18 2022

Page 1

Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (11-17 °C), soboto (10-17 °C) in nedeljo (8-19 °C) bo oblačno s plohami.

Četrtek, 5. maja 2022

številka 18 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Prav je, da si oddahnemo od dela in praznujemo Jasmina Škarja Simbolika 1. maja ima tradicijo in globok pomen. Četudi se oblike praznovanj skozi leta spreminjajo, nekaj zagotovo ostaja. Postavitev mlaja po mestih in vaseh, prižig kresov, prvomajske budnice godbenikov in godbenic ter srečanja, ki oznanjajo delavski praznik. Vsej simboliki je skupno, da pomeni praznovanje in veselje, zadnje čase tudi priložnost za kratek oddih in odklop od delovnih obveznosti. Čeprav se delovnih obveznosti in delavskih pravic zavedamo, so mnogokrat tudi kršene, na kar posebej opozarja praznik dela – da mora biti delo temeljna vrednota in pravica človeka. Še posebej v času sprememb, ko našo dolino čaka tudi prestrukturiranje, v zapletenih in izzivov polnih aktualnih časih, ko je treba delavske pravice ohranjati in nadgrajevati.

Graška Gora je znova pela Internacionalo »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …« in »Vstanite v suženjstvo zakletih, ki jarem vas

teži gorja …« je 1. maja po dveh letih premora zaradi pandemije znova zadonelo na Graški Gori.

Slovensko himno in Internacionalo je s pevci moškega pevskega zbora Društva upokojencev

9. maj dan zmage

V ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri

bomo pri gasilskem domu v Topolšici pripravili slovesnost ob dnevu zmage.

Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, goste bosta nagovorila tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Kulturni program bodo pripravili: Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Glasbena šola Goličnik. Pred slovesnostjo, ob 16.30 se bomo s polaganjem vencev pri spominskem obeležju poklonili talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma v Topolšici, njihovemu spominu in spominu na vse žrtve druge svetovne vojne.

Prijazno vabljeni! Občina Šoštanj

Občina Šoštanj

Krajevna skupnost Topolšica

Velenje glasno zapelo okoli petsto udeležencev prvomajskega srečanja, ki se niso ustrašili jutranje plohe in sivih oblakov na nebu. Hladen veter, tako značilen za Graško Goro, jih je dopoldne razmaknil in prizorišče je toplo pozdravilo tudi sonce. Ljudje so se pripeljali s svojimi avtomobili, z avtobusi, najbolj vztrajni pa so v dolinah vzeli pot pod noge. Tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je z nekaj sodelavci krenil na pot ob 8. uri s Titovega trga, potem ko je na njem tradicionalno budnico občanom odigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Velenjskemu županu sta se za omizjem pridružila tudi mislinjski župan Bojan Borovnik in podžupan Slovenj Gradca Peter Pungartnik. Drago Plazl, predsednik Kulturnega društva Graška Gora, je zadovoljen pozdravil udeležence srečanja: »Naša prireditev vztraja že več kot 40 let in veseli smo, da vas po dveh letih lahko znova pozdravimo. Veselimo se tudi drugih letošnjih prireditev in vabimo vas, da se nam pridružite 3. julija, ko bo nastopilo 10 najboljših slovenskih skupin, avgusta pa bomo znova pripravili mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra.« Letošnja prvomajska Graška Gora je sicer bila takšna, kot smo jo poznali: z godbo, nagovori, pogovori o delu, delavcih, sindikatih, predvsem pa z veseljem ob srečanju z znanci, z malico z golažem in s prazničnim razpoloženjem ob glasbi ansambla Pajdaši. Več preberite na straneh 2 in 3. 🔲

April 2017

Ponosni smo lahko, da v Šaleški dolini tradicija obstaja že trideset let in je še kako živa. S simbolom 1. maja – mlajem, ki v središču mesta stoji v znak spoštovanja, čast rudarjev in delavskega razreda, se lahko letos še posebej ponašamo. Na Graški Gori, enem izmed tradicionalnih prvomajskih shajališč, ki povezuje tri občine in kjer se tkejo prijateljske vezi, vsako leto znova župani opozarjajo na pomen sodelovanja lokalnih skupnosti, povezovanje, solidarnost in pravičnost. Zadnji dve leti izpostavljamo tudi pomen zdravja, ki je osebna in delodajalčeva vrednota, kajti le zdravi, zavzeti in zadovoljni bomo lahko dosegali najrazličnejše cilje in ustvarjali prihodnost in človeka vredno življenje. Tudi zato je prav, da si med prvomajskimi prazniki oddahnemo od dela in praznujemo ter si privoščimo krajši oddih, obsijan s soncem in svobodo, čeprav se pogosto rado zgodi, da je praznično vreme bolj kislega, še vedno aprilskega razpoloženja. Eni se podajo na morje ali v planine, spet drugi pa so povsem zadovoljni z brezdeljem in s prostimi dnevi, preživetimi doma in s piknikom na domačem vrtu. Letos se na Obalo in v sosednjo Istro znova v večjem številu vračajo gostje, kar kaže na to, da se po dveh letih, ko nas je pandemija povsem ohromila, znova pobiramo. Za praznike skorajda ni bilo mogoče najti proste sobe na slovenski obali, hrvaški turistični delavci pa so prepričani, da so v času praznikov v Sloveniji ostali le gasilci in policisti, kajti turistični utrip v krajih ob hrvaški obali je bil povsem slovenski, gostinci in hotelirji pa za povrh še prijazni. Turizem in gostinstvo pa si zaslužita priložnost za nov začetek in okrevanje, kajti obe panogi sta pomembni za naš obstoj. Zaenkrat so obeti za poletno turistično sezono dobri. Čeprav se lahko zgodi, da se nam zaradi vojne v Ukrajini ne piše kaj dobrega niti letos in bo konflikt vplival tudi na odločitve turistov glede poletnih potovanj. Pomembno je, da se tudi turistični vodiči vrnejo na delo, kajti za mnoge je bil v času covida prihodek ničen. Okrevanje pa bo potrebovalo čas. Pa vendar bo kriza ustvarila nove izzive in nove priložnosti. Tudi v Šaleški dolini, ki jo čaka prestrukturiranje, mogoče celo izboljšanje industrijske panoge, ki je bila mnogo let najpomembnejša v dolini. Vse pa bo veliko lažje, če se bomo problemov in izzivov lotili z dobro voljo in optimizmom. Vsi si želimo in zaslužimo človeka vredno življenje, zato moramo ohranjati vrednote in spoštovanje do dela in delavstva. Če bomo delo radi opravljali, če bomo pogumni in strpni, bo tudi učinek večji. To pa je tisto, kar nas kljub krizi pelje novim razvojnim priložnostim naproti. 🔲

lokalne novice


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

PRAZNIK DELA

Delavski ponos 1. maja je treba popeljati v vse prihodnje dni

LOKALNE novice

Objekt na Žarovi pridobil gradbeno dovoljenje Velenje, 26. april – Svet Mestne občine Velenje je sprejel Sklep o uskladitvi vrednosti projekta Oskrbovana stanovanja – Žarova cesta v Načrtu razvojnih programov Mestne občine Velenje 2022–2025. Projektantski predračuni so pokazali za približno 44 odstotkov višjo oceno vrednosti projekta, kot je bila načrtovana v letu 2021. Višja ocena izhaja iz nedavnega dviga cen energentov, stroškov dela in pomanjkanja materialov na trgu. K investiciji gradnje oskrbovanih stanovanj na Žarovi 12 je občina pristopila, ker se zaveda potreb starejših oseb po daljšem neodvisnem in samostojnem življenju in želi starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojnega bivanja, zagotoviti prilagojena stanovanja. V novi stavbi bo 12 stanovanjskih enot s skupnimi prostori za druženje, zasnovana bo sodobno in prilagojena tudi gibalno oviranim, prav tako bodo površine okrog objekta omogočale aktivnosti, prilagojene starejšim osebam. Gradbeno dovoljenje je izdano in je pravnomočno, pripravlja se razpis za izbiro izvajalca gradnje. Z gradnjo naj bi pričeli v juniju letos.

Velenje med top 100 EU podnebno nevtralnih in pametnih mest Velenje – Evropska komisija je konec aprila objavila 100 mest EU, ki bodo do leta 2030 sodelovala v misiji EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest iz vseh 27 držav članic. Iz Slovenije so na seznamu Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Velenje. Za izbrana mesta bodo do leta 2027 izvajali prilagojeno svetovanje in pomoč pri platformi, iskali dodatne možnosti za financiranje projektnih rešitev, raziskav in inovacij mestom, ki se pridružijo pilotnim projektom, nudili podporo pri usklajevanju, mreženju, učenju in izmenjavi izkušenj. Izbrana mesta bodo pridobila višjo prepoznavnost in bodo privlačnejša za investitorje Velenje je v fazi prestrukturiranja iz premogovne regije in tudi na podlagi te uvrstitve si obeta večje možnosti za kandidiranje na EU razpisih za nepovratna sredstva za financiranje razvojnih projektov.

Kanalizacija Rečica ob Paki Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki že nekaj let zapored obnavljajo kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju vaške skupnosti Rečica ob Paki. Letos bodo obnovili omrežje vzhodno od regionalne ceste pred železniško progo. Obstoječa mešana kanalizacija bo služila za odvajanje meteornih voda, zgrajena pa bo nova fekalna kanalizacija. Hkrati bo obnovljen del vodovodnega omrežja, pojasnjujejo na občinski upravi. Z letošnjo rekonstrukcijo omrežja bo obnova v središču Rečice ob Paki končana, razen v delu pod regionalno cesto, kjer bo še treba zamenjati vodovodne cevi. To bodo storili hkrati z obnovo ceste. Za izvedbo del so na javnem razpisu izbrali samostojnega podjetnika Franca Soviča. Dela bo začel v prihodnjih dneh, njihova vrednost pa po pogodbi znaša dobrih 96 tisoč evrov. Predviden rok za dokončanje sta dva meseca.

Širijo mrežo defibrilatorjev Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki širijo mrežo defibrilatorjev. Pred nedavnim so napravi namestili še v vaških skupnosti Skorno in Slatina. Na občinski upravi so povedali, da so z defibrilatorji opremili praktično vse vaške skupnosti, razen Gavc in Malega Vrha, vendar imajo tudi tu ljudje napravo zelo blizu. Poleg 10 defibrilatorjev v lokalni skupnosti so zagotovili polovico sredstev tudi za omenjeni aparat na Gori Oljki. Vrednost enega defibrilatorja je blizu 2000 evrov, vendar doslej iz občinskega proračuna za ta namen denarja niso porabili oziroma »smo po dogovoru s Krajevnima organizacijama RK Šmartno ob Paki in Gorenje namenili za to del denarja, ki bi ga sicer porabili za srečanje starejših krajanov leta 2020, vse drugo so prispevali donatorji. Več kot 30 jih je doslej, med njimi pa so nekatera naša društva in podjetniki,« so še dodali na občinski upravi. Namestitvi aparatov sledi še potrebno izobraževanje oziroma usposabljanje občanov za njihovo pravilno uporabo. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

5. maja 2022

Množic ljudi izpred več let, ko so cele družine več generacij hodile v kolonah na vrhove, ni bilo, tiste, ki so prišli, pa je družilo iskreno veselje Diana Janežič »Za prvi maj se ne dela, mi je dejal starejši sopotnik na vlaku iz Ljubljane proti Celju,« je začel nagovor zbranim na Graški Gori Goran Lukič iz Društva za zagovorništvo ranljivih skupin Delavska svetovalnica in nadaljeval: »Danes sem videl veliko družin, nasmejanih obrazov, z nahrbtniki, odpravljali so se na izlete, praznovanja. Pa sem se vprašal: kaj pa bo 3., 4., 5. maja? Ali bodo ti obrazi še nasmejani, veseli, sproščeni? Današnji nasmehi so mi povedali eno: da je prvi maj še vedno pomemben praznik, da ljudem ogromno pomeni, da so delavci ponosni. Popeljati je treba ta delavski ponos 1. maja v vse prihodnje dni, v vsak delovni dan. Da je delavec ponosen, da dela, da ga ni strah.«

Venec k spomeniku Nošenje ranjencev so položili Bojan Borovnik, Peter Dermol, Goran Lukič in Peter Pungartnik (od leve).

Gorica v Velenju in Gaberke pri Šoštanju sta tradicionalni prizorišči, kjer so na predvečer praznika dela zagoreli kresovi. Družili, peli in veselili so se mladi in starejši. Velenjski župan je ob kresu na Gorici poudaril, da je ob prazniku dela treba znova opozarjati na spoštovanje delavcev in primerno plačilo za delo.

Ustvariti moramo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo

Gorica v Velenju in Gaberke pri Šoštanju sta tradicionalni prizorišči, kjer so na predvečer praznika dela zagoreli kresovi, kjer so se družili, peli in veselili mladi in starejši. Pristava pri Šoštanju, Gora Oljka v šmarški občini in Graška Gora pa tradicionalni kraji srečevanj ljudi za 1. maj v Šaleški dolini. Na Graški Gori se stikajo meje treh prijateljskih občin: Velenja, Mislinje in Slovenj Gradca. Zato prihajajo udeleženci tradicionalnega srečanja nanjo z vseh teh občin, prav tako pa tudi župani. Tokrat so se srečali velenjski Peter Dermol, mislinjski Bojan Borovnik ter podžupan Slovenj Gradca Peter Pungartnik. Velenjsko stran so zastopali še obe podžupanji Aleksandra Vasiljević in Darinka Mravljak, sodelavci iz občinske uprave, pa tudi dolgoletni nekdanji župan Velenja Srečko Meh s soprogo. Velenjskemu županu Petru Dermolu je pripadla tudi čast za glavni nagovor zbranim: »1. maj je praznik ljudstva, delovnih ljudi. Tisti, ki hodijo v službe,

želijo imeti svoje delo primerno plačano. A danes povsod temu ni tako. Marsikatera v zgodovini priborjena delavska pravica je danes načeta. Zahvaliti se je treba vsem, ki so delavcem pravice priborili, na vseh nas pa je, da gledamo v prihodnost in pravice nadgrajujemo. V času izstopa iz premoga je ključno dejstvo, da moramo zagotoviti dostojno življenje vsem, ki jim bo zaradi tega ugasnilo delovno mesto. V Velenju nič ne pomeni, če odpremo 500 novih delovnih mest z minimalno plačo. To bi pomenilo le, da bodo ljudje težko živeli in bodo tako ali drugače potrebni socialne pomoči iz občinskega proračuna. Če kdaj, je zdaj pravi trenutek, da ustvarjamo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Himni so zapeli pevci Moškega pevskega zbora DU Velenje.

Na tradicionalni budnici v šoštanjski občini je 40 članov Pihalnega orkestra Zarja začelo igrati prazniku v čast ob 5.30 v Kajuhovem parku. Do 13.30 so zaigrali na 27 lokacijah, odigrali pa so 57 koračnic, polk, valčkov. Marsikje so jih pričakali domačini, jim postregli s prigrizki in z osvežilnimi pijačami.

tp

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 3

PRAZNIK DELA

5. maja 2022 V poslovni coni Stara vas že nastajajo nova podjetja, še nekaj jih čaka na zemljišča. Če bomo zgradili v prihodnjih petih letih še nekaj sto stanovanj, smo na pravi poti prestrukturiranja. A to bomo storili sami, v lokalni skupnosti, če nam bo na pomoč priskočila še država, pa bomo nepremagljivi. V povolilnem času je bilo slišati, da Velenje izgublja rdečo barvo. A Velenje ni rdeče zaradi ene stranke, rdeče je zaradi srčnosti ljudi, zaradi vrednot, tovarištva, medsebojnega spoštovanja in pomoči.«

3

1. maj je tradicija, spoštovanje, sodelovanje

Letošnje praznovanje so ljudje vzeli predvsem kot priložnost, da se znova družijo, sprehodijo v naravi, a hkrati tudi ohranjajo tradicijo, kajti sporočilo praznika dela je še kako živo: delavske pravice niso samoumevne, mladi se borijo za delo – predvsem tisti, ki ga nimajo, ga še kako cenijo. 🔲

Gostilna Križnik je postregla 1200 porcij golaža.

Robi Batič: »Tradicijo 1. maja je treba ohranjati, jo negovati.«

Na praznik dela je na Gori Oljki družilo prijetno s koristnim manj ljudi kot pretekla leta.

Skromnejše srečanje, kot smo ga vajeni To, kar je Graška Gora ob 1. maju za občane Mestne občine Velenje in njenih pritokov, je Gora Oljka za prebivalce občine Šmartno ob Paki in njenih bližnjih lokalnih skupnosti. 733 metrov visok hrib, vzhodno od Šmartna ob Paki, je namreč zaradi same poti, sploh pa ponudbe v planinskem domu, priljubljena pohodniška točka skozi celo leto, za praznik dela pa prizorišče množičnega srečanja vseh generacij. Vsaj minula leta je bilo tako. Razloge za letošnji skromnejši obisk, kot smo ga vajeni na praznik dela na gori, so nekateri pohodniki pripisali vremenskim razmeram, ki so marsikomu prekrižale načrte, svoje še vedno »dela« covid-19, več prostih dni pa zagotovo nekateri koristijo za druge izlete, so še navajali. »Za 1. maj prihajam na Goro Oljko že vrsto let ne glede na vreme,« je povedal Robi Batič iz Šmartna ob Paki in nadaljeval: »Tradicijo je treba nadaljevati, jo negovati, saj gre za praznik

delavcev. Ima svoj pomen. Pomemben je bil in menim, da ostaja pomemben tudi za današnji čas, v katerem kapitalizem ne dela v naše dobro. Vsaj na ta dan smo delavci v ospredju, vsaj na ta dan naši sindikalisti širšo javnost seznanjajo, kaj se dogaja z delavskim razredom. Glede izvajanja zapisanih pravic v praksi se zagotovo ne moremo pohvaliti.« Podobnega mnenja so bili tudi nekateri drugi, ki so raje kot o svojem položaju poklepetali z znanci, prijatelji, drugimi naključnimi obiskovalci o lepših stvareh ter prisluhnili občasnemu zvenu frajtonarice, s katero je skrbel za razpoloženje mladi godec. Zelo malo je bilo takih, ki so postali ob stojnici z baloni in s podobnimi stvarmi ali odnesli v dolino lectarski izdelek iz ponudbe družinskega podjetja Perger 1757 Slovenj Gradec. 🔲

tp

Anica Hrast, Velenje: »1. maj smo v naši družini vedno praznovali in prišli peš na Graško Goro, zdaj, ko smo starejši, smo se seveda pripeljali z avtobusom. To je še vedno praznik dela, mladi se morajo še danes boriti za možnost, da dobijo delo in potem za delavske pravice, ko hodijo v službe. Imam 27 let delovne dobe, zaradi bolezni sem se invalidsko upokojila. Leta 1962 sem začela delati v Gorenju, zadnja leta sem delala v vrtcu. V obeh službah smo morali pridno delati, a sem se dobro počutila, v Gorenju smo bili kot družina, veliko smo se družili tudi izven delovnega okolja. Zdaj je marsikaj drugače.« Janko Zupanc, Velenje: »Vsako leto pridem iz Velenja peš na Graško Goro, saj sem tudi planinski navdušenec. Zagotovo sem že dvajsetič za prvi maj tukaj. Zaposlen sem bil v Premogovniku Velenje in sem že 14 let upokojen. Da bomo mi imeli dobre pokojnine, je pomembno, da bi mladi delali in dobro zaslužili. Moj sin je končal študij, a ni dobil službe v Sloveniji, zato je zdaj zaposlen v Avstriji. Mnogo mladih išče službo, tudi tisti z višjo izobrazbo. Zato je treba 1. maj še vedno praznovati in opozarjati na to.« Ivan Mernik, Slovenj Gradec: »Prvi maj je tradicionalni, naš delavski praznik. Če spoštujemo delo, moramo spoštovati tudi praznik. Niso se delavci v zgodovini zaman žrtvovali, da so izborili delavcem

določene pravice. Zaposlen sem bil v Železarni Ravne, sem pa že 30 let upokojen. Od takrat se je ogromno spremenilo. Strah me je, kaj bo z mladino, ali bodo dočakali oz. zaslužili pokojnine. Za svoje delo so slabo plačani, tudi tisti z visoko izobrazbo. Mnogi živijo pri starših, ker si ne morejo najeti ali kupiti stanovanja niti najeti kredita. Delovne pogodbe jim podaljšujejo po nekaj mesecev, ves čas so v strahu, da še to plačilo izgubijo. Zato je 1. maj še kako aktualen.«

Matjaž Rotovnik, Cirkovce: »S srečanjem na Graški Gori za 1. maj se ohranja vsakoletna tradicija druženja in prijateljstva in je simbol spoštovanja. Obenem je to sporočilo, kako naj se sindikalni boj v teh zahtevnih časih zoperstavi pohlepu kapitala. Vsekakor je med delavci in lastniki podjetij oziroma zaposlenimi v javnem sektorju/javni upravi in državo potreben socialni dialog, da bodo vsi delavci lažje in dostojno živeli in preživeli te turbulentne čase. Vsako leto se na ta praznik pogovarjamo o istih temah, torej delavskih pravicah, dostojnem plačilu za delo. Za delavce je treba vzpostaviti dobre delovne razmere ter dostojno in pravično plačilo. Za 1. maj na Graško Goro pridemo skoraj vsako leto, vedno je prijetno in veselo. Največkrat začnemo pohod v Cirkovcah in z mano rada gresta na pohod moja sinova Aljaž in Žiga.«


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

5. maja 2022

Lansko leto v znamenju večjih investicij Mestna občina Velenje je v lanskem letu za investicijske odhodke namenila 13.859.972 evrov oziroma 30 % proračuna, skoraj milijon evrov pa smo namenili za financiranje zakonsko neobveznih oblik pomoči oz. projekte t. i. socialne košarice. Na ta način blažimo socialne stiske naših občanov in omogočamo boljše življenjske razmere. Dobrih 900 tisoč evrov smo namenili tudi za delovanje društev in financiranje programov, projektov in prireditev na raziskovalnem, kulturnem, športnem, socialnem, zdravstvenem in turističnem ter drugih področjih.

IZVEDLI INVESTICIJE V VIŠINI SKORAJ 14 MILIJONOV EVROV

Lani smo zaključili več projektov, ki so bili sofinancirani iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe. Z gradnjo stavbe Stari trg 11 v Starem Velenju smo zagotovili nove prostore za obrtne dejavnosti. Celotna vrednost projekta je znašala 1,56 milijona evrov, od tega je vrednost sofinanciranja predvidena v višini 1,23 milijona evrov (skoraj milijon evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 230 tisoč evrov državnih sredstev), 326 tisoč evrov pa smo zagotovili občinskih sredstev. V stavbi, ki smo jo poimenovali Kreativni center Čuk, so oddani vsi poslovni prostori. Tam danes domuje že okoli 40 uporabnikov, in sicer obrtnikov in ustvarjalcev. Z revitalizacijo starega mestnega jedra je mesto pridobilo nov urejen trg brez motornega prometa, novo nadomestno stavbo, sanirane pa so bile tudi ceste in pripadajoča infrastruktura. Za izboljšanje prometne varnosti na ožjem območju Krajevne skupnosti Staro Velenje smo namenili 356 tisoč evrov. Uredili smo ceste, križišča, pločnike, javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo. Novo stavbo s trgom je v upravljanje prevzel Mladinski center Velenje. Naložbo sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna vrednost operacije je znašala 2,9 milijona evrov, od tega je Mestna občina Velenje prispevala 1,4 milijona evrov, Evropska unija 1,2 milijona evrov in država 300 tisoč evrov. Celovito prenovo starega mestnega jedra smo zaokrožili še s prenovo opornega zidu pod cerkvijo sv. Marije v vrednosti 200 tisoč evrov. Investicijo smo si razdelili v deležu 49 % Mestna občina Velenje, 26 % župnija in 25 % škofija. Obnova je bila izvedena po usmeritvah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Lani smo zaključili tudi s projektom CTN Prireditveni oder in prostor, ki smo ga poimenovali Vista – park z razgledom. Skupna vrednost projekta znaša 8,9 milijona evrov. Projekt je Mestna občina Velenje sofinancirala v višini 2,9 milijona evrov, pridobili smo 4,8 milijona

200 metrov, ki obkroža komplet igrišč. Dodatnih 313 tisoč evrov smo namenili za vzdrževanje objektov osnovnih šol. Sanirali smo strehe in strojne instalacije, izvedli elektro-inštalaterska in druga vzdrževalna dela.

SKRB ZA OBČANE JE NAŠA PRIORITETA

evropskih sredstev in 1,2 milijona državnih sredstev. Vista je zelo dobro obiskana, tudi v zimskem času, ko smo uredili tekaško stezo in sankališče za najmlajše. Načrtovani so že večji koncerti, ki bodo privabljali tako domačine kot tudi obiskovalce od drugod. Z revitalizacijo degradiranega območja površine 46.090 m², ki ga je zasnoval arhitekt Rok Poles, smo pridobili

Že dvanajsto leto zapored občanom nudimo brezplačno pravno svetovanje. Lani je pravni nasvet prejelo približno tisoč občanov, od leta 2010 dalje pa približno 15 tisoč občanov. Ljudje potrebujejo nasvete s številnih pravnih področij, največ s področij dednega, družinskega, obligacijskega, delovnega, stvarnega in izvršilnega prava. Oseba, ki ima stalno prebivališče v Mestni občini Velenje, je upravičena do treh brezplačnih pravnih posvetov v enem letu.

Rdečemu križu Slovenije za pomoč družini pri nakupu dvigala. Na travniku pri Gasilskem domu Velenje, predvsem zaradi pomoči obolelim, redno pristajajo helikopterji Slovenske vojske ali Policije. Pri transportu ponesrečenih se je pojavljala težava, da je bilo treba nosila potiskati po travniku ali jih celo nositi do helikopterja, kar je prav gotovo vplivalo na stanje pomoči potrebnega. Tudi s tem namenom smo zgradili večnamensko asfaltno ploščad pri Gasilskem domu Velenje, ki se lahko uporablja za parkiranje gasilskih vozil, izvajanje gasilskih usposabljanj ter nenazadnje tudi za pristajanje helikopterjev. Vrednost investicije je znašala 43 tisoč evrov. Mestna občina Velenje je spremenila in dopolnila Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence in s 1. 2. 2021 povišala enkratno denarno po-

omogočamo vključitev vseh otrok v Vrtec Velenje, katerih starši izrazijo ta interes. V letu 2021 je Mestna občina Velenje namenila iz občinskega proračuna za vrtce sredstva v višini 5.628.083 evrov. Za vzdrževanje objektov Vrtca Velenje smo lani namenili 185 tisoč evrov. Večina sredstev je bila namenjena za sanacijo sanitarij v enoti Tinkara ter izvajanje gradbenega in strokovnega nadzora pri tej sanaciji. Del sredstev smo namenili tudi za povračilo stroškov montaže Ecopulse sistema za razvlaževanje prostorov v enoti Vila Mojca ter za povračilo stroškov za servis toplotne črpalke v enoti Cirkovce.

dolina 4.0 uspešno zaključil aktivnosti, za katere je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinanciralo 90 % upravičenih stroškov. Zaradi epidemije je projekt v vrednosti 281 tisoč evrov podaljšan še v letošnje leto. Projektne aktivnosti so bile razdeljene na štiri sklope, in sicer vodenje oz. administriranje operacije; razvoj turističnih produktov (Skrivnosti potopljenih vasi, Tito vas gleda, Polet v usnjarno Evrope); digitalno inoviranje slovenske kulturne dediščine (Stari rudniški jašek, spomenik Josip Broz Tito, Vošnjakova tovarna) ter krepitev kompetenc zaposlenih na področju gostinstva in turizma.

USTVARJAMO POGOJE ZA NOVE STANOVANJSKE ENOTE IN VZDRŽUJEMO OBSTOJEČE

CESTNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

Lani smo objavili anonimni natečaj za programsko, urbanistično, arhitekturno in krajinsko ureditev zemljišča nekdanjega sadovnjaka ob vstopu v Velenje, velikega 60.000 m², ki smo ga

Staro Velenje smo celovito uredili ter sanirali ceste in pripadajočo infrastrukturo.

Lanskega julija smo zaradi poškodb, nastalih v prometni nesreči, morali zapreti most na cesti Paka–Loke–Jurk. Takoj zatem smo pričeli s pridobivanjem projektne dokumentacije za sanacijo mostu. Sanacijo je v le 21 delovnih dneh izvedlo podjetje

Sanirali smo plaz v Podkraju.

Nova večnamenska ploščad je primerna tako za parkiranje gasilskih vozil in izvajanje usposabljanj kot tudi za pristajanje helikopterja.

S prenovljenim športnim igriščem omogočamo kvalitetne razmere za izvajanje športnih, kulturnih in tudi drugih prostočasnih dejavnosti. atraktiven prireditveni prostor, ki sprejme do 30.000 ljudi. Jeseni smo namenu predali tudi prenovljeno športno igrišče med Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Vrednost investicije je znašala 232 tisoč evrov. Posodobljeno športno igrišče predstavlja družabni prostor, ki bo namenjen tako športnim kot tudi kulturnim in drugim prostočasnim dejavnostim. Sestavljata ga dve športni igrišči v skupni velikosti 2.616 m². Na voljo je tudi steza za skok v daljino, prostor za met krogle, prostor z igrali za osebe s posebnimi potrebami in tekaška steza s tartanom v dolžini

Odbor za pomoč občankam in občanom smo leta 2009 ustanovili z namenom, da bo uravnoteženo skrbel in koordiniral dobrodelne aktivnosti za pomoč posameznikom, družinam in skupinam. Denarne pomoči se dodeljujejo na podlagi pravilnika iz podračuna za dobrodelne namene. Lani smo odboru namenili 20 tisoč evrov. Pomoč se namenja socialno ogroženim družinam in posameznikom za nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin ter plačilo položnic. Sredstva smo namenili tudi Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za letovanje otrok na morju, Ustanovi Radio 1 za namen dobrodelne akcije Deželak Junak 2021 in

moč za novorojence v Mestni občini Velenje s 150 evrov na 300 evrov in s tem zagotovila dodatna sredstva v proračunu, ki so bila realizirana ob koncu leta 2021 v višini 68.700 evrov. Šolsko leto 2020/2021 se je v Vrtcu Velenje začelo s 1.415 otroki v 87 oddelkih. Med šolskim letom so odprli še tri dodatne oddelke. Vrtec Velenje je ob koncu šolskega leta, maja 2021, štel kar 1.481 otrok in predstavlja enega največjih slovenskih vrtcev. Za šolsko leto 2021/2022 je bilo vpisanih 1.435 otrok, ki so bili glede na potrebe in strukturo oddelkov razporejeni v 85 oddelkov. Mestna občina Velenje skupaj z Vrtcem Velenje skrbno načrtuje prostorske kapacitete in tako

poimenovali Zlati grič. Nagrajena rešitev, ki nadaljuje koncept mesta v parku, bo služila kot osnova za izdelavo novega Občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, ki ga načrtujemo v letošnjem letu. Mestna občina Velenje je za investicijsko vzdrževanje in obnovo neprofitnih stanovanj v lanskem letu namenila 458 tisoč evrov. Izvedli smo menjavo notranjih in zunanjih vrat v 24 stanovanjih, menjavo oken v 22 stanovanjih in celovito obnovili 9 stanovanj. Vsako izpraznjeno stanovanje, ki je v slabem gradbenem stanju, pred selitvijo novega najemnika obnovimo. Izvedli smo tudi vzdrževalna dela na skupnih delih in napravah v deležu solastnine v več stanovanjskih objektih, in sicer sanacije streh, dvigal, fasad ...

RAZVIJAMO NOVE TURISTIČNE PRODUKTE

Zavod za turizem Šaleške doline je v okviru operacije Šaleška

RGP. Obsegala je izvedbo nove prekladne plošče, ureditev hidroizolacije, namestitev nove ograje, asfaltiranje mostu in ureditev enostranskega pločnika v vrednosti 104 tisoč evrov. Med majem in julijem lani smo izvedli prestavilo oz. rekonstrukcijo 120 metrov dolgega odseka ceste pri cerkvi v Cirkovcah. Prestavili smo odsek lokalne ceste, ki je potekal mimo dvorišča stanovanjske hiše in podružničnega vrtca. V sklopu del smo zgradili tudi del pločnika in oporni zid v vrednosti 120 tisoč evrov. V okviru II. faze rekonstrukcije Konovske ceste v Krajevni skupnosti Šmartno smo uredili nov odsek ceste v dolžini slabih 400 metrov in širini 5 metrov. Ob cesti smo uredili še pločnik v širini 1,6 metra. Obnovili smo javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo. Prav tako smo zamenjali na določenih delih dotrajan vodovod. Uredili smo tudi nov prehod za pešce z bičem.


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. maja 2022 Skupna vrednost investicije je znašala 241 tisoč evrov. Sočasno z obnovo vodovoda smo zgradili tudi del kanalizacije v Črnovi oz. Lipju v skupni dolžini 557 metrov. Na omrežje smo priključili 11 novih hiš. Vrednost del je znašala 116 tisoč evrov. V vrednosti 180 tisoč evrov smo sanirali plaz Šteharnik v Podkraju. Izvedli smo kamnite zložbe v dolžini 100 metrov, uredili meteorno kanalizacijo in na novo asfaltirali cesto v dolžini 130 metrov. V dolžini 920 metrov smo sofinancirali obnovo vozišča Pesje–Velenje v višini 91 tisoč evrov, 50 tisoč evrov pa smo namenili za ureditev pločnika in lokalne ceste Pirh–Mrliška vežica v Šentilju. 4,9 milijona evrov smo namenili za programe iz najemnine za komunalno infrastrukturo, za program koncesij pa 4,7 milijona evrov.

POSODABLJAMO, SPODBUJAMO, SOFINANCIRAMO

V letu 2021 je Mestna občina Velenje pristopila k avtomatizaciji procesov v Knjižnici Velenje. Sredstva v višini 85 tisoč evrov so bila porabljena za nabavo in namestitev opreme za samopostrežno vračilo in izposojo gradiva ter števcev štetja obiska, izdelavo in montažo nosilnih pultov za avtomatizirano vračilo in izposojo gradiva ter tiskanje in sočasno kodiranje RFID nalepk iz sistema Cobiss. Projekt smo uspešno prijavili na Javni razpis Ministrstva za kulturo za vlaganja v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti in pridobili sredstva v višini 57 tisoč evrov. Z avtomatizacijo procesov v Knjižnici Velenje smo omogočili razbremenitev osebja, enostavnejše vračanje in izposojo, odpravo

Lani smo prvič objavili Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij upokojencev v Mestni občini Velenje v letu 2021. Za izvedbo javnega razpisa smo v proračunu zagotovili sredstva v višini 20 tisoč evrov. Sofinancirali smo programe sedmih organizacij. Za spodbujanje podjetništva je bilo lani na podlagi razpisa izplačanih 94 tisoč evrov nepovratnih sredstev 19 podjetjem oziroma podjetnikom. Sredstva so bila namenjena za naložbe v gospodarstvo, zagon podjetij v inkubatorju, promocijske aktivnosti ter razširjanje znanja in dejavnosti. Sredstva so spodbudila investicije v skupni višini za več kot 440 tisoč evrov in soustvarila 30 novih delovnih mest. V letu 2021 smo v sklopu razpisa poseben poudarek namenili zagonskim podjetjem in 30 tisoč evrov dodelili trem podjetjem, ki so bila vključena v program Startup generator SAŠA inkubatorja. Na ta način krepimo povezovanje znanja in semenskega kapitala, kar zagonska podjetja na začetku zelo potrebujejo. Reševanje prvega stanovanjskega vprašanja z gradnjo novega stanovanjskega objekta, prizidavo ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objek-

V bazenu, ki ga imajo na voljo, je okrog sto milijonov ton premoga, kar bi zadoščalo za odkopavanje do leta 2054 – Želijo si, da bi se degradirana območja lahko revitalizirala tudi v turistične in prostočasne namene Jasmina Škarja Občina Šoštanj je 21. aprila organizirala javni posvet, namenjen oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN za območje Premogovnika Velenje na območju Občine Šoštanj. Premogovnik Velenje ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za dobo 20 let, to je do 21. januarja 2022. Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije se je koncesijska pogodba podaljšala za 18 mesecev, do 21. julija 2023. V tem času pa je v skladu z zakonom o rudarstvu na ministrstvo za infrastrukturo treba podati vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice. V Občinskem prostorskem načrtu Občine Šoštanj je namreč za območje podzemnega pridobivanja mineralnih surovin predpisana izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta ali krajše OPPN.

aktivnosti, je pomembno prisluhniti pripombam deležnikov. Skozi postopek skušamo uskladiti različna mnenja. Celostno se dotikamo problematike koncesije in smo v časovnih okvirih, ki jih potrebujemo.« Ocenil je, da z Občino Šoštanj dobro in aktivno sodelujejo ter pohvalil župana,

premoga, kurilne vrednosti 10+. Napravili bomo približno 56 kilometrov prog, da bomo lahko pridobili omenjeni premog. Po tem času pa bodo sledila zapiralna dela v jami ter sanacija na površini. Po koncu eksploatacije velenjskega odkopnega polja, po letu 2033, se bo začel proces

vodotoka in objektov, komunalnih naprav, sanacijo in vzdrževanje cest, gozdov, nasadov. Predvidevamo, da bomo za potrebe izvedbe zapiralnih del po prenehanju odkopavanja premoga potrebovali številne zaposlene iz osnovne dejavnosti proizvodnje premoga.«

52 odstotkov pridobivalnega območja se nahaja v občini Šoštanj

Z avtomatizacijo procesov v knjižnici omogočamo enostavnejše vračanje in izposojo gradiva.

Obnovili smo otroško igrišče ob Visti. vrst pred pultom in manjšo možnost odtujevanja gradiva. Mestna občina je partner v projektu WONDER (program Interreg Adrion), v okviru katerega smo v sklopu pilotne akcije obnovili Pozojevo otroško igrišče. Kupili smo šest novih igral: gibalno-igralni kompleks, žičnico, skupinsko gugalnico z vrvjo, dvosedežno gugalnico in dve viseči mreži. Prav tako smo obnovili leseni del peskovnika (sedišče) in klopi ter peščeno pešpot. Višina investicije je znašala 51 tisoč evrov. Z urejenim otroškim igriščem želimo prispevati k izboljšanju celostne podobe območja prireditvenega prostora in igrišče čim bolj približati občankam in občanom ter drugim obiskovalcem. V višini 70 tisoč evrov smo sofinancirali prenovo prostorov fizioterapije v Zdravstvenem domu Velenje in nakupili IT opremo za ekipe mobilnih enot nujne medicinske pomoči.

Na območju Topolšice in Loma že nekaj časa ne odkopavajo premoga

ta spodbujamo s subvencioniranjem komunalnega prispevka za mlade. Upravičenci do enkratne denarne pomoči so mladi, ki niso stari več kot 35 let. Predvidena sredstva so bila lani v celoti porabljena, saj je bilo vloženih 12 prijav. Na podlagi predlaganega Pravilnika o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim bo lahko Mestna občina Velenje pripravljala za mlade prilagojene razpise za najem neprofitnih stanovanj. Tako bodo tovrstni razpisi namenski – za mlade, za katere se bo predvidelo določeno število neprofitnih stanovanj. V lanskem letu smo pričeli s postopki za izgradnjo večnamenskega doma KS Šentilj. Pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije smo naročili izvedbo arhitekturnega natečaja. 🔲

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

Celoten pridobivalni prostor Premogovnika Velenje se razprostira na območju občin Velenje in Šoštanj in je velik 1104 ha. Delež površine pridobivalnega prostora Premogovnika na območju Občine Šoštanj znaša 52 odstotkov, v Mestni občini Velenje pa je 48 odstotkov pridobivalnega prostora, kar pomeni, da lahko v tem prostoru po Zakonu o rudarstvu Premogovnik izvaja dejavnosti. Urbanist mag. Gorazd Furman Oman je povedal, da priprava OPPN zajema del zemljišč Premogovnika Velenje, in sicer tiste dele, ki ležijo znotraj območja Občine Šoštanj in se ne urejajo z že veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti oziroma s tistimi, ki so v postopku sprejemanja. »Gre za veliko območje, na nadzemnem prostoru velja občinski prostorski načrt (OPN), kjer so že zdaj omejitve glede rabe prostora. Vsi posegi znotraj pridobivalnega prostora potrebujejo soglasje Premogovnika zaradi ugrezanja, z OPPN, ki je v postopku priprave, pa določamo pogoje izkopavanja in sanacije prostora. Za nadzemno rabo se bo uporabil OPN, ki je že v veljavi, OPPN pa naj bi bil sprejet do konca leta in naj bi dal pogoje za podaljšanje koncesije.«

Skozi postopek skušajo uskladiti različna mnenja

Direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar je na posvetu, ki je bil namenjen oblikovanju stališč, poudaril, da je prav, da se predstavi namere in pričakovanja vseh deležnikov, ki so bili pozvani. »Glede na to da imamo v obravnavi del pridobivalnega prostora, na katerem se dogajajo

Območje priprave OPPN zajema del zemljišč Premogovnika Velenje, in sicer tista, ki ležijo znotraj območja Občine Šoštanj in se ne urejajo z že veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti oziroma tistimi, ki so v postopku sprejemanja. Foto: jkš

Zapiranje jame s cementnimi mešanicami, sanacija na površini in rekultivacija degradiranih površin (dokončna ureditev površinskih voda, brežin jezer, prekritje površin s predhodno odstranjeno plastjo plodne zemlje, vzdrževalna dela na začasno rekultiviranih področjih in zasaditve) bodo potekale vsaj deset let.

podžupana in občinske sodelavce, ki s Premogovnikom sodelujejo tudi pri ostalih projektih.

Scenarij je skladen s smernicami do leta 2033

Dr. Gregor Jeromel je prisotne in širšo javnost pomiril, da na območju Šoštanja mesto, Topolšice in Loma že nekaj časa ne odkopavajo premoga, čeprav ga je še veliko, kar devetdeset milijonov ton. V bazenu, ki ga imajo na voljo, je okrog sto milijonov ton premoga, kar bi zadoščalo za odkopavanje do leta 2054, vendar so zaenkrat smernice pripravljene v skladu s strategijo izstopa iz premoga, da se izkopavanje zaključi leta 2033. Predstavil je scenarij delovanja Premogovnika do leta 2033. »Za celotno nahajališče imamo izdelane projekte. Območje smo zmanjšali, kar pomeni, da se bo vpliv na površino zmanjšal. Premog iz Jame Pesje in Preloge bomo odkopavali še naprej, le da samo v globino, ne bomo širili odkopnih polj. Do leta 2033 bomo glede na številke odkopali približno 33 milijonov ton

zapiranja Premogovnika, aktivnosti, ki bodo omogočale hidrološki in geomehanski monitoring s podporo geodetskih meritev, likvidacije jamskih objektov po koncu odkopavanja in sanacijo površine v vplivnem območju odkopavanja. Aktivnosti, potrebne za sanacijo površine v vplivnem območju odkopavanja, se nanašajo na odkupe nepremičnin, izpade pridelkov, odškodnine, varovanje in nadzor ugrezninskega območja, sanacijo in vzdrževanje

Občina si prizadeva za kvalitetna delovna mesta

V razpravi je podžupan Viktor Drev poudaril, da si občina že dlje časa prizadeva za kvalitetna delovna mesta, nove kmetijske površine in proizvodnjo z dodano vrednostjo, kar bodo lahko začeli uresničevati, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Peter Apat pa je pripomnil, da je pomembno pridobivalni prostor zaščititi tako, da se bodo površine pripravile v osnovno obdelovalno površino in se bodo degradirana območja lahko revitalizirala v turistične in prostočasne namene ter se bo upoštevalo strategijo razvoja turizma, za katero upa, da bo oživila degradirana območja, občinama Velenje in Šoštanj pa bo uspelo stopiti skupaj, se povezati, sodelovati in iskati nove priložnosti Šaleške doline. 🔲

Čiščenje garažnih hiš Komunalno podjetje Velenje od 2. do 8. maja izvaja redno letno čiščenje garažnih prostorov. Uporabnike naprošajo, da dosledno upoštevajo navodila za parkiranje v teh dneh. Med 2. in 4 majem so že čistili garažne prostore v poslovno stanovanjskem objektu Gorica. V garažni hiši Avtobusna postaja Velenje bodo s čiščenjem začeli v četrtek, 5. maja, ob 7. uri, in bo trajalo do vključno petka, 6. maja. V garažni hiši Mercator Velenje bo čiščenje potekalo v soboto in nedeljo, 7. in 8. maja, v garažni hiši Zdravstveni dom Velenje pa bodo s čiščenjem začeli v nedeljo, 8. maja, ob 7. uri. Uporabnike prosijo, da avtomobilov v naštetih dneh ne parkirate v omejeni garažni hiši. 🔲


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

ZAPOSLOVANJE

5. maja 2022

Nadaljuje se trend zmanjševanja brezposelnosti

Žabja perspektiva

Poslušati

Januarja letos kar za 1,4 odstotka več delovno aktivnih prebivalcev kot januarja 2021 – Stopnja registrirane brezposelnosti se je na našem območju znižala za 2,3 odstotne točke brezposelne osebe z osnovno šolo ali manj. Brezposelne osebe intenzivno motiviramo za zaposlovanje ter jih zastopamo pri delodajalcih in izvajalcih javnih del. Napotimo jih tudi v programe usposabljanje in izobraževanja (digitalno opismenjevanje). Najbolj ranljive napotimo na poglobljeno karierno svetovanje, k zdravniku svetovalcu in v rehabilitacijsko svetovanje in zaposlovanje,« razloži Škulj Nussdorferjeva.

Jasmina Škarja Ugodni trendi na področju zaposlovanja in gibanja brezposelnosti, ki so zaznamovali leto 2021, so se nadaljevali tudi konec lanskega leta in se nadaljujejo tudi na začetku letošnjega. Ob koncu marca je bilo registriranih 60.534 brezposelnih oseb, 6,6 odstotkov manj kot februarja in 26,7 odstotka manj kot v lanskem marcu. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki so na voljo za januar 2022, je bilo v državi 909.481 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,8 odstotkov manj kot decembra 2021 in 3,1 več kot januarja 2021.

2,3 odstotne točke (v Sloveniji se je znižala za 2,5 odstotne točke).

Januarja je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 7,3 odstotka

Med brezposelnimi osebami še vedno izstopajo ženske in starejši nad 50 let

Na Uradu za delo Velenje je bilo januarja letos 19.480 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 1,4 odstotke več kot januarja 2021. Stopnja registrirane brezposelnosti je januarja 2022 znašala 7,3 odstotka. Vodja urada za delo Velenje, Mozirje Branka Škulj Nussdorfer pojasni, da se je v primerjavi z januarjem 2021 stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za

Veliko je povpraševanja po voznikih osebnih vozil, taksijev, lahkih dostavnih vozil, težkih tovornjakov in vlačilcev.

Konec marca 2022 je bilo na Uradu za delo Velenje registriranih 1.430 brezposelnih oseb,

kar je za 21,7 odstotka manj kot marca 2021 (v Sloveniji za 26,7 odstotkov manj). »Brezposelnost se še vedno zmanjšuje, kar pomeni, da je več odliva oziroma zaposlitev kot priliva v brezposelnost. Med brezposelnimi osebami izstopajo ženske, starejši nad 50 let, dolgotrajno brezposelni nad 12 mesecev in

Tako kot februarja se je tudi marca brezposelnost v primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda. Največji upad je imela Območna služba Murska Sobota (-10,2), sledijo: Ptuj (-9,8), Kranj (-8,8), Maribor (-7,5), Velenje (-7,0), Celje (-6,1), Ljubljana (-5,8), Koper (-5,5), Nova Gorica (-5,0), Novo mesto (-4,8), Trbovlje (-4,2) ter Sevnica, kjer se je brezposelnost zmanjšala najmanj, za 3,8 odstotka.

Mozirski osnovnošolci in Skaza za bolj zeleni jutri Iz odpadnih zobnih ščetk sklenili zanko kroženja plastike in odpadne hrane – Otroke učijo, da je EKO junak lahko vsak Velenje, 25. april – Podjetje Skaza z društvom Ekologi brez meja in s slovenskimi osnovnošolci nadaljuje aktivnosti v sklopu Iniciative Eko Kid Care 2030 – EKO junak je lahko vsak. Na praktični delavnici so osnovnošolcem OŠ Mozirje predali dva Bokashi Organka. V Skazi so

jih naredili iz odpadnih zobnih ščetk, ki so jih otroci zbirali vse od jeseni. Tako so dosegli skupen cilj – sklenili so zanko kroženja plastike in odpadne hrane. Z Ekologi brez meja jih povezuje skupno poslanstvo, zato osnovnošolce skupaj opremljajo z znanjem, kako zeleno ravnati s

plastiko in z biološkimi odpadki. Jeseni so z nekaterimi osnovnimi šolami po Sloveniji že izvedli delavnice plastike in se dogovorili, da vse do konca leta v svojih razredih zbirajo rabljene zobne ščetke. »Za izdelavo enega Bokashi Organka smo porabili 45 odpadnih

Kakšne so zaposlitvene možnosti?

V prvih treh mesecih 2022 so delodajalci Uradu za delo Velenje sporočili 1.408 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, sestavljavci električne in elektronske opreme, upravljavci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov, varnostniki, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, prodajalci, zidarji, varilci, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, elektroinštalaterji, čistilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, strokovni sodelavci za zdravstveno nego. 🔲

zobnih ščetk, ki predstavljajo 35 odstotkov kompostnika, preostali del predstavljajo drugi reciklirani materiali,« je ob predaji kompostnikov povedala vodja odnosov z javnostmi v Skazi Janja Urankar Berčon.

S hrano na leto zavržemo 336 evrov

Ekologi brez meja so ob predaji Bokashi Organkov za otroke izvedli tudi delavnico o zavrženi hrani, v sklopu katere so učenci izvedeli, kako na različne načine zmanjšati odpadke hrane. Ob tem je Barbara Kirn z Ekologov brez meja opozorila: »Letno zavržemo toliko hrane, da bi lahko nahranili četrtino celotnega prebivalstva. Zaradi vse hrane, ki jo letno zavržemo, nastane 22 milijonov ton toplogrednih plinov, to je 4-krat več, kot predstavljajo izpusti letalske industrije. Zavržena hrana predstavlja problem tudi za naše denarnice. Če v istem gospodinjstvu zavržemo vsak četrti obrok, kot kažejo podatki, s tem stran vržemo 336 evrov na leto.« Otroci so se med delavnico naučili tudi osnov pametnega nakupovanja, se preizkusili v sestavljanju nakupovalnega listka in spoznali osnove kompostiranja ter prednosti bokashi kompostiranja z Bokashi Organkom. Ta zmanjša količino bioloških odpadkov za četrtino, hrana v

Nedavno sem se ponovno naročila na WIRED – eminentno mednarodno revijo s pretežno tehnološkim poudarkom. Kot številni mediji se sooča z izzivi financiranja in zadrževanja naročnikov, kar je razvidno iz cene in tudi podobe tiskane revije. Če je bila včasih razkošna in tiskana na debelem papirju, je danes le še tanek ostanek, tiskan na cenenem papirju. Celoletna naročnina z dostopom do vseh digitalnih vsebin in tiskanih izdaj v akcijski ponudbi stane 5 dolarjev. Po dolgem času je tako v moj nabiralnik prispel tiskan izvod revije Wired in sobotno dopoldne sem si vzela čas za branje vsebin. Prva stvar, ki me je osupnila, je bila visoka kakovost besedil – od oglasov do člankov. Tjaša Zajc Zveneč, poetičen jezik vsebuje nemalo osebnih in šaljivih not piscev. Besedila so bila zame opomnik, kakšna obrt in umetnost je dobro pisanje. Danes ogromno ljudi ne zna pisati, vendar danes piše vedno več ljudi. Na spletu, kjer se srečujemo z večino besedil, je velik poudarek na kratkosti in jedrnatosti sporočil. Čim več informacij v čim krajšem času. V knjigi Ne poslušaš – Kaj zamujaš in zakaj je to pomembno (originalni naslov: You’re not Listening – What you’re Missing and Why it Matters) Kate Murphy piše, da večina spletnih uporabnikov člankom nameni 15 sekund, preden se odločijo, ali bodo brali naprej ali bodo stran zaprli. Če se spletna stran nalaga več kot 3 sekunde, obiskovalca izgubi. Danes živimo v ekonomiji pozornosti, piše avtorica, kjer so oglaševalci pripravljeni plačati milijarde, da na spletnih omrežjih, v video igricah, znotraj aplikacij ali na spletu zmotijo in ukradejo našo pozornost. Pogosto z izkoriščanjem poznavanja psihologije in naših notranjih negotovosti. Vse več vsebin prejemamo v avdio obliki, in če je bilo včasih popularno hitro branje, je danes priljubljeno hitro poslušanje. Raziskave celo kažejo, da imajo nekateri ljudje, navajeni na hiter govor, težave s pozornostjo pri poslušanju ljudi, ki govorijo z normalno hitrostjo. Zaradi vsega tega še toliko bolj potrebujemo kakovostne medije s poglobljenimi pogovori in z razdelanimi idejami. Zaradi enostavnosti ustvarjanja in distribucije novic, objav in besedil kot novinarka opažam, da se vse manj ljudi zaveda delovanja medijev; pomembnosti neodvisnosti vsebin, dolgoročnega učinka postavljanja agende, če nekdo sicer po svoji presoji postavlja vprašanja, sogovornika in temo pa določi naročnik. Vsakič, ko neodvisno vsebino nadomesti naročena, je večja verjetnost, da bo iz programa izpadla morda manj zanimiva, a družbeno pomembna, vendar marginalizirana tema. Pozornost in poslušanje vsekakor sodita mednje. Osnovni komponenti za sožitje in soustvarjanje boljše družbe sta poslušanje in kakovostna, spoštljiva komunikacija. To je težko spodbujati v svetu, kjer je dovoljeno vse, in kjer, kot je v sobotni izdaji Dela zapisala Zorana Baković “... bi bilo milijarde pametno vložiti v šole, v katerih bi se otroci učili, kaj v resnici pomeni svoboda govora. Sicer utegnejo odrasti s prepričanjem, da je svoboda psovka. Da je svoboda sovraštvo …”. Družbena omrežja so znižala kakovost komunikacije, številni politiki so to izkoristili za spodbujanje razkola v družbi, algoritmi poskrbeli zato, da so nestrpnosti amplificirane. Spletne konference so nas izurile v pretvarjanju, da smo pozorni in poslušamo, ko nekdo predstavlja in govori. Čeprav je kratkih vsebin vse več, to ne pomeni, da dolgi formati izumirajo. Ko je pogovor dober, so poslušalci pripravljeni poslušati tudi dve uri dolg podkast. Vsekakor pa se bomo morali ponovno izuriti v pozornosti, v ustvarjanju okolja, v katerem je čim manj distrakcij. “Ni se ti treba pretvarjati, da pozorno poslušaš, če dejansko pozorno poslušaš,” še piše Murphyjeva. In to je zgolj začetek dobrih odnosov, osebnega zadovoljstva in družbenega napredka. 🔲

njem ne gnije, ne povzroča neprijetnega vonja, ki bi privabljal mušice. Znotraj Bokashi Organka se ob dodatku bokashi posipa z efektivnimi mikroorganizmi začne proces fermentacije. Pri tem nastane fermentacijska masa, ki jo lahko odvržemo na kompost na vrtu ali jo zakopljemo v prst, ter fermentacijska tekočina, ki jo lahko uporabimo za čiščenje odtokov ali pa kot gnojilo za rastline. Otroci so bili nad novim znanjem in prijateljem Bokashi Organkom navdušeni, ravnateljica

OŠ Mozirje Petra Klepec pa je povedala, kako ga bodo vključili v izobraževalni proces: »Delavnica je bila prvi korak k temu, da smo otroke naučili, kako porabiti zavrženo hrano in kako kompostirati. Vse to znanje bomo uporabili pri delu na šolskem vrtu, za katerega otroci skrbijo. Tako smo še korak bliže k trajnostnem delovanju, za katerega si prizadevamo, da bi otroke opismenili tudi na ekološkem področju.« 🔲


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

5. maja 2022

Ko hribi ne bodo razdvajali, ampak bodo ideje in skupni interesi tisti, ki bodo združevali Veliko novih priložnosti je treba iskati tam, kjer infrastruktura že obstaja, treba jo je ustrezno prilagoditi in okoljsko prevetriti, da postane sprejemljiva – Novoizvoljeni poslanec si želi, da bi se v Sloveniji ljudje začeli povezovati programsko in vsebinsko, ne več ideološko Jasmina Škarja Dušan Stojanovič, dolgoletni radijec in prepoznaven glas Koroškega radia, ljubitelj izbrane glasbe in koordinator za odnose z javnostmi v Mestni občini Slovenj Gradec je novoizvoljeni poslanec stranke Gibanje Svoboda, ki je kandidiral v Mislinjski dolini. Zakaj se je odločil za ta korak v svojem življenju in kaj je tisto, kar je obrnilo tehtnico v prid poslanskemu izzivu, smo ga vprašali ob njegovem obisku naše radijske in časopisne hiše.

ogromno znanja in izkušenj iz gospodarstva in dela z ljudmi, ki pozna razmere in problematiko še posebej v aktualnem času, ko je problematika na področju energetike izrazita, tisti, ki bo znal najti rešitve na vprašanja in izzive, ki se nam obetajo v prihajajočem obdobju. Sem pa zaznal seveda tudi nek politični vakuum, čeprav sem bil do

»Računam na dobro sodelovanje, saj se lahko z gradnjo hitre ceste možnosti za sodelovanje razširijo in ponudijo nove razvojne priložnosti. Ne zgolj na lokalnem in nacionalnem, tudi na evropskem nivoju. Da bodo lahko regije uspešno kandidirale za sredstva in iskale nove priložnosti. Tukaj lahko pokažemo sinergijo in regije dobijo

zeleno energijo. Se mi pa zdi, da je pravzaprav veliko priložnosti tam, kjer neka infrastruktura že obstaja, treba jo je ustrezno prilagodi, okoljsko prevetriti, da postane sprejemljiva. Tako da osebno ne pričakujem, da bo do drastičnih sprememb prišlo kar čez noč. Vsekakor bo zelena preobrazba trajala vsaj desetletje, če ne

Stranka Gibanje Svoboda bo imela v rokah škarje in platno tudi za izboljšanje razmer

»Po 25 letih dela za lokalno skupnost sem tudi zato, ker ljudje poznajo moje delo, ocenil, da je prišel trenutek, da poskusim narediti za lokalno skupnosti še kaj več. Poleg tega pa si tudi Slovenj Gradec, Mislinjska dolina in Koroška regija pravzaprav zaslužijo, da se naš glas sliši in odmeva tudi v Ljubljani. Ocenil sem, da so izkušnje ustrezne tudi za nov izziv. Mi je pa seveda v veliko veselje, da so ljudje pokazali tako veliko enotnost pri tem, da so s tako velikim številom glasov dokazali, da lahko poslanca dobimo tudi v Slovenj Gradcu, kar ni bila običajna praksa,« razmišlja Stojanovič, ki je prejel preko 38 odstotkov oz. 5.061 glasov in je zelo ponosen, ker je Koroška prejela poslanski mandat pri stranki, ki bo v koaliciji in bo dejansko imela v rokah škarje in platno tudi za izboljšanje razmer, v katerih smo se znašli po dveh letih.

Zakaj ravno dr. Robert Golob?

»Pravzaprav sem ga spremljal že od začetka, od ustanovitve podjetja Gen-i, in bil tudi eden prvih komitentov, saj se je podjetje zdelo obetavno že na samem začetku. Ko pa se je pojavil kot politična osebnost, sem ocenil, da je lahko nekdo, ki ima

Evropske volitve Bruselj, 3. maj - Evropski parlament je začel reformo akta o evropskih volitvah, s katero želi 27 ločenih volitev z različnimi pravili spremeniti v enotne evropske volitve. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v torek sprejeli zakonodajno samoiniciativno poročilo, s katerim želijo prenoviti pravila o evropskih volitvah.

Računam na dobro sodelovanje sosednjih regij, saj se lahko z gradnjo hitre ceste možnosti za sodelovanje razširijo in ponudijo nove razvojne priložnosti.

zdaj popolnoma apolitičen, ker kot občinski uslužbenec pač moraš skrbeti za vse, ne glede na njihovo politično prepričanje,« odgovarja novoizvoljeni poslanec, ki z veseljem doda tudi, da so bili zaposleni v občinski upravi in slovenjgraški župan Tilen Klugler veseli, da kandidira nekdo, ki pozna lokalno in regionalno problematiko, čeprav ga bodo v delovnem okolju močno pogrešali. Kaj pa sodelovanje sosednjih regij?

Volitve 9. maja v vseh državah članicah

Dušan Stojanovič: »Prepričan sem, da imamo precej skupnih priložnosti za nadgradnjo sodelovanja. Odprtje hitre ceste do Slovenj Gradca in naprej do Avstrije kot tudi od Velenja proti Ljubljani je priložnost za razvoj. Tako Koroška kot SAŠA regija bosta iskali nove priložnosti regijskega povezovanja.« svoje mesto, tako kot je zapisano v ustavi. Morda se celo zgodi, da ne bodo več hribi tisti, ki nas razdvajajo, ampak da bodo pravzaprav ideje in skupni interesi tisti, ki združujejo.«

Dr. Robert Golob bo gotovo znal dobro krmiliti med zahtevami okolja in izzivi energetskega trga

Za Šaleško regijo je prestrukturiranje že nekaj časa tema številka ena, dr. Golob pa je vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Kaj mislite, da to pomeni za SAŠA regijo? »Težko komentiram, ker še ne poznam dovolj dobro te problematike. Je pa res, da se moramo vsi zavedati, da so fosilna goriva stvar preteklosti in se moramo začeti zanašati na alternativne vire energije, na

Po sistemu, ki ga predlagajo evropske poslanke in poslanci, bi vsak volivec imel dva glasova: enega na volitvah evropskih poslancev v nacionalnih volilnih enotah in enega v enotnem evropskem volilnem okrožju z 28 dodatnimi sedeži. Da bi zagotovili uravnoteženo geografsko zastopanost na teh listah, bi države članice glede na število prebivalcev razdelili v tri skupine. Kandidate iz teh skupin bi sorazmerno uvrstili na

več. Zdaj, v času podražitve cen energentov, bomo morali računati na lastno proizvodnjo energije, ki je v tem trenutku pač taka, kot je. Mislim, da se tega zaveda tudi dr. Golob, ki je eden največjih strokovnjakov za energetiko v Sloveniji. Gotovo mu lahko zaupamo, da bo znal dobro krmariti med zahtevami okolja in izzivi energetskega trga,« je prepričan Stojanovič, ki bi si želel delovati predvsem na področju komuniciranja, kajti občutek ima, da je v zadnjih dveh letih komunikacija v državi padla na obeh straneh političnih polov. »Tu moramo reči bobu bob. Želim si spremeniti način komuniciranja in spodbuditi sodelovanje, ki ga zdaj pravzaprav ni bilo. Želim si, da bi se v Sloveniji ljudje začeli povezovati

liste. Vseevropske liste kandidatov bi predložili evropski volilni subjekti, kot so koalicije nacionalnih političnih strank in/ali nacionalna združenja volivcev ali evropske politične stranke. Med drugimi predlogi za „evropeizacijo” volitev so: • 9. maj kot skupni evropski volilni dan; • pravica kandidirati na volitvah za vse Evropejce, stare 18 let in več; • obvezen najnižji volilni prag 3,5 % za volilna okrožja s 60 ali več sedeži;

programsko in vsebinsko, ne več ideološko. Da nehamo razmišljati o tem, kaj je bilo, in se osredotočimo na tukaj in zdaj. Izzivov nam ne manjka. Je pa res, da je treba ljudi najprej pomiriti, da se odnos, ki je globoko zajedel v vse pore družbe in našega vsakdana spremeni, ter nam izzivi, ki smo jim priča, ponudijo priložnosti zase, za državo in družbo.

Sam zaupam stroki v vseh pogledih, mislim, da je čas, da v politiko pridejo tudi ljudje z integriteto, znanjem, s spoštovanjem do drugače mislečih.

Zato si želim delovati na področjih, ki jih dobro poznam. Na kulturnem področju oziroma pri delu z mediji, saj sem bil 25 let na tem področju najbolj aktiven in mislim, da bi lahko precej prispeval tudi v nadaljevanju svoje politične kariere, čeprav odhoda v državni zbor sam ne bi ravno opredeljeval kot politično aktiviranje, ampak državljansko. Politika se tiče nas vseh in bi se morali zanjo zanimati ves čas, ne samo mesec pred volitvami. Sam zaupam stroki v vseh pogledih, mislim, da je čas, da v politiko pridejo tudi ljudje z integriteto, znanjem, s spoštovanjem do drugače mislečih. Če mi bo uspelo vsaj nekaj tega, kar sem si zadal, mislim, da bom uspešen.«

Uspelo mi je predvsem zato, ker so ljudje odšli na volišča Kaj je tisto, zaradi česar ste prepričali ljudi? »Nisem posebej spremljal končnega volilnega izida, ker se je vmes dogajalo preveč stvari, ampak se mi dozdeva, da so ljudje ugotovili, da sem vreden zaupanja in poznam lokalno problematiko. Mislim pa, da ni stvar v tem, da so se ljudje poenotili, ampak bolj, da so v tako velikem številu odšli na volišča. To mi daje dodatno energijo in moč,« doda Stojanovič in se zahvali

• enak dostop do volitev za vse državljane, tudi invalide, in možnost glasovanja po pošti; • pravica državljank in državljanov, da prek vseevropskih list glasujejo za predsednika Komisije v sistemu vodilnih kandidatov. Ustanovljen bi bil nov evropski volilni organ, ki bi nadzoroval postopek in zagotavljal skladnost z novimi pravili. 🔲

vsem, ki so glasovali zanj, kot tudi kandidatom in kandidatkam 5. volilne enote, ki so pripomogli k tako velikemu uspehu stranke. Tudi dr. Milanu Žvanu in Tatjani Zafošnik Kanduti.

Mestni občini Velenje bo pomagal, kolikor bo v njegovi moči Lahko Šaleška dolina še naprej računa na dobro sodelovanje regij? Kaj si lahko obetamo od sodelovanja Koroške in Šaleške regije? »Prepričan sem, da imamo precej skupnih priložnosti za nadgradnjo sodelovanja. Veliko Korošcev dnevno migrira v Velenje. Morda bo z odprtjem hitre ceste tako do Slovenj Gradca in naprej do Avstrije kot tudi od Velenja proti Ljubljani to priložnost za razvoj in bosta tako Koroška kot SAŠA regija iskali nove priložnosti regijskega povezovanja. Veliko možnosti vidim v povezovanju pri evropskih projektih obeh regij, saj smo si tudi naravno dokaj blizu. Kar se tiče torej sodelovanja z Mestno občino Velenje in ostalimi občinami v regiji, bom zagotovo pomagal, kolikor bo v moji moči. Bom pa seveda v prvi vrsti pomagal Koroški, ki je bila do zdaj resnično odmaknjena regija in mislim, da si zasluži samostojen prostor na regionalnem zemljevidu Slovenije, če bo do tega prišlo. Koroška je lahko geografsko in politično samostojna entiteta, prepričan sem, da čisto upravičeno lahko pričakujemo samostojno regijo, tudi videli smo, da poskusi po združevanju regij na nobeni strani niso naleteli na pretirano navdušenje,« še odvrne Dušan Stojanovič, novi poslanec Gibanja Svoboda v Mislinjski dolini, ki z zaposlenimi na velenjski občini dobro sodeluje. »Srečujemo se že vrsto let in imamo dobre odnose. Tako da računam, da bo tako tudi vnaprej in bom lahko po svojih najboljših močeh pomagal tako velenjskemu županu kot celotni občinski upravi.«

Franc Bogovič (EPP), evropski poslanec iz Slovenije: »Spremembe zakonodaje podpiram v tistem delu, ko govorimo o mladih, ki imajo dostop do volitev in omogočanja lažjega dostopa invalidom do volitev. Vsekakor pa zelo nasprotujem transnacionalnim listam. Mi smo izvoljeni v državah, kjer nagovorimo volivce in jim potem tudi odgovarjamo. Vsak konec tedna sem med ljudmi in doslej me še nihče ni ogovoril z vprašanjem, ali bi bila demokracija v Evropi boljša, če bi Slovence zastopal nekdo s Finske ali od kod drugod. Združeni smo v politične skupine, kjer zastopamo politične interese teh skupin. Da bi takšne liste bile porok, da bo vodilni kandidat tudi predsednik Komisije, pa enostavno ne drži in je zavajajoče.«

🔲


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

5. maja 2022

Kako si? Povej mi. Mladi lažje zaupajo svoje stiske prijateljem kot odraslim – Rezultat naloge: klopca za pogovore – Med epidemijo manj stresa, največ ga povzroča šola Diana Janežič Osnovnošolska raziskovalna naloga z gornjim naslovom je bila na letošnjem tekmovanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline nagrajena z zlatim priznanjem. Izdelala sta jo učenca devetega razreda OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj Eva Plešnik in Bor Golob, njuna mentorica pa je bila šolska svetovalka Jelka Peterlin. V raziskovanje ju je pritegnilo dejstvo, da so duševne stiske tudi pri mladih zadnja leta vse pogostejše, na drugi strani pa so še vedno velika tabu tema. »Hotela sva raziskati počutje učencev na naši šoli. Vključila sva učence 8. in 9. razredov. Pripravila sva spletno anketo in pridobila 137 ustreznih vprašalnikov. Analizirala sva rezultate ankete in z njimi odgovorila na hipoteze in vprašanja, ki sva si jih postavila na začetku naloge. Učencem sva ponudila več načinov, na katere so lahko anonimno izrazili svoje stiske in vseeno dobili pomoč. V procesu sva jim odprla prostor za pogovore, jih poslušala in jim omogočila,

da so bili slišani, ter jim ponudila možnost pomoči. Ugotovila sva, da mladi mnogo lažje zaupajo svoje stiske prijateljem kot pa odraslim; večina njihovih stisk izhaja iz stresa v šoli, problemov v družini ter med sovrstniki in iz slabe samopodobe. Med šolo na daljavo je vsak imel drugačno izkušnjo, a veliko otrok je to celo vzelo kot neko pozitivno izkušnjo. V boju s stisko si pomagajo na različne načine,

kot so spanec, hrana, šport ter druženje s prijatelji. Neprijetno so naju presenetili rezultati o samopoškodovanju in razmišljanju o samomoru. Ni prav, da nekdo pride tako daleč, še posebej pa ne mladi,« sta povedala.

Zbiranje podatkov v anketi je bilo zanju lažji del naloge, zahtevnejše je bilo obdelovanje

Kako smo uglašeni? Zakaj se ob določeni glasbi počutimo dobro, ob drugi slabše? – Je zvok s svojo frekvenco lahko tudi manipulativno sredstvo? – Kako z zvokom pozitivno vplivati na učence?

Kopica je vprašanj, na katera je skozi svojo raziskovalno nalogo Kako smo uglašeni? skušala najti odgovore učenka 9. razreda OŠ Gustava Šiliha Ditka Volk. Vodila sta jo mentorja Andreja Ostruh in Jože Volk, naloga pa je na letošnjem tekmovanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela zlato priznanje. Ditka obiskuje glasbeno šolo, njen inštrument je trobenta, kot je povedala, pa je že dolgo želela narediti raziskovalno nalogo na temo glasbe. »Pri simfoničnem orkestru sem slišala, da se violine uglašujejo na 440 Hz,« je začela razlagati idejo naloge. To je bil izziv, ki ga je prenesla mentorici Andreji Ostruh, ta pa ji je povedala še en podatek: v času baroka je bila uglasitev 432 Hz. Ditka je našla podatek še za tretjo uglasitev – 444 Hz. To je bilo dovolj za zasnovo raziskovalne naloge, in zanimalo jo je, ali bodo učenci zaznali različne frekvence ter kako se bodo ob poslušanju tonov različnih frekvenc počutili. Po pregledu literature je sledil praktični del. S posebno aplikacijo je uglasila posnetke na različne frekvence in pri urah glasbe predvajala učencem kromatično lestvico, to je

Ditko Volk glasba tako privlači, da bo v njej uživala kot glasbenica in kot raziskovalka. lestvico poltonov po vrstnem redu v treh oktavah. Poleg tega je na tri različne frekvenčne uglasitve posnela pesem Johna Lennona Imagine. Pri poslušanju te skladbe so učenci ugotavljali, ali zaznajo razlike med predvajanimi posnetki – izkazalo se je, da jih –, v nadaljevanju pa so zabeležili še, kako se

pogovoriti, da je lažje že, če nekomu poveš. Na koncu naloge sva objavila tudi telefonsko številko TOM telefona in nekaj povezav do spletnih strani, kjer lahko mladi najdejo pomoč za različne vrste stisk.« Kako to, da je šola največji stres za mlade? »Pritisk nalagajo starši, učitelji, veliko pa si ga naložimo tudi sami. Tudi če si uspešen, odličen, čutiš, da bi moral biti še boljši. Štirica ni več dovolj dobra, kajti gre za točke, za možnost vpisa na določeno

Zakaj je šola največji stres za mlade?

Svetovalna delavka Jelka Peterlin, profesorica pedagogike in sociologije, je bila do zdaj mentorica 66 učencem pri skupno 27 raziskovalnih nalogah s področij sociologije, psihologije. O svoji vlogi in predstavljeni nalogi je povedala: »V preteklosti smo se starši in mentorji precej vključevali v delo pri raziskovalni nalogi, zdaj pa precej manj, in to je bolje. Mentor je usmerjevalec, koordinator, skupaj z učenci postavi ohišje naloge – hipoteze, cilje, smisel, velik del pa prepustim učencem. Moj namen pri vsaki raziskovalni nalogi je z učenci vzpostaviti odnose, se z njimi povezati, zbližati – učimo se eden od drugega. Omenjena naloga je aktualna, procesna in dolgoročno koristna. Med učenci je zmanjševala stigmo poiskati pomoč v težavah. Eva in Bor sta bila zelo samostojna. Gibanje mladi raziskovalci je za sodelujoče učence zelo koristno tudi pri nadaljnjem šolanju, saj nimajo toliko težav pri izdelovanju seminarskih nalog, diplomske naloge, ker osvojijo tehnično znanje priprave in izdelave pisnega izdelka.«

Diana Janežič

podatkov in oblikovanje naloge. Odzivi sošolcev so bili mešani in so ju presenetili. Pričakovala sta manj resnosti – sicer sta tudi na takšne odzive naletela, a veliko je bilo pozitivnega sodelovanja in pomoči, za kar sta sošolcem hvaležna. Bor: »Lažje so sodelovali, ker sva pripravila anonimno anketo. Namen najine naloge je bil tudi, da sva sošolcem dala priložnost, da povedo za svoje stiske, da jima midva poveva, da smo vsi kdaj v težavah in da se je o tem pametno

počutijo med poslušanjem posameznega posnetka. »Predvidevala sem, da se bodo najbolj prijetno počutili med predvajanjem 440 Hz, ker je to uglasitev večine današnje glasbe in inštrumentov, torej so na to navajeni. Ob tej nalogi sem se veliko naučila. Kako pripraviti in izdelati raziskovalno nalogo, spoznala sem veliko novih glasbenih pojmov, komunikacijo … Z veseljem bom še naprej raziskovalka. Tudi mojo nalogo se da razširiti v veliko različnih smeri, kot na primer v čustva, počutja ob glasbi. Jeseni bom šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji smer glasba in bo za to torej še veliko priložnosti.«

Raziskovalno delo je nagrada samo po sebi

»Mentorji smo na razpolago tistim učencem, ki samoiniciativno pridejo do nas z idejami in nas prosijo za usmeritve. Veliko se pogovarjamo, kar sili učence

Osnovna šola Gustava Šiliha je že dolga leta zelo aktivna in uspešna v Gibanju mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; v letu 2021 je priznanje Bergmandeljc za uspešno delo prejela njihova učiteljica Anita Povše. »Kolegica Anita je v veliki meri zaslužna, da se raziskovalno delo na naši šoli izvaja na tak način, v takšnem obsegu in na tako visokem nivoju, da so naloge učencev redno nagrajevane,« je povedala Andreja Ostruh.

srednjo šolo, ni pomembno toliko znanje kot ocena. Zato je tudi več ‹plonkanja›, ker je važna ocena. Deveti razred je tekmovanje za točke, mesta, priložnosti za naprej … Znanje je sicer potrebno, da dobiš oceno, a to je hipno znanje za test, spraševanje, 80 odstotkov naučenega pa pozabiš,« sta iskrena. Kaj sta ob nalogi ugotovila o sebi? Eva: »Tudi sama sem že bila v stiski, stresu. Med raziskovanjem sem našla zelo pogumne učence, kajti sama v svoji stiski nisem posegla po pomoči, sem se skrivala.« Bor: »Z nalogo sem pridobil znanje, vedenje, da nihče ni edini s svojimi težavami, vsi jih imamo, in ravno zato se lahko nekomu zaupaš – ker ti bo verjel.«

Rezultati so zaskrbljujoči

Eden od zelo praktičnih rezultatov naloge je klopca za pogovor. Zdaj stoji na šolskem igrišču pod lipo, ki so jo posadili v okviru druge raziskovalne naloge Domoljubje v domačem kraju Šoštanj, v hladnejših dneh pa bo našla svoj intimni prostor v šoli. »Hvaležna sva za donacijo pri izdelavi klopce županu Darku Menihu, ki je idejo takoj podprl, klopco pa je izdelal mizar Aleš Hrastnik.«

v razmišljanja, porajajo se nove ideje, in to je po mojem mnenju najbolj pomembno. Otroci so bogati z domišljijo in zelo sem vesela, da se je Ditka lotila glasbenega področja z druge perspektive,« je najprej povedala Andreja Ostruh. Kot meni mentorica, je naš šolski sistem naravnan premalo praktično in takega učenja kronično primanjkuje. »Raziskovalno delo je praktično delo. Predvsem za učence, ki se dolgočasijo pri pouku, je projektno delo zelo pozitivno. Učenci se bolj aktivirajo kot pri pouku, spoznajo, da je pot od ideje do cilja dolga in je vanjo treba vložiti nekaj ali tudi precej truda. Naloge jim veliko dajo – vpogled v sestavljanje naloge, iskanje in navajanje virov, dodatni plus pa so zanimive tematike. Raziskovalno delo in predstavitev naloge pred komisijo sta sama po sebi za učenca nagrada za vloženo delo.« Rezultat predstavljene raziskovalne naloge je tudi v tem, poudarja mentorica, da nas nagovarja k zavedanju zvoka okoli nas. »Zvok je s svojo frekvenco lahko tudi manipulativno sredstvo. Ves čas se gibamo v zvočnih prostorih, ne da bi se spraševali, ali ima zvok vpliv na nas. Ima zelo velik vpliv in tudi v šoli bi si želeli z zvočnimi lastnostmi pozitivno vplivati na učence. Sicer pa ima najlepši zvok narava,« je sklenila mentorica. 🔲

Izmed sodelujočih v anketi jih je četrtina priznala, da so v svoji stiski že pomislili na samomor. »Pričakovala sva večjo številko, a ne tako veliko,« priznata, čeprav se hkrati zavedata (ne)verodostojnosti odgovorov. »Lahko so nekateri tak odgovor označili le za šalo, a četudi bi bil resničen odgovor le eden ali dva, to ni dober podatek.« Bor in Eva bosta jeseni nadaljevala šolanje na Gimnaziji Celje Center; Bor v programu predšolska vzgoja, Eva na splošni smeri, raziskovanje pa bo 🔲 ostalo njun sopotnik.

Začenja se vpis otrok v poletni koloniji ob morju Letos bodo otroci in mladostniki iz Šaleške doline letovali v Pacugu in Savudriji Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje tudi letos v času poletnih počitnic pripravlja dve desetdnevni letovanji otrok in mladostnikov ob morju. Prva izmena se bo na morsko dogodivščino odpravila 13. julija v slovenski zaliv Pacug, druga pa 11. avgusta v Savudrijo. Obe letovanji bosta trajali polnih 10 dni, program pa bo zelo pester. Ker je MZPM Velenje pridobila sredstva ZZZS za sofinanciranje letovanja za 154 otrok in mladostnikov iz Šaleške doline, je cena za tiste otroke in mladostnike, ki pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, da so upravičeni do zdravstvenega letovanja, zelo ugodna. Na zvezi upoštevajo tudi premoženjsko stanje družine, zato za vpis potrebujejo veljavno odločbo o odmeri otroškega dodatka. Otrokom z vzgojitelji, predanimi prostovoljci MZPM Velenje, vedno pričarajo nepozabne počitnice, na katerih mladi stkejo nova prijateljstva, predvsem pa okrepijo svoj imunski sistem, zato so v zimskih mesecih leta bolj zdravi. Ogromno jim pomeni tudi druženje z vrstniki, saj so tega tudi v minulem letu, ki ga je še vedno krojila epidemija covida-19, precej pogrešali. Neplavalci imajo v koloniji organiziran plavalni tečaj pod vodstvom plavalnega učitelja, zato večina v času letovanja že splava, slabi plavalci pa okrepijo znanje plavanja. Predšolski otroci, ki so že dopolnili 5 let starosti in gredo jeseni v šolo, bodo lahko letovali v prvi izmeni, torej v Pacugu. Starše in otroke vabijo, da se odločijo za letovanje ob morju in čim prej uredijo vse potrebno za vpis, ki poteka v Vili Rožle (Aškerčeva 21, Velenje) od 4. maja dalje. Za dodatne informacije lahko pokličete na MZPM Velenje (03 897 75 40) ali pišete na mzpm.velenje@vilarozle.si. 🔲

lokalne novice


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

5. maja 2022

V dobrobit kulturnih ustvarjalcev in ljubiteljev kulture Po več kot 40 letih oder kulturnega doma v Šmartnem ob Paki dočakal obnovo – V šmarški kulturni dom se vrača »življenje«, s premiero ga začenja novo ustanovljena mladinska gledališka skupina Tatjana Podgoršek Če bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki še kdaj nastopila poskočna pevka Tanja Žagar, se ji zagotovo ne bo pripetilo to, kar se ji je na prireditvi pred nekaj leti, ko ji je zaradi dotrajanega odra čevelj z visoko peto obstal med režami desk. Po več

kot 40 letih so namreč oder in nekateri prostori za njim dočakali obnovo.

Projekt, vreden več kot 30 tisoč evrov

»Že lansko pomlad smo šmarški ljubiteljski kulturniki obudili dolgoletno željo po obnovi odra in ostalih prostorov za njim. Epidemija covida-19

Na delovnih akcijah je doslej sodelovalo 28 ljudi, opravili so več kot 420 prostovoljnih ur, materialna vrednost projekta pa presega 30 tisoč evrov.

nam je žal izvedbo onemogočila, a smo zbrali dovolj energije in poguma, da smo k uresničitvi pristopili takoj, ko je bilo to mogoče. Konec lanskega leta smo k projektu pristopili organizacijsko, se z občino Šmartno ob Paki dogovorili, da bo denar, namenjen za vzdrževanje kulturnega doma, namenila za nakup materiala, sami pa smo se marca letos lotili dela,« je povedala Mateja Potočnik, vodja Gledališča pod kozolcem in koordinatorica v šmarškem kulturnem društvu. Pojasnila je, da so najprej želeli obnoviti le oder, temu pa so

Proslava v počastitev praznikov v dveh delih Šmartno ob Paki – Po dveh letih epidemije covida-19 bodo prireditev v počastitev treh praznikov (27. aprila, 1. in 9. maja) tradicionalno pripravili tudi v občini Šmartno ob Paki. Dogodek bo v soboto, 6. maja, prvič pa ga bodo izvedli v dveh delih, in sicer s pohodom po Poti spominov in s proslavo. Pohod po Poti spominov bodo začeli ob 13. uri z zbirnega mesta v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Pot je dolga približno 20 kilometrov, na njej je

22 obeležij, posvečenih žrtvam NOB-ja, a bodo letos prehodili polovico trase (na severozahodnem delu občine – v smeri Paške vasi, Gorenja, Skornega), prihodnje leto pa drugo polovico. Proslava se bo pod šotorom v Martinovi vasi začela ob 18. uri. Slavnostni govornik bo Jože Aristovnik, predsednik ZB za vrednote NOB Velenje – Krajevne organizacije Šmartno ob Paki, za kulturni program bodo poskrbeli člani domačega mešanega pevskega zbora in Pihalnega

orkestra Premogovnika Velenje. Organizatorjev dogodka je tudi tokrat več: poleg Občine Šmartno ob Paki še domača planinsko društvo in javni zavod Mladinski center, Združenje borcev za vrednote NOB Velenje – Krajevna organizacija Šmartno ob Paki, Območno združenje slovenskih častnikov Velenje in Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Velenje. 🔲

tp

»Treba se je boriti za to, da bo Kajuh opažen.« Velenje, 28. april – V Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac so se s kamišibaj predstavo Kajuh poklonili pesniku in heroju Karlu Destovniku. Decembra bo minilo sto let od njegovega rojstva, njegova zgodba in poezija pa puščata pomembno sled, kar dokazuje tudi Vanja Iva Kretič, performerka, lutkovna animatorka in ustvarjalka, ki je za svojo magistrsko produkcijo Kajuh – dokumentarni literarni

kamišibaj o Karlu Destovniku lani prejela Akademijsko Prešernovo nagrado, na 9. slovenskem Festivalu kamišibaj gledališča pa posebno priznanje strokovne komisije. Nagrajeni predstavi o Kajuhovem življenju je sledil pogovor Tine Felicijan z ustvarjalko Vanjo Ivo Kretič in ilustratorko Uršulo Skornšek, ki sta spregovorili o nastajanju projekta, sodelovanju, nadaljnjih načrtih,

o njunem spoznavanju in dojemanju pesnika in še marsičem. »Treba se je boriti za to, da bo Kajuh opažen,« je v pogovoru poudarila avtorica produkcije, ki je s svojim delom zagotovo prispevala svoj delček h Kajuhovi prepoznavnosti tudi zunaj Šaleške doline in se s svojo interpretacijo poklonila velikemu človeku. 🔲

tr

Utrinek z ene od delovnih akcij sledile potrebe in želje po zamenjavi zaves in prostorov za odrom – garderobe, šminkernice, prostora za sestanke. V ekipi 28 ljudi, ki so zagrizli v projekt, so bili poleg kulturnikov tudi družinski člani članov društva, pomoč so jim ponudili še nekateri drugi občani. Do sredine prejšnjega meseca, ko je vodila natančnejšo evidenco, so opravili več kot 420 prostovoljnih ur, do konca aprila je bilo še nekaj akcij. »Projekt je velik finančni in tudi fizični zalogaj. Vrednost le materiala je več kot 30 tisoč evrov. Orehe tremo s pomočjo lokalne skupnosti, javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, z motivacijo prostovoljcev. Zavedamo se, da prepotrebne obnove dela kulturnega

hrama ne izvajamo le v dobrobit šmarških ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, ampak tudi ljubiteljev kulture in drugih uporabnikov kulturnega doma. Za pomoč smo seveda zelo hvaležni, z druženjem na akcijah pa dokazujemo, da smo takrat, ko stopimo skupaj, uspešni in učinkoviti.«

Odprtje odra za širšo javnost 14. maja

Po besedah Potočnikove je treba v domu postoriti še marsikaj, a bodo to izzivi za prihodnje. Že z dosedanjo obnovo si želijo, da bi se v prostoru dobro počutili vsi uporabniki, predvsem pa si bodo prizadevali za »vsebino« oziroma za vnovično oživitev dejavnosti vseh sekcij društva – gledališke, pevskih zborov,

literarne, folklorne in likovne. Že na akcijah, kjer so se družili, so namreč 'padale' ideje o tem. Se življenje torej vrača v kulturni dom? »Verjamem, da se,« odgovarja sogovornica. Po predvidevanjih naj bi več predvsem o obnovi odra (obnova ostalih prostorov do takrat še ne bo končana) članom kulturnega društva Šmartno ob Paki povedala v petek, 6. maja, na občnem zboru, širša javnost pa bo imela priložnost za to v soboto, 14. maja, ko bo na odru nastopila oktobra lani ustanovljena mladinska skupina Gledališča pod kozolcem, in sicer s premiero dela Smo al' nismo v režiji priznanega domačega režiserja Jožeta Krajnca. 🔲


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

5. maja 2022

Plesalo se je in pelo Šoštanj, 22. april – Na letošnjem Maroltovem območnem srečanju odraslih folklornih skupin so na odru šoštanjskega kulturnega doma zaplesale tri folklorne skupine. »Današnji nastop je dokaz, da je kultura trdoživa, da preživi in je za vse čase,« je v imenu organizatorja območne izpostave JSDK Velenje zaključila srečanje Tatjana Vidmar. Skupaj z vodjo izpostave Nino Mavec Krenker sta podelili priznanja avtorjem koreografij sodelujočih folkloristov. Za koreografijo Trikrat tri Matjažu Gučku iz FS KD Antona Tanca Marija Gradec nad Laškem, za Plese Bele krajine Katji in Roku Vovku, ki jih je odplesala starejša skupina Koleda Velenje,

NOVI FOSILI Bojan Pavšek

Bogomirju Brložniku in Mileni Movh pa za koreografijo Zime bo kounc, ki jo je odplesala folklorna skupina Oglarji Šoštanj. Vsem sodelujočim skupinam je bilo skupno to, da prihajajo iz krajev, ki ji povezujejo iste reke, in to, da jih druži ljubezen do

Staroselka Šoštanj, 14. april – Mestna galerija Šoštanj je odprla vrata ustvarjalki Barbari Zupanc iz Savinjske doline, ki se ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja z razstavo Po poti Staroselk. Aphra Tesla, mag. umetnosti, je razstavljena dela (kipe in slike) uvrstila v mešanico severne renesanse in mehiškega nadrealizma. »To je čisto poganstvo, to je Barbara Zupanc,« je zapisala na priložnostno vabilo in zaključila: »Orakelj osamljenosti je barvni upor otrplega vsečasja, ki nas pelje za roko, nas vleče za lase, nas nosi na nedrjih opoja ženska iz obrobja družbe.« Barbara Zupanc je rojena v Celju, kjer je delovala kot voditeljica kreativnih delavnic, od malih nog pa je kazala zanimanje za slikanje. Z leti se je pogumno podala na pot raziskovanja in uspešno razvila lastni prepoznavi slog. Njena motivika živalskih,

ljudskega izročila, ki se ga trudijo verodostojno ohranjati. Srečanje je kljub okrnjenosti skupin minilo v značilni folklorni dinamiki in zanimivih predstavitvah ljudskih plesov, noš in petja. Območna selektorica Anja Cizel je na koncu podala

splošno oceno videnega, izbor bo vstopnica za nadaljnja srečanja. A bolj kot to je bilo za folkloriste pomembno, da so po dveh letih predaha znova zatresli oder v plesnem koraku.

Milojka B. Komprej Foto Dušan Dobnik

🔲

ženskih in moških likov se prepleta z domišljijskimi figurami, velikokrat stopa v ospredje ženska čutnost. Tudi pri kompoziciji in barvah se predaja trenutnemu navdihu, naklonjena je različnim likovnim tehnikam. »Dopuščam tista naključja, ki se morajo zgoditi,« je o svojem ustvarjanju in o poti Staroselk povedala avtorica na odprtju. To je bilo po dveh letih raznih omejitev v živo in je prispevalo k dobremu obisku galerije in ogledu odlične razstave. Glasbeni gostje – Tolkalna skupina GŠ FKK Velenje pod mentorstvom Davorja Plambergerja in Adi Smolar, ki je poleg odlične glasbe k razstavi prispeval nekaj življenjskih resnic v svojem slogu, so zaokrožili lep dogodek. Organizator Zavod za kulturo Šoštanj vabi k ogledu do 7. maja 2022. 🔲

Milojka B. Komprej Foto Julijan Kmet

Vista dogaja Od maja do septembra bo Vista – park z razgledom stičišče interdisciplinarnega, medgeneracijskega in medkulturnega dogajanja, prizorišče številnih kulturno-umetniških, športnih, zabavnih, družabnih in turističnih prireditev Upravljavec Viste, Zavod za turizem Šaleške doline, je pod okriljem Mestne občine Velenje skupaj z Mladinskim centrom Velenje, Športno rekreacijskim zavodom Rdeča dvorana in Festivalom Velenje ter v sodelovanju z raznimi lokalnimi in drugimi organizatorji sestavil pester program, da bo park z razgledom to poletje zagotovo najbolj priljubljena lokacija za ljubitelje aktivnega, zabavnega, družabnega in kulturnega preživljanja prostega časa. Na njej se bodo zvrstili koncerti priljubljenih izvajalcev slovenske glasbe, glasbenih

zvezd Balkana, rock bendov, DJ-jev, pevskih zborov in instrumentalistov vseh generacij. Za športne navdušence bodo zanimivi nogometni, košarkarski in rokometni turnirji; srečanje ameriških vozil bo poslastica za ljubitelje ameriške kulture.

Maja praznuje Vrtec Velenje

Maja se bo na Visti odvil turnir v malem nogometu Živjo, nogomet (v soboto, 7. maja, od 8. do 19. ure), Vrtec Velenje pa bo

pripravil praznovanje 70-letnice za otroke, starše in vse prijatelje (v torek, 17. maja, od 17. do 18.30). V okviru 30. Dnevov mladih in kulture bodo na Visti nastopile trap zvezde (Relja, In Vivo in Dinna v petek, 20. maja, ob 20. uri) in rock zvezde (Siddharta, Joker Out, Take Off in Babooni v petek, 27. maja, ob 19.30). V sredo, 25. maja, ob 19.30 bo sledil še koncert in glasbeni večer v počastitev 70-letnice Glasbene šole Fran Korun Koželj🔲 ski Velenje.

Brbotanje (tudi) evropske vojne se že nekaj časa zadržuje na območju vrelišča. Na žalost je zaznati, da premo sorazmerno s časom trajanja njena aktualnost deluje vse manj šokantna. Še pred kratkim je val novic, pospremljen s simboliko modro-rumene barvitosti, preplavljal medijsko ozračje. Destruktivna vojaška intervencija, ki se je pacifistični naravnanosti stare celine še pred meseci zdela nemogoča gesta, je postala nova realnost. Posledice so se hipoma izkazale za katastrofalne. To, kar je ukrajinsko ljudstvo ustvarjalo desetletja, celo stoletja, se pred očmi celega sveta spreminja v prah. Konec te tragedije pa je tako zavit v meglo neuspešnih političnih in vojaških pogajanj, da celotna slika resnično navdaja s pesimizmom. Globalizacija človeštva je spet na veliki preizkušnji. Udarni val spopada je silovito zajadral po celotni obli. Za sabo že pušča gospodarsko paniko, politične destabilizacije in nevarne globeli, v katere med drugim drsi tudi okoljevarstvena kolektivna zavest. Pred februarjem letos, ko se je Ruska armada šele pripravljala sejati smrt v sosednji državi, je po dolgoletnih prizadevanjih znanstvenikov in aktivistov v svetovno energetsko atmosfero uletel kanček upanja. Zaznati je bilo namreč trezne namene, ki bi zdravje našega planeta popeljali v boljše čase. Po pričevanju mnogih verodostojnih strokovnjakov smo sicer za podnebno okrevanje že prepozni, a naj vsaj tokrat upanje, in z njim tudi mi, umre zadnje. Vzpostavljanje zelene energetske infrastrukture, neuporaba fosilnih goriv, prakticiranje zero waste konceptov … in vseobče ponotranjenje spoštljivega odnosa do okolja so le nekatere izmed ključnih alinej, ki bodo krojile tempo (ne)razkroja življenja na Zemlji. A letošnji ruski “Z” oblak je z bliskom in gromom zasenčil komaj spočeto zeleno sonce. Sankcije, ki jih je proti največji državi sprožil preostanek sveta, so jo recimo napotile k zategovanju plinovodskih ventilov. Upad energetskih hlapov iz vzhoda tako postaja predvsem za Evropo težko prebavljiv zalogaj. Iskanje alternativ, ki bi omogočile gospodarsko stabilnost, se je za večino držav, ki nimajo energetske samoskrbe, zavihtel na prvo mesto opravil. In tukaj sledi točka preloma kolektivne zelene zavesti. Za dosego energetske vzdržnosti je namreč prevladalo prepričanje, da lahko brez slabe vesti nadaljujemo s škodljivimi metodami proizvodnje električne energije. Miselni preskok, ki favorizira ohranitev uporabe fosilnih goriv. In tako so si rastlinski ostanki iz geološke preteklosti nadeli identiteto rešiteljev energetske krize. Kopica mnenj, ki so se na različnih socialnih medijih vpletala v okoljevarstvene diskusije, so retoriko “rešimo Zemljo” zamenjala z “rešimo sebe”. Strah pred električnimi redukcijami, mrazom v bivalnih enotah, predragimi položnicami za elektriko, zmanjšanjem ali celo ukinitvijo proizvodnih obratov zaradi racionalizacije energetskih stroškov … je svoje poslanstvo vsekakor opravil z odliko. Tudi Šaleška dolina je v danih okoliščinah za mnoge spet (p) ostala dolgoročna bilka slovenske energetske blaginje. Kar pa preusmerja vodo mimo mlina prizadevanj, da si kotlina končno spočije od degradacij, ki ji jih je za dobrobit energetske preskrbe Slovenija naložila na pleča. Zavedam se, da je za vpogled v daljno prihodnost, ki namerava postreči z ekstremnimi vremenskimi pojavi, nehumanimi bivalnimi razmerami, uničujočimi dvigi morske gladine, taljenju ledenih zalog na skrajnih polih, kaosu letnih časov, preuranjenemu izumrtju številnih živih bitij treba imeti kanček domišljije. Za navdih se je treba zateči k edini jasnovidki z verodostojno licenco. Znanstveni stroki! Tisti, ki že desetletja spremlja podnebne pojave in točno ve, v katerem hirajočem grmu tiči vitalen zajec. A žal še tako neizpodbitni dokazi tudi pet pred dvanajsto ne ustrezajo energetsko požrešnemu kapitalu, ki izgovore za lastno okoljsko slepoto išče v zatonu industrije, izgubah delovnih mest, upadu blaginje … Na srečo optimizem še ni rekel zadnje. Neomajna prizadevanja nekaterih razvitih držav po akumuliranju energije iz pretežno obnovljivih virov namreč že sejejo sadove. Celo razmere v Ukrajini niso zamajale njihovega zaupanja v bioplin, biomaso, morda sončno, vetrno, vodno ali geotermalno energijo. Prepričan sem, da bi bila uporaba besedne zveze “razvita država” v tem stoletju na voljo le za ozemlja, ki oránje okoljevarstvene ledine prepričljivo in opazno izvajajo v praksi. Da zaveze o ohranitvi prihodnosti ne ostajajo zgolj mašila dialogov na političnih in gospodarskih zasedanjih. Kar sejemo danes, bomo jutri žéli. Kajne, razvita Slovenija? 🔲


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

5. maja 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Spotikanja v novinarstvu in politiki »Sem dolgoletni ljubiteljski radijec, ki je svojo radijsko pot začel davnega leta 1989 na Radiu Slovenija, kjer sem se skoraj desetletje ukvarjal s plesno in revijsko glasbo. Na Koroški radio me je pot zanesla leta 1990, najprej v humoristične oddaje, kasneje pa v nočne in jutranje programe. Dve desetletji redno skrbim za nedeljske večerne glasbene izbore starih melodij, oldijev, ob torkih pa poskrbim tudi za glasbene sladokusce v večerni oddaji Glasbeni butik. S poslušalci sem v živo ob nedeljah popoldne. Profesionalno se ukvarjam s stiki z javnostmi in mednarodnimi odnosi, v prostem času pa tudi z vodenjem prireditev, s predvajanjem glasbe na plesnih turnirjih, z organizacijo družabnih plesnih večerov in s sinhronizacijo animiranih filmov.« Tako se na spletni strani Koroškega radia predstavlja Dušan Stojanovič, ki je oni dan zajadral v uredništvo Našega časa. A ne kot radijec, temveč kot novopečeni poslanec Državnega zbora. Kot dolgoletni piarovec, ki je svoje delo odlično opravljal v senci, včasih pa tudi na soncu, kar štirih slovenjegraških županov, se je letos odločil, da bo svoje bogato znanje, izkušnje, široko socialno mrežo poznanstev in

ČETRTEK, 5. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

»prijateljev« uporabil na volitvah. Kandidiral je pri zmagovalnem Gibanju Svoboda in zmagal! Dobil je kar 5061 glasov. Pravi, da bo šel v parlament z zaupanjem ljudi, ki so ga izvolili, ter z lastno veliko željo in motivom, da pomete s starim načinom vladanja. Kaj bo z delom na Koroškem radiu, še ni znal povedati … Naključje je hotelo, da se je ob istem času v uredništvu Našega časa, ko smo se razveselili Dušana, oglasil tudi starosta slovenskega novinarstva in urednikovanja na RTV Slovenija Lado Ambrožič. Letos je izšla njegova knjiga Spotikanja, ki odstira zaveso zgodb, intrig, pritiskov, zvez

in poznanstev, nameščanja, odstavljanja urednikov in spotikanja novinarjev in nasploh objektivnega novinarstva ter delovanja politike v naši nacionalni teve hiši. Zanimivo, na mestih srhljivo branje o tem, kako delujejo politične hobotnice. No, o tem boste v intervjuju z Ladom brali v eni od prihodnjih številk Našega časa. Jasmina Škarja, Diana Janežič in Tea Rednak pa smo z gostoma z veseljem poklepetale in prisluhnile njunim novinarskim in piarovskim izkušnjam ob obisku v uredništvu. Bila je kratka učna ura novinarstva. 🔲

GLASBENE novice

PETEK, 6. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 7. maja

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

Harmonikarji, pozor! Prihaja ŠALEŠKA HARMONIKA

NEDELJA, 8. maja

V Topolšici se bo to nedeljo, 8. maja, ob 13. uri prvič odvijala Šaleška harmonika. Gre za predtekmovanje gotovo najprestižnejšega slovenskega tekmovanja harmonikarjev – Zlate harmonike Ljubečne. Pogovarjali smo se z novim predsednikom Robertom Goličnikom. S kakšnimi izzivi se sooča in kakšno je po njegovem stanje na harmonikarskem področju? Preberite o podrobnostih.

PONEDELJEK, 9. maja

bodo pred dvema komisijama, katerih člane je izbral novi predsednik komisije Martin Juhart, ki je medse povabil samo najboljše. S katerimi izzivi se soočate kot novi predsednik?

ŠALEŠKA HARMONIKA kot tudi ZLATI HARMONIKI LJUBEČNE. Kakšno je stanje med harmonikarji zdaj, po času korone? Kolikšno je zanimanje za tekmovanje, kako je s kvantiteto in kako s kvaliteto v splošnem?

Največji izziv sta popolnoma nova podoba in potek tekmovanja Zlate harmonike Ljubečne. Novi pravilnik je Harmonikarji ostajajo že objavljen in naš cilj je na odlični, delovni in ni čutiVstopnine za Šaleška harmonika bo letos finalno Ljubečno pripeljati ti nekega nazadovanja, le ogled ŠALEŠKE potekala prvič. Kdo se lahko prijavi? 50 do 70 tekmovalcev, kot jih korona je precej zdesetkaHARMONIKE ni. Komu se bodo odprla vrata za je nekoč že bilo. Letos smo la učitelje, med katerimi so Zlato harmoniko Ljubečne? si zadali, da tekmovanje še mnogi zapustili ta poklic. Je Tekmovanje za pokal Šaleške doline je bolj približamo tudi obiskovalcem, saj brez pa res, da tisti, ki nadaljujemo s tem lepim bila moja želja že več let. Z lanskim letom, občinstva ne gre, zato bo dogodek ponudil poslanstvom, delamo še bolj pridno. Zato ko sem postal predsednik Zlate harmonike še veliko več kot samo tekmovanje. Letos vabilo učiteljem – pripravite svoje učenLjubečne, pa sem se odločil, da bom z ekipo za obisk ne bo treba plačati vstopnine. Da ce in se vidimo na letošnji Zlati harmoniki organiziral to tekmovanje, ki bo istočasno bo za dogodek izvedelo čim več ljudi, pa Ljubečne 2022. predtekmovanje za ZLATO HARse moram zahvaliti Kaj mora po vašem imeti danes MONIKO LJUBEČNE. Organizi-lokalnim medijem, »Korona je harmonikar, da lahko uspe? rati dve tako veliki tekmovanji predvsem Radiu precej je res velik zalogaj, a s podpo-VELENJE in Že za to, da se lotevajo igranja tega instru instruzdesetkala ro MO Velenje, občin Šoštanj in kačasopisu NAŠ menta, je potrebnega nekaj talenta, na ka učitelje, ČAS za medij- terega pa se ne gre preveč zanašati. Talent Šmartno ob Paki bomo to zmo-gli. Tekmovanje bo potekalo v sko pokrovi- je le nekaj odstotkov, ostalo pa je delo oz. mnogi so Topolšici v neposredni bližini teljstvo tako vaja, vaja, vaja … Vsi dosedanji najboljši ta poklic novega gasilskega doma, nanj odt e k m o v a n j u tekmovalci so rezultate dosegli z veliko od zapustili.« pa se lahko prijavijo prav vsi. rekanja prostemu času, saj iz izkušenj vem, Veseli bomo tekmovalcev vseh da se tekmovalci za finale pripravljajo po starosti, najmlajših, tistih s kilometrino in več ur dnevno. veteranov. Poleg praktičnih nagrad smo Če ste ljubitelji harmoniza zmagovalce pripravili tudi denarne ke, se morda na prihajajonagrade. čo majsko nedeljo odpravite v Topolšico. Od lanskega septembra Foto: arhiv izvajalca ste tudi predsednik Zlate 🔲 harmonike Ljubečne. Kako bo izpeljana letos?

Lani septembra mi je bilo zaupano vodenje tega prestižnega tekmovanja z najdaljšo tradicijo. Ideje kar puhtijo iz mene in res bo letošnja Zlata harmonika drugačna. Že to, da bodo tekmovalci igrali kar v devetih kategorijah in to izključno slovenske narodno zabavne in ljudske skladbe, jim omogoča zelo enakovreden nastop. Nastopili

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 10. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 11. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

5. maja 2022

Kot smo v Našem času že pisali, je 24. aprila praznoval častitljiv življenjski jubilej starosta planincev iz Šaleške doline Jože Melanšek. Kar 90 let je dočakal v dobri kondiciji in ljubljen od soproge Marije in drugih družinskih članov. Iskriv sogovornik pa je doživel malo presenečenje, saj so ga obiskali prijatelji in uradno vodstvo Planinskega društva Velenje, ki mu je tudi sam dajal pomen in vsebino zadnjih 40 let in več. Na domu so ga obiskali predsednica PD Alenka Es, podpredsednik Marjan Karlovčec ter nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije in sedanji aktivni član Bojan Rotovnik. Skupinici so se pridružili še zagreti planinski prijatelji Magda Žist ter Teja in Slavko Meža. Ob srečanju so jubilantu zapeli planinsko pesem, mu podarili šopek in voščilnico v imenu PD Velenje ter posebno darilo, povsem novo knjigo s planinsko tematiko Slovensko planinstvo skozi čas. Ob zdravici so Jožetu zaželeli zdravja v prihodnjem desetletju in še veliko nepozabnih planinskih razgledov.

Čeprav je videti s strani ali kar na pamet, kako lepo delo imajo novinarji in snemalci na dogodkih, ki jih spremljajo za javnost, ni vse vedno idilično. Treba se je dokopati do čim boljše fotografije, točnih podatkov in izjav prvo pisanih in odgovornih osebnosti. V prepolni dvorani gasilskega hrama v Šoštanju pred dnevi je že bilo tako. A so Jože paparac … po potrebi na kolenih, naščasna urednica Diana Janežič ter na šoštanjski in gasilski sceni nepogrešljiva snemalka Zalka Mikuž iz Topolšice »po gasilsko« opravili delo za zgodovino. Tokrat vsaj vajgna in dima ni bilo!

ALI VESTE?

Na prvomajskem shodu se še vedno sreča, kot tokrat tudi ob manj prijetnem vremenu, veliko starejših ljudi, na srečo tudi vse več tudi srednje generacije, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja in kakšna bo njihova prihodnost. V imenu prvih je slovesnost v množici spremljal tudi nekdanji župan MOV Srečko Meh, mlajši in srednje stari generaciji pa je na kratko zastavil vprašanje na-govornik sindikata Goran Lukič. »No, zdaj smo tu, zdaj se veselimo, zdi se, da se nekaj le premika. A kaj bo jutri, povejte mi, kaj bo jutri in pojutrijšnjem ter čez nekaj mesecev…?! Povejmo si tu na Graški Gori, kaj bo v prihodnje?!«

Ste morda v otroštvu prebirali knjige o zabavnem medvedku in njegovih prijateljih? V slovenščini je glavni junak medvedek Pu, v orginalu pa Winnie the Pooh. Gre za zbirko pravljic o dogodivščinah malega rumenega medvedka in njegove druščine. Zgodbe vsebujejo poučne nauke in so čudovite tako za majhne kot za velike otroke. Ste vedeli, da knjiga pravzaprav temelji na resničnem medvedu? Medvedka Winnie se je namreč skotila leta 1914 v okrožju White River Ontario. Ko je bila šele mladiček, so jo na železniški postaji ujeli in prodali vojaku iz Winnipega, ki se je odločil, da bo medvedko poimenoval po

Praznik dela Kdor ne dela, naj ne je, je za marsikaterega delavca kruta resničnost. Mnogi delajo, a s plačo morda pokrijejo le položnice, po hrano in obleko pa hodijo na Rdeči križ in Karitas.

Rudarska cesta Na začasno drugače urejeni najkrajši in prometno zelo obremenjeni Rudarski cesti bo omejitev hitrosti za avtomobile 20 km/h. Velja premisliti, če se splača! Pešec gre z aktivno hojo 6 km/h, s hitro pa več kot 6 km/h. “Parkiranje”, ko zmanjka moči, je možno v lokalih ob poti.

Svoboda tiska Ali je svoboda tiska (novinarskega govora) tudi to, da za svoje delo nisi plačan? Odgovor pozna Marcel Štefančič, jr.

Cene bencina Predsednik vlade je v preteklih dveh letih razdelil veliko (bon)bonov, in zdaj je vreča prazna. Zato si za poletne počitnice rezervirajte lokacije, ki so dosegljive peš ali s kolesom; privarčevani denar od nenatočenega goriva pa porabite za polpenzion.

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj II. Je prvi monarh, ki praznuje platinasti jubilej. Ker je kraljičina navada že vrsto let, da ob kraljevih obiskih po vsem svetu posadi drevo, je to tradicijo želela vključiti tudi ob praznovanju svojega vladanja. Pred Buckinghamsko palačo bo Thomas Heathwerwick ustvaril po-

Pravljica o medvedku Pu-ju temelji na resničnem medvedu!

Vija vaja ven

Kraljica Elizabeta praznuje 70 let vladanja. Ob tej priložnosti Britance poziva, naj posadijo drevo.

Medvedka Winnie se je skotila leta 1914 v okrožju White River Ontario. domačem svojem mestu. Ko so Harryja Coleborna poslali v Evropo v vojno, se je odločil, da bo Winnie dal v londonski živalski vrt. Tam je Winnie opazil prav Christopher Robin, sin avtorja A. A. Milneja. In tako se je rodil Winnie the Pooh.

Skulptura Drevo dreves Britanska kraljica Elizabeta obeležuje 70 let svojega vladanja. Pri 25 letih je princesa Elizabeta postala kraljica Elizabeta

sebno skulpturo Drevo dreves, ki bo vsebovala kar 350 dreves. Ob koncu praznovanja, v oktobru, bodo drevesa podarili izbranim organizacijam. Sicer na kraljičino željo poteka tudi akcija »Zasadi drevo za platinasto obletnico«, ki poziva vse Britance, da tudi sami posadijo drevo ter s tem poskrbijo za boljše zeleno okolje ter prihodnost mladih.

Čas morda ne obstaja Ali čas obstaja? Odgovor na to vprašanje se morda zdi očiten: Seveda obstaja! Samo poglejte koledar ali uro. Toda razvoj fizike kaže, da je neobstoj časa odprta možnost, ki bi jo morali vzeti resno. Kako lahko obstaja ta možnost in kaj bi to pomenilo za naše življenje? Potrditev te teze bo seveda trajala nekaj časa, vendar ne skrbite: tudi če čas ne obstaja, bo naše življenje potekalo naprej kot običajno. V zadnjem stoletju smo vesolje razlagali z dvema izjemno uspešnima fizikalnima teorijama: s splošno relativnostjo in kvantno mehaniko. Kvantna

mehanika opisuje, kako stvari delujejo v neverjetno drobnem svetu delcev in interakcij delcev. Splošna teorija relativnosti opisuje veliko sliko gravitacije in premikanja predmetov. Obe teoriji sami po sebi delujeta zelo dobro, vendar bi si naj bili v nasprotju. Čeprav je natančna narava konflikta sporna, se znanstveniki na splošno strinjajo, da je treba obe teoriji nadomestiti z novo, bolj splošno teorijo. Fiziki želijo izdelati teorijo »kvantne gravitacije«, ki nadomesti splošno relativnost in kvantno mehaniko, hkrati pa zajame rezultat obeh. Takšna teorija bi pojasnila, kako velika slika gravitacije deluje na miniaturni lestvici delcev. Torej vemo, da potrebujemo

novo fizikalno teorijo za razlago vesolja in da ta teorija morda ne vsebuje časa. Recimo, da se takšna teorija izkaže za pravilno. Ali bi sledila teza, da čas ne obstaja? Gre za veliko kompleknost, ki je povezana z obstojem. Teorije fizike ne vključujejo nobenih miz, stolov ali ljudi, vendar še vedno sprejemamo, da mize, stoli in ljudje obstajajo. Zakaj? Ker predvidevamo, da takšne stvari obstajajo na višji ravni, kot jo opisuje fizika. Pravimo, da na primer mize »izhajajo« iz osnovne fizike delcev, ki švigajo po vesolju. Toda čeprav imamo precej dober občutek, kako bi lahko mizo naredili iz osnovnih delcev, nimamo pojma, kako bi lahko bil čas »narejen« iz nečesa bolj temeljnega. Če torej ne moremo pripraviti dobrega poročila o tem, kako nastane čas, ni jasno, ali lahko preprosto domnevamo, da čas obstaja. Čas torej morda ne obstaja na nobeni ravni. In za to študijo bodo potrebovali še kar nekaj časa (!) in dokazov za potrditev ali ovržbo.

Razvoj fizike kaže, da je neobstoj časa odprta možnost.

Lara Oprešnik


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 13

Velenje, 26. april - V minulih dveh letih, zaznamovanih s kovidom, ukrepi in omejitvami, so prav v upokojenskih sferah med prvimi prisluhnili in skrbno upoštevali navodila ter pristopili k cepljenju za omejitev širjenja virusa in za zmanjšanje posledic. Kljub temu je v prvem valu po vsej Sloveniji utrpela največje izgube generacija starejših. V okviru Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (ŠPZDU) so ukrepali samoiniciativno in storili veliko tudi za dobrobit ostalih državljanov. So pa njihova delovna in formalna druženja morala počakati na čas, ko je bilo možno srečevanje večjih skupin. Na redni letni skupščini 26. aprila v Velenju so predstavniki vodstva zato temeljito poročali o poslovanju, izvedenih aktivnostih, opravljenem delu na številnih področjih družbenega življenja ter nespornih uspehih. Tokratna volilna skupščina je potrdila, da so tako organi kot funkcionarji v preteklem obdobju opravili predvsem družbeno koristno delo in da si vodstvo zasluži podaljšan mandat. Prostovoljno delo, povezave s strokovnimi institucijami, z lastnimi aktivnimi skupinami, mnogo opravljenega dela v 11 društvih upokojencev ŠPZDU v občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje in do neke mere urejeno sofinanciranje na osnovi razpisov lokalne skupnosti so garancija za prihodnje uspešno delo te pomembne društvene organizacije.

Razvili so svoj prvi prapor

Po nastopu Konovskih štrajharjev, ki z domačnostjo vsakič prinesejo dobro voljo na srečanja starejših ljudi, sta predsednik Franc Vedenik in podpredsednica Vladimira Tisnikar opravila častno razvitje prapora, ki poudarja povezovanje, simbolne barve doline, vijuganje reke Pake kot povezavo občin in društev upokojencev ter sonce za lepše življenje starejših. Prapor je prevzel praporščak Alojz Landekar z

13

DRUŠTVA

5. maja 2022

ŠPZDU aktivna, prodorna in urejena Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev zakoličila novo uspešno obdobje – Dosedanjemu vodstvu s Francem Vedenikom na čelu izrekli popolno zaupanje

Franc Vedenik obljubo, da ga bo častno nosil in z njim predstavljal številčno članstvo pokrajinske zveze. Začetna trema je po tem slovesnem dogodku minila, optimizem je prešinil okrog 70 delegatov, predstavnikov vodstev društev ter gostov. Med njimi so zbor pozdravili podpredsednica ZDUS Vera Pečnik, župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in direktor uprave Občine Šoštanj Drago Koren. Slednja sta izpostavila dobro sodelovanje med vodstvi občin, župani in aktivnimi društvi Šmartno, Šoštanj in Ravne.

Dejavnost ŠPZDU v ZDUS med uspešnejšemi

Predsednik ŠPZDU Franc Vedenik je poudaril težko stanje pred tremi leti prevzete upokojenske zveze v Šaleški dolini. »Zgraditi je bilo treba nove temelje pri nekaterih društvih, konsolidirati poslovanje in dodati nove programe dejavnosti, ki so jih narekovale tako razmere kot krovna organizacija upokojencev – Zveza društev upokojencev Slovenije. Ob upoštevanju načel vodenja gospodarskih družb in zavodov

smo iskali rešitve, ki so v prid starejši generaciji, še posebej članom, vključenim v društva v občinah našega delovanja. Pomembno je bilo vzpostaviti kadrovsko popolnitev v vodstvih društev in klubu upokojencev Gorenje, ekip na ravni ŠPZDU ter prepričati vodstva

denik. Zahvalil se je vsem posameznikom, vodstvenim skupinam v društvih ter vodjem projektom. Poročal je o konkretnih in uspešno izvedenih delih, pa tudi o problematiki sodelovanja na ravni ZDUS, kar je kasneje potrdila tudi Vera Pečnik.

»Nismo se vpletali v programe in delo naših članic in njihovih vodstev, bili smo in ostajamo le vez v posameznih vsebinskih točkah in skupnih projektih.«

občin o koristnosti in odgovornosti vlaganja dela sredstev za izvajanje nujnih programov za izboljšanje življenja starejših občanov in upokojencev. To so namreč zaveze občin, ki so tudi že pred tem bolj ali manj sodelovale s posameznimi društvi. S konstruktivnim dialogom in z razumevajočimi župani smo tako zgradili trdnejše osnove za delovanje in povezovanje v projektih, ki so zavezujoči in pomenijo pomemben napredek na področju pomoči potrebnih in starajočih se skupin prebivalstva v naši dolini in širše,« je izpostavil Franc Ve-

Trdna povezanost z vodstvi občin je predpogoj za še boljše delo

Vedenik je, če omenimo le najpomembnejše, poročal o sodelovanju med občinami in njihovimi župani, o sprejemu predlaganega modela sofinanciranja najprej na Svetu MO Velenje ter o dobrem sodelovanju z županom in podžupanjama. Model po svojih zmožnostih vpeljujejo tudi v drugih dveh občinah. »Nismo se vpletali v programe in delo naših članic in njihovih vodstev, bili smo in ostajamo le

vez v posameznih vsebinskih točkah in skupnih projektih. Smo pa z delovanjem v javnosti in lokalnih okoljih opozorili starejše in upokojene občane na možnost vključitve, za danosti, ki izhajajo iz sodelovanja, ter koristnost prispevka vsakega starejšega človeka, ki je vključen in deluje v dobro skupnosti. Namreč, pot starejše generacije je dolgoročna povezanost z mlajšo generacijo, saj je tudi način življenja tesno družinsko povezan in lajša socialne težave,« je poudaril Vedenik.

Ustvarjajo dobre razmere za delovanje društev

ŠPZDU ustvarja dobre razmere za delo društev – nudi npr. prostore za delo ekip, možnosti za izvajanje kulturnih, obrtno-umetnostnih izobraževalnih delavnic, športa in rekreacije, vzpostavljen je center dnevnih aktivnosti … »Za silo smo se izvlekli iz težkega finančnega položaja, ki so ga pogojevali nekdanje slabo vodenje in neodgovorne odločitve posameznikov. Petim komisijam daje odločno podporo vodstvo

naše male upokojenske »pokrajine«, opazno je prizadevno in uspešno delo predsednic in predsednikov društev. V komisijah ZDUS-a delujejo naši predstavniki iz vse doline. Pečat daje vsakoletno srečanje članov posameznih DU ter že tradicionalno povabilo jubilejnim poročenim parom, ki mu v tej deželi ni enakega. Športne aktivnosti z angažiranostjo in s tekmovalnimi rezultati segajo v vrh upokojenske srenje. Delamo tudi na prepoznavnosti, novi logotip ŠPZDU bo z novim praporom predstavljal naše uspešne projekte in srečanja. V težavnih razmerah sodelujemo z ZDUS, ki pa ima kot krovna organizacija težave »s seboj« in z drugimi partnerji in projekti. A se bomo povsem konkretno potrudili, da se tudi ‹na strehi› naše organiziranosti razmere uredijo,« je še napovedal predsednik.

Volitve so bile potrditev dobrega dela

Potem ko so delegati skupščine ŠPZDU sprejeli poročila za leto 2021 in predstavili smernice programa 2022, ki so že v izvajanju, so razrešili dosedanje vodstvo in mu z javnimi volitvami soglasno dali zaupnico za nov polni mandat 2022–2026. Poleg predsednika Franca Vedenika sta na čelu ŠPZDU podpredsednika Vladimira Tisnikar (DU Paka) in Milan Tepej (DU Škale). Soglasno sta bila izvoljena tudi nadzorni odbor in častno razsodišče, člani UO pa so tako kot doslej vsi predsedniki DU in KU. Priznanje sedanjemu delu vodstva in spodbudo za novo mandatno obdobje je predsedniku in ekipi izrazila tudi Vera Pečnik, ki je že večkrat priznala, da sodi ŠPZDU med manjše pokrajinske zveze, a mu uspeva s svojimi zgledi, aktivnostmi in prodornostjo. Ob zaključku skupščine so nekaterim zaslužnim posameznikom podelili zahvalne listine ter male in velike plakete ŠPZDU in ZDUS. 🔲

Jože Miklavc

Izbrali novo vodstvo V dvorani Kmetijske zadruge Šaleška dolina potekal občni zbor Društva podeželske mladine Šaleška dolina Šoštanj, 1. aprila – Poleg članov DPM so bili prisotni tudi gostje: direktor kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, predsednik kmetijske zadruge Ivan Anželak, predsednica ZSPM Anja Mager, predstavnica za Celjsko regijo Klavdija Bastl Encl, bivša mentorica društva Darija Trpin Švikart, predstavnica iz Mlekarne Celeia Neli Koren in direktor Šaleške veterine Torno Wankmuller. Po poročilih o delu društva v letu 2021 so bile na vrsti volitve, na katerih smo izbrali novo predsednico Lavro Videčnik, zamenjala pa je dose-

danjega predsednika Gašperja Kuharja. Lavra Videčnik velja za eno izmed najbolj aktivnih članov DPM. Sodelovala je na številnih dogodkih in je vedno pripravljena pomagati pri organizaciji in pripravah. Je tudi ena izmed tistih, ki je naš DPM spravila na družbena omrežja (Instagram in Facebook). Tako je naše društvo lažje zakrožilo med ljudi, ki so preko objav spoznavali nas in naše delo. Po volitvah je nova predsednica predstavila plan dela za leto 2022. Društvo je znano kot zelo aktivno, zato bomo tudi letos poskrbeli za čim več dejavnosti in skupnih druženj.

Bliža se kviz Mladi in kmetijstvo, ki ga letos za celjsko in koroško regijo organiziramo mi. Veselimo se, da bomo lahko sodelovali z drugimi društvi in se po kvizu družili ob dobri glasbi, hrani in pijači. Nestrpno pričakujemo tudi že dobro poznani t. i. zadružni dopust. Člani DPM se odpravimo na obalo, kjer preživimo nepozaben dopust. Jeseni je planiran društveni piknik in še mnogo drugih dogodkov. Po predstavitvi plana za leto 2022 so imeli besedo gostje. Na društvo so ponosni in občudujejo naše medsebojno sodelovanje in povezanost. Da

Gašper Kuhar je svoje delo v društvu predal novi predsednici Lavri Videčnik. društvo tako dobro funkcionira, gredo velike zahvale predvsem bivšemu predsedniku Gašperju Kuharju in vsem, ki so mu v času predsedovanja pomagali. Vemo, da bo društvo dobro delovalo, če bomo čla-

ni sodelovali, si pomagali ter podpirali drug drugega. Konec koncev smo prav mi, mladi iz društva podeželske mladine, tisti, ki bomo poskrbeli, da bo kmetijstvo ohranjalo pomembno poslanstvo. Verjamemo,

da lahko z našo aktivnostjo mlade navdušujemo za kmetijstvo in pripomoremo k njegovi krepitvi. 🔲

Helena Klavž


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

5. maja 2022

za naše zdravje

Čemaž – zajtrk medvedov S prebujanjem pomladi se je začela sezona čemaža. Dobrota iz gozda in vrtov, ki nas razvaja s svojim aromatičnim okusom, nam vrača energijo in blagodejno vpliva na naše počutje in zdravje. Pripisujejo mu kopico zdravilnih učinkov, hkrati pa je imeniten tudi kot svojevrstna specialiteta, ki jo lahko pripravimo in uživamo na tisoč in en način. Zdravilne učinke čemaža so cenili že Rimljani, ki so ga imeli raje kot česen, v starem Egiptu pa je veljal za sveto rastlino. Spada v družino lukov in je bližnji sorodnik čebule, pora, česna in drobnjaka. Ima vrsto ljudskih imen, med njimi gozdni česen, divji česen, čremoš, kačji lek in medvedji luk. Po ljudskem izročilu naj bi čemaž spomladi iskali tudi medvedi, ki so si po zimskem spancu z njim očistili želodec in kri. Spomladansko utrujenost pa naj bi s takšnim medvedjim zajtrkom preganjali tudi ljudje. Najpogosteje raste ob obronkih gozdov, nižinskih gozdovih, potočkih, izvirih in vlažnih predelih. Je trajna rastlina s podolgovato čebulico, ovito v belo prozorno membrano. Ima značilen vonj po česnu, a njegov okus je blažji od njegove sorodne vrste. Ima dva ploska in suličasta lista, ki na videz spominjata na šmarnico. Mladi listi so svetlo zeleni, stari pa temno zeleni. Steblo je pokončno in robato, ko se razcveti, pa ga krasijo beli zvezdasti cvetovi.

Nabiramo vse dele rastline Uživamo in nabiramo lahko liste, popke, cvetove in čebulice. Od marca naprej lahko nabiramo liste, pri čemer je pomembno, da nabiramo čvrste, zdrave in mlade liste, saj le ti vsebujejo največ vitamina C, provitamina A, klorofila, raznih mineralov in flavonoidov, ki delujejo zaščitno in krepčilno. Najbolj ugoden čas za nabiranje je okoli poldneva, ko se rosa posuši. Ko se pojavijo popki, prenehamo z nabiranjem listov, saj le-ti izgubijo del svojih učinkovin. Starejše liste lahko sicer še vedno uporabljamo za pripravo juh, za zavitke namesto zeljnih ali figovih listov, ali pa jih dodajamo različnim solatam. Popke nabiramo konec aprila, v maju in juniju. Tudi popke moramo nabirati pravi čas, preden se začnejo odpirati. Biti morajo čvrsti in napeti. Ko se odprejo, sledi nabiranje cvetov.

Ko tudi cvetovi odcvetijo in lističi odpadejo, ostanejo semena, ki jih lahko posušimo, zmeljemo in si napravimo čemažev poper.

Previdno pri nabiranju Nabiranja se lotite le, če dobro poznate rastišča čemaža in vse dele rastline. Nabirajte ga posamično, da ga ne bi zamenjali z njemu podobnimi strupenimi rastlinami, kot so šmarnica, jesenski podlesek in čmerika, ki so ob uživanju lahko tudi usodne. Za razliko od omenjenih ima čemaž prepoznaven močan vonj, ki spominja na česen. Njegovi cvetovi so zvezdasti in ne zvončasti kot pri šmarnici. Tako podlesek kot čemaž imata podolgovate liste, vendar jih ima podlesek več. Oviti so eden okoli drugega, so debelejši kot pri čemažu ter bolj izrazito rebrasti. Tudi bela čmerika ima več listov, ki so pri korenu oviti drug okoli drugega, prav tako so listi bolj rebrasti.

Uživanje čemaža naj bi blagodejno delovalo tudi pri pogostih glavobolih in nespečnosti.

Uživajmo sveže, mlade liste Čemaž je dober nadomestek za česen, ima namreč značilen vonj po česnu, a je bolj blagega okusa. Iz čemaža izdelujemo različne namaze, ga dodajamo juham, omakam, napitkom ali ga posušenega zmeljemo in uporabljamo kot začimbo. Najbolj primerno in učinkovito je uživanje svežih, mladih listov v solatah. Za uživanje čemaža skozi vse leto si lahko pripravimo tudi okusen čemažev pesto ali namaz.

Deluje antibakterijsko in kot blag antibiotik ter krepi imunski sistem.

Premagajmo spomladansko utrujenost

Zmerno pri uživanju

V ljudski medicini je čemaž že dolgo poznan kot zdravilen in blagodejen. Dobro učinkuje na delovanje žlez in krvni obtok, znan je tudi kot čistilec prebavnih in dihalnih poti. Blagodejno vpliva na kožo in pospešuje celjenje ran. Pogosto ga uporabljajo pri fitoterapiji za zniževanje krvnega tlaka in holesterola, lajša tudi težave, povezane z aterosklerozo. Sveži listi pomagajo pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Čemažu pripisujejo tudi protibakterijsko in protivirusno delovanje. Velja tudi prepričanje, da krepi imunski sistem, spodbuja apetit, pripomore k čistejši koži, pomaga pri premagovanju spomladanske utrujenosti in naše telo spravi v pogon.

Čeprav velja za precej varno živilo, je pri uživanju potrebna zmernost. Sploh ljudje, ki tudi sicer slabo prenašajo česen in čebulo, morajo paziti na zaužito količino. Ob prekomernem uživanju lahko pride do prebavnih motenj, bolečin v zgornjem delu trebuha in želodcu. Njegovo uživanje pa ni primerno za vse tiste bolnike, ki se zdravijo s kemoterapijo.

Previdno: zamenjava čemaža z njemu podobnimi strupenimi rastlinami je lahko tudi usodna.


Naš čas, 5. 5. 2022 barve: CMYK, stran 15

15

5. maja 2022

za naše zdravje

Apčih! Alergije na pohodu … Ste tudi vi eni tistih, ki spomladi kihate, kašljate in imate zamašen nos? Morda niste prehlajeni. Krivcu mnogokrat pravimo seneni nahod. V spomladanskih in poletnih mesecih precejšnje število ljudi prizadene sezonski alergijski rinitis, t. i. seneni nahod. Povzročajo ga pelodi zelišč, trajnic, trav, žita, dreves in grmovnic. Ti pelodi spadajo v veliko skupino alergenov, ki pridejo v telo skozi dihala. Ocenjuje se, da okoli 20 odstotkov ljudi v Evropi in Severni Ameriki trpi zaradi neke oblike senenega nahoda. Čeprav lahko seneni nahod prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih, se alergija splošno razvije v otroštvu ali morda zgodnji odrasli dobi. Večina obolelih za senenim nahodom je ugotovila, da simptomi postanejo manj hudi, ko oboleli postanejo starejši.

Ločimo med prehladom in senenim nahodom?

Pri prehladu gre za virusno okužbo, ki najkasneje po desetih dneh izgine. Seneni nahod pa lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, še posebno, če ste alergični na več vrst cvetnega prahu. Razlika je tudi v izcedku iz nosu. Pri senenem nahodu je ves čas voden, čist in redek, pri prehladu pa po nekaj dneh postane viskozen, sluzast in celo rumen. Simptomi prehlada so enako močno izraženi ne glede na prostor in vremenske razmere, medtem ko so simptomi senenega nahoda izraziti predvsem na prostem in v lepem vremenu. Umirijo se v zaprtih prostorih in ob deževnih dneh. Sicer pa je seneni nahod pogojen z dednostjo, drug pomemben dejavnik tveganja za njegov nastanek pa je okolje.

Kako si lahko pomagamo? Vzroke za vse pogostejše pojavljanje alergij v današnjem času lahko iščemo v našem stresnem načinu življenja in posledično v vse večji toksični obremenjenosti naših teles. Ko spremenimo napake v načinu življenja in razbremenimo telo nakopičenih strupov, se lahko tudi stanje z alergijami umiri. Pijmo veliko vode Mnogi v današnjem času pijejo premalo vode. Namesto nje pijejo raje različne pijače, kot so sokovi, čaji … in razne umetne pijače. Kakšne so posledice? Telo zaradi primanjkljaja čiste vode ne more zadovoljiti potrebe po čiščenju telesa odpadnih kislih presnovkov, kakor tudi v telesu ujetih toksinov. Uživanje vode je torej izjemno pomembno.

Česen pomaga zmanjšati izločanje nosne sluznice.

Kako se izognemo pelodu? Obstaja več načinov zdravljenja – od lajšanja simptomov do sistemskega zdravljenja in imunoterapije. Nekaj lahko naredimo sami s tem, da se izogibamo alergenom. Dobro je spremljati informacije o vsebnosti cvetnega prahu v zraku. Med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta. V mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro, saj je takrat v zraku največ peloda. Izogibajmo se piknikov v naravi. Ko pridemo domov, se takoj preoblečemo. Perila ne sušimo v naravi. Ko je vsebnost peloda največja, se čim manj zadržujemo na prostem. Na sprehode se odpravimo takoj po dežju.

Skrbimo za dobro črevesno floro Funkcionalna črevesna flora je nujna za ustrezno prebavo hrane in za absorpcijo vitalnih snovi iz hrane v telo. Le na ta način se lahko telo redno čisti in obnavlja, kar je nujno tudi za primeren imunski odziv, ko se telo sreča z antigeni pelodov. Za krepitev črevesne flore poskrbite z rednim uživanjem koncentrirane fermentirane sirotke, lahko tudi domače sirotke, zelja, repe, kefirja, itd. Na jedilnik dodajmo česen, ki pomaga zmanjšati izločanje nosne sluznice. Pojejte en surov strok na dan, lahko ga nasekljate in vmešate v že pripravljeno hrano. Uživajte živila, bogata z beta karotenom, kot so rdeče in oranžno sadje in zelenjava.

Temno zelena živila so koristna, saj pomagajo izločati toksine iz telesa. Morske alge so zaradi visoke vsebnosti mineralov še posebej koristne.

Obvladujmo stres

Bioresonanca temelji na najnovejših spoznanjih biofizike.

Poročilo bioresonančnega testiranja tako na energijskem nivoju poda rezultate o: • najšibkejših organih v telesu, • področjih, kjer je možnost za pojavljanje bolezni večja, • področjih obremenitev, ki so najbolj izrazite. V poročilu so podane tudi informacije, ki uporabniku svetujejo primernosti uporabe dopolnilnih metod, vitaminov, koristna in škodljiva živila, Bachove esence … Bioresonančno skeniranje omogoča terapevtu, da že v prvi fazi terapije začne s ciljno podporo zdravljenju na področju obremenitev in alergij. Kot podpora zdravljenju alergije na cvetni prah je ena od

uspešnejših metod za odpravo alergij. Terapije proti alergijam na cvetni prah se kombinirajo s pregledom tudi na ostale alergene (hrano, dlako, perje, plesni, kovine, E-snovi …), kar običajno poteka že na prvem pregledu z bioresonančnim skeniranjem, prav tako pa se preveri tudi obremenitve z bakterijami, virusi, glivicami in paraziti. Na vsaki terapiji se poskrbi za pregled in podporo organov, ki so oslabljeni. Običajno je za podporo zdravljenju alergij potrebnih od 3 do 6 terapij, ki zagotavljajo, da cvetni prah ne bo več vaš sovražnik. 🔲

Znanstveniki v današnjem času vse bolj dokazujejo, da imajo na naše zdravje še kako velik vpliv neprebavljena čustva. Zadrževanje čustev oz. neustrezno izražanje tega, kar čutimo, lahko blokira normalno delovanje našega telesa. Posledica je lahko tudi pojav alergije, kot je seneni nahod. Da bi torej naše telo pravilno delovalo, pomislite tudi na pomen rednega razreševanja konfliktov, ki vas navdajajo z občutki žalosti, jeze, strahu, skrbi ali pohlepa.

Terapija z bioresonanco? Mnogi se poslužujejo tudi bioresonance. Bioresonanca je po Zakonu o zdravilstvu zdravilska dejavnost za izboljšanje zdravja uporabnika storitev. Gre za poseben diagnostični in terapevtski postopek, ki je namenjen prepoznavanju in podpori zdravljenja alergij in

20 % ljudi v Evropi in Severni Ameriki trpi za neko obliko senenega nahoda.

drugih različnih zdravstvenih težav. Temelji na najnovejših spoznanjih biofizike, da je vsaka materija sestavljena iz energije, ki jo tudi seva v okolje s svojo specifično valovno dolžino ali frekvenco. To imenujemo frekvenčni vzorec. Med celicami potekajo stalne komunikacije, ki imajo nalogo

izmenjave informacij in usklajevanja delovanja. Če na telo delujejo škodljive snovi (strupi, virusi, bakterije, paraziti …) ali obremenjujoča sevanja, lahko ti obremenilni frekvenčni vzorci ovirajo komunikacije med celicami, kar vpliva tudi na njihovo pravilno delovanje. Sprva se pokažejo nejasne motnje preobčutljivosti, zmanjšana zmogljivost, kronična utrujenost, kasneje pa že kot organske spremembe z različnimi simptomi. Z bioresonančno napravo se lahko ugotovi, katere obremenitve bolniku povzročajo bolezen (npr. bakterije, virusi, paraziti, elektro smog, zobni materiali, alergeni …). Najnovejša bioresonančna tehnologija na področju diagnosticiranja obremenitev bolnika je bioresonančno skeniranje – energijski pregled in analiza telesa (BBC2). Cilj je analiziranje funkcionalnega energijskega stanja organov in tkiv ter prepoznavanje motenj v telesnem energijskem sistemu. Zaradi velike občutljivosti bioresonančno testiranje lahko prepozna težave že dolgo pred fizično manifestacijo in s tem omogoča preventivno analizo in ukrepanje, ki služi za ohranjanje zdravja.

Bioresonanca in diagnostika Koroška cesta 48, Velenje www.mojaharmonija.com

GSM: 041 759 392 Tel.: 03 587 07 10

Naša BBC2 diagnostika celega telesa in bioresonančne terapije so učinkoviti zdravilski postopek za podporo vašemu zdravju pri:  alergijah na cvetni prah, prehrano, pršico, plesni,

kozmetiko, sonce ...  kanididi (Candida Albicans), ki se kaže v utrujenosti,

napenjanju, prebavnih težavah, hormonskih motnjah ...  preboleli boreliozi, ko mišice in sklepi še zmeraj bolijo ali

pa ne poznamo vzroka bolečin ...  stalni utrujenosti, izgorelosti in oslabelosti imunskega

sistema  težavah s kožo, prebavili, sečili ...


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

5. maja 2022

Slovo od Evrope

Remi v Velenju

Na povratni tekmi četrtfinala Evropske lige rokometaši Gorenja Velenja niso uspeli uloviti prednosti Benfice s prve tekme (36:29) – Z remijem na domačem parketu so tako končali svojo evropsko zgodbo, s katero so kljub izpadu presegli vsa pričakovanja

V 23. krogu Lige NLB so Velenjčani gostili ekipo RD Riko Ribnica. Po nizu zmag v državnem prvenstvu so tokrat izvlekli le remi Ribničani so že v uvodnih minutah prišli do vodstva (2:0). Domači so ga sicer hitro izničili, a gostje so si že v peti minuti priigrali 3 zadetke prednosti (5:2) in vodstvo držali celoten prvi polčas. V 11. minuti so povedli z 10:6, najvišjo prednost prvega polčasa pa so postavili dve minuti pred koncem polčasa, ko so povedli s petimi zadetki (19:14). Z zadetkom Tilna Sokoliča so ose zmanjšale zaostanek in na odmor odšle z zaostankom štirih zadetkov (17:21). V uvodnih minutah drugega polčasa so gostje povedli že s 23:17, a domači so počasi nižali zaostanek in slabih deset minut pred koncem ujeli Ribničane (29:29). Zadnje minute so prinesle precej izenačen dvoboj, ki se je končal z delitvijo točk (32:32). Najboljši strelec pri Velenjčanih je bil s sedmimi zadetki Tilen Sokolič, s petimi pa mu je sledil Domen Tajnik. Varovance Zorana Jovičića v 24. krogu čaka zahtevno gostovanje pri trenutno vodilni ekipi Celja. Veliki derbi s Celjani pa jih čaka tudi teden dni kasneje v polfinalu Pokala Slovenije. 🔲

Tea Rednak Velenjčani so dobro odprli tekmo in po desetih minutah igre povedli s 6:3. V 14. minuti so še vodili z 8:5, nato pa je pobudo na igrišču prevzela gostujoča ekipa, ki je izkoristila napake domačinov in obrambe svojega vratarja Ferrerja. Portugalci so v 16. minuti izenačili na 8:8, nekaj minut kasneje pa so povedli z 9:8. V 24. minuti so vodili z 12:9, na odmor pa sta se ekipi odpravili z rezultatom 11:15. Velenjčani so v uvodnih minutah drugega polčasa pokazali drugačno igro in izenačili na 16:16, gostje pa so ponovno pre-

vzeli vse niti v svoje roke in domačinom sredi polčasa ušli na štiri zadetke prednosti (23:19). Ose se niso predajale, ob bučni spodbudi domačih navijačev so izničile zaostanek (27:27), a so se zaradi prednosti Benfice s prve tekme z remijem poslovile od letošnje evropske sezone. Pri Velenjčanih je bil z osmimi goli strelsko najbolj razpoložen Matic Verdinek, po štiri zadetke pa sta dosegla Ibrahim Haseljić in Tilen Sokolič. Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: “Benfica se je zasluženo uvrstila na zaključni turnir. Mi smo tekmo dobro odprli, a smo spet imeli preveč zgrešenih stre-

V izločilnih bojih drugega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja se bodo pomerili portugalska Benfica iz Lizbone, hrvaške Nexe Našice, nemški Magdeburg in poljska Wisla iz Plocka. Benfica je v četrtfinalu izločila Gorenje, Nexe Našice so bile boljše od danskega Gudmeja, nemški Magdeburg od francoskega Nantesa, Wisla pa od švicarskega Kadettna iz Schaffhausna.

Spomnimo: Velenjčani so po slabem začetku v izdihljajih skupinskega dela Evropske lige v skupini C zasedli četrto mesto in se uvrstili v osmino finala, kjer so bili boljši od francoskega Nimesa in se prebili v četrtfinale. Mlada ekipa je z uvrstitvijo med najboljših osem, kjer jim je nadaljnjo evropsko pot preprečila Benfica, svoja pričakovanja več kot presegla. Varovanci Zorana Jovičića pa so pokazali, da se lahko merijo z veliki rokometnimi imeni in ekipami.

lov, kar je Benfica izkoristila ter v prvem polčasu naredila razliko. V drugem delu tekme smo jih lovili, na koncu tudi povedli. Žal smo v Lizboni izgubili s preveliko razliko, ki je danes nismo mogli ujeti. Rad bi čestital svojim fantom za prikazano v tej sezoni. Zelo sem ponosen na svoje fante, ki so v najboljši luči predstavljali slovenski in velenjski rokomet v Evropi.” Jernej Drobež, igralec Velenja Gorenja: "Za nami je težka tekma, vseh šestdeset minut smo morali garati. Tudi pri zaostanku s štirimi zadetki se nismo predali.

TAKO so igrali 1. NLB liga, 23. krog

RK Gorenje Velenje – Riko Ribnica 32:32 (17:21)

Želeli smo si zmage, želeli smo si preobrata in zaključnega turnirja. Žal pa nam je nasproti stala Benfica, ki ima v svoji ekipi sama velika rokometna imena. Malo nam je zmanjkalo za zmago, ampak menim, da smo lahko ponosni na današnjo predstavo in celotno evropsko sezono. Rad bi se zahvalil navijačem, ki so nas podpirali od prve do zadnje minute tekme in v Rdeči dvorani naredili pravo evropsko vzdušje.” 🔲

Foto: RK Gorenje

Gorenje: Panjtar, Taletović, Haseljić 4, Tajnik 5 (1), Pajt 3 (1), Velić, Starc, Miklavčič 2, Drobež 1, Sokolič 7 (3), Verdinek 4 (2), Šiško 2, Grmšek 2, Slatinek Jovičič 1, Mlivić, Predović 1. Drugi rezultati: RK Trimo Trebnje – RK Celje Pivovarna Laško 30:29, RD Herz Šmartno – RK Urbanscape Loka 27:33, MRK Ljubljana – RK Slovenj Gradec 2011 32:35, RK Maribor Branik – RD Koper 26:24, RK Sviš Ivančna Gorica – RK Jeruzalem Ormož 29:31, RK Dobova – RD LL Grosist Slovan 32:31. Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (43 točk), 2. RK Trimo Trebnje (37), 3. RK Gorenje (34), 4. RD Urbanscape Loka (28), 5. RD Riko Ribnica (27), 6. RK Slovenj Gradec (25) 7. RD Koper (23), 8. Maribor Branik (21), 9. RK Jeruzalem Ormož (20), 10. RK Dobova (87), 11. RD LL Grosist Slovan (18), 12. RK Sviš Ivančna Gorica (10), 13. MRK Ljubljana (7), 14. RD Herz Šmarno (7).

Evropska liga, četrtfinale

RK Gorenje Velenje – SL Benfica 27:27 (11:15)

Gorenje: Panjtar, Taletović 1, Haseljić 4, Tajnik 1, Pajt 1 (1), Starc, Miklavčič 1, Drobež 2, Sokolič 4 (2), Verdinek 8 (1), Šiško 2, Grmšek 2, Slatinek Jovičić, Mlivić, Predović 1, Ravnikar. Benfica: Ferrer, Capdeville, Keita, Kallman 5, Moreira 3, Moreno 1, Martins, Hernandez 2, Rahmel 3, Kukić 2, Grigoras 4, Ferreira 1, Kljun 1, da Silva 1, Đorđić 4 (1), Perreira. Drugi rezultati: GOG Gudme – Nexe Našice 37:37, Wisla Plock – Kadetten Schaffhausen 35:22, Magdeburg – Nantes 30:28.

Kolesarji zavrteli pedala v okviru akcije Dobrodelno okrog Slovenije Podžupanja Aleksandra Vasiljević in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik sta v petek na Visti v sklopu projekta Dobrodelno okrog Slovenije pričakala približno trideset kolesarjev. Trasa z nekaj manjšimi popravki ostaja enaka tisti iz leta 2021, razlika je le, da so kolesarji vozili samo podnevi in ne več tudi ponoči.

Razdeljena je bila na pet dni in pet etap. Prva je potekala od Novega mesta do Portoroža, nato do Soče, Prevalj, Dobrovnika in nazaj v Novo mesto. Kolesarji in ekipa skupaj z ultra kolesarjem Damijem Zupijem na čelu so pohvalili izjemno gostoljubnost mesta in se vsem zahvalili za podporo. Strokovni sodelavec Športne zveze

Velenje Nik Lemež je povedal, da gre za največji humanitarni projekt, v katerem je Dami Zupi skupaj z ekipo zavrtel pedala in skupaj s kolesarskimi navdušenci, ki so kolesarili z njim del poti, prekolesaril 1225 kilometrov v dobrodelne namene. Na poti so zbirali sredstva za nakup koles za otroke iz socialno šibkih družin. Športna zveza

Velenje pa je pripravila pestro športno dogajanje. Predsedniku društva bolnikov s celiakijo Celiac Slovenija Goranu Makarju sta podžupanja in predsednik izročila donatorski ček v višini 500 evrov., predstavniku Karitasa pa sta podarila kolo za deklico iz socialno šibke družine iz Velenja. 🔲

Dobrodelno okrog Slovenije, ki poteka od 27. aprila do 1. maja, je največji vseslovenski humanitarni kolesarski dogodek, ko Dami Zupi s cestnim kolesom v petih dneh prekolesari pet etap v skupni dolžini 1.225 kilometrov.

tr


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 17

Zmagali na prvi pokalni tekmi

Pohod na Hom

Karate klub Seki je prijavil najštevilčnejšo ekipo, ki je na pokalni tekmi Karate zveze Slovenije v Črnomlju dosegla izredne rezultate 24. aprila je v Črnomlju potekala 1. letošnja pokalna tekma Karate zveze Slovenije. To je bila prva karate tekma po 2. februarju 2020, ki je potekala brez covid ukrepov in z dovoljeno publiko v dvorani. Sodelovalo je 353 tekmovalcev iz 48 slovenskih klubov, ki so izvedli 398 nastopov. 1. mesto so dosegli: Tadej Mavsar (kata malčki, kumite malčki – 30 kg), Tajda Mavsar (kata ekipa ml. kadetinje, kata ml. kadetinje), Karolina Kristić (kata ekipa deklice, kata ekipa malčice, kata malčice),

Lana Husić (kata najmlajše, kata ekipa najmlajše, kata ekipa malčice), Jovan Kocev (kata ekipa najmlajši, kata najmlajši), Žana Jeršič (kata ekipa deklice), Liam Kotnik (kata ekipa najmlajši), Andjela Miljatović (kata ekipa deklice, kata ekipa ml. kadetinje), Kataya Mravljak (kata ekipa najmlajše), Lana Srebre (kata ekipa najmlajše), Tim Sredenšek (kata ekipa najmlajši), Ilma Šiljegović (kata ekipa ml. kadetinje),

17

ŠPORT

5. maja 2022

Adna Hasanbašić (kata ekipa malčice). 2. mesto so dosegli: Adna Hasanbašić (kata malčice), Liam Kotnik (kata najmlajši), Andjela Miljatović (kata deklice), Brin Mravljak (kata ekipa najmlajši), Kataya Mravljak (kata najmlajše), Tarik Omerović (kata ekipa najmlajši), Jure Sluga (kata člani +16), Gael Srebre (kata ekipa najmlajši). 3. mesto so dosegli: Benjamin Ahmičević (kata mladinci), Žana Jeršič (kata deklice), Aleksa Miljatović (kata dečki), Tim Sredenšek (kata najmlaj-

ši), Lana Srebre (kata najmlajše), Eva Tomažič (kata mladinke), Enej Vanovšek (kata mladinci), Evelin Pivić (kata člani +16), Jure Sluga (kumite člani – 67 kg), Tadej Mavsar, Aleksa Miljatović, Kenan Ahmičević (kata ekipa dečki). Mesta pod zmagovalnim odrom so tokrat osvojili: Ilma Šiljegović (kata ml. kadetinje), Tarik Omerović (kata najmlajši), Lejla Pivić (kata kadetinje), Kenan Ahmičević, Emrah

Hasanbašić (kata dečki), Enej Rizvanović (kata ml. kadeti), Gael Srebre (kata najmlajši), Adna Subašić (kata deklice), Gabrijela Kregar (kata kadetinje). Pohvale gredo vsem tekmovalcem za odlične nastope. Mnogi med njimi so bili prvič na tako veliki tekmi, Gael Srebre pa je bil s komaj dopolnjenimi petimi leti najmlajši tekmovalec. Karate klub SEKI, pod vodstvom trenerke in sodnice Seki Golač, je na tekmi odločno zmagal, saj je osvojil 12 zlatih, 6 srebrnih in 11 bronastih

medalj. Klub na drugem mestu je osvojil 5 zlatih. Naslednja karate tekma v Sloveniji bo 7. maja. To bo že četrta mednarodna tekma Konjice Horse Cup 2022 v športni dvorani Slovenske Konjice. Karate klub Seki kot organizator pričakuje 800 tekmovalcev in veliko spremljajočih (trenerji, sodniki, starši, občinstvo). 🔲

Seki Golač

Po hribih

Narava se živahno prebuja iz zimskega spanca. Belo zimsko odejo so že zamenjale nežno zelene barve prebujajočega se gozda in dišečega čemaža, vijolična preproga žafrana, rumeni pasovi trobentic in bela podrast podlesne vetrnice. Planinci PD Velenje smo se v okviru krožka planinarjenje Univerze za tretje življenjsko obdobje odpravili na raziskovanje zelene Savinjske doline. Povzpeli smo se na Hom, ki se

prostora za vse, smo se spustili nekoliko nižje, kjer je pri ličnem razpelu križišče poti. Glavna pot pelje naprej proti znamenitim gavgam, mi pa smo se spustili na savinjsko stran, kjer nas je zelo lepo oskrbovana pot, dvakrat speljana tudi po ličnem lesenem mostičku, pripeljala v Radmirje. Zanimivo bi si bilo ogledati tudi gavge – vislice, ki so jih gornjegrajski škofje postavili

vojvodinje Marije Ane. Za vse te oglede si bomo morali vzeti čas ob drugi priložnosti, tokrat pa smo po gozdni učni poti Savina hiteli proti Ljubnemu. Pred prenovljenim Zadružnim domom nas je že čakal domačin Martin Juvan - Čuks, ki nas je popeljal v preteklost flosarske dediščine in nas navdušil z zgodbami o flosarjih in »vlcerjih«, ki so opravljali najbolj zahtevna in težaška dela pri spravilu lesa

razprostira med Savinjsko in Zadrečko dolino. Pot smo pričeli v Okonini pri piceriji Četara. Po zanimivem visečem mostu smo prečkali reko Savinjo in se povzpeli do vasi Meliše. Kmalu za vasjo smo zavili v gozd in se po prijetni grebenski poti povzpeli na vrh Homa, kjer je lepo urejeno počivališče s klopco, vpisna knjiga, »tabernakelj s prvo pomočjo«, kamniti možic, plakat za namestitev aplikacije Planinc, ne manjka pa niti slovenska zastava. Res zgledno urejena pot z razgledom na obe dolini in hribe nad njima. Ker je bilo na vrhu premalo

v gozdu na manjšem gričku, namenjene pa so bile dokončni prevzgoji kriminalcev. Sestavljene so iz treh stebrov v obliki črke L. Stebri so visoki šest metrov in med seboj povezani z lesenimi drogovi. Vendar na gavgah ni bil nihče obešen, menda so bile postavljene bolj za opomin. Prav tako bi si bilo zanimivo ogledati zakladnico v romarski cerkvi svetega Frančiška Ksaverija v Radmirju, kjer hranijo številne dragocene predmete, najzanimivejši pa so gotovo zlat kelih Marije Terezije, mašna plašča poljske kraljice in francoskega kralja ter srebrna monštranca nad-

iz Zgornje Savinjske doline vse do Črnega morja. Ogledali smo si tudi zbirko ljubenskih cvetnonedeljskih potic, izjemnih butar, ki veljajo za mojstrovino slovenske dediščine. Savinjska dolina je res prava zakladnica narave in dediščine. Številne naravne znamenitosti, zavarovana območja in rezervati, bogata zgodovina in pestra kulturna dediščina nas vedno znova navdušujejo in vabijo v to zeleno kraljestvo. 🔲

Anka Pugelj

NIČ MI NE

MANJKA, NITI EKSPLOZIVEN ŠTART. Ponosno podpiramo slovensko reprezentanco na olimpijadi gluhih.

Več na boljsi-svet.si

Fotograf: Matic Ritonja

Tadej Enci, ATLETIKA-GLUHI


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

LJUDJE, MNENJA, KRONIKA

5. maja 2022

Prvi maj na Gubčevi cesti Velenje, 1. maj - Da smo naša tradicionalna srečevanja, ki jih je covid za dve leti prekinil, zelo pogrešali, dokazuje število zbranih – bilo nas je kar 32. Ker se naša ulica za 1. maj tradicionalno usmerja na morje, je to vseeno lepa udeležba. Žal smo morali ugotoviti, da smo od zadnjega srečanja izgubili štiri sosede, z veseljem pa vsako leto pozdravimo nekaj novega podmladka. Standardno mesto zbiranja je na ulici, in letos je komaj da pripeljal kak avto ali se pojavil kak tekač. Tudi “vstopnica” je standardna: nekaj tekočega in nekaj za grizljanje. In tisto, česar smo najbolj veseli: godba na pihala! Ne samo, da so odlični glasbeniki, po tolikih letih jih štejemo za svoje prijatelje, ki nam polepšajo dan in celo odženejo dež. Toliko stiskov rok in objemov na tako majhnem prostoru se ne

POLICIJSKA kronika Neprevidno vozil vzvratno Topolšica, 28. april – Dopoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi vzvratne vožnje voznika, pri čemer je trčil v voznika motornega kolesa. Ta je utrpel lažje telesne poškodbe. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.

doživi pogosto. Spet smo imeli priliko izmenjati novice zadnjih dveh let, potožiti o bolečinah v sklepih in o posledicah bolezni, pa o napredku mladine in najmlajših, pa še kaj. Politika je nekako od vsega začetka srečanj tema, ki je ne obravnavamo. To je povsem osebno srečanje sosedov in znancev in je zato še bolj dragoceno. Kar se organizacije tiče, smo tudi ustaljena ekipa: Aleš da pobudo in organizira pihalno godbo, jaz napišem in

Stari znanec razbijal

raznosim vabila, Jaro obvesti zgornjo ulico – te smatramo za naše – vsi pa poskrbimo še za dodatno informiranje in za “bife”. Nina je zadolžena za mizice in kozarce, in to je to. Kljub temu da se zberemo že zjutraj

ob 8. uri, se zadnji razidemo, ko v cerkvi zvoni poldan. Razhajamo se dobre volje in z željo, da se vsi, ali pa še kakšen več, naslednje leto spet srečamo v tako lepem številu. 🔲

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

Mnenja in odmevi

Enačba zdravja V časopisu Delo je bil objavljen članek pod tem naslovom, v katerem dr. Alojz Ihan razgrinja svoj pogled na izzive, ki so pred vlado pri reševanju problemov na področju zdravstva. Res jih je veliko. Strinjal bi se z njegovimi pogledi in ocenami, če bi na probleme zdravstva gledal z njegovega zornega kota, kot nekdo, ki dela v zdravstvu in na izvor bolezni, kaj so, kako jih ustvarjamo in kako lahko s celovitim pristopom odpravljamo ali lajšamo posledice bolezni, gleda le iz fizične dimenzije. Človek pa je duhovna in fizična struktura in vse, kar se mu dogaja v fizični, se ustvarja v duhovni dimenziji. Tudi vse bolezni. Ne ustvarja sladkorna bolezen pešanja srca in vsega, kar temu sledi, pač pa so sladkorna bolezen, bolezni ožilja, pešanje srca in prezgodnje smrti posledica (materializiranje) neharmoničnih (slabih) misli, ki izhajajo iz neharmoničnih znanj, zapisanih v naši zavesti. Take misli zapirajo energijske kanale (čakre), in to ustvarja pomanjkanje življenjske energije, s katero se obnavljajo vse celice telesa. Neharmonične misli in pomanjkanje življenjske energije ustvarjajo neharmoničen razvoj in evolucijo celic našega telesa. To so bolezni. Tako kot, na primer, celice trebušne slinavke izgubljajo znanja za ustvarjanje hormona inzulin. S tem se v procesu presnove hrane ne razgrajujejo ogljikovi hidrati, kar vodi v druge neharmonične procese, beri bolezni, v telesu. Medicina ne vidi in ne sprejema vzrokov bolezni v teh procesih. Zavest, misel, duša, občutki so nefizični del našega življenja. Res pa je, da zna medicina dobro in uspešno odpravljati posledice bolezni. Človeku v telo vsadi avtomat, ki skrbi za pravočasno in zadostno vnašanje sintetičnega inzulina v telo. Na koncu pa tudi

presadi v telo novo srce darovalca, ker je človekovo ob vsem prej naštetem opešalo.

Nikoli ne bo dovolj denarja Dokler bo medicina delovala le na polju odpravljanja posledic bolezni, kar dela zelo uspešno in vedno bolj, bo tudi to, kar pravi dr. Ihan, držalo. Le to ne, da bi z več denarja lahko izboljšali stanje na področju zdravstva. Dokler ne bo celovitega razumevanja in pristopanja k zdravju ljudi, bo to za kapital dobrodošla tržna niša in bodo finance vedno problem. Nikoli ne bo dovolj denarja. Morda pa je vzrok, da medicinska znanost ne stopi v polje duhovne sfere življenja, prav želja kapitala po ohranjanju nenasitnega trga. Ker sem veliko bolezni, od revmatoidnega artritisa, krvne slike, vida, pešanja spomina, težav prostate, da ne naštevam dalje, odpravil z znanji, ki sem jih na kratko orisal zgoraj, se nikakor ne morem strinjati z razmišljanjem, da na področju zdravstva ni rezerv, kot v članku razmišlja dr. Ihan. Pa ne, da se ne strinjam. Tako prepričanje je za razvoj zdravstva kot celovite vede škodljivo. Ne vodi, zapira vrata vsakemu razmišljanju, ki bi iskalo zdravje v polju izven obstoječe medicinske stroke. Na srečo pa je tudi med zdravniki vedno več takih, ki se s tem področjem bolj ali manj resno spogledujejo. Večina zdravnikov pacientom priporoča gibanje in dobre misli. Tudi večina psihoterapevtov priporoča meditacijo. Vedo, da deluje pri zmanjševanju stresa in ohranjanju zdravja. Kako, še ne vedo v celoti. Odpirajo energijske kanale, čakre in s tem dotok življenjske energije v telo, in ugašajo slabe neharmonične misli. Bi bil najkrajši odgovor. Tudi prepričanje, da so starost, leta življenja vzrok vedno več bolezni in zdravstvenih težav pri človeku, je zmotno in enako ne-

varno, ker megli pogled v prave vzroke. Tudi dimnik v vaši hiši se ne polni s sajami zaradi starosti. Ustvarja jih dim, ki je posledica kurjenja. Tako kot sta peč in kurivo izvor ustvarjanja saj v dimniku, je zavest človeka izvor misli, ki ustvarjajo bolezni pri človeku. Človeštvo pozna ogromno metod in tehnik, s katerimi lahko blažimo vzroke nastajanja bolezni z odpiranjem blokad v energijskih kanalih in ustvarjamo harmonijo v telesu. Vse so uspešne. Akupunktura, reiki, sončna joga, vse druge oblike joge, tudi hoja v naravo, petje, ples in predvsem seks z orgazmom so velike rezerve, ogromni potenciali na področju zagotavljanja zdravja ljudi. Pa še nič ne stanejo. Zato je misel, da rezerv ni, pogubna. So države, primer je Danska, kjer so tovrstne metode del javnega zdravstvenega sistema. Lažje je pričeti z uvajanjem teh metod v javni sistem za ohranjanje zdravja kot je pričeti s spreminjanjem ideologij in družbenih sistemov, od finančnega, izobraževalnega, socialnega in drugih, ki so del kolektivne zavesti, prepričanj, norm, navad, ker v človekovi zavesti ustvarjajo misli, te pa občutke strahu, jeze, zamere, nemoči, tekmovalnosti in podobne neharmonične misli, ki so izvor bolezni. Zato upam, da bo nova vlada proučila izkušnje z Danske.

Človek je zdrav, ker je srečen Pred leti je Prešernovo nagrado prejel umetnik, baletni plesalec, koreograf in učitelj, ki je bil aktiven še pri 92 letih. »Imel sem srečo, da sem kot študent na področju tehnike kot statist zašel v gledališče, se srečal z baletom in sem s srcem to počel vse življenje, bil srečen in zdrav,« je izjavil v nekem intervjuju. Ko človek dela to, kar mu veleva duša, bo vedno srečen, zdrav in živel dolgo (brez zdravnikov). Če dela, ker mora, v tak položaj

nas silijo ideologije in vsi sistemi družbenih odnosov (niso naravni), bo prej ali slej zbolel. Če dela zato, ker želi, da zadovolji želje svojega ega, da bi bil zmagovalen, hvaljen in »uspešen« materialno, bo izgorel. Samo svoboden človek, ki sledi navdihu svoje duše, je lahko srečen, zato zdrav in uspešen v ustvarjanju, ki mu je v življenju namenjeno. Ni človek srečen zato, ker je zdrav, zdrav je zato, ker je srečen. Trenutno najstarejša Zemljanka je redovnica iz Francije. Medicinska znanost bo verjetno iskala razloge v njeni prehrani, genih, ki jih je dobila od staršev in podobnem, v njenem zunanjem materialnem življenju. Vem, da je pri 119 bistra in zdrava le zato, ker je vse življenje ustvarjala harmonične misli in imela zato notranji mir. Imela brezpogojno rada sebe in vse druge, ne glede na to, kdo ali kaj so, delala dobro za druge in bila za vse, kar je dajala, poplačana z dobroto, ne denarjem, drugih. Če želite biti srečni, osrečite nekoga drugega, je zapisal Einstein. Prav to je redovnica počela. Če ne bi, ne bi živela tako lepo, zdrava in dolgo. Menda ne mislite, da je tako dolgo živela samo zaradi dobrih genov, dobrega osebnega zdravnika in prave zdravstvene zavarovalnice. Spoštovani dr. Alojz Ihan. Rezerve so. So brezmejne, kot je neskončno število Pi. Greh (greh so vse neharmonične misli) je zapirati jih v formule, ki se ne izidejo. Greh bi tudi bil, da nova vlada Svobode svobodi, ki ohranja zdravje ljudi, ne odpre vrat tudi in predvsem na področju zdravstva. Človek lažje sprejme resnico o bolezni kot resnico, s katero širi in osvobaja zavest, ker nova resnica podira neko staro resnico, ki je zasidrana v njem. 🔲

Silvester Koprivnikar Velenje

Velenje, 28. april – V četrtek popoldan so policisti intervenirali v lokalu MC Plac, kjer je bivši znanec policije razbijal in nekaj od inventarja pobarval belo. Na kraju se na ukaz policistov ni umiril, zato mu je bilo odrejeno pridržanje. Zanj so podali plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru z več prekrški.

Izzival k pretepu Velenje, 28. april – Popoldan so policisti posredovali v domu za brezdomce, kjer je bivši stanovalec povzročal težave, se nespodobno vedel in izzival k pretepu enega izmed stanovalcev. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.

Besedni spopad

sarka trčila v robnik in padla ter se hudo poškodovala.

Poškodoval je vozilo Topolšica, 30. april – Storilec je na osebnem vozilu poškodoval obe stranski ogledali, anteno in vse štiri okrasne pokrove platišč, na vratih pa je z ostrim predmetom naredil ris.

Žalil je soseda Šmartno ob Paki, 30. april – V soboto popoldan so posredovali v Šmartnem ob Paki, kjer je sosed izrekel žaljivke na račun govorne napake sosedu ter mu grozil. Ugotovljeno je bilo, da sta omenjena že v postopku na sodišču. Za tokratni prekršek je bil kršitelju izdan plačilni nalog.

Vinjen omagal Velenje, 1. maj – V nedeljo ob 00.30 je občan obvestil policijo, da v garažni hiši leži moški, ki je najverjetneje omagal zaradi alkoholiziranosti. Patrulja je ugotovila istovetnost občana, ki pa je v vinjenem stanju nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje. Zbrana so bila tudi obvestila prič. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Kršil red in mir

Velenje, 28. april – Dopoldan so policisti posredovali na Goriški cesti, kjer je občan v stanovanjskem bloku verbalno napadel drugega občana. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Velenje, 1. maj – V nedeljo ob 01.50 je varnostnik iz lokala MC Plac obvestil policijo, da tam krši javni red in mir občan. Na kraju je bil ugotovljena identiteta kršitelja in izdan plačilni nalog.

Nasilje nad partnerico

Vlom na praznik dela

Velenje, 28. april – V četrtek zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje Nasilja v družini na Kersnikovi cesti. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljeni že dlje časa psihično, v zadnjem primeru pa še fizično nasilen nad partnerico. Izrečen mu je bil ukrep prepovedi približevanja, zanj pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Nasilja v družini.

Velenje, 1. maj – V nedeljskih jutranjih urah so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo. Storilec je v hišo vlomil skozi terasna vrata, pred tem pa je poškodoval še dve okni, skozi kateri je poskušal vstopiti v hišo. Ukradel je zlatnino in gotovino.

Grozil partnerici Velenje, 28. april – V četrtek popoldan so obravnavali kaznivo dejanje groženj. Bivši partner je partnerici izrekel grožnje zaradi predaje otroka na stik. Zbrana so bila obvestila in preverjana teža groženj. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Groženj.

Ukradel zlatnino Mozirje, 29. april – Policisti so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, kamor je vlomilec vstopil skozi terasna vrata. Lastniki pogrešajo zlatnino in dva mobilna telefona.

Poškodovana kolesarka Šoštanj, 29. april – Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so okoli 13. ure obravnavali v Šoštanju, kjer je 64-letna kole-

Nadlegoval goste Velenje, 1. maj – V nedeljo zjutraj so iz Hotela Paka policiste obvestili, da se pri njih občan nedostojno vede in nadleguje goste. Na kraju so ugotovili istovetnost in s pričami potrdili njegovo vedenje. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Ukradel 4000 € Velenje, 2. maj – V ponedeljek zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje Velike tatvine. Neznani storilec je preko noči vlomil v stanovanjsko hišo skozi terasna vrata. V notranjosti je razmetal hišo in odtujil zlatnino v vrednosti 4000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Smrtna nesreča na avtocesti Celje, 3. maj – Na avtocesti med izvozoma Celje Center in Lopata, v smeri proti Ljubljani, je okoli pol enajstih prišlo do naletnega trčenja štirih tovornih vozil. V trčenju je ena oseba umrla.


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 19

Leta 2021 je bilo največ kršitev povezanih z Zakonom o nalezljivih boleznih

Vožnja s klasičnimi in z e-skiroji V zadnjih tednih je na cestah vse več motoristov in voznikov lahkih motornih vozil, kamor spadajo sodobni električni skiroji. V letošnjem letu, ko so cene pogonskih goriv poletele v višave in dosegle rekordne cene, lahko pričakujemo še več uporabnikov klasičnih in e-skirojev, koles in lahkih motornih vozil Adil z manjšo porabo. Tega se zavedajo tudi na Agenciji za varnost cestnega prometa in Policiji, zato so med 18. in 24. aprilom izvedli nacionalno akcijo Varno z e-skirojem.

Na področju prometne varnosti zabeležili nekoliko slabše stanje kot leta 2020, ki je bilo eno najbolj varnih let – Manjši delež kaznivih dejanj, prometne varnosti in splošnih nalog pade na občino Šoštanj, večji pa na velenjsko občino Huselja

varnostno ogledalo

Predstavniki agencije so v Kopru, Kranju, Mariboru, Novem mestu in Ljubljani izvedli terenske predstavitve, kjer so predstavili prometne predpise, opozorili na pasti in nevarnosti, ki prežijo na uporabnike e-skirojev, ter na posledice padcev in prometnih nesreč. Preprosta uporaba ter vse obsežnejša in pestrejša ponudba pa so vplivale na popularnost e-skirojev tako, da jih lahko vidimo skorajda na vsakem koraku, celo izven kolesarskih stez in cestnih površin. Predstavniki agencije so promovirali upoštevanje predpisov in skupaj z uporabniki izvajali praktične prikaze in vaje na postavljenih poligonih, policisti pa so v tem času poostreno nadzirali voznike e-skirojev. Ustavili in kontrolirali so kar 481 voznikov. Ugotovili so 103 kršitve predpisov, 85 voznikov so opozorili, ostalim pa so izrekli globe. Najpogostejše kršitve so bile povezane z nepravilno uporabo površine za vožnjo, štirje vozniki pa so vozili pod vplivom alkohola. Da bi bilo letos čim manj prometnih nesreč in poškodb med vozniki klasičnih in e-skirojev, policisti svetujejo in opozarjajo na naslednje: •

Uporaba (kolesarske) čelade je priporočljiva za vse voznike, za stare do dopolnjenega 18. leta pa je obvezna.

Vožnja s klasičnimi in z e-skiroji, s kolesi in z lahkimi motornimi vozili je dovoljena po kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah in kolesarskih poteh. Kjer teh površin ni, se vozniki lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h.

Vožnja z e-skiroji je dovoljena tudi na območju za pešce, vendar le tako, da vozniki ne ogrožajo pešcev. Vožnjo je treba prilagoditi razmeram, hitrost vožnje pa na tem območju ne sme presegati največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.

Uporaba luči in odsevnikov je potrebna v nočnem času in ob zmanjšani vidljivosti. To ni zgolj zaradi voznika e-skiroja, ampak predvsem zaradi ostalih udeležencev, da jih lahko pravočasno zaznajo.

Prevoz drugih oseb ni dovoljen, razen če je proizvajalec to predvidel, toda takšen prevoz lahko opravlja le polnoletna oseba.

Otrokom do 12. leta starosti je vožnja z e-skiroji prepovedana. Lahka motorna vozila lahko vozijo le otroci od dopolnjenega 12. do 14. leta, če imajo pri sebi kolesarsko izkaznico, ter osebe, starejše od 14. let.

Dovoljeni so le e-skiroji, ki lahko peljejo do 25 km/h, saj je uporaba lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h, prepovedana.

Med vožnjo se mora voznik vzdržati ravnanj, ki zmanjšujejo njegovo slušno ali vidno zaznavanje v cestnem prometu, zaradi česar je uporaba mobilnih telefonov nevarna in zaradi tega odsvetovana.

19

KRONIKA

5. maja 2022

Vozniki se morajo zavedati, da so e-skiroji skorajda neslišni in da jih ostali udeleženci v prometu slišijo šele takrat, ko so v njihovi bližini. Zato morajo biti dovolj pozorni na ravnanje in gibanje pešcev in ostalih udeležencev v prometu. Novejši e-skiroji niso več ravno poceni, zato je treba poskrbeti tudi za primerno samozaščitno ravnanje pri parkiranju in hrambi.

Ne glede na našo vlogo v cestnem prometu je treba upoštevati, da na cesti nismo sami. Z upoštevanjem predpisov ter varno in preudarno vožnjo bomo poskrbeli za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu.

🔲

va Debelak, ki doda, da so lani skupaj obravnavali tudi 1317 kršitev predpisov o javnem redu, kar pomeni porast glede na petletno povprečje. »Porast je beležen izključno na podlagi kršitev Zakona o nalezljivih boleznih. Na področju splošnih nalog smo obravnavali 27 delovnih nesreč, 25 požarov, 11 samomorov, 9 poskusov samomora in izvedli 11 iskalnih akcij pogrešanih oseb.«

Jasmina Škarja O varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Velenje in občine Šoštanj v lanskem letu smo se pogovarjali z načelnikom Policijske postaje Velenje Boštjanom Debelakom, ki je povedal, da je delo policistov lani zaradi epidemije potekalo podobno kot leta 2020, saj so bile kršitve povezane predvsem z Zakonom o nalezljivih boleznih in odlokih Vlade.

Nekoliko slabše stanje prometne varnosti kot leta 2020

Na področju kaznivih dejanj so obravnavali primerljivo število dejanj kot v zadnjem petletnem povprečju. Podobno je tudi stanje na področju splošnih policijskih nalog, kjer so kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru v povprečju ostalih let. Podobno je pri kršitvah splošnega dela policije, z izjemo kršitev Zakona o nalezljivih boleznih. »Na področju prometne varnosti smo beležili nekoliko slabše stanje kot leta 2020, ki je bilo eno najbolj varnih let. V letu 2021 smo zabeležili porast prometnih nesreč, tudi eno smrtno žrtev (na območju občine Šoštanj) ter več huje in telesno poškodovanih udeležencev,« je razložil višji policijski inšpektor.

Med ovadenimi osebami je bilo 79,7 odstotka državljanov Slovenije

Policisti Policijske postaje Velenje so leta 2021 na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki obravnavali 943 kaznivih dejanj, od tega je bilo 605 preiskanih. S področja splošne kriminalitete so obravnavali 881 kaznivih dejanj, materialna

Boštjan Debelak: »V času epidemije so se povečale kršitve, povezane predvsem z Zakonom o nalezljivih boleznih in odlokih Vlade.«

Glede vandalizma na Bicy postajah Boštjan Debelak pojasni, da gre za poškodovanja tuje stvari. »Storilce smo identificirali in podali ustrezne kazenske ovadbe na tožilstvo. Večinoma gre za mladoletnike, ena oseba je polnoletna, vmes je bilo tudi nekaj otrok.«

škoda s povzročenimi kaznivimi dejanji je znašala 1.082.000 evrov. Med ovadenimi osebami je bilo 79,7 odstotkov državljanov Slovenije, 18,7 tretjih držav in 1,6 državljanov drugih držav EU. Kaj pa področje zlorabe drog? »S področja zlorab drog smo obravnavali 31 kaznivih dejanj, zasegli smo največ konoplje – marihuane, 285 gramov amfetamina, 16 gramov

heroina, 10 gramov kokaina in prav toliko ekstazija. Na področju Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami smo zaznali 104 prekrške, večji porast pa smo beležili tudi na področju Zakona o zasebnem varovanju ter Zakona o osebni izkaznici. S področja kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke smo obravnavali 89 kaznivih dejanj,« našte-

Lani je bilo skupaj obravnavanih 1317 kršitev predpisov o javnem redu, kar pomeni porast glede na petletno povprečje. Porast je beležen izključno na podlagi kršitev Zakona o nalezljivih boleznih. Na področju splošnih nalog so obravnavali 27 delovnih nesreč, 25 požarov, 11 samomorov, 9 poskusov samomora in izvedli 11 iskalnih akcij pogrešanih oseb.

Lani v Šoštanju obravnavali manj kaznivih dejanj kot leto prej

V Šoštanju je leta 2021 v času uradnih ur 62 dni delovala policijska pisarna. V času delovanja jo je obiskalo 129 občanov, ki so jim nudili informacije z različnih delovnih področij. V občini Šoštanj so obravnavali 145 kaznivih dejanj, kar je manj kot leta 2020, 196 kršitev s področja javnega reda in miru, leta 2020 so jih obravnavali 216. Zgodilo se je 42 prometnih nesreč, kar je za 4 odstotke manj kot leto poprej. Preiskanost kaznivih dejanj na območju občine Šoštanj znaša 50,3 odstotka, v letu 2020 je bil delež preiskanih kaznivih dejanj 37-odstoten. »Velja izpostaviti, da smo beležili padec kaznivih dejanj, predvsem na področju premoženjske kriminalitete, posebej velikih tatvin in vlomov, saj smo jih zabeležili za 50 odstotkov manj. Dejstvo je, da smo v Šoštanju delovali na vseh področjih, tako da kaj izstopajočega nismo zaznali. Manjši delež kaznivih dejanj, prometne varnosti in splošnih nalog pade na občino Šoštanj, večji pa na velenjsko občino.« 🔲

mali OGLASI SLOVENSKA VOJSKA

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 % popust.

STOPI V NAŠE VRSTE.

03 898 17 50

postanivojak.si

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

narocila@nascas.si

PRIDRUŽI SE PROSTOVOLJNEMU SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA.


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED

5. maja 2022

Četrtek,

Petek,

Sobota,

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Biotopi: Izginjanje vodnih okolij, izob. film 10.35 TV-izložba 10.50 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.45 TV-izložba 12.00 Razkošje lepega, dok. film 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dok. oddaja, 4/5 14.05 Unescova svetovna dediščina na Japonskem, jap. dok. ser., 4/5 14.30 TV-izložba 14.45 Slovenski utrinki 15.10 Težišče - Súlypont, pog. oddaja 15.50 Varuška nindža, niz. nad., 1-2/10 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ugriznimo znanost: Zdravljenje s svetlobo, oddaja o znanosti 17.50 Reaktivčki, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Tarča 20.55 Vzporedni mehanizem globoke države, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Osmi dan 23.15 Dediščina Evrope: Elizabeta I. in Elizabeta II.: Zlati kraljici, britanska dok. ser., 1/2 00.10 Ugriznimo znanost: Zdravljenje s svetlobo, oddaja o znanosti 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik 01.25 Slovenska kronika 01.35 Šport 01.45 Kultura 01.50 Vreme 01.55 Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Zdravljenje s svetlobo, oddaja o znanosti 10.35 TV-izložba 10.50 Šef doma kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.45 TV-izložba 12.00 Tarča 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Spoznajmo Gruzijo, dok. odd., 5/5 14.05 Unescova svetovna dediščina na Japonskem, jap. dok. ser., 5/5 14.25 TV-izložba 14.45 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.00 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.55 Mili in Moli, risanka 16.05 Bela in Sebastijan, risanka 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.30 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Kinoteka: Solaris, sovjetski film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.50 Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Čebelice: Vida Brest - Prodajamo za gumbe 07.10 Trala trali, risanka 07.20 Vrtne prigode, risanka 07.30 Pujsa Pepa, risanka 07.35 Dinotačke, risanka 07.45 Bela in Sebastijan, risanka 08.00 Studio Kriškraš, oddaja za otroke 08.20 Z kot Zofka, oddaja za otroke 08.45 Male sive celice: OŠ Miška Kranjca Ljubljana in OŠ Simona Jenka Smlednik, kviz 09.30 Infodrom, tednik za mlade 09.45 Skoraj nikoli II., ang. nad., 9/13 10.15 Varuška nindža, niz. nad., 3-4/10 11.00 Kapucar, belg. nad., 43/52 11.15 TV-izložba 11.40 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 12.15 Duhovni utrip 12.30 Ozare 12.35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja 13.50 TV-izložba 14.10 Biotopi, izob.-dok. film 14.45 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.00 Ekipa Bled, slov. nad., 10/18 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih 16.00 Ambienti 16.30 Na vrtu, izob. oddaja 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Luka in Lučka, risanka 17.30 Sobotno popoldne 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.00 Kaj dogaja? 21.30 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Sedmi pečat: Igra s hudičem, kopr. film 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme 01.10 Napovedujemo

5. maja

06.00 10.55 11.50 14.30 15.40 17.30 18.55 20.00 21.00 21.30 22.10 22.20 23.30 00.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.10 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 23.50 00.45 01.40 02.20

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Panoptikum General Boroević, dok. film V petek zvečer Gozd bratov Grimm, nem. dok. odd. Visoki nebotičniki, visoko tveganje, ameriška dok. oddaja Avtomobilnost Ambienti Mladi plesni talenti: Mladinska skupina Kazina Slovenska jazz scena: 36. beograjski jazz festival Deklina zgodba (III.), am. nad., 13/13 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Waybuloo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 10. del Podaj mi roko, 2. sez., 51. del Verjamem v naju, 1. sez., 34. del Verjamem v naju, 1. sez., 35. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 58. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 3. del Gorski zdravnik, 7. sez., 11. del Verjamem v naju, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 54. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 14. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 15. del Dobri zdravnik, 1. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Popotniške razglednice: Z avtostopom po Evropi, 2014 11:15 Videospot dneva 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:50 Iz oddaje Dobro jutro 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 18:05 Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava za otroke 18:25 Lahko noč, otroci! Košastka Katka 18:50 Spoznajmo jih … 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 IZ ARHIVA INFORMATIVNEGA PROGRAMA (36) 21:45 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

6. maja

06.00 11.00 12.15 15.00 15.30 16.10 17.30 18.40

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Nočemo belega kruha, dok. film Jan Plestenjak - Osebno, koncert Hokej - SP, skupina I A: Slovenija Madžarska, prenos iz Ljubljane 21.40 Slavno neslavna Florence, ang.fran. film 23.35 Kino Šiška 10, dok. film 01.00 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.10 08.20 08.45 09.00 10.05 11.10 12.05 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.55 23.35 23.40 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Waybuloo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 11. del Podaj mi roko, 2. sez., 52. del Verjamem v naju, 1. sez., 36. del Verjamem v naju, 1. sez., 37. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 59. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 4. del Gorski zdravnik, 7. sez., 12. del Verjamem v naju, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 55. del Spet doma (Home Again) 24UR zvečer Eurojackpot Smrtonosna zamenjava 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 IZ ARHIVA INFORMATIVNEGA PROGRAMA (36) 10:50 Videospot dneva 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:25 Iz oddaje Dobro jutro 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Miš maš, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … 18:50 Videospot dneva 18:55 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Kitajska, 2013 21:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Nedelja,

7. maja

06.00 07.00 09.00 11.00 12.10 15.40 16.40 19.00

Napovedujemo Najboljše jutro Pričevalci: Mario Ravalico Nova dvajseta, slov. nad., 5-6/18 Na koncu ceste, dok. film Avtomobilnost Andre Rieu: Čudovit je ta svet Specialna enota Dunaj (XIV.), avstrijska nan., 6/16 20.00 Neznani mojster, finski film 21.35 Pesem Amerike, 7. del 23.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.35 09.40 10.05 10.30 11.30 13.50 14.05 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 23.40 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Ruby Mavrica, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dinomesto, ris. Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Super krila, ris. Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, 1. sez., 6. del Zdravnica Maruška Žuža Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 35. del Skoraj popularni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Hampstead, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Njegovi tastari, ameriški film Trumbo, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, oddaja za otroke 09:40 Na obisku … pri Alfiju Nipiču 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Jutranji pogovori 2 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava za otroke 18:20 Lahko noč, otroci! Pingvinčkova pošta 18:35 Spoznajmo jih … 18:40 Dotiki gora: Brinjeva gora 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2938. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Martinov koncert Tonija Sotoška, 1. del 22:00 Spoznajmo jih … 22:05 Jutranji pogovori 3 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

8. maja

07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 10.00 11.05 11.30 11.35 12.00 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 17.30 18.57 20.00 20.55 21.55 22.20 23.40 23.40 23.55 00.35 01.00 01.55

Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Tilka in prijatelji, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Kalimero, risanka Kumijine živalske zgodbice, dok. ser. za otroke Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Ernest in Celestinca, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstr. nad., 12/40 Nedeljsko bogoslužje TV-izložba Ozare Čudež Mohorjeve družbe, dok. feljton Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Zvonarček, novozelandski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Trigrad, slov. nad., 2/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Zemlja je modra kot pomaranča, ukr.-lit. dok. film Za lahko noč Operne arije: Baritonist M. Kobal Iz Noči klavirjev: Pianist Danijel Brecelj, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip 07.15 Ugriznimo znanost: Zdravljenje s svetlobo, oddaja o znanosti 07.45 Glasbena matineja 07.45 Festival Seviqc Brežice 2012 08.55 Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, dir. Tomaž Pirnat 09.55 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 1/6 11.15 Nova dvajseta, slov. nad., 7-8/18 12.40 Dobrodošli v Marly-Gomontu, fr. film 14.35 Ambienti 15.30 Visoki nebotičniki, visoko tveganje, am. dok. oddaja 16.45 Pesem Amerike, 7. del 18.40 Hokej - SP, skupina I A: Slovenija Južna Koreja, pren. iz Ljubljane 21.35 Žrebanje Lota 21.50 Arena 22.40 Nedeljsko popoldne 00.05 Kaj dogaja? 00.40 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.35 09.40 10.05 10.30 11.25 12.45 13.00 14.20 14.55 15.10 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.40

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:40 12:10 13:40 15:50 16:20 17:30 17:55 18:00 18:20 18:40 18:45 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:30 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Ruby Mavrica, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dinomesto, ris. Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Super krila, ris. Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, 1. sez., 7. del Zdravnica Maruška Žuža Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 36. del Gimnazija K-popa, 2. sez., 10. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Smrtonosna zamenjava, ameriški film Delovna akcija, ponovitev Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Skoraj popularni, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2937. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2938. VTV magazin, regionalna informativna oddaja AKTUALNO: Kultura onkraj spremenjene realnosti, pogovor z Andrejo Hribernik Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Košastka Katka Spoznajmo jih … Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Argentinske zgodbe: Milan Keržič, dokumentarni zapis, 2010 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

9. maja

06.25 06.35 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 12.00 13.00 13.25 14.20 14.35 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 23.15

00.30 00.55 01.50

06.00 11.10 12.20 15.00 15.30 16.20 17.30 19.00 20.00 21.00 22.45 23.15 23.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.00 11.55 12.50 13.05 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.25 23.20 00.15 01.10 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Čudež Mohorjeve družbe, dok. f. TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slastna hokaidska hrana (I.), jap. dok. ser., 1-2/4 TV-izložba S-prehodi, festival Senjam Beneške piesmi Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej: Kronoterm, toplotne črpalke Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport Podoba podobe: Beneški arhitekturni bienale Ob dnevu Evrope: Evropa Ljubljani – Ljubljana Evropi, posnetek koncerta s Kongresnega trga v Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 1/251 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 2/6 Hologram za kralja, kopr. film Podjetno naprej: Kronoterm, toplotne črpalke Sošolki, kratki igrani film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Waybuloo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 53. del Verjamem v naju, 1. sez., 38. del Verjamem v naju, 1. sez., 39. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 60. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 5. del Gorski zdravnik, 7. sez., 13. del Verjamem v naju, 1. sez., 40. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 17. del Dobri zdravnik, 1. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2938. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:40 Iz oddaje Dobro jutro 12:30 Videospot dneva 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del 18:30 Spoznajmo jih … 18:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, NSi 21:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Sreda,

10. maja

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Podoba podobe: Beneški arhitekturni bienale 10.30 TV-izložba 10.50 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slastna hokaidska hrana (I.), jap. dok. ser., 3-4/4 14.25 Duhovni utrip 14.45 TV-izložba 15.00 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15.35 Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 12/40 15.50 Skoraj nikoli II., ang. nad., 9/13 16.20 Kapucar, belg. nad., 43/52 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Niki Vrum, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Vsa bitja, majhna in velika (II.), brit. nad., 2. del 20.55 Jugoslovanske tajne službe, dok. oddaja, 6/10 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Pričevalci: Zofija Demšar 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.35 Napovedujemo

06.00 11.10 12.20 15.20 16.10 17.20 18.20 19.00 20.00 21.00 23.10 00.50 01.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.10 08.20 08.45 09.00 10.05 11.10 12.05 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 23.05 23.35 23.40 00.35 01.30 02.00

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Hrepenenje naroda, igr.-dok. f. Joker, kviz Kaj dogaja? V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 2/251 Neverjetni netopirji, ameriškofran. dok. oddaja Pesem Evrovizije 2022, 1. predizbor iz Torina Foter, bolgarski film Kaj govoriš? = So vakeres? Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Waybuloo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 13. del Podaj mi roko, 2. sez., 54. del Verjamem v naju, 1. sez., 40. del Verjamem v naju, 1. sez., 41. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 61. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 6. del Gorski zdravnik, 7. sez., 14. del Verjamem v naju, 1. sez., 42. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 56. del Gorski zdravnik, 15. sez., 5. del Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Gasilci v Chicagu, 4. sez., 18. del Dobri zdravnik, 1. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, NSi 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videospot dneva 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Biti misionarka: Gosia Ksiazek, 2011 19:00 Spoznajmo jih … 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2939. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Mala Pišnica 20:50 Martinov koncert Tonija Sotoška, 1. del 22:20 Spoznajmo jih … 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

11. maja

06.25 07.00 10.05 10.30 10.50 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.20 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 18.57 20.00 21.55 22.00 22.40 23.25 00.00 00.25 01.20

06.00 10.10 11.20 11.50 15.00 16.30 17.20 18.50 19.50 20.05 21.10 22.10 23.15 01.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.10 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 22.45 23.40 00.35 01.30 02.10

Odmevi Dobro jutro, Poročila Alpe-Donava-Jadran TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slastna hokaidska hrana (II.), japonska dok. ser., 1-2/4 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Miška Kranjca Ljubljana in OŠ Simona Jenka Smlednik, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi, izobraževalno-dok. film Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Dnevnik modernega fotra, slovaški film Vreme Odmevi, Šport Profil Biotopi, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Festival Godibodi 2020. Vlado Žabot in Rudi Pančur Ambienti Nedeljsko popoldne V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 3/251 Žrebanje Lota Na utrip srca: Friedemann Vogel – utelešenje plesa, dok. film Neustrašna, brit. nad., 5/6 Sanjska mašina, dok. film Igra s hudičem, kopr. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Waybuloo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 7. sez., 14. del Podaj mi roko, 2. sez., 55. del Verjamem v naju, 1. sez., 42. del Verjamem v naju, 1. sez., 43. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 62. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 7. del Gorski zdravnik, 7. sez., 15. del Verjamem v naju, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Verjamem v naju, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 57. del Gorski zdravnik, 15. sez., 6. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 20. del Dobri zdravnik, 1. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2939. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videospot dneva 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 18:05 Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava za otroke 18:35 Lahko noč, otroci! Čebelica Meli 18:40 Spoznajmo jih … 18:45 Videospot dneva 18:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Mateji Kumer 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 21

KOVAČ NIKA, SCHNABL ANA: ROZMAN Plima od - Odrasli ANDRAŽ, 821.163.6 - Slovenska književnost ŠIROVNIK KLARA: Vir: www.beletrina.si Tu sem!: zgodbe, Plima je psihološko-kriminalni roman. Ne. Plima je koncert s polomljenimi ki jih ne želimo inštrumenti-ljudmi, odigran na odru slovenske obale. Z glavno protagonistko, v slišati oblak marihuane zavito pisateljico Dunjo, ml - Mladina M - Leposlovne knjige od 13. leta Vir: www.dobreknjige.si

ki jo preganjata bratova in očetova smrt. S Katarino, Dunjino otroško prijateljico, ki jo preganjajo življenjske okoliščine. S

VELENJE Četrtek, 5. 5. 11.00-13.00 Mladinski center Velenje LPK za boljšo vključenost KKS // Velenje, regijska delavnica za deležnike pri pripravi Lokalnih programov kulture, prijave: borut. pelko@lokalpatriot.si 11.30 in 18.00 Galerija Velenje Kreativna Robotika, predavanje, demonstracija robotov in ustvarjanje z roboti 17.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Likovna delavnica Moja sanjska Rudarska 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Predmaturitetni koncert - Klara Kovač (orgle) in Žuža Bajželj (harmonika) 20.30 Max klub Velenje Moder/Matošič/Bertoncelj trio: Soul Treasure, nadomestni koncert za abonente Max klub jazz festivala 2021 in izven

Petek, 6. 5.

Nika Kovač, antropologinja in sociologinja, ter novinarja Klara Širovnik in Andraž Rožman so zapisali vsak po tri zgodbe o ljudeh, ki so se ne po svoji krivdi znašli v hudih življenjskih stiskah ter si z veliko poguma izborili svoj prostor pod soncem v predsodkov polni družbeni stvarnosti. Večini pripovedi je skupno, da so glavni protagonisti odraščali brez starševske opore, ljubezni in razumevanja, tako pomembnih za uspešno življenjsko pot. Duševna bolezen, alkoholizem, invalidnost, revščina, težave s spolno usmerjenostjo so teme, ki v odlično povedanih opisih usod govorijo predvsem o družbi, ki odriva na rob vse, kar je drugačno in moteče. S pomočjo delovanja mladih aktivistov upajmo na več dobrote, sprejemanja, tolerance ter skupnostne skrbi za tiste, ki jih življenje bolj preizkuša.

Kristijanom, ki je pod družbenimi pritiski izklesal svoje telo in se izklopil. Z Mirelo, ki se Michaela Jacksona v svojem natrpanem stanovanju oklepa iz izključno napačnih razlogov. Z Duško, ki, no, kot kaže, še ni čisto polomljena, saj je premlada, in Dražena, Dunjinega brata, edina ni nikoli poznala. Plima je dolga skladba o nasilju, porojenem iz človeških ambivalenc, omejitev, nezmožnosti in tudi – odločitev. Ni pa Plima samo žalostna skladba, niti ne hrupna, tudi njeni ritmi niso ritmi morale. Prevevajo jo tudi topli toni, zvoki morja, škržatov, jadranskega vetra in razdalj, znova premerjenih v bližine.

17.00 Zbirno mesto: ob mostu čez Pako pri Mladosti Odprta ulica: Urbani sprehod Jane's Walk 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Predmaturitetni koncert - Jona Zamrnik (oboa) in Nika Kotnik (fagot) 21.00 eMCe Velenje Železni aktivizem - Mosh Till You Drop VI, koncert

Sobota, 7. 5. x

Vista Živjo, nogomet!, turnir v nogometu 8.00-13.00 Titov trg Pomladni sejem 11.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Interaktivna predstava Igre kartonov 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hajd u kolo, srečanje folklornih,

pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin 21.00 Max klub Big Addiction, koncert

Nedelja, 8. 5.

15.00 eMCe plac (Re)use: Lovilci sanj, ustvarjalna delavnica 16.00 eMCe plac eMCe turnir v ročnem nogometu 18.00 Kino Velenje, velika dvorana Odprta ulica: Ptice jezer, njihova vrnitev, brezplačna filmska predstava in pogovor o našem odnosu do okolja in prostora

Ponedeljek, 9. 5.

17.00 Ploščad pred vhodom v blok na Rudarski cesti 2 (zbirno mesto) Odprta ulica: Kako je živeti ob Rudarski cesti? 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprta učna ura: Zeleno, ki te ljubim zeleno 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni koncert - Jaš Završnik (saksofon) in Ema Kač (klarinet)

Torek, 10. 5.

10.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Urbani sprehod z učenci osnovne šole 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 17.00-18.00 Vila Rožle Torkova peta: Zrcalce, zrcalce na steni povej!, ustvarjalnica za otroke in starše 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tutošomato, glasbena komedija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, Beli abonma in izven 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Matjaž Klemenčič

Sreda, 11. 5.

Doctor Strange in the Multiverse of Madness, akcijska pustolovska fantazija, 126 min (ZDA) Režija: Sam Raimi Igrajo: Benedict Cumberbatch, Elizabeth Olsen, Rachel McAdams, Benedict Wong, Chiwetel Ejiofor Petek, 6. 5., ob 17. uri, velika dvor.

VRNITEV V REIMS (odlomki) Retour à Reims (Fragments), dokumentarni film, 80 min (Francija) Režija: Jean-Gabriel Périot Petek, 6. 5., ob 19. uri, mala dvorana

NEZNOSNO BREME OGROMNEGA TALENTA The Unberable Weight of Massive Talent, akcijska komedija, 105 min (ZDA) Režija: Tom Gormican Igrajo: Nicolas Cage, Pedro Pascal, Ike Barinholtz, Neil Patrick Harris, Alessandra Mastronardi, Jacob Scipio Petek, 6. 5., ob 20. uri, velika dvor.

BARABE The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto. • Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan) • Magični darilni bon Desetak, nakup

Režija: Pierre Perifel Nedelja, 8. 5., ob 16. uri, velika dvor.

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) Režija, scenarij, montaža, fotografija: Matej Vranič Pripovedovalec: Jure Longyka Nedelja, 8. 5., ob 18. uri, velika dvor.

SEVERNJAK The Northman, akcijski film, 140 min (ZDA) Režija: Robert Eggers Igrajo: Alexander Skarsgå rd, Nicole Kidman, Claes Bang, Anya Taylor-Joy, Gustav Lindh, Ethan Hawke, Björk, Willem Dafoe Nedelja, 8. 5., ob 19. uri, mala dvor.

INVENTURA Komična drama, 106 min (Slovenija) Režija: Darko Sinko Igrajo: Radoš Bolčina, Mirel Knez, Dejan Spasić, Renato Jenček, Mojca Partljič, Saša Tabaković, Janez Škof, Davor Janjić, Barbara Vidovič, Nebojša Pop Tasić, Veronika Drolc, Tina Potočnik Vrhovnik, Luka Martin Škof, Kristijan Guček Ponedeljek, 9. 5., ob 19. uri, velika dvorana

možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

O, lejga!

17.00 18.00 19.19 19.30

Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Rudarska cesta Odprta ulica: Rudarska cesta za mlade z mladimi Velenjski grad Predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti »Beseda, ki je nimam« Knjižnica Velenje, preddverje Pravljični večer za odrasle Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni koncert - Fran Vjeko Parać (klavir) in Svit Krumpačnik (saksofon)

Lunine mene

9.

maja 2022, ob 2:21, prvi krajec

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 5. 5.

ŠOŠTANJ

7.00

Četrtek, 5. 5. 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni –Predavanje dr. Mirana Aplinca 19.00 Kulturni dom Šoštanj Predavanje – Jamarski klub Podlasica

Petek, 6. 5. 18.00 Trg svobode O, lejga! Razstava fotografskih portretov Aleksandra Kavčnika

Ponedeljek, 9. 5. 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem

Torek, 10. 5. 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Miklavž Komelj: KAJUH Dopisovanja

Sreda, 11. 5. 19.00 Vila Mayer Anton Perko (1833–1905), ponovno odkriti pozabljeni slikar avstrijskega cesarskega dvora

Odhod avtobusa iz Gorenja Šmarčani k Šmarčanom: Šmartno pod Šmarno goro

Sobota, 7. 5.

10.00 Letna terasa Gostinstva C1 Garažna razprodaja in izmenjevalnica sadik 13.00 Martinova vas Pohod po Poti spominov 18.00 Martinova vas Proslava v počastitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage nad fašizmom)

Nedelja, 8. 5.

10.30 Cerkev sv. Križa na Gori Oljki, zbirno mesto za pohod PD v Martinovi vasi Šmarška nedelja na Gori Oljki – sv. maša in planinski pohod

Ponedeljek, 9. 5.

19.00 Hiša mladih – sejna soba Svetniška pisarna SD

Torek, 10. 5.

18.00 Hiša mladih – sejna soba Svetniška pisarna SDS Šmartno ob Paki

9.00-11.00 Ljudska univerza Velenje Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba

KINO spored DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI

21

PRIREDITVE

5. maja 2022

Razstava fotografskih portretov Aleksandra Kavčnika na trgu Svobode v Šoštanju, od 5. maja do 31. avgusta 2022. Fotograf Aleksander Kavčnik po večini opazuje, občuduje in fotografira pokrajino v raznolikih svetlobnih vzdušjih. Tokrat so ga navdihnili ljudje: prijatelji in znanci, ki jih srečuje na ulicah in trgih mesta Šoštanj, kjer živi.

Sobota, 7. maj, med 8. in 13. uro, Titov trg PRODAJA CVETJA, DOMAČA IN UMETNOSTNA OBRT, BOGAT KULTURNI PROGRAM dražba šopkov: ob 10.30 | Dobrodelna Sredstva bodo namenjena beguncem iz Ukrajine.

Skozi tančice ženskega pogleda

Kdaj ženska raste v svoji duši? Ko se znajdem v viharju raznih občutij, v beganju raznih misli, ko en trenutek mislim, da obstaja na svetu samo črno in belo, in drug trenutek, da je svet mavričen, se enostavno moram ustaviti, prizemljiti, vzpostaviti distanco do vsega, kar se mi dogaja, in dati besedo svoji duši. In naj povem, da so takšni viharji lahko tudi na dnevni bazi, včasih lahko tudi večkrat na dan, sploh v času zime (ženskega cikla), ko telo preplavijo še dodatne spremembe. Zoprno je, priznam, a v to polagam globoko vero in zaupanje, da je vse to potrebno na moji poti, na kateri rastem in spoznavam najbolj pristno verzijo same sebe, to je tista verzija, kjer živim svoje dušno poslanstvo in kjer se učim, da tisti glas, ki prihaja iz mojih globin, prinaša najbolj pristno verzijo mene in hotenj, ki jih imam do tega sveta.

Ko ženska raste v svoji duši, opravlja najtežje šolanje v svojem življenju. Seveda, tudi materinstva in partnerstva nas nihče ne nauči in gre prav tako za izjemno težke "šole", ki smo jih nekateri deležni v življenju, a za te menim, da so nekako vsajene v naš nagon, čeprav nas nihče tega ne uči, znamo. Vsaj na nek način. Nagon nam daje tudi sposobnost, da se zaščitimo, ko se čutimo ogrožene, da odreagiramo. A menim, da v nagonu nimamo sposobnosti, kako živeti samega sebe. To po mojem mnenju bolj sovpada z odraščanjem. Z okoljem, v katerega smo rojeni, in z načini, po katerih smo vzgajani. In rasti izven vsega, kar nekako sovpada v okvir posameznikovega odraščanja, je ena težjih poti, a morda celo najslajših, ki jih lahko prehodimo. In ko stojim sredi viharja, ki me je zopet

zajel, se trdno primem zaupanja, da se vsa občutja, misli, soočanja, delo na sebi, izplačajo. Premagati en vihar ne pomeni, da naslednjega ne bo, a imeti izkušnjo, kako smo premagali prvega in nato vse naslednje, nam daje znanje in sposobnost, da vse naslednje premagamo lažje, v krajšem času in z večjim zaupanjem vase, da to zmoremo. Da lahko nekega dne rečeš, da živiš po meri svoje duše, se splača prehoditi vse poti, ki nam jih življenje ponuja. Čeprav je lahko težko verjeti, a najbolj rastemo takrat, ko je v življenju najtežje. Pričakovati, da bomo znali razlikovati dobro čokolado od dobre čokolade, ne da enkrat poskusimo zares manj dobro, je naivno. Zato se je dobro zavedati, da je dualnost v svetu, ki je vedno bila in bo, potrebna. Zato te danes spodbujam, da se zavedaš, da se izplača premagati vse nevihte v zameno za to, da lahko slediš poti svoje duše, da živiš svoje poslanstvo. Zate gre. 🔲

Renata P. Knez


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 22

MUZEJIOBVEŠČEVALEC IN GALERIJE

22

17

5. maja 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vedno bolj jasno se boste zavedali svojega poslanstva. Ob tem si boste zastavili dobre cilje, a boste pri njih težje vztrajali, saj bosta motivacija in razpoloženje iz dneva v dan nihala. Vzpostavite in ohranjajte dobre odnose v službi, saj si boste s tem olajšali delo in zagotovili potrebno pomoč. Ne odlašajte s skrbjo za počutje in opustite slabe navade. Dlje ko boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čim prej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Sestavite si načrt aktivnosti in se ga držite.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Foto: Profimedia

Na službenem področju se vam je nakopičilo precej obveznosti, zato je pomembno, da se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste bolj občutljivi za zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Na ljubezenskem področju tako za samske kot za vezane ne bo večjih sprememb, zato se lahko za nekaj časa sprostite in se osredotočite na reševanje službenih obveznosti. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Je največji kompleks muzejev v najmanjši državi na svetu. V njem je razstavljen del ogromne zbirke umetnin, ki so jih v dolgi zgodovini zbrali papeži, pa tudi nekateri najbolj znani kipi iz rimskega obdobja in najpomembnejše mojstrovine renesančne umetnosti na svetu. Kompleks poseduje približno 70.000 del, od katerih je razstavljenih približno 20.000 del. V njem je zaposlenih 640 uslužbencev, ki delujejo v različnih upravnih, znanstvenih in restavratorskih oddelkih. Kompleks je ustanovil papež Julij II. v zgodnjem 16. stoletju. V ogled kompleksa sodita tudi Sikstinska kapela s stropom, ki ga je poslikal Michelangelo (za poslikavo je potreboval kar štiri leta) in Rafaelove stance, za javnost dostopen del papeževe palače, ki ga je poslikal Raffaello Santi. V njih se nahajajo tudi vozni paviljon, ki seznanja z zgodovino papeških vozil v zadnjih dveh stoletjih, najslavnejša dela Leonarda da Vincija, Rafaela in Caravaggia, kipi v Muzeju Pia-Clementina, mumije v egiptovskem gregorijanskem muzeju in impresivna Galerija zemljevidov. Letno ga obišče kar šest milijonov obiskovalcev, kar ga uvršča med najbolj obiskane muzeje na svetu.

Vedno prisluhnete drugim in jim priskočite na pomoč, kadar je to potrebno, a pri tem pogosto pozabljate nase. Poskrbite, da ob vsem tem prisluhnete tudi sebi in svojim željam. Nič ni narobe s tem, da se postavite na prvo mesto in včasih najprej poskrbite zase. Le tako lahko ohranite dovolj visok nivo energije, da lahko še naprej počnete dobro tudi za druge. Dovolite si spremeniti nekatere poglede nase in na vaše odnose in doživeli jih boste v popolnoma novi, drugačni luči.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V odnosih boste končno bolj iskreno pokazali, kaj vam je všeč in kaj ne, zaradi česar boste veliko bolj pomirjeni sami s sabo. Tudi okolici bo veliko bolj jasno, kaj prinašate na mizo in od česa ne odstopate. Na službenem področju boste nastopili suvereno in samozavestno, čeprav brez ovir in preglavic ne bo šlo. Ne pretiravajte pa z druženjem ter ne zapravite vse energije za druge. Ne razdajajte se toliko, nujno je, da spremljate svoje notranje počutje in prisluhnete telesu še ob pravem času. Tako se boste izognili številnim težavam.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V zadnjih dneh veliko razmišljate o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Zdi se vam, da ste preveč zapadli v vzorce, iz katerih se je težko izviti. Ne poskušajte preveč na silo spreminjati stvari, temveč se sprememb lotite korak za korakom. Ob tem vam bodo v veliko podporo vaši najbližji, ki vam bodo pomagali v vsem, česar se boste lotili, vendar le, če jim boste znali prisluhniti in jih upoštevati. Začetek naslednjega tedna bo za vas poln navdiha, izkoristite ga v uresničevanju svojih ciljev.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Prihaja precej razburkano obdobje na službenem področju, a z malo potrpežljivosti boste vse, kar vam prinašajo naslednji dnevi, z lahkoto razrešili. Tiste, ki ste v razmerju, zna zaradi napačnega razumevanja situacije ganiti in prizadeti vsaka malenkost. Ostanite mirni in skušajte težave reševati po razumni poti ter jih pogledati še iz drugega zornega kota. Samski boste prišli do spoznanj, da ste svojo situacijo v želji po novi izkušnji morda napačno ocenili in zaupali ljudem, ki tega niso vredni.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

BRDAR, Jakov - slovenski kipar bosanskega rodu, BRIDGMAN, Percy William - ameriški fizik, nobelovec 1946, HAAN, Arie - nizozemski nogometni trener

SK_170_-_003-034.indd 17

od 6. 5. do 12. 5. - 6. maja 1937 se je v Velenju rodila prevajalka in moderatorka na Radioteleviziji Slovenija Jana Čede. Umrla je marca 2005; - 6. maja 1985 je v Slovenj Gradcu umrl duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 do leta 1982 župnijski upravitelj v Zavodnju pri Šoštanju. Rojen je bil v Lokah pri Žalcu 19. avgusta 1907; - 7. maja 1971 so v Velenju položili temeljni kamen za gradnjo veleblagovnice Nama. V tej stavbi od leta 2005 domuje velenjska knjižnica; - 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona. Na konferenci je sodelovalo 36 predstav-

22.1.2021

nikov iz 15 evropskih držav; - 8. maja 1938 se je v Ponikvi pri Žalcu rodil ravnatelj, pedagog, družbenopolitični delavec in nekdanji župan Velenja Pankrac Semečnik; - 8. maja 1945 se je v Velenju rodil družbenopolitični delavec in znan Velenjčan Ciril Grebenšek Cic; - leta 1955 so v Šmartnem ob Paki, v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartna in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za občinski praznik; - 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja 1986; - zvečer 9. maja 1945 je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Löhr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot. Vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - 10. maja 1962 se je rodil znani velenjski arhitekt

Končno boste prekinili odnose z osebo, ki vas je vedno znova izčrpala in vam jemala energijo. Tako boste veliko lažje razmišljali o novih načrtih in ciljih ter jih veliko bolj uspešno tudi izpolnjevali. Počutili se boste kot prerojeni, polni nove moči in energije. Zdaj je ugoden čas, da razrešite tudi težave v medosebnih odnosih, saj boste zaradi svoje sproščenosti lažje in hitreje prišli do sporazumov in rešitev. Na vseh področjih imate tokrat dobro izhodišče 13:41:51 – pametno ga izkoristite.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Pred vami so naporni dnevi, a bodo minevali brez večjih pretresov. Vseeno boste malce zaskrbljeni, saj vaše počutje že nekaj časa ni takšno, da bi lahko bili povsem mirni. Najbolj vas bo pomiril pogovor z najbližjimi. Pomagalo pa vam bo tudi gibanje v naravi, ki vas bo napolnila z novo energijo. Sledite svojim načrtom, povezanim s počutjem. Nujno je, da vpeljete čas zase in se ga držite dan za dnem. To vas bo podprlo na dolgi rok in znatno izboljšalo vaše splošno počutje. Otvoritev Policijske postaje Velenje (foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) Nande Korpnik. Od leta 1990 dela v svobodnem poklicu kot arhitekt in ima svoj arhitekturni biro v Celju; - 11. maja 1836 se je v Ixheimu v Nemčiji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; - 11. maja 1876 se je v Avstriji rodila plemkinja in grofica Maria Anna Herberstein -Proskau. V Velenje se je preselila po 1. svetovni vojni in do svoje smrti živela v današnji vili Herberstein. Imela je kokošjo farmo, ukvarjala pa se je tudi z vzrejo angora zajcev. V njeni lasti sta bila tudi vrtnarstvo in drevesnica. V spominu Velenjčanov se je ohranila s preimenovanjem stavbe, nekoč znane kot Vila Ritter oziroma

Novi Šalek, v Vilo Herberstein. Umrla je 6. junija 1944 v Gradcu; - 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden od ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih. Umrl je 1. junija 1998 v Velenju; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1951 se je v Šoštanju rodil znani restavrator in kipar Milojko Kumer; - 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja. 🔲

Damijan Kljajič

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V naslednjih dneh boste potrebovali jeklene živce in veliko mero potrpežljivosti. Razburila vas bo vsaka malenkost, zato je bolje, da se izognete tistim, s katerimi bi se lahko hitro zapletli v konflikt. Čaka vas veliko dejavnosti in morali se boste odločiti, kam boste najprej usmerili svojo energijo ter kako se boste vsega skupaj lotili. To vas lahko precej zmede, zato poskrbite, da si boste vzeli dovolj časa za razmislek in organizacijo. Pri odločanju pa naj vas vodi predvsem razum, čustva naj tokrat ostanejo na strani.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

S številnimi osebnimi in poslovnimi stvarmi lahko začnete povsem na novo, kar vam bo dalo dodaten zagon in motivacijo na obeh področjih. Na poslovnem področju boste vzpostavili dobre odnose, kar vam bo pomagalo pri nadaljnjem delu in novih ciljih. Tudi odnosi s prijatelji in partnerjem bodo sproščeni. Zdelo se vam bo, da vam ljudje zaupajo še bolj kot po navadi. Samski boste zaradi sproščene energije pritegnili veliko pozornosti, zato je morda pravi čas, da se ponovno prepustite ljubezni.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Ne pustite, da vas stara čustva zavedejo. Osredotočite se na dogajanje v sedanjosti in razmišljajte raje o prihodnosti. Če ste v razmerju nezadovoljni, je pravi čas, da se iskreno pogovorite s partnerjem in poskušate preusmeriti razmerje na pravo pot. V službi boste na trenutke nezadovoljni, saj boste preobremenjeni, a trdo delo vam lahko prinese dobre rezultate in možnost za napredovanje, zato ne obupajte. Ne prepustite se malodušju ali depresiji, ki se v tem času še posebej razbohoti.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Poskusite se vsaj malo odmakniti od svojega ustaljenega načina delovanja in preizkusite nekaj drugačnega. Nove dogodivščine bodo pozitivno vplivale na vaš pogled na življenje, odprli se boste za nove ideje in ljudi. Tudi počutje se bo na daljši rok izboljšalo, čeprav bo zaradi sprememb na začetku malce nestabilno. Ljudje vas bodo videli v drugačni luči, kar bo zvišalo vašo samopodobo, zato sledi tudi idealno obdobje, da na zmenek povabite svojo simpatijo. Tudi vezani si popestrite svoje razmerje in si privoščite zmenek s partnerjem.


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

5. maja 2022

mali OGLASI

Naš čas naročiš, majico dobiš.

TV LCD Sony, diagonala 50 col, prodam za 120 €. Gsm: O41 69 29 95

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO VISOKO GREDO na železnem podstavku za balkon, prodam (d 130cm,v 800cm,g 700cm) Gsm: 051 626 788 ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874. LUČ, stropna, moderne oblike, viseča, E27 grlo, črno prozorna, prodam. Gsm: O41 69 29 95

NESNICE, črne, rjave, grahaste, vse cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 8. 5. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo z Mute. Cena je 8,50 €/kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250. TELIČKO SR + BAQ, staro 14 dni za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 7. 5. 2022, in nedeljo, 8. 5. 2022, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.in 9. uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

0 5 7 1 8 9 8 3 0 ss@nascas.si pre

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

h Velja za prvi 20 naročnikov in letnih naročn

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

POROKE Ni bilo porok.

SMRTI • • • •

Makan Zorko, roj. 1964, Velenje, Šalek 103 Tišler Alojzija, roj. 1959, Velenje, Tomšičeva cesta 25 Koželjnik Bernard, roj. 1962, Topolšica, Topolšica 82A Tratnik Ana , roj. 1924, Velenje, Laze 2

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. aprila do 1. maja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 25. aprila do 1. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. aprila do 1. maja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. aprila do 1. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALA

ZAHVALA

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila

Poslovila se je naša draga

OLGA JANŽOVNIK

PAVLA ŠPEH

12. 11. 1954 – 8. 4. 2022

30. 11. 1935 – 15. 4. 2022

Uriskova 31, Velenje

Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevskemu zboru Oljka za odpete pesmi in besede slovesa, pogrebni službi KP Velenje, društvu Revivas, praporščakom in reševalni službi Velenje. Neizmerno smo hvaležni patronažnim sestram ZD Velenje za prijazen in topel odnos. Posebna hvala tudi osebju na Paliativni oskrbi v Slovenj Gradcu. Žalujoči: mož Jure, sin Aleš, sin Rok s partnerko Matejo, vnuka Zal in Ota, brat Brane in sestra Silva z družinama

Konovska cesta 41, Velenje Končane skupne so poti, v spominu so ostale, kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, občudovali, nasmejali, ji prisluhnili, pomagali ... Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili besede tolažbe, nam iskreno stisnili roko ali počastili spomin na našo drago Pavlo kako drugače. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili na zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni najdražji


Naš čas, 5. 5. 2022, barve: CMYK, stran 24

Manjka nam izobrazba za uporabo tehnologije

Začnimo z anekdoto. Mlajši moški pride v trgovino z igračami in dolgo izbira med ponudbo vlakcev in železnic. Ko vendarle izbere, mu prodajalka na blagajni reče: “To bo vaš sin vesel darila.” Moški jo začudeno pogleda in reče: “Ali mislite, da bi tudi njemu kupil nekaj takega?” Ja, mnogo moških je “zaljubljenih” v makete železnic, vlakcev, mnogi jih celo sami izdelajo in naredijo prave umetnine. Eden takih živi v Velenju. To je Vojko Travner. Svoj hobi mi je predstavil v kabinetu stanovanja. Majhno sobico je spremenil v svojo delavnico, a po polovici sobe vozi vlak. Maketa: glavna proga med dvema postajama in industrijskim tirom. Po ročno poslikani pokrajini vozita vlaka, skozi predor, slikovito pokrajino. Tema: Jugoslovanske železnice obdobje III-IV od 1960 do 1978. Relief je narejen iz modelirne mase na stiroduru, ob progi, nežno posuti s pravim peskom, so delavci, ki bodo natovorili vlak, ljudje čakajo na železniški postaji, drugje so ob progi na sprehodu s psom, vmes so drevesa in ko se stemni, se prižgejo luči … Celotna dolžina tirov je 21 metrov, glavna proga meri 8,5 metra. Natančno je zabeležen tudi čas izdelave vsega naštetega: januar 2016 do februar 2021, porabljenih je bilo 3120 ur dela. V maketi so torej zbrani eno leto načrtovanja, 5 let dela in 40-letne delovne izkušnje.

Vsaka zgodba se nekje začne

Vojko je ročno spretnost in zanimanje za modelarstvo, ustvarjanje z različnimi materiali podedoval in se naučil od starega očeta Franca Humarja, iskrico, da se je ta dar vžgal, pa je dodal stric mladostnega prijatelja, ki je bil železničarski maketar. “Otrokom je naredil maketo za Miklavža, in to me je prevzelo. Moj prvi vlak je imel papirnate pragove, kupil mi ga je oče za darilo. Nato sem začel delati sam z manjšim sistemom; imel je 9 mm tirnice, sedanje so 16 mm. Začel sem modele dokupovati in se sčasoma specializiral za ameriške modele. Za sestavne

najnovejši televizor in lahko sedi pred temnim ekranom, ker ga ne zna spraviti v pogon, kaj šele nastaviti. To ni prav. Stvari bi morali poenostaviti, smo jih pa zakomplicirali, da nam mnogokrat tudi navodila ne pomagajo. Ljudje se novim tehnologijam ne moremo, ne znamo prilagajati tako hitro, saj niti še starih nismo usvojili. Zakaj je treba vsakih nekaj mesecev menjati telefon? Ali vsaki dve leti avtomobil? To je zgolj prevozno sredstvo, ki te prepelje od točke A do točke B. Oldtajmerjev ne bo več, saj ljudje stalno želijo imeti novejši avto.”

Tehnologija obvladuje ljudi – Mlade bi morali pripraviti, da razmišljajo – Če te zanima tehnika, je to področje neskončno

Kaj je korist različnih tehnologij?

dele oziroma okolje železniške proge uporabljam les, kovino, stirodur, plastiko, pesek, mreže, premog kot tovor … Vse, kar je narejeno, je plod mojih rok. Ogromno je barvanja, posipnega materiala,” razlaga Vojko. A bistvo makete je seveda v njenem delovanju. Je digitalno vodena, vsi sistemi za upravljanje vlakov so povezani, vgrajen je varnostni sistem, ki lokomotivo zaustavi pred koncem tirov … S čim je imel največ veselja – z delom ali s tem, ko vlak prvič zapelje po progi?

5 let je delal, eno leto je načrtoval, ima 40-letne izkušnje.

“Največje veselje je gradnja, v tem uživam. Vse delo je dokumentirano v knjigi z naslovom 1960, in v njej je zapisano vse, kar potrebuješ, da izdelaš takšno maketo: skice, seznami, slike, material, načrt digitalnega vodenja, protokoli vožnje, urnik pobiranja tovora … O tem svojem delu že dve leti pišem v reviji Tim – tehnika in mladina,” je ponosen Vojko. Nato pa je pogovor od železniške makete skrenil v drugo

“Veliko materiala sem nakupil v Ameriki, kjer je to poceni. Ni pa poceni vozni park, ki ima prav tako ceno kot v Evropi. Ena lokomotiva stane 200 evrov, zbirateljske tudi več tisoč evrov, vagon na primer 60 evrov. To je v bistvu zelo drag hobi.” smer. Vojka namreč izredno zanimata tehnologija in avtomatizacija.

To ni več razvoj, to je zasičenost

Po poklicu je elektrikar, specializiral se je za avtomatizacijo transportnih sistemov. Delati je začel v enoti Rudnika lignita Velenje ESO, kasneje Esotech, kjer je pridobil veliko znanja, ki ga je nato nadgradil z delom v dveh desetletjih v tujini, od tega 5 let v ZDA, nato pa še v Afriki, Aziji in v več evropskih državah.

“Tehnologija napreduje izredno hitro. Krmilni sistemi, avtomatizacija, robotizacija, senzorji, čipi … To področje je zelo zahtevno, ker terja nenehno izobraževanje. Vemo, da danes v avtomobilski industriji vozila sestavljajo roboti, vse je treba izredno natančno načrtovati, prednastaviti, da deluje. Kjerkoli po svetu sem delal, smo delali za Nemce, ki so tehnološka velesila. Naučili so nas, da ima vsak delovni proces svojo vrsto orodja in svoje znanje. Nekaterim državam to še manjka in tudi Slovenija je

v tem vmesnem obdobju, ko se moramo še marsikaj naučiti. V Esotechu smo bili in so še, zelo inovativni, in Nemci so za inovacije zelo dovzetni, iščejo inovativne ljudi. Danes tehnologija obvladuje svet, a so pred nami še veliki tehnološki izzivi. Mladino bi morali pripraviti, da razmišlja, ne da samo uporablja tehnologijo. Sicer tehnologija vodi nas, pa se mnogi tega ne zavedajo. Ko sem, na primer, delal v nemški firmi, sem imel soboto in nedeljo prosto, a sem dobil tudi literaturo, ki sem jo moral preštudirati in v ponedeljek vodjo vprašati, če česa nisem razumel, naj mi razloži. Če te zanima tehnika, je to področje neskončno. Danes mladi tudi nimajo potrpljenja, vse mora biti za hitro zabavo.”

Kaj še lahko izumimo?

Danes imamo vsi pametne telefone, ki nam nudijo ogromno, a ne uporabljamo niti 10 odstotkov njihove zmogljivosti. Kje so meje uporabe tehnologije ali, še bolje, kaj še lahko izumimo? “Meja ni, izumimo pa težko kaj, izumi so se končali desetletja nazaj, zdaj gre za izboljšave, predvsem pa moramo najti sebe v vsem tem. Ljudje damo premalo nase, uporabljamo nekaj, pa ne vemo, kaj. Primer, starejši človek si kupi

Vojko seveda ni proti tehnologiji, nasprotno, zelo dobro jo zna uporabljati. Prepričan je, da bo ljudem tehnologija še naprej odlično pomagala odkrivati vesolje, nenadomestljiva je v medicini in številnih industrijskih panogah. A glede na prej povedano – kaj je njena korist? “Če jo znamo uporabljati, nam zna prihraniti nekaj nepotrebnih korakov. Na primer, internet je zelo uporaben, ker lahko na njem preverim veliko podatkov. A spet: moram ga znati uporabljati, jaz poiščem zanesljive strani. Manjka nam izobrazba za uporabo tehnologije in vedeti moramo, kaj bomo kupili. Ne mislim cene, temveč to, čemu bo kupljeno služilo. Na drugi strani nas uporaba tehnologije prikrajša za razmišljanje. Izkušnja iz ZDA: ljudje se zelo zanesejo na navigacijo, in če ta ugasne, ne vedo, kje so, ne vedo, kaj je levo, desno, vzhod, zahod, ne znajo brati zemljevida, če ga seveda sploh imajo s sabo, ne znajo brati znakov ob cesti … Preveč smo se zavestno prepustili tehnologiji …” In kje se zgodba konča? Otrokom in odraslim se zasvetijo oči, ko vidijo takšno maketo, kot je Vojkova, po kateri vozijo vlaki, utripajo luči, ob progi “hodijo” ljudje, čakajo na vlak … In se čudijo, da so še ljudje, ki to znajo, ki si vzamejo čas, da vse to naredijo s svojimi rokami in glavo. 🔲

Diana Janežič

Skrbnik mozirske trte napovedal dobro letino potomke Mozirje, 29. april - Na povabilo gospodarja vinske trte modre kavčine, potomke mariborske in najstarejše trte na svetu, Ivana Suhoveršnika ter skrbnika te trte in brajde Vinogradništva Steyer iz Plitvice Mihaela Fajfarja iz Slatine so se simbolične rezi žlahtnih trt ob prazniku Občine Mozirje 29. aprila udeležili vitezi Evropskega reda celjskega omizja in prvi mož slovenskega Konzulata OEVE (Ordo Equestris Vini Europe) prokonzul Tomislav Kovačič. Na krajši svečanosti je pohvalil upravljavce Mozirskega gaja, predstavnike Občine Mozirje ter vse viteze, ki so slovesnosti dali svoj šarm. V pripravah na skorajšnjo veliko viteško svečanost v knežjem mestu Celju, največjo v letošnjem letu v Sloveniji, je

pravilen odnos do vzdrževanja vinogradniškega vrta v Mozirju izrazil tudi vodja viteškega omizja Celje Jože Tominšek, ki Mihaela Fajfarja mentorsko spodbuja k skorajšnjemu vstopu v viteški red s polnim stažem pripravnika hospes v vinskega svetnika. Ob petju kvarteta Mozirskih »old« fantov, ob usmerjanju pozornosti »ovtarja« iz sosednje občine Šmartno ob Paki Franca Fužirja ter blagodejnih nagovorih gostov, med njimi tudi

slovitega vinogradnika Danila Steyerja, so se spomnili nedavno preminulega domačina Danija Grudnika. Dani je kot prvi vitez ER pred 17 leti skupaj z domačim sadjarskim društvom in vodstvom gaja uredil vse potrebno, da so takrat v njem posadili vinske trte. Če bo vse tako, kot Dean Grudnik in skrbnik Mihael Fajfar sta obrezala tudi trti mora biti, če bo »bog dal«, Vinogradništva Steyer. bi lahko spet pridelali tudi

Ob rezi vinskih trt v Vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja so bili tudi ugledni vitezi evropskega reda OEVE. nekaj stekleničk rdečega vina za dobrodelne in reprezentančne potrebe kraja in Občine Mozirje. Razume se, da se ob občinskem prazniku in tako žlahtni priložnosti prileže pesem, sliši se trk kozarcev zdravice ter se po mučnih dveh letih in »sedmih« pozebah končno upa na dobro vinsko letino in prijateljsko druženje tudi v prihodnje. 🔲

Jože Miklavc


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.