19 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/18 °C) moĹžen deĹž, v soboto (8/17 °C) in nedeljo (9/190 °C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. maja 2020â€

ĹĄtevilka 19 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Zavedajmo se, virus je ĹĄe med nami!

Mira ZakoĹĄek

Jubileje zaznamovali s polaganjem vencev Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica – Po Evropi so potekale slovesnosti ob velikem jubileju, 75. obletnici konca druge svetovne vojne, ki pa so bile zaradi ukrepov v zvezi s pandemijo korona­ virusa nekoliko drugaÄ?ne kot obiÄ?ajno. Tudi v TopolĹĄici, kjer je bil podpisan akt o kapi­

tulaciji nemĹĄke vojske v Jugovzhodni Evropi in kjer 9. maj praznujejo kot trojni praznik: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik, tokrat ni bilo mnoĹžiÄ?ne proslave. So pa v poÄ?astitev vseh treh praznikov poloĹžili vence pri spominski ploĹĄÄ?i zraven spominske sobe.

Enega od njih so poloĹžili Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, predsednica Krajevne skupnosti TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik in pod­ Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

VeÄ? na 13. strani. đ&#x;”˛

jĹĄ

Bo vlada pomagala delavcem Gorenja?

Foto: jkĹĄ

Velenje – Ena od toÄ?k, ki so jih na torkovi seji obravnavali velenjski svetniki, je bila namenjena tudi Gorenju oziroma njegovemu matiÄ?nemu podjetju Hisense in njegovi nameri, da odpusti ĹĄtevilne zaposlene, saj je zaradi koronakrize moÄ?­ no padla prodaja izdelkov tega podjetja. Velenjski mestni svetniki so pozvali vlado, da stori vse, kar je v njeni pristojnosti, in se aktivno vkljuÄ?i v reĹĄevanje vpraĹĄanja preseĹžnih delavcev Gorenja.

VeÄ? na 3. strani. đ&#x;”˛

Ĺ˝ivljenje se vse hitreje vraÄ?a na nam bolj znana pota, se pa ob tem zdi, da smo po neprijetni preizkuĹĄnji pri vsem skupaj precej neuÄ?akani, da nam je kar Âťmalo padlo dolÂŤ, da pozabljamo, da virus ĹĄe vedno Ĺživi med nami in da je treba ukrepe ĹĄe naprej spoĹĄtovati. Predvsem pa, da bomo morali naĹĄe ĹĄtevilne Ĺživljenjske navade spremeniti in da dejansko vsaj ĹĄe nekaj Ä?asa niÄ? ne bo, kot je bilo.

Moram priznati, da sem bila v zadnjem tednu veÄ?krat zelo preseneÄ?ena, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Zelo pozitivno so me presenetili gostinci in njihovi obiskovalci, saj so se skuĹĄali zgledno drĹžati ÂťpravilÂŤ. Na drugi strani pa sem opazovala otroke – recimo v Ĺ aleku ali na Stantetovi ulici, kjer so se res vrnili v prejĹĄnje obdobje. Neizmerno so uĹživali, a kaj, ko so se brez vsakrĹĄnih zadrĹžkov druĹžili v res zelo velikih skupinah. Pa sem potem posluĹĄala mamici, ki sta le majali z glavami, in se tudi zato sami ĹĄe nista odloÄ?ili, da bi svoje otroke nekontrolirano spuĹĄÄ?ali v druĹžbo. Ob tem pa sta se spraĹĄevali: ÂťKaj nam vse skupaj koristi, Ä?e se bodo tudi naĹĄi otroci prihodnji teden z vsemi, ki krĹĄijo pravila, druĹžili v ĹĄolah in vrtcih?ÂŤ Po vsem, kar smo doĹživeli v zadnjih dveh mesecih, in po vseh odrekanjih tudi v ekonomskem smislu (kar bomo oÄ?itno Ä?utili ĹĄe zelo dolgo, ĹĄtevilni tudi z izgubo delovnih mest ali niĹžjimi zasluĹžki), bi bilo vsekakor prav, da se Ä?im hitreje resniÄ?no ÂťnauÄ?imo ĹživetiÂŤ z virusom tako, da se ga ubranimo. Slovencem je to do zdaj dobro uspelo, saj smo bili pri prepreÄ?evanju pandemije med najuspeĹĄnejĹĄimi in zato nismo na lastni koĹži tako zelo Ä?utili grozot, ki jih je virus povzroÄ?al drugje po svetu, tudi po najbolj razvitih evropskih drĹžavah in ZDA. Prebivalci Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline smo se sploh dobro drĹžali, v Velenju je bilo do tega ponedeljka zaznanih zgolj pet okuĹžb, je pa res, da je bila edina slovenska 11. maja, ugotovljena prav v Velenju. To pa je znak, da je virus tudi med nami in da je v Sloveniji gotovo ĹĄe veliko ĹžariĹĄÄ?. ÄŒe ob tem pomislim, da je pevec v cerkevenem pevskem zboru v ZDA okuĹžil dvainpetdeset Ä?lanov zbora ali da je zaradi pljunka razjarjenega kupca umrla blagajniÄ?arka v Londonu, vem, da je potrebno prisluhniti znanstvenikom – ne twit vsevedneĹžem. Ĺ e naprej je torej potrebna pozornost na vsakem koraku. UspeĹĄni pa smo lahko samo, Ä?e se tega zaveda in tako tudi Ĺživi vsak od nas.

mz

đ&#x;”˛

Zbirajo informacije in pripravljajo uÄ?ilnice V ponedeljek bodo tudi velenjske ĹĄole ponovno sprejele uÄ?ence prve triade in devetoĹĄolce Tina Felicijan

Velenje – Sicer slovenske ĹĄole ĹĄe priÄ?akujejo dodatna navodi­ la in protokole Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, Zavoda za ĹĄolstvo in Nacional­ nega inĹĄtituta za javno zdravje v zvezi s potekom pouka in preĹživ­ ljanjem Ä?asa v ĹĄolah v izrednih razmerah. Na prva navodila so se namreÄ? pedagogi odzvali z obilico dvomov in vpraĹĄanj. Ker se bo pouk zaÄ?el Ĺže v ponedeljek, pa se morajo ĹĄole kar najbolje pripraviti same po svojih zmoŞ­ nostih.

Kako o zaÄ?etku pouka razmiĹĄl­ jajo na velenjskih osnovnih ĹĄo­

lah in kako so se lotili priprav, je povedala vodja kolegija rav­ nateljev Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti, ravnateljica OĹ Livada: ÂťTrenutno zbiramo informacije, koliko uÄ?encev se namerava v ponedeljek vrniti v ĹĄolo in koliko jih bo zaradi zdravstvenih razlo­ gov ostalo doma, prav tako pa oblikujemo kadrovsko zasedbo in zbiramo informacije, koliko uÄ?iteljev se v ponedeljek zaradi osebnih okoliĹĄÄ?in ĹĄe ne bo vrnilo na delo. Nato moramo na osnovi teh informacij oblikovati skupine v skladu s priporoÄ?ili – najveÄ? 10 otrok v razredih prvega triletja in najveÄ? 15 v devetih razredih.

Pripraviti moramo talne oznaÄ?­

be v razredih, razporeditev miz, skratka upoĹĄtevati vse potrebne protokole, da bomo poskrbeli za osnovno zaĹĄÄ?ito in varnost tako zaposlenih kot uÄ?encev.ÂŤ Dodala je, da se bodo pedagogi po naj­ boljĹĄih moÄ?eh trudili zagotavljati primerno razdaljo med uÄ?enci, kar bo zahtevno in v vsakem tre­ nutku ne bodo mogli prepreÄ?iti neposrednih stikov. ÂťRaÄ?unamo na to, da so otroci osveĹĄÄ?eni Ĺže od starĹĄev in bodo znali ravnati kar se da odgovorno. Sicer pa bo to za uÄ?itelje precejĹĄen pritisk predvsem zaradi strahu, da se okuĹžba ne bi zaÄ?ela ĹĄiriti v dolo­ Ä?eni skupini. Dvomi se pojavljajo tudi zato, ker bodo uÄ?enci pod

strogim nadzorom le v ĹĄolah, na poti v ĹĄolo in domov pa ne,ÂŤ je ĹĄe povedala.

UÄ?enci vsakega razreda se bodo zaradi ĹĄtevilÄ?nosti razredov razdelili na dve skupini. TeĹžave z oblikovanjem skupin in zagotavl­ janjem prostora predvidevajo le na nekaterih podruĹžniÄ?nih ĹĄolah.

Otroci bodo imeli zagotovljeno prehrano, ki jo bodo na ĹĄolah pripravljali le za uÄ?ence pri po­ uku, ne pa tudi za zunanje odje­ malce. Prevoze v ĹĄole bo orga­ nizirala Mestna obÄ?ina Velenje, poskrbela pa bo tudi za zaĹĄÄ?itno opremo. đ&#x;”˛

Bo Rudar ostal v prvi ligi?

Velenje – IzvrĹĄni odbor NZS se je odloÄ?il za nadaljevanje sezone v prvi ligi Telekom Slovenije in pokalu Slovenije, Ä?e bodo razmere v drĹžavi to dopuĹĄÄ?ale. Obenem so se dogovorili za konÄ?anje tekmo­ vanja v 2. SNL in 1. SĹ˝NL. Klubi so Ĺže zaÄ?eli priprave. Velenjski Rudar je trenutno na zadnjem mestu. Bo zmogel ohraniti prvoligaĹĄki đ&#x;”˛ vos status? VeÄ? na strani 17. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. maja 2020

NajveÄ?je posledice predvsem v Ĺživljenju druĹĄtev V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ä?as epidemije izkoristili za pripravo dokumentacije, ureditev administracije itd. – NaÄ?rtovane aktivnosti vlaganj za zdaj potekajo nemoteno Tatjana PodgorĹĄek

Epidemija ozitoma ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄiritve novega koronavirusa so tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺživljenje na terenu upoÄ?asnili, ne pa ustavili. Ĺ estÄ?lanska obÄ?inska uprava (skupaj s tamkajĹĄnjim Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem) je delala pravzaprav nemoteno. Delo od doma ta Ä?as opravlja le ena zaposlena. KopuĹĄar ugotavlja, da so se obÄ?ani ukrepov, ki so jih vzeli resno ter jih tudi spoĹĄtovali, navadili, z njihovim sproĹĄÄ?anjem pa se Ĺživljenje poÄ?asi normalizira in umirja. ÂťRazpoloĹženje med

obÄ?ani je dobro, stvari gredo na bolje, smo optimisti. OpaĹžam, da so ljudje v nekem smislu potrebovali premor. PridruĹžujem se tistim, ki menijo, da lahko iz krize izluĹĄÄ?imo tudi kaj dobrega.ÂŤ

VeÄ?ina prireditev bo najbrĹž odpovedana

Po mnenju sogovornika zaradi epidemije za zdaj na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake beleĹžijo najveÄ?je posledice v druĹžabnem Ĺživljenju, za katerega skrbijo tamkajĹĄnja druĹĄtva, klubi. Ni proslav, prireditev in teĹžko je napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnje. ÄŒez poletje bodo najbrĹž odpovedane

vse veÄ?je in manjĹĄe prireditve, razmiĹĄlja KopuĹĄar, Âťsaj organizatorji priÄ?akujejo dokaj ostre ukrepe in pogoje za njihovo izvedbo, v kar pa kot prostovoljci ne bodo ugriznili.ÂŤ Ĺ e najbolj v dvomih, kaj storiti, so Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva PaĹĄka vas.

DruĹĄtvo namreÄ? letos praznuje 100-letnico delovanja. Jubilej so nameravali zaznamovati z veÄ? dogodki in prevzemom nove gasilske cisterne.

Aktivni ves Ä?as

Na obÄ?inski upravi so vse od zaÄ?etka epidemije ves Ä?as aktiv-

ni, zagotavlja. V tem obdobju so veliko postorili v dokumentaciji, administraciji ‌ ÂťNaÄ?rt, ki smo si ga doloÄ?ili za letos, za zdaj izvajamo nemoteno in kaĹže, da ga bomo v celoti uresniÄ?ili. ÄŒe bomo uspeĹĄni na razpisih (po nekaterih informacijah naj bi bili), bomo postorili ĹĄe veÄ?, kot smo se dogovorili na zaÄ?etku leta. V tem trenutku je izgradnja nadomestne ceste za ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda v Slatini v polnem zamahu, razpis za izgradnjo kanalizacije v vaĹĄki skupnosti Mali Vrh je konÄ?an, podpis pogodbe za uvedbo v delo priÄ?akujemo

prihodnji mesec. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za razĹĄiritev vrtca, Ä?akamo na rezultate razpisa za projekt zamenjave umetne trave na igriĹĄÄ?u pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli. Poleg tega smo v fazi izbora izvajalca za preureditev prostorov bivĹĄega bifeja. Na-

Glavarine veÄ? za 100 tisoÄ? evrov

LOKALNE novice

V celjski bolniĹĄnici ni veÄ? bolnikov s covid-19 Celje – V celjski bolniĹĄnici od nedelje nimajo veÄ? hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Te bolnike bodo v skladu s protokolom odslej zdravili v ostalih covid bolniĹĄnicah. Od 24. marca, ko so na zdravljenje sprejeli prvega bolnika, pa do 8. maja so zdravili 54 bolnikov s covidom-19, od tega 28 Ĺžensk in 26 moĹĄkih, so pojasnili v bolniĹĄnici. Za novim koronavirusom je v celjski bolniĹĄnici umrlo 14 bolnikov, med njimi je bilo 10 Ĺžensk in ĹĄtirje moĹĄki.

Župan Janko Kopuťar: Dela pri izgradnji nadomestne ceste za ukinitev Şelezniťkega prehoda v Slatini so v polnem zamahu.

Slovenci smo oÄ?itno vse manj zaskrbljeni

UNI 3 odprla vrata Velenje – Po skoraj dvomeseÄ?nem premoru so na sedeĹžu Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje na Efenkovi znova odprli vrata. Uradne ure bodo kot do sedaj ob torkih in sredah, vendar nekoliko skrajĹĄane, in sicer od 9. do 11. ure.

Sodelavki Mateja in Manja sta poskrbeli, da sta pisarni dezinfekcijsko oÄ?iĹĄÄ?eni. UpoĹĄtevajoÄ? varnostne ukrepe (maska, razkuĹževanje rok in varnostna razdalja min. 1,5 m) je moĹžno za veliko mizo posaditi 7 oseb. V malo pisarno, kjer sta sodelavki, pa naj bi ĹĄtudentje vstopali posamezno.

KroĹžki z manjĹĄim ĹĄtevilom udeleĹžencev (ElektriÄ?ne klaviature, brenkala, citre ) ter Fotografi, SLO ljudske vezenine, UÄ?inkovita raba pametnega telefona ‌ lahko tako z reorganizacijo dela in soglasjem veÄ?ine ĹĄtudentov v skupini izpeljejo izobraĹževalni program do konca.

Po konÄ?ani uri morajo ĹĄtudentje pospraviti prostor tako, kot so ga naĹĄli, ter dezinfekcijsko oÄ?istili mizo za naslednjo skupino.

Nov delovni Ä?as zbirnega centra Velenje, 7. maja – Zbirni center Velenje je za fiziÄ?ne osebe znova odprt od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro, dan pred praznikom pa bo zbirni center odprt med 8. in 14. uro.

Vstop v zbirni center je moĹžen z osebnim dokumentom in poloĹžnico PUP-Saubermacher, ki jo je potrebno prisloniti na stekleno povrĹĄino kontejnerja vhodne kontrole, da lahko zaposleni z optiÄ?no napravo prebere kodo plaÄ?nika. Pri oddaji plaÄ?ljivih odpadkov (npr. gradbenih odpadkov) je potrebno podpisati tehtalni list.

Zbirni mesti v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki sta za zdaj ĹĄe zaprti. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

KopuĹĄar je izrazil zadovoljstvo, ker je vlada RS izpolnila pred korona krizo dano obljubo o viĹĄji glavarini. ObÄ?inskemu proraÄ?unu ÂťprinaĹĄaÂŤ 100 tisoÄ? evrov, ki jih bodo – zagotavlja sogovornik – pametno porabili. ÂťSicer nimamo teĹžav z likvidnostjo, ne vemo pa, kakĹĄne bodo posledice pandemije. Zelo preudarno in odgovorno smo nabavili nekaj zaĹĄÄ?itne opreme, vendar ti stroĹĄki niso veliki in jih obvladujemo.

Imamo pa v hiĹĄi Ĺže nekaj zahtevkov predvsem v predĹĄolski dejavnosti, ki so neprimerno viĹĄji od naÄ?rtovanih. Za to priÄ?akujemo povraÄ?ilo razlike od drĹžave, od katere prav tako priÄ?akujemo, da se bo lotila nadaljevanja obnove v ujmi poĹĄkodovane infrastrukture in bo za te namene objavila razpise za pridobitev sredstev,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Slovenci smo oÄ?itno vse manj zaskrbljeni zaradi novega korona virusa, kar se kaĹže v vsakdanjem Ĺživljenju, to pa potrjuje tudi zadnja vseslovenska raziskava, ki jo od zaÄ?etka epidemije izvaja agencija Aragon. Zaskrbljenost je bila najveÄ?ja v zadnjem tednu marca, ko je bilo nad dogajanjem zaskrbljenih 51 odstotkov ljudi, v tretjem tednu aprila pa je korona virus skrbel ĹĄe samo 32 odstotkov ljudi.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Ä?rtujemo aktivnosti na cestnem podroÄ?ju. V naĹĄi zdravstveni postaji so v tem Ä?asu potekala veÄ?ja obnovitveno-vzdrĹževalna dela, v teh dneh nameĹĄÄ?ajo novo opremo,ÂŤ ĹĄe naĹĄteva KopuĹĄar in dodaja, Âťprihodnji teden odpirata vrata osnovna ĹĄola in vrtec. Pri tem pa priÄ?akujemo nekaj teĹžav za zagon dejavnosti v predvidenem obsegu.ÂŤ

mz

Marsikje nesreÄ?a res ne pride sama Za resnico na kolo – Usoda Drevesnega parka – V Ĺ˝alcu so dvignili pipe – ZreÄ?e: Banke ne damo!

Spet smo malo na boljĹĄem! Ni se nam treba veÄ? druĹžiti le z druĹžino, lahko se tudi s kolegi. Tudi v gostilnah. Za mnoge je to tako pomembno, da so celo pripravljeni vzklikniti: ÂťRundo plaÄ?am!ÂŤ Slovenci smo paÄ? radi v ĹĄirĹĄi druĹžbi, Ä?e je to ĹĄe v druĹžbi kakĹĄne pijaÄ?e, je ĹĄe bolje. Res smo malo bolj svobodni, a preveÄ? svobode si vendarle ne smemo privoĹĄÄ?iti; da ne bomo spet ob njo. Saj ste sliĹĄali: Slovenci smo slabo prekuĹženi. In Ä?e smo jo v prvem valu kar poceni odnesli, bi lahko v morebitnem drugem plaÄ?ali viĹĄjo ceno. Zato bi mnogi ÂťvernoÂŤ rekli: ÂťNaj gre ta kelih mimo nas.ÂŤ Usihanje prvega koronavala je Ĺže tudi Ä?as za obraÄ?unavanje o tem, kdo ni storil dovolj in pravoÄ?asno, da se ne bi zgodilo, kar se je. Za ÂťresnicoÂŤ se precej vrtijo mnogi jeziki. Eni delijo visokoleteÄ?e besede, drugi nizke udarce. In Ĺželijo nabirati politiÄ?ne toÄ?ke. ÄŒisto po naĹĄe! Pa Ä?eprav takĹĄna korona politika zadev pri nas ne bo reĹĄila.

Korona virus je marsikaj ustavil, nekaj tudi ÂťzavrtelÂŤ. Zaradi (politiÄ?nega) dogajanja v zvezi s KV se je zavedlo veliko ljudi in protestno sedlo na kolesa. Najbolj mnoĹžiÄ?no v Ljubljani, nekaj tudi v Celju. V Celju pa se ÂťvrtiÂŤ ali se bo vrtelo ĹĄe kaj drugega. Pisali smo Ĺže, da konÄ?ujejo kroĹžiĹĄÄ?e Glazija, ob tem so bolj na tihem uredili ĹĄe ÂťmontaĹžnoÂŤ kroĹžiĹĄÄ?e na Trnoveljski cesti; novo kroĹžiĹĄÄ?e nastaja tudi v Ĺ marjeti, kjer so prejĹĄnji teden zaÄ?eli asfaltirati drĹžavno cesto, ki jo skupaj financirata drĹžava in celjska obÄ?ina. Asfaltirali jo bodo v dveh delih, zaradi teh del nastajajo na tej zelo prometni cesti veliki zastoji. Celotna naloĹžba tega sicer drĹžavnega cestnega odseka velja skupaj 2,2 milijona, ker bodo uredili tudi nekaj drugih del, ki bodo reĹĄevali dosedanje teĹžave krajanov na tem obmoÄ?ju, bo 30 odstotkov celotne vrednosti prispevala Mestna obÄ?ina Celje. NaÄ?rtov za ureditev kroĹžiĹĄÄ? pa je v Celju ĹĄe kar nekaj. Tako so Ĺže zaÄ?eli graditi tudi kroĹžiĹĄÄ?e na Cesti na OstroĹžno, kjer se bo na to cesto prikljuÄ?ila nova severna vezna cesta, ki jo nekaj Ä?asa Ĺže tudi gradijo. Ta cesta ni pomembna le zato, ker bo severni del Celja mimo srediĹĄÄ?a mesta povezala z juĹžnim (Hudinjo z Novo vasjo), tudi zato, ker v DeÄ?kovem naselju nastaja novo veliko stanovanjsko naselje.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Nove ceste in novih stanovanj se v Celju seveda vsi veselijo, manj zadovoljni so nekateri zaradi ÂťpropadajoÄ?ihÂŤ posegov v celjski drevesni park v Medlogu blizu vrtnarije. Park je na udaru Ĺže kar nekaj Ä?asa, saj naj bi obÄ?ina od njega dvignila roke, mar tudi ni sedanjemu najemniku zemljiĹĄÄ?a, tako da se zdi, da nad njim bdi le ĹĄe peĹĄÄ?ica zanesenjakov. Bojijo se tudi postavitve oziroma gradnje protipoplavnega nasipa, ki bi (bo) park presekal na pol in ga poglobil, notranje obmoÄ?je pa bo izvzeto iz obmoÄ?ja poplavne nevarnosti. S tem pa naj bi bilo po mnenju zagovornikov parka tarÄ?a ÂťnaloĹžbenikovÂŤ, da pride do spremembe namembnosti ter postane zazidljivo obmoÄ?je. ÄŒe bi se vsa procedura razpletla po tem ÂťprotiparkovnemÂŤ scenariju, bi bilo s tem posebnim drevesnim parkom res konec, menijo zagovorniki parka. Ĺ˝alÄ?ani pa so le doÄ?akali svoj veliki dan – Ä?eprav v veliko manjĹĄi obliki, kot so naÄ?rtovali. V soboto so konÄ?no odprli letoĹĄnjo sezono na njihovi Fontani piv. Vendar letos ne tako, ko so Ĺželeli, ampak kot jim diktira KV. Tako morajo tudi tu obiskovalci spoĹĄtovati medsebojno razdaljo in nekatera druga doloÄ?ila. Za laĹžjo ÂťorientacijoÂŤ so organizatorji obeleĹžili Âťvarno potÂŤ. Zaradi stroĹžjega reĹžima je bil v soboto obisk manjĹĄi kot obiÄ?ajno v pretekli letih. Organizatorji upajo, da bo postopoma vse veÄ?ji. Med letoĹĄnjimi novostmi je moĹžnost, da si ljubitelji piva v vrÄ?ek, katerega Ä?ip je bil aktiviran tisti dan, ĹĄe dodatno natoÄ?ijo pivo in jim tako ni vedno treba kupiti novega vrÄ?ka, ampak plaÄ?ajo le dotoÄ?eno pivo. Za letoĹĄnjo sezono so sicer pripravili ĹĄe veÄ? novosti, kako veliko jim jih bo KV dovolil uresniÄ?iti, bo pokazal Ä?as.

Pa ĹĄe to: v ZreÄ?ah so odloÄ?ni – banke ne damo! Ko so nekateri mislili, da bo Abanka zaprla le kakĹĄne manjĹĄe poslovalnice, je na spisku pristala tudi poslovalnica v ZreÄ?ah. ÄŒeprav je to pomemben industrijski in turistiÄ?ni center. A tako na obÄ?ini kot obÄ?ani so odloÄ?ni, da jo je treba zadrĹžati. Ti Ĺže tudi podpisujejo peticijo proti zapiranju. Marca so z banke obÄ?ino sicer obvestili, da bodo poslovalnico zaradi korona virusa zaÄ?asno zaprli, nedavno pa je sledil ĹĄok: da poslovalnico s 1. junijem za stalno zapirajo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

SEJA SVETA MOV

14. maja 2020

Velenjski svetniki pozvali vlado, da pomaga Svetniki so se zavzeli za uresniÄ?itev danih pobud novega lastnika ob prevzemu Gorenja in ob tem poudarili, da so svoj del obljub za izgradnjo nove tovarne televizorjev, izpolnili – Od vodstva Hisense Gorenje priÄ?akujejo zamrznitev odpuĹĄÄ?anja in se upajo na reĹĄitve za ohranitev delovnih mest Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. maja – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se prviÄ? po nastopu korona krize sestali v obÄ?inski dvorani in zasedali v Ĺživo, seveda ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov. V uvodu so namenili pozornost Gorenju oziroma njegovemu matiÄ?nemu podjetju Hisense in njuni nameri, da odpusti ĹĄtevilne zaposlene, saj je zaradi koronakrize moÄ?no padla prodaja izdelkov tega podjetja. Vlado so svetniki pozvali, da stori vse, kar je v njeni pristojnosti, in se aktivno vkljuÄ?i v reĹĄevanje vpraĹĄanja preseĹžnih delavcev Gorenja. To sta na obisku v Velenju in Gorenju pred dnevi obljubila tudi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek in za delo, druĹžino, socialo in enake moĹžnosti Janez Cigler Kralj.

Poudarili so, da je lokalna skupnost vse, odkar je podjetje prevzel novi lastnik Hisense, spremljala aktivnosti v njem in skuĹĄala vzpostavljati dialog z vodstvom podjetja in zaposlenimi. Na osnovi namere o izgradnji nove tovarne so jim pomagali z zniĹžanjem komunalnega prispevka, sprejetjem prostorskega akta in izdajo pozitivnega mnenja k naloĹžbi. Ĺ˝e konec leta so odloÄ?no nasprotovali odloÄ?itvi o selitvi dela uprave Gorenja v Ljubljano.

Takrat je glavni direktor Chao Liu zatrjeval, da se zaradi tega ĹĄtevilo delovnih mest v Velenju ne bo bistveno zmanjĹĄalo. ÂťZadnji dve leti se razmere zelo zaostrujejo, prihaja do odpuĹĄÄ?anj, negotovost in strah med zaposlenimi sta vsak dan veÄ?ja,ÂŤ so poudarili.

Izrazili so tudi priÄ?akovanje, da bo vodstvo Hisense Gorenje vse aktivnosti v zvezi z odpuĹĄÄ?anjem delavcev zamrznilo in poskusilo najti reĹĄitve, ki bodo ohranile delovna mesta. Prav tako priÄ?akujejo, da poÄ?akajo na protikrizne vladne ukrepe, saj je v obravnavi Ĺže tretji paket pomoÄ?i, ki bi ga lahko uporabilo tudi Gorenje.

PodĹžupan obÄ?ine Velenje Peter Dermol je poudaril, da je za Ve-

lenje pomembno vsako delovno mesto, saj je proces ustvarjanja novih delovnih mest dolgotrajen.

Od drĹžave tudi priÄ?akuje, da v Ĺ aleĹĄko regijo pripelje ĹĄe kakĹĄnega veÄ?jega investitorja, ki bi odprl veÄ?je ĹĄtevilo delovnih mest, saj so pred dolino velike in nujne spremembe, ki jih bo zahtevala nadaljnja ekoloĹĄka usmerjenost drĹžave.

PodĹžupan Peter Dermol je tudi ocenil, da je velenjska obÄ?ina izpolnila svoj del obljub do Hisense Gorenja z zniĹžanjem komunalnega prispevka in sprejemom

premierja Janeza JanĹĄo in zunanjega ministra AnĹžeta Logarja.

Poleg tega pa so skupaj z GZS, OZS in SKEI naslovili dopis na predsednika Janeza JanĹĄo v zvezi z razvojem Ĺ aleĹĄke doline v prihodnje in iskanjem ustreznih reĹĄitev. Odziv predsednika vlade Janeza JanĹĄe na skupni dopis je bil pozitiven.

Na seji so sprejeli sklepe v podporo zaposlenim v Gorenju. Poudarili so, da so v celoti izpolnili svoje obljube, da bi Hisense Gorenje lahko udejanjilo naÄ?rtovano naloĹžbo v izgradnjo

Zasedali so v Ĺživo ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov. Foto: jkĹĄ

Odpustili naj bi 828 delavcev

V slovenskem delu skupine Hisense Europe naj bi odpustili 828 od skupaj 5580 delavcev.

V podjetju Gorenje naj bi bilo tako preseĹžnih 544, v podjetju Hisense Gorenje Europe 155, v podjetju IPC 84 in v podjetju Gorenje Gostinstvo 45 delavcev. V podjetju poudarjajo, da bodo skuĹĄali izpeljati postopke odpuĹĄÄ?anja tako, da bodo Ä?im manj boleÄ?i, jih bodo pa skuĹĄali ĹĄe zmanjĹĄati. Pri tem raÄ?unajo tudi na izpolnitev obljub, ki jih je v zvezi s tem dal minister PoÄ?ivalĹĄek. prostorskega akta s pozitivnim mnenjem h gradnji nove tovarne televizijskih aparatov. ObÄ?ina je dala pobudo, da se izkoristijo za reĹĄevanje tega vpraĹĄanja tudi diplomatske poti. Med drugim so pisali predsedniku drĹžave Borutu Pahorju, s katerim so o tem Ĺže opravili dva pogovora.

Pahor je s pobudo seznanil tudi

televizorjev in tako ne le ohranilo, ampak v Velenju ĹĄe poveÄ?alo ĹĄtevilo delovnih mest, saj je prav vsako izjemnega pomena, proces ustvarjanja novih pa precej dolgotrajen.

Lani so dobro gospodarili Potrdili Odlok o zakljuÄ?nem raÄ?unu proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje

Tako kot Ĺže nekaj let lahko tudi za proraÄ?unsko poslovanje v lanskem letu v Mestni obÄ?ini Velenje reÄ?ejo, da je bilo uspe-

ĹĄno. Prihodke so realizirali v viĹĄini 43.219.468 evrov, odhodke pa v viĹĄini 43.309.524 evrov. Za financiranje projektov je obÄ?ina v letu 2019 pridobila 2,517 milijona evrov sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una, iz drĹžavnega proraÄ?una iz sredstev proraÄ?una EU in od drugih evropskih institucij ter donacij. Za izvedbo naloĹžb v viĹĄini 13,8 milijona evrov se je Mestna obÄ?ina Velenje zadolĹžila za 2,449 milijona evrov, leta 2019 pa so odplaÄ?ali kredite v viĹĄini 2,224 milijona evrov. Za socialno koĹĄarico – financiranje nekaterih zakonsko neobveznih oblik pomoÄ?i obÄ?ankam in obÄ?anom – so namenili 843 tisoÄ? evrov.

Prihodki so bili realizirani v 87-odstotni viĹĄini, odhodki pa v 79-odstotni viĹĄini. To pa zato,

Prihodke so realizirali v viĹĄini 43.219.468 evrov, odhodke pa v viĹĄini 43.309.524 evrov. Za financiranje projektov je obÄ?ina v letu 2019 pridobila 2,517 milijona evrov sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una, iz drĹžavnega proraÄ?una iz sredstev proraÄ?una EU in od drugih evropskih institucij ter donacij. Za socialno koĹĄarico – financiranje nekaterih zakonsko neobveznih oblik pomoÄ?i naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom so namenili 843 tisoÄ? evrov.

Dopolnili svete zavodov Predsednik Komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja Bojan Ĺ karja je na torkovi seji Mestne obbÄ?ine Velenje predstavil predloge sklepov o imenovanjih Ä?lanov v Svet zavoda OĹ Antona AĹĄkerca Velenje (Suzana KavaĹĄ, Zdravka Vasiljević Rudonić, Andreja Centrih Erjavec), v Svet zavoda OĹ Livada Velenje (Tanja TomaĹžiÄ?, Vladimira Tisnikar, Brigita Mavec), v Svet zavoda OĹ Gorica Velenje (Biljana Ĺ karja, Neca Dermol, Mojca GradiĹĄnik Hrustel), v Svet zavoda OĹ Ĺ alek (Aleksandra Vasiljević, Branko Smagaj), v Svet zavoda OĹ Mihe Pintarja Toleda Velenje (TjaĹĄa Oderlap, Ciril Ĺ pital, Mira Tepej), v Svet zavoda OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje (Denis Ĺ temberger, Andreja Krejan), v Svet zavoda Vrtec Velenje (Ranko Rudonić, Olga Peciga, Tamara Berger), v Svet zavoda Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski Velenje (Silvija BaĹĄnec, Maja Hribar, Milena PeÄ?ovnik), v Svet Doma za varstvo odraslih Velenje (Darja Ĺ traus), v upravo Ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija (NataĹĄa KoĹĄtomaj, Karmen Grabant, Biljana Ĺ karja), v Odbor za okolje in prostor (Brigita Tretjak) in v Svet zavoda Lekarna Velenje (Suzana KavaĹĄ). Svetniki so predloge potrdili. đ&#x;”˛

mz

ker so nekatere za lani naÄ?rtovane naloĹžbe zaradi poÄ?asnejĹĄega sproĹĄÄ?anja drĹžavnega in evropskega denarja prenesli v letoĹĄnje leto. Konec leta so imeli na Ĺžiro raÄ?unu 4.981.982 evrov.

NajveÄ? prihodkov iz dohodnine

NajveÄ? prihodkov in prejemkov so prejeli iz postavke dohodnine (40Â %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (17,9Â %), najemnine za komunalno infrastrukturo (11,3Â %), zadolĹževanja za izvrĹĄevanje proraÄ?una za investicije (5,7Â %), najemnin stanovanj (3,2Â %), sofinanciranja projekta CTN Prireditveni oder in prostor (2,4Â %), prodaje zemljiĹĄÄ? (2,4Â %) in najemnin za zemljiĹĄÄ?a (2Â %).

NajveÄ? za vrtce

NajveÄ? odhodkov in izdatkov je bilo porabljenih za delovanje in vzdrĹževanje vrtcev (12,1Â %), za administracijo obÄ?inske uprave (delovanje in dejavnosti obÄ?inske uprave in skupnih obÄ?inskih organov), razpolaganje in upravljanje obÄ?inskega premoĹženja, tekoÄ?e in vzdrĹževanje vlaganje v opremo in prostore, nakup opreme in izvajanje programov (9,2Â %), za programe ĹĄporta (6,6Â %), vzdrĹževanje in gradnjo obÄ?inskih cest (5,8Â %), plaÄ?ilo obveznosti iz postavke financiranja izvrĹĄevanja proraÄ?una (5,2Â %), za spodbujanje stanovanjske gradnje (4,2Â %), oskrbo s toplotno energijo (3,7Â %), druge programe v kulturi (3,4Â %), oskrbo z vodo (3,3Â %) in za urejanje cestnega prometa (3,3Â %).

NajveÄ?ja vlaganja lanskega leta

â?ą

Za izvedbo naloĹžb v viĹĄini 13,8 milijona evrov se je Mestna obÄ?ina Velenje zadolĹžila za 2,449 milijona evrov, leta 2019 je odplaÄ?ala kredite v viĹĄini 2,224 milijona evrov.

V lanskem letu je imela Mestna obÄ?iina Velenje kar precej velikih naloĹžb. Poglejmo nekatere: CTN Prireditveni oder in prostor (1,381 milijona evrov), izgradnja oskrbovanih stanovanj (1,244 milijona evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri oskrbi s toplotno energijo (1,162 milijona evrov), obnove cest po programu koncesije (969 tisoÄ? evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo v oskrbi z vodo (737 tisoÄ? evrov), odkupe zemljiĹĄÄ? (719 tisoÄ? evrov), ureditev mestnega kolesarskega omreĹžja – vzhod (699 tisoÄ? evrov), vlaganja za vzdrĹževanje in obnovo stanovanj (495 tisoÄ? evrov), energetska sanacija Bazena Velenje (468 tisoÄ? evrov) ‌ Za financiranje projektov je obÄ?ina leta 2019 pridobila 2,517 milijona evrov sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una, iz drĹžavnega proraÄ?una iz sredstev proraÄ?una EU in od drugih evropskih đ&#x;”˛ institucij ter donacij. â€

OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ObveĹĄÄ?amo, da smo na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave, javni razpisi) in na oglasni deski v avli Mestne obÄ?ine Velenje objavili Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

Prosilci, ki se Ĺželijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko vlogo za dodelitev – menjavo neprofitnega stanovanja v najem natisnejo s spletne strani ali dvignejo v avli Mestne obÄ?ine Velenje.

Vloge s prilogami in dokazilom o plaÄ?ani upravni taksi bomo sprejemali v vloĹžiĹĄÄ?u Mestne obÄ?ine Velenje (ĹĄtevilka 10, klet) do vkljuÄ?no 30. junija 2020.

Velenjski svetniki imajo novo svetnico, ki je tudi sveÄ?ano zaprisegla.

To je Brigita Tretjak iz Slovenske ljudske stranke.

Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1) vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure ter na telefonskih ĹĄtevilkah Urada za razvoj in investicije 03 8961673 in 03 8961 540.

Naš ­čas, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POSLOVANJE MOV

14. maja 2020

Uspešno poslovanje MOV v prazničnem letu 2019 Lansko leto je bilo za Velenje prav posebno, saj smo praznovali 60 let od slavnostnega odprtja novozgrajenega mestnega središča in v počastitev tega visokega jubileja smo izvedli številne aktivnosti, projekte, prireditve, sprejeme in razstave. na prostem, na katerem sta nastopila Ines Erbus in Željko Joksimović. Dijaki Šolskega centra Velenje pa so se predstavili z avtorsko intermedijsko projekcijo na temo 60 let Velenja. Ta večer je gostinec med obiskovalce razdelil 1.000 brezplačnih porcij kuhane krače s prilogo in pijačo.

V prazničnih dneh so nas obiskale tudi delegacije iz šestih partnerskih mest (Banjaluka, Istočno Novo Sarajevo, Piotrków Trybunalski, Pljevlja, Prievidza in Vienne).

V prazničnem letu smo prejeli naslednje nazive in priznanja: Praznično leto 2019 je bilo v Velenju v znamenju sončnic. Ob Šaleški cesti pod naseljem Gorica smo spomladi na površini 1.500 m² posejali 40 tisoč več kot meter in pol visokih sončnic. Sredi avgusta smo namestili še tri večje konstrukcije v obliki srca, ki so simbolizirale lanski visok jubilej in ob katerih so se lahko občani fotografirali. Foto kotički, ki smo jih uredili pred mestno hišo, v Sončnem parku in na Velenjski plaži, so predstavljali moč mladostne energije našega mesta. Mesta, ki ima srce. Mesta, ki je znano po svoji solidarnosti, prostovoljcih in številnih ukrepih, s katerimi želimo življenje narediti bolj prijazno za vse naše občanke in občane.

Septembra smo sončnice namestili tudi na osrednjo ploščad v krožnem križišču pod Smučarskoskakalnim centrom Velenje. 60 sončnic iz gline so izdelali člani Kulturno-umetniškega društva Gambatte kot darilo mestu Velenje.

Ob tej slavnostni priložnosti smo izdali tudi novo fotomonografijo z naslovom Velenje, bogastvo pogledov. Knjiga, ki jo je izdala Ustanova Velenjska knjižna fundacija, je izšla v 1.500 izvodih in ima notico o Velenju, ki je prevedena v 60 jezikov, 200 izvodov knjige pa ima notico tudi v brajici za slepe in slabovidne. V steklenih vitrinah Podjetniškega centra Standard smo odprli tudi razstavo, posvečeno fotomonografiji.

Na predvečer praznika smo v Domu kulture Velenje pripravili osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku. Na njej smo podelili visoka občinska priznanja, grbe in plakete Mestne občine Velenje. Na dan praznika, torej 20. septembra, smo najprej v Galeriji Velenje na sprejemu gostili Velenjčane rojene 20. septembra, nato pa smo jih povabili na Titov trg, kjer smo pripravili velik praznični koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki je lani praznoval 100-letnico delovanja. Skupaj z njimi so nastopili tudi znani velenjski glasbeniki: 6pack Čukur, Ansambel Spev, Šaleški študentski oktet, Sanja Mlinar Marin, Robert Goter, Matjaž Jelen, Rudarski oktet Velenje in združeni zbori velenjskih osnovnih šol.

Koncert, ki ga je povezoval znan Velenjčan Peter Poles, je bilo darilo velenjskih glasbenikov mestu.

Po koncertu je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič razrezal veliko praznično torto Velenje, s katero so se lahko ob prazniku sladkali vsi obiskovalci.

Tudi naslednji dan je bilo na Titovem trgu zelo živahno, saj smo v sodelovanju s Športno zvezo Velenje organizirali prireditev Velenje se predstavi, ki jo tradicionalno pripravljamo ob občinskem prazniku. Na njej so se predstavila velenjska športna in kulturna društva ter izobraževalne ustanove. Vse obiskovalce je na trgu nagovoril župan Bojan Kontič, ki je ob 11.30 dal tudi znak za start Teka očkov. Tudi ta dan smo se sladkali s sladkim presenečenjem iz Čokoladnice Lucifer. Praznično dogajanje se je nadaljevalo v soboto zvečer, ko smo na Titovem trgu pod častnim pokroviteljstvom župana Bojana Kontiča ob pomoči donatorjev pripravili brezplačen koncert

• naziv prostovoljstvu prijazno mesto, • naziv planetu Zemlja prijazna občina 2019 v kategoriji mestnih občin za odgovorno prizadevanje na področju varovanja naravnih danosti, ustvarjanje boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije, • naziv NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, ki ga je še dodatno potrdilo prvo mesto v spletnem glasovanju, Učna pot Škrata Bisera pa je osvojila prvo mesto v kategoriji tematskih poti v okviru tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna, • naziv branju prijazna občina, • znak Slovenia Green Destination SILVER, • 5. mesto v akciji Naj javno stranišče, • 5-zvezdično doživetje Velenje Underground je prejelo priznanje za drugo mesto v okviru akcije Slovenia‘s Hidden Gems 2019, ki jo organizira Radio Si, • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Velenje je za sodelovanje pri krepitvi varnosti prejel bronasti znak policije, • v akciji Naj kopališče je Velenjska plaža osvojila prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč.

POSLOVANJE MESTNE OBČINE VELENJE V LETU 2019

energetske sanacije javnih objektov. S projektom se zasleduje cilj učinkovite rabe energije oziroma zmanjšanje stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Hkrati smo zgradili tudi prizidek k Bazenu Velenje, s katerim smo pridobili nove tribune v pritličju, prostor za ogrevanje pred treningom in prostor za postavitev ležalnikov.

Gradnja oskrbovanih stanovanj

kulturni dejavnosti, si ne moremo predstavljati razvoja celotnega objezerskega območja v prihodnje.

V letu 2019 smo za ta namen plačali 1.353.309 evrov, s strani države pa smo prejeli 1.019.454 evrov.

Projekt revitalizacije prostora ob Velenjskem jezeru je idejno zasnoval arhitekt Rok Poles. Prireditveni oder in prostor bosta s svojo atraktivno podobo in programskimi vsebinami privabljala ljudi iz bližnje in daljne okolice Slovenije, pa tudi tujce.

INVESTICIJE NA PODROČJU VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN SOCIALE Mestna občina Velenje je za vzdrževanje objektov na osnovnih šolah, Ljudski univerzi Velenje in Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje lani namenila dobrih 457 tisoč evrov. Za prevoze učencev smo v letu 2019 porabili 610 tisoč evrov.

Enota Mlinček Vrtca Velenje v Vinski Gori Oktobra lani smo odprli novo samostojno enoto Vrtca Velenje v Vinski Gori, s katero smo zagotovili prostor za šest oddelkov, in sicer za tri oddelke za nižjo starostno skupino in tri oddelke za višjo starostno skupino, skupaj torej za 114 otrok. V objektu je dvigalo, zato bo dostop omogočen tudi gibalno oviranim osebam. Projekt izvajamo v obliki javno-zasebnega partnerstva.

Članice in člani Sveta Mestne občine Velenje so na torkovi seji sveta sprejeli tudi Predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2019.

Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje so bili v letu 2019 realizirani v višini 43.219.468 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 43.309.524 evrov.

Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2019 je bilo 4.981.982 evrov.

PROJEKTI, KI SO ZAZNAMOVALI LETO 2019 Pomembnejše investicije v letu 2019 so bile: prireditveni oder in prostor – 1,381 milijona evrov, gradnja oskrbovanih stanovanj – 1,244 milijona evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe s toplotno energijo – 1,162 milijona evrov, obnove cest po programu koncesije – 969 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe z vodo – 737 tisoč evrov, odkupe zemljišč – 719 tisoč evrov, ureditev mestnega kolesarskega omrežja – vzhod – trajnostna mobilnost – 699 tisoč evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj – 495 tisoč evrov, energetsko sanacijo Bazena Velenje – 468 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju čiščenja odpadnih voda – 444 tisoč evrov in vzdrževanje objektov OŠ – 437 tisoč evrov.

Projekt CTN Prireditveni oder in prostor V letu 2019 smo pričeli z dolgo načrtovano gradnjo prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. S tem projektom bomo trajnostno sanirali degradirano območje površine več kot 46 tisoč m², s povrnitvijo družbene, okoljske in ekonomske vrednosti.

Brez urejenega območja in ureditve prireditvenega prostora, ki bo namenjen rekreativni, zabaviščni in

V Velenju, ki se ponaša tudi z nazivom starosti prijazno mesto, smo v prvi polovici leta intenzivno gradili oskrbovana stanovanja, s katerimi smo starejšim občanom, ki danes v njih živijo, omogočili kvalitetno in samostojno življenje. V objektu, ki se nahaja v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje, je 15 najemnih oskrbovanih stanovanj; 7 enosobnih stanovanj je namenjenih bivanju dveh oseb, 8 garsonjer pa je namenjenih bivanju ene osebe. Stanovanja smo oddali v neprofitni najem in so vsa zasedena.

Najem večstanovanjskega objekta Kosovelova 4b Mestna občina Velenje je z investitorjem objekta sklenila pogodbo o najemu 35 novih stanovanj s pripadajočimi shrambami in 51 pokritih parkirnih mest. Stanovanja smo predali v podnajem prosilcem z veljavne prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Devet stanovanj obsega po okoli 75 m2, ostala pa so manjša – od 35 do 60 m2.

Na ta način je bilo skupaj z zamenjavami rešenih 50 prošenj.

Sicer smo za obnovo stanovanj v naši lasti namenili 495 tisoč evrov.

INVESTICIJE NA KOMUNALNEM PODROČJU

Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Plešivec in Bazena Velenje Tudi ta projekt smo izvedli v obliki javno-zasebnega partnerstva. Koncesijsko obdobje bo trajalo 15 let, in sicer do leta 2034. Predmet koncesije je pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom

Za odhodke po programih koncesij smo v letu 2019 namenili 5,075 milijona evrov, in sicer za vzdrževanje cest 2,183 milijona evrov, za vzdrževanje javnih površin 1,131 milijona evrov, za potniški promet 905 tisoč evrov, za ravnanje z odpadki 174 tisoč evrov, za rekonstrukcijo ogrevalnega sistema 21 tisoč evrov, za javno razsvetljavo 143 tisoč evrov, za energetske sanacije 470 tisoč evrov in za izgradnjo vrtca 48 tisoč evrov.

Veliko je bilo izvedenega tudi na področju urejanja komunalne infrastrukture na področju toplote, vodooskrbe, odvajarin in čiščenju komunalne odpadne vode. Zgradili smo manjši odsek vodovoda v Vinski Gori za potrebe priključitve novih objektov na območju LN Vinska Gora 2, sočasno z izgradnjo kolesarskih stez smo obnavljali vodovod, ki poteka v trasah, kjer se je gradilo, obnavljali hidrante na območju občine, obnavljali rezervoarje, vodovodne jaške ter črpališča na območju občine, obnavljali elektro inštalacije in naprave merilne tehnike, dozirnih naprav in telemetrije na območju občine – na objektih, ki služijo potrebam vodooskrbe, obnovili smo magistralni vodovod na Partizanski cesti v Velenju, obnavljali manjše vodovodne odseke na območju občine, kjer je prišlo do večjih okvar in obnovili vodovod na Lipi.

Sočasno z gradnjo kolesarskih stez smo obnavljali kanalizacijo, ki poteka na trasah, kjer se je gradilo, obnovili sekundarno kanalizacijo na Jenkovi cesti, kupili smo težko tovorno vozilo z nizkimi emisijami za potrebe čiščenja kanalizacije, obnovili manjši odsek kanalizacije na Šmarški cesti pri Karaki, obnavljali elektro inštalacije in naprave merilne tehnike in telemetrije na območju občine – na objektih, ki služijo potrebam odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, obnovili kanalizacijo na Prešernovi in Cankarjevi cesti, obnovili kanalizacijo na obmo-

Naš ­čas, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

POSLOVANJE MOV

14. maja 2020 čju Šalek II – Konovo, obnovili kanalizacijo na Lipi in obnavljali elektro-strojno opremo črpališč in ostalih objektov kanalizacije.

Obnova Goriške ceste Največja investicija na področju cest je bila lani obnova Goriške ceste, s katero smo začeli aprila in je trajala vse do julija lani. Dela so potekala od križišča s Šaleško cesto (pri Praprotniku) do novih blokov na Gorici. Izvedla so se naslednja dela: obnova vodovoda,

tanj ima v sistemu 5 izposojevalnih postaj in 25 koles.

Zaradi zastarelosti sistema smo v letu 2019 pričeli z nadgradnjo celotnega sistema (nakup terminalov in stojal), ki se je zaključila v letu 2020. Z nadgradnjo celotnega sistema izposoje mestnih koles je zastarelo informacijsko tehnologijo in opremo zamenjala sodobna, ki bo omogočala izboljšano uporabniško izkušnjo in nadzor. Preko sodobnega sistema se bo spodbujala trajnostna mobilnost v mestu in okolici.

Vrednost celotne investicije je znašala 109.617 evrov, v letu 2019 pa 64.660 evrov.

načrtovanimi in izvedenimi ukrepi smo ob ponovni ocenitvi izboljšali stanje in pridobili srebrn certifikat. Zavedamo se, da ima turizem velik vpliv, zato v naša prizadevanja aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo ter jih spodbujamo k odgovornemu odnosu do naravnega in družbenega okolja. Vrednost projekta znaša 23.247 evrov.

Postavitev sončne ure in ureditev ploščadi v Sončnem parku Konec lanskega poletja smo na ploščadi v Sončnem parku postavili sončno uro. Sončni park je tako pridobil zanimivo prostorsko instalacijo in tudi učni pripomoček. Za številčnico ure smo uporabili kar ploščad. Oznake ur, žarkasto izhajajoče iz osrednjega dela, tvorijo vzorec, ki je povsem poravnan s plo-

5

inkubiranih in inovativnih podjetij, ki so vključeni v SAŠA inkubator, ter promocijske aktivnosti podjetij. Namen dodeljenih sredstev je bil spodbuditi zagon in razvoj podjetij ter posledično zmanjšati brezposelnost na območju mestne občine Velenje.

Izvedeni so bili projekti v vrednosti 201.917 evrov.

Od tega je 8 podjetij investiralo v naložbe v skupni vrednosti 137.107 evrov, od tega je bilo 57.037 evrov občinskih sredstev. Na tej osnovi so se upravičenci zavezali, da bodo v dveh letih ustvarili 15 novih delovnih mest.

Izvedene so bile še dodatne aktivnosti za pospeševanje in podporo podjetništvu: svetovanja in informiranja, ki jih je izvajala Območna obrtna zbornica Velenje za potencialne in obstoječe samostojne podjetnike, obrtnike in gospodarske družbe; podjetniki so lahko koristili ugodnosti, ki jih nudita SAŠA inkubator in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Za njihovo delovanje je Mestna občina Velenje v letu 2019 namenila 141.199 evrov.

Državne pomoči v kmetijstvu rekonstrukcija obstoječe mešane kanalizacije, izgradnja nove meteorne kanalizacije, obnova prečkanj toplovoda čez cesto, obnova Gorišče ceste (Gorica– Bevče), izgradnja novega prehoda za pešce v križišču za Cesto na vrtače in izgradnja kolesarske steze ob Goriški cesti s pločnikom.

Sistem izposoje koles smo oktobra lani nadgradili z 9 električnimi kolesi. Nadgradnjo smo sofinancirali iz 3 evropskih projektov: Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih, Smart Commuting in Chestnut.

Rekonstrukcija treh odsekov cest

Obnova grajskega parka (HICAPS)

Mestna občina Velenje je junija letos izvedla javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca za izvedbo rekonstrukcije oz. asfaltiranja treh odsekov cest, in sicer dveh odsekov v Krajevni skupnosti Cirkovce (odsek Šubl–Črevar in odsek Sedovnik–Krhovnik) ter odseka pri odcepu Plešivec 25–27. Investicija je znašala 157.106 evrov.

V okviru projekta HICAPS, ki je sofinanciran s strani evropskega programa Srednja Evropa, smo na Velenjskem gradu zaključili z investicijo v spodnjem ravninskem delu parka. Grajski park je dobil na novo urejene pohodne poti, zasajene gredice, klopi, fontano ter nov oporni zid in ograjo. V parku sta postavljeni tudi dve informacijski tabli, dostopni za obiskovalce

DRUGI VEČJI PROJEKTI

Odsek Šubl–Črevar

UREJANJE KOLESARSKIH POVEZAV IN KOLESARSKE INFRASTRUKTURE Vzpostavitev kolesarskih povezav v okviru projekta Mestno kolesarsko omrežje – vzhod Novembra 2019 smo zaključili z vzpostavitvijo kolesarskih povezav v okviru projekta Mestno kolesarsko omrežje vzhod, s katerim smo kandidirali na javni razpis Ukrepi trajnostne mobilnosti, ki ga je v letu 2018 izpeljalo Ministrstvo za infrastrukturo.

Vzpostavitev trinajstih kolesarskih povezav je zajemala deloma gradnjo in deloma vzpostavitev novih povezav s prometno ureditvijo v skupni dolžini 10.455 metrov: novo zgrajene so bile povezave v delu Kidričeve ceste, poti na Gorico in na Vodnikovi

cesti, kjer smo na novo zgradili dvosmerno kolesarsko povezavo in pripadajoče površine za pešce. Na novo je bila zgrajena tudi povezava na Goriški in Efenkovi cesti, in sicer kolesarski pas na pločniku, na nekaterih povezavah pa je bil prometno urejen kolesarski pas na vozišču. V okviru projekta so na treh mestih nameščeni števci za merjenje števila kolesarjev (pot na Gorico, Efenkova in Vodnikova). Poleg tega smo na poti na Gorico namestili spominsko obeležje in opremo za najnujnejše popravilo koles.

Nadgradnja sistema Bicy in vzpostavitev izposoje električnih koles Lokalno razvit sistem Bicy za izposojo mestnih koles je bil vzpostavljen preko evropskega projekta Cities and Regions of Bicycles leta 2012. V sistem Mestne občine Velenje je vključenih 57 klasičnih in 9 električnih koles na 14 izposojevalnih postajah. Občina Šoš-

na invalidskih vozičkih ter prilagojeni slepim in slabovidnim. Celotna ureditev zasleduje cilj »dostopnost za vse«. Del investicije je bil sofinanciran.

V okviru državnih pomoči v kmetijstvu je bilo v letu 2019 izplačanih okrog 72 tisoč evrov, sredstva so bila namenjena kmetijskim gospodarstvom in društvom s področja kmetijstva za namene naložb v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, sofinanciranja zavarovalnih premij za živali, naložb v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, naložbam v gozdarsko opremo in namene izobraževanj za kmetijske pridelovalce. Sredstva je prejelo 45 kmetijskih gospodarstev in 12 društev.

ščadjo. Lani spomladi smo z obnovo tlaka osrednje parkovne ploščadi dokončali tudi pred desetimi leti začeto sanacijo pohodnih površin v Sončnem parku.

Ploščad smo ohranili kar najbolj funkcionalno in namenjeno čim širšemu krogu uporabnikov, sedaj pa smo ga obogatili še s postavitvijo sončne ure. Socialna košarica S sončno uro bo park še dodatno Brezplačen mestni potniški prevoz Lokalc in brezplačna izposoja koles Bicy 351.139 € 24.000 € Center ponovne uporabe upravičil svoje Mestna blagajna (plačevanje položnic brez provizije) 3.723 € ime, naše mesto 20.818 € Projekt Občina po meri invalidov pa bo ponovno 102.237 € Denarna pomoč ob rojstvu otroka in program OZ RK Velenje 17.880 € Dnevni centri za posamezne skupine in brezplačno pravno svetovanje pridobilo obno22.198 € �o�nan�iranje so�ialnih in zdravstvenih programov/projektov vljen in nekdaj že 74.372 € Emkratne izredne denarne pomoči zelo priljubljen 198.939 € Zavetišče za brezdomce in javna kuhinja ter projekt Viški hrane prireditveni proProjekt Velenje, starosti prijazno mesto 8.650 € 19.210 € Odbor za pomoč občankam in občanom stor. Za investicijo smo namenili 130 Mestna občina Velenje je s sredstvi občinskega protisoč evrov. računa poleg zakonsko obveznih socialnih transferInvesticije v opremo Zdravstvenega jev financirala nekatere zakonsko neobvezne oblike pomoči – projekt socialna košarica. V letu 2019 smo doma Velenje za to namenili 843 tisoč evrov.

V lanskem letu smo investirali kar nekaj sredstev tudi v opremo Zdravstvenega doma Velenje. So- Sofinanciranje projektov financirali smo nakup sanitetnega vozila, dveh vozil za patronažno službo, reševalnega vozila in Preko različnih razpisov s področja kulture, športa, zdravstva, mladine in nekaterih drugih področij pomagamo tudi posameznim občanom in institucijam, ki se na razpise prijavijo. Skupaj smo za sofinanciranja namenili 900 tisoč evrov.

Projekt AgriGo4Cities Projekt AgriGo4Cities se je posvečal participativnemu mestnemu in predmestnemu vrtičkarstvu kot učinkoviti metodi za izboljšanje javnih institucionalnih zmogljivosti predvsem pri odpravljanju družbeno-ekonomske izključenosti ranljivih skupin in pri spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja v Podonavju. V zaključni fazi projekta, ki se je izvajala v letu 2019, smo prepoznanim organizacijam, ki delajo z ranljivimi skupinami, postavili in zasadili visoke grede. Tako je bil vzpostavljen skupnostni vrt v Sončnem parku, z njim upravlja MZPM, pri enotah Vrtca Velenje, CVIU in DVO, pa je nastal t. i. ‘razpršen’ skupnostni vrt. V okviru urejanja in skrbi za vrtove se bodo izvajali izobraževalni in terapevtski procesi. Vrednost investicije je znašala 131.513 evrov.

Pridobitev znaka SLOVENIA GREEN DESTINATION SILVER Velenje je pred leti vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja ter skozi znamko to zeleno delovanje tudi promovira. Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek sanaciji okolja in ohranjanju narave.

Vstop v zeleno shemo slovenskega turizma je tako nekakšen izziv za nadgradnjo preteklega dela in razvoj trajnostnega turizma. Z izvedbo postopka smo v preteklosti pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno SLOVENIA GREEN DESTINATION BRONZE. Z dobro

EEG aparata. Skupna vrednost projekta je znašala 151.564 evrov, od tega smo iz proračuna Mestne občine Velenje namenili 100 tisoč evrov.

Prva faza ureditve Športnega parka Kavče Objekt je namenjen prebivalcem Kavč in ostalim občanom za zdravo preživljanje prostega časa in druženje. Uporabniki bodo lahko uporabljali igrišče za nogomet, odbojko, balinanje in otroški kotiček.

Izvedbo projekta smo načrtovali v več fazah, odvisno od finančne zmožnosti proračuna. V prvi fazi, ki je končana, smo kupili zabojnik, uredili kanalizacijo, delno preplastili nogometno igrišče, postavili oporni zid in zamenjali razsvetljavo. Vrednost investicije je znašala 100 tisoč evrov.

Velenje je mesto, ki ima srce. Mesto, kjer si znamo prisluhniti in pomagati. Letos nas zaradi pandemije s koronavirusno boleznijo čakajo negotove razmere. Za nekaj tednov je življenje na vseh področjih skoraj obstalo. Veliko ljudi je zaskrbljenih zaradi možnosti izgube zaposlitve, negotovi smo tudi zaradi prihodnosti največjega gospodarskega subjekta v naši dolini, podjetnike in obrtnike skrbi izpad prihodkov, veliko preventivnih ukrepov in omejitev za varovanje zdravja ostaja. Vse se spreminja in navaditi se bomo morali na drugačen način življenja. Vsaj še nekaj časa.

V Mestni občini Velenje smo tu za vas. Smo z vami. Prizadevamo si, da vas slišimo in iščemo različne oblike rešitev za vaše težave. Verjamemo, da bomo skupaj zmogli premagati tudi trenutno situacijo in da bomo lahko v Velenje kmalu vrnili življenje.

Spodbujanje podjetništva Mestna občina Velenje je na podlagi Javnega razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v letu 2019 dodelila 23 podjetjem skupno 100.999 evrov. Sredstva smo dodelili kot nepovratna sredstva, v obliki subvencij oz. dotacij, skladno s pravili o dodeljevanju pomoči de minimis, ki se dodeljujejo na podlagi uredbe Komisije EU. Sofinancirali smo naložbe v gospodarstvo, stroške zagona

Zagotovo pa tudi v prihodnje ostajamo mesto, ki ima srce!

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 6. maja DomaÄ?i mediji so poroÄ?ali o dokazih, da je minister PoÄ?ivalĹĄek zamolÄ?al, da je imel na mizi strokovno mnenje za ustreznejĹĄi medicinski ventilator, a je raje izbral tistega, ki mu je ustrezal za sklenitev posla z Geneplanetom.

Izvedeli smo, da je veÄ?er prej v okolici Ĺ kofljice medved na sprehajalni poti napadel 56-letnega moĹĄkega. MoĹĄki je dobil poĹĄkodbe zgornjega dela trupa, njegovo Ĺživljenje pa ni bilo ogroĹženo.

Premier JanĹĄa se je udeleĹžil virtualnega vrha EU in Zahodnega Balkana, na katerem je poudaril, da se mora ĹĄiritveni proces kljub pandemiji novega korona virusa nadaljevati brez nadaljnjega odlaĹĄanja.

V Italiji je v 24 urah moÄ?no upadlo ĹĄtevilo ljudi, ki so bili okuĹženi s korona virusom, ĹĄe naprej je upadalo tudi ĹĄtevilo bolnikov s covidom-19 na intenzivni negi.

Hrvatje so iskali poti, kako omogoÄ?iti prihod poletnih turistov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je potrdil, da bo Washington razpustil delovno skupino Bele hiĹĄe za boj proti novemu korona virusu.

UÄ?enci najviĹĄjih letnikov srednjih ĹĄol v Vuhanu so znova sedli v ĹĄolske klopi.

HrvaĹĄki minister za turizem je izrazil priÄ?akovanje, da bodo v zaÄ?etku junija na HrvaĹĄkem Ĺže imeli slovenske turiste, o podobnih naÄ?inih za obuditev turistiÄ?nega prometa pa se je dogovarjal tudi s kolegi iz ÄŒeĹĄke in Avstrije.

ÄŒetrtek, 7. maja Vlada je znova ocenila razmere in podaljĹĄala ukrep zaÄ?asne prepovedi zbiranja na javnih povrĹĄinah.

Je pa NIJZ sprostil priporoÄ?ila in dopustil druĹženje ljudi iz razliÄ?nih gospodinjstev na gostinski terasi za isto mizo, a 1,5 metra narazen.

Minister za infrastrukturo je napovedal ĹĄe ponovno uvedbo javnega prometa, pri tem pa pojasnil, da bodo lahko potniki na avtobuse vstopali samo pri zadnjih vratih, prevozniki pa bodo morali po voĹžnji vse povrĹĄine razkuĹžiti in vozila prezraÄ?iti in razkuĹžiti.

Zbiranje na javnih povrĹĄinah je bilo ĹĄe naprej prepovedano, dovoljeno pa je bilo druĹženje ljudi iz razliÄ?nih gospodinjstev na gostinski terasi za isto mizo, a z razdaljo 1, 5 metra.

Zaposleni na zavodu za blagovne rezerve so v odprtem pismu pozvali pristojne organe, naj Ä?im prej raziĹĄÄ?ejo sporna ravnanja, na katera je opozoril Ivan Gale, njega pa so javno podprli.

V DeSUS-u so razpravljali o prioritetah, ki sledijo ukvarjanju z epidemijo. Predsednica Aleksandra Pivec je opozorila, da so trenutne razmere preobÄ?utljive, da bi jih izrabljali za politiÄ?ni obraÄ?un, nekateri so zato izrazili veliko nezadovoljstvo.

Potem ko je ameriĹĄki predsednik Donald Trump pandemijo novega

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

korona virusa primerjal z japonskim napadom na Pearl Harbor leta 1941 in dejal, da bi moral Peking ustaviti ĹĄirjenje korona virusa, je Kitajska tudi uradno pozvala ZDA, naj jo prenehajo kriviti za pandemijo.

Japonska je odobrila uporabo protivirusnega zdravila remdesivir za zdravljenje bolnikov s covidom-19 in s tem postala druga drĹžava po ZDA, ki je dovolila uporabo tega zdravila.

MoÄ?no deĹževje na vzhodu Afrike je v Keniji, Ugandi, Somaliji in Ruandi povzroÄ?ilo hude poplave, ki so uniÄ?ile obdelovalne povrĹĄine in prometno infrastrukturo, pri tem pa zahtevale veÄ? kot 260 smrtnih Ĺžrtev.

Petek, 8. maja Poslanci so obravnavali vladno poroÄ?ilo o nabavi zaĹĄÄ?itne opreme. Med predstavniki vlade, ki poroÄ?ilo zagovarjajo, in opozicijo, ki meni, da je poroÄ?ilo pristransko, dodeljevanje poslov pa da je bilo sumljivo, je bilo izreÄ?enih kar nekaj ostrih besed.

Po slovenskih mestih je potekal Ĺže ĹĄesti protivladni protest na kolesih. V Ljubljani se je zbralo ĹĄe veÄ? protestnikov kot petek prej, po uradnih podatkih policije okoli 5500.

V Ljubljani je kolesarilo veÄ? tisoÄ? protivladnih protestnikov.

Potem ko je Marjan Ĺ arec dejal, da je Janez JanĹĄa 28. februarja smuÄ?al v Italiji in je premier zatrdil, da Ĺ arec laĹže ter napovedal toĹžbo, je Ĺ arec ĹĄe naprej vztrajal, da je JanĹĄevo smuÄ?anje z druĹžino vsem znano. ÂťKoliko se je Janez JanĹĄa zavedal prihajajoÄ?e epidemije, je veliko vpraĹĄanje,ÂŤ je ĹĄe dejal.

Trgovci so vlado pozvali, naj dovoli odprtje vseh trgovin v nakupovalnih srediĹĄÄ?ih, saj da so nekateri zaradi tega v neenakem poloĹžaju in da kupcem lahko zagotovijo varno nakupovanje.

Ministrstvo za ĹĄolstvo je sporoÄ?ilo, da bo lahko vrtÄ?evska skupina malÄ?kov (od 1 do 3 let) po odprtju 18. maja ĹĄtela do osem otrok, v drugem starostnem obdobju (od 4. do 6. leta) pa do 10 otrok; v razredih osnovnih in srednjih ĹĄol bo lahko do 15 ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na rast nasilja v druĹžinah med pandemijo novega korona virusa. Ĺ tevilne evropske drĹžave, med njimi Slovenija, so v zadnjih tednih poroÄ?ale o rasti ĹĄtevila kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v druĹžini.

Slovesnosti ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi so potekale nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemĹĄka kanclerka Angela Merkel sta na manjĹĄih slovesnostih poloĹžila vence v spomin na Ĺžrtve.

Sobota, 9. maja Predsednik Borut Pahor je ob 75. obletnici konca 2. svetovne vojne spomnil, da bi bile brez skupne zmage izniÄ?ene vrednote, ki jih je oblikovala evropska humanistiÄ?na misel, Evropa pa bi postala celina kulture sovraĹĄtva. ÄŒeprav je bil zaradi korona vi-

14. maja 2020

Ob 75. obletnici konca 2. svetovne vojne smo dan Evrope zaznamovali nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno.

rusa tradicionalen pohod ob Ĺžici letos odpovedan, so se mnogi vseeno podali na pot.

Na ĹĄe nekaterih toÄ?kah se je odprla drĹžavna meja; spremenilo se je delovanje mejnih prehodov Predel, Nova Gorica in Neblo ob Italiji, odprla pa se je nova kontrolna toÄ?ka na ĹželezniĹĄkem prehodu iz Avstrije pri Ĺ entilju.

Na protivladne proteste na kolesih z dne pred tem se je odzval predsednik vlade Janez JanĹĄa. Na Twitterju je zapisal, da ÂťÄ?e bi bili ukrepi slabi, kaviar socialisti vÄ?eraj ne bi mogli kolesariti. Bili bi po bolniĹĄnicah, karantenah ali v samoizolaciji.ÂŤ Na dan, ko je minilo 70 let od predstavitve Schumanove deklaracije, predloga politiÄ?nega sodelovanja v Evropi za trajen mir med evropskimi narodi, so dan Evrope v drĹžavah Ä?lanicah zaznamovali z razliÄ?nimi dogodki.

V Beli hiĹĄi so potrdili drugi primer okuĹžbe z novim korona virusom v tednu dni. Pozitiven je bil test tiskovne predstavnice ameriĹĄkega podpredsednika Mika Pencea Katie Miller.

V veÄ?jih nemĹĄkih mestih se je zbralo skupno nekaj tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti ukrepom, sprejetim za zajezitev novega korona virusa. Nekaj sto ljudi se je zbralo tudi v mestih po Ĺ vici.

Nedelja, 10. maja V Sloveniji smo potrdili ĹĄe tri osebe, pozitivne na covid-19, ena oseba je umrla. Skupno ĹĄtevilo okuĹženih s korona virusom se je do tega dne tako povzpelo na 1457, ĹĄtevilo umrlih pa na 102 osebi. V bolniĹĄnicah se je ta dan zdravilo 41 pacientov, 10 jih je potrebovalo intenzivno nego.

ZdruĹženo kraljestvo se je odloÄ?ilo za uvedbo obvezne 14-dnevne karantene za tujce pri vstopu v drĹžavo.

V Italiji in Franciji je ĹĄtevilo novo okuĹženih in smrtnih Ĺžrtev ĹĄe naprej upadalo, v NemÄ?iji pa se je stopnja kuĹžnosti znova povzpela nad 1.

V JuĹžni Koreji so v 24 urah potrdili 34 novih okuĹžb s korona virusom, kar je bilo najveÄ? v zadnjih ĹĄtirih tednih. Tudi na Kitajskem so v zadnjih 24 urah zaznali porast novih okuĹžb.

Srbski zunanji minister je pisal v Bruselj. V evropsko prestolnico

Strah pred okuĹžbo s koronavirusom je pri nas popuĹĄÄ?al, a po podatkih z razliÄ?nih koncev sveta bitka ĹĄe ni bila dobljena.

je poslal ogorÄ?eno protestno noto, potem ko je bil izumitelj in elektroinĹženir Nikola Tesla na eni od uradnih spletnih strani EU razglaĹĄen za Âťslavnega HrvataÂŤ.

Ponedeljek, 11. maja Po osmih tednih je ob omejitvah znova stekel javni potniĹĄki

promet. Avtobusni prevozniki so povedali, da teĹžav s prezasedenostjo niso imeli.

Koalicijski partnerji so na Brdu pri Kranju zaÄ?eli naÄ?rtovanje tretjega sveĹžnja protikoronskih ukrepov in se dogovorili o enotni podpori ministru Zdravku PoÄ?ivalĹĄku pri interpelaciji.

Zunanji minister AnĹže Logar je v spremnem dopisu k medresorskemu poroÄ?ilu o vladavini prava v Sloveniji, ki ga je poslal Evropski komisiji, med drugim zapisal, da je za Slovenijo znaÄ?ilno, da se ĹĄte-

Minister Logar je v Bruselj poslal pismo, govori o sodnikih, ki nosijo simbole totalitarnih reĹžimov, o pranju iranskega denarja in o dolgih postopkih pred sodiĹĄÄ?ih.

vilni sodni postopki, ki teÄ?ejo nerazumno dolgo, konÄ?ajo, ker zadeve zastarajo, ter da nekateri sodniki uporabljajo totalitarne simbole.

Premier Janez JanĹĄa je objavil zapis Vojna z mediji, v katerem je navedel, da medije vse teĹžje prepoznavamo kot nekaj dobrega.

Michael Zammit Tabona, malteĹĄki veleposlanik na Finskem, je na Facebooku zapisal, da je nemĹĄka kanclerka Angela Merkel ÂťuresniÄ?ila Hitlerjeve sanje! Po nadzoru Evrope!ÂŤ. Kmalu zatem je odstopil.

Vlada ZdruĹženega kraljestva je predstavila okvirni naÄ?rt postopnega rahljanja ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa v Angliji.

Torek, 12. maja Potem ko je TomaĹž Gantar sklical izredno sejo sveta stranke DeSUS, je predsednica Aleksandra Pivec dejala, da je ob nadaljevanju ideoloĹĄkih spopadov med stranko SDS in razliÄ?nimi institucijami Ä?as za premislek, ali ima sodelovanje v vladi ĹĄe smisel.

Kritik do JanĹĄevega zapisa o medijih in Logarjevega dopisa o pravosodju so izrazili tudi v SMC. V vrtcih in ĹĄolah so se pospeĹĄeno pripravljali na delno vrnitev otrok in ĹĄolarjev. Na zavodu za ĹĄolstvo so ob tem poudarili, naj uÄ?itelji in vzgojitelji ne hitijo z izvajanjem kurikula in naj se prilagodijo otrokom, Aleksandra Pivec je dejala, da DeSUS ostaja v koaliciji, a zahteva vsebino, ne ideologij.

vlada pa je spomnila, da bo dokonÄ?no odloÄ?itev o vraÄ?anju v ĹĄole in vrtce sprejela do konca tedna.

V Rusiji je minil ĹĄe en dan, ko so v 24 urah zabeleĹžili veÄ? kot 10 tisoÄ? novih okuĹžb s koronavirusom. V kitajskem Vuhanu so med tem naÄ?rtovali mnoĹžiÄ?no testiranje vseh 11 milijonov prebivalcev. Iz NorveĹĄke pa so sporoÄ?ili, da bo drĹžava tam gospodarstvu pomagala s kar 38 milijardami evrov iz naloĹžbenega sklada.

Kitajska je objavila seznam 79 ameriĹĄkih izdelkov, ki jih bo oprostila dodatnih uvoznih carin, uvedenih v trgovinski vojni med drĹžavama. Na seznamu so med drugim medicinsko razkuĹžilo in redke rude.

Spomini nekega maja V teh krajih se je pred 75 leti in ĹĄe nekaj dnevi dogajala prava drama, skozi Ĺ aleĹĄko dolino so se valile kolone umikajoÄ?e nemĹĄke vojske s kopico drugih posameznikov. MnoĹžica vojaĹĄkih formacij, tudi civilisti, so se prebijali proti Avstriji, da bi se tam predali AngleĹžem. Na drugi strani so bile partizanske enote, ki so jim Ĺželele onemogoÄ?iti beg. Na zaÄ?etku maja je bilo ĹĄe veliko streljanja, maĹĄÄ?evanja, vojaĹĄko nepotrebnih spopadov, ĹĄe veÄ? tragedij posameznikov, ki so skoraj preĹživeli vojno, pa jim na koncu ni uspelo.

V vsej tej mnoĹžici straĹĄnih usod, v prepletu nasilja in Ĺželje po miru, se je znaĹĄel tudi Ivan DolniÄ?ar, partizan, takrat je bil komisar XIV. divizije. NekoÄ? sem bil pri njem, pogovarjala sva se za Mladino, in mi je razlagal, kako je sam doĹživel konec vojne.

Jure TrampuĹĄ S partizanskimi brigadami se je preko ZadreĹĄke in Savinjske doline prebijal proti severu.

Njegov cilj je bila Ĺ˝elezna Kapla, a ga je v SolÄ?avi presenetila informacija o nekem nemĹĄkem majorju, ki je iskal stik s partizanskimi silami. Z njim se je 9. maja sreÄ?al v Ljubnem. ÂťIzroÄ?il mi je LĂśhrovo pismo, v katerem je ta izrazil, da si Ĺželi pogovora z jugoslovansko vojsko. Najprej sem omahoval, nisem hotel iti, imel sem svojo nalogo in povelje, a nazadnje sem privolil, saj je ĹĄlo za vrhovnega poveljnika skupine nemĹĄkih armad, ki so se umikale z Balkana. Za poveljnika ogromne vojske,ÂŤ mi je pojasnjeval. Nato se je z Alexandrom LĂśhrom, poveljnikom nemĹĄke armadne skupine, sreÄ?al v neki gostili v LetuĹĄu. ÂťStvar ni bila tako preprosta, kot se zdi danes; od BreĹžic do KoroĹĄke je bila nameĹĄÄ?ena ogromna armada, veliko vojaĹĄtva, opreme, oroĹžja, ki so ga sovraĹžne sile pripeljale z Balkana. Nemci bi se lahko prebili do Avstrije, kadarkoli bi to Ĺželeli. Z LĂśhrom sva najprej govorila o kapitulaciji, NemÄ?ija je kapitulirala in v dokumentih je bilo zapisano, da morajo nemĹĄke enote takoj, kjerkoli so, poloĹžiti oroĹžje in se vdati bojnim enotam, ki so nadzirale tisto obmoÄ?je. LĂśhr je trdil, da to v Sloveniji ni mogoÄ?e, da oroĹžja njegova armada ne more poloĹžiti. PrepriÄ?eval sem ga, da je Celjska kotlina dovolj velika, a ni popustil, zato sva se dogovorila, da se nemĹĄke sile vsaj zaÄ?asno ustavijo.ÂŤ Nato sta odĹĄla v TopolĹĄico. Pot je bila polna ljudi, vojaĹĄke opreme, povsod, tudi ob reki Paki. Vse skupaj je bilo zmedeno. Tudi v partizanskem ĹĄtabu v TopolĹĄici. Bil je maj, prihajala je svoboda.

DolniÄ?ar se je te situacije spominjal takole: Že ko sem sam nemĹĄkega generala pripeljal v TopolĹĄico, sem teĹžko dopovedal komisarju in naÄ?elniku, kdo je ta Nemec, kaj predstavlja, kje vse so njegove enote.ÂŤ NemĹĄki general se je nekaj Ä?asa upiral, po nekaj urah pa je popustil in podpisal kapitulacijo. A nato so se stvari zapletle, v TopolĹĄici je ostala samo majhna partizanska zaĹĄÄ?itna enota, nemĹĄkega generala pa je varoval ves polk. Zato se je 12. maja usedel v svoj avto in se mirno odpeljal proti Avstriji. ÂťGeneral LĂśhr je bil discipliniran vojak, spoĹĄtoval je svoj podpis, ostal bi bil v TopolĹĄici, Ä?e bi ĹĄtab cone Ĺželel delati z njim. Pravzaprav se govori, da je LĂśhr zbeĹžal, a ni, je le odĹĄel. S seboj je imel dokumente ĹĄtaba cone, prepustnice, na meji so njega in njegovo spremstvo borci TomĹĄiÄ?eve brigade brez pomislekov spustili naprej.ÂŤ LĂśhra so znova zaustavili 13. maja in na koncu so ga britanske enote predale jugoslovanski armadi. Kasneje je bil zaradi vojnih zloÄ?inov obsojen na smrt.

Ustreljen je bil februarja 1947 v Beogradu.

Zgodba o zadnjih dneh vojne in o malo pozabljeni 75. obletnici, ki smo jo praznovali te dni, ni le zgodba o vojaĹĄkih podvigih in porazih. Je zgodba o tem, kaj se lahko zgodi s Ä?loveĹĄtvom in zakaj je poveliÄ?evanje le enega naroda, le ene skupine ljudi nevarno. Ali – kot bi dejal Chris Hedges, na katerega misel je te dni opozorila antropologinja Irena Ĺ umi: ÂťProti faĹĄizmu se ne borimo zato, da bomo zmagali, ampak zato, ker je faĹĄizem.ÂŤ Glavni nasprotnik tega ali onega faĹĄizma je bila vedno svoboda.

Zanjo se je potrebno vseskozi boriti. Kar je znova aktualno tudi v teh dneh. đ&#x;”˛

Gospodarsko razpoloĹženje slabo Posledice epidemije novega koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev so Ĺže moÄ?no negativno vplivale na slovensko gospodarstvo. Ĺ iritev epidemije v tujini je vplivala tudi na upad povpraĹĄevanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah, ugotavljajo v Umarju.

Epidemija in ukrepi negativno vplivajo na razmere na trgu dela, saj je ĹĄtevilo brezposelnih ljudi zaÄ?elo izraziteje naraĹĄÄ?ati. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 ljudi, kar je petina veÄ? kot pred letom, 10. maja pa jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih zavoda za zaposlovanje 89.635, so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj zapisali v Ekonomskem ogledalu.

RazpoloĹženje se je aprila v vseh dejavnostih ĹĄe moÄ?no poslabĹĄalo.

RazpoloĹženje v gospodarstvu je bilo najniĹžje v zadnjih 15 letih, dno đ&#x;”˛ je doseglo tudi zaupanje potroĹĄnikov. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

14. maja 2020

Glavna skrb sta varnost in zdravje zaposlenih

GOSPODARSKE novice

Pandemija puĹĄÄ?a grozljive gospodarske posledice Posledice zaradi pandemije bodo katastrofalne za gospodarstvo v veÄ?jem delu sveta, in Ä?eprav smo se v Sloveniji uspeĹĄno uprli okuĹžb, tudi pri nas. PreveÄ? smo namreÄ? vpeti v svetovne gospodarske tokove, da tega ne bi moÄ?no obÄ?utili. TeĹžava namreÄ? ni le kratkoroÄ?na, ampak prinaĹĄa Ĺže in ĹĄe ne vidne kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne posledice. Ĺ e februarja je tako Evropska komisija za Slovenijo ohranjala gospodarsko rast za letos in prihodnje leto pri 2,7 odstotka.

Po novih analizah pa naj bi Slovenija letos beleĹžila kar sedemodstotni padec bruto domaÄ?ega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa bi sicer sledila 6,7-odstotna rast, vendar je ta postavka odvisna od ĹĄtevilnih faktorjev. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo ĹĄe posebej ranljiva za uÄ?inke pandemije, navaja komisija. Zato nekajletna opozorila nekaterih, da je treba to odvisnost od tujine zmanjĹĄati, morda sedaj le najdejo plodna tla.

Najbolj prizadeti sektorji bodo po navedbah komisije storitve, ĹĄe zlasti v trgovini, transportu, hrani in nastanitvah ter pri nepremiÄ?ninah.

Ned najbolj prizadetimi je turizem Trenutno skuĹĄa vlada pomagati turizmu, ki pa je prav zaradi zahteve po mnoĹžiÄ?nosti in trpanju zmogljivosti tudi najbolj na udaru. Poudarjanje rekordnih ĹĄtevilk obiskovalcev bo oÄ?itno morala zamenjati bolj butiÄ?na ponudba, ki ni tako odvisna od podobnih stresov v tej panogi.

Svetovnemu turizmu grozi letos kar 80-odstotni padec. Slovenija upa vsaj na domaÄ?e goste, ki pa gotovo sezone ne morejo reĹĄiti. Vlada zato napoveduje za turistiÄ?no dejavnost dodatne ukrepe pomoÄ?i, v katerih naÄ?rtuje sofinanciranje skrajĹĄanega delovnega Ä?asa, podaljĹĄanje veljavnosti sedanjih ukrepov in dodatna likvidnostna sredstva.

Prizadeta je tudi trgovina Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so prizadeli tudi trgovino na drobno. Ta je marca v obmoÄ?ju z evrom na meseÄ?ni ravni upadla za 11,2 odstotka, v EU pa za 10,4 odstotka. Na letni ravni je bil padec 9,2- oziroma 8,2-odstoten. Slovenija je imela marca na letni ravni drugi najveÄ?ji padec trgovine na drobno v EU, saj je upadla za 15,1 odstotka.

Vse veÄ? brezposelnih TeĹžave podjetij seveda vplivajo na zaposlenost v Evropi in tudi v Sloveniji. Aprila je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 88.648 oseb, kar je 13,9 odstotka veÄ? kot marca in 19,9 odstotka veÄ? kot aprila lani. Rast ĹĄtevila brezposelnih je seveda posledica upoÄ?asnjene gospodarske aktivnosti in zmanjĹĄanega vkljuÄ?evanja brezposelnih v zaposlitve.

Najbolj je brezposelnost poskoÄ?ila v obmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda RS za zaposlovanje Kranj (meseÄ?no za 22,2 oziroma letno kar za 37,3 odstotka).

V Velenjski enoti, ki zajema SaĹĄa regijo in KoroĹĄko, je bilo evidentiranih 5.719 brezposelnih. MeseÄ?na rast brezposelnosti je bila 12,2-odstotna, letna pa kar 25,3.

Polovica gostinskih vrtov ostaja zaprtih Gostinci opozarjajo, da je navodila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje v praksi teĹžko izpolnjevati, zaradi Ä?esar so izpostavljeni morebitnim krĹĄitvam in s tem tudi kaznim. Tudi zato ĹĄe vedno ostaja zaprta polovica gostinskih obratov, ki imajo terase ali letne vrtove, je pokazala anketa Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS zato poziva NIJZ, da navodila za gostince pripravi po vzoru sosednje Avstrije.

Nacionalni inĹĄtitut jim je delno prisluhnil in konec tedna sprejel priporoÄ?ilo, naj gostinci sicer omejujejo ĹĄtevilÄ?na omizja; med osebami, ki niso iz istega gospodinjstva, a sedijo za isto mizo, pa naj bo razdalja 1,5 metra.

Na HrvaĹĄkem naj bi se turizem zaÄ?el junija HrvaĹĄki minister za turizem Gari Cappelli priÄ?akuje, da bodo na zaÄ?etku junija na HrvaĹĄkem Ĺže imeli slovenske turiste. O podobnih naÄ?inih za obuditev turistiÄ?nega prometa se dogovarjajo tudi s kolegi iz ÄŒeĹĄke in Avstrije, je povedal v torek. Na HrvaĹĄkem so napovedali, da bodo na plaĹžah zagotovili spoĹĄtovanje priporoÄ?ene razdalje med turisti.

Hoteli, zasebni apartmaji, kampi in marine na HrvaĹĄkem so dobili priporoÄ?ila epidemiologov za obratovanje v Ä?asu epidemije novega koronavirusa. Strokovnjaki med drugim predlagajo vzdrĹževanje razdalje 1,5 metra, spodbujanje spletnega opravljanja plaÄ?il in prijav, uporabo razkuĹžil za roke ter razkuĹževanje predmetov v hotelskih sobah. đ&#x;”˛

mz

V Ä?asu pandemije teĹžje poslovanje predvsem v panogi pohiĹĄtva – Podjetje Skaza bo umestilo svoje izdelke na svetovno znane spletne trgovine Jasmina Ĺ karja

Korona virus je Ä?ez noÄ? postavil na glavo delo ĹĄtevilnih podjetij, marsikje je bila proizvodnja moÄ?no prizadeta. ReĹĄevanje posledic pa bo trajalo kar precej Ä?asa, v nekaterih podjetjih izpada celo ne bodo mogli nadomestiti, kljub temu da je slovensko gospodarstvo pred epidemijo beleĹžilo nadpovpreÄ?no rast, si bodo zdaj nekateri teĹžko opomogli.

V podjetju Skaza, kjer so do krize dosegali zastavljene poslovne cilje, pozorno spremljajo, se sproti prilagajajo ter v celoti sledijo priporoÄ?ilom pristojnih drĹžavnih institucij, ki jih dosledno upoĹĄtevajo. ÂťJe pa Ĺžal nastala situacija oteĹžila naĹĄe poslovanje predvsem v panogi pohiĹĄtva, in sicer pri kupcu, ki naĹĄe izdelke dobavlja za konÄ?no prodajo v svojih trgovinah. Slednje so se namreÄ? hitro po zaÄ?etnih razmerah zaÄ?ele zapirati, ĹĄele zdaj pa se postopoma odpirajo. Gre za naĹĄega kupca, ki predstavlja trideset do petintrideset odstotkov celotnega izvoza,ÂŤ pove vodja sluĹžbe za odnose z javnostjo Janja Urankar BerÄ?on in nadaljuje, da so morali 6. aprila osebe, ki so povezane s procesom dela na pohiĹĄtvu, napotiti na Ä?akanje.

Trenutno je na Ä?akanju pribliĹžno trideset odstotkov vseh zaposlenih, od doma jih dela petnajst odstotkov. Bodo pa ti odstotki prav gotovo niĹžji po ponovnem odprtju vrtcev in ĹĄol. Imajo namreÄ? velik deleĹž mladih sodelavcev, ki trenutno skrbijo za svoje otroke.

NauÄ?iti se morajo Ĺživeti prilagojeno dani situaciji

ÂťZaradi trga dela, stanja na globalnem trgu je jasno, da naÄ?rti, ki smo si jih doloÄ?ili za letos, ne bodo doseĹženi. Nekako je to leto zaradi krize izgubljeno, po drugi strani pa se zavedamo, da nas lahko vsaka kriza okrepi, naredi ĹĄe moÄ?nejĹĄe in ĹĄe boljĹĄe.ÂŤ Kdaj se bo stanje spet normaliziralo? ÂťVerjamemo, da se bo celotna situacija spremenila Ĺže proti koncu leta ali najkasneje v teku leta 2021. PrepriÄ?ani smo, da je vse to odvisno predvsem od nas samih. Prej, ko bomo spoznali, da se moramo nauÄ?iti Ĺživeti prilagojeno dani situaciji in upoĹĄtevati zaĹĄÄ?itne ukrepe, hkrati pa gospodarstvo peljati naprej, prej bo konec t. i. krize. Zaposleni v Skazi smo se Ĺže sprijaznili, da so trenutne razmere del Ĺživljenja, in nemoteno poslujemo dalje, kar je razvidno predvsem pri doloÄ?enih

projektih in kupcih, ki jih v teh trenutkih pridobivamo na novo,ÂŤ spodbudno razmiĹĄlja Urankar BerÄ?onova.

IĹĄÄ?ejo in pridobivajo nove projekte in nove kupce

Strategija Plastike Skaza je zastavljena dolgoroÄ?no, zaÄ?rtanega se tudi drĹžijo, kljub manjĹĄemu nihanju naroÄ?il njihovo poslovanje poteka v skladu z vizijo in poslanstvom. ÂťVsekakor smo se ĹĄe bolj intenzivno lotili iskanja novih poslov, prodajnih poti in trgov, kar se kaĹže s pridobitvijo veÄ? kupcev na obeh podroÄ?jih prodaje, tako lastne blagovne znamke kot tudi industrijske prodaje. Gre torej za pridobivanje novih projektov z Ĺže obstojeÄ?imi kupci kot tudi za pridobivanje novih kupcev, med drugim na naĹĄem novem podroÄ?ju, to je v medicini. Hkrati vseskozi nadgrajujemo obstojeÄ?e in razvijamo nove izdelke lastne blagovne znamke, ki jih bomo poslali na trg v tem in naslednjem letu.ÂŤ

Kje iskati nove priloĹžnosti?

ÂťPrav gotovo smo prepoznali ĹĄe veÄ?jo moÄ? digitalizacije kot enega temeljev poslovanja v prihodno-

sti. DoloÄ?en del naÄ?rtovanih stroĹĄkov smo preusmerili v spletno prodajo, naĹĄi izdelki bodo po novem umeĹĄÄ?eni na svetovno znane spletne trgovine, kot so Amazon, Bol in druge. Veliko Ä?asa posveÄ?amo tudi svoji spletni trgovini, kar je po rezultatih zadnjega meseca Ĺže vidno,ÂŤ je vesela hitrega odziva podjetja in tega, da so se v podjetju uspeĹĄno odzvali in prodajne aktivnosti uspeĹĄno preselili na splet, vodja sluĹžbe za odnose z javnostjo. Direktorja Plastike Skaza dr. Robert AgniÄ? in Bart Stegeman pa poudarjata: ÂťVseskozi se po najboljĹĄih moÄ?eh trudimo za dolgoroÄ?no ohranjanje delovnih mest. Sodelavce vkljuÄ?ujemo, jih spodbujamo, da vsak od njih razmisli o tem, kako naprej.

SporoÄ?amo jim, da je zdaj Ä?as za snovanje novih idej. ÄŒas za izraĹžanje ustvarjalnosti, da bomo iz te krize priĹĄli modrejĹĄi in moÄ?nejĹĄi. Predvsem je pomembno, da si zdaj, ne glede na to, ali so delavci doma ali fiziÄ?no prisotni, vzamejo Ä?as, razmislijo o svojih inovativnih predlogih in izrazijo svoje ideje. Pri tem jasno poudarimo, da je vsaka ideja dobra ideja in da ima vsak od nas moĹžnost vplivati na naĹĄo skupno boljĹĄo in lepĹĄo prihodnost.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝ivljenje se vraÄ?a tudi v celjski Citycenter Konec prejĹĄnjega tedna so imeli odprtih Ĺže 30 trgovin in tri gostinske vrtove in upajo, da bo Ĺživljenje pri njih polno zaĹživelo Ĺže v nekaj dneh Mira ZakoĹĄek

Tako kot veÄ?ina nakupovalnih centrov povsod po Evropi je imel tudi celjski Citycenter dolgo Ä?asa v veÄ?jem delu zaprte trgovine.

Zdaj pa se Ĺživljenje z vsakim dnem bolj vraÄ?a vanj. O tem smo se pogovarjali z Darjo Lesjak, menedĹžerko centra.

S kakĹĄnimi teĹžavami pa se sooÄ?ate? ÂťDejstvo je, da smo bili nekaj Ä?asa v veÄ?jem delu zaprti, da so bili naĹĄi delavci na Ä?akanju, nekateri pa so delali od doma. Zdaj se poÄ?asi

Optimizem se tudi pri vas dviguje iz dneva v dan, ĹĄtevilo odprtih trgovin in lokalov je iz dneva v dan veÄ?je? ÂťRes je tako, trenutno (v Ä?etrtek, 7. maja) imamo odprtih Ĺže veÄ? kot 30 trgovin in gostinskih vrtov, zelo Ĺživahno pa je tudi v vseh ostalih trgovinah. Upamo, da bo center zelo kmalu polno zaĹživel.ÂŤ

Kdaj raÄ?unate, da boste lahko odprli ĹĄe preostale trgovine ÂťJaz upam, da zelo hitro – po vzoru kolegov sosednjih drĹžav. Avstrijci in Hrvati, pa tudi Bavarci imajo nakupovalne centre Ĺže odprte. Vsekakor pa se naĹĄi ponudniki na to Ĺže intenzivno pripravljajo.ÂŤ Delno je bil vaĹĄ center ves Ä?as odprt? ÂťRes je, zaprti nismo bili niti en dan, odprti pa so bili Megamarket Interspar, DM Drogerie Markt in drogerija MĂźller.

KakĹĄna pa je prodaja, trgovci precej tarnajo.

Nekateri govorijo o 15-odstotnem padcu? ÂťNa to ĹĄe ne morem odgovoriti, vsekakor se bo pri prometu poznalo, da so bile ĹĄtevilne trgovine dva meseca zaprte. Kljub temu upam, da bodo izgubljeno lahko nadomestili.

Za trgovine z Ĺživili pa menim, da veÄ?jega izpada ne bodo imele, saj gre za potroĹĄno blago, ki ga vedno potrebujemo.ÂŤ

Kako pa ste poskrbeli za varnost? ÂťÄŒistoÄ?a, ki je osnova tudi teh ukrepov, je bila Ĺže doslej pri nas v ospredju na vsakem koraku. Seveda smo jo ĹĄe poostrili in dopolnili z vladnimi priporoÄ?ili ukrepov, kar pomeni, da prostore in opremo razkuĹžujemo, namestili smo razkuĹževalnike, noĹĄenje mask in upoĹĄtevanje varnostne razdalje je obvezno, seveda pa tudi priporoÄ?ilo o Ä?asovnih okvirih za nakupovanje ranljivih skupin naĹĄih obiskovalcev.ÂŤ Odprti so tudi Ĺže trije vrtovi vaĹĄih gostinskih lokalov, imate na njih kaj teĹžav, se obiskovalci drĹžijo navodil? ÂťMoram reÄ?i, da nimamo nobenih teĹžav, obiskovalci so zelo ozaveĹĄÄ?eni, Ä?e pa se Ĺže zgodi, da se kdo ne drĹži navodil, so obiÄ?ajno Ĺže opozorila dovolj. Vse to dosledno izvajamo, saj se zavedamo, kako pomembno je to, da bo lahko naĹĄ center Ä?im prej polno obratoval in seveda tudi ostal odprt.ÂŤ

obiskovalce, ki pa so veÄ?inoma, kot sem Ĺže poudarila, zelo osveĹĄÄ?eni.ÂŤ

Darja Lesjak

privajamo na nekdanji ritem in seveda na bistveno drugaÄ?no obratovanje, ki zahteva Ä?isto posebno angaĹžiranost prav vsakega posameznika. Na vsakem koraku opozarjamo, kako pomembno je vse to, saj zdaj vsi dobro vemo, da Ĺže najmanjĹĄe napake lahko privedejo do nove katastrofe. Na vse to seveda v primeru, ko je treba, opozarjamo tudi naĹĄe

Kako pa ste to obdobje doĹživljali vi osebno? ÂťSituacija je bila seveda tudi zame, tako kot za vse, zelo ĹĄokantna, stresna in neznana.

Trudili smo se po najboljĹĄih moÄ?eh, hitro in uÄ?inkovito ukrepali, zagotavljali dodatno varnost in skrbeli, da bi bili naĹĄi obiskovalci kljub izrednim razmeram zadovoljni. Verjamem, da nam je to tudi uspelo, vsekakor pa se bomo za to trudili tudi v prihodnje. Ĺ˝elimo si in komaj Ä?akamo bolj normalne razmere.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

14. maja 2020

PogreĹĄajo druĹženje, oder in obÄ?instvo Aktivnosti v kulturno-umetniĹĄkih kolektivih niso povsem zastale, je pa delovanje zelo ovirano – Nove produkcije bodo letos izjeme – Ta Ä?as izkoriĹĄÄ?ajo za evalvacije in nove naÄ?rte Tina Felicijan

Medtem ko se je individualno glasbeno pouÄ?evanje – do neke mere podobno kot ĹĄportnih tudi izvajanje plesnih treningov – dokaj uÄ?inkovito prilagodilo socialni izolaciji, je veÄ?ina kolektivnih kulturno-umetniĹĄkih aktivnosti moÄ?no okrnjenih. VeÄ?je skupine ustvarjalcev, denimo gledaliĹĄke ali glasbene, ne morejo uÄ?inkovito vaditi z uporabo video konferenc in podobnih orodij za skupinsko komunikacijo na daljavo. Produkcija je zastala. Nastopi, festivali, tekmovanja so odpovedani. KakĹĄno je ob tem vzduĹĄje v nekaterih najveÄ?jih, najbolj produktivnih in uveljavljenih kulturno-umetniĹĄkih skupinah v Velenju?

PridruĹžili so se pobudi slovenskih kulturnikov

Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje je zaradi korona krize moralo odpovedati gostujoÄ?e predstave nedeljskega abonmaja ljubiteljskih gledaliĹĄkih skupin. Še imamo upanje, da bomo naĹĄli nadomestne termine za odpovedane predstave v zaÄ?etku naslednje sezone,ÂŤ pravi predsednik Nejc Ĺ korjanc. Vendarle se nedeljski abonma nadaljuje, le da v tem Ä?asu velenjski gledaliĹĄÄ?niki na spletu objavljajo posnetke svojih predstav iz preteklih sezon. ÂťKaĹže, da ljudje pogreĹĄajo gledaliĹĄke predstave, saj je odziv na objave kar dober. OÄ?itno je, da ljudje teĹžko Ĺživimo brez kulture,ÂŤ ocenjuje. Da bi vsaj malo poteĹĄili potrebo po kulturnih vsebinah, so se pridruĹžili pobudi slovenskih kulturnikov in zaÄ?eli pripravljati spletne vsebine. ÄŒlani gledaliĹĄke skupine so na druĹžbenih omreĹžjih objavljali branja poezije, pravljic in odstavke aktualnih tekstov.

Zaradi odpovedi abonmajskih predstav bo druĹĄtvo tudi ob prihodek, ki ga potrebuje za izvedbo aktivnosti. ÂťPoleg tega smo precej odvisni od javnih razpisov Mestne obÄ?ine Velenje, Javnega sklada za kulturo, tudi Ministrstva za kulturo, na vse prijave pa ĹĄe nimamo odgovora, saj postopki stojijo. Ne moremo ĹĄe oceniti, Nejc Ĺ korjanc: ÂťS spletnimi prenosi predstav in koncertov ne bo ĹĄlo v nedogled.

Na zaÄ?etku je bilo to zabavno. A ustvarjalci potrebujemo stik z obÄ?instvom in obratno. Tega pretoka energije, spontanosti splet ne omogoÄ?a.ÂŤ kako bodo aktualne razmere vplivale na viĹĄino finanÄ?nih sredstev, potrebnih za lastno produkcijo, izvedbo gostovanj, organizacijo nove abonmajske sezone in drugih aktivnosti,ÂŤ pravi sogovornik in dodaja, da jih ne bi presenetili rezi v kulturi niti popoln izpad finanÄ?nih sredstev. Še sreÄ?a, da smo se z leti nauÄ?ili razpolagati s skromnimi viri, tako da bomo prebrodili tudi to,ÂŤ je optimisti-

Ä?en, Ä?eprav je prihodnost delovanja GledaliĹĄÄ?a Velenje trenutno zelo negotova.

Zaradi prepovedi druĹženja lastna produkcija velenjskega gledaliĹĄÄ?a trenutno stagnira. Pred zaÄ?etkom izrednih razmer so utrjevali predstave, ki jih izvajajo ĹĄe iz prejĹĄnjih sezon, pripravljali pa so tudi nove predstave in program za obÄ?inske proslave. ÂťÄŒakamo, da se omejitve druĹženja sprostijo, da bomo vaje lahko nadaljevali. Nismo uporabili video konferenÄ?ne vaje. Raje bomo potem bolj intenzivno vadili. Menimo, da bo to bolj uÄ?inkovito kot vaje na daljavo,ÂŤ je ĹĄe povedal.

Ustvarjanje nove predstave se nadaljuje

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, je pred izbruhom epidemije intenzivno pripravljalo novo predstavo z naslovom O majhni Anici. Premiera je bila napovedana 23. maja, nov datum pa ĹĄe ni znan. ÂťGre za priredbo ĹĄvedske otroĹĄke knjige. Primerna bo za otroke od 2. do 4. leta starosti.

Scenarij naj bi nastajal sproti med improvizacijami na vajah.

Naposled sem morala spremeniti koncept in scenarij napisati

sama, igralki Noemi ÄŒop in Tajda Podvratnik pa sta se povezali s koreografinjo Lucijo Boruta po video konferenci in skupaj redno vadijo gibe izraznega plesa. Igralki vadita tudi besedilo. Minuli teden sta prviÄ? vadili tudi v Ĺživo, saj smo lahko zagotovili primerno razdaljo. Komaj Ĺže Ä?akamo, da bomo lahko ĹĄli nazaj na oder, saj je scena po naÄ?rtih Kajetana ÄŒopa (ki igralki uÄ?i tudi improvizacije) Ĺže pripravljena in smo ĹĄe pred izrednimi razmerami lahko vadili v prostoru, kar nam je Alice ÄŒop: ÂťVes ta Ä?as delamo in upamo, da bomo lahko svoje obÄ?instvo Ä?im prej povabili na premiero in ponovno zaÄ?eli gostovati drugje.ÂŤ

Danica PireÄ?nik: ÂťNajprej si povemo, da pogreĹĄamo naĹĄa sreÄ?anja in komaj Ä?akamo, da zopet zaÄ?nemo.ÂŤ

pa od glavnega pokrovitelja Premogovnika Velenje, zato Ä?lani upajo, da se bodo lahko tudi v prihodnje zanaĹĄali na podporo.

Glede na to, da je veÄ?ina Ä?lanov ljubiteljskih glasbenikov, bo ta Ä?as, ko ne morejo vaditi, obÄ?utno vplival na kakovost rudarske godbe, ki je sicer zelo konkurenÄ?na na tekmovanjih in navduĹĄuje na koncertih. ÂťKar nekaj Ä?asa bomo potrebovali, da se vrnemo na isto raven. Ĺ˝e za profesionalce je toliko Ä?asa brez vaj hud udarec, za amaterje pa ĹĄe toliko hujĹĄi,ÂŤ ocenjuje dirigent

povedati so morali junija predvideno gostovanje v slovaĹĄkem pobratenem mestu Prievidza. Do nadaljnjega so ukinjena tudi vsa tekmovanja pevskih zborov po Sloveniji in svetu. Za kulturno-umetniĹĄki kolektiv s takĹĄno tradicijo in delovno vnemo je vse to teĹžek udarec. Prav zato pa Ä?lani ostajajo v stiku in se bodrijo.

Anton Vrzelak: ÂťZa nas je bil prvi maj Ĺžalosten, saj smo vajeni budnice, nastopa na GraĹĄki gori, veselja ljudi. Trudimo se, da bi tudi v tem Ä?asu dali od sebe, kar lahko. Zato smo vsaj s predvajanjem posnetkov iz gasilskega kombija poskrbeli za prvomajsko budnico.ÂŤ

omogoÄ?alo uÄ?inkovito vajo na daljavo. Dodali pa bomo ĹĄe glasbo Zmaga Ĺ tiha,ÂŤ poroÄ?a umetniĹĄka vodja in reĹžiserka Alice ÄŒop.

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje veliko gostuje po Sloveniji in sodeluje na raznih festivalih ter prireja delavnice. Ĺ e vedno je odprtih nekaj poletnih terminov, vendar ni veliko upanja, da bodo nastope lahko izvedli.

V dolgih pogovorih razmiĹĄljajo o novem programu

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e

Obujamo spomine, nabiramo ideje, delamo nove naÄ?rte, delimo si posnetke, ki jih najdemo na spletu, vadimo pa ne, saj nam medij tega na omogoÄ?a,ÂŤ poroÄ?a.

Vseh naÄ?rtov za spomladanski del sezone niso uspeli uresniÄ?iti, so pa tik pred izbruhom epidemije izvedli celoveÄ?erni koncert slovenskih ljudskih pesmi. Od-

Ker je tveganje za prenos korona virusa med zborovskimi pevci zelo veliko, je Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor takoj, ko se je epidemija razĹĄirila v Slovenijo, prenehal z vajami, zdaj pa Ä?akajo navodila, kako znova zaÄ?eti, pravi dirigentka Danica PireÄ?nik. ÂťSe pa vsak petek, ko imamo sicer vaje, dobimo na video konferenci in vÄ?asih klepetamo ves veÄ?er.

Z video sreÄ?anji ohranjajo druĹžabni del vaj

Epidemija je Ä?ez noÄ? prekinila tudi delovanje orkestrov. ÂťTrenutno so vse naĹĄe aktivnosti ustavljene – vaje, koncerti, drugi nastopi in naĹĄ zadnji koncert v tej abonmajski sezoni, tudi pogrebi,ÂŤ poroÄ?a dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Anton Verzelak. Rudarska godba na sreÄ?o ni finanÄ?no odvisna od abonmaja in drugih nastopov. Je

in pojasnjuje, da tako velik orkester ne more vaditi na daljavo, so pa Ä?lani ves Ä?as v stiku, saj pogreĹĄajo druĹžabni del vaj in se Ĺže veselijo ponovnega snidenja.

Takoj ko bo to mogoÄ?e, se bodo lotili dela, da nadomestijo izgubljeno. ÂťPoskusili bomo Ä?im prej pripraviti lahkoten program za nastop na Titovem trgu, da ljudi razvedrimo in poveĹžemo. To namreÄ? glasba poÄ?ne,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Krvavi prizori so njeno delo Predstavljamo Barbaro Hren, uveljavljeno vizaĹžistko, ki se je podpisala pod masko in posebne efekte uspeĹĄnega slovenskega filma Preboj Tina Felicijan

Lansko jesen je reĹžiser Dejan Babosek predstavil slovenski film Preboj, ki je posnet po knjigi Past na Menini planini.

Napisal jo je Franc Sever Franta, partizanski komandant, ki je prevzel vodenje partizanske odprave na Menini planini in je s svojim naÄ?rtom za preboj reĹĄil Ĺživljenja skoraj 500 borcev in bork. V filmu je prikazano, kako je skupina, obkoljena z 12-tisoÄ?glavo nemĹĄko divizijo, izkoristila prednost poznavanja domaÄ?ega terena in kljub zimskim razmeram, ĹĄtevilnim ranjencem in hudemu pomanjkanju naĹĄla pot v zavetje. Glavni junak je Franta sam, ki ga je uprizoril Domen ValiÄ?. Masko in posebne vizaĹžistiÄ?ne uÄ?inke je ustvarila VelenjÄ?anka Barbara Hren, vizaĹžistka, ki se sicer ukvarja z liÄ?enjem za

celoveÄ?erne televizijske oddaje v Ĺživo, najveÄ? v Avstriji in NemÄ?iji, video spote, reklame, razne kulturno-umetniĹĄke projekte, pa tudi filme.

Delo, polno dogodivĹĄÄ?in

ÂťPri mojem poklicu mi je najbolj vĹĄeÄ? to, da sem lahko ustvarjalna. Vsaka maska mi prinese nove izzive. Vsak obraz je prazno platno in vsak Ä?lovek ima neke posebnosti,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati, kaj ima rada pri tem, kar poÄ?ne. Njeno delo je polno dogodivĹĄÄ?in. ÂťEnkrat s posebnim naÄ?inom senÄ?enja poveÄ?am obline ali prikaĹžem trebuĹĄne miĹĄice, drugiÄ? slikam na koĹžo, s posebnimi snovmi izdelujem umetno koĹžo za pleĹĄe, rane, izdelujem umetne zobe za posebne efekte, vÄ?asih pa liÄ?im za posebne priloĹžnosti.ÂŤ Zaradi ĹĄiroke palete znanja s podroÄ?ja kozmetike in

vala, da sem prikazala odsekano nogo, pretrgan trebuh. Na kost goveje noge sem priĹĄila meso in kite ter to pobarvala z umetno krvjo, ker prave nisem dobila.

Svinjsko Ä?revo sem napolnila z meĹĄanico iz kruha, ga nagubala in priĹĄila na protezo, ki smo jo nato namestili na igralca. ManjĹĄe odprte rane sem izdelala v studiu

â?ą

Film Preboj je drugi najbolj gledani slovenski film preteklega leta.

vizaĹžistike ter svojih reĹĄitev za razne ustvarjalne izzive na tem podroÄ?ju vodi tudi teÄ?aje in izobraĹževanja.

Tudi pri ustvarjanju maske za film Preboj je morala biti nadvse iznajdljiva. Sploh pri zahtevnih

posebnih uÄ?inkih prikazovanja bojnih ran, za katere ni uporabljala le umetnih materialov, ampak tudi naravne. Šla sem k mesarju, ki me je Ä?udno gledal, zakaj potrebujem velike kosti, kite in drobovje. To sem potrebo-

in jih potem na mestu samem namestila na igralce in obdelala z liÄ?ili in krvjo,ÂŤ pripoveduje. Njen studio ni videti kot kozmetiÄ?ni salon, poln diĹĄeÄ?ih liÄ?il in pisanih barv, temveÄ? kot prizoriĹĄÄ?e grozljivke, polno umetne krvi, na kavlje obeĹĄenih koĹž, skalpov, nagaÄ?enih Ĺživali, zobovja ‌ ÂťMeni se to ne gabi. Pravzaprav uĹživam

v tem ustvarjalnem procesu. Bolj ko je groteskno, bolj mi je vĹĄeÄ?.ÂŤ Delo je bilo posebno zahtevno, ker je morala doma pripravljeno masko nanaĹĄati na sami lokaciji snemanja – na Veliki planini, v snegu in tako hudem mrazu, da ji je zmrzovala umetna kri. ÂťKo sem prvi dan priĹĄla na prizoriĹĄÄ?e, je bilo Ä?udovito sonÄ?no vreme, v eni uri pa se je nebo zaprlo in smo morali snemanje bitke odpovedati.ÂŤ Ob rednem delu na televiziji se loti razliÄ?nih priloĹžnostnih projektov. Ponovno se ji obeta sodelovanje pri snemanju filma, tokrat grozljivke. Polje, na katerem lahko pokaĹže svoje kompetence, je zelo ĹĄiroko, pravi, najraje pa bi se ukvarjala s precizno izdelavo kompleksnih mask in posebnih uÄ?inkov v filmski industriji. Pri tem je na dobri poti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

14. maja 2020

OptimistiÄ?ni, a realni VeÄ?ina sodelavcev Festivala Velenje je ĹĄe na Ä?akanju – Aktivnosti kljub razmeram potekajo tako na nacionalni kot lokalni ravni – Danes bo s terase Galerije Velenje prvi koncert iz novega cikla Glasbene slike Tina Felicijan

Prav v tem Ä?asu bi se uliÄ?no Ĺživljenje Velenja zaÄ?elo prebujati iz zimskega spanja. Vrstili bi se sejmi, razne kulturne prireditve, veÄ?ino pa bi (so)organiziral Festival Velenje kot najveÄ?ji lokalni posredovalec in producent kulturnih in druĹžabnih vsebin za vse generacije. Medtem ko so gledaliĹĄke, glasbene in filmske dvorane zaprte in so abonmajski cikli obstali, bi to vsaj malo nadomestilo izgubo kulturnih doĹživetij. A dogajanja, kakrĹĄnega smo bili v Velenju vajeni, ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo. Bo pa nekaj alternativ. Kako se z izzivi, ki jih je kulturi prinesla korona kriza, spopadajo sodelavci Festivala Velenje, v pogovoru z direktorico Barbaro Pokorny.

Kljub mirovanju aktivni

V Ä?asu najstroĹžje izolacije je Galerija Velenje pripravila video vodstvo po aktualni razstavi. Festival je med ljudi razĹĄiril pobudo za pisanje pisem stanovalcem v domovih za varstvo odraslih, ki je padla na plodna tla, saj so zbrali in naslovnikom posredovali skoraj 300 pisem, za kar so poĹželi veliko pozitivnih odzivov.

Aktivni so bili na druĹžbenih omreĹžjih in objavljali posnetke predstav, knjiĹžne predloge in Pikine izzive za najmlajĹĄe. S sodelavci so se redno sestajali virtualno in ugotavljali, da je imelo obdobje fiziÄ?ne izolacije poleg vseh neprijetnih izzivov tudi prednosti, kar se kaĹže v prebujeni ustvarjalnosti in novih idejah.

ÄŒas za inovativne pristope

Posledice korona krize so za kulturo neizogibne. Kulturni delavci bodo morali biti inovativni, ustvarjalni in samoiniciativni, da jih bodo lahko vsaj omilili. ÂťKulturniki bomo morali odloÄ?evalce sami prepriÄ?ati, kaj lahko v tem Ä?asu poÄ?nemo. Domislili smo si projekt Glasbene slike. S terase galerije bomo ob Ä?etrtkih ob 18. uri prirejali kratke nastope lokalnih glasbenikov. K prijavi smo pozvali tako pevce kot instrumentaliste, ki bodo za nastope dobili simboliÄ?ne honorarje, saj se zavedamo, da so sedaj, ko nikjer ne morejo nastopati, tudi glasbeniki v teĹžki situaciji.ÂŤ Menijo, da trenutni ukrepi tovrstnih aktivnosti ne prepovedujejo. ÂťIzvajalci bodo nastopili na prostem in bodo odmaknjeni od obÄ?instva, pod teraso galerije pa bodo talne oznake, s katerimi bomo nakazali primerno razdaljo med posluĹĄalci, opozarjali bomo na varnostne ukrepe,ÂŤ je povedala v upanju, da bo to zadostovalo. ÂťSicer pa je kultura tista, ki preizkuĹĄa in premika meje. V tem Ä?asu moramo pokazati, da smo

dovolj inovativni, da lahko tudi v nemogoÄ?ih pogojih ponujamo kulturne dobrine, ki jih vsi ĹĄe kako potrebujemo,ÂŤ dodaja.

RazmiĹĄljajo tudi o letnem kinu. ÂťÄŒe Ĺže ne smemo v dvorane, bi si filme lahko ogledovali vsaj na prostem. NaĹĄ poletni kino na ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom je dober primer, lokacija pa omogo-

Ä?a vzpostavitev primerne razdalje med gledalci. Mi smo Ĺže pripravili program od junija do konca septembra. ÄŒe bodo odloÄ?evalci predlog potrdili, bomo lahko hitro odreagirali. Sicer zaradi tehniÄ?nih omejitev ne bomo mogli vrteti najsodobnejĹĄe filmske produkcije, bomo pa izbirali kakovostne naslove starejĹĄega datuma.ÂŤ

za omejeno ĹĄtevilo obiskovalcev. ÄŒe bomo lahko v naĹĄi dvorani, ki ima veÄ? kot 380 sedeĹžev, zapolnili le 100 mest, bo tudi produkcija zelo omejena. Predstave, ki stanejo veÄ? tisoÄ? evrov, bomo teĹžko izvedli. Verjetno bomo lahko ponudili manjĹĄe produkcije, monodrame, in tako naredili nek kompromis. Za zdaj razmiĹĄljamo, da bo v sklopih prihodnje abonmajske sezone manj predstav in koncertov, medtem ko jih je bilo do sedaj ĹĄest. Ne glede na to, da se ljudje v tem Ä?asu nava-

â?ą

delujejo le na trgu. Vseeno pa bo to leto tudi zanje velik finanÄ?ni izziv. ÂťMinula dva meseca nismo ustvarili trĹžnih prihodkov, ker dejavnosti nismo izvajali. Zato bomo mogli tudi mi prevetriti tako programske kot finanÄ?ne naÄ?rte za to leto. Ĺ˝elim si, da se kulturnikom ne bi zgodili drastiÄ?ni rezi finanÄ?nih sredstev. V Velenju imamo sreÄ?o, da odloÄ?evalci razumejo pomen kulture in umetnosti, povsod pa morda ne bo tako.ÂŤ

ÂťIskali bomo reĹĄitve, ki bodo obÄ?instvu in ustvarjalcem omogoÄ?ale vsaj delno zadovoljevanje kulturnih potreb.ÂŤ

Takole je sodelavec festivala Rok Rednak zaigral ob ponovni otvoritvi galerije. Danes ob 18. uri bodo s terase galerije zazvenele operne arije, ki jih bo zapela sopranistka Dunya Tinauer, naslednji Ä?etrtek pa se bo predstavili vrhunski saksofonist Jure Pukl.

ÂťSeveda nas je vÄ?asih strah, da se bodo floskule o kulturnikih kot zgolj porabnikih javnega denarja v tej situaciji ĹĄe bolj utrdile.

Vendar, medtem ko smo bili doma in si zapolnjevali Ä?as s filmi, glasbo, knjigami, ogledi spletnih predstav okrepili zavedanje o pomenu kulture, ki ni privilegij posameznikov, ampak Ĺživljenjska potreba slehernika. Moramo se spomniti, kaj nas je kot narod ohranjalo, kaj nas hrabri, dela boljĹĄe, za kaj Ĺživimo. Ob teh vpraĹĄanjih se vsakdo slej ko prej zave svojih korenin, bistva kulture in umetnosti. Navsezadnje pa umetniĹĄka produkcija spodbuja mnoge premisleke in odpira nove Ĺživljenjske poglede.ÂŤ

Kaj bo z abonmajsko sezono, s produkcijami?

Nekaj odpovedanih abonmajskih predstav in koncertov iz tekoÄ?e sezone bodo najbrĹž lahko nadomestili v naslednji. Za novo sezono pa je ĹĄe veliko nejasnega. Tudi gledaliĹĄke hiĹĄe ne vedo, kako bodo delovale v prihodnosti. Vaj ni bilo, premiere so odpovedane. ÂťImamo namig, da bi lahko jeseni odprli dvorane

jajo na gledaliĹĄÄ?e in koncerte od doma, pa verjamem, da se bodo z veseljem vrnili v dvorane, saj zagotovo pogreĹĄajo pristno izkuĹĄnjo, ki jo nudi kulturno-umetniĹĄko uprizarjanje v Ĺživo.ÂŤ

Prihodka iz trĹžne dejavnosti ne bo

Festival Velenje kot javni zavod, ki izvaja tudi trĹžno dejavnost, tretjino denarja, s katerim razpolaga, pridobi sam, dve tretjini sredstev pa prispeva ustanoviteljica Mestna obÄ?ina Velenje.

Direktorica poudarja, da so zaposleni v javnem sektorju zagotovo v laĹžjem poloĹžaju kot ostali, ki

Kaj pa 60-letnica kulturnega doma?

Velenjski kulturni dom 29. novembra dopolnil 60 let. Na festivalu so ob jubileju zastavili moÄ?an program. Osrednja bi bila premiera produkcije z naslovom Sen kresne noÄ?i, v katero bi vkljuÄ?ili ĹĄirok spekter lokalnega kulturno-umetniĹĄkega udejstvovanja, uprizorili pa bi jo prav 29. novembra. Zanjo skoraj ni veÄ? upanja, ĹĄe vedno pa upajo, da bodo lahko skupaj z OĹ Mihe Pintarja Toleda, ki letos prav tako praznuje 60 let, uprizorili muzikal Vesna.

In Pikin festival?

KakrĹĄnega smo bili navajeni, zagotovo ne bo. IĹĄÄ?ejo pa alternative. Morda bodo lahko priredili Pikin dan na prostem, morda bodo zasnovali druĹžinsko kroĹžno pot od enega do drugega Pikinega kotiÄ?ka – kakorkoli, Pika bo zagotovo priĹĄla v mesto. đ&#x;”˛

Vsaka pesem je zgodba zase in na prav vsako so ponosni ÄŒaga Boys Ĺže teĹžko Ä?akajo konec karantene – Kljub omejitvam so posneli novo pesem – Balkanski prizvok ĹĄe vedno najbolj ognjevit – Letos Ĺžal odpovedano sreÄ?anje v GuÄ?i Jasmina Ĺ karja

ÄŒaga Boys so mlada trubaĹĄka skupina iz Velenja. Nastopajo in ustvarjajo kot trubaĹĄka skupina z dodatkom klavirske harmonike in pop/rock vokala. V skupini je kar enajst Ä?lanov – dobrih prijateljev, javnosti pa se predstavljajo z modernimi priredbami balkanskih hitov in z ostalimi glasbenimi Ĺžanri v Sloveniji, tudi slovensko narodnozabavno glasbo in glasbo celotne bivĹĄe Jugoslavije. ÂťSmo ljubitelji narodnozabavne glasbe, lahko pa bi rekel, da smo aktivni v vseh Ĺžanrih, tudi v popularni glasbi delamo svoje priredbe, ki jim dodamo naĹĄ specifiÄ?ni zvok,ÂŤ razloĹži pevec skupine Grega GradiĹĄnik. V ĹĄtirih letih ustvarjanja so naĹĄteli veÄ? kot tristo petdeset nastopov na prireditvah javnega in zasebnega znaÄ?aja (poroke, abrahami, druĹžinska praznovanja, koncerti ...), leta 2018 pa so prviÄ? presegli mejo sto nastopov v enem letu, kar je lepa ĹĄtevilka.

tek, tudi zaradi politiÄ?ne situacije, ki vlada v Sloveniji in ki potrebuje eno tako ÂťParty strankoÂŤ. Kako gledajo na svoje pesmi? ÂťZdi se mi, da z vsako pesmijo stopimo stopnico viĹĄje. Izdali smo tudi navijaĹĄko pesem, povezali smo se z navijaĹĄko legendo Slovenije Aleksandrom Javornikom, tudi zato smo bili aktivni Ä?lani navijaĹĄke skupine na zadnjem evropskem odbojkarskem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani,ÂŤ ĹĄe razloĹži pevec skupine ÄŒaga boys.

zovanje. Kako je izgledalo Ĺživljenje Ä?lanov skupine ÄŒaga boys v karanteni? ÂťVsak glasbenik ima svojo zaÄ?rtano pot, priznam, da je tudi nam karantena dodobra prekriĹžala naÄ?rte. Upam in raÄ?unam na to, da bodo ljudje po karanteni Ĺželjni zabave in se bomo lahko kmalu spet veselili.

Kot glasbeniki najbolj pogreĹĄamo vaje in nastope, manjka pa tudi kakĹĄno pivo za ĹĄankom v druĹžbi prijateljev. Smo se pa, kot se spodobi za muzikante, v

Kot pravim Slovencem se tudi nam najveÄ? stvari zgodi v gostilni

uvodnem pozivu prepevanja na balkonih odzvali, lotili smo se priredbe pesmi Karantena cover (Blago onom ko te ima), ki smo jo posneli vsak pri sebi doma kar z mobilnimi telefoni. Skratka, fiziÄ?no distanciranje nam ni vzelo volje in ljubezni do glasbe,ÂŤ ĹĄe pove ob koncu GradiĹĄnik.

Spomin na lanski nastop v GuÄ?i je ĹĄe zelo Ĺživ, sploh, ker je letoĹĄnji festival odpovedan. Smo pa karanteno izkoristili za glasbeno ustvarjanje.

Tekmovanje v GuÄ?i je dogodek posebne vrste

GradiĹĄnik ĹĄe posebej ponosno pove, da so v zadnjih ĹĄtirih letih kot najboljĹĄi trubaĹĄki sestav trikrat prejeli zlato plaketo na drĹžavnem tekmovanju trubaÄ?ev v Dravogradu pod okriljem JSKD s pohvalo, ter plaketo za promocijo ljubiteljske glasbene kulture na veÄ? kot dvesto nastopih. ÂťV vseh letih, tudi letos bi, Ä?e bi okoliĹĄÄ?ine to dopuĹĄÄ?ale, zasto-

pali Slovenijo na najbolj elitnem trubaĹĄkem tekmovanju v Evropi – Sabor GuÄ?a (v Srbiji). Tam se sreÄ?amo z ostalimi trubaÄ?i, saj je GuÄ?a zibelka trubaĹĄke glasbe, tam se dobro poÄ?utimo, dobro smo sprejeti in zastopamo tako Slovenijo kot Velenje po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. S svojo energijo in pristopom zagotavljamo dober Ĺžur in noro ÂťÄ?agoÂŤ, kjerkoli v javnosti se pojavimo.ÂŤ

Pesem Party stranka nima politiÄ?nega ozadja

Za vse ljudi dobre volje so v teh dneh posneli svojo novo pesem z naslovom Party stranka, v katero se lahko vÄ?lani vsak, ki ima od niÄ? do sto sedemnajst let, zaĹželen je le smisel za humor in nekaj ‚izkuĹĄenj z Ĺžuranjem›. ÂťPesem je nastala povsem po nakljuÄ?ju, namenjena je zabavi, kakĹĄni seji za toÄ?ilno mizo in dobrim ljudem. MogoÄ?e smo s tole pesmijo ulovili trenu-

Ĺ˝ivljenje zadnjega meseca dni in pol nam je vzelo naĹĄ obiÄ?ajni vsakdan, tudi druĹženje in na trenutke dobrĹĄen del optimizma.

Edinstvena situacija, ki so jo mnogi glasbeniki izkoristili tudi kot priloĹžnost za glasbeno pove-

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

14. maja 2020

Znani ťe trije od peterice Lirikonfestovih lavreatov Velenjska knjiŞna fundacija je ob dnevu Evrope 9. maja razglasila ťe zadnje tri lavreate letoťnjega Lirikonfesta – Mednarodno Pretnarjevo nagrado dobi Miran Hladnik, plaketo Lirikonov zlat Gabriella Gaål, priznanje mlada Şelva pa Katja Sluga Tina Felicijan

Velenje, 9. maja – Do sedaj znanima lavreatkama 19. mednarodnega festivala liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja Lirikonfest – dobitnici velenjice - Ä?aĹĄe nesprtnosti, pesnici Lidiji Dimkovski, in dobitnici krilate Ĺželve Petri Vladimirovi – so se ob dnevu Evrope pridruĹžili ĹĄe trije lavreati.

SedemnajstiÄ? podeljeno mednarodno Pretnarjevo nagrado oziroma Ä?astni naslov ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika letos prejme slovenski literarni zgodovinar, avtor veÄ? knjig o slovenski knjiĹževnosti in profesor slovenske knjiĹževnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miran Hladnik za Ĺživljenjsko delo, izkazano z osnovanjem in neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma SLOVLIT. Gre za osrednji slovenski informativni medij za literarnovedni in slovenistiÄ?ni svet ĹĄirokega dosega. Ta noviÄ?arski in diskusijski forum, ki zdruĹžuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogoÄ?ih filoloĹĄkih usmeritev, zlasti pa sloveniste doma in po svetu, omogoÄ?a sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vpraĹĄanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraĹževanja ter je tudi forum SlavistiÄ?nega druĹĄtva Slovenije.

Miran Hladnik ga moderira Ĺže 21 let. 1730 naroÄ?nikov Slovlitovih sporoÄ?il doma in po svetu prejme povpreÄ?no deset sporoÄ?il na teden, vsako sporoÄ?ilo, ki ga

Gabriella GaĂĄl

kdo nameni uporabnikom skupine, pa gre prej v Hladnikovo uredniĹĄko presojo. Ĺ tirinajstiÄ? podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje –

Miran Hladnik

Festivalni program se jutri zaÄ?ne na spletu

Vse nagrade festivala, plaketa in priznanje bodo podeljeni na Akademiji PoetiÄ?na Slovenija v sklopu 19. Lirikonfesta, napovedani 28. maja v Velenju oziroma zaradi epidemije predvideni konec junija ali v zaÄ?etku septembra. Takrat bodo tudi izvedli izbrana festivalna pesniĹĄka branja in knjiĹževno omizje. Preostali festivalni program pa se z rastoÄ?o antologijo Lirikon21 seli na splet. Med 15. in 29. majem ga bodo izvedli spletno debatno oziroma video-konferenÄ?no na Lirikonfestovi spletni in Facebook strani. Na sporedu bodo izbrane kratke refleksije na letoĹĄnjo temo knjiĹževnega omizja (Babilonski in slonokoĹĄÄ?eni stolpi pesniĹĄko-potopisnega omamljanja) ter izvirna in prevedena poezija za festival izbranih 21 slovenskih in tujih knjiĹževnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov ter letoĹĄnjih lavreatov.

festivalovo plaketo Lirikonov zlat za najboljĹĄe festivalne prevode iz novejĹĄe evropske poezije za odrasle, predstavljene v letoĹĄnjem 16. letniku festivalove antologije Lirikon21, letos prejme knjiĹževna prevajalka Gabriella GaĂĄl za najtehtnejĹĄe slovenske prevode poezije dveh sodobnih madĹžarskih pesnikov – GĂĄborja Scheina in IstvĂĄna VĂśrĂśsa. Materni jezik Gabrielle GaĂĄl, ki je tudi dramaturginja, publicistka in sodna tolmaÄ?ka za madĹžarski jezik, je madĹžarĹĄÄ?ina, saj je Ĺživela v madĹžarski vasi, v kateri je bila ena sama slovenska druĹžina. Ti Slovenci so bili prav njeni sosedje, tako da je bila od malega v stiku tudi s slovenĹĄÄ?ino, obiskovala pa je tudi dvojeziÄ?no osnovno ĹĄolo.

Danes je nagrajena prevajalka sodobne madĹžarske dramatike, proze, esejistike in poezije.

Na letoĹĄnjem Lirikonfestu bo prviÄ? podeljeno tudi festivalovo priznanje mlada Ĺželva za najboljĹĄi kratki potopis mladih slovenskih popotnikov, ki ga prejme Katja Sluga za kratki potopis Azijski krog, izborno predstavljen in prviÄ? objavljen v letoĹĄnji festivalovi antologiji Lirikon21.

Avtorica je magistrska ĹĄtudentka japonologije na Oddelku za azijske ĹĄtudije na FF Univerze v Ljubljani, ukvarja pa se s fotografijo, glasbo in vÄ?asih napiĹĄe kakĹĄen potopis. đ&#x;”˛

Mladinsko strategijo piĹĄejo na daljavo Takoj, ko so se ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa zaÄ?eli sproĹĄÄ?ati, so mladinski delavci nadaljevali aktivnosti za pripravo nove mladinske strategije

Skrivnosti muzejskega depoja

Rudarska paradna kapa

Torpedo ĹĄt. dve AleĹĄ OjsterĹĄek

Na tem mestu smo v preteklosti Ĺže imeli priloĹžnost spremljati okoljevarstveni diskurz drĹžave z nevladnimi organizacijami.

Spomnimo, spodbudila jo je pobuda dvojca KatiÄ?-Meh, ki sta ob trku avtocestnega odseka tretje razvojne osi z braslovĹĄko civilnodruĹžbeno iniciativo napovedala, da bosta ustanovila svojo nevladno organizacijo. Nista pojasnila, kako bi to naredila kot nosilca oblasti, vsekakor pa je bilo dovolj jasno in drzno povedno, da drĹžava le ĹĄe steĹžka tolerira legitimnost vsakokratnih legalnih intervencij nevladnikov v svojem zavzemanju za dajanje prednosti naravi pred infrastrukturo. Ĺ˝upan-direktoriÄ?ina pobuda je bil svojevrstni retoriÄ?ni torpedo v sicer vzoren odnos, ki sta ga kot nosilca oblasti vzpostavljala s svoje funkcionarske pozicije, ko govorimo o dajanju podpore nevladnim organizacijam iz lokalne skupnosti. Lahko ste ribiÄ?i, taborniki, gobarji, ornitologi in vsi drugi pristaĹĄi sobivanja z naravo, vendar ne imejte mnenja o zadevah okolja, Ä?e ima svoje mnenje o tem Ĺže drĹžava, in ĹĄe posebej ga zadrĹžite zase, Ä?e je drugaÄ?no od njenega.

Vladi je treba priznati eleganco v tokratnem spreminjanju Zakona o ohranjanju narave. Sama je 137. Ä?len, ki govori o vlogi zainteresiranih nevladnih organizacij. le uskladila z Zakonom o nevladnih organizacijah, Ä?len torej prepeljala pred veliko poroto, predlog spremembe, ob katerih se nevladnim organizacijam v zameno za pravico do glasu zaostrijo kriteriji, pa se je imel roditi ĹĄele v zibeli demokracije. Ga je bilo sicer slutiti po vzoru predhodno spremenjene gradbene zakonodaje.

Argumentom gradiva strokovnih sluĹžb drĹžavnega zbora je prav tako potrebno zagotoviti prostor. Pripravljeni pregled nevladnih organizacij v okoljskih postopkih v evropskem prostoru pokaĹže, da drĹžave brez izjeme doloÄ?ajo kriterije, po katerih se posameznim druĹĄtvom in drugim zainteresiranim doloÄ?ijo pogoji sodelovanja. Podobno trdi pristojni minister Vizjak in oÄ?itke vraÄ?a z razvojno potrebo Slovenije.

Ni mogoÄ?e spregledati razĹžaljenih drĹžavljanov, organiziranih v manjĹĄih in veÄ?jih druĹĄtvih, ki so se v torek obraÄ?ali po elektronski poĹĄti na skupino poslancev s pozivom, da naj se v tako nepremiĹĄljenem zakonodajnem poÄ?etju vendarle vzdrĹžijo. V tem sem se jim pridruĹžil in poslancem tudi sam izpostavil nesorazmernost. Ni namreÄ? mogoÄ?e spregledati, da je bil izpuĹĄÄ?en celoten proces usklajevanja z javnostjo in da smo pravzaprav priÄ?e nesorazmernemu pristopu urejanja prihodnjega ravnanja z okoljem. ÄŒe bo predlog amandmaja potrjen, bo javnost brez dvoma poskusila spodbiti njegovo zakonitost. Bolj kot slednje velja premisliti tudi naÄ?in prihodnje organiziranosti in vendarle del mobilizacijske pripravljenosti drĹžavljanov skuĹĄati preliti tudi v moÄ?nejĹĄe okoljevarstvene organizacije – z moÄ?nejĹĄim upravljanjem in moÄ?nejĹĄo stroko. Profesionalizacija nevladnih organizacij se zdi dober odgovor. Torpedo ni nekaj, kar bi bilo mogoÄ?e zlahka veÄ?krat prenesti. đ&#x;”˛

Velenje, 30. april – Preden se je svet ustavil, so mladinski delavci pod okriljem Mladinskega sveta Velenje in Mladinskega centra Velenje zaÄ?eli izvajati osrednji del aktivnosti za pripravo novega Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje – 3. mladinske strategije. Uspelo jim je izvesti posvet z okrog 50 srednjeĹĄolci in 40 predstavniki neorganizirane mladine, nato pa je izvajanje delavnic, na katerih mladi izrazijo svoje potrebe in priÄ?akovanja na osmih podroÄ?jih (od izobraĹževanja do

zaposlovanja, od kulture do ĹĄporta, od varovanja okolja do turizma) zastalo do prejĹĄnjega Ä?etrtka, ko so s petimi mladinskimi trenerji delavnico za 24 predstavnikov organizirane mladine izvedli po video konferenci.

Zdaj sta jim ostala ĹĄe dva posveta, preden bodo zbrane predloge uredili in spisali strategijo, ki bo narekovala vsebino mladinskih programov in projektov v

Priprava nove mladinske strategije se je nadaljevala na daljavo.

Foto: Matija Kompan

naslednjih petih letih. Obiskati nameravajo ĹĄe en razred uÄ?encev Centra za vzgojo in izobraĹževanje Velenje ter pridobiti informacije o potrebah mladih z manj priloĹžnostmi. Kako bodo izvedli delavnico z osnovnoĹĄolci, pa ĹĄe ni znano, saj so naÄ?rtovali sreÄ?anje najmanj 15 osmo- in devetoĹĄolcev z vsake velenjske osnovne ĹĄole, kar bo glede na đ&#x;”˛ tf razmere velik izziv. â€

V teh dneh nas veliko ostaja doma, a ĹĄtevilni morajo kljub epidemiji vsak dan oditi od doma v sluĹžbo. Med njimi so tudi velenjski rudarji. SreÄ?no! Predstavljena rudarska paradna kapa je del sveÄ?ane rudarske uniforme iz 18. stoletja s SaĹĄkega. Podoba danaĹĄnjih rudarskih uniform temelji na predpisu ministrstva za rudarstvo Avstro-ogrske monarhije iz leta 1890. Rudarske uniforme so po vsej Evropi bolj ali manj enake; razlikujejo se v detajlih, med katere sodijo tudi paradne kape. Te so razliÄ?no oblikovane in okraĹĄene. Barva perjanice nam na primer lahko pove, ali kapa pripada rudarju (bela) ali topilni. đ&#x;”˛

Pripravlja: Muzej Velenje

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

14. maja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tudi v Ä?asu korona krize posluĹĄalce razvajamo z glasbo Igor Kukovec, ki sicer obiÄ?ajno moderira ponedeljkove in sredine popoldneve, je v Ä?asu krize delal v celotedenskih turnusih.

PosluĹĄali ste ga lahko vse zadnje popoldneve, vse do vÄ?eraj, danes pa ga je zamenjal Mitja Ĺ vener. ÂťDnevi korona krize so se moÄ?no poznali tudi na mojem delu, saj marca, ko se je zaÄ?ela epidemija, ni nihÄ?e toÄ?no vedel, kako bo, kakĹĄen je ta virus, kako se bo ĹĄiril in kakĹĄni bodo ukrepi. Med korona krizo, izolacijo in zaprtjem obÄ?inskih meja sem delal kot po navadi, saj smo imeli na radiu organizirano drugaÄ?no izvedbo programa, lahko bi rekli turnuse, po dva voditelja na dan, brez sreÄ?evanja in z vsemi priporoÄ?enimi ukrepi, ki jih je dal NIJZ. Po eni strani je bilo v teh Ä?asih malo bolj stresno hoditi v sluĹžbo kot po nava-

di, saj nisi vedel, ali lahko zboliĹĄ za virusom, kako, kdaj ipd. Po drugi strani pa je bilo to, da lahko greĹĄ v sluĹžbo, veliko manj stresno, kot da bi moral biti doma, v samoizolaciji, saj ne bi vedel, kaj poÄ?eti sam s seboj,ÂŤ pravi Igor, ki je samostojni podjetnik in se mu je zelo poznalo, da je bilo dela v tem Ä?asu manj, a vendar dovolj, da mu ÂťpodjetjaÂŤ ni bilo treba zapreti, kar se je zgodilo mnogim njegovim kolegom.

Trudil se je, da je tudi v Ä?asu korona krize, kot smo govorili, v eter prenaĹĄal predvsem kar najbolj zanimive in aktualne informacije, brez senzacionalnih in nepreverjenih novic.

Kot velik ljubitelj glasbe pa vas je razvajal s pestrim izborom le-te, zanimivostmi in razliÄ?nimi oddajami. ÂťUpam, da stanje Ä?im prej spet postane bolj normalo in da lahko vsi skupaj nadaljujemo optimistiÄ?no,ÂŤ si tako kot tudi vsi đ&#x;”˛ mz mi Ĺželi naĹĄ Igor. â€

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. VILI RESNIK – Ĺ e zdaj ne vem zakaj 2. BQL – Na friĹĄno 3. JAN POTRÄŒ – Away Vili Resnik, ki je v zadnjih dveh letih doĹživel glasbeni preporod in zakorakal po zreli glasbeni poti, predstavlja novo pesem Ĺ e zdaj ne vem zakaj. Pesem je logiÄ?no nadaljevanje skladb Diham zate in Moj objem. Pod glasbo in besedilo se podpisuje Rok LunaÄ?ek, za produkcijo in aranĹžma pa je poskrbel KreĹĄimir Tomec, ki je skupaj z LunaÄ?kom podpisal Ĺže pod prejĹĄnji singel Moj objem.

GLASBENE novice

Bob Dylan po osmih letih z novim albumom Bob Dylan je po osmih letih napovedal novi album Rough and Rowdy Ways, ki naj bi izĹĄel 11. junija. Novico je pospremil z objavo ĹĄe tretje skladbe z albuma False Prophet, ki sledi pesmima I Contain Multitudes in 17-minutni Murder Most Foul, ki je obveljala za avtorjevo najdaljĹĄo skladbo. Novi studijski album z ni ĹĄov pa bo potekal tudi v duhu povezovanja Stare celine.

VeÄ?er bodo povezovali nizozemski voditelji, ki bi morali voditi izbor Pesem Evrovizije 2020.

avtorskimi skladbami bo sledil trem izdajam albumov razliÄ?nih priredb: Shadows in the Night (2015), Fallen Angels (2016) in trojnemu albumu Triplicate (2017). Njegov zadnji avtorski izdelek je Tempest iz leta 2012.

78-letni Dlyan bi moral aprila koncertirati na Japonskem, a je naÄ?rt zaradi epidemije korona virusa padel v vodo.

Alternativna Evrovizija poziva Evropo k priĹžigu luÄ?i Zaradi pandemije korona virusa bo RTV Slovenija 16. maja namesto velikega finala 65. tekmovanja za Pesem Evrovizije iz Hilversuma prenaĹĄala posebno oddajo Pesem Evrovizije: Evropa, priĹžgimo luÄ?i! Posebno oddajo bo prenaĹĄalo 46 nacionalnih televizij. Z evrovizijskim ĹĄovom se bodo poklonili vsem skladbam iz 41 drĹžav, ki bi se morale predstaviti na letoĹĄnjem izboru za Pesem Evrovizije, netekmoval-

Noel Gallagher objavil izgubljeno pesem zasedbe Oasis

in razpadu skupine Oasis leta 2009 objavil tri albume s svojim novim bandom Noel Gallagher's High Flying Birds.

Minuli mesec je izĹĄel EP Blue Moon Rising. OboĹževalci nekdanje skupine Oasis pa ĹĄe vedno upajo, da bosta brata zakopala bojno sekiro. Noel je minuli mesec za britanski Vogue dejal, da je veÄ?krat razmiĹĄljal o sodelovanju, o njem pa je po pisanju The Guardiana razmiĹĄljal tudi Liam, ki je predlagal skupen dobrodelen koncert za Ĺžrtve korona virusa.

Ne naredi mi tega. Skladbo je v 8D tehniki obdelal Robi Buleťić iz Beartracks Recording Studia, ki je bil tudi eden od producentov albuma Knjiga pohval in pritoŞb. Pesem z albuma, ki je izťel leta 2019, so pospremili ťe z videospotom, v katerem pleťejo plesalci skupnosti KUD Tango.si pod vodstvom igralke in plesalke Maje Sever.

Novi album Lady GaGa konec tega meseca Lady Gaga je na Instagramu sporoÄ?ila, da lahko njen ĹĄesti

Skupina Dan D posnela skladbo v 8D tehniki NovomeĹĄka skupina Dan D, ki velja za svo-

Noel Gallagher je odkril izgubljeno skladbo z naslovom Don't Stop, ki je nastala v Ä?asu delovanja nekdaj priljubljene zasedbe Oasis. Pesem v obliki demo posnetka je v Ä?asu izolacije naĹĄel doma na eni od neoznaÄ?enih zgoĹĄÄ?enk. Skladba, ki ni bila nikoli posneta v studiu, je zazvenela le na tonski vaji pred koncertom v Hongkongu pred pribliĹžno 15 leti. Noel je po sporu z bratom Liaomom jevrsten fenomen slovenske rock glasbe, je med prvimi v Sloveniji posnela skladbo v 8D tehniki. S takĹĄno zvoÄ?no obdelavo imajo posluĹĄalci obÄ?utek, da glasbo sliĹĄijo v prostoru okoli sebe, najbolj pa lahko to izkusijo s sluĹĄalkami, so zapisali v zasedbi.

Novo zvoÄ?no podobo je dobila pesem

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Lojtrca – Ko ti boĹĄ mama Ansambel Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo Ansambel Jureta Zajca – Ne veĹĄ kaj zamujaĹĄ Ansambel Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Ansambel Petan – En cent Ansambel Stil – Le zaupaj mi

10. Ansambel ViĹža – ÄŒaĹĄe tri

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA

s pesmijo Maybe someday.

Tokrat predstavlja slovensko razliÄ?ico, ki v slovenskem jeziku nosi naslov Ĺ e verjamem.

Prismojeni Profesorji Bluesa predstavljajo drugi singel s svojega prihajajoÄ?ega tretjega albuma, katerega izid je zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom prestavljen na ĹĄe nedoloÄ?en datum. Nova skladba nosi naslov Slej ali prej.

ZALAGASPER

BQL studijski album priÄ?akujemo 29. maja.

Album Chromatico bi po napovedih ameriĹĄke glasbenice sicer moral iziti Ĺže prej, a ji je naÄ?rte pokvarila pandemija novega korona virusa. Februarja je sicer predstavila singel Stupid Love, nato pa sporoÄ?ila, da bo poÄ?akala z izdajo albuma.

V tem Ä?asu je Lady Gaga sodelovala pri koncertu En svet: Skupaj doma (One World: Together at Home), s katerim so svetovno znani glasbeniki pomagali zdravstvenim delavcem, ki se borijo proti covidu-19. Pri ustvarjanju albuma je 34-letna glasbenica sodelovala tudi z Ariano Grande in Blackpink, kot producenta, ki je sodeloval pri ustvarjanju albuma, pa je zvezdnica navedla tudi Eltona Johna.

Duet BQL se letes vraÄ?a z novim videospotom in skladbo v malo drugaÄ?ni glasbeni podobi. Z novim singlom, ki nosi naslov Na friĹĄno, Rok in Enej PiletiÄ? za letos napovedujeta tudi izid albuma, ki ga pridno ustvarjata kljub trenutnim razmeram. Na njem bodo nekatere Ĺže znane uspeĹĄnice in seveda nove skladbe priljubljenega dueta.

WOLF BoĹžidar Wolfand Wolf ima za seboj bogato glasbeno kariero z dolgim seznamom uspeĹĄnic, izdanih albumov in nastopov na festivalih. Nazadnje je nastopil na Emi 2020

Zalagasper sta v Ä?asu karantene ustvarjala (to tudi sicer najraje poÄ?neta) kar od doma.

Posnela sta at home razliÄ?ice njunih pesmi S teboj, Sebi in Signals ter jih v svojem slogu pospremila tudi s Ä?udovitimi animacijami, ki so zbrane na njunem uradnem YouTube kanalu.

MRIGO & GHET Mrigo in Ghet sta postregla s skladbo Ropolitike in animacijo, ki opisuje uliÄ?no akcijo in radikalen ukrep proti politiÄ?nim dobiÄ?karjem.

Skladba se nahaja na albumu Ĺ e, ki je izĹĄel februarja letos.

Besedilo je nastalo Ĺže pred nekaj leti, ampak, kot pravita, je sedaj zelo dober Ä?as, da s takĹĄnimi besedami in sliko nastavimo ogledalo vodilnim v drĹžavi in opomnimo oblast, da ni nedotakljiva.

Naš ­čas, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏬

Oh, kako zelo je bila jezna vodja urada župana Mestne občine Velenje Saša Sevčnikar, ko je lastnoročno prinesla na kraj dogodka megafon, ta pa ni delal. A njena jeza se s podžupanovo (Peter Dermol) ni mogla kosati. Pa mu je dama zvito polaskala: »Ko megafon zataji ob nepravem času, je močan glas globokih tonov zlata vreden!« In ni imel kaj, dokazal je, da to res zmore!

14. maja 2020

frkanje » Levo & desno «

Dan zmage?

V soboto smo slavili dan zmage. Škoda, da še hkrati nismo mogli slaviti tudi dneva zmage nad korona virusom, ki je tudi dodobra okupiral Slovenijo.

(Ne) zaposleni Nekateri nejevoljno pravijo, da vse preveč ljudi dela na različnih zavodih.

Drugi so zaskrbljeni, ker jih je zadnji čas res še posebno veliko na zavodu za zaposlovanje.

⏫

»Da sem visoka samo meter in pol, sicer ni ne vem kakšna prednost. V kavarni komaj vidim na mizo. Da vidim iz avta, potrebujem podstavek. V kitajski restavraciji mi namesto slivovega vina še vedno prinesejo liziko, kar mi po svoje laska. Kolegi fotografi me med koncerti skoraj potacajo pod odrom … Ampak odkar sem ugotovila, da je moja skromna višina poslovna priložnost, se še manj sekiram kot prej. Inšpektorjem sem že poslala ponudbo, da lahko namesto njih natančno in zanesljivo preverjam varnostno razdaljo med obiskovalci lokalov. Kot bi bila ustvarjena za to!« je Ksenija Mikor Čveku veselo demonstrirala svoje novo delo.

Kot se za dogodek spodobi, so se polagalci vencev pri spominski plošči žrtvam vojnega nasilja v Zdraviliškem parku v Topolšici pražnje oblekli in obuli, tako tudi »županja« Topolšice Petra Lipičnik. Že tako postavna si je omislila visoke štikle in ... zagreznila v travnik ... Ups, in že je bila z drugo nogo na trdni potki z izkušnjo več, da bo v prihodnje bolj pazljiva, kaj obuti za takšne slovesnosti. Zakaj se je fotografu tako zatresla roka, pa Čvek ne pove.

Domače je …

Največja pomoč turizmu bi bili – turisti. Pri nas se letos še posebej »obračajo« na domače goste. A tudi kakšne večje tovrstne mednarodne pomoči bi bili veseli.

Na cesto Pravijo, da bodo v Gorenju odpuščali mehko. Vseeno bodo mnogi odpuščeni imeli trd pristanek »na cesti«.

⏩

Obiski Slovenski goste so najbolj množični obiskovalci hrvaških plaž. Predvsem družine tistih 110 tisoč lastnikov zemljišč in vikendov pri sosedih.

Vse več …

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Francozi so se med karanteno povprečno zredili za 2,5 kg Anketa, ki so jo pred kratkim izvedli med Francozi, je pokazala, da večina njih med samoizolacijo uživa več prigrizkov, namenja več časa za pripravo hrane, pogostejši pa so postali tudi aperitivi pred obroki. Vse to se seveda odraža na tehtnicah.

Izsledki ankete kažejo, da se je od 17. marca, ko je bila v Franciji uvedena karantena, večina Francozov zredila za povprečno 2,5 kilograma. Zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti in pretiranega uživanja prigrizkov se je zredilo 56 odstotkov moških in 58 odstotkov žensk. Moški povprečno za 2,7 kilograma, ženske pa za 2,3. Glede na raziskavo so se bolj zredili brezposelni in osebe z nižjo izobrazbo. Prav tako so več kilogramov pridobili pari z otroki kot samski. 56 odstotkov anketirancev sicer načrtuje, da bodo po karanteni jedli bolj zdravo, le 18 odstotkov pa jih načrtuje dieto.

Postopoma se vse več delavcev vrača na delo. Brezposelnost pa se vseeno še kar veča.

Vino bi lahko predelali v razkužilo Vinarji iz vse Evrope opozarjajo, da bo zaradi korona karantene zelo verjetno prišlo do situacije, ko bomo zavrgli več milijonov steklenic vina. Zaprtje restavracij in barov je namreč povzročilo manjše povpraševanje po vinu, zato so se pojavili presežki vina v vinorodnih državah, kot so Španija, Francija in Italija. Ker

ne bo prostora za shranjevanje, Evropska vinarska trgovinska organizacija The Comité Européen des Entreprises Vins ocenjuje, da bi lahko ostalo neporabljenih do deset hektolitrov vina. Eden od predlogov je, da neporabljeno vino destilirajo v čisti alkohol ali etanol ter iz njega naredijo razkužilno sredstvo za roke, s čimer bi vsaj nekaj zaslužili tudi vinarji.

Kampiral pred Disney Worldom Zaradi pandemije korona virusa je že od sredine marca zaprt tudi ameriški Disney World. A

kljub temu je 42-letnemu Richardu McGuiru uspelo priti v notranjost tematskega parka in tam nekaj dni kampirati na zapuščenem otoku. Ko so gospoda opazili, se je spretno umaknil na drug kotiček Disneyjevega otoka. Varnostna služba ga je ob pomoči šerifov iskala s helikopterji, čolni in peš. Odkrili so ga šele po dveh dneh. Čeprav območje obdajajo številni znaki, ki prepovedujejo prehod, je McGuire kasneje dejal, da se ni zavedal, da je posegel v območje parka. Policisti so ga aretirali in ga obtožili prekrška, prav tako so mu tudi prepovedali obisk Disneyjevih parkov.

Na Japonskem okužene z blažjimi simptomi sprejemajo robotski uslužbenci V Tokiu okužence s covidom-19, ki imajo lažje simptome, pošiljajo tudi v hotele. V

enem od njih sprejme paciente robotski uslužbenec. »Prosim, v hotelu nosite masko,« je uvodni pozdrav gostom robota po imenu Pepper. Druga sporočila, ki jih sporoča, so, da upa, da bodo bolezen čim prej zajezili, vse pa spodbuja z besedami, da bodo vse to prebrodili skupaj. Hotel v Ryogoku sprejme sicer okoli 300 ljudi, pacientom pa sta ves čas na voljo dve medicinski sestri, prisoten pa je tudi zdravnik, ki dnevno opravlja preglede. Pepper sicer ni edini robot, ki dela v hotelu, drugi robot je namreč zadolžen za čiščenje.

Do leta 2070 mnogi na območjih s skoraj neznosnimi temperaturami

Plačevanje

Raziskovalci opozarjajo, da bo, če se emisije toplogrednih plinov kmalu ne bodo občutno zmanjšale, dobršen del svetovnega prebivalstva trpel povprečne temperature nad 29 stopinj Celzija. Z namenom napovedi dogajanja v prihodnjih letih so raziskovalci projekcije Združenih narodov prenesli v scenarij, ki predvideva, da bo globalna temperatura porasla za tri stopinje Celzija. Ta naj bi se uresničil, četudi bi se države držale pariškega podnebnega sporazuma.

Sodeč po izsledkih raziskave, so človeške populacije zgoščene v ozkih klimatskih pasovih – večina jih živi v krajih, kjer je povprečna temperatura med 11 in 15 stopinj Celzija, manjše število pa na območjih, kjer živo srebro v povprečju kaže med 20 in 25 stopinj Celzija. A če bi se temperature zaradi globalnega segrevanje dvignile za tri stopinje, bi veliko število ljudi moralo prenašati temperature, ki skoraj niso več znosne. Projekcije kažejo, da bodo med prizadetimi območji severna Avstralija, Indija, Afrika, Južna Amerika in deli Bližnjega vzhoda.

Maske

Malo čudno se sliši, da nekateri kar pogrešajo strožje ukrepe zaradi korona virusa.

Zdaj morajo spet plačevati parkirnino.

Ni še čas, da bi povsem odvrgli maske. Čeprav je žal res, da nekateri že nekaj časa snemajo maske in kažejo prav obraze.

Dol – gor Nekatere družbe, ki so visoko letale, so precej strmoglavile – knapi, ki delajo precej nizko, letijo navzgor.

Vprašanje Ne vem, ali frizerji res delajo slabše ali je krivo kaj drugega. Vidim namreč veliko ljudi, ki jim tudi frizerji ne morejo pomagati, da jim ne bi šli lasje pokonci.

Ne pozabite Mnogi so se v času, ko so bili doma, naučili veliko novega in koristnega. Da le ne bodo spet prehitro pozabili, kaj vse raste na vrtu in v okolici.

In kaj dobrega se skuha na domačem štedilniku.

Samozadostnost Koronavirusna kriza je pokazala, da so mnoge družine bolj samozadostne kot država.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Praznovali smo dan zmage

bi morali, starĹĄi, uÄ?itelji, druĹžba, politiki, mediji, literati in pesniki opozarjati na preteklost in potegniti paralele s sedanjostjo, da napak ne bi ponavljali,ÂŤ je opozorila KatiÄ?eva.

V spominskem parku v Topolťici so se spomnili konca druge svetovne vojne in podpisa kapitulacije armadne skupine E in nemťkih sil za JV Evropo – Letos mineva 75 let od zmage nad nacizmom in faťizmom Jasmina Škarja

Evropa je 9. maja praznovala 75. obletnico zmage nad faĹĄizmom in nacizmom in osvoboditve po koncu 2. svetovne vojne. V TopolĹĄici, enem od petih evropskih prizoriĹĄÄ?, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemĹĄkih oboroĹženih sil za Jugovzhodno Evropo, so 8. maja pripravili krajĹĄo slovesnost in v sodelovanju s Ä?astno straĹžo Slovenske vojske in treh praporĹĄÄ?akov poloĹžili ĹĄtiri vence k spominski ploĹĄÄ?i v spominskem parku in se tako spomnili konca druge svetovne vojne in podpisa akta o kapitulaciji nemĹĄke vojske. Kljub trojnemu prazniku, saj v TopolĹĄici praznujejo hkrati dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik, zaradi pandemije osrednje slovesnosti ni bilo moĹžno izpeljati. Da ima praznik za ĹĄoĹĄtanjsko obÄ?ino ĹĄe vedno poseben pomen pa je potrdil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. ÂťPotrebno je izkazati spoĹĄtovanje in Ä?ast vsem, ki so dali svoja Ĺživljenja za naĹĄo svobodo. To so spomini, ki ne gredo v pozabo, zato je prav, da vse generacije obujajo spomin na te zgodovinske trenutke.ÂŤ

Svoboda nima barve, vonja in okusa

Da se na ta dan spominjamo junaĹĄkega narodnoosvobodilnega boja, s katerim so partizani po ĹĄtirih letih priborili teĹžko priÄ?akovano svobodo, na kateri je osnovana sodobna drĹžava Slovenija je povedal predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan KriĹžman. ÂťNaĹĄa organizacije ĹĄteje

pribliĹžno 50.000 Ä?lanov, skupaj ohranjamo spomin na generacije, ki so Ĺžrtvovale vse, kar so imele. Ker se mlajĹĄe generacije zavedajo pomena tega praznika le toliko, kolikor smo jim sposobni prenesti vrednot, ki jih je tista generacija ustvarila in na katerih stoji svet, je prav, da jim pri tem z oĹživljanjem spominov pomagamo, tudi na zgodovinskem mestu, kot je TopolĹĄica, ki je Ĺživ primer, saj je na tem mestu, partizanu veliki general podpisal brezpogojno predajo. Da

smo si Slovenci zgradili lastno drĹžavo, je tudi njihova zasluga.ÂŤ

Ponosni na zgodovino in ljudi

Dan zmage je ťe kako pomemben za naťe kraje, zato je prav, da spoťtujemo zgodovino iz spoťtovanja do vseh, ki so darovali svoja Şivljenja za naťo svobodo. Želim si, da bi dan zmage tudi v prihodnjih letih obeleŞili tukaj, na mestu, kjer se je zgodila kapitulacija. Praznik je lahko dobra priloŞnost za razmislek in

Zgodovina je ĹĄe vedno Ĺživa

mladi danes Ĺželijo biti neobremenjeni s preteklostjo. Žal je to obdobje, ko so se rodile vrednote iz zgodovinskih uÄ?benikov izvzeto, pa vendar je prav, da se jih zaradi mlajĹĄih generacij zavedamo, jih spoĹĄtujemo in praznujemo.ÂŤ Podpredsednica Socialnih demokratov in predsednica OO Socialnih demokratov Velenje Andreja KatiÄ? je ob tem, ko se spominjamo dogodkov naĹĄe preteklosti, izpostavila vpraĹĄanje, zakaj je do vojn sploh priĹĄlo in hkrati odgovorila, da je nujno,

Zgodovina je uÄ?iteljica Ĺživljenja. Mladi naj se skuĹĄajo vĹživeti v koĹžo tistih, ki so Ĺživeli tisti Ä?as. To so bili teĹžki Ä?asi. Razlogi za nastanek vojne pa, razlike med bogatimi in revnimi in kratenje Ä?lovekovih pravic, Ä?emur smo Ĺžal priÄ?a tudi danes.

opozorilo, da v sedanjem Ä?asu moramo zmagovati ne kot posamezniki, temveÄ? kot druĹžba, za kar potrebujemo vrednote, kot so medsebojno spoĹĄtovanje in tovariĹĄtvo, da pomagamo drug drugemu, saj razdiralna politika ne pelje nikamor,ÂŤ je bil kritiÄ?en podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki verjame, da

Ko je bilo potrebno, se je slovenski narod dvignil, ubranil svojo domovino. Svoboda nima barve, vonja in okusa. Je nekaj nad vsem, v Ä?asu epidemije so lahko ljudje ugotovili, da je res nekaj najveliÄ?astnejĹĄega.

da se tega zavedamo in istih napak ne ponavljamo veÄ?. ÂťOb prazniku se je treba spomniti tudi, na kakĹĄnih vrednotah je grajena povojna Evropa. Zavedati se moramo osnov demokracije in tega, da pravice, ki jih imamo danes, niso samoumevne. Lahko se nam zgodi, da se bo zanje nekoÄ? treba ponovno boriti. Prav zato

Velenje, 11. maja – TuristiÄ?no informacijski center Velenje ponovno sprejema obiskovalce v vili Bianci. Do nadaljnjega bo odprt od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Na voljo so turistiÄ?ne informacije o Ĺ aleĹĄki dolini in tiskan promocijski material. Vse obiskovalce prosijo in pozivajo, da upoĹĄtevajo preventivne ukrepe.

Tudi mladi parlamentarci so se prilagodili razmeram in nadaljevali razpravo o svoji poklicni prihodnosti na spletni platformi bi ĹĄole bolj spodbujale ustvarjalnost, izvirnost in praktiÄ?nost uÄ?encev. Pokazali so zavedanje o neizogibnosti vseĹživljenjskega uÄ?enja zaradi hitrih sprememb na trgu dela, ki ga prinaĹĄa tehnoloĹĄki napredek in spreminjanje druĹžbenih potreb ter naÄ?ina Ĺživljenja. Zaposlovanje v tujini pa vidijo kot dvorezen meÄ?, saj na eni strani prinaĹĄa veÄ? izbire, boljĹĄe delovne razmere in veÄ?ji zasluĹžek, zaradi konkurenÄ?nosti pa zahteva veÄ? znanja in izkuĹĄenj ter dopuĹĄÄ?a veÄ? diskriminacije tujcev glede na domaÄ?ine.

Za enkrat na ZPMS ĹĄe imajo upanje, da bodo letoĹĄnji OtroĹĄki parlament – regijski in nacionalni del – lahko izvedli v zaÄ?etku prihodnjega ĹĄolskega leta. đ&#x;”˛

tf

Da je spomin na dogodke izpred 75 let ĹĄe vedno Ĺživ, je ob polaganju vencev v spominskem parku v TopolĹĄici potrdil tudi predsednik ZB TopolĹĄica Branko Franc SevÄ?nikar. ÂťZgodovina je ĹĄe vedno Ĺživa, Ä?eprav

vÄ?asih malo zadrĹžana. Verjetno se vsakdo zaveda, da je Ä?as leta 1945 prinesel konec trpljenja in svobodo, ki so jo ljudje znali ceniti. Ponosen sem na to, da smo se v TopolĹĄici odloÄ?ili ta dan praznovati tudi krajevni praznik, ki je neke vrste peÄ?at in potrditev, da ĹĄe vedno nosimo zgodovino v srcu in jo znamo spoĹĄtovati.ÂŤ Da je ta dan za TopolĹĄico res poseben in da so ga znali vsako leto praznovati z mnogimi prireditvami, ki jih Ĺžal letos ne bo, spomni predsednica Krajevne skupnosti TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik. ÂťPraznik je za nas velikega pomena, ponosni smo na park in muzejsko sobo. LetoĹĄnji Ä?as bomo izkoristili za obnovo Metuljevega igriĹĄÄ?a.ÂŤ

OtroĹĄtvo niso bile pravljice iz knjig

ÂťPotrebno in pomembno je prisluhniti tudi ljudem, ki so to kruto obdobje doĹživeli in preĹživeli,ÂŤ je poudarila predsednica KO ZB Ĺ oĹĄtanja Vanica PetroviÄ?: ÂťVsi moji predniki so bili partizani, ki so se junaĹĄko uprli okupatorju, zato tudi moje otroĹĄtvo niso bile pravljice iz knjig, bolj partizanske zgodbe. Ponosna sem na to, da sem bila Titova pionirka, zdaj peljem to zgodovinsko zgodbo naprej, predvsem zaradi potvarjanja zgodovine. Tita slavim in se

ga spominjam, kako smo ga Ä?astili, ko je priĹĄel v Velenje. OmogoÄ?il mi je ĹĄolanje in boljĹĄe Ĺživljenje.ÂŤ Vsi navzoÄ?i so se strinjali, da je potrebno ohraniti spomin na tiste, ki so dali svoje Ĺživljenje in nam izborili temelj za svobodno in demokratiÄ?no Slovenijo, ki smo si jo priborili ĹĄe leta 1991 z osamosvojitvijo. Tega datuma, teh dogodkov se moramo spominjati. ZB se bo zavzemala, da bo ta svetli trenutek naĹĄe zgodovine ostal Ĺživ ĹĄe naprej, je svoje misli na dogodku v TopolĹĄici strnil ĹĄe podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh. ÂťZgodovina nas uÄ?i, da narod, ki ne spoĹĄtuje zgodovine, ni vreden svoje prihodnosti.ÂŤ đ&#x;”˛

Konja

TIC Velenje ponovno vabi Razprava se nadaljuje na spletu v vilo Bianco

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je skupaj z mladimi parlamentarci razpravo 30. nacionalnega OtroĹĄkega parlamenta, ki ga je tik pred izvedbo regijskih sreÄ?anj prekinila epidemija, uspeĹĄno preselila na splet. Vzpostavitev spletne platforme opin.me je omogoÄ?ila novo obliko razprave, ki je potekala od 9. aprila do 3. maja in omogoÄ?ila novo priloĹžnost za aktivno sodelovanje otrok in mladih. Vanjo sta se vkljuÄ?ila tudi dva predstavnika Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije.

SodelujoÄ?i so podajali konstruktivna in resna mnenja na eno ali na vse podteme znotraj naslovne teme: Moj poklic – skrbi, priÄ?akovanja, znanja in veĹĄÄ?ine, Poti do mojega poklica, Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti, Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo.

Med drugim so izrazili Ĺželjo, da

13

MED VAMI

14. maja 2020

Zaradi trenutnih razmer obiskovalce tako prosijo, da imajo ob vstopu v vilo Bianco svojo zaĹĄÄ?itno masko, si pri vhodu razkuĹžijo roke, vstopajo posamiÄ?no, se ne dotikajo inventarja in razstavnih eksponatov, ne listajo promocijskih materialov ter ohranjajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ĺ tevilo obiskovalcev, ki so lahko naenkrat v prostoru, so omejili na dva posameznika. Vstopajo naj le zdrave osebe, ki ne kaĹžejo znakov dihalnih obolenj. đ&#x;”˛

Okupator je za sabo pustil najrazliÄ?nejĹĄo opremo. Nekaj dni po njegovem odhodu sta se nad Staro vasjo ob Rakovi goĹĄi (v bliĹžini danaĹĄnjega vrtca Najdihojca) pasla dva zapuĹĄÄ?ena vojaĹĄka konja: eden je bil ĹĄe osedlan, drugi je imel okoli Ĺživota nameĹĄÄ?en le debel koc. Z Vedetovim Borisom, oba sva bila ĹĄtirinajstletnika, sva se jima previdno pribliĹžala, in ker sta bila videti pohlevna, sva ju po vratu narahlo potrepljala. Zdelo se je, da jima je najino poÄ?etje prijalo, saj sta bila navsezadnje navajena ljudi. Ko je druĹženje postalo vse bolj zaupno, je Boris predlagal, da ju zajahava.

Kazalo je, da sta ĹĄtirinoĹžca najin namen prepoznala, nehala sta se pasti, zaÄ?ela sta prestopati in prhati z nozdrvmi. To naju je opogumilo in razmiĹĄljala sva, kako bi se povzpela nanju. Borisu je bilo laĹže, ker je imel osedlanega, meni pa je preostalo kljuse brez sedla. Nisem obupal, zbral sem pogum, vzel kratek zalet, se odrinil in pristal s trebuhom na konjevem hrbtiĹĄÄ?u, nato pa naglo potisnil desno nogo preko in postal sem konjenik. Medtem je Boris Ĺže varno sedel v sedlu in konja sta samo ĹĄe Ä?akala na povelje za pohod.

A glej ga ĹĄmenta, bila sta brez uzd, zato sta se nekaj Ä?asa obirala, preden sta zakoraÄ?ila. Moj je stopal spredaj, Borisov tik za njim. JeĹža se nama je zdela nadvse imenitna, Ä?eprav sem se moral drĹžati za grivo in se z nogami oklepati trebuha. Nenadoma je moje kljuse pospeĹĄilo korak, ĹĄlo je vedno hitreje in komaj sem se ĹĄe obdrĹžal na hrbtiĹĄÄ?u. Ne za dolgo, nenadoma sem izgubil oprijem in telebnil na tla. Padel sem vznak, ko sem zagledal, kako je prijateljev konj hipoma obstal, pri tem pa dvignil sprednje noge kviĹĄku, kakor da nastopa v cirkusu. Nekaj Ä?asa je obstal v tem poloĹžaju, nakar je prestopil z zadnjimi in prve spusti tik ob moje telo, da se tik pred nosom zagledal konjsko kopito. Hitro sem se pobral, nekajkrat globoko zadihal in se s Ä?udnimi obÄ?utki, da sem jo sreÄ?no odnesel, poslovil od nenavadnega druĹžabnika. Z Borisom sva jo naglo odkurila domov.

Zarana sta se konja spet pasla ob Rakovi goĹĄi.

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

IZOBRAŽEVANJE

14. maja 2020

Osvojili nova znanja in nove pristope Kako so ravnatelji ocenili potek dela na daljavo na Ĺ olskem centru Velenje

Organizirali so se bliskovito Janko PogorelÄ?nik, direktor Ĺ C Velenje:

ÂťKo je bila 12. marca objavljena informacija o fiziÄ?nem zaprtju ĹĄol, smo se na Ĺ olskem centru Velenje bliskovito organizirali ter Ĺže naslednji dan pripravili enotna navodila za dijake in starĹĄe, za uÄ?itelje in druge zaposlene.

Sprejeli smo pravilnik o opravljanju dela na domu, na spletni strani Ĺ olskega centra pa objavili zavihek, na katerem so vse aktualne informacije o delu v Ä?asu korona virusa (https://www.scv. si/sl/kategorija/koronavirus/).

V ponedeljek, 16. marca, smo Ĺže zaÄ?eli s polno paro, a je tehnologija (Arnes, eAsistent, Office 365) od preobremenjenosti odpovedala. Vsi, veĹĄÄ?i in tisti malo manj, smo naenkrat Ĺželeli v spletne uÄ?ilnice, na spletne sestanke, nalagali smo gradiva, naloge, navodila ... Pa ne le pri nas, tako je bilo po veliki veÄ?ini ĹĄol v Sloveniji. K sreÄ?i so si portali Ĺže v teku dneva opomogli, komunikacija med uÄ?itelji in dijaki se je vzpostavila in ĹĄolsko delo je steklo. Sprva je delo potekalo na razliÄ?ne naÄ?ine, z zelo razliÄ?no intenzivnostjo in z zelo razliÄ?no odzivnostjo dijakov in ĹĄtudentov. Razumljivo, saj imamo izjemno ĹĄirok spekter izobraĹževalnih programov: Z vsemi in vsakim posebej je treba delati nekoliko drugaÄ?e. Zato je bilo potrebnih veliko razliÄ?nih pristopov. V nadaljevanju so v vodstvih ĹĄol in zlasti razredniki poskrbeli, da so vkljuÄ?eni res vsi dijaki in ĹĄtudenti. Ob pomoÄ?i Zavoda za ĹĄolstvo RS in MIZĹ ter naĹĄih IKT strokovnjakov smo vsem uspeli zagotoviti tehniÄ?ne pogoje za pouk na daljavo.

Izjemno pomembno je, kako to posebno situacijo doĹživljajo naĹĄi dijaki, ĹĄtudenti in ostali udeleĹženci izobraĹževanja. Zato smo izvedli dve anketi, med dijaki in uÄ?itelji. Zelo zadovoljni smo bili z odzivom, saj ju je izpolnilo okoli 80 % dijakov in uÄ?iteljev.

Anketi nam dajeta zanimivo sliko. Ocenjujemo ju za zelo ustrezn in pohvalni, saj poudarita in pohvalita, v Ä?em smo dobri, ter opozorita, v Ä?em lahko ĹĄe kaj postorimo. PrepriÄ?an sem, da imamo odliÄ?ne nastavke za prihajajoÄ?e obdobje izobraĹževanja na daljavo.

S trajanjem obdobja izolacije se vse bolj pojavljajo druge teĹžave, ki so bolj psiholoĹĄke narave. Z njimi se sreÄ?ujemo vsi, tako dijaki kot uÄ?itelji in vsi zaposleni.

Trenutna situacija terja od nas nova znanja in nove pristope.

Tudi v tem smislu bomo prave uÄ?inke ĹĄolanja na daljavo lahko ocenil, ĹĄele, ko se bomo vrnili v ĹĄolske klopi.ÂŤ

ÄŒez noÄ? so vzpostavili izobraĹževanje na daljavo Peter Rozman, ravnatelj Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje:

ÂťV danaĹĄnjem Ä?asu hitrih sprememb in hitrega pretoka informacij smo lahko Ĺže pred zaÄ?etkom tega leta spremljali informacije o do sedaj nepoznanem virusu tam v daljni deĹželi.

Tudi ko se je pojavil v naĹĄi neposredni soseĹĄÄ?ini, se nam je zdel oddaljen, pa vendar virus ne pozna meja. PraktiÄ?no “Ä?ez noÄ?â€? smo morali vzpostaviti izobraĹževanje na daljavo. Prvi dnevi so bili res naporni, negotovi, nepredvidljivi ‌ a nam je zaradi povezanosti, odloÄ?nosti in odgovornosti predvsem do dijakov, uspelo vzpostaviti vse izvedbene kurikule, dodatno so se usposabljali o uporabi razliÄ?nih spletnih okolij in kolegialnost med uÄ?itelji Ĺ SGO je pri tem moÄ?no stopila v ospredje.

Dijakom smo pomagali pri vzpostavitvi spletnih okolij, pridobili smo kar nekaj osebnih raÄ?unalnikov, ki smo jih namenili dijakom, ki so imeli slabĹĄe “tehniÄ?neâ€? pogoje za uÄ?enje na daljavo. Z vso sodobno tehnologijo smo uspeli doseÄ?i tudi bistveno: da dijaki ostajajo v stiku in povezani s soĹĄolci, uÄ?itelji in v dobri ĹĄolski oz. uÄ?ni kondiciji. Vse pedagoĹĄko delo na daljavo smo sproti evalvirali in prilagajali. Do

dijakov, ki se “niso oglaĹĄali na ĹĄolsko deloâ€?, smo pristopali oz. pristopamo izrazito individualno. Tako dijaki kakor tudi uÄ?itelji vsak dan znova in znova usvajajo nova znanja in kompetence v informacijskem opismenjevanju.

Dobro povezovanje, naÄ?rtovanje in usklajevanje med vsemi uÄ?itelji smo realizirali na spletnih sestankih razliÄ?nih strokovnih organov ĹĄole (strokovnih aktivov, programskih in oddelÄ?nih uÄ?iteljskih zborov, celotnega uÄ?iteljskega zbora V stiku ostajamo tudi z vsemi delodajalci, pri katerih naĹĄi dijaki opravljajo praktiÄ?ni pouk in praktiÄ?no izobraĹževanje.

Uvajanje vseh novosti zahteva svoj Ä?as. Ni hitrih reĹĄitev in od-

govorov, a verjamem, da nam bo le s povezovanjem, upoĹĄtevanjem vseh individualnih okoliĹĄÄ?in, z najviĹĄjo mero pedagoĹĄke obÄ?utljivosti in fleksibilnosti uspelo uspeĹĄno zakljuÄ?iti to tako posebno ĹĄolsko leto.ÂŤ

opaĹžajo pomemben dvig lastne e-kompetentnosti. PoslediÄ?no so tudi nekatere metode pouÄ?evanja na daljavo zelo inovativne.

Vpeljava vsake novosti je zahteven proces in zahteva veliko vloĹženega truda. Izvajanje izobraĹževanja na daljavo v tej situaciji predstavlja velik korak k napredku izobraĹževanja. Koliko to razmiĹĄljanje drĹži, pa bo pokazal Ä?as.ÂŤ

ZdruĹžila jih je povezanost, enotnost in ÄŒas se je odloÄ?nost bliskovito Simon KoneÄ?nik, ravnatelj Elektro in zavrtel raÄ?unalniĹĄke ĹĄole: Šolsko leto 2019/20 je do v drugo nedavnega potekalo tako kot veÄ?ino let prej. Ob zaprtju ĹĄol dimenzijo in odloÄ?itvi za izobraĹževanje na daljavo niti ni bilo Ä?asa razmiĹĄljati, Ä?e smo na to pripravljeni, niti nismo imeli Ä?asa za izobraĹževanja kolektiva v Ĺživo za podporo izobraĹževanju na daljavo. Kolektiv Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole je zdruĹžila povezanost, enotnost in odloÄ?nost, da se bomo ob delu z mladimi tudi sami sproti izobraĹževali in poslediÄ?no razvijali in udejanjali nove metode pouÄ?evanja, ki bodo uspeĹĄne.

Prvi vikend je bil za vse naporen in negotov, saj je bilo potrebno ÂťÄ?ez noÄ?ÂŤ vzpostaviti sistem

izobraĹževanja na daljavo. ZaÄ?etno stanje je predstavljalo pri uÄ?iteljih razliÄ?na predznanja iz IKT in v povpreÄ?ju malo izkuĹĄenj z izobraĹževanjem na daljavo. Na drugi strani so bili dijaki in starĹĄi, ki smo jim dali prva obvestila, kako bo potekalo izobraĹževanje. Ĺ tevilnim dijakom smo najprej uredili izgubljena gesla, jim svetovali pri uporabi razliÄ?nih e-orodij, posameznikom smo tudi pomagali zagotoviti raÄ?unalnike ‌ UÄ?itelji so zaÄ?eli svoje delo zelo motivirano, vendar so Ĺže prvi dan izobraĹževanja na daljavo naleteli na oviro, saj se je eAsistent skorajda ustavil. OÄ?itno ni zmogel poveÄ?anega prometa in je nastala nenaÄ?rtovana ovira.

Pa vendarle – zmagala sta volja in pogum – tudi ob izjemni medsebojni podpori sodelavcev. Ĺ˝e prvi teden je polovica sodelavcev uporabljala spletne uÄ?ilnice in prav toliko videokonference, vsi pa smo uporabljali tudi komunikacijo po e-poĹĄtnih sporoÄ?ilih. Trenutno se zakljuÄ?uje 7. teden izobraĹževanja na daljavo in prav vsi uÄ?itelji izvajajo del pouka po videokonferencah in dve tretjini tudi v spletnih uÄ?ilnicah.

Tudi samoevalvacija pri uÄ?iteljih je pokazala, da sodelavci sami

Mateja KlemenÄ?iÄ?, ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti:

ÂťZadnja leto smo se v ĹĄoli vedno pogosteje spraĹĄevali, kako v uÄ?ilnice uvajati in uporabljati umetno inteligenco. Marsikdaj smo bili uÄ?itelji zaÄ?udeni ob pogledu na dijake, ki so sedeli na nekaj metrov dolgi klopi in se pogovarjali preko mobilnih telefonov. Trudili smo se razumeti, da je morda to novodobna oblika druĹženja. ÄŒe bi pred dobrima 2 mesecema kdo omenil, da se bodo dijaki uÄ?ili matematiko po videokonferenci, bi veÄ?ina zmajala z glavo s komentarjem, da v slovenskih ĹĄolah tako ĹĄe dolgo ne bo.

Pa je korona virus Ä?as bliskovito zavrtel v drugo dimenzijo in pouk preselil na spletne uÄ?ilnice

skozi razliÄ?ne digitalne kanale.

Ne spraĹĄujemo se, ali bomo lahko organizirali pouk, uporabljali nove uÄ?ne metode in izbrali prave uÄ?ne vsebine, ki so potrebne za opravljanje poklicev v ekonomiji, gastronomiji, trgovini, turizmu ali oskrbi.

Takole je dijake pohvalila uÄ?iteljica strokovnega modula v programu trgovec: “Dijaki so se pridruĹžili dogodku „Spletno recikliranje oblaÄ?il in modnih dodatkov“, ki smo ga pod okriljem prostovoljcev Ĺ C Velenje ustvarili na Facebooku. V dogodku sodelujejo dijaki programa trgovec, prostovoljci Ĺ CV in uporabniki Facebooka, ki si Ĺželijo ustvarjati in oblikovati nova oblaÄ?ila. NaĹĄ namen je, da v tem mesecu organiziramo modno revijo recikliranih oblaÄ?il na spletu.â€? ÂťVesela sem in dodatno motivirana, lahko reÄ?em – poplaÄ?ana za delo, ko vidim dobro odzivnost tudi tistih dijakov, za katere

prej v razredu tega nisem mogla trditi. Dijaki, ki prej niso bili tako opazni, ker so po naravi bolj tihi, so s svojo skrbnostjo, odgovornostjo in trudom priĹĄli v ospredje.

Dotakne se te, ko se ti dijakinja zahvali za pohvalo svojega dela in doda, da ji to daje dodatno motivacijo, da naloge opravlja odgovorno in dobro.ÂŤ

Sprotna analiza dela v posameznih razredih Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije:

ÂťZaÄ?etek je bil kar precej stresen tako za uÄ?itelje kot dijake predvsem z vidika, da takĹĄnega naÄ?ina dela nihÄ?e ni poznal. TeĹžave so se pojavljale predvsem v uporabi (pre)ĹĄtevilnih komunikacijskih kanalov pri uÄ?iteljih, neustrezno raÄ?unalniĹĄke opreme pri posameznih dijakih, veÄ?jem ĹĄtevilu ĹĄoloobveznih otrok v druĹžini, Ĺživljenju na obmoÄ?ju slabega sprejemanja signala ...

Da bi nadaljevali izobraĹževanje Ä?im bolj enotno, sem tedensko po videokonferenci sestankoval z razredniki, Ä?lani strokovnih aktivov in Ä?lani uÄ?iteljskega zbo-

ra, na njih smo sproti analizirali delo v posameznih razredih, odzivnost (prisotnost) dijakov pri pouku in opravljanju naloĹženih nalog. Ugotavljamo, da se veÄ?ina dijakov udeleĹžuje pouka na daljavo, da so redki med njimi, ki pri posameznem predmetu niso dovolj odzivni, da imajo vsi dijaki moĹžnost aktivno sodelovati pri posameznih urah pouka po videokonferenci, da so uÄ?itelji optimizirali uporabo komunikacijskih kanalov in da so tudi koliÄ?ino uÄ?ne snovi prilagodili uÄ?enju na daljavo.

Posebej smo pozorni na pouk dijakov zakljuÄ?nega letnika, da jim omogoÄ?amo Ä?im boljĹĄo pripravo na sploĹĄno maturo, ki jo bomo po zagotovilih MIZĹ v juniju izpeljali tudi po nekoliko prilagojenem koledarju.

Rad bi pohvalil vse dijake, uÄ?itelje, ki so nov naÄ?in izobraĹževanja hitro sprejeli in ga uspeĹĄno izvajajo. Moja Ĺželja je, da bi ta naÄ?in uÄ?enja na daljavo in uporaba informacijske tehnologije tudi kasneje, ko izrednih razmer ne bo veÄ?, pri uÄ?iteljih ostal kot eden od moĹžnih naÄ?inov dela z dijaki.ÂŤ

Velika mera samoiniciativnosti pri uÄ?enju in medsebojne pomoÄ?i UroĹĄ Sonjak, ravnatelj ViĹĄje strokovne ĹĄole:

Že prvi dan krize smo organizirali izobraĹževanje za vse predavatelje o uporabi orodja za izvajanje videokonferenÄ?nih predavanj. Samo nekaj ur pozneje je bilo to znanje uporabljeno tudi v praksi. Do konca tedna je veÄ?ina predavateljev to zaÄ?ela uporabljati in drugi teden so predavanja tekla Ĺže skoraj normalno.

Naslednji izziv je bil izvedba vaj. Vaje so pogosto vezane na specifiÄ?no opremo, kar ni dobra osnova za izvedbo le-teh na daljavo. Z veliko mero inovativnosti predavateljev in dobro voljo posameznih podjetij, ki so nam omogoÄ?ila zastonj uporabo simulacijskih orodij, nam je veÄ?ino vaj uspelo opraviti v predvidenih okvirjih tako Ä?asovno kot tudi vsebinsko. Kjer to ni bilo mogoÄ?e, smo izvedbo prestavili in Ä?akamo na boljĹĄe Ä?ase.

Po ĹĄtirih tednih smo se znaĹĄli pred novim izzivom, to je izpitno obdobje, ko so ĹĄtudentje lahko opravljali izpite za vse predmete drugega semestra razen za tiste, pri katerih nismo uspeli zagotoviti izvedbe vseh vaj. Z veliko mero samoiniciativnosti pri uÄ?enju in medsebojne pomoÄ?i so predavatelji naĹĄli moĹžnosti za izvedbo tako ustnih kot tudi pisnih izpi-

tov na daljavo. Po temeljitih diskusijah in testih so izbrali po naĹĄem mnenju optimalne moĹžnosti in izvedli razpisane izpite. Sami rezultati izpitov v niÄ?emer ne odstopajo od povpreÄ?ja predhodnih let, kar kaĹže na to, da delo na daljavo ni nepremostljiva ovira za opravljanje izpitov.

Sedaj veÄ?ina ĹĄtudentov Ä?aka na zeleno luÄ? za opravljanje praktiÄ?nega izobraĹževanja. Upam, da bo to v primernem Ä?asu omogoÄ?eno in bodo ĹĄtudenti lahko uspeĹĄno zakljuÄ?ili letnik. Na ĹĄoli so ostali ĹĄtudenti drugega letnika informatike, ki so opravljali praktiÄ?no izobraĹževanje v zaÄ?etku leta, in izredni ĹĄtudenti. Tako predavanja kot vaje potekajo na daljavo s pomoÄ?jo videokonferenc znotraj veljavnih urnikov. NauÄ?ili smo se veliko novega in del tega bomo nedvomno uporabljali tudi v prihodnosti ne glede na to, kakĹĄne bodo razmere.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

IZOBRAŽEVANJE

14. maja 2020

S poukom na daljavo so veÄ?inoma zadovoljni, z izvedbo mature pa se ne strinjajo vsi Pri ZdruĹženju dijakov Ĺ olskega centra Velenje smo preverili, kako dijaki, predvsem pa tisti iz zakljuÄ?nih letnikov, doĹživljajo aktualne razmere – Vladni govorniki naj bi zavajali, da si slovenski dijaki mature Ĺželijo – Gimnazijci so veÄ?inoma za, drugi niti ne Tina Felicijan

V ZdruĹženju dijakov Ĺ olskega centra Velenje vsi predstavniki dijaĹĄkih skupnosti posameznih ĹĄol, njihovi mentorji, pedagogi in vodstvo centra sodelujejo pri pripravi vsebin za dijake in zastopanju njihovih interesov. Predsednik zdruĹženja Adrian Drago Poprijan pove, da je glavni cilj organizacija vsaj ene prireditve v letu, ki poveĹže vse dijaĹĄke skupnosti in privabi dijake vseh ĹĄol – to je Mnogoboj druĹžabnosti. ÂťLetos bi morali izvesti Ĺže dvanajstega po vrsti, in sicer v petek pred velikonoÄ?nimi prazniki.

Ko so se zaÄ?ele izredne razmere, smo v zdruĹženju razpravljali, ali naj Mnogoboj druĹžabnosti izvedemo prek spleta ali naj poÄ?akamo, da se bomo vrnili v ĹĄolo.

OdloÄ?ili smo se za slednje, saj bomo Ĺže tako zamudili veliko naravoslovno-tehniĹĄkih, ĹĄportnih dni, zato si ĹĄe ene priloĹžnosti za druĹženje nismo Ĺželeli vzeti. Ĺ˝al pa ne kaĹže, da bomo prireditev sploh lahko izvedli. Glede na to, da so dijaki v tem Ä?asu postali zelo ustvarjalni, pa bomo naĹĄli naÄ?in, da Mnogoboj druĹžabnosti izvedemo od doma.ÂŤ

Prioriteta je pomoÄ? dijakom

Ob zaÄ?etku korona krize in uvedbi pouka na daljavo se je zdruĹženje dijakov v sodelovanju z vodstvom Ĺ CV osredotoÄ?alo na reĹĄevanje teĹžav dijakov. Prva dva tedna so imeli najveÄ? dela z vzpostavljanjem spletnih komunikacij. ÂťVsi dijaki doma nimajo

enakih pogojev, nimajo raÄ?unalnikov, zato smo se najprej osredotoÄ?ili na to. Ĺ CV je ogromno vloĹžil v to, da je ugotovil, kdo nima moĹžnosti za pouk na daljavo, in ponudil potrebno pomoÄ?.

Za tem pa so v ospredje priĹĄle druge teĹžave, denimo domaÄ?e stiske. Veliko dijakov je imelo v socialni izolaciji tesnobo. Zelo dobro so se odzvale svetovalne delavke, ki so na spletni strani odprle svetovalni kotiÄ?ek. DijaĹĄke skupnosti dijake seznanjajo, na koga se lahko obrnejo v stiski.

manjkanja socialnega stika veliko tesnobo.ÂŤ Tudi predsednica dijaĹĄke skupnosti gimnazije Jona Zamernik poroÄ?a, da dijaki najbolj pogreĹĄajo osebni stik s profesorji, Ä?eprav predavanja potekajo prek video konferenc. ÂťHvaleĹžni smo za to tehnologijo, da smo lahko v stiku, vendar si Ĺželimo v ĹĄolo, da se lahko tudi druĹžimo v Ĺživo,ÂŤ pravi.

â?ą

â?ą

Pouk na daljavo je zdaj dobro prilagojen

Maturantski ples bo predvidoma septembra.

â?ą

Tudi v socialni izolaciji je na voljo pomoÄ? dijakom.

Stiske so prisotne

Sogovornik poroÄ?a, da je iz pogovorov z vrstniki razbral bolj strah za njihovo prihodnost kot za trenutno situacijo. ÂťSploh dijaki zakljuÄ?nih letnikov so se ustraĹĄili, kako se bodo pripravljali na maturo, kako jo bodo izvedli, kaj bo to pomenilo za njihovo prihodnost. Predstavniki dijakov smo zaznali tudi stiske zaradi spremenjenih socialnih stikov. Vsi smo bili navajeni nekega tempa, sreÄ?evanj, marsikdo ni navajen biti doma. ÄŒeprav nam tehnologija omogoÄ?a druĹženje, ne nadomesti stiska roke, objema. Marsikomu to pomeni ogromno. Marsikdo raje ne dela za ĹĄolo, ker ga to spomni na to, Ä?esar zdaj nima.

Nekateri soĹĄolci imajo zaradi po-

Po prvih tednih pouka na daljavo je Ĺ CV izvedel anketo med dijaki o delu na daljavo. Mnogi so se teĹžko privadili delu na spletnih platformah. Tudi profesorjem ni bilo lahko, pravi Poprijan. ÂťNiso vsi enako spretni z raÄ?unalniĹĄkimi orodji. Naposled je vsak profesor naĹĄel platformo, ki

doben naÄ?in, kot ga izvajajo na fakultetah.ÂŤ Do sedaj so sistem dela usvojili, pouku so dodali tudi pridobivanje ocen, vendar pa ĹĄolanja na daljavo ne moremo izenaÄ?iti z obiskovanjem ĹĄole, pravi. ÂťSploh pri predmetih, kjer veÄ? dijakov potrebuje veÄ? razlage, denimo pri matematiki, se mnogim pojavljajo teĹžave. Profesorji se res trudijo, vendar je razlago pri pouku z osebnim stikom teĹžko nadomestiti. Nekatere dijake skrbi, kako bodo dokonÄ?ali in oddali izdelek za poklicno maturo, ki so ga do marca izdelovali v ĹĄoli

Adrian Drago Poprijan

mu najbolj ustreza, dijaki pa so se morali prilagoditi delu profesorjev. Zaradi komunikacije prek razliÄ?nih aplikacij je prihajalo do zmede. Dijaki so opozorili na nekoristne delovne liste, katerih reĹĄevanje je zahtevalo veliko Ä?asa in raziskovanja, preobilico seminarskih nalog, predlagali so pa zmanjĹĄan obseg dela in po-

Adrian Drago Poprijan: ÂťPostali smo raziskovalci, ne uÄ?enci.ÂŤ Jona Zamernik: ÂťKoliko znanja bomo pridobili, je ĹĄe najbolj odvisno od nas. Tisti, ki v ĹĄoli ne sodelujejo pri pouku in ne delajo sproti, verjetno tudi zdaj ne bodo.ÂŤ

Na dan knjige bi moral potekati vseslovenski dogodek Petje s srcem, ko bi med 10. in 11. uro uÄ?enci, dijaki in razni delovni kolektivi zapeli. Ker ga niso mogli izvesti v Ĺživo, se je ZdruĹženje dijakov Ĺ CV odloÄ?ilo, da od doma zapoje in posname skladbo Dan ljubezni, posnetek pa objavi na spletni strani Ĺ CV v spodbudo dijakov, naj pojejo doma in z drugimi delijo posnetke.

Mature noÄ?ejo? Maturo hoÄ?ejo!

Mentorica dijaĹĄke skupnosti gimnazije mag. Karmen Grabant je povedala, da profesorji, dijaki in starĹĄi dobro sodelujejo. Dijakom so pomagali priskrbeti raÄ?unalnike za sledenje pouku na daljavo. Ta sicer dobro teÄ?e. Vendar pa manjka osebni stik, pravi profesorica kemije, ki ves pouk izvaja po video konferenci. ÂťMaturanti pravijo, da pouk ni niÄ? drugaÄ?en. Po preverjanju znanja po video konferenci pa so povedali, da so se tisti dijaki, ki so sicer imeli tremo pred testom v uÄ?ilnici, v domaÄ?em okolju poÄ?utili bolj varne in so lahko pokazali veÄ? znanja. Kot mentorica dijaĹĄke skupnosti sem jih seznanila s pobudo maturantov drugih gimnazij za podpis peticije proti maturi, vendar so povedali, da absolutno niso proti maturi, saj so se pripravljali ves Ä?as prej.

Zdaj so zadovoljni, da matura bo,ÂŤ poroÄ?a in dodaja, da vsaj pri kemiji glede na opravljeno delo pred zaprtjem ĹĄol in delo na daljavo ne priÄ?akuje slabĹĄega rezultata na maturi.

RaÄ?unalniĹĄki vid za zaznavanje voznega pasu Predstavljamo ĹĄe tretjo z zlatom nagrajeno raziskovalno nalogo Jasmina Ĺ karja

ÂťRaziskovanje je res eden lepĹĄih delov ĹĄolanja, saj lahko tako raziĹĄÄ?eĹĄ stvari, ki te zanimajo in se veliko veÄ? nauÄ?iĹĄ o njih, kot pa bi se v ĹĄoli. Sam sem letos sicer napisal Ĺže svojo peto raziskovalno nalogo, vendar pa gre na drĹžavno tekmovanje samo letoĹĄnja. Nagrada mi res veliko pomeni in tudi potrjuje, da se z delom in trudom lahko z leti res daleÄ? pride. Dela pa sem v raziskovalno nalogo vloĹžil veliko, saj sem Ĺželel, da bi bila Ä?im bolj podobna diplomskemu oziroma magistrskemu delu. Del truda je bilo vloĹženega tudi zato, ker bo

letoĹĄnja naloga predstavljala moj Ä?etrti predmet na maturi. Kot pa vemo, si vsak dijak Ĺželi Ä?im boljĹĄi uspeh na maturi, da je lahko kasneje sprejet na univerzo, ki si jo Ĺželi,ÂŤ je iskren Luka Lah, prejemnik zlatega priznanja na srednjeĹĄolski ravni.

Zanimajo me avtomatika in avtomatiziranje procesov

ÂťIdejo za raziskovalno nalogo sem dobil pri svojem mentorju, ki je na zaÄ?etku leta vsem dijakom podal list idej za Ä?etrti predmet in raziskovalne naloge.

Ko sem na seznamu zagledal nalogo iz raÄ?unalniĹĄkega vida, me

Trenutno ĹĄe ni znano, kdaj bo drĹžavno tekmovanje, vendar ko bo rok znan, se bom seveda pripravil za javni nastop. Moram pa reÄ?i, da je zelo teĹžko v javni nastop vkljuÄ?iti tako obseĹžno raziskovalno delo in ga potem strnjeno s Ä?im manjĹĄo pomoÄ?jo tujk in terminoloĹĄkih pojmov predstaviti obÄ?instvu.

Luka Lah, dijak 4. letnika Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole: ÂťNagrada mi veliko pomeni in je dokaz, da se z delom in trudom lahko z leti pride res daleÄ?.ÂŤ

je takoj pritegnila, saj me zelo zanima avtomatika in avtomatiziranje procesov. Vedno sem si Ĺželel narediti nekaj v povezavi z avtonomnimi modeli ali sodelovati pri razvoju le-teh, zato bom

tnikov po vsej Sloveniji so tudi v Velenje poslali anketo, s katero so Ĺželeli preveriti mnenje o izvedbi mature. DijaĹĄke skupnosti so poskrbele, da so velenjski dijaki anketo izpolnili. Na vpraĹĄanje, ali Ĺželijo prilagoditev, odpoved ali nespremenjeno izvedbo mature, je 63 odstotkov anketirancev odgovorilo, naj se matura prilagodi ali odpove. ÂťNajbolj pogoste utemeljitve mnenja so bile osebne stiske, neenake moĹžnosti, pa tudi zdravstveno tveganje,ÂŤ poroÄ?a Poprijan in dodaja, da je od veÄ?ine dijakov Ĺ CV dobil mnenje, naj se matura odpove ali vsaj prilagodi.

Dijaki tudi menijo, da DrĹžavni izpitni center V iztekajoÄ?em se in vlada ignorirata Ĺželje ĹĄolskem letu na in pobude dijakov. ÂťReĹ olskem centru Velenje zultate ankete o izvedbi zakljuÄ?uje srednjeĹĄolsko mature sta dobila tako izobraĹževanje 436 dijakov. ministrica Simona Kustec kot direktor izpitneS sploĹĄno maturo 82, s ga centra Darko Zupanc. poklicno maturo 221 in z Vladni govorniki pa so v zakljuÄ?nim izpitom 133. medijih ĹĄe vedno zatrjevali, da si dijaki mature Ĺželijo. PoĹĄteno bi bilo, pod mentorstvom profesorjev. da se mnenje dijakov pravilno Zdaj nekateri sploh ne morejo prenese in se vsaj poskuĹĄa pogodo izdelkov.ÂŤ Da ne glede na trud voriti z njimi, jim dati napotke, profesorjev pri nekaterih pred- kajti zgolj zatrjevanje, da matura metih pogreĹĄajo delo pred tablo, bo, marsikoga spravlja v ĹĄe vepotrjuje tudi Jona Zamernik. Ä?je osebne stiske,ÂŤ je ĹĄe povedal sogovornik in izrecno pohvalil Maturo hoÄ?ejo? Mature kolegij direktorja Ĺ CV Janka noÄ?ejo!

PogorelÄ?nika, ki da se je hitro ZdruĹženje dijakov Ĺ CV je v in uÄ?inkovito organiziral, da je tem Ä?asu prejelo pobudo dijakov dijakom zagotovil nemoten pouk ĹĄkofjeloĹĄke gimnazije za podpis na daljavo. đ&#x;”˛ peticije proti izvedbi mature.

Tako kot dijakom zakljuÄ?nih le-

v prihodnosti najverjetneje raziskoval tudi podroÄ?je umetnih udov oziroma protetike. VeÄ?ina raziskovanja je obsegala programiranje in uÄ?enje razliÄ?nih algoritmov ter matematiÄ?nih enaÄ?b zanje. Seveda pa sem ob vzpostavljenem modelu prepoznavanja voznega pasu tudi sam odĹĄel na teren in posnel nekaj svojih voĹženj z avtomobilom. Vesel sem, ker me je pri raziskovalni nalogi ustrezno usmerjal tudi mentor.ÂŤ Bo recenzija naloge koristna tudi za delo naprej? KakĹĄna so bila priporoÄ?ila komisije? ÂťRecenzija naloge mi je bila seveda v pomoÄ? pri dodelavi naloge za drĹžavno tekmovanje. PriporoÄ?ila komisije so bila sicer, da popravim navajanje s tremi pikami, saj to naÄ?eloma ne sodi v raziskovalne naloge, vendar pa sva se z mentorjem odloÄ?ila, da dodelava tudi napise na enaÄ?bah, kazala zanje itd.ÂŤ đ&#x;”˛

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Breda Kolar, predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, bo dopust preĹživela na sprehodih in izletih po bliĹžnji in daljni okolici. ÂťPri naÄ?rtovanju letoĹĄnjega dopusta se bom zagotovo drĹžala aktualnih navodil in omejitev.

Vsakoletno enotedensko jadranje smo Ĺže odpovedali. Pa niÄ? hudega, saj je Ĺže samo Velenje z okolico tako zanimivo, da si lahko vsak dan izberemo eno izletniĹĄko toÄ?ko in jo raziĹĄÄ?emo.

Da ne govorim o Sloveniji! ÄŒe bomo imeli moĹžnost, bomo obiskali slovensko obalo, z vnuki pa bomo ĹĄli na kak kolesarski izlet, da bomo spoznali kaj novega.ÂŤ

online

www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. maja 2020

Gobarji Ĺ aleĹĄke doline so Ĺže aktivni, gobja letina nepredvidljiva Na ÂťmestnemÂŤ gozdnem kompleksu Trim edinstvena slovenska uÄ?ilnica o gobah V Sloveniji je prepoznanih preko 3000 gob (viĹĄje razvitih gliv).

V svetu jih je veÄ? deset tisoÄ?, za glive pa ocenjujejo, da jih je krepko preko 10 milijonov! Morda se zdi, da se z njimi, razen nabiralcev za kulinariko, ne ukvarja nihÄ?e. Pa ni tako, Ĺže v naĹĄi oĹžji sredini se marsikaj dogaja, sliĹĄi pa, Ä?e se kdo z gobami zastrupi, k sreÄ?i le malo ljudi umre. Prihaja Ä?as koĹĄnje, rdeÄ?ih gozdnih jagod in znanilcev gobarske letine, o kateri pa Ĺže tretje leto zapovrstjo tudi poznavalci bolj ugibajo kot napovedujejo, kakĹĄna bo. SuĹĄno obdobje v marcu ter tudi nenavadno suh april ne obetata niÄ?esar dobrega, saj se miceliji gob niso razvijali normalno. Tudi mrzle aprilske noÄ?i, ki so povzroÄ?ile pozebo na koĹĄÄ?iÄ?arjih, marelicah, breskvah in juĹžnem sadju, so morda vplivale na to, kaj bo zraslo iz tal naĹĄih gozdov. O mnogih zanimivostih, povezanih z gobami, smo se pogovarjali s predsednikom Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje Matejem Jenkom, ki Ĺže nekaj let vodi gobarske zanesenjake in okoljevarstveno ozaveĹĄÄ?ene uradno registrirane gobarje iz Ĺ aleĹĄke doline.

Nekaj o Ä?lanih in strokovnosti

DruĹĄtvo Marauh ĹĄteje okrog 100 Ä?lanov, obÄ?asno nekaj veÄ?.

Ponosen sem nanje in hvaleĹžen vsem aktivnim, zato se jim ob vsaki pravi priloĹžnosti rad zahvalim.

Njihova pripravljenost na sodelovanje na naĹĄih akcijah je neverjetna. Vedno jih je dovolj, da brez

teĹžav izvedemo vse vsakoletne akcije in razstave; na Pikinem festivalu, v veÄ?jih trgovskih centrih, na Golteh ali Smrekovcu ter drugod po dolini. Radi se druĹžimo, v tem smo podobni gobarskim zdruĹžbam, le redko zrastejo osamljeni primerki. Med njimi sta

Kako ste priĹĄli do idejo o postavitvi gobarske uÄ?ne poti na Trimu, v gozdu sredi Velenja? ÄŒlani gobarskega druĹĄtva v Velenju smo aktivni Ĺže veÄ? kot 50 let. Takrat so nekateri Ä?lani Gobarskega druĹĄtva Marauh Ve-

Kdo je izdelal fotografije, kdo izbor in grafiÄ?no obdelavo ter opise, latinska oz. strokovna poimenovanja?

Za res Ä?udovite fotografije se lahko zahvalimo prijateljem iz Gobarskega druĹĄtva Gorje (iz

Pregledno, strokovno naravno in okolju prijazno

tudi dva determinatorja, ki zares plemenitita strokovni del naĹĄega druĹĄtva. StarejĹĄi in prava karizma je domaÄ?in JoĹže LekĹĄe, nekaj mlajĹĄi in menda najbolj ÂťnaÄ?itanÂŤ pa Smiljan Pesjak s Polzele. NaĹĄa sreÄ?anja so vsak prvi Ä?etrtek v mesecu ob 18. uri v KnjiĹžnici Velenje.

lenje (GDMV) pripravili prvo gobarsko razstavo v Velenju. Ĺ ele po ĹĄtiridesetih letih je bilo na pobudo gobarjev formalizirano v organizirano v druĹĄtvo GDMV, naĹĄ prvi predsednik je bil JoĹže LekĹĄe. Ko smo se pripravljali na ti dve okrogli obletnici, sem po-

Izkoristite nove izzive

In kako se bodo tega lotili?

Pripravljeni so vam oblikovati vaĹĄ Ĺživljenjepis in Europass Ĺživljenjepis, to je evropska oblika Ĺživljenjepisa, ki je veljavna v vseh evropskih drĹžavah. Pregledajo lahko vaĹĄe kompetence in pripravijo zbirno mapo vaĹĄih dokazil ali tako imenovani portfolio.

Torej vaĹĄo predstavitev, s katero lahko odidete na razgovor za novo sluĹžbo in jo pokaĹžete bodoÄ?emu delodajalcu.

Svetujejo vam tudi o vaĹĄi izobraĹževalni poti, saj morda razmiĹĄljate o novem poklicu ali drugi izobrazbi. V skladu z vaĹĄimi Ĺželjami in cilji vam pomagajo poiskati ustrezne izobraĹževalne programe in institucije v okolju, ki te programe izvajajo, ter predstavijo celoten postopek od vpisa do poteka izobraĹževanja in zakljuÄ?ka. Pri uÄ?enju vam lahko pomagajo tudi z mentorji uÄ?ne pomoÄ?i.

Storite nekaj zase

V Svetovalnem srediĹĄÄ?u vam bodo predstavili moĹžnosti obroÄ?nega odplaÄ?evanja ter ĹĄolnino

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Biljana Ĺ karja, direktorica Razvojne agencije Svinjsko-Ĺ aleĹĄke regije, je kot obiÄ?ajno naÄ?rtovala druĹžinske poÄ?itnice na morju. ÂťRezervacije ĹĄe nismo odpovedali, vseeno pa nismo povsem prepriÄ?ani, da bomo uspeli uresniÄ?iti naÄ?rte, saj je vse odvisno od tega, kako se bo razpletala epidemija. Zaenkrat ĹĄe nimamo rezervnih naÄ?rtov.ÂŤ

Matej Jenko, predsednik GD Marauh Velenje

Gorenjske), prijatelju in v tem trenutku verjetno enemu najveÄ?jih strokovnjakov na slovenskem Antonu SokliÄ?u. On je prispeval veliko veÄ?ino fotografij, svoje posnetke pa sta prispevala tudi prijatelja JoĹže Peter MoÄ?nik (GD Koper) in Bojan Ar-

Koliko panojev ste izdelali in postavili?

OdloÄ?ili smo se za izbor slovenskih gob, kot so ga Ĺže pred leti doloÄ?ili gobarski strokovnjaki, gobe, ki naj bi jih poznal vsak izobraĹženi gobar. Gob je 80 na 40 postavljenih panojih. Ob dveh vhodih na gobarsko uÄ?no pot so osnovne predstavitvene table, prav tako na vrhu gozda.

Ob poteh na teh tablah so predstavljene in opisane osnovne znaÄ?ilnosti gob in gliv.

Izvirni in trpeĹžni so kostanjevi nosilci panojev. Mislili ste na vse?!

Pravi gobarji Ĺživimo in delujemo trajnostno, zato smo se odloÄ?ili, da naredimo gobarsko uÄ?no pot kolikor se da ekoloĹĄko. Tako smo se odloÄ?ili za kostanjeve nosilce, ki so uporabljeni tudi za panoje rekreacijskega sistema trim steze, s katero gobarska uÄ?na pot ‚sobiva‘. Ĺ tudijo krasijo Ä?udovite profesionalne fotografije, zato deluje kot galerija v naravi. Slike so posnete tako, da predstavijo gobe po vseh njenih bistvenih lastnostih.

Dovoljenje ste dobili od MO Velenje. Kdo vse podpira ta izjemen projekt?

Projekt smo predstavili Mestni obÄ?ini Velenje in ta nas je podprla. Pokrili pa so tudi nekaj materialnih stroĹĄkov (oblikovanje in izdelavo ter postavitev tabel). S sredstvi so nas podprli tudi v Rotary klubu Velenje, Ĺ olski center Velenje pa nam je omogoÄ?il, da smo lahko pripravili spletno stran. Za avtorsko vsebino projekta smo poskrbeli sami v druĹĄtvu. Vsem, ki so nam omogoÄ?ili karkoli v tej zvezi, smo zelo hvaleĹžni. ÂťGobarska uÄ?ilnica v naraviÂŤ je prenesena tudi na spletno povezavo na prevode imen in opisov gob v veÄ? deset svetovnih jezikov (ime rdeÄ?e muĹĄnice je npr. prevedeno v skoraj 100 jezikov).

In ĹĄe pod Ä?rto?

Tudi za letos velja, da je gobarjenje ĹĄe vedno dovoljeno tako v javnih, drĹžavnih gozdovih, kot tudi v zasebnih, a so se stvari marsikje Ĺže zelo zaostrile. Tudi zaradi neveĹĄÄ?ih gobarjev, ki v naravi povzroÄ?ajo ĹĄkodo, ki se ne zmenijo za kulturo gobarjenja in odnosa do lastnikov gozdov, hkrati pa v gozdne povrĹĄine vdirajo s kros motorji in ĹĄtirikolesno mehanizacijo, parkirajo vsepovsod ter onesnaĹžujejo gozdno in naravno okolje. Gobarje, ki bi nabrali dnevno veÄ? kot 2 kg uĹžitnih gob, ter zaĹĄÄ?itene vrste ne glede na koliÄ?ino, lahko nadzorniki, inĹĄpektorji ter pooblaĹĄÄ?eni gozdarji oglobijo za precejĹĄnje kazni oz. dejanje prijavijo kot prekrĹĄek.

Menda ĹĄe najbolj zaleĹže pes, ki se kaj lahko iztrga razkaÄ?enemu lastniku z verige. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Zdaj tudi digitalni katalog turistiÄ?nih doĹživetij

Svetovalno srediĹĄÄ?e Velenje omogoÄ?a pridobitev ustreznih znanj in kompetenc – Marsikaj je celo zastonj V Svetovalnem srediĹĄÄ?u Velenje, ki deluje v okviru Ljudske univerze Velenje, ugotavljajo, da je pred nami Ä?as velikih sprememb in novih izzivov. PoveÄ?ana digitalizacija, socialna izolacija, izgube zaposlitev ter spremembe poklicnih in Ĺživljenjskih poti bodo za marsikoga veliko breme, prav tem pa bodo skuĹĄali pomagati, kolikor bo moĹžno.

dal pobudo, da bi bilo lepo, Ä?e bi jo lahko zaznamovali tudi z gobarsko uÄ?no potjo, da bo Velenje imelo ĹĄe eno Ä?udovito atrakcijo – tako za mlajĹĄe iz vrtcev, ĹĄolarje, kot starejĹĄe in tudi za turiste.

Ideja je naletela na plodna tla in kmalu je kot gobe po deĹžju vzniknila tudi uÄ?na pot.

zenĹĄek (GD Kranj). GrafiÄ?no podobo je pripravila velenjska oblikovalka Anja Polh, besedilo Smiljan Pesjak (danes naĹĄ glavni doloÄ?evalec gob v druĹĄtvu), spletno stran pa je oblikoval tudi naĹĄ Ä?lan Gal GorĹĄek. Nad idejno zasnovo, oblikovanjem, postavitvijo in ostalimi podrobnostmi sem bdel jaz kot odgovorni za vse vidike projekta.

za posamezni izobraĹževalni program, ob tem pa tudi razliÄ?ne ugodnosti, ki so vam ponekod na voljo.

Vsem, ki ste zaposleni, pa svetujejo pridobitev novih kompetenc (znanja, spretnosti in veĹĄÄ?in), ki jih potrebujete pri svojem sedanjem ali novem delovnem mestu. Potekajo v obliki razliÄ?nih krajĹĄih teÄ?ajev. V okviru projekta svetovanje zaposlenim 2016–22 pa zlasti starejĹĄim od 45 let in vkljuÄ?no do V. stopnje izobrazbe svetujemo vkljuÄ?itev v razliÄ?ne 40-urne teÄ?aje za pridobitev razliÄ?nih digitalnih-raÄ?unalniĹĄkih znanj, jezikovnih (angleĹĄki, nemĹĄki jezik ...) komunikacijskih in drugih kompetenc, saj so v celoti brezplaÄ?ne.

Zanimivo je, da tudi vse svetovanje poteka brezplaÄ?no, saj ga financira Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport ter Evropski socialni sklad. ÂťVÄ?asih nas spremembe prisilijo, da naredimo nove korake, ki pa pogosto niso slabi. Lahko so pozitivni in nam prinaĹĄajo nove zaÄ?etke. Pogumno se oglasite, z veseljem vam bomo pomagali,ÂŤ pravijo v Svetovalnem srediĹĄÄ?u Velenje. đ&#x;”˛

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je poleg tiskanega izdal ĹĄe e-katalog turistiÄ?nih doĹživetij, namenjen prodaji turistiÄ?nih paketov in privabljanju turistov na destinacijo Velenje – V obdobju, ko zaradi pandemije koronavirusne bolezni veljajo ĹĄtevilne omejitve, posebno prizadet pa je turizem, poskuĹĄa Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline doĹživetja destinacije ĹĄe bolj pribliĹžali obiskovalcem ter jih privabiti na izlete in letovanja.

Da bi laĹžje dosegli potencialne goste, so objavili ĹĄe digitalno razliÄ?ico turistiÄ?no-prodajnega kataloga doĹživetij v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je sicer v tiskani obliki izĹĄel v zaÄ?etku leta. ÂťNa Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline se po najboljĹĄih moÄ?eh trudimo, da bodo negativne posledice krize Ä?im manjĹĄe za vse deleĹžnike v panogi in Novi e-katalog je na voljo da bodo obiskovalci v slovenskem, angleĹĄkem, Ä?im bolj zadovoljni.

Trenutno situacijo vinemĹĄkem in srbskem jeziku. dimo kot priloĹžnost, da se Ĺ aleĹĄka dolina kot turistiÄ?na destinacija utrdi Predstavljeni programi so pritudi na digitalnih platformah. lagojeni posameznim ciljnim PrepriÄ?ani smo, da bo oblika skupinam. Preko kreativne platnovodobnega turizma privabila forme uporabnikom omogoÄ?a potencialne obiskovalce, ki mor- raziskovanje paketne ponudbe da do sedaj naĹĄe doline niso po- in naÄ?rtovanje potovanja v Ĺ aleznale,ÂŤ so sporoÄ?ili. ĹĄko dolino. Katalog odpira tudi

â?ą

virtualna vrata v muzejske zbirke in galerije, omogoÄ?a opazovanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, sprehod po mestnih ulicah in obisk prireditev s pomoÄ?jo virtualnih ekskurzij. Nova spletna stran visitsaleska.si pa je obogatena tudi z virtualnimi ogledi, video posnetki, 360-stopinjskim fotografijami ĹĄaleĹĄkih turistiÄ?nih biserov in mnogimi drugimi zanimivostmi. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

14. maja 2020

Prvenstvo naj bi vendarle konÄ?ali na zelenicah

Vsaj naslednji dve sezoni v ligi NLB ĹĄtirinajst klubov V najboljĹĄi moĹĄki ligi ostajata tudi Maribor in Izola, nova Ä?lana Slovan in Ljubljana

V Velenju se zavzemajo za razĹĄiritev lige V prvi nogometni ligi so 3. oziroma 4. marca odigrali tekme 25. prvenstvenega kroga, nato pa je vodstvo Nogometne zveze Slovenije zaradi korona virusa prekinilo vsa tekmovanja pod svojim okriljem za nedoloÄ?en Ä?as oziroma do trenutka, ko bi bilo prvenstvo spet mogoÄ?e izvesti brez posledic za zdravje vseh akterjev.

V ponedeljek se je izvrĹĄni odbor NZS odloÄ?il za nadaljevanje sezone v prvi ligi Telekom Slovenije in pokalu Slovenije, Ä?e bodo razmere v drĹžavi to dopuĹĄÄ?ale. Obenem so se dogovorili za konÄ?anje tekmovanje v 2. SNL in 1. SĹ˝NL. Ob taki odloÄ?itvi bi v naslednji sezoni v prvi ligi igral Koper, v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev vanjo pa Gorica. Koper je do prekinitve prvenstva (20 krogov) na prvem mestu zbral 44 toÄ?k, druga Gorica pa 41. Ker pa so odigrali le dve tretjini prvenstva, so se odloÄ?ili, da ne razglasijo zmagovalca te lige za sezono 2019/20. Zaradi prekinitve tudi v Ĺženski ligi ne bodo razglasili prvakinj. Ob prekinitvi so bile vodilne nogometaĹĄice Ĺ˝NK Nona Pomurje Beltinci (39 toÄ?k) pred Ĺ˝NK Olimpijo, ki si je s tekmo manj priigrala 33 toÄ?k.

Medtem so se klubi Ĺže zaÄ?eli pripravljati na morebitno dokonÄ?anje sezone. Med njimi v torek tudi nogometaĹĄi velenjskega Rudarja, ki so si z desetimi neodloÄ?enimi rezultati (so ĹĄe edini brez zmage) do prekinitve priigrali skromnih deset toÄ?k. Na zadnjem mestu za predzadnjimi DomĹžalami zaostajajo za ĹĄestnajst toÄ?k, za osmim Triglavom pa za eno veÄ?.

V velenjskem klubu menijo, da bi bilo najbolj poĹĄteno oziroma ĹĄportno, da prvenstva ne nadaljujejo, da nihÄ?e ne izpade, ligo pa poveÄ?ajo na dvanajst Ä?lanov. Sicer pa v klubu ĹĄe upajo v nemogoÄ?e.

Do Ä?udeĹža v obliki obstanka v najmoÄ?nejĹĄi nogometni druĹĄÄ?ini naj bi jih po odstopu Andreja Panadića popeljal dotedanji njegov pomoÄ?nik Dominik BerĹĄnjak. đ&#x;”˛

vos

Stane Vovk

Tako kot v mnogih drugih ĹĄportih je tudi Rokometna zveza Slovenije zaradi pandemije korona virusa predÄ?asno konÄ?ala tekmovalno sezono 2019/20 prvi moĹĄki ligi, obveljala pa je uvrstitev, ki je bila registrirana po 21. krogu. Njemu bi sicer moral slediti ĹĄe zadnji krog rednega dela in konÄ?nica za prvaka. Tako so sedmiÄ? zapovrstjo (skupaj ĹĄtiriindvajsetiÄ?) postali prvaki rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko (41 toÄ?k), drugi je Riko Ribnica (35), tretji Trimo Trebnje in Ä?etrto Gorenje Velenje (oba po 29 toÄ?k) ... Ta ĹĄtiri moĹĄtva naj bi v novi sezoni tudi nastopala v enem od evropskih tekmovanj.

Na zaÄ?etku tega tedna pa so se predstavniki klubov dogovorili, da bo v prihodnjih dveh sezonah v elitnem slovenskem klubskem moĹĄkem tekmovanju nastopalo 14 moĹĄtev. TakĹĄne odloÄ?itve so se gotovo najbolj razveselili po prekinitvi predzadnji (enajsti) MariborÄ?ani in zadnji (dvanajsti) IzolÄ?ani, saj jim je pretil izpad iz elitne druĹĄÄ?ine. Po razĹĄiritvi lige bodo v njej igrali isti klubi kot v prejĹĄnji sezoni (RK Celje Pivovarna LaĹĄko, RD Riko Ribnica, RK Trimo Trebnje, RK Gorenje

Velenje, MRD Dobova, RD Koper, MRK Krka Novo mesto, RK Jeruzalem OrmoĹž, RD Urbanscape Loka, RK Maribor Branik, RD Butan plin Izola ter, najboljĹĄi moĹĄtvi zadnje sezone 1. B drĹžavne rokometne lige, RD LL Grosist Slovan in MRK Ljubljana.

Zadovoljen s takĹĄnim dogovorom je predsednik zdruĹženja lige NLB Sebastjan Grgeta med drugim dejal: ÂťVesel sem, da smo s klubi sprejeli sklep, ki vsem udeleĹžencem zadnje sezone lige NLB prinaĹĄa razplet v ĹĄportnem duhu. Pri razpravah smo se ozrli tudi na usmeritve in zakljuÄ?ke iz drugih rokometno razvitih drĹžav.

Razprava je bila dolga, na mizi smo imeli razliÄ?na mnenja. Na koncu je poleg potrditve spremenjenega tekmovalnega sistema

zelo pomembno tudi to, da se vsi klubi zavedajo pomembnosti in so se zavezali, da pomagajo sooblikovati dolgoroÄ?no strategijo tekmovalnega sistema mo-

ĹĄkih ligaĹĄkih tekmovanj, ki bodo pisala prihodnost slovenskega rokometa.ÂŤ đ&#x;”˛

KoprÄ?an v Gorenju Velenjski rokometni klub, za katerim je s Ä?etrtim mestom slabĹĄa sezona od Ĺželene, je v svoje vrste privabil novega igralca. Enoletno pogodbo z moĹžnostjo podaljĹĄanja je z njimi podpisal 23-letni levokrilni rokometaĹĄ Kopra Tilen SokoliÄ?. V zadnji sezoni Lige NLB je na 21 tekmah dosegel 116 zadetkov in bil drugi strelec koprske ekipe.

Medtem je vodstvu kluba uspelo zadrĹžati nosilce njihove igre.

Zvestobo njihovi Ä?rno-rumeni barvi so Ĺže podaljĹĄali kapetan David MiklaviÄ?, Matic Verdinek, Aleks KavÄ?iÄ?, Emir TaletoviÄ?, AljaĹž Pajntar ter mlada upa Jernej DrobeĹž in Kenan Pajt. đ&#x;”˛

vos

Na en mah pretekli Ĺ aleĹĄko planinsko pot ÄŒetverica domaÄ?inov je potrebo po tekaĹĄkih preizkuĹĄnjah na planinskih poteh vsaj malo poteĹĄila z enodnevno avanturo po obronkih Ĺ aleĹĄke doline ter v 16 urah pretekla 92 kilometrov, se vzpela za 4127 in spustila za 4109 metrov Tina Felicijan

ne bodo mogli obnavljati v gostilnah ali na domaÄ?ijah. Startali so ob pol Ä?etrti uri zjutraj na trgu v Ĺ aleku. ÂťIzbrali smo nekoliko laĹžji tempo, ves dan smo se veliko smejali, bili so tudi trenutki tiĹĄine, ko je kdo od nas imel krizo, sicer pa smo imeli krasen dan,ÂŤ je povedal Dejan Tajnik.

Na 65. kilometru, v Penku, ko se Ĺ aleĹĄka planinska pot prikljuÄ?i Martinovi poti, so si naredili postojanko s toplim obrokom, Ĺže pol ure kasneje pa so krenili pro-

Matej Kotnik, Dalibor Petrinjak, Marko Krenker in Dejan Tajnik, vsi iz Ĺ aleĹĄke doline, so steziÄ?arji, kakor se pri nas imenujejo ljubitelji trail runov oziroma planinskih tekov na daljĹĄe razdalje. Redno se udeleĹžujejo preizkuĹĄenj v Sloveniji, na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije, Italije, Avstrije in ĹĄirĹĄe Evrope, ob zaÄ?etku epidemije pa so zaÄ?eli dobivati obvestila o odpovedih letoĹĄnjih tekem. Zato so se odloÄ?ili za samostojne tekaĹĄke izzive in prav v Ä?asu, ko bi morali sodelovati na tekmi 100 milj Istre od Labina Ä?ez UÄ?ko do Umaga, so se takoj, ko so se sprostile omejitve gibanja med obÄ?inami, lotili Ĺ aleĹĄke planinske poti.

Dejan Tajnik: ÂťKomaj smo Ä?akali, da nas spustijo na prosto. Ko so se meje med obÄ?inami odprle, smo bili kot majhni otroci.ÂŤ

Niso zdrĹžali doma

Vajeni rekreacije tudi v Ä?asu izolacije niso zdrĹžali brez gibanja. ÄŒeprav so sicer vajeni daljĹĄih razdalj in bolj zahtevnega terena, so se morali zadovoljiti s tekaĹĄkimi progami okrog jezer, ujetost v dolini pa so izkoristili tudi za raziskovanje okoliĹĄkih vzpetin.

Vendar brez pravega cilja, kot je uspeĹĄna udeleĹžba na zahtevni tekaĹĄki preizkuĹĄnji, ni toliko motivacije za trening in tudi zavze-

ti Gori Oljki in nato na zadnji del poti. Ves Ä?as so tekli toÄ?no po poti, da so dobili natanÄ?en GPS zapis. Na najviĹĄji toÄ?ki, pribliĹžno na polovici poti, so izmerili 1133 metrov nadmorske viĹĄine, na najniĹžji pa 328. Ko so se ustavili v parku Velenjskega gradu, so se poÄ?utili preprosto krasno.

Dobro pripravljeni pohodniki bi najbrĹž zmogli prehoditi Ĺ aleĹĄko planinsko pot v 24 urah, ocenjujejo tekaÄ?i.

Doma je lepo

Vsak terenski tek je drugaÄ?en.

Nekateri imajo veÄ?urne vzpone v visokogorje, drugi tehniÄ?no zahteven teren, tretji zelo dolge razdalje. Ĺ aleĹĄka planinska pot ima kilometrino, viĹĄine pa manj, pravi sogovornik. Do Slemena je nekaj daljĹĄih vzponov, nato pa se vrstijo ÂťhupserjiÂŤ, kakor steziÄ?arji imenujejo nekajstometrske

vzpone, Ä?ez katere kar ÂťhopsnejoÂŤ, vendar veÄ? kot deset takĹĄnih griÄ?ev prav tako ÂťmolzeÂŤ noge, pravi Tajnik. ŠaleĹĄka planinska pot je zanimiva, ni pa tehniÄ?no zahtevna.

V tem Ä?asu, ko se rastlinje ĹĄe ni toliko razrastlo, je ĹĄe posebno lahko sledljiva in prehodna. Je zelo lepo markirana, urejena.

Ponuja lepe razglede. Ĺ aleĹĄka dolina nasploh nudi dobre moĹžnosti za rekreacijo. Za priprave na resnejĹĄe tekme pa so potrebni daljĹĄi vzponi. Za to pa je potrebno iti ven iz meja doline,ÂŤ pravi.

Ker je sezono tekem odnesla korona, Ä?etverica Ĺže naÄ?rtuje nove tekaĹĄke izlete po domaÄ?em terenu. Naslednji bo po poteh obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, dolgih okrog 65 kilometrov, Ä?e bo le izvidnica pokazala, da niso preveÄ? zaraĹĄÄ?ene, ĹĄe napoveduje Dejan Tajnik.

Spletna razstava ob 45. obletnici izida vodnika po Ĺ aleĹĄki planinski poti

Dalibor Petrinajk, Dejan Tajnik, Matej Kotnik in Marko Krenker

ti rekreativci so zaÄ?eli prelagati dnevno nabiranje kondicije. Zato so komaj Ä?akali, da svobodno zadihajo, se nauĹžijejo narave in

teÄ?ejo za uĹžitek.

Dan prej so si v Hudi luknji pripravili zaloge vode, saj so vedeli, da zaradi aktualnih razmer zalog

Minuli teden je Muzej Velenje v spletni galeriji Slovenskega planinskega muzeja v sklopu razstav Gore in ljudje odprl priloĹžnostno razstavo z naslovom O poti in njenih ljudeh, ki so jo pripravili ob 45. obletnici izida vodnika po Ĺ aleĹĄki planinski poti. Na razstavi, ki predstavlja idejno zasnovo poti in njene avtorje, najbolj aktivne Ä?lane Planinskega druĹĄtva Velenje, gradivo o poti, sam vodnik, pa tudi vtise prepoznavnih planincev in alpinistov o poti, so predstavljeni tudi tekaÄ?i Matej Kotnik, Dalibor Petrinjak, Marko Krenker in Dejan Tajnik. Z razstavo pravzaprav napovedujejo gostovanje velenjskega muzeja v Mojstrani, ki so ga zaradi korona krize prestavili na prihodnje leto.

Obiskovalcem Slovenskega planinskega muzeja pa se bo Muzej Velenje predstavljal tudi to poletje.

Na tri julijske sobotne dopoldneve bodo zanje pripravili muzejske ustvarjalnice, v katerih jih bodo seznanjali s kulturno in naravno dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄke doline.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

KRONIKA

Ponovna vzpostavitev javnega ĹželezniĹĄkega in potniĹĄkega prometa

Kolesarska in motoristiÄ?na sezona

11. maja se je znova vzpostavil javni potniĹĄki in ĹželezniĹĄki notranji promet v skladu s higienskimi priporoÄ?ili NIJZ – Medkrajevni potniĹĄki promet je bil vzpostavljen po voznem redu Za zaĹĄÄ?ito voznikov na avtobusih so predvidene fiziÄ?ne pregrade, ki bodo varovale voznike pred morebitno okuĹžbo, so nam sporoÄ?ili iz podjetja Nomago. ÂťVsa vozila, s katerimi smo zaÄ?eli opravljati javni potniĹĄki promet, so bila pripravljena in urejena v skladu z vsemi zahtevami NIJZ in ostalih pristojnih institucij. Vozila so bila preurejena tako, da onemogoÄ?ajo stik med potniki in voznikom, vstop in izstop potnikov je moĹžen samo pri zadnjih vratih, ob vhodnih vratih pa so nameĹĄÄ?ena tudi razkuĹžila za roke. Na postaji potniki najprej izstopajo in se pri tem drĹžijo zadostne medsebojne razdalje. Nato potniki vstopajo, pri Ä?emer morajo prav tako vzdrĹževati zadostno medsebojno razdaljo. Potniki morajo ves Ä?as voĹžnje uporabljati zaĹĄÄ?itno masko, pred vstopom v vozilo si morajo razkuĹžiti roke, na vozilu pa morajo vzdrĹževati zadostno medsebojno razdaljo do ostalih potnikov. Navodila za potnike so nameĹĄÄ?ena tudi na vseh vozilih. TeĹžav zaenkrat ne opaĹžamo, po prvih ugotovitvah pa se tudi potniki drĹžijo predpisanih navodil,ÂŤ so sporoÄ?ili iz druĹžbe Nomago.

Nakup vozovnic na avtobusih ni mogoÄ?

V skladu s priporoÄ?ili NIJZ na avtobusu ne bo potekala prodaja vozovnic, zato lahko potniki vozovnice kupijo na spletni strani druĹžbe ali prek mobilne aplikacije Nomago, z dnem zaÄ?etka vzpostave prometa pa je ponovno odprta tudi veÄ?ina njihovih prodajnih mest. ÂťNakup vozovnic na avtobusih ni mogoÄ?, terminskim vozovnicam, ki so jih potniki kupili pred zaustavitvijo javnega potniĹĄkega prometa, pa se je veljavnost podaljĹĄala s Sklepom Vlade RS, sprejetim 7. maja.ÂŤ Vse potnike prosijo, da zaradi zaĹĄÄ?ite sebe in ostalih po-

vozovnic. PriporoÄ?amo, da vozovnice kupite na spletu, s Ä?imer se boste izognili dodatnim stikom ob stanju v vrsti za nakup na ĹželezniĹĄkih postajah,ÂŤ priporoÄ?a Ĺ avorjeva.

Potniki se drĹžijo navodil in priporoÄ?il

Vlaki bodo v Ä?asu ukrepov vozili po prilagojenem in okrnjenem voznem redu, ki se bo postopoma dopolnjeval in prilagajal. ÂťProstora na Voznik, vozno osebje na avtobusu, vlaku in potniki, razen otroci do vlakih je dovolj, trenutno dopolnjenega dvanajstega leta starosti, morajo od vstopa v vozilo in ves smo vzpostavili tretjino Ä?as, ko so v vozilu, nositi zaĹĄÄ?itne obrazne maske ter upoĹĄtevati pogoje veljavnih linij. Pri Sloza dovoljeno izrabo kapacitet vozila in Ä?iĹĄÄ?enje vozila. venskih Ĺželeznicah naÄ?rtujemo, da se bo ĹĄtevilo vlakov poveÄ?alo po 18. tnikov dosledno upoĹĄtevajo vsa izstop. Ĺ tevilo sedeĹžev in stojiĹĄÄ? maju, ko bomo postopno vzpopriporoÄ?ila NIJZ. v vlaku bo omejeno. V Ä?asu traja- stavljali in prilagajali vozni red. nja ukrepov bodo na postajah za- Prvi odzivi s terena kaĹžejo, da Vlaki vozijo po prte Ä?akalnice in javna straniĹĄÄ?a, se potniki drĹžijo navodil in priprilagojenem voznem omogoÄ?en bo le prehod skozi poroÄ?il, tudi prostora na vlakih redu, trenutno vozi Ä?akalnice, kjer poteka prodaja je dovolj,ÂŤ ĹĄe pojasni Ĺ avorjeva.

tretjina vlakov

Ponovno je stekel tudi javni ĹželezniĹĄki promet. Kako so se pripravili na nove vozne razmere? Teja Ĺ avor s Slovenskih Ĺželeznic pravi: ÂťPredpisanim zahtevam smo se prilagodili tako, da v vlak lahko vstopajo le zdrave osebe, ki ne kaĹžejo znakov akutne okuĹžbe dihal (kaĹĄelj, nahod, izcedek iz nosu, poviĹĄana telesna temperatura, boleÄ?ine v Ĺžrelu ‌).

Pred vstopom v vlak je potrebno vzdrĹževati zadostno medosebno razdaljo. Ob vstopu v vlak si morajo potniki razkuĹžiti roke, enako priporoÄ?amo tudi pri izstopu. Na vlakih bodo z nalepkami oznaÄ?ena vrata, kjer bo moĹžen vstop oz.

SOCIALNI podlistek

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Primerno stanovanje Ustava RS narekuje: “DrĹžava ustvarja moĹžnosti, da si drĹžavljani lahko pridobijo primerno stanovanje.â€? Pa jih res? Neprofitnih stanovanj je premalo, o nakupu pa lahko danes mnogi le sanjajo.

Nekje pa si je potrebno poiskati bivaliĹĄÄ?e in mnoge zgodbe oseb, ki so svoje stiske reĹĄevale z najemom pri zasebnih najemodajalcih, predstavljajo opozorilno luÄ? za prednostno ukvarjanje s stanovanjsko problematiko – gre namreÄ? za osnovne Ĺživljenjske pogoje, ki naj bi jih socialna drĹžava zagotavljala.

Zgodba najemnika ĹĄt. 1 – pol sobe v kleti za 120 evrov: “PribliĹžno eno leto sem Ĺživel v kletni sobi v privatni stanovanjski hiĹĄi. Velika je bila pribliĹžno 15 m2, delil pa sem si jo z neznanim moĹĄkim. V njej je bil pograd, miza, omara, televizija. Soba je imela manjĹĄe okno.

Kopalnico s tuĹĄem in straniĹĄÄ?em sem si delil ĹĄe s petimi najemniki, prav tako manjĹĄo kuhinjo, jedli pa smo po sobah. Vse je bilo zelo umazano. Lastnik nas je kar naprej nadzoroval in opozarjal, da moramo ugasniti luÄ?i. Za to sobo sem izvedel ustno, ne iz oglasa.

PlaÄ?evati sem moral za en mesec naprej, brez pogodbe.â€?

Je to primerno bivaliĹĄÄ?e? Si lahko kdorkoli v takĹĄnih razmerah ustvari varno okolje, ljubeÄ? dom?

Tudi v Evropski socialni listini lahko preberemo, da ima vsak pravico do nastanitve. Resno? Do kakĹĄne, se spraĹĄujemo. V kolikor bi Ĺželeli z nami deliti izkuĹĄnje, nam piĹĄite na drustvo.hisa@t-2.si. đ&#x;”˛

14. maja 2020

DruĹĄtvo HiĹĄa

Iz Velenja 6-krat dnevno

Iz Velenja se je mogoÄ?e odpeljati ĹĄestkrat na delovni dan proti Celju, in sicer ob 5:28, 6:30, 7:42, 15:20, 19:34 in 22:15.

Nova tarifa bo za potnike prijaznejĹĄa, saj so se vse abonentske vozovnice pocenile, tudi za prevoz kolesa z vlakom boste plaÄ?ali nekaj manj. PodrobnejĹĄi vozni red pa lahko najdete na njihovi spletni strani. đ&#x;”˛

Lokalc spet vozi Velenje – Tudi v Velenju je v sredo zaĹživel javni mestni potniĹĄki promet in razveselil ĹĄtevilne uporabnike priljubljenega brezplaÄ?nega Lokalca. Lokalc vozi po ustaljenem voznem redu, potniki pa morajo upoĹĄtevati varnostne ukrepe in higienska

priporoÄ?ila za izvajanje avtobusnega prevoza v Ä?asu epidemije, ki jih je izdal Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje. Potnikom tudi priporoÄ?ajo, da v Ä?asu epidemije ne uporabljajo prevoza za nenujne namene.

V Ä?asu pisanja kolumne (nedelja, 10. maja) je na svetu z korona virusom covid-19 okuĹženih 4.025.175 ljudi, zaradi njega pa je 279.329 ljudi izgubilo Ĺživljenje.

Od tega najveÄ? v ZDA – 78.746, in v Veliki Britaniji 31.587; tu so ob izbruhu epidemije na evropskih tleh moÄ?no podcenjevali tveganje in nevarnosti. Visoko ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev je tudi v Italiji, kjer je umrlo 30.395 ljudi, v Ĺ paniji, kjer je 26.478 umrlih, in Franciji, kjer je bilo 26.313 smrtnih Ĺžrtev. Vse tri drĹžave so se sooÄ?ile z epidemioloĹĄkim valom, ki je v doloÄ?enih mestih in pokrajinah povzroÄ?il skorajĹĄnji kolaps zdravstvenega sistema. Vladni ukrepi za zajezitev epidemije in njihovo spoĹĄtovanje je botrovalo, da je pri nas evidentiranih 1.457 okuĹženih in 102 smrtni Ĺžrtvi, kar je v primerjavi z ostalimi evropskimi drĹžavami dokaj dobro stanje.

Omilitev vladnih ukrepov za obvladovanje epidemije smo sprejeli z odobravanjem. Glede na upadanje ĹĄtevila okuĹženih ter ugotovitve po opravljeni analizi je bila omilitev logiÄ?na posledica, Ä?eprav strokovnjaki opozarjajo, da smo ĹĄe vedno izpostavljeni in da bomo ĹĄe naprej morali izvajati samozaĹĄÄ?itne ukrepe ter spoĹĄtovati odloke, ki so ostali v veljavi. Kdaj se bodo ti ukrepi sprostili, ta trenutek nihÄ?e ne ve. Tako pri nas kot v ostalih evropskih drĹžavah pozorno spremljajo stanje in zgolj previdno napovedujejo odpravljanje (preostalih) ukrepov v prihodnjih tednih in mesecih, Ä?e se bo ta trend nadaljeval.

LetoĹĄnja kolesarska in motoristiÄ?na sezona se je zaÄ?ela drugaÄ?e kot pretekla leta, ko so policisti in predstavniki institucij in motoristiÄ?nih druĹĄtev izvajali preventivne akcije in treninge varne voĹžnje, da bi zaÄ?etek sezone bil varen in Ä?im manj tragiÄ?en.

Zadnja sonÄ?na sobota je na prosto izvabila ĹĄe zadnje kolesarje in motoriste, ki so Ä?akali na ugoden dan in prvo voĹžnjo. ÄŒe sem bolj natanÄ?en, je bil Ĺže dan prej zaznamovan s kolesarjenjem ĹĄtevilnih protestnikov v Ljubljani, pa tudi nekaterih drugih mestih.

Dars in podjetja za vzdrĹževanje cest so Ä?as omejitve gibanja izkoristili za obnovitvena in vzdrĹževalna dela na avtocestnih in drugih odsekih. Toda kljub temu so na ĹĄtevilnih odsekih ĹĄe vedno poĹĄkodovani deli voziĹĄÄ?a, kar od kolesarjev in motoristov zahteva dodatno previdnost. VoĹžnja s prilagojeno hitrostjo je za motoriste in njihovo varnost kljuÄ?nega pomena. PrviÄ?: zaradi vseh ostalih udeleĹžencev, da jih zaradi prehitre voĹžnje ne spregledajo ali napaÄ?no ocenijo njihove oddaljenosti. DrugiÄ?: zaradi nepredvidljivih okoliĹĄÄ?in, ki se lahko dobremu, izkuĹĄenemu in pripravljenemu motoristu zgodijo med voĹžnjo. PrepriÄ?an sem, da skorajda vsak med nami pozna vsaj enega motorista, ki je doĹživel prometno nesreÄ?o, se pri tem hudo poĹĄkodoval ali celo izgubil Ĺživljenje, ker ga je drugi voznik motornega vozila spregledal ali je napaÄ?no ocenil njegovo oddaljenost. Prilagoditev hitrosti je potrebna ne zgolj zaradi motorista samega, ampak tudi zaradi ostalih udeleĹžencev v prometu, ki se ravno tako vozijo po voziĹĄÄ?u, prehitevajo pred sabo poÄ?asnejĹĄa vozila ali se vkljuÄ?ujejo v promet.

UpoĹĄtevanje cestnoprometnih pravil je pomembno tudi za kolesarje. VoĹžnja ali sprehod po (velenjskih) mestnih ulicah zahteva veliko mero previdnosti. Ĺ tevilni kolesarji ne upoĹĄtevajo osnovnih pravil in se vozijo po napaÄ?ni strani voziĹĄÄ?a, po napaÄ?nem pasu kolesarske steze ali kar po ploÄ?niku, ki je namenjen peĹĄcem. Razumel bi, da to poÄ?nejo le mlajĹĄi otroci, ki se ne zavedajo pomena upoĹĄtevanja pravil, toda veliko je tudi odraslih, ki so na Ä?elu druĹžine, s tem pa uÄ?ijo otroke nepravilne voĹžnje. Tako ustvarjajo neposredne nevarne okoliĹĄÄ?ine za vse ostale udeleĹžence, saj se morajo izmikati, izogibati, sunkovito zavirati ‌, s Ä?imer se ustvarja Âťdivji zahodÂŤ na kolesarskih stezah in voziĹĄÄ?u. Hkrati pa najmlajĹĄe uÄ?ijo napaÄ?nega in tveganega ravnanja, kar je slaba popotnica za njihovo varnost. UpoĹĄtevanje cestnoprometnih pravil pomeni veÄ? varnosti, to pa velja za vse nas, ne glede, ali smo peĹĄ, na kolesu ali za volanom.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Vstop dovoljen pri zadnjih vratih Osebe z znaki akutne okuĹžbe dihal naj ne uporabljajo sredstev javnega prevoza. Dokler ne bodo urejene fiziÄ?ne pregrade pri vozniku, pa je treba na Lokalcu spoĹĄtovati naslednji reĹžim: na postaji najprej potniki izstopijo in ob tem drĹžijo zadostno medosebno razdaljo. Nato zaÄ?nejo vstopati novi potniki in prav tako drĹžijo varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, tudi v vozilu. Vstop in izstop je dovoljen le pri zadnjih vratih.

Ob vstopnih/izstopnih vratih avtobusa bo nameĹĄÄ?eno razkuĹži-

lo za roke za potnike. Potniki si morajo pred vstopom v avtobus obvezno razkuĹžiti roke, enako svetujejo tudi ob izstopu. Za potnike je ves Ä?as trajanja prevoza obvezna uporaba maske, ki prekrije nos in usta.

Bicy Od ponedeljka, 18. maja, bo avtomatiziran sistem brezplaÄ?ne izposoje mestnih koles Bicy ponovno na voljo, registracija uporabnikov pa bo mogoÄ?a Ĺže od 13. maja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

KRONIKA, UTRIP

14. maja 2020

19

POLICIJSKA kronika VeÄ? kot 200 klicev dnevno Na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje pokliÄ?e v povpreÄ?ju veÄ? kot 200 obÄ?anov, pribliĹžno tretjina klicev je urgentnih.

V poĹžaru umrla Ĺženska V OstroĹžnem pri Ponikvi je v nedeljo, 10. maja, zagorela hiĹĄa, v kateri je Ĺživela 81-letna Ĺženska sama. O poĹžaru so bili gasilci in policisti obveĹĄÄ?eni nekaj po 19. uri. Med gaĹĄenjem so naĹĄli mrtvo stanovalko, ki ji niso mogli veÄ? pomagati. Vzrok poĹžara ĹĄe ni znan.

Policisti nadzirajo kolesarje Policisti opaĹžajo, da v zadnjem obdobju mnogo kolesarjev kolesari po glavnih cestah, kar je zaradi gostote prometa nevarno. Kolesarjem zato svetujejo, naj za voĹžnjo uporabljajo povrĹĄine, ki so namenjene posebej njim, oziroma stranske, prometno manj obremenjene ceste. Pomembno je tudi, da poskrbijo za tehniÄ?no brezhibnost kolesa. Pri voĹžnji naj uporabljajo Ä?elado in nosijo svetla oblaÄ?ila in uporabljajo odsevna telesa. Kolesarji so pogosto med tistimi udeleĹženci v cestnem prometu, ki velikokrat krĹĄijo cestnoprometne predpise.

NajpogostejĹĄe krĹĄitve so voĹžnja v nasprotni smeri, neustrezno preÄ?kanje cestiĹĄÄ?a, voĹžnja v nasprotni smeri in voĹžnja v rdeÄ?o luÄ? na semaforju. Do konca maja bodo zato voĹžnjo kolesarjev poostreno nadzirali.

dar si podatkov nista izmenjala. Neznanega voznika so zato policisti pozivali, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in oglasi na Policijsko postajo Velenje. To je tudi storil.

Vlomil v kavni avtomat V Velenju na Trgu mladosti je 5. maja neznani storilec vlomil v kavni avtomat in ukradel predal z gotovino.

Vlomil v tri kleti V Velenju, v Ĺ aleku, je neznani storilec vlomil v tri kleti stanovanjskega bloka. Iz ene je ukradel veÄ? kosov elektriÄ?nega orodja.

Vsem trem lastnikom je ĹĄkodo povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem vrat.

Zasegli so ji vozilo Policisti Policijske postaje Mozirje so 6. maja obravnavali voznico osebnega vozila, ki je vozila v cestnem prometu osebno vozilo v Ä?asu prepovedi voĹžnje. Zasegli so ji vozilo in ji napisali tudi plaÄ?ilni nalog. S podroÄ?ja kriminalitete so policisti in kriminalisti obravnavali 11 razliÄ?nih kaznivih dejanj.

Ukradel moped V noÄ?i iz torka na sredo (6. maja) je v Ĺ martnem ob Paki neznani storilec izpod nadstreĹĄka ukradel neregistrirano kolo z motorjem znamke Tomos APN 6.

Odnesel tricikel in Ä?evlje

PovzroÄ?itelj nesreÄ?e se je sam oglasil

V Ĺ oĹĄtanju je neznani storilec 6. maja pred stanovanjem na PreĹĄernovem trgu odtujil otroĹĄki modri tricikel in omarico z veÄ? pari Ä?evljev.

V torek, 5. maja, malo po 14. uri je na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju pri Centru Nova neznani voznik neznanega vozila trÄ?il v voznika elektriÄ?nega invalidskega vozila, ki je bil pri trÄ?enju laĹžje telesno poĹĄkodovan. Po trÄ?enju sta se udeleĹženca na kraju pogovarjala, ven-

Na KidriÄ?evi ukradel kolo V Velenju na KidriÄ?evi cesti je lastnik 5. maja ugotovil, da mu je bilo v daljĹĄem Ä?asovnem obdobju iz kolesarnice ukradeno kolo znamke Balance, modre barve z odtenki sive.

Prerezal ĹĄtiri pnevmatike V Velenju na Starem trgu je 9. maja neznani storilec z ostrim predmetom prerezal vse ĹĄtiri pnevmatike.

Ukradel gorsko kolo V Velenju je neznani storilec 10. maja ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Giant, ki je bilo parkirano in zaklenjeno pred stanovanjskim blokom na JurÄ?iÄ?evi cesti v Velenju.

Kolo je po oceni lastnika vredno okoli 600 evrov.

Kolesar se je hudo poĹĄkodoval V Ä?etrtek, 7. maja, popoldan se je v Florjanu pri Ĺ oĹĄtanju hudo telesno poĹĄkodoval kolesar, ki je trÄ?il v prometni znak in padel po cestiĹĄÄ?u. Ker je vozil po napaÄ?ni strani cestiĹĄÄ?a, ni dobil le poĹĄkodb, ampak so mu policisti napisali tudi plaÄ?ilni nalog.

PlaÄ?ilni nalog je dobil tudi mopedist V soboto, 9. maja, je policijska patrulja naletela na motorista, ki je vozil prehitro in zaradi tega padel po cestiĹĄÄ?u. Odnesel jih je brez poĹĄkodb, ne pa brez plaÄ?ilnega naloga za prehitro voĹžnjo.

Padel po cestiĹĄÄ?u in si poĹĄkodoval nogo Tudi v ponedeljek, 11. maja, so policisti obravnavali nesreÄ?o, v kateri se je poĹĄkodoval voznik kolesa z motorjem na obmoÄ?ju KavÄ? PO naselju je vozil z neprilagojeno hitrostjo in zato izgubil oblast nad vozilom.

Padel je, si poĹĄkodoval nogo, dobil pa tudi plaÄ?ilni nalog.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Prometni utrinek

NLB opozarja na goljufije z laĹžno elektronsko poĹĄto NLB je opozorila svoje stranke, da so v banki zaznali poskuse goljufij z laĹžnimi elektronskimi sporoÄ?ili, prek katerih lahko pride do zlorab banÄ?nih kartic. Na NLB poudarjajo, da gre za poskus prevare in da banka nikoli ne poziva k poĹĄiljanju osebnih podatkov prek elektronskih sporoÄ?il.

Z laĹžnimi elektronskimi sporoÄ?ili, ki jih domnevno poĹĄilja NLB, skuĹĄajo kriminalci od naslovnika pridobiti osebne podatke ali okuĹžiti raÄ?unalnik z zlonamerno programsko opremo, so opozorili pri NLB. Po njihovih navedbah gre za poskus prevare, ker banka nikoli ne poziva k takĹĄnemu dostopu do osebnih podatkov.

Strankam, ki so takĹĄno sporoÄ?ilo prejele, zato svetujejo, da jih izbriĹĄejo oziroma ne odpirajo povezave, pripete k sporoÄ?ilu. ÄŒe pa so stranke odgovorile na takĹĄno obvestilo in posredovale podatke, pa svetujejo, da nemudoma prekliÄ?ejo ali blokirajo svojo kartico, bodisi s pomoÄ?jo mobilne denarnice NLB Pay, prek mobilne banke Klikin ali pa s klicem na banÄ?ni kontaktni center.

O poskusu goljufije so v banki Ĺže obvestili nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. đ&#x;”˛

VaĹĄe Ĺživljenje se bo v naslednjih majskih dneh, ko bodo ledeni moĹžje zaÄ?eli izgubljati svojo moÄ? in bo vreme spet lepo, zaÄ?elo umirjati. KonÄ?no boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike teĹžave preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo nove. A te bodo res majhne, saj bo ĹĄlo bolj za kompliciranje, zato ne boste preveÄ? razburjeni. Pri naÄ?rtih za dopust se bo vaĹĄa dobra volja izniÄ?ila. Letos ga boste najveÄ? preĹživeli kar doma, a se s tem noÄ?ete sprijazniti. Kot kaĹže, bodo v teh dneh neke uradne zadeve reĹĄene v vaĹĄ prid. To bo velika zmaga, posledice pa bodo tudi finanÄ?ne, in to v vaĹĄ plus.

Bik 21. 4. – 20. 5.

Te dni boste, hote ali nehote, veliko razmiĹĄljali o sebi in svojem Ĺživljenju. Ko boste naÄ?rtovali prihodnost, vam bo kristalno jasno, da jo morate postaviti na realna tla. Veliko odloÄ?itev bo povezanih s financami. Nekaj denarja na kupÄ?ku vam ne bi ĹĄkodilo, zato ĹĄe naprej pridno varÄ?ujte, saj vam je to v Ä?asu karantene zelo dobro uspevalo. ÄŒe ne boste eksistenÄ?no ogroĹženi, se boste tudi laĹžje odloÄ?ili za spremembo, ki se vam bo ponudila dokaj nepriÄ?akovano. ÄŒasi so negotovi, zato se zavedajte, da takĹĄnih ponudb v naslednjih tednih in mesecih ne bo veliko. Vseeno pa ostanite realni, saj vam, nenazadnje, tudi sedaj prav niÄ? ne manjka.

DvojÄ?ka 21. 5. – 21. 6.

Neka oseba vam je Ĺže dlje Ä?asa vĹĄeÄ?, vendar pa se ji doslej niste upali pribliĹžati.

V Ä?asu, ko ste bili zaprti med ĹĄtiri stene svojega doma, ste ugotovili, da to ni bilo najbolj pametno. Osamljenost vam je dala misliti, sedaj, ko vam je jasno, da kaj takega noÄ?ete veÄ? doĹživeti, pa je Ä?as, da ukrepate. ÄŒe ne boste poskusili, nikoli ne boste vedeli, ali sploh imate kaj moĹžnosti. Jasno pa vam je, da kemija med vama obstaja.

Ker so sreÄ?anja ĹĄe vedno omejena, sami poskrbite, da se bosta sreÄ?ala. Potem pa niÄ? ne ovinkarite, svoja Ä?ustva poloĹžite na odprto dlan. Zberite pogum. ÄŒe ga boste, bo letoĹĄnje poletje kljub temu, da virus, ki je Ĺživljenje vsem postavil na glavo, ĹĄe ne bo izginil, eno najlepĹĄih v zadnjih letih.

Rak 22. 6. – 22. 7.

V teh dneh vas bo nenehno glodalo vpraĹĄanje, kako bi bilo, Ä?e bi bilo. Odgovora, ki si ga Ĺželite, pa ne bo. OdloÄ?iti se morate, kaj si v resnici sploh Ĺželite. Pri tem bo treba upoĹĄtevati pravila igre in biti v Ĺželjah bolj realen, kot je sicer znaÄ?ilno za vas. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da se nikar preveÄ? Ä?ustveno ne vpletajte v spor, ki ste ga doslej opazovali le od daleÄ?. ÄŒe tega ne boste storili, boste vsak dan bolj nemirni.

V naslednjih dneh bo nestrpnost vaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik, saj je virus upoÄ?asnil naĹĄe Ĺživljenje. Ko se boste sprijaznili, da ne bo ĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah, bo vse laĹžje. Ljubezen? ÄŒeprav je maj, ga letos ne boste doĹživeli tako kot prejĹĄnja leta. ÄŒustveno boste precej hladni.

Lev 23. 7. – 23. 8.

Partner ima v teh dneh velika priÄ?akovanja, ki jih zadnje Ä?ase ne razumete povsem. ÄŒeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj Ä?asa le zase, kar po nekaj tednih, ko sta bila res veliko skupaj, iskreno potrebujete. Verjetno partner tega ne bo razumel tako kot vi. To vas bo utrujalo in jezilo hkrati. Za vse, ki ste se prav v teh dneh vrnili na delo, bo teden veÄ? kot pester. Nova pravila vam ne bodo diĹĄala, za vsako delo pa boste potrebovali veÄ? potrpeĹžljivosti, saj poti do cilja ne bodo ravne. Zaradi stresa v sluĹžbi in doma bo vaĹĄ imunski sistem spet precej oslabljen, zato res pazite nase. Tudi Ä?asa boste imeli manj, kar vam sploh ne bo vĹĄeÄ?. Bodite bolj pozitivni.

Devica 24. 8. – 23. 9.

Zadnje Ä?ase ste zaradi neprestane napetosti, ki je posledica dogodkov v preteklih tednih, ne le naveliÄ?ani, ampak tudi precej ĹživÄ?ni. Vsaj poskusite se sprostiti in pustite, da se Ĺživljenje odvije po svoje. ÄŒe vam prva polovica maja ni bila najbolj vĹĄeÄ?, bo v drugi veliko bolje. Tudi finanÄ?ne teĹžave se bodo konÄ?ale ĹĄe pred iztekom meseca. Poskusite se sprijazniti, da morda letos ne boste mogli izpeljati niti enega od naÄ?rtov, ki ste jih do sredine marca zelo skrbno naÄ?rtovali. Sedaj vas bo strah naloĹžb, sploh zadolĹževanja. Prav je, da je tako, saj je prihodnost tudi za vas postala negotova. UĹživajte vsak dan posebej, sploh Ä?as, ki ga konÄ?no lahko preĹživite s tistimi, ki jih dolgo niste videli.

Tehtnica 24. 9. – 23. 10.

Nesramnost ju bo drago stala

Soseda sta se sprla zaradi vode

Zaradi osebne sreÄ?e boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje, ki se je vleklo dobra dva meseca, bo sedaj Ä?isto zares preteklost. Ker boste po dolgem Ä?asu bolj nasmejani in polni iskrivih idej, boste iskali stik z ljudmi, ki bi vam lahko pomagali stanje ĹĄe izboljĹĄati. Isti jezik boste govorili celo s tistimi, ki so vam ĹĄe pred kratkim metali polena pod noge. V sluĹžbi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako, kot je treba. Nekdo vam ves Ä?as gleda pod prste in Ä?aka na vaĹĄo napako, zato previdnost ne bo odveÄ?. A tokrat vam tudi to ne bo teĹžko. Zadovoljni boste tudi doma.Â

V Velenju so policisti 5. maja napisali plaÄ?ilna naloga obÄ?anoma, ki sta se sporekla in nesramno vedla drug do drugega.

V soboto, 9. maja, dopoldne sta se Ĺ oĹĄtanju sprla soseda zaradi uporabe skupne vode v bloku in zaradi obrekovanja. KrĹĄitelj je med sporom sosedo klofutnil.

Zanj so policisti uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Nekomu od vaĹĄih bliĹžnjih se bo ob uradnem pismu v teh dneh odvalil kamen iz srca. Vam pa tudi. ÄŒeprav ste se Ĺže pred Ä?asom odloÄ?ili, da se boste ukvarjali le s svojim Ĺživljenjem, druge pa pustili na miru, boste morali to zaobljubo prelomiti. Nekdo iz vaĹĄe bliĹžnje preteklosti bo namreÄ? o vas ĹĄiril zelo neresniÄ?ne besede, zato boste morali ukrepati. Tiste, ki mislijo in Ä?utijo povsem drugaÄ?e kot vi, raje pustite pri miru, saj bi bil trud jalov. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaĹĄe besede povsem napaÄ?no razumeli. BliĹžnji sorodniki bodo od vas priÄ?akovali veÄ? kot jim lahko trenutno nudite. Jasno jim povejte, koliko ste jim pripravljeni pomagati.

Zasegli ĹĄkatlo s posuĹĄeno rastlino Ĺ e sreÄ?a, da je zavarovalnica blizu – Ä?e je le prava?

Oven 21. 3. – 20. 4.

PrejĹĄnji Ä?etrtek so policisti v Velenju zasegli ĹĄkatlo z neznano posuĹĄeno zeleno-rjavo rastlino in PVC embalaĹžo z neznano tekoÄ?ino bele barve. Po analizi, Ä?e bo pozitivna na prepovedano drogo, bodo zopet imetnika uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Zahtevala je bolniĹĄki dopust V Ä?etrtek, 7. maja, je obÄ?anka (ime je seveda znano), ĹĄestdesetkrat klicala zdravnico in medicinsko sestro, jima grozila in zahtevala bolniĹĄki dopust. S tem je seveda motila delovni proces.

Policisti so jo prijavili.

Zmerjala je oÄ?eta in hÄ?er V petek, 8. maja, je obÄ?anka s svojim vozilom vozila za oÄ?etom in hÄ?erjo ter ju na Cesti Talcev iz avtomobila zmerjala z Ĺžaljivkami in se nato odpeljala. Njeno poÄ?etje ne bo poceni, saj so policisti Ĺže spisali prijavo.

MoĹž se Ĺženi ne sme pribliĹževati V nedeljo, 10. maja, zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druĹžini. MoĹž je izvajal psihiÄ?no nasilje nad Ĺženo, kasneje pa tudi fiziÄ?no. NasilneĹžu je bil izreÄ?en ukrep prepovedi pribliĹževanja, Ä?aka pa ga tudi zagovor in raÄ?un na sodiĹĄÄ?u.

Zgrabil jo je za vrat V ponedeljek, 11. maja, so velenjski policisti obravnavali ĹĄe eno kaznivo dejanje nasilja v druĹžini, v kateri je moĹĄki ob stiku z otrokom in sreÄ?anju z materjo v prepiru izgubil Ĺživce in jo prijel za vrat. Izrekli so mu prepoved pribliĹževanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo.

vsak dan

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Strelec 23. 11. – 21. 12.

Imeli ste obÄ?utek, da se slabo razpoloĹženje v druĹžbi in doma umirja, pa ste se krepko uĹĄteli. Partner bo poskrbel, da ga boste spoznali v povsem novi luÄ?i, postavil pa vam bo tudi nova pravila skupnega Ĺživljenja. Ne bodo vam vĹĄeÄ?.

Tokrat bo res najbolje, da se ugriznete v jezik in molÄ?ite. Ko vas bodo premagala Ä?ustva, boste namreÄ? povedali preveÄ?. VaĹĄe videnje resnice pa se tokrat moÄ?no razlikuje od partnerjevega videnja, zato bi lahko med vama resniÄ?no poÄ?ilo. Veselite se raje lepĹĄih in toplejĹĄih dni v letu, ki jih boste zagotovo tudi letos dobro koristili. ZaÄ?nite Ĺže ob koncu tega tedna. Zdravje?

Veliko bolje se boste poÄ?utili kot v preteklih tednih.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Kot kaĹže, je bilo v letoĹĄnji prvi polovici leta za vas marsikaj drugaÄ?e, kot ste si Ĺželeli. Sedaj pa Ĺžal prihaja ĹĄe bolj naporno in razburkano obdobje. Z veliko potrpeĹžljivosti in tesnega sodelovanja s poslovnimi partnerji boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razreĹĄili mirno. Ĺ˝al ne bo vse v vaĹĄ prid., a reĹĄevali boste, kar se bo reĹĄiti dalo. Ob koncu tega tedna boste zaÄ?utili, da vam partner nekaj zameri. Vajin odnos bo hladen in odtujen. Ljubezen je rahlo zaspala zaradi vseh tegob, ki so se v zadnjih tednih na vaju zgrnile ne le zaradi novega korona virusa, ampak tudi zato, ker sta predolgo Ä?akala z odloÄ?itvijo, kako naprej. Kriva sta oba, zato partnerju niÄ? ne oÄ?itajte.

Vodnar 21. 1. – 20. 2.

PoÄ?utje se vam je moÄ?no izboljĹĄalo, kar velja tako za duĹĄevno kot telesno stanje.

Poskusite energijo, ki ste jo pridobili v zadnjih dneh, preusmeriti tudi v prihodnost, ne le, da dnevno uĹživate v tem, da vas niÄ? ne utrudi. V prostem Ä?asu se Ä?im manj zadrĹžujte v notranjosti doma. VaĹĄe telo vam bo zelo hvaleĹžno tudi, Ä?e se boste po obdobju, ko ste manj migali in veÄ? leĹžali na kavÄ?u, lotili ĹĄe spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne diete. Vzemite si Ä?as tudi za pregled omar in stvari, ki jih ne boste veÄ? potrebovali, Ä?im prej zavrzite. Ob tem razmislite, kje bosta s partnerjem preĹživela veÄ?ino Ä?asa v bliĹžnji prihodnosti, in upoĹĄtevajte tudi njegove Ĺželje.

Ribi 21. 2. – 20. 3.

JutriĹĄnji dan bo v sluĹžbi prinesel lepe novice, grele vas bodo ĹĄe nekaj dni. Odpihnile bodo del strahu pred prihodnostjo. Res je, da boste s tem dobili veÄ? dela, a tega se boste naravnost razveselili. Sploh, ker boste spet lahko delali z ljudmi, ki vam dajejo novo energijo. Pri naÄ?rtovanju poletnega dopusta poÄ?akajte ĹĄe nekaj dni, da bo bolj jasno, kaj bo sploh mogoÄ?e in kaj ne. Med vami in partnerjem bo spet vse tako, kot si Ĺželite. Odkrito se bosta pogovorila o tem, kako naprej, saj je koronavirus tudi vajino Ĺživljenje postavil v novo perspektivo. Denarja bo manj, zato ne naÄ?rtujte novih investicij v dom.

Vse bo poÄ?akalo, Ä?e boste le ostali zdravi. V naslednjih dneh bo poÄ?utje dobro.

Naš ­čas, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 14. maja

Petek, 15. maja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.10 Mandi, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.50 Džamila in Aladin, an. nan., 38/52 11.00 Armanova skrivnost II., nad., 1/13 11.30 Vem!, kviz 12.00 Cesarjev kuhar, jap. ser., 6/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (V.), brit. nad., 10/10 14.40 Zdravilna moč narave, dok. odd.

15.35 Manja, risanka 15.45 Timi gre, risanka 15.55 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (II.), ang. nan., 3/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Emotikon 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Dediščina Evrope: Dubček, slovaškočeški film 00.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.10 Mandi, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Ezopovo gledališče, risanka 10.30 Pujsa Pepa, risanka 10.45 Džamila in Aladin, an. nan., 39/52 10.55 Armanova skrivnost II., nad., 2/13 11.20 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 7/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 1/10 14.40 Okužba, brit. dok. odd.

15.50 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 4/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Circom Regional, kopr. dok. odd.

18.00 Risanka 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Kinoteka: Barton Fink, ameriškobritanski film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Nočni tatovi 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci svetlobe, otroška igr. ser.

08.45 Napovedujemo 10.10 Videotrak 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Lojzek, risanka 13.05 Mandi, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pep, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Lutkovna predstava: Sneguljčica 14.10 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. f.

15.00 Dan Evrope pri vas doma, koncert 16.10 Zmage so doma - Hokej na ledu (M), ZOI 2014 - Slovenija : Avstrija 18.00 Circom Regional, kopr. dok. odd.

19.00 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov 19.10 Veliki skok, kratki dok. film 19.25 Firbcologi, odd. za otroke 20.00 Poroka po indijsko, dok. odd.

20.50 Dvojček, norveška nad., 8/8 21.40 Ambienti 22.10 Koncert doma: Društvo mrtvih pesnikov 22.50 Moj klasični hit: Tomo Križnar 22.55 Marko Hatlak & FUNtango in Iztok Mlakar 23.25 Slovenska jazz scena 00.15 Videotrak 00.50 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.55 Dirka Monkart, ris.

08.10 Reka ljubezni, 3. sez., 36. del 09.00 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 2. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 3. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 127.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 37. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 83. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 23. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 7. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 4. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 8. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 24. del 21.50 24UR zvečer 22.30 Chicaška policija, 2. sez., 2. del 23.20 Umor, 1. sez., 6. del 00.15 Prava frekvenca, 1. sez., 9. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Na obisku … pri Mariji Petre 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. odd.

11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Pisani svet ptičev 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Kresniček, spevoigra OŠ Nazarje 18.35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 18.40 Kuhinjica, izob. odd.

19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, odd. z nar.-zabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Islandija, 1. del 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 21.55 Kmetijski razgledi 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Spričevalo 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci svetlobe, igrana ser.

08.50 Napovedujemo 09.05 Videotrak 09.40 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 10.10 Sveta maša, posn. iz stolnice 11.15 Dobro jutro 12.45 Izodrom, odd. za otroke 13.40 Lojzek, risanka 13.45 Mandi, risanka 13.50 Niko, risanka 13.55 Pujsa Pepa, risanka 14.00 Ezopovo gledališče, risanka 14.15 Prisluhnimo tišini: Dr. Johannes Fellinger, oče gluhih plus 14.40 O živalih in ljudeh, izob. odd.

15.05 Na vrtu, izob. odd.

15.30 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 2.

16.45 Zmage so doma: Nogomet - SP 2018: Francija : Argentina, osmina finala 18.45 Migaj z nami, odd. za razg. življenje 19.00 Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu, 1. del 19.15 Hiša-Fahira, kratki dok. film 19.30 Osvežilna fronta, odd. za mlade 20.00 Njihova najboljša zgodba, an. f.

22.00 Koncert doma: Tabu 22.40 Bog obvaruj Rusijo, fr. dok. odd.

23.40 Videotrak 00.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Super krila, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 37. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 4. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 5. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 128.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 38. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 84. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 24. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 8. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 6. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 7. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.25 Skrivnost njihovih oči, ameriški film 21.55 24UR zvečer 22.35 Skrivnost njihovih oči, nad. filma 00.05 Eurojackpot 00.10 Pesem zate, ameriški film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Kmetijski razgledi 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. odd.

11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš maš, Zumbatonik - zumba za otr.

12.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš, Plezanje 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Asja Šoster Farasin, violina 18.50 Kuhinjica, izob. odd.

19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Etiopija 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena odd.

22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Asja Šoster Farasin, violina 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

14. maja 2020

Sobota, 16. maja

Nedelja, 17. maja

Ponedeljek, 18. maja

Torek, 19. maja

Sreda, 20. maja

Kultura, Odmevi Čudogozd: Šport Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Rozi, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, risanka Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: VIP - novoletna odd.

Pozabljeni zaklad, nad., 1/3 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 11.10 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Izumi, ki so spremenili svet: Raketa, brit. dok. ser., 5/6 16.00 Ekipa Bled, slov. nad., 16/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.50 Mandi, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Pesem Evrovizije: Najboljših 25 21.00 Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč!

23.00 Poročila, Šport, Vreme 23.20 Sedmi pečat: Čudežu naproti, am. f.

01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

07.00 Milan, risanka 07.05 Lojzek, risanka 07.10 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Mandi, risanka 07.25 Timi gre, risanka 07.35 Malčki, risanka 07.40 Niko, risanka 07.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.50 Rija in Krokodil, risanka 07.55 Žanov svet, risanka 08.05 Svetovalka Hana, risanka 08.15 Sovice, risanka 08.30 Trobka in Skok, risanka 08.35 Pujsa Pepa, risanka 08.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 08.50 Kalimero, risanka 09.00 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.10 Reaktivčki, risanka 09.35 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.45 Vila Mila, risanka 09.50 Bacek Jon, risanka 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.15 Kozmo (III.), belg. nan., 9/13 10.50 Naravni parki Slovenije, dok. odd.

11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

14.45 Na lepše 15.15 TV-izložba 15.35 Deček z oblaki, kopr. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad., 8/8 21.05 Intervju: Vlado Vrbič 21.55 Poročila, Šport, Vreme 22.20 Prismejem se vam čez sto let, dokumentarni film 23.10 Za lahko noč: Operne arije: Baritonist Jože Vidic 23.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.35 Napovedujemo

06.30 Utrip 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.10 Mandi, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.50 Džamila in Aladin, an. nan., 40/52 11.05 Armanova skrivnost II., nad., 3/13 11.30 Vem!, kviz 12.00 Cesarjev kuhar, jap. ser., 8/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 2/10 14.35 Oče in sin v svetu disleksije, dok. odd.

15.35 Oblakov kruhek, risanka 15.45 Vse o Rozi, risanka 15.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 5/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Novi sosedje: Hiša boja, dok. ser.

17.55 Na kratko: Starizem 18.00 Malčki: Junak Pino, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus: Wolf in Tartini 23.25 Glasbeni večer 23.30 Ansambel Vedun: Indija 23.45 Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.50 Džamila in Aladin, an. nan., 41/52 11.05 Armanova skrivnost II., nad., 4/13 11.30 Vem!, kviz 12.00 Cesarjev kuhar, jap. ser., 9/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 3/10 14.40 Materino mleko - čudežna tekočina, nem. dok. odd.

15.35 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.40 Knjiga o džungli, risanka 15.55 Firbcologi, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 6/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (V.), brit. nad., 2/4 21.00 Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, dok. ser., 4/4 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Slovenija - 30: Alternativna gibanja 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.05 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.45 Džamila in Aladin: Izgnan iz Bagdada, angleška nan., 42/52 10.55 Armanova skrivnost II., nad., 5/13 11.20 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 10/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 4/10 14.40 Razvozlana govorica telesa, kanadska dok. odd.

15.35 Male sive celice: VIP - novoletna odd.

16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 7/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Izzivi srebrne generacije, izob. odd.

17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske 18.00 Čarli in Lola, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Ben se vrača, am. f.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Sveto in svet 23.45 Izzivi srebrne generacije, izob. odd.

00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.30 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Trma 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci besed, otroška nan.

08.50 Napovedujemo 09.30 Videotrak 10.05 Dobro jutro 11.35 Izodrom, odd. za otroke 12.30 Mucika, risanka 12.40 Niko, risanka 12.45 Pujsa Pepa, risanka 12.50 Ezopovo gledališče, risanka 13.00 (Ne)vidni slovenski film, dok. f.

14.00 Pesem Evrovizije: Najboljših 25 15.00 Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč!

16.55 Zmage so doma: Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Portugalska, osmina finala 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič: Maček Muri 19.00 Nočko: Zgodba o volu, oslu in gospodarju 19.10 Dihaj z mano, kratki igrani film 19.30 V svojem ritmu, dok. ser.

20.00 Moč igre, kan. dok. odd.

20.55 Skupna od-ločitev, dan. nad., 3/4 21.55 Koncert doma 22.35 Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, am. film 00.00 Kaj govoriš? = So vakeres?

00.15 Videotrak 00.50 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Potrpežljivost 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci besed, otroška nan.

08.50 Videotrak 09.20 Zlatorogova pesem, portret Janka Ravnika 09.40 Sveta maša, posnetek iz stolnice 10.35 Dobro jutro 12.05 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Mucika, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2019, 2. del 15.00 Ambienti 15.30 Vikend paket 16.45 Zmage so doma: Nogomet - SP 2018: Španija : Rusija, osmina finala 18.50 Nočko: Mačka in miš, Krokar in mačka, Lisjak in osel 19.05 Sanje v skrinjici, kratki dok. film 19.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: 3000 kilometrov s Simfoniki, dok. odd.

21.00 Moje mnenje 22.00 Deklina zgodba (II.), am. nad., 10/13 22.55 Koncert doma 23.40 Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja 00.35 Videotrak 01.05 Info kanal

06.15 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 08.00 08.10 08.30 08.55 09.05 09.25 10.10 10.40

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl 10.00 Koncerti za mlade: Kaj je koncert?, izob. ser.

11.00 Fina gospa (I.), an. nan., 6/6 11.35 Fina gospa (II.), an. nan., 1/10 12.05 Tiha zmaga, dok. portret 12.55 Koncert za Milano 2019 14.25 Skodelica kave, dok. film 15.20 Vikend v Brightonu, slov. TV-igra 16.30 Biti George Clooney, am. dok. f.

17.50 Košnikova gostilna 19.00 Videotrak 20.00 Sipki pesek, nemški film 21.35 Zvezdana 22.30 Tomi Janežič - skrb za gledališče 23.00 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama 00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Zajčje uganke, ris.

09.55 Grizzy in glodavčki, ris.

10.10 Jaz sem Luna, 3. sez., 37. del 11.00 Jaz sem Luna, 3. sez., 38. del 11.55 Lepo je biti sosed, 5. sez., 4. del 12.45 Lepo je biti sosed, 5. sez., 5. del 13.40 Nevarna vdova, kanadski film 15.20 Popolno poletje, ameriški film 16.50 Pesem zate, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.35 Harry in Meghan: Kraljevski rod, kanadski film 00.15 Sprehod po gozdu, ameriški film 02.00 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, o žabah 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Dober večer, g. predsednik: Branko Meh, predsednik Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. odd.

12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš, Kavčnikova domačija 18.40 Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salecl, fagot, kitara, flavta 18.45 Dotiki gora: Ajdovsko skalicina pot po vrhovih Bohorja 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2756. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 10 let ansambla Šaljivci, 1. del 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio 21.55 Popotniške razglednice: Etiopija 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.25 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.20 Videotrak 07.15 Duhovni utrip 07.30 Koda 08.10 Glasbena matineja 09.30 Slovenski ljudski plesi: Ljudski plesi Dravinjskih goric 10.00 Sveta maša, prenos iz stolnice 10.55 Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico 11.10 Lutkovna predstava: Volk in kozlička 11.45 Fina gospa (II.), an. nan., 2-4/10 13.25 Ambienti 13.55 Mogočni Misisipi, potopis, 1/3 14.45 Zmage so doma: Nogomet kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Poljska 16.45 Dosje: Latentna vojna 17.40 Baleti iz Slovenskih narodnih gledališč 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nadnarava, fr. dok. ser., 5/5 20.55 Miles Davis - rojstvo cool jazza, am. dok. film 22.45 Vikend paket 00.05 Zvezdana 00.55 Videotrak 01.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Zajčje uganke, ris.

09.55 Grizzy in glodavčki, ris.

10.05 Jaz sem Luna, 3. sez., 39. del 10.50 Jaz sem Luna, 3. sez., 40. del 11.45 Lepo je biti sosed, 5. sez., 6. del 12.35 Lepo je biti sosed, 5. sez., 7. del 13.30 Vrtičkanje 13.55 Zaščitnica živali, ameriški film 15.50 Harry in Meghan: Kraljevski rod, kanadski film 17.30 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.20 Francoski poljub, ameriški film 00.15 Popolno poletje, ameriški film 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Poskrbi za zdrave zobe 09.40 2755. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2756. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Islandija, 1. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. odd.

14.10 Videostrani, obvestila 16.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Zumbatonik - zumba za otroke 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo 18.50 Na obisku … pri Mariji Petre 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Asja Šoster Farasin, violina 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Vrtnarski kotiček 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Žalost 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.25 Sejalci svetlobe, igrana ser.

08.50 Zlatko Zakladko: Koprivni ocvrtki 09.10 Napovedujemo 10.00 Videotrak 10.35 Dobro jutro 12.05 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Lojzek, risanka 13.05 Mandi, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Otroci pojejo slovenske pesmi, 1. del 14.50 Na lepše 15.20 Ljudje in zemlja, izob. odd.

16.10 Zmage so doma: Nogomet EP 2020 18.00 Muzej norosti, dok. film 18.55 50 knjig, ki so nas napisale 19.00 Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu 19.15 Žan, kratki dok. film 19.30 Studio Kriškraš, odd. za otroke 20.00 Mogočni Misisipi, potopis, 2/3 20.50 Pariz na prelomu stoletja, dok. odd.

21.50 Koncert doma 22.35 Služkinje, kopr. dok. odd.

23.30 Naša demokracija, TV-igra AGRFT 00.20 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Dirka Monkart, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

07.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.10 Reka ljubezni, 3. sez., 38. del 09.00 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 6., 7. del 11.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 129.

12.35 Reka ljubezni, 3. sez., 39. del 13.30 TV prodaja 13.45 Moja boš, 2. sez., 85. del 14.40 TV prodaja 14.55 Tvoji, moji, najini, ameriški film 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 8., 9. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 9. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 25. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Slab policist, 1. sez., 10. del 23.30 Umor, 1. sez., 7. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 10. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2756. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. odd.

11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Miš Maš, Zeliščna abeceda 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Napovedujemo 16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Lepote sveta: Islandija, 2. del 18.35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 18.40 Kuhinjica, izob. odd.

19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, odd. z nar.-zabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 39. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 8. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 9. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 130.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 40. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 86. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 25. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 9. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 10. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 11. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 10. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 26. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 3. del 23.25 Umor, 1. sez., 8. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 11. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 40. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Tisti usodni poljub, 1. sez., 10. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 11. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 131.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 41. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 87. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 26. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 10. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 12. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 13. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 11. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 27. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 4. del 23.25 Umor, 1. sez., 9. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 12. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, Izob. odd.

11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Kaj je puberteta?

12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje 18.35 Kuhinjica, Izob. odd.

19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2757. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah 20.50 10 let ansambla Šaljivci, 1. del koncerta 22.10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2757. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. odd.

11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Spoznajmo čutila 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot 18.35 Kuhinjica, izob. odd.

19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, glasbena odd.

22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

21

GOSPODARSTVO

14. maja 2020

Vpliv korona krize na mikro in majhna podjetja Na Gospodarski zbornici Slovenije so naredili analizo, kako so spremenjene okoliĹĄÄ?ine, niĹžja naroÄ?ila, prepoved obratovanja in slabĹĄe poslovno zaupanje vplivali na mikro in majhna podjetja.

84Â % mikro in majhnih podjetij priÄ?akuje za veÄ? kot 10Â % upada prodaje na letni ravni (med njimi 42Â % veÄ? kot 30Â % upada).

Na anketo je odgovorilo 263 mikro in majhnih podjetij – Ä?lanov GZS. Med njimi jih je bilo 16 % iz industrije in 84 % iz storitvenih dejavnosti. PovpreÄ?no ta podjetja zaposlujejo 6 zaposlenih, skupaj pa blizu 16.300 zaposlenih.

Kar 42 % mikro in majhnih druĹžb priÄ?akuje letos med 10– 30 % upada letnih prihodkov, 30 % podjetij priÄ?akuje med 30–50 % upada prihodkov, 12 % podjetij priÄ?akuje upad prihodkov veÄ? kot 50 % ter 11 % podjetij upad prihodkov za manj kot 10 %. Le 4 odstotke jih ocenjuje, da bo njihovo poslovno leto enako lanskemu. Industrija ima nekoliko viĹĄji deleĹž takih, ki se jim bo letni prihodek zmanjĹĄal med 30–50 %, zmanjĹĄanje pri-

hodka za veÄ? kot 50Â % je nekoliko bolj izrazit pri storitvenih dejavnostih.

VeÄ? kot polovica (54Â %) mikro in majhnih podjetij priÄ?akuje, da

tem je bolj na udaru industrija).

Do 2 meseca motenj zaradi covida-19 pa naj bi po anketi imelo 10Â % mikro in majhnih podjetjij.

Mikro in majhna podjetja bodo

Za koliko bo vaĹĄe podjetje zmanjĹĄalo letne prihodke iz poslovanja 12%

(za veÄ? kot 50%)

30%

(med 30% in 50%)

ritvena podjetja), moratorija na obveznosti (30Â %, predvsem veÄ? storitvenih podjetij), poroĹĄtev na kredite (20Â %), odkupa terjatev (17Â %) ter drugih finanÄ?nih instrumentov (13Â %). PomoÄ? finanÄ?nih instrumentov po anketi mikro in majhnih podjetij ne bo potrebovalo 29Â % anketiranih podjetij.

Mikro in majhna podjetja so v 52Â % dala zaposlene na Ä?akanje,

v 48Â % pa ne. V industriji naj bi zaposlene dalo na Ä?akanje 53Â % podjetij, pri storitvah pa 48Â %.

Anketa je bila izvedena pred sprejetjem vladnega drugega protikoronskega sveĹžnja in popravki prvega (Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za drĹžavljane in gospodarstvo (ZI-

Kaj bi si ĹĄe Ĺželeli, da bi bilo vaĹĄe poslovanje laĹžje 42%

(med 10% in 30%)

60%

Odprava administrativnih ovir 11%

(za manj kot 10%)

(ne bo spremembe) 0%

48%

VeÄ?ja pomoÄ? pri liďż˝vidnosti in ďż˝nancaďż˝ 4%

33%

Spremembe na trgu dela 5%

10%

15%

mikro in majhni skupaj

20%

25%

30%

35%

industrija - mm

40%

45%

ostali - mm

Neposredna pomoÄ? (npr. internacionalizacija, javna naroÄ?ila)

Vir: Anketa GZS med mikro na majhnimi podjetji

bodo zaradi covida-19 imeli motnje v poslovanju veÄ? kot 4 mesece (nekoliko viĹĄji deleĹž je pri storitvenih dejavnostih), 36 % jih ocenjuje, da bo motnja v poslovanju trajala med 2–4 mesece (v

od finanÄ?nih instrumentov, ki so na voljo (moĹžnih je veÄ? naÄ?inov rabe hkrati) najbolj uporabljala druge oblike zagotavljanja likvidnosti (31Â % vseh, o katerih so se odgovorili, predvsem bolj sto-

Drugo:

mikro in majhni skupaj

20% 10%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% industrija - mm ostali - mm

MoĹžnih je veÄ? odgovorov

DomaÄ?e je kvalitetno Med najboljĹĄimi pridelovalci mleka tudi mlekarja iz Mislinje in Velenja – Trdo delo in predanost se povrneta z vraÄ?anjem zadovoljnih strank – V Ä?asu krize smo se zaÄ?eli zavedati kakovosti domaÄ?ih izdelkov

UZEOP-A)), ko je po novem meja upada letnih Ä?istih prihodkov od prodaje v 2020 za veÄ? kot 10 odstotkov v primerjavi z 2019.

DeleĹž zaposlenih na Ä?akanju se tako lahko po novih pogojih le ĹĄe poveÄ?a.

NajveÄ?, 62 % mikro in majhnih podjetij, je po predvidevanju dalo na Ä?akanje veÄ? kot 50 % vseh zaposlenih, predvsem veÄ? iz storitvenega sektorja (kar 66 % vseh). Med 30–50 % vseh zaposlenih naj bi jih dalo na Ä?akanje 23 % podjetij (predvsem iz industrije). Da bodo dali na Ä?akanje med 10–30 % vseh zaposlenih, je po anketi odgovorilo 13 % vseh mikro in majhnih podjetij (predvsem iz industrije). Manj kot 10 % zaposlenih naj bi (po anketi) na Ä?akanje na delo dalo le 2 % vseh mikro in majhnih podjetij.

Kar 93 % mikro in majhnih podjetij pa meni, da bodo uporabili program Nadomestila plaÄ?e in prispevkov za delavce. Ta deleĹž je podobno razporejen med storitvenimi kot industrijskimi podjetji. đ&#x;”˛

Simon KarniÄ?nik iz Velenja, prejemnik tretje nagrade za mleko najboljĹĄe mikrobioloĹĄke kakovosti za leto 2019: ÂťNa mali kmetiji, na kateri se ukvarjamo s prirejo mleka in mesa, kmetujeva z Ĺženo Heleno. V hlevu imamo okoli dvajset glav Ĺživine, od tega osem krav molznic, ostalo so telice in pitanci. Obdelovanje kmetije in delo v hlevu nama vzame precej Ä?asa in truda. Za molĹžo skrbi Ĺžena, ki je tudi najbolj zasluĹžna za nagrado Mlekarne Celeia.

Pri molĹži vselej skrbi za dobro higieno mleka, ki mora imeti Ä?im manj mikroorganizmov (Ä?istoÄ?a) ter Ä?im veÄ? beljakovin.

Jasmina Ĺ karja

Ena najbolj prepoznavnih znaÄ?ilnosti Slovenije je ohranjena narava in naĹĄa odgovornost je, da jo s svojimi dejanji zavarujemo, pravijo v Mlekarni Celeia, kjer ima kakovost mleka pomembno vlogo pri odkupu, predelavi in utrjevanju zaupanja potroĹĄnikov. Pred kratkim so razglasili najveÄ?je in najkakovostnejĹĄe dobavitelje mleka v letu 2019.

Tega jim zagotavlja 940 dobaviteljev, ki jih vsako leto spremljajo po koliÄ?ini oddanih litrov mleka in podelijo priznanja najboljĹĄim posameznim kmetijam in kmetijskim zadrugam. Mleko ocenjujejo po mikrobioloĹĄki kakovosti in zdravju Ä?rede kmetij iz savinjsko-ĹĄaleĹĄke, koroĹĄke in celjske regije.

V kategoriji, v kateri preverjajo mikrobioloĹĄko kakovost, so za lansko leto prvo nagrado podelili BlaĹžu Skarlovniku iz Mislinje, nagradi sta prejela ĹĄe Urban Lapornik iz LaĹĄkega in Simon KarniÄ?nik iz Velenja.

Slovenski potroĹĄniki posegajo po slovenskem mleku

Vedno manj kmetij se odloÄ?a za proizvodnjo mleka, Ä?eprav je mleko slovenskih kmetov dobre kakovosti in se ne more primerjati z mlekom iz tujine. ÂťVesel sem, da zadnje Ä?ase slovenski potroĹĄniki precej posegajo po slovenskem mleku, pohvalno je tudi, da tudi mlekarna in potroĹĄniki v Ä?asu epidemije podpirajo slovenskega kmeta. Priznam, da smo bili pred nekaj meseci kar malo razoÄ?arani, ko so drugi odkupovalci mleka ponujali viĹĄjo odkupno ceno za prodano mleko, kar je omogoÄ?al svetov-

DruĹžnia Skarlovnik: ÂťPonosni smo, da mlekarna odkupuje mleko izkljuÄ?no na domaÄ?em, slovenskem odkupnem obmoÄ?ju.ÂŤ

ni trg. V Ä?asu epidemije pa se je pokazalo, da je dobro, da imamo svojo mlekarno in potroĹĄnika, ki posega po domaÄ?ih izdelkih.

Odkup od kmetov tako poteka nemoteno, poleg tega pa nimamo skrbi z odvozom in prodajo mleka. Mislim, da smo se v tej krizi zaÄ?eli zavedati kakovosti domaÄ?ih izdelkov in domaÄ?e hrane.ÂŤ Kaj pomenita priznanje in podpora mlademu kmetovalcu? ÂťSeveda tudi priznanje pomeni zadovoljstvo, da se zavedaĹĄ, da si na pravi poti in da delaĹĄ dobro, hkrati je to potrdilo, da je mleko kakovostno. VloĹženega je veliko truda, proizvodnja mleka zahteva doloÄ?en red in Ä?loveka ves dan, zato tudi pri nas sodeluje vsa druĹžina. ÄŒe ĹželiĹĄ, da je proizvodnja uspeĹĄna, da imaĹĄ zdrave Ĺživali in kakovostno mleko, ki

zadostuje vsem standardom, dela nikoli ne zmanjka.ÂŤ

Bolj pomembna je kakovost kot ĹĄtevilo glav Ĺživine

bro, se tudi ne bojimo pregledov in obiskov inĹĄpekcij,ÂŤ samozavestno odgovori BlaĹž Skarlovnik, ki na vpraĹĄanje, kakĹĄne naÄ?rte ima kot mlad kmetovalec, odgovori: ÂťNe vidim prihodnosti v ĹĄiritvi

Na Skarlovnikovi hribovski V Ä?asu epidemije so opazili, kmetiji v okolici Mislinje imajo da je bilo povpraĹĄevanje po devet krav molmleku in mleÄ?nih izdelkih znic (Anabel, veÄ?je. Ljudje zadnje Ä?ase iĹĄÄ?ejo Uganda, Encikvaliteto, zdravje jim je na j a n  ‌ ) , l et n o prvem mestu. oddajo 70.000 litrov mleka. 80 odstotkov ga prodajo, 20 odstotkov pa porabijo Ä?rede, saj mi poleg sluĹžbe, ki jo za pridelavo. Kako poteka pre- opravljam, to zadostuje. Bolj poverjanje kakovosti? ÂťVzorÄ?enje membna mi je kakovost kot ĹĄtein preverjanje kakovosti poteka vilo glav Ĺživine. Zelo veliko mi nenapovedano trikrat meseÄ?no. pomeni kakovost mleka.ÂŤ Vendar ni strahu, ker delamo do-

â?ą

Da je mleko kvalitetno, je krave potrebno pravilno hraniti in negovati. Ostalo delo v hlevu, kot je hranjenje in Ä?iĹĄÄ?enje, veÄ?inoma opravim jaz,ÂŤ pove KarniÄ?nik, ki mu nagrada pomeni spodbudo za naprej in dokaz, da z Ĺženo dobro opravljata svoje delo. Veseli ga, da ljudje spet znajo bolj ceniti domaÄ?e izdelke in kakovostno mleko, kar se kaĹže tudi v poveÄ?anem povpraĹĄevanju po kvalitetnih kmetijskih proizvodih. ÂťTo je dobro za kmetovalce in tudi potroĹĄnike, saj vsi veliko pridobimo. ÄŒeprav je tako mala proizvodnja mleka in mesa na kmetiji finanÄ?no vpraĹĄljiva, nama optimizma in dobre volje ne manjka,ÂŤ ĹĄe sklene dobitnik nagrade, ki je svojemu delu popolnoma predan.

ÄŒim manj stroĹĄkov in zadovoljne stranke

Trud, trdo delo in predanost so se druĹžini Skarlovnik povrnili z vraÄ?anjem zadovoljnih strank, ki cenijo ekoloĹĄki, tradicionalni naÄ?in in postopke pri izdelavi sirov in mleÄ?nih izdelkov, saj se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka. ÂťZaÄ?etki so bili teĹžki, zaÄ?eli smo s tremi kravami molznicami, tudi znanja nismo imeli,ÂŤ pove mama Franja Skarlovnik, ki je imela sreÄ?o, da je na poti uresniÄ?evanja Ĺželja predelave mleka v mleÄ?ne izdelke sreÄ?ala prave ljudi. ÂťHvaleĹžna sem Majdi Tumprej, svetovalki Bernardi Javornik in specialistu na podroÄ?ju

predelave mleka Stanetu Levcu.

Na Ptuju na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij sem prejela Ĺže nekaj priznanj za probiotiÄ?ni jogurt s podloĹženim sadjem.

Izdelujem tudi mlade kuhane sire z dodatki, za sir z brusnico sem tudi prejela srebrno priznanje,ÂŤ se pohvali sogovornica, ki v manjĹĄi sirarni dela butiÄ?no, po naroÄ?ilu. Najbolj zadovoljna je, kadar so zadovoljne stranke. ÂťMoje glavno vodilo je, da imam Ä?im manj stroĹĄkov in zadovoljne stranke,ÂŤ ĹĄe razloĹži Skarlovnikova, ki je ponosna na vse Ä?lane druĹžine, da si pri delu pomagajo in sodelujejo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka ÂťOptika PakaÂŤ

ODPRTO!

14. maja 2020

RADIO VELENJE

Optika Paka, d. o. o.

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) Tel.: 03 588 50 91 GSM: 040 555 999 Delovni Ä?as: Pon.–pet.: 9.00–18.00 Sob.: 9.00–11.30

TovarniĹĄka prodaja oÄ?al: • priznanih blagovnih znamk • visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • 1-letna garancija • certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naroÄ?ilnice in recepte!

BrezplaÄ?en pregled doloÄ?itev dioptrije za vaĹĄa oÄ?ala in kontaktne leÄ?e

Prijazno vabljeni!

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Optika PakaÂŤ, najkasneje do 21. maja 2020. IzĹžrebali bomo tri lepe nagrade (3x korekcijski okvir). Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po priporoÄ?eni poĹĄti.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Mestne obÄ?ine Velenje, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 30. aprila 2020 so:

• Renata Natek Hudarin, Cankarjeva 1 b, 3320 Velenje • Metka Kontrec, Vojkova c. 6, 3320 Velenje • Milica KoŞar, Kardeljev trg 5, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poťti.

Vrste, vrste ‌ Nov naÄ?in Ĺživljenja, ki nam ga je vsilil Covid 19 in nam ga bo oÄ?itno ĹĄe dolgo, prinaĹĄa mnoge nove navade, takĹĄne, o kakrĹĄnih se nam ni niti sanjalo. Mednje sodijo tudi dolge vrste, ki se vijejo pred bankami, lekarnami, trgovinami ‌ Takole so pred dnevi Ä?akali tisti, ki so Ĺželeli poravnati svoje obveznosti đ&#x;”˛ mz v velenjski mestni blagajni (v Delavski hranilnici). â€

ÄŒETRTEK, 14. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

vsak dan PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

UREJANJE OKOLICE Ĺ E NIKOLI NI BILO LAĹ˝JE! Lepljive rumene ploĹĄÄ?e Fitokol, 10/1 3,99â‚Ź Otvoritev piknik sezone!

OGLJE ZA Ĺ˝AR VreÄ?a 3kg 2.90â‚Ź VreÄ?a 10kg 4.27â‚Ź Zalivalka 10 l 3,99 â‚Ź

Bogata izbira kosilnic Traktorske, vrtne in robotske kosilnice, kose z nitko

Cevi za vodo in nastavki

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

14. maja 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA in gabrova drva, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 17. 5. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo naroÄ?ila.

RAZNO BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. Okolica Velenja. Gsm: 041 786 154.

GIBANJE prebivalstva

Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, GORIĹ KA, 34,2 m2, zgrajeno l. 1980, VP/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cen: 45.000 â‚Ź.

Upravna enota Velenje POROKE:

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

• Mikulec Ĺ˝eljko, roj. 1950, Velenje, Podkraj pri Velenju 40 A, • LenoĹĄek Boris, roj. 1958, Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ica ob Paki 43

Prodaja, posest, zazidljiva: FLORJAN, 3.000 m2, stavbno zemljiĹĄÄ?e, na Ä?udoviti sonÄ?ni lokaciji, vsi prikljuÄ?ki so ob/na parceli. Cena: 29 â‚Ź / m2.

od 15. do 21. maja • 15. maja 1990 je takratni komandant ĹĄtaba Teritorialne obrambe Velenje JoĹže Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji oroĹžja in streliva v skladiĹĄÄ?a jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvrĹĄil in je tako oroĹžje ostalo v Velenju in njegovi okolici; • v sredo, 16. maja, 1956 malo pred 18. uro je zaÄ?ela oddajati s prvim agregatom na 110.000 voltno prenosno omreĹžje elektriÄ?no energijo termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj; • 16. maja 2015 so v Ĺ martnem ob Paki posadili potomko najstarejĹĄe vinske trte (modre kavÄ?ine) iz Maribora; • na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa 17. maja 2007 odpre vrata nov nakupovalni center Supernova. V centru je sedem novih trgovin in gostinskih obratov, v njih pa delo dobi veÄ? kot 50 zaposlenih; • 18. maja, na Âťsvetovni dan muzejev, je bil Muzej Velenje leta 1994 s KavÄ?nikovo domaÄ?ijo v Zavodnjah pri Ĺ o-

OBVESTILO - ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

Za odraslo populacijo smo dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 484, od ponedeljka do Ä?etrtka med 7. in 19. uro, ter v petek med 7. in 13. uro. V kolikor ima teĹžave otrok ali mladostnik smo

delo pomoÄ?nika ravnatelja, od ĹĄolskega leta 1993/94 do upokojitve pa je bila ravnateljica. V mladosti je bila uspeĹĄna ĹĄportnica; • 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist Milan M. Cvikl;

nost ohranjanja Ä?ebel, na pomen Ä?ebel za celotno Ä?loveĹĄtvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje; • 21. maja 1885 je v Velenju (vila Bianca) umrl Karl Gustav Edler von Nordberg. Na Dunaju je zakljuÄ?il ĹĄtudij prava. Leta 1836 je bil zaradi svojega dolgoletnega in uspeĹĄnega policijskega delovanja povzdignjen v plemiĹĄki stan. Po vrnitvi na Dunaj je bil od leta 1849 imenovan za glavarja oz. policijskega direktorja mesta Dunaj. Nato je od decembra 1850 do predÄ?aKavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) sne upokojitve leta 1852 deloval kot dal zgraditi nadstropno me- • 19. velikega travna 1974 je v ministrski svetnik notranjeĹĄÄ?ansko vilo, kasneje imenoKamnici pri Mariboru umrl ga ministrstva. Po tem Ä?asu vano vila Mayer. Fran Mayer znan slovenski sadjar Ivan ga kot upokojenca sreÄ?amo v se je leta 1896 poroÄ?il z MaDolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer je njegov rijo (RiÄ?i) Prus iz Slovenskih Ĺ entilju pri Velenju; sin nadporoÄ?nik Karl Maria Konjic. V njunem zakonu so • 20. maja 1978 so v Ĺ marskupaj z Ĺženo kupil najprej se jima rodili sin AnÄ?e, hÄ?i tnem ob Paki odprli nov grad Turn, nato pa leta 1875 Marija (Majka) in sin DuĹĄan.

Zdravstveni dom; graĹĄÄ?ino Gorica; Umrl je 6. januarja leta 1940; • Generalna skupĹĄÄ?ina Zdru- • 21. maja 1990 so delegati na • 19. maja 1947 se je v PodĹženih narodov je v New Yorzasedanju velenjske obÄ?inske gori pri Ĺ martnem ob Paki ku na slovensko pobudo soskupĹĄÄ?ine za predsednika rodila ravnateljica in pedaglasno sprejela resolucijo, s skupĹĄÄ?ine izvolili Pankraca goginja Vida Rudnik (roj. katero je 20. maj razglasila SemeÄ?nika, za podpredsedniRobida). Vse do upokojitve za svetovni dan Ä?ebel. Na ta ka pa Antona Lovreca. đ&#x;”˛ Pripravlja: Damijan KljajiÄ? je bila zaposlena na osnovni dan bodo strokovnjaki, Ä?ebeĹĄoli Bibe Roecka v Ĺ oĹĄtanju. larji in drugi, ki se zavedajo PouÄ?evala je na razredni in pomena Ä?ebel in opraĹĄevalpredmetni stopnji, opravljala cev, opozarjali na pomemb-

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj - AĹĄkerÄ?eva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ĹĄtanju nominiran za najboljĹĄi evropski muzej v letu 1993; • 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan in Ä?astni meĹĄÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj dr. Fran Mayer. Leta 1898 se je kot samostojen odvetnik naselil v Ĺ oĹĄtanju in

23

dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 8995 591, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

V SPOMIN Minilo je 30 let, odkar nas je zapustil naĹĄ dragi

ANTON STROPNIK

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

30. 4. 1945 – 14. 5. 1990

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Tiho teÄ?e naĹĄega Ĺživljenja reka, tiho teÄ?e solza lepega spomina.

Umre srce, a ostane boleÄ?ina v srcu dragega in veÄ?nega spomina.

Hvala vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in priĹžgete sveÄ?ko. Ĺ˝ena Marija in sinovi SreÄ?ko ter Anton in Martin z druĹžinama

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Vrtci odpirajo svoja vrata 18. maja V vrtec le zdrav otrok – Higienski ukrepi bodo zaostreni – Prostore bodo pogosto prezraÄ?evali – Pomembno je, da bodo vsi ravnali odgovorno Med ukrepi, ki jih je potrdila vlada, je tudi postopno odpiranje vrtcev in ĹĄol. Smernice in navodila so pripravili na Ministrstvu za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, prav tako so na NIJZ pripravili priporoÄ?ila. ÄŒeprav je vpraĹĄanj in pomislekov pri uÄ?iteljih in vzgojiteljih precej, je na drugi strani starĹĄev, ki si Ĺželijo vrnitve otrok v ĹĄolske klopi in vrtec, tudi veliko, predvsem zaradi vraÄ?anja starĹĄev na delovna mesta. Otroci pogreĹĄajo medsebojni in socialni stik in druĹženje s sovrstniki, saj je bila ‚korona premor‘ zanje kar dolg. Pomembno je, da bodo vsi ravnali odgovorno do sebe in drugih.

V vrtec sodi samo zdrav otrok

V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj bodo ponovno odprli svoja vrata v skladu s priporoÄ?ili za ponovno odprtje vrtcev v Ä?asu posebnih razmer ter v skladu s priporoÄ?ili NIJZ za vrtce v Ä?asu epidemije covid-19. Prostore in opremo bodo ustrezno pripravili in poskrbeli, da bo sprejem za otroke potekal prijetno in da se bodo otroci poÄ?utili varno. ZdruĹženi bodo v manjĹĄe skupine, od osem do deset otrok. V vrtec bodo sprejemali samo zdrave otroke, prihodi in odhodi iz vrtca bodo naÄ?rtovani, da ne bo prihajalo do gneÄ?e.

StarĹĄi bodo vstopali v maskah in si pred tem razkuĹžili roke. Otroci si rok ne bodo razkuĹževali, samo temeljito umili. ÄŒe bo to mogoÄ?e, bo varstvo potekalo Ä?im veÄ? na zunanjih povrĹĄinah okoli vrtca, za delo pa bodo uporabili prav vse prostore, ki so na voljo.

Strokovne delavke v igralnicah ne bodo nosile mask.

Vrtci imajo visoke higienske standarde

ÂťV vrtcih priÄ?akujemo od petdeset do ĹĄestdeset odstotkov otrok, ki v zadnjih ĹĄtirinajstih dneh niso kazali znakov slabega poÄ?utja in niso imeli znakov respiratornega obolenja. Za naĹĄe razmere je ta ĹĄtevilka idealna, saj ne bo treba deliti skupin.

Uporabili bomo tudi prostore, kot so jedilnica, ĹĄportna dvorana in zbornica. V Gaberkah raÄ?u-

namo na prostor, ki nam ga bo v Ä?asu korona virusa odstopila krajevna skupnost, v TopolĹĄici pa bomo poskusili poiskati prostor v novem gasilskem domu,ÂŤ razloĹži ravnateljica Vrtca Ĺ oĹĄtanj mag. Milena Brusnjak, ki poudarja, da bodo tudi v vrtcu ves Ä?as pazili na varno razdaljo, tudi med otroki, Ä?e bo to mogoÄ?e. Zunanjih igral ne bodo uporabljali, zgolj igraÄ?e, ki se z lahkoto Ä?istijo. Velik poudarek bodo dali uÄ?enju umivanja rok, higieni, kihanju in kaĹĄljanju. Ves

starĹĄi ne bodo Ĺželeli podpisati izjave, da v zadnjih ĹĄtirinajstih dneh ni imel znakov bolezni oziroma da ni bil bili v stiku z osebo, ki ima potrjeno okuĹžbo s covidom-19. Za zdaj Dolerjeva ĹĄe nima toÄ?nega podatka o tem, koliko otrok bodo sprejeli in koliko skupin potrebovali, zato tudi tega, ali bodo razpolagali z zadostnim ĹĄtevilom strokovnega kadra, ne more govoriti. Je pa poudarila, da kar nekaj zaposlenih ne bo moglo opravljati svojega dela, saj sodijo v riziÄ?ne skupine.

nalogah (na sreÄ?o mu pri tem pogosto pomaga tudi starejĹĄi brat). DruĹžinski red smo kar hitro vzpostavili, saj je pri treh otrocih to edini naÄ?in. UÄ?iteljice navodila poĹĄiljajo za vsak dan in za vsak predmet posebej (tudi dodatna navodila in filmÄ?ke), po katerih otrok reĹĄuje naloge v delovnih zvezkih, prepiĹĄe, nariĹĄe, se nauÄ?i pesmico, izdela lutke, bere, odigra igrico, naredi naravoslovno vajo itd. Potem vse poslikamo in poĹĄljemo uÄ?iteljici. Nekatere naloge opravi-

vÄ?asih dober dan, vsi pa tu in tam potrebujejo motivacijo in sveĹž zrak. Kar se tiÄ?e vraÄ?anja v ĹĄolske klopi, komaj Ä?akamo in smo na to Ĺže pripravljeni, saj tudi otroci Ĺže poĹĄteno pogreĹĄajo soĹĄolce in prijatelje. Upam, da bodo uÄ?iteljice preverile, ali so se dovolj nauÄ?ili in jim bodo dale moĹžnost, da se tisto, Ä?esar jih nismo ali se sami niso uspeli nauÄ?iti doma, nauÄ?ijo v ĹĄoli.ÂŤ

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki delujeta dva vrtca: v javnem vrtcu SonÄ?ek je v tem ĹĄolskem letu vkljuÄ?enih v dejavnost 134 otrok, v zasebnem vrtcu Bambi

Zaradi laĹžje organizacije dela so do torka zbirali prijave otrok, ki jih bodo starĹĄi oddali v vrtec. V vrtcu zbirajo tudi izjave zaposlenih, ki se zaradi razliÄ?nih zdravstvenih stanj ne bodo mogli vrniti na delo in jih bodo nadomestili s ĹĄtudenti in delavkami, ki imajo dopust.

Imajo pa tudi nekaj proĹĄenj za delovna mesta, uporabili bodo tudi pomoÄ? strokovnih delavk, ki so na Ä?akanju.

Ä?as bodo prostore tudi temeljito prezraÄ?evali in razkuĹževali igraÄ?e, mize, kljuke in ograje, starĹĄe pa o razmerah sproti obveĹĄÄ?ali po e-Asistentu in spletni poĹĄti.

Delo z majhnimi otroki je specifiÄ?no

ÂťDelo v Vrtcu Velenje bo prav tako skladno s spremenjenimi pogoji steklo 18. maja, ko bodo vrtci v Velenju odprli svoja vrata.

Delo bo potekalo v manjĹĄih skupinah, in sicer za prvo starostno obdobje v skupinah po osem in za drugo starostno obdobje v skupinah po deset otrok. Kako bo mogoÄ?e zagotavljati ustrezno razdaljo med otroki in vzgojitelji? ÂťPotrebe otrok po bliĹžini, socialni stik in varnosti pri otrocih ne smemo prezreti, zlasti v Ä?asu ponovnega snidenja, ko bo ta potreba pri nekaterih otrocih ĹĄe posebej izrazita,ÂŤ opozori ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler, ki posebej izpostavi tudi, da otrok ne bo mogel v vrtec, Ä?e

Nova okuĹžba tokrat v Velenju Velenje – V ponedeljek do konca dneva so novo okuĹžbo z virusom sars-cov-2 med slovenskimi obÄ?inami potrdili le v Velenju. V Zdravstvenem domu Velenje so nam pojasnili, da gre za Ĺže nadzorovano okuĹžbo in da je okuĹženi v karanteni.

Tu so doslej odkrili skupaj ĹĄest okuĹžb. ObÄ?in z veÄ? kot petimi potrjeno okuĹženimi je tako zdaj 52.

Kaj pa naĹĄ letoĹĄnji dopust?

Marko Ranzinger, Ä?lan Rudarskega okteta Premogovnika Velenje, letos ne bo dopustoval v tujini, paÄ? pa med slovenskimi gorami, rekami in jezeri. ÂťZ druĹžino smo naÄ?rtovali potovanje na Islandijo, a smo mu odpovedali. Namesto tega bomo imeli aktiven raziskovalni dopust v Sloveniji. Prvi del bo nekajdnevni pohod Ä?ez Pohorje s ĹĄotorenjem.

Nato bomo nekaj dni raziskovali SoÄ?o, UÄ?jo in NadiĹžo. Zaradi ukrepov ne bomo ĹĄli na hrvaĹĄko morje, ampak na velenjsko plaĹžo. Zdaj, ko je tudi mlajĹĄi sin dopolnil deset let, bomo ĹĄli ĹĄe na Triglav. RazmiĹĄljamo pa tudi o kolesarjenju od Dravograda do Ptuja.ÂŤ

loĹžilo na vrtce, mi pa nimamo v rokah ĹĄkarij in platna, da bi odloÄ?ali, katerega otroka bomo sprejeli in katerega ne. Sicer pa naj povem, da pretiranega navala v ĹĄmarĹĄki enoti vrtca za zdaj ni. OÄ?itno bodo starĹĄi izkoristili moĹžnost neplaÄ?ila predĹĄolskega varstva v Ä?asu epidemije.ÂŤ V normalnih razmerah so izvajali predĹĄolsko dejavnost za 44, po sprejetih ukrepih bi jih lahko za 22 otrok.

Dejavnosti bodo v spremenjenih razmerah organizirali tako, da bodo skupine delovale kot ena druĹžina, v kateri se lahko ÂťcartljajoÂŤ, se igrajo, imajo normalne stike znotraj nje, ker je te sicer nemogoÄ?e loÄ?iti. Na sprehodih se bodo poskuĹĄali znajti, zunanjih igral ne bodo uporabljali. ÂťNe vem pa, kako bo s pedagoĹĄkim delom, ki ga ne bi smeli zanemarjati.ÂŤ NaÄ?elno s kadrom v ĹĄmarĹĄki enoti vrtca naj ne bi imeli teĹžav. Je pa res, da bosta dve delavki v vrtcu od jutra do sredine popoldneva, kar pomeni veliko obremenitev.

Vrtec SonÄ?ek varstvo za 52 otrok

V javnem vrtcu SonÄ?ek, ki deluje pod okriljem Osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, so do torka zveÄ?er prejeli prijave za Za ponovni vstop v vrtec bo veljal protokol. ÄŒe otrok v zadnjih ĹĄtirinajstih dneh ni kazal znakov slabega poÄ?utja in ni ĹĄest skupin otrok, in sicer imel znakov respiratornega obolenja, ga starĹĄi lahko pripeljejo v vrtec. za dve iz prvega in za ĹĄtiri iz drugega starostnega obmo Ä?ez vikend, ker med tednom pa 44. Kako bodo izvajali navo- dobja, skupaj 52 otrok. ÂťV tem Tisti starĹĄi, ki se ta mesec enostavno ne uspemo. V tem dila pristojnega ministrstva ob trenutku bomo lahko zadostili za vrnitev otroka v vrtec ne Ä?asu smo po navodilih izvedli ponovnem odprtju vrat glede na vsem potrebam,ÂŤ zagotavlja pobodo odloÄ?ili, bodo oproĹĄÄ?etudi ĹĄportni in kulturni dan v zmoĹžnosti? moÄ?nica ravnatelja Bernarda ni plaÄ?ila vrtca. naravi. Tudi pri sedmoĹĄolcu Urleb. je naÄ?in uÄ?enja in sodelovanja Pretiranega navala ni Od 20 zaposlenih zaradi omez uÄ?itelji podoben. ÄŒe uÄ?itelji Taja Steblovnik, lastnica in di- jitev ne morejo ÂťraÄ?unatiÂŤ na 4 ÂťÄŒe bodo potrebe, bomo iskali opazijo, da otrok ne sodeluje, rektorica zasebnega vrtca Bambi, delavke, Âťkar pomeni, da bomo dodatne reĹĄitve tudi z reorgani- ne oddaja opravljenih nalog v je povedala, da bodo razmere v izvajali dejavnost na robu kadzacijo dela.ÂŤ spletno uÄ?ilnico, pokliÄ?ejo in enoti odvisne od odloÄ?itve star- rovskih zmogljivosti in pri tem preverijo vzrok. SreÄ?a je, da ĹĄev. Do zaÄ?etka tedna jih je polo- upali, da ne bo kakĹĄne bolniĹĄke Precej Ä?asa je trajalo, da gimnazijec sam dela Ä?isto vse, vica naznanila, da bodo varstvo odsotnosti. Zagotovo ponovno so otroci sprejeli, da to sreÄ?a je tudi, da dobro obvlada otrok organizirali po svoje, pri- odprtje vrtca zaradi neĹživljenjniso poÄ?itnice raÄ?unalnik in sodobne metode javo so dobili le za eno deklico. skih priporoÄ?il ne bo enostavno, Mirjana Kunaj: ÂťSem mati spletnih komunikacij in s tem ÂťÄŒe vsi od ostale polovice Ĺželijo a se bomo zaposlene v najveÄ?ji treh otrok, eden je v prvi triadi, nima teĹžav. OpaĹžam pa, da ima- pripeljati otroka v vrtec, bomo v moĹžni meri trudile izpolniti vse drugi sedmoĹĄolec in tretji gim- jo srednjeĹĄolci veÄ? videokonfe- enoti lahko organizirali varstvo zahteve za varnost otrok in nas nazijec. Ker sva Ĺže lep Ä?as zara- renc. Imeli so Ĺže ustna spraĹĄe- po normativih. Tudi Ä?e jih bo samih. Pri tem priÄ?akujemo tudi di ukrepov oba starĹĄa v sluĹžbi, je vanja, pisali so tudi Ĺže test. Je veÄ?, jih bomo sprejeli. Vlada RS odgovorno ravnanje pri starĹĄih zelo teĹžko, sploh z najmlajĹĄim, pa tako, da so otroci razliÄ?ni. oziroma pristojno ministrstvo je otrok,ÂŤ je ĹĄe dejala Bernarda s katerim je potrebno precej Eni potrebujejo veÄ?, drugi manj izdalo priporoÄ?ila in ne navodila. Urleb. đ&#x;”˛ tp dodatnega dela in pomoÄ?i pri pomoÄ?i. VÄ?asih imajo slab, S tem je vso odgovornost pre-

Velik padec zaposlenosti

V ZD Velenje Ĺže dela veÄ?ina ambulant Tako kot na veÄ?ini podroÄ?ij se Ĺživljenje normalizira tudi v velenjskem Zdravstvenem domu, kjer ta teden delajo praktiÄ?no Ĺže vse ambulante osnovnega zdravstva, pripravljajo pa tudi vse potrebno za odprtje zobozdravstvenih ambulant. Ĺ e vedno pa ohranjajo ĹĄtevilne varnostne ukrepe in naÄ?in dela, ki so ga uveljavili v Ä?asu epidemije koronavirusa. Marsikaj od tega bodo po besedah strokovne direktorice dr.

Katarine Rednak ParadiĹž, ohranili, saj so se pokazali kot primeri dobre prakse.

V prihodnjem tednu bodo zaÄ?ele delati tudi Ĺže referenÄ?ne ambulante, pa tudi vse ostalo, tako da bo celotni sistem znova vzpostavljen. Ĺ e vedno pa se je treba na obiske pri zdravniku predhodno naroÄ?iti, ohranjajo sistem triaĹže in seveda zelo stroge varnostne ukrepe. đ&#x;”˛

mz

Zavod za zaposlovanje je objavil podatke o ĹĄtevilu registriranih brezposelnih v aprilu. Ob koncu aprila je bilo na zavodu registriranih 88.648 brezposelnih oseb, kar je 10.793 oseb oziroma 13,9 odstotka veÄ? kot marca in 14.683 oseb ali 19,9 odstotka veÄ? kot aprila lani.

NajveÄ?je medletno poveÄ?anje brezposelnosti so zabeleĹžile obmoÄ?ne sluĹžbe Kranj (+37,3 odstotka), Ptuj (+33,5 odstotka), Koper (32 odstotkov), Velenje (+25,3 odstotka).

Minuli mesec se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 14.419 oseb. Na meseÄ?ni ravni to predstavlja 83,7-odstotni skok, na letni pa 190,6-odstotnega.

Med novoprijavljenimi je bilo 6209 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as, 481 iskalcev prve zaposlitve, 164 brezposelnih zaradi steÄ?ajev in 5616 trajno preseĹžnih delavcev.

Pri tem je treba upoĹĄtevati ĹĄe, da je

bilo v aprilu iz evidence odjavljenih okoli 3.500 ljudi, nekaj manj kot 2.300 pa se jih je zaposlilo. Zavod za zaposlovanje ima za beleĹženih 77.855 iskalcev zaposlitve, prostih mest pa 1.479.

Lansko leto aprila je bilo brezposelnih skoraj 74.000 ljudi, letos pa jih je Ĺže 88.451. Ĺ tevilo brezposelnih se je torej poveÄ?alo za 14.000, samo v zadnjih desetih dneh za 4.000 ljudi.

V tem mesecu je bilo iz evidence odjavljenih 3.626 oseb, samozaposlilo se je 2.373 oseb, kar je 60,7 odstotka manj kot marca in 59,8 odstotka manj kot aprila 2019.

NajveÄ? prostih delovnih mest je bilo za varilce in zidarje, v obeh primerih Ä?ez 200. ÄŒez 150 jih je bilo ĹĄe za voznike teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, delavce za preprosta delovna mesta v visokih gradnjah in elektroinĹĄtalaterje. đ&#x;”˛

mz