19 2022

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 1

Ve petek (14-24 °C) in soboto (12-20 °C) bodo možne plohe, v nedeljo (10-22 °C) pa bo jasno.

Četrtek, 12. maja 2022

številka 19 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Družina, kjer se življenje začne Maja Oderlap To nedeljo, 15. maja, obeležujemo mednarodni dan družine. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov in letos bomo praznik obeležili že devetindvajsetič. Prepričana sem, da je prav vsaka družina unikatna. Bodisi tista z otroki ali tista brez.

In prav nobena ni popolna. In s tem ni nič narobe. Imamo dneve, ko se prepiramo in si gremo na živce. Imamo dneve, ko si ob nedeljskem kosilu povemo vse za nazaj in morda še za naprej.

Pridejo trenutki, ko ne govorimo drug z drugim. Toda družina je družina. Radi se imamo. Ne glede na vse.

Družina je tista majhna celica, kjer se vse začne. Od koder pokukamo v ta nori svet. V zadnjem obdobju me vse bolj pretresajo nasilni dogodki, umori, grozovita dejanja, ki se dogajajo znotraj družin. Ob vsem tem se često vprašam: Kaj je narobe s svetom?

Kaj je narobe z nami? Kam smo zašli? Kako lahko dovolimo, da se vse to dogaja? Kako lahko ranimo nekoga, ki smo ga ljubili?

Smo mar pošasti? Žalostne zgodbe. Trpijo tisti, ki si to najmanj zaslužijo. Tisti, ki jim bi »ta veliki« morali biti zgled, ki bi jih morali učiti o ljubezni in odpuščanju. Trpijo otroci. Tako zelo trpijo.

Nasilje vedno in za vedno »zareže« v njihov svet. In boli me srce.

Praznik Topolšice, Slovenije in Evrope Topolšica, 9. maja –V Topolšici so na dan zmage tradicionalno obeležili trojni praznik: dan zmage nad fašizmom in koncem druge svetovne vojne na slovenskih tleh, dan Evrope in krajevni praznik. Tudi letos se je slovesnosti udeležil predsednik države Borut Pahor. Ob tej priložnosti je povedal, da sta dan zmage in dan Evrope povezana bolj, kot si mislimo. Pred 77 leti so namreč dobre sile porazile slabe, med dobrimi silami pa je bila tudi Slovenija, je dejal. »Negovati moramo spomin na dejstvo, da smo bili na

strani zmagovalcev druge svetovne vojne. Slavno partizansko gibanje je leta 1945 slavilo velik uspeh,« je izpostavil. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je povedal, da letos mineva 77 let od zgodovinskega dogodka, ko je bila podpisana kapitulacija nemških sil za južno Evropo. Vseh strahot druge svetovne vojne in vojne v Ukrajini po njegovih besedah ne smemo nikdar pozabiti. Grozote teh vojn pa smo dolžni predstaviti našim zanamcem.

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, je menil, da bi

morala celotna slovenska politika Topolšico prepoznati kot posebno mesto. Zanj je dan zmage nad fašizmom spomin in opomin na pretekla dogajanja, na nas pa je, da iščemo vzporednice s časom pred 77 leti.

Pred slovesnostjo so Borut Pahor, Darko Menih, Peter Dermol in Petra Lipičnik, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica, položili vence pri spominskem obeležju, posvečenem talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice 1941–1945.Vence so položili tudi Srečko Meh podpredsednik Združenja borcev

za vrednote NOB Velenje, Branko Sevčnikar, predsednik KO ZZB NOB Topolšica in Boštjan Rotovnik, predsednik KO ZZB NOB Šoštanj.

Na slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko gostov in krajanov, so odličen kulturni program pripravili učenci Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, v katerem so oživili lik in delo tega velikega pesnika in rojaka, z glasbo pa so ga popestrili učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Glasbena šola Goličnik.

Več na strani 3

Družinski dan v Sončnem parku Preživite nedeljsko dopoldne na mednarodni dan družin v Sončnem parku, kjer pripravljajo zabavo za vso družino Velenje – V nedeljo, 15. maja, na dan, ko vse od leta 1993 obeležujemo mednarodni dan družin, bo v Sončnem parku pestro, zanimivo in ustvarjalno. Nedeljsko dopoldne bodo organizatorji Družinskega dne v Sončnem parku – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline in Mladinski center Velenje – posvetili druženju, ki bo primerno tako za otroke kot njihove starše, pravzaprav za vse generacije. Dogajanje se bo razživelo ob 10. uri in bo trajalo do 13. ure.

Ob 10. uri se bodo začele otroške ustvarjalnice, športne aktivnosti in igre na prostem. Istočasno bo zaživela menjalnica igrač. S seboj lahko otroci prinesejo igračo, ki so jo prerasli, in si izberejo drugo igračo. Zavod za turizem Šaleške doline bo pripravil stojnico, na kateri

vas bodo seznanili z izleti in doživetji za družine, preizkusili pa boste lahko tudi mestna kolesa Bicy. Fotografirali se boste lahko v zanimivih kotičkih Sončnega parka in tako ustvarili spomin na mednarodni dan družin. Živahno bo tudi na odru na ploščadi pri sončni uri. Ob 10.30 si boste lahko ogledali šaljivo in poučno gledališko igro KNEDL, ki govori pomenu zdrave prehrane in čarobnosti kuhanja. Predstava je namenjena predvsem otrokom, brez dvoma pa bo zanimiva tudi za odrasle. Knedl je dobrodušen kuhar, ki iz preprostega dejanja, kot je kuhanje, naredi take čire čare, da je veselje!

Poje pleše, kuha in čara. Igra se s škratom Bobkom, premaguje velikane, potuje s hrano po telesu in na splošno počne zanimive in hecne reči. Avtor ideje, igralec in izvajalec

je Danilo Ivanuša (režiser: Matjaž Latin, avtor besedila: Rok Vilčnik, glasbena podlaga: Polona Leben, Beno Soršak … Produkcija: DrMr).

V nadaljevanju dopoldneva bodo na odru pripravili prireditev Pokaži, kaj znaš, k sodelovanju pa so povabili tudi društva prijateljev mladine iz Šaleške doline. Na odru bodo dobrodošli tudi obiskovalci prireditve, ki bi želeli pokazati svoje talente.

To lahko sporočijo na e-poštni naslov: mzpm.velenje@vilarozle.si ali pa se v nedeljo med prireditvijo javijo organizatorjem. Če za nastop potrebujejo glasbeno spremljavo, naj jo prinesejo s seboj na računalniškem ključku.

Ker bo prireditev na prostem, je izvedba odvisna od vremena. Če bo vremenska napoved slaba, bo prireditev žal odpovedana.

Preživite mednarodni dan družin na kreativen in zabaven način, pridite v Sončni park in se pridružite zabavi za vso družino! 🔲

Kako lahko to dovolimo? Zadnja pretresljiva se je zgodila nedaleč od nas, na Koroškem. Kaj se dogaja za zidovi stanovanj in hiš? Mar ne opazimo več? Mar ne slišimo? Ali samo nočemo slišati? In potem se sprašujemo, zakaj se ni prej ukrepalo? Sprenevedamo se, katera institucija je zatajila? Mi vsi smo zatajili. Vsi, ki kdaj ne slišimo, pogledamo mimo, se nočemo vmešavati, ker se nas ne tiče. Vsi smo zatajili. Potem pa je … Prepozno.

Zato, spoštovane bralke in bralci, življenje je potovanje. Bodimo hvaležni, če nam je bilo dano spoznati osebo, ki nas ima rada.

Bodimo hvaležni za trenutke, preživete z najdražjimi. Bodimo hvaležni tudi za nestrinjanja, kajti z različnimi mnenji ni prav nič narobe. Ljudje smo, delamo napake. Če tudi ugotovimo, da smo s partnerjem vsak na svojem bregu, je pogovor vedno najboljša rešitev. Odraslo in modro je, če poiščemo pomoč. Pa tudi z razhodi ni nič narobe, mnogokrat je bolje, da odidemo vsak v svojo smer.

Partner ni naša last in mi ne njegova, tudi otroke dobimo samo »na posodo«, da jih dajemo ljubezen, jih vzgajamo, izobrazimo in jim damo krila, da odletijo.

A dajmo si priložnost, poskusimo … Pomislite, kaj vse bi mnogi dali, da bi lahko zaspali v objemu nekoga, ki jih ima rad? Kaj vse so eni pripravljeni storiti, da bi postali družina z otroki? Pomislite, ko vas bo naslednjič preganjal čas, ko bi radi storili še to in ono, radi bi še malce posurfali po internetu … Družino pa vse prevečkrat postavimo na stran. Bo počakala … A čas je tisti, ki je najbolj dragocen. Minil bo. Zato ga podarimo našim dragim. Tudi mobilni telefon je že nadomestil uro, pa fotoaparat, koledar in budilko. Ne dovolimo, da nadomesti tudi družino. Poskrbimo, da bo družina res kraj, kjer se življenje začne in ljube🔲 zen nikoli ne konča.

Premogovnik Velenje prodal Kamp Jezero Velenje, 9. maja – Premogovnik Velenje je skladno s poslovnim načrtom v petek, 6. maja, podpisal pogodbo o prodaji kompleksa Kamp Jezero Velenje v višini 1,050.000 mio EUR (brez DDV). Prodaja je bila vodena po postopku javnega zbiranja ponudb. Tokrat je interes za nakup izkazalo več ponudnikov, zato je bil z vsemi ponudniki izveden še en krog pogajanj. Mestna občina Velenje v tem postopku ni uveljavljala zakonske predkupne pravice. Kupec Rajko Fajmot ima s kompleksom ambiciozne načrte in je že začel z aktivnostmi, da kompleks čimprej zaživi in dobi primerno vsebino.

Na razpis za prodajo kompleksa Kamp Jezero so do roka za oddajo ponudb, ki je potekel 15. marca letos, prispele tri ponudbe.

Vse prispele ponudbe so bile nad izhodiščno ceno, ki jo je Premo🔲 govnik Velenje postavil na 755.000 EUR (brez davka).

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. maja 2022

Potrebe kličejo

LOKALNE novice

Za cepljenje se je treba naročiti Velenje – Zdravstveni dom Velenje se je po ugotovitvi dejanskega stanja in trenutnega zanimanja za cepljenje odločil, da cepljenje proti covidu-19 preusmerijo v cepilno ambulanto, kar pomeni, da se je treba za cepljenje naročiti. Zainteresirani lahko pokličejo v cepilno ambulanto ali se poslužijo spletnega naročanja preko spletnega obrazca.

Cepljenje z naročanjem bodo izvajali v cepilni ambulanti za starejše od 19 let. Mlajše in otroke, stare od 11 do 19 let, pa je treba na cepljenje naročiti pri osebnem izbranem pediatru ali pri zdravniku šolske medicine.

V soboto upravna enota odprta Velenje – To soboto, 14. maja, bo Upravna enota Velenje odprta od 8. do 12. ure za sprejemanje vlog za osebne izkaznice, potne listine in vozniška dovoljenja. 🔲

jš

Do 17. maja pobude za občinska priznanja Velenje – Komisija za priznanja Mestne občine Velenje zbira pobude za podelitev priznanj Mestne občine Velenje do 17. maja. Razpisana so priznanja: ambasador Mestne občine Velenje, grb Mestne občine Velenje, plaketa Mestne občine Velenje.

Pobude lahko pošljejo občani Mestne občine Velenje, združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje, in pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje.

Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja, utemeljitev in soglasje za obdelavo osebnih podatkov kandidata za podelitev priznanja.

Pobude morajo biti oddane do vključno torka, 17. maja 2022, do 12. ure po pošti na naslov: Mestna občina Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1, 3320 Velenje, v zaprti kuverti z oznako NE ODPIRAJ - POBUDA. Vsak pobudnik lahko poda samo en predlog za podelitev priznanj.

Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po objavljenem roku prispelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. 🔲

dj

Na delovnem obisku v občini Šmartno ob Paki državni sekretar za področje izobraževanja in športa v kabinetu predsednika Vlade RS Marjan Dolinšek – Zaprosili za izplačilo odobrenega celotnega zneska sofinanciranja v tem letu Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 6. maja – Minuli petek se je v občini Šmartno ob Paki mudil državni sekretar za področje izobraževanja in športa v kabinetu predsednika Vlade RS Marjan Dolinšek. Osrednja tema njegovega delovnega obiska je bilo izvajanje projekta gradnje prizidka k obstoječemu vrtcu.

Vrednost naložbe je blizu 2 milijona evrov, virov financiranja pa je več: država je primaknila nekaj manj kot 800 tisoč evrov, v lokalni skupnosti pričakujejo še vsaj 200 tisoč evrov iz eko sklada za energetsko sanacijo obstoječega vrtca, ostalo bo zagotovila občina s kreditom in sredstvi proračuna, ki so jih v lokalni skupnosti privarčevali v preteklih letih.

Na pogovoru z županom občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem ter ožjim vodstvom lokalne skupnosti je Dolinšek povedal, da v Sloveniji na področju predšolske vzgoje ter osnovnošolskega izobraževanja ni bilo investicij več kot 10 let. »V zadnjih dveh letih pa so se stvari precej spremenile, saj je država za sofinanciranje izvedbe projektov na tem področju namenila 126 občinam 115 milijonov evrov. Med njimi je tudi gradnja

Državni sekretar Marjan Dolinšek (prvi z desne) med ogledom gradbišča pri gradnji prizidka k javnemu vrtcu prizidka k javnemu vrtcu v občini Šmartno ob Paki.

Ko hodim po terenu, na lastne oči vidim, v kakšnem stanju so objekti, v katerih se izvajata predšolska vzgoja ter osnovnošolsko izobraževanje. Potrebe kličejo, da se takšen trend vlaganj nadaljuje. Če bo temu tako, bi lahko, po moji oceni, do leta 2027 prišli glede infrastrukture na področju vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja na zeleno vejo v celotnem slovenskem prostoru,« je med drugim menil Marjan Dolinšek.

Posadimo medovite rastline Pomembno je, da mlade ozaveščamo o pomenu čebel in tako krepimo zavedanje o naravi in okolju, s katerim sobivamo – Visoke grede bodo popestrile okolico šole Velenje, 5. maja – Dijaki Šolskega centra Velenje, ambasadorji EU, ki so del projekta EPAS, so 5. maja obeležili dan Evrope.

Skupaj z mentoricami so pripravili pet visokih gred, kamor so posadili medovite rastline in s tem prispevali k ohranjanju čebel. Projektu so se priključili tudi Mestna občina Velenje, Rotary klub Velenje ter podjetji Kalia in Sadika.

o naravi in okolju, s katerim sobivamo. Veseli smo lahko, da so mladi danes veliko bolj ozaveščeni kot starejše generacije, saj se že dovolj zgodaj začnejo izobraževati v smeri ekologije in

naravovarstvenih ukrepov. Več pozornosti namenjajo naravi, ločevanju odpadkov in skrbi za okolje, s projektom za medonosne rastline so poskrbeli tudi za naše čebele.«

Mladi se bodo naučili nekaj spretnosti, ki jim bodo v življenju koristile

Podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević je povedala, da je zelo pomembno ozaveščanje mladih o pomenu medonosnih rastlin. »Vemo, da je svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, lahko Slovencem v ponos, saj imamo izjemno bogato čebelarsko zgodovino. Pomembno je, da mlade ozaveščamo o pomenu čebel in tako krepimo zavedanje

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje

Mladi se vse bolj zavedajo, da moramo za naravo skrbeti permanentno, vsak dan. Na šoli lahko poskrbimo, da tudi skupinsko.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik pa je izpostavil pomen različnih projektov, v katerih sodelujejo njihove šole. »Eden izmed teh je tudi postavitev visokih gred, ki

Janko Kopušar je gosta seznanil z dejstvom, da v tem trenutku še ‹lovijo› pogodbeno vrednost projekta (1,85 milijona evra z DDV), čeprav podražitve in ostale okoliščine nakazujejo nekaj več. Glede na to da poleg gradnje prizidka načrtujejo še energetsko sanacijo obstoječega vrtca in izvedbo celotnega projekta do začetka letošnjega septembra, bi lahko imeli v občini v jeseni likvidnostne težave. »Zato bi nam zelo prav prišlo izplačilo odobrenih nekaj manj kot 800 tisoč evrov v celoti letos

in ne tako, kot je predvideno,« je pojasnil Kopušar.

Marjan Dolinšek je delovni obisk v Šmartnem ob Paki sklenil z ogledom gradbišča in s potekom del. Izrazil je zadovoljstvo nad videnim, hkrati pa tudi zagotovil, da bodo poskušali uresničiti prošnjo občine po izplačilu odobrenih državnih sredstev v celoti letos v največji možni meri.

bodo popestrile okolico šole. Gotovo bosta v naslednji fazi sledila še kakšen čebelnjak in učilnica za okoljevarstvene predmete v naravi,« je dodal Pogorelčnik, na res primeren sončen dan, ki je bil kot naročen za sajenje medovitih rastlin.

opraševalcev zaradi podnebnih sprememb vedno težje. Jasno je namreč, da bo brez opraševalcev pridelava hrane še bolj otežena, saj je kar sedemdeset odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od njih.« Člani Rotary kluba so se udeležili dogodka v Radljah ob Dravi, k akciji Šolskega centra Velenje pa so prav tako rade volje pristopili. »Brez opraševalcev bo predelava hrana v prihodnje otežena, zato je medovitost zelo pomembna. Slovenija ima v okviru Evropske unije to srečo, da je medovita že danes.« Pri snovanju zasaditve omenjene parcele in visokih gred je sodeloval tudi Simon Ogrizek, predsednik mednarodnega florističnega združenja Florint, tudi član Rotary kluba Velenje.

Svetoval je, naj visoke grede stojijo na sončni legi, kadar želimo raznolikost rastlinja v njih, sicer pa jih lahko postavimo kamorkoli. »Za šolsko okolje je pomembno, da jih postavimo na mesto, kjer je možen dostop z vseh strani in lahko čim več dijakov opazuje dogajanje in rast rastlin v gredi, da dosežejo svoj namen in so povsem učnega značaja.«

Cilj projekta je povečati medovitost Slovenije in skrb za medenje v prihodnosti

Predsednik Rotary kluba Velenje dr. Peter Peer je dodal, da je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije konec marca potekala akcija Dan sajenja medovitih rastlin. »Je prvi projekt v Evropski uniji, ki bo pripomogel, da se do leta 2030 posadi tri milijarde dreves, in bo močno prispeval k načrtovanim ponorom emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope.

Cilj projekta je tudi, da se poveča medovitost Slovenije ter se tako poskrbi za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

🔲

jš

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 3

Glej, ta svet je tudi zate!

Spoštujmo vrednote spoštovanja, človečnosti, solidarnosti, je poudaril Pahor – Grozote vojne smo dolžni predstaviti zanamcem, je dejal Menih – Delati moramo za prihodnost naših otrok, je izpostavil Dermol Diana Janežič Topolšica, 9. maja – Učenci OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj so z recitiranjem Kajuhovih pesmi in igranjem njegovega lika zbrane na osrednji slovesnosti ob dnevu zmage v Topolšici spomnili na težke čase pred osemdesetimi leti, v katerih pa je prav Kajuh napovedoval lepšo prihodnost, mir in svobodo, ter z lastnim optimizmom pozival partizane in partizanke k uporu. Žal svobode sam ni doživel.

Kot partizan je bil Kajuh tudi član kulturniške skupine 14. divizije, in če se je komu zdelo, da so tisti časi davno mimo, nas je na njihovo živost spomnil prisotni partizan na svečanosti, edini še živeči član prav te slavne 14. divizije – borec Šercerjeve brigade Emilijan Cavnik iz Gaberk.

V roke mu je segel in se mu zahvalil za hrabrost v vojnih časih tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot slavnostni govornik pa je predsednik spomnil prav na te čase in opozoril, da jih ne smemo nikoli pozabiti, četudi se danes o njih vnemajo razprave. »Bili smo na pravi strani zgodovine, ko je človeštvo doseglo moralno dno, čeprav se vsi ne spominjamo druge svetovne vojne enako. Na njenem pogorišču je skupaj z idejo 'nikoli več vojne' hkrati zrasla ideja za evropsko skupnost, danes Evropsko unijo. Temeljila je na spoštovanju vsega, kar nas razlikuje, razdvaja, gradila pa na tem, kar nam je skupno. Skupnemu moramo dati prednost zaradi miru, varnosti in skupne blaginje,« je dejal Pahor.

Poudaril je, da moramo ohranjati spomin na tiste, ki so izbojevali dan zmage, ter narediti vse, kar je v naši moči, da

Topolšica je bila eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil. Dan zmage 9. maja praznuje vsa Evropa. Nemčija je sicer uradno kapitulirala 7. maja 1945 v Reimsu, kjer so podpisali kapitulacijo ob prisotnosti zaveznikov. Predstavniki takratne Sovjetske zveze so želeli biti zraven, zato so kapitulacijo 8. maja še enkrat podpisali v Berlinu in dan kasneje je bilo razglašeno premirje.

Poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Aleksander Löhr pa je kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja podpisal prav v Topolšici.

Delati moramo za prihodnost naših otrok

Odličen kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj pod vodstvom učiteljic Ane Brigite Grobelnik, Mire Vrčkovnik Šopar in Vlaste Šuber ter harmonikarji šole Roberta Goličnika. bogatimo, varujemo in negujemo evropsko idejo za naše zanamce, predvsem v luči spoznanja, da se vojne v Evropi še vedno dogajajo.

Nič ni samoumevno, tudi mir ne

Emilijan Cavnik, letnik 1928, rojen v Gaberkah v Kraljevini SHS, je bil leta 1944 borec jurišnega bataljona Šercerjeve brigade v 14. diviziji.

Leta 1945 je bil interniran v Dachau. Prejel je državna odlikovanja in medalje SFRJ in Zveze borcev NOB, med drugim medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod (1946) ter odlikovanje Red dela s srebrnim vencem. Po poklicu je bil mizarski delavec in je bil zaposlen v velenjskem premogovniku.

Spomnil je, da je 27. april zaznamovala ustanovitev OF leta 1941. V 2. svetovni vojni je bilo samo na območju občine Šmartno ob Paki več kot 200 žrtev, padlih v partizanih, ustreljenih kot talcev in preminulih po koncentracijskih taboriščih ter padlih kot prisilno mobiliziranih

v nemško vojsko. »Število žrtev predstavlja blizu 20 odstotkov takratnega števila prebivalcev na območju sedanje občine.« Po njegovih besedah 1. maj – mednarodni praznik dela v današnjih časih v praksi vse bolj izgublja znani slogan: za pošteno delo pošteno plačilo! Vse več

Petra Lipičnik, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica, se je pridružila mnenju govornikov, da je pomen dejanja v Topolšici treba prenašati na naslednje generacije. “Da bodo znale ceniti mir, svobodo, sploh zdaj, ko imamo vojne grozote pred našimi vrati.”

Velenjski župan Peter Dermol je v svojem nagovoru menil, da bi morala celotna slovenska politika Topolšico naznaniti kot posebno mesto v zgodovini. Zanj je dan zmage nad fašizmom spomin in opomin na pretekle dogodke, na nas pa je, da jih ohranjamo, prenašamo na potomce in iščemo vzporednice s časom pred 77 leti. »Če so se po vojni delale krivice, za to ne odgovarja mlajša generacija, se pa lahko vprašamo, ali prepoznamo krivice današnjega časa. To pa je odgovornost sedanje generacije.

Delati moramo za prihodnost naših otrok. Boriti se moramo za pravičen prehod Šaleške doline iz premoga, za nova delovna mesta in socialno varnost,« je še 🔲 dejal Dermol.

Zbrane je nagovoril tudi šoštanjski župan Darko Menih in poudaril pomen Topolšice, od koder je pred 77 leti po domovini in v svet odšlo sporočilo, da je bila podpisana kapitulacija nemških sil za južno Evropo. »Vseh strahot druge svetovne vojne in tudi vojne v Ukrajini ne smemo nikdar pozabiti in smo jih dolžni predstaviti našim zanamcem. Nič ni samoumevno, ampak se zgodi le, ko vsi sodelujemo. Tudi mir,« je dejal. Zahvalil se je predsedniku republike za vsakoletno udeležbo na svečanosti ob dnevu zmage in mu podaril spominski rokopis Kajuhovih pesmi.

»Vse, kar veliko je, vzkali iz žrtev …« Šmartno ob Paki, 7. maja – Pod šotorom v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki je bila minulo soboto prireditev v počastitev treh praznikov: 27. aprila – dneva upora proti okupatorju, 1. maja – praznika dela in 9. maja – dneva zmage nad fašizmom.

Pripravili so jo Občina Šmartno ob Paki, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območno združenje slovenskih častnikov Velenje, šmarško planinsko društvo, javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki ter tamkajšnja krajevna organizacija Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB. Organizatorji so letos prvič načrtovali njeno izvedbo v dveh delih, a je pohod po delu Poti spominov po občini preprečilo slabo vreme.

Zbrane je nagovoril Jože Aristovnik, predsednik Krajevne organizacije ZB za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki.

3

AKTUALNO

12. maja 2022

je namreč delavcev, ki s svojim delom za poln delovni čas skupaj s svojimi družinskimi člani živijo pod pragom revščine. To daje prazniku, ki so ga nekoč vzneseno praznovali z nageljni v gumbnicah, grenak priokus.

Izrazil je upanje, da delavci ne bodo več nebogljene žrtve

neizprosnega delovanja kapitala in da bodo v siju prvomajskih kresov njihovi obrazi ponovno zažareli v objemu sreče ter osebnega zadovoljstva.

Slavnostni govornik je bil Jože Aristovnik.

Po dveh covidnih letih so minule tri praznike v občini Šmartno ob Paki znova zaznamovali s proslavo.

Vsem omenjenim praznikom so skupne žrtve, bi lahko razumeli pomenljivo misel, vklesano na spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne na šmarškem pokopališču, ki jo je slavnostni govornik prav tako omenil: »Vse, kar

veliko je, vzkali iz žrtev, in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik!« »Svoj dolg do vseh, ki so bili žrtvovani za nas, da lahko danes živimo v samostojni in svobodni državi, bomo na najboljši možni način poravnali s tem, da bomo ohranjali spoštljiv spomin nanje in v naši družbi krepili opomin, da se kaj takega naj nikdar več ne bi ponovilo. To dolgujemo tudi našim otrokom, da bi bilo tudi njim omogočeno svobodno živeti. Če že ne v blagostanju, pa vsaj v svobodni in demokratični domovini,« je še dejal Jože Aristovnik.

V kulturnem programu so nastopili člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter šmarškega mešanega pevskega zbora, za porcijo golaža pa so poskrbeli »kuharski mojstri« Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje. 🔲

Tatjana Podgoršek

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

12. maja 2022

Velenje na dobri poti, da postane eno najbolj pametnih mest v Sloveniji Občina pripravlja Strategijo digitalnega razvoja pametnega mesta - Postavljenih je sedem strateških ciljev – Udeleženci razprave so v strategiji videli veliko koristi Diana Janežič Velenje, 10. maja – Mestna občina Velenje v sodelovanju s podjetjem Sincular pripravlja Strategijo digitalnega razvoja pametnega mesta in skupnosti Mestne občine Velenje za obdobje 2022–2030. V preteklem tednu so osnutek dokumenta že predstavili strokovni javnosti (direktorjem podjetij, javnih zavodov), konec meseca se bo s strategijo seznanil tudi Svet Mestne občine Velenje. Sodelujoči so podali konkretne predloge, s katerimi bodo lahko še izboljšali nadaljnji razvoj pametnega mesta.

10. maja pa so v občinski dvorani pripravili javno predstavitev, kjer je osnutek dokumenta predstavil Boris Koprivnikar, direktor Sincularja.

Bistvo pametnega mesta je sodelovanje

Mestna občina Velenje je bila v preteklosti večkrat prepoznana kot napredna občina, ki aktivno podpira in razvija elektronske storitve. Ena izmed njenih prioritet bo tudi v prihodnje ohranjati visoko kvaliteto življenja za občanke in občane. Tudi zaradi

tega na Mestni občini ocenjujejo, da je treba določiti nov digitalni preskok, ki bo s pomočjo sodobnih tehnologij celovito zadovoljeval potrebe občanov ter izboljševal učinkovitost obstoječega javnega servisa.

Kot je poudaril Boris Koprivnikar, je digitalna strategija namenjena občanom, ne občinski upravi. V središču je občan, njegovi osebno zadovoljstvo, produktivnost in trajnostni vidik.

Digitalna orodja niso cilj, ampak so orodja za učinkovitejše doseganje drugih ciljev pod pojmom pametno mesto. V ospredju so štirje cilji: kvaliteta življenja v mestu, platforma za združevanje različnih ponudnikov storitev na enem mestu, digitalna vstopna točka za občane ter pridobivanje znanj in veščin za aktivno in varno udejstvovanje v pametnem mestu.

Velenje ima za to dobre razmere, kajti razvito je dobro sodelovanje različnih subjektov v občini, v njej so dobre razmere za življenje z dostopnimi javnimi službami in velika ponudba organiziranih dejavnosti.

V strategiji je zapisanih sedem strateških ciljev, ki jih želijo doseči. To so: izboljšati

»S strategijo iščemo načine, da s tehnologijo izboljšamo življenje ljudi, njihove poklicne in zaposlitvene možnosti ter izboljšamo tudi ugled Velenja v turističnem in vsakem drugem pogledu,« je poudaril Boris Koprivnikar. učinkovitost občinske uprave in javnih služb, informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, znanja in spretnosti za digitalni razvoj, podpreti prestrukturiranje in razvoj gospodarstva, vključno z odpiranjem gospodarskih priložnosti na področju digitalnih tehnologij, nadalje izboljšati transparentnost javnih subjektov, pogojev za sodelovanje ter usklajen razvoj digitalizacije v skupnosti, izboljšati

Kdaj? Sreda, 11. in 25. maja ter 8. in 22. junija, od 8.30 do 9.30 ure Kje? Pri cerkvi

V mobilni poslovalnici lahko: • •

Kaj vam mobilna poslovalnica omogoča? Če želite urediti finančni opravek ali potrebujete finančni nasvet, morda pomoč glede uporabe spletne in mobilne banke ter drugih načinov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na

•

•

Odprete bančni račun in sklenete bančni paket.

Naročite plačilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta).

Oddate vlogo za kredit. (Če vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.)

Sklenete varčevanje ali depozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb.

• • •

Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih.

Opravite brezgotovinsko plačilo z računa na račun.

Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in plačate položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potrebujete bančno kartico (osebnega računa) ter številko (PIN)

Kdaj in kje bo v vašem kraju?

Kdaj? Sreda, 11. in 25. maja ter 8. in 22. junija, od 8.30 do 9.30 ure Kje? Pri cerkvi

Naročnik vsebine je NLB

Kdaj in kje bo v vašem kraju?

Foto: Iztok Lazar, NLB.

Tako je razmišljal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ko je dejal: »Digitalizacija nas danes obdaja na vsakem koraku. To so procesi, ki lahko v našem življenju marsikaj izboljšajo, prinašajo pa tudi nekatere nevarnosti. Zato je prav, da v pripravi strategije pametnega mesta in razvoja tega področja poskušamo sodelovali z vsemi deležniki, ki so pripravljena sodelovati.«

GOSPODARSKE novice Širitev poslovne cone Stara vas

Pomen energetskopodnebnega prehoda

Urnik in vse aktualne informacije o mobilni poslovalnici so vam vedno na voljo na https://www.nlb.si/bankgo.

voljo naš bančni strokovnjak.

Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat.

mehanizme trajnostnega in učinkovitejšega upravljanja s prostorom, objekti, mobilnostjo in energijo ter izboljšati lokalno in širšo podobo Velenja kot turistične, bivanjske in delovne destinacije.

Velenje – 6. maja je Mestna občina Velenje oddajala prijavo za sofinanciranje širitve Poslovne cone Stara vas – faza IV, kjer želi čim več investitorjem omogočiti prostorske pogoje za rast in razvoj podjetij, ki bodo nudila nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. V coni bo v sklopu gradnje tretje razvojne osi, ko bo vkopan daljnovod, na voljo za gradnjo še dodatnih cca 80.000 m² zemljišč (zahodni del cone).

urnik obiskov maja in junija v Šmartnem ob Paki

❱

V razpravi so udeleženci pozdravili predstavitev in v predstavljeni platformi videli veliko korist. Predvsem so poudarili prednost, da bodo številne informacije zbrane na enem mestu, da bodo javni podatki enostavno dostopni vsem uporabnikom, ljudje se bodo lažje vključevali v javne razprave in odločanje o pomembnih projektih, načrtih. Opozorili so, da pri tem ne gre pozabiti, da Velenje ni le strogo mestno središče, ampak tudi številna okoliška naselja in vasi, kjer je dostop do informacij splošnega značaja (prevozi, nakupi vstopnic, prireditve, naročanje storitev, e-urejanje dokumentov …) še toliko bolj pomemben.

Digitalizacija danes ni stvar izbire

NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go –

Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namreč omogoča izvajanje bančnih storitev na terenu.

Koristi so številne in dobrodošle

Ljubljana – Gospodarstvo je eden ključnih deležnikov energetsko-podnebnega prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo, zato naj se kot partner aktivno vključi v pripravo nacionalnih energetskih strategij Slovenije, se je strinjalo več kot 120 udeležencev prve v nizu širokih javnih razprav, ki je v organizaciji Strateškega sveta za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) 9. maja potekala v hibridni obliki.

Na dogodku so z različnih zornih kotov osvetlili problematiko in soočili ključne deležnike energetsko-podnebnega prehoda iz industrije, energetike in civilne družbe, s poudarkom na generaciji mladih. Sodelujoči so bili tudi mnenja, da bo nepredvidljivo poslovno okolje v Evropi – poleg epidemije covida-19

nas zdaj paralizira še vojna v Ukrajini – pomenilo še dodatno težavo pri energetsko-podnebnem prehodu.

Po razpravi so bili sprejeti skupno oblikovani zaključki, ki bodo posredovani odločevalcem s priporočilom gospodarstva, da jih čim prej implementirajo v prakso: • Energetska kriza je izpostavila nacionalni varnostni kontekst energetike ter potrebo po dolgoročni strategiji energetskega prehoda in pospešitvi zelenega prehoda.

• Potrebujemo javno, široko, strokovno podprto razpravo o energetsko-podnebnem prehodu, ki bo temeljila na kakovostnih orodjih in metodologijah ter kredibilnih podatkih, iz katerih bo mogoče oblikovati realistične in medsebojno primerljive scenarije.

• Gospodarstvo (industrija) se želi kot partner odločno in konstruktivno vključiti v pripravo nacionalnih energetskih strategij (prvi korak: prenova NEPN).

Prodaja zemljišča podjetju Tiki HVAC Velenje – Včeraj sta župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor družbe Tiki HVAC Branko Apat v Poslovni coni Stara vas podpisala pogodbo za prodajo zemljišča v izmeri 4.705 m² družbi Tiki HVAC, ki opravlja dejavnosti s področja razvoja in trženja produktov

Prav to je poudaril tudi Boris Koprivnikar: »Digitalizacija ni stvar razprave, ali jo želim ali ne. Je v vseh porah našega življenja, praktično vsi imamo pri sebi tak ali drugačen mobilni telefon, vsi smo odvisni od digitalnih informacij. Ni smiselno razpravljati o tem, ali nam je digitalizacija všeč ali ne, je pa smiselno razpravljati o tem, kako digitalne tehnologije uporabiti, kako jih nadzirati in kako oceniti, kdaj so koristne. Ta vidik je v strategiji zelo natančno opredeljen. Torej, kje tehnologija služi našemu osebnemu zadovoljstvu, naši produktivnosti in ne nazadnje kvalitetnemu upravljanju naših javnih sistemov – ne da mi služimo tehnologiji.

Všeč mi je, da se je Mestna občina Velenje odločila, da bo pripravila celovito strategijo digitalnega razvoja. Z njo naslavljamo, kje najti načine, da s tehnologijo izboljšamo življenje ljudi, njihove poklicne in zaposlitvene možnosti ter izboljšamo tudi ugled Velenja v turističnem in vsakem drugem pogledu. Menim, da ste v Velenju na zelo dobri poti postati eno najbolj pametnih mest v Sloveniji,« je sklenil. 🔲

ogrevalne in hladilne tehnike ter produktov z uporabo obnovljivih virov energije. V novem poslovnem objektu bodo vzpostavili 1.500 m² poslovnih prostorov, v katerih bo tudi referenčni laboratorij s področja obnovljivih virov energije. Poleg razvojno-raziskovalne ter tržne dejavnosti načrtujejo tudi proizvodnjo toplotnih črpalk. Vzpostavitev obrata v novi hali načrtujejo najkasneje do leta 2024.

Ključni izzivi nove vlade Ljubljana – Bodoča vlada bo morala nemudoma pristopiti k pripravi sheme pomoči podjetjem pri omilitvi posledic visokih cen energentov v skladu z drugim naborom ukrepov Evropske komisije, ukrepov za reševanje kadrovske problematike ter za zagotavljanje sredstev za zeleno in digitalno transformacijo, je v pismu verjetnemu bodočemu mandatarju Robertu Golobu izpostavilo vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije.

Nujna je tudi takojšna priprava strategije za zagotavljanje energetske samozadostnosti ter priprava podzakonskih aktov, ki bodo omogočali izvajanje zakona o varstvu okolja. Vodstvo GZS je ob tem Golobu izrazilo pripravljenost za tvorno in strokovno sodelovanje pri iskanju odgovorov na izzive ter novih priložnosti za gospodarski preboj. V pismu se je dotaknilo še štirih strateških stebrov, za katere meni, da bi jih nova vlada morala umestiti v svoj prioritetni program. To so pogoji za zeleni in digitalni prehod, reindustrializacija, povezljivost ter viri financiranja. 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

12. maja 2022

Delo v dobro pacientov izvajamo kakovostno Poslovno leto 2021 so v Lekarni Velenje kljub negotovemu obdobju zaključili zelo uspešno – Še vedno opravijo največ storitev v Lekarni Center Velenje – Neprekinjena preskrba z zdravili je za lokalno okolje zelo pomembna Jasmina Škarja Tako kot na drugih področjih življenja je tudi na poslovanje Lekarne Velenje v zadnjih dveh letih najbolj vplivala epidemija bolezni covid-19 in z njo povezani ukrepi za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2.

Zagotavljanje dobre dostopnosti do storitev je poleg kakovostnega opravljanja lekarniške dejavnosti bil in ostaja njihov pomemben cilj. Zaposleni v lekarnah se zavedajo, da je v razmerah, kot je bila epidemija koronavirusa, nemotena preskrba prebivalcev z zdravili ter drugimi izdelki za ohranitev in krepitev zdravja zelo pomembna. Z direktorico lekarne mag. Sabino Grm, mag. farm., smo se pogovarjali o razmerah in obiskanosti njihovih enot v času covida.

zaposlenih in pacientov so temeljili na navodilih ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spremenjen način dela in številne odsotnosti zaradi bolezni in karantene so zahtevale pogoste spremembe v organizaciji dela. Rešitve smo iskali dogovorno in ravno zaradi velike pripravljenosti zaposlenih za spremembe smo uspeli poslovati brez zapiranja ali skrajševanja odpiralnega

Ste delo prilagodili? Kaj je predstavljalo največji izziv, glede na to da ste bili ena najbolj izpostavljenih skupin zaposlenih? »Z aktivnostmi v zvezi z obvladovanjem širjenja te nalezljive bolezni smo pričeli že nekaj časa pred razglasitvijo epidemije. Naši ukrepi za zaščito

lekarn ob zdravstvenih ambulantah začel preusmerjati v druge lekarne. V času ukrepov pa se je zaradi lažje dostopnosti večina pacientov obrnila na najbližjo lekarno.« Ali je za lokalno okolje pomembna tudi vaša dežurna služba? »Zakon o lekarniški dejavnosti določa, da mora biti v vsaki od območnih enot ZZZS organizirana vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili. S sklepom

❱

Ste investicije in investicijsko vzdrževalna dela izvedli v skladu s potrjenim načrtom? »Investicije in investicijsko vzdrževalna dela smo izpeljali v skladu s potrjenim načrtom.

Celotni prihodki Lekarne Velenje v letu 2021 so bili 17.615.408 evrov, kar je za 10,8 odstotka več kot leto prej. 82,8 odstotka te vrednosti predstavlja nabavna vrednost zdravil in ostalega blaga za nadaljnjo prodajo.

Kako ste delovali v času epidemije, kakšna je bila dostopnost lekarniških storitev? »Z zadovoljstvom povem, da je bila dostopnost do naših storitev tudi v času epidemije neokrnjena. To se mi zdi pomembno poudariti, saj je bilo velikokrat izpostavljeno, da je bila dostopnost do drugih zdravstvenih storitev marsikje otežena.«

odstotka več kot leto prej. 82,8 odstotka te vrednosti predstavlja nabavna vrednost zdravil in ostalega blaga za nadaljnjo prodajo. Zdravila smo izdali na 440.000 receptov, kar je približno toliko kot v preteklih letih.

Medicinske pripomočke v breme zdravstvenih zavarovalnic smo izdali na 9.200 naročilnic, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem letu. Povečala se je izdaja zdravil brez recepta, na tem

»Poslovno leto 2021 smo kljub negotovemu obdobju zaključili zelo uspešno. Kot enega od uspehov naj še enkrat izpostavim, da smo dejavnost kljub ukrepom za zajezitev epidemije izvajali neokrnjeno. Celotne prihodke smo povečali za skoraj 11 odstotkov.

Zaradi skrbnega obvladovanja stroškov je bil dosežen presežek prihodkov nad odhodki višji kot v letu 2020, in sicer v višini 393.864 evrov.«

Sabina Grm: »Z zadovoljstvom povem, da je bila dostopnost do naših storitev tudi v času epidemije neokrnjena.« časa lekarn. Zaposleni so bili v drugi polovici leta še dodatno obremenjeni z izdajo potrdil o cepljenju oziroma prebolevnosti bolezni ter izdajo hitrih antigenskih testov za samotestiranje za šolarje, dijake in študente.

Velik napor smo morali vložiti v zagotavljanje zadostnih količin teh testov, saj je bil trg na tem področju neurejen.« Koliko zdravil, medicinskih pripomočkov na podlagi receptov ste izdali? »Celotni prihodki Lekarne Velenje so bili v letu 2021 17.615.408 evrov, kar je za 10,8

področju smo opravili za 6,1 odstotka več storitev kot v letu 2020.« Katere enote so najbolj obiskane? »Še vedno opravimo največ storitev v Lekarni Center Velenje, to je lekarna ob Zdravstvenem domu Velenje. Z razširitvijo mreže lekarn na območju, ki ga pokriva naš zavod, smo poleg boljše dostopnosti želeli doseči razbremenitev Lekarne Center. Z vpeljavo elektronskih receptov in obnovljivih receptov se je promet iz lekarn ob zdravstvenih domovih oziroma

ministrstva za zdravje je bila Lekarna Center Velenje določena za izvajanje 24-urne preskrbe prebivalcev z zdravili. Na področju, ki sodi pod območno enoto ZZZS Ravne na Koroškem, je to edina lekarna s 24-urno preskrbo z zdravili. V času dežurne službe prihajajo pacienti predvsem iz občin, kjer lekarniško dejavnost izvaja javni zavod Lekarna Velenje, in pacienti iz Zgornje Savinjske doline. Osebno menim, da je neprekinjena preskrba z zdravili za lokalno okolje zelo pomembna. Menim, da smo občani lahko zadovoljni, da imamo v svojem kraju urejeno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč in nenazadnje neprekinjeno preskrbo z zdravili.« Kako uspešno ste poslovno sklenili leto 2021?

Investicije so bile vezane na računalniško opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dejavnosti, in sicer v vrednosti 94.398 evrov. Investicijsko vzdrževanje je zajemalo razna mizarska popravila, elektro vzdrževanje in beljenje v vrednosti 12.976 evrov.« Kaj pa vaši načrti in želje? »Zdaj smo že krepko zakorakali v novo poslovno leto.

Epidemija se umirja in počasi prihajamo na stanje pred njo.

Izzivov je kljub temu veliko, vendar menim, da bomo lahko našo dejavnost še naprej izvajali kakovostno v dobro strank.

Velikokrat je vloga lekarn in v njej zaposlenih premalo prepoznana in cenjena. Morda tudi mi sami premalo poudarjamo pomen naše dejavnosti, jo je pa v času epidemije prepoznal marsikateri od naših uporabnikov.

Kar me veseli.«

Javni poziv

Zbiranje kandidatur za predsednika in člane ter njihove namestnike občinske volilne komisije Na povezavi www.velenje.si (Javne objave) je objavljen Javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika in člane ter njihove namestnike občinske volilne komisije. Prijave zbiramo do 2. junija 2022.

Praznjenje zabojnikov opravlja samo en delavec 7. maja so pričeli s pilotnim projektom podzemnih zbiralnic – Aktivno razmišljajo tudi o postavitvi na ostalih lokacijah V MO Velenje v prihodnjih letih načrtujejo postavitev 35 podzemnih zbiralnic enotnega sistema zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki bodo prispevale k boljši ureditvi okolja. Pilotna podzemna zbiralnica stoji v Starem Velenju. Vrednost postavitve ene znaša od 50 do 60 tisoč evrov. Direktor PUP Saubermacher Janez Herodež pojasni, da so 7. maja pričeli s pilotnim projektom. »Občani bodo oddajali komunalne odpadke, ločene v pet frakcij. Umaknili bomo posode pri stanovanjskih objektih, vendar menimo, da večjih težav pri zbiranju in ločevanju ne bo. Se bomo pa potrudili in na začetku tudi pomagali z nasveti.«

Smo ljudje dovolj ozaveščeni?

»Menim, da smo dosegli mejo ozaveščenosti in samokulture, ki omogoča, da zakorakamo v ta projekt. Gotovo pa dovolj ozaveščeni ne bomo nikoli. Se bomo pa sproti

Janez Herodež računa, da bodo s postavitvijo podzemnih zbiralnikov naredili korak naprej. trudili ljudi obveščati, učiti, izobraževati in opozarjati na napake in pomanjkljivosti. Računam na to, bomo dosegli korak naprej,«

objavlja

je še povedal Janez Herodež in dodal, da aktivno razmišljajo o postavitvi podzemnih zbiralnic na ostalih lokacijah. »Naš cilj je, da jih v naslednjem srednjeročnem obdobju postavimo na več lokacij.

Zaenkrat še nimamo potrjenih, jih pa imamo v mislih, saj je osnova za postavitev takšnih zabojnikov pridobitev številnih soglasij in dokumentov. Prilagoditi je treba tudi infrastrukturo.« Zbiralnike odvažajo s specialnim vozilom za podzemne zbiralnike. V voznem parku imajo prirejeno vozilo, s katerim lahko praznijo zbiralnike. Bistvena sprememba pa je, da praznjenje zabojnikov opravlja samo en delavec in ne trije. 🔲

jš

javni poziv delodajalcem v Mestni občini Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice za šolsko/študijsko leto 2022/2023 Vsebina poziva (pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje, www.velenje.si (Javne objave).

Rok za oddajo prijav je 4. julij 2022.

Rok za obvestilo o izboru štipendistov je 19. september 2022 za štipendiste dijake in 17. oktober 2022 za štipendiste študente.

🔲

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

DRUŽBA

12. maja 2022

Upokojenci so pomemben del družbe

Žabja perspektiva

Lahko noč in srečno

Politične stranke v svojih programih upokojencev neposredno ne nagovarjajo – Želijo biti dejavni in slišani v lokalnem okolju Diana Janežič Na zadnji skupščini Šaleške pokrajinske zveze Društev upokojencev 26. aprila so delegati nov poln mandat 2022–2026 zaupali predsedniku Francu Vedeniku, ki je to delo nadaljeval po nenadni smrti dotedanjega predsednika Jožeta Rebernika.

Franc Vedenik je hkrati tudi predsednik DU Velenje. Odkrito prizna, da pride včasih do konflikta interesov, da bi kateri od teh dveh organizacij dajal prednost, a za zdaj mu dobro uspeva obvladovati, ločevati in hkrati povezovati obe poziciji.

V vrstah upokojencev in njihovih organizacijah je bilo po težavah s stranko DeSUS čutiti nemir in vprašanja, kdo se bo zavzemal za to veliko skupino prebivalcev Slovenije, za njihove specifične probleme, predvsem tudi z vidika, da se prebivalstvo stara in je ta generacija vedno številčnejša.

Delno rešitev so mnogi lokalni odbori DeSUS-a, tudi šaleški, našli v prehodu v stranko SAB. A volitve 26. aprila so bile za vse presenečenje.

Franc Vedenik: »Volilno telo se je v 60 odstotkih opredelilo za dve glavni stranki, Gibanje Svoboda in SDS, vse druge stranke pa so si izborile 40 odstotkov, tako DeSUS kot SAB nista prišli v parlament. Kandidiral sem na listi SAB. Naj pojasnim, da me politika ni nikoli privlačila, a situacija okoli DeSUS-a je bila takšna, da so se upokojenci odločili za vključevanje v SAB, mene pa so predlagali, da kandidiram za poslanca, na kar sem pristal. Na volitvah smo računali na glasove upokojencev, kar se ni uresničilo, je pa zanimivo, da sem med kandidati te stranke v slovenskem merilu dosegel najboljši rezultat in bi ob uvrstitvi stranke SAB v parlament bil poslanec. No, ta zgodba je zame končana,« je prepričan in dodaja, da bodo v ŠPZDU ustanovili seniorsko sekcijo, za katero so pripravili program, ki bo naravnan na upokojence. »Sami se moramo potruditi zase; žal je bila Alenka Bratušek edina, ki je na soočenjih strank posebej govorila o programih za upokojence, druge stranke tega niso izpostavljale. Okrepiti želimo svojo dejavnost na lokalnem nivoju, biti prodornejši in na

lokalnih volitvah dobiti mesta v občinskem svetu, s čimer bi lahko več storili za upokojence,« poudarja Vedenik.

ZDUS je toga organizacija

Kritičen je tudi do krovne organizacije – Zveze društev upokojencev Slovenije. »Pred tremi leti je stopila v veljavo nova organizi-

zalogaj. Tu bo morala svojo vlogo odigrati ZDUS, saj smo manjše zveze bolj aktivne, delo v njih pa je uspešnejše.

Na drugi strani pa je prav ZDUS toga organizacija. Na naši skupščini je bila prisotna tudi njena predsednica. Opozoril sem, da se bo morala ZDUS bolj približati članstvu.

Deluje kot organizacija v Ljubljani, vodi nekatere projekte, za katere v pokrajinskih zvezah ne vemo in v njih ne sodelujemo. Kaj ima članstvo od njih? Sem tudi član upravnega odbora ZDUS in postali smo glasovalni stroj, posebej v preteklih dveh letih, ko smo se sestajali virtualno oziroma korespondenčno. Ne poglabljamo se v vsebino, težko damo pripombe, ne dobimo pravočasno odgovorov na vprašanja, dileme …« navaja Vedenik.

Generacije morajo sodelovati

Vodilo Franca Vedenika pri vodenju obeh organizacij je predvsem to, da bi upokojenci v lokalni skupnosti opozorili nase. ranost ZDUS. Formiralo se je 13 pokrajinskih zvez, zato da bi ZDUS bolje obvladovala teren, saj je s 500 društvi upokojencev nemogoče neposredno delati. Pokrajinske zveze so torej vez med posameznimi društvi in krovno organizacijo. ŠPZDU je v tem smislu odigrala pozitivno vlogo.

Moja ideja je bila, da bi se ŠPZDU organizirala po načelu gospodarstva v SAŠA regiji.

V Zgornji Savinjski dolini je 9 društev DU, a ideja o povezovanju ni naletela na odziv.

Morda pa je tako bolje, saj je delovanje naših 12 društev obvladljivo. Za primer naj navedem, da združuje celjska pokrajinska zveza 72 društev, kar je seveda zelo težek

Njegovo vodilo pri vodenju obeh organizacij je predvsem to, da bi upokojenci v lokalni skupnosti opozorili nase. »V društvih se veliko in dobro dela. Združujemo 5400 upokojencev v 11 društvih in enem klubu upokojencev. Prav je, da se o nas sliši, da imamo ideje, projekte, da smo pomemben del skupnosti.

To nam je uspelo, saj smo pri županih vseh treh občin dobili sogovornike. Prej tega ni bilo. Še v času prejšnjega župana Bojana Kontiča sem se zavzemal, da bi v lokalni skupnosti zagotovili sistemski vir financiranja za društva upokojencev iz proračuna. V Velenju to zdaj teče dve leti in 9 velenjskih društev si letos razdeli 22.500 evrov, prav tako dobijo sredstva iz občinskega proračuna DU v Šmartnem ob Paki in dve društvi DU v Šoštanju.

Na mojo pobudo smo začeli s prireditvijo Dnevi medgeneracijskega sožitja. Namen je, da bi se upokojenci povezovali z drugimi generacijami, predvsem z mlajšimi, kajti njihove ideje, energija in naša znanja, izkušnje lahko skupaj dajo nekaj dobrega za vse,« je odločen Vedenik, ki računa na nadaljnje dobro sodelovanje z vsemi predsedniki društev upokojencev v pokrajinski zvezi ter s sodelavci v upravnem odboru. 🔲

Upokojenci v Šaleku zaupajo svojemu vodstvu Velenje, 5. maja – Na programsko-volilnem zboru Društva upokojencev Šalek so razrešili vodstvo, a ga zaradi veliko doseženih uspehov znova zaupali predsednici Barbari Valeriji Tori ter celotnemu upravnemu in nadzornemu odboru za nov mandat 2022–2026.

Da gre za zrelo in odgovorno vodenje društva s kar 230 člani v osrčju Velenja, so menili in jim čestitali podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević ter predsednika Mestne četrti levi breg – vzhod Zofija Šuligoj in KS Šalek Vladimir Šmon. Delovanje društva, posamezne aktivnosti in veliko opravljenega prostovoljnega dela so ocenili kot pomemben prispevek k delovanju v okviru MO Velenje. Aleksandra Vasiljević je v svojem nagovoru spomnila, »kako je pomembno, da skrbimo za starejše in pomoči potrebne. Hitro se staramo in ljudje, ki so več kot pol življenja delali zase in za družbo, si zaslužijo razmere za mirno staranje

ter pomoč ob osamljenosti in v boleznih.« Podpredsednik ŠPZDU Milan Tepej je izpostavil odlično povezanost in izvajanje skupnih nalog na področju Šaleške doline ter še več samostojnih uspešnih projektov.

Barbara Valerija Tori je v izvedenem programu dela izpostavila odmeven program Starejši

za starejše. Lani so dolgoletnim zaslužnim članom podelili priznanja, prav tako so jih uspešnim športnikom. Člani društva so se udeležili srečanja poročnih jubilantov v Vinski Gori.

Srečni jubilanti so bili pari Milena in Jože Kompari, Anica in Zdravko Predovnik ter Biserka in Marko Bauman. Jeseni so rokodelke sodelovale na

rokodelski razstavi v prostorih MO Velenje in na dnevnih medgeneracijskega sožitja sredi Velenja. V letošnji program so zapisali aktivnosti, da bodo še naprej delovali v lokalni skupnosti v korist vključenih članov in za druge starejše občane. 🔲

Jože Miklavc

Leta 1998 še ni bilo pametnih telefonov, internet je deloval bolj počasi, vlado pa je vodil Janez Drnovšek. Slovenija je še tuhtala, ali bi šla v EU, občini velenjski pa je poveljeval Srečko Meh. V tistem času so ravno odprli sveži avtocestni odsek Žalec Vransko, skozi Trojane pa se je vozilo bolj po polžje. V Velenju je bil aktiven Šaleški študentski klub, izdajal je svoj časopis RIT, študentje so imeli oddajo na Radiu Velenje, pripravljali so majske grajske Dneve mladih in kulture.

Lep čas je bil, vse se je zdelo dosegljivo.

Takrat je lokalni tednik Naš čas mladim odprl stolpce, po rubriki Študent naj bo, nekakšnemu občasnemu napovedniku štuJure Trampuš dentskega dogajanja z dodatkom refleksije, se je pod poveljstvom Aleša Črniča, danes uglednega profesorja na Fakulteti za družbene vede, pojavila še Žabja perspektiva, malo kasneje pa še sestrski Alternator.

Ideja je bila preprosta, želi smo odpirati teme, ki so pomembne za mesto, občanke in občane ter svet okoli njih. Borili smo se za boljšo misel, za razum. Bolj ali manj uspešno je Žabja perspektiva krmarila skozi ves ta čas, nekaj časa so se redno menjali pisci, v zadnjih letih pa se je oblikovala četverica stalnih kolumnistov: Kaja, Špela, Tjaša in jaz.

Bil sem zraven od samega začetka. Prva žaba je bila napisana jeseni 1998, veliko stvari se je zgodilo vmes, končal sem fakulteto, se zaposlil na Mladini, dobil otroke, se preselil iz mesta, a ga potem tako od daleč še zmeraj pozorno motril. Stvari, ki jih iz Ljubljane, iz žabje perspektive vidimo v Šaleški dolini, so drugačne, kot so videti od blizu. Ne trdim, da so ustreznejše, pravilnejše, a širši zorni kot navadno razkrije tisto, česar se od blizu ne vidi.

V vsem tem času se je spremenilo tudi Velenje, odraslo je, ni več socialistični čudež, ampak živi svoje življenje naprej, nov čas prinaša nove težave, ki so posledica industrijskega preobrata in podnebnih sprememb, oboje bo bistveno spremenilo okolje, iz katerega prihajam. Kdo bi si mislil, da so imeli pozabljeni foto aktivisti, ki so sredi osemdesetih v galeriji Mesnica na Cankarjevi 2, natančno pod oknom mojega otroštva, prav, ko so razstavljali črno-bele fotografije umirajoče doline. Danes, desetletja kasneje, so njihova opozorila še vedno aktualna.

Ni vse tako črno, rad se vračam v Velenje, premalo, vendar se.

Včasih mestu uspe kakšna simpatična akcija, kakršna je zapora Rudarske ulice, eksperimentalen prikaz prihodnosti, v kateri naj bi ljudje malo manj uporabljali avtomobile. Še posebej ljubek je prostor »kiss & ride«, takšen »drop off zone«, namenjen staršem in drugim, ki v center mesta pripeljejo otroke ali koga drugega in se po slovesu odpeljejo novim dogodivščinam naproti. Takšnih parkirnih prostorov v Ljubljani še ni, pa četudi jih je najti v tej ali oni prometni strategiji. Rudarska ulica se je po kratkem eksperimentu preoblekla v stara oblačila, vsi ljudje niso bili navdušeni, mnogi se bojijo sprememb, a gotovo je bil ta eksperiment majhen korak k bolj trajnostni prihodnosti mojega mesta.

In tukaj je treba postaviti piko. Konec je. Žabja perspektiva se v obliki, kakršno ste jo poznali do zdaj, poslavlja. Njeni avtorji nismo našli skupnega jezika z novim uredništvom časopisa.

Razlogov za to je več. Časopis nastaja tudi zaradi zaupanja, in to zaupanje se je med avtorji Žabe in novim uredništvom izgubilo. Prevladal je drugačen pogled na pomen pisanja in nagovora javnosti.

Naj si za konec vseeno dovolim osebni pogled. Pisanje Žabje perspektive me je vedno prisililo, da sem razmišljal o mestu, njegovih prebivalcih, ljudeh, medosebnih odnosih, prisililo me je, da sem poskušal razumeti družbo, prihodnost, pisal sem o pasteh, v katere se vedno znova ujamemo, pasteh banalizacije sveta in medijev, možnostih, ki zdrvijo mimo nas, pa tudi o tistih, ki nam jih uspe uloviti. Na takšen način novinarji komuniciramo z javnostjo, sam pa zelo dobro vem, da smo tukaj zaradi nje in ne zaradi nas samih. Ne sme se podcenjevati javnosti, te ne moreš zamenjati. Žabo sem ustvarjal slabih 24 let, iz meseca v mesec, v vsem tem času se je samo enkrat zgodilo, manjši nesporazum je bil, da je bil časopisni stolpec prazen.

Za vse to sem hvaležen vsem drugim Žabarjem, ki so sodelovali v rubriki, vsakemu posebej, hvaležen sem Našemu času, ki je odprl svoje strani, predvsem pa sem hvaležen bralkam in bralcem.

To je bila Žabja perspektiva. Lahko noč, Velenje, lahko noč in srečno. 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

12. maja 2022

Poslanci v zadevah, ki so v dobrobit neki regiji, sodelujejo SDS ima zvesto volilno bazo - Morda je ukrajinska kriza dala dolini malo več časa za prestrukturiranje - Največ informacij dobi iz neposrednega pogovora z ljudmi Diana Janežič Franc Rosec iz Šoštanja je bil na letošnjih volitvah na listi SDS s 3806 glasovi oziroma 31,33 odstotka glasov znova izvoljen v Državni zbor in znova kot edini poslanec iz Šaleške doline.

Seveda je bilo prvo vprašanje, ali je s tem zadovoljen. »Sem in nisem, pričakoval sem, da bo vlado sestavljala naša stranka.

Sem pa dobil okoli 700 glasov več kot leta 2018. Presenetili so me rezultati stranke Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo, pa stranke dr. Aleksandre Pivec.

Napovedi so bile drugačne, volivci pa so odločili in volitve izpeljali kot referendum oziroma bolj odločitev ‚proti‘ kot ‚za‘,« je odgovoril.

V lokalnem okolju ni toliko čutil nestrinjanja z vlado Janeza Janše, tudi volilno kampanjo v svojem okolju ocenjuje kot pošteno, na državnem nivoju pa se je nasprotovanje in iskanje vsega negativnega v zvezi z aktualno vlado kazalo predvsem na predvolilnih soočenjih. »Naš predsednik se je v dveh letih več ukvarjal za dobrobit države in z drugimi poslanci kot s svojimi, veliko je bilo pogovarjanja, dogovarjanja, iskanja rešitev. Posebna situacija je seveda nastopila zaradi covida; katerakoli vlada bi bila v tem času, bi morala sprejemati določene ukrepe. To takoj prinese slabši položaj na volitvah. Vse je bilo na koncu prikazano kot slabo, vse zanič, nihče ni našel

nič pozitivnega. Čeprav so bili z delovanjem vlade zelo zadovoljni v gospodarstvu, tudi mnogi obrtniki niso čutili korona krize, imeli so veliko dela. V Šaleški dolini se v prvem valu covid ni veliko širil in so normalno delali, na primer TEŠ in Premogovnik Velenje, kot subjekta kritične

Za kaj se bo zavzemal v novem mandatu?

Rosec se strinja, da je za tokratne volitve veliko dela opravila civilna družba, nevladne organizacije, ki so na volitve privabile 70 odstotkov volivcev, hkrati pa je SDS ostala pri svoji približno četrtini dobljenih

obdobje. Bi bilo z več poslanci lažje in za kaj se bo zavzemal v novem mandatu? »Vsekakor je lažje, če bi nas bilo več iz katerekoli stranke, pa še v opoziciji sem zdaj. Kar se tiče prihodnosti, pa takole: morda je ukrajinska kriza dala dolini malo več časa za prestrukturiranje, evropska in

dovolj sredstev za projekte. Pripraviti je treba projekte, ki bodo dali delovna mesta z dodano vrednostjo,« je dejal, na vprašanje, kakšno perspektivo pa on vidi, pa odgovoril: »Nadomestiti je treba delovna mesta v premogovništvu, a to se ne da preko noči, poleg tega bo določen del zaposlenih Premogovnik Velenje še vedno potreboval tudi, ko bo v fazi zapiranja. Vsakdo, ki ga bomo privabljali k odpiranju

❱

Lahko bi se usmerili v lesno industrijo, odprli lesni center, ne nazadnje je lesno podjetje že v okviru Premogovnika Velenje, blizu je železnica, kar bo pri sedanjih cenah goriva pomemben pozitiven faktor.

Franc Rosec: »Moja prva pot bo do predsednikov krajevnih skupnosti, da izvem za njihove težave, predloge pa seveda do županov in njihov pogled v prihodnost.« infrastrukture, je poleg ostalih gospodarskih družb treba upoštevati kot primer dobre prakse.

Kasneje je bilo sicer slabše, ljudje so se malo sprostili in so se razmere temu ustrezno poslabšale, ampak gospodarstvo, kot kritična infrastruktura so še vedno delovali,« je komentiral zadnji dve leti.

glasov, ker ima zvesto volilno bazo. »Vse stranke bomo morale malo pogledati same vase, poiskati vzroke za slabše rezultate.

V SDS bomo morali analizirati rezultate, seveda pa bo treba več delati z mladimi.« Ker je edini poslanec iz Šaleške doline, od njega lokalna skupnost veliko pričakuje, saj je pred dolino pomembno razvojno

svetovna energetska politika se od strogo zelenih variant še vedno spogleduje s premogom. Če ga bo svet še vedno veliko uporabljal, ne vem, zakaj bi ravno mi ukinili naš pomemben domači vir energije, ki je razpoložljiv v vsakem trenutku in dokler nimamo nadomestila zanj?

Na drugi strani pa je vprašanje, ali bomo v dolini uspeli pridobiti

novih podjetij, želi vedeti, kakšen kader ima na voljo in kdaj.

Lahko bi se usmerili v lesno industrijo, odprli lesni center, ne nazadnje je lesno podjetje že v okviru Premogovnika Velenje, blizu je železnica, kar bo pri sedanjih cenah goriva pomemben pozitiven faktor. Vsi majhni privatniki iz lesne branže imajo veliko dela, les je znova cenjen kot pohištvo, gradbeni material, energent in ne vidim razloga, zakaj na tem subjektu ne bi razvili večje zgodbe. Na drugi strani bi se morali usmeriti v sodobne napredne dejavnosti, ki so privlačne za mlade

in zanje predstavljajo razvojno priložnost. Ampak to je v domeni županov, zato predlagam, da se na letošnjih lokalnih volitvah tekmuje v programih, ne po imenih.«

Kje v lokalnem okolju dobiva informacije, kaj potrebujejo ljudje?

»Največ dobim iz neposrednega pogovora z ljudmi. Najbolj se ljudje odprejo na različnih srečanjih, prireditvah, takrat odkrito povedo, kaj jih tišči, so tudi kritični, hkrati pa dajo dobre predloge. Moja prva pot bo do predsednikov krajevnih skupnosti, da izvem za njihove težave, predloge pa seveda do županov in njihov pogled v prihodnost.« Kako se bo povezoval s poslanci iz sosednih regij, poleg Alenke Helbl s člani drugih strank, konkretno s Korošcema Janijem Prednikom, SD, in Dušanom Stojanovičem, Gibanje Svoboda, zdaj, ko nas povezuje tudi gradnja tretje razvojne osi? »Poslanci se v določenih zadevah, ki so v dobrobit neki regiji, povezujemo, pri tem sodelujemo.

Poudaril bi še, da je pomembna povezava tudi s Savinjsko regijo.

Primer dobre prakse so posavski poslanci, ki imajo organiziran klub, in to bi veljalo posnemati in prenesti v naše okolje.

Tudi volivci pozitivno sprejemajo sodelovanje, dogovarjanje med poslanci, s takšnim delom pa tudi onemogočimo prepirljivce, ki radi vnašajo nemir in nam jemljejo energijo,« je še dejal, pa tudi, da v novem sklicu parlamenta pričakuje več strpnega dialoga in spoštljive komunika🔲 cije.

Ponosni so na Gorenje in svoj prispevek k podjetju Tudi v Klubu upokojencev Gorenje budno spremljajo, kako se Gorenje razvija in spreminja – Upokojencem srečanja pomenijo največ – Z dobro ekipo ni težko delati Diana Janežič Predsedniki Kluba upokojencev Gorenje so do zdaj bili trije: prvi Ivan Atelšek, zadnja dva mandata Jože Stanič, zdaj je častni član, letos pa je vodenje prevzela Zmaga Bratkovič, ki je bila zadnjih 10 let podpredsednica. Tako ji v čevlje prejšnjega predsednika ni bilo težko stopiti, saj dobro pozna članstvo in delovanje kluba.

Je 14 let upokojena ekonomistka, ki je bila zaposlena v izvozu Gorenja. »Moje področje je bilo izvoz naših izdelkov v prekomorske države. Vedno smo se šalili, da drugi imajo svet, mi imamo pa okolico – Severno in Južno Ameriko, Kanado, Avstralijo.

Uživala sem v svojem delu, veliko sem tudi potovala. Delo je bilo zahtevno, saj smo neprestano spremljali konkurenco in se trudili iti v korak z njo ali, še bolje, biti korak spredaj. Vedno smo morali biti cenovno in kakovostno konkurenčni, inovativni.

No, kljub temu zadovoljstvu z delom mi upokojitev ni

predstavljala velikega stresa. Na to prelomnico sem se pripravljala, veliko se ukvarjam s športom in sem tako mirno prešla v obdobje, ko se lahko posvetim svojim hobijem.

Zavedam se, da imajo nekateri ljudje upokojitev za težko obdobje v življenju. V začetku se spremenita ritem in polnost dneva, najprej si verjetno malo oddahneš, se upočasniš, nato si moraš povsem na novo organizirati življenje, pravzaprav vsak dan. Nato se vržeš v hobije, če jih imaš, to je zelo pomembno.

Moji športi so tenis, golf, smučanje, hodim v hribe. Slednje počnem tudi s kolegi pri UNI 3 Velenje. In tako ti počasi začne zmanjkovati časa …« z nasmehom pove Zmaga Bratkovič.

trgu, kako je enkrat delavcev preveč, nato spet premalo. Vsi pa so ponosni, da so bili del uspešnega Gorenja. »Seveda nas zanima, ali gre Gorenju dobro ali slabo. Mi ne moremo vplivati na odločitve vodstva.

Zanima nas, kako gre Gorenju

Zmaga Bratkovič: »Všeč mi je, ko vidim nekdanje sodelavce, kako so veseli, ko se znova srečajo, obujajo spomine na stare čase, zaplešejo na srečanjih poročnih in rojstnodnevnih jubilantov, in vidim, da jim prav priložnost za srečanje največ pomeni.«

Tako kot celotna lokalna skupnost tudi v Klubu upokojencev Gorenje budno spremljajo, kako se razvija, spreminja Gorenje, kako se prilagaja zahtevnemu

Ohranjamo pa tradicijo, da smo enkrat na leto povabljeni v podjetje, kjer mi seznanimo vodstvo s tem, kaj delamo, saj tudi prejmemo dotacijo Gorenja. Pred dvema letoma smo se prvič srečali tudi z novo upravo, s predstavniki kitajskega lastnika. Razložili smo jim, kdo smo, kaj je naša vloga in kaj delamo.

Razveselilo nas je, da so nas pozitivno sprejeli, in hkrati pomirilo, ko so povedali, da je v kitajski kulturi zelo razvita skrb za starejše. Tako lahko še naprej računamo na razumevanje, podporo in donacijo.«

Članom z nizkimi pokojninami prispevajo za letovanje

V KU Gorenje, ki šteje okoli 800 članov, imajo utečen letni načrt, poln različnih aktivnosti, predvsem v športnih panogah, kjer so njihovi člani tudi na tekmovanjih uspešni. Enkrat na mesec imajo planinske pohode, prirejajo eno ali dvodnevne izlete ter letovanja na morju. Za slednja

članom z najnižjimi pokojninami prispevajo nekaj sredstev v skladu s pravilnikom. Interes je velik.

Zmaga ima ob sebi v upravnem odboru kluba dobro in izkušeno ekipo s tajnikom Dušanom Jeriho na čelu in blagajničarko Marijo Lovrakovič, a se boji, da bo v prihodnje ak-

❱

»Pomembno se mi zdi, da smo upokojenci slišani, da pokažemo, kaj vse delamo, kaj nas zanima, kaj predlagamo.«

tivnosti težje organizirati, saj se bodo povečali stroški prevozov.

Opozorila je na to, da so največji problem upokojencev nizke pokojnine. To se odraža tudi v delovanju kluba upokojencev, kajti nekateri člani se dejavnosti, izletov, srečanj ne udeležujejo zgolj zaradi stroškov. »Všeč mi je, ko vidim nekdanje sodelavce, kako so veseli, ko se znova srečajo, obujajo spomine na stare čase, zaplešejo na

srečanjih poročnih in rojstnodnevnih jubilantov, in vidim, da jim prav priložnost za srečanje največ pomeni. Obiskujemo tudi naše člane, ki živijo v domovih za starejše, in so nas zelo veseli.

Tudi občni zbori kluba so dobro obiskani in odkar ni več Restavracije Pod Jakcem, imamo težavo, kje se srečati. Zdaj nas gosti dvorana v Vinski Gori.« Zadovoljna je z delom Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, ki je po njenem mnenju z vodstvom Franca Vedenika in sodelavcev v upravnem odboru postala zelo povezovalna in, kot se je izrazila, konkretna v svojih dejanjih. »Pomembno se mi zdi, da smo upokojenci slišani, da pokažemo, kaj vse delamo, kaj nas zanima, kaj predlagamo. Če se navežem na pravkar končane volitve, naj povem, da se mi stranka DeSUS nikoli ni zdela v veliko pomoč upokojencem.

Upokojencev je v Sloveniji veliko in smo sestavni del družbe, torej smo kot taki lahko v programu vseh strank. Je pa res, da se te na nas spomnijo le pred volitvami.« 🔲

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

ZDRAVJE

12. maja 2022

Lani zabeležili večji pritok napotitev na zdraviliško zdravljenje Leta 2021 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejel 39.695 predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, leto prej pa 31.662 – ZZZS odobri zdraviliško zdravljenje vsem zavarovanim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za takšno obliko zdravljenja, določene v veljavnih predpisih Jasmina Škarja V času covidnih razmer je delo zdravnikov Oddelka imenovanih zdravnikov v Območni enoti Ravne na Koroškem na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potekalo nemoteno, z doslednim spoštovanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, brez osebnih predstavitev zavarovanih oseb ter brez fizične prisotnosti zavarovanih oseb.

V času epidemije so postopali drugače

Mag. Stanislava Škratek, vodja pravno-kadrovskega oddelka, je pojasnila, da so glede na posebno izpostavljenost tega oddelka izvajali še dodatne ukrepe za preprečitev morebitnih okužb – poseben režim predaje in rokovanja z medicinsko dokumentacijo, rotiranje med opravljanjem dela na službeni lokaciji in delom na domu, sprejemanje vlog, zahtevkov in pritožb izključno preko elektronske pošte ter navadne pošte. »V času epidemije je bil na podlagi 28. člena Statuta ZZZS sprejet tudi sklep generalnega direktorja, da je zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid v primeru, ko je bilo zavarovanim osebam na podlagi

odločbe imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS že odobreno zdraviliško zdravljenje, treba postopati na drugačen način, in sicer – če zavarovana oseba že izvaja odobreno zdraviliško zdravljenje in ga (na svojo željo ali na predlog zdravilišča) želi prekiniti, ji je treba omogočiti nadaljevanje že pričetega zdravljenja v poznejšem terminu, če zavarovana oseba odobrenega zdraviliškega zdravljenja še ni nastopila, ima pa že določen datum nastopa zdravljenja, ji je treba sporočiti in določiti nov datum nastopa zdravljenja v poznejšem terminu.«

Število prejetih predlogov se je lani povečalo za 448

V letu 2021 je ZZZS prejel 39.695 predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, leto prej pa 31.662 predlogov.

Območna enota Ravne na Koroškem je v letu 2021 prejela 3.029 predlogov za napotitev

V Območni enoti Ravne na Koroškem se je iz leta 2020 v leto 2021 število prejetih predlogov povečalo za 448, kar je za 17,36 odstotka več kot leto poprej,« odgovori Škratkova, ki doda, da ZZZS odobri zdraviliško zdravljenje vsem zavarovanim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za

Stanislava Škratek: »O zdraviliškem zdravljenju odloča ZZZS na podlagi predloga osebnega, lečečega in napotnega zdravnika.« na zdraviliško zdravljenje, od tega jih je približno 77 odstotkov odobrila. V letu 2021 je bilo odobrenih 55 več zdraviliških zdravljenj kot leto prej. Do kakšnih sprememb je prihajalo? »Iz leta 2020 v leto 2021 je opazen trend rasti prejetih predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje.

Praviloma je v vseh letih največ napotitev za standard 3 – stanje po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, sledi standard 4 – nevrološke bolezni, poškodbe in bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema, vključno s cerebrovaskularnimi inzulti ter živčno-mišičnimi boleznimi.

❱

posredovali manj predlogov, je zagotovo v epidemiji covid, posledično v manjšem številu izvedenih zdravljenj (operacij) ter hkrati skoraj popolni ustavitvi te dejavnosti v prvem, spomladanskem valu epidemije leta 2020 (izvajalo se je samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje), mogoče pa tudi manjši interes za zdraviliško zdravljenje v času epidemije. Že v letu 2021 je viden občutno večji pritok napotitev na zdraviliško zdravljenje.

Podatki za obdobje januar–april 2022 nakazujejo, da se bo trend prejetih predlogov v letu 2022 nadaljeval, saj je bilo prejetih že 1072 predlogov, od tega je bilo odobrenih 805 napotitev, kar predstavlja 75 odstotkov vseh napotenih,« je odgovorila mag.

Stanislava Škratek.

Imenovani zdravniki Območne enote Ravne na Koroškem so v letu 2021 z odločbo ali s sklepom o vseh pravicah iz njihovih pristojnosti (poleg zdraviliškega zdravljenja zlasti tudi o bolniškem staležu) odločili v roku 8 dni (od prejema popolne vloge), in sicer v 99,5 odstotka primerov, pri čemer je bilo lani vseh primerov 35.519. To pomeni, da je en imenovani zdravnik lani v povprečju izdal 17.849 odločb oz. sklepov.

takšno obliko zdravljenja, določene v veljavnih predpisih.

Zavrnjeni so tisti primeri, kjer zdraviliško zdravljenje ne bi prineslo izboljšanja zdravstvenega stanja, kjer diagnoza osebe ni takšna, da je zdravljenje v zdravilišču utemeljeno oziroma obstajajo celo kontraindikacije.

Kaj je vzrok, da so zdravniki posredovali manj predlogov?

»Razlog, da so osebni in lečeči zdravniki v letu 2020

Upravičenost do zdraviliškega zdravljenja in vzroki za zavrnitev

Pravne podlage, ki opredeljujejo pravice in postopke pri uveljavljenju pravic zavarovanih oseb do zdraviliškega zdravljenja, so Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, Splošni dogovor in pogodba med konkretnim naravnim zdraviliščem in ZZZS. O utemeljenosti predlaganega

zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik ZZZS, in sicer na podlagi razpolagajoče medicinske in druge dokumentacije, po potrebi pa lahko opravi tudi osebni pregled zavarovane osebe, če oceni, da je potreben ali če ga zahteva zavarovana oseba sama.

Kdaj so osebe upravičene do zdraviliškega zdravljenja? »Zavarovane osebe so upravičene do zdraviliškega zdravljenja pri zdravstvenih stanjih, ki so opredeljena v 45. členu Pravil, če je z zdraviliškim zdravljenjem pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Poudariti je treba, da morata biti podana oba pogoja kumulativno (44. in 45. člen Pravil). Izpolnjeni pa morajo biti tudi pogoji iz 49. člena Pravil. Najpogostejši razlog zavrnitve zdraviliškega zdravljenja je neizpolnjevanje pogojev za napotitev na takšno obliko zdravljenja in rehabilitacijo, ki jih določajo veljavni predpisi, predvsem odsotnost zdravstvenega stanja, pri katerem bi bilo pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Razlogi za zavrnitev zdraviliškega zdravljenje so lahko tudi neizpolnjevanje kriterijev,« še pojasni sogovornica in opozori na dve manjši spremembi, ki sta začeli veljati. »Rok za zdraviliško zdravljenje kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja se šteje od prejema odločbe (prej od izdaje), preimenovana sta tudi dva vzroka zdravstvenega stanja degenerativne bolezni (prej degenerativni revmatizem) in zlomi velikih dolgih kosti z izjemo zlomov zapestja, zlomi hrbtenice in večje poškodbe medenice (prej zlomi velikih kosti ali hrbtenice).« 🔲

Medicinsko osebje hoče, mora in želi pomagati ljudem 12. maj je mednarodni dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov – Pri vprašanjih o osebnem zdravju je posameznikov problem zanj največji – Ni vsak rojen za takšno delo Jasmina Škarja Velenje, 3. maja – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v Domu kulture Velenje nagovoril zaposlene na področju zdravstva v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje in Domu za varstvo odraslih Velenje ter se jim zahvalil za trud in prizadevno delo, ki ga opravljajo.

Srčnost je tista, ki je ključ do uspeha posameznika in družbe

Županu se zdi pomembno zavedanje, da brez medicinskega osebja zdravstvena oskrba ne bi bila takšna, kot je danes, čeprav je pri vprašanjih o osebnem zdravju posameznikov problem zanj največji. Zato vsakdo, ki zboli, pričakuje čimbolj učinkovito obravnavo. In zato je včasih tudi nekaj slabe volje. »Zavedamo se, da moramo v lokalni skupnosti skupaj z zdravstvenim osebjem delati dobro.

Trudimo se po svojih najboljših močeh, je pa lokalni skupnosti težko spreminjati zdravstveni sistem, za katerega je odgovorna država,« razmišlja župan, ki se je zahvalil vsem, ki so v času krize skrbeli za zdravje ljudi. »Naša želja mora biti predvsem, da gledamo v prihodnost. Skupaj z državo bomo skušali zagotoviti oskrbo, ki bo čimbolj človeška in dostopna, da bodo ljudje imeli zaupanje v sistem. Srčnost je tista, ki je ključ do uspeha posameznika in družbe, čeprav je včasih težko, saj je treba postaviti družbene interese pred osebne,« je dodal. Upa, da bodo ljudje v prihodnje znova lahko zaupali v sistem in bomo kot družba naredili vse, kar je v naši moči, da bomo čim bolj varni in zdravi.

Kaj zdravstvenemu osebju pomeni 12. maj?

Vida Kolšek, tehnik zdravstvene nege iz akutne ambulante Zdravstvenega doma Velenje:

»Ta dan je zame pomemben, saj smo predane svojemu delu, poleg tega pa hočemo, moramo in želimo pomagati ljudem. Ni vsak rojen za takšno delo. Upam, da se tega zavedajo tudi pacienti.

Da smo del planeta, da je to naš praznik, da se spoštujeta naša delo in požrtvovalnost. Takšen sprejem pomeni, da se ljudje zavedajo, da smo pomemben člen družbe in nas ljudje potrebujejo. Še posebej po dveh letih težkega dela, ko je covid spremenil življenje tudi medicinskim sestram.

Tudi sama danes bolj spoštujem delo medicinskega osebja, saj se zavedam, da nam ni bilo lahko. Na začetku me je bilo strah bolezni, vsi smo bili prestrašeni in negotovi. Tudi zato, ker delam v akutni ambulanti in bi lahko bolezen prinesla domov med svoje domače, saj je bilo veliko neznanega, ni bilo najlažje.

Nismo vedeli, kakšne posledice bo bolezen pustila, kako se bodo ljudje počutili ... Danes je

Vida Kolšek

Dea Hudarin Kovačič

Violeta Potočnik Krajnc

vse veliko bolj sproščeno, navadili smo se živeti s covidom, kot s pljučnico in z gripo. Samo od novembra do februarja smo dnevno opravili med 300 in 500 testiranj, skupno se gotovo bližamo številki milijon.

Je pa v tem času čutiti olajšanje. Testiranj je manj, posvečamo se hitremu testiranju, ki ga opravljamo v akutni ambulanti, testiranje s PCR metodo opravljamo bolj redko. Upam, da tako ostane in se ne vrnemo v stare čase in tirnice, da se sprijaznimo, da virusa ne moremo izkoreniniti.« Dea Hudarin Kovačič, Center za krepitev zdravja, Zdravstveni

dom Velenje: »Pomeni nam ponos, spoštovanje do pacientov, zaupanje in pomoč drug drugemu. Vsi smo ljudje, ne glede na to, kaj smo delali v času covida.

Po dveh letih znova bolj svobodno dihamo. Kljub vsemu nam je ta čas prinesel več pozitivnih kot negativnih stvari. Predvsem nas je povezal, kar se mi zdi zelo pomembno tudi za naše nadaljnje delovanje.« Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje: »V teh trenutkih, ko smo prestali čas covid krize, čutim, da je današnji dan nekaj posebnega, dodana vrednost poklicu. Lepo je, ker se tudi lokalna

skupnost spomni, da smo del nje in delamo v dobrobit ljudi. Če gledam nazaj, ne bi nič spremenila. Iz dneva v dan smo sledili navodilom krovne stroke ter tudi sebi in stvarem, ki smo jih pri delu srečevali. Mislim, da smo šli uspešno skozi prepreke, ki nam jih je na pot postavila epidemija. Zato ne verjamem, da bi kaj naredila drugače. Je pa res, da je delo z ljudmi nepredvidljivo, treba se je znajti. Šli smo skozi različne stiske in upam, da se kaj podobnega ne ponovi več.« 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

12. maja 2022

9

Če se želiš iti profesionalizem, moraš preko vsega Uredniki morajo vedeti, kaj hočejo, svetovati morajo novinarjem in imeti hrbtenico – Odmevi so najbolj uspešna televizijska oddaja do sedaj in njegov življenjski uspeh – Knjiga Spotikanja opisuje dogodke na Televiziji Slovenija v zadnjih tridesetih letih Jasmina Škarja Lado Ambrožič je svojo novinarsko pot pričel na radiu. Mislil je, da bo tam dočakal tudi upokojitev, v športnem uredništvu, a je kasneje kot avtor portretov in reportaž ter kot komentator in voditelj delo nadaljeval na televiziji. Poznan je bil tudi po oddajah s področja energetike, večkrat je obiskal velenjske rudarje pa tudi mrtvo cono Černobil. Proti koncu kariere je našel čas tudi za magistrski študij novejše zgodovine na Filozofski fakulteti. V Velenje prihaja dokaj redno, saj je žena Melita Velenjčanka. Po koncu televizijske kariere kot odgovorni urednik, novinar, voditelj ter varuh pravic gledalcev in gledalk je Lado Ambrožič začutil, da mora nekaj spominov iz najbolj aktivnega časa življenja zbrati in zapisati.

Nastala so Spotikanja, zgodbe njegove novinarske in uredniške poti, kjer je brez dlake na jeziku spregovoril o razburljivem obdobju svojega delovnega življenja. Povabili smo ga na pogovor.

Veljali ste za kritičnega izpraševalca, ki gostov ni božal, tudi za najbolj načitanega voditelja. Vaš nasmeh je bil nevaren. Kako se spominjate tistih časov? »Ta moj nasmeh je omenjala Bernarda Jeklin, in moram reči, da je kar zadela. Na vsak intervju sem se pripravil, vsako stvar sem resno vzel in se ji posvetil. Vsak intervju je bil zame kot neke vrste izpit. S Tarasom Kermaunerjem sem se, preden je pristal na intervju, pogovarjal leto dni, saj je izdal okrog dvesto knjig. Sto sem jih prebral, bil je navdušen.

Gre za resne in odgovorne stvari.

Bil sem kritičen spraševalec, ampak nikoli žaljiv. Ne glede na to, kaj so mi očitali zaradi številnih vprašanj, ki sem jih postavljal.

Tudi predsedniku vlade Janezu Drnovšku o problemih tistega časa. Po letu 1990 se je pokazalo, da naši politiki niso bili vajeni resnih in kritičnih vprašanj. Niso radi nastopali, kar je bil problem.

Danes je drugače.« V knjigi govorite tudi o tem, da politika na nacionalni televiziji nima kaj iskati in da novinarji ne morejo sami izbirati voditeljev, a se dogaja ravno to. Kaj menite o predalčkanju novinarjev? »Politika na televiziji res nima kaj iskati. Bila so leta, ko nekaterim politikom nisem pustil blizu, in to so mi zelo zamerili, ampak je bilo nujno. Oblastniki si mislijo, da imajo avtomatično pravico, da pridejo in razlagajo stvari.

Pa ni tako. Imeti morajo razlog za predstavitev. Spomnim se, da so me krščanski demokrati ustavili na cesti in okrcali, da nič ne govorimo o njih. Razlog mora biti. Res je tudi, da so nekateri politiki želeli izbirati voditelje.

To je poskušal predsednik Milan Kučan, to poskuša tudi Janez

Janša itd. Urednik mora biti tudi tisti, ki določa, kdo se bo z gosti pogovarjal. To je bilo možno pred letom 1990.« Urednik mora biti močna osebnost, ne samo dober novinar, da zmore čez vse čeri in prepreke. Tako je zapisal v spremnem besedilu knjige tudi Ali Žerdin. Kolikokrat se spomnite, da so vas želeli kaznovati? »Ves čas, pod mizo. Nekajkrat na programskem svetu sem sam ponudil, da se glasuje o mojem delu. Dal sem izdelati analizo, pri kateri se je izkazalo, da so bili pravzaprav tisti, ki so se najbolj jezili, najbolj protežirani. Že v uvodu v knjigo sem zapisal, da so mi ponudili 'nespodobno povabilo' – bodi naš, pa ti bo dobro – kar sem kategorično zavrnil.

In so delali proti meni.«

»Leta 1991, ko se je zakonodaja spremenila, so iskali novega odgovornega urednika. Zanje najpomembnejši je bil informativni program. Nihče jim ni bil pogodu. Demos je imel pri odločitvi veliko besede, čeprav je imela večino v parlamentu še vedno levica, ampak hoteli so imeti svojega človeka. Ker ga niso imeli, se jim je zdelo, da sem najprimernejši. Motilo jih je le, da prihajam iz partizanske družine, zlasti krščanske demokrate pa obrtniško stranko.

Levica pa je mislila, da delam

Člani nekaterih strank so celo hodili k vašemu očetu oziroma so vas pogosto primerjali z njim. Kako ste gledali na to? Sta se strinjala v vseh pogledih ali sta se tudi razhajala? »Oče je bil zelo razgledan človek, nisva se preveč razhajala.

Hodili so k njemu in me tožarili.

On pa je vedno rekel, Lado dela prav, ima jasna stališča. Sva pa zelo podobno gledala na stvari.

Moram reči, da se nikoli ni vtikal v moje zadeve. Tudi Lidija

❱

Kako pomemben mejnik so bili za vas Odmevi?

Jih še gledate? »Jih gledam, ampak niso takšni kot nekoč. Čeprav nočem kritizirati. So moj življenjski uspeh, oddaja je prejela sedemnajst viktorjev. To ni kar tako.

Je najbolj uspešna oddaja vseh časov na televiziji. Na začetku je bilo veliko poskusov in upiranja. Vendar so tudi novinarji potrebovali izzive. Tretji dnevnik sem zamenjal z Odmevi, ki so bili nekaj odličnega. Prijeli so se prvi dan, če bi jaz bil še vedno tam, pa bi bili drugačni, kot so danes.« Brez dlake na jeziku v knjigi pišete tudi o tem, da marsikomu niste bili pogodu. Kako je sprememba zakonodaje o RTV vplivala na vašo prihodnost, kaj se je spremenilo?

Vas še zanimajo zgodovina, zgodbe ljudi? Imate v

»Veliko. O vsakem, s komer sem se pogovarjal, sem vse prebral. Goste sem poznal do obisti.

Kar se je mogoče pri nekaterih znanih ljudeh iz stroke poznalo, zlasti pri zgodovinarjih, da sem se dobro pripravil. Če sem v šoli malo 'prešprical' stvari, sem tukaj nadoknadil in se dodatno izobraževal.« V knjigi ste zapisali tudi, da se boste morebiti odločili za obisk univerze za tretje življenjsko obdobje. Kako vam gre? »Vpisal sem se na španščino, vendar sem tako pozabljiv glede učenja novih stvari, da sem po pavzi ogromno pozabil. Očitno mi je španščina španska vas in mi jezik ne leži. Mi je bilo malo žal, ker sem spoznal zanimive ljudi. Še vedno me zanima zgodovina, teh stvari ne pozabim.

Imam idejo, ki je ne bom realiziral, ker sem prestar in bi potreboval zanjo tri leta. Bi pa napisal resno knjigo o slovenskih politikih. Treba je pobrskati po arhivih, pregledati ogromno knjig, a se mi zdi, da nimam dovolj energije za to. Če bi se tega spomnil po tem, ko sem napisal Novljanovo stoletje leta 2006, bi se morda tega lotil. Pa sem kar zaspal.« Kakšni so odmevi na vašo pravkar izdano knjigo in koliko časa je nastajala? »Dobro vprašanje. Nastala je hitro, dvajset let sem razmišljal,

Lado Ambrožič: »Uživam v branju in pisanju, za katera si vzamem čas.«

Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Sklada Toneta Tomšiča za novinarske dosežke, Jurčičevo nagrado za novinarske dosežke in uredniško delo ter nagrado Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo. Prejel je tudi viktorja za življenjsko delo.

Hren me je vprašala, če mi je on svetoval v težkih trenutkih. Ni. Nikoli se ni vtikal v moje delo.

Edina stvar, ki jo je rekel, ko so me onemogočali, je bila, da je to, kar delajo, pobalinsko.«

sproščeno oddajo. Iz Velenja sem gostil družino Jevšek. Veliko sem pričakoval od dela varuha, vendar me vodstvo hiše zaradi mojih kritičnih poročil ni maralo.

Pokazal sem namreč ogledalo, v katerem se niso želeli videti oziroma so si predstavljali, da so lepši, in mi niso omogočali, da bi ljudem na televiziji in radiu to povedal. Ugotovil sem, da lajam v luno in sem mandat predčasno zaključil.«

glavi številko, koliko knjig ste prebrali?

proti njim. To je bil problem. Če se želiš iti profesionalizem, moraš preko vsega. Biti moraš načelen, trmast in si upati. Danes si ne bi več.« Vodili ste oddaje Družinske zgodbe, Intervju, Očetje in sinovi, kot varuh pravic gledalcev ste opozarjali na napake in nedoslednosti. V kateri vlogi ste se najbolje znašli? Omenili ste, da danes ne bi bili več tako pogumni, kot ste bili nekoč. »Razlika je, da sem pri štiridesetih razmišljal drugače kot danes, človek se spreminja. Danes ne bi šel v konflikte z ljudmi.

Sem rojen polemik, vendar se mi danes ne da več. Imam družino.

Dobro sem se počutil recimo v oddaji Družinske zgodbe, ki sem jo zelo rad delal. Hotel sem pokazati, da imamo v Sloveniji veliko zanimivih družin, ki so znane po svojem delu in svojih sposobnostih. Čeprav je novi urednik takrat rekel, da je to klientelizem. Šlo je za spodbujanje delavnosti, kar so ljudje dobro sprejemali. Okrog štirideset imenitnih družin sem predstavil. Šlo je za

ali bi jo napisal, saj bi lahko kdo mislil, da se maščujem. Odmevi med intelektualci, med resnimi novinarji, so izjemni. Knjiga je zahtevna, ima veliko informacij.

Gre za zgodovino televizije v tistem času. Vesna Milek mi je v Delu posvetila dve strani, Marko Crnkovič v sobotni prilogi Večera pa štiri. Medtem ko odziva iz moje bivše hiše ni bilo, pa sem jim poslal vabilo na predstavitev. Ga. Anžlovar ni niti odgovorila, kar sem čutil kot neke vrste upor proti meni. Mi pa ni vseeno, saj sem veliko časa preživel na Televiziji Slovenija, pa niso objavili niti novice. Se mi ne zdi prav. Lidija Hren mi je posvetila intervju na svojo roko, čeprav uredniki niso bili najbolj zadovoljni.« Kakšno popotnico bi dali tistim, ki prihajajo za vami? Kakšne temelje naj postavijo, da bo televizija spet dobila ime in jo bomo postavili tja, kamor spada? »To, kar je pisal Ali Žerdin v uvodniku. Profesionalizem in visoke novinarske standarde. Vse mora stati. Komentar, poročilo, večkrat je treba preveriti informacije. Uredniki morajo vedeti, kaj hočejo, svetovati novinarjem, pogledati zapise. Imeti morajo hrbtenico. Ne smejo si dovoliti vpliva politikov in strank, ideologije. Zato so uredniki.« 🔲

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. maja 2022

O, lejga!

Fotograf Aleksander Kavčnik po večini opazuje, občuduje in fotografira pokrajino v raznolikih svetlobnih vzdušjih. Tokrat so ga navdihnili ljudje: prijatelji in znanci, ki jih srečuje na ulicah in trgih mesta Šoštanj, kjer živi. »O, lejga, a te lah› slikam?« … in nastalo je trideset spontanih portretov, ki so razstavljeni na Trgu svobode v Šoštanju pod naslovom O, lejga!, kar je tukajšnji pozdrav in izraz včasih vesele, včasih čemerne pozornosti ob snidenju. Umetniške črno-bele fotografije z zamegljenim ozadjem postavijo v središče portretiranca: njegov trenutni izraz na obrazu. Fotograf omogoči,

da brez nelagodja vstopimo v osebni prostor človeka in se mu zazremo v oči. Sprehajamo se po neštetih gubah, ki jih je narisalo na obraz življenje,

mnoge odslikavajo tudi »vedute Šoštanja«. Fotografske portrete dopolnjujejo kratki poetični zapisi Metke Logar. »Za vsako kožo stoji čas, ki jo nemo vleče,

dokler se je ne naveliča. Potlej jo zgubano pusti lastniku, da z njo tava po brazdah spomina.« (ML) Razstava je na ogled do 31. av🔲 gusta.

Premierna predstava mladinske skupine Šmartno ob Paki – V soboto, 14. maja, ob 19. uri, in dan kasneje ob 17. uri bodo kot prve nastopile na obnovljenem odru dvorane Kulturnega doma Šmartno ob Paki članice lani ustanovljene mladinske skupine domačega Gledališča pod kozolcem. Ljubiteljem odrskih desk se bodo predstavile prvič, in sicer v predstavi z naslovom Smo al’ nismo. Delo je spisal Richard Harris, adaptiral in režiral pa Jože Krajnc, dolgoletni član Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki.

Krajnc je povedal, da je bila omenjena mladinska gledališka skupina ustanovljena na pobudo dijakinj različnih srednjih šol, ki jih zanima gledališko ustvarjanje. Tri so iz Šmartna ob Paki, ena je iz Bistrice ob Sotli, ena pa iz Lokovice. Ob rednem šolanju se učijo tudi plesa, glasbe in petja, zato je namenoma izbral odrsko delo, v katerem bodo lahko pokazale vse svoje spretnosti.

Vaje so začeli oktobra lani, vendar so te potekale predvsem ob koncih tedna zaradi šolskih obveznosti deklet, saj se nekatere izobražujejo v Mariboru.

Članice mladinske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki bodo v soboto pripravile premiero, v nedeljo pa prvo ponovitev.

V odrskem besedilu s prirejenim naslovom Smo al’ nismo se prepletajo osebne zgodbe petih deklet, ki se enkrat na teden srečujejo na plesnih vajah.

Odkrivajo se njihovi medsebojni odnosi, tudi napetosti, ki pa izginejo, ko morajo za poseben nastop pripraviti kar se da dovršeno plesno točko. Z njihovim finalnim nastopom na dobrodelni prireditvi se zgodba tudi konča,

ko pokažejo, kaj se lahko naučijo z enim treningom na teden.

Igrajo: Lara Podgoršek, Živa Matjaž, Maruša Kunst, Cilia Jordan in Ema Holešek. Za koreografijo sta poskrbeli Lara Podgoršek in Živa Matjaž, za izbor glasbe Lara Podgoršek in Maruša Kunst, pojeta Ema Holešek in Maruša Kunst. Mentorica koreografije in kostumografije je Svetlana Kiyashchenko,

grafično oblikovanje je delo Žive Matjaž in Florjana Satlerja, tehnično pomoč pa nudita Brane Kolšek in Staš Gregorič.

V šmarškem kulturnem društvu so pobudo deklet toplo pozdravili in izrazili upanje, da se bo katera od njih pridružila tudi odrasli ljubiteljski gledališki skupini, ki za prihodnjo sezono načrtuje novo odrsko postavitev. 🔲

tp

Sedem skoraj detektivskih Pikin fotografski natečaj raziskovalnih primerov »Narobe svet« Velenje, 4. maja – V sklopu domoznanskih večerov Šaleški razgledi v živo je velenjski arhitekt, pisatelj, pesnik in raziskovalec Šaleške kulturne zgodovine Rok Poles predstavil sedem presenetljivih novih zgodb iz Šaleške doline.

Rok Poles je na Velenjskem gradu predstavljal še nepoznane zgodbe iz Šaleške doline, ki jih je raziskoval in odkrival s pomočjo računalnika preko ameriških knjižnic, v slovenskih in avstrijskih arhivih ter na terenu. V prvi zgodbi o treh svečah, ki so bile v resnici srca oziroma pravzaprav kamni, se je dotaknil šoštanjskega grba, nato je spregovoril o izgubljenem in najdenem rimskem sarkofagu v Vinski Gori, ki je danes del betonske škarpe. Predstavil je zgodbo pogubnega rudnika pri Šoštanju, in lokacijo, o kateri nismo nič vedeli – Tržišče v Družmirju. V zadnjih treh zgodbah se je navezal na Velenjski grad – spregovoril je o 60-letni skrivnosti strešne lepenke, o ponarejenih antičnih napisnih tablah, in obiskovalcem razkril, kako z druge strani vrat nekdanje stražarnice sprostiti ključavnico obešanko.

Predstavitvi je sledila razprava, v kateri so obiskovalci med drugim izpostavili, da je Rok Poles tudi v že predelanem materialu in arhivih uspel najti prej spregledane vidike, povezave in zanimivosti, ki so prinesle nove, še nepoznane zgodbe Šaleške doline. 🔲

tr

Velenje, 12. maja – Muzej Velenje vabi osnovnošolsko mladino k sodelovanju na fotografskem natečaju z naslovom »Narobe svet«. Pripravlja ga v okviru 33.

Pikinega festivala, ki bo potekal v septembru. Natečaj bo potekal v sodelovanju z Digitalnim Foto Klubom, s fotografsko revijo Digitalna Kamera in Festivalom Velenje ter pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije.

V Muzeju Velenje, ki že 33. leto zapored sooblikuje Pikin festival in v atriju Velenjskega gradu pripravlja tradicionalne Pikine fotografske razstave, tudi letos vabijo k sodelovanju na Pikinem fotografskem natečaju. Junakinja knjig švedske pisateljice Astrid Lindgren, nadobudna deklica Pika Nogavička,

nas uči drugačnega pogleda na svet – da si kdaj dovolimo neobičajne stvari, da se znamo zabavati in na svet gledati igrivo in pozitivno, po drugi strani pa opaziti njegove nepravilnosti ali se odločno postaviti za tiste, ki potrebujejo pomoč. Pogosto slišimo frazo: »To je pa narobe svet!« Z njo lahko označujemo tako smešne in zabavne kot tudi precej resne trenutke našega vsakdana. In to frazo bi zagotovo lahko neštetokrat izrekli ob prebiranju zgodb o Piki Nogavički – junakinji neobičajnega in pogumnega pogleda na svet.

Osnovnošolce iz vse Slovenijo vabijo, da pošljejo fotografije, ki prikazujejo njihov pogled in razumevanje naslovne teme natečaja »Narobe svet«, ki je tudi

Mladost, tehnologija in umetnost Nataša Tajnik Stupar Maj kot mesec mladosti, rasti in razcveta v meni vedno spodbudi razmišljanja o času, minevanju. V mojem ateljeju je maj najbolj ploden mesec. Svetloba je odlična, cvetnega prahu ravno dovolj, da si vedno malo živčen. Ponavadi je v zraku prijetna energija, za nove ideje, novo ustvarjalnost, nov veter in za odprto razmišljanje.

Mati in sin se pogovarjata. Mati govori potiho in sin jo vpraša, zakaj. 'Bojim se, da me posluša Mark Zuckerberg.' Sin se zasmeji. Zasmeji se Siri. In zasmeji se tudi Alexa. (Sicer že zelo star vic, a vedno aktualen.)

Med koronskim časom smo dobili učitelji likovne umetnosti od našega svetovalca za umetnost Zavoda republike Slovenije navodilo, naj k pouku vpeljemo čimveč sodobne, intermedijske umetnosti in sodobne tehnologije. Na prvi pogled se nam je zdelo zanimivo. Pouk bi se lahko končno ‘osvobodil’ nekih okostenelih priprav, načinov in modelov.

Dijaki so bili veseli. Tudi mi. Kratek čas. In potem smo se pogovarjali. Ugotovili smo, da ne znamo rezati s škarjami. Da ne znamo narisati kroga. Da ne razumemo linearne perspektive.

Neverjetno je bilo to, da so si mladinci želeli, da bi se naučili. Te naše stare prežvečene umetniške finte in znanja, ki prehajajo iz generacije v generacijo že par tisoč let, vedno ‘updejtane’ in nadgrajene z novimi znanji. Sodobna tehnologija je v umetnosti le ena izmed mnogih tehničnih rešitev.

Sestri znanost in umetnost hodita z roko v roki, o čemer se lahko prepričate na razstavi v Galeriji Velenje z naslovom Humanizacija tehnologij, ki so jo pripravili naši kolegi umetniki iz Trbovelj. Zanimivo je to, da so Trbovlje na nek način v podobni poziciji kot Šaleška dolina, a vendar so z zaprtim rudnikom in prestrukturalizacijo kakšno desetletje pred nami.

Zdi se, da trboveljska skupnost živi z gibanjem, ki povezuje znanost, tehnologijo in umetnost, z osrednjima osebnostima, dr. Mašo Jazbec in kiparjem mag. Zoranom Pozničem. Sodelujejo mladi, stari, 'srednji' ...

A v formativnem obdobju si mladi želijo analognosti. Kontaminirani so z zasloni in s tehnologijo, ki se je neslišno pretihotapila v njihova življenja in jim ukradala večino prostega časa, ki smo ga mi preživljali na ulici, v gozdu in s prijatelji.

Na nek način so mladi začeli zavračati tehnologijo, in če bo le-ta hotela še vedno igrati pomembno vlogo v človeškem življenju, se bo morala nekako humanizirati. In o tem govori razstava Humanizacija tehnologij, ki si jo lahko v maju ogledate v naši galeriji.

Neverjetno priljubljen risarski material je oglje. Star umetniški material, prazgodovinski in najbolj analogen. A kaj, ko robotska roka zna tako fino narediti to, kar moramo naše možgane učiti leta in leta. Pa če damo robotski roki oglje, bo kaj bolje? Mladi si v formativnem življenskem obdobju želijo analognosti, svoje rasti in razvoja sposobnosti, veščin in znanja, ki smo ga dobili tudi mi. Ko opazujem, vidim, da si tega želijo na zelo podoben način kot mi. Tega ne morejo preskočiti ali celo izpustiti. Njihova tehnološka prednost pa je ta, da bodo analogna vedenja lahko kombinirali s tehnologijo, ki je naša generacija ni imela na izbiro.

Svoboden umetniški način razmišljanja je drugačen od znanstvenega. Umetnik in znanstvenik sta odličen team. Tudi kot iskalca novih poti prestrukturalizacije.

In potem mi družabna omrežja mečejo reklame točno tistega, o čemer sem se pred desetimi minutami pogovarjala s sodelavko. Prisluškovalci. ‘Kolegi’ od Siri in Alexe.

Lep maj vam želim, dragi bralci. 🔲

tema letošnjega 33. Pikinega festivala. Natečaj bo potekal do 29. avgusta 2022, odprtje razstave najboljših fotografij pa bo v atriju Velenjskega gradu 7. septembra 2022. Prispela dela bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo najboljše fotografije tudi nagradila z medaljami in diplomami Fotografske zveze Slovenije

ter s praktičnimi nagradami Muzeja Velenje, Festivala Velenje ter fotografske revije Digitalna kamera.

Za več informacij o natečaju se lahko obrnete na kustosinjo pedagoginjo Muzeja Velenje Ono Čepaityte Gams (tel. 051 382 374 ali ona.gams@muzej-velenje.si). 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

12. maja 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Najvišje priznanje na tekmovanju ŠALEŠKA HARMONIKA osvojila Škalčanka Natalija Jakop

Naša radijska in časopisna ekipa se je preteklo nedeljo mudila v Topolšici, kjer je potekalo prvo tekmovanje za harmonikarje, imenovano Šaleška harmonika. Gre za posamično tekmovanje in hkrati tudi za predtekmovanje najprestižnejše prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Na tekmovanju v Topolšici je zaigralo 28 harmonikarjev. Predsednik Zlate harmonike Ljubečne in organizator Šaleške harmonike Robert Goličnik, je bil po prireditvi utrujen, a zadovoljen: »Po vseh tednih trdega dela se mi je odvalil kamen od srca. Nepozabna prireditev je za nami. Šlo je za prvo takšno tekmovanje v Šaleški dolini in okolici. Veliko tekmovalcev in poln šotor obiskovalcev. Želim si, da to ponovimo drugo leto.«

ČETRTEK, 12. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

Foto: Aljaž Trbovšek

Tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Robert Zupan, Zoran Zorko in Primož Kelenc. Največ točk je

prejela Škalčanka, Natalija Jakop, ki na harmoniko igra že sedmo leto.

Svoje znanje nabira pri Nejcu Pačniku, na tekmovanjih pa ni novinka. Zdaj jo čakajo priprave na finale Zlate harmonike Ljubečne. Kakšne bodo? »Treba bo dobro vadit, a prepričana sem, da bo tudi rezultat na koncu dober,« pravi nasmejana zmagovalka.

Finale Zlate harmonike Ljubečne bo na Ljubečni, v nedeljo 28. avgusta. Tam bo v konkurenci najboljših nastopila tudi zmagovalka Šaleške harmonike, Natalija Jakop iz Škal pri Velenju. O podrobnostih bomo na radiu Velenje in v tedniku, ki ga držite v rokah, tudi poročali. 🔲

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 14. maja

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 15. maja

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

GLASBENE novice

Dejanu vedno dogaja!

V oddaji Dobra muska, ki jo na radiu Velenje spremljate vsak petek ob 19.20, gostimo različne glasbenike iz naše doline in širše, ki radi predstavijo svoje novosti. Vsi upajo, da so koronski časi res mimo in da se boste v prihajajočem poletju udeležili njihovih nastopov na prostem.

Eden takih je tudi Dejan Kranjc, ki smo ga nekoč spremljali v ansamblu Poskočni muzikanti, zdaj pa že nekaj časa nastopa pod imenom Dejan Dogaja. V začetku pomladi je Laščan predstavil svojo novo skladbo z naslovom Manekenka, s katero je slavil prvo leto samostojne glasbene kariere. Skladba je dobila tudi videospot, v katerem mu družbo delajo dekleta projekta Miss Slovenije.

PONEDELJEK, 16. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 17. maja

Kako ste preživeli čas korone in ali ste že 'našpičeni'za vse poletne veselice? »Veliko sem vadil s svojim novim bendom, saj so nastopi pred vrati.

No, ko pa sem poskočni Dejan, zabavam tudi najmlajše z otroškim programom,« pravi nasmejani Laščan, ki priznava, da je želja, da stopi na samostojno pot, v njem tlela že dlje časa. »Sicer si nikoli nisem predstavljal, da se bo to zgodilo. Korona, ki je prinašala slabo, je meni prinesla tudi dobro. Zdaj mi je nenormalno lepo, ker imam super ekipo, super fante, in sem res zelo vesel.«

PETEK, 13. maja

»Od lanskega maja do marca smo nekako snemali, popravljali, spreminjali, snemali video, in zdaj je končno tu. V aprilu se je med poslušalci že dobro prijela in res sem vesel, da vam je skladba, ki je namenjena lepim puncam, tako všeč.« Kaj vam pomenijo glasba in lepe punce?

Ste človek trenutka? »Sem človek trenutka, ki zna reagirati v vsaki situaciji. Za vse se rad vnaprej pripravim.

Npr. vsako jutro, ko vstanem, si posteljem posteljo, vse je na

svojem mestu, lahko bi rekel, da imam red. Tudi kar se tiče glasbe, je tako. Že vnaprej imam pripravljenih 5 skladbic in zamišljeno, kaj in kako bi naj bilo.« Kako je nastala Manekenka?

»Rad priznam, da sta mi v življenju pomembni dve ljubezni.

Tista do glasbe in do pametnih, sposobnih, lepih deklet. Fantje ne moremo brez njih, one pa ne brez nas, in tudi to gre nekako z roko v roki,« se smeje Dejan. 🔲

Foto Rok Deželak

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 18. maja

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

12. maja 2022

Vija vaja ven Rudarska cesta

⏫

⏫

Čvek je gledal in gledal, na katero lokacijo sta se postavili mag. Katarina Ostruh (levo) z Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje in Nela Halilovič, vodja projektov IPoP. Desno upravna enota, levo banka in promet, na sredini pa čudovit park. To je gotovo vizija prihodnosti sredi mesta … na Rudarski cesti.

Zasnovati in izvesti osrednjo slovesnost ob treh velikih praznikih – dnevu zmage, Evrope in krajevne skupnosti – ni mačji kašelj. Naloge so se lotile tri učiteljice z OŠ Karla Destovnika- Kajuha Šoštanj in skupaj s skupino učencev delo odlično opravile. Zato je bilo po proslavi čveku jasno, da sta se Ani Brigiti Grobelnik (levo) in Miri Vrčkovnik Šopar odvalila kamna od srca.

⏪

Vsekakor na praznovanju dneva zmage ne smejo manjkati člani ZZB NOB in veterani vojne za Slovenijo.

Bil je tudi njihov praznik, zato so ponosno počastili spomin in se razveselili ponovnega srečanja.

ALI VESTE? Zakaj se četrti prst imenuje prstanec? Če oseba nosi prstan na levem prstancu, t. j. četrti prst leve roke, načeloma pomeni, da je ta oseba oddana. Ne boste verjeli! Obstaja zgodovinski razlog, da je dobil četrti prst leve roke naziv »prstanec«. Tradicija poročnih prstanov sega v stari Egipt, saj so arheologi v hieroglifih našli dokaze, da bi naj neveste že takrat nosile prstan.

Tudi druge starodavne kulture so nosile poročne prstane; ljudje že od starih Grkov in Rimljanov naprej nosijo poročne prstane na levem prstancu in se očitno zaročijo s pomočjo prstana. Zakaj je torej četrti prst leve roke tako imenovani poročni prstanec? Obstaja specifična razlaga.

V starih časih je veljalo, da žila v prstu na levi roki teče naravnost v srce – takrat je seveda veljalo,

Demokracija in svoboda govora sta temeljni svoboščini.

Kot pri vsem pa je tako, da stvari bolje delujejo, če jih znaš uporabljati in jih uporabljaš z namenom, da bi prišel do pametne odločitve in samo na mejo svobode drugega. Tudi na družabnih omrežjih.

Dan zmage »Nikoli več vojne,« so si prisegli preživeli po koncu dveh svetovnih vojn v 20. stoletju. Nekateri preživeli jih očitno niso slišali.

Predsednik Predsednik republike ima še največ pet mesecev časa, da se poslovi od vseh znanih lokacij in organizatorjev dogodkov, ki jih je s svojo prisotnostjo večkrat počastil v preteklih dveh mandatih.

Tako je bilo tudi v Topolšici, kjer je več let edini predstavljal državno politiko. Kdo bo prišel v maju leta 2023?

Kampiranje Stric Google je neprizanesljiv. Karkoli vpišeš, da bi preveril dano informacijo, ti on pove nekaj drugega. Samo tega ni izdal, kdo bo v resnici kampiral ob Velenjskem jezeru.

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj da je srce središče naših čustev.

Tako so stari Rimljani to žilo imenovali vena amoris, latinsko «žila ljubezni». Znanost in znanje o človeški anatomiji sta od takrat krepko napredovala in dokazala, da je zgodba o najbolj romantični veni Amoris le mit.

Vsi prsti na rokah imajo podobno strukturo žil in prstanec leve roke ne izstopa iz povprečja. Če vas je zabolelo ob branju te resnice, se boste lahko romantične duše potolažile z dejstvom, da imamo srce postavljeno nekoliko na levo stran telesa, kar zagotovo pomeni, da je leva roka še vedno fizično bližje srcu kot desna.

Prav tako tradicija, ne glede na razvoj znanosti, še vedno živi.

Zaročni prstan še vedno nosimo na četrtem prstu leve roke in verjetno bo tako ostalo še mnogo stoletij.

Zakaj se koža na prstih zguba, ko smo dlje časa v vodi?

nezavedne telesne procese, kot sta prebava in dihanje. Odgovoren je predvsem za „odziv, boj ali beg“, ki nam je v prazgodovini pomagal bežati pred npr. tigrom. Zdi pa se

Gre za aktiven, prilagodljiv proces, ki ga nadzoruje naš simpatični živčni sistem.

tudi, da nam pomaga bolje oprijeti predmete v mokrih razmerah – kar nam omogoča, da zgrabimo spolzko, vijugasto ribo, ki smo jo potrebovali za preživetje v tistem dnevu. To je razlaga, zakaj se zgodi sprememba na naši koži, ko smo dlje časa v vodi.

Taksi, ki bo vozil sam Tehnologija gre naprej.

Novi tehnološki napredki se pojavljajo praktično vsak dan. Vsekakor je eden izmed zgodovinskih dogodkov to, da se bomo lahko kmalu vozili s samovozečimi taksiji. Sicer še nekaj časa ne pri nas v Sloveniji, bo pa to kmalu možno v Pekingu. Peking

bo prvo mesto na svetu, kjer se boste lahko peljali s samovozečim taksijem. To tehnološko idejo je realiziralo podjetje Baidu, ki bo sčasoma začelo s samostojno taksi službo. V prvih tednih pričetka s samovozečimi taksiji bodo v vozilih sicer še pravi vozniki, a bodo po vpeljanem sistemu taksiji vozili popolnoma sami. Avtomobili bodo nadzorovani z umetno inteligenco ter na začetku omejeni le na območje 60 kvadratnih kilometrov Pekinga. Samovozeči taksiji bodo nekaj časa brezplačni. S tem bodo spodbudili uporabnike, da se opogumijo in jih preizkusijo. Kasneje bodo taksiji plačljivi, a bodo precej cenejši kot klasični.

Peking bo prvo mesto na svetu, kjer se boste lahko peljali s samovozečim taksijem.

V starih časih je veljalo, da žila v četrtem prstu leve roke teče naravnost v srce.

Se kdaj vprašate, zakaj povzroči dolgo namakanje v kadi nagubane prste, ki imajo izgled kot posušene slive? Morda se zdi, kot da vaša koža med namakanjem v bazenu ali kadi vpija dodatno vodo, vendar ni tako. Gre za aktiven, prilagodljiv proces, ki ga nadzoruje naš simpatični živčni sistem. Ta je del večjega sistema, ki je odgovoren za

Lara Oprešnik

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 13

Šoštanj, 4. maj – Ob mednarodnem dnevu gasilcev, 4. maju, in svetovnem dnevu gasilcev, 8. juniju, so v kulturnem domu v Šoštanju na florjanovo pripravili osrednjo proslavo, na kateri so 20 zaslužnim posameznikom in gasilskim društvom podelili najvišja odlikovanja Gasilske zveze Slovenije.

Med številnimi gosti so bili tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Darko But ter župani vseh treh občin Šaleške doline – Darko Menih, župan Občine Šoštanj, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, in Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki.

Zbrane gasilke in gasilce je najprej pozdravil predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer. Čestital je prejemnikom odlikovanj ter poudaril, da gasilce odlikujejo humanost, srčnost in pogum, zadovoljni pa so, da imajo v lokalni skupnosti vso podporo in posluh za svojo dejavnost.

Gasilci praznujemo, ko nismo v akciji

Tako je zbrane nagovoril in čestital nagrajencem Janko Cerkvenik, predsednik Gasil-

Gasilstvo v Sloveniji je svetovni unikum Gasilci so najmočnejša sila v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – Lokalne skupnosti vzorno skrbijo za opremljenost društev – Med odličnimi so nagradili najboljše ske zveze Slovenije. Da imajo gasilci malo dni v letu za praznovanje, je pojasnil z najnovejšo statistiko: v prvih štirih mesecih tega leta so v prostovoljnih, poklicnih in industrijskih društvih opravili že 9600 intervencij (lani v celem letu 21 tisoč), v njih pa je sodelovalo okoli 60 tisoč gasilcev. »V Sloveniji imamo 150-letno tradicijo gasilstva, v 1341 prostovoljnih gasilskih društev je vpetih več kot 162 članov. To je unikum tudi v svetovnem merilu in je velika odgovornost za nas, ki organizacijo vodimo. Da imamo dobro opremo in vozila, sta odgovorni država in lokalna skupnost. Župani in občinski sveti imajo velik vpliv na organiziranost in financiranje gasilskih društev, saj omogočajo nakup opreme in vsega, kar gasilci

potrebujejo za učinkovito delo.

Za to sem jim hvaležen in računam na njihovo podporo tudi vnaprej.« Darko But, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, je dejal, da je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko enot: gasilci, jamarji, gorski reševalci, kinologi, potapljači, radioamaterji … tako da je v sistem vključenih več kot 25 odstotkov državljanov. »Gasilci pa so najmočnejša sila v sistemu in so izredno pomembni. Lani in letos je bilo sprejete več zakonodaje, ki ureja razmere v gasilstvu in omogoča nadaljnji razvoj. Marca so bile sprejete spremembe in dopolnitve zakona o gasilstvu, gradbeni zakon je olajšal nekatere postopke, zakon o dohodnini pa prina-

ša olajšavo za vse pripadnike zaščite in reševanja, in sicer za tiste, ki več kot 10 let delajo operativno, uvaja 1500 evrov splošne olajšave pri dohodninski napovedi.«

Tvegajo zdravje in življenje

Gostitelj slovesnosti, šoštanjski župan Darko Menih, je v svojem nagovoru poudaril, da so gasilci ljudje, ki so pripravljeni pomagati v vsaki težki situaciji, pri tem pa tvegajo svoje zdravje in tudi življenje.

Poudaril je, da je od leta 1991 gasilstvo z urejeno zakonodajo pridobilo na pomenu in organiziranosti, po sedmih letih je končno urejen tudi status prostovoljnega gasilca. V letu 2021 so se povečala finančna sredstva za sofinanciranje zaščitne

Biti gasilec je odgovornost, poslanstvo, način življenja Marjan Verbič iz občine Šmartno ob Paki dobitnik visokega priznanja Gasilske zveze Slovenije – V vsaki intervenciji so prisotne posebnosti Tatjana Podgoršek Stopničke so za zmagovalce, pravijo.

Na eno od takih stopničk je v okviru Gasilske zveze Slovenije stopil tudi Marjan Verbič iz občine Šmartno ob Paki.

Omenjena gasilska zveza mu je namreč podelila eno najvišjih priznanj – priznanje za posebne zasluge v gasilstvu. Zanj ga je predlagala Gasilska zveza Šaleške doline.

Če se odločiš za gasilstvo, potem …

13

GASILCI

12. maja 2022

Je bilo to zanj presenečenje? »Je bilo.

Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo v tem času,« nam je dan po prejetju priznanja dejal skromen, praviloma v družbi bolj zadržan, miren, a vedno zanesljiv Marjan in nadaljeval: »Če vas zanima, kaj je pri odločitvi zanj štelo, potem zagotovo moje dosedanje opravljeno delo, mirnost ter težnje po povezovanju.« Pritrdil je temu, kar pravijo: biti gasilec je odgovornost, pomeni delati za sočloveka v stiski je poslanstvo, način življenja. Dodal pa je, da če se odločiš za gasilstvo, potem se moraš zavedati, da si na voljo nekomu ne glede na dan in uro.

dobrimi zgledi.« Na vprašanje, na kolikih intervencijah je doslej že sodeloval in v kateri mu je bilo najtežje, je po premisleku odgovoril: »Jih nisem beležil in tudi težko odgovorim, kdaj mi je bilo najtežje, ker so v vsaki intervenciji prisotne posebnosti.« Znanje, je razmišljal na glas, je danes mnogo pomembnejše za gasilca, kot je bilo včasih. Intervencije so namreč vse zahtevnejše zaradi novih materialov, tehnik, pripomočkov. Če ne znaš z njimi, lahko pri posredovanju povzročiš več škode kot koristi. Sam je doslej pridobil čin čaMarjan Verbič – dobitnik visokega priznanja Gasilske stnika II. stopnje in opravil zveze Slovenije za posebne zasluge v gasilstvu tečaj za sodnika gasilskih (foto: Diana Janežič) disciplin.

Pomembna je tudi podpora cele družine.

Sta pomembna tudi volja, pogum …? »V prvi vrsti mora biti gasilec vztrajen, kajti pogum pridobi z znanjem, izkušnjami,

Mlade gasilca bo treba motivirati

Zajeten je seznam nalog, ki jih je ali jih še opravlja v okviru Gasilske zveze

in reševalne opreme na 2,6 milijona evrov, sedmi protikoronski zakon pa je zagotovil tudi sredstva za prostovoljna gasilska društva, ki so imela izpad prostovoljnih prispevkov. »Tudi v Šoštanju z gasilci odlično sodelujemo. Sklenili smo dogovor za nakup opreme za vsa štiri gasilska društva, za posodobitev voznega parka in opreme, vzpostavili smo sistem za prve posredovalce. V občinskem proračunu je 95 tisoč evrov za gasilsko dejavnost, 20 tisoč evrov za opremo in 200 tisoč evrov za nakup gasilske cisterne za PGD Šoštanj,« je povedal župan.

Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije

ce Janija Kortnika, nato pa se je na odru zvrstilo 20 letošnjih nagrajencev z odlikovanji GZS. Gasilsko odlikovanje 3. stopnje so prejeli Gabriela Brezlan (Škale), Rok Drev (Paška vas), Roman Koren in Štefan Paterneš (Šentilj) ter Tatjana Lihteneker (Topolšica).

Gasilsko odlikovanje 2. stopnje so prejeli Karli Privšek (Velenje) ter Blaž Koren, Robert Krajnc in Peter Rosenstein (Šentilj).

Plamenico 3. stopnje so prejeli Borut Oder (Šale), Dejan Podvratnik (Topolšica) in Kristijan Triplat (Pesje).

Plamenico 2. stopnje je prejelo PGD Bevče ob 70-letnici delovanja. Plamenico 1. stopnje so prejeli Franc Dobnik (Lokovica), Simon Kočevar (Šoštanj), Martin Repnik (Škale) in Boris Špeh (Premogovnik Velenje) ter PIGD Premogovnik Velenje in PGD Šentilj ob 90-letnici delovanja.

Odlikovanje za posebne zasluge je na predlog GZŠD prejel Marjan Verbič iz PGD Paška vas. 🔲

Diana Janežič

Med nagovori so odlične glasbene vložke prispevali učenci kitarske šole Glasbene delavni-

Šaleška dolina, predvsem pa v Prostovoljnem gasilskem društvu Paška vas, katerega član je postal po preselitvi družine v Gorenje. Sicer pa je svojo gasilsko pot začel leta 1977 v PGD Šmartno ob Paki. Ko razmišlja o položaju gasilcev v družbi danes, ugotavlja, da so bili ti pred več leti bolj spoštovani, a se to v zadnjih letih vrača, sploh po nekaj naravnih nesrečah. Spoštujejo pa se gasilci tudi med sabo.

So posledice covid krize v dejavnosti društva vidne? »So vidne povsod, bolj kot pri starejših pri mladini. Starejši, operativci predvsem, smo krizo izkoristili za izvedbo vzdrževalnih del v gasilskih domovih, z mladimi pa je drugače. Se bo treba zelo truditi, da jih znova motiviramo. Pa saj bo, ne od danes na jutri, ampak postopoma.« Kaj pa je njega motiviralo?

Družba. Ta ga je 'potegnila', izvem. Nato pa dodatno pojasnilo: ko prideš 'zraven', težko stopiš na stran ali druščino zapustiš, seveda če si gasilec s srcem in dušo in če ti to dopuščajo tudi druge okoliščine.

Izšolal se je za strojnega tehnika, ob delu v razvoju pralnih strojev v Gorenju pridobil še dodatna znanja, pred dvema letoma se je upokojil. Prav nič mu ni dolgčas, zagotavlja. Če ima človek voljo, energijo, je dela vedno dovolj. Tudi za kolesarjenje, za dejavnost v kulturi, za pohodništvo si vzame čas in s tem ohranja potrebno kondicijo. Se ve, zakaj: za gasilske izzive, ki sledijo. Spada namreč med tiste, ki vedo, da je priznanje tudi obveza. »Je nagrada za opravljeno delo, ljudje pa pričakujejo, da boš tako deloval tudi v prihodnje,« je sklenil pogovor Marjan Verbič. 🔲

Helenino veliko srce Kar na dveh velikih srečanjih gasilcev iz vseh treh občin Gasilske zveze Šaleške doline so v nagovorih in razpravi poudarili pomembnost enakopravnosti in enakovrednosti gasilskih članic in nekaterih funkcionark, ki prostovoljsko delujejo v gasilstvu. Dolga leta med njimi deluje tudi ena najučinkovitejših sodelavk GZŠD Helena Brglez. Da je temu tako, se je potrdilo tudi na nedavno izvedenem dnevu gasilcev v Šoštanju, ko je na odru postavljena dekoracija izrazila izjemno simboliko. Veliko gasilsko srce.

Inštalacija dveh ročnikov, pentlje gasilskih cevi v obliki srca, gasilske čelade ter rdeče cvetje, so bile delo prav srčne Helene. Torej veliko srce gasilke Brglezove v čast vsem gasilcem te doline! 🔲

J. Miklavc

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

12. maja 2022

za družino

Naš čas za družino in zdrave odnose V nedeljo, 15. maja, obeležujemo svetovni dan družine. Razglasila ga je Generalna skupščina združenih narodov leta 1994, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami.

Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi. Je prostor, kjer naj bi se vsak posameznik počutil varnega, ljubljenega in sprejetega.

Je celica, na osnovi katere rastejo medčloveški odnosi, narodi in družbe, in hkrati vez, preko katere se na mlajše generacije prenašajo vrednote in izkušnje.

V tradicionalni družbi je bila družina multi-funkcionalna skupina, zato je zadovoljevala večino potreb svojih članov, a je do danes izgubila veliko svojih funkcij, ki so prešle na posamezne institucije, kot so recimo vrtci, šole, podjetja, sirotišnice, domovi za ostarele, zdravstvene ustanove, politične organizacije.

Sociolog Talcott Parsons je ugotovil, da družina v modernih družbah še vedno ohranja izjemno vlogo pri primarni socializaciji, ki se nanaša na socializacijo v zgodnjem otroštvu, med tem ko pri sekundarni socializaciji, do katere prihaja v kasnejših letih, večjo vlogo prevzamejo drugi dejavniki. Po Parsonsu ima primarna socializacija dve bistveni vlogi: ponotranjenje družbene kulture in strukturiranje osebnosti.

Poročenih parov z otroki je vse manj. Takih je 35% vseh družin pri nas.

V Sloveniji dobrega pol milijona družin Statistični urad poroča (gre za podatke iz januarja 2021), da se je v letih od 2011 do 2021 število prebivalcev povečalo za 59.000, število gospodinjstev za 46.000, število družin pa za

20.000.

Velikost gospodinjstev in sestava družin sta se spremenili. Gospodinjstva štejejo povprečno dva člana, družine z otroki pa imajo povprečno enega otroka.

Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 587.448 družin: 412.534 (70 %) je bilo družin z otroki, 174.914 (30 %) pa družin brez otrok. V družinah je živelo

1.683.791 ali 80 % prebivalcev Slovenije. Od 2011 se je število družin povečalo za 20.000, od tega za 10.000 v zadnjih treh letih. V največ družinah z otroki je živel en otrok.

Povečuje se število zunajzakonskih partnerjev brez otrok Najpogostejši tip družine v 2021 je bil poročen par z otroki – takih družin je bilo 202.458 in so predstavljale skoraj 35 % vseh družin v Sloveniji. Število takih družin se že več kot tri desetletja zmanjšuje. Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 %). Tretji najštevilnejši tip so enostarševske družine z otroki. Med vsemi družinami jih je bilo 23 %, med družinami z otroki pa 33 %. Glavnina takih družin so bile matere z otroki (80 %). Četrti najpogostejši tip družine so bili zunajzakonski partnerji z otroki; takih družin je

Brezplačni zaupni SOS telefon 080 11 55 za ženske in otroke – žrtve nasilja.

Dosegljiv je 24 ur na dan vse dni v letu, tudi v tujih jezikih, mogoč je tudi posvet s kriminalistko in pravnico.

V letu 2021 je bilo v Sloveniji tudi 255 istospolnih družin: od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.

bilo 13 %. V desetih letih se je njihovo število povečalo za polovico (na 73.803). Še izraziteje in najbolj v zadnjem desetletju pa se je povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok; ti so v 2021 predstavljali 5 % družin. Tudi to povečanje povezujemo z urejanjem naslovov prebivališč v času epidemije covida-19, povedo na Statističnem uradu, kjer od leta 2015 spremljajo tudi družine istospolnih partnerjev. V 2021 jih je bilo 255, od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.

precejšen del našega delovanja. Policisti letno obravnavajo okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini.

Državni zbor je 26. oktobra 2016 potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki vpeljujejo ničelno toleranco do nasilja v družini, vključno do telesnega kaznovanja otrok. Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje nasilje kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim oziroma zanemarjanje družinskega člana, zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok.

Vse oblike nasilja v družini so izrecno prepovedane.

Nasilje v družini ne sme ostati prikrito, prijavi se ga lahko kadar koli. Prijavi ga lahko vsakdo, tako žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. Še posebej pa so ga, nemudoma, ko ga zaznajo, dolžni prijaviti pristojni v vrtcih, šolah, zdravstvenih organizacijah, torej vzgojitelji, učitelji, zdravniki, terapevti, psihiatri in ostalo medicinsko osebje,

Sami živijo bolj moški, kot ženske V enočlanskem gospodinjstvu je v 2021 živel vsak sedmi prebivalec Slovenije. Število moških, ki so živeli sami, je bilo nekoliko večje od števila žensk, ki so živele same (52: 48 %).

Do starosti 63 let so prevladovala enočlanska gospodinjstva moških, od starosti 64 let naprej je bilo obrnjeno. Ženske, ki so živele same, so bile stare povprečno 64,7 leta in so bile povprečno 13,4 leta starejše od moških v enočlanskih gospodinjstvih.

Družina ohranja izjemno vlogo pri primarni socializaciji

Ničelna toleranca do nasilja v družini Družina naj bi bila varno okolje, v katerem so izpolnjene osnovne biološke, duševne in socialne potrebe vseh njenih članov. Kadar ta temeljni gradnik družbe načne nasilje, utrpijo največjo škodo njeni najranljivejši člani, posebej otroci.

Naša dolžnost zato je, da ozaveščamo, preprečujemo, raziskujemo, rešujemo in kaznujemo nasilje v družini, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na policiji namreč ugotavljajo, da nasilje v družini zavzema

po uradni dolžnosti pa morajo ukrepati oziroma vložiti prijavo tudi vse uradne osebe.

Ne pozabimo: družina je mnogo več kot le skupina ljudi pod isto streho. Tudi po vseh spremembah in padcih v življenju je družina tista, ki naj bi nam nudila podporo in ponujala zavetje. Tudi če gremo na drug konec sveta, bo družina vedno del nas, saj še kako pomembno vpliva na oblikovanje posameznika. Naj bo družina kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj. 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 15

15

12. maja 2022

za lep dom

Kako izbrati pravo balkonsko cvetje?

Vsako pomlad in poletje že po tradiciji s cvetjem okrasimo naše balkone, terase ali okenske police – Ob pisanem izboru cvetja Slovenci še vedno najraje posežemo po dobrih starih pelargonijah in petunijah Ponudba rastlin je vsako leto bolj pisana in pestra, izbira prave balkonske zasaditve, ki jo bomo lahko občudovali vse do pozne jesen, pa zahteva tudi nekaj poznavanja rastlinskih vrst in pogojev za njihovo bujno rast in cvetenje.

Ključna je lega balkona Številne balkonske rastline svojo rast in bogato cvetenje zahtevajo sončno lego in v kotičkih, kamor sončni žarki ne prodrejo, ne bodo cvetele, kot bi si želeli, spet druge pa nam bodo bolje

cvetje pa je treba rože redno zalivati in odstranjevati odmrle cvetove, saj s tem spodbudimo novo cvetenje.

Izbira korita

Da bo balkonsko cvetje zacvetelo kot mora, poskrbimo tudi za primerno posodo oziroma korito. Izberemo dovolj prostorne posode, ki omogočajo, da se rastline nemoteno razvijajo. Na dno posode položimo vsaj centimeter ali več drenažnega materiala, da se nam odprtine za odcejanje vode ne zamašijo. Uporabimo lahko glinopor, lomljeno glino, vulkanski lomljenec, kamenčke, sekance ali lubje. Posoda

Tudi necvetoče rastline, kot so pisanolistne koprive, mora imeti odprtino za odtezajčja deteljica in kanje odvečne vode. Najbolj žejne balkonske rastline lahko okrasne trave lahko posadimo tudi v korita z vodno popestrijo naše rezervo, sicer pa vsako cvetje zalivamo glede na zahteve posamedomove. zne vrste. uspevale na senčni do polsenčni legi.

Senčno stran lahko krasijo gomoljne begonije, fuksije, senčne vodenke in pisanolistne pelargonije. Če je vaš balkon na sončni strani, pa so dobra izbira pelargonije, gavra, mleček, angelonija, bolivijska begonija, verbena, lantana, zlati kovanec, petunije, bidens in sončne vodenke.

Pri izbiri je dobro upoštevati tudi intenzivnost sončnih žarkov, saj morajo rastline, ki ves dan stojijo na sončnem mestu, sonce tudi dobro prenašati.

Koliko časa boste namenili rožam?

Preden se odločimo za določeno rastlinsko vrsto, upoštevamo tudi čas, ki ga bomo namenjali negi naše balkonske zasaditve. Med tistimi, ki ne zahtevajo posebne nege, a kljub temu skrbijo za bujno rastje in obilico cvetov, so denimo vodenke, klasične pelargonije in fuksije. Nekoliko zahtevnejše so petunije, ki jim ustrezajo sončne do polsenčne lege. Ne glede na izbrano

Poskrbimo za kakovostno zemljo Ob izbiri in nakupu rastlin si priskrbimo tudi primeren substrat in hranila, s katerimi bomo naše cvetje ohranjali v najboljši kondiciji.

Rastline sadimo v kvalitetno zemljo, ki bo omogočila dober razvoj korenin, močne in zdrave liste ter dolgotrajno bogato cvetenje. Lahko jih posadimo v doma pripravljeno mešanico zemlje ali pa v specialni vrtnar-

Slovenci se kljub pestri izbiri že skoraj tradicionalno najpogosteje odločamo za pelargonije in petunije.

ski substrat za balkonske rastline.

Mešamo sveže in stare zemlje ni priporočljivo, novim rastlinam raje namenimo novo zemljo.

Strokovnjaki priporočajo tudi, da kupljenim substratom za balkonsko cvetje primešamo petino glinene ali ilovnate zemlje, s čimer lahko znatno izboljšamo zadrževanje vode in hranil.

Dobri medsosedski odnosi v koritih Pri balkonski zasaditvi lahko uporabite vso svojo domišljijo in kreativnost, pazite le, da kombinirate rastlinske vrste, ki se bodo med seboj vsaj približno ujele. Na sončnih legah bodo dobri sosedi verbena in afriški smilj, pelargonije in suhe rože. Na senčnih legah pa odlično kombinacijo tvorijo vodenke

in lisaste mrtve koprive ali fuksije in gomoljne begonije.

Strokovnjaki svetujejo, naj bo cvetje na oknih in balkonih barvno povezano in usklajeno z okolico. Sicer pa pri kombiniranju skorajda ni pravil – svoj balkon lahko opremite s celo mavrico barv, ali pa se za bolj klasičen videz omejite le na dve do tri barve oziroma za kombinacijo ene barve v različnih odtenkih.

Najboljši meseci za zasajanje balkonskega cvetja so konec aprila ter maj in junij. Cvetje lahko sadite tudi kasneje, a večina priporoča zasaditev takoj, ko ni več možnosti, da bi zaradi ohladitve prišlo do pozebe. Na naše balkone jih je najbolj priporočljivo postaviti, ko temperature tudi ponoči ne padejo pod osem stopinj Celzija. S tem se obvarujemo pred razočaranim pogledom na zmrznjene liste in cvetke. 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

12. maja 2022

Večni derbi pripadel Celjanom

Zmaga knapov

Velenjski rokometaši so v 24. krogu 1. NLB lige gostovali pri trenutno vodilni ekipi Celja, ki je strla odpor Os in se z zmago 27 : 25 približala svojemu že 25. naslovu državnih prvakov.

Gledalci v dvorani Zlatorog so spremljali precej izenačen prvi polčas, v katerem si nobena izmed ekip ni uspela priigrati visoke prednosti. Velenjčani so v 10. minuti povedli z dvema zadetkoma (5 : 3), Celjani pa so se vrnili in v 16. minuti pobegnili za dva gola (8 : 6). Dobrih deset minut pred koncem je bil rezultat ponovno poravnan (8 : 8). Domači so sicer še nekajkrat

slavili Celjani, ki so z novima dvema točkama stopili korak bliže vnovičnem naslovu državnih prvakov. Dva kroga pred koncem prvenstva imajo namreč šest točk prednosti pred drugouvrščenim Trimom, ki pa ima v dobrem še dve zaostali tekmi.

V velenjski ekipi je bil s petimi zadetki strelsko najbolj razpoložen Tilen Sokolič, s štirimi mu je sledil Domen Tajnik. Pri Ce-

jih namreč čaka nov večni derbi.

Z rivali iz Celja se bodo v polfinalu Pokala Slovenije pomerili v Slovenj Gradcu.

Jernej Drobež, rokometaš Gorenja Velenja: »Čestitke Celjanom za zmago. Tekma je bila takšna, kot se za derbi spodobi: trda, močna, s pravimi prekrški.

Morda smo naredili preveč tehničnih napak in zgrešili preveč strelov. Na derbiju se vsaka na-

Velenjčani so si na domačih tleh priigrali nove tri točke in ostali v boju za 3. mesto – Med elito se vračajo Goričani Osemindvajseti krog 2. slovenske nogometne lige sta s sosedskim obračunom odprli ekipi Rudarja in Fužinarja.

Obe zasedbi sta se na tekmo odpravili s popotnico zmage, v 27. krogu so namreč Velenjčani z goloma Naceta Koprivnika in Sandra Jovanovića z 2 : 1 premagali Brežice, Ravenčani pa bili s 3 : 2 boljši od Primorja.

Na medsebojnem obračunu v jesenskem delu so s 3 : 1 slavili Korošci, tokrat pa je obračun pripadel Velenjčanom.

Po dobrih uvodnih minutah Fužinarja so na igrišču prevladovali Velenjčani. Priigrali so si več priložnosti, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. To so v 28. minuti kaznovali gostje, iz proste-

ga strela je za vodstvo Korošcev z 1 : 0 zadel Cene Kitek. Gostitelji so se pobrali in odgovorili z izenačenjem – v 43. minuti je prav tako iz prostega strela zadel Denis Tubić. Pet minut kasneje, že v sodnikovem dodatku, je po prekršku Ramzija Idrissouja nad Filipom Kosičem sodnik pokazal na belo točko.

Kosić je izkoristil priložnost in Velenjčane tik pred odmorom popeljal v vodstvo z 2 : 1. V drugem polčasu so Fužinarji prišli do nekaj priložnosti, ki bi jim lahko prinesle vsaj izenačenje, a jih niso uspeli izkoristiti. Knapi so svojo zmago zakoličili v 79. minuti, ko je v protinapadu po podaji Amadeja Vošnjaka za 3 : 1 zadel Gašper Jovan. Izbranci

Željka Mitrakovića so si tako priigrali nove tri točke in se s petega povzpeli na tretje mesto lestvice 2. SNL, kjer sta prvi dve mesti z neulovljivo prednostjo točk že oddani Gorici in Triglavu.

Velenjski nogometaši bodo v 29. krogu gostovali v Ljubljani, kjer jih čaka ekipa Ilirije, v zadnjem krogu pa se bodo na domačih tleh pomerili z Gorico, ki se naslednjo sezono vrača med elito. Drugouvrščeni Triglav je v 28. krogu namreč nepričakovano klonil pred Brežicami in Primorcem in dva kroga pred koncem sezone odprl vrata med prvoligaše. 🔲

tr

Velenjčanke v boju za 5. mesto

ušli na največ 2 zadetka prednosti, ki pa so jo gostje do konca prvega polčasa izenačili in ekipi sta se na odmor odpravili z rezultatom 14 : 14.

Tudi drugi polčas je ponudil napet boj. Borbene Ose Celjanom niso pustile pobega vse do 46. minute, ko so domači prvič povedli s tremi zadetki (22 : 19), tri minute pred koncem pa so vodili že za štiri (27 : 23). Gostje so sicer z dvema zaporednima zadetkoma znižali zaostanek, a zmago z rezultatom 27 : 25 so

ljanih se je s sedmimi zadetki najbolj izkazal Radojica Čepić.

Aktualne državne prvake v zaključku državnega prvenstva čakajo še tri tekme. V 25. krogu bodo gostili ekipo Ljubljane, nato se bodo na zaostali tekmi 14. kroga pomerili z zasedbo Trima, v zadnjem krogu pa bodo gostovali pri sosedih iz Slovenj Gradca. Varovanci Zorana Jovičića bodo naslov državnega prvaka to sezono predali naprej, še vedno pa so v boju za naslov pokalnih prvakov, že v soboto

paka kaznuje. Čez teden dni nas čaka nova tekma s Celjani. Videli bomo, kdo bo takrat boljši.« Radojica Čepić, rokometaš Celja Pivovarne Laško: »Ključ do zmage je bila obramba. Igrali smo en za drugega. Napake se v takšni borbi pojavijo, saj je bil vložek res velik. Vsi smo dali vse od sebe. Soigralci so mi zaupali, zato sem dosegel več zadetkov in vesel sem, da jih nisem pustil na cedilu. Samo z ekipno igro lahko zmagamo.« 🔲

tr, foto: Jan Gregorc

TAKO so igrali 1. NLB liga, 24. krog

RK Celje Pivovarna Laško – RK Gorenje Velenje 27:25 (14:14)

Gorenje: Panjtar,Taletović, Haseljić 3, Tajnik 4, Pajt 1 (1), Velić, Starc, Miklavčič 2, Drobež 1, Sokolič 5 (3), Verdinek 3, Šiško, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 2, Mlivić, Predović 3.

Celje: Bojić , Gaberšek, Strmljan 1, Terzić 1, Mazej 2, Dragašević, Razgor, Cokan 5 (2), Poteko 1, Ivanković 1, Čepić 7, Kodrin 3, Žabić, Mlakar 2, Vlah 2, Suholežnik 2.

Drugi rezultati: RD Koper – RD Herz Šmartno 35:26, RK Jeruzalem Ormož – RK Maribor Branik 25:29, RD Urbanscape Loka – RK Slovenj Gradec 2011 28:31, RD LL Grosist Slovan – RK Sviš Ivančna Gorica 19:26, MRK Ljubljana – RK Trimo Trebnje 26:35, RD Riko Ribnica – RK Dobova 25:28 Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (45 točk), 2. RK Trimo Trebnje (39), 3.

RK Gorenje (34), 4. RD Urbanscape Loka

(28), 5. RK Slovenj Gradec (27), 6. RD Riko Ribnica (27) 7. RD Koper (25), 8.

Maribor Branik (23), 9. RK Jeruzalem Ormož (20), 10. RK Dobova (20), 11. RD LL Grosist Slovan (18), 12. RK Sviš Ivančna Gorica (12), 13. MRK Ljubljana (7), 14.

RD Herz Šmarno (7).

2. SNL, 28. krog

NK Rudar Velenje – NK Fužinar Vzajemci 3:1 (2:1)

Strelci: 0:1 Cene Kitek (28.), 1:1 Denis Tubić (43.), 2:1 Filip Kosič 11m (45), 3:1 Gašper Jovan (79.)

Rudar: Sekulić, Kryeziu, Borden, Tubič, Kosić, Koprivnik (od 70. Vošnjak), Saramago, Kočar, Wirekoh (od 55. Jovanović), Hrovat (od 55. Jovan), Boškovič Drugi rezultati: Primorje – Ilirija 1911 3:0, Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek 4:1, Triglav Kranj – Brežice 1919 Terme Čatež 2:3, Krško – Vitanest Bilje 0:1, Drava Ptuj – Gorica 2:2, Roltek Dob – Krka 2:2, Nafta 1903 – Rogaška 2:3.

Lestvica: 1. Gorica (69), 2. Triglav Kranj

Do 8 številk zastonj!

(60), 3. Rudar Velenje (46), 4. Krka (45), 5. Rogaška (45), 6. Nafta 1903 (44), 7.

Primorje (41), 8. Vitanest Bilje (39), 9.

Roltek Dob (36), 10. Fužinar Vzajemci (36), 11. Ilirija 1911 (34), 12. Beltinci Klima Tratnjek (32), 13. Jadran Dekani (28), 14. Krško (23), 15. Brežice 1919 Terme Čatež (20), Drava Ptuj (20).

1. ŽRL, končnica (5.-8. mesto)

ŽRK Velenje – RŽK Zagorje 35:20 (17:9)

Velenje: Simič , Hadžič, Meža, Priteržnik 3, Tomič 4, Brglez, Jeras, Ferenc 11 (5), Žekič 2, Kaltak 8, Černivec 3, Oder 1 (1), Tabakovič, Pikl 3.

Drugi rezultati: ŽRD Litija : ŽRK Ptuj 31:20 Lestvica: 5. ŽRK Litija (15), 6. RŽK Zagorje (13), 7. ŽRK Velenje (11),8. ŽRK Ptuj (11)

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: narocila@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Pretekli petek se je začela končnica 1. ženske rokometne lige za ekipe, ki se borijo za mesta od petega do osmega, med njimi so tudi Velenjčanke, ki so na petkovi tekmi visoko premagale ekipo RŽK Zagorje (35:20).

Velenjske rokometašice so odločno odprle obračun. V de-

seti minuti so povedle s tremi zadetki (6:3), nato vodstvo hitro povišale na 9:4 in ga držale ter višale vse do konca prvega polčasa, ko so vodile že s sedmimi goli prednosti (17:9). Tudi v drugem delu so ostale zbrane in nadzorovale potek igre. V 42. minuti je Nastja Ferenc zadela

za dvomestno prednost (24:14) in nakazala na visoko zmago domačink, ki so na koncu slavile kar s 35:20.

Pri Velenjčankah je bila z 11 goli strelsko najbolj razpoložena Nastja Ferenc, z osmimi zadetki ji je sledila Ines Kaltak. 🔲

tr

Karate klub Seki znova uspešen Slovenske Konjice, 5. maj – Po večmesečnih pripravah se je v Slovenskih Konjicah zbralo ogromno ljubiteljev karateja. Na tekmi '4. KONJICE HORSE CUP', katere organizator je bil Karate klub SEKI, je sodelovalo 550 tekmovalcev iz 76 klubov in 8 držav. Izvedenih je bilo 750 nastopov. Polne tribune so pričale, da so ljudje po epidemiji željni športa. Tekma najvišjega ranga A je štela tudi kot izbirna tekma za nastop na bližajočem se balkanskem prvenstvu. Na tekmovanju so kot na eni izmed redkih tekem lahko nastopali tudi para-karateisti.

Poseben gost tekmovanja je bila svetovna legenda karateja, večkratni evropski in svetovni prvak v karateju Enver Idrizi. Na tekmi je podeljeval nagrade najboljšim tekmovalcem. Organizator KK Seki je bil deležen pohvale predsednika Karate zveze Slovenije, da mu je uspelo prvič v Slovenijo pripeljati svetovno karate legendo. To zopet priča o tem, kakšen ugled ima v svetu karateja predsednica in glavna trenerka Štefka Seki Golač.

Zahvala gre županu Občine Slovenske Konjice Darku Ratajcu za pomoč pri organizaciji, prav tako tudi Zavodu za šport Slovenske Konjice, Radiu Rogla,

Dvorcu Trebnik, Hotelu reAktiv ter vsem sponzorjem, donatorjem in članom kluba.

Tekme pa KK Seki ni samo organiziral, temveč je tudi resno tekmoval. Kot domačin je prijavil najštevilčnejšo ekipo tekmovalcev, ki je v končnem seštevku

medalj premočno zmagala, saj je osvojila 12 zlatih, 11 srebrnih in 13 bronastih medalj. Kot organizator se je klub odpovedal pokalu za skupni seštevek v korist trem klubom: Karate klub Ljubljana, Društvo za karate Celje in Karate klub Novi Zagreb.

Rezultati tekmovalcev KK Seki, med katerimi so nekateri prvič bili na tako veliki mednarodni tekmi: 1. mesta: Andjela Miljatović (kata deklice, kata ml. kadetinje, (kata ml. kadetinje, 8-3 kyu), Tadej Mavsar (kata malčki, kata dečki), Adna Hasanbašič (kata najmlajše), Jovan Kocev (kata

najmlajši), Karolina Kristič (kata deklice, 8-4 kyu), Enej Rizvanović (kata ml. kadeti, 8-3 kyu), Jure Sluga (kata mladinci); 2. mesta: Tajda Mavsar (kata ml. kadetinje), Nedžla Hajdarević (kata malčice, 8-6 kyu), Adna Hasanbašič (kata malčice), Altijana Hasanović Plasnik (kata deklice, 8-4 kyu), Lana Husić (kata najmlajše), Žana Jeršić (kata ml. kadetinje, 8-3 kyu), Jovan Kocev (kata malčki, 8-6 kyu), Aleksa Miljatović (kata ml. kadeti, 8-3 kyu), Jure Sluga (kata člani +16); 3. mesta: Nedžla Hajdarević (kata malčice), Liam Kotnik (kata najmlajši, kata najmlajši, 8-6 kyu), Gabrijela Kregar (kata ml. kadetinje), Tadej Mavsar (kumite malčki -30kg), Aleksa Miljatović (kata dečki), Tarik Omerović (kata najmlajši), Evelin Pivić (kata člani +16), Lana Srebre (kata najmlajše, kata najmlajše, 8-6 kyu), Ilma Šiljegović (kata ml. kadetinje, 8-3 kyu), Eva Tomažič (kata kadetinje).

Naslednja karate tekma v Sloveniji bo 14. maja, '2. pokalna tekma', ki jo skupaj s Karate zvezo Slovenije zopet organizira KK Seki v Športni dvorani Slovenske Konjice. 🔲

Štefka Seki Golač

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 17

Raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije (SI-PANDA) je v zadnjih ponovitvah med drugim pokazala, da je manj telesno aktivna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več. Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob svetovnem dnevu gibanja, 10. maju, poudarjajo koristi gibanja za vse generacije. Kot največji izziv se kaže sedeči način življenja – tako za otroke in mladostnike kot tudi odrasle. Če smo se precej zasedeli in smo bili dlje časa pretežno neaktivni, pa k dodajanju gibanja in različnih vrst vadbe v življenjski slog pristopimo premišljeno, postopoma in z občutkom.

Tretjina odraslih telesno manj dejavna kot pred pandemijo

ki vključuje sočuten in prijateljski odnos z drugimi ljudmi.

Dolgotrajno sedenje prekinimo z vadbo

Sedeči način življenja je izziv za vse generacije – Bodimo izbirčni in poiščimo obliko telesne dejavnosti, ki nas veseli

Začnimo postopno in z veseljem

»Pri uvajanju aktivnega življenjskega sloga in redne telesne dejavnosti pomaga že, če pričnemo na tisti dan, ki je za nas najmanj stresen. Bodimo nekoliko izbirčni – poiščimo tisto obliko telesne dejavnosti, ki nas zares veseli. Vadimo izključno takrat, ko se počutimo dobro. Začnimo z manjšo količino telesne dejavnosti, ki jo sčasoma povečujmo v pogostosti, trajanju in intenzivnosti. Če smo bili dlje časa telesno nedejavni, lahko pričnemo z nizko intenzivno telesno dejavnostjo, kot je počasna hoja,« svetuje zdravnica Anja Strmšek iz Območne enote Celje NIJZ in odraslim za vzdrževanje zdravja priporoča 5-krat tedensko vsaj pol ure hitre hoje, počasnega plavanja, lahkotnega kolesarjenja po ravnem terenu ali druge oblike zmerne telesne dejavnosti.

Polurni odmerek zmerno intenzivne dejavnosti lahko razdelimo na več sklopov, ki so porazdeljeni preko celotnega dneva. Pri tem naj posamezni sklop telesne dejavnosti traja najmanj 10 minut. Enak učinek lahko dosežemo z visoko intenzivno vadbo vsaj 3-krat tedensko po 25 minut. »Za izboljšanje zdravja je treba povečati količino zmerne telesne dejavnosti na vsaj eno uro dnevno, večino dni v tednu. Če imamo omejitve, je treba opisana priporočila prilagoditi svojim zmožnostim in zdravstvenemu stanju. Vad-

ba naj bo uravnotežena. Po priporočilih naj posameznik izvaja 50 odstotkov vaj za vzdržljivost, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za ravnotežje in gibljivost. Plavanje in nordijska hoja zajemata vse tri elemente uravnotežene vadbe, medtem ko tek ali hitra hoja predstavljata pretežno vzdržljivostno vadbo, ki ji je treba vsaj 2-krat tedensko dodajati vaje za moč in gibljivost. Za starejše od 65. let je priporočljivo, da v redno telesno dejavnost 3-krat tedensko vključujejo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev,« še poudari zdravnica.

❱

Kot največji izziv se kaže sedeči način življenja – tako za otroke in mladostnike kot tudi odrasle.

Opazujmo svoje počutje

Med vadbo je zaželeno, da nam srce bije hitreje kot sicer, vendar ne ''divja'', da je dihanje pospešeno, a ni nenadzorovano, in da imamo občutek, da bi z vadbo lahko brez posebnih težav nadaljevali še 15–20 minut.

Poskrbimo za ustrezno hidracijo – odžejajmo se z brezalkoholno pijačo, ki je negazirana in brez kofeina. Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po

večjem obroku in pri dalj časa trajajoči vadbi poleg tekočine z regeneracijskim napitkom nadomeščajmo tudi elektrolite.

Pri tem ne prezrimo morebitnih drugih znakov pretirane vadbe, kot so bolečina v sklepih, prsih, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke, vrtoglavica, slabost in nereden utrip.

Ob pojavu omenjenih znakov prekinimo z vadbo in se posvetujmo z zdravnikom.

Spodbujanje rednega gibanja otrok je naložba v zdravo in aktivno starost.

Redna telesna dejavnost je pomemben gradnik zdravja v obdobju otroštva in mladostništva.

Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost, izvajanje dnevnih nalog, krepi njihovo psihično odpornost ter izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti, kar ima ugodne posledice tudi dolgoročno. Otroci in mladostniki s pomočjo rednega gibanja, predvsem teka in skakanja, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v kasnejšem življenjskem obdobju.

Prvi krog štajerske lige upokojencev v balinanju Na sestanku vodij ekip je bilo določeno, da igra v 1. in 2. ligi po sedem ekip.

Potem je prišlo do neljubega dogodka, saj je ekipa DU Celeia Celje odpovedala sodelovanje. Tako je prišlo do spremembe, da je v 1. ligi samo šest ekip, v 2. ligi pa ostane sedem ekip.

Tekme v 1. ligi

17

ŠPORT, REKREACIJA

12. maja 2022

Tako se je prvo srečanje v 1. ligi tokrat začelo na igrišču Premogovnika Velenje v torek, 3. maja, med ekipama KU Gorenje kot domačinom in gosti DU Velenje.

Začel se je težko pričakovani mestni derbi kroga, ki je to z obeh strani res v pravem pomenu. Tako dobre igre obeh ekip že dolgo nismo videli, kajti prve

dve igri so dobili domačini, drugi dve pa gostje. Tokrat so imeli več sreče domačini, ki so šele v krogih zadnji met odločili v svojo korist. Rezultat je bil 6:4 za ekipo KU Gorenje, punt razlika je bila neodločena s 35:35.

Domačinom ni preostalo drugega, kot da športno čestitajo gostom, pomembno pa je bilo, da s svojo igro niso razočarali.

Tudi na igrišču BK Žalec je bila v torek popoldne tekma med ekipama BK Žalec kot domačinom in gosti iz BŠDU Premogovnik. Srečanje je bilo napeto, ker je bil rezultat med rednimi igrami ves čas izenačen. Odločala je igra v natančnem bližanju, imenovana igro v kroge, kjer so domačini imeli več sreče.

Rezultat je bil 7:3 za domačo ekipo, v punt razliki pa je bil rezultat 43:30 za domače.

Ekipa BK Polzela je v torek popoldne gostila DU Šoštanj. Domačini so začeli igrati na vso moč, verjetno še pod vtisom tega, da lani po dolgem času niso osvojili končnega 1. mesta. Tako ekipa gostov, ki je letos prišla v prvo ligo, praktično ni imela nobenih možnosti za uspeh, kar pove rezultat 8:2. Tudi punt razlika je bila ogromna, 48:22 za domačo ekipo.

Trenutni vrstni red ekip po 1. krogu v 1. ligi je: 1. BK Polzela 2 točki, 2. BK Žalec 2 točki, 3. KU Gorenje 2 točki, 4.

DU Velenje 0 točk, 5. BŠDU Premogovnik 0 točk, 6. DU Šoštanj 0 točk.

Spodbujajmo otroke h gibanju

Otroci v predšolskem obdobju naj bodo telesno dejavni vsaj tri ure dnevno, v šolskem obdobju pa najmanj eno uro dnevno.

Spodbujajmo jih k prijetnim in raznolikim dejavnostim, ki so primerne za njihovo starost in sposobnosti. Trikrat tedensko naj izvajajo vaje za krepitev mišic in kosti. Izsledki raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19 kažejo, da je bilo v letu 2020 vsak dan vsaj eno uro telesno dejavnih le 20 odstotkov mladostnikov.

Po podatkih omenjene raziskave ugotavljamo čezmerno sedeče vedenje pri 37 odstotkih mladostnikov, ki so med tednom v prostem času več kot štiri ure dnevno preživeli v sedečem položaju. Čezmerno sedeče vedenje pri otrocih in mladostnikih poleg večjega tveganja za debelost povezujemo tudi z nespečnostjo ter zmanjšanjem prosocialnega vedenja,

Tekme v 2. ligi

2. liga je s tekmovanjem prav tako začela 3.maja. Prva tekma je bila v Vinski gori, kjer so domačini KU Vinska gora gostili ekipo BK Polzela (2), ki je letos novinec v ligi. Domačini so začeli tako kot po navadi silovito, kar je na koncu pokazal tudi rezultat 7:1, pa tudi punt razlika 38:29 je bila v korist domačinov.

4. maja je bilo srečanje v Topolšici, kjer so domačini BK Topolšica gostili ekipo BS –Vrbno Vrbica. Kljub temu da so bili domačini oslabljeni, je bila igra enakovredna, kar je na koncu pokazal tudi rezultat 4:4, le da je bila punt razlika 36:26 v korist domačinov.

Preostalo je le še eno srečanje na Gorici, ki je bilo odigrano 5. maja dopoldne. Domačini PO Gorica so gostili ekipo DU Slovenske Konjice, ki so se le-

Sedeč življenjski slog pa ni le izziv, ki ga zaznavamo v obdobju mladostništva, temveč se z njim soočamo tudi pri delovno aktivnem prebivalstvu. Kadar gre za daljše cikle neprekinjenega sedenja, z redno telesno aktivnostjo žal ne moremo izničiti negativnih učinkov neprekinjenega sedenja. A koristi nam lahko že, če upoštevamo naslednje preproste usmeritve: • sedenje vsako uro prekinemo za vsaj eno minuto; če je mogoče, telefonske • pogovore ali krajše sestanke opravimo stoje; večkrat izvajajmo aktivni • odmor na delovnem mestu, ki vključuje raztezne vaje; čim večkrat uporabljajmo • stopnice namesto dvigala; na poti v službo ali po • opravkih lahko iz avtobusa izstopimo eno postajo pred ciljem in preostanek poti prepešačimo; • če se na delo vozimo z avtomobilom, morda lahko izberemo oddaljeno parkirišče in del poti prehodimo.

Več gibanja prinaša več koristi za zdravje

Priporočila o telesni dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je že nekaj telesne dejavnosti bolje kot nič, vendar več gibanja prinaša tudi več koristi za zdravje.

Praktični nasveti za spodbujanje rednega gibanja in aktivnega življenjskega sloga ter preprečevanje sedečega vedenja so na voljo v knjižici Z gibanjem do zdravja, ki je dostopna na spletni strani NIJZ. O napotkih za redno in zdravju prijazno vadbo lahko povprašamo tudi strokovnjake v centrih za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojnih centrih, kjer med drugim izvajajo test telesne pripravljenosti in udeležencem individualno svetujejo o primerni telesni aktivnosti v skladu z njihovimi trenutnimi zmožnostmi in omejitvami. Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstveno-vzgojni centri se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. 🔲

Vir: NIJZ

tos vrnili v ligo. To, kar se je med tema ekipama odvijalo na srečanjeu, bi lahko rekli, da je skoraj nemogoče. Rezultat se je ves čas gibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran, in je bil s 4:4 povsem realen, celo punt razlika je bila samo 30:28 za domačo ekipo.

Ekipa DU Dobrna je bila ta krog prosta.

Trenutni vrstni red ekip po 1. krogu v 2. ligi: 1. DU Vinska gora 2 točki, 2. BK Topolšica 1 točka, 3. PO Gorica 1 točka, 4. DU Slovenske Konjice 1 točka, 5. BS Vrbno Vrbica 1 točka, 6. BK Polzela (2) 0 točk. 🔲

T. F.

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

VI PIŠETE

12. maja 2022

Obiskala najstarejšo občanko Šmartno ob Paki - Minuli konec tedna je praznovala 98. rojstni dan najstarejša občanka Občine Šmartno ob Paki Jožefa Pokleka. Ob tej priložnosti sta jo v Domu upokojencev Polzela, kjer preživlja jesen življenja, obiskala šmarški župnik Ivan Napret in župan Janko Kopušar.

Slavljenka se je nepričakovanega obiska zelo razveselila. Na kratkem srečanju, v domu namreč še vedno veljajo strogi protikoronski ukrepi, je povedala, da je z namestitvijo ter prijaznostjo osebja zelo zadovoljna. Zanimala so jo dogajanja v do-

Kam v nam najbližje hribe to sezono?

Andrejev dom na Slemenu v notranjosti že prenavljajo

Slavljenka je bila nepričakovanega obiska zelo vesela. mačem kraju, seveda ni šlo brez izmenjave nekaterih spominov. Gosta sta ji poleg čestitke ob visokem jubileju zaželela, da bi ji

kljub njenim letom še služilo zdravje in da bi ostala zadovoljna. 🔲

tp

Kot smo že večkrat zapisali, se planincem okrog naših dolin že nekaj let slabo piše. Še zlasti tistim, ki prihajajo premalo obveščeni o možnosti postrežbe in namestitve. V predgorju in sredogorju so koče zaprte (ali delujejo le kot provizoriji) ali pa so bili njihovi ostanki po požarih odstranjeni – na Korošici pod Raduho, na Okrešlju, kjer

tne dokumentacije za ureditev vsega, kar ima v načrtih novi investitor. Tako bo letošnja sezona s tega vidika za planince še naprej slaba, zanesti se bo treba na nahrbtnike in načrtovanje gorskih podvigov tam, kjer je možno koristiti nemalokdaj nujne prenočitvene zmogljivosti, počitek in okrepčila.

Za konkretne vzdrževalne po-

Pohodniki Stare vasi V Krajevni skupnosti Stara vas imajo pohodniško skupino, ki neumorno nadaljuje z načrtovanim delom že četrto leto. Že v času koronske krize so bili aktivni, čeprav v manjšem obsegu. Vsako prvo sredo v mesecu organizirajo pohod predvsem po okoliških vzpetinah občine Velenje. Tokrat pa so se odločili za prav poseben podvig – z vlakom so se odpravili na kavo v Koper.

Vožnja je bila ob prelepem sončnem pomladnem dnevu prav posebno doživetje. Po prihodu v Koper so se najprej fotografirali, sledila je načrtovana kava s sprehodom po mestu in ob obali. Za povratek sta bila na voljo dva načina povratka. Za povratek z

Planinski dom na Slemenu je že od lani v rokah drugega lastnika.

avtobusom je bilo potrebnega manj časa, saj si lahko prispel v Velenje v treh urah ali že pred 17. uro.

Pohodniško skupino vodi in nadvse uspešno organizira pohode Božo Škruba.

Vsi pohodniki se mu prav posebno zahva-

ljujejo za kompletno organizacijo in vodenje. Mesečnih pohodov se ponavadi udeležuje do 20 ljudi, tokrat pa se jih je pohoda – izleta v Koper udeležilo 37. 🔲

Peter Kavšek

Ledeni možje in sveta Zofija Iz časa mojega ranega otroštva se spominjam imen svetnikov: Pankracij, Servacij, Bonifacij, ki se zvrstijo od 12. do 14. maja in predstavljajo »ledene može«. V teh dneh je bilo vreme vetrovno, ohladilo se je in pričelo deževati. 15. maja goduje sv. Zofija, ki jo imenujemo mokra in mrzla Zofka.

Takrat se je po deževnih dneh razjasnilo in pogosto je nastopila zmrzal. Da bi tisti čas obvarovali poljščine, vinograde in sadovnjake pred mrazom, smo pod drevesi zakurili razpadajoče listje in odpadlo vejevje, ki smo ga pograbili pod drevesi. Toplota ognja in dim sta vsaj delno obvarovala naše pridelke pred pozebo.

Današnje dni se je zaradi postopnega segrevanja naše zemeljske oble in vremenskih sprememb ta zmrzal ledenih mož prestavila že na začetek maja, in to v bolj blagi obliki. Vendar! Narava je vedno bolj nepredvidljiva in nas žal pogosto presenečajo vremenske ujme, zato na mraz in veter občutljivih rastlin pred 15. majem ni dobro presajati v naravno okolje.

Ob godovnih dneh ledenih mož so nastali različni vremenski pregovori: Če na Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče ali: Če ob Pankraciju, Servaciju, Bonifaciju in Zofijo slane ni, je tudi do jeseni ne bo …

Zgodovina teh praznikov

Pankracij je bil sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Po zgodnji smrti staršev ga je sorodnik odpeljal v Rim, kjer je spoznal kristjane in se tam srečal tudi s papežem Kajem. Pankracij je zelo obsojal takratno preganjanje kristjanov in je vse svoje premoženje namenil za pomoč preganjanim. Zato so ga zatožili cesarju Dioklecijanu. Ker se Pankracij ni odrekel kr-

ščanstvu, ga je kot štirinajstletnika doletela mučeniška smrt. Pokopan je na griču Giarnicolo v Rimu. Njemu v čast so tam kasneje zgradili baziliko.

Servacij naj bi bil doma iz Armenije. Po končanem šolanju se je kot romar odpravil v sveto deželo Palestino. Po vrnitvi so ga

posvetili v duhovnika in šel je za misijonarja v Galijo ter postal škof v Tongernu - v današnji vzhodni Belgiji. Servacij pomeni v slovenskem prevodu rešeni. Veliko je potoval in sodeloval na številnih sinodah takratnega rimskega imperija. Na teh zborih je ostro nasprotoval takratnemu krivoverskemu arijanizmu. Napotil se je tudi v Rim, s ciljem, da okrepi svojo duhovno moč. Tam pa je doživel razodetje, da bodo v njegovo domovino vdrli in jo opustošili

Huni, zato naj se umakne v Maastricht. To je tudi storil in bil je rešen Hunov. Umrl je 13. maja leta 384 v Maastrichtu, kjer je tudi pokopan. Njegovega groba tudi v najhujši zimi ni pobelil sneg, dokler na njem niso sezidali bazilike. Servacija častijo kot zavetnika proti zmrzali, za številne tegobe, in se mu priporočajo za srečo in uspeh.

Bonifacij je tretji svetnik med ledenimi možmi. O njem je več legend in sporočil iz raznih krajev. Umrl naj bi mučeniške smrti v Tarzu na Siciliji leta 290. Znan je predvsem po napisanih duhovnih sporočilih.

Zofija je bila kristjanka iz Milana, ki se je po moževi smrti s tremi hčerami preselila v Rim. Po krajevnem izročilu se je to zgodilo pod vlado cesarja Decija okoli leta 250. Mati in vse njene tri hčere so bile obtožene, da so kristjanke, in po hudem mučenju so jih usmrtili. Zofijo kot svetnico upodabljajo kot mater s tremi otroki, z mučeniško palmo in s knjigo v rokah. Zofijo častijo kot zavetnico vdov.

Ime Zofija izhaja iz grške besede Sofia, ki pomeni modrost. Manjšalnica Sonja je nastala iz ruske oblike Sofija oziroma Sofja.

Legenda opisuje še eno Zofijo, ki je zaradi krščanstva umrla kot devica. Po nekaterih podatkih naj bi bil njen god 30. septembra in je v nekaterih koledarjih zabeležena kot Sonja.

Novi rimski koledar je god sv. Zofije opustil, ker o tej svetnici ni dovolj trdnih zgodovinskih dokazov. Pri nas jo še vedno najdemo v koledarjih, saj je med ljudmi zelo priljubljena. Njene različice so: Zofka, Zofi, Sofija in Sonja. 🔲

Jože Lekše

pospešeno gradijo nov objekt, ter na Golteh, kjer bodo do jeseni zagotovo zgradili nov planinski dom vsaj do pete gradbene faze. Dom planincev PD Velenje na Paškem Kozjaku čaka na pridobitev dokumentacije za rušitev dotrajanega objekta.

Ta je zaprt, v fazi pridobivanja projektne dokumentacije pa bo leto 22 prekratko, da bi sklenili še finančno konstrukcijo.

Prav tako je v novi lasti, do lani dokaj v slabem stanju in zaprt, Andrejev dom na Slemenu. Novi lastnik je že začel z nujnimi vzdrževalnimi deli in s preureditvami v notranjosti, zatika pa se pri pridobitvi celo-

sege z delno zamenjavo stavbnega pohištva na planinskem domu na Uršlji Gori so poskrbeli Korošci. Vodenje in gostoljubje s prenočišči pa še vedno zagotavlja dolgoletna oskrbnica Sonja Podbregar z občasnimi pomočniki, ki zmorejo zadovoljevati potrebe številnim planincem in občasnim gostom, ki obiskujejo ta »strelovod« nad mejo štirih dolin nad 1500 m n. v. In ker je čas za gorništvo pred glavno sezono, bi bila še kakšna boljša informacija v prihodnje zares dobrodošla. 🔲

Jože Miklavc

SMO USPEŠNA ZADRUGA IN RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO

DIREKTORJA (za štiriletno mandatno obdobje)

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenim z zakonom, izpolnjevati še naslednje: •

najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri;

•

najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih;

•

državljan Republike Slovenije;

•

priložiti program dela za prihodnje štiriletno obdobje.

Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in življenjepisom dosedanje poklicne poti naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici do 25. 5. 2022 na naslov: Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj, z oznako na ovojnici: »Za razpis direktorja«.

Kandidati bodo pisno obveščeni v 8 dneh po izboru.

Upravni odbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, z.o.o.

Z VAMI IN ZA VAS

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA

12. maja 2022

POLICIJSKA kronika Naknadno iskal zdravniško pomoč

oškodovanec poznal. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da bi osumljence izsledili.

Velenje, 3. maj – Dopoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo, po kateri sta se udeleženca sprva sama dogovorila glede krivde in škode, kasneje pa je eden od njiju iskal zdravniško pomoč. Policisti so zato zbrali dodatna obvestila in bodo zoper povzročitelja uvedli prekrškovni postopek. Ob tem policisti opozarjajo, da se udeleženca prometne nesreče lahko sama dogovorita glede krivde in škode samo v primeru, ko je nastala le materialna škoda.

Vedla se je nedostojno

Vlomil v poslovni objekt Rečica ob Paki, 3. maj – Policisti so bili dopoldan obveščeni o vlomu v poslovni objekt v Rečici ob Paki, kjer je neznani storilec iz objekta odtujil kompresor, vrtalnik Hilti in cca 25 kosov novih luči, namenjenih za montažo. Za storilcem še poizvedujejo.

Kršil ukrep prepovedi približevanja Velenje, 3. maj – Zvečer je oškodovanka obvestila policiste o kršitvi ukrepa prepovedi približevanja. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je kršitelj – oseba, ki ima veljaven ukrep prepovedi približevanja – oškodovanki poslal več SMS sporočil. Zoper kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Prekratka varnostna razdalja Velenje, 4. maj – Dopoldan so velenjski policisti na Rudarski cesti obravnavali prometno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Zalotili so ga pri tatvini Velenje, 4. maj – V sredo popoldan so velenjski policisti posredovali v trgovini na Celjski cesti, kjer je varnostnik osebo zalotil pri tatvini. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba.

Pogledal pregloboko v kozarec Velenje, 4. maj – Policisti Postaje prometne policije Celje so v poznih večernih urah v Velenju obravnavali voznika, pri katerem je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel v krvi dobro promilo in pol alkohola. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, sledi obdolžilni predlog.

Izginil gsm aparat Vinska Gora, 5. maj – Dopoldan so policisti v Vinski Gori obravnavali tatvino gsm aparata v vrednosti cca 300 evrov.

Grozila sta mu Velenje, 5. maj – Zvečer so policisti v Prelski obravnavali kaznivo dejanje grožnje. Dva neznanca sta grozila oškodovancu. Enega od osumljencev naj bi

Šoštanj, 5. maj – Dopoldan so policisti odšli v Tresimirjev park, kjer naj bi se dve ženski prepirali. Na kraju so ugotovili, da se je ena od udeleženk nedostojno vedla do druge osebe, zaradi česar so ji izdali plačilni nalog.

Sprli sta se tašča in snaha Velenje, 6. maj – Popoldan so policisti odšli v Škalske Cirkovce, kjer je prišlo do spora med taščo in snaho. Po zbranih obvestilih bodo zoper kršiteljico uvedli prekrškovni postopek.

Preglasni ljubitelji glasbe Velenje, 6. maj – Policisti so v petek ponoči dvakrat posredovali zaradi preglasne glasbe. V obeh primerih so kršiteljema izrekli le opozorilo.

Napadla ga je skupina otrok Velenje, 6. maj – V petek popoldan so policisti obravnavali medvrstniško nasilje. Na policijski postaji sta se zglasila starša z otrokom in povedala, da je sina napadla skupina otrok, zaenkrat še neznancev, ter ga pri tem lahko telesno poškodovala. Za storilci še poizvedujejo.

Prestreljena muca Velenje, 6. maj – V petek zvečer se je na Policijski postaji Velenje zglasila občanka, ki je prijavila kaznivo dejanje mučenja živali. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je prijaviteljica na območju Hramš našla mačko, ki je bila prestreljena s puščico. V zvezi z dogodkom velenjski policisti skupaj s policisti Policijske postaje Žalec nadaljujejo z zbiranjem obvestil.

Spor v hiši za brezdomce Velenje, 7. maj – V soboto malo pred polnočjo so policisti posredovali v domu za brezdomce v Velenju, kjer je prišlo do spora med dvema osebama. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je v sporu osumljeni grozil tudi z nožem. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Odtujil električno kolo Velenje, 8. maj – Zvečer so policisti obravnavali vlom v garažo v Plešivcu, od koder je neznani storilec odtujil električno kolo znamke Scott, model Genius, modre barve. Materialna škoda znaša 4.500 evrov.

Najdeni predmeti 5. maja je občan na območju Gorice našel denar, in sicer 45 evrov. Denar je na Policijski postaji Velenje in ga lahko lastnik prevzame ob predložitvi dokazila o lastništvu.

Policija svetuje: Pazite na svoje stvari!

Ob javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščajte na vidnih mestih brez nadzora. Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete.

Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako vas bodo žeparji težje okradli. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja.

19

Na motorju se imejte radi Policisti in inštruktorji podajali na poligonu nasvete na temo prometne varnosti za vožnjo z enoslednimi vozili Velenje, 5. maj – Na poligonu varne da opravijo kakšno terensko kondi- braževanje, poudarja tudi Franc Anvožnje pri Medpodjetniškem izobra- cijsko vožnjo in se udeležijo takšnih tlej, direktor in inštruktor avtošole ževalnem centru Velenje je potekal preventivnih akcij. Seveda upamo, Antlej. »Na cestah bo vedno več mopreventivni dogodek Varno v pro- da tovrstne akcije pripeljejo tudi do toristov in takšni dogodki jim omogometu z enoslednimi vozili, ki so ga manj prometnih nesreč, za katere je čajo, da se ustrezno pripravijo in se v sodelovanju s Svetom za preven- najpogostejši vzrok še vedno hitrost, preizkusijo tudi na poligonu, preden tivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje organizirali Policijska postaja Velenje, Postaja prometne policije Celje in avtošola Antlej. V okviru dogodka so policisti in inštruktorji podajali nasvete na temo prometne varnosti in predstavili pomembne vidike vožnje z enoslednimi vozili. »Na motorju se imejte radi,« je med drugim poudaril policist PPP Celje Darko Mikša, ki je prikazal tudi spretnostno vožnjo na poligonu, na katerem so se preizkusili Lani je bilo na slovenskih cestah že 136.150 enoslednih motornih vozil, skoraj nekateri obiskovalci mo20.000 več kot pred petimi leti. Zabeleženih je bilo 1.056 prometnih nesreč z udeležbo toristi. Preventivna akcivoznikov enoslednih motornih vozil oz. 17 odstotkov več kot v letu 2020. Umrlo je ja je bila namenjena do33 voznikov. Delež med vsemi umrlimi udeleženci v prometnih nesrečah je znašal datnemu izobraževanju kar tretjino, največ med vsemi kategorijami udeležencev. in preizkusu spretnosti voznikov motornih vozil, predvsem pa pripravi na novo ki ni prilagojena razmeram oziroma se podajo na cesto. Seveda je treba sezono, je pojasnil vodja policijske- stanju vozišča. Je pa problem lahko pred tem poskrbeti za brezhibno voga okoliša Policijske postaje Velenje, tudi pri drugih udeležencih v prome- zilo, torej za temeljit pregled motorAleksander Levpušček. »Glede na to tu, ki motorista ne vidijo oziroma ga nega kolesa in za primerno opremo, da se začenja lepše vreme in sezona ne zaznajo pravočasno ravno zaradi ob vsem tem pa na cesti upoštevati motoristov, je primerno, da se voz- svoje hitrosti.« vse predpise in vse tisto, česar so se niki na sezono tudi ustrezno pripraDa motoristična sezona zahteva naučili že v avtošoli.« 🔲 tr vijo – da poskrbijo za motorno kolo, ustrezno pripravo in nenehno izo-

»Skupaj smo neustavljivi!« Slogan je neposredni odgovor na aktualne lokalne in globalne razmere Ob letošnjem tednu Rdečega križa je mag. Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije, javnost nagovorila v poslanici pod sloganom Skupaj smo neustavljivi. »Tak slogan je neposredni odgovor naše humanitarne organizacije in gibanja na aktualne lokalne in globalne razmere. Ob izrednih razmerah, v katerih smo zaradi pandemije živeli dobri dve leti, ob očitnih podnebnih spremembah, ki se kažejo v poplavah, sušah, vetrolomih, točah in drugih ujmah, ob konfliktu v Ukrajini ter aktualnih geopolitično nestabilnih razmerah, ki sprožajo verižne reakcije v gospodarskem in socialnem razvoju, smo priča pospešeni rasti števila ljudi, ki so v stiski, razseljeni ali živijo pod pragom revščine ter potrebujejo našo solidarnost in pomoč. Časi niso lahki, a vendar vsako težko obdobje prinaša tudi žarke upanja, ki v obliki solidarnosti posijejo in nam vsem skupaj dajo energijo.

Slednje se je pokazalo tudi ob krizi v Ukrajini. Ta silna energija, solidarnost in požrtvovalnost, ki jim pričamo zadnje mesece in ki se pokažejo

ob vsakokratni humanitarni akciji za posameznike v stiski, so dokaz, da ne glede na različnost, ko gre za pomoč človeku, tudi nekomu, ki ga nismo nikoli spoznali, znamo stopiti skupaj. Da se zavedamo pomena in odgovornosti skupnosti za vsakega

slehernika med nami. To, da do včeraj popolni neznanci skupaj ure in ure zbirajo in razvrščajo materialno pomoč, v svoje domove sprejemajo neznance, je dokaz, da se vsi zavedamo, da smo samo skupaj neustavljivi.

Ta solidarnost pa ne prinaša dobrega samo tistemu, ki potrebuje pomoč, temveč pomaga tudi vsem nam pri spopadanju z občutki tesnobe in nemoči v težkih časih. Žal nimamo čarobne paličice, ki bi z enim zamahom rešila vse tegobe, zato si zaposleni in

prostovoljci Rdečega križa Slovenije prizadevamo, da svojo humanitarno pomoč pri lajšanju trpljenja in stisk še dodatno okrepimo z mislimi, besedami in dejanji, ki nas povezujejo v čvrsto skupnost sočutnih in solidarnih so-ljudi. V tem je moč naše človečnosti.

Ob sprotnem odzivanju na razmere in poznavanju potreb ljudi v skupnostih, ki potrebujejo našo pomoč, pa je združevanje naših moči in krepitev notranje povezanosti temeljnega pomena za lajšanje trpljenja ljudi v stiski. Ob tednu Rdečega križa se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljujemo za nesebično in požrtvovalno delo in vsakodnevno pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem podpornikom, tako velikim podjetjem kot tudi družinam in posameznikom, ki sami težko shajajo in so ne glede na stisko tisto malo pripravljeni deliti s tistimi, ki so čez noč izgubili vse.

Hvala, ker ste z nami in podpirate naša skupna prizadevanja ter izpolnjevanje našega humanitarnega poslanstva. Lepo je deliti in samo skupaj smo neustavljivi.« 🔲

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. maja

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.30 14.45 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.45 18.00 18.20 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.40 23.20 00.10 00.40 01.05 02.00

06.00 08.45 10.00 13.00 14.00 16.20 17.30 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.20 01.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.10 08.35 08.50 09.15 09.55 11.00 11.55 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 21.50 22.45 23.40 00.35 01.30 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 12.35 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Biotopi: Vrnjeno naravi, izob. f.

TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Arena: Kdo bo Gibanju Svoboda izstavil račune?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slastna hokaidska hrana (II.), jap. dok. ser., 3-4/4 TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan Varuška nindža, niz. nad., 3-4/10 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Kibernetska varnost, oddaja o znanosti Reaktivčki, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tarča Raj – neukročeni planet, kopr. dok. ser., 3/6 Vreme Odmevi, Šport Osmi dan Dediščina Evrope, br. dok. ser., 2/2 Ugriznimo znanost: Kibernetska varnost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil Pesem Evrovizije 2022, 1. predizbor iz Torina Hoja po vodi, dok. film V petek zvečer V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 4/251 Drevesa – svetovna supersila, francoska dok. oddaja Pesem Evrovizije 2022, 2. predizbor iz Torina Avtomobilnost Ambienti Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti Videonoč

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 2. del Gorski zdravnik, 7. sez., 15. del Verjamem v naju, 1. sez., 42. del Sekirca v med, 2. sez., 58. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 63. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 8. del Gorski zdravnik, 7. sez., 16. del Verjamem v naju, 1. sez., 43. del 24UR popoldne Sekirca v med, 2. sez., 59. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 21. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 22. del Dobri zdravnik, 1. sez., 18. del Dobri zdravnik, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Kitajska, 2013 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka, Očistimo planet Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (36) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

12. maja 2022

Sobota,

13. maja

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Kibernetska varnost, oddaja o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.05 Vem!, kviz 11.35 TV-izložba 12.00 Tarča 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser., 1-2/25 14.30 TV-izložba 14.45 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.00 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.55 Mili in Moli, risanka 16.05 Bela in Sebastijan, risanka 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Kinoteka: Človek z Lune, kopr. f.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.05 Napovedujemo

06.00 09.50 11.05 14.00 16.35 17.15 18.00 19.10 21.40 23.35 00.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.30 08.45 09.10 09.50 10.55 11.50 12.55 13.10 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 23.55 00.00 01.40 02.10

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.50 11.20 12.10 12.15 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Pesem Evrovizije 2022, 2. predizbor iz Torina O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 5/251 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Nemčija - Kanada, prenos iz Tampereja Pesem Amerike, 8. del Libanon - država kot talka, nemška dok. oddaja Videonoč

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 3. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 4. del Gorski zdravnik, 7. sez., 16. del Verjamem v naju, 1. sez., 43. del Sekirca v med, 2. sez., 59. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 64. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 9. del Gorski zdravnik, 8. sez., 1. del Verjamem v naju, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Sekirca v med, 2. sez., 60. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija 24UR zvečer Teden brez pravil, ameriški film Eurojackpot Obsedena z učiteljem, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (36) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Camino v Španiji, 2015 Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

14. maja

06.25 Odmevi 07.00 Čebelice: J. in W. Grimm - Rdeča kapica 07.10 Trala trali, risanka 07.15 Živživalice, risanka 07.20 Pujsa Pepa, risanka 07.25 Dinotačke, risanka 07.40 Bela in Sebastijan, risanka 07.50 Družina Jazbečjak, risanka 08.00 Studio Kriškraš, oddaja za otroke 08.25 Z kot Zofka, oddaja za otroke 08.50 Male sive celice: OŠ Mežica in OŠ dr. Vita Kraigherja, kviz 09.30 Infodrom, tednik za mlade 09.45 Skoraj nikoli II., ang. nad., 10/13 10.15 Varuška nindža, niz. nad., 5-6/10 11.05 Kapucar, belg. nad., 44/52 11.20 TV-izložba 11.45 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 12.15 Duhovni utrip 12.30 Ozare 12.35 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja 13.50 TV-izložba 14.10 Podjetno naprej: Kronoterm 14.40 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 15.00 Ekipa Bled, slov. nad., 11/18 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih 16.00 Ambienti 16.30 Na vrtu, izob. oddaja 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Luka in Lučka, risanka 17.30 Sobotno popoldne 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Vse o Evroviziji 2022, reportaža iz Torina 21.00 Pesem Evrovizije 2022, izbor iz Torina 00.50 Sedmi pečat: Dogman, it.-fr. film 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme 03.55 Napovedujemo

06.00 07.00 09.00 10.50 12.15 13.00 14.30 15.20 18.55 19.55 21.35 23.25

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.20 09.25 09.35 09.40 10.00 10.05 10.30 10.35 11.15 11.30 14.00 14.15 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 23.30 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.40 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

Napovedujemo Najboljše jutro Pričevalci: Zofia Demšar Nova dvajseta, sl. nad., 9-10/18 New neighbours - Novi sosedje: Korak bliže, dok. oddaja Naslednja postaja Kiosk, Saša J. Mächtig, arhitekt in industrijski oblikovalec Avtomobilnost André Rieu: zaplešimo Specialna enota Dunaj (XIV.), avstrijska nan., 7/16 Šport Lara, nemški film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Dinomesto, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

5KA Domače živalice, 1. sez., 8. de Buba, ris. Žuža, otroška oddaja Skrivnostni ranč, ris.

5KA Mia in jaz, ris.

5KA Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez.

5KA Znan obraz ima svoj glas, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Obsedena z učiteljem, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Judy, angleški film Počutim se lepo, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Na obisku ... pri Mateji Kumer Jutranji pogovori 1 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Očistimo planet Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Mala Pišnica Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2940. VTV magazin, reg. inf. odd.

Martinov koncert Tonija Sotoška, 2. del Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15. maja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.15 08.25 08.30 08.40 08.55 09.05 09.15 09.30 09.40 09.55 10.00 10.10 10.30 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.10 17.00 17.20 17.30 18.57 20.00 21.00 22.00 22.25 00.00 00.30 00.55 01.50

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Profesor Baltazar, risanka Tilka in prijatelji, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Kalimero, risanka Kumijine živalske zgodbice, dok. ser. za otroke Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Ernest in Celestinca, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Mumindol, risana nad.

Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 13/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer TV-izložba Pesem za nov začetek, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Trigrad, slovenska nad., 3/8 Intervju: dr. Bernard Nežmah Poročila, Šport, Vreme Tebe sem čakala, fran. dok. film Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji, posn. iz Unionske dvorane Maribor Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip 07.15 Ugriznimo znanost: Kibernetska varnost, oddaja o znanosti 07.45 Glasbena matineja 07.45 Dopoldan s Simfoniki, Katja Meljnikov, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič 08.20 Otvoritveni koncert Cellofesta Ljubljana 2016 10.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 2/6 11.00 Nova dvajseta, sl. nad., 11-12/18 12.15 Radio Ga Ga, dok. film 13.30 Ambienti 14.20 Raj – neukročeni planet, kopr. dok. ser., 3/6 15.30 Pesem Amerike, 8. del 17.25 Rokomet (M): finale slovenskega pokala, prenos iz Slovenj Gradca 19.10 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka - Švedska, prenos iz Tampereja 21.35 Žrebanje Lota 21.45 Arena 22.45 Tanek led, kopr. nad., 1/8 23.40 Nedeljsko popoldne 01.15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.35 09.40 10.05 10.30 11.25 12.45 13.00 14.15 14.50 15.05 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.40 12.10 13.40 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30

24UR, pon.

OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Dinomesto, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, 1. sez., 9. del Buba, ris. Žuža, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 38. del Gimnazija K-popa, 2. sez., 11. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, pon.

Kuhinja na kolesih: Gorenjska, pon.

Vaše zdravje, naša skrb Moje pasje ljubezni, ameriški film Delovna akcija, pon.

Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Morilec iz soseščine, ameriški film Moje pasje ljubezni, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2939. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2940. VTV magazin, reg. inf. odd.

Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, NSi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Čebelica Meli Spoznajmo jih ...

Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Biti misionarka: Gosia Ksiazek, 2011 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

16. maja

06.25 06.35 07.00 10.05 10.40 10.55 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.30 15.05 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.20 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 23.15 00.35 01.00 01.55

06.00 08.50 10.00 11.45 12.00 15.40 16.45 18.05 19.10 21.40 22.40 23.10 23.40

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.00 09.10 09.15 09.20 09.30 09.35 09.55 10.00 10.25 10.30 11.10 11.25 12.45 13.00 14.15 14.50 15.05 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.10 11.40 12.30 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Intervju: dr. Bernard Nežmah Prvi dnevnik, Šport, Vreme Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser., 3-4/25 S-prehodi Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport Pisave: Ana Schnabl, Tina Kozin in Ana Svetel Glasbeni večer: Marijan Dović - Ta cítira Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Pesem Evrovizije 2022, izbor iz Torina Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 6/251 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Finska - ZDA, prenos iz Tampereja Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 3/6 Podjetno naprej Moški, kratki igrani film AGRFT Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka ris.

Ruby Mavrica ris.

Wissper – šepetalka živalim ris.

Dinomesto ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki ris.

Super krila ris.

Tri mucke ris. Čebelica Maja ris.

Kravica Liska ris.

Monsiji ris.

Mini mojstri ris.

5KA Domače živalice 1. sez., 9. del Buba ris. Žuža otroška oddaja Skrivnostni ranč ris.

5KA Mia in jaz ris.

5KA Kally's Mashup - Pot do zvezde 1. sez., 38. del 5KA Gimnazija K-popa 2. sez., 11. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Moje pasje ljubezni (s), ameriški film Delovna akcija, ponovitev Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Morilec iz soseščine ameriški film Moje pasje ljubezni ameriški film Pavza!!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2938. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Spoznajmo jih ...

Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, NSi Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

17. maja

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Pisave: Ana Schnabl, Tina Kozin in Ana Svetel 10.35 TV-izložba 10.50 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Danes dol, jutri gor, sl. nan., 1/35 11.45 TV-izložba 12.00 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser., 5-6/25 14.30 Duhovni utrip 14.45 TV-izložba 15.00 Potepanja - Barangolások 15.35 Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 13/40 15.50 Skoraj nikoli II., ang. nad., 10/13 16.20 Kapucar, belg. nad., 44/52 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Slovenski magazin 17.50 Niki Vrum, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.20 Vem!, kviz 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Vsa bitja, majhna in velika (II.), brit. nad., 3. del 20.55 Jugoslovanske tajne službe, dok. oddaja, 7/10 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Pričevalci: Ivo Kralj 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.25 Napovedujemo

06.00 11.20 12.40 15.40 16.35 17.55 19.00 20.10 21.10 22.50 23.20 00.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.30 08.45 09.10 09.50 10.55 11.50 12.55 13.10 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 23.35 00.30 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 12.35 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Vse o Evroviziji 2022, reportaža iz Torina Zbujeni v sanje, igrano-dok. film V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 7/251 Telo: čudesa notranjih družbenih omrežij, dok. oddaja Stiks, koprodukcijski film NaGlas!

Kitajska - otroci sramote, francoska dok. oddaja Videonoč

24UR, pon.

OTO čira čara Zebra Zigbi (Zigby), ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del Gorski zdravnik, 8. sez., 2. del Verjamem v naju, 1. sez., 45. del Sekirca v med, 2. sez., 61. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 66. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 11. del Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del Verjamem v naju, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Sekirca v med, 2. sez., 62. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 15. sez., 7. del Gorski zdravnik, 15. sez., 8. del Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Policijska družina, 10. sez., 1. del Dobri zdravnik, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, pon.

Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, NSi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Biti misionarka: Gosia Ksiazek, 2011 Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2939. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Mala Pišnica Martinov koncert Tonija Sotoška, 1. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18. maja

06.25 07.00 10.05 10.30 10.50 11.10 11.40 12.00 13.00 13.25 14.20 14.55 15.20 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 18.57 20.00 21.55 22.00 22.40 23.35 00.15 00.40 01.30

06.00 09.30 10.25 13.30 14.20

15.40 16.30 18.00 19.10 21.40 21.50 22.40 23.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.30 08.45 09.10 09.50 10.55 11.50 12.55 13.10 14.10 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.15 11.45 12.35 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Slovenski magazin TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Danes dol, jutri gor, sl. nan., 2/35 TV-izložba Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser., 7-8/25 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Mežica in OŠ dr. Vita Kraigherja, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Res sprejeti?, dok. oddaja Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Brooklyn, kopr. f.

Vreme Odmevi, Šport Sveto in svet Res sprejeti?, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Na lepše Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti Ambienti Nedeljsko popoldne V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 8/251 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Finska - Švedska, prenos iz Tampereja Žrebanje Lota Na utrip srca: 2Cellos, dok. odd.

Neustrašna, britanska nad., 6/6 Videonoč

24UR, pon.

OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Waybuloo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del Verjamem v naju, 1. sez., 46. del Sekirca v med, 2. sez., 62. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 67. del Ljubezen na vasi, 2. sez., 12. del Gorski zdravnik, 8. sez., 4. del Verjamem v naju, 1. sez., 47. del 24UR popoldne Sekirca v med, 2. sez., 63. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 15. sez., 9. del Gorski zdravnik, 15. sez., 10. del 24UR zvečer Policijska družina, 10. sez., 2. del Dobri zdravnik, 2. sez., 5. del Dobri zdravnik, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2939. VTV magazin, reg. inf. odd.

Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Čebelica Meli Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Mateji Kumer Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 21

VOJNOVIĆ GORAN: Zbiralec strahov od – Odrasli 821.163-32 – Slovenska kratka proza Vir: https://www.goga.si/izdelek/zbiralec-strahov/

V svojih mojstrskih in iskrenih esejih se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje. Ko namreč sledi toku spomina, njegovi razdrobljenosti in dvoumnosti, se Vojnović vedno znova znajde v nekem napol obstoječem prostoru, ki ima na zemljevidu mogoče znane obrise nekdanje skupne domovine, prepoznavnega ljubljanskega blokovskega naselja, mogoče kakšne med tistimi bolj ali manj daljnimi deželami, ki jih je Vojnović obiskal kot pisatelj, morda tloris gimnazije, kjer se je kot najstnik nerodno prestopal na nekem plesu, ali pa dvorišča s figo nekje blizu morja. Toda ti prostori so ujeti v času. Zaznamovani so s tedanjo kulturo, ki se je nekateri spominjajo z nostalgijo, drugi bi jo raje pozabili, nihče pa zares prav dobro ne ve, kaj bi počel z njeno zapuščino. Kot opaža in obžaluje Vojnović, je moralo biti v novih časih vse izmišljeno na novo, pri čemer pa nihče ni pomislil, da bo s tem del skupne preteklosti ostal ujet v večni začasnosti, celo nedokončanosti. Zato Vojnović, ki mu je nedokončanost bolj domača kot dokončnost, pravi, da je njegova domovina vezana na čustveno geografijo, ki nima več realne geografske ustreznice – čeprav ima mogoče skupne (športne) junake, medtem ko je njegov jezik – ki ga mnogi razumejo, a ga razen njega ne more govoriti nihče drug – jezik brez slovarja. Ta brezimni jezik ni samo skupek besed, temveč bolj stanje duha, ki svoje bogastvo postopoma razkriva skozi neprisiljeno toplino družinskih spominov in lucidne uvide v imaginarij skupne preteklosti.

THOMAS ANGIE: Vse se vrača od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.emka.s

Prvenec ameriške reperke Angie Thomas (1988) iz leta 2017 je velika uspešnica, ki je požela navdušene odzive kritikov.

Knjiga je prevedena v številne jezike, prejela je mnogo uglednih nagrad, med njimi tudi nagrado Michaela L. Printza (2018) in nemško nagrado za mladinsko književnost (2018).

Glavna junakinja romana je Starr Carter, mladostnica, ki je razpeta med dva svetova: revno soseščino, v kateri živi, in bogataško predmestno šolo, ki jo obiskuje. Krhko ravnovesje med tema dvema svetovoma se poruši, ko pred njenimi očmi umre njen najboljši prijatelj iz otroštva. Neoboroženega Khalila ustreli policist. Kmalu zatem se njegovo ime pojavi na naslovnicah časopisov – eni o njem pišejo kot o gangsterju, drugi trdijo, da je preprodajalec drog, na ulicah pa vre. Bo policist odgovarjal za Khalilovo smrt ali pa bo ta ostala nekaznovana? Starr je edina, ki ve, kaj se je v tisti noči zgodilo. Bralec skozi zgodbo spoznava življenje ljudi v črnskem predmestju, njihove težave in večni strah, kako naj ostanejo živi. V branje priporočamo tudi spremno besedo Katje Zakrajšek, Pogovoriti se moramo o rasizmu, ki nas bo spodbudila k poglobljenemu razmišljanju o pereči temi. Po romanu je bil posnet tudi celovečerni igrani film.

KINO spored DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Downton Abbey: A New Era, zgodovinska drama (Velika Britanija) Režija: Simon Curtis. Igrajo: Hugh Bonneville, Laura Carmichael, Jim Carter, Brendan Coyle, Michelle Dockery, Kevin Doyle, Joanne Froggatt, Harry Hadden-Paton, Robert James-Collier, Allen Leech, Phyllis Logan, Elizabeth McGovern Petek, 13. 5., ob 19. uri, mala dvor.

POŽIGALKA Firestarter, srhljivka (ZDA) Režija: Keith Thomas. Igrajo: Zac Efron, Ryan Kiera Armstrong, Sydney Lemmon, Kurtwood Smith, John Beasley, Michael Greyeyes, Gloria Reuben Petek, 13. 5., ob 20. uri, velika dvor.

BARABE The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA) Režija: Pierre Perifel Sobota, 14. 5., ob 17. uri, velika dvor.

PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Drama, 90 min (Slovenija) Režija: Tijana Zinajić. Igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica, Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc Sobota, 14. 5., ob 19. uri, mala dvor.

DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI Doctor Strange in the Multiverse of Madness, akcijska pustolovska fantazija, 126 min (ZDA) Režija: Sam Raimi. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Elizabeth Olsen, Rachel McA-

21

PRIREDITVE

12. maja 2022

dams, Benedict Wong, Chiwetel Ejiofor Sobota, 14. 5., ob 20. uri, velika dvor.

PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT Bigfoot Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 min (Belgija, Francija) Režija: Ben Stassen, Jeremy Degruson Nedelja, 15. 5., ob 16. uri, velika dvorana

NEZNOSNO BREME OGROMNEGA TALENTA The Unberable Weight of Massive Talent, akcijska komedija, 105 min (ZDA) Režija: Tom Gormican. Igrajo: Nicolas Cage, Pedro Pascal, Ike Barinholtz, Neil Patrick Harris, Alessandra Mastronardi, Jacob Scipio Nedelja, 15. 5., ob 18. uri, mala dvor.

MORILČEV SPOMIN Memory, triler, 114 min (ZDA) Režija: Martin Campbell. Igrajo: Liam Neeson, Monica Bellucci, Guy Pearce, Ray Stevenson Nedelja, 15. 5., ob 19. uri, vel. dvor.

VESOLJE MED NAMI Mladinski film, 100 min (SLO) Režija: Rahela Jagrič Pirc. Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišic, Manca Dorrer, Irena Mihelic, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovic, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman Ponedeljek, 16. 5., ob 18. uri, mala dvorana

BERGMANOV OTOK Bergman Island, drama, 112 min (FR, ŠVE, NEM, BEL) Režija: Mia Hansen-Løve. Igrajo: Vicky Krieps, Tim Roth, Mia Wasikowska, Anders Danielsen Lie Ponedeljek, 16. 5., ob 19. uri, velika dvorana

VELENJE Četrtek, 12. 5.

11.00-13.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij Večgeneracijski center) V Evropi sem doma, neformalno učenje slovenščine 18.00 Galerija Velenje Humanizacija tehnologije, predavanje mag. Zorana Pozniča 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Velikonočni otok, Čile in Bolivija, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv.

Predmaturitetni koncert - Lara Plut (flavta) in Maja Otič (violina) 20.30 Max klub Velenje Patricija Škof: Birds of Unknown, nadomestni koncert za abonente Max klub jazz festivala 2021 in izven

Petek, 13. 5.

17.00 Mladinski center Velenje (Šaleška 3) Reading club with Emre (ESE Youth center Velenje), bralni klub v angleščini s prostovoljcem iz Turčije 17.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Salsa na ulici 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Dobrodelni koncert Akustika, koncert ob 20-letnici Lions kluba Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Predmaturitetni koncert - Sara Mori (sopran) in Ana Kovačič (viola) 20.00 eMCe plac Plays PUB QUIZ 21.30 Max klub Sajfer, balkan & trap night

Sobota, 14. 5.

8.00-13.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00-17.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Filmska delavnica z Markom Mandićem

10.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Lutkovno dopoldne na Rudarski, predstava in delavnica 19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Pozdrav pomladi 2022, območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Vlado Kreslin & Teo Collori in Momento Cigano, koncert

Nedelja, 15. 5.

10.00-13.00 Sončni park Družinski dan v Sončnem parku 10.00-18.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Muzeja Velenje za družine

Ponedeljek, 16. 5.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: Beseda, ki je nimam, gostja Nataša Konc Lorenzutti, podkast 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška ustvarjalna delavnica: Poglej, mavrica!

17.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Plesne urice na Rudarski, Plesni studio N

Torek, 17. 5.

9.00-12.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij - Večgeneracijski center) Delavnica prostoročnega oblikovanja gline, prijave: planet. generacij@lu-velenje.si 17.00 Vista 70 let Vrtca Velenje 17.00-18.00 Vila Rožle Torkova peta: Čebelji let, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Rudarska cesta Odprta ulica: Rudarska cesta: kako naprej?, javna razprava in zaključek začasne prometne ureditve 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Rodoslovno srečanje

Sreda, 18. 5.

10.00-18.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Muzeja Velenje ob mednarodnem muzejskem dnevu 10.00-18.00 Galerija Velenje Mednarodni dan muzejev – Moč muzejev, ogled razstave TNM: Humanizacija tehnologij skozi interdisciplinarne umetniške prakse ter digitalna predstavitev Galerije Velenje Od prenove do danes.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij Večgeneracijski center) 12.00 Radi ustvarjamo z Urško Stropnik Šonc, ustvarjalna delavnica 16.00-17.00 Galerija Velenje Galerijska razglednica, ustvarjalna delavnica na mednarodni dan muzejev 18.00 Velenjski grad Strokovno vodstvo po stalni razstavi Mojster fotografije Volbenk Pajk 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 12. 5.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelja pravljična joga za otroke 17:30 Hiša mladih – galerija Dile Ni me strah!– predavanje za mlade z naslovom Kako uspešno premagamo strah in strahove 19:00 Hiša mladih – družabni prostor Ne čakaj na maj! – tematska »Oldies Goldies« žurka Zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod po Urškini poti na Pohorju (lahka pot) 9:00 OŠ bratov Letonja Šport špas in 8. Sončkov tek 19:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka predstava "Smo al' nismo" Mladinske gledališke

Vzponi in padci Trenutno imam dneve, ko sem pomirjena s tem, kdo sem, kako živim in kaj počnem. Ne glede na to, kaj preberem na socialnih omrežjih, kaj mi sporočajo v novicah ali reklamah, kaj se mi zgodi čez dan, ostajam zasidrana v sebi. Te dni zelo jasno čutim, kaj je moje in kaj ne, z lahkoto postavljam meje, razporejam svoj čas, izbiram ali se odločam. Tudi ob zavedanju, da česa, kar bi želela, še ni v mojem življenju, me to ne prizadene ali

Glede na večletne izkušnje pa vem, da bo v nekaj dneh ali tednu prišla druga, zahtevnejša energija. Zaradi nje bom postala bolj dovzetna za zahteve drugih, pojavili se bodo dvomi o tem, ali sem dosegla, ustvarila, postala dovolj. Temu se bodo pridružili še nekateri strahovi, utrujenost, občutki žalosti, ujetosti in praznine.

Zdelo se mi bo, da so življenja drugih bolj zanimiva. Potem bo prišla nova energija in začeli bodo bledeli, vse bolj se bom spet zavedala svojih sposobnosti, talen-

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Torek, 17. 5.

16:00 Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade

Sreda, 18. 5.

19:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva

ŠOŠTANJ Četrtek, 12. 5.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta 19.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava ob jubileju – Salih Biščić

Torek, 17. 5.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Štirje jamarji z vlakom iz Celja do Kijeva

Sreda, 18. 5.

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Mednarodni muzejski dan

Lunine mene

16. maja, ob 6:14, polna luna (ščip)

tov, znanj, poslanstva in se usmerjala nazaj k temu.

V teh letih sem opazila, da v zgoraj opisanih občutjih nisem osamljena, delim ga z mnogimi ženskami. Vsaka v sebi sicer nosi drugačno zlitino demonov in svetlobe, naravni telesni cikli, ki nas čez to popeljejo, pa so nam skupni. Če se zmoremo tu srečati, energijo podeliti in se podpreti, postanemo magične. Za to, da v sebi rastemo, zagotovo potrebujemo obe energiji: tisto, ki nas zasidra vase, in demone, ki dajejo priložnost, da naša tema dobi svetlobo. Zapljuj z demoni v ocean, da se boš lahko zasidrala na obali svoje usode.

Naš čas naročiš, majico dobiš.

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

17:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka predstava "Smo al' nismo" Mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Šmartno ob Paki

X

vzame upanja, nasprotno, v meni raste gotovost. Tudi s telesom imam te dni dobro povezavo: namenjam mu počitek, gibanje, naravo, svoji duši pa glasbo, knjige, dobre filme, družbo.

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

Nedelja, 15. 5.

Sobota, 14. 5.

Skozi tančice ženskega pogleda

CITY CENTER Celje

skupine Kulturnega društva Šmartno ob Paki (premiera)

0 03 8s9s@8n1as7ca5s.si pre

Velja za prvih v 20 naročniko in letnih naročn

🔲

NH

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 22

18

22

OBVEŠČEVALEC

OBLAČILA

12. maja 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vaša vnema in zagnanost bosta tokrat na močni preizkušnji, saj se bo situacija pogosto obračala v povsem nepričakovano smer, ki ji boste težko sledili. A če boste vztrajni in se boste uspeli prilagajati, se vam bo to v naslednjih dneh obrestovalo. Tudi na ljubezenskem področju boste pluli po rahlo razburkanem morju, zaradi česar lahko postanete nestrpni. Poskusite se izogniti konfliktom. Največ boste pridobili z umirjenim in preudarnim odzivom, četudi vas bo okolica napeljevala k prepirom.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Dinamično dogajanje v službi lahko povzroči raztresenost tudi na ostalih področjih, kar bo znatno vplivalo na vaše splošno počutje. Večina pogovorov vas bo pustila utrujenih in praznih, zato se jim boste iz dneva v dan bolj izogibali. Ob tem pazite, da se ne zaprete vase. Čas zase izkoristite za to, da končno pobrskate po svoji notranjosti. Ko boste namreč razumeli razloge za svoje delovanje, boste lažje prekinili stare, preživete vzorce, ki vas vedno znova pripeljejo do istih problemov.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Dobre energije vam v naslednjih dneh ne bo primanjkovalo. Če jo boste znali izkoristiti, boste lahko dosegli veliko več, kot si zamišljate. Vaše najmočnejše orožje bosta dobra organizacija in izbira ljudi, s katerimi boste lahko svoje načrte izpeljali do konca. Tudi odnosi z najbližjimi bodo dobri, vaša energija bo namreč izžarevala toplino, zaradi česar vam bodo ljudje še posebej zaupali in iskali vašo družbo. Tisti v razmerjih izkoristite svojo sproščeno energijo in se zbližajte s partnerjem. Samski pa tokrat ne oklevajte preveč in se podajte na zmenek s svojo simpatijo.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Obveznostim na poslovnem področju ni videti konca. To vas zna najprej rahlo izčrpati, na dolgi rok pa vas bo obilica delovnih obveznosti okrepila, sploh ko boste spoznali, da ste kos prav vsemu, kar je pred vami. Morda se vam bo na trenutke zdelo, da se stvari ne odvijajo tako, kot bi se morale, vendar se morate ob tem zavedati, da ne morete imeti popolnega nadzora nad potekom dogodkov. Ne glede na to da je pred vami dinamično delovno obdobje, si boste znali najti čas zase in za svoje najbližje, kar vam bo dalo dodatnih moči za vse izzive, ki so pred vami.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

So smučarskim hlačam podobne športne hlače, ki se spodaj koničasto zožijo v ozek, stremenu podoben trak, ki je pogosto iz elastike in obdaja podplat pod peto.

Najprej so bile priljubljene v 50. letih 20. stoletja v kombinaciji z velikimi, ohlapnimi puloverji. Ponovno so bile modne v 80. letih, ko so bile izdelane iz lahkih pletenin.

Hlače imenujemo tudi špichoze.

Če boste sproti in iskreno komunicirali, bo to odlično vplivalo na vaše počutje, predvsem pa na medosebne odnose. Marsikaj se vam bo končno razjasnilo in veliko lažje boste sprejeli pomembno odločitev, s katero že nekaj časa oklevate. Ne dovolite se zapeljati v težave iz preteklosti, ko ste bili preveč nejasni, da bi se lahko stvari uredile. Vzemite si dovolj časa za ustvarjalnost in za dejavnosti, ki bodo spodbudile notranjo lahkotnost in harmonijo na vseh področjih vašega življenja.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Samo z iskrenostjo do sebe in do drugih boste lahko iz sebe pregnali pretekla čustva in energije, ki vas omejujejo in vam preprečujejo, da bi se zares osredotočili na sedanjost in se odprli za nove priložnosti. Ponovno boste morali razmisliti, kaj je tisto, kar si res želite, ob tem pa opustiti nekatere želje iz preteklosti. Čas je, da napravite prostor novostim in se ne ustrašite novih poznanstev in sodelovanj, ki vam lahko prinesejo povsem nov pogled na trenutno situacijo in vam pomagajo pri uresničitvi vaših načrtov.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

CONTI, Tom - škotski igralec in novelist, EISEN, Charles - francoski risar, bakrorezec in slikar, LAB - želodčni encim, ki skrkne kazein v mleku

SK_158_-_003-034.indd 18

od 13. 5. do 19. 5.

- 13. maja 1862 se je v Šoštanju rodil župan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg. Umrl je 21. marca 1911; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice. Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 13. maja 2015 je takratna podpredsednica Državnega zbora Slovenije in poslanka SD Andreja Katič postala nova ministrica za obrambo. 13. septembra 2018 jo je Državni zbor Republike Slovenije izglasoval za ministrico za pravosodje Republike Slovenije (to funkcijo je izgubila 13. marca 2020, ko jo je zamenjala Liljana Kozlovič);

- listina, v kateri je bil Velenjski grad prvič posredno omenjen, nosi datum 14. maj 1270; - 14. maja 1955 je bila v Črni na Koroškem rojena nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu Zofija Mazej Kukovič; - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju; - v sredo, 16. maja 1956, malo pred 18. uro, je začela oddajati s prvim agregatom na 110.000 voltno prenosno omrežje električno energijo Termoelektrarna Šoštanj; - 16. maja 2015 so v Šmartnem ob Paki posadili potomko najstarejše vinske trte (modre kavčine) iz Maribora; - na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa je 17. maja 2007 odprl vrata nov nakupovalni center Super-

Spopadali se boste z vrsto neznank, ki bodo dodobra razburkale vaše življenje. Primorani se boste ukvarjati z več stvarmi hkrati, kar vas bo precej obremenilo. Prihajalo bo do hitrih sprememb in nujno bo, da se nanje jasno odzovete. Na srečo boste deležni podpore in dobrih nasvetov, ki vam bodo pomagali prebroditi to obdobje. Potrudite se, da ves čas ohranjate mirno kri in da se ne predajate zgolj čustvom, ki meglijo vaš razum in vas omejujejo pri iskanju rešitev.

24.1.2020 13:34:56

Dr. Fran Mayer (Arhiv Muzeja Velenje) nova. V centru je sedem novih trgovin in gostinskih obratov, v njih pa je delo dobilo več kot 50 zaposlenih; - 18. maja, na svetovni dan muzejev, je bil leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnju Muzej Velenje nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; - 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, šoštanjski župan in častni meščan mesta Šoštanj dr. Fran Mayer. Leta 1898 se je kot samostojen odvetnik naselil v Šoštanju in dal zgraditi nadstropno meščansko vilo, kasneje imenovano

vila Mayer. Fran Mayer se je leta 1896 poročil z Marijo (Riči) Prus iz Slovenskih Konjic. V zakonu so se jima rodili sin Anče, hči Marija (Majka) in sin Dušan. Mayer je umrl je 6. januarja 1940; - 19. maja 1947 se je v Podgori pri Šmartnem ob Paki rodila ravnateljica in pedagoginja Vida Rudnik (roj. Robida). Vse do upokojitve je bila zaposlena na Osnovni šoli Bibe Roecka v Šoštanju. Poučevala je na razredni in predmetni stopnji, opravljala delo pomočnika ravnatelja, od šolskega leta 1993/94 do upokojitve pa je bila ravnateljica. V mladosti je bila uspešna športnica; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonom Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju. 🔲

Damijan Kljajič

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Na službenem področju boste imeli opravka z osebami, ki gledajo zgolj na lastne interese. Ne zanašajte se na prazne obljube in ne nasedajte na zgolj lepe besede. Bolj pa se lahko prepustite na ljubezenskem področju, kjer boste presenečeni nad očarljivostjo svojega partnerja. Tudi samski boste romantično razpoloženi, kar bo pritegnilo številne poglede in simpatije. Pazite sicer, da v odnosih ne boste nestrpno vztrajali pri svojih idejah, saj se lahko stvari razvijejo veliko bolje, če upoštevate tudi mnenja drugih.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V teh dneh se bodo pokazali prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še povsem zadovoljni, vendar pa vam bo povsem jasno, da ste na dobri poti. To vam bo dalo dodaten zagon in motivacijo, da s svojim delom nadaljujete. Pazite pa le, da zaradi obilice delovnih načrtov in obveznosti ne spregledate priložnosti na ljubezenskem področju.

Pazljivo pa tudi na finančnem področju, saj to obdobje ni naklonjeno posojanju denarja, kreditom in velikim investicijam.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh se vas bo lotila nenavadna utrujenost. Zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdravstvenih težav, ki pa ne bodo resnejše narave.

Kot bodo prišle, bodo tudi minile, v nekaj dneh. Dela vam tudi v naslednjih dneh ne bo manjkalo, a se ga boste lotevali bolj premišljeno. V odnosih zadržite zdravo mero razuma, saj boste obkroženi z ljudmi, ki bodo izkoriščali vašo zmedenost. Zanesite se zgolj na tiste, ki jim res zaupate, predvsem pa se naučite zaupati in zanesti sami nase.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Delovali boste presenetljivo umirjeno, čeprav plujete po precej razburkanem morju. Uspešno boste zagovarjali svoje odločitve in prevzemali odgovornost, s čimer boste pokazali, da ste veliko bolj sposobni, kot so vam pripisovali drugi. Okolica in ljudje okoli vas vam bodo vedno bolj naklonjeni, zato je pravi čas, da to tudi izkoristite. Samski boste pritegnili številne simpatije, tudi tisti v razmerjih boste tokrat precej romantično razpoloženi, zato bo skupno preživljanje časa še toliko bolj prijetno.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ne odmikajte se od druženja in aktivnosti, temveč se odzovite na vsa povabila in predloge, ki jih boste prejeli. Kljub temu da se počutite rahlo utrujeni in odtujeni, je namreč ravno druženje tisto, ki vam lahko tokrat prinese marsikaj dobrega. Ne bojte se predati življenju in novim dogodivščinam, ki lahko v vas ponovno prebudijo nov val pozitivne energije. Če se boste uspeli sprostiti in razbremeniti, bodo izzvenele tudi nekatere skrbi na področju zdravja, ki vas pestijo že dalj časa.

Naš čas, 12. 5. 2022, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

12. maja 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

STIKIPOZNANSTVA ŽELIM spoznati žensko, staro do 64 let, večjega oprsja, ni pa nujno. Prijazno in dobro po duši za občasna srečanja, kasneje možno tudi kaj več. Star sem 60 let, 75 kg, 170 cm, plešast, miren, včasih zadržan. Pošljite sms na Gsm: 070 300 088.

RAZNO SUHO SENO in otavo, prodam.

Gsm: 031 646 357.

BUKOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz. Gsm: 041 786 154. ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

VOZILA FORD FIESTA, letnik 2004, prevoženih 108.000 km, v odličnem stanju, prodam. Cena 800 €.

Gsm: 041 445 652.

ŽIVALI POLOVICO TELETA, prodam.

Gsm: 031 640 369.

PSA, črnorjavega, starega 10 mesecev, prodam za simbolično ceno 70 €. Gsm: 041 445 652.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja

v Šaleku, v nedeljo 15. 5. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Cena je 8,50 €/kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

03 898 17 50 narocila@nascas.si

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 14. 5. 2022 in nedeljo, 15.

5. 2022 je organizirana, dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Ker smo radi

na kamot.

107,8 MHz

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI • Anžej Ana, roj. 1935, Šoštanj, Gaberke 119

• Lesjak Ivan, roj. 1931, Velenje, Laze 21 • Ostrovršnik Dragotin Herman, roj.

1937, Velenje, Stanetova cesta 43

POROK za objavo ni bilo.

Zdrave in močne sadike ...

Cepljene sadike paradižnika in paprike ... hibridne sadike, por, čebula, jajčevci, solata ...

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 2. do 8. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

VSE SADIKE ZA VRT

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 2. maa do 8. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

-10 %

-10% na vse izdelke Villager Bencinske kose, kosilnice, vrtalniki, robotske kosilnice ...

Odkup hlodovine

Nudimo tedensko najvišje cene, plačilo takoj!

Tel. 051 265 835 ali 041 616 504

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedi, tast, zet in brat

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

SILVO PEČOVNIK 13. 12. 1962 – 28. 4. 2022 Ravne 42/E, Šoštanj Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih in nam nesebično pomagali.

Zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi

Naš ­čas, 12. 5. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 24

Sodelujte pri predlogih za novo ureditev Rudarske ceste!

Ljudje pozdravljajo urbano opremo in več zelenja – Stanovalci se zavedajo, da je treba sklepati kompromise, kljub temu pa si pod svojimi okni ne želijo hrupa in vandalizma – Čutijo se ogrožene zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov Diana Janežič, Jasmina Škarja Začel se je drugi teden preizkusa začasne nove ureditve Rudarske ceste. Mestna občina Velenje poudarja, da projekt preureditve še ni izdelan in da gre za prehodno fazo, ko vključujejo v načrtovanje občane, spremljajo njihove potrebe in mnenja.

Kot so sporočili organizatorji, bo danes in jutri, 12. in 13. maja, postavljena zapora za tranzitni promet, ki bo omogočala le vožnjo mestnega avtobusa Lokalca – njegovo postajališče je začasno na mestu parkirišč pred NLB banko – in kolesarjev na cestišču. Zapora bo med uvozoma v Hotel Paka in NLB banko.

Dostopi do vseh objektov in storitev bodo omogočeni s Šaleške in Prešernove ceste.

Ob stavbi steklene direkcije je organizirana točka 'Poljubi in odpelji' za starše, ki pripeljejo šolarje v bližnji osnovno in srednjo šolo. Pred NLB so parkirišča za gibalno ovirane osebe. Vsem drugim voznikom so brezplačna parkirišča na voljo v garažni hiši Mercator centra.

Namen dvodnevne zapore je merjenje tranzitnega prometa na Rudarski cesti in prometnih obremenitev na križiščih v njeni bližini.

Priložnosti za dajanje predlogov, pobud in tudi kritik je veliko; v preteklem in tem tednu so bila organizirana srečanja s stanovalci, učenci, izveden je bil urbani sprehod, stojnica na Rudarski cesti je odprta vsak dan med tednom od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure, na voljo pa je tudi e-naslov rudarska@velenje.si.

Ljudje pozdravljajo urbano opremo in več zelenja

Po enem tednu začasne prometne ureditve so se na drugačen pristop k načrtovanju prometa Velenjčani odzvali različno. Na družbenih medijih se je pojavilo veliko kritičnih mnenj, medtem je na terenu slika odzivov precej bolj pisana. Ljudje se strinjajo, da mora Rudarska cesta v prihodnosti biti bolj zelena in prijaznejša pešcem in kolesarjem, manj hrupna in manj obremenjena s tranzitnim prometom.

Odprto ulico spremljajo številne analize in merjenje učinkov, kot so štetje prometa v ožjem in širšem prostoru Rudarske ceste, analiza parkiranja, delavnice s posameznimi ciljnimi skupinami, anketiranje, prilagojeno različnim uporabnikom ceste in vsakodnevno sprejemanje mnenj na stojnici.

Urbani sprehod, pogovor s stanovalci, z otroki …

Projekti, posebej takšni, kot je prenova zelo živahne mestne ulice, so vedno uspešnejši, če

nastajajo v sodelovanju z ljudmi, ki se jih prenova zelo dotika. To so v prvi vrsti stanovalci, pešci, vozniki, pa tudi naključni obiskovalci.

V petek, 6. maja, je neformalna skupina krajinskih arhitektk KA_VE izvedla tako imenovani urbani sprehod (angl. Jane’s Walk), ki so sicer uveljavljeni povsod po svetu in tudi v Slo-

Kaj opažajo? »Vsakdo ima svoje potrebe in želje«, odgovarja predstavnica IPoP Nela Halilović in dodaja, da je analiza parkiranja pred začasno zaporo pokazala, da parkirišče najbližje vratom uporabljajo zaposleni, ki po osem ur na dan zasedajo najboljša parkirna mesta, poleg tega bi radi imeli še dodatna parkirna mesta za svoje stranke. »Te želimo dolgoročno preusmeriti v garažno hišo, na teh mestih pa bi želeli imeti samo kratko-

veniji. Namen teh sprehodov je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca.

Odkriti, kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne uredi-

❱

Analiza parkiranja pred začasno zaporo je pokazala, da parkirišče najbližje vratom uporabljajo zaposleni, ki po osem ur na dan zasedajo najboljša parkirna mesta.

tve in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi v prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti.

Kot je povedala krajinska arhitektka Saša Piano, članica skupine, je namen projekta prenove Rudarske ceste, da se ulica nameni ljudem, avtomobilom za kratke postanke, da ulica zaživi. “Med sprehodom smo ugotovili, da prebivalci zahodnega dela mesta, na primer na Kraigherjevi, Foitovi ulici, nimajo peš ali kolesarske poti v središče mesta oziroma je ta pot bodisi po pločnikih ob prometnih Prešernovi in Šaleški cesti, sicer pa preko parkirišč, kjer se je znova treba izogibati vozilom. Sprehod je skozi mne-

nja različnih uporabnikov tega območja udeležence spodbudil tudi k razmišljanju, da se ljudje nekaterih stanj v okolju preveč oklepamo, ker so to naše utečene navade, rutina, komoditeta.”

Ne gre za rešitve vnaprej, potekajo le testiranja in zbiranje mnenj

Mag. Katarina Ostruh je pomirila zbrane stanovalce, da Mestna občina Velenje ne namerava popolnoma zapreti Rudarske ceste in popolnoma onemogočiti prometa, le prometni

Z javno razpravo so organizatorji želeli spodbuditi dialog med lokalno skupnostjo in stanovalci – dialog pred sprejetjem kakršnekoli odločitve.

Stanovalci v središču Velenja radi živijo

Na Rudarski cesti je 9. maja potekal pogovor s stanovalci o tem, kako je v mestnem okolju živeti ter o želenih in neželenih spremembah Rudarske ceste. Stanovalce, ki so se skupaj s predstavniki IPoP Inštituta za politike prostora, Mestne občine Velenje in lokalne skupine krajinskih arhitektk zbrali v Galeriji Velenje, je dvotedenski preizkus prometne ureditve Rudarske ceste zmotil predvsem zaradi tega, ker je bil vpeljan na hitro. Arhitektke so predstavile predloge, ki jih zbirajo vsak dan tudi na stojnici, kjer dnevno beležijo vedno več pozitivnih ocen in mnenj.

jo v garažni hiši, tudi zaposleni v javnih institucijah so se navadili parkirati v njej.«

»Ogroženi smo zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, ki jih je že tako premalo.

Parkiranje v garažni hiši ni ravno rešitev za bolne in ostarele ljudi, omejena je tudi dostava.

Ne potrebujemo še več sprehajalnih poti in športnega igrišča pred blokom. Največji problem je parkiranje, ki ga letno plačujemo. Tudi postavljene klopi so že pred časom predstavljale problem zaradi hrupa in vandalizma,« menijo stanovalci Rudarske ceste, medtem ko podjetnike skrbi predvsem izguba kupcev zaradi zapore.

Stanovalec Jože Novinšek v razpravi odgovarja, da gre za zanimiv poskus. Težavo predstavlja hipna odločitev, ki je prišla kot strela z jasnega. »Ne verjamem, da bomo dosegli konsenz, vsakomur bo treba nekaj ponuditi. Zavedam se, da živimo v centru mesta in imamo zaradi tega stanovalci tudi številne prednosti. Vse imamo pred nosom, nimamo pa parkirnega prostora. Ta urbani projekt odprtega prostora, ki se uporablja v naseljih kot skupni pojem za mestne zelene in druge površine, me ne prepriča, saj

trajno parkirana vozila ljudi, ki ne morejo priti peš ali s kolesom, čim bližje vratom.« Stanovalci se zavedajo, da je treba sklepati kompromise, kljub temu pa si pod svojimi okni ne želijo hrupa in vandalizma. Problem stanovalcem predstavlja tudi neurejenost prometa. Premalo parkirnih mest za stanovalce, neslišni električni skiroji in skuterji ter ogroženost pešcev, predvsem otrok. »Naša subjektivna opažanja kažejo, da ljudje že parkira-

Glavne ugotovitve razprave s stanovalci Moti jih, da iz bloka stopijo naravnost na ulico – da nimajo zasebnega prostora pred blokom, preden pridejo na ulico.

Ogroženi so tudi zaradi električnih skirojev, ki drvijo mimo.

V središču Velenja radi živijo, saj so blizu dejavnosti, tudi prireditve jih ne motijo. Več težav povzročajo ob prireditvah parkirani avtomobili obiskovalcev prireditev, parkiriščem pred blokom (tisti na zahodni strani) pa bi se težje odpovedali, a so bila mnenja različna. Izpostavljajo problematiko, da parkirišča zasedajo zaposleni v dejavnostih ob Rudarski cesti, preusmeritvi parkiranja v garažno hišo pa generalno ne nasprotujejo, če pri nakupu abonmaja ne pride do pretiranega povišanja.

režim bi omejeval tranzitni promet. »Še vedno pa bo vse dostopno ljudem. Ne gre za rešitve vnaprej, potekajo le testiranja in zbiranje mnenj. Pri prenovi, ki bo v prihodnosti, se bo bolj enakomerno razdelil prostor med uporabnike prometa, tako pešce in kolesarje kot avtomobile. Želimo slediti temu, da bi potovalne navade spremenili v korist trajnostnega načina potovanja,« je pojasnila. »Pomembno je, da smo z javno razpravo spodbudili dialog med lokalno skupnostjo in stanovalci – dialog pred sprejetjem kakršnekoli odločitve. Stanovalci bodo zbrali mnenja in jih še naknadno posredovali na rudarska@ velenje.si.«

Stanovalce bodo poslušali, zanima jih, kako živijo in česa si želijo

Na ponedeljkovi delavnici so predlogom pozorno prisluhnili, na koncu projekta bodo naredili analizo in predloge upoštevali. Kaj stanovalce najbolj moti in jezi?

ne živimo v neki angleški ulici.

Zdi se mi zgrešeno in diši po razpisu. Ne bom pa rekel, da ni treba nič spremeniti,« pojasni, in si želi, da bi imel kot stanovalec prednost parkiranja, ter da bi dosegli kompromis. Poskus se mu zdi preveč radikalen. 🔲

Na Rudarski cesti delijo semena sončnic Na Pomladnem sejmu, ki je bil zaradi slabega vremena odpovedan, je imela Mestna občina Velenje namen razdeliti tudi tisoč vrečk s semeni sončnic. Vrečke s semeni lahko dobite na stojnici na Rudarski cesti vsak dan med tednom od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure, do razdelitve vseh.