni impulz ljudi. Je univerzalna govorica, ki se danes kaže v mnogih oblikah, tako tradicionalnih kot družabnih in sodobnih plesnih formah. Ples združuje telesno in umsko aktivnost in je izjemno pomemben, saj krepi koordinacijo, moč in prožnost na fizični in kognitivni ravni. »V Sloveniji je ples v veliki večini plesnih zvrsti na zelo visoki ravni. Ponaša se z vrhunskimi rezultati in produkcijami na svetovnem nivoju, pove Mitja Obed, samozaposleni v kulturi, plesalec in pedagog, ki izpostavi pomen stalnega treninga plesalcev tudi v času epidemije. Kaj pa motivacija mladih? Še vztrajajo in trenirajo? »Zagotovo motivacija ni enaka, že zaradi pogojev dela – doma nimajo vsi več kot 4 m2 prostora, zato veliko plesalcev ne obiskuje rednih treningov. Sam učim zrelejšo populacijo nad 25 let, kjer je osip plesalcev preko spleta še večji, tečaje je preko spleta obiskovalo okoli 20 odstotkov ljudi.

Stalni trening je seveda pomemben, vendar se večina ni odločila zanj, saj smo vsi pričakovali, da bo zaprtje kratkotrajno.«

Izražanje emocij pri plesu poteka nezavedno, deloma pa čustva lahko nadzorujemo. Ne glede na zvrst lahko ples odigra pomembno vlogo v življenju posameznika.

Današnje oblike plesa so odsev časa, ki ga živimo. Žal

Petje je označeno za dejavnost s posebej visokim tveganjem. Kje vidite rešitev?

»Vsi, ki smo povezani z zborovsko glasbo, to označitev že od začetka sprejemamo s pomislekom. Sama sem prebrala kar nekaj evropskih študij, ki dokazujejo, da petje z masko nič bolj ne ogroža zdravja kot sam govor ali celo dihanje pri športnih dejavnostih brez maske.

Na začetku epidemije smo vsi dobili iz Amerike alarmantno vest o veliki okužbi v enem zboru, potem pa je to postalo kar standard. Tudi naš NIJZ vztrajno omenja nevarnost petja po tej ameriški izkušnji. Naši pevci so pripravljeni peti v maskah in držati varnostno razdaljo, lahko bi se tudi razdelili v več manjših skupin, v katerih bi peli večglasno.« Ali bo zborovsko petje le še preteklost? »Nikakor nisem mnenja, da bo zborovsko petje kdaj postalo preteklost. Verjamem, da se bo spreminjalo. Sedaj imamo poplavo posnetkov zborov na Youtube kanalih. To je pomembna novost, ki je zbore v tem času zaposlila, krepila in ohranjala pri življenju. Tudi po ponovnem zagonu kulture vem, da bomo pridobitve tega časa še večkrat uporabili in jih združili z oblikami, ki nam jih bo narekoval čas,« zaključi Katja Gruber, ki s svojo neusahljivo energijo tudi v težkih časih ohranja optimističen pogled na glasbeni svet in verjame, da bodo zbori še vedno hrepeneli po koncertih v akustični dvorani, kjer ni potrebno ozvočenje in kjer tudi poslušalci prejmejo veliko dozo 🔲 estetskega užitka.

Delavnica analogne fotografije V sklopu občasne razstave Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka, ki je na ogled na Velenjskem gradu, Muzej Velenje nadaljuje z bogatim spremljevalnim programom v sodelovanju z velenjskimi fotografi. V soboto, 15. maja, ta-

Kako živahno plesno mesto je Velenje?

Motivacija pri plesalcih pada

Oblike plesa so odsev časa, v katerem živimo

več ne bo nazaj. Treba bo pridobiti nove pevce in začeti delati z njimi od začetka.«

Poklicni flamenko plesalec Mitja Obed je doma iz Kranja, ples pa poučuje v Kranju, Ljubljani, Velenju, Mislinji, Zagrebu, Splitu in drugod. Flamenko razvija v bolj sodobni smeri, sodeluje tudi s plesalci sodobnega plesa ter raznimi glasbeniki doma in po svetu, predvsem na Hrvaškem, v Španiji in Avstriji.

»Kot cela Slovenija je tudi Velenje prepredeno z dobro razvito mrežo plesa – od malčkov pa do zrelejše populacije na plesnem podiju razvijajo svoj ples ljudje iz vseh okolij. Kolikor vem, so med bolj prisotnimi zvrstmi moderni ples, salsa in hip hop.« Plesni pedagog Mitja Obed poučuje tudi temperamenten španski ples – flamenko, ki je precej eksotična zvrst plesa. Je dovolj kompleksen, hkrati pa zanimiv tudi v glasbenem smislu, tako da pritegne zahtevnejšo publiko oziroma plesalce. »V Velenju učim skupino plesalk v Kulturno umetniškem društvu Magnolija, v sodelovanju s PKD CoraViento iz Ljubljane. Pridno treniramo že vrsto let. Naredili smo vrsto koreografij in z njimi nastopali v Velenju, Mislinji, Ljubljani, Kranju, na Hrvaškem. Flamenko je ples, kjer se lahko izraziš, poleg giba plesalec z nogami proizvaja tudi ritem in z njim spremlja glasbo. Ravno to ga naredi zanimivega, poleg tega pa v plesu dekleta uporabljajo pripomočke, kot so pahljača, kastanjete, manton (plet) in bata de cola (krilo z vlečko). Je ples za oba spola, ples, kjer se moška energija izrazi ravno tako kot ženska,« opiše. 🔲

ko vabi na delavnico analogne fotografije, ki jo bo vodil fotograf Peter Marinšek. Udeleženci delavnice bodo v grajskem okolju fotografirali muzejske predmete in motive grajske arhitekture. Zaželeno je, da imajo svojo zrcalno refleksno kamero na film leica 135 mm. V primeru, da je nimajo, si jo bodo lahko izposodili na delavnici. Svoje posnetke bodo udeleženci razvili v temnici, ki je del razstave o fotografskem mojstru Pajku, in na ta način spoznali tudi postopke in tehnike razvijanja filmov in fotografij.

Zaradi trenutno veljavnih ukrepov, vezanih na epidemijo bolezni covid-19 je število mest na delavnici omejeno. 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

13. maja 2021

Šaleški likovniki aktivno ustvarjajo Ob otvoritvi nove razstave DŠL smo se pozanimali, kako likovni ustvarjalci delujejo v času epidemije in kakšne načrte kujejo Tina Felicijan

V nasprotju z mnogimi drugimi (ljubiteljskimi) kulturno-umetniškimi ustvarjalci likovnikov epidemija ni tako hudo prizadela. Večinoma namreč ustvarjajo individualno, navdih iščejo v naravi in na daljavo, razstave pa sicer brez otvoritev lahko postavljajo in tako si ljubitelji likovne umetnosti lahko hranijo dušo. Člani Društva šaleških likovnikov so v zadnjem letu uresničili veliko programskih načrtov in nekaj projektov uspešno izvedli, deloma pa so uvedli tudi aktivnosti na daljavo.

Zaradi tedaj aktualnih ukrepov so izpustili tradicionalno likovno kolonijo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki, medtem ko so prav tako tradicionalno kolonijo Moje mesto, rad te imam, ki jo v sodelovanju z Mestno občino Velenje, sicer veliko podpornico delovanja društva, Muzejem Velenje in velenjsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti prirejajo v čast občinskemu prazniku, lahko izvedli in povabili tudi člane likovne sekcije KD Polzela. Po navdihu Velenja je skupaj ustvarjalo 30 ljubiteljskih likovnikov. »Te kolonije načrtujemo tudi letos. Upam, da se bodo do avgusta ukrepi že dovolj sprostili, da se bo lahko zbralo več kot 10 oseb,« pravi predsednik DŠL Salih Biščić.

Načrtovali so več delavnic na različne teme, ki potekajo pod mentorstvom akademskih kiparjev in slikarjev. Nekaj so jih izvedli, nekaj so jih prestavili, nekaj

vladujejo slike, nekaj pa je tudi skulptur. »Sam sem presenečen nad njimi. Nastala so čudovita dela. V pomoč nam je bila literatura, ki so nam jo pripravili v Muzeju Velenje. Veliko je motivov, ki so zaznamovali bolj proti okupatorju – partizani, Kajuh.

Ustvarjali smo v zelo različnih tehnikah. Vsak je prinesel svoj pogled na temo.«

Slikali bodo na prireditvenem prostoru Razstavo Na svoji zemlji so odprli prav na dan Evrope, 9. maja. V rondeli Velenjskega gradu bo na ogled vsaj en mesec.

pa odpovedali. Delavnice so pomembne za izobraževanje in napredovanje ustvarjalcev. Ti se v tem času lahko udeležujejo spletnih predavanj, mentorji pa si na video konferencah tudi ogledajo dela, podajo komentarje in svetujejo. Prav zdaj na daljavo delajo z akademskim slikarjem mag. Denisom Senegačnikom.

15. maja pa načrtujejo srečanje v živo v atriju Velenjskega gradu, ko bodo skupaj dokončali dela, s katerimi bodo člani kandidirali na razpisu Zlata paleta pod okriljem JSKD. »Delo z mentorji, skupno ustvarjanje, druženje v prostorih našega društva, ki

Rekli so ❱ Salih Bi-

ščić: »Nekaterim srečanjem smo se odpovedali tudi zaradi varnosti, saj je večina naših članov starejših. Upamo, da nam bo lepše vreme prineslo boljše čase.«

jih lahko uporabljajo vsi člani, ki nimajo svojega ateljeja, zelo pogrešamo. Trenutno lahko v prostorih društva delujeta le dva člana hkrati. Po mojem mnenju pa sta prav druženje in deljenje izkušenj najpomembnejši vidik našega delovanja.«

Na svoji zemlji

To leto so začeli z razstavo z naslovom Bilo je leto, posvečeno kulturnemu prazniku, predstavili pa so dela, ki so nastajala v času epidemije. Načrtujejo še več razstav, ki bodo večinoma na ogled v razstavišču Vile Biance in na Velenjskem gradu. Prav tam, v rondeli, so na dan Evrope odprli razstavo z naslovom Na svoji zemlji. Projekt, ki so ga z Muzejem Velenje načrtovali že lani, so tematsko vezali na 75. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom. Naposled so dela lahko pokazali šele zdaj. Med karantenskim ustvarjanjem je nastalo 15 likovnih del. Med njimi pre-

S Festivalom Velenje načrtujejo kolonijo, ki bo v začetku junija potekala na prostem na območju prireditvenega prostora. Naslovili so jo Novi pogledi, saj bodo udeleženci raziskovali nov objekt in njegovo okolico, na krajino pa bodo lahko gledali z različnih zornih kotov. Posebno se veselijo ustvarjanja na razgledni ploščadi. Če jim vreme ne bo služilo, si bodo območje temeljito ogledali in po skicah ustvarjali doma. 🔲 Društvo šaleških likovnikov je po besedah predsednika Saliha Biščića eno največjih in najbolj aktivnih v Sloveniji. Člani sodelujejo pri vseh projektih, ki jih razpisuje Zveza likovnih društev Slovenije. Med njimi so dobitniki zlatih palet, certifikatov kakovosti in številnih drugih priznanj. Odzivajo se tudi na natečaje Javnega sklada za kulturne dejavnosti in pobirajo zlata priznanja.

Že skoraj pol stoletja restavratorskega ustvarjanja Milojko Kumer si je naložil 70. križ – Iskrivi sogovornik je še vedno poln ustvarjalnosti Šoštanj – Včeraj, v sredo, 12. maja, si je sedmi križ naložil znani Šoštanjčan, specialist, restavrator, oblikovalec plastik, slikar, in predvsem iskrivi sogovornik Milojko Kumer. Rojen je bil 12. maja 1951 v Šoštanju, svojo mladost je preživel s starši, mamo Marijo in očetom Martinom, skupaj z bratom Martinom ml.

Oče mu je že v času šolanja na tamkajšnji osnovni šoli vcepil delovne navade in dobršen del strokovnih usmeritev. Nadarjenost za umetniško izražanje, praktično delo, gospodarnost ter obče človeške vrednote je dobil v družini, še preden ga je življenjska pot odnesla v Anglijo in nato v avstrijski St. Paul, kjer se je spoznal z mojstrstvom vzdrževanja avtomobilov. Vrhunec njegovega usposabljanja, ki se je kasneje v praksi izkazal za zadetek v polno, pa je bilo šolanje v Celju ter opravljanje obrtnega izpita za restavratorstvo pri mojstru Križniku v Šentjurju.

Njegovi predniki, zidarski mojstri iz družine Kumer, so sled svojega dela v Šoštanju pustili vse do danes, saj tradicijo nadaljuje tudi Milojko, s svojim restavratorskim delom in umetniškim ustvarjanjem širom po Sloveniji ter tudi v tujini. Že od mladosti

Milojko Kumer je zaljubljen v svoje delo in umetnost.

naprej je izkazoval nadarjenost za različne spretnosti, po svoje je kar odstopal od interesov svojih vrstnikov. Že zgodaj sta ga pritegnila umetnost in zbirateljstvo. V tem je postal iznajdljiv in vesten kot »hrček«, še danes ima nakopičene precej »ropotije«, ki jo uporabi, restavrira, ali vgradi v nove ambiente, ki jim vdihne stilske ali upodobljene etnografske detajle. V najbolj plodovitem obdobju umetniškega ustvarjanja iz lesa je imel več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah na nacio-

nalni ravni. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen, prejel je številna priznanja, v Šaleški dolini in širše. Milojko je bil ustanovni član Šaleških likovnikov, bil pa je tudi večletni kiparski oz. rezbarski mentor Male kiparske Napotnikove kolonije. Skozi vrsto let ustvarjanja si je pridobil vrhunska restavratorska in rezbarska znanja. Te veščine je vgrajeval v številne objekte zgodovinske vrednosti. Svoje mojstrstvo in sledi je pustil v naši dolini, v nekaterih drugih krajih Slovenije, v Avstriji, Nemčiji in drugje. Redko sre-

čamo mojstra restavratorja, ki opravlja takšna dela v celoti in je vešč različnih materialov ter tehnik konserviranja in restavriranja, od najmanjših predmetov do velikih kompleksov, kot je na primer muzej na prostem, ter celovite obdelave znanih objektov in stavbarske dediščine. Kot velik zbiratelj starin pa ohranja dediščino našega kraja in jo prenaša na svoje potomce in prihodnje rodove. Očitno je to v družini, saj sta njegova sin Miha in hči Mateja že usmerjena v ustvarjalno poslanstvo, sin v oblikovanje v kovini, hči pa v ohranjanje arhitekturne stroke, stavbne dediščine in urejanje urbanega prostora. 70-letnik Milojko Kumer je s svojim odnosom na področju kulture in umetnosti ter s svojo vnemo, ki kljub upokojitvi ne pojenja, že velikokrat dokazal, da je na svojem področju izjemen strokovnjak, poleg tega pa še kako ponosen Šoštanjčan. Kot restavrator orožja, posebej starih pušk risanic, ter dolgoletni član Lovske družine Smrekovec s svojim aktivnim udejstvovanjem širi in neguje tudi tradicijo lovstva v dolini in Sloveniji. Torej še naprej dober pogled! 🔲

Jože Miklavc

Akvarel Aleš Ojsteršek

Kot je dolina danes rdeča-modra, črna in zdravstveno oranžna, bo v prihodnje zelena. Koliko bo takrat še rdeča – modra, bo manj pomembno. In kolikor se pridobivanju črnega zlata želi odšteti dneve, toliko bolj bo potrebno biti predvsem moder.

V zadnjih dneh, ko pritisk vznikajočih zelenih tem kar ni jenjal, je bilo zanimivo obnoviti poglede na te teme iz časov ministrovanja Šalečana mag. Franca Avberška, ki jih je v Delu zapisal novinar Brane Piano. »Pred odločitvijo o letu zaprtja PV mora lastnik, to je država, revidirati veljavno energetsko strategijo. V to mora vključiti energetsko, ekonomsko, demografsko in druge stroke, ne zgolj okoljske in finančne.« Eno ključnih sporočil, bi ocenil sam. Premalokrat izpostavljene pričakovane socialne spremembe, pričakovana sprememba prihodnje kulturne in kolektivne identitete, pričakovana sprememba volilnega vedenja, varnostna vprašanja in »dogajanje« konfliktov, spremembe urbanistične politike, spremembe kakovosti infrastrukture in zagotavljanja javnih storitev. Razširjeni seznam povzemam iz študije Krmarjenje po premogovništvu – zaprtje in družbena sprememba: učenje iz preteklosti, primeri upada rudarjenja stockholmskega okoljskega inštituta, ki je obravnaval primere 40 držav z vseh kontinentov. Bogastvo izkustev je tako mamljivo obsežno in bo seveda lokalnemu vodstvu neoproščeno, če se tovrstna spoznanja pustijo vnemar. Resnici na ljubo bi bilo obenem krivično županovi lenti naprtiti oceno pasivnosti, saj je v pravkar izvedeni nacionalni javni obravnavi osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda župan podpisal izčrpen dokument s pripombami nanj. Res so mediji povzeli le ključna sporočila, v globini branja pa se vendarle dogaja nizanje argumentov in zanikanje vzdržnosti opuščanja dejavnosti premogovništva v dvanajstih letih. Izhodiščni drži pristojnega ministrstva bi glede vključevanja načela pravičnosti težko dali pozitivno oceno. Glede osnutka dokumenta se prej zdi, da imata obe regiji v prehodu nevarnega in krivičnega sogovornika, ki bi mu dejansko lahko koristila tolikšna luknjičavost vsebin, zato velja vsekakor ostati na preži.

V začetku meseca so mediji poročali o prav tako zanimivem razvoju dogodkov in odločitvi nemškega ustavnega sodišča, ki je dve leti star zakon o podnebnih spremembah označilo kot delno neustaven. Sodišče je z razsodbo ugotovilo, da v odnosu do okolja živimo na račun prihodnjih generacij in vladi naložilo, da mora v korist teh generacij do konca prihodnjega leta pomanjkljivosti v zakonu odpraviti. Primer je več kot nazoren.

Pod črto je mogoč sklep, da imamo Šalečanke in Šalečani glede procesa pravičnega prehoda jasno strategijo, glede taktike in operative pa te jasnosti ni. Mogoče kakšna novica lokalne spletne strani o tem in onem posvetu. Medlo! 🔲

Mastodonta različno sprejeta Velenje – Na zelenico ob rob prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru je Mestna občina Velenje postavila betonski skulpturi mastodonta, s katerima želijo spomniti na najdbo prazgodovinskih trobčarjev v bližnjih Škalah leta 1964. Skulpturi bosta nadomestili tridimenzionalno upodobitev mastodontov iz umetne mase, ki je bila med urejanjem prostora zaradi dotrajanosti in krhkosti odstranjena.

Zaključna dela (barvanje, postavitev predstavitvenega napisa ipd.) se še izvajajo. »Skulpturi, ki ju je oblikoval arhitekt Rok Poles, stojita v zelo velikem prostoru, zato morata biti zelo veliki, da sta likovno učinkoviti in opazni,« so v sporočilu za javnost zapisali na Mestni občini Velenje. Dela so vredna skoraj 32 tisočakov.

Postavitev pa v javnosti zelo različno odmeva, še posebej glasni so tisti, ki je ne odobravajo. 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11

Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Priloga Zdravje in Dom in še marsikaj Medtem ko se pripravljamo na vsakodnevno oddajanje na Radiu Velenje, tečejo seveda tudi druge aktivnosti. V tem mesecu pripravljamo v uredništvu Našega časa še dve tematski prilogi. Že prihodnji teden na temo zdravja, v zadnji majski številki pa bomo za vas zbrali koristne nasvete o tem, kako urediti dom in njegovo okolico.

Obe prilogi sta seveda tudi odlična priložnost za oglaševanje, zato vas vabimo, da sodelujete. Pokličite našo propagandno službo (898 17 50) ali pa po elektronski pošti kontaktirajte z našim marketingom (jure@nascas.si ali bernarda@nascas.si).

Seveda upamo, da bodo epidemiološke razmere v državi boljše, da se bo čim prej sprostilo tudi kulturno in zabavno življenje in da bomo tudi letos lahko pripravili prilogo Poletje v Šaleški dolini, ki jo izdamo v revijalni obliki in je dobrodošel vodnik tukajšnjega poletnega dogajanja.

Naj vas povabimo tudi, da postanete (če to še niste) naročnik Našega časa. V vaše poštne nabiralnike vam ga bo dostavil poštar, mi pa vam dajemo od 5- do 15-odstotni popust (odvisno od tega, ali boste naročnino poravnavali mesečno, četrtletno, polletno ali

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. URBAN VIDMAR – Noč je sladka 2. LUKA BASI – Ljubav mog života 3. NEISHA – Life je tvoj

Suzana Goršek Brglez, naša računovodkinja, skrbi tudi za naročniška razmerja.

celoletno). Poleg tega pa imate 10-odstotni popust tudi ob objavah osmrtnic in malih oglasov. Naročite se lahko po telefonu (898 17 50) ali po elektronski pošti (epp@nascas.si).

Poslušajte in oglašujte pa seveda tudi na Radiu Velenje. Na frekvenci 107,8 MHz (88,9 MHz ni več naša) nas boste od 15. maja lahko poslušali ves dan. 🔲🔲

mz

GLASBENE novice Julija v Portorožu ponovno Melodije morja in sonca

Loving You Is Sweeter Than Ever, v Italiji pa se je visoko na glasbene lestvice uvrstil tudi s skladbo Tell Me, ki jo je prav tako ustvaril z Madonno. Njegova večja uspešnica je bila še I Promise Myself.

V Avditorij Portorož se 10. julija vrača tradicionalni festival Melodije morja in sonca (MMS).

Na že 40. izvedbi prireditve se bo 12 izbranih izvajalcev potegovalo za veliko nagrado MMS ter štiri nagrade strokovne žirije – nagrado Danila Kocjančiča za

obetavnega izvajalca oziroma avtorja, za najboljše besedilo, glasbo in izvedbo. Za letošnji nastop v Amfiteatru Avditorija Portorož so na razpisu prejeli 74 skladb, med njimi pa je strokovna komisija izbrala 12 tekmovalnih in 2 rezervni skladbi. Nazadnje so na Melodijah morja in sonca slavili Kvatropirci, Tinkara Kovač in 2B.

Ana Soklič za popotnico na Evrovizijo postregla z mini albumom Naša evrovizijska predstavnica Ana Soklič je z ekipo odpotovala v Rotterdam, kjer potekajo še zadnje priprave na glasbeni spektakel. Ana bo našo državo zastopala s skladbo Amen, na evrovizijskem odru pa bo nastopila kot druga v prvem predizboru, ki bo 18. maja. Spremljala jo bo Karin Zemljič, ki se je v tej vlogi že izkazala pri Maraayi, Manuelli in Lei Sirk. Skladbo Amen je Ana tik pred odhodom v Rotterdam zapakirala na mini album z naslovom Born to the Fight. Na njem so poleg originalne skladbe

11

107,8 MHz 107,8

13.maja maja2021 2021 13.

še razširjena, karaoke in a cappella verzija s priznano vokalno skupino Perpetuum Jazzile ter dva remixa, za piko na i pa je dodala še pesem Voda, s katero je lani pometla s konkurenco na predizboru za Evrovizijo EMA.

Umrl model in pevec Nick Kamen

Bruce Springsteen dobitnik nagrade Woody Guthrie

V 60. letu starosti je v torek, 4. maja, umrl model in pevec Nick Kamen. V Essexu rojeni Kamen se je mnogim vtisnil v spomin z reklamo za kavbojke Levi‘s 501 iz leta 1985, posneto v pralnici, ki je doživela neverjeten odziv in

Ameriški glasbenik Bruce Springsteen je letošnji dobitnik nagrade Woody Guthrie, ki nosi ime po znanem ameriškem družbeno angažiranem folk glasbeniku. Nagrado prejme umetnik, ki najbolje ponazarja duha in delo

Woodyja Guthrieja tako, da z glasbo, filmom, literaturo, plesom ali drugimi oblikami umetnosti spregovori za tiste manj srečne ter deluje kot pozitivna sila za družbene spremembe v ZDA. Prvi je nagrado leta 2014 dobil ameriški pevec in družbeni aktivist Pete Seeger, prejeli pa so jo še Mavis Staples, Kris Kristofferson, Norman Lear, John Mellencamp, Chuck D in Joan Baez.

Skupina Laibach z jesenjo napovedala novo turnejo po Evropi Skupina Laibach je s koncem oktobra napovedala novo turnejo po Evropi, ki so jo poimenovali The Coming Race. Pred tem ima julija predviden nastop na festivalu Exit v Novem Sadu. Ali se bo Exit glede na trenutne razmere sploh zgodil, bo znano v naslednjih tednih. Začetek nove evropske turneje so Laibach napovedali s koncertom 29. oktobra v nemškem Schorndorfu, čeprav se bo prava turneja po njihovih besedah zgodila šele naslednje leto – prvi del februarja, drugi del pa verjetno v jesenskem terminu. Vmes nameravajo odigrati še nekaj koncertnih in festivalskih nastopov. Na uradni spletni strani so sicer do konca februarja 2022 napovedali koncerte v Nemčiji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem in Češkem.

Simpatični primorski glasbenik Urban Vidmar predstavlja novo skladbo Noč je sladka, ki s svojimi ritmi že diši po poletju. To je že osma skladba glasbenika, ki smo ga prvič spoznali v oddaji Nova Zvezda Slovenije. Besedilo zanjo je napisal priznani slovenski 'hitmaker' Rok Lunaček, pod glasbo pa se tokrat podpisuje Theo Čebron. Skladbo spremlja tudi videospot, v katerem poleg Urbana nastopa simpatična lepotica Anamarija Kastelic.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in v tedniku Naš časčas invsak vsakčetrtek četrtek v tedniku Naš 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Banovšek – Srečo prijateljem Skupina Gadi – Ko mislim nate Krimski lisjaki – Hišica iz lesa Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Skupina Jastrebi – Naj se pije Ansambel Opoj – Kje si očka moj Ansambel Stil – Le zaupaj mi Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje Vražji muzikanti – Naša kelnarca

www.radiovelenje.com

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

zelo NA KRATKO LUKA BASI Luka Basi bo v programu letošnjega Splitskega festivala, ki se bo odvil v juliju, nastopil skupaj s hčerjo Miša Kovača. Z Ivano Kovač bosta predstavila skladbo z naslovom Danas.

Luka bo nastopil tudi na CMC festivalu v Vodicah, kjer se bo predstavil s skladbo Ljubav mog života.

SOULGREG ARTIST SoulGreg Artist predstavlja novo skladbo Nocoj, s katero sporoča, da sebe in svojega življenja ne da za nič na svetu ter da slava in denar ne prinašata resničnega notranjega zadovoljstva. Izid pesmi je pospremil tudi videospot, v katerem so prikazani znani svetovni zvezdniki.

DEJAN VUNJAK

je prodaja levisk tedaj zelo poskočila, Kamen pa je po zaslugi reklame postal seks simbol. V svoji glasbeni karieri je vrhunec dosegel z uspešnico Each Time You Break My Heart, ki jo je napisala Madonna. Posnel je še uspešno priredbo skladbe skupine The Four Tops z naslovom

Dejan Vunjak, sin žal že pokojnega Brendija, se je odločil narediti priredbo še ene očetove pesmi. Tokrat gre za skladbo Jutri bom k tebi

odšel, pri tem pa mu je pomagala tudi sestra Tina, ki je poskrbela za videoprodukcijo.

RUDI BUČAR Rudi Bučar trio, ki ga sestavljajo Rudi Bučar (glas, kitara), Goran Krmac (tuba, topotalnik, tamburin) in Anže Vrabec (klavir, hammond) je v sodelovanju z Radiem Koper v studiu Hendrix posnel dvojno vinilno ploščo z naslovom Šelestenja, na kateri je kar 16 pesmi. Izšla bo 25. maja, izid pa bo pospremil singl Otroci tistega časa.

SLO BAND AID Potem ko so Aleš Klinar in skoraj sto pevcev in glasbenikov Sloveniji ob 30. rojstnem dnevu podarili svežo verzijo pesmi Samo milijon nas je 2021, je ta na dan zmage dobila še video, ki so ga posneli na Prešernovem trgu, ulicah in strehi ene najvišjih stavb v prestolnici. Na dan mladosti, 25. maja, pa sledita še pesem in video Svobodno sonce 2021.

107,8 Mhz 24 ur88,9 na dan Mhz www.radiovelenje.com

107,8 Mhz

Naš čas, čas, 13.

13. 5.

5. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

12

VRTILJAK

13.

13. maja maja 2021 2021

⏪

Takole globoko se je zamislila Dragica Povh (svetnica SD v Svetu Mestne občine Velenje), ko ji je Ivan Lemež po postavitvi prvomajskega mlaja v Cirkovcah zaigral veselo melodijo za bližajoč se praznik. »Saj vendar še ne praznujem,« je najprej odvrnila, a kaj hitro spremenila razpoloženje, saj je znano, da ob veselih melodijah ni ravnodušna. Iztok Mori (direktor občinske uprave) se je sumljivo muzal, čvek pa seveda upa, da jutri ne bo pozabil, da ji mora voščiti za rojstni dan.

⏬

Čvek je slišal, da se v kraju Svetega Martina na Paki tudi starejši opismenjujejo za delo na računalniku. Feri Podgoršek in Alojzij Slemenšek, ki se že več kot 20 let ukvarjata z vinogradništvom in tudi s skrbnim delom v društvu vinogradnikov, pa tečaja ne rabita. Sta namreč že zdavnaj ugotovila, da so na spletu stvari, ki vinarju vsaj malo odženejo hude skrbi.

A za šampionski kozarček je potrebno še kaj.

⏬

»Kako si se lahko usedel poleg mene,« je Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, nejevoljno dejala svojemu možu Gašperju, sicer direktorju Komunalnega podjetja Velenje, na nedavni seji. »Pa saj kot mož in žena menda lahko sediva skupaj,« se je izgovarjal, a Čveku se zdi, da kaj več nista spregovorila.

frkanje » Levo & desno «

Šola »Janez, kaj nimaš pouka?« »Imam.« »Pa?« »Učiteljica je pred korono govorila, da ne smemo biti več kot dve uri za ekranom, pa sem jo izklopil.«

Postrežba z zvezdico Tomaž Kavčič (ena Michelinova zvezdica) bo med predsedovanjem Slovenije EU skupaj z zaposlenimi v JGZ Brdo skrbel za najvišjo kakovost in dovršenost kulinarične ponudbe v Elegans hotelu Brdo, Vili Tartini, gradu Strmol in Vili Bled. Pa so nekateri mnenja, da si je razkošje privoščil maršal Tito.

STA se ne da V enem tednu so občani za STA zbrali skoraj 190.000 evrov prispevkov. Minister Hojs pa nič.

Privilegiji Politiki, poslovneži in drugi izbranci že ves čas lahko obiskujejo notranjost hotelov, restavracij in gostiln in v njih sestankujejo brez vseh dokazil. Ostalim je končno dovoljeno, da jih opazujemo z vrtov pred lokali, s cepilnim dokazilom pa smo jim lahko celo korak bliže.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Mayflower 400 se pripravlja na avtonomno pot preko Atlantilka

Mayf lower 400, prva pametna ladja brez posadke, v pristanišču Plymouth na jugozahodu Anglije čaka na ukaze za plovbo čez Atlantik, ki jo bo začela 15. maja.

Mayflower 400 je 15 metrov dolg in 9 ton težak trimaran, ki se lahko samostojno odloča in pluje popolnoma avtonomno.

Prekrit je s sončnimi kolektorji in na svoji poti lahko preučuje okolje, analizira prisotnost plastike v vodi in spremlja morske sesalce. Ocean je »najmočnejša sila na planetu, ki uravnava naše podnebje,« pravi Brett Phaneuf, ustanovitelj podjetja ProMare in arhitekt projekta. Več kot 80 odstotkov oceanov je neraziskanih, ker so ogromni in nevarni, ugotavlja. »Ladja brez posadke omogoča resnično širitev znanstvenih študij,« pravi Rosie Lickorish, strokovnjakinja za novo tehnologijo pri IBM-u, ki se je projektu pridružila pred štirimi leti. Ker so se projektu pridružila še druga podjetja in stotine ljudi od Indije do ZDA, Japonske in Švice, gre za »globalno« podjetje. Če ne bi bilo teh partnerjev, bi ProMare namesto slabega milijona moral

zbrati deset milijonov dolarjev, je dejal Phaneruf iz združenja, ki se je zavezalo, da bo zbrane informacije zagotovilo brezplačno.

Trimaran, ki naj bi izplul 15. maja, odvisno od vremenskih razmer, naj bi v treh tednih priplul

v Plymouth, Massachusetts, kot so pred 400 leti, leta 1620, tja pripluli angleški verski disidenti, ki so z ladjo Mayflower iskali pribežališče v Novem svetu.

Trimaran je povsem robotiziran. Kar nekaj časa je terjal razvoj »virtualnega kapitana«, umetne inteligence, ki se je začela učiti prepoznavati ovire v morju z analizo tisočih fotografij. »Razvijalci so Mayflower 400 naučili tudi, kako se izogniti trkom, pripravljali pa so jo tudi na številne druge nevarnosti na morju,« pravi Ollie Thompson, inženir robotike. Nato so izobraževanje premaknili na nivo, na katerem so računalnik naučili popravljati lastna dejanja, kar pomeni »razmišljati« s svojim informacijskim sistemom na način, na kakršen človeški možgani obdelujejo informacije. »Še vedno se uči s svojimi »očmi« – prefinjenim

sistemom s šestimi kamerami – in s svojimi »ušesi«, kar je radar, pojasnjuje Thompson.

Svojo umetno inteligenco bo ladja uporabila za znanstvene raziskave. Tako je usposobljena za odkrivanje morskih sesalcev, njihovo prepoznavanje in zbiranje podatkov o njihovi razširjenosti in populaciji. Prav tako bo analizirala kemijsko sestavo vode, izmerila morsko gladino in odvzela vzorce za raziskovanje prisotnosti mikroplastike v morju. Čeprav je ladja avtonomna, jo bo iz Anglije dan in noč spremljala skupina strokovnjakov, ki bo v primeru nevarnosti pripravljena na daljavo tudi ukrepati.

Petrus 2000 najdražje vino doslej?

Drugi poskusni polet največjega letala na svetu

plovil, kot je njihov Talon-A, ki bo po trditvah družbe dosegel hiperzvočno hitrost (šest machov). Če bi plovila lahko v vesolje poslali z letala, ki je že na določeni višini, in ne z Zemljine površine, bi se s tem npr. izognili vzletnim težavam, povezanim z vremenom, pravijo v Stratolaunchu in dodajajo, da bi morebiti tako lažje zagnali potovanja v vesolje za širšo javnost.

Na prvem poletu, ki so ga opravili leta 2019, je Roc sicer dosegel le slabo polovico tokratne višine, okoli 5000 metrov, zdaj pa se mu je, kot omenjeno, uspelo dvigniti na dobrih 10 km, so navedli v Stratolaunchu.

Sočasno v Stratolaunchu razvijajo tudi več vesoljskih letal, enega izmed njih, ki so ga poimenovali Black Ice, bi lahko uporabljali večkrat, še pravijo.

Stratolaunch je sicer le ena

V ameriški puščavi Mojave so opravili drugi poskusni polet največjega transportnega letala na svetu, katerega glavna naloga bo transport hiperzvočnih zračnih plovil bliže stratosferi.

Velikansko letalo, katerega razpon kril meri kar 117 metrov in ki so ga pri družbi Stratolaunch poimenovali Roc, je izdelano iz ogljikovega kompozita in se lahko dvigne do višine 11 kilometrov, torej skoraj do spodnjega »roba« stratosfere. Letalo naj bi omogočalo predvsem transport vesoljskih

pripravljeni škatli s predalnikom in dodatki, prodali za približno milijon dolarjev. Steklenica vina Pétrus 2000 iz grozdja merlot pokrajine Bordeaux, je 14 mesecev preživela v orbiti kot del zasebno financirane raziskovalne študije o hrani in kmetijstvu.

Ta steklenica je bila skupaj z izmed (večinoma ameriških) drugimi poslana na mednarodružb, katerih cilj je omogočiti dno vesoljsko postajo novemsplošno dostopna potovanja v ve- bra 2019, s kapsulo SpaceX pa solje, npr. Blue Origin Jeffa Bezo- se je na Zemljo vrnila 14. janusa, SpaceX Elona Muska in Vir- arja letos. V okviru tega poskusa gin Galactic Richarda Bransona. je bilo na ISS poslanih 12 stekleRocov razpon kril meri 117 nic, cilj projekta pa je bil preučiti, metrov. kako razmere v orbiti (predvsem

Na prodaj je steklenica francoskega vina, ki se je več kot leto dni starala na Mednarodni vesoljski postaji, ki je krožila okoli Zemlje. Na dražbeni hiši Christie's pričakujejo, da bi lahko steklenico rdečega vina Pétrus 2000, ki je 14 mesecev preživelo v orbiti okoli Zemlje v posebej zanj

mikrogravitacija) vplivajo na proces zorenja vina, in na ta način poskusiti razviti nove okuse in lastnosti. Vino so analizirali znanstveniki, skupina poskuševalcev na vinskem inštitutu Univerze v Bordeauxu pa je imela možnost marca serijo tudi poskusiti in jo primerjati z vinom, ki se je staralo na Zemlji.

Na dražbi bo za zdaj le ena steklenica. Luksuzni paket bo kupec, ki bo na dražbi ponudil največ, dobil dostaviljen v posebni unikatni komodi, ročno izd e l a n i v umet n i š ke m a t e l j e j u Victor v Parizu. V „paketu“ bo luksuzni grafit, ko mp l et vinskih kozarcev in zamašek, ročno izdelan iz meteorita. Tim Triptree, mojster vina, ki dela v Christie's, je za BBC dejal, da bodo ob steklenici, ki je starana v vesolju, prodali tudi običajno steklenica vina Pétrus 2000, »tako da bo srečni kupec vini lahko primerjal«. Če bo dražba uspela, bo to najdražja steklenica vina doslej. Avtorji celotnega projekta, zagonsko podjetje Space Cargo Unlimited, pravijo, da bodo ves prihodek od prodaje »vesoljskega vina« vložili v nadaljnje vesoljske misije in projekte.

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

MED VAMI

13. maja 2021

Maja bodo dogajanje stopnjevali Festival Velenje nadaljuje z urbanimi kulturno-umetniškimi intervencijami in (spletnimi) dogodki – Pripravljajo program Poletnih kulturnih prireditev Tina Felicijan

V času, ko dvorane še niso odprte, večje število ljudi pa se ne sme zbrati niti na prostem, Festival Velenje izvaja urbane kulturno-umetniške intervencije, nekatere vsebine pa posreduje po spletu. »Biti moramo precej inovativni. Mislim, da nam je v minulih mesecih to kar lepo uspevalo. Vsak mesec smo namreč na različne načine pripravili več kot 20 dogodkov. Tako bomo nadaljevali ves mesec maj,« napoveduje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. »Skušali bomo zaznamovati nekaj svetovnih dni. Ob dnevu družine, 15. maja, bomo pripraČeprav so dolgo upali, da bodo lahko do zdaj že začeli izvajati vsaj začetek aktualne abonmajske sezone, predstav in koncertov še ni na sporedu. Kot kaže, bodo celoten program preložili na naslednjo sezono in z njo začeli letos jeseni.

Vpisali pa so že okrog 900 abonentov.

vili Družinski kreativni hokus-pokus. Na Titovem trgu bomo pripravili individualne kotičke, v katerih bodo družine lahko preživele prijetno dopoldne. Ob svetovnem dnevu svetlobe, 16. maja, bomo izdelovali pletena senčila za luči. 18. maj je mednarodni dan muzejev, zato bomo v Galeriji Velenje pripravili čisto posebne aktivnosti. Mednarodni dan čebel bomo zaznamovali s prostorsko instalacijo. Le dan kasneje bomo pripravili razstavo ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti. 25. maja se bomo spomnili dneva mladosti. Obeležili bomo še svetovni dan Sonca in v Sončnem parku pozdravljali najbližje zvezde,« našteva. Zakaj se pri kulturno-umetniški produkciji v tem času opirajo prav na vsebino mednarodnih dni? »Ravno zato, ker iščemo nove poti, nove rešitve, kako vendarle pripravljati produkcijo. Že nekaj mesecev so svetovni dnevi naše izhodišče. Na ta način nekako opomnimo na razlog, zaradi katerega praznujemo. Zaposleni na Festivalu Velenje smo iz vloge postproducentov še bolj prešli v produkcijske vode. Ta program smo zasnovali tako, da bomo

vse, kar nastaja v teh mesecih, skušali združiti v zgodbo Pikinega festivala. Tako bo vse, kar pripravljamo, septembra zaživelo med otroki in starši.« Pripravljajo še nekaj spletnih delavnic. Med drugim bodo ustvarjali cvetlične lončke po zadnji modi. Če bodo ukrepi dopuščali izvajanje delavnic v živo, jih bodo po 15. maju preselili na prosto. Sodelavec Festivala Velenje Matjaž Šalej bo pripravil spletno potopisno predavanje, tokrat od Provanse do Baskije. Tudi na prireditveni prostor ob jezeru se

bodo podali, tam bodo v začetku junija s člani Društva šaleških likovnikov izvedli likovno kolonijo z naslovom Nov pogled, nov razgled. Maja pa bodo še zaključili del projekta Kinozaver, ki ga z namenom filmske vzgoje izvajajo z velenjskimi vrtci.

Zbirajo donacije za obnovo Mozirske koče

Galerija Velenje sodeluje pri zbiranju donacij za obnovo Mozirske koče s ponudbo likovnih del lokalnih avtorjev. Zbrali so precej del in marsikatero je že

Taborniki se veselijo poletja Kakšen je utrip enega največjih taborniških rodov v Sloveniji in kako kljubuje novi realnosti?

Tina Felicijan

na male ekrane, ki so neizogibni že pri šolskih obveznostih in druTaborniški rod Jezerski zmaj gih interesnih dejavnostih. Tega Velenje je pred epidemijo štel si taborniki ne želijo, zato niso med 400 in 500 članov – od vztrajali pri rednih aktivnostih murnov do starešin. Kako je na daljavo. »S starejšimi taborniepidemija vplivala na zanima- ki so vodniki vzdrževali stike in nje otrok za taborništvo, v rodu z druženji na video konferencah še ne morejo oceniti. Trenutno ohranjali vodov duh. Mlajše pa je je članov okrog pol manj, ker v težje animirati na daljavo. Zato času epidemije tedenski sestan- smo staršem medvedkov in čebeki vodov niso potekali in zato lic vsak teden posredovali izzive, večina staršev še ni poravnala ki so jih lahko opravili v družinletošnje članarine, skem krogu in nato vendar načelnik Nejc vodnikom sporočili, Brez Sušin predvideva, da kako uspešni so bisprehodov li. Odziv se razlikuse bo članstvo ponov naravo vno okrepilo, ko bodo je od voda do voda. taborniki lahko spet Nekateri starši so taborniki izvajali aktivnosti. Če ne morejo se zelo angažirali. ne prej, pa pred taborGozdovnikom in delovati. jenji, ki jih mnogi ne gozdovnicam pa bi zamudili za nič na smo zastavljali posvetu. »Realne posledice epide- hodniške in orientacijske izzive,« mije na članstvo se bodo poka- poroča. Vodniki se pri pripravi zale jeseni, ko se bo začela no- taborniških aktivnost v novi reva sezona vodovih sestankov in alnosti opirajo tudi na Zvezo tabomo videli, koliko otrok se bo bornikov Slovenije, ki posreduje vpisalo,« pravi. ideje za vsebine, rodove pa tudi redno obvešča o možnostih, ki Taborništvo po spletu? jih dopuščajo aktualni ukrepi.

Na nove razmere so se marsiTradicionalna akcija Iskanje katere interesne skupine lahko Zmajčka, ki so jo izvedli sredi prilagodile. Taborništvo pa teme- aprila, je prva, ki je letos potekalji na druženju v naravi, zato so la v živo. Udeležilo se je je okrog običajne aktivnosti že več kot ce- 70 otrok v spremstvu staršev, kar lo leto močno okrnjene, spletne je precej manj kot običajno, ko alternative pa taborništvu delajo pritegne tudi 200 otrok, vendar medvedjo uslugo. Namesto da so zadovoljni, pravi sogovorbi otroke in mladino odklopile nik. Potekala je tudi v Šoštanju, od sodobnega načina življenja Šmartnem ob Paki in Mislinji, in jih zvabile na prosto, kjer lah- kjer so rodovi pripravili trase za ko krepijo razne veščine in se orientacijske pohode, na katerih povežejo z naravo, kar je srčika so s starši reševali izzive, zastataborništva, jih le še bolj vežejo vljene na spletni strani, na koncu

❱

pa jih je čakal Zmajček Štefan z nagrado. »Proge in izzivi so še vedno objavljeni na spletni strani, tako se družine še vedno lahko podajo na iskanje zmajčka, le da morajo za presenečenje na koncu poti poskrbeti starši.« Obeležili so tudi dan Zemlje in tabornikov in ga v čast 70-letnici Zveze tabornikov Slovenije praznovali ves teden. V rodu Jezerski zmaj so ga izkoristili za še eno akcijo na daljavo, s katero so

Nejc Sušin: »Pri vseh naštetih podvigih in tudi pri splošnem delovanju smo deležni velike podpore Mestne občine Velenje. Veseli smo, da nam vedno prisluhnejo in nas podpirajo tudi v teh manj ugodnih časih.«

otroke in mladostnike spodbudili k spremljanju navad, ki vplivajo na okolje. Izziv z naslovom Kako prijazno do okolja živim jim je pomagal preveriti, kako varčno ravnajo z naravnimi viri in kako dobro poznajo priložnosti za okolju prijazno življenje. Objave na družbenih omrežjih pa so jim razkrile pomen nakupovanja z vrečkami za ponovno uporabo, ugašanja luči in elektronskih naprav ter kupovanja lokalno pri-

Pod okriljem festivala Velenje deluje tudi Kino Velenje, ki od 8. marca skupaj z dvajsetimi kinematografi v Art kino mreži Slovenije omogoča spremljanje skrbno izbranega filmskega programa na spletni platformi. Program osvežijo vsak teden.

En dogodek – predstavitev novega filma – prirejajo za splošno občinstvo (vsak četrtek ob 19. uri), enega pa za mlada občinstva (vsako soboto ob 17. uri). Filmski program je dostopen na spletni strani Kina Velenje pod zavihkom Kino na spletu. Gledalci lahko filme predvajajo na osebnem ali prenosnem računalniku, tablici, pametnem telefonu in televizorju. Po nakupu spletne vstopnice dobijo 7-dnevni dostop do filma. našlo novega lastnika. V zameno za donacijo Planinskemu društvu Mozirje v višini vrednosti izbranega dela ga namreč zainteresirani lahko prevzamejo v galeriji. Ponudba je predstavljena na spletnih omrežjih Galerije Velenje, povpraševanja pa sprejemajo na elektronski naslov info@ galerijavelenje.si. K sodelovanju v akciji zbiranja donacij še vedno pozivajo vse, ki bi želeli bodisi donirati likovno delo bodisi ga odkupiti. Junija načrtujejo tudi predstavitev zbranih del v živo.

Sicer je galerija odprta po običajnem delovnem času. Izvajajo vodenja za skupine do 10 oseb in tudi individualne delavnice, na katere se morajo obiskovalci prijaviti predhodno, da lahko vsem zagotovijo varno ustvarjanje.

Pripravljajo se na Poletne kulturne prireditve

še težje kot lansko leto, ko so se lahko oprli na dovoljenje za izvedbo prireditev z do 200 obiskovalci, so sredi priprav na tradicionalne Poletne kulturne prireditve. »Ampak vendarle smo sklenili, da bomo ves junij, julij in avgust namenili Poletnim kulturnim prireditvam.

Najprej bomo skušali nadomestiti vse lanske dogodke, ki so odpadli v poletnem času, dodali pa bomo kar nekaj novih. Tudi letos bo poudarek na manjših glasbenih dogodkih, nekaj bo uprizoritvene umetnosti, želimo si kakšne plesne predstave. Kaže, da bo tudi to poletje sedeče, zato bomo posegli po formuli iz lanskega leta. Nekaj vsebin bomo zagotovo ponudili tudi na novem prireditvenem prostoru ali ob vili Čira-čara. Sicer pa ostajamo zvesti naši lokaciji ob kulturnem domu.« 🔲

Čeprav je dolgoročno načrtovanje kulturnega programa

Izobraževalni proces bodočih vodnikov zaradi omejitev ni tako interaktiven, vendar vodniška šola tudi letos poteka nemoteno.

Lanska generacija 21 novih vodnikov je vodniško šolo zaključila v Ribnem, pridobljenih veščin pa še ni uspela preizkusiti s svojimi vodi. Tako je epidemija zavrla tudi krepitev kadrov v rodu. Nenazadnje je prav izvedba taborjenj pomembna za motivacijo vodnikov, njihovo medsebojno povezovanje in izmenjavanje izkušenj. »Verjamemo pa, da bomo to nadoknadili, ko se bomo lahko ponovno zbrali in začutili taborniški duh,« pravi Nejc Sušin. delane hrane. »Naloga tabornikov je namreč tudi spodbujanje otrok in mladine k trajnostnemu načinu življenja,« pojasnjuje Nejc Sušin. Vodilo rodu pri tem je misel, da bodo otroci naravo imeli radi in jo čuvali, če se bodo v njej dobro počutili, tako da se vse taborniške aktivnosti prepletajo s krepitvijo okoljevarstva.

15. maja načrtujejo tradicionalno akcijo za starejše osnovnošolce in vodnike Še ta počasnemu mine. V dvojicah se bodo pomerili na orientacijskem tekmovanju in pokazali tehnična taborniška znanja. Na lovu za pristnimi taborniškimi izkušnjami se na-

»V zadnjem obdobju, ko se lahko zbiramo v skupinah po deset, če se vodniki redno testirajo ali so že cepljeni, je zanimanja za vodove sestanke zelo veliko.« Prej so se vodi srečevali na osnovnih šolah, od začetka tekočega šolskega leta pa se srečujejo na dogovorjenih lokacijah po okolici mesta. »To zahteva veliko več angažiranosti vodnikov, da kontaktirajo vsakega člana voda in pripravijo program,« Nejc Sušin nakaže, da brez obojestranske želje po taborništvu in prave srčnosti ne bi šlo.

poveduje tudi udeležba gostujočih dvojic iz drugih slovenskih rodov.

Taborjenja?

Lani so letovanje medvedkov in čebelic načrtovali v Velenju, kjer jim je uspelo izvesti program petdnevnega dopoldanskega tabora z aktivnostmi ob jezeru in pri Lukovi vili. Izmenjalo se je več kot sto otrok. Gozdovniki in gozdovnice bi taborili v Ribnem, vendar so morali nekaj dni pred odhodom tabor odpovedati. Naposled so se morali zadovoljiti s pohodi in izleti v zasedbah manjših čet in vodov. »Glede na lansko udeležbo na teh poletnih aktivnostih in tudi glede na odziv na druge sklepamo, da otroci in mladostniki ter tudi starši močno pogrešajo tabornike, zato verjamemo, da bodo tabori tudi letos, če jih bomo le lahko priredili, polni.« S Šaleško zvezo tabornikov, ki ima pod okriljem Kajuhov tabor v Ribnem, že koordinirajo letošnja taborjenja, da bo taborišče razdeljeno na več manjših enot, v katerih bo lahko taborjenje potekalo v skladu z omejitvami.

Kakšne bodo, ne more predvideti nihče, želijo pa si, da bi taborjenja potekala čimbolj nemoteno. Četa Vzhajajočega sonca, ki deluje na OŠ Mihe Pintarja Toleda, pa tudi letos načrtuje taborjenje v Mirtovičih ob Kolpi, kjer so se že dodobra udomačili. 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

13. maja 2021

Radi imamo cvetoče balkone in okenske police Ljudje še vedno najpogosteje sadijo in prisegajo na pelargonije, čeprav jih izpodrivajo tudi rastline, ki so okrasne v listih, z drobnejšimi cvetovi in drugačno strukturo listja – Bolje posaditi kakšno rastlino manj in del denarja nameniti za kakovosten substrat Jasmina Škarja

Pomladanski čas povezujemo s prebujanjem narave in cvetenjem različnih vrst rastlin. Ljubitelji cvetja že komaj čakajo na ponovne višje temperature, čas brstenja dreves in čas sajenja.

Tudi balkonskega cvetja, trave in dreves. Daljših dni in pomladno poletnih mesecev pa se veseli tudi Domen Potočnik iz Vrtnarstva in cvetličarstva Šoštanj, ki dobro pozna razvojni ritem rastlin. Izbor cvetja je v tem času že zelo barvit, pogled na cvetoče okenske police pa poživi še tako turoben dan.

Pelargonije, begonije, surfinije, vodenke trajnice in zelišča poživijo in razvajajo »Slovenci smo veliki ljubitelji rastlin in cvetja. Radi imamo urejene vrtove, najraje pa poskrbimo za ocvetličenost balkonov in teras, ki je še vedno na visokem nivoju, posebej, če se primerjamo z ostalimi državami. Zadnje čase ne sadimo le cvetja, mnogi cvetoče zasaditve kombinirajo, nadomeščajo in zamenjujejo tu-

kakšno drevo ali nadstrešek.«

Pomembno je, da je sadika zdrava in vzgojena v domačem rastlinjaku

Vrtnarijo smo obiskali v času čarobnosti rasti in odpiranja pisanih cvetov. Izbor je pester.

Od listnatih rastlin do cvetlic z drobnimi in bogatimi cvetovi. Od manj do bolj zahtevnih. »Ponujamo med sto petdeset do dvesto različnih vrst rastlin, vključno z zelenjavo, zelišči in balkonskimi rastlinami. Za nas je pomembno, da je sadika zdrava, lepa na pogled in vzgojena v domačem rastlinjaku. Vse pridelujemo sami, saj je pri nas lastna pridelava na prvem mestu. Take rastline bolje uspevajo. Kar petindevetdeset odstotkov rastlin je lastne proizvodnje.«

di z zelenjavo in zelišči ter tako popestrijo kakšno okensko polico, obenem pa še nekaj pridelajo. Mnoge dišavnice uspešno rastejo na okenski polici. Nekatere vrtnine, zelenjadnice se zelo dobro ujamejo z okrasnimi rastlinami,« razlaga Potočnik.

Za postavitev okrasnih rastlin na prosto še ni najprimernejši čas

Rastline potrebujejo svetel prostor, pravilno lego in nego ter čas, ki jim ga lahko namenimo glede na osončenost oziroma izpostavljenost dežju. Kdaj je pravi čas za sajenje? »Za manj zahtevne cvetlice, kot so pelargonije, bršljanke, je čas že primeren za sajenje. Pomembno je le, da jih postavimo v zavetno lego ali kam ob steno ter jih ne izpostavljamo na prostem, kajti noči so še vedno hladne, zato za postavitev na odprto še ni primeren čas. Spomnimo, da nas sredi meseca maja čakajo še ledeni možje. Po njih naj bi bil po starem reklu že primeren čas,« oceni inženir vrtnarstva Potočnik, ki opaža, da ljudje še vedno najpogosteje sadijo in

Domen Potočnik: Kar petindevetdeset odstotkov rastlin je lastne proizvodnje, tudi ostale sadike so od slovenskih proizvajalcev.

prisegajo na pelargonije, čeprav jih izpodrivajo tudi rastline, ki so okrasne v listih, z drobnejšimi cvetovi in drugačno strukturo listja. »Vedno pogosteje gledajo na to, koliko rastline smetijo, pri nakupu pa upoštevajo lego rastlin.«

V modi so kombinirane zasaditve

Solatnice, zelišča, jagode in jajčevci so lahko zanimiva popestritev. »Opažam, da se predvsem mlajše generacije odločajo za uporabno in okrasno zasaditev, da precej kombinirajo z ze-

lišči, ki so okrasna tudi v listih (sivka, žajbelj, timijan), obenem pa uporabna za kuho. Gre tudi za koristno rešitev pridelovanja rastlin na majhnem prostoru.

Izbire je veliko. Dobro se dajo kombinirati tudi paradižniki, okenska paprika, redkvica ...

Možnosti je ogromno. Obenem pa smo še samooskrbni.« Domen Potočnik opozori na pomembnost osončenja, zaradi česar so rastline bolj aromatične. »Vemo, da na senčnih legah uspeva manjši delež rastlin, posebej, če nam senco delata

Rastline potrebujejo kakovosten substrat in zemljo

Seveda je za razvoj rastlin pomembna tudi pravilna nega. Kakšen šok je za rastline sprememba, ko pridejo iz ogrevanega rastlinjaka na prosto? »Delno je. Tudi mi rastlin, primernih za prodajo, postopno ne ogrevamo več in jih tako navajamo na zunanje temperature. Stranke hkrati opozorimo, da je priporočljivo vsaj za teden dni rastline, preden jih nasadimo, postaviti v zavetno lego, da jih ne izpostavimo okenskim policam, balkonska korita pa pustimo teden dni še ob steni v zavetju. Za

dobro rast rastline potrebujejo tudi kakovosten substrat in zemljo.

Pri zeliščih in zelenjavi uporabljamo dognojevanje z naravnimi gnojili. Pogostost in dognojevanje je treba prilagoditi rastlinam. Na prvem mestu je izbira kakovostnega substrata. Bolje je posaditi kakšno rastlino manj in nameniti del denarja za kakovosten substrat, saj smo kasneje tudi bolj zadovoljni. Tudi zalivanje rastlin je treba prilagoditi vremenskim razmeram in sorti.«

Begonije – rastline mlajše generacije

Seveda tudi pri cvetju obstajajo trendi. Izbor balkonskega cvetja je tako v vrtnarijah kot specializiranih trgovinah v tem času pester. A Domen Potočnik pravi, da je na prvem mestu trpežnost in obstojnost rastlin. Se pa tudi pri cvetju upoštevajo moda, barve in kombinacije. »Zadnje čase ljudje precej kombinirajo z različnimi travami, strukturnimi rastlinami, precej je rastlin, ki so okrasne v listih, ki nam hkrati ne smetijo. Sam najbolj prisegam na begonije, čeprav so toplotno zelo zahtevne. So pa zelo neobčutljive za samo vzdrževanje in nadaljnjo nego. Gre za rastline mlajše generacije, ki ne potrebujejo dosti zalivanja. V naši vrtnariji bodo letos zacvetele v rumeni, rdeči, oranžni, rožnati, beli in krem barvi. Ker gre za toplotno zahtevne rastline, priporočam, da se postavijo na prosto nekje po 15. maju oziroma takrat, ko so nočne temperature nad deset stopinj Celzija. Jih pa lahko posadite že prej.« 🔲

Hrastova preobleka bo zanimivih vzorcev in živahnih barv Različni projekti in aktivnosti omogočajo rast in napredek udeleženk – Hrastova korona preobleka in rokavčki pomagavčki za osebe z demenco velenjskega doma starostnikov Jasmina Škarja

Mogočni hrast na travniku pred Ljudsko univerzo Velenje in Domom kulture Velenje bo tudi letos dobil novo preobleko, ki ima vsako leto prav poseben pomen. Letošnja simbolizira korona čas. Za zanimive preobleke, ki povezujejo in zbližujejo tudi v času epidemije in nastajajo v okviru aktivnosti, ki potekajo v večgeneracijskem centru Planet generacij, skrbijo kvačkarice in štrikarice hitrih in spretnih prstov – udeleženke in prostovoljke Planeta generacij, ki so letos zaradi zaostrenih ukrepov prepletale vzorce večinoma vsaka zase na svojem domu.

in druženja na daljavo.« Načrti? »Program je kljub epidemiji še vedno bogato zasnovan. Planet generacij je znova odprt med 8. in 18. uro. Res pa ponekod še vedno ohranjamo tudi delo na daljavo.

V manjših skupinah aktivnosti

kovostno izobraževanje kot ostale podporne aktivnosti še kako pomembne v teh nepredvidljivih časih. Preobleka zanimivih vzorcev živahnih barv bo na ogled, ko bodo ukrepi toliko sproščeni, da se bodo s prostovoljkami lahko

kaj rokavičk,« pohvali prostovoljke Praprotnikova. Zavedajo se, da bodo tako pomagale ohranjati različne občutke pri osebah z demenco, saj rokavčki dokazano zmanjšujejo stres, stimulirajo in sproščajo.

naš naslednji projekt izdelava nove preobleke za naše drevo.

Odločile smo se, da bo letošnja zaradi ukrepov pisana, sestavljena iz različnih pletenih in kvačkanih kosov, ki jih bo vsaka članica skupine izdelala samostojno in neodvisno od ostalih.

❱

Tudi v teh nepredvidljivih časih bomo skrbeli za razvijanje kakovosti, različnim generacijam omogočali dobro izobraževanje in druge podporne aktivnosti, iskali priložnosti in udejanjali nove ideje ter kljub nepredvidljivim časom ohranjali pozitiven pogled na prihodnost.

Mogočni hrast bo četrto leto dobil zanimivo preobleko

Da so zelo spretne, pove vodja projekta večgeneracijskega centra Planet generacij Lidija Praprotnik, ki poudari, da je letošnja preobleka živahnih in pisanih barv (poimenovana je korona preobleka), saj gre za preobleko, polno življenja. »Situacija ni bila najbolj rožnata, ohraniti smo skušali socialno vključenost, zato smo tudi v času epidemije ves čas delovali na daljavo in izvajali različne vsebine. Usposobili smo veliko ranljivih in starejših posameznikov, da so tudi v času epidemije imeli možnost psihosocialne podpore

Trenutno ustvarja trinajst udeleženk. Nova obleka, ki je nastajala dva meseca, je sestavljena iz živahnejših barv in napisov, kot so: druženje, veselje, ljubezen, znanje, učenje. Vsekakor je bolj pisana in živa kot vse dosedanje, da tako popestrimo čas epidemije. Nam pa ta dobrodelna dela pomenijo več kot samo udejstvovanje v klubu. Ne samo da delamo za dobro drugih, tako tudi ohranjamo socialni stik, ki je v korona časih zelo pomemben.

že potekajo na sedežu in na nekaterih lokacijah. Izvajamo slovenščino za priseljenske družine, nudimo učno pomoč za otroke, raznovrstne delavnice (pogovori s psihologom) so dobro obiskane, delavnice čuječnosti, spoznavanje tehnik samopomoči in kako preživeti v tem času tudi,« našteva Praprotnikova, ki doda, da so tako ka-

srečale v živo in pripravile krajši kulturni program. Pridružili smo se tudi projektu “Rokavčki pomagavčki”, v sodelovanju z društvom Spominčica – Alzheimer Slovenija in Huda volna. Rokavčki pomagavčki bodo namenjeni terapiji osebam z demenco velenjskega doma starostnikov. Do sedaj so naše prostovoljke ustvarile že ne-

Prepletanje vzorcev živahnih barv tudi v času epidemije ni zastalo

Katarina Jerenec o pomenu njihovega dela in aktivnostih v času epidemije pove: »Pred božičem smo zaključile izdelavo podstavkov za lončke za varovance Doma za varstvo odraslih Velenje in se dogovorile, da bo

Pletle in kvačkale smo večinoma upokojenke, ki smo imele čas, ki ga je bilo v korona času kar veliko. V Planetu generacij so poskrbeli za prejo, ki smo jo pri njih tudi individualno prevzele, vsaka udeleženka je nato sama doma izdelala nekaj kvadratov

Rokavčke bodo predali v roke Domu za varstvo odraslih Velenje, nadaljevali pa še v kakšni instituciji, kjer bi bili ti rokavčki prijetna popestritev in pripomoček, saj zmanjšujejo stres, povečujejo osredotočenost in pomagajo ljudem, da zaposlijo svoje misli in se umirijo.

ali pravokotnikov v tehnikah, ki jih obvlada. Tako so nastali različni izdelki, ki smo jih takoj, ko je bilo srečanje v živo spet možno, razporedile na veliki mizi v enotno pletenino, kot smo jo za obleko potrebovale. Vse dele smo potem sešile skupaj in tako imamo obleko pripravljeno za namestitev na drevo,« pove Katarina Jerenec. »Zadovoljne smo, kadar naredimo nekaj dobrega za druge,« pa doda še Jana Pahovnik, ki poudari pomen tovrstnih aktivnosti in projektov, ki zbližujejo in povezujejo. Če pri vas doma ležijo neuporabljene klopke in ostanki volne, jih bodo zelo vesele, saj jo zbirajo že za nov projekt. »Ko se eden zaključi, se že rojevajo nove ideje, ki omogočajo druženje, koristno delo in prepoznavnost v lokalnem okolju in širše.« 🔲

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 15

Velenje, 6. maja – Poročali smo že, da epidemija ni prav močno posegla v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V 38. sezoni so učenci in dijaki osnovnih in srednih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki izdelali 41 raziskovalnih nalog – 20 osnovnošolci in 21 srednješolci.

Primerljivi pa so tudi rezultati regijskega srečanja, ki jih je komisija prejšnji četrtek razglasila na spletni prireditvi v živo (posnetek je še na ogled na spletnih omrežjih Šolskega centra Velenje).

Na osnovnošolskem nivoju so podelili tri bronasta priznanja, tri srebrna in eno zlato, ki ga je prejela Taja Pipan (z mentoricama Natašo Kotnik in dr. Majo Zakošek Pipan) z OŠ Livada za nalogo z naslovom S kakšno samopodobo otroci vstopajo v jutrišnji dan?. Na srednješolskem nivoju pa dve bronasti, štiri srebrna in eno zlato, ki sta ga prejela Jan Konečnik in Danaj Čebular (z mentorjema Petrom Vrčkovnikom in Islamom Mušićem) z Elektro in računalniške šole za nalogo z naslovom Energija kapljice.

Bolj kot sodelovanje in uspehe v gibanju je nova realnost zaznamovala teme raziskovalnih nalog, ki so se sploh na osnovnošolskem nivoju vezale na zaščitne maske, koronavirus in covid-19. Nekaj naslovov s tega področja je tudi med nagrajenimi. Kaj pa obravnavata najboljši nalogi v regiji? »Taja Pipan je z anketnim vprašalnikom zbirala podatke in nato primerjala samopodobo deklet in fantov v različnih starostnih obdobjih ter ugotovila, da bistvenih razlik ni

»Simulatorji so sedaj eden najbolj priljubljenih načinov učenja.

Med najbolj popularnimi simulacijami pa so brez dvoma simulatorji letenja, ki uporabnike vedno bolj navdušujejo,« se začne utemeljitev raziskovalne teme v nalogi z naslovom Uporaba simulatorjev letenja v letalski industriji, ki sta jo lani pod mentorstvom inž.

Uroša Remeniha in inž. Sama Železnika izdelala 18-letna dijakinja Laura Pečnik Budna iz Nazarij in 19-letni dijak Gaber Čuješ iz Velenja. »Oba naju zanima tehnologija, njen razvoj in kako bi lahko s pomočjo tehnologije olajšali naša življenja nasploh, zaradi česar sva se tudi odločila napraviti to raziskovalno nalogo, saj je le ta najvarnejši način usposabljanja bodočih pilotov do sedaj. Poleg tega naju oba navdušujejo igre,« pojasnjujeta Gaber, ki si že od nekdaj želi postati pilot, in Laura, ki se je letenja sprva nadvse bala. »Tako sva lahko s pomočjo simulatorja do neke mere potešila Gabrovo željo po letenju in premagala Laurin strah pred njim,« pravita gimnazijka in dijak Elektro in računalniške šole.« Potem ko sta na lanskem državnem srečanju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje s pohvalo, sta blestela tudi na nedavnem mednarodnem tekmovanju organizacije ICYS. V mednarodni konkurenci 142 tekmovalcev iz 23 držav sta osvojila srebrno priznanje, kar je izjemen dosežek zanju osebno, pa tudi za mentorje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. »V najini raziskovalni nalogi sva raziskovala, kako in za kaj (lahko) letalska industrija uporablja simulatorje letenja, poleg tega pa sva

15

MLADI

13. maja 2021

Dve zlati, sedemindvajset na državno tekmovanje Mladi raziskovalci so letos najbolj navdušili z izsledki raziskovanja samopodobe osnovnošolcev in razvojem posebnega fotografskega prožilca Dosedanji izkupiček 38. sezone gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline: med 20 osnovnošolskimi in 21 srednješolskimi nalogami, predstavljenimi na regijskem srečanju, je komisija 1 osnovnošolsko nagradila z zlatim odličjem, 3 s srebrnim in 3 z bronastim ter 1 srednješolsko nalogo z zlatim, 4 s srebrnim in 2 z bronastim odličjem. Na državno srečanje je posredovala 27 raziskovalnih nalog. Rezultati bodo znani do konca junija. in ima večina velenjskih osnovnošolcev zdravo samopodobo.

Jan Konečnik in Danaj Čebular pa sta razvijala pripomoček za proženje fotoaparata, ki lahko tako ljubiteljskim kot profesionalnim fotografom pomaga pri beleženju hipnega premikanja in nadrobnega dogajanja,« povzema koordinatorica gibanja Karmen Hudournik. Dodaja, da bodo poleg 15 nagrajenih nalog na državno srečanje mladih raziskovalcev poslali še nekaj drugih, saj pravilnik regijskim komisijam dopušča, da za državno srečanje z vsakega področja izberejo eno nalogo, izkoristili pa bodo tudi lanskoletni bonus. Tako bodo do 14. maja na državno srečanje prijavili 15 osnovnošolskih

Zlato priznanje

S kakšno samopodobo otroci vstopajo v jutrišnji dan? – avtorica Taja Pipan; mentorici: Nataša Kotnik in dr. Maja Zakošek Pipan - OŠ Livada.

Srednješolska priznanja Bronasti priznanji

Taja PIpan

raziskovalnih nalog s področja sociologije, zgodovine, geografije, ekologije in aplikativnih inovacijskih predlogov in projektov ter 12 srednješolskih, predvsem

Jan Konečnik in Danaj Čebular

s področja računalništva.

Državno srečanje bo potekalo v Murski Soboti. Rezultate prvega kroga pričakujemo 14. junija, rezultate drugega pa 29. junija.

Tudi letos so člani programskega sveta gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline podelili skulpturo Bergmandeljca, tokrat mag. Aniti Povše, saj v gibanju aktivno in uspešno deluje že več kot 23 let. »Bila je mentorica tako osnovnošolskih kot tudi srednješolskih raziskovalnih nalog. Teh je bilo več kot 50. Da dela zelo dobro, kažejo številke. Že več kot 40 nalog je bilo uvrščenih na državno tekmovanje, med njimi je bilo 9 nalog nagrajenih z zlatim priznanjem. Je tudi avtorica Raziskovalčevega praktikuma (2012), priročnika za izdelavo in predstavitev raziskovalne naloge, ki je bil letos dopolnjen in ponatisnjen. Radi pa jo imajo tudi njeni učenci in sodelavci, saj kljub zdravstvenim težavam nadaljuje svojo poklicno in osebno pot – mnogokrat nam je prav zaradi tega vzgled in spodbuda pri ustvarjanju naših življenjskih zgodb,« so utemeljili podelitev.

Osnovnošolska priznanja Bronasta priznanja 360 stopinj ljubezni – avtorici Rebeka Koradej in Tjaša Goršek; mentorica Maja Ahtik Požegar - OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj.

Zračna prepustnost različnih mask – avtor Maj Mirst; mentor Igor Koša -OŠ Šalek.

Rezalnik za zelišča – avtor Luka Poprask; mentorja Marija Vodovnik in Boštjan Ketiš -OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki

Srebrna priznanja

Raziskava uporabe obraznih mask s trajnostnega (okoljskega) vidika –avtor Urh Mešelj; mentorica Vesna Švab -OŠ Šalek.

Sanacijski ukrepi na območju spodnjega toka Velunje – avtorja Ida Preložnik in Urh Raško; mentorica Branka Mestnik -OŠ Gorica.

Znata leteti Kako sta mlada raziskovalca v tandemu potešila željo po letenju enega in premagala strah pred letenjem drugega, za proces pa dobila srebrno priznanje »Glede na to da sva na simulatorju delala več kot eno leto, sva ga veliko testirala tudi sama, zato lahko rečeva, da sva upravljanja kar vešča. Seveda sva imela kar nekaj neuspešnih pristankov in padcev z neba, ampak je upravljanje simulatorja kljub padcem nadvse zabavno in ti tudi neuspeh ne pokvari veselja,« pravita dijaka zaključnih letnikov ŠCV Gaber Čuješ in Laura Pečnik Budna.

Njun simulator je primerljiv s profesionalnim, kar je potrdil tudi pilot, se pa razlikuje predvsem v kakovosti grafike in reakcijskem času, zato je primeren zgolj za učenje osnov letenja in brez dvoma še potrebuje nadgradnje. raziskovala, ali lahko sama zgradiva simulator, ki je primerljiv s kupljenimi in profesionalnimi simulatorji letenja,« pojasnjujeta, da sta najprej zgradila svoj simulator, ga prilagodila za simulacijo letenja ter sproti zabeleževala stroške izdelave, da sta jih lahko kasneje primerjala z že kupljenim simulatorjem in profesionalnim simulatorjem letenja. Nato sta poklicala izkušene pilote, ki so njun simulator ocenili in preverili, ali je primerljiv s profesionalnim in ali je (ter v kolikšni meri) primeren za učenje letenja. Preverila pa sta tudi marketinško moč simu-

Odpadne zaščitne maske v okolju – avtorici Kaja Kovačič in Petra Janković; mentorici: Suzana Pustinek in mag.

Anita Povše - OŠ Gustava Šiliha Motivacija mladih, ki trenirajo ekipni šport - avtor: Anže Kalan; mentorica Mirjam Turner. - OŠ Mihe Pintarja Toleda

latorja, tako da sta zbrala nekaj prostovoljcev ter izvedla intervju z njimi pred uporabo simulatorja in po njej. Kakšni so izsledki?

❱

»Najin dosežek nama je v veliko čast in ponos.

Upava pa, da še kdo z našega šolskega centra dobi takšno priložnost in požanje tak uspeh kot midva.«

»Z raziskovalno nalogo sva pokazala, da je možno predelati oz. ustvariti simulator, ki je primerljiv s profesionalnim, hkrati pa je od njega veliko cenejši. Presenetilo naju je pa to, da simulator ni tako lahek za uporabo, kot sva predvidevala in da je potrebno imeti vsaj nekaj predznanja, da ga lahko brez težav pilotiramo. Ugotovila sva tudi, da je simulator efektivno marketinško sredstvo, saj je razvoj simulacije oz. bolj natančno simulatorjev letenja pripomogel k večjemu zanimanju za letalsko industrijo,« povzemata.

Pa so lahko izsledki raziskovalne naloge podjetniška priložnost in jo nameravata izkoristiti? »Glede na to da je najin simulator za pol cenejši od najcenejših profesionalnih simulatorjev in je kljub ceni primerljiv z njimi, bi rekla, da ima potencial na trgu, vendar potrebuje še kar nekaj nadgradenj, preden bi sploh razmišljali o tem.

Z veseljem pa ga predava naslednjim generacijam za kakšne bodoče raziskovalne naloge, saj se to leto poslavljava od srednje šole in bi bila vesela, če bi videla,

Aplikacija z dvosmerno sinhronizacijo med opravili in oblačnim skladiščem - avtorja: Anže Goršek in Matija Osojnik; mentorja Islam Mušić in Samo Železnik -Elektro in računalniška šola.

Prepoznava globokih ponaredkov – avtorja Tim Povše in Tim Jevšenak; mentorja Islam Mušić in Rok Urbanc -Elektro in računalniška šola.

Srebrna priznanja

Izdelava prototipa naprave za izdelavo filamenta za 3D-tisk iz parafinskega voska –avtor Matic Bajsić; mentorja Viljem Osojnik in Klemen Hleb - Šola za strojništvo, geotehniko in okolje.

Zviševanje organske sestave kapitala vpliv akumulacije kapitala na zaposlenost delovne sile – avtor Bruno Šonc; mentorja mag. Ivan Jovan in Ivan Blazinšek – Gimnazija.

Izdelava delta robota – avtorja Robert Šeliga in Jan Virbnik; mentorja Jožef Hrovat in Stanislav Glinšek - Šola za strojništvo, geotehniko in okolje.

Pametna kuhalna naprava –avtor Dejan Mežnarc; mentor Klemen Hleb - Elektro in računalniška šola.

Zlato priznanje:

Energija kapljice – avtorja Jan Konečnik in Danaj Čebular; mentorja Peter Vrčkovnik in Islam Mušič - Elektro in računalniška šola. 🔲

Tina Felicijan

da je najin simulator zablestel na kakšnem tekmovanju.« Zablestel pa je že v mednarodni konkurenci. »Ko sva zvedela, da sva bila sprejeta na tekmovanje ICYS, sva bila nadvse vesela.

Priprave so potekale približno en mesec, preko Teamsov s koordinatorko Vesno Fabjan in še ostalimi tremi ekipami – slovenska ekipa je namreč predstavila štiri raziskovalne naloge, za katere smo prejeli dve srebrni priznanji in eno bronasto. Skupaj smo vadili predstavitve, vsak je moral posneti kratek filmček o svoji raziskovalni nalogi, pri čemer nama je pomagal Peter Vrčkovnik, napraviti pa sva morala tudi plakat za najino raziskovalno nalogo.

Skozi celotne priprave pa sta naju podpirala in nama pomagala izpiliti malenkosti še najina mentorja Samo Železnik in Uroš Remenih.

Tekmovanje je naposled potekalo tako kot priprave na Teamsih, in sicer tri dni (od 24. do 26. aprila), zadnji dan pa so bile podelitve. Ob gledanju podelitve, ki je s spletnim prenosom potekala v živo, nama je srce kar močno bilo in ko sva izvedela, da sva dobila srebrno nagrado, sva bila seveda zelo srečna in ponosna, sploh, ker je bila konkurenca ogromna. Na vseh področjih je bilo ogromno odličnih tekmovalcev in še boljših raziskovalnih nalog iz Azije, Evrope in Brazilije. Čisto vsak med njimi nama je predstavljal veliko konkurenco. Izkušnja, ki sva jo pridobila s tem tekmovanjem, je nepopisna in nekaj, česar ne bova nikoli pozabila, kljub temu da nismo imeli možnosti doživeti tekmovanje v živo v Braziliji, kjer bi sicer potekalo,« sta sklenila. 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

13. maja 2021

Boj za vrh vroč do konca Trimo odnesel Ocvirka, koronavirus zaostalo tekmo med Mariborom in Gorenjem Rokometašem Celja Pivovarne Laško je v boju za državni naslov znova 'spodrsnilo'. Na zaostali tekmi 18. kroga so gostovali v Trebnjem., kjer je bil domači Trimo boljši s 25 : 24. To je bil po izgubi točk proti Gorenju in Kopru tretji poraz Celjanov v sezoni. Zato so se v klubu sporazumno razšli s Tomažem Ocvirkom in na njegovo mesto do konca sezone postavili njegovega prejšnjega pomočnika in sedanjega trenerja mladincev Luka Žvižeja, upajoč, da bo moštvo spet popeljal na zmagovita pota. »Znašli smo se v težki situaciji, ki jo moramo skupaj rešiti.

Smo v neugodnem položaju.

Do zaključka sezone so štiri tekme, kjer pa imamo vse v svojih rokah, kar je najpomembneje.

Verjamem, da nam bo uspelo.

Moramo pa stopiti skupaj in z maksimalno borbo obrniti vse v svojo korist. Časa ni veliko, a še vedno dovolj. Najbolj pomembno pa je, da se po najboljših močeh vsi borimo za skupni cilj in naredimo to, kar se od nas, ekipe, tudi pričakuje,« je ob prevzemu članskega moštva dejal nekdanji odlični rokometaš.

S to zmago so se Trebanjci povzpeli na drugo mesto. Na njem so ostali vsaj do gostovanja na preloženi tekmi 17. kroga proti Krki v Novem mestu in 23. kroga med Gorenjem in Celjem (obe naj bi bili včeraj). Za prvaki so do včeraj zaostajali (oboji so odigrali 22 tekem) le še za točko.

Gotovo so se jim s to zmago povečali apetiti. Če ne za osvojitev naslova, pa vsaj za ponovitev lanskega drugega mesta. Svojo računico pa imajo seveda tudi Velenjčani. Do včerajšnjega največjega rokometnega derbija v državi in ob še drugič neodigrani tekmi 13. kroga v gosteh z Mariborom so za vodilnim moštvom zaostajali za tri točke, za Trimom pa eno manj.

Velenjčani začudeni in presenečeni

Z Mariborčani bi se morali udariti prejšnji petek, a se niso.

Zaradi okužbe z virusom v mariborskem moštvu je bila tekma na

začudenje gostov zadnji trenutek odpovedana. Po njihovem mnenju v čudnih okoliščinah. Zato so naslednji dan poslali v zvezi s tem dolgo sporočilo za javnost, v katerem med drugim poudarjajo: »V RK Gorenje Velenje se zavedamo nevarnosti virusa covid-19 in vseh grozljivih posledic, ki jih je povzročil v življenju posameznikov, gospodarstvu in družbi kot celoti. V času, ko ljudje umirajo in se zdravniki borijo za življenja, je ukvarjanje s športom

in igranje rokometnih tekem svojevrsten privilegij. Kljub temu pa ne moremo mimo tega, da opozorimo na vse okoliščine odpovedi tekme v Mariboru. Ob tem poudarjamo, da ne trdimo, da določeni igralci RK Maribor Branik dejansko niso zboleli. V primeru, da se okužbe dejansko potrdijo, želimo vsem okrevanje brez zapletov.

Zavedamo se nevarnosti hitrega širjenja okužbe, zapletov in situacij, na katere ne moremo vplivati. Žal pa se ne moremo znebiti občutka, da so v RK Maribor Branik odločitev o neigranju tekme sprejeli že dolgo, preden se je naša ekipa odpravila na pot. Čudnih okoliščin je bilo preveč, da bi našteli vse ...« Posebej ogorčen je bil tudi direktor kluba Janez Gams: »O težavah nasprotne ekipe smo bili obveščeni zgolj eno uro pred tekmo, ko so naši igralci že bili

na igrišču in so se pripravljali na ogrevanje. Skupaj z delegatom, komisarjem lige in predsednikom združenja smo skoraj eno uro iskali rešitev nastale situacije. Zavedati se namreč moramo, da imamo v RK Gorenje Velenje v maju kar 6 tekem in možnosti za prestavitev termina, glede na to, da moramo prvenstvo končati do konca maja, tako rekoč nimamo. Ne glede na vse predloge se RK Maribor Branik ni strinjal z nobeno rešitvijo in odločili so se za odpoved tekme. Dogajanje

je bilo milo rečeno čudno, njihove izjave pa nasprotujoče in na koncu se je pokazalo, da tudi zavajajoče. Ne moremo mimo občutka, da v nasprotni ekipi niso ravnali v duhu iskanja rešitve, s čimer so pod vprašaj postavili regularnost zaključka prvenstva.

Do domnev, ki danes prihajajo iz različnih krogov, da je bilo dogajanje režirano tudi s strani RK Celje Pivovarna Laško, ki kot vemo zelo dobro sodeluje z RK Maribor Branik, se ne bomo opredeljevali. Močno si želimo, da ni tako! Za naš klub je edini možen nadomestni termin 19.

5. 2021. Če RK Maribor Branik takrat z nami ne bo želel igrati, pričakujemo, da se tekma registrira z rezultatom 0 : 10.«

»Prisiljeni smo bili odpovedati tekmo …«

Tako zatrjujejo v mariborskem klubu, ki se je hitro odzval na

velenjske obtožbe. Med drugim so zapisali: »Vsi naši igralci so bili pred tekmo testirani v roku in skladu s pravili, ki jih določa NIJZ. Več igralcev RK Maribor Branik je dobri dve uri pred tekmo razvilo simptome, ki so kazali na morebitno okužbo s koronavirusom. Te igralce smo ločene od ostalih eno uro pred tekmo znova testirali s hitrimi testi, ki so bili pozitivni. To je prižgalo alarm, edina logična odločitev pa je bila, tudi ob upoštevanju vseh protokolov Rokometne zve-

ze Slovenije in NIJZ, da tekmo odpovemo.

Ob vsem tem se moramo odzvati tudi na ostre in neutemeljene obtožbe direktorja RK Gorenje Velenje Janeza Gamsa, ki zelo očitno prezira vse temelje etike športa. Glede na njegovo izjavo se zdi, da so pri RK Gorenje Velenje pripravljeni tvegati zdravje svojih igralcev, strokovnega štaba in vseh njihovih bližnjih, ki bi bili v primeru odigrane tekme izpostavljeni koronavirusu. S svojim odzivom rušijo vse vrednote profesionalnega športa, takšnih obtožb pa od nekdanjih državnih prvakov vsekakor nismo pričakovali. Zdi se, da bi v RK Gorenje Velenje z direktorjem Gamsom na čelu za dosego svojega cilja šli preko trupel, tudi na račun ogrožanja javnega zdravja.« 🔲

vos

V nedeljo v Šmartnem derbi zadnjih dveh Drugoligaško prvenstvo bo napeto do konca, tako v boju za drugo mesto kot za obstanek Člana druge nogometne lige z našega območja, Rudar in Šmartno 1928, se tudi v 19. krogu nista izkazala. Prvi so v skupini za prvaka gostovali v Novem mestu, kjer jih je Krka premagala s 3 : 1. Zadetek, ki je bil sploh njihov prvi v drugem delu, je dosegel Miloš Jovičić. Šmarčani pa so v skupini za obstanek v Beltincih izgubili z 0 : 3.

Po tej zmagi so Krčani (39 točk) trenutno prvi kandidat za končno drugo mesto, ki prinaša kvalifikacije za popolnitev prve lige. Dob (36), ki je bil dolgo časa drugi, je po novi slabi predstavi in porazu v Brežicah zdrsnil na četrto mesto, Posavci (38) pa so napredovali na tretje in imajo

prav tako možnost za osvojitev drugega mesta. Nanj lahko upa tudi četrta Nafta (35). Gostila je vodilne Radomlje (47) in jim z zmago 1 : 0 preprečila, da bi se že po tem krogu veselili uradne osvojitve naslova najboljšega v ligi in ponovne uvrstitve med najboljša moštva v državi.

Velenjčani so še vedno na dnu lestvice lige za prvaka. Kot kaže, bodo sezono tam tudi končali. Triglav, ki je v Biljah igral 1 : 1, ima na sedmem mestu šest točk več od njih. V sobotnem 20. krogu bodo gostili šesto Bilje in morda se bodo veselili prve zmage ali vsaj točke v tem

Nogometni klub Rudar Velenje je dodelil sedem športnih štipendij, ki so si jih mladi nogometaši prislužili z dosedanjim vloženim trudom, delom in talentom. V klubu verjamejo, da bodo dodeljene štipendije motivirale fante za trdo delo in jim omogočile uspešen razvoj.

V klubu so se zahvalili tudi Holdingu Slovenske elektrarne, ker podpira zgodbo NK Rudar Velenje, skrbi za razvoj več kot 200 otrok in jim stoji ob strani.

skrajšanem drugem delu.

Prekmurci pa so nogometašem iz Šmartnega ob Paki prizadejali že dvanajsti poraz. Po njem ostajajo s trinajstimi točkami na zadnjem mestu. Tolikšna je tudi bera predzadnjih Brd. V boju za obstanek jih je na njihovem igrišču z 2 : 1 premagalo Primorje, ki po tej zmagi gotovo nekoliko lažje diha. Na štirinajstem mestu imajo tri točke več od Šmarčanov in Brd, za trinajsto Dravo pa zaostajajo za točko. Prav njo bodo gostili v soboto. V Šmartnem ob Paki bo v nedeljo nova tekma za 'biti ali ne biti.' Na derbiju zadnjih dveh bodo gostili nogometaše iz Goriških brd. 🔲

vos

Šestnajst zadetkov Ferenčeve premalo za zmago S Primorkami znova tesno izgubile Velenjske rokometašice so v skupini za razvrstitev od 5. do 8. mesta izgubile tudi drugi dvoboj končnice z Izolčankami. Gostje s Primorske so jih premagale še tretjič v tej sezoni. V rednem delu so bile obakrat boljše za zadetek, tokrat za dva. Slavile so z 28 : 26.

Ob tem je zanimivo, da je odlična velenjska igralka Nastja Ferenc za svojo ekipo dosegla več kot polovico golov. V gostujočo mrežo je poslala kar šestnajst žog, od tega sedem s sedmih metrov.

Po porazu je povedala: »Tekmo smo odprle slabo in brez žara, tako v napadu kot obrambi. V drugem polčasu smo se zbrale in začele igrati bolje, a kljub temu nam ni uspelo ujeti tekmic.

Napake so nas stale zmage. Menim, da smo premagale same sebe.«

Primorke so večji del dvoboja imele rezultatsko prednost, v prvem polčasu nekajkrat celo štirih golov. V nadaljevanju so velenjska dekleta zaigrala bolj kakovostno in v 42. minuti sploh prvič povedla (20 : 19). Po vodstvu s 25 : 24 slabih deset minut pred koncem so povsem popustile, Izolčanke pa so se z delnim izidom 4 : 1 veselile nove zmage nad njimi. 🔲

vos

Balinanje Štajerska liga upokojencev v balinanju Letošnjo sezono se je ligaško tekmovanje v Štajerski ligi upokojencev v balinanju začelo mesec dni prej kot lani. Zaradi omejitev pa vseeno ni bilo vsakoletnega predhodnega sestanka z vodji ekip. Vodstvo lige se je zato na osnovi prejetih predlogov odločilo, da zaradi premajhnega števila igralcev letos v ligi ne bo ekipe DU Kavče. Tako bo skupno število ekip 12 – v obeh ligah je po 6 ekip. Iz lanske prve lige izpadeta samo dve ekipi, iz druge pa v prvo ligo napreduje le ena.

Nova tekmovalna sezona se je začela 3. maja.

Prvo srečanje v prvi ligi je bilo letos na igrišču Premogovnika Velenje v torek popoldne, in sicer med domačini KU Gorenje in gosti iz BK Žalca. Tako dobre igre že dolgo nismo videli, gostje so se na začetku uspešno upirali domačinom. V nadaljevanju pa so domačini odigrali precej bolje in zmagali z 8 : 2, pa tudi punt razlika 39 : 29 je bila za domačine.

Na Polzeli je istočasno potekalo srečanje med domačini in gosti iz DU Šoštanja. Tu se je zelo poznala razlika v kakovosti med lanskimi prvaki in novinci v prvi ligi. Domačini so igrali v svojem slogu in na vso moč, gostje jim niso bili kos. Kljub temu pa je gostom v igri dvojic le uspelo odščipniti dve točki. Na koncu je bil rezultat 8 : 2 za domačine, punt razlika pa je bila visoka, 53 : 29 za Polzelo.

Naslednje jutro je bilo srečanje med ekipama DU Velenja in gosti BŠDU Premogovnik. To srečanje je prineslo največje presenečenje v prvem kolu. Ekipa DU Velenja je bila letos skoraj v celoti spremenjena, pa vendar jo je njihovemu vodji uspelo odlično pripraviti. Ves čas so močno napadali, tako da so bili gostje v podrejenem položaju. Na koncu je bil rezultat 7 : 3, punt razlika pa 40 : 26.

Lestvica: 1. BK Polzela 2, 2.

KU Gorenje 2, 3. DU Velenje 2, 4. BŠDU Premogovnik 0, 5. BK Žalec 0, 6. DU Šoštanj 0.

V drugi ligi je bilo prvo srečanje v Celju, kjer so gostili ekipo BS Vrbno. Ekipa domačinov, ki se je letos preselila iz prve lige, tokrat ni imela pretežkega dela.

Gostje so se kar uspešno upirali, a kaj več od častnega poraza niso iztržili. Bilo je 6 : 2 in punt razlika 29 : 23 za domačine.

V torek je bila na prošnjo ekipe PDU Gorica zaradi njihovega razmočenega igrišča tekma prestavljena v Topolšico. Domačini so se zelo trudili, da bi na svojem igrišču premagali goste iz Gorice, a jim to ni uspelo. Dosegli so neodločen rezultat 4 : 4, punt razlika 26 : 29 pa je pripadla gostom.

V Vinski Gori so gostili ekipo DU Dobrna. Domačini so imeli tekmo pod nadzorom in so jo tudi dobili, z 8 : 0 ter punt razliko 37 : 23.

Lestvica: 1. DU Vinska Gora 2, 2. BK Celeia Celje 2, 3. PDU Gorica 1, 4. BK Topolšica 1, 5.

BS Vrbno 0, 6. DU Dobrna 0. 🔲

T. F.

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT, ZDRAVJE

13. maja 2021

Zdravje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki V občinah Šaleške doline narašča odzivanje v Program Svit jemo in preprečimo nastanek resne bolezni. Odvzem vzorca blata je enostaven, udeleženci pa ga opravijo v zasebnosti lastnega doma.«

Možnosti vključevanja v program so ostale enako dostopne tudi v obdobju epidemioloških razmer

Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi covida-19 še naprej nemoteno deluje. Sodelovanje je varno za vse, ki so v program vključeni. Pri oddajanju vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Posameznik, ki je morda vabljen na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži, če nima povišane temperature ali znakov okuž-

zdravljenje ni bilo potrebno. Poleg tega so pri kolonoskopijah pri 3782 osebah odkrili napredovale adenome (polipe), jih odstranili in s tem preprečili, da bi se iz njih morebiti razvila rakava bolezen.

Na Območni enoti Celje NIJZ z zadovoljstvom ugotavljamo tudi to, da v večini občin celjske zdravstvene regije od leta 2010 dalje upada število novih primerov raka na debelem črevesu in danki.

Upada tudi število umrlih za to vrsto raka.«

Pomembno je, da v Programu Svit odkrijemo do 70 % bolezni v zgodnji fazi.

Kakovostno delovanje Programa Svit, njegova dostopnost in prijaznost uporabnikom so rezultat sodelovanja mnogih posameznikov. V izvajanje Programa

ki imajo zgodnjo obliko bolezni, se je ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez bolezenskih znakov. Če je odkrit pozno, je umrljivost za tem rakom še vedno visoka. Na srečo pa je tudi dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Če predrakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, lahko razvoj bolezni celo preprečimo. Veliko vlogo pri tem pa ima Program Svit. S pomočjo testa na prikrito krvavitev v blatu želimo odkriti tiste posamezni-

elektronski naslov dijana.sprecakovic@zd-velenje ali andreja.zadravec@zd- velenje.si.

Svit je darilo, ki nam lahko reši življenje

K udeležbi v Program Svit ciljno populacijo spodbujata tudi Milan in Ana Koren, Svitova ambasadorja iz Velenja. »Oba sva bila operirana na črevesju in imava stomo. S programom Svit sva bila seznanjena že leta 2007, ko je Slovenija pristopila k presejalnemu

Odzivnost v Programu Svit po občinah zdravstvene regije Celje, 2020, za oba spola skupaj.

80 %

Odzivnost v Program Svit v številkah

70 % 60 %

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odzivnost vabljenih iz leta v leto nekoliko niha, a skozi leta zaznavajo trend naraščanja odzivnosti. »V

50 % 40 % 30 % 20 % 10 %

art

no

ob

Pa k Bra Taboi slo r Po vče l Ra zela de Vo če Pre jnik bo Go Vele ld rnj nje iG Se rad vn Do ica Do bje brn Re Lu a čic a o La če b S ško a Še vinji n Vit tjur Zd rav a stv Ž nje en ale ar c eg Slo Šošt ija ven M anj ske ozi Ko rje n Vra jice n Lju sko bn Zre o Šm Naza če r arj e p Ce je ri J lje elš a Po Koz h dče je trt ek Š Ro tore g Ro ga Br atec ška ež ic Bis Slatine tric So a a o lčav bS a otl i

0%

Šm

V vseh dosedanjih prikazanih publikacijah Zdravje v občini občina Velenje statistično značilno odstopa od slovenskega povprečja z višjo odzivnostjo v Program Svit. Po zadnjih podatkih NIJZ, Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja za leto 2020, je odzivnost v Program Svit v občini Velenje 68,83 %, v občini Šoštanj 64,38 %, občina Šmarno ob Paki pa s 74,00 % zaseda prvo mesto v zdravstveni regiji Celje. Podatki za Slovenijo znašajo 64,37 %. Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območna enota Celje, razloži, da Program Svit že 11 let učinkovito prispeva k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke.

Zdravstveni strokovnjaki že vrsto let sporočajo, da se je vsakemu vabilu Programa Svit smiselno odzvati in opraviti predlagane preventivne postopke. »Pomembno je večkratno in redno sodelovanje v presejalnih postopkih – v Svitu na vsaki dve leti za vse, ki prejmejo vabilo. Zgodaj odkrito bolezen, ki jo je mogoče odkriti le s presejanjem, lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen tudi preprečimo. V Program Svit vabimo moške in ženske v starosti od 50 do 74 let. Trenutno v Sloveniji poteka sedmi krog vabljenja. Pomembno je, da se vabljeni odzovejo vsakič, ko prejmejo vabilo, torej vsaki dve leti.

Skozi življenje se v črevesu lahko na novo pojavijo spremembe, ki jih lahko z rednim sodelovanjem v programu pravočasno odkri-

tistim, ki se programa udeležijo,« še poudari Lucija Beškovnik, specialistka javnega zdravja, zaposlena na Območni enoti Celje.

be zgornjih dihal. Pri pregledu je v uporabi vsa potrebna varovalna oprema. Kaj kažejo rezultati? »V 11 letih Programa Svit opažamo vidne rezultate. Od začetka delovanja so v celjski zdravstveni regiji s pomočjo programa pri 419 osebah odkrili raka na debelem črevesu in danki, in to večinoma v začetni fazi, ko dodatno onkološko

Na Območni enoti Celje NIJZ so v marcu gradiva o Programu Svit naslovili tudi na številna podjetja v celjski zdravstveni regiji, pri čemer jih želijo spodbuditi, da bi tudi delodajalci motivirali zaposlene k redni udeležbi v presejalne programe. Z udeležbo v Programu Svit lahko naredimo največ za svoje zdravje in kakovost življenja, saj do 65 % odkritih rakov odkrijemo tako zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo.

Zato vse, ki prejmejo vabilo v program, močno spodbujajo, da se nanj tudi odzovejo.

TAKO so igrali 2. slovenska nogometna liga, 19. krog Liga za prvaka:

Rezultati: Krka - Rudar Velenje 3:1 (1:0); strelec za Rudar: Milos Jovicic (59.); Vitanest Bilje - Triglav 1:1 (1:1), Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 3:0 (0:0), Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0) Liga za obstanek: Rezultati: Beltinci K. Tratnjek - Šmartno 1928 3:0 (1:0), Jadran Dekani - Fužinar Vzajemci 1:1 (0:1), Drava Ptuj - Krško 1:1 (0:0). Brda - Primorje eMundia 1:2 (1:0).

Vrstni red – skupina za prvaka: 1. Radomlje 47, Krka 39, 3. Brežice 38. 4. Dob 35, 5. Nafta 35, 6. Bilje 31, 7. Triglav 28, 8. Rudar 22.

Skupina za obstanek: 9. Jadran 23, 10. Krško 22, 11. Fužinar 21, 12. Beltinci 21, 13. Drava 17 (-3), 14. Primorje (16:32) 16, 15. Brda (15:48) 13, 16. Šmartno (14:48) 13.

Liga NLB, zaostale tekme Zaostale tekme - 12. kroga: Koper - Dobova 28:26 (17:14); 15. kroga: Butan Plin Izola - Ljubljana 32:28 (12:11); 18. kroga: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 25:24 (14:10).

Vrstni red: 1. Celje 22 tekem - 38 točk, 2. Trebnje 22 - 37, 3. Velenje 20 - 35, 4. Koper 23 - 27, 5. Ormož 23 - 26, 6. Slovenj Gradec 2011 23 - 25, 7. Ribnica 23 - 23, 8.

Loka 23 - 22, 9. Maribor 21 - 18, 10. Slovan 23 - 16, 11. Dobova 22 - 14, 12. Izola 22 10, 13. Ljubljana 22 - 10, 14. Krka 21 - 9.

Prva A ženske rokometne lige - končnica za mesta od 5. do 8: Rezultati: Velenje – Trgo ABC Izola 26:28 (14:16), Z'dežele – Šola rokometa Zagorje 26:19 (10:11).

Vrstni red: 1. Celje 28, 2. Zagorje 21, 3. Izola 15, 4. Velenje 10.

zdravstveni regiji Celje je odzivnost ves čas izvajanja programa v slovenskem povprečju. V letu 2020 je bila odzivnost tako v Sloveniji kot tudi v regiji 64,4-odstotna (regija Celje: moški 58,61 %, ženske 69,98 %). Še vedno velja, da se moški slabše odzivajo v Program Svit kot ženske, v povprečju vsa leta 10 % slabše, zato jih želimo še posebej spodbuditi k udeležbi. Veseli smo, da v nobeni občini v regiji Celje odzivnost niti pri moških niti pri ženskah ni nižja od 50 odstotkov. Sledimo dolgoročnemu cilju – najmanj 70-odstotni odzivnosti vabljenih v vseh občinah in v regiji. S tem bi v Sloveniji vsako leto za rakom debelega črevesa in danke umrlo 200 ljudi manj. Svit lahko rešuje življenja, vendar le

Odzivnost vabljenih v Program Svit v zdravstveni regiji Celje v letu 2020

Svit so vključeni izvajalci zdravstvenih storitev po vsej Sloveniji, njihovi zdravstveni timi ter zdravstveni delavci, ki izvajajo svetovanje na Svitovih kontaktnih točkah. Koordinatorka programa Svit v ZD Velenje, Andreja Zadravec, dipl. med. sestra, poudari, da je rak na debelem črevesu in danki eden najpogostejših rakov v Sloveniji. »Mnogi,

ke, pri katerih je večja verjetnost, da bodo ali pa so že zboleli za rakom danke ali debelega črevesa,« pove Zadravčeva, ki opozori na pomembnost odzivanja.

V Zdravstvenem domu Velenje deluje tudi Svitova kontaktna točka, kjer so dosegljivi vsak torek med 8. in 10. uro. Lahko jih tudi pokličete na telefon 051 493 400 ali 03 8995 575 ali pišete na

programu. Zavedala sva se, kako pomembno je opazovati svoje telo in biti pozoren na vsako spremembo. Če bi bil program Svit že takrat, ko sem zbolel, mogoče ne bi potreboval stome. Znaki bi bili odkriti že prej, preden sem jih zaznal. Kot ambasadorja sodelujeva na predstavitvah in promocijah.

V svojem okolju osveščava ljudi o tem, zakaj je dobro, da se odzovejo povabilu in odpošljejo vzorčke blata. Dobro se je zavedati, da je Svit darilo, ki nam lahko reši življenje. Rada bi ljudem povedala, da je pravočasno odkrit polip, ki je predznak rakavega obolenja, zagotovilo, da smo storili nekaj dobrega za svoje zdravje. To ponovimo vsaki 2 leti. Najbolj vesela bi bila, če ljudem ne bi bilo treba po najini poti. Raka se ni treba bati, iščite ga, da vam ga lahko čimprej pozdravijo. Zelo sva vesela, da je program zaživel, saj je možnost preživetja velika.

Zato skrbite za svoje zdravje in se odzivajte.« 🔲

Jasmina Škarja

Orožje so spet prekrižali Navdušenje nad sabljaškim športom ostaja – Epidemija je v pretekli sezoni marsikomu prekrižala tekmovalne načrte ter dodobra načela kondicijo Po pol leta trajajoči odsotnosti s sabljaških pist, v katero jih je prisilila epidemija covida-19, so člani Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje prvi teden v maju ponovno prijeli za orožje. Skladno z umirjanjem epidemioloških razmer in sproščanjem ukrepov so lahko vadbo ponovno omogočili vsem vadbenim skupinam. Trener Klemen Špeh je povedal, da so se na borilne steze v torek prvi podali tekmovalci kluba, na svoj račun pa je prišla tudi močna veteranska zasedba.

V sredo so se vrata odprla tudi za začetnike in vse tiste, ki se želijo preizkusiti v športu z

Člani Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so prvi teden v maju ponovno prijeli za orožje.

zgodovinsko bogato tradicijo. Na vprašanje, kakšne bodo posledice epidemije za tekmovalce, Špeh odgovarja: »Epidemija nas je s prepovedjo treningov močno prizadela, vendar sem prepričan, da se bomo s skupnimi močmi in trdim delom v naslednjih sezonah vrnili še močnejši. Manj navdušenja nad sa-

bljaškim športom med člani kluba ni zaznati.

Kljub temu da je epidemija v pretekli sezoni marsikomu prekrižala tekmovalne načrte ter dodobra načela kondicijo, smo vsi v klubu trdno odločeni, da se ponovno povzpnemo v sam vrh slovenskega sabljanja.« 🔲

jš

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

13. maja 2021

Izposoja električnih koles Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki popestril ponudbo z električnima kolesoma – Cilj je približati skrite kotičke v občini čim večjemu številu ljudi – »Vozni park« želijo povečati

Za opravljanje potrebe na javnih površinah ni potrebe V Velenju odprtih vseh šest javnih sanitarij Milena Krstič - Planinc

Tatjana Podgoršek

V okviru v začetku leta končanega projekta LAS-a Martinov svet je javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki pridobil tudi dve treking električni kolesi, ki sta sedaj, po sproščanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, na voljo za izposojo občanom in tudi drugim. Do včeraj (srede) so imeli občani možnost brezplačnega najema, kar so nekateri izkoristili, poslej pa bo za najem potrebno plačati 20 evrov na dan oziroma 40 evrov za kolo za čez vikend. »Naša cena za izposojo e-kolesa je najnižja v SAŠA regiji. Ob tem naj pojasnimo, da pravzaprav zaračunavamo le uporabo, ne pa najema. Ta je namreč zaradi pridobitve evropskega denarja za omenjen projekt brezplačen. Za uporabnino smo se odločili zato, ker je vzdrževanje e-koles zelo drago,« so pojasnili v mladinskem centru. Ob izposoji mora uporabnik plačati 30 evrov kavcije, ki jo nazaj dobi ob vrnitvi nepoškodovanega kolesa.

Poleg e-kolesa dobi v uporabo še kolesarsko čelado in varnostno ključavnico. Za najem je rezervacija potrebna dan prej. »Cilj izposoje je popestriti iz-

Za popestritev izletov po skritih in zanimivih kotičkih ter za obisk turističnih ponudnikov v občini sta za zdaj na voljo dve električni kolesi. (foto: arhiv MC)

lete po priljubljenih poteh in obiske turističnih ponudnikov v lokalni skupnosti. Zanimivih in slikovitih točk je v naši občini kar nekaj, z e-kolesom pa si jih lahko ogledajo vsi, ne glede na fizično pripravljenost. Z e-kolesom, pri katerem pri vzpenjanju pomaga zmogljiv elektromotor, je mogoč izlet na Goro Oljko, obisk ponudnikov na Vinski turistični poti, vzpon do cerkve Sv. Antona v Skornem ali pa vožnja po slikovitih obronkih Malega in Velikega Vrha, Slatin, Skorna ter ostalih krajev znotraj občine.« V bližnji prihodnosti bi radi ponudbo voznega parka razširili s še več električnimi in na-

vadnimi kolesi, primernimi za vse družinske člane, saj obstaja povpraševanje tudi za slednje.

Razmišljajo tudi o ureditvi bicy sistema po zgledu občin Velenje in Šoštanj? »Za zdaj ne, ker je to za nas prevelik strošek. Gre za povsem drugačen sistem izposoje, drugačna pa so tudi kolesa. Po izkušnjah izposojevalcev v nekaterih občinah v Zgornji Savinjski dolini za ta sistem ni preveč zanimanja, več za takšen najem, s katerim želimo popestriti turizem v okolju mi,« je dejala Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki.

Velenje, Šoštanj – V Velenju ni nobene potrebe, da se potreba (mala ali velika) opravlja na javnih površinah. Vseh šest javnih sanitarij je odprtih. Odprli so tudi tiste tri, ki so čez zimo izpostavljene mrazu in nevarnosti, da poči kakšna cev ter povzroči škodo – ob Škalskem jezeru, v Sončnem parku in na Centralnem otroškem igrišču. Vse leto (razen, ko so jih za nekaj časa zaprli oziroma čas obratovanja zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja epidemije, skrajšali) pa so odrte javne sanitarije na Avtobusnem postajališču, v garažni hiši pri Zdravstve-

nem domu (vse dni v tednu od 8. do 22. ure) in pod Centrom Nova (ob delavnikih od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure).

V vseh javnih straniščih najdete poleg drugih potrebnih stvari tudi razkužila za roke, za kar skrbi koncesionar. Ta redno skrbi tudi za to, da so stranišča očiščena in normalno vzdrževana. Čisti jih vsake štiri ure.

Je v njih veliko vandalizma? »V času, ko so bili zaradi covida vsi gostinski lokali zaprti, je bilo tega zelo veliko. Zlasti so bile temu izpostavljene javne sanitarije v garažni hiši pri Zdravstvenem domu, kjer so se zbirali tudi narkomani. Najti je bilo precej igel, nečistoča je bila zelo velika …,«

pravi Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje. Zdaj, ko so lokali spet odprti, je vandalizma precej manj.

V Šoštanju pa edine javne sanitarije še naprej ostajajo zaprte.

Uredili so jih v objektu Tržnica, a so imeli velike težave, ker so jih uporabniki puščali močno onesnažene. Zato se je Krajevna skupnost Šoštanj, ki objekt upravlja, skupaj z Občino Šoštanj odločila sanitarije zapreti. Čez dan so tako odprte sanitarije na Tresimirjevem športnem in otroškem igrišču ter na bencinski črpalki. 🔲

Podelili članske izkaznice in plakete Negovanje tradicije, tovarištva in pomoči je še vedno ena od temeljnih zavez poslanstva članov – Spominski center 91 v Velenju sprejet z velikim odobravanjem in visoko oceno

🔲

POLICIJSKA kronika Trčila, potem pa odpeljala Velenje, 6. maja – V četrtek popoldan se je na parkirnem prostoru v Črnovi zgodila prometna nesreča s pobegom. Voznica osebnega avtomobila je tam trčila v parkiran avto in s kraja odpeljala, ne da bi si z oškodovanko izmenjali podatke. Voznico so policisti na podlagi registrske oznake in opisa avtomobila izsledili. O njenih prekrških bo odločal prekrškovni organ.

Kraja gradbenega orodja Velenje, 7. maja – V noči na petek je neznanec vlomil v za-

bojnike na Cesti Simona Blatnika. Iz njih je ukradel več kosov gradbenega orodja in lastnike oškodoval za okoli 5.000 evrov.

Ekstremna prekoračitev hitrosti Velenje, 7. maja – Minuli vikend so policisti na Celjskem in Koroškem obravnavali več ekstremnih prekoračitev hitrosti, eno od njih v Velenju. Voznik osebnega avtomobila je v petek okoli 21. ure pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil 102 km/h. Za nameček je vozil tudi pod vplivom alkohola. V krvi ga je imel dobro promilo. Vozniku so prepovedali

nadaljnjo vožnjo. Za prekrška je predpisana globa v višini 1.900 evrov in 25 kazenskih točk.

Vlomi v vrtne ute Žalec, 7. maja – Na Polzeli je neznani storilec v petek vlomil v dve vrtni uti. Iz ene je ukradel žensko kolo, iz druge pa moško gorsko kolo in električni vrtalnik. Iz odklenjene vrtne ute, prav tako na Polzeli, pa je ukradel detektor kovin in visokotlačni čistilec.

Tatvini iz dveh vrtnih ut so dan za tem, v soboto, 8. maja, obravnavali še v Parižljah. Storilec je ukradel motorno žago, kovček z orodjem, kosilnico in dve kotni brusilki.

Vsi so se še nekaj časa zadržali ob obujanju spominov in z željo, da se izredne razmere čim prej končajo in se lahko kmalu bolj pogosto družijo.

Velenje – Pred tridesetimi leti nihče med nami ni razmišljal, ali bi šel v boj za osamosvojitev Slovenije. Z leti pa razvoj dogodkov v naši državi ni bil vedno najbolj prijazen do nas. Veliko udeležencev vojne leta 1991 se je oddaljilo od spominov in njihovega obujanja v veteranskih organizacijah in v naši družbi nasploh.

Iz POLICISTOVE beležke V trgovino brez maske

Znanec ga je izsiljeval

Velenje, 6. maja – V četrtek, malo po pol osmi uri zvečer, je policiste poklicala varnostnica iz trgovine v Šaleku, kjer stranka pri nakupovanju ni uporabljala zaščitne maske. Zadevo so predali prekrškovnemu organu.

Velenje, 7. maja – Ker ga je znanec izsiljeval za denar, ga je Velenjčan prijavil policistom. Napisali so zapisnik in zbrali vsa potrebna obvestila za podajo kazenske ovadbe državnemu tožilcu.

Namerno nad avto Velenje, 6. maja – V četrtek je občan policistom prijavil, da mu je neznanec namerno poškodoval avto. Oškodoval ga je za 200 evrov.

Razbijali naj bi steklenice Velenje, 7. maja – V petek okoli 21. ure je občan policistom prijavil, da pred Rdečo dvorano skupina ljudi razbija steklenice. Policisti so na kraju ugotovili identiteto osmih oseb, niso pa zaznali prekrška ali kaznivega dejanja.

Občanka našla denarnico, ki izvira iz ropa Velenje, 8. maja – V soboto je občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla najdeno denarnico. Policisti so ugotovili, da denarnica izvira iz kaznivega dejanja ropa, o katerem zbirajo obvestila.

Motorist prestrašil lastnika psa Velenje, 8. maja – V soboto okoli 20. ure se je voznik kolesa z motorjem na pešpoti iz Velenja proti Šoštanju umikal občanu, ki se je s psom sprehajal ob kolesarski stezi.

Pri tem je zapeljal na makadam. S tem je tako prestrašil sprehajalca, da je ta poklical policiste, ki pa prekrška niso ugotovili.

Vinjenega razgrajača pridržali Velenje, 8. maja – Malo pred polnočjo v petek je vinjen občan razgrajal in vpil na Cesti Simona Blatnika. Ker se ni umiril in prenehal s kršitvijo niti takrat, ko so na kraj prišli policisti, z roko pa je celo zamahnil proti enemu od njih, so ga pridržali do streznitve. Pri tem so morali uporabiti prisilna sredstva. Poleg »nočnine« bo moral kršitelj zaradi storjenih prekrškov poravnati precej visoko globo.

Dvakrat substance Velenje, 8. maja – V soboto so policisti zasegli substance, za katere so domnevali, da so prepovedana droga. Enkrat so jih zasegli na Aškerčevi, enkrat pa na Ljubljanski cesti.

Cigaretne ogorke stresel na teraso Šmarno ob Paki, 9. maja – V nedeljo je neznanec občanu Šmartnega ob Paki na teraso stresel kup cigaretnih ogorkov. To je storil tudi sosedu prijavitelja. Policisti so za zdaj oba dogodka zabeležili.

Mladoletnici malo po svoje Velenje, 9. maja – V nedeljo okoli 11. ure je mama obvestila policiste, da pogreša mladoletno hčerko. Policisti so takoj začeli z zbiranjem obvestil in iskanjem dekleta, pri tem pa ugotovili, da je pogrešana še ena mladoletnica, s katero sta bili skupaj. Aktivnosti so zaključili malo po 20. uri, ko sta bili deklici najdeni. Policisti bodo o ugotovitvah obvestili državnega tožilca in seznanili center za socialno delo.

»To vedenje je treba negovati zaradi zgodovinskega spomina, uveljavljanja statusa udeležencev in kot opomin zanamcem, da si je slovenski narod suverenost ter samostojnost skozi stoletja vedno izboril sam,« razmišlja predsednik OZVVS Velenje Zdenko Brložnik, ki se razveseli vsakega novega člana, kljub izraženemu dejstvu, da so si veterani razvoj današnje družbe predstavljali drugače. »Negovanje tradicije, tovarištva in pomoči je še vedno ena od temeljnih zavez našega poslanstva, zato tudi sprejem novih članov organiziramo kot posebno svečan dogodek.

Nove člane smo sprejeli v Spominskem centru 91 v Velenju, ki je, glede na odziv dosedanjih obiskovalcev iz vrst Veteranov vojne za Slovenijo, članov Policijskega veteranskega društva Se-

ver ter tudi ostalih obiskovalcev iz vse Slovenije, sprejet z velikim odobravanjem in visoko oceno.« Novim članom so članske izkaznice podelili: častni predsednik OZVVS Velenje Alojz Hudarin, predsednik OZVVS Velenje Zdenko Brložnik in sekretar Bojan Čampa. Namen in vsebino muzejske razstave je prisotnim predstavil kustos v Muzeju Velenje, Vinko Miheljak. Prisotni so si ogledali predstavitveni film, ki govori o dogajanju pred in med vojno za Slovenijo. Po podelitvi članskih izkaznic je sledila še podelitev plaket. Za dolgoletno prizadevno delo v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Velenje je srebrno plaketo prejela Marijana Tratnik, bronasto plaketo pa Drago Kolar in Nikola Abrić.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

🔲

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

jš

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

13. maja 2021

Na odgovore bo treba čakati več let ti strokovno in celovito, ob tem pa upoštevati vse predpise, strokovne podlage in usmeritve nosilcev urejanja prostora in na koncu pridobiti tudi vsa potrebna soglasja. Na končni dokument, v katerem bodo znani tudi odgovori na

❱

Prejeli so okrog 130 pobud za spremembo namenske rabe zemljišč in 50 vlog za krčitve gozdov.

podane vloge, bo treba čakati več let. »Vse zainteresirane pa pozivamo, da postopek spremljajo tudi v vmesnih fazah, saj bo dokumentacija v času javne razgrnitve, ko prispemo do te faze, mesec dni javno dostopna. V tem času bo nanjo možno podati tudi pripombe in predloge,« pravi Hajnriharjeva. 🔲

SOCIALNI podlistek

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Občina Šoštanj zaključila prvo fazo postopka sprememb in dopolnitev OPN Šoštanj, 4. maja – Občina Šoštanj je začela prvi postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je bil sprejet konec leta 2015. Gre za dolgotrajen postopek, ki bo trajal več let. V prvi fazi so do 4. maja zbirali pobude za spremembo namenske rabe zemljišč. »Prejeli smo okrog 130 pobud in blizu 50 vlog, vezanih na odločbe glede krčitve gozda.

Nekatere posameznike zdaj pozivamo, da poravnajo taksne obveznosti, potem pa bomo pobude obravnavali skladno z zakonodajo in navodili ministrstva, pripravili osnutek sprememb in dopolnitev OPN ter ga poslali v obravnavo vsem nosilcem urejanja prostora in postopek nadaljevali skladno z določili Zakona o urejanju prostora,« pravi Verona Hajnrihar, višja svetovalka za urejanje prostora v upravi Občine Šoštanj.

Pobude za spremembo namenske rabe zemljišč predstavljajo samo kamenček v mozaiku. Rešitve za prostorski razvoj celotne občine je treba načrtova-

Kaj pomaga pri ravnanju z žalostjo? Žalost je čustvo, s katerim izražamo svoje občutke izgube. Je tudi čustvo, ki nas (če se mu prepustimo) privede do tega, da svoje izgube predelamo. Če se žalosti izognemo, ostanemo privezani na preteklost in nismo svobodni v prihodnosti. Ko čustvom dopustimo, da jih začutimo, stopimo v proces žalovanja, v razvojni proces, preko katerega se počasi učimo sprejeti izgubo in na novo zaživeti brez človeka, ki smo ga izgubili. Proces žalovanja je dobro vedno videti v povezavi z odnosom, ki ga moramo zaradi nastale izgube izpustiti. Če z osebo zgradimo močan odnos, potem skupaj z njim rastemo tudi mi. To je razlog, zakaj žalujoči rečejo, da se počutijo, kot bi bili izkoreninjeni. Proces skupne rasti je zaradi smrti nenadno prekinjen in spremeni celotno življenje. Človek samega sebe ne razume več, ne razume več sveta, se počuti tujega samemu sebi.

V poteku predelovanja žalosti prehajamo od bitja v odnosu nazaj na individualno bitje. To pomeni, da se spet zavedamo sebe kot posameznika ter na novo odkrivamo odnos do tega sveta. Proces žalovanja je samoten in boleč proces, ki vzame veliko moči in časa ter prisili, da se spoprimemo s seboj in odnosom, ki je bil prekinjen, pa vendar nam je omogočil, da na novo vzpostavimo stik s seboj.

V tokratnem zapisu smo povzeli besede Yvonne Hersberger, ki jih je za Slovensko društvo Hospic uredila in prevedla gospa Metka Klevišar.

Slovensko društvo Hospic – Območni odbor Velenje, 051/415 447, velenje@hospic.si

Milena Krstič - Planinc

Skozi tančice ženskega pogleda

V shopping po samozavest Kam po samozavest? Kje jo dobiti, prejeti?

Obstaja bližnjica do samozavesti? Lahko greš v shopping in si kupiš nove obleke, nove čevlje, novo torbico. Ampak, kaj je novo? Nova samozavest? Nova jaz?

Verjetno smo se že vse ujele pri branju člankov, ki svetujejo, »kako v 10 korakih priti do večje samozavesti,« podajajo »trike za večjo samozavest« in kažejo »pot do samozavesti«.

No, poti do samozavesti ni. Samozavest je posledica samospoštovanja. Instant rešitve ne obstajajo, obstaja pa proces. Potrpežlji-

vost sama s seboj. Razumevanje lastnih potreb. Sledenje sebi in nega svojih želja.

Namenjanje časa svojim hobijem.

Samospoštovanje je v bistvu vrednostna cena same sebe. Koliko sem vredna? Česa sem vredna? Kako se počutim ob misli, da sem vredna vsega najlepšega? Mi je ob tem prijetno ali pa ob tej misli čutim, da to ne drži?

Z znanko sem se ujela v izredno odkrit pogovor, ki naju je obe presenetil, glede na to, da si v smislu druženja nisva ravno blizu. Med pogovorom, ki nama je vzajemno veliko podaril, mi je zaupala: »Na zunaj sem uspešna, učinkovita, delujem, kakor da imam vse – družino, partnerja, otroke, družabno življenje, skrbim za svojo postavo … Ampak nekaj v meni je prazno. Ne čutim, da sem zares vredna. Živim tako,

Mnenja in odmevi Pravični prehod Pred časom sem – kot vsa gospodinjstva v občini – prejel pismo župana, v katerem so nanizana načela in zahteve do države za pravični prehod gospodarstva v dolini ob zapiranju rudnika in ugašanju elektrarne.

Oglašam se, ker mislim, da sem bil v času pristopa k izgradnji bloka 6 TEŠ edini v dolini, ki je opozarjal na zgrešenost investicije. V osrednjem slovenskem časopisu sem takrat, ko so kopali gradbeno jamo za nov blok in je politika v dolini investicijo predstavljala kot razvojni projekt stoletja in je bila vsa dolina v tem prepričanju enotna, zapisal, da investicija v blok 6 ni investicija stoletja, pač pa razvojni harakiri doline. V intervjuju za isti časopis sem podal mnenje, da bi bil edini pravi pristop ta, da s čistilnimi napravami posodobijo blok 4 in 5, proizvodnjo v rudniku pa postopoma zmanjšujejo tako, kot se izteka življenjska doba blokov in zmanjšuje proizvodnja elektrike. Ob tem pa energetika v dolini pristopi resno k prestrukturiranju. Poudaril sem, da razvojno prestrukturiranje ni enostaven projekt.

V enem članku in tudi pismu županu sem opozoril na ekonomske pogoje poslovanja v prihodnje, četudi se takrat niti ni vedelo o preplačani

investiciji za 300 milijonov. Pravnomočna obtožnica razkriva ozadje tega početja. Opozoril sem na dejstvo, da se bo cena kuponov za ogljikove izpuste z leti višala, da pa cene električne energije ne bodo rasle.

Ko zdaj teče razprava o tem, kdaj ugasniti elektrarno, v ospredju niso več politična usmeritev in zahteve Evrope po odločnem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, pač pa ekonomski vidik. Cena in anuitete kreditov za blok 6, višja cena premoga, kot je bila določena za investicijski program, in predvsem cena kuponov za izpuste CO2 so tisti neizprosni ekonomski razlogi, ki bodo ugasnili elektrarno pred rokom, ki ga želijo politika in ljudje, zaposleni v energetiki v dolini. Tega pa nobena politika ne more ustaviti. Povedano drugače, elektrarna se duši (večanje izgub in zadolženosti) in se bo zadušila v ogljikovodiku, ki ga sama proizvaja.

Ko sem pisal, da je investicija v blok 6 razvojni harakiri, v mislih nisem imel tako hitrega ugašanja elektrarne, kot se obeta. Za nekaj takega bi moral bolj natančno poznati vse ekonomske številke iz poslovanja. Mislil sem na dejstvo, da je investicija tako velika, tudi če ne bi bila preplačana, da bo vračanje kreditov in plačeva-

19

kot menim, da moram. Ne tako, kot čutim, da bi želela.« Shopping ne bo zapolnil praznine. Niti dvignil samospoštovanja. Posledično se samozavest ne bo povečala.

To, kar čutim in verjamem sama o sebi, je odvisno od mene in odločitev, ki jih v življenju sprejemam. Ljuba mi je misel, da sem sama sebi varuhinja svojega časa, svojega srca in svojih početij. Varujem svojo energijo, da ne odteka kar tako, nekontrolirano. Varujem odnose z ljudmi, ki so mi pomembni in negujem, kar mi je dragoceno. Spoznavam, da je samospoštovanje proces in da je življenje, ki ga živim, največji in najbolj zgovoren dokaz in odraz, na kateri stopnji je moje samospoštovanje. 🔲

Ines Vugrinec, SŽM

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Naveličani boste, saj se je vaše pravo življenje skorajda ustavilo. Tudi lepi dnevi v maju vam ne bodo segli do srca, redko kaj vam bo predstavljalo izziv. Vseeno vas bo neki dogodek v prihodnjih dneh lepo presenetil. Zanj bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. Dragoceni vam bodo. Imeli pa boste kar nekaj težav na poslovnem področju, kar bo vplivalo na vaše počutje. To bo povezano tudi z manjšimi prihodki. Vaše potrebe bo treba za nekaj časa krepko omejiti, dolg spisek želja pa skrajšati. Eno, tisto največjo, pa si le uresničite. Dala vam bo upanje, da se stvari po dobrem letu dni le vračajo v normalo.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Partner si še vedno ne bo znal vzeti dovolj časa za vas. A zato niso kriva ohlajena čustva, ampak delo, ki ga ima v teh dneh res veliko. Čeprav to veste, nekako ne verjamete. S svojim nerganjem ga spravljate ob živce, saj si želi le tega, da bi miren pristan našel v vašem objemu. Kmalu bosta morala oba precej spremeniti svoje življenje, sicer bosta skupaj še manj. Tega se zavedate in bojite hkrati. Finance?

Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveč. Dvakrat preverite, ali vse, kar vam ponujajo, drži. Časa imate dovolj, ni se vam treba odločiti čez noč. Naj vas ne premami le visoka vsota, na tehtnico dajte tudi kakovost življenja.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Z malo potrpežljivosti in sodelovanja z vsemi, ki vas obkrožajo, boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razrešili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni.

Jezilo vas bo, ker vam bo reševanje nepričakovanega zapleta vzelo veliko časa.

Očitno bo to vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje. Partner bo spet postal ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost, a mu ni uspelo. Ob koncu tega tedna boste zagotovo vedeli, da tako hudo v vajinem odnosu še ni bilo. Želeli si boste, da stvari obrnete v vajino korist. Partner ne potrebuje veliko, da je zadovoljen. A sedaj ste šli predaleč, zato se boste morali bolj potruditi.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Cel teden boste veliko razmišljali in kalkulirali. Ja, vse, kar se vam bo zdelo pomembno, bo povezano s financami. Doslej se vam pri njih nikoli ni resno zalomilo, sedaj pa se vam bo. Vse kaže, da vas v prihodnjih mesecih čakajo velike spremembe in tudi veliki izdatki, ki si jih ne želite. Sploh, ker vam ne bodo prinesli ničesar dobrega. Vsak dan bolj vam bo jasno, da ste predolgo čakali na dobro ponudbo. Če bi sprejeli zadnjo, bi se sedaj že sladko smejali in uživali. Tako pa se boste morali zelo potrditi, da rešite, kar imate. Ne zanesite se le nase in na svoj šesti čut. Ta tokrat ne bo dovolj. Poiščite pomoč strokovnjakov, predvsem pa dobrega pravnika.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Letošnji maj ne bo tako lep, kot si želite. Priznati si boste morali, da vas delo, ki ga opravljate, že nekaj časa ne veseli več. Tudi zato, ker so se odnosi v službi močno skrhali. Zagotovo zato, ker se vsak boji za svoj stolček, negotovost pa je ob dolgi pandemiji in številnih ukrepih še vedno velika. Ne delajte dolgoročnih načrtov, načrtujte raje vsak dan posebej. Tako boste spet bolj mirni in zadovoljni. Ko boste potrebovali zaščito in tolažbo, jo poiščite le pri tistih, ki jim povsem zaupate. V tem tednu se bo zgodilo nekaj, kar vas bo zelo preplašilo. Sami ne boste mogli ugotoviti, kaj je narobe z vašim zdravjem, zato ne odlašajte. Prej, kot boste vedeli, kaj se dogaja z vami, prej boste spet mirni.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Še nekaj dni boste potrebovali veliko počitka. Počutje še ne bo takšno, kot si želite, vseeno pa bo šlo vsak dan na bolje. Ob koncu tedna vas doma čaka veliko presenečenje. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nekdo od vaših bližnjih bo storil zelo velik življenjski korak, pri tem pa bo potreboval vašo pomoč in podporo. Tokrat brez načrtovanja ne bo šlo. Ne pritožujte se, če boste morali več ur posvetiti pogovorom po telefonu in iskanje informacij na svetovnem spletu. Vse to boste počeli, ker si boste želeli, da projekt uspe. Znali pa si boste vzeti čas za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Prepričani boste, da je najhuje za vami. Žal ne bo, kar boste spoznali v naslednjih nekaj dneh. V službi poskrbite, da bo vse teklo tako, kot je treba. Zavedajte pa se, da vam nekdo, ki lahko naredi veliko škode, ves čas gleda pod prste in čaka na vaše napake. Dobra plat medalje bo, da boste vse, kar boste počeli, da rešite zapleteno poslovno situacijo, lahko podprli z denarjem, ki ste ga privarčevali. Dovolj ga je, da vas ne bo skrbelo, da se spet kaj zalomi. Ni pa ga še dovolj, da bi si lahko privoščili vse, kar si želite. Zato bodite potrpežljivi in razumni. Do letošnje jeseni se bo vse uredilo točno po vaših željah, načrte pa boste še morali spreminjati.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

nje obresti zahtevalo vso finančno akumulacijo (amortizacijo) in energetika v dolini ne bo imela, tudi če bi želeli in imeli projekte, finančnih potencialov za prestrukturiranje. To bi bilo nujno tudi, če bi elektrarna živela tako dolgo, kot je predvideval investicijski program. Pristopiti bi morali takoj po zaključku investicije.

Ker energetika v dolini posluje z izgubo, ki je tudi vsa energija vode iz Drave ne more pogasiti, ne vidim nobenih možnosti za pravičen prehod, kot v pismu izraža željo gospod župan.

Za vsako prestrukturiranje in razvoj je denar le eden od pomembnih pogojev. Tudi če bi država ob ugašanju elektrarne in zapiranju premogovnika namenila milijardo in več za pravičen prehod, ta ni mogoč brez znanja in predvsem ustvarjalnega navdiha in ustrezne organiziranosti ljudi. Časov, ko je država imela moč, da je tovarno Tobi iz Bistrice pri Rušah prestavila v Velenje in je iz tovarne mlatilnic nastala tovarna gospodinjskih aparatov, ni več.

V enem članku, v katerem sem pisal o dveh harakirijih v moji dolini, sem v dveh stavkih navedel razlog, zakaj je rudarska Idrija v razvojnem razcvetu in zakaj moja dolina v umiranju. Nekako tako sem zapisal … V Idriji si ljudje vsak dan rečejo: »Znamo in zmoremo in storili bomo vse, da bomo najboljši na svetu.« Pri nas

pa je razvoj temeljil na filozofiji »Delamo v temi in v nevarnem okolju, da vam je svetlo in proizvajamo tretjino elektrike za Slovenijo, zato si zaslužimo to, kar zahtevamo«. Ta razvojna filozofija je bila uspešna nekje do sredine sedemdesetih. Kasneje je pripeljala do odkupa Kurtinga, ki je bil prvi razvojni harakiri doline, in do drugega, ki ga predstavlja investicija v blok 6 TEŠ. Žal iz pisma župana vidim, da je ta filozofija še kako močna. Verjetno je nekako tako, kot danes piše župan, »država mora, od države zahtevamo«, takrat, ko so zahtevali prestavitev tovarne Tobi, pisal takratni župan botru Francu Leskovšku Luki. Tudi zato ne vidim realnih možnosti za pravičen prehod. Tako kot si lahko človek zdravje ohranja le sam, je tudi razvoj v dolini odvisen od ljudi v dolini. Človek, ki išče zdravje pri drugih, je neprestano bolan in v bolnicah.

Znamo in zmoremo? To je sedaj vprašanje. Bomo znali to reči z navdihom srca? Pa ne mislim, da bi moral to storiti župan. Mislim na ljudi v energetiki. Pravzaprav si župan s tem, ko naslavlja zahteve na državo, po nepotrebnem nalaga breme drugih na svoja ramena. Tudi odgovornost za zgrešeno investicijo si je občinska politika sama po nepotrebnem naložila na svoja ramena, ko je v projektu praktično delovala kot investitor. 🔲 Silvester Koprivnikar

Umaknili ste se v svoj svet. Vanj spustite le redke, saj ste izgubili zaupanje v ljudi. Zato pa bo v teh lepih majskih dneh nekdo, ki ga ne poznate prav dobro, namesto vas storil prvi korak. Všeč vam bo, ko boste ugotovili, da je iskren in da ima želje, ki vas prav nič ne motijo. Vaše življenje se bo čez noč zavrtelo v smer, ki vam bo hudičevo všeč. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli doslej. A ne boste, saj si vedno želite še več. Sobota bo čarobna, saj se boste prepustili čustvom. Počutili se boste veliko mlajše, kot ste, spoznali boste, da še imate otroka v sebi. Zato se iskreno zahvalite tistemu, ki bo poskrbel za nepozabno doživetje.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zelo ste se trudili, da bi izboljšali odnos z najbližjimi, saj ste vedeli, da ste v veliki meri vi krivi zato, da niste bolj povezani. Sedaj se ne boste več trudili, saj bo partnerjevo obnašanje tako moteče, da boste imeli vsega dovolj. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju. To ne bo čisto nedolžno, če vam uspe pritegniti pozornost osebe, ki vam je že nekaj časa močno všeč, boste skočili čez plot. In pri tem ne boste imeli niti malo slabe vesti. Niti na to, kaj bo prinesla prihodnost in kako si boste na novo uredili življenje, ne boste pomislili. Prepustili se boste toku dogodkov in si vsak dan znova rekli, da živite samo enkrat.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Odločili se boste, da se poslovite od ljudi, ki vam jemljejo energijo. Izkazalo se bo, da ste se tokrat odločili čisto prav. Dobro veste, da se vam zna zgoditi še marsikaj, kar lahko prekriža vaše načrte za prihodnost, a nekaterih ljudi v njih ne bo več. Čeprav si boste želeli, da bi bili ob tem ravnodušni, ne boste. Zato lahko ponovno pričakujete težave z želodcem ali pogostejše bolečine v hrbtenici, saj boste nehote ves čas v krču. Nekomu od vaših bližnjih se bo ob uradnem pismu smejalo, vam pa tudi. Dobili boste dokaz, da je včasih vredno čakati in da resnica vedno zmaga. Več kot boste v naravi, bolj zdravi boste!

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh veliko, na vseh področjih. Veseli jih boste, zato vam ne bo težko, če boste morali delati več kot po navadi. Priložnost, ki se vam bo ponudila v ponedeljek, bo vredna razmisleka. Zelo verjetno se za ponudbo skriva odlična poslovna priložnost. Veseli boste, ker bosta s partnerjem zgladila vsa nesoglasja. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse težave, začela bosta celo delati načrte za poletje. To bosta sicer počela s figo v žepu, saj ne vesta, ali jih bosta lahko uresničila. Vseeno pa se bosta ob tem zelo zabavala. Počutje bo odlično, tako dobro, kot ga letos še ni bilo.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Dnevi, ki so bolj mirni kot ne, bodo v tem tednu postali preteklost. Po eni strani boste veseli, ker se bo življenje začelo vračati v ustaljene tirnice, po drugi pa vas bo strah, saj se zavedate, da boste imeli zelo malo časa, da izpeljete vse načrtovane projekte. K sreči bo vaše počutje odlično, dobro pa boste sodelovali tudi s sodelavci. Zato bo vse teklo tako, kot mora. Zvezde vam obljubljajo veliko pomoči na finančnem področju. Tokrat boste točno vedeli, za kaj boste porabili denar, ki ste ga privarčevali. Nagradili boste predvsem sebe. Ob tem se boste zavedali, da to storite preredko, zato bo občutek toliko boljši

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED

Četrtek, 13.januarja maja 17.

Petek, 14. maja

Sobota, 15. maja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 V treh stenah, Poročni prstan, dok. ser.

10.50 Vrtičkarji, slov. nad., 3. sez.

11.25 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sez.

14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Brez meja - Hatartalan 15.45 Z kot Zofka, oddaja za otroke 16.05 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 17.55 Na kratko, Umetna inteligenca 18.05 V Goščavi, Pošast, lutkovna nan.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Dediščina Evrope: Victor Hugo državni sovražnik, fran. nad.

00.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.25 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10.55 Vrtičkarji, slov. nad., 3. sez.

11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sez.

14.40 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.10 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.50 Danin dinosvet, kanadska nan.

16.15 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka, 6. sez.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Rdeči krog, fr.-it. film 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.55 Napovedujemo

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Čebelice: Pod medvedovim dežnikom, 1. sez.

07.10 Timi gre, risanka 07.20 Žanov svet, risanka 07.30 Kalimero, risanka 07.40 Nejko, risanka 07.50 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 08.00 Z kot Zofka, oddaja za otroke 08.20 Mladički, dok. ser. za otroke 08.30 Gudrun, vikinška kraljična, ser., 1. sez.

08.35 Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser.

09.05 Sobotni krompir 09.45 Športniki, risanka 09.50 Male sive celice: OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Center, Novo mesto 10.30 Infodrom, tednik za mlade 10.50 Holly Hobbie, kanadska nad.

11.35 Tarča 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja 14.05 Podjetno naprej, Eligma, kriptoplačevanje 14.55 Neronov dosje - po sledeh antične zarote, kopr. dok. igrana oddaja 15.55 Čokoladne sanje, slov. nad., 1. sez.

16.30 Na vrtu, izob. oddaja 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ambienti 17.50 Zadnja beseda! - izbor 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker - najboljši trenutki, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 Hudičeve igre (I.), am.-it. nad.

22.20 Poročila, Šport, Vreme 22.45 Sedmi pečat: Lepi fant, am. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo

10.15 11.20 14.00 15.10 16.10 17.50 20.05 21.00 21.30 22.10 22.40

00.15 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.45 08.00 08.15 09.10 10.15 12.15 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.30 2.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.40 22.10 22.15 23.05 23.35

Videotrak Dobro jutro Skrivnosti spanca, am. dok. odd.

Profil: Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia V petek zvečer Za pogledom, dok. film Zadnji artefakt, am. dok. oddaja Avtomobilnost Ambienti Jumbo Big band, gostovanje Big banda RTV Slovenija v Novem Sadu, glasbeno-dok. oddaja Jumbo Big band - Big band RTV Slovenija, Big band RTS in Jazz orkester HRT, posnetek koncerta iz Novega Sada Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 62. del Usodni diamanti, 1. sez., 63. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 31.,32. del Čista desetka, 1. sez., 1. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza!

Policijska družina, 9. sez., 21. del Usodno vino, 1. sez., 2. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 64., 65. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 53. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 22. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 22. del Slepa pega, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. razv. odd.

Dober večer, ga. predsednica: prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka: Kako so živeli vitezi in princeske?

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir, GŠ Velenje (249) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 17 Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir, GŠ Velenje (249) Lepote sveta: Avstralija, 1. del Izbrano iz arhiva: VTV smešnice, december 1995 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.00 Videotrak 12.15 Dobro jutro 14.50 Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o Desi Muck, raz. dok. oddaja 16.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja 17.10 Na vrtu, izob. oddaja 17.50 Ko črte govorijo, dok. film 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nad.

20.55 Bilo je nekoč v Nemčiji, kopr. film 22.40 Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela, fr. dok. ser.

23.40 Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Celje P. L., 23. kolo, posnetek iz Velenja 01.05 Videotrak 02.05 Info kanal

07.00 09.00 11.15 12.30 13.30 15.30 16.30 18.55 20.05 22.50 23.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.45 08.00 08.15 10.15 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.20 22.40 23.10 23.15 01.45 03.20 03.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 20.40 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 64., 65. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 33., 34. del Čista desetka, 1. sez., 2. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza!

Policijska družina, 9. sez., 22. del Usodno vino, 1. sez., 3. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 66., 67. del 24UR vreme 24UR Delovna akcija MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Starševstvo, ameriški film Mrha, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. razv. odd.

Drugačen svet, O numerologiji, 1997 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina, GŠ Velenje (250) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Združeni arabski emirati, 1999 Izbrano iz arhiva: Ob 40-letnici tabora v Ribnem, 2006 Regionalne novice, inf. program Pop corn: Šank Rock, 2003 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina, GŠ Velenje (250) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13.

13. maja maja 2021 2021

01.20 02.15

Najboljše jutro Pričevalci, Jožefa in Janez Javornik Vrtičkarji, slov. nad., 3. sez.

Cum grano salis (Solinar), dok. f. Čez planke: Varšava - Prestolnica za vse letne čase Dan Evrope pri vas doma, koncert Nogomet - DP: Maribor : Gorica, 34. kolo, prenos iz Maribora Videotrak Palme v snegu, španski film Zvezdana, Mala Danijela z velikim srcem Silence - Prvo srečanje preživelih po koncu sveta, koncert Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.35 10.00 12.45 13.55 14.10 15.30 15.45 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.25 01.10 03..00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, risanka Maša in medved, risanka Robocar Poli, risanka WheeWheels, risanka Lepši svet, risanka Peter Pan, risanka Mia in jaz, risanka Grozni Gašper, risanka Pirati iz soseščine, risanka Power Players junaki, risanka Divja brata Kratt, risanka Betty v New Yorku, 1. sez., 8.-10. del MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Nepozaben, ameriški film Ime mi je Michael, ameriški film Ubij me nežno, slovenski film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, oddaja za otroke Župan z vami: Franc Sušnik župan Občine Vransko Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 39 Pesem nikoli ne umre, Tine Lesjak in ljudske pevci s Pohorja, 2001, 1. del koncerta Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje (246) Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Kako so živeli vitezi in princeske?

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Mark Lev Krajnc, violina, GŠ Velenje (247) Dotiki gora: Po poteh Vinske Gore Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2848. VTV magazin, reg. inf. odd.

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, duo kitar, GŠ Velenje (248) 20 let ansambla Podkrajski fantje, 2001, 1. del Popotniške razglednice: Združeni arabski emirati, 1999 Festival Brežice 2008, Basel Renaissance Winds, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.40 12.10 12.35 13.10 14.05 15.30 16.00 17.30

17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.20 20.00 20.30 20.35 21.55 22.35 23.15 23.45

Nedelja, 16. maja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.30 09.45 09.55 10.05 10.15 10.30 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.10 22.00 22.25 00.05 00.10 00.35 01.30

Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Niko, Pripni se!, risanka Timi gre, risanka Mucika, risanka Ezopovo gledališče, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka, 3. sez.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Mali Timotej, risanka Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka, 1. sez.

Simon, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka, 1. sez.

Dinotačke, risanka Objemi me, risanka, 1. sez.

Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Erika, risanka, 1. sez.

Bacek Jon, risanka, 2. sez.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Danin dinosvet, kanadska nan.

Ozare Obzorja duha, Izzivi za medije Ljudje in zemlja Zelena generacija/Young Village Folk: Victoria Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Bolno srce, nemški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka, 1. sez.

Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Leteča Holandca, niz, nad.

Intervju, dr. Kaja Širok Poročila, Šport, Vreme Izgubljeni trojčki, brit.-am. dok. film Za lahko noč: Komorni zbor AVE Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 Duhovni utrip 07.15 Koda 07.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 08.10 Z mladimi virtuozi: Timotej Kosovinc 08.30 Kvartet violončel Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 08.45 Koroška poje 2021 - Pesem nas povezuje 09.50 Vrtičkarji, slov. nad., 3. sez.

11.50 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 12.45 Na lepše 14.15 Zadnji artefakt, am. dok. oddaja 15.30 Katar 2022, Fifina mag. oddaja 16.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, vrhunci 2020 16.25 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser.

17.25 Rokomet - liga NLB: Koper : Gorenje Velenje, 24. kolo, prenos iz Kopra 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Narava v 24 urah, nemška dok. odd.

21.00 C. Orff, E. Clug, Carmina Burana, posnetek iz SNG Maribor 22.00 Vikend paket 23.30 Zvezdana, Mala Danijela z velikim srcem 00.20 Kaj dogaja?

01.00 Videotrak, Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.40 12.25 12.55 13.10 14.55 15.10 17.30 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.40 01.30 03.10

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40 14.40 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.40 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, risanka Maša in medved, risanka Robocar Poli, risanka WheeWheels, risanka Lepši svet, risanka Peter Pan, risanka Mia in jaz, risanka Grozni Gašper, risanka Pirati iz soseščine, risanka Power Players junaki, risanka Betty v New Yorku, 1. sez., 11.-13.

Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Ime mi je Michael, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Starševstvo, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 19. del Zadovoljna 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Ugani, kdo pride na večerjo, am. f.

Zahodno od Brooklyna, am. f.

Ime mi je Michael, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, oddaja za otroke 2847. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2848. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Pesem nikoli ne umre, Tine Lesjak in ljudske pevci s Pohorja, 2001, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 18 Pod medvedovim dežnikom, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, klavir, GŠ Velenje (249) Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, O numerologiji, 1997 Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 17 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina, GŠ Velenje (250) Festival Brežice 2008, 2. del Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 17. maja

06.30 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.40 15.30 16.00 16.10 16.20 16.30 16.40 17.00 17.25 18.00 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.55

10.45 13.30 14.00 14.30 15.35 16.25 16.55 17.55 20.00 20.55 22.40 23.15 23.35 00.15 00.45 02.05 03.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.40 21.45 22.40 22.45 23.35 23.55

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Izzivi za medije Vrtičkarji, slov. nad., 4. sez.

Vem!, kviz Intervju, dr. Kaja Širok Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sez.

S-prehodi Dober dan, Koroška Timi gre, risanka Šola za pošasti, risanka, 1. sez.

Muk, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Gudrun, vikinška kraljična, otroška ser., 1. sez.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Jani Virk, Maja Vidmar in Robert Simonišek Glasbeni večer: Mont Blanc Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Zadnja beseda! - izbor Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk: Victoria Vzpon mesta, dok. film Plavanje - EP, prenos iz Budimpešte Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis Dediščina Evrope: Aenne Burda: ženska, ki si je skrojila uspeh, nemška nad.

Podjetno naprej V postelji s Titom, kratka TV-igra AGRFT Recepcija, kratka TV-igra AGRFT Veverce, kratka TV-igra AGRFT Plavanje - EP, posnetek iz Budimpešte Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Viking Viki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 66. del Usodni diamanti, 1. sez., 67. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 35., 36. del Čista desetka, 1. sez., 3. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 64. del Usodno vino, 1. sez., 4. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 68., 69. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 54. del Šverc komerc, 2. sez., 65. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 20. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 23. del Slepa pega, 4. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. razv. odd.

2848. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 40 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Avstralija, 2. del Spoznajmo jih ... Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Kdo je bil Anton Perko? Pogovor o mornariškem častniku in slikarju Regionalne novice, inf. program Izbrano iz arhiva: Informativni program 41 Spoznajmo jih ... Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Orleki v Avstraliji, april 2000 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek, 18. maja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.05 Pisave: Jani Virk, Maja Vidmar in Robert Simonišek 10.55 Vrtičkarji, slov. nad., 4. sez.

11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sez.

14.40 Duhovni utrip 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.50 Timi gre, risanka 16.00 Žanov svet, risanka 16.10 Nejko, risanka 16.20 Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, risanka 18.10 Bacek Jon, risanka, 2. sez.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nad., 2. sez.

20.55 Dosje, Igra - pred obzidjem Evrope 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Pričevalci, dddr. Jože Maček 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 03.20 Napovedujemo

10.30 Dobro jutro 13.15 Slovenski magazin 14.00 Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dok. film 14.50 Avtomobilnost 15.40 Kaj dogaja?

16.30 Joker - najboljši trenutki, kviz 17.55 Plavanje - EP, prenos iz Budimpešte 19.45 Potovanje, švicarski dok. film 20.45 Ana Soklič Skozi leta 21.00 Pesem Evrovizije 2021, 1. predizbor 23.15 NaGlas!

23.35 Plavanje - EP, posnetek iz Budimpešte 01.20 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.45 08.00 08.15 10.15 12.05 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.55 20.00 20.30 20.50 22.10 22.15 22.20 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Viking Viki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 68., 69. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 37., 38. del Čista desetka, 1. sez., 4. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Šverc komerc, 2. sez., 65. del Usodno vino, 1. sez., 5. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 70., 71. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 55. del Šverc komerc, 2. sez., 66. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 6. sez., 1. del Slepa pega, 4. sez., 22. del, 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. razv. odd.

Kdo je bil Anton Perko? Pogovor o mornariškem častniku in slikarju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 41 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 42 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2849. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Anina pot 20 let ansambla Podkrajski fantje, 2001, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda, 19. maja

06.20 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 14.40 15.20 15.35 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.25 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

10.20 13.10 13.55 15.10 16.50 17.55 20.00 20.10 21.10 22.00 22.55 00.05 01.25 02.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.45 08.00 08.15 10.15 12.05 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 23.40 00.35 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.55 21.00 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Koda Vrtičkarji, slov. nad., 4. sez.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sez.

Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Center, Novo mesto Poročila ob petih, Šport, Vreme Pot bolnika z multiplo sklerozo, dok. film Filmski poklic, Režiser Slastne medvedje zgodbe, ris.

Slastni medvedji recepti, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Junaške zgube, argentinski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Pot bolnika z multiplo sklerozo, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Dobro jutro Ambienti Marko Hatlak & FUNtango Vikend paket Polmesec nad planikami, dok. f.

Plavanje - EP, prenos iz Budimpešte Žrebanje Lota Na utrip srca, nemška glasbena dok. oddaja Moje mnenje Ku'damm 59, nemška nad.

Otoki svetlobe, dok. film Plavanje - EP, posnetek iz Budimpešte Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Viking Viki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 70., 71. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 39., 40. del Čista desetka, 1. sez., 5. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Šverc komerc, 2. sez., 66. del Usodno vino, 1. sez., 6. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 72., 73. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 56. del Šverc komerc, 2. sez., 67. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 1. del Črni seznam, 6. sez., 2. del, Slepa pega, 5. sez., 1. del, 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf. razv. odd.

2849. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Izbrano iz arhiva: Informativni program 42 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 19 Zvezdni tolarji, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini Regionalne novice, inf. program Pop corn: Moulin Rouge, Tabu, 2003 Spoznajmo jih ... Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

13. maja 2021

KLEVIŠAR METKA: Utrinki vzporednih svetov: iz prelistane knjige obrazov

od – Odrasli

821.163.6-32 – Slovenska kratka proza Vir: https://www.mohorjeva. org/izdelek/utrinki-vzporednihsvetov/ V digitalnem vesolju svetovnega spleta se poraja na milijone drobnih svetov. Kot noben človek ni otok, tudi na družbenih omrežjih nihče ni osamljen planet. Metka Klevišar je svoj prvi zapis na Facebooku objavila septembra 2019. Ob njenih razmišljanjih se naši vzporedni svetovi dotikajo.

Utrinki pa zdaj tudi v knjigi v ritmu letnih časov razsvetljujejo dušo, pomirjajo, zdravijo in tolažijo …

Metka Klevišar svoja pronicljiva razmi-

ščin, v katerih se prej ali slej znajdemo vsi.

Poletje je v znamenju zapisov ali razpoloženj, ko imamo ves svet v dlaneh. Tudi v aktivni dobi, ko lovimo ravnotežje med družino in kariero, se je tu in tam namreč dobro ustaviti in svoj svet prevrednotiti.

Ko naš svet poboža prvi dotik večera, se moramo soočiti z omejitvami, izpuščanji in težavami, ki jih prinese jesen življenja.

Zima je simbolno čas odhajanja in umiranja. Ko skozi dlani zaveje mraz, se moramo morda soočiti s težko boleznijo, najti besede žalujočemu ali ponovno osmisliti življenje. Utrinki vzporednih svetov izzvenijo vedro in optimistično. Ker na pomlad vedno znova med brsti zazveni harmonija upanja. Avtorica za vsak čas in vsako priložnost najde pravo besedo. V njej se bodo našle vse generacije, še posebej pa tisti z veliko izkušnjami in preizkušnjami.

LEIGHTON JONNY: Kje kaka medved? ml – Mladina C-Sz – Slikanice zaboji Vir: https://epistola.si/

VELENJE Četrtek, 13. 5.

18.00 Galerija Velenje Predih/Ko čas zastane, tiho otrpnem do novega vdiha., predavanje Tanje Pak in predstavitev kataloga, prijave: info@galerija.si 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Helmut Newton: Lepe in poredne, dokumentarec, paket tematskih filmov: Lepe in poredne: dokumentarec Grace Jones, drama 45 let, drama Resnica; paket tematskih filmov Umetnik na delu: drama Delo brez avtorja, dokumentarec Bergman: eno leto, eno življenje, dokumentarec Ponovni pogled na Modri žamet (na voljo do 9. 6.)

Petek, 14. 5.

17.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Cvetlični lončki po zadnji modi, pomladna ustvarjalna delavnica

Sobota, 15. 5.

Medved Ben vsako jutro kaka. A to rad stori v zasebnosti in ne pred drugimi. Mu bo kljub gneči v gozdu uspelo?

Zgodba medveda Bena na humoren in prijazen način prikaže, da vsi kakamo in se nam tega ni treba prav nič sramovati.

Knjiga je lahko v pomoč staršem pri navajanju otrok na stranišče, starejšim otrokom pa pomaga pri premagovanju sramu pred kakanjem.

9.30-11.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Družinski kreativni hokuspokus

(družinsko fotografiranje), prijave: info@festival-velenje.si 10.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Dan podnebnih sprememb in dan družine, fotografska razstava natečaja 10.00 Velenjski grad Fotografska delavnica s Petrom Marinškom, prijave info@muzejvelenje.si 10.00-18.00 Enote Muzeja Velenje Dan odprtih vrat Muzeja Velenje ob dnevu družin 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Matjaž Ograjenšek

Nedelja, 16. 5.

10.00-12.00 Titov trg Pletena senčila za luči, ustvarjalna delavnica Festivala Velenje ob dnevu svetlobe 10.00 Muzej Velenje Nedeljsko druženje z otroki: Obisk pri fotografu Pajku, prijave: info@ muzej-velenje.si

Torek, 18. 5.

10.00-16.00 Galerija Velenje Mednarodni dan muzejev: Razstava v nastajanju kot pouk in postavitev (Inventura 21, Velenjski

biseri – Katarina Aman), Moje novo delo – Nataša Tajnik Stupar

Sreda, 19. 5.

10.00 Terasa pred Knjižnico Velenje Moč branja, srečanje bralnega kluba za odrasle 19.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Od Provanse do Baskije in Asturije, potopisno predavanje Matjaža Šaleja

Sobota, 15. 5. Čaven Tura na Čaven–Golaki (1495 m)

Torek, 18. 5.

19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Milene Simunič

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 15. 5.

8:00 do 12:00 Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica, MC Šmartno ob Paki

Vrnile so se Glasbene slike Festival Velenje z glasbenim nastopi z balkona galerije v upanju na čimprejšnjo sprostitev ukrepov občinstvo znova vabi k poslušanju žive glasbe

šljanja o medčloveških odnosih, življenju in minevanju že dolga leta objavlja v knjigah in periodičnem tisku. Malo pred epidemijo novega koronavirusa je svoje kratke zapise začela objavljati tudi na družbenem omrežju. Krog njenih bralcev in sledilcev se je hitro razširil, njene objave so imele velik odmev. Številni komentarji in drugi odzivi pogosto vodijo v živahno spletno razpravo, ki avtorico navdihuje za raziskovanje novih tem in stališč.

Izbor 160 zapisov iz prelistane knjige obrazov sledi ritmu časov in življenjskih okoli-

KRATKO Zanimiva razstava Franca Avberška Muzej Velenje je postavil novo razstavo v Podhodu Pošta. Razstava, ki na ogled postavlja likovna dela in življenjsko zgodbo mag. Franca Avberška, nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje, Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje in ministra za energetiko, ljubitelja vseh zvrsti umetnosti in vsestranskega ustvarjalca, bo marsikomu v navdih. Mag. Franc Avberšek po nesreči, ki ga je ohromila, ob pomoči žene slika z usti.

Predstavitev kataloga k razstavi Predih Velenje, 13. maja – Danes (četrtek) je zadnji dan za ogled prostorske postavitve slovenske mojstrice umetniškega ustvarjanja s steklom Tanje Pak. Razstavo Predih bodo sklenili nocoj, s srečanjem z avtorico v Galeriji Velenje in predstavitvijo kataloga, ki je nastal ob razstavi. Prihodnji četrtek pa bodo v Galeriji Velenje odprli tradicionalno razstavo dijakov likovne smeri velenjske umetniške gimnazije, s samostojno razstavo linoreznih grafik mlade velenjske likovne ustvarjalke Katarine Aman.

Razstava krožka Obdelava fotografije V avli mestne hiše si lahko ogledate razstavo krožka Obdelava fotografije in uporaba v Office programih Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. V krožku, ki ga je vodil Leo Kočevar, so se udeleženci, stari med 64 in 86 let, naučili pravilne uporabe digitalne fotografije v Office programih. Osrednje teme krožka so bile: drevesa, spomeniki in razglednica mojega kraja. 🔲

mz

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

V drugem krogu Glasbenih slik je 8. maja prvi nastopil Matjaž Jelen.

Velenje, 8. maja – »Glasbene slike so pogruntavščina koronskega časa,« pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Gre za dogodke, ki potekajo z balkonov

oziroma teras, prisluhnejo pa jim naključni mimoidoči. Glasbeni dogodki lahko namreč potekajo le tako, pojasnjuje. »Veseli in ponosni smo, da smo bili prvi v

državi, ki smo s tem projektom začeli, potem pa se je razširil po vsej Sloveniji.« Glasbeniki so že med prvim valom epidemije, ko je javno življenje resnično popol-

Zbrali več kot 400 Galerija bo knjig popestrila dan Šmartno ob Paki – Ena tradicionalnih in družin odmevnih akcij Mladinskega centra Šmartno ob Paki je Bukvarnica, ki jo pripravljajo ob svetovnem dnevu knjige. Letošnja je bila že sedma, lani je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 odpadla.

Letošnji odziv ljudi je bil izjemen, saj so zbrali več kot 400 knjig. Mnogi obiskovalci so med pestro izbiro našli knjige, ki so jih z navdušenjem odnesli domov. V mladinskem centru so še povedali, da bodo tudi letos dobrodelni in bodo knjige, ki so ob koncu Bukvarnice ostale pri njih, podarili ustanovam, v katerih bodo razveseljevale nove bralce.

Doslej so jih med drugim že podarili domačemu javnemu zavodu Vrtec Sonček, Domu za varstvo odraslih Velenje, pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Domu upokojencev Polzela, Bolnišnici Topolšica in drugim.

Velenje - Na isti dan, 15. maja, sta na mednarodnem nivoju zabeležena dva svetovna dneva, in sicer svetovni dan podnebnih sprememb in svetovni dan družine. V Galeriji Velenje so se odločili, da po svoje združijo oba.

Družine so povabili, da sodelujejo v spletnem fotografskem natečaju na temo podnebnih sprememb, ki se odražajo v Šaleški dolini in jim pošljejo eno fotografijo uničene, degradirane ali spreminjajoče se pokrajine v Šaleški dolini. Poleg tega je Galerija povabila družine v soboto dopoldan na fotografiranje na travnik pred Domom kulture. Tu bodo ob 9.30 pripravili pripomočke, udeleženci pa so s svojimi idejami z njihovo pomočjo ustvarili sceno za fotografiranje. V njihovi postavitvi bo družine potem fotografiral fotograf, nastale fotografije pa bodo lahko prejeli.

tp

🔲

🔲

19. maja, ob 21:13, prvi krajec

ŠOŠTANJ X

Lunine mene

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

noma zastalo, za naključne poslušalce igrali z domačih balkonov.

Sodelavcem Festivala Velenje pa je ob tem prišlo na misel, da to ni nedovoljena oblika podajanja kulturnih vsebin v živo, čeprav zbiranje večjega števila ljudi ni dovoljeno. Ideja se je tako razširila, da se je na pobudo Narodnega doma Maribor za opozorilne glasbene nastope pet pred dvanajsto 29. maja odzvalo 74 slovenskih kulturnih ustanov in organizacij, navaja sogovornica.

Prvo Glasbeno sliko so izvedli v začetku maja lani in jih v sodelovanju z lokalnimi glasbeniki nanizali še kar nekaj. Na balkon velenjske galerije, od koder živa glasba odmeva po celem Titovem trgu, kjer se ob lepem vremenu zadržuje veliko družin in drugih sprehajalcev, so jih ponovno vrnili minulo soboto, vrstile pa se bodo ves mesec.

Nastopili bodo še Matjaž Ograjenšek, nato Sanja Mlinar in Rok Rednak, na zadnjo majsko soboto pa Zmago Štih v duetu. »Zdi se nam prav, da v tem času vendarle damo prostor tudi njim, da pokažejo, kaj so v minulem letu ustvarili,« Barbara Pokorny utemeljuje izbor. 🔲

Tina Felicijan

Mladi muzealci bodo spoznavali delo Volbenka Pajka Nedelja bo v Muzeju Velenje v znamenju fotografije. Tokrat so v svet fotografije vabljeni mladi muzealci.

Na tradicionalnem nedeljskem druženju, ki bo po dolgem času spet potekalo v živo, bodo otroci skupaj z avtorico razstave o fotografu Pajku, Andželino Jukić, spoznali, kako je ustvarjal legendarni velenjski fotograf Volbenk Pajk ter si ogledali čarobni svet starih fotoaparatov in druge opreme, ki jo je mojster Pajk uporabljal pri svojem delu. Število mest na delavnici je omejeno, obvezne so prijave na info@muzej-velenje.si. 🔲

Naš čas, čas, 13.

13. 5.

5. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 22 22 Naš

22

OBVEŠČEVALEC OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Nagradna križanka Svit

4

ENOTA ZA GLAVNO MERJENJE MESTO OSVETLJE- PAKISTANA NOSTI

TEČAJ (ZASTAR.)

MJANMARSKA VALUTA, KJAT

PESNIK FLISAR

VSTOPNICA

MANJŠA MANJŠA PTICA PTICA PEVKA PEVKA TEMELJNI TEMELJNI ZAKON ZAKON DRŽAVE DRŽAVE STROKOVSTROKOVNJAK ZA NJAK ZA KLETARKLETARSTVO STVO ROČNA ROČNA RIBIŠKA MREŽA NA RIBIŠKA PALICINA MREŽA PALICI

AVTOR: IVAN AVTOR: CINGERLE IVAN CINGERLE IZLETNIŠKA TOČKA IZLETLJUBLJANNIŠKA ČANOV TOČKA LJUBLJANČANOV LIČNICA

OBLIKA TELESNE OBLIKA DEJAVTELESNE NOSTI DEJAVNOSTI

MORSKA VODA MORSKA VODA

KANTAVTOR KANTSMOLAR AVTOR SMOLAR

KOBILA, ZLASTI KOBILA, SUHA ZLASTI SUHA

LIČNICA

NAZIV

RIHARD JAKOPIČ

SESTRIN NAZIV MOŽ

RIHARD JAKOPIČ TESNILNA PRIPRAVA TESNILNA PRIPRAVA

NAČRT

AMERIŠKI PLAVALEC (MICHAEL) AMERIŠKI PLAVALEC (MICHAEL)

EMIL NOLDE LOŠČILO

DELAVEC LOŠČILO PRI PREDILNEM STROJU DELAVEC AMERIŠKI PRI PREIGRALEC DILNEM (SYLVESTROJU STER)

PIŠČAL IZ LUBJASTE PIŠČAL CEVKEIZ LUBJASTE SPONA, CEVKE VEZ SPONA, VEZ

PISATELJ JANČAR PISATELJ PISATELJ JANČAR PARTLJIČ PISATELJ PARTLJIČ

RAHLO VITA RAHLO GROBA VITA BOMBAŽNA GROBA PREJA BOMBAŽNA PREJA

POLJSKA PTICA

FOKSTROT

LENUH, LENOBA

KANADSKA PEVKA FOKSTROT LAVIGNE

KANADSKA PEVKA LAVIGNE

SPOJ ROKE S TRUPOM LETALNA SPOJ NAPRAVA ROKE S TRUPOM LETALNA NAPRAVA

TRSKA TROPSKO DREVO, TRSKA EBENOVEC

TROPSKO DREVO, EBENOVEC OBROBNA GREDICA ZA ROŽE DUŠKO LOKIN OBROBNA GREDICA ZA ROŽE DUŠKO LOKIN

AMERIŠKI IGRALEC

NASPROTJE ANIONA GRŠ. MUZA LJUBEZEN. NASPROTJE POEZIJE ANIONA GRŠ. MUZA LJUBEZEN. POEZIJE

NEMŠKA PESNICA (NELLY) TEKOČINA NEMŠKA V ŽILAH PESNICA (NELLY) TEKOČINA V ŽILAH

SLOVENSKA TELEVIZIJKA (ANJA) SLOVENSKA TELEVIJAPONSKO ZIJKANA MESTO (ANJA) HONŠUJU

OSKAR KOGOJ UŠESNI NAKIT

RECIKLIRANJE

BESEDA ENAKOZVOČNICA BESEDA ENAKOZVOČNICA

SNEG NA PODLAGI

70 % VAS V LOŠKI DOLINI ANGLEŠKI VAS PLESV LOŠKI DOLINI ANGLEŠKI PLES

bolezni odkrijemo v zgodnji fazi.

Obravnavamo

600.000 ljudi.

JAPONSKO MESTO NA

OKAJAMA: mesto na Honšuju, SACHS: nemška pesnica, PHELPS: ameriški plavalec, HALL: ameriški astronom, ALONŽA: podaljšek menice

DVOMOV

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Radio Velenje išče nove sodelavce moderatorje, novinarje in propagandiste. Če vas to delo zanima, pošljite kratek življenjepis namenjeni osebnim računalnina radio.velenje@nascas.si.

Veselimo se sodelovanja z vami. kom. Prvi preizkusi, opravljeni

PRI NAS NI!

Prihaja leta 2023 popolnoma z novimi procesorji Intel Alder Lake,radio so presenetili tudi najveupogljivi iPhone?

Od 15. maja dalje bo Velenje na frekvenci 107,8 MHz oddajal dan.

Oglaševanjeves se splača!

Procesorji Intel Alder Lake-S le še vprašanje časa

Procesorji Intel Alder Lake-S le še vprašanje časa

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (naša gostja bo Dea Hudarin Kovačič, diplomirana babica iz velenjskega Zdravstvenega doma); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na ČETRTEK, maja današnji dan;13.

14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski PETEK, 14. maja utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, SOBOTA, 15.

15. maja maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna

minuta; 6.3016.

Poročila; NEDELJA, maja6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infor-

macije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno

PONEDELJEK, 17.9.00 maja jutro; 8.30 Poročila; Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Izbor pesmi

Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje in Nočni program.

SREDA, 19. maja

SNEG NA PODLAGI

(SYLVEOKAJAMA: mesto na Honšuju, SACHS: nemška pesnica, PHELPS: ameriški plavalec, HALL: ameriški astronom, ALONŽA: podaljšek menice HONŠUJU STER)

Prihaja leta 2023 popolnoma upogljivi iPhone?

ČETRTEK, 13. maja

tedna; 11.00 Aktualna minuta; 12.00 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Na

OSKAR KOGOJ

čje poznavalce. Novi procesorji Ming-Chi Kuo, navadno precej namreč nudijo do kar 20 odstotzanesljivi Applov analitik in “lea- kov večjo zmogljivost v primerker”, spet prehiteva konkurenco. javi z zdajšnjimi procesorji, ki Novice so pripravljene v sodelovanju Tokrat Kuo napoveduje, da naj so opremljeni z jedri Tiger Laz revijo ke Računalniške novice. bi Apple načrtoval izdajo prvega (Willow Cove 10nm). Poleg upogljivega iPhona v letu 2023. tega so novici tudi bolj varčni z Po pisanju spletnega portala električno energijo, saj pri polni MacRumors, naj bi upogljivi obremenitvi porabijo do 15 odiPhone bil opremljen z 8-palčnim QHD+ upogljivim OLED zaslonom. Kuo ocenujuje, da Apple pričakuje med 15 in 20 Ming-Chi Kuo, navadno precej Inženirji podjetja Intel so tremilijonov prodanih naprav, kar zanesljivi Applov analitik in “leasklepa iz Applovega načrta ka- nutno osredotočeni predvsem ker”, spet prehiteva konkurenco. na pripravo posebnih hibridnih pacitete.

Tokrat Kuo napoveduje, da naj Kuo napoveduje tudi nekoliko procesorjev, ki bodo temeljili na bi Apple načrtoval izdajo prvega osnovi 10-nanometrske tehnolobolj moderno “silver nanowire” stotkov manj električne energije upogljivega iPhona v letu 2023. tehnologijo zaslonov na dotik, vgije, imenovane »SuperFin«. Na primerjavi s predhodniki. Pri Po pisanju spletnega portala trg naj bi prišli v teku letošnjega ker naj obstoječa naj ne bi pod- tem velja omeniti, da bodo proMacRumors naj bi bil upogljivi pirala več kot enega upogljivega leta, primarno pa bodo namecesorji Intel Alder Lake dejansko iPhone opremljen z 8-palčnim dizajna. Apple je tovrstno tehno- njeni osebnim računalnikom. za do polovico zmogljivejši v priQHD+ upogljivim OLED zaslologijo že recimo uporabil v Ho- Prvi preizkusi, opravljeni z nomerjavi s procesorji Skylake pri nom. Kuo ocenujuvimi procemePodu. Če so te govorice točne, enaki frekvenci preračunavanja je, da Apple pričasorji Intel bi lahko Apple razvijal napravo, podatkov. kuje med 15 in 20 Alder Lake, ki se ne upogne zgolj na sredini, Kot kaže, se bodo na trgu kmamilijonov prodanih so presenekot smo navajeni pri večini obsto- lu pojavile tudi prve osnovne plonaprav, kar sklepa tili tudi najječih upogljivih naprav. šče s podporo za nove procesoriz Applovega načrje Intel Alder Lake. večje poznaProgramska ta kapacitete. valce. Novi oprema za nadzor strojne opreKuo napoveduje procesorji me računalnikov HWiNFO bo tudi nekoliko bolj moderno “silver namreč nudijo do kar 20 odstotnamreč kmalu dodala podporo nanowire” tehnologijo zaslonov na kov večjo zmogljivost v primerza sistemski nabor Intel Z690, dotik, ker obstoječa naj ne bi pod- javi z zdajšnjimi procesorji, ki ki je ključen za delovanje novih pirala več kot enega upogljivega diInženirji podjetja Intel so tre- so opremljeni z jedri Tiger Lake procesorjev. Novi sistemski nazajna. Apple je tovrstno tehnologijo nutno osredotočeni predvsem (Willow Cove 10nm). Poleg tega bor se bo nahajal na osnovnih že uporabil, recimo v HomePodu. na pripravo posebnih hibridnih so novinci tudi bolj varčni z eleploščah Asus ROG Maximus Če so te govorice točne, bi lahko procesorjev, ki bodo temeljili na ktrično energijo, saj pri polni XIV. Novost bo opremljena še Apple razvijal napravo, ki se ne osnovi 10-nanometrske tehno- obremenitvi porabijo do 15 ods podnožjem LGA 1700, kar upogne zgolj na sredini, kot smo logije, imenovane »SuperFin«. stotkov manj električne energije v pomeni, da novi procesorji ne navajeni pri večini obstoječih upoNa trg naj bi prišli v teku leto- primerjavi s predhodniki. Pri tem bodo združljivi z obstoječimi regljivih naprav. šnjega leta, primarno pa bodo velja omeniti, da bodo procesorji šitvami.

RADIO VELENJE

TOREK, današnji18. dan;maja 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00

Do VRHUNEC SPOLNE NASLADE, ORGAZEM VRHUNEC SEŠTEVEK SPOLNE NASLADE, ORGAZEM SEŠTEVEK

UŠESNI NAKIT

PESNIK MERMOLJA

življenj letno.

NADA ŽGUR

ŽELEZOV OKSID SKUPINA ŽELEZOV PTIC V OKSID LETU SKUPINA PTIC V LETU

PERUNIKA PESNIK MERMOLJA PERUNIKA

200

NADA RECIKLIŽGUR RANJE

POLJSKA MAKEDONPTICA SKO KOLO

LENUH, VARJENI LENOBA ŠIV

Rešimo lahko

MOJZESOV BRAT LATINSKOMOJZESOV AMERIŠKI BRAT PLES LATINSKOAMERIŠKI PLES

OČE

DELAVNICA MAKEDON- UMETNISKO KOLO KOV DELAVNICA AKIJA, AKIA UMETNIKOV AKIJA, AKIA

PODALJŠEK PODALJMENICE ŠEK MENICE

NOŽEV HRBET NOŽEV HRBET ZVRST GLASBE ZVRST GLASBE

KRAJ OČENA KOPRSKEM

VARJENI ŠIV

KRAJ V SOŠKI DOLINI VULKAN NA KRAJ V HAVAJIH SOŠKI DOLINI VULKAN NA HAVAJIH

GLASBENIK GJURIN GLASBENIK GJURIN

PLAČA, OSEBNI PLAČA, DOHODEK OSEBNI DOHODEK HOJA HOJA

KRAJ NA KOPRSKEM

SESTRIN MOŽ

NAČRT PLOŠČINSKA MERA PLOŠČINSKA MERA EMIL NOLDE

BOŽJI SEL BOŽJI SEL

TRNAT GRM Z BELIMI TRNAT CVETI GRM Z SPOKOJ BELIMI CVETI SPOKOJ

OČRT, PRIKAZ

OČRT, PRIKAZ

15. IN 4. ČRKA 15. IN 4. ČRKA

AMERIŠKI ASTRONOM AMERIŠKI (ASAPH) ASTRONOM (ASAPH) OBJAVITEV OBJAVINEKDANJI TEV ETIOPSKI NEKDANJI KNEZ ETIOPSKI KNEZ

LEV LEV TOLSTOJ TOLSTOJ IZPIRALEC IZPIRAZLATA LEC ZLATA

V 11 letih ima Program Svit vidne rezultate. Od začetka delovanja so v celjski zdravstveni regiji s pomočjo programa pri 419 osebah odkrili raka na debelem črevesu in danki, in to večinoma v začetni fazi, ko dodatno onkološko zdravljenje ni bilo potrebno. Poleg tega so pri kolonoskopijah pri 3782 osebah odkrili napredovale adenome (polipe), jih odstranili in s tem preprečili, da bi se iz njih morebiti razvila rakava bolezen. Na Območni enoti Celje NIJZ z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da v večini občin celjske zdravstvene regije, od leta 2010 dalje upada število novih primerov raka na debelem črevesu in danki. Upada tudi število umrlih za to vrsto raka«.

Vabimo vas, da rešene križanke pošljete na Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom Križanka Svit do 24. maja.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

13.

13. maja maja 2021 2021

:: Tednik Naš čas

... več kot 30.000 bralcev za sistemski nabor Intel Z690, ki je ključen za delovanje novih procesorjev. Nov sistemski nabor se ... viden po vsem svetu bo nahajal na osnovnih ploščah Asus ROG Maximus XIV. Novost bo opremljena še s podnož... območje 250.000 prebivalcev jem LGA 1700, kar pomeni, da novi procesorji ne bodo združljivi z obstoječimi rešitvami.

NEDELJA, 16. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 12.00 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Na današnji dan; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje in Nočni program.

PONEDELJEK, 17. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta in kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta in na današnji dan; 13,30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje in Nočni program.

TOREK, 18. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta in kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta in na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje in Nočni program.

SREDA, 19. maja

03 898 17 50 / epp@nascas.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila 10.00 Aktualna minuta in Strokovnjak svetuje; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta in kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta in na današnji dan; 13,30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. in Nočni program

ONESNAŽENOST ZRAKA KONCENTRACIJE OZONA

KONCENTRACIJE ONESNAŽENOST OZONA ZRAKA

V tednu od 3. do 9. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v ZaVvodnjah, tednu od 3. do 9. maja niso povprečne dnevne SO2, izmerjene Velenju in na mobilni postaji Šoštanj nisokoncentracije presegle opozorilne oziromav avtoalarmatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine mne vrednosti.

3 Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMESregije d.o.o.

Skupna občinska uprava SAŠA obdelava: MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2AMES, d. o. o., Ljubljana od 3. do 9. maja MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE (v mikro-g SO2/m3 zraka) OZONA 3 ) v dneh od 3. do350 9. maja (v mikro-g/m mejna vrednost: mikro-g SO2/m3 zraka opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

V tednu od 3. do 9.zraku maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avv zunanjem

Intel Alder Lake dejansko za do polovico zmogljivejši kot procesorji Skylake pri enaki frekvenci preračunavanja podatkov.

Kot kaže, se bodo na trgu kmalu pojavile tudi prve osnovne plošče s podporo za nove procesorje Intel Alder Lake. Programska oprema za nadzor strojne opreme računalnikov HWiNFO bo namreč kmalu dodala podporo

:: Spletni portal nascas.si :: Radio Velenje

postajah na območju mestne občine Velenje, občine in Vtomatskih tednu od merilnih 3. do 9. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijahŠoštanj v občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125opozorilmikro-g Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji v Šoštanj-Aškerčeva, niso presegle /m3 zraka.

SO2oziroma ne alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

Skupna občinska uprava SAŠA regije MAKSIMALNE VREDNOSTI OZONA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana v dneh od 3. do 9. maja (v mikro-g/m3) , alarmna vrednost:SO240 mikro-g/m3 opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m MAKSIMALNE URNE3KONCENTRACIJE 2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI razrez in dostava. Gsm: 041 786 154.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE HIŠA samostojna v Šoštanju v izmeri 216 m2, adaptirana leta 2013 in zemljišče velikosti 650 m2, prodamo.

Cena: 175.000 €. Gsm: 031 370 779.

STAREJŠO HIŠO v Letušu-levi breg, prodam. Gsm: 040 602 211.

JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno...

Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možnost zakola tudi pri nas doma. Gsm: 041 986 071.

DVE TELIČKI Simentalki, težki 200kg in 300kg, prodam. Tel. 03 588 55 42.

OVCO z mladičem, prodam.

Tel. 03 589 32 79

KUPIM

RAZNO ŠKROPILNICO na kolesih, kocke sena in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. ČISTA bukova drva, prodam. Možen

AVTO lepo ohranjen Renault Modus od prvega lastnika, letnik od 2008 do 2009, do 125.000 prevoženih kilometrov, za ceno okoli 1.800,00 €, kupim.

Gsm: 041 992 034.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 15. 5. in nedeljo, 16. 5. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

POROKE

od 14. 5. do 20. 5.

- Velenjski grad je bil prvič posredno omenjen v listini s 14. maja 1270; - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvedel in je tako orožje ostalo v Velenju in njegovi okolici; - v sredo, 16. maja 1956, malo pred 18. uro, je začela Termoelektrarna Šoštanj s prvim agregatom na 110.000-voltno prenosno omrežje oddajati električno energijo; - 16. maja 2015 so v Šmartnem ob Paki posadili potomko naj-

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Smrti ni bilo za objavo.

radio velenje com

107,8 MHz

23

OBVEŠČEVALEC

13. maja 2021

Postanite naročnik

starejše vinske trte (modre kavčine) iz Maribora; - na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa je 17. maja 2007 vrata odprl nov nakupovalni center Supernova; - 18. maja, na svetovni dan muzejev, je bil Muzej Velenje leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnju nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; - 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, šoštanjski župan in častni meščan mesta Šoštanj dr. Fran Mayer. Leta 1898 se je kot samostojni odvetnik naselil v Šoštanju in dal zgraditi nadstropno meščansko vilo, kasneje imenovano Vila Mayer. Fran Mayer se je leta 1896 poročil z Marijo (Riči) Prus iz Slovenskih Konjic. V zakonu so se jima rodili sin Anče, hči Marija (Majka) in sin Dušan. Mayer je umrl 6. januarja 1940; - 19. maja 1947 se je v Podgori pri Šmartnem ob Paki rodila ravnateljica in pedagoginja Vida Rudnik (roj. Robida). Vse

Dr. Fran Mayer (Arhiv Muzeja Velenje) do upokojitve je bila zaposlena na osnovni šoli Biba Röck v Šoštanju. Poučevala je na razredni in predmetni stopnji, opravljala delo pomočnika ravnatelja, od šolskega leta 1993/94 do upokojitve pa je bila ravnateljica. V mladosti je bila uspešna športnica; - 19. maja 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; - 20. maja 1734 se je na Breznici pri Jesenicah rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša.

Napisal je razpravo o rojenju

Nagrajenci križanke »BSH«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. aprila 2021, so: •

Duša Pan, Cesta talcev 18, 3320 Velenje (palični mešalnik Bosch); • Zdenka Raščan, Hrastovec 60, 3320 Velenje (palični mešalnik Bosch); • Bojan Plevnik, Selo 3, 3320 Velenje (mikser Bosch).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: LIKE A BOSCH

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

čebel, posmrtno pa je izšla tudi njegova knjiga z naslovom Popolni nauk o čebelarstvu z njegovimi bakrorezi. Cesarica Marija Terezija je celo ukazala, da morajo v čebelarskih šolah po vsej monarhiji učiti po Janševih načelih. Generalna skupščina Združenih narodov pa je v New Yorku na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo (20. decembra 2017), s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje; - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom. 🔲 Damijan Kljajič

• • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

V SPOMIN

Mnogo prezgodaj je za vedno zaprl oči dragi mož, oče in dedi

Mineva 2 leti, kar je za vedno odšel naš dragi sin, oče, brat in prijatelj – človek z zlatim srcem

MIRKO LESKOVŠEK 28. 10. 1947 – 19. 4. 2021

ALEŠ MEH

iz Podgore 29, Šmartno ob Paki Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.

14. 7. 1978 – 20. 5. 2019

Spoznanje, da ob izgubi nismo ostali sami, nas hrabri, da bomo praznino, ki je nastala, lažje premagovali.

Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili besede tolažbe, nam iskreno stisnili roko ali počastili spomin na našega dragega Mirka kako drugače.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni.

Ostala je praznina, ki hudo boli.

Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.

Vsi njegovi

Naš čas, 13. 5. 2021, barve: CMYK, stran 24

Radio Velenje vsak dan ves dan na 107,8 MHZ Naše zveste poslušalce, seveda upamo, da se jim bodo pridružili tudi novi, z veseljem obveščamo, da nas boste lahko od 15. maja dalje poslušali vsak dan, in to ves dan, na že znani frekvenci 107,8 MHz – Zdaj bomo res lahko v celoti opravljali svoje poslanstvo in o vsem, kar se bo zanimivega dogajalo v lokalnem okolju, obveščali sproti – Upamo, da veselje delite z nami – Naši moderatorji se tega zelo veselijo, zbrali smo nekaj njihovih misli, še več pa vam bodo povedali neposredno v etru

Mitja Čretnik: 24-urni program prinaša nove izzive Želja po celodnevnem oziroma 24-urnem programu je bila med vsemi, ki ustvarjamo program Radia Velenje, verjamem pa, da tudi med našimi zvestimi poslušalci, prisotna že vrsto let.

Verjetno že od samega začetka oddajanja velenjskega radia. Odkar tudi sam na svoj način prispevam k podobi Radia Velenje, tega pa je že skoraj 29 let, si je ta vedno delil programski čas še z eno radijsko postajo. Najprej je bil to Koroški radio, nato Radio Alfa in nazadnje Radio Center. Po dolgih letih prizadevanj nam je zdaj končno uspelo in od 15. maja bo Radio Velenje oddajal celodnevni program. To nas seveda

navdaja z dobrimi občutki, saj le na ta način lahko zaokrožimo naš program v smiselno celoto in z njim nagovarjamo naše ciljno občinstvo. Delitev programskih pasov, še posebej z radijskimi postajami različnih formatov, ki proizvajajo drugačne programske vsebine in nagovarjajo drugačno občinstvo, je vse prej kot dobra rešitev. A žal drugače ni šlo. Seveda se zavedamo, da 24-urni program prinaša tudi nove izzive – organizacijske, kadrovske, tehnične in programske – in da nas čaka veliko dela.

A se veselimo in si želimo, da bi nam uspelo s privlačnimi vsebinami, zanimivimi lokalnimi informacijami in dobro glasbo zadovoljiti naše zveste poslušalce in razširiti krog poslušalcev še na nove.

Igor Kukovec: Še enkrat bi bil moderator Na Radiu Velenje delam že 23 let in v bistvu je bil to moj prvi stik z mediji in medijskim svetom. Spomini so lepi, veliko novih prijateljstev, poznanstev se je v tem času stkalo. Na programu sem zadnjih nekaj let ob ponedeljkih in sredah popoldne in veseli me, da bo program po novem potekal še malo dlje

oz. da ga bo več. Verjamem, da lahko zgodbo uspešno nadaljujemo še mnogo let. V teh letih, kar delam na Radiu Velenje, sem se tako navadil popoldanskih terminov, da mi, če nisem na radiu, kar nekaj manjka. S sodelavkami in sodelavci smo dober tim, se dobro razumemo in upam, da se bo to tako tudi nadaljevalo. Če bi me pri 18 letih vprašali, kaj bi rad počel, ko odrastem, bi odgovoril, da točno to, kar počnem zdaj, radijsko moderatorstvo.

Karolina Destovnik: Moderiranje me osrečuje Radijsko delo je nekaj vabljivega, nekaj izpolnjujočega in včasih celo osrečujočega, seveda za tistega, ki se teh reči ne boji. Človeka, ki se mu je zapisal in predal, prevzame za vse življenje. Pravzaprav te priklene nase, z nevidno, neskončno, podatkovno verigo, za nedoločen čas. V tebi ostane svet mikrofonov, zvočno izoliranih studiev, slušalk, reglerjev, vedno "letečih oz. hitečih" novinarjev in vsega, kar te na radiu obdaja vsak trenutek. Enkrat radijec, vedno radijec, so mi govorili že v Mariboru pod Pekarsko gorco, in niso se zmotili! To se globoko vpije vate. Je pa po drugi strani to delo izrazito izdajalsko. Če si negotov, če imaš slab dan ali si neobveščen, opremljen s polresnicami, vse to se takoj občuti in sliši.

Radijski medij je nedokončana zgodba, ki jo začnem jaz, kot mnogi pred mano,

in jo nadaljuje nekdo drug, ki pride za mano. Izrazito gibljivi, neukročeni časovni dogodki z našo pomočjo odtisnejo medijski svet v lokalno okolje z živo informacijo. Podatki so naše gibalo, ne nazadnje je prav obveščenost tista lačna potreba, s katero lahko posameznik, medijski delavec ali naključni poslušalec vsaj za trenutek poteši globoko hrepenenje po informativni premoči. Podatkovna ekskluzivnost je danes še toliko bolj privlačna lastnost, prav iz razloga, da nam omogoči lokalno in širše STATI INU OBSTATI. Lahko se nadejam, da nam s celodnevno frekvenco, ki prihaja 15. maja, ne bo pretežko nadaljevati, na vseh možnih ravneh, izboljšane zgodbe lokalnega informativno zabavnega, s športom in kulturo opremljenega prostora na 107,8

MHz. Prepuščajmo se mi in upam tudi vi, valovanju sedem dni v tednu, 24 ur na dan.

Urška Kljajič: Delo v medijih te zasvoji Delo v medijih je posebno delo, ki te, ko se srečaš z njim, prav zasvoji ali pa povsem odvrne. Tako je bilo tudi pri meni, saj sem že v srednji šoli vedela, da je to nekaj, kar bo zagotovo na tak ali drugačen način postalo in ostalo del mojega poklicnega življenja. Časopis in nato še televizija sta bila medija, kjer

sem nabirala svoje novinarske in voditeljske izkušnje in oba imata svoj čar. Šele nato sem se srečala z radiem, ki pa najprej ni bil moj najbolj priljubljen medij, kaj šele prva izbira. A sedaj, po nekaj letih dela na radiu, lahko rečem, da je to zagotovo moj prvi medij in prva izbira. Mislim, da me je radijski mikrofon in poseben stik s poslušalci in poslušalkami, ki ga radio ponuja, povsem očaral in zasvojil. Radijski mikrofon mi predstavlja veliko več kot samo nekaj, v kar prebereš novice ali pa zgolj kakšno zanimivost.

Zame je »čarobna palčka z gobico« s katero vzpostaviš poseben odnos s poslušalci na drugi strani, ki ga kreiraš s svojim glasom. Prav zato sem vesela, da Radio Velenje dobiva novo celodnevno podobo, kjer bomo vsi, ki smo del program na Radiu Velenje, še lažje in boljše, skupaj z našimi poslušalci in poslušalkami, v eter pletli in čarali nove radijske zgodbe, za katere sem prepričana, da bodo še dolgo odmevale.

Dragan Berkenjačević: Tehnična izvedba je zelo pomembna Moja radijska pot se je začela pred mnogimi leti, ko je imel radio prostore še v stolpnici oz. v nebotičniku na Šale-

ški. Vsi posnetki so takrat nastajali še na trakovih in vse glasbeno slišno smo predvajali še iz "long plejk" ali plošč.

Vse smo počeli v bolj neposrednem stiku, z delčki improvizacije in znanja.

Delo je tudi zmeraj potekalo v duetu (tehnik in moderator). Danes izvedbo programov opravi ena oseba, jaz sem tehnična podpora za karkoli. V montaži se dogaja marsikaj, tista čarovnija, ki jo lahko poslušalci ujamejo skozi zvočnike domačih radijskih naprav. Ukvarjam se z montažo prispevkov, oddaj, propagandnih radijskih spotov, dogovarjam se za intervjuje z glasbeniki. Predvsem je naloga režije in montaže, da se vse skupaj kvalitetno in ažurno predstavi.

Kaj se bo s celodnevno frekvenco na Radiu Velenje spremenilo? Zagotovo bomo lahko v program vnesli več živahnosti, tudi kakšen nov glas v prihodnje, morda kdaj tudi nočni program.

Ne gre pozabiti skupnega nočnega programa regionalnih radijskih postaj SNOP, v katerem smo bili še kako prepoznavni in ki si je slavo priboril prav z rekordno poslušanostjo. Vsekakor pa prinaša sprememba nove tržne pristope. Poslušalcem želim veliko užitkov ob poslušanju našega Radia Velenje tudi v prihodnje.

Mitja Švener: Komaj čakam, da sedem pred mikrofon Mislim, da moja ljubezen do radia izvira še iz otroštva, ko sem v svoji sobi imel radijsko postajo, televizije pa še nisem smel imeti. Spomnim se, kako

življenju. To so posebni ljudje, ki ustvarijo posebno vez s tabo in sem res vesel, da je kar nekaj takšnih, ki vedno radi pokličejo, da pokramljamo. Radio ima posebno moč in res sem vesel, da sem lahko del takšnega ustvarjanja že skoraj celo življenje. Kljub vsem modernim in novim oblikam sporočanja informacij mislim, da bo radio tudi v prihodnosti imel veliko vlogo in že komaj čakam, da ponovno sedem pred mikrofon, da se spet slišimo!

Željka Gaber: Upam, da bo še dolgo tako!

Ta hip sem na velenjskem radiu radijska moderatorka z najdaljšim stažem.

Počnem to, o čemer sem sanjala že kot otrok; širim slovensko besedo, smeh in dobro voljo. Uživam v tempiranih sobotnih jutrih, pa tudi kakšna malo bolj umirjena nedelja v družbi poslušalcev se

mi kdaj prileže. Moje življenje je včasih malo kaotično, a je to posledica dejstva, da sem tipična strelka; eksplozivna, nestrpna, vedno se mi nekam mudi, vse me zanima, vedno počnem sto stvari naenkrat. Zato je včasih dan malo prekratek in jutro prehitro; a vsako soboto zjutraj brez budilke skočim pokonci in odhitim v studio. In upam, da bo še dolgo ostalo tako ...

Vesna Glinšek: Tooo jaaaa, končno!

Točno tak je bil moj odziv, ko sem na drugi strani slušalke v telefonu zaslišala besede. »Vesna, čez mesec dni bomo začeli oddajati 24 ur na dan!« Zakaj? Ker na radiu in z radiem preprosto uživam. Tisti, ki me poznajo, vedo, da rada veliko govorim, da imam rada glasbo, da uživam v družbi ljudi, da sem navdušena nad raznolikostjo dela in predvsem, da sem polno zaposlena. Kljub temu sem z veseljem v svoj urnik dodala še en radijski termin – upam, da mi bo še naprej uspelo usklajevati dve moji veliki ljubezni

sem vsak teden čakal na svoje najljubše oddaje, da sem jih spet lahko poslušal. Nekaj spominov me iz osnovnošolskih dni veže tudi na Radio Velenje. Zelo rad sem imel film in spominjam se, da sem preko nagradnih iger odšel velikokrat zastonj v kino Velenje, kar je bilo vedno svojevrstno doživetje. Ljubezen do radia se je ponovno prebudila v študentskih časih, ko sem dobil priložnost ustvarjati na radiu, in od takrat do danes še nisem nehal. Radio mi še sedaj veliko pomeni, zato vedno komaj čakam, da lahko sedem pred mikrofon in nagovorim poslušalke in poslušalce. Veliko mi sedaj pomenijo tudi klici ljudi, ki nas že dolgo poslušajo in pokličejo tudi izven etra, samo, da povedo, kako so in kaj se jim dogaja v

– delo s konji in delo na radiu. »Kjer je volja, tam je pot," pravijo, zato se že veselim novih izzivov, ki jih prinaša vsak dan posebej. Bodite z nami, sproščeno 🔲 in zabavno bo.«