19 2015

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/17 0C) in morda soboto (11/21 0C) bo deĹževno, v nedeljo (10/22 0C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. maja 2015

ĹĄtevilka 19 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Ko je vsak dan velik stroĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

ÂťNe vem, kaj bi brez Hospica, ko mi je umiral oÄ?e. Ne vem, Ä?e bi lahko kljub temu, da sem medicinska sestra, vse to preĹživela, Ä?e mi ne bi stali ob strani,ÂŤ mi je pred dobrim letom dejala znanka. Kako se je zgrozila ob novici, da hiĹĄa Hospica, ki je kot edini hospic v drĹžavi nudila celostno oskrbo odraslim s kroniÄ?no neozdravljivo boleznijo v zakljuÄ?ni fazi, zapira svoja vrata, si lahko samo mislim.

Vdaja je bila podpisana v TopolĹĄici TopolĹĄica, 9. maja – ÂťTopolĹĄica je slaven kraj. Zavezniki Britanci, AmeriÄ?ani, Francozi in Rusi so v petih mestih po Evropi s podpisom dosegli kapitulacijo NemÄ?ije.

Eden od teh krajev je bila TopolĹĄica,ÂŤ je na osrednjem dogodku spominskih slo-

vesnosti, ki jih je Ĺ aleĹĄka dolina posvetila 70. obletnici konca 2. svetovne vojne v TopolĹĄici, kjer je bil slavnostni govornik, dejal predsednik drĹžave, Borut Pahor.

Dejal je, da moramo biti na to ponosni, in ob tem izrekel hvaleĹžnost in veliko ob-

Ä?udovanje za Ĺžrtvovanje, ki so ga za to, da smo Slovenci ostali svoboden narod v petih letih surove preizkuĹĄnje, dali na oltar domovine partizani in tisti, ki so z njimi sodelovali. đ&#x;”˛

mkp

Sramota, menijo mnogi. Nacionalna, dodajajo drugi. Od odprtja konec leta 2010 je v njej veÄ? kot 400 ljudi spodobno konÄ?alo svoje Ĺživljenje. Kaj je to pomenilo njihovim svojcem, ki so jim prostovoljci in drugo osebje hiĹĄe v teĹžkih trenutkih stali ob strani, jim svetovali, vedo najbolje sami. Pomagala je drugim, njej pa drĹžava ne.

Biti Ä?lovek Ä?loveku v trenutkih, ko se nekdo poslavlja, je oÄ?itno vrlina le nekaterih. Teh je premalo, da bi se sliĹĄal njihov glas. Premalo, da bi organizirano protestirali pred sodiĹĄÄ?em, parlamentom in opozarjali na pravico do dostojnega Ĺživljenja tudi takrat, ko Ä?lovek umira. Hospic paÄ? ni stranka, ni rdeÄ?e, rumene, bele, modre, oranĹžne in ĹĄe kakĹĄne barve.

Ve pa, kaj je dostojanstvo.

Bili so kratki, a sladki

Da pristojnim v drĹžavi v ĹĄtirih letih ni uspelo sistemsko urediti financiranja dejavnosti edine hiĹĄe v drĹžavi s posebno obliko paliativne nege, je viĹĄek arogance. OÄ?itno ni pripravljenosti, volje niti za zgolj pravno ureditev. Z ureditvijo potrebnega statusa bi bila prizadevanja Hospica za pridobitev drĹžavnega denarja, s katerim bi hiĹĄa Ĺživela naprej, namreÄ? laĹžja. 500 tisoÄ? evrov bi bilo potrebnih, a jih, pravijo, ni. TeĹžko je to razumeti ob skoraj vsakodnevnih novicah o zgreĹĄenih milijonskih projektih, viĹĄinah zneskov, potrebnih za odpravljanje napak, za visoke plaÄ?e svetovalcem, ki naj bi poskrbeli za ‌, a je na koncu bore malo od njih.

Odgovornost za delovanje prelagati na pleÄ?a donatorjev in prostovoljcev je milo reÄ?eno groteskno, predvsem pa skrajno necivilizirano. Mimogrede – v hiĹĄi Hospic je bilo lani vloĹženega 5.000 ur prostovoljnega dela v skrbi za umirajoÄ?e.

Velenje, 12. maja – V torek popoldne so v velenjskem domu kulture prepevali malÄ?ki iz vrtcev Ĺ aleĹĄke doline. Da so jim lahko prisluhnili tudi svojci, so pripravili kar tri kratke, a sladke koncerte. VeÄ? na strani 10.

ÄŒe bi od ljudstva izvoljeni predstavniki, bivĹĄi ministri, predsedniki drĹžave in vlad, ki se hodijo fotografirat v Hospic, za trenutek posedeli ob ljudeh, bi spoznali, da ni smrt tisto, kar Ä?loveka Ä?rviÄ?i v zadnjih dneh, ampak bistvo Ĺživljenja. Namesto tega pa so ti, ki smo jim zaupali v upravljanje drĹžavo, pozabili ĹĄe na Ä?loveÄ?nost, ko so odhajali skozi vrata danes umirajoÄ?e hiĹĄe. Skupaj z njimi pa niÄ?kolikokrat izreÄ?ene obljube, da bodo zagotovili edino, za kar so jih tam prosili. Slabo se piĹĄe ljudem v drĹžavi, kjer ni truda vredno niti tisto dostojanstvo, ki pritiÄ?e sleherniku, ker je v obstojeÄ?ih razmerah tudi to vsak dan velik stroĹĄek. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

bĹĄ

Konferenca o velenjskih jezerih

136 delavcev Gorenja na Ä?akanju Gorenje je za letos pripravilo poslovni naÄ?rt v veÄ? variantah zaradi negotovih razmer v Rusiji in Ukrajini. Ĺ˝al se uresniÄ?uje manj ugoden, saj se Ä?uti vpliv krize na teh dveh trgih tudi v drugih vzhodnih evropskih drĹžavah. NaroÄ?il je manj, zato temu prilagajajo proizvodnjo. 136 zaposlenih v Velenju in Ĺ oĹĄtanju zato v teh dneh koristi dopust ali pa je na Ä?akanju doma. V Gorenju poudarjajo, da gre za zaÄ?asen ukrep, ki pomeni ohranjanje zaposlitve, delavce pa bodo na delo poklicali takoj, ko se bo obseg naroÄ?il poveÄ?al.

Za ukrep so se dogovorili s sindikatom in ga tudi predstavili na zborih đ&#x;”˛ mz delavcev.

Obiskovalcev ni zmotil niti deĹž Velenje, 9. maja – Sobotni 20. CvetliÄ?ni sejem je povezal veÄ? organizatorjev in navduĹĄil ĹĄtevilne obiskovalce. Niti deĹž, ki je zaÄ?el padati le slabi dve uri po zaÄ?etku pestrega dogajanja, jih ni pregnal. Nebo se je zjasnilo, dogajanje pa ĹĄe bolj razĹživelo. VeÄ? na strani 13. đ&#x;”˛

bĹĄ

OdliÄ?ni SLADOLEDI, narejeni iz pravega sadja in Belgijske Ä?okolade

Velenje, 14. maja – Mestna obÄ?ina Velenje danes med 9. in 19. uro v veliki predavalnici Visoke ĹĄole za varstvo okolja (stavba Gaudeamus) organizira konferenco o nadaljnjem razvoju in priloĹžnostih velenjskih jezer.

Na konferenci bodo sodelovali priznani strokovnjaki z ministrstev in lokalnih podjetij. Med drugim bodo razpravljali tudi o strategiji razvoja turizma v Sloveniji ter okoljskih in prostorskih vidikih velenjskih jezer.

Ob zakljuÄ?ku konference bodo oblikovali smernice trajnostnega razvoja velenjskih jezer in objezerskih povrĹĄin, po konferenci pa bo sledila ĹĄe okrogla miza. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. maja 2015

Z ognjem do zmage Borovnik novi Ĺžupan Mislinje Mislinja, 10. maja – V nedeljo so v Mislinji izvedli nadomestne Ĺžupanske volitve. Zmagovalec je Bojan Borovnik, kandidat stranke SD. Prejel je 53,47 odstotka glasov, kaĹžejo sicer ĹĄe neuradni podatki obÄ?inske volilne komisije. Viktor Robnik je prejel 30,94 odstotka glasov, Ĺ˝ivko JeseniÄ?nik pa 15,59 odstotka. Volilna udeleĹžba je bila 55-odstotna, glasovalo je 2.141 volivcev. Tudi glasovnice, ki bodo prispele po poĹĄti, rezultata ne bodo spremenile. Nadomestne Ĺžupanske volitve so v obÄ?ini Mislinja izvedli, ker je februarja letos umrl dotedanji Ĺžupan Franc Ĺ ilak. đ&#x;”˛

Velenje, 8. maja – Na predveÄ?er dneva zmage je na vrhu grajskega hriba, kjer je bil nekoÄ? mogoÄ?en kostanjev drevored, zaĹživelo sko-

raj pozabljeno prizoriĹĄÄ?e ob Velenjskem gradu. Mladinski center Velenje in Muzej Velenje sta se potrudila, da je bil tudi kres, ki so ga priĹž-

gali pred koncertom skupine Rock Partyzani, drugaÄ?en. Postavili so ga v ĹĄtirikrako zvezdo, ki je ponazarjala alianso zavezniĹĄkih sil. Ogenj so priĹžgali ĹĄtirje fantje ob govoru vodje urada za druĹžbene dejavnosti na MO Velenje Draga MartinĹĄka. Ta je obnovil pomen zgodovin-

skih dogodkov in konÄ?al s stavkom: ÂťZ ognjem do zmage!ÂŤ Za zabaven veÄ?er so poskrbeli glavni glasbeni gostje in domaÄ?in Simon GoriĹĄek, druĹženje ob ognju pa je bilo prav zabavno. Za vse generacije. đ&#x;”˛

bĹĄ

bĹĄ

Znani letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci Gornji Grad – Na zadnji seji sveta pred minulimi prazniki so svetniki ObÄ?ine Gornji Grad potrdili letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence.

NajviĹĄje priznanje – zlati grb obÄ?ine – bosta prejela Alojzija SuhovrĹĄnik iz Nove Ĺ tifte za dolgoletno delo v tamkajĹĄnjem kulturnem druĹĄtvu ter druĹžina ZavolovĹĄek za delo na druĹžbenem ter gospodarskem podroÄ?ju. Dobitnika grba ObÄ?ine bosta Marija PoliÄ?nik ter Jure SovinĹĄek. Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta ob obÄ?inskem prazniku prihodnji mesec pa se bodo omenjenim na odru pridruĹžili ĹĄe dobitniki priznanj. To pa bodo Janez PustoslemĹĄek, Kulturno druĹĄtvo BoÄ?na ter DruĹĄtvu upokojencev BoÄ?na. đ&#x;”˛

tp

Lotili se bodo sanacij treh plazov Ĺ oĹĄtanj, 8. maja – V petek so v vili Mayer predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z izbranimi izvajalci podpisali tri pogodbe za sanacije treh plazov, ki so se sproĹžili kot posledice poplav, visokega snega in Ĺžledu v Ä?asu med 30. januarjem in 27. februarjem lani.

Gre za plaz na cesti Bele Vode–Šentvid ter plazova na gozdnih cestah odcep Puťnik v Šoťtanju in KoŞelski graben–Prednik v Zavodnjah.

Skupna vrednost sanacij znaĹĄa dobrih 84 tisoÄ? evrov. DrĹžava bo s 67.000 evri krila stroĹĄke gradbenih del, razliko pa bo plaÄ?ala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iz proraÄ?una. đ&#x;”˛

mkp

Prostorski naÄ?rti do poletja?

đ&#x;”˛

tp

Reka Paka med bolje ohranjenimi rekami Velenje, 8. maja – V Ĺ aleĹĄki dolini monitoringe tekoÄ?ih voda neprekinjeno opravljajo od leta 2006. Izvajanje monitoringa na dveh merilnih mestih (na Selu in v obmoÄ?ju strnjene pozidave pri Cesti talcev) financira Mestna obÄ?ina Velenje, izvaja pa ga InĹĄtitut ERICo. Lani so Pako vzorÄ?ili ĹĄtirikrat. V laboratoriju InĹĄtituta ERICo so naredili fizikalno-kemijske analize (pH, kisik, specifiÄ?na elektriÄ?na prevodnost, motnost, trdota, suspendirane snovi, KPKd, BPK5, amonij, nitrat, nitrit, ortofosfat, sulfat, klorid, celokupni fosfor) in bioloĹĄke analize. Lestvica za oceno stanja voda je petstopenjska: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo stanje. Rezultati so pokazali, da je kemijsko in ekoloĹĄko stanje reke Pake na obeh vzorÄ?evalnih mestih dobro. Stanje kakovosti reke Pake se Ĺže od leta 2006 bistveno ne spreminja, v primerjavi z drugimi slovenskimi rekami pa je Paka med bolje ohranjenimi rekami, saj je za veÄ?ino slovenskih rek znaÄ?ilno zmerno ekoloĹĄko stanje. đ&#x;”˛

Zbrali 20 ton papirja Ĺ oĹĄtanj – UÄ?enci Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha so v treh zbiralnih akcijah v ĹĄolskem letu, ki se poÄ?asi zakljuÄ?uje, zbrali natanko 19.770 kilogramov odpadnega papirja in z izkupiÄ?kom pomagali polniti ĹĄolski sklad. Vse leto so zbirali tudi plastiÄ?ne zamaĹĄke, izrabljene tonerje in kartuĹĄe ter baterije. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Stroji brnijo vse dni v tednu Velenje, 8. maj 2015 – Aprila je stekla obnova vile RoĹžle v SonÄ?nem parku. Ta stoji v varovanem obmoÄ?ju vrtno-arhitekturne dediĹĄÄ?ine. Objekt je bil zaradi dotrajanosti veÄ?ine vitalnih materialov potreben temeljite prenove v vseh etaĹžah.

Vrednost del bo dobrih 314 tisoÄ? evrov, pri Ä?emer bo MO Velenje prispevala le 5 %, vse ostalo so evropska sredstva.

Izvajalci del (konzorcij RGP, d. o. o., in HTZ Velenje, I. P, d. o. o.) hitijo, saj je rok za dokonÄ?anje kratek. Zato delajo vse dni v tednu, kar moti okoliĹĄke prebivalce.

Bo pa zato obnova konÄ?ana predvidoma Ĺže sredi julija.

Tako bo po konÄ?ani obnovi izgledala vila RoĹžle.

đ&#x;”˛

ReÄ?ica ob Savinji – Med vpraĹĄanji, ki jih naslavljajo obÄ?ani na upravo ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji, je kar nekaj povezanih s sprejemom obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtov (OPN). Aktivnosti potekajo Ĺže nekaj let, kar pri nekaterih obÄ?anih povzroÄ?a slabo voljo.

Po zagotovilih obÄ?inske uprave je postopek priprave OPN v zakljuÄ?ni fazi. V tem trenutku usklajujejo zadnje vsebinske zadeve z ministrstvom za kmetijstvo. Po tem jih Ä?aka pridobitev pozitivnega mnenja od nosilcev urejanja prostora (NUP). Glede na to, da so ostala podroÄ?ja NUP usklajena, zapletov pri tem ne priaÄ?kujejo.

Usklajevanje z ministrstvom naj bi uspeĹĄno konÄ?ali ta mesec (dogovorjeni termin za usklajevanje je 20. maj). ZakljuÄ?ek OPN priÄ?akuje do poletja, sprejem na obÄ?inskem svetu pa na prvi seji po poÄ?itnicah v septembru. Kot so ĹĄe pojasnili, so iz sedanjega predloga OPN izvzeli jug naselja ReÄ?ica ob Savinji.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

PriĹžiganju ognja na simbolnem kresu je sledilo rajanje ob rokovsko obarvanih domoljubnih pesmih Rock Partyzanov.

mkp

Maksimalne razprave o minimalni plaÄ?i Delitve na sto in en naÄ?in – Peticija ZgornjesavinjÄ?anov – Dober tek in na zdravje v Celju in PodÄ?etrtku – KorajĹžni KonjiÄ?ani Bolj ko nekateri poudarjajo, da moramo stopiti skupaj, bolj nas udarja razdeljenost. Tudi praznovanje dneva zmage ni bila izjema. Tako po sedmih desetletjih vsi ĹĄe nismo enotni o vseh dogajanjih. Ĺ e posebno ne o dogajanju v povojnem obdobju, ki je bilo pri nas ĹĄe posebno boleÄ?e. Pa so tudi uradne proslave za nekatere izzvenele preveÄ? ÂťlevoÂŤ, ĹĄe posebej zato, ker se jih pripadniki naĹĄe desnice niso udeleĹžili. Vsaj najviĹĄji ne. Tako ponekod tudi vnoviÄ?ne besede o potrebi po spravi niso ÂťpadleÂŤ v vsa uĹĄesa ali so bila presliĹĄana.

A pri nas zadnji Ä?as niso delitve le na ideoloĹĄkem podroÄ?ju, so ĹĄe na drugih. ÄŒeprav nekatera po mnenju desnice tudi diĹĄijo po ideologiji. Na primer razprave o financiranju zasebnih (cerkvenih) osnovnih ĹĄol ter vpraĹĄanja o plaÄ?evanju vojaĹĄkih duhovnikov. Brez ideoloĹĄke osnove pa naj bi bilo odpiranje vpraĹĄanja o minimalni plaÄ?i. Predvsem sindikati menijo, da morajo gospodarski kazalci, ki gredo navzgor, navzgor potisniti tudi minimalne plaÄ?e. Gospodarstveniki pa opozarjajo, da bi tako zviĹĄanje lahko vnoviÄ? pahnili gospodarstvo navzdol, saj se ĹĄe po prejĹĄnji krizi ni pobralo, ĹĄele pobirajo se, pa ĹĄe ne vsi. In vsi izvozniki, ki so glavni vleÄ?ni kon-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ji, ĹĄe tudi nimajo zagotovljenega trga na tujem. Ĺ e posebej ob kriznih ĹžariĹĄÄ?ih, ki jih je polno po vsem svetu. DomaÄ?i dokaz: tudi Gorenje je ukrajinsko krizo in sankcije proti Rusiji dobro obÄ?utilo.

Nekateri gospodarski analitiki tudi (znova) opozarjajo, da bi morali, Ä?e se primerjamo z nekaterim drugimi razvitimi, k minimalni plaÄ?i priĹĄteti tudi plaÄ?ilo za malico in pol ure odmora zanjo. Zagovorniki zviĹĄanja minimalne plaÄ?e pa terjajo (vsaj), da se nadurno delo, nedeljsko delo in noÄ?no delo v minimalno plaÄ?o ne ĹĄtejejo.

Razprav na to temo bo gotovo ĹĄe veliko.

Kot je znano, smo razdeljeni tudi na naĹĄem obmoÄ?ju. Zaradi odloÄ?itev na drĹžavni ravni smo sicer po mnenju nekaterih zdruĹževalno razdeljeni. To velja za zdravstveno podroÄ?je oziroma podroÄ?je nujne medicinske pomoÄ?i. In spet je sliĹĄati, da (tudi) zaradi tega dobivamo drĹžavljane prvega in drugega razreda. ZlobneĹži celo ironiÄ?no pravijo, da bo drĹžavljanov drugega razreda zaradi tega celo vse manj. V slabĹĄem razredu se poÄ?utijo prebivalci Zgornje Savinjske doline in zahtevajo Âťurgentni satelitÂŤ tudi v Nazarjah. S peticijo so to v ponedeljek v Celju ÂťrazloĹžiliÂŤ tudi

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

zdravstveni ministrici. Razdeljeni smo ĹĄe vedno tudi zaradi trase hitre ceste. Ne le zaradi ÂťbraslovĹĄkega primeraÂŤ, tudi v LaĹĄkem so razdeljeni med zagovornike in nasprotnike tega, da bi hitra cesta (kadar paÄ? Ĺže bo) tekla skozi njihovo ozko dolino. Tudi Ä?e bi se za povezavo od avtoceste proti Dolenjski odloÄ?ili za traso preko Kozjanskega, bi se verjetno znaĹĄli v podobni zagati. Pri nas so paÄ? skoraj vedno eni za, drugi proti. Pri tem niti ni vaĹžno, Ä?e so eni levi, drugi pa desni.

Mnogi v celjski kotlini pa po zadnjem sestanku v Celju (udeleĹžila se ga je tudi ministrica za okolje Irena Majcen) upajo, da si bodo razne strani, ki lahko pripomorejo k ekoloĹĄki sanaciji tega obmoÄ?ja, dovolj enotne, da bo do tega res priĹĄlo. Ne gre le za nekatere Ä?rne toÄ?ke, tudi take, ki zanimajo evropsko sodiĹĄÄ?e, ampak za celotno celjsko kotlino, ki ĹĄe vedno Ä?uti posledice dolgoletnega delovanja celjske Cinkarne. ÄŒaka jih veliko dela, lotili pa naj bi se ga takoj. Ĺ e prej, 22. in 23. maja, pa bo v srediĹĄÄ?u Celja festival Naredimo Celje zeleno, drugi dan bo na celjski trĹžnico tudi prviÄ? ÂťOdprta kuhnaÂŤ, kakrĹĄno poznajo Ĺže v Ljubljani. Odslej bo ta ÂťkuhnaÂŤ na celjski trĹžnici vsako drugo soboto.

V soboto, ko smo slavili dan zmage, so v Celju in PodÄ?etrtku ÂťslaviliÂŤ dobre okuse. V Celje so priĹĄli na obisk gostje z Jadrana in prinesli Âťzvoke in okus otoka PagaÂŤ. V PodÄ?etrtku pa so prviÄ? pripravili festival vina in Ä?okolade, zdruĹžili so ga s kulturo in humanitarnostjo.

Pa ĹĄe to: dokaj enotni, predvsem pa korajĹžni pa so bili v Slovenskih Konjicah. V teh Ä?asih, ko proti Rusiji ne pihlja kaj spravni veter, so se odloÄ?ili za pobratimstvo z ruskim Zvezdnim mestom. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

OB PRAZNIKU, POGOVOR

14. maja 2015

9. maj, dan zmage, dan neizmernega veselja

â?ą

Borut Pahor je pozval k strpnosti, soĹžitju, solidarnosti in odpuĹĄÄ?anju, saj dveh domovin nimamo.

Konec 2. svetovne vojne in praznik Krajevne skupnosti so v TopolĹĄici poÄ?astili z osrednjo slovesnostjo – Ĺ aleĹĄka dolina spominske dogodke strnila pod Kajuhov verz ÂťTo leto bo naĹĄe in naĹĄa bo letos pomlad!ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

TopolĹĄica 9. maja – ÂťTopolĹĄica je kraj, ki bi moral biti oznaÄ?en na vseh zemljevidih zgodovine. Pomen dogodkov, ki so se odvili tukaj, nam priznava ves svet,ÂŤ je na proslavi dejala Mojca Ĺ˝evart, direktorica Muzeja Velenje, ko je udeleĹžence povabila na ogled spominske sobe ÂťTopolĹĄica, 9. maj 1945ÂŤ. Po dvajsetih letih so jo osveĹžili in poudarili s

sporoÄ?ilom – to je bil dan neizmernega veselja. Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih je v pozdravnem nagovoru udeleĹžencem – zbralo se jih je res veliko, med njimi so bili ugledni politiki in gospodarstveniki – obĹžaloval, da tudi ob takem jubileju, kot je sedemdesetletnica konca 2. svetovne vojne, v TopolĹĄici ni drĹžavne proslave. ÂťNeizmerno pa nas veseli, da je predsednik republike sprejel vabilo

in priĹĄel nanjo,ÂŤ je dejal. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje in predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ? je menil podobno: ÂťÄŒeprav v TopolĹĄici ni drĹžavne proslave, ima s predsednikom republike Borutom Pahorjem drĹžavni pridih.ÂŤ Poudaril je, da ne smemo nikoli pozabiti, kdo je Slovenijo osvobodil, saj sprava ni pozaba. ÂťSlovenijo so osvobodili partizani znotraj zmagovite koaliciS predsednikom Pahorjem je imela proslava drĹžavni pridih.

je. Simbol partizanskega boja pa je bila rdeÄ?a zvezda in te ne damo.ÂŤ Slavnostni govornik, predsednik drĹžave Borut Pahor, je v ospredje razmiĹĄljanja postavil strpnost, solidarnost in odpuĹĄÄ?anje.

Osebno, kot oÄ?e 17-letnega gimnazijca: ÂťRazliÄ?ne poglede in nesoglasja, povezana z naĹĄo polpreteklo zgodovino, ne smemo in ne moremo prenaĹĄati na ramena naĹĄih otrok. Narediti moramo vse, da bremen narodne pomiritve in sprave ne bomo zaradi dnevnopolitiÄ?nih in drugih razlogov, tudi nesposobnosti in neodgovornosti, prenaĹĄali

nanje. To moramo opraviti mi, zdaj in iskreno. Ko govorim o spravi, ne govorim o tem, da bomo z matematiÄ?no natanÄ?nostjo posredi povlekli resnico med pogledi na polpreteklo zgodovino. Ne govorim o tem, da se bomo vsi vselej strinjali o vsem, kar se je zgodilo pred petinsedemdesetimi leti in kasneje. Govorim pa o tem, da lahko to storimo brez sovraĹžnega govora proti drugemu in da lahko obujamo svoj pogled na polpreteklo zgodovino v duhu strpnosti in soĹžitja.ÂŤ Veliko hodi med ljudmi, med tistimi, ki praznujejo eno, in med tisti-

mi, ki se spominjajo drugega, in opaĹža: ÂťTisto, kar ĹĄe vedno zares pridobi gromek aplavz pri ljudeh, ki so priĹĄli posluĹĄati govornike, ni, kar ta poudari v prid tiste resnice, ki jo zastopajo ljudje, ki so navzoÄ?i. Gromek aplavz navadno nastopi, ko govornik s srdom spregovori proti tistim, ki jih tam ni, proti njihovi resnici. Temu sovraĹĄtvu je treba narediti v naĹĄi domovini konec! Za to smo mi odgovorni. Kot starĹĄi naĹĄih otrok. Mi smo tisti, ki jih ne smemo zastrupljati s srditim in sovraĹžnim govorom.ÂŤ Poudaril je, da sprava ni poenotenje ene same resnice, ampak osredotoÄ?enje na tiste stvari, ki so nam skupne, in spomnil na Evropsko idejo, ki danes povezuje pol milijarde ljudi. ÂťÄŒe je ta ideja danes tisti kaĹžipot, ki varuje mir, blaginjo in daje upanje v prihodnost za naĹĄa domaÄ?a ravnanja, potem ravnajmo tako.ÂŤ ZakljuÄ?il pa je s pozivom k strpnosti, soĹžitju, solidarnosti in tudi odpuĹĄÄ?anju, saj dveh domovin nimamo. đ&#x;”˛

PoÄ?astili so spomin na dogodke pred sedemdesetimi leti, ko je bila TopolĹĄica eno od petih evropskih mest, kjer je NemÄ?ija z zavezniki podpisala kapitulacijo.

Spominski dogodek so organizirali: Krajevna skupnost TopolĹĄica, Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, OO ZB NOV Velenje, Muzej Velenje in Festival Velenje.

Nastopili so: Pihalni orkester Zarja, meĹĄani pevski zbor Svoboda, moĹĄki pevski zbor Ravne, harmonikarski orkester GoliÄ?nik in ansambel Stil.

Program je navduĹĄil.

Slovenija mora ostati varna drĹžava Pogovarjali smo se z Andrejo KatiÄ?

Mira ZakoĹĄek

Z Andrejo KatiÄ?, ki je danes verjetno Ĺže ministrica za obrambo in torej Ä?lanica vlade (vÄ?eraj so o tem odloÄ?ali v drĹžavnem zboru), sem se pogovarjala v ponedeljek, potem ko je Ĺže bilo mimo ÂťzasliĹĄanjeÂŤ v pristojnem parlamentarnem odboru, na katerega se je zelo temeljito pripravila in odbor veÄ?insko tudi prepriÄ?ala, da ji je dal zeleno luÄ?. ÂťV politiko sem vstopila zato, ker Ĺželim soodloÄ?ati o svoji, naĹĄi nadaljnji usodi. Do izvolitve v drĹžavni zbor sem delovala predvsem na lokalno. Od leta 1998 sem bila direktorica obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje. Vseskozi sem aktivno sodelovala v SOS (zaĹĄÄ?ita in reĹĄevanje) in ZMOS (ZdruĹženje mestnih obÄ?in Slovenije) ter pri njihovih aktivnostih. Pridobila sem tudi izkuĹĄnje v gospodarstvu kot predsednica skupĹĄÄ?ine Komunalnega podjetja Velenje in predsednica nadzornega sveta Elektra Maribor,ÂŤ se na kratko predstavi KatiÄ?eva, ki dodaja, da je ponudbe, da postane poslanka, podpredsednica DrĹžavnega sveta, zdaj pa ministrica za obrambo spre-

jela odgovorno v prepriÄ?anju, da bo s svojimi osebnostnimi lastnostmi in znanjem delala v dobrobit drĹžavljank in drĹžavljanov. Želim prispevati k umestitvi Slovenije na zemljevid uspeĹĄnih v Evropi,ÂŤ je odloÄ?ena.

Kot direktorica obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine je vrsto let sodelovala v ĹĄtabu Civilne zaĹĄÄ?ite, zlasti ob naravnih in drugih nesreÄ?ah, ki so prizadejale obÄ?ino. Kot pomembno izkuĹĄnjo ĹĄteje sodelovanje pri vzpostavitvi poklicnega gasilskega jedra.

Meni, da smo v Velenju primerno organizirali sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, poskrbeli za naÄ?rtovano financiranje, primerno opremljenost ter usklajeno sodelovanje vseh.

Vse to ji je bila dobra popotnica za predstavitev na odboru, a se je morala zanj poglobljeno in temeljito pripraviti in v nekaj dneh preĹĄtudirati veliko gradiva, posvetovala pa se je tudi z nekaterimi strokovnjaki.

OdloÄ?itve, ki bodo v njeni pristojnosti, bo sprejemala na osnovi predstavljenih opcij. ÂťVem, da je na ministrstvu veliko izjemnih strokovnjakov, ki so predani svojemu poklicu in delu in ne delujejo za ministra z imenom in priimkom, ampak pod-

Andreja KatiÄ?: Želim soodloÄ?ati o svoji in naĹĄi skupni usodi.ÂŤ

pirajo funkcijo ministra,ÂŤ pravi Andreja KatiÄ?. V prvi vrsti Ĺželi Ministrstvu za obrambo, ĹĄe zlasti Slovenski vojski, zagotoviti stabilnost in moĹžnosti za uspeĹĄno izvajanje njihovega poslanstva – zagotavljanja

ustrezne varnosti drĹžave ter njenih drĹžavljank in drĹžavljanov. Kot kljuÄ?en pogoj za to postavlja ustrezne kadrovske, materialne in finanÄ?ne pogoje. ÂťNahajamo se v obdobju negotove mednarodne varnostne

situacije. SooÄ?amo se z novimi nepredvidljivimi oblikami groĹženj. Slovenija zagotavlja svojo obrambo v sistemu kolektivne varnosti Nata in EU. A to nas ne odvezuje obveznosti skrbeti za lastno varnost.

Skladno z zavezami, ki smo jih dali, moramo prispevati tudi k skupni obrambi,ÂŤ dodaja KatiÄ?eva, ki meni, da so krize, s katerimi se sooÄ?a svet, tudi naĹĄe krize in naĹĄa odgovornost, da jih reĹĄujemo. Slovenija s svojim sodelovanjem prispeva k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter odpravljanju posledic nesreÄ?. In s tem zagotavlja tudi lastno varnost!

Zato meni, da moramo okrepiti naĹĄo poslabĹĄano obrambno pripravljenost in zmanjĹĄati razkorak z zavezniki ter vzdrĹževati v odzivnosti sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja za sposobnost hitrega ukrepanja v vse pogostejĹĄih in obseĹžnejĹĄih naravnih in drugih nesreÄ?ah. ÂťKljuÄ?ne so zmogljivosti: popolnjene, opremljene in usposobljene enote. Zato pa je potrebno zagotavljanje zadostnega obsega virov: kadrovskih, materialnih in finanÄ?nih. Slovenija je varna drĹžava. Ĺ˝elim, da takĹĄna tudi ostane!ÂŤ pravi Andreja KatiÄ?.

Tudi v prihodnje se namerava kljub temu, da se zaveda obseĹžno-

sti dela, vraÄ?ati v Velenje k partnerju in trinajstletni hÄ?erki. Oba jo pri njenih aktivnostih ves Ä?as podpirata. KatiÄ?eva je prepriÄ?ana, da je svoje delo ves Ä?as odgovorno in poĹĄteno opravljala. Tudi vse oÄ?itke, ki so v Ä?asu njene kandidature (to je Ĺže prava slovenska folklora) prileteli na njen raÄ?un, odloÄ?no zavraÄ?a. Tako je prepriÄ?ana, da je bil postopek imenovanja direktorja Komunalnega podjetja UroĹĄa Rotnika korektno izpeljan. Zanika tudi kakrĹĄno koli prejemanje podkupnin, ki ji ga na spletnih portalih oÄ?ita nekdanja obÄ?inska usluĹžbenka, zoper katero je vloĹžila toĹžbo. Za gradnjo na Gorici pa je prepriÄ?ana, da je obÄ?ina vsa leta korektno postopala in razreĹĄevala nakopiÄ?ene teĹžave, ki so se pojavljali.

Njena poglavitna skrb bo, da ostaja Slovenija varna drĹžava. To je ĹĄe toliko pomembneje zdaj, ko se varnostno stanje v svetu, teritorialno pa nam vse bliĹžje, zaostruje. ÂťTreba bo doseÄ?i ĹĄirĹĄi druĹžbeni konsenz in za obrambo ter zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje nameniti veÄ? sredstev,ÂŤ pravi Andreja KatiÄ?, ki se zaveda vseh odgovornosti, ki jih prevzema, in je prepriÄ?ana, da ji bo zastavljeni plan tudi uspelo đ&#x;”˛ uresniÄ?iti.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

OBJAVA

14. maja 2015

Poslovanje Mestne obÄ?ine Velenje v prvem Ä?etrtletju 2015 Prihodki in prejemki proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje ter prenos prihodkov iz leta 2014 so bili v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 4. 2015 realizirani v viĹĄini 12,078 milijona evrov, odhodki in izdatki v viĹĄini 11,133 milijona evrov, stanje sredstev na raÄ?unih proraÄ?una je na dan 30. 4. 2015 znaĹĄalo 0,945 milijona evrov. Mestna obÄ?ina Velenje redno poravnava obveznosti do dobaviteljev in obveznosti iz posojil.

V tem obdobju smo najveÄ? prihodkov prejeli iz dohodnine (5,027 milijona evrov), nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (1,771 milijona evrov), najemnine za komunalno infrastrukturo (0,698 milijona evrov) in prihodkov za sofinanciranje naloĹžb na podroÄ?ju oskrbe z vodo po programu kohezije (0,563 milijona evrov). Ostalih prihodkov smo prejeli 2,399 milijona evrov, prenos prihodkov iz leta 2014 je znaĹĄal 1,619 milijona evrov.

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj nam ĹĄe ni nakazala 0,250 milijona evrov naÄ?rtovane odĹĄkodnine za degradacijo prostora, prav tako od Premogovnika Velenje nismo prejeli odĹĄkodnine za degradacijo prostora v letih 2014 in 2015.

Zaradi spremembe naÄ?ina financiranja obÄ?in in zmanjĹĄanja povpreÄ?nine (spremembe in dopolnitve ZIPRS1415) smo v primerjavi z letom 2014 v tem obdobju prejeli

Grafikon 1: Realizacija prihodkov v obdobju 1-4/2015

Dohodnina

â?ą

PlaÄ?e in drugi izdatki v zvezi z delom 13 %

Investicijski odhodki z rezervo 33 %

1.770.712 â‚Ź

Najemnina komunalna infrastruktura

697.748 â‚Ź

Sofinanciranje naloĹžb na podroÄ?ju oskrbe z vodo - program kohezije

563.342 â‚Ź

Ostali prihodki

2.399.466 â‚Ź

Prenos prihodkov iz preteklega leta

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje redno poravnava svoje obveznosti do dobaviteljev in obveznosti iz posojil.

5.027.142 â‚Ź

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a

Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe ni prejela odĹĄkodnine za degradacijo prostora od Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, prav tako Ĺže dve leti ni prejela odĹĄkodnine od Premogovnika Velenje.

za 0,438 milijona evrov manj dohodnine.

Za plaÄ?e in druge izdatke v zvezi z delom je bilo v tem obdobju namenjenih 1,402 milijona evrov, kar predstavlja 13 % vseh odhodkov, za tekoÄ?e odhodke 6,047 milijona evrov, kar predstavlja 54 % vseh odhodkov, in za investicijske odhodke z rezervo 3,683 milijona evrov, kar predstavlja 33 % vseh odhodkov.

Za delovanje vrtcev je bilo namenjenih 1,478 milijona evrov, za urejanje cestnega prometa 1,085 milijona evrov, administracijo obÄ?inske uprave 1,049 milijona evrov, spodbujanje razvoja malega gospodarstva 0,838 milijona evrov, za oskrbo z vodo 0,797 milijona evrov in za programe ĹĄporta 0,675 milijona evrov; odhodki za ostale programe so bili realizirani v viĹĄini 5,885 milijona evrov.

PomembnejĹĄe investicije v letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju so bile: garaĹže Gorica (0,852 mio evrov), PodjetniĹĄki center Standard (0,810 mio evrov), naloĹžbe za oskrbo z vodo po programu kohezije (0,751 mio

Grafikon 2: Realizacija odhodkov v obdobju 1-4/2015 – struktura odhodkov

TekoÄ?i odhodki 54 %

1.619.301 â‚Ź

Grafikon 3: Realizacija odhodkov v obdobju 1-4/2015 – struktura programov

Vrtci Urejanje cestnega prometa

1.084.751 â‚Ź

Administracija obÄ?inske uprave

1.049.148 â‚Ź

Spodbujanje razvoja malega gospodarstva

â?ą

Pomembne investicije v prvih mesecih: PSO Gorica, PodjetniĹĄki center Standard, naloĹžbe v vodooskrbo po programu kohezije.

1.478.360 â‚Ź

837.925 â‚Ź

evrov), obnove cest po progOskrba z vodo 797.156 â‚Ź ramu koncesije (0,277 mio evNa osnovi javnega razpisa smo rov), naloĹžbe za za sofinanciranje izvajanja letneProgrami ĹĄporta 674.889 â‚Ź Ä?iĹĄÄ?enje odpadga programa ĹĄporta v mestni obÄ?ini 5.210.383 â‚Ź nih voda (0,211 Velenje v prvih ĹĄtirih mesecih leta Ostali programi mio evrov), na2015 namenili slabih 500 tisoÄ? evloĹžbe za oskrbo s rov. Sredstva smo zagotovili izvatoplotno energijo (0,152 mio evrov), programi ĹĄporta Grafikon 4: Realizacija odhodkov v obdobju 1-4/2015 – investicijski odhodki (0,675 mio evrov), za ostale investicijske odhodke in rezervo je bilo porabljenih 0,630 milijona evrov.

â?ą

DrĹžava krÄ?i sredstva obÄ?inam, Mestna obÄ?ina Velenje je tako prejela 400 tisoÄ? evrov manj dohodnine.

V letoĹĄnjem letu zakljuÄ?ujemo projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini, sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada v finanÄ?ni perspektivi 2007–2013.

Gre za zelo zahteven, obseĹžen in najveÄ?ji projekt pri vlaganju v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Ĺ aleĹĄki dolini. Z izvedbo tega projekta bomo pridobili 43,5 kilometra novega vodovodnega omreĹžja, dve novi Ä?istilni napravi za pripravo pitne vode (ÄŒujeĹž in Mazej), obnovljeno napravo na Grmovem vrhu ter posodobljen in nadgrajen sistem daljinskega nadzora s hid-

GaraĹže Gorica

852.500 â‚Ź

PodjetniĹĄki center Standard

810.000 â‚Ź

Oskrba z vodo program kohezije

751.493 â‚Ź

Obnove cest koncesija za ceste NaloĹžbe - Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda NaloĹžbe - oskrba s toplotno energijo Ostali investicijski odhodki

ravliÄ?no analizo vodooskrbnega sistema. Z vidika ĹĄirĹĄega pomena pa bo projekt prinesel dolgoroÄ?no varno in zanesljivo oskrbo z vodo.

S sofinanciranjem zagotavljamo Vrtcu Velenje nemoteno poslovanje in moĹžnost ĹĄiritve prostorskih kapacitet. S tem omogoÄ?amo, da se lahko v vrtec vkljuÄ?ijo vsi otroci, kate-

277.126 â‚Ź 210.645 â‚Ź 151.550 â‚Ź 400.468 â‚Ź

rih starĹĄi izrazijo to Ĺželjo. Od zaÄ?etka ĹĄolskega leta 2014/15 do maja 2015 smo v Vrtcu Velenje poveÄ?ali ĹĄtevilo oddelkov z 79 na 83. Mestna obÄ?ina Velenje bo ĹĄe naprej skrbela za zakonsko opredeljeno sofinanciranje predĹĄolske vzgoje, ĹĄiritev prostorskih kapacitet in vzdrĹževanje obstojeÄ?ih objektov Vrtca Velenje.

jalcem letnega programa ĹĄporta, za delovanje obÄ?inske ĹĄportne zveze in ĹĄportnim klubom za nadpovpreÄ?ne ĹĄportne doseĹžke. Na javni razpis se je prijavilo 47 druĹĄtev, za nadpovpreÄ?ne ĹĄportne doseĹžke je sredstva prejelo 20 klubov in druĹĄtev (med njimi najveÄ? Rokometni klub Gorenje in Nogometni klub Ru-

â?ą

Ĺ e vedno se izvajajo projekti, ki jih nudijo le redke obÄ?ine: Mestna blagajna, Lokalc, Bicy, denarna pomoÄ? ob rojstvu otroka, brezplaÄ?no pravno svetovanje, zavetiĹĄÄ?e za brezdomce, javna kuhinja, program za starostnike idr.

dar). Z omenjenim javnim razpisom zagotavljamo sredstva za delovanje ĹĄportnih druĹĄtev, z nagradami za nadpovpreÄ?ne ĹĄportne doseĹžke pa v teh teĹžkih ekonomskih pogojih omogoÄ?amo nemoteno delovanje ĹĄportnih druĹĄtev, ki dosegajo v Ä?lanskih kategorijah izjemne rezultate.

Kljub zmanjĹĄanim prihodkom skuĹĄamo obÄ?ankam in obÄ?anom zagotavljati Ä?im boljĹĄo kvaliteto Ĺživljenja in ĹĄe vedno financiramo oziroma izvajamo naslednje obÄ?inske projekte in programe: brezplaÄ?no plaÄ?evanje poloĹžnic v mestni blagajni, brezplaÄ?no pravno svetovanje, program Odbora za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, brezplaÄ?ni avtobusni prevoz Lokalc, zavetiĹĄÄ?e za

â?ą

V prvem Ä?etrtletju 2015 je Mestna obÄ?ina Velenje najveÄ? sredstev namenila za delovanje vrtcev, urejanje cestnega prometa, administracijo obÄ?inske uprave, spodbujanje malega gospodarstva in ĹĄport.

brezdomce in javna kuhinja, LAS – program za boj proti drogi, program za starostnike, denarne pomoÄ?i ob rojstvu otroka, enkratne izredne denarne pomoÄ?i, program Centra dnevnih aktivnosti za starejĹĄe obÄ?ane, projekt BICY idr. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

14. maja 2015

Po desetletju zapletov reĹĄili prostorsko stisko

PiĹĄejo dobro zgodbo

SodobnejĹĄa tehnologija koristna za podjetje, ne odpira pa dodatnih zaposlitev – Vsako leto kakĹĄen nov model toplotnih Ä?rpalk

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina poveÄ?uje prihodke – Izguba nekaterih zemljiĹĄÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

Na robu industrijske cone izvoza na avtocesto v Ĺ entrupertu je najhitreje rastoÄ?e podjetje v Savinjsko-zasavski regiji 2013 – druĹžinsko podjetje Termo-tehnika iz Orle vasi pri BraslovÄ?ah – zgradilo sodobne 5.000 kvadratnih metrov velike poslovno-proizvodne prostore. Po skoraj desetletju zapletov v zvezi z braslovĹĄkim obÄ?inskim prostorskim naÄ?rtom je s tem konÄ?no reĹĄilo prostorsko stisko. Zaradi nje je v preteklosti Ĺže izgubilo kakĹĄen veÄ?ji posel pri proizvodnji visokotehnoloĹĄkih naprav za varÄ?no ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje.

Prokurist in ustanovitelj podjetja Rudi KronovĹĄek je povedal, da so kar nekaj let vlagali vso energijo v pridobitev potrebne dokumentacije in dovoljenj, Âťpa ĹĄe iskati smo mo-

Podjetje Termo tehnika je vodilni izdelovalec toplotnih Ä?rpalk v Sloveniji. Z novimi poslovno-proizvodnimi prostori bodo poloĹžaj vodilnega v drĹžavi na tem podroÄ?ju laĹžje uresniÄ?evali.

rali 'veze in poznanstva', da smo dobili vse potrebno v treh letih namesto v treh mesecih.ÂŤ Pri reĹĄitvi je posredovala celo vlada RS, ki je na predlog ministrstva za okolje in prostor sproĹžila ustavni spor. Poleg tega so se s teĹžavami sreÄ?evali pri sami izgradnji, saj zaradi posledic gospodarske krize v Sloveniji praktiÄ?no ni gradbincev. Nekatere betonske konstrukcije za objekt so morali uvoziti iz Italije.

5 milijonov vredna naloĹžba bo poleg boljĹĄih delovnih pogojev za 54 zaposlenih omogoÄ?ila tudi izvajanje proizvodne dejavnosti na enem mestu (doslej so jo na ĹĄtirih lokacijah), enostavnejĹĄo logistiko, veÄ?jo preglednost, predvsem pa proizvodnjo iz-

delkov na ĹĄe viĹĄji kakovostni ravni.

PribliĹžno 500 tisoÄ? evrov so vloĹžili v ureditev lastnega laboratorija, ki sodi med najboljĹĄe v Evropi. Bo prinesla pridobitev tudi nova delovna mesta? ÂťNe. Ureditev tehnologije je koristna za podjetje, sodobnejĹĄi proizvodnji postopki pa zahtevajo manj ljudi.ÂŤ Novih zaposlitev ne predvidevajo tudi zaradi padca prodaje toplotnih Ä?rpalk v Sloveniji, zahteve tujih trgov, kamor izvozijo polovico izdelkov, pa so visoke, a cene nizke.

NaÄ?rtujejo blizu 11 milijonov evrov prihodkov Za letos naÄ?rtujejo v podjetju za blizu 11 milijonov evrov prihod-

O odĹĄkodninskih toĹžbah na skupĹĄÄ?ini 25. maja skupĹĄÄ?ina Premogovnika Predsednik Nadzornega sveta Premogovnika JoĹže Kaligaro je skupaj z upravo Ĺže sklical skupĹĄÄ?ino Premogovnika, ki bo 25. maja. Na njej bodo med drugim odloÄ?ali o zmanjĹĄanju osnovnega kapitala druĹžbe iz sedanjih 113,8 milijona evrov na 2,7 milijona evrov (111 milijonov kapitala bodo odpisali na raÄ?un preteklih izgub in prenosa kapitalske rezerve). Sprejeli pa naj bi tudi sklep o dokapitalizaciji. DruĹžba HSE naj bi Premogovnik dokapitalizirala najprej v viĹĄini dobrih 37 milijonov evrov (v obliki terjatev in opreme) in v viĹĄini dobrih 40 milijonov evrov v denarnih vloĹžkih. DelniÄ?arji pa bodo razpravljali tudi o vloĹžitvi morebitnih toĹžb za povrnitev ĹĄkode na osnovi poglobljene revizije, ki so jo opravili v podjetju.

ToĹžbe pa naj bi bile Ĺže vloĹžene proti nekaterim delniÄ?arjem (med drugimi so to Adriana Starina Kosem, nekdanja drĹžavna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, BoĹĄko Ĺ rot, Bogdan PuĹĄnik, zaradi spornega trgovanja z delnicami Premogovnika).

Ti obtoĹžbe zavraÄ?ajo, s predvidenim zmanjĹĄanjem osnovnega kapitala pa bodo tako in tako skoraj povsem izgubili premoĹženje v Premogovniku Velenje. đ&#x;”˛

mz

kov, kar je toliko kot lani. Prihodnji mesec bodo ponudili na domaÄ?em trgu dva nova modela toplotnih Ä?rpalk, ki sta na letoĹĄnjem sejmu Dom v Ljubljani pritegnila pozornost ĹĄirĹĄe javnosti in stroke.

Novosti so sestavni del ponudbe vsako leto, zagotavlja direktor podjetja Bogdan KronovĹĄek. Na leto, ĹĄe pravi, jim zaupa pribliĹžno 6.000 domaÄ?ih kupcev, zato so nestrpno priÄ?akovali razpis eko sklada. Ta letos v njem ni predvidel subvencij za vlaganja v zmanjĹĄanje stroĹĄkov ogrevanja ter pripravo sanitarne vode.

Zato so se s partnerji dogovorili o skupni subvenciji, ki je viĹĄja od lanske skladove. đ&#x;”˛

Sindikati o minimalni plaÄ?i Ljubljana - Reprezentativne sindikalne centrale so pripravile predlog sprememb zakona o minimalni plaÄ?i, s katerim bi se iz izplaÄ?ila minimalne plaÄ?e izvzeli dodatki za noÄ?no in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Predlog bodo prihodnji teden vloĹžili v DZ in priÄ?akujejo doloÄ?itev roka za zbiranje potrebnih 5000 podpisov drĹžavljanov.

Delodajalci svarijo, da ni prostora za dvig minimalne plaÄ?e. đ&#x;”˛

Davek na nepremiÄ?ne Ĺže leta 2016?

Ljubljana - Predlog davÄ?ne reforme je pripravljen in Ä?aka na potrditev na vladi, ki bo hkrati imenovala odbor za spremljanje in usmerjanje izvajanja ukrepov. Vlada se je, kot poroÄ?a STA, zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinanÄ?nih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo poveÄ?evale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinanÄ?nih obremenitev gospodarstva. đ&#x;”˛

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je lani ustvarila 14,7 milijona evrov prihodkov ali za 14 odstotkov veÄ? od naÄ?rtov, za 30 odstotkov je poveÄ?ala ĹĄtevilo zaposlenih. Poleg omenjenega so leto 2014 zaznamovali ĹĄe uspeĹĄna promocija in trĹženje blagovne znamke Ekodar, odprtje neĹživilske trgovine v Nazarjah, zaÄ?etek odkupa mleka v Zgornji Savinjski dolini po steÄ?aju tamkajĹĄnje zadruge, odpravljanje posledic Ĺžleda ter najem kmetijskih zemljiĹĄÄ? v Zgornji Savinjski dolini za potrebe Ä?lanov zadruge. Upajo, da bodo sadove trdega dela in ĹĄtevilnih aktivnosti Ĺželi tudi letos. Za zdaj kaĹže, da bodo dosegli naÄ?rtovanih 16 milijonov evrov prihodkov. ÂťZa poslovanje nas ne skrbi, kar je dobro za Ä?lane zadruge. Proizvodnja pa, ker smo odvisni od vremena.ÂŤ Med ovire je uvrstil ĹĄe nenaklonjenost kmetijske politike do hribovskih kmetij, ki jih je v okolju kar nekaj, ter odprta vpraĹĄanja s skladom kmetijskih zemljiĹĄÄ?.

Epilog najbrĹž ĹĄe letos Zadruga Ĺže nekaj let bije bitko s skladom kmetijskih zemljiĹĄÄ? glede sadovnjaka v Velenju (nad policijsko postajo) in povrĹĄin pri poslovnih prostorih v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, kjer je Ĺže veÄ? kot 15 let predvidena obrtno-poslovna cona. Po njegovem mnenju bosta najbrĹž obe zadevi dobili epilog letos. Takrat bo tudi bolj jasno, kaj bo s sadovnjakom. Bodo pa na upravnem odboru zadruge razmislili o pritoĹžbi na evropsko sodiĹĄÄ?e. Po informacijah zadrugi v tem primeru ne kaĹže najbolje, kar je razbrati tudi iz Drevove izjave. Na Turnu pa so se Ĺže lotili posodabljanja sadovnjakov in ureditve protitoÄ?ne zaĹĄÄ?ite. Vrednost vlaganj ocenjujejo na 152 tisoÄ? evrov.

Ĺ e vedno v ospredju servis Drev verjame, da se Ä?lani zadruge zavedajo pomena rednega in poĹĄtenega plaÄ?ila za njihove trĹžne viĹĄke.

Do sedaj je bilo to samoumevno, a dogodki okrog njih kaĹžejo, da ni povsem tako. Na vpraĹĄanje, ali ostaja prednostna naloga zadruge biti dober servis Ä?lanom ali to postaja trgovska dejavnost, ki danes zadrugi prinaĹĄa 55 odstotkov prihodkov, Drev pravi, da ĹĄe vedno ostaja v ospredju servis, trgovska dejavnost pa je z njim poveza. ÂťKer ĹĄirimo trg, lahko z veÄ?jo prodajo dosegamo boljĹĄe nabavne pogoje pri nakupu repromaterialov.ÂŤ VeÄ?jih naloĹžb letos ne naÄ?rtujejo.

Posodobili naj bi strojni park, pri regijskem poslovnem centru SaĹĄa v Nazarjah so zgradili silose za Ĺžita ter poskrbeli za kakovostnejĹĄa zemljiĹĄÄ?a v Zgornji Savinjski dolini, le-ta dodađ&#x;”˛ tno obdelujejo.

Ivo Drev: ÂťDobre zgodbe, ki jih piĹĄemo, so posledica veÄ?letnih prizadevanj in trdega dela.ÂŤ

Rekli so â?ą Ivo Drev gle-

de dogajanj v Ĺ˝itu in v Mercatorju: Žalostno je, da v Sloveniji ne znamo ohraniti dobrih podjetij in povezati vse, od kmetijske proizvodnje do potroĹĄnika. To bo pustilo posledice. Zadruga je sodelovala z Ĺ˝itom, in sicer je od njega odkupila blizu 13 ton en dan starega kruha na mesec za krmo za Ĺživino. Ta kruh je bil za Ĺ˝ito nevarni odpadek. Cent od tega nakupa smo namenili za humanitarne namene za pediatriÄ?no kliniko v Ljubljani.

Z Mercatorjem pa sodelujemo pri prodaji ekoloĹĄkega mesa. Tu se za zdaj sprememba lastniĹĄtva toliko ĹĄe ne pozna, ker smo najveÄ?ji odkupovalec in dobavitelj tega mesa v Sloveniji. NaĹĄa blagovna znamka Ekodar je Ĺže toliko prepoznavna, da ne sme manjkati na prodajnih policah. Pritiski za zniĹžanje cen pa seveda so.ÂŤ

���������������� �avni��a�pis��a�dodelitev�s�edstev� �a�spodbujanje�podjetniťtva� v��estni�ob�ini��elenje��a�leto���15. �se�ina��a��isa���a��isna��od�o�ja���o�oji��a� dodelitev�s�edstev��je�o�javljena�na�s�letni�st�ani� �estne�o��ine��elenje� www.ve�e��e.������v�e�����ve). �o���a�vloŞitev���ijave�je�1.�j�nij���15.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 6. maja Poslanci so sklenili, da predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola, s katero bi na pobudo ZaAB odpravili prepoved toÄ?enja alkohola na ĹĄportnih prireditvah, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

ZaÄ?ela se je gradnja dĹžamije med Parmovo in KurilniĹĄko ulico. Ljubljanski Ĺžupan Zoran Janković in islamski mufti NedĹžad Grabus sta simboliÄ?no vlila beton.

Pristojnima odboroma sta se predstavili kandidatki za ministrici: Andreja KatiÄ? je bila pred odborom za obrambo, Maja Makovec BrenÄ?iÄ? pa pred odborom za izobraĹževanje. Obe kandidatki sta dobili zadostno podporo.

14. maja 2015 Mojca Ĺ truc

Dan zmage

Izraelski premier Netanjahu je tik pred iztekom roka oblikoval novo vlado.

Petek, 8. maja V KriĹžankah je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne govoril predsednik DZ Milan Brglez. Dejal je, da je to, kar slavimo danes, svoboda. ÂťTa ni dana, ampak izbojevana,ÂŤ je poudaril.

Ravnatelji osnovnih ĹĄol so opozorili, da so pred koncem ĹĄolskega leta uÄ?itelji pod vse veÄ?jim pritiskom, ko skuĹĄajo nekateri starĹĄi na vsak naÄ?in doseÄ?i zviĹĄanje ocen svojih otrok. Ĺ panska policija je v kovÄ?ku, ki ga je nosilo 19-letno dekle, odkrila

VojaĹĄka parada v Rusiji je bila resniÄ?no veliÄ?astna.

vskem RdeÄ?em trgu so kljub bojkotu veÄ?ine zahodnih voditeljev priredili najveliÄ?astnejĹĄo vojaĹĄko parado po koncu druge svetovne vojne.

V Makedoniji je v spopadih v Kumanovu umrlo pet policistov, veÄ? kot 30 je bilo ranjenih.

Nedelja, 10. maja

Janković in Grabus sta simboliÄ?no zaznamovala zaÄ?etek gradnje dĹžamije.

V Srbiji je policija izvedla operacijo proti posameznikom, ki jih sumijo povezav s skrajnimi islamskimi skupinami in naÄ?rtovanja teroristiÄ?nih napadov.

AmeriĹĄka vlada je priĹžgala zeleno luÄ? in omogoÄ?ila, da bodo lahko prviÄ? po veÄ? kot 50 letih Florido in Kubo znova povezale trajektne linije.

deÄ?ka. Osemletnik iz SlonokoĹĄÄ?ene obale je bil v zelo slabem stanju.

MadĹžarski premier Viktor Orban je znova dvignil prah, ko je povedal, da se ne bo odrekel ideji o ponovni uvedbi smrtne kazni, saj meni, da bi se o tem vpraĹĄanju morala samostojno odloÄ?ati vsaka drĹžava Ä?lanica EU.

Potem ko je smrt prekinila mandat prejĹĄnjemu Ĺžupanu, so v Mislinji volili novega: to je postal Bojan Borovnik, kandidat stranke SD, ki je dobil dobrih 53 odstotkov glasov.

Po tem, ko nemĹĄke kanclerke Angele Merkel dan pred tem ni bilo na veliÄ?astni vojaĹĄki paradi v Moskvi, je priĹĄla dan pozneje in s predsednikom Vladimirjem Putinom poloĹžila venec na grob neznanega vojaka.

Iz Nepala so sporoÄ?ili, da se je ĹĄtevilo Ĺžrtev uniÄ?ujoÄ?ega potresa povzpelo na veÄ? kot osem tisoÄ? – ob tem pa ĹĄe vedno niso bili znani podatki iz odroÄ?nejĹĄih predelov.

Kubanskega predsednika Raula Castra je v Vatikanu sprejel papeĹž FranÄ?iĹĄek. Castro se je svetemu oÄ?e-

Evropska komisija za reĹĄitev begunske problematike predlaga sistem kvot.

FiĹĄer in nekdanji pravosodni minister AleĹĄ Zalar sta vloĹžila toĹžbo zaradi ugotovitev KPK, da sta Âťizpolnila vse znake korupcijeÂŤ. Ĺ vedsko vrhovno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo pritoĹžbo ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea na nalog za aretacijo zaradi domnevnega posilstva in spolnega napada.

Evropska komisija je predstavila novo politiko glede beguncev, ki predvideva uvedbo kvot za vse Ä?lanice EU. Nekatere drĹžave so bile s predlogom zadovoljne, druge pa ne.

V Makedoniji so Ĺžalovali za osmimi policisti, ki so bili ubiti v spopadu s teroristiÄ?no skupino v Kumanovu. Mediji so poroÄ?ali, da naj bi skupino vodili Albanci s Kosova.

Torek, 12. maja V Zalogu v Ljubljani je zagorelo veÄ?je Mercatorjevo skladiĹĄÄ?e, na prizoriĹĄÄ?u pa so naĹĄli mrtvega delavca, ki naj v poĹžaru ne bi naĹĄel poti iz zgradbe.

Konfederacija slovenskih sindikatov je ministrstvu za javno upravo

Zahvalil se mu je za pomoÄ? pri otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA. Po veliki zmagi Camerona so v Britaniji voditelji opozicijskih strank ponujali odstope.

Po absolutni zmagi konservativne stranke Davida Camerona so na Otoku odstopili kar trije voditelji (poraĹženih) strank.

Po Evropi so potekale proslave ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne.

DavÄ?ne blagajne naj bi zaĹživele 2. januarja 2016.

Z Ovseja so slovenske oblasti pozvali k reformi kazenskega zakonika, saj so nedavni primeri sodnega preganjanja novinarjev nedopustni.

Vlada je na seji potrdila predlog zakona, ki bo osnova za uvedbo davÄ?nih blagajn 2. januarja 2016.

Ustavna komisija je razpravljala o predlogu ustavnih sprememb, ki bi omejile obseg financiranja zasebnih ĹĄol. Mnenja politiÄ?nih strank so bila ob tem zelo deljena.

V Veliki Britaniji so bili preseneÄ?eni: izidi volitev so pokazali na zanesljivo zmago konservativcev Davida Camerona, ki so po prvih ĹĄtetjih osvojili kar 316 sedeĹžev v 650-Ä?lanskem parlamentu.

Pred tremi leti sem za televizijski dnevnik pripravljala prispevek o zapuĹĄÄ?ini ProtiimperialistiÄ?ne fronte, poznejĹĄe OF. Zora Konjajeva je bila ena izmed 267 zdravstvenih delavcev, ki so odĹĄli v partizane. ÂťLjubljana je bila, ne pretiravam, koncentracijsko taboriĹĄÄ?e. Leta 1942 je Ĺže general Roboti javno na trgu v Ribnici napovedal genocid,ÂŤ je razlagala, ĹĄe vedno vidno pretresena ob ĹĄe vedno Ĺživih spominih, pa Ä?eprav jih ĹĄteje Ĺže polnih devetdeset. Letos smo v istem dnevniku ob dnevu boja proti okupatorju, kot smo preimenovali dan OF, objavili prispevek z dvema zgodovinarjema in eden od njiju si je drznil reÄ?i, Ä?eĹĄ, ta praznik nima smisla. Nima smisla? Boj proti Hitlerju in Mussoliniju, ki je povezal svet, je v oÄ?eh nekaterih Slovencev nekaj povsem drugega. Dobro, razumem oziroma poskuĹĄam razumeti ÂťmajhnostÂŤ politikov, ki povzdigujejo domobranski boj, saj vsak slab politik izkoriĹĄÄ?a ideologijo – in zato tudi laĹžje razume politiÄ?ne apetite nacistiÄ?nih in faĹĄistiÄ?nih kolegov. Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj se doloÄ?eni zgodovinarji odloÄ?ijo slediti zgolj neki politiÄ?ni ideologiji, saj naj bi kot intelektualci (kar naĹĄi politiki veÄ?inoma niso!) mislili z lastno glavo. Nekateri politiki paÄ? izkoriĹĄÄ?ajo dejstvo, ki ga je ob nekdanjem dnevu OF izrekel akademik MatjaĹž Kmecl: Ovce ne gredo za koĹĄtrunom, ker je dober, ampak zato, ker so ovce. A ko intelektualec postane ovca ... te besede ne more biti veÄ? vreden; navsezadnje je etimoloĹĄki izvor besede intelekt v lastni percepciji, kogniciji, spoznanju.

Sprave ne bo, dokler si bodo nekateri domiĹĄljali, da jo lahko doseĹžejo kar v televizijskem studiu, Ä?e ob dnevu zmage pokaĹžejo posnetke Hude jame in gostijo oba pola zgodovinarjev. Sprave ne bo, dokler mediji ne dojamemo, kaj smo preteklo soboto ÂťstoriliÂŤ ĹĄe ĹživeÄ?im borcem in se jim za to opraviÄ?imo. Sprave ne bo, dokler politiÄ?nemu hujskaĹĄtvu enega samega politika na naslednjih volitvah ne bomo dokonÄ?no rekli: Dovolj. Na zadnjih je to storilo dobrih sto tisoÄ? volivcev, zato upanje, da so volivci obÄ?utno pametnejĹĄi od novinarjev, ostaja. Kajti nekateri moji kolegi kar ne uvidijo, da je pojem sprave nenehno zlorabljen prav s strani tistih, ki se hoÄ?ejo spraviti. Ali pa noÄ?ejo uvideti, ker je udobneje sedeti Âťna obeh ritnicahÂŤ.

Mislim, da ni drĹžavljana, ki ne bi bil za dostojen pokop vseh Ĺžrtev vojnega in povojnega Ä?asa; ki ga posnetki v Hudi jami ne bi pretresli. O tem je govoril tudi slavnostni govornik na sobotni proslavi Milan KuÄ?an in dodal, da so partizani na to Ĺže veÄ?krat opozorili. Pa tudi, da bi bilo veliko bolje, Ä?e bi se po vojni odloÄ?ili za vzpostavitev demokracije, a za to nismo bili dovolj zreli.

ÄŒetrtek, 7. maja Na seji KPK so soglasno sprejeli vizijo in strateĹĄke usmeritve ter kljuÄ?ne cilje za prihodnost. Kot so zapisali, bodo teĹžili k drĹžavi integritete, transparentnosti, praviÄ?nosti in enakih moĹžnosti za vse.

V soboto je Evropa slavila dan zmage, dan, ki simbolizira zlom nacizma in faĹĄizma, konec druge svetovne vojne kot najveÄ?je morije sodobnega Ä?asa.

Zakaj potemtakem na Trgu republike v Ljubljani ni bilo skoraj nobenega predstavnika vlade? Ob pogledu na ĹĄe ĹživeÄ?e partizane, ki so se naslanjali na svoje praporje, mi je po glavi rojila le ena beseda – nedostojno. Rojila mi je po glavi tudi zveÄ?er, ob gledanju nacionalne televizije. OÄ?e me je uÄ?il, Ĺ pela KoĹžar da se ne spodobi javno udrihati po tistem, ki ti daje kruh, a tokrat ne gre drugaÄ?e, saj me ĹĄe nikoli ni bilo tako zelo sram, da sem novinarka tega informativnega programa. Sram zaradi spomina na stare starĹĄe, sram zaradi vseh tistih, ki so padli, da lahko danes govorim slovensko.

Sobota, 9. maja Spominski dogodek ob koncu 2. svetovne vojne je potekal v TopolĹĄici. Tam je bil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor, ki je nagovoril, da imamo starĹĄi nalogo, da otrok ne zastrupljamo s sovraĹĄtvom.

Na ljubljanskem Trgu republike je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pred pribliĹžno pet tisoÄ? obiskovalci potekala slovesnost z naslovom Pod svobodnim soncem.

Govoril je Milan KuÄ?an.

V Ljubljani je potekal 59. pohod Pot ob Ĺžici, na katerem je tokrat sodelovalo okoli 35 tisoÄ? ljudi.

Posebej slovesno so konec vojne zaznamovali v Rusiji – na mosko-

tu zahvalil za pomoÄ? pri zgodovinski otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA. NemĹĄki strojevodje so konÄ?ali enotedensko stavko, ki jo je vodstvo njihovega sindikata, Ä?eprav odgovora z Deutsche Bahnom ĹĄe ni na obzorju, oznaÄ?ilo za uspeh.

Ponedeljek, 11. maja Predsednik vlade Miro Cerar je obljubil, da bo vlada ĹĄe letos pripravila akcijski naÄ?rt, s katerim bo skuĹĄala zajeziti vpraĹĄanje prekarnih oblik dela.

Generalni drĹžavni toĹžilec Zvonko

poslala zahtevo za uvedbo minimalne bruto urne postavke pet evrov.

NPU je potrdil, da je v zadevi Premogovnik Velenje podal kazensko ovadbo zoper 6 fiziÄ?nih oseb zaradi suma napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja in zlorabe poloĹžaja.

Ob koncu sreÄ?anja finanÄ?nih ministrov EU v Bruslju je DuĹĄan Mramor povedal, da so samo Britanci boljĹĄi od Slovenije, ko gre za izpolnjevanje bruseljskih reformnih in proraÄ?unskih priporoÄ?il, Slovenija jih je izpolnila nekaj veÄ? kot polovico, zato zdaj ni veÄ? v skupini drĹžav s preseĹžnimi gospodarskimi neravnovesji.

Nepal je znova stresel potres – tokrat z moÄ?jo 7,4. Umrlo je najmanj 66 ljudi.

PoĹžar je zahteval tudi smrtno Ĺžrtev.

No, zdaj jo imamo, demokracijo, pa zanjo nekateri ĹĄe vedno niso zreli in tako udrihajo po vseh vejah oblasti, drugaÄ?e misleÄ?ih itn. ObnaĹĄajo se kot v totalitaristiÄ?nem sistemu, medtem ko ga obsojajo. V medijih poudarjajo zavrĹženost komunizma, ker gre za totalitaristiÄ?no filozofijo, a, glej ga paradoks: NekoÄ? so bili sami komunisti.

Dragi drĹžavljani, mislimo s svojo glavo in pri tem storimo tudi kakĹĄno napako, Ĺže zato, da dojamemo, da nismo popolni. Da ne ÂťdobimoÂŤ kompleksa veÄ?vrednosti ali napada narcisoidnosti, ki prevevata naĹĄo politiÄ?no elito. Tako bomo na naslednjih volitvah dali priloĹžnost novim obrazom v polnem pomenu te besede. Ker ĹĄele z njimi bomo stopili na pot sprave. In na dostojen naÄ?in slavili dan zmage. đ&#x;”˛

VeÄ? rekreacije Ĺže jeseni Fundacija za ĹĄport z 82.000 evri podprla Tresmirjev ĹĄportni park Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki Ĺželi prostor ob sedanjem Tresmirjevem parku in v njem nadgraditi s ĹĄportnim delom, je projekt ĹĄportnega parka prijavila za sofinanciranje pri Fundaciji za ĹĄport RS in uspela. Fundacija bo postavitev sofinancirala z 82.000 evri. ÂťZdaj smo zaÄ?eli intenzivno pripravljati razpis in upamo, da bomo Tresimirjev ĹĄportni park postavili do jeseni, tako kot smo obljubili,ÂŤ pravijo v Ĺ oĹĄtanju. Z njim bodo nadomestili ĹĄportne rekvizite in objekte, ki so jih v preteklosti v mestu izgubili, ko so se morala umakniti novim stvarem.

Denimo igriĹĄÄ?e za odbojko in za uliÄ?no koĹĄarko, dodali pa so kegljiĹĄÄ?e, po katerem zadnja leta vse pogosteje spraĹĄujejo starejĹĄi.

Znotraj parka bodo zdruĹžili dejavnosti in tako dobili ĹĄe en prostor, namenjen sreÄ?evanju generacij. Slednjemu v Ĺ oĹĄtanju namenjajo veliko pođ&#x;”˛ mkp zornosti.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 7

14. maja 2015

Junija in julija se bodo stanovalci konÄ?no vselili v stanovanja na Gorici Dobra ĹĄtiri leta je trajala gradnja poslovno-stanovanjskega kompleksa na Gorici – V njem Mestna obÄ?ina Velenje pridobiva 132 neprofitnih stanovanj – Gradnjo spremljali ĹĄtevilni zapleti Mira ZakoĹĄek

ZaÄ?elo se je leta 2010

Izgradnja stanovanj na Gorici je bila velika ÂťsagaÂŤ, katere ponovitve si zagotovo ne Ĺželi nihÄ?e od vpletenih. Doletele so jo ĹĄtevilne nesreÄ?e, zaÄ?inila pa kriza, ki je tu pokazala res prav vse zobe, kolikor jih je sploh mogoÄ?e. No, vse kaĹže na dober razplet, na to, da bodo do konca prihodnjega meseca le sklenjene ĹĄe zadnje formalnosti in bodo konÄ?no razdelili kljuÄ?e stanovanj teĹžko Ä?akajoÄ?im obÄ?anom.

Zgodba se je zaÄ?ela Ĺže kar davnega leta 2010, ko so bili gospodarski pogoji ĹĄe bistveno drugaÄ?ni. Mestna obÄ?ina Velenje in podjetje IGEM sta kot soinvestitorja podpisala pogodbo za izgradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa na Gorici. Mestna obÄ?ina Velenje bo v njem pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkiriĹĄÄ?. Dogovorjena naloĹžbena vrednost je bila 11,2 mio evrov.

S prijavo na razpis republiĹĄkega Stanovanjskega sklada je Mestna obÄ?i-

â?ą

na pridobila soinvesticijska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkiriĹĄÄ? v viĹĄini skoraj 5,5 milijona evrov in posojilo v viĹĄini dobrih 2,3 milijona evrov. IGEM pa je sam investiral izgradnjo 15 trĹžnih stanovanj, trgovski center, 62 zunanjih parkiriĹĄÄ?, poslovne prostore za prodajo na trgu in okoli 460 parkiriĹĄÄ? (zanje se je

â?ą

Vsa obÄ?inska stanovanja so opredeljena kot neprofitna in bodo dodeljena upraviÄ?encem z veljavne prednostne liste.

Selitev najemnikov je predvidena junija in julija 2015.

Namesto satelitskega urgentnega centra reťevalno vozilo brez zdravnika – Poiskali bodo vse poti za ustavitev projekta Tatjana Podgorťek

Med tistimi, ki jim je predlagana reorganizacija nujne medicinske pomoÄ?i dvignila tlak, so tudi Ĺžupani v Zgornji Savinjski dolini in direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es. Na to temo so se v zadnjih dneh sestali kar nekajkrat, v ponedeljek so ministrici za zdravje na pogovoru v Celju izroÄ?ili protestno pismo.

VraÄ?anje v Ä?as pred tremi desetletji ÂťV Zgornji Savinjski dolini s predlaganim pravilnikom, ki je v javni razpravi, nikakor ne moremo soglaĹĄati. Delovna skupina, ki ga je pripravljala, je ves Ä?as obljubljala boljĹĄe stanje, za naĹĄo dolino pa pomeni vraÄ?anje v Ä?as pred tremi desetletji. Trditev, da prinaĹĄa boljĹĄo dostopnost do pomoÄ?i Ĺživljenjsko ogroĹženim, pri nas Âťne pije vodeÂŤ.

Do konca tega meseca, ko se izteÄ?e javna razprava, bomo storili vse za ustavitev projekta,ÂŤ je kritiÄ?na Darja Es. Po njenih besedah so priÄ?akovali, da bo obstojeÄ?i sistem, ki ima manjĹĄe pomanjkljivosti, a je uÄ?inkovit, prinesel loÄ?itev urgentne medicine od druĹžinske, kar so pristojni obljubljali Ĺže nekaj let. Danes pa ugotavljajo, da predlagani pravilnik deli ljudi po Sloveniji v dve kategoriji: na tiste, ki Ĺživijo na mestnih obmoÄ?jih, in druge na obrobju. Za prve je namreÄ? predviden prihod od klica do Ĺživljenjsko ogroĹženega bolnika do 10 minut, za druge pa do 20 minut. NihÄ?e nas ne bo prepriÄ?al, da bodo obÄ?ani iz Zgornje Savinjske doline v primeru Ĺživljenjske ogroĹženosti deleĹžni enako hitre

oskrbe, kot jo bodo v mestih. ObmoÄ?je je namreÄ? celo zunaj dvajsetminutne dostopnosti. NaĹĄa najbliĹžja urgentna centra sta Celje in Velenje. Samo za pot iz Velenja do Mozirja je potrebnih od 20 do 25 minut. Ostalo obmoÄ?je iz dodeljenega dostopnega Ä?asa odpade, kar pomeni pribliĹžno 11 tisoÄ? prebivalcev Zgornje Savinjske doline.ÂŤ Kot je ĹĄe dodala, so Ĺže do sedaj teĹžko zagotavljali potrebno pravoÄ?asno pomoÄ?, kajti reĹĄevalno vozilo za izvoz iz Mozirja oziroma Nazarij do LuÄ? potrebuje v lepem vremenu, s prazno in suho cesto, od 20 do 30 minut, ob infarktu ali kapi pa je odloÄ?ilnih prvih 10 minut.

Sogovornica Âťdaje pod narekovajÂŤ tudi priznano jim neprekinjeno zdravstveno varstvo. To je sedaj v zakonu opredeljeno kot 24-urno zagotavljaje nujne medicinske pomoÄ?i sedem dni v tednu. Po predlaganem pravilniku pa je neprekinjeno zdravstveno varstvo od 7. ure do polnoÄ?i, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bi imeli za opravljanje deĹžurne sluĹžbe priznanih le 8 ur. To za bolnika iz doline, ki potrebuje nujno medicinsko pomoÄ? zunaj delovanja ambulantne druĹžinske medicine, pomeni, da bo priĹĄlo ponj reĹĄevalno vozilo brez zdravnika.

Po prepriÄ?anju Darje Es predlagana ureditev nujne medicinske pomoÄ?i predstavlja za druĹžbo veÄ?jo finanÄ?no obremenitev ter slabĹĄo oskrbo akutnih bolnikov (ljudi, ki zbolijo zunaj delovnega Ä?asa svojega zdravnika, a niso Ĺživljenjsko ogroĹženi). ÂťPredlog pravilnika je pisan na koĹžo za od 5 do 7 odstotkov v drĹžavi Ĺživljenjsko ogroĹženih ljudi, pa ĹĄe za te so postavljena dvojna đ&#x;”˛ merila,ÂŤ je dejala Darja Es.

7

njo so dosegli, da statiÄ?nost garaĹž ni veÄ? ogroĹžena, postavili pa so tudi sistem, ki bo prepreÄ?eval, da bi se vdor vode ponovil. Takrat so tudi ugotovili, da statiÄ?nost stanovanj ni bila ogroĹžena. V sanacijo je IGEM vloĹžil okoli 600 tisoÄ? evrov svojih sredstev, Mestna obÄ?ina Velenje pa je kot soinvestitor v fazi gradnje izvedla vse postopke, da je zagotovila statiÄ?no stabilnost in varnost izgrajenih stanovanj in garaĹžnega dela ter v okviru pogodbenih, zakonskih in finanÄ?nih moĹžnosti skrbela za to, da se projekt Ä?im prej zakljuÄ?i.

Gorica nujno potrebuje parkiriĹĄÄ?a

TeĹžave s krediti Soinvestitor projekta IGEM je imel ves Ä?as teĹžave z zagotavljanjem sredstev za trĹžni del projekta. Zato so se pojavljale dodatne teĹžave, dobavitelji materiala in opreme pa so zahtevali predplaÄ?ila, kar je gradnjo

Mestna obÄ?ina Velenje je, preden se je odloÄ?ila za to gradnjo, temeljito analizirala stanje mirujoÄ?ega prometa v tej soseski. Celovito analizo jim je izdelalo podjetje ELEIA. Ugotovili so, da je treba zagotoviti kar 85 odstotkov dodatnih parkiriĹĄÄ?. NajveÄ? teĹžav s parkiranjem imajo stanovalci obmoÄ?ja ÂťGOR3ÂŤ, ki ga sestavljajo bloki v neposredni bliĹžini obravnavane gradnje. Ko je nastajala ta soseska, so bili kriteriji za gradnjo parkiriĹĄÄ? bistveno drugaÄ?ni. Na tej osnovi je bila tudi sprejeta odloÄ?itev o izgradnji 660 novih parkiriĹĄÄ? (pokritih in odkritih) na tem obmoÄ?ju. ObÄ?ina se je takrat obvezala, da bo trĹžni del garaĹž (tistih, ki jih niso takoj odkupili) odkupila v naslednjih letih, jih vzela na leasing ali naĹĄla kupce. Zaradi

â?ą

Razporejanje v stanovanja bo potekalo ĹĄe v tem mesecu, ko bodo upraviÄ?enci prejeli sklepe o dodelitvi stanovanja.

Strokovne sluĹžbe Mestne obÄ?ine Velenje so preverile, ali imajo prosilci s prednostne liste ĹĄe enake razmere, kot so jih imeli ob razpisu, in ali so ĹĄe upraviÄ?eni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

Nujna pomoÄ? za dve kategoriji ljudi?

AKTUALNO

Naslednji stanovanjski razpis bo Mestna obÄ?ina Velenje objavila jeseni letos.

ĹĄe zaostrilo. IGEM je Ĺže imel dogovorjeno prodajo trgovskega dela objekta, a so kupci od tega odstopili. Trenutno ostaja tako trgovski del nezaseden.

Mestna obÄ?ina Velenje obvezala, da jih bo kasneje odkupila ali poiskala drugega kupca. NaloĹžbena vrednost celotnega kompleksa skupaj znaĹĄa 24 milijonov evrov. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo kompleks zgrajen februarja leta 2014.

je bilo sposobno zagotoviti dokonÄ?anje gradnje poslovno-stanovanjskega objekta. Izvajalsko pogodbo so podpisali septembra 2012. Takrat so postavili tudi nov rok dokonÄ?anja del, in sicer konec leta 2014.

Gradnje ni bilo veÄ? moÄ? ustaviti

Vdor vode

ObÄ?inska stanovanja so konÄ?ana

ÂťPotem je spet ponagajala narava,ÂŤ pravi direktor velenjske obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori, ki se zadnje mesece poglobljeno posveÄ?a tej gradnji. Novembra 2013 je vdrla

Stanovanja, ki so v lasti Mestne obÄ?ine Velenje oziroma Stanovanjskega sklada, so Ĺže nekaj Ä?asa konÄ?ana, vendar zaradi enotnega gradbenega dovoljenja in zaradi nedo-

OptimistiÄ?no so bile zasajene prve gradbene lopate in izkopana je bila gradbena jama. Potem pa se je vse ustavilo. Jama pa je zaÄ?ela ogroĹžati sosednje bloke in Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je takrat prevzel vodenje obÄ?ine, je bil pred teĹžko odloÄ?itvijo. A veÄ? kot oÄ?itno je bilo, da gradnje ni veÄ? moÄ? (smiselno oziroma gospodarno) ustaviti. Problem pa je bil iz dneva v dan veÄ?ji, ker IGEM kot soinvestitor gradnje ni uspel pridobiti pri bankah Ĺže obljubljenih kreditov. To je bilo obdobje, ko so banke praktiÄ?no povsem prekinile kreditiranje gradbenega sektorja. ReĹĄitev je IGEM naĹĄel tako, da je za glavnega izvajalca del pridobil Premogovnikovo hÄ?erinsko podjetje HTZ I. P., ki

â?ą

Prav tako smo izvedeli, da HTZ ni poravnal del finanÄ?nih obveznosti do IGEM-a v skladu z njunim medsebojnim dogovorom, zaradi Ä?esar so nastali manjĹĄi zastoji pri dokonÄ?anju del; ti se aktivno reĹĄujejo.

meteorna voda v garaĹžni del 3. Ponovno so opravili ĹĄtevilne meritve, dela pa seveda ustavili. Voda je namreÄ? povzroÄ?ila dodatne obremenitve na konstrukcijo in tako vplivala na stabilnost objekta. Gradnjo so nadaljevali po opravljeni sanaciji. Z

konÄ?anega poslovnega dela objekta niso mogli pridobiti uporabnega dovoljenja. Zaradi tega so ĹĄli v spremembo gradbenega dovoljenja, v katerem so opredelili faznost dokonÄ?anja del za trgovino in poslovne prostore v tretji gradbeni fazi.

velikih likvidnostnih teĹžav pri gradnji objekta pa so del sredstev za to v proraÄ?unu zagotovili Ĺže letos in tako omogoÄ?ili dokonÄ?anje gradnje.

Sklep o tem so svetniki sprejeli na seji decembra lani. Preostala parkiriĹĄÄ?a bodo odkupili v naslednjih letih v okviru proraÄ?unskih moĹžnosti.

Opraviti je treba ĹĄe tehniÄ?ni pregled in pridobiti uporabno dovoljenje Mestna obÄ?ina Velenje je ves Ä?as sodelovala s soinvestitorjem IGEM v postopku izdaje odloÄ?b o vpisu posameznega objekta v kataster stavb in pri pripravi Sporazuma o ustanovitvi etaĹžne lastnine. ÂťTrenutno teÄ?e postopek konÄ?anja del trĹžnega dela projekta, izvajajo se kvalitetni pregledi in pridobiva PID (projekt izvedenih del) dokumentacija ter ostala dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Vloga bo podana na UE predvidoma konec tedna,ÂŤ pravi direktor obÄ?inske uprave Mori.

Vsaj za bodoÄ?e stanovalce se torej gradnja in Ä?akanje zakljuÄ?uje. Ĺ e v tem mesecu bo steklo razporejanje đ&#x;”˛ v stanovanja.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI, KULTURA

14. maja 2015

Fiktivne prijave pod drobnogledom

Kulturni utrinki

Kipar Stojan BatiÄ? v Velenju

Ĺ est naslovov, v katerih (ne more) bivati 50, 60 ali 70 ljudi, kolikor jih je tam prijavljenih, je pri policistih Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 7. maja – V zaÄ?etku leta so na Upravni enoti Velenje zaÄ?eli opaĹžati nenavadno gneÄ?o na nekaterih naslovih, kjer je (bilo) v enem stanovanju ali eni stanovanjski hiĹĄi stalno ali zaÄ?asno prijavljenih po veÄ? deset ljudi, celo sedemdeset in veÄ?. Gre predvsem za tujce.

â?ą

Lokacije, na katerih jih teĹžko biva toliko, kot je tam prijavljenih: po ena v Hrastovcu, BevÄ?ah, ÄŒrnovi, Podkraju, ĹĄtiri v mestu Velenje, ena v mestu Ĺ oĹĄtanj.

Ker so posumili, da utegne biti tolikĹĄna gneÄ?a povezana s pravicami, ki jih lahko tujci na podlagi bivaliĹĄÄ?a uveljavljajo pri nas, gre zlasti za pravice s podroÄ?ja socialnega varstva, so se povezali s Policijsko postajo in Centrom za socialno delo Velenje.

Skupaj so napovedali, bodo priĹĄli zadevi do dna.

Brigita Mernik, vodja oddelka za notranje zadeve na Upravni enoti Velenje, pravi, da takih naslovov na tem obmoÄ?ju ni malo. ÂťDejansko sumimo in domnevamo, da

oretiÄ?no, kaj ĹĄele praktiÄ?no, ne morejo bivati na sedemdesetih, niti sto dvajsetih kvadratnih metrih, so Ĺže posredovali Policijski postaji Velenje, ki na terenu ugotavlja stanje. Ustrezno ugotovitvam in skladno z zakonodajo bodo sledili postopki po uradni dolĹžnosti.

Vsak uradnik, ki se ukvarja s tem podroÄ?jem, ima ÂťsvojÂŤ naslov in pristojnost, da preveri, ali gre za fiktivne prijave in poslediÄ?no zlorabe in dolĹžnost posredovanja dokumentacije inĹĄpektoratu za notranje zadeve, ki je pristojen za izrek globe za prekrĹĄek.

Brigita Mernik: ÂťOpaĹžamo, da se del migracije zdaj Podatke, ki so potrebni v poseli na obmoÄ?ja drugih upravnih enot.ÂŤ stopkih dodeljevanja raznih socialnih pomoÄ?i, pa si izmeso prijave bivanja fiktivne in da sluĹžijo zgolj njujejo tudi s Centrom za socialno delo. zlorabam socialnih pravic, ki jih pridobivajo A glej ga zlomka! Po tistem, ko so v Velena centru za socialno delo.ÂŤ nju zaÄ?eli ÂťakcijoÂŤ, ki smo jo napovedali na Za ukrepanje imajo – ne samo podlago, teh straneh, so se zaÄ?eli premiki. ÂťDejansko ampak dolĹžnost – v Zakonu o tujcih. Dol- se dogajajo odjave bivaliĹĄÄ?a na obmoÄ?ju Ĺžni so ukrepati, Ä?e so zadeve tako oÄ?itne in tukajĹĄnje upravne enote in prijave bivalidvomljive, kot v teh primerih so. ĹĄÄ?a v drugi upravni enoti. S tem smo poleg Doslej so pripravili seznam naslovov, na Upravne enote seznanili tudi Policijsko pokaterih se pojavljajo sumljive mnoĹžiÄ?ne pri- stajo Celje,ÂŤ pravi Mernikova. đ&#x;”˛ jave bivanja. Ĺ est naslovov, na katerih je prijavljenih 50, 60, celo 70 ljudi, ki tudi te-

Velenje, 11. maja – Kiparju Stojanu BatiÄ?u se Galerija Velenje ob njegovi 90-letnici poklanja z razstavo fotografij javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za Velenje. V avli obÄ?inske hiĹĄe bodo na ogled do 15. junija.

Velenje je akademski kipar Stojan BatiÄ? zaznamoval kar s 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najbolj pomembnimi obeleĹžji iz polpretekle zgodovine. Ĺ˝e leto 1960 je zaznamoval z reliefom Muze umetnosti na Ä?elni fasadi Kulturnega doma.

Sledila je Osvobojena Ĺžena (TurjaĹĄka Rozamunda), 1969, bronasta celopostavna figura.

Na Titovem trgu ima dominantno lokacijo spomenik Onemele puĹĄke iz leta 1971 v bronu.

Mladim in mladosti je namenjena urbana skulptura Ob knjigi iz leta 1977 v bronu. Mati z otrokom iz let 1981–82 v bronu je bila prvotno postavljena pred odprtim bazenom, kasneje ob RdeÄ?i dvorani, sedaj je ob Galeriji Velenje. Kardeljev trg v Velenju nosi ime po jugoslovanskem politiku Edvardu Kardelju, njegov kip so leta 1982 postavili v center komunikacije tega zaselka, danes pa stoji pred vstopom v zaselek. Tudi industrijski gigant Gorenje je naroÄ?il monument kiparja Stojana BatiÄ?a in MatjaĹža PoÄ?ivalĹĄka, ki ga od leta đ&#x;”˛ 2001 akcentira skulptura Kontinuiteta.

Jubilej ĹĄoĹĄtanjskega Lista V soboto, 16. maja, bo ob 19.00 Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj sveÄ?ano zaznamoval 20-letnica izhajanja medija List. Na njej se bodo spomnili zaÄ?etkov in ustanovitve kakor tudi zvestih sodelavcev in tistih, ki sedaj skrbijo za njegovo izdajanje. đ&#x;”˛

Zarja jih ťteje devetdeset Šoťtanj – Pihalni orkester Zarja Šoťtanj obeleŞuje letos 90-letnico delovanja. Lep jubilej! Ideja o godbi je vzklila na dan, brez katerega si ne moremo predstavljati 1. maja, na praznik dela leta 1925.

Jubilej bodo zaznamovali z veÄ? dogodki.

Prvi med njimi bo slavnostni koncert, ki ga pihalni orkester pripravlja v petek, 15. maja, v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju. ZaÄ?eli ga bodo ob 19. uri. Z njim bodo izrazili hvaleĹžnost ljudem, ki so godbo ustvarjali v preteklosti in sedanjosti.

Varnost se zaÄ?ne v glavi DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev Velenje krepi delo na strokovnem podroÄ?ju – V mnogih zasebnih podjetjih premalo skrbijo za varnost in zdravje delavcev Bojana Ĺ pegel

Velenje, 28. aprila – Tik pred koncem aprila so se v velenjskem delavskem klubu seĹĄli Ä?lani DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev Velenje.

45 jih je, eni so varnostni inĹženirji stroke, drugi tehniÄ?nih strok, Ĺžal pa med njimi ni mladih. Pa ne le zato, ker je tudi v podjetjih na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke, od koder prihajajo, zelo malo mladih strokovnjakov s podroÄ?ja varnosti, ampak, kot nam pove predsednik druĹĄtva mag. Nikola Vlahović, jih delo v druĹĄtvu ne zanima. ÂťKo jih povabimo, najveÄ?krat vpraĹĄajo, kaj bodo imeli od tega. Pri tem se ne zavedajo, da je druĹĄtvo subjekt, da je pomembno predvsem za strokovnost, saj pomagamo oblikovati nove zakone in pravila iz varnosti in zdravja pri delu. Kot druĹĄtvo smo moÄ?nejĹĄi, posameznikov glas je preĹĄibek, da bi karkoli premaknil,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik.

Mag. Nikola Vlahović je dolga leta delal v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni, kjer je, inĹženir strojniĹĄtva po izobrazbi, skrbel za podroÄ?je varnosti in zdravja delavcev. Ob novem letu je menjal sluĹžbo. Sedaj je zunanji sodelavec ĹĄvicarskega podjetja TUV SUD, ki podjetjem podeljuje certifikate s podroÄ?ja varnosti in zdravja pri delu. Zato dobro pozna razmere v slovenskih podjetjih. Ko ga povpraĹĄamo, koliko v njih v Ä?asu kapitalizma,

Danes seminar v TEŠVelenje, 14. maja – Druťtvo varnostnih inŞenirjev Velenje bo danes v termoelektrarni Šoťtanj pripravilo vseslovenski seminar. Na njem bodo sodelovali predavatelji z bogatimi referencami, udeleŞencem pa bodo predstavili teme iz varnosti in zdravja pri delu.

Seminarja se bo udeleĹžilo okoli 80 varnostnih inĹženirjev iz celotne Slovenije.

đ&#x;”˛

ko jih skrbi predvsem dobiÄ?ek, ĹĄe posveÄ?ajo podroÄ?ju varnosti in zdravja zaposlenih, nam pove: ÂťPo osamosvojitvi Slovenije so v podjetjih kmalu zaÄ?eli odpuĹĄÄ?ati varnostne inĹženirje. Skrb za zdravo in varno delo je zaÄ?ela upadati, trend pa se je ustavil ĹĄele, ko so delodajalci z uvajanjem ocene tveganosti

hodom, je slika Ĺžal slabĹĄa. Kar pa seveda ne velja za vsa takĹĄna podjetja.ÂŤ Ob tem izvemo, da se mnogi delodajalci, ki ne poskrbijo za varnost in zdravje zaposlenih, ne zavedajo, da nesreÄ?a nikoli ne poÄ?iva. Šele ko se kaj zgodi, jim je Ĺžal. PereÄ?e postane, Ä?e se izkaĹže, da morajo podjetja plaÄ?ati regresijske zahtevke, Ä?e zavarovalnica ugotovi, da se je nesreÄ?a pri delu zgodila zato, ker je delodajalec odgovoren za poĹĄkodbo. Zavarovalnica v takem primeru enostavno izstavijo raÄ?un takemu delodajalcu,ÂŤ ĹĄe izvemo.

December bo prazniÄ?en

Mag: Nikola Vlahović: Naťe druťtvo se stara, mladi pa imajo premalo interesa za delo v njem.

in varnosti zaposlenih morali ponovno zaposliti tovrstni kader. Medtem so nekateri Ĺže odprli samostojna podjetja, najveÄ? jih je ostalo v drĹžavnih podjetjih. Zato ta ĹĄe vedno zadovoljivo skrbijo za varno in zdravo delo. Podjetja, ki sodelujejo s tujimi podjetji, in tista, ki izdelke izvaĹžajo na zahodni trg, morajo za svoje izdelke dokazati, da so narejeni v neoporeÄ?ni proizvodni verigi. S standardom morajo dokazati, da delo pri izdelku ne ĹĄkoduje ne delovnemu okolju ne ljudem, drugaÄ?e v tujini ne dobijo dela, zaprejo se tudi posli z izvozom. To je prva uvedla Nizozemska, sledili sta ji Avstrija in Ĺ vica, nato ĹĄe NemÄ?ija in Francija. V podjetjih, kjer ne izvaĹžajo in ne sodelujejo z za-

ÄŒlani velenjskega druĹĄtva so si na redni letni skupĹĄÄ?ini naloĹžili veliko dela. Tudi zato, ker je letos zanje jubilejno leto. 12. decembra bodo zaznamovali 35-letnico delovanja. Še naprej bomo opozarjali na zakonodajo; leta 2011 smo dobili nov zakon s podroÄ?ja varnosti pri delu, ki so mu sledili ĹĄe novi pravilniki. Varnost se najprej zaÄ?ne Âťv glaviÂŤ; doma je to pri starĹĄih, v podjetju je to pri direktorju. ÄŒe ta razume zakonodajo in se zaveda posledic, ni teĹžko izpeljati programov in projektov s podroÄ?ja varnosti. ÄŒe pri direktorju podpore ni, je zaman vsako prizadevanje in trud,ÂŤ ĹĄe doda Vlahović. Pove nam tudi, da je v Sloveniji 16 druĹĄtev varnostnih inĹženirjev, ki so zdruĹžena v zvezo in zbornico o varnosti in zdravju. Veliko sodelujejo tudi z ministrstvom za delo, sploh pri pripravi zakonov, predpisov in pravilnikov z njihovega podroÄ?ja. Letos bodo med drugim pripravili tudi seminar o pregledu delovnih strojev in naprav, obiskali bodo kar nekaj podjetij v Srbiji, v Pazovi in Valjevu. Obisk tamkajĹĄnjih Gorenjevih podjetij bo za njih delovna ekskurzija. Po novem so postali druĹĄtvo javnega znaÄ?aja, Ä?lani pa so se odloÄ?ili, da bodo del dohodnine namenjali ÂťsvojemuÂŤ druĹĄtvu. đ&#x;”˛

mkp

ÂťLepo je biti Slovenec, ni pa lahkoÂŤ

in kako se jo uprizori, je duhovita postavitev italijanske opere Gospodovalna sluĹžkinja, ki jo je leta 1733 napisal Giovani Battista Pergolesi. V predstavi nastopata le dva operna pevca (Katja Konvalinka in Klemen Torkar) in pianist. Pianist bo domaÄ?in JoĹži Ĺ alej, ki bo poskrbel tudi za glasbeno vodstvo v predstavi. Scenarij in reĹžija sta delo Nane MilÄ?inski. đ&#x;”˛

ZaÄ?enja se 5. Mozaik jazz festival Velenje, 15. maja – Jutri ob 20.30 se bo zaÄ?el Ĺže peti Mozaik jazz festival, ki bo tudi letos polepĹĄal marsikateri poletni veÄ?er v mestu. Pripravljata ga KD glasbene umetnosti in MO Velenje. Prvi koncert bo v amfiteatru velenjske promenade, Ä?e bo deĹž, pa v Max klubu. Festival bo odprla skupina JAZOO, ki od svoje ustanovitve leta 1996 (in po petih izdanih albumih) vztraja v svoji zvrsti, ki pa vseeno potuje in se razvija s Ä?asom. Prav zato velja za kultno, edinstveno, izvirno in predvsem avtorsko etno-jazz-fusion zasedbo, ki podira meje obiÄ?ajnih glasbenih oblik. Glasba, ki jo ustvarja petÄ?lanska zasedba, je sicer teĹžje opredeljiva, a izredno posluĹĄljiva ter dinamiÄ?na. JAZOO je leta 2013 prejela Bernekerjevo nagrado za kulturne doseĹžke in prispevek k umetnosti. đ&#x;”˛

Velenje, 14. maja – Danes ob 19. uri bo v sklopu dogodkov ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in predfestivalnih Lirikonfestovih petnajstink Ivo Stropnik gostil akademika Cirila Zlobca. V vili Bianca se bosta pogovarjala o slovenski samobitnosti in jeziku; o poeziji, ljubezni dvoedini, knjiĹževnih kolegih in spominskem pogledu na partizanstvo in II. svetovno vojno. V Âťprekratki urici slovenstvaÂŤ se bosta pogovarjala tudi o jutriĹĄnjem videnju Evrope in evropsko-slovenskega Ä?loveka. đ&#x;”˛

bĹĄ

47. Likovni svet otrok Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 14. maja, ob 16.30 bodo v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha slovesno odprli 47. razstavo Likovni svet otrok. Tokrat so otroci in mladostniki osnovnih ĹĄol, vrtcev in drugih vzgojno-izobraĹževalnih ustanovi iz vse Slovenije ustvarjali na temo Prostor in Ä?as. NajboljĹĄe tudi nagradijo. đ&#x;”˛

mkp

ReĹžijska vaja ÂťGospodovalne sluĹžkinjeÂŤ Velenje, 21. maja – Vas zanima, kako se uprizori opera? To lahko na simpatiÄ?en naÄ?in spoznate prihodnji Ä?etrtek ob 19.30 v mali dvorani velenjskega doma kulture. Takrat bodo v njej izvedli reĹžijsko vajo operne predstave Gospodovalna sluĹžkinja, ki nastaja v koprodukciji Festivala Velenje.

Predstava, ki razloĹži, kako nastane opera

bĹĄ

bĹĄ

Odprtje multimedijske razstave ÂťRiĹĄemo glasboÂŤ Velenje, 21. maja – Projekt ÂťRiĹĄemo glasboÂŤ je hibrid med vzgojno-ustvarjalnimi delavnicami in multimedijskim projektom, v katerem so uÄ?enci Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje pod mentorstvom likovnega pedagoga Roberta KlanÄ?nika likovno ustvarjali na posebej za ta projekt komponirano avtorsko godbo Staneta Ĺ pegla, ki si je projekt tudi zamislil.

UÄ?enci so v projektu ob posluĹĄanju glasbe ustvarjalno prevajali glasbo v likovna dela in ob tem raziskovali in iskali analogna likovna izrazila za glasbene sinonime. Pred samim likovnim ustvarjanjem so na ĹĄoli potekale tudi delavnice, na katerih so spoznavali digitalna glasbila in njihove vloge pri kreiranju glasbe. ÂťGlasba je urbana, svetovljanska, igriva, terapevtska in pouÄ?na. Urbane ritme spremljajo bogati aranĹžmaji, v katerih je moÄ? sliĹĄati veliko v naĹĄih krajih redko sliĹĄanih glasbil in glasov z vseh koncev sveta. Na likovno-glasbenem potovanju okoli Zemlje so uÄ?enci, ki zaradi svojih posebnih potreb le redko potujejo v oddaljene kraje, spoznali npr. Indijanca v Indiji, kavboja v Amsterdamu, Eskima v Braziliji in ostale imaginarne junake, ki so se znaĹĄli v stereotipnih okoljih in situacijah,ÂŤ pojasnjuje Ĺ pegel. Razstavo likovnih del, ki so jih uÄ?enci ustvarili v projektu, bodo odprli v Ä?etrtek, 21. maja, ob 11. uri v atriju Velenjđ&#x;”˛ skega gradu.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

14. maja 2015

Kajuhove zbrane pesmi Ĺ oĹĄtanj, 5. maj – V torek je bila v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj predstavitev knjige Kajuh – zbrane pesmi, ki jo je zaloĹžila in izdala KnjiĹžnica Velenje. Urednik zbirke in direktor KnjiĹžnice Vlado VrbiÄ? je v pogovoru razkril marsikaj zanimivega o ideji, realizaciji in pomenu te izdaje za slovenski prostor.

Zbirka pesmi ali pesmarica, kot jo je imenoval urednik, je razdeljena na tri obdobja. V prvem so pesmi iz obdobja 1938 do 1941, v drugem sklopu so pesmi, ki so nastale do Kajuhovega odhoda v partizane, to je do avgusta 1943, teh je najveÄ?. V tretjem obdobju do pesnikove smrti jih je najmanj.

Vseh objavljenih pesmi je 151 (najveÄ? do sedaj jih je bilo objavljenih in obdelanih 127). Nekaj jih je nedokonÄ?anih, predvsem so to pesmi iz beleĹžnice, ki jo je imel Kajuh pri sebi, ko je padel. V pesmarici sta tudi cikla ljubezenskih in cikel okupacija ter opombe, ki pojasnjujejo izvor, prejĹĄnje objave in razliÄ?ice objavljenih pesmi. Knjiga je opremljena z urednikovo besedo, v kateri je med drugim zapisal: Namen te izdaje pa je bralcu prviÄ? na enem mestu – brez bremena literarnovednih besedil – predstaviti vso poezijo izpod Kajuhovega peresa, saj navadno posegamo le po oĹžjem izboru njegovih najbolj znanih in Ĺže skoraj ponarodelih verzov.

V trdo vezana zelena knjiĹžica 180 strani in z letnico izdaje 2015 je izĹĄla v nakladi 2500 izvodov in ob sedemdesetletnici zmage nad faĹĄizmom. FinanÄ?no sta jo podprli ObÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, katere Ĺžupan Darko Menih je na predstavitvi poudaril pomen pesnika v lokalnem prostoru in ĹĄirĹĄe in trud obÄ?ine pri ohranjanju njegovega spomina. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Muzej osveŞil spominsko sobo Topolťica, 9. maja – Muzej Velenje je v Topolťici 'osveŞil' spominsko sobo Topolťica 1945.

Del te – postavitev akta podpisa nemĹĄke vdaje – ostaja tak, kot je bil zadnjih dvajset let. Prenovljen pa je drugi del spominske sobe. ÂťTu smo za razliko od predhodne postavitve poskuĹĄali prikazati trenutek ljudskega veselja, ki je nastopil po samem podpisu. Vest o tem se je kot blisk ĹĄirila po dolini. Ljudje so se zaÄ?eli spontano zbirati na glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju in proslavljati prvi dan svobode in miru s pesmijo, solzami sreÄ?e, cvetjem ...

Veselje je bilo velikansko.

9. maj 1945 je za Slovence gotovo zelo pomemben dan, ne samo, da je bilo vojne konec, ampak tudi zato, ker so si svobodo izborili sami,ÂŤ pravi kustos Muzeja Velenje, zgodovinar Vinko Mihelak. đ&#x;”˛

Iz doma kulture so ga odnesli Spomine na Ĺživljenje in projekte, ki so nastajali v domu kulture, je obujal Vlado VrbiÄ?, nekdanji ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. maja – Ko se je leta 1961 preselil iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje, je Vlado VrbiÄ? zaÄ?el zahajati v dom kulture. V njem je bil namreÄ? takrat pionirski klub, v katerega so otroci radi prihajali. Pri Âťteti Marti TrampuĹĄÂŤ je malo kasneje kot Ä?lan lutkovnega kroĹžka prviÄ? nastopil na odru tega doma. Bil je hudobni graĹĄÄ?ak. Te vloge ni nikoli igral, ko je postal ravnatelj ÂťvelikegaÂŤ Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je takrat zdruĹževal danes ĹĄtiri javne zavode s podroÄ?ja kulture. Bil je petek, 13. aprila leta 1988, ko se je preselil v pisarno v drugem nadstropju, kjer je ob kar nekaj reorganizacijah kulture ostal do dne, ko so ga sodelavci iz doma kulture dobesedno odnesli.

Na stolu iz stare dvorane doma, s sadiko lipe, ki sedaj raste na Lipi, kjer je doma. Vmes je v dveh desetletjih nastalo ogromno ĹĄe danes aktualnih projektov, ki jih je zaÄ?el prav Vlado VrbiÄ? s sodelavci. O njih je iskreno spregovoril na majskem pogovoru ÂťZgodbe neke hiĹĄeÂŤ, ki je posveÄ?en 55-letnici doma kulture Velenje.

Velika prednost je bila, da je Vladova sogovornica Tatjana Vidmar Ĺže dolgo njegova prijateljica. Ob fotografijah sta obujala spomine in se pri tem spomnila ne le pomembnih dogodkov, ampak tudi ljudi, ki so

jih zaznamovali. VrbiÄ? je bil tudi tokrat brez dlake na jeziku, kar mu je v dolgoletnem delu v kulturi tudi povzroÄ?ilo nekaj teĹžav pri vodilnih v obÄ?ini. Da, tudi o tem je govoril.

In o tem, da je bil pod njegovim

je povedal. Danes odliÄ?nemu igralcu Marku MandiÄ?u so plaÄ?ali vozovnico do New Yorka, kamor je ĹĄel na izobraĹževanje, ĹĄtipendirali so plesalko Rosano Ĺ torgelj, skupina Res Nullius se je na koncerte vozila

da je ustanovil Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje in Plesni teater, vsa leta je zraven pri Pikinem festivalu. Sedaj je direktor KnjiĹžnice Velenje, kjer mu idej ĹĄe vedno ne manjka. In ĹĄe vedno mu je Ĺžal za pisarno v domu

Vlado VrbiÄ? in Tatjana Vidmar sta obujala spomine na dogodke in ljudi, ki so z delom v domu kulture zaznamovali dvajsetletno obdobje, od leta 1988 do 2008.

vodstvom dom kulture nekakĹĄen inkubator mladim umetnikom in alternativni kulturi. ÂťMladi takrat niso imeli ne prostora in ne mesta, ki bi si ga zasluĹžili. Borba za mladinski center je trajala od sredine sedemdesetih let naprej. Dokler ga Velenje ni dobilo, smo pomagali mladim,ÂŤ

z njihovim sluĹžbenim avtom. Dali so prostor za klub Stiskarna, v katerem so se odvile ĹĄtevilne glasbene zgodbe, v kleti doma so ustvarjali Ä?lani fotokluba Zrno. Vlado je bil pobudnik raziskovalnih taborov, ki so bili izjemno uspeĹĄni in priljubljeni med mladimi. Pod okriljem zavo-

kulture, kjer je po njegovem najlepĹĄi razgled v Velenju. Vesel je, da imamo VelenjÄ?ani danes izjemno bogato kulturo Ĺživljenje in da je Ĺže dolga leta del tega tudi sam. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ljubiteljska kultura povezuje Z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji ukvarja veÄ? kot 107 tisoÄ? ljudi – Od danes do 24. maja teden ljubiteljske kulture – Bogat program tudi v Ĺ aleĹĄki dolini Bojana Ĺ pegel

Spominska soba ÂťTopolĹĄica, 9. maj 1945ÂŤ je v zdraviliĹĄkem parku.

Pojejo Ĺže 65 let Ĺ oĹĄtanj, 8. maj – MeĹĄani pevski zbor druĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj deluje Ĺže 65 let. Svojo dejavnost je zaokroĹžil s priloĹžnostnim nastopom in podelitvijo Gallusovih znaÄ?k v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj. Nina Mavec Krenker, vodja OI JSKD Velenje, je ob tej priloĹžnosti slovesno podelila osemnajst bronastih, srebrnih in zlatih odliÄ?ij. Dogodek je popestril tudi MoPZ Ravne.

ZaÄ?etki zbora, ki je bil najprej v moĹĄki sestavi, segajo v leto 1950, prvi ga je vodil ĹĄoĹĄtanjski organist Ivan NaraloÄ?nik. Po zamenjavi zborovodje v letu 1976/77, ko je zbor prevzela prof. Justina Trobina, so se v zbor vkljuÄ?ile tudi Ĺženske. Od takrat dalje zbor deluje v meĹĄani sestavi. V letu 1981 ga je prevzel Alojz Satler, ki ga je v letu 1993 za kratek Ä?as prepustil Darji Gaber. Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar je po dveh letih vodenja prepustil zbor Alenki MlinĹĄek, ki ga je vodila od leta 1995 do 2014. Sedaj ga vodi Metka AtelĹĄek. Predsednica zbora je Ana Rotovnik. Sestav sodeluje na ĹĄtevilnih prireditvah doma in v okolici, to so Pozdrav pomladi, sreÄ?anje upokojenskih zborov koroĹĄko-ĹĄaleĹĄke regije, Petje na vasi ‌ organizira tudi samostojne koncerte in sodeluje s sorodnimi zbori. ÄŒestitkam ob lepem jubileju (zbor je najstarejĹĄi delujoÄ?i v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj) so se pridruĹžila sorodna druĹĄtva, predsednik druĹĄtva upokojencev Janko Zelcer pa jim je ĹĄe za naprej zagotovil vso podporo. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je ĹĄe posebej Ä?estital pevkam in pevcem za njihovo vztrajnost in se zahvalil za prispevek h kulturnemu dogajanju v skupnosti. đ&#x;”˛

MBK

Velenje – Lani sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih druťtev Slovenije v juniju pripravila prvi vseslovenski Teden ljubiteljske kulture (TLK).

V veÄ?jih mestih so takrat Ĺžupani sadili sadna drevesa, kulturniki pa so pripravili niz dogodkov. Letos sta se organizatorja odloÄ?ila, da Teden ljubiteljske kulture pripravita Ĺže v maju, saj je to mesec, ko veÄ?ina kulturnih druĹĄtev sklene delovanje in pripravi letne produkcije. Slovenija se s Tednom ljubiteljske kulture, ki bo potekal od jutri do nedelje, 24. maja, pridruĹžuje evropskim drĹžavam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem, hkrati pa opozorijo na pomen, visoko kakovost, dostopnost in mnoĹžiÄ?nost ljubiteljske kulture. TLK poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.

Dogodke bodo organizatorji letos izpeljali v sodelovanju s ĹĄtevilnimi kulturnimi druĹĄtvi in zvezami ter lokalnimi skupnostmi, ki se jim letos pridruĹžujejo tudi ĹĄole, vrtci, muzeji in knjiĹžnice. Tako bo tudi na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, kjer bo dogodke koordinirala velenjska obmoÄ?na izpostava JSKD. Program bo po besedah vodje izpostave Nine Mavec Krenker zelo bogat. ÂťV Slovenji se z ljubiteljsko s kulturo ukvarja veÄ? kot 107 tisoÄ? ljudi. Med njimi je zelo veliko mladih, katerih iskrivo, drzno in plodno kulturno ustvarjanje bomo organizatorji tedna kulture letos

ĹĄe posebej izpostavili,ÂŤ nam pove.

Osrednja drĹžavna otvoritev TLK 2015 bo jutri v Novi Gorici. Teden se bo nadaljeval z desetimi velikimi regijskimi kulturnimi projekti po vsej Sloveniji in v zamejstvu. VeÄ?je prireditve bodo pripravili tudi po regijah. Na naĹĄem obmoÄ?ju bo ta jutri dopoldne v Celju.

Razstave, ples, glasba ‌ V Ĺ aleĹĄki dolini se bo dogajanje jutri zaÄ?elo z odprtjem razstave ÂťKulturna raznolikostÂŤ v velenjski mestni knjiĹžnici. Razstava bo prikazala ljubiteljsko kulturo v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťImamo veliko druĹĄtev, ki odliÄ?no delajo, zato smo veseli, da so se odzvala tudi na povabilo, da sodelujejo v letoĹĄnjem tednu kulture. Od ĹĄol pa se je z zelo bogatim programom odzvala le Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha,ÂŤ nam pojasni sogovornica. Ĺ aleĹĄki likovniki bodo jutri ob 12. uri v razstaviĹĄÄ?u Gorenje servis odprli likovno razstavo Krogla, kocka, krog, kvadrat. Ob 19. uri bo v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj slavnostni koncert ob 90-letnici Zarje Ĺ oĹĄtanj. V soboto od 10. ure dalje bo v Ĺ oĹĄtanju na razliÄ?nih lokacijah potekal Festival petja. Sodelovali bodo MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj in Skorno, moĹĄki in Ĺženski PZ Ravne ter Lokovica in otroĹĄki pevski zbor OĹ Karla Destovnika Kajuha. Pesem bo odmevala tudi v Velenju, kjer bo ob 19. uri obmoÄ?no sreÄ?anje malih vokalnih skupin ÂťPetje pod arkadamiÂŤ. Nastopilo bo 5 sestavov. Program se bo na-

daljeval v ponedeljek, ko bodo Ä?lani Ĺ LD Hotenja na KavÄ?nikovi domaÄ?iji pripravili literarni veÄ?er, na OĹ Gustava Ĺ iliha pa bo ta dan potekal bralni maraton. V naslednjih dneh bodo na ĹĄoli pripravili ĹĄe knjiĹžni bazar, odprte ure folklore in klekljanja ter bralno Ä?ajanko. V sredo, 20. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Martina koncert Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora, prihodnji petek, 22. maja, ob 19. uri pa bodo v mali dvorani doma kulture sveÄ?ano podelili priznanja Sveta obmoÄ?ne izpostave JSKD Velenje in jubilejna priznanja zveze. V soboto bodo v Ĺ portnem parku Konovo ob 17. uri kulturni program pripravili Ä?lani KUD Lipa, ob 19. uri pa bo v domu kulture potekal dobrodelni

koncert ĹĄaleĹĄke folklorne skupine Koleda z gosti.

Naj se vidi!

V Tednu ljubiteljske kulture se bo tudi letos nadaljevala akcija Naj se vidi!, v okviru katere bo Fotografska zveza Slovenije prviÄ? v izloĹžbah slovenskih mest in krajev razstavila nagrajene fotografije svojih Ä?lanov.

Poleg tega pozivajo umetnike, da razstavijo svoja dela na oknih, v izloĹžbah in ĹĄe kje. LetoĹĄnja novost je TLK-jevo kukalo – izviren spletni foto in literarni nateÄ?aj, s katerim Ĺželi odkrivati zakulisje ustvarjalnega procesa ljubiteljev in pokazati, koliko ljudi sodeluje pri posameznih projektih. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

14. maja 2015

ÂťZa slikarstvo je treba Ĺživeti, ne le delatiÂŤ

preselil v Prekmurje, kjer je tri leta delal kot steklar. ÂťPotem sem se vrnil v Velenje, kjer sem bil nekaj Ä?asa brezposelen, opravljal sem razliÄ?na priloĹžnostna dela. A to ni bilo to, zato sem ulovil zadnji vlak in se pri 25 letih vpisal na mariborsko pedagoĹĄko fakulteto. Dve leti sem se ĹĄolal za likovnega pedagoga, potem pa Akademski slikar UroĹĄ PotoÄ?nik z JakopiÄ?evim priznanjem dobil sem poskusil s sprejemnimi izpiti nov ustvarjalni elan – Razpet med sluĹžbo, veliko druĹžino in na ljubljanski likovni akademiji. In uspel.ÂŤ Ĺ tudij mu je ĹĄel dobro, po ustvarjanje diplomi je do leta 2008 opravil ĹĄe magistrski ĹĄtudij, ki ga je z zagovoBojana Ĺ pegel in razstavljal. OÄ?itno so me opazili je v EPK letu 2012 razstavil na Ve- rom konÄ?al leta 2012.

Likovni kritiki so ga opazili kmatudi likovni kritiki, galeristi in drugi lenjskem gradu. Tam je slikar ustvaBele Vode, 5. maja – VelenjÄ?an strokovnjaki, ki odloÄ?ajo o nagrajen- ril otroĹĄko risbo z uporabo barvnih lu, Ĺže med ĹĄtudijem, saj je bil Ĺže tamag. UroĹĄ PotoÄ?nik je tisti akadem- cu. Zagotovo sta bili pri tem odlo- listov. Ko ga vpraĹĄamo, ali redno krat ne le inovativen, ampak tudi ski slikar, ki je aprila letos prejel vi- Ä?ilni razstavi ÂťMreĹžaÂŤ v Muzeju so- najde Ä?as za ustvarjanje, odgovori: izviren. ÂťNa akademiji sem kmalu soko priznanje stroke, JakopiÄ?evo dobne umetnosti in ÂťHoly MotorsÂŤ ÂťVeÄ?inoma gre za kampanjsko akci- zaÄ?el z abstraktno umetnostjo, ki je priznanje, ki ga enkrat letno po- v ljubljanski Galeriji P74. Obe raz- jo. Za slikarstvo je treba tudi Ĺžive- imela korenine v pokrajini. Ta me je deljujejo uspeĹĄnim vodila do slikanja na mladim slikarjem. fotografije in plakaKo je izvedel zanj, te. S tem sem naredil je bil najprej prepreboj. Ko te enkrat seneÄ?en, potem pa zaÄ?ne zanimati realizelo vesel. PriznastiÄ?na struktura, slej nje mu je dalo nov kot prej prideĹĄ do elan za ustvarjanje, fotografije. Ta je kar sploh, ker to v svetu nekaj let vodila moumetnosti veliko pojo slikarsko pot.ÂŤ Ko meni. O dobitniku je opustil fotografske JakopiÄ?eve nagrade podlage, je ÂťzaĹĄelÂŤ v in priznanj namreÄ? banalni realizem, odloÄ?ajo predstavvzporedno pa vsa leniki ljubljanske Mota neguje abstraktno derne galerije, Zvesliko, ki jo pogosto ze druĹĄtev likovnih uporabi kot podporo kritikov in ljubljanrealistiÄ?ni podobi. V ske Akademije za Velenju je leta 2013 likovno umetnost. nazadnje sodeloval OÄ?e petih otrok z na skupinski razstadruĹžino Ĺže nekaj vi ÂťKupi lokalnega let Ĺživi v nekdanji umetnika,ÂŤ na kateosnovni ĹĄoli v Belih ri je razstavil dve sliVodah, kjer ima tuUroĹĄ PotoÄ?nik med ustvarjanjem. UĹživa, ko dela velike formate. ki, ki sta spominjali di atelje. ÂťZa plaÄ?ilo na vesoljsko krajino. poloĹžnicÂŤ pouÄ?uje likovno vzgojo v stavi sta me izpostavili, postal sem ti, ne samo delati. Da dobim nav- ÂťGre za vejo ilustracije, saj me zaosnovni ĹĄoli Nazarje, kar zelo rad bolj opaĹžen. Verjetno je bilo kljuÄ?- dih, se mi mora nekaj zgoditi. Zato nima tudi znanstvena ilustracija, ki poÄ?ne. Poleg tega njegovo Ĺživljenje no delo Veranda, realistiÄ?no delo z ustvarjam, ko se ÂťnabereÂŤ. Takrat se pa je nikoli nisem resno razstavljal. vse od srednje ĹĄole zaznamuje tudi vsakdanjo motiviko, ki je banalna, motivi vrstijo kar sami.ÂŤ Sicer pa sem v Velenju nazadnje glasba. Trenutno je basist v velenjski nepomembna. A meni je uspelo, da imel veÄ?jo samostojno razstavo leta rock skupini Nakajima. sem jo predstavil tako, da je gledal- Inovativen in izviren 2008, sedaj pa se z Galerijo Velenje UroĹĄeva pot v umetnost ni bila dogovarjamo, da bi v Velenju prihoUroĹĄ je zanimiv in iskriv moĹž, ta- ca pripravil do tega, da jo je interkĹĄen je tudi kot ustvarjalec. ZaÄ?ne- pretiral po svoje,ÂŤ pripoveduje Po- ravna in klasiÄ?na. Najprej se je iz- dnje leto razstavljal skupaj s slikarko va z zadnjim uspehom. ÂťJakopiÄ?evo toÄ?nik. Ustvaril je pravzaprav dve uÄ?il za steklopihalca. Potem je ĹĄo- Tino Dobrajc, ki je letos prav tako priznanje podelijo za slikarsko delo Verandi, eno je odkupila maribor- lanje nadaljeval in postal steklarski dobila JakopiÄ?evo priznanje.ÂŤ đ&#x;”˛ v obdobju zadnjih petih let. V tem ska umetnostna galerija. Opazna tehnik. Po odsluĹženem vojaĹĄkem roÄ?asu sem se res konstantno pojavljal pa je bila tudi serija kolaĹžev, ki jih ku, ki je bil takrat ĹĄe obvezen, se je

Vokalna glasba doni tudi v maju Velenje, 12. maja – V torek je velenjska izpostava JSKD v domu kulture pripravila ObmoÄ?no sreÄ?anje pevskih zborov vrtcev Ĺ aleĹĄke doline. Da je zborovsko petje priljubljeno Ĺže med najmlajĹĄimi Ĺ aleÄ?ani, pove podatek, da so pripravili kar tri koncerte. Bili so kratki, a sladki, na vsakem od njih pa je zapelo veÄ? kot 160 malih pevcev in pevk. Da sta lahko vsakemu otroku prisluhnila vsaj starĹĄa, so se tudi odloÄ?ili za tri koncerte.

Letos se je na reviji predstavilo 9 vrtÄ?evskih pevskih zborov, 8 iz Velenja in eden iz Ĺ oĹĄtanja. Vrtec Ĺ martno ob Paki se tokrat ni odloÄ?il za sodelovanje, ker so pred kratkim zamenjali zborovodkinjo, sicer je doslej vedno sodeloval.

Pesem pod arkadami ObmoÄ?ne pevske revije bo sklad konÄ?al to soboto z obmoÄ?no revijo malih vokalnih skupin Ĺ aleĹĄke doline. Letos jo prviÄ? pripravljajo samostojno, saj so sicer manjĹĄi vokalni sestavi nastopili v sklopu revije odraslih pevskih sestavov. Revijo so poimenovali Pesem pod arkadami, saj bo na Velenjskem gradu. ZaÄ?ela se bo ob 19. uri, pripravljajo pa

MalÄ?ki v vrtcih radi pojejo. Toliko jih je, da so v torek popoldne peli kar na treh koncertih, da so jim lahko prisluhnili vsaj starĹĄi. Kot vedno so navduĹĄili s prisrÄ?nostjo, pa tudi petjem.

jo skupaj z muzejem Velenje. ÂťDa revijo pripravljamo posebej, smo se odloÄ?ili zato, ker je vokalna glasba v Ĺ aleĹĄki dolini zelo mnoĹžiÄ?na, pevskih zborov in malih vokalnih skupin je veliko, zato mislimo, da

si zasluĹžijo vsak svojo prireditev,ÂŤ nam je povedala vodja izpostave sklada Nina Mavec Krenker. Nastopilo bo 5 malih vokalnih skupin; Oktet KUD Lipa Konovo, Rudarski oktet, Kvartet Svit, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudent-

ski oktet in Oktet TEĹ . Njihove nastope bo strokovno spremljala Tadeja Vulc, ki bo opravila tudi izbor za regijsko sreÄ?anje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Drevo ni peto kolo Bojan PavĹĄek

Verjetno ste Ĺže sliĹĄali ali bili priÄ?a arhitekturnim zgodbicam, v katerih lastniki, ki so pogosto tudi v vlogi bodoÄ?ih stanovalcev, uspeĹĄno izpeljejo izgradnjo hiĹĄe. V kakĹĄen naraven koncept bo umeĹĄÄ?ena hiĹĄa? Katera vegetacija in na kako bo nadgrajevala njeno zasnovo?

KakĹĄne materiale izbrati in jih implementirati, da bo fuzija hiĹĄe z naravo njene okolice uspeĹĄno izraĹžena na vseh nivojih prostorskega dojemanja? NaĹĄtetih je samo nekaj dilem, na katere laiki v mnogih primerih nimamo povsem jasnega odgovora. Pogosto pred/med gradnjo sanjarimo, kako bo izgledala okolica naĹĄega bodoÄ?ega doma.

Kje bo oreh metal senco, kako se bodo vile lesene stopnice, kateri vogal bo zasedel otroĹĄki kotiÄ?ek, do kam naj sega angleĹĄka travica, katera bo primerna replika rimske fontane in ne nazadnje, kako bo ime vrtnemu palÄ?ku. In prav je tako. Sanj nam nihÄ?e ne more odvzeti. Edini droben problemÄ?ek nastane, ker je v sanjah vse mogoÄ?e. Tudi to, da stara trta lepo sede k napihljivemu svetlomodremu bazenu. Ali pa, da plastiÄ?ni tobogan, kot Ĺživobarven kontrast Ä?isto od blizu koketira naravnemu vrtiÄ?ku z zeliĹĄÄ?i. Celo odsev bliĹžnjega neokrnjenega gozda na inox ograji deluje preÄ?udovito. ÄŒe se Ĺželimo otresti vseh teh sanjavih prostorskih nebuloz, je treba najprej vpraĹĄati naravo, kako lahko (za)Ĺživi na naĹĄi parceli in ob njej in kaj vse za takĹĄno simbiozo z nami potrebuje. Ta vpraĹĄanja je prav tako treba zadati naravi takrat, ko jo s svojimi prostorskimi idejami in arhitekturnimi reĹĄitvami preoblikujemo ali na novo umeĹĄÄ?amo. Najbolj kredibilne odgovore bodo zagotovo ponudili krajinski arhitekti, ki kot izuÄ?eni poznavalci potreb in zahtev naravnega prostora le-te na ustvarjalne naÄ?ine osmislijo v razliÄ?nih podobah arhitekturnih krajin.

Tina ZaponĹĄek, idejna skica za del krajinske ureditve dvora Blagovna (in nekdanjega dvornega ribnika), ProseniĹĄko

Da bi laĹžje spoznali njihovo poslanstvo, so ga pred kratkim predstavili zgoĹĄÄ?eno in zelo kreativno. V aprilu so premiĹĄljeno, subtilno, a kljub temu energetsko polnovredno na razliÄ?nih javnih povrĹĄinah oznanjali, da gre za mesec krajinske arhitekture. Tudi v Velenju so po uspeĹĄnih dogodkih v mentaliteti zainteresiranih obiskovalcev pustili odtis o pomembnosti njihove stroke. Pa najsi je ĹĄlo za Ä?italnico na prostem – pod drevesi ob kulturnem domu Velenje, plakatno forma-vivo magiÄ?nih dreves na gradbiĹĄÄ?ni ograji Galerije Velenje, razstavo fotografskega nateÄ?aja krajine in njenih struktur v Muzeju premogovniĹĄtva Velenje ali pa za navdihujoÄ?e strokovno predavanje na VĹ VO Velenje. Da se je projekt na lokalni ravni tako uspeĹĄno infiltriral v kulturno zavest obiskovalcev, ima zasluge predana skupina krajinskih arhitektov (s prevladujoÄ?o Ĺžensko noto), ki ni skoparila z vloĹženo energijo v pripravo in realizacijo dogodkov. ÄŒemu tak trud? Gre namreÄ? za tudi v Sloveniji pogosto spregledano podroÄ?je delovanja v prostoru, ki ob premiĹĄljenem naÄ?rtovanju in sodelovanju z ostalimi strokami ustvarja velik prispevek h kvaliteti bivanja in dojemanju pestrosti krajine. Krajine, ki je del naĹĄih Ĺživljenj. Krajine, s katero na razliÄ?nih nivojih komuniciramo. Krajine, skozi katero se izraĹžamo. Krajine, ki nam nudi zavetje. Ali pa samo krajine, v kateri brezmejno uĹživamo in si polnimo baterije. MnoĹžica dogodkov, izvedenih v razliÄ?ni slovenskih mestih, je med pomembne iztoÄ?nice vkljuÄ?ila drevesa v krajini.

Zaradi svoje pojavnosti in poslanstva, ki ga opravljajo Ĺže milijone let, so v slovarjih ljudi pridobila razliÄ?ne nadimke, kot so npr. naravne sence, orientacijski osamelci, poljski vetrolovi, debla zaljubljenih, ptiÄ?ja zavetiĹĄÄ?a, zelena pljuÄ?a, pisane kroĹĄnje ... In ko takĹĄni karakterji postanejo tudi del oblikovanih zgodb v krajini, dobimo citate narave skozi kreativno delo Ä?loveĹĄkih rok. Velenje, kot mnogokrat opevano Âťmesto v parkuÂŤ, se mora pomembnosti vloge krajinskih arhitektov ĹĄe posebej (in ponovno) zavedati. ModernistiÄ?na zasnova je v 60-ih tako moÄ?no zaÄ?rtala nove prostorske smernice Ĺ aleĹĄke doline, da se je njena izvorna koda ohranila vse do danes. Vmes so za ustvarjanje potroĹĄniĹĄke mrzlice kot gobe po deĹžju povsem brez prostorske logike vzniknili trgovski centri in ostali kapitalistiÄ?no-globalizacijski ÂťsfalitkiÂŤ. Zato naj (vsaj) tokrat pripade glavna vloga vrednotam, ki so za sobivanje Ä?loveka z naravo resniÄ?no pomembne. NajviĹĄje zagotovo 'kotira' naĹĄ spoĹĄtljiv odnos do nje ter zavedanje, da na vsako krajino tako ali drugaÄ?e vplivamo tudi sami. S svojimi posegi vanjo lahko briĹĄemo ali ustvarjamo slikovite prizore. Za kaj bi se odloÄ?ili vi? đ&#x;”˛

Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 11

Najlepše Gregorjevo darilo - Klara Dobrih novic v teh še vedno kriznih časih je za vzorec. Zato smo bili minuli teden še toliko bolj veseli ugotovitve podjetnika iz Spodnje Savinjske doline o poslušanju programa Radia Velenje. »Moram reči, da ljudje kar dobro poznajo Radio Velenje, kar sodim po odzivu tudi naših strank.« Zahvala in pohvala ter hkrati obljuba, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali za aktualno in objektivno poročanje in čim več glasbe za vsaka ušesa.

Za dobro novico je poskrbel tudi naš zunanji radijski sodelavec – tonski tehnik Gregor Bevc. Štorklja mu je namreč dva meseca po pra-

11

107,8 MHz

14. maja 2015

znovanju okroglega jubileja prinesla najlepše darilo – hčer Klaro. Na svet je privekala minuli petek, nekaj minut čez tretjo uro

zjutraj. 3650 dekagramov težka in 51 centimetrov dolga štučka bo v življenje mlade družine prinesla veliko sprememb. Tudi glede praznovanja praznikov in rojstnih dni,

pravi Gregor in dodaja, da jih bo poslej doživljal drugače, predvsem pa z večjim navdušenjem. Mladima staršema seveda čestitamo, vsem pa želimo čim več prijetnih sončnih žarkov in prijetnih trenutkov ob poslušanju našega radia.

Posebej na trnih pa je te dni naš propagandist Jure Beričnik Beričnik. Srečanje z abrahamom je sicer vesel, a za nekatere tudi malce stresen dogodek. Ko pa čas tako beži. V tolažbo mu je lahko, da se je s tem jubilejem pred dvema mesecema že srečala novinarka Bojana Špegel Špegel.

Ta sedaj že ve, da tudi to ni tako hudo.

Tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. EROS RAMAZZOTTI – Alla fine del mondo 2. COVERLOVER - V srce 3. RAMUS feat.

NIKA ZORJAN Lajf je moj Alla fine del mondo je naslov novega, že trinajstega studijskega albuma priljubljenega italijanskega glasbenika Erosa Ramazzottija. Tak je tudi naslov singla, ki je pospremil izid njegovega novega albuma. Ob njegovem izidu se bo Italijan odpravil na svetovno turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Slovenijo. V ljubljanskih Stožicah bo nastopil 22. septembra.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Britney Spears in Iggy Azalea združili moči Zvezdniki pomagajo žrtvam potresa v Nepalu Člana legendarne skupine Rolling Stones Mick Jagger in Ronnie Wood sta z britansko soul pevko Beverley Knight posnela skladbo z naslovom Look into Your Heart, s katero bodo zbirali denar za prizadete v nedavnem uničujočem potresu v Nepalu. Skladbi daje poseben pečat stočlanski zbor, ki ga sestavljajo podporniki dobrodelne akcije. Kot producent je pri nastanku skladbe sodeloval bobnar Nick Mason iz skupine Pink Floyd. Zvezdniki upajo, da jim bo s skladbo uspelo zbrati dovolj denarja za popravilo škode in obnovitev življenja v porušenem Nepalu. Potres, ki je državo prizadel 25. aprila, je zahteval več kot 8.000 smrtnih žrtev, na stotine tisočev ljudi pa je ostalo brez svojih domov.

Šank rock navdušili v Križankah Na svojem prvem koncertu v ljubljanskih Križankah, 5. maja, so šan-

krockerji navdušili. Polne Križanke so več kot dve uri prepevale in skakale z njimi. Na prvi postaji Zlatorogove turneje ponosa so se predstavili s skladbami, ki jih z njimi prepevajo že generacije: Pridite na žur, Puščava sna, Jaz nimam noč za spanje, Rockerji, Le 17, Maček, Laški pir … Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak, Roman Ratej in Sašo Gačnik pa so predstavili tudi novi skladbi Restart in Ni sreče brez r'n'r, ki sta prav tako poželi navdušenje obiskovalcev koncerta. Na odru so se jim pridružili tudi gostje. S Tinkaro Kovač so odpeli skladbo Metulj, Natalija Verboten se jim je pridružila v skladbi Hočeš nočeš, 6Pack Čukur je prispeval svoj glas v skladbi Dej bolj na glas radio, na kitari pa se jim je v skladbi XY pridružil Zvone Hranjec, njihov nekdanji kitarist. Pri skladbi Pravljica o mavričnih ljudeh se jim je na odru pridružila celo Tina Maze. Šank Rock po uspešnem ognjenem krstu nadaljujejo koncerte v okviru Zlatorogove turneje ponosa. V naslednjih mesecih jih boste lahko slišali in videli na različnih prizoriščih po Sloveniji, turnejo pa bodo zaključili s tradicionalnim decembrskim koncertom v velenjski Rdeči dvorani.

Ameriška pevka Britney Spears in uporniška avstralska raperka Iggy Azalea sta združili moči v skladbi Pretty Girls. Skladba je uradno izšla minuli ponedeljek, v kratkem pa bo objavljen še videospot. Pobudo za skupni projekt je dala 33-letna Britney, ki menda občuduje avstralsko raperko. Spearsova je zaslovela v 90. letih kot najstniška pop zvezda, ki je po bliskovitem vzponu kmalu postala tarča rumenega tiska. Pretty Girls je njen prvi singel po objavi albuma Britney Jean leta 2013, ki je požel mešane kritike. Od tedaj redno nastopa v Las Vegasu. Azalea je požela uspeh s prvencem The New Classic, a je bila hkrati deležna kritik, med drugim zato, ker je kot belka prevzela afriško-ameriški slog rapanja.

1.

2.

3.

4.

jem posnela tudi videospot. 6. maja je Mariah v Las Vegasu v dvorani Caesars Palace prvič v karieri predstavila vseh 18 uspešnic v eni produkciji, prirejeni le za ta nastop, pri tem pa je nekatere pesmi odpela prvič. Mariah Carey je najbolje prodajana izvajalka s prodanimi več kot 200 milijonov albumov, 18-krat je osvojila vrhove Billboardove lestvice singlov in kot pevka, avtorica besedil ter producentka osvojila številne glasbene nagrade.

Janin Glas srca predelan v Angel Heart

Mariah Carey z novim albumom uspešnic 18. maja bo izšel novi album glasbene dive Mariah Carey. Na albumu z naslovom #1 to Infinity bo zbranih osemnajst uspešnic, ki so se povzpele na prva mesta Billboardove lestvice singlov, devetnajsta pesem na albumu pa je nova skladba Infinity, ki je kot single uradno izšla 27. aprila. Za to skladbo je ameriška pevka z režiserjem Brettom Ratner-

Ansambel Golte – Poleti lastovka Ansambel Biseri – Ne bom se poboljšal Ansambel Rosa – Pravi prijatelj Ansansambel Franca Miheliča – Pojdi z menoj na Limbarsko goro 5. Modrijani – Me imaš še sploh kaj rada 6. Fantje izpod Lisce – Za vedno 7. Ansambel Vrisk – Regratova lučka 8. Podkrajski fantje – Zemlja moja mati moja 9. Jože Antonič s prijatelji – Šmentana reč 10. Kvartet grče – Domača hiša

www.radiovelenje.com

UP N' DOWNS Mozirski rokerji Up N' downs ne počivajo. Izdali so nov single in videospot za skladbo z naslovom Sladke sanje v mračni sobi. Kadre za videospot so v sodelovanju z uveljavljenim video producentom in glasbenikom Markom Duplišakom (Last day here) posneli v zapuščenem bolnišničnem kompleksu v Topolšici. Bend sicer napoveduje izid svojega prvega albuma še pred poletjem.

PSIHOMODO POP

Skladba Glas srca, s katero se je Jana Šušteršič predstavila na letošnji Emi, je dobila tudi svojo angleško verzijo in novo zvočno podobo. Pri predelavi je sodeloval Gael Hedding, z grammyjem nagrajen glasbeni producent in profesor na prestižni glasbeni univerzi Berklee, kjer zmagovalka zadnje sezone oddaje Slovenija ima talent dokončuje magistrski študij. Energično skladbo Glas Srca sta Hedding in Miha Gorše predelala po Janini ideji in ji tako uresničila željo po manjši spremembi. Besedilo v angleškem jeziku je napisala Tina Muc, avtorica verzov slovenske pesmi. Tudi v pesmi Angel Heart so spremljevalne vokali odpeli Janini sošolci iz ZDA (Erin Johnson, Cinnamon Murray, Will Stone), ki so jo spremljali na izboru pesmi za Evrovizijo.

Priznana zagrebška skupina Psihomodo pop letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju bo svoje velike uspešnice Frida, Ona odlazi, Ja volim samo sebe, Sexy magazin … in še številne druge predstavila tudi na koncertu v velenjskem klubu Max v petek, 22. maja.

ZLATKO Zlatko je objavil nov videospot za skladbo Qka po ban? z zadnjega al-

buma Živim lajf. Naslov v albanskem jeziku pomeni »kaj dogaja?«, Zlatko pa je besedilo napisal v slovenskem in bosanskem jeziku. Videospot je nastal pod okriljem producenta Marka Pirca (VA) in njegove ekipe.

COVERLOVER Skupina CoverLover, katere pevec Simon Vadnjal trenutno nastopa tudi v priljubljenem tv šovu Znan obraz ima svoj glas, predstavlja nov avtorski singl z naslovom V srce. Glasbo zanj je napisal kitarist skupine Mate Brodar, besedilo pa Bojana Uranjek. Producent skladbe je Dejan Radičevič.

KALAMARI Za glasbeno popestritev letošnjega poletja so pripravili nov single z naslovom Sveže vrtnice. Za glasbo je poskrbel novopečeni frontman Darjan Gržina, besedilo je prispeval Drago Mislej - Mef, aranžma pa kitarist Matjaž Švagelj. V prihodnjih tednih bodo Kalamari za pesem posneli tudi videospot.

Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

14. maja 2015

⏩

⏬

Anica Drev ve zelo veliko o zgodovini Vinske Gore, kjer je bila dolga leta učiteljica. Tudi na različne ljudske šege se dobro spozna. Kaj pa na zelišča? Predsednik velenjskih zeliščarjev Zvonko Skrt je zagotovo tisti, ki o njih ve več. »Zvonko, kar ti povej, kaj delate v vašem društvu in kaj se bo letos dogajalo na vašem zeliščnem vrtu v Lipju. Jaz bom samo spraševala, mu je prišepnila Anica, preden je vključila mikrofon. »Jaz bom govoril o čajčkih, o hmelju pa ne. Čeprav je zdravilen, veš ti veliko več o njem,« je odvrnil Zvonko. In tako sta si prav po bratsko razdelila delo. Zakaj je Anica ob tem tako resno zrla v svet, pa čvek ne ve.

»Uf, priznam, da je težak. Upam, da bo vsaj ljudem všeč in da jim bo všeč naš sladoled,« je v soboto na Titovem trgu razlagal Lučo Žgank. Ko je začel streči sladoled iz starega, a lepo obnovljenega vozička, je marsikomu manjkalo le, da bi, ko je z očali na koncu nosa zajemal sladoled in ga spretno polagal v kornete, zraven kričal: »Pridite, pridite. Sladoled po deset.« To zadnje sicer ne bi štimalo. Je pa štimalo vse, kar je počel Lučo. Prikupna mladenka, ki jo je imel zraven, pa je vsakemu kupcu dala račun. Lučo že ve, da so čisti računi dobri prijatelji. In da so lepa dekleta magnet. Tudi za sladoled.

⏪

Divji prašič šel nakupovat Seveda ni imel denarja, toda v nakupovalnem središču v Hongkongu je divji prašič vstopil v trgovino z otroškimi oblačili, kot bi tudi sam

Denar za vrnitev Slovaški politiki so se odločili, da želijo domače visoko izobražene delavce nazaj! Ugotovili so namreč, da jih je precej našlo zaposlitev v tujini.

Zanje so zdaj pripravili projekt Vrnitev, v okviru katerega ima vlada na voljo milijonov evrov, da z denarnimi nagradami izseljence privabi nazaj v domovino. Za absolvente prestižnih tujih univerz, ki bi se vrnili na Slovaško, so predvidene nagrade v višini deset tisoč evrov, visoko izobražene strokovnjake, ki v tujini

V Domžalah v soboto zaradi obilice vode niso mogli odigrati nogometne tekme. Za Velenjčane je bila ta dan voda še bolj usodna.

Krka.

Pripravljeni?

Tisti, ki bodo morali nabaviti davčne blagajne, se na to že resno pripravljajo in tarnajo, da bodo morali kar globo seči v žep.

Prav je, da se na to začnemo že zdaj pripravljati tudi kupci in jemljemo račune. Sicer bomo morali tudi mi globoko seči v žep.

Dvojčka z različnima očetoma

Ribiči južnega Jadrana so sporočili, da so v teh dneh znova ulovili srebrnoprogasto napihovalko, ribo iz Indijskega oceana, ki se je očitno preselila v Sredozemlje in je lahko za človeka in druge vrste smrtno nevarna. Gre za ribo, ki se jo je nevarno že dotakniti, če potem strup s kože prenesemo v očesno, nosno in ustno sluznico. »Tetrodotoksin, močni nevrotoksin, ki ga vsebuje, uničuje mišice in živce in je celo večtisočkrat močnejši od cianida. Proti temu strupu ni zdravila, vročina ga

Usodna voda

Tudi na raznih proslavah ob dnevu zmage smo slišali veliko besed o spravi. A očitno jih je lažje spregovoriti kot sprejeti.

nazaj približno 50 absolventov visokih šol, pri strokovnjakih pa naj bi šlo le za posamezne primere.

Srebrnoprogasta napihovalka znova v Jadranu

Tudi dan zmage smo pri nas slavili po naše. Z delitvijo.

(S)prava

Našli »izgubljeni« zaklad

zlepa ne uniči, usodnih pa je lahko že nekaj miligramov,« je pojasnil vodja laboratorija za ihtiologijo v Splitu. Pred dnevi je omenjeno ribo ujel upokojenec pri Dubrovniku. Lovil je na palico in na trnek nastavil sir. Na globini štirih metrov in na peščenem dnu je prav kmalu prijela skoraj pol metra dolga in približno en kilogram težka napihovalka. Pristojni ljudi opozarjajo, naj ribe nikar ne uživajo – sicer pa je kaj takšnega v Evropski uniji tudi prepovedano.

Slavje po naše

Tudi knapom pada standard. Zato ne potrebujejo več svojih dveh hotelov ob morju.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

prišel nakupovat. 25 kilogramov težek in slab meter dolg prašič je povzročil pravo norijo, zaradi česar so ljudje poklicali policiste, ti pa so nakupovalce in zaposlene evakuirali.

Prašič se je medtem zatekel na galerijo, od tam pa v neko garderobo, okoli deset policistov pa je potrebovalo več ur, preden so ga uspavali. Odpeljali so ga na opazovanje v center za živali, od koder naj bi ga kasneje znova izpustili v divjino.

» Levo & desno «

Padec

Darku Menihu se je na prvomajskem srečanju na Pristavi smejalo. Ne samo zaradi druženja.

Tudi zaradi čestitk, ki jih je prejemal. Zakrivili sta jih hčerki.

Ena ga je osrečila doma. Četrtič je postal dedek. Ena ga je osrečila na tujem, v Avstraliji.

Prvič je postal ata doktorice znanosti. »Seveda bom dal za rundo. Samo Marjano naj vprašam, ali je vzela s seboj ta debelo denarnico,« se je namuznil Čveku. A na Pristavi bi šlo tudi brez ta debele denarnice, »na kredo«. Je le župan.

Tako dolgo nazaj (leta 1645), da se zdi zgodba marsikomu iz trte zvita, je živel kapitan Kidd – pomorščak, ki je najprej pomagal britanskim oblastem v lovu za pirati, nato pa sam postal pirat. V svoji zloglasni karieri je med drugim napadel in zajel indijsko ladjo, na kateri je našel veliko dragocenosti. Kasneje istega leta so ga ujeli, zaprli, izprašali pred britanskim parlamentom ter leta 1701 usmrtili. Kaj se je zgodilo z bogastvom, je ostala skrivnost in vedno več je bilo tistih, ki so dvomili o obstoju kapitana in njegovega zaklada. Toda zdaj so potapljači ob obali Madagaskarja našli razbitino, v kateri naj bi bil Kiddov zaklad.

Podvodni arheolog Barry Clifford je povedal, da so iz razbitine potegnili tudi 50-kilogramsko srebrno palico. »Zaklad kapitana Kidda je nekaj, kar bereš v legendah. Ljudje so ta zaklad iskali več kot 300 let. Ko sem ga našel, sem se vprašal, kaj za vraga se mi je zgodilo. Tega res nisem pričakoval,« je dejal.

frkanje

delajo že več kot deset let, pa namerava vlada premamiti s 50 tisoč evri nagrade. Na slovaškem ministrstvu za izobraževanje pričakujejo, da bi z omenjeno pobudo lahko privabili

Verjetno ni prvič, se je pa zgodilo nedavno – mama iz New Jerseyja je po rojstvu dvojčkov ugotovila, da imata različna očeta. Bila je zelo presenečena, pravi, da šokirana.

Edina razlaga, ki ji je padla na pamet, je bila njena afera zunaj razmerja teden dni pred domnevnim spočetjem dvojčkov. Test očetovstva je potrdil njene domneve, njen partner, ki jo je, po tem ko je ugotovil, da ga je varala, zapustil, pa bo moral plačevati preživnino le za enega od dvojčkov. Zdravniki pravijo, da so tovrstni primeri precej redki, saj se med 13 tisočimi nosečnostmi z dvojčki najde le en par z različnima očetoma.

Presenečenje?

Nekateri so dvomili o sposobnostih Andreje Katič za obrambno ministrico. A saj so Šalečani že navajeni obrambnih sposobnosti zaradi raznih napadov iz centra.

Ne za vse Zmaga, ki smo jo tako široko slavili, vendarle ni prinesla prave zmage za vse. Morda tudi zato dan zmage domala povsem sovpada z mednarodnim praznikom humanitarnega Rdečega križa.

Klasje Ko klasje dozori, ga omlatimo, zmeljemo in namenimo za kruh. Velenjsko-celjsko Klasje so omlatili že prej. Delavci pa so ostali brez kruha.

V zosu Zos, Združenje občin Slovenije, je na vlado naslovil zahteve za zvišanje povprečnine. Zdaj so namreč občine res v finančnem zosu.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

14. maja 2015

S sejmom raste tudi kultura cvetja V dveh desetletjih je CvetliÄ?ni sejem nenehno rasel – Letos so dogajanje povezali s Ä?ebelami, dnevom Evrope in dnevom zmage Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. maja – Pred 20 leti se je zaÄ?elo skromno, z nekaj stojnicami na Cankarjevi. Po dveh desetletjih se je dogajanje na tradicionalnem CvetliÄ?nem sejmu tako razĹĄirilo, da z njim Ĺživi ves center mesta, ne le Titov trg. To je dokaz, da velenjski organizatorji delajo dobro in prav, saj sejem ĹĄe vedno raste. Tokrat je bil drugaÄ?en tudi zato, ker jim ga je uspelo simpatiÄ?no povezati tudi z dnevom Evrope in dnevom zmage, na Paradi uÄ?enja Ljudske univerze Velenje pa smo spoznali marsikaj zanimivega o Ä?ebelicah in medu. ÂťLjudje so ta sejem dobro sprejeli, zato iz leta v leto raste. Kar mu da posebne Ä?ar, je to, da ga skupaj pripravimo razliÄ?ni organizatorji, ki pripravimo veÄ? projektov. Letos smo dodali veliko vsebin, povezanih z danaĹĄnjim dnem; zagotovo je prav posebna instalacija glinenih nageljnov Ä?lanov Ĺ aleĹĄkih likovnikov na zelenici pri obÄ?ini, pa tudi panjske konÄ?nice, ki so jih porisali velenjski osnovnoĹĄolci,ÂŤ nam je, zadovoljna nad dogajanjem na trgu povedala predstavnica organizatorjev Barbara Pokorny, direktorica festivala Velenje. Brigita KropuĹĄek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje, nam je povedala, da letos poteka 20 let, odkar se v Sloveniji izvaja teden vseĹživljenjskega uÄ?enja. ÂťGre za projekt, ki maja 'zavzame' vso drĹžavo, vsi Slovenci pa se uÄ?imo, da ostajamo mladi. Mi smo letos tematsko obdelali soĹžitje Ä?loveka in narave.ÂŤ S tem so poskrbeli za izobraĹževanje vseh generacij, saj so se na njihovih stojnicah ustavljale vse generacije obiskovalcev, med njimi pa je kroĹžila simpatiÄ?na maskota Ä?ebelice. Pripravili so celo medeno obarvane ustvarjalnice za otroke, s Ä?ebelami pa so bile povezane tudi tiste, ki jih je sredi trga pripravila MZPM Velenje. ÄŒisto posebna pa je bila tudi razstava skupine Gambatte.

Tokrat so razstavili vrtno pohiĹĄtvo

Eni so priĹĄli po cvetje, drugi zaradi druĹženja. Vsem je bilo vĹĄeÄ?, saj je bilo dogajanje res pestro.

cam naredijo roĹže. Jedilne cvetlice so, kot nam pove, ves Ä?as okoli nas, a se nam ni zdelo, da bi lahko cvet utrgali, povonjali in okusili. ÂťJemo z oÄ?mi, zato vedno zaznamo tudi barve in oblike. ÄŒe so ĹĄe okusi zanimivi, je to ĹĄe toliko lepĹĄe. To je korak naprej v kulinariki in kulturi cvetja,ÂŤ doda Ogrizek. Potem se vrnemo v zgodovino. Pove, da so pred prvim sejmom obiskali Udine na podobni prireditvi, v Velenju pa so zaÄ?eli skromno: ÂťBila je Ĺželja nekaj narediti, saj smo vedeli, da v tujini cvetliÄ?ni sejmi Ĺživijo.

PrviÄ? smo na Cankarjevi ploĹĄÄ?adi postavili ĹĄest stojnic. Povabil sem tudi pokojno Ruth Podgornik ReĹĄ, ki nam je pomagala pri svetovanju. Danes sem ponosen, da je s sejmom rasla tudi kultura cvetja.

Ljudje spoznavajo, da je okolje pomembno, da v trenutku, ko stopijo iz hiĹĄe, lepo urejeno okolje daje energijo. To pa velja tudi za notranjost stanovanja.ÂŤ ÄŒe je bilo vÄ?asih treba ĹĄe prepriÄ?evati, je obisk na sejmu dokazal, da danes ni veÄ? tako. Marsikdo je domov odnesel tudi kakĹĄen lep predmet s stojnic z umetnostno obrtjo.

Rekli so â?ą Dinka PipuĹĄ, Velenje: ÂťTakĹĄni dogodki, kot je CvetliÄ?ni sejem, so super. So poĹživljajoÄ?i, zelo potrebni, saj je pomembno tudi druĹženje in ne le dogajanje, ki je res pestro. Vedno pridem in nikoli ne grem domov praznih rok. Danes bom kupila roĹže, pa zagotovo ĹĄe kaj. Ĺ˝elim si, da bi bilo takĹĄnih dogodkov ĹĄe veÄ?, saj uĹživam tudi v kulturnem programu.ÂŤ Alojz Brglez,TopolĹĄica: ÂťVedno, ko je v srediĹĄÄ?u Velenja sejem, pridem nanj. NavduĹĄen sem, tako dobro ga znajo pripraviti le v Velenju.

Vedno, ko pridem, se spomnim leta 1974, saj sem kot avtoprevoznik takrat sodeloval pri prevozu Titovega spomenika v Velenje. Iz Zagreba smo ga vozili dva dni, saj je visok 10 metrov, teĹžak pa kar 30 ton.

Ko grem mimo spomenika, se vedno obudijo spomini. Boli me, da otroci danes ne vedo veÄ?, kdo je bil Tito, kaj pomeni.ÂŤ

RdeÄ? venec za Tita V okviru dogajanja na sejmu je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, preden je nagovoril obiskovalce jubilejnega cvetliÄ?nega sejma, skupaj s predstavniki borÄ?evskih veteranskih organizacij poloĹžil venec na Titov spomenik. ZaĹželel si je, da bi tudi cvetliÄ?ni sejem nekoÄ? praznoval 70-letnico, kot jo je na ta dan dan zmage. Povedal nam je: ÂťSejem je koristen, ponuja pa tudi prijetno druĹženje. Vesel sem, da je pripravljen prav na danaĹĄnji dan, na dan, ko je bil okupator pregnan z naĹĄih tal.

To je tudi razlog, da smo poloĹžili venec k Titovemu spomeniku, saj je bil, ne nazadnje, vrhovni poveljnik osvobodilne vojske in nesporni zmagovalec druge svetovne vojne.ÂŤ

đ&#x;”˛

pa tudi razliÄ?ne glinene palÄ?ke, ptice in krtke. NajveÄ? jih je izdelal Sebastijan VolovĹĄek, ki je Ä?lan skupine slabe tri mesece: ÂťImam umetniĹĄko Ĺžilico, zato sem se hitro navduĹĄil tudi nad glino, prej sem oblikoval les in beton. Ker izdelujem tudi skalnjake, mi je bila tema zelo blizu. Izdelal sem vrtne krtke, ki sem jih opremil tudi z orodjem, saj sem orodjar.ÂŤ Izdelal je tudi kip Atlasa, ki drĹži kroglo (Zemljo), ki ga je prav tako razstavil na sejmu.

ÂťS sejmom raste tudi kultura cvetjaÂŤ Florist Simon Ogrizek in Viktorija Meh sta tista VelenjÄ?ana, ki na CvetliÄ?nem sejmu sodelujeta vse od prvega. Simon je letos poskrbel, da smo okusili, kaj brbonÄ?i-

Sebastijan VolovĹĄek ob kipu Atlasa, ki je navduĹĄil mnoge obiskovalce sejma.

Tito je nesporni zmagovalec druge svetovne vojne, zato je njegov spomenik v soboto ÂťdobilÂŤ rdeÄ? venec.

Praznovanje v znamenju svetlobe Rotary klub Velenje praznoval 10-letnico – Izdali tudi osebno znamko in pripravili razstavo rotary znamk sveta Velenje, 9. maja – V soboto soboto je Rotary klub Velenje praznoval 10-letnico delovanja. V veliki dvorani Hotela Paka so pripravili slovesnost ob jubileju, na njej pa so izroÄ?ili tudi finanÄ?no pomoÄ? trem nadarjenim mladim glasbenikom iz Ĺ aleĹĄke doline.

Uro kasneje so v preddverju velike dvorane Hotela Paka odprli razstavo Rotary znamke sveta, sledil pa je ĹĄe ples, ki je imel dobrodelno noto. Praznovanje so obarvali s svetlobo, saj je UNESCo letoĹĄnje leto razglasil za leto svetlobe.

Pred 11 leti so se ustanovni Ä?lani prviÄ? sestali, saj je postopek ustanovitve Rotary kluba precej zapleten. Privolitev so morali dobiti tudi iz Chicaga, kjer je sedeĹž svetovne organizacije. Klub je uradno zaĹživel 6. maja 2005. Takrat so bili najmlajĹĄi takĹĄen klub v Sloveniji, saj je bila povpreÄ?na sta-

rost Ä?lanov pod 35 let. Kolegi iz drugih Rotary klubov so jim v soboto priznali, da so kar malo dvomili, da bodo uspeĹĄni. A so.

Sedanji predsednik Stojan Ĺ pegel nam je povedal: ÂťIzvedli smo veliko dobrodelnih projektov, vedno za lokalno okolje, naÄ?rtov pa imamo ĹĄe veliko. Vsa leta skrbimo za Varno hiĹĄo, doslej smo podelili veliko ĹĄtipendij nadarjenim dijakom in ĹĄtudentom iz doline.ÂŤ Zadnja leta poskrbijo tudi za letovanje otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin, to bodo pripravili tudi letos poleti.

Znamko je izumil Slovenec Osrednji dogodek veÄ?era je bilo odprtje razstave Rotary znamk sveta, ki je od torka (do 15. septembra) na ogled v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije. Verjetno je prva tovrstna na svetu, skozi njo pa spoznamo

Anton Petek, avtor razstave, ki prikazuje zgodovino znamke in Rotary znamke sveta, med odprtjem v preddverju Hotela Paka. Ob njem je sedanji predsednik kluba Stojan Ĺ pegel.

tudi zgodovino poťtne znamke, za kar je poskrbel avtor razstave – filatelist Anton Petek. Ideja za razstavo se je rodila lani, ko je velenjski klub izdal prvo Rotary znamko

na Balkanu, posveÄ?eno 10-letnici delovanja.

Izdali so tudi maksimum karto (dopisnico, znamko in poĹĄtni Ĺžig), ki predstavlja filatelistiÄ?ni doseĹžek, z njihovo prodajo pa sedaj

zbirajo sredstva za dobrodelne akcije.

Avtor razstave, ki si je ob odprtju zaĹželel, da tudi Velenje dobi svoje filatelistiÄ?no druĹĄtvo, ker je edino veÄ?je mesto v drĹžavi, ki ga nima, nam je o razstavi povedal: ÂťTako kot filatelija je tudi rotarijanstvo razĹĄirjeno po vsem svetu, kar dokazujejo tudi razstavljene znamke. Izdane so bile v veÄ?ini drĹžav sveta, skupaj jih je 157.ÂŤ VeÄ?ino znamk so kupili s pomoÄ?jo interneta. V uvodu razstave pa bodo obiskovalci spoznali tudi kratko zgodovino znamke. Prva znamka na svetu ÂťBlack peniÂŤ, je bila natisnjena 1. maja 1840. leta, 6. maja pa je bila dana v promet. ÂťNa razstavi je kopija te znamke, vse ostale so originalne. Mnogi ne vedo, da je idejni oÄ?e znamke Slovenec Lovro KoĹĄir, ki je skoraj ĹĄest let prej znamko ponudil Avstrijski cesarski poĹĄti, a je bil Ĺžal zavrnjen,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je najbolj posebna znamka na razstavi natisnjena na zlato folijo, prihaja pa iz arabskega sveta. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

IZOBRAŽEVANJE

14. maja 2015

PodruĹžnic veliko, otrok malo

Predlog za omejitev vpisa Velenje – Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so v Ä?asu prenosa prijav za vpis v srednjeĹĄolske programe za prihodnje ĹĄolsko leto prejeli ĹĄe 20 prijav. NajveÄ? za program tehnik raÄ?unalniĹĄtva na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli. Nekaj prenosov prijav so bodoÄ?i dijaki Ĺže opravili tudi znotraj ĹĄol centra.

Na ĹĄolah imajo v vseh programih ĹĄe prosta mesta, razen v ĹĄportnem oddelku gimnazije, kjer je na razpisanih 18 mest prispelo 25 prijav.

Ker bi radi omogoÄ?ili vpis veÄ?ini, bo ĹĄolski center predlagal pristojnemu ministrstvu omejitev vpisa na 22 mest.

Vse kandidate, ki so oddali prijavo na vpis na ĹĄolah centra, bodo na zaÄ?etku prihodnjega meseca pisno obvestili o vpisu in dostavi potrebnih dokumentov na ĹĄolo. Vpis v programe srednjih ĹĄol bo potekal od 17. do 19. junija, v programih z omejitvijo vpisa pa 1. julija.

V jeseni zapirata vrata v regiji SaĹĄa dve podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli – Obeti za naslednja vsaj tri ĹĄolska leta dobri Tatjana PodgorĹĄek

V sistemu osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja imajo podruĹžniÄ?ne ĹĄole poseben pomen. Ĺ e vedno jih je veliko, vanje pa je vkljuÄ?enih veliko manj otrok kot ob njihovem nastanku. V nekaterih okoljih jih starĹĄi kljub majhnemu ĹĄtevilu uÄ?encev ne dajo, drugje jih ukinjajo sami ali drĹžava oziroma lokalne skupnosti.

V regiji SaĹĄa zapirata v jeseni vrata dve podruĹžniÄ?ni ĹĄoli. Pred Ä?asom smo Ĺže poroÄ?ali, da po veÄ? kot 70 letih delovanja ostaja brez uÄ?encev uÄ?ilna zidana v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Na nedavni seji sveta so sklep o zaprtju podruĹžnice v Lepi Njivi sprejeli svetniki obÄ?ine Mozirje.

Ĺ olo ukinjajo starĹĄi Po pojasnilu mozirskega Ĺžupana Ivana SuhoverĹĄnika podruĹžnice v Lepi Njivi ne zapirata obÄ?ina ali drĹžava, ampak predvsem mladi starĹĄi.

Ti otrok ne Ĺželijo vpisati vanjo. Kar trikrat so se seĹĄli z njimi na temo vpisa in s tem ohranitve podruĹžnice, a brez uspeha. SuhoverĹĄnik teĹžko verjame, da bo v objektu, ki so ga lani energetsko obnovili, ĹĄe kdaj stekel pouk.

Andreja Hramec, ravnateljica matiÄ?ne Osnovne ĹĄole Mozirje, je povedala, da pouk na omenjeni podruĹžnici v tem ĹĄolskem letu obiskuje 9 otrok, v prihodnje ĹĄolskem letu naj bi ga obiskovala le dva uÄ?enca. Pod matiÄ?no ĹĄolo sodi ĹĄe podruĹžnica v Ĺ mihelu, kjer 7 uÄ?encev obiskuje kombiniran pouk. VeÄ?jih odstopanj glede ĹĄtevila uÄ?encev v prihodnje ni zaznati. ÂťJe pa tu interes starĹĄev in krajanov po ohranitvi podruĹžnice tako velik, da o Ä?em drugem niti sluÄ?ajno ne razmiĹĄljajo,ÂŤ je ĹĄe povedala HramÄ?eva.

V regiji SaĹĄa 13 podruĹžnic s 370 uÄ?enci

đ&#x;”˛

Poznate svoj krvni tlak?

â?ą

V sedmih podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini je v tem ĹĄolskem letu 276 uÄ?encev, v ĹĄestih v Zgornji Savinjski dolini pa 94.

Zanimalo nas je ĹĄe, kako je po ostalih podruĹžniÄ?nih ĹĄolah v regiji SaĹĄa in kakĹĄni so obeti v prihodnje.

Ĺ aleĹĄka dolina

Matura 2015 Velenje – S pisanjem eseja pri slovenskem jeziku se je prejĹĄnji torek za dijake zakljuÄ?nih letnikov zaÄ?el sploĹĄni del mature. Naslednji izpit bo 30. maja iz angleĹĄkega jezika, pisni del pa bodo dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje konÄ?ali s francoĹĄÄ?ino 15. junija. Ustni del mature bo potekal od 15. do 22. junija. Rezultati zrelostnega izpita bodo znani 13. julija.

Na spletnih straneh RepubliĹĄkega izpitnega centra bodo znani Ĺže od 5. ure zjutraj. Dijakom bodo dostopni z dodelitvijo gesla. Na ĹĄoli bodo rezultate razglasili ob 10. uri, ĹĄe istega dne v veÄ?ernih urah jim bodo na sveÄ?anosti podelili maturitetna spriÄ?evala.

Na Gimnaziji Velenje so se za sploĹĄno maturo prijavili 203 kandidati, od tega jo 101 opravlja prviÄ?, vsi ostali opravljajo bodisi le peti predmet ali pa popravljajo oziroma zviĹĄujejo oceno iz mature.

Konec meseca Ä?akajo prvi izpiti tudi dijake, ki so se odloÄ?ili za poklicno maturo. Koliko bo teh na ĹĄolah velenjskega Ĺ olskega centra, bo znano v naslednjih dneh, po konÄ?anju pouka za dijake zakljuÄ?nih letnikov. đ&#x;”˛

tp

V preostalih ĹĄestih podruĹžniÄ?nih ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini je najmanj uÄ?encev v Cirkovcah, in sicer 5, kar je minimalni pogoj za ohranitev ĹĄole. Toliko jih bo – po zagotovilih Tatjane ZafoĹĄnik Kanduti (ravnateljice matiÄ?ne ĹĄole Livada Velenje) – tudi v prihodnjem letu. V dogovoru z ustanoviteljico ĹĄole Mestno obÄ?ino Velenje (MOV) bodo ĹĄolo ohranili. Ne nazadnje so jo pred ne veliko Ä?asa obnovili. Naslednja na seznamu podruĹžnic z najmanj uÄ?enci je v PleĹĄivcu, 11, prihodnje ĹĄolsko leto jih bo 9, za naslednja leta naj bi bile napovedi nekoliko bolj optimistiÄ?ne. Po podatkih aplikacije pristojnega ministrstva sodeÄ? naj bi se ĹĄtevilo uÄ?encev na podruĹžnicah v Vinski Gori, Pesju, Ĺ entilju (MOV) ter v TopolĹĄici (obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj) vsaj v naslednjih treh letih poveÄ?alo. ÂťOb tem je treba poveda-

ti, da baza podatkov ni vedno enaka dejanskemu stanju. PodruĹžnico v Ĺ kalah naj bi Ĺže v tem ĹĄolskem letu obiskovalo dvakrat toliko otrok, kot jih dejansko je (34),ÂŤ je opozorila Kandutijeva.

Zgornja Savinjska dolina Na nazarski osnovni ĹĄoli smo izvedeli, da se zaradi nihanja trudijo za poveÄ?anje ĹĄtevila uÄ?encev na podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Dreti, ki jo v tem ĹĄolskem letu obiskuje 21 otrok. Po demografskih podatkih se podruĹžnicama v BoÄ?ni ter v Novi Ĺ tifti, ki sodita pod okrilje matiÄ?ne ĹĄole Frana Kocbeka Gornji Grad, v naslednjih ĹĄtirih letih obeta porast ĹĄtevila uÄ?encev, nato pa postopoma veÄ? praznih klopi. Na ĹĄoli BlaĹža ArniÄ?a v LuÄ?ah se za obstoj podruĹžnice v SolÄ?avi za zdaj ne bojijo. Je srediĹĄÄ?e dogajanja v kraju, od 24 uÄ?encev, ki jo obiskujejo v tem ĹĄolskem letu, bodo prihodnje ĹĄolsko leto sedli v klopi ĹĄe 4 uÄ?enci veÄ?, pribliĹžno 20 naj bi jih bilo v povpreÄ?ju tudi v đ&#x;”˛ prihodnje.

Videoigre in njihov vpliv na Ä?loveka NajveÄ? igralcev v starostni skupini do 10 let – Med rezultati naloge uporabna zloĹženka Tatjana PodgorĹĄek

Videoigre in njihov vpliv na Ä?loveka je ena od treh srednjeĹĄolskih raziskovalnih nalog, ki je v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline prejela prvo nagrado. Njeni avtorici sta dijakinji 1. letnika gimnazije Ĺ olskega centra Velenje Katja KopuĹĄar in Maja VreÄ?ar, zadnji meseci pred oddajo naloge pa so bili naporni tudi za njuna mentorja – Gabrijelo Fidler in Ivana Jovana.

Ideja za temo raziskovalne naloge se je porodila Maji, saj tudi sama rada igra videoigrice. ÂťKer se zelo nelagodno poÄ?utim v druĹžbi neznanih obrazov, sem k sodelovanju povabila prijateljico Katjo. Izdelali sva nalogo, v katero sva vloĹžili veliko truda in Ä?asa. Obrestovalo se nama je zaradi nagrade, ĹĄe bolj pa zaradi pridobljenega znanja in izkuĹĄenj.ÂŤ Med slednje sta uvrstili seznanitev z osnovami za izdelavo diplomske

Maja VreÄ?ar in Katja KopuĹĄar: ÂťIgranje videoiger ima negativne in pozitivne uÄ?inke. Med slednjimi je boljĹĄe logiÄ?no razmiĹĄljanje ter boljĹĄa koordinacija med rokami in oÄ?imi.ÂŤ

naloge, nauÄ?ili sta se timskega dela, spoznali, kako ljudje z lahkoto zanikajo zasvojenost od neÄ?esa. Eden od pomembnejĹĄih rezultatov njune raziskovalne naloge je tudi zloĹženka, ki je lahko njunim vrstnikom in drugim v pomoÄ? pri iskanju odgo-

tp

vorov na vpraĹĄanja, ali so zasvojeni z igranjem videoiger, se zavedajo resnosti pojava odvisnosti in kako si v takih primerih lahko pomagajo.

Vpliv videoiger na Ä?loveka sta raziskovali na osnovi sedmih hipotez, od katerih sta tri potrdili, ostale

ovrgli. Za raziskovalno metodo sta izbrali prvotno anketo, a kasneje ugotovili, da Âťstvari manjka osebna nota. Zato sva se odloÄ?ili ĹĄe za pogovore z razliÄ?nimi posamezniki, za katere sva vedeli, da si pogosteje krajĹĄajo prosti Ä?as z igranjem videoiger.ÂŤ Med potrjenimi hipotezami ju je najbolj presenetila ta, da videoigre najpogosteje igrajo otroci do 10. leta starosti.

Nalogo bosta sedaj predstavili ĹĄe na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev, na katerem upata prav tako na osvojitve prve nagrade. ÂťOb tem bi radi dodali, da se nama zdi skrajno nepraviÄ?no, da za pridobitev Zoisove ĹĄtipendije ĹĄteje samo zlato priznanje na drĹžavnem tekmovanju, pri vseh ostalih tekmovanjih pa tudi srebrno. V raziskovalno nalogo je namreÄ? vloĹženega veliko veÄ? truda in znanja kot za katerokoli drugo tekmovanje,ÂŤ sta ĹĄe dejali Maja in Katja. đ&#x;”˛

Svetovni dan arterijske hipertenzije (AH) bomo praznovali 17. maja, zgodil pa se bo pod geslom Poznajte svoj krvni tlak (KT). KT je sila, ki pritiska na stene arterij, ko srce potiska kri po telesu. PoviĹĄan KT oziroma AH poveÄ?a tveganje za srÄ?ni infarkt, moĹžgansko kap ali odpoved ledvic. Zaradi nje na svetu letno umre okoli devet milijonov ljudi. Sprva bolezen poteka brez simptomov in je pogosto neprepoznana.

O AH govorimo, kadar je KT viĹĄji od 140/90 mmHg. Skoraj vsak Ä?etrti odrasli Ä?lovek na svetu (skupaj 1,8 milijarde ljudi) Ĺživi z AH. Polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se tega zavedajo, jih polovica ne stori niÄ?esar, da bi s spremembo Ĺživljenjskega sloga ali zdravili nadzorovali svoj KT. Tako je 75 % bolnikov z AH izpostavljenih poveÄ?anemu tveganju, da zbolijo za eno od srÄ?no-Ĺžilnih bolezni. Pri 95 % bolnikov vzroka za AH ne poznamo in govorimo o primarni AH. V ostalih 5 % je vzrok v obolenju ledvic, Ĺžlez z notranjim izloÄ?anjem, srÄ?no-Ĺžilnih in sistemskih boleznih ter boleznih ĹživÄ?evja. KT preko 160/95 mm Hg poveÄ?a tveganje za srÄ?no-Ĺžilni dogodek za 5- do 30-krat. Bolniki z visokim KT 7-krat pogosteje utrpijo moĹžgansko kap, 6-krat pogosteje zbolijo zaradi srÄ?ne odpovedi, 4-krat pogosteje dobijo srÄ?ni infarkt in 2-krat pogosteje razvijejo hude pretoÄ?ne motnje na okonÄ?inah kot posamezniki z normalnim KT. Nekontrolirana AH lahko povzroÄ?i slepoto, motnje srÄ?nega ritma ali srÄ?no popuĹĄÄ?anje. ÄŒe je vaĹĄ KT pod 120/80 mmHg, imate normalen KT. Treba je ohraniti dosedanje Ĺživljenjske navade, KT pa si izmeriti Ä?ez leto dni. ÄŒe je vaĹĄ KT niĹžji od 140/90 mmHg in viĹĄji od 120/80 mmHg, obstaja tveganje, da se bo razvila AH. Spremeniti morate Ĺživljenjski slog: opustiti kajenje (Ä?e ste kadilec); zniĹžati telesno teĹžo na zdravo raven; poveÄ?ati telesno aktivnost; izboljĹĄati prehranjevalne navade ter obiskati osebnega zdravnika, da vam bo vsako leto kontroliral KT. ÄŒe je vaĹĄ KT nad 140/90 mmHg, svetujemo takojĹĄen obisk pri zdravniku, da bo ugotovil, ali imate AH in Ä?e potrebujete zdravljenje, da bi prepreÄ?ili nastanek moĹžganske kapi ali srÄ?nega obolenja.

AH lahko prepreÄ?imo in zdravimo. V ĹĄtevilnih razvitih drĹžavah so uspeli s preventivo in zdravljenjem AH ter odpravljanjem srÄ?no-Ĺžilnih dejavnikov tveganja zmanjĹĄati smrtnost zaradi srÄ?no-Ĺžilnih bole-

zdravnik svetuje zni. Tveganje za razvoj AH lahko zmanjĹĄamo z zmanjĹĄanjem vnosa soli, uĹživanjem uravnoteĹžene dietre, zmanjĹĄanjem uĹživanja alkohola, redno telesno aktivnostjo, ustrezno telesno teĹžo, nekajenjem in ustreznim nadzorom krvnih maĹĄÄ?ob in krvnega sladkorja. Svetujejo vsakodnevno aerobno telesno aktivnost v trajanju 30 minut, v okviru mej priporoÄ?ene frekvence srÄ?nega utripa.

Sol je pri zdravljenju AH kljuÄ?nega pomena. ZmanjĹĄanje vnosa na polovico (na 5 g dnevno) kar za 24 % zmanjĹĄa pogostost moĹžganske kapi in za 18 % pogostost koronarne bolezni. Sestavni del zdravljenja je tudi sproĹĄÄ?anje. Z vajami relaksacije doseĹžemo manjĹĄi padec KT, moÄ?no

pa izboljĹĄamo sploĹĄno poÄ?utje ter zmanjĹĄamo vplive razliÄ?nih stresov.

Zelo pomembno je zdraviti Ĺže blago poviĹĄan KT, ko spodnji tlak niha med 90-100 mm Hg. ZmanjĹĄanje KT za 6 mm Hg zmanjĹĄa verjetnost moĹžganske kapi za 35-40 % ter srÄ?nega infarkta za 15 %. Med mlajĹĄimi in srednje starimi ljudmi je pomembnejĹĄi diastoliÄ?ni KT (spodnji tlak), v starosti pa je sistoliÄ?ni KT (zgornji tlak) pomembnejĹĄi dejavnik tveganja. Zdravljenje pri starostniku tako zmanjĹĄa verjetnost moĹžganske kapi za 36 % in srÄ?nega infarkta za 27 %.

ReĹĄitev je v prepreÄ?evanju, zgodnjem odkrivanju AH in takojĹĄnjem ukrepanju. VeÄ?ina bolnikov z AH potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je prepreÄ?iti srÄ?no in moĹžgansko kap. Z osebnim zdravnikom se dogovorite o svoji oskrbi. Nikar ne pozabite na redno jemanje zdravil in nadaljujte spremljanje KT. Zdravnika takoj opozorite na morebitne neĹželene uÄ?inke zdravil.

UspeĹĄnost zdravljenja AH je v veliki meri odvisna od nas samih, poznavanja bolezni, njenih pasti in dobrega sodelovanja z osebnim zdravnikom. Na bolezen in njene posledice lahko uÄ?inkovito vplivamo sami.

Potrebujemo kanÄ?ek samospoĹĄtovanja, veliko dobre volje, vztrajnosti in doslednosti. đ&#x;”˛

Janez Poles

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 15

Mnenja in odmevi Solidarnost in enotnost na preizkuĹĄnji

postavlja pred delavca. Govor slavnostnega govornika na GraĹĄki gori je jasen dokaz delovanja rumenega sindikata, saj je v svojem govoru na praznik dela govoril o spreminjanju Po prebranem prispevku katerega osnovnih smernic delovanja sindiste objavili v vaĹĄem Ä?asopisu NaĹĄ kata in o odrekanju pravic. TakĹĄen ÄŒas, na temo Solidarnost in eno- govornik, ki poziva delavsko ljudtnost na preizkuĹĄnji, smo se v Sin- stvo k odrekanju poĹĄteno prigaradikatu delavcev rudarstva in ener- nih pravic, ne sodi med sindikaliste. getike (SDRES) vpraĹĄali: ÂťKakĹĄni TakĹĄen govornik sodi med vrste kapreizkuĹĄnji?ÂŤ V sindikatu SDRES pitalistov. Medtem, ko nas kapitalimenimo, da ni veÄ? Ä?as preizkuĹĄenj, stiÄ?na ÂťelitaÂŤ krade, se nam poslesaj sta solidarnost in enotnost na diÄ?no iz dneva v dan kratijo naĹĄe preizkuĹĄnji Ĺže zadnjih 15 let. ÄŒas pravice. V dokaz tudi to, da ima treje, da se sooÄ?imo z dejstvi in izloÄ?i- nutno 8 najbogatejĹĄih ljudi na svetu mo iz sindikalnih vrst osebe, ki raz- v lasti 50 % kapitala celotnega svemiĹĄljajo kot vodstva podjetij ali po ta. V Ä?asu, ko so pod interesom ÂťelidomaÄ?e povedano kapitalisti. ÄŒas teÂŤ izropali, izÄ?rpali mnoga nekoÄ? je, da doloÄ?ene sindikate in sindi- moÄ?na podjetja, naj bi se mi na pokaliste oznaÄ?imo za rumene, torej zive rumenih sindikalistov odrekali ShineTechs oglas 280x200_F.pdf 1 20.4.2015 15:32:50 za takĹĄne, Avtopralnica ki interese delodajalca svojemu vse tanjĹĄemu kosu kruha.

C

15

VI PIĹ ETE

14. maja 2015 In to ravno zaradi takĹĄnih sindikalistov, ki pozivajo k spreminjanju osnovnih tirnic sindikalizma in odrekanju poĹĄteno zasluĹženega kruha, delodajalci spretno izkoriĹĄÄ?ajo njihovo neuÄ?inkovitost in delavcu jemljejo tisto, kar so naĹĄi predniki krvavo izborili in mi na svojih Ĺžuljih vzdrĹževali. Sindikat kot neodvisna organizacija delavskega gibanja, ki se lahko gradi samo na temeljih zaupanja in demokracije, mora biti predvsem protiuteĹž pohlepnemu kapitalu. ÄŒas je, da se upremo elitam in kapitalizmu, vztrajamo pri resnici in razumevanju, se zaĹženemo in naredimo nekaj ter vztrajamo in se borimo za svoje pravice.

ZaÄ?nimo ÂťvÄ?erajÂŤ graditi uspeĹĄne zgodbe in skupaj zazrimo v svetlej-

ĹĄo prihodnost naĹĄih otrok. Kdor niti ne poskuĹĄa narediti spremembe in samo kima - je Ĺže izgubil! Dovolj je bilo odrekanja poĹĄteno zasluĹženemu kruhu, dovolj je bilo popuĹĄÄ?anja in zategovanja pasu, posluĹĄanja politikov in menedĹžerjev, ki gledajo le na lasten interes in se postavljajo pred drĹžavljane in delavce, celo nad zakone. ÄŒas je, da se tudi oni zaÄ?nejo odrekati delu svoje pogaÄ?e, ki za delavsko ljudstvo predstavlja luksuz. Zaradi takĹĄnih (rumenih) sindikalistov, kot je bil slavnostni govornik na GraĹĄki gori, smo rudarji izgubili svoj status v druĹžbi.

Rudar, nekoÄ? cenjen in spoĹĄtovan poklic, ravno zaradi zanesljivosti, solidarnosti, trezne presoje, predan in zvest, takĹĄen je bil dve stoletji si-

Postanite naroÄ?nik

nonim za rudarje. Odlike knapov, ki jih tudi razlike v narodnostih niso zrahljale, so ostale bolj ali manj enake. Ampak knapi se ne damo in nikakor ne bomo dovolili, da nam takťni sindikalisti, kot je Ferdinand Žerak, jemljejo pravice, ki so jih naťi predniki krvavo izborili.

Celih 15 let se odrekamo, spoĹĄtovani 15 let popuĹĄÄ?anja in zategovanja pasu, posluĹĄali smo politike in menedĹžerje, ki gledajo le na lastne interese in se postavljajo pred drĹžavljane in delavce, celo nad zakone, mi smo bili tiho ‌ do lanskega julija. Takrat smo delavci v PV prviÄ? po dolgem Ä?asu dvignili svoj glas in dosegli dvig cene premoga in s tem zagotovili denar za naĹĄe plaÄ?e do konca leta 2014. Po tem smo knapi

vsaj doma laĹžje zadihali .... do januarja. Tega meseca sta uprava in rumeni SPESS (slednji s posegom v pokojnine rudarjev) posegla ĹĄe po edinem, kar nam je ostalo – po dostojanstvu. Kot da bi bili delavci brezumni, brez duĹĄe, samo ĹĄe ĹĄtevilke in stroĹĄek dela, so nas zavajali na delnih zborih delavcev in potem ĹĄe preko medijev. Ostaja nam samo ĹĄe dostojanstvo in tega ne damo! Zato bomo izkoristili naĹĄe zadnje, a najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje in to je naĹĄa Ä?ast in ponos s katerim se bomo borili za vse te pravice in poĹĄteno prigarane odlike.

NiÄ? veÄ? đ&#x;”˛

Asmir Bećarević

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Nova tehnologija avtopranja

M

Y

CM

MY

CY

Dolgotrajen odboj kapljic Hitro suĹĄenje

CMY

K

Visok sijaj

PriporoÄ?amo Premium pranje s sistemom ShineTecs

Inovativna tehnologija pranja za sijoÄ? in zaĹĄÄ?iten avto Podjetje WashTec je vodilno svetovno podjetje na podroÄ?ju avtomatskega pranja avtomobilov, ki je postavilo mednarodne standarde v tehnologiji pranja vseh vrst avtomobilov Ĺže v veÄ? kot 60 drĹžavah sveta. Z najnovejĹĄo tehnologijo pranja ShineTecs pa kakovost in izkuĹĄnjo pranja avtomobila postavljajo na popolnoma novo raven.

Skrivnost ShineTecs tehnologije je v formuli Acrylionic, ki je osnovana na enakih materialih kot povrĹĄina avtomobila. Na ta naÄ?in se med pranjem moÄ?no koncentriran akrilni polimer vnese v povrĹĄino avtomobila ter zapolni mikro poĹĄkodbe, ki so posledica trdovratne umazanije, soli in kislin, ki jih vsebujejo insekti, ter praske peska in kamenÄ?kov, ki nastanejo med voĹžnjo. Tehnologija ShineTecs ustvari zaĹĄÄ?itni sloj na vaĹĄem avtomobilu, ki zapolni mikropoĹĄkodbe avtomobila, zagotavlja dolgotrajen odboj kapljic in varuje barvo pred vplivi okolja, kot so UV sevanje, kisel deĹž in sol na cesti. Z vsako uporabo ShineTecs avtu zagotovite moÄ?nejĹĄi sloj zaĹĄÄ?ite ter mu vrnete prvoten sijaj.

Novo izkuĹĄnjo pranja Shinetecs lahko doĹživite ekskluzivno v avtopralnicah na bencinskih servisih Petrol. ÄŒe pa se odloÄ?ite za paket PREMIUM pranje, vaĹĄ avto ne bo le sijal kot nov, ampak bo tudi ustrezno zaĹĄÄ?iten s tehnologijo pranja ShineTecs. PrepriÄ?ajte se o vrhunski izkuĹĄnji avtopranja in obiĹĄÄ?ite vaĹĄ najbliĹžji bencinski servis Petrol z avtomatsko avtopralnico.

Kako deluje tehnologija pranja shinetecs?

Ob prvem nanosu laka je povrĹĄina povsem nepoĹĄkodovana. Odseva vso svetlobo in zato je avtomobil sijoÄ?.

Sol, kisline, umazanija ter pesek na povrĹĄini avtomobila vsakodnevno ustvarjajo mikropoĹĄkodbe. Lak avtomobila je naÄ?et, zato avtomobil izgubi sijaj.

ShineTecs zapolni mikropoĹĄkodbe na povrĹĄini avtomobila, zato je odsev ponovno veÄ?ji, sijaj se vraÄ?a.

Z vsakim novim nanosom ShineTecs se okrepi zaĹĄÄ?itni sloj. Lak avtomobila ponovno zasije, ohrani se barva vaĹĄega avtomobila.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

14. maja 2015

So se oddolĹžili za uvodni poraz?

Maribor - le ĹĄe toÄ?ka loÄ?i do trinajste zvezdice

V prvi polfinalni tekmi Maribor boljťi od Gorenja – Konec tedna v Berlinu

Rudar spet neuspeĹĄen proti Krki, ki si je morda priigrala odloÄ?ilne toÄ?ke za obstanek – V soboto (ob 18.00) ob jezeru Gorica

PrejĹĄnji teden se je konÄ?al redni del prvenstva v prvi rokometni ligi. Celje Pivovarna LaĹĄko, Gorenje Velenje, Maribor Branik in Trimo Trebnje so se kot najboljĹĄa ĹĄtiri moĹĄtva uvrstila v konÄ?nico. Za preostalih deset se je prvenstvo konÄ?alo. Iz lige sta izpadla SviĹĄ iz IvanÄ?ne Gorice in KrĹĄko, nova Ä?lana pa sta Koper in Dobova.

Medtem sta bili odigrani Ĺže tudi prvi polfinalni tekmi, v katerih igrajo na dve zmagi. Aktualni prvaki, rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, so bili boljĹĄi od Trima s 35 : 20, rokometaĹĄi Gorenja pa so v svoji dvorani doĹživeli grenak poraz z Mariborom, ki je zmagal z 29 : 28.

VelenjÄ?ani so nastopili zelo oslabljeni. Med drugim ni mogel igrati tudi njihov najboljĹĄi igralec StaĹĄ Skube. Po prvem polÄ?asu so bili gostje boljĹĄi za dva gola, nekajkrat pred tem so vodili tudi za tri. Po nekaj minutah v nadaljevanju so domaÄ?e 'ose' zaostajale Ĺže za pet golov. Nato so z izjemno igro povsem onemogoÄ?ile goste in sredi tega de-

la je bila razlika znova pet golov, vendar v njihovo korist. To pa ni bilo dovolj niti za toÄ?ko. K porazu sta obilno prispeval tudi sodnika, saj so imeli domaÄ?i v zadnjih desetih minutah kar osem minut izkljuÄ?itev, gostje pa nobene.

Mario Ĺ oĹĄtariÄ? je bil z osmimi goli najbolj uÄ?inkovit domaÄ?i igra-

lec, prav toliko golov pa je za goste dosegel Tadej Sok, od tega je zadel tudi vseh ĹĄest sedemmetrovk. Zanimivo, igralci Gorenja niso imeli nobene. VÄ?eraj je bil v drugi tekmi gostitelj Maribor. V soboto in ne-

deljo pa bodo slovenski podprvaki v nemĹĄkem glavnem mestu Berlinu poskuĹĄali Ä?im bolje zastopati slovenski rokomet na sklepnem turnirju pokala EHF. V prvi tekmi v soboto bo njihov gostitelj FĂźchse Berlin.

Drugi polfinalni par je nemĹĄko-danski Hamburg - Skjern. V tem pokalu so najveÄ?ji uspeh dosegli leta 2009

z uvrstitvijo v finale, v katerem je bil nato boljĹĄi nemĹĄki Gummersbach.

Bodo ta konec tedna dosegli najveÄ?ji uspeh v tem pokalu? đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali 1. NLB Leasing liga zadnji, 26. krog rednega dela prvenstva Gorenje Velenje - RK Sevnica 37:21 (18:11) Gorenje: BoĹžović 1, Cehte 5, Medved 1, S. Burić 4, Szyba, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 10, KleÄ? 1, Gams 3, ZaponĹĄek, Nosan 3, DujmoviÄ? 6 (2), Bećiri 2.

Trener: Gregor CvijiÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (2), Sevnica 6 (4).

IzkljuÄ?itve: Gorenje Velenje 8 minut, Sevnica 6 minut.

Drugi izidi: Celje Pivovarna LaĹĄko - Maribor Branik 37:31 (18:13), Krka - Urbanscape Loka 28:30 (12:19), Istrabenz Plini Izola - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 33:27 (13:9), Gorenje Velenje Sevnica 37:21 (18:11), Jeruzalem OrmoĹž - Riko Ribnica 33:31 (13:20), Trimo Trebnje - Slovan 28:23 (16:11), Slovenj Gradec 2011 - KrĹĄko 29:26 (15:10).

Vrstni red (redni del): Celje - 52 toÄ?k, Gorenje – 48, Maribor – 41, Trimo 35, Riko Ribnica – 33, Loka – 26, J. O. – 25, SG 2011 – 22, Krka – 20, Slovan – 19, Izola – 18, Sevnica – 13, Sviť– 10, KrĹĄko – 2.

Prvi ĹĄtirje igrajo v konÄ?nici, za preostalih deset je prvenstvo konÄ?ano, iz lige sta izpadla SviĹĄ in KrĹĄko.

KonÄ?nica: prvi polfinalni tekmi

Gorenje Velenje - Maribor Branik 0:1 28:29 (13:15) Gorenje: Cehte 5, Medved 4, S. Burić 3, OvniÄ?ek 3, B. Burić (11. obramb), Szyba 1, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 8, KleÄ?, DobelĹĄek, Gams 1, ZaponĹĄek, Nosan 1. DujmoviÄ? 1, Bećiri 1.

Trener: Gregor Cvijić.

Sedemmetrovke: Gorenje 0, Maribor 6 (6).

IzkljuÄ?itve: Gorenje 12 minut, Maribor 10.

Celje Pivovarna LaĹĄko - Trimo Trebnje 1:0 35:20 (18:11) 2. tekma, vÄ?eraj, 13. maja: Maribor Branik - Gorenje Velenje, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna LaĹĄko

1. DRL za Ĺženske, 22. (zadnji) krog Velenje - Branik 22:27 (11:12) Drugi izidi: GEN-I Zagorje - Krim Mercator 23:26 (13:12), Celje Celjske mesnine - Ĺ˝.U.R.D. Koper 31:25 (16:11), Krka - Naklo Peko TrĹžiÄ?

38:32 (19:13), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Ljubljana 45:26 (21:10).

Vrstni red: 1. Krim 20 tekem - 38 toÄ?k, 2. Zagorje 20 – 36, 3. Celje 20 – 27, 4. AjdovĹĄÄ?ina 19 – 25, 5. Ĺ˝alec 20 – 25, 6. Krka 19 – 23, 7. Koper 20 – 15, 8. Velenje 19 – 9, 9. Ljubljana 20 – 8, 10. Branik 19 – 6, 11. Naklo 20 – 4.

Prva liga Telekom Slovenije, 32. krog Rudar - Olimpija 2:0 (0:0) Strelec: 1:0 Firer (48.), 2:0 Firer (78.).

Rudar: Rozman, KaĹĄnik (od 67. DĹžiniÄ?), Knezović, Dedić (od 30. Jahić), Krefl, Trifković, Stjepanović, Radujko, Jelić (od 90. Kocić), M. Babić, Firer.

Trener: Jernej Javornik

Prva liga Telekom Slovenije, 33. krog Krka – Rudar Velenje 2:0 (1:0) Strelca: Novinić (29), Kastrevec (46).

Rudar: Rozman, KaĹĄnik (od 84. Omerović), Knezović, Bolha, DĹžiniÄ?, Trifković, Stjepanović, Babić (od 77. Plesec), Firer, Kocić in Jelić (od 56. Saramati).

Trener: Jernej Javornik Drugi izidi: ZavrÄ? – Maribor 1:3 (0:0), Celje – Radomlje 3:2 (1:0), Gorica – Olimpija 1:2 (1:1).

Vrstni red: 1. Maribor 72 (70:31), 2. Celje 64 (53:26), 3. DomĹžale 63 (46:21), 4. Olimpija 58 (52:27), 5. ZavrÄ? 46 (33:46), 6. Rudar 43 (39:38), 7. Koper (tekma manj) 39 (35:50), 8. Krka 34 (34:51), 9. Gorica 28 (31:45), 10. Radomlje 16 (21:76).

Druga liga, 24. krog: Triglav Kranj - Ĺ martno 1928 3:0 (1:0) Strelci: Ĺ mit 23., M. Poplatnik 49., Krcić 57 Ĺ martno 1928: TetitkoviÄ?, Mrevlje (od 46.

TajnĹĄek), Bezovnik, Mar. LenoĹĄek, Zamernik, Ĺ koflek, KureĹž, Mat. LenoĹĄek, Maze, SinanoviÄ? (od 81. Dobnik), KoroĹĄec (od 81. GaÄ?nik).

Trener: Simon Oblak.

Drugi izidi: Roltek Dob - Aluminij 4:4 (2:3), Ankaran Hrvatini - KrĹĄko 1:2 (0:1), Tolmin Dravinja Kostroj 2:0 (2:0), Farmtech VerĹžej Ĺ enÄ?ur 2:2 (1:1).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 24 tekem - 46 toÄ?k, 2. Dob 24 – 45, 3. Aluminij 24 – 44, 4. Triglav 24 – 37, 5. Ankaran-Hr. 24 – 36, 6. Tolmin 24 – 35, 7.

VerĹžej 24 – 35, 8. Ĺ enÄ?ur 24 – 29, 9. Dravinja 24 – 22, 10. Ĺ martno 1928 24 – 8.

NogometaĹĄi Maribora se tudi po trinajstem krogu ĹĄe ne morejo veseliti novega, 13. naslova drĹžavnih prvakov, pa Ä?eprav so v gosteh s 3 : 1 premagali ZavrÄ?. To so jim prepreÄ?ili Celjani z zmago s 3 : 2 na svojem igriĹĄÄ?u nad Radomljami. Razlika med njimi je ĹĄe vedno ĹĄest toÄ?k.

Glede na to, da so do konca prvenstva le ĹĄe trije krogi, pa so MariborÄ?ani teoretiÄ?no Ĺže prvaki.

Na odgovor, katero moĹĄtvo bo ĹĄe igralo v Evropi, pa bo najbrĹž treba poÄ?akati do konca. NajbliĹže so vsekakor Celjani, upajo ĹĄe tretje DomĹžale, ĹĄe vedno upa tudi Olimpija.

Od zaÄ?etka prvenstva je bilo Ĺže tako rekoÄ? znano, da bodo igralci Radomelj, ki so se kot lanski podprvaki druge lige namesto prvaka Doba odloÄ?ili za igranje v prvi, plesali v njej samo eno sezono. Predzadnje moĹĄtvo pa si bo skuĹĄalo obstanek zagotoviti v kvalifikacijah z drugouvrĹĄÄ?enim moĹĄtvom druge lige. NajbliĹže temu je trenutno Gorica, ki na devetem mestu za osmo Krko po porazu z Olimpijo z 1 : 2 zaostaja za ĹĄest toÄ?k. NovomeĹĄÄ?ani pa so si morda celo odreĹĄilne toÄ?ke priigrali na edini nedeljski tekmi 33. kroga z zmago nad gostujoÄ?im Rudarjem, pri katerem so spet zatajili strelci. V soboto bi morala biti ĹĄe tekma med DomĹžalami in Luko Koprom. Zaradi moÄ?nega naliva so jo prestavili na torek.

Trener Jernej Javornik v Novem

Ivan Firer je proti Olimpiji dosegel gola, ki sta bila pravi mojstrovini, v Novem mestu pa se je skupaj s soigralci postil.

mestu ni imel na izbiro vseh igralcev. Zaradi rdeÄ?ega kartona in kazni neigranja na ĹĄtirih tekmah je manjkal Denis Klinar. Zaigral bo lahko ĹĄele v zadnjem krogu, ko bo ob jezeru gostovalo Celje. VelenjÄ?ani so se sicer pritoĹžili na viĹĄino kazni. Disciplinska komisija se je za visoko kazen najbrĹž odloÄ?ila, ker je bil to Ĺže tretji karton takĹĄne barve Rudarjevemu najhitrejĹĄemu igralcu. Zaradi rumenih kartonov pa niso smeli igrati Senad Jahić, AljaĹž Krefl in Dalibor Radujko. NajbrĹž pa odsotnost omenjenih ĹĄtirih igralcev ne more biti glavni razlog za poraz.

Klinar ni igral Ĺže na prejĹĄnji tekmi proti Olimpiji (2 : 0), v zaÄ?etno po-

stavo pa proti LjubljanÄ?anom trener ni uvrstil tudi Elvedina DĹžiniÄ?a, ki je priloĹžnost dobil ĹĄele sredi drugega polÄ?asa. Prepoved nastopa sta imela tudi domaÄ?a igralca Damir RaĹĄiÄ? in Nikola Ĺ˝iĹžiÄ?. OÄ?itno paÄ?

Rudarji niso bili tako motivirani oziroma spretni kot domaÄ?i. ÄŒe Ĺželijo – kot zatrjujejo – sezono konÄ?ati na petem mestu, morajo v soboto premagati Gorico in se ji obenem oddolĹžiti za poraz z 0 : 3 v 25. krogu. Gotovo pa NovogoriÄ?ani kljub majhnim moĹžnostim, da se reĹĄijo predzadnjega mesta, ne bodo v Velenje priĹĄli z belo zastavo. đ&#x;”˛

S. Vovk

SŽNK, 18. krog Velesovo - Rudar-Škale 0:10 (0:4) Strelke: Marolt (26), Lukek (36, 59), Berdnik (39), Marolt (44), Praťnikar (49, 68), Gomboc (54), Sevťek (65), Fetahović (79).

Rudar Škale: Zilić, Gomboc, Nagy, Berdnik, Bric, Aberťek, Sevťek, Marolt, Fetahović, Praťnikar, Lukek.

Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi izidi: Slovenj Gradec - Teleing Pomurje Beltinci 0:14 (0:5), Ankaran Hrvatini - AjdovĹĄÄ?ina 9:0 (6:0), Radomlje - Maribor 2:1 (0:1.

Vrstni red: Beltinci 16 tekem – 48 toÄ?k (191:7), 2. RĹ 16 – 39 (107:15), 3. Radomlje 16 – 33 (59:32), 4. Maribor 16 – 28 (38:38), 5. AH 16 – 19 (29:51), 6. SG 16 – 18 (48:58), 7. Velesovo 16 – 18 (56:59), 8. Jevnica 16 – 9 (16:73), 9. AjdovĹĄÄ?ina 16 – 3 (9:220).

Liga za obstanek/ napredovanje, 1. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Terme Olimia PodÄ?etrtek 93 : 76 (72 : 47, 37 : 32, 18 : 15) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 6, ÄŒebaĹĄek 10 (2-2), Ĺ pegel 2, Cohn 30, Zagorc 6 (2-3), LekiÄ? 2, Fifolt 4 (0-2), U. BukoviÄ? 5, BajramliÄ? 9 (3-3), Hasić 8, BrÄ?ina 11 Vrstni red: 1. Hopsi Polzela, 2. Elektra Ĺ oĹĄtanj oba 5 3. Terme Olimia PodÄ?etrtek, 4. Vzajemci Lastovka oba 4

KrĹĄko, Dob ali Aluminij ‌ Najbolj razburljivo v Dobu, kjer so gledalci videli kar tri najstroĹžje kazni in osem golov V 2. nogometni ligi bo boj za prvo mesto, ki prinaĹĄa neposredno uvrstitev v prvo ligo, kot kaĹže, odloÄ?en ĹĄele v zadnjih treh krogih. Po 24ih so se na vrh lestvice znova vrnili nogometaĹĄi KrĹĄkega, ki so v Ankaranu zmagali z 2 : 1. Tri kroge pred koncem imajo toÄ?ko pred drugim Dobom in dve pred tretjim Aluminijem. Peti Triglav pa za njimi zaostaja Ĺže za devet toÄ?k. V naslednjem krogu bodo gostovali prav pri aktu-

alnem prvaku Dobu, Aluminij pa bo gostil Triglav, ki je v tem krogu na svoji zelenici s 3 : 0 premagal Ĺ martno 1928. Za v tem prvenstvu pomlajeno gostujoÄ?e moĹĄtvo je bila tudi tekma v Kranju bolj nabiranje izkuĹĄenj.

Nadvse zanimivo pa je bilo dogajanje na osrednjem dvoboju kroga, na katerem je do tega kroga vodilni Dob gostil drugi Aluminij. TamkajĹĄnji ljubitelji nogometa so videli kar osem golov, po ĹĄtiri v vsaki mreĹži, kar trije goli pa so bili doseĹženi z enajstih metrov. DomaÄ?i navijaÄ?i so prvi stres doĹživeli Ĺže v 2. minuti, ko so gostje z enajstih metrov povedli. V 19. minuti so KidriÄ?ani vodili Ĺže s 3 : 0. Kljub silovitemu zaÄ?etku in visokemu vodstvu so gostje celo ostali skorajda brez toÄ?ke. Do 74.

minute je Dobljanom uspel popoln preobrat z vodstvom s 4 : 3. Igralcem Aluminija boginja sreÄ?e Fortuna nato vendarle ni povsem obrnila hrbta. NeodloÄ?en izid so si zagotovili v sodnikovem dodatku.

V tem krogu je veliko zanimanja veljalo tudi igri Ĺ enÄ?urja in Dravinje, ki se borita za obstanek v ligi.

Gorenjci so si v VerĹžeju priigrali pomembno toÄ?ko (2 : 2), Ĺ tajerci pa so v Tolminu klonili z 0 : 2. Po Ĺže dvanajstem porazu (veÄ?, in to ĹĄest, jih ima le Ĺ martno) so KonjiÄ?ani zelo blizu selitvi v niĹžjo ligo. Glede na to, da za Ĺ enÄ?urjem, ki je mesto pred njimi, zaostajajo za sedem toÄ?k, so njihove moĹžnosti za obstanek zgolj teoretiÄ?ne. đ&#x;”˛

vos

MNL Golgeter, 15. krog NK Vransko – NK Ĺ oĹĄtanj 2 : 6 (1 : 4) Strelci: 0 : 1 Agić (15') 0 : 2 Agić (23'), 1 : 2 KarniÄ?nik (27'), 1 : 3 Omerović (33'), 1 : 4 Agić (43'), 1 : 5 Agić (70 '), 1 : 6 Gegić (82' – 11 m), 2 : 6 RamĹĄak (88') NK Ĺ oĹĄtanj: A. Ĺ lutej, RamiÄ? (od 46' Ĺ abanović), MahmutoviÄ?, Hajdari, Omerović, Glavina (od 85' U. Ĺ lutej), Gegić, Vasić (od 65' BorĹĄiÄ?), Petković (od 65' Stropnik), Celcer (od 72' KretiÄ?), Agić Vrstni red: 1. NK BreĹžice 1919 39, 2. ZreÄ?e 37, 3. NK Ĺ˝alec 32, 4. ND Mozirje 27, 5. NK Ĺ oĹĄtanj, 6. Kovinar Ĺ tore oba 24, 7. KNK Odred Kozje 15, 8. NK RogaĹĄka 13, 9. NK Vojnik 9, 10. NK Vransko 0

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso dovolili preseneÄ?enja Z enakim izidom, kot so v prejĹĄnjem krogu premagali Kovinarja Ĺ tore, so nogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja tokrat slavili proti zadnjeuvrĹĄÄ?eni ekipi Vranskega. Na Vranskem so torej Ĺ oĹĄtanjÄ?ani slavili s 6 : 2. Ponovno je bil strelsko neverjetno razpoloĹžen Semir Agić, ki je dosegel kar ĹĄtiri zadetke. Svojo ekipo je v 15. in 23.

minuti povedel do vodstva z 2 : 0.

Preko KarniÄ?nika so ĹĄtiri minute kasneje nogometaĹĄi Vranskega uspeli zniĹžati zaostanek, vendar je na drugi strani najprej zadel Omerović (v 33. minuti), dve minuti pred koncem prvega dela pa je mreĹžo ponovno zatresel Agić in postavil izid prvega polÄ?asa.

V drugem je bilo treba do zadetka poÄ?akati kar 25 minut, ko je na 5 : 1 poviĹĄal ponovno Agić, za 6 : 1 je z bele toÄ?ke zadel Gegić v 82. minuti.

KonÄ?ni izid sreÄ?anja je dve minuti pred koncem postavil RamĹĄak.

Do konca lige so ĹĄe trije krogi, v Ĺ oĹĄtanju v soboto gostujejo drugođ&#x;”˛ uvrĹĄÄ?ene ZreÄ?e.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

14. maja 2015

Pomurke se Ĺže veselijo

30 let ĹĄaha v Ĺ oĹĄtanju

V sredo v Kopru finale pokala med Pomurkami in VelenjÄ?ankami – Lahko 'rudarke' prepriÄ?ajo dvojno slavje nasprotnicam v sredo prihodnji teden v Kopru, kjer bodo njihove nasprotnice Ĺže tretjiÄ? zaporedoma'rudarke'. Tudi drugo mesto na prvenstvu je najbrĹž Ĺže oddano aktualnim podprvakinjam, nogometaĹĄicam Rudarja-Ĺ kal. V tem krogu so gostovale v Velesovem na Gorenjskem in zmagale z 10 : 0. Tretje Radomljanke, ki so na derbiju 16. kroga na svojem igriĹĄÄ?u z 2 : 1 premagale Maribor, za njimi zaostajajo za ĹĄest toÄ?k, Ä?etrte MariborÄ?anke pa za 11 enajst.

Za uradno potrditev drugega mesta potrebujejo le ĹĄe eno zmago, ob domnevi, da Radomljanke do konca trikrat zmagajo. V prvem krogu

konÄ?nice bodo v nedeljo (ob 17.00) gostile MariborÄ?anke, 24. maja (ob 18.00) na predzadnji tekmi Radomlje, prvenstvo pa sklenile 31. maja na gostovanju v Beltincih, kjer bo gotovo veliko ljubiteljev nogometa ob ponovni osvojitvi drĹžavnega naslova tamkajĹĄnjih nogometaĹĄic. Pomurke seveda upajo, da bo slavje dvojno, Ĺželijo ga obogatiti ĹĄe s pokalnim naslovom. Toda 'rudarke' napovedujejo, da bodo zaigrale, kot najbolje znajo, in jim skuĹĄale to prepreÄ?iti. Morda se jim sreÄ?a konÄ?no le nasmehne!? đ&#x;”˛

S. Vovk

Elektra gladko zmagala KoĹĄarkarsko drĹžavno prvenstvo se bliĹža koncu. NajboljĹĄe ekipe se merijo v polfinalnih bojih, v katerih so za preseneÄ?enje poskrbeli koĹĄarkarji Heliosa, ki so izloÄ?ili Union Olimpijo, tako da sta polfinalna para RogaĹĄka – Helios Suns in Krka – Tajfun.

Zanimivo je tudi v tekmah za obstanek v prvi ligi oziroma napredovanje iz druge v prvo ligo. V mini ligi ĹĄtirih ekip se za dve mesti med elito v prihodnji sezoni borijo: dosedanja prvoligaĹĄa Elektra Ĺ oĹĄtanj in Hopsi Polzela ter drugo- in tretjeuvrĹĄÄ?ena ekipa druge lige Terme Olimia PodÄ?etrtek in Vzajemci Lastovka iz DomĹžal.

Obe prvoligaĹĄki ekipi sta prvi tekmi igrali v svojih dvoranah in sreÄ?a-

nje tudi gladko dobili. Hopsi so Lastovko premagali s 109 : 82. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so bili od Term Olimia boljĹĄi s 93 : 76. V prvem delu so se Kuharjevi varovanci precej muÄ?ili z gosti iz PodÄ?etrtka, v tretji Ä?etrtini pa so uspeli uveljaviti prvoligaĹĄke izkuĹĄnje in si priigrali odloÄ?ilno prednost, ki je do konca sreÄ?anja niso pustili z rok.

Posebej veseli dejstvo, da so priloĹžnost na sreÄ?anju dobili tudi mladi domaÄ?i igralci. 18-letni Jan Kosi je igral kar 31 minut; v tem Ä?asu je dosegel 6 toÄ?k, 5 skokov in 2 podaji. NajboljĹĄi igralec Elektre pa je bil ponovno temnopolti AmeriÄ?an Cohn, ki je s 30 toÄ?kami dosegel skoraj tretjino toÄ?k svoje ekipe, 30 je bila tudi njegova statistiÄ?na uÄ?in-

kovitost. Trener Elektre BoĹĄtjan Kuhar je opozoril na pravilen pristop k tekmam z niĹžjeligaĹĄi: ÂťV prvi Ä?etrtini se je videlo, da so fantje proti ekipi Term Olimie zaigrali z doloÄ?enim spoĹĄtovanjem. Ko so se sprostili, smo hitro povedli za 20 toÄ?k, nato pa zaigrali podcenjevalno. To se nam je v zadnji Ä?etrtini maĹĄÄ?evalo, saj so nasprotniki zniĹžali zaostanek.

Upam, da bodo naĹĄi koĹĄarkarji na naslednji tekmi zaigrali z drugaÄ?nim odnosom in ne bomo doĹživeli preseneÄ?enja.ÂŤ V soboto igrajo ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji v DomĹžalah. S Hopsi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ne bodo veÄ? igrali, saj se prenaĹĄajo rezultati, doseĹženi v drugem delu sezone (vse ekipe so dosegle đ&#x;”˛ tr po eno zmago).

Spet Krimovke VelenjÄ?anke osme – Konec tedna na sklepnem turnirju pokala v KoÄ?evju Prvenstvo se je medtem konÄ?alo tudi v prvi Ĺženski rokometni ligi. Ĺ˝e 21. so bile najboljĹĄe rokometaĹĄice Krima, ki so na odloÄ?ilni tekmi za prvo mesto s 26 : 23 premagale ekipo Zagorja v njeni dvorani. Iz lige je izpadlo Naklo Peko TrĹžiÄ?. Tri kroge pred koncem (pred 20. krogom) pa so zaradi finanÄ?nih teĹžav iz lige izstopile rokometaĹĄice Pirana, ki so bile do tega dejanja pete, vmes so bile celo druge.

Po tej odloÄ?itvi igralk z Obale je vodstvo tekmovanja izbrisalo vse njihove rezultate. NajveÄ? so pridobile prav Zagorjanke, ki so v 3. krogu v svoji dvorani izgubile s PiranÄ?ankami. Po tej odloÄ?itvi so namreÄ? imele oboje pred zadnjim krogom enako ĹĄtevilo toÄ?k. LjubljanÄ?anke so sicer v 11. krogu premagale Zagorjanke, a so prednost pred njimi zapravile v 21., ko so presenetljivo izgubile v svoji dvorani z Ajdovkami. Tako je o naslovu odloÄ?al zadnji, 22. krog, torej prav dvoboj med najboljĹĄima ekipama Krimom

in Zagorjem. Gostiteljice so bile ZasavÄ?anke, LjubljanÄ?ankam pa je za naslov zadostovala Ĺže toÄ?ka. V zelo napeti tekmi so bile aktualne prvakinje boljĹĄe s 26 : 23, po polÄ?asu pa so zaostajalke za gol (12 : 13).

RokometaĹĄice Velenja so sezono konÄ?ale na 8. mestu. Od nje so se poslovile s porazom. Na zadnji tek-

mi so gostile igralke Branika, ki so zmagale s 27 : 22. Za domaÄ?e je bila tekma zgolj prestiĹžnega pomena, MariborÄ?anke pa so si z njo zagotovile predzadnje mesto ter obstanek v ligi. Kljub takĹĄnemu slovesu so v klubu z doseĹžkom zadovoljni, saj je trenerka SneĹžana Rodić prvenstvo zaÄ?ela s precej oslabljeno in pomlajeno ekipo. Lep uspeh pa so si priigrale v pokalu Slovenije. Uvrstile so se na sklepni turnir, ki ga bo ta konec tedna (v soboto in nedeljo) gostil Ĺ˝enski rokometni klub KoÄ?evje. Na njem bodo nastopile ĹĄe rokometaĹĄice Zelene doline Ĺ˝alec, Ĺ˝.U.R.D. Kopra in Krima. Ĺ˝reb mladi ekipi Velenja ni bi naklonjen. Za nasprotnice so dobile nove drĹžavne prvakinje, rokometaĹĄice Krima. Drugi par je Zelene doline Ĺ˝alec – Koper. Polfinalni tekmi bosta v soboto, za tretje, za prvo mePoraz jih ni preveÄ? prizadel. Veliko bolj sto pa v nedeljo. poĹĄkodba NagliÄ?eve.

đ&#x;”˛

Turnirja se je udeleĹžilo blizu 50 ĹĄahistov, predsednik kluba Gregor Rupnik pa torte ni zadrĹžal zase.

S. Vovk

Šoťtanj, 10. maja – Leta 1985 so v Šoťtanju oŞivili organizirano igranje ťaha. Že pred tem je bila ťahovska sekcija, ki je zamrla, leta 1985 pa so ustanovili Šahovski klub Šoťtanj, ki od tedaj aktivno deluje predvsem po zaslugi neutrudnega predsednika Gregorja Rupnika.

V nedeljo so v Gasilskem domu Ĺ oĹĄtanj pripravili turnir ob klubskem jubileju. UdeleĹžilo se ga je bli-

zu 50 ĹĄahistov. Po uvodnem nagovoru predsednika je zbrane pozdravil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, jim zaĹželel dobro poÄ?utje v Ĺ oĹĄtanju in uspeĹĄno igro.

Turnirja se je udeleĹžilo nekaj izvrstnih ĹĄahistov, med njimi tudi mojstrski kandidat Gregor GorĹĄek, ki je jubilejni ĹĄoĹĄtanjski turnir tudi dobil.

GorĹĄek je Ä?lan Ĺ ahovskega kluba Velenje.

Drugi je bil Hubert Golob iz Ĺ marij pri JelĹĄah, tretji pa Ernest Ĺ peh, Ä?lan domaÄ?ega ĹĄahovskega kluba.

DomaÄ?ini so poskrbeli za ĹĄtevilne praktiÄ?ne nagrade in malico za vse ĹĄahiste, tisti, ki so v zadnjih letih najveÄ? naredili za ĹĄoĹĄtanjski klub, pa so se ob koncu tudi malo poveselili in posladkali z jubilejno torto. đ&#x;”˛

Sprejem za zmagovalca, kralja VrĹĄiÄ?a ReÄ?ica ob Savinji, 11, maja – ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji v ponedeljek popoldne pripravila na tamkajĹĄnjem igriĹĄÄ?u sprejem za domaÄ?ega kolesarja Erika Rosensteina. Ta je v minulih dneh dosegel izjemen uspeh, saj je kot posameznik zmagal na dirki okoli Slovenije. Nanjo se je podalo 71 kolesarjev, konÄ?alo jo je 63.

Tako imenovani DOS-RAS Extreme velja za eno najbolje organiziranih ultramaratonskih kolesarskih dirk v Evropi. LetoĹĄnja proga je bi-

kolesarjenje

V Ĺženski nogometni ligi so s tekmami 18. kroga konÄ?ali redni del prvenstva. Sledijo ĹĄe trije krogi v ligi za prvakinje, v njih pa bodo igrale Teleing Pomurje Beltinci, Rudar-Ĺ kale, Radomlje in Maribor, v ligi za obstanek pa Velesovo, Ankaran-Hrvatini, Jevnica in PreĹĄa Slovenj Gradec.

NogometaĹĄice Pomurja so v zadnjem krogu rednega dela v Slovenj Gradcu z visoko zmago s 14 : 0 potrdile Ĺže Ä?etrti zaporedni naslov. Pred drugimi VelenjÄ?ankami imajo devet toÄ?k prednosti, zato bodo zadnji trije krogi zanje priprava na finalno pokalno tekmo

Balinanje Ĺ tajerska liga upokojencev v balinanju Velenje 9. maja – V zahodni skupini je tokrat najveÄ?je preseneÄ?enje pripravilo moĹĄtvo novinca Premogovnika na gostovanju pri Gorici. Ĺ˝e nekaj iger do tega kola je ekipa Premogovnika potrjevala, da zna dobro igrati.

Da pa bo z ekipo Gorice tako z lahkoto opravila, ni nihÄ?e priÄ?akoval, najmanj pa domaÄ?ini. Visoka zmaga je verjetno presenetila tudi goste. Gori-

Tek 2. dobrodelni SonÄ?kov tek Ĺ martno ob Paki – V vseslovenskem projektu Ĺ port ĹĄpas sodelujeta tudi ĹĄmarĹĄka osnovna ĹĄola in vrtec.

Tako kot lani bodo tudi letos v okviru prireditve pripravili dobrodelni SonÄ?kov tek. Ta bo v soboto, 23. maja, s startom ob 9.30 pred ĹĄolo.

la dolga 1.250 kilometrov, Erik pa je preizkuĹĄnjo premagal v manj kot dveh dneh (natanÄ?neje v 47 urah in 26 minutah). Rosenstein je s tem rezultatom izboljĹĄal tretje mesto iz leta 2009, ko je bil v takrat zares

hudih vremenskih razmerah tretji.

Na letoĹĄnji dirki je vodil od starta do cilja, najlaĹže pa mu je bilo vrteti pedala Ä?ez domaÄ?e kraje, kjer so ga domaÄ?ini tudi spodbujali. ReÄ?iĹĄkega junaka so razglasili ĹĄe za kralja VrĹĄiÄ?a. Tega je prekolesaril v eni uri, dvaindvajsetih minutah in desetih sekundah ter tako osvojil trofejo Jureta RobiÄ?a.

Erik je na razglasitvi rezultatov ob koncu tedna med drugim dejal, da je bila to njegova ĹĄesta in za zdaj zadnja dirka okoli Slovenije. Sedaj bo veÄ? Ä?asa namenil druĹžini, ĹĄe vedno pa bo ostal aktiven kolesar. đ&#x;”˛

tp

ca – Premogovnik 2 : 6 in ĹĄe dve toÄ?ki plus za Premogovnik.

Derbi kola naj bila tekma med Gorenjem in TopolĹĄico, vendar so celo nekoliko oslabljeni igralci Gorenja prepriÄ?ljivo dobili ta dvoboj z rezultatom 6 : 2.

Popoldne je bila ĹĄe ena tekma v KavÄ?ah proti gostom iz Vinske Gore. Tudi tukaj je bil domaÄ?in KavÄ?e zelo prepriÄ?ljivo boljĹĄi od gostov, saj je bil rezultat 6 : 2 za KavÄ?e.

Po ĹĄestem krogu v zahodni skupini vodi ekipa Gorenja, 8 toÄ?k, druga je ekipa KavÄ?, 8 toÄ?k, tretja je TopolĹĄica, 7 toÄ?k, itd. Ekipa Ĺ martnega ob Paki je bila to kolo prosta.

Podobno so tekli dogodki tudi v

vzhodni skupini, kjer je bilo zelo napeto na Polzeli proti gostom iz Ĺ entjurja. ÄŒeprav so domaÄ?ini imeli kar nekaj prednosti v toÄ?kovni razliki, pa so se na koncu morali zadovoljiti s kar tesnim rezultatom: Polzela - Ĺ entjur 5 : 3. Druge tekme so se konÄ?ale bolj ali manj priÄ?akovano. Slovenske Konjice – Vrbno, Vrbica 6 : 2, Prebold – Gorica pri Slivnici 6 : 2 in mogoÄ?e malo nepriÄ?akovano Slovenska Bistrica – Dobrna 2 : 6.

Po ĹĄestem krogu v vzhodni skupini vodijo Slovenske Konjice, 10 toÄ?k, druga je Slovenska Bistrica, 9 toÄ?k, tretja je Polzela, 6 toÄ?k, itd. đ&#x;”˛ T. F.

Za udeleĹžence lahke in sproĹĄÄ?ujoÄ?e tekaĹĄke preizkuĹĄnje bodo pripravili dve progi, krajĹĄo in daljĹĄo. SimboliÄ?no startnino (4 evre) bodo namenili za dobrodelni sklad Z roko v roki, ki na ĹĄoli Ĺže veÄ? kot desetletje omogoÄ?a socialno ogroĹženim druĹžinam plaÄ?ilo stroĹĄkov, povezanih s ĹĄolo.

Startne ĹĄtevilke bodo lahko udeleĹženci prevzeli dan prej na ĹĄoli ali pol ure pred zaÄ?etkom teka na samem prizoriĹĄÄ?u, kjer ne bo manjkalo Ĺžive glasbe, stojnic z zdravo hrano in osta-

lih ĹĄportno-ĹĄpasnih dogodivĹĄÄ?in. Dogajanje bo popestril znani, a za zdaj ĹĄe skriti gost. Organizatorji priÄ?akujejo, da se bodo dobrodelnega teka udeleĹžili predstavniki vseh druĹĄtev v lokalni skupnosti, skupine, starĹĄi, stari starĹĄi in drugi sorodniki njihovih uÄ?encev, vrtÄ?evskih otrok, njihovi bivĹĄi uÄ?enci in uÄ?enke ter vsi, ki bi radi naredili nekaj zase in se ob tem zabavali. đ&#x;”˛ tp

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

DeÄ?ek stopil pred avto

Policisti, ki so zbrali obvestila in si ogledali kraj nesreÄ?e, so ugotovili, da je voznica trÄ?ila vanj, ko je fant nameraval preÄ?kati voziĹĄÄ?e. Na cesto je stopil v trenutku, ko je voznica speljala.

Ĺ martno ob Paki, 5. maja – V torek popoldan so v zdravstvenem domu oskrbeli otroka, ki naj bi ga v ReÄ?ici ob Paki povozila voznica osebnega avtomobila. Zapeljala naj bi mu Ä?ez obe nogi. Zaradi poĹĄkodb, ki jih je utrpel, so deÄ?ka prepeljali v bolniĹĄnico.

Koliko je ura?

Velenje, 5. maja – V torek med 12. in 13. uro je neznanec v odklenjeni sobi na stadionu odtujil roÄ?no uro

Iz POLICIJSKE beleĹžke Rezultat jim ni bil po volji Velenje, 9. maja – KonÄ?ni rezultat sobotne rokometne tekme v RdeÄ?i dvorani ni bil po volji organiziranih navijaÄ?ev Ĺ aleĹĄkih graĹĄÄ?akov. Policisti, ki so opravljali varovanje na tekmi, so skupaj z varnostniki poskrbeli, da javni red in mir zaradi tega ni bil krĹĄen.

NavijaÄ? na igriĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj, 9. maja – V Ĺ oĹĄtanju je na koĹĄarkaĹĄki tekmi domaÄ?i navijaÄ? stekel na igriĹĄÄ?e.

Varnostniki in policisti so poskrbeli, da ga je tudi zapustil. A ga bo tek nekaj stal. Policisti so mu namreÄ? napisali plaÄ?ilni nalog, ĹĄe enega pa drugemu navijaÄ?u, ki je tudi krĹĄil javni red in mir na tej tekmi.

Udaril ga je Velenje, 10. maja – Minuto do pol petih zjutraj je v lokalu Ritmo caffe gost udaril drugega gosta in si za to prisluĹžil ÂťkartonÂŤ v obliki plaÄ?ilnega naloga. Ko pa bodo policisti dobili poroÄ?ilo varnostnikov, bodo najverjetneje plaÄ?ilni nalog napisali tudi obiskovalki, ki naj bi tudi krĹĄila javni red in mir.

Otroka povlekel za uho Velenje, 10. maja – V nedeljo zveÄ?er je VelenjÄ?an na Kraigherjevi za uho povlekel otroka, ker se ta ni nehal igrati z Ĺžogo. To mu je tudi vzel. Policisti, ki so posredovali, obÄ?ana niso vlekli za uho, ampak so mu lastnoroÄ?no zaradi krĹĄitve napisali plaÄ?ilni nalog.

Vredno pohvale V petek, 8. maja, je VelenjÄ?an policistom izroÄ?il kontaktni kljuÄ? osebnega avtomobila peugeot z obeskom za odpiranje steklenic. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.

14. maja 2015

Kolo se je odpeljalo

znamke Cerruti 1881.

Telefone kradejo Velenje, 6. maja – V sredo je kar nekaj mobilnih telefonov v Velenju menjalo lastnike. Eden je bil ukraden v pisarni na Stantetovi, trije pa v Ä?asu rekreacije v garderobi Ĺ olskega centra Velenje. Lastniki so oĹĄkodovani za veÄ? kot 1.000 evrov. Ĺ e eno ÂťizginotjeÂŤ telefona pa je povezano s kaznivim dejanjem zatajitve. Izgubljeni telefon si je prilastil najditelj, lastnico pa oĹĄkodoval za 200 evrov (plus telefonske ĹĄtevilke, naloĹžene v njem).

Odnesel sef Velenje, 7. maja – V Ä?etrtek je bil v odklenjeni stanovanjski hiĹĄi v Pesju ukraden sef. V njem so bili denar, banÄ?na kartica in zdravila. Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa okoli 700 evrov.

Natankal sto litrov Velenje, 8. maja – V noÄ?i na Ä?etrtek je neznanec vlomil v rezervoar avtobusa podjetja APS ter odtujil pribliĹžno 100 litrov nafte.

Vikend ÂťnakupiÂŤ Velenje, 8. maja – Ob vikendih so trgovine bolj polne kot med tednom. Med kupci pa se najdejo tudi taki, ki bi imeli kakĹĄno stvar, plaÄ?ali pa je ne bi. S tatvinami so se konec tedna sreÄ?ali varnostniki v Velenjki in Jagru, prvi dan novega tedna pa tudi v Intersparu v Ĺ aleku.

Velenje, 8. maja – Pred trgovino Hofer v Pesju je neznanec odtujil nezaklenjeno Şensko kolo. Lastnica je oťkodovana za okoli 200 evrov.

Vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄo Ĺ˝alec, 8. maja – V noÄ?i na petek je bilo vlomljeno v poÄ?itniĹĄko hiĹĄo v Studencih. Neznanec je z vlomom povzroÄ?il za okoli 200 evrov ĹĄkode.

Mopedist padel Velenje, 11. maja – V ponedeljek je zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a padel voznik kolesa z motorjem, ki je zadel v robnik. Pri tem se je telesno poĹĄkodoval. Padec je policistom naznanil sam, ti pa so mu po ogledu kraja nesreÄ?e in ugotovitvi vzroka napisali plaÄ?ilni nalog.

Vozil sadike konoplje Velenje, 11. maja – Ko so policisti v ponedeljek okoli polnoÄ?i pri redni kontroli na Cesti Simona Blatnika ustavili voznika osebnega avtomobila, so ÂťnaleteliÂŤ na ĹĄkatlo, v kateri je bilo lepo zloĹženih 24 sadik konoplje. Sadike so zasegli in jih poslali v analizo. Nadaljnje ukrepanje sledi po prejetih rezultatih.

OÄ?iĹĄÄ?en Smrekovec

Tekmovali v gasilski orientaciji Vinska Gora, 9. maja – V soboto sta PGD BevÄ?e in PGD Vinska Gora organizirala tekmovanje za mladino v gasilski orientaciji. Na progo se je podalo 44 ekip, ki so (glede na starost) tekmovale v razliÄ?nih kategorijah.

Ekipe so imele start na turistiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo, od koder so po topografski karti morale priti do gasilskega doma BevÄ?e. Ob tem so na progi morale opraviti razliÄ?ne naloge iz gasilstva in taborniĹĄkih veĹĄÄ?in, od zbi-

janja tarÄ?e, spajanja cevi, postavitve orodja do znanja topografskih znakov in orientacije ter vezanja vozlov.

Rezultatov so se na koncu najbolj veselili mladi iz PGD Lokovica, PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto, PGD Ĺ kale, PGD Vinska Gora, PGD Gaberke in PGD Pesje, ki so posegli po medaljah. Te ekipe so se uvrstile tudi na regijsko tekmovanje, ki bo jeseni. đ&#x;”˛

VojaĹĄki golaĹž je diĹĄal V soboto, 9. maja, je ob dnevu odprtih vrat VojaĹĄnica Celje organizirala Ĺže 5. tekmovanje v kuhanju vojaĹĄkega golaĹža.

Tokratnega tekmovanja se je udeleĹžilo 8 ekip, med njimi tudi ĹĄtiriÄ?lanska ekipa OZVVS Ĺ oĹĄtanj, v kateri so bili Leon Stropnik, Alenka Slatnar, Majda VuÄ?ak ter harmonikaĹĄ Martin Ĺ trigl. Med sodelujoÄ?imi ekipami je bila tudi ekipa ZSÄŒ Velenje. Za pripravo vojaĹĄkega golaĹža v kotliÄ?ku (15 porcij) so imele ekipe na voljo 4 ure Ä?asa, njihovo delo, kot je priprava mize in deko-

racija delovnega prostora, priprava kuriĹĄÄ?a in delo s kuriĹĄÄ?em, priprava hrane in kuhanje golaĹža, urejenost, izgled ter domiselnost tekmovalcev, izgled in okus pripravljene jedi ter urejenost delovnega prostora po konÄ?anem kuhanju, pa je budno spremljala ĹĄtiriÄ?lanska ocenjevalna komisija organizatorja tekmovanja. Prvo mesto je osvojila ekipa

OZVVS LaĹĄko.

Po zakljuÄ?enem tekmovanju so se udeleĹženci zadrĹžali v prijetnem klepetu, stkali nova prijateljstva in poglobili sodelovanje, obiskovalci dneva odprtih vrat in drugi udeleĹženci pa so lahko tople obroke okusnega vojaĹĄkega golaĹža tudi poizkusili. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Ĺ oĹĄtanj, 9. maja – Naravovarstvena zveza Smrekovec je v soboto organizirala Ä?istilno akcijo. EnainĹĄtirideset udeleĹžencev iz Planinskega druĹĄtva ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji, Ĺ oĹĄtanj in Velenje ter Savinjskega gozdarskega druĹĄtva je Ä?istilo obmoÄ?je pogorja. PridruĹžili so se jim Ä?lani druĹĄtva MaÄ?ji kamen iz Florjana. Vsi so delo opravili v lastni reĹžiji – prostovoljno, vkljuÄ?no s prevozom do izhodiĹĄÄ?, malico pa je krila Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj.

Ugotavljali so, da se stanje izboljĹĄuje, da je iz leta v leto manj smeti, in spoznavali, da je vedno veÄ? pohodnikov in planincev, ki spoĹĄtujejo pravilo – kar nesem v planino, tudi odnesem domov. Ĺ˝al pa je ob cestah, ki vodijo na Smrekovec, vedno đ&#x;”˛ veÄ? ploÄ?evink in plastenk.

Lani manj kriminala Ĺ oĹĄtanj – Velenjski policisti so na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj lani obravnavali 214 sumov kaznivih dejanj, kar je precej manj kot v letu pred tem, (286). BoljĹĄa je bila tudi preiskanost kaznivih dejanj, 57-odstotna, leto pred tem 50-odstotna.

NajveÄ? kazenskih ovadb je bilo podanih zaradi kaznivih dejanj s podroÄ?ja premoĹženjske kriminalitete, 126, kar je prav tako bistveno manj kot leto pred tem (168). Obravnavali so po en rop in izsiljevanje. Drugih veÄ?jih in ĹĄtevilnejĹĄih kaznivih dejanj lani na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja niso obravnavali.

Z redarji je veÄ? reda Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?inski redarji so lani v Ĺ oĹĄtanju na osnovi sprejetega programa varnosti in zahtev vodstva ObÄ?ine nadzore opravljali ĹĄtirikrat tedensko, dopoldan ali popoldan v razliÄ?nih urah. KrĹĄiteljem so izrekli 60 opozoril in izdali 121 plaÄ?ilnih nalogov. Glavnina krĹĄitev se je nanaĹĄala na parkiranje. V enem primeru so posredovali tudi zaradi neprimernega vedenja na javnem kraju, v enem pa zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe pri poslovanju. đ&#x;”˛

mkp

TehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce Velenje, 7. maja – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v Ä?etrtek za devetoĹĄolce velenjskih osnovnih ĹĄol pripravil TehniÄ?ni dan. Uvod vanj je bila interaktivna delavnica Ĺ e vedno vozim, vendar ne hodim, ki jo je izvedel Zavod VOZIM. Osrednji dogodek je bil na Titovem trgu. Z zanimanjem so si dogajanje ogledali tudi drugi: prikaz varne voĹžnje s kolesom na poligonu, oĹživljanje ponesreÄ?enca, predstavitev policijskega vozila in gasilske enote s poudarkom na opremi ob reĹĄevanju. ÂťTehniÄ?ni dnevi za devetoĹĄolce v Velenju potekajo Ĺže vsaj deset let. ZaÄ?eli so se v obdobju, ko je svet vodila Katarina Praznik,ÂŤ pravi sedanji predsednik Karel Drago Seme.

Nastajajo v sodelovanju s Policijsko postajo, Poklicnim gasilskim druĹĄtvom, Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov ter ZdravniĹĄkim druĹĄtvom. Glavni namen TehniÄ?nega dne je dopolnitev znanja o prometni varnosti in seznanitev s konkretnimi in uporabnimi napotki za ukrepanje v primeru prometne nesreÄ?e. đ&#x;”˛

mkp

NajveÄ? dogodkov je potekalo na Titovem trgu.

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. maja 2015

19

Ĺ˝elijo veÄ? sodelovanja s sokrajani UÄ?ijo se odgovornosti, sodelovanja ‌ – K uteÄ?enim akcijam vsako leto dodajo ĹĄe kakĹĄno novo Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 8. maja – Za taborniĹĄki rod Topli vrelec TopolĹĄica je letoĹĄnje leto jubilejno. 60-letnico delovanja so zaznamovali minuli petek s taborniĹĄkim dnem v zdraviliĹĄkem parku. Popestrili so ga z delavnicami za otroke, pohodom za starĹĄe otrok in tudi druge obÄ?ane ter s predstavitvijo vseh Ä?lanov.

Rod, ki deluje z manjĹĄimi prekinitvami, ĹĄteje veÄ? kot 60 predvsem mlajĹĄih Ä?lanov. Po besedah njegove naÄ?elnice Deje BoĹžiÄ? je eden od njegovih osnovnih ciljev delovanja nuditi mladim varno okolje za njihov osebnostni razvoj. Ponujajo jim izzive, uÄ?ijo jih sodelovanja in sprejemanja drugaÄ?nosti. Na aktivnostih, kot so zimovanje, taborjenje, delavnice, Ä?istilne akcije, mnogoboji, jesenovanje, se udeleĹženci zabavajo, ustvarjajo in se uÄ?ijo Ĺživljenjskih veĹĄÄ?in. Mladi vodniki pa se z organiziranjem ter vodenjem tega uÄ?ijo odgovornosti, sodelovanja, avtonomnosti, medsebojnega sodelovanja, skrbi za soÄ?loveka ‌ ÂťTaborniĹĄtvo v kraju pomeni predvsem delovanje za skupno dobro. Kraj, kot je TopolĹĄica, potrebuje veÄ? stika z mladimi, prav te pa v najveÄ?ji meri zdruĹžuje prav taborniĹĄki rod.ÂŤ BoĹžiÄ?eva je ĹĄe dejala, da si Ĺželijo Ä?im bolje delovati v okolju, se z akcijami pribliĹžati sokrajanom, s kateri-

od 15. 5. do 21. 5.

-15. maja, na mednarodni dan druĹžine in dan podnebnih sprememb, goduje Zofija; "mrzla, mokra, ledena ali celo uscana" Zofka za Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem sledi vrsti t. i. Ledenih moĹž, ki sredi maja pogosto prinesejo spremembo vremena; ljudje zato Zofko povezujejo z vremenom in ta dan je zelo pomemben pri sajenju mnogih vrtnih rastlin; ljudska vremenska modrost za ta dan pravi: ÂťÄŒe Zofka zemlje ne poĹĄkropi, vreme poleti prida ni.ÂŤ; -15. maja 1990 je takratni komandant ĹĄtaba Teritorialne obrambe

mi si Ĺželijo veÄ? tesnejĹĄega sodelovanja. Prav tako z lokalno skupnostjo ter javnost opozoriti na razmiĹĄljanja mladih. ÄŒlanom Ĺželijo v prihodnje ponuditi kakovostne in bogate vsebine za njihov osebnostni razvoj, kakovostno preĹživljaje prostega Ä?asa in razvoj taborniĹĄkih veĹĄÄ?in. Med prednostnimi nalogami je ĹĄe usposabljanje mlajĹĄih generacij za prevzem roda in ĹĄirjenje novih znanj. Sicer pa vsako leto k Ĺže uteÄ?enim

aktivnostim dodajo ĹĄe kakĹĄno novo.

Bodo pa morali v rodu poskrbeti za njegovo veÄ?jo prepoznavnost v okolju in s tem samega kraja, ugotavlja sogovornica.ÂŤ Imamo podporo, a smo ĹĄe mladi in tu ter tam neveĹĄÄ?i.

UÄ?imo se in napredujemo,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ dejala Deja BoĹžiÄ?.

Deja BoĹžiÄ?: ÂťProgram rodu je namenjen mladim, izvajanje aktivnosti pa jim omogoÄ?ajo osebnostno rast.ÂŤ

V teh dneh boste polni Ĺželja. Veliko jih bo naravnost sanjavih. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. To sicer ni ne v vaĹĄi navadi in ne v vaĹĄi naravi, zato se bodo tisti, ki vas dobro poznajo, moÄ?no Ä?udili. In upali, da se boste hitro spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo ĹĄel na vaĹĄ mlin. Zagotovo pa se vam bo v kratkem izpolnila velika Ĺželja, ki ste jo, Ä?eprav nezavedno, Ĺže nekaj Ä?asa tlaÄ?ili v podzavest. Po tem boste konÄ?no spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste veÄ? le Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase, ampak jih boste zaÄ?eli tudi soustvarjati, pa vam bodo v dobro ĹĄteli prav vsi, ĹĄe najbolj domaÄ?i.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ÄŒe hoÄ?ete ali noÄ?ete, si boste morali priznati, da ste si na glavo nakopali preveÄ? dela. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?nega Ĺživljenja, ko pa bi lahko zato naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Po navadi pred spremembami vtaknete rep med noge in tudi tokrat bo tako. Strah je paÄ? moÄ?an gospod, najlaĹžje pa je Ä?ez Ĺživljenje iti tako, da ni treba preveÄ? spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leĹži kljuÄ? do reĹĄitve vaĹĄe trenutne Ĺživljenjske situacije, ki bi lahko bila boljĹĄa, Ä?e bi se sami bolj potrudili. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate, ĹĄe preden se je karkoli sploh zgodilo, bo vsak dan boljĹĄe tudi vaĹĄe poÄ?utje. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita. Vzemite se v roke in poglejte tudi okoli sebe. Nekdo vas Ĺže dolgo zelo neĹžno gleda, vi pa niÄ?.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Zaplet bo pravzaprav smeĹĄen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas.

Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskuĹĄali reĹĄiti, kar se bo reĹĄiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal ĹĄele Ä?as. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroÄ?a, kot se skuha. Tokrat bo Ä?as, da poĹžanjete sadove svojega dela daljĹĄi, drugih posledic pa ne bo. V resnici pa vas bo vse skupaj tako moÄ?no morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo sredi maja zagodlo zdravje. S prehladom, ki se lahko grdo zaplete. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. FinanÄ?no stanje vam bo uspelo spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju pa bo zmeda popolna.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

NaÄ?rti so bili lepi, veliko vpraĹĄanje pa je, Ä?e boste tako zadovoljni tudi, ko bo mesec maj jemal slovo. ÄŒeprav je do takrat ĹĄe dobra dva tedna, je zelo verjetno, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razoÄ?aranje in potem celo Ĺžalost. Nehote boste iskali napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Srce vas bo vleklo drugam, kot vsi priÄ?akujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne Ĺželite popolnoma poruĹĄiti ugodja svojega Ĺživljenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, Ä?e boste tokrat res posluĹĄali srce in mu sledili. Tudi, Ä?e tega ne naredite, bo partner vedel in obÄ?util, kaj se dogaja z vami. Kako bi se na njegovem mestu poÄ?utili vi? Ko si odgovorite na to vpraĹĄanje, boste naĹĄli tudi reĹĄitev.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

KonÄ?no. SpoÄ?ili se boste, kar je bilo res Ĺže nujno, saj ste bili zelo utrujeni. Tokrat vam prav nihÄ?e ne bo zameril, ko boste rekli ne, ko vas bodo hoteli potegniti v projekt, ki bi vam vzel veliko Ä?asa in energije. Skoraj vedno ugodite vsem proĹĄnjam, ko pa se zgodi, da Ä?utite, da ste si na glavo nakopali preveÄ? obveznosti, je prav, da ste poĹĄteni do sebe in drugih. Tokrat res naravnost povejte, kaj boste in Ä?esa ne boste mogli narediti. Ĺ˝al boste vseeno imeli slabo vest. Zato znate Ĺže v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo ĹĄe vse do konca maja. TakĹĄni paÄ? ste. Vedno najprej mislite na druge in ĹĄele potem nase. K sreÄ?i bo teden reĹĄil prijatelj, ki vam bo v soboto pripravil preseneÄ?enje, ki vas bo moÄ?no razveselilo.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Velenje JoĹže Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji oroĹžja in streliva v skladiĹĄÄ?a jugoslovanske vojske, ta pa ga ni izvrĹĄil in je tako oroĹžje ostalo v Velenju in njegovi okolici; - 17. maja 1990 je bila v Ljubljani konstitutivna seja nove slovenske skupĹĄÄ?ine, katere predsednik je postal dr. France BuÄ?ar, VelenjÄ?an Vane GoĹĄnik pa je bil izvoljen za podpredsednika prvega povojnega veÄ?strankarskega slovenskega parlamenta; - 18. maja na "svetovni dan muzejevÂŤ je bil Muzej Velenje maja leta 1994 s KavÄ?nikovo domaÄ?ijo v Zavodnjah nominiran za najboljĹĄi evropski muzej v letu 1993; poleg tega bodo vsi muzeji danes radi odprli svoja vrata radovednim obiskovalcem; med njimi je tudi Muzej Velenje na Velenjskem gradu, Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju, Grilova domaÄ?ija v Lipju pri Velenju ter

V teh dneh ste spet zelo zadovoljni sami s seboj in s svojim Ĺživljenjem. Dobra volja in odliÄ?no poÄ?utje pa Ĺžal ne bosta dolgo trajala. ÄŒeprav si tega ne boste Ĺželeli, boste morali v naslednjih dneh prenaĹĄati ljudi, ki vam gredo krepko na Ĺživce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. Ĺ˝al boste svoje poÄ?utje prenaĹĄali tudi v domaÄ?e prostore, Ä?esar pa druĹžina ne bo razumela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v svojem Ĺživljenju. OdloÄ?itev, kako naprej in kaj res spremeniti, pa ĹĄe ne bo padla. V igri je vse preveÄ? ÂťÄ?eÂŤ-jev. In premalo odloÄ?nosti.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

ÄŒisto za vse, kar se vam bo dogajalo v teh dneh, ne krivite vremena in njegovega vpliva na vaĹĄe poÄ?utje, ki je resnici na ljubo, res vsako leto bolj utrujajoÄ?e. Ĺ e nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste obÄ?utek, da lahko zbolite, morda prve teĹžave Ĺže Ä?utite. Dobro bi bilo, Ä?e bi se umirili in vsaj kakĹĄen dan poÄ?ivali. A kakrĹĄni ste, boste to teĹžko izvedli. Zato pa znate biti v teh dneh odrezavi in teÄ?ni. DrĹži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali teÄ?ni dnevi. PoÄ?akajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. ÄŒe ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo, ne odgovarjajte nanj ĹĄe isti dan. Tokrat ne gori voda, odgovorite, ko bo vaĹĄe poÄ?utje boljĹĄe.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22.11.

Muzej Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) KavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah, kjer si bodo lahko danes vsi obiskovalci brezplaÄ?no ogledali vse muzejske zbirke; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan DolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ entilju pri Velenju; - 20. maja 1978 so v Ĺ martnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom;

- 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Pankraca SemeÄ?nika, za podpredsednika Antona Lovreca, Todorja DmitroviÄ?a pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvrĹĄnega sveta. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

PoroÄ?ite se v poroÄ?ni dvorani gradu Vrbovec Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Vabljene veÄ?je zakljuÄ?ene druĹžbe | Bogata kulinariÄ?na ponudba Posebnost GRAJSKE VEÄŒERJE (po prednaroÄ?ilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

Ugodne cene!

Skiro inĹženiring d.o.o.

www.skiro.si info@skiro.si

Za vami je veÄ? kot uspeĹĄen teden, pred vami Ä?as, ki je tudi za vas uganka. Nekaj vas bo moÄ?no vznemirilo ĹĄe pred ponedeljkom, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali niÄ? povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki.

Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja. Povezano bo tako z vaĹĄim delom kot z vaĹĄim poloĹžajem v sluĹžbi. Prijateljica bo tista, ki vam bo s svojim pogledom na dogodke odprla oÄ?i.

Spoznali boste, da se morate bolj ceniti. In da vas pogosto prehitro vrĹže iz tira. Tokrat bo poslovna odloÄ?itev padla, Ä?e boste kaj rekli ali ne, saj vas sploh ne bodo posluĹĄali. Tok dogodkov je namreÄ? tako moÄ?an, da pravega vpliva ne boste imeli. ÄŒas bo pokazal, da bo to za vas sreÄ?a. NaÄ?rtujte poletne poÄ?itnice, da vas ne bo, ko pride Ä?as zanje, kaj presenetilo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

LetoĹĄnji maj boste ĹĄe dolgo pomnili. Je namreÄ? zaÄ?etek konca nekega lepega obdobja in osebne sreÄ?e. Lomiti se je Ĺže zaÄ?elo, odnosi s partnerjem pa bodo vsak dan bolj zaostreni.

VaĹĄe poÄ?utje bo zato spremenljivo. Nihalo bo od popolnega navduĹĄenja do hude Ĺžalosti, in to le v nekaj minutah. Tokrat boste Ä?ustva celo kazali, kar ni ravno znaÄ?ilno za vas. Ob veÄ?erih se boste odklopili od vseh in sanjarili o prihodnosti, ki jo boste risali veliko bolj roĹžnato, kot si zasluĹži.

Na vpraĹĄanja kaj bi bilo, Ä?e bi se stvari odvile drugaÄ?e, kot so se, odgovora ne boste naĹĄli. Ker ga ni mogoÄ?e najti. Bolelo vas bo, ker se partner ne bo niti trudil, da bi popravil vajin odnos. Da je tak kot je, pa ste tokrat resniÄ?no krivi le vi. Nekaj teĹžkih dni vas Ä?aka.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

GOSTIĹ ÄŒE GRAD VRBOVEC NAZARJE

www.kamnosestvo-podpecan.si

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Zelo ugodne in konkurenène cene letnih pnevmatik!

Brezplaèna dostava gum za traktorje kamorkoli po Sloveniji.

Latkova vas 214 a, 3312 Prebold

telefon 03/703 1 220

Ĺ˝ivljenje vas zadnje Ä?ase precej razvaja, a si tega ne priznate. Pomislite, koliko truda vloĹžite in kakĹĄne rezultate dosegate, pa boste morali to priznati tudi vi. Tudi naslednji dnevi bodo veÄ? kot lepi. Nedeljski dogodek povezan z druĹžino, si boste ĹĄe dolgo klicali v spomin. Sploh v zasebnem Ĺživljenju vas v teh dneh Ä?aka najveÄ?ja sreÄ?a. Ker vam druĹžina pomeni veÄ? kot vse ostalo, bo to vir energije tudi za vse, kar vas Ä?aka na delovnem podroÄ?ju. Tudi vaĹĄe poÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. ÄŒetudi partner ne bo Ä?isto zadovoljen z vsemi vaĹĄimi dejanji, vam tega ne bo takoj povedal. Razvajal vas bo tudi, ko si tega ne boste zasluĹžili. Zdravje? Tokrat bo res odliÄ?no.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zdelo se vam bo, da nikakor ne morete zakljuÄ?iti nekega Ĺživljenjskega obdobja, Ä?eprav bi silno radi zaÄ?eli znova. Vsem teĹžavam, ki se kar ne bodo hotele konÄ?ati, ampak se bodo ĹĄe kopiÄ?ile, boste teĹžko kljubovali. Preprosto vam bo v teh dneh vidno zmanjkalo moÄ?i. Ni dvakrat za reÄ?i, da bo zaostanek pri delovnih obveznostih, zato vsak dan veÄ?ji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. IzkuĹĄnje so bile Ĺže doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali naÄ?rte za Ä?as do poletnih poÄ?itnic. Kakorkoli Ĺže, vas od njih loÄ?ita le slaba dva meseca. Dobro opravljeno delo vam je sicer vedno v zadovoljstvo, v ĹĄe veÄ?je pa vam bo, Ä?e boste v prihodnje znali poskrbeti tudi za svoje poÄ?utje.

S partnerjem bosta Ä?ez vikend konÄ?no uskladila razliÄ?na mnenja, ki so vaju zadnje Ä?ase kar malce razdvajala.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝e res, da nimate radi sprememb, a tokrat vam bo prekipelo. Spoznali boste, da brez njih ne bo ĹĄlo. Precej stvari v vaĹĄem Ĺživljenju se je Ĺže, precej pa se jih bo ĹĄe spremenilo. LaĹžje vam bo, ker boste spremembe v sluĹžbi priÄ?akovali, zato boste na novo stanje pripravljeni.

Predvsem pa boste konÄ?no zaÄ?eli ukrepati in od besed preĹĄli k dejanjem. Jasno vam je namreÄ?, da morate narediti korenit res v karieri, sicer boste ĹĄe zboleli. ÄŒetudi morda ne bo ĹĄlo zelo na hitro in se bo sprva zdelo, da se vam podira svet, ste na pravi poti. Spet se bo izkazalo, da je vsako slabo za nekaj dobro, verjemite. ObÄ?utek, da ste konÄ?no vzeli usodo v svoje roke, vam bo dal novo moÄ?. ÄŒeprav brez stresa ne znate Ĺživeti, bo kakĹĄen brezdelen dan prav blagodejen. Nujno si ga privoĹĄÄ?ite in pozabite na obveznosti!

Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. maja

06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.50 12.15 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 00.55 01.45 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.45 08.55 09.45 10.15 12.45 13.30 14.20 15.20 16.20 16.50 17.30 19.00 19.50 20.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 9/35 Turbulenca, izob. odd.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 12/13 Točka preloma: Po prihodu Heinekena, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi?

Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi?

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.20 00.50 01.40

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Male sive celice, tv kviz Infodrom Odprta knjiga: Odvečni človek Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Neokrnjeni kotički sveta, 4/6 Hitlerjeva biblija, dok. film Glasnik, izob. odd.

Mostovi - Hidak Pričevalci: Marija Žebot Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice XXI. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prir.

Nogomet, evrop. liga, Fiorentina – Sevilla, polfinale, povratna tekma, prenos iz Firenc Wodehouse v izgnanstvu, ang. film Avtomobilnost, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 00.10 00.40 01.40 02.15

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Obdarjeni, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

21.00 22.55

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn, glasbena oddaja Aktualno: Novi župan v Občini Mislinja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Muce predejo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža; ans. Vrisk Regionalne novice 3 Skrbimo za zdravje, Higiena in bolezni zob Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

14. maja 2015

Sobota,

15. maja

06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 10.00 10.15 12.00 13.30 13.55 14.30 15.30 15.55 16.25 16.55 17.20 17.55 20.00 20.45 21.15 22.05 23.40 00.25 POP TV

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 10/35 Panoptikum Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 3/13 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Poti do človeka Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Čarobni vrt Bukvožer: Teta Magda ali vsi smo ustvarjalci Aktivatorji: Iskanje službe Infodrom Moja soba: Jerneja Zabavni kanal Dobro jutro Dan Slovenske vojske, prenos Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi?

Razkrivanje preteklosti, 3/12 Mednarodna obzorja: Območje strahu Slovenski utrinki Mostovi Hidak Avtomobilnost Žogarija Nogomet, vrhunci evropske lige Košarka, polfinale, 2. tekma, prenos Rusija, moja usoda: Sankt Peterburg, 1/3 Osiveli prijatelji, 6/6 Popravljena krivica, 10/10 Letijo žerjavi, sovjetski film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.30 22.35

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Kar si dekle želi, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 – Samo dvakrat se živi, ang. film 00.50 Brata, am. film 02.45 24ur zvečer 03.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža; ans. Vrisk Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (6) Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

16. maja

06.05 06.10 07.00 07.20 07.45 08.05 08.30 08.50 09.20 10.05 10.20 10.50 12.00 13.00 13.25 13.50 14.20 15.15 15.55 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 23.00 23.30 00.20 00.25 01.20 01.40

08.00 10.15 10.40 11.30 13.20

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Timotej hodi v šolo, ris.

Biba se giba, nan.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Bine, nan.

V boju s časom, 13/13 Male sive celice, kviz Infodrom Presneto štirinajsto, 3/13 Ana Ahmatova, dok. odd.

Tednik, ponov.

Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (I.), 7/8 Polži, dok. odd.

Neokrnjeni kotički sveta: Havaji, 5/6 Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Ne se hecat' Paulette, franc. film Poročila, vreme, šport Scott in Bailey, 8/8 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.00 00.30

Najboljše jutro City folk: Ponta Delgada Na lepše Polnočni klub: Poti do človeka Košarka, polfinale, 2. Tekma, posn.

Nogomet, evrop. liga, Fiorentina : Sevilla, polfinale, povratna tekma, posn. iz Firenc XXI. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prireditve Ponosni na Slovenijo, povz. slav. prireditve Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 1. del Nogomet, dp, Maribor – Domžale, prenos iz Maribora Aritmija Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 1. del, ponov.

Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.00 10.15 10.30 11.25 12.20 12.35 15.15 17.05 18.55 19.00 20.00 22.00 23.55 03.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Smetarčki, ris.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Družinska skrivnost, am. film Dojenček pred vrati, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Kako se znebiti šefa, am. film Tanka rdeča črta, am. film Zvoki noči

15.30 17.30 18.15 18.50 20.00 22.00 23.00

17. maja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.20 08.30 08.35 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.35 22.30 23.00 23.30 00.35 01.00 01.55 02.20

08.45 Posebna ponudba, izob. odd.

09.10 Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi?

09.35 Turbulenca 10.10 Rad igram nogomet 10.35 Žogarije 11.10 Glasbena matineja, Koroška poje 2015, 2/2 12.10 7. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 13.00 Osrednja slovesnot ob 70-letnici zadnjih bojev II. svetovne vojne, povzetek proslave 14.10 Konjeništvo, pokal narodov, posn. iz Celja 16.25 Športni izziv 16.55 Rokomet, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos iz Kočevja 18.45 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 2. del 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca – skrivnosti glasbe, 3/5 20.30 Dubravka Tomšič Srebotnjak, koncert za klavir 21.20 Navdih klasike, pianist Urban Stanič 21.30 Foylova vojna (VIII.), 2/3 23.00 Poštenjak, dok. odd.

00.30 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 2. del 01.30 Aritmija 02.35 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.05 10.20 11.15 12.05 12.20 14.20 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 00.30 02.55

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.45 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 21.30 23.00 00.00 00.05

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice (93), Stojalo za svinčnike Oglasi Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Muce predejo Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje Dotiki gora: Nanos Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2297 VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja SPEV 2014, Po Slakovi poti 2 Jutranji pogovori Skrbimo za zdravje: Multiplaskleroza Videospot dneva Videostrani, obvestila

Pipi in Melkijad, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Olivija in lov za zakladom, ris. film Sledi, dok. odd.

Ozare, ponov.

Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav Lepotica in zver, film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Red je red, 2/18 To naše življenje, 2/13 Intervju: Mira Cencič Živim lepše, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (II.), 14. del Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

B-Daman anime, ris.

Smetarčki, ris.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, nan.

Tv prodaja Popolna poroka 007 – Samo dvakrta se živi, ang. film Zagrete navijačice 3, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Gillian za 37. rojstni dan, am. film Potopoljene sence, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 10.00 2296. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Športni torek 10.40 2297. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Poslanska pisarna: Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS v DR RS 12.10 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (6) 13.00 Aktualno: Novi župan v Občini Mislinja 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki 18.20 Čas za nas- Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 19.00 POP CORN, glasbena oddaja, pon.

20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža; ans. Vrisk 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz našega arhiva: Parni valjak, posnetek 2. dela 00.00 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

18. maja

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.10 00.30 01.20 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.30 10.15 13.05 13.30 14.05 14.40 15.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 11/35 Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Poti do človeka, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Duhovni utrip Odprta knjiga: Eoin Colfer: Pa še tole Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus: Španska glasbena kultura in praizvedba slovenske opere Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

17.45 18.15 19.10 20.00 21.00 22.40 00.15 00.35 01.25

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja Profesor Pustolovec, nan.

Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Na lepše Obzorja duha O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Inženir strojništva, 21/30 Vikend paket Rusija – moja usoda: Sankt Peterburg, 1/3 Dober dan, Koroška Pokličite babico, 3/6 Točka, glasb. odd.

Dediščina Evrope: Besi, 2/4 Zločini v Walesu (I.), 4/4 V smrt rojeni, ital. film Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.10 01.10 01.45

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Tootsie, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Prva ljubezen, am. film 24ur zvečer Obdarjen, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2297. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: Poskrbimo za svoje oči Regionalne novice 3 Koncert ans. Vikend z gosti, 1. del Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.45 17.00

11.00 11.05 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.25 23.55 00.00

Sreda,

19. maja

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, nan.

Tablete, praški, mazila, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju: Mira Cencič, ponov.

Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tam nekje, film Ižanska pravda, igrani film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.40

22.50 23.25 00.50 01.40

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Bine: Mravljice Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem rdeči tulipan Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Posebna ponudba Slovenski magazin Rad igram nogomet Pesem Evrovizije 2015, posn. 1. predizbora z Dunaja Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Inženir elektrotehnike, 22/30 Ana Ahmatova, dok. odd.

Večer zvezd, svečan športna prireditev, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Nogomet, pokal Slovenije, Luka Koper – Celje, finale, prenos iz Kopra Bleščica, odd. o modi Giulia izgine, švic. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Epilog Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Obdarjen, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.45 00.35 01.30 02.05

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Aktualno: Poskrbimo za svoje oči Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Števila povedo vse, kontaktna oddaja Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas- tabotnike!, ŠLKTB 2015 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2298. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Nanos Na obisku … pri Ivani Dolinar Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2298. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Na obisku … pri Ivani Dolinar Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (119), denarnica Vila malina, gledališka predstava v izvedbi Vrtca Velenje Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: 40 let Društva Sožitje Slovenj Gradec Regionalne novice 3 Pop Corn: Ditka Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.10 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.40 21.00 22.00 23.05 23.35 01.35 02.00 02.55 03.15

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 12/35 Duhovni utrip Sledi, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Mravljice Opus Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 3/12 Pozabljeni Slovenci: Ana Zalokar Tablete, praški, mazila Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Valentin Arh Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 13.05 14.00 14.30 15.45 16.20 16.45 18.10

23.00 01.55 02.45

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk in zvezde, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

City folk: Praga Slovenski pozdrav Na vrtu Mostovi Hidak Ne se hecat' Neokrnjeni kotički sveta: Havaji, 5/6 Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Conchita – Kraljica Avstrije Pesem Evrovizije 2015, prenos 1.

Predizbora z Dunaja Adelino življenje, film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.35 00.05 01.05 01.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 12.20 16.40

19.05 19.50 20.00 21.00

17.40 17.55 18.00 18.35 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

20. maja

08.45 10.00 10.15 12.35 13.00 13.25 14.00 16.10 17.05 17.20 17.50 19.00 19.50 20.00

11.00 11.05 11.15 11.40 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 21

BIGNARDI, Daria: Popolna akustika od – Odrasli / 821-312.2 DruŞbeni romani Roman Popolna Akustika je delo italijanske pisateljice, novinarke in televizijske voditeljice Darie Bignardi. Zanj je leta 2013 prejela sardinsko priznanje navicella d'Argento.

Gre za rahloÄ?utno zgodbo o naravi ljubezni, o medsebojnih odnosih in o usodnem pomanjkanju dialoga v partnerskem odno-

su. Junak zgodbe je violonÄ?elist Arno Cange, ki igra v slavnem orkestru milanske Scale. Po ĹĄestnajstih letih, po pogrebu prijateljevega oÄ?eta, ponovno sreÄ?a Saro Ferrando, svojo prvo ljubezen. Po skupaj preĹživeti noÄ?i se tri mesece kasneje poroÄ?ita in ustvarita druĹžino. Njuno Ĺživljenje je popolno. Toda po trinajstih letih zakona Sara nekega jutra, ĹĄtiri dni pred boĹžiÄ?em, odide. V kratkem sporoÄ?ilu napiĹĄe: ÂťArno, odpotovala bom. Moram. VeĹĄ, kako je, kadar Ä?utiĹĄ, da je nekaj res nujno?

Potrebujem samoto, prepustiti se moram nakljuÄ?jem, oditi iz kletke, ki sem si jo zgradila ‌ Sara ni zmogla povedati, ne kam gre, ne kdaj se vrne. Arno se odloÄ?i, da jo bo poiskal in Ĺželi ugotoviti vzrok za njen odhod. ZaÄ?enja se zavedati, da osebe, v katero je bil brezpogojno zaljubljen in s katero je tako dolgo Ĺživel, pravzaprav ni nikoli (s)poznal. S spoznavanjem Ĺženine preteklosti raziskuje svoj odnos do nje, sveta in sebe.

zaÄ?eli spreminjati naÄ?ine, kako Ĺživimo, ljubimo, vzgajamo otroke in vodimo? Odgovore na ta vpraĹĄanja je v svoji knjigi Neizmerni pogum zapisala dr. Brene Brown.

Navdih za naslov knjige je naĹĄla v znamenitem govoru predsednika Theodora Roosvelta iz leta 1910 ÂťÄŒlovek v areniÂŤ: ÂťNi kritik tisti, ki ĹĄteje; niti tisti, ki s prstom kaĹže, kako je spodletelo Ä?loveku dejanj in kje bi lahko kaj storil bolje. ÄŒast gre tistemu, ki je v samem srediĹĄÄ?u arene, katerega obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki smelo vztraja; ki se moti, ki ne doseĹže cilja spet in spet; ker ni truda brez napak in neuspeha; toda tisti, ki se dejansko potrudi nekaj storiti; ki pozna najviĹĄje navduĹĄenje in najviĹĄjo predanost; ki se zavzema za Ä?astno stvar; ki ve, da bo v najboljĹĄem primeru slavil veliÄ?astno zmago, v najslabĹĄem pa, Ä?e ne uspe, vsaj neizmeren pogum ...ÂŤ AvtoriÄ?ino delo je plod dvanajstletne raziskave.

V njem jasno in odkrito govori o pogumu kot o eni najpomembnejĹĄi vrednoti, ki jo lahko krepimo tako v zasebnem kot druĹžbenem Ĺživljenju, pa Ä?eprav se ta kritiÄ?no pomembna vrednota lahko hitro spremeni v tvegano ranljivost. Kaj nam osebno pomeni neizmeren pogum? Avtorica zase pravi: ‌ odkrito lahko reÄ?em, da niÄ? ni tako neprijetnega, nevarnega in ĹĄkodljivega, kot obÄ?utek, da stojim zunaj svojega Ĺživljenja, kukam vanj in se spraĹĄujem, kako bi bilo, Ä?e bi imela pogum prikazati se in pustiti, da me vidijo.ÂŤ Kaj pa vam?

VELENJE ÄŒetrtek, 14. maj 8.00 14.00 16.30

17.00 18.00 18.00

18.00

19.00 19.30

6.00 9.00 12.00

od – Odrasli / 615.89 DomaÄ?a zdravila

17.00

V knjigi Zdravje iz kuhinje boste naĹĄli veÄ? kot tisoÄ? nasvetov za varno in poceni pomoÄ? pri zdravstvenih tegobah, ki pestijo vas ali vaĹĄe bliĹžnje. PriroÄ?nik je razdeljen na ĹĄtiri poglavja. V prvem delu, NajboljĹĄa domaÄ?a zdravila, se seznanimo z izjemnimi zdravilnimi lastnostmi ĹĄtevilnih sestavin, ki jih imamo po navadi na kuhinjskih policah. Za vsako sestavino je orisana zgodovina, kaj vsebuje, pri Ä?em pomaga in kaj o njej pravi znanost. Tako je timijan odliÄ?en za izkaĹĄljevanje in deluje antiseptiÄ?-

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Ĺ aleĹĄka planinska pot VIII Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Perlice in spominska Ĺžica, Ustvarjalni Ä?etrtki za uÄ?ence od 5. do 9. razreda KnjiĹžnica Velenje Pripovedovalska delavnica GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Tris orkestrov, koncert pihalnih orkestrov Glasbene ĹĄole Velenje Visoka ĹĄola za varstvo okolja, Gaudeamus, velika predavalnica Prvih slovenskih 8000 m / Makalu 1975 - 2015 Vila Bianca Prekratka urica slovenstva s Cirilom Zlobcem (Lirikonova petnajstinka) Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Dua AccoPiano

Petek, 15. maj

ALTSHUL, Sara: Zdravje iz kuhinje

17.00 18.00

20.00 20.30

21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Sv. Trojica UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo prenese, Ustvarjalni klub za odrasle Gorenje Servis Odprtje razstave Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Krog, kvadrat – kocka, krogla Velenjski grad Obisk Hermana Lisjaka ob mednarodnem dnevu druĹžin Mladinski center Velenje Delavnica stripa Travnik pri domu kulture (v primeru deĹžja velika dvorana doma kulture) O polĹžu, ki je kupoval novo hiĹĄico, prireditev ob mednarodnem dnevu druĹžin Galerija eMCe plac Odprtje razstave ÄŒetrt stoletja obrazov zvezde (25. DMK) Amfiteater na velenjski promenadi (v primeru deĹžja Max klub) Koncert Jazoo, odprtje Mozaik jazz festivala 2015 eMCe plac Klubski veÄ?er Barbie doll doing rock'n'roll

Sobota, 16. maj

ANDRUETTO, Maria Teresa: Juanova deĹžela

6.00 8.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – KriŞka gora Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Golte

ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. do 13. leta To je prva knjiga argentinske avtorice, ki je prevedena v slovenĹĄÄ?ino. Avtorica je zanjo v letu 2012 dobila Andersenovo nagrado.

Glavni junak zgodbe je deÄ?ek Juan, ki Ĺživi s svojo druĹžino na podeĹželju obuboĹžane Argentine. Zaradi revĹĄÄ?ine se je njihova druĹžina prisiljena preseliti na obrobje mesta, ki vsaj na videz nudi boljĹĄe Ĺživljenje.

PreĹživljajo se z zbiranjem steklenic, papirja in drugih odpadnih stvari, ki jih potem prodajajo. V novem okolju spozna deklico Anarino. Tudi njo in njeno mamo revĹĄÄ?ina prisili, da prideta v mesto. Med njima se splete globoko prijateljstvo, kasneje tudi ljubezen in tako se z vsemi izkuĹĄnjami mesta kot odrasla preselita nazaj na podeĹželje.

Ustvarita si druĹžino, zaĹživita skromno, toda v velikem soĹžitju z naravo. Pisateljica z zgodbo poseĹže v strukturo tradicionalne pravljice, brez moraliziranja, domiselno in veÄ?plastno. Avtorica pokaĹže tako mlademu kot odraslemu bralcu, kako se Ĺživi v oddaljenih deĹželah. Brez laganja in izogibanja resniÄ?nim problemom pokaĹže, da je slabo sicer Ä?loveĹĄka stalnica, a upanje in vera v Ä?loveka premaga vse. Knjiga je oblikovana tudi v skladu s priporoÄ?ili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

BROWN, Brene: Neizmeren pogum od – Odrasli / 159. 9 Psihologija Kaj je pogum in kaj pomeni biti neizmerno pogumen? Kaj povzroÄ?a strah pred ranljivostjo in kako se ĹĄÄ?itimo pred njo? Kako se z ranljivostjo sooÄ?amo in jo izrazimo, da bi

21

PRIREDITVE

14. maja 2015

8.00 9.00 9.00 10.00

19.00 19.00 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica KnjiĹžnica Velenje ZeliĹĄÄ?arna: zeliĹĄÄ?na posvetovalnica Staro Velenje Rokodelska trĹžnica Zbirno mesto: Titov trg Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Pomniki vojne v naĹĄem mestu Velenjski grad Pesem pod arkadami, revija malih vokalnih skupin Ĺ aleĹĄke doline RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma – 3. polfinalna tekma eMCe plac Metal koncert None Shall Fall (NIZ), Manas Plague (NIZ) Cowboys From Hell (25. DMK)

Nedelja, 17. maj 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Goli vrh 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah Mladi muzealci – Pomlad na KavÄ?nikovi domaÄ?iji

Ponedeljek, 18. maj 9.00

Ljudska univerza Velenje Delavnica urejanje svoje fotoknjige 10.00 – 18.00 Velenjski grad, HiĹĄa Mineralov in Muzej usnjarstva Ĺ oĹĄtanj Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 12.00 Zbirno mesto: Visoka ĹĄola za varstvo okolja Smrekovec z geologom 12.00 Visoka ĹĄola za varstvo okolja Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja - Na Smrekovec z geologom 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad Strokovno vodenje po razstavi Ĺ aleĹĄka dolina 1941 – 1945 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Nauk o glasbi 1 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Nauk o glasbi 2 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev literarnega zbornika Bele stopinje 1 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komedija GorÄ?ilo – si me priĹĄel pogledat

Torek, 19. maj

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega

CITY CENTER Celje

no, sproĹĄÄ?a dihalne poti in zdravi okuĹžbe grla in pljuÄ?. V drugem delu, OdliÄ?na videz in poÄ?utje, pa najdemo nasvete za boljĹĄi spomin, poveÄ?ano odpornost, zdravo koĹžo ‌ Pri vseh domaÄ?ih zdravilih so napotki tudi o tem, kdaj domaÄ?a zdravila zadoĹĄÄ?ajo za pomoÄ? pri zdravstvenih teĹžavah in kdaj je treba poiskati zdravniĹĄko pomoÄ? in si pomagati tudi z zdravili na recept. V tretjem poglavju, LajĹĄanje tegob, je izpostavljenih 74 najpogostejĹĄih zdravstvenih teĹžav. Afte v ustni votlini so teĹžava, ki zna biti zelo obremenjujoÄ?a. Stres in alergije so le nekateri vzroki za razjede, ki so kljub nadleĹžnosti redko povod za preplah. Izogibati se moramo zaÄ?injeni, zelo kisli, hrustljavi ali Ĺžilavi hrani. Da odpravimo teĹžave, posezimo po sodi bikarboni, poskusimo z Ĺžajbljem, pomaga pa tudi olje Ä?ajevca. V zadnjem delu, DomaÄ?e zdravljenje v praksi, pa so konkretni nasveti, ki nam bodo morda olajĹĄali zaÄ?etne korake pri domaÄ?em zdravljenju. V njem dobimo napotke, kako narediti pripravek, kako ga potem tudi primerno shraniti in tako bodo zapisani recepti lahko zaĹživeli tudi v praksi. đ&#x;”˛

AK

• ÄŒetrtek, 14.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 15.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota, 16.5., Znanje izboljĹĄa Ĺživljenje, Regijsko ĹĄtudijsko srediĹĄÄ?e, Celje se predstavlja • Nedelja, 17.5., 11.00 PravljiÄ?ne urice - Ime Ä?arobnega drevesa • 17.-24.5. Razstava in delavnice li-

ZVONÄŒICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI Tinker Bell and the Legend of the Neverbeast (ZDA) Disneyeva animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 76 minut ReĹžija: Steve Loter Slovenski glasovi: Irena Kogoj Regina, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek Rojko, Katja Ajster, Ana Dolinar, Miha Rodman, Tanja Ä?urić RibiÄ?, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, MaĹĄa Tiselj, Katja Ĺ˝vikart idr.

Petek, 15. 5., ob 18.00 Sobota, 16. 5., ob 18.00 Nedelja, 17. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

PRVA NOTA 2 Pitch Perfect 2 (ZDA) Glasbena komedija, 115 minut ReĹžija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Skylar Astin, Rebel

Wilson, Adam DeVine, Anna Camp, Brittany Snow, Alexis Knapp, Ester Dean, Elizabeth Banks idr.

Petek, 15. 5., ob 20.00 Sobota, 16. 5., ob 20.00 Nedelja, 17. 5., ob 18.00

BELI BOG FehĂŠr isten (MadĹžarska, NemÄ?ija, Ĺ vedska) Drama, 121 minut ReĹžija: KornĂŠl MundruczĂł Igrajo: ZsĂłfia Psotta, SĂĄndor ZsĂłtĂŠr, Lili HorvĂĄth, Szabolcs ThurĂłczy, Lili Monori, Gergely BĂĄnki, TamĂĄs PolgĂĄr itd.

Petek, 15. 5., ob 19.00 – mala dvor.

Sobota, 16. 5., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 17. 5., ob 16.30 – mala dvor.

PIRAN/PIRANO (Slovenija) Zgodovinska ljubezenska drama, 101 minut

17.00 17.00 17.00 17.00 19.00

vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI Mladinski center Velenje Delavnica stripa KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku Ljudska univerza Velenje PraktiÄ?na predstavitev izdelave hotela za insekte KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica: EnolonÄ?nica in ĹĄtruklji Velenjski grad Petje v skupini, javna vaja kroĹžka UNI3

Sreda, 20. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Naredimo iz starega ponovno uporabno, praktiÄ?na delavnica 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?na joga 17.00 Ljudska univerza Velenje Kaligrafija, praktiÄ?na delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Plesno glasbena predstava Diaspora* 20.00 Cerkev sv. Martina Velenje Koncert Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora

Ĺ OĹ TANJ

Nedelja, 17. maj 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Mladi muzealci – Pomlad na KavÄ?nikovi domaÄ?iji

Ponedeljek, 18. maj 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 10.00 Muzej usnjarstva Slovenije Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 19. maj 19.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Niko Lah: KambodĹža - zlata doba, rdeÄ?a leta

Sreda, 20. maj 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: SploĹĄno raÄ?unalniĹĄko znanje

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 14. maj 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

ÄŒetrtek, 14. maj

Sobota, 16. maj

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic (Zdenka Golub: Ivo iĹĄÄ?e prijatelja, pripoveduje Andreja Kolenc) 20.00 Muzej usnjarstva Slovenije TaborniĹĄki veÄ?er, projekcija filmov

Ponedeljek, 18. maj

Petek, 15. maj dopoldan OĹ Ĺ oĹĄtanj, Vrtec Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?ina

Ĺ oĹĄtanj Koncerti pihalnih orkestrov Glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju

10.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Kreativno ustvarjalne delavnice iz lesa in starega pohiĹĄtva 18.00 HiĹĄa mladih Nadaljevalni fotografski teÄ?aj 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba – M Dance

Sobota, 16. maj

Torek, 19. maj

X

14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Bele stene in Klek (Gorski Kotar - HR) (lahka, zahtevna in zelo zahtevna pot) 17.00 Stadion Ĺ oĹĄtanj 16. krog medobÄ?inske lige golgeter (NK Ĺ oĹĄtanj : NK ZreÄ?e) 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj 20 let LIST-a, zabava z DJ Mrkijem

kovne ĹĄole Umbra • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u, torek-petek od 14.00-21.00, v soboto od 10.00-21.00 in v nedeljo od 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki.

Filmski ciklus: Vojna in mir ReĹžija: Goran Vojnović Igrajo: Mustafa Nadarević, Boris Cavazza, Nina IvaniĹĄin, Moamer Kasumović,Francecso Borchi, Peter Musevski, NataĹĄa TiÄ? Ralijan, Gregor Zorc itd.

Nedelja, 17. 5., ob 19.00 – mala dvor.

SELMA (ZDA ) Zgodovinska biografska drama, 128 minut (ZDA) ReĹžija: Ava DuVernay Igrajo: David Oyelowo, Carmen Ejogo, Jim France, Oprah Winfrey, Tom Wilkinson, Giovanni Ribisi, Tim Roth, Cuba Gooding Jr., Martin Sheen idr.

Sobota, 16. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 17. 5., ob 20.15

BREZÄŒASNA ADALINE The Age of Adaline (ZDA) RomantiÄ?na drama, 110 minut

Sreda, 20. maj 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

ob 6:14 18. maja, prazna luna - mlaj

ReŞija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Huisman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark GhanimÊ, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony Ingruber, Lynda Boyd Ponedeljek, 18. 5., ob 18.00 – film meseca

GORÄŒILO – SI ME PRIĹ EL POGLEDAT GorÄ?ilo - jesi li to doĹĄao, da me vidiĹĄ (Srbija, ÄŒrna Gora) Komedija, 99 minut ReĹžija: Milan KaradĹžić Igrajo: Boro Stjepanović,, Milutin KaradĹžić, Dubravka Drakić, Emir Ćatović, Mladen Nelević idr.

Ponedeljek, 18. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. maja 2015

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno.

Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 5. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefon 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Slaščičarno Lili (bivši Mišmaš) najdemo v Šoštanju ob glavni cesti, ki pelje skozi Šoštanj. Slaščičarna z dolgo in lepo zgodovino, ki jo prebivalci Šoštanja dobro poznajo, se je pred kratkim preimenovala v Slaščičarno Lili, ki jo vodita Lidija in Janez Petrovič.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 15. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 16. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 17. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 18. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studi Radia Velenje.

TOREK, 19. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 20. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ZOBOZDRAVNIKI

Prijeten in s sladkostjo prežet slaščičarski lokal ponuja sladke dobrote, ki jih pripravljajo po starih recepturah iz surovin in ne iz gotovih zmesi. Vse sladke dobrote od keksov do tort, sladoleda in del pekovskega peciva so iz njihove lastne proizvodnje, kruh pa iz znane Pekarne Miš maš.

V Slaščičarni Lili sprejemajo naročila za torte za različne priložnosti (obhajila, birme, rojstne dneve ali zabave kar tako in poročne torte), so v koraku s časom, se prilagajajo novim trendom in pripravljajo spletno prodajo sladkih dobrot, povesta Lidija in Janez.

ČETRTEK, 14. maja

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 5. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Nagrajenci nagradne križanke Slaščičarna Lili, objavljene v tedniku Naš čas, 30. aprila 2015 so:

JPL d.o.o. | Nizka 10 3332 Rečica ob Savinji

Karolina Čeru, Šaleška 20 b, 3320 Velenje, Metka Brglez, Bevče 30 b, 3320 Velenje, Tatjana Sijarto, Topolšica 107 D, 3326 Topolšica Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

14. maja 2015

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

• Enosobno stanovanje, 34,4 m2, na Jenkovi v Velenju, adaptirano 2015, 4/4 nad., blizu centra z

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, SLO | T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

izhodom na teraso. ER F (150-210 kWh/m2a), cena 40.000 evr.

• garsonjero 24,1 m2, na Kersnikovi v Velenju, zgrajeno 1973,4/4 nad. , z dvema ločenima prostoroma. ER: E(105-150 kWh/m2a), cena 30.000 evr.

!

STARO ZA NOVO Informacije:

041 813 949

V AKCIJI!

GNOJILO ASEF, 2 L za cvetoče balkonske cvetlice 6,90

VELIKA IZBIRA

SADIK BALKONSKEGA CVETJA IN VRTNIH SADIK

MREŽA FLORIDOR, 40 cm 1,75 /mt MREŽA JARDITOR, 80 cm 2,20 /mt

UGODNO!

FOLIJA ZA BALIRANJE, 750 mm - KRONE, SILOTITE, TENOSPIN, SILOGRAS, SILOPAC

mali OGLASI NUDIM

PRIDELKI

RAZNO

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

OKROGLE bale in seno v kockah ter žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ELEKTRIČNI skuter, 400 V, star dve leti, prodam za 500,00 evrov.

Gsm: 051 411 770 PRALNI stroj Körting WK-7122 L, A++, do 7 kg, 1200 obratov, 19 programov, LCD prikazovalnik, rabljen dve leti, prodam za 150,00 evrov. Gsm: 040 630 222 LESENI voziček in tri sode (100 l) menjam za seno v kockah. Tel: 03 5863 073

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE V LJUBIJI prodam 1000 m2 zemljišča (sadje, njiva, klet). Tel: 03 5471 267

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 17. maja, od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 OSLIČKA, starega 11 mesecev, prodam. Gsm: 041 258 811 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372

PODARIM HLADILNIK z zamrzovalnikom (gorenje) podarim. Potreben je manjšega popravila. Tel: 03 5866 404

V SPOMIN

GIBANJE prebivalstva

Z VAMI IN ZA VAS!

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Navodnik Stanislav, roj. 1933, Velenje, Kidričeva cesta 17; Selišnik Valentin, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 1; Voler Janez, roj. 1936, Luče, Raduha 26; Bahč Pavel, roj. 1935, Velenje, Šenbriška cesta 10; Slokan Franc, roj. 1944, Braslovče, Parižlje 6; Skutnik Marija, roj. 1929, Velenje, Bevče 10; Bevc Jožef, roj. 1927,Šentjur, Lopaca 48; Pretner Karolina, roj. 1946, Braslovče, Braslovče 32.

Štiri leta bodo minila, odkar si za vedno odšel dragi sin

MATJAŽ TAJNIK 10. 4. 1980 – 17. 5. 2011

Spomin nate še čisto je svež solza se še ni posušila, bolečina še vedno skeli.

Vemo, nisi nas zapustil, kjer smo mi si tudi Ti.

Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.

Vsi Tvoji

V SPOMIN

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča in stara mama

JANKO RAMŠAK

ANGELA POVH

19. 5. 1953 - 9. 5. 2015

Pride čas, ko naše srce in um objame tišina. Čas, ko se rjoveči svet umakne in nam dopusti, da najdemo mir.

14. 3. 1929 – 30. 5. 2015

Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti nam le spomine.

Počivaj v miru, dragi prijatelj Janko.

Ohranili te bomo v naših mislih in srcih.

Prijatelji

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala Pogrebni službi Tišina, govorniku g. Kolarju, pevcem, izvajalcu »Tišine«, Komunalnemu podjetju Velenje, Društvu upokojencev Velenje in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala Domu za varstvo odraslih v Velenju za vso skrb in nego. Žalujoča hči Zvonka z možem Božidarjem in vnukinja Maruša z Nejcem

NaĹĄ Ä?as, 14. 5. 2015, barve: CMYK, stran 24

Kolonije letos obÄ?utno cenejĹĄe V vili Mojca vpisujejo v poletne zdravstvene kolonije ob morju – Zavod za zdravstveno varstvo RS jih bo sofinanciral 144

Prenova galerije dobro napreduje Velenje, 8. maja – Na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta zaÄ?eta obnova velenjske mestne galerije teÄ?e po terminskih naÄ?rtih, zato na MO Velenje raÄ?unajo, da bo konÄ?ana najkasneje do 30. septembra letos.

Aprila je obÄ?ina podpisala ĹĄe pogodbo z dobavitelji opreme za poslovne prostore regijske galerije Velenje. Zanjo bodo namenili dobrih 122 tisoÄ? evrov. MontaĹžo opreme bodo zaÄ?eli v zaÄ?etku julija. Naj spomnimo, da ocenjena vrednost obnove galerije znaĹĄa 1 milijon 357

tisoÄ? evrov; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo projekt sofinanciralo v viĹĄini skoraj 946 tisoÄ? evrov (69,7 % vrednosti naloĹžbe), od tega predstavljajo evropska sredstva skoraj 550 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina Velenje bo primaknila dobrih 411 tisoÄ? evrov.

Po obnovi bo v regijski galeriji Velenje zaĹživel Center kreativnih industrij, ki je predviden v Lokalnem programu kulture Mestne obÄ?ine Velenje za obdobje 2014–2020. Zajel bo deset obÄ?in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke

Bojana Ĺ pegel

regije. S svojimi rednimi, novimi in nadgrajenimi programi bo okrepil segment kreativnih industrij tako v mestni obÄ?ini Velenje kot tudi ĹĄirĹĄem prostoru. Z rednimi sreÄ?anji, okroglimi mizami in delavnicami bo spodbujal sodelovanje med ustvarjalnim in gospodarskim sektorjem, ustvarjalcem pa bo nudil stalne podporne storitve. V galeriji bo tudi manjĹĄa kavarna in informacijska arhitekturna toÄ?ka. đ&#x;”˛

Velenje, 7. maja – Ĺ˝e veÄ? kot 50 let MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje lepĹĄa poletja s poÄ?itnicami ob morju otrokom in mladostnikom iz doline. V teh letih so se mnogi nauÄ?ili plavati prav v koloniji, kjer so vedno zraven tudi

(od 14. julija do 24. julija), preĹživelo veÄ? mladih Ĺ aleÄ?anov kot lani, ko je zaradi stroĹžje presoje leÄ?eÄ?ih zdravnikov o upraviÄ?enosti do zdravstvenega letovanja v kolonije odĹĄlo skoraj 100 otrok manj kot leto prej. ÂťZato nam je letos zdravstvena zavarovalnica odobrila sofinanciranje le za 144 otrok, kolikor jih je v ko-

de na viĹĄino tega dodatka tudi mi finanÄ?no pomagamo, da je plaÄ?ilo starĹĄev Ä?im manjĹĄe. ÄŒe starĹĄi dobivajo otroĹĄke dodatke iz 1. razreda, je letovanje otroka brezplaÄ?no, za 2. in 3. razred pa plaÄ?ajo 50 % prispevka,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Na MZPM Velenje raÄ?unajo, da bodo letos v kolonije peljali veÄ? kot

bĹĄ

�� � ! � m � n � m G� �

Velenjsko medĹžimursko kulturno druĹĄtvo je tudi tokrat poskrbelo za vse Ä?ute, saj so poleg kulture ponudili tudi okusne jedi in kapljico.

MedĹžimursko dopoldne z languĹĄi Velenje. 9 maja – Drugo soboto v maju je na ploĹĄÄ?adi pred Centom Nova potekal drugi letoĹĄnji spremljevalni program na mestni trĹžnici v organizaciji MOV – TIC, TuristiÄ?ne zveze Velenje in Pilon centra, d. o. o. Za pestro dogajanje so

poskrbeli Ä?lani kulturnega druĹĄtva MedĹžimurje. Obiskovalce so razveselili z medĹžimurskimi melodijami v izvedbi njihove tamburaĹĄke skupine, nanje pa so zaplesali folkloristi in tako predstavili znaÄ?ilne plese MedĹžimurja. Okus MedĹžimurja so

NajlepĹĄi petelin na vasi

pribliĹžali z degustacijo tradicionalne jedi – languĹĄev. Za popestritev so povabili godbo veteranov, ki deluje pod okriljem Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. đ&#x;”˛

Topolťica, 10. maja – Krajevni praznik Topolťice je v druŞenju in ťtevilnih dogodkih povezal veliko druťtev, organizacij in krajanov.

V nedeljo je po kraju poleg sejma urbanega vrtnarjenja odmevalo tudi petelinje kikirikanje. TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica - podeĹželje je pripravilo tekmovanje za najlepĹĄega petelina na vasi. Izpeljali so ga s pomoÄ?jo DruĹĄtva gojiteljev malih Ĺživali Velenje v kategoriji pasemskih in domaÄ?ih petelinov.

Za naziv se je potegovalo 21 petelinov, od tega 10 domaÄ?ih. Vsi petelini so bili lepi in so glasno kikirikali, izstopal pa je petelin pasme onagadori gojitelja BoĹĄtjana SkornĹĄka. Njegov petelin si je prisluĹžil najveÄ? glasov in zmagal v kategoriji pasemskih petelinov. Po izboru obiskovalcev pa je bil najlepĹĄi med domaÄ?imi petelini petelin Mirana Goltnika in drugi najlepĹĄi, Cvetke Delopst. đ&#x;”˛

plavalni vaditelji, brez nje pa mnogi sploh ne bi videli morja. Ĺ e danes so med otroki in mladimi iz Ĺ aleĹĄke doline taki, ki ga vidijo prviÄ?, ko gredo v kolonijo. Ne le, da so njihovi dnevi polni aktivnosti in dogodivĹĄÄ?in, mnogi spletejo trdna prijateljstva, pomembna pa je tudi socialna nota. Sploh za tiste otroke, ki Ĺživijo v socialno ĹĄibkih druĹžinah, kjer je vsaj nekajdnevna menjava okolja, tudi zaradi podnebja, veÄ? kot dobrodoĹĄla. Sploh, ker gredo ti otroci redko na poÄ?itnice, je njihovo zdravje skozi zimo po navadi veliko boljĹĄe.

Tudi letos v PoreÄ? in Savudrijo V teh dneh v vili Mojca Ĺže polnijo sezname za letoĹĄnje zdravstvene kolonije, Ĺželijo pa si, da bi 10 brezskrbnih dni ob morju, v PoreÄ?u (od 25. junija do 5. julija) in Savudriji

lonijah letovalo lani. Ĺ˝al nam je, da smo izgubili skoraj 100 sofinanciranih mest, smo pa veseli, da bo letos za posameznega otroka zavarovalnica prispevala veÄ?, kar bo moÄ?no pocenilo stroĹĄek starĹĄev,ÂŤ nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?. Doslej je namreÄ? zavarovalnica dnevno za otroka namenila malo veÄ? kot 16 evrov, letos pa bo malo veÄ? kot 25 evrov. To pa pomeni, da bo prispevek starĹĄev, ki bodo plaÄ?ali polno doplaÄ?ilo za 10-dnevno zdravstveno letovanje, malo manj kot 100 evrov za letovanje v Savudriji in 122 evrov za letovanje v PoreÄ?u. ÂťVeÄ?ina ne plaÄ?a polnega doplaÄ?ila, omogoÄ?imo pa tudi plaÄ?ilo na tri obroke. StarĹĄi, ki Ĺželijo uveljavljati popuste pri ceni letovanja, k nam prinesejo odloÄ?bo o viĹĄini otroĹĄkega dodatka, ki ga odmeri Center za socialno delo. Gle-

144 otrok in mladostnikov iz Ĺ aleĹĄke doline. Skupaj s sponzorji in donatorji so namreÄ? zbrali Ĺže kar nekaj sredstev za doplaÄ?ilo letovanja, zato bodo skuĹĄali pomagati tudi otrokom (oz. starĹĄem), ki jim njihovi pediatri ne bodo odobrili zdravstvenega letovanja. Potrudili se bodo tudi, da bodo omogoÄ?ili brezplaÄ?no letovanje vsem otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin. ÂťStarĹĄe vabimo, da se, Ä?e dvomijo, pozanimajo pri nas in potem Ä?im prej obiĹĄÄ?ejo pediatra. NaĹĄa dolgoletna praksa je dokazala, da otroci v kolonijah uĹživajo, te imajo pa tudi velik zdravstveni uÄ?inek. ÄŒe otrok preĹživi 10 dni v koloniji, potem pa gre na morje ĹĄe s starĹĄi, se to zagotovo pozna na zdravju, sploh pri otrocih, ki imajo kroniÄ?ne teĹžave in slabĹĄi imunski sistem,ÂŤ ĹĄe doda KovaÄ?eva. đ&#x;”˛

Vstopnina: dve jajci Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje pripravila tradicionalno jajÄ?erijo Marija Skrt

Da jajÄ?erija tako lepo teÄ?e, so bile letos pohvaljene Anica Podlesnik, Marija Kuzman in Simeona Strahovnik. One pa pravijo, da imajo ĹĄe cel kup prijaznih in prizadevnih pomoÄ?nic. Osrednji dogodek je bila ŠnitarijaÂŤ – pokuĹĄali smo lahko razliÄ?ne jedi iz jajc. UmeĹĄana jajca, ĹĄnite, jajce s ĹĄparglji, z ocvirki, petrĹĄiljem, drobnjakom ‌ Mmm, je bilo dobro! Predsednica, Marija VrtaÄ?nik se je zahvalila direktorici Muzeja Velenje Mojci Ĺ˝evart za prijazno gostoljubnost, nas pa povabila, da tudi v prihodnje obiskujemo prireditve in se druĹžimo s Ä?lani univerze za tretje Ĺživljenjsko

Obiskovalci so lahko poskuĹĄali razliÄ?ne jajÄ?ne jedi

obdobje. Kulturni program je obsegal pripoved Ljudsko zdravilstvo nekoÄ? z Marijo LepoĹĄa kot TiĹĄlerjevo Milko, ki je imela vse ŞavbeÂŤ za vse bolezni, Franjo JuroviÄ?, mentor kitaristov, se je tokrat predstavil kot doktor ZdraviÄ?, uÄ?enci osnovne

ĹĄole Gustava Ĺ iliha so nam zapeli in zaigrali nekaj izĹĄtevank, vokalna skupina Lastovke in kroĹžek Frajtonarica, zaigraj! pa so s svojimi pesmimi obudili premalokrat zapete in zaigrane ljudske pesmi. đ&#x;”˛