NČ 20/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri spremenljivo do pretežno oblačno. V soboto sončno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe. Topleje bo.

številka 20

četrtek, 20. maja 2010

Vrnile so se med najboljše

1,50 EVR

Ranjena čustva Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Verjamem, da Jelinčičev svetnik v velenjskem občinskem svetu in Mehov podžupan Letonje s pobudo o zavesi, s katero bi pred velenjskimi turisti (pa tudi Velenjčani) skrili Šoštanj, predvsem pa njih »diko« in ponos, Termoelektrarno, ni mislil tako, kot je izzvenelo. Verjamem, da se mu je ideja zdela originalna in jo je zato izrekel. Verjamem tudi, da pa ni pomislil, da bo z njo prizadel čustva Šoštanjčanov. Je pa z njo hudo mahnil mimo, in kot se danes kaže, tudi ranil. Čustva! Dejstvo je, da so se Šoštanjčanom rane po tistem, ko so bili dolga leta praktično obsojeni na propad, s samostojno občino in razvojem, ki so mu priča, komaj začele malo celiti, že so dobili nanje še nekaj soli. Od tam, od koder jih gotovo niso pričakovali. Komaj so ponehali obujati preteklost in misliti na to, da naj bi se razvoj Velenja dogajal na njihov račun, že so se vrnili spet tja. Še vedno jih boli, da so bili ob vrsto pristojnosti, ki jih je Šoštanj kot sedež okraja nekdaj imel, pa so bile potem prenesene v Velenje. Priokus ni dober. Je slab. Saj je res, da danes ne samo na ulici, pred televizijo, odprtimi časopisi ... ljudje izrečemo marsikaj. Sočnega, privoščljivega, žaljivega, nedostojnega, nespodobnega ... Res pa je tudi, da smo običajno na to napeljani.

Rokometašice ŽRK Veplas Velenje v naslednji sezoni spet v elitni prvoligaški druščini. Navdušile so tudi v zadnji tekmi – Zmagale kar z 19 goli razlike. (S. Vovk)

Si pa mislim, da si tega ne bi smeli privoščiti svetniki, poslanci. Njihove besede bi morale biti premišljene. Imeti bi morale težo. Pa je velikokrat nimajo. Primer, ki ga izpostavljam, žal, ni edini.

Tokratna tema: Portret

Velenje čebelarsko središče Slovenije

42. razstavo Likovni svet otrok bodo v Osnovni šoli Šoštanj odprli jutri

Velenje, 18. maja – S torkovo otvoritvijo razstave S čebelo skozi čas (pred dvema dnevoma) v prostorih Knjižnice Velenje bo do ponedeljka, 24. maja, bo Velenje simbolično čebelarsko središče Slovenije. Razstava je sestavni del 8. srečanja čebelarjev Slovenije, ki bo v soboto, 22. maja, v velenjski Rdeči dvorani. Začeli ga bodo ob 10.30. Organizatorji – Mestna občina Velenje, Čebelarska zveza Slovenije in Čebelarska zveza Saša – pričakujejo blizu 1300 čebelarjev. Častni pokrovitelj dogodka bo predsednik Vlade RS Borut Pahor. Več o tem za čebelarje pomembnem dogodku so predstavniki organizatorjev srečanja povedali na novinarski konferenci, na kateri so med drugim izrazili prepričanje, da bo to eno najboljših srečanj čebelarjev Slovenije doslej. Nanj so se dobro pripravili. (Več na strani 13).

Šoštanj – Jutri, v petek, 21. maja ob 18. uri, bodo v Osnovni šoli Šoštanj odprli že 42. razstavo Likovni svet otrok. Tema tokratnega razpisa je bil Portret. Na razpis se je odzvalo kar 80 matičnih šol in 13 podružnic ter 9 vrtcev in 5 enot. Izbor del, ki so pripela na natečaj in bodo sodelovala na razstavi, je potekal konec marca. Na razstavi bodo predstavljena dela 454 učencev iz 60

matičnih šol in 8 podružnic ter 7 vrtcev in pet enot, ki so ustvarjali pod vodstvom 141 mentorjev, razstavljenih pa bo 376 risb in 63 kipov. Razstavo bo odprl priznani fotograf, šoštanjski rojak Joco Žnidaršič. Pred otvoritvijo bo predavanje magistre umetnostne zgodovine Alenke Domjan iz Celja z naslovom Portret dr. Milana Butine. mkp

Naslovnico kataloga krasi delo učencev OŠ Mihe Pinterja Tolede, Slavka Lesnika in Tomaža Sevška.

Z razstavo v Knjižnici Velenje želijo vzpostaviti osebni stik med čebelarji in kupci, spodbuditi večje zanimanje za čebelarjenje, hkrati pa se zahvaliti Mestni občini Velenje za tvorno sodelovanje pri organizaciji srečanja.

Maj - mesec družin pod Palmo več kot 1000 otrok brezplačno na počitnice EGIPT - HURGADA HOTEL AQUA BLUE 4*,

VSE VKLJUČENO

Odhodi vsako soboto od 5.6.

BOLGARIJA HOTEL LUNA 4*,

POLPENZION

Odhodi vsako sredo od 9.6.

CENA: od 559 € CENA: od 339 € 1. otrok 2-13 let BREZPLAČNO 1. otrok 2-12 let BREZPLAČNO

CELJE 03/428 43 00 VELENJE 03/898 43 70

www.pama.si

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

20. maja 2010

Zmagovalna ideja SAŠA regije drugič Muzej premogovništva nagrajen Velenje, 13. maja - 8. in 9. maja je bil v Tržiču 38. Minfos, sejem mineralov, fosilov in okolja, na katerem je kot posebni gost sodeloval Muzej premogovništva Slovenije in prejel priznanje za najbolj izvirno predstavitev. Kot je povedal Stojan Špegel, vodja muzeja, sodelavci v muzeju vsako svojo predstavitev na sejmih in podobnih dogodkih pripravijo kot zgodbo. »Na Minfosu smo predstavili obred sprejema novincev v rudarski stan s skokom čez kožo in k temu povabili tudi obiskovalce. Razstavni prostor smo opremili tudi s »koln kišto«, polno sveže odkopanega premoga, ki so ga obiskovalci lahko otipali, vonjali. Vse to ljudem približa premogovništvo ter promovira naš muzej, poklice v premogovništvu in Premogovnik Velenje.«

Zaznamovali dan družine Velenje, 15. maja - Strokovni svet za socialna vprašanja SD Velenje je zaznamoval svetovni dan družine. Na Cankarjevi ulici v Velenje so postavili stojnico, na njej pa govorili o nasilju v družini in pravicah otrok. Veliko pozornosti so namenili družinskemu zakoniku, katerega glavni cilji so izboljšanje položaja otrok v družin-

skih razmerjih, hitrejše reševanje zadev na družinskem področju in okrepitev strokovne ter svetovalne vloge centrov za socialno delo. Slavnostna govornica je bila komisarka projekta "Velenje - otrokom prijazno Unicefovo mesto" Andreja Katič. Ob tej priložnosti je predsednik SSZSV Peter Dermol predstavnicama Materinskega doma Mozirje in Centra za socialno delo Velenje predal šolske potrebščine v vrednosti 600 evrov, ki jih je SSZSV pridobil s pomočjo donatorjev. Strokovni svet je pripravil v zadnjem času več aktivnosti. Konec leta so praznično pogostili socialno najšibkejše v javni kuhinji, zbirali so smučarsko in računalniško opremo za osnovnošolce in osnovne življenjske potrebščine za varne hiše.

60-odstotni delež v lastniški strukturi SAŠA inkubatorja ima družba PV Invest, hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, 20-odstotnega Območna razvojna agencija SAŠA regije, po 10 odstotkov pa Šolski center Velenje in Tehnocenter iz Maribora. Izjemne spodbude, čeprav ne ovrednotene v lastništvu, pa ima inkubator v Mestni občini Velenje.

Sodeluje lahko vsak, in sicer kot posameznik ali kreativna skupina z največ petimi člani, pa tudi samostojni podjetnik ali gospodarska družba Milena Krstič - Planinc

Velenje, 14. maja - Regionalni podjetniški inkubator SAŠA regije – SAŠA inkubator (družba za podjetniško in poslovno sodelovanje), v sodelovanju z organizacijskima partnerjema Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico Velenje in Območno obrtno-podjetniško zbornico Velenje ter ostalimi partnerji razvija regionalni natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine, imenovan Zmagovalna ideja 2010. Uradno sodelovanje so organizacijski partnerji potrdili s podpisom pogodbe o partnerstvu pri tem natečaju; SAŠA inkubator pa je v petek podpisal pogodbo o pridruže nem član stvu v Savinj sko -šaleški gospodarski zbornici ter sporazum o dolgoročnem sodelova nju z Območ no obrt no -podjetniško zbornico Velenje. Generalni pokrovitelj natečaja Zmagovalna ideja je Skupina Premogovnik Velenje, ki želi s svojim vzorom pri spodbujanju podjetništva pritegniti k sodelovanju tudi druge družbe in posameznike, da predstavijo svoje ideje in si pridobijo kakovostno podporo za uspešno uresničitev.

Podpis pogodbe o pridruženem članstvu in sporazuma o dolgoročnem sodelovanju: direktor gospodarske zbornice Franci Kotnik, direktor SAŠA inkubatorja Drago Potočnik, predsednik upravnega odbora obrtne zbornice Branko Meh.

»Sku paj s part ner ji išče mo v natečaju inovativne podjetniške ideje iz regije, ki imajo ustrezen trž ni poten ci al in se lah ko s pomočjo storitev inkubatorja razvijejo v uspešna podjetja,« je na novinarski konferenci poudaril direktor SAŠA inkubatorja Drago Potočnik. Dodal je, da bodo najboljše podjetniške ideje podprli z denarnimi nagradami v skupni višini 6.000 evrov, jim ponudili brezplačno strokovno pomoč in jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Regijski natečaj Zmagovalna ideja je namenjen posameznikom, novo ustanovljenim podjetjem, mladim podjetjem (stara do treh let) in podjetniškim skupinam, ki so tik pred ustanovitvijo podjetja in delujejo v SAŠA regiji. Iščejo torej tiste, ki imajo ambicijo rasti, in dober tržen potencial, ki bi ga želeli s pomočjo storitev SAŠA inkubatorja in partnerjev še nadgradi-

ti. Potočnik posebej opozarja na časovnico natečaja. Pomembna datuma sta predvsem dva, prvi je 31. maj, do katerega je treba prijaviti idejo, drugi pa 30. september, ko je treba prijaviti poslovni načrt. Vse podrobnosti o natečaju in tudi dejavnostih SAŠA inkubatorja (teh pa je veliko) so na voljo tudi na spletni strani www.sasa-inkubator.si, pomagate pa si lahko tudi z osebnimi ali telefonskimi stiki. Razglasitev zmagovalcev bo na podjet niš kem dogod ku konec oktobra. Zmagovalce bo na osnovi poslovnega načrta in osebnega zagovora izbrala strokovna komisija, ki bo upoštevala inovativnost in kreativnost ideje, prepričljivost ter primerno pokritost ključnih vsebin poslovnega načrta, tržni potencial ideje, uresničljivost poslovnega načrta ter primernost tehnične izvedbe.

Drago Potočnik: »Ko smo lani razpisali natečaj Zmagovalna ideja, je prispelo pet popolnih poslovnih načrtov. Za prvič je bil to soliden rezultat, vsekakor pa tokrat pričakujemo, da bo poslovnih načrtov bistveno več. Z akcijo želimo prebuditi vse, ki razmišljajo o podjetniški poti ali pa so se nanjo že podali. Vabimo jih, da svojo idejo preverijo tudi v poslovnem načrtu in z oceno strokovne komisije.« Franci Kotnik: »Danes smo podpisali tudi pogodbo o pridruženem članstvu SAŠA inkubatorja k Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Gre za pravni akt, ki opredeljuje sodelovanje v najširšem smislu in ni vezan izključno na leto 2010. S pridruženim članstvom bo SAŠA inku ba tor dobil dostop do vseh ključnih baz podatkov in instrumentov, ki jih naša zbornica uporablja pri svojem delu, vključno z lobiranjem tako znotraj SAŠA regije kot zunaj nje.« Branko Meh: »Podpis izraža interes za medsebojno sodelovanje pri razvoju človeških virov in podjetništva. Obema, tako SAŠA inkubatorju kot nam, je skupno prizadevanje za uspešen razvoj regije in podjetniškega okolja.«

SAŠA inkubator deluje leto in pol. Vanj je trenutno vključenih 13 podjetij, ki se uspešno razvijajo. Vsako leto si želijo pridobiti več podjetij, ki bodo tudi dolgoročno uspešna na trgu.

Ustanovili ženski odbor SDS

Spet »po regiji gor, po regijo dol« Ko Slovenija spet ni več le Ljubljana – Laško Sloveniji za zgled – Pregled opravljenega čistilnega dela

V Šoštanju so pred nedavnim ustanovili ženski odbor stranke SDS. Vodi ga Judita Čas Krneža in petčlanski izvršilni odbor. Naloge ženskega odbora so uresničevanje vrednot pravične, solidarne in odprte družbe, združevanje žensk s ciljem uresničevanja skupnih interesov, oblikovanje stališč do aktualnih političnih vprašanj in aktivno sodelovanje članic v organih stranke na vseh ravneh družbenega življenja. Pri ustanovitvi je prisostvoval tudi poslanec v državnem zboru in župan g. Darko Menih M. K., foto Dejan Tonkli

Največ vlog za osebne izkaznice Šoštanj – Upravna enota Velenje je pred leti v Šoštanju odprla krajevni urad v želji, da svoje storitve približa Šoštanjčanom in okoličanom, obenem pa jim prihrani pot do Velenja. Lani so v krajevnem uradu imeli v delu 2.278 zadev, največ, skoraj 600, je bilo vlog za osebne izkaznice.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

mkp

In naenkrat Slovenija ni več le Ljubljana! Politiki vseh barv so spoznali, da obstajajo še druge pokrajine, drugi kraji. Nekdo bi rekel, da so že spet spoznali, da obstajajo tudi volilci oziroma »referendaši«. In so se spet podali na teren. Predvsem med svoje in med tiste, za katere menijo, da bi lahko bili njihovi. Včasih ne ravno z neposrednim namenom, bolj tako »prišli smo malo med vas«, pogosteje z jasnim ciljem. Ljudem je treba odpreti oči, naj na referendumu (ne) glasujejo za oziroma naj (ne) glasujejo proti. Za ali proti je za nekatere le stvar barve, za druge resnična vsebina. Kakšna? Mnogi Slovenci so v zadregi, ko poslušajo obrazložitve stališč za, v zadregi so tudi, ko prisluhnejo tistim, ki jih prepričujejo, da morajo biti proti. Nekateri sicer pravijo, da je med tema dvema stališčema le tanka linija, drugi še te ne vidijo. In v taki zmedenosti jim ne preostane drugega, kot da slepo verjamejo svojim. »Oni že vedo!« In tako se bo tudi ta arbitražni referendum zožil le na potrjevanje svojih. Ob tem, ko čakamo, kakšna bo volja ljudi na junijskem referendumu, na srečo reševanja nekaterih mejnih primerov povsem ne stojijo. Tako naj bi že padla odločitev za gradnjo novega mostu na vzhodu naše še vedno enotne regije, ki bo spet bolje povezal našo kozjansko in sosednjo hrvaško stran. Pred časom so na hrvaški strani začeli graditi tudi čistilno napravo v Humu na Sotli, kar pomeni, da bo kmalu še čistejše tudi Vonarsko jezero. Jezero, ki naj bi, ko bo spet polno vode, postalo pomembno turistično središče tako za našo kot sosednjo stran. Projektov, ki bodo »združevali« obe strani meje, pa je še več. Tudi takih, ki so požegnani z evropskim denarjem. V teh zadnjih dneh se je tudi na našem širšem območju mudilo kar precej »predstavnikov ljudstva« različnih nivojev. Hodili so po regijo gor, po regiji dol.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

In da jim ne bi kdo očital, da ne izrabijo dovolj svojega obiskovalskega časa, so si prizadevali ubiti dve muhi na en mah. Ob obrazložitvah, kako pomembno je, da glasujejo na referendumu tako, kot jim oni pojasnjujejo, da je prav, jih niso pozabili spomniti, da se bliža jesen, ki bo našo politično mizo napolnila z novimi predstavniki ljudstva na lokalni ravni. Z župani vred. In tudi pri tem velja - ljudje, razmisliti, koga boste predlagali, še bolj, koga boste podprli! Saj veste, kakšni so časi in kaj je kdo v teh časih naredil. Ločenost Slovencev se seveda tudi močno čuti pri ocenjevanju, ali je naša oblast že kaj dobrega naredila za izhod iz krize. Tu je stvar res še vedno kritična, nejevolja odraslih se prenaša na otroke, zato glave dvigajo dijaki in študentje. Tako se tudi na državni ravni vidi, da nismo nič kaj služna družina. Še zdaleč ne takšna, kakršne so nekateri kot idol predstavljali na srečanju slovenskih družin v Laškem. Tu se je v nedeljo res zbralo precej slovenskih družin. Seveda so prišle predvsem take, ki so složne; složne v svojem družinskem krogu. In pripravljene sodelovati z drugimi. Ali jim vsaj ne škodovati. Na nič kaj družinsko ozračje niso kazale niti nekatere zadnje proslave, še malo pred jubilejem na to ni kazalo ob obletnici naše manevrske strukture. Tudi tu so se stvari zaostrovale zaradi barve. Barve uniforme. Slavje je, tudi s prestavitvami, vendarle bilo. Čas bo pokazal, če so premagana tudi vsa namigovanja. V ponedeljek pa se je tudi uradno končala akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ob tem ko nekateri pravijo, kako koristno je, da imamo kataster divjih odlagališč, se drugi bojijo, da onesnaževalci tega ne bi izkoristili! Celo sam predsednik države je dejal, da je po tej akciji prostovoljcev zdaj na potezi država. k

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

20. maja 2010

Kakšen bo razvojni načrt občine Velenje? Na to vprašanje bodo odgovarjali na torkovi redni seji sveta MO Velenje – Poleg razvojnih in programskih načrtov veliko poročil o delu javnih zavodov in agencij Velenje, 25. maja – V torek ob 8. uri bodo majsko sejo sveta začeli velenjski mestni svetniki in svetnice. Na dnevnem redu bo predvidoma kar 35 točk, med njimi veliko poročil o delu v javnih zavodih in agencijah. Tako bodo med drugim prisluhnili tudi poročilu o delu Knjižnice Velenje, ki so ga nekateri svetniki želeli slišati že na prejšnji seji, ko je bilo aktualno imenovanje v. d. direktorja tega javnega zavoda, do česar je prišlo zaradi zapletov na razpisu za novega direktorja. Sejo bodo začeli s sklepanjem o premoženjski bilanci MO Velenje na zadnji dan preteklega leta. V nadaljevanju bodo odločali o pristopu MO Velenje k ustanovitvi gospodarske družbe RASR – Razvojne agencije Savinjske regije, obravnavali pa bodo tudi projekte, ki jih bodo uvrstili v Načrt razvojnih pro gra mov MO Vele nje v obdobju od 2010 do 2013. Govorili bodo tudi o pravilniku za povračilo stroškov za volilno kampanjo na letošnjih lokalnih volitvah ter obravnavali program Lokalnega programa delovanja v projektu »Mladi v korak s časom«, ki bo potekal od leta 2010 do 2015. V nadaljevanju bodo prisluhnili poro-

čilu o izvajanju programa za izboljšanje življenja invalidov v lanskem letu in spreje ma li pro gram za obdobje do leta 2013. Ob koncu seje bodo predstavili še projekte Sončne elektrarne, ureditev sejne dvorane in gradnjo novega večnamenskega objekta v KS Podkraj.

Študij glasbe drugo jesen? Poglejmo še nekaj zanimivejših vprašanj in odgovorov s prejšnje, aprilske seje sveta MO Velenje. Maja Hostnik (Zares) je vprašala, kako tečejo zadeve v zvezi s Fakulteto za glasbo v Velenju in kje so se postopki ustavili. Iz odgovora izvemo, da je Akademijo za glasbo, članico Univerze v Mariboru s sedežem v Velenju, Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo ustanovil na redni seji oktobra 2009. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je zadolženo, da vladi Republike Slovenije predlaga dopolnitev ustanovitvenega akta Univerze v Mariboru z novoustanovljenim zavodom. Dokončno odločitev o tej dopolnitvi pa mora sprejeti Državni zbor Republike

Slovenije. Predvideni pričetek vpisa prve generacije študentov v študijske programe Akademije za glasbo je šolsko leto 2011/2012. Če predloga sklepa za spremembo statuta Univerze v Mariboru na vlado Republike Slovenije ne bo posredovalo v maju letos, postopkov za akreditacijo študijskih programov Akademije za glasbo, po oceni urada za gospodarske javne službe MO Velenje, ne bo mogoče končati pravočasno. To pomeni, da se bo vpis prve generacije študentov odmaknil. MO Velenje se je s pogodbo, ki je sestavni del Elaborata za ustanovitev Akademije za glasbo, zavezala, da bo za delovanje Akademije za glasbo zagotovila prostore v Glasbeni šoli Velenje ter da bo do polnega financiranja študijskih programov Akademije za glasbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zagotavljala manjkajoča sredstva.

Glasno, da smo najlepši Mihael Letonje (SNS) je na aprilski seji sveta dal pobudo, da bi pri

vstopu v Velenje postavili table, ki bi opozarjale, da smo bili najlepše mesto v Sloveniji. V občinskem uradu za okolje in prostor pravijo, da je občina trenutno v fazi sprejemanja Odloka o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu v Mestni občini Velenje. Za pripravo tega odloka je župan imenoval posebno delovno skupino, ki je sestavljena iz predstavnikov posameznih uradov. V odloku je potrebno določiti lokacijo predlaganih tabel, ki bi lahko stale samostojno ob vpadnicah v Velenje, ali pa bi mogoče obvestilo o nagradi za najlepše mesto v Sloveniji bilo sestavni del obstoječih oznak (obeliskov) ob vstopu v mestno občino Velenje. Pobudo svetnika bo proučila tudi pristojna delovna skupina za oglaševanje in usmerjevalni sistem Mestne občine Velenje in podala najustreznejši predlog za postavitev teh oznak.

Brez parnih zaves proti TEŠ-u Letonje je dal še eno pobudo. Glede na to, da bo območje velenjskih jezer v prihodnjih letih dobilo novo podobo in vsebino, je predlagal, da bi pogled na dim ni ke TEŠ -a, ki ni najbolj turistom prijazen, zakrili z nekakšno parno zaveso. Na uradu za okolje in prostor pravijo: »Res je, da je s področja rekreacijskega območja »Jezero« v smeri proti Šoštanju moč videti silhueto objektov Termoelektrarne Šoš-

Ključi osmim novim najemnikom stanovanj Velenje, 12. maj –Župan Mestne občine Velenje je podelil ključe osmih občinskih stanovanj tričlanskim in dvema enočlanskima družinama. Stanovanja so bila dodeljena na osnovi javnega raz-

vi 8. odstavka 87. člena stanovanjskega zakona. Junija prihodnje leto bodo pridobili še 38 stanovanj v objektu na Selu.

pisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Prav tako sta bili na podlagi javnega razpisa opravljeni dve zamenjavi stanovanj. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so v Mestni občini Velenje objavili oktobra lani. Na razpis se je prijavilo 338 prosilcev. Prednostna lista za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje. Glede na to, da števila razpoložljivih stanovanj v letošnjem in prihodnjem letu ni mogoče predvideti, bodo stanovanja v skladu z možnostmi dodeljevali glede na razpisne pogoje posamezne družine – nova stanovanja upravičencem z liste B, stara stanovanja upravičencem z liste A ter na osno-

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Župan Srečko Meh je s ključi razveselil osem družin.

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru? Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Zares, svetniška skupina v Velenju, podpira razvoj in različne dejavnosti mladih. Tudi to, da imajo mladi svoj zakon in s tem svoj poseben prostor v družbi. Več o tem bodo svetniki in svetnice spregovoril na majski seji Mestnega sveta Velenje, ki bo v torek, 25. maja 2010. Ni naključje, da je seja ravno 25. maja, na bivši dan mladosti.

tanj, ki nekatere občane precej moti predvsem zaradi visokih dimnikov in dima, ki se vali iz njih. Toda če se ozremo tudi v druge smeri z rekreacijskega območja »Jezero« ob Velenjskem jezeru, so opazni številni drugi industrijski objekti (Klasirnica, zračilni jašek in ostali industrijski objekti Premogovnika Velenje, industrijski objekti Gorenja z velikim regalnim skladiščem …), ki so vse prej kot prijetni za oko. Žal živimo v Šaleški dolini, ki je v osrednjem delu polna različnih industrijskih objektov, ki dajejo delovna mesta številnim občanom. Živimo v industrijskem mestu, ki ne more biti tako urejeno kot na primer nacionalni park, kjer je neokrnjena narava glavna kvaliteta kulturne krajine. Vseh teh industrijskih objektov pač ni mogoče skriti z nekimi zavesami, ker so sestavni del krajinske silhuete mesta in njegove okolice. Enostavno se jih moramo navaditi kot sestavni Šaleške doline, čeprav bi v svoji okolici vsi raje imeli neokrnjeno naravo.« Parna zavesa bi verjetno vnašala celo nov nenaravni element, ki bi lahko še poslabšal videz celotnega območja. Ob tem so poudarili, da so pri izdelavi Lokacijskega načr ta za rekreacijsko območje »Jezero« v Velenju v veliki meri skušali z različnimi zasaditvami in zelenimi barierami čim bolj omiliti negativne vedute s tega območja na okolico ter pole pša ti celot no podo bo območja.

3 V Velenju 74 parkirišč za invalide Tat ja na Str gar ( SDS) je dala pobudo, da redarji še pogosteje pregledujejo parkirna mesta, ki so namenjena invalidom. »Še posebej je to problematično pri velenjskem Zdravstvenem domu, kjer ostali parkirajo na ta mesta, saj je parkirišče zelo zasedeno,« je poudarila. Na Medobčinski inšpekciji pravijo, da občinski redarji dosledno nadzirajo parkirna mesta za invalide in zoper kršitelje dosledno ukrepajo. »Tovrstne kršitve so na prvem mestu prioritet dela medobčinskega redarstva. Da je naše delo uspešno, nam je potrdila tudi Zveza društev invalidov Slovenije na okrogli mizi v Šmartnem ob Paki, kjer so invalidi sami potrdili, da je mesto Velenje eno redkih, kjer so invalidska mesta prosta, čeprav bi si želeli, da bi jih bilo več.« 4. marca letos so občinski redarji opravili tudi popis vseh parkirnih mest za invalide v mestu Velenje (teh je 74), kjer so popisali tudi vse pomanjkljivosti (manjkajoča vertikalna ali slabo vidna talna signalizacija). Popis so predali v reševanje upravljalcu cest. Ob popisu so tudi opravili kontrolo upoštevanja predpisov parkiranja na teh parkirnih mestih, pri čemer so na vseh ob dveh nadzorih ugotovili le 2 kršitvi. Ukrepe zoper kršitelje na parkirnih mestih za invalide bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Bojana Špegel

Prejeli smo Zakaj se Velenje sramuje Šoštanja?

Velenje se ne sramuje Šoštanja

V Občini Šoštanj smo zgroženi nad pobudo svetnika in podžupana MO Velenje Mihaela Letonja, ki je na 30. redni seji sveta predlagal, da bi med Velenjem in Šoštanjem naredili posebno parno zaveso, ker je z Velenj ske ga jeze ra neprijeten pogled na TEŠ z visokimi dimniki, iz katerih se vali dim. Občina Šoštanj je v zadnjih nekaj desetletjih doživljala pravi zaton v razvoju, saj je zaradi energetske politike bil del mesta Šoštanja obsojen na potopitev. Zaradi tega so se počasi vse vitalne funkcije preselile v Velenje: sodišče, policijska postaja, upravna enota, specialistične ambulante, dežur na služba, matični urad … V Šoštanju pa so zgradili čistilno napravo za celotno Šaleško dolino, in to prav na robu mesta, ki ob slabem vremenu prinese smrad v sam center. TEŠ ogreva celotno Velenje, ne pa celotnega Šoštanja. Velik del oskrbe Velenja s pitno vodo poteka iz naše občine. Pa še bi lahko našteval. Kljub vsemu pa moram priznati, da z Mestno občino Velenje vzor no sodelujemo. Veže nas kar nekaj skupnih služb in skupnih projektov. Zato mi je popolnoma nerazumljivo, da lahko podžupan poda tako izjavo in s tem omalovažuje našo občino in naše občane. TEŠ neposredno in posredno daje delo tisočim v dolini in prav gotovo ni objekt sramovanja nobenega turizma. Pravijo, da smo turizem ljudje in to je del našega življenja. Najmanj, kar pričakujem od gospoda Letonje, je, da se javno opraviči občanom Šoštanja.

Predstavniki medijev so nas 17. maja seznanili s pismom župana Obči ne Šoš tanj in poslan ca v Državnem zboru Republike Slovenije Darka Meniha, ki so ga prejeli danes. S pismom se je šoštanjski župan odzval na pobudo svetnika SNS v svetu Mestne občine Velenje Mihaela Letonje. V prilogi vam posredujemo dobesedni zapis na 30. redni seji sveta Mestne občine Velenje (13. aprila 2010), izrečene pobude in odgovor na svetniško pobudo, ki so ga pripravili v Uradu za okolje in prostor Mestne občine Velenje. Na sejah sveta so podane številne in zelo raznovrstne pobude. V upravi Mestne občine Velenje skušamo na vse čim hitreje odgovoriti in/ali reagirati. Prepričani smo, da nobena od pobud, ki jih na sejah podajo članice in člani sveta, ni zlonamerna ali podana z namenom razžalitve. Iskreno žal nam je, če je bila pobuda svetnika Mihaela Letonje razumljena tako. Mestna občina Velenje zgledno sodeluje z Občino Šoštanj in vsekakor si bomo za dobre sosedske odnose prizadevali tudi v prihodnje. Prav tako se več kot dobro zavedamo vloge in pomena podjetij s področja energetike v naši dolini. Tudi z njimi odlično sodelujemo ter želimo po svojih najboljših močeh prispevati k oblikovanju pogojev za njihov nadaljnji razvoj.

Darko Menih, prof., župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ

Služba za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 4

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

20. maja 2010

V ospredju predvsem triletni projekti V Občini Gornji Grad za letošnje naložbe slabo tretjino občinskega proračuna Tatjana Podgoršek

V leto 2010 so v Občini Gornji Grad vstopili bolj spodbudno kot nekaj zad njih let. » Z dose gom poravnave v zvezi z izdajo poroštva občinskemu podjetju Engo smo se znebili nekateri izvržb na našem zakladniškem podračunu. Tako bomo lahko sedaj denar, ki ga pridobivamo, namenili za naložbe, predvidene v programu,« je povedal gor njegrajski župan Stanko Ogradi. Za slednje naj bi letos namenili blizu 30 odstotkov občinskega proračuna, ki je »težak« 2,7 milijona evrov s predvidenim sofinanciranjem pristojnih ministrstev. Osred njo pozor nost bodo v lokalni skupnosti - po zagotovilih Ogradija - namenili dolgoročnim, triletnim projektom, kot so izgradnja kanalizacijskega omrežja v Boč-

ni, nadaljevanje ureditve ceste skozi omenjeni kraj ter izgradnjo prizidka k osnovni šoli za potrebe vrtca. Vse so predvideli že v programu za preteklo leto, »a smo jih morali preložiti. Ne zaradi letošnjih lokalnih volitev, kot natolcujejo nekateri, ampak zaradi takšne odločitve države, ki naj bi sodelovala pri njihovi uresničitvi.« Projekt kanalizacije je vreden blizu 1,2 milijona evrov, razpis za izvajalca del so že objavili. Ministrstvo za promet pa je objavilo razpis za izvajalca del za nadaljnjo posodobitev ceste skozi Bočno. Vrednost projekta je blizu 700 tisoč evrov. Če ne bo večjih težav pri izboru, upajo na začetek del na trasi že letos poleti ali zgodaj jeseni. Dela naj bi končali leta 2012. Konec lanskega leta so končali izdelavo projektne dokumentacije za dograditev vrtca k osnovni šoli in izvedbo nekaterih obnovitvenih del v šoli. Sedaj čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja. »Prijavili se bomo na razpis pristojnega ministrstva, saj sami tega bremena ne bomo zmogli. Za ta vlaganja bi potrebovali skoraj 2 milijona evrov. Morali pa se bomo čim prej lotiti izvedbe, ker je prostorska stiska velika, nekateri šol-

ski prostori pa neustrezni.« Lokalna skupnost je večinska lastnica objekta Hranilnice, ki ji je danes vse prej kot v ponos. Po načrtih naj bi na objektu, s katerega odpada omet na regionalno cesto,

Stanko Ogradi: »V teh razmerah poskušamo narediti največ, kar se da.«

lahko pa bi poškodoval tudi koga od mimoidočih, že izvajali nekatera najnujnejša del. Ker pa ni pridobila soglasja enega od lastnikov stanovanj, se občina ni mogla prijaviti na razpis ministrstva za kmetijstvo. To naj bi za obnovo spomeniško zaščitenega objekta prispe-

Obisk žalskega turističnega podmladka Šmartno ob Paki, 11.maja - Sredi tedna se je v Šmartnem ob Paki mudilo več kot 100 udeležencev izleta z vlakom. Od tega je bilo polovico članov turističnega podmladka iz občine Žalec, spremlja-

lo pa jih je tudi skoraj toliko staršev. Za prevoz z vlakom se niso odločili kar tako. Šmartno ob Paki in Žalec je namreč davnega leta 1891 povezala savinjska železnica.

Obiskovalce sta na železniški postaji pozdravila šmarški župan Alojz Podgoršek in Boža Polak, predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki, s krajšim kulturnim programom pa so jim izrekli dob-

Iz občine Šmartno ob Paki

valo 50 tisoč evrov, toliko tudi lastniki stanovanj, razliko (približno 200 tisoč evrov) pa občina. Sredi leta naj bi ministrstvo objavilo nov poziv, katerega merila naj bi bila za lokalne skupnosti ugodnejša. Občina se bo prijavila, Ogradi pa upa, da bodo do takrat s skupnimi močmi lahko rešili težave v zvezi z manjkajočim soglasjem enega od lastnikov stanovanj. Poleg omenjenih dolgoročnih projektov načrtujejo še nekaj manjših. Tako naj bi letos uredili centralno ogrevanje v zdravstvenem domu, obnovili dve občinski stanovanji, izvajali večja vzdrževalna dela na lokalnih in gozdnih cestah. »Nekateri občani so nezadovoljni in menijo, da premalo gradimo, premalo vlagamo v razvoj. Vendar ne vedo, da moramo 70 odstotkov proračunskih sredstev nameniti za zakonske obveznosti. Samo šolski prevozi nas stanejo na leto 100 tisoč evrov.« Bo Stanko Ogradi kandidat na jesenskih lokalnih volitvah? »Še ne vem, odvisno od razpleta v zvezi s projekti, ki jih bo sofinancirala država. Se bom odločil poleti,« je odgovoril gornjegrajski župan.

rodošlico otroci tamkajšnjega vrtca. Po ogledu starodavne lokomotive Gospodična so se ustavili še v Martinovi vasi. Članice turističnega društva so poskrbele, da so se gostje okrepčali z dobrotami, ki so jih same pripravile. Sicer pa bo dejavnost Turističnega društva Šmartno ob Paki v mesecu maju in juniju precej razgibana. Na spomladanskem sejmu v Velenju in na kmečki tržnici v Šmartnem ob Paki so se šmarški turisti predstavili s sadikami buč. V mesecu juniju bodo v Martinovi vasi pripravljali jedi na prostem (»Iz kotla diši po morskih jedeh«), obiskali bodo EKO muzej v Žalcu in Grilovo domačijo v Vinski Gori. Pripravljajo se na predstavitev bučnih recep tov v Odpr ti kuhi nji Nedela. Pospešeno se pripravljajo še na bučarijo, saj bodo ravno v teh dneh posadili semena buč. Tp

Pomurci na obisku Gostje iz razvojno najbolj ogrožene regije v Sloveniji spoznali učinkovit model sodelovanja med gospodarstvom in izobraževanjem

Občina Šmartno ob Paki je ena redkih, ki nima niti metra daljinskega ogrevanja, kljub temu da je že kar nekaj časa od takrat, ko se je gradilo na njenem območju plinsko omrežje do TEŠ-a. Kot je znano, je tedaj lokalna skupnost vložila veliko naporov, da trasa poteka po njenem območju. S tem si je zagotovila v neposredni bližini pomemben energent. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, ali in če - kdaj se nameravajo v lokalni skupnosti lotiti izgradnje plinovodnega omrežja. Na občinski upravi smo izvedeli, da naj bi že na prihodnji seji občinskega sveta predstavili nekatera izhodišča oziroma informacije o možnosti izgradnje plinovodnega omrežja za strjena območja občine. Takrat naj bi bilo tudi znano, kakšne so realne možnosti za to obliko daljinskega ogrevanja.

Izgradnja kanalizacijskega omrežja Približno štiri leta že traja načrtovanje nadaljnje izgradnje kanalizacijskega omrežja na območju spodnjega toka reke Pake. Projekt poleg omenjene lokalne skupnosti vključuje še občine Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje in Braslovče, vreden pa je približno 18 milijonov evrov. Glavnino denarja zanj je predvidenega iz evropskih kohezijskih sredstev ter sredstev RS. Na obmčju občine Šmartno ob Paki so zajeta območja Rečice ob Paki ter ob Savinji, tako imenovano naselje Roje, manjkajoči del v Šmartnem ob Paki, Malem Vrhu, vaški skupnosti Gavce in Paška vas. Za večino teh območij je dokumentacija že izdelana. Povedati je treba, da je projekt dobil tudi zeleno luč ustreznih evropskih institu-

cij. V lokalni skupnosti so načrtovali začetek del že prihodnje leto, a so se stvari začele zapletati pri dovoljenjih ministrstva za okolje in prostor in sofinanciranju države. Ta denarja še nima, nerazumljivo pa je spremenila tudi merila. V občini poudarjajo, da bo škoda velika, če do uresničitve projektov ne bi prišlo.

So res našli kosti, zlatnino …? Prejšnji teden so se kot gobe po dežju širile govorice, da so delavci izvajalca pri urejanju središča občine naleteli na okostja in menda tudi nekaj zlatnine ter antične grobove. Seveda smo poizvedovali, ali je kaj res ali gre zgolj za govorice. Pri izvajalcih in na občinski upravi so povedali, da gradbinci niso našli ali naleteli na nič takega, kar bi bilo vredno pozornosti. Da bi kdo kaj prikrival, pa ni mogoče, ker poleg predstavnikov lokalne skupnosti budno bdijo nad izgradnjo tudi nadzorniki. Dela so precej zahtevna in nujno potrebna, saj je kanalizacijo že pošteno načel zob časa, hkrati pa naj bi posodobili še nekaj ostale infrastrukture. Na občini pričakujejo, da bodo dela končana v roku, torej do 15. junija. Do takrat pa prosijo za razumevanje.

Razpis za prosta stanovanja Poročali smo, da ima občina že prazna tri neprofitna stanovanja, v bližnji prihodnosti pa naj bi se tem pridružilo še eno. Na občinski upravi so pripravili vse potrebno za objavo razpisa za oddajo teh stanovanj. Pogoje za pridobitev mora potrditi še občinski svet, nato pa bo posebna komisija izdelala prednostno listo. tp

Pod Pustim gradom Najbolj nevaren del še letos

Kako jih upočasniti?

V Občini Šoštanj pripravljajo projektno dokumentacijo za prenovo lokalne ceste, ki vodi proti Ravnam. Gre za odsek Šoštanj–Škotnik–sanatorij–kapela, dolg 1.200 metrov. Predvidena je ureditev ceste, odvodnjavanje in izgradnja pločnika. Še letos naj bi začeli urejati najbolj nevaren odsek te ceste, odcep k sanatoriju, ki bo omogočal pregledno in varno vključevanje vozil na glavno cesto.

Občina Šoštanj si prizadeva za umirjanje prometa v Pohrastniku, v križišču k igrišču Pohrastnik in križišču pri kapeli, kjer so vozniki vozili izjemno hitro in s tem ogrožali svojo varnost in tudi varnost ostalih. Projekt, ki bo v izvedbi v križišču proti igrišču, predvideva izgradnjo otoka, ki bo voznike prisilil k počasnejši vožnji, pri kapeli pa načrtujejo dvignjeno križišče, preko katerega bodo vozniki prav tako morali zmanjšati hitrost.

Uspešno tekmovanje v Bruslju Z obiska delegacije

Tatjana Podgoršek

Minuli torek se je na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šol ske ga cen tra Vele nje mudila na delovnem obisku delegacija Pomurske gospodarske zbornice. Gostje iz razvojno najbolj ogrožene slovenske regije so spoznali učinkovit model sodelovanja med gospodarstvom in izobraževanjem, za kar si v Pomurju prizadevajo v okviru celovitega prestruk-

Ali in kdaj plinsko omrežje?

turiranja. Ob tej priložnosti jim je direktor šolskega centra Ivan Kotnik predstavil enega najsodobnejših tovrstnih centrov v Sloveniji, vodja MIC-a Darko Lihteneker pa dejavnosti na območju Starega jaška, organiziranost MIC-a, opremo in pridobljene izkušnje v 6 letih delovanja. Lihteneker je ob tem še posebej izpostavil projekte, ki jih izvajajo v energetskem inženi-

ringu in področju alter nativnih virov energije. Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je Pomurcem predstavila strukturo tukajšnjega gospodarstva in vlogo gospodarske zbornice. Ta se po preoblikovanju v samostojno pravno osebo tesno povezuje z osrednjimi razvojnimi partnerji v regiji, med katere v sred nje- in viiš je šol skem izobraževanju sodi tudi Šolski cen-

ter. Prav zato bo prihodnja seja upravnega odbora zbornice v četrtek, 27. maja, na MIC-u. Ob tem dogodku bo s podpisom pogodbe slednji postal pridruženi član zborni ce. Ob kon cu obis ka so si Pomurci ogledali prostore in opremo ter se z gostitelji dogovorili za nadaljnje sodelovanje in strokovno pomoč.

Arja vas – Izdelki celjske mlekarne žanjejo zavidanja vredne uspehe na vseh mednarodnih sejmih. Pred nedavnim so obilici velikih zlatih priznanj dodali nove dokaze, ki zgovorno pričajo o kakovosti njenih izdelkov. »Zelo zadovoljni in tudi ponosni smo, da smo na mednarodnem tekmovanju v Bruslju, kamor smo poslali šest različnih izdelkov, dobili poseben certifikat. S slednjim se je okitilo le slabih 35 odstotkov sodelujočih izdelkov, mi pa smo ga dobili za vseh šest. Zdaleč najbolje je bil ocenjen 30-odstoten miliram, prav tako naš najbolje prodajani probiotični LCA ter smetanov jogurt z borovnico,« je povedal direktor celjske mlekarne Marjan Jakob. Kot je še dejal Jakob, jim uspeh na mednarodnem ocenjevanju v Bruslju veliko pomeni. Upajo na nadaljnje krepitve položaja na domačem in tujih trgih. tp

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

20. maja 2010

Zagon 200 metrov dolgega odkopa Na javnih prireditvah je pomembna predvsem varnost Vrhunski dosežek rudarske stroke, tehnologije, opreme in poznavanja metod dela tako v evropskem kot svetovnem merilu

Milena Krstič - Planinc

ša tudi 13 GJ na tono. »To je področje, ki smo ga pred tem nekaj dolgih let odvodnjavali in pripravljali za odkopavanje,« pravi direktor Premogovnika dr. Milan Medved, ki je v pone de ljek opravil zagon in ob tej priložnosti čestital vsem, ki so odkop zmontirali in ga pripravili za začetek obratovanja. »Odkop je resnično vrhunec rudarske stroke, vrhunski dosežek lastnega inženirskega znanja ter operativnega, proizvodnega znanja, ki ga skupaj s tehničnim vodstvom dokazujejo rudarji, strojniki in elektrikarji na odkopu. Je tudi vrhunec

tehnologije, opreme in poznavanja metod dela tako v evropskem kot svetovnem merilu,« je poudaril in zaposlenim ob čestitki še enkrat zaželel varno delo. Odkop, ki se je že vpisal v zgodovino, pa pomeni tudi nov napredek v razmišljanju strokovnjakov. »Novih izzivov, ki nas čakajo v prihodnjih desetletjih, ko bomo odkopavali premog za Termoelektrarno Šoštanj in blok 6 vse tja do leta 2050, se ne bojimo,« poudarjajo v Premogovniku.

Velenje, 17. maja – V ponedeljek so v Premogovniku Velenje zagnali nov odkop v G področju z imenom G2 c. Z njim odpirajo nov pomemben mejnik, tako za zgodovino kot za prihodnji razvoj. Gre za prvi odkop, ki bo v celotnem času delovanja, vse do januarja leta 2011, deloval v dolžini 200 metrov po celotni trasi. Na njem je mon ti ra na naj bolj ša odkop na opre ma. V tem času bodo s tega odkopa rudar ji pri do bi li več kot 900.000 ton premoga. Odkop v sever nem delu jame Preloge je lociran v Z zagona čela: direktor dr. Milan Medved, glavni tehnični vodja najkakovostnejšem sloju preproizvodnje mag. Marjan Kolenc, poslovodja Marijan Marjanovič, moga, kjer lahko poprečna nadzornik Tomaž Brezovnik in tehnični vodja proizvodnje Vinko kurilna vrednost lignita znaKotnik. (foto: Ivo Hans Avberšek)

Uspešno opravila zunanji presoji Velenje, 12 in 13. maja – V Premogovniku Velenje in njegovi hčerinski družbi HTZ je potekala redna zunanja presoja sistemov vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu po standardih ISO 9001:2008, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007. Presojo je izvajal Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ. Potekala je po skrbno načrtovanem programu, zajela pa vsa glavna področja v obeh podjetjih. Presojevalci so si ogledali tudi jamska delovišča.

Vodja presojevalcev mag. Dušan Zorc je ob zaključku dejal: »Ker smo bili nekateri presojevalci v vašem podjetju že večkrat, lahko govorimo o velikem napredku v zadnjih letih. Ogromna razlika je v razumevanju, delovanju in učinkovitosti sistemov vodenja. Vaš sistem ni le na papirju, ampak resnično deluje, uporabljate ga kot orodje pri stalnem izboljševanju. Katerokoli področje smo pogledali, je bilo skoraj odlično. Našli nismo nobenih neskladnosti niti nobenih večjih pomanjkljivosti. Zapi-

sali smo nekaj priporočil v smislu naših pogledov na vaše rešitve.« Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob tem dodal: »Znova smo dokazali, da smo urejeno in organizirano podjetje. Hvala sodelavkam in sodelavcem za trdo delo, ki so ga vložili v priprave na zunanjo presojo. Pomembno je, da skozi enovit sistem kakovosti uspešno obvladujemo vse najpomembnejše aktivnosti našega podjet ja, našo orga ni zi ra nost, odnos do okolja ter zagotavljanje varstva in zdravja pri delu.«

Upravna enota Velenje danes pripravlja posvet s področja javnih zbiranj, namenjen organizatorjem prireditev Milena Krstič - Planinc

Velenje - Na posvetu, ki se bo danes (20. maja) ob 16 h začel v hotelu Paka, želijo organizatorje javnih prireditev seznaniti z vrsto tem, od novosti na področju zakonodaje do izkušenj pri prijavi prireditve, nudenja nujne medicinske pomoči, zagotavljanja reda in varnosti na prireditvi, požarni varnosti in podobnem. Sebastjan Bernjak, svetovalec za javni red v Upravni enoti Velenje, pravi, da je vsaj 70 prireditev letno na območju takšnih, za katere morajo organizatorji zaprositi za dovoljenje na upravni enoti. Nekatere se ponavljajo, denimo prvoligaška športna tekmovanja. Druge, manjše prireditve, pa je treba prijaviti pri pristojni policijski postaji. V prvem primeru gre predvsem za množične javne prireditve. Tako organizatorji kot tisti, ki izdajajo dovoljenja, morajo pri tem upoštevti zakonodajo. V njej je kar nekaj novosti in tudi o tem bo govor na posvetu z naslovom Prijava, organizacija in varna izvedba javne prireditve. »Predstavljeni bodo različni pogledi na samo organizacijo in tisto, kar je najbolj pomembno - varno izvedbo prireditve. Zato smo za predavatelje povabili vse, ki sodelujejo v teh aktivnostih, od policistov, službe nujne medicinske pomoči, gasilcev, varnostnike ...«. Javna prireditev je, kadar je nanjo vabljena množica ljudi. »Za dovoljenje je treba zaprositi za tiste prireditve, ki so zajete v 13. členu Zakona o javnih zbiranjih. Med drugim tiste, pri katerih organizatorji pričakujejo več kot 3.000 obiskovalcev, kadar se na njih uporabljajo naprave, ki so nevar ne za zdravje ali življenje, kadar gre za zaporo ceste in za prvoligaške moštvene in mednarodne članske pri-

reditve. Pa tudi za nekatere druge primere, ki jih urejajo področni zakoni, na primer kadar gre za zbiranje živali ali, denimo, prireditve

Sebastjan Bernjak: »Nekatere prireditve potrebujejo dovoljenje, za nekatere je dovolj prijava.«

na vodi.« Sebastjana Bernjaka smo vprašali še, ali potem, ko izdajo dovoljenje, nadzirajo dogajanje v smislu, da teče vse tako, kot je dogovorjeno. Povedal je, da je nadziranje prireditev v pristojnosti policije. »Za prireditve, za katere organizatorji potrebujejo dovoljenje upravne enote, pa imamo tudi mi pristojnost nadzora. To se je že ugodilo. Nazadnje lani ob rave partyju, ki je potekal v Velenju.« Kadar gre za rizično prireditev, gredo v dogovoru s policisti v nadzor oboji, vsak s svoje plati. Pravi pa, da načeloma organizatorji resno jemljejo te zadeve in za zdaj kakšnih posebnih prekrškovnih predlogov še niso izrekli. »V tem konkretnem primeru, ki sem ga omenil, pa sem bil prijetno presenečen. Organizator je zagotovil vse ukrepe, za katere smo se dogovorili.«

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

20. maja 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 12. maj V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja so zaradi nezadovoljstva z vladnim socialnim dialogom potekale priprave na stavko. Sindikate je najbolj razburila napoved premierja Boruta Pahorja o rebalansu proračuna, pri čemer je bila finačnemu ministru Francu Križaniču zaupana naloga, da do konca leta kakorkoli poskrbi za to, da se primanjkljaj zniža za pol odstotka.

SDS je predlagala, da odbor DZ-ja za notranjo politiko zaradi zadeve Baričevič in najema stavbe za NPU pozove ministrico Katarino Kresal k odstopu. A člani odbora tega niso potrdili. Hrvaška premierka je obiskala Beograd. In tam je srbski premier izrazil pripravljenost na umik tožbe za genocid proti Hrvaški, če bosta obe drža-

je sporočil, da želi vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem rešiti do leta 2012.

Torek, 18. maj

Ena proslava je bila. Druga bo zaradi nesoglasij 24. maja. Na Tajskem pa se je že govorilo o državljanski vojni. Sindikati javnega sektorja pravijo, naj vlada še počaka.

V središču tedenskega dogajanja je bil arbitražni sporazum. A bolj kot težave javnega sektorja je bil v medijskem ospredju arbitražni sporazum. Pahor je dejal, da se lahko tudi na Hrvaškem zgodi, da sporazum pade, Žbogar pa je zatrdil, da sporazum nima nobenega tajnega aneksa. Zanimivo, prav na ta dan so hrvaški časopisi poročali, da hrvaška premierka Jadranka Kosor Sloveniji ni obljubila ničesar, najmanj pa teritorialni stik z odprtim morjem. Pri libijskem glavnem mestu Tripoliju se je pri pristanku ponesrečilo potniško letalo družbe Afriqiyah Airways, pri čemer so umrli 103 ljudje, (čudežno) preživel je le 10-letni Nizozemec.

Četrtek, 13. maj Predsednik republike Danilo Türk je pozval k argumentirani referendumski kampanji. Dejal je, da ima Slovenija močne argumente in živce za to, da spor o meji s Hrvaško dobro reši. In že se je začelo; Dimitrij Rupel se je zavzel, da bi se glede arbitražnega sporazuma odločali nestrankarsko, saj gre po njegovem mnenju za nepopravljive zadeve. V SDS pa so dejali, da

Matjaž Švagan je zapustil LDS. premier Pahor zavaja javnost, dokaz za to pa naj bi bilo zanikanje obljube stika iz Zagreba. Župan Zagorja ob Savi ter dolgoletni član in ustanovitelj LDS Matjaž Švagan je izstopil iz stranke, saj je ocenil, da je postala stranka kapitala. Vlada je z mesta direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) znova razrešila Tomaža Simoniča. Za v. d. direktorja agencije je imenovala Miho Krišlja. Študentje so se pripravljali na proteste. Povedali so, da bodo zanje porabili petdeset tisočakov. Med obkolitvijo protivladnih protestnikov v Bangkoku je bil v glavo ustreljen in huje ranjen nekdanji general ter vojaški svetovalec protestnikov, umrl pa je tudi en rdečesrajčnik.

Petek, 14. maj Konfederacija sindikatov javnega sektorja je vlado pozvala, naj počaka s spremembami zakona o plačah v javnem sektorju. Branimir Štrukelj je dejal, da bi morala vlada v DZ vložiti le nujne spremembe zakona o sistemu plač, ki se nanašajo na uskladitev plač z inflacijo in na odločbo ustavnega sodišča glede sodnikov in funkcionarjev.

vi to storili istočasno. V Atenah sta se na zgodovinski skupni seji sešli grška in turška vlada. Obe strani sta srečanje označili za začetek »nove ere v odnosih med državama«. Sile nove začasne kirgiške vlade so po spopadih, v katerih je umrl en človek, 40 pa jih je bilo ranjenih, prevzele nadzor nad tremi mesti na jugu države.

Sobota, 15. maj Ob obletnici prvega oboroženega upora Slovencev proti fašističnim okupatorjem je bila na Mali gori pri Ribnici spominska slovesnost. To pa ni bila edina obletnica tega dne. Minilo je tudi 55 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki Dunaju nalaga tudi obveznosti do slovenske manjšine. 15. maja je praznovala svoj dan Slovenska vojska, in sicer v spomin na dan pred 19 leti, ko so začeli obvezno služenje vojaškega roka prvi slovenski naborniki. V referendumsko kampanjo o arbitražnem sporazumu se je vmešal tudi France Bučar. Dejal je, da če bi se ob osamosvajanju Slovenije od Jugoslavije obnašali tako, kot se danes obnaša Pahor, potem Slovenci ne bi nikoli imeli svoje države.

Nasilju na Tajskem ni bilo videti konca. Prvi tuji voditelj, ki ga je v Londonu sprejel novi britanski premier David Cameron, je bil afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Kaosu in nasilju v Bangkoku ni bilo videti konca - tretji dan spopadov med vojsko in protivladnimi protestniki je umrlo najmanj 22 ljudi, 140 je bilo ranjenih.

Nedelja, 16. maj V Ivančni Gorici je potekala proslava v spomin na dogajanje pred 20 leti. Takrat je namreč Slovenija dobila prvo vlado, izvoljeno na večstrankarskih volitvah, vodil pa jo je Lojze Peterle. Peterle je kot govornik povedal, da bi se moralo pri nas do zdaj zgoditi več sprave. Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je na Ptujski gori tamkajšnjo cerkev razglasil za baziliko Marije Zavetnice. Borut Pahor je razmišljal o arbitražnem sporazumu. Dejal je, da ta zmagovito končuje 20 let graditve slovenske državnosti. Oporekal mu je Marko Pavliha, ki je dejal, da gre za neposrečen postopek nastajanja in sprejemanja arbitražnega sporazuma ter za določitev meje brez uporabe načela pravičnosti. Avstrijski kancler Werner Faymann

naftno ploščadjo namestiti kilometer in pol dolgo cev, s katero nafto črpajo na tankerje.

Ponedeljek, 17. maj Okoljski minister Roko Žarnić je opozarjal, da še vedno premalo preprečujemo nastajanje odpadkov in jih tudi premalo recikliramo. Na spletnih straneh Darsa so objavili nekaj neverjetno nevarnih posnetkov vožnje po slovenskih avtocestah. Na vseh političnih straneh je odmeval spor o arbitražnem sporazumu. Pepel iz islandskega ognjenika Eyjafjallajökull je znova oviral letalski promet po Evropi. Zaprta so bil letališča na Irskem, izvedeli pa smo, da se prah spet približuje tudi nam. Grška ministrica za turizem Angela Gerekou je dobila odpoved, ker njen mož, znan pevec, vladi dolguje več kot pet milijonov evrov davkov. Inženirjem British Petroleuma je uspelo na izvir nafte pod potopljeno

Sindikat upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je ostro nastopil proti zniževanju pokojnin, kot ga predvideva predlagana pokojninska reforma. Pa to ni bila edina reforma dne. Vlada je napovedala, da naj bi primanjkljaj v višini okoli 5 % BDP-ja obdržala s polmilijardnim rebalansom. Za stabilizacijo evroobmočja bo naša država vseeno prispevela dve milijardi evrov in pol, potrebne pol milijarde evrov doma pa naj bi dobili z višanjem cen goriv, alkohola in elektrike. Dobra novica je bila, da je državo dosegel oblak ognjeniškega prahu, a da je bil ta tako razredčen, da ni oviral letalskega prometa. Je pa zato več prahu dvignila zahteva ZZZS-ja, ki je napovedal, da bo bolnišnicam zaradi varčevanja odtegnil še 27 milijonov evrov. Direktorji so opozarjali, da bodo dolgoročno prizadeti bolniki. Guverner Banke Slovenije je dejal, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju in ti so že zažugali s stavko. Zatrdili so, da se lahko brez dialoga ulica zgodi še pred poletjem.

Bolnišnice zavrača varčevalne ukrepe, ki jih nalaga ZZZS.

Inženirji rešujejo morje pred izlivanjem nafte.

Dmitrij Medvedjev je ob koncu obiska v Ukrajini dejal, da ima ta vedno odprta vrata v rusko varnostno skupnost.

Vulkan Kaja Avberšek

Delovni teden se včasih podaljša na vseh sedem dni. Tako človek ne sledi več dnevom, torek je kot sobota, sreda kot nedelja. Danes je ponedeljek, v resnici pa je četrtek. Po noči (tednu, mesecu) premetavanja po postelji (in vstajanja z oblazinjenimi očmi) še vedno pod odejo, mi pade na pamet, da bi napisala nekaj o islandskem vulkanu. Kako je vendarle dobro, da je izbruhnil, da nam je pokazal, da nismo vladarji vesolja in tudi nikoli ne bomo. Izbruhne vulkan na Islandiji in nekdo ne more z letalom iz Nemčije v Španijo. Kot po pravilu teorije kaosa: metulj zamahne s krili v Tokiu, na drugem koncu sveta pa se zgodi strašen tornado. Hecno pri vsem tem je, da so letala iz Reykjavika vzletala nemoteno. Letati po zraku nam tako in tako ni v naravi. Pa se znajdimo, po kopnem. Da vidimo, kako učinkovito se je človeška rasa sposobna reorganizirati. V resnici prav slabo! Zaradi hudobnih vulkanskih prahcev je nastala zmeda, vlaki so bili prenapolnjeni, popotniki z dolgimi nosovi so obsedeli na letalskih teminalih in v hotelih tujih dežel (celo zastraženi, ker so imeli pač smolo, da so leteli iz Tajske) ali pa kar doma. In razmišljali o tem, da izgubljajo dragocene sekunde, minute, ure in dneve. In, ojoj, čas je denar! Poljskega predsednika niso želeli pokopati brez Baracka (pa so ga konec koncev bili vseeno prisiljeni), Danilo T. pa se je v konvoju proti Poljski odpeljal z lepim močnim avtomobilom, recimo benflom. Zdaj pa preskočim v času naprej. Kot sem že napisala, ponedeljek je. Vstanem in dvignem poklopec spečega prenosnega računalnika. (Pa tako dolgo mi je uspevalo, da to ni bila prva stvar, ki sem jo zjutraj storila, da je bila vsaj četrta ali peta po vrsti jutranjih rutin.) Črtice za brezžično internetno omrežje so prazne. Čakam, da se napolnijo, pa se ne. Prižgem luč (ker je kljub “cvetočem maju” zunaj tema, mraz in tuljenje vetra), žarnica ne zasveti. Razumem, toka je zmanjkalo. Groza, toka je zmanjkalo! Kako naj pošljem nujno elektronsko pismo, kako naj operem perilo, ki ga nujno potrebujem, kako naj si skuham kavo, ki jo nujno potrebujem (in štedilnik dela na elektriko), kaj naj naredim, ko mi bo po uri in pol delovanja na baterijo računalnik umrl, jaz pa bom potrebovala še nekaj časa, da izpišem ravno tole besedilo? Spet se spomnem na vulkan in na tisto moje razmišljanje o tem, kako je človek vendarle neprilagodljiv in nestrpen, kadar ga kaj zunanjega, močnejšega vrže iz ustaljenih tirnic. Sama sebi se zdim bedna. Namesto da se nerviram zaradi brezveznega toka, lahko končno v miru preberem članek o zatonu in razkroju Evrope, lahko si raztegnem otrdel vrat in olesenelo hrbtenico, lahko v miru pojem košček kruha z avokadom in inčuni, košček kruha s tuninim namazom in bučnim chutneyem, košček kruha s poprovim sirom in ingverjevim želejem. Lahko potrkam pri stari mami in ji želim dobro jutro. Sploh pa se lahko s svojim delom prestavim iz žabje vasi v staro vas, kjer tok verjetno je. Kakorkoli, tok je že nazaj. (Jaz pa sem že razmišljala o apokalipsi, pralni stroj nam je zgorel in zunaj piha orkanski veter.) Vse je spet lepo in prav. Imam letalsko karto za Berlin. Upam, da bo čez mesec dni vulkanski prah na moji strani. Upam, da se zaradi njega atmosfera ne bo zares ohladila, kot pravijo. (Vendar s strahom čutim, da se je že.) Sicer pa že imam plan B: usedem se v avto, si rečem, kaj pa je to, 10 ur vožnje s postanki na mlečnih kavicah, posutih s kakavom, in se odpeljem, po kopnem, pa naj bodo lastovke vladarice neba!

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO, OBJAVE

20. maja 2010

Lansko leto najuspešnejše v zgodovini podjetja

Čisto novi Opel

V delniški družbi KLS Ljubno krizo zaznali kot priložnost – Vodilno podjetje v tehnologiji za izdelavo zobatih vencev na svetu - Za vlaganja letos blizu 3 milijone evrov Tatjana Podgoršek

Z njo se boste počutili kot zvezda. Nova uspešnica: popolnoma nova Opel Astra. Pozornost vsakogar pritegnejo njene privlačne linije. Odlikujejo jo inovativne tehnološke rešitve, ki navdušujejo vse. Vstopite v novo Opel Astro in tudi sami uživajte v vseh čarih zvezdništva.

In Akcija.

Opel Eye – Kamera, ki prepozna prometne znake in črte voznega pasu AFL – Aktivna prilagodljiva biksenonska žarometa FlexRide – Tri različne možnosti nastavitve podvozja

www.ac-celeia.si

Avto Center Celeia Mariborska 107, Celje, tel.: 03/42 54 600 www.ac-celeia.si

Avto Center Celeia, PE Jakopec Kosovelova 16, Velenje tel.: 03/8971 460

Povprečna poraba goriva: od 4,2 do 7,2 l/100 km. Emisije CO2: od 109 do 169 g/km.

Delniška družba KLS Ljubno, ki v tem trenutku zaposluje 168 delavcev, je ena redkih v Sloveniji, ki kljub posledicam gospodarske krize gradi. Mirko Strašek, direktor družbe, je povedal, da žanjejo rezultate prizadevanj v preteklih letih. Ti potrjujejo, da so delali prav, da so bila vlaganja v nove izdelke z višjo dodano vrednostjo, zmanjševanje stroškov, skrb za kakovost zobatih vencev in masnih obročev za avtomobilsko industrijo, inovativnost, pravilna. »Gradimo, ker nam je zmanjkalo zmogljivosti. Z naložbo bomo odpravili ozka grla. Za letos imamo namreč precej več naročil,l kot smo jih imeli lani. V letošnjih prvih štirih mesecih smo proizvedli za 20 odstotkov več izdelkov kot v dobrih mesecih pred gospodarsko krizo. Glede na to, kako se odvijajo sedaj, bomo povečali tržni delež v Evropi na več kot 40 odstotkov (prejšnja leta se je gibal blizu 35 odstotkov). Pričakujemo za 20 do 30 odstotkov višjo vrednost prodaje. Pri tem bo več kot opazen delež prodaje novih izdelkov, torej novih kupcev. Dosegel naj bi kar 38 odstotkov.« Za naložbe bodo letos namenili približno 3 milijone evrov. To je sicer manj kot v letih 2006 in 2007, a

precej več, kot so prvotno načrtovali. Za vlaganja se – po zagotovilih Straška – družba ne bo nič zadolžila, saj je potreben denar prihranila. V družbi KLS so krizo očitno

Mirko Strašek: »Gradimo, ker imamo veliko naročil in ker moramo odpraviti ozko grlo.«

zaznali kot priložnost in jo dobro izkoristili. Najprej s takojšnjim odzivom že oktobra 2008, nato z učinkoviti ukrepi. V svoji 35-letni zgodovini so bili že tolikokrat v težavah, da so vedeli, kako ukrepati, predvsem pa, da se morajo rešiti sami. Kljub temu ni bilo lahko. Gospodarska kriza je namreč povzročila za več kot 50 odstotkov

manj naročil na eni, na drugi strani pa veliko zalog, saj so se pred njo pripravljali na obraten položaj. Družba je zaradi večjih naložb v letih 2005 do 2008 imela velike finančne obveznosti v obliki kreditov in lizinga. Po zagotovilih Mirka Straška so na vseh področjih še bolj zavihali rokave. Ne zaman. To med drugim potrjuje podatek, da je družba lani kljub velikim težavam v avtomobilski industriji prodala za 4 odstotke več izdelkov kot leta 2008. 22 odstotkov od prodaje so predstavljali novi izdelki, torej novi kupci. »Leto 2009 je bilo najuspešnejše v zgodovini podjetja. Imamo kakovostne izdelke, naša tehnologija za izdelavo zobatih vencev je vodilna na svetu. Upam si trditi, da je KLS najbolj robotizira no podjet je gle de na šte vi lo zaposlenih v Sloveniji. Ker smo fleksibilni, se prilagajamo muham naših kupcev, zato jih je vse več, ki želijo z nami sodelovati. V preteklih letih smo izdelali 30 do 35 novih prototipov za nove izdelek na leto, kar je gnalo stvari v krizi naprej. Nismo med najcenejšimi, smo pa v družbi tistih, katerih kakovostni izdelki imajo primerno ceno.« Lani so zaradi razmer na trgu in za to, da bi obdržali konkurenčnost, znižali cene v povprečju za 10 odstotkov.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 8

SREČANJE

20. maja 2010

Radi so Starovaščani Ob prazniku krajevne skupnosti so v Stari vasi pripravili srečanje krajank in krajanov – Praznujejo v spomin na dan, ko je Bračičeva brigada udarila na rudnik Milena Krstič – Planinc

Velenje, 15. maja - Nagajalo je vreme, zato je bilo sobotno srečanje krajank in krajanov Stare vasi - v počastitev praznika krajevne skupnosti sta ga pripravila svet Krajevne skupnosti in Krajevna orga-

borbo je bil uničen izvozni jašek, separacija, zunanji obrati, zagoreli so železniški vagoni, zažgano je bilo okoli trinajst ton deponiranega lignita in skladišče drv. Zagorel je največji kres na slovenskem Štajerskem, ki ga je bilo videti daleč naokoli. Med boji so partizani sicer

Mestne občine Velenje. »Za Šaleško dolino je mogoče reči, da je bila ena prvih cen trov narod no -osvobodilnega odpora, in to že v letu 1941. Bližnji Šoštanj je bilo prvo osvobojeno mesto v Sloveniji, od tod izhaja Pohorski bataljon. Tu so bili doma Mravljaki, Povh,

moramo družiti, pogovarjati. Vse preveč je ljudi, ki grdo gledajo.« V programu so z recitalom sodelovale učenke Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, s katero krajevna skupnost pogosto sodeluje, harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje pod vodstvom Bojana Lajlerja, program pa je povezovala Petra Hribernik. Čeprav je bila zaradi slabega vremena potrebna selitev pod streho, to razpoloženja ni niti malo motilo.

Martina Donko: »V Stari vasi živim dvanajst let. Stara vas je nekaj posebnega. Prijetna, lepa, čista. Krajani ne hodimo veliko »skrižem«, zato pa rada pridem na taka srečanja, kot je to.« Zdenka Terglav: »Moj pokojni mož Gustl je bil domačin v Stari vasi, uradno pa sva se sem preselila leta 1976. To okolje je kras-

no, ljudje v njem so prijazni. Radi smo tukaj.« Viktor Krašek: »V Staro vas smo se preselili leta 1973. Izviram iz Savinjske doline, v Velenju sem obiskoval rudarsko šolo in tukaj ostal, si ustvaril družino. Moja žena je Starovaščanka. Veliko se družimo na najrazličnejših področjih, kegljamo, balinamo, se rekreiramo in kakšno rečemo.«

Častno omizje: častni občan dr. Matjaž Kmecl, župan Srečko Meh, predsednik Sveta KS Marjan Lipovšek in podpredsednik sveta Igor Pečovnik. Čeprav je bila zaradi slabega vremena potrebna selitev pod streho, to razpoloženja ni niti malo motilo.

nizacija Združenja borcev za vrednote NOB Stara vas - v domu krajanov namesto pred njim. A vreme razpoloženja ni (z)motilo. Kra jev na skup nost Sta ra vas praznuje v spomin na leto 1944, ko so borci 13. slovenske udarne brigade Mirka Bračiča v noči s 30. aprila na 1. maj napadali velenjski rudnik. »Obveščevalci brigade so sporočili vodstvu, da bi v Velenju Nemcem lahko zaplenili topove. Partizanska vojska na Štajerskem je bila namreč brez topov. Med

zaplenili prvi nemški top na Štajerskem, žal pa so ga potem tako skrili, da še danes ostaja nekje skrit zakopan,« je dogodek obudil predsednik sveta Marjan Lipovšek. Po tem napadu je velenjski rudnik gorel več dni, za nekaj ur pa se je ustavila tudi elektrarna. Lipovšek je, ko je obujal dogodek, s ponosom dodal, da v krajevni skupnosti dogodek zaznamujejo že 34 let. Vsakič medse povabijo kakšno zanimivo osebnost, tokrat so dr. Matjaža Kmecla, častnega občana

Ograjenšek, ki ga sicer zelo malo omenjamo, Ulrih ... in skoraj logično je bilo, da je Bračičeva brigada udarila na rudnik. Od takrat Nemci tukaj niso bili več varni,« je pripovedoval in dodal, da rad prihaja na take dogodke in tudi domov. »Velenje imam še vedno za dom. Domov pa človek vedno rad pride.« Tudi župan Srečko Meh je podaril, da dajejo v Stari vasi poudarek pravim stvarem. Dodal pa: »Vsako druženje pa je dobro. Več se

Viktor Krašek

Martina Donko

Zdenka Terglav

Mavrica prijateljstva Velenje - Projekt pod imenom Razpnimo mavrico prijateljstva je celo šolsko leto potekal med Vrtcem Velenje, Domom za varstvo odraslih in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Med otroki smo razvijali in krepili različne vrednote: spoštovanje, strpnost, poštenost, odgovornost, učenje in znanje. Otroci iz vrtca Vrtiljak so enkrat mesečno obiskali svoje nove ali pa morda že iz vrtca poznane prijatelje in skupaj z njimi ustvarjali v različnih delavnicah. Ob zaključku nas je njihov pevski zbor najprej pozdravil s pesmijo, nato pa smo se razdelili v skupine in v različnih dejavnostih doživljali eno od barv mavrice. Vse izdelke so otroci odnesli domov, o vseh obiskih šole pa bodo posneli tudi zgoščenko, ki jo bo v spomin dobil prav vsak otrok. Sodelovanje je bilo zelo uspešno, predvsem pa v zadovoljstvo otrok, zato ga bomo poskušali negovati tudi v prihodnje. Vrtec Vrtiljak, Mateja Šojat

V NAŠI DRUŽBI LAHKO VAŠE ZNANJE OBKROŽI SVET!

R A Z P I S Š T I P E N D I J Z A Š O L S KO L E TO 2 0 1 0/ 2 0 1 1 Skupina Gorenje razpisuje štipendije za dijake in študente vseh letnikov GORENJE, d.d. študijska smer

GORENJE I.P.C., d.o.o. stopnja SI

štev. štip.

Interdisciplinarni univ. štud. program gospodarsko inženirstvo: - elektrotehnika (GING-E)

VII.

- strojništvo (GING-S)

VII.

- energetsko in procesno strojništvo

VII.

- proizvodno strojništvo

VII.

Univ. dipl. inž. strojništva:

- konstruiranje in mehanika

Prošnje pošljite na naslov: Gorenje, d.d., Izobraževalni center, Partizanska 12, 3503 Velenje, najkasneje do 24. 8. 2010.

GORENJE ORODJARNA, d.o.o. študijska smer

stopnja

štev. štip.

Univ. dipl. inž. strojništva - proizvodno strojništvo

VII.

Dipl. inž. strojništva (VS)

VII.

Strojni tehnik

Orodjar

IV.

študijska smer

stopnja

Tiskar

IV.

štev. štip. 2

Dipl. inž. graﬁčne tehnike

VII.

Prošnje pošljite na naslov: Gorenje I.P.C., d.o.o., Kadrovska služba, Partizanska 12, 3503 Velenje, najkasneje do 24. 8. 2010.

Prošnji priložite: - potrdilo, da ste bili sprejeti na šolo - fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih oz. že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto - priznanja in pohvale za dosežke v dosedanjem šolanju - kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in izvenšolskih aktivnosti. Izbira kandidatov Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli kandidati višjih letnikov, z boljšim učnim uspehom ter drugimi dosežki v dosedanjem šolanju. Ob izenačenih navedenih pogojih bodo imeli prednost otroci delavcev Gorenja. Obvestilo o izbiri kandidatov Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 20. 9. 2010.

Prošnje pošljite na naslov: Gorenje Orodjarna, d.o.o., Partizanska 12b, 3503 Velenje, najkasneje do 24. 8. 2010. www.gorenje.com

Malčki iz Vrtca Vrtiljak so pri ustvarjanju zelo uživali.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 9

LJUDJE

20. maja 2010

»Še enkrat na mesec bo premalo« Da je ples v Šaleški dolini res doma, je dokazala že prva prireditev V Velenju plešemo – Plesalci si želijo »še«

Plesišče je bilo polno že takoj po otvoritvi plesa. Plesalci so lahko pokazali vso svojo spretnost, ki jim je res ni manjkalo.

Matej Jenko, pobudnik prireditve: »Pred slabim mesecem dni sem

idejo, da bi tudi v Velenju pripravljali družabne plese, predstavil sedanjim organizatorjem. In takoj sem naletel na dober odziv. Zato so priprave na prvi dogodek hitro stekle. Danes sem res vesel, saj smo projekt uspešno spravili v življenje. Priznam, da nas je bilo malo strah, kako bo z odzivom. A prepričan sem, da je tovrsten dogodek v našem mestu res manjkal. Zato sem prepričan, da bomo jeseni uvedli redne plesne večere v Novi, program na njih pa bo bogat. Vsi trije organizatorji bodo pri teh prireditvah enakovredni partnerji.«

E-knjiga Mlada raziskovalka Aleksandra Panič meni, da bodo bralniki spreminjali naše bralne navade in bralno kulturo Tatjana Podgoršek

Učenka 9. razreda osnovne šole Gorica Velenje Aleksandra Panić je avtorica ene od štirih zlato nagrajenih raziskovalnih nalog, ki so jih za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelali osnovnošolci. Čeprav je naredila veliko sama, bi brez pomoči mentorice Vesne Penec in somentorice Branke Mestnik nalogo z naslovom E-knjiga, ki jo je izdelovala 2 leti, težko pripeljala do želenega cilja. Ideja zanjo se ji je porodila ob branju članka o elektronskih knjigah in bralnikih. Ker tudi sama rada bere, prav tako piše, je tema pritegnila njeno pozornost. Zdela se ji je tudi aktualna. »V nalogi sem raz iskova la, kako bodo e -knjige vplivale na bralno kulturo. Med 100 bral ci v Vele nju sem izvedla anketo, raziskala pisne vire, prebrala mnogo literature, se pogovarjala z vodjo velenjske knjižnice, obrnila pa sem se tudi na ugledne pisatelje in strokovnjake, kot so Feri Lainšček, Miha Macini, Ivan Sivec, dr. Martina Furlan.« Kot je povedala Aleksandra, je osrednji del naloge namenila raziskovanju last nos ti e-bralnikov, stanju na trgu v svetu in pri nas. Analizirala je njihove prednosti, pomanjkljivosti ter bralne navade. Rezultati ankete so potrdili zastavljene hipoteze, in sicer da so bralci zvesti tiskani knjigi in

da so e-bralniki predragi. Prav tako je ugotovila, da e-knjige ne bodo tako hitro zamenjale papirnatih oziroma »Cenejši bralniki, več vsebin v slovenskem jeziku in oblika,

s katerim bomo popestrili večer. Sicer pa si želimo, da se nam pridružijo tudi tisti, ki si želijo družbe, glasbo, lahko pa plešejo tudi po svoje.« Majda Venišnik, obiskovalka prireditve: »Zelo pozdravljam to prireditev. Rada plešem, se družin in rekreiram, v plesu pa je vse to združeno. Zato hvala organizatorjem, da so nam omogočili, da plešemo tudi doma. Že osem let obiskujem plesno šolo Step, doslej je naša družba največkrat hodila plesat na Dobrno. Ker sem Velenjčanka, mi je res ljubo, da lahko plešem doma. Želim si, da bi se v

mesec vsaj enkrat. In da bodo organizatorji vedno poskrbeli tudi za spremljevalni program, ki so ga pripravili že prvič. Plesni učitelj Alojz Fidej in učiteljica salse Irena Gorogranc sta poskrbela za prikaz plesnih korakov cha-chachaja ter salse. Sicer pa so se pari, očitno željni plesa, zavrteli takoj po otvoritvenem govoru. Plesišče je bilo kmalu skoraj premajhno za vse. Pa ne le to; starostno zelo različni pari so imeli kaj pokazati. Res jih je bilo veselje opazovati, čeprav so verjetno sami med plesom uživali še bolj kot opazovalci. bš

jesenskih in zimskih mesecih pripravljalo več kot en plesni večer na mesec. Po mojem bi bil obisk vedno zagotovljen, saj je plesnih navdušencev v mestu dovolj.«

Alojz Fidej, plesna šola Step: »Moja plesna šola deluje že 20 let, saj smo začeli leta 1990. Iz leta v leto imamo več tečajnikov, takš-

ne prireditve, kot je današnja, pa spodbujajo tudi tiste, ki se plesa še ne učijo, da se nam pridružijo. Plesni tečaji niso namenjeni le učenju plesa, ampak tudi druženju in sprostitvi. Ples pa je tudi zelo dobra in zdrava rekreacija, ki jo priporočajo tudi zdravniki. Zelo sem vesel, da je danes tukaj kar 120 mojih tečajnikov, saj o uspehu prireditve nisem dvomil. Doslej so ljubitelji plesa morali hoditi v Topolšico ali na Dobrno, odslej bodo lahko plesali tudi doma. V naši plesni šoli se bomo potrudili, da bomo za vsak plesni večer pripravili zanimiv plesni program,

namenila svoje prihranke. Za veliko truda, prostega časa je, pravi Aleksandra, dobila tudi primerno nagrado. Poleg zlatega priznanja in udeležbe na državnem sre ča nju mla dih raz iskoval cev odlično popotnico za življenje. Bogatejša je za nove izkušnje, še posebej v zvezi s knjigami, razširila si je obzorje, »za tiste, ki še ne vedo, kaj bi počeli v nadaljnjem življenju, za poklic, je raziskovalno delo dobra iztočnica.« Aleksandra se veseli še enega letošnjega uspeha. Kot petošolka v

Zveneča matematika

Uspešna mlada raziskovalka Aleksandra Panić si je denar za nakup e-bralnika zaslužila s sodelovanjem na dveh natečajih v Avstriji ter za pesem, ki jo je napisala ob 50-letnici mesta Velenje.

ki se bo čim bolj približala tiskani knjigi, bodo vplivali na večje zanimanje za novodobno branje literature. Bralniki spreminjajo naše bralne navade in bralno kulturo.« Da je lahko izdelala raziskovalno nalogo, si je kupila bralnik, za to pa

Velenje, 15. maja - Trije organizatorji – Festival Velenje, Plesna šola Step in Kavarna Nova - so na pobuda občana Mateja Jenka združili moči in minulo soboto pripravili prvi družabni ples ob živi glasbi v dvorani velenjskega Centra Nova. Poimenovali so ga V Velenju plešemo in z gotovostjo lahko zatrdimo, da so v soboto zvečer navdušenci nad družabnim plesom resnično plesali. Že prva prireditev, ki naj bi z jesenjo postala stalnica med dogodki v mestu, je več kot uspela. Dvorana je bila malo po osmi uri zvečer polna, vse mize zasedene. Med obiskovalci prvega družabno-plesnega večera v središču mesta – bilo jih je okoli 200 - niso bili le doma či ni; pri šli so tudi Korošci in Celjani, kar je bil za organizatorje dokaz več, da tovrstnih prireditev res manjka. Večer je odprl prav pobud nik dogod ka Matej Jenko, ki je napovedal, da se naslednjič srečajo v soboto, 19. junija, od jese ni dalje pa vsak

takratni osemletki je izdala knjižni prvenec samo s poezijo, v začetku prihodnjega meseca pa bo izdala svojo drugo knjigo, v kateri bo objavila tudi nekaj proznih del.

Učenca Osnovne šole Nazarje Jure Mazej in Nejc Venek o povezavi številk in not – Z zlato nagrajeno raziskovalno nalog še na državno tekmovanje Tatjana Podgoršek

Varuh zakladov Šaleške doline, rudarski škrat Bergmandeljc, je letos prvič vzel pod svoje okrilje učenca 8. razreda Osnovne šole Nazarje Jureta Mazeja in Nejca Veneka. V letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sta izdelala raziskovalno nalog z naslov Zveneča matematika. Sta se odločila za raziskovanje znanstvene fantastike?, smo malo za šalo in malo zares povprašali nadebudna osnovnošolca. »Ne, kje pa,» sta odgovorila in nadaljevala, “ker sva dobra pri matematiki in glasbi, sva se vprašala, tako kot še kdaj kdo, kako lahko združimo matematiko kot naravoslovno vedo in glasbo kot umetnost. Da bi si odgovorila na zastavljeno vprašanje, se nama je zdelo najprimerneje, če se vključiva v gibanje. Kot nalašč je prišla tudi pobuda mentorice Mateje Tevž Srčič, ki nama je z njo prišla naproti. Za izbor naslova so bili trije razlogi : ker se ‘fajn’ sliši, ker je primeren in ker so nama povedali, da če je malo nenavaden, lahko dobiva več točk.« Da se nista lotila znanstvene fantastike, sta podkrepila z ugotovitvijo, da so se z glasbo ukvarjali že vsi najpomembnejši starogrški matematiki. Zanimanje za matematiko kažejo tudi mnogi sodobnejši glasbeniki. Kakšnih hipotez si na začetku raziskovanja nista zas-

tavila, ker sta hotela najprej videti, če povezave sploh obstajajo. Ko sta ugotovila, da obstajajo in da sploh niso redke, sta podrobneje obdelala le tiste, ki sta jima bila

Zlatega priznanja nista pričakovala. Njun osnovni cilj je bil izdelati nalogo, zato sta najžlahtnejšega priznanja in uvrstitve na državno srečanja mladih raziskovalcev

Jure Mazej in Nejc Venek: dobra sta pri matematiki, pri glasbi in tudi pri raziskovalnem delu

kos z osnovnošolskim znanjem. »Res so v matematiki izrazno sredstvo številke, v glasbi pa note, vendar so povezane.V glasbi poznamo – na primer – dvočetrtinski in štiriosminski takt, v matematiki pa lahko to povežemo z razširjanjem in krajšanjem ulomkov.« Kot sta še povedala, je povezav precej več, kot se zdi na prvi pogled in kot sta jih v nalogi lahko obdelala.

toliko bolj vesela. Pridobila sta dragocene izkušnje, ki bi jih kako drugače težko. Spoznala sta raziskovalno delo, predvsem pa nove možnosti uporabe matematičnih znanj na drugih področjih. Prihodnje šolsko leto bosta znova med mladimi raziskovalci. Morda bosta nadgradili nalogo, bolj pa se nagibata k izzivom na drugo temo.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 10

MLADI

20. maja 2010

Dnevi mladih in kulture se nadaljujejo Skejt kontest s 6 Pack Čukurjem Drugi vikend festivala smo začeli v petek s skejt tekmovanjem pred rdečo dvorano. Tekmovanje, ki pa je bil v prvi vrsti namenjeno druženju in ponovnem snidenju legend slovenskega skejtanja, je povezoval 6 Pack Čukur. Po dolgem ogrevanju smo pričakali stare borce, ki so prišli iz cele Slovenije. Tekmovanje je potekalo v več kategorijah, razdelili pa smo ga na stare borce in mlade upe. Med slednjimi je zmagal Jan Beguš, na drugem mestu pa se je znašel Kevin Ravnjak, ki je prejel pokal najboljšega lokalnega skejterja. Najboljši stari borec je bil še vedno aktualen veteran skejtanje – Miha Vogrinčič iz Nove Gorice. Drugo mesto je pripadlo Luku Penu iz Maribora, tretje je zasedel Tomaž Praunse iz Trbovelj, na četrto mesto pa se je uvrstil zmagovalec do sedaj vseh velenjskih tekmovanj v preteklosti Boris Petkovič. Nagrado za najbolj »old school style« je dobil Marko Fogi, naj vrnitev oz. »best comeback« pa si je prislužil domačin Sašo Perš – Alf. Podoživeli smo pravo skejtersko popoldne, kot so se včasih dogajala v Velenju. Na skejt pa je stopil tudi Dalaj Eegol (bivši Ali En), s katerim prihodnjo soboto pripravljamo koncert na letnem kinu. »Vse, kar se je danes zgodilo, se lahko

zgodi samo v Velenju! Super se počutim, da se da na domačih tleh izpeljati takšen dogodek. To, kar nam, starim borcem, pomeni današnje skejt tekmovanje, Velenjčanom pomenijo Dnevi mladih in kulture in vsaka čast ŠŠK-ju, da nam je to uspelo združiti« je še komentiral dogajanje 6 Pack Čukur.

Popoldanski turnirji Nekje med skejt tekmovanjem in jazz koncertom United Grooves v Max klubu ter velikim rock koncertom v MC Velenje smo v petek pripravili turnirja v namiznem tenisu in ročnem nogometu. Zmage sta se veselila Mitja Markoja in Gregor Vegan v ročnem nogometu, pokal v namiznem tenisu pa je dvignil Pero.

Fotografska razstava »Velenje, mesto priložnosti« V okviru DMK-ja smo pripravili tudi fotografsko razstavo, v kateri so lahko sodelovali vsi amaterski in profesionalni fotografi z namenom,

aktivnosti in dogodkov, med njimi je bil tudi Jazz koncert odlične zasedbe United Grooves. Sestavlja jo šest šolanih glasbenikov z zavidljivimi projekti za sabo. Z vzporednim velikem rock koncertu v Mladinskem centru so skoraj napolnili Max klub in zadovoljili najbolj zahtevne poslušalce.

da ujamejo v objektiv svoj pogled na Velenje. Najbolje ocenjena je bila fotografija Jume Valenčak. Fotografije bodo razstavljene do konca festivala 23. maja.

Veliki rock koncert na gradu, ki to ni bil

Jazzovski United Grooves

Zaradi slabe vremenske napovedi smo morali prestaviti najbolj prepoznaven in obiskovan dogodek festivala. Rock na gradu, ki smo ga letos pripravili z Dandelion Children, Deck Janiels, LastDayHere, Res Nullius, Niet in Big Addiction, smo bili prisiljeni prestaviti pod streho Mladinskega centra Velenje in razdeliti na dva dela.

Petkov večer je ponujal zares pester izbor popolnoma različnih

NOVO

V O TTA AN LEO BURNETT

Besedilo: Nika Penšek Foto: Jure Krajnc, Nina Cvirn

Rock v MC-ju, 1. del V petek smo tako pripravili prvo rock'n'roll poslastico v MC Velenje z Dandelion Children, Big

ca obiskovalcev in se trudila preglasiti glavni vokal. Poleg vsem znane komade so nam predstavili tudi pet novih s prihajajočega albuma.

Rock v MC-ju, 2. del Po fantastičnem petkovem koncertu smo se ŠŠK-jevci vneto pripravljali na drugi del spektakla, ki bi se sicer moral v celoti zgoditi na Velenjskem gradu. »Lanski DMK je privabil rekordno število ljudi, saj se ga je udeležilo preko 3000 obiskovalcev iz cele Slovenije, glede na letošnji obisk in zanimanje pa bi ob izvedbi koncerta na gradu ponovno podrli rekord,« je navdušenje nad obiskom komentiral predsednik ŠŠK-ja Janko Urbanc. Prvi so nastopili Deck Janiels, zmagovalci natečaja za neuveljavljene glasbene skupine v orga-

nizaciji ŠŠK-ja in MC-ja Velenje. Struktura obiskovalcev je bila popolnoma drugačna kot dan poprej in polno nabit MC je nestrpno pričakoval goste večera – legendarne punkerje Niet. Od prvih njihov posnetih pesmi od januarja 1983 in hitov »Depresija«, »Vijolice«, »Lep dan za smrt« in mnogo drugih so minila že skoraj tri desetletja. Vendar z zadnjim aktualnim albumom »Trinajst« dokazujejo, da se niso vrnili le za eno poletje, ampak lahko od njih pričakujemo veliko več. Nieti do

DayHere s težko nalogo konkurirati vzdušju, ki so jim ga prepustili Nieti, vendar so z dobro zasnovano instrumentalno podlago, začinjeno z odličnim pevcem in pravo kemijo, prepričali poslušalce. Z njimi smo zaključili veliki DMK rock koncert, še dolgo v noč pa smo prepevali vrstice legend rock'n'rolla, ki so nastopile v teh dveh dneh.

Zaključni turnir ŠŠK lige V soboto se je odigral zaključni turnir ŠŠK lige v košarki. Liga je potekala od januarja do maja, na »final four« pa so se uvrstile prve štiri ekipe. V polfinalu so ekipa Rožice premagale Divje svije z 2 : 0, z enakim rezultatom pa je bila ekipa Brez imena boljša od ekipe Sami borci. V tekmovanju v zabi-

janju je zmagal Danijel Pajević, v metanju trojk pa Tadej Horvat. Tekmo za tretje mesto so po napeti končnici dobili Sami borci, ki so premagali Divje svije z 2 : 1. V finalu so prvo tekmo dobili Brez imena, naslednji dve pa Rožice, ki so tako zmagale z 2 : 1. Tako je liga dobila novega lastnika pokala Ivana Dobrovolca, v šestem letu delovanja lige pa so prvaki postali Rožice. Ekipo sestavljajo Janž Krofel, Zlatko Zlatarek, Aco Gavrić, Danijel Pajević in Darko Pajević. Športne igre so se zaradi dežja prestavile na naslednjo soboto, 22. maja.

Nedeljski »chill out« Po napornem petku in soboti smo se organizatorji in obiskovalci sprostili na terasi Mladinskega centra Velenje in podoživljali vikend. Ob dobri glasbi smo se družili, kar predstavlja bistvo festivala DMK. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo »Lepo je v naši domovini biti mlad«, KUD Cerkno.

Se va Se vam m je je že že zgodilo, zgodilo, da da ste ste bili bili udeleženi udeleženi v prometni prometni nesreči, nesreči, ki ki jjoo je je povzročil povzročil zzavarovanec avarovanec druge druge zavarovalnice? zavarovalnice? Ste Ste vedeli, vedeli, kaj k aj m orate storiti? storiti? S te zzaa ppovrnitev ovrnitev šškode, kode, kkii sste te jjoo uutrpeli, trpeli, pporabili o r a b ili morate Ste vveliko eliko časa časa in in odvečnih odvečnih poti? poti?

zaradi uudarca darca v koleno, koleno, kkii sste te ggaa uutrpeli trpeli oobb pr ometni ne nnesreči. sreči. In In še še več! več! zaradi prometni Vaš osebni osebni sskrbnik krbnik vvas as bboo oobveščal bveščal o reševanju reševanju oodškodninskega dškodninskega zzahah Vaš tevka in in zzaa vvas as uuredil redil vvse, se, da da bo bo odškodnina odškodnina izplačana izplačana kar kar najhitreje. najhitreje. tevka Mar ni ni ttoo ddober ober temelj temelj za za sklenitev sklenitev novega novega prijateljstva? prijateljst va? Mar

Z nnovo ovo A Avto v to oodškodninsko dškodninsko aasistenco sis t enc o A AS S si si odslej odslej la lahko hko v primerih, primerih, kkoo jjee šškodo kodo ppovzročil ovzročil zzavarovanec avarovanec druge druge zzavarovalnice, avarovalnice, zzagotovite agotovite hhitro itro iinn kkakovostno akovostno uuveljavljanje veljavljanje oodškodninskega dškodninskega zahtevka zahtevka nnaa enem enem m estu, pr A d r ia t i c u S lovenici. Kot Kot nogometašu nogometašu Zlatku Zlatku Dediču, Dediču, lahko lahko mestu, prii Adriaticu Slovenici. Adriatic Slovenica Slovenica ttudi udi vvam am pprihrani rihrani oodvečne dvečne ppoti oti iinn sskrbi. krbi. PPaa nnaj aj ggre re zzaa Adriatic škodo na na odbijaču odbijaču vašega vašega avtomobila av tomobila ali ali za za uveljavljanje uveljavljanje odškodnine odškodnine škodo

P R ID R U Ž I T E S OGOMETAŠEM N A S V E T OV N E M P RVENST VU! PRIDRUŽITE SEE N NOGOMETAŠEM NA SVETOVNEM PRVENSTVU! Sodelujte v nagradni nagradni igri igri in in morda morda boste boste prav prav vi vi eden eden izmed iz m e d 3 Sodelujte srečnežev, ki ki jih jih bo bo Adriatic Adriatic Slovenica Slovenica popeljala popeljala v Južnoafriško Južnoafriško srečnežev, Republiko! Podelili Podelili bomo bomo tudi tudi 20 20 nogometnih nogometnih majic majic AS. AS. Več Več o Republiko! nagradni iigri gri iin n nnagradni agradni kkupon upon lahko lahko nnajdete ajdete nnaa sspletni pletni sstrani trani nagradni www.adriatic-sllovenica.si. www.adriatic-slovenica.si.

www.adriatic-slovenica.si www .adriatic-slovvenica.si

Addiction in zvezdami večera – Res Nullius. Obiskovalce v zapolnjenem prostoru je ogrela tričlanska zasedba Dandelion Children, ki so zmagovalci Rock Izziva 2010. Ustvarili so odlično vzdušje, ki se je le še stopnjevalo, ko so oder zasedli domači Big Addiction in nam postregli z že znanimi avtorskimi komadi in dobrimi priredbami. Njihova glasba nas je popeljala skozi njihova doživetja in pripetljaje, predstavljajo pa »umazan« in energetsko nabit rock'n'roll band z močno podporo med obiskovalci. Vsi pa smo nestrpno pričakovali glavne goste večera, prav tako domačine Res Nullius. Tudi tokrat so oddajali prav posebne vrste energijo, ki jo je čutila tudi množi-

tega albuma sploh niso izdali plošče, vendar kdor jih je poslušal, je ustanovil punk band. V uro in pol dolgem z nostalgijo nabitem nastopu smo ugotovili, da še vedno obvladamo vsa njihova besedila, in večkrat preglasili novega pevca Boruta Marolta, ki je med koncertom dejal: »Slišal sem, da je DMK tradicionalen festival in se odvija že leta in leta. Lepo je, da to ohranjate in se trudite. Zelo žal mi je zaradi vremena, saj sem si neizmerno želel nastopiti na gradu, ki je ena najlepših lokacij za koncerte«. Odigrane so bile vse pesmi, občinstvo pa je grmelo njihovo ime in dobilo še. Bil je (petnajsti) maj. Zadnji so na oder stopili Last-

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje. Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

20. maja 2010

Glasbene novičke

Poletje v Šaleški dolini 2010 Do konca meseca maja je še dober teden dni, junij pa je mesec, v katerem že pošteno razmišljamo o poletju, dopustu, lepih trenutkih. V uredništvu tednika Naš čas že vrsto let za mnoge najlepši letni čas »pozdravimo« s prilogo Poletje v Šaleški dolini, v kateri poskušamo predstaviti, kaj zanimivega se bo dogajalo v tem času v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kaj za ta čas pripravljajo turistična in tudi druga društva, javne ustanove kot so knjižnica, muzeji, ne manjkajo seveda povabila na ogled kulturnih prireditev ali pa tista za obisk gora, za izlete, pohode. Še so

dobre gostilne v našem okolju in k tej trditvi prilagamo ponudbo tistih, ki jih je vredno obiskati bodisi zaradi kulinarike ali kakšnih drugih posebnosti. Omeni-

li bi lahko še kaj. Pa morda o tem kdaj kasneje. Brošuro Poletje v Šaleški dolini bo izšla 17. junija, prav zaradi njene uporabne vrednos ti jo bomo raz de li li na pomembnejših prireditvah v našem okolju. Projekt je zelo zahteven in brez sodelovanja širšega okolja ga sami ne zmoremo izpeljati. Zato bomo v teh dneh pošiljali na najrazličnejše naslove povabila za sodelovanje v obliki reklamnih sporočil. Zavedamo se, da kriza stiska na vseh koncih in krajih, a hkrati tudi verjamemo, da se boste odzvali in prispevali svoj delček k prijetnejšemu Poletju 2010. tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

ŠPELA GROŠELJ Nekdanja članica skupine Atomik harmonik je stopila na samostojno glasbeno pot. Javnosti se predstavlja s prvim samostojnim singlom Moč srca, katerega avtor je Dare Kaurič, aranžer pa Martin Štibernik. Čakamo še na videospot.

1. ŠANK ROCK - Eo 2. CHRISTINA AGUILERA - Not Myself Tonight 3. MEHRZAD MARASHI- Don't Believe Skupina Šank Rock deluje že 27 let in v tem času je nanizala kar štirinajst albumov. Trenutno pripravljajo že petnajstega, katerega izid je predviden letos jeseni. Album napovedujejo s skladbo Eo, v kateri je moči ponovno združila preizkušena avtorska trojica Roki Petkovič, Bojana Uranjek in Aleš Uranjek, ki je sodelovala že pri prejšnjih uspešnicah skupine.

Inmate na Rock Otočec V torek, 11. maja, je v ljubljanskem Kinu Šiška potekal finalni izbor natečaja Rock Otočec, na katerem se je za uvrstitev v program festivala Rock Otočec potegovalo deset še neuveljavljenih glasbenih skupin. Med finalisti so nastopili tudi velenjski metalci Inmate, ki so si nastop na finalu zagotovili z zmago na območnem izboru v koroškem Kompleksu. Strokovna žirija v sestavi Andrej Karoli, Aida Kurtović in Jernej Vene je izmed nastopajočih izbrala pet zmagovalcev. Kljub izenačenosti in kvaliteti vseh nastopajočih skupin so po mnenju komisije in tudi marsikaterega obiskovalca s svojim nastopom posebej izstopali prav metalci Inmate, ki bi lahko mirno nastopili tudi na velikem odru prijateljskega festivala MetalCamp.

pripravljajo že od oktobra, skladbe pa bodo posneli s producentom Rickom Rubinom. Gre za grob izbor okrog dvajsetih pesmi, od katerih bodo najboljše našle svoje mesto na novem, že desetem albumu te kalifor nijske skupine. Novi album bo naslednik uspešnega Stadium Arcadium, ki je izšel leta 2006 in bo prvi, pri katerem sodeluje nov kitarist Josh Klinghoffer. Slednji je v skupini zamenjal Johna Fruscianteja.

Že osmič Sredi zvezd

VESNA ZORNIK

Ta konec tedna bo v Žalcu že osmič potekal festival Sredi zvezd – prvi in edini festival acapella glasbe v Sloveniji. Petek bo tekmovalni, saj se bodo ob 19.30

Pev ka sku pi ne Kata le na je v sode lo va nju s pro du cen tom Aldom Ivančičem posnela svojo prvo samostojno ploščo. Naslov albuma je TangoApasionado, posve čen pa je, kot pove že naslov, strastnemu argentinskemu tan gu. Ves na seve da še naprej ostaja tudi prvi vokal Katalene.

man. Plošča je bila posneta v Pavarotti centru v Mostarju, produciral jo je Zmago Šmon. Skladbe z albu ma bo kma lu mogoče slišati in spremljati tudi na strani Youtube, seveda pa tudi v živo, saj je skupina že krenila na serijo promocijskih koncertov po Sloveniji.

FLIRRT

Kultna sarajev ska skupina iz osemdesetih, ki je skupaj z Zabranjenim pušenjem in Elvis J. Kurtovićem utemeljevala t.i. novi primitivizem, se vrača na sceno. Zasedba, v kateri deluje tudi Branko Đurić - Đuro, je posnela album z naslo vom Neka DJ odma' dole CJ, v teh dneh pa predstavljajo single Vrisak.

Skupina Red Hot Chili Peppers se odpravlja v studio, kjer bo julija začela snemati nov album. Po besedah njihovega bobnarja Chada Smitha nov material

Ljubljanska zasedba Melodrom je pri založbi Nika Records 10. maja izdala svoj tretji studijski album z naslovom Vse, kar si pustila, da leži na tleh. Za razliko od povsem angleškega The Guide in angleško-slovensko-francoskega prvenca Melodrom se je skupina tokrat odločila za besedila v domačem jeziku. Pesmi na novi plošči so v slovenščini, izjema je le duet By the Bedlam Wall, na katerem gostuje Chris Eck-

Hrvaška skupina se po krajšem premoru vrača z novo skladbo Da smo se voljeli manje, s katero na veselje svojih oboževalcev tudi napoveduje nov album. Ta bo izšel septembra, ko ga bo skupina tudi predstavila slovenskemu občinstvu.

BOMBAJ ŠTAMPA

RHCP spet snemajo

Melodrom v slovenščini

JINX

Skupina nadaljuje z objavljanjem novih skladb. Po pesmih Zbiram vse, kar nosila je, V mojem telesu in Konec, so ta teden predstavili novi single z naslovom Preden greš še mal ostan. Po napovedih gre za zadnji single pred izidom novega albuma.

dal že več kot 60 milijonov primerkov svojih albumov, štiri je posnel v angleškem, štiri pa v španskem jeziku. Skladbe na novem albumu bodo v obeh jezikih. Skupaj bo na albumu, ki bo izšel v prvem tednu julija, štirinajst skladb, pri njegovem nastanku pa so sodelovali tudi Akon, Nicole Scherzinger in Lionel Richie.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel 2. Zaka pa ne - Pridi nazaj 3. Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela 4. Novi spomini - Fičfirič 5. Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno 6. Ans. Vihar - Še čakam te 7. Pajdaši - Drobna laž 8. Ans. Donačka - Vem, da nisem sama 9. Ans. Lisjaki - Daleč je dom 10. Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni

… več na: www.radiovelenje.com

Enrique tokrat dvojezično 35-let ni Enri qu e Iglesias, sin še bolj slavnega Julia, napoveduje skorajšnji izid nove ga albuma. V ZDA je namreč že izšel single z naslovom I Like It ( v katerem se pojavlja tudi raper Pitbull), ki napoveduje prihod pev če ve ga že devetega studijskega albuma Euphoria. Španec je v svoji petnajstletni karieri pro-

pomerile vokalne skupine Jazzva iz Ljubljane, Amadeus iz Šmarij pri Jelšah, Male malice iz Ljubljane in Cantemus iz Žalca. Kot gosta bosta nastopila skupina Maybe6ix iz Italije in Sašo Vrabič – beatbox. V soboto bo najprej potekala glasbena delavnica z Rajmirjem Kraljevićem, voditeljem klape Cambi, zvečer ob 19.30 pa bo koncert dalmatinske acapella glasbe, ko bosta nastopila dalmatinska klapa Cambi in zbor Popseslish iz Žalca. Nedelja bo namenjena zborovskemu petju. Ob 17.00 bo namreč na sporedu koncert z naslovom Zbori pojo popevke, na katerem bodo nastopili Mepz Gorenje, Popseslish, ŽePZ Okarina, MePZ Vox Camerata in MePZ Šmartno ob Paki.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 12

KULTURA

20. maja 2010

Mogočno drevo z globokimi koreninami Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje praznuje 50-letnico delovanja – Šola s tradicijo in ugledom – Še močnejše razvojno središče

število učencev pa so bistveno spreminjale in vplivale na organizacijo, vsebino in kakovost dela. V šolskem letu 1969/70 smo imeli na šoli 1271 učencev, od 1. do 4. razreda celo v treh izmenah. Zaradi števila učencev in neprimernih prostorskih pogojev so učenci podružnic Cirkovce in Škale prešli k šoli Livada. S tem smo lahko tudi mi uvedli enoizmenski pouk in program devetletke. V tem šolskem

Tatjana Podgoršek

Med šestimi matičnimi šolami v mestni občini Velenje je najstarejša šola Mihe Pintarja Toleda. Letos praznuje 50-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s svečanostjo v kulturnem domu v Velenju v torek, 25. maja. Tone Skok (ravnatelj šole je že 24 let) pravi, da je to drevo z globokimi koreninami in bogato krošnjo. Bogato zaradi vsebin, ki jih izvajajo v pripravah učencev na življenjsko pot. »Naša učilna zidana ima bogato tradicijo, ugled v okolju, kar dokazuje vsakoletni vpis in želje staršev, ki želijo šolati svoje nadebudneže pri nas. Naše delo je prepoznavno in cenjeno.« O šoli včeraj, danes in jutri je Tone Skok takole odgovoril na naša vprašanja. Šola je na zunaj v teh letih ohranila prvotno podobo. Kaj pa njena notranjost? »Temelji kamen so zanjo položili leta 1953 in jo sedem let kasneje z udar niškim delom končali. Bistvenih gradbenih sprememb do danes res ni doživela. Generacije in

Tone Skok: »Ne hvalimo se z nazivi eko, zdrava, kulturna šola. To sprejemamo kot način življenja.«

letu je na šoli skupaj s podružnico Plešivec 412 učencev. Mislim, da se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. V časih, v katerih smo oblikovali vsestransko socialistično razvito osebnost, motivirali, diferencirali, individualizirali, bili na braniku ministrstva, države, politike in staršev, smo vedno ubrali pot, ki so jo sprejemali slednji in

učenci. Pri tem pa smo vedno zagovarjali strokovnost in kakovost. Pohvalimo se lahko z marsičim.« S čim konkretno? »Zelo sem ponosen na svoje strokovne delavce. Smo edina šola v Velenju, ki ima vse učitelje in druge sodelavce s 7. stopnjo izobrazbe. Že leta dajemo velik poudarek njihovi strokovnosti in izobraževanju, kar se odraža v učno-vzgojnem procesu. Novosti uvajamo premišljeno, da pri tem ne trpijo učenci, starši ali šola sama. Pri teh stvareh moramo biti zelo previdni tudi zaradi utesnjujočih prostorskih pogojev. Mislim, da ni šole v Sloveniji, v kateri ne bi poznali likovnih dosežkov naših učencev. Skupaj z mentorjem Robijem Klančnikom s priznanji in nagradami posegajo tudi v mednarodni prostor. Poleg umetniškega uvajamo sodobne pedagoške metode in prijeme v jezikoslovju, naravoslovju, kjer izstopamo. Izpostavil bi še raziskovalno dejavnost. In še nekaj: kljub majhni telovadnici, neprimernim pogojem ima mo izvrst ne športne rezultate. Ne ponašamo se z nazivi eko šola, zdrava, kulturna šola, ampak to sprejemamo kot način življenja. Etiketa na pomeni ničesar. Mnogo pomembneje je, kako je to vpeto v življenje in delo. Živimo kot zdrava šola, delamo kot eko šola in smo kulturna šola.« Torej življenje in delo na šoli danes ….? » Učenci se lahko vključijo v kar 57 interesnih dejavnosti. Potekajo kot delavnice. Prva triada je namenjena bolj sprostitvi, v drugi in tretji triadi pa še posebno pozornost

Ali spi z nogometno žogo pod glavo? Šmartno ob Paki, 11. maja - V Knjižnici v Šmartnem ob Paki je na četrtem po vrsti pogovoru ‘O Šmarčanih malo drugače’ Tatjana Vidmar gostila svojega očeta – Ivana (Janka) Goričnika – Johna. Izbrala ga ni po naključju. Prihodnji mesec se bo svet »vrtel« okrog najpomembnejše postranske stvari – nogometa. Ivan (Janko), bolj poznan med Šmarčani kot John, pa sodi med legende šmarškega nogometa, ki ima na območju spodnjega toka reke Pake več kot 80-letno tradicijo. Čeprav je Vidmarjeva vprašala očeta, ali spi z nogometno žogo pod glavo, odgovora na vprašanje udeleženci pogovora, med katerimi so bili v

Hči in oče: Tatjana in John med pogovorom o nogometu, zgodovini ter knjigah

večini Jankovi nogometni sopotniki, nismo slišali. Slišali pa smo, da je bilo v Rečici ob Paki »dobre

robe« za igranje nogometa, da so bili veliko boljši do Šmarčanov, kaj je ključ do uspeha moštva v nekem

namenjamo nadarjenim učencem. Smo tudi invalidom prijazna šola. Vsako leto je kakšen med učenci. Za uresničitev njegovih potreb in želja poskrbimo brez velikih halojev in pritiskov na okolje. Vsebina našega dela temelji na vzgoji, kulturnem dialogu med učenci samimi, med učenci in učitelji. Smo šola, v kateri ni nasilja. Ne manjka nam prostorskih težav. Smo brez kabinetov, nimamo primerne telovadnice, program pa kljub temu izpe lje mo z veli ko opti miz ma, napora. Pri nas ni delavca, ki bi zaradi tega godrnjal ali ne bi sprejemal obveznosti. Ker je objekt star, ponekod 60 let, so velik zalogaj večja vzdrževalna obnovitvena dela.« V drugo petdesetletje stopate s kakšnimi potrebami, željami? » Želim si in tudi prizadevamo si, dal bi šola postala razvojno središče. V nekem delu je to že, saj opravlja pri nas vsako leto množica študentov pedagoških fakultet prakso ali pripravništvo. Menim, da število projektov, raziskovalnih nalog ni merilo. Merilo kakovostnega dela je, kako učence usposobimo za nadaljnje življenje. Naši učenci so uspešni in ob prizadevanjih za čim večjo strokovnost delavcev verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Starše enakovredno vključujemo v proces, postavljamo pa tudi mejo: stroka je stvar strokovnih delavcev in ravnatelja. Udejanjamo avtonomnost, saj šole v Velenju ne čutimo pritiskov ustanoviteljice – Mestne občine Velenje. Ta nas podpira v strokovnosti in avtonomnosti.«

okolju. Slišali smo tudi, od kod ima kar tri imena: v rojstni list so zapisali Ivan, v Rečici ob Paki, kjer je odraščal pri tetah in stricih (mamo in staro mamo so Nemci odpeljali v celjski pisker in ju ustrelili kot talki), so ga klicali Janek, v šoli Janko, kasneje je dobil vzdevek John. V gostilni tete in strica Pri Tišler se je veliko kartalo, od tod njegova velika strast za kvartopirstvo. Poklicno pot je »zapisal« zgodovini. Poleg slednje in nogometa je velik ljubitelj knjig. Je najzvestejši bralec knjižnice v Šmartnem ob Paki. To je bil zadnji pogovor O Šmarčanih malo drugače v prvi polovici leta. Tatjana Vidmar jih bo nadaljevala v jeseni, predvidoma oktobra. Tp

Ustvarjalnost jim lepša dneve V velenjski Knjižnici so se s poezijo, prozo, glasbo in umetniškimi deli predstavili ustvarjalni upokojenci Velenje, 6. maja – Med upokojenci v Šaleški dolini ni malo takih, ki se v okviru Literarnega kluba upokojencev Slovenije ukvarjajo s

Iz literarnega večera upokojencev v velenjski Knjižnici

književnostjo in glasbo. V četrtek, 6. maja, zvečer so v velenjski Knjižnici pripravili večer, na katerem so prikazali in pokazali svojo kreativnost. Večer je vodil Herman Klemenc, področni vodja literarnega kluba upokojencev LIKUS, ki tudi sam piše verze. »To je večer, na kate-

rem smo želeli predstaviti pisce, ki pišejo bolj »ljudsko« poezijo in prozo,« nam je povedal. Vsakega avtorja je predstavil, preden se je ta predstavil nam, kar je bilo prav poživljajoče. Svoje pesmi in prozna dela so na lepo urejenem prizorišču, polnem likovnih in kiparskih del, predstavili Franc Hudo-

malj, Veronika Svetina, Marija Djordjevič, Edo Jan, Milica Tičič, Alojzija Karakaš, Štefka Koželjnik, Mira Preložnik in Valentina Prebil. V glasbenem nastopu na citrah in mandolini sta sodelovala še Mira Slemešek in Željko Tičič. bš

Pasje skomine (brez nagobčnika) Pred mesecem ali dvema nas je stresala pasja afera, ki se je dotaknila celo državnega vrha, skoraj s sabo pometla nekaj visokih državnih funkcionarjev in oklestila javno mnenje vseh pasjeljubcev. Ostala so dejstva, ki so še vedno ista, in težave, ki so še tudi iste. Pes je človekov dober prijatelj. Sama imam zelo rada pse. Opisovati čustva, ki jih čutimo povprečni pasjeljubci in tisti bolj goreči, bi bilo v tem trenutku malce patetično, primerno bi se mi pa zdelo, da bi se vprašali, kakšna je naša odgovornost do naših psov in njihovih odnosov do naključnih mimoidočih. Mogoče bo potrebna kakšna smrt majhnega otroka ali kakšen odgriznjen človeški ud, da se bomo lotili problematike, ki jo načenjam danes. Sicer so za to pristojne veterinarske inšpekcije in organi reda, a na žalost samo na papirju, kaj se dogaja v resnici, vemo vsi skupaj. Koliko psov, ki se prosto sprehajajo po našem mestu, nosi nagobčnike? Že dolgo nisem videla kakšnega. In koliko psov na specifični lokaciji Sončnega parka, ki uživajo neomajno zaupanje svojih lastnikov, je na povodcih in z nagobčniki? Tam še nikoli nisem videla nagobčnika. Sem pa videla nizko vejo bližnjega drevesa, premazano z živalsko krvjo, kjer nekatere najbolj vztrajne pasme lahko visijo z gobcem par ur, in videla sem tudi avtomobilsko gumo na vrvi, natlačeno s starim, z živalsko krvjo prepojenim vzglavnikom, ki je odličen trening za nepredvidljivega napadalca, s katerim se bo dotična pasma uspešno spopadla. Nekateri pravijo, saj ni panike, tako ali tako ponavadi napadajo samo pse, mene pa, ki vsak dan hodim mimo, zanima, po kateri poti naj grem in kaj naj nosim s sabo, da se ubranim, ali bo solzivec dovolj ali naj zamenjam službo, da bom lahko šla mimo drugje. Društva za zaščito živali in društva proti mučenju živali se oglašajo le takrat, ko je njihov doseg akcije realen. Mogoče pa bi bilo treba ustanoviti društvo za zaščito ljudi pred nevarnimi pasjimi pasmami, da bi se kaj zganilo. Veterinarska inšpekcija ne more delovati, če nima lastnika psa, jaz ga ne morem prijaviti, če ne vem njegovega imena. Pes bo še vedno s svojim brezglavim lastnikom brez povodca in orožnega lista, brez nagobčnika in brez lastnikove pameti veselo divjal po javnih površinah in mi, naključni mimoidoči, bomo samo s sklonjenimi glavami in v upanju, da pridemo neopaženi mimo, čakali, da se kaj zgane in da bo naš korak skozi določene predele mesta spet miren. Vsi vemo, katere so nevarne pasme, in vsi vedo, da bi bilo dobro, da jih sploh ne bi bilo. Ustvarili smo jih tako ali tako sami. Najbolj zagrizeni pasjeljubci bi rekli “…vse je odvisno od vzgoje psa”, a vemo, da pri takšnih pasmah ni tako, njihova degenerirana narava je popolnoma nepredvidljiva, so popolni in najbolj zvesti vojaki in tudi takim se v najbolj svetlih trenutkih lahko ‘strga’. Da ne bom slučajno komu naredila krivice; tudi psihološki profil lastnikov omenjenih pasem psov je menda po vsem svetu enak. Če ne moreš v realnem življenju imeti avtoritete, si pač kupi nevarnega psa in ljudje te bodo spoštovali … tudi takrat, ko bo tvoj pes do smrti zgrizel odraščajočega otoka, ker je ta tvoj pes veselo in odgovorno brez povodca in nagobčnika tekal po zelenih, javnih površinah, za katere plačujemo »najemnino« prav vsi davkoplačevalci, ne glede na to, ali smo pasjeljubci ali ne. Če ’odpreš’ problem, naj bi imel rešitev zanj. A v tem primeru so rešitve zelo meglene in oddaljene, saj so za reševanje težav v naši dragi državi potrebne afere in katastrofalni, skoraj filmski dogodki. Na lokalni ravni bi lahko to presegli, ne glede na zimsko spanje državnih inštitucij v omenjenem kontekstu. Lahko bi napr. mestni redarji poleg kazni za napačno parkiranje pisali tudi kazni za nenošenje pasjih nagobčnikov in za sprehajanje psov brez povodca. Veterinarske službe bi lahko s pomočjo pasjih cepljenj ustvarile mini register nevarnih pasem in njihovih lastnikov, tako da bi mogoče ob napadih lažje poiskali krivce. Policija bi lahko poiskala skrite lokacije, kjer se dogajajo pasji boji in pobirajo stave. Vsa glasna ljubiteljska društva proti mučenju živali in društva pasjeljubcev bi lahko ozavestila ljudi o skritih pasteh lastništva nevarnih pasjih pasem. To bi bile rešitve nekoga, ki se ne spozna na pasje težave omenjenega konteksta, pa so tudi te rešitve konstruktivne. Si predstavljate, kakšne dobre rešitve bi našli tisti, ki so resnični strokovnjaki. In bi bil svet lahko vsaj malo manj nevaren za tiste, ki se sami skoraj ne morejo braniti, in za nas, ki se mogoče lahko, a smo proti takšni skriti in prežeči nevarnosti tako ali tako brez moči, tako fizične kot demokratične. Nataše Tajnik Stupar

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 13

ZANIMIVO

20. maja 2010

Žogarija in dan prometne varnosti Velenje, 14. maja - med 10. in 13. uro na Titovem trgu v Velenju že drugič zapored potekala Žogarija - športna prireditev za mlade, katere namen so športno druženje, gibanje, ustvarjanje in zabava. Na prireditvi, ki jo je pripravilo športno društvo Media šport, pokrovitelj pa je bila Mestna občina Velenje, je sodelovalo približno 300 otrok, starih od sedem do dvanajst let iz petih velenjskih

osnovnih šol. Vse prisotne je pred začetkom prireditve nagovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je ravnateljici Vrtca Velenje, ta je z varovanci tudi sodelovala na Žogariji, izročil 10 igralnih žog. Zmagovalci Žogarije so bili učenci Osnovne šole Livada in učenci Osnovne šole Gustava Šiliha. Zmagovalni ekipi se bosta 12. junija udeležili super finalne prired-

itve v Ljubljani. Hkrati z Žogarijo je na Titovem trgu potekala tudi prireditev »Dan prometne varnosti enoslednih vozil«, ki jo je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prireditev je bila namenjena učenju varne vožnje z enosled-

Učenci osnovne šole Gorica v Sarajevu Konec meseca septembra 2009 smo gostili učence in učitelje prijateljske Osnovne šole Safvet-beg Bašagić iz Sarajeva. Udeležili so se različnih prireditev, tudi Pikinega festivala, in si ogledali nekaj zanimivosti Šaleške doline. Dneve so preživljali skupaj z našimi učenci, ki so jim nudili gostoljubnost na domu. Med njimi so se stkale močne vezi prijateljstva. Pred tremi tedni smo na šolo prejeli povabilo prijateljev iz Saraje-

Velenje. Naporna in dolga vožnja je bila pozabljena po toplem stisku rok naših gostiteljev. Sledili so trije nepozabni dnevi druženja, zabave, ogledov in številnih sprehodov po Baščaršiji. Le kdo ni okusil njihovih čevapčičev in pil vode iz fontane Sebil? V četrtek, 6. maja, je Osnovna šola Safvet -beg Bašagić praznovala. Svojemu namenu so predali šolsko igrišče, ki so jim ga podari-

sta bila ravnateljica Osnovne šole Safvet-beg Bašagić gospa Lejla Dizda re vić in rav na telj naše šole gospod Ivan Planinc. Bili smo res v ‘visoki’ družbi. Sončno petkovo dopoldne smo preživeli na igrišču v Pionirski dolini, kjer je bil pred vojno živalski vrt. Med vojno je bil zravnan z zemljo, danes pa ponovno dobiva svojo nekdanjo podobo. Zve čer nas je čaka la še pot domov, kamor smo zadovoljni in

nimi vozili za šolarje višjih razredov osnovnih šol ter dijake. Šola za storitvene dejavnosti velenjskega Šolskega centra se je na Titovem trgu predstavila s kulinaričnimi dobrotami. Foto: S. Vovk

Velenje čebelarsko središče Slovenije Na 8. srečanju v velenjski Rdeči dvorani čebelarji pričakujejo spodbudne besede Boruta Pahorja – Razvili bodo tudi prapor Čebelarske zveze Saša Tatjana Podgoršek

Velenje, 18. maja – Uvod v 8. srečanje čebelarjev Slovenije, ki bo v soboto v velenjski Rdeči dvorani, je bila otvoritev razstave Čebelarstvo skozi čas in novinarska konferenci. Na njej je direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič med drugim dejala, da ni naključje, da je prišla lokalna skupnost naproti čebelarjem Šaleške in Zgornje Savinjske doline pri organizaciji srečanja. Mesto priložnosti je eno največjih slovenskih mest, kljub temu pa ima med prioriteta-

va. Odločili smo se, da se vabilu odzovemo. Tako smo v torek, 4. maja, polni pričakovanj krenili proti Sarajevu. Dvajset učencev smo spremljale učiteljice Mihaela Britovšek, Nevenka Brešar in Renata Stopar. Z nami sta na pot krenila tudi direk tor Muzeja Vele nje gospod Damijan Kljajič, in gospod Vlado Vrbič, direktor Knjižnice

le sile Umproforja Turčije. Pripravili so program, v katerem so sodelovali tudi naši učenci. Ogledali so si ga najvišji predstavniki države, med njimi predsednik Bosne in Hercegovine dr. Haris Silajdžić. Slovesnosti se je udeležila tudi turška vojaška delegacija in slovenski veleposlanik v Sarajevu gospod Andrej Grasselli. Slavna govorca

larjev, jih vabi na raznovrstne prireditve, že več let pa organizira medeni zajtrk v vrtcih. Podpredsednik Čebelarske zvez Slovenije in hkrati predsednik Čebelarske zveze Saša Franc Šmerc je poudaril, da so načrtovali srečanje v Lučah, kjer gradijo čebelarski center, a je čas tekel hitreje, kot je pritekal denar za naložbo. Bodo pa ob tej priložnosti razvili prapor Čebelarske zveze Saša. Zahvalil se je Mestni občini Velenje za njeno pomoč pri zanje velikem ter pomembnem dogodku. Izrazil je zadovoljstvo, ker je prevzel častno pokroviteljstvo nad

larstva, avtohtone kranjske sivke, za čim višjo kakovost čebeljih pridelkov, med katerimi nimajo le matičnega mlečka. Čebelarska zveza Saša deluje 6 let, danes združuje 11 čebelarskih društev iz 10 občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Z dejavnostjo se ukvarja 345 čebelarjev, ti pa gospodarijo s 4200 do 4500 čebeljimi družinami. Prvi in do nedavnega predsednik zveze Marko Purnat je na novinarski konferenci med drugim predstavil razloge za ustanovitev zveze, ki je upravičila pričakovanja članov. Z načrtnim izobraževanjem so uspeli

utrujeni prispeli v naročje staršev v zgodnjih jutranjih urah. Bogatejši smo za nova spoznanja in nove prijatelje, ki jih bomo ponovno videli septembra na Pikinem festivalu. Do takrat pa: Na svidenje, Sarajevo! Renata Stopar, prof. Z novinarske konference: od leve proti desni: Marko Purnat, Franc Šmerc in Andreja Katič

mi svojega razvoja tudi razvoj podeželja, predvsem kmetijstva, katerega sestavni del je čebelarstvo. »Ne nazadnje smo čebele »izkoristili« ne samo za proizvodnjo sladkih izdelkov, ampak še za monitoring v prizadevanjih pri obujanju doline iz mrtve doline v najlepše mesto v Sloveniji. Z njihovo pomočjo smo namreč spremljali izboljševanje kakovosti zraka.« Tudi sicer lokalna skupnost podpira dejavnost čebelarjev obeh dolin, saj se tvorno vključuje v delo čebe-

srečanjem predsednik vlade RS Borut Pahor. Čebelarji namreč pričakujejo iz njegovih ust spodbudne besede pri reševanju težav čebelarjev. V zadnjem času je to izginjanje čebeljih družin. V zadnjih 3 letih so slovenski čebelarji izgubili 100 tisoč čebeljih družin. Poleg materialne škode je to zaskrbljujoče predvsem zato, ker so čebele najpomembnejše opraševalke mnogih rastlin v naravi. Šaleški in zgornjesavinjski čebelarji si prizadevajo za ohranitev čebe-

zaustaviti število čebeljih družin, pridobili so nekaj novih članov, uspešni pa so tudi pri pridobivanju podmladka. Izrazil je upanje, da bodo s skupnimi močmi lokalnih skupnosti, predvsem pa države, zgradili čebelarski center v Lučah, tako kot so načrtovali.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 14

20. maja 2010

Časi se spreminjajo Časi se res spreminjajo. Kar je bilo včasih samoumevno, zdaj ni več. Da delavci za svoje delo dobijo plače – na primer.

Novo v novem

Naj oni igrajo, jaz se bom slikal, si je mislil Srečko Korošec, član Harmonikarskega orkestra Barbara na srečanju krajank in krajanov Stare vasi. Z razlogom. Kot predsednik območnega DeSUS-a si želi na bližajočih se lokalnih volitvah uspeha stranke. K uspehu pa običajno pripomore tudi kakšna slik'ca v medijih.

Nasmejana. Imata biti zakaj. Snežana Rodič, rokometašica ŽRK Velpas Velenje, se je z uvrstitvijo ekipe na drugo mesto vrnila v prvo žensko rokometno ligo. Drugega mesta v prvi rokometni ligi se veseli tudi njen partner Branko Tamše, rokometaš RK Gorenje Velenje. A njun nasmeh velja njunemu največjemu letošnjemu uspehu, rojstvu hčerkice Neže.

V Velenju je spet nekaj novega. Ponovno so plesi. In to v dvorani Nove. Čas bo pokazal, če je to pravi zadetek v center.

Naše geslo Po zdravje v naravo! Dokler je narava še zdrava.

Nove kuhinje Godba veteranov pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je imela v sredo, 12. 5. 2010, ob 19. uri na Velenjskem gradu promenadni koncert. Koncert je odlično uspel, saj je poln avditorij navdušeno zaploskal vsaki novo zaigrani melodiji. Med poslušalci je bila tudi gospa Frančiška Hodnik, ki je ta dan praznovala svoj 93. rojstni dan. Godbeniki so ji z lepo rožico in zaigrano koračnico ob tem visokem jubileju iskreno čestitali “Še na mnoga leta!”˛

Gorenje je predstavilo nov program kuhinj. Vse bolj so pametne. Še vedno pa imajo eno pomanjkljivost. Tudi v njih morajo gospodinje kaj imeti, da lahko kuhajo.

(Ne)strpnost Zasedanje 24. skupščine Hranilnice LON d.d., Kranj

Pri nas je še vedno precej nestrpnih. Zaradi tega so drugi močno nestrpni.

Hranilnica LON je uspešno poslovala tudi v letu 2009

Uscana Zofka Mnogim pri nas je malo mar za »nasvete« naših dedkov in babic. In so za soboto načrtovali veliko najrazličnejših prireditev. Na dan, ko je godovala Zofka!

Predlagana dividenda delničarjem Hranilnice LON v višini 8,00 EUR na delnico Uprava hranilnice je za dan 31.5.2010 sklicala 24. skupščino delničarjev Hranilnice LON d.d., Kranj, na kateri bo delničarje seznanila z letnim poročilom o poslovanju v letu 2009. Hranilnica nadaljuje večletno dobičkonosno poslovanje. V letu 2009 je hranilnica uresničila vse pomembnejše cilje poslovanja. Bilančna vsota se je povišala v primerjavi s preteklim letom za 14 %, na 141 mio EUR. Hranilnica že sedaj razpolaga z 9,1 mio EUR regulatornega kapitala, za zagotovitev nadaljnje rasti poslovanja pa bo v letu 2010 izvedla že deseto dokapitalizacijo. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 936 TEUR, dobiček po obdavčitvi pa 730 TEUR, kar zagotavlja zadovoljiv donos delničarjem hranilnice. Donos na kapital pred obdavčitvijo znaša 13,95%. Vloge prebivalstva so v letu 2009 porasle za 45 %, obseg depozitov in vlog nebančnega sektorja skupaj za več kot 30 %, kar je dobra podlaga, na kateri bo hranilnica gradila svojo strategijo tudi v prihodnjih letih, hranilnica pa je s tem več kot opravičila svoje ime in poslanstvo. Skupščini delničarjev hranilnice bo v potrditev predlagano izplačilo dividend v višini 8,00 EUR bruto na delnico. Uprava hranilnice bo na skupščini seznanila delničarje tudi s poslovanjem v prvih štirih mesecih letošnjega leta, načrti za prihodnost ter s projekti, ki so v teku med drugih tudi z odprtjem nove poslovne enote.

> Ugodni krediti: - izjemna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR + (od) 2,50 %, ročnost do 96 mesecev - ugodna obrestna mera z ročnostjo do 120 mesecev

> Pomladni kredit: -

maksimalen znesek kredita: 2.000,00 EUR doba odplačila: 24 mesecev nizki stroški odobritve: 32,00 EUR zavarovalna premija: 41,27 EUR ugodna obrestna mera: 5,00 % NOM (obrestna mera je fiksna, nominalna) letni EOM*: 9,04 % mesečni obrok: 87,74 EUR

Izračun je zgolj informativne narave. Izračuni so pripravljeni na podlagi nominalne obrestne mere, ki velja na dan priprave informativnega izračuna. Potrošniški kredit se praviloma odplačuje v enakih mesečnih obrokih. Zaradi specifičnosti izračuna efektivne obrestne mere se pri izdelavi informativnega izračuna EOM in informativnih (okvirnih) mesečnih obrokov upošteva štetje dni po načelu 30/360, zaradi česar lahko pride do določenih razlik pri izdelavi dejanskega amortizacijskega načrta kredita z informacijsko opremo hranilnice, vendar razlika ne presega 0,5 %. *EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 13.4.2010 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Opozorilo: Hranilnica si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev potrošniškega kredita.

Poslovna enota Velenje, Trg mladosti 6, T: 03 89 81 270, info@lon.si

www.lon.si

Aktualno vprašanje Kdaj bo delo spet vrednota? Ko ga bomo začeli spet ustrezno vrednotiti. Tudi denarno, seveda.

Paradoks Navadno je tako, da je tam, kjer je veliko kamer, tudi veliko igralcev. V Velenju pričakujejo, da bo zaradi kamer »igralcev« manj.

Brez razlike Med celjskim cestnim in velenjskim rudarskim nogometnim klubom ni velike razlike. Oba sta ostala blizu, a oba zunaj Evrope.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 15

LIRIKONFEST

20. maja 2010

Rezervat za poezijo! Razpustitev ali razglasitev?

Atrij Velênjč

LIRIKON(FEST)OV MENÍ 2010 Med 19. in 21. majem 2010 vas prisrčno vabimo na prelistavanje pomladnega festivala liričnih umetnosti

ter v petek, 21. maja, ob 20. uri v atriju Velenjč na osrednji festivalni dogodek

SLAVNOSTNI PODELITVI slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica 2010, ki jo za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st., prejme pesnik prof. dr. Boris A. Novak (častni pokrovitelj podelitve nagrade je g. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje) in

mednarodne Pretnarjeve nagrade 2010 – osrednje slovenske kulturne zahvale ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki jo prejme prof. dr. Nadežda Starikova iz Rusije (v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je častni pokrovitelj podelitve nagrade g. Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana).

Velenje v čaši poezije in v pozdrav ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu!

•Rp. Lirikon21 – šesti letnik mednarodne revijalne panorame poezije XXI. st.; •Lirikonove degustacije izbrane izvirne, prevodne, slovenske in zamejske poezije XXI. st. idr. liričnih umetnosti; •literarne matineje/abonmaja Čokolada s knjigo in Odpiram knjigo … •srečanje s književnimi ustvarjalci, prevajalci in mednarodnimi posredniki z Nizozemske, Češke, Hrvaške, Slovaške, Rusije, Flandrije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Slovenije … •IX. Herbersteinsko mednarodno srečanje književnikov – s književniškim omizjem Rezervat za poezijo! Razpustitev ali razglasitev? •lirikonov zlát 2010 – peta podelitev priznanja za najboljše revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščino ali iz slovenščine v drug jezik (Rp. Lirikon21); •Akademija Poetična Slovenija 2010 – peta podelitev slovenske literarne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st.; •mednarodna Pretnarjeva nagrada 2010 – sedma podelitev naslova ambasador slovenske književnosti in jezika; •Lirikonova mednarodna književniška rezidenca – četrto leto ustvarjalnih bivanj; •promocija pesniško-glasbene produkcije Rokerji pojejo pesnike (Subkulturni azil Maribor, Mladinski kulturni center Maribor); •Muzaget na Lirikonfestovem Olimpu 2010 (Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju); •lirični videobalet Voda pleše (Špegel); •lirične videofilmske razglednice (Marič, Čonkaš, Stropnik); •fotodokumentarna razstava HSK/Lirikonfest 2002– 2009 (Vižintin, Miklavc, UVKF); •fotografska razstava Boštjana Puclja; •Lirikon(fest)ova stojnica; •večerni koncerti uglasbene poezije, kantavtorske, etno in rokerske glasbe: skupina Kvinton, Tadej Vesenjak in Damir Višič, Pero Lovšin in Španski borci; •kofetkanja z liričnim dodatkom (Kavarna-čokoladnica Lucifer/Atrij Velenjč); •pesniška beseda ob pivu do zore (Pivnica Zoro/Atrij Velenjč) …

je priložnostno poimenovanje kulturno, gostinsko in družabno oživljajoče ploščadi Centra Nova v središču mesta Velenje, kamor vas med 19. in 21. majem 2010 prisrčno vabi

pomladni festival liričnih umetnosti

K sodelovanju/predstavitvi v programu Lirikonfesta Velenje 2010 je simbolično/v duhu XXI. st. vabljenih 21 tujih in 21 slovenskih književnih ustvarjalcev ter prevajalcev, izbranih z izvirnimi ali prevodnimi objavami v Rp. Lirikon21 (št. 29–31/2010), mednarodni revijalni panorami poezije XXI. st., v kateri je (na 738 straneh!) predstavljenih 100 avtorjev in prevajalcev (49 tujih in 36 slovenskih avtorjev ter 15 prevajalcev). Za predstavitev izbrani/vabljeni/gostujoči avtorji ter prevajalci poezije XXI. st., uredniki, mednarodni posredniki idr.: NIZOZEMSKA: Judith Herzberg, Gerry van den Linden, Jaap Robben, Hank Geerts, Draga Rinkema; ČEŠKA: Viola Fischerová, Petr Štengl, Jan Těsnohlídek, Lenka Daňhelová, Marketa Hejna, Dorota Dobrew; RUSIJA: Nadežda Starikova; HRVAŠKA: Lana Derkač, Davor Šalat; BOSNA IN HERCEGOVINA: Admiral Mahić, Šefik Daupović, BIH DIASPORA V SLO: Jure Drljepan, Senada Smajić; AVSTRIJA (KOROŠKA/SLOVENSKO ZAMEJSTVO): Rezka Kanzian; FLANDRIJA: Monika van Paemel; SLOVENIJA: Boris A. Novak, Jože Štucin, Novica Novaković, Milan Vincetič, Andrej Medved, Zoran Pevec, Ivo Stropnik, Borut Gombač, Tanja Petelinek, Danaja Vastič; prevedeni SLO avtorji (Rp. Lirikon21/NLZ): Peter Svetina, Cvetka Bevc, Vanja Strle, Lucija Stupica, Meta Kušar, Peter Kolšek; SLO in tuji prevajalci (nominirani za LZ 2010): Barbara Pregelj in Ivan Reymondez, Željko Perović, Kristina Potočňaková (SLOVAŠKA) in Andrej Pleterski, Diana Pungeršič, Namita Subiotto, Slavica Šavli, Tanja Petrič, Tanja Ahlin, Mateja Bizjak Petit, Peter Kuhar, Lenka Daňhelová; SLO mednarodni literarni posredniki/ambasadorji SKJ: Andrej Rozman (PN 2009); predstavniki in uredniki na LF sodelujočih SLO založb (Goga, Pivec, Subkulturni azil): Damijan Šinigoj, Stanka Hrastelj, Nino Flisar, Petra Kolmančič, Dušan Hedl … * ATRIJ VELENJČ je priložnostno poimenovanje kulturno, gostinsko in družabno oživljajoče ploščadi Centra Nova v središču Velenja, kamor vas med 19. in 21. majem 2010 vabijo Ustanova Velenjska knjižna fundacija, Književna asociacija Velenika in pokrovitelji Lirikonfesta Velenje 2010.

Organizatorja: Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika; Glavni pokrovitelji: Mestna občina Velenje, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., Nederlands Literair Productie- en Vertalingenfonds, Galerija Arsin Velenje; Medijski pokrovitelj časopisne priloge: Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 16

LIRIKONFEST

20. maja 2010

LIRIKONFEST (LF) je pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju (SLO), v katerega sta Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in Književna asociacija Velenika (KAV) leta 2008 združili svoje tradicionalne in širše uveljavljene literarne prireditve, vzpostavljene med 2002–2008 v Velenju, kjer jih (s pridruženimi partnerji) prirejata vsako leto med marcem in junijem, v razširjenem programu pa jih nekajkrat letno z Lirikonovimi degustacijami – pesniškimi branji izbrane slovenske in prevodne poezije ter spremljevalnim programom izbranih liričnih umetnosti predstavljata oz. (so)organizirata tudi drugod po Sloveniji, na mednarodnih književniških gostovanjih/festivalih v tujini idr. Lirikonfest predstavlja in popularizira umetniško literaturo XXI. st., njene ustvarjalce, prevajalce, organizatorje idr.; vzpostavlja in širi mednarodne književniške povezave, zlasti z izvirno in prevodno sodobno poezijo ter premišljevanji o spoznavni, povezovalni in kritični vlogi umetniške literature v evropski družbi. Z Lirikonfestom se (prireditveno/festivalno, z objavami v Rp. Lirikon21, ustvarjalnimi bivanji v mednarodni književniški rezidenci UVKF, javnimi branji in predstavitvami na Lirikonovih degustacijah idr.) letno sreča ok. 150 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev, posrednikov idr. poznavalcev sodobne književnosti. Lirikonfestove prireditve so odprte za javnost in vključujejo program razvijanja bralne kulture (Opiram knjigo – literarni abonma za odrasle in mladino ter Čokolada s knjigo – edukativni literarni abonma za otroke).

Osrednje prireditve, dogodki, nagrade, priznanja in publikacije Lirikonfesta Velenje (1) HERBERSTEINSKO SREČANJE KNJIŽEVNIKOV (HSK) – od 2002 tradicionalni tri- do štiridnevni literarni festival v Velenju (v drugi polovici maja ali prvi polovici junija; od leta 2008 programsko razširjeno/vključeno v Lirikonfest Velenje) z mednarodno udeležbo in književniško rezidenco, aktualnim, debatnim, strokovnoanalitičnim, esejističnim ali simpozijskim književnim omizjem (o izbrani temi oz. problematiki, vprašanjih, sprejemanju, dojemanju in vlogi literature XXI. st.); z izbranimi izvirnimi/avtorskimi in prevodnimi literarnimi branji (pospremljenimi z uredniškimi, literarnovednimi ali kritiškimi interpretacijami

indvajset slovenskih književnih ustvarjalcev, prevajalcev, urednikov, založnikov, posrednikov idr. poznavalcev sodobne umetniške literature, izbranih/predstavljenih v Rp. Lirikon21 (mednarodni reviji za poezijo XXI. st.) ter iz Lirikonfestovih mednarodnih sodelovanj/izmenjav (prednostno iz sosednjih, slovanskih idr. evropskih literatur). Ob HSK/Lirikonfestu izide Lirikonova revijalna antologija/panorama novih slovenskih prevodov poezije XXI. st.; izbrani književni prevajalci so nominirani za priznanje herbersteinski/lirikonov zlát (HLZ), ki ga festival in revija podeljujeta od leta 2006 za vrhunske revijalne prevode sodobne poezije v slovenščino, oziroma od 2010 enakovredno za vrhunske revijalne prevode sodobne slovenske poezije v druge jezike, tj. ene in druge z letnimi objavami v Rp. Lirikon21. Prevajalsko priznanje HLZ (izkazano s plaketo ali listino ter nagradnim ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci) so doslej prejeli: 2006 – Nadja Dobnik (SLO), 2007 – Andrej Medved (SLO), 2008 – Mateja Bizjak Petit (Francija), 2009 – Draga Rinkema (Nizozemska) in Urška Zupanec SLO). – HSK/Lirikonfest podeljuje od leta 2008 tudi bienalno priznanje herbersteinski/lirikonfestov zlát (HLFZ) za najtehtnejši književni esej na evropsko aktualno temo književnega omizja HSK. Esejistično priznanje HLFZ (izkazano s plaketo ali listino ter denarno nagrado ali nagradno likovno stvaritvijo) sta doslej prejela: 2008 – Mitja Čander (SLO) in Meta Kušar (SLO). – Program HSK/Lirikonfest, v organizaciji UVKF ter pod večletnim glavnim pokroviteljstvom MK/JAK RS in MOV, je odprt za javnost in vključuje literarna abonmaja Odpiram knjigo (razvijanje bralne kulture za mladino in odrasle) ter Čokolada s knjigo (razvijanje bralne kulture za otroke).

(2)

oz. predstavitvami selektorjev, slovenskih in tujih prevajalcev idr.); uredniškimi in avtorskimi predstavitvami izbranih mednarodnih književnih revij, novih antologij prevedene sodobne slovenske literature (zlasti poezije), slovenskih in tujih založb s prevodnim programom sodobnega leposlovja ter sorodnih mednarodnih literarnih festivalov (vključenih oz. vključujočih se v Lirikonfestovo mednarodno sodelovanje) ipd. Letni festivalni program HSK (razširjen v Lirikonfest Velenje) obsega 21 literarnih prireditev/dogodkov, obogatenih s spremljevalnim umetniškim programom slovenskih in tujih ustvarjalcev (glasba, gledališče, video/film, likovna umetnost, ples idr.) ter zaključno družabno ekskurzijo za udeležence srečanja/festivala. Organizator (UVKF s partnerji) povabi vsako leto k predstavitvi/sodelovanju v programu HSK enaindvajset tujih (predvidoma iz 7–10 držav) in ena-

V program HSK/Lirikonfest Velenje je od leta 2004 v partnerski organizaciji Književne asociacije Velenika (KAV) tradicionalno pridružena vsakoletna PODELITEV MEDNARODNE PRETNARJEVE NAGRADE (MPN) ambasadorjem slovenske književnosti in jezika (ASKJ) po svetu. – MPN je osrednja slovenska kulturna zahvala za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki. Je mednarodno priznanje tistim kulturnim posrednikom, ki izven RS, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dia-

log, zanimanje in povezovanje (mdr. s spo znava njem in pre va ja njem temeljne in sodobne slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi ipd.). Pret nar je va nagra da je zaslužnim dobitnikom načelno izkaza na kot prva tovrst na kul tur na zahvala v Republiki Sloveniji. Izborna merila vrednotijo vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja in ustvarjanja, s katerim je izkazano pomembno mednarodno povezovanje in uveljavljanje slovenske literature in jezika. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Nagrado in častni naslov ASKJ so doslej prejeli: 2004 – Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 – František Benhart (Češka), 2006 – Gančo Savov (Bolgarija), 2007 – Božena in Emil Tokarz (Poljska), 2008 – Kari Klemelä (Finska), 2009 – Mat jaž Kmecl ( SLO) in Andrej Rozman (SLO). – Srečanje s Pretnarjevimi nagrajenci je vključeno v literarni abonma Odpiram

dov slovenske poezije v druge jezike (tudi poezije za otroke/mladino); vključuje poetično dramatiko za odrasle in mladino ter je odprta za književno esejistiko idr.; predstavlja in dokumentira Lirikonfestove prireditve, nagrade in priznanja ter izbrane slovenske, mednarodne in partnerske književne dogodke. – Revija od 2006 podeljuje vsakoletno revijalno priznanje liri ko nov zlat (LZ) za vrhunske revijalne prevode sodobne poezije v slovenščino (od 2010 enakovredno za prevode sodobne slovenske poezije v druge jezike). – Revija nekajkrat letno prireja Lirikonove degustacije (LD) izbrane slovenske in prevodne poezije idr. liričnih umetnosti, s predstavitvami/pesniškimi branji po Sloveniji in na mednarodnih književniških gostovanjih/festivalih v tujini. – Revija je vključena v literarni abonma Odpiram knjigo. – Rp. Lirikon21 izhaja (od 2005 oz. 2007) s pomočjo MK/JAK RS, MOV in pokroviteljev Lirikonfesta (v nakladi 400–600 izv.). – Rp. Lirikon21 bo z letnikom VI/2010 izšla z dvema polletnima trojnima številkama (revijalnima panoramama sodobne slovenske in prevodne poezije XXI. st.).

(4) AKADEMIJA POETIČNA SLOVENIJA (APS) – od 2006/2007 tradicionalna literarno-umetniška prireditev v Velenju (izhodiščno vzpostavljena v pozdrav svetovnemu dnevu poezije, 21. marca) s slavnostno podelitvijo književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica (ČN/V) za vrhunski desetletni pesniški ali (priduženo od 2009) mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/-ce, ki pomembno zaznamuje slovensko literaturo XXI. st. (tj. z najmanj tremi izvirnimi pesniškimi zbirkami za odrasle ali otro-

MUZAGET NA LIRIKONFESTOVEM OLIMPU bo v petek, 21. maja 2010, ob 20. uri v atriju Velenjč podelil peto čašo nesmetnosti/velenjico slovenskemu pesniku Borisu A. Novaku in sedmo mednarodno Pretnarjevo nagrado Nadeždi Starikovi, ambasadorki slovenske književnosti in jezika v Rusiji.

knjigo. – Organizatorja nagrade in slavnostne podelitve pod večletnim glavnim pokroviteljstvom MK/JAK RS ter MOV sta UVKF in KAV. S sprejemom Pretnarjevih nagrajencev se od 2007 pridružuje Občina Tržič. – VII. podelitev MPN ASKJ (2010) bo 21. maja 2010 na Lirikonfestu v Velenju. Nagrada bo izkazana z listino, umetniško skulpturo ambasadorskega naslova, denarno in s povabilom nagrajenca/-ke k ustvarjalnemu bivanju v mednarodni književniški rezidenci (UVKF). Častni pokrovitelj podelitve nagrade v letu 2010, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je g. Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana.

(3) RP. LIRIKON21 je mednarodna revija za poezijo XXI. st. in Lirikonfestove zadeve, ki jo od 2005 oz. 2007 kot specializirano revijo (trikrat letno z dvojno ali dvakrat letno s trojno številko revijalne antologije/panorame sodobne slovenske in prevodne poezije XXI. st.) izdaja UVKF. Revija je osrednje namenjena popularizaciji poezije XXI. st. – z objavami v izvirnih jezikih, slovenskih prevodih ter z objavami prevo-

ke/mladino, prvič knjižno objavljenimi v zadnjih desetih letih, oziroma najmanj s tremi knjižno ali petimi revijalno objavljenimi ali tremi gledališko/filmsko/radijsko idr. uprizorjenimi/izvedenimi izvirnimi dramskimi deli za otroke/ mladino, prvič objavljenimi/ uprizorjenimi/izvedenimi v zadnjih desetih letih). – Nagrado ČN/V so doslej prejeli: Andrej Medved (2006), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008) in Vinko Möderndorfer (2009). – Ob akademiji izide Lirikonova revijalna antologija/panorama slovenske poezije in mladinske poetične dramatike XXI. st. (Rp. Lirikon21). Akademijo in nagrado partnersko organizirata KAV in UVKF. Prireditev s podelitvijo nagrade je odprta za javnost in vključena v literarni abonma Odpiram knjigo. – Večletna glavna pokrovitelja akademije in nagrade sta MK/JAK RS in MOV (sopokrovitelj nagrade v letu 2009: Premogovnik Velenje). – V. Akademija PS/podelitev nagrade ČN/V (2010) je terminsko spremenjena oz. vključena v program Lirikonfesta v dugi polovici maja 2010. Nagrada bo izkazana z listino, umetniško skulpturo, denarno in s povabilom nagrajenca/-

ke k ustvarjalnemu bivanju v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci. V letu 2010 je častni pokrovitelj podelitve nagrade g. Srečko Meh, župan MO Velenje.

(5) Od 2007 je v letni program Lirikonfesta vključena MEDNARODNA KNJIŽEVNIŠKA REZIDENCA (MKR), ki jo je Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) med letoma 2007–2010 vzpostavila kot kulturni projekt mednarodnega književnega sodelovanja v slovenskem prostoru, in sicer na izbranih inspirativnih točkah v Šaleški in Zg. Savinjski dolini, v dodatni rezidenčni mreži pa tudi z možnostjo ustvarjalnega bivanja v nekaterih drugih slovenskih krajih/mestih. – MKR UVKF je vzpostavljena v velenjski historicistični Vili Herberstein (v mestnem okolju), v solčavski hiši Na razpotju (v evropski destinaciji alpskega krajinskega parka Logarska dolina), na turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju (v šaleškem vaškem okolju), v dodatni rezidenčni mreži pa bo v 2010 vzpostavljena tudi na slovenski obali (Portorož). – MKR UVKF je namenjena ustvarjalnemu bivanju tujih in slovenskih književnikov ter prevajalcev sodobne umetniške literature (književnih prevajalcev v slovenščino in prevajalcev slovenske literature v druge jezike), ki ustvarjajo, prevajajo, spoznavajo, interpretirajo, posredujejo, popularizirajo in promovirajo sodobno umetniško literaturo ter s slovenskim prostorom vzpostavljajo in širijo mednarodne književniške povezave (zlasti z izvirno in prevodno poezijo XXI. st.), organizirajo mednarodne književniške izmenjave z udeležbo/gostovanji slovenskih avtorjev v tujini ipd. – MKR UVKF oz. Lirikonova mednarodna književniška rezidenca je poimenovana po slovenski mednarodni reviji za poezijo Rp. Lirikon21, ki jo izdaja UVKF in povezuje slovenske ter mednarodno dejavne književne ustvarjalce ter mdr. predstavlja izbrane goste MKR. Gostovanja v MKR vključujejo mednarodne književniške izmenjave in Lirikonfestova mednarodna partnerstva. – Ustvarjalna bivanja v MKR organizira UVKF. S 7- do 21-dnevnim ali enomesečnim ustvarjalnim bivanjem (polpenzion ali garsonjera) so letno nagrajeni najmanj štirje tuji ali slovenski književni ustvarjalci, prevajalci, uredniki umetniške literature, organizatorji mednarodnih literar nih festivalov idr. zaslužni za mednarodno uveljavljanje oz. posredništvo slovenske literature (prednostno predstavniki Lirikonfestovih mednarodnih književnih sodelovanj, večletni sodelavci Rp. Lirikon21, dobitniki Lirikonfestovih književnih nagrad in priznanj (Pretnarjeva nagrada, čaša nesmrtnosti/ velenjica, lirikonov zlat) idr. Gostje MKR so med ustvarjalnim bivanjem predstavljeni javnosti (s svojim književnim, prevajalskim idr. umetniškim ali strokovnim delom) na najmanj enem literarnem pogovoru v kraju gostitelja rezidence (UVKF/Velenje), predvidoma pa v času bivanja v MKR tudi drugod v Sloveniji. Njihovo ustvarjanje je pred-

Vila Rosa

stavljeno v Rp. Lirikon21. Predstavitve gostov MKR so vključene v literarni abonma Odpiram knjigo. – V MKR so med 2007–2009/2010 gostovali: Marko Kravos (SLO), Andrej Med ved ( SLO), Milan Vin ce tič (SLO), Tone Peršak (SLO), Milan Dekleva (SLO), Meta Kušar (SLO), Mateja Bizjak Petit (Francija), Draga Rinkema (Nizozemska), Lenka Daňhelová (Češka), Peter Kuhar (SLO-CZ), Matjaž Kmecl (SLO), Admiral Mahić (BiH) idr. – MKR so izhodiščno podprli (2007–2009): MO Velenje/UVKF, velenjski poslanec v DZ RS Bojan Kontič, VTV Studio Velenje, Gorenje Gostinstvo, Socialni demokrati in pokrovitelji Lirikonfesta. Ustvarjalna bivanja v MKR v letu 2009/2010 sofinancirata JAK RS RS in MOV. – Kriterija za gostovanje/ustvarjalno bivanje književnih prevajalcev v MKR sta ocena izbora prevajalčevih prevodnih del

Ivo Stropnik, programski in organizacijski vodja Lirikonfesta, glavni urednik Rp. Lirikon21 ter kvaliteta/reference prevajalcev/njihovih prevodov. UVKF (izvajalec MKR) in mednarodna Rp. Lirikon21 od leta 2006/2007 razpisujeta vsakoletno prevajalsko priznanje herbersteinski/lirikonov zlát za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščino; od leta 2009/2010 je to prevajalsko priznanje (z nagradnim ustvarjalnim bivanjem v MKR) namenjeno tudi prevajalcem slovenske poezije XXI. st. v druge jezike (oboje z izbranimi objavami v letni izdaji Rp. Lirikon21). Kriterij za gostovanje/ustvarjalno bivanje tujih in slovenskih književnih ustvarjalcev je vrhunska kvaliteta njihovih literarnih del. Kriterij za gostovanje mednarodnih posrednikov literature so izkazane reference večletnega delovanja na tem področju. – Ustvarjalne točke MKR so na izbranih lokacijah označene z rezidenčno tablico »Mednarodna književniška rezidenca Rp. Lirikon21 / Izbrana ustvarjalna točka«. – Za četrto leto ustvarjalnih bivanj v MKR UVKF (2010) je načrtovanih pet rezidenčnih gostovanj/ustvarjalnih bivanj. – UVKF/MKR je/bo letu 2010 pridobila od Mestne občine Velenje v uporabo rezidenčno garsonjero v Mladinskem hotelu Velenje, rezidenčni kabinet v velenjski Vili Bianca ter možnost ustvarjalnega bivanja v Vili Rosa v Portorožu. USTANOVA VELENJSKA KNJIŽNA FUNDACIJA, KNJIŽEVNA ASOCIACIJA VELENIKA, RP. LIRIKON21 - MEDNARODNA REVIJA ZA POEZIJO XXI. ST

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 17

LIRIKONFEST

20. maja 2010

Boris A. Novak Peti dobitnik slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica Akademija Poetična Slovenija 2010 – peta podelitev slovenske literarne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomemb no zazna muje sloven sko umetniško literaturo XXI. st. Peti dobitnik slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica, ki jo podeljujemo v Velenju za vrhunski desetletni pesniški ali mladinski dramskopoetični opus sloven ske ga knji žev ni ka/knji žev ni ce, ki pomembno zaznamuje slovensko literaturo XXI. st., je Boris A. Novak. Boris A. Novak (1953) je pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, mladinski pisatelj, na Univerzi v Ljubljani pa je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Bil je tudi gostujoči profesor za poezijo na Univerzi Tennessee (Chattanooga) v ZDA. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada (1984) in Jenkove nagrade (1995) za poezijo, Sovreto-

ve nagrade za prevajanje, nagrade ZRC SAZU za znanstveno delo (1998), Društvo pisateljev Bosne in Hercegovine pa mu je leta 2000 podelilo mednarodno nagrado bosanski stečak. Boris A. Novak je v zadnjem desetletju izdal štiri pesniške zbirke: Odmev (2000), Žarenje (2003, 2004), Obredi slovesa (2005) in MOM: Mala osebna mitologija (2007). Vse štiri zbirke so odmevno zaznamovale slovenski pesniški in kulturni prostor, in sicer tako na tematski, oblikovni kot semantično-leksemski ravni. Novak je pri nas znan in priznan kot eden največjih mojstrov zunanje forme, kar se kaže tudi

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2010 ruski znanstvenici dr. Nadeždi Starikovi, ambasadorki slovenske književnosti in jezika v Rusiji Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika, ki jo od 2004 podeljujeta Književna asociacija Velenika in Ustanova Velenjska knjižna fundacija na tradicionalnem Herbersteinskem srečanju književnikov oz. od 2008 na Lirikonfestu v Velenju, je mednarodno priznanje in slovenska kulturna zahvala posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) zaslužno in svetovljansko prizadevajo (s trajnejšimi, večletnimi ali enkratnimi pomemnimi prispevki) za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Kandidate za Pretnarjevo nagrado (PN) lahko predlagajo slovenska in tuja književniška, slavistična in književnoprevajalska združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije, državljani Republike Slovenije in tuji književniki osebno. Izborna merila vrednotijo vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja in ustvarjanja, s katerim je izkazano pomembno mednarodno povezovanje in uveljavljanje slovenske literature in jezika. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Književna asociacija Velenika, Velenjska knjižna fundacija, organizatorja Pretnarjeve nagrade

Častni pokrovitelj podelitve Pretnarjeve nagrade v letu 2010, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je g. Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana.

Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade se je v letu 2010 odločil izreči javno zahvalo s Pretnarjevo nagrado zaslužni ruski slavistki – dr. Nadeždi Starikovi – za njeno delo pri mednarodnem posredovanju in promoviranju slovenske literature in jezika v Rusiji. Prepričani smo, da s Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljujemo na Lirikonfestu – mednarodnem srečanju književnikov v Velenju, izkazujemo posebno čast in osrednjo slovensko kulturno zahvalo delu, ki ga je dr. Nadežda Starikova opravila in opravlja za promocijo slovenske književnosti in jezika po svetu; s podelitvijo naslova ambasadorka slovenske književnosti in jezika pa z nagrajenko še tesneje povezujemo krog njenega mednarodnega književnega idr. kulturnega sodelovanja, znanstva in prijateljstva.

Nadežda STARIKOVA (Rusija) Iz življenja in mednarodnega književnega dela dr. Nadežde Starikove, Pretnarjeve nagrajenke 2010 Dr. Nadežda Starikova (1961) je na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze Lomonosova študirala slovenistiko in diplomirala leta 1985, na Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti je vpisala doktorski študij in ga uspešno zaključila leta 1993 in s tem pridobila akademski naslov kandidat znanosti za področje slovenske književnosti in znanstvenopedagoški naslov docent za področje slovenske književnosti. Sedaj je zaposlena kot znanstvena svetnica na IS RAZ in kot univ. profesorica od leta 1994 predava na FF MDU slovensko književnost, ki si jo je že med dodiplomskim študijem izbrala za izhodišče za svoje poznejše znanstvenoraziskovalno delo. Od letošnjega februarja je postala predstojnica Centra za raziskovanje sodobnih srednje- in južnoslovanskih književnosti. Njena raziskovalna področja so: filologija, slavistika, literarna zgodovina, slovenska knji-

v ome nje nih zbirkah; ob tem pa njegove pesmi zazna muje izotopija v širokem spektru – od spo min ske vizure, mitološke tematike, pretanjenosti ljubezenske poezije, erotične eksistencialne podstati, upovedova nje Jaza in Dru ge ga do izrekanja biti in bivanja, v katerem beremo in poslušamo tudi molk in tiši no kot del jezika, v katerem je sled prostora, časa in fluidnega vznika heterogene enotnosti lirične zanesenosti ter oblikovne urejenosti. Umetniško-strokovni sosvet Akademije Poetična Slovenija (v sestavi dr. Sonja Hudej, mag. Zoran Pevec, Darka Tancer Kajnih, Mojca Ževart, Stanislava Pangeršič, Slavica Šavli, Amans Nesciri in Ivo Stropnik – pobudnik in organizator nagrade) je mnenja, da Novakov vrhunski desetletni pesniški opus pomembno in v zadnjih desetih letih (2000–2009) najizraziteje zaznamuje slovensko poezijo XXI. st.

ževnost in kultura. Leta 2006 je doktorirala s temo Tipologija slovenske zgodovinske proze: roman v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. V svojem bogatem znanstveno raz iskoval nem delu je Nadežda Starikova sodelovala v več znanstvenih projektih in pri spe va la poglob lje na poglavja o slovenski književnosti (2001: Vzhodnoevropska literarna zgodovina I, II – v drugem delu je bilo objavljeno poglavje o Slovenski književnosti, 2006: Slovenski zgodovinski roman 20. stoletja – nacionalno in univerzalno, 2007: Slovenska kultura 20. stoletja – prispevek je izšel v tretjem delu publikacije Kulturna zgodovina slovanskih narodov idr.). Vse omenjene publikacije je izdal Inštitut za slavistiko RAZ. Nadežda Starikova je bila tudi glavna urednica knjig: 2002: Srednje- in južnoevropske književnosti, 2004: Postmodernizem v slovanskih književnostih. Leta 2006 je izdala monografijo Slovenski zgodovinski roman v devetdesetih letih 20. stoletja. Tipologija, genealogija, poetika. Redno se z odličnimi prispevki, v katerih obravnava slovenistično problematiko, udeležuje znanstvenih simpozijev v Rusiji in Sloveniji. Na pedagoškem področju je mentorica dodiplomskih in podiplomskih študentov. S svojim znanstvenim in pedagoškim delom prispeva k boljšemu poznavanju slovenske književnosti v vzhodnoslovanskem prostoru. Publikacije, ki jih izdaja IS RAZ so pomembno študijsko gradivo na ruskih, beloruskih, ukrajinskih in drugih slovanskih in neslovanskih univerzah, ki imajo študij slavistike. Nadežda Starikova sodeluje tudi v različnih raziskovalnih skupinah. Sodelovala je pri pripravi pomembne knjige Slovenska književnost, ki bo izšla letos v Moskvi. Za vsestransko požrtvovalno angažiranje Nadežde Starikove pri posredovanju vedenja o slovenski književnosti v velik vzhodnoslovanski kulturni prostor, za njeno bogato in ustvarjalno pedagoško delo na osrednji ruski univerzi jo lahko z največjim spoštovanjem nagradimo s Pretnarjevo nagrado in imenujemo ambasadorka slovenskega jezika in književnosti v Rusiji. Strokovno-umetniški sosvet / žirija mednarodne Pretnarjeve nagrade ASKJ 2010: Amans Nesciri, Špela Šramel Sevšek, mag. Peter Kovač, Ivo Stropnik (pobudnik in orgaizator Pretnarjeve nagrade); predlagatelji izbranega predloga: dr. Igor Grdina, Ada Filip Slivnik, dr. Andrej Rozman, Milena Domijan.

Festivalni program po dnevih Odprto za javnost (brez vstopnine)

SREDA, 19. MAJ 2010

ČETRTEK, 20. MAJA 2010

17:30–18:30 / Atrij Velenjč

10:00 do 23:00 / Atrij Velenjč

OTVORITEV LIRIKONFESTA VELENJE 2010

Odpiram knjigo LIRIKONFESTOVA KNJIŽNA STOJNICA

(organizatorjev sprejem gostov/pri Lirikonfestovi stojnici)

10:30 do 11:00 / Atrij Velenjč

19:00 do 19:45 / Atrij Velenjč

Čokolada s knjigo – literarna matineja

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA NIZOZEMSKE POEZIJE XXI. ST. Berejo: Judith Herzberg, Gerry van den Linden, Jaap Robben, Hank Geerts / s predstavitvi-

abonma za osnovnošolsko mladino (nižja stopnja) Predvajanje rokovsko uglasbene pravljične pesnitve JEZERNIK VELENJČ (Žibert, Stropnik)

Na Lirikonfestu gostujoči ugledni nizozemski književniki: Judith Herzberg, Gerry van den Linden, Jaap Robben in prevajalka v slovenščino Draga Rinkema (dobitnica prevajalskega priznanja lirikonov zlat 2009).

jo in v slovenskih prevodih Drage Rinkema (dobitnice prevajalskega priznanja lirikonov zlat 2009). 19:45 / Atrij Velenjč

Lirična video-glasbena razglednica MESTO S SANJAMI (Marič, Stropnik, velenjski pop-rock zbor) 20:00 do 20:45 / Atrij Velenjč

11:00 do 12:00 / Šalek (na travničku pod Šaleškim gradom, pri Dudovem drevesu)

Čokolada s knjigo – literarna matineja abonma za predšolske otroke KUD Dudovo drevo Velenje: POKOP SMRDLJIVIH DUDIC (za gnojilo ob zasaditvi dudovega drevesa), liričnogledališka matineja za predšolske otroke. / Igrata in animirata: Boštjan Oder in Sabina Plaznik.

Lirikonfestova degustacija rokersko uglasbene poezije XXI. st.: ROKERJI POJEJO PESNIKE

11:00 do 12:00 / Galerija ArsIn Velenje (Prešernova 9a, Velenje)

(RPP) – promocija pesniško-glasbene produkcije Subkulturnega azila in Mladinskega kulturnega centra Maribor. / Pogovor z ustvarjalci RPP – gostje: Dušan Hedl, Petra Kolmančič, Borut Gombač, Nino Flisar, Marjan Bone …

abonma za predšolske otroke/OŠ mladino (nižja stopnja)

20:45 do 21:45 / Atrij Velenjč

Lirikonfestov koncert: SKUPINA KVINTON. Zasedba: Robert Belšak (bobni, akustična kitara, stranski vokal), Goran Podgorelec (kontrabas), Dejan Bračko (akustična kitara, violina, stranski vokal), Boštjan Koren (električna kitara, tamburica, stranski vokal), Igor Mešič (električna kitara, stranski vokal) in Marjan Bone (harmonika in vokal). Med koncertom in pesniškimi branji projekcija fotopor tretov književnikov HSK/LIRIKONFEST 2002–2009 (Vižintin, Miklavc, UVKF) 21:45 do 22:45 / Atrij Velenjč

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA IZVIRNE POEZIJE XXI. ST. Berejo izbrani/gostujoči avtorji: Petra Kolmančič, Stanka Hrastelj, Novica Novaković, Šefik Daupović, Lana Derkač, Borut Gombač, Admiral Mahić, Senada Smajić, Davor Šalat, Tanja Petelinek, Jure Drljepan, Zoran Pevec, Ivo Stropnik … (program branj bo dogovorjen na Lirikonfestu)

Čokolada s knjigo – literarna matineja LIRIKONOVE BENJAMINKE – degustacija izbrane poezije XXI. st. za otroke/mladino – srečanje z mladinskimi pesniki/pesnicami. / Berejo izbrani/gostujoči mladinski avtorji: Novica Novaković, Borut Gombač, Šefik Daupović (BiH) / (program branj bo dogovorjen na Lirikonfestu). 11:15 do 12:00 in 12:00 do 12:45 / Atrij Velenjč

Odpiram knjigo – literarna matineja abonma za srednješolsko mladino (Gimnazija Velenje) in izven

PREKRATKA URA ŽIVE KNJIŽEVNOSTI – s tujimi in slovenskimi pesniki/-cami ter prevajalci/-kami, gosti Lirikonfesta 2010 / O sodobni nizozemski književnosti in gostujočih nizozemskih avtorjih: Draga Rinkema in Hank Geerts; o sodobni češki književnosti in gostujočih čeških avtorjih: Peter Kuhar … / Berejo izbrani/gostujoči avtorji/prevajalci: Judith Herzberg, Gerry van den Linden, Jaap Robben, Hank Geerts; Viola Fischerová, Marketa Hejna, Lenka Daňhelová, Dorota Dobrew, Petr Štengl, Jan Těsnohlídek … (program predstavitev/branj bo dogovorjen na Lirikonfestu)

23:00 / Atrij Velenjč (Pivnica Zoro)

Dopolnočna družabna omizja

nadaljevanje na strani 18

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 18

LIRIKONFEST

20. maja 2010

Festivalni program ... nadaljevanje s strani 18 12:00 do 13:30 / Atrij Velenjč (Kavarna in čokoladnica Lucifer)

Odpiram knjigo – literarna matineja za odrasle LIRIKON(FEST)OVO OPOLDANSKO KOFETKANJE Z LIRIČNIM DODATKOM (ob prebiranju izvirne in prevodne poezije XXI. st. udeležencev Lirikonfesta oz. avtorjev mednarodne festivalne izdaje Rp. Lirikon21/2010). Berejo izbrani/gostujoči avtorji/prevajalci – iz hrvaške poezije: Lana Derkač, Davor Šalat; iz BiH poezije: Admiral Mahič; Senada Smajić … (program branj bo dogovorjen na Lirikonfestu).

Češka pesnica Lenka Daňhelová in prevajalec Peter Kuhar, večkratna udeleženca Herbersteinskega srečanja književnikov in Lirikonfesta ter lanska gosta v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci, sta za mednarodno revijo Lirikon21 in letošnji Lirikonfest prevedla v slovenščino in iz slovenščine v češčino paleto slovanskih avtorjev.

16:00 do 19:00 / Atrij Velenjč

helová, Dorota Dobrew, Petr Štengl, Jan Těsnohlídek / s predstavitvijo in slovenskimi prevodi Petra Kuharja.

10:30 do 11:30 / v grmičevju 'pri vidri'/ na promenadi pred Knjižnico Velenje (Šaleška 21)

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA PREVODNE POEZIJE XXI. ST.

21:30 / Atrij Velenjč

Čokolada s knjigo – literarna matineja

predstavitev prevajalcev/revijalnih prevodov poe zi je, nomi ni ra nih za fes ti val no -revijalno priznanje lirikonov zlat 2010 … NOMINIRANI PREVAJALCI/REVIJALNI PREVODI POEZIJE: Barbara Pregelj in Ivan Reymondez / prevodi poezije Petra Svetina (iz slovenščine v španščino); Željko Perović / prevodi poezije Cvetke Bevc (iz slovenščine v hrvaščino); Lenka Daňhelová / prevodi poezije Vanje Strle (iz slovenščine v češčino); Kristina Potočňaková in Andrej Pleterski / prevodi poezije Lucije Stupica (iz slovenščine v slovaščino); Diana Pungeršič / prevodi poezije Eve Luka (iz slovaščine v slovenščino); Namita Subiotto / prevodi poezije Nikole Madžirova (iz makedonščine v slovenščino); Slavica Šavli / prevodi poezije Zorana Đerića (iz srbščine v slovenščino); Tanja Petrič / prevodi poezije Lutza Seilerja (iz nemščine v slovenščino); Tanja Ahlin / prevodi poezije Mary Oliver (iz angleščine v slovenščino); Mateja Bizjak Petit / prevodi poezije Fabienne Swiatly (iz francoščine v slovenščino); Peter Kuhar / prevodi poezije Ryszarda Krynickega (iz poljščine v slovenščino). – Berejo/predstavljajo izbrani/gostujoči prevajalci (program branj/predstavitev bo dogovorjen na Lirikonfestu).

Lirična video-glasbena razglednica: ZIBELKI MOJEGA OTROŠTVA (Marič, Stropnik). 21:30 do 22:30 / Atrij Velenjč

Lirikonfestov koncert kantavtor TADEJ VESENJAK (vokal, kitara) in etno glasbenik DAMIR VIŠIČ (sarod/indijska lutnja)

Berejo izbrani/gostujoči avtorji/prevajalci (program branj bo dogovorjen na Lirikonfestu). 23:00 / Atrij Velenjč (Pivnica Zoro)

Dopolnočna družabna omizja

10:00 do 22:00 / Atrij Velenjč

Berejo gostujoči češki pesniki/pesnice: Viola Fischerová, Marketa Hejna, Lenka Daň-

Skupina izhaja s Ptuja obstaja in že dobro desetletje ustvarja glasbo, ki je segla globoko v misli in srca svojih poslušalcev, ki niso povprečni poslušalci slovenskih glasbenih skupin, saj tudi Kvinton niso tipična slovenska glasbena skupina. Kot eni redkih v svoji glasbi mešajo vse dobre lastnosti swinga, bluesa, rock'n'rolla, alternativne, country in slovenske ljudske glasbe. Prvi album Lovci Sreče (2001) in trije videospoti so jih naredili prepoznavne v slovenskem glasbenem prostoru, svojo prepoznavnost pa so še utrdili z drugim albumom Razirklinga (2008). Dravsko polje z okolico je njihova muza. Ustvarjanje in igranje glasbe je za njih užitek in ne obveza. V talilnem loncu narodov globalnega okolja pojejo o usodah, zablodah, ljubezni in vinu v svojem jeziku.

Tadej Vesenjak in Damir Višič: Prlekstanski folkrokbluz Tadej je kantavtor, ki »f prleščini misli, guči in poje«. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala

od Vile Herberstein do galerije ArsIn Velenje 17.30 do 19.00 / Galerija ArsIn Velenje (Prešernova 9a, Velenje)

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA SLOVENSKE ZAMEJSKE POEZIJE XXI. ST. Rezka Kanzian (Rožek/avstrijska Koroška).

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA BOSANSKE POEZIJE XXI. ST. Admiral Mahić.

PODELITEV PREVAJALSKEGA PRIZNANJA lirikonov zlát 2010 za najboljše revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščino ali iz slovenščine v drug jezik, objavljene v festivalni izdaji mednarodne Rp. Lirikon21/2010 (priznanje bosta podelila urednika Ivo Stropnik in Zoran Pevec).

(izbranega umetniškega fotografa Lirikonfesta 2010).

LIRIKONFESTOVA KNJIŽNA STOJNICA 10:30 do 11:00 / Atrij Velenjč

Čokolada s knjigo – literarna matineja abonma za osnovnošolsko mladino (nižja stopnja) Predvajanje rokovsko uglasbene pravljične pesnitve JEZERNIK VELENJČ (Žibert, Stropnik).

Kantfest v Rušah in večkratni udeleženec festivala Lent, nastopil je na festivalu šansona La vie en rose idr. Besedila, ki jih poje v prleškem narečju, so izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna. Njegova glasba je mešanica folka in bluesa z močnim rokovskim pridihom. Nastopa tudi v zasedbah Prlekstanski folkrokbluz in Giftna krf – prleški rock&bluestrip. – Damir je etno glasbenik. V New Delhiju je leta 1990 pričel s študijem indijske klasične glasbe oziroma indijske lutnje (sarod). Končal je akademijo za ples in glasbo. S svojimi samostojnimi nastopi in glasbenimi delavnicami ter sodelovanji s številnimi skupinami je gostoval na raznovrstnih etno festivalih doma in v tujini.

Pero Lovšin in Španski borci Pero Lovšin. Leta 1977 je s sociologom Gregorjem Tomcem ustanovil skupino Pankrti, ki je delovala do leta 1987. Preden je začel zelo uspešno samostojno glasbeno kariero, je ustanovil rock skupino Sokoli, ki je bila zelo uspešna slovenska rock skupina in prejela številna priznanja.

19:30 do 19:55 / Galerija Velenje (Titov trg 5)

POZDRAVNI SPREJEM ČASTNIH GOSTOV, UDELEŽENCEV LIRIKONFESTA, APOLONA IN MUZ TER ORFEJA PRI ŽUPANU MO VELENJE G. SREČKU MEHU. 20:00 / Atrij Velenjč

AKADEMIJA POETIČNA SLOVENIJA 2010 Umetniški program: •MUZAGET NA LIRIKONFESTOVEM OLIMPU, pesniško-gledališki performans (Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju); •VODA PLEŠE, lirični videobalet multimedijskega umetnika Staneta Špegla (opremljeno z izbranimi verzi dobitnikov čaše nesmrtnosti/velenjice 2006–2010: Medved, Vincetič, Dekleva, Möderndorfer … ). (20:15)

SLAVNOSTNA 5. PODELITEV LITERARNE NAGRADE ČAŠA NESMRTNOSTI/VELENJICA (2010) za desetletni vrhunski pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/književnice, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st. Nagrado bo podelil častni pokrovitelj nagrade g. Srečko Meh, župan MO Velenje. Beseda častnega pokrovitelja in pesniška beseda nagrajenca. (20:45)

SLAVNOSTNA 7. PODELITEV MEDNARODNE PRETNARJEVE NAGRADE (2010) - slovenske kulturne zahvale ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu. Nagrado bo v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige podelil častni pokrovitelj g. Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana. Beseda častnega pokrovitelja in beseda nagrajenca. Lirična video-glasbena razglednica: NA POKOPALIŠČU KNJIG (Čonkaš, Stropnik)

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA IZVIRNE POEZIJE XXI. ST. 10.00 do 14.00 / pred Vilo Herberstein (Lirikonova mednarodna književniška rezidenca), v primeru deževnega vremena v dvorani Centra Nova/Knjižnice Velenje

IX. HERBERSTEINSKO SREČANJE KNJIŽEVNIKOV (Z MEDNARODNO UDELEŽBO) Književniško omizje na temo Rezervat za poezijo! Razpustitev ali razglasitev? Vodita: Ivo Stropnik in Zoran Pevec. K besedi/omizju vabljeni ustvarjalci ter prevajalci poezije XXI. st., izbrani z izvirnimi ali prevodnimi objavami v mednarodni revijalni panorami poezije XXI. st. – Rp. Lirikon21 (UVKF/2010), uredniki izvirnega ali prevodnega leposlovja (sodobne poezije), mednarodni literarni posredniki, sodelavci Lirikonfesta idr.: NIZOZEMSKA: Judith Herzberg, Gerry van

•pogledi na 'rezervate poezije' 21. st. (stanja v državah udeležencev Lirikonfesta); •predstavitev izbranih mednarodnih literarnih revij (v državah udeležencev): mdr. predstavitev festivalne izdaje Rp. Lirikon21 (SLO) & Pobocza/Obrobja (CZ) – revijalne panorame izvirne, slovenske in prevodne poezije XXI. st.; •ocena mednarodne prepoznavnosti sodobne slovenske poezije (v državah udeležencev); •ocena slovenske prepoznavnosti sodobne poezije (iz držav udeležencev): mdr. predstavitev •panorame novejše bosansko-hercegovske poezije Zmanjkuje prostora, ur. Ž. Grahovac (SLO izdaja/Založba Pivec); •pogledi na stanje/položaj založništva izvirnega in prevodnega leposlovja (v državah udeležencev): mdr. predstavitev manj-

Glasba, video in fotografija na Lirikonfestu 2010 Glasbena skupina KvinTon

16:30 do 17:30

SPREHOD PO VELENJU

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA IZVIRNE POEZIJE XXI. ST.

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA IZVIRNE IN PREVODNE POEZIJE XXI. ST.

LIRIKONOVA DEGUSTACIJA ČEŠKE POEZIJE XXI. ST.

Popoldanski program

22:30 do 23:00 / Atrij Velenjč

17:30 do 19:00 / Atrij Velenjč

20:30 do 21:30 / Atrij Velenjč

še/srednje velike slovenske in tuje založbe s programom izvirnega in prevodnega leposlovja/poezije (SLO: založba Goga) idr.; •predstavitve/informacije o mednarodnih literarnih festivalih (v državah udeležencev): mdr. Stranou/Obrobja – Evropski pesniki v živo (Beroun/CZ) idr.; •ocena/informacije o mednarodnih književniških rezidencah za ustvarjalna bivanja književnikov in prevajalcev umetniške literature (stanja/primeri v državah udeležencev); •srečanje/pogovori s književnimi ustvarjalci, prevajalci, mednarodnimi posredniki, Lirikonfestovimi nagrajenci ...

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA BOŠTJANA PUCLJA

Med koncertom in pesniškimi branji projekcija fotopor tretov književnikov HSK/LIRIKONFEST 2002–2009 (Vižintin, Miklavc, UVKF)

PETEK, 21. MAJA 2010

Berejo izbrani/gostujoči avtorji/prevajalci (program branj/predstavitev bo dogovorjen na Lirikonfestu).

abonma za predšolske otroke KUD Dudovo drevo Velenje: MARIČKA Z ZELENEGA VRTIČKA (Stropnik), liričnogledališka matineja za predšolske otroke. / Igrata in animirata: Boštjan Oder in Sabina Plaznik.

den Linden, Jaap Robben, Hank Geerts, Draga Rinkema; ČEŠKA: Viola Fischerová, Petr Štengl, Jan Těsnohlídek, Lenka Daňhelová, Marketa Hejna, Dorota Dobrew; RUSIJA: Nadežda Starikova; HRVAŠKA: Lana Derkač, Davor Šalat; BOSNA IN HERCEGOVINA: Admiral Mahić, Šefik Daupović, BIH DIASPORA V SLO: Jure Drljepan, Senada Smajić; AVSTRIJA (KOROŠKA/SLOVENSKO ZAMEJSTVO): Rezka Kanzian; FLANDRIJA: Monika van Paemel; SLOVENIJA: Boris A. Novak, Jože Štucin, Novica Novaković, Milan Vincetič, Andrej Medved, Zoran Pevec, Ivo Stropnik, Borut Gombač, Tanja Petelinek, Danaja Vastič; prevedeni SLO avtorji (Rp. Lirikon21/NLZ): Peter Svetina, Cvetka Bevc, Vanja Strle, Lucija Stupica, Meta Kušar, Peter Kolšek; SLO in tuji prevajalci (nominirani za LZ 2010): Barbara Pregelj in Ivan Reymondez, Željko Perović, Kristina Potočňaková (SLOVAŠKA) in Andrej Pleterski, Diana Pungeršič, Namita Subiotto, Slavica Šavli, Tanja Petrič, Tanja Ahlin, Mateja Bizjak Petit, Peter Kuhar, Lenka Daňhelová; SLO mednarodni literarni posredniki: Andrej Rozman; predstavniki/uredniki na LF sodelujočih SLO založb (Goga, Pivec, Subkulturni azil): Damijan Šinigoj, Stanka Hrastelj, Nino Flisar, Petra Kolmančič, Dušan Hedl … •uvodna/pozdravna beseda pesnika Borisa A. Novaka, dobitnika slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica 2010 za vrhunski desetletni pesniški opus (2000–2010); •uvodna/pozdravna beseda Nadežde Starikove, dobitnice mednarodne Pretnarjeve nagrade 2010 – ambasadorke slovenske književnosti in jezika v Rusiji;

Zaznamoval jih je trd zvok in ravno s tem so iztopali od drugih sorodnih slovenskih skupin. Peter Lovšin je kasneje ustvaril mnogo super hitov, kot so Hiša nasprot' sonca, Najboljši par, Julita, Najboljš' je bit zadet, Dobri profesor, Tečaj romantike idr. Skupaj z Vladom Kreslinom in Zoranom Predinom je leta 2000 posnel slovensko nogometno himno Slovenija gre naprej, za katero je napisal besedilo in je še vedno najbolj prepoznavna slovenska športna himna. / Na Lirikonfestu v Velenju bo poleg svojega železnega repertoarja predstavil nove skladbe.

Rokerji pojejo pesnike Mladinski kulturni center Maribor in Subkultur ni azil Maribor sta v okviru literarno-glasbenega projekta Rokerji pojejo pesnike (RPP) izdala pet zgoščenk, skupaj okrog 40 uglasbenih pesmi. Besedila so prispevali uveljavljeni pesniki in pesnice mlajše generacije. Popularizacija poezije slovenskih avtorjev mlajše generacije s pomočjo rock glasbe, s čimer se poezija odpira novim potencialnim konzumentom in kot medij postaja v svetu diktata pop kulture

nekoliko bolj konkurenčna ostalim umetniškim praksam, in »oplemenitenje« rock glasbe s pomočjo poezije, s čimer rokerji realizirajo nove učinke in se nekoliko odmaknejo od zapovedanega funkcioniranja pop mašinerije. Rokerji so prvič zapeli pesnike leta 1996 na radiu Marš, ki ga je takrat vodil Dušan Hedl, idejni in organizacijski vodja projekta Rokerji pojejo pesnike.

Voda pleše, lirični videobalet multimedijskega umetnika Staneta Špegla Voda in življenje na Zemlji sta usodno povezana. Zgodovina človeštva se tisočletja plete okrog vodnih virov, ki ključno vplivajo na razvoj civilizacij. V današnjem času postaja voda najpomembnejša strateška surovina. Omogoča nam biološko preživetje, družbeni razvoj, ustvarjanje in pretok informacij. Zaradi njenega izjemnega pomena je pogosto v fokusu umetniških in znanstvenih raziskovanj. Različna agregatna stanja vode (para, led, tekočina) so osnovni motiv eksperimentalnega liričnega videofilma Voda pleše. V

Berejo izbrani/gostujoči avtorji: Viola Fischerová, Judith Herzberg, Lana Derkač, Milan Vincetič, Jože Štucin, Rezka Kanzian … (program branj bo dogovorjen na Lirikonfestu). Med koncertom in pesniškimi branji projekcija fotopor tretov književnikov HSK/LIRIKONFEST 2002–2009 (Vižintin, Miklavc, UVKF) Boštjan Pucelj, avtoportret

Beseda organizatorja/vodje Lirikonfesta. 21.30 do 22:00 – in po polurnem odmoru – od 22:30 do 23:30

Lirikonfestov koncert: PERO LOVŠIN in ŠPANSKI BORCI Atrij Velenjč

Dopolnočna družabna omizja

njem avtor, multimedijski umetnik Stane Špegel raziskuje gibanje in ritmiko vode skozi ples – balet. V video vsebine, ki so rezultat avtorjevega večmesečnega video in zvočnega dokumentiranja umetno ustvarjenih velenjskih jezer in njihovih pritokov, so implementirani plesalci, ki z uporabo sodobnih grafičnih orodij prevzamejo lastnosti vode – (brez)barvnost, pretočnost in poetičnost … Videobalet spremlja avtorska glasba Staneta Špegla. Dodatno poetično dimenzijo je dodal pesnik Ivo Stropnik z izborom in interpretacijo verzov dobitnikov književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica, ki jo podeljujemo v Velenju na tradicionalni Akademiji Poetična Slovenija za vrhunske desetletne pesniške opuse književnikom/književnicam, ki pomembno zaznamujejo slovensko literaturo 21. st. (dosedanji nagrajenci: Andrej Medved, Milan Vincetič, Milan Dekleva, Vinko Moederndorfer in letos Boris A. Novak).

Osem taktov pavze, fotografska razstava dolenjskega fotografa Boštjana Puclja Boštjan Pucelj je zgodbar. Tako kot si je Miles Davis prizadeval, da bi tro ben ta zve ne la kot kita ra, ima podoben svojski pristop k materiji

tudi on. Pri fotografiranju v središče ne postavi objek ta, kaj ti vsak objekt je zanj subjekt in nosi svojo zgodbo. Pucelj jih zna slišati. In povedati naprej. Le da se njegova artikulacija ne dogaja skozi besede (trobenta), temveč skozi fotografske projekte (zven kitare). Povedane zgodbe pa niso hrupne in nimajo pretence uga ja ti ali fasci ni ra ti. Naj več »koristi« bo od njih imel pozoren in subtilen bralec, saj Pucljev pogled vedno seže med vrstice. Pri delu ne dosega le likovne odličnosti, kompozicijske skladnosti in obvladovanje fotografske obrti, ampak razišče najbolj fine in skrite plasti vidnega. To ga naredi samosvojega avtorja z izrazito in prepoznavno pisavo. Fotografije Boštjana Puclja niso posnetki, temveč izdelki, so zadnji korak v kompleksnem ustvarjalnem procesu. (S. Hrastelj) Umetniška fotografija Boštjana Puclja običajno spada v polje dokumentarne fotografije, vendar jih vedno skuša z avtorsko intenco očistiti pomena zgolj dokumentiranja in jim dodati intimistično noto. Taka je tudi razstavljena serija fotografij pihalnega orkestra, sicer reporterskega značaja, kjer Pucelj s senzibilnim gibanjem skuša poiskati točko pogleda, pri čemer je pozoren na rešitve fokusa in perspektive. (G. Milovanović)

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 19

VI PIŠETE

20. maja 2010

Obvladovanje debelosti Monika Svoljšak, mag. farm.

Teden zdravja

Pojav debelosti v razvitem svetu zelo hitro napreduje in tudi v Sloveniji mu sledimo s hitrimi koraki. Predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju v Evropi, kjer ima prekomerno telesno težo 20 % otrok in ena tretjina odraslih. Posebej zaskrbljujoč je trend pri otrocih in mladostnikih. K takšnemu stanju so pomembno prispevale spremembe v proizvodnji in predelavi hrane, spremenile so se prehranske in gibalne navade. Za naraščanje števila prekomerno prehranjenih smo odgovorni vsi, tako posamezniki in kot družba, z narav na nost jo k potrošništvu in materialnim dobrinam.

Kaj je debelost? Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debelost zmanjšuje življenjsko kakovost, povečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Nagnjenost k debelosti se deduje, od dejavnikov okolja pa je odvisno, ali se bo debelost razvila ali ne. Debelost posameznika močno prizadene. Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije opredelimo stanje

prehranjenosti z indeksom telesne mase (ITM), ki ga izračunamo kot razmerje med telesno maso (v kg) in kvadratom telesne višine (v metrih). Normalno telesno težo imajo ljudje z ITM od 18,5 do 24,9. Vrednost ITM pri posameznikih s povečano telesno težo je od 25 do 30, pri debelih pa več kot 30.

Tipi debelosti Glede na razporeditev maščobnega tkiva ločimo ginoidni, periferni ali hruškast tip in androidni ali centralni tip debelosti. Pri hruškastem tipu se pogosteje pojavljajo zapleti, ki so posledica mehanskih obremenitev (artroza, varice, edemi, celulitis, žolčni kamni). Centralni tip debelosti je povezan z metabolnimi motnjami, ki vodijo v zbolevanje za smrtonosnimi boleznimi 21. stoletja: sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija in srčno-žilne bolezni.

Zdravljenje debelosti Temelji na treh pristopih. Najpogosteje gre za omejevanje dnevnega vnosa kalorij in povečevanje telesne aktivnosti. Poleg tega je možno tudi zdravljenje z zdravili ali kirurgija. Slednja se uporablja le pri skrajnih oblikah debelosti (ITM > 40), ko debelost ogroža življenje posameznika. Kirurško se odstrani del črevesa in s tem zman-

Poskusi so kot čarovnija Kker nas vedno znova očarajo, smo se mladi naravoslovci OŠ Antona Aškerca tudi letos udeležili naravoslovnega festivala HOKUS POKUS – EKOLOGIJA ZA KULTURO, ki je potekal, 22. aprila 2010 v Festivalni dvorani v Ljubljani. To leto je v dvorani prevladovala rumena barva naših majčk, saj je število mladih naravoslovcev v teh treh letih, odkar se družimo, naraslo že na 60 članov. Uživali smo v predstavitvah posameznih ustanov, kot so Hiša eksperimentov, Institut Jožef Štefan, Prirodoslovni muzej Slovenije, Botanični vrt, Živalski vrt, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, društvo Mathema. Tako smo spoznali, da s tekočim duši-

Potniki v Južno Afriko, cepite se Celje – Včeraj je bil svetovni dan hepatitisa – vnetja jeter. Obolenje sprožijo virusi, zdravila, alkohol in presnovne bolezni. Virusi se prenašajo predvsem s spolnimi odnosi in krvjo. Poznajo vsaj sedem virusov hepatitisa, najbolj razširjeni pa so hepatitisi A, B in C. Proti A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, proti drugim virusom pa za zdaj cepivo še ne obstaja. Proti hepatitisu A in B se lahko preventivno cepimo proti vsakemu posebej. Na voljo je tudi kombinirano cepivo, s katerim se lahko zaščitimo proti obema virusoma hkrati. Zaščita traja 20 let, potrebni so trije odmerki v

j ša obseg absorp cije hra nil. Z namestitvijo posebnih obročkov na želodec pa onemogočijo prekomer no širjenje želodca in s tem zaužitje večje količine hrane. Prvi korak pri zdravljenju debelosti je ozaveščanje, nato motivacija in bolnikova odločitev za hujšanje. Sledi načrtovanje in zastavljanje realnih ciljev, npr. izguba od 5 do 10 % izhodne telesne teže. Ta cilj zagotavlja izboljšanje zdravja, metabolične urejenosti, zmanjšanje dejavnikov ogrožanja za srčno– žilne bolezni in boljšo kakovost življenja. Dosežemo ga s celostnim pristopom, spremembo življenjskega sloga, svetovanjem o dieti in redni telesni dejavnosti. Priporočamo redno zmerno aerobna telesno dejavnost 2- do 3krat na teden po 25 do 60 minut, ki vključuje hojo, tek, plavanje, kolesarjenje. Odsvetujemo aktivnosti z dolgotrajnimi in nenadnimi napori ter hitrimi obremenitvami.

Priporočila za zdravo prehranjevanje V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.Nadzorujte količine zaužite maščobe

kom ni dobro češenj zobati, saj ti mimogrede zamrzne nos. Je pa zelo uporaben, kadar želiš namesto kladiva uporabiti banano. Ja, pa še sladoled si lahko z njim narediš, ampak to je že druga zgodba. Videli smo, da tudi sladkorne kocke niso kos eroziji, sploh če so v naših ustih. In ugotovili, da trditev ”kača ni igrača” ne drži v vsakem primeru, kajti z našo kačo iz papirja se da imenitno zabavati. Na festivalu se je predstavilo tudi nekaj osnovnih šol s svojimi poskusi, med njimi tudi mi. Sodelovali smo z dvema poskusoma, ki so ju vodili sedmošolci. In povemo vam, da so imeli polne roke dela. Dobesedno. Prvi poskus ‘smrečica iz papirja’ je bil ekološko obarvan in je vzpodbujal učence k recikliranju odpadkov, predvsem papirja. Drugi poskus pa je imel bolj nevaren naslov - zračni top - in je učencem prikazal nastanek zračnih vrtincev oz. obročev. Oba poskusa sta med obiskovalci vzbudila veliko zanimanja, predvsem starejše je

šestih mesecih. Če je potrebna hitra zaščita, časa pa je manj kot mesec, so – pravi dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije in predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje – potrebni trije odmerki v treh tednih, četrti odmerek pa čez leto dni. »Vse potnike, ki se odpravljajo na svetovno nogometno prvenstvo v Južno Afriko, opozarjamo, da je na tem območju visoka pojavnost hepatitisa A, B in C. Zato vsem priporočamo cepljenje. Svetujemo tudi, da nimajo spolnih odnosov, saj se lahko sicer izpostavijo možnosti okužbe s hepatitisom B in C ter okužbi s HIV.« V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu obvezno za vse otroke od 5 do 6 leta starosti. Nosilec virusa hepatitisa B je (po ocenah strokovnjakov), skoraj vsak stoti Slovenec, vendar ne zaznava nobenih težav. Tako verjetno v Sloveniji živi približno 20 tisoč kro-

in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji. Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov. Jejte manj slano hrano. Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil. Zaužijte dovolj tekočine. Omejite uživanje alkohola. Hrano pripravljajte zdravo in higiensko.

Dan začnite z zajtrkom Priporočamo od 3 do 5 dnevnih obrokov. Dan začnite z zdravim zajtrkom. Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevni prehrani, saj zjutraj telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi, pomemben pa je tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Dokazano je, da se tisti, ki zjutraj zajtrkujejo, bolj redno in zdravo prehranjujejo preko dneva. V lekarnah poleg svetovanja prej opisanih prehranjevalnih navad ter ustrezne telesne aktivnosti svetujemo osebam tudi pripravke v obliki čajev, čajnih mešanic, napitkov, žvečilnih tablet ali kapsul, ki so v pomoč pri premagovanju morebitnih težav pri hujšanju oz. vzdrževanju primerne telesne teže. Osebam z ITM preko 30 svetujemo posvet z zdravnikom in hujšanje pod zdravniškim nadzorom ali vključitev v CINDI program – šola hujšanja, ki poteka v zdravstvenih domovih po Sloveniji.

pritegni poskus s topom, saj so se lahko pomerili v spretnosti streljanja lončka s prijateljeve glave. Oba poskusa z navodil sta dosegljiva na spletni strani naše šole www.askerc.si. Vse naravoslovne navdušence vabimo, da ju tudi izvedejo. Saj veste, kaj pravijo: Vsega lepega je enkrat konec. Mladi naravoslovci smo

ničnih nosilcev virusa, med katerimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Verjetnost za raka na jetrih je pri slednjih desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Učinkovita preventiva je osebna higiena, umivanje rok in pravilna izbira hrane ter pijače. Ker se hepatitis A prenaša tudi z morskimi sadeži in drugo hrano, moramo biti previdni pri uživanju školjk, sadja in zelenjave, sploh iz eksotičnih del in bližnjih držav, kot so Turčija, Grčija, južna Italija, Španija … Prenos hepatitisa A je možen z injekcijskimi iglami ali okuženo krvjo, v Sloveniji pa je redek tudi zaradi urejene vodovodne in kanalizacijske mreže, shranjevanja odpadkov in nadzora nad pitni vodo. Za dolgotrajno imunost proti hepatitisu A sta potrebna dva odmerka v roku enega leta.

Psiholog odgovarja (5) Draga psihologinja, Stara sem 41 let, poročena, imam 2 otroka. Od staršev je živ še oče, mama je umrla pred petimi leti. Moje otroštvo je bilo strogo, vedno sem imela veliko odgovornosti, in če jih nisem opravila, sem bila kaznovana. Zato sem naredila, kar so želeli, četudi nikoli ni bilo dovolj dobro zanje. Če je bilo doma kaj narobe, sem bila vedno prvi krivec. Najbolj stroga in obsojajoča je bila mama. Govorila mi je, da sem slaba, da mi v življenju ne bo uspelo. V moji novo ustvarjeni družini se trudim, da sem drugačna, kot je bila moja mati. Otroke pohvalim, jim pokažem veliko ljubezni. V sebi pa še vedno slišim besede od mame. Ali je možno, da sem zato redko sproščena in dobre volje? Pogosto se tudi počutim krivo in se trudim toliko časa, da ta občutek izgine, kar je redko. Rada bi nekaj naredila zase, da ne bi bila več tako obremenjena s seboj. Hvala za vaš nasvet.

Občutki krivde Spoštovana gospa, Otroštvo nam daje popotnico za naprej. Pri vas iz prebranega sklepam, da ste imeli precej zahtevne starše, ki jih je bilo težko zadovoljiti. V vas so vcepili občutek odovornosti in morali ste se zelo potruditi, da niste bili kaznovani oz. ste dobili njihovo pozornost. Otrok se poskuša prilagoditi na vse in bi tudi storil vse, da ohrani ljubezen staršev. Ta način delovanja in preživetja postane del nas in ga zato nosimo v odraslo dobo. V otroštvu nam to pomaga preživeti, kasneje pa nas ta ponotranjen vzorec prične omejevati, kar ste tudi sami začutili. “Še vedno slišite glas mame”, ki vam govori, da niste dobolj dobri, da ste slaba oseba, itd. Mislite, da si morate s trdim delom in trudom zaslužiti, da boste vredni ljubezni in spoštovanja. Opraviti boste morali z mamo, ki jo nosite v sebi in ki vam vzbuja slabe občutke o sebi. Delo na sebi se tako naj začne z iskanjem dobrih plati in del pri sebi, občutkom zadovoljstva in ponosa nase tudi brez razloga, že zato, ker ste, kdor ste. Ko se pojavijo občutki krivde, identificirajte negativne misli, ki so sledi vaše mame, in si dokažite, da so napačne. Želim vam veliko vztrajnosti in samosprejemanja! Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.

ovrgli tudi to trditev, saj se z zaključkom festivala dogodivščine za nas še niso končale! Čakal nas je še ogled dinozavrov v Arboretumu Volčji Potok. V čudovitem okolju angleškega parka smo si ogledali več kot 50 dinozavrov v naravni velikosti. Res neverjetno, kakšne živali so pred milijoni let naseljevale naš planet.

Ali ločujete?

Takšen je bil naslov našega projektnega učnega dela, s katerim smo želeli čim več izvedeti o odpadkih. Vsak dan zmečemo v koš za smeti veliko odpadkov. Kaj se z njimi zgodi potem, ko jih vržemo v smetnjake pred bloki, hišami in šolami? Pri načrtovanju projekta nas je zanimalo, kaj so odpadki, kateri so gospodinjski odpadki, kako z njimi najustrezneje ravnamo in kako lahko mi prispevamo k zmanjševanju le teh. Odločili smo se za skupinsko delo in pripravili naslednje teme: Vrste odpadkov, Ločevanje odpadkov, Urejeno smetišče, Neurejeno smetišče, Sežig odpadkov, Kompostiranje, Recikliranje stekla in Recikliranje papirja. Raziskovali smo in pri tem zelo uživali, saj smo izvedeli prav neverjetne stvari. Na predstavitev projekta smo povabili starše in učence, ki so nam z zanimanjem prisluhnili. Onesnaževanje z odpadki ni nova težava. Ljudje so se že pred tisoč in več leti znebili starih stvari tako, da so jih odvrgli na tla ali v morje. Ker pa je naš planet zelo gosto naseljen, si take nemarnosti ne moremo več privoščiti. Če bomo počisti-

Ja, dinozavri so zakon! Če smo čisto odkriti, pa smo si kar oddahnili, ker jih ni več v naših gozdovih! Tako se je konča … ups! To je bil samo utrinek dela mladih naravoslovcev OŠ Antona Aškerca, saj že gremo novim odkritjem nasproti.

Mentorica mladih naravoslovcev Sonja Zager

li odpadke in zmanjšali njihovo količino, bo naš svet lepši in prijaznejši. Krajevne uprave morajo najemati delavce, da pobirajo smeti. To stane zelo veliko denarja. Če bi ljudje pazili, kam mečejo odpadke, bi lahko denar porabili za kaj drugega. Odpadki lahko uničijo naravo. Cigaretni ogorek, ki ga neprevidno odvržemo na plast suhih iglic, lahko povzroči požar, ki bo uničil celoten gozd. Zaradi odpadkov se lahko najlepši kotički v naravi spremenijo v nekaj tako grdega, da človeka zabolijo oči. Mnogo stvari, ki jih kupimo, je preveč zapakiranih. Samo pomislite na vaše najljubše kosilo v restavraciji s hitro hrano. Vsaka jed je v svoji posodici. Nekatere jedi so celo dvojno zavite, da ostanejo tople. Vse skupaj vam postrežejo na pladnju za enkratno uporabo. Celo slamice so zavite v papir. Želimo, da bi vsi v svojih okoljih po svojih močeh pripomogli, da bo vedno manj zbiranja in odlaganja odpadkov in vedno več zbiranja surovin. Saj veste, to je naše okolje. V njem bomo živeli in nihče ga ne bo varoval, če ga sami ne bomo!

učenci 4. a razreda OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 20

ŠPORT

20. maja 2010

Velenjčani v pokalu EHF Vrnile so se med najboljše Rokometaši Gorenja so si z zmago nad Cimosom zagotovili naslov podprvaka – Sobotna zadnja tekma v Celju le še za prestiž Nadvse zadovoljni so v moškem rokometnem klubu Gorenje, pa čeprav niso obranili državnega naslova. Po vsem, kar se je dogajalo v klub v zimskem odmoru, tega tudi nihče ni pričakoval. Takrat je nekaj igralcev odšlo, Hrvata Ivico Obrvana je na trenerskem mestu zamenjal Branko Tamše, ki je s tem postal najmlajši trener v Gorenjevi zgodovini kluba. Moštvo je pod njim zaigralo in igralo veliko bolj sproščeno in bilo še do predzadnjega kroga v igri za prvo mesto. Toda krog pred koncem je bilo oddano tudi prvo mesto. Z zmago v gosteh nad Jeruzalemom Ormožem z 38 : 30 imajo Celjani v zadnjem krogu neulovljivo prednost treh točk in povsem brezskrbno čakajo sobotni prestižni obračun z Velenjčani v svojem Zlatorogu. Velenjčani pa so si v osrednji tekmi 9. kroga, ki je odločala o drugem mestu (če bi Celjani izgubili v Ormožu, bi še vedno imelo možnosti za ohranitev naslova), s prepričljivo zmago s 37 : 33 nad koprskim Cimosom zagotovili naslov podprvaka. S prvim mestom so si Celjani v novi sezoni zagotovili igranje v ligi prvakov, Velenjačni pa z drugim v pokalu Evropske rokometne z veze (EHF). Lahko pa rokometaši Gorenja upravičeno objokujejo tekmo 2. kroga končnice, ko so v Ormožu igrali le neodločeno 27 : 27. Ob morebitni njihovi zmagi bi o prvaku odločala sobotna tekma. Če …?

časa prisoten v klubu, bo gotovo nadaljeval delo dosedanjega predsednika, pod katerim je prva ekipa prvič v zgodovini osvojila državni naslov. To je čutiti tudi iz

njegovih besed: »Če pogledam na vizijo kluba v prihodnosti skozi oči posla, v katerem želimo biti med vodilnimi proizvajalci bele tehnike v svetu, potem je jasno, da želimo biti v vrhu tudi v rokometu v domačem prvenstvu.«

Nove okrepitve Velenjski klub bo po koncu sezone zapustilo kar pet igralcev: Adnan Harmandić, Jure Natek, Momir Rnić, Ivan Čupić in Miha Žvižej. Čeprav bo konce letošnje sezone šele v soboto, so v klubu že

sestavili moštvo za novo. Na izredni novinarski konferenci so prejšnji četrtek v prostorih hotela Paka predstavili dva tujca: Nikolo Manojlovića in Aleksandra Stanojevića. Manojlović je bil doslej član nemškega Rhein Neckar Loeweja. Stanojević pa je zaradi poškodbe zadnjo sezono izpustil, pred tem pa je igral za prav tako za nemški Wetzlar. Ob podpisu je povedal: “Zaradi poškodbe sem izpustil vso sezono, imel sem težave z zapestjem, prestal dve operaciji in sedaj sem v fazi fizioterapije. Upam in želim si, da bom do začetka nove sezone čim bolje pripravljen, saj se veselim se igranja za Gorenje.” V naslednji sezoni bodo novi igralci v Gorenju tudi Janez Gams (Slovenj Gradec), Željko Musa in David Miklavčič (oba Trimo), ki pa še imajo obveznosti v svojih dosedanjih klubih. »Kakšna bo ekipa v novi sezoni, je bilo odvisno predvsem od glavnega pokrovitelja. Prepričan sem, da se bomo spet borili za vrh v slovenskem rokometu. Bo mešanica mladosti in izkušenosti. Ob tem pa je gotovo najbolj pomembno, da smo število tujcev zmanjšali na štiri, ostalo pa so slovenski in velenjski igralci,« je o sestavi 'novega' Gorenja povedal direktor kluba Stane Ostrelič.

Gorenje včeraj : Gorenje jutri

Aleksander Stanojevič in Nikola Manojlovič

Prva SNL, 36. (zadnji) krog

S sobotnim zadnjim krogom se bo zagrnila zavesa nad letošnjim prvenstvom v prvi moški ligi.Velenjski rokometaši pa se še ne bodo razšli. Pravo slovo od sezone – ljubiteljev rokometa, pa od igralcev, ki odhajajo, bo v četrtek, 27. maja. Zanje vodstvo kluba pripravlja pravi spektakel, revijalno tekmo (19.00), v kateri se bosta 'udarili' ekipi Gorenje včeraj in Gorenje jutri. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili za nakup igral za velenjske vrtce. Dogodek je tesno povezan z 60-letnico Gorenja in 50-letnico kluba. Prireditev se bo začela že ob 16. uri z glasbenim programom in s tekmami mlajših selekcij. Vstopnina na tekmo bo 5 evrov, VIP vstopnice pa po 20 evrov.

Rudar – HIT Gorca 2 : 3 (1 : 2) Strelci: 1 : 0 Cipot (28), 1 : 1 Mevlja (30), 1 : 2 Brečević (45), 1 : 3 Kršić (55), 2 : 3 Grbić (64) Rudar: Jahić 5,5, Jeličevič 6, Cipot 6, Stojnić 6,5 Tomčak 6 (do 75. Mahmutović), Metelka 6, Tolimir 6, Tomažič Šeruga 6 (od 60. Mujaković 6), Kronaveter 6 , Grbić, 7, Torbić 6 (od 46. Selimi 6). Trener: Bojan Prašnikar., Rumeni kartoni: Stojnić (13), Torbić (23), Zarifović (51.), Mevlja (56), Galešić (75), Simčić (90). Rdeči kartoni: Zarifović (63. – drugi rumeni), Galešić (77, drugi rumeni), Cipot (78) Drugi izidi: Olimpija Ljubljana - Labod Drava 2:0 (0:0), Maribor - Interblock 1:0 (0:0), Nafta - Luka Koper 1:2 (1:0), Domžale - CM Celje 2:2 (1:0).

MIK 1. liga, 9. krog, končnica 1. do 6. mesta Gorenje - Cimos Koper 37:33 (17:13) Gorenje: Gajić, Bezjak, 7, Cehte 1, Skok, Natek 9, Rutar, Taletovič, Rnić 5 (1), Žvižej 6, Stefanič, Golčar, Harmandič, Ferkulj, Čupić 8 (2), Šimič 1. Cimos Koper: Podpečan, Dobelšek 7, Praznik 2 (1), Brumen 9 (3), Elezović 3, Poklar T.,

V Velenju bodo ljubitelji rokometa v novi sezoni poleg moškega spremljali tudi ženski prvoligaški rokomet. Po letu dni igranja v 1. B ligi so se dekleta Ženskega rokometnega kluba Veplas Velenje vrnila v elitno žensko rokometno druščino. Osvojile so drugo mesto, kar je bilo dovolj,

no oddolžile za poraz. Zmagale so z rekordnimi 19 goli razlike. Izid je bil 40 : 21. Blizu dvesto gledalcev, dekleta so prepričana, da jih bo v novi sezoni na njihove tekme prihajalo veliko več, so resnično navduševala z domiselnimi akciji in lepimi zadetki. Franc Vedenik, predsednik klu-

da so se skupaj s prvakinjami lige, igralkami Ajdovščine, uvrstile med najboljše. Napredovanje so si zagotovile že z zmago v predzadnjem krogu v Naklem, zato je bila tekma zadnjega, 10. kroga končnice, z igralkami Hrpelja Kozine v Rdeči dvorani zgolj prestižnega pomena in hkrati priložnost za slavje. Vseeno so dekleta zaigrala zelo zavzeto, saj so se želela z zmago posloviti od nadvse uspešne sezone, in kot so dejale: »Igralk Kozine Hrpelje v tej sezoni še nismo premagale. Vedno so za nas bile neugodne; enostavno nam niso ''ležale''. Na tej zadnji tekmi pa so Velčenjčanke zaigrale prvoligaško in se jim obil-

ba, je bil zelo zadovoljen, ko je skupaj s predstavnikom zveze obešal dekletom okrog vratu medalje: » Resnično nam je uspel veliki met. Ta cilj smo načrtovali za naslednjo sezono. Ko je Veplas pred to sezono prevzel pokroviteljstvo nad klubom, sam pa predsedniško mesto, smo ga morali najprej organizacijsko postaviti na noge, saj je bil delno v razpadu. Odločeni pa smo tudi bili, da bomo njegovo prihodnost gradili na vzgoji domačih igralk. Vmes se je pokazala priložnost dobre generacije in rekli smo si, da jo moramo izkoristiti ter že v tem letu poskušati napredovati. Dekleta so jo izkoristile in zelo vesel sem, da bomo ljubitelji

vos

Uroš Marolt namesto Franja Bobinca Na petkovi (14. maja) seji RK Gorenje Velenje je sedanji predsednik Franjo Bobinac, sicer predsednik uprave Gorenja in tudi predsednik slovenske rokometne zveze, odstopil. Vendar v klubu ostaja kot podpredsednik. Njegovo dolžnost je prevzel Uroš Marolt, član uprave Gorenja. Glede na to, da je bil že nekaj

Rokometašice ŽRK Veplas Velenje v naslednji sezoni spet v elitni prvoligaški druščini – Navdušile tudi v zadnji igri – Zmagale kar z 19 goli razlike

Stanić, Špiler 5, Poklar N. 3, Jeraj, Mlakar 3, Laluska 1, Rapotec, Gorenac, Jovičič. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Cimos Koper 6 (4). Izključitve: Gorenje 2, Cimos Koper 4 minute. Drugi izidi: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 30:38 (11:21), Trimo Trebnje – Slovan 29:30 (15:17). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško (9 tekem) 50 točk, 2. Gorenje (9) 47, 3. Cimos Koper (9) 43, 4. Slovan (9) 28, 5. Trimo Trebnje (9) 27, 6. Jeruzalem Ormož (9) 21, 7. Merkur (7) 27, 8. Klima Petek Maribor (7) 23, 9. Ribnica Riko hiše (7) 18, 10. Slovenj Gradec (7) 13, 11. Krško (8) 13.

Prva B DRL – ženske, 10. (zadnji) krog končnica za prvaka ŽRK Veplas Velenje - ŠD J. B. Hrpelje – Kozina 40 : 21 (21:11) ŽRK Veplas Velenje: Sešel, Simić, Halilović 9 (1), Vajdl 4, Fatkić 9 (4), Nakić 3, Hrnčič 6 (1), Perše 3, Žontar -, Hofinger 2, Čater 3, Herlah 1, Kumer-. Trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Veplas Velenje 6 (6), Kozina 4 (7). Izključitve: Veplas Velenje 14, Kozina 8 minut. Končni vrstni red (končnica za prvaka): 1. ŽRK Ajdovščina 41 točk, 2. ŽRK Veplas Velenje 36,

3. RK Merkur Naklo 30, 4. ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje – Kozina 24, 5. ŽRK Sežana (Ilirska Bistrica) 22, 6. Sava kranj 20, 7. Millennium (Jurij ob Ščavnici) 19, 8. Šempeter – Vrtojba 3, 9. Branik (Maribor) 0.

3. SNL – vzhod, 23. krog Šmartno 1928 - Odranci 7:0 (2:0) Šmartno 1928: Pusovnik (od 88. Verboten), Podgoršek, Volk, Hajdari, Jamnikar, Kolenc, Jelen (od 70. Vasić), Veler (od 55. Klančnik), Mujanovič, Kompan, Cizej. Trener: Bojan Strelci: Cizej (27), Mujanovič (31), Jelen (52), Jelen (54), Jelen (55), Mujanovič (84, 11 m), Mujanovič (90). Vrstni red: 1. Simer Šampion (Celje) 50, 2. Šmartno 1928 46, 3. Čarda 42, 4. Kroška Dravograd 42, 5. Stojnci 37 ...

ŠNL, 23. krog AHA EMI Bistrica – Šoštanj 0 : 2 (0 : 0) Strelci: Obu (72), Mežnar (90). Šoštanj: Mušič, Bulajić, Filipovič, Kurnik, Redžić, Vukančić (od 89. Gegić), Softić, Linič, Obu (od 89. Stojaković), Smajlović, Mežnar. Vrstni red: 1. Bistrica 49, 2. Carrera Optyl Ormož 47, 3. Peca 39, 4. Podvinci 39, 5. Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 36, 6. GIC Gradnje Rogaška 35, 7. Pohorje 35, 8. Šoštanj 34 …

rokometa v Velenju oziroma v dolini v novi sezoni uživali ne le ob moškem rokometu, ampak tudi ženskem. Naši cilji bodo stvarni. Z denarjem ne bomo razmetavali, vzgajali bomo predvsem svoje igralke. Sedanja generacija, večina igralk bo dozorela šele v naslednjih dveh, treh letih, obeta, da bomo v Velenju v prihodnje gotovo gledali dober ženski rokomet. Glavna naloga za naslednjo sezono bo obstanek v ligi, tiha želja pa bo igrati za sredino lestvici. Verjamem, da bodo igralke ta cilj tudi sposobne uresničiti.« Snežana Rodič, trenerka: »Čestitam dekletom za napredovanje, ki je posledica njihovih zavzetih treningov in odrekanja vse leto. Nihče ni od nas zahteval, da moramo v prvo ligo že po tej sezoni, zato nismo bile pod (pre)velikim pritiskom. Dekleta so zelo mlada. Na začetku so bila tudi precej neizkušena, a so iz tekme v tekmo igrale bolje. Ko smo z igro začele dokazovati, da lahko napredujemo že letos, smo priložnost zgrabile z obema rokama. V drugem delu nismo izgubile nobene tekme, le dvakrat smo igrale neodločeno in uspeh je zagotovljen. Tudi moja želja je obstanek v ligi, prvenstvo pa bomo začele odločene, da skušamo osvojiti četrto, peto mesto.« Tanja Vajdl, kapetanka: »Presrečna sem, da smo spet prvoligašice. Veselje je še toliko večje, ker smo zelo mlada ekipa. Zato je najbrž le malokdo verjel, da bomo uspele. Odločilno je bilo, da smo ekipa, ki jo krasi skupinski duh, ki zna igrati zelo borbeno in motivirano. To smo pokazale tudi na današnji tekmi. Čeprav ni več odločala o razvrstitvi, smo igrale na polno, zavzeto, za gledalce. Bilo je čudovito igrati. Bile smo sproščene in resnično smo uživale v igri, verjamem pa, da so uživali tudi gledalci.« S. Vovk

Tina Meža potrdila normo za mladinsko EP V soboto in nedeljo (15. in 16. maja) je na Ptuju potekalo mednarodno plavalno tekmovanje za Pokal Ptujskih term. Na tekmovanju so nastopili plavalci iz Rusije, Slovaške, Srbije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zaradi hladnega, deževnega in vetrovnega vremena so plavalci Plavalnega kluba Velenje nastopili v zelo okrnjeni zasedbi. V takšnem vremenu tudi ni bilo mogoče pričakovati vrhunskih rezultatov. Kljub temu je Tina Meža v disciplini 50 m prsno že v predtekmovanju (33,38) in v finalu (33,51) za Rusinjo Ekaterino Burdino osvojila drugo mesto in potrdila normo za nastop na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Helsinkih. ”V teh zahtevnih vremenskih razmerah ni bilo prav preprosto, zdaj se lahko sproščeno pripravim za nadaljevanje sezone, ko bom nastopila tudi na olimpijskih igrah mladih v Singapurju” je povedala Tina po uspešnem nastopu. Na daljši stometrski razdalji je osvojila tretje mesto. Izkazal se je tudi Aljaž Guzej, ki je z osebnimi rekordi med kadeti osvojil drugo mesto v disciplini 100 m prosto in tretji mesti na 50 m prosto in 100 m delfin. Med ostalimi plavalci omenimo še Boruta Lampreta, ki je med mladinci zmagal v disciplini 50 m hrbtno. Plavalcem in trenerki Veri Pandža iskreno čestitamo. Marko Primožič

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 21

ŠPORT IN REKREACIJA

20. maja 2010

Rudar ostal brez Evrope Najvišja zmaga doslej Nogometaši Šmartna kar s 7 : 0 premagali Odrnce in skočili na drugo mesto

Razen treh moštev so vsa druga imela svojo računico. Naslov prvaka, pa tudi podprvaka, je resda bil dodan že pred nekaj krogi Kopru oziroma Mariboru. Tudi za nogometaše Domžal je bil zadnji krog nepomemben, ker boljši niti slabši od osmega mesta niso mogli

že z 2 : 0. Toda gostje iz Knežjega mesta so si najbrž dejali, da upanje umira zadnje. V štirih minutah so izenačili, v zadnjih desetih minutah pa kljub veliki premoči niso uspeli. Nogometaši Domžal pa so z osvojeno točko zavezali jezike tistim, ki so napovedovali, da bodo

obeh moštev je bila tekma na trenutke preostra in kar trije igralci so morali predčasno v slačilnico. V 63. minuti zaradi drugega rumenega kartona Aris Zarifović, zaradi enakega razloga v 77. minuti še Goran Galešić, v 78. minuti pa je tudi domači trener izgubil

V hladnem, ledeno Zofijinem godu, je ozračje malo ogrel Šmarški prvi mož stroke, ki je umno in strumno postavil svoje može na mesta, ki jim pritičejo. Čeprav so ti vsaj prvih četrt ure bolj trpko in

dar Roku Cizeju, kar je ta seveda z veseljem spremenil v 1 : 0. Le dva para minut je rabil »kralj« drugoligaških strelcev Alen Mujanović, da so se mu po lepi akciji priklonili za 2 : 0. Dovolj za polčas. Če je

Anže Podgoršek (Foto: vos)

biti. Nafta, Rudar, Hit Gorica. Preostali pa so imeli možnosti (manjše tudi Nafta in Rudar), da si priigrajo igranje v kvalifikacijah za ligo Evropa. Lendavčanom so načrte prekrižali prvaki Koprčani. Po dveh zaporednih porazih, potem ko so že osvojili naslov prvaka, so v zadnji tekmi v Lendavi na žalost domačih zaigrali, kot se za prvaka spodobi, in zmagali z 2 : 1. S tem so zaprli vrata Lendavčanom za nastop v Evropi. Spodletelo je tudi Celjanom v boju z Domžalčani. Domači so v tekmi, ki je bila zanje zgolj prestižnega pomena, zaigrali na vso moč in v začetku drugega polčasa so vodili

Celjani zanesljivo zmagali. Nogometaši Olimpije so strli odpor zadnje Drave šele v zadnjih petnajstih minutah (med strelci je bil še jeseni Rudarjev igralec Luka Prašnikar) in ujeli še zadnji vlak za Evropo, pa čeprav je prvenstvo začela z dvema točkam manj. Pot v Evropo pa so v Velenju lovili tudi Novogoričani. In jo ulovili v zelo zanimivi in dobri ter na trenutke preostri nogometni predstavi. Zmagali so s 3 : 2, pa čeprav je prvi gol na tekmi dosegel Cipot, potem ko je podaljšal žogo, ki jo je proti vratom z močnim udarcem poslal Grbić. In osvojili tretje mesto. V veliki želji po zmagi pri igralcih

Osem dni zanimivega tenisa Na šaleških teniških igriščih od 22. do 29. maja velik WTA turnir – Uradna otvoritev v torek ob 19. uri Po vzorni izvedbi lanskega turnirja je mednarodna teniška zveza tudi letos zaupala članom Šaleškega teniškega kluba organizacijo velikega mednarodnega turnirja (WTA) za ženske z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Zanimanje za nastop na šaleških teniških igriščih je zelo veliko, saj je bilo v začetku tedna zanj prijavljenih že 245 tekmovalk, prijave pa še prihajajo. Turnir se bo začel s sobotnimi kvalifikacijami na 64 mestih. Trajale bodo do ponedeljka. Naslednji dan, v torek, se bo za 32 najboljših igralk začel glavni turnir. Med njimi bo tudi Velenjčanka Diana Nakič ki študira v ZDA in je prva igralka tamkajšnjih študentskih iger, zato prireditelji od njenega igranja tukaj veliko pričakujejo. Prva nosilka pa bo hrvaška profesionalka Nika Ožegović, trenutno 211. igralka na svetovni lestvici, pred tremi leti pa je bila že na 131. mestu. Turnir bodo pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje slovesno odprli v torek ob 19. uri. Tekme se bodo vsak dan začele ob 10. uri in bodo trajale predvidoma do poznega popoldneva. Vrhunec turnirja, ki so ga poimenovali Velenje open, bo gotovo finale, ki je predviden za soboto (29. maja) ob 16. uri. Seveda si prireditelji želijo in upajo, da jim vreme ne bo nagajalo.

igralca. Zaradi tako imenovanega prekrška v čisti situaciji je dobil neposredni rdeči karton Fabijan Cipot. Od prve ligi pa so se poslovili nogometaši Laboda Drave, nogometaši Interblocka, ki so se močno upirali v Ljudskem vrtu Mariboru (0 : 1), pa si bodo skušali ohraniti prvoligaški status v kvalifikacijah s Triglavom, drugouvščenim moštvom druge lige, v prvi pa bo znova zaigralo Primorje. Prvo mesto je osvojilo prepričljivo z osmimi točkami prednosti pred Kranjčani, ki so bili le za točko boljši od tretjega Aluminija. vos

mrzko petegovali svoje ude in gostom pripravili kar nekaj veselja, je bilo videti, da bridke ure za Odrance šele prihajajo. Človek v njihovih vratih, otožen kot lipov bogec, je v 27. minuti ponudil mili

imel v prvem polčasu »Seba« Jelen svoje muhe in prisluhe in je spravljal nejevoljo in mrščenje na lica stroke in uprave, je zgolj v štirih minutah (52., 54. in 55.) s tremi zadetki napovedal zlo usodo sim-

patičnim gostom. No, potrebno je povedati, da ti niso čemeli in ždeli vkopani na svoji polovici, ampak so velikokrat nevarno vasovali pred šmarškimi vrati. Toda že rečenih 5 : 0 jim je izjalovilo vse načrte. Te jim je v veliki meri preprečevala tokrat umirjena in brezgrešna vijoličasta obramba, ki jo je suvereno vodil neobičajno tihi Tilen Kompan, in pogumno odganjala nevarnosti in zlo usodo od zanesljivega Pusovnika. Veselja domačih privržencev še ni bilo konec. Na sredini ali v sredini je Anže Podgoršek deloval kot visoki pritisk ali »tihi ubijalec« gostov in nenehno, pravzaprav skoraj pri vseh zadetkih domačih, dodal svoj podpis. Seveda izkušeni Alen Mujanović pri tem ni manjkal in tako je končnih 7 : 0 v 84. in 90. minuti pomenilo najvišjo zmago šmarčanov v prvenstvu. Lepa predstava tokrat modro vodene vijoličaste čete je razveselila privržence, poraz vodilnih Celjanov pa ponovno šmarčanom vzbudil upanje na napredovanje. Seveda pa bo potrebno zgodbo nedeljskega popoldneva ponoviti v naslednjem krogu v Veržeju. Martin Pačan

Tokrat so se dokazali mlajši 'tigri' Najmlajši in mlajši člani in članice KK Tiger so se minuli konec tedna udeležili 9. mednarodnega odprtega prvenstva Postojne in tako imenovanega EURO CHAMPIONS CUP na Reki. V Postojni je nastopilo 600 tekmovalcev in tekmovalcev iz sedmih držav. Z medaljami so se oki-

Kolesarji gredo v Majski krog Celje – Nedeljsko kolesarsko druženje rekreativcev iz šestih občin Majski krog 2010 bo letos že petič zapored, in sicer to nedeljo, 23. maja, z začetkom ob 10. uri. Predvidenih je šest štartnih mest, v Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu in Štorah ter skupni cilj, ki je v Celju pri nakupovalnem središču Citycenter. Majski krog je ena največjih kolesarskih prireditev na Celjskem, ki je lani privabila več kot 1100 kolesarjev. »Majski krog 2010 je rekreativna prireditev, ki športno združuje kolesarske navdušence, predvsem družine. Tudi letos pričakujemo tradicionalno dober odziv udeležencev. Upamo, da se bomo približali magični številki 1200 kolesarjev,« je o kolesarski prireditvi povedala članica organizacijskega odbora in direktorica agencije Studio Trg Špela Sedminek. Različno dolge poti iz šestih občin - Celje, Vojnik, Slovenske Konjice, Šentjur, Žalec in Štore, se bodo zaključile na skupnem cilju v Celju pri nakupovalnem središču Citycenter Celje. Poti so različno dolge, speljane po stranskih cestah in deloma okoli Šmartinskega jezera. Namen kolesarskega druženja je aktivno preživljanje prostega časa, spoznavanje okolice in spodbujanje zdravega načina življenja. Štartnina za odrasle bo 15 evrov, za člane kolesarskih klubov 14 evrov, za otroke do 15. leta pa 5 evrov. Na vseh trasah bodo udeležencem ponudili napitke, na cilju v Celju pa bo organiziran družaben zaključek. Ponovno bodo nagrajeni najstarejši in najmlajši udeleženec, ki sam prevozi eno od tras, ter najštevilčnejša družina. Med vsemi udeleženci bodo izžrebani dobitniki številnih praktičnih nagrad ter srečni dobitnik glavne nagrade – kolesa. Majski krog 2010 podpirajo številne organizacije in ustanove celjske regije. Generalni pokrovitelj projekta pa je Citycenter Celje.

tile Ajla Golać z dvema bronastima v katah in borbah, v katah Šuhra Muharemović prav tako z bronasto, veteranka Šefka Golać in kadetinja Azra Golać sta bili v katah drugi, v borbah pa Nina Brodej tretja; Patricija Centrih je pri najmljaših v katah posamezno zasedla 5. mesto, peta je bila tudi

Adelisa Hankić v katah pri mlajših kadetinjah. Na Reki je nastopilo 500 tekmovalcev iz šestih držav. Med mlajšimi deklicami je v katah zmagala Šuhra Muharemović; med malčki je v katah prav tako slavil Endis Aletić, pri mlajših dečkih pa je bil Aldin Merdanović drugi.

Mošnik v Jordaniji Velenjčan Martin Mošnik se je minuli teden udeležil odprtega prvenstva Jordanije v Amanu, ki je štelo za točke svetovne squash jakostne lestvice PSA. Tokrat je bil uvrščen neposredno v glavni turnir, kjer je v prvem krogu s 3 : 1 odpravil domačina Al Saraja. Nato je naletel na kasnejšega zmagovalca Egipčana Adel El Zarka, ki je bil zanj pretrd zalogaj, izgubil je z 0 : 3. Martin se s tem rezultatom uvršča na 190. mesto na svetovni jakostni lestvici PSA. Zanimivo, jordanske selekcije opravljajo redne treninge v Egiptu, na slovesni podelitvi ob koncu turnirja pa je pokale najboljšim podelila princesa Rahman El-Hassan.

KAM NA IZLET? Sobota, 22. maja: Voden ogled po Krajinskem parku Radensko polje z ogledom naravnih znamenitosti; Rogatec (sekcija Šentilj); Struška (sekcija Premogovnik); Travnik – »Lepi čeveljc«; - nedelja, 23. maja: turno kolo (vse PD Velenje). Prosta so še mesta za čudovita potepanja v: Makedonijo od 23. – 31. julija (PD Vinska Gora, pd-vg.velenje.si; 031 779236) in Tatre od 24. – 30. julija. (PD Velenje: pd.velenje.si; 041 448-002).

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Vošnjakova ul. 6, 1000 Ljubljana

Že dolgo ni bilo kakšno prvoligaško nogometno prvenstvo tako zanimivo, kot letošnje v nedeljo končano.

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let! Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 22

MODROB E L A KRONIKA

20. maja 2010

Zgovorna radarska tabla

Nevarne voznike je treba spraviti s cest Delo posebne skupine šestih celjskih policistov za nadzor prometa se je izkazalo kot uspešno – Iz prometa so izločali hujše kršitelje - Akcijo bodo razširili na vse policijske uprave po Sloveniji Celje, 12. maja - Na Policijski upravi Celje so prejšnji teden ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in direktorja Generalne policijske uprave (GPU) Janka Gorška seznanili z rezultati nadzora prometa posebne skupine šestih policistov. Policisti so bili usmerjeni predvsem v izločanje večkratnih kršiteljev in vinjenih voznikov iz prometa. Njihovo delo je bilo uspešno, saj se je na celjskem območju letos zgodilo za šest odstotkov manj prometnih nesreč kot lani, v njih so umrli trije ljudje, lani v enakem obdobju je bilo osem mrtvih. Projekt bodo zato do konca leta začeli izvajati na vseh policijskih upra-

Od leve: Janko Goršek, Katarina Kresal in Karol Turk

vah v Sloveniji. »Z veseljem sem ugotovil, da so policisti zelo dobro razumeli svoje naloge. Naš cilj je, da iz prometa čim hitreje izločimo najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov in se predvsem usmerjamo na tiste kršitelje, ki so bili v zadnjem obdobju že večkrat obravnavani zaradi hujših kršitev. Odločil sem se, da bomo projekt razširili na vse policijske uprave v Sloveniji, « je povedal direktor GPU Janko Goršek. Že ta teden so se direktorji policijskih uprav po državi seznanili s pozitivnimi izkušnjami omenjenega projekta in tudi z njegovimi slabostmi, kot sta pomanjkanje kadrov in opreme. Tudi notranja ministrica Katarina Kresal je bila zadovoljna tako z rez-

Vlomilci so oživeli

Teden brez nesreč Velenje - Žal lahko zelo redko poročamo o tednu, ki je minil brez prometnih nesreč. Mini li teden pa je bil na območju Policijske postaje tak. Naj tako ostane.

Odklopil alarmo napravo in odnesel za 10.000 evrov opreme za ozvočenje

Kako tatu stopiti na lepljive prste?

Velenje – Policisti poročajo o več vlomih in poskusih vlomov, ki so se prejšnji teden zgodili na območju. V torek, 11. maja, je vlomilec skušal priti v brunarico Društva gojiteljev malih čistopasemskih živali na Deberci. Po več poskusih mu je v notranjost uspelo priti, iz brunarice pa ni odnesel ničesar. Je pa streha ostala brez dveh panelov sončnih celic.

Krade predvsem suhomesnate izdelke in šampone ene blagovne znamke Velenje, 14. in 15. maja - Konec tedna, v petek in soboto, so se policisti precej ukvarjali s 30-letnim Velenjčanom, njihovim starim znancem, s katerim se zaradi istih kaznivih dejanj srečujejo precej pogosto. V petek popoldan je razgrajal in se nespodobno vedel v prodajalni Skinny v Velenju. Ob odhodu, preden so tja prišli policisti, kamor so jih klicali, pa je iz trgovine odnesel

ultati pilotskega projekta kot tudi s tem, da se število mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji zmanjšuje. »Varnost v cestnem prometu je ena od prioritet Ministrstva za notranje zadeve, zato smo z rezultati zelo zadovoljni. Lani je bilo 43 manj mrtvih kot leta 2008, ta pozitivni trend se nadaljuje, saj se je število smrtnih žrtev letos v primerjavi z lani zmanjšalo za 36 odstotkov.« Direktor Policijske uprave Celje Karol Turk je povedal, da so med izvajanjem nadzora na cestah ugotovili, da kar 41 odstotkov voznikov na avtocestah vozi prehitro, 838 voznikov pa je vozilo pod vplivom alkohola. »Policisti morajo ukrepati za vsako kršitev, vendar lahko policist izreče tudi opozori-

še nekaj izdelkov. Ni bilo dolgo, ko so morali v prodajalno TUŠ na Splitsko cesto. Tam si je izbral več suhomesnatih izdelkov in njemu (ali pa komu drugemu?) ljubih šamponov v plastenkah Head & Shoulders v vrednosti 300 evrov. Policisti so ga izsledili v centru mesta, ga zaslišali, mu zasegli ukradene predmete iz Tuša, ob tem pa ugotovili, a je ukradel še nekaj kosov suhomesnatih izdelkov tudi

lo. Naš cilj v akciji so bile ekstremne hitrosti in najhujši kršitelji. Pokazalo se je, da smo na pravi poti,” je bil zadovoljen Turk. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti na Celjskem letos pridržali 397 voznikov, kar je za 35 odstotkov več kot lani, zasegli pa so tudi kar 98 vozil, kar je za skoraj 200 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

»S tem projektom poskušamo doseči, da vozniki ne bi gledali na policiste samo kot na ljudi, ki s kaznimi polnijo državni proračun, ampak da bi dojeli, da poskušamo zagotavljati varnost v prometu,« pravi Janko Goršek, direktor GPU.

V sredo, 12.maja, je bilo vlomljeno v skladišče zasebnega podjetja na Kidričevi cesti. Vlomilec je odklopil alarmno napravo, vlomil in odnesel več kosov profesionalne opreme za ozvočenje, vredne vsaj 10.000 evrov. Vlomilec je nekaj škode povzročil tudi lastnikom kleti stanovanjskega bloka na Goriški cesti v Velenju. Na vratih je poškodoval zapirala, odnesel pa ni ničesar. V četrtek, 13. maja, je bilo vlomljeno v prostore Balinarskega kluba na Aškerčevi v Velenju. Vlomilec je odnesel denarnico s kovanci. V nedeljo ponoči in potem še v ponedeljek, 17. maja, je vlomilec poskusil z vlomom v dva avtomobila, parkirana v garažni hiši na Kopališki cesti v Velenju. Vlomilec je poškodoval ključavnici, odnesel pa ničesar. S poslovnega objekta na Kopališki cesti je neznanec ukradel 44 metrov bakrenih žlebov in odtočnih cevi.

v trgovini Mercator Standard. V soboto pa je bil spet po »nakupih«, spet v Mercatorju v Standardu in spet je izbral več kosov suhomesnatih izdelkov in šamponov, pred prihodom policistov pa pobegnil.

Denarnici iz žepov Šoštanj, Velenje – V soboto, 8. maja ponoči, policistom pa je bil dogodek prijavljen tri dni pozneje,

Brez besed

je neznanec na prireditvi v Skornem pri Šoštanju izkoristil nepazljivost lastnika jakne in v njej shranjene denarnice ter mu jo izmaknil. Iz bankomata pa je s transakcijskega računa opravil tudi več dvigov denarja. V petek, 14. maja, je brez denarnice ostal gost lokala Zoro v Novi v Velenju. Nekdo mu jo je smuknil iz jakne, ki jo je imel na obešalniku.

Strel v okno Šmartno ob Paki, 13. maja – V četrtek zvečer je neznanec z neznanim orožjem ustrelil v okno dnevnega prostora stanovanjske hiše v Velikem Vrhu. V prostoru je bil v času strela 61-letni lastnik hiše. K sreči ga izstrelek ni poškodoval. Policisti o storilcu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še zbirajo obvestila.

Šoštanj – Svetniki Občine Šoštanj so na nedavni seji občinskega sveta z zanimanjem prisluhnili Andreju Volku, občinskemu svetovalcu za gospodarstvo, ki jih je seznanil z nekaterimi podatki glede merjenja hitrosti na Koroški cesti, kamor je lokalna skupnost decembra lani namestila radarsko tablo, ki obvešča voznike, v kakšni meri upoštevajo merila o omejitvi hitrosti. V primerjavi s prvim obdobjem merjenja (od 21. decembra lani do 15. februarja letos) je v drugem (od 15. februarja do 7. maja letos) mimo table peljalo za dobrih 25 odstotkov več vozil. Povprečno na dan pelje 2180 vozil. Najvišja zabeležena hitrost na tem odseku je bila kar 133 kilometrov na uro, povprečna hitrost pa nekaj manj kot 49 kilo me trov na uro. Kar 40 odstotkov vozil, ki je peljalo mimo table, je dovoljeno hitrost prekoračilo. Največ najvišjih prekoračitev (več kot 120 kilometrov na uro) je bilo ponoči, nekaj pa tudi sredi dneva, ko je na tem odseku veliko otrok, saj je tabla nameščena v bližini vrtca in šole. Na občinski upravi že razmišlja o naslednjem koraku ukrepov za umirjanje prometa na tem odseku. Na žalost ugo tav lja mo, da bo potrebno poseči po represivnih

ukrepih – laserskem ugotavljanju prekoračitev – in s tem takojšnjem kaznovanju vseh kršiteljev.

Andrej Volk: »Opozorila ne zaležejo. Žal bodo potrebne kazni.«

Kot je na seji občinskega sveta dejal Volk, želijo pri voznikih, ki ne spoštujejo predpisane omejitve hitrosti, potrkati na vest in jim dopovedati, da je na območju vrtca in šole še posebej potrebna previdna in varna vožnja.

Iz policistove beležke Nasilen do staršev V sredo, 12. maja zvečer, so šli modri v Slatine, kjer je doma razgrajal, razbijal pohištvo in izvajal nasilje nad staršema 37letni sin. Policisti so kršitelja pridržali, zoper njega pa bodo poda li kazen sko ovad bo na državno tožilstvo za nasilje v družini.

Sosed sosedu ... V sredo, 12. maja, zvečer je ob sta novanj skem blo ku na Šercerjevi v Velenju med prepirom 24-letni stanovalec fizično napadel 57-letnega soseda. Ta je iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti bodo zoper krši te lja poda li kazensko ovadbo. V četrtek, 13. maja dopoldne, pa se je pred stanovanjskim blokom na Goriš ki ces ti sosed nespodobno vedel do soseda. Policisti so mu napisali plačilni nalog.

Grozil tudi policistom V četrtek, 13. maja popoldan, je v Kavčah 43-letni zunajzakonski partner pred 9-letnim pastorkom izvajal nasilje nad 29-letno partnerko. Ko so prišli policisti, je grozil tudi tem. Bil je pridržan, zaslišan, izrečen pa mu je bil varnostni ukrep prepoved približevanja. Čaka ga še kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini, poskus preprečitve uradnega deja-

nja ali maščevanja uradni osebi ter ogrožanja varnosti.

Oče poškodoval vzgojitelja V petek, 14. maja, je v vrtcu Tinkara na Šlandrovi v Velenju oče predšolskega otroka verbalno in fizično napadel vzgoji te lja, ker je opa zil, da ima otrok odrgnino na vratu. Poškodovani vzgojitelj je iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti pa primer še preiskujejo.

Opitega odpeljali reševalci V ponedeljek, 17. maja zvečer, je doma v stol pni ci na Šaleški cesti v Velenju, pijan moški razgrajal in ogrožal člane družine. Kršitelja je zaradi močne opitosti odpeljalo reševalno vozilo.

Nasilen partner odšel, a so ga izsledili V nedeljo, 16. maja, zjutraj je 34-letni zunajzakonski partner izvajal nasilje nad 24-letno partnerko v stanovanju na Tomšičevi v Velenju. Iz stanovanja je odšel pred prihodom policistov. Kasneje so ga izsledili, ga zaslišali in izrekli var nostni ukrep prepoved približevanja. Kazenska ovadba za nasilje v družini sledi.

Okradla 77-letnika

Velenje – Človek ostane brez besed ob pogledu na te klopi, ki niso stale malo. S podpisom »Nov vandalski poseg na velenjske klopi« je fotografije, ki nam jih poslal, opremil Jože Kolar. mkp

Velenje, 17. maja – V ponedeljek se je po Tomšičevi v Velenju po kolesarski stezi peljal s kolesom 77letni Velenjčan. Zaradi dveh mlajših fantov, ki sta stala na kolesarski stezi, je vožnjo upočasnil, da se jima je lahko varno izognil. Medtem mu je eden od njiju iz košare na zadnjem delu kolesa vzel moško torbico z denarnico. Policisti o storilcih zbirajo obvestila.

Vredno pohvale Ponovno gre pohvala uslužbenki trgovine Lidl v Velenju, ki je v četrtek, 13. maja, popoldan policiste obvestila, da so v trgovini našli dve bančni kartici različnih lastnikov. Kartici so prevzeli policisti in ju lastnici in lastniku že vrnili. V ponedeljek, 17. maja, zvečer je Velenjčan policistom prinesel 70 evrov, ki jih je našel v reži bankomata A banke na Kersnikovi v Velenju. Lastnik lahko denar prevzame na Policijski postaji Velenje s potrdilom o dvigu.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 23

ZA RAZVEDRILO

20. maja 2010

Nagradna križanka prodajalne Mobtel Oven od 21. marca do 20. aprila

Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nihče ne bo upal narediti prvega koraka.

MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC

Bik od 21. aprila do 21. maja

Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj ne boste več. Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. A le, če boste končno spregovorili in povedali kaj občutite in kaj vas moti. Bolje tako, kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje ob koncu tedna bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli.

Prodajalna MOBTEL

Dvojčka od 22. maja do 21. junija

Prodajalna MOBTEL

Velejapark, Velenje GSM: 051/ 344 244

Res ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. Prav v naslednjih dneh boste razrešili kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili.

Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p. •sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov

Rak od 22. junija do 22. julija Zdi se vam, da končno prihaja čas, ko boste lahko želi, kar ste sejali v preteklih mesecih. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne, vas bo čas spet prehitel. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. Družba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Letošnja pomlad vas prav razvaja, vi pa to vračate svoji družini. Nedelja bo prav posebna. Lev od 23. julija do 23. avgusta

Medtem, ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo, vas bodo obirali in to do kosti. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali konec maja, torej že prihodnji teden, ko bo spet treba krepko zavihati rokave. Pred poletnimi počitnicami boste morali dokončati res velik projekt, kar pa niti malo ne bo lahko. Sploh, ker veste, da vas stres resnično utrudi. Vedno bolj. Pomagala bo ljubezen. Ta bo cvetela in vam dajala novo energijo. Vračajte jo dvojno, saj si partner to zasluži.

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 31. 5. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti za dvig nagrade v Velejaparku).

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Maj vam je bil vedno všeč in tudi letos resnično uživate v njem. Več ste v naravi, več časa si vzamete zase, bolje se počutite. Če se boste sedaj odločili, da zamenjate še prehrano, bo počutje še veliko boljše. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. Povabila na različna družabna srečanja bodo kar deževala, vam pa za to še ne bo. Vendar ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali, sploh, če gre za ljudi, ki jih imate radi. Potrebujete tudi nekaj sprostitve.

Nagrajenci nagradne križanke Neuroth, slušni aparati, d. o. o, Šaleška cesta 19 a, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 6. maja:

1. nagrada, darilni paket Neuroth prejme: MIRAN JANČIČ, Lajše 207 b, Šoštanj; 2. nagrada darilni paket Neuroth prejme: MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje; 3. nagrada darilni paket Neuroth prejme: ALEŠ ŠKROBAR, Topolšica 49, Topolšica. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v uredništvu Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, vsak dan med tednom od 7. do 15.ure.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo končno lepo majsko vreme. Sploh, ker zadnje čase vreme ne vpliva kaj preveč na vas. Spraševali se boste ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da skorajda začnete iz nič. To vas namreč čaka, če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko. Uradno vabilo ne bo slabo. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Veselite se nekega srečanja, ki bo zelo drugačno kot si ga zamišljate. To po svoje veste že v naprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. In to v podzavesti dobro občutite. Ta mesec bodo vaši izdatki veliki, a bo priložnost takšna, da vam ne bo žal niti evra. Pripravljeni boste dati še več.

Zgodilo se je ...

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Pričakujete novice, pa jih ni in ni. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, ideje bodo kar vrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihodnost, ne le zaradi občutkov, ampak tudi finančno. Tu namreč že nekaj mesecev škripa, sedaj pa se vam bo odprlo. In to tam, kjer ste najmanj pričakovali. Kar se čustev tiče, boste še naprej hladni. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. In to že zelo kmalu. Prej kot si mislite. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Tistemu, ki bo še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari v življenju iztekajo točno po vaših željah in načrtih, bo usoda posegla vmes. In kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih tednih spremeniti. To vam ne bo težko, ker se boste spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete. Nasvetov tistih, ki vse vedo, pa raje ne poslušajte. Čas je, da se začnete na glas pogovarjati o poletnih počitnicah. Če jih ne boste načrtovali pravi čas, se ne bo izšlo po vaših željah. Finance? Bolje. Ribi od 19. februarja do 20. marca

Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od starejših in bolj izkušenih. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne, ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna za posle in zabavo, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Tudi za nova poznanstva.

od 21. do 27. maja - 21. maja 1506 je v Valladolidu v Španiji umrl sloviti italijanski pomorščak Krištof Kolumb, ki je v službi španske krone hotel po zahodni poti pripluti v Indijo ter 12. oktobra leta 1492 pristal na otoku Guanahani v Bahamskem otočju. Kolumb je tako odkril Ameriko, čeprav je bil do smrti prepričan, da je priplul do Indije; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, za podpredsednika Antona Lovreca, Todorja Dmitroviča pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta; - Velenje je 23. maja 1969 obiskala takratna miss Evrope Saša Zajc; - 23. maja 1991 je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni

shod »dobri človek iz Negove« Ivan Kramberger; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na

odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945. Spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine, so leta 1995

Staro Velenje (arhiv Muzeja Velenje)

vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno

prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in jo za ta namen popolnoma prenovili;

- 25. maja 1981 je bila v Velenju prva pionirska olimpijada, na kateri je sodelovalo okoli 400 otrok iz vseh osmih osnovnih šol takratne velenjske občine; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije. O tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše; - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in velenjski podžupan Bojan Kontič.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 24

TV SPORED

24 ČETRTEK, 20. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.05 10.30 11.15 11.40 13.00 13.15 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 19.00 19.50 19.55 20.55 21.50 22.05 23.05 23.40 00.25 00.55 01.30 01.50

06.30 06.40 07.10 07.35 08.30 08.55 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.25 18.50 20.00 20.50 22.25 23.05 23.55 01.35

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.25 00.20 01.15 02.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Male sive celice, kviz Berlin, Berlin: ljubezen je, 7/20 Omizje: Grška oda radosti Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 18/26 Veliki ulov, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: dvojnost Žrebanje deteljice Bela, risanka Oči in sine, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Hitler in Stalin – dvoboj za prevlado, 1/2 Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 20.5.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 20.5.1992 Kapitan Cook, 2/4 Na lepše Seja državnega zbora, prenos Evropski magazin, tv Maribor Pomagajmo si Mostovi To bo moj poklic: polagalec keramičnih oblog, 1. del Prava ideja!, posl. odd. Slovenski vodni krog: Radulja Dr. Who: boj se je, 11/13 Kdo gre v Afriko?, resničnostni šov Pesem Evrovizije 2010: predstavitev skladb, 2. del Tranzistor, 25. odd. Sodelavka, 3/3 Pogumno v nove čase: brez valovov, 2/3 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, pon. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Kazen za nezvestobo, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resn. ser. Srčni kirurgi, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Mreža, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Zdravnikova vest, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja; a današnji dan, jutranje novice; prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja; gostje: Kingston 11.25 Odprta tema, ponovitev, Kam gre v Sloveniji socialna varnost? 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (407) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 408. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža; gostje: Zlati muzikanti in Mladi godci 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

20. maja 2010

PETEK, 21. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 01.00 01.30 01.55

06.35 07.05 07.30 07.45 08.15 09.05 09.55 16.15 16.45 17.15 17.50 18.50 20.00 20.50 21.45 22.30 00.05 01.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 12/13 Veliki ulov, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: klepar-krovec, 2. del To bo moj poklic: polagalec keramičnih oblog, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: voda Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor pes, 37/52 Iz popotne torbe: pogumna dejanja Šola Einstein, 12/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 3. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, nan. Alpski večer 2010, 1. del Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 21.5.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Tv dnevnik 21.5.1992 Črno beli časi Žogarija, 4/10 (Ne)pomembne stvari: dvojnost Antologija slov. violinske glasbe, 4/10 Seja državnega zbora, prenos Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Janez Gregorc Kdo gre v Afriko?, resnič. šov Ljudstva sonca, 1/3 Zdravničin dnevnik, 8/8 Blagoslovljena, ang. film Osedlani, am. film Zabavni infokanal

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35

Tv prodaja 24ur, ponov. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Na koncu, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Srčni kirurgi, nan. Iskrice v očeh, nad. 24 ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Misija nemogoče 2, am. fil 24ur zvečer Brez sledu, nan. Skrivnost ulice Arlington, am. film 01.45 Šest modelov, nan. 01.20 24ur, ponov. 03.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja; na današnji dan, jutranje novice; prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Zlati muzikanti in Mladi godci 11.50 Osebna in duhovna rast 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (408) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 409. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 22. maja

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: pogumna dejanja 07.20 Križ kraž: sledi Obuti maček, 2. del sledi Zajček Bine, ris. ser. sledi Ribič Pepe 09.10 Kino Kekec: do zvezd, romun. film 10.40 Polnočni klub: na kolo za zdravo telo 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.25 V deželi rdeče praproti, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 ARS 360 21.20 Odštevanje do pesmi Evrovizije 2010, 3. del 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Gandža, 13/28 00.00 Gandža, 14/28 00.30 Tv dnevnik 22.5.1992 01.00 Dnevnik, pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

06.30 08.10 08.40 08.50 09.15 10.20 11.15 11.45 12.15 13.05 13.40 14.10 16.20 17.55 20.00 21.50 22.20 22.50 00.05 02.15 02.55

07.30 08.00 08.25 08.35 08.50 09.25 09.55 10.20 10.25 10.55 11.30 12.05 14.10 16.05 17.00 18.40 18.45 19.00 20.00 21.55 00.40 02.40 03.40

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 22.5.1992 Referendumsko soočenje Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Ljudstva sonca, 1/3 Na obisku, tv Koper Nogometni magazin Fifa Umetnostno drsanje – revija, posnetek iz zim. olim. iger 2010 Zadetek z napako, nem. film Košarka (M), druga tekma polfinala končnice lige telemach, Šentjur – Union Olimpija, prenos Prihodnost pripada pogumnim – 20 let MSNZ Bleščica, odd. o modi Alpe, Donava, Jadran Bil je maj, koncert skupine Niet Sobotno popoldne, pon. Tranzistor, 25. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, risanka Profesor Baltazar, ris. ser. Rori, dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Pixarjevi kratki filmi, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Angie, nan. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Pohlepna zavarovalnica, am. film Poirot, angl. nan. Monk, am. nan. Bolna ljubezen, am. film 24ur vreme Slovenija ima talent – zakulisje spektakla, v živo 24ur Hiša debele mame 2, am. film Šund, am. film Strogi ravnatelj, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Pozdrav pomadi, posnetek 1. dela pevske revije 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva 11.15 Glasba za najmlajše 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji sv. Marija Velenje 18.55 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik - 2. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1838. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Skupina Utrip in skupina Oko, posnetek koncerta 21.25 Odprta tema, pogovor 22.25 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 23. maja

07.00 sledi sledi 09.45 10.15 10.45 11.15 11.20 11.55 13.00 13.10 14.30 15.00 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 16.55 17.15 sledi 17.30 18.30 18.40 18.55 19.00 19.50 20.00 21.45 22.40 23.10 00.45 01.10 01.30 02.00

06.50 07.20 07.30 07.50 08.25 08.55 10.20 10.50 12.20 13.20 13.50 15.10 16.00 16.55 19.00 20.00 20.55 21.05 21.55 23.25 00.50 02.40

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 10.40 11.40 12.45 13.45 15.15 15.45 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 00.45 01.35 02.35

Živ žav Telebajski, 59/90 Pika Nogavička, 6/26 Žogarija, 5/10 Zbogom, ostati morava, 2/40 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Koper Poročila, šport, vreme Alpski večer 2010, 1. del Prvi in drugi NLP Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 49. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Čarli in Lola, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Intervju: Ivo Daneu Poročila, vreme, šport Na napačni sledi, 1/3 Tv dnevnik 23.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 23.5.1992 Globus Pomagajmo si, tv Koper Turbulenca: voda 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, 1/4 Mrcine padajo, nem. film Rad igram nogomet Alpe, Donava, Jadran Slavnostna akademija ob 430-letnici kobilarne Lipica Šport špas Pot v južno Afriko, 6. del Odbojka (M), kvalif. za EP, Slovenija – Španija, prenos iz Maribora Nogometni magazin Fifa Kapitan Cook, 3/4 Žrebanje lota Bratje Karamazovi, 11/12 Na utrip srca: 9. gala večer novih baletnih koreografij na slov. glasbo Marija Antoinetta, dok. film Domovina, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. serija Rori dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Hevreka, izob. ser. ŠKL Preverjeno, ponov. Odkritje umetnega vida, dok. odd. Moto GP, prenos dirke za VN Francije Najbolj odbite reklame, dok. odd. Kapitan Kljuka, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent, v živo Georgijina pravila, am. film Svingerski časi, nad. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1837. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 1838. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji sv. Marija Velenje 11.10 Župan z vami, pogovor, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo, gostje: Zlati muzikanti in Mladi godci 13.20 Hrana in vino, tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Kingston 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Osebna in duhovna rast 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 24. maja

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.30 11.55 13.00 13.25 13.45 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.05 23.10 23.35 01.35 02.00 02.35 03.05

06.30 07.00 09.00 09.50 10.20 13.05 13.40 14.10 14.35 14.55 15.25 15.40 16.15 16.50 17.00 17.30 18.00 19.00 19.05 19.55 21.00 22.00 22.30 22.50 00.10 01.05

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 01.00 02.00

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 18/26 Žogarija, 5/10 Potopljeni zakladi, 1/25 Šola Einstein, 2/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: probiotične bakterije, odd. o znan. Parada Poročila Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Feliks v Španiji,ris. nan. Bine: vreme, lutk. nan. Ribič Pepe, 9/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Slovesnot ob 20. obletnici imenovanja prve demokratično izvoljene slovenske vlade, prenos iz CD Referendumsko soočenje o arbitražnem sporazumu Odmevi, vreme, šport Pisave Antologija slov. violin. glasbe, 5/10 Tv dnevnik 24.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne 39. tekmov. mladih slov. glasbenikov, 1/4 Slovenski utrinki Tv dnevnik 24.5.1992 Posebna ponudba, potroš. odd. Osmi dan ARS 360 Alpe, Donava, Jadran Rad igram nogomet Gorski avtomob. rally Sevnica, reportaža Prvi in drugi To bo moj poklic: polagalec keramičnih oblog, 2. del Nesmrtnik, 2/3 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Ogroženi raji: Čad, 3/4 Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Dežela sanj, am. film Ogroženi raji: Čad, 3/4 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Moj prijatelj z bejzbola, am. f. Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Srčni kirurg, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Dvojčka, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1838. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Skupina Utrip in gostjeskupina Oko, posn. koncerta 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomadi, posnetek 2. dela pevske revije 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 410. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami,pogovor, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip, informativna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.20 Znamo zmoremo, izobraževalna oddaja 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila

SREDA, 26. maja

TOREK, 25. maja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 11.05 11.20 11.50 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.00 00.30 01.00 01.35 02.00

06.30 07.00 08.00 08.35 09.05 09.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Lenuh poležuh, lutk. nan. Risanka Ribič Pepe, 9/11 Zgodbe iz školjke V pričakovanju Božiča, 21/24 Intervju: Ivo Daneu Poročila, šport, vreme ARS 360 Pisave Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 52/52 Napačna nota, igrani film Piflarki, igrani film Profesor pustolovec, 9/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Ugriznimo znanost: alergije Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Titovi duhovi, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Razgaljeni: Nicolas Sarkozy, 1/3 Zapeljevanje pogleda: Oto Rimele in Dušan Kirbiš, dok. odd. Tv dnevnik 25.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.00 23.55 01.30

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razved. odd. Bleščica, odd. o modi Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 25.5.1992 Prisluhnimo tišini Glasnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Družinske zgodbe: družina Španzel Pot v južno Afriko, 7. odd. Pesem Evrovizije 2010, prenos 1. predizbora iz Osla Brezupni romantiki, 4/6 Limanice, am. film Zabavni infokanal

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.05 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.10 00.05 01.00 02.00

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Na robu zločina, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Srčni kirurgi, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Popolna hčerka, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Skrivnostni otok, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

10.30 13.35 14.05 15.00 15.30 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 21.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Župan z vami,pogovor, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.30 Pozdrav pomadi, posnetek 2. dela pevske revije 12.20 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (410) 12.50 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lokalni utrip, informativna oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 411. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1839. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij - 1. del, izobraževalna oddaja 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Šu kham – za soncem, oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 10.45 10.55 11.20 11.50 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.10 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 22.00 23.10 00.25 01.15 01.45 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.15 09.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 39/52 Napačna nota, igrani film Piflarki, igrani film Profesor pustolovec, 9/10 Zapeljevanje pogleda, dok. odd. Titovi duhovi, dok. odd. Poročila, šport, vreme Referendumsko soočenje o arbitražnem sporazumu Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Polet, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: hujšanje Vrtni palček Primož, risanka Leni in Čivka, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Težko je biti fin, bosanski film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: hujšanje Tv dnevnik 26.5.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.10 00.00 02.00

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Slovesnost ob 20. obletnici imenovanja prve demok. izvoljene slov. vlade, posnetek iz CD Spet doma Hri-bar Tv dnevnik 26.5.1992 Knjiga mene briga Antologija slov. viol. glasbe, 5/10 Črno beli časi Mostovi Poletje s Pavlom, nem. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu Z Damijanom Rokomet (Ž), kvalif. za EP, Slovenija – Nemčija, prenos Biti ženska v Ugandi, dok. feljton Žrebanje lota Jaz slutim toliko lepote …, gled. pred. Slovenska jazz scena Pariz, ljubim te, franc. film Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.05 09.00 09.55 10.25 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.55 00.50 01.50

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Razglašeni umor, am. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Žena pod krinko, kanad. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

10.50 12.45 14.10 14.40 15.00 16.10 16.30 17.05 18.35 18.50 19.20 19.55 21.30 22.00 22.10

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1839. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega arhiva: Koncert skupine Vocalica v Žalcu 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti (411) 13.15 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in čarobna skrinja, 3. TV mreža 18.30 Pravljica za lahko noč 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 412. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Tomaž Domicelj 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

20. maja 2010

Majski salon tokrat v Slovenj Gradcu

Knjižne novosti Dillon, Anna: Afera Gre za lahkoten roman, sestavljen iz treh pripovedi o istih dogodkih v istem obdobju in doživljanjih s treh različnih zornih kotov. Zgodbo pripoveduje žena Kathy, ki doma skrbi za svojo družino, in se sploh ne zaveda, da se ji bo življenju v kratkem obrnilo na glavo. Njen mož Robert je dober, ljubeč mož in oče. Ima svoje dokaj uspešno podjetje. Nikoli si ni želel ljubimkati, vendar mu je vse skupaj ušlo iz nadzora. Zaljubil se je v svojo poslovno partnerko, ljubica Stephanie se je, kot mnoge mladenke, zaljubila v poročenega moškega. Sprašuje se ali se lahko zanese na moškega, ki je prevaral svojo ženo. Knjiga Afera je dejansko tisto, kar naslov obljublja - razkritje, da ima mož ljubico. Knjigo je napisal irski pisatelj Michael Scott, ki jo je objavil pod psevdonimom Anna Dillon.

vom Iskro reševal zanimive uganke. Če je uganka pravilno rešena, bo lahko preveril na koncu knjige.

Berk, Ari: Velikani: zgodbe o skrivnostih Skrivnostna bitja, kot so velikani, škratje, palčki, vilinci, morske deklice in povodni možje, o katerih se pogovarjamo le šepetaje in o katerih vemo zelo malo, bi v sodobnem svetu, ki hlasta za tem in onim razvedrilom, utonila v pozabo, če ne bi bilo Reda zlatih peres – arhivarjev, pisarjev, čuvajev izročila in varuhov vsega znanja o skrivnostnih bitjih.

Lahiri, Jhumpa: Tolmač tegob Zbirko devetih kratkih zgodb ki je bila leta 2000 nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, je napisala v Londonu rojena Indijka. V prvi zgodbi "Le začasno" pisateljica opisuje mlad par, ki po rojstvu mrtvega otroka zaide v slepo ulico. Nekega dne dobita obvestilo, da bodo v naslednjih petih večerih za eno uro izklapljali elektriko. Prisiljena sta se pričeti pogovarjati. Naslovna zgodba "Tolmač tegob" je večplastna. Zgodba pripoveduje o indijsko-ameriškem paru Das, ki skupaj s svojimi tremi otroki, obišče Indijo. Najamejo indijskega vodiča gospoda Kapasija, ki poleg redne službe dela tudi kot tolmač pri zdravniku, ki ne pozna jezika svojih pacientov. Gospod Kapasi se zaljubi v gospo Das in hkrati postane njen zaupnik. Zgodba "Tretja in poslednja celina" pripoveduje o indijskem priseljencu v Ameriki. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, star 36 let prispe v Ameriko in se zaposli kot knjižničar na Massachuskem tehnološkem inštitutu, potem ko je štiri leta študiral v Londonu (njegovi drugi celini). Pred prihodom v Ameriko se ustavi še v Kalkuti, kjer ga čaka dogovorjena poroka. Žena ostane še šest tednov v Indiji, ker si mora urediti dokumente. Rdeča nit zgodb je izkušnja "biti tujec", tudi v lastni družini. Ne glede na to ali opisuje težave osamljene indijske žene pri prilagajanju na življenje v Ameriki ali osvetljuje skrivno bolečino para, ko se o medsebojnih prevarah pogovarja v seriji električnih mrkov, se njene zgodbe izogibajo sentimentalnosti ne da bi pri tem izgubile sočutje.

ljani namreč očitno ni bilo primernega prizorišča za srečanje, ki bi preraslo v festival razširjenega tipa. Predsednik in umetniški svet društva sta sicer večkrat nagovarjala Cankarjev dom in Moderno galerijo v Ljubljani s prošnjo, naj vsakoletna prireditev domuje pri eni od omenjenih državnih galerij, pa nikakor ni šlo. Žalostno je tudi dejstvo, da morajo za tovrstne osrednje državne prireditve umetniki iz drugih regij sami iskati načine prevoza svojega dela,

»Všečen bogu«, iz ciklusa: »Razcep jaza se usredišči v nohtih«; Performance View, 1983

N-N/M3 (»KADARKOLI/ANYTIME«), acryl na platno, premer: 190 cm

brez kakršnihkoli denarnih donacij. Transport pa je drag. Izjemo morda stori kakšen urad župana. Našemu se za razumevanje zahvaljujem. Lepo je, da v svoji deželi, brez posebne vrste patetike z umetniško manifestacijo »soočiš« kakšnega neofita iz svojega stanu ali naključnega ljubitelja, novodobnega »mecena«, saj se zdi, da novo orientirana »kibernetična realnost« korenini v novem individualizmu, ki mi sicer ni tuj, je pa lahko zelo slabšalen in nevaren za novo prihajajoče obdobje s kopico potencialnih, novo slutenih odtujitev. Le na pot torej tudi na ogled razstave v Slovenj Gradec. To mesto je bilo že davno izrazit mirovni pobudnik s svojimi razstavnimi dejavnostmi. Slovenjgraško prizorišče predvidoma zapira svoje duri 21. junija. Poleg predstavitve v Slovenj Gradcu je moje delo Miniature trenutno na ogled v Severni Karolini (ZDA) na skupinski mednarodni prireditvi v »SEASIDE ART GALLERY«. Povabljen pa sem še v Bukarešto, Berlin in Toronto, a kaj ko za pot, niti za pošiljanje del, ni prave računice. Morda pa prav ta javna navajanja pripomorejo k izdatnejši podpori mojemu delu, še posebej ker naj bi že kmalu izšla moja nova »projektna knjiga«, morda že ob moji bližnji predstavitvi v kranjski Mali galeriji.

Kdaj - kje - kaj VELENJE V gradu Reda zlatih peres so številne dvorane z dokaznim gradivom in številne sobane z zanimivostmi. Vsaki vrsti skrivnostnih bitij je posvečen en prostor. Med njimi je Dvorana velikanov gotovo najstarejša in največja. Tako velika je, da so jo zmogli dokončati samo velikani. Knjiga o mogočnih velikanih govori o življenju teh titanov, o tem kako so s svojim delom izoblikovali naš svet, njihove skrivnosti, izročila, načine zabave in druge zanimivosti. Pred nami je »velikanski vsevednik«, knjiga, ki vsebuje vse, kar moramo vedeti o teh mogočnih bitjih.

Božič, Marija: Škratova čarobna kuhinja Škratova čarobna kuhinja je knjiga za otroke in za vsakogar, ki ga skrbi za zdravje in vzgojo otrok. Vse bolj postaja pomembno, da se že od malega učimo pripravljati svežo, domačo hrano brez škodljivih snovi. Številne fotografije dokazujejo, da se lahko otroci veselo in ustvarjalno vključijo v pripravo

Četrtek, 20. maja 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Debatni študijski krožek 16.30 Ljudska univerza Velenje Izobraževalna delavnica - Kako najhitreje najti službo 16.30 – 18.30 Ljudska univerza Velenje Motivacijska delavnica - Ideja, motivacija, uspeh 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor iz cikla Slovenci v svetu dr. Janez Stanovnik 19.30 Glasbena šola Velenje Recital - Jure Smirnov Oštir violina

Petek, 21. maja 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 12.00 Dom kulture Velenje Prireditev ob zaključku izobraževanja zaključnih letnikov 16.00 – 18.00 Ljudska univerza Velenje Jezikovna delavnica Obnovite svoje znanje nemškega jezika 16.00 – 19.00 Ljudska univerza Velenje Kuharska delavnica - Kruh – simbol domačnosti in družine 17.00 Glasbena šola Velenje Koncert godalnih orkestrov 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 KRMC – Kunigunda Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Okrogla miza - Kje je priložnost v mestu priložnosti? 20.00 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev projekta Slovenska čebelarska šola v Kambodži 20.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Stand up 21.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Kitarijada

Sobota, 22. maja 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova

Kasdepke, Grzegorz: Detektiv Iskra Detektiv Iskra je zanimiva oseba, pa tudi čudaška. Sklenil je, da bo v borbi s prestopniki uporabljal samo kaktus! In nobenega drugega orožja! Kaktus in pamet sta torej orožji našega detektiva, ki sta izjemno učinkoviti. Simpatičnega detektiva Iskro imajo radi vsi otroci, ki živijo v hiši, kjer ima svojo detektivsko agencijo Rožnata očala. Rešiti zna njihove najtežje uganke, na primer: kam so izginile nogavice, kje je mivka, kdo je pokvaril uro. Bralec bo lahko skupaj z detekti-

Slovenj Gradec - Jutri, 21. maja, odpro vrata galerije likovni manifestaciji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. To je edina kontinuirana likovna manifestacija v Sloveniji, ki združuje skoraj vsa društva slovenske likovne umetnosti, razen recimo velenjskega. Tokrat je gostitelj osrednja galerija v Slovenj Gradcu in lepo je, da je prireditev nomadskega porekla, čeprav je bilo Društvo slovenskih umetnikov tako prisiljeno ubrati nomadska pota gostovanj. V Ljub-

domačih jedi že zelo zgodaj. Sploh sladic, ki jih imajo tako radi. Knjigo spremljajo izvirne zgodbice o iznajdljivem škratu Bučku Kuharčku in pa eno stav ni, a izbra ni recepti sladic.

Pripravila: AS

Kmečka tržnica 10.30 Rdeča dvorana Velenje Srečanje čebelarjev Slovenije 8. Čebelarski praznik v Velenju 14.00 Letni kino ob jezeru 20. Dnevi mladih in kulture Popoldanske aktivnosti 19.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Predavanje: Urbane Legende Velenja 21.00 Letni kino ob jezeru 20. Dnevi mladih in kulture Koncert: Alien, Ziebane in Mr. Tijama

Nedelja, 23. maja 14.00 Mladinski center Velenje, terasa 20. Dnevi mladih in kulture Nedeljski chill out 17.00 Mladinski center Velenje 20. Dnevi mladih in kulture Retrospektiva 20. DMK

Ponedeljek, 24. maja

Iztok Šmajs Muni

Koledar imen 18.00 Dom kulture Velenje Proslava 50-letnica OŠ Mihe Pintarja Toleda 18.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Učna delavnica Rak na dojkah 19.00 Velenjski grad Koncert: Citre – Marjanke 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert aktiva za klavir

Sreda, 26. maja 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Znam pomagati? 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

ŠOŠTANJ

Maj/veliki traven

20. Četrtek - Bernard 21. Petek - Feliks 22. Sobota - Milan 23. Nedelja - Željko 24. Ponedeljek - Suzana 25. Torek - Gregor 26. Sreda - Zdenko

Četrtek, 20. maja 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic

Lunine mene

ŠMARTNO OB PAKI

14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem jeziku

Četrtek, 20. maja

Torek, 25. maja

Sobota, 22. maja

8.00 Mestna občina Velenje, sejna soba Seja Sveta Mestne občine Velenje 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Bralna oaza z barom

10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

20.00 Hiša mladih Pilates

Torek, 25. maja 18.00 Hiša mladih Joga

21. maja, v petek

ob 0:42 prvi krajec

Fotografije sestre Aleše

CITYCENTER Celje

Šoštanj – V Mestni galeriji Šoštanj bodo drevi (četrtek, 20. maja) ob 19 h odprli razstavo fotografij sestre Aleše Stritar z naslovom 50 fotografij za 50 let. V kulturnem dogodku bo nastopila vokalna skupina Šolskih sester, o avtorici in njenem delu pa bo spregovorila Jožica Ličen, voditeljica projekta Umetniki za Karitas. Razstava ima namreč prodajno dobrodelni značaj. Sestra Aleša Stritar je šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, ki se je ob praznovanju 50. rojstnega dne odločila, da nekaj svojih najlepših fotografij postavi na ogled, jih podari Karitasu z željo, da ta izkupiček od prodaje nameni ljudem v stiski. mkp

Četrtek, 20.5. Biotržnica Sobota, 22. 5. od 9. do 12 in od 17.30 do 19.30. ure Svet otroških modnih kreacij – predstavitev plesne šole Igen Nedelja, 23. maj ob 10. uri KOLESARSKA PRIDREDITEV MAJSKI KROG Ponedeljek, 24. maj do 3. junij Likovna šola Umbra, razstava in delavnice

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D SPOPAD TITANOV LUNAPARK (Clash of the (Adventureland) Mladinska komedija, 107 minut Titans) Režija: Greg Mottola Akcijski spektakel, 106 minut Režija: Louis Leterrier Igrajo: Sam Worthington, Liam Neeson, Ralph Fiennes, Gemma Arterton, Izabella Miko, Nicholas Hoult, idr. Petek, 21. 5., ob 18.00 Sobota, 22. 5., ob 20.15 Nedelja, 23. 5., ob 18.00

Igrajo: Jesse Eisenberg, Ryan Reynolds, Kristen Stewart, Martin Starr, Margarita Levieva, Kristen Wiig, Bill Hader, Paige Howard, Wendie Malick idr. Petek, 21. 5., ob 20.00 Nedelja, 23. 5., ob 18.30 - mala dvorana

LOVEC NA GLAVE (The Bounty Hunter) Akcijska roman. komedija, 110 minut Režija: Andy Tennant Igrajo: Gerard Butler, Jennifer Aniston, Christine Baranski, Jason Sudeikis, Natalie Morales, Peter Greene, Cathy Moriarty idr. Sobota, 22. 5., ob 18.00 Nedelja, 23. 5., ob 20.15

BOLT (Bolt) sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 91 minut Režija: Byron Howard, Chris Williams Glasovi: Zala Đurič Ribič, Tanja Đurič Ribič, Jernej Kuntner, Andrej Murenc, Zlatko Čordič idr. Nedelja, 23. 5., ob 16. uri – otroška matineja Otroška matineja (vstopnica 2,5 EUR)

Naslednji vikend, od 28. 5. do 30. 5. 2010 napovedujemo: akcijsko dramo ROBIN HOOD, romantično komedijo ROMANCA V RIMU, animirano družinsko pustolovščino KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA.

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 26

OBVEŠČEVALEC

20. maja 2010

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zara di bolez ni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 22. in 23. maj – Majda Budna, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Mali oglasi 898 17 50 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Indira Lukavačkić, Velenje, Kidričeva c. 12, in Sedih Omerović, Velenje, Šercerjeva c. 13; Urška Glinšek, Velenje, Škale 141, in Jure Biškup, Velenje, Cesta Františka Foita 4; Klavdija Ločan, Ravne 17, in Marko Lekše, Veliki Vrh 31 b; Maja Pirtovšek, Podkraj pri Velenju 66, in Darko Gorenčec, Velenje, Tomšičeva c. 41; Jožica Lemež, Velike Rodne 22, Rogaška Slatina, in Igor Jančič, Velike Rodne 22, Rogaška Slatina.

Smrti: Vida Kaker, roj. 1928, Mozirje, Savinjska c. 32; Ivan Lihteneker, roj. 1930, Topolšica 85 b; Angela Koren, roj. 1918, Velenje, Koroška c. 38; Danica Plestenjak, roj. 1918, Sp. Gameljne 101, Šmartno pri Ljubljani; Stanislav Kapel, roj. 1947, Prevalje, Trg 42; Ivan Kumperger, roj. 1936, Šentjur pri Celju, Pod vrbco 4; Ivan Zabukovnik, roj. 1943, Velenje, Stantetova ul. 12; Jožef Kovač, roj. 1919, Vojnik, Cesta v Šmartno 6; Frančiška Pšeničnik, roj. 1917, Vojnik, Celjska c. 9.

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 20. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 21. maja: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 23. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 24. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 10. maja 2010 do 16. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. maja 2010 do 16. maja 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

10.maj

898 17 50

11.maj

12.maj

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

13.maj

PESJE

MOBILNASKORNO

14.maj

15.maj

16.maj

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 27

OBVEŠČEVALEC

20. maja 2010

mali OGLASI VOZILA AIXAM, l. 2006, lahko štirikolo, vozen s H kategorijo, avtomatik, centralno daljinsko zaklepanje, radio, cd, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/878-303

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse ljudi z dobrimi nameni, v vseh starostnih obdobjih, ki hrepenijo po trajnih razmerjih. Za mlajše ženske je storitev brezplačna, ostale stranke plačajo za številna poznanstva simbolično članarino. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 NEOMEJENO število zanimivih moških z vse države spoznate za 14 evrov. Storitev je zastonj za ženske do 47 leta starosti, za moške pa po dostopni ceni. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 40-LETNA privlačna vdova, trgovka, idealne postave, se preseli k gospodu do 55 let. Gsm: 031/505495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, privlačna zanimiva samska punca išče dobrosrčnega, lahko tudi starejšega partnerja, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378, Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto) KUPIM VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo (nad 2000 m2) v Šentilju kupimo. Gsm: 041/726-415

RAZNO OTROŠKI voziček peg perego (v kompletu) in stajico, oboje dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/809-432, gsm: 031/552-317 TV MIZICO, kotno sedežno garnituro (bela, umetno usnje) in jedilno ovalno stekleno mizo (brez stolov) zaradi selitve prodam. Gsm: 051/814-815 NERABLJEN 120 l bojler s solarnim in električnim grelcem prodam. Gsm: 031/349-899 VILE za okrogle bale in stroj za skubljenje perutnine ugodno prodam. Gsm: 041/863-141 CISTERNO, pvc, 1000 l, na paleti s kovinskim ogrodjem, za vodo, nafto ali kurilno olje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/566-415

JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 23. maja od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 BIKCA, čb, stareg 10 dni, prodam. Gsm: 031/266-194 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Tel.: 03/5892-352

V SPOMIN Minevata dve leti, odkar smo zadnjič slišali tvoj ljubeči glas, draga žena in mamica

LEPOSAVA KOPČIĆ Človek ne preboli – bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih dni kakor vulkan izbruhne in teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči, se zalesketa in po licu spolzi. Tiho kane na tla ter izgine in človek ima le še polovico srca in spomine ...

PRIDELKI SLIVOVKO, deske (2 cm) in ruske keglje prodam. Gsm: 041/849-474 ELEKTRONSKI klavir, 1leto, navodila, brezhiben, predhodno ga preizkusite, pripeljem domov, prodam za 300 evrov. Gsm: 051/395-560 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671

Mož Drago s hčerkama Dragano in Ivano

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata

IVANA LIHTENEKERJA iz Topolšice 14. 7. 1930 – 10. 5. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob Srce tvoje več ne bije, strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju bolečin več ne trpiš, Negovalnega oddelka Bolnišnice Topolšica in gospe Pečnikovi, dr. med. nam pa žalost srce trga, Hvala Pogrebni službi Usar, pevcem Flaminga, govorniku g. Filipu, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, izvajalcu Tišine ter naddekanu gospodu Pribožiču za opravljen obred. ker te več med nami ni. Posebno se zahvaljujemo družini Delopst – Pirnat in družini Žerdoner za neizmerno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

NAJAMEM SOBO s kopalnico in wc ali garsonjero vzamem v najem. Gsm: 051/895-259 PODARIM DEKLIŠKA oblačila od starosti 10 let in naprej podarim. Tel.: 03/5881-921

ZAHVALA

Tiho je odšel iz našega doma dragi mož, ati in brat

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 68. letu zapustil naš dragi brat in stric

STANKO JELEN iz Andraža nad Polzelo 1952 - 2010

Slovo zavito v Tišino, prinesel je Aprilski čas. Naj počiva v miru, Krasen človek, ki Odšel je prehitro ...

Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki negujete spomin nanjo.

Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter njihovim sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, izrečeno ustno in pisno sožalje, cvetje, sveče, svete maše ter druge pozornosti v najtežjih trenutkih. Hvala govornikoma g. Davidu Krku in g. Dušanu Zabukovniku za ganljive besede ob slovesu, hvala cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Iskrena zahvala gre gasilcem PGD Andraž in njegovim stanovskim kolegom iz poklicne gasilske enote Gorenje Velenje za vodenje pogrebne slovestnosti. Hvala g. župniku Janezu Furmanu za lepo opravljen cerkveni obred ter izrečene besede slovesa ter Pogrebni službi Ropotar za profesionalno opravljeno delo. Zahvaljujemo se g. Jernejšku, dr. med., in sestri Cvetki za vsestransko pomoč, posebej hvala patronažni sestri Tajani za vse storjeno pri njegovi bolezni. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej!

RADO TURK iz Zgornjih Pobrežij 2. 7. 1941 - 8. 5. 2010 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več njegovega smehljaja, le trud in delo njegovih rok obstaja.

Ob njegovi boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Silvi Blatnik, Andreji Podbregar Marš, dr. med., in patronažni sestri Staši. Zahvala tudi gasilcem, pevcem, praporščakom in gospodu Grudniku za poslovilne besede.

Žalujoči: žena Lidija, sin Sebastjan z Alenko, sin Uroš z Majo ter bratje in sestra

Vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA

9. maja je omagalo plemenito srce naše ljube in dobre mame, ome, prababice, sestre in tete

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

ANGELE KOREN iz Stare vasi, Velenje 24. 5. 1918 – 9. 5. 2010 Ni te več pred hišo ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji kakor koli polepšali dneve njene dolgotrajne bolezni. Zahvala vsem, ki ste karkoli darovali za našo mamo ter nam izrekli sožalje. Hvala osebnemu zdravniku g. Grošlju, dr. med., patronažni službi, še posebej medicinskima sestrama Tatjani Lesjak in Bernardi Pušnik. Zahvaljujemo se tudi duhodniku Janku Rezarju za obiske in cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora sv. Martin, govorniku Franciju Vedeniku za besede slovesa, Pogrebni službi Usar, pevcem, RK in KS Stara vas. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

MARIJE OBU Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Gorenje 9 a 11. 12. 1929 – 7. 5. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni

Naš čas, 20. 5. 2010, barve: CMYK, stran 28

Izjemen uspeh za Šaleški APZ Velik uspeh Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje na prestižnem pevskem tekmovanju za veliko nagrado Evrope 2010 – Zbor v tujini bolj cenjen kot doma Var na – Velenje, 15. maja - V soboto zvečer se je v Bolgarskem mestu Varna odvilo pevsko tekmovanje za veliko nagrado Evrope 2010, ki se ga je udeležil tudi Šaleški akademski pevski zbor Velenje, ki ga vodi Danica Pirečnik. Na tem prestižnem tekmovanju so dosegli zavidljiv uspeh. Takoj po vrnitvi v Velenje - po dolgi vožnji so pevci v mesto prispeli v ponedeljek okoli poldneva -

nam je član Šaleškega APZ Velenje Matjaž Šalej povedal: »Na tekmovanje za Veliko nagrado Evrope 2010 so se uvrstili najboljši zbori petih velikih mednarodnih tekmovanj v lanskem letu. Naključje je naneslo, da je bilo letošnje tekmovanje v bolgarski Varni, kjer je naš zbor lani osvojil veliko nagrado Var ne za leto 2009. Posebnost letošnjega tekmovanja je bila tudi ta, da smo se na tekmovanje uvrs-

Pevci in pevke Šaleškega APZ so v Varni dokazali, da so odlični. Navdušili so z muzikalnostjo in specifičnim zvokom.

tili kar trije slovenski zbori od petih. To dokazuje, kako kvalitetno je slovensko amatersko zborovsko petje v svetovnem merilu, saj posegamo v sam vrh. Že sodelovanje na tako velikem tekmovanju je za zbor velika referenca, ki velja več kot marsikatera zmaga na različnih

mednarodnih tekmovanjih.« Tudi v soboto zvečer so slovenski zbori dokazali, da so vrhunski. Veliko nagrado Evrope za leto 2010 je prejel moški zbor Vokalna akademija Ljubljana, ki ga vodi Stojan Kuret, med še tremi nagrajenimi pa je ob Japoncih in slovenskim

komornim zborom Ave tudi Šaleški akademski pevski zbor. »To je tako velik uspeh, da smo ga vsi zelo, zelo veseli. Zagotovo je to največji uspeh našega zbora. Dokazali smo ne le svetu in Evropi, ampak tudi Sloveniji, da je Šaleški akademski pevski zbor doma mnogokrat prez-

Zarjinih 85 pomladi Pihalni orkester Zarja Šoštanj z dvema dogodkoma konec tedna obeležil visok jubilej Milena Krstič – Planinc Foto: M. Tekauc

Šoštanj, 14. in 15. maja - Pihalni orkester Zarja Šoštanj je napolnil 85 let. V vseh teh letih je sicer beležil tako vzpone kot padce, ni pa se zgodilo, da bi bila njegova

Na srečanju godb so se premierno predstavili mladi tolkalisti Zarje.

dejavnost kdaj pretrgana. Načrtno delo, sodelovanje z Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega ter veliko truda in promoviranje orkestra so spodbudili novi val mladosti v godbi. Danes pihalni orkester šteje 85 članov, s ponosom pove predsednik Srečko Potočnik in doda, da se uvršča med največje orkestre v Sloveniji.

Slavnostni koncert je bil res slavnosten.

Že tretji samostojni koncert Glasbeni krožki so pomemben in izjemen uspeh programa Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Svoje znanje pridobivajo in dopolnjujejo v devetih krožkih. Med njimi je najštevilčnejši krožek Godba na pihala, ki šteje 22 godbenikov in jih vodi dirigent prof. Rok Šincek. Vadijo že tri leta in pripravili so nam že tri samostojne koncerte, sodelujejo pa tudi na različnih prireditvah. Zadnji koncert je bil 12. 5. na Velenjskem gradu. Z raznolikim in zahtevnim programom (ljudske, castles in spain) so navdušili publiko. Tudi drugi glasbeni krožki so ob koncu študijskega leta pripravili letne koncerte. Krožek Petje v skupinah je nastopal 18. 5., krožek Citre Marjanke pa bo nastopal 25. 5. ob 19. uri prav tako na velenjskem gradu. Vabljeni!

E. V., foto: S. Zakošek

Od ustanovitve pa vse do današnjih dni so se menjali godbeniki, menjavali so se tudi predsedniki in dirigenti. Vsak član je orkestru vtisnil svoj pečat, pustil v njem delček sebe, svojega ustvarjanja in glasbene ljubezni. Orkester danes doživlja velike uspehe. Ob številnih čestitkah, ki jih je Zarja ob

jubileju prejela, tako ustnih kot pisnih, je tudi čestitka župana Darka Meniha, ponosnega, da gre za godbo, ki daje poseben pečat kulturnemu utripu občine. »Za čestitko si bom sposodil nemški pregovor, ki pravi, da kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce.« Jubilej so pod dirigentskim vodstvom

rt na državni ravni, saj smo na tujih tekmovanjih veliko bolje ocenjeni kot doma. Muzikalnost in specifičen zvok zbora je v tujini - po navdušenju mnogih strokovnjakov - bolj cenjen kot v naši preljubi deželici,« je še dodal naš sogovornik.

bš, foto: Ksenija Mikor

Mirana Šumečnika praznovali konec minulega tedna z dvema dogodkoma, s slavnostnim koncertom v petek zvečer v domu kulture, kjer so v preddverje postavili tudi razstavo z naslovom Glasba je moj navdih, in sobotnim srečanjem pihalnih orkestrov pod šotorom, postavljenim na rokometnem igrišču. Zarji so se pridružile godbe Martmusikkapelle Strass in Steiermark iz Avstrije, Puhački orkestar dobrovoljnog vatrogasnog društva Lobor iz Hrvaške, Društvo Godba Zabukovica in Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline. Delavsko godbeno društvo Zarja Tovarne usnja Šoštanja, tako se je sprva imenovalo, je bilo ustanovljeno leta 1925. Člani so bili v večini delavci, ki so si z usnjarsko obrtjo služili kruh. Leto po ustanovitvi so prvič zadonele koračnice na prvomajski proslavi. Korenine pa je pihalni orkester pognal že prej. Segajo v leto 1903, ko je v Šoštanju začela delovati tako imenovana narodna skupina, ki je štela le nekaj glasbenikov. Šoštanjčani so na svojo Zarjo upravičeno ponosni.