19 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/21 °C), soboto (11/21 °C) in nedeljo (12/22 °C) bo delno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 10. maja 2018â€

ĹĄtevilka 19 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

ÂťOdtvitanaÂŤ prijateljstva Mira ZakoĹĄek

Ob dnevu gasilcev podelili drĹžavna odlikovanja Velenje, 4. maj – Mednarodni dan gasilcev so za zahvalo vsem, ki si pod okriljem Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline prizadevajo za varovanje in reĹĄevanje Ĺživljenj ob naravnih in drugih nesreÄ?ah, izkoristili tudi v Velenju, kjer so izjemnim posameznikom iz razliÄ?nih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev na slovesnosti v Domu

kulture podelili drĹžavna odlikovanja. Priznanje za poĹžrtvovalnost je prejel Vojko Bricman iz PGD Ĺ oĹĄtanj, ki se je v velikem gozdnem poĹžaru v Hrastovcu huje poĹĄkodoval, a svojega gasilskega poslanstva ni opustil. VeÄ? na strani 18. đ&#x;”˛

tf

Gorenju tri zavezujoÄ?e ponudbe Velenje, 8. maja – V Gorenju so do predvidenega roka prejeli tri zavezujoÄ?e ponudbe zainteresiranih strateĹĄkih partnerjev iz Azije.

Skupaj z nekaterimi veÄ?jimi delniÄ?arji, ki so sodelovali v postopku preuÄ?evanja priloĹžnosti za strateĹĄka partnerstva in so zavezani k zaupnosti in mirovanju, bodo pregledali prejete zavezujoÄ?e ponudbe ter objavili naslednjo informacijo o postopku do 15. maja.

UpoĹĄtevajoÄ? doloÄ?ila podpisanih pogodb o zaupnosti z zainteresiranimi strateĹĄkimi partnerji, ne bodo komentirali morebitnih ĹĄpekulacij glede imen zainteresiranih partnerjev.

Mediji sicer ugibajo. Po neuradnih informacijah Financ so zavezujoÄ?e ponudbe oddala tri kitajska podjetja - Haier, Hefei Meiling in Hisense Electric. Med interesenti se je sicer omenjala tudi druĹžba Midea, ki pa naj bi bila bolj osredotoÄ?ena na proizvodnjo klimatskih naprav. đ&#x;”˛

V ponedeljek stekel remont 6. bloka Ĺ oĹĄtanj, 7. maja - ZaÄ?el se je prvi remont bloka 6 Termoelektrarne, ki bo predvidoma trajal dva meseca, do 2. julija. V tem Ä?asu bo polno obratoval blok 4, to pa bo tudi njegovo zadnje tako intenzivno obratovanje, saj naj bi ga jeseni ustavili in nadomestili s posodobljenim in ekoloĹĄko bolj sprejemljivim, pa tudi moÄ?nejĹĄim in mlajĹĄim blokom 5.

Med remontom ĹĄestega bloka bodo opravljena veÄ?ja remontna dela in ĹĄe preostala garancijska popravila. Zaradi najsodobnejĹĄe opreme in dovrĹĄene tehnologije je naslednji redni letni remont ĹĄestega bloka, naÄ?rtovan ĹĄele leta 2022, torej Ä?ez ĹĄtiri leta, medtem ko so bili pri starih blokih TEĹ remonti na tri leta. đ&#x;”˛

mz

Marsikaj imam proti druĹžbenim omreĹžjem, brez katerih si veÄ?ina veÄ? ne zna predstavljati sodobnega Ĺživljenja, Ä?eprav jih obÄ?asno seveda tudi sama uporabljam, a na Ĺžalost vse bolj spoznavam, kako so ti odpihnili naĹĄa ĹĄtevilna neposredna sreÄ?anja in nas odnesli v neke povsem neobvladljive vode. Danes ni dovolj, da si na enem od njih (Facebooku, Instagramu, Twitterju ‌). ÄŒe hoÄ?eĹĄ Âťbiti inÂŤ, moraĹĄ biti na vseh in imeti tudi toliko in toliko sledilcev ali pa – Ä?e hoÄ?ete– internetnih prijateljev. In koliko Ä?asa ti vzame to? Vse bolj se mi dozdeva, da je ravno v tem najveÄ?ji problem, da ga zdaj preprosto naenkrat nimamo in da ob tem vse bolj pozabljamo na neposredne stike in pogovore. Le kako bi ob vseh obveznostih v ĹĄoli, sluĹžbi in na druĹžbenih omreĹžjih ĹĄe naĹĄli Ä?as zanje?

Pa bi bilo prav, da se zamislimo nad svojim ravnanjem. Pred dnevi sem v kavarni opazovala mlad par, vsakega s svojim mobilnim telefonom, skorajda si nista namenila pozornosti, niti izmenjala besed. Vse, kar sta govorila, pa je bilo: ÂťSi dobila, si videla, kaj sem ti poslal?ÂŤ Pa z druge strani: ÂťTo poglejÂŤ V restavraciji pa sem opazovala mlado druĹžino s pribliĹžno dvoletno deklico in ĹĄtiriletnim fantkom, zelo vzornim oÄ?kom, ki je ves Ä?as bdel nad njima in Âťzasvojeno mamoÂŤ, ki je imela tudi med hranjenjem v rokah mobilni telefon in ves Ä?as pogledovala nanj in seveda tudi odgovarjala. Ko je morala deklica lulat, je sicer dvignila pogled, a le toliko, da je moĹžu rekla: ÂťA jo peljeĹĄ?ÂŤ Seveda jo lahko pelje tudi oÄ?ka ‌ Ob takĹĄnih izkuĹĄnjah se sama pogosto vpraĹĄam, kam vse to vodi, kje so topli medÄ?loveĹĄki odnosi, kje so tista pristna neposredna prijateljstva, pa tudi druĹžinski odnosi, ko se pogovarjamo, tako da se gledamo iz oÄ?i v oÄ?i?! Bomo res dovolili, da nas bodo raÄ?unalniki in vse, kar prinaĹĄajo s seboj, tako zasvojili, da ne bomo znali Ä?utiti niÄ?esar veÄ?, da si ne bomo znali vzeti veÄ? Ä?asa zase in pristna druĹženja, ampak se bomo prepuĹĄÄ?ali plehkim tvitom, vsem vĹĄeÄ?kom (kot da se v Ĺživljenju le hahljamo), in nam bo Ä?as spolzel mimo, ne da bi obÄ?utili, kako recimo lepa in diĹĄeÄ?a pomlad je zunaj. đ&#x;”˛

ÄŒez prvo oviro spomladanskega dela sploĹĄne mature Velenje – Minuli petek je bil za veÄ? kot 36.300 uÄ?encev 6. in 9. razredov osnovnih ĹĄol ter 6730 dijakov 4. letnikov gimnazije v Sloveniji poseben dan. Prve je Ä?akalo nacionalno preverjanje znanja, druge pa zaÄ?etek sploĹĄnega dela mature. Ta se je zaÄ?el s pisanjem eseja iz slovenĹĄÄ?ine.

Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje, je povedal, da sta pisala esej v Ä?asu, ko Ä?etrtoĹĄolci ĹĄe niso opravili vseh ĹĄolskih obveznosti, 102 dijaka, trije pa statusa dijaka niso imeli, a so bili pred leti dijaki gimnazije in opravljajo maturo v celoti. K sploĹĄnemu delu mature se je na omenjeni gimnaziji prijavilo ĹĄe 57 kandidatov iz srednjih ĹĄol iz Maribora in Murske Sobote. Pri njih bodo opravljali le en maturitetni izpit, tako imenovani peti predmet sploĹĄne mature. ÂťPriÄ?akujemo, da bodo uspeĹĄni vsi dijaki. Glede na moÄ?no generacijo maturantov tudi po uÄ?nem uspehu priÄ?akujemo na naĹĄi gimnaziji tudi letos kar nekaj zlatih maturantov.ÂŤ Naslednja pisna preizkuĹĄnja Ä?aka dijake zakljuÄ?nih letnikov gimnazije 29. maja, ustni del sploĹĄne mature pa od 3. do 22. junija. Kdo je bil uspeĹĄen na sploĹĄni maturi in kdo ne, bo znano 11. julija.

V torek, 29. maja, pa se zaÄ?enjajo napornejĹĄi dnevi ĹĄe za dijake zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol, ki so se odloÄ?ili za opravljanje poklicne mature. Takih je na preostalih ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje 210. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

10. maja 2018

Aktivnosti do konca maja Ĺ aleĹĄka dolina – 8. maja se je zaÄ?el Teden RK Slovenije, to je dan rojstva ustanovitelja humanitarne organizacije in prvega prejemnika nagrade za mir Henrija Dunanta. Teden se izteÄ?e v torek, 15. maja, v Ĺ aleĹĄki dolini pa se bodo aktivnosti vrstile vse do konca tega meseca.

Tako kot minula leta je ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pripravilo veÄ? delavnic, zdravstvenih predavanj, merjenje sladkorja, tlaka in holesterola v krvi, prikaze temeljnih postopkov oĹživljanja in uporabe defibrilatorja, pribliĹžno 600 druĹžin iz seznama upraviÄ?encev pa bo prejelo pakete pralnega praĹĄka in hrane. Denar zanje bodo zagotovile omenjene lokalne skupnosti. Poleg tega bodo prejeli ĹĄe hrano, pridobljeno iz evropskih rezerv.

ObmoÄ?je Titovega spomenika ĹĄe ne bodo obnavljali V proraÄ?unu Mestne obÄ?ine Velenje je bila letos predvidena obnova obmoÄ?ja Titovega spomenika v viĹĄini 150 tisoÄ? evrov.

Idejno reĹĄitev so iskali z javnim nateÄ?ajem, ki je bil zelo uspeĹĄen, ideje pa so bile tudi javno objavljene. So pa vse moÄ?no presegle predvideno proraÄ?unsko postavko, saj so se gibale v viĹĄini okoli 300 tisoÄ? evrov. Uprava je zato predlagala, da to nalogo prenesejo v naslednje obdobje in je v rebalansu proraÄ?una niso predlagali. đ&#x;”˛

mz

Sofinanciranje turistiÄ?nih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov turistiÄ?nih druĹĄtev in turistiÄ?ne zveze na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Okvirno je za sofinanciranje na voljo 35.000 evrov.

Prijave so moĹžne najpozneje do 31. maja. đ&#x;”˛

Mednarodna federacija druĹĄtev RdeÄ?ega kriĹža in RdeÄ?ega polmeseca deluje danes v 190 drĹžavah sveta. Gonilna sila delovanja teh organizacij so prostovoljci. Bilo naj bi jih blizu

15 milijonov. Po podatkih RK Slovenije jih v Sloveniji deluje pribliĹžno 13 tisoÄ?, opravijo pa okoli 600 tisoÄ? ur. To pa je enako delu 300 zaposlenih za polni delovni Ä?as. ZaÄ?etki

prostovoljstva segajo v Sloveniji v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem ustanovljeno Ĺ˝ensko druĹĄtvo za pomoÄ? ranjenim in bolnim vojakom. Ĺ˝enskemu druĹĄtvu se je leta 1900 pridruĹžilo moĹĄko, po imenu Domoljubno pomoĹžno druĹĄtvo deĹželno. Mednarodni odbor RdeÄ?ega kriĹža v Ĺ˝enevi pa je RdeÄ?i kriĹž Slovenije kot samostojno nacionalno druĹĄtvo priznal leta 1993.

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje so povedali, da so ponosni na svoje prostovoljce, saj so nepogreĹĄljivi pri izvajanju naÄ?rtovanih aktivnosti, za katere se dogovorijo na zboru Ä?lanov. Aktivnih so imeli lani 232, opravili pa so nekaj manj kot 11 tisoÄ? prostovoljnih ur.

Delujejo v 22 krajevnih organizacijah RK in v treh aktivih RK v podjetjih Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

tp

mkp

Spor zaradi voliĹĄÄ?a

GledaliĹĄÄ?e Velenje dobilo zlato plaketo

ReÄ?ica ob Savinji - Krajani zaselkov Nizka in Varpolje v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji so zaradi nestrinjanja z ukinitvijo lokalnega voliĹĄÄ?a sproĹžili peticijo, s katero od okrajne volilne komisije zahtevajo takojĹĄnjo doloÄ?itev novega voliĹĄÄ?a na obmoÄ?ju. Od 400 volilnih upraviÄ?encev se jih je 187 odloÄ?ilo tudi za bojkot nedeljskega referenduma o drugem tiru.

GledaliĹĄÄ?e Velenje v tem letu praznuje 55. obletnico ustvarjanja raznolikih gledaliĹĄkih predstav, pri katerem je sodelovalo veÄ? kot 200 posameznikov in na oder postavilo 76 premier. Ob Ä?astitljivi obletnici je gledaliĹĄÄ?e prejelo zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je priznanje in hkrati zahvala za predano delo na podroÄ?ju gledaliĹĄke ustvarjalnosti, ki bogati kulturno-umetniĹĄke vsebine v mestu in po Sloveniji.

đ&#x;”˛

Ĺ˝upan bo sprejel delavce s podroÄ?ja zdravstva Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? bo danes ob 18. uri v domu kulture Velenje sprejel delavce, ki so zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in BolniĹĄnici TopolĹĄica ter velenjske koncesionarje, ki delujejo na razliÄ?nih zdravstvenih podroÄ?jih.

Sprejem za zaposlene v zdravstvu pripravljajo Ĺže tradicionalno maja, ko obeleĹžujemo svetovna dneva babic in medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov.

Na letoĹĄnjem sprejemu bo nastopila Manca Izmajlova ob klavirski spremljavi Olge Ulokina in violinista Benjamina Izmajlova.

tf

đ&#x;”˛

Se nam bodo vremena konÄ?no le zjasnila!?

Pravila tednika NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje za volitve

ÄŒas preverjanja – Z ÂťmuzejcemÂŤ na Ä?okolado – Celjski pump track – Branje brez meja

Skladno z zakonodajo, ki ureja volitve, tednik NaĹĄ Ä?as doloÄ?a obseg, pogoje in naÄ?in dela Ä?asopisa, radia Velenje ter njunih spletnih strani ob predÄ?asnih volitvah v drĹžavni zbor.

NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje bosta kot samostojna in nestrankarska medija, neodvisno in nepristransko informirala ob predsedniĹĄkih volitvah. V uredniĹĄtvu bomo skladno z zakonom in uredniĹĄko politiko zagotavljali korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov. O naÄ?inu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o kampanji, kandidatih in volitvah odloÄ?a uredniĹĄtvo samostojno in v skladu z uredniĹĄko politiko, po lastni presoji pomembnosti, relevantnosti, verodostojnosti in zanimivosti. Med kampanjo ne bomo objavljali pisem z oÄ?itno predvolilno vsebino. Skladno z medijskim zakonom bomo objavljali popravke oziroma odgovore na objavljene informacije. Pri tem pa bomo odrekli objavo vsem, ki bi popravke ali odgovore poskuĹĄajo izrabiti za posredno kampanjo.

Volilni oglasi ne smejo krĹĄiti zakonov, obvezna je navedba naroÄ?nika oglasa. Za toÄ?nost in resniÄ?nost navedb v oglasu je odgovoren naroÄ?nik oglasa. Za plaÄ?ane oglase veljajo veljavni volilni ceniki. đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo pri prispevku o generalu Rudolfu Maistru „27. april – simbol treh zgodovinskih dogodkov“ objavili tudi njegov portret. Pomotoma je izpadel podpis, da je avtor portreta slikar JoĹže Kramberger iz Mozirja, portret pa visi v Vojnem muzeju Logatec.

Prizadetim se za napako opraviÄ?ujemo.

Tako, zaÄ?elo se je zares! In to velja za odrasle kot tudi za mnoge mlade. Za oboje je bil zadnji petek neke vrste veliki petek. Z zaÄ?etkom volilne kampanje so stranke zaÄ?ele lov na volivce, srednjeĹĄolci in osnovnoĹĄolci so s preverjanjem znanja zaÄ?eli lov za dobre ocene ali zakljuÄ?ek ĹĄolanja. Precej podobnosti, pa vendarle veliko razlik. ÄŒudno, pravimo, da na mladih svet stoji, starejĹĄi pa v glavnem krojijo dogajanje in Ĺživljenje. Slednje na veliko kroji tudi narava. Ta je letos z vremenom dokaj podobna (naĹĄi) politiki. Izredno nestabilno je. In povzroÄ?a nam veliko ĹĄkode. Sicer pa se nam vse tja do zaÄ?etka junija obetajo visoke temperature; vsaj zaradi volilne kampanje, Ä?e Ĺže ne zares zaradi toplega vremena. Sicer pa velja: da bi se vsaj po teh volitvah Kranjcem vremena le zjasnila!

Pravo vreme sicer dela kar nekaj preglavic organizatorjem raznih prireditev – sobotne prireditve v PodÄ?etrtku ni pregnalo. Saj je bila veÄ?ina prireditev Festivala Ä?okolade in vina pod streho. Bilo je tradicionalno veselo, sladko-grenka Ä?okolada in sladko Ĺžlahtno vino sta na Ĺže Ä?etrti festival privabila veliko obiskovalcev, najveÄ? domaÄ?inov, pa tudi ljudi od drugod. Kdor je Ĺželel, se je sem lahko pripeljal tudi z muzejskim vlakom. V okviru skupnega projekta Popeljite se po deĹželi Celjski, ki ga ob celjskem Zavodu za turizem in prireditve podpira ĹĄe 21 obÄ?in tega obmoÄ?ja, bo razen zadnje sobote muzejski vlak na tej progi vozil ĹĄe naslednjo soboto. V ta vlak ljudje kar radi sedajo, Ä?eprav je starejĹĄi, kot so kompozicije, ki sicer redno vozijo med Celjem in Velenjem; a so te v klavrnem stanju. VoĹžnja pa marsikdaj tudi ni bolj toÄ?na in bistveno hitrejĹĄa.

Zaradi zadnje novosti v kolesarjenju pa v Celju voĹžnja s kolesi ne bo hitrejĹĄa, morda pa bolj varna. In bolj zanimiva. V nedeljo so namreÄ? v celjski Novi vasi odprli nov Âťpump trackÂŤ, kroĹžno urejen kolesarski poligon z Ĺživahnimi grbinami in ovinki. Namenjen je kolesarjem, a ne le njim. Po asfaltni povrĹĄini se lahko vozijo tudi s skiroji, rolerji in rolkami. Ta otvoritev je bila le ena od ĹĄtevilnih prireditev, ki so jih tudi letos v Celju pripravili v maju, celjskem mesecu ĹĄporta. Sicer pa ta mesec ni namenjen le ĹĄe pestrejĹĄi ĹĄportni aktivnosti mladih, ampak vseh generacij Celjanov. Razen Âťpump trackaÂŤ je novost v

letoĹĄnjem ĹĄportnem maju ĹĄe moĹžnost uporabe nove plezalne stene v telovadnici 1. osnovne ĹĄole, ki so jo nedavno odprli. Pripravili bodo tudi tri tradicionalne teke: NoÄ?ni tek, Tek oÄ?kov, Tek ob Savinji, ki ima Ĺže dolgo tradicijo, ter ĹĄe dobrodelni tek –TeÄ?em, da pomagam.

V soboto bodo tekli tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. TamkajĹĄnje ĹĄportno druĹĄtvo bo pripravilo Tek po ĹĄmarskih bregih. Trasa se izogiba vsem pomembnejĹĄim prometnicam, v glavnem poteka po Ä?isti naravi.

Tak tek je seveda tudi zdrav. Za celotno obmoÄ?je, za katero je pristojen ĹĄmarski zdravstveni dom, pa bodo za ĹĄe boljĹĄe pogoje preventive in zdravljenja na Zdravstveni postaji RogaĹĄka Slatina uredili Center za krepitev zdravja. Prostore bo imel v nekdanji lekarni, ki jo bodo obnovili. V tem zdraviliĹĄkem kraju pa so ob svetovnem dnevu knjige proslavili tudi 15-letnico samostojne knjiĹžnice. Ob tem so sklenili tudi letoĹĄnjo sezono akcije bralne znaÄ?ke za odrasle Branje brez meja/ÄŒitanje bez granice; tak dvojeziÄ?ni naslov nosi zato, ker so jo pripravili v sodelovanju s knjiĹžnico iz Krapine.

V Ĺ˝alcu pa so zadnji petek in soboto odprli vrata njihovega znanega vrta – pripravili so Ĺže 12. Dneve odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatiÄ?nih rastlin InĹĄtituta za hmeljarstvo. Tu imajo vedno kaj lepega in zanimivega pokazati. Ne le tisto, kar raste na vrtu, tudi marsikaj drugega, povezanega z zdravilnimi rastlinami ter urejanjem vrta.

Pa ĹĄe to: ne zgodi se pogosto, da bi kje na draĹžbi prodajali most.

Kot smo sliĹĄali, ga je konjiĹĄkemu steÄ?ajnemu upravitelju res uspelo prodati. Ne gre za navaden most, ampak za prehodnega, ki nad celjsko KidriÄ?evo ulico povezuje stavbi nekoÄ? celjskih (regijskih) ÂťbiserovÂŤ Tehnopolisa ter RITS-a, Razvojno-inovacijsko-tehnoloĹĄkega srediĹĄÄ?a Savinjske regije. Nekateri v Celju se Ä?udijo, da naj bi ga bil kupil zasebnik, ne pa celjska ObÄ?ina. Ob raznih naÄ?rtih z mostovi bi ga namreÄ? lahko prestavila v srediĹĄÄ?e mesta in z njim nad GregorÄ?iÄ?evo ulico povezala sedanji in naÄ?rtovani objekt Zdravstvenega doma. In konec bi bilo ugibanj, ali bo povezava potekala po zraku ali pod zemljo. đ&#x;”˛

k

đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

SEJA

10. maja 2018

VeÄ? cest, luÄ?i, poslovnih zemljiĹĄÄ?, sonÄ?na ura v SonÄ?nem parku ...

Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje z rebalansom letoĹĄnjega proraÄ?una razveselili mnoge, saj bodo z veÄ? prenesenega denarja iz lanskega leta ter nekaterimi prerazporeditvami uresniÄ?ili ĹĄtevilne Ĺželje – V Cirkovcah ostaja vrtec, podruĹžniÄ?ne ĹĄole pa zaÄ?asno ne bo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 8. maja – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se zbrali na majski seji, ki je bila vsebinsko zahtevna in obseĹžna, a so se uspeĹĄno ÂťprebiliÂŤ skozi vsa gradiva. BliĹžino lokalnih volitev je v ĹĄtevilnih svetniĹĄkih vpraĹĄanjih Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no Ä?utiti, tokrat pa so bila tudi vsebinsko zelo zanimiva in izvedeli smo veliko zanimivega. Vrtec v Cirkovcah ohranjajo, bodo pa zaÄ?asno ukinili podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo v tem kraju, saj ima vpisane samo ĹĄtiri uÄ?ence.

NajpomembnejĹĄa toÄ?ka pa je bil vsekakor sprejem rebalansa obÄ?inskega proraÄ?una, ki pa so ga pomembno dopolnili, saj bodo udejanjili bistveno veÄ?, kot so prvotno naÄ?rtovali.

tisoÄ?) ter manjĹĄe prodaje zemljiĹĄÄ?

(275 tisoÄ?). Ti investiciji se zaradi kasnejĹĄe sprostitve nepovratnih sredstev nekoliko zamikata. VeÄ? pa bo izkupiÄ?ka od nadomestila za uporabo stavbnih zemljiĹĄÄ?

(550 tisoÄ?akov), najemnin za komunalno infrastrukturo (243 tisoÄ?), dobiÄ?ka Lekarne Velenje (128 tisoÄ?) in sluĹžnostnih pravic (100 tisoÄ?).

evrov, obnovo ZidanĹĄkove 100 tisoÄ? evrov in prav toliko veÄ? za vzdrĹževanje ĹĄolskih objektov.

Manj, kot je bilo naÄ?rtovano, bodo porabili v tem letu za prireditveni oder in prostor, za naÄ?rtovano ureditev veÄ?generacijskega centra (310 tisoÄ? evrov manj) in za sofinanciranje Ĺ aleĹĄke ceste, ki je drĹžava nima v naÄ?rtu (293 tisoÄ? evrov manj).

vnesli tudi zniĹžanje omreĹžnine za plinsko omreĹžje.

Novi Ä?lan sveta Miroslav PernovĹĄek

V imenu svetniĹĄke skupine SD je proraÄ?un pohvalil Peter Dermol, ĹĄe posebej, ker pomeni veliko nadgradnjo in uresniÄ?itev mnogih dodatnih nalog, ki so bile pred tem le med Ĺželjami.

Breda Kolar (SMC) je pohvalila odloÄ?itev, da bodo med krajane razdelili zastave, da bi ti tako veÄ? naredili za obeleĹžitev praznikov, predlagala pa je, da bi

Svetniki so potrdili mandat novemu Ä?lanu sveta Miroslavu PernovĹĄku iz NSi. Nasledil je mesto pred nedavnim umrlega svetnika Andreja Kuzmana. Takoj po imenovanju je tudi sveÄ?ano zaprisegel.

Danes objavljen javni razpis za stanovanja

Potem ko so svetniki potrdili besedilo javnega razpisa za do-

Vrtec v Vinski Gori z javno-zasebnim partnerstvom

Analize so pokazale, da obstaja interes za izgradnjo ĹĄestoddelÄ?nega vrtca v Vinski Gori v javno-zasebnem partnerstvu. Pripravljajo potrebno dokumentacijo in javni razpis.

Energetska sanacija bazena in ĹĄole v PleĹĄivcu

Prisluhnili pobudam krajanov

Ko so svetniki potrjevali predlog proraÄ?una za letoĹĄnje leto, ĹĄe niso imeli vseh podatkov in tudi niso raÄ?unali, da bo lanski proraÄ?unski preseĹžek teĹžak kar 4,3 milijona evrov (raÄ?unali so na dva milijona). To so zdaj vnesli v ta temeljni finanÄ?ni obÄ?inski dokument, opredelili dodatne naloge in uskladili nekatere postavke.

V letoĹĄnjem proraÄ?unu naÄ?rtujejo za skoraj 41.228.899 evrov prihodkov, odhodki bodo znaĹĄali dobrih 44 milijonov evrov.

ZadolĹžili se bodo za slabih 1,8 milijona evrov, odplaÄ?ali kredite v viĹĄini dveh milijonov in tako zadolĹženost zmanjĹĄali. RaÄ?unajo, da bodo leto sklenili z 1,3 milijona proraÄ?unskega preseĹžka, tako da bodo tudi za prihodnje leto zagotovili nemoteno proraÄ?unsko poslovanje.

Skupni prihodki so z rebalansom niĹžji za 582 tisoÄ? evrov, in to predvsem na raÄ?un naÄ?rtovanega prireditvenega prostora (345 tisoÄ? evrov) in odra (867

ÄŒesa bo veÄ? v proraÄ?unu?

Za 348 tisoÄ? evrov veÄ? bodo namenili za odkupe zemljiĹĄÄ? in poslovnih prostorov (med drugim bodo kupili zemljiĹĄÄ?a v Stari vasi in tako omogoÄ?ili nadaljevanje urejanja Poslovne cone, za katero je veliko zanimanja, kupili pa bodo tudi poslovne prostore v Standardu – najprej jih bodo namenili za delovanje druĹĄtev, kasneje, Ä?e bodo za to potrebe, pa PodjetniĹĄkemu centru Standard). Za zemljiĹĄÄ?a bodo namenili 348 tisoÄ? evrov, za prostore pa 275 tisoÄ?. 200 tisoÄ? evrov namenjajo ureditvi ceste Gorica–BevÄ?e, hitreje kot so predvidevali, bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije v Vinski Gori (za to namenjajo 200 tisoÄ? evrov), za javno razsvetljavo pa 155 tisoÄ? evrov. 140 tisoÄ? evrov bodo dodatno namenili za razlike cen v vrtcih, za obnovo SonÄ?nega parka 130 tisoÄ?

delitev neprofitnih stanovanj v najem, ki jim ga je predstavila vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, bo ta danes, 10. Maja, tudi objavljen. Zadnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil objavljen novembra 2015. Nov razpis so pripravili zaradi velikega povpraĹĄevanja obÄ?anov, zastarelosti podatkov o prosilcih, ki so ĹĄe na aktualni listi, ter izÄ?rpanosti aktualne liste.

Od kod prilivi?

Skupni prilivi proraÄ?una bodo znaĹĄali dobrih 43 milijonov evrov.

Od tega je 38 odstotkov iz dohodnine, dobrih 20 odstotkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, 13.3 odstotka iz najemnin komunalne infrastrukture, od nepovratnih sredstev Celostnih trajnostnih naloĹžb 5,4 odstotka, zadolĹževanja dobre 4 odstotke, najemnin stanovanj 3,3 odstotka, ostalo pa so odĹĄkodnine, najemnine za zemljiĹĄÄ?a, prodaje zemljiĹĄÄ? in od davka na promet z nepremiÄ?ninami. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?, ki je predstavil rebalans, je izrazil veliko zadovoljstvo, da so lahko v ta dokument vnesli ĹĄtevilne Ĺželje in pobude krajanov, ki so jim jih prenesli na pogovorih z njimi.

Zadovoljen pa je bil tudi, ker za konec letoĹĄnjega leta prav tako naÄ?rtujejo preseĹžek in omogoÄ?ajo nemoteno likvidnostno poslovanje tudi z januarjem prihodnje leto.

ProraÄ?un so svetniki potrdili, od 31 jih je glasovalo 26 za (nihÄ?e ni bil proti).

jim zraven dali tudi ustrezna navodila. MiĹĄo Letonje (SLS) je izrazil dvom, da bo do izgradnje prireditvenega prostora in odra, ki se po uradni razlagi pomikata v kasnejĹĄe obdobje, sploh priĹĄlo, motilo ga je, da je v proraÄ?unu predvidenih za 750 tisoÄ? evrov odĹĄkodnin, za katere se toĹžijo s TEĹ (te toĹžbe ne odobrava), zato proraÄ?una tudi ni podprl. Tudi Vid GlinĹĄek je pohvalil nakup zastav, ponovno pa poudaril, da bi bil Ä?as, da bi v proraÄ?un

V nedeljo na ponovljen referendum o drugem tiru ÂťAli ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenjem z drugim tirom ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a–Koper, ki ga je sprejel DrĹžavni zbor na seji 8. maja 2017?ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana – Tako se bo glasilo vpraĹĄanje na vnoviÄ?nem zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a–Koper, ki bo v Sloveniji potekal v nedeljo, 13. maja, na okoli 3.100 voliĹĄÄ?ih po vsej drĹžavi.

Tridnevno predÄ?asno glasovanje

ĹĄtudentom z izjemnimi doseĹžki, saj za tovrstne pomoÄ?i v zadnjih letih ni bilo zanimanja. Ĺ e vedno pa bodo dodeljevali pomoÄ?i ĹĄtudentom na dodiplomskem ali podiplomskem ĹĄtudiju na razvojno prednostnih poklicnih usmeritvah v obÄ?ini, izrazito nadarjenim ĹĄtudentom na dodiplomskem ali podiplomskem ĹĄtudiju (specializacije, magisterij, doktorat) in ĹĄtudentom, ki s svojim aktivnim delovanjem v obÄ?ini dvigujejo kakovost Ĺživljenja ter sodelujejo z mladinskimi organizacijami, javnimi zavodi, druĹĄtvi ali zvezami druĹĄtev.

â?ą

SploĹĄno glasovanje v nedeljo, 13. maja, predÄ?asno poteka ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 10. maja.

na sedeĹžih Okrajnih volilnih komisij se je zaÄ?elo v torek, 8. maja, in poteka ĹĄe danes (Ä?etrtek, 10. maja) med 7. in 19. uro.

Da gremo znova na referendum, je odloÄ?ilo Vrhovno sodiĹĄÄ?e, ker je vlada ravnala v nasprotju z ustavnim redom. Razveljavljenega lanskega referenduma se je udeleĹžila dobra petina volilnih upraviÄ?encev, veÄ?ina med njimi (53,5 odstotka) jih je zakon podprla, proti jih je glasovalo 46,5 odstotka.

Zakon, ki je vnoviÄ? na referendumski preizkuĹĄnji, doloÄ?a

pogoje in naÄ?in izvedbe investicije, upravljanje in gospodarjenje, druĹžbo, ki naj bi ga gradila in upravljala drugi tir, ter vire financiranja. Uvaja drugaÄ?en naÄ?in investiranja v ĹželezniĹĄko omreĹžje od sicer veljavnega za druge ĹželezniĹĄke odseke v drĹžavi ter doloÄ?a zunajproraÄ?unske vire, ki bi v naslednjih 45 letih pokrili naloĹžbo. đ&#x;”˛

â?ą

Tudi velenjski bazen in osnovno ĹĄolo v PleĹĄivcu naj bi energetsko prenovili v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ocenjujejo, da je za to interes, raÄ?unajo pa na 40 odstotkov nepovratnega evropskega denarja.

Pri cerkvi nova parkiriĹĄÄ?a

Vodja urada za urejanje prostora mag. Branka GradiĹĄnik je predstavila osnutek dokumenta, ki bo omogoÄ?al ureditev obmoÄ?ja opuĹĄÄ?enega pokopaliĹĄÄ?a Ĺ martno v Velenju. Pobudo za spremembe in dopolnitve

Potem, ko so svetniki v torek potrdili besedilo stanovanjskega razpisa, je ta danes tudi objavljen.

Fleksibilni normativi v vrtcih tudi naslednje ĹĄolsko leto

ÄŒeprav je ĹĄtevilo vpisanih otrok v Vrtec Velenje letos nekoliko manjĹĄe od lanskega, pa praksa kaĹže, da njihovo ĹĄtevilo med letom poraste. V Ĺželji, da se izognejo teĹžavam pri vpisu, so zato svetniki doloÄ?ili fleksibilne normative v vrtcih, s katerimi dovoljujejo, da se ĹĄtevilo otrok v posameznem oddelku poveÄ?a za najveÄ? dva otroka. Tako bodo torej omogoÄ?ili, da bodo lahko sprejemali otroke tudi med letom.

Ĺ olo ukinili, vrtec Cirkovce s petimi malÄ?ki

Svetniki so odloÄ?ili, da kljub majhnemu ĹĄtevilu otrok enota vrtca v Cirkovcah ostaja. Imeli bodo oddelek z zgolj petimi malÄ?ki. So pa zaradi le ĹĄtirih vpisanih v tamkajĹĄnjo podruĹžniÄ?no ĹĄolo le-to zaÄ?asno ukinili.

Ĺ tipendirali bodo deficitarne poklice

Z odlokom, ki so ga svetniki v osnutku potrdili, bodo ĹĄtipendirali dijake za deficitarne poklice. Ukinjajo pa moĹžnost dodeljevanja enkratnih pomoÄ?i

obstojeÄ?ega odloka je podala Ĺžupnija sv. Martina iz Velenja, ki Ĺželi obstojeÄ?i odlok spremeniti zaradi moĹžnosti izgradnje dodatnih parkiriĹĄÄ? za potrebe Ĺžupnije, ureditve veÄ?namenskega prireditvenega prostora, izgradnje nove kapele ter izgradnje veÄ?namenskega objekta na lokaciji obstojeÄ?ih objektov Ĺžupnije.

Svetniki so to podprli, in ker niso imeli pripomb, so osnutek dokumenta prekvalificirali v predlog, kar pomeni, da Ĺže velja.

Zanimiva vpraĹĄanja

Iz odgovorov na svetniĹĄka vpraĹĄanja smo ponovno izvedeli, da skrbno bdijo nad pripravami na gradnjo tretje razvojne osi in da potekajo tudi aktivnosti v zvezi z naÄ?rtovano gradnjo vodnega mesta. Seveda pa je to za zdaj zgolj priprava na ta projekt, pridobiti je treba ĹĄe vsa soglasja, kar pa ne bo enostavno, saj tovrstne gradnje v Sloveniji ĹĄe ni bilo. Pa tudi investicija bo finanÄ?no zahtevna.

ZaÄ?ela bi se lahko Ä?ez kakĹĄni dve leti. Znova pa je Ĺžupan tudi pojasnil, da trenutno ni nobenih potreb niti po integracijski hiĹĄi niti azilnem domu. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Na dobri poti, a rezerv ĹĄe veliko

Skaza tudi v Ljubljani

Do leta 2020 je treba zbrati 50 odstotkov loÄ?enih frakcij, do leta 2030 od 70 do 80 odstotkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – LoÄ?eno zbiranje odpadkov ima v Ĺ aleĹĄki dolini dolgo tradicijo. ZaÄ?elo se je leta 1992 kot pilotni projekt v krajevni skupnosti Gorica v Velenju, leta 1995 so ga uvedli v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, leto za tem pa ĹĄe v Ĺ martnem ob Paki.

Leta 2009, ko so v Velenju zaprli odlagaliĹĄÄ?e, je bilo tukaj med vsemi zbranimi odpadki 70 odstotkov meĹĄanih komunalnih odpadkov, leta 2011 v Velenju 45 odstotkov, v Ĺ oĹĄtanju 50 odstotkov in v Ĺ martnem ob Paki 68 odstotkov, lani pa v Velenju 42 odstotkov, v Ĺ oĹĄtanju 50 odstotkov, v Ĺ martnem ob Paki pa 45 odstotkov.

Cilje postavlja zakon

Zakonski cilj je, do leta 2020 zbrati vsaj 50 odstotkov loÄ?enih frakcij, do leta 2030 pa je cilj ĹĄe bolj zahteven, od 70 do 80 odstotkov.

Kako do tega cilja? Alenka Centrih Ocepek, ekotehnologinja v PUP Saubermacherju, pravi, da je ena od poti zmanjĹĄevanje frekvence odvoza meĹĄanih komunalnih odpadkov in poveÄ?anje odvozov loÄ?enih frakcij. Te morajo biti iztoÄ?ene, stisnjene, Ä?iste, ne zamaĹĄÄ?ene ... ÂťPodjetja, kamor oddajamo odpadke, Ĺželijo, da so pripravljeni po njihovih navodilih, primerne kakovosti, ker jih le tako

lahko predelajo, kompostirajo, seĹžgejo.ÂŤ Imamo pa ĹĄe rezerve, dodaja. ÂťV zabojnikih za meĹĄane komunalne odpadke je ĹĄe vsaj 50 odstotkov takĹĄnih odpadkov, surovin in embalaĹže, ki bi morala biti v

bo treba pripraviti nov tehniÄ?ni pravilnik, ki bo prinesel kar nekaj novosti.

Med drugim bo obvezno redno izvajanje sortirnih analiz meĹĄanih komunalnih odpadkov, najmanjĹĄi volumen zabojnika za bio razgra-

â?ą

V letu 2017 so v Velenju od skupaj 10.515 ton odpadkov prebivalci odloĹžili v zabojnike za meĹĄane komunalne odpadke 4.374 ton, v Ĺ oĹĄtanju od skupaj 2.283 ton 1.153 ton, v Ĺ martnem ob Paki pa od 708 ton 316 ton.

zabojnikih za loÄ?eno zbiranje frakcij v zbiralnicah oziroma v za to namenjenih zabojnikih. ÄŒe bi bil ta snovni tok prenesen v prave zabojnike, bi bilo potrebnih manj voĹženj v Celje, manj bi bilo stroĹĄkov za predelavo in odlaganje.ÂŤ

Pripraviti bo treba nov tehniÄ?ni pravilnik

Uredba o obvezni obÄ?inski gospodarski javni sluĹžbi zbiranja komunalni odpadkov predvideva spremembe in uskladitev do julija prihodnjega leta. Za ta namen

đ&#x;”˛

VeÄ?generacijski center Planet generacij Pred dobrim letom je na obmoÄ?ju Velenja, Ĺ˝alca in Mozirja z delovanjem priÄ?el VeÄ?generacijski center Planet generacij, ki ponuja ĹĄtevilne moĹžnosti za druĹženje, pridobivanje novih znanj in veĹĄÄ?in, spoznavanje novih ljudi in s tem izboljĹĄanje kakovosti njihovega vsakdanjega Ĺživljenja. ÂťDo sedaj smo mnogim ljudem pomagali, da so naĹĄli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij najveÄ?jo dodano vrednost za tiste, ki so bodisi osamljeni, socialno ĹĄibki, saj v centru najdejo tako druĹžbo kot razumevanje, prostor za preĹživljanje prostega Ä?asa, novo znanje, nasvete ali drugo pomoÄ?,ÂŤ je poudarila Lidija Praprotnik, vodja projekta. To potrjuje tudi Ivan iz Velenja: ÂťZelo rad prihajam, ker se lahko na zaposlene obrnem po kakrĹĄnokoli pomoÄ?, pogovor ali tolaĹžbo. Tu najdem druĹžbo za igranje ĹĄaha in kartanje in tako mi Ä?as mineva hitreje. VeÄ?generacijski center je idealen prostor za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstevÂŤ.

V centru pripravljajo delavnice socialne aktivacije, jezikovne delavnice, poÄ?itniĹĄke aktivnosti, delavnice razvijanja digitalne pismenosti in ĹĄportne aktivnosti za starejĹĄe, delavnice o izboljĹĄanju komunikacije v druĹžini, svetovalnice, pomagajo priseljencem in invalidom. Center je odprt tudi za neformalno dnevno druĹženje od ponedeljka do petka na Ljudski univerzi v Velenju. Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger pravi, da se je ÂťVeÄ?generacijski center Planet generacij razĹĄiril kot poĹžar, saj ga je v enem letu obiskalo veÄ? kot 3.500 uporabnikov, ki se vedno znova radi vraÄ?ajoÂŤ.

VeÄ?generacijski center Planet generacij je eden izmed 15 veÄ?generacijskih centrov, ki so bili podprti z evropskimi sredstvi. Kar osem se jih bo predstavilo v okviru kampanje EU PROJEKT, MOJ PROJEKT, s katero Ĺželi SluĹžba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pokazati, da je naĹĄ vsakdan boljĹĄi in lepĹĄi tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresniÄ?ili s pomoÄ?jo evropskih sredstev.

Promocijsko besedilo

Frankfurtu februarja letos. Pick&Go nosi oznako ecoBiB, s katero v Plastiki Skaza oznaÄ?ujejo le tiste izdelke, ki so jih naredili iz okolju prijaznega materiala na bioloĹĄki osnovi. Kar 81 odstotkov materiala za Pick&Go je namreÄ? rastlinskega izvora. VeÄ? kot 80 odstotkov materiala je iz sladkornega trsa. Je odporen proti praskam, Ä?iĹĄÄ?enje pa je enostavno v pomivalnem stroju. Kuhinjski kompostnik Bokashi Organko je postal uspeĹĄnica podjetja Skaza takoj, ko so ga leta 2011 uvedli na trg. Samo v Sloveniji so ga v prvem letu prodali veÄ? kot 100 tisoÄ? kosov in ĹĄe danes ostaja najbolj prodajan izdelek njihove blagovne znamke.

Od leta 2011 so jih prodali Ĺže okoli pol milijona. Bokashi Organko predstavlja prvi korak do kroĹžnega gospodarjenja pri uporabnikih doma, saj bioloĹĄki odpadki gospodinjstva postajajo vir za nov Ĺživljenjski cikel. đ&#x;”˛

mz

GOSPODARSKE novice

dljive odpadke bo lahko 80 litrov (sedaj 35 litrov), v individualnih hiĹĄah bo lahko frekvenca odvozov bio razgradljivih odpadkov v zimskem Ä?asu manjĹĄa, zbirni center pa bo odprt dlje. PrinaĹĄa pa tudi moĹžnost zmanjĹĄevanja frekvence odvoza meĹĄanih komunalnih odpadkov ter poveÄ?evanje frekvence odvoza papirja in kartonske embalaĹže iz zbiralnic, vsak organizator prireditve pa bo moral naroÄ?iti odvoz odpadkov in storitev tudi plaÄ?ati.

BoljĹĄi planet za vse generacije

V velenjskem podjetju Skaza, ki se s svojo blagovno znamko vse bolj uveljavlja v s segmentu Ĺživljenja na prostem, so se odloÄ?ili odpreti svojo podruĹžnico tudi v Ljubljani. Poslovni prostori so v 7. nadstropju poslovne stolpnice na VerovĹĄkovi 55, namenjeni pa so predvsem ekipam marketinga, prodaje, komuniciranja in ĹĄirĹĄega vodstva podjetja, ki so zaradi narave dela bolj povezani s prestolnico, tamkajĹĄnjimi podjetji in ustanovami.

Ob otvoritvi prostorov so premierno za slovenski trg predstavili dva kljuÄ?na izdelka iz programa svoje blagovne znamke, piknik set Pick&Go ter kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2. Oba izdelka sta doĹživela svetovno premiero na sejmu Ambiente v

10. maja 2018

Asko odprl prodajni salon v Dubaju

rast. NajveÄ?, 339.000 prenoÄ?itev so, po podatkih hrvaĹĄke turistiÄ?ne skupnosti, ustvarili Slovenci.

Seveda veÄ?ino tisti z bolj debelimi denarnicami.

Asko, blagovna znamka, ki je del Skupine Gorenje, je v novem nakupovalnem srediĹĄÄ?u Time Square Dubai v Dubaju v ZdruĹženih arabskih emiratih skupaj z lokalnim partnerjem Sharaf odprla nov prodajno-razstavni salon. Direktor Aska za BliĹžnji vzhod in Afriko Bor Rozman je ob odprtju poudaril, da salon predstavlja pomembno novo pridobitev za blagovno znamko v Dubaju in v zalivskih drĹžavah, obenem pa je to pribliĹževanje Gorenja tamkajĹĄnjim kupcem.

V SaĹĄa regiji izgubili 4500 delovnih mest

Subvencije za zaposlovanje starejĹĄih Ljubljana – Delodajalci lahko na Portalu za delodajalce Zavoda za zaposlovanje oddajo elektronsko ponudbo za subvencije za zaposlitev brezposelne osebe, starejĹĄe od 58 let. Subvencije so moĹžne v okviru programa Spodbujanje zaposlovanja starejĹĄih – Aktivni do upokojitve. Na voljo je blizu 14 milijonov evrov, kar naj bi zadoĹĄÄ?alo za zaposlitev 1.272 oseb za nedoloÄ?en Ä?as oziroma najmanj do izpolnitve pogojev za predÄ?asno ali starostno upokojitev.

Letos v Sloveniji 4,7-odstotna gospodarska rast Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi spet izboljĹĄala gospodarske obete za Slovenijo. Letos naj bi beleĹžili 4,7-odstotno, prihodnje leto pa 3,6-odstotno rast, kar je znatno nad povpreÄ?jem v obmoÄ?ju evra. Komisija sicer Slovenijo ob tem ponovno opozarja na priÄ?akovano poslabĹĄanje strukturnega fiskalnega poloĹžaja. NajveÄ?ja tveganja za javne finance vidi komisija v pritiskih na javne plaÄ?e in pokojnine.

Lani je bilo slovensko gospodarstvo s petodstotno krepitvijo BDP med najhitreje rastoÄ?imi v obmoÄ?ju evra. Letos naj bi k rasti prispevalo zlasti domaÄ?e in tuje povpraĹĄevanje.

RevĹĄÄ?ina se ne zmanjĹĄuje Kljub gospodarski rasti v Sloveniji pa se revĹĄÄ?ina ne zmanjĹĄuje. Stanje se ne bo spremenilo, vse dokler drĹžava ne bo poskrbela za redistribucijo druĹžbenega bogastva, ki nastaja v Ä?asu rasti. To pa je Ĺže druga zgodba, saj so doslej vse naĹĄe liberalne vlade svoj poklon naredile predvsem bogatejĹĄemu sloju.

Gospodarstvo regije SaĹĄa je po gospodarski krizi precej drugaÄ?no kot pred njo. Izgubilo je namreÄ?

4500 delovnih mest in kar nekaj podjetij. DeleĹž gospodarstva v strukturi celotnega slovenskega gospodarstva se je zato zmanjĹĄal. Spremenila se je tudi potreba po kadrih. Ta usmeritev se bo ĹĄe bolj kazala v prihodnosti, saj napovedujejo, da bo kmalu samo eno od dvajsetih delovnih mest za glavno sposobnost potrebovalo fiziÄ?no moÄ? ali gibljivost.

Malo gospodarstvo si Ĺželi svojega ministra Malo gospodarstvo, obrtniki in mali podjetniki si Ĺželijo, da z novo vlado dobijo tudi svojega ministra za malo gospodarstvo. Kot je prepriÄ?an predsednik OZS Branko Meh, Âťmalo gospodarstvo v Sloveniji predstavlja veÄ? kot 98 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva. Ĺ˝al pa resorni ministri temu segmentu gospodarstvu v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti in so vse preveÄ?krat presliĹĄali zahteve obrtnikov in malih podjetnikov.

Malo gospodarstvo si zato zasluĹži svojega ministra, ki bo osredotoÄ?en zgolj na reĹĄevanje vpraĹĄaj mikro in malih podjetij,ÂŤ je dejal Branko Meh

KlemenÄ?iÄ? zahteva preiskavo Postopki pri preiskavi korupcije v primeru TeĹĄ 6 na celjskem sodiĹĄÄ?u stojijo. SodiĹĄÄ?e je februarja lani, torej veÄ? kot dve leti od toĹžilske zahteve, preiskavo sicer uvedlo, vendar zadevo zaradi pritoĹžb reĹĄuje zunajobravnavni senat OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju.

Podpredsednica sodiĹĄÄ?a Petra Giacomelli: „Gre za strokovno izjemno zahtevne zadeve, ki so tudi zelo obseĹžne, kar ĹĄe dodatno oteĹžuje in seveda tudi Ä?asovno obremenjuje reĹĄevanje teh zadev.ÂŤ S temi pojasnili sicer ni zadovoljen minister za pravosodje Goran KlemenÄ?iÄ?, ki zahteva pregled poslovanja za ta primer.

V Ä?asu, ko toĹžilstvo in sodiĹĄÄ?e ĹĄe nista niti zaÄ?ela preiskave, pa zaradi nepravilnosti Ĺže od januarja lani poteka sodni postopek pred ArbitraĹžnim sodiĹĄÄ?em na Dunaju. Revizorji, ki jih je novembra 2015 najel HSE, so odkrili za 430 milijonov evrov (180 milijonov veÄ? kot policija) oĹĄkodovanja pri poslu.

Na HrvaĹĄkem 33 odstotkov veÄ? ViĹĄje pokojnine gostov Potem ko so pokojnine konec februarja z redno Na HrvaĹĄkem so med podaljĹĄanim prvomajskim vikendom od 27. aprila do 1. maja naĹĄteli 369.000 prihodov turistov, kar je 33 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani. Obenem so zabeleĹžili 1,1 milijona prenoÄ?itev, kar predstavlja 27-odstotno

uskladitvijo zrasle za 2,2 odstotka, je aprilska pokojnina viĹĄja ĹĄe za 1,1 odstotka. Upokojenec s 600 evri pokojnine je tako dobil 6,6 evra veÄ?. đ&#x;”˛

mz, mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

10. maja 2018

Na voljo dobrih 1,2 milijona evrov iz dveh evropskih skladov Na drugi poziv LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline prispelo 15 projektnih predlogov – Prijave aprila, zaÄ?etek izvedbe na zaÄ?etku prihodnjega leta – Ĺ tevilo Ä?lanov naraĹĄÄ?a Tatjana PodgorĹĄek

za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pred minulimi prazniki se je iztekel rok za oddajo predlogov za sofinanciranje projektov LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline iz dveh evropskih skladov, in sicer iz kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja in iz sklada za regionalni razvoj. To je bil LAS-ov drugi javni poziv, na razpis pa je prispelo 15 predlogov. V naslednjih mesecih bo po pregledu vlog Zavod Savinja kot vodilni partner vloge posredoval ustreznim organom. Za prispele predloge, ki so predmet sofinanciranja iz evropskega kmetijskega sklada, bo to Agencija RS za kmetijske trge, projektne predloge za sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj, pa na naslov ministrstva

Prijavljenih 15 projektov, na voljo 1,2 milijona evrov

Ivica OreĹĄnik – direktorica Zavoda Savinja s sedeĹžem na Ljubnem, je povedala, da je za sofinanciranje operacij iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja na voljo slabih 684 tisoÄ? evrov, zanje pa se lahko potegujejo operacije za zagotavljanje potreb za izvedbo sodobnih oblik podpornih storitev, vzpostavitev zelenih delovnih mest, za razvoj programov in infrastrukture za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as, za izboljĹĄanje upravljanja ter uporabo naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, za izboljĹĄanje znanja in spretnosti mladih ter za razvoj dodatnih

Ivica OreĹĄnik. ÂťZa pripravo dobre strategije za novo programsko obdobje so potrebni aktivni partnerji.ÂŤ

socialnih storitev. Za operacije, ki so kandidirale za pridobitev sredstev sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj, pa je predvidenih nekaj manj kot 444 tisoÄ? evrov za ukrepe, kot so zagotavljanje sodobnih oblik podpornih storitev, spodbujanje povezovanja, mreĹženja, vzpostavitev zelenih delovnih mest, spodbujanje okoljsko naravnanih

operacij, izboljĹĄanje upravljanja in uporabo naravne ter kulturne dediĹĄÄ?ine, izboljĹĄanje znanja ter spretnosti mladih za vkljuÄ?itev na trg dela ter razvoj dodatnih socialnih storitev. ÂťSkladi prispevajo 80 oziroma 85 odstotkov vrednosti operacije brez DDV-ja, denar za izvedbo pa lahko priÄ?akujejo prijavitelji konec tega, ĹĄe bolj verjetno pa v zaÄ?etku prihodnjega leta.

Tako dolgo pa to traja zato, ker potrebujejo Ä?lani ocenjevalne komisije za oceno prijavljenih operacij pribliĹžno dva meseca, prijavitelje, ki niso oddali popolne vloge, morajo pozvati k njeni dopolnitvi, na omenjeni agenciji oziroma na ministrstvu pa je treba za potrditev projektnih predlogov v tem trenutku Ä?akati pribliĹžno pol leta,ÂŤ ĹĄe pravi Ivica OreĹĄnik.

Dobro leto, dobro sodelovanje

Sicer pa je OreĹĄnikova ĹĄe povedala, da je od zdruĹžitve LAS-a Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline v regijski LAS SaĹĄa minilo leto dni. Zaznamovalo ga je dobro

Ko odpadki dobijo novo Ĺživljenje Centri ponovne uporabe, eden veÄ?jih v Sloveniji je v Velenju, poskrbijo, da ĹĄe uporabni izdelki ne bi prehitro konÄ?ali na odlagaliĹĄÄ?u

sodelovanje in uspeĹĄnost operacij na njegovem prvem razpisu. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj so pridobili denar za ĹĄtiri operacije, ki jih Ĺže izvajajo, zaÄ?etek izvajanja sedmih operacij, katerih vloge so poslali na agencijo za kmetijske trge, pa priÄ?akujejo odloÄ?be v bliĹžnji prihodnosti. ÂťUspeĹĄni smo bili tudi za pet dodatnih operacij, prijavljenih na podukrep sodelovanja, vendar smo kasneje od ene odstopili, ker agencija ni priznala vseh predvidenih sredstev.ÂŤ Kot je ĹĄe pojasnila sogovornica, lahko LAS v okviru operacij sodelovanja (podukrep 19. 3.) pridobi najveÄ? 100.000 evrov za sofinanciranje operacije. LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je pridobil pozitivno mnenje za operacijo Integralni turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine (vreden je 48 tisoÄ? evrov), za nekaj veÄ? kot 30 tisoÄ? evrov vreden projekt za Vodne zgodbe KamniĹĄko–Savinjskih Alp, za 780 tisoÄ? evrov vreden Festival domaÄ?ih okusov in tradicije, vrednost Novih izzivov slovenske drobnice je ocenjena na 28 tisoÄ? evrov,

odstopili pa so od nekaj veÄ? kot 70 tisoÄ? evrov vredne operacije Jezera prihodnosti.

Ali sodelujejo pri operacijah vse obÄ?ine regije SaĹĄa? ÂťPri nekaterih da, pri drugih ne. Pri zeliĹĄÄ?arski dediĹĄÄ?ini sodelujejo vse lokalne skupnosti Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, pri vodnih zgodbah obÄ?ine LuÄ?e, Ljubno in SolÄ?ava, pri festivalu domaÄ?ih okusov obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in ReÄ?ica ob Savinji, pri izzivih slovenske drobnice pa samo obÄ?ine Zgornje Savinjske doline.ÂŤ Da regijski LAS dobro deluje, med drugim potrjuje ĹĄtevilo njegovih Ä?lanov. V tem trenutku jih je Ĺže 78, pristopne prijave pa ĹĄe prihajajo. Ivica OreĹĄnik ob tem dodaja, da si Ĺželijo veÄ? takih, ki bodo aktivni partnerji. ÂťStrategijo za obdobje 2014–2020 poÄ?asi zakljuÄ?ujemo, za pripravo nove za naslednje programsko obdobje pa potrebujemo partnerje, ki bodo pri tem zavzeto sodelovali s kakovostnimi idejami, od katerih bomo pridobili vsi Ä?im veÄ?,ÂŤ je ĹĄe dejala Ivica OreĹĄnik.

Mega M do subvencije Velenjsko podjetje Mega M je na evropskem razpisu Eureka dobilo dobrih 200 tisoÄ? evrov subvencije. Ocenjevalce so prepriÄ?ali z veÄ? naprednimi storitvami z dodano vrednostjo, ki bodo uporabnikom poenostavile uporabo telekomunikacijskih in IT-sredstev. Projekt je vreden 720 tisoÄ? evrov, zaÄ?eli so ga uresniÄ?evati februarja letos, đ&#x;”˛ reĹĄitve pa bodo na trg poslali Ä?ez dve leti. â€

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V Sloveniji Ĺže veÄ? kot pet let delujejo Centri ponovne uporabe (CPU). V njih poskrbijo, da odpadni izdelki dobijo novo Ĺživljenje.

CPU Velenje je bil eden med prvimi, danes pa sodi med tiste, kjer v ponovno uporabo vrnejo najveÄ? odsluĹženih reÄ?i. Si predstavljate, da so jih v petih letih in pol ’obrnili’ 165 ton. Brez tega centra bi konÄ?ali na odpadu.

Vse, kar je uporabno

Namen tovrstnih centrov je prav to – zajeti vse tisto, kar je ĹĄe uporabno, kar bi sicer konÄ?alo na odpadu, to predelati, obnoviti in vrniti v ponovno uporabo.

Alenka KoĹĄir obiskovalcem Centra ponovne uporabe Velenje tudi svetuje.

Vrata CPU so zato odprta tistim, ki Ĺželijo oddati ĹĄe uporabne Cenijo priloĹžnost ljudi prepriÄ?ali, da zmanjĹĄajo Ä?ejo, imamo to in to ‌, poĹĄljejo izdelke in jim dati novo Ĺživljenje, ustvarjanja uporabo plastiÄ?nih vreÄ?k za te fotografijo kakĹĄnega izdelka. ÄŒe in tistim, ki Ĺželijo Dober primer namene. V enem kompletu so gre za stvari, po katerih je povprenovljene kupiti kroĹžnega gospo- tri vreÄ?ke razliÄ?nih dimenzij. Z praĹĄevanje, jih vedno vzamemo.

CPU Velenje po simboliÄ?ni ceni. darstva so. ÂťSuro- njimi se odpravimo po nakupih.ÂŤ Vzamemo pa tudi vse, kar lahko ima prostore CPU-ji pa so vine najdemo tudi kot surovina sluĹži za nove izdelke, v Poslovni prinesli tudi nova med odpadki. Za so na primer zavese.ÂŤ KoĹĄirjeva: ÂťTrudimo kot coni Standard. ponovno uporabo delovna mesta. V Ne vzamejo pa pokvarjene elese, da bi zaÄ?eli Velenju je v njem niso primerne, so ktriÄ?ne ali elektronske opreme, ljudje razmiĹĄljati, da oblaÄ?il in obutve. trenutno zaposlenih pet ljudi, pa zelo za nove izdelke. Trenutno trije redno, dva preko javnih del. v ĹĄiviljski delavnici iz zaves, ki lahko kak predmet ÂťPa vam povem, da nam vÄ?asih niso bile nikoli uporabljene, amsami obnovijo ali iz Najprej vse pregledajo zmanjka rok,ÂŤ pravi Alenka KoĹĄir, pak so sluĹžile trgovini kot vzorci, Najprej vse pregledajo in ’diastarega izdelajo nov gnosticirajo’, potem pa usmerijo. ki v velenjskem CPU dela Ĺže od izdelujemo trajne vreÄ?ke za sadje inovativen izdelek. samega zaÄ?etka. in zelenjavo. Trudimo se, da bi Nekatere stvari gredo v popravila, vse pa v Ä?iĹĄÄ?enje. Nekatere opeZanje pripravljamo rejo, nekatere oÄ?istijo globinsko. teÄ?aje.ÂŤ PrviÄ? videl v Franciji ÂťVse stvari v trgovini so Ä?iste, Ob obisku CPU Velenje smo se v njem sreÄ?ali z Ivijem Herlepe, uporabne. ÂťVÄ?asih na kak pergerjem in Sandro MajhenĹĄek. Pravita, da ga obiĹĄÄ?eta veÄ?krat, Po dolini z elektriÄ?nim izdelek napiĹĄemo ’popravi sam’. skoraj vsak teden in preverita, Ä?e imajo v njem kaj, kar bi jima kombijem Razlog je, da nimamo rezervnega priĹĄlo prav. NajveÄ?krat so to knjige, ker rada bereta. VÄ?asih Ljudje jim stvari prinesejo sami, dela, vemo pa, da bi kdo znal najdeta v njem tudi kak manjĹĄi kos pohiĹĄtva, ki ga potrebujeta. sami pa gredo tudi ponje. Za te zadevo popraviti doma. TakĹĄnega NajveÄ?krat je to kakĹĄna knjiĹžna omarica. namene imajo kombi na elek- prodamo po res simboliÄ?ni ceni.ÂŤ ÂťPrviÄ? sem nekaj podobnega videl v Franciji. NavduĹĄilo me triÄ?ni pogon, ki so ga pridobili s Kupci? ÂťPrihajajo iz vse Sloveje. Razlika med tamkajĹĄnjimi centri in temi, ki jih imamo pri pomoÄ?jo projekta IMBI Mestne nije. Najdejo nas na Facebookovi nas, je v tem, da v francoskih izdelke tudi odkupijo,ÂŤ je povedal obÄ?ine Velenje. ÂťZ njim se zape- strani. Na to smo ponosni in to Herperger. ljemo po celi Ĺ aleĹĄki dolini. Radi nam je res v veliko priznanje.ÂŤ đ&#x;”˛ se odzovemo. Ljudje nas pokli-

â?ą

â?ą

đ&#x;”˛

Objavljen javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem ObÄ?anke in obÄ?ane Mestne obÄ?ine Velenje obveĹĄÄ?amo, da smo na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje objavili JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM. Prosilci, ki se Ĺželijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko Vlogo za dodelitev –menjavo neprofitnega stanovanja v najem dvignejo vsak delovni dan v avli Mestne obÄ?ine Velenje. Vloga je objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje.

Vloge s prilogami in dokazilom o plaÄ?ani upravni taksi bomo v vloĹžiĹĄÄ?u Mestne obÄ?ine Velenje (ĹĄtevilka 10, klet) sprejemali do vkljuÄ?no 15. junija 2018.

Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1) ali na telefonskih ĹĄtevilkah 03 8961 673 ali 03 8961 540.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 2. maja Ĺ e en dela prost dan je bil zadnji dan, ko so lahko volivci pred referendumom o zakonu o drugem tiru izrazili Ĺželjo po glasovanju po poĹĄti iz Slovenije.

Baskovska separatistiÄ?na organizacija Eta je sporoÄ?ila, da je razpustila vse svoje strukture in prenehala delovati.

Avstrijska vlada je predstavila predlog zakona o prilagoditvi otroĹĄkega dodatka za v tujini ĹživeÄ?e otroke zaposlenih v Avstriji.

Delovati je prenehala baskovska separatistiÄ?na organizacija Eta.

Svojci Ĺžrtev teroristiÄ?nih napadov 11. septembra 2001 v ZDA so dobili veÄ? milijard dolarjev vredno toĹžbo proti Iranu zaradi njegovega domnevnega sodelovanja v napadih.

Francoska policija je sporoÄ?ila, da je dan pred tem na protestnem shodu v Parizu aretirala skoraj 200 ljudi.

V Amerniji je vodja opozicije Nikol PaĹĄinjan zaÄ?asno prekinil mnoĹžiÄ?ne proteste, ki so pred tem Ĺže povsem ohromili mesto.

Tako se je odloÄ?il, ko je vladajoÄ?a Republikanska stranka nakazala, da bi lahko podprla njegov namen postati zaÄ?asni premier.

ÄŒetrtek, 3. maja Predsednik drĹžavnega zbora Milan Brglez je razpisal rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in politiÄ?nim strankam.

V peĹĄÄ?enih neurjih v severnih indijskih drĹžavah je umrlo najmanj 95 ljudi, ĹĄtevilni so bili huje ranjeni. Europol je zasegel veÄ? kot 20 tisoÄ? kosov ponarejenih izdelkov in zaprl veÄ? kot tisoÄ? profilov na druĹžbenih omreĹžjih, kjer so te izdelke prodajali.

Petek, 4. maja V srednjih in osnovnih ĹĄolah je potekalo preverjanje znanja.

Dijaki so zaÄ?eli spomladanski rok sploĹĄne mature, uÄ?enci 6. in 9. razredov pa so opravljali nacionalni preizkus znanja slovenĹĄÄ?ine.

ZaÄ?ela se je tudi uradna volilna kampanja pred predÄ?asnimi volitvami v drĹžavni zbor. Kot smo izvedeli, se bo za sedeĹže v parlamentu potegovalo 25 strank.

Popoldne in zveÄ?er so se nad ĹĄtevilnimi kraji po Sloveniji razbesnela neurja, ponekod s toÄ?o.

NajveÄ? teĹžav so imeli na ptujskem in mariborskem koncu.

V KaraÄ?iju na jugu Pakistana so zaradi vroÄ?inskega vala izdali rdeÄ?i alarm, saj je temperatura

Ker je bilo jasno, da veÄ? kot tri leta po toĹžilski zahtevi za preiskavo korupcije v primeru TeĹĄ 6 postopki na celjskem sodiĹĄÄ?u stojijo, je minister KlemenÄ?iÄ? zahteval preiskavo dela celjskih sodnikov.

Mediji so poroÄ?ali, da bo Ministrstvo za notranje zadeve v kratkem ponovilo razpis za nakup in vzdrĹževanje transportnega helikopterja Policije – na prejĹĄnjem namreÄ? niso dobili nobene ponudbe.

Bil je zadnji dan, ko so imele politiÄ?ne stranke in liste, ki se nameravajo na junijskih predÄ?asnih drĹžavnozborskih volitvah potegovati za poslanske sedeĹže, Ä?as za vloĹžitev kandidatnih list.

sti Palestincev proti okupaciji z zahtevami po pravici do vrnitve beguncev na svoje domove znotraj Izraela.

V GrÄ?iji je policija razbila kriminalno zdruĹžbo, ki je iz bolniĹĄnic kradla zdravila proti raku in jih tihotapila v druge evropske drĹžave, kjer so jih preprodajali.

Korak naprej pa so storili v Severni Koreji. Po predlogu Kim DĹžong Una so urne kazalce premaknili za pol ure naprej in se tako uskladili z juĹžnokorejskim Ä?asom.

Pri bruhanju lave na havajskem Velikem otoku sta bili uniÄ?eni dve hiĹĄi, tamkajĹĄnja civilna zaĹĄÄ?ita pa je poroÄ?ala o smrtonosnih koliÄ?inah Ĺžveplovega dioksida v zraku. Ĺ˝e so se konÄ?ali pogovori med delegacijo ZDA in Kitajske o trgovini in gospodarskem sodelovanju. Brez rezultatov.

Nedelja, 6. maja

Ob 73. obletnici predaje nemĹĄkih sil partizanom je bil v TopolĹĄici Borut Pahor. Dejal je, da smo bili Slovenci med drugo svetovno vojno na pravi strani zgodovine, saj smo bili Ä?lani zavezniĹĄtva, ki je premagalo temne sile nacifaĹĄizma.

HrvaĹĄka vlada je odloÄ?ila, da se bo lahko hrvaĹĄki Na obmoÄ?ju Ptuja je toÄ?a padala

Premik

Putin je znova prisegel kot predsednik Rusije.

poveÄ?anje nezakonitih prestopov meje Ĺže uresniÄ?uje.

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki si je na volitvah marca zagotovil ĹĄe en ĹĄestletni mandat, je ĹĄe Ä?etrtiÄ? prisegel kot predsednik Rusije.

Britanski zunanji minister Boris Johnson se je mudil na dvodnevnem obisku v Washingtonu, kjer je skuĹĄal sogovornike prepriÄ?ati, da ZDA ne bi odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015.

Torek, 8. maja Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je zunanjega ministra Karla Erjavca znova obtoĹžil, da je pri arbitraĹži delal v korist HrvaĹĄke. Erjavec je obtoĹžbe odloÄ?no zanikal.

ZaÄ?elo se je predÄ?asno glasovanje pred nedeljskim ponovljenim referendumom.

DrĹžavna volilna komisija je razkrila seznam poslancev, ki so s svojimi podpisi podprli kan-

kar petkrat v eni uri.

dosegla 44 stopinj Celzija.

Ruska vojska je potrdila, da so v ruski eksklavi Kaliningrad nameĹĄÄ?ene rakete tipa Iskander.

Na Havajih je izbruhnil ognjenik Kilauea, zaradi katerega so evakuirali veÄ? kot 10 tisoÄ? ljudi.

Da bi se izognili trgovinski vojni, so se v Pekingu seĹĄli kitajski in ameriĹĄki predstavniki, ki so govorili o moĹžnostih za odpravo trgovinskih neravnovesij.

Zdelo se je, da je dan protestov.

V srediĹĄÄ?u Pariza se je dva dni pred prvo obletnico vodenja Francije Emmanuela Macrona ob strogem varovanju zbralo veÄ? deset tisoÄ? nasprotnikov njegovih reform.

Ruska policija je na protestih proti predsedniku Vladimirju Putinu v Moskvi znova aretirala opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in neuradno tudi tisoÄ? njegovih privrĹžencev.

V Gazi so se nadaljevali prote-

Bruhanju vulkana na Havajih ni bilo videti konca.

letalski prevoznik Croatia Airlines pri bankah zadolĹžil ĹĄe za 8,5 milijona evrov.

Izraelska vojska je ustrelila dva Palestinca, ki sta po njenih navedbah skuĹĄala preÄ?kati ograjo na meji med Izraelom in obmoÄ?jem Gaze. Medtem je Izrael zaÄ?el bombardirati poloĹžaje Hamasa.

Notranji minister Pakistana Ahsan Ikbal je bil na predvolilnem shodu v rojstnem mestu Naroval ranjen v domnevnem poskusu atentata s strelnim oroĹžjem.

Iz Indije je priĹĄla grozljiva vest.

Potem ko je vsaj 15 moťkih ugrabilo 16-letnico in jo posililo, so se njeni starťi pritoŞili vaťkemu svetu – a dekle so medtem ťe Şivo zaŞgali.

Ponedeljek, 7. maja Pogovori predstavnikov ZDA in Kitajske so se konÄ?ali brez rezultata. Se obeta trgovinska vojna?

10. maja 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sobota, 5. maja

Minister KlemenÄ?iÄ? je zahteval preiskavo dela celjskih sodnikov.

Poslanci DrĹžavnega zbora so na deloma zaprti izredni seji potrdili sklepe komisije za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb.

Vodja slovenske mejne policije je potrdila, da se napovedano

“Mladi kozolnjak se potika po dnu brezmejnega oceana. Naposled si poiĹĄÄ?e kraj, ki mu je posebno vĹĄeÄ?. Kakor hitro si najde skalo, ki mu bo po njegovem dajala dovolj varnosti, zagotavljala primerno temperaturo in bo v njeni okolici dovolj hrane, se ustali. Odrasel kozolnjak namreÄ? Ĺživi pritrjen na morskem dnu – to pomeni, da za vedno ostane na tistem izbranem mestu, ne glede na to, kaj se zgodi. Prva stvar, ki jo kozolnjak naredi, potem ko se namesti v svojem novem bivaliĹĄÄ?u, pa je tale: najprej pojĂŠ svoje moĹžgane. Zakaj pa tudi ne?

Kozolnjak jih samo zato, da Ĺživi, res ne potrebuje.â€?1 Kozolnjak je, tako kot jaz, vretenÄ?ar z moĹžgani. Le da si jaz moĹžganov nisem poĹžrla in si jih tudi ne nameravam, kaj takega bi bilo namreÄ? precej zapleteno in nevarno poÄ?etje. (Tudi moĹžgane ostalih bitij smo pred Ä?asom nehali jesti, menda zaradi bolezni norih krav, ki po neki teoriji sploh ni obstajala, kot tudi Kaja AvberĹĄek ne ptiÄ?ja gripa ali praĹĄiÄ?ja kuga. Pred leti mi je za neki umetniĹĄki projekt uspelo dobiti Ä?isto sveĹže in strokovno preverjene teleÄ?je moĹžgane. Med drugim sem Ĺželela pripraviti slovite moĹžgane z jajci, kot jih je moja babi pripravljala v dobrih starih Ä?asih, tistih, ko mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jim priĹĄla blizu, kaj ĹĄele, da bi jih nesla v usta. ÄŒlovek pa se spreminja, preizkuĹĄa, se razvija in raste, vsaj tako naj bi ĹĄlo, Ä?e Ĺže ima moĹžgane, kajneda. Tako sem stala pri kuhinjskem pultu z velikimi rozastimi moĹžgani pred sabo, srce mi je zaÄ?elo pospeĹĄeno biti, zato sem si nalila en ĹĄnops.

Nakodrana masa pred mano me je navdahnila z neke vrste strahospoĹĄtovanjem; kdo sem jaz, da lahko upravljam moĹžgane nekega drugega bitja, in sploh – kako naj se jih vendarle lotim, da bom postopala spoĹĄtljivo, kot le gre? “Zajemi jih z Ĺžlico, ne z noĹžem, neĹžno,â€? mi je bilo svetovano. Potem pa na izdatno koliÄ?ino raztopljenega masla vrzi, jajca dodaj, posoli, popopraj, popeterĹĄiljaj, na hitro premeĹĄaj – jajca se namreÄ? ne smejo izsuĹĄiti - et voilĂ , mamam! MoĹžgani z jajci so bili slastna zadeva, zame popolnoma nova poizkuĹĄevalska izkuĹĄnja, kot bi jedla omleto s posebej puhastimi in v ustih topeÄ?imi se gobicami. Kakorkoli, to je bila moja do sedaj edina gastronomska izkuĹĄnja, kar se moĹžganov tiÄ?e. Res je, da gremo kmalu v Bolgarijo, kjer se ponekod lahko naroÄ?i cĂŠlo toplotno obdelano ovÄ?jo glavo z vsem, kar ovÄ?ja glava paÄ? vsebuje. Res pa je tudi, da bi me je bilo strah, zato jo naj kar imajo. Vsega nam v tem Ĺživljenju paÄ? ni treba preizkusiti. Ker imam moĹžgane, imam izbiro, lahko se odloÄ?am. TeĹžava nastane, kadar se moram odloÄ?ati med preveÄ? privlaÄ?nostmi. V takĹĄnih trenutkih pomislim, da ne bi bilo slabo biti brezmoĹžganski kozolnjak, ki samo je.) Nazaj k stvari: Ä?e ne bi imela moĹžganov, se mi ne bi bilo treba premikati. Ker pa jih imam, se moram, sicer bi mi moĹžgani zakuhali. Glede na petintridesetletne izkuĹĄnje vem, da je zame (in posredno za okolico) dobro, da se konkretno premaknem pribliĹžno na pol leta. S tem, da konkreten premik ne pomeni ne selitve in ne bega, pomeni veter v lase in moĹžgane, da se na njih ne zaÄ?ne nabirati prah. Pol leta od zadnjega konkretnejĹĄega premika se je obrnilo in s severa je zadiĹĄalo po vitkih ozelenelih brezah, cvetoÄ?em ĹĄpanskem bezgu in kostanjih, spominÄ?icah ter sveĹžih koprivah. Zbudili smo se pred ptiÄ?i. Poleteli smo, najprej nad ocean, nato nad gosto tkane volnaste oblake, iznad katerih je vzĹĄlo sonce. Ob izstopu z letaliĹĄÄ?a v deĹželi, kjer vladata Ordnung und Disciplin2 so nas priÄ?akali jajÄ?ek na oko, ozaljĹĄan s kupÄ?kom kislega zelja, par hrenovk z medeno gorÄ?ico za pomako, hrustljava kajzerica in pollitrski kozarec piva, ker tu se ga manj teĹžko dobi. Tu ne bom jedla avokada, temveÄ? hren, tu imajo na kolesu vsi otroĹĄki sedeĹž, ne le jaz, tu bo kapuÄ?ino trikrat toliko kot cafĂŠ con leche3. Kako Ä?udovita je raznolikost naj Ĺživijo premiki – naprej, brez mej in brez zastav! đ&#x;”˛

Trump je oznanil, da ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma z Iranom.

didature posameznih strank za predÄ?asne parlamentarne volitve.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napovedal, da odstopa od sporazuma z Iranom in obnovil ameriĹĄke sankcije proti Teheranu, Ä?eprav so ga evropski voditelji pred tem pozvali k ohranitvi sporazuma.

Za ruskega premierja je bil ĹĄe enkrat imenovan Dmitrij Medvedjev.

1 2 3

izpisano iz knjige ÄŒarobno Ä?revesje, G. Enders, str. 122 nemĹĄko: red in disciplina ĹĄpansko: kava z mlekom

Mladim podarjena potovanja Evropska unija bo v sodelovanju s skupno ponudbo evropskih Ĺželeznic Interrail 18 letnikom omogoÄ?ila brezplaÄ?no potovanje po Evropi.

V enem mesecu bodo lahko, samostojno ali v skupini, z mednarodnim vlakom obiskali do ĹĄtiri Evropske destinacije. Vsi sodelujoÄ?i morajo biti rojeni v EU med vkljuÄ?no 2. 07. 1999 in 1. 07. 2000.

Zainteresirani morajo od 12. 6. do 26. 6., oddati spletno prijavo na DiscoverEU, kjer se bodo potegovali za brezplaÄ?no Interrail mednarodno vozovnico za vlak. Evropska komisija bo pregledala prijave in glede na razpoloĹžljiv proraÄ?un (12 milijonov evrov) omogoÄ?ila brezplaÄ?na potovanja, veÄ? kot 15.000 mladim popotnikom. Izbor udeleĹžencev bo potekal preko spleta na Evropskem mladinskem portalu.

Na izbiro je vseh 28 drĹžav in veÄ? kot 7.840 dogodkov po vsej Evropi.

UdeleĹženci pa se morajo odpraviti na potovanje med 9. julijem in 30. septembrom.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

VOLITVE, IZOBRAŽEVANJE

10. maja 2018

Za Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo 3. razvojne osi

Za Slovenijo kot hiĹĄo praviÄ?nosti in blaginje

Kandidati SMC Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline Breda Kolar, Bojan KugoniÄ?, Mojca Rep na predstavitvi v Velenju med prizadevanji na prvo mesto postavili zavzemanje za Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo 3. razvojne osi

Kandidati SDS v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini so Suzana KavaĹĄ, Franc Rosec in Breda BrinovĹĄek

Milena KrstiÄ? - Planinc

ĹĄtirih letih ĹĄe treba postoriti, je posebej poudarila posodobitev ĹželezniĹĄke povezave obnovitev regionalne ceste povezave ArnaÄ?e–LoĹžnica–Polzela, razvoj zelenega turizma in prehransko oskrbo mesta.

Bojanu KugoniÄ?u, Ĺ oĹĄtanjÄ?anu, komercialistu, oÄ?etu treh otrok in dedku petih vnukov, ni vseeno, kaj se z drĹžavo dogaja, zato

na KoroĹĄkem.ÂŤ Napovedal pa je tudi, da bo deloval za poveÄ?anje ugleda in spoĹĄtovanja energetike v Ĺ aleĹĄki dolini ter podprl pripravo premiĹĄljenega zakona o zapiranju PV in TEĹ do leta 2054.

Mojca Rep iz Ĺ oĹĄtanja, ki kandidira v Zgornji Savinjski dolini, je zakljuÄ?ila ĹĄtudij varnostnih ved. Ĺ tevilni jo poznajo kot prostovoljko, ’prostovoljko za vedno’:

Velenje, 7. maja – V ponedeljek so se v prostorih Lokalnega odbora Stranke modernega centra v Velenju javnosti predstavili kandidati SMC na drŞavnozborskih volitvah v Šaleťki in Zgornji Savinjski dolini.

Vsi trije, Breda Kolar, Bojan KugoniÄ? in Mojca Rep, so posebej poudarili zavzemanje za Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo 3. razvojne osi.

Breda Kolar, diplomirana ekonomistka, usluĹžbenka FinanÄ?nega urada Velenje, podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje in predsednica lokalnega odbora stranke, je med drugim poudarila, kaj je vlada pod vodstvom SMC dobrega storila za Velenje. ÂťTako v Slovenijo kot Velenje je vrnila politiÄ?no stabilnost Jelka Sever – ÄŒasl, ki je vodila predstavitev, in kandidatki ter kandidat: Mojca Rep, in optimizem, zniBojan KugoniÄ?, Breda Kolar. Ĺžala brezposelnost.

Po podatkih zavoda za zaposlo- je tudi vstopil v politiko. Ko je ÂťZgornja Savinska dolina je tuvanje je bil upad nezaposlenih v poudaril, da je treba Ä?im prej ristiÄ?ni biser, zato bomo podprli Velenju od marca lani do marca zaÄ?eti gradnjo 3. razvojne osi strateĹĄki razvoj turizma. Bogata letos kar 37,5-odstoten. Velik del med Ĺ entrupertom in Slovenj je z lesom. NaĹĄ in moj cilj bo tega upada je zaradi zaposlovanja Gradcem, je poudaril, da je treba spodbuda razvoju lesarske indumladih. Januarja lani je po dolgih pri tem zagotoviti praviÄ?ne odĹĄko- strije. UresniÄ?iti Ĺželimo evropsko letih pregovarjanj in dogovarjanj dnine in nadomestne parcele za pobudo za pametne vasi in razumestila 3. razvojno os – njen se- vse oĹĄkodovane. ÂťZavzemal se voj podeĹželja, poveÄ?ati stopnjo verni del, v drĹžavni prostorski na- bom tudi za ureditev statusa in samooskrbe.ÂŤ đ&#x;”˛ Ä?rt. Veseli smo tudi, da je ohranila razvoj dvorca Gutenbuchel, obdelovanje BolniĹĄnice TopolĹĄica v novo dotrajanih cest na obmoÄ?ju obstojeÄ?i organiziranosti.ÂŤ Velenja, Ĺ martnega ob Paki in izMed tistim, kar je v prihodnjih gradnjo obvoznice Ĺ oĹĄtanj–Črna

Milena KrstiÄ? - Planinc

bujanje druĹžin k veÄ?jemu ĹĄtevilu otrok.

Celje, 7. maja – V Celju se je Franc Rosec iz Ĺ oĹĄtanja, njegov ponedeljek predstavilo vseh va poklicna pot je vezana na TEĹ , enajst kandidatov Slovenske se bo kot poslanec na lokalni demokratske stranke (SDS), ravni zavzemal za prepoznavnost ki bodo na prihajajoÄ?ih drĹžavin spoĹĄtovanje Ĺ aleĹĄke doline in nozborskih volitvah kandidirali v njenih znamenitosti ter izkoristek 5. volilni enoti s sedeĹžem v Celju. njenih potencialov. Posebej pa Med njimi tudi kandidati iz Ĺ aleizpostavlja: ÂťNaredil bom vse, da bo sprejet Zakon o nadomestilu odĹĄkodnine zaradi vplivov delovanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje in s tem povezano degradacijo okolja.ÂŤ Zavzemal se bo tudi za zagotovitev sredstev, ki bi omogoÄ?ila ureditev protipoplavne varnosti naselij ob Paki ter za ohranitev statusa BolniĹĄnice TopolĹĄica.

Znova bo za kandidirala poslanka Nada BrinovĹĄek, katere glas je bilo Nada BrinovĹĄek, povezovalka dogodka mag. Mojca Inkret, Suzana KavaĹĄ, Franc iz parlamenta poRosec. gosto sliĹĄati. Kot poslanka se bo ĹĄke in Zgornje Savinjske doline. za turiste iz drugih drĹžav. ÂťTakoj zavzemala za razvoj Zgornje SaV Velenju bo kandidirala Suza- pa bi seveda zaÄ?ela aktivnosti za vinjske doline, Âťzlasti za ureditev na KavaĹĄ, v obmoÄ?ju dela Velenja izvedbo projekta 3. razvojne osi. problematike, s katero se sreÄ?uje ter obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno Zavzemala bi se za energetsko zgornjesavinjski kmetje, za razvoj ob Paki Franc Rosec, v Zgornji obnovo starejĹĄih objektov,ÂŤ pravi. malih, mikro in srednjih podjetij Savinjski dolini Nada BrinovĹĄek. Aktivno, kot pravi, se bo vkljuÄ?i- ter za turizem in infrastrukturo.ÂŤ đ&#x;”˛ Zavzemali se bodo za kljuÄ?na la tudi v reĹĄevanje stanovanjske podroÄ?ja programa Slovenske de- problematike in brezposelnosti. mokratske stranke. Sedem jih je. Njena prioriteta pa bo tudi spodTemeljijo na podpori druĹžinam, upokojencem, niĹžjim davkom, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranitvi slovenske kmetije in s tem povezanega zdravega okolja ter varne hrane, varnosti drĹžave

V Velenje prihaja PUM-O Program projektnega uÄ?enja mlajĹĄih odraslih je brezplaÄ?en – Z izvajanjem zaÄ?enjajo 1. junija v prostorih Mladinskega centra Velenje Mojca Ĺ truc

ÄŒeprav se statistike brezposelnosti izboljĹĄujejo tudi pri mladih, konkretnemu mlademu brez dela ali pridobljene izobrazbe, optimistiÄ?ni statistiÄ?ni podatki ne izboljĹĄajo vsakdana. Mnoge opravljene raziskave razkrivajo, da situacija brez dela ali izobraĹževanja potiska mlade v obÄ?utek nemoÄ?i, nesprejetosti in pogosto tudi depresije. In Ä?etudi nam gre statistiÄ?no bolje, je nekaj mladih brez zaposlitve ali zakljuÄ?ene izobrazbe tudi v Ĺ aleĹĄki dolini.

Prav njim je namenjen program PUM-O, ki ga bo DruĹĄtvo za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnega kapitala NAPREJ v Velenju zaÄ?elo izvajati 1. junija. Kratica pomeni Âťprojektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslihÂŤ in predstavlja program aktivne politike zaposlovanja mlajĹĄih odraslih, katerega glavna uÄ?na metoda je projektno delo.

ÂťTemeljni namen programa je razvijati vire moÄ?i za vkljuÄ?evanje na trg dela oziroma v izobraĹževanje, razvijanje poklicne identitete ter uspeĹĄna socialna integracija,ÂŤ pojasnjuje ena od mentoric projekta Marjeta Vaupot. Dodaja, da je program brezplaÄ?en za vse mlade od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. ÂťGre za mlade, ki niso vkljuÄ?eni v izobraĹževanje, imajo status brezposelne osebe, se v izobraĹževanju sreÄ?ujejo s teĹžavami, ki vodijo v prekinitev ĹĄolanja, niso zaposleni oz. nimajo zaposlitve ali niso pridobili temeljne osnovne oz. poklicne izobrazbe,ÂŤ ĹĄe pojasnuje Vaupotova.

Vsak udeleĹženec v PUM-O ima svoj individualni naÄ?rt, ki ga skupaj z mentorjem pripravi sam glede na njegove potrebe in Ĺželje. Spremlja pa se seveda tudi uresniÄ?evanje naÄ?rta. ÂťVsekakor se projekti pripravljajo tudi in predvsem glede na interes sku-

pine. Zato imamo v PUM-O en ali dva projekta, ki povezujta vsakega posameznika in skupino v celoti. Ob tem pripravljamo tudi interesne projekte, ki zdruĹžujejo manjĹĄe skupine,ÂŤ pojasnjuje Marjeta Vaupot. Mentorji so iz preteklih izkuĹĄenj spoznali, da je delo najuspeĹĄnejĹĄe, Ä?e izhajajo iz udeleĹžencev samih. ÂťSe pa dotikamo zelo razliÄ?nih podroÄ?ij, od glasbe, raÄ?unalnika, kulture, ĹĄporta, zdravstva, izobraĹževanja, osebne rasti, uÄ?enja tujih jezikov itn.,ÂŤ pripoveduje Vaupotova.

Mentorji, ki sodelujejo v projektu, poznajo problematiko, imajo strokovno znanje in izkuĹĄnje dela na tem podroÄ?ju. ÂťMoĹžnost, da lahko priÄ?nemo delo v Velenju, tudi ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje, je za nas pomembno in zahtevno poslanstvo,ÂŤ pravi Vaupotova.

PUM-O pomeni ĹĄolo za Ĺživljenje, neko drugaÄ?no moĹžnost za

7

razvoj svojih talentov in idej. ÂťMentorji v projektu nudijo podporo, usmerjajo mlade in jih uÄ?ijo ‚loviti ribe‘, namesto da bi jih lovili namesto njih,ÂŤ pravi Marjeta Vaupot. Kot pojasnjuje, je namen projekta razvoj socialnih in kulturnih kompetenc, pri Ä?emer je pomemben cilj projekta pridobivanje kompetenc za zaposlitev. Ob sklepu prejme udeleĹženec potrdilo in portfolijo z zapisom vseh veĹĄÄ?in, ki jih je razvil v programu. ÂťV PUM-O ostaneĹĄ z namenom, da se po koncu vrneĹĄ v ĹĄolo ali poiĹĄÄ?eĹĄ zaposlitev,ÂŤ ĹĄe pravi Vaupotova.

Izvajanje programa v Velenju bodo zaÄ?eli 1. junija. ÂťProgram bo potekal v dopoldanskem Ä?asu od 7.30 do 14.30 v prostorih Mladinskega Centra Velenje,ÂŤ pravi Marjeta Vaupot in dodaja, da se lahko mladi v program vpiĹĄejo do 25. maja oz. do zapolnitve đ&#x;”˛ skupine. â€

in Sloveniji kot hiĹĄi praviÄ?nosti in blaginje.

Kaj pa na lokalnem podroÄ?ju?

Kaj bo kandidatom v ospredju?

Suzana KavaĹĄ, samostojna podjetnica iz Velenja, bo kot bodoÄ?a poslanka med drugim poskrbela za izboljĹĄanje turistiÄ?ne infrastrukture ob Velenjskem jezeru, da bo to privlaÄ?no tudi

Objavljen razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetniĹĄtva Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave) smo objavili razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetniĹĄtva v MOV v letu 2018.

Rok za oddajo vlog je 5. 6. 2018 do 9. ure.

Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala podjetja s sedeĹžem oziroma lokacijo poslovne enote na obmoÄ?ju MOV, ki bodo izvajali naloĹžbo ali projekt na obmoÄ?ju MOV.

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Pokazali obilo inovativnosti Start-up vikend za dijake Šolskega centra Velenje – Mladi pridobivali nova podjetniťka znanja, potrebna za razvoj svojih idej Tina Felicijan

Velenje, 4.–6. maj – V SAĹ A Inkubatorju vsako leto organizirajo veÄ?dnevna izobraĹževanja o razvoju in trĹženju lastnih zamisli, ki so Ĺže ĹĄtevilnim posameznikom in ekipam pomagala na poti v uspeĹĄno podjetniĹĄtvo. Start up vikende prirejajo tudi posebej za dijake, Âťsaj je treba podjetniĹĄki naÄ?in razmiĹĄljanja spodbujati Ĺže pri njih,ÂŤ je povedala direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar in dodala, da se dijaki opremijo z znanji, ki jim lahko pomagajo bodisi na bodoÄ?em delovnem mestu bodisi pri podjetniĹĄtvu.

Pretekli konec tedna se je start up vikenda udeleĹžilo veÄ? kot 20 dijakov in nekaj ĹĄtudentov, ki so bili povezani v deset ekip. Svoje ideje so pod mentorstvom ekipe SAĹ A Inkubatorja dodelali, preverili so konkurenco, razdelali poslovni model, pripravili pa so se tudi na predstavitev svojih projektov pred Ĺžirijo, v kateri sta njihovo izvirnost, potencial za uspeh in druge kvalitete poleg Karle Sitar ocenjevala ĹĄe ravnatelj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Simon KoneÄ?nik in direktor podjetja Miel Andrej Rotovnik. Ĺ˝iranti so z adrenalinskim doĹživetjem za sprostitev, krepitev odnosov v ekipi, nov zagon in ĹĄe veÄ? poguma nagradili Ä?lane treh ekip. ÂťSvoje

ideje, produkte je predstavilo devet ekip. Verjamem, da jih bo marsikatera tudi realizirala in spravila na trg ter naĹĄla kupce zanje,ÂŤ je povedala Sitarjeva.

vanje njegovega prihoda ter preverjanje razpoloĹžljivosti koles na Bicy postajah, poseben obliĹž za merjenje pulza pri srÄ?nih bolnikih in opozarjanje na nepravilnosti ali

vah, povezanih s spletom, pred vdorom in krajo, tako pa zaĹĄÄ?iti zasebnost, gesla in ostalo, kar bi po mnenju Ä?lana ekipe Elijaha Hlastana morali tako podjetja, javne ustanove kot posamezniki veliko bolje varovati. ÂťZa nas je nagrada velika motivacija, da predstavljeni prototip razvijamo naprej in izoblikujemo produkt, ki bo marsikoga zaĹĄÄ?itil in reĹĄil marsikatere podatke,ÂŤ pa je povedal Matej Mayer.

10. maja 2018

V Mojci zasedena oba oddelka StarĹĄem iz Gaberk, ki bi ĹĄe vpisali otroka v vrtec, ponujajo UrĹĄko in Bibo Ĺ oĹĄtanj – Vpis novincev v Vrtec Ĺ oĹĄtanj, ki je potekal v zaÄ?etku aprila, je bil skladen s priÄ?akovanji, pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Na novo so starĹĄi vpisali 77 otrok, kar je pribliĹžno toliko kot lani. Ĺ tevilo na novo vpisanih se obiÄ?ajno do 1. septembra ĹĄe poveÄ?a.

Prosta mesta so ĹĄe v Ĺ oĹĄtanju v enoti Biba in TopolĹĄici v enoti UrĹĄka, predvsem v oddelkih prvega starostnega obdobja (otroci, stari od enega do treh let), zelo zasedeni pa so oddelki drugega starostnega obdobja (otroci, stari od treh do ĹĄestih let.). V teh oddelkih je ĹĄe nekaj prostih mest, v nekaterih Ĺže v poveÄ?anem normativu, za kar bodo v naslednjih dneh tudi zaprosili ustanoviteljico, obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. ÂťPopolnoma zasedena pa sta oba oddelka v enoti Mojca v Gaberkah.

StarĹĄem iz tega kraja, Ä?e se bo ĹĄe kdo odloÄ?il za vpis otroka v vrtec, mu bomo za vpis do zasedbe prostih mest ponudili enoti v TopolĹĄici đ&#x;”˛ mkp in Ĺ oĹĄtanju,ÂŤ pravi ravnateljica.â€

Tudi po prenosu prijav ni bistvenih sprememb

Mladi so res pokazali, da budno opazujejo svojo okolico in v njej prepoznavajo potrebe, teĹžave, trende, ki so priloĹžnosti za razvoj in ponudbo novih produktov in storitev. Med njimi so posebna stikala, ki omogoÄ?ajo upravljanje elektriÄ?nih naprav v dobu prek mobilnega telefona, aplikacija za turistiÄ?no raziskovanje znamenitosti skozi igre, druĹžabna igra s kartami, aplikacija za sledenje Lokalcu in natanÄ?no napovedo-

zastoj prek mobilnega telefona z avtomatskim sproĹžilcem klica na pomoÄ? nujne medicinske pomoÄ?i, pa leteÄ?a nujna medicinska pomoÄ? oziroma komplet prve pomoÄ?i s padalom, ki bi ga lahko dostavil dron – ideje so bile res raznolike in navduĹĄujoÄ?e. Ĺ˝irijo je naposled najbolj prepriÄ?al projekt dijakov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, ki Ĺže veÄ? kot leto dni razvijajo Fogy – napravo za varovanje podatkov na napra-

Drugo nagrado je dobila ekipa, ki razvija spletno trgovino z darili.

Gift Buddy bi na osnovi algoritmov pomagal posamezniku pri izbiri Ä?im bolj primernega darila in obdarovalcem pomagal iz zadrege.

Tretjo nagrado pa je dobil projekt Kosta Van, ki ga vodi velik ljubitelj kuhanja in spoznavanja svetovne kulinarike Kosta Kocev, ki Ĺželi odpreti kuhinjo na kolesih, s katero bo potoval po svetu in specialitete z enega konca prenaĹĄal na druge. đ&#x;”˛

Velenje – Konec aprila se je iztekel rok, do katerega so lahko kandidati za srednjeťolske programe v ťolskem letu 2018/2019 prenesli prijave iz enega v drug program ne glede na to, ali je bilo v njem prijavljenih toliko kandidatov, kot je bilo v razpisu za vpis predvidenih prostih mest.

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje zagotavljajo, da bistvenih sprememb ni nikjer, da so za posamezne programe pridobili ĹĄe nekaj novih kandidatov. Spodbudno je tudi to, da si ni nihÄ?e od prejĹĄnjih premislil in odnesel prijavo kam drugam. Za novo ĹĄolsko leto predvidevajo omejitev vpisa le v programu ĹĄportne gimnazije. Pa ĹĄe tu jih bodo skuĹĄali vpisati Ä?im veÄ?, druge pa prerazporediti v program sploĹĄne gimnazije in jim omogoÄ?iti status ĹĄportnika. Za 18 prostih mest v ĹĄportnem oddelku gimnazije so prejeli 27 prijav. Kandidate, ki so oddali prijavo za vpis, bodo na Ĺ olskem centru na zaÄ?etku junija pisno obvestili o poteku vpisa na ĹĄolo. Ta bo potekal od 19. do 22. junija, razen v ĹĄportnem oddelku gimnazije, kjer ga bodo zaradi đ&#x;”˛ tp omejitve vpisa konÄ?ali 29. junija.â€

Otrok s posebnimi potrebami vse veÄ?

VkljuÄ?evanje otrok s posebnimi potrebami v redni program izobraĹževanja je za osnovne ĹĄole predvsem birokratski in organizacijski zalogaj – Dodatno strokovno pomoÄ? nudijo znotraj urnika, saj uÄ?encev ne smejo dodatno obremenjevati – Ravnatelji opozarjajo na nujne spremembe Zakona o ĹĄolstvu Mojca Ĺ truc

Tako kot velja za odrasle, velja tudi za otroke: vsak od njih je poseben, edinstven. In seveda je edino smiselno, da vsak svojo edinstvenost prepozna in jo razvija – tako v primeru, ko govorimo o posameznikovih talentih, kot v primeru, ko mislimo na primanjkljaje.

Dober recept za razvijanje talentov je predvsem vaja, pomagajo pa tudi razliÄ?ni programi in projekti za nadarjene uÄ?ence. Ĺ ole jih dobro poznajo. Prav tako dobro pa poznajo tudi usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. To so otroci z motnjami v duĹĄevnem razvoju, gluhi in nagluĹĄni otroci, slepi in slabovidni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih podroÄ?jih uÄ?enja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s Ä?ustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtistiÄ?nimi motnjami.

Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami imajo vsi otroci moĹžnost vkljuÄ?enosti v redni program osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja. StarĹĄi, ki pri svojem otroku opazijo katerega od zgoraj naĹĄtetih stanj, se lahko na pristojno obmoÄ?no enoto Zavoda Republike Slovenije za ĹĄolstvo obrnejo s pisno zahtevo po postopku prilagojenega usmerjanja njihovega otroka. Potem je na vrsti ĹĄola. ÂťSvetovalec Zavoda nas zaprosi za poroÄ?ilo o otroku, ki ga je treba seveda skrbno pripraviti,ÂŤ pojasnjuje ravnatelj Osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Bojan Juras. Ĺ olo, ki jo vodi, obiskuje 310 uÄ?encev, od tega jih je 16 vkljuÄ?enih v program

usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ĹĄe ĹĄest jih na vkljuÄ?enost Ä?aka. PogostejĹĄi in bolj znan izraz med starĹĄi je, da imajo ti otroci ÂťodloÄ?boÂŤ. Ĺ tevilo takĹĄnih otrok na veÄ?ini osnovnih ĹĄol po Sloveniji naraĹĄÄ?a.

Na Osnovni ĹĄoli Gorica, ki jo vodi ravnatelj Ivan Planinc in jo v tem ĹĄolskem letu obiskuje 464 uÄ?encev, so imeli od leta 2008 povpreÄ?no 13 otrok z odloÄ?bo otroka s posebnimi potrebami. Odstopanje pri ĹĄtevilu je bilo vsa leta zanemarljivo, v zadnjem ĹĄolskem letu pa je ĹĄtevilo porastlo na 20 otrok.

Na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj se ĹĄtevilo uÄ?encev Âťz odloÄ?bamiÂŤ trenutno giblje okrog 70, kar je pribliĹžno 10 % vseh uÄ?encev. Število zadnja leta oÄ?itno raste,ÂŤ pravi ravnateljica ĹĄole Majda ZavrĹĄnik Puc. Kot pojasnjuje, imajo uÄ?enci zelo razliÄ?ne primanjkljaje, ki jih skuĹĄajo izkoreniniti v sodelovanju s posameznimi strokovnjaki. Vse omenjene ĹĄole tako sodelujejo s Centrom za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, s strokovnjaki iz Slovenj Gradca, Ljubljane in od drugod. ÂťVeÄ?krat sodelujemo tudi z zunanjimi institucijami, kot so zdravstveni dom, zunanji psihologi, SOÄŒA itn. Zavedamo se, da je sodelovanje in povezovanje izrednega pomena,ÂŤ pravi svetovalna delavka na Osnovni ĹĄoli Gorica Marjana Verdnik.

V Ĺ oĹĄtanju so posebej veseli, da imajo trenutno v uÄ?iteljskih vrstah strokovnja-

kinjo logopedinjo, saj jim to vsaj nekoliko olajĹĄa organizacijo nudenja dodatne strokovne pomoÄ?i. Poleg ur(e) s strokovnjaki za podroÄ?je, ki otroku povzroÄ?a teĹžave, vsakemu od otrok z odloÄ?bo o usmerjanju pripada tudi individualno delo z uÄ?iteljem. ÂťDodatno strokovno pomoÄ? nudimo znotraj obstojeÄ?ega urnika, saj otrok po zakonu ne smemo dodatno obremenjevati,ÂŤ pojasnjuje ZavrĹĄnik Pucova.

OdloÄ?be Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami so seveda izdelane individualno, obiÄ?ajno pa vkljuÄ?ujejo rok za preverjanje ustreznosti usmeritve, zato vsaka osnovna ĹĄola za vsakega otroka z

odloÄ?bo letno skliÄ?e vsaj dva timska sestanka. ÂťNa takĹĄnih sestankih so prisotni strokovnjaki, ki delajo z otrokom, uÄ?itelj, svetovalna delavka in starĹĄi,ÂŤ pojasnjuje Bojan Juras. Dodaja, da je naloga ĹĄole, da po evalvaciji posameznega otroka Komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami odda poroÄ?ilo o stanju. Ker je otrok z odloÄ?bami vse veÄ?, je seveda tudi birokracije vse veÄ?. ÂťS tega vidika je to za

ĹĄolo izjemno naporno,ÂŤ pravi Juras. Ker mora ĹĄola znotraj rednega urnika uÄ?encem z odloÄ?bami zagotavljati individualno delo z uÄ?itelji, ni prav niÄ? preprosto niti sestavljanje urnikov. ÂťVÄ?asih je to res prava umetnost,ÂŤ pravi Majda ZavrĹĄnik Puc. Kako je videti pouk v razredih z uÄ?enci z odloÄ?bami, je teĹžko posploĹĄiti. Ker je res prav vsak od otrok nekaj posebnega, je verjetno tudi zgodba vsakega razreda posebna.

V enem od razredov ene od osnovnih ĹĄol naĹĄe doline so uÄ?enci pripovedovali, da se nekateri soĹĄolci z odloÄ?bami zelo dobro zavedajo svojih pravic. Ko jih, na primer, uÄ?iteljica pokliÄ?e k tabli, ji zabrusijo, da jim tja ni treba priti in da tega ne bodo storili. TakĹĄno obnaĹĄanje seveda ni pravilo, je pa moĹžno in uÄ?iteljica lahko v tem primeru od otroka zahteva le tisto, kar je predvideno, da sme. ÂťNamen odloÄ?b je, da uÄ?encem pomagamo,ÂŤ poudarja ZavrĹĄnik Pucova in dodaja, da je poleg zagotavljanja pomoÄ?i v sistemu ĹĄolstva za uspeĹĄen razvoj slehernika izjemnega pomena delo doma. Slednje poudarjajo tudi drugod. ÂťOd starĹĄev priÄ?akujemo, da redno spremljajo ĹĄolsko delo in da smo v odnosih odkriti in odgovorni, vse v dobro otroka,ÂŤ poudarjajo na OĹ Gorica.

Na hodnikih in v razredu osnovnih ĹĄol so posebej opaĹženi uÄ?enci, ki imajo spremljevalca. Na ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki so imeli pred Ä?asom en tak pri-

mer, trenutno nimajo nobenega, na OĹ Gorica imajo tri zaÄ?asne spremljevalce iz strokovnega kadra, tudi v Ĺ oĹĄtanju imajo tri. ÂťGibalno oviranim uÄ?encem komisija spremljevalca dodeli z odloÄ?bo,ÂŤ pojasnjuje ravnateljica ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole in dodaja, da imajo takĹĄno odloÄ?bo na ĹĄoli samo eno. Na vpraĹĄanje, po katerem kljuÄ?u sta torej na ĹĄoli ĹĄe dva spremljevalca, odgovarja: ÂťDva uÄ?enca naĹĄe ĹĄole imata spremljevalca zaradi Ä?ustvenih in vedenjskih teĹžav.

To je specifika Ministrstva za ĹĄolstvo.ÂŤ Za otroke s Ä?ustvenimi in vedenjskimi teĹžavami na sistemski ravni v Sloveniji ni pripravljenega programa. Z dodeljevanjem spremljevalcev ministrstvo v praksi skrbi predvsem za varnost drugih otrok.

UÄ?itelji morajo biti poleg strokovnega dela izjemno tankoÄ?utni. V razredih je obiÄ?ajno od 25–28 otrok, zgodi se, da je v kakĹĄnem tudi pet ali veÄ? otrok z odloÄ?bami. Vsi sogovorniki se strinjajo, da naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila otrok s posebnimi potrebami reden osnovnoĹĄolski program sprejema vse teĹžje. ÂťVkljuÄ?evanje otrok s posebnimi potrebami pomeni za ĹĄolo veÄ? organizacijskega dela, veÄ?jo obremenitev svetovalne delavke, predvsem pa uÄ?iteljev. Ogromno je prilagajanja, posebne skrbi in velike odgovornosti. Trenutno je zadeva ĹĄe obvladljiva, z naraĹĄÄ?anjem ĹĄtevila odloÄ?b pa bo trpel redni obvezni pouk,ÂŤ sporoÄ?ajo iz OĹ Gorica.

Da bi zmogli, Âťso nujne spremembe Zakona o ĹĄolstvuÂŤ, opozarja Majda ZaverĹĄnik Puc. Kar se tiÄ?e vkljuÄ?evanja otrok s posebnimi potrebami v reden program osnovnih ĹĄol, je prednostna naloga odgovornih iskanje reĹĄitev za vkljuÄ?evanje otrok s Ä?ustvenimi in vedenjskimi teĹžavami ter doloÄ?itev norm najviĹĄjega ĹĄtevila otrok s posebnimi potrebami na posamezen razred oziroma uÄ?itelja. Ali preprosteje: Ä?e bo otrok s posebnimi potrebami vse veÄ?, mora biti zagotovljenih tudi vse veÄ? strokovnih delavcev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

10. maja 2018

Zgodovina je naĹĄa uÄ?iteljica, mi pa ne najboljĹĄi uÄ?enci

Uspeh velenjskih gimnazijcev na drĹžavnem tekmovanju iz matematike

Dijak velenjske gimnazije Erik GlinĹĄek Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored na drĹžavnem tekmovanju iz zgodovine osvojil zlato priznanje – Nadaljnja pot ĹĄtudij medicine Tatjana PodgorĹĄek

taktike, oroĹžje. Tudi v osnovni ĹĄoli je bila njegov najljubĹĄi predmet, saj ga je ÂťbrskanjeÂŤ po preteklosti in iskanje vzrokov za stvari, ki so se zgodile, prevzelo. Na mnenje,

se za njimi skrivajo vzroki zanje.

Veselje do zgodovine in osvoNa Ptuju je bilo pred nedavnim jena zlata priznanja bi bila za drĹžavno tekmovanje mladih zgomnoge motiv za nadaljnje Âťrazidovinarjev. Med udeleĹženci je bil skovanje Âť na tem podroÄ?ju. Erik dijak 4. letnika velenjske pa je s ĹĄirokim nasmehom gimnazije Erik GlinĹĄek na ustih rekel drugaÄ?e. Ĺ tuin osvojil zlato priznanje. dij zgodovine, je pojasnil, v To je bilo zanj Ĺže Ä?etrto Sloveniji vsaj v tem trenutzapored. ku ni perspektiven, poklic Po besedah njegove mennima prave prihodnosti. torice profesorice Cvetke ÂťSem raziskoval, pridoBolha naj bi bil Erik s bival informacije v zvezi tolikĹĄnim ĹĄtevilom zlatih s tem, na koncu pa sem priznanj z drĹžavnih tekse odloÄ?il za svojo drugo movanj iz istega predmeta ljubezen – ĹĄtudij medicine. edini v drĹžavi. ÂťNe vem, ali Mi bodo pa izkuĹĄnje, prisem edini, drĹži pa, da sem dobljene na tekmovanjih med redkimi, ki se ponaiz zgodovine, priĹĄle prav, ĹĄajo s takim uspehom. Na saj je tudi tam treba poinaĹĄi ĹĄoli sem pa zanesljivo skati srÄ?iko teĹžave, vzroedini doslej,ÂŤ se je odzval ke, posledice, da razumeĹĄ Erik. Kot je dejal, kvalifikapreostalo.ÂŤ Pred njim je cije za drĹžavno tekmovanje Erik GlinĹĄek: ÂťZgodovina niso ÂťbrezzvezneÂŤ ĹĄe matura, s katero se za niso teĹžke, saj so vpraĹĄanja letnice, saj se za njimi skrivajo vzroki.ÂŤ razliko od mnogih svojih predvsem iz uÄ?ne snovi pri vrstnikov ne obremenjuje rednem pouku. Za drĹžavno pa da je pomembnejĹĄa od preteklosti preveÄ?. Ĺ tiri leta se je uÄ?il tega, je potrebno predelati precej veÄ? prihodnost, je Erik odgovoril: kar bo moral pokazati na maturi, literature, vsako leto veÄ?, saj takih ÂťZagotovo je tako, a iz zgodovine razmiĹĄlja glasno. Priznava pa, da podrobnosti, kot jih je bilo treba se uÄ?imo. Ta je naĹĄa uÄ?iteljica, bi si lahko nekoliko olajĹĄal maletos poznati, nihÄ?e ne priÄ?akuje. ljudje pa ne najboljĹĄi uÄ?enci, sicer turitetne obveznosti, Ä?e bi izbral ÂťNujno si moraĹĄ v glavi ÂťustvaritiÂŤ ne bi delali istih napak, kot so jih zgodovino za izbirni maturitetni kronoloĹĄko zaporedje dogodkov, naĹĄi predniki, ampak bi se iz njih predmet. Tako pa je izbral kemijo vzroÄ?na razmerja, da ti gre laĹžje.ÂŤ kaj nauÄ?ili.ÂŤ NapaÄ?no je razmi- in biologijo. ÂťTudi to bo za nekaj Zgodovina mu je bila Ĺže od ĹĄljanje nekaterih, ĹĄe dodaja, da je dobro,ÂŤ je ĹĄe komentiral ĹĄtirikrat nekdaj vĹĄeÄ?. Kot otroka ga je zgodovina kup letnic, ki so brez zlati zgodovinar Erik GlinĹĄek. đ&#x;”˛ zanimala grĹĄka zgodovina, vojne pomena, pri tem pa pozabljajo, da

VarÄ?no ogrevanje z IR-paneli – resniÄ?nost ali mit?

Mladi raziskovalec Nejc Slemenjak zadovoljen, ker so recenzenti njegovo nalogo prepoznali za najboljťo – Nagrada tudi spodbuda Tatjana Podgorťek

Nejc Slemenjak, dijak 4. letnika Strojne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, je avtor raziskovalne naloge z naslovom VarÄ?no ogrevanje z IR-paneli – resniÄ?nost ali mit?, najboljĹĄe naloge letoĹĄnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Poleg zlatega priznanja ga je zanjo nagradilo ĹĄe velenjsko Gorenje, ki mu bo omogoÄ?ilo 30 ur teÄ?aja za NX Dizajn. ÂťSem pobrskal po internetu, za kakĹĄen teÄ?aj gre, in z veseljem se ga bom udeleĹžil. Sicer pa je bilo to lepo preseneÄ?enje. Na predstavitvi sem imel obÄ?utek, da je moja raziskovana naloga konkurenÄ?na, a piko na i dajo recenzenti. Zadovoljen sem, da so ti mojo nalogo prepoznali kot najboljĹĄo,ÂŤ je komentiral nagrado.

Dodal je ĹĄe, da mu je vĹĄeÄ?, ker so udeleĹženci v gibanju za opravljeno delo tudi nagrajeni. Zagotovo jim je to potrditev, da so delali dobro, in spodbuda za lotevanje novih izzivov. Veliko vlogo pri tem igrajo mentorji, Âťzato se moram svojemu Radovanu Repniku ĹĄe enkrat zahvaliti.ÂŤ Pozna odgovor, ki ga je zapisal

v naslovu raziskovalne naloge?

Kot je dejal, ta ni enostaven, ker tudi IR-paneli niso enostaven produkt, o Ä?emer se je prepriÄ?al

vode. IzraÄ?une, je ĹĄe dodal, pa je opravljal na postavkah, ki jih sam ni mogel izmeriti. Je pa potrdil drugo hipotezo, in sicer da so med proizvajalci IR-panelov razlike.

Za temo raziskovalne naloge je izbral podroÄ?je, ki je malo raziskano, a aktualno, saj so teĹžnje po varÄ?nem in ekoloĹĄkem ogrevanju vse veÄ?je. ÂťNa to podroÄ?je sem vstopil dokaj neizobraĹžen in sem se z vsem sreÄ?al prviÄ?. Presenetile so me nekatere tehniÄ?ne reĹĄitve.

Spoznal sem veliko novega,ÂŤ je ĹĄe dejal bodoÄ?i ĹĄtudent strojniĹĄtva v Mariboru ali v Ljubljani. đ&#x;”˛

Nejc Slemenjak: ÂťNaloga je bila zahtevna, ker je osnova za izdelavo IR zelo kompleksna fizika.ÂŤ

na ogledu proizvodnje v Avstriji.

Analiza investicijskih in obratovalnih stroĹĄkov ogrevanja z njimi v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi na primeru povpreÄ?ne stanovanjske hiĹĄe so sicer pokazali na varÄ?no ogrevanje, a pri tem ni upoĹĄteval ogrevanja sanitarne

radio velenje com

107,8 MHz

V soboto, 21. aprila, je potekalo drĹžavno tekmovanje iz znanja matematike za Vegova priznanja.

Z velenjske gimnazije se je na tekmovanje uvrstilo kar 11 dijakov, ki so tekmovali na I. Gimnaziji v Celju. Dijaki so se odliÄ?no odrezali.

NajuspeĹĄnejĹĄi je bil naĹĄ najbolj izkuĹĄen tekmovalec, maturant Nejc Zajc, ki je osvojil zlato priznanje in drugo nagrado. Zlata priznanja so osvojili ĹĄe Urban Vesel in AnĹže Krejan iz prvega letnika, NeĹža Vipavc iz drugega letnika ter Tadej GlinĹĄek iz tretjega

letnika. Srebrna priznanja so osvojili Marko BerkenjaÄ?ević iz prvega letnika, Tim Dolenc in PrimoĹž Mihelak iz tretjega letnika ter Dalibor Hranjec, Luka JevĹĄenak in Miha RoĹžiÄ? iz Ä?etrtega letnika.

Dijake smo na tekmovanje pripravljali profesorji matematike Sonja France, Silvestra JevĹĄenak, Branko Krstulović in Miran Ravnjak, v veliko pomoÄ? pa je bil tudi Nejc Zajc, ki je vodil kroĹžek za dijake 3. letnika. đ&#x;”˛

Sonja France

Izmenjajmo oblaÄ?ila Proizvodnja oblaÄ?il eden najveÄ?jih onesnaĹževalcev okolja, trdi mlada raziskovalka Zala KaÄ? – Trgovine z rabljenimi oblaÄ?ili obiskujejo ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni ljudje Tatjana PodgorĹĄek

V ponedeljek, 14. maja, bo potekalo v Murski Soboti drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev.

Med udeleĹženci bo tudi naloga Izmenjajmo oblaÄ?ila, ki jo je v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izdelala Zala KaÄ?, dijakinja Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje. Zanjo je prejela zlato priznanje, na drĹžavnem upa na najboljĹĄe.

Kot bodoÄ?a okoljevarstvenica je vedela, da odpadna oblaÄ?ila vplivajo v svojem Ĺživljenjskem ciklusu na okolje, kot mlada raziskovalka pa je Ĺželela ugotoviti, kakĹĄen je njihov vpliv, raziskati moĹžnosti zmanjĹĄanja tega in ugotoviti, koliko so ljudje o tem ozaveĹĄÄ?eni. Na osnovi rezultatov analiz, zbiranja podatkov z anketo ter intervjujev je ugotovila, da veÄ?ina ljudi pri nakupovanju oblaÄ?il ne razmiĹĄlja o njihovem vplivu na okolje ter

da jih kupijo veÄ?, kot jih v resnici potrebujejo. Ovrgla je hipotezo, da ljudje stara oblaÄ?ila obiÄ?ajno zavrĹžejo med meĹĄane odpadke, veÄ?ino jih namreÄ? izmenjajo s sorodniki in prijatelji ali jih odda-

Zala KaÄ?: ÂťZgodnejĹĄe ukvarjanje z raziskovalno dejavnostjo je dobra naloĹžba za tistega, ki hoÄ?e doseÄ?i kaj veÄ?.ÂŤ

V ponedeljek za srebrno in zlato priznanje

jo v zabojnike za zbiranje starih oblaÄ?il. Organizirane izmenjave mnogi ne poznajo dobro, manj obiskane so tudi trgovine z rabljenimi oblaÄ?ili. ÂťZelo zmotno je razmiĹĄljanje, da so te trgovine trgovine za reveĹže, kajti obiskujejo jih ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni in pouÄ?eni ljudje. Ĺ˝elela bi si, da bi bilo takih ljudi, ki bi kupovali manj novih in veÄ? rabljenih oblaÄ?il, tudi v Velenju veÄ?.ÂŤ V gibanju je Zala sodelovala prviÄ?, je pa pribliĹžno vedela, kaj jo Ä?aka, saj je pred dvema letoma izdelala raziskovalno nalogo njena sestra. ÂťÄŒas, ki sem ga namenila za pripravo in izdelavo raziskovalne naloge, je zanesljivo dobra naloĹžba. Pridobila sem znanje, ki ga sicer pri rednem pouku ne bi, in mi bo koristilo pri nadaljnjem ĹĄolanju. Poleg tega sem uĹživala,ÂŤ je ĹĄe dejala Zala KaÄ?. đ&#x;”˛

Kako omiliti stiske mladih?

Velenje – Iz regijskega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleťke doline se je na drŞavno tekmovanje, ki Şe vrsto let poteka v Murski Soboti, uvrstilo 39 raziskovalnih nalog.

Konec minulega tedna so Ä?lani ocenjevalnih komisij odloÄ?ili, da 17 raziskovalnih nalog (od tega 6 osnovnoĹĄolskih) prejme bronasto priznanje, preostalih 22 nalog pa se je uvrstilo v drugi krog tekmovanja. Tako Ä?aka v ponedeljek, 14. maja, avtorje 16 osnovnoĹĄolskih in 6 srednjeĹĄolskih nalog ĹĄe njihova predstavitev pred Ä?lani ocenjevalnih komisij drĹžavnega sreÄ?anja mladih raziskovalcev.

V okviru projekta „Dobre izbire ne ĹĄkodijo“, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, organizira Ĺ ENT – slovensko zdruĹženje za duĹĄevno zdravje Dnevni center za zmanjĹĄevanje ĹĄkod zaradi drog Velenje okroglo mizo o problematiki mladih, ki so v stiskah in se znajdejo v za zdravje tveganih Ĺživljenjskih situacijah, kot so kajenje, opijanje, uĹživanje nedovoljenih drog, nezaĹĄÄ?iteni spolni odnosi itd. Poskusili bodo odgovoriti na vpraĹĄanja, kako spodbuditi mlade, da se nauÄ?ijo tveganja prepoznavati in z njimi ravnati, Okrogla miza z naslovom „Delo z mladimi, ki so v stiskah in se znajdejo v tveganih Ĺživljenjskih situacijah“, bo potekala danes, 10. maja, v prostorih KnjiĹžnice Velenje. ZaÄ?ela se bo ob 11. uri.

to

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. maja 2018

Festival Velenje obeleĹžuje prvo desetletje delovanja Ponosni na odmevno lastno produkcijo, mednarodne projekte in ĹĄirĹĄo dostopnost kulturnih dobrin, pripravljeni pa na nove izzive, ki jih v Velenju ne zmanjka Tina Felicijan

Da bi ponudbo kulturnega dogajanja obogatila s sodobnimi kulturno-umetniĹĄkimi praksami, postavila viĹĄje produkcijske standarde, uÄ?inkovito koordinirala prireditveno dejavnost, se tem pa ĹĄe poveÄ?ala kakovost bivanja v mestu, je Mestna obÄ?ina Velenje 1. maja leta 2008 ustanovila Festival Velenje, pod katerega je med drugim preĹĄel tudi del turistiÄ?no-informacijskega centra.

Direktorica je postala Barbara Pokorny, ki meni, da je bila ponudba kulturnih vsebin tudi pred ustanovitvijo Festivala dobra, a morda preveÄ? razprĹĄena. ÂťNaĹĄa ambicija je bila, da poskrbimo za ĹĄe intenzivnejĹĄi razvoj kulturnega sektorja v mestu, veÄ?je kulturne prireditve v Velenju pa uvrstimo pod eno blagovno znamko. Z vsemi organizatorji smo se uspeli hitro povezati in vzpostaviti dobre koordinacijske naÄ?rte. Trenutno je prireditvena dejavnost v naĹĄem mestu v velikem porastu, nastajajo novi produkti ob jezeru, imamo nove zavode, razvijamo nove projekte kulture vzgoje, zato bo treba Ä?asovnice dogodkov v

â?ą

ÂťKulturna infrastruktura v mestu je dobro razvita. V prihodnje moramo vlagati v zanje, kompetence zaposlenih, mednarodno ĹĄirjenje in kakovostne lastne projekte.ÂŤ

prihodnje ĹĄe bolj preudarno naÄ?rtovati,ÂŤ je povedala direktorica Festivala Velenje v pogovoru pred praznovanjem desete obletnice uspeĹĄnega delovanja.

PospeĹĄili kulturni utrip mesta

V preteklem desetletju je Festival Velenje moÄ?no okrepil lastno produkcijo. Nastalo je veÄ? kot 20 lutkovnih predstav, 16 plesnih predstav, trije odmevni muzikali, ĹĄtirje mednarodni plesni projekti, koprodukcija treh opernih predstav, naĹĄteva direktorica in doda, da so na veÄ? kot 10 tisoÄ? dogodkih, ki so se zvrstili pod okriljem Festivala Velenje, zabeleĹžili okrog dva milijona obiskovalcev, vztrajno pa naraĹĄÄ?a tudi obisk kina. ÂťKo smo zaÄ?eli delati, je bil kulturni utrip mesta veliko bolj umirjen, kot je danes. Ne samo zaradi nas, ampak zaradi dobrega povezovanja med zavodi ter sodelovanja s posamezniki in druĹĄtvi, se je zelo okrepil. S trĹžnicami in dogajanjem na prostem, denimo, smo v mestno srediĹĄÄ?e iz leta v leto privabili veÄ? ljudi. Danes ima Velenje res bogato kulturno ponudbo, prebivalci in obiskovalci pa imajo ĹĄtevilne priloĹžnosti za nova doĹživetja tudi na vrhunskih

kulturno-umetniĹĄkih dogodkih.

Zdi se mi, da je od tu naprej treba delati le ĹĄe na kakovosti, ne veÄ? na ĹĄtevilÄ?nosti.ÂŤ

Okrepili domaÄ?o produkcijo

Z ustanovitvijo Festivala Velenje so veÄ? priloĹžnosti za vkljuÄ?evanje v uprizoritvene dejavnosti dobili tudi lokalni umetniki.

Posamezniki, kulturna druĹĄtva in druge organizacije so lahko zaÄ?eli pripravljati bolj ambiciozne projekte. ÂťKer v naĹĄem mestu ni

doma uporabili za filmske projekcije na prostem. Na travniku pred kulturnim domom so z glasbenimi in gledaliĹĄkimi vsebinami zasnovali dva nova odra. Na vrtu vile Herberstein so postavili oder

Ĺželja. Pridobili so novo malo dvorano v kulturnem domu, digitalizirali so kino dvorano, velika novost pa je bila pripojitev Galerije Velenje. PriloĹžnosti in izzivov pa kar ne zmanjka. Poleg

â?ą

Festival Velenje bo jubilej obeleŞil s ciklusom prireditev Festivalska desetka. Prva, Zgodbe neke hiťe – Desetletje Festivala Velenje, bo 17. maja ob 19.30 v mali dvorani Doma kulture Velenje.

Barbara Pokorny: ÂťZgodbe je treba razvijati strpno in potrpeĹžljivo z vztrajnostjo in optimizmom.ÂŤ

kulturne vzgoje in kreativnih industrij med prioritetne aktivnosti prihaja kulturni turizem. ÂťMoramo biti ambiciozni, krepiti mednarodna sodelovanja in se ĹĄe bolj povezovati. Imamo veliko bazo zvestega obÄ?instva, a veÄ?inoma ga sestavljajo starejĹĄi ljudje, zato je med veÄ?jimi izzivi motiviranje mladih za obiskovanje kulturno-umetniĹĄkih prireditev. Ĺ e naprej moramo razvijati lastno produkcijo, denimo muzikale, pri Ä?emer nam je v veliko podporo glasbena ĹĄola. Nekatere bolj lokalno zastavljene projekte, kot je Kinozver za filmsko vzgojo vrtÄ?evskih otrok, pa Ĺželimo razĹĄiriti na regionalno in tudi nacionalno raven,ÂŤ je ĹĄe povedala direktorica Barbara Pokorny. đ&#x;”˛

profesionalnega gledaliĹĄÄ?a, smo naredili zametek projektnega, najveÄ?krat glasbenega gledaliĹĄÄ?a, v okviru katerega smo zaÄ?eli s produkcijo muzikalov. Kljub temu, da je to najbolj zahtevna glasbeno-scenska zvrst, saj vsebuje razliÄ?na podroÄ?ja ustvarjanja, smo pokazali, kako lahko na polprofesionalen naÄ?in na oder postavimo res dobre zgodbe in vanje vkljuÄ?imo mlade. Ko smo se lotili prvega muzikala ÄŒarovnik iz Oza, nismo bili veĹĄÄ?i vseh segmentov priprave. Ko smo ga zaÄ?eli pripravljati, si sploh nismo predstavljali, kaj pomeni tako zahtevna produkcija. Spomnim se, kako smo v zadnjem trenutku sami ĹĄivali kape, kako smo pridobivali note in spoznavali zahteve avtorskih pravic. Ko smo poĹželi prvi aplavz, ki je bil res iskren, pa smo vsi doĹživeli res poseben,

â?ą

ÂťZaÄ?eli smo delovati ravno na pragu gospodarske krize, ko so po vsej Sloveniji zaÄ?eli bistveno upadati vpisi v abonmaje, ponekod so jih celo ukinili. Nam pa obÄ?ina nikoli ni zmanjĹĄevala finanÄ?nih sredstev, zato smo se laĹžje prilagodili in brez veÄ?jih teĹžav opravljali svoje naloge in izpolnjevali poslanstvo.ÂŤ

kar nad bazen. Predstave izvajajo na pletnji na Velenjskem jezeru.

Po prenovi promenade so tudi tam zaÄ?eli izvajati prireditve, Ä?eprav je prostor akustiÄ?no precej zahteven in ni primeren za vse tipe prireditev, naĹĄteva Pokornyjeva. Z izgradnjo novega, do sedaj najveÄ?jega prireditvenega prostora v Velenju – odra na Velenjskem jezeru – pa na obzorje

â?ą

Bistvene spremembe na podroÄ?ju organizacije in izvedbe kulturnih prireditev v Velenju je po mnenju Pokornyjeve prinesla Evropska prestolnica kulture, saj so lahko v sklopu 24 razliÄ?nih projektov, ki so se razvijali v Velenju, nagovorili novo obÄ?instvo in obiskovalce laĹžje privabili na prireditve.

nepozaben trenutek, ki nas je motiviral, da smo se podobnih produkcij lotevali ĹĄe naprej. Takrat sem bila najbolj ponosna na vse sodelavce in ustvarjalce.ÂŤ

Drzni pri izbiri lokacij

Festival Velenje se poigrava z razliÄ?nimi prireditvenimi prostori. Izkoristili so kotiÄ?ke v okolici kulturnega doma in v srediĹĄÄ?u mesta. Tako so steno kulturnega

prihajajo nove priloĹžnosti in izzivi. ÂťPripraviti se moramo na to, da bomo mogoÄ?e vsako leto teĹžje privabljali ljudi s plaĹže v mesto.

Mestno srediĹĄÄ?e mora Ĺživeti, zato bomo morali strateĹĄko pristopiti k razvoju kulturnih vsebin na plaĹži in v mestu.ÂŤ

Nove priloĹžnosti in izzivi

V desetih letih se je Festivalu Velenje izpolnila marsikatera

Karte na mizi AleĹĄ OjsterĹĄek

ResniÄ?no me je razveselila nedavna izvedba regijskega razvojnega dogodka SAĹ A regije v Velenju, ki sem ga Ĺžal, po lastni nemoÄ?i karkoli spremeniti, bil deleĹžen le s pomoÄ?jo poroÄ?anja NaĹĄega Ä?asa. Alternatorsko se namreÄ? glede odloÄ?anja Ĺže dlje Ä?asa poĹĄiljajo signali o nujnem vpenjanju podatkov - usmeritev k politiki na podlagi podatkov. Tovrstni dogodki obÄ?inske uprave so naravnost tako Ĺželeno ravnanje. V dosedanjih razvojnih dokumentih obÄ?ine ali pa regije smo vse preveÄ?krat dovolili ali se je dovolilo (je bilo dovoljeno) sklepanje s pavĹĄalnimi navedbami. Demografski kazalniki se recimo pojavljajo v vseh obÄ?inskih razvojnih dokumentih, vendar le kot eni od v desetini ostalih podatkov - kot nekaj sicer relevantnega, nikakor pa kot nekaj kljuÄ?nega ‌ Ker je sedaj dovoljeno verjeti, da premog ne more veÄ? biti razvojna komponenta, je laĹžje sliĹĄati tudi druge.

Izpostaviti je mogoÄ?e vsaj tri okoliĹĄÄ?ine, ki kliÄ?ejo k spremembi dosedanjih praks in ki nakazujejo smeri razvoja, od katerih je dvojec povezan tudi s prihodnjim financiranjem. Prva je objavljeni osnutek prihodnjega finanÄ?nega proraÄ?una EU, druga – nacionalna strategija razvoja, na katero se pripenja prihodnji drĹžavni proraÄ?un ter s tem postaja bolj programski in tretja jesenske lokalne volitve.

Jesenski volilni programi, ki ne bodo v sozvoÄ?ju z razvojem regije, drĹžave in kohezije nasploh, bodo po volitvah lahko le zamejeni obÄ?inski seznami, doloÄ?eni z viĹĄino obÄ?inskega proraÄ?una, ki ostane na voljo po tem, ko so poravnani tekoÄ?i stroĹĄki in zakonske obveznosti. Vemo, da bo za resen razvoj to premalo, ĹĄe posebej, ker smo na stopnji, ko moramo, da bi dosegli raven razvitih, napredovati hitreje.

Regijski razvojni dogodek je z angaĹžmajem stroke pokazal na zmoĹžnost okolja, da vendarle del prihodnosti deli s t. i. trdimi podatki, podobno prakso je nekajkrat izkazal NaĹĄ Ä?as, ki je angaĹžiral strokovnjake k objavam analitiÄ?nih prispevkov. Gre za odloÄ?anje na podlagi podatkov in ko smo pripravljeni povabiti StatistiÄ?ni urad, je v okviru ĹĄtevilnih fakultetnih raziskovalnih centrov naroÄ?ilo za kakĹĄno resno analizo stanja ali pa moĹžnosti, le ĹĄe vpraĹĄanje Ä?asa.

Bojazen, ki ji Ĺželim videti konca, je vztrajanje in iskanje razvojnih reĹĄitev pri opiranju izkljuÄ?no na lastno domaÄ?o premogovniĹĄko pamet, vztrajanje na poti projektov z majhno dodano vrednostjo, ki jim ne najdem navezav na relevantne in potrebne ukrepe. Ĺ e posebej, ker sta v igri ĹĄe dva proraÄ?una in z njima prihodnjih deset let in ĹĄe posebej, ker bo eden od njiju podvojil sredstva za mobilnost mladih. đ&#x;”˛

Reparski spektakel v VzorÄ?nem mestu Razstava 10.000 milj – Repali bodo Trkaj, Kuna in Amo Velenje – VzorÄ?no mesto odpira novo razstavo 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja. Odprtje, ki bo v Ä?etrtek, 10. maja, ob 11.30 v VzorÄ?nem mestu (KidriÄ?eva cesta 2 b, Velenje), bodo zaÄ?inili s predstavniki slovenske hip-hop kulture, ki bodo med sabo tekmovali v izvirnosti pri podajanju razliÄ?nih tem o znanosti.

Hip-hop umetniki, med katerimi bodo tudi znani slovenski raper in umetnik Rok Terkaj-Trkaj, veÄ?kratni zmagovalec freestyle tekmovanj Igor Kuna in drĹžavni prvak v freestyle rapu in slam poeziji Amo, se bodo pomerili v t. i. battlih. Rapali bodo o temah ‚Človek ali Stroj‘, ‚Dan ali NoÄ?‘ in ‚Voda ali Zrak‘, Rok Terkaj in Igor Kuna pa se bosta spopadla ĹĄe v ‚besednem oblaku‘, v katerem se bosta dokazala v prostem stilu oziroma „rimanju iz glave“. Dobila bosta sklope besed iz razliÄ?nih

Miha Cojhter in Erik Kapfer, idejna oÄ?eta VzorÄ?nega mesta

znanosti, zmagovalca pa bo glede na izvirnost rim doloÄ?ila publika.

Dogodek bo povezoval eden od najbolj aktivnih in vidnih promotorjev slovenske hip-hop kulture DJ/MC Mrigo.

Kot sta povedala idejna vodja VzorÄ?nega mesta Miha Cojhter

in Erik Kapfer, bodo tako zdruĹžili znanost in hip-hop kulturo ter s tem znanost pribliĹžali tudi tistim mladim, ki se jim tovrstne vsebine zdijo neprivlaÄ?ne ali dolgoÄ?asne, kadar so podane na klasiÄ?ne naÄ?in. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

10. maja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Prednost tistemu, za kar do sedaj ni bilo Ä?asa NaĹĄa Ä?asopisna in radijska hiĹĄa se je pred nedavnim poslovila ĹĄe od ene sodelavke – dolgoletne vodje marketinga Nine Jug. Ravno letos mineva 30 let, odkar je postala sestavni del kolektiva. ÂťDelo je bilo zelo naporno, odgovorno, vendar sem dolga leta rada prihajala v sluĹžbo. S poslovnimi partnerji, s katerimi sem sodelovala, sem spletla prijateljske vezi, zato se jim ob odhodu v penzijo za to iskreno zahvaljujem. Lahko tudi reÄ?em, da bom pogreĹĄala sodelavce, in upam, da bom – vsaj z nekaterimi – ostala ĹĄe v prijateljski navezi. Ob tej priloĹžnosti bi se rada kolektivu NaĹĄega Ä?asa zahvalila za ganljivo slovo. Podarjena slika me bo vedno spominjala na Ä?as, ki sem ga preĹživela bodisi na Foitovi 10, kjer je bil sedeĹž podjetja ob mojem prihodu, ali na KidriÄ?evi 2 a v Velenju, kjer sem konÄ?ala svojo poklicno pot,ÂŤ je povedala Nina.

V pokoju bo sedaj, pravi, namenila pozornost stvarem, za katere prej ni bilo Ä?asa in ki ji jih bo dopuĹĄÄ?alo zdravje. VkljuÄ?ila se je Ĺže v teÄ?aj slikanja: ÂťTalenta in znanja

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DEJAN VUNJAK – ÄŒe mam pa tebe 2. DAVID GUETTA feat. SIA – Flames 3. TONY CETINSKI – General bez Ä?inova Dejan Vunjak je razveselil ĹĄtevilne oboĹževalce z novo pesmijo, ki nosi naslov ÄŒe mam pa tebe.

Pesem je skupaj z videospotom objavil na svojem Facebook profilu ob praznovanju 25. rojstnega dne. Glasbo za novo skladbo je napisal Dejan sam, besedilo pa Igor PirkoviÄ?.

Svoje je dodal ĹĄe AnĹže Zavrl, aranĹžma pa je delo DuĹĄana Zoreta.

Nini smo ob slovesu podarili sliko.

nimam, imam pa veliko volje in veselja,ÂŤ je komentirala odloÄ?itev. Rada ima roĹže, urejeno okolico doma, tudi na kolo rada sede. Morda bo Ä?ez Ä?as naĹĄla ĹĄe kakĹĄno dejavnost, ki ji bo obogatila vsak dan. Sode-

lavci pa upamo, da nas bo veÄ?krat obiskala s kakĹĄno sladico, ki so njena specialiteta.

Nina, vse dobro ti Ĺželimo v nadaljnjem Ĺživljenju! đ&#x;”˛

Tp

1.

2.

3.

4.

GLASBENE novice

ÄŒuki spet na morje

O tem, da si je Ĺživljenje vzel sam, je v izjavi zapisala tudi njegova druĹžina. 28-letnika so naĹĄli mrtvega 20. aprila v apartmaju enega od poÄ?itniĹĄkih naselij v Omanu.

Pred tem pa je imel veÄ? let teĹžave z alkoholom, kar naj bi privedlo tudi do vnetja trebuĹĄne slinavke in drugih zdravstvenih teĹžav, ki so ga, tudi zaradi bremena slave, pripeljale do preranega konca.

ÄŒuki so pred leti objavili (bolj otroĹĄko) uspeĹĄnico Mi gremo pa na morje. Tudi letos so se odloÄ?ili za skladbo s podobnim naslovom.

NajnovejĹĄa skladba ÄŒukov namreÄ? nosi naslov Gremo na morje, a se po vsebini moÄ?no razlikuje od prve. Nastala je na slovenski obali, kamor v prostem Ä?asu radi zahajajo tudi vsi ĹĄtirje Ä?lani ÄŒukov. Pred trinajstimi leti so izdali uspeĹĄnico z naslovom Mi gremo pa na morje,

ki je nastala bolj za ĹĄalo, in to v Ä?asu, ko se je JoĹžetova hÄ?erkica Ela uÄ?ila plavati. Takrat pesmi niso niti nameravali posneti, kaj ĹĄele, da bi raÄ?unali na tolikĹĄno priljubljenost. Za najnovejĹĄo uspeĹĄnico Gremo na morje pa ÄŒuki pravijo, da je nastala premiĹĄljeno in je po vsebini bolj zrela in predvsem Ĺžurerska.

Gunsi iz arhiva izkopali neobjavljene pesmi in posnetke

slovenski glasbenik Alex Volasko.

V pesmi Alja prepeva o ljubezni, ki jo kljub grenkemu koncu nosimo s sabo v srcu. Za skladbo je posnela tudi romantiÄ?en videospot.

Je Avicii storil samomor?

RomantiÄ?na Alja predstavlja novo skladbo Alja KruĹĄiÄ? je ĹĄirĹĄi slovenski javnosti postala znana leta 2013, ko je zmagala v tretji sezoni oddaje Slovenija ima talent. Kmalu po zmagi je izdala svojo prvo pesem A boĹĄ malo moj, ki sta ji sledila singla Nisi sam in Daj mi poljub. Na Melodijah morja in sonca 2015 je s skladbo Najin ples osvojila tretje mesto, nato pa objavila ĹĄe skladbi Fantazija in Naju popelje. 21-letna pevka iz Ribnice na Pohorju je v teh dneh izdala novo pesem. NeĹžno srce je naslov skladbe, za katero je glasbo in besedilo napisal vsestranski

V zvezi s smrtjo 28-letnega ĹĄvedskega zvezdnika elektronske glasbe Aviciija je ĹĄe vedno precej nejasnosti. Po poroÄ?anju ĹĄtevilnih medijev naj bi znani didĹžej storil samomor. Za njegovo smrt naj bi bilo krivo usodno poĹĄkodovanje z razbitim steklom. PoĹĄkodoval naj bi se z razbito steklenico, kar naj bi povzroÄ?ilo veÄ?je krvavitve.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

AmeriĹĄka skupina Guns N' Roses je naznanila izid razĹĄirjene razliÄ?ice debitantskega albuma iz leta 1987 Appetite for Destruction, ki bo vseboval ĹĄe neobjavljene pesmi in demo posnetke. Album bo izĹĄel 29. junija, na njem pa bo 73 skladb, od tega 49 ĹĄe neobjavljenih.

Na novem albumu bo med drugim Shadow of Your Love, ena prvih pesmi skupine, ki pa se ni uvrstila na izvirnik. Na razĹĄirjenem albumu bodo tudi nedokonÄ?ane pesmi The Plague in New Work Tune, priredba pesmi Elvisa Presleyja Heartbreak Hotel in dva zgodnja poskusa pesmi November Rain, ki je izĹĄla leta 1992. Predelali so tudi stare klasike z originalnega albuma, kot so Welcome to the Jungle, Paradise City in Sweet Child O' Mine. Album Appetite for Destruction iz leta 1987 sicer velja za najbolje prodajani ameriĹĄki debitantski rock album vseh Ä?asov.

Prodan je bil v nakladi okoli 30 milijonov izvodov.

Boyzone se dokonÄ?no razhajajo Irska glasbena skupina Boyzone letos praznuje 25. obletnico ustanovitve, in Ä?eprav so mnogi napovedovali, da se bo ob tem jubileju skupina ponovno zdruĹžila, do tega ne bo priĹĄlo. Skupina bo pred dokonÄ?no razpustitvijo izdala ĹĄe zadnji studijski album, odpravili pa se bodo tudi na turnejo. Album Ä?lani skupine ustvarjajo ob pomoÄ?i Eda Sheerana in Sama Smitha, izĹĄel pa naj bi septembra. ÄŒlani skupine Ronan Keating, Keith Duffy, Mikey Graham in Shane Lynch se bodo z zadnjim albumom poklonili svojemu pokojnemu kolegu Stephanu Gatelyju, ki je umrl leta 2009. Irska fantovska skupina se je sicer na sceni pojavila leta 1993 in se leta 1999 razĹĄla, leta 2007 pa so se Ä?lani skupine ponovno zdruĹžili. V Ä?asu svoje kariere so po vsem svetu prodali veÄ? kot 25 milijonov ploĹĄÄ?.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

VraĹžji muzikanti & SaĹĄa Zamernik – Kako je mogoÄ?e Skupina Gadi – Ker ti Spev & Smeh – Leta niso vaĹžna Monika & Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Morda pa nekoÄ?

Ansambel Naveza – OpolnoÄ?i Ansambel Nemir – Kaj me briga Ansambel Vikend – Spomni se Ansambel PoljanĹĄek – Planinska Ansambel Urok – Zbiram poljube Dolenjskih 5 – Jaz sem ta

www.radiovelenje.com

INMATE Velenjska metal zasedba Inmate je objavila novo pesem in videospot Anarthas, ki hkrati napoveduje istoimenski album, ki bo predvidoma izĹĄel konec letoĹĄnjega leta.

V pesmi in videospotu se je skupini pridruĹžil tudi pevec Noctiferie Giani Poposki.

Videospot je reĹžiral Marko DupliĹĄak, posneli pa so ga na Ljubljanskem gradu in na dvorcu GutenbĂźchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

MILA Mila, glasbenica in pevka poljskih korenin, ki Ĺže deset let Ĺživi in ustvarja v Sloveniji, je izdala avtorski singl in videospot z naslovom Unloved. Akademsko izobraĹžena glasbenica je nase opozorila z nastopom na Emi, kjer se je predstavila s skladbo Svoboda. S prvim avtorskim singlom Unloved napoveduje tudi svoj prvenec, ki nastaja na Poljskem.

NIPKE Raper Nipke po prejeti medijski nagradi Ĺžaromet za pesem leta ne poÄ?iva, paÄ? pa ustvarja naprej. Tokrat predstavlja pesem z naslovom Popoln lajf, za katero je

posnel tudi videospot, v katerem s ĹĄestletno deklico Ajdo odkriva skrivnosti in lepote Ĺživalskega vrta.

EUROSONG Slovenija se bo v danaĹĄnjem drugem polfinalnem veÄ?eru letoĹĄnjega Eurosonga v Lisboni potegovala za vstopnico v sobotni finale. V drugem polfinalnem veÄ?eru se bodo poleg naĹĄe Lee Sirk predstavili ĹĄe NorveĹžani, Romuni, Srbi, Danci, Rusi, Moldavci, Nizozemci, Avstralci, Gruzijci, Poljaki, MalteĹžani, MadĹžari, Latvijci, Ĺ vedi, ÄŒrnogorci, Ukrajinci in predstavniki San Marina.

2CELLOS 2cellos sta premierno objavila videospot skladbe Eye of the tiger. Gre za obdelavo kultne teme iz filma Rocky III, ki bo objavljena ĹĄele na novem albumu dua. Pesem sicer v originalu izvaja skupina Survivor. Medtem pa vlada veliko zanimanje za nastop 2cellos v Kopru, na prostem ob stadionu Bonifika 29. maja.

Za koncert je prodanih Ĺže veÄ? ko deset tisoÄ? vstopnic. Poleg tega pa sta bila 2CELLOS minuli teden tudi nominirana za prestiĹžno nagrado Zasedba leta - Classic Brit Awards.

online www.nascas.si

Naš ­čas, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

10. maja 2018

frkanje » Levo & desno «

Gorečnost Visoko goreči praznični kresovi, ob katerih se je zbralo veliko ljudi, so ugasnili – upajmo, da ne tudi gorečnost ljudi.

Začel se je boj

⏫

Jožica Brunšek in njen prijatelj, upokojeni policist in referent za šport in rekreacijo pri šmarškem društvu upokojencev Alojz Šmigovec, se pohvalno udeležujeta športnih aktivnosti za upokojence. Po izrazu na njunih obrazih sodeč Čvek predvideva, da Jožica čaka na Lojzetov tehten odgovor na vprašanje: »Se bova peljala na izlet z avtom ali znova s kolesom?«

⏫

Za Eriko Plešnik iz Slatine v občini Šmartno ob Paki pravijo, da je ena tistih žensk, ki podpira tri vogale pri hiši. S tem se njen sopotnik Avgust zagotovo ne strinja. Se pa bi moral najbrž z njeno pripombo: "No, Gustl, ti kot dolgoletni vinogradnik s priznanji za vina bi pa že moral vedeti, da voda še za čevelj ni dobra."

⏪

»Malo še, pa se iz sejne dvorane občinskega sveta seliva v veliko dvorano državnega zbora.« Na fotografiji Bojan Kugonič, ki bo kandidiral na listi Stranke modernega centra (SMC), in Mateja Kumer, ki bo kandidirala na Listi Marjana Šarca (LMŠ). Na sejah sedita eden za drugim. Oba pa nasproti še enemu kandidatu iz iste sejne dvorane, direktorju uprave Dragu Korenu. Na listi Nove Slovenije (NSi) bo poskušal to postati še enkrat.

Skušal je »posiliti« avtomobil

od prodajalcev čaja so namreč zalotili, ko je vodo za svoje napitke zajel v stranišču vlaka. Prodajalec je sicer pojasnil, da je bila trojica s posodami za napitke na stranišču, ker so želeli iz ene posode v drugo

Policisti v ameriški zvezni državi Kansas so prejšnji teden še kako debelo pogledali, ko so zagledali mlajšega moškega, ki je poskušal svoj spolni ud vstaviti v izpušno cev avtomobila. Policisti so mu veleli, naj vendar preneha z obscenostmi pred mimoidočimi, a se vneti ljubimec ni zmenil za njih in je še naprej poskušal »posiliti« smrti izkazovala le ena oseba, pri ostalih opazovanih pacientih pa se je aktivnost prenehala takoj, ko jim je nehalo biti srce. Kljub temu so znanstveniki ugotovili, da so se možgani vsake od opazovanih oseb v prvih minutah po smrti obnašali drugače, zato so se vprašali, kaj se s človeškim umom dogaja po smrti. Pred to raziskavo so bili zdravniki prepričani, da vsa možganska aktivnost preneha v minuti po tem, ko neha biti srce.

Toda starejše študije so temeljile na podganah, brez predhodnega raziskovanja na ljudeh.

Možgani aktivni tudi še 10 minut po Švedske mesne kroglice v resnici smrti turške Kanadski znanstveniki so opravili raziskavo, v kateri so ugotovili, da se možganska aktivnost pri človeku nadaljuje še nekaj časa po smrti – tudi do deset minut. V raziskavi je sicer od štirih opazovanih oseb dolgotrajno možgansko aktivnost po klinični

Razgledanost Po Sloveniji smo že postavili precej razglednih stolpov.

In Slovenci jih radi obiskujemo in se povzpenjamo nanje. Škoda, da to res ne pomeni, da bomo vse bolj razgledani.

Sodelovanje Občani z obeh strani meje – slovenske in hrvaške – še vedno dobro sodelujejo.

Razna srečanja lahko skazi le vreme, nikakor politika.

Zloba!

Zaradi remonta so ustavili blok 6. Zlobneži, ki jih v naši deželici ni malo, pravijo: naj tako kar ostane.

Večnamenski praznik

ZANIMIVOSTI

avtomobil. Policisti so ga morali umiriti z električnim paralizatorjem. Kot so kasneje pojasnili policisti, je bil mladenič krepko pijan in dodatno omamljen od različnih drog. Po dogodku so ga odpeljali v bolnišnico, kasneje pa seznanili z višino globe.

Zdaj se je tudi uradno začel boj za volivce. Politiki se bodo vendarle spet podali med ljudi. In spoznavali Slovenijo. Mnogi od njih so svet že dobro spoznali.

»Švedske mesne kroglice v resnici temeljijo na receptu, ki ga je kralj Karel XII. iz Turčije prinesel v zgodnjem 18. stoletju. Držimo se dejstev!« se je pred nekaj dnevi glasil zapis švedskega inštituta, ministrstva za zunanje zadeve,

Tadž Mahal spreminja barvo Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Indije, razkošni Tadž Mahal blizu mesta Agra, spreminja barvo. Nekoč bleščeče bel spomenik ljubezni je najprej postal rumenkast, zdaj je rjavkast in zelen. Indijsko vrhovno sodišče je vladi naročilo, naj poišče pomoč tujih strokovnjakov. Veliko pa je v resnici že znanega: slovita grobnica iz belega marmorja je

Včeraj, 9 maja, smo slavili dan zmage. Nekateri upajo, da bodo letos slavili svoj dan zmage po referendumu 13. maja ali po parlamentarnih volitvah 3. junija ali po lokalnih jeseni.

Nič slabega (?)

Mladim tako radi očitamo, da preveč uporabljajo splet in pametne telefone. Pa saj od njih terjamo, da so na tekočem in gredo v korak s časom. Ali pred njim. Razen če se bojimo, da bi bili pred nami.

Počitek

ministrstva za kulturo in drugih švedskih ustanov na njihovem skupnem Twitter profilu. Turki so se seveda razveselili, veliko Švedov pa je bilo ob informaciji presenečenih. Med drugim se je kar nekaj uporabnikov družbenih omrežij in medijev v šali spraševalo, kaj to pomeni za švedsko pohištveno podjetje Ikea, ki v svojih samopostrežnih restavracijah mesne kroglice ponuja kot glavno švedsko nacionalno jed.

Vodo za čaj zajemal v stranišču vlaka V osrednji Indiji so potniki vlaka posneli prizor, ki je močno razburil tamkajšnjo javnost. Enega

Marsikje je huda in dolga zima vzela veliko denarja, ki so ga po občinah in krajevnih skupnosti načrtovali za vse leto. Ker denarja za obnovo ne bo toliko, bo več poletnega počitka. In manj zastojev. A slednje je za voznike in ostale udeležence v prometu slaba tolažba.

Stabilnejši preliti mleko in tega pač niso želeli storiti na prostem. Vendar, kot so sporočili s tamkajšnjih železnic, je odnašanje teh posod v toaletne prostore sporno že samo po sebi.

Dodali so, da so zaradi incidenta uvedli podrobno preiskavo, prodajalec pa je bil oglobljen z denarno kaznijo v višini okoli 1300 evrov.

Za povrh je incident sprožil veliko prahu tudi zato, ker je preiskava pokazala, da ima od treh prodajalcev čaja na vlaku licenco le eden.

porumenela zaradi smoga. Zaradi kanalizacije, ki je speljana v bližnjo reko Jamuna, pa so se na območju zaredile žuželke, katerih iztrebki so Tadž Mahal obarvali zeleno. Omenjeno indijsko znamenitost so sicer že večkrat čistili – nazadnje so ga s pasto, ki nase veže umazanijo, maščobo in živalske iztrebke, ki jo nato sperejo, namazali januarja.

Otroški parlamenti marsikje pri nas še kar zasedajo. Kot da so bolj resni od odraslega in jim nič ne grozi, da bi jih razpustili.

Slaba resnica Ne le v kleparskih in ličarskih delavnicah, tudi na parkiriščih ti lahko popravijo karoserijo avtomobila.

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

POGOVOR

10. maja 2018

Znebi se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo Upokojeni inĹženir strojniĹĄtva in mojster borilnih in meditativnih veĹĄÄ?in sensei 6. dan, strokovni vodja Tai chi in Qi gong ĹĄole DuĹĄan Borovnik je letoĹĄnji dobitnik priznanja za Ĺživljenjsko delo v ĹĄportu Ĺ portne zveze Velenje. Zanj ga je predlagal Karate klub Velenje, v katerem glasno priznavajo, da je klubov zaĹĄÄ?itni znak, da je njegovo delo pustilo v njem svoj peÄ?at in da po DuĹĄanovi zaslugi v klubu nepretrgoma trenira najstarejĹĄa tovrstna ekipa veteranov na svetu.

DuĹĄan Borovnik predan karateju Ĺže 50, taichiju pa 30 let – Ĺ˝ena in hÄ?i ga brez brkov ĹĄe nista videli – Zanimiva in muÄ?na zadeva: finale drĹžavnega prvenstva z bratom

Bilo je nekaj novega

ÂťPredsednik kluba me je dopoldan na dan prireditve poklical in mi rekel, naj bom v obleki tam ob tej uri, Ĺženo da naj pripeljem s sabo. Odgovoril sem mu, da sem sicer videl povabilo ĹĄportne zveze, a se mi ne bo izĹĄlo, ker imam ob 19. uri trening. Odpovej in pridi, mi je zabiÄ?al.

Takrat sem malo zaslutil, da je nekaj v ozadju. Bilo je. Priznanje. PreseneÄ?enje, saj se z ljudmi, ki so me predlagali zanj, sreÄ?ujem vsak dan in ni nihÄ?e Ä?rhnil niti besede,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje, ali je bilo priznanje zanj nepriÄ?akovano glede na to, da je zapriseĹžen karateist Ĺže 50 let, da je nauÄ?il veĹĄÄ?in karateja in zdravega Ĺživljenja Ĺže mnogo generacij, da Ĺže 30 let meditativne veĹĄÄ?ine prenaĹĄa na mlajĹĄe, starejĹĄe ‌ V klubu so zapisali, da je zgled redoljubnosti, vztrajnosti, samospoĹĄtovanja, preprostosti. Niti za trenutek nisem podvomila o teh besedah Ĺže na samem zaÄ?etku pogovora, ker je to potrdil z vsa-

DuĹĄan Borovnik (prvi z leve) po 50 letih dela in napornih treningov ĹĄe vedno vztraja v ĹĄportu, ki mu je oblikoval tudi naÄ?in Ĺživljenja.

ko besedo ali kretnjo rok. Ne vem pa, zakaj sem sredi pogovora zaznala nekaj kapljic znoja na njegovem Ä?elu.

Sicer pa je DuĹĄan povedal, da se je ukvarjal v otroĹĄkih letih z rokometom, namiznim tenisom, judom, s karatejem ga je seznanil brat. In zakaj je izbral prav karate? ÂťBilo je nekaj novega, popularnega, a v okolju dokaj neznanega.

Taichi je dopolnitev karateja, tudi to je bilo takrat nekaj novega,ÂŤ je pojasnil.

Potrebna znanja je pridobival pri moj-

strih veĹĄÄ?in predvsem na Kitajskem, danes kot zaupanja vreden mojster te prenaĹĄa na druge. Ĺ e danes je vsak dan v telovadnici, dvakrat na teden je z njim na taichiju Ĺžena, hÄ?i pa na treningu karateja do odhoda na ĹĄtudij v Ljubljano.

Ugotavlja, da je izbral prav? Analize za nazaj ni delal. Je pa samo po sebi jasno, da je prehojena pot zanimiva, preĹžeta z velikim odrekanjem, kar je najbolj obÄ?utila druĹžina. ÂťZahvalim se ji lahko, da mi je vsakodnevne odhode v telovadni-

co dopuĹĄÄ?ala 50 let, mi jih ĹĄe vedno in da mi ni bilo treba izbirati. Ta ĹĄport mi je dal veliko v razmiĹĄljanju, obnaĹĄanju, odnosu do dela, do ljudi – to bi moral vsak poskusiti.ÂŤ

VeÄ? negativnega razmiĹĄljanja, veÄ? moĹžnosti za napake

Je v teh letih kot trener, tekmovalec, sodnik doĹživel kaj takega, kar mu bo ostalo v posebnem spominu? Rad in hkrati ne rad se spominja drĹžavnega pr-

Vsaka minuta je nov izziv

Ko si je Katarina Praznik pred leti poĹĄkodovala koleno in zaÄ?ela obiskovati terapije v TopolĹĄici, je tam potekal Halliwick seminar za izvajanje terapij v vodi za otroke s cerebralno paralizo, raznimi poĹĄkodbami in drugimi posebnimi potrebami. Znanja o plavanju je imela veliko – s plavanjem se ukvarja od svojega desetega leta, v Plavalnem klubu Velenje pa deluje vse od njegove ustanovitve leta 1976. A Ĺželela ga je dopolniti s fizio- in nevroterapevtskim znanjem in ga deliti z otroki s posebnimi potrebami, zato se je zaÄ?ela izobraĹževati na

â?ą

Stik z vodo ima ĹĄtevilne pozitivne uÄ?inke. Skakanje, rotacije, sproĹĄÄ?anje telesa zelo pomagajo otrokom z avtizmom in cerebralno paralizo.

tem podroÄ?ju. Tako je poleg plavalke, vaditeljice plavanja v mlajĹĄih kategorijah, trenerke starejĹĄih skupin in vodje plavalnih ĹĄol postala ĹĄe ustanoviteljica in trenerka plavalne skupine DelfinÄ?ki, v sklopu katere zadnjih 15 let vodi terapevtsko in gibalno vadbo v vodi za otroke s posebnimi potrebami. Danes v vodi vadi 10 otrok z Downovim sindromom,

si, da ne smem kar obupati, zato sem obiskala Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje in predstavila svoj program.ÂŤ Skupina se je zaÄ?ela ĹĄiriti in Katarina je zaÄ?ela izobraĹževati prostovoljce. Tako vaditelji kot Ä?lani skupine DelfinÄ?ki so se ujeli in zaÄ?eli v vodi neizmerno uĹživati. ÂťOtroci s posebnimi potrebami si v prostem Ä?asu Ĺželijo enakih aktivnosti kot mi. ÄŒe imaĹĄ moÄ?no empatijo, Ä?e si s srcem pri stvari, z njimi lahko vzpostaviĹĄ pristen stik, preideĹĄ v njihov svet in jih marsikaj nauÄ?iĹĄ.ÂŤ To ni vedno preprosto, saj imajo nekateri otroci slabĹĄe sposobnosti sporazumevanja, razumevanja, zato Katarina nenehno razmiĹĄlja, kako bi lahko ĹĄe Katarina Praznik: ÂťPri delu z otroki s nadgradila metode dela posebnimi potrebami moraĹĄ biti ves z njimi.

Otroci so hitro usvojili Ä?as pri stvari. Veliko je gestikulacije, plavalne veĹĄÄ?ine, s tem oÄ?esnega stika, objemov, trepljanja.ÂŤ pa so se Katarini ponuregije. V delo z njimi je Katari- dili novi izzivi. ÂťV Sloveniji in na vkljuÄ?ila preko 50 prostovolj- okolici takrat ni bilo tekmovanj, cev, usposabljanja za Halliwick- na katerih bi ti otroci lahko poove inĹĄtruktorje pa kot najbolj kazali svoje znanje in veĹĄÄ?ine, Ä?eizkuĹĄena na tem podroÄ?ju izva- sar si Ĺželijo prav tako kot mi. Na ja tudi po Sloveniji in tujini, kjer paraolimpijskih igrah leta 2012 je izĹĄolala Ĺže preko tisoÄ? kadrov. se je prviÄ? odprla plavalna kaÂťKo sem zaÄ?ela izvajati vadbo, tegorija za otroke z motnjami v sprva le z dvema moÄ?no priza- duĹĄevnem razvoju. Tako sem tudetima otrokoma, sem se vsakiÄ?, di pri naĹĄi zvezi zahtevala novo ko sem priĹĄla domov, razjokala, kategorijo in naĹĄi otroci so lahÄ?eĹĄ kaj mi je tega treba. Ampak ko zaÄ?eli obiskovati tekmovanja, ĹĄport ti da vztrajnost. Rekla sem specialno olimpijado, letos pa je 12 z avtizmom, 5 z motnjami v duĹĄevnem razvoju in trije invalidi, v vsem tem Ä?asu pa se je v terapevtsko in kasneje tudi tekmovalno vadbo (mnogi nastopajo na drĹžavnih in evropskih tekmah) vkljuÄ?ilo preko 60 otrok iz ĹĄaleĹĄke, savinjske in koroĹĄke

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Zeleni Jurij v TopolĹĄico prinesel pomlad

Z dolgoletnim prostovoljnim delom z DelfinÄ?ki naj prostovoljka mestne obÄ?ine Velenje v starejĹĄi kategoriji Katarina Praznik ne pomaga le otrokom s posebnimi potrebami, ampak tudi prostovoljcem Tina Felicijan

venstva v karateju leta 1972 v hali Tivoli v Ljubljani, kjer se je v finalu sreÄ?al z bratom. ÂťPoĹĄteno sva se ÂťtolklaÂŤ do konca. Rezultat borbe pa je bil poĹĄkodba brata, za kar mi je bilo potem Ĺžal, in bratova zmaga. Kasneje smo delali tako, da se nisva spopadla na nobeni tekmi veÄ?.ÂŤ Znebite se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo, je DuĹĄanov moto za vsako stopnico, ki jo prestopi v Ĺživljenju.

To svetuje tudi drugim. Kajti bolj, ko Ä?lovek razmiĹĄlja negativno, veÄ? moĹžnosti ima, da naredi napako. Manj teh pa pomeni kakovostnejĹĄe Ĺživljenje, druĹženje s prijatelji – veÄ? smeha in dobra volja preĹženeta marsikaj. Sta za to najprimernejĹĄa karate in taichi? Odgovor priÄ?akovan: ÂťZanesljivo. ÄŒe bi ljudje sami izvajali zdravilen kitajski Qi gong, mnogi zdravnika ne bi potrebovali.ÂŤ Z nasmehom je pritrdil ugibanju, da kot upokojenec nima prostega Ä?asa. Telovadnica vsak dan, delo pri vikendu, vodenje sekcije streljanja pri DruĹĄtvu upokojencev Gorenja, skok v Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, kjer Ĺživi mama sama ‌ ÂťCajt mine.ÂŤ Je res, kar pravijo, da so brki in bradica njegov zaĹĄÄ?itni znak? ÂťJa, brez brkov me ljudje v Velenju ne poznajo.

Tudi Ĺžena in hÄ?i me brez njih ĹĄe nista videli. Brado pa sem si pustil, ko sem se zaÄ?el ukvarjati s taichijem. To pa je nekaj, kar menihi nosijo na Kitajskem,ÂŤ je sklenil pogovor DuĹĄan Borovnik.

potekalo prvo zdruĹženo drĹžavno tekmovanje za osebe s posebnimi potrebami, na kar smo zelo ponosni.ÂŤ Veliko so naredili za vkljuÄ?evanje oseb z Downovim sindromom v mednarodne ĹĄportne asociacije in danes lahko nastopajo na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah, tekmovanj pa se lahko udeleĹžujejo tudi otroci z avtizmom.

â?ą

19. maja bo na velenjskem bazenu potekalo 4. mednarodno tekmovanje v paraplavanju.

Katarina Praznik si Ĺže dolgo Ĺželi, da bi se tudi drugi trenerji razliÄ?nih ĹĄportov odloÄ?ili za vadbo oseb s posebnimi potrebami. ÂťMorda imajo mnogi strah pred delom z njimi, kar ni niÄ? Ä?udnega, saj imamo drug z drugim zaradi ĹĄolskega sistema, ki nas loÄ?uje, malo stika. Zato bi pri ĹĄportni zvezi rada izvedla seminar in jim predala svoje izkuĹĄnje in znanje. A se to ĹĄe ni posreÄ?ilo.ÂŤ Ponosna je, da je s ĹĄirjenjem svojega znanja k izvajanju vadbe v vodi za osebe s posebnimi potrebami Ĺže spodbudila pet plavalnih klubov, njen cilj pa je vadbo vpeljati tudi na druga ĹĄportna podroÄ?ja. đ&#x;”˛

Tudi letos je TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica pripravilo Ĺže tradicionalni dogodek ÂťPrihod Zelenega JurijaÂŤ. Po ljudskih izroÄ?ilih je Zeleni Jurij hodil od hiĹĄe do hiĹĄe in na vrata zatikal vejice, ki so vasi in druĹžinam prinaĹĄale sreÄ?o in zagotovilo, da bo to leto dobra letina.

Lik Zelenega Jurija oznanja

prihod pomladi in prebujanje narave. ObiÄ?aj so v kraju poÄ?astili skupaj z otroki iz vrtca in osnovne ĹĄole v TopolĹĄici. Zeleni Jurij je iz gozda prijezdil na konju in razveselil otroke. V TuristiÄ?nem druĹĄtvu verjamemo, da je v kraj prinesel pomlad, predvsem pa veliko radosti. đ&#x;”˛

Zanimivo glasbeno doĹživetje Muzej Velenje pa bo v petek, 11. maja, v sodelovanju s kulturno umetniĹĄkim druĹĄtvom EMARS, glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, Mestno obÄ?ino Velenje in gostilnico Mia Bianca poskrbel ĹĄe za en zanimiv kulturni dogodek. Pripravili bodo prav poseben dvodelni koncert dveh big bandov. Predstavila se bosta Grovin'High Big Band iz nemĹĄkega Esslingena in Big Band Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, obiskovalci pa bodo ob posluĹĄanju glasbe lahko uĹživali v dveh Ä?udovitih ambientih velenjske kulturne dediĹĄÄ?ine. Prvi del koncerta bosta big band iz Esslingena, partnerskega in prijateljskega mesta Velenja, in big band velenjske glasbene ĹĄole ob 19. uri odigrala v atriju Velenjskega gradu, ob 22. uri pa drugi del koncerta na terasi Vile Bianca. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

10. maja 2018

Po poteh spominov in tovariĹĄtva Prvi maj na GubÄ?evi cesti Spomin nam morda Ĺže peĹĄa, toda bogat foto arhiv pove svoje: letos smo se sreÄ?ali Ĺže petiÄ? in v danaĹĄnjem malo Ä?udnem svetu je to Ĺže res lepa tradicija. Ĺ e vedno me je malo sram, da sta pobudo dala priseljenca v naĹĄo ulico Nina in AleĹĄ. Ker ima slednji dobre zveze s pihalnim orkestrom, so nas seveda tudi oni Ĺže petiÄ? poÄ?astili z obiskom in razveselili z glasbo. Pa ĹĄe ena tradicija: dirigent da znak, godba igra, on pa se nasloni na ograjo in jih ponosno opazuje – Ä?eprav se je dirigent med tem zamenjal, je ta poteza nekako menda vsem v krvi. Ker je med godbeniki veliko znancev in bivĹĄih ter sedanjih stanovalcev naĹĄe ulice, nikoli ni zadrege za sproĹĄÄ?en in vesel klepet. Ker smo kar visoko v hribu, se seveda takoj pojavi kolektiv-

na Ĺžeja in mala lakota, zato se pladnji, koĹĄarice in kantice kar lepo praznijo. Godba mora seveda naprej, obveznosti kliÄ?ejo, mi pa se kar teĹžko poslovimo od njih – upamo, da tudi oni od nas. Lepo je tako gledati pisano druĹĄÄ?ino naĹĄe ulice: od staroste na rolatorju, ÂťsrednjeÂŤ generacije od 25 do 80, Ä?isto mladih, ki uĹživajo, ko lahko enkrat letno tekajo po ulici, do najmlajĹĄega, ki je sicer tudi lani bil z nami, ampak ĹĄe skupaj v paketu z mamico. Ko se takole zberemo, ni razlike med onimi z zgornje ulice in nami, vsi smo zatopljeni v vesele klepete in razÄ?iĹĄÄ?ujemo sorodniĹĄke in prijateljske povezave. VeÄ?ina odsotnih se je Ĺže navadila, da sporoÄ?i, kam so ĹĄli, ĹĄe vedno pa jih je Ĺžal precej, ki nas ignorirajo. Pa kaj hoÄ?emo, jim paÄ? tisti,

ki se zbiramo, nismo simpatiÄ?ni. Glavno, da sta kuĹža in Ĺželva vedno z nami in da otroÄ?ad vriska od veselja, ko lahko hrani Ĺželvico. KuĹža pa, resen in zadrĹžan, vedno vsaj z enim budnim oÄ?esom na gospodarju, da mu ta ja ne bi sluÄ?ajno kam pobrisal.

Letos smo z nekaj veÄ? klopcami poskrbeli za stare noge, da pa smo se dolgo druĹžili, so zveÄ?er pokazala ogledala: ĹĄkrlatno rdeÄ?i nosovi in vsaj pol lica! Ampak, ker se ne zbiramo zaradi lepote, ampak zato, da smo skupaj, tudi to ni pomembno. Pomembno je, da se Ĺže sedaj veselimo naslednjega prvomajskega sreÄ?anja na naĹĄi ulici. Foto material pa je Ĺže naslednje jutro romal naprej na znane naslove. đ&#x;”˛ Ingeborg ÄŒas Fotografije: Franc ÄŒas

Bodimo sprememba, ki jo Ĺželimo videti v svetu 22. april je bil tako kot mnoga leta doslej v znamenju dneva Zemlje. NaĹĄ planet ni le naĹĄ, temveÄ? planet, ki so ga ustvarjale mnoge generacije pred nami in upajmo, da ga bodo deleĹžne tudi ĹĄtevilne, ki prihajajo za nami.

V podjetju Makom se Ĺže veÄ? let trudijo zmanjĹĄati negativni vpliv na Zemljo in Ĺživeti z naravo z roko v roki. Kot podjetje, ki stremi k trajnostnemu razvoju, jim je bilo v veliko Ä?ast, da so lahko letoĹĄnji dan Zemlje preĹživeli skupaj z bodoÄ?imi ustvarjalci prihodnosti, in sicer z najmlajĹĄimi Zemljani v Minicity Ljubljana. Ĺ˝e od majhnih nog nas starĹĄi

Velenje – Od spomenika talcev v Starem Velenju, od doma krajanov v KavÄ?ah in od KlavĹže suĹĄilnice v Tajni je na dan upora proti okupatorju potekal pohod po poteh spominov in tovariĹĄtva.

Pohodniki so na pohod krenili hkrati ob 11. uri po slikovitem Podkraju in KavÄ?ah proti cilju pred domom krajanov v KavÄ?ah.

uÄ?ijo, kako imeti rad svoj dom in skrbeti zanj. S pomoÄ?jo druĹĄtva Ekologi brez meja in ekipo Minicity Ljubljana so tako velikim in majhnim obiskovalcem pribliĹžali skrb za naravo skozi razliÄ?ne delavnice. Otroci so lahko svoje stare majice spremenili v modne in okolju prijazne nakupovalne vreÄ?ke, iz zamaĹĄkov pa so si ustvarili svojo igro spomina in tri v vrsto.

Sprememba se zaÄ?ne pri vsakem posamezniku, zato bodimo sprememba, ki jo Ĺželimo videti v svetu. Kako pa ste vi preĹživeli svetovni dan Zemlje? đ&#x;”˛

Ste se v maju, ko v Evropi politika slavi 9. maj, dan zmage, Ĺže vpraĹĄali, zakaj dan zmage in ne dan svobode? Potrebuje Ä?lovek za svojo sreÄ?o zmago ali je sreÄ?en, ko je svoboden?

Zmaga zadosti potrebe Ä?lovekovega ega. Prinese zadovoljstvo. Ko mine, Ä?lovek iĹĄÄ?e nove. Potreba po zmagah ni naravna, je privzgojena, je del sodobne ideologije, ki nam vlada. Tudi prepriÄ?anje iz Darwinove teorije, da Ä?loveĹĄtvo k napredku vodi tekmovanje in da zmaga najboljĹĄi, je le dogma. ZaÄ?ela se je Ĺže tam pred dva tisoÄ? leti, ko so rimski vladarji pripeljali rajo v arene in jim dali borbe gladiatorjev, da so slavili zmage in odhajali zadovoljni in zahvalni vladarju. NiÄ? se ni spremenilo teh dva tisoÄ? let. Spremenile so se le igre, menjale ideologije in vladarji.

Vse, kar Ä?loveku prinaĹĄa zadovoljstvo, postane navada in s tem potreba. Iz potrebe se razvije odvisnost, iz nje strah, da potreba ne bo zadovoljena. Strah pa ustvarja agresivnost. Kjer je strah, ni ljubezni, kjer ni ljubezni, ni sreÄ?e, ni dobrih misli, so slabe, s katerimi ustvarjamo lahko le slabo.

Ste se vpraĹĄali, zakaj je svet tak, kot je? Tak je, ker smo nesvobodni in nam strukture teme, ki v sebi nimajo ljubezni, vladajo s strahom.

Kdo potrebuje slavljenje dneva zma-

ge? Potrebujejo ga strukture oblasti, ki so formalno upravljalci drĹžave, predvsem pa tiste neformalne, nevidne, ki vladajo svetu s sodobno ideologijo strahu, mehanizmi finanÄ?ne industrije, ekonomsko, politiÄ?no in vojaĹĄko ideologijo, mehanizmi in sistemi. ÂťZmagovalci smoÂŤ je naĹĄe laĹžno in vsiljeno prepriÄ?anje, ko smo del mnoĹžice, ki posluĹĄa velike in prazne besede govornikov na proslavah. Namesto svobode in sreÄ?e dobimo zadovoljstvo. ÄŒlovek, poln ega, Ĺželi biti najboljĹĄi, imeti vedno veÄ? in biti zmagovalec. Svoboden Ä?lovek pa pravi; ÂťSem najboljĹĄi in nihÄ?e ni boljĹĄi od mene, a tudi jaz nisem boljĹĄi od nikogar. Lahko sem le jutri boljĹĄi od sebe, kot sem danesÂŤ. Kdo je sreÄ?en?

Zmaga je dogodek, ki prinese kratkotrajno zadovoljstvo. Svoboda pa je stanje, stanje naĹĄe zavesti, naĹĄe biti. Svoboda je v svojem bistvu nasprotje zmage.

Svobodni Ä?lovek ne potrebuje zmag, nima potreb, da se dokazuje v svoji veliÄ?ini, da je zmagovalec, da je najmoÄ?nejĹĄi.

Svobodni Ä?lovek v sebi ne nosi strahu.

Je poln ljubezni, zato soÄ?uten, brez zamer ali jeze, z dobrimi mislimi in takimi ravnanji. Tak Ä?lovek ne more zboleti, ostaja veder, mladosten in moder. Malo je svobodnih ljudi. Ko jih bo veÄ?, se bo tudi svet zaÄ?el spreminjati v druĹžbo harmonije. Samo svoboda Ä?lovekove zavesti lahko spreminja druĹžbene odnose tekmovanja, izloÄ?anja, kopiÄ?enja, prilaĹĄÄ?anja, razlikovanja, uniÄ?evanja na-

sebojna spoznavanja. Pohod je bil sklenjen ob 16. uri s slovesnostjo in ganljivo predajo kurirÄ?kove poĹĄte, ki jo je spremljalo okrog 150 pohodnikov in drugih obiskovalcev. Zanje je bil ob zakljuÄ?ku pohoda pripravljen tudi partizanski golaĹž. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Prijeten literarni veÄ?er Ĺ martno ob Paki, 20. aprila – Ob svetovnem dnevu knjige (23. april) smo Ä?lanice in Ä?lani literarne sekcije Potke KUD Ĺ martno ob Paki pripravile literarni ve-

Ä?er z gostom MatjaĹžem OgrajenĹĄkom. V Mladinskem centru smo posluĹĄalcem z branjem svojih pesmi in pravljic popestrile petkov veÄ?er. Obiskovalci so lahko pri-

sluhnili tudi glasbenemu duetu. Z MatjaĹžem pa so na koncu vsi veselo prepevali stare slovenske popevke. Bilo je zelo srÄ?no in lepo. đ&#x;”˛

Janja Grubelnik

Center za zdravje in ĹĄport v Mislinji Krajanom Mislinja se uresniÄ?uje dolgoletna Ĺželja. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport ter Eko sladom, zaÄ?enjajo graditi Center za zdravje in ĹĄport. Slovesna poloĹžitev temeljnega kamna bo danes ob 10. uri. đ&#x;”˛

A.K.

Mnenja in odmevi Dan zmage ali dan svobode

Pohodniki so se prviÄ? ustavili pred spominskim obeleĹžjem SKOJ-a pod cerkvijo sv. Jakoba.

Tu je bila krajĹĄa slovesnost, na kateri je pohodnike nagovoril podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. Izrazil je zadovoljstvo nad ĹĄtevilno udeleĹžbo mladih druĹžin. TakĹĄni pohodi omogoÄ?ajo druĹženja in med-

ravnega okolja, zmagovanja, nenehnega strahu, stresa, konfliktov, vojn in kriz, v odnose miru in svobode, ki si jih vsak Ä?lovek Ĺželi in priÄ?akuje, da mu jih bo nekdo drug ustvaril.

Zato predlagam, da 9. maj postane drĹžavni praznik kot dan Svobode, da bodo na shodih vedrih ljudi govorili o svobodi, ljubezni in ne o zmagah in strahu.

Ko bodo politiki to razumeli in zmogli, bomo na pravi poti k sreÄ?i.

Maja leta 1945 ljudje niso slavili zmage, paÄ? pa so se veselili miru in svobode.

Silvester

Sami si izbiramo pot V petek, 13. aprila, se odpeljem z vlakom ECE 515 iz dvomilijonske avstrijske prestolnice proti Sloveniji, za kar potrebujem ĹĄtiri ure in 45 minut.

Za 400 kilometrov voĹžnje plaÄ?am 19 evrov, in to v I. razredu. PrviÄ? v svojem Ĺživljenju se ob tem peljem s pomembnimi drĹžavljani sosednje deĹžele. Zanje je namreÄ? rezerviran velik del vagona in med njimi se je znaĹĄel moj sedeĹž. Potovali so do Gradca, kjer je veÄ?ina potnikov izstopila, tako da nas je na poti proti meji ostalo le ĹĄe kakĹĄnih deset. TeĹžko razumem, da je pri nas tako malo zanimanja za voĹžnjo z vlakom, ko je vendar to varen, poceni in Ä?ist prevoz.

V Šentilju pride kontrolirat naťe vozovnice gospod v lepi zeleni uniformi – oseba Slovenskih Şeleznic. Vpraťam ga, ali imamo zamudo? Odgovori, da

bomo do Maribora priĹĄli toÄ?no, naprej do Celja pa verjetno zamuda bo, ker od Slovenske Bistrice dalje prenavljajo tire.

Prosim ga, da pokliÄ?e v Celje, da naj me vlak za Velenje poÄ?aka, kajti v par minutah ne bom zmogla z enega vlaka, preko peronov na drugega. ReÄ?e: Âť Bomo storiliÂŤ, in tako je tudi bilo. Hvala!

VeÄ?krat se vpraĹĄam, zakaj je vozni red v tem primeru nastavljen tako na tesno s Ä?asom, potrebnim za prestop na vlak za Velenje.

Vse pohvale je bilo vredno tudi delo ĹželezniÄ?arjev v Mariboru, kjer sta dva od njih pomagala Ĺženski na voziÄ?ku (paraplegik) s posebnim dvigalom vstopiti na vlak. V Avstriji imajo sicer enostavnejĹĄo reĹĄitev. Tam so Ĺže peroni grajeni tako, da osebe z voziÄ?ki (mamice z otroki ali invalidi, vstopijo direktno v vagon.

Ko se bodo pri nas obnavljali ali gradili peroni, bi bilo prav, da se uredi tudi takĹĄna pomembna pridobitev. In, Ä?e nekoliko preskoÄ?im. PloÄ?niki za peĹĄce v Avstriji so tudi prijaznejĹĄi za peĹĄce, nimajo namreÄ? robnikov, ki so pri nas vse viĹĄji in viĹĄji. Med peĹĄ potjo in voziĹĄÄ?em so postavljeni kovinski stebriÄ?ki, ki prepreÄ?ujejo, da bi avto zapeljal na ploÄ?nik. Ti stebriÄ?ki so na vrhu zaobljeni, da prepreÄ?ijo poĹĄkodbe, da so bolj opazni, pa so pobarvani rdeÄ?e belo, kar je tudi barva drĹžavne zastave. ÄŒe bi to naredili v Velenju, bi lahko bili obarvani Ä?rno, zeleno, rumeno. ReĹĄitev je boljĹĄa, kot so robniki, saj tudi tistim, ki se teĹžko gibljejo, omogoÄ?a bolj enostavno pot, obenem pa ĹĄe prepreÄ?uje, da vozniki ne parkirajo na ploÄ?nikih. Kako oteĹženo je

gibanje invalidov, pa recimo tudi mamic ali oÄ?etov z voziÄ?ki, si teĹžko predstavljamo, dokler te izkuĹĄnje nimamo.

Sama sem imela pri dvajsetih letih prometno nesreÄ?o na cesti v Arjo vas, ko se je vame zaletel vinjen voznik, ki je zaspal za volanom. Pristala sem v bolnici z vsemi hudimi posledicami. Od takrat nisem Ĺželela veÄ? voziti avtomobila.

Sem pa ljubitelj voĹžnje z vlakom, letalom, ladjo. Prav lepo bi bilo, Ä?e bi vsaj nekajkrat na leto tudi naĹĄi ministri (tako kot sem omenila, da je bilo v Avstriji) stopili na vlak in se z njim kam odpeljali na obisk. Tako bi lahko opazovali tudi del naĹĄe lepe, ĹĄe neokrnjene narave, ki jo bomo slej ko prej potrebovali za pridelavo domaÄ?e hrane in golo preĹživetje.

Letos gremo na referendum in volitve.

Naj bo to mnoĹžiÄ?no! 13. maja gre za ĹželezniĹĄko infrastrukturo, ki jo nujno potrebujemo. Za volitve pa se zavedajmo, da smo si leta 1991 Ĺželeli demokratiÄ?no deĹželo, najlepĹĄo in zeleno na tej strani Alp, ki ima mnogo lepot od morja do planin in ravnin. Ĺ˝eleli smo si drĹžavo, kjer govorimo svoj jezik, kjer nas v vsaki gostilni ne nagovarjajo natakarji, ki se naĹĄega jezika ne Ĺželijo nauÄ?iti, kjer imajo mladi po konÄ?ani ĹĄoli zaposlitev, kar najbliĹže svojemu domaÄ?emu kraju, kjer se cenijo vsi poklici, vsa dela in vsi delavci. DrĹžavo, v kateri dihamo zdrav zrak, jemo domaÄ? kruh in govorimo slovensko. DrĹžavo, v kateri nas ne izkoriĹĄÄ?ajo veÄ?.

R. S.

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 15

zdravnik svetuje

RazĹĄirjenost alergij v porastu

Da naĹĄe srce ne bo prehitro popustilo

Kihanje, smrkanje, vnete oÄ?i so lahko znak, da gre za alergije Poleg mnogih radosti pomladi prinaĹĄajo toplejĹĄi dnevi nekaterim tudi teĹžave. Kihanje, smrkanje, vnete oÄ?i in ĹĄe kakĹĄen simptom so lahko znak bolezni, lahko pa gre tudi za alergije. O njih smo se pogovarjali s specialistko interne medicine v BolniĹĄnici TopolĹĄica Andrejo PeÄ?nik.

Kaj so alergije in kaj lahko poveste o njihovi razĹĄirjenosti?

Alergija je stanje in ne bolezen, se pa pokaĹže z doloÄ?enimi bolezenskimi znaki. Nam najbolj znani so alergijski nahod, vnetje oÄ?i, koprivovka, alergijska astma, pa ĹĄe vrsta ostalih alergijskih teĹžav, ki so posledica alergije. Zadnja leta je razĹĄirjenost alergij v porastu po vsem svetu, predvsem pa se to kaĹže v urbanih okoljih. Razlog je v onesnaĹženosti in z njo povezanimi delci v zraku, ki pripomorejo k temu, da naĹĄ imunski sistem preveÄ? odreagira po nepotrebnem. Ko pa se te reakcije zaÄ?nejo, praviloma ostanejo za vse Ĺživljenje. Izjema so lahko majhni otroci, pri katerih se alergija v Ä?asu pubertete veÄ?krat umakne, seveda pa ne moremo biti povsem prepriÄ?ani, da se kasneje v odrasli dobi, predvsem po kakĹĄnem sproĹžilcu, kot so virusne okuĹžbe, ne bi ponovna pojavila.

Ali obstaja preventiva pred alergijami?

Preventiva v smislu uporabe preparatov za dvigovanje imunosti ne bo imela posebnega uÄ?inka. Pri otrocih se govori o pomembni vlogi probiotikov, veliko pa lahko preventivno storimo tudi odrasli. Predvsem Ĺženske, ki Ĺželijo biti mame, morajo vedeti, da se v noseÄ?nosti ne kadi – da se tudi sicer raje ne kadi. Mlade mamice naj dojijo vsaj pol leta, za vse pa je pomembna skrb za zdravo in redno prehrano.

Kako se alergija pokaĹže?

NajhujĹĄa stopnja alergijske reakcije je anafilaktiÄ?ni ĹĄok. Najbolj pogosti so sezonski alergijski nahodi z vnetjem oÄ?i, prav tako pogosta oblika je celoleten nahod, ki je obiÄ?ajno posledica alergije na prĹĄice ali plesen. V naĹĄi bolniĹĄnici imamo veliko pacientov, pri katerih se alergija kaĹže v obliki astme. Potem obstajajo ĹĄe koĹžne reakcije. VeÄ? vrst jih

15

ZDRAVNIĹ KI NASVETI

10. maja 2018

je, je pa treba poudariti, da vsak izpuĹĄÄ?aj ĹĄe ni alergija.

Kam naj se napotijo pacienti s teĹžavami?

Ljudje, ki imajo teĹžave, si lahko najprej pomagajo z antihistaminiki, ki jih imajo doma. Izjemno pomembno je, da si zapisujejo snovi, s katerimi so priĹĄli v stik. ÄŒe situacija ne mine ali se slabĹĄa, pa naj se seveda obrnejo na osebnega zdravnika. Ta bo pacienta po potrebi napotil k specialistu, kjer ugotavljamo, kaj je sproĹžilec alergij. Zapiski snovi, s katerimi je bil pacient v stiku, so nam pri tem v veliko pomoÄ?.

vljeni – da so razmiĹĄljali, kdaj se jim pojavljajo znaki alergije, s Ä?im so v stiku, da morda fotografirajo izpuĹĄÄ?aje, Ä?e gre za tovrstno reakcijo, in prinesejo fotografijo s seboj. Potem obiÄ?ajno naredimo koĹžne teste. ÄŒe je test negativen, skuĹĄamo izluĹĄÄ?iti, Ä?esa v anamnezi ni bilo vkljuÄ?enega in bi lahko bilo vzrok. Opravljamo tudi preiskave na osnovi pregleda krvi, Ä?eprav nam te slike obiÄ?ajno povedo manj od koĹžnih testov. ÄŒe gre za astmo, opravljamo ĹĄe spirometrijo, sledenje in pihanje hitrega pretoka.

VÄ?asih se tudi zgodi, da nam tuAndreja PeÄ?nik je spec. interne medicine v BolniĹĄnici TopolĹĄica.

Ko sproĹžilec alergije odkrijemo, se je treba alergenu povsem izogniti – Ä?e je to seveda mogoÄ?e. Vemo, da se npr. ni mogoÄ?e povsem izogniti cvetnemu prahu, vendar pa lahko omejujemo njegov dostop v naĹĄe stanovanje.

Omenjate cvetni prah. V katerem obdobju lahko ljudje s teĹžavami raÄ?unajo na alergijske reakcije nanj?

Cvetenje prvih dreves se zaÄ?ne Ĺže zelo zgodaj. ÄŒe so dnevi sonÄ?ni, Ĺže januarja. Od tu se seveda samo nadaljuje: cveti breza, pozna drevesa, trave in kasneje pleveli. Vse to se zavleÄ?e pozno do oktobra oz. nekje do prve slane.

Kako poteka iskanje sproĹžilca alergij pri specialistu?

Gre za proces. Treba je vedeti, da pridejo pacienti do nas potem, ko so Ĺže nekaj Ä?asa obravnavani pri osebnem zdravniku.

To pomeni, da pridejo z Ĺže postavljenim sumom na doloÄ?eno alergijsko bolezen. Bolnika najprej izpraĹĄamo, zato je res dobro, da pridejo pacienti pripra-

di zmanjka diagnostiÄ?nih poti, takrat pa bolnika poĹĄljemo na naslednjo instanco, kar je pri nas praviloma klinika Golnik.

Kdaj se alergije pri Ä?loveku obiÄ?ajno prviÄ? pojavijo?

Alergijo lahko prinesemo Ĺže na svet, se z njo rodimo. ÄŒe sta tako oÄ?e kot mama alergika, je moĹžnost, da bo imel kdo od otrok alergijo, kar v 50 %. Ni pa seveda nujno, da se bo alergija tudi izrazila.

AtopiÄ?ni dermatitis se obiÄ?ajno pojavi do prvega leta starosti, astma nekje do tretjega leta starosti, alergijski nahod obiÄ?ajno nekje v prvih razredih osnovne ĹĄole. Ni pa nujno, da se alergiÄ?ne reakcije pojavijo Ĺže v otroĹĄtvu. K nam prihajajo prviÄ? tudi ljudje, stari okrog 35 let. VÄ?asih pripovedujejo, da so se sicer Ĺže v otroĹĄtvu sooÄ?ali s teĹžavami, vendar so bile manj izrazite. Spet drugim odraslim se alergiÄ?ne reakcije lahko prviÄ? pojavijo po kakĹĄni virusni okuĹžbi. Pri izrazito starejĹĄih ljudeh pa praviloma ne

NoÄ? branja na OĹ Livada

raÄ?unamo na prvi pojav alergiÄ?nih reakcij.

Se lahko alergijske reakcije v razliÄ?nih sezonah razliÄ?no moÄ?no izraĹžajo?

Da, seveda. Sploh pri sezonskih alergijskih nahodih in astmi velja, da je kakĹĄna sezona lahko relativno ugodna. Je pa predvsem odvisno, koliko je cvetnega prahu v ozraÄ?ju in kakĹĄne so trenutne vremenske razmere. Ljudem s sezonskimi teĹžavami obiÄ?ajno naroÄ?imo, da zaÄ?nejo vsaj teden pred sezono jemati zdravila. Antihistaminiki imajo namreÄ? najveÄ?ji uÄ?inek, Ä?e alergijske reakcije z njimi prepreÄ?ujemo, in manjĹĄi, ko zdravimo. Dobro je torej, da spremljajo koledar cvetenja in napovedi, koliko je cvetnega prahu v zraku, ter si tako pomagajo sami.

So lahko sezonske alergijske reakcije tako hude, da kljub uĹživanju zdravil za bolnika ni dobro, da je zunaj?

Seveda so. Za ljudi, ki imajo poklice, ki se opravljajo zunaj, vÄ?asih tudi napiĹĄemo potrdilo oz. priporoÄ?ilo, naj se v doloÄ?enem obdobju umaknejo v notranje prostore. Pomembno je tudi pravilno prezraÄ?evanje – zrak se najbolj meĹĄa zjutraj ali zveÄ?er, zato je za alergike bolje zraÄ?iti Ä?ez dan in Ä?ez noÄ?, seveda takrat, ko ni izrazitega vetra.

V nekaterih primerih, ko zdravila nimajo Ĺželenega uÄ?inka, pride v poĹĄtev tudi imunoterapija.

To pomeni, da zdravimo s preparati tistega alergena, ki povzroÄ?a teĹžave. Seveda z doloÄ?enimi dozami, v premiĹĄljenih razmakih.

Namen tovrstnega zdravljenja je navajanje imunskega sistema na alergen, da odreagira manj.

Ali obstaja alergija na sonce?

Pravzaprav ne. Obstajajo pa seveda koĹžne spremembe, ki se pojavljajo spomladi ali poleti ob stiku z UV Ĺžarki. In tudi pri tem pomagajo zdravila, s katerimi prepreÄ?ujemo ostale alergijske reakcije. Bistveno pa je, da se soncu ne izpostavljamo, da nosimo pokrivala in da uporabljamo zaĹĄÄ?itne kreme z viĹĄjim faktorjem. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Navihani brkci, zavihani brkci vse to in ĹĄe marsikaj drugega smo bili otroci OĹ Livada na noÄ?i branja v petek, 20. 4. 2018. To je bil prav poseben dan za otroke 3. in 4. razredov. PosveÄ?en je bil naĹĄemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Bila pa je to Ĺže peta noÄ? branja po vrsti. Ustvarjali, igrali, brali, kuhali in ĹĄe marsikaj zanimivega smo poÄ?eli. UĹživali smo v razliÄ?nih ustvarjalnih delavnicah. Iskali smo skriti zaklad. Sami smo si pripravili slastno veÄ?erjo. Ali vas zanima, kaj smo poÄ?eli ponoÄ?i? Ja., res, brali smo! In to pozno v noÄ?. đ&#x;”˛

Mentorji

Od leta 2011 se na zaÄ?etku maja po vsej Evropi intenzivno seznanjamo s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem (SP) z Ĺželjo in ciljem, da bi bolezen lahko morda prepreÄ?ili, dovolj zgodaj odkrili ter ustrezno zdravili.

Le Ä?e SP ugotovimo dovolj zgodaj in ga ustrezno zdravimo, lahko bolniki Ĺžive dolgo in kakovostno Ĺživljenje.

S staranjem prebivalstva postaja SP tudi v Sloveniji vse pogostejĹĄe. Med celotnim prebivalstvom je prisotno v 2 do 5 %. Po 65. letu starosti pogostost presega 10 %, po 80 letih pa odstotek poraste na 15. O SP govorimo, ko srce ne zmore Ä?rpati krvi dovolj uÄ?inkovito in telesu ne zagotavlja zadostne oskrbe s kisikom in hranljivimi snovmi. Posledica sta utrujenost in duĹĄenje, ki sta ĹĄe posebej izrazita ob telesnem naporu.

Do SP najpogosteje privedejo koronarna srÄ?na bolezen, poviĹĄan krvni tlak, prirojene bolezni srca, okvare srÄ?nih zaklopk, dolgotrajno pospeĹĄena frekvenca srÄ?nega utripa, sladkorna bolezen in bolezenske prizadetosti srÄ?ne miĹĄice. Tveganje za nastanek SP poveÄ?ujejo kajenje, debelost, Ä?ezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost in visoke vrednosti holesterola v krvi.

Razvoj in pot SP sta odvisna od osnovne srÄ?ne bolezni. PreĹživetje bolnikov z najteĹžjo obliko bolezni je nizko, pogosto niĹžje kot pri ĹĄtevilnih rakavih obolenjih. V prvem letu le 40 %, v povpreÄ?ju pa bolniki s kroniÄ?nim SP preĹživijo le 5 let. V razvitih drĹžavah je SP eden glavnih razlogov za bolniĹĄniÄ?no zdravljenje. V obdobju treh mesecev po odpustu je ponovno hospitaliziranih kar 20 do 50 % bolnikov, zaradi Ä?esar je obravnava teh bolnikov zelo draga.

Bolniki s SP toĹžijo za obÄ?utkom teĹžkega dihanja, ki se sprva pojavlja le ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju. Dihanje je oteĹženo tudi v leĹžeÄ?em poloĹžaju. Nabiranje tekoÄ?ine v dihalih je razlog za moteÄ? kaĹĄelj, ki je sprva suh, z napredovanjem bolezni pa bolniki obÄ?asno izkaĹĄljajo slinasto roĹžnat izmeÄ?ek. Z napredovanjem bolezni se telesna zmogljivost hitro manjĹĄa. Bolniki so ĹĄibki in utrujeni, kar je posledica nezadostne prekrvitve in slabe prehrane miĹĄic in drugih organov. Pojavljajo se tudi otekline gleĹžnjev in nog. ZadrĹževanja

tekoÄ?ine v prebavnih organih z otekanjem sluznic povzroÄ?a izgubo apetita in slabo prebavo. Pogosto prisotna boleÄ?ina pod desnim rebrnim lokom je posledica otekanja jeter.

S preventivnimi ukrepi Ĺželimo omejiti in obvladati dejavnike tveganja, ki lahko privedejo do SP. Vsi moramo poskrbeti za urejen krvni tlak, krvni sladkor, telesno teĹžo in ustrezne vrednosti krvnih maĹĄÄ?ob, hkrati pa izvajati redno telesno vadbo, se sproĹĄÄ?ati, opustiti kajenje in pitje alkohola.

Z zdravljenjem Ĺželimo izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja in zmanjĹĄati umrljivost bolnikov. Najpogosteje uporabljamo zaviralce angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE), antagoniste angiotenzinskih receptorjev (ARB), blokatorje receptorjev beta in aldosterona, diuretike, glikozide digitalisa ter dolgodelujoÄ?e nitrate. Poleg ivabradina, ki upoÄ?asni frekvenco srÄ?nega utripa in izboljĹĄa funkcijo srca, smo pred dvema letoma tudi v Sloveniji dobili novo zdravilo ARNI (sakubitril in valsartan), ki doloÄ?enim bolnikom s SP odliÄ?no pomaga.

Ob pomembnem poslabĹĄanju bolezni poseĹžemo po inotropnih zdravilih. Uporabljajo se tudi agresivnejĹĄe metode (zdravljenje z resinhronizacijskim dvoprekatnim srÄ?nim spodbujevalnikom, presaditev krvotvornih matiÄ?nih celic). Podporne Ä?rpalke so le zaÄ?asna reĹĄitev, bodisi do okrepitve srca ali presaditve, ki je izbirna metoda pri bolnikih s konÄ?nim srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem. Zelo pomembni pa so sploĹĄni ukrepi, ki jih morajo poleg bolnika poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno teĹžo in jo Ä?im bolj pribliĹžati idealni.

Poskrbeti morajo za zdravo uravnoteĹženo prehrano z malo mesnimi izdelki in veliko zelenjave. Izogibati se morajo stresov vseh vrst ter poskrbeti za redno sproĹĄÄ?anje. Omejiti morajo uporabo soli, ki naj dnevno ne preseĹže 3 g. Dnevni vnos tekoÄ?ine naj ne preseĹže 1,5 l.

Opustiti morajo kajenje in uĹživanje alkohola ter ohranjati redno telesno dejavnost v obliki vzdrĹžljivostne vadbe. Vadijo naj najmanj 30 min 5 do 7 dni v tednu v okviru varnih mej srÄ?nega utripa (60–80 % max.). VkljuÄ?ijo naj tudi vaje za moÄ?, gibljivost in ravnoteĹžje. Z izboljĹĄanjem telesnih zmogljivosti se bo izboljĹĄalo sploĹĄno poÄ?utje, pomembno pa se bo dvignila kakovost Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Janez Poles

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

10. maja 2018

Osvojiti vsaj naslov podprvaka

ZgoĹĄÄ?en ritem za rudarje prenaporen

RokometaĹĄi Gorenja so po dveh prekinitvah Ä?rnega niza vÄ?eraj gostili Celjane – Sedaj bodo gostili Loko in Ribnico, za konec pa ĹĄe drugi derbi z veÄ?nim tekmecem

Sezono zaÄ?eli s ciljem ostati v ligi, o morebitnem Ä?etrtem mestu in igranju v Evropi niso niti sanjali

Po ťtirih zaporednih porazih, ki so odnesli prejťnjega trenerja Željka Babića, so rokometaťi Gorenja zaigrali kot prerojeni.

Pod vodstvom mladega Klemna Luzarja, ki ga je vodstvo kluba postavilo namesto izkuĹĄenega Hrvata, so spet zaÄ?eli razveseljevati tukajĹĄnje ljubitelje rokometa. Z zmagama na Obali proti Kopru v 6. krogu in nato v svoji dvorani proti Krki v 7. krogu so prekinili boleÄ?i niz ĹĄtirih porazov. VÄ?eraj so na zaostali tekmi

bodo gotovo storili vse, da bodo Ä?im bolje pripravljeni za nedeljsko tekmo (ob 19.00) 8. kroga s Ĺ kofjeloÄ?ani. Tudi njim se Ĺželijo oddolĹžiti za poraz v 3. krogu, kot so se KrÄ?anom za poraz s 35 : 36 v 2. krogu v Novem mestu.

Proti igralcem Krke, ki so priĹĄli

je napovedati, kaj bodo prinesli preostali dvoboji. Razumljivo Ĺželimo vsakokrat zmagati. Ve pa se, da sama Ĺželja ni dovolj, ampak jo je treba uresniÄ?iti na igriĹĄÄ?u. Vse sile bomo usmerili v to, da na koncu zberemo Ä?im veÄ? toÄ?k.ÂŤ

KrÄ?anom so se izdatno oddolĹžili za poraz v njihovi dvorani.

Klemen Luzar

5. kroga gostili aktualne prvake Celje Pivovarno LaĹĄko. Ker je bil tednik v Ä?asu tekme Ĺže natiskan, v njem ne morete izvedeti, ali so udejanjili rek 'v tretje gre rado' in prekinili dolgoletno prevlado trenerja Branka TamĹĄeta in pivovarjev v slovenskem rokometu.

Do konca prvenstva bodo ĹĄe dvakrat gostitelji. V nedeljo Loki, ki jih je na prvi tekmi premagala s 25 : 22, v 9. krogu bo v derbiju kroga v 'RdeÄ?i' gostovala Ribnica, v zadnjem pa bodo gostovali v Celju. Pred vÄ?erajĹĄnjim derbijem so za veÄ?nimi rivali zaostajali kar za ĹĄest toÄ?k. Njihova Ĺželja je sedaj, da bi osvojili vsaj naslov podprvaka, vendar, kot pravijo, razmiĹĄljajo samo o naslednjem nasprotniku. Torej so do sinoÄ?i imeli v glavah samo dvoboj s prvaki, te dni pa

v Velenje brez svojega najboljĹĄega strelca Jerneja PapeĹža, so bili razigrani od samega zaÄ?etka. S potezami so navduĹĄevali gledalce in Ĺže po tridesetih minutah vodili (17 : 10). Tekma, v kateri rezultat ni bil nikoli izenaÄ?en, je bila v tem slogu odloÄ?ena (31 : 18).

Ni bila Ä?arobna palica

OÄ?itno ste v klub prinesli Ä?arobno palico, smo po zmagi nad Krko z dvoĹĄtevilÄ?no razliko namenili besede mlademu trenerju Klemnu Luzarju. ÂťNe bi rekel tako. Predvsem sem poskuĹĄal nekoliko spremeniti miselnost igralcev Ĺže na samem treningu. Ĺ˝elim, da vso svojo energijo s treningov Ä?im bolj uspeĹĄno prenesejo na tekme. Za zdaj nam to uspeva. Obe tekmi, zmaga proti Kopru in danes proti Krki, sta to pokazali, potrdili. Upam, da bomo ostali mirni, ne glede na to, da so do konca ĹĄe ĹĄtiri tekme. Ĺ˝elimo nadaljevati zmagoviti niz. TeĹžko

TAKO so igrali Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta, 7. krog:

Prva liga TS, 30. krog:

Gorenje Velenje- Krka 31 : 18 (17:10)

Strelci: 0:1 Tavares (45.), 0:2 Tavares (59.), 1:2 Bijol (75.), 1:3 Zahović (84.).

Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Vasiljević, Ćoralić (od 55. Ĺ imunac), Bijol, Antonov (od 70. PiĹĄek), Bolha, Ĺ ehić, Radić, TuÄ?ić (od 46. Parfitt-Williams). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Triglav – Krťko 2 : 0 (2 : 0), DomŞale – Ankaran-Hrvatini 4 : 0 (2 : 0), Gorica – Celje 3 : 0 (1 : 0), Aluminij – Olimpija 0 : 2 (0 : 1).

31. krog: KrĹĄko - Rudar 1: 0 (0 : 0) Strelec: Luka Vekić (31) Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, Bolha, Vasilijević, ÄŒoralić (od 88. Ĺ olomun), Bijol, TomaĹĄević (od 61. Ĺ imunac), Ĺ ehić, Trifković (od 69. ÄŒrnÄ?iÄ?), Radić, TuÄ?ić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Maribor – Ankaran-Hrvatini 5 : 1 (2 : 1), Gorica - DomĹžale 4 : 1 (1 : 0), Olimpija - Triglav 2 : 0 (2 : 0), Celje – Aluminij 2 : 2 32. krog – vÄ?eraj: Rudar – Olimpija, Ankaran-Hrvatini, DomĹžale – Maribor; danes: Triglav – Celje, Aluminij – Gorica (danes).

33. krog (nedelja, 13. maj (20.00): Celje – Rudar ‌

Gorenje: ZaponĹĄek 8 obramb, VujoviÄ? 1 obr., Cehte 5, Medved 3, Haseljić 1, D. Tajnik 1 (1), OvniÄ?ek 3 (2), Ferlin, Grebenc 2, StojniÄ?, Vujović, Toskić 2, PotoÄ?nik 2, GolÄ?ar 5 (1), Verdinek 1, KleÄ? 2, ZaponĹĄek, Pejović 4. Trener: Klemen Luzar.

Druga rezultata: Koper 2013 - Celje Pivovarna LaĹĄko 27:27 (12:13), Riko Ribnica :-Urbanscape Loka 29:23 (14:11) Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 6 tekem 41 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 7 – 39, 3. Gorenje Velenje 6 – 35, 4. Koper 2013 7 – 31, 4. Urbanscape Loka 7 – 27, 6. Krka 7 – 27, Zaostala tekma (vÄ?eraj), 5. krog: Gorenje – Celje Pivovarna LaĹĄko.

8. krog (13. 5., ob 19.99): Loka – Gorenje

Skupina od 7. do 12. mesta: Rezultati: Maribor Branik - Grosist Slovan 35:28 (18:12), Trimo Trebnje - Herz Ĺ martno 33:30 (17:14), Dobova - Jeruzalem OrmoĹž 3:28 (13:18).

Vrstni red: 1. Maribor 7 tekem - 27 toÄ?k, 2. Jeruzalem-OrmoĹž 7 – 25, 3. Trebnje 7 – 24, 4. Dobova 7 – 21, 5. LL Slovan 7 – 16, 6. Ĺ martno 7 – 11.

Rudar - Maribor 1 : 3 (0 : 1)

Tudi kapetanu Niku Medvedu smo po visoki zmagi nad Krko namenili podobne besede: Kaj se je zgodilo ali spremenilo, da ste vendarle zaÄ?eli zmagovati?

Je (ni) bila muha enodnevnica?

ÂťSeveda smo bili Ĺže v Kopru zelo veseli, da smo prekinili svoj Ä?rni niz. V Kopru je bila naĹĄa igra v prvem polÄ?asu podobna prejĹĄnjim. Ĺ e neprepoznavna (izgubljali so z 10 : 13 – op. p.), v drugem pa smo zablesteli in glede na rezultat prvega dela razmeroma visoko zmagali (26 : 20). Proti NovomeĹĄÄ?anom pa mislim, da smo bili pravi od prve do zadnje minute. Ĺ ok terapija oziroma menjava trenerja obiÄ?ajno prinese spremembo, oÄ?itno jo je pri nas. Upam, da to ne bo – kot pravimo – muha enodnevnica. Do konca sezone sta ĹĄe dobra dva tedna. Trudili se bomo, da tudi vse preostale tekme odigramo po svojih najboljĹĄih mođ&#x;”˛ S. Vovk Ä?eh.ÂŤ

Velenjski nogometni rudarji spomladi ne 'cvetijo' tako kot mariborske vijolice. Medtem ko so aktualni prvaki s stopnjevanjem forme nanizali brez upoĹĄtevanja rezultatov vÄ?erajĹĄnjega in danaĹĄnjega 32. kroga kar

Ä?etrtini prvenstva so gotovo posledica tega, kot tudi ugotavlja trener Marijan PuĹĄnik, da ima zaradi poĹĄkodb precejĹĄnje teĹžave s sestavljanjem moĹĄtva. Proti Mariboru, ki je ob jezeru slavil s 3 : 1, so tako na primer manj-

izgovor, ampak stvarno stanje.

Odkar smo padli v zgoĹĄÄ?en ritem zaradi prestavljenih tekem, praktiÄ?no nismo mogli ustrezno trenirati. Ni bilo Ä?asa: tekma, regeneracija, priprava na tekmo ‌ Posledica je, da nismo v pra-

ĹĄest zmag po vrsti, si VelenjÄ?ani v zadnjih ĹĄtirih krogih niso priigrali niti toÄ?ke. Zanje je bil gotovo najbolj boleÄ? poraz, Ĺže drugi spomladi, z novincem Ankaranom-Hrvatini, ki jih je tako na velenjskem igriĹĄÄ?u ob jezeru kot v Novi Gorici, kjer je bil gostitelj, premagal z enakim rezultatom s 3 : 2. Kljub ĹĄtirim niÄ?lam so na lestvici nazadovali le za eno mesto. Na Ä?etrtem jih je vsaj do 32. kroga zamenjalo Celje, ki bo popoldne gostovalo v Kranju. Rudarji so vÄ?eraj gostili Olimpijo, v sobotnem 33. krogu pa bodo na pomembni tekmi za osvojitev Ä?etrtega mesta, ki bo morda prineslo igranje v kvalifikacijah za nastop v ligi Evropa, gostovali v Celju. Tega si Ĺželijo tudi NovogoriÄ?ani, ki stopnjujejo formo.

Slabe Rudarjeve igre v zadnji

kali izkuĹĄeni David KaĹĄnik, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Damijan Trifković.

Ob tem pa pravi: ÂťDo sedaj tega nisem nikoli poudarjal. MoĹĄtvo je zelo mlado. Kot ĹĄportnik in trener bi bil sam najbolj vesel osvojitve Ä?etrtega mesta. To bi bilo fantastiÄ?no, gotovo veliko preseneÄ?enje, ker smo prvenstvo zaÄ?eli z zelo spremenjenim in pomlajenim moĹĄtvom. Po izgubi oziroma odhodu velikega ĹĄtevila igralcev smo pravzaprav sezono zaÄ?eli s ciljem, da ostanemo v ligi. Dobro smo igrali jeseni, dobro zaÄ?eli tudi spomladanski del ‌ Res pa je, da nismo bili pripravljeni na zgoĹĄÄ?en ritem glede na to, da nimamo veÄ? kot 21 igralcev. Na treningih vkljuÄ?ujemo tudi ĹĄtiri mladince in z njimi krpamo premajhno ĹĄtevilo Ä?lanov, da lahko odigramo med sabo kakĹĄno tekmo. To ni

vi psihofiziÄ?ni formi. In zgodil se poraz, kot je bil z novincem Ankaranom v prvem letoĹĄnjem medsebojnem dvoboju ob jezeru. Prvi polÄ?as proti njim je bil najboljĹĄi spomladi. Imeli smo veliko priloĹžnosti, povedli dvakrat, nato pa izgubili. Vseeno Ä?estitke fantom za poĹĄten odnos, dajo vse od sebe. Tisti, ki igrajo, se poĹĄteno borijo. Morda jim je nekajkrat manjkala tudi sreÄ?a.

Na primer proti Mariboru smo imeli pri rezultatu 0 : 0 dve veliki priloĹžnosti, morda bi bilo drugaÄ?e, Ä?e bi bili zadeli. ÄŒe? Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra, zato upam, da smo se iz porazov kaj nauÄ?ili. Kljub vsem teĹžavam se bomo trudili do konca, da bi morda le osvojili Ĺželeno Ä?etrto mesto.ÂŤ

UspeĹĄni na balkanskem prvenstvu

Velenjske rokometaĹĄice se vraÄ?ajo

Med 27. 4. in 29. 4. je v Beogradu potekalo balkansko prvenstvo v karateju. Tekmovanja v Srbiji so se udeleĹžili tudi tekmovalci Karate kluba Velenje in dosegli nekaj odliÄ?nih rezultatov: Nik Borovnik 2. mesto kumite deÄ?ki U 12 - 47 kg, Hana Zager 3. mesto kata team 11–12 let, Lana JovanoviÄ? 3. mesto kata team 8–9 let, Hana Zager 5. mesto kata deklice U 11 posamezno, Enej VanovĹĄek in Nik Borovnik 5. mesto kata team 12–13 let, Zoja VanovĹĄek 7. mesto kata najmlajĹĄe U 9 posamezno in Enej VanovĹĄek 9. mesto kata deÄ?ki U12 posamezno. đ&#x;”˛

V 1. B rokometni ligi za Ĺženske v tej sezone tekmuje ĹĄest ekip.

Poleg VelenjÄ?ank ĹĄe Naklo, Izola, Litija, TrĹžiÄ?, Ĺ empeter–Vrtojba. RokometaĹĄice Velenja, ki so eno sezono preĹživele v tej ligi, se vraÄ?ajo. Na predzadnji tekmi so gostovale v Izoli, zmagale s 30 : 24 in si tudi teoretiÄ?no zagotovile v naslednji sezoni nastop v elitni Ĺženski ligi, torej v 1.

A drĹžavni rokometni ligi. Druge NakelÄ?anke, ki so jim dihale za ovratnik, so v osrednji tekmi 27. kroga izgubile v gosteh z LitijÄ?ankami (20 : 24) in zaostale za ĹĄtiri toÄ?ke. S tem so zapravile tudi teoretiÄ?no moĹžnost za morebitno osvojitev naslova. V zadnjem krogu bodo gostile Izolo.

Skratka, pred izbrankami tre-

S. Vovk

Streljanje TirĹĄek zelo dober na svetovnem prvenstvu

Ĺ˝e krog pred nedeljskim koncem sezone so si zagotovile prvo mesto in nastop v elitni rokometni druĹĄÄ?ini

Karate

đ&#x;”˛

nerke SneĹžane Rodić je ĹĄe zadnje nepomembno dejanje, tekma 28. kroga. V njej bodo v nedeljo (zaÄ?etek ob 16. uri) v RdeÄ?i dvorani gostile predzadnje na lestvici, ekipo iz obÄ?ine Ĺ empeter–Vrtojba. Zaigrale bodo lahko povsem sproĹĄÄ?eno, za svojo duĹĄo in seveda za svoje ljubitelje. Ĺ˝elijo si, da bi se v dvorani zbralo Ä?im veÄ? gledalcev, da bodo lahko skupaj z njimi proslavile ta imeniten uspeh.

Vrstni red po 27. krogu: 1. Velenje 19 tekem – 33 toÄ?k, 2. Naklo 19 – 29, 3. Litija 20 – 26, 4. Izola 19 – 205. Ĺ empeter–Vrtojba 19 – 6, 6. TrĹžiÄ? 20 – 2 đ&#x;”˛

S. Vovk

V petek, 4. maja, se je v JuĹžni Koreji v kraju Cheongju zaÄ?elo 6. Svetovno prvenstvo za invalide. Med tekmovalci je tudi FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek (MroĹž

Velenje). TirĹĄek je z zraÄ?no puĹĄko stoje meĹĄano v kategoriji SH2odliÄ?no zaÄ?el kvalifikacije, saj je bil najboljĹĄi s 634,3 kroga.

Tako je zaÄ?el tudi finale in bil vodilni do 15. strela, ko je slabo zadel. Kljub naslednjim odliÄ?nim strelom je izgubil stik z vodilnimi tremi in na koncu osvojil ĹĄe vedno odliÄ?no, a manj Ĺželeno 4. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 17

Ĺ˝oga je paÄ? okrogla. In se vrti – vÄ?asih v eno, spet drugiÄ? v drugo smer. Njeno gibanje pravzaprav simbolizira Ĺživljenjski cikel vseh nas, tudi klubov, ki jo konkretno drĹžijo v rokah.

KoĹĄarkarski klub (KK) Elektra sodi med enega najstarejĹĄih koĹĄarkarskih klubov v Sloveniji. Letos praznuje 70 let obstoja, zato so odgovorni skupaj z Muzejem usnjarstva na Slovenskem Ĺ oĹĄtanj – Muzejem Velenje, pripravili razstavo, ki bo v muzeju na ogled vse do konca letoĹĄnjega leta. To pa seveda ne bo edina poÄ?astitev jubileja; v sklopu praznovanja obletnice se bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem Ĺ oĹĄtanj zvrstili ĹĄe pogovorni veÄ?eri z osebnostmi s podroÄ?ja koĹĄarke ter filmski veÄ?er.

Septembra bo v Ĺ oĹĄtanju potekala posebna izvedba memoriala MatjaĹža Natka, ob koncu leta bo izĹĄla tudi publikacija, v kateri bodo zbrani zapisi akterjev zgodovine koĹĄarkarskega kluba.

Žoga je ťe vedno okrogla Koťarkarski klub Elektra Šoťtanj letos praznuje 70 let delovanja – Ob obletnici v Muzeju usnjarstva v Šoťtanju na ogled razstava – Klub si Şelijo postaviti na nove trdne temelje

Bila so leta uspehov in ‌ tista druga leta

70 let je za delovanje kluba zares Ä?astitljivo obdobje. Ĺ oĹĄtanjski koĹĄarkarji so v tem Ä?asu dosegli – rezultatsko gledano – ogromno uspehov, med katerimi velja posebej izpostaviti uvrstitev Ä?lanske ekipe v finale pokala SPAR leta 2009 ter doseĹženo 4. mesto v prvi slovenski koĹĄarkarski ligi leta 2006.

V mlajĹĄih selekcijah kluba so igrali igralci, ki so bili na ĹĄirĹĄih in tudi oĹžjih seznamih reprezentanc, nekaj jih je tudi nastopalo na evropskih prvenstvih. ÂťJan Kosi, ki trenutno nastopa za Sixt Primorsko, kamor je iz Elektre prestopil pred dvema letoma, je nase opozoril lani, ko je priĹĄel celo v izbor 15 koĹĄarkarjev za nastop na evropskem prvenstvu v TurÄ?iji, kjer so naĹĄi koĹĄarkarji postali evropski prvaki,ÂŤ pojasnjuje Jure Grudnik iz KK Elektra Ĺ oĹĄtanj.

Za najveÄ?ji uspeh kluba pa lahko ĹĄtejemo dejstvo, da ĹĄe vedno obstaja. ÂťKlub bo ĹĄe nadaljnja

17

Ĺ PORT

10. maja 2018

Ob 70-letnici delovanja si je v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju mogoÄ?e ogledati tudi razstavo o zgodovini kluba.

4 leta v procesu poenostavljene prisilne poravnave, ki je klubu zagotovila obstoj, saj so bili dolgovi iz preteklosti preveliki in ni veliko manjkalo, da bi konÄ?al v steÄ?aju. Zahvala za uspeĹĄno izpeljavo prisilne poravnave gre zdaj Ĺže bivĹĄemu predsedniku Stanetu Brezniku,ÂŤ pravi Grudnik.

Od leta 2015 je klub deloval brez generalnega sponzorja. FinanÄ?no teĹžka leta pa so prinesla tudi druge teĹžave. ÄŒlanska ekipa je izpadla iz prve slovenske koĹĄarkarske lige, skupaj s tem je vidno padala tudi podpora javnosti. ÂťPoleg tega je ĹĄe veliko nereĹĄnih vpraĹĄanj med zdaj nekdanjimi funkcionarji kluba,ÂŤ je dejal Jure Grudnik in odloÄ?no nadaljeval, Âťzdaj je zadnji Ä?as, da temu konÄ?no naredimo konec in klub postavimo na nove trdne temlje, ki bodo osnova za boljĹĄo prihodnost. Trdno verjamemo,

Balinanje ZaÄ?ela se je Ĺ tajerska liga upokojencev Prvi krog Konec aprila so balinarji zopet zaÄ?eli novo sezono, in sicer po istem sistemu kot lani. To pomeni, da se liga igra v dveh delih, in sicer v 1. in 2. ligi.

V prvi ligi nastopajo DU Polzela, DU Konjice, DU Velenje, PDU Gorica, DU Premogovnik, PDU TopolĹĄica, PDU KavÄ?e in KU Gorenje. V drugi ligi pa DU Vinska Gora, DU Dobrna, DU Vrbno iz Vrbice, DU Ĺ martno ob Paki, BD Ĺ entjur ter novinca v ligi DU Ĺ oĹĄtanj in BK Ĺ˝alec.

Skupaj torej 15 ekip, kar je lepo ĹĄtevilo, saj so to le upokojenci.

V prvi ligi sta se najprej pomerila KU Gorenje in gosti iz BK TopolĹĄice. DomaÄ?ini so zmagali prepriÄ?ljivo z rezultatom 7 : 1.

Na Gorici sta se sreÄ?ali ekipi domaÄ?inov in KavÄ?. Gorica I ni imela preveÄ? teĹžav, saj je zlahka dobila sreÄ?anje z rezultatom 7 : 1 in dosegla tudi veliko toÄ?kovno razliko. V Konjicah so domaÄ?ini ĹĄe moÄ?neje premagali ekipo Velenja. KonÄ?ni rezultat je bil kar 8 : 0 ob veliki razliki v toÄ?kah.

Na Polzeli so gostili ekipo Premogovnika.

Gostje so se moÄ?no upirali, a vseeno kar visoko izgubili. Bilo je 6 : 2.

V drugi ligi je Dobrna gostila novinca, ekipo Ĺ˝alca. Gostje so se sicer zelo upirali, bilo je 4 : 4, vendar je bila toÄ?kovna

da se bo z dolgoroÄ?nim in predvsem transparentnim delom z jasno postavljenimi cilji tudi javna podoba kluba zaÄ?ela poÄ?asi izboljĹĄevati.ÂŤ Zaveda se, da bo za to potreben Ä?as in veliko potrpeĹžljivosti javnosti.

Ĺ˝oga se Ĺže obraÄ?a ‌

VeÄ?ina Ä?lanov KK Elektra Ĺ oĹĄtanj je starih od 6 do 19 let. Kar 160 jih je in to je lahko dobra napoved za prihodnost. Skupaj s trenerji, tehniÄ?nim osebjem, veteransko ekipo, v klub vÄ?lanjenimi starĹĄi in vodstvom je vseh Ä?lanov okrog 200. V letoĹĄnji sezoni imajo sedem trenerjev z veljavno licenco koĹĄarkarskega trenerja, pa tudi trenerja za fiziÄ?no pripravo. Letos so konÄ?no vnoviÄ? pridobili tudi generalnega sponzorja – s Holdingom Slovenske elektrarne so podpisali petletno pogodbo o sponzorstvu. ÂťRavno za Ä?as, v katerem moramo odplaÄ?a-

razlika moÄ?no v korist domaÄ?ih. Ekipa Ĺ martnega je izgubila proti gostom iz Vinske Gore z 2 : 6 in minimalno razliko toÄ?k.

Najbolj pa je tokrat presenetila nova ekipa iz Ĺ oĹĄtanja, ki je nepriÄ?akovano to kolo odĹĄÄ?ipnila toÄ?ko rutinirani ekipi iz Ĺ entjurja, in to na njihovem terenu. Rezultat je bil 4 : 4 in popolno izenaÄ?ena razlika toÄ?k 31 : 31.

Ekipa BS Vrbno je bila to kolo prosta.

Drugi krog Ker je bil drugi krog naÄ?rtovan ravno med prvomajskimi prazniki, so tokrat zelo pohiteli v TopolĹĄici. Ĺ˝e v ponedeljek popoldne je bilo zanimivo sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti s Polzele. Gostje so celo tekmo narekovali hud tempo, vendar so imeli domaÄ?i malce sreÄ?e in na koncu dosegli neodloÄ?en rezultat 4 : 4.

Drugo sreÄ?anje je bilo v sredo zjutraj na igriĹĄÄ?u DU Velenje, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo KU Gorenja. Ob mnoĹžici gledalcev je bila zelo razburljiva, saj nobena ekipa ni popuĹĄÄ?ala. Tudi tu sta se morali ekipi zadovoljiti z neodloÄ?enim izidom 4 : 4.

Naslednji dan je bilo na Gorici sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti iz Konjic. DomaÄ?a ekipa je zaÄ?ela silovito, podobno kot lani, tako da gostje niso imeli nobenih moĹžnosti. Tudi razmoÄ?eno in mehko igriĹĄÄ?e je bolj ustrezalo domaÄ?im. KonÄ?ni rezultat je bil 8 : 0 za domaÄ?ine in velika razlika – 45 : 15 toÄ?k.

IstoÄ?asno je na podobnem igriĹĄÄ?u v

ti svoje obveznosti iz postopka poenostavljene prisilne poravnave. S temi sredstvi, pa proraÄ?unskimi sredstvi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iz razpisa za ĹĄport, s sredstvi, ki jih nameravamo pridobiti na ostalih razpisih in sredstvi iz vadnin je zagotovljeno delovanje kluba z ekipami mlajĹĄih starostnih kategorij za srednji rok. Vsekakor pa je naĹĄ cilj poveÄ?ati ĹĄtevilo obstojeÄ?ih sponzorjev in donatorjev in okrepiti klubski proraÄ?un do te mere, da bomo v ustreznem Ä?asu sposobni financirati tudi kvalitetno delo Ä?lanske ekipe,ÂŤ pravi Jure Grudnik.

‌ in ne bodo je izpustili iz rok!

KK Elektra Ĺ oĹĄtanj je Ä?lan KoĹĄarkarske zveze Slovenije in Ĺ portne zveze Ĺ oĹĄtanj. Zgledno sodeluje z OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, OĹ Livada in OĹ Gorica iz Velenja ter OĹ

KavÄ?ah gostovala ekipa Premogovnika.

Tukaj je bilo ĹĄe posebej zanimivo pri zbijanju, saj si je vsaka ekipa razlagala pravila v svojo korist. Na koncu je imela gostujoÄ?a ekipa le malo veÄ? sreÄ?e in je zmagala z rezultatom 3 : 5.

Vrstni red: 1. PDU Gorica 4 toÄ?ke 2. KU Gorenje 3, 3. Polzela 3, 4. BĹ DU Premogovnik 2, 5. DU Konjice 2, 6. BK TopolĹĄica 1, 7. DU Velenje 1, 8. PDU KavÄ?e 0.

V drugi ligi je bilo prvo sreÄ?anje v sredo, in sicer na igriĹĄÄ?u v Ĺ entjurju med ekipama Vrbno–Vrbica in gosti z Dobrne. DomaÄ?ini, ki imajo velike teĹžave z najemnino igriĹĄÄ?a, so bili tokrat tudi brez vsake moĹžnosti proti zelo dobri gostujoÄ?i ekipi.

KonÄ?ni rezultat je bil kar 0 : 8 in velika toÄ?kovna razlika 17 : 40.

Naslednji dan je bilo sreÄ?anje v Vinski Gori, kjer je gostovala ekipa Ĺ entjurja. Gosti so na vsak naÄ?in hoteli popraviti vtis iz prvega kola, zato tudi ne Ä?udi konÄ?ni rezultat 3 : 5 za gostujoÄ?o ekipo z minimalno razliko toÄ?k.

Tudi pri novincu iz Ĺ˝alca je v tem Ä?asu gostovala ekipa iz Ĺ martnega ob Paki. ÄŒeprav so se Ĺ marÄ?ani moÄ?no upirali, to ni bilo dovolj, saj so izgubili z rezultatom 7 : 1.

Ekipa DU- Ĺ oĹĄtanj je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. DU Dobrna 3 toÄ?ke, 2.

BK Ĺ˝alec 3, 3. BD Ĺ entjur 3, 4. DU Vinska Gora 2, 5. BD Ĺ oĹĄtanj 1, 6. DU Ĺ martno ob Paki 0, 7. BS-Vrbno –Vrbica 0. đ&#x;”˛ T. F.

Bratov Letonje iz Ĺ martnega ob Paki, zelo pa se veseli za prihodnje ĹĄolsko leto obljubljenega sodelovanja z vsaj ĹĄe eno osnovno ĹĄolo iz mestne obÄ?ine Velenje. ÄŒlane kluba odgovorni spodbujajo k izobraĹževanju za pomoĹžne sodnike, sodnike, trenerje in statistike. Še posebej skuĹĄamo v trenerske vrste usmeriti fante, ki odhajajo na ĹĄtudij na fakulteto za ĹĄport ali na pedagoĹĄko fakulteto,ÂŤ pravi Grudnik.

Trudijo se tudi za popularizacijo ĹĄporta. Sodelujejo na razliÄ?nih prireditvah, organizirajo koĹĄarkarske turnirje – tudi mednarodne, lani pa so z eno ekipo nastopali celo na tekmovanju International Adriatic Competition, kjer so fantje svoje znanje in moÄ?i merili z vrstniki iz Italije.

In seveda: trenirajo. Žoge ne bodo kar tako izpustili iz rok.

Pogostost treningov je odvisna od starostne kategorije trenira-

nih otrok. NajmlajĹĄi (6–9 let) trenirajo dvakrat tedensko v ĹĄolah koĹĄarke v Ĺ oĹĄtanju, Velenju in Ĺ martnem ob Paki. ÂťTi treningi temeljijo na spoznavanju koĹĄarke z igro. Otroci se uÄ?ijo obvladovati Ĺžogo, pri Ä?emer sploh ni nujno, da vedno igrajo koĹĄarko. Razvija se tudi sploĹĄna motorika otrok, otroci spoznavajo koĹĄarkarska pravila in se uÄ?ijo fairplaya,ÂŤ pojasnjuje Grudnik.

Malo starejťi fantje (9–11 let) trenirajo trikrat tedensko po 60 minut, zahtevnost teh treningov pa je Şe na nekoliko viťji ravni.

Po 11. letu starosti se intenzivnost treningov ĹĄe poveÄ?a, fantje trenirajo trikrat tedensko po 90 minut. ÂťIzstopajoÄ?e posameznike usmerimo ĹĄe na dodaten trening za telesno pripravo, en koĹĄarkarski trening pa namesto s svojimi vrstniki opravijo s fanti iz starejĹĄe starostne kategorije,ÂŤ pojasnjuje Jure Grudnik in dodaja, da imajo po 13. letu starosti fantje ĹĄtiri treninge tedensko po 90 minut, pri Ä?emer seveda tudi v tem starostnem obdobju izstopajoÄ?e posameznike usmerjajo v starejĹĄe starostne skupine.

Zaenkrat so torej pri fantih, toda KK Elektra Ĺ oĹĄtanj je v preteklosti Ĺže imel tudi uspeĹĄne dekliĹĄke ekipe. ÂťV programu dela novega upravnega odbora je tudi formiranje dekliĹĄkih ekip, seveda pa bo treba zaÄ?eti pri najmlajĹĄih,ÂŤ pojasnjuje Grudnik.

Vizijo in naÄ?rt za prihodnost v klubu imajo. In tako se Ĺžoga ĹĄe naprej vrti. ÂťVsekakor si najbolj Ĺželimo stabilizacijo finanÄ?nega poslovanja, pri Ä?emer smo Ĺže na dobri poti. Slediti mora kakovostni dvig delovanja nekaterih starejĹĄih ekip in skrb za dovolj mnoĹžiÄ?en vpis mladih,ÂŤ ĹĄe pravi Grudnik in dodaja, da je ob izpolnitvi teh predpostavk Ĺželja kluba ponovna vkljuÄ?itev v Ä?lanska tekmovanja, Âťvendar pa le ob primernem financiranju in ne v ĹĄkodo dela z mladimiÂŤ. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

'SkalÄ?ki' odliÄ?ni v Talinu V Talinu v Estoniji je med 24. in 30. aprilom potekalo 33. Ä?lansko, 24. mladinsko, 10. veteransko in 8. otroĹĄko evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. Slovenska izbrana vrsta je osvojila petnajst odliÄ?ij – ĹĄest zlatih, dve srebrni in sedem bronastih medalj. Kar ĹĄtiri zlate, dve srebrni in tri bronaste medalje so si priborili Ä?lani Taekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje.

Prvenstva se je udeleĹžil 801 tekmovalec iz 33 evropskih drĹžav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moÄ?i in specialni tehniki.

Slovensko reprezentanco je

tokrat sestavljajo 22 tekmovalcev. Pod vodstvom trenerjev, med katerimi so bili tudi Peter Landeker, StaĹĄa Lipnik, Tanja Verboten, Borut Sobota, UroĹĄ Rupreht, je ekipa izpolnila cilje in zadovoljna zakljuÄ?ila prvenstvo.

Poleg ostalih reprezentantov so se 'skalÄ?ki' res izkazali. ÄŒlanska evropska prvaka sta postala Dean VukanÄ?iÄ? (Ä?lani, borbe do 78 kg) in Borut Sobota (Ä?lani, borbe do 92 kg).

Srebrni medalji pa si je priborila StaĹĄa Lipnik (Ä?lanice, borbe do 72 kg in test moÄ?i).

Med mladinci je za slovensko himno poskrbel Luka Krel (starejĹĄi mladinci, borbe nad 75

kg kg), bronasto medaljo pa je osvojil Filip Ĺ˝ak Glavnik (mlajĹĄi mladinci, borbe do 55 kg). V kategoriji deÄ?kov in deklic je bronasto medaljo osvojila Pia Zoja Glavnik (deklice, forme Ä?rni pas I. dan).

Tudi veterani so poskrbeli, da je v dvorani ĹĄe nekajkrat zadonela slovenska himna. Od 'sklaÄ?kov' je Ĺže Ä?etrto leto zapored evropski prvak v borbah postal Peter Landeker (veterani srebrna kategorija, borbe do 90 kg), ki je osvojil tudi tretje mesto v formah (srebrna kategorija, forme Ä?rni pas V. dan).

Med sodniki je bil tudi Peter RozoniÄ?nik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI

10. maja 2018

Izjemne gasilce poÄ?astili z drĹžavnimi odlikovanji TehnoloĹĄke Na slovesnosti ob mednarodnem dnevu gasilstva – Na njej je Ä?lane Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline reĹĄitve za veÄ?jo varnost na cesti

nagovorila tudi ministrica za obrambo – Podelili drŞavna gasilska odlikovanja

Velenje, 4. maja – Florjanovo, praznik zavetnika gasilcev, je mednarodni dan gasilcev in priloĹžnost, da se lokalne skupnosti in vsi, ki jim gasilci z varovanjem in reĹĄevanjem Ĺživljenj in lastnine stojijo ob strani, ko pride huda ura, zahvalijo za njihovo prostovoljno delo, Ĺžrtvovanje prostega Ä?asa, prevzemanje tveganj, pogum, nesebiÄ?nost ter druga dejanja in vrline, ki zaznamujejo gasilke in gasilce. Zato so v.

Gasilci so svojo odloÄ?no pripravljenost na Ä?im hitrejĹĄo pomoÄ? dokazali med samo slovesnostjo, med katero so dobili klic na pomoÄ? ob vdoru vode na Kosovelovi ulici in posredovali s Ä?rpalkami.

d. predsednika GZ Slovenije Janko Cerkvenik, predsednik GZĹ D JoĹže DrobeĹž in predsednik komisije za odlikovanja pri GZĹ D Boris KovĹĄe najbolj izjemnim Ä?lanom svojih vrst podelili drĹžavna gasilska odlikovanja, vsem gasilkam in gasilcem pa sta se zahvalila in se jim priporoÄ?ila za nadaljnje dobro sodelo-

vanje tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

V srediĹĄÄ?u pozornosti je bil Vojko Bricman iz PGD Ĺ oĹĄtanj, ki je prejel priznanje za poĹžrtvovalnost.

Marca lani, ko se je v Ĺ kalah pri Hrastovcu iz nedolĹžnega travniĹĄkega poĹžara razvil velik gozdni poĹžar, se je pri gaĹĄenju hudo poĹĄkodoval, ko se je nanj podrlo drevo, ki ga je poĹĄkodovalo po glavi, hrbtenici in v predelu trebuha, da v prvih trenutkih po nesreÄ?i ni Ä?util ne nog ne rok. ÄŒeprav ga Ä?aka ĹĄe nekaj operacij, dobro okreva in ostaja gasilec. ÂťIzvolili so me tudi za poveljnika v ĹĄoĹĄtanjskem druĹĄtvu, tako da se moja operativna gasilka kariera nadaljuje v enakem tempu. Strahu na terenu zaradi te izkuĹĄnje ni in pred intervencijo ne razmiĹĄljam o nevarnostih – za delo, ki ga opravljamo, smo usposobljeni. Se pa ob taki izkuĹĄnji zaveĹĄ, da ti en trenutek lahko spremeni Ĺživljenje,ÂŤ je povedal – vesel, da so ga tovariĹĄi poÄ?astili s priznanjem.

Gasilsko odlikovanje III. stopnje so prejeli Elizabeta Burger (PGD Ĺ alek), Anica JuriÄ? (PGD Lokovica) in Andrej Ravljen (PGD Ga-

berke), gasilsko odlikovanje II. stopnje Ana BorĹĄnak in Franc Ocepek (PGD PaĹĄka vas), Mojca Ferk (PGD Lokovica), Alojz KamĹĄak (PGD Vinska Gora), gasilsko odlikovanje I. stopnje pa Metka Cvikl (PGD Vinska Gora), Silvo Pokleka (PGD Lokovica), Stane Tepej (PGD Ĺ kale), Tina VidemĹĄek (PGD Gaberke) in Alenka Ring Kamenicki (PGD Velenje).

Gasilsko plamenico III. stopnje je prejel Jernej Podvratnik (PGD PaĹĄka vas), gasilsko plamenico II. stopnje Jurij Drev in AleĹĄ Hrastnik (PGD Lokovica), gasilsko plamenico I. stopnje pa Peter BorovĹĄek (PGD Gaberke), JoĹže PliberĹĄek (PGD Lokovica), Ferdo Polak (PGD Pesje), Milan RoĹĄkar (PGD Ĺ oĹĄtanj), Gorazd StariÄ? (PGD TopolĹĄica), Rudi Urbanc (PGD Ĺ martno ob Paki) in PDG Vinska Gora.

Bronasto plaketo GZ Slovenije z vgravirano letnico 110 let je prejelo PGD Lokovica. Odlikovanja za posebne zasluge pa so prejeli Anton Hudales (PGD Lokovica), Edvard Kodrin in Aleksander OsetiÄ?

(PGD Vinska Gora) in MatjaĹž Lihteneker (PIGD Premogovnik).

Zveza je ĹĄestim Ä?lanom poviĹĄala Ä?in v gasilskega Ä?astnika I. stopnje, v Ä?in gasilski Ä?astnik II. stopnje pa je napredovalo pet Ä?lanov. Poklicni gasilci iz Gasilke enote Gorenje pa so Ä?lanu BoĹĄtjanu JevĹĄniku podeli bronasto medaljo ZdruĹženja slovenskih poklicnih gasilcev za desetletje prizadevnega dela. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Andreja KatiÄ?: ÂťOgnjeni zublji, velika vroÄ?ina, dim, nevarni plini, orkanski veter, vse hujĹĄe poplave – gasilci vsak dan s svojim delom izpostavljajo nevarnostim svoje Ĺživljenje in zdravje. Zaradi svoje zanesljivosti uĹživajo najveÄ?je zaupanje prebivalcev Slovenije.ÂŤ Bojan KontiÄ?: Še naprej si bomo prizadevali, da bomo gasilcem prijazna obÄ?ina.

Sredstev, namenjenih dobremu delovanju prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, tudi v prihodnje ne bomo zmanjĹĄevali. Letos za gasilce, tudi poklicne, namenjamo 600 tisoÄ? evrov.ÂŤ

ÂťTako smo povezani, da nas je teĹžko loÄ?iti.ÂŤ Minuli petek smo zaznamovali mednarodni dan gasilcev, ki je tudi praznik gasilcev iz Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline.

Mojca Ĺ truc

Ob tej priloĹžnosti je bil naĹĄ sogovornik predsednik omenjene zveze JoĹže DrobeĹž.

Ob prazniku gasilcev ste tudi v Gasilski zvezi Ĺ aleĹĄke doline poÄ?astili najbolj zasluĹžne gasilce preteklega leta. Pa je bilo – glede na leta pred tem – dela lani veliko?

NaĹĄe analize kaĹžejo, da ĹĄtevilo klicev na pomoÄ? gasilcem naraĹĄÄ?a.

V vseh 14 druĹĄtvih, ki delujejo pod okriljem naĹĄe gasilske zveze, smo imeli lani preko 400 pozivov. Res je manj poĹžarov, je pa zato veÄ? nesreÄ?; od nesreÄ? v prometu do razlitij nevarnih snov, prebivalcev, ujetih v dvigalih, in podobnega.

Gasilci se za te specifiÄ?ne okoliĹĄÄ?ine verjetno razliÄ?no usposabljate?

Res je. Skrb za izobraĹževanja je v naĹĄi zvezi na visoki ravni. Tiste, ki se Ĺželijo usposobiti za specifiÄ?na znanja, poĹĄljemo na usposabljanja na Ig. Ta so sicer brezplaÄ?na; da se jih lahko udeleĹžijo, pa morajo gasilci darovati svoj prosti Ä?as in neredko tudi svoj dopust. Kolikor opaĹžamo, pa lahko reÄ?em, da so gasilci izjemno zavzeti in jim Ä?asa, ki ga namenijo gasilstvu, ni Ĺžal.

Gasilcev je bilo od nekdaj veliko.

Ali ĹĄtevilo ĹĄe naraĹĄÄ?a in kako je s podmladkom? Ĺ tevilo je precej veliko. V naĹĄi zvezi je 3300 gasilcev, zaradi Ä?esar se ĹĄtejemo med eno veÄ?jih gasilskih zvez. Zelo moÄ?ni smo tudi v podmladku, v naĹĄi zvezi je v tej kategoriji okoli 800 mladih gasilcev. Nekateri so seveda bolj aktivni, drugi manj, vsekakor pa se nam prihodnosti ni treba bati.

Nekdaj so dela na intervencijah pri gasilcih opravljali predvsem moĹĄki, kako je s tem danes?

VeÄ?ina Ä?lanov so moĹĄki in tako tudi na akcijah v veÄ?ini ĹĄe vedno delujejo moĹĄki, se pa vkljuÄ?ujejo tudi Ĺženske, ki Ĺželijo biti aktivne.

Tudi na intervencije gredo. Pravzaprav je Ĺže kar nekaj takĹĄnih, da so na intervencijah redno. Za njih se oktobra izvaja tudi vaja za Ĺženske, Ä?esar nekoÄ? ni bilo. Seveda se Ĺženske tudi izobraĹžujejo, tako da so lahko povsem enakovredne.

Ali je prav vsak Ä?lovek sposoben, da opravlja delo gasilca v teĹžkih razmerah?

VÄ?asih pridejo trenutki, ki prizadenejo. Tudi kasneje, ko premlevaĹĄ situacijo, to za Ä?loveka ni ve-

Predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline JoĹže DrobeĹž

dno lahko. ÄŒe ne gre, se kdo kdaj tudi umakne. Ampak praviloma: ko si enkrat v tem, vse prestaneĹĄ.

Biti gasilec torej ni lahko. Od kod torej volja gasilcev, ki Ĺžarijo za poklic, ki pa je popolnoma prostovoljen?

Ko postaneĹĄ gasilec in preboliĹĄ zaÄ?etniĹĄke teĹžave, te preprosto vleÄ?e v to. Veliko seveda pomeni druĹženje med gasilci in prijateljstvo.

Potem pa tudi zavest, da lahko nekomu pomagaĹĄ – to postane del Ä?loveka in tega ni mogoÄ?e kar tako pustiti.

Ste prijatelji tudi gasilci iz razliÄ?nih druĹĄtev?

Seveda! ÄŒe ne bi bili, ne bi mo-

gli sodelovati v teĹžkih intervencijah. Ko pride do veÄ?je nesreÄ?e, ne poznamo meja, ampak si pomagamo brez vpraĹĄanj. V naĹĄi zvezi smo znani po tem, da smo tako povezani, da nas je teĹžko loÄ?iti.

Kako ocenjujete delo druĹĄtev v vaĹĄi zvezi in njihovo opremljenost?

Delo gasilcev in gasilskih druĹĄtev je odliÄ?no, vsi so zavzeti in delavni. Seveda je cilj vsakega druĹĄtva biti Ä?im bolje opremljen. Pri tem moram poudariti, da imajo lokalne skupnosti, ki financirajo gasilska druĹĄtva, veliko razumevanja. Zahvaljujem se vsem tem Ĺžupanom, ki skrbijo, da smo zelo dobro opremljeni.

Je zaradi boljĹĄe opremljenosti delo gasilca danes laĹžje kot nekoÄ??

LaĹžje verjetno ni, ker so intervencije teĹžje, kot so bile vÄ?asih.

Kaj pa prebivalci – so dobro pripravljeni, vedo, kako reagirati ob situacijah, ki bi jih lahko obvladali sami?

To je rak rana naĹĄega delovanja.

Trudili smo se, da bi bili ljudje bolj seznanjeni z osnovami gasilskega delovanja, da bi vedeli, da pripravljamo vaje, da smo odprtih vrat, da bi se vsi lahko pouÄ?ili – ampak nekaterih oÄ?itno to ne zanima in se jim zdi laĹžje zavrteti ĹĄtevilko, da pridejo gasilci. Gasilci seveda radi pomagamo, ĹĄe bolj pa bi si Ĺželeli, da bi bilo vseh vrst nesreÄ? Ä?im manj. đ&#x;”˛

TehnoloĹĄki razvoj in naprave postajajo iz leta v leto vse bolj nepogreĹĄljive. Skorajda ni veÄ? podroÄ?ja, na katerem sodobnih pripomoÄ?kov ne bi uporabljali, saj nam omogoÄ?ajo laĹžje in hitrejĹĄe delo, s tem pa tudi prihranek Ä?asa. V zadnjem desetletju je to najbolj opazno v mobilni telefoniji in raÄ?unalniĹĄtvu, brez katerih danes skorajda ne znamo veÄ? Ĺživeti. Razen redkih opravil, pri katerih so Ä?lovekove oÄ?i in roke nenadomestljive, so te naprave postale sestavni del Ĺživljenja mladih in starih, pa tudi vsakega delovnega procesa.

Eno pomembnih podroÄ?ij za Ä?loveka, na katerem se tehnoloĹĄke reĹĄitve vse bolj izpopolnjujejo, je tudi avtomobilizem. V preteklem letu smo lahko Ĺže gledali razliÄ?ne modele avtomobilov z avtonomno voĹžnjo, pri kateri voznik lahko le sedi za volanom, spremlja potek voĹžnje in opazuje okolico, bere sluĹžbene dokumente ali preko velikega monitorja na armaturni ploĹĄÄ?i spremlja novice iz sveta. ÄŒe se z mislimi vrnemo le nekaj desetletij v preteklost, so to bili prizori iz znanstvenofantastiÄ?nih filmov in knjig. ÄŒe se nam zdijo danaĹĄnje napovedi futuristov in razvojnih inĹženirjev neuresniÄ?ljive in nemogoÄ?e, se spomnimo prizorov iz filmov s samovozeÄ?imi avtomobili ali telefoni z video sliko. Kar je ĹĄe vÄ?eraj bilo nemogoÄ?e, je danes resniÄ?no in tako bo skoraj zagotovo tudi z danaĹĄnjimi futuristiÄ?nimi napovedmi.

DanaĹĄnjemu videzu in ustroju avtomobila je prispevalo veliko ljudi ter tehnoloĹĄkih iznajdb. Od koÄ?ije na paro do prvega ĹĄtirikolesnega avta z bencinskim motorjem z notranjim izgorevanjem je minilo dobrih sto let, kar je nekaj manj, kot je bilo potrebno, da so od takrat do danes ustvarili avtomobil, ki vozi avtonomno, prilagaja hitrost glede na gostoto prometa in konfiguracijo ceste ter voznika pripelje na toÄ?no doloÄ?en naslov. Ob pregledu prodajnih katalogov novih avtomobilov lahko vidimo ĹĄtevilne okrajĹĄave tehnoloĹĄkih oziroma varnostnih dodatkov, ki vozniku in potnikom v avtomobilski kabini zagotavljajo veliko veÄ? varnosti kot pred desetletji. Pri tem imamo celo teĹžavo, da niti ne vemo, za kaj sploh gre in kako te reÄ?i sploh delujejo. Vse bolj se navajamo na samoumevnost teh dodatkov, tako da o tem tudi ne razmiĹĄljamo in se ne ukvarjamo, saj smo iz leta v leto vse bolj odvisni od mehanikov in drugih strokovnjakov, ki skrbijo za tehniÄ?no brezhibnost naĹĄih avtomobilov. VÄ?asih smo lahko sami odpravili kakĹĄno teĹžavo pod pokrovom motorja, danes pa pri nekaterih avtomobilih ne moremo sami zamenjati niti pregorele Ĺžarnice, kaj ĹĄele kaj drugega, toda to je Ĺže druga plat te zgodbe.

Nedvomno je, da imamo v naĹĄih avtomobilih vedno veÄ? varnostnih sistemov, ki vozniku in potnikom zagotavljajo veÄ? pasivne in aktivne varnosti. Varnostni pas, ki je bil eden od prvih serijsko vgrajenih tehniÄ?nih reĹĄitev v avtomobilih, je do danes reĹĄil veÄ? milijonov ljudi. To velja tudi za zraÄ?ne blazine, ki jih je bilo od zaÄ?etka treba doplaÄ?evati, potem pa so postale serijski del opreme vsakega avtomobila. Razvoj je ĹĄel naprej, tako da teĹžko naĹĄtejemo vse sisteme, ki jih imamo v avtomobilu ali da jih vsaj poimenujemo s polnim imenom v angleĹĄki razliÄ?ici. Tretja generacija ABS sistema bo bistveno izboljĹĄala uÄ?inkovitost zaviranja in je del zastavljene strategije razvoja, ki je usmerjen v avtonomno voĹžnjo avtomobila, s Ä?imer proizvajalci Ĺželijo odpraviti ali vsaj zmanjĹĄati glavni dejavnik prometnih nesreÄ?. To je voznikova oziroma Ä?lovekova napaka.

Toda poleg novih tehniÄ?nih reĹĄitev in tehnoloĹĄkih inovacij bi pozornost morali usmeriti tudi v kljuÄ?nega akterja – voznika oziroma Ä?loveka. Zaradi tehnoloĹĄkega napredka se namreÄ? vse bolj zanaĹĄamo na sodobne pripomoÄ?ke, svoje sposobnosti, soljudi in naravno okolje pa vse bolj dajemo v drugi plan, kar nas poÄ?asi spreminja v otopela in lenobno-nihilistiÄ?no razvajena bitja, ki se vse bolj in bolj prepuĹĄÄ?amo drugim. To mi sicer ni najbolj vĹĄeÄ?, Ä?as pa bo pokazal, kako bo to vplivalo na Ä?loveka in njegovo oziroma naĹĄo varnost.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 19

MODROBELA KRONIKA, UTRIP

10. maja 2018

Ĺ tirje ranjeni v prometni nesreÄ?i

POLICIJSKA kronika Kolesar utrpel hude poĹĄkodbe

Med poĹĄkodovanimi tudi policistka in policist Mislinjska Dobrava, 2. maja – V sredo nekaj pred 13. uro se je v Mislinjski Dobravi zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila poleg dveh drugih udeleĹžencev poĹĄkodovana tudi policistka in policist.

Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il 38-letni hrvaĹĄki voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Mislinje proti Slovenj Gradcu.

V Mislinjski Dobravi je v blagem ovinku iz neznanega razloga zapeljal na levo smerno voziĹĄÄ?e in najprej oplazil osebno vozilo, s katerim je naproti pravilno pripeljal 44-letni voznik osebnega avtomobila, nato pa skoraj Ä?elno trÄ?il v policijsko vozilo, ki ga je za 44-letnim voznikom pravilno vozila 28-letna policistka.

V trÄ?enju se je huje poĹĄkodoval 38-letni povzroÄ?itelj prometne nesreÄ?e, laĹžje so bili poĹĄkodovani 28-letna policistka, 47-letni policist ter 66-letna sopotnica v vozilu 44-letnega voznika. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 1. maja – V torek, na prazniÄ?ni dan, se je v Florjanu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja huje poĹĄkodoval 49-letni kolesar.

Zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol je izgubil oblast nad kolesom ter oplazil osebno vozilo, s katerim je voznik pripeljal naproti.

Ukradel veÄ? mobilnih aparatov Velenje, 2. maja – V noÄ?i na sredo je bilo vlomljeno v prodajalno in skladiĹĄÄ?ne prostore, kjer prodajajo mobilne telefone. Neznanec jih je ukradel kar nekaj.

Vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico Ĺ martno ob Paki, 2. maja – V sredo zjutraj so policisti obravnavali vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico v Ĺ martnem ob Paki. Lastniki pogreĹĄajo dve kosilnici na nitko, vrtno kosilnico, motorno Ĺžago in nekaj drugih stvari.

Brez trkov ni ĹĄlo Velenje, 3. maja – PrejĹĄnji teden se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? trkov. Nekaj se jih je konÄ?alo z zveriĹženo ploÄ?evino, dva pa z laĹžjimi poĹĄkodbami udeleĹžencev.

V Ä?etrtek je voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega zavijanja v Ĺ oĹĄtanju tr-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Do mame se je vedel nespoĹĄtljivo Velenje, 3. maja – V Ä?etrtek so ĹĄli policisti v Ĺ kalske Cirkovce. Tam se je sin nedostojno vedel do svoje mame. Napisali so mu plaÄ?ilni nalog.

Razbijal kozarce Velenje, 3. maja – Ker mu natakarica v lokalu Inn ni postregla s pijaÄ?o, je to obÄ?ana tako razhudilo, da je zaÄ?el razbijati kozarce. Svoje poÄ?etje bo moral pojasniti sodnikom.

Spet je hodila gola Velenje, 4. maja – Na Kardeljevem trgu je stanovalka spet motila stanovalce, ko

je gola hodila po stanovanjskem bloku.

Policisti so presodili, da bo najbolje, Ä?e jo pregleda zdravnik.

Policisti niso bili pravi naslov Ĺ oĹĄtanj, 5. maja – V soboto so morali policisti v Bele Vode, kjer se soseda nikakor nista mogla dogovoriti o lastninski pravici do zemljiĹĄÄ?a in objektov. Ker policisti o tem ne odloÄ?ajo in za to niso pristojni, so ju napotili na zasebno toĹžbo.

Zasegli avtomobil Velenje, 5. maja – V soboto so policisti zasegli vozilo lastniku, ki je tega vozil brez vozniťkega dovoljenja.

Ä?ila v otok. Pri tem je na avtomobilu poĹĄkodovala rezervoar za gorivo. To je steklo po voziĹĄÄ?u, onesnaĹženje so prepreÄ?ili gasilci.

V petek, 4. maja, je voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste in poĹĄkodovala Telekomovo omarico, betonske stebriÄ?ke in streho delavnice. Voznica se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodovala.

V nedeljo, 6. maja, pa je voznik osebnega avtomobila v kriĹžiĹĄÄ?u Lokovica–Velenje trÄ?il v kolesarja. Ta se je v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodoval. Obema so policisti napisali plaÄ?ilni nalog. Kolesarju zato, ker ni vozil po kolesarski stezi.

Goljufiji Velenje, 3. maja – V Ä?etrtek so se policisti ukvarjali s kaznivima dejanjema goljufije.

V prvem primeru je znanec znanki posodil 48.000 evrov, ta pa mu jih ni vrnila.

V drugem primeru je VelenjÄ?anka po poĹĄti prejela tablete, ki jih je naroÄ?ila, ugotovila pa, da z njenim naroÄ?ilom nekaj ne bo v redu. Tablete so vsebovale, kot so posumili policisti, preveliko koliÄ?ino THC in so uvrĹĄÄ?ene na listo prepovedanih drog. ÄŒe bo to potrdila tudi uradna analiza, se bodo s tabletami ĹĄe ukvarjali.

Raus v KavÄ?ah Velenje, 4. maja – V petek so ĹĄli policisti v KavÄ?e, ker je moĹĄki laĹžje telesno poĹĄkodoval drugega in mu grozil. ÄŒaka ga kazenska ovadba.

Neznanka ga je drago stala

pse in psiÄ?ke kot prijetno ÂťdruĹžboÂŤ in kot najboljĹĄe Ä?lovekove prijatelje. VeÄ?krat pa, kot tudi naĹĄi bralci, viham nos nad ravnanjem gospodarjev s temi plemenitimi Âťzelo Ä?loveĹĄkimiÂŤ Ĺži-

valmi. Mnogi se ĹĄe vedno poĹžviĹžgajo na prizadevanja kinologov in drugih ozaveĹĄÄ?enih lastnikov psov, da je kuĹža dobrodoĹĄel pov-

Velenje, 4. maja – Splet nepridipravom omogoÄ?a celo paleto neÄ?ednosti, kar je na lastni koĹži in denarnici obÄ?util VelenjÄ?an, ki je izsiljevanje z intimnimi fotografijami na Facebooku v petek tudi naznanil policistom.

Svoje gole fotografije je po socialnem omreĹžju posredoval neznanki, ki mu je v zameno ponudila svoje. Njenih seveda ni bilo. Namesto njih se je pojavilo izsiljevanje za denar. Grozila je, da bo v nasprotnem primeru njegove fotografije objavila na spletu. Preden jo je prijavil, ga je oĹĄkodovala za 3.000 evrov.

Ne nasedajte tovrstnim ponudbam! Izsiljevanja znajo biti za Ĺžrtev zelo poniĹžujoÄ?a in zelo stresna, pa tudi stati utegnejo veliko. đ&#x;”˛

sod, kamor s svojimi lastnostmi sodi. MOV ima urejen Âťbivalni standardÂŤ in potrebne odloke, ki so povezani z veterinarsko zakonodajo, priporoÄ?ili strokovnjakov ter poslediÄ?no dobim soĹži-

tjem s temi Ĺživalmi. Ĺ e dobro, da imam psa, ki me vsako jutro odpelje na sprehod, da se malce razgibam in sem v stiku z naravoÂŤ, ni tako redka misel pasjeljubca, ki praviloma pelje ÂťsreÄ?o na vrviciÂŤ na jutranjo potrebo v naravno okolje in v bliĹžnjo sosesko. ÂťNaj tam lula in kaka, da le ni na mojem kupÄ?ek ali mlaka,ÂŤ si mogoÄ?e misli. Brez zamere vsem, ki se odgovorno vedejo in so zgled drugim. Nekateri pa bi si zasluĹžili Ĺže kar poseg komunalnega nadzornika in globo za opuĹĄÄ?anje dobrih navad in za krĹĄitev komunalnega reda in varovanja okolja. Tem namreÄ? ne pomagajo niti mesta s posodami za iztrebke niti vreÄ?ke za te bioloĹĄke odpadke. Verjetno bi jih ustrezno streznila le dovolj velika kazen. Morda pa vsaj kanÄ?ek veÄ? tovrstne kulture prinesejo tudi opozorila. V KS Gorica so postavili simboliÄ?ne tablice. Morda pa bodo neodgovornim pasjeljubcem le segle v srce. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Adventure race Slovenia vabi Ĺže 15. leto zapored Slovenija, 14.–17. junij – Velenjsko druĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj ponovno vabi na Adventure race Slovenia oziroma Slovensko avanturo, ki bo letos potekala pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V preteklih letih se je na avanturistiÄ?ni preizkuĹĄnji v razliÄ?nih ĹĄportnih disciplinah preizkusilo Ĺže skoraj 330 ekip oziroma 1140 udeleĹžencev iz desetih evropskih drĹžav, ki so prekolesarili, prehodili, preplavali, prerolali, pretekli, preveslali ali presupali Ĺže dobrih 4630 km po celotni Sloveniji. Tokrat pa start in cilj Slovenske avanture ne bosta v Velenju, temveÄ? v AjdovĹĄÄ?ini, saj bodo udeleĹženci raziskovali severno Primorsko in Vipavsko dolino. DvoÄ?lanske ekipe Popotnikov in ĹĄtiriÄ?lanske ekipe Raziskovalcev se bodo na 200 km in 350 km dolgih trasah spopadle z mestno orientacijo, trekingom, veslanjem, jamarstvom, abseilom, plezanjem in kolesarjenjem. Prijave zbirajo do konca maja na spletni strani adventurerace.si. đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Pred vami je Ä?as velikih, a dobrih sprememb, ki bodo letoĹĄnji maj naredile drugaÄ?en. Vsak dan se vam bo zgodilo kaj novega. Ne bo vas motilo niti to, da boste morali moÄ?no spremeniti bioritem in ĹĄtevilne navade. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste konÄ?no lahko finanÄ?no osamosvojili in zaĹživeli veliko bolj po svoje. Precej teĹžav bo v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj vĹĄeÄ?, je zaseden. ÄŒeprav trdi, da v njegovi zvezi ni veÄ? ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ĹĄÄ?it pred lastnimi napakami. Zdravje? TeĹžave s sklepi se bodo nadaljevale. Niso priĹĄle Ä?ez noÄ?, zato tudi izzvenele ne bodo v nekaj dneh.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. Sploh, Ä?e si Ĺželite napredovati in dobiti obÄ?utek, da delate dobro. Tega ĹĄe vedno nimate. Pritiski v sluĹžbi vas namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa Ĺžalostijo, predvsem pa moÄ?no utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz tega, ĹĄe ne boste naĹĄli. A je veliko Ĺže, da ste se zaÄ?eli ukvarjati z njo. PogreĹĄali boste predvsem dolge pogovore s prijatelji, ki so vas vedno pomirili. V teh dneh jih ne bo v vaĹĄi bliĹžini. Lahko pa vi greste na obisk k njim, pa bo teden takoj lepĹĄi.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Vzemite se v roke, preden se boste preveÄ? zadolĹžili. VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un je krepko pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali.

Iz seznama Ĺželja jih Ä?rtajte vsaj pol, saj gre v veÄ?ini za stvari, ki si jih Ĺželi vaĹĄ partner in ne vi. Realnost na Ä?ustvenem podroÄ?ju bo ĹĄe naprej precej pusta.

Boste pa vsak dan bolj Ä?utili, da je maj prinesel tudi Ĺželjo po bliĹžini in drobnih neĹžnostih. Tisti, ki partnerja Ĺže imate, jih boste deleĹžni vsaj nekaj. Tisti, ki ste sami, pa boste imeli oÄ?i na preĹži, a vsaj ĹĄe teden dni ne bodo uzrle niÄ?esar zanimivega. BoleÄ?ine v glavi niso le posledica stresa.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prva polovica maja vam ne bo najbolj naklonjena, saj planeti niso v legi, ki bi vam zagotavljala mirne in uspeĹĄne dni. V nedeljo boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih morate tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Do torka boste Ĺže vedeli, da bo ĹĄlo, zato boste dobili voljo in dodatno moÄ?. VaĹĄa prihodnost bo, kot kaĹže, moÄ?no povezana z nekom, ki vas bo prav v teh dneh veÄ?krat poiskal. Ponudba bo zvenela dobro, v resnici pa ima veliko pasti. ÄŒe dvomite o dobrih namenih druge strani, zbeĹžite stran od ljudi, ki jim ne morete zaupati.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pred vami je odliÄ?en teden. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali.

NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si konÄ?no priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Do veÄ?era boste namreÄ? vedno razburili telo in poskrbeli za precej adrenalina. Najbolj vam ga bo po Ĺžilah poganjala ljubljena oseba, saj bo poÄ?ela vse tisto, kar imate radi. Vsak dan bolj jo boste imeli radi. Bodite pa bolj realni.

Trenutno Ĺživite pravljico, ob tem pa se sploh ne zavedate, kako hitro lahko mine. Da ni vse tako lepo, kot se zdi, boste izvedeli v ponedeljek. Prizadeti boste kot Ĺže dolgo ne.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Namesto da bi poslala svoje gole fotografije, ga je z njegovimi izsiljevala

NiÄ? krivi Ä?lovekovi najboljĹĄi prijatelji Proti prijaznim, lepim in najveÄ?krat prijetnim Ä?uvajem domov, partnerjem za druĹžbo in tudi kot Âťmodnim dodatkomÂŤ - praviloma v Ĺženski druĹžbi, nimam nobenih zadrĹžkov in teĹžav, prej bi lahko dejali, da jemljem

19

tf

ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kriÄ?ali in vsem povedali, kaj vas jezi in kaj mori. Enostavno boste imeli dovolj tega, da vas vsi jemljejo kot nekaj samoumevnega. In da tako v sluĹžbi kot doma vsi priÄ?akujejo, da boste nenehno delali in skrbeli zanje. Sprostitev boste naĹĄli v naravi. Najbolj zadovoljni boste tisti, ki boste delali z zemljo, saj vas ta vedno pomiri. ÄŒe boste pazili ĹĄe na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali sladkarije, se boste v svoji koĹži poÄ?utili vsak dan boljĹĄe. Maj bo prinesel precej veÄ? samozavesti.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh boste izdelali plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. In to takoj. To vam bo prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Tudi nezaupljivi bodo spoznali, da vam lahko zaupajo in da vas morajo podpreti. Sploh, ker bodo tudi sami izpadli odliÄ?no. Z vaĹĄo pomoÄ?jo, seveda. Tudi ustvarjalne energije vam ne bo zmanjkalo. Pomagalo bo, da boste finanÄ?no dobro stali, zato boste lahko Ĺželje uresniÄ?evali sproti, tudi Ä?e ne bodo poceni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒe boste upoĹĄtevali navdih in intuicijo, lahko do konca maja pridete do cilja, ki ste si ga postavili Ĺže v zaÄ?etku leta. SreÄ?a je, da ste tako zaposleni, da vam dnevi kar polzijo skozi prste. ÄŒe ne bi bilo tako, bi se verjetno veÄ?krat ustraĹĄili, kako boste poskrbeli za prihodnost. Tako pa za to ne boste imeli Ä?asa. Imeli pa ga boste dovolj, da boste zaÄ?eli spet ustvarjati. Sonce in pomlad bosta v vas budila nova obÄ?utja, Ĺžalost, ki ste jo Ä?utili kar nekaj tednov, bo bledela. TeĹžave s prebavo se bodo nadaljevale le, Ä?e boste ĹĄe naprej malomarni pri prehrani. Dobro veste, kaj vam ĹĄkodi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Eni redkih boste, ki vam ob toplih dneh ne bo manjkalo energije. Do konca prihodnjega tedna boste bolj natanÄ?no vedeli, kaj se dogaja z vami, saj ste trenutno precej zmedeni. V vaĹĄe Ĺživljenje se je namreÄ? vrnila oseba iz preteklosti, ki vam je res veliko pomenila. Ne veste, ali ste pripravljeni ĹĄe enkrat skozi isto zgodbo, saj veste, da niste prosti. Partner vam je enkrat odpustil, dvakrat vam ne bo.

In nikar ne mislite, da ne ve, kaj se dogaja. Vse mu je jasno. Zato niÄ?esar ne skrivajte in ne tajite.

To bi lahko vse skupaj le ĹĄe poslabĹĄalo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V teh dneh se boste vsak dan tolaĹžili, da vedno ne gre tako hitro, kot bi Ĺželeli. Sploh, ker boste tokrat res imeli sreÄ?no roko tudi pri izbiri poslovnih partnerjev, a bodo birokratske zapreke previsoke, da bi lahko posel speljali v kratkem. Postajali boste nestrpni in naveliÄ?ani. To je nevarno, saj boste tudi manj pazljivi, zato so moĹžne napake pri delu. Govorice vas bodo prizadele, po drugi strani pa boste prav v njih naĹĄli moÄ?, da postanete bolj odloÄ?ni. Partner tokrat ne bo Ä?isto v vaĹĄi koĹži, zato vas ne bo razumel. Vsak veÄ?er boste utrujeni, Ä?esar se ne boste mogli navaditi. Ne, utrujenost ne bo le posledica dela, vaĹĄe telo vam nekaj sporoÄ?a. Prisluhnite mu in pri strokovnjakih preverite, kaj se dogaja z njim.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Planeti bodo konÄ?no povsem na vaĹĄi strani. Zdelo se vam je Ĺže, da vas je sreÄ?a pustila na cedilu, pa ne bo tako. Novica, ki jo bo partner delil z vami, vas bo tako osreÄ?ila, da boste ostali brez besed. Za zdaj bo to ostala le vajina skrivnost, saj je ĹĄe ne Ĺželita deliti z drugimi. Pogosteje, kot sicer boste nasmejani, zato bodo vaĹĄi najbliĹžji vedeli, da ste sreÄ?ni. To jim bo dovolj. Trmasto pa boste vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah, povezanih z delom. To morda ne bo najbolj pametno, saj Ä?as ni pravi za trmarjenje.

Ali ste se odloÄ?ili prav, pa boste vedeli Ĺže v mesecu ali dveh. Prej pa boste ĹĄe malo na trnih.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ne bo delo tisto, ki vam bo jemalo energijo, ampak ljudje, ki vas obdajajo. Partner bo povsem v drugem svetu kot vi, zid med vama bo vsak dan viĹĄji. Dobro veste, da ste za to krivi tudi vi, saj se iz uĹžaljenosti niste hoteli pogovarjati z njim. Zdaj bo vsak dan teĹžje spet vzpostaviti dialog, ki bi vaju spet povezal.

Stres boste gasili na Ä?udne naÄ?ine, zagotovo pa sreÄ?e ne boste naĹĄli v zapravljanju. Zato takoj prenehajte z njim. Prihodnji teden se boste pomirili, zato se bosta izboljĹĄali tako vaĹĄe poÄ?utje kot psihiÄ?no stanje. Ker se boste dela lotevali s pozitivno noto, bodo tudi rezultati vsak dan boljĹĄi.

Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 10. maja

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.05 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.20 10.00 11.00 12.50 15.00 16.05 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 21.00 23.20 01.10 02.10 04.10

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Pripovedovanje v digitalnih časih Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Trac, visokotehnološko podjetje Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Hiša evropske zgodovine Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Referendum 2018 Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Zlatko Zakladko: Mošt, kostanj in gibanica Slovenski vodni krog: Gradaščica, dok. nan.

Na lepše Mura - obrazi iste reke, dok. odd.

Koda, izob. odd.

Dobro jutro Pesem Evrovizije 1. predizbor iz Lizbone Televizijski klub: Slovenija praznuje 25 let Evrovizije Hokej na ledu - SP elitne skupine: ZDA : Latvija, pren. iz Herninga Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Ciak junior: Pokaži svojo nadarjenost!, kratki igrani film Čudovita Japonska, jap. nan.

Od Eme do Lizbone Pesem Evrovizije 2. predizbor iz Lizbone, pren.

Popoln dan, španski film Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP elitne skupine: ZDA : Latvija, posn. iz Herninga Zabavni kanal, glasbeni spoti

10. maja 2018

Petek, 11. maja

06.00 07.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.35 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.15 01.40 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 09.00 09.45 10.25 11.00 13.45 14.50 15.30 16.05 18.40 19.05 19.50 20.05 21.40 22.40 23.25 23.55 01.05 03.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme 70 let Izraela Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Kraljeve hčere Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran: Vis: Bogastvo prepovedanega otoka Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Kačja koža, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Iz popotne torbe: Prosti čas Kroki in prijatelji, lut. predstava Slovenski vodni krog: Pesnica, dok. nan.

Gal v galeriji - glasbena pravljica Bleščica, odd. o modi Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hokej na ledu - SP elitne skupine: Danska : Norveška, pren. iz Herninga Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Mulčki, ris.

Učitelj, kanadski film Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago, 6 Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP elitne skupine: Danska : Norveška, posn. iz Herninga Zabavni kanal, glasbeni spoti

Sobota, 12. maja

07.00 07.15 07.45 08.05 08.20 08.25 08.45 08.55 09.20 10.00 10.20 10.55 11.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.35 15.00 15.30 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 21.00 00.45 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 09.30 10.15 11.20 12.05 12.40 13.20 15.45 16.40 17.10 17.50 20.05 22.15 22.45 00.30 01.30 03.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.20 09.25 09.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Sabrina, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/10 TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1/138 TV prodaja Resnične ljubezni, 1/170 TV prodaja Iskre treh src, 1/31 Usodno vino, 2/29 Jaz sem Luna, 2/49 Padli angel, 1/139 24UR popoldne Iskre treh src, 1/32 Resnične ljubezni, 1/171 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2/49 MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5/14 Brez sledu, 5/23 Ljubke lažnivke, 1 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Napovedujemo Aktualno: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2568. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Medvedek išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.00 0.45 3.00 3.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Sabrina, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/11 TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1/139 TV prodaja Resnične ljubezni, 1/171 TV prodaja Iskre treh src, 1/32 Usodno vino, 2/30 Jaz sem Luna, 2/50 Padli angel, 1/140 24UR popoldne Iskre treh src, 1/33 Resnične ljubezni, 1/172 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2/50 MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Celeste in Jesse za vedno, am. film Moj odbiti prijatelj, am. film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2569. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Kaj veš o želvah?

18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

05.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.35 09.05 09.10 09.15 09.40 10.05 11.00 11.15 12.15 13.20 13.35 15.25 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.20 00.30 02.50

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.25 20.30 21.40 21.45 23.15 23.40

Srečo kuha Cmok: Tista o fižolu Leonardo, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Studio kriškraš: Dan Vetrnica: Tjulenj Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost II, nem. nad.

Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Kako potovati poceni Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak Intervju: dr. Marko Juhant Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Se zgodi: Yorki, slov. nan.

Ambienti Profil Beseda na A, brit. nad.

Poročila ob petih, šport, vreme Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Lizbona, 12 točk!

Pesem Evrovizije izbor iz Lizbone, 0pren.

Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Na lepše Mira Marko, dok. portret Slovenski vodni krog: Pesnica, dok. nan.

10 domačih Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago, 6. del Pesem Evrovizije 2. predizbor iz Lizbone Japonska kuhinja, jap. nan.

Migaj raje z nami Pot na SP v nogometu Košarka: državno prvenstvo (M) 2. tekma polfinala, pren.

Hokej na ledu - SP elitne skupine: Kanada : Finska, pren. iz Herninga Pot na SP v nogometu Timbuktu, francosko-mavretanski film Glasbeni spoti Košarka: državno prvenstvo (M) 2. tekma polfinala, posn.

Hokej na ledu - SP elitne skupine: Kanada : Finska, posn. iz Herninga Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tashijeve pustolovščine , ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2/46 TV prodaja Jaz sem Luna, 2/47 Jaz sem Luna, 2/48 TV prodaja Celeste in Jesse za vedno, am. film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film Prava frekvenca, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kaj veš o želvah?

Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (241) Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2570. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018 Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja, 13. maja

07.00 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 09.05 09.15 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.55 20.05 21.40 22.20 23.15 00.15 00.30 00.55 01.45

07.00 07.15 07.50 07.50

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Kaj je resnica?

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

Rožnati panter vrača udarec, brit.am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Referendum 2018 V leru, slovenski ČB film Odmevi, šport, vreme Intervju Bašar - Gospodar kaosa, dok. odd.

Za lahko noč: Spogledljiva klasika ... Čelo v zrcalu senc in plesa (F. Gulda, Cadenza) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme Info-kanal

02.20

Duhovni utrip: Kraljeve hčere Koda, izob. odd.

Glasbena matineja Musica Creativa - Pihalni orkester Musica Creativa, posn. koncerta iz Avditorija Portorož Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert: Cellofest ansambel, A. Beguš, M. Bogataj, M. Mlejnik (H. Villa Lobos, D. Popper, G. Sollima) Slastna kuhinja: Govedina Stroganov s pire krompirjem Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd.

Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film Žogarija Japonska kuhinja, jap. nan.

Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine Zvezdana Pesem Evrovizije izbor iz Lizbone Kako nastane človek, dok. ser.

Z glasbo in s plesom: Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant! Žrebanje Lota Hokej na ledu - SP elitne skupine: Nemčija : Finska, pren. iz Herninga Ambienti Bleščica, odd. o modi Lizbona, 12 točk!

Hokej na ledu - SP elitne skupine: Nemčija : Finska, posn. iz Herninga Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.40 09.05 09.30 10.25 10.40 11.35 11.50 13.45 15.55 17.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.30 00.35 03.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2/49 TV prodaja Jaz sem Luna, 2/50 TV prodaja Zlobna dekleta, am. film Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Žena popotnika v času, am. film Razuzdanka, am. film Zvoki noči

08.40 09.10 09.40 10.20 11.15 11.45 12.50 14.00 14.50 18.25 19.20 19.50 20.05 22.15 22.45 23.15 00.25

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kaj veš o želvah?

09.40 Ustvarjalne iskrice (240) 09.55 Napovedujemo 10.00 2569. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2570. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujmo 11.05 Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 12.05 Štirje letni časi z Biseri, posn.

13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval hišo gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti 21.15 Napovedujemo 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 14. maja

06.25 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.40 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.20

Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: »Spet kliče nas venčani maj« S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Baritonist Slavko Savinšek Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Young Village Folk: Dino, ambasador istrske dediščine Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Platforma Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

01.50

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica Sprehodi v naravo: Maj v gozdu I. Rojstnodnevno darilo, kratki igrani film Drevesa pripovedujejo: Oreh, dok. odd.

Hiške, dok. film Dobro jutro Bosanski planinski konj na robu preživetja, dok. odd. TV Maribor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Jazz Cerkno, dok. feljton Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Slovaška, pren. iz Kobenhavna Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Dan Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije Oproščen, norveška nad.

Citizenfour, dok. odd.

Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Slovaška, posn. iz Kobenhavna Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.20 09.25 09.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 00.30 01.25 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Sabrina, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/12 TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., am. ser.

TV prodaja Padli angel, 1/140 TV prodaja Resnične ljubezni, 1/172 TV prodaja Iskre treh src, 1/33 Usodno vino, 2/31 Jaz sem Luna, 2/51 Iskre treh src, 1/34 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1/173 Ukradena preteklost, 1/1 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2/51 Moja boš, 2/12 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5/15 Brez sledu, 5/24 Ljubke lažnivke, 2 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Napovedujemo 2570. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov Regionalne novice Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.40 09.25 10.30 13.15 14.15 15.25 16.05 18.40 19.00 19.20 19.30 20.00 21.00 21.55 23.55

17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.10 22.20 22.25 23.35 00.00

Torek, 15. maja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Kaj je resnica?

12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva II., brit. nad.

20.55 Severna Koreja in ZDA - šopirjenje z jedrskim orožjem, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal

Sreda, 16. maja

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.30

03.25

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica: Bager Srečo kuha Cmok: Tista o fižolu Martina in ptičje strašilo: Usluga Opus 1, plesna miniatura 2014: Ana Žogarija Slovenski vodni krog: Rižana, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran: Vis: Dobro jutro Hokej na ledu - SP elitne skupine: Finska : ZDA, pren. iz Herninga Gib stene, dok. feljton Lizbona, 12 točk!

Halo TV Začnimo znova, slov. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Jadranje - pokal Portoroža v razredu RC 44, reportaža Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Švedska, pren. iz Kobenhavna Beli bog, kopr. barvni film Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP elitne skupine: Finska : ZDA, posn. iz Herninga Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.20 09.25 09.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Sabrina, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/13 TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., am. ser.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1/173 TV prodaja Iskre treh src, 1/34 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/1 Usodno vino, 2/32 Jaz sem Luna, 2/52 Iskre treh src, 1/35 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1/174 Ukradena preteklost, 1/2 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2/52 Moja boš, 2/13 Preverjeno 24UR zvečer Lov na morilca, 3/1 Ljubke lažnivke, 3 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Napovedujemo Aktualno: Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2571. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora Štirje letni časi z Biseri, posn. 2. del Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.35 09.05 09.45 10.15 11.00 12.05 14.25 15.10 16.30 17.00 18.10 18.40 18.55 19.30 20.05 22.20 00.25 01.25

11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.25 18.50 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 22.00 22.05 23.05 23.30

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite Platforma Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Kraljeve hčere Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Vrnitev domov, kit. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

21.50 22.20 23.30

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Ribič Pepe: O lisicah, muhah in Prlekih Zapeljevanje pogleda: Lujo Vodopivec in Metod Frlic, dok. ser.

10 domačih Začnimo znova, slov. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Začnimo znova, slov. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas: Romantika, 1. del, dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara (I.), am. nad.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.20 09.25 09.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 00.30 01.25 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Sabrina, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/14 TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., am. ser.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1/174 TV prodaja Iskre treh src, 1/35 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/2 Usodno vino, 2/33 Jaz sem Luna, 2/53 Iskre treh src, 1/36 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1/175 Ukradena preteklost, 1/3 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2/5 Moja boš, 2/14 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5/16 Lov na morilca, 3/2 Ljubke lažnivke, 4 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Napovedujemo 2571. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (242) In prišel je …, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Pop corn, Orlek, Hamo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.20 09.00 09.45 11.00 11.30 13.50 14.40 16.00 16.30 17.00 18.10 18.40 19.00 19.20 19.50 20.00 20.50

18.45 18.50 18.55 19.20 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 21

BAYARD, Pierre: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali od – odrasli / 02 - KnjiĹžniÄ?arstvo Pierre Bayard, univerzitetni profesor francoske knjiĹževnosti v Parizu, nam v svoji izdani knjigi z naslovom Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali, prikaĹže, kako s samozavestjo in sproĹĄÄ?enostjo govoriti o besedilih, ki smo jih ali pozabili ali samo prelistali ali sliĹĄali o njih ali pa jih sploh nikoli prebrali. S pomoÄ?jo knjige

se lahko, Ä?e se mogoÄ?e ĹĄe nismo, nauÄ?imo pogovarjati o delih in izdajah, ki nas in nas ĹĄe bodo spremljale v naĹĄi stroki.

Knjiga Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali, je napisana zelo berljivo. V vsakem poglavju nam pisatelj rahlo filozofijo podkrepi z odlomki iz knjig in filmov ter vse skupaj poveĹže z znaÄ?ilnim lahkotnim francoskim humorjem. Prikazuje nam razliÄ?ne primere ÂťnebralcevÂŤ, kako se pogovarjati z avtorji, katerih knjig nismo prebrali, ter kako se znajti v podobnih situacijah, kadar nas vpraĹĄajo za mnenje. ÄŒeprav knjiga deluje kot priroÄ?nik z navodili, kako se na vsak naÄ?in izogniti branju kakrĹĄnegakoli besedila, je pisateljev namen ravno nasproten, kakor je tudi sam priznal v nekem intervjuju. Rad bi

21

PRIREDITVE

10. maja 2018

nas spodbudil, da beremo veÄ?, vendar da to delamo bolj svobodno, da pustimo domiĹĄljiji prosto pot tako pri branju, kot pri pogovarjanju o knjigah. Rad bi, da se nauÄ?imo Ĺživeti s knjigo.

ÄŒetrtek, 10. maj

Sobota, 12. maj

9.30

7.00

MOYES, Jojo: Ob tebi

11.00

od – odrasli / 321-311.2 – DruŞbeni romani

11.00

Sama zgodba me je spomnila na francoski film Prijatelja, kjer gre za zgodbo med belopoltim invalidnim bogataĹĄem in njegovim temperamentnim temnopoltim negovalcem. Ob tebi je knjiga, o kateri ne morem povedati dovolj, a vseeno ne preveÄ?, da ne bi komu pokvarila branja. To je knjiga, ki je nihÄ?e kljub svoji vizualni debelosti ne more brati teden dni, kajti ÂťpoĹžreĹĄÂŤ jo v trenutku. To je zgodba o Luisi in Willu, ki nista imela niÄ?esar skupnega, dokler jima ljubezen ni dala vsega ob izgubi.

V zgodbi gre za dva nasprotujoÄ?a si lika.

Na eni strani imamo povpreÄ?no dekle Luiso (Lou) Clark, ki Ĺživi nadvse obiÄ?ajno Ĺživljenje s svojim fantom, v katerega mogoÄ?e ni zaljubljena. Lou zelo rada dela v Ä?ajnici in oboĹžuje svoje monotono Ĺživljenje. Na drugi strani pa imamo 35-letnega fanta Willa Traynorja, ki je poln naÄ?rtov za prihodnost in poka energije do Ĺživljenja. Oba junaka doĹživita tragedijo v svojem Ĺživljenju - Lou ostane brez sluĹžbe, zdi se ji, da se ji svet obrne na glavo; Willu pa se v trenutku podre svet, ko doĹživi nesreÄ?o in se mora sooÄ?iti z Ĺživljenjem kot tetraplegik.

V Willovo Ĺživljenje poleg invalidskega voziÄ?ka pride tudi preprosta Louisa s poslanstvom, da svojega varovanca motivira in mu vnoviÄ? vlije voljo do Ĺživljenja. Ko Luisa sprejme ĹĄestmeseÄ?no skrb za Willa, se njun odnos zaÄ?ne razvijati iz sovraĹĄtva k medsebojnemu razumevanju in na koncu do ljubezni. Lou se znajde v paradoksalni situaciji, ko se uÄ?i polnejĹĄega in lepĹĄega Ĺživljenja od nekoga, ki ga ne more veÄ? Ĺživeti na takĹĄen naÄ?in, ki bi si ga Ĺželel.

Roman je lahko berljiv, saj branje kar teÄ?e in teÄ?e. Spodbudi nas k razmiĹĄljanju o prav in narobe, o etiki in morali – kdo ima pravico razsojati o tem, da si tetraplegik zaradi svojih omejitev zavestno odloÄ?i vzeti Ĺživljenje? đ&#x;”˛

mp

Gremo na jajÄ?erijo Na Velenjskem gradu bodo Ä?lani Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje v Ä?etrtek, 10. maja, bodo ob 15. uri pripravili etnoloĹĄko prireditev JajÄ?erija. Na prireditvi, ki so jo naslovili ÂťPeriÄ?ice smo meÂŤ bodo nastopili Vokalna skupina Lastovke, Ä?lanice kroĹžkov Planinci in Pohodniki ter uÄ?enci osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje, odprli pa bodo tudi razstavo kroĹžka Kaligrafija z naslovom Gradovi Ĺ aleĹĄke doline. Vstopnina na prireditev sta dve surovi jajci.

Vikend skupina za ĹžalujoÄ?e Golte, 12. in 13. maj – DruĹĄtvo Hospic vabi vse, ki se sooÄ?ajo z izgubo bliĹžnjega, da se udeleĹžijo vikenda skupine za samopomoÄ? za ĹžalujoÄ?e, ki bo potekal ta konec tedna v Mozirski koÄ?i na Golteh. Namenjen je druĹženju ĹžalujoÄ?ih, ki bodo imeli priloĹžnost za izmenjavo izkuĹĄenj in medsebojno podporo. Strokovni delavci in prostovoljci bodo poskrbeli za izvedbo programa, ki je brezplaÄ?en, veÄ? informacij o ceni namestitve in prehrane pa dobite ob prijavi na telefonski ĹĄtevilki 051 418 446.

Leťnik – violina, predmaturitentni koncert

VELENJE

16.00

17.00 17.00 18.00 18.00 18.00 19.30

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi TomaĹža Lundra KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Okrogla miza: Delo z mladimi, ki so v stiski DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zakaj je sodobno starĹĄevstvo tako stresno?, predavanje Visoka ĹĄola za varstvo okolja Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: Predavanje Davida Kodarina in dr.

Lucije Kolar Vila Herberstein KulinariÄ?na delavnica pomladnih jedi VeÄ?namenski dom Vinska Gora SrÄ?noĹžilna obolenja, predavanje Velenjski grad Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: PeriÄ?ice smo me jajÄ?erija Galerija Velenje Sprehod po razstavi z Nives Lunder Efenkova 61, Velenje Kvalitetni materiali v sodobni umetniĹĄki praksi, predavanje Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Ajda Grilc – violina in Nina KreÄ?a – sopran, predmaturitetni koncert

Petek, 11. maj 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: Ustvarjalna delavnica 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Pogovor s pisateljico Ines Hrain LudoĹĄan 19.00 Galerija F-bunker, podhod pri Vili Bianci Odprtje fotografske razstave Marjana Klepca 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Teden ljubiteljske kulture: SveÄ?ana podelitev Sveta JSKD RS – OI Velenje in jubilejnih priznanj JSKD RS – OI Velenje 19.00 Velenjski grad Koncert: Grovin'high Big Band (Esslingen) & Big Band Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Javna vaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Barbara Horvat – violina in Karin

8.00 10.00

10.00 10.30 10.30

15.00 16.00 19.00 20.30

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Dom kulture Velenje, gledaliĹĄki fundus Teden ljubiteljske kulture: Literarna delavnica z Zoranom Pevcem: Kako nastane Pesem?

RibiĹĄki dom Velenje Temeljni postopki oĹživljanja in uporaba defibratorja Galerija Velenje Galerijska sobotnica: S fotografijo po svetu Dom kulture Velenje, velika dvorana Groznovilca, Maksi in Mega Pikin abonma Zbor na Ĺ kalskem jezeru Vodenje okoli Ĺ kalskega jezera Dom KS Stara vas Teden ljubiteljske kulture: Vokalna skupina Lastovke RdeÄ?a dvorana Gorenje Velenje : Urbanscape Loka, rokometna tekma Oder pred Domom kulture Velenje Teden ljubiteljske kulture in zaÄ?etek Mozzajik festivala: Big Band GveriLLaz: Projekt Frank Zappa music

Nedelja, 13. maj 13.00 Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹžbo 14.30 eMCe plac Tarok turnir 15.00 Efenkova 61 b, Velenje Sprehod v naravo po okolici Velenja

Ponedeljek, 14. maj 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v albanskem jeziku 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Anina Cesar – sopran in Izidor Ostan – orgle, predmaturitetni koncert 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Ana, ljubezen moja

Torek, 15. maj 9.30

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi TomaĹža Lundra 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Postavimo otrokom meje,

pogovorna delavnica 10.00 Velenjski grad, HiĹĄa mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju Dan odprtih vrat muzeja Velenje za druĹžine 11.00 in Dom kulture Velenje, velika dvorana 18.00 Teden ljubiteljske kulture: V plesnem vrtincu, plesna predstava 17.00 Galerija Velenje DruĹžinski portret – brezplaÄ?no druĹžinsko fotografiranje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Moja nasmejana druĹžina, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei – po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 18.00 Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Ti meni svetlo sonce, veÄ?er poezije, plesa in petja 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Deset let 18.00 Visoka ĹĄola za varstvo okolja Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: Tilen Genov: Raziskovanje in varstvo delfinov ob slovenski obali, predavanje

Sreda, 16. maj 10.00 Titov trg Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: Parada uÄ?enja 2018 13.10 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola Velenje 16.00 Efenkova 61 b, Velenje Demenca, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS 18.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Bela garderoba Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali 19.00 Galerija Velenje AljoĹĄa VidetiÄ?: Vsi vrtovi poroÄ?ne fotografije, predavanje

Ĺ OĹ TANJ

Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 14. maj 8.30

Avla ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj BrezplaÄ?ne meritve krvnega tlaka in sladkorja 8.30 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 15. maj 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Sreda, 16. maj X

Vila LuÄ?ka Ĺ oĹĄtanj Potopisno predavanje 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. maj 15.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U15) – NK Šmartno 1928 : ND Dravinja

Sobota, 12. maj 9.00

OĹ bratov Letonja Ĺ port ĹĄpas in 5. dobrodelni SonÄ?kov tek 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U17) – NK Ĺ martno 1928 : NK Ketty Bistrica 17.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U19) – NK Ĺ martno 1928 : NK Ketty Bistrica

Nedelja, 13. maj 16.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (Ä?lani) – NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ˝alec

Ponedeljek, 14. maj 18.00 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka in poslanska pisarna S

Lunine mene

ÄŒetrtek, 10. maj 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KamiĹĄibaj - japonska oblika pripovedovanja

Petek, 11. maj

15. maja, ob 13:48, prazna luna (mlaj)

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje

CITY CENTER Celje

Stara vas praznuje

• ÄŒetrtek, 10.5. BiotrĹžnica • Petek, 11.5. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 13.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kdo pride na obisk? • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb 27.5.2018 na osrednjem prostoru, ZELIĹ ÄŒKOTI v izvedbi Kulturnega druĹĄtva SmeĹĄko. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite.

Velenje – V teh dneh praznuje Krajevna skupnost (KS) Stara vas v mestni obÄ?ini Velenje praznik. Ob tej priloĹžnosti so pripravili kar nekaj zanimivih prireditev. Tako bodo danes (v Ä?etrtek) ob 16. uri na baliniĹĄÄ?u pri tamkajĹĄnjem domu krajanov pripravili turnir v balinanju, jutri ob 18. uri bo v prostorih doma slavnostna seja sveta KS, praznovanje pa bodo sklenili v soboto, 12. maja, s pohodom po mejah KS ter proslavo in druĹžabnim sreÄ?anjem. Pohod bodo zaÄ?eli ob 14., đ&#x;”˛ proslavo pri domu krajanov pa ob 16. uri.

đ&#x;”˛

JAMSKI ÄŒLOVEK

19 maja veliko sreÄ?anje osnovnoĹĄolcev Generacija velenjskih osnovnoĹĄolcev, ki so leta 1978 konÄ?ali osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje, bo slovesno obeleĹžila 40-letnico tega veselega trenutka. Ker so bili mnogi zaradi izgradnje novih ĹĄol, preĹĄolani, se je organizacijski odbor, ki ga vodi Miran Grobelnik (041 714 488) odloÄ?il, da ta jubilej obeleĹžijo skupaj vsi takratni osmoĹĄolci velenjskih osnovnih ĹĄol. Veliko sreÄ?anje bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri, na stari lokaciji v restavraciji Jezero. đ&#x;”˛

Early Men, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 89 minut, (ZDA, Francija, VB) ReĹžija: Nick Park Slovenski glasovi: Vid ValiÄ?, Renato Horvat, SaĹĄo PreĹĄeren, Maja KunĹĄiÄ?

Petek, 11. 5., ob 18.00 Sobota, 12. 5., ob 18.00 Nedelja, 13. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

RESNICA ALI IZZIV Truth or Dare, triler, grozljivka, 98 minut (ZDA) ReĹžija: Jeff Wadlow Igrajo: Lucy Hale, Tyler Posey, Violett Beane, Hayden Szeto, Landon Liboiron

Petek, 11. 5., ob 22.00 Sobota, 12. 5., ob 19.45 Nedelja, 13. 5., ob 18.00

MOJ LAĹ˝NI MOĹ˝ Overboard, romantiÄ?na komedija, 112 minut (ZDA) ReĹžija: Bob Fisher, Rob Greenberg Igrajo: Anna Faris, Eva Longoria, Eugenio Derbez, Swoosie Kurtz, John Hannah, Emily Maddison Petek, 11. 5., ob 19.45 Nedelja, 13. 5., ob 20.00

POLNOÄŒNO SONCE Midnight Sun RomantiÄ?na drama, 91 m inut (ZDA) ReĹžija: Scott Speer

Igrajo: Bella Thorne, Patrick Schwarzenegger, Rob Riggle, Quinn Shephard, Ken Tremblett Sobota, 12. 5., ob 21.45 Ponedeljek, 14. 5., ob 18.00

ReŞija: Robin Campillo Igrajo: Nahuel PÊrez Biscayart, Arnaud Valois, Adèle Haene, Antoine Reinartz Petek, 11. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 12. 5., ob 20.00 – mala dvor.

DIVJA MIĹ KA

ANA, LJUBEZEN MOJA

Wilde Maus, komiÄ?na kriminalka,drama, 103 minut (Avstrija) ReĹžija: Josef Hader Igrajo: Josef Hader, Pia Hierzegger, JĂśrg Hartmann Petek, 11. 5., ob 20.45 – mala dvor.

Nedelja, 13. 5., ob 19.00 – mala dvor.

120 UTRIPOV NA MINUTO 120 battements par minute, drama, 140 minut (Francija)

Ana, mon amour RomantiÄ?na drama, 125 minut (Romunija, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: CĂŁlin Peter Netzer Igrajo: Diana Cavallioti, Mircea Postelnicu, Carmen Tanase, Vasile Muraru, Adrian Titieni Ponedeljek, 14. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. maja 2018

Nagradna križanka Trgovine Emma

RADIO VELENJE

Trgovina Emma Šaleška cesta 16 3320 Velenje Delovni čas: Ponedeljek – petek: 9.00 – 18.30 Sobota: 8.30 – 12.00

Zdravniški nasveti, gostja: prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: srčno popuščanje

NOVO Trgovina Emma Velenje - nasproti trgovine Marcator, vas vabi, da jih obiščete in na enem mestu kupite atraktivna modna oblačila za vse priložnosti, priznanih blagovnih znamk – Luna, Frank Walder, Stret One in druge, …

MODA ...

Emma znana po pestri izbiri elegantnih oblek in oblačil za vsak dan.

ELEGANTNA ŽENSTVENOST za vse postave in priložnosti s posluhom za vaše želje.

Obleke • Majčke Hlače • Šali Torbice • Nakit Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Emma«, najkasneje do ponedeljka 21. maja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. aprila 2018, so:

MARS V8.80 RS 73 ks

Sandi Seklič, Kidričeva 2, 3320 Velenje; Pavla Časl, Subotiška 12, 3320 Velenje; Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA VELENJE ŠOŠTANJ

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. maja NA Z ALOGI

VELIKA IZBIRA

VRTNIH KOSILNIC IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE

lokalne novice

ČETRTEK, 10. maja

VR 46 E VILLAGER

279,99 €

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

SREDA, 16. maja

KONKURENČNE CENE!

Z vami iz za vas!

NA ZALOGI (BCS, SIP) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!

Informacije: 041 813 949

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. aprila do 6. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 30. aprila do 6. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. aprila do 6. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. aprila do 6. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 10. 5. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

10. maja 2018

mali OGLASI Ĺ aleku, v nedeljo, 13.5.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELIÄŒKO pasme Limuzin staro 10 dni prodam. Info: 064 110 515

IĹ ÄŒEM zemljo za vrt, pribl. 2 kubika.

Gsm: O41 692 995

PRIDELKI

RAZNO

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DOMA vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocvetne vrtnice in ciprese (thuja smaragd – razliÄ?nih velikosti), prodam. BevÄ?e pri DolinĹĄku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

ŽIVALI DVE BURSKI KOZI, stari 8 mesecev, za pleme, prodam. Gsm: 031 553 743 NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v

KOMPLET rabljeno kuhinjo z vsemi stroji, prodam. Gsm: 051 311 598 SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure.

Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

NEPREMIÄŒNINE DEL HIĹ E s svojim vhodom, vrtom, nadstreĹĄkom za avto, primerno tudi za vikend v Ljubiji-Kolovrat s pogledom na Golte in Mozirje. Cena: 35.000â‚Ź.

Tel. 070 777 281

od 11. 5. do 17. 5.

- 11. maja 1836 se je v Ixheimu v NemÄ?iji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti 14. oktobra leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; - 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden od ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih; - 11. maja 1984 je v Ĺ oĹĄtanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva ĹĄoĹĄtanjskega rojaka dr. Josipa VoĹĄnjaka; - 12. maja 1951 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil znani restavrator in kipar

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12.5. do 13.5.2018, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ KALE, 170 m2, zgrajena l. 1978, 642 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 95.000 â‚Ź

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA 11, 54,10 m2, adaptirano l. 2010, P/9 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a), 53.000 â‚Ź

SMRTI

POROKE

JOZANOVIĆ MARIJAN, roj. 1954, Velenje, Kardeljev trg 3 MEH ALOJZIJ, roj. 1931, Šoťtanj, Ravne 40

BLAZINŠEK ZORAN, Šoťtanj, Gaberke 275 in ROŽEJ EVA, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 1

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Komunalno podjetje Velenje

• • •

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

KukoviÄ?; - 15. maja 1990 je takratni komandant ĹĄtaba Teritorialne obrambe Velenje JoĹže Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji oroĹžja in streliva v skladiĹĄÄ?a jugoslovanske voj-

radio Postanite naroÄ?nik velenje com mali OGLASI

VETERINARSKA POSTAJA

Gradnja hladilnika v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj 6.

6. 1955 (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ske, ki pa ga ni izvrĹĄil in je tako oroĹžje ostalo v Velenju; - v sredo, 16. maja 1956, malo pred 18. uro je zaÄ?ela oddajati s prvim agregatom na 110.000-voltno prenosno omreĹžje elektriÄ?no energijo termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in GneÄ?a prviÄ? odĹžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju zaÄ?ela delovati nova telefonska centrala s 4000 prikljuÄ?ki; - na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa so 17. maja 2007 odprla vrata novega nakupovalnega centra Supernova; v centru je sedem novih trgovin in gostinskih obratov, v njih pa je delo dobilo veÄ? kot 50 zaposlenih. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

080 80 34

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

IĹ ÄŒEM

Milojko Kumer; - 12. maja 1982 so velenjske rokometaĹĄice pred 1500 gledalci v RdeÄ?i dvorani premagale prvoligaĹĄko ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1862 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ĺžupan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg, ki je umrl 21. marca leta 1911; - na drĹžavnem prvenstvu v ĹĄahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je drĹžavni prvak postal Viki VertaÄ?nik iz TopolĹĄice; VertaÄ?nik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil 3. mesto; - 14. maja 1955 je bila v ÄŒrni na KoroĹĄkem rojena tudi nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu Zofija Mazej

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, brat, dedek in stric

KARL JUHART

IVAN HARTMAN

26. 9. 1943 – 26. 4. 2018

28. 8. 1936 – 19. 4. 2018

Skromno, tiho si Ĺživel, za nas si delal in skrbel.

Na dolgo pot si se podal, a v naĹĄih srcih za vedno boĹĄ ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem.

Hvala tudi osebni zdravnici dr. Katarini Lahovnik, patronaĹžni sestri Tatjani Lesjak in osebju SploĹĄne bolniĹĄnice TopolĹĄica.

Hvala Dragu Kolarju za izreÄ?ene besede slovesa, Ä?astni straĹži in godbi Premogovnika Velenje, gospodoma duhovnikoma Mateju DeÄ?manu in Luku Mihevcu ter pogrebni sluĹžbi Usar.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

Le srce in duĹĄa ve, kako boli, ko tebe veÄ? ni.

Ob boleÄ?i izgubi ljubega moĹža, oÄ?eta, tasta in dedija se iskreno zahvaljujemo za izraze soĹžalja, darovane sveÄ?e in cvetje. Hvala gospodu Ĺžupniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Kolarju, ki je tako lepo opisal njegovo Ĺživljenjsko pot, in pevcem.

Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Ĺ olskega centra Velenje, nekdanjim uÄ?encem in vsem ostalim, ki so bili dobri z naĹĄim Karlijem.

Ohranili te bomo v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena, sinova z druĹžinama in ostalo sorodstvo

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 24

Osrednje sporoÄ?ilo ob dnevu zmage – trajni mir ÂťPovezovati nas mora na vseh ravneh, od lokalnih do svetovnih, ne glede na razlike med nami,ÂŤ je v TopolĹĄici poudaril slavnostni govornik predsednik drĹžave Borut Pahor Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica, 5. maja – ÂťSlovenci smo bili med 2. svetovno vojno na pravi strani zgodovine in skupaj z zavezniki med tistimi, ki so se veselili svobode. Ĺ lo je za tako pomemben dogodek, da velja zlasti zaradi rodov, ki tega niso doĹživeli, obujati spomin nanj,ÂŤ je na sobotni sveÄ?anosti ob 9. maju, dnevu zmage, v TopolĹĄici dejal slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. ÂťKaj je tisto, kar bi nas moralo povezati? Trajni mir! Storimo vse, da na miren naÄ?in reĹĄimo spore na vseh ravneh, od lokalne do svetovne. To naj bo sporoÄ?ilo iz TopolĹĄice. Je preveÄ? vizionarsko razmiĹĄljati, da nikoli veÄ? ne bi bilo vojn?

Slovence so v zadnjih stotih letih prizadele tri, prva, druga in osamosvojitvena.

NaĹĄi otroci in vnuki utegnejo Ĺživeti sto let. Naj jih v naslednjih stotih letih Ä?akajo vojne?ÂŤ se je vpraĹĄal in nadaljeval, ÂťObstaja plemenit in najbolj pomemben cilj od vseh ciljev, ki jih ima Ä?loveĹĄtvo.

To je trajen mir. Zanj se moramo truditi,

â?ą

V TopolĹĄici je bila 9. maja 1945 podpisana kapitulacija nemĹĄkih oboroĹženih sil za jugovzhodno Evropo.

se izogibati sleherni sovraĹžnosti, v govoru in ravnanju, paziti eden na drugega, sodelovati drug z drugim. ÄŒe bo tako, bi si lahko tudi v primeru, da bi proti naĹĄi volji priĹĄlo do poslabĹĄanih varnostnih in drugih razmer v Evropi in soseĹĄÄ?ini, na-

Proslavo skupaj organizirajo Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Mestna obÄ?ina Velenje in Festival Velenje.

UdeleĹžence proslave sta pozdravila Ĺžupana Darko Menih in Bojan KontiÄ?.

Slavnostni govorec predsednik Borut Pahor: ÂťSlovenci smo bili na pravi strani zgodovine.ÂŤ

ĹĄi otroci zaupali, da bodo eden ob drugem stopili v bran svobodi, da jih glede tega ne bo strah.ÂŤ Program so pripravili v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega.

UdeleĹžence ÂťTisti, ki si zatiska oÄ?i pred preteklostjo, proslave, ki jo v TopolĹĄici ob dnevu zmage vsakiÄ? pripravijo v Ĺ aleĹĄki doli- je slep za prihodnost,ÂŤ je med drugim deni, kjer bi si Ĺželeli in kjer si prizadeva- jal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in jo, da bi zaradi pomembnosti dogodka pozval k strpnosti, spoĹĄtovanju, razumepostala drĹžavna proslava, sta v uvodu vanju drugaÄ?nosti in dobri volji. ÂťSamo to pozdravila gostitelja, Ĺžupana Ĺ oĹĄtanja nas vodi v prihodnost,ÂŤ je dejal. in Velenja. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan

9. maj je tudi praznik krajevne skupnosti TopolĹĄica in priloĹžnost za druĹženje.

KontiÄ? pa je poudaril, da je vsaka vojna stanje, v katerem vsak nekaj izgubi. ÂťKot da se iz zgodovine nismo niÄ?esar nauÄ?ili. Danes so nekateri celo proti temu, da se pojavljajo simboli, ki so povezani z uporom,ÂŤ je dejal.

Proslavo so organizirali Krajevna sku-

pnost TopolĹĄica (9. maj je v TopolĹĄici krajevni praznik), ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje in Festival Velenje. Kulturno-umetniĹĄki program je pripravila Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. đ&#x;”˛

TehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce Na njem dobijo konkretne napotke za ukrepanje ob prometni nesreÄ?i, spoznavajo osebne izkuĹĄnje ponesreÄ?encev in pomen usklajenega dela vseh sluĹžb, ki pomagajo ob nesreÄ?ah Milena KrstiÄ? – Planinc

varnostni vidik – vkljuÄ?evanje v promet.

Ne samo kot peĹĄci. Prej ali slej tudi kot Velenje, 4. maja – V soboto je v Vele- kolesarji, motoristi, avtomobilisti.ÂŤ TehniÄ?ni dan se je zaÄ?el z interaktivno nju potekal tehniÄ?ni dan, na katerem so devetoĹĄolci dopolnili znanje o prometni delavnico z naslovom Ĺ e vedno vozim – varnosti in se seznanili s konkretnimi in vendar ne hodim, ki jo izvaja Zavod VOuporabnimi napotki za ukrepanje ob pro- ZIM kot inovativno izobraĹževanje o varmetni nesreÄ?i. ni voĹžnji. Zavod je bil ustanovljen pred V Velenju so tehniÄ?ni osmimi leti. Nastal je z Hudej: ÂťSvoje dnevi za uÄ?enke in uÄ?enrastjo gibanja, ki je nastace zakljuÄ?nih razredov zgodbe ĹĄirimo, lo v druĹĄtvu paraplegikov osnovnih ĹĄol stalnica. Da da naĹĄa zgodba in zaÄ?elo preraĹĄÄ?ati lokalimajo tudi velik pomen, ne okvire ter se razraĹĄÄ?ati ne bi postala poudarja predsednik sveĹĄirĹĄe. Danes je prisotno njihova.ÂŤ ta Karel Drago Seme. ne samo po vsej Sloveniji, ÂťDevetoĹĄolci zapuĹĄÄ?ajo ampak je projekt poznan osnovno ĹĄolo in se podajajo v svet vsak tudi zunaj naĹĄih meja. Zelo uspeĹĄno ga po svoji poti za pridobitev naslednje sto- izvajajo v Srbiji ter Bosni in Hercegovipnje izobrazbe. Pomembno je, da se ves ni. V njem posamezniki – paraplegiki, Ä?as spomnijo, opomnijo na pomemben tetraplegiki in drugi ponesreÄ?enci pro-

â?ą

Pripravil ga je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje v sodelovanju z Zavodom VOZIM, Prometno policijo Celje, Policijsko postajo Velenje, poklicnim jedrom Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje, Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje, Zdravstvenim domom Velenje in ZdravniĹĄkim druĹĄtvom Velenje. metnih nesreÄ? – svojo osebno zgodbo ĹĄirijo naprej z namenom, da se ne ponovi ĹĄe komu.

V Velenju so mladi z zanimanjem prisluhnili paraplegiku Janezu Hudeju: ÂťKo sem bil star osemnajst let, se mi je zaradi veÄ? storjenih napak zgodila prometna nesreÄ?a: hitra voĹžnja, neustrezna oprema, vozilo ni bilo brezhibno, prisoten je bil alkohol. Vse tisto torej, kar predstavlja

Na Titovem trgu so se (med drugim) seznanili z reĹĄevanjem ponesreÄ?enca iz vozila s pomoÄ?jo ĹĄkarij. Demonstrirali so ga velenjski poklicni gasilci.

najpogostejĹĄe vzroke za nastanek prometnih nesreÄ?.ÂŤ Pravi, da ima same pozitivne izkuĹĄnje s tovrstnim izobraĹževanjem. ÂťTo je naÄ?in, ko imajo mladi moĹžnost spoznati pomen prometne varnosti iz drugega zornega kota, z osebnimi zgodbami. ÄŒe uspemo tako reĹĄiti eno Ĺživljenje, je to nekaj neprecenljivega in neizmerljivega.ÂŤ TehniÄ?ni dan so za tem nadaljevali na Titovem trgu s prikazom varne voĹžnje s kolesom na poligonu in oĹživljanjem ponesreÄ?enca, predstavitvijo prometne policije, specialnega reĹĄevalnega vozila in

Ko sliĹĄijo nekoga, ki se mu je zgodila prometna nesreÄ?a, je v dvorani vedno tiĹĄina. Tudi tokrat je bilo tako. Na sliki Janez Hudej iz Zavoda VOZIM in Karel Drago Seme, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

gasilske enote ter demonstracijo odsevnih teles. ÄŒeprav so bili ves Ä?as nad njimi temni oblaki, vmes pa je padlo tudi malo deĹžja, đ&#x;”˛ ne eni in ne drugi niso popustili. â€

Rekli so â?ą BlaĹž MiklavĹžina: ÂťPomembni se mi zdijo taki dnevi.

Za daj se v prometu pojavljam kot peĹĄec in kolesar in dobro je vedeti Ä?im veÄ? o varnosti v cestnem prometu.

Kot kolesar, denimo, vem in se tega tudi drĹžim, kako zelo pomembna je uporaba Ä?elade.ÂŤ Nina ÄŒeh: ÂťDelavnica Ĺ e vedno vozim, vendar ne hodim, ti da misliti! Res. ÄŒisto nekaj drugega je, ko neposredno sliĹĄiĹĄ zgodbo tistega, ki je nesreÄ?o doĹživel, kot Ä?e ti o tem pripoveduje kdo drug.ÂŤ