19 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (12/18 °C), soboto (11/18 °C) in nedeljo (9/17 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 12. maja 2016â€

ĹĄtevilka 19 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Svoboda medijev Tatjana PodgorĹĄek

Mali pevci pozdravljali pomlad Velenje, 10. maja – V torek popoldne je v veliki dvorani doma kulture spet donela pesem. Tokrat so na odru stali najmlajĹĄi pevci iz vrtcev vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. Na obmoÄ?nem sreÄ?anju otroĹĄkih pevskih zborov vrtcev, ki poteka pod nazivom PriĹĄla je pomlad, je velenjska obmoÄ?na izpostava JSKD gostila tudi zbor vrtca Prebold. Pripravili so tri krajĹĄe razprodane kon-

certe, na vsakem so zapeli po trije zborÄ?ki. Skupaj jih je na odru stalo kar 400, bili so prisrÄ?ni kot vedno. Pevske revije se bodo letos konÄ?ale v soboto, ko bodo v Ĺ martnem ob Paki v cerkvi sv.

Martina na obmoÄ?nem sreÄ?anju zapele male vokalne skupine. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÂťBrez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitveÂŤ 3

Papir vse prenese, reÄ?emo za nekaj, kar se v praksi ne izvaja tako, kot je zapisano. To velja tudi za dan svobode medijev, ki je po sklepu skupĹĄÄ?ine ZdruĹženih narodov 3. maja. ÄŒeprav je svetovni dan Ĺže skoraj dvajset let, je svoboda medijev pravzaprav vsako leto manjĹĄa. Novinarji brez meja tako ugotavljajo, da je svoboda Âťsedme sileÂŤ lani drastiÄ?no upadla v mnogih drĹžavah, tudi v Sloveniji, ki je na lestvici med 180 drĹžavami padla za pet mest in pristala na 40.

3. maj je bil izbran zato, ker je bila leta 1991 v namibijskem mestu Windhoek sprejeta deklaracija o naÄ?elih svobode tiska, ki so jo pripravili afriĹĄki novinarji. Razmere po vsem svetu so se odtlej za novinarje radikalno spremenile. Eden od pomembnih razlogov zanje je digitalna tehnologija, ki je z interaktivnimi spletnimi kanali bolj kot katerakoli inovacija doslej postavila na glavo veÄ?stoletne predstave in prakse v delovanju medijev. Drugi razlog, ki hkrati opozarja, da je zgolj en dan praznovanja svobode izraĹžanja in vloge, ki naj bi jo pri tem v imenu drĹžavljanov imeli novinarji, le kaplja v morje, pa so druĹžbene spremembe. Te so razlog, da je vse veÄ? novinarjev Ä?asopisnih, radijskih in TV hiĹĄ priÄ?a nevzdrĹžnim razmeram oziroma omejevanju svobode, vzponu politike kot glavnem razsodniku, kako in kaj naj mediji poroÄ?ajo, zniĹževanju meril profesionalnega dela, k Ä?emur bistveno prispevajo tudi lastniki medijev. Ti pogosto razumejo medije kot orodje za promocijo svojih interesov, v imenu kapitala pa zmanjĹĄujejo stroĹĄke z odpuĹĄÄ?anjem novinarjev in jih zamenjujejo s prekarnimi delavci. Po podatkih je to recimo vsak tretji novinar v naĹĄi drĹžavi. In podobno je tudi drugje po svetu. Da to ni v korist svobode medijev, nekateri podkrepijo z rezultati ameriĹĄke agencije za zaposlovanje CareerCast, ki Ĺže 25 let sestavlja lestvico najslabĹĄih in najboljĹĄih poklicev. NajslabĹĄi poklic za leto 2016 je namreÄ? Ĺže tretje leto zapored poklic Ä?asopisnega novinarja. Zaradi pritiskov in slabĹĄanja ekonomskih razmer novinarji razmiĹĄljajo bolj o tem, kako bodo lahko preĹživeli Ä?ez mesec, namesto da bi kritiÄ?no opozarjali na nepravilnosti nosilcev oblasti oziroma moÄ?i. Vse manj jih je pri poskusih odstiranja tanÄ?ic pripravljenih sprejeti nase plaz napadov, nizkih udarcev, kar vodi v samocenzuro.

Po mnenju predsednice DruĹĄtva novinarjev Slovenije Petre Lesjak TuĹĄek je razlogov za apatijo v novinarskih vrstah dovolj. A ĹĄe vedno dovolj razlogov tudi za upanje, da bo kakovostno novinarstvo ob vrsti dobrih novinarjev obstajalo in ga bo javnost prepoznala. Pogoj za delovanje demokratiÄ?nih druĹžb je namreÄ? kritiÄ?na javnost, ki brez pravice vedeti in svobode javne besede ter misli ne obstaja. ÄŒe se odpovemo tej svobodi, bosta svet in druĹžba ustrojena po meri vsakokratnih oblasti, kritiÄ?ni drĹžavljani pa bodo le ĹĄe ubogljivi potroĹĄniki. đ&#x;”˛

Uspeh Ĺ APZ v Avstriji

Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja bodo odprli v Velenju Velenje – Jutri, v petek, 13. maja, se bo ob 11. uri v domu kulture Velenje zaÄ?ela prireditev, s katero bodo odprli 21. Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja na drĹžavni ravni.

NajveÄ?ji festival uÄ?enja v Sloveniji se bo zaÄ?el s podelitvijo priznanj AndragoĹĄkega centra Slovenije uÄ?eÄ?im se posameznikom, skupinam in podjetjem. LetoĹĄnji dobitniki so Rajko Hrvat in NataĹĄa MohorÄ?iÄ?, ĹĄtudijska kroĹžka NaĹĄ les – naĹĄa priloĹžnost in Ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine – Kako

so vÄ?asih Ĺživeli? ter SploĹĄno gradbeno podjetje Pomgrad. V kulturnem programu bodo sodelovali otroci velenjskega vrtca Najdihojca, uÄ?enci Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje ter osnovnih ĹĄol Mihe Pintarja Toleda in Antona AĹĄkerca, Kajuhov pevski zbor, pa igralec Marko MandiÄ?, zbrane bodo pozdravili tudi Pika NogaviÄ?ka in GoriĹĄka ĹĄkrata, program pa bo povezovala igralka Pia ZemljiÄ?. Med drugimi bo prireditev obiskala ministrica za delo,

druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti dr. Anja KopaÄ? Mrak.

Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja bo nato potekal po vsej Sloveniji do 22. maja, v naĹĄi regiji pa na Ljudski univerzi Velenje ter v SrediĹĄÄ?ih za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj in Nazarje, kjer bodo potekale razne brezplaÄ?ne dejavnosti, kot so priprava zdravih obrokov, skrb za mentalno zdravje in fiziÄ?no kondicijo, urjenje roÄ?nih spretnosti đ&#x;”˛ tf in podobno.â€

Na 13. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bad Ischlu (Zgornja Avstrija), ki je potekalo med 30. aprilom in 4. majem, so se v zahtevni mednarodni konkurenci zborov razliÄ?nih kategorij odliÄ?no izkazali tudi pevci Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora iz Velenja, ki ga vodi dirigentka Danica PireÄ?nik. Zbor je osvojil zlato plaketo in postal zmagovalec kategorije meĹĄanih zborov. S tem so se pevci Ĺ APZ uvrstili na tekmovanje za veliko nagrado (Grand Prix) zadnji dan pevskega tekmovanja, na katerem je nastopilo sedem najboljĹĄih zborov zmagovalcev iz vsake kategorije po izboru petÄ?lanske mednarodne Ĺžirije. Glavno nagrado so osvojile pevke Ĺženskega mladinskega pevskega zbora Seisen High School Choir iz Japonske, ki so s tehniÄ?no dovrĹĄenostjo in glasovno homogenostjo prepriÄ?ale tako Ĺžirijo kot posluĹĄalce. Tekmovanja se je udeleĹžilo 24 zborov iz 14 drĹžav treh kontinentov: Kitajske, Japonske, TurÄ?ije, NemÄ?ije, Estonije, Ferskih otokov, Italije, HrvaĹĄke, Latvije, Avstrije, Ĺ vedske, ÄŒeĹĄke, Slovenije in JuĹžne Afrike. đ&#x;”˛

M. Ĺ .

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Že 150 let ob strani ljudem v stiski

TisoÄ? evrov za Ä?istilno napravo Velenje, 5. maja – Pred tednom dni so na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav v letu 2016. Za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav bodo med prosilce tudi letos razdelili subvencijo v viĹĄini 1000 evrov na objekt, sofinancirali pa jih bodo 50. Vloge bodo sprejemali do 31. avgusta. đ&#x;”˛

Izredna skupĹĄÄ?ina Velenje, 5. maja – V prostorih Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Velenje so se seĹĄli na izredni skupĹĄÄ?ini predstavniki druĹĄtev upokojencev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Na njej so potrdili JoĹžeta Rebernaka za predsednika zveze.

Po odstopu dr. Konrada Steblovnika sredi mandata so namreÄ? udeleĹženci redne skupĹĄÄ?ine zveze v marcu Rebernika imenovali za vrĹĄilca dolĹžnosti. V. d. naj bi bil najdlje do konca mandata. Ker pa v dokumentih zveze vrĹĄilec dolĹžnosti ni predviden, je velenjska upravna enota zavrnila legitimnost postopka. Zato so potrjevanje ponovili in tako bo naslednji dve leti JoĹže Rebernak predsednik zveze. Namesto Darinke Barle je prevzela mesto tajnice in blagajniÄ?arke Ĺ aleĹĄke PZDU Bernarda KoÄ?evar iz Gaberk pri Ĺ oĹĄtanju. tp

đ&#x;”˛

Doma krajanov (verjetno) ĹĄe ne bo Velenje, 10. maja – V Krajevni skupnosti Podkraj imajo prostore za delovanje nad toplotno podpostajo. Ti so premajhni za veÄ?je prireditve in druĹženje veÄ? krajanov hkrati. Ĺ˝e pred leti so pridobili zemljiĹĄÄ?e za gradnjo novega doma krajanov, del zgradbe pa bi bil namenjen tudi ĹĄportnim klubom. Za objekt so pred gospodarsko krizo Ĺže pridobili gradbeno dovoljenje, ki so ga uspeli tudi podaljĹĄati, saj do zaÄ?etka gradnje ĹĄe ni priĹĄlo. Kot kaĹže, tudi ne bo, razen Ä?e Mestna obÄ?ina Velenje za veÄ? kot 1 milijon vredno naloĹžbo pridobi evropska sredstva.

Zato v Podkraju sedaj razmiĹĄljajo o tem, da bi posodobili dosedanje prostore krajevne skupnosti nad toplotno podpostajo.

V kratkem pa bodo na parceli, predvideni za gradnjo novega doma krajanov, poruĹĄili objekt (hanger), ki stoji na njej. Poseg bo financirala MO Velenje, ki je zanj tudi pridobila gradbeno dovoljenje. đ&#x;”˛

KREVZEL INSTALACIJE d.o.o.,

bĹĄ

MetleÄ?e 14/a, 3325 Ĺ OĹ TANJ

PROSTA DELOVNA MESTA – RAZPIS

SAMOSTOJNI MONTER OGREVANJA Samostojnega monterja ogrevanja zaposlimo za nedoloÄ?en Ä?as s poskusno dobo 6 mesecev. • izkuĹĄnje: 5 – 10 let • izobrazba: IV. ali V. stopnja strokovne ĹĄole • dodatni pogoji: zpit B kategorije, zaĹželen A-test plamenskega in TIG varjenja, znanje oz. razumevanje dokumentacije za izvedbo instalacij • priÄ?akovanje: veselje do tehniÄ?nega podroÄ?ja, veselje do dela na terenu, samoiniciativnost, samostojnost pri delu, osebna zrelost, izjemna predanost delu, sposobnost prilagajanja in hitrega odzivanja, tehniÄ?na moralnost, sposobnost vodenja manjĹĄe skupine.

Ponujamo vam: • takojĹĄnja zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as s 6 meseÄ?nim poskusnim delom • zaposlitev v stabilnem podjetju • stimulativno delovno okolje in plaÄ?ilo • priloĹžnost za profesionalni in osebnostni razvoj Prijave z dokazili sprejemamo do zapolnitve prostih mest na naslov: KREVZEL INSTALACIJE d.o.o., MetleÄ?e 14/a, 3325 Ĺ OĹ TANJ Kontakt: 041/614-216

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

12. maja 2016

Dobrih 3700 Ä?lanov, blizu 300 prostovoljcev ‌

Po mnenju Darje Lipnikar, sekretarke ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje, je teden priloĹžnost za seznanitev ĹĄirĹĄe javnosti s pestro dejavnostjo RK, tema tedna pa se navezuje na 150 let humanosti na Slovenskem. ÂťTudi RK v teh letih druĹžbene, politiÄ?ne in ĹĄe Teden RK priloĹžnost za seznanitev s pestro dejavnostjo – kakĹĄne spremembe niso zaobĹĄle. Kljub teLani v Ĺ aleĹĄki dolini okoli 300 prostovoljcev opravilo veÄ? mu je ostal zvest svoji tradiciji, se uspeĹĄno prilagaja izzivom Ä?asa in ĹĄe vedno namenja kot 10 tisoÄ? prostovoljnih ur najveÄ? pozornosti, Ä?asa in energije izvajanju poslanstva na podroÄ?ju javnih pooblastil kot Tatjana PodgorĹĄek ne skupnosti. VÄ?eraj je pripravilo na sedeĹžu tudi sploĹĄno humanitarnim programom za zdruĹženja dan odprtih vrat, brezplaÄ?no mer- pomoÄ? ljudem v stiski. Danes velja RK za Od 8. do 15. maja poteka Teden RK. Njego- jenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. najveÄ?jo in najstarejĹĄo humanitarno organivo sporoÄ?ilo je Povsod in za vsakogar Ĺže 150 Slednje so izvajali tudi v Ĺ oĹĄtanju. UÄ?encem zacijo z najveÄ? Ä?lani.ÂŤ let. ObÄ?ani temeljno poslanstvo RK v tem te- prvih in drugih razredov so predstavili pomen Pod okriljem obmoÄ?nega zdruĹženja danes dnu podpiramo z doplaÄ?ilom znamk in Ĺžele- RK in njegovo delo, teden pa bodo sklenili v deluje 22 krajevnih organizacij RK, trije akzniĹĄkih vozovnic, obmoÄ?na zdruĹženja RK po soboto, 14. maja, z regijskim preverjanjem tivi z veÄ? kot 3700 Ä?lani. Med njimi je blizu Sloveniji pa ga zaznamujejo ĹĄe na druge naÄ?i- znanja ekip prve pomoÄ?i RK in CZ v Velenju. 300 zavzetih prostovoljcev, brez katerih tane. Velenjsko obmoÄ?no zdruĹženje je v zaÄ?etku Med 19 prijavljenimi so tudi tri ekipe iz Ĺ ale- ko uspeĹĄno svojega poslanstva ne bi mogli tedna razdelilo pakete hrane 587 upraviÄ?en- ĹĄke doline – poleg ekipe obmoÄ?nega zdruĹže- izvajati. Po zagotovilih sogovornice so ti lacem iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob nja mMestne obÄ?ine Velenje tudi ekipa Gore- ni opravili veÄ? kot 10.500 prostovoljnih ur.

Paki, kar so jim omogoÄ?ile omenjene lokal- nja, ki se tradicionalno uvrĹĄÄ?a med najboljĹĄe. Zadovoljstvo poraja tudi vnoviÄ?no delovanje krajevne organizacije RK v Ĺ oĹĄtanju, ÂťpogreĹĄamo pa nekaj takega ĹĄe v mestu Velenje.

Tu deluje le ena krajevna organizacija, zato je pokritost terena slabĹĄa. Zaradi tega teĹžje izvajamo nekatere dejavnosti. Na to vpliva tudi naÄ?in Ĺživljenja obÄ?anov, saj se sosedje predvsem v veÄ?stanovanjskih objektih med seboj slabo poznajo.ÂŤ Lipnikarjeva je zagotovila, da se bodo trudili tudi v prihodnje izvajati sedem naÄ?el organizacije (humanost, nepristranskost, nevtralnost, prostovoljstvo, enotnost, univerzalnost) in jih po moĹžnosti ĹĄe nadgraditi. Pri tem si Ĺželijo tvornega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, prostovoljci in ĹĄe s kom. đ&#x;”˛

Ob tednu RK izvajajo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

Kako zares moÄ?an je glas ljudstva PuĹĄÄ?ice proti predsedniku – Nogomet ni rokomet – Po vinu ĹĄe pivo – Ko bo, ne bo brezplaÄ?no Referendum: da ali ne! Kaj je lahko nad neposrednim odloÄ?anjem ljudi? Veliko razliÄ?nih vpraĹĄanj se je zadnje dni pojavilo ob odloÄ?itvi predsednika drĹžavnega zbora Milana Brgleza, da ne dovoli nekaterih referendumov. Nekateri so bili proti taki odloÄ?itvi iz pravnih razlogov, nekateri paÄ? zgolj iz politiÄ?nih. Tudi ko bo odloÄ?ilo Ustavno sodiĹĄÄ?e, ne glede na to, kako bo odloÄ?ilo, bosta pri nas ĹĄe vedno dva tabora. Eni bodo odloÄ?itev pozdravili, drugi jo bodo kritizirali.

Tako paÄ? je z ÂťenotnostjoÂŤ Slovencev.

Je pa res, da je Slovenija dobila nov dom.

Dom slovenskega nogometa na Brdu, v kraju, ki je pogosto kraj razliÄ?nih vrhunskih pogovorov in dogovorov. Vsaj po tem vrhunskem objektu smo se uvrstili med razvite nogometne drĹžave, Ä?e se Ĺže po kakovosti nogometa ĹĄe nismo. Ob pogostem poudarjanju, da za to visoko naloĹžbo drĹžavi ni bilo potrebno prispevati niÄ? denarja, upam, da bo tako ostalo tudi v nadaljevanju delovanja. OÄ?i mnogih ljubiteljev in ÂťljubiteljevÂŤ nogometa so bile zadnje dni seveda uprte na druga igriĹĄÄ?a, kjer so njihove ekipe bĂ­le bitke za Ä?im boljĹĄo uvrstitev v domaÄ?i ÂťpremiereÂŤ ligi. Za prvo mesto se, kot se spodobi, borita ljubljansko in mariborsko moĹĄtvo, VelenjÄ?ani in Celjani bi se radi uÄ?vrstili v sredini lestvice, da na koncu ne bi trepeta-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

li pred izpadom. To paÄ? ni rokomet, v katerem ekipi teh mest krojita sam vrh lestvice.

V sam vrh po razliÄ?nih zanimivih turistiÄ?nih prireditvah pa bi se rad uvrstil PodÄ?etrtek. Tu so v soboto uspeĹĄno izvedli drugi festival Ä?okolade in vina, za jesen Ĺže napovedujejo svoj ÂťoktoberfestÂŤ. Saj nimajo le izdelovalcev Ä?okoladnih izdelkov in vinarjev, imajo tudi pivovarje. KonÄ?no pa naj bi reĹĄili ĹĄe dve boleÄ?i toÄ?ki, ki temu ĹĄirĹĄemu obmoÄ?ju nikakor niso v ponos. Ĺ˝upan je prepriÄ?an, da bodo v kratkem le naĹĄli novega lastnika znamenitega, a Ĺže nekaj Ä?asa propadajoÄ?ega gradu, ki kraljuje nad krajem, zaÄ?ela naj bi se tudi prva dela pri ponovni oĹživitvi nekdanjega Vonarskega jezera. Gre za skupni projekt veÄ? obÄ?ina na naĹĄi in hrvaĹĄki strani.

Tudi Celjani se resneje ÂťozirajoÂŤ proti projektu, ki ga sicer naÄ?rtujejo Ĺže dolgo, a ĹĄe zdaj ni jasno, kdaj ga bodo res uresniÄ?ili.

Gre za ureditev pravega mestnega avtobusnega prometa. Nanj mnogi opozarjajo tudi zaradi ozraÄ?ja, ki je preveÄ? obogateno s praĹĄnimi delci. Tudi zaradi zatrpanosti parkirnih mest v srediĹĄÄ?u, saj se ljudje paÄ? morajo voziti s svojimi avtomobili. ÄŒeprav eni pravijo, da se zdaj stvari le premikajo, nihÄ?e ne upa napovedati, kdaj bodo res Âťzasadili lopateÂŤ. Gre paÄ? za obseĹžen in drag projekt, zato bi radi pridobili tudi evropska sredstva.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Ko bodo na voljo. Za ureditev mestnega avtobusnega prometa bodo morali zgraditi ĹĄe povezovalno cesto med Novo vasjo in Lavo, ki jo tudi Ĺže dolgo naÄ?rtujejo. Nekateri radi delajo vzporednice med Celjem in Velenjem.

Kot je sliĹĄati, bo med celjskim in velenjskim tovrstnim prometom bistvena razlika. Celjski najbrĹž ne bo brezplaÄ?en.

Na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju, v obÄ?inah, za katere je pristojno komunalno podjetje Simbio, pa so v ponedeljek zaÄ?eli letoĹĄnjo spomladansko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Najprej v ĹĄentjurski obÄ?ini, konÄ?ali jo bodo v zaÄ?etku junija v Ĺžalski. Dosedanje akcije kaĹžejo, da se pri ljudeh nabere veliko odpadkov, ki jih ne smejo odloĹžiti v navadne zabojnike, zato dvakrat letno od kraja do kraja potuje mobilni zabojnik za tovrstne nevarne odpadke. Iz leta v leto jih zberejo veÄ?, lani 68 ton. Zadnji Ä?as je najveÄ? ÂťodpisanihÂŤ elektronskih naprav. Tu, in ne kar kje v naravi, konÄ?a tudi vse veÄ? zdravil ter ostankov ĹĄkropiv.

V Ĺ˝alcu zadnje dni sicer ni bilo kakĹĄnih posebnih razprav o fontani piv, so pa imeli praznovanje, ki je tudi segalo na podroÄ?je piva in hmelja. 40 let InĹĄtituta za hmeljarstvo in pivovarstvo! Tudi njihovega vrta zdravilnih in aromatiÄ?nih rastlin, skoraj 300 jih imajo. Posebnost je mikropivovarna, v kateri varijo tudi res posebna piva.

Pa ĹĄe to: kaĹže, da se bo tudi med Celjem in Ĺ˝alcem nekaj premaknilo. Tudi mi smo v zapisih Ĺže opozarjali na slabo kolesarsko povezavo med obÄ?inama, konkretno med celjskim Medlogom in Ĺžalskim Levcem. Gre za kratek, a za kolesarje nevaren odsek, poskus ureditve pa je dolg. Zdaj menda tudi pri ureditvi tega vidijo ÂťluÄ? na koncu tunelaÂŤ. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

12. maja 2016

ÂťBrez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitveÂŤ Ministrica Andreja KatiÄ?: ÂťTopolĹĄica bo vedno zapisana v zgodovini kot kraj miru zmage in nove demokratiÄ?ne EvropeÂŤ – UporniĹĄtvo in domoljubje potrebujemo Slovenci tudi v danaĹĄnjih dneh Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 8. maja – 9. maja pred 71 leti je iz TopolĹĄice priĹĄla vest o koncu druge svetovne vojne. NemĹĄki general Aleksander LĂśhr je v tem kraju pred partizanskim poveljnikom Ivanom DolniÄ?arjem podpisal brezpogojno kapitulacijo nemĹĄkih sil za Jugovzhodno Evropo. V spomin na ta dogodek, pomemben tudi za Evropo, so ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Velenje, Festival Velenje ter Krajevna skupnost TopolĹĄica pripravili v zdraviliĹĄkem parku slovesnost, ki so jo popestrili Manca Izmajlova, NataĹĄa Loborec PerovĹĄek, Polona in Lucija Boruta, trobilni kvartet velenjske glasbene ĹĄole ter Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj.

edino prav. Proti faĹĄizmu in proti nacizmu. OdloÄ?ili smo se za preĹživetje in lepĹĄo prihodnost.ÂŤ Kot je ĹĄe poudarila KatiÄ?eva, je narodnoosvobodilni boj postavil temelje danaĹĄnji samostojnosti in suverenosti, katerih 25-letnica je pred nami, Âťsaj brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve, zato ne bomo dovolili, da se kjerkoli zmanjĹĄa pomen slovenskega Pred zaÄ?etkom slovesnosti so obrambna ministrica in slavnostna govornica Andreja KatiÄ?, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, predsednica krajevne skupnosti TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik, predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja Zveze slovenskih Ä?astnikov Velenje Janko AvberĹĄek, predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko HriberĹĄek ter predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik poloĹžili cvetje pri spominskem obeleĹžju v TopolĹĄici.

Da je za plemenite cilje mogoÄ?e zmagati tudi, Ä?e je na tej poti ĹĄe toliko ovir.

TopolĹĄica – kraj miru, zmage in nove demokratiÄ?ne Evrope

Slavnostna govornica ob tej priloĹžnosti – obrambna ministrica Andreja KatiÄ? – je med drugim oznaÄ?ila TopolĹĄico za kraj, ki bo v zgodovini vedno zapisan kot kraj, v katerem se je rodilo novo obdobje – obdobje miru, zmage in nove demokratiÄ?ne Evrope. TopolĹĄica je zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luÄ?i dneva Evrope. ÂťV dneh, ko obeleĹžujemo konec morije druge svetovne vojne in praznujemo dan zmage, dan Evrope je prav, da jasno poudarimo, da smo se Slovenci z narodnoosvobodilnim partizanskim bojem odloÄ?ili tako, kot je bilo

Svobodo moramo znati ceniti

Tudi letos je zaznamovanje 71. obletnice od podpisa kapitulacije in s tem konca druge svetovne vojne privabilo v TopolĹĄico veliko ljudi.

partizanskega boja za svobodo.ÂŤ Zahvalila se je vsem borcem in borkam, ki so se junaĹĄko uprli okupatorju in tlakovali pot do lastne drĹžave, prav tako borcem osamosvojitvene vojne pred 25 leti, pripadnikom teritorialne obrambe in policije, ki so poleti

leta 1991 pogumno obranili naĹĄo mlado drĹžavo. Po njenih besedah se tudi danes sooÄ?amo z razliÄ?nimi izzivi. ÂťVerjamem, da nas skozi vsa prizadevanja vodi zavest, da smo sposobni zmagovati, Ä?eprav smo majhen narod, kar smo Ĺže veÄ?krat dokaza-

Parkirnina izpraznila garaŞne hiťe Na MO Velenje trdijo, da je parkiranje v velenjskih garaŞnih hiťah najcenejťe v drŞavi, verjetno tudi v Evropi – Kam so izginili avtomobili?

Do aprila je bila spodnja etaĹža garaĹžne hiĹĄe pod Mercatorjem vedno polna, sedaj je v njej le nekaj avtomobilov.

Velenje, 6. maja – V zaÄ?etku aprila je v MO zaÄ?ela veljati nova ureditev parkiranja, ki je med drugim uvedla tudi plaÄ?ljivo parkiranje v garaĹžnih hiĹĄah Mercator, Avtobusna postaja, Gorica in Zdravstveni dom. V slednjem je bilo parkiranje plaÄ?ljivo Ĺže pred tem, v prvih treh pa ne. In prav v njih se najbolj pozna, da

oÄ?itno Ĺ aleÄ?ani doma niso pripravljeni plaÄ?evati parkirnine.

Najbolj prazna je po uvedbi parkirnin v garaĹžnih hiĹĄah spodnja etaĹža garaĹžne hiĹĄe pod Mercatorjem, ki je v obÄ?inski lasti.

Zgornja, ki ostaja brezplaÄ?na v Ä?asu delovanja Mercator Centra, je seveda nabito polna. Tone Brodnik, vodja urada za komu-

nalne dejavnosti na MO Velenje, nam je povedal: ÂťVelenjÄ?ani smo res posebni. NihÄ?e ne bi niÄ? plaÄ?al, po domaÄ?e lahko reÄ?emo, da se v Velenju niÄ? ne splaÄ?a. Cena za parkiranje v garaĹžni hiĹĄi je manj kot 1 evro na dan, kar je najceneje v drĹžavi, verjetno celo v Evropi. Pred uvedbo parkirnine je bila garaĹžna hiĹĄa pod

li. Mi smo narod, ki je uporen, narod, ki se ne vda, in narod, ki zna preĹživeti.ÂŤ Svoja razmiĹĄljanja je Andreja KatiÄ? sklenila z besedami, da je 9. maj – dan zmage in dan Evrope, dan, ko se toliko bolj zavedamo, da se je za pravo stvar vredno nenehno boriti.

Mercatorjevim centrom skoraj polna. Danes je v njej naenkrat okoli 20 avtomobilov. Ni nam jasno, kam so obÄ?ani umaknili avtomobile. Vemo, da so v njej prej parkirali prebivalci Standarda, ĹĄtevilni zaposleni v podjetjih s sedeĹžem v centru mesta. ÄŒe to pomeni, da sedaj v sluĹžbo hodijo peĹĄ ali s kolesom, je to celo dobro.ÂŤ A dejstvo je, da je parkirnina izpraznila garaĹžne hiĹĄe. ÂťNad avtobusno postajo je prva etaĹža zasedena do tretjine, druga pa je polna do Ä?etrtine, kar je bolje, kot je bilo aprila. Na Gorici pa se v zadnjem Ä?asu obÄ?ani odloÄ?ajo za nakup letne karte, kar je dobro. Doslej smo jih prodali 340, kar pomeni, da so novo uredbo vendarle sprejeli,ÂŤ je ĹĄe dodal Brodnik. Ĺ˝e res, da parkirnina v velenjskih garaĹžnih hiĹĄah ni viĹĄja od slabega evra na dan, a le, Ä?e kupimo meseÄ?no ali letno karto, za kar je treba imeti denar Âťna kupuÂŤ. Za letno, recimo, je treba odĹĄteti 250 evrov, za meseÄ?no 25 evrov, s tem, da ta ne velja v garaĹžni hiĹĄi Zdravstveni dom. ÄŒe plaÄ?ujemo parkirnino na uro, pa ta v garaĹžnih urah znaĹĄa 40 centov na uro. In to je za mnoge oÄ?itno preveÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ

Po mnenju Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha moramo svobodo znati ceniti, sicer jo bomo izgubili. ÂťMi smo tisti, ki moramo spoĹĄtovati stvari, ki niso samoumevne, in to prenaĹĄati na mlade.ÂŤ Dogajanja v Sloveniji je treba preseÄ?i, ovire reĹĄevati s strpnostjo in dialogom. Menih je znova spomnil na prizadevanja, da bi bila proslava, s katero v TopolĹĄici zaznamujejo konec ĹĄtiriletne druge svetovne vojne, drĹžavna prireditev, a jim za zdaj to ĹĄe ni uspelo. Je pa razveseljivo vsaj to, da slovenska vlada nanjo poĹĄlje koga iz svojih vrst.

To je nauk, ki ga moramo prenaĹĄati na naslednje generacije

Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, je menil, da je okupator pri uniÄ?evanju vsega, kar je bilo povezano s slovenstvom, pozabil na veliko slovensko srce, za katerim je stala peterokraka, za katero so se skupaj borili proti okupatorju z Ĺželjo po svobodnem Ĺživljenju na slovenskih tleh. ÂťTa zgodovinska dejstva so nauk, ki ga moramo prenaĹĄati na naslednje generacije. Pozorni moramo biti na dogodke, ki bi lahko ogrozili mir in svobodo.ÂŤ Tako kot Menih je tudi Dermol menil, da Slovenci tudi v danaĹĄnjih dneh potrebujemo uporniĹĄtvo in domoljubje.

Sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da so na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Za obÄ?ane, Javne objave in razpisi, Javne objave) objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2016.

Besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani obÄ?ani dobijo tudi v sprejemni pisarni Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1, Velenje; klet, soba ĹĄt. 10), prijavitelji pa morajo vloge oddati najkasneje do 31. avgusta 2016.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Vhodne podatke doloÄ?al HSE Na preiskovalni komisiji Tot in Dermol – Blok 6 in 5 morata obratovati, pravi Dermol Mira ZakoĹĄek

loÄ?ena na viĹĄini 2,25, v Ä?asu vodenja TEĹ dr. MatjaĹža Eberlinca pa je ta poskoÄ?ila.

Kako pa je bilo z napovedano prisilno privedbo?

Ljubljana, Nekdanja direktorja TEĹ mag. Simon Tot (TEĹ je vodil od novembra 2010 do januarja ÂťNe morem se znebiti obÄ?utka, da Ĺželi nekdo v pri2013) in Peter Dermol (direktor je bil od maja 2013 meru mojega zasliĹĄanja spisati kriminalno zgodbo. do novembra 2014) vztrajata pri razliÄ?nih ocenah Res je, da sem se na zasliĹĄanje opraviÄ?il, ob tem investicijske vrednosti ĹĄestega bloka. Tot jo ocenju- pa predsedniku sporoÄ?il, da naj mi sporoÄ?ijo nov termin, ker sem v preiskavi je na 1,3 milijarde evrov, za pripravljen sodelovati. Nakolikor je podpisal tudi pomesto tega sem v medijih goje za drĹžavno poroĹĄtvo za prebral napoved moje prinajetje kredita, osnova za silne privedbe. Ko sem obto pa je bila tudi zaveza Prevestilo potem poslal vsem mogovnika, da jim bo preÄ?lanom komisije, je bilo primog prodajal po 2,25 evra. vedba preklicana in tudi vaVse to je zapisano v petem bilo na vnoviÄ?no zasliĹĄanje investicijskem programu, ki sem dobil,ÂŤ pravi Peter Derje za Tota ĹĄe vedno veljaven mol, ki vztraja pri viĹĄji invein se mu zdi ĹĄkoda, da se testicijski vrednosti investicimu dokumentu ni sledilo. je kot Tot. ÂťNavsezadnje se Dermol pa pravi, da je bila je ta ob zakljuÄ?ku investicirealna cena projekta Ĺže ob je pokazala tudi kot prava,ÂŤ danih zavezah drĹžavi okoli poudarja in dodaja, da je 1,4 milijarde evrov (sklenjepresek stanja naredil takoj nih je bilo Ĺže veÄ? aneksov z ob prevzemu funkcije, vse Alstomom, vsak pa je imel dokumente pa pripravljal finanÄ?ne posledice). Peti izkljuÄ?no na izhodiĹĄÄ?ih, ki investicijski program je za jih je dobival iz HSE. Dermola sporen, ker ni obKako pa je s ĹĄtevilom zasegal vseh del in stroĹĄkov. poslenih? ÂťTo je bilo znano Glede cene premoga 2,25 Ĺže vse od leta 2005, ko se evra za gigajoul, pa je dejal, je to zaÄ?elo zmanjĹĄevati (tada bi moral Premogovnik, Peter Dermol: ÂťVes Ä?as smo raÄ?unali, da bo da bi takĹĄno ceno lahko zaobratoval tudi blok 5ÂŤ krat je bilo v TEĹ 600 zaposlenih). Seveda pa smo ves gotavljal, udejanjiti nekaj investicij, med drugim zgraditi izvozni jaĹĄek NOB Ä?as raÄ?unali in v dokumentih tudi predvidevali, da 2. Poudaril je tudi, da so vse vhodne podatke za bo po zaÄ?etku obratovanja bloka 6 obratoval tudi investicijske programe zagotavljali v HSE. To je blok 5 in ĹĄe vedno mislim, da bi tako moralo biti,ÂŤ veljalo tudi za ĹĄesti investicijski program, ki ga je pravi Peter Dermol. đ&#x;”˛ pripravil Dermol. Cena premoga je bila takrat do-

GOSPODARSKE novice Rast zaposlenosti, viĹĄji dobiÄ?ek Ljubljana – NajnovejĹĄi podatki o poslovanju podjetij v preteklem letu kaĹžejo rast zaposlenosti, viĹĄje prihodke in kar neverjetno rast Ä?istega dobiÄ?ka, ki je skoÄ?il za visokih 80 odstotkov. IzboljĹĄuje se tudi plaÄ?ilna sposobnost subjektov. TeĹžave s plaÄ?ili imajo ĹĄe vedno predvsem v trgovini in gradbeniĹĄtvu.

ZmanjĹĄuje se tudi brezposelnost. Gre poÄ?asi in smo ĹĄe daleÄ? od ugodnih ĹĄtevilk iz preteklosti, a vendar. V Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 105.453 brezposelnih, kar je 4,3 odstotka manj kot marca in 8,2 odstotka manj kot aprila lani.

Delodajalci priÄ?akujejo veÄ?jo pomoÄ? drĹžave Ljubljana – Delodajalci pri nadaljnji rasti podjetij priÄ?akujejo veÄ?jo pomoÄ? drĹžave in nujne davÄ?ne spremembe ter Ĺže junija prve predloge za mini delovno reformo. Toda oÄ?itno je vsaj pri davÄ?ni reformi, da minister DuĹĄan Mramor iĹĄÄ?e predvsem, kje vse bi lahko pobral ĹĄe veÄ? davkov, saj bo moral zakrpati luknjo, ki bo nastala z nekaterimi ugodnostmi, ki jih ponuja gospodarstvu. NajpomembnejĹĄa opazna ugodnost je preoblikovanje dohodninske lestvice. V zameno bi rad zviĹĄal davek na dobiÄ?ek. To bi drĹžavi prineslo veÄ? denarja, ki pa naj bi ga porabila za spremembe, ki bi jih s sabo nosita predvideni zdravstvena in pokojninska reforma. Gospodarstvo nad to metodo palice in korenÄ?ka ni navduĹĄeno, saj ugotavlja, da se ob tem javni sektor spet bohoti in mu nobena vlada ni pripravljena resno stopiti na prste.

Slovenija v deflaciji Da ljudje gospodarske rasti ĹĄe ne Ä?utijo, navsezadnje kaĹže tudi naĹĄa deflacija. Cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in so se aprila v povpreÄ?ju na meseÄ?ni ravni sicer zviĹĄale za 0,4 odstotka, na letni ravni pa je Slovenija aprila zaznala 0,6-odstotno deflacijo. NajveÄ? so k letni deflaciji prispevale niĹžje cene naftnih derivatov.

Skupina TUĹ v velikih teĹžavah Celje – Skupina TuĹĄ je 21. aprila vendarle objavila poslovno poroÄ?ilo za leto 2014. Iz njega izhaja, da je trgovski del EngrotuĹĄ ustvaril 485 milijonov evrov prihodkov oziroma 4,9 odstotka manj kot v letu 2013, normaliziran denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znaĹĄal 1,9 milijona evrov, izguba iz poslovanja 2,9 milijona evrov, Ä?ista izguba pa 106 milijonov evrov.

Telekom bo za 226 zniĹžal ĹĄtevilo zaposlenih Telekom Ä?akajo zahtevne spremembe. Tako bodo do konca leta zmanjĹĄali ĹĄtevilo zaposlenih za 226. Ĺ˝e lansko leto so jih za 230. Bodo pa, pravijo, tudi zaposlovali. IĹĄÄ?ejo strokovnjake in pomlajujejo ekipo.

Slovenija veliko izvaĹža v Rusijo V drĹžave, ki niso Ä?lanice EU, je Slovenija lani najveÄ? blaga izvozila v Rusijo. Vrednost izvoza v to drĹžavo je znaĹĄala skoraj 800 milijonov evrov, kar je 14,3 odstotka izvoza v te drĹžave. Od tega najveÄ?ji deleĹž predstavljajo zdravila, skoraj 35 odstotkov.

Rusiji sledita trga Srbije in BiH. NajveÄ? blaga pa smo lani iz drĹžav zunaj EU uvozili iz Kitajske. Statistika ob tem ugotavlja, da postaja za nas Ä?edalje pomembnejĹĄi uvoz blaga iz TurÄ?ije.

500-evrski bankovec umikajo iz obtoka Evropska centralna banka je sklenila, da zaradi tveganj, povezanih s financiranjem terorizma, ne bo veÄ? tiskala bankovcev za 500 evrov. Iz obtoka ga bodo umaknili konec leta 2018, ko bosta predstavljeni novi podobi bankovcev za 100 in 200 evrov.

• balkonskega cvetja lastne proizvodnje, • semen in sadik zelenjave, • diĹĄavnic, • enoletnic in dvoletnic, • lonÄ?nic, • trajnic, • okrasnih loncev in dekorativnih materialov, • okrasne drevnine, • gnojil, semen ter substratov

V odprti smo med tednom ter ob e, ur od 7.00 -19.00 2.00 ure.

-1 00 8. sobotah od aznikih je Ob nedeljah in pr t.

Vrtni center zapr

Ĺ tevilne lonÄ?nice, okrasne lonce in dekorativne materiale boste lahko izbirali po posebej ugodnih cenah.

Pri nas kupljeno balkonsko cvetje, na vaĹĄo Ĺželjo tudi posadimo v vaĹĄa korita.

đ&#x;”˛

mz

Hkrati vas vabimo v naĹĄ vrtni center PUPKalia na Celjski cesti 4 v Velenju, Â kjer vam nudimo:

Vabljeni v naĹĄ Vrtni center na KoroĹĄki cesti 40a, kjer vam nudimo pestro izbiro:

Obratovalni Ä?as: sezone Ä?asu spomladanske

12. maja 2016

Z vami

Ĺže 22 let ZA UREJENO OKOLJE

• Ĺ iroko ponudbo semenskega materiala, • Seme koruze ter ostalih poljĹĄÄ?in za kmete, • Semena vrtnin za profesionalne pridelovalce, • Vse vrste rastnih substratov in zemlje za vrt, • Specialna gnojila za trato , okrasne rastline, lonÄ?nice ter organska gnojila razliÄ?nih vrst • Vrtno orodje, kosilnice in ĹĄkropilnice, • Zalivalno tehniko in pripomoÄ?ke za zalivanje, • Ĺ iroko ponudbo okrasnih loncev in cvetliÄ?nih korit,

Obratovalni Ä?as:

petka od Od ponedeljka do sobota e, 8.00 do 19.00 ur ure 13 od 8.00 do .00 to pr za ki Nedelja in prazni

• Balkonsko cvetje lastne proizvodnje, vse vrste zeliĹĄÄ?, enoletnic, dvoletnic, trajnic in okrasne drevnine • Sredstva za varstvo in krepitev rastlin

Za ves prodajni program, vam v obeh vrtnih centrih nudimo strokovno svetovanje.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

12. maja 2016

V prvem Ä?etrtletju proizvodnja premoga v skladu s priÄ?akovanji Zaradi zahtevne odkopne fronte je uspeĹĄnost proizvodnje za naprej nemogoÄ?e napovedati Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 6. maja – V jami Premogovnika Velenje v prvem Ä?etrtletju letos niso imeli veÄ?jih teĹžav, zato je tudi proizvodnja premoga v skladu s priÄ?akovanji in nekoliko nad letnim naÄ?rtom, pravi predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. V prvih ĹĄtirih mesecih so z dveh odkopov pridobili 1 milijon 98.700 ton premoga, ĹĄe posebej uspeĹĄni pa so bili v marcu, ko smo proizvedli kar 336.970 ton. V prvih treh mesecih je bila dobra tudi kaloriÄ?na vrednost premoga, ki je znaĹĄala 11,86 GJ/ tono, kar je pet odstotkov nad naÄ?rtovano. LetoĹĄnji naÄ?rt proizvodnje premoga znaĹĄa 37.425 v TJ, v tonah pa bo odvisen od povpreÄ?ne kaloriÄ?ne vrednosti.

Kako pa naprej, bo ĹĄlo tudi tako gladko? ÂťOd sredine maja do sredine junija bo deloval le en odkop, v poletnih mesecih trije, oktobra in novembra naÄ?rtujemo proizvodnjo z dveh odkopov, nato bodo zopet delovali trije. Zaradi zahtevne odkopne fronte in narave dela je nemogoÄ?e vnaprej napovedati uspeĹĄnost proizvodnje. Zahtevna odkopna fronta pa je tudi razlog, da letos v poletnih mesecih ne bomo imeli kolektivnega dopusta.ÂŤ Na zaÄ?etku aprila je bil med upravo in socialnimi partnerji podpisan dogovor o obvladovanju stroĹĄkov dela v Skupini Premogovnik. Kaj ste se dogovorili? ÂťDogovor je bil sklenjen za obdobje od 1. aprila do 31. decembra letos in velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo doloÄ?ila Kolektivne pogodbe premogovniĹĄtva Slovenije. V njem smo se med drugim dogovorili za viĹĄino meseÄ?nega

izplaÄ?evanja stimulacije druĹžbe ob pogoju, da je doseĹžen plan proizvodnje, izhodiĹĄÄ?na enota enostavnega dela, regres za letni dopust v viĹĄini, kot bo izplaÄ?an v drugih druĹžbah v skupini HSE, viĹĄino prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ‌.

Pogajanja so bila teĹžka, trda in zahtevna. Kako daleÄ? pa je podpis socialnega sporazuma? ÂťUprava se je veÄ?krat sestala s socialnimi partnerji z namenom, da bi priĹĄlo do podpisa, pogajanja bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ĺ˝elimo doseÄ?i tak sporazum, ki bo na dolgi rok omogoÄ?al vzdrĹžno poslovanje podjetja.

Zavedati pa se moramo, da trenutna situacija na trgu premoga in elektriÄ?ne energije Ĺžal ne omogoÄ?a standarda, ki smo ga bili vajeni v preteklosti. Pred tem si ne smemo zatiskati oÄ?i. Verjamem,

â?ą

Zaradi zahtevne odkopne fronte poleti ne bo kolektivnega dopusta.

da se zaposleni zavedajo resnosti razmer, v katerih smo, in tega, da lahko le s skupnimi moÄ?mi doseĹžemo cilje, ki smo si jih zastavili v naÄ?rtu finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja.ÂŤ Kako kaĹže reorganizaciji, spremembi sistemizacije delovnih mest, hÄ?eram?

V dogovor s socialnimi partnerji smo zapisali tudi, da bo uprava izvedla revizijo procesov proizvodnje premoga in na tej osnovi pripravila predlog reorganizacije in nove sistematizacije delovnih mest. Uprava se je v dogovoru zavezala, da bo pred uveljavitvijo

sprememb zaradi reorganizacije in sistematizacije pridobila soglasje socialnih partnerjev.

Premogovnik Velenje se v skladu z naÄ?rtom finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja osredotoÄ?a na osnovno dejavnost proizvodnje premoga. Med strateĹĄkimi odvisnimi druĹžbami za

za izbiro ponudnika je bilo poleg najviĹĄje ponujene cene oziroma najugodnejĹĄe ponudbe in najugodnejĹĄih plaÄ?ilnih pogojev za prodajalca, nadaljevanje turistiÄ?ne dejavnosti, ki omogoÄ?a razvoj celotnega kompleksa ter prevzem vseh zaposlenih. Kupec bo zaposlenim leto dni od

â?ą Mag. Ludvik Golob: Žal trenutna situacija na trgu premoga in elektriÄ?ne energije ne omogoÄ?a standarda, ki smo ga bili vajeni v preteklosti.ÂŤ

podporo osnovnemu procesu je druĹžba HTZ, ki ostane v Skupini Premogovnik Velenje. DruĹžbe in naloĹžbe, ki niso v povezavi z osnovno dejavnostjo, so predvidene za proces dezinvestiranja.ÂŤ Prodaja premoĹženja gre pa (kar) dobro? ÂťHotel Barbara v Fiesi smo Ĺže prodali, zelo daleÄ? je tudi odprodaja Centra starejĹĄih Zimzelen, Ä?akamo le ĹĄe na dovoljenje za prenos koncesnine na novega lastnika. Sredi aprila smo podpisali pogodbo o prodaji Hotela Oleander v Strunjanu. Merilo

podpisa pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih RS zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do sedaj. PlaÄ?ilo celotne kupnine, kar je bil tudi pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremiÄ?nini, je bilo izvedeno, primopredaja bo potekala 31. maja, prevzem zaposlenih pa 1. junija.ÂŤ Kaj ĹĄe sledi? ÂťPredmet nadaljnjega dezinvestiranja in odprodaje bodo deleĹži v druĹžbah, v katerih je Premogovnik manjĹĄinski lastnik. Ĺ e vedno pa prodajamo vilo Ĺ iro-

Lokalni odbor SMC Velenje pripravil posvet o energetski prihodnosti Ĺ aleĹĄke doline

Velenje, 4. maja – Na delovnem posvetu z naslovom Prihodnost Šaleťke doline v energetiki – da ali ne? so udeleŞenci poudarili, da je izjemno pomemben dialog in komunikacija med lokalno skupnostjo in predstavniki lastnikov, to je drŞave. Posvet je vodil strokovnjak za energetiko dr. Peter Novak, ki je v uvodu poudaril, da vpraťanja, ali je prihodnost Šaleťke doline v energetiki, pravzaprav sploh ni, saj je jasno, da jo Slovenija potrebuje.

Predvsem je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bomo v Sloveniji energetsko krizo, ki pesti tudi Evropo, do leta 2020 prebrodili.

Mag. Nada Drobne PopoviÄ?,

Predsednica lokalnega odbora SMC in podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar in drĹžavni sekretar z ministrstva za infrastrukturo Klemen Potisek: Kolarjeva je poudarila, da mora lokalno okolje sodelovati pri iskanju reĹĄitev za Ĺ aleĹĄko dolino, Ä?eprav gre za energetiko, ki je drĹžavnega pomena.

Ä?lanica uprave SDH, je v imenu lastnika (drĹžave) potrdila, da je energetika HSE strateĹĄka naloĹžba. Poudarila je, da je njihov cilj krepitev skupine in ohranitev vodilnega poloĹžaja v energetiki, ohranjanje strokovnosti, podpora novim projektom in zaveza trajnostnemu razvoju. Tudi Ä?lan uprave HSE Gorazd Skubin je

tehnoloĹĄkim znanjem in opremo prodreti na skoraj neskonÄ?en turĹĄki rudarski trg. Dobra izvedba celotnega projekta pa bi bila odliÄ?na referenca podjetja v tem delu sveta.ÂŤ Prisotni ste tudi pri drugih projektih v JV Evropi. ÂťV Srbiji, v premogovniku RMU ÂťSOKOÂŤ iz Soko Banje v bliĹžini Aleksinca in NiĹĄa, smo pred podpisom pogodbe za izdelavo jamskih prog za odpiranje nove jame, kamor bomo dobavili tudi opremo in uvedli naĹĄo tehnologijo za mehanizirano odkopavanje Ĺže v letu 2018.

V BiH smo stalno prisotni v premogovniku RMU ÂťMRAMORÂŤ v Mramorju pri Tuzli, kamor smo leta 2008 prodali kompletno opremljen in generalno obnovljen odkop dolĹžine 60 m.

Sedaj poslovno sodelujemo z dobavo rezervnih delov in materialov ter z dobavo opreme pri podaljĹĄanjih odkopa ter z generalnimi remonti na rudarski odko-

Naprodaj so ĹĄe vila Ĺ iroko, poslovni prostor v Ĺ martnem ob Paki, Bela dvorana, Steklena direkcija, Restavracija Jezero, upravna zgradba druĹžbe Gost, stanovanja in zemljiĹĄÄ?a.

Ĺ aleĹĄka dolina ima svoje mesto v slovenski energetiki Mira ZakoĹĄek

ko, poslovni prostor v Ĺ martnem ob Paki, Belo dvorano, Stekleno direkcijo, Restavracijo Jezero, upravno zgradbo druĹžbe Gost, stanovanja ter zemljiĹĄÄ?a.ÂŤ Premogovnik Velenje ima v svetu velik ugled zaradi preteklih vlaganj v razvoj tehnologij in lastnega strokovnega kadra. Kako to trĹžite oziroma ali to ĹĄe trĹžite? ÂťTo je tisto, kar je pripomoglo k temu, da lahko naĹĄe bogato rudarsko znanje trĹžimo pri razliÄ?nih projektih zunaj naĹĄih meja.

Trenutno je naĹĄ najveÄ?ji projekt na turĹĄkem trgu, tam smo sicer prisotni Ĺže vse od leta 2010.

Sodelujemo s premogovnikoma IMBAT Soma in Soma KOMUR, kamor smo prodali veliko generalno obnovljene rudarske opreme. Pred prvomajskimi prazniki so bili na vnoviÄ?nem obisku pri nas najviĹĄji predstavniki IMBAT Soma, v katerem se Ĺže nekaj Ä?asa pripravljajo na posodobitev opreme in uvajanje novih tehnologij na odkopnih in

5

ocenil, da ima energetika dovolj rezerve, da prebrodi to prvo krizo do leta 2020. PriloĹžnosti vidijo v zdruĹževanju hidro in termo

proizvodnje ter prodaji znanja, ki ga imajo veliko, na tujih trgih.

Direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je na

pripravskih deloviĹĄÄ?ih. Zaradi podobnosti odkopnih front in premoga – tudi pri njih kopljejo lignit – se zanimajo za naĹĄo visoko produktivno Velenjsko odkopno metodo. Projekt zajema dobavo in montaĹžo odkopne opreme ter izobraĹževanje njihovih zaposlenih. Na osnovi videnega in predstavljenega so Ĺže po prvem obisku sprejeli odloÄ?itev, da tudi pri njih uvedejo naĹĄo odkopno metodo s pridobivanjem nadkopnega premoga preko stropnika sekcije hidravliÄ?nega odkopnega podporja. Na osnovi dogovora smo pripravili ponudbo za dobavo in montaĹžo kompleksnega odkopa dolĹžine 150 metrov, ta pa bo vsebovala tudi izobraĹževanje vseh potrebnih kadrov premogovnika IMBAT Soma tako pri nas kot tudi na lokaciji vgradnje opreme v TurÄ?iji. Pridobitev tega posla bi bila za nas zelo pomembna, saj si Ĺželimo z Velenjsko odkopno metodo ter naĹĄim

pni opremi. Letos bomo dobavili nov odkopni veriĹžni transporter.

Na zaÄ?etku uspeĹĄnega sodelovanja z njimi je ĹĄlo le za ĹĄiritev proizvodnje oziroma uvajanje mehaniziranega odkopavanja, sedaj pa sodelujemo pri modernizaciji premogovnika tudi na podroÄ?jih usposabljanja, razĹĄiritve odkopavanja, servisiranja itd.

V BiH poslovno sodelujemo tudi s premogovnikom RMU ÂťKAKANJÂŤ, RMU ÂťBREZAÂŤ in RMU ÂťÄ?URÄ?EVIKÂŤ, kjer gre za manjĹĄe posle, za rudnik LjeĹĄljane pa smo izdelali osnovni koncept in idejne reĹĄitve za pridobivanje premoga in bentonita. Revizijska hiĹĄa je izdala priporoÄ?ilo investitorju, da za projektiranje glavnega rudarskega projekta izbere naĹĄo projektantsko ekipo.ÂŤ

posvetu izpostavil nov pristop Holdinga Slovenske elektrarne, na osnovi katerega tudi lahko zatrdi, da Premogovnik Velenje ima prihodnost. Ĺ˝upana Ĺ oĹĄtanja Darko Menih in Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar sta zbrane spomnila na velike posege, ki sta jih rudarstvo in energetika naredila v Ĺ aleĹĄki dolini. Posledice ĹĄe vedno niso odpravljene, predvsem pa sobivanje z energetskimi objekti (ropot, smrad ‌) vplivajo tudi na Ĺživljenjsko okolje tukajĹĄnjih prebivalcev, zato ti upraviÄ?eno priÄ?akujejo odĹĄkodnine oziroma rente. Ozirajo se po dobro reĹĄenih tovrstnih vpraĹĄanjih v zvezi z jedrsko elektrarno KrĹĄko. Predstavnik sindikata dejavnosti energetike Branko SevÄ?nikar pa je opozoril na dolĹžnost drĹžave, da odgovorno in skrbno upravlja svoje premoĹženje.

DrĹžavni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je zagotovil, da ima Ĺ aleĹĄka dolina prihodnost v energetiki, je pa ob predstavitvi degradiranega okolja dejal tudi, da ob vsem tem ne bi smeli poza-

bljati, da zagotavljata rudarstvo in energetika tukajĹĄnjim prebivalcem sorazmerno visok standard, precej viĹĄji od slovenskega povpreÄ?ja. „Dejstvo je, da je Ĺ aleĹĄka dolina danes pomembna industrijska in energetska lokacija in da jo kot tĂĄko vidimo tudi do leta 2050, ker do takrat za zdaj pripravljamo strateĹĄke dokumente. In zagotovo tudi za naprej,“ je dejal Potisek, ki je napovedal, da bodo do konca leta pripravili energetski koncept Slovenije za obdobje 2035–2055. Izzivi so v obnovljivih virih, uÄ?inkoviti rabi energije, pametnih omreĹžjih – optiki in mobilnosti.

Vsi predstavniki lokalnih skupnosti in sindikatov so na posvetu opozorili tudi na negativen predznak, ki ga ima ĹĄesti blok termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj v slovenski javnosti, in pozvali, da predstavniki drĹžave spodbudijo pozitiven pristop.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

Univerzalni temeljni dohodek S poslanci Marijo A. KovaÄ?iÄ?, SaĹĄom TabakoviÄ?em in Janom Ĺ kobernetom smo razmiĹĄljali o univerzalnem temeljnem dodatku – Zdi se, da je naĹĄa druĹžba ĹĄe premalo razvita, da bi ga lahko uvedli in da bi ta vplival na odpravo revĹĄÄ?ine Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝e desetletje so razprave na temo univerzalnega temeljnega dodatka (UTD) aktualne tudi v Sloveniji, Ä?eprav kakĹĄnih zelo temeljitih ĹĄtudij in tudi konkretnih predlogov o tej temi ĹĄe ni bilo podanih. Ob 1. maju, delavskem prazniku, ko smo veliko razmiĹĄljali o poloĹžaju delavcev in tudi upokojencev, ki je vse prej kot roĹžnat, pa se je znova zaÄ?elo veÄ? govorili tudi o tem. Tudi z bolj konkretnimi ĹĄtevilkami. Nekateri tako ocenjujejo, da naj bi vsak prebivalec Slovenije prejel pribliĹžno 300 evrov takĹĄnega dohodka. Na prvi pogled je to seveda zelo razveseljivo. Kdo tega ne bi vzel? Ob tem pa ostajajo odprta vpraĹĄanja, kaj bi v resnici s tem pridobili. Bi se delavski in upokojenski poloĹžaj s tem res izboljĹĄal? Komu bi se izboljĹĄal in katere dosedanje socialne transferje bi ohranili? Bi ostala ĹĄolanje in zdravstvo brezplaÄ?na, bi subvencionirali ĹĄe naprej otroĹĄko varstvo, kako bi bilo s ĹĄtipendijami?

Predvsem pa se postavlja vpraĹĄanje, kje bi ta denar dobili? ÄŒe bi ga delili zgolj toliko, kot ga imamo na voljo danes, bi Ĺživljenjski standard teĹžko poveÄ?ali, morda bi ga morali bolj uravnoteĹžiti ‌ Skratka, odprtih vpraĹĄanj je veliko, prav tako tudi mnenj. Mi jih tokrat delimo s poslanci drĹžavnega zbora iz Ĺ aleĹĄke doline.

va. Skrbi, takĹĄnih in drugaÄ?nih, kar ni konec.

DruĹžbena neenakost je Ĺže naĹĄa stalnica. V prizadevanjih, da bi namestili take vzvode, da bi se pokazala uÄ?inkovitost, ki bi jo Ä?utili tudi najrevnejĹĄi, ĹĄe ni.

zmanjĹĄati, onemogoÄ?a dvig plaÄ?, zato se o univerzalnem temeljnem dohodku, za katerega priÄ?akujemo, da mora biti viĹĄji, kot je danaĹĄnja minimalna plaÄ?a, ĹĄe nismo pogovarjali, tudi v stranki ne.

ti moramo tudi nekoÄ? umetno ustavljene faktorje za preraÄ?unavanje pokojnin, ki so danes vedno niĹžji.

Nujno potrebujemo delovna mesta za mlade, da bi po hitro konÄ?anem izobraĹževanju naĹĄli

Marija A. KovaÄ?iÄ?

SaĹĄa TabakoviÄ?

Jan Ĺ koberne

Koraki pri pokrivanju kapitalskih naloĹžb v propadla podjetja in banke so tako veliki, da ne zaznamo malih korakov pri dvigu druĹžbenega proizvoda, ne vidimo poveÄ?anja zaposlovanja in ne Ä?utimo za zdaj ĹĄe izrednega usklajevanja pokojnin.

DrĹžavni dolg, ki ga Ĺželimo

Kaj bi UTD pomenil za naĹĄ proraÄ?un, za naĹĄe gospodarstvo, ne vemo. Menim, da moramo najprej urediti davÄ?no zakonodajo, preveriti prispevne stopnje, ki so bile v dobrih finanÄ?nih Ä?asih prepolovljene in sta zato danes pokojninska in zdravstvena blagajna osiromaĹĄeni. Preveri-

delo, ostali doma in solidarno ustvarjali prispevke.

Ne nazadnje so pomembne tudi druge sistemske spremembe, kot so zdravstvo, pokojnine, kultura, obramba in varnost, demografski sklad, stabilnost bank, posodobljeno ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport ... in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala.

RevĹĄÄ?ino je vsekakor treba odpraviti Marija A. KovaÄ?iÄ?, poslanka DeSUS ÂťV prazniÄ?nih dneh, ko priÄ?akujemo obilo sonca za prosti Ä?as in poÄ?itek, nam jo zagode nara-

ODPRODAJA EKSPONATOV KUHINJ S POPUSTI DO 70%

Tel: 03 899 10 14 OdliÄ?ni pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje.

Krediti do 36 mesecev brez obresti in dodatnih stroĹĄkov.

Vabljeni v studio Gorenje!

Vse to vidim v dobrem sozvoÄ?ju za uÄ?inkovito gospodarstvo! Ĺ ele takrat bo lahko na vrsti tema o spremembi plaÄ?nega sistema, seveda v smeri druĹžbene praviÄ?nosti in odprave revĹĄÄ?ine.ÂŤ

Neznank je ĹĄe veliko SaĹĄa TabakoviÄ?, poslanec SMC v drĹžavnem zboru ÂťV poslanski skupini SMCÂ se do tega vpraĹĄanja ĹĄe nismo opredelili, zato ga lahko komentiram izkljuÄ?no v svojem imenu.

V preteklosti me je pritegnilo dejstvo, da UTD v temelju poskuĹĄa odpraviti socialno neenakost in revĹĄÄ?ino, torej nekaj, k Ä?emur tudi sam politiÄ?no stremim. Pred Ä?asom je UTD veljal samo kot teorija doloÄ?enih znanstvenih krogov, danes pa lahko vidimo, da ga nekatere evropske drĹžave Ĺželijo izkusiti tudi v praksi. Gre predvsem za drĹžave, ki imajo Ĺže sedaj visoko dodano vrednost na prebivalca (so gospodarsko moÄ?ne) in poslediÄ?no nudijo razmeroma visoko finanÄ?no socialno pomoÄ?. Treba se je zavedati, da so to tudi drĹžave, ki si lahko „privoĹĄÄ?ijo“ skrajĹĄanje delovnega Ä?asa, pri Ä?emer ta ukrep drastiÄ?no ne posega v gospodarsko rast ali kupno moÄ? prebivalstva. VpraĹĄati se je potrebno, ali bi RS tudi zmogla zamenjavo sistema, saj bi kodo razumevanja socialne pomoÄ?i popolnoma spremenili. UTD namreÄ? pomeni, da drĹžava drĹža-

12. maja 2016 vljanu nakaĹže doloÄ?en znesek, in s tem se drĹžavna skrb v teoriji konÄ?a; odpadli bi vsi socialni transferji ipd.

Gre torej za kar nekaj neznank (etiÄ?nih, socialnih, ekonomskih), ki bi jih veljalo dobro premisliti v primeru Slovenije, ki se gospodarsko in socialno razlikuje od skandinavskih drĹžav ali Ĺ vice (ki jo o tej temi Ä?aka referendum). Če bi se pokazalo, da bi sistem socialno in ekonomsko funkcioniral tudi pri nas, ga z veseljem podprem.ÂŤ

Najprej moramo zagotoviti dostojno delo in praviÄ?no plaÄ?ilo Jan Ĺ koberne, poslanec SD v drĹžavnem zboru ÂťUTD je zelo privlaÄ?en koncept zagotavljanja socialne varnosti, vendar zgolj pod pogojem, da kot skupnost ustvarimo dovolj, da ga je mogoÄ?e izplaÄ?evati v znesku, ki omogoÄ?a preĹživetje ljudi in hkrati odpravi birokratski sistem, ki danes zagotavlja socialno varnost ljudi. Sam ocenjujem, da je bolj kot razprava o UTD-ju pomembno ugotoviti, kakĹĄno industrijsko politiko ima Slovenija in kako naravnati ukrepe drĹžave, da bomo ponovno lahko zagnali industrijski, produkcijski potencial drĹžave. Deliti namreÄ? ne moremo, Ä?e dovolj ne ustvarimo. ÄŒeprav je razprava o UTD-ju strateĹĄko zelo zanimiva, moramo danes najprej ugotoviti, kako poveÄ?ati uÄ?inkovitost sektorja drĹžave in kako zagotoviti dostojno delo in praviÄ?no plaÄ?ilo, poveÄ?ano vlogo zaposlenih pri upravljanju podjetij in izkoreninjenje korupcije. Ko zagotovimo slednje, pa lahko zaÄ?nemo razmiĹĄljati o nadaljnjih korakih, med katerimi je tudi UTD.ÂŤ đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje starejĹĄim prijazna Mira ZakoĹĄek

S projektom 'Velenje starosti prijazno mesto' si je Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže leta 2009 postavila obseĹžne cilje, ki jih od takrat vsako leto nadgrajujejo. Lani so zdruĹžili ta projekt in projekt Socialna vkljuÄ?enost starejĹĄih. UspeĹĄno so izvedli ĹĄtevilne dejavnosti.

Lani so prviÄ? pripravili brezplaÄ?ni teÄ?aj za druĹžinske oskrbovance.

Vanj se je vkljuÄ?ilo 77 obÄ?ank in obÄ?anov. Organizirali so ĹĄtiri skupine in za to namenili 5.700 tisoÄ? evrov. UdeleĹžence so usposobili za pomoÄ? druĹžinskim Ä?lanom ob prehodu iz domaÄ?ega okolja v Dom za varstvo odraslih in za pomoÄ? v domaÄ?em okolju. Po konÄ?anem teÄ?aju se udeleĹženci redno sestajajo v klubu svojcev, kjer z izmenjavo izkuĹĄenj, nadgrajujejo pridobljeno znanje. Naslednji pomemben projekt so dnevi paliativne oskrbe, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih. UdeleĹžence so podrobno seznanili z izvajanjem te oskrbe v bolniĹĄnicah, zdravstvenih domovih, domovih za varstvo odraslih in seveda doma. Gre za obravnavo bolnikov, ki jih je prizadela neozdravljiva bolezen, ki vnese v druĹžine veliko stisk. Pripravili so tudi tretji festival znanja in kulture starejĹĄih, s katerim so povezali ĹĄtevilne univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje iz domovine in tujine, govorili pa o obdobju po upokojitvi, ko se lahko starejĹĄi namesto vsakodnevnim obveznostim posvetijo sebi. Zelo odmeven je tudi projekt starejĹĄi za starejĹĄe, katerega nosilec je Zveza upokojencev Slovenije, ki delno zagotavlja tudi finanÄ?na sredstva.

Gre za izobraĹževanje, svetovanje, vodenje, pomoÄ? in druge potrebne aktivnosti za medsebojno pomoÄ?, ki jo lahko izvajajo starejĹĄi, ki so za to ĹĄe sposobni, svojim kolegom, ki potrebujejo pomoÄ?. V ta projekt pa uspeĹĄno vkljuÄ?ujejo tudi mlade. Za starejĹĄe je pomembna tudi dejavnost druĹĄtev upokojencev, ki prav tako skrbijo za kakovost Ĺživljenja starejĹĄih. Med drugim uspeĹĄno izvajajo projekt 'ViĹĄki hrane', Slovenska banka hrane Sibahe in druĹžbeno koristna dela v sodelovanju s centrom za socialno delo. NaÄ?rtov je ĹĄe veliko. Med drugim si Ĺželijo v koroĹĄko-ĹĄaleĹĄki regiji oblikovati paliativni tim, ki bi vkljuÄ?eval strokovne sodelavce (zdravnike, medicinske sestre ‌). đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

PRIDOBITVE

12. maja 2016

Zanesljiv temelj za obstoj in razvoj Obnova in energetska sanacija Bolniťnice Topolťica eden najpomembnejťih mejnikov v blizu 100-letnem obstoju – Vrednost naloŞbe 6,6 milijona evrov – Jeseni mednarodna akreditacija Tatjana Podgorťek

Topolťica, 6. maja – 6. maj 2016 bo v zgodovini Bolniťnice Topolťice zapisan kot eden najpomembnejťih mejnikov v njenem skoraj 100-letnem obstoju.

Tega dne so namreÄ? na slovesnosti predali svojemu namenu temeljito obnovljen in energetsko urejen objekt Planika, v katerem izvajajo celotno medicinsko dejavnost bolniĹĄnice. Dela so potekala skoraj 4 leta, vrednost naloĹžbe je – po za zdaj znanih podatkih – blizu 6,6 milijona evrov.

Od tega je bolniĹĄnica pridobila 1,2 milijona evrov evropskega denarja, drugo je zagotovila sama. Za ta namen se je dolgoroÄ?no zadolĹžila za 2 milijona evrov.

Direktor bolniĹĄnice, primarij Leopold Rezar, je pridobitev oznaÄ?il za zanesljiv temelj za obstoj in razvoj, ki pa mu bodo pravo vsebino s svojim delom morali dati zaposleni. ÂťGlede na izkazano dejavnost, iznajdljivost in poĹžrtvovalnost, je kolektiv med obnovo dokazal, da je sposoben izrabiti vse prednosti, ki jih sedaj nova podoba bolniĹĄnice ponuja. Skupaj z lepim naravnim okoljem bomo to izrabili v duhu naĹĄega slogana V objemu ljudi in narave.ÂŤ

Sprejeli velik izziv in se pogumno podali na negotovo pot

Ob tej priloĹžnosti je Leopold Rezar povedal, da segajo prve

Obnovljen in energetsko urejen objekt Planika sta svojemu namenu predala Leopold Rezar (prvi z desne) in Darko Menih.

ideje o obnovi celotnega bolniĹĄniÄ?nega kompleksa v leto 2008.

Njena reĹĄitev pa se je ponudila z razpisom za moĹžnost pridobitve evropskega denarja za energetsko sanacijo javnih ustanov.

Junija 2010 so z ministrstvom za zdravje podpisali pogodbo.

Ko je julija 2012 prevzel vodenje bolniĹĄnice, je bil postavljen pred teĹžko nalogo: ali in pod kakĹĄnimi pogoji je projekt, ki je Ĺže zamujal, ĹĄe moĹžno izvesti. KakrĹĄnakoli moĹžnost kot ta, ki so jo izbrali, je bila ne glede na teĹžke razmere nesprejemljiva, kajti ... ÂťÄ?e bi bolniĹĄnico prepustili njeni usodi, bi to pomenilo postopno usihanje dejavnosti in na koncu

Tri leta in pol delali skoraj na gradbiĹĄÄ?u

Po Rezarjevih besedah so zaposleni tri leta in pol Ĺživeli ter delali skoraj na gradbiĹĄÄ?u. Kmalu po zaÄ?etku del se je namreÄ? pokazalo, da je objekt precej bolj dotrajan, kot je kazalo prvotno.

Tako so poleg energetske sana-

V krajevni skupnosti TopolĹĄica zaznamovali krajevni praznik predvsem s ĹĄportnimi in zabavnimi prireditvami

Topolťica, od 6. do 8. maja – V minulih dneh se je v Topolťici zvrstilo kar nekaj ťportnih in druŞabnih prireditev, s katerimi so zaznamovali letoťnji praznik tamkajťnje krajevne skupnosti (KS).

godbi s TeĹĄem, celo leto. Prejeli so ga konec leta, zato ga bodo lahko uporabili letos.

Sicer pa je sogovornica ĹĄe dejala, da precej pozornosti namenjajo druĹžabnemu Ĺživljenju krajanov in drugim aktivnostim. Tako je med drugim novembra lani

jo k pestrejĹĄemu Ĺživljenju kraja in krajanov.

NaÄ?rti so, uresniÄ?itev pa je odvisna ‌

Petra LipiÄ?nik je tudi med prednostne naloge do naslednjega krajevnega praznika uvrstila

Na denar od TeĹĄa Ä?akali celo leto

Predsednica KS Petra LipiÄ?nik nam je ob tej priloĹžnosti zatrdila, da so z opravljenim delom v zadnjem letu zadovoljni, saj so skoraj v celoti uresniÄ?ili zadan program. NajveÄ? dela so imeli s cestami. ÂťV KS imamo ĹĄe kar nekaj makadamskih odsekov, ki jih je treba vzdrĹževati. Poleg tega je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, s katero odliÄ?no sodelujemo, pripravila za asfaltiranje 500 metrov odseka ceste Ä?ez Lom, zgradila oporne zidove, tudi nasproti OvÄ?jaka, KS pa je na tej poti uredila varovalne ograje. Trudimo se, da bi asfaltirali Ä?im veÄ? cestnih odsekov, a je vse odvisno od razpoloĹžljivega denarja.ÂŤ LipiÄ?nikova je ĹĄe povedala, da so lani Ä?akali na denar, predviden za delovanje KS v po-

KS organizirala sreÄ?anje krajanov na martinovo, letos ob dnevu Ĺžena. Z denarjem ali kako drugaÄ?e pomaga druĹĄtvom pri izvedbi projektov, ki pripomore-

lje. NajveÄ?ja nagrada pa je zanje zadovoljstvo bolnikov. Rezar se je ob tej priloĹžnosti zahvalil zaposlenim in vsem, ki so jim pomagali pri velikem izzivu. Verjame, da bodo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje ÂťzakrpaliÂŤ ĹĄe naloĹžbeno luknjo, v jeseni pa med drugim naÄ?rtujejo ĹĄe pridobitev mednarodnega certifikata.

Zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi za kraj TopolĹĄico, obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, predvsem pa za bolnike je izrazil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Po njegovih besedah uresniÄ?ujejo skupne projekte z roko v roki.

Mednje sodi tudi obnova vile Breda in objekta SmreÄ?ina, ki danes kvarita videz zdraviliĹĄkega kraja. Marko Ĺ koberne, predsednik uprave druĹžbe Esotech Velenje, ki je bil pri projektu vodilni izvajalec del, pa je bolniĹĄnici izroÄ?il donatorski Ä?ek v vrednosti đ&#x;”˛ 5.000 evrov. â€

prenehanje njenega obstoja.ÂŤ Zaradi dotrajanosti stavbe namreÄ? – tako Rezar – ni bil ogroĹžen le njen razvoj, ampak tudi temeljno poslanstvo bolniĹĄnice, ki je najstarejĹĄa zdravstvena ustanova, namenjena zdravljenju pljuÄ?nih bolezni v drĹžavi in tudi na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije.

Veliko dela s cestami Tatjana PodgorĹĄek

cije opravili ĹĄe nujna investicijsko vzdrĹževalna dela, zamenjali preperelo elektriÄ?no napeljavo, vodovodno in notranje ter zunanje kanalizacijsko omreĹžje. Uredili so centralno prezraÄ?evanje in klimatizacijo bolniĹĄnice, zamenjali okna, streho, obnovili proÄ?elje. BolniĹĄke sobe so razĹĄirili za ĹĄirino balkonov in tako pridobljen prostor porabili za sanitarije v bolniĹĄkih sobah. VeÄ?ina sob je triposteljnih s prikljuÄ?kom za TV, na voljo je internetno omreĹžje, nova so svetila, stropi, ogrevalna telesa ‌ ÂťNajveÄ? so z vlaganji pridobili bolniki, saj je od zdaj njihov bivalni standard bistveno boljĹĄi, zaposleni imajo sedaj boljĹĄe delovne pogoje.ÂŤ Po besedah Leopolda Rezarja danes radostno sprejemajo pozitivne odzive lokalnega okolja, ki je svoje zadovoljstvo izrazilo konec lanskega leta z izjemno uspeĹĄno donatorsko akcijo bolniĹĄnici za nakup sodobne elektriÄ?ne poste-

posodabljanje cest. Kot pravi, bi jih radi asfaltirali Ä?im veÄ?. ÂťNaÄ?rte imamo, a kaj od tega bomo lahko uresniÄ?ili, bo v veliki meri odvisno od denarja. Predvidenih

Med ogledom sodobnih bolniĹĄniÄ?nih prostorov

imamo 100 tisoÄ? evrov, od tega imamo zagotovljenih dobrih 50 tisoÄ? v letoĹĄnjem proraÄ?unu obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ostalo polovico priÄ?akujemo iz pogodbe s TeĹĄem.

A kolikor sem seznanjena, slabo kaĹže.ÂŤ Za zdaj je dokaj zanesljivo, da bo lokalna skupnost poskrbela za asfaltiranje Ĺže omenjenega odseka Lorbek–GlobaÄ?nik, predraÄ?une so zbirali za asfaltiranje ceste Juvan–RoĹžej do kriĹža, vendar bo pred kakrĹĄnimi koli posegi treba prej urediti plaz. Z obÄ?ino prouÄ?ujejo moĹžnost za asfaltiranje cestnega odseka do Hubra. V kratkem naj bi stekla dela pri ureditvi kamnite zloĹžbe pod Medvedom na Lomu. ÂťZadovoljni smo, ker lahko konÄ?no reÄ?emo, da dom krajanov sluĹži namenu, za katerega je bil zgrajen. Rekreacijska telovadnica je namreÄ? zasedena, za naĹĄe prostore imamo najemnike ‌,ÂŤ dodaja LipiÄ?nikova. Ĺ e najprej bodo pomagali druĹĄtvom. Ĺ˝e lani so nameravali urediti vodovodno in elektriÄ?no napeljavo na balinarskem igriĹĄÄ?u, vendar z njegovim lastnikom – tamkajĹĄnjo bolniĹĄnico – niso naĹĄli skupnega jezika. Letos so se dogovorili za ustrezno reĹĄitev in ĹĄe ta mesec naj bi dela stekla.

Izvedli jih bodo po finanÄ?nih moĹžnostih. Poleg omenjenega upajo, da bodo lahko v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj uredili trim stezo, tako kot je bila urejena Ĺže pred Ä?asom. đ&#x;”˛

SvetniĹĄka skupina SLS Velenje organizira 17. maja ob 19. uri v KnjiĹžnici Velenje okroglo mizo z naslovom

Ĺ aleĹĄka dolina, kako naprej?

Na okrogli mizi bomo razpravljali o problemih premogovniĹĄtva, energetike in industrije, neustrezni infrastrukturi, ki ni zanimiva za nove investitorje ‌ Sodelovali bodo: dr. Andrej Umek (predsednik Strokovnega sveta SLS in bivĹĄi minister za okolje in prostor) ď‚&#x; PrimoĹž JelĹĄevar (podpredsednik SLS in direktor InĹĄtituta dr. Antona KoroĹĄca) ď‚&#x; Rok Bezlaj (predsednik obrtne zbornice Velenje) ď‚&#x; Mihael Letonje (mestni svetnik in podpredsednik MO SLS Velenje) ď‚&#x; Simona TuĹĄar (mestna svetnica, predstavnica mladih in MO SDS Velenje). ď‚&#x;

Okrogle mize se bo udeleĹžil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Marko ZidanĹĄek.

Vljudno vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kako se bo razvijala Ĺ aleĹĄka dolina.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 4. maja Stranka DeSUS je kot kandidata za ministra za kulturo predlagala Toneta PerĹĄaka.

Po posvetu, na katerem je veÄ?ina pravnih strokovnjakov potezo predsednika DZ Milana Brgleza ocenila za pravilno, je predsednik Borut Pahor podpisal odlok o razglasitvi treh zakonov, o katerih naj bi sicer odloÄ?ali na referendumu.

Novi minister za kulturo naj bi bil Tone PerĹĄak.

Izrael je sporoÄ?il, da bo na sedeĹžu zveze Nato v Bruslju odprl stalno predstavniĹĄtvo.

Rusija pa je zvezi Nato, ki naÄ?rtuje, da bo v vzhodne Ä?lanice poslala dodatne sile, odgovorila s protiukrepom, tako da bo na svojo zahodno in juĹžno mejo poslala tri dodatne divizije.

Evropska komisija je predlagala odpravo vizumov za TurÄ?ijo, Ä?e bo ta izpolnila preostala zahtevana merila v skladu z danimi zavezami.

V Kanadi je izbruhnil gozdni poĹžar, zaradi katerega so morali evakuirati celotno prebivalstvo Fort McMurrayja s skoraj 80 tisoÄ? prebivalci.

ÄŒetrtek, 5. maja Milan Brglez je predstavnikom sindikata delavcev migrantov sporoÄ?il, da, upoĹĄtevajoÄ? ustavno utemeljene razloge ne bo doloÄ?il koledarskega roka za zbiranje referendumskih podpisov.

Vlada je potrdila nadaljnjo podporo pogajanjem o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU (TTIP).

Na izredni seji drĹžavnega zbora je predsednik Borut Pahor poslancem poudaril, da je Slovenska vojska Ĺže tretje leto zapored na najniĹžji toÄ?ki pripravljenosti delovanja, in pozval k posodobitvi varnostnega sistema.

Odbor drĹžavnega zbora za delo je potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki med drugim ukinja obvezno pripravniĹĄtvo za diplomante socialnega dela.

12. maja 2016

Mojca Ĺ truc

FinanÄ?ni rajh

Kljub prekinitvi ognja so iz Sirije poroÄ?ali o novih smrtnih Ĺžrtvah – v zraÄ?nem napadu na begunski center na severu drĹžave je bilo ubitih najmanj 28 ljudi.

V Izraelu so se z dvema minutama molka spomnili ĹĄestih milijonov Judov, ki so bili v holokavstu ubiti med drugo svetovno vojno v nacistiÄ?nih taboriĹĄÄ?ih.

Petek, 6. maja DrĹžavni izpitni center je policiji poslal prijavo zaradi domnevne prodaje navodil za maturitetni esej iz slovenĹĄÄ?ine, direktor izpitnega centra pa je odredil notranji nadzor.

Sindikalisti so opozorili, da je treba hkrati z razpravo o pokojninskem sistemu nujno spregovoriti tudi o vpraĹĄanju zaposlovanja mladih in prekarnih oblikah dela, ki siromaĹĄijo pokojninsko blagajno.

TurĹĄki predsednik Erdogan je Evropski uniji odloÄ?no sporoÄ?il, da TurÄ?ija ne bo spremenila protiteroristiÄ?nega zakona, Ä?eprav je to pogoj EU za odpravo vizumov za turĹĄke drĹžavljane.

Ĺ pela KoĹžar

V VarĹĄavi se je zbralo okoli 240 tisoÄ? ljudi.

Kanadske oblasti so se borile s poĹžarom grozljivih razseĹžnosti.

Zaradi moÄ?nega vetra je grozila nevarnost, da se bo poĹžar v 24 urah razĹĄiril na dvakratni obseg.

Nedelja, 8. maja V TopolĹĄici so zaznamovali obletnico osvoboditve in konca 2. svetovne vojne pri nas.

DZ in obÄ?inske svetnice, ostaja pa poslanka.

Rusija je obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistiÄ?no NemÄ?ijo zaznamovala z vojaĹĄko parado, na kateri je sodelovalo 10 tisoÄ? vojakov, 135 vojaĹĄkih vozil in 71 letal.

Avstrijski kancler Werner Faymann je zaradi poraza stranke na predsedniĹĄkih volitvah odstopil.

Po dvodnevni razpravi so grĹĄki poslanci in poslanke sprejeli

Rusi so znova pripravili veliÄ?astno parado.

Kim DĹžong Un Ĺželi konsolidirati svojo oblast.

V Severni Koreji se je zaÄ?el prvi kongres vladajoÄ?e Delavske stranke po letu 1980. Odprl ga je Kim DĹžong Un, ki Ĺželi z njim konsolidirati svojo oblast.

Sobota, 7. maja Blizu prelaza Brenner med Italijo in Avstrijo se je popoldne na italijanski strani zbralo veÄ? sto leviÄ?arskih protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ideji Avstrije, da bi za obvladovanje migrantskega toka uvedla nadzor na prelazu.

V VarĹĄavi se je na protestu za ohranitev Poljske v EU in proti vladajoÄ?i konservativni stranki zbralo okoli 240 tisoÄ? ljudi.

Po osvoboditvi zaseĹženega obmoÄ?ja iz rok Islamske drĹžave v Iraku so tam odkrili Ĺže 50 mnoĹžiÄ?nih grobiĹĄÄ?.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 71. obletnici zmage nad nacisti v drugi svetovni vojni izrazil Ä?estitke drĹžavam nekdanje Sovjetske zveze.

Pred grĹĄkim parlamentom se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? protestnikov, ki so nasprotovali sprejemu novega sveĹžnja varÄ?evalnih ukrepov, tik preden so grĹĄki poslanci glasovali o njih.

Egiptovske oblasti so sporoÄ?ile, da je bilo na obrobju Kaira ustreljenih in ubitih osem policistov v civilnih oblekah.

Ponedeljek, 9. maja

Torek, 10. maja ZdruĹžena lista je izrazila Ĺželjo, da vlada do razkritja celotne vsebine pogajanj od Bruslja zahteva ustavitev pogovorov o trgovinskem sporazumu TIPP, o katerem bi morali izvesti posvetovalni referendum. Kot so dodali v svojem predlogu, bi bil za nas najboljĹĄi posvetovalni referendum.

Sklenila sta dogovor med vlado in glavnim mestom.

Poslanka SD Bojana MurĹĄiÄ? je priznala, da je glede spornega nakupa jopic iz flisa z denarjem obÄ?ine RuĹĄe zavajala javnost, kar obĹžaluje, in sporoÄ?ila, da zato odstopa z mesta podpredsednice

đ&#x;”˛

VeÄ? za stavbna zemljiĹĄÄ?a

Namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Alexander Vershbow je med obiskom v Ljubljani opozoril, da mora Slovenija obrniti trend padanja sredstev za obrambo.

Zaradi afer z jopicami je Bojana MurĹĄiÄ? odstopila z mesta podpredsednice DZ in z mesta obÄ?inske svetnice.

Predsednika Pahorja skrbi (ne)pripravljenost Slovenske vojske.

davÄ?no in pokojninsko reformo, kakor so od njih zahtevali mednarodni posojilodajalci.

RevĹĄÄ?ina je protiustavna. To dejstvo potrjuje veÄ? Ä?lenov slovenske ustave, pa vendar jim ne sledimo oziroma, bolje reÄ?eno, jim politika ne sledi. Nerazumljivo se zdi, da z enim zamahom poruĹĄimo tisto, kar smo gradili od konca druge svetovne vojne in bi lahko bil model za Evropo – socialna drĹžava. Ne, raje se prilagajamo evropskemu neoliberalnemu modelu.

DruĹžba ne obstaja, pomemben je le posameznik, je dejala Margaret Thatcher. Na tej maksimi je gradila svojo vladavino, se speÄ?ala z Ronaldom Reagonom, in? Njun poljub smrti Ĺživimo danes.

DrĹži, ko smo se odloÄ?ili za plebiscit, smo se odloÄ?ili za prehod v kapitalizem, kar si premalokrat priznamo, a po drugi strani je tudi kapitalistiÄ?na ureditev lahko takĹĄna ali drugaÄ?na, odvisna torej od delovanja drĹžave same. In kako deluje naĹĄa? Tako, da imamo po petindvajsetih letih dve Sloveniji – veÄ?insko, za katero zakoni, davki, parkirni listki, Ä?akalne vrste veljajo, in ono drugo. DrĹžavljane, ki ob nenadni bolezni, smrti v druĹžini ali odpovedi delovnega razmerja ne zmorejo veÄ? preĹživljati sebe in svoje druĹžine, in one druge.

S kolegico pripravljava dokumentarni film o revĹĄÄ?ini v Sloveniji, statistiko podrobneje spremljam Ĺže dve leti in eden zadnjih podatkov: 56 tisoÄ? slovenskih otrok je revnih! Nakar mi poznavalka razmer na terenu navedeno komentira: Polovica Slovenije Ĺživi na pragu revĹĄÄ?ine!

Prag revĹĄÄ?ine je 600 evrov. NajveÄ? revnih je med upokojenci, ĹĄe posebej med vdovami nad 65. let, torej med drĹžavljani, ki so delali, da bi zdaj, na jesen Ĺživljenja – ne mogli dostojno Ĺživeti.

Ljudi, ki imajo toliko premoĹženja kot polovica celotnega revnega sveta skupaj, je zgolj za en avtobus. Tretji rajh prejĹĄnjega stoletja je finanÄ?ni rajh tega stoletja. Vojno je nasledilo umiranje na obroke. In nekateri spet Ĺživijo Ĺživljenje, nevredno Ä?loveka – spet nimajo za hrano in oblaÄ?ila, zase ali za svojega otroka. Ĺ e en statistiÄ?ni podatek mi odzvanja v glavi: socialna varnost za vse revne bi znesla manj kot 2 % svetovnega BDP. Perverzno.

Da, odloÄ?itev za revĹĄÄ?ino je naÄ?rtovana, sistemska. NiÄ?esar nima opraviti s posameznikovo nesposobnostjo, Ä?eprav je delavec kaj hitro oznaÄ?en za takega. Gre za odloÄ?itev politike in ne odloÄ?itev drĹžavljanov, vsaj dokler ti aktivno ne poseĹžejo v spreminjanje zakonodaje. A kaj, ko tudi to ne pomaga. RuĹĄenje nekega sistema pomeni vsesploĹĄno revolucijo, ne zgolj vloĹžitev enega ali dveh referendumov. Komu se da, kdo je za?

Vendar je lahko apatija vse prej kot nedolĹžna; zaradi nje lahko drĹžavo tudi izgubimo. DrĹžave, kot vemo, niso trajne tvorbe in Slovenci smo se oÄ?itno rodili na sreÄ?ni strani zgodovine, da smo se kot narod sploh uspeli obdrĹžati. A uspeli smo zato, ker smo bili ena skupnost, ne dve. Ĺ e naĹĄa generacija je Ä?utila vez z domovino, kaj pa mladi danes? Veljajo za izgubljeno generacijo, ki v Sloveniji ne vidi prihodnosti.

Zgolj v petindvajsetih letih. Da, drĹžavo lahko zelo hitro izgubiĹĄ.

Zavidam vsem, ki so Ĺživeli veÄ?ino Ä?asa v socializmu; ker je bil vzgojno-izobraĹževalni sistem brezplaÄ?en, ker si je lahko vsakdo postavil hiĹĄko, ker je imel vsakdo zdravstveno zavarovanje.

Zdaj pa imamo zdravstveno ambulanto za brezdomce. Ki sprejema tudi tiste zaposlene, ki si zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoĹĄÄ?iti.

Premier Miro Cerar in ljubljanski Ĺžupan Zoran Janković sta podpisala dogovor o izvajanju zakona o glavnem mestu, ki naj bi omogoÄ?il izvajanje nekaterih infrastrukturnih projektov.

Predsednik vlade Miro Cerar je sprejel odloÄ?itev, da bo drĹžavnemu zboru v imenovanje na mesto ministra za kulturo predlagal Toneta PerĹĄaka.

V sirskem mestu Alep, ki je razdeljeno med vladne sile in upornike, so ĹĄe enkrat podaljĹĄali premirje.

Ĺ martno ob Paki – V teh dneh so ali ĹĄe bodo lastniki oziroma uporabniki nepremiÄ?nin v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki prejeli obvestilo o dopolnjenih – spremenjenih podatkih glede povrĹĄin stavb, za katere plaÄ?ujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a.

Na obÄ?inski upravi so pojasnili, da je to posledica Zakona o gradnji objektov, ki jasno doloÄ?a, da je za namen odmere nadomestila treba izhajati iz uradnih drĹžavnih evidenc, kar pomeni, da morajo obÄ?ine za zazidana zemljiĹĄÄ?a pridobiti podatke o stavbah in delih stavb iz Registra nepremiÄ?nin (REN). PoslediÄ?no se je lokalna skupnost na zaÄ?etku leta lotila izdelave novih evidenc, ki temeljijo na podatkih, zbranih pri popisu nepremiÄ?nin v letu 2010, in kasnejĹĄih popravkih. Ob sprejetju odloka leta 2003 ni bilo tako, ker tudi ni bilo natanÄ?nih odmer, ampak je bila ocena povrĹĄin stavb izraÄ?unana predvsem na osnovi posnetka iz zraka in pridobljene viĹĄine stavbe.

Ker obstaja moĹžnost, da drĹžavni register nepremiÄ?nin ni povsem aĹžuren, na obÄ?inski upravi ob tem dodajajo, naj obÄ?ani preverijo prejete podatke in morebitne nepravilnosti odpravijo na Geodetski upravi RS ter jih sporoÄ?ijo na obÄ?ino. Prav tako opozarjajo, da zaradi nepopolnih evidenc do sedaj ni bilo obraÄ?unano nadomestilo za stavbno zemljiĹĄÄ?e za garaĹže kot samostojne objekte. Ti so od letos dalje tudi zajeti v evidenci. Podatki za pravne osebe so redno preverjeni, zato bodo dobili obvestilo le tisti lastniki oziroma uporabniki objektov, ki bodo z letom 2016 prviÄ? vkljuÄ?eni v obraÄ?un.

Prve analize so pokazale, da bo veÄ?ina zavezancev prejela odloÄ?be z nekoliko viĹĄjim obraÄ?unom nadomestila za uporabo stavbnega đ&#x;”˛ tp zemljiĹĄÄ?a.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

TURIZEM

12. maja 2016

Sejem z okusi in vonji pomladi Manj cvetlic in sadik, veÄ? drugih aktivnosti – Sejem spreminja podobo in ponudbo – Obisk tudi letos odliÄ?en Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. maja – V soboto je sonce posijalo Ĺže zgodaj. Ĺ˝e v jutranjih urah, ko so na Titovem trgu in prehodu proti Cankarjevi cesti postavljali ĹĄe zadnje stojnice, razstavljalci letos Ĺže 21. CvetliÄ?nega sejma pa so na njih Ĺže postavljali na ogled svojo ÂťroboÂŤ.

In te, tokrat res raznolike, je bilo letos videti veliko. Napolnili so namreÄ? kar 60 stojnic, dogajanje na sejmu pa je bilo pestro tudi med njimi.

Pol ure po uradnem zaÄ?etku sejma je zaĹživel tudi spremljevalni program. V njem so se tudi letos predstavile vse generacije domaÄ?inov, ki so pele, plesale, igrale ‌ Prav ob vsakem nastopu se je pod odrom zbrala mnoĹžica obiskovalcev. Ni jih bilo malo, ki so se za spomin fotografirali pred velikim cvetliÄ?nim okvirjem, niÄ? manj, ki so na sejem priĹĄli prav zato, da so kupili sadike balkonskih roĹž, zeliĹĄÄ? in vrtnin. Mnogi so opazili, da je prav tovrstne ponudbe, ki pravzaprav sejmu daje ime, manj kot prejĹĄnja leta. S tem se je strinjala tudi predstavnica organizatorjev sejma in direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Povedala nam je, da ravno zato razmiĹĄljajo o spremembi imena sejma. ÂťEnaindvajset let je dolga doba.

Ko smo na Titovem trgu postavljali prve cvetliÄ?ne sejme, v Velenju ni bilo veliko tovrstne ponudbe, tudi kmeÄ?ka trĹžnica ĹĄe ni delovala v danaĹĄnji podobi. Zato smo takrat in tja do petega sejma laĹžje privabili k sodelovanju vse, ki so ponujali razliÄ?ne sadike, sedaj pa mnogi te ponujajo Ĺže na kmeÄ?ki trĹžnici. Ponudbo na naĹĄem sejmu smo ravno zato z leti obogatili tako z izdelki umetnostne obrti kot kulinariko, na njem se predstavljajo tudi razliÄ?ne organizacije in druĹĄtva. Sejem je postal prijeten pomladni dogodek, zato se dogovarjamo, da mu Ĺže naslednje leto damo ime

Pomladni sejem.ÂŤ Vsekakor bo sejem ostal, saj je ljudem vĹĄeÄ?, zagotovo pa bodo dodajali ĹĄe nove vsebine.

Kako smo si razliÄ?ni

Mnogi obiskovalci – prevladovale so druĹžine – so otroke ÂťzaposliliÂŤ v ustvarjalnih delavnicah, ki jih je bilo veÄ?. Ĺ˝e tradicionalno so jih pripravili na MZPM Velenje, otroci so lahko ustvarjali iz gline, kjer so jih usmerjali Ä?lani druĹĄtva Ĺ aleĹĄki likovniki, prav posebna pa je bila delavnica, ki jo je pripravila krajinska arhitektka Kaja Flis.

Na travniku pri domu kulture so si lahko malÄ?ki ogledali razliÄ?ne rastlinice, nato pa so se zaposlili s prepoznavanjem njihovih vonjev, zaprtih v steklene kozarÄ?ke.

Kaja nam je povedala: ÂťOtroke izjemno zanima vse, kar se jim danes pripravila. Radi delajo z zemljo, cvetlicami. Kot vidite, se lahko rastlin dotikajo, posebej pa uganjujejo razliÄ?ne vonje, saj sem zeliĹĄÄ?a zaprla v steklene kozarce. Ljubezen do narave je po mojem prirojena, a jo je treba spodbujati. Zanimivo je, da otrokom diĹĄi marsikatera rastlina, ki meni ne. Okusi so Ĺže pri najmlajĹĄih moÄ?no razliÄ?ni.ÂŤ

Kaja Flis je otroke spodbujala, da so prepoznavali vonje zdravilnih zeliĹĄÄ?, zaprtih v steklene kozarce. Ko so jih prepoznali, jim je predstavila tudi rastline.

Senzacije v jedÄ?evih ustih

Lokalni gostinci – Gost, Gorenje Gostinstvo, Kavarna Lucifer in S.U.R.F. inĹĄtitut – so na stojnicah ponudili obiskovalcem kulinariÄ?ne prigrizke z okusom po-

Hiteli bodo poÄ?asi Regijska TuristiÄ?na zveza SaĹĄka ima velike naÄ?rte – RaÄ?unajo, da se ji bo pridruĹžilo ĹĄe nekaj druĹĄtev – Prva naloga bodo skupne promocije Velenje, 28. aprila – 21. aprila so v velenjski vili Bianci ustanovili Regijsko turistiÄ?no zvezo SaĹĄka.

Predsednik je postal Franc Ĺ pegel iz TuristiÄ?ne zveze Velenje. Prvi korak je torej storjen, nas pa je zanimalo, kako bodo zaÄ?rtali delo v tej regijski povezavi.

Franc Ĺ pegel je zelo vesel, ker jim je uspelo idejo o regijski zvezi turistiÄ?nih druĹĄtev izpeljati dokaj hitro, sploh, ker je bila to njegova velika Ĺželja. ÂťNa dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici smo veliko govorili o povezovanju v turizmu. Prav je, da se to dogaja tudi na ravni druĹĄtev, zato smo Ĺže takrat zaÄ?eli akcijo,

da druĹĄtva Ĺ aleĹĄke, Spodnje in Zgornje Savinjske doline in KoroĹĄke poveĹžemo v skupno zvezo.

Ustanovili smo delovno skupino, ki je kar nekaj mesecev pripravljala ÂťterenÂŤ za ustanovno skupĹĄÄ?ino.ÂŤ V nekaterih druĹĄtvih je do dogovora priĹĄlo zlahka, drugje so bili pogovori kar trdi. ÂťKot kaĹže, nekateri povezovanju ĹĄe ne zaupajo. TeĹžave imamo predvsem v Zgornji Savinjski dolini, kjer so se sedaj vkljuÄ?ili tudi vsi Ĺžupani, da bodo poskuĹĄali nagovoriti svoja turistiÄ?na druĹĄtva, da se pridruĹžijo zvezi SaĹĄka. Tudi na KoroĹĄkem nekaj druĹĄtev ĹĄe ni vkljuÄ?enih. PriÄ?akujemo, da

Franc Ĺ pegel, predsednik Regijske turistiÄ?ne zveze SaĹĄka, je zelo optimistiÄ?en. ÂťNajprej moramo vsem povedati, da obstajamo, potem bodo sledile skupne akcije.ÂŤ

bo Ä?lanstvo v zvezi od sedanjih 42 druĹĄtev naraslo na okoli 60.ÂŤ Ĺ pegel je ĹĄe enkrat poudaril, da je povezovanje pomembno iz veÄ? razlogov. ÂťMed sabo se Ĺželimo obveĹĄÄ?ati, se vabiti na prireditve in vedeti, kaj pripravljajo v posameznih turistiÄ?nih druĹĄtvih.

mladi. VeÄ?ina jih je jedi pripravljala kar pred oÄ?mi obiskovalcev. Prav posebna je bila ponudba S.U.R.F. inĹĄtituta, ki ga je (so) ustanovil 31-letni Martin Rojnik.

Njegova druĹžina ima kmetijo na GraĹĄki gori, gojijo pa tudi zdravo

PrviÄ? se bomo skupaj predstavili na dnevih slovenskega turizma, ki bo letos v Radencih. Tam Ĺželimo ĹĄirĹĄi javnosti predstaviti SaĹĄko in jim povedati tudi, kaj Ĺželimo. Kot celota se bomo predstavili na sejmu Alpe – Adria, zagotovo pa bomo svoje povezovanje poskuĹĄali Ä?im prej predstaviti tudi v Velenju, na tradicionalnih prireditvah TZ Velenje.ÂŤ Ob tem je sogovornik ĹĄe enkrat poudaril, da ne bodo hiteli, da bodo SaĹĄko razvijali tudi glede na finanÄ?na sredstva, ki jih bodo uspeli pridobiti. Njihov glavni vir bodo proraÄ?uni obÄ?in, iz katerih prihajajo druĹĄtva, ki so se vÄ?lanila v SaĹĄko. ÂťNajprej moramo vsem povedati in pokazati, da obstajamo. PrepriÄ?an sem, da naĹĄa regijska zveza lahko veliko naredi pri promociji posameznih mest in krajev v regiji, kar bodo, upam, prepoznale tudi obÄ?ine.

OptimistiÄ?en sem tudi zato, ker mislim, da imamo izjemno dober upravni odbor, ki je res pripravljen delati,ÂŤ je za konec poudaril predsednik SaĹĄke. †đ&#x;”˛ BĹĄ

9

zelenjavo in zeliĹĄÄ?a, ki so osnova njihovih jedi. Na 750 metrih nadmorske viĹĄine pogoji pridelave zelenjave niso najbolj ugodni, a jo nenehno dopolnjujejo in nadgrajujejo. Martin, ki se tudi sam prehranjuje brezmesno, se je nad kulinariko navduĹĄil po konÄ?anem ĹĄtudiju organizacije dela, ko se je po nova kulinariÄ?na znanja odpravil v Berlin. Tam se je veĹĄÄ?in priprave zdrave hrane uÄ?il v 12 vrhunskih restavracijah, znanje je dopolnjeval tudi pri svetovno znani Ani RoĹĄ. Po-

riÄ?ne ponudbe, razvijamo nove prehrambne produkte, tako po Sloveniji kot v tujini pa uspeĹĄno izvajamo tudi cateringe. Ĺ˝elimo si, da naĹĄo hrano spozna Ä?im veÄ? ljudi, saj gre za Ĺživo, polnovredno hrano, ki zadosti celodnevne potrebe, in to brez mesa.

Uporabljamo lokalne surovine, zato sodelujemo s ĹĄtevilnimi eko kmetijami. Pogosto svojo ponudbo povezujemo z umetniĹĄkimi dogodki, sploh v Ljubljani.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da s pomoÄ?jo starodavnih in modernih tehnik poskuĹĄajo ustvariti eksotiÄ?ne Mnogi so na sejem priĹĄli zato, da kupijo okuse, ki jih Slovensadike roĹž in zelenjave, zadrĹžali pa so se ci ĹĄe niso vajeni, a so tudi zaradi pestrega dogajanja in sonÄ?nega jim, ko jih poskusivremena. jo, praviloma vĹĄeÄ?, saj, kot pravi naĹĄ sogovornik, Âťustvarjajo senzacije v jedÄ?evih ustihÂŤ. Skepse pa je ĹĄe veliko, izvemo. Na sejmu so ponudili zanimiv jedilnik, obroki pa so nastajali sproti, pred oÄ?mi obiskovalcev. V njih so uporabili veliko divjih zeliĹĄÄ? in okusnih cvetlic, nabranih na GraĹĄki gori. Martin nam predstavi jedilnik. V ÂťzviteĹžuÂŤ je bila osnova ajdova tortilja z Martin Rojnik in Sara VuÄ?ković sta pred oÄ?mi domaÄ?o majonezo in obiskovalcev celo dopoldne pripravljala domaÄ?im paradiĹžniokusne obroke iz zdravih, za marsikoga nenavadnih sestavin. Okusi brezmesnega kovim prelivom. Na obroka so navduĹĄili tudi najbolj skeptiÄ?ne. vroÄ?i ploĹĄÄ?i so spekli polpete iz ĹĄitaki gob, tem je skupaj s prijatelji odprl bukovih ostrigarjev in ĹĄpargljev, InĹĄtitut S.U.R.F., kjer danes dela ki jih fermentirajo sami. Dodali Ĺže 20 ljudi. Martin pripoveduje: so mlado solato in divjo kreĹĄo. ÂťUkvarjamo se z razvojem od- Res okusno. Kar velja tudi za govornih prehrambnih alterna- sladico, ki so jo pripravili iz botiv. Pripravljamo hrano, ki ima rovnic, leĹĄnikovega biskvita in najniĹžji negativni vpliv na okolje limonine kreme. OkraĹĄena je biin dober vpliv na zdravje ljudi. la s cvetlicami, ki so jih naĹĄli na V tem kratkem Ä?asu smo razvili domaÄ?em vrtu. đ&#x;”˛ uliÄ?ne koncepte visoko kulina-

V New Yorku danes nagrada za Promenado Med letoĹĄnjimi nagrajenci arhitekturnega nateÄ?aja Architizer A+ so tudi trije slovenski projekti dveh arhitekturnih birojev. To sta projekta ABIRO-ja Promenada Velenje in Vinska klet BreĹžice ter projekt Kolesarska brv Ä?ez reko Savo v Bohinjski Bistrici biroja DANS ARHITEKTI. Podelitev nagrad bo danes.

Namen nagrad Architizer A+ je nagrajevanje pomembnih doseĹžkov v arhitekturi po svetu in njihovega pozitivnega prispevka k vsakdanjemu Ĺživljenju. Architizer.com je najveÄ?ja svetovna skupnost arhitektov na internetu, ki ima veÄ? kot milijon meseÄ?nih ogledov.

Nagrajence izbira Ĺžirija, sestavljena iz 300 uglednih osebnosti z razliÄ?nih podroÄ?jih, med njimi mode, zaloĹžniĹĄtva, oblikovanja, nepremiÄ?ninskega razvoja in tehnologije. Prireditve ob izboru v New Yorku trajajo teden dni.

ABIRO-jev projekt Promenada Velenje iz leta 2014, ki je pomemben korak k oĹživitvi mestnega jedra, je dobil nagrado v kategoriji javnih parkov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

TehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce Glavni namen je dopolnitev znanja o prometni varnosti Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 6. maja – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje je v sodelovanju s policisti, gasilci, Ä?lani Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov, zdravstvenim domom in zdravniĹĄkim druĹĄtvom v petek pripravil tehniÄ?ni dan za deve-

toĹĄolce velenjskih osnovnih ĹĄol.

ZaÄ?el se je z interaktivno delavnico Še vedno vozim, vendar ne hodimÂŤ, ki jo je v kulturnem domu pripravil zavod VOZIM. Na Titovem trgu pa se je tehniÄ?ni dan nadaljeval s prikazom varne voĹžnje s kolesom na poligonu, oĹživljanjem ponesreÄ?enca, predstavitvijo prometne policije, reĹĄe-

valnega vozila, gasilske enote ...

Glavni namen tehniÄ?nega dneva, na katerega vedno povabijo tudi druge – in ĹĄtevilni dogajanje z zanimanjem spremljajo – je dopolnitev znanja o prometni varnosti ter seznanitev s konkretnimi in uporabnimi nasveti za ukrepanje ob prometnih nesređ&#x;”˛ Ä?ah. â€

UdeleĹženci so dobili veliko uporabnih nasvetov za ukrepanje ob nesreÄ?i.

Nacionalni otroťki parlament Ljubljana, 11. aprila – Otroťki parlament je oblika sodelovanja mladih osnovnoťolskih parlamentarcev po vsej Sloveniji. Letos je potekal Şe 26. otroťki parlament. Po Sloveniji imamo 17 regij, iz vsake pride na nacionalni otroťki parlament 6 izvoljenih

nega zbora, in drugi.

Gostom so udeleĹženci otroĹĄkega parlamenta postavljali vpraĹĄanja, eno od njih je postavil predstavnik naĹĄe regije Matej Zidarn.

Predsednika vlade je vpraĹĄal, Ä?e je njegova sluĹžba to, o Ä?emer je vedno sanjal. Cerar je odgovoril:

12. maja 2016

oziroma psihiÄ?nega nasilja. VeÄ?ina nasilneĹžev, ki ustrahuje ali izvaja psihiÄ?no nasilje, pa ostane nekaznovanih, ker veliko ljudi ne opazi tako imenovanih poĹĄkodb, ki prizadenejo Ä?loveĹĄka Ä?ustva in ne kaĹžejo fiziÄ?nih poĹĄkodb.

Nasilje, internet in okolica, v ka-

ÂťUpam, da prostovoljstvo ni pogreĹĄljivoÂŤ Naj prostovoljka mestne obÄ?ine Velenje v kategoriji do 30 let nenehno iĹĄÄ?e nove priloĹžnosti, poÄ?asi pa tudi zaposlitev Tina Felicijan

Pomladno razpoloĹžena, sicer pa v vseh letnih Ä?asih nasmejana NataĹĄa MakovĹĄek je pravkar zakljuÄ?ila poklicni teÄ?aj predĹĄolske vzgoje in se pripravlja na maturo, obenem pa piĹĄe magistrsko nalogo.

Opravljanja veÄ? nalog hkrati je vajena Ĺže od zaÄ?etka srednje ĹĄole, ko se je v okviru obveznih izbirnih vsebin prviÄ? sreÄ?ala s prostovoljnim delom. Od takrat je sodelovala z raznimi lokalnimi in drĹžavnimi organizacijami: ukvarjala se je z otroki v vrtcu in mladino pri MZPM Velenje, vodila je pogovorne, ustvarjalne delavnice, tabore, kolonije, ekskurzije za mladino, pripravljala je sestanke, bila je predsednica druĹĄtva ĹĄtudentov pedagogike in andragogike, prostovoljka na filmskem festivalu Kino Otok v Izoli, je ena od soavtorjev projekta DAN – druĹženja aktivnih najstnikov, ki jih samoiniciativno, prostovoljno ter na osnovi lastnih znanj in izkuĹĄenj snuje ekipa mladih VelenjÄ?anov, za vse to in tisto, Ä?esar ni naĹĄtela, pa je letos postala naj mlada prostovoljka velenjske obÄ?ine.

Najbolj jo navduĹĄuje mladinsko delo

Otroke ima zelo rada in zato je svoje prvo prostovoljno delo opravljala v vrtcu, od koder je delo nadaljevala pri velenjski zvezi prijateljev mladine,

â?ą

ÂťPriznanje ni poplaÄ?ilo za trud, saj ne Ä?utim, da se trudim, ko opravljam prostovoljno delo, saj mi je v veselje. Je pa potrditev, da sem na pravi poti, ki bi jo rada nadaljevala.ÂŤ

ki ji je ostala zvesta deset let. Sicer pa je najbolj na vezi s projektno skupino DAN, ki pravkar testira pogovorne delavnice za osmoĹĄolce na teme, ki mlade zanimajo ali jih teĹžijo, nato pa jih namerava izvajati po ĹĄolah. Tudi z zavodom BOB, pri katerem izvaja mladinsko uliÄ?no delo – z mimoidoÄ?imi mladimi debatira o pomenu javnih povrĹĄin. ÂťÄŒe si tega ĹželiĹĄ, si radoveden in iĹĄÄ?eĹĄ priloĹžnosti, vedno kaj najdeĹĄ. Ĺ e preveÄ?,ÂŤ pravi polno zaposlena NataĹĄa. ÂťOb zaÄ?etku ĹĄtudija sem hodila na predavanja, po tem pa na kavo. A sem ugotovila, da to ni

najbolj zame. Takrat sem naĹĄla druĹĄtvo Mozaik in se v romskem naselju zaÄ?ela druĹžiti z otroki in jih pouÄ?evati. RazliÄ?na dela in sodelovanja so se zaÄ?ela vrstiti.ÂŤ S tem, ko je pravzaprav delala, kar jo veseli, je pridobivala ĹĄtevilne izkuĹĄnje z razliÄ?nih podroÄ?ij. To je po njenem mnenju nekaj najboljĹĄega, kar lahko delo da prostovoljcu.

NataĹĄa MakovĹĄek bo pomlad preĹživela delavno, kakopak, a vseeno si Ĺželi sonca, oddiha v naravi pa tudi kake zabave v mesecu mladosti. Foto AnĹže KovaÄ?

Vrednota, ki koristi vsem

Prostovoljstvo se ji zdi pomembno z vsaj dveh vidikov: prostovoljci se lahko preizkuĹĄajo v marsiÄ?em, odkrivajo, kaj jih veseli, nabirajo izkuĹĄnje in se potem laĹžje usmerijo v poklic ali sluĹžbo. ÂťPoleg tega pa s prostovoljnim delom marsikomu polepĹĄamo kakĹĄno uro ali vsaj trenutek.ÂŤ Prostovoljno delo je pri nas tradicionalna vrednota.

KakĹĄna bi po njenem mnenju bila naĹĄa druĹžba brez njega? ÂťMogoÄ?e manj solidarna in povezana, ljudje bi morda bili ĹĄe bolj odtujeni. Mislim, da prostovoljstvo zbliĹžuje in vzbuja Ä?ut in pozornost do soÄ?loveka, zato pa izboljĹĄuje druĹžbo,ÂŤ razmiĹĄlja NataĹĄa, ki se strinja s tezo, da je nesebiÄ?no dejanje na nek naÄ?in paradoks, saj vedno, ko nekaj storimo za druge, ne da bi priÄ?akovali korist zase, kljub temu nekaj dobimo nazaj.

VÄ?asih pa gre Ä?ez meje

ÄŒeprav sama ogromno dela in verjame v prostovoljstvo, meni, da je prav, da so ljudje za svoje delo tudi poĹĄteno plaÄ?ani. ÂťEnkrat so od mene priÄ?akovali, da bom sestavila dvotedenski program in imela otroke v varstvu osem ur na dan povsem prostovoljno. To pa je tisto, kar Ĺže meji na izkoriĹĄÄ?anje. Ni se mi zdelo prav,ÂŤ je povedala NataĹĄa, ki v prostem Ä?asu, Ä?eprav ga ima malo, rada hodi v hribe, kuha in peÄ?e ter prebira knjige. K temu, kako sem se razvijala kot osebnost, pa je prostovoljno delo veliko pripomoglo, saj so jo zaznamovala vsa druĹženja z zanimivimi ljudmi, ki gojijo đ&#x;”˛ pozitivne vrednote. â€

Predstavniki regije na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu v Ljubljani

predstavnikov. Predstavniki naĹĄe regije (Ĺ aleĹĄka, Spodnja Savinjska in Zgornja Savinjska dolina) na 26. nacionalnem parlamentu so bili: Gaj MurĹĄec (OĹ Livada Velenje), Nina Pohorec (OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje), Matej Zidarn (OĹ Mozirje), Ema KoÄ?nar (OĹ LuÄ?e), AljaĹž PrimoĹžiÄ? (OĹ Prebold) in Katarina StepiĹĄnik (I. OĹ Ĺ˝alec). Vseh 108 mladih parlamentarcev se je zbralo 11. aprila v drĹžavnem zboru Republike Slovenije. Debatirali smo o letoĹĄnji temi Pasti mladostniĹĄtva.

Prisotni so bili tudi nekateri pomembni in znani Slovenci, med njimi Borut Pahor, predsednik republike, Vlasta Nussdorfer, varuhinja Ä?lovekovih pravic, Darja Groznik, predsednica ZPMS, Miro Cerar, predsednik vlade, Milan Brglez, predsednik drĹžav-

ÂťDa bi ravno kdaj to dojemal kot sanje, priznam, da nisem. Izziv, ki sem ga sprejel s to vlogo, je zame velik in me zanima. Zdi se mi pomembno, da delam nekaj za druĹžbo.ÂŤ Mladim pa je svetoval tudi, naj sanjajo ĹĄe rezervne sanje, saj se ne izide vedno vse po naÄ?rtih. Gostje so sledili razpravi, razdeljeni na ĹĄtiri dele: internet, nasilje, samopodoba in ko pride do stiske, kam po pomoÄ?. Med razpravo smo ugotovili, da imamo razliÄ?ne poglede na svoje teĹžave. Spoznali smo, da je internet sam po sebi koristen in nenevaren, nevarni so veÄ?inoma le ljudje, ki se lahko skrijejo za ekran in zlorabijo ali izsiljujejo druge. To je tudi ena od pogostejĹĄih vrst nasilja. FiziÄ?no nasilje je redko, vendar ĹĄe vedno prisotno. VeÄ? je verbalnega

teri Ĺživimo, lahko vpliva dobro ali slabo na naĹĄo samopodobo.

Zaradi Ĺžaljivih besed in vpliva medijev velikokrat pride do psihiÄ?nih bolezni, kot so depresije, motne hranjenja, samopoĹĄkodovanje ... Mladi, ki podleĹžejo tem boleznim, ne vedo, kam se lahko zateÄ?ejo po pomoÄ?. Tu smo izpostavili Tom telefon – anonimni telefon, spletno stran To sem jaz in preprost pogovor z bliĹžnjimi osebami. Zadnja naloga otroĹĄkega parlamenta, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije, je bila doloÄ?iti temo za naslednje leto. To bo ÂťOtroci in prihodnostÂŤ.

Nina Pohorec in Burja Podlesnik OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje đ&#x;”˛

Priznanja mladim ustvarjalcem Izpostava Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje Celje je sredi aprila organizirala osrednjo prireditev ob razglasitvi rezultatov Ĺže 20. regijskega nateÄ?aja za najboljĹĄa likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreÄ?e – delujmo preventivno.

Prireditev je potekala pod okriljem Helikopterske enote SV, Po-

klicne gasilske enote Celje ter Kinologov reĹĄevalnih psov Celje v enem od hangarjev na ĹĄportnem letaliĹĄÄ?u Levec, kjer so mladim ustvarjalcem pripravili zanimivo predstavitev reĹĄevalne dejavnosti.

NajuspeĹĄnejĹĄi otroci, ki so s svojim edinstvenim pogledom na svet oÄ?arali regijsko komisijo, in njihovi mentorji so za svojo ustvarjalnost prejeli priznanja ter praktiÄ?ne nagrade. Med nagrajenci sta bila tudi dva mlada ĹĄoĹĄtanjska umetnika. Monika Dermol iz enote Biba Vrtca Ĺ oĹĄtanj in Zoran GlobaÄ?nik iz enote UrĹĄka TopolĹĄica. đ&#x;”˛

Danica SoviÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

V mesecu zvezde

26. DMK se bo zaÄ?el danes, 12. maja, s predstavitvijo jubilejne revije RIT. Hkrati bodo ob 20. uri v Galeriji eMCe plac odprli razstavo Racionalno izbrane zadnjice, ki jo bo postavila Barbara Paulović.

Šaleťki ťtudenti tudi v letoťnjem maju slavijo mladost – Najbolj se veselijo Magnifica in Escape rooma Tina Felicijan

NajstarejĹĄi mladinski dogodek v samostojni Sloveniji, s Ä?imer se v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu radi pohvalijo, bo letos potekal Ĺže 26. leto zapored. Dnevi mladih in kulture so se leta 1991 zaÄ?eli s koncertom na Velenjskem gradu in nato prerasli v celomeseÄ?ni festival, ki se je vseskozi spreminjal, vedno pa so si ĹĄaleĹĄki ĹĄtudenti – vsaka generacija po svoje – prizadevali za pester in aktualen program kulturnih, zabavnih, izobraĹževalnih, druĹžabnih in ĹĄportnih vsebin, ki so malo drugaÄ?ne od drugih, namenjenih mladini. Hkrati pa so ustvarjali prostor za mlade in nadobudne ustvarjalce, da se predstavijo obÄ?instvu. Tudi letos se bo na festivalu, ki bo tradicionalno in v spomin na dan mladosti potekal v znamenju zvezde, zvrstilo ĹĄest koncertov, na katerih bo nastopilo

18 glasbenih skupin in posameznikov, na ogled bosta dve razstavi, potekala bosta dva humoristiÄ?na veÄ?era, dve ĹĄportni prireditvi, posebnost pa je prostorska inĹĄtalacija v lastni izvedbi Ĺ Ĺ K-jevcev: Escape room oziroma soba pobega.

OsveĹžena ekipa

Organizacijski ekipi DMK-ja tudi letos pomagajo MC Velenje, zavod eMCe plac, dijaĹĄka sekcija ĹĄtudentskega kluba, prviÄ? pa jih vodi MaruĹĄa SkorniĹĄek. Odnose z javnostjo je zaÄ?el voditi maturant Vid Stropnik, tehniÄ?ni vodja je prviÄ? BlaĹž MoĹĄmondor, ĹĄe vedno pa sodelujejo JanĹž Krofel, Ĺ˝iga KoÄ?evar in MatevĹž Vogrinec, ki je tudi letos usmerjal kritiÄ?na peresa revije Racionalno izbrane teme RIT. ÂťKot prej si tudi letos Ĺželimo biti aktualni, v Velenje pripeljati znana imena, kot so Magnifico

MaruĹĄa SkorniĹĄek

in PunÄ?ke, pa tudi alternativne bende, ki bodo nastopali 14. maja na Sound Arsonu 6.4. Vztrajamo pri tem, da obiskovalcem festivala odpremo malo drugaÄ?en pogled na svet s kakovostnimi vsebinami, priredimo pa tudi zabave za sprostitev,ÂŤ je povedala MaruĹĄa.

Staro z novim

Ta vikend na DMK

Petek, 13. maja: ob 20. uri v domu kulture koncert Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta Ubrano petje 10/9 in ob 21. uri na Velenjskem gradu PunÄ?ke, Up'n'Downs, Big Addiction.

Sobota, 14. maja: ob 21. uri v eMCe placu na Sound Arsonu 6.4 stoner, sludge, hardcore bendi Wardhill, Intercostal, KannabinĂľid, Estoner, Extreme Smoke 57.

Tradicionalni Rock na gradu bo letos v nekoliko manjĹĄi izvedbi.

Rock koncert, na katerem so v preteklosti nastopali 103 bendi – od Psihomodo Pop do Dan D in Elvis Jackson, bo letos osvetlil manj komercialne bende in veÄ? lokalnih. Nastopale bodo energiÄ?-

Nagrade odpirajo mednarodna vrata Oblikovalka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik prejela Ĺže drugo oblikovalsko nagrado za izjemne oblikovalske doseĹžke – Lani jajÄ?asti kozarci s podstavkom iz ksilita, letos nakit ÂťMinljivost / TransienceÂŤ Velenje, 4. maja – Lansko leto aprila je VelenjÄ?anka Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik, grafiÄ?na, modna in unikatna oblikovalka, prejela prestiĹžno oblikovalsko nagrado na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju A'Design Award v Italiji. Kot samostojna ustvarjalka v kulturi deluje Ĺže od leta 1996, od leta 2001 ima status samostojne umetnice. Ta ni

V sodelovanju z Zlatarno Celje je velenjska oblikovalka osvojila zlato mednarodno oblikovalsko nagrado. (foto: Peter MarinĹĄek)

Mateja KraĹĄovec PogorelÄ?nik (foto: AljoĹĄa VidetiÄ?)

vedno lahek, zato je toliko bolj vesela, ker so letos Ä?lani mednarodne Ĺžirije ponovno nagradili njeno ustvarjalnost. Lani jih je prepriÄ?ala s kolekcijo kristal-

11

KULTURA

12. maja 2016

nih kozarcev s podstavki iz ksilita, imenovano ÂťIzrazi prvobitnostiÂŤ. Zanjo je prejela srebrno nagrado. Letos je k svojim uspehom dodala zlato nagrado, tokrat za kolekcijo unikatnega nakita Transience, ki bo skupaj z drugimi nagrajenimi deli razstavljena v Comu, Amsterdamu,

Bolonji in Shenzhenu.

Mateja nas spomni, da je bila kolekcija, ki spominja na pajkove mreĹže, predstavljena tudi v velenjski Galeriji, saj je nastala Ĺže pred leti. ÂťGre za veÄ?erne obleke z vgrajenim zlatim in srebrnim nakitom, ki so ga po mojih zamislih izdelali v Zlatarni Celje.

Pri izvedbi 26. festivala DMK sodeluje 60 mladih, v program pa so vkljuÄ?ili prireditve drugih druĹĄtev (Ĺ˝elezni aktivizem, DuĹĄa, Universe, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, Mamoo-Ti, KULtura), ki imajo manj financ in organizacijskih sposobnosti ter moĹžnosti promocije, da jim lahko Ĺ Ĺ K pri tem pomaga in obenem popestri svoj program. ne PunÄ?ke iz HrvaĹĄke ter lokalna benda Up'n'Downs in Big Addiction, prizoriĹĄÄ?e pa bo tokrat griÄ? nad gradom, napoveduje predsednik kluba JanĹž Krofel. ÂťPrviÄ? bomo izvedli koncertni vikend v Letnem kinu. 20. maja bodo nastopali Magnifico in srbska skupna Zaa, katere pevka Sanja bo Srbijo zastopala na Evroviziji. V soboto pa v sodelovanju z druĹĄtvom Universe pripravljamo party psihedeliÄ?ne elektronike Theater of Secrets. Eden veÄ?jih in sveĹžih projektov je tudi 50 let mladi s koncertom Mi2, ki ga prirejamo skupaj z dijaĹĄko skupnostjo velenjske gimnazije ob njeni 50-letnici, Ĺ olskim

Razstava je bila odmevna. ÄŒeprav je kolekcija stara Ĺže nekaj let, je tako brezÄ?asna, da sem z njo letos kandidirala na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju. Ĺ koda je, da bi ostala skrita v omari, saj se da iz nje ĹĄe marsikaj narediti. Kolekcija je takĹĄna, da se da iz nje izpeljati lepo linijo uporabnega nakita, ki skupaj s ksilitnim nastaja pod mojo blagovno znamko STORIES designÂŽ.ÂŤ Ob tem naĹĄa sogovornica poudari, da mednarodne nagrade odpirajo vrata v svet. ÂťLani sem s kolekcijo kozarcev sodelovala na svetovnem sejmu Expo v Milanu. Tam sem navezala nekaj zelo dobrih mednarodnih stikov, Ĺžal pa je sedaj nadaljevanje trdo, saj sem trenutno sama, prodor v tujino pa zahteva veliko dela in sredstev. Zato grem trenutno z malimi koraki naprej. V zadnjem Ä?asu se najveÄ? ukvarjam s trĹženjem tistih izdelkov, ki so za trg Ĺže pripravljeni. Z njimi v maju sodelujem na Slovenia Design Showroomu v Milanu, septembra pa na 100 % Design v Londonu. Kot kaĹže, se mi odpirajo tudi vrata na Kitajsko, saj so kolekcijo naroÄ?ili za novo Slovensko hiĹĄo v Ningbu, vzbudila pa je tudi precej pozornosti kitajskih poslovneĹžev. Oblikovalsko plat svojega dela zato trenutno dajem malo na stran.ÂŤ Mateja trenutno Ä?aka ĹĄe na rezultat oblikovalskega tekmovanja ÂťInternational Design AwardÂŤ v Los Angelesu, kamor so jo povabili, nominirana pa je tudi za prestiĹžno nagrado Arts&Crafts Award, za katero je Ĺže nominacija visoko priznanje, saj o nominirancih odloÄ?a stroga mednarodna Ĺžirija. đ&#x;”˛

bĹĄ

Foto Martina Hrastnik

centrom in MOV, potekal pa bo 27. maja na promenadi.ÂŤ

Soba pobega

O programu festivala razmiĹĄljajo ĹĄtudenti celo leto. VÄ?asih dlje. Tako so idejo o sobi pobega – prostorski inĹĄtalaciji, v kateri morajo ujeti obiskovalci z namigi reĹĄiti uganke in tako najti naÄ?in za pobeg – razvijali Ĺže od lani. ÂťOgledali smo si sobe pobega po Sloveniji in eno inĹĄtalacijo sami uredili posebej za Velenje.

Ekipa od treh do petih ujetnikov bo imela uro Ä?asa, da reĹĄi naloge. Nori doktor vas bo Ä?akal v Pekarni, veÄ? informacij pa boste kmalu naĹĄli na facebook profilu DMK: Escape Room,ÂŤ vabi MaruĹĄa.

Ĺ tudentom dostopno

Prireditve Ĺ Ĺ K-ja so navadno brezplaÄ?ne, da so kulturne in zabavne vsebine dostopne vsem mladim, pa tudi drugim obÄ?ankam in obÄ?anom. A klub vsako leto dobi manj denarja iz koncesijskih dajatev Ĺ tudentske organizacije Slovenije, pravi predsednik. ÂťZato lahko vsako leto manj denarja vloĹžimo v program. PriĹĄli smo do razpotja, ali ustvarjati brezplaÄ?en in manj kakovosten program ali kakovost ohraniti in tako privabiti veÄ? mladih iz doline in ĹĄirĹĄe okolice, a dati vstopnino.ÂŤ OdloÄ?ili so se za slednje, Ä?lani kluba pa lahko vstopnice dobijo po ĹĄtudentom prijaznih cenah.

Tako bo klub pokril vsaj del organizacijskih stroĹĄkov, da bo lahko izvajal program do novega ĹĄtudijđ&#x;”˛ skega leta. â€

Ljubiteljska kultura v znamenju rdeÄ?e Od jutri do nedelje, 22. maja, bo po vsej drĹžavi potekal Teden ljubiteljske kulture – Napovedanih veÄ? kot 1000 prireditev, v Ĺ aleĹĄki dolini 20 Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. maja – Jutri se po vsej Sloveniji zaÄ?enja 3. Teden ljubiteljske kulture. Ta bo, vsaj s plakati in vabili na veÄ? kot 1000 prireditev ljubiteljskih kulturnih druĹĄtev in posameznih umetnikov, slovenska mesta in vasi obarval rdeÄ?e. Tudi Ĺ aleĹĄko dolino Ĺže krasijo plakati, ki vabijo na veÄ? kot 20 zelo raznolikih kulturnih dogodkov, ki jih do 20. maja pripravljata obmoÄ?na izpostava JSKD Velenje in ZKD Ĺ aleĹĄke doline. V dolini je registriranih kar 70 kulturnih druĹĄtev, a vsa niso vÄ?lanjena v JSKD. V Velenju jih je vÄ?lanjenih 28, 16 v Ĺ oĹĄtanju in 2 moÄ?ni, z veÄ? sekcijami, v Ĺ martnem ob Paki.

Vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala, da bo vseslovenska otvoritev celotedenskih dogodkov letos v Ĺ˝alcu s festivalom Sredi zvezd. V Ĺ aleĹĄki dolini bo jutri, ko se teden zaÄ?ne, kar pet prireditev lokalnih kulturnih druĹĄtev. ÂťTeden se bo pri nas zaÄ?el z otvoritvijo razstave DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Razumevanje likovne umetnosti. Ta bo ob 17. uri v vili Bianca. Uro kasneje bo na Velenjskem gradu gledaliĹĄka predstava ÂťVse o Ĺ ejkspiruÂŤ KD GledaliĹĄÄ?a Velenje. Ob 19. uri si lahko vsi, ki jih to zanima, v velenjski glasbeni ĹĄoli ogledajo javno vajo pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. IstoÄ?asno bodo v ĹĄkalskem gasilskem domu pripravili jubilejni koncert ob 30-letnici Lovskega pevskega zbora LD Ĺ kale, v velenjskem domu kulture pa bo ponovitev koncerta

ob 10-letnici Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta.ÂŤ Prireditve se bodo vrstile tudi vse ostale dni v tednu kulture, a ne veÄ? v takĹĄnem ĹĄtevilu. V soboto ob 10. uri bo tako na Trgu Svobode v Ĺ oĹĄtanju Festival petja, na katerem bodo zapeli ĹĄtevilni pevski zbori iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Pesem bo zveÄ?er zvenela tudi v Ĺ martnem ob Paki, kjer bodo pripravili ObmoÄ?no sreÄ?anje malih vokalnih skupin. Seveda pa bo v tem tednu vsak dan kaj kulturno zanimivega. ÂťTo kaĹže na mnoĹžiÄ?nost in razvejanost ljubiteljske kulture v dolini. Simbol letoĹĄnjega tedna je rdeÄ?a barva, na plakatih pa boste videli tudi drevo in jabolko, ki simbolizirata ljubiteljsko kulturo.ÂŤ MavÄ?eva ĹĄe pravi: ÂťPozivamo vse umetnike, da svoja dela postavijo na ogled na vidnih mestih; naj bodo to okna hiĹĄ, pisarn, ĹĄol, v izloĹžbah trgovin.

Tako bomo vsi lahko zaÄ?utili, koliko ljubezni do kulture je v nas.ÂŤ

Tudi letos nagrade kulturnikom

V petek, 20. maja, bodo ob 19. uri v ĹĄoĹĄtanjskem domu kulture pripravili slavnostno podelitev priznanj sveta in podelitev jubilejnih priznanj ObmoÄ?ne izpostave JSKD Velenje prizadevnim kulturnikom. Zadnji dan, v nedeljo, 22. maja, bo dogajanje v dolini zaznamovalo tudi regijsko sreÄ?anje folklornih, pevskih in godÄ?evskih skupin manjĹĄinskih etniÄ?nih skupnosti severovzhodne Slovenije. Prijavljenih je 9 druĹĄtev; na odru velenjskega doma kulture pa bo nastopilo 6 folklornih skupin in 3 godÄ?evske đ&#x;”˛ skupine. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

KULTURA

Po vajah so se rojevale najboljĹĄe ideje 40 let GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki – Radi bi vkljuÄ?ili srednjo generacijo Tatjana PodgorĹĄek

Kultura ob Paki je v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru in tudi zunaj njega prepoznavna po gledaliĹĄki dejavnosti. Letos mineva 40 let, ko si je tamkajĹĄnja odrska skupina nadela ime GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem, sicer pa je ljubiteljska odrska kultura v tamkajĹĄnjem kraju stara ĹĄe precej veÄ?. Jubilej bodo gledaliĹĄÄ?niki zaznamovali v sodelovanju ĹĄe z ostalimi Ä?lani sekcij ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva (za katerega je leto 2016 prav tako jubilejno) v skupnem projektu – spevoigri Lumpacij Vagabundus. V njem bo nastopilo blizu 100 ĹĄmarĹĄkih in gorenjskih kulturnih ustvarjalcev. Premiera bo v petek, 10. junija, ob 20. uri na prireditvenem prostoru pri tamkajĹĄnji HiĹĄi mladih.

ÂťPeÄ?atÂŤ doma in v tujini

Predsednik gledaliĹĄÄ?a TomaĹž PotoÄ?nik pravi, da so KozolÄ?ani v letih delovanja pustili moÄ?an peÄ?at v ljubiteljski odrski dejavnosti doma in v tujini. V Ä?asu najbolj plodnega obdobja (1976–1990) je vsako leto postavi-

Rekli soâ?ą Franc Ru-

dnik, po staĹžu in letih najstarejĹĄi Ä?lan GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem: ÂťLjubiteljska odrska kultura je bila in je ĹĄe, Ä?eprav sem se Ĺže dvakrat poslovil, zame sprostitev. Je namreÄ? nekaj povsem drugega kot poklic, ki ga opravljam v Ĺživljenju – mizar. Nisem bil posebej navduĹĄen nad uÄ?enjem besedil, mi je pa prijala druĹžba dobrih ljudi, s katerimi sem se druĹžil. ÄŒeprav je delo v gledaliĹĄki skupini tudi

lo na oder eno do tri predstave. Z njimi je gostovalo po celi Sloveniji, takratna Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa je posamezne predstave izbrala za sodelovanje na raznih festivalih (Trebinje, Katowice, BorĹĄtnikovo sreÄ?anje, Teden drame v Kranju, sreÄ?anje malih odrov Novi Gorici), za gostovanje pri zdomcih, zamejskih Slovencih.

TomaĹž PotoÄ?nik: ÂťKultura nas bogati, nas dela bolj Ä?loveĹĄke.

Tega v naĹĄi druĹžbi danes manjka.ÂŤ

obveza, sem uĹžival. Koliko vlog sem odigral v vseh letih, ne vem. Najbolj mi je ostala v spominu vloga Desetega brata. Bolj kot priznanja, ki sem jih prejel za delo na nepoklicnem odru, me razveseljuje dejstvo, da me je kultura bogatila.

Upam, da bo ÂťkozolecÂŤ ĹĄe dolgo razveseljeval domaÄ?e ter tudi drugo obÄ?instvo in da bodo mladi nadaljevali naĹĄe zavzeto delo z veÄ?jo ÂťgledaliĹĄko strastjoÂŤ, kot jo zaznam vsaj pri nekaterih.ÂŤ

V zadnjih letih je gledaliĹĄÄ?e postavilo na oder KvaÄ?karijo, Bolno pravljico, Mrtvi ne plaÄ?ujejo davkov, Slikarja v Martinovi vasi, Mrtve duĹĄe, ÄŒarlijevo teto. Vsaka od teh zadnjih predstav je doĹživela veÄ? kot dvajset ponovitev. Poleg zapisanih velja omeniti ĹĄe PartljiÄ?evo delo Na svidenje nad zvezdami, sezono 2015/2016 pa je zaznamoval Gogoljev Revizor. Ustvarjalnost GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem so poleg igralcev zaznamovali tudi reĹžiserji. V zadnjem Ä?asu tvorno sodelujejo z nekdanjim igralcem, domaÄ?inom JoĹžetom Krajncem.

Nekdaj druĹžinsko, danes precej drugaÄ?e

ÄŒe je bilo ŞivljenjeÂŤ v gledaliĹĄÄ?u vÄ?asih druĹžinsko, je danes precej drugaÄ?e, pravi PotoÄ?nik. DruĹženje po vajah, ko so se rojevale najboljĹĄe ideje, je zamenjala Âťtekma s Ä?asomÂŤ, saj obveznosti igralcev Ä?esa takĹĄnega praktiÄ?no veÄ? ne dopuĹĄÄ?ajo. Tudi denar za stroĹĄke je vse teĹžje zagotoviti. Skupino so za nameÄ?ek v zadnjem Ä?asu za vedno zapustili nekateri njeni ÂťstebriÂŤ, na katerih je slonela igra. DrastiÄ?no je upadel obisk predstav. Ne le njihovih, ampak tudi gledaliĹĄkih skupin, s katerimi izmenjujejo predstave. ÂťZakaj je tako, bi teĹžko rekel. ÄŒe izgovor iĹĄÄ?eĹĄ, se ta vedno najde.

Sicer pa lahko reÄ?em, da je kritiÄ?no ĹĄmarĹĄko obÄ?instvo gledaliĹĄÄ?nike sprejelo za svoje in zna trud toplo nagraditi.ÂŤ Za gledaliĹĄko dejavnost kulture ob Paki se kljub ne prav naklonjenim Ä?asom, meni TomaĹž PotoÄ?nik, ni treba bati. Kajti kdor ima preteklost, ima tudi prihodnost, je prepriÄ?an.

Na tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli dokaj dobro skrbijo za gledaliĹĄki podmladek, sami pa bi radi v dejavnost vkljuÄ?ili veÄ? srednje generacije.

Za sezono 2016/2017 naj bi znova naĹĄtudirali Gogoljevega Revizorja.

OsveĹženi in oplemeniteni uporabni predmeti iz Reciklarne bodo po novem del stalne ponudbe Centra ponovne uporabe.

vedala krajinska arhitektka Julija Ĺ umiÄ? iz Koncentrata, ki z rastlinskimi motivi krasi keramiko. ÂťS CPU smo prviÄ? sodelovali leta 2013, ko so nam donirali nekaj starega pohiĹĄtva in opreme, vsako leto so nam pomagali s kozarci na pogostitvah ob razstavah,

sedaj pa smo vsi izrazili Ĺželjo po neki stalni postavitvi in naĹĄli kotiÄ?ek v CPU.ÂŤ Poleg tega so mladi umetniki pred Ä?asom Ĺže posegli v ĹĄe stare prostore centra in izdelali omaro, v kateri je bilo razstavljeno stekleno, keramiÄ?no in porce-

GostujoÄ?e razstave v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije Velenje – Veliko likovnih ali fotografskih razstav v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije, ki obiskovalce popeljejo v svet umetnosti, je povezanih z rudarskim motivom. Med njimi tudi razstava Ĺ tirje avtorji na kosu premoga. V Beli garderobi premogovniĹĄkega mu-

zeja bodo do 18. maja prikazani rudarski motivi sodelavcev Iva Hansa AvberĹĄka, Mirana BeĹĄkovnika, Aleksandra KavÄ?nika in Stojana Ĺ pegla, ki so vsak na svoj naÄ?in povezani s Premogovnikom Velenje. V najgloblje leĹžeÄ?em razstaviĹĄÄ?u skulptur v Sloveniji, 160

metrov pod zemeljsko povrĹĄino, pa je do 30. maja na ogled razstava skulptur Staneta Ĺ pegla z naslovom Podzemni Nezemljani. V Ä?etrtek, 26. maja, ob 18. uri pa bodo odprli likovno razstavo avtoric Anke KraĹĄna, Cvetke Hojnik in Irene Gajser z naslovom Tri

Urban Novak

zgodbe. Razstava bo na ogled do 7. septembra. V drugi polovici leta pa se obeta razstava likovnih del na temo jezer v Ĺ aleĹĄki dolini, razstava Zgodbe z zahoda zasavskega avtorja Matica Kosa, ter razstavi na temo industrijske umetnosti in skulptur. tf

đ&#x;”˛

Reciklarna zdaj v Centru ponovne uporabe

ÄŒlani druĹĄtva Koncentrat Ĺže ĹĄtiri leta izvajajo projekt Reciklarna.

Prenavljajo pohiĹĄtvo in vsakdanje uporabne predmete, ki z minimalno umetniĹĄkim posegom dobijo novo bodisi uporabno bodisi estetsko vrednost. Do sedaj so izdelke pokazali enkrat letno na decembrski prodajni razstavi.

Zdaj pa so v sodelovanju s CPU in SAĹ A Inkubatorjem vzpostavili stalno prodajno razstavo, je po-

PleÄ?nikova odliÄ?ja 2016 Ker v Sloveniji nimamo in nismo imeli mecenov, ki bi podpirali kvalitetno gradnjo in bili obenem zadosti filantropi, da bi ustanavljali nagradne sklade za arhitekturne stvaritve, je bila leta 1972 ustanovljena PleÄ?nikova nagrada. Pobudo za ustanovitev je tistega leta podal biro Ambient iz Ljubljane in tako se je 100 let po rojstvu arhitekta JoĹžeta PleÄ?nika rodila nagrada, ki danes v arhitekturnem ustvarjanju v Sloveniji pomeni najveÄ?.

Kasneje je bil ustanovljen tudi sklad arhitekta JoĹžeta PleÄ?nika, ki podeljuje PleÄ?nikovo nagrado in PleÄ?nikova odliÄ?ja. Nagrada in odliÄ?ja se podeljujejo za doseĹžke v urbanizmu, arhitekturi, oblikovanju opreme, arhitekturni teoriji ali kakĹĄnem drugem podroÄ?ju, ki prispeva k izboljĹĄanju grajene kulture in arhitekture.

Nagrajena dela so najbolj kakovostne realizacije v arhitekturi in urbanizua slovenskih avtorjev. Sklad jih podeljuje Ĺže 44. leto in so svojevrstno osrednje drĹžavno priznanje za opravljeno delo pri realizaciji objektov ali ureditev. ÄŒeprav se zdi, da slovenski prostor stagnira ali pa je vsaj zastal v razvoju gradenj, je bilo letos na razpis, ki ga je objavil Sklad, prijavljenih 47 projektov. MogoÄ?e se zdi ĹĄtevilka nizka, a Ä?e upoĹĄtevamo zatiĹĄje v slovenskem gradbeniĹĄtvu, kreditni krÄ?, varÄ?evalne ukrepe in pomanjkanje investicij, je ta ĹĄtevilka pravzaprav presenetljivo visoka. KaĹže na to, da je slovenski prostor sposoben nominirati toliko kakovostnih objektov kljub naĹĄtetim tegobam, ki ga dajejo. Med prijavljenimi projekti je bilo precej po obsegu in kompleksnosti majhnih projektov, kar pokaĹže pomanjkanje veÄ?jega ĹĄtevila kompleksnejĹĄih naloĹžb. Kljub temu je Ĺžiriji Sklada uspelo najti dobre projekte, ki so bili nagrajeni s PleÄ?nikovo nagrado in odliÄ?ji za leto 2016.

Nagrajenec letoĹĄnje PleÄ?nikove nagrade je Nordijski center Planica. Zanimivo, da se je to zgodilo ravno letos. V letu vsesploĹĄnega slovenskega delirija nad naĹĄimi leteÄ?imi orli. A pravzaprav ni boljĹĄe popotnice novemu nordijskemu centru, kot je uspeĹĄno skakalno leto, ki je nagrajeno z dobro arhitekturo, da ta prejme nato ĹĄe PleÄ?nikovo nagrado. Po letih Ĺžalostne podobe, ki smo jo lahko opazovali v Planici, je to zasluĹžena nagrada za pravzaprav krvavo potreben projekt prenove. Obenem vsekakor tudi opomin za naĹĄ grajski hrib, ki ga je ĹĄe nedolgo tega krasila sicer ne najlepĹĄa mestna skakalnica. MogoÄ?e pa najdemo navdih za ponovni zagon smuÄ?arskih skokov ne le v naĹĄih skakalcih, ampak tudi v dobri arhitekturi Nordijskega centra.

Nordijski center so zasnovali arhitekti Matej BlenkuĹĄ, MiloĹĄ FlorjanÄ?iÄ?, Klemen Kobal, AleĹĄ Vodopivec, Marko Smrekar, Ana KuÄ?an in Luka Javornik.

Sklad podeli tudi po dve PleÄ?nikovi medalji, ki jih prejmejo ekipe za najboljĹĄe aktualne realizacije. Prva PleÄ?nikova medalja je namenjena prenovljeni PleÄ?nikovi domaÄ?i hiĹĄi. Prenovo je zasnovala in izvedla ekipa treh arhitektov: MaruĹĄa Zorec, MaĹĄa Ĺ˝ivec in MatjaĹž BolÄ?ina. Prenovljena PleÄ?nikova hiĹĄa je Ĺže postala ponovni magnet za obiskovalce. Drugo PleÄ?nikovo medaljo pa so prejeli Matija Bevk, Vasa J. PreoviÄ?, Tadej GlaĹžar in BlaĹž GoriÄ?an za stanovanjski objekt Prule. Objekt, postavljen neposredno ob Ljubljanico in zgrajen v vidnem betonu, spominja na objekte, kot jih lahko videvamo recimo na Nizozemskem. Kot tak je veÄ? kot dobrodoĹĄla sprememba v mestnem tkivu Ljubljane. Sklad podeljuje tudi PleÄ?nikovo medaljo za prispevke s podroÄ?ja strokovne publicistike in letos sta ga prejela Igor SapaÄ? in Franci Lazarini za knjigo z naslovom Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ĺ tudentsko PleÄ?nikovo priznanje so za nalogo z naslovom En sam velik, svetel, uporaben prostor prejeli ĹĄtudentje Eva ErĹžen, Sara Hafner, Matic Jontez, Darja Josić, Tadej KavÄ?iÄ?, Tadej Urh, Helena VozliÄ? pod mentorstvom docenta Mitje Zorca.

Vsem avtorjem je seveda potrebno izreÄ?i vse Ä?estitke, saj gre za kakovostna dela, ki so bila ustvarjena v neugodnih gospodarskih razmerah. Vendar se nekako ne morem znebiti vpraĹĄanja, ali v Velenju ne zmoremo zgraditi objekta, primernega za najviĹĄjo drĹžavno nagrado s podroÄ?ja arhitekture. Konec koncev je Velenju uspelo urediti mestno promenado, ki uspeĹĄno privablja obiskovalce in prinaĹĄa Ĺživljenje v nekoÄ? odrezan del mestnega srediĹĄÄ?a. MarsikakĹĄen naÄ?rtovan objekt bi lahko ob kakovostni arhitekturi in dobri izvedbi pripeljali do realizacije. S tem pa tudi do moĹžnosti za nominacijo za najveÄ?jo drĹžavno nagrado. To je nekoÄ? v preteklosti Ĺže uspelo arhitektu Kristlu, ki je zasnoval rdeÄ? opeÄ?nati blok nasproti danaĹĄnje avtobusne postaje. Zanj je leta 1964 prejel nagrado PreĹĄernovega sklada.

đ&#x;”˛

Center ponovne uporabe in KUD Koncentrat sta se ĹĄe tesneje povezala z razstavnoprodajnim kotiÄ?kom za Reciklarno

12. maja 2016

lanasto posodje. Tako so stari znanci centra, v katerem so se obogatene ponudbe rabljenih predmetov razveselili. ÂťTakih izdelkov ĹĄe nismo imeli na naĹĄih policah. Poleg tega bodo naĹĄi obiskovalci lahko videli, kaj lahko nastane iz zavrĹženih, odpadnih reÄ?i z malo umetniĹĄke inovativnosti. Vsi, ki bodo kupili kak izdelek iz Reciklarne, bodo podprli delovanje druĹĄtva Koncentrat,ÂŤ je dejala Alenka KoĹĄir, ki vodi CPU. Reciklarna v CPU trenutno ponuja nekaj svetil, keramike, dve mizici, nekaj stolov, okvirjev, vaz, lampijonov, skratka vseh sort uporabnih in okrasnih reÄ?i, ponudbo pa bodo sproti osveĹževali, da bo prostor ves Ä?as Ĺživel in bo izbira vedno pestra. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

12. maja 2016

Predvajamo tudi glasbo, ki je na drugih postajah ne Ta teden je med drugim v znamenju izbora pesmi za Evrovizijo. Pred dvema dnevoma je bil prvi predizbor, danes (v Ä?etrtek) je drugi, v soboto pa finale. Prireditev v Stockholmu je Ĺže 61. in na njej ima tudi Slovenja svojo predstavnico – ManuEllo. Ta bo nastopila na danaĹĄnjem predizboru. ÂťVerjamem, da se bo slovenska predstavnica s pesmijo Blue and Red uvrstila v finale, tu pa ji vidnejĹĄe uvrstitve ne napovedujem. Tam okrog 15. mesta. Pesem je sicer spevna, gre v uho, zaradi danskega plesalca akrobata zna biti scena zanimiva, a ne vem, Ä?e bo to dovolj, da bo prepriÄ?alo tiste, ki delijo toÄ?ke,ÂŤ pravi tonski tehnik na Radiu Velenje Dragan BerkenjaÄ?ević. NajveÄ? moĹžnosti pripisuje Italiji, NemÄ?iji, Nizozemski, njegova skrita favoritka je tudi Avstralija. Kot je ĹĄe dejal, Ĺže dalj Ä?asa naÄ?rtuje, da bi si izbor ogledal v Ĺživo. ÄŒe bo letos zmagala Italija, Âťobstaja moĹžnost, da to svojo dolgoletno Ĺželjo tudi uresniÄ?im.ÂŤ Zagotovo bo zmagovalna pesem naĹĄla svoje mesto v oddajah Radia Velenje, meni Dragan, saj si skupaj z njim tudi ostali sodelavci prizadevajo vrteti glasbo za vse generacije in vse okuse. Tudi v radijskem studiu gostimo izvajalce

1. TOMISLAV BRALIĆ & KLAPA INTRADE, MLADEN GRDOVIĆ - Uzorita 2. ANIKA HORVAT - NoÄ?em bit sama 3. JASON DERULO - If It Ain't Love

Dragan BerkenjaÄ?ević: Še vedno menim, da bi morali vrteti glasbo, ki jo ljudje radi posluĹĄajo na zabavah.ÂŤ

razliÄ?nih glasbenih zvrsti. Sam dokaj pogosto uvrsti v program glasbo starejĹĄega datuma, popevke, Âťki jih na drugih radijskih postajah ne sliĹĄijo. Za nas slovenske kvote niso nobena teĹžava, mi smo jih presegali Ĺže pred sprejemom doloÄ?ila.ÂŤ V sobotnih dopoldanskih oddajah med 8. in 9. uro imajo obiÄ?ajno posluĹĄalci in

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

posluĹĄalke moĹžnost izbrati svojo skladbo.

PriloĹžnost za predstavitev ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu imajo na valovih Radia Velenje tudi ĹĄe neuveljavljeni glasbeniki. Te Dragan redno uvrĹĄÄ?a na glasbeno lestvico 10 + 10 (10 domaÄ?ih in prav toliko tujih skladb), ki jo pripravlja in je na spođ&#x;”˛ Tp redu ob torkih ob 18. uri.â€

Pesem z naslovom Uzorita je zdruĹžila zadarske pevske moÄ?i, ki jih sestavljajo Tomislav Bralić in klapa Intrade ter pevec Mladen Grdović. Pod skladbo se podpisujeta dva vidna hrvaĹĄka avtorja, in sicer Ante Sikirić, ki je napisal glasbo in besedilo, ter Remi Kazinoti, ki je avtor aranĹžmaja. Izvajalci se bodo s pesmijo predstavili tudi na festivalu v Vodicah 11. junija.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Kingstoni predstavljajo novo Ĺžurersko skladbo Skupina Kingston predstavlja novo skladbo z naslovom Alle Alle, s katero sledi trendu njihovih zadnjih skladb Mi delamo galamo in Danes je moj dan. Obe Ĺžurerski uspeĹĄnici sta na spletnem portalu YouTube dosegli veÄ? kot milijon ogledov in nekaj podobnega priÄ?akujejo tudi od najnovejĹĄega singla Alle Alle oziroma videospota zanj. Za reĹžijo videospota je bil tudi tokrat odgovoren Niko Karo, Ä?lani zasedbe pa so k sodelovanju spet povabili MatjaĹža JavĹĄnika, ki je poskrbel za zabavne igral-

Red Hot Chili Peppers se vraÄ?ajo Na sceno se vraÄ?ajo kalifornijski rokerji Red Hot Chili Peppers. Po petih letih ustvarjalnega premora bodo namreÄ? pri zaloĹžbi Warner Bros izdali album z naslovom The Getaway, ki bo uradno izĹĄel 17. junija. Njihov zadnji album I'm With You je sicer izĹĄel leta 2011, novi, na katerem bo trinajst skladb, pa bo njihov Ĺže enajsti studijski album. Producent albuma je Danger Mouse in prviÄ? po letu 1989 se je zgodilo, da albuma ni produciral Rick Rubin. Prva skladba z albuma, ki napoveduje njegov izid, je Dark Necessities.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10. svoj zadnji album izdal leta 2013, potem pa se je posvetil druĹžinskemu Ĺživljenju. Z Ĺženo, igralko Jessico Biel, sta lani dobila sina.

Manuella danes v boj za evrovizijski finale

Justin Timberlake z novo pesmijo ske vloĹžke. Svoje sta k videospotu dodali tudi vroÄ?i Brazilki, ki sta se pridruĹžili skupini plesalcev. Kingstone poleg ĹĄtevilnih nastopov doma tudi letos Ä?aka delovni dopust v GrÄ?iji, kjer bodo zabavali slovenske maturante.

Poseben nastop pa 18. junija pripravljajo v njihovi Idriji, ko bodo poÄ?astili 22 let delovanja.

NuĹĄa Derenda predstavlja videospot za skladbo Tip Top NuĹĄa Derenda premierno predstavlja videospot za skladbo Tip Top, s katero se je po ĹĄestih letih vrnila na slovenski evrovizij-

ski predizbor – Emo 2016. Filmsko obarvan spot, v katerem ne manjka akcije v slogu Jamesa Bonda, spletk, tajnih nalog in celo eksplozije, je ekipa z reŞiserjem Nikom Karom posnela v Hotelu Kempinski Palace v PortoroŞu in v Casinoju Bled.

Poleg NuĹĄe v glavnih vlogah nastopata ĹĄe Andrei Lenart in Jerneja P. Zhembrovskyy. Andreia smo nedavno lahko spremljali kot uporniĹĄkega vojaka v najnovejĹĄi epizodi hollywoodskega spektakla Vojna zvezd. Njegova soigralka je bila v vlogi nevarne tajne agentke tokrat Jerneja P. Zhembrovskyy, sicer uspeĹĄna modna oblikovalka, stilistka in TV voditeljica, ki je poskrbela tudi za zunanjo podobo nastopajoÄ?ih v videu.

Igralec in glasbenik Justin Timberlake, ki se lahko pohvali kar z devetimi grammyji, je v teh dneh presenetil s pesmijo Can't Stop the Feeling, ki so jo nekateri Ĺže razglasili za himno prihajajoÄ?ega poletja. V videospotu nove skladbe so se pevcu pridruĹžili tudi Gwen Stefani, James Corden in Anna Kendrick.

Pesem je sicer nastala za novi animirani film Trolls (Troli), ki na velika platna prihaja konec leta. Timberlake je v filmu posodil glas animiranemu liku Branchu, za film pa je prispeval ĹĄe tri pesmi. Justin Timberlake je

Ansambel Tonija Verderberja – Biser z gora Zaka' pa ne – BoĹĄ ob meni vse Ĺživljenje Ansambel Maj – Frizerski salon Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Sekstakord – V srcu si Veseli Dolenjci – Pazi se na morju Ansambel Azalea – Ta tvoja igra Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Tapravi faloti – Ĺ˝ivljenje je dar Ansambel Jureta Zajca – KljuÄ? do sreÄ?e

www.radiovelenje.com

HELLCATS Najbolj znana slovenska Ĺženska metal skupina Hellcats predstavlja videospot in novo skladbo Naprej, s katero napoveduje zaÄ?etek nastajanja novega albuma. Videospot je reĹžiral Predrag RajÄ?ić – Perica, v njem pa ne manjka tudi atraktivnih posnetkov hitrih avtomobilov.

WHITESNAKE

Slovenska predstavnica na letoĹĄnjem izboru za evrovizijsko popevko ManuElla bo danes stopila na oder dvorane v Stockholmu in se z nastopom v drugem polfinalnem veÄ?eru poskuĹĄala prebiti v sobotni finale. Na vajah v minulih dneh so imeli nekaj manjĹĄih teĹžav, ki pa so jih uspeĹĄno obvladali. TeĹžave z drogom so odpravljene, danski akrobat v slovenski ekipi Jannik Baltzer Hattel je na drugi vaji izvedel svojo toÄ?ko po naÄ?rtu in si skupaj z ManuEllo prisluĹžil aplavz v dvorani. Upamo in drĹžimo pesti, da bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih tudi danes. Manuella bo nastopila kot enajsta v drugem polfinalu.

BliĹža se 12. julij, ko v Slovenijo prihaja legendarna hard rock skupina Whitesnake. V okviru turneje The Greatest Hits Tour bodo 12. julija nastopili v veliki dvorani Hale Tivoli v Ljubljani. Prodaja vstopnic za koncert je stekla ta teden.

MAJA KEUC Slovenska pevka Maja Keuc, ki je naĹĄo drĹžavo zastopala na Evrosongu leta 2011 in s skladbo No One zasedla 13. mesto, Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi v ĹĄvedski prestolnici. Je tik pred diplomo

na kraljevi akademiji za jazz, pripravlja pa tudi nov album, ki ga bo izdala pod umetniĹĄkim imenom Amaya.

ANIKA HORVAT Anika Horvat se dobro znajde v razliÄ?nih glasbenih zvrsteh. Poznamo jo po pop skladbah, popevkah, sodelovanju z big bandom in celo izletih v r'n'b. Njena nova skladba NoÄ?em biti sama pa se spogleduje s plesnim popom. Avtorji skladbe so Jure Lesar (glasba,) Drago Mislej Mef (besedilo) in Benjamin Vuković (glasba in miks).

JERNEJ ZORAN Kitarist Jernej Zoran predstavlja nov singel z naslovom AveĹĄunfiling. ÄŒeprav smo vajeni, da Jernej petje prepuĹĄÄ?a drugim, pa je tokrat skladbo odpel kar sam. Sicer pa je tudi tokrat avtor pesmi v celoti, saj je napisal besedilo, glasbo in aranĹžma.

Naš ­čas, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

12. maja 2016

frkanje » Levo & desno «

⏬

Nekoč in danes

Brez jajc pač ni jajčarije. Pod budnim očesom Jožice Kumer, ki je pobirala jajčni davek in se zadovoljno smejala, ko je v košare spravljala kokošja, gosja, račja jajca, pa si tudi nihče ni upal brez jajc na šnitarijo.

Včasih smo se borili za lepše življenje. Zdaj, ko smo že zelo napredovali, se mnogi borijo le še za preživetje.

Ni potrebe

⏫

»Letošnji mlaj nam jo je res zagodel. Se je vrh res moral zlomiti?,« so sredi glavnega velenjskega trga modrovali trije, ki so že vrsto let zraven. Tone Brodnik, v Velenju glavni za občinske komunalne zadeve, je ob kmetu Ivanu Lemežu, ki je vrsto let tudi sam pomagal »dvigati« mlaje in novoletne jelke, zatrdil: »Postavljanje na roke je res atraktivno, a s stroji je bolj ziher. To nam bo v poduk.« S tem se je strinjal tudi Bojan Prelovšek, ki je preko svojega dela v občinskem štabu civilne zaščite takšnih in drugačnih naravnih nesreč že »navajen«.

⏩

Za Tomaža - Tomija Pokala iz Šmartnega ob Paki pravijo, da je dober kuhar, navdušen premagovalec gorskih steza s kolesom in skrben očka. Čvek ga je ujel med izvajanjem preventivnega zdravstvenega ukrepa, pri čemer ga budno spremlja žena Violeta – odbojkarica rekreativka, nosilka črnega pasu v karateju in morda v prihodnje tudi naslednica Tomijeve mame Marjane v Kemični čistilnici Polak v Velenju. Hčerkica Saška nad očkovim delom očitno ni navdušena. Če je prepočasen ali preveč neroden, mu bo zagotovo povedala zelo kmalu.

Izmenjava Veseli smo, da k nam prihaja vse več tujcev. Iščejo razvedrilo in mirno preživljanje počitnic. Se pa mnogi nič kaj ne veselimo, da mnogo Slovencev odhaja na tuje. Iskat delo.

Naše težave Evropa nas opozarja, da Slovenija okreva počasneje kot mnoge druge države. A vsaj za tovrstno okrevanje niso krive (le) razmere v našem zdravstvu.

Zacvetela je

ZANIMIVOSTI

25 tisoč tekmovalcev blatnega boja Vojaško bazo v mestu blizu Pariza so ta konec tedna zasedli kandidati z vseh koncev Francije, ki so se pomerili v umazanem boju – v boju blata. Trije dnevi težkih preizkušenj so skupaj

rovzhodno od Avstralije. Sestavlja jo več kot 990 otokov s skupno kopno površino 28 tisoč kvadratnih kilometrov – a otokov je vedno manj. Zaradi višanja morske gladine in erozije je pod vodo v zadnjem obdobju že izginilo pet otokov, enaka usoda grozi še šestim, ki jih je erozija močno načela. »Najmanj 11 otokov v severnem delu Salomonovega otočja je

pritegnili 25 tisoč tekmovalcev, med njimi tisoč otrok, starih od sedem do enajst let. Med težjimi preizkušnjami je tista, v kateri morajo tekmovalci preteči 13 km dolgo blatno progo, na njej pa premagati 22 ovir – od terapij z elektrošokom do ledenih kopeli. »Na tekmovanju ni zmagovalcev oziroma so zmagovalci vsi, ki jim uspe premagati preizkušnjo,« pravijo organizatorji in dodajajo, da je glavna zabava.

v zadnjih desetletjih povsem izginilo ali pa se sooča s hudo erozijo. Spodjedanje obale je na dveh območjih uničilo vasi, od koder so se morali ljudje izseliti,« ugotavljajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da ne gre za majhne peščene otoke, ampak naseljena in z vegetacijo poraščena območja.

Izginilo pet otokov Salomonovega otočja

Sveto pismo pripoveduje o Noetu, ki je življenje na Zemlji pomagal rešiti tako, da je zaradi svarila pred uničujočo poplavo zgradil ogromno barko, v katero je vkrcal po eno samico in samca vsake živalske vrste in tako preprečil njihovo izumrtje. Krščanska fundacija Ark of Noah ima

Salomonovo otočje je država v Južnem Tihem oceanu, vzhodno od Papue Nove Gvineje ali seve-

Nekateri predlagajo, da bi bilo dobro drevesa v Velenju opremiti z napisi, da bi ljudje vedeli, katere vrste so. A očitno mnogi drevesa že kar dobro poznajo; to kažejo tudi »luknje« v sadnem gozdu.

Replika Noetove barke gre na pot

no blagajno iz tega v naslednjih petih letih plačali 900 milijonov evrov.

Japonci izdali bonton za turiste

že od leta 2012 zgrajeno repliko barke, ki je nastala pod prsti tesarja Johana Huibersa. V dolžino meri 125 metrov, v širino 29, visoka je 23 metrov, tehta 2500 ton in sprejme 5000 ljudi. Od Noetove barke se najbolj razlikuje po tem, da se na njen krov ne bodo vkrcale živali – bo pa letos poleti barka dvignila sidro in odplula proti Braziliji, njen namen pa bo širjenje krščanskega nauka.

Tudi Slovenci vse debelejši Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo, da se tudi Slovenci debelimo: kar 18,3 odstotka prebivalcev Slovenije je bilo leta 2012 debelih.

Da je primerljiv delež Američanov kar 28,6-odstoten, je le slaba tolažba, saj je Slovenija po debelosti še zmeraj nad povprečjem držav, zajetih v analizo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v kateri je povprečje 15,4 %. Pri tem ne gre pozabiti,

da govorimo o številkah, ki so jih ljudje sami navedli o lastni višini in telesni masi, torej je resnična razširjenost debelosti v Sloveniji najverjetneje še višja. Vsaj vsak peti pri nas je torej debel, iz česar so nekateri finančniki že izračunali, da bomo v zdravstve-

Že od nekdaj je znano, da so Japonci narod, ki spoštujejo bonton. Turisti, ki obiščejo to vzhodnoazijsko deželo, pa ga očitno ne toliko – zato je japonska turistična organizacija izdala bonton za turiste, v katerem vse obiskovalce naproša, da se izogibajo riganju in izpuščanju vetrov v javnosti. Bonton vključuje vse, od pravil za kopanje na javnih mestih do uporabe japonskega stranišča. V celoti je na voljo na njihovi spletni strani. »Japonska etika temelji na izogibanju povzročanja nelagodja in neprijetnosti drugim,« je zapisano v vodniku.

Izdali so 85 tisoč kopij brošure v kitajskem in angleškem jeziku ter jih razposlali v hotele in na turistične znamenitosti.

V Topolšici je res nastopila pomlad. Planika je zacvetela.

Popuščanje Zadnje dni smo veliko slišali o težavah zaradi nevarnega popuščanju srca.

Nevarno je tudi popuščanje srčnosti državljanov do soljudi in države.

Poglobitev Morje v Luki Koper so pred časom poglobili. Luka Koper pa je v soboto ob jezeru v Velenju na lestvici poglobila Rudarja.

Čudežniki Med našimi športniki je kar veliko medicinskih fenomenov. S tekme na tekmo slišimo, kako so pustili srce na igrišču. In tekmujejo naprej.

Dober izgovor Okoli nekaterih košev za smeti ali zabojnikov je polno razmetanih odpadkov. Kako enostavno je za to kriviti ptice.

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 15

PORTRETA

15

ki je avtor vseh patentov in je ĹĄe aktiven v podjetju, Ä?eprav dejavnost vodita sinova. ÂťMoj nos je ĹĄe prisoten,ÂŤ vztraja.

Ä?iĹĄÄ?enje ĹĄipka, nekaterih inovacij pa niti ne patentira, ampak jih potihoma vgradi v stroj. Ĺ˝eli si, da bi se druĹžinska tradicija nadaljevala. Sin Vito je prav tako povsem preĹžet s poslom in skrbi za proizvodnjo. Ker so naprave kakovostne, je Karl prepriÄ?an, da bodo ĹĄe iskane.

12. maja 2016

Mlinar je tudi inovator Karl FerleĹž, potomec ĹĄentjurskih mlinarjev, je lastnik veÄ? patentov v svetu cenjenih mlinov FERKAR Tina Felicijan

Tam, kjer je druĹžina FerleĹž od leta 1890 imela mlin, naj bi se Ĺžita mlela vsaj 600 let, tudi v grajskem mlinu Merta RifniĹĄkega. V hiĹĄi na levem bregu potoka v soteski pod Rifnikom v Ĺ entjurju se je rodil Karl FerleĹž, ki mu je bilo mlinarstvo dobesedno poloĹženo v zibelko, sicer pa je bil predmetni uÄ?itelj, drĹžavni prvak v reliju, ĹĄportnik leta velenjske obÄ?ine leta 1970, pa ĹĄe glasbenik, modelar, Ä?ebelar, ljubitelj in zbiratelj

â?ą

Leta 1960 so oÄ?eta, Karla FerleĹža starejĹĄega, 'osvobodili obrtniĹĄkih dolĹžnosti' – mlin so nacionalizirali in druĹžina ga je ĹĄele po denacionalizacijskem postopku v zaÄ?etku 90-ih dobila nazaj.

starin ter restavrator oldtajmer avtomobilov in motorjev. Kakor on je bil tudi njegov oÄ?e in soimenjak nemiren duh in je rad obiskoval sejme in razstave v tujini.

Z Dunaja je prinesel dva kavna mlinÄ?ka – enega za Ĺženo, drugega zanju s sinom. Ta ju je navdihnil, da sta razvila drugaÄ?en, bolj zmogljiv mlin, saj je druĹžina imela veliko naroÄ?il ter poleg obiÄ?aj-

ma iz uÄ?nih delavnic. ÂťSem vsestranski – leĹži mi vse, kar mi daĹĄ v roke. Zato me je takratni direktor nagovoril k temu. Zame pa je bila sprememba tudi dobrodoĹĄla.

Saj pravijo, da je vsake sluĹžbe po sedmih letih dovolj.ÂŤ Potoval je po vsej Jugoslaviji in zaradi pomanjkanja Ä?asa Ĺže skoraj prodal licenÄ?no pravico za izdelovanje mlinov, pa tudi mati ni bila najbolj naklonjena obrti na domu. ZaÄ?el je iskati proizvajalca in poskrbel ĹĄe za prodajo

ne meljave ĹĄe dodatne naloge za sosednjih drĹžavah prodali veÄ? kot mletje. Kadar so pognali klasiÄ?ni 300 kosov. Danes lahko izpopolĹĄrotar z velikim pogonskim mo- njen stroj melje nepretrgoma – v torjem, je ta porabil toliko ener- nemĹĄkih mlinskih pekarnah, kjer gije, da je bila vsa vas v temi, se za pekovske izdelke uporabljajo spominja Karl. ÂťMlinar ni nikoli le sveĹže mleto moko, ga ugasnezadovoljen s tistim, kar ima. Ves jo le za boĹžiÄ?. Od preloma tisoÄ?Ä?as bo nekaj razvijal – ali zmanj- letja ga prodajajo po vsem svetu. ĹĄeval hrup k a m n ov, a l i usmerjal vodo, ali izboljĹĄeval delovanje ĹĄtevilnih naprav – mlinar je tudi inovator.ÂŤ Postavil je pokonci motor sadnega mlina, pritrKarl FerleĹž mlajĹĄi je dil dva noĹža na svojo zgodbo o mlinu gred in odprtipredstavil na Tednu no na obodu intelektualne lastnine opremil s perv PC Standard. foracijo ter tako sestavil nov vertikalni mlin. ÂťTisto leto 1953 Jugoslovanski patent so pridobili hitro, saj smo doma razvili dva prototipa,ÂŤ takrat ĹĄe ni bilo preverjanja. Za nemĹĄkega je izluĹĄÄ?il iz spomina. Nato pa so potrebovali tri leta in zanj odĹĄteli malo so vsako serijo v naslednjih letih izpopolnjevali, razvijali in nadpremoĹženje. Leta 1996 so FERKAR patentirali v gradili. Danes mlin porabi 80 % Sloveniji, na Evropskem patentnem uradu, nato manj energije na enoto proizvoda pa ĹĄe v ZDA. kot drugi mlini, Ĺžito se med mletjem manj segreva, dosega razliÄ?ne granulacije, kar omogoÄ?a novi princip mletja: Ĺžito, kavo, slad- Povsod je primaknil svoj preko podjetja, v katerem se je kor, zaÄ?imbe, zeliĹĄÄ?a, Ä?aje ena- nos zaposlil. Danes druĹžinsko podjekomerno melje ali seklja z razliÄ?Ob koncu 70-ih je Karlov oÄ?e tje samo proizvaja in trĹži mline. no razporejenimi rezili v zraku umrl. Takrat Karl mlajĹĄi ni veÄ? ÂťV Sloveniji Ĺže dolgo nismo promed padcem ob vertikalni osi. pouÄ?eval fizike, strojnih elemen- dali kakĹĄnega stroja, saj se tu preOb koncu 50-ih so zaÄ?eli s serij- tov in tehniÄ?nega risanja na Ru- hrambna industrija ne razvija. V sko proizvodnjo mlina FERKAR darskem ĹĄolskem centru, paÄ? pa tujini pa je veliko povpraĹĄevanja, in v nekaj letih po Jugoslaviji in vodil prodajo farmskega progra- predvsem v ZDA,ÂŤ pravi Karl,

â?ą

Ideja te mora preĹžeti

ÂťÄŒe Ĺže od malih nog spremljaĹĄ neko branĹžo in ta postane tvoj kruh, te vsak problem spodbuja, da delaĹĄ naprej,ÂŤ je Karl pojasnil, zakaj je ostal pri domaÄ?i obrti. ÂťPripadnost.

In preĹžetost. To sta lastnosti uspeĹĄnih podjetnikov ali inova-

Rekli so â?ą ÂťIntegral-

na ali polnovredna moka je tista, v kateri je zmleto vse, kar je bog dal v zrnje. To je poleg vode vse, kar potrebujemo. Zato v oÄ?enaĹĄu molimo za vsakdanji kruh.ÂŤ Karl FerleĹž

Lani so izdelali FERKAR mlin za kanadski mednarodni inĹĄtitut za prouÄ?evanje in mletje ter uporabo vseh sort semen, zrnja, Ĺžit in stroÄ?nic CIGI – Minnesota, na kar so posebej ponosni.

Novih potreb, za katere je treba mline prilagoditi glede na zahteve kupca, pa ne zmanjka, s tem pa niti izzivov, ki so, kot kaĹže, FerleĹžem v krvi. đ&#x;”˛

torjev. Pa to, da stremijo h kakovostnim, trajnim izdelkom, da so dostopni kupcu in se ta nanje lahko zanese,ÂŤ ne popuĹĄÄ?a.

Karla ni preĹželo le mlinarstvo, so se pa vse njegove strasti vnele doma. Ves Ä?as je razpet med strojniĹĄtvom in biologijo. V otroĹĄtvu je rad raziskoval Ĺživalski svet ob potoku in v gozdu, Ĺže v mladosti so njegovo pozornost vzbujali avtomobili in motorji, oÄ?e ga je navduĹĄil tudi za Ä?ebelarstvo in glasbo. ÂťKamorkoli pogledam, imam delo,ÂŤ je dejal v smehu in naĹĄtel ĹĄe druge svoje patente – sejalne naprave, dozatorji, transporterji, loĹĄÄ?ilec za Ĺžita, stroj za

â?ą

Za kakovosten kruh je dobra samo sveĹže mleta polnovredna moka, saj se sicer na zrnju ĹživeÄ?i mikroorganizmi, ko pridejo do beljakovin, olj, sladkorjev, proteinov v moki, razmnoĹžijo in iztrebljajo v moko.

Tako se ta pokvari.

V gledaliĹĄÄ?u, v katerem se zavese nikoli ne dvignejo Se pa dvigne raven Ä?ustev, pravi Buljo, ki si je v hiĹĄi Big Brotherja najveÄ?krat zaĹželel druĹžbe svojega psa, ĹĄe najmanj pa je pogreĹĄal hrano Tina Felicijan

VelenjÄ?an Adnan BuljobaĹĄić, sicer gledaliĹĄki igralec in bobnar v veÄ? lokalnih zasedbah, je nastopal v televizijskem resniÄ?nostnem ĹĄovu Big Brother. Ĺ˝e od malega je spremljal podobne oddaje in se spraĹĄeval, ali bi sam zdrĹžal. Nameraval se je prijaviti Ĺže na Bar, Âťampak jaz sem ze-

â?ą

ÂťTo moraĹĄ doĹživeti, da lahko razumeĹĄ, kaj se v hiĹĄi dogaja s Ä?lovekom oziroma z njegovo psiho.

Ampak jaz sem se imel dobro.ÂŤ

lo neroden in ne vem, Ä?e bi znal hoditi in plesati med ljudmi z naloĹženim pladnjem. Surviver ‌ preveÄ? rad jem in neke liÄ?inke dvakrat na teden ne bi bile dovolj.ÂŤ Medtem ko so se nekateri

udeleĹženci ĹĄova prijavili zaradi denarne nagrade, drugi zato, ker menijo, da bodo s prepoznavnostjo laĹžje dobili sluĹžbo, se je Buljo prijavil iz radovednosti. Pravzaprav je Ĺže lani nekaj dni preĹživel na testnem bivanju in ugotovil, da ni tako nevzdrĹžno. A so ga producenti zaradi njegovih radijskih in televizijskih izkuĹĄenj povabili, da sodeluje v zakulisju. Letos, ko je postal stanovalec in v hiĹĄi preĹživel tri tedne, pa je bil psihiÄ?ni napor veliko veÄ?ji.

Lani je denimo posodil glas velikemu bratu v spovednici, letos pa se je moral sam spovedovati. ÂťHecno je bilo, ker sem pribliĹžno vedel, kaj se dogaja na drugi strani. Bolj zabavno je v hiĹĄi, bolj enostavno pa za kamerami,ÂŤ pravi. Kako je potekal izbor, ni smel povedati oziroma je dejal le: ÂťPestro!ÂŤ

GledaliĹĄÄ?e z nevidnim obÄ?instvom

Buljo ne mara tesnih prostorov, a v hiĹĄi ni obÄ?util klavstrofobije, saj je prostora za gibanje

dovolj, se je pa po prvih dveh tednih deĹžja razveselil lepega vremena, ko je s sostanovalci lahko preĹživljal Ä?as na dvoriĹĄÄ?u. V spalnici, kjer je spalo 13 ljudi, pa se je poÄ?util kot v ĹĄoli v naravi. Ĺ˝ivljenje v hiĹĄi po doloÄ?enem Ä?asu postane normalno, pravi Buljo. ÂťÄŒe si zaprt v nekem omejenem prostoru, povsod in neprestano dosegljiv kameram, ne moreĹĄ ves Ä?as nadzorovati svojega vedenja, skrivati navad. Nekaj dni ĹĄe gre, potem pa ne veÄ?.ÂŤ Prej ali slej vsi zaÄ?nejo Ĺživeti, kot Ĺživijo zunaj, le da imajo omejeno gibanje. ÂťNajveÄ?ji pritisk je, ko ne veĹĄ, kaj ljudje zunaj vidijo in kaj se dogaja s tistimi, ki ti veliko pomenijo.ÂŤ Ĺ˝e prej je vedel, da je Ä?ustvena ose-

ba, a se mu ni sanjalo, da tako zelo. ÂťV hiĹĄi si res v neki ekstremni situaciji. Zdi se mi, da se vsi Ä?uti bolj aktivirajo, zaznave in obÄ?utki so bolj izraziti.ÂŤ

Nazaj v resniÄ?nost, karkoli Ĺže to je

Sicer igra v DruĹžinskem gledaliĹĄÄ?u Kolenc, ki pripravlja animacije in predstave za otroke in jih uprizarja po vsej Sloveniji. ÄŒeprav dela kot igralec, zagotavlja, da je v hiĹĄi bil pristen on. Pokazal je svojo dobrovoljno, zabavljaĹĄko naravo in tudi sicer je redkokdaj slabe volje. ÂťKdor me pozna, ve, da sem bil, kar sem.ÂŤ Na dan glasovanja je Ä?util, da bo izloÄ?en in je bil pripravljen, da bo ĹĄel

domov. Ga je pa presenetilo nekaj solz ostalih tekmovalcev, ker ni imel obÄ?utka, da je tako priljubljen, Ä?eprav se je z vsemi zabaval.

Mama ga je veÄ? videvala na televiziji, ko je ĹĄe bil v hiĹĄi, kot zdaj, ko je doma, ker med ĹĄtirimi stenami ne zdrĹži veÄ? kot dve

â?ą

Na tablico so lahko zapisali, Ä?esa si Ĺželijo in kaj potrebujejo, in so to dobili. ÂťGlede na to, da sem se zredil tri kilograme, nisem pogreĹĄal niÄ?esar.ÂŤ

uri, zato je ves Ä?as, ko ni v sluĹžbi, naokrog. VeÄ?jih posledic mu bivanje ni pustilo. Najbolj je pogreĹĄal svojega psa, ki ga je Ä?akal pri dvigalu, ko se je ponoÄ?i vrnil domov. Ĺ˝e v hiĹĄi se je zavedal, da bo zaradi razvpitega objema enega izmed nastopajoÄ?ih nastal Âťcel cirkusÂŤ in tudi je. ÂťNisem gej,ÂŤ Adnan BuljobaĹĄić: ÂťÄŒe se moraĹĄ kameram nastavljati, potem tako ali tako nisi zanimiv. ÄŒe si kul, gredo kamere same za tabo.ÂŤ

ponavlja isti odgovor na ĹĄtevilna ista vpraĹĄanja. Po treh tednih izolacije se je paÄ? razveselil Ä?loveka, ki ga je poznal Ĺže od prej.

Odkar je spet v realnem svetu, pa se veÄ?jih kritik presenetljivo, pravi, ni naposluĹĄal.

Kar ljudje hoÄ?ejo

V ĹĄovu ni iskal prijateljev ali avantur, kar je sostanovalcem povedal Ĺže na zaÄ?etku. Njegova naloga je bila provokacija, kar mu je dobro uspelo, meni. ÂťNe bom rekel, da sem v tem uĹžival.

En veÄ?er sem se zlomil in zjokal, ker nisem tip Ä?loveka, ki bi ĹĄkodoval drugim. Ne morem recimo uniÄ?evati osebnih stvari.

Moja taktika je paÄ? bila tolÄ?enje z lonci, da nihÄ?e ni mogel spati.ÂŤ Po njegovem mnenju imajo eni tekmovalci boljĹĄe, drugi slabĹĄe strategije. Kdo bo zmagal, ni napovedal, upa pa, da bo Klemen, Âťker bo denar porabil za pravo stvar – odplaÄ?al bo kredit za hiĹĄo –, je delaven in priden, pa tudi njegovi bliĹžnji, ki sem jih spoznal, ko sem priĹĄel iz hiĹĄe, so res prijetni ljudje.ÂŤ Ĺ˝al pa je po njegovem mnenju recept za uspeh v resniÄ?nostnem ĹĄovu to, kar tudi Slovenci, torej gledalci najraje 'kuhajo': ÂťÄŒim veÄ? obrekovanja, kreganja in metanja polen pod noge.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

NARAVA, ZDRAVJE, ODDIH

12. maja 2016

h i d d o , e j v a r d Narava, z

Da narava zdravi, vemo Ĺže dolgo. Da zdravi na veÄ? razliÄ?nih naÄ?inov prav tako, mi sami pa smo tisti, ki moramo znati sprejeti to darilo narave. Vse to lahko koristimo na veÄ? naÄ?inov, bodisi si z nabiranjem zdravilnih rastlin, divje hrane, s preprostim sprehodom ali oddihom nekje v naravi. Nazaj k naravi naj bo naĹĄe vodilo skozi Ĺživljenje. Ä?aji in tinkture brezglutenski izdelki in moke ď‚&#x; naravna kozmetika ď‚&#x; ď‚&#x;

Novi modeli Ĺže Ä?akajo na vas!

064 226 966 Najdete nas tudi preko facebooka.

ZeliĹĄÄ?a – naĹĄ vsestranski spremljevalec Podobno kot v nekaterih drugih jezikih je tudi v slovenĹĄÄ?ini izraz zeliĹĄÄ?a pomeni zeleno rastlino, ki ni olesenela in na koncu vegetacije propade. V naĹĄem kulturnem prostoru pogosto zeliĹĄÄ?a enaÄ?imo z zdravilnimi rastlinami, ki so le del te obseĹžne skupine zeliĹĄÄ?. Zaradi svojih lastnosti in uÄ?inkovin so v Ä?loveĹĄki zgodovini igrale pomembno vlogo. Po novejĹĄih dognanjih so mnoga zeliĹĄÄ?a tista, ki omogoÄ?ajo, da v telo vnesemo minerale, vitamine in mnoge druge uÄ?inkovine.

Tako spodbujajo delovanje posameznih organov in imunski sistem ter vzpostavljajo ravnoteĹžje v delovanju organizma.

Vendar zeliĹĄÄ?a niso le zdravil-

V sluĹžbi dobrega vida ... • Korekcijski okvirji • Korekcijske leÄ?e in tekoÄ?ine • Kakovostna sonÄ?na oÄ?ala p.e. Velenje, Ĺ aleĹĄka 19 a, 03 / 897 22 77 p.e. Ĺ oĹĄtanj, Zdravstveni dom, 03 / 891 13 92

SonÄ?na oÄ?ala za vse letne Ä?ase V naĹĄi optiki strankam svetujemo, da sonÄ?na oÄ?ala vsekakor le niso poletni modni dodatek,temveÄ? so dobrodoĹĄla v vseh letnih Ä?asih. SonÄ?na oÄ?ala ne varujejo le pred soncem, oÄ?i ĹĄÄ?itijo tudi pred vetrom in delÄ?ki prahu ter poslediÄ?no pred izsuĹĄitvijo.

Veliko ljudi posveÄ?a premalo pozornosti kakovosti sonÄ?nih oÄ?al, kar je zelo pomembno. Slabo izdelana oÄ?ala lahko povzroÄ?ijo poslabĹĄanje vida, glavobol in nepotrebno napenjanje oÄ?i.

Pri nakupu sonÄ?nih oÄ?al so pomembne tri stvari:dobra zaĹĄÄ?ita za oÄ?i, udobje in fantastiÄ?en stil.

Informacije o UV-zaĹĄÄ?iti morajo biti oznaÄ?ena na oÄ?alih. Izbira barve leÄ? vpliva na to, koliko svetlobe doseĹže vaĹĄe oÄ?i, kako dobro boste z njimi videli druge barve. V naĹĄih poslovalnicah vas letos priÄ?akujejo oÄ?ala z zrcalnim efektom, ki so se na prodajnih policah pojavljala Ĺže prejĹĄnjo sezono. Tokrat jih lahko obÄ?udujemo v zlati, srebrni, kralje-

Nagradna kriĹžanka ERICo

vsko modri, oranĹžni in podobnih atraktivnih barvah ...

Ponovno se vraÄ?ajo veÄ?ja sonÄ?na oÄ?ala, ki prekrijejo precejĹĄen del obraza, tu so priporoÄ?ena temnejĹĄa stekla, potem so ÂťmaÄ?je oÄ?iÂŤ ĹĄe vedno zelo 'in', ker delujejo damsko in veÄ?no. Ena najbolj vroÄ?ih smernic pa so okrogli okvirji.

Trend ki se vraÄ?a iz preteklosti in je primeren za vse, ki prisegajo na klasiÄ?en videz.

V naĹĄi optiki poskrbimo tudi za najmlajĹĄe, saj so njihove oÄ?i ĹĄe veliko bolj obÄ?utljive kot pri odraslih.

V OPTIKI GLAS do vsake stranke pristopimo individualno, za vas si z veseljem vzamemo Ä?as in vam strokovno svetujemo o izbiri korekcijskih in sonÄ?nih oÄ?al glede na vaĹĄo potrebo oz. poklic in uporabo oÄ?al. đ&#x;”˛

Piknik prostor

ď‚&#x;

Šaleťki aeroklub – Lajťe Topolťica 207 / c Info: 041/ 470 340

pokrit prostor za skupine do 40 ljudi

ď‚&#x;

kamin (Şar, elektro raŞenj), hladna voda, elektrika, hladilnik ‌

ď‚&#x;

senÄ?na lega, panoramski poleti z letalom, igre z Ĺžogo ‌

ne rastline ampak so jih ljudje v zgodovini uporabljali tudi za druge namene. Ĺ e danes sveĹža ali posuĹĄena zeliĹĄÄ?a uporabljamo kot zaÄ?imbe ali diĹĄavnice v kuhinji ali kot vir diĹĄeÄ?ih snovi.

Iz njih so Ĺže v preteklosti pridobivali naravna barvila za volno, tkanine in uporabne predmete.

ZeliĹĄÄ?a so sluĹžila za odganjanje zajedavcev in mrÄ?esa, razkuĹževanje in Ä?iĹĄÄ?enje prostorov ali posode. ZeliĹĄÄ?a so bila tudi vir snovi za lepotiÄ?enje. Tako lahko trdimo, da so zeliĹĄÄ?a kot skupina rastlin povezana s Ä?lovekom in mnogimi njegovimi dejavnostmi.

ZeliĹĄÄ?a pa so se in se ĹĄe uporabljajo tudi za pripravo razliÄ?nih đ&#x;”˛ tinktur in Ä?ajev.

ERICo Velenje, d.o.o.

KoroĹĄka 58, Velenje 03/ 898 19 30 | www.erico.si

Ravnovesje v naravi

InĹĄtitut ERICo v prvi vrsti deluje na podroÄ?ju varstva okolja, vendar v pomembnem delu obravnava tudi druga dva stebra trajnostnega razvoja – socialo in gospodarstvo. Osnova za trajnostni razvoj je tako ravnovesje v naravi – med posameznimi sestavinami okolja – kot usklajenost med nosilnostjo okolja, ekonomskim in druĹžbenim razvojem.

ERICo sodeluje s podjetji in ustanovami ter jim pomaga razvijati njihove dejavnosti v okviru okoljskih zmogljivosti. Z njihovo pomoÄ?jo naroÄ?niki ostajajo na varni strani, tako z vidika zakonskih omejitev kot z vidika Ä?im manjĹĄega obremenjevanja narave in okoliĹĄkih prebivalcev. ERICo opravlja ĹĄiroko paleto storitev – od osnovnih okoljskih monitoringov, okoljskega svetovanja pri razliÄ?nih dejavnostih, ĹĄirĹĄih analiz, do zahtevnih obratovalnih monitoringov, celovitih okoljskih ĹĄtudij, sanacijskih in razvojnih programov ter konkretnih zmanjĹĄanj pritiskov na naravo.

Med drugim so usposobljeni in akreditirani za vzorÄ?enja ter analize tal in v tem okviru doloÄ?ajo vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujejo pri gnojenju.

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 23. maja 2016 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka EricoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

NARAVA, ZDRAVJE, ODDIH

12. maja 2016

Zdrava prehrana in paradiĹžnik V zadnjih desetletjih se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane, zato teĹžimo k lokalni ekoloĹĄki pridelavi.

ParadiĹžnik izvira iz JuĹžne Amerike in ga lahko gojimo zdravo in ekoloĹĄko. Ima veliko pozitivnih uÄ?inkov za naĹĄe zdravje. Vendar pozor! Zeleni plodovi paradiĹžnika vsebujejo alkaloid (npr. solanin), ki je zelo strupen. RdeÄ? paradiĹžnik pa vsebuje veliko antioksidantov, Ĺželezo, fosfor, magnezij, vitamine C in E. Najbolje je uĹživati sveĹžega.

Poznamo nizek in visok paradiĹžnik. Nizek je precej manj zahteven za pridelavo, saj ga ni potrebno vrĹĄiÄ?kati in ÂťpinciratiÂŤ in ne potrebuje opore. TeĹžava se pojavi pri

RomantiÄ?no ÂťwellnessÂŤ razvajanje v skritem kotiÄ?ku sredi narave.

DruĹžinska kosila ob posebnih priloĹžnostih po predhodnem naroÄ?ilu. www.hisa-sonca.com | 070 849 991 | info@hisa-sonca.com Marjeta TerbovĹĄek s.p., LuÄ?e 130, 3332 LuÄ?e

o 30. 6.

cene d Akcijske

veÄ?ji koliÄ?ini padavin, zato je dobro zemljo pokriti s folijo. Najbolj priporoÄ?ljivo je rastlini paradiĹžnika pustiti ĹĄtiri socvetja. Nad Ä?etrtim socvetjem pa lahko prekinete rast, tako da enostavno odĹĄÄ?ipnete rastlino. PoslediÄ?no boste povzroÄ?ili, da se bodo hranilne snovi, ki so se prej potroĹĄile za rast rastline, porabile za rast in zorenje plodov. Za rastline paradiĹžnika je pomembna zadostna koliÄ?ino organskih gnojil, ki vsebujejo veÄ?je koliÄ?ine mikroelementov. ParadiĹžnik je zelo "Ĺžejna" rastlina. PriporoÄ?ljivo je namakanje ali zalivanje vsaj trikrat tedensko oz. po potrebi.

Najbolj nevarna in pogosta bolezen paradiĹžnika je paradiĹžnikova

plesen ali rjava gniloba. Pojavi se predvsem v vlaĹžnih dneh in uniÄ?i pridelek v nekaj dneh. OkuĹženi rastlini ni pomoÄ?i. Znaki bolezni se pojavijo v obliki temnih lis na listih, kasneje na steblu, na koncu pa ĹĄe na plodovih. OkuĹženi plodovi so strupeni, zato jih nikar ne uĹživajte! Bolezen prezimi v trosih.

OkuĹžene rastline odstranite ali jih zaĹžgite. Za preventivo lahko uporabite razliÄ?ne pripravke. Ĺ e nekaj ĹĄkodljivcev paradiĹžnika: paradiĹžnikov molj, rastlinski ĹĄÄ?itkar, listne zavrtalke, navadna prĹĄica, listne uĹĄi ... ÄŒe imate vpraĹĄanja v zvezi z gojenjem paradiĹžnika, obiĹĄÄ?ite trgovino KoĹĄarica in z veseljem Vam đ&#x;”˛ bomo svetovali.

RomantiÄ?en mini oddih Zagotovo je prav, da si znamo vzeti Ä?as zase, pa naj bo to sproĹĄÄ?eno uĹživanje tam, kjer se dobro poÄ?utimo, ali pa preprosto kosilo, ko nam ga postreĹžejo drugi. Med dobre in uÄ?inkovite terapije za boljĹĄe poÄ?utje ter vitalnost sodi tudi obisk Wellnessa, kjer bomo v savni in kasneje s sproĹĄÄ?anjem v masaĹžnem bazenu sprostili Ä?ute in duha.

Savnanje je Ĺže iz preteklosti poznano kot najuÄ?inkovitejĹĄi naÄ?in pospeĹĄitve izloÄ?anja strupenih snovi iz naĹĄega organizma, izboljĹĄa se tudi cirkulacija.

Savna je prostor, kjer se telo, zaradi visokih temperatur in pove-

NAS_CAS_280x200_SPELA_OUTL.indd 1

Ä?ane vlaĹžnosti v zraku pregreje in regenerira. Pri savnanju je pomembno, da zaÄ?nemo postopoma, kar pomeni, da ob vstopu v savno ne vztrajamo predolgo, dovolj je Ĺže10 minut, nato z vmesnimi pavzami podaljĹĄujemo Ä?as savne tja do 15 minut. Med pavzami se ohladimo s tuĹĄiranjem in razvajanjem v masaĹžnem bazenu, kjer z vodno masaĹžo poskrbimo za boljĹĄo prekrvavitev in sprostitev napetih miĹĄic. Zato je sproĹĄÄ?anje v wellnessu lahko pravi balzam za duĹĄo in razvajanje, ki uÄ?inkovito poskrbi za naĹĄe celotno telo oziroma za popolno psiho-fiziÄ?no zdravje tele-

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16

sa. Res pa je, da se vsakodnevno tako ne moremo sproĹĄÄ?ati, dobro pa je vsaj tu in tam obiskati wellness in se prepustiti. Mirno in sproĹĄÄ?ujoÄ?e je uĹživanje v objemu gozda v neokrnjeni naravi, stran od mestnega vrveĹža, pa Ä?eprav le za kratek Ä?as. Naj bo sprostitev v HiĹĄi sonca VaĹĄa, v okolju, kjer najdemo mir, lepoto narave in prostor, ki nas napolni in da moÄ? za vsakdanje aktivnosti. đ&#x;”˛

Tel.: 03/ 891 91 40

Peleti FAĹ 15 kg Zemlja Balkonia 70 lit Cev za kapljiÄ?no namakanje 50 m Gnojilo Rosasol za cvet Lopata, gradbena Pelargonija, pokonÄ?na Sprejemamo naroÄ?ila za kokoĹĄi nesnice starosti 16 do 18 tednov (rjave, grahaste) in enodnevne piĹĄÄ?ance.

2,99 8,49 5,39 2,99 8,99 1,39

€ € € € € €

zno Prija ni! e vablj

26. 04. 16 10:00

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 18

ZDRAVJE

12. maja 2016

Rak ustne votline Rak je definiran kot nenormalna in nenadzorovana rast celic, ki vdirajo v okoliĹĄko tkivo in ga pri tem poĹĄkodujejo. V ustih se pojavi kot izrastlina ali ranica, ki ne izgine, in je bolezen, ki je lahko smrtno nevarna, Ä?e je ne odkrijemo in zaÄ?nemo zdraviti v zgodnji fazi.

To fazo si poglejte na sliki 1.

Rak ustne votline in ustnega dela Ĺžrela predstavlja pribliĹžno tri odstotke rakov, ki jih letno odkrijemo v Sloveniji, in skoraj polovico rakov, ki se pojavijo v obmoÄ?ju glave in vratu. Letno zboli v Sloveniji za rakom ustne votline in ustnega dela Ĺžrela pribliĹžno dvesto bolnikov. Petletno preĹživetje bolnikov z rakom v ustni votlini je okrog 55-odstotno. PreĹživetje je ĹĄe vedno dokaj slabo, predvsem zaradi poznega odkrivanja raka, pa tudi zaradi drugih bolezni, ki spremljajo bolnika. MoĹĄki obolevajo za rakom ustne votline in Ĺžrela dvakrat pogosteje kot Ĺženske in veÄ?ina bolnikov z rakom v predelu ustne votline in Ĺžrela je starejĹĄih od 50 let. V zadnjih letih tudi v Sloveniji opaĹžamo porast tega raka pri Ĺženskah in pri mlajĹĄih od 50 let.

niku ali zdravniku spremembe veÄ?je od dveh cm, kar navadno pomeni zelo slabo prognozo.

KljuÄ? do boljĹĄe kakovosti in dolĹžine preĹživetja je uÄ?inkovitejĹĄe odkrivanje bolezni v zgodnjem stadiju in ko je sprememba majhna.

Najpogosteje se pojavlja na ustnem dnu, sledijo pa ustnica, jezik, nebo, dlesen.

V zadnjih desetletjih je bil doseĹžen precejĹĄen napredek pri zdravljenju raka ustne votline. V kirurgiji so se razvile nove tehnike rekonstrukcije defektov, napredovalo je obsevalno zdravljenje, pojavila so se nova zdravila. Kljub temu pa Ĺžal ni velikega napredka pri preĹživetju!

Kar 60 odstotkov bolnikov ima namreÄ? ob obisku pri zobozdrav-

Raki glave in vratu povzroÄ?ajo razliÄ?ne znake in simptome, ki so odvisni predvsem od osnovnega organa, iz katerega raste rak. NajpogostejĹĄa mesta pojavljanja raka glave in vratu so ustna votlina, grlo ter srednji in spodnji del Ĺžrela. NajpogostejĹĄi simptomi so motnje pri ĹžveÄ?enju, govoru, dihanju,

Kaj se zgodi, ko odkrijemo spremembo v ustih?

Po temeljitem pregledu vas bo zobozdravnik ob morebitnem sumu na rakavo spremembo napotil

ZnaÄ?ilne spremembe v ustih Levkoplakija (slika 2) je kliniÄ?ni izraz za belkasto spremembo na sluznici. Levkoplakije, ki vzniknejo na veÄ? mestih, so nehomogene, povzroÄ?ajo simptome (obiÄ?ajno pekoÄ?e boleÄ?ine) in trajajo dolgo, imajo veÄ?jo verjetnost, da se preo-

sti popolna odstranitev rakavega tkiva, enako pomembna pa je rekonstrukcija, torej obnovitev oblike in funkcije in rehabilitacija (slika 4). Z zgodnjim odkritjem bolezni, dobro kirurĹĄko tehniko in dobro oskrbo bolnikov po operaciji lahko izboljĹĄamo rezultate preĹživetja bolnikov z rakom v ustni votlini. Z izbiro dobre rekonstrukcijske metode sta funkcija in estetika zelo malo okrnjeni, bolnikova kakovost Ĺživljenja pa je bistveno boljĹĄa. ÄŒe pride do ponovitve bolezni, se ta v 90 odstotkih pojavi v prvih dveh letih po zdravljenju. Z leti naraĹĄÄ?a verjetnost nastanka novega primarnega karcinoma v predelu zgornjih prebavnih in dihalnih poti, tako da sta redno spremljanje bolnikov in njihovo natanÄ?no pregledovanje bistvenega pomena. Ĺ e najveÄ? pa lahko storimo za izboljĹĄanje preĹžive-

zdravnik svetuje Nekatere vrste HPV virusov prav tako predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek raka v ustni votlini. Navadno pride do okuĹžbe pri oralnih spolnih odnosih.

Izjemnega pomena je ustrezna zaĹĄÄ?ita koĹže in sluznic med sonÄ?enjem. Ko ste izpostavljeni sonÄ?nim Ĺžarkom, uporabite kvalitetno zaĹĄÄ?itno kremo z visokim UV faktorjem, pri Ä?emer je izredno pomembno, da zaĹĄÄ?itite tudi ustnice.

Ljudje, katerih svojci so v preteklosti zboleli za rakom ustne votline, morajo biti ĹĄe bolj pozorni, saj imajo veÄ? moĹžnosti, da zbolijo tudi sami. Pomembna je zgodnja zaznava znakov bolezni, preden se ta razĹĄiri do kliniÄ?no izraĹžene obli-

Vidimo raka na dlesni, jeziku, licu in ustnici.

Levkoplakija – belkasta sprememba

Eritroplakija – rdeÄ?kasta sprememba

Bolezenski znaki

stranska ohromelost in atrofija jezika, ohromelost obraznega Ĺživca.

Napredovale in razpadajoÄ?e tumorje navadno spremlja gniloben zadah, zakrÄ?enost Ĺžvekalnih miĹĄic, nosljajoÄ? govor, boleÄ?ina, krvavo obarvan izpljunek.

brazijo v raka.

Eritroplakija (slika 3) je kliniÄ?ni izraz za rdeÄ?kasto spremembo na sluznici. Pri eritroplakijah je lahko v 30–40 odstotkih rak prisoten Ĺže ob postavitvi diagnoze. Ĺ˝al veÄ?ina pacientov z rakom v ustni votlini in v predelu ustnega dela Ĺžrela pride do specialista, ko je bolezen Ĺže napredovala bodisi lokalno ali pa so Ĺže prisotne metastaze na vratu. Zdravniki in zobozdravniki morajo torej poznati spremembe v ustih. NatanÄ?en pregled ustne votline in ustnega dela Ĺžrela mora biti sestavni del vsakega pregleda pri zdravniku ali zobozdravniku, ĹĄe posebej, kadar gre za tvegano populacijo (uĹživanje tobaka in alkohola, starejĹĄi od 50 let).

poĹžiranju ali motnje sluha. PoĹžiranje je lahko oteĹženo ali boleÄ?e.

Pojavijo se lahko obÄ?utek tujka v grlu, razjede, sprememba barve glasu oziroma hripavost, manj razumljiv govor, izcedek iz nosu ali uĹĄesa, solzenje. V primeru zasevkov so poveÄ?ane bezgavke v obmoÄ?ju glave in vratu, ki so po navadi neboleÄ?e.

Za tumorje ustne votline in ustnega Ĺžrela je znaÄ?ilna prenesena boleÄ?ina, ki jo bolnik zaznava v uĹĄesu iste strani, kjer je primarni tumor, in je posledica rasti tumorja v globino in prizadetosti vej razliÄ?nih moĹžganskih Ĺživcev. Bolniki z boleznijo v nosnem delu Ĺžrela ali v obmoÄ?ju obuĹĄesnih bezgavk pogosto navajajo teĹžave, ki so posledica prizadetosti moĹžganskih Ĺživcev, kot so obrazna boleÄ?ina in mravljinÄ?enje, dvojni vid. Znaki ĹĄirjenja bolezni v obĹžrelni prostor so lahko teĹžave pri poĹžiranju, spremenjen obÄ?utek za okus v zadnji tretjini jezika, teĹžave z dihanjem in slinjenjem. Pojavlja se lahko eno-

k specialistu kirurgu. Obravnava bolnika s sumljivo spremembo v ustni votlini se zaÄ?ne z natanÄ?no anamnezo in kliniÄ?nim pregledom.

Potrebno je natanÄ?no pregledati in pretipati celotno glavo in vrat. Od slikovnih preiskav se obiÄ?ajno naredi ortopantomografski posnetek Ä?eljusti, rentgenski posnetek pljuÄ? v dveh projekcijah ter ultrazvok vratu in trebuha, od laboratorijskih preiskav pa temeljne krvne in biokemiÄ?ne preiskave, teste koagulacije in jetrne teste. Ĺ˝e ob prvem pregledu bolnika s kliniÄ?no sliko karcinoma v ustni votlini se naredi izrez in biopsija sumljive spremembe. Ko in Ä?e je karcinom histoloĹĄko potrjen, se bolnika pregleda ĹĄe v sploĹĄni anesteziji – endoskopsko se pregleda zgornje dihalne in prebavne poti in natanÄ?no pretipa predel ustne votline. DoloÄ?ijo se zobje, ki jih je morda potrebno izdreti. Po vseh preiskavah je treba doloÄ?iti kliniÄ?ni stadij tumorja. Namen zdravljenja rakavih tumorjev ustne votline je v prvi vr-

Pacienti pred operacijo raka ustne votline in po njej

tja bolnikov z zgodnejĹĄim odkrivanjem rakavih sprememb, kar pa je predvsem odgovornost predvsem zdravnikov in zobozdravnikov na primarni ravni.

Kaj lahko storimo sami?

Dobro poznana dejavnika tveganja, kot sta tobak in alkohol, poveÄ?ata tveganje za 75–95 odstotkov.

Enako nevarno kot kajenje cigaret je tudi ĹžveÄ?enje ali njuhanje tobaka! Pri Ĺže predrakavih spremembah opustitev kajenja zmanjĹĄa moĹžnost nastanka raka!! Kljub temu pa se veÄ? kot 25 odstotkov vseh ustnih rakov pojavi pri ljudeh, ki ne kadijo in uĹživajo alkohol le obÄ?asno.

Iz Maribora preko Pohorja v Velenje Ĺ aleĹĄki taborniki na sneĹžnem pohodu v okviru vseslovenskega projekta Za zdravje mladih Maribor–Velenje, 27. april – Ĺ est tabornikov vodnikov iz rodu Jezerski zmaj Velenje, en vodnik rodu Mrzli studenec Mislinja in en velenjski katoliĹĄki skavt se nas je podalo na tridnevni pohod Ä?ez Pohorje. Zjutraj smo pot zaÄ?eli ob mariborskem smuÄ?iĹĄÄ?u in jo mahnili proti Mariborski koÄ?i. Na vrhu smuÄ?iĹĄÄ?a nas je zalotil sneg, ki se je hitro prijemal podlage. Od Mariborske koÄ?e do koÄ?e na Arehu nas je sneĹžni vihar Ĺže poĹĄteno ozebel. V koÄ?i smo se najedli in se topleje oblekli, saj nas je Ä?akala najmanj tri ure dolga pot, ki se je zaradi vedno veÄ? snega razvlekla na veÄ? kot ĹĄtiriurno gazenje. PremraĹženi, laÄ?ni, premoÄ?eni in izmuÄ?eni smo se razveselili koÄ?e na Klopnem vrhu, kjer smo se 'odtalili' in poĹĄteno najedli. Imeli smo ĹĄe dovolj energije, da smo pred spanjem odigrali kviz o statistiki stanja sedmih podroÄ?ij zdravja (gibanje in prehrana, duĹĄevno zdravje, spolno zdravje, alkohol, tobak, druge droge in nekemiÄ?ne (vedenjske) zasvojenosti) med mladimi v Sloveniji.

Po zasluĹženem spancu smo se zbudili v

da poti ne nadaljujemo do RibniĹĄke koÄ?e, ampak popoldne preĹživimo na Rogli in prespimo v koÄ?i na Pesku. Po veÄ?erji smo se zopet posvetili vsebinam o zdravju, tokrat o tem, kakĹĄen naj bi bil zdrav Ĺživljenjski slog.

Tretji dan smo se prebudili v sonÄ?no in toplo jutro, ki nam je dalo dodatno motivacijo, da prvotni cilj pohoda v Slovenj Gradec prestavimo v Velenje. Ĺ˝e obilni zajtrk je kazal na to, da bomo zadnji dan potrebovali veliko energije. Z Rogle smo odkorakali proti Mislinji in po 16 kilometrih priĹĄli do mislinjskega nakupovalnega centra, kar je bilo najveÄ?je zadovoljstvo dopoldneva. Ĺ e vedno polni energije smo se odpravili na zadnji del poti. ÄŒez ZavrĹĄe do Ĺ kal so nas noge hitro nesle in veseli smo prikorakali do table Velenje, kjer smo seveda ob doseĹžeDobre volje na zasneĹženi poti ni manjkalo. nem cilju posneli ĹĄe zadnji 'selfi'. Ĺ ele miĹĄice v nogah ob prihodu oblaÄ?no jutro s 40 centimetri sveĹže zapa- domov pa so nam povedale, da smo naredili dlega snega. Od prijetne koÄ?e in prijaznih dolgo in naporno pot ter doĹživeli enkratno oskrbnikov smo se podali na gazenje do koÄ?e dogodivĹĄÄ?ino! đ&#x;”˛ Manca Dremel na Pesku. Ker nam je sneg vzel veÄ? Ä?asa in moÄ?i, kot smo priÄ?akovali, smo se odloÄ?ili,

ke. Zato bodite pozorni na morebitne spremembe v ustih. Po umivanju zob si redno pregledujte jezik in sluznico lic in ustnic ter nebo in Ĺžrelo. ÄŒe opazite kakĹĄno spremembo in ta ne izgine v treh tednih, o tem nemudoma obvestite svojega zobozdravnika. Pomembno je, da redno obiskujemo zobozdravnika, tudi Ä?e nimamo veÄ? zob in nosimo proteze. Zgodnje odkrivanje namreÄ? pomembno poveÄ?a preĹživetje in kvaliteto Ĺživljenja. ÄŒe opazite katerega od naslednjih znakov in simptomov, ne oklevajte, ampak se naroÄ?ite na pregled pri zdravniku ali zobozdravniku: đ&#x;”˛

Maja Kipić, dr. dent. med.

PRODAJALNA

-33%

JACK WOLFSKIN moĹĄka lahka jakna Foggy Mountain

UPRAVA 99 99 â‚Ź

REDNA CENA: 149,95 â‚Ź

PFANNER hlaÄ?e Ventilation PROIZVODNJA

268 99 â‚Ź

NOVO!

ANDREW gozdarska obutev Bionico Wood Welt

318 00 â‚Ź

Motorna Ĺžaga JONSERED CS2252

610 00 â‚Ź

-10%

REDNA CENA: 678,00 â‚Ź prostornina motorja 50,1 cm3 moÄ? 2,5 kW (3,4 KM), dolĹžina meÄ?a 38 cm, teĹža 5,0 kg

NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH Ĺ˝AG. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ÄŒAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

Akcija traja do razprodaje zalog. Fotografije so simbolne.

18

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 19

Ĺ tudent, veĹĄ, kje jest?

Velenje glede na ĹĄtevilo visokih in viĹĄjih ĹĄol ponuja zadovoljivo izbiro ĹĄtudentske prehrane – Ĺ tudenti imajo na voljo tako hitro prehrano kot polnovreden obrok – Ponudba za ĹĄtudente s celiakijo in vegetarijance pa je slaba Ajda ÄŒebul in Ajda Gregorc

Ĺ tudentski boni so ena boljĹĄih plati ĹĄtudentskega Ĺživljenja. Za tako malo denarja tako pestro izbiro hrane teĹžko dobiĹĄ brez bonov. PrivoĹĄÄ?iĹĄ si lahko vse, od kitajske, mehiĹĄke, italijanske, tajske do brazilske kuhinje, cena pa se po navadi giblje okoli ĹĄtiri evre. KoliÄ?ina in raznolikost ponudnikov ĹĄtudentske prehrane je odvisna od mesta, predvsem pa od ĹĄtevila ĹĄtudentov v kraju. Z Ajdo Gregorc sva preverili, kako je poskrbljeno za ponudbo ĹĄtudentskih bonov v Velenju in kakĹĄna je v primerjavi z Ljubljano, kjer redno jeva na bone.

O ĹĄtudentski prehrani

Ĺ tudentsko prehrano delno subvencionira Republika Slovenija. Subvencija znaĹĄa 2,63 evra, viĹĄina subvencije in deleĹž doplaÄ?ila pa se spremenita v januarju in juliju vsako leto. Ĺ tudentski boni pripadajo vsem ĹĄtudentom, ki zaradi ĹĄtudijskih obveznosti bivajo v kraju ĹĄolanja. Ponudnik ĹĄtudentske prehrane mora zagotoviti glavno jed in dva hoda. Izbira lahko med solato, sladico (sadjem) in juho. Poleg hrane ĹĄtudentu pripada tudi kozarec vode. Kako mora biti sestavljen polnovreden obrok, nam je zaupala Janja Pohorec, inĹženirka Ĺživilstva in prehrane ter nekdaj inĹĄpektorica za ĹĄtudentsko prehrano. ÂťIdealen obrok sestavljajo predjed, glavna jed in sadje. Predjed v obliki tople juhe pogreje Ĺželodec in ga volumensko zapol-

19

REPORTAŽA

12. maja 2016

ni, da pojemo manj glavne jedi.

Glavna jed mora vsebovati beljakovine, kot so stroÄ?nice, ribe ali meso, ogljikove hidrate, zelenjavo kot prilogo in sveĹžo solato. Namesto sladice je priporoÄ?eno sadje.ÂŤ

Velenjski ponudniki

V Velenju subvencionirano prehrano ponuja deset restavracij.

To so Hotel Paka, Kavarna in restavracija Orange, OkrepÄ?evalnica Mladost, Pek MatjaĹž na TomĹĄiÄ?evi, Pivnica Zoro, Picerija Velun, Restavracija in picerija La Donna, Restavracija DK, Restavracija Kolodvorska in Mc Donald's. Z Ajdo se subvencionirane prehrane v Velenju redko posluĹžujeva, zato sva priÄ?akovali, da bo ponudba in postreĹžba precej slabĹĄa kot v Ljubljani. IzkuĹĄnje na terenu so naju moÄ?no presenetile, saj se pokazalo, da Velenje v doloÄ?enih pogledih celo presega Ljubljano, je pa res, da tu ni take ponudbe tuje kuhinje, kar je v Ljubljani zelo pogosto. ManjĹĄo ponudbo mehiĹĄke hrane nudi samo Picerija La Donna.

Najbolj presenetljiva je bila postreĹžba, ki je vsekakor nadpovpreÄ?na v primerjavi s prestolnico. To lahko pripiĹĄemo dejstvu, da so ĹĄtudentje pri nas redkejĹĄi obiskovalci restavracij, zato se gostinci zanje bolj potrudijo. Meniji za ĹĄtudente se precej razlikujejo med ponudniki.

Ponekod imajo pripravljene posebne menije za ĹĄtudente, drugje je ĹĄtudentom na voljo enaka ponudba kot obiÄ?ajnim gostom.

Cene ĹĄtudentskih bonov so v Ljubljani precej visoke. Velenje je cenovno primerljivo, vendar bon za svojo ceno veÄ?inoma ponuja veÄ?. NajcenejĹĄi so ponudniki hitre prehrane, koliÄ?ina ponudbe pa ni pogojena z viĹĄino cene.

Janja Pohorec: ÂťV Velenju ima ĹĄtudent na voljo razliÄ?ne ponudnike – od hitre prehrane do polnovrednih obrokov. VeÄ?inoma vsi ponudniki ponujajo zdravo in nezdravo alternativo, tako da je vse odvisno od izbire ĹĄtudenta.ÂŤ NajslabĹĄe je v Velenju poskrbljeno za ĹĄtudente z alergijo na gluten in vegetarijance. ÄŒeprav ponudbe za celiakaĹĄe pri nas ĹĄe ni, so gostinci pripravljeni tovrstnim ĹĄtudentom ugoditi v njihovih zahtevah in prilagoditi obrok.

Mnenja ĹĄtudentov Ĺ tudentje se za koriĹĄÄ?enje bonov veÄ?inoma odloÄ?ajo v kraju ĹĄtudija in redkeje v domaÄ?em okolju. Nekaj velenjskih ĹĄtudentov sva z Ajdo povpraĹĄali, kako pogosto uporabijo bone v Velenju in kaj menijo o ponudbi ĹĄtudentske prehrane pri nas. Ĺ tudentke so bile soglasne, da bone v Velenju zelo redko uporabijo. TjaĹĄa Ocvirk pravi, da v Velenju ne je prav pogosto na ĹĄtudentske bone. ÂťRada si privoĹĄÄ?im solato ali popeÄ?enega piĹĄÄ?anca. Obenem pa moram biti pozorna na sestavo hrane, saj sem alergiÄ?na na gluten.ÂŤ Lucija Koren prav tako zelo redko uporabi bone, mogoÄ?e enkrat meseÄ?no. ÂťV Velenju sem preizkusila samo Mladost in Mc Donald's.ÂŤ Vida Verdev pa na bone v Velenju sploh ne je. ÂťS ponudbo namreÄ? nisem seznanjena in me tudi ne zanima kaj preveÄ?. Seveda bi si lahko sama pogledala, kateri ponudniki so na voljo, vendar me to ne zanima.ÂŤ AnĹže Kolar pa bone uporablja pogosteje. ÂťTrenutno ĹĄtudentskih bonov nimam, sem pa vÄ?asih zelo pogosto jedel na bone. V Velenju sem bone redno koristil ob vikendih v Mladosti, Piceriji Velun in Mc Donald'su.ÂŤ ÄŒeprav se anketirani ĹĄtudentje za koriĹĄÄ?enje bonov v Velenju redko odloÄ?ijo, veÄ?inoma menijo, da je ponudba ĹĄtudentske prehrane dobra. ÂťGlede na to, da je Velenje manjĹĄe mesto, je ponudba zadovoljiva. Vendar menim, da bi se lahko ĹĄe veÄ? restavracij vkljuÄ?ilo v ĹĄtudentsko prehrano,ÂŤ pravi TjaĹĄa, Lucija pa dodaja: ÂťGlede ponudnikov ĹĄtudentske prehrane nisem najbolj osveĹĄÄ?ena, vendar menim, da imamo kar pestro ponudbo.ÂŤ AnĹže pa meni, da je ponudba lokacij, kjer ponujajo bone, dobra. ÂťVsekakor pa ne bi bilo slabo, Ä?e bi imeli na voljo ĹĄe veÄ? razliÄ?nih lokacij.ÂŤ

IzkuĹĄnje inĹĄpektorice

Smernice ĹĄtudentske prehrane so se z leti moÄ?no spremenile. Ĺ tudentski boni ne vkljuÄ?ujejo veÄ? sladic in sladkih pijaÄ?, kar Janja Pohorec, ki je kot ĹĄtudentka opravljala delo inĹĄpektorice, ocenjuje za pozitivno spremembo. Ponudba in kakovost prehrane se je v zadnjih treh letih precej izboljĹĄala, pravi. Pri ponudnikih ĹĄtudentske prehrane sta najpogostejĹĄi krĹĄitvi izpuĹĄÄ?anje hodov, ki ĹĄtudentu pripadajo (to se predvsem dogaja pri ponudnikih hitre prehrane), in neobveĹĄÄ?anje ĹĄtudentov v samopostreĹžnih restavracijah o tem, kaj jim pripada. Študent velikokrat prejme hrano, ki ni sveĹža, je premalo termiÄ?no obdelana in hladna. Problem so tudi neurejene sanitarije in dostopnost restavracije za invalide,ÂŤ ĹĄe dodaja Janja. IzkuĹĄnje s terena v

Velenju, ki sva jih z Ajdo pridobili, so bile ravno nasprotne. Gostinci so z veseljem razloĹžili, kaj pripada ĹĄtudentskemu bonu, in ponudili tri hode ali celo veÄ?. V nekaterih restavracijah sva dobili tudi sladico, kar je v Ljubljani skoraj nemogoÄ?e. Ĺ tudentu v sklopu bona pripada kozarec vode, ki so ga prinesli le redki gostinci. To je edina veÄ?ja pomanjkljivost, ki sva jo opazili pri najinem pregledu.

Skleneva lahko, da Velenje v ponudbi ĹĄtudentske prehrane prekaĹĄa Ljubljano po kakovosti. ÄŒeprav je na voljo le deset ponudnikov, se ti zelo trudijo ustreÄ?i vsakemu gostu. V prestolnici si kot ĹĄtudent samo riba v morju, pri nas pa s tabo ponekod ravnajo skoraj kot s kraljem. Ĺ tudent, zdaj veĹĄ, kje se splaÄ?a jest'?

DaleÄ? najveÄ? izbire nudi Picerija La Donna s kar 35 meniji, 21 razliÄ?nih obrokov pa nudita Mc Donald's in Picerija Velun.

V doloÄ?enih restavracijah je ĹĄtudentom na voljo samo dnevna ponudba malic, kar precej zoĹži moĹžnost izbire. Hrano sva dobili prav povsod toplo postreĹženo in zelo okusno. Gostinci veÄ?inoma ponujajo pice in hitro prehrano ter malo manj rib, solat in testenin. Priljubljenost hitre prehrane pri ĹĄtudentih je pojasnila Janja Pohorec: Študentje se za hitro prehrano veÄ?inoma odloÄ?ajo zaradi pomanjkanja Ä?asa. TakĹĄno prehranjevanje pa je primerno najveÄ? enkrat na mesec. Hitra prehrana namreÄ? vsebuje veliko ogljikovih hidratov in maĹĄÄ?ob, ki v moĹžganih sproĹĄÄ?ajo serotonin. Ta pa v telesu povzroÄ?i obÄ?utek ugodja.ÂŤ

cej v zaostanku glede na Ljubljano, kjer obstajajo posebne veganske in vegetarijanske restavracije. Ĺ e slabĹĄe so razmere za ĹĄtudente s celiakijo. Od desetih ponudnikov ima samo DK restavracija v svojem meniju naveden meni brez glutena. Ob obisku ponudnikov sva na menijih sicer zasledili brezglutenske jedi, vendar te niso bile posebej oznaÄ?ene ali objavljene na spletni strani ĹĄtudentske prehrane pod meniji za celiakaĹĄe. Iz odzivov gostincev na terenu sklepava, da so ĹĄtudentje z alergijo na gluten zelo redki, zato jim ne nudijo posebnih menijev. Kljub temu so gostinci pripravljeni takĹĄnim ĹĄtudentom ugoditi v njihovih zahtevah in prilagoditi obrok.

Vegetarijanski in celiakaĹĄki meniji

Kolesarski vzpon okoli TopolĹĄice

Pri pregledu menijev sva ugotovili, da je zelo slabo poskrbljeno za vegetarijance. VeÄ?inoma sta jim na voljo samo en ali dva menija, kot je ocvrti sir ali solatni kroĹžnik. V tem oziru je ĹĄtudentska ponudba v Velenju pre-

Vsem druĹžinam iskreno Ä?esďż˝tamo ob mednarodnem dnevu druĹžine,, 15.

15 maju! ju!

Vabljeni v nedeljo, 15. maja, na Goro Oljko, kjer bo ob 15. uri maĹĄa za slovenske druĹžine.

Mestni odbor Velenje in svetnik v MO Velenje Andrej Kuzman

DruĹĄtva v TopolĹĄici zdruĹžujemo moÄ?i in se povezujemo. Tako je Planinska sekcija TopolĹĄica v sodelovanju in s pomoÄ?jo TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica, TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica – podeĹželje, TuristiÄ?nega druĹĄtva LajĹĄe in Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva TopolĹĄica organizirala 1. kolesarski vzpon okoli TopolĹĄice. DruĹženje, ki ni bilo tekmovalno, smo pripravili v soboto, 7. maja. Zjutraj se nas je kar trideset zbralo pri ÂťLipi samostojnostiÂŤ, od koder smo odkolesarili mimo Tekavca in Koradeja do HliĹĄa. Na prvem postanku v LajĹĄah pri Kavniku je za okrepÄ?i-

lo poskrbelo TuristiÄ?no druĹĄtvo LajĹĄe. Veselo razpoloĹženi smo se nato odpravili po Strmini in se povzpeli vse do Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije. Ves Ä?as nas je boĹžalo prijazno vreme in nam ponujalo prelepe poglede na dolino.

SonÄ?ni Ĺžarki so greli tako moÄ?no, da smo Ĺže pri Ĺ˝lebniku vsi odloĹžili del toplejĹĄe kolesarske opreme. Tu smo pripravili drugi krajĹĄi postanek. Za nabiranje moÄ?i in pogostitev pa je poskrbelo TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica-podeĹželje. Po obveznem fotografiranju smo pot nadaljevali mimo kmetije VrĹžiĹĄnik do gostiĹĄÄ?a GrebenĹĄek in opoldan pot

đ&#x;”˛

sklenili pri domu krajanov v TopolĹĄici. Tam so nas priÄ?akali Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica in poskrbeli za malico in pijaÄ?o. Prevozili smo 25 km poti ter premagali kar nekaj bolj ali manj zahtevnih klancev. Ves Ä?as nas je spremljalo tudi gasilsko vozilo s prikolico, da smo lahko poskrbeli za tiste z manj kondicije. NaĹĄ druĹžabni dogodek je lepo uspel.

Vedno znova in znova ugotavljamo: ÂťV slogi je moÄ?ÂŤ – in veselimo se ĹĄe takĹĄnih druĹženj. đ&#x;”˛

Cvetka Delopst

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

12. maja 2016

NogometaĹĄi Rudarja ĹĄe ne spijo brezskrbno

Je prvenstvo (skorajda) Ĺže odloÄ?eno?

VÄ?eraj v gosteh pri razigranem Mariboru, v soboto doma z Olimpijo V srediĹĄÄ?u pozornosti v 33. krogu v prvi nogometni ligi je bil derbi med vodilno Olimpijo in drugim Mariborom v StoĹžicah, ki se je konÄ?al z zmago Maribora z 2 : 1. ÄŒe bi vse toÄ?ke ostale doma, kot je kazalo po prvem polÄ?asu, bi se LjubljanÄ?ani po tihem Ĺže lahko veseli drĹžavnega naslova, na katerega Ä?akajo Ĺže zelo dolgo. Tako pa bo boj za prvaka najbrĹž negotov vse do zadnjega kroga.

Olimpijo je Ĺže po v 19. minuti v vodstvo popeljal Rok Kronaveter, ki je trenutno (vsaj do vÄ?erajĹĄnjega 34. kroga) najboljĹĄi strelec med nogometaĹĄi, ki ĹĄe vedno igrajo v slovenski prvi ligi. To je bil njegov 15. zadetek, dva veÄ? je dosegel AndraĹž Ĺ porar, ki je pozimi odĹĄel v ĹĄvicarski Basel.

LjubljanÄ?ani so bili v prvem delu boljĹĄi nasprotnik, vendar niso zmogli ĹĄe enkrat zadeti. Njihov novi trener Rodolfo Vanoli se je v drugem polÄ?asu odloÄ?il za obrambno igro, Ĺ tajerci pa so

igrali vse bolj agresivno in deset minut pred koncem rednega dela je Milivoj Novaković po strelu z enajstih metrov izenaÄ?il. NaĹĄ najboljĹĄi sodnik Damir Skomina je dosodil najstroĹžjo kazen, potem ko je Ĺžoga zadela v roko branilca Dejana Kelharja. Olimpija bi bila tudi s toÄ?ko zadovoljna, saj bi ĹĄe vedno imela prednost treh. Toda gostje so v zadnjih minutah silovito napadali, celo v dveh minutah nanizali ĹĄtiri kote zaporedoma. V ĹĄtiriminutnem sodnikovem dodatku jim je uspel popoln preobrat in ujeli so vse tri toÄ?ke, potem ko je Ĺžogi, ki jo je proti vratarju Vidmarju poslal AleĹĄ Mertelj, spremenil smer Marcos Taveres. Neodvisno od rezultatov Maribora lahko LjubljanÄ?ani postanejo prvaki, Ä?e bodo do konca premagali vse svoje tri nasprotnike. VÄ?eraj so gostovali v Celju, v soboto bodo gost pri Rudarju, v zadnjem krogu pa bo v StoĹžicah njihov nasprotnik Krka.

Zanimiv je tudi boj za obstanek v elitni nogometni druĹžbi.

V sobotnem 33. krogu je spodletelo tudi nogometaĹĄem Rudarja.

Gostili so Koper, neposrednega tekmeca v boju obstanek, in doĹživeli nepriÄ?akovan poraz z 0 : 2.

Gostje so povedli Ĺže po dobrih desetih minutah po veliki napaki v domaÄ?i obrambi. Po dobre pol ure pa vodili Ĺže z 2 : 0, kar je bil tudi konÄ?ni rezultat tega dvoboja. ViĹĄjo zmago pa jim je prepreÄ?il zelo razpoloĹženi domaÄ?i vratar Matej Radan. Z morebitno zmago bi bili za domaÄ?e preostali trije krogi povsem brezskrbni, saj bi si tudi teoretiÄ?no zagotovili obstanek.

VÄ?eraj so rudarji gostovali v Mariboru, v predzadnjem krogu bodo – kot smo Ĺže zapisali – gostili Olimpijo, sezono pa bodo (21. maja) sklenili s savinjsko-ĹĄaleĹĄkim derbijem v Celju. đ&#x;”˛

S. Vovk

viĹĄja razlika v njihovo korist je bila v tem delu igre sedem golov. Toda v drugem so se morali za zmago zelo potruditi. Odpor domaÄ?ih so povsem zlomili ĹĄele v zadnjih minutah tekme. đ&#x;”˛

vos

700 golov Nika Medveda Niko Medved je na tekmi 3. kroga z Ribnico v RdeÄ?i dvorani dosegel svoj 700. gol, odkar je prviÄ? oblekel Ä?lanski dres Gorenja, ki je njegov doslej edini klub. Takoj po tekmi je dejal: ÂťNisem vedel, nihÄ?e mi ni povedel, sam pa ne vodim statistke. Med tekmo je teĹžko gojiti neka Ä?ustva in razmiĹĄljati o tem. Najbolj pomembno je, da mi zmagujemo in da nadaljujemo s takim zaletom naprej, kot je bil do zdaj. Upam, da bo to obrodilo sadove.ÂŤ Seveda je medtem to ĹĄtevilo golov Ĺže poveÄ?al. vos

ZaÄ?enjajo s Pomurkami NogometaĹĄice Rudarja-Ĺ kal po rednem delu tretje, konÄ?ati Ĺželijo na drugem mestu

Sedaj je 'glavni' Razim Smajlović (drugi z desne)

komentirati svoje doloÄ?itve. Poudaril je le, da je zadovoljen, da je bil tri leta in pol trener v klubu, v katerem je zaÄ?el odliÄ?no nogometno pot kot igralec. Naj-

Prvo ali drugo mesto je zanje nedosegljivo, tretja Ribnica pa za njimi zaostaja za tri toÄ?ke. Torej Maribor, Ribnica, Koper in Loka igrajo zgolj za prestiĹž.

Po prvem polÄ?asu so gostje imeli prednost petih golov. Naj-

đ&#x;”˛

Jernej Javornik odstopil Junija lani je Rudar dobil novo klubsko vodstvo z Mitjem Kamenikom na Ä?elu. Kmalu nato so se pojavile govorice, da naj bi zamenjali trenerja Jerneja Javornika. To se ni zgodilo. Je pa v zadnjih Ä?asih videti v klubu nekatere tujce (uradnih izjav o tem iz kluba ni) in spet so se razĹĄirile govorice o trenerski menjavi.

OÄ?itno dosedanji trener ni mogel delati veÄ? pod takĹĄnim 'pritiskom'. NajbrĹž se je tudi zavedal, kaj lahko priÄ?akuje, zato je odstopil. V torek so na klubski spletni strani objavili: Javornik je danes klub obvestil, da iz osebnih razlogov odstopa s poloĹžaja glavnega trenerja Ä?lanskega moĹĄtva. Upravni odbor kluba, ki se je sestal na izredni seji, odstop glavnega trenerja obĹžaluje, sploh glede na dejstvo, da bodo zadnji krogi prvenstva odloÄ?ilni za konÄ?ni poloĹžaj na lestvici. Na jutriĹĄnji tekmi proti NK Maribor (bila je vÄ?eraj – op. p.) bo Ä?lansko moĹĄtvo vodil njegov dosedanji pomoÄ?nik Razim Smajlović.

Jerneju Javorniku, ki bo ĹĄe naprej ostal v klubu kot strokovni sodelavec, se ob tej priloĹžnosti zahvaljujemo za vse opravljeno delo v preteklosti.ÂŤ Sedaj Ĺže prejĹĄnji trener ni Ĺželel

Na to vpraĹĄanje v danaĹĄnjem NaĹĄem Ä?asu niste dobili odgovora. Prvi veliki derbi edinih kandidatov za prvaka, Gorenja in Celja Pivovarne LaĹĄko, v konÄ?nici je bil namreÄ? sinoÄ?i v Velenju. Z morebitno zmago so se enim ali drugim zelo poveÄ?ale moĹžnosti, da osvojijo prvenstvo: gostje, da znova postanejo najboljĹĄe moĹĄtvo, domaÄ?i, da po treh sezonah spet osvojijo najpomembnejĹĄo lovoriko v drĹžavi. RokometaĹĄi Gorenja so v Ä?etrtem krogu v gosteh premagali Maribor z 32 : 30 in (vsaj do sinoÄ?njega veÄ?nega derbija) ohranili prednost toÄ?ke pred aktualnim prvakom Celjem.

Maribor je zanje pogosto predstavljal trd oreh. Podobno je bilo tudi tokrat, ĹĄe zlasti, ker domaÄ?i v konÄ?nici nimajo kaj izgubiti.

brĹž pa bo kmalu dobil kakĹĄno zanimivo ponudbo, saj je med mnogimi nogometni poznavalci zelo cenjen. đ&#x;”˛

vos

V prvi Ĺženski nogometni ligi so z 18. krogom sklenili redni del prvenstva. ÄŒeprav so pred ekipami ĹĄe trije krogi konÄ?nice, pa ne bodo odloÄ?ali veÄ? o prvem mestu. Naslov je Ĺže nekaj krogov oddan Pomurkam, ki imajo pred drugo Olimpijo neulovljivo prednost dvanajstih toÄ?k, pred VelenjÄ?ankami 14. Rudarke so se od rednega dela poslovile z visoko zmago nad Krimovkami 9 : 0. Kljub prizadevanju, da bi gostje dosegle vsaj Ä?astni zadetek, niso uspele, ĹĄe viĹĄjega poraza jih je reĹĄila vratarka, ki je med drugim obranila najstroĹžjo kazen domaÄ?i vratarki Jadranki

Zilić. Rudarke so vsekakor upale, da bodo igralke Radomelj na svojem igriĹĄÄ?u premagale Olimpijo. Ker se to ni zgodilo, bodo Ĺže v nedeljo (ob 11.00) v prvem krogu sklepnega dela prvenstva gostovale v Beltincih pri aktualnih prvakinjah. Ĺ e vedno upajo, da bodo prvenstvo podobno kot v prejĹĄnji sezoni konÄ?ale kot podprvakinje. V konÄ?nici bi morale premagati vse nasprotnice, najprej v nedeljo Pomurke, nato v gosteh ĹĄe Olimpijo, v zadnjem krogu pa doma Radomlje. ÄŒe se bo to zgodilo, bodo ponovile lanski prvenstveni uspeh, sicer pa bo njihova konÄ?na uvrstitev od-

visna predvsem od igre Olimpije.

Pomurke so v rednem delu prvenstva osvojile vse moĹžne toÄ?ke, nogometaĹĄice Olimpije so trikrat igrale neodloÄ?eno in dvakrat izgubile), VelenjÄ?anke pa so kar ĹĄtirikrat odhajale z igriĹĄÄ?a sklonjenih glav. Dva poraza so doĹživele s Pomurkami, ob jezeru z 0 : 3, v Beltincih z 1 : 2, po enega pa v Radomljah (0 : 1) in ob jezeru z Olimpijo (1 : 2), v Ljubljani pa z njo igrale 2 : 2, kar je bil njihov edini neodloÄ?en rezultat. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

12. maja 2016

Igralkam Zagorja prviÄ? naslov, VelenjÄ?anke devete

Izjemna ĹĄportnica in uspeĹĄna gimnazijka

V prvi Ĺženski rokometni ligi so s tekmami 22. kroga Ĺže konÄ?ali prvenstveno sezono, le rokometaĹĄice Velenja in Ĺ˝alca morajo odigrati ĹĄe zaostalo medsebojno tekmo 16. kroga.

PrviÄ? v zgodovini kluba so drĹžavni naslov osvojile Zagorjanke, druge pa so aktualne prvakinje Krimovke, ki so se tega

Jernejo JenĹĄterle Ä?ez dobre tri mesece Ä?aka mladinsko svetovno prvenstvo v tekvondoju, Ä?ez en mesec pa spriÄ?evalo tretjega letnika

naslova doslej veselile Ĺže enaindvajsetkrat. Ekipi sta prvenstvo konÄ?ali z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, 42. Na obeh njunih odbojih ni bilo zmagovalke (22 : 22 in 23 : 23), vendar je o prvem mestu odloÄ?alo veÄ?je ĹĄtevilo doseĹženih golov v gosteh.

Velenjska dekleta bodo ne glede na rezultat z Žalcem ostale

na devetem mestu, enako Ĺ˝alÄ?anke na osmem. V zadnjem krogu so VelenjÄ?anke premagale Ljubljano z 20 : 15, kar je bila njihova peta zmaga v tej sezoni.

Cilj – obstanek v ligi – so izpolnile glede na to, da so ekipo pred tekmovalno sezono pomladili. đ&#x;”˛

vos

Pomembne toÄ?ke v boju za obstanek Do konca prvenstva ĹĄe trije oziroma ĹĄtirje krogi NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so dobre igre v zadnjih krogih konÄ?no potrdili s prvo spomladansko zmago. Gostili so Lenart, ki je v Ĺ martno priĹĄel kot deveti na prvenstveni lestvici, in ga premagali z 2 : 1. Za zmago pa so se morali zelo potruditi, saj so gostje po pol ure povedli, a so domaÄ?i Ĺže po nekaj minutah izenaÄ?ili.

V nadaljevanju so bili Ĺ marÄ?ani boljĹĄi, svojo premoÄ? pa so kronali sredi drugega polÄ?asa. Po tem porazu je moĹĄtvo iz Slovenskih goric zdrknilo za mesto navzdol, saj so ga na devetem zamenjali Dobrovci. Oboji imajo po 23 toÄ?k, s peto zmago in 18 toÄ?kami pa so se Ĺ marÄ?ani povzpeli na dvanajsto mesto. Z enakim ĹĄtevilom toÄ?k so za njimi na tri-

najstem mestu RadeljÄ?ani. S samo desetimi toÄ?kami pa so na koncu lestvice Ĺže nekaj krogov odpisani Podvinci, ki so jih Dobrovci kot gostitelji premagali kar z 8 : 2. To je bil tudi najviĹĄji rezultat kroga.

Do konca prvenstva so ĹĄe trije krogi, za nekatera moĹĄtva, tudi za Ĺ martno, ĹĄe ĹĄtirje, ker morajo odigrati ĹĄe zaostale tekme 21. kroga, ki so jih odpovedali zaradi slabega vremena. Ĺ maraÄ?ani bodo nove zlate toÄ?ke v boju za obstanek iskali v nedeljo pri celjskem Ĺ ampionu, nato pa med tednom (18. maja) doma na zaostali tekmi z Dravinjo. Zavedajo se, da bodo morali proti Ĺ ampionu (o KonjiÄ?anih ĹĄe ne razmiĹĄljajo) zaigrati, kot

najbolje znajo, saj je v odliÄ?ni formi. To so dokazali tudi v tem krogu, ko so zadali prvi poraz drugemu moĹĄtvu Maribora. Na njegovem igriĹĄÄ?u so ga premagali z 2 : 1. Celjani so Ĺže po slabe pol ure vodili z 2 : 0, domaÄ?i pa so zadeli nekaj minut po prejetem drugem golu. V drugem polÄ?asu so domaÄ?i stavili vse na napad, vendar jim ni uspel preobrat – takĹĄen, kot je njihovim starejĹĄim kolegom na prvoligaĹĄki tekmi z Olimpijo v StoĹžicah.

Prvega poraza Maribora B so se gotovo zelo razveselili BreĹžiÄ?ani, ki so v Vidmu zmagali z 2 : 1 in s tekmo veÄ? pred drugim Mariborom poveÄ?ali prednost na ĹĄest toÄ?k. đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 33. krog Rudar - Luka Koper 0:2 (0:2) Strelca: 0:1 Castillo (11.), 0:2 Ĺ tulac (37.).

Rudar: Radan, KaĹĄnik, Trifković (od 68. PraĹĄnikar), ÄŒrnÄ?iÄ?, PiĹĄek (od 57. LotriÄ?), Bolha (od 83. Grbić), Tolimir, DĹžinić, Jahić, Eterović, Babić. Trener: Jernej Javornik Drugi rezultati: Olimpija – Maribor 1:2 (1:0), ZavrÄ? – Celje 0:1 (0:0), Krka – KrĹĄko 0:0. Gorica – DomĹžale 0:2 (0:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 65 (68:24), 2. Maribor 65 (71:30), 3. DomĹžale 53 (46:28), 4.

Gorica 46 (43:46), 5. Celje 39 (27:43), 6. KrĹĄko 39 (23:45), 7. ZavrÄ? 38 (31:39), 8. Rudar 38 (31:48), 7. 8.), 9. Koper 34 (36:51), 10. Krka 31 (26:48).

34. krog: Maribor – Rudar (vÄ?eraj), 11. 5.), 35. krog: Rudar – Olimpija (14. 5.), 36. krog: Celje Rudar (21. 5.)

3. SNL – sever, 23. krog Ĺ martno 1928 – AjDS Lenart 2:1 (1:1) Strelci: 0:1 Miha Burian (36.), 1:1 AndraĹž RoĹĄkar (36.), 2:1 Jan Meh (74.) Ĺ martno: Pusovnik, RoĹĄkar, Mrevlje, Martin LenoĹĄek, GaÄ?nik, Hrastnik, Kolenc, DajÄ?er (od 76. Vasić), Veler, Meh, Zabukovnik (od 89.

Satler). Trener: Drago KostanjĹĄek.

Drugi rezultati: Maribor B – Šampion 1:2 (1:2), Šmarje pri Jelťah – Radlje 1:1 (1:0), Koroťka Dravograd – FuŞinar NoŞi Ravne 1:1 (1:1), Mons Claudius – Dravinja 3:1 (1:0), Rojko Dobrovce – Podvinci Betonarna Kuhar 8:2 (2:2), Videm – BreŞice 1:2 (0:0).

Vrstni red: 1. BreĹžice 57, 2. Maribor B (tekma manj) 51, 3. Ĺ ampion 46, 4. Ĺ marje (tekma manj) 41, 5. Videm 40, 6. FuĹžinar 37, 7. M. Claudius 36, 8. Dravograd 26 , 10. Lenart 23, 11. Dravinja 21 (tekma manj) 21, 12. Ĺ martno 18 (tekma manj), 13. Radlje 18, 14. Podvinci (tekma manj) 10.

MNZ Celje – liga Golgeter, 14. krog Rezultati: Odred Kozje – Žalec 0:4 (0:1), Fosilum Šentjur – Kovinar Štore 7:1 (2:1), Voj-

nik – Mozirje 0:3 (0:3); ZreÄ?e – RogaĹĄka 1:2 (1:2), Ĺ oĹĄtanj prost.

Vrstni red: 1. RogaĹĄka 12 tekem – 29 toÄ?k, 2. Ĺ oĹĄtanj 12 – 28, 2. 3. ZreÄ?e 12 – 24, 4. Ĺ˝alec 12 – 24, 5. Mozirje 13 – 16, 6. Ĺ entjur 13 –16, 7. Kozje 12 – 10. 8. Ĺ tore 13 – 9, 9.

Vojnik 13 – 4.

15. krog (14. 5.): Ĺ oĹĄtanj – ZreÄ?e (17.00), Mozirje – Ĺ entjur (17.00), RogaĹĄka – Ĺ˝alec, Vojnik – Kozje, proste Ĺ tore.

SŽNL, 18. krog (zadnji krog rednega dela) Rudar Škale – Krim MDC Group 9:0 (7:0) Strelke: Šoronda (8., 10.), Malinić (12., 26.), Duronjić (32.), Kutnjak (41. – ag), Praťnikar (44., 66.), Gomboc (53.).

Rudar-Š.: Zilić, Lukek (od 46. Pijuković), Gomboc, Bric, Berdnik, Duronjić, Sevťek, Jevtić (od 46. Golob), Šoronda (od 55. Praprotnik), Malinić (od 61. Maksimović), Praťnikar. Trener: Duťan Urťnik.

Drugi rezultati: Moje-lece.si Radomlje – Olimpija 0:1 (0:0), Velesovo – Teleing P. Beltinci 0:6 (0:0), Maribor – Ankaran Hrvatini 2:0 (0:0); proste: AjdovĹĄÄ?ina.

Vrstni red: Pomurje 51, 2. Olimpija 39, 3.

Rudar-Ĺ . 37, 4. Radomlje 26, 5. Velesovo 23, 6. Ankaran H. 22, 7. Maribor 21, 8. Krim 10, 9.

AjdovĹĄÄ?ina 5, 10. Krka (po 9. krogu prenehala tekmovati) 0.

KonÄ?nica – 19. krog (15. 5.): Pomurje – Rudar-Ĺ ., Olimpija – Radomlje, Ankaran-H. – Krim, Velesovo – Maribor, prosta ekipa AjdovĹĄÄ?ine.

1. NLB Leasing liga, 3. krog konÄ?nice Gorenje Velenje – Riko Ribnica 31:23 (17:11) Gorenje: B. Burić (11 obramb), ZaponĹĄek (1 obramba); Mazej, Cehte 6, Medved 7, S. Burić, Tajnik, Szyba 1, Skube 4, GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, KleÄ? 1, Gams 2, Ratajec 1, Nosan 1 Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3); Ribnica 3 (3) IzkljuÄ?itve: Gorenje 2 min; Ribnica 8 min

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Moja soseda je. Prijetna, prijazna, delovna, uspeĹĄna. Velikokrat jo sreÄ?am, ko se vrne s treninga ali iz ĹĄole domov, in ko oboje naredi obratno. Ko gre. Zgodaj zjutraj jo obiÄ?ajno ugledam, ko stopi skozi vrata do dvigala, ga pokliÄ?e in Ĺže odlaga torbo, se skloni in si zaveĹže vezalke na ĹĄportnih copatih. Ne pusti, da gre minuta prazna, brez aktivnosti, mimo. Sedemnajstletna Jerneja JenĹĄterle je Ä?lanica velenjskega Taekwondo kluba Skala, dijakinja tretjega letnika ĹĄportnega oddelka Gimnazije Velenje, evropska in svetovna mladinska prvakinja v tekvondoju, ki bo Ä?ez en mesec v ĹĄolsko spriÄ?evalo zapisala prav dober uspeh in se zaÄ?ela intenzivno pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo Ä?ez dobre tri mesece v Italiji.

Tekvondo trenira deset let, v tem Ä?asu je bila trikrat evropska in svetovna prvakinja. Najbolj ponosna je na svetovni naslov pred dvema letoma. Ĺ˝eli si, da ga potrdi na svetovnem prvenstvu, ki bo Ä?ez dobre tri mesece v Italiji. Za to trdo gara. ÂťTo bo zame zadnje svetovno prvenstvo v mladinski kategoriji in pokazati Ĺželim, kaj znam,ÂŤ pravi.

Ne gre dvomiti, da bo. Potem jo Ä?aka zadnji letnik gimnazije in potem ĹĄtudij. Spogleduje se s tujimi jeziki, na prvem mestu ji je angleĹĄki.

Kako je zdruĹžiti ĹĄolo, ĹĄport, treninge, tekmovanja, pisanja testov, spraĹĄevanje in biti pri tem uspeĹĄen, kot je Jerneja? Kako je videti njen dan, jo vpraĹĄam.

Pove tako, da se zdi vse to preprosto: ÂťZjutraj ob osmih grem v ĹĄolo, po ĹĄoli nare-

Balinanje 1. NLB Leasing liga, Ä?etrti krog konÄ?nice Maribor Branik – Gorenje Velenje 30:31 (13:18) Maribor: ÄŒudić, BeloĹĄeviÄ?, Kastelic (5 obramb); Cingesar 5, Ĺ˝mavc, Kaleb 2 (1), Ĺ peliÄ? 1, Jamnik 5 (3), Poklar 4, Sok 3, Fidel 2, Sever, BrajoviÄ? 4, ÄŒagalj, KoÄ?ar, BeÄ?iri 4 Gorenje Velenje: B. Burić (8 obramb), ZaponĹĄek; Mazej, Cehte 5, Medved 5, S. Burić 1, OvniÄ?ek, Tajnik, Szyba 4, Skube 4, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 9 (3), KleÄ?, Gams, Ratajec 3, Nosan.

Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Maribor 6 (4); Gorenje 3 (3), izkljuÄ?itve: Maribor 8 minut; Gorenje 10.

Vrstni red: 1. Gorenje 57, 2. Celje 56, 3. Maribor 39, 4. Ribnica 36, 5. Koper 33, 6. Loka 30.

Druga rezultata: Celje Pivovarna LaĹĄko – Urbanscape Loka 40:23 (20:11), Riko Ribnica – Koper 2013 30:26 (13:9) 5. krog (vÄ?eraj, 11. 5.): Gorenje – Celje; 6. krog (6. krog, 14. maja): Celje – Ribnica, Loka – Maribor, Koper – Velenje; 7. krog, 18. maja: Koper – Celje, Velenje – Loka, Maribor – Ribnica;

Prva A DRL, Ĺženske, 22. kr.: Velenje – Ljubljana 20:15 (12:4) Velenje: Edita Amon, Micić 1, TomiÄ?, AlekiÄ?, Feldin 3, Ferenc 2, Tabaković 2, SimiÄ?, NakiÄ?

1, Ines Amon 7, Smonkar, OkleĹĄÄ?en 4. Trenerka: SneĹžana Rodić. Sedemmetrovke: Velenje 3 (2); Ljubljana: 3(2).

Drugi rezultati: Zagorje – BreŞice 31:15 (15:6),), Zelene doline Žalec – Ž.U.R.D. Koper 25:25 (15:14), Celje Celjske mesnine – Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 32:26 (12:12), Mlinotest – Logik Branik 38:24 (20:10), Svetik 6, Sanabor 5; Mateťa 8, Želj 6, Že odigrano: Krka – Krim Mercator 15:30 (6:17).

Vrstni red: 1. Zagorje 22 tekem - 42 toÄ?k, 2. Krim 22 - 42, 3. AjdovĹĄÄ?ina 22 - 32, 4. Celje 22 - 29, 5. Krka 22 - 27, 6. Koper 22 - 23, 7. Ljubljana 22 - 21, 8. (tekma manj) Ĺ˝alec 22 - 18, 9. Velenje (tekma manj) 22 - 11, 10.

Branik 22 - 8, 11. Jadran 22 - 6, 12. BreŞice 22 – 3.

Vreme tokrat ni nagajalo Tretji krog lige je bil vremensko tekmovalcem bolj naklonjen kot prejĹĄnji. Ĺ˝e v sredo sta se v medsosedskem dvoboju pomerila Ĺ entjur in gosti iz Gorice pri Slivnici. Na veliko preseneÄ?enje so zmagali domaÄ?ini z rezultatom 5 : 3, kar kaĹže, da so letos Ĺ entjurÄ?ani v odliÄ?ni formi, saj so po treh kolih edini neporaĹženi.

Druga tekma ta dan je bila v Velenju med Premogovnikom in Polzelo. Po zelo izenaÄ?enem boju je Polzela sreÄ?no domaÄ?inom

Kegljanje Nov uspeh kegljaÄ?ev Ĺ oĹĄtanja Ekipa Ĺ oĹĄtanja je na 4. mednarodnem memorialnem turnirju Aleksandra Mandića na Reki dosegla nov uspeh. Na kegljiĹĄÄ?u Mlaka so se med seboj pomerile ekipe iz HrvaĹĄke in Slovenije.

Slovenske barve so zastopali kegljaÄ?i Pivke in dvakratni zmagovalci turnirja – ekipa Ĺ oĹĄtanja, med tem, ko so hrvaĹĄke barve

dim s tekom svoj trening, popoldan opravim dve uri – vÄ?asih tudi veÄ? – treninga v klubu, zveÄ?er se uÄ?im.ÂŤ Kaj pa prosti Ä?as? ÂťTega je bolj malo, Ä?e pa je, se druĹžim s prijatelji. Najpogosteje je to med vikendi ali med poÄ?itnicami. Med tednom redko.ÂŤ Njeno ime je tudi med dvajsetimi nadarjenimi mladimi ĹĄportniki, umetniki, ki v svoji panogi izstopajo z izjemnimi doseĹžki, zaradi katerih bi si zasluĹžili podporo pri razvoju svojih talentov. Gre za projekt Zavarovalnice Triglav, v katerega se je vkljuÄ?il POP TV. ÄŒe gledate oddajo Znan obraz ima svoj glas, potem veste, za kaj gre. ÂťTega, da sem med mladimi upi, sem zelo vesela. LaĹžje mi bo tekmovati. Pomagalo mi bo z opremo in drugimi pripomoÄ?ki, ki jih potrebujem.ÂŤ Med mladimi upi ji dela druĹžbo ĹĄe en VelenjÄ?an – Vid Vrhovnik, nordijski kombinatorec.

Preden se je lotila tekvondoja, je osem let plavala v Plavalnem klubu Velenje. ÂťPlavanje je bil moj prvi ĹĄport, s katerim sem se ukvarjala.

Zaradi plavanja in nabiranja kondicije sem se vkljuÄ?ila v tekvwondo klub. Potem pa mi je tekvondo nekako bolj prirasel k srcu in odloÄ?ila sem se, da ostanem pri tem.ÂŤ OdloÄ?itev je bila prava.

Jerneji Ĺželimo veliko ĹĄportnih in ĹĄolskih uspehov tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Jerneja JenĹĄterle je ena od dvajsetih slovenskih mladih upov.

odĹĄÄ?ipnila toÄ?ko, saj se je sreÄ?anje konÄ?alo neodloÄ?eno 4 : 4.

V Ä?etrtek je bila v hladnem jutru tekma v KavÄ?ah med domaÄ?ini in gosti iz Gorenja. Tudi tukaj so se gostje dobro upirali, a na koncu le morali priznati premoÄ? domaÄ?inom z rezultatom 6 : 2. V petek je bila tekma med TopolĹĄico in Konjicami – z rezultatom 5 : 3 za TopolĹĄico.

Vrstni red: 1. Šentjur – 6, 2.

Polzela – 5, 3. Gorica pri Slivnici – 4, 4. TopolĹĄica – 2, 5. Konjice – 2, 6. KavÄ?e – 2, 7. Gorenje – 2, in 8. Premogovnik – 1.

Tudi v drugi ligi so domaÄ?ini VelenjÄ?ani konÄ?no priĹĄli do prve zmage proti Vrbici iz Vrbnega po zelo prepriÄ?ljivi igri z rezultatom 6 : 2.

Veliko preseneÄ?enje je tokrat pripravila ekipa iz Ĺ martnega ob Paki, ki je kot gost na Dobrni domaÄ?inom odĹĄÄ?ipnila toÄ?ko ob rezultatu 4 : 4.

Na Gorici je bilo sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti iz Vinske Gore. SreÄ?anje se je konÄ?alo z rezultatom 6 : 2 za domaÄ?ine, a je ob koncu priĹĄlo do zapleta pri razumevanju pravil igre.

Prestavljena tekma med Ĺ martnim ob Paki in Gorico, se je konÄ?ala z rezultatom 2 : 6 za Gorico.

Vrstni red: 1. Gorica – 6, 2.

Dobrna – 5, 3. Vinska Gora – 4, 4. Velenje – 2, 5. Šmartno ob Paki – 1, 6. Vrbno – 0.

zastopale ekipe Rakovice iz Plitvic, Elektro Primorja iz Reke ter dve ekipi GrobniÄ?ana iz Reke.

Po igri prvih tekmovalcev so bili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani peti, a so iz igre v igro napredovali po lestvici. Pred zadnjo igro so bili v veliki prednosti kegljaÄ?i Pivke pred Rakovico in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so za drugouvrĹĄÄ?eno ekipo zaostajali le 20 kegljev. Vse oÄ?i so bile tako uprte v dvoboj za drugo mesto. Ĺ˝e po prvem setu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zaostajali le ĹĄe 5 kegljev. Zelo pametno so nato odigrali tretji set in si priigrali prednost 23

kegljev, prednost pa obdrĹžali do konca sreÄ?anja ter tako osvojili drugo mesto.

Rezultati turnirja: Pivka – 3351, Ĺ oĹĄtanj – 3183, Rakovica – 3160, GrobniÄ?an 1 – 3140, Elektro Primorje – 3090, GrobniÄ?an 2-3039. Med posamezniki je najboljĹĄi rezultat dosegel Bizjak (Pivka)- 593. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so zasedli naslednja mesta: 10. HasiÄ?iÄ? – 544, 13. Fidej – 538, 15.

ArnuĹĄ – 534, 17. PintariÄ? – 530, 19. Kompari – 522, 23. KriĹžovnik – 515.

đ&#x;”˛

www.radiovelenje.com | 107,8 Mhz

T. F.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

12. maja 2016

Zahval gasilcem in gasilkam nikoli ni dovolj Mednarodni dan gasilcev praznovali tudi gasilci Šaleťke doline – Pri urejanju statusa se vendarle premika – DruŞba priznava njihovo poŞrtvovalno delo in usposobljenost Bojana Špegel

Ĺ oĹĄtanj, 4. maja – PrejĹĄnjo sredo, na mednarodni dan gasilcev, so s slavnostno prireditvijo v ĹĄoĹĄtanjskem domu kulture poÄ?astili tudi dan gasilca Ĺ aleĹĄke doline. Na prireditvi, ki je vsako leto v drugi od treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, so tudi tokrat pozornost namenili vsem gasilcem, najzasluĹžnej-

ampak tudi ĹĄtevilni visoki gostje.

Med njimi je bila tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, ki se je, kot je sama poudarila, o delu gasilcev pouÄ?ila prav v Ĺ aleĹĄki dolini, zato ji je sedaj, ko vodi ministrstvo, ki skrbi za pravni okvir delovanja gasilcev, delo laĹžje.

V uvodu je zbrane pozdravil JoĹže DrobeĹž, predsednik GZ Ĺ D. Poudaril je, da lahko s skupnim

jih, kot kaĹže, v bliĹžnji prihodnosti ĹĄe bo.ÂŤ Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je v svojem nagovoru dejal, da je v Sloveniji prostovoljno gasilstvo organizirano na izjemno visoki ravni. Zbrane je seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na drĹžavni ravni v programih usposabljanj in na nekaj drugih podroÄ?jih.

posameznika tudi organizacija, kot je vaĹĄa, ki temelji na prostovoljstvu, ne bi dobro delovala.ÂŤ Nam pa je povedala ĹĄe veÄ?. Med drugim tudi to, da je gasilstvo sicer v pristojnosti lokalne skupnosti, kjer so organizirani v okviru Civilne zaĹĄÄ?ite obÄ?in. ÂťPogojev za dobro delo gasilcev je veÄ?; najprej je tu dolgoletna tradicija, na katero smo res lahko ponosni. Njihovih Ä?lanov je veli-

Rekli so â?ą Ana Ĺ krlin, PGD BevÄ?e, dobi-

tnica drĹžavnega odlikovanja za posebne zasluge: ÂťVesela, poÄ?aĹĄÄ?ena in ponosna sem, ker sem dobila to visoko priznanje. To je priznanje mojemu 56-letnemu delu v gasilskih vrstah. Veliko znanja sem predala tudi mlajĹĄim rodovom bevĹĄkih gasilcev, kar sem vedno rada poÄ?ela. Ĺ˝al zaradi bolezni ne tekmujem veÄ?, a upam, da ĹĄe bom.

Zame je biti gasilka velika Ä?ast, ni mi Ĺžal niti minute prostega Ä?asa, ki sem ga posvetila gasilstvu.ÂŤ Niko Krajnc, dobitnik plamenice 1. stopnje, PGD Ĺ martno ob Paki: ÂťPlamenica mi veliko pomeni, saj je eno najviĹĄjih priznanj gasilcem za opravljeno delo na operativnem podroÄ?ju.

Je potrditev, da dobro opravljam svoje delo. V gasilsko druĹĄtvo se nisem vkljuÄ?il v ranem otroĹĄtvu, ampak v Ä?asu osnovne ĹĄole. Gasilec sem 16 let, sedaj sem tajnik gasilskega druĹĄtva in namestnik poveljnika, zato je dela veliko. Ni dneva, da nisem v naĹĄem gasilskem domu, saj je vsakodnevnega dela veliko.ÂŤ Zoran Lesnjak, dobitnik plamenice 1. stopnje, PGD TopolĹĄica: ÂťZelo sem vesel tega priznanja. Gasilec sem Ĺže 40 let, ĹĄe vedno delujem kot operativec. Iskreno priznam, da si Ĺživljenja brez gasilstva sploh ne znam predstavljati, zato tudi pomislim ne na to, da tega dela ne bi veÄ? opravljal. Lahko reÄ?em, da je gasilstvo zaznamovalo moje Ĺživljenje in da brez njega nikoli ne bom znal Ĺživeti. Nagrade so vedno potrditev dobrega dela in tako jo tudi jemljem.ÂŤ

Slovesnost so s svojo prisotnostjo poÄ?astili vsi trije ĹĄaleĹĄki Ĺžupani, ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? in najviĹĄji predstavniki gasilskih organizacij.

ĹĄe Ä?lane druĹĄtev, ki so vÄ?lanjeni v Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline (GZ Ĺ D), pa so nagradili z drĹžavnimi odlikovanji. Podelili so 16 priznanj I., II. in III. stopnje ter gasilske plamenice, najviĹĄje odlikovanje za posebne zasluge pa so podelili Ani Ĺ krlin iz PGD BevÄ?e. Da je ta dan za ĹĄaleĹĄke gasilce res poseben, je dokazala ne le polna dvorana v slavnostne uniforme odetih gasilcev in gasilk,

delom gasilci doseĹžejo veliko. ÂťOdlikovanci zasluĹžijo posebno pozornost, prav zato 4. maj v dolini praznujemo ĹĄe posebej slavnostno. Veseli smo, ker naĹĄe delo ne ostaja prezrto, priznava nas druĹžba, tudi mediji. ÄŒutimo, da smo si gasilci izbrali pravo pot.

Veseli smo, ker se v zadnjem Ä?asu spreminja tudi zakonodaja na podroÄ?ju gasilstva. Kar nekaj stvari se je Ĺže premaknilo, nekaj se

Zaradi hitrosti trÄ?il v tovornjak

cisti ĹĄe enkrat opozarjajo lastnike psov, da morajo za svoje pse ustrezno poskrbeti. To pomeni tudi, da jih morajo imeti pod stalnim nadzorom, tako da se ne morejo prosto sprehajati. ÄŒe policisti ugotovijo, da ni tako, so zato kazensko odgovorni njihovi lastniki.

Velenje, 5. maja – V Ä?etrtek zjutraj se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a. TrÄ?ila sta tovornjak in osebni avto. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti trÄ?il v tovornjak, pri tem pa se je lahko telesno poĹĄkodoval.

PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

Pes ogrizel ovce TopolĹĄica, 5. maja – V Ä?etrtek zveÄ?er je za zdaj ĹĄe neznani pes pogrizel tri ovce. Pri tem je nastala tudi materialna ĹĄkoda. Policisti se trudijo, da izsledijo lastnika psa. ÄŒe ga najdejo, bo moral poravnati tudi nastalo ĹĄkodo. Ob tem poli-

Zasegli kolesi z motorjem Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 5. in 6. maja – V Ä?etrtek so policisti v Ĺ oĹĄtanju mladoletniku zasegli kolo z motorjem, ker se je naokoli vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja. V petek so mladoletnika, ki je ponovil greh vrstnika iz Ĺ oĹĄtanja, ujeli v Velenju.

Tudi mladi VelenjÄ?an je ostal brez kolesa z motorjem. Svoje dejanje bosta sedaj mladoletnika zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

ÂťDrĹžava mora zagotoviti pravni okvir delovanjaÂŤ Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? je v slavnostnem nagovoru poudarila, da se rada udeleĹžuje prireditev, ki jih pripravljajo gasilci, tudi zato, ker se jim verjetno premalokrat zahvalimo za njihovo usposobljenost in delo. K temu je dodala: ÂťMoÄ? ni v posamezniku, temveÄ? v skupini ljudi. Ampak brez pripravljenosti in poĹžrtvovalnosti vsakega

TrÄ?ila, ker sta bila preblizu Velenje, 6. maja – V petek dopoldne so policisti na Partizanski cesti obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami. Osebna avtomobila sta trÄ?ila zaradi prekratke varnostne razdalje. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so izdali plaÄ?ilni nalog.

Prekratka varnostna razdalja Ĺ oĹĄtanj, 7. maja – V soboto zveÄ?er so policisti na cesti Florjan– Bele Vode obravnavali prometno nesreÄ?o, do katere je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Eden od udeleĹžencev nesreÄ?e je sam poiskal zdravniĹĄko pomoÄ?, povzroÄ?itelju pa so izdali plaÄ?ilni nalog.

ko, dobro opravljajo prenos znanja na mlajĹĄe generacije. Lokalna skupnost podpira njihovo delovanje, drĹžava pa daje pravni okvir za vse, ki so vkljuÄ?eni v sistem varstva pred naravnimi nesreÄ?ami, da lahko delujejo. To je naloga Ministrstva za obrambo, v katerem imamo v proceduri sprejemanja nov program za varstvo v naravnih in drugih nesreÄ?ah za obdobje 2016– 2022, v katerem bo izpostavljen

status gasilca in ostalih reĹĄevalcev.

Njihov poloĹžaj Ĺželimo izboljĹĄati tako, da bo prostovoljstvo privlaÄ?no za prostovoljce, pa tudi za delodajalce, ki bodo prav zato omogoÄ?ali njihovo prostovoljno dejavnost.ÂŤ Slavnostni govornik je bil Ĺžupan obÄ?ine gostiteljice, ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Darko Menih, ki je med drugim poudaril, da se vsi trije Ĺžupani v dolini zavedajo, da je prostovoljstvo, predanost in poĹžrtvo-

Ostal brez avta

ugotovil, da je njegov vikend ob koncu tedna obiskal nepovabljen gost. Vlomilec je s seboj odnesel za 600 evrov orodja.

Ĺ oĹĄtanj, 7. maja – V soboto zveÄ?er so velenjski policisti v Ĺ oĹĄtanju vozniku zasegli avto. To si je ÂťprisluĹžilÂŤ, ker ni imel veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, za volan pa je sedel podprt z maligani.

PeĹĄka hudo poĹĄkodovana Velenje, 9. maja – V ponedeljek zjutraj je na KidriÄ?evi cesti voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika vozila trÄ?ila v peĹĄko. Ta se je v nesreÄ?i hudo telesno poĹĄkodovala. Voznica se bo zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

Pogreťa orodje Velenje, 9 maja – Lastnik vikenda na Malem Vrhu je v ponedeljek

Iz POLICIJSKE beleĹžke Vlomilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo

svoje obnaĹĄanje plaÄ?al kazen.

Velenje, 3. maja – Prejťnji torek dopoldne so policisti obravnavali vlom v objekt Druťtva gojiteljev malih Şivali na Deberci.

Neznanec je razbil steklo na oknu, pregledal notranjost objekta, izginila pa je stenska ura. Isti dan so policisti obravnavali ĹĄe vlom v Prelski. Tam je neznanec vlomil v leseno lopo in iz notranjosti odtujil Ĺžgano pijaÄ?o in radio.

Velenje, 5. maja – V Ä?etrtek popoldne so policisti v kroĹžiĹĄÄ?u pod skakalnico obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. PovzroÄ?iteljico nesreÄ?e so izsledili, zaradi nepravilnega vkljuÄ?evanja in pobega s kraja prometne nesreÄ?e pa so ji napisali zajeten plaÄ?ilni nalog.

Kupec grozil zaposlenim Velenje, 4. maja – Prejťnjo sredo popoldne so policiste poklicali iz trgovine Momax, kjer so se sprli zaposleni in stranka. Kupec je zaposlenim grozil in jih zmerjal. Ker je krťil javni red in mir, bo za

BeĹžanje se ni splaÄ?alo

Naporen sosed Velenje, 5. maja – V Ä?etrtek dopoldne in nato ĹĄe nekaj naslednjih dni zveÄ?er so policisti posredovali na Kajuhovi cesti, kjer je obÄ?an ÂťnavijalÂŤ glasbo, kar ni bilo vĹĄeÄ? sosedom. Obiski policistov ga oÄ?itno niso takoj pripravili do tega, da bi glasbo

posluĹĄal le za svoj uĹžitek, zato si je prisluĹžil veÄ? plaÄ?ilnih nalogov, za vsak obisk policistov svojega. V nedeljo zveÄ?er pa je omenjeni obÄ?an v svojem stanovanjskem bloku tudi grozil stanovalcem. Zaradi njegovega psihiÄ?nega stanja so tokrat policisti poklicali ĹĄe zdravnika, ki je zanj odredil prisilno hospitalizacijo v bolnici Vojnik.

GroĹžnje ĹĄe preiskujejo Velenje, 5. maja – V Ä?etrtek ponoÄ?i sta na policijsko postajo priĹĄla oÄ?e in sin.

Policistom sta povedala, da je sinu grozil neznanec. Podoben primer so policisti obravnavali tudi v soboto ponoÄ?i. V tem primeru je moĹĄki grozil obÄ?anki. Policisti oba primera ĹĄe preiskujejo.

Mladoletnik udaril otroka Velenje, 6. maja – V petek zveÄ?er je mladoletnik udaril otroka. Policisti so za mladoletnika podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrĹĄke, o njegovem dejanju so obvestili tudi Center za socialno delo.

Okradli brezdomca Velenje, 8. maja – V nedeljo dopoldne so policisti v hiťi za brezdomce obravnavali dve tatvini. V obeh primerih je izginil denar. Kdo ga je ukradel, policisti ťe ugotavljajo.

Izginili registrski tablici Velenje, 9. maja – V ponedeljek popoldne je neznani nepridiprav z osebnega avta ukradel registrske tablice z oznako CE RM–928. ÄŒe jih kje opazite, vam bo policija hvaleĹžna za informacije.

valnost osnovni moto dela gasilcev, zato njihovo delo moÄ?no – tudi denarno – podpirajo vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine.

Na koncu so sveÄ?ano razvili prapor poklicne gasilske enote Gorenje. Kulturni program so oblikovali Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora Lokovica in pihalni kvartet glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, oddelek Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Pozabljivi na bankomatih Na velenjski policijski postaji se lahko oglasita obÄ?ana, ki sta prejĹĄnji teden po dvigu denarja le-tega pozabila v reĹži bankomata. Imela sta sreÄ?o, da sta denar naĹĄla poĹĄtena Ä?loveka. V sredo je obÄ?an na bankomatu Mercator trĹžnica naĹĄel 30 evrov, v petek pa je obÄ?anka na bankomatu A banke naĹĄla 10 evrov. Lastnika lahko z dokazilom denar prevzameta na PP Velenje.

Ni kriv, ker je kradel, da bi preĹživel Vsaj kje se ĹĄe zgodi, da prevlada zdrava pamet. In takole je potem videti sojenje po pravici in ne po pravu. Kraja malo hrane, Ä?e jo zares potrebujeĹĄ, ni kriminal, je odloÄ?ilo italijansko vrhovno sodiĹĄÄ?e.

Gre za sodbo v primeru ukrajinskega drĹžavljana Romana Ostrjakova, ki je kot brezdomec Ĺživel v Genovi, kjer so ga leta 2011 ujeli, ko je iz trgovine skuĹĄal ukrasti sir in salamo v vrednosti natanÄ?no ĹĄtirih evrov in sedmih centov.

Na niĹžji stopnji je italijansko pravosodje Ä?loveka obsodilo. Kazen za zloÄ?in – ĹĄest mesecev zapora in sto evrov. ÄŒe malce pretiravamo, so ga obsodili na dosmrtno jeÄ?o, saj bi to breme lahko plaÄ?al le, Ä?e bi stalno kradel. A tako je po pravu in zakonih.

In kdo mislite, da se je pritoĹžil? Brezdomec seveda ne, ker ni imel denarja. PritoĹžil se je drĹžavni toĹžilec, ki je trdil, da brezdomec ne bi smel biti obsojen za krajo, temveÄ? kveÄ?jemu za poskus kraje, ker so ga ulovili, preden je zapustil trgovino. Vrhovno sodiĹĄÄ?e je bilo ĹĄe bolj odloÄ?no in je sodbo razveljavilo. Ni se ukvarjalo s tehnikalijami niti s kakĹĄno vrnitvijo v ponovno odloÄ?anje. OdloÄ?ilo je – da ni kriv, ker je kradel, da bi preĹživel.

Ste podobno sodbo Ĺže morda kdaj zasledili na naĹĄih domaÄ?ih sođ&#x;”˛ diĹĄÄ?ih?

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

12. maja 2016

ÄŒastniki so aktivni Da gre za eno najaktivnejĹĄih in najbolje organiziranih organizacij Zveze slovenskih Ä?astnikov (ZSÄŒ), so s svojim obiskom na letni skupĹĄÄ?ini potrdili ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, predsednik ZSÄŒ generalmajor dr. Alojz Ĺ teiner in poveljnik 20.

PEHP polkovnik BoĹĄtjan MoÄ?nik. Pregled dela za preteklo leto je pokazal, da organizacija dobro skrbi za povezavo slovenske vojske s civilno druĹžbo. Poleg

Oven 21. 3. - 20. 4.

Veliko boste sanjarili, za kar bodo kriva razburkana Ä?ustva. Neka oseba vam je namreÄ? Ĺže dlje Ä?asa vĹĄeÄ?, vendar pa se ji ne upate pribliĹžati. Imate tisoÄ? in en izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami niste zadovoljni s sabo in svojim videzom. Preprosto povedano – niste samozavestni, strah vas je zavrnitve, Ä?eprav slutite, da do nje ne bi priĹĄlo. Tako pa vaĹĄa simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo, zato se tako tudi obnaĹĄa do vas. ÄŒeprav ni brezbriĹžna. PriloĹžnost, da to spremenite, bo Ĺže ob koncu tega tedna. Zberite pogum. ÄŒe ga boste, bo letoĹĄnje poletje eno najlepĹĄih v zadnjih letih. ÄŒe ne, pa vas bo nenehno glodalo vpraĹĄanje, kako bi bilo, Ä?e bi bilo.

Bik 21. 4. - 20. 5.

strokovnih aktivnosti so pripravili ĹĄtevilne prireditve in druĹžabna sreÄ?anja.

NajodmevnejĹĄi je bil drĹžavni smuÄ?arski pokal Ä?astnikov na Golteh ter vsakoletno sreÄ?anje v LajĹĄah. Na letni skupĹĄÄ?ini so

oblikovali letoĹĄnji delovni program, s katerim ohranjajo vse uteÄ?ene aktivnosti. Ministrica KatiÄ?eva ga je pohvalila, generalmajor Alojz Ĺ teiner pa je v svojem nagovoru poudaril zelo dobro sodelovanje z 20. PEHP

in se razveselil abicioznosti programa, kajti velenjska organizacija ZSČ je ena tistih, ki zastavljene cilje tudi v celoti realizira.

NajaktivnejĹĄim so za njihovo delo podelili priznanja. đ&#x;”˛

RD Paka Ĺ oĹĄtanj zaÄ?ela tekmovalno sezono Aprila se je zopet zaÄ?ela tekmovalna sezona v ribiĹĄki druĹžini Paka Ĺ oĹĄtanj. Za nami je Ĺže kar nekaj ribiĹĄkih tekmovanj. Predvsem druĹžinskih, v lovu rib s plovcem in pa talnem ribolovu. Zaradi ugodnega nivoja jezera so lahko vsa tekmovanja potekala ob malem jezeru, kjer je predvsem za mlajĹĄe ribiÄ?e idealen prostor za ribolov. Prav tako so se 24. aprila zaÄ?ele tudi tekme v suhi ribiĹĄki disciplini – casting.

Pod naĹĄo organizacijo je Ĺže prva tekma letos. Teh bo skupno sedem, po Sloveniji in na HrvaĹĄkem. V Ĺ oĹĄtanju ĹĄe dve. Namen te SLO–CRO lige je privabiti Ä?im veÄ? mladih v ta ĹĄport, ki je zelo specifiÄ?en, mogoÄ?e v zaÄ?etku malce manj zanimiv, a ko ga spoznaĹĄ, je to osnova tehnike za poznejĹĄi ribolov, obenem pa ti doda ĹĄe tekmovalni naboj.

Za naĹĄe tekmovalce pomeni tudi nabiranje izkuĹĄenj ter priprave na veÄ?ja tekmovanja na svetovni ravni. Ĺ˝e v lanski sezoni smo bili priÄ?a, da se je ta zvrst ĹĄporta zaÄ?ela spet prebujati tudi v Ĺ oĹĄtanju. V RD Paka Ĺ oĹĄtanj verjamemo, da lahko to zvrst ĹĄporta popeljemo tako visoko, da bo Ĺ oĹĄtanj po njej prepoznaven tako, kot je v preteklosti Ĺže bil. O naĹĄem mladem

od 13. 5. do 19. 5.

- 13. maja 1862 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ĺžupan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg iz Ĺ oĹĄtanja; - na drĹžavnem prvenstvu v ĹĄahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je drĹžavni prvak postal Viki VertaÄ?nik iz TopolĹĄice; VertaÄ?nik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 14. in 15. maja 1981 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lopez Bulle, generalni sekre-

23

ribiÄ?u Timu VertaÄ?niku smo Ĺže pisali. Lani se je prviÄ? udeleĹžil mladinskega in Ä?lanskega svetovnega prvenstva. Pravi, da je zdaj dovolj Ä?etrtih mest in da je letos cilj medalja in izboljĹĄanje skupnega ĹĄtevila toÄ?k, obenem pa si Ĺželi, da bi se mu v bodoÄ?e pridruĹžil ĹĄe kakĹĄen mlad ribiÄ?, s katerim bi lahko skupaj treniral.

Tudi Ä?lani RD Paka si Ĺželimo pomladiti svoje vrste. Vemo, da za to potrebujemo Ä?as. Ob naĹĄem jezeru imamo idealne pogoje za lov rib in casting.

Potrebna je samo volja. Volja ter delo z mladimi pa je dobra osnova za delovanje druĹžine v bodoÄ?e. Ob tem bo potreben tudi posluh lokalne skupnosti, ki tukaj Ĺživi ob poÄ?asi razvijajoÄ?em se najveÄ?jem jezeru v Sloveniji. ÄŒe ne najveÄ?jem pa najglobljem.

Tim VertaÄ?nik: Rezultat prve letoĹĄnje tekme v castingu: Dober prijem!

od petih disciplin s ĹĄtiri posamiÄ?na prva mesta ter osebni rekord v disciplini pet - obteĹžilnik daljava, z metom dolgim 73,90 metra ‌

tar delavskih komisij Katalonije; - 15. maja 1990 je takratni komandant ĹĄtaba Teritorialne obrambe Velenje JoĹže Prislan Ervin od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji oroĹžja in streliva v skladiĹĄÄ?a jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvedel in je tako oroĹžje ostalo v Velenju; - 15. maja 1993 so v Podstenah v KoÄ?evskem rogu prviÄ? uradno zaznamovali dan slovenske vojske; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in GneÄ?a prviÄ? odĹžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju zaÄ?ela delovati nova telefonska centrala s 4000 prikljuÄ?ki; - 17. maja 1821 se je na Bavarskem rodil katoliĹĄki duhovnik, ljudski zdravnik in pionir hi-

đ&#x;”˛

MV

OdloÄ?iti se morate. PreveÄ? na glas govorite o svojih naÄ?rtih, da jih sedaj ne bi izpeljali. A pri tem bo treba upoĹĄtevati pravila igre. Kar morate storiti ĹĄe pred odhodom od doma, tudi storite. Pa ne glede na to, koliko energije in Ĺživcev vam bo to spilo v naslednjih dneh. Ne razmiĹĄljajte preveÄ?, upoĹĄtevajte navodila in jih izpolnite. ÄŒe se boste preveÄ? Ä?ustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bo nestrpnost vaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si Ĺželite, bo vse laĹžje. Trma vas je v Ĺživljenju Ĺže veÄ?krat drago stala, zato jo sedaj raje potlaÄ?ite. Saj veste, da vas vsako pretiravanje drago stane. Ljubezen? NiÄ? novega, Ä?eprav do nekoga niste veÄ? brezbriĹžni.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

VaĹĄe Ĺživljenje se bo v teh majskih dneh zaÄ?elo umirjati. KonÄ?no boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike teĹžave preteklost pa boste sami poskrbeli, da pridejo nove. A te bodo res male, zato ne boste preveÄ? razburjeni. Pri naÄ?rtih za dopust se namreÄ? tisti, ki ĹĄe ne veste, kje ga boste preĹživeli, ne boste mogli odloÄ?iti, kam bi jo letos mahnili. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo vĹĄeÄ?. Ali pa bo stalo preveÄ?. Morda bo Ä?isto dobro, Ä?e letos ostanete doma. Morda pa se bo reĹĄitev naĹĄla tik pred zdajci, zato bo dovolj, Ä?e se v teh dneh odloÄ?ite, kdaj boste imeli dopust. Ker imate ĹĄe precej Ä?asa, se ne obremenjujte preveÄ?.

Kot kaĹže, bodo v teh dneh neke uradne zadeve kmalu reĹĄene v vaĹĄo korist. To bo velika zmaga.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Te dni boste, hote ali nehote, veliko razmiĹĄljali. Vse bo povezano s financami. Nikar preveÄ? razkoĹĄno ne naÄ?rtujte poletnih poÄ?itnic, saj vse kaĹže, da vas v prihodnjih mesecih Ä?akajo velike spremembe in tudi veliki izdatki. Zato vam nekaj denarja na kupÄ?ku ne bi ĹĄkodilo. ÄŒe ne boste eksistenÄ?no ogroĹženi, se boste tudi laĹžje odloÄ?ili za spremembo, ki se vam bo ponudila dokaj nepriÄ?akovano. Ljubezen? Vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni.

Vez med vami in partnerjem bo namreÄ? vsak dan moÄ?nejĹĄa. Bolj, ko se bosta spoznala, bolj vama bo jasno, da se res dobro dopolnjujeta. ÄŒe gre v ljubezni vse navzgor, se to pozna tudi na drugih Ĺživljenjskih podroÄ?jih.

Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse ĹĄe ni priĹĄel pravi Ä?as. A eno boste izpeljali Ĺže v teh dneh. VeÄ? kot uspeĹĄno. Dala vam bo nova krila.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Zadnje Ä?ase ste zaradi neprestane napetosti precej zadirÄ?ni in vidno nemirni. Raje se poskusite sprostiti in pustite, da se teĹžave razreĹĄijo same od sebe, saj tokrat ni vse v vaĹĄih rokah. SreÄ?a vam bo v preostanku maja zelo naklonjena, zato naj vas ne skrbi preveÄ?.

Tudi finanÄ?ne teĹžave se bodo konÄ?ale ĹĄe pred iztekom meseca. Predvsem zato, ker boste konÄ?no dobili plaÄ?ilo za delo, ki ste ga opravili Ĺže pred Ä?asom. In ker boste z denarjem ĹĄe naprej ravnali zelo skrbno. Ĺ e vedno pa ni pravi Ä?as za veÄ?je naloĹžbe. Poskusite se sprijazniti, da morda letos sploh ne bo Ä?as zanje. ÄŒe se boste, bo vse laĹžje, saj boste lahko zaÄ?eli dihati in delati manjĹĄe, bolj verjetne naÄ?rte. Prvi je lahko Ĺže ta, da konec tega tedna veÄ? Ä?asa preĹživite z druĹžino. Ta vas ob vaĹĄem natrpanem delavniku zelo pogreĹĄa.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Partner ima v teh dneh velika priÄ?akovanja, ki jih zadnje Ä?ase ne razumete povsem. ÄŒeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj Ä?asa le zase. Pa tudi za prijatelje, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no zanemarjate. A zna biti, da se partner ne bo strinjal s tem, kar vas bo utrujalo in jezilo hkrati. Zaradi stresa na delovnem mestu, ki se, resnici na ljubo, poÄ?asi umirja, bo vaĹĄ imunski sistem ĹĄe nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase. Letos poleti boste dopust in z njim popolni odklop od vsakdanjika res potrebovali, zato ga zaÄ?nite Ä?im prej naÄ?rtovati. Nikar ne razmiĹĄljajte, ali si ga sploh lahko privoĹĄÄ?ite. Morate si ga, boste Ĺže kje drugje stisnili pas. Rutina vas namreÄ? ubija in ta je postala del vaĹĄega Ĺživljenja. Te pa ne bo na ljubezenskem podroÄ?ju. Dogajalo se bo veliko, veÄ?, kot si Ĺželite.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Zvezde vam v teh dneh priporoÄ?ajo, da se ukvarjate le s svojim Ĺživljenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki mislijo in Ä?utijo povsem drugaÄ?e kot vi, kar dobro veste. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaĹĄe besede povsem napaÄ?no razumeli. Tokrat bo res boljĹĄe, tudi Ä?e boste zelo jezni, da se ugriznete v jezik in molÄ?ite. Ko vas bodo premagala Ä?ustva, boste namreÄ? povedali preveÄ?. Veselite se raje lepĹĄih in toplejĹĄih dni v letu, ki jih boste kmalu aktivno koristili. Zato poskuĹĄajte v teh dneh stisniti zobe. Sploh, ko vas bo imelo, da vsem okoli sebe poveste, kaj si mislite o njih. Dosegli ne bi niÄ?, zamer pa bi bilo veliko. BliĹžnji sorodniki bodo od vas priÄ?akovali veÄ? kot jim lahko trenutno nudite. Ne pustite jih v negotovosti. Povejte jim, kaj si mislite in kako ste jim pripravljeni pomagati. Vikend bo zabaven, ĹĄe deĹž ga ne bo mogel pokvariti. Zdravje? Veliko bolje se boste poÄ?utili kot v preteklih tednih in mesecih. To se vam bo poznalo tudi pri razpoloĹženju.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Zaradi osebne sreÄ?e boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije.

Slabo obdobje bo Ä?isto zares preteklost. Ker boste ves Ä?as nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste veÄ?ino obveznosti, ki ste jih kanili opraviti ĹĄe pred prihodom poletja Ĺže v teh dneh do jeseni postavili na stranski tir, bo Ä?isto pravi Ä?as za to, da nadomestite Ä?as med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V sluĹžbi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves Ä?as gleda pod prste in Ä?aka na kakĹĄno napako, zato previdnost ne bo odveÄ?. A tokrat vam tudi to ne bo teĹžko. Vse vam bo ĹĄlo od rok. Zadovoljni boste tudi doma. Nekomu od vaĹĄih bliĹžnjih se bo ob uradnem pismu v teh dneh odvalil kamen iz srca. Vam pa tudi.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Prihaja precej razburkano obdobje. A z malo potrpeĹžljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razreĹĄili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni. Razen vaĹĄega partnerja. Ta spet postaja ravnoduĹĄen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vaĹĄo pozornost. To boste vsak dan bolj obÄ?utili na svoji koĹži. Ob koncu tega tedna boste vedeli, da vam vajin odnos ni vĹĄeÄ?. Sploh, ker ljubezen ni umrla, le zaspala je. Kriva pa sta oba. Naslednji dnevi znajo biti krepka preizkuĹĄnja za vajino zvezo. ÄŒe se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo, saj je tokrat Ĺžogica na vaĹĄi strani. Partner namreÄ? ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama ĹĄe vedno vse dobro. Zdravje bo dobro, finance tudi. Lahko bi bili bolj zadovoljni sami s seboj.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

KavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) droterapije Sebastian Kneipp, ki je zdravil predvsem z vodo in z zdravilnimi zeliĹĄÄ?i; - 18. maja na "svetovni dan muzejevÂŤ je bil leta 1994 Muzej Velenje s KavÄ?nikovo domaÄ?ijo v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju nominiran za najboljĹĄi evrop-

ski muzej v letu 1993; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan DolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ entilju pri Velenju. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Zadovoljni boste, ker se zadnje dni vse vrti v vaĹĄo korist. Veliko ste tvegali in tokrat se je tveganje obrestovalo. Ĺ e bolj zadovoljni boste, ker boste tudi finanÄ?no odliÄ?no priĹĄli skozi. Izkoristili ste ugodno priloĹžnost. Izkazalo se je, da ĹĄe vedno velja, da Âťkdor riskira, profitiraÂŤ. Dokaz, da se je tveganje tokrat res izplaÄ?alo, bo tudi v tem, da boste proti priÄ?akovanjem celo privarÄ?evali. Pa ĹĄe veliko veÄ? kot sicer si boste privoĹĄÄ?ili. SreÄ?ni boste tudi, ker boste konÄ?no imeli veÄ? Ä?asa za branje in druge konjiÄ?ke, ki vam vedno polepĹĄajo Ĺživljenje. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveÄ? uspevalo, da bi se druĹžili le sami s sabo, saj boste nenehno v druĹžbi. Ker bo dobra, ne bo teĹžav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Krivi ste sami, saj dobro veste, kje ste greĹĄili. Vzemite se v roke, disciplina pri prehrani zna delati Ä?udeĹže. PoÄ?itek tudi. Sploh tisti, ki poĹžene moĹžgane na paĹĄo.

Vodnar 21. 1.-20. 2.

Zadnje Ä?ase se dolgoÄ?asite. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo druĹžbo, vi pa ste postali pravi zapeÄ?kar. Mnogi vam to zamerijo, drugi pozabljajo, da sploh obstajate. Ĺ e pri naÄ?rtovanju dopusta letos ne bo ĹĄlo tako kot si Ĺželite. NaÄ?rte boste ravno v teh dneh vsaj ĹĄe dvakrat zamenjali. Ne po vaĹĄi krivdi. Ker sprememb nimate najbolj radi, vas bo to spravilo v slabo voljo. Ne stresajte je na vse okoli vas, saj boste potem ĹĄe bolj nesreÄ?ni. Kaj, ko bi naÄ?rtovanje in odloÄ?itev letos enostavno prepustili partnerju? Verjemite, da se zna pravilno odloÄ?iti. ÄŒe vas bo ob tem ĹĄe presenetil, ĹĄe toliko bolje. V sluĹžbi bo napeto, doma pa niÄ? kaj bolje. Zato boste v torek, ko se bo vse skupaj zaÄ?elo umirjati, sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Prekipevali boste od energije. Poskusite jo preusmeriti tudi v prihodnost, ne le, da dnevno uĹživate v tem, da se poÄ?utite odliÄ?no in da vas niÄ? ne utrudi. Nikar ne lenarite doma, ampak aktivno izkoristite prosti Ä?as. Tudi, Ä?e bo deĹževalo. Telo vam bo zelo hvaleĹžno, sploh, ker si Ĺželite na njem precej sprememb, zato je nujno, da si vzamete veÄ? Ä?asa zanj.

Zavedati pa se morate, da tudi videz po vaĹĄih Ĺželjah ne bo razreĹĄil vseh napetosti, ki so se spet nakopiÄ?ile v vaĹĄem partnerstvu. Tu bo treba narediti kaj veÄ?. Ali pa vse skupaj pustiti in Ä?akati, kdaj bo imel partner vsega dovolj. Ĺ ele, ko bo poÄ?ilo, se boste pripravljeni sooÄ?iti z realnostjo. V hipu boste vedeli, kaj morate storiti.

Prihodnji teden bo prinesel lepe novice. Grele vas bodo ĹĄe nekaj dni.

Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. maja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20

06.10 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.00

01.15 02.00 02.50 05.10

Točka, glasb. odd.

Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Ulica sanj, ris.

Medvedek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Na travnikih pod Vremščico Pesem Evrovizije 2016, 1. predizbor iz Stockholma, posn.

Halo TV Dobro jutro Slovenski magazin Čas za Manco Košir Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Slovenija na Pesmi Evrovizije, najboljši slovenski nastopi Leto z Mansom Zelmerloevom, dok. odd. o zmagovalcu Pesmi Evrovizije 2015 Pesem Evrovizije 2016, 1. predizbor iz Stockhola, prenos Avtomobilnost Holodomor – pozabljeni genocid, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

21.25 22.20 23.30 00.15 01.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Olivija, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Ulica sanj, ris.

Medvedek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Ples Zgodbe iz školjke: Uglajena Švica Pesem Evrovizije 2016, 2. predizbor, posn.

Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Halo TV Vem!, kviz Tv-poroka A veš, koliko te imam rad: Polje buč Bacek Jon, ris.

Firbcologi Infodrom Triptih Agate Schwarzkobler, slovenski Tv film Tv arhiv, dok. odd.

Polnočni klub: Petek trinajstega Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.55 01.35 02.05

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.05 23.50 02.00 02.3

24ur Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Okus romantike, am. film Črni labod, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

11.00 12.00 15.05 15.50 17.00 17.50 18.25 19.00 19.05 20.00 20.25 21.00 23.10 23.40

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.15 23.45 23.50

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje Mojca in medvedek Jaka, Pika poka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Škocjanska o'kapnca Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

13. maja

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Turbulenca, svet. odd.

Naši vrtovi: Aleš Gnamuš, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 11/13 16.25 Profil: Sami Abu Šehade 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Radenci 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Rok Predin 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Repatriarhalizacija družbe 00.40 Ugriznimo znanost 01.05 Profil: Sami Abu Šehade 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.50 Info-kanal

09.00

12. maja 2016

13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.50 02.15 03.10

11.05 11.50 14.00 14.25 15.10 16.10 17.00 17.50 18.20 18.55 19.05 19.15 19.40 20.05

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.45 12.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.45 00.15 00.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Na poti: z Rudijem Zamanom, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Plezanje Vetrnica: Vodni drsalec Duhovni utrip: reformatorska krščanska cerkev Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Človek iz železa, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ans.

Strokovnjak svetuje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji Regionalne novice 3 Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

14. maja

05.55 06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.25 08.30 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 14.50 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 00.40 01.05 02.00

06.10 07.00 09.00 10.00 10.50 11.35 13.00 15.30 16.20 18.25 19.15 19.55 21.45 22.30 23.15 23.50 00.20 01.10 01.55 sledi 03.10 04.50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Skriti svet Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: Barve Vetrnica: Sova Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 25/26 Male sive celic, kviz Rjotaro: težko je priznati poraz, dok. film Infodrom Razred zase, ponov.

Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti V divjini z Benom Foglom: Nova Zelandija, 3/4 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Delo doma Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Stockholm, 12 točk!

Pesem Evrovizije 2016, izbor iz Stockholma, prenos Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Dober dan 50 let Hale Tivoli, dok. film 10 domačih Polnočni klub: Petek trinajstega Kajak-kanu, ep, slalom na divjih vodah, prenos Slovenija danes Andrej Šifrer in prijatelji: Srce in razum, koncert Polmesec nad planikami, dok. film Razred zase Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 2. tekma četrtfinala, prenos Zvezdana Večer z lutkami: Cimer Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Aritmični koncert: Narat Točka, glasb. odd. Športni posnetki Kajak-kanu, ep, slalom na divjih vodah, posn.

Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma četrtfinala, posn.

10 domačih

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.40 12.30 13.00 13.15 14.10 17.10 18.55 18.58 20.00

24ur Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Flicka 3, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Znan obraz ima svoj glas Divji valovi, am. film 24ur vreme 24ur Asterix in Obelix v Britaniji, franc. film 22.05 Anonimnež, ang. film 00.40 Znova v sedlu, kanad. film 02.25 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka 18.40 Dotiki gora: Kamnik 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2389. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

15. maja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.340 07.35 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.10 22.40 23.40 00.10 01.00

06.30 06.45 07.15 08.00 08.45 10.00 10.30 11.00

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

A veš, koliko te imam rad: Skriti zakladi, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Emilija, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Robotki, ris.

Pujsa Pepa, ris.

A veš, koliko te imam rad: Ples v mesečini, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Sledi, dok. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd.

Medena koža, koprod. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Modna hiša Velvet, 1/16 Intervju: Tvrdko Jakovina Poročila, šport, vreme Zaznamovani, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

04.20 05.05

Duhovni utrip Avtomobilnost Posebna ponudba Slovenija danes Glasbena matineja Žogarija Pot na Ep 2016, odd. o nogometu Kajak-kanu, ep, SL na divjih vodah, prenos Konjeništvo, pokal narodov, preskakovanje ovir, posn. iz Celja Pesem Evrovizije 2016, izbor, posn.

Ambienti Zaljubljeni v življenje Zvezdana Žrebanje Lota 25. obletnica Slovenske vojske, prenos George Gently (VII.), 1/4 Stockholm 12 točk!, ponov.

Vikend paket Športni posnetki Kajak-kanu, ep, slalom po divjih vodah, posn.

Konjeništvo, pokal narodov, preskakovanje ovir, posn. iz Celja Zabavni kanal Aritmični koncert: Narat

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 11.55 12.25 12.40 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.55 02.40

24ur, ponov.

Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Divji valovi, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Umor na peti aveniji, am. film Sanje o ljubezni, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas O psih in mačkah, am. film Otroci koruze, am. film Zvoki noči

12.45 14.30 17.45 18.15 19.05 19.50 20.00 21.20 22.45 23.45 01.00 sledi 02.35

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2388. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2389. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.40 Strokovnjak svetuje: Dam – dobim, odpoved delovnega razmerja 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Cvetje v jeseni, gledališka predstava KD Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton v gledališču in na koncertih klasične glasbe 18.00 Ustvarjalne iskrice (159), Moj album 18.20 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 19.00 Pop corn: Sticky licks 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Potep 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

16. maja

06.00 06.10 06.55 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.00 22.00 23.05 23.40 00.55 01.25 02.15

06.10 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.50 10.45 11.00 11.40 14.05 15.35 16.25 17.00 17.50 18.20 18.55 20.40 21.10 21.45 23.20 00.30 01.20 02.05 03.25 05.10

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.30 02.05

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 18.25 18.30 18.50 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom Kaj govoriš?=So vakeres?

Kače, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Repatriarhalizacija družbe Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Medo in Mica, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Razred zase: Plešem, torej sem, ponov.

Novice eRTeVe Pavle, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Pisave Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Pika Nogavička Zgodbe iz školjke: Dedek in jaz Točka, glasb. odd.

Krištof Zupet: Slikar, dok. film Duhovni utrip: Reformatorska krščanska cerkev Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Petek trinajstega Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del Plavanje, ep, prenos iz Londona Ti, jaz in oni, 5/6 Ti, jaz in oni, 6/6 Wallander (IV.), Mož v stiski, 3/3 Spomini: Zora Konjajev Halo TV Točka, glasb. odd.

Plavanje, ep, posn. iz Londona Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Prevara, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2389. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo SVIT – V skrbi za posameznik Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

17. maja

18. maja

05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Obzorja duha 12.15 Svizec, dok. odd.

13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov.

14.20 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris.

15.45 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil: Blaž Peršin 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Dunajski vrtički, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Jani Nani, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 8/12 20.55 Svet edincev, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Tatjana Rejec, pogov. odd.

01.00 Profil: Blaž Peršin 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

05.40 05.45 06.55 11.15 11.40 12.25

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10 08.30 09.10 10.10 11.00 12.05 14.30

06.00 07.00 07.05 7.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05

16.00 17.00 17.50 18.20 18.55 20.50 21.40 22.45 23.15 00.10 00.55 01.45 03.40 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Netopirji Zgodbe iz školjke: Skriti svet Žogarija Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

To bo moj poklic: Kamosek, 2. del Plavanje, ep, prenos iz Londona Večer z lutkami, ponov.

Pogrešani sin, 5/8 Ambienti, ponov.

Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Plavanje, ep, posn. iz Londona Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.30 01.05 01.40

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2390. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Korita Mostnice Napovedujemo Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Mura Raba TV, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.35 11.55 12.00 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 22.00 22.25 23.55 00.00

13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.30 22.00 23.05 00.00 00.30 00.55 01.20 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Pisave Naši vrtovi: Luciano Viatori, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Intervju Prava ideja: Rok Predin Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Na naši zemlji: Mavhinje Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Nateg in pol, am. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 6/6 Turbulenca, svet. odd.

Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

08.20 08.55 09.55 11.00 11.30 12.15 14.30 15.55 17.00 17.45 18.20 18.55 21.00 21.10 22.00 23.00 23.35 00.05 01.00 01.45 02.30 04.40 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Tone bi bil rad hitrejši Zgodbe iz školjke: Ups! Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Vem! kviz To bo moj poklic: Pečar, 1. del Plavanje, ep, prenos iz Londona Žrebanje Lota Čas za Manco Košir Svetloba in senca, nem. film Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert Točka, glasb. odd.

Halo TV Plavanje, ep, posn.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.45 01.20 01.55

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2390. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 161) Strašni zmaj Žogarija 1 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom?

Regionalne novice 3 Pop corn: Cosmo daivat Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.25 11.30 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Parada uÄ?enja: S trebuhom za kruhom – Kako z izobrazbo do veÄ?jega hlebca?

16.00 Vila Bianca Predavanje TehniÄ?ni pripomoÄ?ki za senzorno ovirane – slepe, gluhe in gluhoslepe 17.00 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?na joga 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Predavanje akademske slikarke UrĹĄule SkornĹĄek Pogledi na sodobno umetnost 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica AngleĹĄki veÄ?er

Odprtje razstave jancraft – usnjene Şivali

12. maja 2016

PALOMBO, Alyssa: BeneĹĄki violinist: zgodba o Vivaldiju od – odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Roman BeneĹĄki violinist je pravzaprav romaneskna zgodba o italijanskem skladatelju, violinistu, dirigentu in mojstru italijanske glasbe za godala Antoniu Luciu Vivaldiju. Vivaldijeva ljubezen do glasbe se je razvijala Ĺže v otroĹĄtvu. Njegov oÄ?e je bil znan kot odliÄ?en violinist in si je sluĹžil kruh v orkestru cerkve Sv. Marka. Nadarjenega, a bolehnega deÄ?ka (muÄ?ila ga je

ni Ĺžlici sladkorja? Knjiga Kruh na zagovoru govori o tem, kako blagodejno vpliva izloÄ?itev pĹĄenice in tako propagiranih polnozrnatih Ĺžitaric na naĹĄe zdravje. Dr. William Davis s to knjigo napiĹĄe prepriÄ?ljivo obtoĹžnico pĹĄenice, pri Ä?emer njegova razlaga in dokazi temeljijo na starejĹĄih in novejĹĄih kliniÄ?nih raziskavah ter na praktiÄ?nih primerih pacientov iz svoje ordinacije. Dieta brez pĹĄenice ima ĹĄtevilne blagodejne uÄ?inke: izguba telesne teĹže v prvih nekaj mesecih po izloÄ?itvi izboljĹĄanje presnove in sladkorne bolezni tipa 2 reĹĄitev prebavnih teĹžav, tudi tistih, povezanih z ulceroznim kolitisom in celiakijo zniĹžanje holesterola in pozitivni vpliv na velikost delcev LDL izboljĹĄanje kostne gostote in osteoporoze konec teĹžav s koĹžo in s koĹžnimi boleznimi, tudi luskavice in izpadanja las manj vnetij in boleÄ?in zaradi revmatoidnega artritisa.

FABER, Adele in MAZLISH, Elaine: Kako se pogovarjamo z najstniki in kako jih posluťamo od – odrasli / 37 – vzgoja

astma) so poslali v bogoslovje, saj je cerkvena kariera v tistih Ä?asih pomenila skoraj edino moĹžnost za izobrazbo in druĹžbeni vzpon nadarjenih, a revnih mladih ljudi. Zgodba je postavljena v 18. stoletje – Benetke, kjer glavna protagonistka Adriana d'Amato oboĹžuje glasbo, a ji oÄ?e, bogat beneĹĄki trgovec, po mamini smrti prepove igrati violino. Adriana pa vztraja in skrivoma odhaja na uÄ?ne ure igranja k Antoniu Vivaldiju. UÄ?itelj in uÄ?enka se ob Ä?arobnih zvokih baroÄ?ne glasbe zaljubita.

Adrianin oÄ?e hoÄ?e hÄ?erko poroÄ?iti z bogatim in pomembnim predstavnikom beneĹĄkega plemstva, toda mladenka vidi samo Vivaldija. A ta je zaprisegel Bogu, zato je njuno razmerje v oÄ?eh Cerkve in druĹžbe prepovedano. Oba se zavedata, da se bo njuna ljubezenska avantura po Adrianini poroki konÄ?ala, a nihÄ?e ne priÄ?akuje dogodkov, ki Vivaldija prisilijo, da mora izbrati med dvema svojima velikima ljubeznima: Ĺžensko in glasbo.

NEHRU, Jawaharlal: OÄ?etova pisma hÄ?erki od – odrasli / 821-32 – kratka proza OÄ?etova pisma hÄ?erki je knjiga pisem, ki jih je oÄ?e pisal Indiri Gandhi, kasneje Ä?etrti indijski premierki. Ko je bilo Indiri Gandhi deset let, je poletje preĹživela loÄ?eno od oÄ?eta, ki jo je sicer uÄ?il. V tistem poletju ji je oÄ?e napisal serijo pisem, v kateri Indiri pripoveduje zgodbe o Zemlji, civilizacijah, naravi, zgodovini, rasah, jezikih, praÄ?loveku ‌ ÄŒar OÄ?etovih pisem hÄ?erki se skriva v prijateljskem, potrpeĹžljivem, nevsiljivem ĹĄirjenju obzorja, v spodbujanju odprtega raziskovanja vsega, kar Ä?loveka obdaja. In to je, konec koncev, tisto, kar ima brezÄ?asno vrednost. OÄ?e hÄ?eri na zaÄ?etku knjige pripoveduje, kaj vse Ä?loveku lahko pove navaden prodnik in zakljuÄ?i: ÂťÄŒe ti lahko en sam majcen prodnik toliko pove, koliko veÄ? se lahko nauÄ?iĹĄ ĹĄele iz vseh kamnin in gora in ĹĄtevilnih drugih reÄ?i, ki jih vidiĹĄ okoli sebe!ÂŤ ÄŒetudi so bila pisma napisana leta 1928, ostajajo Nehrujeva pisma polna Ĺživljenja in sveĹžine ter navduĹĄujoÄ?e ljubezni do soÄ?loveka in narave.

DAVIS, William: Kruh na zagovoru od – odrasli / 612.39 Prehrana Dr. William Davis je kot druĹžinski zdravnik spremljal in raziskoval zdravje in poÄ?utje ĹĄtevilnih bolnikov ter ugotovil, da so pĹĄeniÄ?ni izdelki eden od glavnih krivcev za debelost, slabo poÄ?utje in druge teĹžave ljudi. Svoje izsledke je objavil v knjigi Kruh na zagovoru. Ali ste vedeli, da dve rezini polnozrnatega kruha bolj vplivata na porast krvnega sladkorja, kot Ä?e bi pojedli 2 jedil-

Avtorici se lotevata komunikacije med starĹĄi in najstniki, torej otroki v najbolj obÄ?utljivem in zelo viharnem obdobju odraĹĄÄ?anja. Ponujata inovativne predloge, kako zgraditi osnove za trajno dobre odnose med starĹĄi in mladostniki. Problemi, ki jih obravnavata, so klape, spol-

VELENJE ÄŒetrtek, 12. maj

10.00

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Velenje Robotika, delavnica izdelave robotkov na elektriÄ?ni pogon 17.00 VrtiÄ?ek pri Mladinskem centru Velenje Zasaditev in nega visokih gred, vrtiÄ?karska delavnica 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Mojce Bohak Prebujena boleÄ?ina 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Predmaturitetni nastop: Ĺ pela Oder (violina) 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Racionalno izbrane zadnjice (26. Dnevi mladih in kulture)

14.00

Petek, 13. maj 7.00 11.00

17.00 17.00 17.00 18.00 18.00 19.00

19.00 19.00 19.30

nost, mamila, hora legalis in druge teme, ki Ĺžulijo otroke te starosti. Navajata pa tudi naÄ?ine, kako prepreÄ?iti, da bi se otroci zaprli vase, oziroma jih spodbuditi, da se sami spregovorijo. Knjiga je polna neposrednih nasvetov in napisana na znaÄ?ilen realen naÄ?in, ki nagovarja tako starĹĄe kot najstnike. Avtorici sta skupaj napisali tudi knjigi Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih posluĹĄamo ter Kako se pogovarjamo z otroki, da se laĹžje uÄ?ijo.

GOLDSMITH, Mike: Izumi v 30 sekundah ml – mladina / 0 sploĹĄno Avtor dr. Mike Goldsmith je astrofizik in uveljavljen pisec knjig o znanosti za otroke. Napisal je Ĺže veÄ? kot 40 knjig o znanosti tako za otroke kot odrasle. Knjiga Izumi v 30 sekundah na poljuden in jedrnat naÄ?in opiĹĄe 30 najveÄ?jih domislic oz. izumov, razloĹženih v pol minute. Avtor jo je prilagodil mladim radovednim bralcem, starim 8 let ali veÄ?. Vsako razlago poĹživijo privlaÄ?ne barvne ilustracije britanskega grafiÄ?nega oblikovalca in ilustratorja Chrisa Andersona. Otroci bodo lahko ob prebiranju knjige spoznali, kako so kljuÄ?ni izumi spremenili svet, v katerem Ĺživimo, raziskali, vse od straniĹĄÄ?a na splakovanje do jedrskega reaktorja, razumeli delovanje satelitov, protiboleÄ?inskih sredstev, parnih vlakov in interneta, skratka odkrili izume, ki so pomagali narediti svet boljĹĄi. Vsebini je dodana predstavitev posameznega izuma v 3 sekundah, nenavadna dejstva in triminutne naloge. Knjiga je prejela priznanje Zlata hruĹĄka za kakovostno knjigo. đ&#x;”˛

Brina Zabukovnik JeriÄ?

21.00 21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje RaĹĄica – MengeĹĄka koÄ?a, planinski pohod Dom kulture Velenje, velika dvorana Nacionalno odprtje Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja Vila Bianca Odprtje razstave Razumevanje likovne umetnosti UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO je fajn, delavnica za otroke Galerija Velenje Robotika, delavnica izdelave robotkov na elektriÄ?ni pogon Atrij Velenjskega gradu Vse o Ĺ ejkspiru, parodija KD GledaliĹĄÄ?e Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Predavanje Katje TomaĹžiÄ? Hrana, energija, okusi Dom kulture Velenje, velika dvorana Ubrano petje 10/9, ponovitev koncerta ob 10. obletnici Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta Gasilski dom Ĺ kale Jubilejni koncert ob 30. obletnici Lovskega pevskega zbora LD Ĺ kale Glasbena ĹĄola Velenje Javna vaja Pihalnega orkestra PV Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Predmaturitetni nastop: Katica Zemljak (sopran), Gaja Ana Zvonar (violina), Drina DumanÄ?ić (violina) Havana bar Velenje Hot Latino Party Velenjski grad, grajski griÄ?

Rock na gradu (26. Dnevi mladih in kulture)

Sobota, 14. maj 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Velebit, planinski pohod 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Raduha, planinski pohod 7.00 Ĺ kalsko jezero RibiĹĄko tekmovanje za pokal trgovine Ĺ arman 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje BolĹĄji sejem 8.00 Titov trg in drugje po mestu Regijsko tekmovanje Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoÄ?i 10.00 Zbirno mesto: Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina – Sadjarstvo Turn Tematsko turistiÄ?no vodenje za

ANGRY BIRDS 2D in 3D (ZDA) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 95 minut ReĹžija: Clay Kaytis, Fergal Reilly Glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Sebastian Cavazza, Ĺ tefan KuĹĄar, Andrej Murenc, Mojca Funkl in PrimoĹž Pirnat Petek, 13. 5., ob 18.00 Sobota, 14. 5., ob 18.00 – 3D Nedelja, 15. 5., ob 16.00 – otroĹĄka matineja, 3D

PRETESNA KOŽA Short Skin - I dolori del giovane Edo (Italija) Najstniťka komedija, 86 minut

20.00 21.00

obÄ?ane Sadjarstvo Turn – sprehod po sadno medeni poti ÄŒebelica SAĹ A Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Barcelona, ustvarjalna delavnica Vila Bianca Okusita usodni DA, vse za poroko na enem mestu Max klub Turneja Ä?rnega humorja eMCe plac Sound Arson 6.4: Wardhill, Intercostal, KannabinĂśd, Estoner, Extreme Smoke 57

Nedelja, 15. maj 10.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje Mednarodni dan druĹžin v Muzeju Velenje – brezplaÄ?ni ogledi za druĹžine 13.00 KAC, Efenkova 61 Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana MaĹĄa in medved – Medvedja simfonija, glasbena pravljica ob svetovnem dnevu druĹžin 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo, komedija KD Gorenje

Ponedeljek, 16. maj 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Papir), Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Od skice do produkta, predavanje industrijske oblikovalke Darje Osojnik 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, ustvarjalni klub za odrasle 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Vel. dvorana Predmaturitetni nastop: Monka Logar (tolkala), Lara OpreĹĄnik (klavir) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: biografska drama PuĹĄÄ?avska kraljica

Torek, 17. maj 10.00 Zbirno mesto: Ljudska univerza Orientacijski sprehod po mestnem jedru v nemĹĄkem jeziku 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – CvetliÄ?ni venÄ?ki s Simono ÄŒretnik 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica pripravimo si okusen in zdrav zajtrk 19.00 Grilova domaÄ?ija Paberkovanje po hotenjevsko, literarni veÄ?er Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 18. maj 10.00 Pred Galerijo Velenje Celodnevno likovno ustvarjanje ob Mednarodnem dnevu muzejev 10.00 Pred Ljudsko univerzo Velenje Tkanje mestne preproge 10.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje /

ReĹžija: Duccio Chiarini Igrajo: Matteo Creatini, Francesca Agostini, Nicola Nocchi, Miriana RaschillĂ , Bianca Ceravolo, idr.

Petek, 13. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 14. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 15. 5., ob 19.00 – mala dvor.

MATERINSKI DAN Mother's Day (VB) Komedija, 118 minut ReĹžija: Garry Marshall Igrajo: Jennifer Aniston, Kate Hudson, Julia Roberts, Jason Sudeikis, Britt Robertson, Shay Mitchell idr.

Petek, 13. 5., ob 19.50 Nedelja, 15. 5., ob 18.00

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. maja 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Andreja Stajnko: Prav zabaven dan

Petek, 13. maja 10.00 ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Meritve krvnega tlaka in sladkorja 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstava Bernarda SeĹĄla Jubilej 20.00 Vila Mayer Turneja Ä?rnega humorja / GaĹĄper Bergant, Jernej Celec, AleĹĄ SeÄ?nik

Sobota, 14. maja 10.00 Trg Svobode Festival petja na prostem – Ĺ oĹĄtanj mesto svetlobe in petja 17.00 Stadion Ĺ iroko NK Ĺ oĹĄtanj : NK ZreÄ?e - Mnz Ä?lanska liga Golgeter

Nedelja, 15. maja 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan druŞine, medn. dan druŞine 15.00 Park v Topolťici Dan druŞine v parku v Topolťici – slikanje druŞin

Ponedeljek, 16. maja 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 14. maj, 8.30

Ĺ portni center Gavce – Veliki Vrh (zbor) Pohod na goro Oljko ob 15 - letnici delovanja druĹĄtva, 9.00 Pred Supermarketom Mercator Predstavitev balkonske zelenjave in meĹĄane zasaditve korit in loncev za balkone, predstavitev NateÄ?aja za izbor izdelkov za koĹĄarice dobrot Spodnje PaĹĄke doline ter NateÄ?aja za izbor najbolj funkcionalno zasajenega balkona v letu 2016;.

X Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Celje B (starejĹĄi cicibani); 16.00 Marof Podelitev priznanj DruĹĄtva vinogradnikov, 18.00 Ĺ portni center Gavce – Veliki Vrh ObÄ?ni zbor Ĺ D Gavce – Veliki Vrh, 20.00 Cerkev sv. Martina ObmoÄ?no sreÄ?anje mladih vokalnih skupin in oktetov Ĺ aleĹĄke doline X KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Otvoritev razstave starih fotografij ĹĄmarĹĄke kulture avtorja Ivana GoriÄ?nika, v okviru tedna ljubiteljske kulture (razstava bo na ogled do 22. 5.)

Nedelja, 15. maj, 15.00 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma Ĺ martno 1928 : MaleÄ?nik (Slovenska kadetska liga), 15.00 Pod TiĹĄlerjevo lipo v ReÄ?ici ob Paki, Prikaz ljudskega obiÄ?aja ÂťJajÄ?arijaÂŤ; (v primeru slabega vremena odpade) 17.00 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma, Ĺ martno 1928 : MaleÄ?nik (Slovenska mladinska liga)

Sreda, 18. maj, 18.00 Sejna soba – HiĹĄa mladih MoĹžganski fitnes; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline, 19.00 Grad Packenstein X Okrogla miza o kulturi v Ĺ martnem ob Paki, v okviru tedna ljubiteljske kulture (v primeru slabega vremena v KD Ĺ OP)

Torek, 17. maja 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Pogovor z literarnim ustvarjalcem Milenkom StraĹĄkom

Sreda, 18. maja 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan muzejev, dan odprtih vrat slovenskih muzejev 11.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem

Lunine mene

13. maja, ob 19:02, prvi krajec

STOTNIK AMERIKA: DRĹ˝AVLJANSKA VOJNA Captain America: Civil War (ZDA) Akcijska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina, 143 minut ReĹžija: Anthony Russo, Joe Russo Igrajo: Scarlett Johansson, Chris Evans, Robert Downey Jr., Elizabeth Olsen, Leslie Bibb idr.

Petek, 13. 5., ob 22.00 – 3D Sobota, 14. 5., ob 20.00 – 3D Ponedeljek, 16. 5., ob 17.00

HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija, ÄŒeĹĄka, Kata)

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 12.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 13.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 15.5. 11.00 PravljiÄ?ne urice, Avtomobil ÄŒarli • Do 13. maja prijave za glasbeni nateÄ?aj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2016 • Do 22. Maja razstava VarÄ?na montaĹža iz lesa • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut ReŞija: Žiga Virc Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj ŽiŞek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr.

Nedelja, 15. 5., ob 20.15

PUĹ ÄŒAVSKA KRALJICA Queen of the Desert (Maroko, ZDA) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut ReĹžija: Werner Herzog Igrajo: Nicole Kidman, Damian Lewis, James Franco, Robert Pattinson, Jenny Agutter, Holly Earl idr.

Ponedeljek, 16. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

12. maja 2016

Nagradna kriĹžanka Mobtel

RADIO VELENJE

Gost v oddaji ZdravniĹĄki nasveti bo prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije, flebolog. Tema: glivice

Paket brezskrbni B Neomejeno kliÄ?ite in poĹĄiljajte sporoÄ?ila od 17,95 EUR na mesec*.

Internet plaÄ?ate po porabi, a najveÄ? 5 EUR na mesec*, kar vkljuÄ?uje 10 GB.

* veÄ? na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Ĺ alek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Ĺ alamon, s. p.

• sklepanje in podaljĹĄevanje naroÄ?nin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • PlaÄ?ilo raÄ?unov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 23. 5. 2016 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka MobtelÂŤ.

IzĹžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po poĹĄti.

PestrejĹĄe poÄ?itnice s Plesno ĹĄolo Spin Plesna ĹĄola Spin pripravlja za letoĹĄnje poÄ?itnice pester plesno zabavni program, ki ga bo vodila Mojca RobiÄ? skupaj s prijatelji in ustvarjalci programa Plesne ĹĄole Spin. Program je primeren za otroke od petega leta dalje. Dopoldneve bodo napolnili s plesom, petjem, likovnim ustvarjanjem, zabavnimi in ĹĄportnimi

igrami. V Ä?asu druĹženja pa bodo posneli tudi videospote s pesmijo MojÄ?inega lepega sveta.

DruĹženje bo potekalo vsak dan med 7.30 in 15.30. Seveda bodo poskrbeli za topel obrok in pijaÄ?o. Napovedujejo tri tedenska druĹženja in sicer v Ä?asu med 27. junijem in 1. julijem, 4. julijem in 8. avgustom ter 1. in 5. avgu-

stom. Cena bo odvisna od ĹĄtevila prijav in bo znaĹĄala med 60 in 70 evri. VeÄ? informacij: Mojca RobiÄ?, Plesna ĹĄola Spin, 00386 41 602 316,www.plesnasolaspin. si, www.lepisvet.si. đ&#x;”˛

plakat_odprtje2016_2.pdf

1

28/04/16

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Vrtnarstvo PotoÄ?nik, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 28. aprila 2016 so: • Peter Lavre, Lokovica 85 a, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Zvonimir Mavri, Ĺ aleĹĄka 2 d, 3320 Velenje • Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

08:22

ÄŒETRTEK, 12. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 13. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 14. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 15. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 16. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport;18.00 Desetka; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 17. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 18. maja

GREĹ TUDI TI V POLETNO PLESN O Ĺ OLO SPIN?

2 0 1 6

SPET MENDA BO ASBA, L THE BEST! G PORT, ,Ĺ PLES, IGRE PIKNIK ...

Parada ucenja Dan ucˇecˇih se skupnosti

GOVORI SE,

DA BOMO SNEMALI TUDI I SI BOMO GLASBENO-PLESNE IN IZDELAL TNO A SVOJO UNIK VIDEOSPOTE RBO! JUPIJE J!

TO

C

M

Y

CM

13. maj 2016 ob 11. uri Dom kulture Velenje

MY

CY

K

ZATO V KOLIKOR ŽELIŠSI VSEGA TUDI TI, VABLJEN/A V NAŠO DRUŽBO SI!

2016

Nacion a Tedna lno odprtje vseĹživlje njskega uÄ?enja

CMY

VSE, KAR BEREŠ, SLIŠIŠ... DRŽI!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Parada uÄ?enja 20 16 18. maj 2016, od 15.00 do 18.00 Titov trg, Velenje

VeÄ? informacij: info@plesnasolaspin.si

Nacionalni koordinator:

ObmoÄ?ni koordinator:

S podporo:

Mestna obÄ?ina Velenje

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 12. 5. 2016, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

12. maja 2016

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

GRAĹ KA GORA KNJIGO GRAĹ KA GORA, ki sem jo izdal v samozaloĹžbi, so s sponzorstvom in odkupom knjig podprli: Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora, Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Zveza kulturnih druĹĄtev Slovenj Gradec, KnjiĹžnica Velenje, Krajevna skupnost PleĹĄivec, MO SDS, Mercator, KS Konovo, od obÄ?in pa: MO Slovenj Gradec, ObÄ?ina Mislinja ter ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Vsem sponzorjem in kupcem se najlepĹĄe zahvaljujem.

Martin PustatiÄ?nik

ODDAM V Ĺ MARTNEM OB PAKI oddam dva boksa za konje, lepi spusti in tereni za jeĹžo. Cena 120 â‚Ź na mesec. Gsm: 041 491 709 4-SOBNO stanovanje, v srediĹĄÄ?u Velenja, ob centru Nova, oddam v najem.

Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156

PRIDELKI SILAŽNE okrogle bale prodam za 25 ₏/ kom. Gsm: 041 942 898 SENO in otavo prodam.

Gsm: 031 805 549 BUKOVA in meĹĄana metrska drva v bliĹžini Velenja ugodno prodam. Cena 50 in 45 â‚Ź/m3. Gsm: 041 668 880 HLEVSKI gnoj, jabolÄ?nik, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja prodam. Gsm: 041 687 371.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

Ĺ˝IVALI MLADE zajÄ?ke prodam za zakol.

Gsm: 040 684 008 TELICO, rjave pasme, brejo 8 mesecev, paĹĄna, prodam. Gsm: 041 783 457

KOZJA mladiÄ?a (samca), srnaste pasme prodam. Gsm: 070 875 544

KUPIM TRI BALE sena s prevozom kupim.

Gsm: 041 814 416, zveÄ?er KOZO samiÄ?ko, srnaste ali sanjske pasme, kupim. Gsm: 070 875 544 TELIÄŒKA starega do 14 dni, Ä?rno belega ali sivca, kupim. Gsm: 031 774 520 RENAULT CLIO 1,2 KW, 5 vrat, bele barve, prevoĹženo 111.000 km, prodam za 680 evrov. Gsm: 041 863 141

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Oglasi, zahvale, osmrtnice

 898 17 50 epp@nascas.si

Tel. ĹĄt. 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?.

Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

• 1,5-sobno stanovanje v Velenju, 42.7 m2, zgrajeno l. 1980, 7/8 nad, adaptirano. Energ. razred: D (60 105 kWh/m2a). Cena: 50.000 ₏

ZOBOZDRAVNIKI

V Ĺ oĹĄtanju ODDAMO V NAJEM lokal Bar PodgorĹĄek.

Info: 041/ 491 709

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

GIBANJE prebivalstva

V SPOMIN Minilo bo eno leto, odkar si za vedno odĹĄel dragi moĹž

UE Velenje

POROKE

VETERINA

Jakob Anton, roj. 1954, Vitanje, Grajski trg 5; Zajc Stanislav, roj. 1939, Velenje, Efenkova cesta 49; Mikek Ana, roj. 1933, BraslovÄ?e, LetuĹĄ 59c; Napotnik Ivan, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 2a; ZlovĹĄe Kristina, roj.

1936, Mozirje, Ljubija,24; Krk Ferdo, roj. 1927, Polzela, AndraĹž nad Polzelo 11.

MILAN LENOĹ EK

Porok ni bilo za objavo.

ReÄ?ica ob Paki 50, Ĺ martno ob Paki

SMRTI

20. 8. 1937 – 14. 5. 2015 Spomin nate ĹĄe Ä?isto je sveĹž, solza se ĹĄe ni posuĹĄila, boleÄ?ina ĹĄe vedno skeli.

Vemo, nisi nas zapustil, kjer smo mi, si tudi Ti.

Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu priĹžgete sveÄ?ko.

Vsi Tvoji

Zahvala ob nesreÄ?nem dogodku

V SLOVO

V imenu Marijane G. in JoĹžeta V. gre zahvala in vse spoĹĄtovanje ob nesreÄ?nem dogodku, ki naju je doletel na jesen najinega Ĺživljenja. Zahvala gre gasilcem vseh gasilskih druĹĄtev, civilni zaĹĄÄ?iti Velenje in ĹĄe komu.

Posebna se zahvaljujeva druĹžini PozniÄ? iz Pesja, druĹžini Rednak – PribiÄ?nik iz Ĺ aleka, GPD, TiroviÄ? in druĹžini PoklaÄ?. Zahvaljujeva se tudi hiĹĄniku z Jenkove 9 in njegovi Ĺženi, Pubu zate in njihovim gostom ter Mladinskemu centru Velenje.

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki je in ĹĄe bo morda pomagal. đ&#x;”˛

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 5. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med. Šaleťka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Ĺ oĹĄtanju je zaprta.

listiÄ?n ve, • speciaostiÄ?ne preiska pijo in n g ra ia te d zio • lantno fi • ambu ila. v • zdra

Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Avto PodgorĹĄek d.o.o

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

nje krije: Zavarova e preglede,

PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, tel.: 03/425-35-19

VOZILO

DEŽURSTVA ZD VELENJE

• 3-sobno, stanovanje v Velenju 75 m2, zgrajeno l. 1975, 1/10 nad., z odliÄ?no razporeditvijo prostorov. Energ. razred: C (35 - 60 kWh/ m2a). Energ. razred: C (35 - 60 kWh/m2a). Cena: 69.000 â‚Ź

BERNARDA LENKO 1968 – 2016 Globoko pretreseni sporoÄ?amo Ĺžalostno vest, da se je mnogo prezgodaj od nas poslovila spoĹĄtovana sodelavka in profesorica Bernarda Lenko. ÂťNi konec, ko pride tvoj zemeljski konec.

Le vsakodnevno orodje pospraviĹĄ in se odpraviĹĄ k poÄ?itku.

Po isti poti, koder odhajaĹĄ, nevidno prihajaĹĄ nazaj - med svoje, ki jih ne nehaĹĄ ljubiti in ki Ĺživijo od tvoje ljubezni.

In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.

LuÄ?ko priĹžgem sredi belega dne. Iz mojega dne za tvojo veÄ?nost. Iz mojega srca za tvoje srce. A moja luÄ?ka komaj brli ob tisoÄ?ih luÄ?kah tvojega srca, ki jih v vsakem cvetu pomladi zame, ta dan, priĹžigaĹĄ ti.ÂŤ (T. Kuntner)

Zelo te bomo pogreĹĄali.

Sodelavci Ĺ olskega centra Velenje

Marijana in JoĹže V.

ZAHVALA

ZAHVALA

STANISLAV VIRBNIK

BERNARDKA LENKO

Ĺ kale 83 a, Velenje

iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju

31. 10. 1936 – 19. 4. 2016

26. 3. 1968 – 4. 5. 2016 Ni te veÄ? na vrtu, ne v hiĹĄi, niÄ? veÄ? glas se tvoj ne sliĹĄi, Ä?e luÄ?ko na grobu upihnil bo vihar, v naĹĄih srcih je ne bo nikdar.

Ob boleÄ?i izgubi ljube mame in Ĺžene se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sodelavcem ter dijakom za oporo in pozitivne misli. Hvala govornikoma in pevcem ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i: sin Borut, moĹž Franci s svojci

Daj srcu moÄ? in Ä?asu Ä?as, sprosti misli, hrepenenja.

Ljubimo te, ljubi nas.

Za vedno. In skleni krog Ĺživljenja.

(Klara Salobir)

Ob boleÄ?i izgubi dragega Stanka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoÄ? ob dolgi bolezni, izraĹženo soĹžalje in za darovano cvetje in sveÄ?e. Hvala dr. GroĹĄlju za izkazano zdravstveno pomoÄ?, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za dobro dolgoletno oskrbo in nego, gasilskemu druĹĄtvu Ĺ kale in rudarski straĹži za izkazano Ä?ast, govorniku Samu KopuĹĄarju ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena Fanika, hÄ?erki Stanka in Mirjam z druĹžinama ter ostalo sorodstvo

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 28

Velenjska plaĹža bo ĹĄe bolj zanimiva V teh dneh urejajo obalo in okolico Ä?olnarne – Kupili bodo dodatna vodna igrala – Izbrali so novega gostinca – Parkirnine letos ne bo Bojana Ĺ pegel

odgovornost), pa so postavili tuĹĄe. V sodelovanju s PremogovVelenje, 9. maja – Redni spre- nikom Velenje so postavili tudi hajalci v vsakem letnem Ä?asu nove lesene tribune za sonÄ?enje. zanimivega obmoÄ?ja ob Velenj- ObÄ?ina je poskrbela tudi za asskem jezeru so v minulih dneh faltiranje ceste do Ä?olnarne. V zagotovo opazili, da tam pote- teh dneh za objekt Ä?olnarne urekajo gradbena dela. Ja, poletje jajo nove elektro in vodovodne se hitro bliĹža in na MO Velenje napeljave, poleg tega so na plaĹži si Ĺželijo, da bi bila velenjska pla- nasuli nov pesek. 40 metrov od obale so postaĹža letos ĹĄe bolj vili dva lesena atraktivna. Lasplava, postavini je ob vroÄ?em LetoĹĄnja plavalna li so tudi gol za poletju velik sezona se bo igranje vaterobisk kopalcev uradno zaÄ?ela pola, pod avtopresenetil tudi konec junija. kampom je ponjih, letos pa si stavljen ponĹželijo, da bi se v ton, ki omogotem lepem kotiÄ?ku doline dogajalo ĹĄe veÄ?. Za- Ä?a varen vstop v vodo vsem ljuto so priprave na novo sezono Ĺže biteljem vodnih ĹĄportov. Bojan PrelovĹĄek iz MO Velenje nam je v polnem teku.

MO Velenje je lani zaÄ?ela ob- povedal, da to ĹĄe ni vse. ÂťPostanovavljati Ä?olnarno, veÄ? so vlo- vili bomo tudi manjĹĄo skakalniĹžili tudi v urejanje plaĹže, ki so co, poleg tega bomo kupili vsaj jo podaljĹĄali za 30 metrov. Tako ĹĄe enkrat toliko napihljivih voso lani v objektu Ä?olnarne ure- dnih igral, kot smo jih imeli lani. dili sanitarije, na plaĹži, ki ĹĄe ve- Razpis za izbiro najugodnejĹĄega dno ni uradno kopaliĹĄÄ?e (zato ponudnika bomo objavili prav se v jezeru vsi kopajo na lastno v teh dneh. Poskrbeli pa bomo

â?ą

Letos bo plaĹža dobila dodatno gostinsko ponudbo. Plato, na katerem bodo postavili kioske za prodajo prigrizkov in sladoleda na kepice, Ĺže stoji, gradbena dela teÄ?ejo tudi ob Ä?olnarni, ki bo dobila novo vodovodno in elektriÄ?no napeljavo.

tudi za prisotnost reĹĄevalcev iz vode.ÂŤ

Kmalu urejeno postajaliĹĄÄ?e za avtodome

Tudi letos bodo lahko obiskovalci velenjske plaĹže brezplaÄ?no uporabljali Âťmestne leĹžalnike,ÂŤ kupljene ob 55-letnici Velenja.

Velika novost pa je, da parkiranja ne bodo veÄ? zaraÄ?unavali, saj je bilo lani zaradi tega veliko hude krvi. ÂťRaÄ?unamo, da nam bo uspelo ĹĄe letos parkiriĹĄÄ?a nad Ä?olnarno tudi asfaltirati.

Pokrita trĹžnica pred odprtjem Ne januarja, ne aprila, ampak maja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Pa jo bodo doÄ?akali!

Odprtje pokrite kmeÄ?ke trĹžnice v Ĺ oĹĄtanju so letos napovedovali Ĺže dvakrat, najprej, da bo konec januarja, potem, da bo aprila. Zdaj se sicer Ĺže ve, da bo maja, le toÄ?nega datuma ĹĄe niso napovedali. Dela so konÄ?ana, opravljen je tehniÄ?ni prevzem in

teĹžko se ĹĄe kaj zaplete.

V pokritem delu trĹžnice bo prostora za trinajst stojnic. Te bodo uporabljali ponudniki, ki so sadje in zelenjavo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom doslej ponujali ob petkih, in tudi novi. Dogovori v teh dneh pospeĹĄeno potekajo.

S trĹžnico se podoba mestnega jedra Ĺ oĹĄtanja spreminja, saj ta dopolnjuje prenovljen Trg svobode. Predsednica sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik je zelo zadovoljna. ÂťMaksimalno se bomo potrudili, da tudi zaĹživi tako, kot si ljudje

Ĺželijo,ÂŤ pravi.

V svetu KS velik poudarek dajejo druĹženju krajanov. ÂťMislim, da nam to kar dobro uspeva. Tudi trĹžnica bo kraj, kjer se bomo sreÄ?avali in druĹžili, med tednom veÄ? ob stojnicah, konec tednov pa na tematskih dnevih, ki jih naÄ?rtujemo. Ĺ˝elimo, da bi bil prostor Ä?im bolj izkoriĹĄÄ?en in da bi pritegnil vse generacije.ÂŤ Gradnja trĹžnice je st ala 300.000 evrov, velik deleĹž je prispevala krajevna skupnost, pomagala pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

DruĹženje ob domaÄ?ih salamah V Gaberkah domaÄ?ini vedo, kako se delajo odliÄ?ne salame.

To so dokazali tudi v petek 29.

4., ko so priredili lokalno salamijado in povabili domaÄ?ine, da se lahko s svojimi domaÄ?imi izdelki pohvalijo in udeleĹžijo tekmovanja za najboljĹĄo. Ustanovili so strokovno komisijo, ki je salame ocenila po strogih kriterijih za

videz, strukturo okusa in vonj.

K ocenjevanju so kasneje povabili tudi vse obiskovalce. Cel dogodek je bil organiziran z namenom druĹženja ob dobrih salamah, siru in kruhu in vseh domaÄ?ih jedeh, ki so jih domaÄ?ini pripravili. Da pa okusi komisije in okusi vseh ostalih obiskovalcev niso bili tako razliÄ?ni, lahko

povemo, da so prva tri mesta v obeh ocenjevanjih pripadala istim lastnikom salam, le na vrhu sta mesti zamenjali lastnika.

Zmagala je salama Tomija Spitala, drugo mesto je prejela salama Dejana SoviÄ?a, tretje mesto pa salama Branka OstrovrĹĄnika. đ&#x;”˛

AJ

Poleg tega bomo postavili posta- ÂťÄ?mrljiÂŤ. Gre za lesene hiĹĄice, ki jaliĹĄÄ?e za avtodome. Projekti so jih VelenjÄ?ani poznajo Ĺže iz mekonÄ?ani, trenutno pridobivamo stne trĹžnice, ime so dobile zarasoglasja. V tem tednu bomo na di Ä?rno-rumene barve. V eni od upravni enoti oddali vlogo za iz- njih bodo obiskovalci lahko kudajo gradbenega dovoljenja. ÄŒe pili manjĹĄe prigrizke, v drugem bo ĹĄlo vse tekoÄ?e, bo postajaliĹĄÄ?e pa sladoled na kepice, ki ga bo urejeno do konponujala velenjca junija,ÂŤ izveska slaĹĄÄ?iÄ?arna Od zaÄ?etka do mo. Uredili ga Jagoda,ÂŤ razlobodo nasproti Ĺži PrelovĹĄek. konca kopalne avtokampa.

Drugi razpis, sezone bo ERICo za izbiro noveopravljal tedenske VeÄ? ga gostinca na analize kakovosti dogodkov, velenjski plaĹži, kopalne vode. pestrejĹĄa so zakljuÄ?ili v gostinska petek. Ponudb ponudba je bilo kar 15, Ker so na obÄ?ini presodili, da pred odloÄ?itvijo so na obÄ?ini izje ob velikem obisku treba pope- brali dve mladi podjetnici, ki sta striti tudi gostinsko dejavnost na ponudili najviĹĄjo najemnino. Z plaĹži, so pred kratkim objavili ĹĄe njima so opravili tudi razgovor, dva razpisa. ÂťObiskovalci plaĹže da sta lahko osebno predstavili so si Ĺželeli, da bi lahko na pla- vizijo gostinske in dodatne poĹži tudi kaj malega pojedli, zato nudbe na plaĹži. Izbrali so Ĺ oĹĄtasmo objavili razpis za tovrstno njÄ?anko Mio Zager, ki uspeĹĄno ponudbo. Prav v tem tednu bo- vodi lokal v RogaĹĄki Slatini, kjer mo na plato, ki smo ga uredili se je Ĺže izkazala. Njen program pod cesto do Ä?olnarne, postavili dogodkov na plaĹži naj bi bil zedva kioska, ki jih imenujemo kar lo bogat, kar naj bi pretehtalo

â?ą

pri odloÄ?itvi zanjo. Po odzivih na socialnih omreĹžjih pa se zna zgoditi, da se bo neizbrana mlada podjetnica pritoĹžila. Bojan PrelovĹĄek nam je v petek povedal: ÂťVemo, da je bila gostinska ponudba v preteklih letih na tem obmoÄ?ju bolj ĹĄibka. Upamo, da se bo to letos spremenilo. Tudi videz lokala bo drugaÄ?en, saj bomo tudi tukaj postavili dva ÂťÄ?mrljaÂŤ, za drugo pa bo poskrbela najemnica.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so pred kratkim imeli sestanek z vsemi, ki delujejo na obmoÄ?ju TRC Jezero. Kot kaĹže, bo letos ob Velenjskem jezeru dogodkov ĹĄe veÄ? kot prejĹĄnja leta, veÄ?ina terminov je Ĺže znanih. ÂťPrireditve bo zaÄ?elo druĹĄtvo modelarjev Velenje, ki bo od 3. do 5. junija pripravilo tekmovanje modelov Ä?olnov Velenje EnduranceÂŤ. Sledilo bo kar nekaj SUP tekmovanj, ZOO Station pa bo poleg njih Ĺže maja organiziral tudi svetovni pokal WIND SURF. Ta bo od 27. do 29. maja. Morda bodo letos na jezeru spet potekale Jadranske igre, ki so letos spremenile ime.

Dogovori teÄ?ejo.ÂŤ Dogodkov pa bo, kot nam je zatrdil sogovornik, tja do konca septembra ĹĄe veliko. VeÄ? kot prejĹĄnja leta. đ&#x;”˛

Pletna Ĺže pluje Pred dvema letoma je po Velenjskem jezeru zaÄ?ela pluti pletna, lesena ladjica na elektriÄ?ni pogon, ki sprejme 18 potnikov. Pletna je letos Ĺže zaÄ?ela voziti; voĹžnje trajajo 30 minut, Ä?lani Kluba vodnih ĹĄportov pa jih opravljajo ob petkih, sobotah in nedeljah, za najavljene skupine pa tudi med tednom.

Ĺ nite tudi tokrat uspele AndragoĹĄko druĹĄtvo je na Velenjskem gradu ponovno priredilo JajÄ?arijo Velenje, 4. maj – JajÄ?arija ali pri nas tudi ĹĄnitarija je pravzaprav ljudsko praznovanje florjanovega. Ĺ ego Ĺže kaki dve desetletji ohranja Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje, ko Ä?lani v atriju Velenjskega gradu na izbrano temo priredijo program v sodelovanju s ĹĄolarji in ustvarjalci. Tokrat je JajÄ?arija potekala na temo Ĺ ege in navade ob poroki nekdaj – ljubezen in poroka.

Medtem ko so Ä?lanice druĹĄtva pripravljale jedi iz jajc, ki so jih prinesli obiskovalci, je upokojena uÄ?iteljica Irena Zalar povezovala prikaze dvorjenja in svatovanja, ki so jih z glasbo, plesom in skeÄ?em uprizorili uÄ?enci osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha, s pripovedjo anekdote z davne ĹĄrange v neki ĹĄaleĹĄki vasi pa tudi Anica Podlesnik.

BodoÄ?a nevesta in Ĺženin sta si ljubezen izrekla v pismih, nato pa hodila vabit vsak svoje svate. ÂťSeveda so bili vaĹĄki fantje ljubosumni, Ä?e je tuji fant odpeljal dekle iz vasi, zato so mu pripravili ĹĄrango,ÂŤ je povedala Zalarjeva, Podlesnikova pa dodala, da najlepĹĄe roĹže z vasi nikakor niso hoteli oddati zastonj. ÂťFantje so

izbrali vodjo, ki se je pogovarjal s stareĹĄino in stareĹĄnejlo. Zgodilo se je, da je vodja na predveÄ?er ĹĄrange zbolel, zato so za razgovor doloÄ?ili nekega srednjeĹĄolca.

StareĹĄina mu je zastavljal vpraĹĄanja, a mu ni znal na vsa odgovoriti. Tako so fantje ĹĄli Ĺže v minus, nakar je vodja, da bi se reĹĄil dolga, rekel: Ä?e ta roĹžica ni niÄ? vredna, jo pa lahko kar odpelje. StareĹĄina je bil zadovoljen, Ĺženin pa ne. Take punce, ki ni niÄ? vredna, pa tudi jaz noÄ?em, je rekel Ĺženin in poloĹžil denar na mizo in ĹĄran-

ge je bilo konec. Fantje so bili veseli, nevesta pa tudi, da jo je Ĺženin dobil,ÂŤ je obnovila anekdoto.

Ob JajÄ?ariji so na Velenjskem gradu odprli tudi razstavo klekljanih izdelkov Prepletene niti domiĹĄljije klekljaric Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje. Na ogled bo do 26. maja. đ&#x;”˛

tf