19-2012 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 1

Jutri bo sončno in zelo toplo. Nato poslabšanje. Padavine, sprva tudi nevihte, bodo zajele vso državo. Ohladilo se bo.

številka 19

četrtek, 10. maja 2012

1,80 EVR

Maj – mesec radosti in mladosti

Do zadnje minute? Bojana Špegel

Ob koncu tedna se bo v Velenju začel letošnji festival Dnevi mladih in kulture, ki vsako leto obogati prvi mesec v letu, ki v svojem imenu nima več črke »r«. Toplejši dnevi in večeri bodo polni kulture, glasbe, športa, tudi plesa. Ta je med mladimi v Šaleški dolini zelo priljubljen, kar je dokazala tudi letošnja območna revija Velenjski plesni oder. Najboljši z nje bodo že 17. maja zaplesali na regijski reviji v Žalcu. Še prej boste mlade plesalce Plesnega studia N (na sliki) lahko videli tudi v soboto na odru v sklopu cvetličnega sejma. n bš

»Rudarji« ogorčeni nad sojenjem v lokalnem derbiju

Tako mislim

Danes bo šlo po dolgih tednih usklajevanj in pogajanj med sindikati in vlado zares. Na izredni seji državnega zbora bodo namreč poslanci začeli obravnavati predlagane spremembe proračuna države za leto 2012, ki bo, kot je že jasno, več vzel, kot dal. Ker je državna malha žal vse bolj prazna, gospodarstvo pa vse bolj upešano, je to jasno. Pogajanja med predstavniki zaposlenih v javnem sektorju in vlado se bodo, kot je napoved premier Janez Janša že prejšnji teden, res končala tik pred zdajci, čeprav je bil prav v zadnjih dneh dosežen opazen premik v zbliževanju interesov. Preprosto povedano – oboji so malo popustili in so tako vse bližje dogovoru. Upam, da to pomeni, da se ne bomo znašli v novem referendumskem vrtincu, da bodo sindikati, tudi policijski, ki stavka že več kot tri tedne, našli skupen jezik z vlado in odstopili od te ideje. Ker vsi vemo, koliko referendumi stanejo, ker vemo tudi, da praviloma nanje ne gre veliko ljudi in še ti gredo velikokrat le zaradi strankarske pripadnosti. Zato bi bil že čas, da spremenimo tudi referendumsko zakonodajo.

Minister Janez Šušteršič je v torek dejal, da v vladi ne pričakujejo, da se bodo sindikati strinjali ali celo aktivno podpirali predlagane ukrepe, »pričakujejo pa razumevanje in tega je bilo v zadnjih tednih vedno več. »Upajmo, da se bo to izkazalo tudi v teh dneh, ko bodo razprave v državnem zboru zagotovo vroče. Sploh, ker je vse več Evropejcev proti strogemu stiskanju pasov in varčevanju, ki ljudi vse bolj peha v revščino, žal tudi pri nas. Če že drugače nismo več pogosto v cvetju – časi pač niso rožnati, to soboto v Velenju zagotovo bomo. Na cvetličnem sejmu bodo mnogi kupovali tudi sadike vrtnin. Zato, ker je vse več ljudi, ki obdeluje svoj (ali najet) košček zemlje. Vse več jih je, ki radi vedo, kaj jejo. Poleg tega pa z vrtičkom čez poletje lahko tudi privarčujemo, saj je hrana velik strošek v družinskem proračunu. V Velenju imamo, predvsem po zaslugi občine, veliko vrtičkov, kar je dobro. Če bi jih imeli še več, bi bilo zagotovo tudi vrtičkarjev še več. In na naših vrtovih bomo, v bodoče še bolj, sadili tudi avtohtone vrste vrtnin. Tudi s pomočjo EPK projekta Urbane brazde, ki vzpostavlja banko slovenskih semen. Med njimi so sorte, ki smo jih že skoraj pozabili, so pa zagotovo bolj odporne in zdrave kot sodobni hibridi. Vidite, to so zame dobre novice. Ki pomenijo tudi lepšo, bolj zeleno prihodnost. Maja sem na svet vedno gledala z bolj rožnatimi očali, zato si želim, da bi bilo tudi letos tako. n

Slavnostni govornik bo minister Aleš Hojs 16

Rekordno bogat tradicionalni cvetlični sejem Velenje, 12. maja – To soboto bo Titov trg spet spremenjen v cvetlični trg, saj bo na njem med 8. in 13. uro potekal že tradicionalni 17. cvetlični sejem. Del programa bo potekal tudi na Cankarjevi ulici. Tudi tokrat bo to razstavno-portretni sejem cvetja, izdelkov domače obrti ter kmečkih dobrot. Gre za dogodek, ki je vedno dobro obiskan, letos pa bo, kot kaže, podrl tudi vse rekorde po številu razstavljalcev. Barbara Pokorny, di-

rektorica Festivala Velenje, ki skupaj s številnimi soorganizatorji pripravlja sejemski dan, nam je sredi priprav na letošnji - in sicer vedno dobro obiskani - dogodek povedala: »Veseli smo, da je letos svoj prihod v Velenje napovedalo več kot 70 razstavljalcev in prodajalcev iz vse Slovenije, kar je dosedanji rekord. Tudi tokrat bo nekaj stojnic prodajnih, nekaj pa razstavnih. Vsekakor bo bogata ponudba cvetja, grmovnic, novitet s tega področja, pa tudi

veliko izdelkov umetnostne obrti. Veseli smo, ker se je za sodelovanje odločilo tudi nekaj tistih, ki so lani sodelovali na naši Art tržnici – to bomo sicer pripravili 2. junija, bo pa zagotovo lepa ponudba drobnih, unikatnih darilc.« Živahno bo tudi na odru pred domom kulture. »Nastopila bo godba na pihala univerze za tretje življenjsko obdobje, moški pevski zbor Kajuh, plesalci Plesnega studia N. Del programa bo pripravil tudi Vrtec

Topolšica - Osrednja prireditev v počastitev praznika KS Topolšica in podpisa kapitulacije bo v soboto, 12. maja, ob 19. uri pod šotorom v parku naravnega zdravilišča Terme Topolšica. Poleg predsednika Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Bojana Kontiča in šoštanjskega župana Darka Meniha bo zbrane nagovoril tudi slavnostni govornik na prireditvi Aleš Hojs, minister za obrambo. Priložnostni kulturni program bodo pripravili godba Zarja, moški pevski zbor Ravne, učenci topolške podružnične šole, kvartet Topolšica ter harmonikarji Roberta Goličnika. Manjkali seveda ne bodo kres, ognjemet in golaž. n

Velenje. Dogodek se bo sredi sobotnega dopoldneva zaključil z mini jazz koncertom pri Mozaiku. Poskrbljeno bo za animacijo otrok; Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila ustvarjalne delavnice, na travniku pri domu kulture pa bo potekala joga za otroke, kar je novost. Na sejmu bodo sodelovali tudi Šaleški likovniki, ki bodo tokrat kiparili.« n bš

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič

Boljše ceste kriza ne sme odnesti 3

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

10. maja 2012

Večina obrtnikov proti obveznemu članstvu

Ob nedeljah in praznikih ne kosimo Velenje, 7. maja – S pomladnimi dnevi se začenja tudi čas košnje, dela na vrtu ter urejanja okolice stanovanjskih objektov. Marsikdo verjetno ne ve, da je v mestni občini Velenje po občinskem odloku (Odlok o splošnem redu v mestni občini Velenje, Uradni vestnik MOV št. 8/2011) v strjenih naseljih na območju mestne občine Velenje ob nedeljah in praznikih prepovedano uporabljati vrtne kosilnice ali druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, saj smo lahko v minulih prazničnih dneh opazili (in slišali), da so mnogi kosili. Prav tako je v strnjenih naseljih prepovedana uporaba motornih škropilnic. n

Poslanska pisarna Nazarje - Občina Nazarje je poslancem državnega zbora iz Zgornje Savinjske doline ponudila prostor za poslansko pisarno. Ta bo odprta od 1. junija, in sicer ob ponedeljkih od 15. do 17. ure. Prvi ponedeljek v mesecu bo občanom na voljo poslanec Pozitivne Slovenije Jožef Kavtičnik, drugi ponedeljek poslanec SLS Jakob Presečnik, tretji ponedeljek v mesecu pa poslanka SDS Janja Napast. n tp

Dijaki malicajo v Gaudeamusu Velenje - Večnamenski objekt Gaudeamus, ki stoji med stavbama A in B Šolskega centra Velenje na Trgu mladosti, je v ponedeljek odprl vrata za prehranjevanje dijakov. S tem sedaj ne malicajo več v šolski stavbi B in v jedilnici sosednje osnovne šole Gustava Šiliha. Konec prihodnjega tedna naj bi se v Gaudeamus preselila tudi Visoka šola za varstvo okolja. tp

Mladi za boljši svet Velenje – Območno združenje RK Velenje bo letošnji teden RK (od 8. do 15. maja), katerega kratko sporočilo je »Mladi za boljši svet«, zaznamovalo s kar nekaj dogodki. Tako je 3. maja v Mercator centru v Velenju izvajalo brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, včeraj (v sredo) je pripravilo dan odprtih vrat, danes so za udeležence delavnic združenja organizirali izlet. V ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri bo za predstavnike krajevnih organizacij in aktivov pripravilo predavanje z naslovom Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja, dan kasneje bo popeljalo prostovoljce iz krajevnih organizacij in aktivov na pohod, 24. maja pa bo za slednje pripravilo še strokovno ekskurzijo. Mentorje in mlade člane RK na osnovnih šolah pa bo »založilo« z gradivom o temi letošnjega tedna. n tp

Dan druženja in gibanja vseh generacij Šoštanj - Vrtec Šoštanj bo tudi letos zaznamoval svetovni dan družine s prireditvijo Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij. Prireditev bo v soboto, 12. maja, od 9. do 12. ure. Začeli jo bodo s pohodom izpred vile Mayer po delu Trške poti, nadaljevali pa uro kasneje na stadionu. V programu bodo sodelovali planinci, čebelarji, taborniki, gasilci, policisti, športniki, lovci, ekologi, mažuretke in še kdo. Udeleženci bodo lahko poskusili zdravo hrano s kmetije Potočnik, izdelke celjske mlekarne in Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Starši otrok, ki opravljajo zdravstveni poklic, pa bodo udeležencem merili krvni tlak, sladkor ter delili nasvete o zdravem načinu življenja. n tp

Žalovanje celi rane Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Velenje, bo v torek, 15. maja, pripravil predavanje na temo Žalovanje celi rane. Predavala bo Nada Wolf, vodja programa za žalovanje na nacionalni ravni iz Območnega odbora Slovenskega društva Hospic Maribor. Predavanje bo v Galeriji Velenje, začela pa ga bo ob 18. uri. n

Prodaja, servis, rezervni deli!

SOKOVNIK INOX 26 cm

VELIKA IZBIRA TRAVNIH SEMEN

TRAVNIK Z DETELJO, 1 kg TRAVNIK Z DETELJO, 10 kg

IN OKRASNIH TRAV

PIKA, 0,25 kg (za obnovo) TRAVNO SEME ZA OKRASNE ZELENICE, 1 kg

47,00

GNOJILO ASEF

2 L (za cvetoče balkonske cvetlice)

6,90

3,90 35,00

3,20 3,70

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA! PLANTELLA ORGANIK, 20 kg AGROLIT NPK 15:15:15, 10 kg BIOGRENA, 25 kg BOGATIN, 15 l

Z vami in za vas!

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

16,90 12,50 19,90 5,70

Ko smo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Velenje preverjali, kakšna je bila udeležb na referendumu in kako so se člani zbornice odločili, so nam povedali, da po navodilih krovne organizacije teh informacij ne smejo dajati, »... ker so do sedaj vsi podatki neuradni.

Uradni podatki znani v prihodnjih dneh Tatjana Podgoršek

Na posvetovalnem referendumu, ki je potekal pred minulimi prazniki na 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah po Sloveniji, se je večina članov izrekla proti obveznemu članstvu. Posvetovalnega referenduma se je udeležilo 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar pomeni, da se je od 51.318 članov referenduma udeležilo 9320 članov. Za dosedanjo obliko članstva se je – po zdaj neuradnih rezultatih - odločilo 30,7 odstotka volilnih udeležencev. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pripisuje razloge za takšen rezultat nerealiziranim zahtevam, ki so se kopičile dolga leta. Po njihovem mnenju člani pri odločanju niso upoštevali, da je sedanje vodstvo obrtno-podjetniške-

ga zborničnega sistema z umnejšim poslovanjem in večjim sodelovanjem s socialnimi partnerji ter vlado začelo postavljati zahteve slovenske obrti in podjetništva na svoje mesto. Spregledane naj bi bile ugodne zakonske rešitve, ki so v finančni in gospodarski krizi vsaj delno omogočale normalno poslovanje najmanjšega segmenta slovenskega gospodarstva. Očitno je, da so ti rezultati zadovoljili le tretjino volilnih udeležencev. Obrtno-podjetniški zbornični sistem naj bi – po mnenju vodstva zbornice - zastopal interese vsega slovenskega obrtništva in malega podjetništva. Slednje tudi poudarja, da člani, ki so glasovali proti obveznemu članstvu, s svo-

Uradni bodo znani sredi tega meseca.« Na mozirski obrtno-podjetniški zbornici pa so povedali, da je bila udeležba na referendumu nadpovprečna. Nadpovprečno proti je bilo tudi število članov zbornice.

jim nepoznavanjem in nezainteresiranostjo do uporabe vseh ugodnosti, ki jih nudi obrtno-podjetniški zbornični sistem, omogočajo razbijanje stanovske organizacije, ki so jo v zadnjih 45 letih gradili njihovi kolegi - slovenski obrtniki in mali podjetniki. Rezultati referenduma so dovolj resno opozorilo, da bo tudi pri organiziranosti obrtnikov in malih podjetnikov moralo priti do sprememb. Kaj bodo te pomenile za članstvo, Obrtno- -podjetniško zbornico Slovenije in blizu 200 zaposlenih, pa naj bi bilo menda tudi dokaj kmalu znano. n

Iz občine Šmartno ob Paki Razdelili denar za šport Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine so pripravili predlog delitve proračunskih sredstev za sofinanciranje dejavnosti športa v lokalni skupnosti za letos, šmarški svetniki pa so predlog potrdili. Na razpis je prispelo 13 vlog, od tega so eno zavrnili. Največ denarja, dobrih 28 tisoč evrov, so namenili Športnemu društvu Šmartno ob Paki, nekaj več kot 18 tisoč evrov za vzdrževanje športnih objektov, 1500 evrov je dobila nogometna šola, 1000 evrov smučarka Ana Drev, 500 evrov šmarška osnovna šola, po 400 evrov Športno-rekreacijsko društvo Gavce – Veliki Vrh, Društvo za šport in rekreacijo Klub

81 ter Športno društvo Paška vas, 300 evrov Marcel Brajdič, po 200 evrov pa Benjamin Žgank, Nik Šabec, Dolar Kevin, Maša Doler in Kaja Praprotnik.

Urejanje površin Lokalna skupnost in Slovenske železnice sta pred nedavnim družno pristopila k urejanju zaraščenih površin ob železniški progi Šmartno ob Paki–Rečica ob Paki, na območju tako imenovanega Loga. Kot so povedali na občinski upravi, urejajo površine iz več razlogov: za lepšo podobo območja, zaradi izkoreninjenja škodljivih rastlin in za pridobivanje kakovostnejših površin. Za ta namen sta omenjena že namenila 6000 evrov, od tega je 2000 evrov primaknila občina.

Lokalna skupnost je v teh dneh pozvala občane, da na urejene površine ne odlagajo nobenih odpadkov niti trave z zelenic. Sicer pa bodo uvedli pogostejši nadzor tega območja in proti neodgovornim ustrezno ukrepali.

Šmarški osnovnošolci v Srbijo Glasovalne naprave Pred časom so se v občini Šmartno ob Paki mudili v šoli v naravi učenci osnovne šole Baneta Milenovića iz Novega sela. Poleg tečaja smučanja na Golteh so precej pozornosti namenili tudi učenju slovenskega jezika in spoznavanju kulturnih vsebin okolja. V nedeljo, 13. maja, pa odhaja v Novo selo 30 osmošolcev šmarške osnovne šole. Tudi tem bodo do

Kriza nas ne združuje, ampak še bolj razdvaja Približevanje razdvaja Udarci z vrha, najhuje v Šentjurju – Nevarno: tudi hrana kot odpadek – Mesto Celje - Evropska vas Bolj ko so se različne pogajalske strani poskušale približati, bolj narazen so bile! Taka je pač naša stvarnost. Eni to imenujejo pogajanje s figo v žepu, drugi kar politično manipuliranje, mnogi navadni ljudje imajo za to še kak grši izraz. Ki pa tudi drži. Saj je res, da prehudega varčevanja za vsako ceno ne gre kar tako sprejeti odprtih rok, a nekaj trezne presoje je le treba imeti. In ko nas tako po mnenju mnogih čaka s slovenskega vrha veliko novih udarcev, so mnogi resnične udarce iz še večjih višin zadnje dni že občutili. Narava je z nevihtami, vetrom in točo letos zgodaj udarila. Marsikje je prehitela tiste, ki bi morali poskrbeti za čiščenje raznih odtokov in hudourniških brežin. Pa so

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.

sobote, 19. maja, gostitelji pripravili pester program. Poleg plavanja se bodo v delavnicah učili jezika svojih vrstnikov, spoznavali njihovo kulturo, si ogledali znamenitosti Novega sela. Šmarčani pričakujejo, da jih bo obiskal tudi veleposlanik RS v Srbiji mag. Franci But.

marsikje tudi zadnji teden že precej plavali. Tudi na našem ožjem in širšem območju. Celo v središču Celja je zalilo veliko kleti, podvoz sredi mesta, voda je z brega nad njo prodrla celo v znano celjsko dvorano Zlatorog. To je bila skoraj tako velika nesreča kot pred dvema tednoma, ko so v njej velenjski rokometaši potolkli celjsko-laške. Najhuje pa je bilo zadnji vikend na šentjurskem koncu, saj naj bi nastalo za več kot pol milijona evrov škode. Izredno hudo je bilo v naseljih pod Rifnikom. V samem Šentjurju je zalila tudi knjižnico in podvoz Hruševec. Znova so se sprožili tudi plazovi, eden je celo zajezil Voglajno. Dež in toča sta povzročila precej škode tuddi na poljščinah. In to ravno v času, ko dejemo večji poudarek samooskrbi s hrano. Ob tem pa zadnji čas mnogi tudi več govorijo o tem, koliko hrane se najde v zabojnikih za odpadke. Ko eni tarnajo, da nimajo kaj dati na krožnik, drugi med odpadke mečejo kruh in drugo hrano. Še dobro, da vsaj trgovine in razne restavracije zadnji čas hrano, ki ostaja, namenjajo v dobrodelne namene. Takim, ki to res potrebujejo, da preživijo kolikor toliko normalno.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Svetniki občine so na nedavni zadnji seji sveta pozdravili novost, ki jim jo je pripravila občinska uprava. Ta je namreč poskrbela za glasovalni sistem. Uporaben je za vodenje sej, glasovanje, razprave in podobno. Sodobna tehnologija bo od svetnikov zahtevala kar nekaj discipline. n tp

In ko eni opozarjajo na to, da je med odpadki še vedno preveč takih „posebnih“ odpadkov, celjski Simbio v teh dneh res zbira posebne oziroma nevarne odpadke. Take, ki ne sodijo med ostale, ki jih odlagajo na deponijo. Tako na širšem celjskem območju te dni s posebnim vozilom na določenih mestih zbirajo take nevarne odpadke: od baterij, zdravil, čistil, ostanke lakov in olj, škropiva, neonske cevi ter razno elektronsko opremo. Tudi takih stvari se v sedanjem modernem, pa čeprav težkem času nabere kar veliko. Lani so v taki akciji zbrali skoraj 33 ton nevarnih odpadkov. Treba pa jih je pravilno zbirati in še bolj skrbno predelovati ali uničevati. Celje, knežje mesto, pa je bilo včeraj vas. Že sedmič zapored je na dan Evrope središče mesta postalo Evropska vas. Kar na glavnem trgu je „zrasla“ taka vas. Na njej je 25 osnovnih in šest srednjih šol iz regije ter več drugih ustanov izobraževanja in varstva predstavilo države EU, tudi njihove posebnosti, kulinariko, plese in pesmi. Take „Evropske vasi“ so pripravili še v osmih drugih slovenskih mestih: torej skupaj v devetih. V čast 9. maju, dnevu Evrope. Teden Evrope so pripravili tudi celjski mladinci. Za začetek je že v ponedeljek Celjane pozdravila EU Zvezdica, pripravili so več predavanj. Mladinski center bo v soboto pripravil še posebno „sobotnico“ za mlade: EU za najmlajše. Izdelovali bodo lahko tudi svoje EU zvezdice in druge spominke. nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 3

POGOVOR, SREČANJE

10. maja 2012

Boljše ceste kriza ne sme odnesti Varčevanje hromi tudi delo v mestni občni Velenje – Celovita obnova Šaleške ceste se odmika, kaže pa, da tudi gradnja tretje razvojne osi – Kreditni krč onemogoča tudi gradnjo stanovanj na Gorici – Prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru odpira nove priložnosti Mira Zakošek

Kriza, ki ji še vedno ni videti konca, se je zajedla v vse pore življenja in dela in seveda jo čutijo tudi na Mestni občini Velenje. O tem in o trenutnih aktivnosti smo se pogovarjali z županom Bojanom Kontičem. Kakšni so bili torej letošnji prvi štirje meseci? »Precej bolj naporni, kot sem pričakoval. Že večkrat sem omenil, da sem bil prepričan, da bo lansko proračunsko leto eno najtežjih, a nam je uspelo z varčevalnimi ukrepi proračun konsolidirati, tako da proračunski uporabniki tega niti niso posebej čutili. Upal sem, da bomo letošnje leto finančno lažje preživeli, vse pa kaže, da ne bo tako. V prvih treh mesecih je bilo v nekaterih postavkah manj prihodkov, kot smo načrtovali, tako da mislim, da bomo morali pripraviti rebalans proračuna. Vse skrbno spremljamo in trimesečno načrtujemo. Po sedanjih podatkih naj bi se sicer v naslednjem obdobju še nekako izšlo … A po podatkih, ki smo jih neuradno pridobili, se nam lahko zgodi, da bo proračun manjši za okoli 350 tisoč evrov. V tem primeru pa bo potreben rebalans, zadoščali pa tudi ne bodo doslej sprejeti varčevalni ukrepi, kar seveda pomeni, da se bo to poznalo tudi proračunskim uporabnikom. Res upam, da varčevanje ne bo okrnilo našega razvojnega potenciala, a vse ni odvisno od nas, ampak v veliki meri od načrtovalcev v Ljubljani.« Največja investicija, ki se je v tem času lotevate, je gradnja garaž in stanovanj na Gorici. Z njo imate veliko težav? »To je gradbišče, ki je že nekaj časa odprto, na njem pa se izrazito kažejo posledice finančnega krča. Ne morem razumeti, kako je mogoče, da investitor ne more pridobiti kredita niti, ko so znani končni kupci, v našem primeru Mestna občina Velenje in Stanovanjski sklad. Investitor ima podpisana pisma o nameri, a mora gradnjo do leta 2014 oziroma 2015 seveda sfinancirati. Pa kredita vseeno ni. Zato smo se vključili

mreč opredeljeno, da občina plačuje »Ja, s to pogodbo je Toming Conzulting tako vzdrževanje in kot investicije po- dokončno poravnal komunalni prispevek stopno, koncesionar pa ceste obnovi v v višini 740 tisoč evrov (348 tisoč za Pilon prvih treh letih. Upam, da bomo našli center Trebuša in 392 tisoč za Mercatorustrezen dogovor in bomo to koncesi- jev nakupovalni center), mi pa smo poravjo tudi nadaljevali. Neuresničitev zasta- nali kupnino za 147 parkirišč v višini 740 vljenega bi bil namreč prevelik udarec tisoč evrov.« za tiste krajevne skupnosti, ki pričakuVelenjčani že dolgo čakamo na celovito jejo obnove cestne infrastrukture v leobnovo Šaleške ceste, na kateri pa je Direktošnjem letu.« cija za ceste pred nedavnim zgolj zakrpala Dokončno pa ste uspeli razrešiti kar nekaj lukenj. Kako je s tem? nekaj časa trajajoči zaplet v zvezi s parki»Vse kaže, da se ta dolga leta pričakovarišči pod Mercatorjevim nakupovalnim na rekonstrukcija še naprej odmika, res je, centrom? nekaj lukenj so sicer pokrpali - v višini 50 »S pomočjo našega odvetnika smo tisoč evrov, nekaj jih v maju in juniju še bospor uspešno razrešili in tudi prenesli do, a so očitno v državnem proračunu črtali parkirišča na Mestno občino Velenje. pretežni del te investicije. Bodo pa končno Delno brezplačno (gre za nadomestna nekaj naredili to pomlad tudi na Partizanski parkirišča za nekdanja parkirišča pred cesti (skozi Pesje). Vem, da se varčuje, a ob Rdečo dvorano), kupili pa smo še ne- tem upam, da ne bodo črtali vsega v mestni kaj dodatnih parkirišč. Z ustrezno ban- občini Velenje. Kajti prav tako zelo dolgo čno garancijo smo si ob tem zagotovi- čakamo tudi na prepotrebno posodobitev li, da bo investitor zagotovil popolno križišča pri Obircu.« vodotesnost objekta. V lanskem letu je Seveda pa ni vse slabo, Mestna občina Velebilo namreč kar nekaj težav s poplavanje je pridobila svoj prireditveni prostor mi ob večjih nalivih.« ob Velenjskem jezeru, česar so še posebej Bojan Kontič: »Vsaka sprememba trase Ste ob tem poračunali tudi komunalni veseli organizatorji velikih prireditev, zlasti hitre ceste pomeni nov odmik investicije.« prispevek? Pikinega festivala? v dogovarjanja in upam, da bomo zapleteni klopčič prav kmalu odvili in bo gradnja stekla, kot želimo, da bo objekt v dogovorjenem času tudi končan. Navsezadnje že razpisujemo stanovanja.« Velik finančni zalogaj je bil tudi nakup stanovanj na Selu? »Res je. Pred nedavnim smo ta stanovanja dokončno odplačali, 4 milijone je bil za nas v tem času velik zalogaj, a pogodba je bila podpisana, tako da je plačilo zapadlo ravno v času, ko smo morali poravnati tudi še obveznosti do Gaudeamusa.« Težave pa se pojavljajo tudi v sicer odlično zastavljeni koncesiji za urejanje in vzdrževanje cest? »Zataknilo se je pri plačilu davka. Vse kaže, da ga je treba odvesti takrat, ko se investicija izvede, in ne takrat, ko je plačaKreditni krč je ogrozil tudi investicije v stanovanja, ki jih nameravata na. pri tem gre za velik nesporazum, ki pa kupiti Stanovanjski sklad in Mestna občina Velenje. Gradbena jama na lahko ogrozi nadaljnje izvajanje koncesije. Gorici zato še kar zeva. V petnajstletni koncesijski pogodbi je na-

»Ja, to zemljišče, ima dolgo zgodbo. Pred leti ga je Premogovnik prodal BTC-ju za izgradnjo Vodnega mesta, to pa je padlo v vodo. Potem so se menjavali lastniki, ki so zaostrovali pogoje za pridobitev soglasij za organizacijo prireditev. Težave so bile tudi z obratovanjem objekta vodnih športov. Zdaj je prireditveni prostor naš in mi bomo lahko postavljali pogoje, kaj vse se bo lahko tam dogajalo. Naj omenim samo naš osrednji dogodek Evropske prestolnice kulture, Pikin festival. Ob prizorišču tega festivala se je namreč v preteklosti dogajalo marsikaj, kar z njim ni bilo povezano, največ kritik pa je letelo prav na to. Podobno velja seveda tudi za vse druge velike prireditve, ki se bodo zgodile tu, med drugim krosi, zlet tabornikov in skavtov … Vsekakor sem prepričan, da smo naredili dober posel in da so se svetniki prav odločili.« Največjia težava tega okolja pa je vsekakor boljša cestna povezava s središčem države, a začetka gradnje tretje razvojne osi v tem okolju še ni slutiti? »Človek lahko kar malo obupuje! Odgovore na pripombe glede trase Slovenj Gradec-Velenje jug smo dobili, nekaj so jih sprejeli, žal pa ne za nas najpomembnejše, da bi cesto umestili med obe jezeri. S tem bi namreč ugodili velikemu delu tukajšnjih prebivalcev in odpravila bi se velika nasprotovanja. Pripravljalci trmasto vztrajajo pri svojem predlogu, ki so ga pripravljeni sicer nekoliko modificirati, ne pa toliko, da bi odpravili nasprotovanja v prostoru. Zgodba se nadaljuje, ampak tako, da v tem trenutku ne vemo niti tega, ali je še aktualna povezava Velenje–Šentrupert. Veliko tistih, ki bodo o tem odločali, namreč razmišlja o varianti Velenje–Arja vas. Ti si seveda želijo Koroško in Velenje bolj navezati na Celje, mi pa si želimo cesto bližje Ljubljani, kjer se tudi odloča o gospodarskem razvoju in razvoju tega območja. Ob tem se seveda tudi pozablja na Zgornjo Savinjsko dolino, ki bi bila v tem primeru povsem izigrana. Vsaka sprememba seveda pomeni tudi ponovni zamik te investicije, kar pa vpliva na gospodarski razvoj. Zato si nikakor ne smemo dovoliti, da bi bila lahko neustrezna prometna infrastruktura vzrok za selitev programov kam drugam oziroma za neudejanjeno poslovno priložnost. Treba je namreč razmišljati tudi o investitorjih, ki bi prišli v to okolje, pa se prestrašijo slabe ceste. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da cesto čim prej dobimo, saj ta nedvomno pomeni dodatne razvojne priložnosti za naš prostor.« n

S sosedi je potrebno imeti dobre odnose Prvo srečanje delavcev uprav, svetnikov in predstavnikov javnih zavodov občin Šmartno ob Paki in Braslovče Tatjana Podgoršek

Braslovče, 6. maja – Na gradu Žovnek v občini Braslovče so se minulo nedeljo srečali delavci uprav, svetniki, predstavniki javnih zavodov občin Šmartno ob Paki in Braslovče. Pobudo za srečanje je dal šmarški župan Alojz Podgoršek, braslovški Branimir Strojanšek pa je z veseljem sprejel gostiteljstvo. Kljub oblakom na nebu in nekaj kapljicami dežja so se Šmarčani na obisk k sosedom odpravili s kolesi. Najprej na Žovneški grad, ki ga že nekaj let zavzeto obnavljajo člani tamkajšnjega zgodovinsko-kultur-

Župana Alojz Podgoršek (prvi z leve) in Branimir Strojanšek sta menila, da je srečanje izpolnilo pričakovanja.

Gasilska s srečanja na Žovneškem gradu

nega društva s Francem Kraljem v ospredju. Po učni uri zgodovine so nadaljevali druženje na neformalnih pogovorih na brunarici braslovškega turističnega društva, kjer so za »prehrambni« del srečanja poskrbele članice Društva kmečkih žena Braslovče.

Tako Podgoršek kot Strojanšek sta ob tej priložnosti dejala, da je potrebno imeti s sosedi dobre odnose. Udeležba na prvem, a zagotovo ne zadnjem srečanju pa dokazuje, da jih občani Braslovč in Šmartnega ob Paki imajo. Družijo jih nekateri občinski projekti, kot je ureditev kanaliza-

cijskega omrežja, tudi sicer so v komunalni dejavnosti stiki zelo prepleteni, srečevali naj bi se pri urejanju poplavne varnosti reke Savinje. Obstaja še kupica idej, ki jih je potrebno realno ovrednotiti in oceniti, kaj bodo prispevale k boljši prihodnosti občanov obeh lokalnih skupnosti.

Po besedah Branimirja Strojanška obstajajo možnosti tudi v turizmu. »Menim, da so v današnjih turbulentnih časih pomembni tudi medčloveški odnosi. Več bo druženja, več bo dobre volje, lažje bodo stvari stekle,« je menil Strojanšek. Po mnenju Podgorška je bil to drugi obisk Šmarčanov pri Braslovčanih, prvi sega v daljno letno 1339, ko so Žovneški kupili grad Packenstein v Šmartnem ob Paki. »Dali ste nam idejo, kako bi

lahko obnovili razvaline našega gradu in morda tudi objekt Mlinarjeve zidanice. Za to je potrebne kar nekaj hrabrosti, znanja, predvsem pa volje, kar vi očitno imate,« je med drugim dejal Podgoršek, ki je ob tej priložnosti postal častni član Kulturno-zgodovinskega društva Braslovče. Hkrati pa je uradno povabil Braslovčane, da vrnejo obisk v času trgatve oziroma občinskega praznika. n

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

Gasilci so med najbolj cenjenimi v družbi Praznik gasilcev Premogovnika je bil praznik za ves Premogovnik – Poklic gasilca je med najbolj cenjenimi, saj so znani po prostovoljnosti, požrtvovalnosti in nesebični pomoči Velenje, 4. maja – »Biti del življenja, ki vlada med gasilci, pomeni biti človek, ki v želji pomagati drugemu ohranja najvišje vrednote življenja in jih krepi s svojim dobrim delom. To delo pa ni vrednoteno z denarjem, temveč s hvaležnostjo, nasmehom, velikokrat samo z dobrim stiskom rok,« je v pozdravnem nagovoru petkove slovesnosti ob Mednarodnem dnevu gasilcev in 80-letnici Prostovoljnega industrijskega društva Premogovnika Velenje poudaril podpredsednik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Goličnik. V dolini so namreč letos že četrtič zapored na ta dan praznovali tudi dan gasilcev Šaleške doline. Dvojni dogodek, ki so ga tokrat pripravili v domu kulture Velenje, je s svojim prihodom počastilo tudi veliko visokih gostov, na prireditvi pa so podelili tudi 36 državnih gasilskih priznanj. Na petkovo prireditev so prišli tako predstavniki vseh 15 gasilskih

Vsem 39 članom prostovoljnega industrijskega društva Premogovnika je predsednik uprave dr. Milan Medved podaril spominska darila.

šoštanjskega župana Bogdana Meniha, evropskega poslanca Milana Zvera, poveljnika in predsednika Gasilske zveze Slovenije Matjaža Klariča ter Antona Korena, generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta in državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Petra Stavanje ter številne druge.

Da so rudarji varni pod zemljo in zunaj

Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili številni visoki gosti.

društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Šaleške doline, kot tudi številni gostje. Predsednik premo-

govniškega društva Simon Dobaj je vsem že ob vstopu v dvorano delil lep zbornik, ki so ga na premogov-

niku pripravili ob častitljivi obletnici. Med drugimi je pozdravil tudi velenjskega župana Bojana Kontiča,

Prav v mesecu maju letos mineva 80 let od ustanovitve Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje. Predsednik uprave dr. Milan Medved se je osebno zavalil vseh 39 članom društva, ki jim je na odru izročil darilo, na-

10. maja 2012 rejeno iz ksilita, vrste lignita in njim najdražjega naravnega materiala. Poudaril je, da ima pri svojem delu veliko opravka s predstavniki različnih društev. »Vi, gasilci, pa me pri svojem delu s svojim pristopom najbolj presenetite. Ne glede na uro in razmere, ste vedno pripravljeni pomagati reševati življenja in premoženje. Nikogar drugega ne moremo tako primerjati z vami. Danes je naš premogovnik eden najbolj prepoznavnih v svetu. Kljub najsodobnejši opremi, ki jo upravljajo dobro usposobljeni rudarji, smo vedno pripravljeni tudi na neljube dogodke, ki jih zakrivi narava. In v tej luči vidim vas, gasilce.« Povedal je še, da imajo dobro izurjeno reševalno četo, poleg njih pa tudi dobro izurjene gasilce. Mnogi se pojavljajo v obeh vlogah. Evropski poslanec in kandidat za predsednika države Milan Zver je na začetku povedal, da sicer nikoli ni bil gasilec, da pa njihovo delo izjemno ceni tudi zato, ker je plemenito in večinoma prostovoljno. Spomnil je, da so bili leta 1932, ko je bila ustanovljena premogovniška gasilska enota, prav tako krizni časi kot danes. Ob tem se je vprašal, zakaj smo Slovenci tako naklonjeni gasilstvu, ki je največja organizacija civilne družbe pri nas? Odgovor je v prostovoljnosti, plemenitosti, požrtvovalnosti gasilcev in gasilk, je podaril in dodal, da so v zgodovini velikokrat razvijali tudi narodno zavest. Program na prireditvi sta z glasbenimi nastopi popestrila Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Premogovnika Velenje. n bš

Oglaševati – kupovati čokolado Milka

Možnost ponovne uporabe kondenzirane vode iz sušilnih strojev

Mlada raziskovalka z osnovne šole Gorica Velenje Vida Korun je ugotovila, da imajo oglasi svojo moč

Mladi raziskovalki Jona Žohar in Anja Rošer ugotovili, da je kondenzirana voda po sestavi podobna destilirani vodi Tatjana Podgoršek

Tatjana Podgoršek

Vida Korun, učenka 8. razreda osnovne šole Gorica Velenje, je velika ljubiteljice čokolade Milka. V trgovinah je opazila, da je zanjo veliko promocijskih akcij, tudi oglasi na TV so vzbudili njeno pozornost, prav tako plakati. »Zanimala me je moč vseh teh oglasov, ali ti vplivajo na potrošnika. K sodelovanju sem povabila še mentorici Branko Mestnik in Andrejo Vintar in nastala je raziskovalna naloga z naslovom Oglaševati – kupovati čokolado Milka, za katero sem v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline v tem šolskem letu prejela zlato priznanje,« je povedala Vida. Raziskovanja teme se je lotila najprej na osnovi anketnih vprašanj, ki jih je zastavila 200 kupcem v večjih trgovinah v Velenju ter Celju. Anketiranci so potrdili hipotezo, da je okus čokolade Milka slasten, zapeljiv, nežen. V nakupovalno košarico jo položijo ne glede na ceno. Prav tako so potrdili, da jo prepoznajo predvsem po vijoličasti barvi. Med drugim pa so ovrgli hipotezo, da najraje sežejo po navadni Milkini čokoladi. Z lešniki je bolj priljubljena. Med oglasi so najuspešnejši avdio-vizualni. »Predvsem pa je raziskava potrdila, da imajo marketinške metode in oglasi svojo moč. Presenetilo pri zadevi pa me je, da je blagovna znamka Milka od leta 1995 last ameriške družbe Kraft foods in ne

Vida Korun: »Bolj kot po navadni potrošniki posegajo po Milkini čokoladi z lešniki.«

švicarske firme.« Vida je priznala, da je bila raziskovalna naloga bolj zahtevna, kot je pričakovala, in da so ji bili mentorici in starši pri izdelavi v veliko pomoč. Ji je pa obogatila spoznanja za nadaljnje življenje z novo izkušnjo. Marsikaj je izvedela, veliko se je naučila: od tega, kako se naloga izdela, do javnih nastopov, govora pred ljudmi … O tem, ali se bo vključila v gibanje tudi prihodnje šolsko leto, je že razmišljala, ni se pa še odločila. Če se bo, bo izbrala temo s področja zgodovine, morda ekonomije »se pa lahko zgodi, da me bo pritegnilo znova kaj iz vsakdanjega življenja,« je še dejal Vida Korun. n

razlogov zato, da ljudje te vode ne uporabljajo. Drži pa, da se v kondenzirani vodi pojavljajo drobni ostanki perila v obliki teksMed 4 raziskovalnimi nalogami osnovnošolcev, ki so prejele tilnih kosmičev. Zato je to vodo za uporabo v parnih likalnikih v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline treba precediti preko gaze, da ti kosmiči ne bi zamašili odprtin za zlato priznanje, je bila tuizpust pare na likalni plodi naloga Možnost ponovskvi,« je dodala Anja. Prav ne uporabe kondenzirane tako sta ugotovili, da konvode iz sušilnih strojev. denzirano vodo brez skrbi Izdelali sta jo Jona Žohar uporabimo tudi za zalivain Anja Rošer, devetošolnje sobnih lončnic. ki na osnovni šoli Livada Jona je z letošnjo raziVelenje. skovalno nalogo nadgradiTeme se nista lotili po la že pridobljene raziskonaključju. »Voda je nedvovalne izkušnje, saj je v gimno pomembna dobrina. banju Mladi raziskovalci Ker veva, da je ponovna za razvoj Šaleške doline uporaba različnih dobrin uspešno sodelovala lani. pomembna za ohranjanje Za Anjo pa je bil to nov izokolja, sva se ob opazovaziv, ki se ji je poplačal zanju staršev, ki so vodo iz suradi zlatega priznanja, še šilnega stroja zlivali v umibolj pa zaradi tega, kar je z valnik, spraševali, ali bi bila raziskovalno nalogo pridoprimerna za ponovno upobila. Obema bodo pridobirabo. Beseda je dala besedo Anja Rošer (prva z leve) in Jona Žohar: »Sva ekološko zelo tve koristile pri nadaljnjem in nastala je ideja za razi- osveščeni, a sedaj še bolje veva, kako dragocena dobrina je izobraževanju. Obe bosta skovalno nalogo,« je povevoda.« namreč prihodnje šolsko dala Jona. leto gimnazijki. Anja dijaNa osnovi različnih tehnik raziskovanja (anketa, pogovori s kinja splošnega programa Gimnazije Velenje, Jona pa razmišlja strokovnjaki, predvsem pa poizkusi) sta najprej raziskali, kako o vpisu v program mariborske škofijske gimnazije. Ta mesec ju nastane kondenzirana voda in kakšna je ta voda. Ugotovili sta, čaka še državno tekmovanje mladih raziskovalcev. »Če sva na da je mehka, da ne vsebuje klora, dezinfekcijskega sredstva, ki ga medobčinskem tekmovanju malo pričakovali, da bova med nalahko potrdijo v pitni vodi, ki vstopa v pralno-sušilni proces. Pri- grajenimi avtorji, upava na najboljše tudi na državnem srečanju. merjava rezultatov je med drugim pokazala, da je kondenzirana Tako bova povrnili trud tudi najinima mentorjema: Simoni Žohar voda po sestavi podobna destilirani vodi. »S tem sva ovrgli boja- in Borisu Bubiku. Brez njiju bi težko uspeli,« sta sklenili pogovor zen velikega števila anketirancev, da so v tej vodi prisotni ostanki Jona Žohar in Anja Rošer. n pralnih oziroma mehčalnih sredstev, kar je bil eden od osnovnih

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 5

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

10. maja 2012

Končno od besed k dejanjem dve fazi, prva, za katero je denar zagotovljen, pa zajema ukrepe na območju občin Luče, Celje in Laško. Dela naj bi stekla v drugi polovici leta.

V Občini Luče nestrpno pričakujejo začetek del, ki bodo zagotovila trajno zaščito kraja pred poplavami – Bo ureditev protipoplavne varnosti nekoliko spremenila mnenje o izgradnji obvoznice?

Ukrepi pomenijo trajno zaščito kraja pred poplavami

»Končno od besed k dejanju,« je komentiral podpis pogodbe župan Občine Luče Ciril Rosc in nadaljeval: »Res smo veseli tega koraka in nestrpno čakamo na jesen, ko naj bi – po informacijah - dela tudi stekla. Pri nas naj bi bila končana prihodnje leto. Protipoplavni ukrepi so v naši lokalni skupnosti sestavni del projekta obveznice Luče. Pričakujemo, da se bomo leto dni po končanju protipoplavnih ukrepov, torej leta 2014, lotili še izvedbe cestnega dela projekta.« Po besedah Cirila Rosca naj bi letos uredili najbolj kritične točke, prihodnje leto pa še ostale ukrepe in tako zagotovili,

Tatjana Podgoršek

Poročali smo že, da sta pred dnevi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in Klemen Senič, direktor družbe Nivo Eko, podpisala pogodbo o izvedbi del, predvidenih v projektu zagotavljanja poplavne varnosti v porečju reke Savinje. Projekt je vreden 45,5 milijona evrov in je del operativnega programa razvoja prometne in okoljske infrastrukture za obdobje 2007-2013. 85 odstotkov denarja ali 38,2 milijona evrov bo zanj prispeval evropski kozehijski sklad, ostalo bo primaknila država. Projekt je razdeljen na

Ciril Rosc: »Od večletnega načrtovanja obvoznice in protipoplavne zaščite smo končno prišli do točke, ko se bo sprejet državni prostorski načrt začel izvajati tudi v praksi.«

Projekt predvideva regulacijo 7,7 kilometra rečne struge, 17 kilometrov na novo zgrajenih zemeljskih nasipov, v dolžini 5,5 kilometra bodo nasipe povišali, nekatere prenovili, slabih 11 kilometrov kanalizacije in razbremenilnikov, 34 dostopnih ramp, 5 suhih zadrževalnikov ter 3 mostne konstrukcije in 8 obstoječih pa bodo prenovili.

n Tp

Naložba, s katero bodo rešili prostorsko stisko, bo stala blizu 300 tisoč evrov.

Čas je za Lom Praznik krajevne skupnosti Topolšica predvsem v znamenju načrtovanja nadaljnjih aktivnosti - Želeli bi si več sodelovanja z zdraviliščem in bolnišnico Tatjana Podgoršek

Krajani krajevne skupnosti (KS) Topolšica so 9. maj izbrali za dan krajevnega praznika. Že nekaj let ga zaznamujejo skupaj s slovesnostjo v spomin na podpis kapitulacije nemške vojske in s tem konec druge svetovne vojne. Tudi letos bo tako. Herman Pergovnik, predsednik KS, je ob pogledu na čas od lanskega do letošnjega praznika menil, da so kar veliko postorili za boljše življenjske pogoje krajanov. Pred slabim letom so predali svojemu namenu večnamenski dom, ki pa za zdaj še ni zaživel tako, kot si želijo, »... ker za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Manjka nam še kar nekaj opreme, tudi več prireditev bo potrebno organizirati. Zaradi posledic gospodarske krize ne moremo pričakovati, da bo dom v celoti zaživel

prej kot v 2 letih.« Zelo veseli pa so posodobljene ceste s pločnikom in kolesarske steze. Pridobitve so poleg krajanov veseli tudi turisti.

Utrip na Lomu je danes drugačen

Sicer pa bo – po Pergovnikovih besedah – letošnji praznik bolj priložnost za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti. Teh naj bi bilo največ na območju Loma. Da je središče kraja dobro urejeno z vso potrebno infrastrukturo, je poskrbelo prejšnje vodstvo KS, na obrobju pa krajani še nimajo urejenih nekaterih osnovnih dobrin, kot je sodobna cestna povezava, nemotena oskrba s pitno vodo, kanalizacija. Kot je še dejal, se na območje Loma naseljujejo ljudje od drugod, gradijo se hiše in utrip je sedaj precej drugačen kot pred leti, ko so tu živeli predvsem starejši. Svet KS se bo

Herman Pergovnik: » Zaradi posledic gospodarske krize ne moremo pričakovati, da bo večnamenski dom v celoti služil svojemu namenu prej kot približno v 2 letih.«

po najboljših močeh trudil pomagati tem krajanom pri urejanju potrebne komunalne infrastrukture.

Bolnišnica in zdravilišče preveč vsak na svojem bregu

Brez pomoči Občine Šoštanj pri tem ne bo šlo. Prav tako od slednje pričakujejo pomoč pri reše-

da bosta reka Savinja in pritok Lučnica tudi ob obilnejših padavinah na dolgi rok ostala v svojih strugah. Za občino Luče je za izvajanje lokalnih ukrepov predvidenih blizu 1,7 milijona evrov. Sama lokalna skupnost v proračunu kakšnih dodatnih sredstev za to ni predvidela. Se bodo pa zanesljivo – po besedah Rosca – med izvajanjem del še o čem posvetovali oziroma zadeve usklajevali. Za morebitne dodatne ukrepe bodo seveda iskali ustrezne rešitve.

Zadnjih 12 let jih je »varovala« narava

Na vprašanje, koliko časa so čakali na protipoplavno ureditev kraja, je Ciril Rosc odgovoril: »Prvič smo zabeležili katastrofalne poplave leta 1990 in od takrat dalje si zavzeto prizadevamo za protipoplavno zaščito predvsem spodnjega dela naselja Luče. Od takrat je bilo izvedenih kar nekaj ukrepov, a še vedno ne vsi potrebni. Leta 2000 se je zgodba ponovila v nekoliko milejši obliki, a kljub temu so bile posledice katastrofalne. Zadnjih 12 let pa nas je pred vodnimi ujmami narava obvarovala.«

Za obvoznico še …

So za načrtovano obvoznico, ki je lani med nekaterimi občani povzročila kar nekaj hude krvi, našli soglasje? »Ne morem reči, da smo dosegli soglasje. Se je pa zadeva nekoliko umirila.« Dejal je še, da se bodo v zvezi z obvoznico gotovo morali v bližnji prihodnosti še veliko pogovarjati, dogovarjati, usklajevati. Prav tako upa, da ko bo izveden protipoplavni del, bo tudi pogled nasprotnikov na cestni del projekta vsaj malo drugačen. n

Prizidek do občinskega praznika Luče – Letos spomladi se je Občina Luče lotila izgradnje prizidka k objektu, v katerem so danes med drugim prostori občinske uprave ter zobna in splošna ambulanta. Naložbo, s katero bodo rešili prostorsko stiko, so v lokalni skupnosti predvideli pred 2 letoma. V pritličju bodo uredili prostore nove zobne ambulante, ki danes deluje v neprimernih in premajhnih prostorih. Prav v takih deluje občinska uprava. »V 18 letih nismo poskrbeli za primerne delovne pogoje zaposlenih, z dokumenti za arhiv pa že lep čas polnimo vsako luknjo, med drugim tudi stranišče. Čas za naložbe, kar nam očitajo nekateri, res morda ni najbolj primeren, a tega nismo načrtovali letos, tudi potreben denar smo zagotovili že pred leti. Po načrtih naj bi prizidek predali svojemu namenu na letošnji občinski praznik sredi avgusta,« je povedal župan Občine Luče Ciril Rosc. Naložba je vredna blizu 250 tisoč evrov, ureditev navezave na obstoječe občinske prostore ter zagotovitev potrebne opreme pa naj bi stala še blizu 50 tisoč evrov.

vanju zadev, ki takšnemu zdraviliško-turističnemu kraju niso v ponos – ponudba v trgovini, razpadajoči objekti bolnišnice … Herman Pergovnik je prepričan, da bi lahko nekatere zadeve že uredili v zadovoljstvo vseh, če bi se v razvoj kraja bolj vključevala tako naravno zdravilišče kot bolnišnica. Kot so ugotavljali člani sveta KS kmalu po izvolitvi, sodelovanje med omenjenima ustanovama ni takšno, kot bi moralo biti. »Preveč stojita vsak na svojem bregu, kar ni dobro za lokalno skupnost niti za kraj, tukajšnje krajane, ne nazadnje tudi za zaposlene v naravnem zdravilišču in v bolnišnici. V središču kraja še zdaleč nismo vsega uredili, prav tako bi bil že čas, da izkoristimo priložnosti, ki jih ponujajo sprehajalne poti v naši KS. Urediti bi jih bilo potrebno, poskrbeti za dodatno ponudbo ob njih. Razumevanja za to ni. Po anketi, ki smo jo opravili med sprehajalci, so v našem kraju ene od najlepših razglednih točk v Šaleški dolini.« Herman Pergovnik upa, da bodo za svoje načrte, za priložnosti našli pravo mero razumevanja povsod tam, kjer bodo potrkali na vrata, in tako zagotovili krajanom in tistim, ki prihajajo na delo v kraj, boljše delovne in življenjske pogoje. n

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

10. maja 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 2. maja

Večinoma smo uživali v dela prostem dnevu. Zavedajoč se, da je najbrž zadnji - zaradi vladnih varčevalnih načrtov naj bi bil 2. maj v prihodnje delovni dan. Vsaj za tiste, ki delo imajo.

Pogajanja (znova) niso obrodila sadov.

Bil je dela prosti 2. maj. Morda zadnji takšen.

Poslušali smo, da je v 17 državah z evrom brezposelnost najvišja doslej, skupaj je bilo registriranih več kot 17 milijonov brezposelnih. Nekoliko je presenetila vest zapisana v hrvaškem Novem listu, da je idile med Hrvaško in Slovenijo konec in da je v slovenskem parlamentu ogrožena ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU. Razlog naj bi bil spor v zvezi z Ljubljansko banko. Barack Obama je ob prvi obletnici uboja Osame bin Ladna obiskal Afganistan in napovedal konec vojne. Nasilju pa ni bilo videti konca v Egiptu. Neznani napadalci so ubili najmanj 20 ljudi, ki so v bližini ministrstva za obrambo v Kairu protestirali proti egipčanskim vladajočim generalom. Madžarski parlament je za novega predsednika države izvolil poslanca Evropskega parlamenta Janosa Aderja.

Četrtek, 3. maja

Vlada je zavrnila zadnji sindikalni predlog, po katerem bi javnim uslužbencem plače znižali za osem odstotkov, saj »v manj kot 10-odstotno znižanje plač ne more privoliti«. Oglasil se je nekdanji premier Pahor. Dejal je, da Hrvaška nima razlogov, da bi za hrvaške varčevalce v Ljubljanski banki iskala drugačno rešitev kot sodišče v Baslu.

tnem znižanju plač. A sindikati so na pogajanjih vladni približevalni predlog zavrnili. V sporu z vlado je bil tudi sindikat policistov. Vztrajali so pri referendumu o intervencijskem zakonu, za katerega je minister Gorenak dejal, da nima smisla. Mnogi so se spraševali, kaj se bo zgodilo s tremi fanti, ki jih je teden pred tem iskala vsa Slovenija. Izvedeli smo, da na centru za socialno delo razmišljajo o mogočih ukrepih, med katerimi se je najglasneje slišalo družbenokoristno delo. Kmetijski minister je s predstavniki Romov in organizacije Amnesty International iskal rešitev za legalizacijo romskih naselij. Da bi opozoril na pomen varčevanja, se je predsednik državnega zbora Gregor Virant odpovedal varovanju. Dejal je, da se počuti »varnega in bi rad nekaj privarčeval«. V Armeniji je prišlo do nenavadne nesreče: na političnem zborovanju vladajoče stranke so eksplodirali baloni, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 144 ljudi. Evropska komisija je potrdila nasprotno, kot so zatrjevali predstavniki hrvaške vlade. Namreč, da so se zavezali k pogajanjem o vlogah hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki.

Sobota, 5. maja

V Egiptu so divjali spopadi. Protestnike so skušali razgnati z vodnimi topovi in solzilcem, a se ti niso dali. V bojih med varnostnimi silami in protestniki v Kairu je bil tako ubit vsaj en človek, skoraj 400 pa je bilo ranjenih. V prestolnici Črne gore se je na protestu proti vladi in premierju Igorju Lukšiću zbralo več tisoč ljudi. Zahtevali so njegov odstop, pa tudi boljši življenjski standard. V Nemčiji je so bili ljudje vse bolj nezadovoljni zaradi rekordno visokih cen bencina.

glede izplačila regresa, vlada pa pri potnih stroških, a so vendar sklenili le, da bo vlada oblikovala odgovor na osnovi sindikalnega predloga ter da bosta strani stališča vnovič izmenjali v sredo. Sindikat vojakov Slovenije je na sodišču vložil kolektivno tožbo zoper vlado zaradi neizplačila regresa za letni dopust, Policijski sindikat Slovenije pa je ministrom poslal opomin pred tožbo. V kremeljski palači je že tretjič prisegel Vladimir Putin, tokrat kot predsednik Rusije.

Novi francoski predsednik je Francois Hollande.

stal 24. predsednik Francije. V drugem krogu volitev je z 51,9 odstotka proti 48,1 premagal dosedanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. V Grčiji je zmagala vladajoča konservativna Nova demokracija. A se najbrž ni pretirano veselila, saj je bilo očitno, da še zdaleč ne bo imela potrebne večine za sestavo vlade. V Srbiji je Demokratska stranka za en poslanski mandat prehitela Srbsko napredno stranko. Za predsedniški stol pa se bosta že tretjič pomerila Boris Tadić in Tomislav Nikolić. Barack Obama je uradno začel predvolilno kampanjo za predsedniške volitve v ZDA in svojega najverjetnejšega tekmeca obtožil, da ga zanima le usoda najbogatejših. Tudi doma politiki niso počivali. S predsednikom vlade Janšo so se sestali poslanci in predsedniki koalicijskih strank. Dokončno so uskladili stališča do zakona za uravnoteženje javnih financ ter rebalansa letošnjega državnega proračuna.

Ponedeljek, 7. maja

Mediji so poročali, da je Vatikan upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in ljubljanskemu nadškofu Alojzu Uranu prekinil članstvo v Slovenski škofo-

Torek, 8. maja

Sindikati so očitno nekoliko popuščali. Glavni v ZSSS je dejal, da je osnovna smer reševanja krize sicer slaba, »napačna in ne bo odprla niti enega delovnega mesta«, ker pa se je vlada ponekod omehčala, je Semolič dejal, da je tokrat z referendumom ne bodo blokirali. Tudi SVIZ je sklenil, da ne bodo vložili podpisov za začetek referendumskega postopka o zakonu za uravnoteženje javnih financ, če bo DZ iz omenjenega zakona umaknil vse standarde in normative za področje vzgoje in izobraževanja. Minister za finance je parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko predstavil rebalans letošnjega proračuna. Ob tem je dejal, da ne pričakuje, da se bodo sindikati strinjali ali celo aktivno podpirali predlagane ukrepe, »pričakujemo pa razumevanje in tega je bilo v zadnjih tednih vedno več.« Še je odmevalo dogajanje v slovenski RKC. Pri SŠK so še vedno zanikali, da bi iz Vatikana dobili kakršen koli dekret, so pa dopustili možnost, da je bil ta poslan nadškofoma osebno. Nemška kanclerka Angela Merkel je v pismu prihodnjemu francoskemu predsedniku Francoisu

Hrvaška je svoje banke podprla v tožbi proti NLB.

Sestali so se člani ustavne komisije DZ. A o tem, ali bo DZ začel postopek za spremembo ustave, ni odločala. V Pozitivni Sloveniji so dejali, da bodo do prihodnjič pripravili predlog sprememb, s katerimi bi državni svet zgolj reorganizirali in ne ukinili. V Siriji so varnostne sile vdrle na univerzo, da bi razgnale protivladne protestnike. Najmanj štirje ljudje so umrli. Angela Merkel je od ukrajinskih oblasti zahtevala, da Juliji Timošenko omogočijo »primerno zdravljenje«, in ponovila, da lahko to dobi v Nemčiji.

Petek, 4. maja

Vlada je popustila in predlagala ohranitev standardov in normativov v šolstvu ob hkratnem 9-odsto-

O občudovanju Tjaša Zajc

Prijatelj je zasebni zobozdravnik s koncesijo. Pri nekaj čez tridesetih je poročen, ima redno zaposlitev, veliko in udobno hišo. Kljub temu da ima z zasebno prakso nekaj skrbi, je slika o njem na prvi pogled jasna: uspešen človek, ki mu nič ne manjka. Ko konča izmeno v ambulanti in pride domov, mu na službo bolj ali manj ni treba več misliti. S svojim delom je zadovoljen. Brez skrbi se lahko ukvarja s športom in novimi hobiji. Ustvariti si takšno življenje, je danes uspeh. Toliko bolj pa mi je dal misliti, ko sva se na kavi pogovarjala o tem, kakšna je bila njegova pot do tega. Najprej na nobeno od izbranih smeri sploh ni bil sprejet. Prvi udarec. Potem je začel študirati na Hrvaškem in se v drugem letniku prestavil v Ljubljano. Ker je moral opraviti nekaj diferencialnih izpitov, je leto dni porabil za izpolnjevanje pogojev na ljubljanski medicinski fakulteti. Leto vrženo stran? V tretjem letniku se mu je zalomilo pri enem ključnih kolokvijev in letnik je moral ponoviti. Auč. Šele potem so stvari stekle bolj gladko. Pogovor mi je dal misliti o uspehih in kaj vse jih spremlja. Če že obstajajo ljudje, ki se ne bojijo neuspehov, se jih zavestno gotovo nihče ne loteva. Mnogi se zato raje odločajo za utečene in zanesljive poti. Naša generacija je odraščala še pred krizo, v prepričanju, da je vse mogoče, če se le dovolj potrudiš. V svoji osredotočenosti na cilj si zato niti približno ne predstavljam, kako je zabušavati med študijem ali študirati dve leti in nato ugotoviti, da ti študij ne ustreza. Kako je zamenjati fakulteto in začeti od začetka. Sta bili tisti dve leti vrženi proč? Si vrgel stran dragoceni čas svojega življenja, ki bo že tako ali tako prekratko, da bi se ukvarjal z vsemi stvarmi, ki te zanimajo, obiskal svet in si ob tem ustvaril še udobno življenje? Nemalo ljudi se med dvajsetim in tridesetim letom precej išče. Iskanje pa niti ne prinese nujno končnega uspeha. Obdobje, v katerem živimo, pa gotovo ne blaži občutkov krivde ob t. i. izgubi časa, ki iskanje spremlja. Danes so glavni principi družbe še vedno nenehno delo in visoka učinkovitost. Nihče ni nenadomestljiv, tudi zaradi tega se mnogi boje za svoje položaje. Na drugi strani so tisti, ki se ravno zaradi zavedanja, da se razen njih nihče ne bo preveč vznemirjal, če zapustijo delovno mesto, odločijo za nove začetke. Recimo prodajo vse svoje premoženje, opustijo službo in gredo potovat po svetu. Za sabo ne pustijo ničesar. Tvegajo. Občudujem ljudi, ki ne ravnajo vedno varno in se ne bojijo pasti. Zdi se, da je za mlade to lažje. Manj previdni so, bolj optimistični zaradi neizkušenosti. Hkrati živijo v času, ko so fleksibilnost in tveganja nujni, če ne želijo stagnirati. Občudujem mlade pare, ki se odločijo za otroke, čeprav nimajo niti stanovanja niti redne zaposlitve. Veselim se zanje, ker vem, da bodo zaradi starosti imeli več energije za otroke, kot bi jo morda imeli čez deset ali petnajst let. Hkrati ne dvomim, da si bodo ustvarili razmere za življenje, ki bodo povsem spodobne, čeprav morda malo bolj skromne. Obenem občudujem starejše. Tiste, ki se pri štiridesetih letih odločijo za nov študij in ga uspešno tudi končajo. Ludwig Minelli je švicarski vodja organizacije, ki ljudem z resnimi zdravstvenimi težavami, za katere ni več možnosti izbojšanja, pomaga neboleče končati življenje. Je pravnik, a je to postal po svojem 45. letu. Pred tem je bil novinar, ki se je ukvarjal s socialnimi temami. Občudujem odločitev za tako radikalno spremembo poklica. Ni težava v odločitvi za menjavo poklica, občudovanja vredno je to, da se zavedaš, da ti bo nov študij vzel leta dela, pa se za takšno spremembo vseeno odločiš. Vsi ti primeri me spodbujajo k premislekom: kako enostavno zvenijo neuspehi, ki so nastali pred končnimi uspehi, dajo mi misliti o negotovosti, strahu pred padci na eni strani in nujnim zaupanjem in optimizmom na drugi strani. Kako so vse te stvari prepletene. In kako preprosta na koncu zveni preteklost, ko je že za nami … n

Tudi v Nemčiji so nezadovoljni zaradi visokih cen goriva.

Bruselj je svojo pozornost začel z varčevalnih ukrepov premikati na ukrepe spodbujanja rasti. Komisar Rehn je tako pozval k oblikovanju evropskega investicijskega pakta. Začel se je drugi krog francoskih predsedniških volitev- volišča so se najprej odprla na čezmorskih območjih.

Nedelja, 6. maja

Bil je dan supervolitev v Evropi: In tako je Francois Hollande po-

Podjetniki in obrtniki savinjske regije!

Časnik Delo je poročal o pismu iz Vatikana, ki upokojena škofa poziva k umiku iz javnega življenja.

vski konferenci ter ju pozval, naj se umakneta iz javnega življenja. A v SŠK so zatrdili, da niso prejeli nobenega dekreta o umiku ali sankciji za omenjena škofa. Vlada in sindikati tudi po vnovičnih šestih urah pogajanj niso dosegli dogovora. Sindikati so popustili

Hollandu zapisala, da območje evra čaka na njune nujne odločitve za razrešitev dolžniške krize.

Iz RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, vas obve�èamo, da lahko za �tipendiranje va�i� �odoèi� �adrov zagotovimo polovico ali veè sofinanciranja. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad in nekatere obèine Savinjske regije. V Regijsko �tipendijsko shemo Savinjske regije za �olsko / �tudijsko leto 2012/2013 se vkljuèite tako, da se prijavite na

JAVNI POZIV ZA DELODAJALCE. Vse informacije in Vloga so objavljeni na spletni strani: www.rasr.si Veè informacij: T: 03 589 40 94; GSM: 041 237 146 (Barbara Kaè Kadunc), E: razvojna.agencija@rasr.si, barbara.kac@rasr.si RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, Celje.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

10. maja 2012

Invalidi enakopravno vključeni v delovni proces

V Gorenju I.P.C. zagotavljajo delo 382 invalidom – Nova zakonodaja slabša, a vzdržna – Pri embalaži in elektro komponentah se vse bolj uveljavljajo tudi zunaj Gorenja Mira Zakošek

Gorenje IPC je invalidsko podjetje, kar pomeni, da izpolnjuje vse zahteve statusa invalidskega podjetja (najmanj 40 % zaposlenih s statusom invalida). Kot samostojni delujejo od leta 1991, večino del pa opravijo za matično firmo Gorenje. Organizirani so v štirih programih, zaposlujejo pa 758 delavcev. Pogovarjali smo se z njihovim direktorjem Mirkom Rožancem. Voditi invalidsko podjetje je nekaj čisto posebnega, od direktorja terja prav poseben pristop? »Res je. Potrebne je veliko tankočutnosti in drugačnih pristopov. Naši delavci imajo povsem drugačne težave, fizične omejitve in pogosto prisotne bolečine. Skušamo jih razumeti, jim prisluhniti, predvsem pa jim prilagoditi delovna mesta. Pripravljamo veliko izobraževanj, na katerih jim vlivamo samozavest in jim pomagamo, da spoznajo, da se lahko aktivno vključujejo v delovni proces. Nov zakon o zaposlovanju invalidov nam daje pri tem veliko možnosti predvsem pri uvajanju ergonomskih rešitev in avtomatizacije delovnega procesa in ravno na tem področju smo naredili pomemben korak naprej, saj tako invalide fizično razbremenimo.«

Delovna mesta prilagajajo zmožnostim invalidov Koliko invalidov pa zaposlujete? »V storitvah je zaposlenih kar 70 odstotkov invalidov, v elektrokomponentah 38, v grafiki pa nekoliko manj. Skupaj dosegamo 50,3 odstotka. S tem zadovoljujemo nove zahteve zakona o zaposlitvi in rehabilitaciji invalidov.« Med vašimi posebnimi pristopi so tudi dnevni odprtih vrat? »Res je, vsak teden so našim delavcem moja vrata odprta. Vsakdo je dobrodošel z vsemi svojimi težavami. Moram priznati,

večji program, ki zaposluje 310 delavcev. Drugi velenjski program je embalaža. Smo stoodstotni dobavitelj čisto vse embalaže, ki jo potrebuje Gorenje. Ta program ima dobre pogoje za rast, zaposluje pa 48 delavcev. Kako ogromno delo opravimo v njem, pove podatek, da letno uporabimo kar 3000

Med pomembnimi kupci elektro komponent je tudi Elektronček

Direktor Gorenja IPC Mirko Rožanc: »Do zaposlenih invalidov je treba imeti povsem specifičen pristop.«

da jih je največ čisto osebnih, življenjskih. Poslušam zgodbe o velikih tegobah in stiskah, ki jih skušamo skupaj z našimi službami, četudi ne gre za zaposlitveno področje, razreševati. Zavedamo se namreč, da je le zadovoljen delavec dober delavec, in želimo narediti vse, da jim po svojih močeh to tudi omogočimo. S temi pogovori pa dobivam tudi občutek, kakšen je delovni utrip po posameznih programih. Teh obiskov sem vedno vesel in kar strah me je, da bi ostala vrata kdaj zaprta, ker ne bi bilo nikogar na pogovor.« Povedala sva, da ste invalidsko podjetje, da ste organizirani v štirih programih. Kakšna je torej vaša dejavnsot? »S svojo dejavnostjo smo podpora matičnemu podjetju Gorenje. Imamo štiri programe, od tega dva v Velenju za storitve, pri katerih sestavljamo različne komponente in sklope za potrebe gospodinjskih aparatov. Sestavljamo različne izdelke - vse od vrat, dozirnih posod, čelnih plošč in drugih polizdelkov, ki jih je mogoče predhodno izdelati in potem v redni proizvodnji samo sestaviti v končni izdelek. To je tudi naš naj-

ton osnovnih surovin za izdelavo stiroporne embalaže (čeprav, kot sami veste, je stiropor izjemno lahek). Ti izdelki gredo direktno na trakove končnih izdelkov. V Šoštanju imamo program elektrokomponent, ki zaposluje 260 delavcev, proizvaja pa ožičenja za potrebe gospodinjskih aparatov. S tem programov pokrivamo celotno proizvodnjo Gorenja (tudi tisto na lokacijah v

tujini), gre pa za naš najhitreje rastoč program. Imamo pa še grafiko, ki zaposluje 50 ljudi, od tam pa prihajajo vsa navodila, tiskovine, v veliki meri tudi marketinški materiali. Vse bolj se odmikamo od klasičnega offset tiska in prehajamo na digitalnega. Tako smo bolj fleksibilni in lahko poskrbimo za butične serije naših aparatov.« Čeprav ste bili ustanovljeni predvsem za podporo matičnemu podjetju, za katerega večinoma delate, pa si trge iščete tudi drugje? »Z zadovoljstvom lahko povem, da smo ekskluzivni dobavitelji za Elektronček (podjetje Joca Pečečnika) in njegove igralne avtomate. Pridobili smo si odlične reference, zato smo tudi investirali v ekskluzivni stroj za izdelavo ožičenj za igralne avtomate. Delamo še za številne druge naročnike, v slovenskem okolju pa vsekakor veljamo za najboljšega dobavitelja kabelskih vezij.« Koliko pa delate za Gorenje in koliko za druge? »Še vedno - kot sem že poudaril, delamo

predvsem za Gorenje, pri čemer ustvarimo kar 96 odstotkov vseh svojih prihodkov. Naj pa poudarim, da smo še pred tremi leti delali izključno za Gorenje. Tudi v prihodnje želimo poskrbeti za vse potrebe Gorenja, ob tem pa se širiti tudi zunaj Gorenja. Velike priložnsoti vidimo na področju stiroporne embalaže, kabelskih vezij, pa tudi grafičnih storitev, pri katerih se prav zdaj posodabljamo tudi za barvni tisk. Kako pa se v takšnem podjetju, kot je vaše, pozna kriza? »Moram reči, da smo v zadnjih dveh letih izvedli kar nekaj racionalizacijskih ukrepov, tako da ta vpliv trenutno ni prevelik,

Iz proizvodnje kabelskih setov

Živel 12. maj! Živel Vintage Vikend! Tudi v Velenju možnost nakupa oblačil iz druge roke po zaslugi Velenjčank Nine Štajner in Tjaše Gračner – Na oblačila iz druge roke prisegajo svetovne zvezde, kot je Julija Roberts, od domačih zvezd pa Ula Furlan Tatjana Podgoršek

Živel 12. maj! Živel Vintage Vikend! je kratko sporočilo enega od dogodkov, ki se bodo zvrstili pod okriljem letošnjih Dnevov mladih in kulture v Velenju. Zgodil se bo v soboto, 12. maja, v klubu eMCe Plac v Velenju, zaznamovali pa ga bodo: od 10. do 20. ure bodo pred klubom stale stojnice, bogato obložene z oblačili, nakitom in modnimi dodatki, ki se jih je dotaknila patina časa, ob 16. uri bodo v prostorih kluba odprli razstavo fotografij z »motivi« večne elegance vintage mode, postavljene na trge in parke (Titovega) Velenja, od 20. ure naprej pa se bodo lahko obiskovalci dogodka zavrteli ob ritmih melodij iz časov bratstva in enotnosti. Projekt Vintage Vikend sta ustvarili Velenjčanki, mladi oblikovalki Nina Štajner in Tjaša Gračner. Star je 3 leta, doslej pa so vsi tovrstni dogodki potekali v Ljubljani. Tokrat sta mladi oblikovalki sklenili s projektom »obiskati » tudi svoje rodno mesto. »Čeprav sva imeli ponudbe za obisk drugih krajev, se nama je zdelo prav, da najprej prideva »domov«. Ko sva sami odraščali v

Kaj je »vintage«?

Vintage so oblačila, modni dodatki in nakit iz obdobja od 1920 do 1980. Gre za lepo ohranjene posebne kose že nošenih oblačil. Rekli bi jim lahko tudi oblačila 'druge roke', ki so aktualna tudi v današnjem modnem času.

Nina in Tjaša: »Doslej sva pripravili številne nakupovalno-zabavne dogodke in jih vedno obogatili z modnimi revijami, glasbenim, umetniškim programom ali fotografskimi razstavami. »

mestu priložnosti, sva si želeli več dogajanja za mlade. S projektom, ki se bo zgodil v soboto, 12. maja, želiva tako vsaj za en dan razširiti ponudbo dogajanja v mestu. Najina pričakovanja so skromna. Čeprav se zaveda-

va, da je velenjska publika zadržana, kljub vsemu upava, da si bodo občani Šaleške doline ogledali dogajanje, fotografsko razstavo ter se zvečer malo sprostili in zaplesali,« je povedala vodja projekta Nina Štajner in ta-

kole odgovorila še na nekaj naših vprašanj. Projekt Vintage Vikend je star 3 leta. Takrat sta se namreč odločili odpreti svoje omare in podeliti strast do zbiranja ter nošenja rabljenih oblačil s svetom. Sta se tako odločili zato, ker so bile vajine omare prepolne ali …? »Nad vintage oblačili sva bili obe navdušeni že veliko prej in v Sloveniji sva tovrstno ponudbo zelo pogrešali. Najini zbirki vintage oblačil in modnih dodatkov sva tako širili na potovanjih po celi Evropi, Ameriki in Kanadi. Obe sva študirali v tujini - sama v Pragi, Tjaša v Tuebingenu - in po vrnitvi v Ljubljano nisva več zdržali brez vintage ponudbe. Zanjo sva poskrbeli sami.« Kakšne so vajine dosedanje izkušnje s tem?

Veliko priložnosti v stiroporni embalaži

imamo sicer še nekaj presežnih delavcev, a ne toliko, da tega ne bi bilo mogoče razrešiti z blagimi oblikami zmanjšanja zaposlenih. Trenutno je naša proizvodnja v vseh programih zadovoljiva, tam nekje na ravni lanskega leta.« Lani je kazalo, da se bodo invalidska podjetja sesula, potem pa ste tudi vi veliko prispevali, da je bila nova zakonodaja sprejeta v sprejemljivejši obliki? »Res smo bili težke bitke in dosegli, da se 16. novembra lani sprejeti nov zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov približuje evropskim uredbam. Na predlog smo vložili kar 23 amandmajev in dosegli, da je bilo 22 tudi sprejetih. Vseeno je nov zakon slabši od prejšnjega, a vsaj vzdržen. Če tega ne bi dosegli, bi šla večina invalidskih podjetij v stečaj. Dosežena odstopla sredstva, ki se lahko uporabijo kot boniteta, nam po eni strani znižujejo stroške dela, po drugi pa omogočajo investicije, ki pomenijo razvoj, na drugi strani pa prilagajanje delovnih mest zmožnostim invalidov.«

»Na začetku ljudje pri nas niso bili vajeni tega koncepta, rabljena oblačila so veljala za nekaj slabšalnega in vintage trgovine kot take niso obstajale. Prvi so se novosti vintage ponudbe razveselili modno ozaveščeni srednješolci in študentje, ki svetovno sceno spremljalo prek interneta in vedo, kako popularen je vintage v tujini. Kasneje se je naša ciljna publika razširila na vse generacije.« Na vikend dogodku se kupuje in tudi prodaja. »Dogodek v Velenju bo prodajne narave. Poleg Vintage Vikenda bosta sodelovala še ljubljanski vintage butik Ab Fab in slovenski kralj vintage nakita Aka Neon.« Na oblačila iz druge roke prisegajo tudi nekatere svetovno znane zvezde. Je morda ta nad tem navdušena tudi kakšna slovenska znana osebnost? »V tujini je vintage že zelo uveljavljen način nakupovanja, sploh zvezdnice imajo željo, da so vedno edinstvene in vintage jim to omogoča. Tako je Julia Roberts svojega oskarja sprejela v vintage Valentino obleki, tudi Scarlet Johansson rada nosi vintage, skoraj kulten pa je postal s serijo Sex v mestu – Carrie Bradshaw namreč genialno kombinira vintage z novimi kosi oblačil. Pri nas ima vintage zelo rada Ula Furlan, ki je bila na letošnji podelitvi Viktorjev odeta v oblačila butika Ab Fab. Skoraj vsak naš dogodek obišče modna novinarka Manja Plešnar, ki je tudi velika ljubiteljica vintage nakita in torbic. Obiskali so nas tudi kostumograf Alan Hranitelj, stilistka Barbara Žgalin, modna urednica Tina Deu in še veliko drugih.« n

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 8

OBJAVA

10. maja 2012

Saloon – pravo kulinarično razvajanje Si želite doživeti pravi divji zahod? Si želite privoščiti odlično mehiško hrano? Se želite dobro in ugodno najesti? Potem brez pomislekov krenite proti Slovenj Gradcu in nekaj kilometrov naprej, na Vrhe 9, kjer se nahaja Pizzerija in mehiška restavracija Saloon. Z lesom obdelana notranjost v sebi skriva kanček življenja, ki so ga nekdaj živeli kavboji. Zdaj je Saloon še večji in dograjen v posebnem stilu – s pridihom Mehike. Navdušeni boste nad odlično kulinariko, prijaznim in vedno ustrežljivim osebjem ter čudovitim ambientom. Saloon je namreč pravšnji kraj za spoznavanje vrhunske kulinarike in prefinjenega okusa mojstrov svetovne kuhinje, kar so lahko zdaj spoznali tudi vsi povabljeni na posebno pogostitev – pokušino njihove vedno sveže in okusne hrane. Pa ne samo to. Pred dobrim tednom dni se je tako v kot pred lokalom dogajalo marsikaj …

Uradno večji Tako je. Saloon je zdaj doživel tudi uradno otvoritev razširjenega dela lokala. Ob tem je direktor Nikolas Konečnik predstavil svoje zaposlene v podjetju, ki jih je vsega skupaj že 21, in se jim zahvalil za predano delo. Seveda brez rezanja traku, kjer sta mu na pomoč priskočila tudi žena in sin, ni šlo. Škarje so zarezale in novi del Saloona je bil tudi uradno odprt. Zdaj bo lahko v harmoniji mehiških okusov uživalo še več njihov gostov, ki prihajajo iz različnih koncev. Tako s Koroške, Šaleške doline, ostalih koncev Slovenije, vedno več pa jih k njim prihaja tudi iz sosednje Avstrije.

Čuki na obisku

veliko dobrih ansamblov in zadovoljnih gostov. Od Milana Pečovnika – Pidžija, ki je s svojimi fanti sicer zabaval goste, so si na hitro sposodili tudi kitaro in zaigrali nekaj ritmov skladbe Z nogo ob tla. Hkrati so skorajda premierno predstavili tudi videospot, ki je že zajadral na internet in v katerem lahko vidite vse kadre, posnete prav v Saloonu! Izjemno zadovoljni so obljubili, da se bodo tu še kdaj oglasili.

V Saloonu so znani po odlični kulinariki in prijaznem osebju

Čudovito presenečenje za goste – vožnja s helikopterjem Poleg lokala, na velikem parkirišču je bil parkiran tudi helikopter, ki je bil na voljo vsem povabljencem. In ti so v želji po sprostitvi nakopičenega adrenalina in želji po ogledu delčka Koroške s ptičje perspektive kar stali v vrsti. Ničkolikokrat je helikopter poletel nad Saloonom in navdušence nevsakdanjega popeljal naokoli. Splačalo se je nekoliko počakati, kajti tega človek res ne doživi vsak dan. Pa še na konjski hrbet so lahko skočili, saj so ta dan v restavraciji jedli tudi konjeniki.

S tem ne mislimo majhne sove z majhno glavo in velikimi, rumeno obrobljenimi očmi ter kratkim repom. Mislimo na glasbeno skupino, ki je na sceni že več kot 20 let. In še vedno jim uspeva. Kaj so počeli na Koroškem? »Tu smo zdaj že malo udomačeni, saj smo pred dvema tednoma prav v tej restavraciji snemali svoj najnovejši videospot za country pesem Z nogo ob tla. S seboj smo pripeljali tudi režiserja Janija Pavca in Barbaro iz ansambla Donačka, ki je prav tako sodelovala pri snemanju,« je odgovoril zgovoren Čuk Jože Potrebuješ. Ob tej priložnosti so Saloonu zaželeli dolgo življenjsko dobo,

Čuki so v Saloonu posneli videospot za pesem Z nogo ob tla

Pokušinam ni in ni bilo konca … Pa to še ni vse – Čuki, Pidži, helikopter, pokušina mehiških jedi … Kaj pa pijača? Zanjo sta se posebej potrudila dva mojstra – barmana, ki sta namešala raznovrstne koktejle: jagodne, bananine, metine, cuba libre … K temu dodajmo še kapljico rujnega in to je to. Fantastično popoldne v Pizzeriji in mehiški restavraciji Saloon. Če jim je uspelo kaj, jim je to, da se bodo gostje k njim vedno z veseljem in polni pričakovanj znova in znova vračali. Brez pomislekov.

Otvoritveni trak je prerezal direktor Nikolas Konečnik skupaj z družino

Barmana sta pripravljala koktejle različnih barv in okusov

Zaposleni

Pizzeria in mehiška restavracija Saloon Vrhe 9, 2380 Slovenj Gradec

Gostom je bil na voljo tudi helikopter

Telefon: 041 945 884 Telefax: 02 882 21 18

info@westsaloon.si, www.westsaloon.si http://www.facebook.com/mehiskarestavracija.pizzerija

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 9

MLADI

10. maja 2012

Maj – mesec mladih, mesec kulture Šaleški študentski klub v naslednjih treh vikendih prireja najstarejši študentski festival v Sloveniji in hkrati svoj največji projekt – Več kot šestdeset dijakov in študentov bo za šaleško mladino in nostalgične ljubitelje dneva mladosti v naslednjih dneh pripravilo pestre vsebine iz kulture, izobraževanja in športa – V 10 dneh nas čaka 21 dogodkov – Začenjamo s štafeto modrosti, ki jo bodo člani kluba prinesli iz Kumrovca, dogajanje pa bo spremljal stand up domačih in tujih mojstrov. Nastja Stropnik Naveršnik

Čeprav muhasto vreme spominja na april, smo koledar že obrnili na mesec maj. Vse hitreje se približuje 25. v mesecu, dan mladosti, in s tem neposredno povezan najstarejši in eden največjih mladinskih festivalov v Sloveniji – letos že 22. festival Dnevi mladih in kulture, ki bo potekal med 12. in 26. majem. Začetki festivala segajo v letu 1991, ko so se nadebudni šaleški študentje odločili, da bodo počeli stvari, ki si jih drugi ne upajo ali jih ne znajo. Ob dnevu mladosti so priredili »špil« na Velenjskem gradu, z leti pa se je ideja festivala večala in večala, širila, stopala v koraku s časom, in danes, 21 let kasneje, sodi festival med največje in najbolj kvalitetne festivale za mlade. Večdnevni festival ohranja osnovno idejo skozi vsa leta – mladim se želi pokazati drugačen pogled na svet, poiščejo se kulturne in umetniške vsebine, ki so večkrat spregledane, nepoznane, nekomercialne. Festival Dnevi mladih in kulture se je – kot že omenjeno – razvil iz praznovanja dneva mladosti in postajal vse bolj obsežen in pester. Zato ni čudno, da je vsako leto osrednji dogodek ravno koncert na gradu, ki v očeh mnogih dosedanjih nastopajočih ostaja eden najlepših koncertvenih prostorov v Sloveniji. Letos bomo koncert na Velenjskem gradu izvedli natanko na dan mladosti. Osrednji dogodek pa spremljajo številne kulturne prireditve, športne aktivnosti, zabavna druženja … Letos bo že drugo leto zapored festival spremljala kitarijada. Že petič zapored bomo za vse ljubitelje adrenalina pripravili največji skate contest v državi. Prvič bo na urnik dogajanja prišla »DMK-jeva golažijada 2012«. Razlog, da so se člani ŠŠK-ja odločili za to, je nedvomno pred kratkim pridobljen naziv najboljših kuharjev bograča, ki so si ga priborili na vsakoletnem dogodku Bogračijada v Mariboru. Da pa znajo kuhati tudi kaj drugega, bodo dokazali v sklopu festivala DMK. Prvič bo festival svoje prizorišče dogajanja razširil po vsej Šaleški dolini in tako povezal mlade iz vse doline. V Šmartnem ob Paki bo namreč potekal nogometni turnir, v Topolšici pa odbojkarski. Festival bo gostil mlade grafitarje, ki bodo polepšali teraso pred eMCe placem in del fasade Rdeče dvorane. Na okrogli mizi bo govora o delu na televiziji, z nami pa bodo medijsko prepoznave osebnosti, ki jih poznate z malih zaslonov, vsi pa so Velenjčani (ali so bili in so s srcem še vedno doma v Velenju). Morda boste za koga celo presenečeni, da je naš sokrajan.

Tudi letos bo otvoritev festivala Dnevi mladih in kulture spremljala predstavitev revije Racionalno izbrane teme (RIT). Otvoritev bomo pričeli s štafeto modrosti, nadaljevali s stand upom in končali ob zvokih francoske glasbene skupine Trankilesha. (Foto: Tilyen Mucik)

Kako se je zbuditi ob hrumenju bombnikov? Kako daleč ste pripravljeni iti za požirek vode? Kako je gledati smrtno grozo v očeh vaših najbližjih? Še sploh verjamete v človečnost sveta? Na zastavljena vprašanja si boste – če ne prej – zagotovo odgovorili po predstavitvi dokumentarnega filma »Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana«, avtorjev Toma Križnarja in Maje Weiss. Film govori o tridesetletnem iztrebljanju Afričanov s področij, bogatimi z naravnimi viri, ki se nahajajo med obema Sudanoma: v Nubskih gorah, Darfurju, Abjeju in ob Modrem Nilu. Ob tihem etničnem čiščenju so miniaturne kamere božje oči in božja ušesa. Po projekciji filma sledi pogovor z avtorjem in borcem za človekove pravice Tomom Križnarjem. Festival DMK organizirajo študentje sami za svoje vrstnike. V izvedbo se vse bolj vključujejo tudi dijaki, ki delujejo pod okriljem ŠŠK-ja v Dijaški sekciji. Žan Delopst, predsednik ŠŠK-ja: »Čeprav je cilj projekta ponuditi mladim v Velenju čim več različnih aktivnosti skozi celoten festival, smo veseli tudi starejših, ki na DMK-ju niso redkost.« Ekipa ŠŠK-ja se trudi, da je vsebina festivala tako naravnana, da zaobjame širši spekter interesov in tako privabi na svoje dogodke mlade in stare. Dokumentarni film »Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana« avtorjev Toma Križnarja in Maje Weiss, ki si ga bomo ogledali v sre-

Lani so nas na koncertu ob Velenjskem gradu zabavali Psihomodo Pop, letos bodo z nami Res Nullius, Dan D in Lollobrigida. (Foto: Tilyen Mucik)

do, 16. maja, ob 20. uri v kinodvorani Hotela Paka, je zagotovo eden od projektov, na katerem pričakujemo marsikaterega Velenjčana. Prav tako je za vse mlade po srcu (in ne po letih) namenjen projekt Lončarjev ples, na katerem bodo svoje znanje združili lončar Igor Bahor, trobentač David Jarh in plesalke ter skupaj prebujali čutila obiskovalcev. In še bi lahko naštevali … Vsi projekti so brezplačni. Kot nam pove predsednik ŠŠK, klub finančno konstrukcijo festivala pripravi že jeseni, večino sredstev pa pridobi od Študentske organizaci-

je Slovenije oziroma iz različnih razpisov. V zadnjih dneh pred pričetkom festivala ekipa hiti še z zadnjimi malenkostmi, za ostalo je že poskrbljeno. Ekipa si želi lepega vremena, saj je od tega odvisno število obiskovalcev dogodkov in razpoloženje v ozračju! Največja nagrada za festivalsko ekipo je namreč dober žur in uspešno izpeljani zastavljeni cilji, zato Žan sporoča: »ŠŠK si prizadeva, da bo festival uspel v največji možni meri. Vabimo vas, da ste naslednje tri vikende v naši družbi!« n

DMK bomo odprli s prihodom štafete!

Kot že vrsto let bo tudi letos otvoritev festivala potekala v atriju Velenjskega gradu in sicer v soboto, 12. maja, ob 20. uri. Prihod štafete modrosti, ki jo bodo študentje Šaleškega študentskega kluba s pomočjo ostalih študentskih klubov na poti prinesli iz Kumrovca, bo uradno otvoril festival. S to tradicionalno simbolično gesto želijo študentje ohraniti, a nekoliko aktualizirati praznični duh dneva mladosti. Na otvoritvi bodo predstavili novo številko študentske revije RIT (Racionalno izbrane teme) in otvorili drugo samostojno kiparsko razstavo Anžeta Severja. Otvoritev festivala bo letos nekoliko drugačna kot smo vajeni iz preteklih let, saj bo oder gostil mojstre stand up scene, ki osvajajo srca mladih širov Evrope. Obiskovalce bodo skušali nasmejati prekmurski medicinec Jernej Celec, Anglež Daniel Ryan Spaulding in velenjski publiki že dobro poznani Perica Jerković. Da večera ne bo prehitro konec, bo poskrbela francoska glasbena skupina Trankilesha.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

10. maja 2012

Potočnikov default – error Velenje, 4. maja – V Galeriji Velenje, v prvem nadstropju, je vse do 20. maja na ogled razstava del akademskega slikarja Uroša Potočnika. Velenjčan po rodu zadnja leta živi in ustvarja v Belih Vodah, v galeriji pa se predstavlja z deli, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. Tako ljubiteljem umetnosti ponuja na ogled strnjen pogled v njegovo ustvarjalnost. Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, ki je ob odprtju razstave predstavil dela Uroša Potočnika, je prepričan, da gre za enega najbolj nadarjenih slovenskih umetnikov mlajše generacije. »Ob bežnem prvem pogledu na predstavljena dela zazna opazovalec izrazito heterogenost motivike kot tudi likovnih

Moč podobe Nataša Tajnik Stupar

Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik je predstavil dela slikarja Uroša Potočnika.

tehnik, pristopov. Za razumevanje postavljenih del kot neke celote, kot ustvarjalnega procesa pa je potrebno oboje pojasniti. Potočniku izbor motivov narekujeta vsakdanjik in okolica, zato pri njih ni izbirčen

in zahteven. Ima pa njegovo slikarstvo kljub izrazitim elementom heterogenosti izrazito skupno noto – svetlobo.« Plevnik meni, da je prav svetloba Potočnikov avtorski podpis, saj

Glasovi vzhoda in zahoda Odličen koncert Komornega pevskega zbora Harmonia Ensemble in Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje, 23. aprila - V ponedeljek, 23. aprila, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje, pripravil koncert dveh odličnih pevskih sestavov. V okviru projekta Harmonije 2012, mrežnega projekta EPK, sta na odru velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega prepevala Šaleški akademski pevski zbor in Komorni zbor Harmonia Ensemble iz Japonske. Komorni zbor Harmonia Ensemble, ki je bil ustanovljen aprila leta 2009, sestavljajo pevci, ki so prepevali v Svetovnem mladinskem zboru, ter mladi, pevsko podkovani študentje glasbenih šol. Zasedba deluje brez zborovodje, člani namreč glasbo izbirajo ter poustvarjajo na osnovi medsebojne izmenjave mnenj, kar predstavlja svojevrstno posebnost. Kot zmagovalci tekmovanja Florilège Vocal de Tours – To-

urs, Francija 2011, enega od petih tekmovanj po Evropi, so v Slovenijo prišli na Finalno tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope – Europian Grand Prix for Choral Singing, ki ga je prvič v zgodovini gostilo mesto Maribor. Koncert v Velenju je bil sestavljen v treh delih; v prvem delu je japonski Komorni zbor nastopil s programom, ki so ga peli na tekmovanju v Mariboru. V drugem delu je dvorano s petjem napolnil Šale-

ški akademski pevski zbor z zborovodkinjo Danico Pirečnik. Vedno odlični pevci, ki so v letu 2009 na mednarodnem tekmovanju v bolgarski Varni osvojili prvo nagrado v kategoriji mešanih zborov in prejeli veliko nagrado Varne, v letu 2010 pa so, poleg še dveh slovenskih zborov, nastopili na tekmovanju za Evropski Grand Prix 2010, ki je bil prav tako v Varni, so se predstavili s programom, ki ga že pripravljajo za naslednje tekmovanje.

vsakodnevne pojave prežarči v novo svetlobno esenco. Opozarja še, da dinamika Potočnikovih del zahteva aktivnega gledalca in ne samo pasivnega opazovalca. n bš

V tretjem delu koncerta so gostje nastopili s pesmimi Japonskih skladateljev. Nekatere so bile postavljene v prostor celotne dvorane, s čimer so pevci ustvarili posebno ozračje, zvok pa je »lebdel« pod stropom. Mladi japonski pevci so se za ta koncert še posebej potrudili, saj je eden od pevcev, Kazuhiro Fukunaga, program napovedoval v slovenskem jeziku. Za konec so gostje zapeli še dve slovenski pesmi: ljudsko Pa se sliš´ in Ne čakaj pomladi, za katero je besedilo napisal Frane Milčinski Ježek, uglasbil pa jo je Borut Lesjak. Da je bil koncert res odličen, je na koncu potrdila publika, ki je pevce nagradila s stoječim aplavzom. n

Čas in prostor smo nasičili s podobami, ki nekatere nosijo s sabo berljiva sporočila, druge nas dražijo in delajo živčne, nekatere nas branijo, opozarjajo, a vse so tu: realne, realistične, naturalistične, abstraktne, stilizirane … Podobe so naše zaveznice. Seveda, če jih znamo brati ali pa če se jim znamo prepuščati, da nam lahko odpirajo naše nove prostore spoznanj, odraščanj, vzgoje in manipulacij. Človek je vodljivo bitje in sledi svojim čutilom, ki mu omogočajo lažjo orientacijo v prostoru in času. V čudaškem času, kot je zdaj, dobiva podoba spet svojo prvinsko moč. Skoraj tako kot srednjeveški cerkveni sistem branja fresk po cerkvah za nepismene; tako smo ljudje postali velika hlastajoča, nenasitna usta potrošništva, ki samo slepo sledimo svetlečim kapljicam na reklamah za sadje, lepim manekenskim modelom za oglaševanje nizkokaloričnih osvežilnih pijač. Pop kultura je postala velik oglaševalski pano vseh blagovnih znamk in simbolnih predmetov, ki jih uspešen posameznik mora imeti. Vse je i-nujno, ibuy, i- …., osnova pa je vedno dober dizajn, dobre barve (čimbolj tople, zelo uspešne so tudi mavrične J), oglas v imenu ljubezni, zapeljiva svetloba … J, lepa dekleta, lepa telesa …, in potrošnik je rojen; in če bo uspešno vzgojen, bo sledil podobi in bo zelo dober potrošnik. Eno od bolj krutih vzgajanj potrošnikov se mi zdi seveda svet igrač in risanih podob za najmlajše, ki poleg svoje podobarske vsebine nosijo s sabo tudi vizualno vzgojo za prihodnost. V času krize bo bombardiranje vizualnega prostora s podobami še močnejše, saj se bo kupna moč zmanjšala in bo za tiste potrošnike, ki bodo še ostali, nastala pravcata vojna. Podoba pa ni samo v službi t. i. »bad guys«, temveč tudi pri tistih, ki »odpirajo glave« in prevetrujejo naše možgane, nas vzgajajo in varno vodijo skozi simbolne, duhovne in realne prostore našega bivanja in ustvarjanja za življenje. H pisanju te kolumne me je napeljalo več dogodkov, ki so se dogajali v zadnjih mesecih in postavljali na kocko vse tiste vrednote, za katere sem bila prepričana, da ga ni junaka, ki bi jih lahko zanikal ali celo uničil. Sistem, ki je v času odraščanja usmerjal in nagrajeval mojo generacijo, nas je vzgojil v odgovorne in tankočutne ljudi, ki le stežka in postrani opazujemo spremembo taistega sistema. Spremembo v kaj? V sistem, v katerem postane altruizem utopija in v katerem se vsi grebemo en prek drugega in hodimo prek »trupel« za doseganje svojih materialnih ciljev in statusnih simbolov? Kjer je »več je več« pomembneje kot »manj je več«? Morda je sedaj nujno, da nastopijo tisti ustvarjalci podobe, ki bodo mogli ali zmogli narediti obrat pri tinejdžerski generaciji, ki je že zastrupljena s prevladujočo potrošniško podobo globalnega »cartoon-inga«. Zdi se mi, da je ta zmlela otroke, jih prestavila v virtualne medčloveške odnose, jih obdala s sijočimi barvnimi mešanicami, ki so bolj primerne za barvanje plastike kot pa opisovanje ekološko zavednega sveta prihodnosti. Podoba pa ostaja svojstven jezik, ki od nas zahtevo le to, da se pred njo ustavimo, jo pogledamo, začutimo in se odločimo, ali bo njeno sporočilo postalo naša nujna izbira ali pa bomo lahko nemoteno in nespremenjeni odšli mimo. Vizualci bomo vedno dajali v svoje podobe vsebine, ki bodo varovale tiste vrednote, ki jih sistem, tako naš mikro Slovenski kot globalni, danes pokopava. Vsebine življenja, smrti, ljubezni, preživetja, človeškega bivanja, tako skozi zavedni kot nezavedni nivo podobe, ki jo boste srečali v kontekstu umetnosti in kulture. In v Velenju je sreča, kajti po zagotovilih župana se nam 'za kulturo in umetnost v naši dolini ni bati'.

Mladi japonski pevci so v Velenju zapeli tudi dve slovenski pesmi. Dvorana je bila nad njimi in nad Šaleškim akademskih zborom iskreno navdušena.

Odvrtel se je Velenjski plesni oder Na regijsko srečanje plesnih skupin, ki bo 17. maja v Žalcu, uvrščenih 8 koreografij Velenje, 19. aprila – Pred tremi tedni je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje organizirala območno revijo plesnih skupin, ki že nekaj let nosi naslov Velenjski plesni oder. Kljub naslovu prireditve so se na reviji predstavile plesne skupine iz Velenja in Šmartnega ob Paki. Ker je letošnja revija tudi del mrežnega programa Harmonije 2012, ki poteka kot projekt EPK in združuje vse Območne izpostave JSKD partnerskih mest, so kot gostje na reviji nastopili tudi plesalci iz Maribora. Številna publika je uživala v plesnih stvaritvah sedmih skupin Plesnega studia N Velenje, Plesne skupine Fiesta - Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, plesne sekcije KD Šmartno ob Paki – Fione, mlajše

in starejše skupine Plesnega krožka OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki, Plesne izbe Maribor, KD Centra plesa Maribor in Galerije Plesa Maribor. Letošnja strokovna spremljevalka revije Nataša Kos Križmančič je bila presenečena nad pestrostjo plesnih zvrsti, ki so jih prikazali mladi plesalci in njihove mentorice. V prijetnem pogovoru po reviji je podala svoje mnenje o videnih koreografijah, izbrala pa je tudi skupine, ki se bodo udeležile regijske revije plesnih skupin V plesnem vrtincu, ki bo 17. maja v Žalcu. Izbrane skupine so: Fiesta – Mladinski center Šmartno ob Paki s koreografijo Svitlane Kiyashchenko Stars, in Plesni studio N Velenje s koreografijami Čarovniški potep – koreografinja Dragica Mavec, Sončnice, Regratova lučka želja in Nabiralke zvezd – koreografinja Polona Boruta, Mlini – koreografinj Lucija Boruta, Polone Boruta, Nine Mavec Krenker, ter Zrejlo je žito in Jabolko – koreografinje Nine Mavec Krenker. n

Aladin se do jeseni poslavlja Velenje, 7. maja – V petek, 4. maja, so v dopoldanskem času za šolske skupine pripravili že 12. ponovitev mladinskega muzikala Aladin, ki je premiero doživel letos marca. Nastal je pod okriljem Festivala Velenje, ob podpori EPK Maribor 2012 in Mestne občine Velenje, ustvarili pa so ga mladi iz Šolskega centra Velenje in glasbene šole Velenje v sodelovanju s profesionalci. Režirala je domačinka Ajda Valcl. »Aladin je doslej navdušil že več kot 3000 gledalcev, še vedno pa dnevno beležimo klice, kdaj bo naslednja ponovitev. Žal smo se morali zaradi zasedenosti nekaterih članov velikega ansambla, pa tudi dvorane doma kulture, odločiti, da bomo predstave nadaljevali šele septembra. Tistim, ki Aladina še niso videli, pa bi to radi storili, že sedaj priporočamo, da pohitijo, ko bomo objavili termine za jesenske predstave, pravi organizator prireditev v Festivalu Velenje Matjaž Šalej. n bš

Mlada ekipa nastopajočih v muzikalu Aladin se bo na odru velenjskega doma kulture ponovno zbrala v septembru. (Foto: Ksenija Mikor)

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

10. maja 2012

Gl asbene novi č ke

Predstavitev prinaša nove stranke Življenje že dolgo ni več praznik, kar ugotavljamo vsak dan bolj in bolj. Šefica propagande Nina Jug in novinarka Milena Krstič Planinc, ki sta nekaj minulih prazničnih dni preživeli ob morju, ugotavljata, da voda in sonce še vedno blagodejno vplivata na počutje, a kaj, ko vsakdanji izzivi blagodejnost hitro nadomestijo z novimi, takšnimi in drugačnimi zgodbami. Zgod-

ba urednika Staneta pa je povezana s prvomajskim srečanjem na Graški gori, kjer ima že dolga leta v rokah vodenje in poskrbi, da potem to ostane vidno tudi v časopisu in se sliši na radiu. Med nikoli končane zgodbe sodi urejanje stanovanja. Prav to vprašanje bo eno osrednjih v prilogi tednika Naš čas, s katero bomo obogatili zadnjo majsko številko. »Dejstvo je,« pravijo v

naši propagandni službi, »da neprestano iščemo nove rešitve, s katerimi si polepšamo in olajšamo vsakdanje bivanje. Zato svoj dom vedno znova spreminjamo, dopolnjujemo, dograjujemo, izboljšujemo, skratka iščemo zanj kar najbolj skladno in uporabno podobo. Želimo si, da bi bilo v stanovanjski prilogi obilo vsega, zato za to priložnost ponujamo oglaševalcem izjemen popust za predstavitev njihove pestre izbire izdelkov in storitev. Vsi, ki se bodo odločili za objavo oglasa, lahko njegovo vsebino obogatijo s kakšnim zanimivim brezplačnim nasvetom, povezanim z njihovo dejavnostjo. Ugodno priložnost velja izkoristiti, saj – o tem smo prepričani – vsaka predstavitev prinese tudi nove stranke. Zato telefon v roke in zavrtite: 03 898 17 50. n tp

LESTVICA DOMAČE GLASBE ORLEK Skupina Orlek se v drugi polovici maja odpravlja na krajšo turnejo v Rusijo. Ta sicer ni bila načrtovana, saj se skupina jeseni odpravlja na zahtevno turnejo po Južni Ameriki, a se ponudbi niso mogli upreti. V Rusiji bodo imeli tri koncerte, dva v Tveru in enega v Moskvi.

SCHENGENFEST 2012 Letošnji Schengenfest bodo zaznamovala številna znana glasbena imena. Med 3. in 5. avgustom bodo v Vinici v Beli krajini nastopili Kaiser Chefs, Leningrad Cowboys, Parov Stelar, Parni valjak, Riblja čorba, Siddharta, Majke, Big Foot Mama, Dan D, Tabu, Leeloojamais, Klemen Klemen, Lollobrigida ... Nekaj presenečenj pa organizatorji še skrivajo v rokavu.

ROBERT JUKIČ Pred dobrim letom dni je pri založbi Celinka izšla zgoščenka Roberta Jukiča z naslovom Dobrote iz skrinje zarote, na kateri je sodelovala vrsta priznanih ustvarjalcev. Zadnji single z albuma je balada Spusti in odpusti. Glas je prispeval Sergej Ranđelović, kitare je posnel Robert, za končno zvočno podobo pa je poskrbel Saša Lušić.

EVA BOTO Eva Boto, letošnja slovenska predstavnica na Pesmi Evrovizije, je že posnela svoj evrovizijski E.P., ki bo izšel jutri (11. maja). Na mini albumu bodo ob remiksih tudi tri nove inačice njene evrovizijske skladbe. Ob dodelani Verjamem bo tu še angleška verzija (Pure Love) in hrvaška inačica z naslovom U kamen i vodu.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. GOTYE feat. KIMBRA - Somebody That I Used To Know 2. GAL GJURIN - Knjiga obrazov 3. FORŠUS - Tisto dekle Tokratna zmagovalka pesmi tedna je skladba Somebody That I Used To Know, katere avtor je avstralsko-belgijski pevec in avtor Gotye. V skladbi nastopa tudi novozelandska pevka Kimbra. Pesem je izšla sredi lanskega leta kot drugi single tretjega Gotyejevega albuma Making Mirrors in kmalu postala uspešnica v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kasneje pa tudi v ZDA in številnih evropskih državah. 18. aprila je skladba dosegla celo prvo mesto slovite lestvice Billboardovih vročih sto.

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

na, za koncertni album in video program. Najboljši album alternativne glasbe imata Damir Urban in Stjepan Hauser, najboljši novi izvajalec pa je skupina Radio Luksemburg. V kategoriji zabavne glasbe je porina za album Zar više nema nas dobila splitska klapa Cambi. Porine za življenjsko delo so dobili: originalna šestčlanska zasedba skupine Time iz leta 1971, skladatelj Stjepan Mihaljinec in eden najbolj priljubljenih hrvaških izvajalcev, 71-letni Mate Mišo Kovač.

Umrl ustanovni član Beastie Boys V starosti 47 let je v petek, 4. maja, umrl ustanovni član skupine Beastie Boys Adam Yauch, znan tudi kot MCA. Umrl je po boju z zahrbtno boleznijo, s katero se je boril od leta 2009, ko so mu diagnosticirali raka na obušesni žlezi. Yauch je januarja lani po dveh letih zdravljenja izjavil, da ni več bolan, kasneje pa se mu je zdravje poslabšalo, zaradi česar se 14. aprila tudi ni udeležil svečanosti ob sprejemu skupine Beastie Boys v znameniti Rock&Roll Hall Of Fame. Beastie Boys so svojo pot začeli leta 1979 v New Yorku kot punk band, kasneje pa so začeli dodajati elemente hip hopa. Leta 1986 so izdali album Licensed to Ill, ki je postal svetovna uspešnica, zasloveli pa so predvsem s hitom (You Gotta) Fight For Your Right (To Party). Beastie Boys so bili na glasbeni sceni aktivni vse do lani, več kot 25 let po izdaji svojega prvenca, skupaj pa so izdali osem studijskih albumov. Prodali so več ko 60 milijonov albumov.

Dvojčici Prusnik vabita v ring Eva in Nika Prusnik, zvezdi Misije Evrovizije in finalistki letošnje Eme, sta v slovenski prostor prinesli svežino in mladostniško drznost. Svoj talent in smisel za humor sta dokazali že z drugouvrščeno skladbo letošnje Eme Konichiwa, nju-

Every Teardrop Is A Waterfall, Paradise in Charlie Brown, so bili zelo uspešni na glasbenih lestvicah, njihov uspeh pa bo skušal ponoviti tudi novi single Princess Of China, ki je nastal v sodelovanju s priljubljeno ameriško pevko Rihanno. Popularni Angleži so trenutno na turneji, na kateri promovirajo aktualni album, njihov že tretji zaporedni studijski album, ki je debitiral na vrhu lestvic The Billboard 200 in The U.K. Album Chart. Coldplay so med drugim kar sedemkrat nominirani za letošnje prestižne Billboardove nagrade, katerih podelitev bo v nedeljo, 20. maja, v Las Vegasu.

Slab spomin napoveduje nov album Do izida sedmega studijskega albuma skupine Big Foot Mama je

Foto: Primož Bregar

Na Hrvaškem podelili glasbene nagrade Na Reki so minuli vikend podelili hrvaške glasbene nagrade – porine. Največ nagrad so letos dobili Goran Bare in skupina Majke. Imajo uspešnico leta, najboljši rock album (Teške boje) ter najboljšo interpretacijo skupine z vokalom, video-

1. Biseri - Fejst bukova generacija 2. Skater in Show band klobuk - Vzela si bom Slovenca 3. Zakrajšek - Pesem za oba 4. Narcis - Košček sanj 5. Akordi - Vrni se 6. Gorenjski kvintet - Sinko moj 7. Pogum - Nocoj boš spet sama 8. Pajdaši - Otroški smeh 9. Navihanke - Pokaži, da me imaš še rad 10. Dežur - Čudežni cvet

na nova skladba, s katero se v teh dneh predstavljata slovenski javnosti, pa se imenuje Pridi v ring. Eva in Nika sta ponovno združili moči z ustvarjalno ekipo Konichiwe, avtorskim parom, ki ga sestavljata Bilbi in Gregor Stermecki, ter izvrstnim producentom Teodorjem Amanovićem Tošem. Pred prazniki sta v nekdanjih prostorih tovarne Rog v Ljubljani posneli tudi videospot pod režijsko taktirko prodornega in ustvarjalnega režiserja Jureta Plešca.

... več na www.radiovelenje.com spot in aranžma. Splitska skupina TBF je osvojila nagrado za album in klubski album leta, Massimo pa za najboljši pop album (Dodirni me) in najboljšo moško izvedbo. Tudi Psihomodopop so dobili dva pori-

Coldplay in Rihanna Princess Of China je že četrti single z aktualnega albuma Mylo Xyloto uspešne britanske skupine Coldplay. Prvi trije singli s tega albuma,

ostalo le še malo časa. Album z naslovom Izhod bo luč sveta ugledal 17. maja. Prinaša dvanajst skladb, dvanajst različnih zgodb, dvanajst življenjskih situacij, s kakršnimi se človek srečuje v teh zapletenih časih. Še pred samim izidom albuma bodo Big Foot Mama predstavili novi single Slab spomin, udarno, himnično skladbo, ki odraža koncept albuma. Dan izida bo hkrati tudi dan uradne predstavitve albuma medijem in najbolj zvestim fanom. Promocijski dogodek bo potekal 17. maja v Siti teatru v Ljubljani. Big Foot Mama bodo preko svojega Facebook profila izžrebali 80 najbolj zvestih fanov, ki se bodo lahko udeležili promocijskega dogodka, na katerem obljubljajo tudi posebno presenečenje.

JERICA HABER Dočakala je svoj prvi videospot. Video podobo je dobila njena trenutno aktualna skladba Do konca in nazaj. Spot je nastal v sodelovanju z ekipo Studia 69 in pod režisersko taktirko Boruta Justina, v njem pa sta zaigrala tudi Jerica in kitarist njene spremljevalne skupine Vasilij Sušanj, ki je tudi napisal glasbo za omenjeno skladbo.

Foto: Luka Kase

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 12

10. maja 2012

Mladost in ljubezen Še vedno velja, da je maj mesec mladosti in ljubezni. Žal pa je zadnji čas za mlade vse manj ljubezniv.

Prelomi in zalomi

 Šmartno ob Paki je dolgo veljalo za najbolj nogometno vas v državi. Vsega lepega je enkrat konec, pravimo. Tudi nogometne idile. Pred moštvom je selitev v nižjo ligo. Lani so se rešili za zeleno mizo. Se lahko tudi letos. Se ne ve. Ve pa se, da so ljubitelji nogometa razočarani, ker v kraju ob Paki ne bo več drugoligaškega nogometa. Tudi Marjana Polak, lastnica znane čistilnice, je takole žalostno med rekreativnim kolesarjenjem spemljala potop domačih nogometašev. Mož pa je še bolj trpel na tribuni.

 Predsednica velenjske tretje univerze Marija Vrtačnik je vedno, ko nastopajo »njeni« študenti in študentke, iskreno nasmejana. In ponosna. Dolgoletna študentka te univerze Anica Pistotnik, ki je po upokojitvi – bila je odlična zobozdravnica – izpolnila tudi svojo željo po učenju tujih jezikov, je sicer bolj resna. A je zagotovo prav tako uživala, saj smo ju ujeli v prvi vrsti gledalcev na tradicionalni Jajčariji, ki je bila res prijetna.

Za Teš je veliko prelomnih datumov. Za enega takih zdaj velja 20. maj, do tedaj naj bi Alstom čakal na vladni zakon o poroštvu. Ker se ta dan hitro bliža, mora državni zbor pohiteti, da bo korak pred njim. In da res ne bo prišlo do kakega poloma.

Nekoč in jutri Pravijo, da narod, ki ne pozna svoje zgodovine, tudi težko načrtuje svojo prihodnost. Pri nas je pri tem zelo težko, ko pa imajo različne strani vsaka svojo zgodovino.

 Delavke uprave Občine Šmartno ob Paki (z leve proti desni): Klara Hržica – do nedavnega finančnica, po novem pa poslovna sekretarka, Bernarda Drev - svetovalka III za gospodarske javne službe, okolje in prostor, ter Alenka Podgoršek - višja svetovalka II za upravne zadeve in občinski svet v odhajanju, so pred nedavnim ugotavljale, da je bolje kot poganjati pedala pri vzponu na hrib potiskati kolo. Katera je bila pri tem uspešnejša, dokazuje fotografija. Se pa čvek sprašuje, ali bo morebiti pri podobnem takšnem podvigu vrstni red nekoliko drugačen in bo Alenka hitrejša zato, ker bo po dolgih letih odložila breme dela v občinski upravi in bo imela več časa tudi za nabiranje kolesarske kondicije.

Vroče, prevroče Nekateri v Velenju še vedno verjamejo, da bodo v okviru EPK lahko pripravili vroč koncert v podzemlju muzeja premogovništva. Če le tam še vedno ne bo prevroče.

Na pomoč Pri nas mnogi že tako močno zategujejo pas, da jim že zmanjkuje sape.

Podvodni hotel Turističnim delavcem v Dubaju nikakor ne zmanjka idej. Po številnih arhitekturnih presežkih, ki jih že imajo, so tokrat sklenili, da si želijo tudi podvodni hotel. Načrti za stavbo, ki bo delno pod vodo, so že pripravljeni; sobe deset metrov pod morsko gladino bodo ponujale razgled na življenje v morju, da pa bo to mogoče, bo v vsem hotelu posebna osvetljava. Hotel bo pravzaprav videti kot neke vrste vesoljska ladja. Sestavljen bo iz dveh glavnih diskov, eden bo nameščen pod, drugi nad vodo, povezana pa bosta s cevjo, v kateri bodo dvigala in stopnice. Pod vodo bo tako 21 sob, bar in center za potapljanje. Ustvarjalci so pri snovanju mislili tudi naprej: zgornji disk bo zgrajen tako visoko, da bo kos vsakemu cunamiju ali poplavi, spodnji pa bo v primeru nevarnosti samodejno priplaval na površje.

Standardni kondomi preveliki za Indijce Strokovnjaki so opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot tisoč Indijcev, in v njej ugotovili, da je standardna mednarodna velikost kondomov za indijskie moške preprosto prevelika. Študija je namreč pokazala, da več kot polovica Indijcev ne more pravilno uporabiti kondoma, saj so njihovi penisi za to premajhni. Raziskovalci so tako temeljito izmerili spolne organe sodelujočih in nato preverili tudi, ali je njihov vzorec res reprezentativen za celotno državo. Ugotovili so, da ima 60 odstotkov Indijcev v povprečju za 3-5 centimetrov manjše penise od

mednarodnega standarda. Strokovnjaki so tako zaključili, da Indija potrebuje po meri narejene kondome.

Vetrovi dinozavrov krivi za segrevanje? Četudi ste o dinozavrih gotovo že slišali tisoč in eno zgodbo, kaj takšnega gotovo še niste: nekateri strokovnjaki so prepričani, da so bili dinozavri deloma krivi za takratno globalno segrevanje Zemljinega ozračja, in sicer zaradi njihovih vetrov. Profesor na škotski Univerzi St. Andrews Graeme Ruxton trdi, da so dinozavri 150 milijonov let v ozračje spuščali metan, ki povzroča učinek tople grede. Največji delež naj bi predstavljali rastlinojedci, ki so pojedli ogromne količine zelenja. Na univerzi so izračunali, da so dinozavri vsako leto v ozračje skupno spustili več kot 520 milijonov ton metana – več se ga na Zemlji proizvede danes – količina pa naj bi bila dovolj velika, da bi se zaradi tega dvignila temperatura. »Naši izračuni nakazujejo, da so dinozavri verjetno proizvedli več metana kot vsi moderni viri, človeški in naravni skupaj,« je povedal strokovnjak.

Čevlji številka 60,5 Veliki ljudje imajo včasih resnično velike težave. Najvišji človek v Ameriki, 29-letni Igor Vovkovinskiy, ki je po rodu Ukrajinec, je visok 2,34 metra. Z višino pa raste

tudi obseg stopala in tako se Igorju prilegajo čevlji številka 60,5, ki jih seveda ni mogoče najti v trgovini. Podjetje Reebook se je odločilo sprejeti izziv in mu je po meri izdelalo ogromne teniške copate. Tega si Igor seveda ni privoščil sam; ustanovil je fond, prek katerega je

Avtor študije, španski raziskovalec z Univerze v Grandi Alfonso Manas, je dejal, da goloprsa ženska s kosi podobnim predmetom v levi roki ponazarja žensko gladiatorko, ki v roki drži sico, kratek ukrivljen meč, ki so ga v bojih uporabljali gladiatorji. A vsi se

Pol elektrike Teš je v sušnem obdobju dobavljal Sloveniji polovico potrebne električne energije, da je lahko delala in si svetila. Nekateri pa glede bloka 6 še vedno brcajo v temo.

Knjige in knjižice Nedavni dan knjige so v nekaterih okoljih slavili na poseben način. Ponekod so selili tudi knjižice. Delovne.

Naprej nazaj ljudi prosil, da mu pomagajo zbrati denar za čevlje. »Ljudje so zbrali dvakrat toliko denarja, kot sem pričakoval. Ta ogromna vsota mi zagotavlja, da bom lahko imel do konca življenja čevlje po meri,« je vesel. Kako tudi ne bi bil, potem ko je bil več let le v svoji hiši. »Bil sem zapornik v lastni hiši«, je povedal Igor, ki je bil v zadnjih nekaj letih operiran že 16-krat, zaradi česar se bo moral tudi zdaj začeti nekoliko počasneje gibati.

Gladiatorka stara dva tisoč let V nemškem Umetnostnem muzeju v Hamburgu so identificirali kipec, ki prikazuje gladiatorko. Gre za okoli dva tisoč let star bronast kipec, ki predstavlja šele drugi znani prikaz ženske gladiatorke na svetu.

Vsi si želimo novih časov. Nekateri tudi tako, da se ozirajo nazaj.

z njim ne strinjajo. Nekateri strokovnjaki tako predvidevajo, da gre za žensko pri umivanju. Manas tej teoriji nasprotuje, saj je prepričan, da če bi bila ta resnična, bi bila ženska popolnoma gola, kipec pa ima prekrit predel genitalij in dvignjeno roko ter sklonjeno glavo, kar je tipičen prikaz zmage gladiatorja v rimski umetnosti. Kar se tiče golote zgornjega dela telesa, Manas pojasnjuje, da je bilo to običajno za gladiatorje.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 13

REPORTAŽA

10. maja 2012

Lajnanje je lep, a drag hobi V okviru Evropske prestolnice kulture so v slovenj Gradcu pripravili prvi lajnarski festival pri nas – Lajnarji obiskali tudi Maribor in Velenje Velenje, 7. maja – Aprila je v okviru Evropske prestolnice kulture v Slovenj Gradcu potekal prvi Mednarodni lajnarski festival. Udeležilo se ga je pet lajnarjev iz Slovenije in sedem iz Francije, Švice in Češke. S svojimi nastopi so zelo navdušili, kar lahko zatrdimo tudi za njihovo gostovanje v Velenju. Lajnarji so svoje lajne na že tako vedno živahno sobotno dopoldne vrteli na več točkah v mestu, s svojimi oblačili – vsi so bili prav po starinsko elegantno napravljeni v frake, z metuljčki okoli vratu, pokriti s cilindri, z belimi rokavicami na rokah – pa so tudi Velenjčane po svoje vrnili v preteklost. Naj spomnimo; lajna je lesena škatla, ki deluje po sistemu harmonike. Ima meh in piščali ter perforiran trak papirja, skozi luknjice na njem pa teče zrak na piščali. Na svitku traka, posejanem z luknjicami, je melodija. Trak je vstavljen v lajno, kamor ga lajnar napelje prek registrov in zapre pokrov. In lajna je pripravljena. Vse to mi s pomočjo mahanja z rokami in sorodnih jezikov pove lajnar iz Češke, ki mi ob tem razkaže tudi notranjost svoje 120 let stare lajne. Polna je drobnih iglic, na katere je napet zvočni trak. Zelo je ponosen nanjo, prav tako tudi na starinske melodije, ki jih izvablja iz nje. Še vedno so mu všeč, mi pove. In raje ima starejše kot sodobne. Tudi te niso več redkost, saj danes lajnarji vrtijo tudi melodije Avsenikov, skupine Abba, celo Lady Gaga.

V Velenje sicer niso prišli vsi sodelujoči z lajnarskega festivala, bilo jih je 8. To, da že dolgo ne vrtijo več le starinskih melodij, mi je zatrdil tudi slovenski lajnar Jože Jošt, doma blizu Dobrne. »Ko sem hodil po različnih sejmih po Evropi, sem povsod občudoval različne lajne. Kmalu sem na Češkem kupil staro lajno, žal je bolj »škrgetala«, a veselje je še poraslo. Sedaj imam novo lajno, ta je boljša. Je pa ta hec kar drag, a vendarle to delam z veseljem, za hobi,« doda med smehom. Rad se odzove vabilu, tako doma kot v tujini. Pravi, da marsikje po Evropi hodijo lajnat v paru, mož in žena

skupaj. In ob lajnanju tudi zapojejo. Jože hodi naokoli sam s svojo lajno, nanjo pa najraje vrti slovenske narodne. »V Sloveniji nas je menda le šest lajnarjev, ki se poznamo med sabo. Zato sem bil vesel tudi vabila na festival v Slovenj Gradec, tudi v Velenju so nas lepo sprejeli,« še pove.

Punce padajo tudi na lajne Lajnar Bogomir Gajser iz Črnomlja pa v Velenje ni prišel sam. Z njim je bila tudi njegova žena, oblečena v pisana oblačila kot klovnesa. Ta mi zaupa, da »punce padajo tudi na lajne, ne le na pleh«, pri čemer misli avtomobile. Bogimir je namreč za svojo lajno odštel kar 15 tisoč evrov, za kar bi dobil že dober avto srednjega razreda.

Bogomir mi pove: »Ko sem šel v penzion, sem vedel, da ne želim izgubljati časa pri gledanju skozi okno. Zato sem se odločil, da postanem ulični komedijant. Da sem postal lajnar, je slučaj. Žena me je prijavila na en razpis, na katerem smo marsikaj poskusili, meni pa je najbolj sedla lajna. Lepo je, ko z nastopi razveselim tako otroke kot odrasle, poleg tega veliko potujemo po Evropi, kjer potekajo lajnarski festivali. Decembra pa največ nastopam v Ljubljani. Želim si, da bi nas večkrat povabili v slovenska mesta, saj nas povsod lepo sprejmejo.« Lajnarstvo je torej zanimiv konjiček. Lajno sicer dobite že za 6 tisoč evov, pa navzgor, odvisno od starosti in kvalitete izdelave. Za en trak z melodijami odštejejo od 100 do 140 evrov, naročiti pa jih morajo v Nemčiji, kjer se z izdelavo trakov ukvarjata dve podjetji. Večje kot so lajne, zahtevnejše pesmi lahko igrajo, še izvem. Pa da ne boste mislili, da je za lajnarja dovolj, da pač vrti ročico lajne. Čeprav je videti

Lajnar Bogomir Gajser in njegova soproga sta poulična komedijanta. Uživata, ko potujeta po Evropi, rada pa bi več nastopala tudi po slovenskih mestih.

tudi ni čisto lahko. Žal pa lajnarstvo ne zanima mladih, še izvem, zato počasi izumira. Ne le pri nas, tudi po Evropi je tako. Ob koncu še to. V nekdanji Jugoslaviji lajnanja niso dovolili, ker je veljalo za prosjačenje. Lajnarji namreč med nastopom vedno nastavijo klobuk za prispevke mimoidočih. Zgodovina pa pravi,

Jože Jošt ima že drugo lajno; prva je bojda precej »šklopotala«. Nanjo najraje vrti slovenske narodne.

da sta Napoleon Bonaparte ter Marija Terezija celo spodbujala lajnarstvo, a le za vojne invalide. Tako so se sami preživljali in si na ulici prislužili za kruh, da niso bili breme države. Danes pa imamo k sreči to dejavnost v Sloveniji za umetnost, zato je tudi postala del evropske prestolnice kulture. n Bojana Špegel

Najstarejša lajna (prva z desne) šteje kar 110 let.

Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Program, s katerim se bodo predstavili na 32. tekmovanju slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji Velenje – Pihalni orkester Premogovnika bo danes, v četrtek, 10. maja, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega s spomladanskim koncertom zaključil koncertno sezono 2011/2012. Gre za vrhunski dogodek, ki bo popestril glasbeni utrip enega od šestih slovenskih mest v okviru Evropske prestolnice kulture. Domači godbeniki bodo na tokratnem koncertu predstavili program, s katerim se bodo pomerili tudi na 32. tekmovanju slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji, ki

preprosto, ni vseeno, kako poganjaš ročico. Tempo mora biti ravno pravi, drugače melodija zveni kot pokvarjena plošča. Zato je tudi za lajnarja treba vaditi in imeti »muziko v ušesih«. Pa tudi mišice na rokah. Lajnar brez kondicije menda ne špila dolgo, med nastopi pa tudi dolgo stojijo na mestu, kar

Matjaž Emeršič

bo potekal 19. in 20. maja v Kulturnem centru v Laškem. Poseben pečat koncertu bo zagotovo dal izbor melodij, ki bo primeren letnemu času. Spomladansko obar-

vane skladbe, izjemen energetski naboj med člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in njihovim dirigentom Matjažem Emeršičem napoveduje novo zgodbo v zgodovini njihovih uspehov. Že več kot devet desetletij člane orkestra združuje glasba. Pred šestimi leti so zaorali ledino z uvedbo abonmaja, v okviru katerega pripravljajo odlične in odmevne koncerte. Orkester ima za seboj številna tekmovanja, koncerte ter nastope doma in v tujini. V svoji dolgoletni zgodovini je nanizal številna priznanja in nagrade, na katere so lahko upravičeno ponosni in ki potrjujejo sloves zelo kakovostnega orkestra. Njihovi koncertni nastopi so polni energije, navdušenja, natančnosti in zanosa. Vstopnice po ceni 8 evrov lahko rezervirate na številki 031 677 444 ali eno uro pred pričetkom koncerta. n

Biseri maturantskega plesa Zaključna prireditev bo 24. maja Do včeraj smo še zbirali in seštevali prispele glasovalne kupone za Bisere maturantskega plesa 2012. Kdo sta bisera po vašem izboru, pa bomo razkrili šele na zaključni prireditvi, ki jo bomo pripravili v četrtek, 24. maja, ob 19. uri. Odločili smo se, da jo pripravimo v dvorani Vile Bianka, saj želimo na podelitvi skupaj z vsemi18 finalisti, finalistkami in njihovimi najbližjimi, pa tudi drugimi maturanti in maturantkami, podoživeti maturantski ples tudi s pomočjo multivizije in fotografij, ki sta jih naša dva fotografa ustvarila na letošnjih maturantskih plesih Šolskega centra Velenje. Le tako bomo lahko osvežili, kako so maturanti in maturantke izgledali na »svoj« maturantski večer, ki jim bo zagotovo ostal v večnem spominu.

Skupaj s Šolskim centrom Velenje, Šolo za storitvene dejavnosti, pripravljamo tudi lep, mladostno obarvan kulturni program ob zaključku naše skupne akcije, ki je letos potekala drugič zapored. Modni kreatorki Jelena Stevančević in Petra Meh bosta na zaključni prireditvi razglasili tudi fanta in dekle, ki sta bila najbolj všeč njima. Zato je vseh 18 finalistov še vedno v igri za lepe in bogate nagrade strokovnih Biserov 2012. Danes smo izžrebali še zadnje nagrajence med tistimi, ki ste

pridno glasovali s kuponi Našega časa. Razvajanje v Wellnes centru Topolšica prejme: Jožica Kotnik, Škale 80/a Velenje. Majice pa prejmeta: Jože Jan, Kavče 53, 3320 Velenje, in Nada Bosilj, Na vasi 14, 2382 Mislinja.

n Jelena S. in Petra M.

Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

Ekodan na OŠ Šalek Na naši šoli se vsi zavzemamo za velike in pomembne naloge okoljevarstvene naloge. Ob vsaki priložnosti skrbimo za čisto okolje. Tudi z ločenim zbiranjem odpadkov. Naša najpomembnejša naloga je pomagati planetu Zemlja. V okviru projekta Šola z manj odpadki smo izvedli tehniški dan z učenci 1., 2. in 3. razreda. Vsak razred je iz odpadnih mate-

rialov izdelal uporaben izdelek. Za končni izdelek so učenci uporabili različno odpadno embalažo: plastenke, zamaške plastenk, škatle od čevljev, embalažo za sok, časopisni papir, stare revije, jogurtove lončke, stare ... Izdelek so tudi opisali in s tem pokazali razumevanje pomena odpadnih materialov in varovanje okolja. Pri izdelavi so sprostili svojo

10. maja 2012

domišljijo in ji dovolili neukročeno divjati med nastajanjem zanimivih izdelkov. Tako je nastalo precej uporabnih izdelkov, ki bi drugače končali na smetišču. Naredili smo tudi razstavo v razredu, da so si jo lahko ogledali tudi drugi učenci. Prišli smo do zaključka, da bomo Zemljo ohranili le, če bomo preudarno ravnali z odpadki. To je bil naš kamenček v mozaik ohranjanja urejenega in čistega okolja: n Marjana Šeško

Na izletu v najstarejšem mestu na Slovenskem Društvo za boj proti raku Velenje je pred nedavnim svoje članice popeljalo na ogled najstarejšega mesta Ptuj in njegove bogate kulturne dediščine. Skozi nadvse slikovito staro mestno jedro nas je navdušeno vodila vodička Nina iz ptujskega TIC-a in nas seznanila z zgodovino skozi stoletja, z najpomembnejšimi stavbami, spomeniki ter osebnostmi, ki so Ptuju pustile svoj pečat. Ptuj imenujejo zidana kronika na križišču cest, ki so povezovale

»S knjigo v pravljični svet«

sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine in Balkana, ki začenja svoje prvo poglavje že v kameni dobi. Zaradi pomembne lege, tu je namreč potekala jantarska pot med vzhodom in zahodom, je zraslo pomembno prometno, strateško in gospodarsko mesto z najbogatejšo dediščino preteklosti pri nas. Zgodovino Ptuja so zaznamovali Rimljani, Avari, Turki, Franki, Ptujski grofje, salzburški škofje, škotski plemiči, v zadnjem obdobju pa rodbina Herberstein.

Posebej so nas navdušili obnovljeni minoritski samostan, ki se poteguje za članstvo na seznamu UNESCO, prelepa mestna hiša, gotska cerkev sv. Jurija in Orfejev spomenik. Ogled Ptuja smo sklenili na Ptujskem gradu, nato pa smo si v popoldanskem času ogledali še več kot 600 let staro baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, ki jo umetnostni zgodovinarji imenujejo »visoka pesem gotike«. Ptujsko Goro smo zapustili polni posebne energije in spoštovanja do prednikov, ki so ustvarili edinstveno dediščino in jo ohranjali do današnjih dni. n Branka Drk

V okviru programa Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 društvo Revivas Škale, Premogovnik Velenje in Muzej Velenje predstavljajo eno od 24 zgodb partnerskega mesta Velenje

RAZSTAVA

IZGUBLJENI KRAJI V NOVI LUČI Izginjanje krajev zaradi premogovništva in današnja podoba Šaleške doline Podobni primeri premogovniških območij v Evropi

V četrtek, 26. aprila, so na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki za vse učence v okviru kulturnega dne potekale različne dejavnosti ob zaključku bralnega projekta, ki ga na šoli izvajajo že kar nekaj let. Temo letošnjega bralnega projekta zaznamuje že sam naslov, in sicer S knjigo v pravljični svet. Cilj, ki so si ga zadali, je bil torej povezan s pravljičnimi besedili, s katerimi so želeli mlade bralce spodbuditi k branju umetnostnih besedil. Učence so obiskali tudi gostje; mladinska pisateljica Jasna Markuš, ilustrator Simon Sanda, urednica

založbe Pivec Milena Pivec in gledališka igralka Irena Varga so učencem na sami prireditvi in potem v gledaliških, likovnih in literarnih delavnicah ob sodelovanju učiteljev šmarške osnovne šole približali literarni lik hudomušne čarovnice Jurke Burke iz obravnavanih del Jasne Markuš. Kulturni dan, ki ga je organizirala mentorica Petra Vnuk, pa so učenci obogatili z uvodno radijsko igro o nasmehu, ki se ob branju leposlovja zagotovo spremeni v – dvojni nasmeh.

Muzej premogovništva Slovenije Velenje

16. 5.–31. 8. 2012

n Petra Vnuk

KJE: Muzej premogovništva Slovenije, Stari Jašek – Koroška cesta, Velenje Odprtje razstave: sreda, 16. 5. 2012, ob 18. uri

Uživali v Gardalandu Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja je organiziralo izlet v italijanski zabaviščni park Gardaland. »Namen našega društva je dvigniti kakovost življenja otrok, mladostnikov in družin. Kot predsednica društva sem se odločila združiti prostovoljno delo s študijskim znanjem ter za diplomsko nalogo narediti nekaj koristnega v dobrobit otrok. Za takšno nalogo sem se

odločila, ker vem, da revščina posega vse globlje tudi v družine. Vse več je otrok, ki so zato prikrajšani za različne dejavnosti,« je povedala predsednica Gorana Vukovič. Izleta se je udeležilo 51 oseb, od tega 25 otrok, ki prihajajo iz mestne četrti levi breg. Izlet so izvedli s pomočjo donatorjev, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. n bš

Prijazno vabljeni k ogledu! Odpiralni čas Muzeja premogovništva Slovenije: TOREK – NEDELJA, 8.30–17.00, vsak prvi četrtek v mesecu 11.30–19.30. http://muzej.rlv.si/si/ http://revivas-skale.si/

Voden ogled preostalega dela muzeja za posameznike in družine: 9.00, 12.00 in 15.00; za skupine je obvezna rezervacija. Več informacij: Telefon/ faks: 03 5870-997 rezervacije: trgovina@rlv.si

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 15

ŠPORT

10. maja 2012

Rudar tretjič zapored z igralcem manj Savinjsko-šaleški derbi brez zmagovalca – Rudarjevo vodstvo nezadovoljstvo s sojenjem poslalo odprto pismo sodniški organizaciji V prvi nogometni ligi so odigrali tekme 33. kroga, ki pa ni prinesel bistvenih sprememb na lestvici. Državni naslov je že nekaj krogov oddan nogometašem Maribora, ki so tudi v Murski Soboti nadaljevali zmagoviti niz. Domačo Muro so premagali s 3 : 1. S tem so jo potisnili na četrto mesto, saj jo je na tretjem prehitel Koper z zmago nad Nafto z 2 : 0. Lendavčani so ostali na predzadnjem mestu, na zadnjem pa je še naprej Triglav, ki je že pred dnevi odigral tekmo z Olimpijo (0 : 0). Oboji imajo enako število točk. Nogometaši Celja in Rudarja pa so se v savinjsko-šaleškem derbiju razšli z neodločenim izidom (1 : 1). Tekma je bila zgolj prestižnega pomena, saj so se oboji že pred tem otresli skrbi za obstanek v ligi, uvrstitev v prvo polovico lestvice oziroma na eno od mest, ki bi jim zagotovila igranje v Evropi. Celjani pa bodo vseeno videli Evropo, saj so se uvrstili v finale slovenskega pokala. V lokalnem derbiju med Celjani in Velenjčani so bili prvi bliže

zadetku (v 16. minuti) domači nogometaši, na srečo gostujočega vratarja Bobana Savića pa je Marko Krajcer zadel okvir vrat. Stari nogometni rek pa pravi: če ne daš, dobiš. Gostje so hitro krenili v nasprotni napad. Luka Majcen je odlično preigral domačega vratarja Amela Mujčinoviča in jo nato poslal v prazno mrežo. Rudarjev najboljši strelec je nato še eno žogo poslal v domačo mrežo, vendar je koprski sodnik Roberto Ponis (pomočnika sta bila Idrijčan Milan Kogej in Manuel Vidali) gol razveljavil. Menda naj bi bil Majcen v prepovedanem položaju. V 38. minuti pa je glavni sodnik ocenil, da je Savić s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavil Romana Bezjaka, ki je nato izenačil z enajstih metrov. Še prej pa je pokazal rdeči karton Saviću. Po tekmi z Muro (Boban Savić), Olimpijo (Aleš Jeseničnik) je bilo to že tretjič, da je Rudar končal tekmo z igralcem manj in hkrati že druga Savićeva izključitev spomladi. Trener Milan Djuričić je med vratnici poslal na tej tekmi drugega

vratarja Gregorja Finka, z igrišča pa je zato koral Nikola Tolimir. Bezjak je zanesljivo izvedel enajstmetrovko in izenačil. V nadaljevanju so Rudarjevi nogometaši z nadvse disciplinirano, požrtvovalno, predvsem pa preudarno igro uspešno kljubovali številčni premoči domačih nogometašev, pa tudi sodniku, ki je imel dokaj neizenačen kriterij pri prisojanju prekrškov. Z nekaterimi čudnimi odločitvami je kar nekajkrat povzročil razburjenje na Rudarjevi klopi in seveda tudi med gostujočimi navijači. V enem od napadov je na primer Klinar obležal na tleh s krvavečim nosom, sodnik pa je pritekel do njega in mu pokazal na presenečenje rumeni karton, kot da bi bil zaigral prekršek. Vsekakor pa so gostje zasluženo osvojili točko. Blizu so celo blizu obeh, saj je proti koncu tekme imel veliko priložnost za njihovo ponovno vodstvo Jaka Bezjak. Pred sabo ni imel nobenega domačega igralca, vendar je na srečo domačih njegovo žoga zletela mimo vrat, v zadnjih trenutkih srečanja pa je lepo prilo-

Dokončno slovo od 2. lige?

ekipi Kalcer Radomlje. Znane so zgode in nezgode s trenerji, ki so po velikih naporih vodstva hoteli rezultatsko krivuljo obrniti navzgor. Žal brez uspeha. Očitno so nekatera igralska imena zgolj imena, na katera noben resen nasprotnik seveda ne naseda. Za slovenske razmere zelo številni ljubitelji nogometa, ki se zbirajo ob igrišču, težko razumejo tako neambiciozno in neučinkovito igro. Menda so tudi odnosi v garderobi večkrat presegli normalne odnose med igralci in trenerji. Ni prave kemije, ni zagrizenosti, ki bi morala prinesti drugačen točkovni saldo. Za zadnje srečanje proti Radomljam pravzaprav ni večjih očitkov o borbenosti in željah po ugodnem izidu. Glede na prikazano je rezul-

Pritožba na sojenje

Nadvse razočarano pa je bilo v savinjsko-šaleškem derbiju Rudarjevo vodstvo. Vendar ne zaradi morebitne slabe igre svojih nogometašev, ampak nad sojenjem. Prav zato je poslalo odprto pismo predsedniku sodniške organizacije Vladimirju Šajnu. Vanj so med drugim zapisali: »Kot stabilen prvoligaš NK Rudar v vsako tekmo vlaga veliko truda, tako v organizacijskem kot tekmovalnem delu. Kljub vsem naporom vodstva kluba, da zagotovi finančna sredstva, trenerjev, da pripravijo ekipo na tekmovanje,

in nazadnje igralcev, ki garajo na zelenicah, se pojavi samovšečna, (samozadosten, ošaben in prepomemben – Ponis) sodniška trojka, ki s svojim neznanjem ali pa neizkušenostjo poruši ves trud. Na zadnjih srečanjih se nam kot po tekočem traku dogajajo sumljivo dosojene izključitve igralcev. Ali je to posledica pomanjkljivega znanja, morda trenutne kadrovske krize in s tem tudi neizkušenost sodnikov pri vodenju tekem?« V pismu tudi poudarjajo, da s takšnim sojenjem ni oškodovan samo njihov klub, temveč tudi slovenski nogomet. »Prepričani smo, da je občasno potrebno preveriti

ustreznost posameznika – sodnika; tako strokovno kot moralno. Ne pričakujemo privilegijev sodniške organizacije, ampak samo pravilnost in poštenost pri sojenjih.« Poleg tega so zahtevali tudi temeljito poročilo kontrolorja srečanja in odgovor sodniške organizacije, kaj bo ukrenila proti sodniški trojki.

Še trije krogi Do konca prvenstva so še trije krogi. V sobotnem bo ob jezeru gostoval Koper (17.00). n S. Vovk

Šoštanj izgubil v Šmarju

tat gotovo previsok, kar pa ne spremeni dejstva, da so si Šmarčani s treskom zaloputnili drugoligaška vrata. In to z ekipo, v kateri je veliko igralcev z večjimi in manjšimi prvoter drugoligaškimi izkušnjami. Pričakovanja so bila velika, tudi rezultati pred spomladanskim nadaljevanjem so kazali na to, da bodo krojili sam vrh lestvice. Razočaranje tako pri upravi kot zvestih navijačih je veliko. Pošteno je potrebno povedati, da tokrat igralci niso storili svojega. V eni redkih urejenih sredin v tem rangu tekmovanja, ko je uprava pravzaprav reagirala na vsak signal iz garderobe in poskušala z raznimi ukrepi ugoditi željam in potrebam igralcev, se je pokazalo, da večina njih le ni sposobna igrati na drugoligaški ravni. Do konca prvenstva sta še dva kroga. V predzadnjem bodo gostovali v Krškem, od svojih gledalcev in najbrž tudi od druge lige pa se bodo uradno poslovili v zadnji tekmi, ko bodo gostili Šenčurjane. Glede na prikazano pa kakšnih pozitivnih izidov žal ni pričakovati. Po nizu odigranih srečanj v 2. SNL v zadnjih 14 dnevih so Šmarčani upravičeno pričakovali rezultat, ki bi jih oddaljil od nevarnega območja izpada iz 2. SNL. Toda stvari so se obrnile popolnoma drugače in z Radomljani so doživeli nov boleč poraz (1 : 4) pred domačo tribuno. Že nepričakovan domač poraz z Belo Krajino z 0 : 1 je povedal, da bodo Šmarčani morali postaviti stvari drugače. Res je remi v Celju z neposrednimi nasprotniki dal nekaj upanja, vendar je v Ljubljani Interblok z lahkoto kaznoval nerazumljivo mehke in neambiciozne Šmarčane za zmago z 2 : 0. Še tista res zadnja priložnost za nadaljevanje 2. ligaškega življenja se je Šmarčanom sfižila v nedeljskem srečanju proti

žnost za pravil še Matej Podlogar.

Nogometašem Šoštanja na gostovanju pri vodilni ekipi v Šmarju pri Jelšah ni uspelo presenetiti. Gostitelji so potrdili vlogo favorita in slavili s 5 : 0. Mrežo Šoštanjčanov je že v osmi minuti načel Asllanaj, ki je s klasičnim hat trickom (trije zadetki v enem polčasu) postavil tudi izid prvega dela srečanja. V drugem delu

n AP, vos

n tr

Po desetih letih v finalu ženskega pokala, v prvenstvu pričakovan poraz Nogometašice Rudarja Škal so si priigrale uspeh, a ne v boju za prvenstvene točke. V tekmi 16. prvenstvenega kroga v prvi ligi so v gosteh na derbiju izgubile z 0 : 3 z vodilnimi Pomurkami in ostale na tretjem mestu. Na drugem so še naprej z enakim številom točk, toda z boljšo razliko v golih Slovenjgradčanke, ki so v tem krogu nekoliko nepričakovano z 2 : 3, izgubile v Jevnici. Svoje navijače pa so rudarke razveselile v letošnjem

Marjanovič razočaran odšel Drsenje v 2. ligo so v Šmartnem skušali zaustaviti tudi z menjavo trenerja. Po 17. krogu in visokem porazu 2 : 6 v Šenčurju so se razšli z Ervinom Polovšakom, moštvo pa je prevzel Marjan Marjanovič. A tudi njemu ni uspelo preporoditi moštva, zato je po šestih krogih, po tekmi z Belo krajino, dostopil. Za ta korak se je odločil, ker po njegovem mnenju nekateri igralci na tekmah niso igrali tako, kot so sposobni. Do konca bo nogometašem 'dirigiral' njegov dotedanjni pomočnik Ramiz Smajlovič.

sta bila uspešna še Firšt in Neskič. Kostajnšek je imel ponovno na izbiro malo igralcev – na klopi za rezervne igralce sta bila le dva nogometaša. V soboto ob 17. uri v Šoštanju gostuje četrtouvrščena ekipa Podvincev.

Foto: vos

pokalnem tekmovanju, kjer so se po desetih letih znova uvrstile v finale. V obeh polfinalnih tekmah so bile boljše od Krčank. Doma so zmagale s 6 : 2, v Novem mestu pa z 2: 0. V finalu se bodo 23. maja pomerile z igralkami Pomurja, ki so izločile Jevnico. Že to nedeljo pa bodo v prvenstveni tekmi 17. kroga gostile prav Jevnico. Začetek tekme na mestnem stadion nu ob jezeru bo ob 17.30.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT IN REKREACIJA

Rokometaši Gorenja še naprej zmagujejo V soboto v Velenju s Koprom derbi, ki pa to vendarle ne bo Tudi za 7. prvenstvenem krogu končnice državnega moškega rokometnega prvenstva v prvi ligi velja ugotovitev, da rokometaši Gorenja ne popuščajo. Gostovali so v Trebnjem in premagali domači Trimo z 31 : 26. S tem še naprej ostajajo neporaženi. Vlogi favorita so upravičili tudi Celjani in Koprčani. Pivovarni so s 33 : 23 premagali Krško, Cimos pa s 34 : 30 Maribor. V končnici za obstanek so si pomembno zmago priigrali rokometaši Jeruzalema Ormoža. V svoji dvorani so kar s 34 : 25 premagali Herz Šmartno, ki se bo preselil v drugo ligo. Ker je Loka izstopila, bo izpadlo samo eno moštvo. Ormožani imajo namreč pred Šmartnim po tej zmagi kar štiri točke prednosti, poleg tega pa še tekmo manj. Velenjčani so v Trebnjem nasto-

pili v nepolni postavi, saj sta manjkala še vedno poškodovana Nikola Mnojlović in Peter Pucej. Po pričakovanju so bili domači rokometaši zelo motivirani, gostje pa imajo, odkar so osvojili državni naslov, razumljivo, precej težav s tem dejstvom. A vseeno so tudi v

Trebnje odpotovali odločeni, da tudi na tem gostovanju nadaljujejo zmagoviti niz. Njihovo začetno nezbranost so domači dobro izkoristili in presenetljivo povedli s petimi goli razlike (6 : 1). Da vrag ne bi odnesel šale, je trener Branko Tamše hitro vzel minuto odmora.

Počasi so novi državni prvaki začeli prevzemati pobudo. Sledil je delni izid 4 : 0 in ob polčasu so že imeli kljub dobrim obrambam vratarja Ferlina prednost zadetka (13 : 12). V drugem polčasu pa so bili gostje že povsem ogreti, sledila je njihova zanesljiva igra v obrambi in učinkovita v napadu. Kljub bučnemu spodbujanju gledalcev so se igralci Trima morali sprijazniti, da se ne bodo vpisali v kroniko letošnjega prvenstva kot prvi, ki bi premagali nove prvake. V naslednjih treh krogih pa bodo to gotovo poskušali Koprčani (v soboto ob 19.00 v Rdeči dvorani), Krčani v svoji in v zadnji tekmi prvenstveni tekmi Celjani znova v 'Rdeči'. Tekmi Velenjčanov s Koprčani in Celjani in obratno rokometni Branko Tamše in Tomaž Juršič takoj po zmagi nad Celjem v dvorani Zlatorog, s katero si je Gorenje že pred koncem prvenstva priigralo drugi državni naslovni v zgodovini kluba.

Še četrtič boljše od Celjank Rokometašice velenjskega Veplasa so bile tudi v četrti medsebojni tekmi v tem prvenstvu boljše od Celjank. V tokratnem predzadnjem krogu so v Golovcu slavili s 30 : 24. Tekmo so bolje začele gostiteljice, ki so imele večji del 1. polčasa vajeti v svojih rokah. Na drugi strani so velenjske rokometašice naredile več tehničnih napak, v napadu pa niso bile ravno uspešne pri realizaciji zadetkov, tako da so si domačinke v 13. minuti prvič priigrale vidnejšo prednost (9 : 4), nato pa še nekaj minut kasneje povedle z 11 : 6. Sledile so minute Velenjčank, ki so strnile svoje obrambne vrste in z nekaj hitrimi protinapadi uspele v 27. minuti izid tudi izenačiti (11 : 11), prav tako sta ekipi odšli na odmor brez zmagovalca (13 : 13). V 2. polčasu pa so velenjske rokometašice pokazale svojo pravo vrednost in obrnile potek igre v svojo korist in na koncu prepričljivo zmagale s šestimi goli razlike. V zadnjem, 6. krogu, bodo Velenjčanke doma gostile Piran. Tekma bo v soboto (12. maja) ob 16. uri v Rdeči dvorani. n

Namesto Ostreliča Juršič Iz kluba so v začetku tedna sporočili, da so se po štirih letih uspešnega dela sporazumno razšli z dosedanjim direktorjem Stanetom Ostreličem. »Celotna ekipa kluba se mu za trud in vloženo delo zahvaljuje in mu želi vso srečo pri nadaljnjih izzivih. Ta korak je bil bolj ali manj pričakovan. Nekateri so verjeli, da se bo zgodil že prej. Predvsem so mu zamerili, da je kot direktor kluba najbrž imel pomemebno vlogo pri name-

Zaključili prvenstvo na 5. mestu Košarkarji Elektre so svoj del naloge v zadnjih dveh krogih opravili brez napake, vendar je v zadnjem krogu Zlatorog premagal Helios, tako da so se Laščani uvrstili na 4. mesto in s tem v zaključni del letošnjega državnega prvenstva. Elektra pa s končnim – odličnim – petim mestom končuje letošnjo sezono. V devetem krogu sta se v neposrednem boju za četrto mesto v Laškem pomerila Zlatorog in Elektra. Po slabšem začetku so Šoštanjčani v nadaljevanju zaigrali bolje, predvsem pa zelo bojevito in se ob koncu veselili zmage s 66 : 58. Bojevitost Šoštanjčanov je v poročilu o tekmi pohvali tudi delegat srečanja Peter Pirih, ki je med drugim zapisal: »Na pomembnem srečanju dveh visoko motiviranih ekip je bila prikazana borbena, korektna in fanatična igra posameznikov, predvsem na strani vztrajne in do zaključka nepopustljive ekipe

gostov, ki so srečanje obrnili sebi v prid.« Odlično so za Elektro zaigrali Nuhanovič, ki je dosegel 16 točk, Horvat je dosegel le točko manj, Lelič jih je dodal 12, Bajramlič pa 10. Trener Šoštanjčanov Gašper Potočnik je bil po srečanju zadovoljen: »To je bila izjemno težka tekma, ki smo jo povsem brez potrebe začeli v krču, a se potem sprostili in po dokaj visokem zaostanku strli odpor Zlatoroga. Mislim, da smo več kot zasluženo zmagali in si s tem priborili to, da o polfinalu odloča zadnje kolo Lige za prvaka, v katerem pa ni vse odvisno od nas. Naredili bomo vse, da zmagamo tudi na zadnji tekmi, čeprav se zavedamo, da bo še težja, kot je bila ta v Laškem.« Šoštanjčani so torej pričakovali težko tekmo, vendar so v zadnjem krogu doma proti Šentjurju osvojili še svojo četrto zmago v ligi za prvaka. V prvem delu so zaigrali nekoliko nervozno, v nada-

Odbojkarji Šoštanja Topolšice ponovno v 1. DOL

Kar so si odbojkarji Šoštanja Topolšice priigrali na igrišču, je uprava podprla in na sestanku upravnega odbora v aprilu odločila, da bo klub po šestih letih v prihodnji sezoni ponovno nastopil v najboljši slovenski ligi. Kratko oceno minule sezone je podal trener šoštanjskih odbojkarjev Zoran Kedačič: »Sezona je bila za nas seveda uspešna, saj smo dosegli zastavljene cilje. Izgubili smo kakšno tekmo več, kot sem pričakoval, je pa ob koncu morda

navdušenci vselej pričakujejo kot derbi. Tokrat pa vendarle ne povsem, saj je prvo mesto že nekaj krogov oddano rokometašem Gorenja. Toda kljub temu je pričakovati zanimiv spopad najboljših slovenskih moštev najprej to soboto in nato v zadnjem krogu, saj želijo Velenjčani ostati v tem prvenstvu nepremagani, Koprčani pa lovijo drugo mesto (Celjani ga želijo zadržati) in s tem igranje v elitni ligi prvakov. Rokometaši Krškega pa so velik uspeh dosegli že s tem, da so se uvrstili v skupino za zmagovalca.

še slajše, ko veš, da si na robu, a si zdržal psihološki pritisk. Vesel sem, da smo naredili korak naprej v primerjavi s preteklo sezono. Odločilen je bil prvi del sezone, ko smo bili še bolj sproščeni in smo si priigrali dovolj zaloge za spomladanski del prvenstva. Rezultati so odraz trdega dela, kar je tudi dobra osnova za naprej. Ekipa je bila tudi dobro fizično pripravljena, saj nismo imeli večji poškodb.« Boštjan Žigon, predsednik kluba, je dodal: »Letošnja sezona je

dokaz, da je ekipa dozorela in je imela večje samozaupanje. Največji uspeh je, da smo sestavili ekipo skladno s cilji kluba. Rezultat je toliko več vreden, ker je v njej več kot 80 % domačih igralcev – iz Šaleške doline, domač pa je tudi strokovni kader.« Žigon je s svojo ekipo prevzel vodstvo kluba leta 2008, letos so vstopili v svoj drugi mandat. Pred štirimi leti so si natančno in postopno zastavili cilje; sprva postati stabilen član 2. slovenske lige, nato

pa naskakovati vrh le-te in povratek med elitne slovenske klube. Očitno so bili cilji realni, delo pa dobro zastavljeno, saj jim je v letošnjem letu to tudi uspelo. Klub ima zdrave temelje, dosedanje delo pa je tudi dobra popotnica za naprej.

Šoštanjčani z dvema ekipama Prihodnjo sezono bodo imeli šoštanjski odbojkarji dve ekipi.

10. maja 2012 ravani zamenjavi Branka Tamšeta z novim. Če bi se to zgodilo, bi bil Tamše verjetno ednini trener, ki bi zapustil trenersko mesto brez izgubljene tekme. Na njegovo mesto naj bi menda prišel Matjaž Tominec, ki pa bi bil seveda veliko dražji, uspešnejši pa gotovo ne bi bil, saj je Tamše osvojil državni naslov. V klubu so hitro našli novega direktorja. Že po prihodu prejšnjega so se nekateri spraševali, zakaj ob domačem trenerju ne poiščejo tudi domačega direktorja, in to med svojimi nekdanjimi igralci. Sedaj se je to zgodilo. To dolžnost bo v bodoče opravljal dolgoletni član kluba Tomaž Juršič. Za to potezo so se v upravi kluba odločili predvsem zato, ker - kot so zapisali v sporočilu za javnost - najbolje pozna delovanje kluba in se je v preteklosti že srečeval s podobnim vrsto nalog, ki jih zahteva takšna funkcija. Dolga leta je bil trener mlajših selekcij, nekaj časa tudi sekretar kluba, do tega imenovanja pomočnik glavnega trenerja Branka Tamšeta, hkrati od leta 2008 pa tudi uspešen selektor slovenske kadetske reprezentance. n S. Vovk

ljevanju pa z boljšo igro prišli do zmage s 60 : 47. Uvrstitev v polfinale se jim je za las izmuznila, vendar v klubu niso bili preveč žalostni, saj so zastavljene cilje v letošnji sezoni že dosegli. Potočnik je po srečanju dejal: »Čestitam fantom za doseženo zmago, ki niti slučajno ni bila lahka. Večji del tekme smo imeli zvezane roke, igra, še posebej v napadu, pa nam ni stekla. To smo pričakovali, tako da smo se osredotočili predvsem na skok in obrambo, kar je tudi odločilo tekmo. Rad bi se zahvalil obema pomočnikoma, ki sta skozi sezono izjemno opravila svoje delo, preostalemu delu strokovnega štaba, upravi kluba za dobre pogoje in predvsem igralcem, ki so kazali velik karakter, veliko srce in si res zaslužili rezultat, ki smo ga letos dosegli. Na koncu smo imeli nekaj smole, da se nismo uvrstili v polfinale, a nam vseeno ta zmaga proti Šentjurju v naših glavah pomeni toliko, kot če bi igrali v polfinalu. Zahvaljujem se tudi navijačem za podporo, ki so nam jo to sezono izrekali, doma in na gostovanju.«

Ena bo nastopala v 1., druga pa v 3. DOL. »Imamo namreč dovolj mladih igralcev, ki lahko igrajo v tej ligi. Sistem igranja v mlajših selekcijah je takšen, da imajo mladinci zelo malo tekem, tako pa bodo lahko mladi tudi na tekmah pridobivali še kako pomembne izkušnje,« pravi Kedačič in dodaja, da bo letošnje moštvo tvorilo glavnino ekipe, ki bo nastopala v 1. ligi: »K obstoječi ekipi bomo dodali nekatere člene, ki jih potrebujemo – gre za dva do tri igralce,« je še dejal Kedačič, ki bo ekipo, ki jo je pripeljal v prvo ligo, vodil tudi v prihodnje, prav tako ostaja Rok Skornšek pomočnik trenerja, odgovoren za fizično pripravo. V upravi že pridno iščejo sredstva za nastope v prvi ligi: »Zahvaliti se moramo vsem dosedanjim podpornikom kluba in vsem, ki bodo klub podprli tudi v prihodnje. Nastopi v prvi ligi pomenijo dodaten finančni zalogaj, saj so večji stroški organizacije tekem – večje število sodnikov, spremljevalnega osebja (varnost, zdravstveno osebje …). Poleg tega določena sredstva zahtevajo tudi nastopi v tretji ligi, vendar so tam stroški nižji, potrebovali bomo dodatne termine za treninge,« o prihodnji sezoni razmišlja Žigon. Članska ekipa bo skupaj trenirala še do konca maja, nato pa trenerja za vse igralce pripravljata individualni program treningov, tako da bodo avgusta prišli na priprave pripravljeni in se bodo lahko dobro

n Tjaša Rehar

uigrali do začetka sezone, ki bo v oktobru.

V klubu pogrešajo najmlajše Tako Žigon kot Kedačič že nekaj let opažata, da v klub zelo težko privabijo najmlajše – otroke od 6. do 8. leta. »Dejstvo je, da je odbojka za najmlajše nekoliko težja od ostali športov,« pravi Žigon in upa, da bo z uspehom članske ekipe tudi popularnost tega športa med otroki v Šoštanju narasla. »Pozna se, da je v Šoštanju samo ena osnovna šola. Prej je imela vsaka šola 'svoj' šport – Kajuhova odbojko, Biba Roeck pa košarko. Vladalo je zdravo rivalstvo med obema šolama, tega pa danes ni. Zanimivo, da kljub dejstvu, da je večji del športnih pedagogov na OŠ Šoštanj bivših odbojkarjev, rezultati niso temu primerni. Tu je še ogromno potenciala. Otrokom bi morali do nekje 13. ali 14. leta starosti dati širino v športu, nato pa bi se odločili, čemu bi se bolj posvetili. Košarkarji, nogometaši in odbojkarji v Šoštanju ne smemo biti na treh bregovih – z nekaj volje in energije bi lahko imeli vsi še večje uspehe,« razmišlja predsednik šoštanjskih odbojkarjev Žigon, ki si želi, da bi se klubu vsako leto priključilo 20 otrok med šestim in desetim letom. n Tjaša Rehar

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

10. maja 2012

ŠBK klubski prvak Slovenije Postojna, Topolšica, Maribor, Ljubljana – Zaključni del slovenske bridge lige, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, je prinesel velik uspeh igralcem Šaleškega bridge kluba (ŠBK). V ligi je nastopilo 16 moštev v dveh kakovostnih razredih, v prvi najboljših 10, v drugi 6, ki

so se med seboj pomerila v enokrožnem tekmovanju (2 x 10 bordov). Moštvo Šaleškega bridge kluba (ŠBK) 1 je ligaški del tekmovanja začelo odlično, saj je v prvem kolu presenetljivo premagalo favorita prvenstva, moštvo BK Tivoli 1, za katerega so nastopili sami vrhunski igralci in stalni člani

Zmagovalno moštvo ŠBK 1 (od leve proti desni): Bojan Ambrož, Gregor Rus, Zmagoslav Žibert, Janko Mijoč in Slobodan Kneževič.

reprezentance Slovenije. Na drugem v Topolšici so s precejšnjo razliko premagali moštvi BK Ljubljana (lanskoletni zmagovalci lige) in moštvo BK Maribor 2 ter po napetem dvoboju tesno izgubilo proti drugemu nosilcu lige moštvu BK Celje. Po šestih kolih so si že zagotovili nastop v polfinalu, kar so z odlično igro potrdili na zadnjem turnirju v Mariboru, kjer so gladko premagali še svoja zadnja dva nasprotnika, moštvi BK Tivoli 2 in BK Postojna 1. Po devetih kolih je moštvo ŠBK 1 osvojilo 1. mesto s 165 VP točkami in se v polfinalu pomerilo z ŠD Green´s 31 za vstop v finale. O potniku v finale je odločila že prva polovica dvoboja, ki ga je z veliko prednostjo + 47 IMP točk dobilo moštvo Šaleškega bridge kluba 1 po odlični igri obeh parov Bojan Ambrož – Vincent Grote in Gregor Rus - Janko Mijoč. Namesto zadnjega omenjenega para sta v nadaljevanju polfinala uspešno nastopila tudi par Slobodan Kneževič - Zmagoslav Žibert. Po napornem večurnem igranju polfinala je sledil finalni obračun z moštvom BK Tivoli 1. Najboljši igralec ŠBK, velemojster bridge igre Bojan Ambrož, je kot kapetan ponovno nezmotljivo vodil moštvo, ki se je na koncu veselilo zaslužene zmage. Po letu 2007 so osvojili drugi naslov moštvenega klubskega prvaka Slovenije. Rezultat finala + 50,3 IMP točk. V 2. bridge ligi je uspešno nastopilo tudi moštvo ŠBK 2, ki je osvojilo končno 3. mesto. Za ŠBK 2 so nastopili: Nuša Gošnik, Stane Gošnik, Lina Jelen, Karel Štiglic, Viljem Jelen, Alojz Vrenčur in Stane Breznik.

Osvajajo prva mesta

n Z. Ž.

Atletske novice Z mitingom v Šentjurju in državnim prvenstvom (DP) v dolgih tekih v Postojni se je to soboto tudi uradno pričela letošnja olimpijska atletska sezona 2012. Na otvoritvenih tekmovanjih so sodelovali tudi velenjski atleti. Najboljši izid je dosegla julija Repolusk, Med U-16 je bila v teku na 3000 m druga. V Šentjurju pa je bil v absolutni kategoriji z 2. mestom najboljši Luka Cirar. 300 m je pretekel v času 36,48; 1000 m, 2. mesto, Vesna Kašnik, 3:03,25. Uvrstitve drugi, U-14: skok v daljino, 513 cm: 2. Dino Subašič; met vortexa, 2. Matija Tratnik (52,27 m), deklice: 3. Pika Potočnik (30,46 m); 60 m (dečki): 3. Alen Subašič (8:44); deklice: 2. Petja Herlah (8:66); U-12, 60 m, deklice: 3. Nea Meh (9:00). n

Od marca 2010 deluje v Šaleški dolini skupina Puma team Velenje Slovenija. Šteje 12 članov, ki so že dosegli odmevnejše uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih v nordijski hoji. Zadnji takšen uspeh je skupina dosegla na mednarodnem tekmovanju v Bad Blumau v Avstriji, kjer je Marija Miklavžina osvojila prvo mesto v ženski konkurenci, v kateri je sicer nastopilo blizu 80 tekmovalk. Na prvi državni tekmi v drugi polovici aprila v Čatežu pa se je Katarina Miklavžina zavihtela na najvišje mesto na stopničkah za zmagovalce. V nadaljevanju leta se nameravajo člani skupine udeležiti še druge tekme za pokal Slovenije, ki bo 22. septembra v Strunjanu. Tp

Tako so igrali PrvaLiga, 33. krog Celje - Rudar Velenje 1:1 (1:1) Strelci: 0:1 Majcen (16.), 1:1 Bezjak (40., 11 m). Rudar: Savič, Dedič, Stojnić, Berko, Purišić, Tolimir (od 39. Fink), Žinko, Roše, Klinar (od 72. Podlogar), Majcen, Črnčič (od 54. Jaka Bizjak). Trener: Milan Djuričić. Rdeči karton: Boban Savić (38). Drugi izidi: Olimpija - Triglav 0:0, Luka Koper Nafta 2:0 (0:0), Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1), HiT Gorica - Domžale 0:0. Vrstni red: 1. Maribor (82:31) 78 , 2. Olimpija (54:34) 59, 3. Koper (46:33) 54, 4. Mura 05 (46:42) 53, 5. HiT Gorica (44:33) 49, 6. Rudar Velenje (49:47) 40, 7. Celje (40:47) 37, 8. Domžale (36:49) 37, 9. Nafta (31:63 ) 24, 10. Triglav 1(5:64 ) 24.

2. SNL, 25. krog Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:4 (0:1) Šmartno: Pusovnik, Jahić, Martin Lenošek (od 85. Boštjan Bizjak), Hankić (od 78. Dragosavac), Elez, Rahmanović, Kolenc, Jelen, Podbrežnik, Matevž Lenošek (od 72. Alem Mujaković),Čirić. Strelci: 0:1 Zalaznik (42), 0:2 Zalaznik (4:6), 1:2 Čirić (48), 1: 3 Lunder (63), 1:4 Seferović (65). Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Bela krajina 3:0

(1:0), Roltek Dob - Garmin Šenčur 0:4 (0:2), Aluminij - Krško 2:0 (1:0). Vrstni red: 1. Aluminij 62 (51:11), 2. Dob 45 (38:30), 3. Šenčur 43 (46:30), 4. Interblock 34 (29:26), 5. Krško 31 (21:22), 6. Radomlje 29 (34:38), 7. Bela krajina 25 (28:39), 8. Dravinja 25 (22:45), 9. Šampion 24 (33:35), 10. Šmartno 21 (26:52). točk

Štajerska nogometna liga, 21. krog Šmarje pri Jelšah – Šoštanj 5:0 (3:0) Strelci: 1 : 0 Asllanaj (8'), 2 : 0 Asllanaj (17'), 3 : 0 Asllanaj (44'), 4 : 0 Firšt (58'), 5 : 0 Neskič (76') Šoštanj: Mušič, Mahmutovič, Gegič, Koca, Spasojevič, Bulajič, Muratovič, Ibrahimovič (od 56' Glavina), Mešič, Vasič, Jamnikar. Vrstni red: 1. Šmarje pri Jelšah 49, 2. Tehnotim Pesnica 48, 3. Pohorje 43, 4. Podvinci Betonarna Kuhar 42, 5. Drava Ptuj 38, 6. Marles hiše 33, 7. Peca 29, 8. Šoštanj 23, 9. Kovinar Tezno 22, 10. Šentjur 16, 11. Koroške Gradnje, 12. Boč Poljčane oba 15, 13. Krško 13, 14. Carrera Optyil Ormož 10.

SŽNL. 17. krog Teleing Pomurje - Rudar Škale 3:0 (2:0) Rudar Škale: Kač, Bric (od 39' Dervič), Nagy, Gomboc, Založnik (od 59' Tič), Marolt, Žganec

(od 72' Zagajšek), Govek, Sevšek, Murič, Levačič. Strelke: 1:0 Tibaut (29.), 2:0 Nikl (31.), 3:0 Nikl (68.); Drugi izidi: Dornava - Maribor 3:2 (3:0), Jevnica - Slovenj Gradec 3:2 (2:1), Krka - Velesovo Kamen Jerič 4:3 (1:1), Vrstni red: 1. Pomurje 40 (85:26), 2. S. Gradec 30 (62:25), 3. Rudar Škale 30 (47:17), 4. Jevnica 29 (49:31), 5. Krka (36:35) 27, 6. Maribor 13 (24:46), 7. Dornava 8 (21:74), 8. Velesovo 7 (25:95).

1. NLB Leasing liga, končnica za prvaka 7. krog Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 26:31 (12:13) Gorenje: Gajić, Melić 9, Medved, Bezjak 2, Dolenec 3, Zaponšek, Rutar, Taletovič, Cehte 4, Golčar, Gams 1, Bajram, Šimič 1, Cehte 7, Miklavčič 4, Dujmovič. Trener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 12 minut, Trimo Sedemmertrovke: Gorenjje 8 (7) Druga izida: Celje PL - Krško 33:23 (19:11), Cimos Koper - Maribor Branik 34:30, (14:13). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 27 tekem – 53 točk, 2. Celje PL 27 – 43, 3. Cimos Koper 25 – 37, 4. Trimo Trebnje 26 – 24, 5. Maribor Branik 27 – 21, 6. Krško 26 – 17. Končnica za obstanek: Jeruzalem Ormož : Herz Šmartno 34:25 (16:10), Krka : Istrabenz Plini

Izola 39:30 (17:13). Ribnica je bila prosta. Vrstni red: 1. Krka 26 tekem – 24 točk, 2. Ribnica Riko hiše 25 – 19, 3. Istrabenz plini Izola 26 – 18, 4. Jeruzalem Ormož 25 – 17, 5. Herz Šmartno 26 – 13.

1. A DRL končnica, 5. krog, skupina od 1. do 4. mesta: GEN-I Zagorje : Krim Mercator 25:23 (14:11), Krka - Mercator Tenzor Ptuj 38:30 (24:14); vrstni red: 1. Krim Mercator 27 tekem - 52 točk, 2. GEN-I Zagorje 27 – 48, 3. Krka 27 – 38, 4. Mercator Tenzor Ptuj 27 – 30. Od 5. – 8. mesta ŽRK Celje celjske mesnine, ŽRK Veplas Velenje 24:30 (13:13), Piran : Mlinotest Ajdovščina 40:30 (19:18). Velenje: Zec (19 obramb), Simić (2 obrambi), Vajdl 2, Naglič 5, Nakić 2, Fatkić 3, Hrnčič 5 (4), Sivka 6, Halilović 6, Hofinger, Čater, Oblak 1. Trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Celje 1 (2), Velenje 4 (8). Izključitve: Celje 2 minuti, Velenje 2 minuti. Vrtsni red: 1. Veplas Velenje 27 tekem - 35 točk, 2. Piran 27 – 28, 3. Celje Celjske mesnine 27 – 24, 4. Ajdovščina 27 – 23. Od 9. do 12. mesta: Olimpija : Burja 39:33 (19:15), Antrum Sežana : Naklo-Tržič 28:24 (15:13); vrstni red: 1. Naklo-Tržič 27 tekem 16 točk, 2. Olimpija 27 – 14, 3. Antrum Sežana 25 - 12, 4. Burja Škofije 26 – 2.

Ali vaše srce popušča

Dneve od 11. do 13. maja bomo v Evropi letos že tretjič namenili zavedanju srčnega popuščanja (SP). S staranjem prebivalstva postaja SP tudi v Sloveniji vse pogostejše. Med celotnim prebivalstvom je prisotno v 2-5%, po 70 letu starosti pa presega 10%. O SP govorimo, ko srce ne zmore zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi.

Ob popuščanju levega prekata kri zastaja v pljučih, kar povzroča oteženo dihanje. Popuščanje desnega prekata vodi v zadrževanje tekočine v telesu in nastanku oteklin (nog, trebuha, notranjih organov). SP se lahko razvije postopoma ali hitro, odvisno od osnovne srčne bolezni. Prognoza je slaba, saj znaša pet letno preživetje bolnikov s kroničnim SP pri ženskah 38, pri moških pa le 25%. SP je eden glavnih razlogov za bolnišnično zdravljenje. V obdobju treh mesecev po odpustu je ponovno hospitaliziranih kar 20 do 50 % bolnikov. Vzrok nastanka SP so najpogosteje koronarna srčna bolezen, povišan krvni tlak, prirojene bolezni srca, okvare srčnih zaklopk, dolgotrajno pospešena frekvenca srčnega utripa in sladkorna bolezen. Tveganje za nastanek SP povečujejo kajenje, debelost, čezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost in visoke vrednosti holesterola v krvi. Bolniki s SP tožijo za občutkom težkega dihanja, ki se sprva pojavlja le ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju, predvsem v ležečem položaju. Nabiranje tekočine v dihalih sproža kašelj, ki je sprva suh, z napredovanjem bolezni pa bolniki občasno izkašljajo slinasto rožnat izmeček. Z napredovanjem bolezni se telesna zmogljivost vse bolj manjša. Bolniki so slabotni in utrujeni, pojavljajo se otekline gležnjev in nog. Izguba apetita in trebušne težave so posledica otekle sluznice prebavnih organov. Bolečine pod desnim rebrnim lokom pa povzroča zatekanja jeter. Srčne bolnike delimo po Newyorški klasifikaciji v štiri funkcijske razrede: 1. razred: bolnik je brez težav tako v mirovanju kot pri hujših telesnih naporih: 2. razred: ni omejitev pri običajnih telesnih naporih; težave se pojavijo le pri večjih naporih in v mirovanju izginejo; 3. razred: bolečina ali dušenje ome-

zdravnik svetuje jujeta običajne vsakodnevne aktivnosti, izzvenita pa v mirovanju; 4. razred: bolnik je zelo omejen, znaki so prisotni tudi v mirovanju. Z zdravljenjem želimo preprečiti bolezni, ki utegnejo voditi v SP, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati umrljivost bolnikov. Bolniki prejemajo številna zdravila, ki delujejo na odpravljanje vzrokov in simptomov bolezni. Zadnja leta uporabljamo tudi nova zdravila, ki upočasnijo frekvenco srčnega utripa. SP lahko zdravimo tudi z resinhronizacijskim dvoprekatnim srčnim spodbujevalnikom ali s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Včasih bolnik prehodno potrebuje pod- porno črpalko, ki razbremeni srce in pomaga premostiti čas do transplantacije srca, ki je izbirna metoda pri bolnikih s končnim SP. Zelo pomembni pa so splošni ukrepi, ki jih morajo poleg bolnikov poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno težo in jo čim bolj približati idealni. Uporabo soli je potrebno omejiti na vsega 3 g dnevno. Dnevni vnos tekočine pa omejimo na 1,5 l. Bolniki morajo opustiti kajenje in uživanje alkohola. Ohranjati morajo redno telesno aktivnost v obliki telovadbe in hoje. S spremembo presnove v skeletnih mišicah je mogoče pomagati opešanemu srcu ter tako izboljšati telesno zmogljivost. Ta pa vodi k boljšemu počutju, omogoča ohranjanje socialnih kontaktov ter močno izboljša kakovost bolnikovega življenja. Zato nikar ne oklevajte. Vsak dan si poklonite 30 minut in jih preživite telesno aktivno. Da boste globoko zajemali sapo in čutili utrip srca, da boste razmigali zaspane sklepe in okrepili mišice. Za zdravo srce in boljši jutri – brez srčnega popuščanja. n Janez Poles

Zdravstvena vzgoja bolnikov z astmo in bronhitisom Namen zdravstvene vzgoje je doseči spoznanje posameznika in družbe, da je zdravje največja vrednota, ter doseči seznanjenost z dejavniki, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Ti dejavniki so predvsem pravilna prehrana, telesna aktivnost, duševna stabilnost in ravnotežje med delom, sprostitvijo in počitkom. Poudarek je na aktivnem delovanju posameznika. Zdravstvena vzgoja ni samo posredovanje podatkov o zdravju, ampak je aktiven proces učenja ob lastnih izkušnjah. Cilj zdravstvene vzgoje je pomagati ljudem doseči zdravje z lastnimi napori. Bolezni, kot sta Astma in Kronični obstruktivni pljučni bronhitis (KOPB), zaradi njihove najneugodnejše značilnosti, to je kroničnosti, ne moremo ozdraviti, vendar poskušamo podaljšati preživetje in izboljšati kakovost življenja. Za zdravstvenovzgojno delovanje pri bolniku z astmo in KOPB je pomembno, da ga osveščamo, spodbujamo in mu dajemo oporo. Pomagamu mu, da bo bolezen sprejel in znal živeti z njo. Izvajamo ukrepe za zmanjšanje poslabšanja bolezni in za izboljšanje bolnikove prilagodljivosti na zanj zadovoljiva stanja. Bolniki z astmo in KOPB so kronični pljučni bolniki, za katere je pomembno, da se naučijo živeti s svojo boleznijo. Poučujemo jih v vseh starostnih obdobjih, v katerih se bolezen pojavlja. V učni proces vključujemo tudi njihove sorodnike. Pomembno je, da sodelujemo z bolnikom

samim, s člani zdravstvenega in negovalnega tima in s svojci. Zato v Bolnišnici Topolšici poteka dvakrat mesečno organizirana oblika pouka v Astma in KOPB šoli. Pred poukom pri bolnikih preverimo že pridobljeno znanje o njihovi bolezni s pogovorom in vprašanji. Skupinsko delo aktivira vse člane in pogosto se razvijejo sproščeni medsebojni odnosi. Udeleženci šole pridobijo znanje o značilnosti svoje bolezni, kako jo nadzorovati, spremljati ter kako si ob poslabšanju pomagati. Izobraževanje je usmerjeno k razumevanju bolezni in izboljšanju kakovosti življenja obolelih. Uspešen bolnik je tisti, ki dobro sprejme svojo bolezen in bolezen tudi dobro obvlada. Medtem ko kronična bolezen zapira vrata v nekaterih delih našega življenja, jih v drugem odpira. Prisiljeni smo razviti nove spretnosti in se naučiti novih spoznanj, kar nam daje moč in nas krepi. Pri zdravstvenovzgojnem delu so glavna skrb ljudje. Veliko vprašanje je, kako jim omogočiti, da se dokopljejo do novih spoznanj, stališč in drugačnega načina obnašanja, ki je usmerjeno v zdravje. Torej ni dovolj, da si za cilj postavimo znanje, odločilno je, ali se to znanje odraža tudi v vedenju posameznika, v njegovih postopkih in odločitvah v vsakodnevnem življenju. n Lilijana Žerdoner

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Nove kazenske ovadbe zoper Tovšakovo Nanašajo se na sume nepravilnosti v poslovnem sistemu velenjskega gradbenega podjetja Vegrad Velenje, Celje, 3. maja – Celjski kriminalisti so v preteklih tednih podali štiri kazenske ovadbe, ki se nanašajo na sume nepravilnosti v poslovnem sistemu velenjskega gradbenega podjetja. Ne nevajajo sicer konkretnih podatkov, a neuradno naj bi šlo za Vegrad, med ovadenimi pa naj bi bili nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec in direktorica družbe Betnava Dragica Marinčič. V prvem primeru je bila zoper odgovorno osebo gospodarske družbe podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba položaja ali pravic. Odgovorno osebo sumijo, da je konec leta 2007 v nasprotju z interesi gospodarskih družb, ki jih je zastopala, odredila kratkoročna posojila povezani gospodarski družbi pooblaščenki, za katero je vedela, da teh posojil ne bo mogla vrniti, saj ni dosegala poslovnih prihodkov,

nato pa v letu 2010 pred podajo predloga o uvedbi prisilne poravnave zapadla posojila pogodbeno spremenila v dolgoročna posojila, s čimer je gospodarski družbi povzročila škodo v znesku okoli 1.600.000 evrov.

Zoper odgovorno osebo gospodarske družbe iz istega poslovnega sistema so podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma poskusa storitve kaznivega dejanja goljufija. Kriminalisti sumijo, da je odgo-

vorna oseba v mesecu septembru leta 2010, po tem ko ji je prenehalo veljati pooblastilo za zastopanje gospodarske družbe, odredila unovčitev bančne garancije pogodbenega partnerja, četudi je vedela, da zato ni bilo podanih pogojev, in tako poskusila gospodarski družbi pridobiti premoženjsko korist v znesku okoli 90.000 evrov. Dejanje je ostalo zgolj pri poskusu. Prav tako so zoper odgovorno osebo iste pravne osebe podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. Sumijo jo, da je v drugi polovici leta 2009 sklenila z izvajalcem pogodbo za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenika spravila v zmoto in mu prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. Zaradi neizpolnitve obveznosti je zanj nastala materialna škoda v skupni višini približno 200.000 evrov. Poleg tega so kriminalisti zoper pet oseb podali kazensko ovadbo

Kaj storiti, če pride do požara v kuhinji

Na pobudo Društva upokojencev Velenje in Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje so prejšnji četrtek pred Gasilskim domom Velenje poklicni gasilci starejšim občanom prikazali teoretični in praktični del gašenja

požara. Vodja poklicnega jedra Boris Brinovšek je med drugim prisotne seznanil z zanimivimi podatki in povedal, da je v mestni občini Velenje sedem prostovoljnih gasilskih društev. V Prostovoljnem gasil-

skem društvu Velenje je dvanajst poklicnih gasilcev, od tega jih je vedno v pripravljenosti 56. Poklicni gasilci so dosegljivi štiriindvajset ur na dan na številki 112. Povedal je, da so v društvu polno zaposleni, saj morajo na terenu pregleda-

zaradi suma storitve kaznivih dejanj goljufija na škodo Evropskih skupnosti. in ponareditev ali uničenja poslovnih listin. Kriminalisti sumijo, da je odgovorna oseba gospodarske družbe iz območja Maribora s pomočjo odgovornih oseb gradbenega podjetja kot izvajalca in odgovorne osebe gradbenega nadzora v oktobru 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, ki pa niso bila opravljena, v skupni vrednosti nekaj več kot 6 milijonov evrov. Za ta namen so osumljeni izdali in priznali lažne gradbene situacije o izvedbi gradbenih del ter istočasno simulirali plačilo teh storitev investitorja izvajalcu. S tem so dosegli, da je investitor od Ministrstva za gospodarstvo neupravičeno prejel nepovratna finančna sredstva Evropske unije v skupni višini okoli 1,8 milijona evrov iz naslova pogodbe o sofinanciranju. Preiskava še ni v celoti zaključena in še poteka. n

ti 4500 aparatov na leto - te tudi servisirajo, in 3500 hidrantnih omrežij, ki so montirana v blokih. V zasebnih hišah gasilni aparati z zakonom še niso določeni, tako je odločitev vsakega posameznika, ali ima gasilni aparat ali ne. V večini primerov je povzročitelj požarov človek, povečuje pa se število tehničnih posredovanj, kot so prometne nesreče ipd.« Zanimiv je tudi podatek«, je poudaril Brinovšek, »da se največ požarov na leto zgodi v decembru, in to ob sredah. Vseh požarov na leto je 248, vsakih deset let pa se intervencije povečajo za sto odstotkov,« je razlago sklenil vodja poklicnega jedra Velenje. Udeležencem so velenjski gasilci prikazali gašenje z gasilnim aparatom s CO2, to je z utekočinjenim plinom, in gašenje z gasilnim aparatom na prah. Prikazali so, kaj storiti, če se doma v kuhinji vžge olje - pri gašenju nikakor ne smemo uporabiti vode. Slišasli smo veliko koristnih nasvetov. Škoda, da se je prikaza udeležilo veliko manj starejših občanov, kot smo pričakovali. n Irena Seme

Iz policijske beležke Umiril se je pri policistih Šoštanj, 1. maja – V torek zvečer je doma, v stanovanjski hiši v Lokovici, razgrajal pijan moški. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, ob odhodu pa so mu izročili plačilni nalog za dva prekrška.

Soigralec ga je Šmartno ob Paki, 2. maja – V sredo popoldan je pred vhodom v garderobe NK Šmartno ob Paki soigralca fizično napadel soigralec. Ker je utrpel poškodbe, je zdravniško pomoč iskal najprej v dežurni ambulanti, potem pa v bolnišnici, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje poškodbe. Kršitelja čaka kazenska ovadba.

Nasilen do bivše Velenje, 2. maja – V sredo zvečer je na Vojkovi, v stanovanju bivše zunajzakonske partnerke, 30-letni bivši nad njo izvajal nasilje, ji grozil, potem pa odšel, preden so prišli policisti. Gre za povratnika, ki so ga policisti kasneje

izsledili in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka ga še kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Gosta sta se prerivala Velenje, 3. maja –V četrtek zvečer sta se v piceriji Di Mato na Kersnikovi sprla in prerivala gosta, oba stara znanca policije. Iz lokala sta odšla vsak s svojim plačilnim nalogom.

Nasilen sin in partner Velenje, 4. maja –V petek ponoči so policisti posredovali v stanovanjski hiši na Sončnem griču. 30-letni sin in partner je doma izvajal nasilje nad staršema in zunajzakonsko partnerko. Nasilje naj bi pred tem trajalo že več mesecev, v petek pa se je mame in partnerke lotil fizično. Policisti so ga pridržali do zaslišanja in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Čaka pa ga seveda tudi kazenska ovadba. Potem so šli v Škale, kjer je doma razgrajal in ogrožal starše sin. Ker se niti

ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali, njegov odhod iz prostorov za pridržanje pa pospremili s plačilnim nalogom za drva prekrška. Globa? 950 evrov!

Iz doma starejših v pridržanje Velenje, 6. maja – V nedeljo popoldan se je v Domu za varstvo odraslih Velenje pijan oskrbovanec nedostojno vedel do osebja in razgrajal. Policisti ga nismo mogli pomiriti na kraju, zato so ga vzeli s seboj in ga namestili v prostor za pridržanje. Tudi ta je od tam odšel s plačilnim nalogom.

Še eden s prepovedjo približevanja Velenje, 7. maja – V ponedeljek zvečer so posredovali v stanovanjski hiši v Bevčah, kjer je 48-letni zunajzakonski partner doma nekaj dni izvajal psihično in fizično nasilje nad partnerko. Policisti so kršitelju izrekli prepoved približeva-

nja, pričakuje pa lahko tudi kazensko ovadbo.

En pijan pridržan Velenjski policisti so v zadnjem tednu pridržali enega pijanega voznika, in sicer v soboto.

Zasegli en avto V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitev zasegli en osebni avto, in sicer v nedeljo.

Vredno pohvale V četrtek, 3. maja, je Velenjčan policistom izročil osebno izkaznico, ki jo je našel na Kidričevi. Policisti so jo lastniku že izročili. V soboto, 5. maja, je Velenjčanka policistom prinesla šop treh ključev cilindrične ključavnice, ki jih je našla pri Efenkovi 61. Lastnik jih lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.

Policisti bodo merili Velenje – Od 9. do 12. maja bodo policisti na območju Policijske postaje Velenje poostreno nadzirali promet. Posebej pozorni pa bodo na hitrost. Merjenje hitrosti z laserskim merilnikom bo potekalo v naselju in zunaj njega, predvsem na odsekih, kjer pogosto prihaja do prometnih nesreč, ter v bližini šol in vrtcev. Obenem bodo kontrolirali voznike tovornih vozil in pregledovali tahografske vložke.

Fantje doma 30. aprila – Policijska uprava Celje je 30. aprila preklicala iskanje pogrešanih dijakov Šolskega centra Velenje, Matica Kašnika, Žana Britovška Kamenika in Naceta Camleka, ki so jih pogrešali od 23. aprila. Fantje so se staršem oglasili iz Trsta, od koder so jih potem ti prepeljali domov.

Kolesar hudo padel Mozirje, 2. maja – V sredo ob 15.20 se je nesreča zgodila 51-letnemu kolesarju. Ta je vozil kolo po lokalni cesti Ljubno–Rastke–Smrekovec. Ko je pripeljal po klancu navzdol v blagi levi ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Pri padcu se je hudo poškodoval.

Povzročitelj se je vrnil Velenje, 3. maja – V četrtek dopoldan je neznani voznik osebnega avtomobila na parkirnem prostoru na Cesti Simona Blatnika zaradi nepravilnega premika z vozilom trčil v drug avto in odpeljal s kraja. Tja se je kasneje vrnil. Policisti so mu izdali plačilni nalog za dva prekrška.

Trčila kolesarja Velenje, 3. maja – V četrtek okoli 10. ure je na kolesarski stezi ob deponiji premoga prišlo do kolesarske nesreče. Trčila sta kolesar, ki se je s cestnim kolesom peljal iz smeri Šoštanja, in kolesar z gorskim kolesom, ki je pripeljal naproti in prvemu zaprl pot. Na kraju nesreče prvi kolesar ni čutil bolečin, kasneje pa se je napotil v dežurno ambulanto, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje

10. maja 2012 poškodbe. Ker si kolesarja na kraju nesreče nista izmenjala podatkov, policisti prosijo voznika gorskega kolesa modre barve, da se zaradi razjasnitve okoliščin oglasi na Policijski postaji Velenje.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 4. maja – V petek dopoldan je voznica osebnega avtomobila na Celjski cesti v bližini odcepa za Policijsko postajo zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v avto pred seboj, ki ga je vozil voznik. Ta in njegov sopotnik sta v nesreči utrpela lahke telesne poškodbe. Zdravniško pomoč jima je na kraju nudila urgentna služba zdravstvenega doma.

Premik ni bil pravilen Velenje, 4. maja – V petek popoldan je na Goriški cesti voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčila v drugega voznika. V nesreči je povzročiteljica utrpela lažje telesne poškodbe.

Vrsta nečednosti Velenje, 4. maja – V petek popoldan je na pošti na Kidričevi oškodovanka na pultu pozabila denarnico. Ko se je vrnila, te ni bilo več. Policisti za storilcem kaznivega dejanja zatajitev poizvedujejo. V nedeljo, 6.maja, popoldan, so trije mlajši moški v bližini stadiona poškodovali oznako za hidrant. Policisti so jih zalotili s pomočjo občana, ki je poklical OKC. Iz odklenjenega avtomobila, parkiranega na parkirišču zasebnega podjetja na Selu, pa je v ponedeljek, 7. maja, neznanec vzel žensko torbico z vsebino. Istega dne je bilo vlomljeno v tri kleti v stanovanjskem bloku na cesti Simona Blatnika. Storilec ni odnesel ničesar, nekaj škode na stavbnem pohištvu pa je povzročil.

Bo urejal okolico tudi za druge? Velenje, 7. maja – Policisti so v ponedeljek zjutraj obravnavali vlom v skladišče zasebnega podjetja na Koroški cesti. Vlomilec je vzel več motornih kosilnic na nitko, pihalnik za listje in motorno žago.

Tehnični dan za devetošolce Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil aktivnosti ob »tehničnem dnevu« za devetošolce velenjskih osnovnih šol in varovance Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Prve aktivnosti so potekale v torek, danes, četrtek, 10. maja, pa se bodo ob 10.30 v dvorani Centra Nova začele interaktivne delavnice Zavoda VOZIM, ob 11.45 bo na Titovem trgu prikaz reševanja poškodovanca v primeru prometne nesreče in ob 12.15 prikaz vožnje policista. Med 12.30 in 15.30 bo na Titovem trgu potekalo tekmovanje v spretnostni vožnji. n mkp

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 19

UTRIP

10. maja 2012

Nagradna križanka OSMICA TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ Aškerčeva 24, Šoštanj Tel: 03 588 17 90 GSM: 041 300 040 TRGOVINA OSMICA VELENJE Koroška 44, Velenje Tel.:03 586 41 01 GSM:031 654 635

ZA PIKNIKE; PRAZNOVANJA IN DRUGE SVEČANE PRILOŽNOSTI JE OSMICA PRAVI NASLOV!!! Kljub izgradnji krožišča in novega bloka 6 je trgovina Osmica v Šoštanju nemoteno odprta. V OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi. Po želji vam pripravijo slavnostne narezke, kanapeje in napitke za piknik, v službo ali domov. Lahko naročite že ohlajene napitke ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj! Trgovini Osmica v Šoštanju in v Velenju sta odprti vsak dan od 7. do 20. in v nedeljo od 8. do 13. ure. Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “OSMICA” najkasneje do 21.maja. Izžrebali bomo tri nagrade. 3-krat darilni bon za nakup v Osmici v vrednosti 10 evr.

Zgodilo se je … - 13. maja 1607 se je prva skupina angleških priseljencev izkrcala v Virginiji in ustanovila prvo stalno naselbino Angležev v Ameriki, Jamestown; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih; umrla je leta 1780; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne

Oven od 21. marca do 20. aprila Uživate v vsakem majskem dnevu posebej, še posebej, če sije sonce. Tudi zato, ker je letošnje leto za vas po svoje zelo drugačno od prejšnjih, saj se zavedate, da nekatere stvari odhajajo in da je vse minljivo. Zadnje čase imate novo družbo, cel kup novih prijateljev, vseeno pa niste srečni, saj na ljubezenskem področju zeva velika luknja. Čeprav veste, da vas že v kratkem čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom. Zato, ker boste imeli pred seboj jasen cilj. Že do jeseni bi radi dokončali nedokončano in se potem posvetili vsemu tistemu, za kar si letos še niste mogli vzeti časa.

Bik od 21. aprila do 21. maja Težko molčite, a ko je treba, znate tudi to. Zato ne bo lahko, ko se boste morali v teh dneh večkrat krepko ugrizniti v jezik, da ne boste na glas povedali, kaj si mislite. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Po delovno napornem tednu boste hitro uspeli obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bo predvsem dobra družba.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Maj se bo hitro prevesil v drugo polovico, zato ne čakajte več. Dejstvo je, da se že veselite novega obdobja v vašem življenju. Letošnji topli meseci v letu bodo sicer zelo delavni, a se tega sploh ne bojite. Ker veste, da boste zanj tudi dobro plačani. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate.

Rak od 22. junija do 22. julija Maj naj bi bil najlepši mesec v letu. Tudi vam se zdi zelo lep in poln življenja, a letos mu čarobna moč bledi. Vaše življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer, kot ste pričakovali. Tudi letošnje poletje zato kot kaže ne bo čisto nič takšno, kot ste si še pred kratkim želeli. A ker je do poletnega dopusta še daleč, upajte, da se stvari kmalu obrnejo v pravo smer. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal. Vi pa ga boste, kot vedno, podprli. Zabava ob koncu tedna bo odlična.

Lev od 23. julija do 23. avgusta Velikokrat ste se smejali, ko so vam starejši in izkušeni prodajali svoje življenjske izkušnje. Sedej pa jim vedno bolj verjamete. V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že ob koncu tedna, kajne? Če boste vikend preživeli vsaj nekaj kilometrov od doma, vam bo še lepše. Zato ukrepajte!

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Odločili se boste, da je s toplejšimi majskimi dnevi prišel čas za druženje. Letos ste veliko dni v prvi polovici leta preživeli doma, zato v naslednjih dneh med štirimi stenami ne boste imeli nobenega obstanka. Nič hudega, če ne boste takoj uspeli s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Denar? Previdno z njim, ker bo hitro kopnel.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

od 11. do 17. maja - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1918 so se v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem uprli vojaki nadomestnega bataljona slovenskega 17. pešpolka avstrijske vojske, ki so namesto na bojišče želeli domov; upor so vojaške oblasti že naslednji dan krvavo zadušile, voditelje upora pa je naglo vojaško sodišče obsodilo na smrt; - 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja;

Žal bo tudi v teh lepih majskih dneh ostala vaša najbolj goreča želja še vedno neizpolnjena in čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. A sanjati je dovoljeno le do razumne mere. Sedaj je čas za realnost. Vi že veste, zakaj, kajne?

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Velenjske rokometašice (arhiv Muzeja Velenje

obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju oziroma v okoliških krajih; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju pri-

čela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki; - 17. maja 1990 je bila v Ljubljani konstitutivna seja nove slovenske skupščine, katere predsednik je postal dr. France Bučar, Velenjčan Vane Gošnik je bil izvoljen za podpredsednika prvega povojnega večstrankarskega slovenskega parlamenta. Pripravlja: Damijan Kljajič

Iskreno se boste veselili naslednjih dni. Kot kaže, boste v njih končno imeli dovolj časa zase in za svoje najbližje. Veseli boste tudi, ker bodo dobre novice v teh dneh kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega. Vseeno nekatere novice vzemite z rezervo, saj veste, da se včasih kaj sveti kot zlato, izkaže pa se za vse kaj drugega. Sorodniki vas bodo poskušali prepričani v nekaj, kar se vam bo zdelo tvegano. Morda pa je vseeno vredno poskusiti. Vzemite si kakšen dan več za premislek. Predvsem pa vložite več časa v svoje dobro počutje.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Tega pa se včasih kar premalo zavedate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko kot si ga vzamete. Za prijatelje in najbližje si ga je vedno vredno vzeti. Četudi na račun utrujenosti, ki vedno mine.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Morda tudi, če boste kdaj na glas povedali, kar vas teži. Težko se odprete, da vse težave držite v sebi, pa vam prej škodi kot koristi. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem drobni uspehi, ki se bodo še naprej vrstili. A učinek ne bo dolgotrajen. Kaj bi morali storiti, da bi bil, vam je jasno. Cena pa bi bila verjetno prevelika.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma prijetno. Vse ostalo bo dobro, morda se vas loti le rahel prehlad. V soboto bo veselo in to čisto nepričakovano! V nedeljo pa se umirite. Prihodnji teden bo naporen in to prav vsak dan posebej. Zato varčujte z energijo.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Ob koncu tega tedna boste le malo doma, saj se vam bo po dolgem času v življenju spet res veliko dogajalo. Jezilo pa vas bo, ker se morda tudi zaradi tega ne boste uspeli rešiti vaših malih razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristijo. A saj ste se odločili, da se jih boste lotili počasi, postopoma. Prihodnji teden bo čas, da se tega projekta lotite resno, saj bo ob koncu tega tedna preveč prijetnih priložnosti za zabavo. Imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 20

TV SPORED

20 Četrtek, 10. maja

07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mal sive celice 10.55 Pozabljene knjige naših babic: Kresnice 11.10 Kot ata in mama, 4/7 11.30 Kaj je tam?, igrani film 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja, posl. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris. 15.55 Larina zvezdica, ris. 16.05 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 V tretjem gre rado 18.00 Začnimo znova: Mamina živala 18.30 Karli, risanka 18.35 Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Nacionalizem 00.30 Dnevnik, pon. 00.55 Slovenska kronika 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 13.10 Ugani, kdo pride na večerjo 14.40 Muzikajeto, glas. odd. 15.20 Turbulenca, izob. odd. 15.50 Mostovi 16.25 Evropski magazin 16.40 Univerza 17.05 ARS 360 17.20 Nogomet, EP do 17 let, Slovenija – Belgija, prenos iz Maribora 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Košarka (M), dp, liga telemach, Helios – Un. Olimpija, 2. tekma polfinala, prenos iz Domžal 21.40 O'Horten, norv. film 23.10 Sodobna družina I., 3/24 23.35 Zabavni infokanal 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Norbit, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Detektiv na Floridi, nan. 23.25 Vohun v nemilosti, nan. 00.20 Mentalist, nan. 01.15 24ur, pon. 02.15 Nočna panorama

00:00 Videostrani, obvestila 09:00 Dobro jutro informativna oddaja 10:30 Vabimo k ogledu 10:35 Ob svetovne dnevu možganske kapi pogovor v studiu 11:35 Pop corn glasbena oddaja 12:35 Prodajno TV okno 12:50 Videostrani, obvestila 17:25 Prodajno TV okno 17:55 Vabimo k ogledu 18:00 Modri Jan Obisk sončne elektrarne na HE Zlatoličje 18:20 Lahko noč, otroci 18:40 Regionalne novice 18:45 Dotiki gora Vrbanove špice 19:00 Vabimo k ogledu 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Vabimo k ogledu 21:25 Kmetijski razgledi 21:55 Videospot dneva 22:00 Vabimo k ogledu 22:05 Iz oddaje Dobro jutro informativna oddaja, ponovitev 23:35 Prodajno TV okno 23:50 Videospot dneva 23:55 Videostrani, obvestila

Petek,

11. maja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.10 Martina in ptičje strašilo, pouč. odd. 10.20 Nočko, otro. serija 10.30 Buba Guba, 5/10 10.50 Besedi na sledi 11.20 Čudežni copati, 1/4 12.00 Poročila, šport, vreme 12.05 Sveto in svet 13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Marči Hlaček, ris. nan. 16.15 Ali me poznaš?, pouč. nan. 16.20 V boju s časom, 3/13 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Šport 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.45 Začnimo znova, nan. 18.20 Gozdna druđčina, ris. 18.35 Bali, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Junaki z ulice 00.15 Kaj govoriš?=So vakeres? 00.30 Posebna ponudba, potr. odd. 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 12.50 Izvir(n)i 13.25 Odbojka (M), kvalif. za olimp. igre, Slovenija – Srbija, prenos 15.30 Rad igram nogomet 15.55 Onstran žice, dok. film 16.50 Osmi dan 17.25 Minute za …, tv Koper 17.55 Črno beli časi 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.40 Knjiga mene briga 19.00 Guča, srce Balkana, dokum. 20.00 Han – cena svobode, dok. odd. 20.50 Sodobna družina II., 8/24 21.15 Kennedyjevi, 5/8 22.00 Favnov labirint, koprod. film 23.55 E-pigs, anim. film 00.10 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 TV prodaja 09.05 Čista hiša 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni 11.25 TV prodaja 11.55 Larina izbira 13.30 24 ur ob enih 14.00 Najboljši domači video 14.35 Moji dve ljubezni 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni 17.00 24 ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Minuta do zmage 21.00 Patriot, am. film 22.00 24 ur zvečer 22.30 Patriot, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Patriot, nad. filma 00.50 Seks v mestu greha, am. film 02.35 24ur, ponov. 03.35 Nočna panorama

09:00 Dobro jutro informativna oddaja 10:30 Vabimo k ogledu 10:35 Naj viža oddaja z narodnozabavno glasbo 11:50 Videospot dneva 11:55 Prodajno TV okno 12:25 Videostrani, obvestila 17:25 Prodajno TV okno 17:55 Vabimo k ogledu 18:00 Miš maš otroška oddaja 18:40 Regionalne novice 18:45 Mura Raba TV informativna oddaja 19:10 Vabimo k ogledu 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Lokalni utrip Celja in okolice 20:50 Regionalne novice 20:55 Vabimo k ogledu 21:00 Ujemi sanje razvedrilna oddaja 22:30 Iz oddaje Dobro jutro informativna oddaja, ponovitev

Sobota, 12. maja

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.20 Iz popotne torbe: Dogodivščine na ledu 07.45 Deželica Pimpan, ris. 07.50 Pipi in Melkijad, gled. pred. 08.30 Bine, lutke 08.50 Studio Kriškraš 09.35 Palček Davir, ris. 10.05 Male sive celice, kviz 10.45 Kaj je tam?, igrani film 11.00 2012, leto nič, 6/12 11.30 Kino Kekec: Past za Rdečo kapico, anim. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tednik 14.20 Alpe, Donava, Jadran 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 16.00 Ogroženi raj polarne lisice, dok. ser. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija 21.30 Konica kopja, am. film 23.25 Poročila, šport, vreme 00.00 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 00.15 Pri pearsonovih (III.), 4/10 00.40 Ogroženi raj polarne lisice, dok. odd. 01.35 Ozare 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal 08.40 Skozi čas 09.00 Pogledi Slovenije 10.30 Posebna ponudba, potr. odd. 10.55 Slovenci v Italiji 11.25 Univerza 11.55 Osmi dan 12.30 Slovensko olimp. stoletje, 10/11 13.25 Kajak kanu na divjih vodah, ep, C1 in K1 (M), polfinale, posn. 14.00 Kajak kanu na divjih vodah, ep, C1 in K1 (M), prenos 15.10 Formula 1, velika nagrada Španije, kvalif., posn. 16.30 Kajak kanu na divjih vodah, ep, K – ekipna tekma, prenos 17.25 Šport 19.15 Londonski vrtiljak 19.50 Nogomet, prva liga, Maribor – Olimpija, prenos 22.00 Gimnastika, ep, mnogoboj, ekipna tekma (Ž), posn. 23.40 33/45, sobot. glas. noč: Festival Hurricane 00.25 Bleščica, odd. o modi 00.55 Na lepše 01.20 Brane Rončel izza odra 03.05 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser. 07.30 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Zojina omara, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. 08.00 Lazytown, otr. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. 08.40 Neobičajna šola, ris. ser. 08.50 Sabrinino skrivno življenje, ris. s. 09.15 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.10 Peklenske mačke, nan. 11.05 Zasebna klinika, nan. 12.00 Razočarane gospodinje, nan. 12.55 Nezlomljiva mama, am. film 14.35 Čari molekularne kuhinje, res. ser. 15.35 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 16.05 Družinski kamp razvajencev, res. ser. 17.05 Zaupanje, kanad. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kot v nebesih, am. film 21.45 Zaljubljeni Shakespear, am. film 00.10 Laži v Ameriki, am. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (18) hranilnik 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Obisk sončne elektrarne na HE Zlatoličje 18.20 Lahko noč, otroci 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV, informativna oddaja, ponovitev 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2021. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Posnetek koncerta 21.30 Na obisku … pri Slavku Jezerniku 22.20 Videospot dneva 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

Nedelja, 13. maja

06.30 Maribor 2012, EPK 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.05 Pingu, ris. 07.10 Pokec, ris. 07.15 Kanopki, ris. 07.20 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.25 Veterinar Joc, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Svetovalka Hana, ris. 08.05 Palček David, ris. 08.30 Olivija, ris. 08.40 Zoran in Žarko, ris. 08.50 Štiri ušesa sredi lesa, ris. 09.00 Pri Slonovih, ris. 09.10 Krtek, ris. 09.40 Bali, ris. 09.50 Gozdna druščina, ris. 10.05 Bacek Jon, ris. 10.20 Dedek v mojem žepu, 13/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 14/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na zdravje! 14.50 Mi nismo angeli, am. film 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Okec, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prva damska detektivska agencija, 5/7 21.00 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. odd. 21.55 Vrtovi Tullna, 3/3 22.10 Eko utrinki, 2/4 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 ARS 360 23.10 Sinovi anarhije (III.), 4/13 23.55 Alpe, Donava, Jadran 00.25 Ugani, kdo pride na večerjo? 01.40 Dnevnik, ponov. 02.05 Zrcalo tedna 02.30 Dnevnik Slovncev v Italiji 02.55 Infokanal 07.25 Skozi čas 07.50 Globus 08.20 Minute za …, tv Koper 08.55 Alpe, Donava, Jadran 09.25 Turbulenca, izob. odd. 10.00 31. srečanje tambur. in mandol. skupin, 5/5 10.30 Glasbena matineja 11.00 Žogarija 11.30 Kajak kanu na divjih vodah, ep, K1 (Ž) in C2 (M), polfinale, posn. 12.00 Kajak kanu na divjih vodah, ep, K1(Ž) in C2 (M), prenos 13.10 Rad igram nogomet 13.55 Formula 1, VN Španije, prenos 16.00 Kajak kanu na divjih vodah, ep, C2 (M), ekipna tekma, posn. 16.45 Gimnastika, ep, orodja (Ž), posn. 18.20 Nogomet, pred EP 2012 18.55 Rokomet, liga prvakinj, Budućnost – Gyoeri, finale, pren. 20.30 Žrebanje Lota 20.40 Stalin se vrača, dok. odd. 21.30 Vsak ima svojo resnico, dok. f. 22.00 Ekatarina Velika – Kot bi bilo nekoč, srbska dok. odd. 23.25 Beli zajec, tv igra 00.15 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser. 07.30 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Zojina omara, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. 08.00 Lazytown, ris. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. 08.40 Neobičajna šola, ris. ser. 08.50 Dežela konjičkov, ris. ser. 09.15 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Radovedni George, ris. ser. 10.20 Peklenske mačke, ris. ser. 11.15 Zasebna klinika, res. ser. 12.05 Razočarane gospodinje, nan. 13.00 Prisluškovanje, kanad. film 14.45 Čari molekularne kuhinje, res. s. 15.45 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 16.15 Družinski kamp razvajencev, res. ser. 17.15 Paulie, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 X Factor 22.30 Plemenita kri, am. film 00.20 Razred leta ’61, am. film 02.10 24ur, ponovitev 03.10 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2020. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2021. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.35 Športni torek, športna oddaja 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 Poslanska pisarna: Jožef Kavtičnik, poslanec Pozitivne Slovenije v DZ RS 11.45 Dotiki gora: Vrbanove špice 12.00 Naj viža, - ans. Toneta Rusa, ans. Original Pohorci 13.15 Na obisku … pri Slavku Jezerniku 14.05 Prodajno TV okno 14.20 Videostrani, obvestila 17.30 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (17) - torbica iz filca 18.25 Pozdrav pomladi 2011 19.15 Pop corn - - gostje Leeloojamais 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Pogovor in Pika. Gost: dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 22.15 Ob svetovne dnevu možganske kapi - gostja: Iwona Kosi, dr. med. 23.15 Prodajno TV okno 23.30 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

10. maja 2012 Sreda,

14. maja

15. maja

16. maja

06.10 Ars 360 06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja 10.15 Iz popotne torbe, nan. 10.35 Notkoti, 5/10 10.55 Tomažev svet, 1/12 11.05 Dedek v mojem žepu 13/66 11.20 Dedek v mojem žepu 14/66 11.30 Sprehodi v naravo, poučna odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Junaki z ulice 14.40 Maribor 2012, EPK 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Bali, ris. 15.55 Vrtni palček Primož, ris. 16.05 Bacek Jon, ris. 16.15 Zlati prah 16.25 Ali me poznaš: Jaz sem jablana spomladi, poučna nan. 16.30 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.45 Pogled na … 17.55 Začnimo znova, nan. 18.25 Pokec, ris. 18.35 Gozdna druščina, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.50 Duhovni utrip 01.05 Dnevnik, ponov. 01.30 Slovenska kronika 01.45 Vreme, ponovitev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal

06.05 Tedenski izbor, kultura 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio Kriškraš 10.55 Ribič Pepe 11.10 Ali me poznaš, nan. 11.20 Zgodbe iz školjke 11.35 Konec, igrani film 12.00 Poročila 12.05 ARS 360 12.20 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorje duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Barni, ris. 15.45 Metka in Zverinko Zver, ris. 15.55 Aleks v živ. kraljestvu, ris. 16.00 Teo, ris. 16.05 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. 16.10 Bine, ris. 16.35 Piknik, igrani film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Od mehurčkov do pene 17.45 Eko utrinki, 2/4 18.00 Začnimo znova, nan. 18.30 Minute za jezik 18.35 Žanov svet, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Kupi me, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Karikaturist pod Stalinom, dok. odd. 00.35 Ugriznimo znanost: Od mehurčkov do pene 01.00 Dnevnik, ponov. 01.25 Slovenska kronika pon. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.05 Tedenski izbor 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine, lutk. nan. 10.35 Risanka 10.40 Hiša eksperimentov, 5/10 11.05 Zlatko Zakladko 11.25 V dotiku z vodo, 3/26 12.00 Poročila 12.05 Kupi me!, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Roli Poli Oli, ris. 15.55 Polžjegrajske zgodbe: Duh iz svetilke, ris. 16.05 Male sive celice,kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca 18.00 Začnimo znova, nan. 18.35 Kanopki, risanka 18.40 Kuhanje, otročje lahko, risanka 18.45 Ozi bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Odrasli, franc. film 21.25 1/2, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, gospod. odd. 23.35 Glasbeni večer 01.00 Turbulenca 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal

07.00 Otroški program 07.00 Pingu pingvin, ris. 07.05 Danica in srnjaček, ris. 07.05 Simfonorije, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro 14.10 Na lepše 14.35 Ogroženi raj polarne lisice, dok. ser. 15.30 Pvi in drugi 15.50 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. odd. 16.40 Kaj govoriš?=So vakeres? 17.00 Dober dan, Koroška 17.30 Han – cena svobode, dok. odd. 18.25 Prava ideja!, posl. odd. 19.00 Aritmija 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Vse življenje sem samo plesala, dok. film 21.00 Verjeli smo, ital. film 00.15 Inšpektor Barbarotti, 1/2 01.45 Aritmija 02.30 Zabavni infokanal

07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, risanka 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro 14.05 Aritmija 14.50 Moja Slovenija, družinski kviz 16.15 Vrtovi Tullna, dok. serija 16.40 Vsak ima svojo resnico, dok. feljton 17.10 Mostovi 17.40 Slovenci po svetu 18.10 Glasnik, tv Maribor 18.35 Posebna ponudba, potr. odd. 19.05 Vokalna skupina Plamen iz Toronta 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Očetje in sinovi, 4/4 20.45 Muzikajeto: Slovenska popevka 21.15 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, rom. film 23.05 Brane Rončel izza odra 00.40 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Tisti veseli dan, am. film 21.40 24ur zvečer 22.10 Franklin in Bash, nan. 23.05 Vohun v nemilosti, nan. 00.00 Mentalist, nan. 00.55 24ur, ponov. 01.55 Nočna panorama

06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Castle, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Lov na osumljenca, nan. 23.30 Vohun v nemilosti, nan. 00.25 Mentalist, nan. 01.20 24ur, ponov. 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2021. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Pogovor in Pika. Gost: dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Zdravljenje z bioenergijo, kontaktna oddaja Gost: dr. Drago Smiljanič 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Regionalne novice 3 21.00 40 let posebnega programa CVIU Velenje 22.00 Videospot dneva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 40 let posebnega programa CVIU Velenje 11.35 Videospot dneva 11.40 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Kmetijski razgledi, ponovitev 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2022. VTV magazin 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Pečar - 2. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.30 Negovanje duševnega mira, prenos 14.30 Duhovni utrip 14.50 O živalih in ljudeh, tv Maribor 15.15 Na vrtu 15.40 Črno beli časi 16.00 Ugriznimo znanost 16.20 Mostovi 16.50 Glasnik, tv Maribor 17.15 Evropski magazin 17.30 Maribor 2012, Evrop. pres. kul. 17.55 Nogomet, ep do 17 let, finale, prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 Proslava 21.30 Londonski vrtiljak 22.00 Športni izziv 22.30 Slovensko olimpijsko stoletje, 11/11 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.10 Zabavni infokanal 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nespodobno povabilo, am. film 22.15 24ur zvečer 22.45 Na kraju zločina, nan. 23.45 Vohun v nemilosti, nan. 00.40 Mentalist, nan. 01.35 24ur, pon. 02.35 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2022. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Prodajno TV okno 11.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (19) - venček iz ivanjščic in bloška marjetica 18.20 Lahko noč, otroci! - Pod medvedkovim dežnikom 18.45 Regionalne novice 2 18.50 To bo moj poklic: Pečar - 2. del, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: V Domu starejših s srcem, kontaktna oddaja 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 21

PRIREDITVE

10. maja 2012

Knjižne novosti Kelk, Lindsey: Jaz srce New York Angela Clark na poroki svoje najboljše prijateljice ugotovi, da jo zaročenec vara in še huje, da to vedo skoraj vsi njeni prijatelji. Po noči, ki jo skupaj z mamo preživi v hotelu, kot iz neba pade njena odločitev- v spremstvu njene edine prtljage, zmečkane obleke družice, para louboutink in s potnim listom v rokah odleti naravnost v New York. Po vožnji skozi mesto naleti na hotel, v katerem spozna receptorko Jenny, ki jo popelje na preobrazbo in spoznavanje dnevnega in nočnega življenja v nikoli dolgočasnem mestu. Angela se začne dobivati z dvema moškima, hkrati pa si uresniči željo, da svoje dogodivščine opisuje v blogu za znano revijo. Sprva nenadna, nora odločitev za tako veliko spremembo začne dobivati svoj smisel. A navsezadnje, je to zanjo res prava odločitev?

Janičić-Holcer, Jelena: 101 način, kako svojemu otroku pokažete, da ga imate radi Knjižica je namenjena predvsem staršem in vsem, ki se pri vsakdanjem delu srečujete z otroki. Avtorica navaja, da ljubezni do otroka ni nikoli preveč in da je bojazen, da bi postali otroci zaradi tega razvajeni, odveč. Otroci namreč potrebujejo zdravo mero zagotovila za varnost in podporo, saj si na ta način pridobivajo samozavest. Najpomembnejše, kar lahko otroku damo, je ljubezen do sebe in do njega. Načinov za izkazovanje pozornosti do otroka je veliko, knjižica le nakazuje zamisli, ki jih lahko seveda po svoje oblikujete, kaj dodate ali odvzamete. Zamisli so razvrščene v dve starostni stopnji, ki pa niso obvezujoči, saj je vsak otrok zase drugačen in mi smo tisti, ki ga najbolje poznamo. Knjižica je vzpodbuda za vse, ki bi se veščine izkazovanja ljubezni otroku želeli naučiti ali jo nadgraditi.

Priročnik vas skozi vsebine seznani s sedmimi stopnjami spoznanj in vam s praktičnimi primeri pomaga, da v vaše življenje pritegnete takšne ljudi in okolje, s katerimi si boste lahko izpolnili vaše najdragocenejše srčne želje.

Hopkinson, Christina: Kup navlake pod stopnicami Ne, ne gre za čiščenje reda po takšni ali drugačni metodi, pač pa za hudomušen roman, v katerem se bo našla marsikatera sodobna, zaposlena mama ali gospodinja. Mary je ženska, ki je od nekdaj ljubila red, čistočo, organizirano in izpolnjujoče življenje. Predstave o takem zakonu ji počasi in po koščkih jemlje njen mož Joel, energijo pa ji vzamejo tudi otroka, služba in gospodinjenje, ki je večinoma na njenih ramenih. Mary se odloči, da Joela postavi na preizkušnjo s »Seznamom«, ki bo neusmiljen in ravno toliko pravičen, v katerem bo zapisan vsak možev prestopek, hkrati pa vsaka dobra stvar, ki jo je naredil v korist družine. Po šestih mesecih bo sledila odločitev, ali moževe dobre lastnosti odtehtajo slabe in v najslabšem možnem epilogu naj bi sledila ločitev, v katero pa Mary od začetka zgodbe dvomi ali pa se je boji, še posebej, ko ji slika spominov in prijatelji kažejo, da situacija ni tako brezupna. Vse do dneva, ko se izkaže, da »Seznam« ni več odločujoč za obstoj družine, pač pa nekaj povsem drugega… Ob romanu se boste zabavali in dobili napotek, kaj je za dober zakon in družino resnično pomembno.

Podgoršek, Mojiceja: O lačni lisici Letos bo dolga in huda zima, zato so živali na sestanku sklenile, da bodo dobro napolnile shrambe, da ne bodo trpele lakote. Dogovorile so se, da bo v času najhujšega mraza vsaka žival gostila ostale sedem dni in z žrebom določile vrstni red gostovanja. Lisici pa ta dogovor ni bil všeč in odločila se je, da ne misli garati in se truditi z zalogami

Schache, Ruediger: Srčni svetovalec Priročnik za osebnostno rast je nadgradnja mednarodne uspešnice Skrivnost srčnih magnetov, kateri je avtor razkril notranje zakone in delovanje medsebojnih odnosov. Tokrat se je avtor lotil razlage zunanjih sil, ki vplivajo na okolje

in odnose med ljudmi okoli sebe. Ko oblikujemo življenje, uporabljamo nešteto sposobnosti in sil, najmočnejše med njimi pa so srčne sile, od katerih je ključ do vaše izpolnitve in osrečujočih odnosov.

hrane. Pritisnil je mraz in lisica je s svojimi gozdnimi prijatelji uživala v gostovanju. Premišljevala je, kako bo s svojo zvitostjo pretentala ostale živali, ko se bo morala izkazati v vlogi gostiteljice… Mojiceja Podgoršek je napisala številne pravljice, v katerih se običajno skrivajo mnoge življenjske resnice. Večina jih je v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, z motnjami branja in pisanja. Zgornja pravljica je izziv otrokom, ki imajo težave pri branju šumnikov, zato so v besedilu posebej označeni in mladega bralca vzpodbujajo, da jih pravilno prebere. n Napisala: Vesna Gaber Podhovnik

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 10. maja 11.30 Titov trg Velenje Dan prometne varnosti enoslednih vozil 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor z Mihailom Lišaninom 19.30 Glasbena šola Velenje Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje

Petek, 11. maja 9.00 Dvorišče Muzeja premogovništva Slovenije Razstava na prostem in pripovedovalski performans: Izrazi svoje upanje / Show your hope 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za najstnike: Cool knjiga 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Margarita Ulokina in Eva Vodovnčnik 21.00 eMCe plac Rock in eMCe plac – klubski večer

Sobota, 12. maja 7.00 Velenjsko jezero Športni ribolov - Meddruštveno ekipno in posamezno tekmovanje Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje 8.00 Titov trg Velenje 17. Cvetlični sejem 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 9.00 Pred Ljudsko univerzo Velenje Zelišča za vsak vrt 10.00 Kotalkališče Velenje Grafitarska delavnica vol. 2 – 22. DMK 10.00 Mercator center Velenje EuroMisija - z nastopajočimi :Gašper Rifelj, Manuela Brečko, Nadja Irgolič, Nika Zorjan 11.00 Galerija Velenje Javno vodenje po razstavi SUSTainART 16.00 eMCe plac Vintage vikend 16.30 Dvorana Krajevne skupnosti Pesje Otroška spevoigra Kresniček 19.00 Vila Bianca Velenje Odprtje pisarne evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič s kulturnim programom 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma 1. SRL – moški:

RK Gorenje – RK Cimos Koper 20.00 Atrij Velenjskega gradu Odprtje 22. festivala Dnevi mladih in kulture 21.00 eMCe plac Klubski večer Hipster

Nedelja, 13. maja 10.00 Kotalkališče Velenje Grafitarska delavnica vol. 2 – 22. DMK 10.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Mladi muzealci – Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 10.00 Mercator center Velenje Ustvarjalna delavnica s pravljico 13.00 eMCe plac Otvoritev terase in chill out 18.00 Vila Bianca Velenje Made in Velenje – koncert Pascal Vehovec in Janeza Uršeja

Ponedeljek, 14. maja 10.00 16.00 17.00

17.00 19.30 20.00

Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica: Čebelice in metuljčki Vila Mojca Velenje Šola za starše – predavanje Družina in finance – kaj je dobro vedeti za pravilnost finančnih odločitev v prihodnje Ljudska univerza Velenje Velenje – kako te poznam? – sprehod po mestu in ogled zanimivosti Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Karmen Zidar Kos Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Albert Nobbs

Torek, 15. maja 10.00 Muzej Velenje Dan odprtih vrat za družine ob Mednarodnem dnevu družin 16.00 Ljudska univerza Velenje Predavanje Naučimo se učiti 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Ljudska univerza Velenje Predavanje Kako ostati aktiven in zdrav? 18.00 Galerija Velenje Predavanje Žalovanje celi rane 19.00 Velenjski grad Javna vaja krožka UNI3 Petje v skupini z gosti 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje rodoslovcev 19.19 Knjižnica Velenje Literarni večer: Angleški večer

21 Koledar imen

Sreda, 16. maja 9.00 Ljudska univerza Velenje Testiranje znanja tujih jezikov v Središču za samostojno učenje 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan za višješolske, visokošolske in podiplomske magistrske programe na LU Velenje 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave Izgubljeni kraji v novi luči 19.19 Knjižnica Velenje Slovenci od drugod – pogovor s Tatio Wilandri 20.00 Kino Velenje Projekcija filma in pogovor z avtorjem: Tomo Križnar – oči in ušesa boga – videonadzor Sudana

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. maja

16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 17.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 18.30 Dvorana Marof Pilates

Sobota, 12. maja

Maj/veliki traven

10. Četrtek Izidor

11. Petek Žiga

12. Sobota -

Pankracij

13. Nedelja Servacij

14. Ponedeljek Bonifacij

15. Torek Zofka

16. Sreda Janez

Lunine mene

Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 18.00 Športni center Gavce – Veliki vrh Občni zbor Športnega društva Gavce – Veliki vrh

Ponedeljek, 14. maja 18.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)

Torek, 15. maja 18.00 Hiša mladih Joga 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki »O Šmarčanih malo drugače« - v pogovornem večeru bo gost Tatjane Vidmar eden najbolj znanih slovenskih nogometnih trenerjev in Šmarčanov, Bojan Prašnikar.

Sreda, 16. maja 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)

12.

maja, ob 23:47, zadnji krajec

CITYCENTER Celje

• 10. do 13. 5. HEIDI KINDER FOTO, priljubljeno fotografiranje vaših najmlajših, prvo fotografijo vam podari Citycenter • četrtek,10. 5., od 14.00-19.00, Biotržnica • nedelja, 13. 5., 11.00 pravljične urice v Džungli – Zdravilno jabolko • vabljeni na karting

KINO VELENJE • SPORED LORAX (Dr. Seuss - The Lorax) - sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 94 minut. Režija: Chris Renaud, Kyle Balda. Slovenski glasovi: Gregor Čušin, Lado Bizovičar, Branko Završan, Tadej Pišek, Maja Keuc, idr.. Petek, 11.5. ob 18.00 Sobota 12.5. ob 18.00 Nedelja, 13.5. ob 16.00- otroška matineja Ustvarjalci zabavne animirane komedija Jaz, baraba predstavljajo neverjetno pustolovščino mladega Teda, ki skuša očarati ljubko mladenko. V iskanju primernega darila Ted naleti na modrega Once-lerja, ki mu razloži zgodbo o skrivnostnem varuhu dežele Loraxu. Skupaj z oranžnim čemernežem mora Ted posvariti mesto pred ekološkim uničenjem, ki sta ga povzročila pohlep in brezobzirnost meščanov.

ŽENSKA V ČRNEM (The Woman in Black) Grozljivka, 95 minut. Režija: James Watkins Igrajo: Daniel Radcliffe, Ciaran Hinds, Janet McTeer, Shaun Dooley, Roger Allam, Sophie Stuckey, Lucy May Barker, Alexia Osborne idr. Petek, 11.5. ob 20.00 Nedelja, 13.5. ob 18.00 Mladi odvetnik Arthur mora prodati osamljeno hišo sredi močvirja, toda domačini ga svarijo, naj čim prej odide. Mladenič se ne zmeni za njihove zgodbe, kmalu pa res v hiši začne videvati nenavadne podobe in slišati srhljive zvoke. Ob raziskovanju tragične usode nekdanjih lastnikov se je Arthur prisiljen soočiti z osebnimi tragičnimi

spomini na preminulo ženo, toda grozljivim duhovom preteklosti ni več mogoče ubežati.

ZAKLONIŠČE (Take Shelter) Drama, 123 minut Režija: Jeff Nichols, Igrajo: Michael Shannon, Jessica Chastain, Shea Whigham, Katy Mixon, Kathy Baker, Ray Mckinnon, idr. Petek, 11.5. ob 21.00 - mala dvorana Sobota 12.5. ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 13.5. ob 19.00 - mala dvorana Srečno poročenega Curtisa poleg skrbi za gluhonemo hčerko vedno pogosteje težijo zlovešče sanje in nelagodne slutnje o apokaliptičnem viharju. Da bi zavaroval družino, začne na vrtu graditi zaklonišče, vendar ob tem ostane brez službe, vse manj razumevanja pa izkazuje tudi njegova žena. V strahu, da je podedoval materino shizofrenijo, skuša Curtis ločiti resnico od prividov. Toda vedno bolj nasilne sanje povečujejo njegov strah in verjetnost, da bo na tak ali drugačen način za vedno izgubil družino. Sundance 2011, glavna nagrada žirije v sekciji Teden kritike, nagrada FIPRESCI in nagrada SACD – Cannes 2011, nagrada vodomec – LIFFe 2011, posebna nagrada žirije za najboljši film – Gijón 2011. Nagrada za igralko leta – filmski festival v Hollywoodu 2011. S podporo Ministrstva za kulturo!

BES TTITANOV (Wrath of the Titans) Fantazijska akcijska pustolovščina, 99 minut

Režija: Jonathan Liebesman. Igrajo: Liam Neeson, Sam Worthington, Ralph Fiennes, Rosamund Pike, Bill Nighy, Toby Kebbell, Édgar Ramírez, Danny Huston, Lily James, Reg Wayment, idr. Sobota 12.5. ob 20.00 Nedelja, 13.5. ob 20.00 Ponedeljek, 14.5. ob 18.00 Desetletje po junaški zmagi nad strašnim Kraknom skuša pogumni polbog Perzej živeti v umirjeni ribiški vasici in skrbeti za sina Heliusa. Toda v svetu božanstev se bije divja bitka med bogovi Olimpa in Titani, ki se želijo osvoboditi dolgoletnega ujetništva in znova zavladati Zemlji. V spletki proti Zevsu se Titani povežejo z vladarjem podzemlja Hadom in bogom vojne Aresom, kar dodatno oslabi Zevsove moči. Neustrašni Perzej se s pomočjo vojne kraljice Andromede in drugimi zvestimi božanstvi odpravi v zahrbtne in smrtonosne labirinte podzemlja, da bi rešil Zevsa in Zemljo obvaroval pred uničenjem.

KRUHA IN IGER Komedija, 94 minut. Režija: Klemen Dvornik. Igrajo: Jonas Žnidaršič, Peter Musevski, SaŠa Pavček, Jurij Drevenšek, Zvezdana Mlakar, Igor Žužek, Janez Škof, Uroš Fürst, Vladimir Vlaškalić, Grega Zorc, Gašper Tič, Nika Rozman, Barbara Zemljič, idr. Petek, 11.5. ob 19.00 - mala dvorana Sobota 12.5. ob 21.00 – mala dvorana Nedelja, 13.5. ob 17.00 – mala dvorana Družino Novak iz Velenja izžrebajo za

nastop v družinskem kvizu. Mama in hči sta navdušeni, a sinu in očetu nastop ni pogodu, zlasti ker se oddaja dogaja za pusta. Na poti v Ljubljano se zapletejo v nesporazum s policijo, na televiziji jim štrene zameša družina pustnih petelinov, stvari pa postanejo resnično zanimive, ko se pobliže spoznajo z voditeljem oddaje Josom Bauerjem. 14. Festival slovenskega filma: Nagrada občinstva za najboljši film, Saša Pavček - »Vesna« za najboljšo stransko žensko vlogo, Jonas Žnidaršič - »Vesna« za najboljšo stransko moško vlogo. S podporo Ministrstva za kulturo!

ALBERT NOBBS Drama, 113 minut. Režija: Rodrigo Garcia. Igrajo: Glenn Close, Mia Wasikowska, Jonathan Rhys Meyers, Aaron Johnson, Brendan Gleeson, Janet McTeer, Brenda Fricker idr. Ponedeljek, 14.5. ob 20.00 Režiser pretresljive drame Mati in hči prikazuje neusmiljeno družbeno okolje na Irskem v 19. stoletju. Uglajeni in umirjeni strežnik Albert dolga leta služi v premožni hiši, vendar mora ob tem ves čas prikrivati resnico o sebi in zanikati lastna čustva. Ko se naposled odloči stopiti iz lastne sence in si ustvariti samostojno življenje s prikupno služkinjo Helen, se znajde ujet v dolgoletnih spletkah lastnih laži in pretvarjanja. Ko skuša najti izhod iz čustvene zmede, njegov obstoj ogrozijo maščevalni ljudje in nerazumevajoča družba. Film je prejel tri nominacije za oskarje in za zlate globuse 2012. S podporo Ministrstva za kulturo!

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

10. maja 2012

RADIO VELENJE ČETRTEK, 10. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA,13. maja

SALON KERAMIKE V CELJU www.tapro-grosist.si

Kidrièeva cesta 6, Celje Tel.: 03 491 22 11, 041 659 547

OGREVANJE S PELETI Po ugodnih cenah montiramo sisteme za ogrevanje s peleti ter pelete. Po želji možna dostava na dom. Informacije si oglejte na spodnjem naslovu http://www.bolha.com/trgovina/kombiprevoziverbic

Info: 031 399 833

�Velika izbira KOPALNI�KE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE �Sanitarne ARMATURE �KOPALNI�KO �o�i�tvo

Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE KUPIM večjo zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo ali hišo v Šentilju pri Velenju. Gsm: 041 726 415

STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČEN in urejen moški, izobražen, 52-letni, želi spoznati pošteno žensko, Slovenko ali Neslovenko, za resno zvezo. Gsm: 041 248 647, Ag. Alan IZOBRAŽENA 39-letna ženska, brez otrok, želi spoznati moškega starega od 35 do 58 let. Želi si družino. Gsm: 041 248 647, Ag. Alan ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje«

za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836 378

KOSILNICO sip sokol, 145, nov motor, gume in greben, prodam. Gsm: 041 358 852

PRIDELKI

RAZNO

KVALITETNE domače salame in bunke, brez konzervansov ter jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798 SENO z otavo, v refuzi, prodam. Gsm: 031 805 549 BUKOVA in gabrova drva prodam. Gsm: 041 577 305, tel.: 03 5886 267 JABOLČNO vino, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ADRIA, počitniška prikolica,5 m, letnik 1984, z veliko opreme (baldahin, jogiji Dormeo, mikrovalovna, TV, sedežna garnitura, pohištvo, lesena tla. Pozicionirana na M. Lošinju, Hrvaška. Prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 576 416

ŽIVALI OVCO z mladičem prodam. Tel.: 03 5893 279 TELIČKO, staro 14 dni, mesne pasme, kupim. Gsm: 031 628 417

VOZILA GOLF 3, 1.4, benciner, l. 1997, ugodno prodamo. Gsm: 041 358 852

Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 26.aprila, so: 1. nagrado: menjava pnevmatik: JOVAN ALJAŽ, Srednji Dolič 46, 2382 Mislinja;

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..

ONESNAŽENOST ZRAKA • Hišo Prihova, Nazarje, 268 m2, 550 m2 zemljišča, letnik 1992. Cena 130.000 evr. • Samostojna hiša v Brdcah nad Dobrno, leto izgradnje 2012, v izmeri 113 m2, parcela 600 m2, čudovita lokacija na sončni parceli v objemu gozdov. Cena: 58.000 evr. • 4-sobno stanovanje Velenje, desni breg, nadstropje 2/12, 109 m2, leto izgradnje 1963, cena: 120.000 evr. • 2-sobno stanovanje Velenje, Stantetova, nadstropje 4/4, 60 m2, leto izgradnje 1982, cena: 70.000 evr.

2. nagrado: majica in kapa: SLAVKO FIŠER, Rudarjevo 8, 2393 Črna na Koroškem; 3. nagrado: majica: FRANC KLANČNIK, Topolšica 78 a, 3326 Topolšica Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!

V tednu od 30. aprila 2012 do 6. maja 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. aprila 2012 do 6. maja 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, s tran 23

OBVEŠČEVALEC

10. maja 2012

ZAHVALA V SPOMIN

ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre

JUSTINE VENIŠNIK

BRANKO DOŠLIĆ – ROĐO

iz Florjana

iz Velenja

3. 10. 1926 – 29. 4. 2012

2011

Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam nudili oporo in pomoč, darovali sveče, cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.

Žalujoči: Tvoja družina ter vsi, ki so ga imeli radi

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice

ZAHVALA

MARIJE HRIBERŠEK iz Cirkovc pri Velenju

Ob izgubi mame, babice in prababice

20. 3. 1944 – 29. 4. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali v Čeprav tvoj glas se teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Krajevni skupnosti več ne sliši, Cirkovce, govorniku g. Kotniku za poslovilne besede, pevkam in boseda tvoja v nas živi, pevcem, g. župniku, pogrebcem, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste povsod te slišimo mi jo pospremili na zadnji poti. vsi, med nami si.

KAROLINE DROBEŽ Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le mame nihče nam ne more vrniti.

1923 – 2012

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom za pomoč.

Žalujoči: Mož Ivan, sin Jani, sin Drago z Bernardo, hči Vesna z Matejem, vnuki Žiga, Neža in Mirko ter ostalo sorodstvo

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene, mame, sestre in tete

CityCenter VABi Še neUVeLJAVLJene GLASBene SKUPine!

MIROSLAVE URANJEK z Gorice v Velenju

19. 2. 1954 – 27. 4. 2012 Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič)

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami ali nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani in jo imeli radi.

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

Vsi njeni

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

V sklopu CITYBAND 2012 NuDImo možNosT Vsem še NeuVeljAVljeNIm glAsBeNIm skupINAm, DA sI preko TegA rAzpIsA zAgoToVITe jAVNI NAsTop IN se preDsTAVITe preD puBlIko, Ter osVojITe prIVlA^No glAVNo NAgrADo - NAsTop NA VelIkem glAsBeNem DogoDku oB koNCu šole , 15. junija 2012, NA pArkIrIš^u CITYCeNTrA Celje IN DVA sNemAlNA DNeVA. prIjAVe pošljITe NAjkAsNeje Do 25.5.2012. INFo: WWW.CITY-CeNTer.sI IN FACeBook sTrANI CITYCeNTrA Celje.

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI 12. in 13. 5. – Ivan Janežič, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Denis Sinanović, Ljubljana, Vrtača 5 in Sanela Karabegović, Velenje, Šalek 97; Matjaž Pesjak, Vitanje, Pod Stenico 14 in Mojca Ramšak, Velenje, Podkraj pri Velenju 32; Franc Jošt, Vojnik, Čreškova10 in Nataša Gruden, Šmartno ob Paki , Slatina 13.

SMRTI

Pavel Špegelj, roj. 1946, Vitanje, Spodnji Dolič 10; Karolina Drobež, roj. 1923, Velenje, Podkraj pri Velenju 13; Jožef Juričko, roj.1934, Celje, Brodarjeva ulica 33; Silva Vihar, roj. 1952, Velenje, Bevče 8 a; Damjan Horvat, roj. 1986, Velenje, Koroška cest 8 a; Martin Kusterbanj, roj. 1956, Šoštanj, Florjan 9.

Naš čas, 10. 5. 2012, barve: CMYK, stran 24

Vrtičkarjev ne preganjajo, zahtevajo le urejenost Do konca marca so imeli vrtičkarji v Stari vasi čas, da odstranijo nadstreške, ograje in drugo opremo, ki na vrtičke ne sodi – Večina je to upoštevala - Kmalu še poziv vrtičkarjem na Lipi – Urejeno vrtičarsko naselje Krajnca na Gorici izredno dobro sprejeto Velenje, 30. marca – V Mestni občini Velenje so se že pred leti odločili, da naredijo konec neurejenim vrtičkarskim naseljem, ki urbanemu okolju ne morejo biti v ponos. Pri tem niso le prepovedovali in »preganjali«, kar velja predvsem za območje Trebuše, ampak so hkrati začeli to področje vzorno urejati. Prvo občinsko vrtičkarsko naselje Krajnca, na meji med Gorico in Bevčami, se je odlično prijelo, zato bi radi ta način urejanja vrtičkarske dejavnosti nadaljevali. In tudi bodo, ko bodo časi investicijam bolj naklonjeni. »Dobro se zavedamo pomena vrtičkarske dejavnosti, tako z vidika samooskrbe s hrano kot tudi zdravega in koristnega preživljanja prostega časa. Zato nelegalne uporabe občinskih zemljišč za vrtove ne preganjamo in tega tudi ne bomo počeli, dokler ne bomo zemljišč potrebovali za druge dejavnosti in nenazadnje uredili še dodatne primerne nadomestne lokacije za to dejavnost. Si pa seveda želimo, da bi bilo naše bivalno okolje zdravo in lepo urejeno, brez nepotrebne navlake ob vrtičkih, ki mestu ne morejo biti v ponos. Čisto drugače, kot je bilo doslej v Stari vasi, je na območju Krajnce, kjer že imamo pripravljen projekt za fazo dve, a ga še ne bomo izvedli, ker investicija ni majhna. Prepričan pa sem, da bi hitro našli najemnike zanje, sploh ker je najemnina simbolična, le 20 evrov na leto,« nam je povedal vodja urada za prostorsko načrtovanje v MO Velenje Maks Arlič.

Vrtičkarji upoštevajo navodila In prav zato so ob koncu letošnje zime iz uprave MO Velenje na uporabnike vrtičkov v Stari vasi naslovili obvestilo, s katerim so jih pozvali, da s svojih vrtov najkasneje do konca marca odstranijo vso opremo,

»Vrt je moje zdravje«

V Stari vasi je večina vrtičkarjev že upoštevala navodila občine, da odstranijo lope, plastenjake in druge nepotrebne objekte ob vrtičkih. Ostala je lahko zaščita za paradižnik.

V urejenem vrtičkarskem naselju Krajca so vrtovi v teh dneh že polni svežih posevkov, ki dobro uspevajo. Nekaj zamudnikov sicer šele rahlja zemljo, a ti so bol izjema.

ki ne služi neposredno vrtnarjenju. Na območju pod Koroško cesto v Stari vasi je trenutno okoli 125 vrtov, v okolici teh pa je bilo postavljenih kar nekaj objektov, ki so celotnemu območju dajali videz neurejenosti. V pretekliku govorimo zato, ker Arlič pravi, da so vrtičkarji, ki tam občinsko zemljo zaenkrat uporabljajo brezplačno, navodila upoštevali. To smo

se prepričali tudi sami ob koncu tega tedna. »Tudi naši sodelavci so šli med vrtičkarje in jim še ustno razložili, kaj morajo storiti. Večina je navodila že upoštevala, nekaj jih opremo še odstranjuje,« je dodal. In še, da v času rasti še vedno dovolijo, da na primerni višini zaščitijo paradižnik, ki brez zaščite pred dežjem ne uspeva več. Odstraniti pa jih morajo do 31. oktobra, po koncu

rasti. Arlič ob tem pove, da bodo kmalu pozvali tudi vrtičkarje, ki uporabljajo občinsko zemljo v dolini Lipa (za bencinskim servisom), da prav tako odstranijo kamine, ute in drugo opremo, ki ob vrtičke ne sodi. Klopi pa bodo lahko ostale, kar so dovolili tudi v stari vasi, saj se vrtičkarji po delu tudi družijo, kar je prav.

Koliko pomeni Velenjčanom imeti košček zemlje, na katerem pridelajo svežo zelenjavo in hkrati poskrbijo, da so več v naravi, nam je dokazal že kratek obisk obeh v članku omenjenih vrtičkarskih naselij. V nedeljo popoldne je bilo v Stari vasi le nekaj vrtičkarjev, nihče pa se ni želel izpostavljati. Povedali so nam, da so veseli, ker še lahko imajo vrtičke, in da jih zahteva občine, da odstranijo vse nelegalne objekte, ne moti. »Tu smo veliko na svežem zraku, pa še hrana, ki jo damo v lonec, ima posebno vrednost za nas,« nam je povedal eden od vrtičkarjev in dodal, »sam nisem imel na svojem vrtičku nobenih objektov, ki bi jih moral odstraniti, tisti, ki so jih imeli, pa so jih v večini že odstranili. Večina pa ima sedaj postavljeno le zaščito za paradižnik.« Na Krajci, kjer je vrtičkarsko naselje varovano z ograjo in je takrat, ko v njem ni najemnikov, tudi pod ključem, je bilo prav tako le nekaj vrtičkarjev. A podoba naselja se je v treh tednih, kar smo bili nazadnje tam, močno spremenila. Takrat nekaj vrtičkov še ni bilo obdelanih, sedaj takih ni več. Venčeslav Hozjan je ravno postavljal nizko ograjo, ki bo njegove jagode ločila od sosedovega krompirja. »Rad imam ta vrt, želim pa si, da bi občina čim prej uredila, da bi lahko vrtno orodje puščali v koči, ki so jo postavili v naselju. Na vrt prihajam pogosto, saj sem v pokoju in doma nimam kaj veliko početi. Pridelam solato, čebulo, česen in druge vrtnine. Pa še družbo imam vedno, ko pridem sem,« nam je povedal in se potem ni pustil fotografirati. Angela Hrustel ima svoj vrtiček zelo lepo urejen. Na njem je posadila tudi rože in celo sadiko vinske trte. »Vsak dan prihajam na vrt. Doma sem v Šaleku, v bloku, prihajam pa še. Ta vrt je ne le moje veselje, ampak tudi moje zdravje. Ogromno mi pomeni. Če si priden, tudi veliko pridelaš, čeprav vrtički niso prav veliki. Poleg tega postajamo najemniki vrtičkov res prijatelji, tudi za druženje najdemo čas.« Simon Hrustel je Angelin sin, ima pa svoj vrt, le malo nad maminim. »Po službi ob lepem vremenu redno prihajam na vrt. Tu ima vrt tudi nekaj sodelavcev iz Premogovnika, zato se po delu radi družimo. Pri vrtnarjenju mi pomaga mama, čeprav sem že od malih nog vajen dela na zemlji. Največ pridelam pekočih feferonov, te imam res rad. Želim si, da bi čim prej do konca uredili večnamenski prostor, pa tudi, da bi lahko pripravili kakšen piknik. Zagotovo bo tudi to. Res sem vesel, da je občina uredila ta prostor,« nam je povedal Simon. n

n Bojana Špegel

Jajčarija ali »šnitarija« vse bolj živa Na florjanovo so marsikje pobirali jajca in tako obujali staro slovensko šego – Kako so nekoč konzervirali jajca in kako so jih pripravljali? – Ste vedeli, da je bilo jajce včasih tudi zdravilo? Velenje, 4. maja - Prejšnji teden, v noči iz četrtka na petek, so marsikje na podeželju fantje kikirikali okoli hiš. Po stari ljudski navadi so namreč pobirali jajca, saj na Florjanovo vse bolj živi stara slovenska ljudska šega, imenovana jajčarija, v naših krajih tudi »šnitarija«. Že dolgo vrsto let, vsaj 15, jo ohranjajo tudi na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, v okviru katere so v petek popoldne v atriju Velenjskega gradu spet pripravili tradicionalno Jajčarijo, ob tem pa so odprli več kot všečno razstavo velikonočnih pirhov, ki so jih izdelale študentke več študijskih krožkov

univerze. Atrij Velenjskega gradu je bil v petek popoldne poln. Prišli so tako študenti in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki v maju zaključujejo še eno uspešno študijsko leto, kot njihovi sorodniki in prijatelji. Najprej so uživali v nastopih glasbenih in folklornih krožkov univerze. Vmes pa so vpletli etnološko noto. Več o šegi jajčarije jim je povedala vedno zanimiva pripovedovalka Anica Podlesnik. Nekaj zanimivosti je razkrila tudi nam: »Prvo jajčarijo smo na naši univerzi pripravili pri cerkvi svetega Florjana in takrat sva s Stano Kovič na cerkvenem pragu pekli jajca. Bilo nas je 15 iz etnološkega krožka. Po skromnem začetku se je prireditev hitro razvijala; v naslednjih letih smo še nekajkrat menjali lokacijo, zadnjih nekaj let pa jo pripravljamo na Velenjskem gradu, kjer je res lepo. Letos smo pripravili tudi razstavo z naslovom Pogled v babičino kuhinjo, na kateri predstavljamo tudi stare pripomočke za pripravo jajčnih jedi, v razstavnem prostoru Muzeja Velenje pa smo pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Marjete Valcl postavili razstavo velikonočnih pirhov, ki so jih izdelali v naših krožkih.« Razstavo si ogledava skupaj. Postavljena je pregledno in

všečno, na njej pa boste lahko občudovali pirhe, odete v vezenine, pa tudi umetelno pobarvane velike in male pirhe, saj so poslikali vse - od nojevega do prepeličjega jajca. Anica Podlesnik med pirhi, ki so jih ustvarili v krožkih, iz njih pa je Marjeta Valcl oblikovala lepo razstavo, ki je še na ogled.

Jajce – dodatek družinskemu proračunu Anica Podlesnik nam je razkrila, da so od nekdaj fantje na predvečer Florjanovega pobirala jajca mor-

Jajčarijo so tudi tokrat popestrili z obujanjem spominov na stare čase in nastopi glasbenih in folklornih skupin univerze.

včasih tudi zdravilo,« nam še razkrije Anica. Sicer pa je bila tokrat prireditev drugačna tudi zato, ker so izdali malo zloženko, ki prinaša stare recepte jedi iz jajc, ki jih je dolga leta pridno zbirala Nada Salobir, mentorica krožka Kuhamo in beremo s srcem. Tokratna jajčarija je prvič minila brez nje, so ji pa posvetili zloženko, v kateri so dodali tudi recepte iz 110 let stare kuharske knjige.

da tudi zato, ker v tem času kure dobro nesejo. »Zato so bili ljudje tudi vedno radodarni z njimi. Kadar niso nesle, je bilo jajce dragoceno. Bilo je dodatek k družinskemu proračunu. Ko smo zboleli, smo kot otroci dobili kamilični čaj in mehko kuhano jajce, zato je bilo

Jajca v žitu in slanici Še preden so obiskovalce povabili na pokušino tokrat večinoma že pripravljenih jajčnih jedi – nekaj so jih sicer tudi pripravljali sproti - je Marija Kuzman predstavila nekaj zanimivih starih pripomočkov za pripravo jajčnih jedi, povedala pa je

tudi, kako so nekoč, ko niso poznali hladilnikov, konzervirali jajca. To je zaupala tudi nam. »Ko še ni bilo hladilnikov, kokoške pa včasih niso nesle 365 dni v letu – vedno so največ nesle spomladi - so imeli naši predniki zelo različne načine za konzerviranje jajc. Največ so jih konzervirali v žitu, pogosto pa tudi v posodah s slano vodo, apneni vodi …«. Zanimivi so bili tudi pripomočki za pripravo jajčnih jedi. Suhe borovničeve vejice so zvezali in tako je nastala metlica za stepanje jajc. Tokrat so pripravili veliko zanimivih jajčnih jedi; jajca v aspiku, različna polnjena jajca, jajčne narezke, namaze. Vstopnina je bila tudi tokrat dve sveži jajci, zato so nekaj jajčk pripravili tudi pred očmi zadovoljnih obiskovalcev prireditve. n Bš