NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 1
V petek (6/18°C) delno oblaÄ?no, v soboto (7/19°C) in nedeljo (8/18°C) preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno.
ÄŒetrtek, 16. maja 2019â€
ĹĄtevilka 19 | leto 66â€
www.nascas.siâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
Ne smemo dovoliti spreminjanja zgodovine
cena 1,90 â‚Ź
Tokrat grem volit Milena KrstiÄ? – Planinc
7 V TopolĹĄici je potekala slovesnost ob dnevu zmage nad faĹĄizmom, s katerim obeleĹžujemo konec druge svetovne vojne. Ta kraj je bil namreÄ? eno od petih evropskih prizoriĹĄÄ?, kjer so zavezniki leta
1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemĹĄkih oboroĹženih sil. Dogodek, ki je pomemben tudi za evropsko zgodovino in kasnejĹĄi razvoj demokratiÄ?ne Evrope, so krajani Krajevne sku-
pnosti TopolĹĄica izbrali za svoj praznik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil obrambni minister Karel Erjavec. (VeÄ? na strani 7). đ&#x;”˛
Pomlajenim GorenjÄ?anom pokalno zlato RokometaĹĄi Gorenja Velenja se veselijo pokalnega naslova
Do konca drĹžavnega prvenstva so le ĹĄe ĹĄtirje krogi. Jutri bodo (ob 19.00) ljubitelji rokometa lahko pozdravili svoje zlate pokalne junake v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani na tekmi z Loko. V osmem krogu bodo v sredo (22. 5.) gostovali v Kopru, v predzadnjem krogu (25. 5.) bodo njihovi nasprotniki rokometaĹĄi Rika Ribnice, za konec sezone (31. maja v Celju) bodo skuĹĄali znova navduĹĄiti z igro v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju.
MoĹĄtvo je zaÄ?etek aktualne sezone zaÄ?elo zelo spremenjeno, predvsem pa pomlajeno. Odgovorno trenersko delo je prevzel Zoran JoviÄ?ić, nekdaj tudi slovenski reprezentant, ki je svoje velike igralske izkuĹĄnje zaÄ?el prenaĹĄati v delo. NihÄ?e najbrĹž ni priÄ?akoval, da bo ta pomlajena velenjska zasedba v manj kot letu dni tako navduĹĄila svoje ljubitelje, da bo po ĹĄestnajstih letih visoko v rokah dvignila drugi najpomembnejĹĄi rokometni naslov v drĹžavi, Pokal Slovenije. Za sklepni turnir prejĹĄnji konec tedna v Novem mestu so velenjske ‚ose› zmeĹĄale pravi strup. V uvodni tekmi so po dobrih petih sezonah premagale Celje Pivovarno LaĹĄko in pred njimi je bila le ĹĄe ena ovira do osvojitve naslova – rokometaĹĄi domaÄ?e Krke. Z novo odliÄ?no predstavo
so velenjski rokometaĹĄi prepreÄ?ili gostiteljem, da bi po osvojitvi superpokala svojo klubsko vitrino obogatili ĹĄe s pokalnim naslovom. Njihova nastopa v srediĹĄÄ?u dolenjske prestolnice sta bila tudi po trenerjevih besedah – fantastiÄ?na.
Rod Pusti grad Ĺže 60 let
Veter v zaÄ?etku tedna povzroÄ?il nekaj ĹĄkode
Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 18. maja, ob 18. uri bo vkulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju proslava ob 60-letnici taborniĹĄkega rodu Pusti grad. DruĹženje se bo nadaljevalo pred vilo LuÄ?ka z akustiÄ?nim koncertom Mi2. Ob tej priloĹžnosti bodo istega dne v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli taborniĹĄko razstavo, taborniki pa bodo imeli od 9. do 15. ure na Trgu svobode Vesela đ&#x;”˛ mkp sreÄ?anja. â€
Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 13. maja – Napovedi vremenoslovcev so se v teh vse prej kot pomladnih dneh v Ä?asu ledenih moĹž v zaÄ?etku tedna zelo uresniÄ?ile. MoÄ?an veter je pihal marsikje po Sloveniji in znova zahteval posredovanje gasilcev. Intervencije so zabeleĹžili tudi gasilci v Ĺ aleĹĄki dolini. Tako so Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj mesto posredovali v Belih Vodah. Pri Savinekovi Ĺžagi je veter poĹĄkodoval telefonski drog, ki je ogroĹžal bliĹžnji stanovanjski objekt, nekoliko niĹžje pri gostilni Savinek pa je pod teĹžo sunkov vetrov klonila lipa, ki je padla na avtomobil. V BevÄ?ah pri Velenju in v Vinski Gori pa je veter odkril nekaj stanovanjskih objektov. Posredovali so velenjski in bevĹĄki gasilci.
Foto Jurij VoduĹĄek
20
đ&#x;”˛
Maja bo veÄ? sto milijonov drĹžavljanov Evropske unije volilo 751 poslancev za Evropski parlament, ki bodo v njem zastopali drĹžavljane naslednjih pet let. Volitve bodo potekale med 23. in 26. majem. V Sloveniji, kjer bomo izvolili osem poslancev, bo sploĹĄno glasovanje v nedeljo, 26. maja. V vseh drĹžavah Ä?lanicah Ĺže nekaj Ä?asa potekajo prizadevanja za dvig volilne udeleĹžbe. Ta na evropski ravni Ĺže petnajst let ne dosega polovice volilnega telesa, Slovenija pa je v tem ena najslabĹĄih v uniji. Pred petimi leti se je evropskih volitev udeleĹžila manj kot Ä?etrtina volilnega telesa, ĹĄe bolj kot to pa je skrb vzbujajoÄ?e, da se je evropskih volitev udeleĹžilo le 15 odstotkov mladih. S pozivom, da je Evropska unija na kriĹžiĹĄÄ?u poti in da ji ob nizki volilni udeleĹžbi grozi nadaljnji prodor ekstremnih in populistiÄ?nih sil, Ĺželijo politiÄ?ne stranke, evropski poslanci in Evropski parlament na voliĹĄÄ?a v letoĹĄnjem maju pripeljati Ä?im veÄ? volilnih abstinentov. Zato so v Evropskem parlamentu zagnali kampanjo o ozaveĹĄÄ?anju z naslovom Tokrat grem volit. Zakaj je dobro glasovati, priti na voliĹĄÄ?e, oddati svoj glas, izbrati? Zato, ker s tem – tako kot na vseh drugih volitvah – odloÄ?aĹĄ o sebi, svoji prihodnosti. Evropski parlament je tisti, ki odloÄ?a o zadevah, ki vplivajo na vsakdanje Ĺživljenje slehernega Evropejca in Evropejke. Tudi slehernega potroĹĄnika. Zato se kampanji za evropske volitve in volilno udeleĹžbo pridruĹžuje tudi Zveza potroĹĄnikov Slovenije oziroma evropske potroĹĄniĹĄke organizacije, ki poudarjajo, da je bila v preteklih desetletjih EU moÄ?na gonilna sila za vzpostavitev pogumnih predpisov varstva potroĹĄnikov, ki posegajo na ĹĄtevilna podroÄ?ja naĹĄega Ĺživljenja – denimo pravic letalskih potnikov, telefoniranja in brskanja po spletu v tujini, spletnega nakupovanja, oznaÄ?evanja Ĺživil, varnosti igraÄ?, vsebnosti kemikalij v izdelkih ... Te predpise smo sprejeli za samoumevne, kar pa ĹĄe zdaleÄ? ne drĹži. Tokratne evropske volitve, pravijo, bodo prelomne. Opredelile bodo prihodnjo usmeritev. Podnebne spremembe, migracije, digitalna prihodnost ‌ so teme, ki jih drĹžave same ne bodo mogle reĹĄiti. Lahko jih le skupaj, s sodelovanjem. Da gremo volit, pa je pomembno tudi zato, ker tudi demokracija đ&#x;”˛ ni samoumevna, kot bi marsikdo mislil. â€
S. Vovk
Sprejem za rokometaĹĄe Gorenja Velenja bodo danes, v Ä?etrtek, 16. maja, pripravili tudi v mestni hiĹĄi. Zmagovito ekipo bo ob 15. uri v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje sprejel podĹžupan Peter Dermol. Potem ko se je znaĹĄel na rokah svojih igralcev, se je ganjen zahvalil najprej njim (ÂťTo je njihova zasluga!ÂŤ), svojim sodelavcem in seveda tudi zvestim navijaÄ?em Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom oziroma vsem VelenjÄ?anom.ÂŤ
đ&#x;”˛
tp
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
Konstituiran nov svet zavoda ZD Velenje
LOKALNE novice
Zahtevajo ureditev razmer v zdravstvu Nazarje – Pred zdravstvenim domom v Nazarjah se je v torek popoldan odvil javni shod. Pripravila ga je civilna iniciativa za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov. Razlogov zanj so organizatorji navedli veÄ?: od velikih kadrovskih, finanÄ?nih teĹžav javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje do nestrokovnega ukinjanja nekaterih programov, nerazumljive privatizacije nekaterih dejavnosti. S prstom so pokazali na vodstvo javnega zavoda, ki da deluje netransparentno, izrekli so mu tudi nezaupnico. Prst so uperili ĹĄe na nadzorni odbor in svet javnega zavoda, ki naj bi vedela za nastale razmere, pa nista ukrepala. Prav tako na svet ustanoviteljev – tamkajĹĄnjih sedem Ĺžupanov, ki je nezainteresiran za ureditev stanja. Zahteve za ureditvi razmer in za ohranitev vseh dosedanjih dejavnosti, vkljuÄ?no s 24-urno nujno medicinsko pomoÄ?jo, so strnili v 11 toÄ?k, pred skoraj vse pa zapisali napotnico z oznako nujno. Kot so ĹĄe dejali na shodu, ki se ga je – po ocenah nekaterih – udeleĹžilo pribliĹžno 300 obÄ?anov, mislijo resno, da so dokazali, da jim ni vseeno za njihovo zdravje in Ĺživljenje. Vztrajali bodo na reĹĄitvah, ki so dobre za vse obÄ?ane in ne bodo odnehali. Po potrebi se bodo znova odzvali, ĹĄe bolj odloÄ?no in ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu. Direktorica ZD Nazarje Darja Es je v pisnem odzivu na danaĹĄnji protestni shod zapisala, da razume stisko in skrb obÄ?anov. “Zagotavljam, da so vsa prizadevanja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje usmerjena v to, da zagotovimo ustrezno zdravstveno varstvo za obÄ?ane in normalne pogoje dela za naĹĄe zaposlene,â€? je dejala.
DruĹžinski piknik prestavili v avgust Velenje, 14. maja – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je v soboto, 18. maja, Ĺželela pripraviti sproĹĄÄ?eno druĹženje druĹžin v SonÄ?nem parku, posveÄ?eno Svetovnemu dnevu druĹžin. Zamislili so si ga kot piknik druĹžin, z bogatim spremljevalnim programom na odru in ĹĄtevilnimi aktivnostmi v parku. Ĺ˝al pa so trije ledeni moĹžje in Zofija letos pokazali vso svojo moÄ?. Zaradi neugodnega, tudi ob koncu tedna nestabilnega majskega vremena in razmoÄ?enosti tal, prireditve to soboto ne bo. MZPM Velenje jo bo izvedla v soboto, 31. avgusta, tik pred iztekom poletnih poÄ?itnic.
Ĺ e prosta mesta za letovanje v Savudriji Velenje, 14. maja – Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so sredi aprila zaÄ?eli vpis za letoĹĄnje zdravstveno letovanje otrok iz Ĺ aleĹĄke doline ob morju. Prosta mesta za letovanje v PoreÄ?u, kamor bo 86 otrok in 10 vzgojiteljev za 10 dni odpotovalo 25. 6., so bila zelo hitro polna. Ĺ e vedno pa imajo nekaj prostih mest za letovanje v Savudriji. Otroci in mladostniki bodo tja odpotovali 16. julija, domov pa se bodo vrnili 26. julija. Vpis bo potekal do zapolnitve prostih mest. MZPM Velenje zainteresirane starĹĄe in otroke zaradi laĹžje organizacije letovanja vabi, da se Ä?im prej oglasijo v vili RoĹžle, kjer poteka vpis v kolonije.
Za naloĹžbe okvirni sporazum Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javno naroÄ?ilo za sklenitev okvirnega sporazuma z veÄ? ponudniki za izvajanje investicijskih del na obÄ?inskih cestah v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in krajevnih skupnostih v letoĹĄnjem letu. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo na osnovi okvirnega sporazuma oddala posamezna naroÄ?ila investicij za kolesarske steze, javne poti, ceste in hodnike za peĹĄce, ki jih upravlja. Posamezno naroÄ?ilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoÄ?e ukrepe, na primer izgradnjo ali prenovo fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta. Iz okvirnega sporazuma pa so izvzete sanacije voziĹĄÄ?, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. ÂťS podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naroÄ?nik razpisal povpraĹĄevanje na osnovi tega okvirnega sporazumaÂŤ, je povedala Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije in projekte v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e 17. maja.
Sistem Bicy nadgrajen Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje so izposojo koles BICY nadgradili z novo postajo, ki ima ĹĄest stebriÄ?kov in je pri osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca. Razvili so tudi mobilno aplikacijo BICY, ki omogoÄ?a spremljanje stanja sistema za izposojo koles preko pametnih telefonov. NaloĹžite si jo lahko preko trgovine Google Play (bicy) in iOS App Store (bicy app). đ&#x;”˛
NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o., Velenje.
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.
16. maja 2019
tp, mz, mkp
V njem bo namesto enajstih sedem Ä?lanov – Vodila ga bo Marija Turner iz vrst zaposlenih Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje, 7. maja – V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje je v torek potekala konstitutivna seja novoimenovanega sveta zavoda. Naslednja ĹĄtiri leta mu bo predsedovala Marija Turner. V nov mandat je svet zavoda z odloÄ?itvijo ustanovitelja vstopil s sedmimi Ä?lani in Ä?lanicami in ne veÄ? enajstimi, kolikor jih je ĹĄtel doslej. ZmanjĹĄanje ĹĄtevila Ä?lanov gre predvsem na raÄ?un predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda, ki se je iz petih zmanjĹĄalo na dva. Ob njiju sta v svetu zavoda dva predstavnika Mestne obÄ?ine Velenje, po eden ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki ter en predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Svet zavoda v novem mandatu: Marija Turner, Maja Ĺ kerjanec (zaposleni), Irena Sivka PoljanĹĄek in Drago MartinĹĄek (obÄ?ina Velenje), mag. Judita ÄŒas KrneĹža (obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj), Nevenka Golob (ZZZS). ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo ime svojega predstavnika sporoÄ?ila naknadno.
Tadeja Lesnjak Cizej, ki je s konstitutivno sejo zakljuÄ?ila ĹĄtiriletni mandat predsednice, je ĹĄtiriletni mandat ocenila za precej naporen, a so vse naloge, ki so jih prevzeli, opravili odgovorno, pravi. ÂťZaÄ?elo se je Ĺže z imenovanjem novega direktorja, takrat primarija Zdenka Kikca, ki pa se je po
Tadeja Lesnjak Cizej: Âť Imeli smo sedemnajst rednih in osem dopisnih sej in sprejeli veÄ? kot 130 sklepov.ÂŤ
enem letu odloÄ?il, da se bo vrnil na svoje prejĹĄnje delovno mesto, tako da je bilo treba speljati vse postopke za imenovanje novega. Na osnovi razpisa je bil izbran sedanji direktor mag. Janko Ĺ teharnik, ki pa je tudi prvi direktor
â?ą
Marija Turner in Maja Ĺ kerjanec, nova predsednica in podpredsednica.
Zdravstveni dom Velenje skupaj z zdravstvenima postajama v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo prebivalcem Ĺ aleĹĄke doline.
kolegij, ki odloÄ?a o pomembnih strokovnih odloÄ?itvah. ÂťV tem obdobju smo potrdili tudi finanÄ?ni naÄ?rt, ki je omogoÄ?il ureditev veÄ? sploĹĄnih ambulant, obnovo laboratorija, nabavo vozil za nujno medicinsko pomoÄ? ... Zelo veseli pa smo, da se je Zdravstveni dom kadrovsko okrepil tako z zdravniki kot programi. S tem smo obÄ?anom omogoÄ?ili boljĹĄi dostop do zdravstvenih storitev, kar pa vemo, da je v Sloveniji danes marsikje teĹžava.ÂŤ đ&#x;”˛
Zdravstvenega doma Velenje po veÄ? kot dvajsetih letih, ki ni zdravnik.ÂŤ Zato so uvedli strokovni
Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza
Ob volitvah (spet) vse prav pride Kdo v Evropo – Cesta v svet – Poudarki turizmu – Po ulicah in bregeh – Ĺ e kar gori Tradicija ĹĄe vedno nekaj velja! Ledeni moĹžje z ÂťuscanoÂŤ Zofko vred se tudi letos niso izneverili. Sicer pa so le ĹĄe dodali nekaj moÄ?e veÄ? v Ĺže tako deĹževno in dokaj hladno pomlad. Mokro vreme obÄ?utijo tudi migranti, ki letos dokaj mnoĹžiÄ?no vstopajo k nam, kot da sosedje meje sploh ne bi varovali. Pri nas jih ÂťsprejemamoÂŤ razliÄ?no. Eni jim pomagajo, drugi bi se jih radi na hitro znebili. Slovenija se je paÄ? znaĹĄla med ÂťpretoÄ?noÂŤ HrvaĹĄko in zaprto Avstrijo. Tovrstni priĹĄleki so tudi pogosta tema bliĹžajoÄ?ih se evropskih volitev. Za in proti! Kako reĹĄevati to vpraĹĄanje: ostro ali Ä?loveĹĄko? VeÄ? kot sto se jih bo pri nas potegovalo za to dobo plaÄ?ano evropsko mesto. Takih, ki bodo na volitvah odloÄ?ali, kdo bo res ĹĄel v ÂťEvropoÂŤ, bo gotovo spet malo. Ko bi volili vsaj vsi, ki menijo, da je prav, da je naĹĄa deĹželica v taki druĹžbi! Seveda se tudi pri nas mnogi ne bi radi zapirali v svoje lokalne okvire. Ĺ e najmanj prometno, saj za mnoge ĹĄe vedno velja, da Âťvse poti vodijo v LjubljanoÂŤ. In tudi zato bi ljudje z naĹĄega konca in KoroĹĄke radi, da bi bil prikljuÄ?ek hitre ceste 3. razvojne osi v Ĺ entrupertu in ne kje niĹžje proti Celju. TakĹĄno ÂťstiÄ?iĹĄÄ?eÂŤ si Ĺželijo tudi Zasavci in PreboldÄ?ani, saj naj bi se tu na avtocesto prikljuÄ?ila naÄ?rtovana nova prometna povezava med Zasavjem in Savinjsko dolino. Zasavje bi se z izgradnjo take sodobnejĹĄe prometne povezave reĹĄilo iz cestne osame, saj zdaj nimajo na nobeno stran kakĹĄne sodobne ceste, pogosto so zaradi hujĹĄih nesreÄ? odrezani od sveta. Cesta med Preboldom in Zasavjem sicer Ĺže je, vendar ozka in vijugasta. Zamisel o gradnji sodobne, ki bi potekala tudi skozi predor ali dva, je tudi Ĺže stara, zdaj vendarle spet bolj aktualna. Zasavje bi predvsem dobilo boljĹĄo povezavo na avtocesto, sam Prebold bi se reĹĄil gostega prometa skozi srediĹĄÄ?e kraja. Seveda cesta ĹĄe ne bo ÂťjutriÂŤ, a vsaj zaÄ?etki premikanja vendarle so. BoljĹĄe prometne povezave so pomembne tudi za turizem. Ne vem, Ä?e bodo ravno o tem kaj spregovorili tudi na Slovenski turistiÄ?ni borzi, ki se prav danes zaÄ?enja v podÄ?etrtĹĄkih Termah Olimia. Ta je namreÄ? v osnovi namenjena spoznavanju in trĹženju naĹĄe turistiÄ?ne ponudbe. Pa seveda tudi krepitvi partnerstev in tkanju novih povezav. K povezovanju v turizmu pa so Ĺže naredile resen korak
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
tri obsoteljske obÄ?ine – PodÄ?etrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Na skupni seji vseh treh obÄ?inskih svetov so sprejeli enotno strategijo turizma do leta 2023. Skupaj bi radi postali prepoznavna turistiÄ?na regija v Evropi. Pri tem raÄ?unajo tudi na sodelovanje lokalnega gospodarstva. Na razvoj turizma prisegajo tudi v Celju, vendar je ta mesec osrednja pozornost namenjena ĹĄportu. Maj je v Celju Ĺže tradicionalno mesec ĹĄporta. Vreme jim sicer malo nagaja, vendar je veliko moĹžnosti tudi v zaprtih prostorih. Sicer pa se Celjani lahko pohvalijo, da imajo glede na ĹĄtevilo prebivalcev najveÄ? povrĹĄin za ĹĄport in rekreacijo v drĹžavi. Razen priljubljenega teka ob Savinji pripravljajo 25. maja ĹĄe noÄ?ni tek v starem srediĹĄÄ?u mesta. Pester bo zadnji dan prireditev, to bo Ĺže 2. junija, ko bo na Ĺ pici in ob njej (tudi na Savinji) veliko razliÄ?nih prireditev. A zadnji vikend je v Celju tudi ÂťdiĹĄalo po bencinuÂŤ. Na celjskem sejmiĹĄÄ?u je bil namreÄ? sejemski trojÄ?ek Avto in vzdrĹževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom. ÄŒeprav so ti sejmi bolj strokovne narave, je bilo tudi dovolj moĹžnosti za paĹĄo za oÄ?i. Seveda tudi ni ĹĄlo brez nekaterih kritiÄ?nih besed. Predvsem avtoprevozniki so opozarjali na svoje teĹžke razmere ter neenakomeren poloĹžaj z vozniki od drugod. Tudi v Ĺ marju so tekli, saj so pripravili Ĺže Ä?etrti Tek po ĹĄmarskih bregeh. Med skoraj 300 tekaÄ?i je bil tudi (novi) ĹĄmarski Ĺžupan Matija ÄŒakĹĄ, sicer pa je teklo mlado in staro. Rekreativno prireditev so organizatorji zdruĹžili z dobrodelnostjo: en evro od vsake startnine so namenili ĹĄmarskemu Varstveno-elovnemu centru. Pri nas pa se ĹĄe nadaljujejo prireditve ob 100-letnici smrti Ä?astnika, pesnika in borca za severno mejo Franja Malgaja. V Ĺ entjurju – v zaselku HruĹĄevec se je Malgaj rodil – so pripravili Malgajevo leto z razliÄ?nimi prireditvami. Za zaÄ?etek akademijo, KoroĹĄki dan; prireditve bodo trajale vse do 20. novembra. Pa ĹĄe to: Zdaj Ĺže kar dolgotrajno deĹževje je sicer zagotovo pomagalo dokonÄ?no pogasiti vse kresove – deponije in razni prostori za razliÄ?ne odpadke pa ĹĄe kar gorijo.
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 3
3
Ĺ˝ARIĹ ÄŒE
16. maja 2019
Rekorden naloĹžbeno naravnan proraÄ?un Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na majski seji potrdili rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una, ki je od lanskega viĹĄji za skoraj 15 milijonov evrov – Zaznamujejo ga naloĹžbe, za katere bodo namenili kar 43 odstotkov denarja Mira ZakoĹĄek
Velenje, 14. maja – Sejo je vodil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je svetnike seznanil, da mu je Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je zaradi bolezni odsoten, dal pooblastilo za vodenje obÄ?ine.
Kljub velikemu naloĹžbenemu zalogaju ohranjajo socialo
Majska seja velenjskega obÄ?inskega sveta je potekala v znamenju sprememb proraÄ?una, ki so ga sprejeli pred letom in pol in Ĺže takrat predvideli, da bodo potrebne spremembe. S tem so Ĺželeli zaradi lokalnih volitev zagotoviti nemoteno proraÄ?unsko financiranje. NajveÄ?je spremembe je svetnikom predstavil Peter Dermol, ki je ponovno poudaril, da je morala obÄ?ina zaradi poÄ?asnejĹĄih postopkov pri pridobivanju nepovratnih sredstev zaÄ?etek nekaterih naloĹžb prenesti v letoĹĄnje leto. Zato jim je ob koncu leta na raÄ?unu ostalo dobrih 5 milijonov sredstev, ki so jih prihranili za lastno udeleĹžbo. Zdaj se ciklus vlaganj zaÄ?enja,
skupaj bodo letos iz proraÄ?una namenili 17,6 milijona evrov, od tega bo 11,5 milijona evrov nepovratnega denarja. Dodatnih 1,1 milijona evrov so morali zagotoviti za viĹĄje plaÄ?e, ki jih je vlada delavcem v drĹžavnem sektorju odobrila po dogovoru s sindikati. Ob tem je Mestni obÄ?ini Velenje zagotovila slabega pol milijona evrov, preostanek pa so morali
zagotoviti iz drugih virov. Skupaj bo letoĹĄnji proraÄ?un teĹžak 54,8 milijona evrov, od tega bo 43 odstotkov namenjeno naloĹžbam, za plaÄ?e in tekoÄ?e stroĹĄke bodo namenili 10 odstotkov naÄ?rtovanih prihodkov. ZaÄ?eti nameravajo graditi prireditveni prostor in oder (ĹĄe pred poletjem), upajo pa, da bo zakljuÄ?en tudi postopek za pridobitev
Sneli so roza-modra oÄ?ala Mladi ustvarjalci letoĹĄnjega nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli tudi letos navduĹĄili Velenje, Ljubljana, 17. junija – O naslovu 'Snemimo roza-modra oÄ?ala: Ustvarjajmo druĹžbo enakih moĹžnosti in priloĹžnosti za dekleta in fante' so osnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci tudi letoĹĄnje, Ĺže dvajseto leto, ustvarjali na nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli, ki ga koordinira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tema letoĹĄnjega nateÄ?aja je bila aktualna za ĹĄtevilne mlade ustvarjalce, zato je v njem sodelovalo kar 140 ĹĄol in veÄ? kot 10 tisoÄ? mladih ustvarjalcev. V petek, 10. maja, so v ljubljanskem Pionirskem domu pripravili nacionalni zakljuÄ?ek nateÄ?aja, na katerem so razglasili tudi zmagovalce po posameznih kategorijah. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, ki je nateÄ?aj izpeljala za obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske in Spodnje Savinjske doline, je na zakljuÄ?no prireditev peljala vse dobitnike nacionalnih nagrad in posebnih priznanj ter njihove mentorje iz treh dolin. Na nateÄ?aju, ki ga koordinira Zveza prijateljev mladine Slovenije, je po vsej Sloveniji sodelovalo kar 140 ĹĄol in 10.617 mladih ustvarjalcev, ki so svoje mnenje in predloge izraĹžali likovno, literarno, fotografsko in v video obliki. MZPM Velenje je na letoĹĄnji nateÄ?aj v regijskem merilu prejela
kar 239 del iz 19 osnovnih in dveh srednjih ĹĄol. Posebni regijski komisiji sta med njimi izbrali 69 del, ki so jih poslali na nacionalno raven nateÄ?aja. Na nacionalni prireditvi so nagradili 46 uÄ?encev in dijakov. Med dobitniki so bili tudi letos osnovnoĹĄolci iz treh dolin naĹĄe regije. Anja PireÄ?nik in Kaja Praprotnik iz CVIU Velenje sta prejeli posebni nagradi na likovnem podroÄ?ju, njun mentor je bil Robert KlanÄ?nik. Na literarnem podroÄ?ju je 1. mesto med uÄ?enci prve triade pod mentorstvom Angelike Urbanc osvojil Rok Mogu iz OĹ Polzela, podruĹžnica OĹ AndraĹž. Prvo mesto v tretji triadi je na literarnem podroÄ?ju osvojila Iva Topolovec iz OĹ Ĺ˝alec, njena mentorica je bila Nina JaneĹžiÄ?. Na fotografskem nateÄ?aju je 2. mesto osvojil Martin Hodnik Plaskan iz OĹ Polzela, mentorica je bila Karmen Zupanc. Na video nateÄ?aju pa je 2. mesto v nacionalnem merilu osvojila skupina uÄ?enk iz OĹ Polzela Zoja Skaza, Liza TkalÄ?ec in Nika Lesjak. Nagrajeni kratki film so ustvarile pod mentorstvom Mojce Cestnik in Boruta PetriÄ?a. V petek, 17. maja, bo ob 11. uri MZPM Velenje v mali dvorani velenjskega kulturnega doma pripravila ĹĄe regijsko prireditev, na kateri bodo po ogledu predstave KokoĹĄka Emilija v izvedbi KD GledaliĹĄÄ?e Velenje podelili priznanja uÄ?encem in uÄ?enkam, ki so se z regijskega uvrstili na nacionalno raven đ&#x;”˛ nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli.â€
nepovratnih sredstev za obnovo Starega trga. Vse kaĹže, da bodo Ĺže letos zgradili velik del kolesarskega mestnega omreĹžja (za to imajo predvidenih 371 tisoÄ? evrov), naÄ?rtovali pa so ga za prihodnje leto. V rebalansu je ĹĄe energetska prenova bazena, ki jo izvajajo v javno-zasebnem partnerstvu (zato so zagotovili dodatnih 284 tisoÄ?akov). Prej, kot so naÄ?rtovali, bodo zgradili tudi oskrbovana stanovanja, za katera namenjajo dodatnih 166 tisoÄ?akov. Nov v proraÄ?unu za letos je tudi nakup garaĹž nad avtobusno postajo, ki jih bodo (Ä?e se bodo uspeĹĄno dogovorili s steÄ?ajnim upraviteljem) odkupili. 150 tisoÄ?akov dodatno namenjajo za ureditev ploÄ?nika na cesti, ki jo bo v Ĺ kalah gradila drĹžava, 114 za najem stanovanj ‌
Nekateri naÄ?rti bodo morali poÄ?akati
Seveda pa zaradi vsega tega nekatere naÄ?rtovane naloge obÄ?ina odmika. Manj bodo namenili za vzdrĹževanje objektov krajevnih skupnosti in cest. V prihodnje leto odmikajo izgradnjo adre-
Rekli so â?ą
Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD): ÂťPozdravljam razvojno in investicijsko naravnan proraÄ?un, ĹĄe posebej pa me veseli, da nam je uspelo ob tem ohraniti socialno naravnanost, na katero smo vsa leta tako ponosni.ÂŤ Suzana KavaĹĄ (SDS): ÂťNaĹĄa svetniĹĄka skupina takĹĄnega rebalansa ne bo podprla, saj ocenjujemo, da je v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah, saj so predvideni niĹžji prihodki kot odhodki,ÂŤ se s predstavljenimi argumenti ni strinjala ‌ Peter Dermol (SD) ji je ĹĄe enkrat pojasnil, da je treba k ĹĄtevilkam dodati znesek preseĹžka lanskega leta, med drugim je dejal: ÂťÄŒe ste imeli ob koncu lanskega leta dve Ä?okoladici in potem letos dobili ĹĄe tri, jih imate pet in ne zgolj tri.ÂŤ Darinka Mravljak (DeSUS): Rebalans smo v naĹĄi svetniĹĄki skupini temeljito prouÄ?ili in ga bomo tudi potrdili, ker je investicijsko naravnan, za nas pa je tudi pomembno, da ostaja socialna koĹĄarica enaka. Ĺ˝elim pohvaliti delo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, ki je s proraÄ?unom tako skrbno gospodaril in zagotovil prihranke, ki nam letos pridejo zelo prav.ÂŤ Matej Jenko (Dobra drĹžava): Želim pohvaliti dobro delo nalinskega parka na prostoru nekdanjega odprtega bazena. V prihodnje leto prenaĹĄajo tudi sofinanciranje prenove Ĺ aleĹĄke ceste (gre za drĹžavno cesto, katere prenovo je v prihodnje leto prenesel DARS).
Potrebno bo zadolĹževanje
Za tako obseĹžne naloĹžbe, ki jih naÄ?rtujejo letos, se nameravajo zadolĹžiti za 2,45 milijona evrov, 338 tisoÄ? evrov kreditov pa bodo odplaÄ?ali. Peter Dermol je to ocenil za racionalno, podkrepil pa s podatkom, da so v zadnjih osmih letih udejanjili za 152 milijonov
strokovnih sluĹžb in socialno naravnanost proraÄ?una. Vseeno ne bom glasoval za, ker ocenjujem, da investicije, ki jih naÄ?rtujemo, niso razvojno naravnane.ÂŤ Aleksandra VasiljeviÄ? (SD): ÂťProraÄ?un je razvojno naravnan, saj omogoÄ?a razvoj in napredek mestne obÄ?ine Velenje in dviguje kvaliteto Ĺživljenja tukajĹĄnjim prebivalcem. Irena PoljanĹĄek Sivka (SD): ÂťRebalans bom podprla, saj pri tem ne gre zgolj za ĹĄtevilke, napisane v tabelah, ampak ves napredek lahko vidimo, ko se sprehajamo po naĹĄem lepem, enem najlepĹĄih evropskih mest. Pa seveda tudi, ko gremo na prireditve, ko se ĹĄportno udejstvujemo ‌ Veronika Juvan (NSi): ÂťVerjamem, da so proraÄ?un strokovnjaki dobro pripravili, tudi ponosna sem na Velenje, kako se razvija, sem pa proti zadolĹževanju, zato proraÄ?una ne bom podprla.ÂŤ Bojan Ĺ karja (SD): ÂťNaj spomnim, kako modra je bila odloÄ?itev, da smo letoĹĄnji proraÄ?un sprejeli Ĺže leta 2017 in tako zagotovili uspeĹĄen start v letoĹĄnje leto. Aktivnosti tako dobro ne bi mogle teÄ?i, Ä?e bi imeli financiranje po dvanajstinah. evrov naloĹžb, zanje pa najeli zgolj 22 milijonov evrov kreditov.
Socialo ohranjajo
Kljub takĹĄnemu investicijskemu zalogaju in dodatnim zakonskim obveznostim, za katere pa drĹžava ni zagotovila dodatnih sredstev, v rebalansu proraÄ?una ohranjajo ves nivo doseĹžene sociale in tudi vse tisto, kar dviguje druĹžbeni standard tukajĹĄnjim prebivalcem (brezplaÄ?ni prevozi, sistem bicy, brezplaÄ?na blagajna ‌) Med potrditvijo rebalansa proraÄ?una je bilo prisotnih 27 svetnikov, 19 jih je predlog podprlo, 5 pa jih je bilo proti.
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
Edini s takĹĄnim krmilnikom na svetu
16. maja 2019
GOSPODARSKE novice
Mlado zagonsko podjetje Amibit iz Velenja izdeluje krmilnike za optimizacijo porabe elektrike – Prihranki tudi do 40-odstotni – Letos podvojitev prihodkov
Slovensko gospodarstvo je lani izboljĹĄalo rezultate
Tatjana PodgorĹĄek
Slovensko gospodarstvo kot celota je lani po ugotovitvah Ajpesa obÄ?utno izboljĹĄalo rezultate poslovanja. Neto Ä?isti dobiÄ?ek je porasel za 16 odstotkov, skupni prihodki pa za devet odstotkov. Prav tako so podjetja poveÄ?ala ĹĄtevilo zaposlenih in neto dodano vrednost. Ĺ˝al to ne velja za to okolje, saj je savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarstvo lansko leto sklenilo z veÄ? kot 200 milijoni evrov izgube.
Prizadevanja za manjĹĄo porabo elektriÄ?ne energije so gotovo v danaĹĄnjih Ä?asih velik izziv tako za gospodinjstva kot industrijo. Za slednja je za zdaj naĹĄlo reĹĄitev mlado zagonsko podjetje Amibit iz Velenja. Ekipo sestavlja v tem trenutku osem visoko usposobljenih mladih strokovnjakov in jo Ĺželijo v prihodnje ĹĄe poveÄ?ati.
Do 40-odstotni prihranki
Podjetje izdeluje krmilnike, ki na enem mestu v enotni centralni sistem poveĹže naprave, kot so kompresor, peÄ?i, radiatorji, toplotne Ä?rpalke in klimatske naprave, ter poskrbi za optimizacijo porabe energije. ÂťZaradi vse veÄ?jega ĹĄtevila naprav jih uporabniki vse teĹžje nadzirajo in upravljajo. NaĹĄ krmilnik amihub pa nadzira in upravlja med seboj povezane naprave v realnem Ä?asu. Podatki, ki jih spremlja preko razliÄ?nih mobilnih ali mreĹžnih povezav, potujejo do streĹžnikov v oblaku, nato pa do aplikacije na raÄ?unalniku ali telefonu. Amihub torej poveĹže vse naprave v enotni centralni sistem in jih po vnaprej nastavljenih algoritmih tudi samodejno optimizira. V praksi to pomeni, da se kotel manjkrat priĹžge in poskusi optimizirati njegovo delovanje. DoloÄ?eni ÂťnestrateĹĄkiÂŤ porabniki elektriÄ?ne energije pa se z namenom optimizacije koniÄ?ne moÄ?i lahko avtomatsko ustavijo za krajĹĄe obdobje, da se
ne preseĹže koniÄ?na moÄ? oziroma se toplotna Ä?rpalka za kroĹženje vode v sistemu vklaplja tako, da je izkoristek najveÄ?ji. Po dosedanjih izkuĹĄnjah znaĹĄajo prihranki tudi do 40 odstotkov vse porabe, kar pomeni, da se vlaganja povrnejo Ĺže v letu in pol. To je v energetiki zelo kratka doba vraÄ?ila,ÂŤ je pojasnil AleĹĄ Nastran, direktor in soustanovitelj podjetja.
trge. ÂťSmo edini s takĹĄnim krmilnikom na svetu. Njegova modularna zasnova omogoÄ?a poljubno odloÄ?itev o tem, kaj Ĺželi imeti nekdo na krmilniku.ÂŤ Amibitov krmilnik je primeren tudi za pametna mesta, saj lahko zbira razliÄ?ne podatke (spremljanje uÄ?inkovitosti v proizvodnji, krmiljenje javne razsvetljave ‌) in jih zbira v centralni sistem.
Letos nameravajo prihodke podvojiti
Lani je podjetje ustvarilo blizu 400 tisoÄ? evrov prihodkov, kar je za tri leta staro podjetje, meni sogovornik, velik uspeh. Pri tem ima svoj deleĹž tudi podporno okolje. ÂťProstore imamo v SaĹĄa inkubatorju, kjer je klima zelo pozitivna. Tu se Mlada ekipa uspeĹĄnega podjetja Amibit (foto: AljoĹĄa VidetiÄ?) sreÄ?ujemo mlada zagonska podjetja, Za zdaj je krmilnik namenjen poslovni upo- zaposleni izmenjujemo izkuĹĄnje in tako laĹžje rabi, torej industriji, ker ĹĄe niso razvili ustrezne reĹĄujemo teĹžave. Veliko oporo imamo tudi podpore za trg konÄ?nih uporabnikov. Zavedajo pri vodstvu inkubatorja. To nam pomaga na se, pravi Nastran, zahtevnosti trga in ne Ĺželijo razliÄ?nih ravneh, sredstva smo pridobili tudi na prehitevati dogodkov. Si pa v prihodnje Ĺželijo razpisu Mestne obÄ?ine Velenje za spodbujanje ponuditi sistem (na to se tudi pripravljajo) podjetniĹĄtva. Pridobitev denarja za laĹžji prodor tem uporabnikom. Krmilnik je na domaÄ?em na trg je za mlado podjetje zelo pomembno.ÂŤ trgu sprejet odliÄ?no, testno pa pilotni projekt Letos naÄ?rtujejo pribliĹžno 800 tisoÄ? evrov Ĺže izvajajo tudi zunaj slovenskih meja. Letos prihodkov. Nameravajo izdelek nadgraditi? nameravajo ĹĄiritev v tujino ĹĄe okrepiti. AleĹĄ Nastran pravi, da je krmilnik izdelan Ima krmilnik konkurenco na trgu? Sogo- tako, da se njegov razvoj ne bo nikoli ustavil. vornik zagotavlja, da so moĹžnosti delovanja Nadgradnjo lahko predstavljajo le manjĹĄi donjihovega produkta tako ĹĄiroke, da konku- datki, razvoj kakĹĄnih novih funkcionalnosti, renco jemljejo bolj kot partnerje, sploh v kar pa poÄ?nejo Ĺže sedaj. đ&#x;”˛ Sloveniji, za laĹžji in hitrejĹĄi prodor na tuje
Napolnite uliÄ?ne zbiralnike Velenje – Do 25. maja ĹĄe poteka posebna nagradna akcija ÂťNapolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini!ÂŤ. DruĹžba ZEOS v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki in Rokometni klub Gorenje Velenje
s to akcijo Ĺželita spodbuditi vse obÄ?anke in obÄ?ane k loÄ?evanju starih aparatov in odpadnih baterij, ki v domaÄ?em gospodinjstvu hitro pristanejo med meĹĄanimi komunalnimi odpadki. V akciji Ĺželita, da obÄ?ani napolnijo kar
33 uliÄ?nih zbiralnikov, ki stojijo v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj ter so namenjeni tovrstnim odpadkom. Da jim bo to res uspelo, skrbijo tudi rokometaĹĄi Rokometnega kluba Gorenje Velenje, ki kot lokalni prijatelji in podporniki
akcije vsak po svojih moÄ?eh pozivajo sokrajane k sodelovanju. VaĹĄe ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?anje je lahko celo nagrajeno, saj je to tudi nagradna igra, v kateri si lahko z nekaj sreÄ?e priĹžrebate tudi enega od 10 Gorenjevih namiznih Ĺžarov. VeÄ? o akciji najdete na www.stariaparati.si.
ÂťNajboljĹĄi med moĹžmiÂŤ ali zakaj filozofija za menedĹžerje in voditelje Gospod K. je dolgotrajno brezposeln. Sicer ni VelenjÄ?an, ampak KranjÄ?an. Toda dolgotrajno brezposelni so tudi v Velenju, pa tudi drugje po Sloveniji in svetu. Toda ostanimo pri Velenju, kjer sem odraĹĄÄ?ala, in Kranju, kjer Ĺživim zdaj. V Mestni knjiĹžnici Kranj potekajo tudi redne filozofsko-zgodovinske delavnice, ki so v prvi vrsti namenjene dolgotrajno brezposelnim. UdeleĹžuje se jih tudi gospod K. ÄŒe bi takĹĄne delavnice potekale kje v Velenju, bi se jih udeleĹževal tudi – recimo mu gospod V., dolgotrajno brezposeln VelenjÄ?an. Toda ostanimo pri gospodu K. Tako kot drugi, ki obiĹĄÄ?ejo filozofsko-zgodovinsko delavnico v kranjski knjiĹžnici, tudi gospod K. na delavnici ne govori veliko, predvsem posluĹĄa, sem in tja si tudi kaj zapiĹĄe. Kaj pravzaprav se takrat dogaja z njim, v njegovi glavi – tega ne moremo vedeti. Naj pa bi oĹživel kot filozof, kajti posluĹĄa nekoga – filozofa, ki mu govori z edinim namenom, da ga spodbudi k filozofiranju. PosluĹĄa torej filozofa, ki ne poskuĹĄa drugega kot spodbuditi ga k temu, da premiĹĄljuje
– se spraĹĄuje o tem, kar samoumevno je, poÄ?ne on sam in je, se poÄ?ne v svetu, ki ga obdaja. Spodbuja ga torej k nekemu poÄ?etju, ki se mu reÄ?e tudi avtonomno spreminjanje samega sebe (svojega jaza), spreminjanje v smislu, da postajaĹĄ boljĹĄi, boljĹĄa razliÄ?ica samega sebe, boljĹĄa tudi v smislu, da si zmoĹžen skrbeti tudi za druge, se pravi ne le zase, za svoje lastne potrebe, ampak tudi za potrebe drugih – drugih ljudi, skupnosti, pa tudi vseh drugih Ĺživih bitij in vsega naravnega okolja, v katerem z njimi sobivamo. Tako, kot je ljudi spodbujal Sokrat, ki velja za enega od ustanoviteljev zahodne filozofije, ki je dejal: ÂťNikogar ne morem niÄ?esar nauÄ?iti, lahko jih le spodbudim k razmiĹĄljanju.ÂŤ Tako, kot je spodbujal Sokrat, ki mu tudi ni bilo prav niÄ? do tega, da bi ga njegovi uÄ?enci Ä?astili, prej mu je bilo do tega, da bi ga zasenÄ?ili – kot je to tudi dejansko uspelo na primer Platonu. Gospod K. naj bi torej na delavnici oĹživel kot filozof oziroma naj bi postajal boljĹĄi. Toda, ali to pomeni, da naj bi oĹživel tudi kot eden ÂťnajboljĹĄih med moĹžmiÂŤ? Ali so torej
ÂťnajboljĹĄi med moĹžmiÂŤ filozofi? V naĹĄi, zahodni kulturi Ĺžal ne. V naĹĄi kulturi za najboljĹĄe ne veljajo tisti moĹĄki, ki so filozofi, ampak predvsem tisti, ki so zvijaÄ?ni trgovci, se pravi, ki sicer premiĹĄljujejo, toda predvsem o tem, kako bodo nekaj kar najbolje prodali, pri Ä?emer se poskuĹĄajo domisliti raznih zvijaÄ?. Iz tega seveda nikakor ne izhaja, da takĹĄne delavnice niso potrebne. Prav nasprotno – iz tega izhaja, da so takĹĄne delavnice ĹĄe kako potrebne, in to ne le za dolgotrajno brezposelne, ampak tudi za ĹĄirĹĄi krog ljudi nasploh in morda bolj kot za kogarkoli drugega – za menedĹžerje in voditelje – ki so morda bolj kot kdorkoli drug zvijaÄ?ni trgovci. Filozofske delavnice se torej morajo izvajati ne le v knjiĹžnicah, ampak tudi drugje in morda bolj kot kjerkoli drugje – v podjetjih. Naj se torej – Ä?e zaÄ?nemo pri Velenju, mestu mojega odraĹĄÄ?anja, in Kranju, mestu mojega zdajĹĄnjega Ĺživljenja – zaÄ?nejo izvajati tudi v Velenju in tudi drugje v Kranju in morda bolj kot kjerkoli drugje v Velenju in Kranju, v podjetjih: za njihove menedĹžerje in voditelje. đ&#x;”˛
dr. Barbara Vogrinec Ĺ vigelj, filozofinja
đ&#x;”˛
Dobri obeti tudi za letos Slovenija ĹĄe vedno kaĹže zadovoljivo rast tudi v tem letu. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je ta teden ohranila svojo napoved rasti slovenskega BDP pri 3,3 odstotka v letu 2019 in 2,8 odstotka v letu 2020. VeÄ?ina napovedi se tako giblje med 3,1- (kot jo napoveduje Evropska komisija) do najveÄ? 3,6-odstotne rasti, ki nam jo napoveduje OECD.
Brezposelnost ĹĄe naprej pada V Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 73.965 brezposelnih, kar je 3,4 odstotka manj kot marca in 5,8 odstotka manj kot aprila lani. Novoprijavljenih brezposelnih je bilo okoli odstotek manj kot prejĹĄnji mesec in pet odstotkov manj kot lani. Brezposelnost je tako na meseÄ?ni kot na letni ravni upadla v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda. V primerjavi z lanskim aprilom je najbolj upadla v Novem mestu (-10,2 odstotka), Murski Soboti (-9,3 odstotka) in na Ptuju (-8,1 odstotka). V drĹžavi je sedaj pribliĹžno 884.700 delovno aktivnih prebivalcev.
Slovenija privlaÄ?na za nemĹĄke investitorje Slovenija je po privlaÄ?nosti za nemĹĄke investitorje tudi letos na petem mestu med 15 drĹžavami regije Srednje in Vzhodne Evrope, a je njen rating vseeno nekoliko padel. V Sloveniji bi ponovno investiralo 80 odstotkov nemĹĄkih vlagateljev, kar je 16 odstotnih toÄ?k manj kot pred letom dni, kaĹže letoĹĄnja raziskava Slovensko-nemĹĄke gospodarske zbornice o gospodarskem stanju in naloĹžbeni klimi. Po privlaÄ?nosti za nemĹĄke naloĹžbe Slovenijo v regiji prehitevajo ÄŒeĹĄka, Poljska, SlovaĹĄka in Estonija, se ji pa nekatere druge drĹžave naglo pribliĹžujejo.
Vrednotenje nepremiÄ?nin do marca 2020 Odbor DZ za finance je ta teden potrdil predlog novele zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin, ki predvideva zamik izvedbe novega vrednotenja za osem mesecev – na marec 2020.
PoveÄ?ali pomoÄ?i v kmetijstvu Vlada je potrdila spremenjeno uredbo o pomoÄ?i ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu; z njo se najviĹĄji znesek pomoÄ?i, ki se lahko razdeli na kmetijo v treh letih, poveÄ?uje s 15.000 na 25.000 evrov. Znesek se sicer tudi na ravni EU zviĹĄuje zaradi velike pojavnosti naravnih nesreÄ?.
ÄŒlanice UE ÂťuspeĹĄno rastleÂŤ Nacionalni BDP-ji drĹžav, ki so se EU pridruĹžile leta 2004 ali pozneje, so rasli hitreje kot BDP starih Ä?lanic, je ob dnevu Evrope ugotovil StatistiÄ?ni urad RS. PovpreÄ?ni BDP na prebivalca v starih Ä?lanicah je bil po drugi strani lani v starih Ä?lanicah veÄ? kot dvakrat tolikĹĄen, kot je bilo povpreÄ?je v novih Ä?lanicah. Slovenski BDP na prebivalca je leta 2003 znaĹĄal 13.200 evrov in je s takĹĄno vrednostjo zaostajal za vsemi starimi Ä?lanicami, med novimi pa je bil na drugem mestu – za Ciprom. Lani je slovenski BDP na prebivalca znaĹĄal 22.200 evrov. S tem je Slovenija prehitela dve stari Ä?lanici, in sicer GrÄ?ijo in Portugalsko, od novih pa jo je poleg Cipra prehitela ĹĄe Malta. đ&#x;”˛
mz
Sejem upraviÄ?il sloves Celje, od 9. do 12. maja – Bienalni sejemski trojÄ?ek Avto in vzdrĹževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom je nedvomno upraviÄ?il sloves najveÄ?jega in najpomembnejĹĄega tovrstnega sejma v regiji. Obiskalo ga je 10 tisoÄ? ljudi. Sejmi s podroÄ?ja avtomobilizma, motociklizma, prevozniĹĄtva in logistike so na celjsko sejmiĹĄÄ?e prinesli zadnje trende in novosti. Z velikim ĹĄtevilom uglednih blagovnih znamk (letos veÄ? kot 300) so organizatorji poskrbeli za nepozabna doĹživetja za strokovnjake in tudi ostale ljubitelje vozil ter dodatne opreme, kar potrjujejo tudi rezultati raziskave med razstavljalci in obiskovalci, ki so jo opravili med sejmom. V druĹžbi Celjski sejem pravijo, da je Ĺže letoĹĄnja odloÄ?itev o prilagoditvi potrebam in Ĺželjam stroke izkazala za dobro, saj so razstavljalci na svojih razstavnih prostorih Ĺželi pozornost mnogih strokovnih obiskovalcev. Zaradi letoĹĄnje izkuĹĄnje Ĺže napovedujejo, da bodo trend specializiranosti sejmov nadaljevali tudi v prihodnje, Âťsaj Celjski sejem predstavlja strateĹĄko nenadomestljivo sejmiĹĄÄ?e, ki zaradi svojih zmogljivosti in organizacijskih zmoĹžnosti omogoÄ?a najkvalitetnejĹĄo celostno predstavitev podjetij strokovni javnosti,ÂŤ ĹĄe zagotavljajo. đ&#x;”˛
tp
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 5
5
GOSPODARSTVO
16. maja 2019
SaĹĄa gospodarstvo globoko v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah Izkazana izguba je presegla 200 milijonov evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega se je zmanjĹĄala za skoraj 15 odstotkov
REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V SAĹ A REGIJI Znesek v tisoÄ? EUR 2018
Mira ZakoĹĄek
Na velenjski enoti Ajpesa Ĺže obdelujejo podatke, ki jim jih je predloĹžilo 1.132 gospodarskih druĹžb in 1543 samostojnih podjetnikov z
obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. V spodnji tabeli lahko vidite, da se je v gospodarskih druĹžbah ĹĄtevilo zaposlenih v primerjavi z letom 2017 poveÄ?alo za 585 (3,7 odstotka), prihodki so bili viĹĄji
za dober odstotek, odhodki pa celo za veÄ? kot 8 odstotkov. ÄŒisti dobiÄ?ek je bil niĹžji za skoraj 18 odstotkov, izkazana izguba v viĹĄini veÄ? kot 200 milijonov evrov pa je bila viĹĄja za skoraj 400 odstotkov.
REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUĹ˝B V SAĹ A REGIJI Znesek v tisoÄ? EUR
indeks 2018/2017
2018
2017
16.511
15.926
103,7
Vsi prihodki v tisoÄ? EUR
2.438.267
2.407.431
101,3
ÄŒisti prihodki od prodaje v tisoÄ? EUR
2.353.451
2.320.062
101,4
Ĺ tevilo zaposlenih
- od tega na tujem trgu v tisoÄ? EUR
1.337.675
1.294.534
103,3
2.588.238
2.384.776
108,5
ÄŒisti dobiÄ?ek v tisoÄ? EUR
56.454
68.235
82,7
ÄŒista izguba v tisoÄ? EUR
207.207
53.166
389,7
33.445
38.953
85,8
1.619
1.593
101,6
Vsi odhodki v tisoÄ? EUR
Neto dodana vrednost na zaposlenega v EUR MeseÄ?na bruto plaÄ?a na zaposlenega v EUR
Gozdovi ĹĄe Ä?akajo konec sanacije V gozdovih regije SaĹĄa po dveh vetrolomih potrebno odstraniti ĹĄe pribliĹžno 15 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa – Posledice bolj katastrofalne iz ekonomskega kot ekoloĹĄkega zornega kota Tatjana PodgorĹĄek
ÄŒeprav sta bila vetroloma leta 2017, ĹĄe bolj pa oktobra lani do gozdov na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline bolj prizanesljiva kot na nekaterih drugih obmoÄ?jih Slovenije, je bilo poĹĄkodovanega slabih 270 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa. DrĹžava je postavila rĂłke za odpravo posledic, vendar so se ti zaradi vremenskih razmer, teĹžav z gozdnimi prometnicami in pomanjkanja izvajalcev zamaknili. Kako daleÄ? je sanacija danes?
obmoÄ?ja, kjer izgradnja kakrĹĄnih koli gozdnih prometnic ni ekonomsko upraviÄ?ena.
Posledice bolj ekonomske kot ekoloĹĄke narave
Ali stroka ĹĄe vedno meni, da so posledice ujm naravnost katastrofalne? Z ekonomskega zornega kota zanesljivo, odgovarja Breznik, z ekoloĹĄkega pa precej manj.
Nekaj lesne mase bo ostalo v gozdovih
Vodja obmoÄ?ne enote Zavoda za godove RS Nazarje Anton Breznik zagotavlja, da je sanacija v niĹžinskih obmoÄ?jih (predvsem v krajevnih enotah Ĺ oĹĄtanj in Gornji Grad) konÄ?ana, ni pa ĹĄe v viĹĄjih legah v krajevnih enotah LuÄ?e in SolÄ?ava, kjer je bilo v lanskem oktobru poĹĄkodovanih ĹĄe blizu 20 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa, kar predstavlja dodatno breme. ÂťOcenjujemo, da je treba pospraviti ĹĄe blizu 15 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov drevja. Je pa na sreÄ?o to veÄ?inoma nad 1200 metri nadmorske viĹĄine, kjer nevarnost podlubnikov ni tako velika. Nekaj tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesne mase pa bo v gozdovih ostalo.ÂŤ Tega bo najveÄ? v naravnih rezervatih, kot je na PoljĹĄaku na viĹĄini 1400 do 1500 metrov, kjer je poĹĄkodovanega do 3000 kubiÄ?nih metrov lesa, saj je seÄ?nja v njih prepovedana. Prav tako v varovanih gozdovih v dolini Bele pod PodveĹžo. Gre za teĹžje oziroma skoraj nedostopna
Anton Breznik: ÂťLastniki gozdov se zavedajo pomena hitre sanacije, saj Ä?e ta ni dovolj hitra in uÄ?inkovita, jim sekundarni ĹĄkodljivci (podlubniki) povzroÄ?ijo ĹĄe dodatno ĹĄkodo.ÂŤ
ÂťNarava bo gole in razredÄ?ene gozdne povrĹĄine sama zacelila, omogoÄ?ajo pa take razmere obstoj gozdnih kur, ki veljajo za ogroĹženo Ĺživalsko vrsto v Sloveniji. Na golih povrĹĄinah namreÄ? najdejo veÄ? hrane, kajti na njih se bodo sÄ?asoma pojavile borovnice, maline, brusnice, kar je hrana zanje. Prav tako menimo, da bodo danes gole povrĹĄine pripomogle
Rekli so â?ą Anton Breznik, zakaj v regiji SaĹĄa doslej ĹĄe ni potekala ĹĄirĹĄa akcija pogozdovanja kot ponekod v Sloveniji: ŠirĹĄo akcijo pogozdovanja organizira druĹžba Slovenski drĹžavni gozdovi. Njenih gozdov je na naĹĄem obmoÄ?ju malo, komaj 2 odstotka in predvsem v ĹĄoĹĄtanjski krajevni enoti. Zaradi tega ni interesa.ÂŤ
k zamenjavi drevesnih vrst, da bodo tu gozdovi po naravni poti postali bolj pestri in bolj odporni na naravne ujme.ÂŤ Katere gozdne povrĹĄine in s kakĹĄno vrsto drevja bodo zasadili doloÄ?ene povrĹĄine, bo odvisno – tako Breznik – od lastnika gozda, lege in rastiĹĄÄ?a. Po predvidevanjih bo treba zasaditi od 15 do 20 odstotkov gozdnih povrĹĄin, zasadili jih bodo predvsem z vzgojenimi vrstami. Katerimi, bo odvisno od rastiĹĄÄ?a. Zanesljivo bodo med njimi sadike listavcev, tudi smreke, ki ne bodo sluĹžile kot ciljna, ampak kot predkulturna vrsta. Smreka, ĹĄe pojasnjuje sogovornik, je zelo prilagodljiva drevesna vrsta, cenovno ugodna, sadike se hitro primejo, tudi tolikĹĄna zaĹĄÄ?ita ni potrebna kot pri listavcih. Vmes bodo zasadili ĹĄe naravne vrste, ki jih lahko z nego regulirajo, ter duglazijo, ki je zaradi globokega koreninskega sistema bolj odporna na podlubnike in naravne ujme. ÂťBomo pa veÄ? pozornosti kot pogozdovanju namenili naravni obnovi in negi,ÂŤ ĹĄe pravi Anton Breznik.
Ĺ tevilo zaposlenih
indeks 2018/2017
1.415
1.301
108,7
Vsi prihodki v tisoÄ? EUR
150.334
135.429
111,0
ÄŒisti prihodki od prodaje v tisoÄ? EUR
148.116
132.778
111,6
- od tega na tujem trgu v tisoÄ? EUR
19.831
17.495
113,4
Vsi odhodki v tisoÄ? EUR
139.022
125.443
110,8
Podjetnikov dohodek (dobiÄ?ek) v tisoÄ? EUR
12.300
10.818
113,7
Negativni poslovni izid (izguba) v tisoÄ? EUR
989
831
119,0
14.493
14.342
101,1
1.050
1.010
104,0
Neto dodana vrednost na zaposlenega (z nosilci dejavnosti) v EUR MeseÄ?na bruto plaÄ?a na zaposlenega (brez nosilcev dejavnosti) v EUR
Dodana vrednost na zaposlenega je znaĹĄala dobrih 33 tisoÄ?akov in je bila od predlanske niĹžja za skoraj 15 odstotkov. MeseÄ?na plaÄ?a pa se je kljub takĹĄnim rezultatom nekoliko poveÄ?ala, in sicer za 1,6 odstotka. ZnaĹĄala je 1.619 evrov (seveda bruto).
in precej strmem poboÄ?ju. Pri tem moram pohvaliti gozdarje in Zavod RS za gozdove, saj so zagotovili omenjeno ĹĄtevilo sadik brez stroĹĄkov, tudi pomagali so pri urejanju vlak, svetovali, pri pogozdovanju so se izkazali dijaki Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ Za sanacijo gozdov po Ĺžledolomu in vetrolomih sta na voljo dva vira financiranja, in sicer je dodatni denar zagotovljen v okviru programa za razvoj podeĹželja in v drĹžavnem proraÄ?unu. Zakaj se JevĹĄevar ni odloÄ?il za to obliko pomoÄ?i? Ker upravlja premajhne gozdne povrĹĄine in poslediÄ?no tudi premajhne posledice naravnih ujm, kot jih razpisujejo pogoji. Se bo pa prijavil na razpis drĹžave, ki naj bi bil objavljen ĹĄe ta mesec, za povrnitev stroĹĄkov pri urejanju vlak. JevĹĄevar je ĹĄe povedal, da je bila doslej vloga gozda bolj ekoloĹĄka, z reditvijo, zasaditvijo ter vlaganji pa upa, da bo v prihodnje tudi đ&#x;”˛ ekonomska. â€
V drugi preglednici pa so predstavljani rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov. Tudi njihovo ĹĄtevilo oziroma ĹĄtevilo pri njih zaposlenih se je poveÄ?alo za dobrih 100, kar pomeni skoraj 9 odstotkov. Za 11 odstotkov so dosegli viĹĄje prihodke, podjetnikov
dobiÄ?ek pa je bil viĹĄji kar za 13 odstotkov. Neto dodana vrednost na zaposlenega pa je ĹĄe vedno skromna, izkazali so jo v viĹĄini 14.493 evrov in jo poveÄ?ali zgolj za dober odstotek. PovpreÄ?na plaÄ?a pa je bila skromna, dosegli so jo zgolj v viĹĄini 1050 evrov bruto. đ&#x;”˛
Nova sistemizacija z junijem Velenje, 14. maja - V Gorenju so v okviru oblikovanja nove organizacije in sistemizacije delovnih mest pred prvomajskimi prazniki napovedali, da bodo imeli 270 preseĹžnih delavcev v matiÄ?ni druĹžbi, 1450 pa naj bi jih dobilo nove pogodbe. Nova sistemizacija naj bi veljala Ĺže s 1. junijem. V torek je vodstvo druĹžbe nadaljevalo s socialnim dialogom s sindikatom SKEI in svetom delavcev predvsem na podroÄ?ju opredelitve kriterijev za doloÄ?anje preseĹženih delavcev, a konkretnih zakljuÄ?kov po besedah predsednika podjetniĹĄkega sindikata SKEI Ĺ˝ana Zebe, ĹĄe niso dorekli. ÂťRazĹĄli smo se brez dogovora. Sindikat in svet delavcev sta podala nekaj predlogov, do katerih se delodajalec ĹĄe ni opredelil,ÂŤ je povedal. V Gorenju pravijo, da se bodo opredelitve programa preseĹžnih delavcev lotili potem, ko bodo usklajeni kriteriji. Med preseĹžnimi delavci naj ne bi bilo proizvodnih delavcev. Prav tako pa so zagotovili, da se bodo trudili, da ĹĄtevilo zaposlenih v Ä?im veÄ?ji meri zmanjĹĄajo z mehkimi metodami. V vodstvu druĹžbe, ki je v lasti kitajske korporacije Hisense, poudarjajo, da Ĺželijo z reorganizacijo zagotoviti razmere za dolgoroÄ?no rast in razvoj podjetja, zato bodo vanjo vkljuÄ?ene tudi hÄ?erinske druĹžbe in poslovne enote v tujini. đ&#x;”˛
festival 9. medgeneracijski
Pozdravljen,
BONTON!
Potrebnih bo pet, ĹĄest let
Fredi JevĹĄevar je upravljalec blizu 11 hektarjev velikega gozda na Lubeli v Cirkovcah. Ĺ˝ledolom in vetrolom sta poĹĄkodovala pribliĹžno 6 hektarjev povrĹĄin. ÂťGozd je bil Ĺže zaradi predhodnih vplivov TeĹĄa zelo ranljiv in naravni nesreÄ?i sta skoraj povsem uniÄ?ili smreko, posledice so bile ĹĄe na drugih vrstah, zato je bil aktiven tudi podlubnik,ÂŤ je povedal. Do danes so poĹĄkodovan les odstranili in tudi Ĺže zasadili nekatere povrĹĄine s pribliĹžno 400 sadikami dreves. Poleg smreke, hrasta, javorja in bukve so bili med njimi ĹĄe divja Ä?eĹĄnja in jablana. ÂťOcenjujem, da bo potrebnih 5 do 6 let, da bomo pogozdili oziroma obnovili vse, kar je potrebno. PovrĹĄine so namreÄ? na skalnatem
2017
Velenje ÄŒETRTEK, 16. maj
AZ Ljudska univerza / KnjiĹžnica Velenje
Delavnica ÂťBonton v digitalnem svetuÂŤ / Predavanje ÂťVeĹĄÄ?ine lepega vedenjaÂŤ
PETEK, 17. maj
MC Velenje, Efenkova 61a / Dom kulture Velenje - mala dvorana
Likovna delavnica ÂťStari, novi bontonÂŤ / Lutkovno-igrana predstava Ind anska pravljica in predstavitev bontona v kulturnih ustanovah
SOBOTA, 18. maj Titov trg Velenje
VELENJE
6
1959 2019
let
ZakljuÄ?ek festivala ÂťPozdravljen, bonton!ÂŤ - ÂťUlica pleĹĄeÂŤ – predstavitev plesnih skupin, ob 9.15 - Tek starejĹĄih, ob 11. uri
Mestna obÄ?ina Velenje - AD Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje - Festival Velenje Udarnik Mladinski center Velenje - AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje - Dom za varstvo odraslih Velenje
MESTNA OBÄŒINA
VELENJE
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka â€
Sreda, 8. maja Na Brdu pri Kranju je potekala slovesnost ob 15. obletnici vstopa Slovenije v EU, ki ji je kot gost prisostvoval luksemburĹĄki premier Xavier Bettel. Premier Ĺ arec je ob tem poudaril, da je bila odloÄ?itev za EU prava.
generacijam, s katero so potrdili prepriÄ?anje, da je enotna unija moÄ?nejĹĄa v hitro spreminjajoÄ?em se svetu. Rusija je s tradicionalno vojaĹĄko parado na RdeÄ?em trgu v Moskvi poÄ?astila ruski dan zmage (komunistiÄ?ne Sovjetske zveze) nad nacistiÄ?no NemÄ?ijo v drugi svetovni vojni.
Mediji so poudarili, da ĹĄtevilo migrantov v azilnem domu na ViÄ?u presega zmogljivosti, in poroÄ?ali, da tam med migranti izbruhnejo tudi spori. V enem zadnjih je morala posredovati tudi policija. Vladna pogajalska skupina je za zaposlene v javnem sektorju, katerih plaÄ?e ne presegajo minimalne, predlagala 1.050 evrov regresa, za vse druge pa je ostala pri svojem izhodiĹĄÄ?nem predlogu 886,63 evra. Iranski predsednik Hasan Rohani je Kitajsko, NemÄ?ijo, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo seznanil, da bo Teheran postopoma odstopil od obvez iz mednarodnega jedrskega sporazuma. ZDA so odpravile sankcije, ki so jih uvedle proti nekdanjemu vodji venezuelske tajne policije Manuelu Christopherju Figueri, ko je takrat ta izrazil podporo samooklicanemu zaÄ?asnemu predsedniku Juanu Guaidoju.
Na pobudo SDS so Ä?lani parlamentarnega odbora za pravosodje razpravljali o zlorabah v pravosodju in vplivih na nekatere sodne odloÄ?itve. Poslanci koalicije so ob tem ocenili, da predlog nedopustno posega v odprt sodni postopek. V SDS so v parlamentarni postopek vloĹžili interpelacijo zoper obrambnega ministra Karla Erjavca. OÄ?itajo mu zlorabo vojaĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe pri razreĹĄitvi poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Mihe Ĺ kerbinca. Trojico prebeĹžnikov, ki so osumljeni ugrabitve domaÄ?ina iz Bele krajine, so po zasliĹĄanju na novomeĹĄki policiji pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Vsem trem je bil zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti odrejen pripor. Medtem ko se je v Washingtonu konÄ?al prvi dan zadnjega kroga trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko, so zaÄ?ele veljati viĹĄje ameriĹĄke carine na kitajski uvoz. Iz zapora je bila izpuĹĄÄ?ena nekdanja vojaĹĄka obveĹĄÄ?evalka Chelsea Manning, ki je bila 62 dni za reĹĄetkami, ker ni hotela priÄ?ati
Policija je potrdila, da so neznanci v Beli krajini dan prej ugrabili starejĹĄega moĹĄkega in ga v prtljaĹžniku zvezanega odpeljali proti italijanski meji ter ga nato izpustili. Stranka SDS je zahtevala takojĹĄen sklic sestanka Sveta za nacionalno varnost, premier pa je dejal, da za to ne vidi potrebe.
Okrog 180 drŞav se je zavezalo k zmanjťanju odpadne plastike – a med njimi ni ZDA.
pred veliko poroto o WikiLeaksu. Okoli 180 drĹžav sveta je v Ĺ˝enevi sklenilo dogovor o drastiÄ?nem zmanjĹĄanju odpadne plastike, ki duĹĄi svetovne oceane – z eno veliko izjemo, ZDA, ki sicer veljajo za enega veÄ?jih onesnaĹževalcev.
Sobota, 11. maja Policija je potrdila, da so trije prebeĹžniki v Beli Krajini dan prej ugrabili starejĹĄega moĹĄkega.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na dvodnevnem obisku gostil nemĹĄkega kolega Franka Walterja Steinmeierja. V Venezueli je obveĹĄÄ?evalna sluĹžba aretirala namestnika venezuelskega voditelja opozicije Juana GuaidĂłja Edgarja Zambrana, podpredsednika narodne skupĹĄÄ?ine. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je uvedel nove sankcije proti Iranu na jeklo, Ĺželezo, aluminij in baker, ki zadevajo 10 odstotkov celotnega izvoza drĹžave. Ob dnevu Evrope so voditelji 27 Ä?lanic Evropske unije v romunskem Sibiuu sprejeli izjavo z desetimi zavezami prihodnjim
V Ljubljani je potekal tradicionalni Pohod ob Ĺžici. Vrhunec prireditve sta bila teka trojk na 12,5- in 29-kilometrski razdalji. Notranji minister BoĹĄtjan Poklukar je dejal, da ni naklonjen predlogu Agencije za varnost v prometu za zniĹžanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. V ÄŒrnomlju so s protestnim shodom in podpisom peticije opozorili na teĹžave ljudi, ki Ĺživijo ob meji, zaradi nezakonitih migracij. Vlado so pozvali, naj zaĹĄÄ?iti mejo ter zagotovi varnost ljudi in njihovega premoĹženja. Minister za obrambo Karel Erjavec je dejal, da sta z notranjim ministrom BoĹĄtjanom Poklukarjem vsak dan v stiku in da usklajujeta potrebe po ĹĄtevilu vojakov za zaĹĄÄ?ito juĹžne meje.
Bomo sploh kdaj razumeli Ä?loveĹĄko telo?
AmeriÄ?ani so na BliĹžnji vzhod odposlali raketni obrambni sistem in vojaĹĄko ladjo.
Sredi vse veÄ?jih napetosti med ZDA in Iranom so AmeriÄ?ani na BliĹžnji vzhod odposlali raketni obrambni sistem in vojaĹĄko ladjo. Venezuelski opozicijski vodja Juan Guaido je dejal, da je za reĹĄevanje politiÄ?ne krize v drĹžavi pripravljen sprejeti vojaĹĄko posredovanje ZDA. Albanski opozicijski protestniki, ki Ĺže tri mesece vztrajajo na ulicah z zahtevo po odstopu premierja Edija Rame, so v Tirani na poslopje, v katerem je njegov urad, metali molotovke.
prihodnje leto. Poslanci so poleg tega na zahtevo SDS razpravljali tudi o domnevnih zlorabah v pravosodju. Orkanski veter je povzroÄ?al velike teĹžave v veÄ? predelih HrvaĹĄke. V Zagrebu sta bila poĹĄkodovana dva Ä?loveka, tamkajĹĄnja policija pa je meĹĄÄ?ane pozvala, naj se zadrĹžujejo notri in naj ne hodijo iz hiĹĄ, Ä?e to ni potrebno. Zaradi vremena so imeli izrazite teĹžave tudi v Bosni in Herce-
Nedelja, 12. maja Slovenska vojska je za sodelovanje pri varovanju juĹžne meje dodatno vpoklicala 35 pripadnikov. To je storila na zaprosilo policije. Ledeni moĹžje so prinesli hladno in deĹževno vreme, pa tudi veter. Ta je bil posebno moÄ?an na HrvaĹĄkem.
Slovenska vojska je za sodelovanje pri varovanju juĹžne meje dodatno vpoklicala 35 pripadnikov.
ÄŒetrtek, 9. maja
16. maja 2019
Žabja perspektiva
Mojca Ĺ truc
Petek, 10. maja Proslavili smo 15. obletnico vÄ?lanitve Slovenije v Evropsko unijo.
Kuba je sporoÄ?ila, da omejuje prodajo doloÄ?enih prehrambnih in higienskih izdelkov zaradi pomanjkanja, za katero delno krivi zaostrovanje ameriĹĄke trgovinske zapore drĹžave. Iranski predsednik Hasan Rohani je politiÄ?ne organizacije v drĹžavi pozval k enotnosti, da bi lahko prestali teĹžke razmere zaradi vse hujĹĄih groĹženj in sankcij ZDA. Kitajski podpredsednik vlade Liu He je dejal, da so se Kitajska in ZDA strinjale, da bodo pogajanja o trgovinskem sporu nadaljevale v Pekingu. Izrael je teden dni po hudi zaostritvi napetosti z Gazo spet odprl mejna prehoda s tem palestinskim ozemljem. V VarĹĄavi se je zbralo veÄ? tisoÄ? Poljakov, ki so protestirali proti ameriĹĄkemu zakonu 447. Po njem mora State Department poroÄ?ati o napredku drĹžav, ki so podpisale deklaracijo o vraÄ?anju premoĹženja, ki so ga zasegle Judom med drugo svetovno vojno in po njej.
Ponedeljek, 13. maja Minister za javno upravo Rudi Medved je koaliciji predstavil moĹžnost preoblikovanja volilnih okrajev. DrĹžavni zbor je sprejel noveli zakonov, s katerima je izvedbo novega cikla mnoĹžiÄ?nega vrednotenja nepremiÄ?nin zamaknil z julija letos na marec
govini, kjer so moÄ?ne padavine poskrbele za poplavljenost preko 200 objektov. Ĺ vedsko toĹžilstvo je sporoÄ?ilo, da bo spet odprlo preliminarno preiskavo proti Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva.
Torek, 14. maja Potem ko sta podporo interpelaciji zoper ministra za obrambo Karla Erjavca napovedali ĹĄe NSi in SNS, je Erjavec dejal, da je prepriÄ?an, da interpelacija ne bo uspela in je vloĹžena v kontekstu prihajajoÄ?ih evropskih volitev. Na obisku v Sloveniji je bil britanski princ Edvard. ZabeleĹžili smo Ĺže osmi in deveti primer okuĹžbe z oĹĄpicami pri nas letos.
Oboleli je za oĹĄpicami zbolel, Ä?eprav je imel v kartoteki zapisano, da naj bi bolezen prebolel Ĺže prej.
Policisti iz Ilirske Bistrice so sporoÄ?ili, da so zgolj v dveh dneh obravnavali 74 nezakonitih prehodov drĹžavne meje. V ZDA so porotniki odloÄ?ili, da mora tamkajĹĄnji proizvajalec semen in herbicidov Monsanto plaÄ?ati veÄ? kot 2 milijardi dolarjev paru, ki trdi, da je njihov izdelek kriv, da sta oba zbolela za rakom. V Bosni in Hercegovini so zaradi moÄ?nega deĹžja reke poplavile ĹĄtevilne stanovanjske in gospodarske objekte. AmeriĹĄki raziskovalec, ki se je potopil skoraj 11 kilometrov globoko v morje, je tam odkril plastiÄ?no vreÄ?ko.
Pri poroÄ?anju o novostih o medicini me je vedno znova fascinirala kompleksnost Ä?loveĹĄke biologije. ÄŒloveĹĄko telo ima neĹĄteto celic; ocene so razliÄ?ne – od petih milijard do 200 bilijonov. Vsaka je sestavljena iz ĹĄtevilnih organelov: jedrca, jedra, ribosoma, vezikla, mitohondrija, Golgijevega aparata in drugih struktur. Vsako Ä?loveĹĄko tkivo ima svoje vrste celic. Tu je ĹĄe tisoÄ?e genov. Zapletenost moĹžnih kombinacij vplivov na posameznikovo zdravje je neoprijemljiva. Pa k temu ĹĄe nismo priĹĄteli okolja, v katerem posameznik Ĺživi, in njegovega odzivanja na stres. Vsako podroÄ?je medicine (gastroenterologija, pulmologija, hematologija, onkologija ‌) specifiÄ?en del Ä?loveĹĄkega telesa raziskuje do celiÄ?ne podrobnosti. Ĺ ele zadnja leta je pri obravnavi bolnikov vse veÄ? poudarka na mulTjaĹĄa Zajc tidisciplinarnosti in ugotavljanju povezav med posameznimi tkivi pri nastajanju nepravilnosti in poĹĄkodb v telesu. Napredek znanosti vedno znova dokazuje, da niÄ? ni enoznaÄ?no, da vsaka medicinska intervencija za sabo nosi nepredvidljive posledice in da se zdravstveni trendi nenehno spreminjajo. Ko smo bili Ĺže desetletja prepriÄ?ani, da so maĹĄÄ?obe najveÄ?ji sovraĹžnik Ä?lovekovega zdravja, se je pokazalo, da je sladkor veÄ?ji problem. To je postal predvsem zato, ker se je v prehranski industriji znaĹĄel kot ojaÄ?evalec okusa. V velikih koliÄ?inah ga najdemo v izdelkih z industrijsko odstranjeno maĹĄÄ?obo ter ĹĄtevilnih predelanih izdelkih, kjer ga ne bi priÄ?akovali. Medtem ko je sladkor postal sovraĹžnik ĹĄt. 1, naraĹĄÄ?a privrĹženost h ketogeni dieti – prehranskem reĹžimu, temeljeÄ?em na preteĹžnem uĹživanju maĹĄÄ?ob. Pod zdravstvenim nadzorom se ketogena dieta vÄ?asih uporablja za zdravljenje epilepsije. DolgoroÄ?no ima lahko takĹĄno prehranjevanje ĹĄtevilne negativne posledice. Sploh Ä?e se tega nepremiĹĄljeno lotevajo laiki. NiÄ? Ä?udnega, da je zacvetela industrija novih podjetij, ki ponujajo storitve in reĹĄitve za olajĹĄanje izvajanja takega prehranjevanja. Javnost je o problematiÄ?nosti sladkorja v zadnjih letih postala relativno ozaveĹĄÄ?ena, med manj znanimi pa so raziskave o potencialno ĹĄkodljivem uÄ?inku probiotikov. Zadnja, za zdaj ĹĄe manjĹĄa raziskava dveh uglednih ameriĹĄkih ustanov – MD Anderson onkoloĹĄkega centra in Parker instituta za imunoterapijo raka – je pokazala, da so se bolniki z rakom, ki so ob terapiji uĹživali v prosti prodaji dostopne probiotike, bistveno slabĹĄe odzvali na imunoterapijo. Ĺ˝e dolgo je znano, da ima mikrobiom (skupnost bakterij, virusov, gliv in drugih mikroskopsko majhnih organizmov) pomemben vpliv na celotno zdravje. Kot je pokazala omenjena raziskava, mikrobiom moÄ?no vpliva na imunski sistem. Jasne povezave mehanizmov pa so ĹĄe velika uganka. Zaradi veÄ?plastne kompleksnosti naĹĄih teles zdravniki pogosto, sploh pa pri redkih in kroniÄ?nih boleznih ne morejo s 100-odstotno prepriÄ?anostjo zagotoviti, da bo specifiÄ?nemu bolniku predpisano zdravilo pomagalo. ÄŒe uspeha ni, zdravniki poskusijo drugaÄ?en pristop. MoÄ?nejĹĄa zdravila, Ä?e obstajajo. Na veliko podroÄ?jih ĹĄtevilo zdravil naraĹĄÄ?a, z njimi pa ĹĄtevilo moĹžnosti za zdravljenje. Prav zato zdravniki pri kroniÄ?nih bolnikih najprej zaÄ?nejo z uveljavljenimi, Ĺže dolgo uporabljenimi zdravili, in ĹĄele na koncu preidejo na novejĹĄa, praviloma draĹžja zdravila. Nemalokrat se bolnikom zdi, da zdravniki ugibajo, kaj bi bilo najbolj primerno za posameznika. VÄ?asih tako tudi je. Najbolj oÄ?iten primer zato je predpisovanje antidepresivov – obstaja jih veÄ? z razliÄ?nimi naÄ?ini delovanja, ob tem pa je bilo ĹĄe do nedavnega teĹžko napovedati, katera vrsta bo najbolj uÄ?inkovita za posameznega bolnika. Tako lahko traja mesece, preden z metodo poskuĹĄanja in menjave zdravil ob neuÄ?inkovitosti bolnik le dobi ustrezno uÄ?inkovino. O zdravju je znanega bistveno manj kot neznanega. Zato je veliko upov poloĹženih v umetno inteligenco. Z naraĹĄÄ?anjem zmogljivosti raÄ?unalnikov, bolj naÄ?rtnim zbiranjem podatkov ta poÄ?asi napreduje – od “preprosteâ€? analize velikih koliÄ?in podatkov do sestave algoritmov na osnovi velike skupine podatkov in nadaljnji prenos znanja na skupino z manj podatki. Slednje je v medicini sploh obetavno za redke bolezni. V veliki meri vodilo medicine ni toliko na dodajanju let Ĺživljenju kot na dodajanju Ĺživljenja letom. Personalizirana medicina izboljĹĄuje natanÄ?nost izbiranja zdravil, ĹĄe dolgo pa ni priÄ?akovati, da bo en obisk zdravnika prinesel vse odgovore ali da ne bi bili razoÄ?arani, ko zdravnik nima odgovora na naĹĄe teĹžave. Prekompleksni smo. đ&#x;”˛
lokalne novice
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 7
7
PRAZNIK
16. maja 2019
Ne smemo dovoliti spreminjanja zgodovine Podpis kapitulacije nemťkih oboroŞenih sil v Topolťici pred 74 leti pomemben za Slovenijo in Evropo – Vsak dan smo dolŞni opominjati na grozote 2. svetovne vojne Tatjana Podgorťek
TopolĹĄica, 11. maja – V zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici je minulo soboto potekala tradicionalna slovesnost ob prazniku tamkajĹĄnje krajevne skupnosti, dnevu Evrope in dnevu zmage nad faĹĄizmom, s katerim obeleĹžujemo konec druge svetovne vojne. Prireditev so pripravili Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Krajevna skupnost TopolĹĄica. Slavnostni govornik, obrambni minister Karl Erjavec, je med drugim dejal, da si ni nikoli mislil, da bo po letu 2006 ĹĄe kdaj kot obrambni minister nagovoril udeleĹžence dogodka v TopolĹĄici in jim povedal, kako pomemben je bil podpis kapitulacije nemĹĄkih oboroĹženih sil v tem kraju, kot enem od sklepnih dejanj 2. svetovne vojne za okolje, Slovenijo in Evropo. Tudi zaradi Ĺžrtev te vojne ne smemo dovoliti spreminjanja zgodovine. Zgodovinska dejstva moramo negovati, ohranjati in prenaĹĄati na prihodnje rodove. Tudi vojne za Slovenijo ne bi moglo biti, Ä?e naĹĄi predniki ne bi dali svojih Ĺživljenj za to, da smo si lahko leta 1991 izborili svojo drĹžavo, s Ä?imer so se uresniÄ?ile sanje generala Maistra, Tigrovcev, partizanov. Iz vojnih ruĹĄevin je nastala sodobna Evropa, ki nudi mir in blagostanje. Âť9. maj je tudi dan Evrope
in mi smo del Evrope, zato je to tudi naĹĄ praznik,ÂŤ je ĹĄe poudaril minister ter pozval volivke in volivce, da ga poÄ?astijo odgovorno z udeleĹžbo na evropskih volitvah 26. maja.ÂŤ UdeleĹžimo se jih in pokaĹžimo svojo zavzetost za sodelovanje pri oblikovanju naĹĄe skupne prihodnosti. Danes so v Evropi vse moÄ?nejĹĄa gibanja, ki gradijo na populizmu, nestrpnosti in sejanju sovraĹžnosti do drugaÄ?nosti. Zato je ĹĄe toliko pomembneje, da damo svoj
â?ą
Sodobna Evropa nudi mir in blagostanje, zato na volitvah podporo kandidatom, ki te vrednote branijo
glas kandidatom za evropski parlament, ki podpirajo demokracijo in se potegujejo za strpno in demokratiÄ?no Evropo, in ne za tiste, ki sejejo strah in sovraĹĄtvo.ÂŤ Erjavec se je dotaknil ĹĄe interpelacije, s katero se ga Ĺželijo – je dejal – nekateri znebiti zato, ker ne dovoli spolitiziranja Slovenske vojske. ÂťSlovenska vojska ni vojska Janeza JanĹĄe, Boruta Pahorja, Karla Erjavca, Marjana Ĺ arca, to je vojska drĹžavljanov in drĹžavljank RS. Zato se borim.ÂŤ Svoje misli je slavnostni govornik
Pred slovesnostjo so poloĹžili vence k spominskemu obeleĹžju v spominskem parku v TopolĹĄici ter se tako poklonili talcem, padlim borcem, Ĺžrtvam faĹĄizma v TopolĹĄici, njihovemu spominu in spominu na vse Ĺžrtve druge svetovne vojne.
sklenil z besedami: svoboda narodu, smrt faĹĄizmu. Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, je v svojem nagovoru poudaril, da si praznikov, kot so 27. april, 1. maj in 9. maj niso izmislili, ampak ponazarjajo zgodovinska dejstva.
Obdobja 2. svetovne vojne se v Velenju ne sramujejo, saj so se iz njega nekaj nauÄ?ili, in tudi zato ne, ker je to spomin in hkrati opomin. Zahvalil se je vsem, ki se zavzemajo za to, da ostaja dogodek spomina na konec 2. svetovne vojne v tukajĹĄnjem okolju.
Dan zmage 9. maja praznuje vsa Evropa. NemÄ?ija je sicer uradno kapitulirala 7. maja 1945 v Reimsu, kjer so podpisali kapitulacijo ob prisotnosti zaveznikov. Predstavniki takratne Sovjetske zveze so Ĺželeli biti zraven, zato so kapitulacijo 8. maja ĹĄe enkrat podpisali v Berlinu in dan kasneje je bilo razglaĹĄeno premirje. Poveljnik nemĹĄke armadne skupine E – generalpolkovnik Aleksander LĂśhr– pa je kapitulacijo nemĹĄkih sil za Jugovzhodno Evropo v ĹĄtabu Ä?etrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja podpisal prav v TopolĹĄici.
Besede zahvale je izrekel tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Po njegovih besedah smo se dolĹžni vsak dan spominjati in opominjati na grozote 2. svetovne vojne. ÂťVojne prinaĹĄajo nasilje in negativne stvari, mi se moramo obnaĹĄati tako, da se bodo to nasilje, vojne konÄ?ali, sicer bomo Ĺžrtev mi,ÂŤ je ĹĄe dejal Darko Menih. OdliÄ?en kulturni program so po scenariju Marka VezoviĹĄka izvedli slovenski kulturni ustvarjalec Jure IvanuĹĄiÄ?, pevski zbor Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj in Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛
Za dan zmage Nosil bom zvezdo rdeÄ?o Svetlana MakaroviÄ?: ÂťRdeÄ?a zvezda je danes moralni simbolÂŤ Velenje, 9. maja – Po uspeĹĄnem koncertu Nosil bom rdeÄ?o zvezdo, ki ga je vsestranska umetnica Svetlana MakaroviÄ? z gosti pred slabima dvema letoma pripravila na Kongresnem trgu v Ljubljani, so imeli udeleĹženci dogodka, za katerega je ob dnevu zmage poskrbela Mestna obÄ?ina Velenje, v Ä?etrtek priloĹžnost doĹživeti veÄ?er poln upornih in revolucionarnih pesmi. MakaroviÄ?eva v vlogi povezovalke in iskriva kot vedno, jih je pred nabito polnim kulturnim domom Velenje tudi tokrat ÂťrazdrlaÂŤ kar nekaj. RdeÄ?a nit
veÄ?era je bila rdeÄ?a zvezda, za katero je dejala, da ni strankarski niti politiÄ?ni simbol: ÂťRdeÄ?a zvezda je danes moralni simbol.ÂŤ Koncert se je zaÄ?el z Internacionalo: ÂťVstanite v suĹženjstvo zakleti, ki jarem vas teĹži gorja. Zdaj pravda stara v borbi sveti vas kliÄ?e za prostost sveta ...,ÂŤ ne po nakljuÄ?ju za rudarsko Velenje pa so ga obogatili Orleki z njihovo Adijo knapi: ÂťDvesto let je rod za rodom grizel to zemljo, dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo ...ÂŤ. đ&#x;”˛
Dvorana (in galerija) kulturnega doma Velenje sta bili nabito polni.
mkp
Pohod spominov in tovariĹĄtva KavÄ?e – Vzgibi za udeleĹžbo na takĹĄnem pohodu so bili razliÄ?ni. Za nekoga mogoÄ?e zgolj rekreacija in preskuĹĄanje lastne vzdrĹžljivosti, saj pot zaokroĹži po obeh krajevnih skupnostih in je dolga okoli osem kilometrov. VeÄ?ini pa so vendarle spomin in opomin, da smo ponosni na naĹĄo domovino, da jo negujemo in krepimo zavest med ljudmi, da je mir in dostojanstvo mogoÄ?e ohraniti le s sodelovanjem in strpnostjo, ne pa s hujskaĹĄtvom in sovraĹžnimi delitvami. TovariĹĄtvo, domoljubje in poĹĄtenost pa so tiste dobrine, ki manjkajo v danaĹĄnjem Ä?asu. Te dobrine moramo prenesti na mlajĹĄe rodove in jim brez kakrĹĄnekoli ideologije in politike predstaviti neko obdobje zgodovine te drĹžave, ki je Ĺže skoraj pozabljeno. Spomini so tudi neprijetni, a vendarle ne smemo pozabiti. Ker Ä?e pozabimo, se lahko hitro spet zgodi. Vojna je kruta, veliko prekruta. Tak je njen najpreprostejĹĄi opis. V
sebi skriva marsikaj; krike obupa, solze trpljenja, kri muÄ?eniĹĄtva, morda molk kesanja. Nekje v globini pa so tudi vedrejĹĄe stvari, kanÄ?ek zadovoljstva ob zmagi, radost ob reĹĄitvi, uteha ob preĹživetju. Vse to smo obÄ?utili na poti, ko so nam bili zaigrani trije razliÄ?ni vojni prizori. Padec partizanskih kurirjev v nemĹĄko zasedo na zabrĹĄkih travnikih in reĹĄitev poĹĄte. Tiha kolona ranjencev v partizansko bolnico Jelka Breza, kjer smo lani slovesno postavili tablo. In pogumno dejanje zavednega kmeÄ?kega dekleta na TiÄ?erjevi domaÄ?iji po zapisanih spominih Viktorije UĹĄen, med vojno ranjene kurirke. Ob vsem prikazanem smo podoĹživeli stisko borcev, srd do okupatorja. Prevevali so nas meĹĄani obÄ?utki, od groze, Ĺžalosti, odpora in gnusa. Na dan so privrela Ä?ustva, ki so orosila oko in zatresla glas. Nezavedno so se naĹĄe roke stisnile v pesti, pesti
grenkega izkustva in poglobljenega razumevanja 2. svetovne vojne. Malo pred Ä?etrto uro smo v ponosni koloni in z zastavo na Ä?elu prikorakali pred dom krajanov v KavÄ?ah, kjer nas je priÄ?akalo lepo
NajmlajĹĄi so obudili tradicijo kurirÄ?kove poĹĄte
ĹĄtevilo udeleĹžencev proslave. Ob 16. uri se je s slovensko himno, uvodnem nagovoru predsednice KO ZB NOB Podkraj – KavÄ?e in predsednika KS KavÄ?e priÄ?el uradni del proslave. RdeÄ?a nit
kulturnega programa je bil upor, upanje in boj. Mladi recitatorji so se z recitacijami sprehodili po zgodovini slovenskega uporniĹĄtva od kmeÄ?kih puntov, delavskega gibanja, borbe za severno mejo, partizanstva, do osvoboditve in obnove domovine, pa vse do osamosvojitve Slovenije.
Slavnostna govornica je bila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?. V svojem govoru je poudarila pomen dneva upora proti okupatorju v Ä?asu, ko vse bolj naraĹĄÄ?a vsesploĹĄna nestrpnost v druĹžbi in se v vse veÄ?ji meri pojavljajo primeri oĹživljanja nacizma. ÄŒastni gost, partizanski komandant Franc Sever - Franta, nam je hudomuĹĄno, kot zna le on, pripovedoval o svojih doĹživetjih med vojno in seveda o legendarnem preboju partizanov iz sovraĹžnega obroÄ?a na Menini planini. Ob koncu govora je vidno ganjen iz rok mladih kurirÄ?kov sprejel KurirÄ?kovo poĹĄto. Za ĹĄe pristnejĹĄe vzduĹĄje so poskrbeli pevci iz KavÄ? in Podkraja. S pomenljivim stavkom: ÂťBodimo dostojni dediÄ?i vseh naĹĄih upornic in upornikov!ÂŤ je voditeljica Lana zakljuÄ?ila uradni del proslave, ob odliÄ?ni hrani in pijaÄ?i pa smo se veselili ĹĄe dolgo po tem ‌ đ&#x;”˛
Metka Grabner
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 8
8
NAĹ I KRAJI IN LJUDJE
16. maja 2019
PereÄ?a tema je 3. razvojna os V Krajevni skupnosti Stara vas so obeleĹžili 75. obletnico partizanskega napada na premogovnik in elektrarno, s tem pa krajevni praznik Tina Felicijan
Velenje, 11 maj – V noÄ?i s 30. aprila na 1. maj leta 1944 je BraÄ?iÄ?eva brigada napadla elektrarno in stari jaĹĄek. Zato so krajani Stare vasi 30. april izbrali za svoj krajevni praznik. Z nizom aktivnosti in druĹžabnim sreÄ?anjem v domu krajanov so ga zaznamovali minulo soboto. Praznik namreÄ? vzamejo resno, pravi predsednica KS Stara vas Mira Tepej, ki je konec lanskega leta prevzela svoj prvi mandat. ÂťLetos smo pred dom krajevne skupnosti postavili mlaj. Tradicionalni balinarski turnir med krajevnimi skupnostmi Pesje, Vinska Gora, Ĺ kale in Stara vas smo zaradi slabega vremena prestavili. Smo pa Ĺže izvedli druĹžabni veÄ?er, na katerem so se predstavile klekljarice. V naĹĄi vasi jih je
kar sedem. Razstava njihovih izdelkov je na ogled v dvorani v krajevnem domu. V soboto pa smo imeli proslavo. Ob 9. uri so ĹĄkalski lovci zaÄ?eli kuhati golaĹž. Kar nekaj krajanov in krajank je ĹĄlo na pohod po obronkih krajevne skupnosti. Po slovesnosti s kulturnim programom, v katerem so nastopile pevke vokalne zasedbe GaberĹĄki cvet ob spremljavi harmonikarja Franca Ĺ˝erdonerja, pa smo pred spomenikom pri starem jaĹĄku poloĹžili venec,ÂŤ je naĹĄtela aktivnosti v poÄ?astitev krajevnega praznika in dodala, da bodo kmalu odĹĄli na spomladanski izlet v Prekmurje, jeseni pa naÄ?rtujejo ĹĄe obisk kakega martinovanja.
Kaj se je v preteklem letu dogajalo?
Mira Tepej je po prevzemu predsedni-
kovanja ustanovila pododbor druĹĄtva upokojencev Stara vas. Vsako prvo sredo v mesecu krajevna skupnost organizira pohode krajank in krajanov. Za starejĹĄe od 69 let prirejajo druĹžabna sreÄ?anja. ObeleĹžili so 8. marec in materinski dan. Priredili druĹžabni veÄ?er, na katerem so se predstavili kulturno-umetniĹĄki ustvarjalci. UdeleĹžili so se predstavitve uporabe defibrilatorja, je naĹĄtevala.
Kaj je pereÄ?a tema?
Avtocesta, odgovarja predsednica. ÂťCivilna iniciativa Stare vasi se je sestala s predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje. Predstavili so nam traso, mi pa smo podali pripombe o legi avtoceste in daljnovodu, in te bodo posredovane naprej. Sicer je infrastruktura v vasi urejena. Se bomo pa verjetno lotili izgradnje
parkiriĹĄÄ?a pri domu krajanov.ÂŤ ÂťV Krajevni skupnosti Stara vas so opozorili na svoje poglede na 3. razvojno os, ki so nekoliko drugaÄ?ni od tega, kar je trenutno v naÄ?rtih, Ĺželijo se sestati z odgovornimi za odloÄ?itve, da bi bila trasa optimalna. Ne govorimo o velikih zamikih, temveÄ? o malenkostih – kje bo ĹĄel daljnovod, kako velik in dolg bo vkop. Na te dileme lokalna skupnost trenutno nima odgovora, imajo ga projektanti. Razumemo pa stiske ljudi, zato
Gustavka gostiteljica projekta petih drĹžav Velenje – Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje je poznana kot ĹĄola, ki na ĹĄiroko odpira vrata tudi mednarodnim projektom. Eden takih v okviru programa Erasmus+ je projekt Do you speak kulture? – Appreciate Diversity to integrate culturally diverse students. Gustavka je nosilka omenjenega dvoletnega projekta, zato v Velenju od ponedeljka poteka njegov zakljuÄ?ek. UdeleĹžuje se ga 32 uÄ?encev in 12 uÄ?iteljev. Ti prihajajo iz Francije, Italije, Velike Britanije in Romunije. Ravnateljica ĹĄole Liljana Lihteneker je povedala, da je cilj projekta razvijanje kompetenc s podroÄ?ja znanja tujega jezika in ozaveĹĄÄ?anje o integraciji migrantskih skupin v drugih okoljih. Ob tej priloĹžnosti so tuji uÄ?itelji tukajĹĄnjim uÄ?encem Ĺže predstavili svoje drĹžave in Ĺživljenje v njih, na bralni Ä?ajanki so se z AndraĹžem RoĹžmanom pogovarjali o knjigi Trije spomini. ÄŒajanke se je udeleĹžil tudi migrant Mohamad al Munem, glavna oseba knjige. V torek in danes na ĹĄoli potekajo delavnice, v katerih se uÄ?enci uÄ?ijo kuhanja jedi tujih drĹžav, posluĹĄajo Ĺživljenjske zgodbe migrantov, se uÄ?ijo tujih pisav ter riĹĄejo plakate, ki bodo ozaveĹĄÄ?ali ljudi, da imajo vsi
Z otvoritve zakljuÄ?ka mednarodnega projekta v telovadnici gostiteljice – osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje
đ&#x;”˛
TisoÄ? nastopov skupine PuĹĄeljc Za 20. obletnico peli in plesali ĹĄe drugi slovenski ÂťpuĹĄeljciÂŤ Gornji Grad – Konec aprila so obeleĹžile svoj 20-letni jubilejni ter ob tem 1.000. nastop pevke skupine PuĹĄeljc iz Zgornje Savinjske doline, tokrat s prav posebnimi gosti. Iz vse Slovenije so povabile na oder kulturnega doma v Novi Ĺ tifti pri Gornjem Gradu tudi druge slovenske skupine z imenom PuĹĄeljc, vkljuÄ?no s podmladkom PuĹĄeljÄ?ek iz domaÄ?ega kraja. Ĺ tiri pevke z vodjo Betko RoÄ?nik so se odloÄ?ile pokloniti domaÄ?i obÄ?ini Gornji Grad prav poseben koncert.
otroci sveta pravico do sreÄ?nega otroĹĄtva. Poleg zapisanega jih bodo gostitelji popeljali ĹĄe na ogled zanimivosti Velenja, Slovenije, aktivnosti pa bodo konÄ?ali jutri (v petek) s predstavitvijo vtisov z vseh aktivnosti. Ob
zakljuÄ?ku projekta bo nastala e-knjiga. Na sprejemu v telovadnici omenjene osnovne ĹĄole je vse udeleĹžence pozdravila tudi velenjska podĹžupanja Darinka Mravljak. đ&#x;”˛
Tp
ZdruĹžila jih je AmeriÄ?anka Colleen Dowd Gornji Grad – Rodbino Miklavc–Purnat, ki jo rodoslovno drevo, narejeno v zadnjih treh mesecih, opredeljuje kot ameriĹĄko vejo zgornjesavinjsko-zadreÄ?kih korenin ter vseh drugih v Sloveniji, na HrvaĹĄkem v Kanadi ter drugod ĹživeÄ?ih posameznikov in druĹžin, je zdruĹžila potomka JoĹžefine in JoĹžeta Miklavca (v ZDA s priimkom Miklave), 54-letna strokovnjakinja s podroÄ?ja znanj o zdravstvu Colleen Dowd iz Nashvilla v drĹžavi Tennessee v ZDA. Ko je prouÄ?evala svoje korenine z idejo, da jih najde nekje v Sloveniji, si je pomagala s svetovnim spletom in aplikacijami za izdelavo in arhiviranje rodoslovnega drevesa. Konec lanskega leta se je povezala z AleĹĄem Miklavcem iz Nizke
se bomo tudi v prihodnosti zavzemali za to, da se bo iniciativa Stare vasi, ki ne nasprotuje 3. razvojni osi, uspeĹĄno sestala s projektantom in bomo skupaj poskuĹĄali najti ustrezne kompromise,ÂŤ pa je povedal podĹžupan Peter Dermol, ki se je krajankam in krajanom na proslavi zahvalil za gesto strpnosti in pripravljenosti na sodelovanje, izkazano tako pri projektu 3. razvojne osi kot pri projektu umeĹĄÄ?anja integracijske hiĹĄe v Staro vas.
PuĹĄeljc ob 20-letnici nastopanja doma in v tujini ter 1000. nastopu v Novi Ĺ tifti
Ob sreÄ?anju ameriĹĄko-slovenske rodbine v Gornjem Gradu je nastala ÂťzgodovinskaÂŤ slika.
ter TomaĹžem ÄŒretnikom iz BoÄ?ne, in po treh mesecih intenzivnih raziskav, zbiranja podatkov in pogovorov s sorodniki rodbine Miklavc–Purnat, ki izhaja iz Trnovca v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji ter BoÄ?ne, so zbrali mnoĹžico podatkov za kar 403 osebe. KonÄ?no podobo rodoslovnega debla so sestavili v sonÄ?ev graf ter na 7 m dolg trak-poster in se pripravili na obisk drage gostje iz ZDA. Ko je Colleen obiskala nekatere evropske kraje, si je izbrala za konÄ?ni
cilj Sloveniji in Zgornjo Savinjsko dolino. SreÄ?anje v Gornjem Gradu, ki je v bliĹžini BoÄ?ne z najveÄ? druĹžinami, se je zgodilo v petek, 26. aprila, s spektakularno predstavitvijo, skupnim kosilom ter zgodovinsko sliko. Dowdova je ob tem vzhiÄ?ena dejala, da se ni zavedela, iz kako lepe deĹžele prihajajo njeni predniki, ki so v Ameriko odpotovali za boljĹĄim Ĺživljenjem. Dva brata, Franc in JoĹžef Miklavc s Trnovca, in dve sestri, Marija in JoĹžefa Purnat
iz BoÄ?ne, so se poroÄ?ili v drĹžavi New York. Prvi par se je vrnil v domovino, drugi pa je za vedno ostal v ZDA in nastala je obseĹžna veriga potomcev tako onkraj LuĹže kot tudi v Zgornji Savinjski in ZadreÄ?ki dolini. ÂťV to lepo in srÄ?no deĹželo, moj pradom, se zagotovo Ĺže kmalu vrnem in poiĹĄÄ?em vse lepote, ki me bodo veÄ?no spominjale na moje slovenske korenineÂŤ, nam je dejala ob slovesu. đ&#x;”˛
JoĹže Miklavc
Dvorana je bila polna glasbenih prijateljev, ki so se poimenovali z identiÄ?nimi imeni ÂťpuĹĄeljcÂŤ, to pa je bilo tudi prvo tovrstno sreÄ?anje. Na odru so se tako poleg domaÄ?ega PuĹĄeljca in ÂťPuĹĄeljÄ?kaÂŤ iz Nove Ĺ tifte zvrstili ĹĄe Folklorna skupina PuĹĄeljc iz BeĹžigrada v Ljubljani, moĹĄki kvartet PuĹĄeljc iz Ĺ marja pri JelĹĄah ter ansambel RibenĹĄki puĹĄeljc iz Ribnice na Dolenjskem. Za prijeten skeÄ? o zakulisnem dogajanju med gostovanji ansambla sta poskrbela Marko RoÄ?nik in Miran Ermenc. Na tem pevsko-glasbenem sreÄ?anju so gostiteljice izrazile veselje in zahvalo, da jim vsa ta leta vsaj delno s sredstvi pomagata obÄ?ina Gornji Grad in tudi JSKD obmoÄ?ne izpostave Mozirje. Predsednica JSKD Mozirje Simona Zadravec jim je vroÄ?ila jubilejno priznanje za 20-letno nastopanje in ĹĄiritev pevske kulture, vse ĹĄe aktivne pevke pa so prejele tudi posebne zlate Maroltove znaÄ?ke. UspeĹĄno glasbeno pot z nastopi doma in v tujini so pevke iz okolice BoÄ?ne nakljuÄ?no zaÄ?ele doma 19. maja 1999. Po poroÄ?anju o tem uspeĹĄnem dogodku so si nadele ime po naslovu Ä?lanka v Ä?asopisu ÂťBile so lepe kot puĹĄeljcÂŤ. Pevke Magda Ermenc, Marjana Rihter, Betka RoÄ?nik, Ivana Ĺ˝vipelj ter Draga VrĹĄnak s spremljevalno harmoniko so najprej prepevale starejĹĄe pesmi iz etno zbirke zdaj Ĺže pokojne Marije RoÄ?nik ter ljudske in ponarodele pesmi uspeĹĄnice. Kasneje so pele tudi priloĹžnostno aktualne napeve ter tudi kar nekaj svojih (posebej zanje jih pesni Ä?lanica Rihterjeva). Po 15 letih sodelovanja je skupino zapustila Ĺ˝vipljeva, vodenje pa je prevzela Betka RoÄ?nik. Pogumno je popeljala priljubljeno in prepoznavno skupino do novih uspehov in nastopov po Sloveniji in Ä?ez mejo. V dveh desetletjih pa so izdale 4 zgoĹĄÄ?enke s ĹĄtevilnimi svojimi avtorskimi pesmimi. đ&#x;”˛
JoĹže Miklavc
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 9
V Evropo za razvoj podeĹželja
Ustanovili lokalni odbor Stranke LMĹ
ObÄ?inska organizacija Socialnih demokratov Velenje je gostila kandidata SD za poslanca v Evropskem parlamentu, Ĺžupana Mestne obÄ?ine Murska Sobota dr. Aleksandra JevĹĄka
Ĺ oĹĄtanjski je deveti, v stranki raÄ?unajo, da jih bodo Ĺže ta mesec imeli sedemnajst Milena KrstiÄ? – Planinc
Ĺ oĹĄtanj, 8. maja – Stranka LMĹ , lista Marjana Ĺ arca, je zaÄ?ela ustanavljati lokalne odbore stranke. Ĺ oĹĄtanjski, ki so ga uradno ustanovili v sredo, je deveti. Ustanovnega zbora so se udeleĹžili nekateri vidni Ä?lani stranke, med njimi podpredsednik Igor Ĺ˝avbi, poslanec drĹžavnega zbora JoĹže Lenart in kandidat za evropske volitve Klemen GroĹĄelj. Lokalni odbor, ki ĹĄteje 15 Ä?lanov, bo vodila Mateja Kumer.
dobro in pozitivno zgodbo. Takih zgodb ima Ĺ oĹĄtanj ogromno. Po navadi nas poznajo zgolj kot nek industrijski madeĹž, Ä?eprav imamo polno lepih biserov in druĹžbenih
â?ą
Predsednica odbora Mateja Kumer: ÂťSmo mladi, smo novi, tudi malo drugaÄ?ni. Taki, kot je tudi stranka.ÂŤ
podpredsednik Stranke LMĹ Igor Ĺ˝avbi. ÂťLokalni odbori so za stranke najveÄ?jega pomena. Vse izhaja iz lokalnega okolja. Najprej smo krajani, potem obÄ?ani in ĹĄele potem drĹžavljani. Lokalni odbori in Ä?lanstvo v njih so temelj rasti in razvoja vsake stranke. Âť Stranka LMĹ je svojo zgodbo zaÄ?ela na lokalni ravni v obÄ?ini Kamnik. ÂťIzkuĹĄnje tega delovanja, ki smo jih s seboj prinesli na drĹžavno raven, se Ĺže kaĹžejo. VeÄ?krat smo dokazali, da znamo teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo obÄ?i-
Ustanovnega zbora so se udeleĹžili tudi nekateri vidni Ä?lani stranke: podpredsednik Igor Ĺ˝avbi, poslanec JoĹže Lenart, kandidat za evropskega poslanca Klemen GroĹĄelj. Lokalni odbor bo vodila Mateja Kumer.
ÂťSmo mladi, smo novi, tudi malo drugaÄ?ni. Taki, kot je tudi stranka. Slovenija pozna samo uteÄ?ene vzorce, mi pa Ĺželimo to spreminjati. Smo Ĺživljenjski, aktivni na terenu. Na izzive in probleme znamo pogledati iz veÄ? zornih kotov, ne samo iz enega. Premlevamo jih, dokler ne najdemo dobre reĹĄitve. NaĹĄa vizija je sodelovanje, povezovanje. Ĺ˝elimo ustvarjati
vrednot. Te je treba izpostaviti,ÂŤ pravi Kumrova. ÂťRaÄ?unamo, da bomo imeli do konca meseca v Sloveniji ustanovljenih sedemnajst odborov, do konca leta ĹĄtirideset. S Ĺ oĹĄtanjem smo zaÄ?eli sodelovati Ĺže zelo zgodaj, Ĺže v Ä?asu predsedniĹĄke kampanje Marjana Ĺ arca. Tukaj smo bili vedno dobrodoĹĄli, vedno smo imeli precejĹĄnje simpatije,ÂŤ pravi
ne, prenesti na drĹžavno raven in jih reĹĄevati prednostno. Politika pa se ne dogaja samo v drĹžavnem zboru in vladi. Za razvoj posameznih krajev so zelo pomembni obÄ?inski sveti in lokalni odbori.ÂŤ Lista LMĹ ima v 20-Ä?lanskem svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj enega svetnika, zastopa jo mag. Damjan KonovĹĄek. đ&#x;”˛
Velenje prostovoljstvu prijazno
ÄŒrna na KoroĹĄkem; 14. maja – Slovenska filantropija v okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva vsako leto podeli nazive Prostovoljstvu prijazno mesto, Naj prostovoljec v javni upravi in Junaki naĹĄega Ä?asa. Letos so ponovno naziv Prostovoljstvu prijazno mesto potrdili Mestni obÄ?ini Velenje, ki se z nazivom ponaĹĄa Ĺže vse od leta 2014. Tukaj trenutno deluje veÄ? kot 200 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Velenje je mesto, ki je po prostovoljcih in udarniĹĄkem delu znano Ĺže od nekdaj, saj je zraslo z delom pridnih rok prostovoljcev. Mestna obÄ?ina Velenje aktivno spodbuja prostovoljstvo v lokalnem okolju in uspeĹĄno povezuje lokalne prostovoljske organizacije in posameznike. Zavzema se za medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje in solidarnost. Ĺ˝e vrsto let zagotavlja kontinuirano podporo prostovoljskim organizacijam na razliÄ?ne naÄ?ine: z razpisi na podroÄ?ju zdravstva in sociale, kulture,
mladine, ĹĄporta, turizma, z omogoÄ?anjem brezplaÄ?ne uporabe prostorov za prostovoljske aktivnosti, za sodelovanje Ĺžupana in predstavnikov obÄ?inske uprave na prostovoljskih dogodkih. ObÄ?ina finanÄ?no podpira delo mentorjev prostovoljcev v dveh zavodih. Zagotavlja brezplaÄ?en mestni potniĹĄki promet Lokalc, brezplaÄ?no izposojo koles Bicy, pravno pomoÄ?, mestno blagajno in ĹĄe kar nekaj oblik pomoÄ?i za socialno ĹĄibke posameznike. Socialno ogroĹženim sta zagotovljena brezplaÄ?en dnevni topel obrok in enkratna izredna denarna pomoÄ?. V obÄ?ini deluje tudi Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, katerega namen je uravnoteĹženo koordiniranje dobrodelnih aktivnosti za pomoÄ? posameznikom in druĹžinam. Lani so izvedli kar nekaj prireditev in aktivnosti, v katerih so sodelovali prostovoljci: tradicionalne spomladanske in jesenske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije, prireditve Velenje – mesto zdravja, Velenje – mesto cvetja, Velenje se predstavi, 8. medgeneracijski festival ÂťSpodbujamo misli in telo za
Velenje, 11. maj – Aktualni Ĺžupan Mestne obÄ?ine Murska Sobota dr. Aleksander JevĹĄek in kandidat SD za evropskega poslanca je pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja, obiskal tudi Velenje. Tu se je, kot je povedal na Pomladnem sejmu, ÂťuÄ?il Ĺžupanovanja,ÂŤ saj je od Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a dobil marsikateri nasvet, kako dolgoroÄ?no uspeĹĄno voditi obÄ?ino, se zavzemati za njen razvoj in skrbeti za dobrobit prebivalcev. Prav zato, ker je pri svojem delu na lokalni ravni uspeĹĄen, hkrati pa je opazil, da je potrebno marsikatero lokalno temo obravnavati mednarodno in tako doseÄ?i potrebne spremembe, zato se je odloÄ?il, da kandidira za evropskega poslanca. Da svojo politiÄ?no pot nadaljuje v evropski skupnosti, se je odloÄ?il zaradi neenakopravnosti, je povedal ob obisku. ÂťPrihajam z lokalne ravni, kjer prav tako Ĺživijo Evropejke in Evropejci. Evropa odseva prav na lokalni ravni, ne le na ravni ministrstev ali Bruslja. Ta slika je zaradi neenakopravnosti, ki jo Ä?utimo v obÄ?inah severovzhodne Slovenije in vzhodne kohezije, dokaj motna. Danes govorimo o pametnih mestih, pametnih vaseh, marsikatera lokalna skupnost pa ĹĄe nima vodovoda in kanalizacije. Govorimo o pametni mobilnosti, ljudje iz Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke pa se vozijo v Ljubljano bolj po konjskih poteh kot po cestah 21. stoletja. Govorimo o decentralizaciji, a vse, kar se v Sloveniji
Potekal bo medgeneracijski festival
S tem nazivom se Velenje ponaĹĄa Ĺže vse od leta 2014 – V obÄ?ini deluje veÄ? kot 200 prostovoljskih organizacij Mira ZakoĹĄek
9
POLITIKA
16. maja 2019
dober spominÂŤ in 5. mednarodni festival vezenja. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? vsako leto sprejme gasilce, pripadnike civilne zaĹĄÄ?ite, Ä?lane druĹĄtev s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, policiste, krvodajalce, prostovoljce in mestne redarje ter se jim s sprejemom zahvali za njihovo nesebiÄ?no in prizadevno delo ter velik prispevek k delovanju lokalne skupnosti. Ob dnevu za spremembe vsako leto razglasijo tudi naj prostovoljce in naj prostovoljsko organizacijo v mestni obÄ?ini Velenje. Prostovoljci v projektu Donirana hrana so lani med socialno ogroĹžene obÄ?anke in obÄ?ane razdelili podarjeno hrano v vrednosti 122.659 evrov. Lani novembra pa so zaÄ?eli izvajati tudi projekt Kamerat, s katerim omogoÄ?ajo brezplaÄ?ne prevoze za starejĹĄe in gibalno ovirane obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje. Za namen projekta je obÄ?ina kupila elektriÄ?ni avtomobil, ki ga upravlja Mladinski center Velenje, prevoze pa izvajajo prostovoljci iz skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje. đ&#x;”˛
Velenje, 16.–18. maja – Mestna obÄ?ina Velenje, Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje in druge organizacije bodo pripravljajo 9. Medgeneracijski festival z naslovom Pozdravljen, bonton, ki se bo zaÄ?el z danaĹĄnjo delavnico Bonton v digitalnem svetu (med 10. in 12. uro v veÄ?generacijskem centru Planet generacij) in predavanjem VeĹĄÄ?ine lepega vedenja (ob 17. uri v KnjiĹžnici Velenje). Jutri (v petek) bo med 9. in 12. uro v Mladinskem centru Velenje potekala likovna delavnica Stari, novi bonton, Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje bo ob 17. uri v mali dvorani Dom kulture Velenje odigralo predstavo Indijanska pravljica, sledila pa bo predstavitev bontona v kulturnih ustanovah. ZakljuÄ?ek festivala bo v soboto na Titovem trgu, ko se bo ob 9.15 zaÄ?ela predstavitev plesnih skupin Ulica pleĹĄe, ob 11. uri pa đ&#x;”˛ tf tek starejĹĄih. â€
dogaja, se dogaja v Ljubljani. Zakaj ne bi bilo ministrstvo za gospodarstvo, danimo, v Velenju, ministrstvo za kmetijstvo v Murski Soboti in ministrstvo za kulturo na Ptuju,ÂŤ je naĹĄtel nekatere svoje razloge za kandidaturo in dodal, da kot Ä?lan odbora regij v Bruslju, v katerem deluje Ĺže pet let, opaĹža: ÂťÄŒe te ni zraven, se o tebi ne pogovarjajo. Zato
mokrati na listi imamo.ÂŤ Nizka udeleĹžba na Evropskih volitvah je po JevĹĄkovem mnenju posledica oddaljevanja Evrope od ljudi. ÂťEvropa na marsikaterem podroÄ?ju ne goji veÄ? vrednot, zaradi katerih smo pred 15 leti z vzhiÄ?enjem vstopil v Evropsko unijo. Evropa se mora vrniti k ljudem in ti jo morajo zaÄ?utiti kot svojo domovino. Mi brez Evrope
â?ą
Dr. Aleksander JevĹĄek se bo zavzemal za zmanjĹĄevanje razlik med urbanim in ruralnim v infrastrukturi, gospodarstvu in drugih podroÄ?jih.
dr. Aleksander JevĹĄek
velja naÄ?elo: niÄ? o nas brez nas. PrepriÄ?an sem, da severovzhodna Slovenija in vzhodna kohezija potrebujeta Ä?loveka v Bruslju, in to nekoga, ki prihaja z lokalne ravni. Kajti poznavanje potreb Evropejk in Evropejcev na lokalni ravni ter poznavanje nacionalne in evropske politike je odliÄ?na kombinacija, ki jo Socialni de-
ne moremo preĹživeti in njen razpad ni opcija. To morajo ljudje, predvsem pa mladi, razumeti. Mladim Evropa omogoÄ?a izjemne priloĹžnosti. V novi finanÄ?ni perspektivi se sredstva za program Erasmus + podvajajo, torej bo ĹĄe veÄ? priloĹžnosti za potovanja in pridobivanje znanja v tujini. Mladi se morajo zavedati, da z glasovanjem na volitvah kreirajo svojo prihodnost.ÂŤ
REKEL JE â?ą Župani od vlade zahtevamo naĹĄo prisotnost pri sestavljanju nove finanÄ?ne perspektive. Kot evropski poslanec pa Ĺželim biti prisoten pri sprejemanju evropskega proraÄ?una. Ne bom soglaĹĄal, da se zniĹžujejo sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Slovenija ta sredstva potrebuje vsaj na dosedanji ravni, ampak z drugaÄ?nim operativnim programom,ÂŤ je povedal dr. Aleksander JevĹĄek.
đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 10
10
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PogreĹĄa solidarnost nekdanjih dni
Kulturni dom je zajel plesni vrtinec V Domu kulture Velenje je potekalo regijsko sreÄ?anje plesnih skupin, med katerimi so bile tudi lokalne
Na sreÄ?anje smo povabili naj prostovoljca mestne obÄ?ine Velenje leta 2018 Francija MarĹĄnjaka – strastnega planinca, ljubitelja narave in druĹženja Tina Felicijan
niÄ?, ta naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa pa danes spodbuja tako med upokojenci kot med najmlajĹĄimi. Pomaga organizirati planinske izlete pri DruĹĄtvu upokojencev
posnetkov skuĹĄa vzbuditi ljubezen do narave, zanimanje za Ĺživali in rastline, Ĺželjo po spoznavanju gorskih kotiÄ?kov svoje domovine. Pravi, da vÄ?asih sploh niso razmiĹĄljali, da opravljajo prostovoljno delo, ko so vse, kar so postorili za druĹĄtvo, dobili poplaÄ?ano le z dobro voljo in obÄ?utkom, da nekaj prispevajo skupnosti. To je bilo dovolj. Da je samoumevno pomagati soÄ?loveku, se je Franciju vtisnilo v znaÄ?aj Ĺže kot deÄ?ku, ko je obiskoval kmetijo starih starĹĄev na PaĹĄkem Kozjaku in pomagal pri raznih opravilih. Dejaven je bil tudi v mladinski organizaciji. ÂťNa predveÄ?er obiska HruĹĄÄ?ova v Velenju smo Ä?lani na PaĹĄkem Kozjaku pripravili kres. Okrog 40 nas je ĹĄlo peĹĄ, saj cesta ĹĄe ni bila povsem zgrajena. Pobirali smo veje po gozdu in kresovali, do obiska HruĹĄÄ?ova naslednje dopoldne pa smo se Ĺže vrnili. Spomnim se, da je bilo zelo toplo,ÂŤ je povedal in poudaril: ÂťNihÄ?e od nas ni razmiĹĄljal, kaj bomo za to dobili. To smo naredili zaradi druĹženja, prijateljstva. Iz tistih Ä?asov ĹĄe vedno poznam marsikaterega VelenjÄ?ana in ĹĄe vedno smo prijatelji. Na to sem prav ponosen in vesel sem, da se je moja pot odvijala, kot se je.ÂŤ
Franci MarĹĄnjak se je v Velenje priselil kot srednjeĹĄolec leta 1965 iz Vitanja. Celo delovno dobo je sluĹžboval v informatiki na Premogovniku Velenje, kjer je bil programer. Poln je spominov na nekdanje Ä?ase. Med drugim je povedal, da je delal ĹĄe na takĹĄnem raÄ?unalniku, ki je bil velik kot manjĹĄa soba. En disk je takrat imel 25 kilogramov, zapisal pa je lahko le 32 kilobajtov podatkov. Ĺ˝ivi v Ĺ aleku in je aktiven Ä?lan TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, v katerem je med drugim prevzel organizacijo dve leti stare plesne skupine Grajska gospoda, ki s prirejanjem dvornih Franci MarĹĄnjak si Ĺželi ĹĄe dolgo sodelovati plesov in prikazovapri aktivnostih druĹĄtev, ki spodbujajo njem oblaÄ?ilne kulture druĹženje ljudi. To je namreÄ? najveÄ?ja dodana ohranja kulturno dedivrednost prostovoljstva. (Foto Vid Sajko) ĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄkega gradu. ÂťZahvaljujem se predsednici Ma- Premogovnika Velenje. Za plariji BrloĹžnik, da je znala ceniti ninstvo v okviru akcije Lepi Ä?emoje prostovoljno delo in me je veljc navduĹĄuje osnovnoĹĄolce. Na predlagala za naj prostovoljca,ÂŤ pohodniĹĄke izlete vodi vrtÄ?evske je povedal in dodal, da je bil ob otroke in jim tudi s prikazovarazglasitvi iskreno preseneÄ?en, njem avtorskih fotografij in video saj ni priÄ?akoval, da bo dobil ta naziv. ÂťMenda me je zalila rdeÄ?ica. Jaz ne poÄ?nem vsega tega, Kot dijak tehniÄ?ne ĹĄole je s soĹĄolci na popoldanskih delovnih da bi dobil kako priznanje. Saj mi akcijah pomagal kopati jami za zimski in letni bazen, graditi veliko pomeni, ampak najveÄ?je cesto v Ĺ kale. ÂťImeli smo drugaÄ?en zgled. Na iste akcije so moralno zadovoljstvo mi daje prihajali tudi starostniki in so delali, kar so paÄ? lahko. Danes spoznavanje ljudi in druĹženje. pa vsi razmiĹĄljajo, kaj bodo dobili za plaÄ?ilo za neko delo. Tudi To je najveÄ? vredno.ÂŤ druĹžabnosti ni takĹĄne kot vÄ?asih. To pogreĹĄam. Si pa turistiÄ?na Franci je Ĺže veÄ? kot 40 let Ä?lan druĹĄtva, planinsko druĹĄtvo in drugi prizadevajo, da bi to med Planinskega druĹĄtva Velenje. Sam ljudmi obudili,ÂŤ je povedal naj prostovoljec za leto 2018. je planinstvo vzljubil kot mlade-
đ&#x;”˛
Velenje, 14. maj – Za tem, ko so se na pragu pomladi zvrstila obmoÄ?na sreÄ?anja plesnih skupin, ki jih je spremljala selektorica Andreja KopaÄ? in sestavila pester program za regijska sreÄ?anja, so najboljĹĄe v celjski in koroĹĄki regiji
novi jugoslovanski drĹžavi. Kot protagonist slovenske prevratne dobe se je v zgodovino vpisal dr. Karel VerstovĹĄek. Posredno je sodeloval pri bojih za severno slovensko mejo, neposredno pa bil odgovoren za ustanovitev slovenske univerze. Bil je prvak Vseslovenske ljudske stranke, postavljen ob bok velikemu dr. Antonu KoroĹĄcu, hkrati pa izvoljen za deĹželnega in drĹžavozbornega poslanca. Septembra 1918 mu je bilo zaupano vodenje Narodnega sveta za Ĺ tajersko, v katerem se je njegova pot prekriĹžala z majorjem Rudolfom Maistrom – Vojanovim, ki ga je nagovarjal k odloÄ?nim akcijam na Spodnjem Ĺ tajerskem in KoroĹĄkem. Potem, ko je Maister 1. novembra odrekel zvestobo avstrijskim vojaĹĄkim oblastem in Maribor razglasil za jugoslovansko posest, ga je VerstovĹĄek kljub kritikam iz Ljubljane povzdignil v naziv generala. Z razoroĹžitvijo nemĹĄke Zelene garde 23. novembra 1918
in podpisom pogodbe s polkovnikom graĹĄke vojne komande Rudolfom Passyjem v Mariboru je zlomil moralo nemĹĄko-avstrijskih Ä?et. Pogodba bi lahko predstavljala izhodiĹĄÄ?e demarkacijske Ä?rte med novonastalima drĹžavama. Poudarek je na 'lahko'. Slovenska politika je namreÄ? izpustila zgodovinsko priloĹžnost, da bi zasedla narodnostno mejo na Spodnjem Ĺ tajerskem in na KoroĹĄkem prodrla vse do Celovca. Narodna vlada v Ljubljani ni podprla Maistrovih naÄ?rtov. Svoje upe glede reĹĄitve odprtih vpraĹĄanj severne meje je polagala na pariĹĄko mirovno konferenco, na kateri pa Slovenci nismo bili enakovreden partner, temveÄ? le eden od premnogih kmetov na diplomatski ĹĄahovnici velesil. Slovenska neenotnost se je kazala tudi pri preoblikovanju ĹĄolstva in ustanavljanju prve slovenske univerze. Za slednjo je VerstovĹĄek kot poverjenik za uk in bogoÄ?astje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani dejal: ÂťÄŒe takoj ne zaÄ?nemo, je
zaplesale na odru doma kulture Velenje. Na prireditvi V plesnem vrtincu je 14 plesnih skupin iz regije predstavilo 32 plesnih miniatur. Zaplesalo je preko 400 mladih plesalk in plesalcev. S sreÄ?anji plesnih skupin, ki
jih prirejajo obmoÄ?ne izpostave javnega sklada za kulturo, se goji visoka kultura umetniĹĄkega plesa in spodbuja kakovostne ustvarjalce, da vztrajajo pri svojem delu. Hkrati pa se spodbuja tiste, ki so ĹĄe kak nivo niĹžje, da delajo ĹĄe bolj trdo in se pribliĹžajo najboljĹĄim. Tako se plesna kultura v Sloveniji nenehno izboljĹĄuje. SodeÄ? po ĹĄtirih izbranih plesnih skupinah z obmoÄ?ja Velenja, je ples pri nas na visoki ravni. V plesnem vrtincu so bile namreÄ? na ogled ĹĄtiri koreografije Plesnega studia N iz Velenja in koreografija skupine Alegro, ki deluje v okviru Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛ tf Foto: Ksenija Mikor
Prostor kot tema Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja je minulo soboto priredilo literarno delavnico z odliÄ?no mentorico, mag. Gabrijelo Babnik. Tema delavnice je bila Prostori, ki jih zapuĹĄÄ?amo, kar je tudi tema letoĹĄnjih Slovenskih dnevov knjige. Odziv na delavnico je bil priÄ?akovano dober, saj je Babnikova znano in spoĹĄtovano ime v literaturi. Poleg tega, da je prevajalka, kritiÄ?arka, publicistka, literarna zgodovinarka, je predvsem tudi pisateljica, ki je bila za svoja dela veÄ?krat nagrajena (med drugim je prejela Delovega kresnika).
PolitiÄ?ni oÄ?e slovenske univerze dr. Karel VerstovĹĄek med boji za severno mejo in slovensko univerzo Slovenci danes na dogodke Âťprevratne dobeÂŤ ob koncu velike vojne gledamo s ponosom. Z razglasitvijo DrĹžave Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 smo doÄ?akali Ĺželeno osamosvojitev izpod habsburĹĄke oblasti in odprli novo poglavje narodne in nacionalne zgodovine. A Slovenci so bili v novonastali jugoslovanski drĹžavi sooÄ?eni s ĹĄtevilnimi odprtimi vpraĹĄanji. Mednje sodi vpraĹĄanje meja novonastale drĹžave. Zaradi geostrateĹĄkega poloĹžaja je slovensko ozemlje vzbujalo apetite Italije na zahodni in Avstrije na severni meji. Drugo vpraĹĄanje je bilo povezano z uresniÄ?itvijo slovenskega sna po ustanovitvi lastne univerze, ki bi omogoÄ?ila, da bi se slovenski jezik, kultura in znanost povzdignili na viĹĄjo raven. A zapletlo se je tudi pri tem vpraĹĄanju. Ĺ˝e zelo kmalu se je namreÄ? pokazal razdruĹževalni potencial parcialnih interesov znotraj slovenske in jugoslovanske politike, ki so diktirali tudi nadaljnja desetletja sobivanja v
16. maja 2019
nikoli ne bomo imeli!ÂŤ Na prvi pogled se zdi, da Slovenci v lastni drĹžavi ne bi smeli imeti teĹžav z ustanovitvijo univerze. Politika in stroka sta ustanovitev univerze prelagali, Ä?emur je VerstovĹĄek nasprotoval in zahteval takojĹĄnjo akcijo. Okoli sebe je zbral skupino intelektualcev, ki se je lotila zahtevnega dela na trnovi poti. Pred propadom Avstro-Ogrske je bila na Slovenskem oblikovana VseuÄ?iliĹĄka komisija. Negotova situacija je pod vpraĹĄaj postavljala nadaljnji ĹĄtudij slovenskih ĹĄtudentov in negotovo prihodnost slovenskih uÄ?iteljev. ÄŒeprav je pomoÄ? ponudila zagrebĹĄka univerza, pogajanja niso obrodila sadov. VerstovĹĄek je kljub prigovarjanju, da je ustanovitev univerze nujna, pri ljubljanski narodni vladi naletel na gluha uĹĄesa. Politiki namreÄ? niso verjeli, da bo Primorska ostala v italijanskih okupacijskih rokah, zato so upali na univerzo v Trstu. Ob tem je VseuÄ?iliĹĄka komisija
Delavnica je potekala v kulturnem domu Velenje, v prostorih gledaliĹĄÄ?a. UdeleĹženci so tekste oddali Ĺže prej, skupaj z mentorico pa so ugotavljali razseĹžnosti vsebin, ki se niso omejile na fiziÄ?ne prostore, temveÄ? predvsem na odnose. Babnikova, ki je znana po
tem, da se postavi v enakovreden poloĹžaj s piscem in subtilno predstavi svoje poglede na literaturo, je zbrane navduĹĄila in jim odprla tudi nove poglede na pisano besedo. Delavnico je podprl JSKD Slovenije.
pritiskala, da bi priprava fakultet terjala vsaj tri do ĹĄtiri leta Ä?asa, zaradi Ä?esar naj bi v Ljubljani ustanavljali le tehniÄ?no visoko ĹĄolo. A VerstovĹĄku se je to zdelo predolgo obdobje. DeleĹžen je bil ĹĄtevilnih kritik liberalnega tabora, a hkrati tudi podpore nekaterih politiÄ?nih kolegov. S predsednikom ljubljanske narodne vlade Jankom Brejcem je 22. februarja odpotoval v Beograd po dovoljenje za ustanovitev visokega ĹĄolstva v Ljubljani. Nova vlada je z ministrom za prosveto Ljubomirjem Davidovićem odobrila 1.400.000 kron. A ko sta priĹĄla domov, si je Jugoslovanska vlada premislila. Vendar VerstovĹĄek ni obupal in komisija je nadaljevala delo. Pod njegovim vodstvom so organizirali tehniĹĄke visokoĹĄolske teÄ?aje – 19. maja so ti stekli s petdesetimi sluĹĄatelji. TeÄ?aj je odprl VerstovĹĄek in poĹžel potrditev in odobritev regenta Aleksandra KaraÄ‘orÄ‘evića ter ministra Davidovića, ki sta se VerstovĹĄku zahvalila za trud. Na poziv parlamentarnih krogov je VseuÄ?iliĹĄka komisija izdelala proraÄ?une posameznih fakultet, predsednik komisije Danilo Majaron pa je odpotoval
v Beograd in podatke predloĹžil beograjskim vladnim krogom. 30. junija je bil sprejet zakonski predlog o ustanovitvi ljubljanske univerze in 17. julija je VerstovĹĄek prejel ministrovo brzojavko, da je Narodno predstavniĹĄtvo v Beogradu sprejelo zakon o univerzi v Ljubljani. 15. septembra je VerstovĹĄek VseuÄ?iliĹĄki komisiji posredoval prepise dekretov regenta Aleksandra in prosvetnega ministrstva o imenovanju prvih 18 profesorjev, ki naj bi pouÄ?evali na prvi slovenski univerzi. Prva slovenska univerza je po vladnem februarskem odloku imela filozofsko, pravno, tehniĹĄko, teoloĹĄko in nepopolno medicinsko fakulteto v prostorih zgradbe nekdanjega kranjskega deĹželnega zbora. S tem je slovensko ĹĄolstvo postalo celosten ĹĄolski sistem od vrtcev do univerze. ÄŒeprav je bila pozneje VerstovĹĄkova vloga nekoliko potisnjena v ozadje, so mu sodobniki priznali vlogo in zaslugo predvsem na politiÄ?nem podroÄ?ju. Karel Hinterlechner je VerstovĹĄka imenoval za politiÄ?nega oÄ?eta slovenske univerze.
đ&#x;”˛
đ&#x;”˛
MBK
dr. Aleksandra GaÄ?ić, dr. Gregor JenuĹĄ
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 11
11
KULTURA
16. maja 2019
Marsikaj je uresniÄ?ljivo, Jutri se zaÄ?enja Teden ljubiteljske kulture Ä?e se hoÄ?e Vseslovensko predstavljanje ustvarjalnosti v sodobni druĹžbi bo z obilico kulturnih prireditev zajelo tudi Ĺ aleĹĄko dolino, v kateri je ljubiteljska kultura ĹĄe kako raznorodna in dobro zastopana
Tako misli dijakinja 2. letnika velenjske gimnazijke Nika Oder – Bo morda bodoÄ?a Irena Grafenauer? Tatjana PodgorĹĄek
ÄŒeprav ĹĄolskega leta ĹĄe ni konec, se ga bo Nika Oder, dijakinja 2. letnika velenjske umetniĹĄke gimnazije – smer glasba, rada spominjala. Razlogov za to ima veÄ?. Nika pravi, da se sama nima za izjemno dijakinjo, se pa potrudi narediti vse, kar poÄ?ne, Ä?im bolje. To se ji tudi obrestuje. Je odliÄ?na dijakinja s samimi peticami, pri igranju na preÄ?no flavto pa niza uspeh za uspehom. V okviru
Tina Felicijan
pa med njihove zbiralce, saj mi veÄ? pomeni primerjava, kam sodim, ali delam prav in sem na dobri poti, da uresniÄ?im enega od ciljev. RazmiĹĄljam o tem, da bi kot flavtistka igrala v kakĹĄnem znanem orkestru, o solo karieri, tudi o poklicu profesorice flavte,ÂŤ je dejala. In kako, da je med toliko instrumenti izbrala prav flavto? Po nakljuÄ?ju, izvemo. Njena sestra se je vpisala v glasbeno ĹĄolo, in kar je poÄ?ela ona, je Ĺželela tudi Nika. Za zaÄ?etek je izbrala
Ĺ aleĹĄka dolina, 17.–26. maj – Javi sklad RS za kulturne dejavnosti Ĺže sedem let zapored prireja Teden ljubiteljske kulture (TLK). Namen tega vseslovenskega festivala kulturno-umetniĹĄkih dejavnosti ni le predstaviti mnoĹžiÄ?nost, raznolikost in kakovost ljubiteljske kulture na Slovenskem in v zamejstvu, ampak izreÄ?i priznanje veÄ? kot 107-tisoÄ?im neprofesionalnim kulturnim ustvarjalcem, ki svoj prosti Ä?as namenjajo kulturnemu udejstvovanju ter tako bogatijo sebe in druĹžbo. TakĹĄnih je v Velenju in okolici ĹĄe posebej veliko, pravi vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker. ÂťResniÄ?no se mi zdi pomembno, da te ljudi v Ä?asu TLK poÄ?astimo, javnost opomnimo nanje in pridobimo nove Ä?lane v kulturno-umetniĹĄkih druĹĄtvih, pa naj se ukvarjajo z zborovskim petjem ali instrumentalno glasbo, folkloro, gledaliĹĄko ali plesno dejavnostjo, likovnim ali literarnim ustvarjanjem, s filmom ali fotografijo, skratka kakrĹĄnokoli dejavnostjo, s katero se ljudje lahko izraĹžajo, sprostijo in se
umaknejo vsakdanjemu stresu,ÂŤ je povedala. V TLK se lahko ustvarjalci predstavijo najĹĄirĹĄi javnosti in poskuĹĄajo za ljubiteljsko ustvarjanje navduĹĄiti tudi druge. Zato priloĹžnost za soustvarjanje pro-
predstave, ustvarjalne delavnice ‌ Jutri (v petek, 17. maja) ob 19. uri se bo v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela sveÄ?ana podelitev priznanj Sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje. V soboto ob 9. uri se bo na Titovem
ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini je ljubiteljska kultura na zelo visoki ravni in ljudje, ki se z njo ukvarjajo, so resniÄ?ni entuziasti. Imamo druĹĄtva, ki zajemajo celoten spekter umetniĹĄkega ustvarjanja in ljubiteljskega udejstvovanja. Pa ne samo to – naĹĄa druĹĄtva se lahko pohvalijo tudi z visoko kakovostjo svojih produkcij,ÂŤ pravi Nina Mavec Krenker. grama dobijo kar najbolj raznolike skupine in posamezniki. Tako bo tudi pri nas. Zvrstilo se bo kar 18 kulturnih prireditev – koncerti, razstave, literarni veÄ?eri, plesne, gledaliĹĄke in lutkovne
trgu v Velenju zaÄ?ela zakljuÄ?na prireditev 9. medgeneracijskega festivala Pozdravljen bonton, ki bo obenem regijska otvoritvena prireditev TLK Ulica pleĹĄe. Med 24. in 26. majem bo v Mladin-
skem centru Ĺ oĹĄtanj potekala drĹžavna delavnica kiparjenja v lesu, ki jo bo vodila akademska kiparka Dragica ÄŒadeĹž Lapajne. 25. maja pa bo na trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju ponovno potekal Festival petja Ĺ oĹĄtanj, mesto svetlobe,
glasbe in petja, na katerem bodo zazveneli lokalni pevski sestavi. Ker letoĹĄnji TLK poteka v znamenju plesa, bo na sporedu veÄ? plesnih predstav, na otvoritveni prireditvi pa tudi plesno preseneÄ?enje. Osrednja plesna predstava bo na sporedu 23. maja ob 18. uri na Titovem trgu, ko bo Plesni teater Velenje uprizoril predstavo Pika praznuje rojstni dan. Uro kasneje pa se bo v vili Bianci zaÄ?el ĹĄe veÄ?er flamenka. đ&#x;”˛
Nika Oder: Želim napredovati pri igranju flavte, biti uspeťna in pri tem uŞivati.
celoletnega mojstrskega teÄ?aja EMARS Master 2017/2018 je bila med izbranimi glasbeniki solisti, ki so na Dobrni nastopili skupaj s komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, decembra lani je sodelovala na mednarodnem spletnem tekmovanju, na katerem je komisija njeno posneto igranje ocenila s 1. nagrado in 1. mestom. Marca letos je skupaj s ĹĄe nekaterimi uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole nastopila v rojstni hiĹĄi Huga Wolfa v Slovenj Gradcu v sklopu cikla Hugo Wolf za mlade, na drĹžavnem tekmovanju je med flavtisti osvojila zlato plaketo in 2. nagrado, prejĹĄnji mesec pa 1. nagrado in 2. mesto, 1. nagrado in 1. mesto na mednarodnem tekmovanju pihalcev v VaraĹždinu ‌ Je Nika bodoÄ?a Irena Grafenauer? ÂťUh, za to bo potrebnega ĹĄe veliko veÄ? dela in truda. Stremim pa k temu. Sicer pa so nagrade zame plaÄ?ilo za trud. Ne sodim
kljunasto flavto, nato nekaj Ä?asa igrala oboo, a ugotovila, da ni zanjo, ker je bilo treba bolj pihati kot pri flavti. Ta ji je bila vĹĄeÄ? in danes praktiÄ?no ni dneva, ko je ne bi vzela v roke ter vadila. Flavta ji seveda vzame veliko Ä?asa, prav tako uÄ?ne obveznosti. Program gimnazije je zahteven, ugotavlja, a ni nekaj nemogoÄ?ega doseÄ?i samih petic. Zanjo ni ovir? ÂťNi jih, Ä?e si Ä?lovek postavi jasne cilje, Ä?e ne razmiĹĄlja o tem, kaj bi ga lahko na tej poti oviralo.ÂŤ Prostega Ä?asa ima (zagotavlja) toliko, kot si ga vzame. Dovolj ga je za druge konjiÄ?ke, kot so risanje, ples, petje, fotografiranje, predvsem narave. Na vpraĹĄanje, ali so mladi danes brez ciljev, kot mnogi menijo, pa Nika odgovarja. ÂťVeÄ?ina ima toÄ?no doloÄ?ene cilje. Je pa odvisno, koliko si za to prizadevajo, da jih uresniÄ?ijo. Marsikaj se da, Ä?e se hoÄ?e,ÂŤ je sklenila Nika Oder. đ&#x;”˛
Kulturnikom bodo podelili priznanja Ĺ oĹĄtanj, 17. maja – Na pragu Tedna ljubiteljske kulture, ki ga v Ĺ aleĹĄki dolini prireja ObmoÄ?na izpostava Velenje Javnega sklada RS za kulturo, se bo jutri (v petek) ob 19. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj zaÄ?ela sveÄ?ana podelitev priznanj Sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje. Prejeli jih bodo lokalni ustvarjalci v ljubiteljski kulturi, ki s svojim delom soustvarjajo lokalni kulturno-umetniĹĄki utrip ter bistveno prispevajo k pestrosti najrazliÄ?nejĹĄih dejavnosti in prireditev.
Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja Velenje, 10.–31. maj – Pod okriljem Ljudske univerze Velenje poteka Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja. Po vÄ?erajĹĄnji osrednji prireditvi Parada uÄ?enja se bodo v naslednjih dneh zvrstili ĹĄtevilni dogodki, ki jih prirejajo razne organizacije. Program dni odprtih vrat, ĹĄportnih aktivnosti, predavanj, delavnic, kulturnih prireditev in drugih dogodkov je objavljen na spletni strani lu-velenje.si. đ&#x;”˛
tf
Nove vsebine v Galeriji eMCe plac Programsko vodenje Galerije eMCe plac je prevzel umetnik AnĹže Sever – Trenutno v njej razstavlja VelenjÄ?an Ĺ˝an ValenÄ?ak – Sledijo razstave sodobnih umetniĹĄkih praks Tina Felicijan
tnostjo. Sicer pa bomo v galeriji prikazovali produkcijo umetnikov, ki ustvarjajo nekako drugaÄ?e, nekaj posebnega in veÄ?inoma v mediju digitalnega likanja oziroma modeliranja. Po eni strani zato, ker ta naÄ?in izraĹžanja ni
Mladinski klub eMCe plac vabi z raznolikimi kulturno-umetniĹĄkimi vsebinami, med katerimi ne manjka likovnih razstav in drugih vizualnih instalacij, ki se iz meseca v mesec vrstijo v Galeriji eMCe plac. Pred kratkim se je za vodenje programa galerije javil VelenjÄ?an AnĹže Sever, akademski kipar, ki je v galeriji in na drugih lokacijah po Velenju ter drugod Ĺže veÄ?krat razstavljal. Opazil je namreÄ?, da v Velenju primanjkuje prikazov sodobnih umetniĹĄkih zvrsti, ki so mu sicer blizu. Galerija eMCe plac pa zadnje Ä?ase ni imela umetniĹĄkega vodje, zato se je prav tam ponudila priloĹžnost za uvajanje novih programskih usmeritev. ÄŒeprav je Galerija Velenje v zadnjem Ä?asu predstavila veÄ? razstav, ki so prikazovale bolj nekonvencionalne, sodobnejĹĄe umetniĹĄke prakse, pa v Velenju umetniki, ki se ne izraĹžajo v klasiÄ?nih medijih, nimajo veliko priloĹžnosti za razstavljanje, pravi Razstava Ĺ˝ana ValenÄ?aka (levo) bo v Galeriji eMCe Sever, medtem ko je po Sloveniji plac na ogled do sredine maja. 24. maja se bodo z ogromno galerij, ki to omogoÄ?a- razstavo StiÄ?iĹĄÄ?a predstavili Zala ÄŒesnik, Tomo Veber jo. ÂťRazen narodne galerije, galerij in Ana Zmrzlak. Foto Niki Saje obrti, razstavno-prodajnih galerij je veÄ?ina galerij po Sloveniji programsko tako zastopan drugje, po drugi pa zato, ker usmerjenih prav v prikazovanje sodobnih gre za dela, ki jih je mogoÄ?e reproducirati – umetniĹĄkih praks. Je pa res, da mladi redko ponovno natisniti, Ä?e se uniÄ?ijo,ÂŤ napoveduje dobijo priloĹžnost,ÂŤ dodaja. programski vodja AnĹže Sever. Kaj bo uvrĹĄÄ?al na spored Galerije eMCe plac, ki je, kot pravi, precej specifiÄ?na tudi Od plesa k raÄ?unalniĹĄki risbi zato, ker je neposredno umeĹĄÄ?ena v klub, Z VelenjÄ?anom Ĺ˝anom ValenÄ?akom, ki zdaj kjer med tednom obratuje gostinski lokal, ob Ĺživi in ustvarja v Mariboru, smo klepetali Ĺže vikendih pa tam potekajo zabave, zato ume- pred leti, ko je osvajal obÄ?instvo televizijskega tnine niso ravno zaĹĄÄ?itene pred nezgodami ali ĹĄova Slovenija ima talent. ÄŒeprav se je od vandalizmom? Še vedno bom iskal lokalne nekdaj ukvarjal s hip-hop plesom in drugimi umetnike, ki jih je vedno manj, ker se pri nas aktivnostmi, povezanimi z glasbo, je takrat vedno manj ljudi odloÄ?a za ukvarjanje z ume- predstavil svoje spretnosti s tradicionalno
japonsko igraÄ?o kendama. ÄŒeprav je Ä?eĹĄki proizvajalec te igraÄ?e opazil njegov talent izvajanja tehniÄ?no zahtevnih trikov in ga povabil k sodelovanju, je Ĺ˝an kasneje opustil idejo, da bi se kendami posveÄ?al bolj profesionalno, saj v Sloveniji za to ni imel priloĹžnosti. Raje se je ĹĄe bolj usmeril v likovno ustvarjanje, ki ga prav tako kot ples veseli, poleg tega pa je ĹĄtudiral likovno pedagogiko. Med ĹĄtudijem je zaÄ?el bolj raziskovati svojo likovno ustvarjalnost in se v iskanju lastnega izraza zaÄ?el ukvarjati z raÄ?unalniĹĄko risbo – digitalnimi grafiÄ?nimi ilustriranjem. ÂťVse se je zaÄ?elo z risbo, sliko, kiparjenjem, med ĹĄtudijem pa sem se odloÄ?il za nakup digitalne grafiÄ?ne tablice. V drugem letniku ĹĄtudija sem dobil moĹžnost, da se namesto s klasiÄ?nimi grafiÄ?nimi tehnikami ukvarjam z digitalnimi. Ugotovil sem, da mi veliko bolj leĹži. Med negativnimi in pozitivnimi platmi sem uspel izkoristiti slednje,ÂŤ je povedal avtor aktualne razstave v Galeriji eMCe plac, ki se navdihuje v raznoliki avdio in vizualni umetnosti, podobah popularne kulture, tatujih ‌ RdeÄ?a nit razstave z naslovom Addiction so odvisnosti, na katere Ĺ˝an ValenÄ?ak gleda iz ĹĄirĹĄega zornega kota. ÂťDoloÄ?ene ilustracije prikazujejo alkohol, cigarete, druge droge, sicer pa sem Ĺželel sporoÄ?iti predvsem to, da je vsak lahko od Ä?esa odvisen, pa naj bo to podoba moĹĄkega ali Ĺženskega telesa, lenoba, trpljenje, karkoli,ÂŤ je predstavil aktualna dela in povedal ĹĄe, da ilustrira tudi besedilne predloge, ukvarja se z grafiÄ?nim oblikovanjem, ustvarja grafiÄ?ne podobe naslovnic glasbenih albumov. Pri vsem pa se trudi razvijati osebni slog, saj Ĺželi svojim delom dati prepoznaven peÄ?at, ne le poustvarjati Ĺže videnega. Ĺ˝e se spogleduje tudi z umetnostjo tetoviranja, v kateri bi lahko zdruĹžil tako s ĹĄtudijem kot z eksperimentalnim ustvarjanjem pridobljene veĹĄÄ?ine in talente. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 16 5. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 12
12
KULTURA
16. maja 2019
Ne le zelenjava, tudi veĹĄÄ?e bodo V okviru Planeta generacij od lanske jeseni deluje tudi gledaliĹĄki kroĹžek Z nasmehom na oder – Z igro Boj na zelenjavnem vrtu navduĹĄili Tatjana PodgorĹĄek
Lani jeseni je v okviru VeÄ?generacijskega centra Planet Generacij Ljudske univerze Velenje zaÄ?el delovati gledaliĹĄki kroĹžek Z nasmehom na oder. Osem igralcev (od tega ĹĄtirje upokojenci, ostali ĹĄtirje so ĹĄe v delovnem razmerju) so se pred nedavnim ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu predstavili z igro Boj na zelenjavnem vrtu in pri obÄ?instvu naleteli na odliÄ?en odziv. ÂťPremiero smo imeli v Strunjanu, kamor nas je povabilo velenjsko druĹĄtvo diabetikov, pred 14 dnevi smo nastopili za Ä?lane tukajĹĄnjega druĹĄtva upokojencev, v zaÄ?etku tega tedna smo popestrili druĹženje Ä?lanom veÄ?generacijskega centra. S tem pa povabil do zaÄ?etka junija, ko gredo nekateri Ä?lani gledaliĹĄkega kroĹžka na dopust, ĹĄe zdaleÄ? ni konec. ÄŒakajo nas v domu za varstvo odraslih na Izlakah, v TopolĹĄici, povabljeni smo v kulturni dom Ĺ marje pri JelĹĄah,ÂŤ je dejala mentorica kroĹžka Neva Hvalec. Neva je ĹĄe povedala, da je do ustanovitve kroĹžka priĹĄlo bolj zato, ker so jo kot mlado upokojenko povabili k sodelovanju v Planet generacij. Sama je vedela, da se bo ob upokojitvi morala z neÄ?im ukvarjati, kot uÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine pa je imela zelo veliko izkuĹĄenj s pripravami in izvedbami kulturnih dogodkov. ÂťPovabilo mi je priĹĄlo prav, prijatelj, ki je Ĺže deloval v centru kot prostovoljec, je ÂťpripeljalÂŤ ĹĄtiri Ä?lane, ostali ĹĄtirje so pricapljali, ko so sliĹĄali za igro. Prvotni cilj naĹĄih vaj je bil predvsem urjenje govora in mimike ter druĹženje. O nastopih nismo razmiĹĄljali. Ko pa so Ä?lani kroĹžka zaznali, da so iz vaje v vajo boljĹĄi, je padla ideja o izdelavi kostumov. Kostumografinja Ana nam je izdelala odliÄ?na
Vedno se ne vidi zvezd AleĹĄ OjsterĹĄek
ÄŒlani in Ä?lanice gledaliĹĄkega kroĹžka Z nasmehom na oder skupaj z mentorico Nevo Hvalec (v sredini v prvi vrsti)
oblaÄ?ila in zaÄ?elo se je. Vsi smo navduĹĄeni nad doseĹženim in ne morem verjeti, da Ä?lanom in tudi meni delo v kroĹžku ter takĹĄen odziv obÄ?instva toliko pomenijo.ÂŤ Sledi uspeĹĄnemu zaÄ?etku tudi nadaljevanje? Seveda, se je odzvala Neva Hvalec. Konec septembra bodo igro Boj na zelenjavnem vrtu, katere sporoÄ?ilo je 'imejmo se radi', zaigrali v BreĹžicah, nato v velenjskem domu za varstvo odraslih, Ĺželijo jih na Ljubnem, prihajajo povabila za gostovanja v knjiĹžnicah. Tudi
nova predstava je na obzorju. ÂťPred zaÄ?etkom izbora sem poleg Ĺže omenjene igre imela v rokavu predstavo UrĹĄka v podvodnem svetu. Ker se je Ä?lanom gledaliĹĄkega kroĹžka slednja zdela nekoliko teĹžja in ker v njej nastopajo veĹĄÄ?e, so igralke rekle: veĹĄÄ?e pa Ĺže ne bomo. OdloÄ?ili smo se za Boj na zelenjavnem vrtu, sedaj pa se Ĺže navduĹĄujejo za UrĹĄko in bodo z veseljem veĹĄÄ?e,ÂŤ je sklenila Neva Hvalec. đ&#x;”˛
Ĺ kalske pravljice DruĹĄtvo Revivas Ĺ kale se je tudi letos pridruĹžilo mednarodnemu projektu NoÄ? knjige in poÄ?astilo svetovni dan knjige z dvodnevnim dogodkom za osnovnoĹĄolske otroke, na katerem so se posvetili pravljicam in njihovemu nastajanju. NoÄ? pravljic, kot so dogodek poimenovali, je pripravil in izvedel podmladek druĹĄtva v sodelovanju s podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo Ĺ kale. Potekal je med 26. in 27. aprilom v prostorih ĹĄole. Na kreativnih delavnicah so udeleĹženci napisali tri nove pravljice, jih opremili z ilustracijami in jih zvezali v knjige. Izdelali so si tudi knjiĹžna kazala. Po veÄ?erji so se pomerili v pravljiÄ?nem kvizu in si v knjiĹžnici poiskali ĹĄe nekaj dodatnega branja. NoÄ? so ob druĹženju in prebiranju knjig preĹživeli v telovadnici ĹĄole – v piĹžamah in spalnih vreÄ?ah. Po skupnem zajtrku je napoÄ?il Ä?as za slovo.
Evropske volitve so v poĹĄtnem nabiralniku. Za naslednjih pet let bomo odloÄ?ili o smeri delovanja Evropskega parlamenta. Koliko katere in kakĹĄne Evrope torej. Evropski poslanci oblikujejo novo zakonodajo, ob tem pa so odloÄ?ilni tudi pri demokratiÄ?nem nadzoru evropskih ustanov, med njimi Evropske komisije v prvi vrsti. Mednarodna trgovina, varnost, podnebne spremembe je le nekaj tem, poudarki pa se, odvisno od deleĹžnika, ki temo moderira, komentira, ali lobira, interesno spreminjajo. Koliko Evrope brez Evropejcev je stalno prisotno vpraĹĄanje, s katerim se vsakokratni predvolilni Ä?as obvezno sooÄ?i. NemogoÄ?e je bilo spregledati prizadevanja sedanje evro-sestave, ki je poveÄ?evala proraÄ?un programa Erasmus in s tem veÄ?ala moĹžnosti pretoka mladih uÄ?eÄ?ih, izmenjave znanj in posredno veÄ?anja evropske identitete mladih generacij. Pravzaprav gre za edini program, ki dokazano deluje. V Sloveniji praktiÄ?no ne najdemo veÄ? ĹĄole, ki ne bi bila udeleĹžena vsaj v eni od oblik izmenjav in veÄ?ini je skupen imenovalec odliÄ?ne evropske izkuĹĄnje. VpraĹĄanja, Koliko katere Evrope so se slovenske sodelujoÄ?e stranke lotile po priÄ?akovanjih in ponujena programska izhodiĹĄÄ?a in poudarki omogoÄ?ajo vsaj okvirno razumevanje, koliko Ä?esa v prvi vrsti – prednost evropski ideji ali nacionalni drĹžavi, prednost Ä?loveku, sociali ali kapitalu, prednost izgrajevanja skupnega evropskega koncepta varnosti ali vztrajanje pri obstojeÄ?em. Dosedanji razvoj evropske ideje je poleg institucij za upravljanje demokratiÄ?nih procesov razvil ĹĄiroko mreĹžo zdaj tudi Ĺže izvrĹĄnih agencij. Za razumevanje ter upravljanje procesov in poslov je Ĺže potrebna nova vrsta znanj in spretnosti, zaradi Ä?esar se dviga zahteva po veÄ?anju preglednosti nadzora nad postopki sprejemanja odloÄ?itev (in nad lobisti) Evropskega parlamenta, Evropske komisije, ter posebej izpostavljeno - nadzor in veÄ?ja preglednost nad delovanjem Evropske centralne banke in njenih svetovalnih teles. Evropska ideja je zagotovilo miru Ĺže veÄ? kot sedem desetletij, med tem pa ni jasno, katere elemente povezovanja ponuja ideja rahljanja evropskih vezi. Jasno je, da prost pretok kapitala in ljudi ne moreta nadomestiti vloge demokratiÄ?nih institucij. Ponujene so reĹĄitve veÄ?anja vloge nacionalnih drĹžav. Tem, ki so zgodovinsko kompromitirane v dveh svetovnih vojnah in vsem poizkusom relativiziranja okoliĹĄÄ?in in obsojenih krivd, pa je prav tako treba izkazati pozornost. DeleĹž volilnega telesa, ki Ĺželi izpostaviti vpraĹĄanje skupne evropske prihodnosti v tej smeri, dosega Ĺže dobro desetino. Med tokratnimi kandidati sicer nismo naĹĄli navijaÄ?a lokalnih nogometnih moĹĄtev, kar dolinskim politiÄ?nim garnituram ne sme biti v Ä?ast, vendar pa vseeno sklenem: BoljĹĄega kot volitev nimamo, slabĹĄega pa veliko! Ciniki radi dodajo: Toliko slabĹĄe za volitve! Alternatorsko smo vedno podpirali naÄ?elo aktivnega drĹžavljana – torej glasujoÄ?ega volivca. đ&#x;”˛
â?Ť NoÄ? pravljic (avtorici Klara Jan in Eva Kumer) â?Ş Pravljico o mastodontki je poskuĹĄalo napisati veliko obiskovalcev dogodkov, na katerih se je druĹĄtvo REVIVAS predstavljalo od konca januarja do sredine aprila (Vera PogaÄ?ar)
Vsak udeleŞenec je iz rok Klare Jan v spomin prejel drobno knjiŞico – pravljico z naslovom
Mastodontka Iva. To je bila izbrana pravljica na osnovi javnega izbora, ki je potekal od konca januarja do 15. aprila na FB strani druĹĄtva ter na vseh dogodkih, na katerih se je druĹĄtvo v tem Ä?asu predstavljalo, od
Ljubljane do Gornje Radgone. Zasnovo pravljice in ilustracije je prispevala Klara Jan, njena je bila tudi zamisel celotnega projekta. đ&#x;”˛
Vera PogaÄ?ar
Kinozaver spet vzgajal Velenje – Festival Velenje – Kino Velenje je ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže peto leto uspeĹĄno izvedel kulturno-vzgojni projekt Kinozaver, namenjen najstarejĹĄi generaciji otrok vseh enot Vrtca Velenje, ki so se tako podrobneje seznanili s sedmo umetnostjo. Mladi so spoznavali razlike med igranim in animiranim filmom, kljuÄ?na izrazna sredstva, kot so ideja, sinopsis, scenarij, sekvenca, ka-
der, posnetek, montaĹža in filmski plan. Tako pripravljeni so se z vzgojitelji v marcu podali v Kino Velenje na celovito doĹživetje filmske izkuĹĄnje. VrtÄ?evske skupine, skupno veÄ? kot 450 otrok, sta tu sprejela maskota Kinozaver in strokovna delavka, ki sta jih popeljala skozi zabavno izkustveno izobraĹževanje. Otroci so odkrivali skrivnosti animiranega filma, spoznali razliÄ?na filmska izrazna sredstva
in tehniÄ?no plat projekcij. Potem so aprila otroci z vzgojiteljicami naredili ÂťdomaÄ?o kino nalogoÂŤ in pod vtisom filmske izkuĹĄnje razvili svojo zgodbo o junaku in njegovi Ä?arobni moÄ?i, ki so jo v treh delih narisali na pripravljeno shemo. ZakljuÄ?na slovesnost je bila v sredo, 8. maja, v prostorih Kina Velenje. đ&#x;”˛
Portreti iz Gajinega kotiÄ?ka Ĺ oĹĄtanj, 7. maj – Svetovni dan zemlje, ki se ga sicer obeleĹžuje 22. aprila, so v Ĺ oĹĄtanju izkoristili za obujanje spominov na zaÄ?etke ekoloĹĄkega gibanja v Ĺ aleĹĄki dolini. V Mestni galeriji so pripravili otvoritev razstave portretov slikarke Veronike Svetina. Vsi portretiranci so nekako udeleĹženci zgodbe Ĺ aleĹĄke doline v 90. letih prejĹĄnjega stoletja, ko je dolini grozila ekoloĹĄka katastrofa. Originali so bili tokrat v Ĺ oĹĄtanju razstavljeni prviÄ?. Reprodukcije portretov so bile objavljene v knjige Gajin kotiÄ?ek avtorice dr. Marte Svetina, ki jo je izdal NaĹĄ Ä?as leta 2004. Slikarko in veÄ?kratno nagrajenko Veroniko Svetina je predstavil predsednik ĹĄaleĹĄkih likovnikov Salih BiĹĄÄ?iÄ?. Za glasbeni del druĹžabnega dogodka sta poskrbeli uÄ?enki GĹ Nazarje. Knjiga Gajin kotiÄ?ek je zbirka pogovorov, ki jih je z okoljevarstveniki, gospodarstveniki, politiki in drugimi na temo degradacije ĹĄaleĹĄke doline vodila dr. Marta Svetina od leta 2001 do 2003. Spomnimo. V prejĹĄnjem stoletju je bila dolina zaradi rudarjenja, elektrarne in druge industrije izjemno onesnaĹžena, gozdovi so umirali, v Velunji je bilo predvideno zbiraliĹĄÄ?e jedrskih odpadkov. Zato je bil leta 1987 v Velenju organiziran protestni shod, ki je bil v nbekem smislu tudi upor proti politiÄ?nemu sistemu. To so bili Ä?asi, ko so bili pogovori o okoljevarstvu trivialni ali celo nezaĹželeni. Spomine na tiste Ä?ase in pogled naprej je Svetinova ujela v omenjeno knjigo. Na dogodku je Veronika Svetina portrete prisotnim portretirancem podarila, razstava pa je Ĺže zakljuÄ?ena. đ&#x;”˛
Milojka B. Komprej
NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 5. 2019 barÂve: ÂCMYK, s tran 13
13
107,8 MHz
16. maja 2019
Radijski in Ä?asopisni MOZAIK
Sedaj naĹĄe delo bolje razumejo Vrata naĹĄe medijske hiĹĄe so vedno odprta vsem, ki se Ĺželijo pobliĹže seznaniti s tem, kako nastaja tednik NaĹĄ Ä?as, ki prihaja med naĹĄe bralce in bralke vsak Ä?etrtek, kako pripravljamo radijske oddaje. Tako smo se pred nedavnim razveselili obiska uÄ?encev 7. razredov osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje, ki obiskujejo izbirni predmet Tisk. ÂťUÄ?enci se pri predmetu spoznavajo z razliÄ?nimi oblikami tiska, od kakovostnega dnevnega, tedenskega do rumenega. Spoznavajo razliÄ?ne slovenske dnevnike in revijalni tisk, tudi pomen oglaĹĄevanja,ÂŤ je povedala njihova mentorica Katja PaviÄ?. Dodala je ĹĄe, da se sami preizkuĹĄajo v pisanju raznih Ä?lankov, piĹĄejo razliÄ?ne oblike novinarskih besedil, med katerimi najraje poseĹžejo po novici ali intervjuju. ÂťNajbolj jim je vĹĄeÄ?, ko se pogovarjamo o delu novinarja na terenu, saj so polni domiĹĄljije in se kar vĹživijo v vlogo novinarja, ki poroÄ?a o kakĹĄnem kriminalnem dejanju,
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. TEQUILA – Vanilija 2. MODRIJANI – SreÄ?a je v naju 3. DANI GREGORC – Sanjam tvoj poljub Priljubljena sedemÄ?lanska primorska skupina Tequila je sinonim za nepozabne zabave na Obali in tudi drugod po Sloveniji. V letoĹĄnje poletje vstopa s skladbo Vanilija, za katero so videospot posneli na najbolj priljubljenih lokacijah na slovenski obali.
Utrinek z obiska v Ä?asopisni redakciji (foto: JK)
aferi ...ÂŤ Ob koncu ĹĄolskega leta naÄ?rtujejo pripravo spletnega ĹĄolskega Ä?asopisa. Glede na to, da se ob zapisanem spoznavajo tudi z delom novinarja, so menili, da jim bo obisk Ä?asopisne hiĹĄe v veliko pomoÄ? pri laĹžjem razumevanju novinarskega dela. Na obisku v redakciji Ä?asopisa je mlade novinarje najbolj zanimalo, kako se novinar loti konkretnega vpraĹĄanja oziroma teme, o kateri poroÄ?a, kako je z upoĹĄtevanjem
novinarskega kodeksa, kako se znajti v doloÄ?enih situacijah, ko je treba iskati vire informacij ‌ Po obisku so bili nekateri uÄ?enci navduĹĄeni in morda bo kdo od njih nekoÄ? sam postal Ä?asopisni novinar, smo izvedeli. Pa tudi to, da bi tisti, ki se v prihodnje vidijo kot novinarji, najraje poroÄ?ali o kriminaliteti, saj menijo, da je tam delo najbolj adrenalinsko. đ&#x;”˛
Tp
GLASBENE novice
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as
The Who z orkestralno razliÄ?ico albuma Tommy Pevec angleĹĄke rock skupine The Who Roger Daltrey je napovedal, da bo poleti v orkestralni razli-
Ä?ici izĹĄel kultni album Tommy. Z orkestralno izvedbo, posneto v Ĺživo, bodo obeleĹžili 50-letnico njegovega izida. Album v obliki rock opere je bil Ä?etrti studijski izdelek skupine The Who. IzĹĄel je v obliki dvojne ploĹĄÄ?e. Skladbe s ploĹĄÄ?e so Daltrey in drugi Ä?lani The Who lani izvedli na kraju, kjer se je odvijal legendarni festival Woodstock skupaj z orkestrom Budapest Scoring. Orkestralni Tommy, veÄ?inoma delo Petea Townshenda, bo izĹĄel 14. julija. The Who se v okviru turneje Moving On! trenutno mudijo v Severni Ameriki. V Veliko Britanijo se bodo vrnili 6. junija, ko bodo z orkestrom nastopili na stadionu Wembley v Londonu, nato pa se bodo septembra ponovno podali na turnejo po Severni Ameriki.
Andrew Lloyd Webber najbogatejĹĄi glasbenik na otoku Velikan Broadwayja Andrew Lloyd Webber je preskoÄ?il legendarnega Beatlesa Paula McCartneyja in postal najbogatejĹĄi britanski glasbenik. Njegovo premoĹženje po oceni Ä?asnika Sunday Times znaĹĄa 820 milijo-
doĹživetja s svojimi oboĹževalci. Koncerti tako ne bodo v velikih dvoranah, ampak v gledaliĹĄÄ?ih, med drugim v newyorĹĄki operi Howard Gilman ter gledaliĹĄÄ?u Wiltern v Los Angelesu. Madame X bo Madonnin 14. studijski album, na njem pa bo petnajst pesmi v angleĹĄÄ?ini, ĹĄpanĹĄÄ?ini in portugalĹĄÄ?ini. Kot so sporoÄ?ili z njene zaloĹžbe, je na Madonnino glasbo v veliki meri vplivalo njeno Ĺživljenje v Lizboni zadnja leta.
nov funtov oziroma 953 milijonov evrov. Avtorja muzikalov, kot so MaÄ?ke, Fantom iz opere in Evita, je Ä?asnik New York Times opredelil za komercialno najbolj uspeĹĄnega skladatelja v zgodovini. PremoĹženje McCartneyja in njegove Ĺžene Nancy Shevell znaĹĄa pribliĹžno 750 milijonov funtov, na tretjem mestu pa je skupina U2 s 583 milijoni funtov. Na Ä?etrtem mestu na seznamu je Elton John s 320 milijoni funtov, peto in ĹĄesto mesto pa zasedata Ä?lana skupine Rolling Stones Mick Jagger in Keith Richards. Med mlajĹĄimi glasbeniki je najbogatejĹĄi Ed Sheeran. V zadnjem letu je podvojil svoje premoĹženje na 160 milijonov funtov in s tem prehitel pevko Adele.
Madonna napovedala turnejo AmeriĹĄka pop pevka Madonna je napovedala turnejo ob novem albumu Madame X, ki bo izĹĄel junija. ZaÄ?ela jo bo septembra s koncertom v New Yorku, med drugim pa sta naÄ?rtovana ĹĄe koncerta v Chicagu in Los Angelesu. V zaÄ?etku prihodnjega leta si Ĺželi Madonna nastopiti ĹĄe v Lizboni, Londonu in Parizu. Kot je napovedala, si Ĺželi intimnega
moÄ?i z ameriĹĄkim zvezdnikom Nickyjem Jamom in ameriĹĄko-kolumbijskim glasbenikom Sebastianom Yatro. Za trojico je to prvo sodelovanje, videospot pa so posneli marca v Miamiju. Skladba ima vse atribute, da postane nov poletni hit, saj so, kot je povedal 41-letni Fonsi, Ĺželeli narediti nekaj veselega, nalezljivih ritmov, z lahkotnim besedilom in pridihom romantike.
Miks ob 25-letnici skupine Kingston Kingstoni slavijo 25 let delovanja in ob tej priloĹžnosti so svojo poletno turnejo Cela ulica nori -
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Ĺ padni fantje – SreÄ?en Ä?lovek Ansambel Vikend – Osvajam te Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Naveza – Zame vedno boĹĄ lepa Ansambel Smeh – Fina Nina Ansambel Petka – Vse bi storil, sinko moj Raubarji – Bel pajÄ?olan TopliĹĄka pomlad – Taksi Zapeljivci – ÄŒar domovine
www.radiovelenje.com
JERNEJ ZORAN Dolenjski kitarist in avtor Jernej Zoran je te dni izdal svoj peti samostojni album z naslovom Stik, katerega izid je pospremil z istoimenskim singlom ter videospotom. Album prinaĹĄa devet skladb, Jernej pa je tudi tokrat poskrbel za vso glasbo, besedila in aranĹžmaje, podpisal pa se je tudi kot producent.
Foto Jaka Bizjak
Fonsi z novimi nalezljivimi ritmi Po velikih uspeĹĄnicah Despacito in Echame La Culpa portoriĹĄki zvezdnik Luis Fonsi predstavlja nov single (in videospot) Date La Vuelta (Obrni se). Glasbenik, ki je pred kratkim posnel tudi duet z italijanskim zvezdnikom Erosom Ramazzottijem, je novo skladbo posnel v sodelovanju s kar dvema izvajalcema. Tokrat je zdruĹžil
25 let popestrili z novo skladbo Kingston Megamix 2019. Gre za miks nekaterih njihovih uspeĹĄnic, s katerim se vraÄ?ajo v zgodnja leta svojega ustvarjanja. Tako je v njem moÄ? sliĹĄati znane hite Ko bo padal deĹž, Dej povej! Dej povej!, Republika Banana in Non Stop. Skupina Kingston je ob Ä?etrt stoletja delovanja pripravila tudi videospot. Tokrat so ga posneli na KoroĹĄkem, v njem pa ima eno od vlog tudi znani koroĹĄki kantavtor Milan Kamnik.
ÄŒUKI Po dveh baladah, ÄŒe se od spominov da Ĺživet in Cel svet imaĹĄ na dlani, ki sta izĹĄli konec lanskega leta, ÄŒuki predstavljajo novo skladbo z naslovom Punca drĹž' se stran od mene. V njej so spet nagajivi, razigrani, malo rockerski, pa vseeno sodobni in mladostni. Avtor skladbe je JoĹže PotrebujeĹĄ.
ĹĄkem in se ponaĹĄa s krepko Ä?ez 20 milijoni ogledov na Youtubu. Svoje oboĹževalce je razveselila z novo pesmijo in spotom Genijalno, ki jo je odpela v duetu s popularno hrvaĹĄko skupino Tarapana.
MODRIJANI Medtem ko je videospot za novo pesem Modrijanov SreÄ?a je v naju v prvih dneh po izidu presegel sto tisoÄ? ogledov, so Modrijani te dni Ĺže v studiu, kjer snemajo nove skladbe. Prva naslednja bo spet narodnozabavna, napovedujejo, morebiti pa se znova rodi tudi kakĹĄna pop pesem.
PRIMAVERA
Slovenska izvajalka Nina Donelli je ena redkih, ki se lahko pohvali z uspeĹĄno kariero tako v Sloveniji kot na Hrva-
ÄŒlani novogoriĹĄke glasbene zasedbe Primavera so izdali novo skladbo z naslovom Prepozno. PetÄ?lanska zasedba svojo glasbo ustvarja Ĺže od leta 2012, tri leta pa so sodelovali tudi z Vilijem Resnikom in ga spremljali na njegovi turneji po Sloveniji. Prvi album so izdali leta 2017, v pripravi pa je Ĺže drugi.
www.radiovelenje.com
88,9 Mhz 107,8 Mhz
NINA DONELLI
Naš čas, 16 5. 2019, barve: CMYK, stran 14
14
16. maja 2019
frkanje » Levo & desno «
Dan zmage Po proslavi v Topolšici je bilo še eno veliko slavje ob dnevu zmage. Slavili so Velenjčani, čeprav v Novem mestu. Tudi tu se je bíla precej silovita bitka in ni bilo nobene vdaje. A še slajša kot finalna zmaga je bila polfinalna zmaga nad Celjani.
Mali in veliki
⏫
»Joj, kaj vse mi je naložil ... Ne vem, kako si bom vse to sploh lahko zapomnil, kaj šele izpeljal,« se drži za glavo Matjaž Pečovnik, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje. Njegov predhodnik Karl Drago – Seme si je v sedemnajstih letih vodenja sveta nabral veliko izkušenj in veliko modrosti, zdaj pa bi rad vse to v čim krajšem času predal naprej.
⏫
»Pa le ni ostala brez funkcije,« si misli mag. Damjan Konovšek, ki je v svetu Občine Šoštanj prevzel mandat na lokalnih volitvah izvoljeni Mateji Kumer z Liste Marjana Šarca. Ta je namreč ostala brez mandata, ker opravlja delo, ki s funkcijo občinske svetnice ni združljivo. Kumrova je bila prejšnji teden izvoljena za predsednico Lokalnega odbora Stranke LMŠ in glede na položaj bo moral Konovšek bržkone v občinski svet nositi tudi njene zamisli.
⏩
Uslužbenca Mestne občine Velenje Goran Semečnik (urejanje prostora) in Bojan Prelovšek (razvoj in investicije) spodbujata trajnostno mobilnost s svojim zgledom. V službo prihajata s kolesom ali peš. »Multimodalnost« je eden najbolj učinkovitih načinov spodbujanja opuščanja avtomobilov za vsakodnevno premagovanje razdalj na relaciji dom-služba/šola. O tem danes v Velenju poteka 2. konferenca z naslovom Regijski izzivi dnevne mobilnosti.
Naš prvi gospodarstvenik je Kitajcem obljubil državno pomoč za naložbo v Velenju. Očitno lahko tudi mali pomagajo velikim. Da bi le tudi ti obljubili delavcem stabilnost pri zaposlitvi.
Sonce in čas V velenjskem Sončnem parku naj bi kmalu čas kazala tudi sončna ura. Nekatere zanima, ali jo bodo ob koncu prestavljanja ur naravnali na poletni ali zimski čas.
Podjetni rokometaši Znane so najbolj »podjetne« slovenske rokometne ekipe. Na vrhu je Gorenje, druga Krka in tretja Pivovarna Laško.
Drago je drago Naše zdravstvo je zelo drago, a vseeno mnogim nič kaj drago.
Konkurenca
ZANIMIVOSTI
21 tisočakov za pravo kraljevo ime
pa, da za staro bretonščino, a zaenkrat še nihče ni ugotovil, kaj pomeni. Pa so se številni že trudili. Oblasti zdaj upajo, do bodo do odgovora prišle s pomočjo tekmovanja, v katerem bo morebitne pravilne rešitve ocenjevala posebna komisija, ki bo tudi podelila nagrado.
V evforiji ob rojstvu novega dojenčka na britanskem dvoru je še posebej vesela neka Britanka, ki
je stavila slabih 140 evrov, da bo novo kraljevo dete dobilo ime Archie. Tako je sicer ime tudi vnuku gospe, ki je stavila. »Razlog, da sem stavila na Archieja, je v mojem vnuku, ki ima rojstni dan na isti dan kot kraljevi dojenček. Mislila sem, da stavim za šalo,« je povedala srečnica, ki je z dobro stavo iztržila 21 tisoč evrov. Na ime, ki sta ga izbrala Harry in Meghan, je namreč stavilo le malo ljudi, tako da je bila verjetnost 150 : 1. Srečnica je povedala, da bo pridobljeni denar namenila svojemu vnuku.
Opice operirali kardiologi V živalskem vrtu v Bronxu so skrbniki opazili, da je že več opičjih samcev poginilo zaradi težav
s srcem. Odločili so se za ukrepanje in tako so pred kratkim trem samcem v New Yorku pod kožo vsadili srčni implantat. Za operacijo, pri kateri so samcem vstavili vsadek v velikosti sponke, so poskrbeli kardiologi in ne veterinarji. »K sreči je anatomija opic skoraj enaka kot pri ljudeh, le precej več dlak imajo po prsih kot ljudje,« je po posegu dejal kardiolog Marc Miller. Brezžična napravica bo odslej merila srčni utrip opic in vsakršno morebitno anomalijo, na primer srčno aritmijo, takoj javila strokovnjakom.
Člani Perpetuum Jazzie v filmu GrdeLutke Na filmska platna je pred kratkim prišel nov animiran glasbeni film z naslovom GrdeLutke. Vsebino, ki govori o drugačnosti in unikatnosti, so s svojimi glasovi popestrili člani skupine Perpetuum Jazzile – Katja Kovačič, Katja Stropnik, Neža Bukovec, Klemen Brezavšček, član sku-
Ups, tiskarski škrat na bankovcih!
pine Round Square Mirko Medved ter Sašo Prešeren. Pustolovščina, v kateri igrajo in pojejo člani skupine, se zgleduje po svetovno znanih plišastih igračkah »UglyDolls«, ki so v javnost prvič prišle leta 2011. S popolnim miksom glasbe, zabave, pustolovščine GrdeLutke opominjajo, da moramo biti vedno najboljša različica samih sebe!
Skrivnostno sporočilo v skali V majhni vasici Plougastel-Daoulas, ki leži v Bretaniji, zadnje čase buri duhove skrivnostno sporočilo, vklesano v kamen. Domnevno naj bi bilo staro več stoletij, videti pa ga je mogoče zgolj ob oseki. Lokalne oblasti so tistemu, ki bi uspel razvozlati pomen sporočila, ponudile 2000 evrov nagrade. Lokalni prebivalci skalo primerjajo s slovitim
kamnom iz Rosette; skala je v velikosti odraslega človeka, ena od strani pa je v celoti popisana večinoma z velikimi tiskanimi črkami in z nekaj sličicami, vključno s čolnom. Pripisana sta tudi dva datuma, in sicer 1786 in 1787. »ROC AR B... DRE AR GRIO SE EVELOH AR VIRIONES BAOAVEL... R I OBBIIE: BRISBVILAR... FROIK...AL,« se glasi del zapisa. Nekateri trdijo, da gre za baskovščino, drugi
Avstralski državni banki se je pri tiskanju novih bankovcev za 50 avstralskih dolarjev pripetil tiskarski škrat. Namesto besede odgovornost (responsibility) so namreč nanje natisnili odgovornst (responsibilty). Vse to se je pravzaprav zgodilo že pred pol leta; čeprav so bankovci za 50 dolarjev precej pogosti, pa napaka ni bila opažena vse do pred kratkim. No, res je tudi, da je spodrsljaj precej dobro skrit: je v ozadju portreta Cowanove. Tam najdemo zgradbo in travnik, ki pa je v resnici prepis prvega Cowanovinega govora v avstralskem parlamentu. Besedilo je tako drobno, da ga je možno prebrati le s povečevalnim steklom. Na njem med drugim piše: »Da sem edina ženska tu, je velika odgovornost in hočem izpostaviti nujo, da so tu tudi druge ženske.« Tiskar pa je po pomoti natisnil: »Da sem edina ženska tu, je velika odgovornst (responsibilty) ... «
Žalec in Velenje se vsaj na nekaterih področjih že povezujeta, a naj bi se še bolj. Po tem, ko v središču hmeljarstva že nekaj časa uspešno privablja obiskovalce fontana piv, bodo lahko goste, ki imajo radi kaj drugega, poslali v Velenje v fontano tolkca. Ko bodo načrti res fontana postali.
Modra odločitev Tudi v Šoštanju so dobili modra prehoda za pešce. A mladi pešci bodo bolj varni le, če bodo tudi vozniki dovolj modri.
Nesrečni prag Čeprav se mnogi pri nas radi hvalijo, da plače »pridno« rastejo, prejema še vendarle veliko delavcev plače, ki so pod pragom revščine. A mnogokrat revnim najbolj pomagajo tisti, ki so na pragu revščine ali le malo nad njim.
Prodaja Pravijo, da ko gre nekomu res slabo, prodaja srebrnino. Če je res tako, potem je Premogovnik morda res v težavah. Prodaja stanovanja v Eko srebrni hiši v Ljubljani. No, morda je pa to res »le« poslovno nepotrebno premoženje.
Nova oblačila Včeraj se je iztekel natečaj za Pikina nova oblačila. Čeprav je (velenjska) Pika Nogavička stara že 30 let, naj bi bila še naprej oblečena v otročje nagajiva oblačila. Pa da ne bodo na nogavičke pozabili.
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 15
15
ZDRAVJE • NARAVA • EKOLOGIJA
16. maja 2019
Zdravje • narava • ekologija Pojmi zdravje, narava in ekologija so moÄ?no v sozvoÄ?ju. S pravilnim odnosom do narave posredno skrbimo tudi za svoje zdravje. Da rek 'Zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo' resniÄ?no drĹži, se najbolj zavemo ĹĄele takrat, kadar zbolimo. NaĹĄemu organizmu bo vedno dobro del vsakodnevni sprehod po sveĹžem zraku, uĹživanje veÄ?jih koliÄ?in sadja in zelenjave, bogate z vitamini. Le zdravi bomo zadovoljni in polni energije vse dni v letu.
Prisluhnimo svojemu srcu in poskrbimo zanj Dneve od 6. do 12. maja po vsej Evropi v akciji Dnevi zavedanja srÄ?nega popuĹĄÄ?anja namenjamo seznanjanju s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem – Ĺ˝elimo, da bi bolezen lahko prepreÄ?ili, sicer pa jo Ä?im prej odkrili ter ustrezno zdravili – Le tako lahko bolnikom zagotovimo daljĹĄe in kakovostno Ĺživljenje O srÄ?nem popuĹĄÄ?anju (SP) govorimo, ko srce ne zmore Ä?rpati krvi dovolj uÄ?inkovito, zato tekoÄ?ina zastaja v telesu ali pljuÄ?ih, odvisno od tega, kateri del srca je popustil. Posledica sta utrujenost in duĹĄenje. Do SP najpogosteje privedejo koronarna srÄ?na bolezen, poviĹĄan krvni tlak, okvare srÄ?nih zaklopk, dolgotrajno pospeĹĄena frekvenca srÄ?nega utripa, sladkorna bolezen in prirojene bolezni srca. Tvega-
nje za nastanek SP poveÄ?ujejo kajenje, debelost, Ä?ezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost in visoke vrednosti holesterola v krvi. Mnogi ljudje mislijo, da so simptomi srÄ?nega popuĹĄÄ?anja le del staranja, vendar to ni res in takĹĄno razmiĹĄljanje lahko bolnikom skrajĹĄa Ĺživljenje. Med celotnim prebivalstvom je SP prisotno v 2–5 %, po 65. letu starosti v 10 %, po 80 letih pa presega 15 %. Zadnje raziskave kaĹžejo, da so odstotki ĹĄe viĹĄji, saj je v zaÄ?etni fazi bolezen pogosto neprepoznana. PreĹživetje bolnikov z najteĹžjo obliko bolezni je nizko, celo niĹžje kot pri
ĹĄtevilnih rakavih obolenjih. SP je eden glavnih razlogov za bolniĹĄniÄ?no zdravljenje. V obdobju treh mesecev po odpustu je ponovno hospitaliziranih kar 20 do 50 % bolnikov. Bolniki s SP toĹžijo za obÄ?utkom teĹžkega dihanja, sprva le ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju. ObÄ?utek duĹĄenja se poveÄ?a v leĹžeÄ?em poloĹžaju. Nabiranje tekoÄ?ine v dihalih povzroÄ?a moteÄ? kaĹĄelj, ki je sprva
V 2. FR ima teĹžave ob veÄ?jem naporu, v 3. ob manjĹĄem naporu in v 4. Ĺže v mirovanju. S preventivnimi ukrepi Ĺželimo zmanjĹĄati in obvladati dejavnike tveganja, ki privedejo do SP. Poskrbeli bomo za urejen krvni
tlak, krvni sladkor, telesno teĹžo in ustrezne vrednosti krvnih maĹĄÄ?ob, hkrati pa izvajali redno telesno vadbo, se sproĹĄÄ?ali, opustili kajenje in pitje alkohola. Ĺ˝al trenutno ĹĄe vedno ni zdravila, ki bi povsem pozdravilo srÄ?no popuĹĄÄ?anje. Z zdravljenjem bolnikom izboljĹĄamo kakovost Ĺživljenja in zmanjĹĄamo umrljivost. Na voljo imamo ĹĄtevilna zdravila, intervencijske posege na srÄ?nem Ĺžilju, srÄ?ne spodbujevalce, presaditev matiÄ?nih celic ter zaÄ?asne podporne Ä?rpalke. Pri bolnikih s konÄ?nim
srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem pa je potrebna presaditev srca. Vse bolj se zavedamo, kako zelo pomembni so sploĹĄni ukrepi, ki jih morajo poleg bolnika poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno teĹžo in jo Ä?im bolj pribliĹžati idealni. Poskrbeli bodo za zdravo uravnoteĹženo prehrano. Izogibali se bodo stresov vseh vrst ter poskrbeli za redno sproĹĄÄ?anje. Dnevni vnos soli morajo omejiti na 3 g, dnevni vnos tekoÄ?ine pa naj ne preseĹže 1,5 l. Opustili bodo kajenje in uĹživanje alkohola ter
ohranjali redno telesno dejavnost v obliki vzdrĹžljivostne vadbe. Vadili bodo najmanj 30 min 5 do 7 dni v tednu v okviru varnih mej srÄ?nega utripa (60-80 % max.). VkljuÄ?ili bodo ĹĄe dihalne vaje, vaje za moÄ?, gibljivost in ravnoteĹžje. Z izboljĹĄanjem telesne zmogljivosti in sproĹĄÄ?anjem se jim bo izboljĹĄalo sploĹĄno poÄ?utje, pomembno pa se jim bo poveÄ?ala tudi kakovost Ĺživljenja. đ&#x;”˛
Janez Poles
Izbira sluĹĄnega centra je pomembna dolgoroÄ?na odloÄ?itev
Marsikdo se nagluĹĄnosti niti ne zaveda ali o njej ne Ĺželi govoriti, ker se priznanja nagluĹĄnosti sramuje. Ko opravi pregled pri zdravniku, pogosto sledi preseneÄ?enje, ko ob indikaciji za sluĹĄne aparate prejme naroÄ?ilnico in napotitev v sluĹĄni center. Ker na izbiro sluĹĄnega centra nismo pripravljeni, lahko hitro in nepremiĹĄljeno odloÄ?itev kasneje obĹžalujemo. Pri izbiri sluĹĄnega centra ne hitite. Po prejemu dokumentacije preverite informacije pri znancih in preko spleta. Vzemite si Ä?as za razmislek. SluĹĄni aparati in sluĹĄni akustiki vas bodo spremljali celotno trajnostno dobo sluĹĄnih aparatov (vsaj 6 let). Preverite, da ima sluĹĄni center ra-
suh. Z napredovanjem bolezni bolniki lahko izkaĹĄljajo slinasto roĹžnat izmeÄ?ek. Telesna zmogljivost se hitro manjĹĄa. Pojavljajo se otekline gleĹžnjev in nog. Otekanje sluznice prebavil povzroÄ?a izgubo apetita in slabo prebavo. BoleÄ?ina pod desnim rebrnim lokom je lahko posledica otekanja jeter. V diagnostiki SP uporabljamo laboratorij, rentgen, ultrazvok ter razliÄ?ne obremenitve teste, da doloÄ?imo telesno zmogljivost in bolnika razvrstimo v funkcionalni razred. Bolnik v 1. funkcionalnem razredu (FR) ima teĹžave le ob maksimalnem naporu.
PARTY POWER dan 16.5. od 17h dalje - brezplaÄ?ne vadbe - akcijske cene
znovrstno izbiro veÄ?ih blagovnih znamk sluĹĄnih aparatov, da uĹĄesne vloĹžke izdeluje s 3D raÄ?unalniĹĄko tehnologijo, da nudi brezplaÄ?no testiranje vseh modelov, da nudi 2 leti garancije na sluĹĄne aparate, da zagotavlja lasten servis, kvalitetne baterije ki so cenovno ugodne, ‌ Strah pred sluĹĄnimi aparati je nepotreben. Danes namreÄ? sluĹĄni aparati niso veÄ? predpotopne priprave, temveÄ? izpopolnjeni in zelo diskretni raÄ?unalniki, katerih noĹĄenje ni veÄ? naporno, kot je dejansko bilo pred leti. Ali veste, da je prosta izbira dobavitelja sluĹĄnih aparatov vaĹĄa neodtuljiva pravica? O tem, kateri sluĹĄni center boste izbrali, odđ&#x;”˛ loÄ?ate samo vi.
FITNES CENTER Program zdravega hujĹĄanja
Pri nas dobite najugodnejĹĄo in najcenejĹĄo ponudbo poÄ?itnic in potovanj zbrano na enem mestu! Nahajamo se v prvem nadstropju Mercator centra Velenje, na Ĺ aleĹĄki cesti 1.
info@ex-tourist.si | 031-755-603 | www.ex-tourist.si
GALACTICA JE NAZAJ! www.galactica.si
VODENE VADBE - Les Mills programi zopet v Galactici - Vadba za seniorje
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 16
16
ZDRAVJE • NARAVA • EKOLOGIJA
Svetovanje o dojenju Ĺ˝enske dojijo, odkar obstaja Ä?loveĹĄka vrsta. ÄŒeprav je dojenje naravni proces, se ga je potrebno nauÄ?iti. Diplomirana babica Dea Hudarin KovaÄ?iÄ? iz Zdravstvenega doma Velenje pravi. ÂťSama zaupam v Ĺženske sposobnosti in sledenje lastni intuiciji. Dejstvo pa je, da dojenje v prvih dneh in tednih po porodu za veÄ?ino ni enostavno, potrebno je veliko potrpeĹžljivosti, vztrajnosti in truda. Dojenje ni samo optimalna prehrana za razvijajoÄ?ega se otroka, ampak tudi pomaga vzpostaviti trdne temelje varne navezanosti med materjo in otrokom, kar ima pomembno vlogo pri samem razvoju otrokovih moĹžganov in tudi pri zdravem razvoju osebnosti. Na voljo so ĹĄtevilne informacije o dojenju, vendar se mladi starĹĄi pogosto znajdejo v navzkriĹžju nasprotujoÄ?ih si nasvetov. Pri odpravljanju teĹžav v zvezi z dojenjem so toÄ?ne in pravoÄ?asne informacije kljuÄ?nega pomena.ÂŤ Zato so se v Zdravstvenem domu Velenje odloÄ?ili, da od 1. junija nudijo individualno svetovanje o dojenju. Vsak par mama-otrok je drugaÄ?en, zato je tudi iskanje moĹžnih reĹĄitev prilagojeno posameznim situacijam. Svetovanje poleg informacij zajema tudi praktiÄ?no pomoÄ? in psiholoĹĄko podporo, ki je predvsem v prvih tednih, pa tudi kasneje, lahko bistvenega pomena za doseganje Ĺželenih ciljev. Za posvet bo na voljo dovolj Ä?asa in miru, da se boste poÄ?utile varne in sprejete. Za to je potrebna topla beseda, iskrena podpora in pravo znanje.
16. maja 2019
Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu Strokovno druĹĄtvo DVI Velenje in inĹĄpektorat dela delujeta za ÂťsreÄ?noÂŤ pri delu
Vse informacije, telefonske pogovore, individualna svetovanja o dojenju vam bo v Centru za krepitev zdravja nudila diplomirana babica Dea Hudarin KovaÄ?iÄ? (03 899 56 21, 041 360021, dea.hudarin@zd.velenje.si). PoiĹĄÄ?ite jo. KakĹĄen nasvet, namig, ki vam bo pomagal v preobilju informacij, đ&#x;”˛ gotovo ne bo odveÄ?.
Med prazniÄ?nimi dnevi, 28. aprila, ki je razglaĹĄen za Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, se je delavcem in strokovnim sluĹžbam bolj prilegel kakĹĄen prost delovni dan in poÄ?itek kot razprave na to temo, ki jih tokrat ni bilo ravno veliko. Mednarodna organizacija dela se ob svoji stoletnici osredotoÄ?a predvsem na izboljĹĄevanje varnosti in zdravja pri delu v prihodnosti, saj se razmere v svetu dela hitro spreminjajo. Vsak dan v svetu zaradi nezgod ali nezdravega delovnega okolja umre okoli 7500, v Evropski uniji pa v enem letu kar 200 tisoÄ? delavcev. Po istih mednarodnih ocenah v Sloveniji zaradi poklicnega raka letno umre 446 ljudi, zaradi ostalih poklicnih bolezni pa ĹĄe dodatnih 300. A v Sloveniji zaradi pomanjkljive zakonodaje v resnici ostaja prikrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. Zveza svobodnih sindikatov je zato pripravila predloge in pozvala odgovorne, kaj je treba storiti, da bo takĹĄnih bolezni Ä?im manj. Zagotovo pa omenjenega simboliÄ?nega datuma tokrat niso pozabili delavci, ki trdo delajo za zdravje in varnost na ogroĹženih delovnih mestih, stroka varnostnih inĹženirjev, medicine dela ter nadzornih organov inĹĄpektorata za delo RS. Sindikalna gibanja po vsem svetu na ta dan tradicionalno organizirajo Ĺžalne
Vse kar starostnik potrebuje za kakovostno Ĺživljenje
AKTIVNO PREĹ˝IVLJANJE ÄŒASA STAROSTNIKOV! Program je zasnovan posebej za starejĹĄe od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje ďż˝ziÄ?ne in miselne zmoĹžnosti ter socialne stike in na ta naÄ?in dlje in kakovostneje smostojeno Ĺživijo v domaÄ?em okolju. Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta Ä?im hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeleĹžencu svetuje, zanj izdela naÄ?rt vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek.
Zakaj se udeleĹžiti programa?
AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST
ď‚&#x;
PridruĹžite se nam vsi, ki se zavedate, da aktivna starost pomeni kakovostno starost.
ď‚&#x;
Informacije T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si
ď‚&#x;
Program pokriva vsa podroÄ?ja, ki so za starostnike najpomembnejĹĄa; ďż˝ziÄ?ne aktivnosti, ki izboljĹĄajo gibljivost in poÄ?utje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo ali ohranjajo miselne in spominske funkcije ter druĹženje, s Ä?imer se poveÄ?a krog druĹžabnih stikov. Aktivnosti omogoÄ?ajo izboljĹĄanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost ...). Redna vadba starostniku omogoÄ?a, da lahko dlje in kakovostneje Ĺživi v domaÄ?em okolju. TopolĹĄica 78 a, TopolĹĄica T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si
slovesnosti za Ĺžrtvami nezgod pri delu in poklicnimi boleznimi, v Sloveniji pa so bili prvomajski dnevi namenjeni predvsem skrbi za ohranjanje delovnih mest ter prizadevanju sindikatov za ohranjanje Ĺže uveljavljenih pravic do dela ter dostojnega plaÄ?ila
gal Ä?im veÄ? in kar najbolj uÄ?inkovitih izobraĹževanj strokovnih delavcev, naÄ?rtovalcev tehnoloĹĄkih procesov ter vodstvenih kadrov v proizvodnji, ozaveĹĄÄ?anje ljudi na vseh podroÄ?jih za varno delo ter ustvarjanje zdravih, Ä?loveka vrednih delovnih pogojev.
zanj. Zagotavljanje bolj varnih in zdravih delovnih pogojev je osrednji cilj tako Zbornice VZD Republike Slovenije, Zveze druĹĄtev varnosti in zdravja pri delu kot posameznih druĹĄtev varnostnih inĹženirjev. Mednje zagotovo sodi tudi Ĺže skoraj ĹĄtiri desetletja aktivno DVI Velenje, ki je pristojno za podroÄ?ja strokovnega delovanja na KoroĹĄkem, v Ĺ aleĹĄki ter Zgornji Savinjski dolini. Predsednik DVI Velenje Andrej Majdak je na nedavni skupĹĄÄ?ini predla-
V naĹĄem okolju je bilo v preteklih desetletjih na tem podroÄ?ju narejeno veliko, zato pa je potrebno, da ta trend nadaljujemo in ga ĹĄe izboljĹĄamo, saj so vsako poklicno obolenje, vsaka nezgoda in ĹĄtevilni izgubljeni delovni dnevi velika teĹžava za delodajalce in druge zaposlene, predvsem pa seveda boleÄ?a, trpka preizkuĹĄnja za vse prizadete delavce in njihove bliĹžnje. đ&#x;”˛
JoĹže Miklavc
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 17
Iz invalidskega voziÄ?ka v Ferrari, letalo in podzemni muzej
SONÄŒNA OÄŒALA
-20%
DruĹĄtvo distrofikov Slovenije za aktivnost v okviru Zabavnega tedna brez starĹĄev izbralo tudi Muzej premogovniĹĄtva Slovenije – TakĹĄne odliÄ?ne izkuĹĄnje pa ĹĄe ne Tatjana PodgorĹĄek
DruĹĄtvo distrofikov Slovenije je, da bi se izognilo socialni izolaciji oseb z napredujoÄ?im nevromiĹĄiÄ?nim obolenjem, razvilo idejo Zabaven teden brez starĹĄev in v okviru tega izvedlo veÄ? socialnih aktivnosti za skupino sedmih najteĹžje gibalno oviranih mlajĹĄih fantov z Duchenenovo miĹĄiÄ?no distrofijo (DMD). Za idejo je prejelo mednarodno nagrado STRIVE, ki je druĹĄtvu omogoÄ?ila izvedbo projekta v drugi polovici prejĹĄnjega meseca. Sekretar druĹĄtva Ivo JakovljeviÄ? je povedal, da je bil cilj projekta zagotoviti priloĹžnost za druĹžbeno interakcijo in spodbuditi veÄ?jo neodvisnost oseb z DMD. ÂťUdeleĹženci so izkusili stvari, ki so obiÄ?ajno zanje v vsakdanjem Ĺživljenju nedostopne. Tako so se v zabavnem tednu brez starĹĄev vozili s Ferrarijem na letaliĹĄki stezi v Lescah, leteli s Cesno 172 nad slovenskim primorjem in Istro, fotografirali, igrali hokej na voziÄ?kih in dvoransko balinali, obiskali akvarij v Piranu, igrali ĹĄah, zapravili kakĹĄen evro ali dva v Casinoju PortoroĹž, pokukali v
17
ZDRAVJE • NARAVA • EKOLOGIJA
16. maja 2019
virtualno resniÄ?nost, razpravljali o moĹžnostih izobraĹževanja in dela, o invalidnosti ter spolnosti, za ÂťnedostopenÂŤ kraj v vsakdanjem Ĺživljenju pa so izbrali tudi Muzej premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju, ki leĹži 160 metrov
validnosti obolelih z omenjeno boleznijo, ki sicer lahko prizadene le fante – pojasni JakovljeviÄ? – se namreÄ? vse prepogosto dogaja, da mnogi med njimi vse Ĺživljenje preĹživijo ÂťprezaĹĄÄ?iteniÂŤ predvsem v oĹžjem krogu svojih
Med udeleĹženci obiska muzeja premogovniĹĄtva v Velenju je bila tudi Nastija FijoliÄ?. ÂťTakĹĄne izkuĹĄnje pa ĹĄe ne. Ne vem, Ä?e smo Ĺže kdaj sodelovali v tako dobrem projektu. Dobro premikamo meje eni in drugi, skupaj gremo Ä?ez
OPTIKA IRMAN
ŽALEC VELENJE
Akcija velja od 15.5.2019 do 15.6.2019. Popust velja le za sonÄ?na oÄ?ala na zalogi. Akcije in popusti se ne seĹĄtevajo. Za veÄ? informacij povpraĹĄajte v Optiki Irman.
Okrepite imunski sistem na naraven naÄ?in. 26.4.2019 13:33:39
ÄŒasopisni oglas sonce akcija 9x7.5 cm NaĹĄ Ä?as.indd 1
ď‚&#x; ď‚&#x;
Naravni repelenti za zaĹĄÄ?ito pred klopi in komarji Naravni pripravki pri vseh vrstah alergij
064 226 966 Najdete nas tudi preko facebooka.
Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe
TopolĹĄica 207 c
V garderobah Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije
pod povrĹĄjem.ÂŤ Pri izvajanju predvidenih aktivnosti so jim pomagali vrstniki – prostovoljci njihovih let z namenom, da oblikujejo tudi neka nova, mogoÄ?e trajnejĹĄa prijateljstva z obolelimi z DMD. Zaradi narave in-
NAS_CAS_ZNANOST_280x200_OUTL.indd 1
druĹžin, brez moĹžnosti izkustev, ki so jih deleĹžni njihovi vrstniki neinvalidi. Njihova dolgoroÄ?na Ĺželja je, da bi se pobuda uveljavila in postala redna aktivnost druĹĄtva tudi za druge najteĹžje gibalno ovirane miĹĄiÄ?no obolele.
ovire, vsi se dobro poÄ?utimo,ÂŤ je povedala in dodala, da so izkuĹĄnje fenomenalne. ÄŒe bi lahko, bi projekt kar podaljĹĄali. Nikogar ni namreÄ? med njimi, ki bi te dni vsaj malo pogreĹĄal starĹĄe. đ&#x;”˛
Piknik prostor Panoramski leti Ĺ olanje pilotov Darilni boni Info 041 470 340
www.radiovelenje.com
9. 05. 19 11.26
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 18
ZDRAVJE • NARAVA • EKOLOGIJA
16. maja 2019
Izvajanje teÄ?ajev na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje jamo tudi enodnevne delavnice s podroÄ?ja nege, kozmetike in dietne prehrane. Aktivnosti potekajo vse ĹĄolsko leto. Na teÄ?aje in delavnice se lahko prijavite s
pomoÄ?jo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani ĹĄole, ali osebno. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar, izobraĹževanje odraslih, SZĹ Celje
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu
v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2019/2020:
• MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA.
JE NO AN STI IN IZÄŒRP
A VIT
K B6 PRISPEVA
in v TEĂˆAJE:
O ST I
• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program); • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program).
M IN
M U AN TR JĹ E VANJU U
Z
Izvajanje teÄ?ajev masaĹže in pedikure ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo priÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. TeÄ?aj masaĹže obsega teoretiÄ?ni in praktiÄ?ni pouk klasiÄ?ne roÄ?ne masaĹže. Namenjen je zaÄ?etnikom in tudi tistim, ki se z masaĹžo Ĺže ukvarjajo in Ĺželijo nadgraditi svoje znanje. V teÄ?aju pedikure pridobijo udeleĹženci znanje estetske in medicinske pedikure. NauÄ?ijo se tretmajev za privlaÄ?en videz stopal in se usposobijo za nego zdravih, utrujenih in laĹžje poĹĄkodovanih nog ter za reĹĄevanje zahtevnejĹĄih teĹžav. Na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje izvajamo tudi teÄ?aje vizaĹžist, maniker in zdravstveni reĹĄevalec. TeÄ?aji potekajo v ĹĄolskih sodobno opremljenih specializiranih uÄ?ilnicah. Pri izvajanju teÄ?ajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkuĹĄnjami, ki sledijo strokovnim smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo teÄ?aje Ĺže veÄ?krat prenovili, posodobili in dopolnili. Po zakljuÄ?enih teÄ?ajih lahko udeleĹženci opravijo preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki jih izvajamo v sodelovanju z DrĹžavnim izpitnim centrom, ter pridobijo javno veljavno listino – certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. S certifikatom pridobijo udeleĹženci poklic. Ĺ t. 14,tudi 4. april 2019 Poleg daljĹĄih teÄ?ajev, ki omogoÄ?ajo pridobitev poklica, izva-
PRVAKI DOBREGA POÄŒUTJA
Novi TEDNIK 4.4.2019 ĹĄt. 14  COLOR CMYK
stran 1
Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). PridruŞite se nam lahko na enodnevnih delavnicah s podroèja NEGE, DIETETNE PREHRANE in KOZMETIKE.
XXXX
1
Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.
Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si
Pomanjkanje strokovnjakov na podroÄ?ju paliativne oskrbe Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bliĹžnjim. Njen osnovni namen je izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja bolnika in njegovih bliĹžnjih s postopki in ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo problemov neozdravljivo bolnih. Z naraĹĄÄ?anjem obolevnosti za rakom in drugimi kroniÄ?nimi obolenji ter podaljĹĄanjem Ĺživljenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno veÄ?je. Paliativna oskrba je relativno novo strokovno podroÄ?je medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v ĹĄirĹĄi regiji, formalni ĹĄtudij na tem podroÄ?ja ni bil moĹžen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju z magistrskim ĹĄtudijskim programom Paliativne oskrbe. Ĺ tudijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domaÄ?imi in tujimi (Finska, Ĺ vica) strokovnjaki s podroÄ?ja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi. Po mnenju ĹĄtudentov in diplomantov je ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju: • Fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih ĹĄtudentov. • Ĺ tudijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih uÄ?ilnicah zdravstvene nege z najsodobnejĹĄo opremo. • OmogoÄ?a raziskovalno delo ĹĄtudentov pod mentorstvom visokoĹĄolskih uÄ?iteljev. • Dobro je razvit sistem tutorstva in nudenja individualne pomoÄ?i ter podpore pri sooÄ?anju s ĹĄtudijskimi izzivi in teĹžavami. • Pestro obĹĄtudijsko dogajanje (ekskurzije, druĹženja ĹĄtudentov, mednarodne poletne ĹĄole ipd.). • MoĹžnost opravljanja dela ĹĄtudijskih obveznosti na partnerskih ustanovah v tujini. www.vzsce.si info@vzsce.si 03/428 79 00
Zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo. Z drugaÄ?nim, spremenjenim, tempom Ĺživljenja je bilo do sedaj naĹĄe zdravje postavljeno v ozadje. Stopimo skupaj iz okvirjev in poskrbimo, da bomo lahko kvalitetno uĹživali sadove svojega dela.
ÄŒas je, da postavimo ZDRAVJE na prvo mesto. NAMEN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Z zdravstvenim zavarovanjem vam v primeru novo nastale bolezni, stanja ali poĹĄkodbe, za katere je zavarovanec v Ä?asu jamstva pridobil zdravniĹĄko napotilo, omogoÄ?amo enostavnejĹĄi in hitrejĹĄi dostop do zdravstvenih storitev, kot so za te storitve predvideni postopki v javnem zdravstvenem sistemu. Tako vam omogoÄ?amo, da poskrbite za optimalno zdravstveno varnost.
KAJ NUDI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE? Zavarovanje nudi asistenÄ?ne storitve organiziranja in naroÄ?anja ter kritja stroĹĄkov za: • • • •
specialistiÄ?ne ambulantne storitve, zahtevne diagnostiÄ?ne preiskave, zdravstvene posege v enodnevni obravnavi, ambulantne fizioterapije.
PREDNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: • • • • • • • • •
Z enim klicem do zdravstven ih storitev
080 19 20
priÄ?etek postopka zdravljenja s klicem na naĹĄo brezplaÄ?no ĹĄtevilko; dostop do zdravstvenih storitev Ĺže v 10 dneh; enostaven in hiter dostop do zdravstvenih storitev; pomoÄ? zavarovancu skozi celoten postopek zdravljenja; obisk pri uveljavljenih specialistih v Sloveniji; visoka kritja z ali brez soudeleĹžbe zavarovanca; ureditev asistenÄ?nih storitev in zdravljenja v primeru poĹĄkodbe brez Ä?akalnega roka; kritje tudi za Ĺže obstojeÄ?a (bolezenska ali poĹĄkodbena) stanja, Ä?e dve leti od zaÄ?etka zavarovanja ni bilo nobene zdravstvene obravnave; ugodnejĹĄe zavarovanje za druĹžine.
Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si
18
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 19
19
ZDRAVJE • NARAVA • EKOLOGIJA
16. maja 2019
Dobri razlogi za kolesarjenje Eden zelo priporoÄ?ljivih naÄ?inov gibanja je kolesarjenje, ki izboljĹĄuje telesno kondicijo in vzdrĹžljivost. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je to najboljĹĄi ĹĄport za kardiovaskularni sistem, krepi srce in ugodno vpliva na Ĺžilni sistem. S kolesarjenjem namreÄ? ohranjamo in izboljĹĄujemo zmogljivost srca, oĹžilja ter dihal. Srce bije pospeĹĄeno, dihanje se poglobi in pospeĹĄi se potenje. Za ohranjanje srÄ?no-Ĺžilnega zdravja je priporoÄ?ljivo kolesariti vsaj 150 minut na teden. Ob lepem vremenu gremo s kolesom v naravo, ob slabem in pozimi pa lahko kolesarjenje zunaj zamenjamo z vadbo na sobnem kolesu (spinerju) in smo tako dejavni celo leto. Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na razpoloĹženje, zmanjĹĄuje negativne posledice stresa. Ko smo v stresu, dihamo plitko in nekoliko hitreje, kar povzroÄ?a pomanjkanje kisika v moĹžganih in viĹĄek
Kolesarjenje naj bo varno Magistrski ĹĄtudijski program
Varstvo okolja in ekotehnologije (izredni ĹĄtudij)
magister ekotehnolog magistrica ekotehnologinja Prijavni rok: 3. 4. – 12. 9. 2019 Informativni dan: 30. maj 2019, ob 16. uri Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si
Bioresonanca in diagnostika KoroĹĄka cesta 48, Velenje
Tel. 041 759 392 | 03 587 07 10 www.mojaharmonija.com | facebook: ambulanta za bioresonanco
Ĺ˝elite izboljĹĄati svoje zdravje? Izberite bioresonanco – Moja harmonija V Velenju smo Ĺže veÄ? kot 12 let in vam pomagamo ter svetujemo pri zdravstvenih teĹžavah. NaĹĄe bioresonanÄ?ne terapije so uÄ?inkoviti zdravilski postopek za podporo vaĹĄemu zdravju pri: ď‚&#x; ď‚&#x;
ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;
alergijah na cvetni prah, prehrano, prĹĄico, plesni, kozmetiko, sonce‌ kanididi (Candida Albicans), ki se kaĹže v utrujenosti, napenjanju, prebavnih teĹžavah, hormonskih motnjah‌ preboleli boreliozi, ko miĹĄice in sklepi ĹĄe zmeraj bolijo ali pa ne poznamo vzroka boleÄ?in stalni utrujenosti, izgorelosti in oslabelosti imunskega sistema teĹžavah s koĹžo, prebavili, seÄ?ili ‌.
VeÄ? informacij poiĹĄÄ?ite na naĹĄi strani www.mojaharmonija.com, kjer se nam lahko pridruĹžite tudi na Facebooku. Veseli bomo tudi vaĹĄega klica.
Ta teden se je zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, ki bo v tem Ä?asu izvajala poostren nadzor, Ministrstvom za infrastrukturo ter Ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, pridruĹžujejo pa se ji tudi nevladne organizacije. Namen akcije je na eni strani opozoriti kolesarje na upoĹĄtevanje cestnoprometnih pravil in odgovorno vedenje v prometu ter poveÄ?ati uporabo varnostne Ä?elade ter na drugi strani tudi ostale udeleĹžence v prometu opozoriti na poveÄ?ano ĹĄtevilo kolesarjev na cesti. Opozarjajo ĹĄe
ogljikovega dioksida. Pri kolesarjenju pa dihanje prilagajamo in s tem vplivamo na poveÄ?an pretok kisika skozi moĹžgane, zaradi Ä?esar se znebimo tudi stresa, preprosto pozabimo nanj, ker smo osredotoÄ?eni na dihanje. Med kolesarjenjem pa se sproĹĄÄ?a tudi hormon sreÄ?e. Je odliÄ?en ĹĄport za krepitev noĹžnih in trebuĹĄnih miĹĄic. Na kolo lahko gre vsak, tudi tisti, ki niso v dobri kondiciji, z zmernostjo in postopnim dviganjem naporov pride tudi ta. Tisti, ki se sooÄ?ajo s teĹžavami v sklepih ali jih tarejo druge boleÄ?ine, zaradi katerih ne morejo teÄ?i ali teĹžje hodijo in teĹžko najdejo ĹĄportno aktivnost zase, je kolesarjenje poleg plavanja najbolj primerno, pa ĹĄe na sveĹžem zraku smo. Pomlad in prihajajoÄ?e poletje sta tako idealna letna Ä?asa, da si tudi vi privoĹĄÄ?ite kakĹĄen krog ali dva s kolesom.
na nevarnosti uporabe mobilnega telefona in sluĹĄalk za posluĹĄanje glasbe pri kolesarjih, saj obe aktivnosti neposredno vplivata na zaznavanje okolice in prometa, zaradi Ä?esar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreÄ?e. Akcija bo potekala do 31. maja, aktivnosti pa se bodo nadaljevale tudi v poletnih mesecih.
Skoraj tri Ä?etrtine jih krĹĄi pravila
Opazovanje kolesarjev pred dvema letoma je pokazalo, da skoraj tri Ä?etrtine kolesarjev krĹĄi prometna pravila, resnejĹĄe prekrĹĄke pa napravi pribliĹžno 25 odstotkov kolesarjev. Med najpogostejĹĄimi krĹĄitvami so neustrezno preÄ?kanje cestiĹĄÄ?a, voĹžnja v nasprotni smeri ter voĹžnja v rdeÄ?o luÄ? na semaforju, tudi ogroĹžanje peĹĄcev z voĹžnjo po ploÄ?niku ter uporaba mobilnega telefona med voĹžnjo kolesa.
đ&#x;”˛
Naredimo voĹžnjo varno!
Kolesarji lahko za lastno varnost najveÄ? naredimo sami, in sicer z upoĹĄtevanjem cestnoprometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, Ä?e kolesarske steze ni, in da vozimo po desnem robu cestiĹĄÄ?a v smeri voĹžnje. Pri kolesarjenju moramo upoĹĄtevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno poskuĹĄamo predvideti ravnanje drugih udeleĹžencev v prometu, saj lahko tako prepreÄ?imo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v kriĹžiĹĄÄ?ih jasno nakaĹžimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoĹĄtevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri voĹžnje, saj nas drugi vozniki ne priÄ?akujejo. PonoÄ?i in v mraku nujno uporabimo luÄ?i in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni. đ&#x;”˛
VĹ VO na ceste nameĹĄÄ?a zvoÄ?na in svetlobna odvraÄ?ala za divjad Visoka ĹĄola za varstvo okolja je aprila letos v sodelovanju z Gozdarskim inĹĄtitutom Slovenije zaÄ?ela izvajati do sedaj najveÄ?ji in najbolj celovit projekt za zmanjĹĄanje tveganja za trke z divjadjo v Evropi. Do konca oktobra bodo zvoÄ?ne odvraÄ?alne naprave in modre svetlobne odsevnike namestili na veÄ? kot 400 problematiÄ?nih odsekov drĹžavnih cest v skupni dolĹžini prek 360 km. Z obema vrstama odvraÄ?alnih naprav so Ĺže opremili 11 odsekov drĹžavnih cest v Ĺ aleĹĄki dolini. NaroÄ?nik projekta je Direkcija RS za infrastrukturo, ki skupaj z raziskovalci divjadi, upravljalci loviĹĄÄ? in Lovsko zvezo Slovenije Ĺže vrsto let vlaga precejĹĄnje napore za zmanjĹĄanje ĹĄtevila trkov vozil z divjadjo na slovenskih drĹžavnih cestah. Trki z velikimi vrstami sesalcev namreÄ? zmanjĹĄujejo cestnoprometno varnost, povzroÄ?ajo veliko gospo-
darsko ĹĄkodo, so pomemben dejavnik smrtnosti Ĺživalskih populacij in groĹžnja za dolgoĹživost ogroĹženih vrst. Samo prostoĹživeÄ?ih parkljarjev je v Sloveniji na cestah letno registrirano povoĹženih med 4.900 in 6.800, na Ĺželeznicah pa med 170 in 250 osebkov. V obdobju 2010–2018 je na slovenskih cestah
Ĺživljenje izgubilo najmanj 46.933 osebkov srnjadi, 1.329 jelenjadi, 935 divjih praĹĄiÄ?ev, 71 damjakov, 48 gamsov in 22 muflonov; poleg njih pa ĹĄe 8.124 lisic, 4.278 jazbecev, 65 medvedov, 34 ĹĄakalov in 14 volkov. Modri odsevniki so zlasti v noÄ?nem Ä?asu lepo vidni tudi voznikom, ki naj bodo na teh odsekih ĹĄe posebej pozorni – tam je namreÄ? nevarnost, da se na cestiĹĄÄ?u pojavi srna ali kakĹĄna druga veÄ?ja prostoĹživeÄ?a Ĺžival, ĹĄe posebej velika! Vendar je sistem zaĹĄÄ?ite lahko uÄ?inkovit le ob cestah, saj morajo biti odsevniki osvetljeni z Ĺžarometi. Zaradi tega je seveda kakrĹĄnakoli ideja, da bi jih uporabili doma, npr. za zaĹĄÄ?ito vrtnin ali kmetijskih povrĹĄin, povsem nesmiselna, z vidika cestnoprometne varnosti pa tudi zelo nevarna. đ&#x;”˛
Izr. prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny, vodja projekta
Bioresonanca – uÄ?inkovita zdravilska metoda in podpora zdravju V letu 2007 je Ministrstvo za zdravje izdalo Zakon o zdravilstvu. V njem je opredelilo, da je zdravilstvo dejavnost, ki jo opravljajo zdravilci z namenom izboljĹĄati zdravje uporabnika storitev. Omenjena je tudi bioresonanÄ?na metoda kot del zdravilskih metod. BioresonanÄ?ne terapije so uÄ?inkovita podpora pri izboljĹĄanju zdravja, povezane z alergijami, teĹžavami s koĹžo, dihali, prebavili, seÄ?ili, imunskim sistemom in stresom. Uporaba metode se priporoÄ?a kot preventiva in podpora zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja, uÄ?inkovita pa je tudi kot dopolnilna terapija ob akutnih teĹžavah. Starost bolnikov pri uporabi terapij
ni omejitev, obiÄ?ajno je potrebno 3–6 terapij za izboljĹĄanje zdravstvenega stanja. Terapije se izvajajo s presledkom 1 tedna do 1 meseca glede na zdravstveno stanje pacientov. Metoda temelji na principu, da poleg obiÄ?ajnih komunikacij v telesu, kot so Ĺživci in hormoni, potekajo ĹĄe druge komunikacije med celicami, organi in organskimi sistemi, ki so del elektromagnetnega valovanja. Pri boleznih je ta drugi del drugih komunikacij oviran, zato prihaja do pojavljanja bolezenskih simptomov. BioresonanÄ?ne terapije z podpornimi terapijami krepijo osnovne komunikacije v telesu in z inverznimi valovanji
slabijo moteÄ?a komunikacijska valovanja patogenih organizmov, snovi in alergenov. Tako so telesne komunikacije med celicami, organi in organskimi sistemi spet nemotene in omogoÄ?ajo optimalno delovanje Ä?loveĹĄkega telesa. In kakĹĄni so stranski uÄ?inki teh terapij? Po terapiji so pacienti rahlo utrujeni, zato se priporoÄ?a pitje dovolj vode, ki olajĹĄa razstrupljanje. Dejavnost bioresonanÄ?nih terapevtov nadzoruje Ministrstvo za zdravje. Za usposabljanje in strokovni del dejavnosti skrbi InĹĄtitut za bioresonanco in regulativno medicino. Na njihovi strani lahko najdete tudi veÄ? informađ&#x;”˛ cij o metodi in terapevtih.
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 20
20
Ĺ PORT
16. maja 2019
Velik uspeh pomlajenega Gorenja Na sklepnem pokalnem turnirju v Novem mestu v polfinalu premagali papirnatega favorita Celje z 29 : 27, v finalu ĹĄe Krko s 24:20 VelenjÄ?ani so na turnirju nastopili oslabljeni brez poĹĄkodovanih Vida Levca, Darka Stojnića in Tadeja Mazeja, Ĺže dalj Ä?asa pa ne igra tudi Nikola Ĺ pelić. To praznino je trener Zoran JoviÄ?ić zapolnil z nadarjenimi mladimi igralci, zato je osvojitev naslova najboljĹĄega v pokalu v drĹžavi ĹĄe toliko vrednejĹĄa. Glavna favorita sta se udarila Ĺže v polfinalu 28. pokala Slovenije. VelenjÄ?ani so konÄ?no prekinili urok nepremagljivosti Celjanov in jih po dobrih petih letih (nazadnje se je to zgodilo decembra 2013) premagali. Zmaga je toliko slajĹĄa, saj jim je prinesla drugi pokalni naslov. Prvega so se veselili pod takratnim trenerjem Ivanom Vajdlom, sedaj pa bo v njihovi kroniki z velikimi Ä?rkami med sedanjo generacijo igralcev zapisan trener Zoran JoviÄ?ić. Za mnoge so bili glavni favoriti turnirja pivovarji. Zanimive
so bile tudi izjave oziroma napovedi obeh trenerjev pred polfinalno tekmo, ki je bila hkrati Ĺže finale pred finalom. Celjski TomaĹž Ocvirk je verjel, da so resda favoriti, vendar morajo to potrditi na parketu. Velenjski Zoran JoviÄ?ić pa se z igralci ni obremenjeval s tem, da so mnogi postavljali za favorite Celjane. Njegova 'napoved' za polfinalni dvoboj z njimi je bila: ÂťNimamo Ä?esa izgubiti.ÂŤ Hitro pa zaÄ?etnem pisku sodnikov pa so sami zaÄ?eli prevzemati vlogo favorita. Tekmeca sta bila izenaÄ?ena le dobrih deset minut, do rezultata 5 : 5. Nato je z nekaj obrambami zablestel Emil TaletoviÄ? in v 15. minuti je po zadetku kapetana Davida MiklavÄ?iÄ?a in prvem vodstvu za +3 (7 : 4), celjski trener vzel minuto odmora. A jim ni koristila, saj so VelenjÄ?ani po Taletovićevi Ĺže Ä?etrti obrambi in hitrem nasprotnem napadu ter s Ä?etrtim zadet-
Zoran JoviÄ?ić, trener Gorenja Velenja: "Ĺ˝e nekaj Ä?asa proti Celjanom kaĹžemo zelo kakovostne predstave, do danaĹĄnje tekme so nas malenkosti loÄ?ile od zmage. Moji varovanci so bili danes boljĹĄi in so zasluĹženo zmagali, Celjani pa so bili za odtenek slabĹĄi. Od prve minute smo igrali zbrano in nismo delali nepotrebnih napak, naĹĄa realizacija v napadu je bila dobra, obramba na visoki ravni, v svojih vrstah pa smo imeli tudi razpoloĹženega vratarja Taletovića." GostujoÄ?i trener TomaĹž Ocvirk pa je med drugim dejal: ÂťVes teden smo opozarjali, da bo potrebno tekmo odigrati maksimalno zavzeto. Videti je, da smo bili prepriÄ?ani, da bo dovolj, da samo stopimo na igriĹĄÄ?e."
kom Matica Verdineka povedli z 9 : 6. Igrali so v visokem ritmu. Celjani pa so pogosto tudi pod pritiskom dvignjenih rok sodnikov steĹžka prihajali do priloĹžnosti za zadetek, poleg tega pa so se prepoÄ?asi vraÄ?ali v obrambno. Skratka, na trenutke so bili povsem nemoÄ?ni proti hitri igri VelenjÄ?anov, v nasprotnih napadih je zlasti prednjaÄ?il Matic
Deset odreĹĄilnih toÄ?k v zadnjih ĹĄtirih krogih brezobzirne igre nad Ĺ koflekom dobil drugi rumeni opomin Kruno IvanÄ?iÄ? in moral prav tako predÄ?asno pod prho.
Kdor Ä?aka, doÄ?aka
Rijad Kobiljar: Upam, da bom do konca prvenstva dosegel ĹĄe kakĹĄen zadetek, Ä?eprav ni pomembno, kdo je strelec. PomembnejĹĄe je, da zavedamo. Zahvaliti se moram vsem igralcem, saj so bili goli plod sijajne igre vseh. Ĺ˝e na zadnjih dveh, treh tekmah sem imel priloĹžnosti, a Ĺžoga ni hotela v gol. Hvala bogu, danes se mi je vse vrnilo, sreÄ?a me je objela. Vesel sem, da se pomagal z goloma k visoki in prepotrebni zmagi. Upam, da bomo nadaljevali tako kot na nekaj prejĹĄnjih tekmah ter uresniÄ?ili naĹĄe sanje - obstanek v ligi oziroma da se izognemo kvalifikacijam za obstanek v ligi.ÂŤ đ&#x;”˛
da zlasti v pokalnem tekmovanju ne zmagujejo vedno (papirnati) favoriti.
KrÄ?ani so se trudili, a ‌
V finalni tekmi proti gostiteljem so bili VelenjÄ?ani seveda v vlogi favorita, malo tudi zato, ker se rokometaĹĄi Krke v drĹžavnem prvenstvu niso uvrstili v konÄ?nico za prvaka. Po ĹĄestih odigranih krogih so v skupini za obstanek na drugem mestu za Trimom. Kljub temu se je velenjski trener z igralci zavedal, da bodo zelo motivirani in po osvojitvi superpokala z zmago nad Celjani v uvodu v letoĹĄnji sezoni poskuĹĄali presenetiti tudi njih. A tudi VelenjÄ?ani so imeli velik mo-
đ&#x;”˛
S. Vovk, foto: J. VodoĹĄek
Ĺ˝ivÄ?na in proti koncu razburljiva tekma
Rudar si je praktiÄ?no Ĺže zagotovil obstanek med najboljĹĄimi – Od predzadnjega mesta oddaljen za devet toÄ?k Rudarji so v 32. krogu poloĹžili na hrbet Aluminij kar s 3 : 0. Zmage je bil nadvse vesel Rijad Kobiljar 23-letni SarajevÄ?an, ki je februarja iz Olimpije priĹĄel v klub. Najprej je v 49. minuti dosegel svoj prvenec, sedem minut zatem pa je vodstvo poviĹĄal na 2 : 0. A tudi Ĺ˝iga Ĺ koflek je znova potrdil veliko iznajdljivost in natanÄ?nost v 73. minuti za vodstvo Veselje Rijada s 3 : 0. To je Kobiljarja ob bil njegov Ĺže prvem zadetku dvanajsti zadetek. S tem je za enega n a k l u b sk i lestvici prehitel Milana TuÄ?ića. Visoko zmago proti KidriÄ?anom so si zagotovili veliko laĹžje, kot so najbrĹž priÄ?akovali. Pot do nje so jim olajĹĄali tudi gostje, ki so tekmo konÄ?ali z devetimi igralci. V 55. minuti je mariborski sodnik Slavko VinÄ?iÄ? pokazal rdeÄ?i karton Luku Koblarju, ki je od zadaj spotaknil Milana TuÄ?ića, ki je bil v poloĹžaju za dosego zadetka. V 65. minuti pa je zaradi
Za najboljĹĄega igralca turnirja so izbrali Davida MiklavÄ?iÄ?a. NajboljĹĄi strelec je bil s ĹĄestnajstimi goli Matic Verdinek, najboljĹĄi vratar pa Krkin Aleksandar Tomić.
Verdinek, ki je bil z devetimi goli tudi najbolj strelec tekme. Proti koncu prvega polÄ?asa so trikrat zaostajali Ĺže za sedem zadetkov (16 : 9, 17 : 10, 18 : 11). Do odhoda so prednost Gorenja zmanjĹĄali na ĹĄtiri gole razlike (8 : 12) in gotovo upali na preobrat v drugem polÄ?asu ter svojo zmago. Uvodne minute nadaljevanja so pokazale, da tokrat nimajo moĹžnosti. V 37. minuti so si VelenjÄ?ani priigrali prednost osmih golov (22 : 14); to je bilo njihovo najviĹĄje vodstvo. Po njem sicer niso bili veÄ? tako zagnani, Celjani so se prebudili, zaÄ?eli zniĹževati razliko, a poraza niso mogli prepreÄ?iti. Izgubili so s 27 : 29. Tako je tudi ta tekma potrdila,
tiv. ÄŒe ne bi zmagali, potem tudi uspeh proti Celjanom ne bi veliko pomenil. DomaÄ?i so se sicer uspeĹĄno upirali in tekmo sploh zaÄ?eli zelo bojevito. Igralci Gorenja Velenja niso igrali v tako silovitem ritmu kot dan prej, ampak so s strpno igro in dolgimi napadi iskali pot do zmage. KrÄ?ani so vodili le enkrat (1 : 0). Kljub temu da so imeli v vratih razpoloĹženega vratarja Aleksandra Tomića, so si VelenjÄ?ani po petnajstih minutah priigrali prednost treh zadetkov, v 22. minuti pa so jo poviĹĄali na +4 (9 : 5). Na odmor so odĹĄli s prednostjo dveh zadetkov. Za novo vodstvo s ĹĄtirimi goli sta na zaÄ?etku drugega polÄ?asa poskrbela David MiklavÄ?iÄ? in Matic Verdinek (12 : 8). Gostje se ĹĄe niso predali, dobro so se upirali, vendar se jim za veÄ? kot dva gola razlike niso mogli pribliĹžati. TakĹĄna razlika je bila ob nadvse zagrizeni igri Dolenjcev predzadnjiÄ? tudi ĹĄest minut pred koncem ob vodstvu Gorenja z 20 : 18. OÄ?itno je nasprotnik do tedaj potroĹĄil veÄ?ino moÄ?i. Po delnem rezultatu, ki sta ga zaÄ?inila z goli Miha (dva) in Aleks KavÄ?iÄ? za najviĹĄje vodstvo na tem dokaj trdem dvoboju v 59. minuti s 23 : 18, je bilo sanj domaÄ?ih, da po jesenki zmagi nad pivovarji ukrotijo ĹĄe ose, konec. Do konca so dosegli ĹĄe dva gola, VelenjÄ?ani enega (Miha KavÄ?iÄ?) in bili za zmago prekratki za ĹĄtiri. Po zadnjem sodniĹĄkem pisku se je zaÄ?elo rajanje zmagovalcev pokala pred njihovimi Ĺ aleĹĄki navijaÄ?i, ki so jih oba dneva zelo buÄ?no bodrili.
S. Vovk
Gorica za zdaj v kvalifikacijah Po rezultatsko uspeĹĄnih igrah proti KrĹĄkemu, Muri in Aluminiju so Ä?rno-zeleni, tokrat so bili v beli opremi, rezultatsko navduĹĄili tudi v Novi Gorici. Proti neposrednemu tekmecu za deveto mesto so si z zmago z 2 : 1 praktiÄ?no Ĺže zagotovili obstanek med najboljĹĄimi. DomaÄ?i so tekmo zaÄ?eli zelo odloÄ?no in sproĹžili veÄ? strelov proti vratarju Marku Pridigarju. Zlasti nevaren je bil Etien Velikonja, ki je zadel tudi preÄ?ko. Pri drugih Ĺžogah, ki so letele v okvir vrat, pa se je vselej izkazal Rudarjev vratar, le nekaj minut pred koncem je bil nemoÄ?en. Gostje so bili ob manj napadih uÄ?inkovitejĹĄi. V prvem polÄ?asu so dvakrat nevarno streljali
in obakrat zadeli v polno. Gola za odreĹĄilne nove toÄ?ke sta dosegla za spremembo branilca. V 17. minuti je David Hrubik z roba desne strani poslal Ĺžogo pred drugo vratnico, kjer je bil njegov soimenjak KaĹĄnik v gneÄ?i pred domaÄ?im vratarjem najspretnejĹĄi in jo z bliĹžine poslal v mreĹžo. V 41. minuti pa je Ĺ koflek v ogenj poslal Hrubika, ki je z leve strani uĹĄel v kazenski prostor in SorÄ?ana matiral s strelom v njegov daljĹĄi kot za rezultat polÄ?asa 2 : 0. V drugem delu so domaÄ?i igrali zelo napadalno, drugega jim tudi ni preostalo, vendar so gostje dolgo uspeĹĄno prepreÄ?evali njihove napade in hkrati poskuĹĄali ĹĄe tretjiÄ? zadeti. Lepa priloĹžnost se je ponudila v 81. minuti Davidu Arapu, a je Gregor SorÄ?an s skrajnim naporom odbil Ĺžogo in prepreÄ?il nekoliko bolj
Varovanci KovaÄ?evića prvi Selekcija U13 se je udeleĹžila moÄ?nega mednarodnega turnirja v Radomljah. Cordial Cup je tam potekal Ĺže 10. leto zapored. UdeleĹžilo se ga je 32 ekip iz 4 drĹžav. Pod vodstvom trenerja Dragana KovaÄ?evića je ekipa Rudarja na turnirju osvojila 1. mesto. S tem pa so si fantje prisluĹžili tudi vstopnico za nastop na finalnem turnirju v KitzbĂźhelu, na katerem bodo nastopile tudi ekipe odmevnejĹĄih evropskih klubov, kot so FC Barcelona, Liverpool FC, FC Chelsea in Bayer Munchen. Rezultate ostalih tekem si lahko ogledate na spletni strani NK Rudar Velenje. đ&#x;”˛
sproĹĄÄ?eno igro rudarjev do konca. Pet minut zatem se je gostiteljem obrestovala nadvse agresivna igra. Velikonja se je zaradi nepazljivih branilcev znaĹĄel povsem sam pred Pridigarjevo levo vratnico in z dobrim udarcem z nekaj metrom vlil svojemu moĹĄtvu upanje za morebiten preobrat ali vsa za toÄ?ko. Sledile so stresne minute. Ĺ˝e v naslednjem napadu bi si lahko gostje oddahnili, a najboljĹĄemu velenjskemu strelecu Ĺ˝igi Ĺ kofleku po asistenci Milana TuÄ?ića z lobom ni uspelo premagati SorÄ?ana. V sodnikovem petminutnem dodatku so imeli domaÄ?i ĹĄe priloĹžnost, a so se rudarji uspeĹĄno ubranili. Gorica ostaja na predzadnjem mestu in sedaj za rudarji zaostaja za devet toÄ?k. Proti Olimpiji bodo gotovo zaigrali brez preraÄ?unljivosti. V sredinem (22. maja) predza-
Vsi za enega – eden za vse Almir Sulejmanović, trener VelenjÄ?anov: ÂťÄŒestitati moram fantom, od prve do zadnje minute so igrali po naÄ?elu Vsi za enega – eden za vse. Znova so pokazali pravi znaÄ?aj, od prve do zadnje minute, Ä?eprav tekma ni bila lepa za oko, je pa bila zelo teĹžka. Na obeh straneh je bilo veliko priloĹžnosti. ÄŒestitam Gorici za dobro igro. Imeli so kanÄ?ek smole. Mi ob tem sreÄ?e. Tak je paÄ? nogomet. VÄ?asih ti da, drugiÄ? ti vzame.ÂŤ dnjem krogu bodo v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju gostovali v Celju, v zadnjem krogu pa bo v Velenju gostoval Triglav. Rudarji iz teh dvobojev potrebujejo ĹĄe toÄ?ko, da se tudi teoretiÄ?no izognejo kvalifikacijam za popolniđ&#x;”˛ S. Vovk tev prve lige.
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 21
21
Ĺ PORT, REKREACIJA
16. maja 2019
DrĹžavno orientacijsko tekmovanje pod Smrekovcem
Velenjski sabljaÄ?i uspeĹĄni na drĹžavnem prvenstvu
Ĺ oĹĄtanj – Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije ter planinska druĹĄtva lige Smrekovec bodo ta konec tedna (v soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja) organizirala slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje 2019. Odvijalo se bo na obmoÄ?ju obÄ?in Nazarje, Mozirje, Ĺ oĹĄtanj in Velenje. Na njem priÄ?akujejo veÄ? kot 60 ekip oziroma blizu 200 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se izkazale Ĺže na tekmovanju v podroÄ?nih ligah. Tekmovalce poleg izbruĹĄenega znanja iz orientacije, sploĹĄnega znanja o planinstvu, poznavanja sploĹĄnih planinskih dogodkov in dobre telesne pripravljenosti Ä?aka ĹĄe praktiÄ?no pozna-
Dvakrat zlati, trikrat bronasti, ekipno drugi
vanje snovi planinske ĹĄole, predelati pa morajo ĹĄe dodatno gradivo o SmrekovĹĄkem pogorju. Ekipe iz posameznih kategorij se bodo podale na pot v soboto izpred nekdanje podruĹžniÄ?ne ĹĄole v Lepi Njivi ter podruĹžniÄ?ne ĹĄole v Ĺ kalah pri Velenju. Cilj vseh ekip bo na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha v Ĺ oĹĄtanju, kjer bo v nedeljo blizu 16. ure sklepna prireditev s podelitvijo priznanj. Prve tri uvrĹĄÄ?ene ekipe v kategorijah C, E in ÄŒ/D (absolutno) bodo sodelovale ĹĄe na mednarodnem tekmovanju v planinski orientaciji oktobra letos v Bosni in Hercegovini. đ&#x;”˛
Balinanje
PDU Gorico in BD Ĺ entjurjem je bilo zaradi slabega vremena preloĹženo. Vrstni red: 1. BĹ DU Premogovnik 6 toÄ?k, 2. BK Balinc Polzela 4, 3. BK Ĺ˝alec 4, 4. DU Velenje 4, 5. BD Ĺ entjur 2, 6. KU Gorenje 2, 7. PDU Gorica 0, 8. DU Ĺ oĹĄtanj 0. V drugi ligi je bila v sredo tekma med ekipama BK Celeia Celje in gosti iz PDU KavÄ?e. Tekma je bila zelo zanimiva, kar kaĹže tudi konÄ?ni rezultat 6 : 4 za domaÄ?ine in toÄ?kovna razlika 44 : 27. Na Dobrni so se pomerili z gosti iz Vrbnega Vrbice. DomaÄ?ini so zaigrali tako dobro, da jim gostje niso sledili. Na koncu je bilo 10 : 0 za domaÄ?e in tudi velika toÄ?kovna razlika 53 : 23.SreÄ?anje med ekipama DU Ĺ martno ob Paki in gosti iz BK TopolĹĄice je bilo prestavljeno. Vrstni red: 1. DU Dobrna 4 toÄ?ke, 2. BK Celeia Celje 4, 3. PDU – KavÄ?e 4, 4. DU Vinska Gora 2, 5. B Vrbno Vrbica 2 toÄ?ki, 6. BK TopolĹĄica 0, 7. DU Ĺ martno ob Paki 0. đ&#x;”˛ T. F.
Vreme ĹĄe kar nagaja ZaÄ?etku letoĹĄnje lige precej nagaja vreme, kljub temu tekmovanje vsaj za zdaj poteka dokaj nemoteno. V tretjem krogu so se tokrat najprej za toÄ?ke spopadli igralci KU Gorenje in gosti DU Velenje. Igralci Gorenja so pokazali ĹĄe boljĹĄo igro kot v prejĹĄnjem kolu in kljub dobremu upiranju gostov zmagali s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 38 : 24. Ekipa BĹ DU Premogovnika je v Velenju gostila ekipo DU Ĺ oĹĄtanj, ker v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe ni urejeno igriĹĄÄ?e. Igralci Premogovnika so bili malo preveÄ? samozavestni in so zato imeli kar nekaj teĹžav z gosti. Na koncu so vseeno slavili z rezultatom 7 : 3 in toÄ?kovno razliko 38 : 30. V Ĺ˝alcu pa je bil tokrat derbi kola. Gostje s Polzele so domaÄ?ine precej namuÄ?ili, rezultat pa je bil 7 : 3 in minimalna toÄ?kovna razlika 38 : 40. SreÄ?anje med
TAKO so igrali Polfinale
Gorenje Velenje - Celje Pivovarna LaĹĄko 29 : 27 (18 : 12) Gorenje: Logar, VujoviÄ?, Taletović 12 obramb; Grobelnik 1, Haseljić 2, Tajnik, Matanović 3, MiklavÄ?iÄ? 4, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 9/3, GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, KavÄ?iÄ? M. 1, KavÄ?iÄ? A. 4, Kete 5; trener: Zoran JoviÄ?ić, IzkljuÄ?itve: 6 minut, sedememtrovke: 5 (3). Pivovarna LaĹĄko: Mlakar, Pantjar 10 obramb; Vujović, JureÄ?iÄ?, Malus, Kljun, Razgor 2/2, OvniÄ?ek 3, MarguÄ? 6, Ĺ arac 3, Accambray 4, Kodrin 1, HorĹžen 2, Makuc 5, Anić 1, Bećiri; trener TomaĹž Ocvirk. IzkljuÄ?itve: 10 minut, rdeÄ?i karton: MarguÄ? (60.); sedemmetrovke: 2 (2). Druga polfinalna tekma: SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Krka 20 : 24 (10 : 12) Za tretje mesto Pivovarna LaĹĄko - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 35.30 (16 : 14)
Finale
Gorenje - Krka 24 : 20 (10 : 8) Gorenje: Taletović 10 obramb, Vujović 1 obramba, Logar, Grobelnik, Haseljić 1, Tajnik 3 (1), Matanović 3, MiklaviÄ?iÄ? 2, Banfro, DrobeĹž, Ĺ iĹĄko, Verdinek 7 (7 m 21), GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 6, A. KavÄ?iÄ? 2, Kete, trener: Zoran JoviÄ?ić, Sedemmetrovke: 3 (2), izkljuÄ?itve: 4 minute. Krka: Brajer, Tomić 12 obramb, L. RaĹĄo 3 (1), Bevec, DidoviÄ? 1, OkleĹĄÄ?en 4, PrĹĄina 2, Irman 1, JakĹĄe 2, KlemenÄ?iÄ?, D. RaĹĄo, Batagelj, PapeĹž 3, Kukman 3 (1), Matko, FlorjanÄ?iÄ? 1. Sedemmetrovke: 4 (2), izkljuÄ?itve: 4 minute.
1. liga Telekom S., 32. krog Rudar - Aluminij 3 : 0 (0 : 0) Strelca: 1:0 Kobiljar (49.), 2:0 Kobiljar (56.), 3:0 Ĺ koflek (73).
tp
Rudar Velenje: Pridigar, Hrubik, Trifković (od 62. PiĹĄek), TuÄ?ić, ÄŒoĹĄić (od 69. PuĹĄnik), Ĺ koflek, Bolha, TomaĹĄević, Arap, PuĹĄaver, Kobiljar (od 74. Radić). Trener: Almir Sulejmanović. RdeÄ?a kartona: Luka Koblar (56.), Kruno IvanÄ?iÄ? (rumeni: 13., 65.) – oba Aluminij. Drugi rezultati 32. kroga: Maribor Olimpija 0:3 (0:3), KrĹĄko - Mura 0:3 (0:1), DomĹžale - Gorica 2:1 (0:1), Triglav - Celje 0:3 (0:2). Vrstni red: 1. Maribor 71, 2. Olimpija 63, 3. DomĹžale 53, 4. Celje 47, 5. Mura 45, 6. Aluminij 41, 7. Rudar 36, 8. Triglav 32, 9. Gorica 30, 10. KrĹĄko 21.
33. krog
Gorica - Rudar Velenje 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 KaĹĄnik (16.), 0:2 Hrubik (41.), 1:2 Velikonja (86.). Rudar: Pridigar, KaĹĄnik, Bolha, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Ćosić, Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 72. Arap), TuÄ?ić, Ĺ koflek (od 90. PiĹĄek), Kobiljar (od 60. Radić). Trener: Almir Sulejmanović. Druge tekme so bile vÄ?eraj, ko je bil Ä?asopis Ĺže natisnjen
3. SNL – sever, 24. krog Rezultati: Ĺ martno 1928 – Dravograd 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Rogina (45.), 1:1 Maze (80.), 2:1 Veler (92.); ZreÄ?e – Pohorje 4:1 (2:1), Ĺ ampion - Tehnotim Pesnica 2:0 (2:0), Dravinja – Kety emmi Bistrica 2:1 (2:0). Vrstni red: 1. Dravograd 23 – 45, 2. Videm 22 – 39, 3. Dravinja 22 – 37, 4. Ĺ martno 22 – 36, 5. Bistrica 22 – 34, 6. Ĺ ampion 23 – 34 ‌
MNZ Celje, 19. krog Rezultati: Vojnik – Ljubo ob Savinji 3:1 (0:0), Odred Kozje – Žalec 0:5 (0:2), Mozirje – AS System Šmarje pri Jelťah 1:1 (0:1). Vrstni red: 1. Žalec 17 - 41, 2 Šmarje 18 – 31, 3. Mozirje 17 - 31, 4. Kozje 17 - 29, 5. Šoťtanj 17 – 20, 6. Ljubno 17 – 12, 7. Šentjur 7- 10, 10. Vojnik 18 – 4.
107,8 MHz
Ljubljana – Na drĹžavnem prvenstvu za mlajĹĄe kategorije, Ä?lane in veterane, ki je soboto, 11. maja, potekalo v dvorani QSI mednarodne ĹĄole v Ljubljani pod organizacijo SabljaĹĄke zveze Slovenije, so bili ponovno zelo uspeĹĄni tudi sabljaÄ?i iz Ĺ aleĹĄke doline. Ana Jurjovec je v kategoriji floret deklice U14 Ĺže v skupinskem delu tekmovanja brez poraza upraviÄ?ila vlogo favoritinje. V eliminacijskem delu je nadaljevala v odliÄ?ni formi in se brez teĹžav prebila v finale. V finalu je z rezultatom 15/6 prepriÄ?ljivo zmagala in osvojila 1. mesto ter naslov drĹžavne prvakinje. V kategoriji floret deÄ?ki U14 sta nastopila Leo ÄŒretnik in Mark Poprask. Z dobrimi predstavami v skupinskem delu tekmovanja je bil Mark neporaĹžen, Leo pa je zabeleĹžil 3 zmage in 2 poraza. Mark je kot prvo rangirani preskoÄ?il prvi krog eliminacij in se uvrstil neposredno v polfinale, Leo pa se mu je tam pridruĹžil po prepriÄ?ljivi zmagi z rezultatom 15/6. Kot prvi polfinalni par sta se nato pomerila med sabo. Mark je bil boljĹĄi z rezultatom 15/1, kar mu je zagotovilo nastop v finalu, Leo pa je svoj nastop zakljuÄ?il z osvojenim odliÄ?nim 3. mestom in bronasto medaljo. V finalu je Mark potrdil vlogo favorita in slavil z rezultatom 15/6. Osvojil je 1. mesto
in naslov drĹžavnega prvaka. V kategoriji floret Ä?lanice so nastopile Pia ÄŒretnik, Tina Ĺ afariÄ? in Iza Ĺ erc. V skupinskem delu se je najbolje izkazala Pia s tremi zmagami in 2 porazoma, Iza je zabeleĹžila 2 zmagi in 2 poraza, Tina pa je ostala brez zmage. Vse tri so tekmovanje nadaljevale v eliminacijskem delu. Pia se je direktno uvrstila med osem najboljĹĄih, Tina in Iza pa sta se morali pomeriti med sabo, vendar je Iza zaradi poĹĄkodbe morala odstopiti. V osmini finala sta obe, Pia in Tina, dvoboj izgubili. Iza je osvojila konÄ?no 9. mesto, Tina je bila 8., Pia pa je nastop zakljuÄ?ila na 6. mestu. S kar 7 Ä?lani smo imeli najveÄ? predstavnikov v kategoriji f loret Ä?lani. Klubske barve so zastopali Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik, AnĹže GuÄ?ek, Jakob
Jurjovec, Rok KovaÄ?, Vid Mohor, Borut Mohorko in Emanuel Planko. V prvem krogu tekmovanja se je najbolje izkazal AnĹže, ki je preizkuĹĄnjo prestal brez poraza. Lovro je zabeleĹžil 5 zmag in samo 1 poraz, Rok 4 zmage in 2 poraza, Jakob 3 zmage in 2 poraza, Borut 3 zmage in 3 poraze, Vid in Emanuel pa oba po 2 zmagi in 4 poraze. Vseh 7 je tekmovanje nadaljevalo v eliminacijskem delu. V prvem krogu nadaljevanja so Rok, Jakob, Emanuel in Vid izgubili ter tekmovanje zakljuÄ?ili na 10., 11., 13. in 14. mestu. Lovro, AnĹže in Borut pa so z zmagami nadaljevali v osmino finala. Borut je s tesnim rezultatom 14/15 izgubil proti kasnejĹĄemu finalistu in osvojil konÄ?no 6. mesto, AnĹže in Lovro pa sta si priborila nastope v polfinalu. Ĺ˝al se nobenemu od njiju ni uspelo prebiti v finale, tekmovanje sta zakljuÄ?ila na 3. mestu in osvojila bronasto medaljo. AnĹže, Lovro in Borut so kot ekipa nastopili tudi v kategoriji floret Ä?lani ekipno. V finalu so morali premoÄ? priznati ekipi Tabor 1, osvojili pa so 2. mesto in srebrno medaljo.
PravljiÄ?na Velika planina VÄ?asih Ä?lovek kar ne more verjeti, kako se naÄ?rtovan pohod uskladi z izredno lepim vremenom, ki je pogoj za enkratno doĹživetje. To sreÄ?o smo imeli udeleĹženci planinskega pohoda Mladinskega odseka osnovnih ĹĄol (OĹ ) Gorica iz Velenja in podruĹžniÄ?ne OĹ Vinska Gora. Iz vsake nas je bilo po triindvajset udeleĹžencev, torej za dokaj poln avtobus. Tokrat so vsi otroci imeli ÂťdomaÄ?eÂŤ spremljevalce, kar je zelo pohvalno! V lepem jutru smo Ĺželjni zanimivih dogodkov uĹživali Ĺže v voĹžnji po ZadreÄ?ki dolini, kjer so nas pozdravljale prve lastovke. Nad Gornjim Gradom smo na prelazu ÄŒrnivec takoj po preÄ?enju najviĹĄje toÄ?ke zavili desno v smeri Kranjskega Raka na prelazu Volovljek in izstopili malo za njim. Sprva smo ĹĄli po cesti, nato pa se priÄ?eli vzpenjati po strmi kolovozni poti tja pod GojĹĄko planino, kjer se je pot za trenutek izravnala. Tu smo se sreÄ?ali s prelepo vijoliÄ?no obarvano naravo, saj so bila prostranstva spomladanskih Ĺžafranov neverjetna! Modro nebo je odsevalo v mini jezercu, po poboÄ?jih pa so se razkazovale prve, za Veliko planino tako znaÄ?ilne bajte. Njihov izvor sega v Ä?ase, ko so pastirji zgradili veÄ? pastirskih naselij s koÄ?ami posebne oblike. V njih so na eni strani bila bivaliĹĄÄ?a za ljudi, na drugi pa za Ĺživali. Zadnjo zimo II. svetovne vojne so nemĹĄki okupatorji in domobranci poĹžgali vse pastirske koÄ?e na planini skupaj s kapelico
Marije SneĹžne. Postavljena je bila leta 1938 po naÄ?rtih arhitekta J. PleÄ?nika. Po vojni so ĹĄtevilne hiĹĄice in kapelica na Veliki planini spet ÂťzrasleÂŤ. Za ohranitev enotne arhitekturne podobe je zasluĹžen njen velik ljubitelj, arhitekt Vlasto KopaÄ?. Zaradi svoje posebne oblike so zaĹĄÄ?itni znak te zakrasele planote in edinstvene v svetu.
đ&#x;”˛
Klemen Ĺ peh
Po hribih pojave, kot je udornica Velika Vetrnica, ĹĄtevilne kraĹĄke vrtaÄ?e, pokrajina pa je poraĹĄÄ?ena z nizkim ruĹĄevjem in redkim smrekovim gozdom. V juniju se tod pase veliko ĹĄtevilo Ĺživali, kar daje pokrajini poseben Ä?ar in utrip. Na obrobju osrednjega planĹĄarskega naselja na Veliki planini smo uzrli muzejsko Preskarjeva bajto. Z znaÄ?ilno ovalno streho,
MlajĹĄa skupina otrok se je podala do prej omenjene kapelice in kroĹžno do domĹžalskega doma, kjer smo se seĹĄli. Skupaj smo se odpravili v dolino, kjer so nas spotoma ostanki letala s spominskim obeleĹžjem opozorili na Ä?as med II. svetovno vojno, ki tudi temu raju ni prizanaĹĄal. OdliÄ?no razpoloĹženi zaradi vseh lepot narave smo se na ob-
NauĹžite lepote narave se zrcalijo v oÄ?eh vseh udeleĹžencev izleta.
BliĹžajoÄ? se planinskim domovom smo se razdelili v dve skupini. Z otroki viĹĄjih razredov smo pot nadaljevali vse do Zelenega roba, v katerega bliĹžino pripelje ĹžiÄ?nica iz KamniĹĄke Bistrice. Tu je prikupno poÄ?ivaliĹĄÄ?e, kjer smo se okrepÄ?ali in nauĹžili razgledov na bliĹžnje zasneĹžene vrhove KamniĹĄko -Savinjskih Alp. VraÄ?ajoÄ? pod najviĹĄjih vrhom GradiĹĄÄ?em s 1666 m n. v. smo uĹživali ob pogledih na kraĹĄke
do tal pokrito s ĹĄinklni (skodlami), brez oken, vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki se Ĺže od zunaj razlikuje od sosednjih modernejĹĄih koÄ?. Vanjo je ne tako daleÄ? z vsem srcem na ogled vabila neumorna, Ĺžal pokojna Iva Ĺ ubelj Kramar s svojim moĹžem, ki je bil opravljen v originalno pastirsko oblaÄ?ilo. Skupaj sta nas s pripovedovanjem in opravo rada popeljala v nekdanje Ä?ase Ĺživljenja pastirjev.
moÄ?ju Marjaninih njiv podali na avtobus, kjer nam je vodnica Branka ob zakljuÄ?nem govoru povedala, da ÂťlepĹĄe Velike planine ni, kot smo jo doĹživeli danesÂŤ. HvaleĹžni za to doĹživetje smo se ji zahvalili tudi mi. Na Veliko planino vodijo ĹĄtevilne poti, zato sem prepriÄ?ana, da si boste izbrali katero od njih tudi vi. đ&#x;”˛
Marija Lesjak
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 22
22
MODROBELA KRONIKA
16. maja 2019
Kuhinjo naÄ?rtujemo, kopalnice pa ĹĄe ne, ali obratno Projekt izgradnje kroĹžiĹĄÄ?a na drĹžavni cesti Vino–Šmartno ob Paki ne reĹĄuje prometnih teĹžav celovito – Je to ob danih moĹžnostih najveÄ?, kar je moĹžno? Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 8. maja – PriÄ?akovati je bilo, da bo razprava o ureditvi odseka drĹžavne ceste od ĹželezniĹĄkega prehoda v Ĺ martnem ob Paki do bivĹĄega podjetja Vino in na obÄ?inski cesti mimo tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole do konca nogometnega igriĹĄÄ?a naletela pri veÄ?ini obÄ?anov na odobravanje. Toda predstavitev projekta v dvorani ĹĄmarĹĄkega javnega zavoda Mladinski center je pokazala, da so mnenja razliÄ?na.
ZaÄ?etek prihodnje leto, konec leto kasneje, Ä?e ...
TomaĹž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, je v uvodu predstavitve projekta povedal, da je bilo vpraĹĄanje ureditve tako imenovanega DrobniÄ?evega ovinka na omenjenem odseku drĹžavne ceste uvrĹĄÄ?eno med drĹžavne naloĹžbe v cestno infrastruktureo Ĺže leta 2008, vendar vse doslej ni bilo urejeno zaradi pomanjkanja denarja. Pred dobrim letom pa so pogovori z lokalno skupnostjo za blizu 1,3 milijona evrov vreden projekt ure-
ditve kroĹžiĹĄÄ?a pri Boletu (brez nivojske ureditve ĹželezniĹĄkega prehoda v Ĺ martnem ob Paki) in nanj navezujoÄ?e obÄ?inske ceste mimo ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole do PraĹĄnikarja z lokalno skupnostjo vendarle stekli. Poleg ureditve kroĹžiĹĄÄ?a in ureditve povrĹĄin za peĹĄce ter kolesarje se je lokalna skupnost v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje Ĺže lotila obnove kanalizacijskega in vodovodnega omreĹžja. Willenpart je ĹĄe povedal, da bo voziĹĄÄ?e predvidenega odseka drĹžavne ceste, ĹĄiroko 6 metrov, skupaj s kolesarsko stezo in stezo za peĹĄce pa 11,5 metra. Predlagana ureditev prometne infrastrukture naj bi zagotovila potrebe okolja na cestnem podroÄ?ju za naslednjih 20 let. ZaÄ?etek izvedbenih del naÄ?rtujejo prihodnje leto, konec naloĹžbe pa (Ä?e ne bo zapletov pri pridobivanju potrebnih zemljiĹĄÄ?) leta 2021.
Obvoznica ni realna
ŽelezniĹĄki prehod, Petkov ovinek, vmes pa primerna zgodba kroĹžiĹĄÄ?a in urejena navezava z lokalno cesto, to bi lahko oznaÄ?ili kot: kuhinjo planiramo, ko-
Nekateri udeleĹženci predstavitve projekta Ĺ martno DrobniÄ? so menili, da bi se morali lotiti ureditve cestnih zagat celovito, kar naj bi zagotavljala izgradnja Ĺže pred veÄ? leti naÄ?rtovane obvoznice.
palnice pa ĹĄe ne, in obratno,ÂŤ je zaÄ?el razpravo o projektu ureditve odseka drĹžavne ceste ĹželezniĹĄki prehod – bivĹĄe podjetje Vino Bojan PraĹĄnikar, eden od udeleĹžencev predstavitve projekta, in nadaljeval: ÂťNismo proti predlaganemu projektu, vendar ta ne prinaĹĄa celovite reĹĄitve prometnih zagat skozi srediĹĄÄ?e Ĺ martnega ob Paki, Ä?esar si najbolj Ĺželimo. S kroĹžiĹĄÄ?em obstaja bojazen, da bo tranzitni promet skozi srediĹĄÄ?e kraja ĹĄe veÄ?ji, Petkov ovinek in ĹželezniĹĄki prehod pa sta danes velika cokla v razvoju. Mi gledamo korak, dva naprej v prihodnost. Zakaj ne bi teh korakov naredili tudi drĹžava in obÄ?ina?ÂŤ Celovito ureditev cestnih zagat skozi srediĹĄÄ?e kraja bi, po
mnenju ĹĄe nekaterih razpravljalcev, pomenila izgradnja Ĺže v 80. letih prejĹĄnjega stoletja naÄ?rtovana obvoznica ob reki Paki, Âťtako pa se v okolju znova odgovorni lotevate tega vpraĹĄanja parcialno.ÂŤ UdeleĹžencem predstavitve niso bile najbolj ustrezne tudi nekatere druge predvidene reĹĄitve v zvezi z ureditvijo povrĹĄin za peĹĄce in kolesarje. TomaĹža Willenparta je takĹĄen odziv obÄ?anov negativno presenetil. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je zagotovil, da je projekt ureditve drĹžavne ceste od bivĹĄega Vino podjetja do ĹželezniĹĄkega prehoda in lokalne ceste mimo osnovne ĹĄole do PraĹĄnikarja (projekt Ĺ martno DrobniÄ?) del postopne celovite ureditve
POLICIJSKA kronika Zloraba banÄ?ne kartice Velenje, 6. maja – PrejĹĄnji ponedeljek so bili policisti obveĹĄÄ?eni o primeru zlorabe banÄ?ne kartice Master card. Njenega lastnika je neznanec oĹĄkodoval za 181 evrov.
napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku. Slednjo bodo napisali tudi povzroÄ?itelju nesreÄ?e v Paki pri Velenju, kjer pa je padel na osebno vozilo kamen s tovornjaka, ki je vozil pred njim.
Delavec se je hudo Tatvina Şenskega kolesa poťkodoval Velenje, 6. maja – Med dogodki, ki so jih prejťnji ponedeljek obravnavali velenjski policisti, je tudi kraja Şenskega kolesa. To je bilo odtujeno na Kosovelovi 2a v Velenju. Materialno ťkodo so ocenili na 80 evrov, policisti pa bodo napisali zoper dolgoprstneŞa kazensko ovadbo.
Velenje, 8. maja – Sredi minulega tedna se je zgodila delovna nesreÄ?a na KoroĹĄki cesti 3a v Velenju. V njej se je hudo telesno poĹĄkodoval 57-letni delavec, ki je pri demontaĹži toplovoda padel s pribliĹžno dva metra visokega podesta. Pri padcu si je zlomil levo golen. Tuja krivda je izkljuÄ?ena, so ĹĄe zapisali policisti v kroniki.
S tovornega vozila padli kovinski ostruĹžki in kamen
Vozil pod vplivom alkohola
Vinska Gora, Paka pri Velenju, 7. maja – V torek so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nezgodi na vinskogorskem klancu. Tu so s tovornega vozila padli kovinski ostruĹžki, ki so vozilu, ki je zapeljal Ä?eznje, prerezali pnevmatike. Policisti bodo zoper povzroÄ?itelja nesreÄ?e
Velenje, 11. maja – Minulo soboto so velenjski policisti odhiteli na Ĺ aleĹĄko cesto v Velenju na ogled prometne nesreÄ?e. Ugotovili so, da je do nje priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje in voĹžnje pod vplivom alkohola. Za povzroÄ?itelja nesreÄ?e so napisali plaÄ?ilni nalog.
Umrl 25-letni voznik tovornjaka Velenje, 14. maja – Pred dvema dnevoma se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila huda prometna nesreÄ?a, v kateri je umrl 25-letni voznik tovornega vozila, sicer drĹžavljan Bosne in Hercegovine, z zaÄ?asnim prebivaliĹĄÄ?em na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Ljubljana. Voznik je vozil iz smeri Mislinje proti Velenju. V desnem ovinku v Paki pri Velenju je zapeljal na nasprotni vozni pas in bankino, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik je zaradi posledic prometne nesreÄ?e umrl na kraju dogodka. Vzrok za nesreÄ?o je najverjetneje neprilagojena hitrost. Cesta je bila zaradi odstranjevanja vozila kar nekaj Ä?asa zaprta za ves promet. To je bila Ĺže letoĹĄnja deseta Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju, za katero je prostojna PU Celje. V prometnih nesreÄ?ah je doslej umrlo ĹĄest voznikov osebnih vozil, dva peĹĄca, kolesar in voznik tovornega vozila. V enakem lanskem Ä?asu sta na omenjenem obmoÄ?ju v prometnih nesreÄ?ah umrli dve osebi. Dan prej so policisti Policijske uprave Celje obravnavali pet prometnih nesreÄ? z laĹžjimi poĹĄkodbami udeleĹžencev in 24 prometnih nesreÄ? z materialno ĹĄkodo. đ&#x;”˛
Iz POLICISTOVE beleĹžke NOTARKA JUDITA STROPNIK MRAVLJAK
Od 19. aprila 2019
smo vam na voljo na naĹĄem novem naslovu:
Ĺ ALEĹ KA CESTA 18 D, VELENJE
(v centru mesta, v prostorih nekdanje prodajalne Nitka in nekdanje prodajalne Borovo) Prijazno vabljeni. Notarka Judita Stropnik Mravljak Ĺ aleĹĄka cesta 18 d, Velenje Telefon: 03 897 65 55 E-naslov: judita.stropnik.mravljak@notarka-velenje.si
Nedostojno vedenje na seji hiĹĄnega sveta Velenje, 6. maja – Velenjski policisti so se prejĹĄnji ponedeljek ÂťsluĹžbenoÂŤ udeleĹžili sestanka hiĹĄnega sveta enega od stanovanjskih blokov v Velenju. Posredovali so zaradi nedostojnega vedenja enega od udeleĹžencev sestanka. Njihova pot ne bo zastonj, saj bodo krĹĄitelju javnega reda in miru izdali odloÄ?bo o prekrĹĄku.
PrivoĹĄÄ?il si je hotel, plaÄ?al pa ni Velenje, 8. maja – Minulo sredo so bili policisti obveĹĄÄ?eni o osebi, ki je prespala v hotelu, stroĹĄkov pa ni poravnala. Storilec tega neÄ?ednega dejanja je znan in zanj bodo napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije.
Preglasna glasba Velenje, 11. maja – Minulo soboto so policiste poklicali stanovalci s TomĹĄiÄ?eve 8 v Velenju. Tu je krĹĄil noÄ?ni mir in poÄ?itek eden od stanovalcev s preglasno glasbo. Zoper krĹĄitelja bodo napisali plaÄ?ilni nalog.
prometa v lokalni skupnosti. Ĺ˝e pred leti so strokovnjaki menili, da izgradnja obvoznice, ki ni bila realizirana med gradnjo Ĺ aleĹĄke magistrale, ni realna, tudi zato, ker bi bilo treba nekatere objekte poruĹĄiti. To dokazujejo tudi podatki o gostoti prometa, kar je potrdil tudi Willenpart. ÂťZato smo v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki vse sile usmerili v prizadevanja, da bi drĹžava oziroma Direkcija RS za infrastrukturo primerno uredila regionalne ceste na obmoÄ?ju naĹĄe obÄ?ine. Tako sta bila lani obnovljena most v ReÄ?ici ob Paki in regionalna cesta Skorno–Gorenje, projektira se ureditev kriĹžiĹĄÄ?a v Gorenju, odsek regionalne ceste Gorenje–PaĹĄka vas naj bi se po zagotovilih di-
rekcije preplastil ĹĄe letos. Regionalna cesta od PaĹĄke vasi do Ĺ martnega ob Paki oziroma bivĹĄega podjetja Vino je bila urejena pred dvema letoma, tako da je predstavljen projekt logiÄ?no nadaljevanje ureditve cestne infrastrukture za prispevek k boljĹĄi prometni ureditvi in veÄ?ji varnosti vseh udeleĹžencev prometa,ÂŤ je pojasnil KopuĹĄar. Dodal je ĹĄe, da skupaj z direkcijo nadaljujejo pripravo dokumentacije oziroma iĹĄÄ?ejo optimalne reĹĄitve za prehod preko ĹželezniĹĄke proge v Ĺ martnem ob Paki ter za reĹĄitev Petkovega ovinka in ureditev prometa v srediĹĄÄ?u kraja pred kaplanijo. Do sedaj ponujene reĹĄitve so nesprejemljive in neizvedljive, aktivnosti pa nadaljujejo. Prav tako priÄ?akujejo, da bo jeseni predstavljen projekt za ureditev regionalne ceste skozi ReÄ?ico ob Paki in v nadaljevanju tudi skozi Podgoro proti Podvinu. ÂťVsi navedeni projekti oziroma aktivnosti zahtevajo veliko mero sodelovanja med obÄ?ino in direkcijo tako pri pripravi dokumentacije kot pri sami izvedbi projektov, saj mora lokalna skupnost sofinancirati preteĹžni del pripadajoÄ?e infrastrukture znotraj naselja. Zato bo dinamika izvajanja prilagojena zmoĹžnostim obÄ?inskega proraÄ?una,ÂŤ je udeleĹžence predstavitve projekta seznanil Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛
Kaj veĹĄ o prometu? Po osnovnih ĹĄolah in na lokalni ravni Ĺže potekajo tehniÄ?ni pregledi koles, usposabljanja otrok za voĹžnjo kolesa in kolesarski izpiti. TeoretiÄ?ni del poznavanja predpisov poteka preko spletnega SIO portala Kolesar. Tradicionalno 28. drĹžavno tekmovanje ÂťKaj veĹĄ o prometuÂŤ, ki bo potekalo pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, pa bo 25. maja v Mislinji. Tekmovanja ÂťKaj veĹĄ o prometuÂŤ so namenjena nadgradnji aktivnosti za veÄ?jo varnost otrok kolesarjev po opravljenem kolesarskem izpitu. Vsako leto potekajo na pribliĹžno 170 osnovnih ĹĄolah in vkljuÄ?i okrog 1.800 otrok. Na drĹžavno tekmovanje se uvrstijo najboljĹĄi uÄ?enci kolesarji, ki so na obÄ?inskih in regijskih tekmovanjih ter pred tem na ĹĄolskih tekmovanjih dosegli najviĹĄje rezultate. đ&#x;”˛
Pohvalno! Ĺ oĹĄtanj – Uprava obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj si zasluĹži pohvalo. UsliĹĄala je ĹĄtevilne potnike, ki pogosto niso vedeli, kdaj bo z avtobusne postaje odpeljal kakĹĄen avtobus. Vozni red je bil obeĹĄen previsoko, zaradi Ä?esar so prihode in odhode avtobusov z glavne postaje lahko razbrali le redki. Ne samo, da so morali biti veliki, morali so tudi dobro videti. Velikokrat pa ga sploh ni bilo, za kar so vestno skrbeli vandali. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je sedaj (namesto prevoznikov) poskrbela ne samo za to, da je vozni red objavljen na vidnem mestu, ampak tudi, da je liÄ?en in pred nepridipravi zavarovan z vitrino. đ&#x;”˛
mkp
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 23
UTRIP
16. maja 2019
23
Kako zmanjĹĄati stroĹĄke ogrevanja? Stavbe ogrevamo zaradi zagotavljanja udobja bivanja v prostorih – ZaÄ?etek ogrevanja je sicer jeseni, a je Ĺže danes potreben premislek o tem, kako zmanjĹĄati stroĹĄke ogrevanja Robert Ĺ pegel, energetski svetovalec
NiĹžje so zunanje temperature, veÄ? toplote je treba dovesti v prostor. PriporoÄ?ena notranja temperatura prostorov v zimskem Ä?asu je 22 °C, v poletnem Ä?asu pa nekaj stopinj veÄ?, med 24 °C in 26 °C. StarejĹĄe stavbe ogrevamo ĹĄe s klasiÄ?nimi radiatorji, novejĹĄe s talnim ogrevanjem, v primeru centralnega prezraÄ?evanja z rekuperacijo (vraÄ?anjem toplote odpadnega zraka), tudi toplozraÄ?no, torej brez ogreval. Radiator po potrebi namestimo le v kopalnici.
Pomembna je debelina izolacije
Pomembna je debelina vgrajene toplotne izolacije stavbe, s katero uÄ?inkovito zmanjĹĄamo izgube toplotne energije. Debelina fasade naj znaĹĄa najmanj 13 cm (npr. grafitnega stiropora), ĹĄe bolje pa veÄ?. Izolacija strehe ali neizoliranega podstreĹĄja naj
de. Za ogrevanje enodruĹžinske hiĹĄe bi v tem primeru zaradi minimalnih izgub toplote zadostoval Ĺže malo moÄ?nejĹĄi fen (suĹĄilec za lase).
Pri sanaciji ovoja starejĹĄe stavbe znaĹĄa potrebna obraÄ?unana moÄ? eno tretjino nekdanje
Ogrevanje stavb v Velenju veÄ?inoma poteka po daljinskem sistemu, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje. Ceno oskrbe s toploto tega ponudnika za gospodinjski odjem sestavljajo variabilni stroĹĄki – koliko toplote porabimo in se spreminja glede na to, ter obraÄ?unsko moÄ?, ki pa je fiksni stroĹĄek. Cena dobavljene toplote po veljavnem ceniku znaĹĄa 29,60 EUR/MWh z DDV (vir: Komunalno podjetje Velenje, 28. 2. 2019). Cena za obraÄ?unsko moÄ?
• za porabljeno toploto: 592 EUR, • za obraÄ?unsko moÄ?: 812 EUR. Vidimo, da je znesek za prikljuÄ?no moÄ? precej viĹĄji od zneska za porabljeno toploto. Vzrok je v tem, da imajo starejĹĄe stavbe v veÄ?ini predimenzioniran ogrevalni sistem glede na danaĹĄnje razmere. Po sanaciji ovoja starejĹĄe stavbe znaĹĄa v povpreÄ?ju potrebna moÄ? danes le ĹĄe eno tretjino nekdanje. ViĹĄine postavk za ogrevanje za posamezno stavbo so prikazane na vsakomeseÄ?nem raÄ?unu, na katerem si lahko vsak uporabnik toÄ?no izraÄ?una, koliko ga kaj stane.
cijo – nov izraÄ?un toplotnih izgub stavbe. Drugi naÄ?in za zmanjĹĄanje obraÄ?unske moÄ?i je vgradnja naprave za omejevanje. V tem primeru odpadejo posegi v notranje inĹĄtalacije stavbe. Poseg po predhodnem naroÄ?ilu izvede Komunalno podjetje Velenje. StroĹĄek investicije v zmanjĹĄanje prikljuÄ?ne oziroma obraÄ?unske moÄ?i se povrne v nekaj letih. Sprememba je moĹžna enkrat letno. Pisno vlogo je treba oddati do konca avgusta tekoÄ?ega leta. Sprememba pri obraÄ?unu se upoĹĄteva od oktobra dalje.
Kako torej zmanjĹĄati stroĹĄek za ogrevanje?
Za veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost stavb so na voljo nepovratne finanÄ?ne spodbude Ekosklada (www.ekosklad.si). Navajam nekaj najpomembnejĹĄih: • za nove naloĹžbe uporabe obnovljivih virov energije in veÄ?je energijske uÄ?inkovitosti stanovanjskih stavb za solarni ogrevalni sistem, kurilno napravo na lesno biomaso, toplotno Ä?rpalko za ogrevanje, prikljuÄ?itev stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, sanacijo ovoja starejĹĄe stavbe od julija 2010 za vgradnjo lesenih oken, toplotno izolacijo strehe ali stropa, vgradnjo prezraÄ?evanja z vraÄ?anjem toplote ‌ znaĹĄa viĹĄina spodbude 20 % ali veÄ? (ob vgradnji toplotne Ä?rpalke pri zamenjavi stare kurilne naprave do 40 %, ob hkratni izvedbi treh ukrepov hkrati pa 30 %, 54SUB-OB17; • za samooskrbo z elektriÄ?no energijo do 1.980 EUR oziroma do 11 kW inĹĄtalirane elektriÄ?ne moÄ?i sistema 49SUB-SOOB17; • za lastnike stanovanj v starejĹĄih veÄ?stanovanjskih stavbah je aktualen razpis (41SUB-OBPO16) za namene toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa, optimizacijo ogrevanja oz. obseĹžno energetsko obnovo, • za nakup novega ali testnega vozila na elektriÄ?ni ali hibridni pogon za cestni promet (62SUB-EVOB18), viĹĄina nepovratne finanÄ?ne spodbude znaĹĄa do 7.500 EUR. Osnovni pogoj za pridobitev nepovratne finanÄ?ne spodbude je pravoÄ?asno oddana in popolna vloga. Po oddaji vloge je moĹžno zaÄ?eti izvajati naloĹžbo. Za veÄ?ino navedenih ukrepov je moĹžno pridobiti tudi kredit Ekosklada (59OB17) za okoljske naloĹžbe. Obrestna mera je trimeseÄ?ni EURIBOR + 1,3 %. OdplaÄ?ilna doba je 10 let oziroma 20 let za izvedbo najmanj treh ukrepov. Kreditna sredstva se nakaĹžejo na banÄ?ni raÄ?un izbranega izvajalca đ&#x;”˛ – dobavitelja naloĹžbe.
Porabo toplote zniĹžamo z vgradnjo zadostne debeline toplotne izolacije na ovoju stavbe (fasada,
Za obÄ?ane je na voljo brezplaÄ?no energetsko svetovanje v okviru mreĹže ENSVET. V Velenju je svetovalna pisarna na Kardeljevem trgu 5–7, v prostorih Mestne Ä?etrti Levi breg. Za svetovanje se je treba predhodno dogovoriti na telefonsko ĹĄt. 041 232 176. bo vsaj 25 cm. Vgrajujemo le sodobno trislojno zasteklitev, okvirji pa so lahko les ali plastiÄ?ni profil. Pri novogradnji vgradimo pod temeljno ploĹĄÄ?o ĹĄe stiropor z veÄ?jo tlaÄ?no trdnostjo, navadno v veÄ? slojih. Dobro izolirane stavbe porabijo za ogrevanje bistveno manj toplote kot neizolirane. ÄŒe ima stavba vgrajen tudi sistem vraÄ?anja toplote pri prezraÄ?evanju, pa je poraba toplote za ogrevanje stavbe manjĹĄa od porabljene toplote za ogrevanje tople sanitarne vo-
tako znaĹĄa 2.254,87 EUR za MW/mesec oziroma 27,06 EUR na kW vgrajenih grelnih naprav (radiatorji, talni ali drugi naÄ?in gretja) na leto (vir Komunalno podjetje Velenje, 28. 2. 2019). ÄŒe za primerjavo vzamemo starejĹĄo enodruĹžinsko hiĹĄo, ki je bila Ĺže obnovljena (zamenjana okna, vgrajena toplotna izolacija fasade v debelini pribliĹžno 13 cm), pri letni porabi 20 MWh za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter prikljuÄ?ni moÄ?i 30 kW, znaĹĄa pri tem letni stroĹĄek:
streha, talna ploĹĄÄ?a) in zamenjavo starih oken in vrat z novimi. S tem zmanjĹĄamo nepotrebne izgube toplote. Za uÄ?inkovito prezraÄ?evanje prostorov in prijetnejĹĄe poÄ?utje v njih vgradimo sistem prezraÄ?evanja z rekuperacijo (vraÄ?anjem toplote). Pri tem lahko izbiramo med lokalnim prezraÄ?evanjem, ki je manj uÄ?inkovito, ali centralnim prezraÄ?evanjem prostorov, ki pa zahteva veÄ?ji poseg v prostore pri vgradnji zaradi razvoda dovodnega in odvodnega zraka (veÄ?ji izkoristek sistema). Star zrak odvajamo iz prostorov, ki so bolj obremenjeni (kuhinja, kopalnica), sveĹžega pa dovajamo v ostale bivalne prostore (spalnice, dnevne sobe).
PrikljuÄ?no (obraÄ?unano moÄ?) lahko spremenimo
TEDEN MEDITERANSKIH JEDI
20. - 25. 5. 2019 Restavracija Jezero Prepustite se razvajanju izbranih mediteranskih okusov ... Rezervacije (0)3 586 64 62
Za spremembo prikljuÄ?ne/obraÄ?unske moÄ?i (po izvedeni sanaciji ovoja stavbe) je treba oddati vlogo pri Komunalnem podjetju Velenje. Obrazec je na voljo na njihovi spletni strani. V vlogi je treba navesti razlog za zmanjĹĄanje obraÄ?unske moÄ?i, npr. zmanjĹĄanje toplotnih naprav in sprememba toplotne zaĹĄÄ?ite stavbe. V primeru odstranitve doloÄ?enega ĹĄtevila ogreval, ki jih ne potrebujemo, je treba priloĹžiti tudi projektno dokumenta-
Na voljo so nepovratne finanÄ?ne spodbude
AVTO SHOP ERKO
d.o.o.
ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA
031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje
Oven 21. 3. - 20. 4.
Jutri boste izvedeli, da stvari niso tako Ä?rne, kot jih vidite vi. Zato dopustite, da se stvari odvijejo same od sebe, brez vaĹĄega vmeĹĄavanja. ÄŒe boste nestrpni in boste to tudi pokazali, se vam bo maĹĄÄ?evalo, saj se bo vse zaÄ?elo vrteti v napaÄ?no smer. To ĹĄe posebej velja za podroÄ?je medosebnih odnosov, kjer boste spet skrhali dobre vezi s sorodniki. In to zato, ker boste trmasto vztrajali pri svojem. A se tega ĹĄe ne zavedate, zato boste trmarili ĹĄe naprej. Ne boste pa imeli pripomb na poÄ?utje in zdravje. TeĹžavice, ki so vas pestile do sedaj, bodo izzvenele, ko se bodo poslovili mokri in hladni majski dnevi.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Obdobje Ĺžalosti in nepojasnjene potrtosti vas bo zaÄ?elo bledeti. Tudi zato, ker ste daleÄ? od njih, zato se boste konÄ?no sprostili. Ob tem boste spoznali, kje delate napake. To ĹĄe ne bo pot do tega, da jih zaÄ?nete odpravljati, a Ĺže spoznanje bo dober znak, da si Ĺželite sprememb. Tudi pri sebi. ÄŒas je, da poiĹĄÄ?ete pomoÄ? strokovnjaka. Doslej ste o njej le razmiĹĄljali. Pomagal vam bo spoznati, kaj vas omejuje na poti v boljĹĄe Ĺživljenje. ÄŒe se le da, vsaj ĹĄe kakĹĄen dan preĹživite daleÄ? od doma, v druĹžbi, ki vam bo pomagala, da boste spet laĹžje dihali. To naj bo tudi Ä?as za razmislek o stvareh, ki jih nameravate narediti ĹĄe to poletje.
DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.
Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven kot Ĺže dolgo ne. Ĺ˝e ob koncu tega tedna pa boste spoznali, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Nekaj prihodnjih dni bo zato res veselih, Ä?esar se boste zaÄ?eli zavedati Ĺže v ponedeljek. Povod bo zelo prijeten, ĹĄe nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Ker se v naravi poÄ?utite izjemno dobro, boste sreÄ?ni, ko se bo vreme spet popravilo. Lepe majske dneve (kolikor jih ĹĄe paÄ? bo) boste izkoristili za potepanje bo bliĹžnji in daljni okolici. Dihali boste s polnimi pljuÄ?i in to brez teĹžav.
Rak 22. 6. - 22. 7.
OdloÄ?ili se boste, da boste zaÄ?eli bolj zaupati ljudem, ki vas obkroĹžajo. Pa ne bo tako lahko, kot ste si zamislili. Ĺ˝e prva izkuĹĄnja s sodelavci, ki se bo odvila v naslednjih dneh, vas bo vrnila na stara pota. Zanesli se boste le nase. Doma bo drugaÄ?e. Partner bo vesel, ko se boste sprostili in mu prepustili veÄ? lastne volje pri urejanju druĹžinskih zadev. Tudi pri financah boste popustili. ÄŒeprav ste previdni in varÄ?ni, si bosta privoĹĄÄ?ila veÄ? kot sicer. In ne bo vama Ĺžal. IzkuĹĄnja vaju bo le ĹĄe bolj povezala. Pazite na svoje zdravje, saj boste ob spreminjajoÄ?em se vremenu teĹžko uĹĄli prehladu.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Nekomu od tistih, ki vam zelo veliko pomenijo, se boste zato zelo zamerili. To vam bo jasno pokazal. Le tega vam ne bo povedal, kaj ste naredili narobe. Ne bo vam vseeno, a Ä?e ne boste vedeli, za kaj gre, boste teĹžko premagali to oviro. Izvedeli boste prihodnji teden, pa ne od tistega, ki kuha zamero. VmeĹĄali so vas v zgodbo, ki ni prijetna. Po svoje ste sami krivi zato, saj govoric niste prepreÄ?ili, ko ste ĹĄe imeli Ä?as za to. Tokrat bo treba misliti za vnaprej, saj je vse povezano s prihodnostjo. Zato za nekaj dni pozabite na to, kaj si vi Ĺželite. Delajte tisto, kar si Ĺželijo tisti, ki ste jih prizadeli.
Devica 24. 8. - 23. 9.
VaĹĄa glava je Ĺže nekaj dni prepolna teĹžkih misli. Tokrat upraviÄ?eno. Ker je tako, boste reĹĄitve iskali sami. Zato boste manj druĹžabni, manj razpoloĹženi za gibanje v veÄ?ji druĹžbi. A sami s seboj boste vse teĹžje shajali. Ko boste naĹĄli naÄ?in, da se reĹĄite iz finanÄ?ne zagate, vam bo takoj laĹžje. Zato se najprej posvetite temu podroÄ?ju. ÄŒe se boste morali zadolĹžiti, naredite to tako, da vam ne bo Ĺžal. In da ne boste zaradi posojila zaĹĄli v ĹĄe veÄ?je teĹžave. Predvsem pa se boste zaÄ?eli obnaĹĄati veliko bolj odgovorno. Tokrat boste res vztrajni, saj si ne Ĺželite, da se vam ĹĄe kdaj zgodi, kar se vam je. Maj letos za vas ne bo mesec ljubezni, prej bo to mesec osamljenosti.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Prihaja obdobje, ko si boste vzeli veÄ? Ä?asa za razmiĹĄljanje o prihodnosti in dogodkih iz preteklosti, ki so krivi, da se je marsikaj zavrtelo drugaÄ?e, kot ste si Ĺželeli. Ko boste razumeli, zakaj se vam je zgodilo, kar se je, se vam bodo zaÄ?ele odpirati moĹžnosti, da dokonÄ?no razÄ?istite z dogodki in ljudmi, ki so jih povzroÄ?ili. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte preveÄ?. Trenutno ste namreÄ? zelo ranljivi. In ker si ne Ĺželite, da bi bilo vaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe bolj nepredvidljivo, stavite le na tiste, ki so Ĺže dokazali, da vam Ĺželijo le dobro. Njim lahko mirno pokaĹžete vaĹĄa prava Ä?ustva in poÄ?utje. LaĹžje vam bo.
Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.
Vse, kar se vam je zgodilo v bliĹžnji preteklosti, boste drĹžali v sebi. Da to ni zdravo, Ĺže veste, a tokrat ne boste znali drugaÄ?e, saj vas bo strah pokazati prava Ä?ustva. ÄŒe bi jih, bi ljudje, hitro spoznali, da ste prizadeti zato, ker ste stavili na napaÄ?nega konja. Sedaj, ko spoznavate pravi obraz osebe, ki vas je povsem omreĹžila, vam res ni lahko. A to je hkrati zaÄ?etek nekega konca, ki vam odpira nove poti v Ĺživljenje. Poslovno se Ĺžal prav v teh dneh zaÄ?enjajo precej trdi Ä?asi. Ker ste to priÄ?akovali, vsaj preseneÄ?eni ne boste. Vendar bo sprememb naenkrat preveÄ?, da bi lahko rekli, da se veselite prihodnosti.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
ÄŒas je, da se spustite na realna tla. Kar nekaj tednov ste namreÄ? Ĺživeli na valovih stare slave in preteklega dela, sedaj pa ne boste mogli veÄ?. Partnerju se bo razjezil. Najprej vam bo povedal, kaj si misli o vaĹĄem poÄ?etju, potem pa bo zaÄ?el Ĺživeti mimo vas. ObnaĹĄal se bo, kot da vas ni. Ne bo vam vseeno, a zdelo se vam bo, da pretirava. Vseeno se boste spet lotili dela. S pomoÄ?jo pomembnih dogovorov boste dokonÄ?ali projekt, ki se vleÄ?e Ĺže mesece. Uspeh je zagotovljen. Denar vam tokrat ne bo pomemben, saj veste, da nanj ne morete raÄ?unati. Ĺ lo bo za obraÄ?un s samim seboj in ljudmi, ki niso verjeli v vas.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Prihodnji dnevi bodo za vas zelo ustvarjalni. Zvezde bodo poskrbele, da boste imeli veliko ustvarjalne energije, zato dobro obdobje Ä?im bolje izkoristite. Ker vam bo vse, Ä?esar se boste lotili, ĹĄlo dobro od rok, boste dobili obÄ?utek, da je Ĺživljenje postalo Ä?isto lahko. Ne predajte se tej utvari, saj se bo dobro obdobje konÄ?alo prej, kot si Ĺželite. Za to bo z zelo nepremiĹĄljenim dejanjem poskrbel bliĹžnji sorodnik. ÄŒeprav boste jezni, mu boste tudi tokrat pomagali. A s stisnjenimi zobmi. Jasno vam bo, da morate prekiniti vezi, ki so oÄ?itno ĹĄe vedno pretesne. Doma bo napeto, zato se boste potrudili, da boste veliko zdoma.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Ko bo kazalo, da vam gre spet tako, kot si Ĺželite, se bo zalomilo na Ä?ustvenem podroÄ?ju. Spoznali boste, da je vaĹĄ partner nekomu iskreno vĹĄeÄ?. Val ljubosumja ne bo majhen, a bo po svoje dobrodoĹĄel. Spet se boste zaÄ?eli truditi za partnerjevo pozornost in dobro poÄ?utje. Poskrbeli boste za nekaj prijetnih preseneÄ?enj, ob partnerjem odzivu nanje pa boste uĹživali tudi vi. Prve dni prihodnjega tedna boste Ĺžal domov prihajali zelo utrujeni, saj vam bodo v sluĹžbi naloĹžili Ä?isto preveÄ? dela. Potrudite se, da energijo boste sproti, sicer se bodo spet zaÄ?ele zdravstvene teĹžave.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Zmanjkalo vam bo motivacije, da bi poleg svojega dela opravljali tudi delo tistih, ki se mu izmikajo. Zato boste udarili po mizi in skuĹĄali stvari postaviti na svoje mesto. Ne bo lahko, bo pa nujno. Ĺ˝e v nekaj dneh boste opazili spremembo na bolje. DrĹžite pesti, da bo trajalo, saj ste tudi vi potrebni odklopa. Ne boste si ga upali privoĹĄÄ?iti, Ä?e ne boste vedeli, da vse teÄ?e kot namazano. Partner ne bo razumel vaĹĄih strahov, zato bosta izmenjala kar nekaj neprijetnih besed. A bo huda ura hitro mimo. Spoznali boste nekoga, ki bo moÄ?no vplival na vaĹĄe odloÄ?itve. Zato, ker boste naĹĄli sorodno duĹĄo, ki bo razumela, kaj se vam dogaja. Zdravje bo rahlo.
Naš čas, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 24
24
TV SPORED Četrtek,
Petek,
16. maja
06.00 06.40 07.00 10.10 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.40 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.10 22.15 22.20 23.10 23.45 00.45 01.20 01.45 02.15 02.40
Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika TV-izložba Vem!, kviz Posebne zgodbe: Za vedno Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava TV-izložba Čudogozd: Gusarji in papiga, igrane domišljijske zgodbe Špasni učitelj, niz. otroška nan. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Vplivneži Balončkovo, ris. Mišo in Robi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Odstrta mesta: Benetke, brit. dok. ser. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal
04.00 Info kanal, Videotrak 11.00 Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob 11.20 Dobro jutro 14.15 Otoki svetlobe, dok. film 15.20 Pesem Evrovizije 2019: 1. predizbor iz Tel Aviva 17.55 Durrellovi (III.), brit. nad. 18.55 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dok. film 21.00 Pesem Evrovizije 2019: 2. predizbor iz Tel Aviva 23.15 Ambienti 23.50 Slovenska jazz scena: Džjezz Celje 2013: Ljubljanski jazz kvintet saksofonov 01.00 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 23.55 00.50 01.45 02.45 03.20
24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Gospodična Žuža, ris. Mašine strašljivke, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Hotel 13, 2. sez., 70. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 8. del Zmorem sama, 1. sez., 89. del In prišla je ljubezen , 63. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 15. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 16. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del In prišla je ljubezen , 64. del Zmorem sama, 1. sez., 90. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 17. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 48. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Kriza, 1. sez., 11. del Policistka na vrhu, 4. sez., 6. del Policistka na vrhu, 4. sez., 7. del Američani, 2. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje: Zobozdravstvo 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (107) 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Petka 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (107) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila
16. maja 2019
Sobota,
17. maja
06.00 06.40 07.00 10.15 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.30 14.35 15.40 16.10 16.40 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.35 02.00 02.55
Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. film TV-izložba Vem!, kviz Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris. Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! Infodrom, tednik za otroke in mlade Frfra in Cufek, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Skrivnosti in laži, fran.-brit. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal
18. maja
06.10 07.00 07.05 07.30 07.40 08.05 08.15 08.25 08.50 09.00 09.30 10.15 10.30 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 15.55 16.25 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00
04.00 Info kanal 09.45 Videotrak 10.30 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa 10.45 Dobro jutro 13.40 Prisluhnimo tišini: Video slovnica 14.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 14.40 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 15.15 Pesem Evrovizije 2019: 2. predizbor iz Tel Aviva 17.35 Čarokuhinja pri atu: Maroko 17.55 Durrellovi (III.), brit. nad. 18.50 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 19.20 Videotrak 20.00 Rokomet - liga NLB: Maribor Branik : Celje P. L., 7. kolo končnice, prenos iz Maribora 22.05 Houston, imamo problem!, igrano-dok. film 23.35 Zadnja beseda! 00.20 Videotrak, Zabavni kanal
21.00 01.00 02.40 03.05 04.00
04.00 07.00 09.00 11.00 12.20 12.40 13.30 14.30 15.30 16.05 18.45 19.15 20.00
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.25 00.00 00.05 02.00 02.35
24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Gospodična Žuža, ris. Mašine strašljivke, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Nina in prijatelji, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 9. del Zmorem sama, 1. sez., 90. del In prišla je ljubezen , 64. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 17. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 18. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del In prišla je ljubezen , 65. del Zmorem sama, 1. sez., 91. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 19. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 20. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Razuzdanka, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
08:30 Lestvica zabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (108) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Po poti Alpe Adria 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, POP CORN, Jernej Zoran, Nina Donelli 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (108) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila
Nedelja,
22.25 22.50 01.00 01.45 03.35
06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.25 08.40 09.05 09.30 09.50 10.15 10.40 11.05 11.30 12.00 13.55 15.55 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.25 01.15 03.00
08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 23:15 23:20 23:25 23:45
Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Pomlad Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris. Biba se giba, risana nan. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. otroška ser. Male sive celice: OŠ Božidarja Jakca Ljubljana in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Prvinska preizkušnja, brit. dok. ser. Nova dvajseta, slov. nad. Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Čas za krščanske vrednote Slovenski magazin Ozare Ambienti Reaktivčki, ris. Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Vse o Evroviziji 2019, reportaža iz Tel Aviva Pesem Evrovizije 2019, izbor iz Tel Aviva Klip, srbski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal
Info kanal, Videotrak Najboljše jutro Spomini: Nada Tarman, 2. del Prisluškovalec svetov, dok. film Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa Na lepše Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dok. film Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd. Hokej - SP elitne skupine: Kanada : Nemčija, prenos iz Košic Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Nogomet - DP: Domžale : Celje, 34. kolo, prenos iz Domžal Poročila, Šport, Vreme Dobrodošli v New Yorku, ameriško-francoski film Videotrak Nogomet - DP: Domžale : Celje, 34. kolo, posnetek iz Domžal Zabavni kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Super krila, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Luna Petunija, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Dirka Monkart, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Kate proti Meghan: Vojna princes?, angleški dokumentarni film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Delovna akcija Zavetje, ameriški film Zgodba o Johnu Lennonu, angleški film Znova srečna, ameriški film Zvoki noči
Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila TV prodajno okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (109) Dotiki gora, Lisca Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2664. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10 čarobnih let Tria Šubic, posnetek koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (109) Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila
19. maja
07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 15.10 15.10 15.30 15.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.05 21.50 22.05 22.25 01.20 01.45 02.40
Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Lojzek, ris. Oblakov kruhek, ris. Jurij in Pavel, ris. Mišo in Robi, ris. Timi gre, ris. Balončkovo, ris. Rija in Krokodil, ris. Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris. Kalimero, ris. Reaktivčki, ris. Knjiga o džungli, ris. Ernest in Celestinca, ris. Vse o Rozi, ris. Muk, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj: Rambo, niz. otroška nan. TV-izložba Med valovi Ozare Obzorja duha: Človeško telo Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. TV-izložba Cikel: Stan in Olio Zadnja poteza, ameriški film Mornarja, ameriški film Trdobučneža, ameriški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris. Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstr. nad. Intervju Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Slavoj Žižek in Jordan Peterson - Sreča: kapitalizem proti marksizmu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal
04.00 Info kanal, Videotrak 07.30 Duhovni utrip: Čas za krščanske vrednote 07.45 Koda 08.20 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 08.30 Glasbena matineja 08.30 Poslovilni koncert Ervina Hartmana, 2. del, posnetek koncerta iz SNG Maribor 09.35 Otroški pevski zbor RTVS, Slovenske ljudske pesmi in otroške igre 10.25 Žogarija 11.00 Čez planke: Tel Aviv 12.10 Čarokuhinja pri atu: Maroko 12.30 Švicarija., dok. film 13.25 Modro zlato - zgodba o ameriških kavbojkah, am.-japonski dok. film 15.05 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Moje glasbeno leto, dok. ser. 16.15 Ambienti 16.55 Športno plezanje - svetovni pokal: balvansko plezanje, prenos iz Münchna 20.05 Hokej - SP elitne skupine: Švica : Rusija, prenos iz Bratislave 20.50 Žrebanje Lota 22.45 Vikend paket 00.10 Videotrak 00.45 Športno plezanje - SP: balvansko plezanje, posnetek iz Münchna 02.50 Zabavni kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 08.00 08.25 08.30 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.15 11.50 12.55 15.10 16.05 17.00 18.10 18.50 18.55 20.00 21.50 22.40 00.30
08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:25 10:55 11:55 13:00 14:30 14:55 15:00 17:30 17:55 18:00 18:25 18:30 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Super krila, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Luna Petunija, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del Zdravo, Tereza! Dan najlepših sanj Zavetje, ameriški film Gorski reševalci, 6. sez., 9. del Gorski reševalci, 6. sez., 10. del Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Let domov, belgijski film Razuzdanka, ameriška komedija
Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ 2663. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2664. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kako nas oblikujejo odnosi?, pogovor z Natašo Berdnik Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (110) Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, ans. Petka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (110) Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila
Ponedeljek,
Torek,
20. maja
06.10 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.50 01.15 02.10
04.00 11.00 11.10 11.30 12.00 14.30 15.15 15.45 16.50 17.50 20.05 22.40 23.20 00.20
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.30 23.25 00.20 01.15 02.15
Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha: Človeško telo Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Knjiga med politiko in trgom TV-izložba S-prehodi: Tomizza Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris. Kalimero, ris. Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme New neighbours - Novi sosedje: Branko in Atifa, dok. odd. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Jože Snoj, Vladimir P. Štefanec in Nina Dragičević Glasbeni večer: Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal
Info kanal, Videotrak Martina in ptičje strašilo: Pomlad Zlatko Zakladko: Otok ljubezni Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci Dobro jutro Slovenski magazin Na lepše Hiške, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Športno plezanje - SP: balvansko plezanje, posnetek iz Münchna Hokej - SP elitne skupine: Kanada : Danska, prenos iz Košic Svetlo črna, kratki igrani film Beli zajec, TV-igra Videotrak, Zabavni kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Gospodična Žuža, ris. Mašine pripovedke, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Nina in prijatelji, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 10. del Zmorem sama, 1. sez., 91. del In prišla je ljubezen, 65. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 19. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 20. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del In prišla je ljubezen, 66. del Zmorem sama, 1. sez., 92. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 21. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 49. del Evropske volitve 2019 Smrtonosno orožje, 3. sez., 10. del Policistka na vrhu, 4. sez., 8. del Policistka na vrhu, 4. sez., 9. del Američani, 2. sez., 10. del Zvoki noči
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2664. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Poti po Himalaji, Gosajkund 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (111) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Pogovor v studiu 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Ans. Petka, Topliška pomlad 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Trobilni kvartet GŠ Velenje (111) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila
Sreda,
21. maja
06.00 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.25 15.55 16.05 16.15 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 01.40 02.05 03.00
Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan. Pisave: Jože Snoj, Vladimir P. Štefanec in Nina Dragičević Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Čas za krščanske vrednote TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. otroška ser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad. Spolne sužnje v katoliški cerkvi, kopr. dok. ser. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Jožica Janežič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal
22. maja
06.00 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 00.55 01.50
04.00 Info kanal, Videotrak 10.05 Žogarija 10.50 Slastna kuhinja: Glazirane piščančje perutničke in jagnječja rebrca z omako iz sira s plemenito plesnijo 11.00 Dobro jutro 13.40 Pesem Evrovizije 2019, izbor iz Tel Aviva 17.55 Cesarjev kuhar, jap. ser. 18.50 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.05 Hokej - SP elitne skupine: Švedska : Rusija, prenos iz Bratislave 22.40 Prevara (III.), am. nad. 23.45 NaGlas! 00.10 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.20 02.55
24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Gospodična Žuža, ris. Mašine pripovedke, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Nina in prijatelji, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 11. del Zmorem sama, 1. sez., 92. del In prišla je ljubezen, 66. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 21. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 22. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 20. del In prišla je ljubezen, 67. del Zmorem sama, 1. sez., 93. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 23. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 50. del Preverjeno 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 11. del Policistka na vrhu, 4. sez., 10. del Policistka na vrhu, 4. sez., 11. del Američani, 2. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Pogovor v studiu 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2665. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Ansambel Spev 2108, Po Slakovi poti, 1. del 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila
Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan. Koda Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Božidarja Jakca Ljubljana in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Poročila ob petih, Šport, Vreme Naveza: Alpinistični vzpon, dok. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih Trobka in Skok, ris. Jurij in Pavel, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna, am. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Naveza: Alpinistični vzpon, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal
04.00 Info kanal, Videotrak 10.55 Slastna kuhinja: Glazirane piščančje perutničke in jagnječja rebrca z omako iz sira s plemenito plesnijo 11.10 Dobro jutro 14.00 Čarokuhinja pri atu: Maroko 14.20 Ambienti 15.10 Vikend paket 16.45 Nogomet - DP: 35. kolo, prenos 19.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.25 Videotrak 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Riko Ribnica, 08. kolo končnice, prenos iz Celja 22.00 Moje mnenje 22.55 Minljivost meje, dok. film 23.55 Videotrak 00.30 Zabavni kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.55 0.50 01.45 02.40 03.15
24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Gospodična Žuža, ris. Mašine pripovedke, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Nina in prijatelji, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 20. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 12. del Zmorem sama, 1. sez., 93. del In prišla je ljubezen, 67. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 23. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 24. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 21. del In prišla je ljubezen, 68. del Zmorem sama, 1. sez., 94. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 25. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 51. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kriza (Crisis), 1. sez., 12. del Policistka na vrhu, 4. sez., 12. del Policistka na vrhu, 4. sez., 13. del Američani, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
08:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2665. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, O odvisnostih 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Calle Salle, Kevin Koradin 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 25
PALOMAS, Alejandro: Sin ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta Guillem je prijazen in na videz sreÄ?en deÄ?ek. Kljub vsemu pa zbudi pozornost uÄ?iteljice. Poraja se ji namreÄ? nekaj vpraĹĄanj. Zakaj ima Guilleme tako rad Mary Poppins? Zakaj je njegov oÄ?ka tako Ĺžalosten? Kje je Guillemova mamica? Ĺ olska svetovalka Ĺželi priti stvari do dna. In tudi pride. IzkaĹže se, da je Guilleme izjemno bister fant, ki se sam loti reĹĄevanja teĹžav, ki naj bi bile domena odraslih. PomoÄ? sta potrebovala
njegova prijateljica NĂĄzia in njegov oÄ?ka. Risbe, ki jih je risal ĹĄolski svetovalki, so povedale vse o tem, kar je doĹživljal. Res pa je potrebovala nekaj Ä?asa, da je lahko doumela, kakĹĄne teĹžave Guilleme pravzaprav ima in da jih reĹĄuje tako, kot jih lahko otrok. Ker je oboĹževal Mary Poppins, je na ĹĄolski predstavi Ĺželel zapeti pesem Supercalifragilisticoespialidos, tisto o metlah in dimnikih, ker mu je Mary Poppins, ko so ĹĄli z druĹžino gledat predstavo v Londonu, rekla, da je to magiÄ?na beseda, ki jo uporabiĹĄ, ko gre vse slabo in rabiĹĄ pomoÄ?. Torej je s pomoÄ?jo Mary Poppins klical na pomoÄ?, pa ne toliko zase, kot za druge. Vir: https://www.dobreknjige.si
25
PRIREDITVE
16. maja 2019
AHAVA, Selja: Stvari, ki padejo z neba
VELENJE ÄŒetrtek, 16. maj 7.00
od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Mama Hannele, oÄ?e Pekka in deklica Saara. SreÄ?na mlada finska druĹžina, ki Ĺživi v zanimivi leseni hiĹĄici z vrtom. Mamina zgodba se konÄ?a nekega sonÄ?nega dne, ko naj bi na vrt posadila jagode, a pade nanjo z neba velikanski kos ledu. Absurdna smrt globoko zaznamuje moĹža in hÄ?erko. Pekka svoje Ĺživljenje s smrtjo zdravi z obdobjem obupa,
sklenitvijo nove ljubezenske zveze in stvarjenjem novega Ĺživljenja. Saara se zateka v svoj bogati domiĹĄljijski svet, logiÄ?no razlago za kriminalko njenega Ĺživljenja zaman iĹĄÄ?e tudi pri Hectorju Poirotu, maminem priljubljenem televizijskem junaku. Saaro spremljamo od rojstva do njenega 12. rojstnega dneva skozi otroĹĄtvo, prebolevanje izgube, nenehno sestavljanje spominov na mamo, doĹživljanje oÄ?etovega teĹžkega Ĺžalovanja, Ĺživljenje pri teti Annu in novo obdobje sobivanja z oÄ?etovo noseÄ?o partnerko Kristo. Vir: https://www.dobreknjige.si Izbor pripravila: Stanka Ledinek
ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu VelikolaĹĄka kulturna pot (Trubar, Stritar, Levstik), UNI 3 - I 8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat VeÄ?generacijskega centra Planet generacij (Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja) 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Bonton v digitalnem svetu, delavnica z Biserko KiĹĄiÄ? (9. medgeneracijski festival) 10.00-18.00 Velenjski grad Prost vstop za starejĹĄe v Muzej Velenje ob dnevu starejĹĄih 10.00 Vila Bianca Konferenca: Regijski izzivi dnevne mobilnosti 11.30 Visoka ĹĄola za varstvo okolja Predavanje doc. dr. Tina ElerĹĄek: Vodno okolje in alge (EcoAlpWater) 15.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Razvoj pozitivnega druĹžinskega miĹĄljenja (Trening starĹĄevstva) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje VeĹĄÄ?ine lepega vedenja, predavanje Barbare Polutnik Brusnik (9. medgeneracijski festival) 19.00 Galerija Velenje Inventura 19 in Sonja Hrastnik JanÄ?iÄ?: O(d)Ä?aran svet, odprtje razstav 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Brazilija, potopisno predavanje Ĺ˝ige Miklavca 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Eva Leskovec, klarinet, in Ema KaÄ?, klarinet, recital
Petek, 17. maj 8.00 9.00
11.00
11.00
Julija ĹĄe na sporedu Kina Velenje
12.00
Velenje, 10. maj – Pretekli petek so v Kinu Velenje premierno zavrteli nov mladinski film Julija, posnet po istoimenski knjiĹžni predlogi VelenjÄ?anke (dijakinje gimnazije Velenje) Pie Lucije Kralj. Ko je njena prijateljica SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, prav tako domaÄ?inka, pripovedovala prijatelju Marku Slatineku o vsebini tega mladinskega romana, se jima je porodila zamisel, da bi zgodbo prikazali v filmu. SaĹĄa, ki je tudi v glavni vlogi najstnice Julije, in Mark, ki je prevzel pisanje scenarija in reĹžijo, sta se naposled podpisala pod produkcijo filma, pri katerem so sodelovali predvsem mladi ljubiteljski ustvarjalci. V filmu in njegovem zakulisju nastopajo dijaki Ĺ olskega centra Velenje, podporo pri snemanju pa so avtorji dobili od lokalnih kulturnih in drugih organizacij. VeÄ?ina prizorov iz filma je posnetih v Velenju – v prostorih Mladinskega centra Velenje, Ĺ olskega centra, na promenadi, otroĹĄkem igriĹĄÄ?u in drugih lokacijah. CeloveÄ?erni film Julija je psiholoĹĄka romantiÄ?na drama, ki obravnava mladostniĹĄke teĹžave – vkljuÄ?evanje v druĹžbo, oblikovanje svojega jaza, zaljubljenost, razdrta prijateljstva, duĹĄevne stiske ‌ Mlada Julija se zaradi depresije znajde na zdravljenju v psihiatriÄ?ni bolniĹĄnici, kjer se sooÄ?i s tabuiziranimi boleznimi. A prav tam v pogovorih z novimi prijatelji in strokovnjaki razreĹĄi vir svoje boleÄ?ine. Film je dokaz, da lahko ambiciozen poskus mladih filmskih entuziastov preraste v predstavo za velika platna. Julija bo na sporedu Kina Velenje ĹĄe v petek, 17. maja, ob 18.30, in v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri. đ&#x;”˛
tf
Mednarodni muzejski dan Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 18. maj – LetoĹĄnji mednarodni muzejski dan je posveÄ?en temi Muzeji kot kulturna srediĹĄÄ?a: prihodnost tradicije. V soboto ga bodo muzeji in galerije po vsej Sloveniji obeleĹžili s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. V Galeriji Velenje bo na ogled razstava dijakov likovne smeri Gimnazije Velenje in razstava akademske slikarke Sonje Hrastnik JanÄ?iÄ?. Vse publikacije Galerije Velenje bodo na prodaj po poloviÄ?ni ceni. Obiskovalci Muzeja Velenje pa si bodo lahko ogledali muzejske razstave na Velenjskem gradu, v HiĹĄi mineralov in Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju. Na Velenjskem gradu bo v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskga Velenje ves dan potekal tudi glasbeni program. đ&#x;”˛
tf
13.00
17.00
17.00
18.00 19.00
ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Mladinski center Velenje Stari, novi bonton, likovna delavnica (9. medgeneracijski festival) Travnik pred VeÄ?generacijskim centrom Planet generacij Nova roĹžnata preobleka za drevo generacij (Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja) Dom kulture Velenje, mala dvorana Regijski zakljuÄ?ek nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli 2018/19 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Barvanje mandal, delavnica (Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja) Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, predstavitev doseĹžkov dijakov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Dom kulture Velenje, mala dvorana Indijanska pravljica (brezplaÄ?na lutkovna predstava LG Velenje) in predstavitev bontona v kulturnih ustanovah (9. medgeneracijski festival) Ĺ portni park Ĺ entilj Mladost v Ĺ entilju, glasbenoplesna prireditev (Teden ljubiteljske kulture) KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka, tekma 7. kroga konÄ?nice za prvaka
19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Lara Oblak, flavta, in Jakob Hauptman, klarinet, recital 19.30 KnjiĹžnica OĹ Gorica NoÄ? branja 20.00 PlaĹža Mia Mia Kingston, ÄŒaga Boys, Potepini, otvoritveni koncert 21.00 Klub eMCe plac Mosh till you drop V; Official Metaldays warm up (29. Dnevi mladih in kulture)
Sobota, 18. maj 6.00
Ĺ entilj Planina nad Vrhniko - Ĺ entilj 7.00 Avtobusna postaja Velenje Ferate v Ĺ kocjanu (A), Komunala 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom Velenje, mesto cvetja 9.00 Titov trg ZakljuÄ?ek 9. medgeneracijskega festivala ter odprtje Tedna ljubiteljske kulture (med drugim ob 9.15 Ulica pleĹĄe in ob 11.00 Tek starejĹĄih) 10.00 Cankarjeva ulica Urbano Ä?ebelarstvo, predstavitev 10.00- Galerija Velenje 13.00 BrezplaÄ?en ogled aktualnih razstav ob mednarodnem muzejskem dnevu 10.00-18.00 Enote Muzeja Velenje Dan odprtih vrat ob mednarodnem muzejskem dnevu z brezplaÄ?nim ogledom Muzeja Velenje, HiĹĄe mineralov (med 13. in 17. uro) in Muzeja usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju 11.00 Galerija Velenje Mala ĹĄola karikature s karikaturistom Nikolo DragaĹĄem 14.00 Gasilski dom PGD Velenje Gasilsko tekmovanje za Pokal mesta Velenje 15.00 IgriĹĄÄ?a pri Beach baru Velenje Odprtje poletnih ĹĄportnih iger (29. Dnevi mladih in kulture) 16.00 BaliniĹĄÄ?e Velenje Velenje Premogovnik : Sloga Ljubljana, 1. balinarska liga vzhod 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne Harmonija ĹĄestih strun s Kitarskim orkestrom GĹ Velenje 18.00 Center Magnolija, ArnaÄ?e 18c Notranja preobrazba, delavnica 21.00 Nogometno igriĹĄÄ?e pri Beach baru Velenje Lakefest, koncert (29. Dnevi mladih in kulture) 21.00 RdeÄ?a dvorana Dragana MirkoviÄ? in Robert Bijelić, koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje, oder pod magnolijami A Tribute to The Beatles, koncert Jazz Punt Big Banda (Teden ljubiteljske kulture)
Nedelja, 19. maj 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki: Pomlad na KavÄ?nikovi domaÄ?iji 13.00 Kapela pri Lovski koÄ?i Lopatnik Hubertov dan na Lopatniku 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Realisti, komedija v izvedbi SNG Nova Gorica (nadomestni termin)
PREVARANTKI
JULIJA
The Hustle, komedija, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Addison. Igrajo: Rebel Wilson, Anne Hathaway, Tim Blake Nelson Petek, 17. 5., ob 22.00 Sobota, 18. 5., ob 19.50 Nedelja, 19. 5., ob 18.00
Mladinski film, psiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek. Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Pia Patricia Leonida Fekonja, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik, Gal Zorko, Maj RibiÄ? Petek, 17. 5., ob 18.30 – mala dvor. Nedelja, 19. 5., ob 17.00 – mala dvor.
GRDE LUTKE: POPOLNO NEPOPOLNE UglyDolls, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina,88 minut (Kanada, Kitajska, ZDA). ReĹžija: Peter Hedges Slovenski glasovi: Ä?lani skupine Prepetum Jazzile in Mirko Medved Glasba: Perpetum Jazzile Petek, 17. 5., ob 18.00 Sobota, 18. 5., ob 18.00 Nedelja, 19. 5., ob 16.00 – otroĹĄka matineja
BEN SE VRAÄŒA Ben is Back, drama, 103 minute (ZDA) ReĹžija: Peter Hedges
Ponedeljek, 20. maj 13.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Pogovarjajmo se slovensko, debatni kroĹžek za mlade 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek OtroĹĄka ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Bianca Konferenca Soustvarjamo univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje (Teden ljubiteljske kulture) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Igor Omerza, Rado Pezdir: Kriminalni temelji TO in NLB, predstavitev knjige 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Dogman, drama (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)
Torek, 21. maj 9.00
10.00
17.00 17.00 17.00
18.00 19.00
20.00
KnjiĹžnica Velenje, preddverje Odprta vrata za zdravje, svetovanje Centra za krepitev zdravja ZD Velenje Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kako se izogniti konfliktom v druĹžini, pogovorna delavnica Vila RoĹžle Torkova peta: Moj Ä?ebelji panj Glasbena ĹĄola Velenje Dan odprtih vrat ĹĄole KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ ĹĄtudijska Ä?italnica Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku/ Pogovor z Milanom Gorjancem (Spomini na NOB) Velenjski grad Klepet pod arkadami: Anton Ĺ eliga Vila Bianca ÄŒej so tiste stezice, veÄ?er poezije, petja in plesa s KD Ĺ kale in Ĺ aleĹĄkim folklornim druĹĄtvom Koleda - SOK (Teden ljubiteljske kulture) Pred Domom kulture Velenje, oder pod magnolijami Koncert tamburaĹĄke skupine KlinÄ?eci (Teden ljubiteljske kulture)
Sreda, 22. maj 7.00 10.00
17.00 18.00 18.00
Avtobusna postaja Velenje Ĺ panov vrh pod Golico, Potepanje ob sredah Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS DoĹživljanje sveta malo drugaÄ?e, delavnica senzoriÄ?nega gledaliĹĄÄ?a KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica O smrti in astralnih duĹĄah, predavanje Braneta JureÄ?iÄ?a Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Vesele – Ä?rne in bele – tipke, koncert uÄ?encev klavirja ĹĄole
Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 16. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga
Petek, 17. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata v SrediĹĄÄ?u 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Podelitev priznanj JSKD OI Velenje
Sobota, 18. maj X
Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT) 17.00 Stadion Ĺ iroko Tekma 20. kroga MNZ Celje – Ä?lani, NK Ĺ oĹĄtanj : NK Vojnik 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Harmonikarski koncert uÄ?encev
Ponedeljek, 20. maj 8.00
Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju
Sreda, 22. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence
Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 17. maj 15.30 Dvorana GD Ĺ martno ob Paki Podelitev priznanj ocenjevanja vin letnika 2018
Sobota, 18. maj 8.00
ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki ustvarjalna delavnica GLINA 20.00 Kulturni dom Gorenje Predstavitev poti EI Camino de Santiago (Katarina MeĹža) in avtorske pesmi Po poti na konec sveta (gost Urban MeĹža), prireditev v okviru tedna ljubiteljske kulture
Nedelja, 19. maj X
Zbirno mesto v Martinovi vasi Galetovec/Pokljuka
Ponedeljek, 20. maj 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi
Lunine mene
18. maja, ob 23:11, polna luna (ĹĄÄ?ip)
CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 naprej kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 19.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Mali zajÄ?ek in velikansko korenje • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 26.5.2019 na osrednjem prostoru – ÄŒAROBNO BO-JA-BI DREVO v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite. • KARTING maj-oktober; vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nads. je osveĹženo in prenovljeno. Torek petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!
Ĺ aleĹĄka dolina
Igrajo: Julia Roberts, Lucas Hedges, Courtney B. Vance, Kathryn Newton, Rachel Bay Jones Sobota, 18. 5., ob 21.45 Nedelja, 19. 5., ob 20.00
ZGODOVINA LJUBEZNI History of Love, drama, 105 minut (Slovenija, Italija, NorveĹĄka) ReĹžija: Sonja Prosenc. Igrajo: Doroteja Nadrah, Kristoffer Joner, Matej ZemljiÄ? Petek, 17. 5., ob 20.00 Sobota, 18. 5., ob 20.30 – mala dvor. Nedelja, 19. 5., ob 19.00 – mala dvor.
PUTINOVE PRIÄŒE Svideteli Putina, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85 minut (Rusija).ReĹžija: Vladimir Nikolaev Nastopajo: Vladimir Putin, Mikhail Gorbachev, Vitaliy Manskiy, Boris Yeltsin
Petek, 17. 5., ob 20.15 – mala dvor. Sobota, 18. 5., ob 18.30 – mala dvor.
MAĹ ÄŒEVALCI: ZAKLJUÄŒEK Avengers: Endgame, akcijska ZF avantura, 182 minut (ZDA) ReĹžija: Anthony Russo, Joe Russo Igrajo: Brie Larson, Bradley Cooper, Evangeline Lilly, Josh Brolin, Scarlett Johansson Ponedeljek, 20. 5., ob 16.30 – film po izboru
DOGMAN Drama, 102 minuti (Italija, Francija) ReĹžija: Matteo Garrone. Igrajo: Marcello Fonte, Edoardo Pesce, Nunzia Schiano, Adamo Dionisi, Francesco Acquaroli Ponedeljek, 20 5., ob 20.00
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 26
26
OBVEĹ ÄŒEVALEC
16. maja 2019
Nagradna kriĹžanka ÂťTerme TopolĹĄicaÂŤ
RADIO VELENJE NOVO V TERMAH TOPOLŠICA Predprodaja kart – 20 % ceneje To poletje si zagotovite cenejťe kopanje in veliko zabave!
ZdravniĹĄki nasveti, gost: primarij mag. Marijan LuĹžnik, dr. med., specialist ginekologije in porodniĹĄtva iz SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. Tema: urinska inkontinenca
Poletna doĹživetja Najemite e-kolo ali e-skiro in se podajte na aktivno raziskovanje bliĹžnje okolice. Mi vam pripravimo piknik koĹĄaro dobrot! KavarniĹĄki dogodki Vsak Ä?etrtek vas v kavarni hotela razveseljujejo zvoki domaÄ?e slovenske glasbe. Ob petkih preizkusite sreÄ?o v tomboli in sodelujte v igri za bogate nagrade! V soboto zapleĹĄite z nami in si privoĹĄÄ?ite svoj najljubĹĄi koktajl! VeÄ? informacij o novostih preverite na naĹĄi spletni strani ali na Facebooku!
ÄŒETRTEK, 16. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 17. maja
Terme TopolĹĄica TopolĹĄica 77 | 3326 TopolĹĄica Rezervacije in informacije: 03 896 31 00 | info@terme-topolsica.si ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d.o.o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťTerme TopolĹĄicaÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 27. maja. IzĹžrebali bomo tri nagrade, nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. 1. nagrada: HiĹĄna masaĹža Zala za 1 osebo 2. nagrada: Vstop v Svet Savn v Wellness centru Zala za 2 osebi 3. nagrada: 2 vstopnici za kopanje v bazenih Term TopolĹĄica
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE
041 813 949
StroĹĄki mednarodnih telefonskih klicev v EU kmalu ĹĄe cenejĹĄi! narodne klice v 28 drĹžavah Ä?lanicah. Od 15. maja letos bo najviĹĄja cena za mednarodne klice znotraj Evropske unije namreÄ? znaĹĄala do najveÄ? 19 centov na minuto, cena kratkega sporoÄ?ila SMS pa bo znaĹĄala najveÄ? ĹĄest centov. To bo nedvomno zniĹžalo stroĹĄke gostovanja marsikomu, saj trenutno lahko cena za minuto klica znaĹĄa do 80 centov. NajmanjĹĄi interval za obraÄ?unavanje telefonskega klica ni doloÄ?en, ta
OPORA BAMBUS 1,5 m 0,70 â‚Ź 2,4 m 1,00 â‚Ź
0,90 â‚Ź
Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.
Evropski ponudniki storitev mobilne telefonije Ĺže dlje Ä?asa ne smejo veÄ? zaraÄ?unavati dodatnih stroĹĄkov gostovanja za mobilno telefoniranje, poĹĄiljanje kratkih sporoÄ?il in za prenos podatkov preko mobilnih omreĹžij. Nova pravila veljajo za vse uporabnike storitev mobilne telefonije znotraj meja Evropske unije, uvedba pa je bila samodejna, kar pomeni, da uporabnikom ni bilo treba storiti niÄ?esar. ÄŒe-
SADIKA PARADIŽNIK 1/1
VRTNA KOSILNICA
KOSA LAKS
ROBOTSKA KOSILNICA
đ&#x;”˛
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 19. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 20. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 21. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 22. maja
Z VAMI IN ZA VAS!
KONCENTRACIJE OZONA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 6. do 12. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
V tednu od 6. do 12. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
VS 51 E 199,99 â‚Ź
VILLYBOT 699,99 â‚Ź
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
pa ne sme biti daljĹĄi od 60 sekund oziroma od ene minute. Pri tem velja ĹĄe omeniti, da bodo ponudniki storitev mobilne telefonije ĹĄe vedno lahko zaraÄ?unavali v intervalih, ki bodo krajĹĄi od ene minute, a ta interval ne bo smel biti daljĹĄi od 60 sekund. Poleg omenjenih cen bodo ponudniki storitev mobilne telefonije seveda lahko ponujali tudi alternativne cene za klice, kratka sporoÄ?ila in dostop do svetovnega spleta v drĹžavah, ki niso Ä?lanice evropske unije.
SOBOTA, 18. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
2700 XCE 299,99 â‚Ź
MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
prav je odprava stroĹĄkov mobilnega gostovanja prinesla ĹĄtevilne ugodnosti, gostovanje ĹĄe vedno ostaja in je lahko precej drago. To ĹĄe posebej drĹži v primeru, ko se nahajamo v drugi drĹžavi Ä?lanici Evropske unije (na primer v Italiji) in kliÄ?emo nekoga, ki je prav tako lociran v drugi drĹžavi Evropske unije (na primer v NemÄ?iji). K sreÄ?i bodo kmalu tudi ti klici cenejĹĄi, saj so se predstavniki vseh drĹžav Ä?lanic Evropske unije Ĺže pred Ä?asom dogovorili o novi najviĹĄji dovoljeni ceni za med-
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 6. do 12. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 27
ANGLEĹ KI TEÄŒAJ
SPONZOR: EVANGELIJSKA KRĹ ÄŒANSKA CERKEV
od 17. 5. do 23. 5.
PRACTICALLY SPEAKING
ZAKAJ BI
PRIĹ LI?
ENGLISH
IzboljĹĄajte svojo angleĹĄÄŒino, tako osebno kot profesionalno. IzobraĹženi ameriĹĄki uÄ?itelji bodo uÄ?ili vse nivoje. DoĹživite pogovorno angleĹĄÄ?ino kot nikoli prej.
Odrasli 16+ 27. maj - 31. maj od 18.00 do 20.00 1. junij od 9.00 do 11.00 Mladinski center Velenje Cena: 30â‚Ź
PRIJAVITE SE NA SPLETNI STRANI: VELENJEKAMP.WIXSITE.COM/PSENGLISH
PRIJAVE: VELENJEKAMP.WIXSITE.COM/PSENGLISH
mali OGLASI RAZNO
PRIDELKI
JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOLO, moĹĄko, malo rabljeno in LG televizor, prodam. Gsm: 041 919 096.
KOĹ NJO SENA v Vinski Gori oddam, na povrĹĄini cca. 2 ha. Gsm: 041 439 499. SENO v kockah in silaĹžo v okroglih balah. Gsm: 051 388 874.
IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEMO mlajĹĄo osebo za pomoÄ? na domu starejĹĄi osebi 1x tedensko. Gsm: 040 981 470 IZGUBIL se je Ä?rnobeli muc iz KoĹželjskega 3 (Gorica) v Velenju. Prosim, Ä?e ga kdo opazi, naj sporoÄ?i na ĹĄt. 031 444 188 ali 03 57 40 753.
NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja. Gsm: 031 878 200
STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si
Upravna enota Velenje
POROKE
• •
SMRTI
•
•
•
Mayer kot samostojni odvetnik naselil v Ĺ oĹĄtanju; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan DolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ entilju pri Velenju; - 20. maja 1734 se je na Breznici pri Jesenicah rodil slovenski Ä?ebelar in slikar Anton JanĹĄa; napisal je razpravo o rojenju Ä?ebel, posmrtno pa je izĹĄla tudi njegova knjiga z naslovom Popolni nauk o Ä?ebelarstvu z njegovimi bakrorezi; cesarica Marija Terezija je celo ukazala, da morajo v Ä?ebelarskih ĹĄolah po vsej monarhiji uÄ?iti po JanĹĄevih naÄ?elih; generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov je v New Yorku na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan Ä?ebel; na ta dan bodo strokovnjaki, Ä?ebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena Ä?ebel in opraĹĄevalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja Ä?ebel, pomen Ä?ebel za celotno Ä?loveĹĄtvo ter pozivali h konkretnim ak-
KavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
tivnostim za njihovo ohranjanje; - 20. maja 1978 so v Ĺ martnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Pankraca SemeÄ?nika, za podpredsednika Antona Lovreca, Todorja DmitroviÄ?a pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvrĹĄnega sveta; - 22. maja 1981 so v nekdanji delovni organizaciji Vino Ĺ martno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico;
- 23. maja 1817 se je v Ĺ˝alcu rodil nekdanji velenjski Ĺžupan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi ĹĄtajerski provizoriÄ?ni deĹželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenĹĄÄ?ine kot poslovnega jezika; Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega Ĺživljenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju. đ&#x;”˛
Damijan KljajiÄ?
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86,4 m2, adaptirano l. 2010, 3/6 nad., dvigalo, EI v izdelavi. Cena: 96.000 ₏
SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
Ni objav.
Javornik Darinka, roj. 1958, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1 Marhat Marija, roj. 1947,
- 17. maja 2007 na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa odpre vrata nov nakupovalni center Supernova; v centru je sedem novih trgovin in gostinskih obratov, v njih pa je delo dobilo veÄ? kot 50 zaposlenih; - 18. maja, na "svetovni dan muzejevÂŤ, je bil leta 1994 Muzej Velenje s KavÄ?nikovo domaÄ?ijo v Zavodnjah nominiran za najboljĹĄi evropski muzej v letu 1993; - 19. maja leta 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan in Ä?astni meĹĄÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj Fran Mayer; druĹžina Frana Mayerja se je leta 1870 iz Sevnice preselila v Celje, kjer je njegov oÄ?e naslednje leto umrl; mati Henrietta, rojena Deutschmann, se je kmalu poroÄ?ila z inĹž. Mihaelom VoĹĄnjakom, po rodu iz Ĺ oĹĄtanja; leta 1898 se je Fran
NUDIM
GIBANJE prebivalstva
•
27
OBVEĹ ÄŒEVALEC
16. maja 2019
Prodaja, garaĹža, parkirno mesto: VELENJE, ASKERÄŒEVA, SONÄŒNI PARK, 13,4 m2, zgrajeno l. 1995, 1/1 nad. Cena: 10.000 â‚Ź.
Velenje, Cesta XIV divizije 17 SevÄ?nikar Roman, roj. 1959, Velenje, GubÄ?eva cesta 1 ÄŒavlović Dragan, roj. 1967, Velenje, Kersnikova cesta 1 TerbovĹĄek Alojz, roj. 1951, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ entvid pri Zavodnju 2 Bunderla Viljem, roj. 1936, Velenje, Ĺ peglova ulica 36
OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478,
Komunalno podjetje Velenje
deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
• • • • •
DeĹžurna
Ĺ TEVILKA
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
VETERINARSKA POSTAJA
Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE
080 80 34
Dame in gospodje, Radio Velenje.
BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA
w w w. k p - v e l e n j e . s i
Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
18. 5. 2019 in 19. 5. 2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.
107,8 MHz
ZAHVALA
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.
IVANKA VRABIČ
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91
24 ur na dan
www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
1929 – 2019
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane sveÄ?e in izraze soĹžalja. Hvala pogrebni sluĹžbi Usar, pevcem Kvarteta Oljka, duhovniku za opravljen obred in govorniku g. Kolarju. Hvala medicinskim sestram in negovalkam Doma za varstvo starejĹĄih Velenje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni
NaĹĄ Ä?as, 16. 5. 2019, barve: CMYK, stran 28
Pomlad v mestu
Na Pomladnem sejmu je TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje razdelilo 200 sadik pelargonij in tako obÄ?anke in obÄ?ane povabilo k sodelovanju v akciji Velenje, mesto cvetja. V tradicionalnem tekmovanju v urejenosti zunanjega bivalnega okolja lahko s svojimi predlogi sodelujejo obÄ?ani MOV in lastniki objektov v MOV. Komisija bo predloge sprejemala do konca junija. Svoje lokacije ali lokacije, ki so vam vĹĄeÄ?, lahko prijavite na spletni strani cvetje-velenje.si ali z dopisnico, ki jo najdete v KnjiĹžnici Velenje, TuristiÄ?no-informacijskem centru v vili Bianci ter v PUP cvetliÄ?arnah. Opozorite na lepo urejeno okolico individualne hiĹĄe, balkona, terase ali kmetije in ostalih objektov ter pokaĹžite, kako sami soustvarjate Velenje, mesto cvetja. Rezultate akcije bo komisija razglasila septembra.
Na letoĹĄnjem Pomladnem sejmu se je predstavilo okrog 70 ponudnikov – Pester kulturni, izobraĹževalni in druĹžabni program – ZaÄ?ela se je tradicionalna akcija Velenje, mesto cvetja Tina Felicijan
tematsko obarvan. Ker sta ĹĄla v Velenju razvoj mesta in urbanega kmetovanja z roko v roki in se danes razliÄ?ne oblike urbanega vrtnarjenja vse bolj spodbuja, je Pomladni sejem potekal v znamenju ocvetliÄ?enja mestnega okolja in samostojne pridelave sadja in zelenjave v mestu in neposredni okolici. Zato so organizatorji prodajno-razstavni sejem nadgradili z izobraĹževalnimi predavanji na temo urbanega
Velenje, 11. maj – Ko se Titov trg odene v pisane barve cvetja, vonjave diĹĄavnic, domaÄ?ih dobrot in obilico dobre volje, je oÄ?itno – zaÄ?el se je Pomladni sejem in prinesel pomlad v mesto. Tradicionalni sejem, ki ga v sodelovanju s ĹĄtevilnimi lokalnim in drugimi organizacijami prirejata Festival Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje, je tokrat bil
vrtnarjenja, ki so soÄ?asno s sejmom potekala v Galeriji Velenje. Tako so lahko obiskovalci Pomladnega sejma izbirali med sadikami balkonskega cvetja, sadnega in okrasnega drevja, zaÄ?imb in drugih diĹĄavnic, raznih zelenjadnic ter drugih uĹžitnih ali zgolj dekorativnih rastlin, ki ne
liÄ?ne razstave. Otroci so se lahko udeleĹžili ustvarjalnih delavnic. Vsem pa so pomladno dopoldne polepĹĄali glasbeni, plesni in folklorni nastopi. So bili obiskovalci zadovoljni s ponudbo? Zelo, so povedali vsi, ki smo jih ustavili. Pa tudi, da z veseljem negujejo roĹže tako na
PovpraĹĄevanja je bilo veliko.
Ponudba je bila prava paĹĄa za oÄ?i.
Obiskovalci brezplaÄ?nih strokovnih predavanj so lahko spoznali naÄ?ela homeopatije, permakulture, uporabe bio oglja, ekoloĹĄkega vrtnarjenja, samooskrbnih zelenjavnih vrtov, olla posod za vlaĹženje rastlinskih korenin in ĹĄe marsikaj za uspeĹĄno vrtiÄ?kanje nove dobe.
uspevajo le na podeĹželju, temveÄ? tudi v mestu. Na sejmu so naĹĄli praktiÄ?ne nasvete v zvezi s pripravo zemlje, uporabo gnojil, orodja in izbiro rastlin glede na lego, nego in ne nazadnje trende. Stojnice so poleg razliÄ?nih roÄ?nih izdelkov ponujale tudi slastne prigrizke in pridelke z domaÄ?ih vrtov. Predstavile so se razne lokalne organizacije in v kotiÄ?ke Titovega trga postavile raz-
Balkonsko cvetje je ĹĄe vedno najbolj priljubljeno v rdeÄ?ih in roĹžnatih barvah.
balkonih kot v okolici hiĹĄ. Mnogi tudi pridelujejo svojo zelenjavo. Tako se sprostijo, razgibajo in s ĹĄe veÄ?jim veseljem pojedo pridelke, saj spremljajo njihovo rast od semena do ploda. Bodo sodelovali v akciji Velenje, mesto cvetja? ÄŒe se bodo roĹže lepo razrasle in bodo njihovi balkoni in gredice resniÄ?no izstopale, so povedali.
ÄŒe dobro izberete, balkonskega cvetja ni tako teĹžko vzdrĹževati, pravi Barbara DolinĹĄek iz vrtnarije PUP. ÂťTreba je izbirati cvetje glede na lego. Na sonÄ?nih legah bomo morali veÄ? zalivati in veÄ? dognojevati, ker se hranila z zalivanjem izpirajo. ÄŒe izberete korita z vodno rezervo, bodo rastline nekaj Ä?asa zdrĹžale brez zalivanja. Tudi na senÄ?ni legi lahko imamo cvetoÄ?e roĹže, ki se lepo dopolnjujejo z zelenimi rastlinami. Zadnja leta so priljubljene bazilika, melisa, drobnjak, nizki paradiĹžniki. CvetoÄ?e-zeliĹĄÄ?ni balkoni so tako atraktivni kot praktiÄ?ni in pravi modni trend.ÂŤ
đ&#x;”˛
ÂťReĹĄimo Ĺživljenja: Spregovorimo!ÂŤ Tak je bil naslov letoĹĄnje teme svetovnega tedna prometne varnosti Organizacije zdruĹženih narodov, ki so ga obeleĹžili tudi v Velenju Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje, 7. maja – Med 6. in 12. majem pod okriljem Organizacije zdruĹženih narodov poteka Teden prometne varnosti. Po celem svetu so v teh dneh potekale preventivne aktivnosti s ciljem zmanjĹĄati ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev v prometu in z Ĺželjo po varni, dostopni in trajnostni mobilnosti za vse. K temu stremi tudi Mestna obÄ?ina Velenje, ki s tem namenom vse leto izvaja razliÄ?ne aktivnosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje je svetovni teden mobilnosti obeleĹžil s TehniÄ?nim dnem za devetoĹĄolce (ta je stalnica njihovega programa), okroglo mizo na temo Hitrost, na kateri so sodelo-
vali predstavniki Zavoda VOZIM ter soustvarjalci prometne varnosti v Velenju, preventivno prometno delavnico Še vedno vozim – vendar ne hodimÂŤ v kulturnem domu in po njej s praktiÄ?nim prikazom dela policistov, gasilcev in reĹĄevalcev na Titovem trgu. Na o k ro g l i mizi so predstavili primere dobrih praks, izpostavili potenTjaĹĄa TurnĹĄek, cialno kritiÄ?ne zavod Vozim: toÄ?ke v obÄ?ini, ÂťV Velenju smo sprejeli predlosliĹĄali veliko ge za izboljĹĄaprimerov dobrih nje varnosti na praks.ÂŤ teh toÄ?kah in se
Delavnica Še vedno vozim, vendar ne hodim, je potekala v kulturnem domu Velenje.
dogovorili o ukrepih. TjaĹĄa TurnĹĄek iz Zavoda VOZIM je bila navduĹĄena nad predstavitvijo, ukrepi, ki jih v mestni obÄ?ini Velenje izvajajo za varnost v prometu in trajnostno mobilnost: ÂťBrezplaÄ?en lokalni promet, brezplaÄ?na izposoja koles, merilniki hitrosti, dostopnost za invalide, priAneja Penat, jazni mamicam devetoĹĄolka: z otroĹĄkimi voÂťZamislila ziÄ?ki, obarvani sem se.ÂŤ prehodi za peĹĄce ‌ Predstavili so nam veliko primerov dobrih praks, ki jih bo Zavod VOZIM zagotovo predstavil ĹĄe drugim. Res velika pohvala Velenju,ÂŤ je dejala. Predsednik SPV MatjaĹž PeÄ?ovnik pa je ocenil, da je tehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce zelo pomemben: ÂťÄŒeprav imajo Ĺže veliko znanja o pro-
metni varnosti, ga lahko na njem pred vstopom v srednjo ĹĄolo ĹĄe dopolnijo. S tehniÄ?nim dnem v Velenju Ĺže vrsto let popestrimo osnovnoĹĄolski program ter seznanimo uÄ?ence s konkretnimi in uporabnimi napotki za ukrepanje ob prometni nesreÄ?i.ÂŤ S tem se je strinjala devetoĹĄolka iz OĹ Antona AĹĄkerca v Velenju Aneja Penat: ÂťOb pripovedovanju zgodbe paraplegika sem se zamislila nad tem, kako se lahko Ĺživljenje v trenutku spremeni. Na to bi morali pomisliti veÄ?krat.ÂŤ TehniÄ?ni dan je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje v sodelovanju z Zavodom VOZIM, Prometno policijo Celje, poklicnim jedrom Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje, DruĹĄtvom paraplegikov Jugozahodne Ĺ tajerske, Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje, Zdravstvenim domom in ZdravniĹĄkim druĹĄtvom Velenje. đ&#x;”˛
Hrabre misli za sladkorne bolnike Pravijo, da je Ä?lovek (lahko) sreÄ?en, dokler je zdrav. Kajti vsaka bolezen spremeni utrip Ĺživljenja. Se pa najmoÄ?nejĹĄi trudijo in se skuĹĄajo z razliÄ?nimi diagnozami spopasti oziroma se z njimi nauÄ?iti Ĺživeti. Podatki razkrivajo, da v Sloveniji Ĺživi preko 100 tisoÄ? ljudi, ki so jim zdravniki diagnosticirali sladkorno bolezen ali diabetes. DruĹĄtvo diabetikov Velenje, ki ĹĄteje okrog 500 Ä?lanov, se vestno trudi z ozaveĹĄÄ?anjem o prepoznavanju bolezni in z nasveti o Ĺživljenju z njo. Poleg ĹĄtevilnih predavanj in aktivnosti, ki jih izvajajo vse leto, se je predsednica Romana Praprotnik tokrat povezala z Markom HriberĹĄkom iz Frizerskega studia MH. ÂťV torek, 28. maja, pripravljamo ob 18. uri v domu kulture Velenje dogodek, ki smo ga poimenovali Misli hrabro,ÂŤ pripoveduje HriberĹĄek. ÂťKot Ĺže ime pove, Ĺželimo sporoÄ?iti, da sladkorna bolezen ne izbira. Vsakega lahko doleti. Zato je tudi prav, da smo vsi seznanjeni, kaj ta bolezen je in kako Ĺživeti z njo,ÂŤ je ĹĄe dodal in pojasnil, da so pred tremi leti tudi njemu pripisali diagnozo diabetesa. Marko se je discipliniral in se z njo nauÄ?il Ĺživeti tako, da trenutno ne potrebuje nobenih zdravil, kar ga je ĹĄe dodatno motiviralo k potrebi po ozaveĹĄÄ?anju ĹĄirĹĄe javnosti. ÂťSladkorna bolezen je za marsikoga ĹĄe vedno tabu. PrepriÄ?an pa sem, da se z znanjem o njej lahko znajdemo dovolj dobro, da znamo tudi v primeru, ko nas doleti, njene posledice bolje obvladovati,ÂŤ ĹĄe pravi HriberĹĄek. Na dogodku Misli hrabro bo tako osrednja nit dogajanja zanimiva predstavitev sladkorne bolezni, predstavitev izkuĹĄenj bolnikov, ki se z boleznijo sreÄ?ujejo, dogajanje pa bodo popestrili glasbeniki Alya, Maja ZaloĹžnik, Nino OĹĄlak ter Marko Mak s plesno ĹĄolo. Sredstva, zbrana od prodaje vstopnic, bo DruĹĄtvo diabetikov Velenje namenilo za blazine za preleĹžanine, ki bodo lajĹĄale Ĺživljenje ĹĄtevilnim sladkornim bolnikom. đ&#x;”˛
Mojca Ĺ truc