19 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/19 °C) in v soboto (8/16 °C) delno oblačno, v nedeljo (7/13 °C) deževno.

Četrtek, 20. maja 2021

številka 19 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Pandemija plastike za enkratno uporabo Milena Krstič - Planinc

Sonce končno razvaja in vabi na prosto WWW. VELENJE.SI

O STI

IM O K O

AV RT !Z

Letošnja pomlad je vremensko močno muhasta in večina ni ravno zadovoljna z njo. Narava nam očitno vrača, ker nismo prijazni do nje. Je pa dejstvo, da se zato verjetno prav vsakega toplega, s soncem obsijanega dneva, še toliko bolj razveselimo. Ena najbolj privlačnih točk v Šaleški dolini je Velenjsko jezero, z gostiščem in prireditvenim prostorom ob njem. Že sedaj tu marsikdo išče svoj kanček »normalnosti«. Veselimo se torej toplejših dni, ki bodo skupaj z vse večjo precepljenostjo pomagali odgnati virus in spet vsaj delno vrnili naša življenja na nam bolj znane poti. 🔲

LO M L

1 2 3 4 5

KONTROLNE TOČKE:

pri Poslovni coni Stara vas Velenjsko jezero (pot proti Šoštanju) pri gasilskem domu v Šaleku pred mostom v bližini Velenjke (pod Kožljem) pri Gimnaziji Velenje

NA PRIREDITVENEM PROSTORU OB VELENJSKEM JEZERU BO 25. MAJA OB PREDLOŽITVI KARTONČKA Z VSAJ TREMI ŽIGI POTEKALA RAZDELITEV NAGRAD.

Velenje prostovoljstvu prijazno mesto

Vlada je v torek odobrila družbi Hisense Europe Electronics milijon evrov nepovratnih sredstev za tovarno televizorjev na območju Gorenja v Velenju. Tovarno so sicer zagnali že januarja letos in na novo zaposlovali. Vlada je v projekt povečanja proizvodnih zmogljivosti tovarne televizorjev v Velenju uvrstila v načrt razvojnih programov 2021-2024 državnega proračuna in odobrila nepovratna sredstva za začetne investicije v opredmetena osnovna sredstva do skupne višine 997.734 evrov. V tovarni je trenutno možno narediti dva milijona, kasneje pa 3,9 milijona televizorjev. 🔲

🔲

Milijon evrov za tovarno televizorjev v Velenju

25. MAJA 2021 KOLEŠČKAMO MED 14. IN 20. URO

V času pandemije se je problematika uporabe plastike – zlasti tiste za enkratno uporabo – zaostrila. S pandemijo so v naša življenja, in to z velikimi koraki, ponovno vstopili plastični izdelki za enkratno uporabo – maske, rokavice, embalaža za dostavo hrane na dom, nakupi po spletu – in zavrli prizadevanja za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Še v večji meri kot prej takšne in drugačne odpadke, ki so v veliki večini narejeni iz umetnih materialov, najdemo odvržene v naravi. Te so v enormnih količinah razkrile tudi spomladanske očiščevalne akcije. Vsega je bilo v izobilju, od plastičnih lončkov za kavo in plastenk za pijačo do mask. Povečala pa se je tudi količina plastične embalaže v zabojnikih. Nastajanje več plastičnih odpadkov je bila osrednja tema letošnjega svetovnega dneva pravic potrošnikov. »Tako rekoč čez noč je pandemija spodnesla pretekla prizadevanja. Potrošniki smo hitro pozabili, da zlasti embalaža, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let,« so poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Potrošniške organizacije med svojimi ključnimi nalogami vidijo krepitev trajnosti in trajnostne potrošnje. A pogoj za to je, da imajo potrošniki dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. »Izbirajmo zeleno in s tem podprimo vse tiste, ki nam omogočajo trajnostne izbire in svoje zaveze okolju jemljejo resno,« je ob tej priložnosti poudarila predsednica Breda Kutin. Na račun lagodja vse pogosteje zapostavljamo odgovorno ravnanje do okolja in zato smo zdaj spet na novi preizkušnji, preizkušnji pravilnega ravnanja z odpadki. Plastika je eden od najbolj razširjenih materialov na svetu in utopično bi bilo pričakovati, da bi jo lahko popolnoma nadomestili. Zato je pomembno, da krepimo našo odgovornost in zavedanje o njeni (ne)uporabi. Saj se lahko po kosilo odpravimo tudi s svojo posodo, saj slamico v gazirani pijači lahko tudi zavrnemo, saj kavo lahko – zdaj celo v družbi – popijemo tudi na kakšnem vrtu … V trajnostnem izdelku, v skodelici, v kateri tudi prav zadiši.

Slovenska filantropija je ob dnevu prostovoljstva razglasila naj prostovoljce. Naziv Prostovoljstvu prijazna občina je ponovno potrdilo 25 slovenskih občin, med njimi tudi Mestna občina Velenje. Razglasili pa so tudi naziv Naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva, ki ga je dobila ekipa Udarnika Mladinskega centra Velenje za projekt Naše ulice so prazne, naša srca ne. Občina je priznanje prejela za vsestransko spodbujanje prostovoljstva ter kontinuirano podporo prostovoljskim organizacijam in razvoju prostovoljstva mladih. Dobila ga je tudi zaradi zaposlovanja mentorjev prostovoljcev, projektov, kot sta Donirana hrana in Javna kuhinja, ki socialno ogroženim lajšata stiske, brezplačnih prevozov starejših in gibalno oviranih ter promocije prostovoljstva med občani, pa tudi za zgleden odziv na epidemijo in zahvalo prostovoljcem s koncertom. Ekipa Udarnik Mladinskega centra pa je Slovensko filantropijo navdušila s tem, da so prepoznali stiske, v katerih so se znašle starejše in mlajše generacije, in jim te tiske skušali ublažiti. To so delali z dostavo brezplačnih toplih obrokov, s pomočjo pri nakupih in nujnih opravkih, z družabniškim telefonom, učno pomoč na daljavo, animacijskimi nastopi … Prepoznali so različne potrebe, povezali veliko ljudi, projekt pa nosi tudi močno sporočilno vrednost za mlajše generacije. 🔲

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Samoplačniško testiranje ni poceni Velenje – Poletna turistična sezona se približuje, bodo pa potovanja v luči epidemije letos drugačna. Marsikje bo za to potreben (in je seveda že) negativen PCR test. V Sloveniji se lahko samoplačniško testirate v večini zdravstvenih domov in pri zasebnikih, cene pa se gibljejo od 60 do 110 evrov. Na primer v Zdravstvenem domu Velenje je cena samoplačniškega testiranja 80 evrov. Za bris se lahko naročite vse dni v tednu. 🔲

mkp

Denarna pomoč novorojencem Šoštanj – Občina Šoštanj je lani 82 upravičencem izplačala denarno pomoč za novorojence (16.400 evrov). Za dodelitev enkratne denarne pomoči je treba oddati pisno vlogo v sprejemno pisarno v roku štirih mesecev od otrokovega rojstva. 🔲

mkp

Štipendije za deficitarne poklice Velenje – Mestna občina Velenje bo tudi letos sofinancirala štipendije za deficitarne poklice. Prijave so odprte do 12. julija. Izbor štipendistov bo do 21. septembra opravljen za dijake in do 15. oktobra za študente.

Na Gorici sadijo nova drevesa Velenje – Na Goriški cesti in v okolici Osnovne šole Gorica bodo v okviru fundacije Sadni gozd posadili 28 dreves in 24 grmovnic. Projekt nove zasaditve je financirala Ljudska univerza Velenje. Prvo drevo je posadila podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Fundacija Sadni gozd, ki jo je leta 2011 ustanovila Ljudska univerza Velenje, si je zadala, da bo posadila 2 milijona dreves z užitnimi listi, plodovi ali koreninami. Te dni so, v znak dobrega sodelovanja med sosednjima dolina- Prvo drevo je posadila podžupanja ma, Zgornjo Savinjsko in Aleksandra Vasiljević. Šaleško, tudi v Logarski dolini zasadili 1.000 dreves.

Mladim omogočili pripravo projektov Prejšnji teden so začeli delati novi sodelavci, ki so bili izbrani na javnem natečaju za zasedbo petih uradniških delovnih mest v Uradu za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Mestne občine Velenje. Mladi imajo tako priložnost, da s svežo energijo in inovativnim pristopom pripomorejo k temu, da se bodo oblikovali dobri projekti, s katerimi bo moč pridobiti več nepovratnih sredstev za izvedbo kakovostnih in potrebnih naložb. Na javni natečaj se je prijavilo 59 kandidatov. Izbrani kandidati so opravili pisni preizkus strokovne usposobljenosti in še osebni razgovor z natečajno komisijo. Po oceni natečajne komisije so se izbrani kandidati izkazali kot najprimernejši in najbolj strokovno usposobljeni za zasedbo pripravniških delovnih mest. Z natečajem so želeli mladim, ki jih zanimajo delovanje javne uprave, razvoj mesta, občine, gospodarstva in turizma ter izvajanje mednarodnih projektov, sofinanciranih od EU, ponuditi priložnost pri iskanju prve zaposlitve.

Kamerat ponovno vozi Velenje – Ta ponedeljek so ponovno zaživeli prevozi s Kameratom. Izvajanje prevozov poteka v skladu z vsemi preventivnimi ukrepi, ki preprečujejo širjenje koronavirusne bolezni. V času trajanja preventivnih ukrepov bo tako za prevoze v uporabi drugo vozilo, ki bo omogočalo večjo razdaljo med voznikom in uporabnikom storitev, kljub temu pa ostaja pravilo, da se naenkrat prevaža le ena oseba. Prijave za prevoze sprejemajo na telefonski številki 080 15 70, vsaj 3 dni preden je prevoz potreben. Klice sprejemajo od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Prevozi so omogočeni ob delavnikih med 7.30 in 15.30 na relaciji Šaleške doline. Prevozi so namenjeni starejšim od 65 let in gibalno oviranim. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

20. maja 2021

Župan nadaljuje pogovore z vodstvi gospodarskih družb

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Večina podjetij težko pridobi potrebne kadre – Veplas se širi v Poslovno cono Stara vas in v Šoštanj Mira Zakošek

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je že pred prvomajskimi prazniki, ker ni bilo mogoče organizirati tradicionalnega prvomajskega srečanja na Graški gori, obiskal nekatera podjetja, s temi obiski pa nadaljuje tudi po praznikih. »Na delovnih sestankih iščemo sinergije za vzajemno sodelovanje in nadgradnjo projektov. Z izmenjavanjem informacij o razvojnih projektih in s povezovanjem bomo v proces preobrazbe Šaleške doline stopili bolj povezani in bolje pripravljeni. Prav tako bomo na podlagi celovite informacije gospodarstva lažje opozarjali na sistemske težave, povezane s kadri, zaposlovanjem, finančnimi sredstvi in drugim, ter predlagali učinkovitejše rešitve, ki jih bo zaznalo in predlagalo gospodarstvo,« pravi Dermol.

V Esotechu morajo najemati tujo delovno silo V podjetju Esotech so občinsko vodstvo seznanili s tem, da so se v zadnjem obdobju usmerili

glavna konkurenčna prednost so dobri kadri in veliko znanja. Skupina Veplas je tudi kupec ene izmed parcel v Poslovni coni Stara vas. Tam bodo v naslednjih mesecih začeli gradnjo nove hale, v kateri bo lakirnica. Širili bodo tudi obrat v Šoštanju. V zadnjem času tudi oni zaznavajo težave pri iskanju novih kadrov, do konca leta pa načrtujejo še 60 novih zaposlitev. Najbolj prepoznavni so v segmentu medicinskih pripomočkov, avtodomov, strojegradnje, letalske industrije in balistike.

Pegaz sistemski integrator Veplas postaja vse bolj prepoznaven na področju »hi-tech« kompozitov.

predvsem na zunanje trge. Z več kot 170 zaposlenimi iščejo priložnosti na področju ekologije, gradbeništva in energetike. V lanskem letu so ustvarili 35 milijonov evrov prihodkov, letos pa napovedujejo precejšnjo rast, ki se je že začela. Tako kot številna druga podjetja v tukajšnjem okolju tudi oni zelo težko pridobijo ustrezne kadre, še posebej to velja za inženirje. Prav zato morajo pogosto najemati delovno silo pri drugih podjetjih.

Panoga kompozitov najhitreje rastoča Med zelo hitro in uspešno rastočimi podjetji je tudi Skupina Veplas, ki ima 5 hčerinskih podjetij. Z 250 zaposlenimi sodijo v panogo kompozitov, ki je v zadnjem obdobju najhitreje rastoča panoga. Postati želijo prepoznaven proizvajalec »hi-tech« kompozitov, letno pa ustvarijo 25 milijonov evrov realizacije. Njihova

Podjetje Pegaz kot sistemski integrator s svojimi rešitvami na področju računalniških sistemov in omrežij deluje že od leta 1991. Ker so nedavno praznovali 30. obletnico delovanja, jim je župan Peter Dermol ob obisku čestital in se zahvalil za prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Ob tem je poudaril, da so tako kot velika tudi manjša podjetja izjemno pomembna za stabilno gospodarstvo. 🔲

Z zlatom so si polepšali tekmovanje Turistična zveza Slovenije (TZS) je letos organizirala že 18. mednarodni festival Več znanja za več turizma. V torek, 11. maja 2021, se je na spletnih tržnicah predstavilo 24 srednjih in višjih šol iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Letošnja tema festivala je bila Moj kraj – moj chef. Skupaj z napisano nalogo so morale ekipe pripraviti še promocijski spot in se predstaviti na spletni tržnici. Študenti Višje strokovne šole Velenje, program Gostinstvo in turizem, so na festivalu sodelovali z nalogo »Čutna kulinarična izkušnja z lesniko« in prejeli ZLATO priznanje. Avtorji naloge so Klara Klančnik, Tinkara Kavčič, Urška Jazbec, Natalija Strmčnik in Rok Zabukovnik. Njihovo delo in pripravo so budno spremljali mentorji Antonija Jakop, Marko Gams in Janez Jevšnik. 🔲

Marko Gams

Tekmovati ali ne – izziv za dijake Šole za storitvene dejavnosti Velenje – Kljub temu da je epidemija krepko zarezala v šolski vsakdan, ji ni uspelo zaustaviti dijakov Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki so se vneto pripravljali na državna tekmovanja in na njih nizali uspehe. Po prvomajskih počitnicah je Nino Krajnc, dijak 1. letnika programa gastronomske in hotelske storitve, dosegel zlato priznanje in zasedel 1. mesto na državnem tekmovanju iz angleškega jezika Poliglot 3. Biti prvi v Sloveniji je izredno priznanje, še posebno v časih, ko se je šolanje moralo prilagoditi novim razmeram.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Nino, skromen in preprost fant, v šoli uživa v kulinaričnih ustvarjanjih, hkrati pa blesti tudi na jezikovnem področju in novice na spletu brez težav spremlja

v angleškem jeziku (npr. inavguracijo Joeja Bidna). Tako mu reševanje 7 nalog na državnem tekmovanju ni povzročalo hudih preglavic. Kot je dejal sam:

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

»Najbolj sem se bal spisa, vendar mi je bil naslov blizu in sem se lahko razpisal. Preostalih 6 nalog mi ni delalo prevelikih težav. Zanimiva mi je bila tudi izkušnja spletnega tekmovanja, saj se s sotekmovalci nismo srečali drugače kot po Zoomu, pa še tam nas je bilo malo (bilo je namreč več Zoom videokonferenc) in smo bili ves čas pod strogim nadzorom.« Med uspešnejšimi dijaki je bila tudi Maša Štumberger, dijakinja 3. letnika programa ekonomski tehnik, ki je na 22. državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje. Maša pravi, da je tekmovanje v času epidemije posebna izkušnja, saj je treba poleg ostalih pravil tekmovanja upoštevati še varnostne ukrepe, ampak je to ni preveč motilo. 🔲

Bojana Urbanc

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

20. maja 2021

Gostje se kar malo bojijo zaprtih prostorov

Izkušnje delili s prijatelji iz Murske Sobote

Vrtovi in terase so odprti že nekaj časa, po novem je strežba možna tudi v zaprtih prostorih – Izguba za gostince v času epidemije je ogromna – Gostje so pogrešali druženje, glasbo in gostilniške storitve

Velenje je primer dobre prakse na mnogih področjih, tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev Mira Zakošek

naravno kopališče. Gostje pa so si seveda ogledali tudi Velenje, ki je že osvojilo naziv najlepšega in najbolj gostoljubnega večjega mesta v Sloveniji. Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je povedal, da je že ob prvem obisku Velenja pred sedmimi leti pridobil veliko uporabnih informacij, saj je Velenje prepoznavno kot primer dobre prakse na številnih področjih. Ob Soboškem je-

Jasmina Škarja

10. maja so se po vsej Sloveniji z odlokom sprostili ukrepi glede števila oseb v zaprtih javnih prostorih. Vlada z odlokom spreminja pogoje za ponujanje gostinskih storitev v notranjosti gostinskih obratov. Tam je ponudba za mizami dovoljena za maksimalno štiri osebe, med robovi miz pa morajo biti najmanj 3 metri razdalje. Razdalja med osebami za mizo ni več določena, pogoj omejitve števila oseb za eno mizo pa ne velja za osebe, ki še niso dopolnile 18 let in za mizo sedijo z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki. Kaj ponovno odpiranje pomeni za najemnike lokalov, pove Jernej Šporin, ki ima v najemu okrepčevalnico Ribiški dom. »Težko smo pričakovali čas, ko bomo lahko ponovno odprli svoja vrata. Veseli in hvaležni smo, da se lahko z gosti končno srečamo v živo. Upoštevamo ukrepe, spoštujemo priporočila NIJZ, veseli smo tudi novice, da lahko po novem postrežemo goste tudi v notranjosti okrepčevalnice. Zadovoljen sem z rahljanjem ukrepov, čeprav čakamo na bolj jasna navodila, kako preverjati dokazila gostov. V praksi je videti tako, da je treba upoštevati cel kup ukrepov, ki se spreminjajo in so nerazumljivi tudi gostom, ki pa se za zdaj raje zadržujejo v zunanjem delu naše okrepčevalnice. Imam občutek, da se kar malo bojijo zaprtih prostorov. Upam, da bomo lahko kmalu nadoknadili, kolikor bo to mogoče. Izguba za gostince v času epidemije je ogromna, a najbolj pomembno je, da se življenje vrača v ustaljene tirnice,« pove Šporin. Kaj so gostje najbolj pogrešali? »Druženje v živo, glasbo, sedenje ob jezeru, opazovanje ptic in vodnega živeža, predvsem pa naše storitve. Računamo, da bo v poletnih mesecih življenje znova bolj normalno, ljudje pa bolj pomirjeni in manj prestrašeni,« opiše situacijo najemnik, ki še pove, da so v času epidemije

Velenje, 13. maj – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci sprejel predstavnike občine Murska Sobota in jim s ponosom pokazal novozgrajeni prireditveni prostor in v Sloveniji pa tudi na tujem vse bolj prepoznavno Velenjsko plažo. Gostje so bili navdušeni nad številnimi možnostmi, ki jih nudi nova pridobitev ob Velenjskem

Jernej Šporin je specialist v pripravi kremnih rezin. Njegov rekord se zaenkrat ustavi pri številki tristo dnevno. »Zdaj je lažje, ker lahko sladice pridejo stranke iskat, prej tudi tega ni bilo, ker je bilo druženje prepovedano. Tudi slaščice niso šle v promet. Bomo pa zdaj svojo ponudbo obogatili z novimi vrstami tortic.«

pripravljali nekaj hrane za dostavo na dom. »Hitra hrana je za dostavo na dom ustrezna, morska hrana pa je bolj problematična. Najbolje jo je pojesti svežo. Zato smo se morali malo znajti. Kuhali smo enolončnice za domov, ki so jih stranke dobro sprejele. Krizo smo morali nekako prebresti. Se pa zahvaljujem za razumevanje Ribiški družini Velenje, ki nam je pristopila na pomoč in nam v času epidemije odpisala stroške najemnine, kar kaže na zgledno sodelovanje,« pove Šporin. Po novem je v vseh statističnih regijah opravljanje gostinske dejavnosti priprave

in strežbe jedi in pijač v gostinskih obratih dovoljeno od 5. do 22. ure.

Druženja v živo so zelo pogrešali in nestrpno pričakovali tudi gostje Ines Ravnjak: »Všeč mi je, da smo nazaj dobili svobodo. Tisti, ki živimo sami, smo veliko bolj pogrešali stike s prijatelji in klepet v živo. Lepo mi je, upam, da se stanje umiri in bomo lahko zaživeli spet bolj normalno in tako, kot smo bili vajeni. Se pa ne bojim vračanja v normalo. Čakam samo še na bolj stabilno

Gostinci so veseli ponovnega odprtja gostinskih in nastanitvenih obratov. Vendar pa ne pristajajo na pogoj, da mora imeti gost za obisk notranjosti gostinskih in nastanitvenih obratov negativni test, potrdilo o cepljenju ali dokazilo o prebolelosti. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je zato vlado pozvala, da te diskriminatorne pogoje odpravi.

lepo vreme, ki bo pika na i letošnji pomladi.« Bojana Vegan: »Za nas, ki živimo v bloku, je bilo precej težje prebroditi čas epidemije, saj nismo imeli možnosti sedenja na prostem, na zraku in ob tem ujeti še nekaj sončnih žarkov. Tisti, ki živijo v hišah, imajo boljše pogoje za življenje in druženje z naravo. Mi smo bili omejeni. Upam, da bomo lahko na epidemijo počasi pozabili in normalno zaživeli. Vračanja v normalo pa se ne bojim, čeprav veliko raje posedim na prostem kot v zaprtem prostoru lokala.« Drago, Marija in Lojzka Štaleker: »Všeč nam je, da se lahko malo družimo in spregovorimo ob kavici in soku. Koronavirus je terjal velik davek. Premalo je bilo socialnega stika. Opažam, da so ljudje naveličani in utrujeni. Zadnji čas, da so se ukrepi malo sprostili. Z ženo sva ves čas epidemije, kolikor je bilo dovoljeno, hodila in preživljala čas v naravi. Strahu ni, saj sva oba z ženo, pa tudi njena mama, ki živi v domu, že cepljeni. Hvaležni smo, da jo lahko vsak dan odpeljemo v naravo, najraje ob jezero, kjer zdaj lahko tudi posedimo in poklepetamo. Tudi stanje se ji je, odkar smo znova lahko več skupaj, precej popravilo. V času epidemije je zelo težko hodila, zdaj se ponovno, odkar so možni obiski, sprehajamo vsak dan.«

Vpis že poteka Poletno počitniško varstvo otrok bo letos namenjeno otrokom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki od (zaključenega) prvega razreda osnovne šole, starim od 6 do 10 let. Organizirano bo ob delavnikih v juniju, juliju in avgustu, v času od 7. ure do 16.15. Počitniško varstvo bo od 28. junija do 30. julija organizirano v Vili Rožle, od 2. avgusta do 13. avgusta v prostorih Mladinskega centra Velenje (na Efenkovi 61), od 16. avgusta do 27. avgusta pa se bo počitniški

živ-žav spet vrnil v Vilo Rožle, kjer je sedež MZPM Velenje. Vpis za posamezne tedne je stekel v ponedeljek, 17. maja. Starši lahko za posameznega otroka izberejo dva tedna, ko varstvo najbolj potrebujejo. V času počitniškega varstva bodo otroci dobili sadno malico in toplo kosilo.

Ceno krijejo tudi občine in prostovoljci Cena za enotedensko počitniško varstvo je za starše 35 evrov ter 45 evrov za zadnji teden v avgustu, ki bo vsebinsko

jezeru (organizacija različnih dogodkov, kvalitetno preživljanje prostega časa, izvajanje športnih aktivnosti …). Zelo jih je zanimala tudi priprava potrebne dokumentacije in prijava za pridobitev nepovratnih sredstev. Vse to jim je predstavil Drago Martinšek, vodja tega projekta. Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je gostom predstavila podrobnosti upravljanja Velenjske plaže, ki je bila lani že tretjič zapored razglašena za najboljše

zeru razvijajo nove vsebine in se soočajo z izzivi glede upravljanja. Njihova želja je, da bi s pomočjo tukajšnjih izkušenj učinkovito in vsebinsko bogato upravljali z vodo. Tudi sami so v lanskem letu ob vikendih beležili veliko število obiskovalcev, ki pa jim žal še niso mogli nuditi vseh želenih vsebin. Prav zato načrtujejo nove projekte, ki bi razširili turistično ponudbo ob Soboškem jezeru. 🔲

🔲

Poletno počitniško varstvo v Vili Rožle in Mladinskem centru Velenje Čeprav še ni jasno, kaj bo zaradi epidemioloških ukrepov možno organizirati v poletnih mesecih, se na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje že pripravljajo nanje. Četrto leto zapored bodo skupaj z Mladinskim centrom Velenje organizirali poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje. V preteklih treh poletjih se je izkazalo, da ni malo staršev, ki tovrstno varstvo potrebujejo, otroci pa se v poletnem počitniškem varstvu odlično počutijo, saj organizatorji poskrbijo za pester, ustvarjalen in športno obarvan program.

Župan Murske Sobote Aleksander Jevšek je bil nad Velenjskim jezerom tako navdušen, da bi ga kar prestavil v svojo občino, a mu velenjski župan tega nikakor ne dovoli.

še posebno bogat. Program počitniškega varstva sofinancirajo vse tri občine, veliko dela pa opravijo prostovoljci. Vpis za poletno počitniško varstvo za mlajše osnovnošolce je (do zasedbe prostih mest) možen na spletni strani MZPM Velenje (www.vilarozle.si), kjer najdete 🔲 prijavnico.

Mestna občina Velenje obvešča, da sta na spletni strani www.velenje.si (Javne objave) objavljena dva javna razpisa s področja mladih:

Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Mestna občina Velenje in

Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2021. Javna razpisa bosta odprta do 14. junija 2021.

vsak dan

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Skok čez kožo v registru nesnovne kulturne dediščine S šego tradicionalnega obreda na praznik rudarjev, 3. julija, novince sprejemajo med rudarsko druščino Milena Krstič - Planinc

Velenje – Ministrstvo za kulturo je na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o vpisu skoka čez kožo v register nesnovne kulturne dediščine. Tradicija te šege je z rudarstvom v Sloveniji močno povezana, dogodek pa je globoko zakoreninjen v lokalnih skupnostih, povezanih s tradicijo rudarstva. V Premogovniku Velenje bodo – če jim bodo ukrepi, povezani z epidemijo, to dopuščali – letos izvedli jubilejni, že 60., Skok čez kožo. Tradicija šege skoka čez kožo v Velenju živi od leta 1961, ko je šolanje zaključila prva generacija dijakov tedaj triletne Industrijske rudarske šole, ustanovljene leta

GOSPODARSKE novice 114 let jamske reševalne čete

1958. Od tedaj pa do leta 2019 se je v neprekinjenem nizu na različnih lokacijah v Velenju odvilo že 59 skokov. Prireditev je kljub vojni za osamosvojitev Slovenije potekala tudi v letu 1991, vendar izjemoma septembra. Lani so bili zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov primorani 60. Skok čez kožo odpovedati. Šega je sestavni del rudarskega praznika, 3. julija, ki so ga po slovenskih rudarskih krajih prvič praznovali leta 1952. Datum je bil za praznik izbran kot spomin na 72-urno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934. Skok čez kožo je tradicionalni rudarski obred, s katerim novinci vstopajo med rudarsko druščino. Skok čez kožo, urezan kos telečje kože, ki so ga rudarji nosili kot zaščito pred vlago, nosili pa so jih tudi metalurgi, naj bi nadomestil dotedanje iniciacijske skoke čez rudarski jašek, šaht, ker so le-ti postali preširoki. Prvič se je pojavil v 16. stoletju na Slovaškem, v ruTradicija skoka čez kožo v Velenju živi od leta 1961. darskem okolju Banske Štiavnice. 🔲

(fotoarhiv Premogovnika Velenje)

Potrebno je nenehno učenje in prilagajanje

Velenje – Premogovnik Velenje velja za enega najbolj sodobno opremljenih in najbolj varnih premogovnikov s podzemnim pridobivanjem premoga na svetu. Kljub temu pa zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. Ob takšnih dogodkih najbolj računajo in se zanesejo na dobro usposobljene jamske reševalce. Jamska reševalna četa, ki letos obeležuje 114 let delovanja, danes šteje 93 članov, od tega 77 reševalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Rudarska reševalna služba, v okviru katere sta organizirani reševalna četa in reševalna postaja, je na ravni Uprave za zaščito in reševanje RS tudi pogodbeni partner za celotno področje Slovenije ob rudniških in drugih nesrečah. 🔲

mkp

Sindikalne centrale se umikajo iz ESS Zaradi nižanja ravni socialnega dialoga se Sindikalne centrale umikajo iz Ekonomsko-socialnega sveta. Za to so se odločile zaradi »sistematičnega kršenja pravil o delovanju s strani vlade«. Kritični so do tega, da je vlada socialne partnerje zgolj informirala, niso pa bili aktivno udeleženi pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, katerih posledice čutijo državljani. »Vlada še vedno ponuja roko dialoga,« je ob tem dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Remont šestega bloka V Termoelektrarni Šoštanj opravljajo drugi redni remont 600-megavatnega bloka 6. Trajal bo predvidoma do 18. julija, v tem času pa bosta električno in toplotno energijo za Šaleško dolino proizvajala blok 5 in ena plinska enota, so sporočili iz TEŠ-a. V okviru remonta bodo opravili redna vzdrževalna dela po programu proizvajalcev opreme in tudi nekatera garancijska popravila. Pri remontnih delih bodo sodelovali zaposleni v TEŠ-u in okoli 380 zunanjih izvajalcev. 🔲

Šoštanj, 14. maja – V petek se je iztekel rok za oddajo vlog na razpis za dodeljevanje pomoči pri ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Šoštanj za letošnje leto. Zaradi zaprtja države in posledično omejenega poslovanja ga je Občina s 16. aprila podaljšala na 14. maj. V tem tednu odpirajo prispele vloge. Računajo, da bi lahko v štirinajstih dneh izdali že tudi odločbe. Tako bodo tisti, ki so investicije v kmetijstvo že izvedli, v doglednem času prišli tudi do sredstev, za katera so kandidirali. Ukrep »zavarovanje« pa je odprt še do 16. avgusta, da bodo lahko tudi tisti, ki bodo sklenili zavarovalno polico v obdobju od maja do avgusta, kandidirali za ta sredstva. Občina Šoštanj je za ukrepe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja letos v proračunu zagotovila 35.000 evrov.

Tatjana Podgoršek

Pred nedavnim je podjetje Pegaz iz Velenja praznovalo 30-letnico delovanja. Direktor Matjaž Osojnik pravi, da so lahko ponosni na prehojeno pot ter da lahko smelo zrejo v prihodnost.

Največji mejniki

🔲

mkp

»Praviloma s strankami, s katerimi začnemo sodelovati, sodelujemo vrsto let,« zagotavlja ekipa podjetja Pegaz Velenje.

sta BSH Hišni aparati Nazarje in Premogovnik Velenje, kopica pa je manjših in srednje velikih podjetij ter zavodov, kjer potrebe na področju računalniške infrastrukture pokrivajo v celoti. Poslovne stranke podjetja pa so seveda razpršene tudi drugje po Sloveniji, Italiji, Hrvaški in Srbiji.

Tradicija, zaupanje, homogena ekipa …

Sodobna tehnologija je bila vsaj lani tista, ki je v veliki meri pripomogla, da se življenje in delo zaradi epidemije covida-19 nista povsem ustavila. »Na poslovanje našega podjetja je epidemija imela več pozitivnih kot negativnih učinkov,« pove sogovornik. Pojasni, da so se stvari na njenem začetku (marca, aprila in maja) skoraj ustavile in finančni stabilnosti

podjetja se gre zahvaliti, da so ta čas prebrodili brez večjih težav. S kasnejšo postopno sprostitvijo ukrepov so zabeležili rast pri prodaji opreme in storitev, saj so ljudje za delo od doma potrebovali različno računalniško opremo in pomoč. Obseg poslovanja se je lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 občutno povečal. »Menimo, da je k takšni rasti v času zdravstvene in gospodarske krize pripomoglo še več drugih stvari: naša kredibilnost, zaupanje naših strank, tradicija podjetja, homogena in kakovostna ekipa zaposlenih, pa tudi stabilno poslovanje naših strank. Pravzaprav so to vseh 30 let naše prednosti, ki so na trgu prepoznavne. Skoraj pravilo je, da ko začnemo z nekom sodelovati, ostaja to sodelovanje dolgoletno.« Trend

Rok za oddajo vlog za pomoč kmetijstvu se je iztekel

Podjetje Pegaz iz Velenja kot sistemski integrator s svojimi rešitvami na področju računalniških sistemov in omrežij deluje že 30 let – Poenostaviti želijo nabavne in prodajne verige ter širiti krog strank

Na vprašanje, kateri so najpomembnejši mejniki v dosedanjem delovanju podjetja, Osojnik pove, da jih je več, eden izmed njih pa je gotovo sama ustanovitev. »Z rojstvom samostojne Slovenije so se pokazale možnosti za ustanovitev podjetja. Izkoristili smo jih, naša mladost, izkušnje, znanje in ustvarjalna žilica pa so nam omogočili sprejetje izziva na področju sodobnih tehnologij. Prva leta niso bila enostavna, saj smo začeli »iz nič«, danes pa smo sistemski integrator na področju računalniškega inženiringa od začetkov digitalizacije. Pri vzpostavljanju računalniških sistemov ter omrežij s svojimi rešitvami omogočamo optimizacijo poslovanja glede na potrebe in posebnosti podjetja ter varnostne rešitve z opremo preverjenih dobaviteljev.« Med pomembne mejnike uvrščajo tudi možnost upravljanja, nastavitev ter spremljanja delovanja računalniške opreme na daljavo, ki ga je pred časom omogočila sodobna tehnologija. Takšen način dela Pegazu že leta, v času epidemije covida-19 pa še posebej, omogoča boljšo odzivnost in racionalizacijo delovnih procesov. S prodajo opreme ter vzpostavitvijo in vzdrževanjem računalniških sistemov so za zdaj najbolj prepoznavni v SAŠA regiji, kjer sodelujejo z nekaj večjimi podjetji, kot

20. maja 2021

rasti se – po besedah Matjaža Osojnika – nadaljuje tudi letos.

Računalniška oprema in storitve za vsakogar Zanesljiva računalniška oprema in varni računalniški sistemi že 30 let

Smeli načrti

Med smelimi načrti v prihodnje je selitev prostorov podjetja iz nekdanjega poslovnega centra na Efenkovi cesti na drugo lokacijo, pravi Osojnik. Načrtujejo še povečanje števila poslovnih partnerjev, rast obsega prodaje in storitev, števila zaposlenih, višjo dodano vrednost ter poenostavitev nabavne in prodajne verige, kar počnejo že danes. Načrtujejo morda nadgradnjo dejavnosti? »Ta je že danes široka. Ker pa je na področju informatike dinamika sprememb zelo hitra, sledimo trendom in se nenehno izobražujemo ter prilagajamo«, pogovor skleni Matjaž Osojnik. 🔲

Pegaz d.o.o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje +386 3 897 00 10 | info@pegaz.si | www.pegaz.si Za vas smo dosegljivi: pon.- pet. med 7.30 in 15.30 uro



Prodaja računalniške opreme



Servis in vzdrževanje računalniške opreme in sistemov



Izdelava omrežij - diagnostika, strežniške rešitve



Varnostne storitve in rešitve - nadzor, storitev VPN, pomoč na daljavo



Pogodbeno vzdrževanje kot podaljšana roka informatike v podjetju

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

20. maja 2021

Cene stanovanj poskočile v nebo, po njih pa noro povpraševanje Na pogovor smo povabili direktorja velenjske nepremičninske agencije Fidela Krupića Milena Krstič - Planinc

kupujejo predvsem tuji državljani, največkrat državljani Kosova ter dobro situirani ljudje v najbolje plačanih poklicih in tisti s korona dodatki?

Velenje – Ekonomisti in poznavalci nepremičninskega trga v Sloveniji po virusni krizi opozarjajo na nevzdržne cene stanovanj. Te so marsikje poskočile v »S slednjim se ne bi mogel strinebo in pri tem tudi Velenje ni njati. Če pogledam moje stranke, izjema. O tem, kje vidi razloge za prihajajo iz vseh možnih družbetakšno dogajanje zlasti v Velenju nih slojev. Je pa res, da je največ in kaj vse se je na tem področju v nakupov na kredit. Hipotekarzadnjem času spremenilo, smo se ni krediti so zelo ugodni, tako pogovarjali s Fidelom ugodnih doslej še ni Krupićem iz velenjske bilo. Ljudje, ki živijo »Manj je agencije Krupić Nev profitnih stanovastanovanj njih, zanje plačujejo premičnine, d. o. o. na trgu, Po odhodu z mevisoke najemnine. sta načelnika UpravKo si preračunajo, višje so ne enote Velenje je hitro ugotovijo, da cene.« pred dobrimi štirimi se namesto plačevaleti postal samostojnja visokih najemnin ni podjetnik, kmalu zatem raz- stanovanje bolj splača kupiti in širil dejavnost, ustanovil družbo zanj odplačevati kredit. K temu z omejeno odgovornostjo in se pa je treba dodati tudi dejstvo, poleg posredovanja začel ukvar- da ogromen pritisk na stanovajati tudi s prodajo nepremičnin, nja v Velenju prihaja z dotokom pravnim svetovanjem in upravlja- tuje delovne sile. Kot ste že omenjem z nepremičninami. nili, državljanov Kosova in tudi ostalih, predvsem tistih iz Bosne Trenutno v oglasih samo in Hercegovine. Za tolikšno ekštiri ponudbe spanzijo delovne sile stanovanj primanjkuje.« Kaj se dogaja, v enem stavku? »To, da so cene stanovanj po- Po zaprtosti v skočile v nebo in da je po njih stanovanja si ljudje trenutno noro povpraševanje.« želijo večjih, zelo

Zgodilo pa se je obratno. Zaradi krize imajo ljudje očitno več denarja, manj trošijo, po zaprtosti v stanovanja v času ukrepov, povezanih z epidemijo, si želijo večjih stanovanj, zelo pomembni so jim pri tem balkoni«.

kaj bistvenega spremenilo, bodisi da se bodo zmanjšale potrebe po dotoku tuje delovne sile bodisi da se bo povečala ponudba stanovanj, bo tako. Večjo ponudbo stanovanj je težko pričakovati. Kratkoročno je namreč nemo-

❱

Ta trg je torej trenutno zelo živahen? »Mogoče si ljudje skozi oglase tega niti ne znajo predstavljati. V Velenju se letno proda več kot 250 stanovanj, čeprav bodo trenutno v oglasih lahko videli samo štiri ponudbe.« Kaj povzroča to, da je v Velenju, kot ste rekli, po stanovanjih noro povpraševanje? Imajo naenkrat ljudje toliko denarja ali pa nepremičnine, kot opažajo ljudje,

pomembni so jim balkoni

Tisti, ki razmišljajo o prodaji stanovanja, imajo torej zdaj enkratno priložnost? »Kdor misli prodati, naj proda zdaj. Ne vemo, kako bo v prihodnje. Nihče ni napovedoval, da bodo šle cene stanovanj tako gor, kot so šle. Vsi smo mislili, da bodo zaradi krize, covida, tudi Gorenje je nekaj časa napovedovalo zmanjševanje proizvodnje, cene stagnirale ali celo padale.

Fidel Krupić: »Eden od razlogov je, da so hipotekarni krediti zelo ugodni, tako ugodnih doslej še ni bilo.«

V nebo so šle v Velenju tudi najemnine. »Ljudje so zaznali priložnost. Tujci, ki prihajajo na delo v Velenje, morajo nekje bivati. Za navadno sobo, posteljo v njej, so pripravljeni plačati od 150 do 200 evrov na mesec, za garsonjero 400 evrov, za malo večje stanovanje 600, 700 evrov … Tako deluje trg. Dokler se ne bo

goče zagotoviti nova. Tako bo to stanje trajalo še nekaj časa, in to je res priložnost za tiste, ki razmišljajo o prodaji, da to storijo.«

Lokacija ni več pomembna Spodbudni pogoji financiranja torej povečujejo zanimanje za nakup, omejena ponudba in skoraj nič novogradenj pa višata cene.

O konkurenci med nepremičninskimi agencijami:

»Konkurenca ni nič slabega. Trg je ogromen in dela je za vse dovolj. Ljudje enkrat izberejo eno agencijo, drugič drugo. Prav je, da imajo izbiro. Saj jo imamo tudi pri trgovinah. Enkrat gremo v eno, drugič v drugo. S tem ni nič narobe.«

»Še sam sem, čeprav spremljam to področje že več kot dvajset let, izjemno presenečen nad cenami, ki so se trenutno oblikovale v Velenju. Stanovanje, pa ne super urejeno, ampak zelo povprečno, se trži po okoli 1.500 evrov za kvadratni meter. Za primerjavo lahko povem, da smo pred manj kot letom in pol v novozgrajenih stanovanjih na Selu, investitor je bilo podjetje Andrejc, 82 stanovanj prodali po približno taki ceni. Nova, z desetletno garancijo, super urejena, s podzemnimi garažami. Danes se skromno obnovljeno stanovanje ali pa celo

❱

Podjetniki so se prilagodili trgu Tudi podjetniki se znajo hitro prilagoditi trgu. Ko hodiš po Velenju, vidiš, da so kar nekaj starejših hiš, ki so bile naprodaj, obnovili, ob njih pa postavili transparent, da so naprodaj. »Zakaj pa ne? Namesto da greš v novogradnjo in to prodaš, pač kupiš staro, jo najprej obnoviš, potem pa prodaš. S tem tudi mesto dobiva novo, svežo podobo. Vsi radi živimo v lepem mestu, tako da je tudi to dobrodošlo.«

Na zelenici pri Kersnikovi bo zasebni investitor zgradil »Najemniki so za posteljo dva stanovanjska bloka. Se v sobi pripravljeni plačati ljudje že zanimajo na nakup stanovanj? od 150 do 200 evrov na mesec, za garsonjero 400, »Zanimajo se za vse ... za malo večje stanovanje Vsak dan sprejmem nekaj klicev, ko se ljudje zanima600, 700 evrov.« jo za stanovanje, ki pa jih, kot sem že povedal, ni. Najtako, ki je staro 30 ali 40 let, pro- večkrat povprašujejo po stanodaja po skoraj enaki ceni.« vanjih v 1. ali 2. nadstropju, velikih 50 do 60 kvadratnih metrov, Kaj pa lokacije? So kakšne pose- za kar bi odšteli od 70.000 do bej izpostavljene? 80.000 evrov. Takšno stanovanje »Niti ne. Včasih – pa ne vem, je trenutno nemogoče kupiti pod zakaj – Gorica ni bila najbolj po- 120.000, 130.000 evrov, nekatepularna, kdo drug ni hotel Šale- ri jih oglašujejo celo za 150.000 ka, tretji Kardeljevega trga … Ta- evrov. Pa gre za isto stanovanje, koj ko je slišal za stanovanje na ki so ga mogoče pred štirimi leti Kardeljevem trgu, je rekel, da tja kupili za 60.000 evrov. ne gre za živo glavo. Danes tega Vsaka novogradnja je dobroni. Tudi Šoštanj je na tem podro- došla. Še vedno pa bo povpračju zaživel.« ševanje bistveno preseglo ta dva bloka. Če bi jih bilo tudi pet, si Je bil pa najbrž krč na začetku epi- upam trditi, da bi stanovanja lahdemije. Ljudje so se najbrž malo ko prodali takoj.« ustrašili, kam bo to šlo. Je kaj, kar bi radi izpostavili »Dejansko je bilo v lanskem letu sami? manj transakcij v primerjavi z letoma 2018 in 2019, a po višjih ce»Mislim, da bi se bilo treba nah. Manj stanovanj, kot je bilo bolj načrtno lotiti sodelovanja na trgu, višje so bile cene. Letos z večjimi podjetji, ki vedo, kdaj je to še bolj izrazito.« bodo potrebovala nove delavce. Dobro bi bilo pri tem poskrbeti Zanimivo pa je, da cene hiš niso tudi za njihovo nastanitev. Ko so doživele takšnega skoka. enkrat ljudje tu, zna to biti velik »Za tiste, ki razmišljajo, da bi problem.« 🔲 prodali stanovanje in kupili hišo, je zdaj izvrsten čas.«

Nepremičnine so mu zlezle pod kožo

Kariero je začel v gradbenem podjetju. V Vegradu, kjer se je z nepremičninami in pogodbami srečeval skoraj vsak dan, je preživel sedem let. »Šlo je za velike projekte, med drugimi za izgradnjo 27 stanovanjskih blokov naenkrat. Stanovanja v njih je bilo treba prodati, urediti pogodbe … Vsa papirologija se je urejala v okviru pravne službe in pri tem sem sodeloval. Takrat so mi nepremičnine nekako zlezle pod kožo.«

Hisense med desetimi globalno najbolj vplivnimi Med gospodinjskimi aparati dosega Hisense prvo mesto – Z inovativnimi rešitvami izboljšujejo kakovost življenja uporabnikov po vsem svetu Mira Zakošek

Podjetje Hisense, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov in potrošniške elektronike, se je že peto leto zapored uvrstilo med deset vodilnih kitajskih blagovnih znamk z največjim globalnim vplivom, na področju gospodinjskih aparatov pa so dosegli prvo mesto. Podjetji Google in Kantar, vodilni svetovni družbi na področju zbiranja podatkov, sta 10. maja že peto leto zapored objavili poročilo o tem izboru, v katerega je bilo vključenih 50 svetovno najvplivnejših kitajskih znamk. Skupina Hisense je bila med prvimi kitajskimi blagovnimi znamkami, ki so orale ledino na globalnem trgu. Pod svojim okriljem združuje več blagovnih znamk, med drugim tudi svetovno priznane znamke Gorenje, Asko in Toshiba. V zadnjih letih so še bolj okrepili svoje dejavnosti na tujih trgih, razvejali svojo distribucijsko mrežo in se utrdili na mestu najbolj prepoznavnih blagovnih znamk

Objavlja javni poziv delodajalcem v Mestni občini Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice za šolsko/študijsko leto 2021/2022 Vsebina poziva (pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si – Javne objave) na svetu. Čeprav mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da je epidemija v letu 2020 povzročila padec globalne ekonomije za 3,5 %, so v korporaciji Hisense odločeni, da to ne bo vplivalo na njihovo strategijo razvoja in še bolj vneto utrjujejo prepoznavnost vseh

blagovnih znamk na globalni ravni. To jih vodi k zastavljeni strategiji, da kot podjetje s stoletno tradicijo s svojimi inovativnimi rešitvami izboljšujejo kakovost življenja uporabnikov po vsem svetu. 🔲

Rok za oddajo prijav je 2. julij 2021. Rok za obvestilo o izboru štipendistov je 21. september 2021 za štipendiste dijake in 15. oktober 2021 za štipendiste študente.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 12. maja DZ je po prvi obravnavi novele zakona o drugem tiru, s katerim je želel del opozicije iz projekta izločiti tuj kapital, prižgal rdečo luč. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je soglašal z ustavitvijo prodaje 100-odstotnega lastniškega deleža družbe TS Media, ki je med drugim lastnica in upravljavka portalov Siol.net, Najdi. si in Bizi.si. Družba tako za zdaj ostaja del njegove skupine.

Pandemijo covida-19 je bilo mogoče preprečiti.

Evropska komisija je občutno izboljšala napoved gospodarske rasti območja evra in celotne EU. V letu 2021 je izboljšala napoved s 3,8 na 4,3 odstotka, v letu 2022 pa s 3,8 na 4,4 odstotka. Evropska komisija tudi Sloveniji za letos napoveduje rast v višini 4,9 odstotka in za leto 2022 v višini 5,1 odstotka ter s tem vrnitev na predkrizno raven. Katastrofalne razsežnosti pandemije covida-19 je bilo mogoče preprečiti, a se svet zaradi »strupenega koktajla« neodločnosti in slabega usklajevanja predolgo ni zmenil za opozorilne znake, je po preiskavi sporočila neodvisna skupina za pripravljenost in odziv na pandemijo.

Četrtek, 13. maja Sindikalne centrale se umikajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Za to so se odločile zaradi sistematičnega kršenja pravil o delovanju ESS s strani vlade, so pojasnile. Predstavniki delodajalcev so nad odločitvijo razočarani in jo obžalujejo. Vlada še vedno ponuja roko dialoga. Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim želijo preprečiti opravljanje nalog t. i. vardam. V Slovenijo je od konca leta 2019 iz Venezuele prispelo 57 oseb slovenskega rodu.

Skok čez kožo je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo je na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o vpisu skoka čez kožo, ki ga pripravlja Premogovnik Velenje, v register nesnovne kulturne dediščine. Število žrtev konflikta med izraelskim silami in palestinskim gibanjem Hamas je na območju Gaze preseglo sto.

Petek, 14. maja Vodje reprezentativnih sindikalnih central so na novinarski konferenci sporočile, da sindikati iz Ekonomsko-socialnega sveta

20. maja 2021

(ESS) izstopajo, ker je vlada socialni dialog ukinila in sindikatom sama vzela stole za mizo. Sindikati, ki opozarjajo, da vladno početje vodi v konflikt, napovedujejo uporabo drugih orodij za doseganje interesov zaposlenih. Na prvi seji se je sestal Strateški svet za socialno politiko, ki ga je vlada ustanovila aprila. Premier Janez Janša je v uvodu dejal, da je pred Evropo in Slovenijo temeljna dilema, ali je aktualni evropski socialni model vzdržen glede na demografsko sliko v Evropi ali ne. Po njegovih navedbah bomo prehodu na zeleno in digitalno kos, če bo na nekaterih področjih prišlo do sprememb. Med njimi je izobraževanje, kjer bodo nujne usmeritve v vseživljenjsko učenje. V znak solidarnosti z Izraelom je vlada na svojem poslopju poleg slovenske in evropske izobesila tudi izraelsko zastavo. Obsojamo teroristične napade in stojimo ob strani Izraelu, so ob tem zapisali na Twitterju. Veliko ljudi se s to odločitvijo ni strinjalo.

nabrežja«, s katero so opozorili na možne gradnje na priobalnih pasovih. Združenje TIGR Primorske je na Mali gori pri Ribnici pripravilo slovesnost ob 80. obletnici spopada članov protifašistične organizacije TIGR z oboroženo italijansko patruljo. Demonstracije v podporo Palestincem, ki so potekale v nemški prestolnici, so se sprevrgle v izgrede, v katerih je bilo ranjenih in poškodovanih 93 policistov. Za posledicami covida-19 je v 90. letu starosti uml pevec Đorđe Marjanović, legenda srbske in jugoslovanske zabavne glasbe.

Nedelja, 16. maja Predsednik republike Borut Pahor se je pred ponedeljkovim vrhom pobude Brdo-Brioni na Bledu sestal s predsednikom Hrvaške in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem. Vrh naj bi bil priložnost za potrditev zavezanosti nadaljevanju procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval Hamas in Izrael k takojšnjemu prenehanju prelivanja krvi, nasilja in uničenja. »Ta nesmisel se mora nemudoma ustaviti,« je pozval.

Sindikati so izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Na tisoče protestnikov se je zbralo v več evropskih mestih, med drugim v Londonu in Madridu in kljub prepovedi v Parizu, kjer so protestirali v podporo Palestincem in obeležili dan katastrofe. V Ljubljani pa so petkovi protestniki protestirali za pitno vodo. Po njihovih ocenah se jih je zbralo okoli 3000. Sporočili so, da je zakon o vodah »le eden v vrsti uničujočih zakonov, s katerimi se podeljuje privilegij kapitalu, na škodo ljudi in narave«.

Sobota, 15. maja V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je potekala osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske (SV). Predsednik republike in vrhovni poveljnik SV Borut Pahor je v nagovoru ocenil, da se začenja novo obdobje SV, ko bo s svojo profesionalnostjo, predanostjo in usposobljenostjo še naprej vojaški steber naše nacionalne varnosti. Mediji, ki so se prijavili na redni razpis ministrstva za kulturo, te dni dobivajo odločbe. Številni negativne, kar jih bo pahnilo v hudo finančno stisko. Med njimi je tudi pet radiev posebnega pomena.

Slovesnost ob dnevu Slovenske vojske.

Aktivisti nevladne organizacije Greenpeace Slovenija so na rekreacijskih površinah ob reki Savi opozorili na možne škodljive posledice, ki jih prinaša novela zakona o vodah. Postavili so simulacijo gradbišča »Vizjakovega

Upravno sodišče je zavrglo pobudo gibanja Zdrava družba za zadržanje postopka zbiranja 40.000 podpisov za referendum o Zakonu o vodah. Slovenija je odpovedala predvideno prestižno razstavo slovenskih umetniških del v Bruslju, ki bi bila na ogled v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Več držav je znova pozvalo k umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zahteval takojšnjo ustavitev spopadov.

Na jugu Afganistana so se po koncu prazničnega premirja ob koncu ramadana znova razplamteli spopadi med talibani in afganistanskimi vladnimi silami. Steklo je zbiranje najmanj 30.000 podpisov volivcev v podporo pobudi za začetek postopka spremembe ustave, ki jo je vložila stranka Resni.ca. Pobudniki želijo s spremembo ustave doseči, kot navajajo, prepoved prisilnega cepljenja in diskriminacijo na podlagi cepljenja. Zbiranje podpisov bo potekalo do vključno 14. julija.

V Narodni galeriji so obeležili 31. obletnico Manevrske strukture narodne zaščite.

V EU so ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji poudarili, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

Torek, 18. maja Dijaki nekaterih srednjih šol, ki so na to bolje pripravljene, bodo v ponedeljek začeli samotestiranje na okužbo z novim koronavirusom, je napovedal minister Janez Poklukar. Testirali se bodo doma, samotestiranje bo prostovoljno. Pravna mreža za varstvo demokracije je na ljubljansko tožilstvo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA kazensko ovadila direktorja Ukoma Uroša Urbanijo. Kot so sporočili, mu med drugim očitajo, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti. Sindikati javnega sektorja so se začeli opredeljevati do predloga dogovora s sindikati javnega sektorja, ki ga mora potrditi tudi še vlada. Gre za odpravo še veljavnih varčevalnih ukrepov, spremembi plačilnega dneva (10. v mesecu), stroških prevoza na delo ter regresu za letni dopust (1) so sklenili v ponedeljek.

Ponedeljek, 17. maja Nekateri so mnenja, da je zadišalo po predčasnih volitvah. Poslanke in poslanci na začetku majske seje namreč niso potrdili predlaganega dnevnega reda redne seje DZ. Seja je bila zato prekinjena. Voditelji procesa Brdo-Brioni so na vrhu sprejeli skupno izjavo, v kateri so EU pozvali, naj Zahodni Balkan vidi kot celoto in ne samo kot posamične države. V šolske klopi so znova sedli vsi srednješolci, tudi študenti lahko predavanja poslušajo v živo. Prav tako se sproščajo ukrepi v športu. Tako je mogoča izvedba vseh treningov in tekmovanj, ta pa bodo znova lahko spremljali v živo tudi gledalci. Vse sicer v omejenem obsegu. V Narodni galeriji je pod naslovom Manevrska struktura narodne zaščite – začetek nastajanja Slovenske vojske potekala slovesnost ob 31. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite.

Dijaki bodo prihodnji teden lahko začeli samotestiranje na Covid-19.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije ministru za obrambo Mateju Toninu očita „popolno ignoranco podpisanih stavkovnih zavez ter zavračanje socialnega dialoga“, kar da neposredno škoduje slovenskim poklicnim gasilcem. Zato napovedujejo zaostritev sindikalnih aktivnosti. Med 13 dobitniki in dobitnicami nagrade EU za književnost je tudi slovenska avtorica Anja Mugerli. Žirijo je prepričala s knjigo sedmih zgodb z naslovom Čebelja družina. Češki predsednik Miloš Zeman se je med obiskom srbskega predsednika Aleksandra Vučića opravičil Srbiji zaradi Natove letalsko-raketne operacije leta 1999.

»Mi bomo raje malo počakali.« »Drugače je danes, danes je demokracija,« mi je pred časom dejal neki starejši novinarski kolega, ki je pred desetletji bíl medijske bitke z Jugoslovansko ljudsko armado in zahteval demokracijo za vse. Bilo je to v tistih letih prebujanja svobode, ko so o demokraciji na glas govorili le oporečniki, med katerimi ni bilo tistih, ki se danes ponosno tolčejo po prsih in govorijo o svojem osamosvojitvenem pogumu. Spomeničarstvo pač – vsi ga poznamo, poznamo tudi konvertite, ki so v prsnem žepu še leta 1990 nosili partijsko izkaznico, a jih je po prelomu takoj zaneslo v cerkev, kjer so v prvih klopeh nemudoma prisegli nekemu drugemu bogu. »Danes ljudem več ne moreš kar zaukazati, naj nekaj storijo, nismo več v enopartijski državi, danes moraš biti potrpežljiv, spoštljiv, ljudje ti ne verjamejo sami od sebe,« je modro nadaljeval kolega. In ima prav. Piše se leto 2021 in ne leto 1972, ko so te kraje nekdanje skupne države napadle črne koze in jih je država s strogimi ukreJure Trampuš pi, vojnim stanjem, karanteno ter obveznim cepljenjem za vse uspela ustaviti. Vojski, civilni zaščiti, zdravstvenemu osebju, pomagali so tudi predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije, je v treh tednih uspelo cepiti okoli 18 milijonov ljudi. Opravičil ni bilo, ljudje so cepili na tovarniških dvoriščih, med delovnim časom, čim prej in čim več. Seveda je imelo tudi to cepivo stranske učinke, povečalo naj bi se število spontanih splavov, a druge možnosti ni bilo, črne koze so smrtonosna bolezen. Bile so, zdaj so zaradi cepljenja izkoreninjene. Tudi covid-19 je smrtonosna bolezen, kdor ne verjame, naj pogleda število presežnih smrti v lanskem letu. A, kot rečeno, danes ljudje ne ubogajo na ukaz, veliko je skepse, nejevere, še več nezaupanja, na žalost tudi sebičnosti, cinizma. Kar seveda ni čudno, generacije so se rodile in odrasle v okolju, ki slavi individualizem, kjer si sam odgovoren za svoj uspeh, drugi pa te na poti do navideznih zvezd le ovirajo. Odrasli so v okolju, kjer je beseda »solidarnost« postala psovka, ostanek preživetega socializma. Vendar gre pri cepljenju natančno za to – za solidarnost do tistih, ki so bolj ranljivi od nas samih. Cepljenje zmanjšuje možnosti okužbe drugih, neposredno ne pomaga samo cepljenemu, pač pa zaradi manjše možnosti prenosa okužbe tudi tistemu, ki je prišel z njim v stik. Te dni odkrivam, da je med mojimi prijatelji in znanci kar naenkrat veliko skeptikov. »Mi bomo raje malo počakali,« so mi te dni navrgli sosedi. »A ti se boš pa cepil, kako, zakaj, res?« je bila začudena znanka, ki sem jo srečal na sprehodu. Seveda razumem ljudi, ki preklinjajo vlado, ki iščejo smisel v njenih nesmiselnih omejitvah, ki bi radi razumeli, kakšna je cepilna strategija in kako to, da se vsakdan spreminja. Razumem tudi zadržanost, strah pred neznanim, nezaupanje v znanost. Ta znanost je že desetletja, kot opozarja sociolog dr. Jože Vogrinc, produktivna sila kapitala, takšni in drugačni znanstveniki so si izmišljali alternativne znanstvene resnice le zato, da so omogočili rast škodljivih industrij in življenjskih praks (vse to dobro pozna tudi Šaleška dolina). Nezaupanje v znanost ni posledica osebne nevednosti, ampak ima globlje vzroke. Vendar to ni izgovor. Navkljub nesposobni vladi, ki manipulira, zavaja in laže, hkrati pa od ljudi pričakuje, da ji bodo verjeli in se postavili v vrsto za cepljenje, navkljub zmedi pri dobavi cepiva in zapletom okoli njega, je vprašanje cepljenja v resnici etična odločitev. Ni povezana z uporom do oblasti, ni povezana s farmacijo, temveč s premislekom, kako pomagati sebi in drugim. V četrtek sem bil cepljen. Vložil sem šest prošenj, še sedmo bi, če me ne bi povabili na Gospodarsko razstavišče. V resnici sem bil za nekaj trenutkov prav ganjen, zdelo se mi je, da se za hip odpirajo vrata svobode. Naslednji dan sem zaradi rizičnega stika odšel v karanteno. Doma sem. Zaprt. In komaj čakam na drugi odmerek. 🔲

Kljub deževnim dnevom blizu 7000 obiskovalcev Mozirje – Po navedbah upravljalcev Mozirskega gaja je tradicionalna razstava tulipanov (od konca aprila do konca minulega tedna) v parku kljub deževnim dnevom privabila približno 7000 obiskovalcev. Daleč največ jih je bilo 1. maja, ko je željam po potepanju in ogledu lepot (ne glede na omejitve zaradi epidemije covida-19) šlo na roko tudi vreme. Tulipani so sicer odcveteli, še pravijo v Ekološkem hortikulturnem društvu Mozirje, a cvetijo rododendroni in azaleje, še vedno pa vabijo tudi edinstveni, posebni vrtovi, številne vilinske hišice in pravljični prebivalci ter otroško igrišče iz naravnih materialov. Tulipane bo na gredicah sedaj nadomestilo poletno in jesensko cvetje. Njihovo ureditev sicer otežujejo mokri dnevi, vendar verjamejo, da bodo do prve polovice prihodnjega meseca uspeli zasaditi vse. Če bo le mogoče, za letos načrtujejo še veliko poletno razstavo cvetja, jeseni razstavo orjaških buč in tekmovanje za najtežjo bučo, 🔲 tp obljubljajo pa še nekaj novosti.

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 7

REFERENDUM

20. maja 2021

»Za pitno vodo gre! In za šaleška jezera!« Tako volivce nagovarjajo prostovoljci, ki pred velenjsko upravno enoto vsak dan v času uradnih ur zbirajo podpise za razpis referenduma za zavrnitev novele Zakona o vodah Tina Felicijan

V pasaži pri velenjski upravni enoti se te dni zbirajo tisti, ki jim je mar za prihodnost pitne vode – nasprotniki novele Zakona o vodah, ki mimoidoče nagovarjajo k oddaji podpisa za razpis referenduma. Čas, da zberejo 40 tisoč podpisov, imajo do 25. maja. Med okrog 15 lokalnimi prostovoljci je tudi Zoja Lešnik iz Šmartnega ob Paki, ki vedno bolj pozorno spremlja dogajanje na področju okoljevarstva, v aktualnih razmerah pa je našla tudi dovolj časa, da se aktivno angažira za varstvo okolja, pravi. »Ni dovolj, da samo kritiziramo zakone, izražamo nestrinjanje z odločevalci ali protestiramo proti vladi ali družbenemu, političnemu, gospodarskemu sistemu. Z zbiranjem podpisov, predvsem pa z oddajo podpisa, lahko dejansko nekaj aktivno prispevamo k zaščiti okolja,« razmišlja in sodeč po odzivih mimoidočih na vabila za oddajo podpisa ugotavlja, da se z njenim mnenjem ne poistoveti prav veliko lokalnih prebivalcev. »Glede na število prebivalcev zberemo premalo podpisov. Ljudje očitno niso tako zainteresirani za okoljske teme. Vendar pa z razlago, zakaj je zakon problematičen in zakaj s podpisom glasujemo za pitno vodo v prihodnosti, marsikoga pritegnemo,« pove, prostovoljec Gregor Gojević pa dopolni, da je najtežje nagovoriti srednjo generacijo, lažje starejšo, najbolj dovzetni pa so mladi. »Pravzaprav sem pozitivno presenečen nad odzivom. A čeprav moramo na nacionalnem nivoju zbrati podpise le dobrih dveh odstotkov volivcev, jih še nimamo. Mislim, da ne gre le za relativno slabo okoljsko ozaveščenost, temveč bolj za nezavedanje moči posameznika in civilne družbe, ki lahko poseže po instrumentih neposredne demokracije ter o pomembnih zadevah odloča sama, namesto da odločitev prepušča izvoljenim predstavnikom.« Več ko je na stojnici prostovoljcev, bolj samozavestni so in več ljudi pritegnejo, ugotavljajo. Nudijo jim informacije in argumente, pomagajo izpolniti obrazec, spodbujajo pa tudi k potrpežljivosti, saj marsikoga odvrne sam postopek oddajanja. Podpis je namreč treba overiti na upravni enoti, vrsta ljudi pred njo pa

mnoge odžene, čeprav lahko gredo podpisniki mimo vrste za druge, v naprej naročene storitve upravne enote, usmerja pa jih tudi varnostnik. Tako se lahko volivci že čez nekaj minut vrnejo z overjenim podpisom, prostovoljci pa poskrbijo, da prav vsak šteje.

Kaj novela lahko prinese šaleškim jezerom?

Da se je novela lotila pavšalnega spreminjanja zakona – ta je bil v določenih točkah dober, saj je relativno dovolj ščitil okolje, vendar pa državnih regulatorjev ni zavezoval z roki za odločitve o posegih, zato potrebuje spremembe – ocenjuje Gregor Gojević, po poklicu arhitekt, ki se pri zasebni praksi zavzema za trajnostno naravnano poseganje v okolje z objekti, pa tudi okoljski aktivist. »Po starem zakonu je moral biti

zagradi obalo, začne pobirati vstopnino na plažo, zgradi objekt za ekskluzivne goste.« Opozarja tudi, da je zakon v nasprotju z gradbenim, ki za postavitev enostavnih objektov ne zahteva gradbenega ali drugega dovoljenja. Po zakonu o vodah pa je potrebno za vsak objekt na vodnem območju pridobiti vodno soglasje. »Ko bo lastnik enostavnega objekta brez vodnega soglasja šel na sodišče, se bo to moralo – ker sta zakona v koliziji – postaviti na stran šibkejšega, torej lastnika objekta.« Po oceni sogovornika se je Pre-

območjem, meni. »Prireditveni oder in prostor pa je ta koncept zrušil. S postavitvijo objekta na samo obalo smo naredili veliko, nepopravljivo napako, in s tem na široko odprli vrata tovrstnim posegom na območjih šaleških jezer. Bodočim investitorjem smo dali signal, da smo pripravljeni na

❱

Najtežje je nagovoriti srednjo generacijo, lažje starejšo, najbolj dovzetni pa so mladi.

❱

Spremenjen zakon lahko olajša postopke postavitve določenih objektov (kot je hotel na vodi, ki ga prej ni bilo med izjemami) ob vodnih površinah in na njih, če stroka presodi, da izpolnjujejo vse pogoje iz zakona.

vsak gradbeni projekt v območju priobalnih pasov državnega pomena in je moral skozi ozko sito. Več regulatorjev je odločalo, ali bo vlada zaradi izjemno pomembnega infrastrukturnega projekta zožila ali umaknila priobalne pasove. Novela pa pasove pravzaprav ukinja in izključuje gradnjo na vodnem območju, razen za dve vrsti objektov – javne in enostavne, kar je v resnici zelo široka paleta. Spustili smo pomen objekta z državnega na javnega, ki je lahko tudi v zasebni lasti,« pojasnjuje in opozarja na tveganja pri zasebnih investicijah na vodnih območjih. Hipotetično bo lahko na Velenjskem jezeru kdorkoli zgradil karkoli, če bo to v skladu z občinskim urbanističnim načrtom in bo Sektor območja Savinje Direkcije za vode izdal soglasje. »To pomeni, da z novelo preskočimo cel kup varovalk in odločanje spustimo na nivo uradnikov, ki pa so od nekdaj pod blaznim pritiskom močnih investitorjev in njihovih interesov. Ko je pravica do gradnje podeljena, ima investitor služnostno pravico in lahko razpolaga z zemljiščem – lahko

Zakaj je ogrožena pitna voda?

»Novela zakona opušča večino doslej vzpostavljenih varovalk, ki so preprečevale pretirano uporabo priobalnih pasov in med drugim gradnjo na vodnih območjih. Priobalni pasovi pa imajo v naravi podobno funkcijo kot ledvice v človeškem telesu – so filter za pitno vodo. Glavna filtracija voda, ki se stekajo v vodotoke, izhlapevajo in se v obliki padavin in meteorskih vod zbirajo v zajetjih pitne vode, poteka v priobalnih pasovih rek, jezer, morij, kjer pa po novem lahko gradimo. Kot arhitekt vem, da ima tudi najmanjša gradnja vpliv na okolje. Že sam gradbeni proces močno onesnažuje, pa tudi vsa infrastruktura, ki jo objekti potrebujejo – vsi priključki, dovoz, parkirišča, kjer poteka promet in ustvarja emisije. Med obratovanjem objekt v okolje izpušča odplake, fekalije, zračne emisije. Pozidane površine ne zadržujejo voda kot naravne površine, skozi katere voda počasi pronica in se filtrira, temveč se sunkoma zlivajo v okolje, kjer povzročajo preobremenitve,« pojasnjuje Gregor Gojević.

»Podpisala sem, ker nam nihče ne sme vzeti čiste vode, ker me skrbi za naše otroke, ker je voda vir življenja in smo po svetu že priča privatizaciji in njenim posledicam. Voda je obča dobrina in nobena industrija, niti turizem, je ne sme onesnaževati,« je povedala Aleksandra Žuber, Mile Topolovec pa: »Žalostno je, da je za kaj takšnega, kot je pravica do čiste vode, ki je samoumevna, sploh potrebno sklicati referendum.«

Nina Pikl: »Premalo pozornosti posvečamo okolju, zato se mi zdi prav, da podpremo zaščito voda in s tem poskrbimo za bodoče generacije.«

❱

Cilji evropskih politik se nagibajo v smer renaturacij vodotokov, urejanja razlivnih območij in uvajanja ukrepov za omilitve posledic podnebnih sprememb (poplave), pri čemer obravnavana novela posega ravno v nasprotno smer.

mogovnik Velenje s takratnim Zavodom za urbanizem zgledno lotil upravljanja prostora šaleških jezer. »Pri urejanju okolice in vzpostavljanju infrastrukture so dobro ščitili priobalni pas, čeprav takrat sploh še ni bil opredeljen. Ob jezerih je najprej zeleni pas, nato peščena sprehajalna pot, spet zeleni pas, vsi objekti pa so umaknjeni v ozadje. Obale so pustili proste,« opisuje. Če bi koncept obdržali, bi ustvarili mednarodni zgled trajnostnega gospodarjenja z vodnim

takšno pozidavanje. Kako bo lahko lokalna skupnost, ki je zgradila takšen objekt, odrekla denimo lastniku kampa, ki je zdaj zasebnik, da bi se širil neposredno na obalo, jo posledično mogoče zagradil, omejil dostop? Namesto,da bi spoštovali dobro tradicijo in začrtali sonaravni razvoj območja, smo prvi gradili tam. Seveda ni nemogoče, da bosta prireditveni prostor in oder nekoč prodana zasebniku, ki bo z območjem lahko ravnal po svoje. Problematično je tudi, da nimamo strateškega dokumenta, ki bi celovito in z jasno usmeritvijo opredeljeval razvoj območja in dejavnosti na njem,« predstavi pomisleke in navrže, da novela Zakona o vodah ustvarja še več priložnosti za podobne posege v okolico šaleških jezer, ki sicer privabljajo kapital in ustvarjajo vsebine za obiskovalce, a na stranski tir potiskajo okoljska in druga družbena vprašanja. »Si res želimo, da bi se na sprehodih ogibali tablam z napisi PRIVAT ali PREPOVEDAN PREHOD?« se sprašuje, medtem ko se je s prodajo premogovnikove lastnine

privatizacija območja Velenjskega jezera že začela, opozarja.

lahko poenostavitve postopkov in s tem večji razmah škodljivih posegov. Vprašanje je tudi, kako bo Kakšno stališče imata razširitev nabora objektov vplivado zakona lokalni la na razrast nelegalnih gradenj skupnosti? in s tem na povečane pritiske na Mestna občina Velenje novelo inšpekcijske službe, ki že v sedaZakona o vodah podpira, »ker njih razmerah ne zmorejo obravvključuje nujne varovalke, ki moč- navati vseh prijav.« no zmanjšujejo tveganje neželeDa novela Zakona o vodah prinih ali okolju škodljivih posledic naša veliko pozitivnega, menijo na priobalnih zemljiščih, poleg na Občini Šoštanj. »Nenazadnje tega pa imajo občine skladno s smo bile občine tiste, ki smo prepristojnostmi možnost, da s svo- ko svojih združenj SOS in ZOS jimi prostorski akti poskrbijo za zahtevale določene spremembe zaščito potencialno ogroženih obstoječe zakonodaje. Prepričaobmočij. Predlagamo pa, da bi ni smo, da nam novela zakona se nabor dopustnih objektov zo- o vodah omogoča enostavnejšo žil, saj za nekatere objekte ne vi- gradnjo javne infrastrukture, kot dimo smisla in pomena (dodane so poti, kolesarske steze, ceste, vrednosti) umeščanja ob vodoto- otroška in športna igrišča tudi ke (npr. obredna stavba, poslovna v priobalnem pasu. To bomo še in upravna stavba, trgovska stav- posebej potrebovali pri urejanju ba, stavba splošnega družbenega območja Družmirskega jezera, ki pomena). Prav tako mora zakon naj bi bil športno, rekreacijsko in med pogoje umeščanja uvrstiti turistično območje za občasne in tudi zagotavljanje prostega do- druge obiskovalce. Velik del obstopa do vodnih zemljišč.« Po- močja ob Družmirskem jezeru mislekov imajo še več, sporočajo: je še vedno na območju intenziv»Največ težav kot občina vidimo nega izkopavanja premoga, kar v povečani poplavni nevarnosti, povzroča ugrezanje zemljišč, ki saj pozidava zmanjša možnost jih ni mogoče uporabljati. Na površinskega ponikanja dežev- vzhodnem delu jezera načrtujenice, poveča količino nenadne- mo pridobivanje zelene energije ga zlivanja voda v vodotok, ovira (sončne elektrarne), ki bo nekolahko odtekanje visokih voda ali liko nadomestila premogovno zadržuje naplavljeni material, in energijo. Še posebej smo veseli, povečanemu škodnemu potenci- da se zagotavlja občutno več sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov. NoveNovela zakona k la zakona omogoča financiradopustnim objektom v nje gospodarske javne službe, varovalnih pasovih voda torej vzdrževanja in upravljain na vodnih zemljiščih nja vodotokov iz sklada za dodaja možnost vode, kar je res pomembno, postavitve enostavnih saj država zadnja desetletja v urejanje in vzdrževanje voobjektov in objektov dotokov ni vlagala za to pov javni rabi ter znatno trebnih sredstev. Tudi zaradi razširi dopustno paleto tega je bilo ob vremenskih gradbenih posegov. ujmah povzročene veliko več škode. Podpiramo tudi odalu tako s stroški izgradnje omili- ločitev, da se zaostruje možnost tvenih ukrepov kot tudi sanacije posegov na priobalna zemljišča škod po poplavah. S približeva- in se o posegih na priobalna zenjem vodotokom jih lahko obre- mljišča ne odloča več politično, menimo z izpusti in vplivamo na temveč strokovno. Sedaj bo o tem slabšo kakovost voda ter dinami- bolj strokovno odločala stroka iz ko vodnih ekosistemov. Hkrati Direkcije Republike Slovenije za lahko s pozidavo do roba vodnih vode (DRSV) in ne več Vlada Rezemljišč onemogočimo prost do- publike Slovenije z uredbami. Postop do obale, vendar naša obči- sege na vodnem ali priobalnem na to varuje skladno s sprejetimi območju pa bo moral poleg vseh prostorskimi akti, ki dajejo pogo- ostalih pogojev dovoljevati tudi je in določila za posege v prostor. občinski prostorski akt, potrebna Če bodo strokovne službe vse pobo izpeljava vseh postopkov, od sege presojale skladno s pogoji, pridobitve mnenj in soglasij do določenimi v noveli zakona, v javne razgrnitve in sprejema v obspremenjenem zakonu ne vidimo činskem svetu. Ostaja torej vrsta težav. Poudariti pa je treba tudi varovalk, da ne pride do škodljito, da je bilo že po prejšnji verziji vih vplivov na vode. Nenazadnje zakona umeščanje izjem v prio- pa je zelo pomembno tudi to, da balne pasove zelo težavno in so ostaja omogočen prost dostop do bili postopki dolgotrajni. Zaradi vode. Lastnik ali drug posestnik širitve nabora izjem objektov, ki vodnega priobalnega ali drugega jih bomo ob in na vodotokih lah- zemljišča mora dopustiti vsakoko postavljali, pa se pojavlja boja- mur neškodljiv prehod čez svoje zen, da strokovne službe ne bodo zemljišče do vodnega ali morzmogle presojati pričakovano ve- skega dobra ter dopustiti spločjega števila vlog oziroma se jim šno rabo vodnega ali morskega zaradi rokov ne bodo mogle dodobra, razen če bi delal škodo.« 🔲 volj strokovno posvetiti. Sledijo

❱

Nika Razgoršek: »Gre za nas, našo čisto pitno vodo in našo dolžnost, da zaščitimo okolje za naše otroke.« Boštjan Čeplak: »Podpisujem, da bo voda ostala čista in pitna. Zakoni, ki jo ogrožajo, se sploh ne bi smeli predlagati. Ne smemo dovoliti, da bi ekonomski interesi prevladali nad vodo, ki je najpomembnejša za življenje.« Gregor Gojević: »Poseganje v vodna območja bomo najbolje regulirali, če na njih ne bomo dovolili nobene gradnje. Voda je tako pomembna, da bi to bilo upravičeno.«

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 8

ZDRAVSTVO

20. maja 2021

Ženske in novorojenčki so srce babištva Slabosti našega zdravstvenega sistema so manj opazne prav zaradi srčnosti in prizadevnosti, ki ju v zdravstvu ne manjka – Letos je do konca aprila patronažna služba ZD Velenje obiskala 89 novorojenčkov Jasmina Škarja

Poklic in delo diplomirane babice je poslanstvo. Babica je prepoznana kot odgovorna in zanesljiva strokovnjakinja, ki podpira, neguje in svetuje ženski med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju ter izvaja tudi babiško nego novorojenčka in dojenčka. Ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji ženske, družine in širše družbene skupnosti. Njeno delovanje vključuje prenatalno vzgojo in pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na področje zdravja žensk, spolnosti ali reproduktivnega zdravja ter zdravja otrok. Delo je izjemno odgovorno in humano, babice pa ga opravljajo strokovno in samozavestno. Na nivoju države to delo trenutno opravlja približno 900 babic. Z Deo Hudarin Kovačič, dipl. babico, dipl. m. s., smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu babic, ki smo ga obeležili 5. maja, tokrat z motom »Upoštevajte podatke – vlagajte v babice«, ki je po vsem svetu opozarjal na to, kako pomembne so babice v sleherni družbi. V zadnjem desetletju je v Sloveniji v

povprečju na svet prijokalo nekaj več kot 21.300 otrok letno. Patronažna služba ZD Velenje je v letu 2020 obiskala 353 novorojenčkov, leta 2021 pa do konca aprila 89 novorojenčkov.

odgovore menim, da je otrok izjemna izkušnja v življenju staršev, ki odgovore ponuja tudi sama po sebi. Ko postaneš mama oziroma oče, to postaneš za vedno. In to

pripravi na starševstvo? »Prizadevamo si, da bi bodočim staršem ponudili več kot samo znanje. Program je sestavljen iz sedmih srečanj. Predavanja so koristna

Babištvo sledi razvoju človeštva

Delovanje babic je bilo v obliki porodne pomoči prisotno že davno v zgodovini človeštva in je sprva temeljilo na solidarni pomoči med ženskami. Danes je babištvo pomemben del zdravstvenega sistema tako v svetu kot v Sloveniji. »Babištvo se v današnjem času izraža in dokazuje bistveno drugače kot nekoč. Sledi razvoju človeštva in posledično babiško stroko oblikuje tako, da ta sledi vse večjim potrebam po kontinuirani babiški obravnavi, ta pa naj bi bila dostopna prav vsem nosečnicam, porodnicam in otročnicam. Torej – ženske in novorojenčki so srce babištva.

Katere so najpogostejše skrbi bodočih mamic?

»Gotovo se jim poraja tisoč vprašanj in milijon odgovorov. Ne glede na vsa vprašanja in

V praksi živimo človečnost in upanje

Dea Hudarin Kovačič: »Cilj razvoja babištva v Sloveniji je, da bi vsaka ženska imela dostop do kontinuirane babiške obravnave v času nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju. Kot stroka podpiramo “zlati standard” evropskega in svetovnega združenja babic: ena ženska – ena babica v času poroda.«

za vedno spremeni tvoje življenje, drugače gledaš na svet, spremenijo se prioritete in mislim, da spoznaš, katere vrednote so ti v življenju najpomembnejše.« Kaj vse poučite bodoče starše v

in uporabna, aktualna, strokovna ter podkrepljena predvsem s praktičnimi primeri. Udeležence seznanimo s potekom nosečnosti, samim porodom, s poporodnim obdobjem, z laktacijo in

Ideja o prvih posredovalcih in vzpostavitvi mreže javno dostopnih AED je prava Dokaz za to je eden od posredovalcev, Matjaž Kroflič – Za požrtvovalnost je prejel priznanje Gasilke zveze Slovenije Milena Krstič - Planinc

Velenje – Na območju Mestne občine Velenje že dobra tri leta izvajajo sistem Prvi posredovalec. Deluje tako, da na zahtevo ekipe Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje aktivirajo ekipo prvih posredovalcev, tistih torej, ki so lahko prvi na kraju nenadnega srčnega zastoja, večje krvavitve ali tujka v dihalni poti. Ekipe so sestavljene iz gasilcev prostovoljnih gasilskih društev. Eden od prvih posredovalcev, teh je v Občini Velenje v gasilskih društvih več kot sto, je Matjaž Kroflič iz PGD Vinska Gora. Z znanjem, ki ga morajo imeti prvi posredovalci, in s pravilnim reagiranjem je v začetku aprila pomagal, da je bila pomoč občanki na sosednji Dobrni uspešna. Dokazal pa je tudi, da meje ali prosti čas niso ovira za kvalitetno gasilsko posredovanje, da so gasilci ljudje na mestu in da se je za pravilno izkazala ideja vzpostavitve prvih posredovalcev ter ideja zgraditve mreže javno dostopnih AED (avtomatskih defibrilatorjev za srce). V začetku aprila sta s prijateljem Jernejem delala v gozdu na območju Dobrne. Opazila sta, da se ob hiši pod gozdom dogaja nekaj nenavadnega. Ženska, ki je prenehala dihati, je potrebovala takojšnjo pomoč. Njeni bližnji so po klicu na 112 začeli postopke, kot jim jih je

narekovala dispečerka. Matjaž je s prijateljem takoj stekel do hiše in prevzel izvajanje temeljnih postopkov oživljanja na dosti bolj strokoven način, saj ima za sabo precej usposabljanj ter tudi

imajo v Vinski Gori kar sedem javno dostopnih AED in ker Matjaž pozna vse njihove lokacije, je bila odločitev odlična. Bližnji po AED prav gotovo ne bi odšli. Medtem je Matjaž pravilno iz-

mladih, ki počasi nase prevzemajo vse več odgovornosti v delovanju društva. Na raznih usposabljanjih je pridobil nova gasilska znanja, kot so IDA (izolirni dihalni aparat), TRE (tehnično reševanje), gašenje notranjih požarov modul A, B in C, motorna žaga, gašenje požarov v naravi in še kaj. Je tudi voznik GVC 24/50

❱

Vsak uspešen primer poplača trud in prizadevanje vsem gasilcem, ki jim je pomoč bližnjemu življenjsko poslanstvo.

Matjaž Kroflič in Tjaša Žerdoner, oba člana PGD Vinska Gora in oba tudi prva posredovalca. (foto: arhiv društva).

❱

Ob dnevu gasilcev je prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije za požrtvovalnost.

intervencij prvih posredovalcev ob srčnih zastojih. Med oživljanjem je prijatelja poslal po najbližji AED v zaselek Prelska. Ker

dojenjem, nego novorojenčka, duševnim zdravjem v nosečnosti in po porodu ter s pomenom telesne aktivnosti v času nosečnosti. Izvajamo tudi brezplačno varno telesno vadbo v času nosečnosti,« pripoveduje diplomirana babica. Delo babic pa se s porodom ne konča. Kako potekajo obiski v obdobju privajanja na novo življenje? »Veliko vlogo tukaj odigrajo patronažne sestre. Največ težav po porodu nastane zaradi dojenja, kar je povsem normalno, kajti le dvajset odstotkov žensk nima teh težav. Pojavljajo se težave s spanjem, utrujenostjo, težave s hemoroidi, slabokrvnostjo, z nihanjem razpoloženja, tudi poporodna otožnost.«

vajal postopke. Ko se je prijatelj vrnil, je prevzel izvajanje pritiskov, Matjaž pa je pripravil AED in ga namestil. Zaradi pravilnih postopkov je oseba zadihala še pred prihodom ekipe NMP, ki jo je potem odpeljala v bolnišnico. Kroflič je predan gasilec že skoraj 25 let. K vinskogorskim gasilcem je prišel – ob spodbudi dveh starejših bratov – pri sedmih letih. »Od leta 2008 je zelo aktiven operativec in eden od številnih

in se kot tak udeležuje vseh vaj in predvsem vseh intervencij. Je tudi pripadnik regijske enote CZ za delo s črpalkami. Vedno poprime tudi za delo v gasilskem domu ali v kraju, predvsem kot električar,« ga je pohvalil predsednik PGD Vinska Gora, Andrej Rupreht. Za Matjaža Krofliča bi lahko rekli, da je potrditev tega, kako lahko dobro opremljeni in usposobljeni prvi posredovalci v vsakem trenutku in vsaki situaciji ustrezno ukrepajo ob življenjsko ogrožajočih stanjih. Vsak uspešni primer pa poplača trud in prizadevanja vsem gasilcem, ki jim je pomoč bližnjemu življenjsko po🔲 slanstvo.

Zdravje spada med tiste dejavnike, od katerih je v največji meri odvisno naše zadovoljstvo z življenjem. Tega se v dneh, ko nas ogroža koronavirus, še posebno zavedamo. Je leto, ki je zaznamovalo tudi vse, ki delajo v zdravstvu. Zato se današnje babištvo srečuje z novimi izzivi. Kakšnimi? »V teh izrednih razmerah smo dokazali, da znamo in zmoremo resnično veliko. Tudi babice so med epidemijo

neprekinjeno izvajale svoje storitve in se uspešno prilagajale na razmere. Tragična epidemija je razkrila, kako nenadomestljivi smo, in hkrati dokazala, da smo babice in medicinske sestre temelj zdravstvenega sistema. Zaradi svoje edinstvene vloge neprecenljivo prispevamo k zdravju ljudi, zato je prav, da postanemo odmeven glas tudi v zdravstveni politiki,« je prepričana Hudarin Kovačičeva, ki poudari nesebično pomoč obolelim in znanje. »Predvsem pa dajemo upanje sebi in drugim. V praksi živimo človečnost in upanje, zato vsem in vsakemu posebej dolgujemo veliko hvaležnost in posebno spoštovanje. Slabosti našega zdravstvenega sistema so manj opazne prav zaradi srčnosti in prizadevnosti, ki ju v našem zdravstvu ne manjka. Večno pa se ne bomo mogli zanašati na našo srčnost. Aktualna kriza problemov ne bo odpravila. Zgolj poglablja jih, zato so strukturne spremembe javnega zdravstvenega sistema nujno potrebne. Sedaj je pravi trenutek, da politika in stroka strneta vrste. Zaslužimo si zdravstveni sistem, ki bo kakovosten, dostopen, navznoter solidaren in navzven konkurenčen,« zaključi. 🔲

Slovenske babice bi želeli ponovno umestiti na primarni nivo zdravstvenega varstva, kjer bi skozi pet pregledov zdravih nosečnic, ki jih slovenska zakonodaja že omogoča, spodbudili partnerstvo babic, mater in družin. Koristno bi bilo uvesti babice tudi v referenčnih ambulantah, kjer bi svetovale o zdravi spolnosti in kontracepciji, lajšanju težav v menopavzalnem obdobju, pri samopregledovanju dojk in pri drugih pomembnih dogodkih v življenju žensk.

Cepilni center v Mladinskem centru Velenje – Cepilni center za vse tri občine Šaleške doline od ponedeljka, 17. maja, deluje na novi lokaciji, in sicer v prostorih Mladinskega centra Velenje. To je za vse tri občine edina lokacija cepljenja. Selitev je bila nujno potrebna, da se sprostijo prostori v zdravstvenih domovih in se v njih vzpostavi normalno delovanje.

Prijave na cepljenje le na zVEM Velenje – Na spletni aplikaciji za prijavo na cepljenje Zdravstvenega doma Velenje, ki je bila aktivna od sredine marca, se je prijavilo več kot 3.500 občanov. Vsem tem se zdaj, ko deluje nacionalna aplikacija, ni treba ponovno prijavljati, so pa odslej prijave možne izključno na državnem portalu zVEM.

Pospešeno cepili tudi v zadnjih dneh Velenje – V prejšnjem tednu so v Velenju dobili 1.500 odmerkov cepiva Pfizer, 400 jih je bilo namenjenih za cepljenje z drugimi odmerki, ostali pa za cepljenje s prvimi odmerki. Tako so lahko po vrstnem redu prijav cepili okoli 800 mlajših oseb, ki so se prijavile po aplikaciji, in 300 takšnih, ki so starejše od 50 let in so na vrsti za cepljenje. Sicer pa smo v Sloveniji potrdili tudi prvi primer indijske različice novega koronavirusa, in sicer v vzorcu, ki je bil odvzet 20. aprila. Indijska različica novega koronavirusa je bolj nalezljiva. Ali se je morda razširila po Sloveniji, ni potrjeno.

Cepljenje zaposlenih v gospodarstvu Velenje – Skladno z nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 bodo v prihodnjih tednih v Sloveniji intenzivneje začeli izvajati tudi cepljenje zaposlenih v gospodarski dejavnosti. Cepljenje bo potekalo v cepilnih centrih, glede na razpoložljivost mobilnih cepilnih ekip pa tudi na sedežih podjetij. Za morebitno izvedbo cepljenja v podjetju mora biti prijavljenih vsaj 50 oseb. Velenjski zdravstveni dom bo cepilno ekipo v podjetje poslal, če bo prijavljenih najmanj 100 kandidatov. Predviden začetek cepljenja zaposlenih v gospodarstvu je v začetku meseca junija. Vrste cepiva trenutno ni mogoče izbirati. 🔲

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 9

Pisana paleta »okrasja« ima zaradi čustvenega naboja posebno vrednost Zbirateljstvo je posebna vrsta ljubezni, ki postane način življenja – Vsi predmeti nimajo enake vrednosti, ta je odvisna od ohranjenosti, starosti, dostopnosti na tržišču in tega, ali gre za original Jasmina Škarja

Ljudje so si skozi zgodovino pri računanju pomagali z raznimi pripomočki in napravami. Abake so v Mezopotamiji uporabljali že pred več kot štiri tisoč leti, marsikje se za učenje uporabljajo še danes. Prve industrijske naprave za šivanje, namenjene predvsem šivanju težavnejših materialov, kot so usnje in ladijska jadra, so se pojavile konec osemnajstega stoletja. Prve šivalne stroje za splošno uporabo sta sredi devetnajstega stoletja izdelala John Fisher in Elias Howe, leta 1851 pa je priložnost zgrabil inženir Isaac Merritt Singer, ki si je kruh že pred tem služil z izumi.

Zavest o ohranjanju starin se med ljudmi krepi

O dogodkih iz preteklosti nam je ob obisku razstave starin pripovedoval Ivan Kompan iz Florjana pri Šoštanju, ki mu zbirateljstvo predstavlja posebne vrste konjiček. Kompan, finomehanik in birotehnik, ki je imel nekoč servis in trgovino, nas je popeljal skozi svojo bogato zbirko starin, do katerih čuti posebno naklonjenost. Dolga desetletja zbiranja so v njegovo zbirko prinesla blagajne ter računske, šivalne in fotokopirne stroje. »Zbirateljstvo je posebne vrste ljubezen, ki postane tvoj način življenja. Danes

TURIZEM

20. maja 2021

opažam, da ljudje zbirajo vse mogoče, vendar se ne zavedajo, da ni vse staro tudi starina. Me pa žalosti, ko vidim, da se dela velika škoda, ker nekatere predmete ljudje spravljajo na nepravilna mesta, npr. na podstrešja, senike itd. Hkrati pa me veseli, ker opažam, da so včasih ljudje starine metali stran, danes pa se zavest o ohranjanju starin med ljudmi krepi. Vendar moram dostikrat kakšen slovenski izdelek poiskati v tujini, kjer ga potem kupim po precej višji ceni. Ni pa vrednost vseh predmetov enako velika. Odvisna je od ohranjenosti, starosti, dostopnosti na tržišču, od tega, ali gre za original … Si pa vsekakor zaslužijo spoštovanje in ljubezen,« opiše svojo ljubezen do starin Kompan.

Pisalni stroji so bili v dvajsetem stoletju hitro rastoča tržna niša

Skozi zbirateljstvo se je srečal tudi z mnogimi zgodbami in spomini, ki ohranjajo našo kulturno dediščino. V debati mi zaupa še nekaj zanimivih podatkov. Na primer to, da se je v birokraciji kopiranje dokumentov do srede prejšnjega stoletja opravljalo ročno oziroma s pomočjo kopirnega indigo papirja. Leta 1938 je Chester Carlson v svoji kuhinji izumil elektrofotografijo, s katero je bilo mogoče s svetlobo kopirati dokumente s pomočjo cinkovih plošč,

prekritih z žveplom. Spregovori o Camillu Olivettiju, njegovemu sinu Adrianu in podjetju, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postalo največji proizvajalec pisarniških strojev v Evropi. Ivrea

Ljubezen do starin moraš čutiti

Neverjetna ljubezen je prav gotovo povezana tudi z njegovim poklicem. »Vse življenje sem popravljal register blagajne, pisalne

je v zbirki našla svoje mesto. Prav vsaka ima svojo zgodbo. Razstavo izdelkov, ki obiskovalca popelje v preteklost, sem pripravljal kar nekaj časa. Bolj intenzivno pa, ko sem odšel v pokoj.« Si v svoji zbirki želi še kakšnega predmeta? »Seveda, še marsikaj mi manjka. Npr. kakšnega fotokopirnega stroja večjega formata bi bil zelo vesel, da bi lahko dopolnil zbirko. Žal pa tudi zaradi omejenega prostora vsega, kar vidim v živo ali najdem na spletu, ne morem imeti.«

Razstavljeni predmeti bodo zanimivi tudi dijakom

Svoja vrata bo Ivan Kompan na svojem domu v Florjanu pri Šoštanju (kjer je vsa zbirka predmetov) odprl tudi obiskovalcem. Čakal sem na ugodnejšo epidemiološko situacijo, čeprav je razstava postavljena že nekaj časa. Obisk bo zanimiv predvsem za ljudi, ki so delali v trgovinah in pisarnah. Administratorke in trgovke se ob kakšnem predmetu kar nasmejijo, ko se spomnijo kakšnega dogodka iz svoje delovne preteklosti. Prepričan sem, da bodo razstavljeni predmeti zanimivi tudi dijakom. Namerno sem nekaj strojev razstavil, da bodo videli razliko med mehaniko in elektroniko nekoč in danes. Starine nas vse skupaj lahko dosti naučijo o življenju in delu naših prednikov ter nas spominjajo na dogodke preteklosti,« še zaključi Kompan, ki nam je prijazno odprl svoja vrata in zavzeto predstavil pisano paleto predmetov. Ti spominjajo na stare čase, ki prav v vsakomur prebudijo zanimanje 🔲 za pretekli čas.

Prav vsak predmet ima svojo zgodbo Razstavljeni so kalkulatorji ter fotokopirni, pisalni, računski in šivalni stroji z vsega sveta, tudi iz Amerike, Nemčije in s Švedske. Od prvih mlinčkov, na katere so delili in množili, pa vse do avtomatskih, ki to počno sami.

blizu Torina je prav zaradi Olivetttijeve industrijske in arhitekturne zapuščine na Unescovem seznamu svetovne dediščine. O pisalnih strojih pa pove, da so bili na začetku dvajsetega stoletja še vedno noviteta, obenem pa hitro rastoča tržna niša, ki so jo skoraj v celoti obvladovala ameriška podjetja.

in fotokopirne stroje, ne samo po Sloveniji, tudi po vsej Jugoslaviji, in tako spoznal mnogo ljudi in spletel veliko prijateljstev. Tako se je vse skupaj tudi začelo. Ugotovil sem, da do vseh predmetov čutim posebne vrste naklonjenost. Zbirati sem začel blagajne, stare sto let. Nisem si mislil, da se jih bo čez čas nabralo toliko, pa tudi

Povezali sta turizem in umetnost Maturantkama Šole za storitvene dejavnosti se po predstavitvi maturitetne naloge upravičeno smeji Tina Felicijan

Dijakinji zaključnih letnikov programa Gastronomija in turizem na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Tea Čerenak in Tjaša Pristovšek sta pri četrtem predmetu za poklicno maturo pod mentorstvom profesorja Marka Gamsa in z nasveti gledališkega ustvarjalca in ambasadorja Velenja Uroša Kuzmana pripravili zanimiv turistični produkt: interaktivno turistično vodenje po Velenju z lutkami za otroke. Obe sta se že med šolanjem ukvarjali s turističnimi vodenji. »Sva družabni, radi nastopava, mene zanima gledališče, Teo glasba, in ko sva to povezali s turizmom, je nastala ideja o turističnem vodenju z glasbo in animacijo z lutkami,« je pogovor začela Tjaša, Tea pa jo je dopolnila: »Že lani sva za tekmovanje v turističnem vodenju v organizaciji Turistične zveze Slovenije posneli kratek film, saj je tekmovanje potekalo na daljavo. V njem sva nastopili z lutkama Pike in Ligija, obema pa je bil takšen pristop k turističnemu vodenju zelo všeč.« Naposled je Tjaša, ki je pripravila seminarsko nalogo za tekmovanje, v pestri konkurenci tekmovalcev, starih do 28 let, dosegla 6. mesto.

tega ne, da bom učakal osemdeset let,« pripoveduje. V starinah vidi pomembnost, smisel in zadovoljstvo. Danes ugotavlja, da stare predmete le še malokdo podari. Se pa še najdejo posmazniki, ki to naredijo, ker se zavedajo, da gre kakšen predmet v prave zbirateljske roke in se bo ohranil tudi za zanamce. Od kod prihajajo vsi zbrani predmeti? »V zbirki imam predmete z vseh koncev sveta, Švedske, Švice, Avstrije, Nemčije. Gre za pisano paleto ‹okrasja›, ki ima tudi zaradi čustvenega naboja posebno vrednost. Svoje spoštovanje in ljubezen do umetnosti postavljam tudi na ogled. Zdi se mi, da se ljudje vedno bolj zanimajo za umetnost, česar sem zelo vesel,« pripoveduje.

Je v bogati zbirki tudi kaj predmetov jugoslovanske in slovenske proizvodnje? »Nekoč je obstajala Tovarna pisalnih strojev Tops, pa Biser Sarajevo, kar nekaj predmetov je razstavljenih v zbirki. V velenjski Cvetličarni Iris so npr. imeli prvo elektronsko digitronovo blagajno. V zbirki so razstavljene blagajne iz blagovnice v Sevnici – med razstavnimi predmeti je na pogled zelo zanimiva centralna blagajna, pa blagajna iz Mignona Celje. Tudi prva blagajna, ki je stala v šoštanjski lekarni,

Kako bodoči maturantki s področja turizma gledata na prihodnost zaradi epidemije močno prizadete in okrnjene panoge ter svoje priložnosti v njej? Tea Čerenak: »Ravno v tem času, ko je turizem zastal, so ponudniki lahko razvijali nove ideje. Ne glede na to, kako težka je situacija, se da znajti. Ko se bo stanje umirilo, bo turizem doživel nov razcvet. Vsakomur, ki ga turizem veseli, svetujem, naj ga epidemija ne odvrne od izobraževanja in delovanja na tem področju.« Tjaša Pristovšek: »Vsi že pogrešamo turistične produkte, ne le namestitve in gostinstvo, tudi vodenja in druga doživetja. Danes lahko vsak vse prebere in vidi na spletu, v endar to ne nadomesti neposredne, pristne izkušnje. Turizem bo zagotovo ponovno zaživel takoj, ko bodo razmere ponovno dopuščale izvajanje storitev.«

❱

Lutki velenjskih ikon Pike Nogavičke in krtka Ligija sta odličen didaktični pripomoček za izvedbo turističnih vodenj za otroke.

Povsem avtorsko zasnovano vodenje, ki sta ga testno izvedli v začetku maja, je skrbno prilagojeno najmlajšemu občinstvu. Je kratko, poteka na eni lokaciji, o Velenju pa skozi zgodbe in legende pripovedujeta lutki dveh lokalnih ikon – Pike Nogavičke, ki se povezuje s kulturnim razvojem mesta, in krtka Ligija, ki sloni na premogovniški tradiciji. »Natančneje si ogledamo štiri znamenitosti – spomenik Nestlu Žganku, Titov

spomenik, Rudarja in kulturni dom – ob katerih pripovedujeva lokalne zgodbe, ki sva jih med šolanjem, ko smo obiskali številna vodenja, dodobra spoznali. Upava in delava pa na tem, da bova vodenja po tem receptu razširili tudi v druge kraje,« Tjaša predstavi vsebino vodenja, katerega rdeča nit je dialog med lutkama,

pospremljen z glasbenimi vložki, skozi katerega otroci spoznajo zgodovino Velenja in nastanek šaleških jezer. Testna izvedba vodenja, prilagojenega za starostno skupino 5–6-letnikov je izpolnila pričakovanja, pravita avtorici. »Na vodenje sva naposled povabili od 3 do 10 let stare otroke, pritegnilo pa je tudi mimoidoče otroke na Titovem trgu in so se nam pridružili pri prepevanju pesmic. Uspelo nama je animirati obiskovalce vseh starosti. Po vodenju so nama otroci povedali, da je bilo smešno in zabavno, marsikaj so že vedeli, naučili pa so se tudi veliko novega. Najbolj všeč so jim bile pesmice in najina igra,« vtise povzame Tea, ki je prispevala glasbene

❱

»Da imava priložnost svoje znanje deliti z drugimi, jim pokazati, kako vidiva domače mesto, ki ga imava radi, sva zares srečni in hvaležni.«

vložke z ukulelo, Tjaša pa doda: »Vse od vodenja imava nasmeške do ušes. Da sva lahko združili umetnost in turizem – jaz bom namreč študirala v igralski smeri, Tea pa v glasbeni – nama je res napolnilo dušo. Poleg tega sva obe povezani z otroki in še vedno imava otroka v sebi, tako da je kombinacija resnično sanjski poklic.« Zato bosta ta projekt zagotovo še izvajali in ga razvijali, sta sklenili. Obe bosta študij nadaljevali v umetniških smereh, vendar ne izključujeta možnosti, da ne bosta presekali s turizmom. Posebno zato, ker prav v povezovanju umetnosti in turizma vidita priložnost zase. 🔲

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

20. maja 2021

Tudi drevesa rastejo na mestu, a so vseeno živa V Podhodu Pošta razstavlja Franc Avberšek – Za dobro življenje je treba vedno nekaj vlagati vase in spodbujati svoje talente – Zdaj, ko roke in noge ne zmorejo več, za slikanje uporablja usta Jasmina Škarja

V Podhodu Pošta na temo pomladi razstavlja mag. Franc Avberšek, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje in nekdanji minister za energetiko. Zaradi hude nesreče je njegovo življenje zdaj ubralo drugačno pot. Toda njegova ljubezen do slikanja se ni porodila zaradi nje, živa je bila že v mlajših letih. »Že v najbolj aktivnih letih svojega življenja sem obiskoval kiparske in slikarske kolonije in ustvarjal, kolikor je dopuščal čas. Vsakomur rečem: »Poskrbi, da boš lahko ob svojem življenju in ob službi počel še kaj drugega, nekaj, kar te zanima. To mi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ob pomoči žene tudi uspeva.«

Človek mora vedno nekaj delati

Čeprav se je z likovno umetnostjo ukvarjal že prej, pa je nesreča vseeno vplivala na to, da se je z njo še bolj povezal. Najprej je slikal termoenergetske objekte, a kmalu ugotovil, da ga to slikarsko ne izpolnjuje, zato je začel slikati krajine. Zanimala ga je narava, tudi drevesa, saj ta rastejo na mestu, se ne premikajo in kljub vsemu živijo. »Sam se ob pomoči vozička premikam, čeprav sem omejen. Ta omejenost me ne ovira, ker sem že v mlajših letih nekaj vlagal v to, zdaj to znanje samo nadgrajujem. Zavedam se, da bi ta konjiček gojil tudi, če bi bil zdrav. Človek mora vedno nekaj delati. Ležanje na kavču je možno, a ni produktivno. Za dobro življenje, užitke, to, da se

lahko pogovarjaš, razpravljaš in ustvarjaš, je treba vedno nekaj vlagati vase in spodbujati svoje talente. Včasih sem kiparil, zdaj, ko roke in noge ne zmorejo več, za slikanje uporabljam usta. In moram priznati, da se kar dobro počutim.«

Avtor razstave želi ljudi spodbuditi, da bi šli po samosvoji poti

razstave, ki je vse življenje kot lovec opazoval naravo, drevesa in se srečeval z divjadjo. »Malo je bilo strelov, veliko več občudovanja in sprejemanja življenja. To mi je ostalo in me spremlja še danes, kar se odraža tudi v mojih slikah. Narava je včasih bolj žalostna, kadar dežuje in kadar je slabo vreme. Velikokrat pa je zelo bogata in živahnih, živih

barv. Ko ljudje to doživljamo, to vpliva na naše telo in duha, dojemanje in sprejemanje življenja,« opisuje mag. Franc Avberšek, ki upa, da poleg njega ob opazovanju krajinskih prizorov bogatih barv, ki praznemu platnu dajejo življenje, uživa še kdo. »Trudim se prikazati svoje občutje doživljanje letnih časov. Razstava v podhodu ni namenjena temu, da bi

Ljudje imamo radi barve, saj v naša življenja vnašajo živahnost, energijo in pozitivne zgodbe. S svojimi energijami vplivajo na naše počutje in čustveno stanje. Tega se zaveda tudi avtor

❱

Kot ljubiteljski likovni ustvarjalec se mag. Franc Avberšek s slikami krajinskih prizorov predstavlja v Podhodu Pošta. promoviral sebe kot slikarja, bolj temu, da bi koga spodbudil, da bi šel po samosvoji poti in pri tem opazoval naravo, njeno okolico, in to poskušal zabeležiti. Na tak ali drugačen način. Bodisi s fotografskim aparatom bodisi z barvami. Življenje je treba popestriti,« optimistično zaključi Franc Avberšek, ki po nesreči, ki ga je ohromila, slika z usti. Razstava ljubitelja vseh zvrsti umetnosti in vsestranskega ustvarjalca, predvsem pa velikega borca, ki mu žena trdno stoji ob strani, je lahko vsem v navdih. 🔲

Nekoč in danes Šoštanj, 18. maja – S ciklom del Mesta in ljudje nekoč in danes se v Mestni galeriji Šoštanj predstavlja slikarka Milena Šimunič. Cikel je nastal v času epidemije, ko so se razlike med ljudmi še povečale in je socialna stiska bolj občutena. A hkrati slikarka s svojimi platni opozarja, da ta čas ni nekaj novega v zgodovini človeštva. Vse to je že bilo doživeto in videno kdaj v preteklosti. Na platnih prevladujejo starejši ljudje v svoji osamljenosti, kot protiutež je Šimuničeva naslikala tudi otroke pri igri in mlade, ki kljub težkim časom z upanjem zrejo v prihodnost. Slike, ki so na ogled v galeriji, so realistične, čeprav je Šimuničevi bližja abstrakcija. Odprtje je glasbeno obarval Godalni oddelek šoštanjske glasbene šole, k ogledu pa je zbrane povabil tudi direktor Zavoda za kulturo, Kajetan Čop. Milena Šimunič je Celjanka, ki se je z likovno ustvarjalnostjo spogledovala že mnogo prej, ko je pred kakšnimi desetimi leti resneje vstopila v likovni svet. Po prvi razstavi leta 2015 v Celju je začela intenzivno razstavljati in se predstavljati tudi v tujini. Tam

je pravzaprav bolj znana kot v Sloveniji, saj se v okviru društva AMMI pojavlja v galerijah večjih mest, kot so Paris, Praga, Hongkong in drugih. Trenutno so njena dela na ogled v Benetkah, kmalu, že v juniju, pa tudi v Turčiji. Za svoja dela je prejela precej nagrad, a se še naprej vztrajno izobražuje in dopolnjuje. Hkrati z likovnim ustvarjanjem se uspešno spogleduje z literaturo, izdala je dve pesniški zbirki in pobarvanko s pesmicami za otroke. Avtorico je na tokratni razstavi predstavila mag. Milojka B. Komprej, ki jo je tudi povabila k sodelovanju v programu šoštanjske galerije – ta kljub drugačnim pogojem dela in odprtij nemoteno deluje. Vabljeni k ogledu do 12. junija. 🔲

Jumbomanija Bojan Pavšek

Tokratna tematika je v meni tlela že nekaj časa, pošteno razpihala pa so jo šele protikoronska zaprtja javnega življenja ter z njimi povezane hibernacije mnogih aktivnosti, ki sicer krojijo utrip urbanih prostorov. Ker je omejeno gibanje postalo del vsakdana, je nakupovanje bolj ali manj potrebnih dobrin migriralo v digitalni svet. Podprte z učinkovito spletno promocijo so e-trgovine širom sveta eksponentno okrepile svoj tržni delež. Kljub temu pa je v času, ko smo zunanji svet lahko opazovali le s predpisanih distanc, en analogni medij le prišel še bolj do izraza. Ali morda veste, koliko obcestnih mest za plakatiranje velikih formatov, bolj znanih kot jumbo plakati, boste srečali na glavni cesti skozi dolino proti Koroški? Okrog šestdeset! Kar fascinantna gostota, ki pa že na nivoju regije ali celo države prav nič ne izstopa. In prav zato je to še toliko bolj alarmanten podatek, ki v bližnji prihodnosti vsekakor zahteva pošten premislek o evolucijskih smernicah okolja, prežetega s tovrstnim tipom oglaševanja. Mestne vpadnice, začenši že z ruralno periferijo, se vse bolj spreminjajo v velik oglaševalski poligon, ki pri prevzemanju primata opaznosti megli bistveno bolj atraktivno in očem prijetnejše zaledje. Ne samo, da se kontaminacija ambienta brez zadržkov izvaja na nivoju prostora, tudi nivo sporočilnosti, ki nam je plasiran preko plakatnih podob, je neredko zgrešen, neokusen, z mankom kreativnosti ali celo provokativno dreza v temeljne civilizacijske gradnike naše družbe. Erupcija takšnih oblik nagovarjanja javnosti je, kot vse kaže, iz marketinškega vidika še kako ekonomično upravičena gesta. In prav ta uspešnost se kaže v poplavi plakatnih mest, ki jih hočeš nočeš moramo opazovati na svojih poteh. Zaradi tega se spreminja tudi karakter obcestnega pasu, ki je v še ne tako daljni preteklosti igral vlogo nevtralnega ozadja s krajinskimi pejsaži in urbanimi vedutami. Danes pa postaja predvsem pisan katalog izdelkov in storitev. Povsod enak in povsod nasičen. Kar kaže na izgubo okoljske avtentičnosti in karakternih značilnosti posameznega mesta, kraja, vasi ali krajine. Priča smo maskiranju krajevnih arhitekturnih in urbanističnih značilnosti. Mestne vpadnice si postajajo podobne kot jajce jajcu. Isti oglasi vsepovsod. Iste fotografije, ista besedila, iste barve. Da je zapomljivost toliko večja, so v rabi tudi repeticije – dva enaka plakata, eden za drugim. Regulative, ki urejajo to področje, so v duhu kapitalizma že pred časom zaspale. To je omogočilo skokovit in nenadzorovan razrast plakatnih mest. Tukaj si je treba naliti čistega vina, saj je menedžerska kreativnost ponudnikov oglaševalskih prostorov več kot pretkana in cekinsko privlačna. Tudi za kmetijski sektor. O tem na primer pričajo reklamni panoji, ki so za mamljivo mesečno ali letno rento marsikje na podeželju onečastili pomemben del naše etnološke dediščine – slovenski kozolec. Negativnih učinkov pa ne nosi samo estetika okolja. Posledice obcestnega medijskega bombardiranja, ki se mu na poti žal ne moremo izogniti, nosi tudi človek. Človeški možgani imajo omejeno sposobnost absorbiranja podatkov, ki pa jih vsakodnevno presega ogromna količina “nenaravnih” elementov, na katere naletimo na svoji poti. Presežkov informacij v barvah, svetlobi in oblikah naši možgani ne morejo docela obdelati. Zato del njih ignorirajo, preostanek pa nezavedno shranijo v spominu. To nasičenost različno občutimo. Mnogokrat kot spremembo notranjih napetosti, ustvarjanje stresa, potrošniško mrzlico ali jezo kot posledico nestrinjanja s sporočili, ki smo jih pravkar prebrali. In to so le nekatere posledice takšnega vizualnega onesnaževanja. Zato je vredno narediti konkretne korake v smeri izboljšanja trenutnega stanja. Pristopov k boljšemu “vizualnemu ozračju” je veliko. Prvi korak je zagotovo zmanjšanje števila plakatnih mest. S primernimi urbanističnimi smernicami, ki kvaliteto in zračnost javnega prostora postavijo pred hiperstimuliranje potrošnitva, bi šlo precej lažje. Vsebina oglaševanja bi morala poiskati tudi odklon od reklamiranja materialnih dobrin ter raje izpostaviti vsebine, ki bi nas morale v teh časih navdihovati in ponujati priložnosti za sprostitev, poživitev, razvedritev. Kultura, umetnost, glasba, šport, turizem … To so področja, ki jih je epidemija najbolj prizadela, in le-ta si res zaslužijo promocijsko revitalizacijo na jumbo plakatih. 🔲

MBK

Radio Velenje išče nove sodelavce moderatorje, novinarje in propagandiste. Če vas to delo zanima, pošljite kratek življenjepis na radio.velenje@nascas.si. Veselimo se sodelovanja z vami.

Od 15. maja dalje Radio Velenje na frekvenci 107,8 MHz oddaja ves dan.

Naš čas, 20. 5. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

20. maja 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Nazdravili smo 24-urnemu programu Slab teden je minil od 15. maj 2021, ki se bo zagotovo vpisal kot pomemben datum v zgodovino Radia Velenje, ki ima že 47-letno tradicijo. Ves ta čas smo namreč oddajali v time sharingu, zdaj pa smo le uspeli pridobiti lastno celodnevno frekvenco, poslušalcem že poznano 107,8 MHz (oddajnik na Plešivcu - Uršlja gora), tako da nas ves dan lahko poslušate na Savinjsko-šaleškem območju, Celjskem, Koroškem, pa tudi dlje po Sloveniji. Programska shema je zdaj bolj sproščena, več bo tudi zabavnih vsebin. Do jeseni upamo, da bomo »ujeli« tudi vaše želje in tako prijetno zapolnili prostor, ki nam je sedaj na voljo. Seveda pa ohranjamo našo osnovno usmeritev, biti dober informator tukajšnjega lokalnega okolja. To nam bo sedaj še lažje, saj bomo hitreje med vami z najaktualnejšimi novicami, predvsem tistimi iz vam bližnjega okolja. 🔲

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ŽAN SERČIČ IN ANABEL – Rada 2. GIBONNI – Kiša (Z'naab) 3. IMANBEK & SEAN PAUL feat. SOFIA REYES – Dancing on Dangerous

V soboto, ko se je uradno začel celodnevni program Radia Velenje, je dežurna ekipa takole nazdravila, upamo pa, da bo kmalu čas tudi za večje druženje vseh sodelavcev.

Žan Serčič, ki se je Sloveniji prvič predstavil v šovu Slovenija ima talent, in pevka Anabel sta premierno predstavila skupni komad Rada, ki bi lahko postal poletna uspešnica. Zabavna pesem s poletnim in plesnim pridihom pa ni samo to. Lirično raziskuje globlji pomen današnjega časa in je refleksija trenutne situacije, tako dobesedno kot tudi v prenesenem pomenu.

GLASBENE novice V Tulsi bo leta 2022 vrata odprl Center Boba Dylana Center Boba Dylana v mestu Tulsa v ameriški zvezni državi Oklahoma bo po napovedih vrata odprl 10. maja 2022. V njem bo predstavljenih več kot 100.000 eksponatov, med njimi rokopisi, neizdani posnetki in fotografije iz Dylanovega arhiva. Med rokopisi bodo tudi zapisi nekaterih najbolj znanih glasbenikovih pesmi, predstavljeni bodo doslej neznani filmski posnetki ter redke in jav-

nosti še neznane fotografije. V Minnesoti rojeni Dylan je v svoji dolgi karieri z glasom, kitaro, klavirjem in ustno harmoniko raziskoval ameriško glasbeno tradicijo, od folka, bluesa in countryja do gospela, rock‘n‘rolla in rockabillyja, pa tudi irsko folk glasbo in jazz. Med drugim je znan po skladbah, kot so Like a Rolling Stone, Blowin‘ in the Wind, The Times They Are a-Changin‘ in Mr. Tambourine Man.

V dvorano slavnih rock‘n‘rolla sprejeti Jay-Z, Foo Fighters in Tina Turner Letos bodo v dvorano slavnih rock‘n‘rolla izmed 16 nominirancev sprejeli Tino Turner, Jay-Zja,

bo 28. maja izšel pri glasbeni založbi Def Jam Recordings, na njem pa bodo nove originalne pesmi. DMX je bil na rap sceni poznan predvsem v poznih 90. letih minulega stoletja in v začetku novega stoletja. Med njegovimi uspešnicami sta skladbi X Gon‘ Give It To Ya in Party Up. Znan je bil po nasilnih besedilih, ki so vključevala psovke, in v katerih se je soočal s svojimi notranjimi demoni. Foo Fighters, Carole King, The Go-Go‘s in Todda Rundgrena. Nove člane bodo sprejeli s tradicionalnim koncertom. Lansko leto je morala 35. izdaja, ko sta bila v dvorano med drugimi sprejeta pokojna raper Notorious BIG in pevka Whitney Houston, potekati virtualno. Letošnjo, 36. slovesnost, načrtujejo v Clevelandu v zvezni državi Ohio, kjer ima dvorana slavnih glavni sedež. Foo Fighters, Jay-Z in The Go-Go‘s so si nominacijo prislužili prvič. Za vpis so sicer lahko nominirani le glasbeniki, ki so studijski prvenec izdali pred najmanj 25 leti.

Na britih prevladovale ženske ustvarjalke, z albumom leta slavila Dua Lipa V londonski Areni O2 so minuli teden podelili britanske glasbene nagrade brit. Nagrado za album leta je za Future Nostalgia prejela Dua Lipa, ki je slavila tudi

Konec maja posmrtni album raperja DMX-a z naslovom Exodus

Producent Swizz Beatz je napovedal izid posmrtnega albuma raperja Earla Simmonsa, v svetu glasbe znanega kot DMX, ki je aprila umrl zaradi zastoja srca. Album Exodus

med solo izvajalkami. Raper J Hus je slavil med solo izvajalci. Večina glavnih nagrad na britih je šla letos v roke ženskim ustvarjalkam: Little Mix so prejele nagrado za najboljšo britansko skupino, Arlo Parks so razglasili za najbolj obetavno novo izvajalko, najboljša mednarodna skupina pa je postala ameriška sestrska zasedba HAIM. Taylor Swift je kot prva ženska prejela

nagrado za globalno ikono. Harry Styles je za Watermelon Sugar prejel nagrado za najboljši britanski singel, Billie Eilish nagrado za najboljšo mednarodno izvajalko, The Weeknd pa za najboljšega mednarodnega izvajalca.

Gibonni poleti z novim EP-jem Po petih letih premora hrvaški glasbenik Gibonni napoveduje nov EP. Minilo je namreč že pet let, odkar je Gibonni posnel album Familija z nepozabnim Oliverjem Dragojevićem. Pred enim letom se je zaprl v studio in začele so nastajati nove pesmi. Skupaj je nastalo pet novih skladb, ki bodo še to poletje izšle na EP-ju z naslovom U po ure, še prej pa nam je priljubljeni avtor in pevec postregel s singlom Kiša (Z’naab), ki spaja Dalmacijo in Afriko. Za videopodobo nove Gibonnijeve skladbe je zaslužen splitski režiser Vojan Kocerić. V videospotu so prikazani tudi ostali glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju – med njimi etiopski pevski zbor Moseb iz Adis Abebe, Etiopijec Haddis Alemayehu Haddinqote, člani Gibonnijevega benda Marko Ramljak, bobnar Branimir Gazdik in kitarist Nikša Bratoš, zbor župnije Sv. Petra iz Nkeyeme v Zambiji ter ostali.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Banovšek – Srečo prijateljem Krimski lisjaki – Hišica iz lesa Skupina Gadi – Ko mislim nate Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Skupina Jastrebi – Naj se pije Ansambel Opoj – Kje si očka moj Ansambel Stil – Le zaupaj mi Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje Vražji muzikanti – Naša kelnarca

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NIPKE Ljubljanski raper Boštjan Nipič - Nipke, ki je svoj istoimenski prvenec izdal leta 2015, je s pesmijo Kdaj bo hit najavil nov album Retro. Tega lahko pričakujemo jeseni, v novi skladbi pa je spregovoril o ustvarjalnih blokadah in pričakovanjih.

ANZHE Glasbenik Anzhe predstavlja novo skladbo in videospot za pesem Men si kul, s katero želi razvedriti svoje poslušalce. Kranjskogorčan pravi, da ga je leto 2020 naučilo, da moramo vsak dan zajemati s polno žlico, kar ga je spodbudilo k ustvarjanju novega glasbenega izdelka, nabitega s pozitivno energijo.

ŽANA Pevka Žana, ki smo jo lahko spremljali v drugi sezoni priljubljenega šova Znan obraz

ima svoj glas, je z glasbeno skupino Zodiac Band izdala novo pesem z naslovom Tvoja. Za pesem, ki nosi ljubezensko sporočilo, je besedilo in glasbo napisala sama.

LEONART Mariborska skupina Leonart je izdala še zadnji single z albuma Vrh sveta. Pesem Jezdim je po mnenju štajerskih rockerjev danes še bolj aktualna kot ob nastanku, izpostavlja pa pomen odmika od novic, družbenih omrežij in nepomembnih banalnosti.

NINO OŠLAK Nino je v začetku aprila izdal skladbo Ko si z mano, ki je kmalu po izidu postala uspešnica. Zdaj je skladbo posnel tudi v a cappella verziji, pri tem pa k sodelovanju povabil odlično vokalno zasedbo Baseless. Zaradi dobrega odziva razmišljajo tudi o snemanju videospota.

107,8 Mhz www.radiovelenje.com

2488,9 ur Mhz na107,8 danMhz

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏪

Župan Mislinje Bojan Borovnik in upokojeni veterinar Franci Blatnik sta se pogovarjala o divjih prašičih. »Ti povem, da je meso prava poslastica, le pripraviti ga moraš znati,« je razlagal Franci Borovniku. »Že, že,« je rekel Bojan, »ampak samo, če nima afriške prašičje kuge«. Pa sta obstala vsak s svojimi mislimi.

20. maja 2021

frkanje » Levo & desno «

Maska »Sem včeraj pozabila obleči modrc pod majico. Veš, pa saj je bilo kar hecno. Policaji me sploh niso vprašali, kje imam masko.«

Gremo na Hrvaško Hrvati zaradi naše majhnosti radi povedo, da je umor treh Slovencev že genocid. Sedaj pa z upanjem čakajo na tiste tri plus milijon Slovencev, da jim spet vsaj malo rešimo turistično sezono.

Mastodonta Kaj politika, kaj zapiranje premogovnika, nova mastodonta sta razveselila Velenjčane. Sedaj se imajo spet o čem pogovarjati.

Anticepilci

⏫

Kako spoznate anticepilce? Sedaj pridno nosijo maske, da se izognejo cepljenim. Škoda, da jih niso že prej.

»Nikamor tako hitro. Bodo že počakali«, je dejala vodja kabineta Saša Sevčnikar vidno nervoznemu županu MOV Petru Dermolu. »Nagelj mora biti pravilno pripet in pika.«

»Mene je sram«

⏩

Predsednik Olimpije Milan Mandarić je udaril po nogometaših Olimpije: »Ne vem, kako se počutite, a mene je sram.« Kako sram je lahko šele nekatere druge predsednike klubov.

Ana Berdnik, Jože Kovačič in Danilo Pokleka (od leve proti desni) zvesto spremljajo in sodelujejo na tradicionalnem ocenjevanju vin članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki. Tudi letos je bilo tako. Čvek jih je ujel v pričakovanju rezultatov ocenjevanja. Po njihovem pogledu sodeč razmišljajo: Bo zlata ali ne? Bom kletar(ka) leta ali ne? Prva želja se jim je uresničila, druga pa nobenemu. Je pa prestižen naslov presenetil članico društva, ki se ga niti v sanjah ni nadejala, ob znanih rezultatih pa tudi ne takoj dojela.

Poslanci Naše poslance večkrat slišimo, da imajo čisto vest. Pri mlajših je to najpogosteje slab spomin, pri starejših pa demenca.

ZANIMIVOSTI

Na Ravnah na Koroškem v četrtek okoli 370 metrov dolga orehova potica rekorderka Potem ko so se v preteklosti že izkazali s peko več deset metrov dolgega jabolčnega zavitka, so se na Ravnah na Koroškem lotili projekta peke orehove potice rekorderke v dolžini okoli 370 metrov, s katero se želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov.

O postavljanju rekorda so na Ravnah razmišljali že nekaj časa, nato pa se je Koroški medgeneracijski center v začetku aprila obrnil na Guinnessovo knjigo rekordov, kjer je dobil odobritev, da se lahko potegujejo za nov rekord v pripravi najdaljše potice na svetu. Iz Londona so jim določili osnovne sestavine, in sicer moko, jajca, sladkor, mleko, kvas in nadev, ob tem pa so Korošci zaprosili še za nekaj dodatnih sestavin in za nadev izbrali orehe in rum. Trenutni rekord za potico (angleško nut roll) je 350 metrov. Orehovo potico, s katero bodo Korošci kandidirali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov,

so pekli v sredo v več ustanovah in dveh gostilnah, največ potice pa so spekli v Koroškem domu starostnikov v Črnečah in v njegovi enoti v Slovenj Gradcu. Za potico rekorderko so med drugim skupno porabili 386 kilogramov moke, 43 kilogramov masla, 232 kilogramov orehov, 772 jajc, 348 litrov mleka in 33 litrov ruma. Za podiranje rekorda so morali izpolniti več zahtev, potico pa bodo danes, potem ko bo merjenje opravil posebej za to naročen geodet, razdelili med sodelujoče ustanove, za simbolični prispevek pa tudi med obiskovalce prireditve. Organizatorji so četrtkov dogodek, ki ga bodo med drugim spremljali nastopi najmlajših in več koroških glasbenikov, prijavili kot ulični dogodek.

Za novo Miss Universe okronana 26-letna Mehičanka Miami, 17. maja – Nova Miss Universe prihaja iz Mehike. V finalu v ameriškem mestu Hollywood v zvezni državi Florida so v nedeljo zvečer s tem nazivom okronali 26-letno Andreo

Meza. Prva spremljevalka je postala Miss Brazilije, Miss Peruja pa druga, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

74 držav. Zmagovalka v letu 2019 je bila Zozibini Tunzi iz Južne Afrike. Slovenija na tekmovanju ni imela svoje predstavnice.

V Gvatemali navdušuje posebna vulkanska pica V Gvatemali že vse od februarja bruha tamkajšnji vulkan Pacaya, zaradi česar so lokalni prebivalci in oblasti v stalni pripravljenosti. A vse ni samo slabo. Za 34-letnega domačina Davida Garcio je vroča lava, ki se steka po pobočju vulkana, postala zelo uspešna kuNa tekmovanju, ki je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa v letu 2020 prvič odpovedano, je sodelovala tudi predstavnica Mjanmara, ki je v svojem nastopu opozorila na nasilje, ki zaradi vojaškega udara poteka v državi. Dobila je tudi nagrado za najboljšo narodno nošo. Nosila je obleko v tradicionalnih vzorcih in napis »Molite za Mjanmar«. Na spletni strani tekmovanja so navedli, da bo Meza svoj naziv uporabila za boj proti nasilju na podlagi spola in boj za pravice žensk. »Nositi krono miss Universe je uresničitev mojih sanj. Upam, da lahko s svojim zavzemanjem za enakopravnost svet v prihodnjem letu izboljšam,« je ob zmagi dejala Meza. Tekmovanje za Miss Universe poteka vse od leta 1952. Na njemu so letos sodelovale lepotice iz

hinja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Garcia, sicer računovodja, je namreč začel streči vulkansko Pacaya pico, pečeno na tlečih vulkanskih kamnih, in z njo navdušil tako turiste kot domačine. Kot je povedal za AFP, ljudje množično prihajajo poskušat jed, pečeno na vulkanski vročini na skalnatem pobočju pod

vulkanskim kraterjem. Naporen vzpon gostom še dodatno vzpodbudi apetit in morda jih pica zato še bolj navduši. V svoji prav posebni kuhinji Garcia testo razprostre na poseben kovinski pekač, odporen na temperature do tisoč stopinj Celzija, nato pa ga premaže s paradižnikovo omako in obilno obloži s sirom in kosi salame ali drugega mesa. Oblečen od glave do peta v posebno zaščitno obleko in vojaške škornje testo nato odloži na lavo in po desetih minutah je pica pečena. Pacaya je sicer eden od treh aktivnih vulkanov v Gvatemali, nahaja pa se le 25 kilometrov od prestolnice. Garcia je pice v majhnih votlinah na pobočju vulkana začel peči že leta 2013, a z njimi sprva ni požel velikega navdušenja. Letos jih je nato začel peči neposredno na vroči, še tekoči lavi, in to mu je prineslo slavo.

Nebotičnik se je zamajal Eno najvišjih stavb na Kitajskem so v sredo, ko se je začela nevarno majati, evakuirali. Obiskovalci 300 metrov visokega nebotičnika v Shenzhenu, ki ima 75 nadstropij, so panično bežali na varno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

SEG Plaza je 300 metrov visok nebotičnik, v katerem ima sedež izdelovalec elektronskih naprav Shenzhen Electronics Group. Zgradili so ga leta 2000 v Shenzhenu, enem najbolj cvetočih kitajskih mest.

Nebotičnik se je okoli 13. ure brez očitnega razloga začel majati. Stavbo so evakuirali in zaprli dobro uro kasneje, so poročali lokalni mediji. Pristojni organi so sporočili, da so po pregledu raznih seizmoloških postaj v okolici ugotovili, da v mestu tisti dan ni bilo potresa. Lokalne oblasti so še sporočile, da so bili vsi ljudje varno evakuirani. Prav tako ni bilo vidnih razpok na tleh okoli stavbe in na zidovih. Zrušenje visokih stavb je na Kitajskem sicer precej pogost pojav, saj jih zaradi ohlapnih standardov in pospešene urbanizacije pogosto zgradijo v naglici.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 13

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

20. maja 2021

Zdravje • narava • ekologija

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje, www.lekarna-velenje.si

Spoštovani bralke in bralci! Pred vami je zanimiva pomladna priloga, v kateri bo lahko vsakdo našel nekaj zase. Pojmi zdravje, narava in ekologija so v veliki sinergiji. S pravilnim odnosom do narave, okolja in ekologije posredno skrbimo tudi za lastno zdravje. Da rek »Zdravje je naše največje bogastvo« resnično drži, se najbolj zavemo, kadar zbolimo. Zato je skrb za zdravje še kako pomembna. Skratka, nikar ne pozabimo, da lahko za lastno zdravje veliko storimo tudi sami!

Naše lekarne:

Center Velenje, Vodnikova 1 Cankarjeva Velenje, Cankarjeva 2/b Kersnikova Velenje, Kersnikova 2/d Trebuša Velenje, Celjska 40 Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 1 Šmartno bo Paki, Šmartno ob Paki 80

Ekologija in ekosistem V naravi se vsak droben trenutek življenje bohoti v raznolikih organizmih, ki se med seboj dopolnjujejo in povezujejo v nekakšne mreže. To se dogaja že milijone let. Vodni krog je primerek prave »dinozavrske« starosti, saj danes pijemo isto vodo, kot so jo pili in v kateri so se kopali že dinozavri. Ekologija je veda o tem, kako se živa in neživa bitja oz. organizmi v okolju povezujejo v med seboj enkraten in soodvisen sistem, imenovan ekosistem. Ekologi so torej znanstveniki, ki proučujejo odvisnosti in povezave v

naravi tako, da opazujejo, kaj se dogaja nad in pod zemeljsko površino, v vodi in nad vodno gladino ter v zraku. Eden takšnih mini ekosistemov, ki se imenuje habitat, se npr. nahaja v gozdu pod slehernim kamnom. Kadar ekologi preučujejo lastnosti širšega okolja, lahko govorimo o klimi. Posebej jih zanima, kako se na nekem širšem geografskem področju odvijajo procesi življenja v zraku, vodi in zemlji zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča človek. Ekologi skrbijo za to, da bi se procesi v naravi ohranili čim bližje naravnemu. Če v naravi opazimo majhen ekosistem, ničesar ne premikamo ali prestavljamo, saj je to postavila in zgradila narava. Beseda ekologija izhaja iz grščine in pomeni znanost o gospodinjstvu, kjer pa je kot gospodinjstvo mišljen naš planet.

Vse kar starostnik potrebuje za kakovostno življenje

AKTIVNO PREŽIVLJANJE ČASA STAROSTNIKOV! Program je zasnovan posebej za starejše od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje �zične in miselne zmožnosti ter socialne stike in na ta način dlje in kakovostneje smostojeno živijo v domačem okolju. Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta čim hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeležencu svetuje, zanj izdela načrt vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek.

Zakaj se udeležiti programa?

AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST Pridružite se nam vsi, ki se zavedate, da aktivna starost pomeni kakovostno starost. Informacije T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

Program pokriva vsa področja, ki so za starostnike najpomembnejša; �zične aktivnosti, ki izboljšajo gibljivost in počutje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo ali ohranjajo miselne in spominske funkcije ter druženje, s čimer se poveča krog družabnih stikov.  Aktivnosti omogočajo izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost ...).  Redna vadba starostniku omogoča, da lahko dlje in kakovostneje živi v domačem okolju. 

Topolšica 78 a, Topolšica T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

🔲 Jure Beričnik Vir: https://bit. ly/3y5OYyw

NOVA NEGOVALNA LINIJA ZA NEGO OBREMENJENE KOŽE

PREVENTIVNA NEGA S TREMI AK TIVNIMI SESTAVINAMI: Ojačevalec kožne pregrade: probiotični BIOTYLIS ®

Vlažilec: izvleček belaga čaja

Ojačevalec nege: čisto sezamovo olje

PROIZVODI GEHWOL SO DOBAVLJIVI V LEKARNAH, SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH IN PRI VAŠEM PEDIKERJU.

CELOTNO PONUDBO GEHWOL PROIZVODOV TER MNOGO ZANIMIVIH ČL ANKOV IN NA SVETOV NAJDETE NA SPLETNEM MESTU www.gehwol.si

Izvajanje tečajev na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje Poleg srednješolskih izobraževalnih programov izvajamo v okviru izobraževanja odraslih tudi tečaje, ki omogočajo pridobitev poklica, ter enodnevne delavnice s področja nege, kozmetike in dietne prehrane. Tečaj masaže obsega teoretični in praktični pouk klasične ročne masaže. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki se z masažo že ukvarjajo in želijo nadgraditi svoje znanje. V tečaju pedikure pridobijo udeleženci znanje estetske in medicinske pedikure. Naučijo se tretmajev za privlačen videz stopal in se usposobijo za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog ter za reševanje zahtevnejših težav. Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec.

Tečaji potekajo v šolskih sodobno opremljenih, specializiranih učilnicah. Pri izvajanju tečajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkušnjami, ki sledijo strokovnim smernicam in razvoju stroke. Po zaključenih tečajih lahko udeleženci pristopijo k preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki ga izvajamo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom, ter pridobijo javno veljavno listino - certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. S certifikatom pridobijo udeleženci tudi poklic. Na tečaje in delavnice se lahko prijavite s pomočjo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani šole, ali osebno. 🔲

mag. Jana Bervar

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 14

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi okoli 1600 prebivalcev Slovenije, vsak dan v povprečju štirje, veliko preveč pa jih za posledicami umre. S takojšnjim oživljanjem bi na letni ravni preprečili nekaj sto smrti.

SRČNI J ZASTO

Srčni zastoj in oživljanje – ne čakati, ampak ukrepati, takoj!

Z defibrilacijo, če se ta začne od tri do pet minut po nenadnem srčnem zastoju, se možnost preživetja obolelega poveča za 50 do 70 odstotkov. V Evropi zastoj srca vsako leto prizadene okoli 400.000 ljudi. V državah, kjer so prebivalci bolj ozaveščeni, kar 70 odstotkov očividcev začne s takojšnjim oživljanjem, ki vključuje tudi uporabo avtomatskega defibrilatorja, medtem ko je pri nas ta delež le 30-odstoten. Kako to, da vsako

leto zaradi posledic nenadnega srčnega zastoja umre več sto Slovencev, ki bi jim takojšnji začetek oživljanja omogočil ne le preživetje, ampak še dolgo in kakovostno življenje?

Navodila za oživljanje

Vse prepogosto pride do »kratkega stika« pri reševanju življenj z oživljanjem – pa ne zaradi zadržkov ali predsodkov, ampak predvsem zaradi strahu in neznanja. Slovenija se pri reševanju življenj s pomočjo oživljanja uvršča v spodnjo tretjino evropskih držav. Pri nas je strah na tem področju bistveno močnejši od znanja – kot že rečeno, z oživljanjem prične le 30 odstotkov očividcev.

20. maja 2021

Vsako leto bi lahko rešili več sto življenj

Pri odraslih osebah je v prvih minutah po srčnem zastoju v krvi in pljučih še vedno kisik, zato bi s takojšnjim ukrepanjem vsako leto lahko rešili življenje več sto ljudem. S takojšnjo masažo srca pomagamo, da srce doseže vsaj 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili – posledice pa bi bile nepopravljive.

Ritmično pritiskanje na prsni koš in AED

Človek, ki mu je zastalo srce, se zgrudi, ne diha, je neodziven, lahko ima krče ali hlasta za zrakom. Če očividec ni povsem prepričan, ali je oseba, ki potrebuje pomoč, doživela srčni zastoj, naj nemudoma pokliče telefonsko številko 112 – oglasil se bo dispečer, ki bo takoj prepoznal resnost situacije in povedal,

ali je oživljanje potrebno ali ne. V skladu z najnovejšimi strokovnimi smernicami zdaj pri oživljanju ni več potrebno tako imenovano dihanje usta na usta, zadostuje že ritmično pritiskanje na prsni koš pet do šest centimetrov globoko – v tem času pa lahko drugi očividec prinese najbližji avtomatski defibrilator (AED), ki omogoča najučinkovitejše ukrepanje.

Ljudje pripravljeni oživljati, vendar jih je strah

Uporaba avtomatskega defibrilatorja ni nekaj zapletenega in bojazen, da bi z električnim sunkom povzročili dodatno, nepopravljivo škodo, je povsem odveč. Strah je glavni vzrok za »zamrznitev« očividca v takšni stresni situaciji. Vsako minuto, v kateri očividec okleva z začetkom oživljanja, se verjetnost, da bo človek s srčnim zastojem preživel, zmanjša za deset odstotkov. Kar 70 odstotkov

srčnih zastojev se pripeti v domačem okolju, 55 odstotkov pred pričami, ki bi lahko ukrepale, a velikokrat zaradi šoka in stresa ne morejo narediti nič drugega kot poklicati na pomoč. Število preživelih po srčnem zastoju je prav po zaslugi takojšnjega začetka oživljanja kar do štirikrat večje kot v primeru, če si opazovalec ne upa ukrepati in raje počaka na strokovno pomoč. Verjetnost, da nam bo človeka z zastojem srca uspelo oživiti, je zelo velika, če naredimo tri ključne stvari: takoj pokličemo na telefonsko številko 112; takoj začnemo stiskati prsni koš; oseba, ki je v bližini, nemudoma prinese najbližji avtomatski zunanji defibrilator, saj ta omogoča bistveno učinkovitejše ukrepanje. 🔲 Pripravil: Jure Beričnik Vir: https://bit.ly/33IVuNu

Certifikati Inštituta KON-CERT Maribor kot dodana vrednost vaših proizvodov Inštitut za kontrolo in certifikacijo – Inštitut KON-CERT Maribor – je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi večletnimi izkušnjami. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji, z več kot 3.500 strankami, delujemo na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja. Ob certificiranju ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil opravljamo še nadzore biološko-dinamičnega kmetovanja, zaščitenih kmetijskih pridelkov

in živil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P. in v zadnjem obdobju certificiranja aktualne sheme Izbrana kakovost. Dejavnost nadzora pa smo razširili še na neživilske sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil, in na shemo VEGAN, za katero je pri strankah

vedno več zanimanja. S pomočjo certifikatov, ki jih Inštitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev oz. predelovalcev. 🔲

Inštitut KON-CERT Maribor, Robert ROJKO, direktor

Center ponovne uporabe Velenje spodbuja k oddaji še delujočih aparatov

#ŠE SEM UPORABEN!

Svojega še delujočega aparata, ki ga ne želite več uporabljati, ne odvrzite v smeti. Raje ga prinesite v kotiček za ponovno uporabo, kjer ga bomo pregledali in pripravili za novega lastnika. S TEM BOSTE: Zmanjšali količino e-odpadkov. Zmanjšali svoj ogljični odtis. Varovali boste naravo. Socialno šibkejši bodo uporabljali vaš aparat. Spodbujali zelena delovna mesta. Varovali svoje zdravje in zdravje vseh otrok.

WWW.ZEOS.SI

PARTNERJI PROJEKTA

LOKACIJA NAJBLIŽJEGA KOTIČKA Center ponovne uporabe Velenje Šaleška cesta 2D, 3320 Velenje

WWW.KROZNO.ZEOS.SI

LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE

SPODBUJAMO E-KROŽNO

V sklopu petletnega projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben je nosilka projekta, družba ZEOS, d.o.o., skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o., ter lokalnim partnerjem Center ponovne uporabe Velenje pričela z ozaveščanjem lokalnega prebivalstva o pomembnosti podaljševanja življenjske dobe aparatom, ki še delujejo, pa jih njihovi lastniki več ne potrebujejo. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. Še delujoče aparate se največkrat odvrže zato, ker si lastniki zaželijo novejših, bolj trendovskih. Police trgovin z električnimi in elektronskimi napravami se nenehno polnijo z novimi izdelki, zato njihove starejše različice postajajo najhitreje rastoča vrsta odpadkov. Ker za njihovo proizvodnjo uporabljamo dragocene naravne vire in ker so sestavljene tudi iz strupenih snovi, z njimi močno bremenimo okolje in zdravje. Organizatorji projekta ugotavljajo, da se med e-odpadki nahaja še 1–2 % delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. V sklopu tekočega projekta vzpostavljajo proces priprave za ponovno uporabo za zbrane še delujoče aparate in s tem podaljšujejo dobo njihove uporabe ter tako ohranjajo naravne vire in okolje. Proces je del nove slovenske okoljevarstvene zakonodaje, ki drži korak z evropsko okoljsko politiko. Po državi vzpostavljajo kotičke za ponovno uporabo, kamor lahko posamezniki brezplačno oddajo svoje še delujoče aparate. V Centru ponovne uporabe Velenje takšne aparate že zbirajo, a ti ne prednjačijo. V centru, ki je začel delovati konec leta 2012, letno prodajo preko 30 ton stvari za dom in gospodinjstvo, športno in otroško opremo. Med njimi svoj prostor za novo življenje najde tudi dobrih 300 aparatov na leto.

Organizatorji ozaveščevalne akcije želijo spodbuditi lokalno prebivalstvo k večji oddaji in nakupu takšnih aparatov, zato pozivajo vse, ki imajo doma še delujoče aparate, kot so šivalni stroj, likalnik, ura (ročna in stenska), tehnica, multipraktik ali mixer, grelnik vode, blender za smoothie, kuhinjska in osebna tehtnica, salamoreznica, manjši gospodinjski pripomočki (ožemalniki, sekljalniki, sokovniki, palični mešalnik, …), sušilnik sadja, namizni žar, mikrovalovka, aparat za pripravo jogurta/sladoleda/vakumiranje, opekač, kavni aparat (manjši gospodinjski), sesalec, sušilec za lase, žepni in namizni kalkulator, radijski sprejemnik, stolp, gramofon, glasbila, VHS predvajalnik, DVD predvajalnik, zvočniki, TV sprejemniki - ploski zaslon, lestenci, stenske in stropne luči, namizne luči ipd., da jih prinesejo na lokacijo centra v njihovem delovnem času od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 in v soboto od 8.00 do 12.00. Vse pozivajo, naj še delujočih aparatov, ki jih ne želijo več uporabljati, ne odvržejo v smeti, ampak jih raje prinesejo v center. Tam jih bodo pregledali in pripravili za novega lastnika. Aparati naj bodo varni za uporabo, delujoči in nepoškodovani, očiščeni in tehnološko nezastareli. Če teh zahtev ne izpolnjujejo, jih je potrebno oddati na zbirni center ali v enega izmed uličnih zbiralnikov za e-odpadke. Vabljeni torej vsi občanke in občani, da obiščete Center ponovne uporabe Velenje, oddate svoj še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujete, in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. S tem mu boste podarili novo življenje. Lahko pa si pridete pogledat, če vam kakšen aparat, ki se že nahaja tam, ustreza, in ga odpeljete domov. Organizatorji projekta in njegovi partnerji želijo zmanjšati količino odpadkov, ustvarjati zelena delovna mesta in odpadek uporabiti kot surovino 🔲 prihodnosti.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

20. maja 2021

Na kolo za zdravo telo! Ali še bolje – na Ponyja Navade se spreminjajo in marsikdo se bo v letošnjem letu podal na kolo bistveno večkrat kot pretekla leta. K sreči, bi lahko rekli, saj se s tem naredi veliko dobrega zase in za svojo okolico.

Kolesarjenje izboljšuje kakovost življenja in nas ohranja v dobri psihofizični kondiciji

Z rednim kolesarjenjem pozitivno vplivamo na povečanje spomina in koncentracije, otroci in mladostniki pa bodo predvsem povečali sposobnost učenja. Vožnja s kolesom ima tudi pozitivne okoljske učinke, saj kolesarjenje ne onesnažuje zraka, pa tudi onesnaževanja s hrupom ni. No, razen takrat, ko je potrebno z zvonjenjem opozoriti mimoidoče pešce, ki med hojo prepogosto gledajo v ekran svojega mobilnega telefona.

Pravilna izbira kolesa je izjemno pomemben faktor pri zdravem kolesarjenju

Kaj pa kolo? Tudi to je pomembno pri zdravem kolesarjenju. Nepravilna izbira kolesa nam lahko naredi več škode kot koristi. Nastavljivost višine sedeža, enostaven sestop s kolesa in prilagodljivost krmila so zelo pomembni dejavniki pri odločitvi za nakup pravega kolesa. Prav te lastnosti so postavili v ospredje oblikovalci novega Ponyja, ki so pred leti obudili legendarno Rogovo kolo.

dela križa, prav tako pa pri vožnji ne trpijo zapestja in roke. Vožnja s Ponyjem omogoča vzravnano držo ter pravilno in sproščeno lego ramen, posledično pa so sproščena tudi zapestja. Anatomsko oblikovani ročaji krmila nam omogočajo lahkoten in zanesljiv oprijem. Namestitev krmila je enostavna in je prilagodljiva tako po višini kot tudi po oddaljenosti od sedeža. Kvaliteten sedež omogoča udobno vožnjo, nizek sestop pa poskrbi, da se boste na Ponyja usedli brez nepotrebnega (pre)visokega dvigovanja nog. Pony je v osnovi mestno kolo, lahko pa ga brez skrbi zapeljete tudi na neasfaltirane poti.

Pony je kolo, ki je zaradi manjših 20 colskih koles zelo okretno, prestave na večini modelov pa omogočajo lahkotno vožnjo

Da bo kolo vozno še dolga leta, poskrbijo skrbno izbrane komponente svetovno znanih proizvajalcev. Zaradi aluminijastega okvirja je Pony nadpovprečno lahko kolo, ena izmed glavnih prednosti pa je njegova zložljivost. Zloženo kolo zavzema malo prostora in ga brez težav spravite v dvigalo, shranite na svojem balkonu ali pa ga preprosto pospravite v prtljažnik avtomobila. Poletje je pred vrati, neskončne možnosti za izlete s 🔲 Ponyjem pa prav tako.

V novem Ponyju so združeni tradicija in moderni dodatki, ki naredijo kolesarjenje še večji užitek

Pony kolo je primerno za vso družino, za vse generacije. Obožujejo ga otroci, mladostniki, odrasli in starejši. Videz Ponyja je nekaj posebnega, zato so njegovi oboževalci in pripadniki vseh starosti. Lahko bi rekli, da je prav Pony še posebno primeren za starejše ljudi. Pokončno sedenje na Pony kolesu ne obremenjuje hrbtenice in pre-

Fels bike Shop | Hribernikova ulica 2 | Mozirje| www.fels.si | 069 944 950

NOVO – KOLESARSKI CENTER MOZIRJE (v prostorih nekdanje prodajalne Borovo)

Fels bike Shop Hribernikova ulica 2 3330 Mozirje T 069 944 950

Kvaliteten in hiter servis koles Prodaja koles blagovne znamke Cube, Merida, Bianchi, Giant, Oprema za kolesarjenje Komponente za kolesa in e-kolesa.

www.fels.si

Naj bo kolesarjenje varno Servis kolesa opravite pred sezono. Če kolo ni primerno vzdrževano, je kolesarjenje lahko nevarno. S tega vidika je zagotovo pomembno, da je naše kolo, s katerim bomo v sezoni nabirali kolesarske kilometre, brezhibno vzdrževano in servisno pregledano. Zato ga je treba pred sezono vsaj enkrat ustrezno pripraviti za kolesarjenje in ga peljati na redni servis, kjer pregledajo vse, kar je potrebno, da bomo na kolesu varni. S tem kolesu podaljšamo življenjsko dobo in si zagotovimo varno vožnjo. Pri vsakem servisu se na kolesu preveri kar nekaj pomembnih parametrov. Poseben poudarek je namenjen brezhibnemu delovanju zavor,

te pravilno nastavijo, obrabljene pa zamenjajo. Zelo pomembna je tudi nastavitev menjalnikov, oljenje pogonskega sklopa in pregled pravilne napetosti verige. Pri vsakem servisnem pregledu se vedno preveri pravilno delovanje celotnega kolesa. Vse to je še posebno pomembno pri otroških in električnih kolesih. Je pa zagotovo pomembno, da kolo tudi sprotno vzdržujemo sami. Z rednim čiščenjem bomo poskrbeli za daljšo življenjsko dobo kolesa. Okvir kolesa čistimo z mehko krpo in milnico, odsvetuje se pranje s curkom vode. Nikoli pa za čiščenje kolesa ne uporabljajte WD-40. Poseben poudarek naj bo namenjen rednemu preverjanju tlaka v

pnevmatikah, priporočeno na 14 dni. Poudarek naj bo tudi na oljenju verige nekje na 100–200 km, ki jo vzdržujemo s posebnimi »spreji« za verige koles, nikoli pa za to ne uporabljamo strojnega olja. Na redno vzdrževanje in servisiranje morajo biti še posebej pozorni lastniki električnih koles. Vse to vam nudijo v kolesarskem centru v Mozirju 🔲 (zraven lekarne).

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 16

REKREACIJA, ŠPORT

20. maja 2021

Kako je v najbolj igrivih kotičkih mesta? Glede na to, da družine v času kovida več časa preživijo na prostem in obiskujejo mestna otroška igrišča, smo se pozanimali, v kakšnem stanju so Tina Felicijan

V Mestni občini Velenje je poleg centralnega otroškega igrišča, ki je zaradi svoje zasnove prepoznavno v širšem prostoru, še 12 otroških igrišč. Na uradu za komunalne dejavnosti jim posvečajo veliko pozornosti, pravi vodja Anton Brodnik, na prvem mestu pa je varnost. »Tedensko kontroliramo stanje igrišč in vodimo dnevnike. Na centralnem otroškem igrišču, kjer je 31 igral in 9 fitnes naprav, pa je dnevno prisoten varnostnik, kontrolor, ki opozarja obiskovalce na neprimerno uporabo igral ter skrbi za vzdrževanje reda in čistoče, tako da je to igrišče vzorno negovano.« Za redno vzdrževanje centralnega otroškega igrišča, kar je zaupano koncesionarju, letno porabijo okrog 7 tisoč evrov. Za investicije v ostala otroška igrišča vsako leto rezervirajo še okrog 30 tisoč evrov. Letos načrtujejo nakup novih igral – na več igriščih bodo postavili še nekaj otroških gugalnic, kakšno leseno igralo in morda peskovnik – in popravilo tartana na igrišču na Kardeljevi ploščadi. »Eno večjih igrišč, tematsko vezano na premogovništvo, je v Sončnem parku. To igrišče se je zelo prijelo, veliko število otrok ga obiskuje, zato ga bomo letos razširili. Zaznavamo namreč pomanjkanje igral predvsem za otroke do 5. leta starosti, tako da ga bomo dopolnili z gugalnicami in to-

nost občanov. Napad na kulturni dom je sprožil val ogorčenja. Kaj pa igrišča – tudi trpijo posledice nočnih pohodov nepridipravov? »Tudi na igriščih se je pojavilo precej vandalizma. Ne le na otroških, tudi na šolskih in športnih. Tarča so predvsem športni rekviziti in javna oprema v središču mesta. Nekateri očitno tako sproščajo negativno energijo. Naši nadzorniki in medobčinska inšpekcija imajo ogromno dela. Posledice vandalizma tudi prijavljamo policiji,

❱

ki išče neznane storilce. Nekaj so jih dobili tudi zaradi kamer, predvsem v središču mesta. Ugotavljamo, da bo mesto počasi potrebovalo mrežo video nadzora. Vsaj na teh kritičnih točkah. Tako bomo vandalizem poskusili preprečiti in poskrbeti, da bodo tisti, ki ga povzročajo, plačali za škodo,« napoveduje sogovornik in dodaja, da občinska uprava že vlaga napore v ta poseg, ki je sicer podvržen zahtevnim predpisom. 🔲

Bolj kot ograjevanju so naklonjeni video nadzoru. Zgolj z varnostno in redarsko službo namreč ne morejo preprečiti vsega vandalizma in drugega neprimernega ravnanja.

bogani,« napoveduje Brodnik in dodaja, da pri investicijah sledijo trendom in smernicam na področju sodobnih igral, ki imajo ob primernem vzdrževanju precej dolgo življenjsko dobo.

❱

Na 13 otroških igriščih v Mestni občini Velenje je 92 igral in 16 fitnes naprav.

Pobud ne manjka

Pri vzdrževanju in dopolnjevanju površin za otroke in družine občina dobro sodeluje tudi z gospodarstvom, ocenjuje sogovornik. »Podjetje Skaza se je ponudilo, da bi ob novih stanovanjskih objektih v Šaleku postavili novo otroško igrišče, česar smo se razveselili. S Premogovnikom Velenje pa se pogovarjamo, da bi občina letos prevzela otroško igrišče pri restavraciji Jezero, ki je pod njihovim okriljem. Slu-

žnost bi radi pridobili, da lahko igrišče obnovimo in dopolnimo z novimi igrali. V okviru evropskega projekta Wonder namreč lahko pridobimo okrog 50 tisoč evrov. Z obnovo igrišča bi doAnton Brodnik: »Precej energije vlagamo v skrb za urejenost otroških igrišč za naše malčke.« polnili ponudbo prireditvenega prostora, ki je novost ne le za Velenjčane, temveč za celoten slovenski prostor,« je predstavil načrte in dodal, da je najnovejše otroško igrišče v Velenju prav pod prireditvenim odrom. Tudi slednje so družine takoj sprejele. Pobude za urejanje otroških igrišč prihajajo tudi iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Na Gorici so predlagali postavitev dodatnih igral, večkrat pa dobijo pobudo za ograditev igrišč. Najbrž predvsem zato, da se poveča varnost, pa tudi zato, da se sta-

rejši otroci, ki ne uporabljajo več igral, igrajo pa nogomet ali druge športne igre, ne bi toliko zadrževali na igriščih, namenjenih najmlajšim. Vendar vsaki ideji za ograjevanje na občini niso naklonjeni. »Mesto je urbanistično tako zasnovano, da omogoča prost pristop do teh površin. Tudi parki, denimo, niso ograjeni, da so dostopni kadarkoli. Poskušamo pa meščane navajati na red in čistočo,« pove v kontekstu, da marsikateri lastniki psov ne pobirajo pasjih iztrebkov in pse vodijo tudi na otroška igrišča. Tako so s tablami prepovedali vstop psom na območje površin, namenjenih otrokom, na drugih zelenih površinah pa so postavili tudi table z opozorili, naj lastniki za psi pospravijo.

Vandali so tudi na igriščih

V zadnjem času lahko v policijskem poročilu večkrat zasledimo vandalizem. Porast namernega uničevanja v javnem prostoru je obravnaval tudi Sosvet za var-

Namizni tenis Na osnovi 15. in 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Rdeča dvorana Športno rekreacijski zavod« in sklepa sveta zavoda

Objavljamo javni razpis za delovno mesto

DIREKTORJA Rdeča dvorana ŠRZ Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: • • • • • •

srednja, višja ali visoka izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri, delovne izkušnje: s srednjo izobrazbo najmanj 15 let, z višjo izobrazbo najmanj 10 let in visoko izobrazbo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, vodstvene in organizacijske sposobnosti in izkušnje, znanje slovenskega jezika, znanje enega svetovnega jezika, poznavanje športa in rekreacije.

Kandidat mora predložiti strateški načrt zavoda za mandatno obdobje, program dela, življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidat bo imenovan za obdobje 5 let s polnim delovnim časom. Pisne prijave pošljite s priporočeno pošto na naslov: Rdeča dvorana ŠRZ, Šaleška cesta 3, 3320 Velenje, najkasneje 8 dni po objavi razpisa s pripisom: »Prijava na razpis«. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izbiri.

Poraz in zmaga v gosteh Rakek, Kočevje – V soboto, 15. maja, se je nadaljevalo prvenstvo v 2. namiznoteniški ligi za člane.

Balinanje Upokojenci odigrali drugi krog Prejšnji torek je bilo na igrišču Premogovnika zanimivo srečanje, ko so domačini gostili ekipo KU Gorenje. Igralci BŠD Premogovnika so se letos precej okrepili, zato ni bilo presenetljivo, da se je tekma prevešala zdaj na eno zdaj na drugo stran. Kljub temu so bili boljši domačini, gostje pa so v igri v krog vsaj malo omilili poraz. Končni rezultat je tako bil 7 : 3 za domače, ki so dobili tudi punt razliko 43 : 31. Naslednje srečanje je bilo v Šoštanju. Tu so gostili ekipo BK Žalec. Gostje so imeli na igrišču precej težav, zato rezultat 8 : 2 ni bil presenečenje. Tudi punt

Rekli so ❱

»Doma smo na podeželju in sploh v tem času nismo pogosto prihajali v mesto. Tako smo prvič na tem igrišču. Igral je dovolj, otrokom je všeč – bomo še prišli.« Alenka Rednak, Paški Kozjak. »Manjka sence, da bi se lahko usedli, medtem ko se otroci igrajo. Tudi igrala so na soncu. Sicer je urejeno in prijetno. Pogosto ga obiskujemo.« Radmila Krizmanić »Veliko se zadržujemo na igriščih, običajno pa obiskujemo centralno. Sicer je v Veleju precej možnosti za sprehajanje in igro na zelenih površinah. Igrišča so dobro opremljena, ničesar ne pogrešamo.« Jerica Pintar

Igralci NTK Tempa so odigrali dve prvenstveni tekmi na gostovanju na Rakeku in v Kočevju. Najprej so odigrali tekmo na Rakeku in domače igralce premagali s 5 : 1 (po dve tekmi sta dobila Tadej Vodušek in Miha Kljajič, eno pa Patrik Videc), nato pa so gostovali še v Kočevju, kjer jih je

domača ekipa Melamin premagala s 5 : 2 (po eno zmago sta dosegla Tadej Vodušek in Miha Kljajič). S šestimi osvojenimi točkami so Velenjčani na prvenstveni razpredelnici na četrtem mestu.

razlika 45 : 32 je bila v korist domače ekipe. Zanimivo je bilo tudi na Polzeli, kjer so prejšnje kolo gostili zelo uspešno ekipo DU Velenje. A domačini so se odlično pripravili ter zaigrali na vso moč, tako da jim gostje niso mogli odvzeti niti točke. Na koncu je bilo kar 10 : 0, pa tudi punt razlika za domačo ekipo 54 : 26 je bila velika. Lestvica prve lige: 1. BK Balinc Polzela 4 točke 2. KU Gorenje 2, 3. BŠDU Premogovnik 2. 4. DU Šoštanj 2 točki, 5. DU Velenje 2 točki, 6. BK Žalec 0 točk. Tudi v drugi ligi je bila prva tekma že v torek v Slovenskih Konjicah, kjer je tamkajšnja ekipa BS Vrbno iz Vrbice pripravila srečanje proti gostom iz PDU Gorice. Domačini so bili tokrat precej boljši nasprotnik

in so goste premagali z 8 : 0. Pa tudi punt razlika 42 : 19 je bila za domače. Naslednja tekma je bila na Dobrni, kjer je gostovala BK Topolšica. Tukaj pa je bilo celo tekmo zelo napeto, kar je potrdil tudi rezultat 4 : 4, pa tudi punt razlika za domače 30 : 29 je bila minimalna. Še ena tekma je bila – v Vinski Gori so gostili ekipo BK Celeia Celje. To srečanje je bilo prav tako zelo razburljivo. Na koncu so domačini s kančkom sreče več iztržili neodločen rezultat 4 : 4. Tudi punt razlika je bila tesna – 21 : 33 v korist gostov. Lestvica druge lige: 1. DU Vinska Gora 3 točke, 2. BK Celeia Celje 3, 3. BS Vrbno Vrbica 2, 4. BK Topolšica 2, 5. DU Dobrna 1, 6. PDU Gorica 1.

🔲

Dak

🔲

T. F.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 17

Korak za korakom proti četrtemu naslovu

Radomlje v prvi ligi, Rudarju prva zmaga, Šmarčanom derbi

Rokometaši Gorenja so še drugič to pomlad nadigrali aktualne prvake, za njimi še Koprčane, včeraj pa gostovali v Mariboru

Včeraj predzadnji, v soboto zadnji krog zaradi koronavirusa skrajšanega drugega najmočnejšega slovenskega nogometnega prvenstva Konec prejšnjega tedna so v 2. ligi odigrali tekme 20. kroga. V ligi za obstanek je bil derbi kroga v Šmartnem ob Paki, kjer so do tega kroga pri zadnjih domačinih gostovali predzadnji nogometaši Brd. Varovanci trenerja Igorja Fenka so z golom Luka Danijela in dvema Roberta Čakša zmagali s 3 : 0 in Brice zamenjali na predzadnjem mestu. Po tej zmagi so za štirinajstim Primorjem, ki je doma igralo 0 : 0 z Dravo, zaostajali za točko, za trinajstimi Ptujčani pa za dve. Šmarski nogometaši so v včerajšnjem predzadnjem, 21. krogu, iskali nove odrešilne točke v gosteh proti Fužinarju, v sobotnem zadnjem pa bodo gostili Ptujčane. Povsem brezskrbna sta oziroma bosta zadnja kroga za nogometaše Radomelj, ki so v 20. krogu z zmago z 2 : 0 nad Brežicami potrdili prvo mesto in vrnitev v elitno nogometno druščino. Po tem krogu je bila najbliže drugemu mestu in s tem kvalifikacijam za popolnitev prve lige Krka, ki je bila v gosteh s 4 : 3 boljša od Doba. Za Radomljani je zaostajala za osem točk, od tretje Nafte in četrtih Brežic pa je imela štiri točke več. Včeraj je gostila prav nove prvake, v zadnjem krogu pa bo gostovala v Kranju. Novomeščani ne glede na izid včerajšnjega

dvoboja (tudi ob morebitnem porazu) z novimi prvoligaši še vedno držijo drugo mesto. V zadnjem krogu pa morajo v Kranj. Velenjčani so se v prestižnem 20. krogu veselili zmage proti

Biljam. Tekma je bila zelo zanimiva, z veliko priložnosti na obeh straneh. V domačih vrstah je zlasti izstopal Adam Vošnjak (posojeni igralec Kopra), ki je dosegel prvi gol in začel akcijo, po kateri jim je Mateo Panadić zagotovil vse tri točke. Nadvse zaslužen, da so se Biljenci vrnili domov poraženi, je bil s sijajnimi obrambami tudi od Olimpije

posojeni mladi vratar Kristijan Sekulić. To je bil Rudarjev prvi komplet treh točk po 13. krogu, v katerem so premagali Primorje, in sploh prvi, odkar so po

petnajstem krogu klube razdelili na ligo za prvaka in ligo za obstanek. Včeraj so gostovali v Dobu, v zadnjem krogu v soboto pa bodo gostili Lendavčane. Začetek vseh tekem zadnjega kroga bo ob 17. uri. 🔲

vos

TAKO so igrali Liga NLB, 23. krog (zaostala tekma)

Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laško 30 : 22 (19 : 10) Gorenje: Panjtar (16 obramb), Taletović (0 obramb), Haseljić 3, Tajnik 7, Pajt 4 (3), Velič, Starc, Miklavčič 3, Drobež, Komar, Sokolič 1, Verdinek 2, Grmšek 1, Slatinek-Jovičić 4, M. Kavčič 4, Ravnikar 1; trener: Zoran Jovičić. Celje: Ivić, Vujović 1 (10 obramb); Cvetko 2, Mazej 1, Dragašević, Razgor, Marguč 2 (1), Grošelj 2, Poteko 2, Janc 4, Kodrin, Horžen 2, Kljun, Mlakar 3, Novak 3 (3), Načinović; trener: Luka Žvižej. Sedemmetrovke: Velenje 3 (3), Celje 4 (4); izključitve: Velenje 8 minut, Celje 8. Vrstni red: 1. Trebnje 23 tekem - 39 točk, 2. Celje 23 - 38 točk, 3. Velenje 21 - 37, 4. Koper 23 - 27, 5. Jeruzalem-Ormož 23 - 26, 6. Slovenj Gradec 2011 23 - 25, 7. Riko Ribnica 23 - 23, 8. Š. Loka 23 - 22, 9. Maribor 21 - 18, 10. Slovan 23 - 16, 11. Dobova 22 - 14, 12. Izola 22 - 10,13. Ljubljana 22 - 10, 14. Krka 22 - 9.

Liga NLB, 24. krog:

Koper – Gorenje Velenje 29 : 31 (12 : 15)

Gorenje: Panjtar (12 obramb), Taletović (1 obramba), Haseljić 3, Tajnik 4 (2 : 2), Pajt 2 (3 : 2), Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež, Komar, Sokolič 8 (5 : 4), Verdinek 5, Grmšek 3, E. Slatinek-Jovičić 4, M. Kavčič 1, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Koper 7 (5), Gorenje 10 (8); izključitve: Koper 4 minute, Gorenje 12;. Rdeči karton: Marić (59.) Drugi rezultati: Jeruzalem Ormož – LL Grosist Slovan 29 : 27 (15 : 16), Celje Pivovarna Laško - Izola 35 : 18 (17 : 5), Krka - Maribor Branik 21 : 24 (8 : 9), Riko Ribnica - Ljubljana 30 : 32 (13 : 16), Dobova

ŠPORT

20. maja 2021

- Urbanscape Loka 24 : 23 (13 : 10), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 33 : 20 (17 : 12). Vrstni red po 24. krogu: 1. Trebnje 24 tekem - 41 točk, 2. Celje 24 - 40, 3. Velenje 22 - 39, 4. Jeruzalem-Ormož 24 - 28, 5. Koper 24 - 27, 6. Slovenj Gradec 2011 24 - 25, 7. Ribnica 24 - 23, 8. Loka 24 - 22, 9. Maribor 22 - 20, 10. Slovan 24 – 16, 11. Dobova 23 - 16, 12. Ljubljana 23 - 12, 13. Izola 23 10, 14. Krka 23 – 9.

gorje 4 - 23 (19), 3. Izola 4 - 15 (13), 4. Velenje 4 - 12 (10).

2.SNL, 20. krog, liga za prvaka

Rudar Velenje – Vitanest Bilje 2 : 1 (1 : 1).

Rezultati: Krka – Krim Mercator 19 : 35 (10 : 15), Mlinotest Ajdovščina – Žalec 26 : 25 (13 : 11); Rezultati od 5. do 8. mesta: Izola – Z'dežele 27 : 32 (16 : 14), Zagorje – Velenje 28 : 29 (11 : 15).

Strelci: 1 : 0 Vošnjak (5.), 1 : 1 Šturm (21.), 2 : 1 Panadić (64.); rdeči karton: Barič (54., 81.-2. rumeni). Rudar: Sekulić, Jovan, Barič, Tubić (od 91. Martinovič), Adam Vošnjak, Jovicic (od 46. Panadić), Črnčič, Koprivnik, Žurga (od 83. Turinek), Hočevar, Šošterič (od 46. Kašnik); trener: Almir Sulejmanović. Drugi Rezultati: Kalcer Radomlje – Brežice Terme Čatež 2 : 0 (2 : 0), Triglav - Nafta 1903 0 : 1 (0 : 0), Roltek Dob – Krka 3 : 4 (0 : 3).

Šola rokometa Zagorje – Velenje 28 : 29 (11 : 15)

Liga za obstanek:

Prva A DRL članice, 3. k. Končnica od 1. do 4. mesta

Velenje: Simič, Hadžič, Smonkar 1, Tomič 4, Ferenc 10 (7 : 7), Žekič 1, Priteržnik, Rotovnik, Franc, Tabakovič 3, Borišek 4 (1), Paradiž, Brglez, Pikl 6; trenerka: Snežana Rodić. 4. krog, končnica od 1. do 4. mesta: Rezultati: Žalec – Krim 26 : 39, Krka – Mlinotest 30 : 32. Vrstni red: 1. Krim 4 - 48 (40), 2. Ajdovščina 4 - 41 (35), 3. Krka 4 - 32 (30), 4. Žalec 4 - 26 (26); Rezultati od 5. do 8. mesta: Velenje – Z’dežele 22 : 28 (11 : 12), Izola – Zagorje 25 : 29 (14 : 17)

Velenje – Z’dežele 22 : 28 (11 : 12)

Velenje: Simić (6 obramb), Hadžić (1 obramba), Meža, Smonkar (1), Tomić (2), Ferenc (6), Žekić (4), Priteržnik (2), Rotovnik, Tabaković (1), Borišek, Paradiž, Brglez (2), Pikl (4); trenerka: Snežana Tamše Rodić. Vrstni red: 1. Z'dežele 4 - 32 (24), 2. Za-

Šmartno 1928 – Brda 3 : 0 (0 : 0)

Strelci: Čakš (58., 88.), Danijel (60.). Šmartno: Mrežar, Pesjak, Verhovšek, Vezaj (od 86. Muzaferović), Trop (od 46. Čakš), Melavc, Križnik, Danijel (od 86. Kopušar), Vodeb, Marko (od 90. Buljubašić), Džumphur (od 79. Zabukovnik); trener: Igor Fenko. Drugi Rezultati: Primorje eMmundia – Drava Ptuj 0 : 0, Krško – Jadran Dekani 1 : 1 (1 : 0), Fužinar Vzajemci – Beltinci K. Tratnjek 1 : 1 (0 : 0). Vrstni red (po 20. krogu) – liga za prvaka: 1. Radomlje 50, 2. Krka 42, 3. Nafta 38, 4. Brežice 35, 5. Dob 36, 6. Bilje 31, 7. Triglav 28, 8. Rudar 25. Liga za obstanek: 9. Jadran 24, 10. Krško 23, 11.Fužinar 22, 12. Beltinci 22, 13. Drava 18 (30 : 39), 14. Primorje 17 (16 : 32), 15. Šmartno 16 (17 : 48), 16. Brda 13 (15 : 51). 21. krog (včeraj, 19. maja): Fužinar Šmartno, Dob – Rudar; 22. (zadnji) krog (22. maja, 17.00): Rudar – Nafta, Šmartno – Drava.

Z zmago s 30 : 22 oziroma z osmimi goli razlike nad Celjem Pivovarno Laško na preloženi tekmi 23. kroga prve lige so odločno napovedali, da želijo osvojiti svoj četrti naslov najboljšega v državi. Velenjski poraz 24-kratnih državnih prvakov je bil že četrti po vrsti. Najprej so sredi aprila izgubili prav z Velenjčani, nato sta sledila poraza s Trimom in Koprom. Po štirikratni točkovni ničli so v Celju prejšnjega trenerja Tomaža Ocvirka zamenjali z nekdanjim svojim odličnim igralcem in reprezentantom, nazadnje trenerjem njihovih mladincev, Lukom Žvižejem, vendar šok terapija proti odličnim Velenjčanom ni

se pokazali rezultati dela skozi celotno sezono. Prav vsak je dal delček k zmagi. Občutki so nori, a to še ne pomeni nič. Zdaj moramo zbrati glave in zbiti evforijo. Že v nedeljo nas v Kopru čaka peklenska tekma, na kateri moramo zmagati.«

zalegla, v naslednjem, 24. krogu, pa se je že veselil svoje prve zmage kot trener z zmago nad Izolo s 35 : 18. Ta savinjsko-šaleški dvoboj je bil odločen že po prvem polčasu, po katerem so gostje zaostajali za neverjetnih devet golov. Domači so bili boljši od nasprotnika v vseh elementih rokometne igre. Dobrih deset minut pred koncem so povedli že z 29 : 16 oziroma s prednostjo trinajstih golov. Nato je trener dal priložnost mlajšim igralcem in gostje so nekoliko ublažili poraz. S sedmimi goli je bil najboljši domači strelec Domen Tajnik, pri gostih pa s petimi Ciril Gal. Navduševal pa je tudi vratar Aljaž Pajntar, ki je s sijajnimi obrambami goste spravljal ob pamet. Zbral jih je kar šestnajst. Domači vratar je po novi zmagi zadovoljen ugotavljal: »Najbolj pomembno je bilo, da smo verjeli, da smo sposobni še enkrat premagati celjsko ekipo. Glede na vse njihove težave smo vedeli, da imamo priložnost, če damo vse od sebe. Mislim, da so

Še za korak so se do uresničitve velike želje približali v 24. krogu, po zmagi na Obali z 31 : 29. Kot so napovedovali in pričakovali, je bil Koper veliko zahtevnejši tekmec kot oslabljeni Celjani. Ta nedeljski dvoboj so nekoliko bolje začeli gostitelji in po slabih desetih minutah prvič in edinkrat povedli z dvema goloma prednosti (5 : 3). To njihovo najvišje vodstvo je trajalo kratek čas. Po čvrsti in nepopustljivi igri v obrambi in učinkoviti v napadu so gostje štirikrat zaporedoma premagali domačega vratarja in povedli s 7 : 5, nato dvakrat s prednostjo treh (8 : 5, 9 : 6). Sledil je nov kratek nalet domačih in izenačenje (9 : 9), v 22. minuti pa njihovo zadnje vodstvo (10 : 9). Do odhoda na odmor so si igralci Gorenja znova priigrali prednost treh golov. Po treh minutah po prihodu iz slačilnice so jo prvič dvignili na pet golov (18 : 13), v 39. minuti pa so z vodstvom 22 : 16 dosegli najvišjo prednost šestih golov. Toliko so domači za njimi zaostajali še dobrih deset minut pred koncem

»Padel« tudi Koper

Po tekmi s Celjani je bil seveda tudi trener Zoran Jovičič nadvse zadovoljen, da so po slabem mesecu dni spet pahnili na kolena prvake. A tudi on je opozarjal: »Ta zmaga ne bo pomenila nič, če ne zmagamo tudi naslednjih pet tekem. Čaka nas zelo težko delo z zelo mlado ekipo. Te tekme bodo še težje od današnje.«

(22 : 28). Pričakovala se je mirna končnica. A tisti, ki so tako menili, so se pošteno ušteli. Začel se je pravi pekel, kot je pred dvobojem napovedal velenjski vratar. V igro gostov se je prikradlo nekaj napak in Koprčani so se s spremenjenim načinom igre in tudi s tesnim pokrivanjem na začetku zadnje minute približali na gol zaostanka (29 : 30). Nekaj sekund pred koncem je za sedemmetrovko poskrbel David Miklavič, odgovornost je prevzel Domen Tajnik in potrdil zmago z dvema goloma razlike. Trener Jovičić je novo zmago opisal z naslednjimi besedami: »Koprčani nas niso presenetili,

mi smo zapravili dve čisti priložnosti, oni so zadeli svoje, potem je takoj postalo vroče. Če v Kopru nekaj minut pred koncem razlika znaša dva gola, je vedno vroče. Srečno smo zdržali do konca. Tudi oni so na koncu zapravili strel na prazen gol in sedemmetrovko. Zmaga je torej zasluženo naša.« Tilen Sokolič, najboljši strelec tega primorsko-štajerskega derbija, pa je povedal: »Pričakovali smo takšno tekmo. Vedeli smo, da bo napeta do zadnjega žvižga. Vmes smo sicer imeli že šest zadetkov prednosti, a smo Koper z nekaj napakami spet spustili v igro. Ko so videli priložnost, so jo seveda poskusili izkoristiti, a na srečo smo danes zdržali do konca.« Velenjčani so v zaostali tekmi 13. kroga včeraj gostovali v Mariboru. Z njimi se bodo pomerili še enkrat, v zadnjem, 26. krogu (29. maja), v Velenju morda celo pred gledalci, vmes pa bodo dvakrat igrali v gosteh, v soboto v Izoli in v sredo v Novem mestu. 🔲

S. Vovk

Prva zmaga Velenjčank Zagorje – V tretji tekmi končnice za razvrstitev od petega do osmega mesta v najboljši slovenski ženski rokometni ligi so Velenjčanke prvič zmagale. V sredo so bile prejšnji teden v Zagorju boljše od domačih z 29 : 28, po prvem polčasu pa celo s 15 : 11. Izola, ki je v 2. krogu končnice slavila v Velenju z dvema goloma razlike, je za enega izgubila v gosteh s Celjankami.

V velenjski vrsti je znova blestela Nastja Ferenc, ki je domačo vratarko premagala kar desetkrat. Tolikokrat je bila uspešna tudi Zagorjanka Jelena Gavrilovič. Rokometašice Krima Mercatorja pa so po zmagi v Novem mestu s 35 : 19 nad Krko tudi teoretično postale državne prvakinje. To je njihov že 26. naslov. V nedeljskem 4. krogu v Celju

velenjska dekleta niso ponovila dobre igre iz Zagorja. Igralkam Z'dežele so se dobro upirala v prvem polčasu, po katerem so zaostajale le za gol (11 :12), izgubile pa so za šest. Gostiteljice so zmagale z 28 : 22. Tudi na tem srečanju je bila pri Velenjčankah s šestimi goli najboljša strelka Ferenčeva. 🔲

vos

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

20. maja 2021

Nobena vožnja doslej ni šla v prazno Uvedbe brezplačnega avtobusnega prevoza iz Gaberk do Podkraja so še posebno veseli upokojenci Šoštanj, 14. maja – Občina Šoštanj je 3. maja letos poskusno uvedla vožnje z brezplačnim avtobusom (tudi) na relaciji Gaberke–Podkraj. Avtobus vozi štirikrat na dan, dvakrat dopoldan in dvakrat popoldan v dneh od ponedeljka do petka, ob sobotah pa vozi samo dopoldan. Kot pravi župan Darko Menih, so začetki spodbudni. Nobena vožnja doslej ni bila brez potnikov. Še več, njihovo število na eni vožnji se je gibalo od štiri do štirinajst. Takšni zasedenosti najbrž botruje tudi dejstvo, da se avtobus v Pesju ustavi pri trgovini Hofer. »Zelo smo zadovoljni. Pojavljajo pa se že tudi nove ideje in

Prvi potniki na vstopni postaji pred trgovino v Gaberkah.

Vozi na dveh relacijah

Prvi krog poteka na relaciji Gaberke–Ravne–Lajše–Šoštanj– Podkraj in nazaj. Dopoldansko vožnjo začne ob 9. uri, popoldansko ob 16. uri na postajališču pri trgovini v Gaberkah. Vrača se ob 9.55 in ob 16.55. Drugi krog poteka na relaciji Gaberke–Ravne–Ravne šola– Gutenbuchel–Šoštanj–Podkraj in nazaj. Vožnjo začne ob 10.30 in 17.30 pri trgovini v Gaberkah, iz Podkraja se vrača ob 11.35 in 18.35.

prošnje, da bi brezplačni avtobus do Podkraja organizirali tudi za druge krajane drugih krajevnih skupnosti, za Zavodnje, Skorno, Lokovico … O tem, da bi – in kako bi – organizirali te prevoze, na Občini že razmišljamo,« je povedal župan. Med potniki na prvi vožnji je bil Janko Zelcer, predsednik Društva upokojencev Šoštanj in Gaberčan. »Hvala vsem, ki ste nam to omogočili. Te brezplačne avtobusne linije smo še posebno veseli upokojenci. Izkoristimo priložnost in dokažimo, da je uvedba tega avtobusa upravičena,« pravi.

❱

🔲

Milena Krstič - Planinc

Od ponedeljka do petka brezplačni avtobus vozi dopoldan in popoldan, ob sobotah samo dopoldan.

Niso bili ledeni možje Kardeljev trg, 15. maj – Nekaj prebivalcev Mestne četrti Levi breg – vzhod si je minuli konec tedna večkrat pomelo oči, ko so pogledali skozi okno in opazili bele pikice, ki so poplesavale po dvoriščih. Nekateri so žugali vremenarjem, da niso predvideli snežnega meteža, drugi so pojav naprtili ledenim možem, kaj kmalu pa so vsi spoznali, da jih ni zasnežilo. Vrtinci vetra so zajeli kot snežinke drobne stiroporne kroglice, ki so se razsule iz sedalne vreče. No, niso se same, razsuli so jih razposajeni otroci, ki so natrgano vrečo našli na ekološkem otoku. Njim seveda ne gre zameriti, čeprav bi s pravilno vzgojo vedeli, da bo posledica zabavnega razmetavanja mukotrpno pospravljanje izmuzljivih

kroglic, ki so se kmalu razpršile vse naokrog, večina pa jih bo tam ostala za vedno – na zelenicah, igriščih, v odtokih, nenazadnje v Paki. Zameriti gre tistemu, ki se je odslužene sedalne vreče znebil po bližnjici. Namesto

da bi jo odpeljal v zbirni center, saj ne sodi v nobenega od zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, med splošne komunalne odpadke pa tudi ne, jo je preprosto odložil sredi eko🔲 tf loškega otoka. Sram naj ga bo!

POLICIJSKA kronika Več prometnih dogodkov

prekrškov, ki jih je storil, so mu izdali primerno visok račun v obliki plačilnega naloga.

Velenje, 13. maja – V četrtek zvečer so policiste iz dežurne ambulante obvestili, da je prišla k njim udeleženka prometne nesreče, ki je v njej utrpela lažje telesne poškodbe. Po opravljenem pogovoru in ogledu kraja prometne nesreče so ugotovili, da je na parkirnem prostoru s kolesom z motorjem trčila v tam parkirano vozilo in padla po vozišču. V soboto, 15. maja, ob 8.35, se je prometna nesreča pripetila v Gaberkah na območju občine Šoštanj. Do nje je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste ter trčil v nadstrešek in prostor pred hišo. V nesreči ni utrpel telesnih poškodb, pri trčenju pa je poškodoval več predmetov. Vzrok za nesrečo je bila neprilagojena hitrost, zato so mu napisali plačilni nalog. Istega dne, v soboto, 15. maja, ob 22.25, pa so pridržali voznika skiroja. Vozil je nezanesljivo, na znake policije ni ustavil in padel na travnati površini. V postopku se je do policistov nespodobno vedel, nad čimer so se zgražali tudi občani. Za večje število

Dekle pri poskusu vloma zalotilo neznana moška Velenje, 14. maja – V petek okoli 13. ure je mladoletno dekle, ki je prišlo domov v stanovanjski blok na Stantetovi 17 v Velenju, pred vrati opazilo dva neznana moška, ki sta skušala vlomiti v njihovo stanovanje. Ko ju je vprašala, kaj počneta, jo je eden izmed njiju z roko udaril po glavi, nato pa sta pobegnila. Oblečena sta bila v temna športna oblačila, s temno kapuco na glavi, nosila sta zaščitni maski, na rokah pa sta imela črne gumijaste rokavice. Eden izmed njiju je imel temno obutev.

Vlomilec na kraju pozabil skiro Velenje, 16. maja – V nedeljo okoli 14.30 so policiste obvestili o vlomu v skladišče pri PUP Saubermacherju na Koroški cesti v Velenju. Iz prostora je storilec nosil motorne žage, odtujene

stvari pa je metal tudi čez mrežo. Vlomilec je nosil sivo kapo, oblečen je bil v sivo jopico. Policijska patrulja je nemudoma odhitela na kraj, vendar se je storilec uspel izmuzniti, a je na kraju pozabil električni skiro. Za storilcem še poizvedujejo.

Alkohol ne sodi v promet Celjsko – Na območju Policijske uprave Celje skorajda ni dneva, da ne bi obravnavali pijanih voznikov. Raziskave kažejo, da je pri enem promilu alkohola v krvi bistveno motena reakcija oči na svetlobo in da je bistveno zožen zorni kot oči, kar pomeni, da se težko prilagajamo svetlob-

nim spremembam in ne moremo pravočasno dojemati, kaj prihaja z naše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih. Za polovico se zmanjšata ocenjevanje globine prostora in pozornost, zaradi česar nismo sposobni voziti s primerno razdaljo. Naše reakcije so prepozne in napačne, na določene nevarnosti sploh nismo več sposobni reagirati. Zato pogosto pride do naletov. Prav tako se povečujeta reakcijski čas in čas ustavljanja, možnost udeležbe v prometni nesreči pa se pri promilu alkohola poveča za najmanj 25-krat. Alkohol ne sodi v promet, zato nikar ne vozite, če ste pili alkoholne pijače.

Prispevek za čisto, varno in zdravo okolje Živimo v družbi, v kateri institucije in posamezne organizacije poskrbijo za vse, kar potrebujemo v življenju. Zato marsikatero reč, dobrino ali storitev dojemamo kot samoumevno. Med njimi je tudi naše okolje, naš življenjski prostor, kjer delamo in bivamo ter v njem preživimo največ svojega življenja. Tako kot ostale stvari v našem življenju tudi okolje in vse, kar je z njim povezano, veliko ljudi dojema z razmišljanjem, da so zanj pristojni in odgovorni drugi. V prvi vrsti država in lokalna skupnost, ki z zakoni in odloki skrbita za institucionalni okvir, znotraj katerega so določene temeljne smernice za zavarovanje okolja, z njim pa tudi zagotavljanje in vzdrževanje minimalnih standardov. Poleg teh se z varstvom okolja ukvarjajo tudi velika in mala podjetja, mednarodne organizacije in ustanove, nevladne organizacije, združenja in celo politične stranke, ki združujejo ljudi s ciljem osveščanja o pomenu ohranjanja čistega okolja in okoljevarstva na vseh ravneh. Zato ni presenetljivo, da se marsikdo ne čuti niti odgovornega niti dolžnega, da bi karkoli naredil in prispeval k čistemu, varnemu in zdravemu okolju, ki je ključnega pomena za življenje ljudi, živali in celotno naravo. Toda takšno razmišljanje ni pravilno. Res je, da se ob sedanjem (ne)zavestnem, (ne)namernem, (nes)pametnem in pohlepnem izkoriščanju naravnih virov velikih korporacij in organizacij zdijo dejanja posameznika zgolj kot kapljice v oceanu, a vendarle je treba vedeti, da varstvo okolja ni zgolj institucionalno varstvo pristojnih institucij in organizacij. Pri tem imamo vlogo tudi mi, kot posamezniki, kot zaposleni in kot člani gospodinjstev. Če upoštevamo vse našteto, je pomembna končna obremenitev okolja, in le-ta upošteva prispevek vseh nas, ne glede na to, ali gre za individualno, družinsko ali podjetniško obremenitev. Narave, naravnega okolja in nenazadnje našega planeta ne zanima statistični delež virov onesnaženja glede na izvor, državo, panogo industrije … Podnebne spremembe, pa če to želimo vedeti ali ne, ustvarjamo prav vsi. Kako ravnam z odpadki in kakšen je moj odnos do naravnega okolja, se kaže v čistoči in urejenosti mojega doma in okolice, moje ulice, naselja in mesta, kjer živim, v nadaljevanju pa moje regije in države. S tem vplivam tudi na podobo kontinenta in nenazadnje na podobo sveta. Vem, da marsikdo ne razmišlja tako, in vem, da tako razmišljujoči včasih izpademo nenavadni ali »čudaki«, a vendarle so to dejstva. Če še vedno zmajujete z glavo nad zapisanim, bom svoje razmišljanje predstavil drugače. Zagotovo se strinjate, da zgolj en odvržen papirnati robček ne predstavlja nikakršnega onesnaženja. Enako velja, če papirnati robček zamenjam z ovitkom ali embalažo čokoladice, bombonov, cigaret ali sladoleda. Zdaj pa si predstavljajte, da vsakdo med nami vsak dan v mesecu namesto v koš za odpadke odvrže papirnati robček ali drugo embalažo na pločnik, cesto, parkirišče ali ploščad. V enem mesecu to pomeni 30 koščkov smeti. Če nadaljujemo z izračunom, so številke povsem drugačne, in sicer 10 ljudi – 300 kosov smeti, 100 ljudi – 3.000 kosov smeti, 1.000 ljudi – 30.000 kosov smeti, 10.000 ljudi – 300.000 kosov smeti … Zgolj v enem mesecu! Navedel sem le manjše kose smeti, da ne omenjam še oblačil, ki jih vsako leto zavržemo na desetine kilogramov, kosovnih odpadkov, odsluženih in pokvarjenih gospodinjskih aparatov, električnih in računalniških naprav, nevarnih odpadkov iz gospodinjstev … Zavedanje, da smo odgovorni za čisto, varno in zdravo okolje, je prvi korak, ki mu sledi tudi ustrezno oziroma pravilno ravnanje z odpadki, ne glede na to, kakšne vrste so. Pred časom sem slišal šalo, ki je pravzaprav zelo poučna zgodba. Malček s prstom pokaže na komunalne delavce, ki pospravljajo smeti, in reče: »Poglej očka, smetarji!« Oče mu odvrne: »Ne, sinko, to niso smetarji. Smetarji smo mi, ker mi ustvarjamo smeti. Oni so čistilci našega mesta in skrbijo, da živimo v čistem in lepem mestu.«

Iz POLICISTOVE beležke Grozil ji je bivši tast Velenje, 14. maja – V četrtek popoldan je občanka policistom naznanila, da ji je grozil bivši tast. Preverili so navedbe in ugotovili, da je dejansko šlo za grožnje, zato bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Pred ŠCV razkazoval nož Velenje, 15. maja – V petek okoli pol enajste ure dopoldne je policist na Trgu mladosti mladoletniku zasegel

nož na hitro odpiranje, dolg 22 cm. Nož je razkazoval pri Šolskem centru Velenje. O tem so obvestili starše, na tožilstvo pa bodo podali obdolžilni predlog.

Zažgal zabojnike za odpadke Velenje, 15. maja – V petek ob 3. uri zjutraj je neznanec v Sončnem parku na otoku zažgal zabojnike za odpadke. Manjši požar so pogasili gasilci, oškodovano pa je podjetje PUP Saubermacher.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

V soboto ponoči dvakrat preglasno Velenje, 15. maja – V soboto po 23. uri so policisti dvakrat ukrepali zaradi glasne glasbe in motenja nočnega miru in počitka. Najprej v Ravnah pri Šoštanju, za tem pa na Efenkovi v Velenju. Oba kršitelja so oglobili

Kljukasti križi na fasadi CSD Velenje, 17. maja – V ponedeljek nekaj po 8. uri so policiste poklicali s centra za socialno delo, ker je na njihov objekt na Starem trgu 35 v Velenju neznanec na fasado narisal kljukaste križe. Policisti so opravili ogled in začeli intenzivno poizvedovati za storilcem kaznivega dejanja poškodovanja tuje lastnine.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

20. maja 2021

Želijo si, da ljudje prinesejo čista oblačila V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil kupimo samo 0,62 odstotka rabljenih oblačil, le 0,12 odstotka pa si jih izposodimo ali izmenjamo – Ponovna uporaba oblačil je pomemben prispevek k ohranjanju čistejšega okolja in zmanjševanju novodobnega suženjstva Jasmina Škarja

V svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400 odstotkov, hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. Če bi podaljšali življenjsko dobo našim oblačilom za samo 3 mesece, bi naš ogljični, vodni in odpadkovni odtis zmanjšali za 5 do 10 odstotkov.

Ljudje naj prinesejo čista, cela oblačila, ki so primerna za nadaljnjo uporabo

Okoljske in humanitarne organizacije si zato prizadevajo, da bi bila življenjska doba oblačila čim daljša. S tem namenom so 23. april razglasile za dan rabljenih oblačilih. V lokalnem okolju smo se pozanimali, ali oblačila še vedno zbirajo na Rdečem križu in na Karitasu. Z Območnega združenja Rdečega križa Velenje odgovarjajo, da pri njih sprejemajo in izdajajo oblačila po predhodnem dogovoru. Primanjkuje jim predvsem moških oblačil in obutve ter otroških oblačil in obutve (za otroke, stare nad 3 leta). Opozorijo tudi, da sprejemajo čista, cela oblačila, ki so primerna za nadaljnjo uporabo. Jelka Borovnik z Župnijske Karitas Velenje odgovarja, da vseskozi zbirajo in razdeljujejo rabljena oblačila. »Zbiramo otroška, ženska in moška oblačila, tudi rabljeno obutev. Sprejemamo tu-

Modno podstrešje za prostovoljne prispevke ponuja kvalitetna oblačila.

di posteljnino in odeje. Ljudje k nam prinesejo tudi otroško opremo (otroški vozički, posteljice, drugo). Vzamemo igrače, torbice, posodo, manjše gospodinjske aparate,« našteva Borovnikova. Ker sta jim pomembna integriteta in spoštovanje uporabnikov, sprejemajo samo čista, modna in brezhibna oblačila. »Sprejemamo tudi samo sezonska oblačila, ker imamo premalo prostora za skladiščenje oblačil za naslednje letne sezone.«

Z zbranimi prostovoljnimi prispevki pomagajo dijakom iz socialno ogroženih družin

Ob dnevu rabljenih oblačil so se tudi Prostovoljci Šolskega centra Velenje pridružili vseslovenski akciji. Profesorica Maša Kolšek pove, da že dve leti na Šolskem centru Velenje potekajo zbiralne akcije oblačil, ki jih v

dijaški trgovini Šole za storitvene dejavnosti za prostovoljne prispevke ponujajo bodoči prodajalci. »Zavedamo se, da je reciklira-

❱

Dekleta v trgovinici pogosto poiščejo večerna oblačila za nastope, dijakinje pa si za vsak dan poiščejo srajčke, jakne, rutke in torbe. Zaposleni, ki vsake toliko časa izkoristijo dejstvo, da imajo trgovinico v lastni stavbi, izbirajo podobne izdelke.

Občutek. Tisti notranji vzgib telesa in misli. Zagotovo si ga že občutil/-a in zagotovo tolikokrat ignoriral/-a. Občutek, ki te kliče k jasni odločitvi, k vedenju o prihajajočih situacijah, občutek o odnosu do ljudi, novih poznanstev. Občutek, ki nagovarja naš um, naj mu prisluhnemo. Moje telo je skozi razne občutke pogosto kričalo od želje, da mu prisluhnem. Dolgo sem bila gluha za njegov jezik. Dolgo sem ga ignorirala, saj se mi je zdel preveč nenavaden, nadrealen, nezmožen obstoja. Zavračala sem ga, vse dokler me ni na ves glas postavil pred dejstvo, da on govori. Občutkov, ki mi jih je pošiljal kot signalne rakete, nisem znala prepoznati. In tudi ko sem se jih zavedala, še vedno nisem vedela, kaj pomenijo. Dokler mi sredi belega dne ni postalo jasno, da ta občutek govori, kaj je zame dobro in kaj ne, kaj ustreza mojemu notranjemu jazu in kaj ne, kaj je v skladu z mano in kaj ni. Ga zaznavaš tudi ti? Kolikokrat smo se že odločili nasprotno od tistega, kar smo čutili, da je prav. In ko se je neka situacija odvila, smo si rekli, pa saj sem vedel/-a, da se to ne bo odvilo tako, ali pa saj sem imel/-a občutek, da bo drugače. Vedela sem, da bi se morala odločiti drugače. Zdaj se sprašujem, zakaj smo tako zelo

nje oblačil majhen, a pomemben prispevek k ohranjanju čistejšega okolja in zmanjševanju novodobnega suženjstva v tekstilni industriji. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki pa poleg tega vsaj malo pomagamo dijakom iz socialno ogroženih družin,« pove Kolškova, ki se ji zdi, da ljudje tudi na tem področju postajajo bolj osveščeni. Manj jih pomisli na to, da so oblačila namenjena zgolj

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Tisti, ki ste v težavnih ljubezenskih zvezah, boste po dolgem odlašanju končno sprejeli odločitev. Odnos boste končali ali pa se boste na vse pretege potrudili, da bi ga popravili. V zadnjem času ste veliko razmišljali in pot, ki jo boste izbrali, bo v vsakem primeru pravilna. V nekaterih zvezah, ki so v krizi, lahko v tem mesecu spet vzklije harmonija. Za druge pa je zadnji čas, da se končajo. Sreča v ljubezni bo na vaša vrata kmalu ponovno potrkala, zato se ne bojte zaključiti zveze, če je resnično slaba za vas. Odprla se bodo nova vrata, staro zvezo pa boste lahko zapustili brez večjih dram in napetosti.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Vezani dvojčki boste uživali v radostih ljubezni. Čeprav bo odnos z vašim partnerjem občasno razburkan, bosta v ospredje postavljala čustva, ki jih gojita drug do drugega. Večjih sporov ne bo, manjše nevihte pa boste z lahko pregnali z iskrenimi pogovori in kompromisi. Paziti pa se morate neke bližnje osebe, ki se pretvarja, da vam želi le najboljše. V resnici namreč komaj čaka, da vam bo spodletelo. Morda je to prijatelj ali pa celo nekdo od vaših družinskih članov. Zaupajte svoji intuiciji in ne razlagajte zaupnih podatkov nikomur, ki mu ne zaupate popolnoma. Če boste zato izpadli vzvišeni, se ne obremenjujte. Vi že veste, kaj je prav.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Preveč ste raztreseni in premalo spite, zato si morate nujno vzeti nekaj časa za sprostitev in počitek. Naučite se reči ne in postavite svojo dobrobit na prvo mesto. Delodajalcu dajte vedeti, da se mu ne boste več pustili izkoriščati, saj je vaše zdravje bolj pomembno kot delo in kariera. Če se ne boste umirili in začeli bolj skrbeti zase, vas bodo kmalu začeli pestiti glavoboli in želodčne težave. Ob večerih si privoščite dolge sprehode in poskrbite za redno in uravnoteženo prehrano. Če boste poslušali svoje telo, boste preprečili zdravstvene tegobe in tudi mentalno se boste počutili mnogo bolje.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Uspelo vam bo vse, kar si boste zadali, če boste v svoje delo vložili dovolj truda in energije. Na vaši poti se lahko sicer pojavijo določene težave, saj si bo nekdo od vaših sodelavcev želel prilastiti vaše uspehe. Pazljivost ne bo odveč, delujte premišljeno in preudarno. V obdobju do konca maja ne podpisujte pogodb. Izgovarjajte se, da je dobro počakati na konec epidemije. Počasi gradite odnos in zaupanje z vašimi nadrejenimi, saj vam bo to v prihodnjih mesecih prišlo še kako prav. Najboljši čas za posel in finančne transakcije prihaja v poletnih mesecih. Priporočljivo je, da dopust prestavite na jesen, poleti pa dajte v službi vse od sebe.

oblačila poslikali, jih oštevilčili in označili s črtno kodo ter jih pripravili za prodajo. Oblačila, ki dlje časa ne gredo v prodajo, odložijo v tekstilne zabojnike, včasih tudi reciklirajo, razrežejo in izdelajo nove izdelke, na primer preproge ali prte ali pa preoblečejo sedežne garniture in se tako oblačila uporabijo za nove namene.

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

sposobni obrniti hrbet občutku, tistemu prvinskemu vzgibu našega telesa, ki nam tako željno kaže pot, ki je za nas primerna? Je naš um zaradi vseh doživljajev skozi življenje res tako močno natreniran, da zmore preglasiti občutke, ki se nam javljajo skozi telo? Um v sebi nosi ogromno strahu. Strah je eno izmed prvinskih občutij, ki so prisotna v nas od čisto prvih prednikov. Strah, ki se skriva v zakrnelem delu možganov, je zgodovinsko tako močno zakoreninjen, da je lahko razumeti, da brez večjega napora lahko zaobjame celo telo in ga drži v krču, pod pogosto nerazumljenimi doživljaji in podzavestnimi strahovi, ki jih ne razumememo, ne poznamo, a vendar so. Strah nam daje vprašanje, »kaj pa če«, telo pa odgovarja, »vse je tako, kot mora biti«. Smo ga sposobni slišati? Smo pripravljeni brezpogojno slediti in slišati občutke, ki prihajajo iz pogosto nerazumljenega dela telesa? Iz neme tišine, ki se je ne da otipati? Spodbujam te, da prepoznaš jezik svojega telesa. Kako te nagovarja? Na kakšen način kliče po tvoji pozornosti? Ko to prepoznaš, ozavesti in se spodbudi, da ta občutek v različnih situacijah prepoznaš, se po njem vprašaš in mu slediš. Sem prepričana, da sledenje občutku pelje po pravi poti. 🔲

Ljubezen bo v drugi polovici meseca maja res zacvetela. Odnos z vašim partnerjem bo zelo ljubeč in harmoničen. Če sta imela v preteklem obdobju določene težave in nesporazume, bosta vse rane v tem času uspešno pozdravila. Drug drugega bosta razvajala z romantičnimi pozornostmi in uživala v skupnih trenutkih. Vzemita si čas samo za vaju. Med vikendom se odpravita na kakšen izlet, če pa bosta raje lenarila doma, tudi ne bo nič narobe. Veliko se bosta pogovarjala o skupni prihodnosti. Morda se bosta odločila za korak naprej, razmišljala bosta celo o poroki ali o naraščaju. Počutje bo odlično, še pomladanske utrujenosti letos ne boste čutili.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Skozi tančice ženskega pogleda

Občutek

šibkejšim v družbi. »Miselnost ljudi se je spremenila. Ljudje se zavedajo, da ni nujno, da so vse nove stvari tudi boljše, saj je veliko starih celo boljše kvalitete in iz boljših materialov. Ob dnevu rabljenih oblačil smo dijake in zaposlene povabili, da se v okviru akcije fotografirajo v katerem koli rabljenem oblačilu, iz fotografij pa bomo pripravili spletno modno revijo. V ta namen smo ponovno z novo podobo odprli tudi trgovino Modno podstrešje. Za zdaj je obisk omogočen le dijakom, njihovim staršem in zaposlenim,« pove Kolškova, ki si želi, da bi lahko kmalu odprli vrata tudi širšemu krogu ljudi. Povezali so se tudi z dijaki Elektro in računalniške šole, ki so za trgovino izdelali spletno stran. Dijaki programa trgovec Šole za storitvene dejavnosti bodo

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Kaj je zares pomembno? Ne moremo brez zraka, vode in hrane … Kaj pa je tisto, kar daje našemu bivanju smisel? So te tri stvari dovolj? Rodimo se trikrat: biološko – ko se zgodi spočetje; fiziološko – ko pride človek na svet; socialno – ko se umesti med druge ljudi. Temeljni gradnik umeščenosti v družbo so odnosi, ki nas določajo. Določajo nas že najzgodnejši stiki z našimi starši, s tistimi, ki so bili odgovorni za nas, ko smo bili še nepopisan list … In se nadaljuje z vzgojitelji, učitelji in drugimi pomembnimi odraslimi, ki so v naši knjigi življenja pustili sledi. Ali so vsi ti Pomembni za nas pustili le lepe sledi ali so liste v knjigi pomečkali, jih potrgali in umazali? Različno. Zato so tudi naše življenjske zgodbe zelo drugačne, samosvoje in unikatne. Mnoge prežete s stisko, strahom, brezupom in z begom v omamo, ki povzroča še več bolečine in potiska v lažne odnose, ki so prazni in ničesar ne dajo. Kaj narediti, če nisi navajen treznega življenja? Kaj narediti, če iz otroštva vlečeš en močen vzorec, ki ni zdrav in dober za tvoje zdajšnje življenje? Kaj narediti, ko te droga nadzira? Kaj narediti, ko se zavedaš, da imaš destruktiven, uničujoč odnos do sebe in do drugih in se ne moreš ustaviti? Kaj narediti, ko se zavedaš, da si zagreznil? Ne glede na vso zmešnjavo pa obstajajo oporne točke, ki nas zdravijo. Dajejo nam upanje za boljše življenje. Zares pomembni so: odnos do narave, pristen stik z našimi bližnjimi, z ljudmi, ki nas ne obsojajo in nas sprejemajo takšne, kakršni v resnici smo. Razdražljive, sitne, jezne, prestrašene, izgubljene … In tudi vesele, duhovite, razigrane, brihtne, razgledane, pogumne, iskrene in kar je še teh reči. Pustili bomo odprt prostor, ki ga je za polne in žive odnose še veliko. Tudi na Šentu. 🔲

Uporabniki in zaposleni v Dnevnem centru ŠENT Velenje

🔲

Vezani pazite, da vas ne premami prepovedan sadež. Ostanite zvesti svojemu partnerju, ki vas ima resnično rad in vam zaupa. Čeprav boste spolno slo le težko brzdali, se zadržite in odmaknite stran od osebe, ki vas bo hotela osvojiti. Možno je, da nima dobrih namenov in vas bo želela dobiti le kot trofejo za eno noč. Če boste partnerja prevarali, vam bo zelo hitro žal. Zavedajte se, da je malo možnosti, da vaš partner za prevaro ne bi izvedel. Kot tudi tega, da bi to pomenilo konec vajine veze. Odmislite torej bežno romanco in se raje posvetite dolgoletnemu partnerju. Kmalu boste umirili hormone in boste srečni, da jim niste podlegli.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V bližnji preteklosti ste ves svoj čas in energijo razdajali svojim družinskim članom in prijateljem, ki pa vam tega v veliki meri niso vračali. Ker so imeli vaše usluge za samoumevne, ste bili velikokrat žalostni in slabe volje. Končno se boste začeli osredotočati na lastne potrebe in želje, kar vas bo navdalo z optimizmom in veseljem do življenja. Vaše obnašanje bo marsikoga v vaši okolici šokiralo, saj kar naenkrat ne boste več pripravljeni skočiti takoj, ko vas bo nekdo poklical. Ker boste pridobili tudi na samozavesti, boste izžarevali drugačno, veliko bolj pozitivno energijo. Tudi zdravje bo bolj trdno.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Samske škorpijone čaka sreča, saj boste zelo družabni in energični. Izžarevali boste neustavljivi šarm in boste s svojo energijo potencialne ljubimce kar vlekli nase. Spoznavajte nove ljudi in se ne zaletavajte takoj v resno zvezo. Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da boste v množici oboževalcev zgrešili svojo sorodno dušo. Upočasnite tempo in dobro premislite, koga boste spustili v svoje življenje. Možno je, da boste v letošnjem letu spoznali več potencialnih partnerjev, preden najdete tistega pravega, s katerim bosta zares kompatibilna. Pazite tudi, da vam pozornost nasprotnega spola ne stopi v glavo, saj včasih kar pozabite, da se nad oblaki ne da živeti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Čakajo vas srečni in uspešni dnevi. Vsi podvigi, ki se jih boste lotili v naslednjem tednu, vam bodo tudi uspeli. Že v začetku prihodnjega tedna boste dobili briljantno idejo, s pomočjo katere boste v prihodnosti lahko znatno izboljšali svoje finančno stanje. Spoznali boste, da do upeha vodijo dobre komunikacijske sposobnosti in pogum. Morda boste celo pustili stalno službo in začeli samostojno poklicno kariero. Tisti, ki ste v letošnje leto vstopili z dolgovi, boste lahko končno spet svobodno zadihali. Vse vam bo šlo tako dobro od rok, da boste na uspeh začeli gledati kot na nekaj samoumevnega. Pazite, da ne postanete preveč vzvišeni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Služba vam ne bo povzročala večjih težav, kljub temu pa si boste belili glavo z malenkostmi. Samemu sebi boste povzročali stres, čeprav tokrat popolnoma po nepotrebnem. V prvi polovici tedna se bodo pojavili strahovi, da nekim delovnim nalogam ne boste kos. Zaradi strahu in živčnosti boste na delovnem mestu pogosto na trnih. Ne obupajte. Naučite se kakšne tehnike sproščanja, če je doslej še niste osvojili. Poiščite nekaj, kar bo blagodejno vplivalo na dušo in telo. Kmalu boste spoznali, da se počutite bolje, kadar se prepustite toku življenja. Ta bo z vami še nekaj tednov zelo prijazen. Tako poslovno kot zasebno.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Počutili se boste močni in vitalni, tudi zaradi sreče, ki je boste deležni v ljubezni. Vendar pa si morate priznati, da ste v zadnjem času kar malo pozabili na zdrave življenjske navade. Premalo se gibate in ne uživate dovolj zdrave prehrane, kar se je že začelo poznati na vaši postavi. Čeprav se vam par dodatnih kilogramov ne zdi alarmantnih, jih boste v prihodnosti pridobili še več, če ne boste spremenili svojih navad. Vsaj nekajkrat na teden se ukvarjajte s kakšnim športom. Nehajte kupovati slane in sladke nezdrave prigrizke in jih zamenjajte z več sadja in zelenjave.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Mikalo vas bo eksperimentiranje na delovnem mestu, kar vaši karieri in financam ne bi smelo škoditi. Vaša kreativnost in pogum vam bosta v veliko pomoč. Vse prepreke boste z disciplino in potrpežljivostjo uspešno odpravili. Poiščite zaveznike med sodelavci in nadrejenimi, ki jim zaupate in vam bodo lahko pomagali pri realizaciji vaših idej. Odprlo se vam bo veliko vrat, ki so bila doslej zaprta in si niste upali niti sanjati o njih. To je čas, ko boste končno lahko uresničili svoje cilje. Naj vas ne bo strah, stopajte samozavestno po poti, ki ste si jo zamislili! Nagrajeni boste tako z dobrim počutjem kot več denarja.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. maja

06.20 06.25 07.00 10.10 10.55 11.30 12.00 13.00 13.30 13.35 14.40 15.05 15.40 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 00.35 01.15 01.40 02.10 02.25 02.30 02.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Pot bolnika z multiplo sklerozo, dokumentarni film Vrtičkarji, Gobe, 4. sezona Vem!, kviz Moje mnenje, Priložnosti in pasti hibridnega dela Prvi dnevnik, šport, vreme Vreme Severna obzorja (V.), Trije zdravniki Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Slovenska znanost v boju proti covidu Na kratko, Trajnostno V Goščavi, Poštena igra, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Victor Hugo - državni sovražnik, francoska nadaljevanka Ugriznimo znanost, Slovenska znanost v boju proti covidu, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

00.40 Plavanje - evropsko prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 02.00 Videotrak 03.00 Info kanal 04.00 Info kanal 11.00 Najnovejše o ukrepih za zajezitev, covida-19 12.00 Dobro jutro 13.40 V petek zvečer 15.25 Sveto in svet, dr. Andrej Gosar in njegova misel 16.30 To nisem jaz, portret Evalda Flisarja 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo 20.00 Avtomobilnost 20.30 Klemen in EMA 21.00 Pesem Evrovizije 2021, 2. predizbor iz Rotterdama 23.15 Ambienti 23.45 Slovenska jazz scena: Authorized, Big band RTV Slovenija in Tadej Tomšič 00.35 Videotrak 01.30 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.05 08.20 09.15 10.20 11.10 12.15 13.10 13.25 13.55 14.25 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.30 02.00

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:30 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:05 21:10 21:15 21:45 22:15 22:20 23:10 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli, risanka, ris., ris. : Gasilski junaki, ris. Viking Viki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 72. del Usodni diamanti, 1. sez., 73. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 41. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 42. del Čista desetka, 1. sez., 6. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Šverc komerc, 2. sez., 67. del Usodno vino, 1. sez., 7. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 74. del Usodni diamanti, 1. sez., 75. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 57. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 2. del Črni seznam, 6. sez., 3. del Slepa pega, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Mamuti, velikani in vesoljci Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 18 Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje LEPOTE SVETA: Avstralija, 2. del Pomladni koncert vokalnih skupin Gimnazije Celje - Center Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

20. maja 2021

Sobota,

21. maja

06.20 06.25 07.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.05 01.30 02.00 02.15 02.20 02.25

04.00 07.45 09.00 09.25 10.05 12.45 15.05 17.55 20.00 20.50 22.35 23.40 01.40 02.40 04.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.45 08.00 08.15 09.10 10.15 11.05 12.05 13.00 13.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.30 23.00 23.05 01.05 02.45 03.15

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:00 11:25 11:55 13:00 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:45 20:50 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Slovenska znanost v boju proti covidu, oddaja o znanosti Vrtičkarji, Grajski duh Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Skrivnost starinarnice Prisluhnimo tišini, Tehnologije, ki lajšajo življenje Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Prvi slon Dinozavrov brlog, kanadska otroška nanizanka Holly Hobbie, Rojstni dan pa tak, kanadska mladinska nadaljevanka Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Bacek Jon, Ovca, ovca, gos, Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Dvoriščno okno, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak O živalih in ljudeh Na vrtu Dobro jutro Pesem Evrovizije 2021, 2. predizbor iz Rotterdama Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Češka, skupine Plavanje - evropsko prvenstvo Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka Bojevnica, koprodukcijski film Pred vrati pekla, Kolumbija - zlomljeni otroci, španska dokumentarna oddaja Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Češka, skupine Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli, risanka, ris. : Gasilski junaki, ris. Viking Viki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 74. del Usodni diamanti, 1. sez., 75. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 43. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 44. del Čista desetka, 1. sez., 7. del TV prodaja Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 8. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 76. del Usodni diamanti, 1. sez., 77. del 24UR vreme 24UR Delovna akcija MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Francoski poljub (French Kiss), ameriški film Poroka v nevarnosti, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO Narava vrača udarec: Tihi ubijalec, 1997 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Tajska, Bangkok in okolica, 2001 Regionalne novice POP CORN: Moulin Rouge, Tabu, 2003 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

22. maja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati 07.10 Timi gre, Skiro 07.20 Žanov svet, Hrana 07.30 Kalimero, Akcija Podganci 07.40 Nejko, Mavricij izgine 07.50 Zmedi gre v Zakajzato, Poredna energija 08.00 Z kot Zofka 08.20 Mladički, Skakanje 08.30 Gudrun, vikinška kraljična, Veverice 08.35 Smrtonosni dinozavri, Backshallov vrhunski dinozaver, angleška dokumentarna serija za otroke 09.05 Sobotni krompir 09.45 Male sive celice, OŠ Križe in OŠ Center, Novo mesto 10.40 Infodrom 10.55 Osvežilna fronta 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Sirarstvo Orešnik, reja koz in pridelava sira 14.55 Sveti prostori, Azijski templji ljudje, narava in bogovi, francoska dokumentarna serija 15.50 Čokoladne sanje 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda! - izbor 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Napovedovanje 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 21.00 Pesem Evrovizije 2021, izbor iz Rotterdama 00.45 Sedmi pečat: Lahko dekle, francoski erotični film 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Dnevnik 03.10 Sobotni Dnevnikov izbor 03.20 Utrip 03.30 Šport 03.40 Vreme 03.45 Napovedujemo

07.00 09.00 11.55 12.25 13.10 14.30 15.30 17.55 19.40 21.45 22.45 00.55 01.55 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.35 10.00 10.55 11.50 12.45 13.55 14.10 15.30 15.45 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.45 01.25 03.10

8:30 8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:10 14:10 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:25 18:40 18:45 19:05 19:15 19:20 20:00 20:30 20:35 21:55 22:40 23:15 23:45

Najboljše jutro Pričevalci, dddr. Jože Maček Vrtičkarji, Osvajanje zemlje Vrtičkarji, Zver z bajerja Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dokumentarni film Avtomobilnost Nogomet - državno prvenstvo, 36. kolo Plavanje - evropsko prvenstvo Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Češka : Švica, skupine Zvezdana Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Češka : Švica, skupine Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Lepši svet, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Grozni Gašper, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Divja brata Kratt (Wild Kratts), ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 14. del Betty v New Yorku, 1. sez., 15. del Betty v New Yorku, 1. sez., 16. del MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Sedem dni skomin, ameriški film V hiši (Within), ameriški film Sončni krik (Sončni krik), slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Kdo je bil Anton Perko? Pogovor o mornariškem častniku in slikarju Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 41 30 let Vokalne skupine Breznik, 2006, posnetek koncerta, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, duo kitar, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Mamuti, velikani in vesoljci Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje Dotiki gora: Anina pot Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2850. VTV magazin Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, duo kitar, GŠ Velenje 20 let ansambla Podkrajski fantje, 2001, 2. del Popotniške razglednice: Tajska, Bangkok in okolica, 2001 Kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 1. del koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

23. maja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.30 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 10.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 15.10 17.00 17.10 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.50 22.05 22.15 22.15 23.15 23.20 23.45 00.05 00.15 00.25 00.40

Ava, Riko, Teo, Mamica volkulja Niko, Umazane roke Timi gre, Vesoljčki Trala trali, Muzikalčki Nejko, Nejko ne ve, kaj si želi Pujsa Pepa, Oslička Odile A veš, koliko te imam rad, Pero Mali Timotej, Ristanc z asteroidi Knjiga o džungli, Pogumni mungo Simon, Brez pomožnih kolesc Kalimero, Srečna številka Šola za pošasti, Nehaj me oponašati! Objemi me, Pošasti ne obstajajo Nejko, Nejko in makaroni Tib in Tamtam, V divjini Vrtne prigode, Dva hkrati Erika, Živali in magneti Bacek Jon, Leteči pujsi Danin dinosvet, Dinozavrski mucek - Dinozavri v snegu, kanadska otroška nanizanka Binkoštna sv. maša, prenos Ozare Obzorja duha, Dante, prerok upanja Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Martin iz Wuschana Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Hampstead, britansko-belgijski f. Poročila ob petih Šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Glog Frfra in Cufek, Kegljanje Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Leteča Holandca, nizozemska nad. Z Mišo, dr. Anica Mikuš Kos Poročila Šport Vstanimo v suženjstvo zakleti, dokumentarni film Vreme Za lahko noč: Glasbeni utrinek Meira Smailović, klavir Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

07.05 Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan 07.20 Koda, Kam bo šel denar iz dopolnilnega zavarovanja? 07.50 Ugriznimo znanost, Slovenska znanost v boju proti covidu, oddaja o znanosti 08.20 Za njimi stojimo: Simfoniki RTV Slovenija, Jasna Komar, Eva-Nina Kozmus, Bernardo Brizani in En Shao (R. Strauss, J. Ibert, A. 09.45 Z mladimi virtuozi, Flavtistka Dorotea Senica (C. P. E. Bach, F. Doppler, L. Libermann) 10.20 Vrtičkarji, Delničarska družba 10.50 Vrtičkarji, Gobe 11.20 Vrtičkarji, Grajski duh 12.05 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Velike južne celine z ladjo Resolution, potopis 13.00 Bolno srce, nemški film 14.45 Na lepše 15.15 Ambienti 16.00 Potovanje, švicarski dokumentarni film 16.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo 19.25 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kanada : ZDA, skupine, vključitev v prenos iz Rige 21.40 Žrebanje Lota 21.50 Vikend paket 23.15 Zvezdana 0.15 Plavanje - evropsko prvenstvo 01.40 Videotrak 02.40 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.35 09.50 10.45 11.40 12.35 13.05 13.20 15.05 15.20 17.30 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.40 01.45 03.15

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:25 17:30 17:55 18:00 18:30 18:35 19:20 19:55 20:00 21:05 21:10 21.35 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Lepši svet, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Grozni Gašper, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 17. del Betty v New Yorku, 1. sez., 18. del Betty v New Yorku, 1. sez., 19. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Poroka v nevarnosti, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Sedem dni skomin, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 20. del Zadovoljna 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Slovar v postelji, ameriški film Ptičja kletka, ameriški film Helikopterska mama, ameriški f. Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2849. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2850. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 let Vokalne skupine Breznik, 2006, posnetek koncerta, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Kako so živeli vitezi in princeske? Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Narava vrača udarec: Tihi ubijalec, 1997 Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 18 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje Kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 2. del koncerta Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

24. maja

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 16.10 16.20 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.20 00.45 01.15 01.30 01.35 01.40

10.05 12.45 13.15 14.00 14.50 15.05 18.00 19.00 19.30 20.00 20.55 22.40 23.15 23.40 00.00 00.35 02.35 03.35 04.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 11.55 12.50 13.05 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.25 00.20 01.10 01.40

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:40 21:45 22:15 22:20 23:10 23:40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha, Dante, prerok upanja Vrtičkarji, Zlata jama Vem!, kviz Z Mišo, dr. Anica Mikuš Kos Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Zobozdravnik S-prehodi, Lara Komar, igralka Dober dan, Koroška Timi gre, Čistilna akcija Muk, Kabuki Mladički, Skakanje, dokumentarna serija za otroke Gudrun, vikinška kraljična, Veverice Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Snopje, gradnja hiš iz naravnih materialov Nejko, Nejkova zbirka Simon, Skrhano prijateljstvo Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Opus, 90-letnica Zlate Ognjanović Glasbeni večer: Festival Radovljica 2008, Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Dobro jutro Prisluhnimo tišini Na lepše Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Martin iz Wuschana Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Rusija, skupine Od Kapitala do kapitala - Države v času, NSK, dokumentarni film Nogomet - evropska liga Videotrak Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, potopis Dediščina Evrope: Aenne Burda: ženska, ki si je skrojila uspeh, nemška nadaljevanka Podjetno naprej, Snopje, gradnja hiš iz naravnih materialov Živalski vrt Vroča lazanja Miss 3000 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Rusija, skupine Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli, risanka, ris. Viking Viki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 76. del Usodni diamanti, 1. sez., 77. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 45. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 46. del Čista desetka, 1. sez., 8. del TV prodaja Preverjeno Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 9. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 78. del Usodni diamanti, 1. sez., 79. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 58. del Dobri zdravnik, 4. sez., 1. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 21. del Črni seznam, 6. sez., 4. del Slepa pega, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO 2850. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 42 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program LEPOTE SVETA: Avstralija, 3. del Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Regionalne novice, dnevno informativni program IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 43 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Pomladni koncert vokalnih skupin Gimnazije Celje - Center Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

25. maja

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.08 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.10 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.10 01.35 02.05 02.15 02.25 02.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Opus, 90-letnica Zlate Ognjanović Vrtičkarji, Tatovi so med nami Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Dvojnik Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Kanape - Kanape Timi gre, Gokart Žanov svet, Hrana Šola za pošasti, Nehaj me oponašati! Nejko, Mavricij izgine Smrtonosni dinozavri, Backshallov vrhunski dinozaver, angleška dokumentarna serija za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Novi prijatelj Bacek Jon, Leteči pujsi Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ujete v medmrežju, češkoslovaška dokumentarna oddaja Moje mnenje, Otroci v spletu zlorab Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Meri Bozovičar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

00.00 Miss 3000, kratka TV-igra AGRFT 00.35 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Rusija, skupine 02.35 Videotrak 03.35 Info kanal 04.00 Info kanal 10.05 Dobro jutro 12.50 Alpe-Donava-Jadran 13.30 Pesem Evrovizije 2021, izbor iz Rotterdama 17.30 Avtomobilnost 18.00 Joker, kviz 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švica : Švedska, skupine 21.40 Brexit - podla kampanja, angleški tv film 23.20 Kaj govoriš? So vakeres? 23.40 Ljubezen in banane, ameriški dokumentarni film 01.05 Videotrak 02.00 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.05 13.00 13.15 13.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.35 00.30 01.20 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11.40 12.10 13:00 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:10 22:15 22.20 23:10 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli, risanka, ris. Viking Viki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 78. del Usodni diamanti, 1. sez., 79. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 47. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 48. del Dobri zdravnik, 4. sez., 1. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 80. del Usodni diamanti, 1. sez., 81. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 59. del Dobri zdravnik, 4. sez., 2. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 6. sez., 5. del Slepa pega, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO Ministrski stol: mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 43 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 44 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2851. VTV magazin Dotiki gora: Visoki Kanin 20 let ansambla Podkrajski fantje, 2001, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Stella Halilović, violina, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

26. maja

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.45 01.10 01.25 01.35 01.40

08.20 09.20 10.05 12.50 13.40 15.05 17.45 19.50 20.00 20.55 23.10 00.15 02.20 03.15 024.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 09.10 10.15 11.05 12.05 13.00 13.15 13.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.25 01.15 01.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00

21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Vrtičkarji, Zakon na preizkušnji Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Reka ne teče skozi Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Križe in OŠ Center, Novo mesto Poročila ob petih Šport Vreme Ogenj znanosti 50 knjig, ki so nas napisale, Srečko Kosovel: Integrali Slastne medvedje zgodbe, Veliko zborovanje, Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Aurora, finski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil Ogenj znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Kanape - Kanape Dobro jutro Ambienti Vikend paket Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Danska, skupine Sukanje niti modernih umetnikov, dokumentarni film Žrebanje Lota Moje mnenje Nogomet - evropska liga, Villarreal : Manchester United, finale, Ku'damm 59, nemška nadaljevanka Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Danska, skupine Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli, risanka, ris., ris. Viking Viki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 80. del Usodni diamanti, 1. sez., 81. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 49. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 50. del Dobri zdravnik, 4. sez., 2. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 11. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 82. del Usodni diamanti, 1. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 60. del Dobri zdravnik, 4. sez., 3. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 3. del Črni seznam, 6. sez., 6. del Slepa pega, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO 2851. VTV magazin Videospot dneva IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 44 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo STUDIO EVROPA: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje? 1. del: Po socialnem vrhu EU v Portu Regionalne novice POP CORN: Nude, 2003 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 21

20. maja 2021

KRIŽANKA

Velika nagradna križanka »Center Interspar Velenje« Center Interspar Velenje v Šaleku (112) je svoja vrata odprl pred več kot osemnajstimi leti. Veliko in lahko dostopno parkirišče obogati vašo nakupovalno izkušnjo. Številne poslovalnice Vas prijazno vabijo, da jih obiščete.

TRGOVINA INTERSPAR - največja prodajalna v centru, ki se ponaša z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno HERVIS - vse za šport in rekreacijo LOTERIJA SLOVENIJE - vse za lov na srečo JYSK - skandinavski dizajn, nizke cene, super kakovost, odlična izbira MOBTEL – storitve Telekoma Slovenije, vse za mobilno telefonijo, servis in svetovanje

MIX - pričesko vam uredijo v frizerskem salonu TRAFIKA – bogata izbira revij in dnevnih časopisov SPAR TO GO – restavracija vam nudi vedno sveže obroke za s seboj Izrezano rešeno križanko pošljite najkasneje do 31. maja 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Center Interspar Velenje«. Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bodo prejeli bogate nagrade. Potrdila bodo poslana priporočeno po pošti.

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

SHANE O'MARA: Hvalnica hoji

od – Odrasli 796.5 – Gorništvo Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/knjige/stvarnaliteratura/hvalnica-hoji Irski nevroznanstvenik dr. Shane O'Mara v tej odlični knjigi predstavlja znanost, lepoto in blagodejnost hoje. Naši možgani in telesa so ustvarjeni za gibanje, z redno hojo pa na nešteto načinov izboljšamo razmišljanje, občutenje in ustvarjalnost. Shane O’Mara je profesor za eksperimentalne možganske raziskave na kolidžu Trinity Univerze v Dublinu. Kot psiholog in nevroznanstvenik

med drugim raziskuje funkcije znotraj možganov (denimo spomin, stres, depresijo) in možganov v svetu – »možganski pogled« na družbena, kulturna in politična vprašanja. V odlični knjigi Hvalnica hoji opiše popoln razpon človeške hoje, od njenih začetkov v pradavnini do mehanizmov, s katerimi možgani in telo udejanjijo ta čudež, in razumevanja, kako hoja osvobaja naše misli, vse do najbolj družbenih vidikov hoje. V tej knjigi boste pridobili številna nova spoznanja, ki jih boste zlahka udejanjili v praksi. Svoje telo boste pognali v gibanje, obuli športne copate ali pohodne čevlje in – hodili! S tem boste koristili možganom in telesu, izboljšali razpoloženje, jasnost misli, spodbudili ustvarjalnost in se bolj povezali z družbenim, urbanim in naravnim okoljem. Kot pravi avtor knjige: »V središče želim postaviti navidezno preprosto vedenjsko spremembo kot gonilo pozitivnega psihičnega in telesnega dobrega počutja. To je dejavnost, ki jo zmore skoraj vsak in je za nas povsem naravna. Naši možgani in telesa so ustvarjeni za gibanje v vsakdanjem življenju, v našem naravnem in pozidanem okolju.«

GORAN VOJNOVIĆ: Đorđić se vrača

od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski družbeni roman Vir: https://beletrina.si/knjiga/ dordic-se-vraca

od 21. 5. do 27. 5.

Goran Vojnović, trikratni kresnikov nagrajenec, prejemnik slovenskih in mednarodnih priznanj, med drugim prestižne literarne nagrade angelus (2020), je eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, deluje pa tudi kot režiser, scenarist, kolumnist. Nadaljevanje njegovega prvenca Čefurji raus! je roman Đorđić se vrača. Avgusta 2017, ko se ravno začenja Evropsko prvenstvo v košarki, se Marko Đorđić nenapovedano vrne na Fužine. Prvič, odkar se je pred več kot desetimi leti preselil v Bosno, se vrača za nedoločen čas, morda celo za vedno. A v resnici

ne ve, kaj bi počel na Fužinah. Njegov oče Radovan ima tumor na želodcu in čaka na operacijo, mama Ranka v skrbeh zanj in zase postaja živčna razvalina, njegovi prijatelji, Adi, Aco in Dejan, pa so raztreščeni po tem krasnem novem svetu, ki mu on sam več kot očitno ne pripada več. Adi se utaplja v drogah, Aco se je predal kriminalu, Dejan pa je izgubljen v Slovenskih Konjicah. Stare prijatelje tako vežejo le spomini. Z vsakim novim dnem, z vsako novo zmago slovenske košarkarske reprezentance postaja jasno, da Marko v Sloveniji nima več svojega mesta. Desetletje življenja v Bosni, zaznamovani z nacionalizmom in vojnimi travmami, predvsem pa nesrečna prva ljubezen, sta iz zmedenega najstnika naredila čustveno razrvanega mladeniča, katerega notranji svet je zrcalna slika zunanjega. 🔲

Šoštanj – Ob svetovnem dnevu čebel, 22. maju, je Občina Šoštanj izdala promocijsko zloženko panjskih končnic Alimpije Košarkoskega v nakladi 500 izvodov. Uvodno besedo je zapisal župan Darko Menih, besede o avtorju in njegovem delu pa je prispevala Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo Šoštanj. 🔲 mkp

Degustacija lokalnih zgodb Šaleška dolina – Namige za potepe po naši (ne)znani bližnji okolici bodo letošnjo sezono delili člani lokalnih turističnih društev, združenih v Turistično zvezo Velenje. Ker bodo zaradi epidemiološke situacije tradicionalne prireditve pod okriljem zveze prirejene za manjše število obiskovalcev, bodo člani društev za vse individualne goste izvajali terenske info točke na njihovih domačih lokacija. Tako vas bodo člani TD Vinska Gora pri Domačiji Lamperček nagovarjali k odkrivanju poti Škrata Bisera po njihovem podeželju, Društvo Revivas vas bo popeljalo okoli Škalskega jezera z zgodbami potopljene vasi in vas na Strževi domačiji gostili pri obeležju dr. Kranjca. Z Društvom zeliščarjev Ve-

- 21. maja 1885 je v Velenju (Vila Bianca) umrl Karl Gustav Edler von Nordberg. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1836 je bil zaradi dolgoletnega in uspešnega policijskega delovanja povzdignjen v plemiški stan. Po vrnitvi na Dunaj je bil leta 1849 imenovan za glavarja oz. policijskega direktorja mesta Dunaj, nato je od decembra 1850 do predčasne upokojitve leta 1852 deloval kot ministrski svetnik notranjega ministrstva. Po tem času ga kot upokojenca srečamo v Šaleški dolini, kjer je njegov sin nadporočnik Karl Maria skupaj z ženo kupil najprej grad Turn, nato pa leta 1875 graščino Gorica; - 21. maja 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl sadjar Ivan Dolinšek. Osnovno šolo je obiskoval v Šentilju in leta 1914

VELENJE Četrtek, 20. 5. 9.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Ohranimo čebele!, prostorska inštalacija in od 17. do 19. ure delavnica za otroke Festivala Velenje 19.00 Galerija Velenje Inventura 21 in Katarina Aman, Velenjski biseri, odprtje razstav 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Zlo ne obstaja, drama (Premiernemu predvajanju bo ob 21:45 sledil pogovor z režiserjem Mohammadom Rasoulofom, ki ga bo vodila Varja Močnik.), filmski paket Zlati medvedi: rom. drama O telesu in duši, dokumentarec Odprto morje, drama Sinonimi (oboje na voljo do 16. 6.)

Petek, 21. 5.

Na kratko Zloženka panjskih končnic

20. maja 2021

lenje boste na Grilovi domačiji lahko postali zeliščar za en dopoldan, se s člani TD Šentilj sprehodili po Šentilju in spoznali njegove zanimivosti, člani TD Velenje vas bodo vabili v grajski vrt gradu Velenje s srednjeveško gospodo, v Turističnem društvu Šmartno v Paki bodo pripravili potep po Poti naravne in kulturne dediščine Spodnje paške doline, v TD Šalek pa pripravili Dneve odprtih vrat gradu Šalek, kjer boste lahko prisluhnili, kaj vam šepeče grajsko obzidje najstarejšega gradu v Šaleški dolini. Aktivnosti bodo potekale od konca maja do oktobra. Za točne termine sledite spletnim objavam turistične zveze in društev. 🔲

Kako čutijo Hotenja Velenje, 21. maj – V sklopu vseslovenskega projekta Teden ljubiteljske kulture bodo velenjski literarni in likovni ustvarjalci pokazali nov plod sodelovanja. Člani Društva šaleških likovnikov bodo namreč ta petek ob 17. uri v vili Bianca predstavili razstavo, posvečeno literarni reviji Hotenja, ki jo sicer redno ilustrirajo. Razstava z naslovom Kako čutimo Hotenja bo pokazala, kako se likovna in literarna dela medsebojno nadgrajujejo. Kulturni program na otvoritvi razstave bodo izvedle članice Plesnega studia N. tf

9.00-18.00 Pred Domom kulture Velenje Obrazi veselja širom sveta, razstava Festivala Velenje ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti

Sobota, 22. 5. 10.00-13.00 Prireditveni prostor ob jezeru Nov pogled, nov razgled, likovna delavnica Festivala Velenje in Društva šaleških likovnikov

končal dveletno Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Povsem se je posvetil sadjarstvu in vinarstvu, najprej doma, nato pa v Preboldu. Leta 1928 se je preselil v Kamnico, kjer se je poročil in leta 1934 kupil posestvo ter osnoval drevesnico. V njej je gojil sadje po novih metodah (pritlično drevje za intenzivne nasade). Bil je častni član Sadjarskega društva Slovenije. Rojen je bil 6. avgusta 1896 v Lazah pri Velenju; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, za podpredsednika pa Antona Lovreca. Todorja Dmitrovića so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30. letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 23. maja 1817 se je v Žalcu rodil nekdanji velenjski župan Franc Ropotar. Poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu. Zavzemal se je za

9.30-11.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Družinsko ustvarjalno dopoldne: izdelava pletenega senčila (lučke) za dnevno sobo in brezplačno družinsko fotografiranje ob ustvarjanju in 3 fotografskih scenah (f: Ksenija Mikor), prijave: info@festival-velenje.si 10.00-18.00 Velenjski grad/Muzej Velenje Spoznaj skrivnosti Velenjskega gradu!, brezplačna zabavna avantura z igrami ob tednu družin, obvezne prijave: info@muzej-velenje.si 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Sanja Mlinar Marin in Rok Rednak 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Najboljši Sune, podnaslovljen mladinski film (na voljo do 16. 6.), Sova in miška, otroški muzikal (na voljo do 6. 6.)

Ponedeljek, 24. 5. 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Večgeneracijski center Planet generacij)Življenje, močnejše od smrti, predstavitveno predavanje Slovenskega društva Hospic – OO Velenje (možnost sodelovanja tudi preko aplikacije ZOOM)

Torek, 25. 5. 10.00-17.00 Titov trg

Rdeča dvorana Velenje (Arhiv Muzeja Velenje) slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika. Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe. Umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrsten športnik invalid Rastko Lah, edini Velenjčan, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. maja 1980 v častni straži na pogrebu tedanjega predsednika Josipa Broza Tita; - 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je otroštvo preživljal v Arnačah pri Velenju; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepe-

17.00 Dan mladosti (prostorska inštalacija, talne športne igre, tematska glasba) 17.00-19.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna (ogled razstave Velenjska drevesa, sprehod po mestu in predstavitev izbranih dreves s Kato Laštro)

Sreda, 26. 5. 10.00-18.00 Pred Domom kulture Velenje Bilo je maja …, razstava Festivala Velenje

Lunine mene

26. maja, ob 13:14, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje

ŠOŠTANJ Sobota, 22. 5. X

lil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije. O tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 27. maja 1995 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo Slovenije v malem nogometu za slušno prizadete; - 27. maja 1999 pa so ob tednu gozdov odprli gozdno učno pot Konovo–Debrca. 🔲 Damijan Kljajič

Smrekovec Čistilna akcija na Smrekovcu

Sreda, 26. 5. 18.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 22. 5. 9:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Zbiranje predmetov za ponovno uporabo v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe Velenje

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 10. do 16. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

20. maja 2021

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO ČETRTEK, 20. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 21. maja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje in nočni program

DEŽURSTVA

mali OGLASI

RADIO VELENJE

VISOKO GREDO za balkon ali teraso (v80cm x d130cm x š70cm), prodam. Gsm: 051 626 788. ŠKROPILNICO na kolesih, kocke sena in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. SENO in okrogle bale, prodam. Gsm: 041 905 999

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 23.5.2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v

Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možnost zakola tudi pri nas doma. Gsm: 041 986 071.

KUPIM AVTO lepo ohranjen Renault Modus, letnik od 2007 do 2010, do 125.000 prevoženih kilometrov, po možnosti dinamik oprema, za ceno do 2.000,00 €, kupim. Gsm: 070 112 921.

NEPREMIČNINE STAREJŠO HIŠO v Letušu-levi breg, prodam. Gsm: 040 602 211.

PONEDELJEK, 24. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje in nočni program SREDA, 26. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje in nočni program

Mleto telečje meso ➜ 10,90 € za kg EKO goveje hrenovke ➜ 10,50 € za kg EKO telečje hrenovke ➜ 12,90 € za kg

Naročite preko spleta, dostava je brezplačna! EKODAR.si

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. maja 2021, so:

•

Ida Mravljak, Bevkova 15, 3320 Velenje; • Pavla Čas, Kidričeva 17, 3320 Velenje; • Vid Železnik, Metleče 4, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: BRUŠENJE STEKEL

vsak dan

GIBANJE prebivalstva

•

Telečja pljučna ➜ 39,00 € za kg

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 22. 5. in nedeljo, 23. 5. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 91 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Za naročnike do 8 številk zastonj!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Halilović Midhat, Velenje, Goriška cesta 38 in Smajlović Edina, Velenje, Kidričeva cesta 57

• • • • •

Gril Ivanka, roj. 1953, Velenje, Lipa 39 Grosman Alenko, roj. 1955, Velenje, Kersnikova cesta 17 Tajnšek Franc, roj. 1932, Šmartno ob Paki, Podgora 42B Berke Erika, roj. 1955, Velenje, Stantetova ulica 32 Bitenc Ivanka, roj. 1938, Velenje, Črnova 52 Jeseničnik Jožefa, roj. 1940, Velenje, Prešernova cesta 7B

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SPOMIN Ne bomo te pozabili – vedno boš z nami.

SMRTI •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POROKE

Goveja pljučna ➜ 25,00 € za kg

LEKARNA VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Upravna enota Velenje

AKCIJA EKOLOŠKEGA GOVEJEGA MESA!

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

SOBOTA, 22. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje in nočni program NEDELJA, 23. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje in nočni program

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

MATJAŽ TAJNIK 10. 4. 1980 – 17. 5. 2011

Deset let je že, kar v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

Hvala vsem, ki ga niste pozabili, in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi tvoji

Naš čas, 20. 5. 2021, barve: CMYK, stran 24

Kako oživiti Glavni trg? Cilj ožje delovne skupine je tesneje povezati deležnike na trgu s celotno skupnostjo Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Že v samem začetku načrtovanja prenove trga, ki se je pred prenovo imenoval Trg bratov Mravljakov, zdaj pa nosi ime Glavni trg, je izstopala potreba po oživitvi mestnega središča. V ta namen je župan Občine Šoštanj Darko Menih imenoval ožjo delovno skupino. Ta se je prvič sestala januarja lani, v nekoliko prenovljeni sestavi, saj so trije člani zaradi delovnih obveznosti aktivno sodelovanje v skupini, ki deluje prostovoljno, preklicali. Poleg prireditev in enkratnih dogodkov je dolgoročni cilj oživiti trg tudi v smislu tamkajšnjih lokalov in privabljanja novih ponudnikov. V povezavi s tem so že v času načrtovanja tudi občani podali veliko pobud. Ožja delovna skupina je lani navkljub

❱

🔲

Skupina bo svoje delo predala v roke mestnemu marketingu.

Vila Breda je odslužila svoje Topolšica – Vila Breda in Smrečina v Topolšici, ki sta v lasti ministrstva za zdravje oziroma tamkajšnje bolnišnice, že kar nekaj časa kazita turistično podobo zdraviliškega kraja. Od minulega tedna dalje jo kazi le še Smrečina, saj so Vilo Bredo, ki jo je po razpoložljivih podatkih Občina Šoštanj pred devetimi leti uvrstila med kulturne spomenike lokalnega pomena, podrli.

Šoštanj – Šoštanj letos praznuje 110-letnico pridobitve mestnih pravic. Na to so izjemno ponosni, kar bodo pokazali z različnimi dogodki, ki jih pripravljajo ob jubileju. Organizacijski odbor, ki ga vodi Alenka Verbič, jih je nekaj že zastavil. Javnosti jih bodo predstavili na novinarski konferenci konec tega meseca. V jubilejno leto so z dvema dogodkoma že stopili – s knjižico Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku in plakatno razstavo Šoštanj – mesto svetlobe, ki so jo postavili na Trgu svobode.

epidemiološkim razmeram pripravila in izvedla vrsto aktivnosti in dogodkov, ki so bili zlasti v času zaprtja države pomemben skupnostni povezovalni element. »Na podlagi preteklih, predvsem pa lanskoletnih izkušenj in seveda ob ugodnih razmerah za

varovanje našega zdravja, smo člani skupine letos zastavili načrt, ki bi pri izvedbi aktivnosti in dogodkov še tesneje povezal deležnike na trgu s celotno skupnostjo. Zdaj že dobro sprejeta in uveljavljena dogodka, Cvetje na trgu in Prvi šolski dan, vsekakor ostajata tudi to leto. V mese-

Vila Breda zgrajena kot zdraviliško-bolnišnični objekt oz. kot zdraviliška švicarija na prelomu 19. v 20. stoletje. Ustanovili so jo nemški zdravniki. Po prvi svetovni vojni je bila vključena v sklop objektov novo nastalega sanatorija za pljučno tuberkulozo. V letih med obema vojnama je služila kot bolnišnični oddelek, ki je bil zaradi višjega bivalnega standarda namenjen odraslim bolnikom. Sanatorij je v tistem času veljal za elitno bolnišnico za tuberkulozo in pljučna obolenja, zato so bolniki prihajali na zdravljenje s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je okupator vilo povsem izpraznil in opustošil. V povojnem času je bolnišnica kratek čas delovala kot vojna bolnica, od julija 1946 pa je nadaljeVila Breda je bila v zadnjih letih tarča vala pred vojno vandalizma, zaradi dotrajnosti pa je postala začeto delo. Z nevarna za mimoidoče. gradnjo novih bolnišničnih Jurij Šorli, direktor Bolnišni- zmogljivosti v 50. in 60. letih ce Topolšica, je povedal, da so prejšnjega stoletja so glede na se tako odločili iz varnostnih potrebe v Topolšici zapirali starazlogov. Mimo objekta med re bolnišnične prostore in odpidrugim vodita nova cesta in rali nove. S tem je bil opuščen pešpot, razpadajoči objekt, ki tudi stari oddelek v Vili Breda, bi se čez čas podrl sam, pa je ki od takrat ni dočakala nove zaradi krušenja zidov in pada- namembnosti. Revitalizacija nja strešnikov za mimoidoče objekta je bila sicer predvidepredstavljal potencialno nevarna, a ni bila izvedena. nost. Prav tako je bila vila že V bolnišnici so se pred časom dalj časa predmet vandalizma, odločili za odprodajo objekta ki ga kljub enostavnim ukrepom in objavili razpis, vendar zaniniso mogli zajeziti. Za rušenje manja za nakup ni bilo. Šorli so pridobili pozitivno mnenje pravi, da o prodaji parcele za ministrstva za kulturo oziroma zdaj ne razmišljajo. Bo takšna Zavoda za varstvo kulturne de- usoda doletela tudi objekt Smrediščine območne enote Celje. čino? »Za zdaj še ne predstavlja Iz strokovnih podlag Zavoda takšne nevarnosti, da bi jo podrza varstvo kulturne dediščine li,« je odgovoril Šorli. 🔲 tp Slovenije je razbrati, da je bila

Šoštanj bo zaznamoval 110-letnico mesta

Poleg enkratnih dogodkov je dolgoročen cilj delovne skupine oživitev lokalov in privabljanje novih ponudnikov na trg.

cu marcu smo, skladno z omejitvami, v občinskem preddverju pripravili razstavo z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov, katere namen je bilo osveščanje

javnosti ob mednarodnem dnevu Downovega sindroma. Več deležnikov in partnerjev se bo letos srečalo pri skupnostnem projektu Najlepša zasaditev v

Šoštanju, ki bo potekal od konca maja pa vse do sredine septembra 2021,« je v imenu članov ožje delovne skupine za oživitev Glavnega trga povedala Sonja Bercko Eisenreich. Iz njihovega letnega načrta aktivnosti je razvidno, da si letos obetajo tesnejše sodelovanje z vsemi deležniki na trgu in stremljenje k realizaciji pobud in želja. »Samo tako bo trg živel in prenašal svoje bogato kulturnozgodovinsko sporočilo novim generacijam, skupina pa bo lahko

mkp

svoje delo predala v roke mestnemu marketingu, ko se bodo zanj, v bližnji prihodnosti, vzpostavili pogoji za delovanje.« Dodana vrednost ožje delovne skupine za oživitev Glavnega trga, pravi Bercko Eisenreichova, je v njeni raznoliki sestavi, ki vključuje in povezuje javno sfero s civilno, v njej je namreč kar 70-odstotna zastopanost članov civilne družbe, deležnikov na trgu. 🔲

Obeležili mednarodni muzejski dan Velenje, 18. maj – Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev, posvečen povečanju prepoznavnosti muzejev v družbi in kulturni vzgoji občinstva. Tema letošnjega je Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi, s katero želi ICOM opomniti na ključne spremembe v naši družbi in okrevanje v času epidemije. »V okviru letošnje teme sporočamo, da so muzeji aktivni člen sprememb, da ponujajo premislek o odnosu do skupnosti, soočajo se z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti. Muzeji se morajo tudi zavzemati za ustvarjalni potencial kulture kot področja izzivov ter inovacij v izgradnji pravične in trajnostne prihodnosti,« pravi poslanica Mednarodnega muzejskega sveta.

V muzejih je veliko znanja

Kakšne misli pa letošnje geslo mednarodnega muzejskega dne vzbuja sodelavcem lokalnega muzeja? »Zagotovo je ta pandemija močno zaznamovala tudi delovanje muzejev. Morali smo kar dobro premisliti, kako naprej, se prilagoditi, navaditi na nov način dela. Verjamem pa, da je to posebno obdobje pokazalo, kako pomembni smo muzeji za razvoj družbe, za celostno življenje, da lahko veliko prispevamo tudi, kadar se moramo kot družba spopadati z zahtevnimi izzivi. V muzejih je vendarle veliko znanja, ustvarjalnosti, veščin, ki jih lahko uporabimo tudi zato, da se bomo s takšnimi in drugačnimi izzivi še uspešneje spopadali in znali poiskati načine, kako iziti iz krize,

okrevati, ponovno vzpostavljati področja, skupaj reševati zahtevna vprašanja. Muzeji smo se izkazali kot pomembni sooblikovalci družbenega življenja kot tisti, ki smo se sposobni hitro prilagoditi novim razmeram, novim izzivom in poseči na različna področja življenja, ne le na tisto, na katerem opravljamo naše osnovno poslanstvo,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.

Izziv bo privabiti ljudi

Prazniku muzejev so se tudi letos pridružile galerije. V Galeriji Velenje so povabili na opazovanje postavljanja nove razstave. Kako razmišljajo o temi mednarodnega muzejskega dne, pa je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. »Zavedamo se, da se

za kulturo in umetnost začenja prav posebno obdobje, ko bomo morali ponovno privabiti občinstvo, ki je bilo več kot eno leto praktično doma.Poseben izziv bo, kako ponovno privabiti ljudi v naše prostore predvsem na dogodke, ki smo se jih v tem času odvadili, zato bomo pri nas v nadaljevanju skušali omejevati spletne vsebine, ki jih je bilo v tem času zelo veliko, in pristopati k aktivaciji občinstva, torej pripraviti čim več vsebin, pri katerih bodo obiskovalci aktivno sodelovali, izražali svoje mnenje in nenazadnje pomagali sooblikovati naše programe. Naj obiskovalci pristopijo in s tem simbolno podprejo razvoj kulturne in umestnosti v prihodnje.« 🔲

Sajenje dreves v občini Šoštanj Trenutno se ukvarjajo z zasaditvijo pešcone in kolesarskega območja v Topolšici Milena Krstič - Planinc

Šoštanj - »Na Občini Šoštanj se zavedamo, da drevesa v urbaniziranih predelih prispevajo k prijetnejšemu in čistejšemu okolju, občane in obiskovalce pa spodbujajo, da se več zadržujejo zunaj in namesto avtomobilov raje uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti, torej več kolesarijo ali pešačijo,« pravi Verona Hajnrihar, višja svetovalka za urejanje prostora. Skladno s cilji Celostne prometne strategije (CPS) zato med drugim načrtujejo zasaditev nekaterih peš in kolesarskih povezav. Zasaditveni načrt območja ob kolesarski poti v Topolšici je izdelala krajinska arhitektka Kaja Flis. Poleg značilnosti območja in predvidenih dreves je upoštevala tudi določila prostorskih aktov, poplavno študijo. usmeritve številnih upravljavcev infrastrukturnih vodov ter vodotok,

ki poteka na tem območju. Ob obstoječem kolesarskem počivališču je predvidela zasaditev večjega števila sadik brogovite, sive jelše, vrbe žalujke in hrasta doba kot osrednjega drevesa na jasi, ki bo ob tem nastala. Sosednje zemljišče bodo popestrila drevesa črne jelše, hrasta doba in vrbe

❱

V sklopu 110. obletnice mesta Šoštanj razmišljajo o simbolični posaditvi dreves ob kolesarski poti v Metlečah.

žalujke. Umestitev vseh dreves je skrbno načrtovana tako, da bo poleg ustreznega in zadostnega prostora, ki ga drevo potrebuje za svojo rast, poskrbljeno tudi za sonaravno podobo krajine, plastovitost, zastiranje pogledov

tam, kjer je to smiselno, in na drugi strani za odprtost prostora. Drevesa s svojim koreninskim sistemom ne bodo ovirala podzemnih infrastrukturnih vodov kanalizacije, toplovoda, elektro in telekomunikacijskih vodov in bodo tudi v svoji odrasli dobi vzdrževalcem omogočala dostop do vodotoka. »Opisan pristop načrtovanja zasaditev je izjemno pomemben, saj se bomo tako v bodoče izognili konfliktnim situacijam nepotrebnega odstranjevanja odraslih dreves ter njihovim poškodbam v času vzdrževanja infrastrukturnih vodov in obratno, s tem pa tudi visokim nepotrebnim stroškom. Kolesarjenje pa bo zaradi dreves postalo še prijaznejše,« pravi 🔲 Hajnriharjeva.

Ta smreka bo postala samo eno izmed mnogih dreves v občini, ki pa bo v sebi nosilo prav posebno zgodbo. (foto: Arhiv Občine Šoštanj)

Na zadnji aprilski dan, ko se obenem zaključuje mesec krajinske arhitekture, so posadili smreko, ki jo je Šoštanju doniral Zavod GEA kot živo drevo, s keramičnimi okraski lokalnih umetnic pa je decembra krasilo lokacijo pred zdravstveno postajo. »Dom« so ji zdaj našli ob rokometnem igrišču v Šoštanju. V neposredni bližini je že park z večjim številom smrek in kolesarskim postajališčem.