20 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (9/21 °C), soboto (9/23 °C) in nedeljo (10/25 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 19. maja 2016â€

ĹĄtevilka 20 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Brez plastiÄ?nih vreÄ?k?

Mira ZakoĹĄek

Veliko slavje LjubljanÄ?anov Redko je na stadionu v Velenju videti toliko navijaÄ?ev, kot jih je bilo na tekmi z Olimpijo. Tokrat se jih je mnoĹžica pripeljala iz Ljubljane, priĹĄli pa so tudi drugi navijaÄ?i tega moĹĄtva in ni Ä?udno, da so Velenje preimenovali kar v Zelenje.

Olimpija si je na tekmi priborila letoĹĄnji naslov, veselje igralcev in navijaÄ?ev je bilo neizmerno. VeÄ? na strani 20.

EIB podprla Gorenje Evropska investicijska banka je velike razvojne ambicije Gorenja podprla s 50 milijoni evrov ugodnega kredita iz programa nove generacije finanÄ?nih instrumentov. Od tega si veliko obetajo predvsem na podroÄ?ju visoko cenovnih aparatov, ki naj bi do leta 2020 predstavljali Ĺže tretjino v strukturi prihodkov. Pogodbo sta podpisala podpredsednik EIB LĂĄszlĂł Baranyay, odgovoren za poslovanje banke v srednjeevropskih drĹžavah, in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.

VeÄ? na strani 5. đ&#x;”˛

Ko smo pred leti zaÄ?eli uporabljati plastiko, si nihÄ?e ni predstavljal, da bo plastika v naravi postala teĹžava. Bila je videti predvsem koristna in neĹĄkodljiva. Danes vemo veliko veÄ?. Plastika je teĹžko uniÄ?ljiva, na svoji poti do razgradnje pa se spreminja v manjĹĄe delce, ki obremenjujejo okolje in Ĺživa bitja. Po poroÄ?ilu fundacije Ellen MacArtur bo do leta 2050 v svetovnih oceanih veÄ? mase plastike kot rib. Mnoga podjetja, ki proizvajajo plastiÄ?ne izdelke, kot recimo velenjsko podjetje Skaza, skuĹĄajo v svoj program tudi zato vkljuÄ?iti Ä?im veÄ? bolj trajnostnih vrst plastike, kot je bioplastika ali biorazgradljiva plastika. ÄŒeprav je plastika z leti postala zelo nenadomestljiv material, obstajajo vendar ĹĄtevilna podroÄ?ja, na katerih bi njihovo porabo lahko hitro in uÄ?inkovito omejili. Eden od teh so plastiÄ?ne vreÄ?ke.

Pravzaprav sem preseneÄ?ena, da se Evropska unija ni prej odloÄ?ila, da bi zajezila veliko potroĹĄnjo plastiÄ?nih vreÄ?k, ki je Ĺže zdavnaj presegla vse razumne meje, in to kljub ozaveĹĄÄ?anju in prepriÄ?evanju, kako ĹĄkodljivo je to poÄ?etje. Seveda bi to lahko naredila tudi drĹžava Slovenija, ki je sicer zelo inovativna pri pobiranju davkov, za te pa se doslej ni odloÄ?ila.

Sama sem Ĺže pred leti na tem mestu zapisala, da ne razumem, zakaj drĹžave plastiÄ?nih vreÄ?k ne obdavÄ?ijo toliko, da nas bo minilo, da bi jih uporabljali, oziroma da bi iste vsaj veÄ?krat uporabili. Tako pa se niti ne zavedamo, kakĹĄne razseĹžnosti in teĹžave prinaĹĄa njihova uporaba. Seveda smo najbolj neozaveĹĄÄ?eni pri tem vpraĹĄanju prav drĹžavljani manj razvitih drĹžav, tudi manj razvitih evropskih drĹžav. Slovenija sodi mednje in v sam evropski vrh. Si lahko predstavljate, da znaĹĄa naĹĄa letna poraba vreÄ?k za enkratno uporabo kar 466 vreÄ?k na prebivalca (evropsko povpreÄ?je je obÄ?utno niĹžje in znaĹĄa 200 vreÄ?k). Seveda se bo zdajle vsakdo Ä?udil in trdil, da to Ĺže ne more biti res, a kar malo pomislite, pa boste videli. PreĹĄtejte, koliko vreÄ?k odnesete izpred samopostreĹžnih blagajn trgovskih centrov in koliko iz drugih trgovin, kjer vam blago praviloma kar sami zloĹžijo v plastiÄ?no vreÄ?ko.

Pa bomo morali to svojo razvado spremeniti. Po direktivi, ki jo je za to podroÄ?je konÄ?no sprejela Evropska unija, bo smel Evropejec povpreÄ?no porabiti le po 90 plastiÄ?nih vreÄ?k na leto do konca leta 2019 in le ĹĄe 40 do konca leta 2025. Pri tem so seveda miĹĄljene nosilne plastiÄ?ne vreÄ?ke (izvzete so zelo lahke vreÄ?ke, ki sluĹžijo higienski zaĹĄÄ?iti nepakiranih Ĺživil).

Grdi razvadi, ki smo jo ustvarili s pretirano uporabo plastiÄ?nih vreÄ?k za enkratno uporabo, bo torej treba reÄ?i stop. Najbolje, Ä?e se tega kar zaÄ?nemo uÄ?iti. đ&#x;”˛

Karierni izziv

169 delavcem nove pogodbe

Velenje, 17. maja – Pred Ĺ olskim centrom Velenje so dijaki zakljuÄ?nih letnikov programov Ĺ ole za storitvene dejavnosti centra pripravili zanimivo prireditev. Poimenovali so jo Karierni izziv. Pri tem so se zgledovali po odprti kuhinji in Promenadi okusov, ki je bila lani v Velenju, pri tem pa so vkljuÄ?ili tudi nekaj lokalnih pridelovalcev hrane.

Na 10 stojnicah so ponujali 42 jedi iz mleka, jabolk, Ä?okolade, zeliĹĄÄ? in medu. Obiskovalci, ki so se ustavljali ob stojnicah in jih poskusili, so ideje in okusne dobrote dijakov pohvalili ter jih s tem spodbudili, da prireditev pripravijo tudi prihodnje leto.

Po besedah vodstva ĹĄole jim idej za predstavitev ĹĄole, dejavnosti dijakov Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi ne manjka, z njimi pa Ĺželijo biti

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj se je ozraÄ?je prejĹĄnji teden znova pregrelo. Vodstvo je 169 delavcem ponudilo podpis nove pogodbe, s katerimi jih prerazporejajo na druga delovna mesta. Te pogodbe pa po besedah predsednika sindikata Danila Tajnika niso skladne s podjetniĹĄko kolektivno pogodbo, ki ĹĄe vedno velja.

Sindikat je v petek sklical zbor, na katerega je povabil tudi pravnika, ki je delavcem razloĹžil, kakĹĄne so pravzaprav vsebine teh pogodb.

Na zboru je bil tudi direktor, ki pa ga je zapustil in sam sklical sestanek z delavci ta ponedeljek. ÂťVse poteka enostransko; ob tem vodstvo izjavlja, da ves Ä?as poteka socialni dialog, ki pa ga sploh ni. Ne vidim drugega izhoda, kot da se odloÄ?imo za interno stavko. Sindikat jo bo, Ä?e pritiski nad delavci ne bodo popustili, vsekakor moral organizirati,ÂŤ pravi Tajnik, ki pa ĹĄe vedno upa na dogovore. Imenovali so posebno pogajalsko skupino in upajo na pozitiven razplet. Morda se je vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije) ta vendarle Ĺže zgodil.

Smo pa izvedeli, da se je kar nekaj delavcev Ĺže odloÄ?ilo za podpis đ&#x;”˛ mz pogodb. â€

korak pred drugimi. Eden od ciljev prireditve je bilo tudi druĹženje ljudi. Z njihovimi prispevki pa bo lahko ĹĄola kupila ĹĄe kakĹĄen

uÄ?ni pripomoÄ?ek, stvar, s pomoÄ?jo katere bodo prihodnje leto ĹĄe boljĹĄi. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Od pisma o nameri h konkretnejĹĄim dogovorom

Ĺ˝upan sprejel zaposlene v zdravstvu Velenje, 12. maja – Na dan medicinskih sester je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? sprejel zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje, BolniĹĄnici TopolĹĄica in zasebnike s koncesijo. Poudaril je, da si v Velenju z razliÄ?nimi ukrepi in dobro socialno politiko prizadevajo, da je za obÄ?anke in obÄ?ane dobro poskrbljeno, ĹĄe posebej za tiste, ki pomoÄ? najbolj potrebujejo. Iz proraÄ?una namenijo sociali vsako leto dva milijona evrov. 655 tisoÄ? evrov namenjajo zdravstvu, 473 tisoÄ? evrov pa za zavarovanje obÄ?ank in obÄ?anov. V preteklem letu so del Zdravstvenega doma Velenje Ĺže prenovili, v prihodnosti pa je naÄ?rtovana prenova preostalega dela. Nedavno so kupili tudi dve urgentni vozili, za kateri je obÄ?ina namenila 100 tisoÄ? evrov. Zdaj naj bi kupili ĹĄe sodoben mamograf. V prihodnjem letu naÄ?rtujejo tudi zaÄ?etek gradnje oskrbovanih stanovanj, s katerimi bi poskrbeli za kakovostnejĹĄe preĹživljanje starosti naĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov.

Nadomestne volitve ReÄ?ica ob Savinji – Volilni upraviÄ?enci iz 3. volilne enote v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji (naselij GruĹĄovlje, Homec, Ĺ entjanĹž in del naselja Poljane) bodo 10. julija znova na voliĹĄÄ?u v prostorih gasilskega doma v GruĹĄovljah. TamkajĹĄnja obÄ?inska volilna komisija je namreÄ? prejĹĄnji teden razpisala nadomestne volitve v obÄ?inski svet. Te so potrebne zaradi odstopa svetnice SDS Marije VisoÄ?nik Melavec. Omenjena je odstopila iz zdravstvenih razlogov.

Kandidati, ki Ĺželijo kandidirati na nadomestnih volitvah, potrebujejo 15 podpisov volivcev s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v omenjeni volilni enoti. đ&#x;”˛

tp

Ĺ est novih avtobusnih postajaliĹĄÄ? Ĺ martno ob Paki – PrejĹĄnji teden so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zamenjali prvih ĹĄest dotrajanih avtobusnih postajaliĹĄÄ? v lokalni skupnosti. Lesene konstrukcije sedaj Ä?akajo le ĹĄe na pritrditev steklene stene na strani, iz katere prihaja avtobus. Zaradi primernega videza so postaje zamenjali po lokacijah v parih na obeh straneh ceste v Gorenju, PaĹĄki vasi in Skornem.

Na obÄ?inski upravi so se ob podpori pristojnega odbora odloÄ?ili, da bodo nova postajaliĹĄÄ?a izdelana posebej za obÄ?ino. Ta naj bi s svojim videzom prispevala k prepoznavnosti ter urejenosti urbane infrastrukture obmoÄ?ja. Projekt zanje je delo arhitekta Gregorja GojeviÄ?a, izdelal pa jih je mizar Rafael Rosec na novi betonski ploĹĄÄ?i, ki jo je pripravil gradbinec Mihael Volk. StreĹĄniki so od lokalnega proizvajalca Polak. Preostala dotrajana postajaliĹĄÄ?a bodo zamenjali naslednje leto. Ureditev posameznega postajaliĹĄÄ?a stane nekaj veÄ? kot 4.000 evrov. đ&#x;”˛

tp

Mesto kolesarsko povezali s TRC Jezero Velenje, 12. maja – MO Velenje vsako leto poskrbi za nove urejene kolesarske poti. Predstavniki podjetij Nivig, d. o. o., in SoviÄ?

Franc, s. p., so maja uredili odsek kolesarske steze in peĹĄpoti od bara Ĺ umi do Centra Jager. Z ureditvijo tega odseka je sedaj s kolesarsko stezo povezano mestno srediĹĄÄ?e in TuristiÄ?no-rekreacijski center Jezero. DolĹžina tega odseka je okoli 450 metrov, vrednost del pa je pribliĹžno 31 tisoÄ? evrov. V prihodnjih dneh bodo postavili ĹĄe ograjo, ki bo peĹĄcem in kolesarjem omogoÄ?ala boljĹĄo varnost, saj bo prepreÄ?evala prehod preko ĹželezniĹĄkih tirov. Popravili bodo tudi odtoÄ?ne jaĹĄke. Vrednost te naloĹžbe so ocenili na 23 tisoÄ? evrov.

ObÄ?ani vabljeni k sodelovanju Mestna obÄ?ina Velenje je na spletni strani www.velenje.si objavila poziv za sodelovanje obÄ?anov pri pripravi aktov sveta Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer za osnutek odloka o kategorizaciji obÄ?inskih cest in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja SAĹ A Velenje. Odloke bodo na seji 24. maja obravnavali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

Zelena vila spet na pohodu Velenje, 16. maja – V okviru medgeneracijskega projekta Zelena vila na pohodu so lani pri velenjskem Mladinskem hotelu uredili visoke gredice in vrtiÄ?ek iz recikliranih materialov. Ĺ˝e lani so vanj zasadili ekoloĹĄko pridelane sadike, letos pa so prostovoljci MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje in Mladinskega centra Velenje spet poskrbeli, da je vrtiÄ?ek poln. Ob strokovni pomoÄ?i krajinske arhitektke Kaje Flis so v ponedeljek popoldne vrtiÄ?ek zasadili s sadikami, ki so jih dobili na eko kmetiji Mlinar. VrtiÄ?ek so za vroÄ?e poletne dni opremili tudi s posebnim zalivalnim sistemom. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

19. maja 2016

bĹĄ

ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in TeĹĄanj poglabljata sodelovanje v gospodarstvu Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 10. maja – Na povabilo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se je v tukajĹĄnjem okolju na dvodnevnem obisku mudila 15-Ä?lanska delegacija iz obÄ?ine TeĹĄanj. Z njo je ĹĄoĹĄtanjska obÄ?ina lani podpisala pismo o nameri, v njem pa med prednostnimi aktivnostmi zapisala sodelovanje v gospodarstvu.

Osrednji dogodek obiska je bil poslovni forum (minuli torek) v Termah TopolĹĄica, na katerem so se gostje iz TeĹĄanja seĹĄli s predstavniki gospodarstva regije SaĹĄa. Teh je bilo prav tako 15, o moĹžnostih poslovnega sodelovanja pa so razpravljali na individualnih pogovorih in naslednji dan, ko so si gostje nekatera podjetja tudi ogledali. Ob koncu obiska so predstavniki teĹĄanjskega gospodarstva izrazili navduĹĄenje nad tehnologijo, ki jo uporablja Komunalno podjetje Velenje pri odvajanju in Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih komunalnih voda ter vodovodnega omreĹžja v Ĺ aleĹĄki dolini. Sli-

Poslovnega foruma se je udeleĹžilo 15 Ä?lanov delegacije iz TeĹĄanja in prav toliko predstavnikov gospodarstva regije SaĹĄa.

ĹĄati je bilo tudi zadovoljstvo, ker se je velenjski Esotech odloÄ?il za sodelovanje na strokovnem sejmu v TeĹĄanju. Ĺ˝upan ObÄ?ine TeĹĄanj Suad Huskić je povedal, da gre za nadgradnjo pisma o nameri, ki so ga z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj podpisali lani. Sodelovanje poglabljajo po predvidenem programu. Pred dobrima dvema mesecema se je delegacija iz ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine mudila v TeĹĄanju, tokrat so jim obisk vrnili. V njej so bili poleg predstavnikov javnega sektorja ĹĄe predstavniki poslovnega gospodarstva, ki Ĺželijo poslovno sodelovati z gospodarstvom regije SaĹĄa. Za zdaj se kaĹžejo tovrstne moĹžnosti pri pripravi projektov,

komunalne infrastrukture, transporta, gradbeniĹĄtva, grafiÄ?ne in muzejske dejavnosti.

Po besedah ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha so navezali stike z obÄ?ino TeĹĄanj, ker je podobna njihovi obÄ?ini. Na februarskem obisku pri njih so se podjetniki, gospodarstveniki regije SaĹĄa lahko prepriÄ?ali, kako hitro se tamkajĹĄnje okolje razvija, in nekateri med njimi so pri tem zaznali tudi priloĹžnost zase. ÂťImamo dobre podjetnike, uspeĹĄne gospodarstvenike, ki bi lahko izkoristili priloĹžnost poslovnega sodelovanja predvsem v komunalni infrastrukturi, lesni, kovinskopredelovalni industriji. Stike smo preko MedpodjetniĹĄkega

Na Kozjanskem pod streho kar dva festivala NaloĹžbe mimo nas – Prodaja Uniorja – Celjski Âťdol – gorÂŤ – Koza reĹĄila kraj – PloĹĄÄ?a kraljici Ani Tako, pa smo tudi letos ostali brez finala!

Mislim seveda na evrovizijski finale. Za to niso bile krive barve (modra in rdeÄ?a), saj se tujci z naĹĄimi barvami paÄ? ne ubadajo. Morda bolj naĹĄa majhnost ali neprepoznavnost. Sicer pa se v pravem finalu ne najdemo ĹĄe na mnogih drugih podroÄ?jih, ki so za naĹĄe Ĺživljenje bolj usodna. Recimo odpiranje novih delovnih mest, da se bo ĹĄtevilo brezposelnih ĹĄe bolj zmanjĹĄalo.

Pa je ĹĄel zadnje dni mimo nas ĹĄe en pomemben projekt. Nekateri so klicni center korporacije IBM Ĺže videli v Mariboru, pa je ĹĄel drugam. So tudi takĹĄni, ki menijo, da pri tem ni vsega storil ÂťnaĹĄÂŤ gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ki je na ta delovna mesta Ĺže raÄ?unal, oziroma da je ÂťzamoÄ?ilaÂŤ agencija Spirit z njegovega resorja. ÂťNaĹĄÂŤ nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik celo meni, da bi se v boj za tako pomembno naloĹžbo morala osebno podati kar minister in premier. No, zdaj je voz menda Ĺže dokonÄ?no odpeljal.

NaĹĄ nekdanji minister se tudi ne strinja z obliko prodaje naĹĄe ÂťnacionalneÂŤ banke NLB. Po sedanji odloÄ?itvi jo bomo prodajali na borzi, po njegovem bi bilo bolje poiskati strateĹĄkega investitorja. Res me zanima, koliko bomo za to naĹĄo banko iztrĹžili.

Gotovo mnogo manj, kot smo jo vsi skupaj pomagali dokapitalizirati.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ne prodajamo pa le NLB, na vrsto za prodajo je priĹĄel tudi zreĹĄki Unior. Pa Ä?eprav mu ĹĄe ni uspelo izpolniti ÂťdomaÄ?e nalogeÂŤ, da se znebi delov, ki ne sodijo v njegovo osnovno dejavnost – treh turistiÄ?nih biserov: smuÄ?arskih centrov Rogla in Krvavec ter Term ZreÄ?e. Mnogim ZreÄ?anom (obÄ?ina bo prav te dni slavila obÄ?inski praznik, Ä?astni obÄ?an pa je postal JoĹže KoĹĄir, dolgoletni Ĺžupan in nekdaj zaposlen v Uniorju) taka prodaja nikakor ni vĹĄeÄ?.

V Celju pa nekateri opozarjajo na Âťdol-gorÂŤ dogajanje. Imperij Mirka TuĹĄa naj bi se pogrezal, tisti Izidorja Krivca vzdigoval. Da je v TuĹĄu stanje slabo, je pokazalo tudi zapoznelo poslovno poroÄ?ilo TuĹĄa za predlansko leto. Zdaj je njegova sanacija sicer potrjena; ponuja tudi pravo reĹĄitev? Gotovo pa je, da se bo nekaterim ÂťdejavnostimÂŤ moral odpovedati. Tudi planetu – Planetu TuĹĄ v Kopru.

Nasprotno pot pa ubirajo KrivÄ?eve Celjske mesnine. Te bodo letos za nove zmogljivosti in tehnoloĹĄke reĹĄitve vloĹžile kar 11 milijonov evrov. Take naloĹžbe so potrebne, Ä?e Ĺželijo ĹĄe nadaljevati tako pospeĹĄeno dejavnost.

OmogoÄ?a pa jih tudi ugodno poslovanje.

Vlagali bodo v vseh treh krajih po Sloveniji, kjer delujejo: v Celju, Gornji Radgoni (vinogradniĹĄtvo in vinarstvo) ter v Kobjeglavi (prĹĄutarna Lokev). In zaposlovali.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

izobraĹževalnega centra Ĺ olskega centra Velenje navezali tudi s tamkajĹĄnjo srednjo ĹĄolo.ÂŤ Naslednji korak, ki ga pripravljajo, nameravajo storiti v turistizmu in kulturi, v katerih imajo eni in drugi kaj pokazati.

Po Menihovih besedah bi lahko do prvih oblik poslovnega sodelovanja v gospodarstvu priĹĄlo Ĺže letos, saj so bili na prvih pogovorih Ĺže izraĹženi interesi za sklepanje poslov pri nabavi materiala, storitev in raznih uslug.

Zagotovo pa bodo s sreÄ?anji in s tem poglabljanjem sodelovanja nadaljevali tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Kozjemu pa je v nedeljo ĹĄe kako prav priĹĄla veÄ?namenska dvorana. Kot je njihova koza davno nazaj kraj reĹĄila pred zmajem, je pokrit prostor dvorane reĹĄil festival Koza, zmaj in ĹĄe kaj. Njegov sestavni ali za nekatere kar glavni del je bil deseti mednarodni folklorni festival. Manjkalo tudi ni Âťzmajskih pijaÄ? in kozjih jedaÄ?ÂŤ. KulinariÄ?no ponudbo je predstavilo vseh enajst obÄ?in Kozjanskega. Na pokuĹĄino so bile tudi jedi, ki se zdijo zdaj malo ÂťÄ?udneÂŤ, nekoÄ? pa so bile pogosto na jedilniku. Prireditev je sluĹžila tudi turistiÄ?ni promociji tega obmoÄ?ja.

Festival so imeli tudi v Ĺ marju. In to prvi festival amaterskega filma, ki pa je privabil kar 34 filmov iz vse drĹžave. Tudi tu menijo, da bodo s takim festivalom ĹĄe bolj prepoznavni. Bodo pa tudi dali moĹžnost avtorjem, ki se doslej na takih prireditvah ĹĄe niso prijavljali.

Promocija ali ne pa bo jutriĹĄnja prireditev v poljskem Krakovu. Dan pred 600. obletnico smrti Ane Celjske – prve iz rodbine celjskih grofov, ki so se povzpele na kraljevski prestol, postala je kraljica Poljske. Ob tem bodo predstavniki Celja in Poljske v krakovski katedrali, kjer je pokopana, postavili spominsko ploĹĄÄ?o. Ob tej slovesnosti se bo veÄ?ja skupina Celjanov, obleÄ?enih v srednjeveĹĄka oblaÄ?ila, sprehodila po mestu. MaĹĄo ob tej priloĹžnosti bo v katedrali daroval celjski ĹĄkof Stanislav LipovĹĄek. Sicer pa je bila v nekdanjih visokih krogih bolj znana Anina sestriÄ?na Barbara Celjska, ki je bila kar trojna kraljica.

Pa ĹĄe to: na vzhodnem delu celjske regije je potekalo tekmovanje v orientaciji. Tekmovali so planinci iz vse drĹžave. Ne bi bilo slabo, Ä?e bi ga pripravili ĹĄe za politike. Saj se mnogi slabo orientirajo in pogosto ÂťizgubijoÂŤ. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

19. maja 2016

Da bodo obÄ?ani zadovoljni

Dolgo se je ÂťvlekloÂŤ

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ÂťzaupalaÂŤ ceste Andrejcu – Vrednost 15-letne koncesijske pogodbe 22 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 10. maja – V prostorih vile Mayer v Ĺ oĹĄtanju sta tamkajĹĄnji Ĺžupan Darko Menih in Mirko Andrejc, direktor podjetja Andrejc iz TopolĹĄice podpisala 15-letno koncesijsko pogodbo za redno in investicijsko vzdrĹževanje 15 odsekov obÄ?inskih cest v lokalni skupnosti. Koncesionarja so izbrali na razpisu, na katerega so prejeli dve prijavi (poleg podjetja Andrejc ĹĄe prijavo podjetja VOC Celje). Vrednost pogodbe je 22 milijonov evrov, od tega je za redno vzdrĹževanje cest (ob uresniÄ?itvi celotnega predvidenega programa) predvidenih 6,6 milijona evrov ali nekaj manj

kot 440 tisoÄ? evrov na leto, za investicijsko vzdrĹževanje 44 kilometrov cest pa 15,5 milijona evrov. Po pogodbi naj bi izbrani koncesionar izvedel naÄ?rtovana investicijsko vzdrĹževalna dela v dveh letih. Strokovni nadzor so zaupali Komunalnemu podjetju Velenje, za redno vzdrĹževanje cest pa ga bo izvajal samostojni podjetnik Aleksander KneĹževiÄ?.

Velika odgovornost

Mirko Andrejc nam je povedal, da izvaja podjetje javno gospodarsko sluĹžbo rednega in investicijskega vzdrĹževanja lokalnih cest v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺže od leta 2002. Sklenjena dolgoletna pogodba predstavlja za podjetje

Ob podpisu 15-letne koncesijske pogodbe za redno in investicijsko vzdrĹževanje cest v obÄ?ini

veliko odgovornost. Doslej so se izkazali za kakovostnega in zaupanja vrednega izvajalca, kar je morda bila tudi ena od prednosti pri izbiri dolgoletnega koncesionarja. Zaradi tega posla za

zdaj ne bodo zaposlili novih delavcev in tudi nakupa dodatne mehanizacije ne predvidevajo, ampak bodo skuĹĄali zahteve izpolniti s prerazdelitvijo strojev in zaposlenih.

Bo bolniĹĄnica po 7. juniju brez direktorja?

Na seji sveta javnega zavoda Bolniťnice Topolťica zahteva po reviziji projekta energetske sanacije – Aktualni direktor zavrnil v. d.-ejvstvo, odstopila tudi strokovna direktorica Tatjana Podgorťek

TopolĹĄica 12. maja – Manj kot teden dni po slovesni otvoritvi energetsko obnovljenega objekta Planika, kar v BolniĹĄnici TopolĹĄici uvrĹĄÄ?ajo med najveÄ?jo pridobitev v skoraj njeni 100-letni zgodovini obstoja, se je bolniĹĄnica znova znaĹĄla v srediĹĄÄ?u pozornosti. Tokrat zaradi dogajanj na seji sveta javnega zavoda pred tednom dni. Na njej namreÄ? niso potrdili nobenega od dveh prijavljenih kandidatov za direktorja te zdravstvene ustanove (aktualnega primarija Leopolda Rezarja ter njegovega protikandidata Jurija Ĺ orlija, prav tako zdravnika v bolniĹĄnici), pred tem pa so Ä?lani sveta soglasno potrdili sklep o reviziji projekta energetske sanacije.

Revizijo bi lahko zahtevali Ĺže prej

ÂťDogajanje na seji sveta zavoda je po eni strani presenetljivo, glede na serijo kadrovskih zamenjav v slovenskem zdravstvu pa ne. Dogajanja v Celju in BreĹžicah so zgovorna, pri nas pa je vlada RS lani junija zamenjala vse svoje predstavnike v svetu za-

voda. Morda preseneÄ?a to, da so Ä?lani sveta poslovanje bolniĹĄnice ocenili za dobro, zahtevali pa so revizijo projekta energetske sanacije, ki smo ga v glavnem financirali sami. Ob tem naj povem, da smo predloĹžili vso gradivo, tudi gradivo z Ĺže leta 2013 opravljeno revizijo projekta, ki ni pokazala nobenih nepravilnosti. Razprave

â?ą

di naloĹžbe, vredne 6,6 milijona evrov, bolniĹĄnica znaĹĄla v likvidnostnih teĹžavah. Kot pravi, je vzrokov za finanÄ?ne teĹžave veÄ?, od dolgega Ä?akanja na kredit za naloĹžbo, do tega, da med izvedbo projekta niso mogli v celoti uresniÄ?iti programa, kasneje niso dobili plaÄ?anega preseĹženega programa.

Lani so poslovali uravnoteĹženo.

Dolg znaĹĄa – po Rezarjevih besedah – 4,3 milijona evrov, primanjkljaj iz leta 2013 in 2014 pa blizu 760 tisoÄ? evrov.

in vpraĹĄanj ni bilo, le ultimativna zahteva po reviziji,ÂŤ je dejal Leopold Rezar in nadaljeval: ÂťSpraĹĄujem se, zakaj te niso zahtevali Ĺže prej, zakaj niso Ĺže prej niÄ?esar izpostavili. Na aprilski seji smo sprejemali finanÄ?ni naÄ?rt, a tudi takrat ni nihÄ?e niÄ?esar rekel. Je odveÄ? vpraĹĄanje, zakaj ni bilo nikogar z ministrstva, ki je ustanovitelj bolniĹĄnice, na ogled v Ä?asu izvajanja obnove. Ta je trajala ĹĄtiri leta. Na otvoritev niso priĹĄli niti predstavniki ministrstva v svetu zavoda. Ti so ĹĄtirje od sedmih.

V TopolĹĄico so hodili le na seje.ÂŤ Po besedah Rezarja se je zara-

Svet se bo sestal Ä?im prej Za pojasnila v zvezi z dogajanjem na seji sveta javnega zavoda BolniĹĄnice TopolĹĄica in kako naprej smo zaprosili tudi predsednico sveta Hedviko StaniÄ? – IgliÄ?ar.

Ta je v odgovoru zapisala, da so Ä?lani sveta veÄ?krat prosili za gradivo za obravnavo celotne naloĹžbe v bolniĹĄnico. Prav tako so opozarjali, da se je rok za dokonÄ?anje naloĹžbe zavlekel in da ni znana njena celotna vrednost.

V nadaljevanju je ĹĄe zapisala, da je Svet zavoda soglasno sprejel na seji tri sklepe, in sicer da za imenovanje direktorja bolniĹĄnice ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov, da se za Ä?as do imenovanja novega direktorja na podlagi

BolniĹĄnica potrebuje direktorja s polnimi pooblastili

Po zahtevani reviziji projekta so se Ä?lani sveta zavoda odloÄ?ili, da o kandidaturah za direktorja ne bodo razpravljali, Rezarja pa so imenovali za v. d. direktorja za najveÄ? eno leto. ÂťTakoj po izglasovanem sklepu sem dvignil roko in na oÄ?itno preseneÄ?enje Ä?lanov sveta povedal, da ta poloĹžaj zavraÄ?am. Zavrnitev sem utemeljil s tem, da je bolniĹĄnica v resnih likvidnostnih teĹžavah, ki jih je treba reĹĄevati takoj, prav tako to zahteva nekaj tekoÄ?ega

ponovljenega javnega razpisa za v. d. direktorja imenuje Leopolda Rezarja, vendar najdlje za eno leto. Ponovni razpis se objavi najkasneje 30 dni po izdanem konÄ?nem revizijskem poroÄ?ilu. ÂťLeopold Rezar je prosil za besedo, ki sem mu jo tudi dala. Povedal je, da z imenovanjem za v. d.-ja ne soglaĹĄa, ker bolniĹĄnica potrebuje direktorja, ki bo pristopil k reĹĄevanju likvidnostnih in drugih operativnih teĹžav, zato priÄ?akuje imenovanje s polnimi pooblastili. Sejo sem za kratek Ä?as prekinila, po tem pa povedala, da je svet zavoda sprejel sklep soglasno. Glede na izvajanje sedaj od Rezarja priÄ?akujem ĹĄe pisno izjavo.ÂŤ Svet zavoda se bo zaradi nastale situacije, po njenih navedbah, sestal v Ä?im krajĹĄem Ä?asu.

dela. Poleg tega menim, da bi poleg naloĹžbe Ä?lani sveta zavoda morali oceniti moje delo v preteklem mandatu, prav tako program, ki sem ga priloĹžil h kandidaturi. Ker tega niso naredili, sem ocenil, da v takih razmerah kot vrĹĄilec dolĹžnosti bolniĹĄnice ne bi mogel voditi uÄ?inkovito.

BolniĹĄnica potrebuje direktorja s polnimi pooblastili, kar pa zame v. d.-jevstvo ni.ÂŤ Na vpraĹĄanje, v Ä?em vidi razloge za to, da ni dobil podpore, je odgovoril: ÂťJih ne vidim. Tudi ne morem komentirati, ali gre za politiÄ?no odloÄ?itev. Sam nisem Ä?lan nobene stranke. Menim pa, da sem v minulem mandatu kolektiv vodil dobro.ÂŤ Rezarju poteÄ?e mandat 7. junija, od 1. junija dalje bo bolniĹĄnica tudi brez strokovne direktorice, saj je dosedanja Lucija GabrĹĄÄ?ek PareĹžnik s tega mesta odstopila zaradi omenjenega dogajanja, na njegov mandat pa je vezano tudi mesto pomoÄ?nika direktorja za gospodarske zadeve, ki ga zaseda Bojan Jurca.

OÄ?itno bo po opravljeni reviziji projekta energetske sanacije bolniĹĄnice sledil ponoven razpis za direktorja bolniĹĄnice. Nanj se Rezar ne bo prijavil, saj, kot pravi, razlogov za to ne vidi. ÂťPrograma ne bom spreminjal, ker menim, da je dober. Ĺ˝al mi je, ker to, kar se dogaja, ne koristi razvoju bolniĹĄnice.ÂŤ In kje bo nadaljeval svoje delo? ÂťO tem ĹĄe nisem razmiĹĄljal, pa tudi ne bom preveÄ? hitel. Pisno sem predsednico sveta zavoda Hedviko StaniÄ? IgliÄ?ar, ki je tudi sekretarka odbora za zdravstvo v drĹžavnem zboru, obvestil, da sem od danes (minulega petka) uradno na dopustu, saj ĹĄe lanskega nisem v celoti izkoristil.ÂŤ đ&#x;”˛

Darko Menih je oznaÄ?il podpis dolgoletne koncesijske pogodbe za ceste za enega od pomembnih Âťprelomnih trenutkovÂŤ. To je najveÄ?ja pogodba, ki smo jo podpisali v lokalni skupnosti v vseh mojih mandatih doslej. Vesel in zadovoljen sem, da je priĹĄlo do podpisa. Posodobitev 44 kilometrov cest v dveh letih ni malo. Vlaganja se bodo Âťzelo poznalaÂŤ na naĹĄih cestah in verjamem, da bodo naĹĄi obÄ?ani zaradi tega zadovoljni.ÂŤ Menih je ĹĄe povedal, da so aktivnosti v zvezi s koncesijo zaÄ?eli Ĺže maja lani, zadeva pa se je ÂťvleklaÂŤdolgo, ker so morali spremeniti dva odloka. Pripravil jih je Evropski pravni center iz Maribora, spremembe pa so obravnavali tamkajĹĄnji svetniki na sejah obÄ?inskega sveta.

3 In zakaj dolgoroÄ?na koncesijska pogodba? ÂťV danaĹĄnjih Ä?asih nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v politiki, gospodarstvu. Vse je zelo nepredvidljivo. Vemo pa za teĹžave, ki jih imamo s TeĹĄem oziroma Holdingom Slovenske elektrarne. Po zadnjih informacijah nam ÂťzapiraÂŤ odĹĄkodnino, ki nam pripada in za katero imamo za leto 2016 Ĺže podpisano pogodbo, a o njej noÄ?ejo niÄ? sliĹĄati. Vsem okoliĹĄÄ?inam navkljub smo se v lokalni skupnosti odloÄ?ili, da kljub pomanjkanju denarja skuĹĄamo uresniÄ?iti kar najveÄ? tistega, kar smo obljubili obÄ?anom.ÂŤ Kot je ĹĄe dodal Menih, so tokrat ravnali tako kot pri vrtcu. Tudi takrat so bili v finanÄ?nih ĹĄkripcih, a so se s koncesionarjem Esotechom ÂťnaĹĄliÂŤ.

Vrtec obratuje, zadovoljni so vsi: otroci, vzgojiteljice in celo starĹĄi. đ&#x;”˛

Velenje Green Destination Velenje, 16. maja – Velenje je prejelo bronasti znak v okviru projekta Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) – Slovenia Green, ki poteka pod okriljem Slovenske turistiÄ?ne organizacije. Gre za celovito zasnovan sistem za pospeĹĄevanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji, ki temelji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, druĹžbenem in ekonomskem.

Namenjen je tako destinacijam kot tudi posameznim turistiÄ?nim ponudnikom. Plaketo bo Velenje prejelo na dogodku Global Green Destinations Day, ki bo ob svetovnem dnevu turizma potekal 27. in 28. septembra 2016 v Ljubljani.

Z izvedbo postopka za pridobitev ZSST so v Velenju pridobili celovit vpogled v trajnostni razvoj mesta in mednarodno primerljivo oceno. NajmoÄ?nejĹĄa kategorija Velenja je Varnost in destinacija, najĹĄibkejĹĄa pa Turizem in poslovanje. V turizmu zato obÄ?ino Ä?aka ĹĄe veliko dela. Treba bo sprejeti strategijo razvoja turizma s poudarkom na razvijanju turizma preko celega leta, ustrezno kadrovsko in finanÄ?no podpreti turistiÄ?no organizacijo, spodbujati turistiÄ?ne ponudnike k pridobivanju zelenih znakov, razvijati zelene dobavne verige, ki bodo vkljuÄ?evale izdelke in pridelke iz lokalnega okolja, spremljati ekonomske uÄ?inke turizma ter spodbujati vkljuÄ?evanje Ĺžensk na vodilna mesta v turizmu. Na osnovi prejete ocene bodo na MO Velenje priÄ?eli pripravljati naÄ?rt in nabor ustreznih ukrepov za izboljĹĄave. đ&#x;”˛

Poziv za sodelovanje obÄ?anov pri pripravi aktov Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje, www.velenje. si, je objavljen poziv za sodelovanje obÄ?anov pri pripravi aktov Sveta Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer za Osnutek Odloka o kategorizaciji obÄ?inskih cest in Osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja SAĹ A Velenje.

Osnutka odloka bodo svetnice in svetniki obravnavali na 14. seji Sveta Mestne obÄ?ine Velenje v torek, 24. maja 2016.

Na spletni strani je objavljena vsebina osnutkov odlokov in obrazec za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom pri pripravi pripomb in predlogov na pripravljeno gradivo. Pravilno izpolnjene obrazce lahko obÄ?anke in obÄ?ani poĹĄljejo na elektronski naslov info@velenje.si.

Vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Nov proizvodni obrat podjetja Skaza Podjetje Skaza raste iz leta v leto – Za letos naÄ?rtujejo 40 milijonov evrov prihodkov in 2,8 milijona dobiÄ?ka iz poslovanja – Na prostorih nekdanjega Vegradovega Vemonta bodo septembra odprli nov proizvodni obrat Mira ZakoĹĄek

Ljubljana, 11. maja – Velenjsko podjetje Skaza (v sklopu celovite prenove so spremenili tudi ime), se je predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani. To druĹžinsko podjetje je staro 40 let, v Sloveniji in na tujem postaja vse bolj prepoznavno po razliÄ?nih plastiÄ?nih kuhinjskih izdelkih, ki jih med drugim ekskluzivno dobavljajo tudi ĹĄvedskemu

V podjetju, ki ĹĄe vedno deluje kot druĹžinsko, veÄ? kot 90 odstotkov izdelkov izvozijo. Pokrivajo celotno Evropo, prisotni pa so tudi v Afriki, ZdruĹženih arabskih emiratih, na Kitajskem in v ZDA.

Gorjup znova v BSH HiĹĄni aparati Nazarje

bo stekla proizvodnja v novih prostorih, pa bodo zaposlili ĹĄe nadaljnjih 20. Ĺ e posebej veliko si v prihodnje obetajo od njihove blagovne znamke Organko. Razvili so jo s svojim znanjem in nanj so zelo ponosni, saj pomembno prispevajo k Ä?istejĹĄemu okolju. Ta izdelek namreÄ? omogoÄ?a kompostiranje na domu. Velike naÄ?rte imajo tudi z izdelki blagovne znamke Cuisine (izdelki za kuhinjo), te med drugim prodajajo Ikei pa tudi drugim multinacionalkam. Krepijo ĹĄe sodelovanje z elektro, pohiĹĄtveno in

â?ą

â?ą

partnerju Ikei. Po besedah direktorice Tanje Skaza bodo letos s prodajo ustvarili 40 milijonov evrov prihodkov (lani 31 milijonov) in 2,8 milijona evrov dobiÄ?ka (lani 1,7 milijona evrov). Dosedanji letoĹĄnji rezultati kaĹžejo, da so ti cilji uresniÄ?ljivi. V ĹĄtirih mesecih so dosegli 12 milijonov prihodkov. Rast naÄ?rtujejo tudi v naslednjih letih, saj Skazova predvideva, da bodo prihodki leta 2020 dosegli 100 milijonov evrov. Skazova dodaja, da so sedaj partnerji multinacionalk, v prihodnje pa Ĺželijo to postati tudi sami.

Trenutno intenzivno obnavljajo halo nekdanjega Vegradovega Vemonta, kjer na-

GOSPODARSKE novice

90 odstotkov izdelkov izvozijo

NajveÄ? si obetajo od blagovnih znamk Organko in Cuisine ter od sodelovanja z avtomobilsko in pohiĹĄtveno industrijo.

Lani so imeli zaposlenih 260 delavcev, trenutno jih je 300, septembra bo dobilo delo nadaljnjih 20.

Direktorica podjetja Tanja Skaza: ÂťZa zdaj z multinacionalkami sodelujemo, v prihodnje pa Ĺželimo to postati tudi sami.

meravajo septembra odpreti nov sodoben proizvodni obrat. V opremo in razvoj so lani vloĹžili v vsakega po skoraj milijon evrov.

Novi proizvodni prostori se razprostirajo na 35.000 kvadratnih metrih. „Ostajamo v Sloveniji,“ poudarja Tanja Skaza, ki poleg poveÄ?evanja prihodkov seveda naÄ?rtuje tudi ĹĄiritev zaposlovanja. Z lanskih 260 so ĹĄtevilo delavcev poveÄ?ali Ĺže na 300, septembra, ko

19. maja 2016

avtomobilsko industrijo. Veliko si obetajo od junijske predstavitve nemĹĄkemu avtomobilskemu proizvajalcu BMW. Njihovi razvojniki (pred leti so za to skrbeli trije, danes pa jih je 14) pridno delajo in napovedujejo ĹĄe veÄ? izdelkov iz recikliranih materialov. Proizvajati nameravajo ĹĄe veÄ? izdelkov iz recikliranih materialov. „Če je bilo pred leti srce podjetja proizvodnja, je to danes razvojni oddelek,“ pravi Tanja Skaza, ki je ponosna tudi na sodelovanje z izobraĹževalnimi ustanovami. So med drugim soustanovitelji visoke ĹĄole za polimere v Slovenj Gradcu, kar jim pomaga, da dobijo po konÄ?ani diplomi zaposljiv kader. đ&#x;”˛

Nazarje – BoĹĄtjan Gorjup se je po dveh letih vrnil v BSH HiĹĄni aparati Nazarje. Od 1. maja je namreÄ? znova direktor, odgovoren za podroÄ?je gospodarjenja v omenjeni tovarni. Zadnji dve leti je bil direktor financ in kontrolinga za regijo Evropa v centrali skupine BSH v MĂźnchnu.

Gorjup je skupaj s preostalimi Ä?lani vodstva BSH HiĹĄni aparati Nazarje odgovoren tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East, v katero sodijo ĹĄe Romunija, HrvaĹĄka, Srbija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, ÄŒrna gora, Makedonija, Kosovo in Albanija. đ&#x;”˛

tp

V Velenje se vraÄ?a Gary Whitehill Velenje – V petek, 20. maja, bo PodjetniĹĄki center Standard ponovno obiskal globalno priznan podjetnik, mentor, filantrop in razvojno strateĹĄki svetovalec korporacijam s seznama Fortune 100 Gary Whitehill. Leta 2009 je ustanovil podjetniĹĄki ekosistem Entrepreneur Week, ki deluje na ĹĄtirih kontinentih. Do danes je na njihovih dogodkih veÄ? kot 500 svetovno znanih podjetnikov, investitorjev in miselnih voditeljev svetovalo, pouÄ?evalo in s kapitalom ali poslovnimi povezavami podprlo veÄ? kot 6000 podjetnikov, ki na leto ustvarijo veÄ? kot sedem milijard evrov prihodkov. Tokrat bo spregovoril na temo Kako preĹživeti v novem svetu. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 18. uri. đ&#x;”˛

tf

13 inovacij, 9 prijaviteljev Regija SaĹĄa -- Komisija za ocenjevanje inovacij v SaĹĄa regiji pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici je pred nedavnim ocenila 13 inovacij (9 prijaviteljev), ki si prispelene letoĹĄnji razpis.

Na Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici so povedali, da so pri ocenjevanju letos prviÄ? predloge razvrstili med produktne, procesne, trĹžne in organizacijske inovacije. Tako se je v SaĹĄa regiji potegovalo za zborniÄ?na priznanja 9 produktnih in 4 procesne inovacije. Na zakljuÄ?ni slovesnosti, ki bo 26. maja v restavraciji pod Jakcem v Velenju, bodo podelili 4 zlate, 7 srebrnih in 2 bronasti priznanji.

Pred podelitvijo (ob 15. uri) bo potekala ĹĄe okrogla miza na temo Ali za inovativnost potrebujemo posebno organizacijsko kulturo? O tem bodo spregovorili predstavniki Skupine Gorenje Velenje, BSH HiĹĄni aparati Nazarje, Premogovnika Velenje ter podjetja EBA iz Ĺ oĹĄtanja. đ&#x;”˛

tp

Gostinci proti licenÄ?ninam

Kmetje potrebujejo zadrugo

Sekcija gostincev pri obrtni zbornici Slovenije nasprotuje dodatnim stroĹĄkom zaradi uvedbe licenÄ?nin in tistim, ki so povezani s preurejanjem prodajnih mest, ter ponovni zaostritvi pogojev za kajenje na terasah in gostinskih vrtovih. Zahtevajo, da se spremeni definicija zaprtega javnega in delovnega prostora, ki ga je v veliko primerih praktiÄ?no nemogoÄ?e izvajati. Vladi sporoÄ?ajo, da njihova dejavnost ne prenese dodatnih finanÄ?nih obremenitev.

Kmetijska zadruga Šaleťka dolina za zdaj ťe posluje stabilno – Kmetje zniŞujejo proizvodnjo Tatjana Podgorťek

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je lani ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov ali 3 odstotke veÄ? kot predhodno leto. ÄŒisti poslovni izid je znaĹĄal 65 tisoÄ? evrov. ÂťÄŒe bomo letos dosegli lanske rezultate, bomo zelo zadovoljni. Bojim pa se, da povsod naĹĄa prizadevanja ne bodo dosegla Ĺželenega cilja, saj se kriza v kmetijstvu moÄ?no poglablja. ÄŒe kdaj, kmetje v tem trenutku potrebujejo zadrugo. IĹĄÄ?emo reĹĄitve zanje in zase,ÂŤ je povedal direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivo Drev.

Nakup repromateriala po najniĹžjih, odkup pridelkov po najviĹĄjih cenah

Osnovno poslanstvo zadruge je pomoÄ? svojim Ä?lanom, a jo je zaradi razmer v kmetijstvu, pravi Drev, vse teĹžje uresniÄ?evati.

Razloge za poglabljanje krize pa pripisuje predvsem evropski politiki. ÂťNima pravih usmeritev in Zadruga je lani odkupila 13 milijonov litrov mleka, 500 ton govejega mesa, 30 ton ekoloĹĄkega rdeÄ?ega mesa, v sadovnjakih so obrali rekordnih 500 ton jabolk.

ciju. Ustanovilo ga je 10 zadrug, ki bodo skupaj nabavljale repromaterial v Evropi in tudi zunaj nje ter poskuĹĄale tako zagotoviti kmetom boljĹĄe nabavne pogoje.

vse negativne posledice okusijo kmetje na svojih pleÄ?ih.ÂŤ Ĺ karje, dodaja, med najniĹžjo ceno repromateriala in najviĹĄjo moĹžno odkupno ceno pridelkov, kar Ĺželijo Ä?lani, se moÄ?no zapirajo. ÂťTrendi gredo v nasprotno

Bolje lastni programi

Ivo Drev je ĹĄe povedal, da reĹĄitev ne iĹĄÄ?ejo le za kmete, ampak tudi zase. Vidijo jih v novih programih, Ä?eprav pri obstojeÄ?ih (ekoloĹĄko rdeÄ?e meso in Slodar za sadje) beleĹžijo spodbudne rezultate. KoliÄ?insko so ekoloĹĄke zgodbe v porastu, zatrjuje,

Rekli soâ?ą Ivo Drev o

Mercatorjevi akciji odkupa lokalno pridelane hrane: ÂťSem kritiÄ?en. Ocenjujem jo za marketinĹĄko potezo, kajti v praksi tega ni Ä?utiti.ÂŤ smer. Odkupna cena mleka strmo pada. Primerjava lanskega z letoĹĄnjim aprilom kaĹže 21-odstotni padec.ÂŤ To je zaskrbljujoÄ?e za Ĺ aleĹĄko dolino, saj tu prevladuje proizvodnja mleka. Na kmetijah se odzivajo z zmanjĹĄanjem proizvodnje. Prav tako z mlekom, ki dosega niĹžjo ceno, raje krmijo teleta. S tem blaĹžijo hkrati teĹžave s pridelavo govejega mesa, katerega cene so prav tako na dnu. ÂťBojim se, da bo v hlevih, ki so za zdaj ĹĄe dokaj polni, kmalu manj ÂťrepovÂŤ. Na sreÄ?o je bila lani dobra letina krme, tako da to kmetje ĹĄe imajo.ÂŤ Dodatne teĹžave na podroÄ?ju Ĺživinoreje – pravi Ivo Drev – povzroÄ?ajo klavnice, ki odkupujejo manj slovenskega mesa, veliko veÄ? pa ga (vÄ?asih tudi sporne kakovosti) uvaĹžajo. V

Ivo Drev: ÂťSvetovalec, ki ga imamo trenutno v hiĹĄi, nas uÄ?i, kako moramo pripeljati do kmetov nove 'zgodbe', da bodo ti razumeli trg, njegovo delovanje in kako morajo slediti skupnim 'zgodbam'.ÂŤ

tem trenutku iz Latvije, svinjsko meso pa iz Eritreje.

Ker za zdaj zadruga posluje stabilno, ĹĄe pomaga kmetom z rednimi izplaÄ?ili in v roku za odkup njihovih pridelkov, trudijo se s svetovanjem, kako naj se v kritiÄ?nih trenutkih odzivajo in opravljajo dejavnost. Vendar, Ä?e se padec odkupnih cen ne bo ustavil in vsaj malo dvignil, je bojazen, kaj se bo zgodilo s kmetijami, povsem na mestu. V zadrugi vidijo moĹžnost za nakup repromateriala po Ä?im niĹžjih cenah v pred tednom dni ustanovljenem konzor-

10 zadrug v Sloveniji je ustanovilo konzorcij, saj naj bi povezane laĹžje dosegle boljĹĄe pogoje za nakup repromateriala. finanÄ?no pa so malo nad lansko ravnjo. Imajo sreÄ?o, ker so v preteklih letih precej vlagali v razvoj. S pridelki so prisotni v vseh trgovskih sistemih v Sloveniji (od 18. maja tudi v Hoferju), moÄ?no v porastu je internetna prodaja, uspeĹĄno jih ponujajo tudi javnim zavodom, med katerimi upajo, da bo tudi kmalu celjska bolniĹĄnica. ÂťTo je trĹžna niĹĄa in velja se potruditi ter se Ä?im bolj pribliĹžati zahtevam zavodovÂŤ je ĹĄe dejal Ivo Drev. đ&#x;”˛

TeĹžavam Polzele ni videti konca V tovarni nogavic Polzela se kljub izdatni drĹžavni pomoÄ?i otepajo s teĹžavami. DruĹžba izkazuje 2,5 milijona negativnega kapitala in 2,7 milijona evrov izgube iz poslovanja. Izguba se kopiÄ?i Ĺže zadnjih sedem let. DrĹžava bo sicer znova pomagala, a je vpraĹĄanje, Ä?e bo to dovolj.

Manj brezposelnih Na trgu dela se stanje izboljĹĄuje. StatistiÄ?ni urad je objavil, da je bilo v Sloveniji v letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju na voljo skoraj 11.500 prostih delovnih mest, kar je za 1.860 delovnih mest veÄ? kot Ä?etrtletje prej.

GZS nezadovoljna z gospodarskimi ukrepi S predvidenimi novimi gospodarskimi ukrepi so v Gospodarski zbornici Slovenije nezadovoljni, saj so od vlade priÄ?akovali odloÄ?nejĹĄe ukrepanje. Gospodarstvo zato predlaganih sprememb davÄ?ne zakonodaje ne podpira, poudarja direktor GZS Samo Hribar MiliÄ?, ki ocenjuje, da pomeni vladni predlog samo prerazporejanje davÄ?nih bremen. Sami so pripravili predlog petih nujnih ukrepov, in sicer predlagajo uvedbo razvojne kapice pri dvakratniku povpreÄ?ne plaÄ?e, ukinitev (0,53-odstotnega) prispevka delodajalcev, spremembo dohodninske lestvice z zniĹžanjem davÄ?nih stopenj in dvig sploĹĄne olajĹĄave za zavezance, s Ä?imer bi se elegantno za naprej reĹĄili sedanjega zapleta z delavci migranti, ki delajo v Avstriji.

Telemach najveÄ?ji Telemach je trenutno najhitreje rastoÄ?i mobilni ponudnik na naĹĄem telekomunikacijskem trgu. V zadnjem obdobju se ob menjavi mobilnih operaterjev za njihove storitve odloÄ?i veÄ? kot 40 odstotkov uporabnikov. Trenutno je uporabnikov Ĺže 350.000. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

50 milijonov evrov za programe raziskav Sredstva bo Gorenje v ĹĄtirih letih porabilo za razvoj predvsem viĹĄje in visokocenovnih aparatov z viĹĄjo dodano vrednostjo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 16. maja – Evropska investicijska banka (EIB) je Gorenju, d. d., odobrila posojilo v viĹĄini 50 milijonov evrov na sedemletno odplaÄ?ilno obdobje za ĹĄtiriletni program raziskav, razvoja in inovacij. Z njim bodo okrepili inovacijske zmogljivosti z razvojem novih gospodinjskih aparatov in nadgradnjo obstojeÄ?ega nabora izdelkov.

Gre za prvo transakcijo v Sloveniji iz programa ÂťInnovFin – Financiranje EU za inovatorjeÂŤ, nove generacije finanÄ?nih instrumentov s podporo Evropske unije v okviru programa Horizon 2020, na katerega je ponosna evropska komisarka Violeta

5

GOSPODARSTVO

19. maja 2016

Gorenje postaja globalna). Gonilo rasti je razvoj premijskih in inovativnih aparatov ter blagovnih znamk najviĹĄjega razreda.

PriÄ?akujemo, da se bo do leta 2020 njihova prodaja podvojila in dosegla 30 odstotkov celotne prodaje Skupine. Posojilo EIB razumemo kot izraz zaupanja in podpore pri doseganju ambicioznih strateĹĄkih ciljev in nadaljnjega razvoja Skupine Gorenje.ÂŤ Predsednik slovenske vlade. dr.

Miro Cerar pa je v svojem nagovoru med drugim dejal: ÂťTo je uspeĹĄna zgodba, ki se nadgrajuje. Gre za financiranje razvoja, ki je za Gorenje izjemno pomemben. Gorenje je s svojo 65-letno tradicijo vzoren primer, kako moramo biti optimistiÄ?ni, izkoriĹĄÄ?ati lastne potenciale in se hkrati odpirati v svet in se povezovati.ÂŤ

Gorenje bo sredstva namenilo za razvoj novih in ĹĄe boljĹĄih gospodinjskih aparatov, ki porabijo manj elektriÄ?ne energije, v njih je vgrajenih veÄ? recikliranih materialov, so ob koncu Ĺživljenjske dobe bolj razgradljivi, za njihovo proizvodnjo je potrebnih manj virov in med delovanjem porabljajo manj vode. To bo imelo pozitivne uÄ?inke na okolje – v skladu s politiko EIB glede podnebnih ukrepov. Dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij bodo veÄ?inoma potekale v Razvojno kompetenÄ?nem centru, Gorenjevi matiÄ?ni lokaciji v Velenju v Sloveniji, nekaj teh dejavnosti pa bo potekalo tudi v Gorenjevih ostalih treh kompetenÄ?nih centrih za raziskave in razvoj na Nizozemskem, Ĺ vedskem ter ÄŒeĹĄkem. đ&#x;”˛

â?Ť Podpisa se je udeleĹžil tudi predsednik slovenske vlade, dr. Miro Cerar (na sliki levo). â?Š Gostja je bila tudi evropska komisarka Violeta Bulc (na sliki desno).

Bulc, ki se je poleg predsednika slovenske vlade dr. Mira Cerarja prav tako udeleĹžila podpisa pogodbe. Podpisala sta jo podpredsednik EIB LĂĄszlĂł Baranyay, odgovoren za poslovanje banke v srednjeevropskih drĹžavah, in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Baranyay je ob podpisu dejal: ÂťPosojilo EIB bo prek podpore Gorenjevim aktiv-

nostim raziskav, razvoja in inovacij ter proizvodnje inovativnih in okolju prijaznih elektriÄ?nih aparatov v razliÄ?nih drĹžavah Ä?lanicah EU prispevalo k prepotrebni krepitvi konkurenÄ?nosti evropskega gospodarstva.“Bobinac pa je poudaril: „NaĹĄ strateĹĄki naÄ?rt za obdobje 2016–2020 povzemamo s sloganom G4: Gorenje Group Grows Global (Skupina

Za Esotech doma manj priloĹžnosti V Esotechu jih skrbi, ali bodo zaradi pomanjkanja intenzivnosti del po posameznih podroÄ?jih in neenakomernosti po posameznih projektih doma lahko zagotovili zasedenost kadra v celem poslovnem letu Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 6. maja – ÂťV energetiki in ekologiji, ki sta naĹĄi glavni dejavnosti, je nabor novih priloĹžnosti doma iz leta v leto manjĹĄi. Ker ĹĄtevilo naloĹžb pada, pa ĹĄe te kupci razpisujejo po delih, smo podvrĹženi ĹĄe veÄ?ji konkurenci in borbi za pridobitev novih poslov,ÂŤ pravi Miran Ĺ pes iz vodstva druĹžbe Esotech.

malega ostalo oziroma da bomo preĹživeli to obdobje, ki za nas ni ugodno. Volje imamo ogromno, Ä?aka pa nas res trdo delo,ÂŤ pravi.

V skrbi, kako nadomestiti pomanjkanje povpraĹĄevanja za posamezna podroÄ?ja in neenakomernost naroÄ?il pri projektih doma, da bi lahko zagotovili zasedenost kadrov v celem poslovnem letu, so se ĹĄe bolj kot pred tem orientirali na trge Srbije, HrvaĹĄke, Bosne in Hercegovine, Albanije in ĹĄe

â?ą

Slovenska podjetja na tujem na razpisih izrinjajo sama sebe.

Miran Ĺ pes: ÂťKer je doma enostavno premalo dela, smo se ĹĄe bolj usmerili na druge trge.ÂŤ

Doma v energetiki izvajajo samo ĹĄe vzdrĹževalna dela in manjĹĄe investicije, za katera pa se poteguje vse veÄ? podjetij. ÂťZgolj cene so merilo za izbor, za najugodnejĹĄo ponudbo.

Kako to ceno doseÄ?i in kako potem po teh cenah preĹživeti, pa je druga zgodba. Zavedamo se, da bomo morali znotraj firme racionalizirati vse procese, zmanjĹĄati stroĹĄke in se ĹĄe bolj angaĹžirati, da nam bo na koncu nekaj

vzhodneje. Znanja in referenc v ekologiji, pri pripravi pitne vode, Ä?iĹĄÄ?enju odpadnih vod, emisij dimnih plinov ... jim ne manjka, potrebujejo pa ga prav trgi jugovzhodne Evrope. Seveda pa pot ni lahka. ÂťNa te trge prihaja konkurenca z vsega sveta. Pa tudi v Sloveniji se ne znamo med seboj dogovoriti. Zato na kakĹĄen razpis na tujem prispe tudi po deset ponudb, od tega jih je pol iz Slovenije. ÄŒe bi se znali zdruĹžiti, povezati zmogljivosti, bi lahko bili veliko bolj konkurenÄ?ni. Tako pa izrinjamo sami sebe in dajemo prednost konkurenci,ÂŤ opaĹža Ĺ pes.

V ekologiji so strokovnjaki Esotecha v Sloveniji zgradili niz postrojenj za pripravo pitne vode, Ä?istilnih naprav. Potrebe po takih naloĹžbah se zdaj kaĹžejo na jugu. ÂťÄŒe omenim samo Srbijo, kjer sem zelo pogosto: tam se zavedajo pomena pitne vode, vedo, da tega podroÄ?ja nimajo reĹĄenega, in v tem vidimo za nas ĹĄe veliko priloĹžnosti,ÂŤ đ&#x;”˛ pravi Miran Ĺ pes.â€

Zdaj tudi pomivalni stroji Gorenje Gorenje uresniÄ?uje napovedi: zaÄ?enja proizvodnjo prestiĹžnih pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje – Leta 2020 naj bi jih na leto izdelali 300.000 – Za razvoj namenjajo 2,7 odstotka svojih prihodkov Mira ZakoĹĄek

12. maj 2016 se bo vpisal v zgodovino kot zaÄ?etek proizvodnje pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje.

S tem uresniÄ?ujejo napoved in obvezo, ki jo je delavcem dal Franjo Bobinac, predsednik uprave, da bodo v Velenju poveÄ?ali proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Teh aparatov doslej ni bilo med aparati Gorenja (seveda pa Ĺže dve leti izdelujejo pomivalne stroje prestiĹžne blagovne znamke viĹĄjega cenovnega razreda – Asco, to proizvodnjo so preselili iz Ĺ vedske). S tem so pomembno dopolnili

Pomivalni stroj je plod dela Gorenjevih strokovnjakov

Pomivalni stroji Gorenje SmartFlex, ki jih odlikuje prilagodljivost Ĺživljenjskemu slogu uporabnika, ob naprednih tehniÄ?nih zmogljivostih, inovativnih reĹĄitvah in energijski uÄ?inkovitosti pa tudi preprostost uporabe. So rezultat dela Gorenjevih lastnih razvojnih timov. Razvoj je potekal dve leti in pol na Ĺ vedskem, v enem od Gorenjevih razvojno kompetenÄ?nih centrov. V Skupini Gorenje so tovrstne centre vzpostavili za raziskave in razvoj vseh kategorij izdelkov, in sicer na Nizozemskem, Ĺ vedskem, ÄŒeĹĄkem in v Sloveniji, v njih pa delajo multikulturni timi sodelavcev, ki sodelujejo tudi z mednarodnimi razvojnimi in izobraĹževalnimi institucijami.

12. maja je v Gorenju stekla proizvodnja pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje, najprej za slovenski trg, v drugi polovici leta pa tudi za tujega.

izdelke aparatov za dom. RaÄ?unajo, da bodo proizvodnjo poveÄ?evali: do konca letoĹĄnjega leta naj bi izdelali 40 tisoÄ? aparatov, pribliĹžno sedem tisoÄ? na mesec, leta 2020 pa naj bi dosegli letno proizvodnjo 300.000 pomivalnih strojev.

Gre za inovativni pomivalni stroji SmartFlex, ki je plod veÄ?letnega razvoja. Izdelujejo ga na novi avtomatizirani proizvodni liniji, v katero so vloĹžili osem milijonov evrov. Na njej bodo povsem avtomatsko izdelovali ploÄ?evinasto notranjost pomivalnega stroja (kad). Zmogljivosti so tolikĹĄne, da eno kad izdelajo v 33 sekundah, kar pomeni v eni izmeni 700. Najprej bodo pomivalne stroje blagovne

znamke Gorenje zaÄ?eli izdelovati za slovensko trĹžiĹĄÄ?e, v drugi polovici leta pa tudi za tuji trg.

Skupina Gorenje nameni letno za razvoj 2,7 odstotka svojih prihodkov, sredstva v raziskave in razvoj novih izdelkov pa nameravajo v skladu s strateĹĄkim naÄ?rtom ĹĄe poveÄ?evati. V ospredju bo razvoj premijskih in inovativnih izdelkov, kar je tudi v srediĹĄÄ?u naÄ?rtovane nadaljnje globalne rasti. Do leta 2020 naj bi namreÄ? proizvodnjo in prodajo teh izdelkov podvojili in ta deleĹž v strukturi celotne prodaje Gorenja poveÄ?ali na trideset odstotkov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 11. maja Komisija za peticije je ob obstrukciji koalicije kritiÄ?no razpravljala o odloÄ?itvi Milana Brgleza, da ne doloÄ?i roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov.

Francozi ne marajo reforme delovne zakonodaje.

Poslanci na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ pa so bili kritiÄ?ni, da vlada po eni strani zatrjuje, da intenzivno odkriva in preganja nedopustna ravnanja pri poslovanju v davÄ?nih oazah, po drugi strani pa dopuĹĄÄ?a prodajo drĹžavnih podjetij prav prek teh oaz.

Ob napovedi SDS-ove interpelacije je predsednik vlade Miro Cerar poudaril, da ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti ĹĄe uĹživa njegovo zaupanje.

V treh eksplozijah avtomobilov bomb je v iraĹĄki prestolnici Bagdad skupaj umrlo vsaj 94 ljudi, najmanj 150 je bilo ranjenih.

Potem ko je francoska vlada z odlokom brez glasovanja v parlamentu sprejela reformo delovne zakonodaje, so v veÄ? mestih po Franciji potekali protesti.

19. maja 2016

Mojca Ĺ truc

Zveza Nato je na jugu Romunije uradno zagnala protiraketni ĹĄÄ?it, ki naj bi branil Evropo.

Petek, 13. maja Skoraj tisoÄ? vernikov je na Brezjah priÄ?akalo prihod Marijinega kipa iz Fatime v Slovenijo. ÄŒlani sindikata policistov so Zorana PetroviÄ?a potrdili za svojega vodjo, ko so mu na izrednem kongresu izglasovali zaupnico za nadaljnje delovanje.

Potem ko je v sredo zjutraj v predoru ĹĄtajerske avtoceste zagorel tovornjak, je bila avtocesta med prikljuÄ?koma Vransko in Trojane proti Ljubljani znova odprta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v odgovor na ameriĹĄki protiraketni ĹĄÄ?it v Romuniji, ki ga je oznaÄ?il za groĹžnjo svetovni varnosti, napovedal okrepitev vojaĹĄkih izdatkov.

Politiki se na protestnike ne ozirajo.

Evropski ministri za trgovino so protestom navkljub nadaljevali razpravo o prostotrgovinskem sporazumu EU z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta).

ÄŒetrtek, 12. maja

Sobota, 14. maja

Precej pozornosti je pritegnila Ĺ˝upanova lista nekdanjega mariborskega Ĺžupana Franca Kanglerja, ki se je preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije, in sporoÄ?ila, da se podaja na pot drĹžavne politike.

Stranka SD je sporoÄ?ila, da bo za poloĹžaj podpredsednika drĹžavnega zbora predlagala poslanca MatjaĹža Nemca, ki bo nadomestil v afero vpleteno Bojano MurĹĄiÄ?.

Francoska vlada je po sprejemu reforme trga dela, ki je sproĹžila mnoĹžiÄ?ne proteste po drĹžavi, prestala glasovanje o nezaupnici.

Predsednik Evropske komisije Juncker je opozoril, da bo dogovor med EU in TurÄ?ijo propadel, Ä?e Ankara ne bo izpolnila vseh zahtev Bruslja, vkljuÄ?no s spremembo protiteroristiÄ?ne zakonodaje.

Na Brdu pri Kranju so se v okviru praznovanja 25-letnice slovenske samostojnosti in pred ponedeljkovo 26. obletnico zaprisege prve demokratiÄ?no izvoljene vlade seĹĄli Ä?lani Demosove osamosvojitvene vlade.

Zveza NATO je zagnala protiraketni ĹĄÄ?it.

71. obletnici spomina na pomore hrvaĹĄkih vojakov, ustaĹĄev in civilistov pri Pliberku priti oboroĹžena, jo je avstrijska policija razoroĹžila.

Na najveÄ?jem pokopaliĹĄÄ?u v Moskvi je priĹĄlo do obraÄ?una med veÄ? kot 200 priseljenci – delavci na pokopaliĹĄÄ?u, ki so se stepli zaradi nadzora nad delovanjem na pokopaliĹĄÄ?u. Trije ljudje so pri tem umrli.

V Banjaluki sta potekala protestna shoda, na katerih se je zbralo 30 tisoÄ? podpornikov in nasprotnikov vlade.

Nedelja, 15. maja Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih druĹĄtev Sever sta na GeometriÄ?nem srediĹĄÄ?u Slovenije na Slivni pri VaÄ?ah pripravili slovesnost ob dnevu veteranov vojne 1991.

Pahor je ob dnevu Slovenske vojske dejal, da ima Slovenija pravico, dolĹžnost in interes za okrepitev obrambne moÄ?i Nata.

Odmevala je zmaga Ukrajine na Evroviziji. Zmaga DĹžamale s pesmijo 1944 je sproĹžila meĹĄane odzive, predvsem Rusijo je zmaga sosede vse prej kot razveselila.

NemĹĄka policija je med protesti proti uporabi premoga na vzhodu drĹžave prijela 120 ljudi, potem ko so izbruhnili spopadi med okoljevarstveniki in varnostniki termoelektrarne Schwarze Pumpe.

Predstavljal se je pred pristojnim odborom.

Washington in Peking sta skuĹĄala umiriti stopnjevanje napetosti na JuĹžnem Kitajskem morju, ki je kazalo na resne incidente med vojaĹĄkimi ladjami ZDA in Kitajske.

Ponedeljek, 16. maja V drĹžavnem zboru je na vpraĹĄanja poslancev odgovarjal premier Cerar. Med drugim je dejal, da bo novi zakon o katastrskem dohodku praviÄ?neje obdavÄ?il kmete, da se koruptivnost druĹžbe zniĹžuje in da TTIP ne bo uĹĄel demokratiÄ?nemu nadzoru.

Pred pristojnim odborom DZ se je predstavljal kandidat za kulturnega ministra Tone PerĹĄak.

ZDA, Rusija in druge drĹžave mednarodne skupnosti so se strinjale, da so pripravljene oboroĹžiti libijsko vlado narodne enotnosti z namenom boja proti IS, kar bi pomenilo izjemo v embargu na izvoz oroĹžja v Libijo.

Vzhodno Japonsko in Tokio je stresel moÄ?an potres z moÄ?jo 5,6.

Kolumbijska policija je sporoÄ?ila, da je zasegla rekordno koliÄ?ino kokaina, skoraj osem ton. Mamila so bila skrita na plantaĹži bananovca na severozahodu drĹžave.

Torek, 17. maja

Odmevala je zmaga Ukrajine na Evroviziji.

Strinjala sta se, da moramo storiti vse za ohranitev miru.

Premier Cerar se je seĹĄel s poveljnikom letalskih sil zveze Nato Frankom Gorencem. ÂťStoriti moramo vse za ohranitev enotnosti in za skupno usmerjenost proti dejanjem, ki krĹĄijo mednarodno pravo in ogroĹžajo mir,ÂŤ sta dejala sogovornika.

Skoraj ves hrvaĹĄki drĹžavni vrh se je udeleĹžil obletnice pliberĹĄke tragedije, poboja hrvaĹĄkih ustaĹĄev na PliberĹĄkem polju na avstrijskem KoroĹĄkem. Ker pa je poskuĹĄala Ä?astna Ä?eta hrvaĹĄke vojske na komemoracijo ob

Tanki in premog

Poslanci so glasovali o predlogu za razreĹĄitev Milana Brgleza, ki jo je po ustavitvah referendumskih pobud predlagala stranka SDS. Predlog je podprlo 22 poslancev, proti jih je bilo 51.

Agencija za civilno letalstvo je izdala direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih letalnikov.

Po odstopu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna je kot njegov naslednik prisegel Christian Kern, ki je pred tem deloval kot direktor avstrijskih Ĺželeznic.

AmeriĹĄki senat je sprejel zakon, ki bi Ĺžrtvam napadov 11. septembra 2001 in njihovim svojcem omogoÄ?il, da toĹžijo Savdsko Arabijo.

Na Dunaju so se konÄ?ali mednarodni pogovori o vojni v Siriji, ki so se jih udeleĹžili predstavniki veÄ? kot 20 drĹžav. Dorekli niso niti datuma novega kroga pogajanj.

Zapeljimo se nekaj desetletji v preteklost, konkretneje v Ä?as druge svetovne vojne, v leto 1941, ko so nemĹĄke sile nezadrĹžno prodirale proti Moskvi, Stalin pa je ĹĄe vedno tuhtal o veliki protiofenzivi. 16. novembra 1941 naj bi, tako je ĹĄe nedavno uÄ?ila sovjetska propaganda, manjĹĄa skupina osemindvajsetih rdeÄ?earmejcev, Panfilovih moĹž, uniÄ?ila 18 prodirajoÄ?ih nemĹĄkih tankov, lastnoroÄ?no, z nekaj bombami so jih vrgli v zrak blizu vasi Dubosekovo, kakĹĄnih 100 kilometrov pred Moskvo. Pred bitko naj bi jim komisar Vasilj Klochkov dejal, da vse skupaj ni straĹĄno, saj je razmerje med nemĹĄkimi tanki Jure TrampuĹĄ in ruskimi vojaki v korist Rusov – manj kot en tank na vojaka torej. Klochkov naj bi potem dodal ĹĄe slavne besede, kako je ÂťRusija res velika, a se ne moremo umakniti, saj je za naĹĄimi hrbti MoskvaÂŤ. Niso se, Klochkov pa naj bi se opasan z roÄ?nimi granatami razstrelili pod enim tankov.

Ta zgodba se je razĹĄirila po Sovjetski zvezi, navdihovala, motivirala. Po herojih Sovjetske zveze so poimenovali ulice, vrhove, ĹĄole, parke, postavljeni so bili spomeniki, napisani Ä?lanki, knjige, podobe junakov so krasile poĹĄtne znamke, o njih se snema film.

TeĹžava pa je v tem, da je vse skupaj izmiĹĄljeno. Ni obstajala neustraĹĄna skupina ruskih vojakov, Nemci na bojnem polju niso izgubili 18 tankov. Tistega vojnega novembra so Rusi v imenu politiÄ?ne propagande sestavili seznam pogreĹĄanih in ubitih vojakov in jim javno pripisali herojska dejanja, ki jih niso storili. No, po koncu druge svetovne vojne se je od nekod pojavil Ivan Dobrobabin, eden od umrlih herojev, in od drĹžave zahteval priznanje, ki pritiÄ?e njegovemu pogumu. Kako naivno, ruski preiskovalci so hitro ugotovili, da je v tistih zimskih mesecih prestopil na nemĹĄko stran in kasneje znova na rusko. V Ä?asu sodnega procesa, neobstojeÄ?i heroji je bil kaznovan s petnajstimi leti zapora, so v uradni preiskavi ugotovili, da je zgodba o uniÄ?enih tankih laĹž. PoroÄ?ilo o izmiĹĄljeni bitki je postalo del sodnega spisa, a ga nihÄ?e ni vzel resno. Mit je Ĺživel svoje Ĺživljenje, trdo, monolitno, neizpodbitno, podobno, kot ĹĄe danes trdo in nemo v bran Moskvi stojijo figure spomenika osemindvajsetim herojem na polju blizu vasi Dubosekovo. Ĺ ele po perestrojki je na dan zaÄ?ela pronicati prava resnica o herojih in izmiĹĄljenih tankih. A resnica ne zanima nikogar veÄ?, mit je svojo nalogo dobro opravil ‌ Zakaj ta izlet v zgodovino? Kdor misli, da so politiÄ?ni miti stvar preteklosti, se moti. Kdor misli, da so jih uporabljali le avtokratski diktatorji, prav tako. Tudi jugoslovanski partizani, pa naj za hip zanemarimo diktaturo proletariata, so zmagovali v straĹĄnih epopejah, ki niso bile zares tako junaĹĄke, kot so nas uÄ?ili v ĹĄolah.

In tudi zgodba o slovenskem osamosvajanju, tem Ä?istem aktu drĹžavniĹĄkega udejanjenja, ni tako herojska, kot nas uÄ?ijo osamosvojitelji. Prva Ĺžrtev vojne je vedno resnica.

Ravno te dni Mladinsko gledaliĹĄÄ?e igra dokumentarno predstavo o oroĹžarskih poslih izpred Ä?etrt stoletja, v katerih eden izmed glavnih protagonistov tedanji predsednik Milan KuÄ?an govori o tem, da o pravi resnici ni potrebe razpravljati. Ena je namreÄ? resnica za politike, tiste, ki odloÄ?ajo, druga je resnica za javnost.

Ena resnica je tista, ki sluĹži interesu drĹžave (Ä?e sem ciniÄ?en, naj dodam, da ta resnica sluĹži predvsem tistim, ki so blizu oblasti), druga resnica je namenjena javnosti. V druĹžbi, kakrĹĄna je slovenska, je veÄ? resnic, vsaka sluĹži svojim gospodarjem, vsaka od njih je zakrita za krinko pluralnosti.

Vse seveda niso enakovredne, vse seveda niso enako resniÄ?ne. Tudi v Velenju se je pred nekaj leti razĹĄirila mitoloĹĄka zgodba o boju med dobrim in zlim, o tem, kako so tisti, ki opozarjajo na nepravilnosti pri izgradnji ĹĄestega bloka, sovraĹžniki Ĺ aleĹĄke doline. Danes, nekaj let kasneje, je ta mit dekonstruiran. V Ĺ aleĹĄki dolini seveda nismo edini, tudi slovenska mitoloĹĄka prestava o Evropi, o tem tisoÄ?letnem snu naĹĄih prednikov, se danes spreminja v svoje nasprotje.

V druĹžbi imajo miti svojo funkcijo, osmiĹĄljajo, definirajo, v svoji subjektivnosti objektivizirajo realnost. S Ä?imer ni niÄ? narobe, nevarno je, kadar se iz namenoma prirejene mitoloĹĄke pripovedi oblikuje resniÄ?nost. In potem tej resniÄ?nosti, kot vemo, ne ustreza niÄ? veÄ?. Ali kot pravi dr. Mitja Velikonja: vsi ti konstruirani miti, ideoloĹĄki boji, iz katerih se ne more izkopati Slovenija, Âťso zgolj maske za realpolitÄ?no prevladoÂŤ. đ&#x;”˛

Pogovori o vojni v Siriji ne najdejo reĹĄitve.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

PomoÄ? potrebujejo vse generacije V odboru za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam Velenja lani pomagali 31 posameznikom in veÄ? humanitarnim organizacijam – Razdelili dobrih 18 tisoÄ? evrov, kar je manj kot prejĹĄnja leta Bojana Ĺ pegel

Velenje, 11. maja – Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom MO Velenje deluje Ĺže sedmo leto. In bo ĹĄe, kajti njihovo pomoÄ? potrebuje vse veÄ? ljudi. Ĺ˝al! Ĺ˝al je tudi sredstev na njihovem raÄ?unu manj, kot jih je bilo prva leta, a vseeno s svojim delovanjem priĹžigajo iskrice v oÄ?eh ljudi, ki sami ne zmorejo veÄ?.

Predsednik odbora Drago Kolar spomni, da je bil odbor ustanovljen ob propadanju podjetja Vegrad, da je imel pomembno vlogo tudi ob zaprtju Preventa, kjer je bilo zaposlenih veliko Ĺ aleÄ?anov, stiske pa se ĹĄe stopnjujejo. ÂťDanes se s proĹĄnjami na nas obraÄ?ajo Ĺže vse generacije, od mladih do brezposelnih in revnih zaposlenih, do upokojencev. Najhuje je tistim, ki zbolijo, saj so stroĹĄki zdravil in zdravljenja za njih zelo veliki. Ĺ˝al je socialna slika doline iz leta v leto slabĹĄa,ÂŤ izvemo.

Majhna pomoÄ? za velike stiske

Ves Ä?as delujejo tako, da temeljito preverijo stanje prosilcev za pomoÄ?, saj si Ĺželijo, da bi do pomoÄ?i lahko priĹĄli res vsi, ki jo potrebujejo, in ne le tisti, ki jo znajo poiskati. Zato ne pomagajo le posameznikom, denar

7

MED VAMI

19. maja 2016

prispevajo tudi za akcije humanitarnih organizacij. ÂťLani smo 3 tisoÄ? evrov nakazali RdeÄ?emu kriĹžu Velenje za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, dobrih 7 tisoÄ? evrov MZPM Velenje – od tega

Drago Kolar: Želimo si, da bi lahko pomagali ĹĄe veÄ? ljudem v stiski.ÂŤ

so dobrih 4 tisoÄ? evrov dobili z dobrodelno prodajo slik – za letovanje otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin, CVIU Velenje pa 1.440 evrov za opremo likovne uÄ?ilnice, ki smo jih prav tako dobili z dobrodelno prodajo slik. ÂťOdbor je bil ustanovljen predvsem zato, da pomagamo ljudem. Sestavljamo ga predstavniki iz ĹĄte-

vilnih organizacij, od humanitarnih do podjetij in javnih zavodov. Zelo pomembno je, da je vsa leta zraven tudi Center za socialno delo Velenje, kjer imajo najveÄ? podatkov o ljudeh, ki pomoÄ? res potrebujejo. Lani smo za plaÄ?ilo hrane, poloĹžnic in nakup zdravil namenili 6.300 evrov. Pomagali smo 31 posameznikom, obravnavali pa smo 38 vlog. O vsaki vlogi za pomoÄ? odloÄ?a delovna skupina, pravila za dodelitev so skrbno izdelana,ÂŤ izvemo. Ko delovna skupina opravi svoje delo, je naloga odbora, da sprejme konÄ?no odloÄ?itev, komu bodo dodelili pomoÄ? in kako visoka bo. Lani so

se sestali petkrat. Ker so sredstva omejena, pomoÄ?i posameznikom niso velike, a njim zagotovo pomenijo ogromno. ÂťGibljejo se od 120 do 200 evrov na posameznika, veÄ? Ĺžal ne moremo prispevati,ÂŤ ĹĄe doda Kolar.

RaÄ?un ni prazen

Glavni vir za financiranje odbora so pridobili Ĺže v prvem letu delovanja, ko so pripravili odmeven dobrodelni koncert z avkcijo slik Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki. Zbrali so kar 136 tisoÄ? evrov, saj so se klicu na pomoÄ? odzvali v ĹĄtevilnih podjetjih, donacije so prispevali tudi posamezniki. Žal med podjetniki ni

V odbor za pomoÄ? obÄ?anom je Ĺžupan Bojan KontiÄ? imenoval Draga Kolarja (Aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje), Kristino KovaÄ? (MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje), Branko Drk (DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje), Viktorijo Meh (DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov), Barbaro Pokorny (Festival Velenje), Bojana Petreja (nekdanji Ä?lan DruĹĄtva humoristov Velenje), Milico KovaÄ? (Ĺ˝upnijska Karitas Velenje), JoĹžeta KoĹžarja (OZ RdeÄ?ega kriĹža Velenje), Lidijo Hartman Koletnik (Center za socialno delo Velenje), Tanjo KontiÄ?

(Zdravstveni dom Velenje), Amro KadriÄ? (MO Velenje) in Nino Mraz (MO Velenje). veÄ? veliko tistih, ki prispevajo donacije, med posamezniki tudi ne.

Zato je sedaj ostala glavni vir financiranja odbora MO Velenje, ki je lani na podraÄ?un odbora nakazala dobrih 13 tisoÄ? evrov.

Od tega so jih 10 privarÄ?evali z manj bogato prazniÄ?no okrasitvijo mesta in odpovedjo ognjemeta, ostalo pa z dobrodelnimi avkcijami slik.ÂŤ RaÄ?un odbora trenutno ravno zaradi velikega posluha MO Velenje ni prazen.

Na njem je skoraj 20 tisoÄ? evrov. Že lani smo imeli v naÄ?rtu novo

dobrodelno akcijo s koncertom, pa je nismo izvedli. Trenutno se dogovarjamo, da bi to storili letos jeseni,ÂŤ nam za konec pove predsednik odbora Drago Kolar. Niso pa ĹĄe tako daleÄ?, da bi Ĺže doloÄ?ili datum. A dejstvo je, da se v odboru zavedajo, da Velenje ni veÄ? bogato mesto, kar jim dokazuje tudi vsako leto veÄ?je ĹĄtevilo proĹĄenj za pomoÄ?. Zato si Ĺželijo, da bi lahko pomagali ĹĄe veÄ? ljudem v stiski. đ&#x;”˛

Center dnevnih aktivnosti (ĹĄe) vztraja Velenje, 5. maja – 8. oktobra 2012 je v prostorih Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev na cesti Bratov Mravljakov 1 v Velenju zaĹživel Center dnevnih aktivnosti za starejĹĄe obÄ?ane Velenja. Projekt od vsega zaÄ?etka vodi Dragica Povh, ki je Ĺže ob odprtju centra vedela, da gre za Âťtek na dolge progeÂŤ.

Center je namenjen starejĹĄim, ki

so doma osamljeni, v njem naj bi naĹĄli druĹžbo, razvedrilo in nova znanja. Letos deluje ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob Ä?etrtkih pa od 11. do 13. ure in tako bo vsaj ĹĄe do konca maja. Potem bodo center Ä?ez poletje zaprli, ali ga bodo jeseni spet odprli, pa je trenutno ĹĄe vpraĹĄanje. Žal udeleĹžba ni tako velika, kot si Ĺželimo, v zadnjih dveh letih prihaja-

jo le Ĺženske. ÄŒeprav sodelujemo s ĹĄtevilnimi druĹĄtvi in organizacijami, nam doslej ni uspelo, da bi motivirali veÄ? ljudi. Vse dejavnosti vodimo prostovoljci, ob ponedeljkih po navadi skupino vodim sama. Pripravljamo razliÄ?ne druĹžabne igre, vaje razgibavanja, vÄ?asih, Ä?e vreme dopuĹĄÄ?a, gremo na sprehod. Ob Ä?etrtkih pa se nam pridruĹži Slavica MijoÄ?, ki

pripravlja delavnico izdelovanja roĹž iz papirja,ÂŤ nam je povedala Dragica Povh. Ĺ e vedno pa ugotavljajo, da pravzaprav nimajo informacij o tem, koliko je v naĹĄem okolju oseb, ki niso vkljuÄ?ene v socialno okolje in so prepuĹĄÄ?ene osamljenosti. Kot tudi ne, kaj si, Ä?e so, te Ĺželijo. đ&#x;”˛

bĹĄ

V najveÄ?ji opozicijski stranki SDS MO Velenje imamo Ĺže dva meseca novo vodstvo Predsednica MO SDS Velenje je postala dosedanja podpredsednica Suzana KavaĹĄ. Anton De Costa je bil na volilni konferenci 17. 3. 2016 izvoljen za Ä?astnega predsednika MO SDS Velenje.

Ta Ä?astni naziv smo mu podelili kot zahvalo za 27-letno politiÄ?no delovanje. Ĺ˝e davnega leta 1989 se je Anton De Costa v Cankarjevem domu na prvem kongresu prikljuÄ?il Slovenski demokratiÄ?ni zvezi. Na Bledu smo letos praznovali 27. obletnico te ustanovitve, ki se je skupaj s takratno stranko SSDS preimenovala na 4. kongresu v TopolĹĄici v danaĹĄnjo SDS, Slovensko demokratsko stranko. Anton De Costa je bil aktivni soustanovitelj prvega opozicijskega gibanja v Ĺ aleĹĄki dolini. Skupaj s prvim predsednikom novoustanovljenega obÄ?inskega odbora SDZ v Velenju Franjem Bartolcem in prvim lokalnim predsednikom Demosa Borutom Korunom so bili s takratnimi Ä?lani del vseslovenskega opozicijskega gibanja.

Zmagoviti DEMOS je postavil temelje demokratiÄ?nim spremembam. Z zmagovitim vodenjem osamosvojitvene vojne si je slovenski narod izboril svojo demokratiÄ?no drĹžavo Slovenijo.

Anton De Costa je bil Ä?lan Demosovega izvrĹĄnega sveta v MO Velenje, ki ga je v tistih usodnih

osamosvojitvenih Ä?asih uspeĹĄno vodil kot predsednik izvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje z vkljuÄ?enima danaĹĄnjima obÄ?inama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki Franjo Bartolac. Anton De Costa se je kot sekretar za obrambo prikljuÄ?il velenjskemu izvrĹĄnemu svetu, ki so mu takrat tudi rekli Demosov izvrĹĄni svet, po 10 dnevni vojni. Kot sekretar za obrambo se je moÄ?no prizadeval za utrjevanja vojaĹĄkega razvoja SV na lokalni ravni in tudi ĹĄirĹĄe v okviru Zahodno ĹĄtajerske pokrajine.

Deloval je tudi kot prvi regijski koordinator Savinjsko–ťaleĹĄke regije z nalogo ustanavljati obÄ?inske odbore v novo nastalih obÄ?inah, kar mu je tudi uspelo s pomoÄ?jo Franja Bartolca. V 27 letih je trikrat kandidiral za poslanca in trikrat za Ĺžupana v MO Velenje. Kot predsednik MO SDS je stranko vodil od leta 1992 do leta 2000 in sedaj od leta 2014 do vkljuÄ?no 2016.

Danes je ocenil, da je nastopil primeren trenutek, da to mesto prepusti mlajĹĄi generaciji. ÄŒlani MO SDS so soglasno potrdili novo predsednico Suzano KavaĹĄ. Novoizvoljena predsednica je podjetnica, ki se mora za preĹživetje boriti sama, zato je prinesla v odbor nov pristop. Energija mlajĹĄih, ki danes doĹživljajo teĹžke Ĺživljenjske preizkuĹĄnje, je

dobra osnova za uspeĹĄno delo v stranki SDS. Predsednica MO SDS Velenje prihaja iz Ljutomera, iz osrÄ?ja Prlekije. V Velenje jo je pripeljala zaposlitev, ki ji je predsta-

se je kalila na najveÄ?jem gradbiĹĄÄ?u v Sloveniji, na gradbiĹĄÄ?u ÂťCITYPARKÂŤ v Ljubljani. Leta 2004 je bila povabljena v gradbeno podjetje Vegrad. Takrat je bilo to spoĹĄtovano podjetje,

nim izvajalcem. Zaposlovalo je najboljĹĄe strokovnjake v drĹžavi.

Danes je gradbeniĹĄtvo uniÄ?eno, velika podjetja so ugasnila, tudi veliko manjĹĄih. Podatki iz EUROSTATA za gradbeniĹĄtvo

ÄŒastni predsednik MO SDS Velenje Anton De Costa z novo predsednico MO SDS Velenje Suzano KavaĹĄ

vljala izziv, najveÄ?ji razlog pa je bila ljubezen. Leta 2001 je diplomirala na univerzitetnem ĹĄtudiju GING, smer gradbeniĹĄtvo, v Mariboru. Ĺ e isto leto

ki je omogoÄ?alo poklicno napredovanje, obÄ?utek varnosti in zadovoljstvo. Podjetje je takrat dajalo socialno varnost veÄ? tisoÄ? zaposlenim in pogodbe-

kaĹžejo 4,4-odstotno rast na letni ravni v EU. V Sloveniji pa Ĺžal beleĹžimo 23,4-odstotni letni padec. V stranki SDS poudarjamo, da je potreben ponov-

ni zagon gradbeniĹĄtva, saj bi to pognalo celotno gospodarstvo, poveÄ?alo zaposlitev, potroĹĄnjo in s tem proraÄ?un.

NaĹĄi mestni svetniki na sejah mestnega sveta aktivno sodelujejo. Vsem obÄ?anom in obÄ?ankam, ki so se obraÄ?ali na nas v zvezi s projektom ÂťSanacija Poslovnega centra Standard,ÂŤ sporoÄ?amo, da je bila na seji mestnega sveta podana izjava obÄ?inskih usluĹžbencev, da za izvedbo gradbeno-obrtniĹĄkih del v skupnem znesku cca 800.000,00 EUR ni bilo potrebno pridobiti nobenih dovoljenj, niti soglasij etaĹžnih lastnikov, prav tako za njihovo uporabo velja pridobljeno uporabno dovoljenje ĹĄt. 351-151/174-4 z dne 21. 2. 1974, ki je bilo izdano Trgovskemu podjetju ERA, za trgovske lokale ÂťStandardÂŤ v stanovanjsko-poslovni zgradbi ob Ĺ aleĹĄki cesti za uporabo trgovine.

Mestni svetniki SDS Velenje si Ĺželimo, da bi v naĹĄi MO Velenje veljala enaka merila za vse, tako za velike sisteme kot za malega Ä?loveka, ki ĹĄe kako dobro ve, koliko dovoljenj potrebuje, Ä?e Ĺželi izvesti gradbenoobrtniĹĄka dela.

Prijazno povabljeni na naĹĄe uradne ure, ki so vsako sredo od 16. do 18. ure v naĹĄih poslovnih prostorih MO SDS Velenje!

SvetniĹĄka skupina SDS Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Znanje je vrednota, uÄ?enje pa veĹĄÄ?ina V 21. Tednu vseĹživljenjskega uÄ?enja je okoli 1500 ustanov, druĹĄtev, skupin in posameznikov pripravilo preko 7200 razliÄ?nih brezplaÄ?nih prireditev Tina Felicijan

Osrednja prireditev ob zaÄ?etku vseslovenskega festivala izobraĹževanja in uÄ?enja v vseh Ĺživljenjskih obdobjih je potekala prav v Velenju. Na to so ĹĄe posebno ponosni andragoĹĄki delavci in direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Razinger. ÂťNacionalno odprtje pri nas smo si Ĺže dolgo Ĺželeli in si zanj prizadevali. Zelo smo uĹživali v pripravah in izvedbi.ÂŤ Da je to posebno priznanje za Ljudsko univerzo in lokalno skupnost, meni tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. ÂťObÄ?ina zagotavlja pogoje, prostor, sredstva za nemoteno delovanje Ljudske univerze, potem pa je vse odvisno od kadra in vsebine. Ocenjujemo, da imamo dober kader in je Ljudska univerza vpeta v vse pore naĹĄega Ĺživljenja, saj se zaveda svojega ĹĄirĹĄega poslanstva. Pred nami pa so novi izzivi. Integracija tujcev, ki prihajajo v naĹĄo druĹžbo, je izrednega pomena. Te ljudi je treba nauÄ?iti slovenskega jezika, da lahko pridobivajo ostale sposobnosti, ki jim zagotavljajo normalno preĹživetje. Ljudska univerza je usposobljena prav za to.ÂŤ Da zaposleni svoje delo opravljajo kakovostno, pa dokazuje tudi priznanje za promocijo znanja in uÄ?enja odraslih AndragoĹĄkega centra Slovenije Mirja-

ni Ĺ ibanc, andragoginji po duĹĄi in srcu, ki v svojem poklicu prepoznava svoje poslanstvo, pravi.

VeÄ? denarja za izobraĹževanje starejĹĄih

Da bi pomen vseĹživljenjskega uÄ?enja pri ljudeh Ä?im bolj ozavestili, AndragoĹĄki center Slovenije v sodelovanju tako z druĹĄtvi in zavodi po vsej Sloveniji kot z Ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport prireja Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja, ÂťnajveÄ?jo manifestacijo uÄ?enja in izo-

va skoraj 63 milijonov sredstev za izobraĹževanje odraslih. 60 odstotkov prispevata ministrstvi za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport ter za delo, druĹžino in socialne zadeve, preostalo pa so evropska sredstva. VeÄ?ina je namenjena projektom za usposabljanje prebivalstva za laĹžjo vkljuÄ?itev na trg dela,ÂŤ je povedala generalna direktorica Direktorata za srednje in viĹĄje ĹĄolstvo ter izobraĹževanje odraslih Elvira Ĺ uĹĄmelj. Opozorila je tudi na spremembo Zakona o financiranju in izobraĹževanju.

Denar bo na razpisih, ki jih andragoĹĄki zavodi in nevladne organizacije priÄ?akujejo v tem letu, delilo Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. Velenjska ljudska univerza namerava prijaviti svoje neformalne izobraĹževalne programe ter aktivnosti za opismenjevanje prebivalstva, svetovanje, ĹĄtudijske kroĹžke, srediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje, osnovno ĹĄolo za odrasle, tudi Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja, je povedala direktorica.

Rekli soâ?ą

ÂťIzobraĹževanje se nikoli ne zakljuÄ?i. Pomembno je vedno bolj, zlasti v Ä?asu, ko bodo ljudje delali do 65. leta. Med kariero se naĹĄi cilji spreminjajo, dobivamo nove izzive, z vseĹživljenjskim uÄ?enjem pa vsak dobiva nova krila za vsako Ĺživljenjsko obdobje.ÂŤ Brigita KropuĹĄek Razinger ÂťZ nenehnim izobraĹževanjem pridobivamo veÄ?jo stopnjo konkurenÄ?nosti na trgu delovne sile, pa tudi znotraj ustanov in podjetij, v katerih opravljamo svoje vsakdanje delo. Danes se vsak dan moramo pripravljati na nove razmere in nove zahteve.ÂŤ Bojan KontiÄ? ÂťDa se je tak festival tako razvil, je bilo poleg sredstev kljuÄ?no spoznanje, da je ukvarjanje z vseĹživljenjskim uÄ?enjem treba prepustiti tudi stroki, izvedbo in skrb za dogodke pa predati tudi lokalnim skupnostim ter njihovim strokovnim in ljubiteljskim organizacijam. Velenje je vsekakor med vzorÄ?nimi primeri izvajanja tega procesa.ÂŤ Elvira Ĺ uĹĄmelj Âť"Nikoli ni prepozno" so besede, ki imajo v izobraĹževanju odraslih veliko moÄ? in poskrbijo za nove priloĹžnosti posameznikov. ÄŒe verjamemo tem besedam, smo na strani optimistiÄ?nih, ki verjamejo v preseneÄ?enja, nova znanja in vseĹživljenjsko uÄ?enje.ÂŤ Mirjana Ĺ ibanc

Osrednjo prireditev so pripravile vse generacije, povezovali pa so jo GoriĹĄki ĹĄkrati, ki so zabavali in tudi uÄ?ili obÄ?instvo.

braĹževanja v drĹžavi tako po obsegu kot kakovosti. Slovenija se Ĺže od vsega zaÄ?etka zaveda pomena vseĹživljenjskega uÄ?enja, zato ga finanÄ?no in strokovno podpira. LetoĹĄnji dokument Letni program izobraĹževanja odraslih predvide-

Po novem bomo v Sloveniji imeli obvezno mreĹžo izobraĹževalcev odraslih. Te stalne toÄ?ke bodo stabilno financirane, zaupana pa jim bo skrb za izvajanje nacionalnega javnega interesa pri izobraĹževanju odraslih.

Kultura in uÄ?enje z roko v roki

Vodja projekta Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja mag. Zvonka Pangerc Pahernik z AndragoĹĄkega centra Slovenije je povedala, da letoĹĄnji teden krojijo v skladu

19. maja 2016

s ĹĄestimi akcijami. ÂťObujati Ĺželimo pisanje z roko, ker je to kazanje naĹĄe osebne izvirnosti. Po vsej Sloveniji bomo vzpostavljali mentorske kotiÄ?ke, v katerih bodo starejĹĄi mentorji skupaj z mlajĹĄimi soustvarjali odnos med-

sebojnega uÄ?enja. Priredili bomo Dan starejĹĄih in Parado uÄ?enja,ÂŤ je naĹĄtevala. Ker hkrati poteka Teden ljubiteljske kulture, je 600 dogodkov kulturno obarvanih.

V naĹĄi regiji so razliÄ?ne brezplaÄ?ne dejavnosti pripravili Ljudska univerza Velenje, SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj in Center za samostojno uÄ?enje Nazarje. Danes, v Ä?etrtek, 19. maja, bo na Ljudski univerzi ob 12. uri potekala delavnica Pametni piĹĄejo, ob 16. uri pa Osnovno oblikovanje za MS Word. Jutri ob 8. uri se bo prav tam zaÄ?ela Urica za zdravje, ob 10. uri pa MoĹžganski fitnes. InĹĄtitut Integra v sredo bo 17. uri vabi na delavnico FinanÄ?no opismenjevanje mladih, v petek ob 11. uri pa ĹĄe na Strategije delovanja v problemskih situaciđ&#x;”˛ jah. â€

IĹĄÄ?imo ĹĄmarĹĄke zaklade Bluetooth rolka DevetoĹĄolec Gaj KolĹĄek iz Ĺ martnega ob Paki izdelal raziskovalno nalogo z veÄ? stranskimi produkti – Ĺ marÄ?ani slabo poznajo naravno in kulturno dediĹĄÄ?ino svojega obmoÄ?ja Tatjana PodgorĹĄek

ki.com, na kateri je objavil zbrane opise 25 kulturnih in 7 naravnih znamenitosti okolja, ki jih UÄ?enec devetega razreda osnovne ĹĄole v Ĺ mar- je izdelal s pomoÄ?jo virov in literature. Izdelal je tnem ob Paki Gaj KolĹĄek je pod mentorstvom anketo in na osnovi 522 izpolnjenih vpraĹĄalnikov Marije Vodovnik in Tanje KolĹĄek v letoĹĄnjem ugotovil, da obÄ?ani zelo slabo poznajo naravno gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke in kulturno dediĹĄÄ?ino okolja, v katerem Ĺživijo.

Nato je v bliĹžino naravnih in kuldoline izdelal nalogo z naslovom turnih spomenikov postavil 9 zaIĹĄÄ?imo ĹĄmarĹĄke zaklade in zanjo kladov in jih objavil na www.geprejel zlato priznanje. Naloga se ocaching.com. ÂťV tem kratkem je uvrstila na drĹžavno sreÄ?anje, Ä?asu jo je obiskalo veliko obiskona katerem priÄ?akuje prav tako valcem, veÄ?, kot sem priÄ?akoval. zlato priznanje in s tem Zoisovo Zanimivo, med njimi je kar veĹĄtipendijo. Ta bi mu priĹĄla prav liko tujcev.ÂŤ Eden od stranskih pri nadaljevanju izobraĹževanja produktov je tudi mala uÄ?na pot na I. gimnaziji v Celju. za uÄ?ence, na kateri jim ĹĄkratek ÂťPred leti je bila druĹžina na obiPakec predstavi del naravne in sku pri bratu v NemÄ?iji in tam kulturne dediĹĄÄ?ine obmoÄ?ja sposem odkril spletno stran geocadnjega toka reke Pake. ÂťNaĹĄtel bi ching, na kateri je zabavna pulahko ĹĄe veÄ? stranskih produkstolovska igra, v kateri s pomotov, sam pa sem najbolj vesel, Ä?jo pametnega telefona ali kateker sem uresniÄ?il vse zastavljene rokoli naprave z navigacijskim cilje.ÂŤ Naloga ĹĄe ni konÄ?ana, prasistemom iĹĄÄ?eĹĄ zaklade. OdloÄ?il vi, in najbrĹž sledi njeno nadaljesem se, da bom za nekatere zavanje. Med drugim bi rad svojo klade poskrbel tudi sam. Idejo spletno stran prevedel v anglesem predstavil Vodovnikovi, ta ĹĄÄ?ino, morda ĹĄe v nemĹĄÄ?ino in pa mi je predlagala raziskovalno nalogo, v kateri bi ob zaklaGaj KolĹĄek: ÂťOb nalogi je francoĹĄÄ?ino. ÄŒeprav je bila naloga zelo zahdih predstavil naravno in kulturnastalo ĹĄe veÄ? stranskih tevna, je v raziskovanju uĹžival. no dediĹĄÄ?ino obÄ?ine Ĺ martno ob produktov.ÂŤ Gaj verjame, da bodo v lovu na Paki,ÂŤ je odgovoril Gaj na vpraĹĄanje, od kod ideja za nalogo. zaklade v obÄ?ini Ĺ martno ob UvrĹĄÄ?a jo med interdisciplinarne, saj zajema po- Paki uĹživali tudi tisti, ki bodo obiskali spletno droÄ?ja turizma, geografije, nekaj malega pa se do- stran ali se podali po PakÄ?evi poti. đ&#x;”˛ tika tudi zgodovine. Ponosen je nanjo, ponosen tudi na stranske produkte, ki so nastali ob tem.

Eden takih je spletna stran www.zakladiobpa-

Mlada raziskovalca Jan Liber in Marko Plankelj zadovoljna zaradi pridobitev novih znanj in izkuĹĄenj, manj z uvrstitvijo na drĹžavnem sreÄ?anju

neÄ?enje. Glede na ĹĄtevilne pohvale, ki sta jih dobila na drugih tekmovanjih, na vloĹžen trud in Ä?as, sta priÄ?akovala veÄ?. ÂťNe skrivava razoÄ?aranja, a hkrati meniva: priznanja so sicer nagrada za opravljeno delo, a so za naju pomembnejĹĄa nova znanja, pridobljene izkuĹĄnje. To je dobra popotnica za dosego zastavljenih Ĺživljenjskih ciljev,ÂŤ pravita.

Za raziskovalno nalogo sta imela veÄ? idej, za bluetooth rolko pa sta se odloÄ?ila po nasvetu mentorjev UroTatjana PodgorĹĄek ĹĄa Remeniha, BoĹĄtjana Hribarja in Islama MuĹĄića.

Jan Liber in Marko Plankelj, dijaka 3. letnika Ele- Njihova pomoÄ? pri nalogi je bila neprecenljiva. Kot ktro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, sta povedala, sta z raziskovalno nalogo Ĺželela izdelati sta se na lastni koĹži prepriÄ?ala, da je gibanje Mladi elektriÄ?no rolko, ki bi jo bilo mogoÄ?e krmiliti s pametnim telefonom preko bluetootha. Preveriti sta Ĺželela tudi njeno ustreznost za voĹžnjo po mestu, priroÄ?nost ter varnost uporabnika. ObiÄ?ajno na rolkah ni pogona, ker naj to ne bi bilo potrebno, njun cilj pa je prav tako bil dokazati nasprotno. Zastavila sta si ĹĄtiri hipoteze, od katerih sta eno potrdila, dve delno, eno pa sta ovrgla. ÂťNajina rolka je uporabna, teoretiÄ?no tudi primerljiva z obstojeÄ?imi, a sva v praksi ugotovila, da ima kar nekaj pomanjkljivosti, za odpravo katerih bi potrebovala Marko Plankelj in Jan Liber: ÂťPridobila sva veliko novega znanja in spoznala veÄ? Ä?asa, denarja in nasvet mnogo novih ljudi.ÂŤ ĹĄe kakĹĄnega strokovnjaka.ÂŤ Oba sogovornika sta ĹĄe raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline velik izziv za povedala, da ju je naloga zaposlila bolj, kot sta pridijake, ki Ĺželijo pridobiti znanja, ki jih pri rednem Ä?akovala. Ker pa ju je delo veselilo, jima ni bilo preprogramu ne pridobijo. V gibanje sta se vkljuÄ?ila z teĹžko nameniti zanjo kakĹĄno uro veÄ? prostega Ä?asa. raziskovalno nalogo Bluetooth rolka. Zanjo sta na ÄŒe bosta tudi prihodnje ĹĄolsko leto naĹĄla zanimivo regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje, na idejo za raziskovalno nalogo, se bosta znova vkljunedavnem drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskoval- Ä?ila v gibanje zaradi ĹĄtevilnih prednosti v njem. đ&#x;”˛ cev pa bronasto, kar je bilo za vse neprijetno prese-

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

19. maja 2016

Bolj samostojni z veÄ? odgovornosti in znanja Obiskali smo uÄ?no uro slovenskega jezika na ĹĄoli Gustava Ĺ iliha, kjer pouk poteka po metodi formativnega spremljanja uÄ?enja – NavduĹĄuje tako uÄ?itelje kot uÄ?ence Tina Felicijan

Da je celjska enota Zavoda za ĹĄolstvo povabila velenjsko osnovno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha v mednarodni projekt Linpilcare, ki je namenjen dvigovanju kakovosti uÄ?iteljevega dela, smo Ĺže poroÄ?ali. Zdaj pa smo s ĹĄestoĹĄolci sedli v klopi in spremljali pouk, ki poteka po sistemu uÄ?enja in pouÄ?evanja, imenovanem formativno spremljanje. ÂťOd uÄ?iteljev velikokrat sliĹĄimo, da so otroci nemirni, da se ne uÄ?ijo, da znanje ni vrednota, da je vÄ?asih teĹžko delati s starĹĄi. Morali smo poiskati reĹĄitve, ki ne prihajajo od zunaj, ampak jih uÄ?itelj zastavi sam,ÂŤ je povedala ravnateljica Liljana Lihteneker. Na ĹĄoli so z Zavodom za ĹĄolstvo pred Ä?asom zaÄ?eli delati za bralno pismenost in nato ugotovili, da je raven znanja na tem podroÄ?ju bistveno viĹĄji. Rezultati so kolektiv spodbudili, da so Ä?lani izluĹĄÄ?ili teĹžave in jih zaÄ?eli reĹĄevati v zavzeti ekipi. Na zaÄ?etku letoĹĄnjega ĹĄolskega leta so podprli idejo o formativnem spremljanju, nekatere uÄ?iteljice pa so se lotile dodatnega izobraÂťKo smo uvajali kakĹĄne novosti, sem od uÄ?iteljev navadno sliĹĄala: ah, mi to Ĺže vse znamo, mi to Ĺže vse delamo. TeĹžave pa so ostajale.ÂŤ Liljana Lihteneker

Ĺževanja in raziskovanja. ÂťSkupaj smo razÄ?lenili vpraĹĄanja, raziskali, kaj lahko izboljĹĄamo in s pomoÄ?jo zavoda, ki nam daje strokovno podporo, razvili metodo.

Da je uspela, smo morali spremeniti naÄ?in razmiĹĄljanja, saj pri tem ne gre za naÄ?in dela 'stojim pred uÄ?encem, zrecitiram svoje, od njega zahtevam in potem sem Ĺžalostna, ker tega ni'. Gre za proces spoznavanja uÄ?enca, ugotavljanja znanja in vodenja skozi uÄ?ni proces ter opolnomoÄ?enje otroka, da postane odgovoren za svoje znanje. To je naĹĄ cilj,ÂŤ je strnila ravnateljica, ki uÄ?itelje nagovarja k spremljanju uÄ?inkov, izmenjevanju izkuĹĄenj na sreÄ?anjih in skupnih hospitacijah, da bodo uÄ?ni proces ĹĄe izboljĹĄali.

DinamiÄ?ni pouk

Ob vstopu uÄ?iteljice v poln razred razigranih otrok so se uÄ?enci po ĹĄtirje skupaj obrnjeni drug proti drugemu posedli za mizice.

NamreÄ? pri formativnem spremljanju je uÄ?itelj mentor, usmerjevalec. ÂťÄŒe Ĺželimo, da uÄ?itelj stopi v ozadje, se uÄ?enci morajo uÄ?iti drug od drugega,ÂŤ je sodeloval-

nato pozorno prisluhnili napotkom. ÂťKo se uÄ?itelj loti skupinskega dela, mora predvideti, da bo nekaj ur, ko se uÄ?enci ĹĄe uÄ?ijo dela v skupini, ĹĄlo skoraj v niÄ?.

Treba je doloÄ?iti vloge, ki se jih uÄ?enci morajo drĹžati, jih navaditi na uÄ?inkovitost. Ko to usvojijo, delo lepo teÄ?e in se pri uri veliko naredi,ÂŤ je povedala uÄ?iteljica,

pride ĹĄele po vrsti preverjanj in vrednotenj, ko uÄ?enci dobivajo kritike in pohvale z napotki in nasveti soĹĄolcev in uÄ?itelja.

loge, uÄ?iteljica pa je stopala od enega do drugega uÄ?enca in se z njim ustavila ravno pri tistem delu snovi, za katerega ve, da mu dela veÄ? teĹžav, dlje pa se je zadrĹžala pri tistih, ki dosegajo niĹžjo raven znanja. Ko so konÄ?ali, so si brez obotavljanja izmenjali reĹĄene naloge in z rdeÄ?im pisalom zaÄ?eli pregledovati reĹĄitve. Nato so si

UĹžitek v uÄ?enju in pouÄ?evanju

Po besedah Renate Ĺ kodnik, ki je formativno spremljanje raziskovala Ĺže pred zaÄ?etkom projekta, tak uÄ?ni proces naredi uÄ?ence bolj kritiÄ?ne, objektivne, samoiniciativne, odgovorne, motivirane, ustvarjalne, sproti se uÄ?ijo, odpravljajo ĹĄibkosti, v uÄ?enje

â?ą

mativno spremljanje. Rezultate zbirajo in jih bodo ovrednotili znanstveno. Prvi sklop projekta bodo zakljuÄ?ili Ä?ez eno leto, ko bodo v Vilni predstavili poroÄ?ilo svojega dela. Vsem starĹĄem projekta ĹĄe niso predstavili, so pa osmoĹĄolci priredili roditeljski sestanek, na katerem so starĹĄem prikazali, kako po novem poteka pouk. ÂťTakega roditeljskega sestanka ĹĄe nisem doĹživel. NaÄ?in podajanja informacij, vodenja je bil povsem drugaÄ?en. Namesto da bi uÄ?iteljica govorila pred ka-

Formativno spremljanje je oblikovalno spremljanje uÄ?enca kot posameznika. UÄ?itelj z njim naveĹže stik, ve, koliko uÄ?enec zna, ta pa ozavesti, na kakĹĄnem nivoju je njegovo znanje.

Tako znanje postaja vrednota.

Pri formativnem spremljanju lahko uÄ?itelj omogoÄ?i manj uspeĹĄnim uÄ?encem, da doseĹžejo uÄ?ne cilje, bolj uspeĹĄnim pa, da znanje dvignejo nad zahtevano.

no uÄ?enje pojasnila mag. Renata Ĺ kodnik in dodala, da so Ä?etverice fleksibilne in se otroci posedajo, kot Ĺželijo. Najprej jih je vpraĹĄala, kako se poÄ?utijo, nato pa, kaj danes Ĺželijo poÄ?eti. ÂťUÄ?ili bi se med sabo,ÂŤ so hipoma odgovorili. ÂťKaj pa?ÂŤ je nadaljevala. ÂťTisto, Ä?esar ne znamo,ÂŤ so dejali in tako je vsak uÄ?enec pobrskal po svoji mapi uÄ?enja, v katero zlaga delovne in evalvacijske liste, ki jih uÄ?itelj sproti pripravlja in temu nameni precej Ä?asa, in izpisal dve nalogi iz slovenskega jezika, ki ju najmanj obvlada. Razdelili so se v skupine glede na sklop nalog, ki jih Ĺželijo utrditi, premestili klopi in se posedli skupaj. Vse je potekalo hitro, a umirjeno. Otroci so se brez posebnih navodil samostojno pripravili na uÄ?no uro in

ki zagotavlja, da bolj ozaveĹĄÄ?eno delo, ki ga formativno spremljanje spodbuja, potrebuje manj Ä?asa, zato uÄ?nemu naÄ?rtu zlahka sledijo.

Sodelovanje, vrednotenje, spodbujanje

UÄ?enci so najprej prejeli evalvacijski list, na katerega so zapisali svoje cilje za uÄ?no uro utrjevanja znanja. Nato so prejeli naloge in jih zaÄ?eli reĹĄevati. Namesto na uÄ?iteljico so se z vpraĹĄanji najprej obrnili na soĹĄolce. ÂťDrug drugemu znajo veliko pomagati, pa tudi spodbujajo se. PoveĹžejo se uÄ?enci z istimi interesi in mogoÄ?e drugaÄ?e pridejo do cilja uÄ?ne ure.ÂŤ Ĺ epetaje so razreĹĄili dvome in v nekaj minutah konÄ?ali na-

ÂťDa uÄ?itelj predava pred katedrom, je bistveno laĹžja stvar.

UÄ?enci samo sprejemajo informacije in ne delajo sami.

Delo v skupinah je za uÄ?itelja bolj naporno, a ko se uÄ?enci navadijo na lastno iniciativo, uÄ?itelj pa postane le svetovalec, pouÄ?evanje postane uĹžitek.ÂŤ mag. Renata Ĺ kodnik

vzeli Ä?as, da so soĹĄolcu spisali komentar z napotki za nadaljnje delo. Vsak uÄ?enec je zapisal ĹĄe svojo refleksijo opravljenega dela in si zastavil cilje, ki jih v zvezi s to uÄ?no uro ĹĄe Ĺželi doseÄ?i. Ko je odzvonilo, jih je uÄ?iteljica povabila, da domov vzamejo delovne liste z nalogami za utrjevanje, ki so jih otroci razgrebli.

Preizkus in preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje znanja

VÄ?asih smo v ĹĄoli poznali le ocenjevanje, ki je neka vrsta kazni ali nagrade. Nato so pravilniki uvedli preverjanje znanja pred ocenjevanjem. ÂťBistvo tega je, da uÄ?enec pravi Ä?as dobi pravo informacijo, katero znanje ĹĄe mora nadoknaditi,ÂŤ pojasnjuje Ĺ kodnikova in dodaja, da je vrst preverjanja pravzaprav veliko. ÂťÄŒe bi se uÄ?itelji bolj naÄ?rtno lotevali preverjanja, da bi uÄ?enci imeli prave informacije o svojem znanju, bi bile ocene viĹĄje, kot so,ÂŤ je prepriÄ?ana. Preizkus znanja pa pri formativnem spremljanju

Pametnemu mestu nasproti Velenje, 17. maj – Ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske tehnologije, ki ga praznujemo v spomin na podpis prve mednarodne Telegrafske konvencije leta 1865 in ustanovitev Mednarodne zveze za telekomunikacije, sta Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator priredila prvega v seriji pogovorov o Velenju kot pametnem mestu.

Gre za koncept, ki se po svetu razvija pribliĹžno pol stoletja in spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja v mestu. O pametnem, podjetnem in prijaznem Velenju so razmiĹĄljali predstavniki lokalnih podjetij, ki razvijajo ali uporabljalo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; veÄ?medijski umetnik

vlagajo veÄ? energije, tako pa dosegajo boljĹĄe rezultate. ÂťKo smo spoznali uÄ?inke in jih predstavili kolektivu, se je jih veÄ?ina uÄ?iteljev pridruĹžila.ÂŤ Z druĹženji ob izmenjavi izkuĹĄenj in medsebojnem spodbujanju se izboljĹĄuje tudi delovna klima na ĹĄoli. UÄ?itelji pa imajo obÄ?utek, da tudi uÄ?enci radi delajo na tak naÄ?in. Izabela, Zala in Katalena niso bile v dilemi, ko smo jih povpraĹĄali, kateri naÄ?in dela jim je bolj vĹĄeÄ?. ÂťV skupinah laĹžje delamo, ker si med seboj lahko pomagamo, poleg tega pa se bolje sporazumemo, saj smo skupaj tisti, ki se radi druĹžimo, zato z veseljem pomagamo drug drugemu,ÂŤ so se dopolnjevale. ÂťVeÄ? se nauÄ?imo, Ä?e smo bolj kritiÄ?ni do sebe in drugih. Kritika soĹĄolcu pomaga, da bo doma vadil, kar manj zna, tako pa mu bo na testu ĹĄlo dobro. Prijatelja, s katerim sta si zelo blizu, je teĹžko kritizirati, ko ga pohvaliĹĄ, pa je obÄ?utek zelo dober,ÂŤ pravijo dekleta, ki so bile soglasne, da jim napotki koristijo, pred nacionalnim preizkusom znanja pa so bile samozavestne.

Formativno spremljanje zanima tudi starĹĄe

Za zdaj je ĹĄola Gustava Ĺ iliha edina v celjski regiji, ki izvaja for-

tedrom, so otroci komunicirali z nami. Vsi skupaj smo sodelovali, uÄ?iteljice pa so nas spodbujale, da smo mi delali z otroki in oni z nami,ÂŤ je povedal Edo BuriÄ? iz sveta starĹĄev. StarĹĄi, ki se zanimajo za ĹĄolsko delo otrok, so veÄ?inoma pozitivno naravnani za te novosti in z veseljem spremljajo, kako poteka, Âťker otroci doma razlagajo, da je to fajn.

UÄ?itelji res pozitivno vplivajo na otroke in ti to prinaĹĄajo domov,ÂŤ je ĹĄe dejal in dodal, da ravnateljici in ĹĄoli zaupajo, se pa veselijo podrobnejĹĄih predstavitev formativnega spremljanja.

To na ĹĄoli naÄ?rtujejo, saj se pojavljata novi vlogi – uÄ?itelja, ki stopa v ozadje, in uÄ?enca, ki dobiva veÄ? odgovornosti in zahtev po delu, pravi Ĺ kodnikova. ÂťNekateri starĹĄi na to niso pripravljeni. VeÄ?ina pozdravlja to kritiÄ?nost, nekateri pa ne vedo, da gre za drugaÄ?en pristop dela, ampak jih bomo obvestili.ÂŤ Zavzeti kolektiv ĹĄole Gustava Ĺ iliha namreÄ? Ĺželi formativno spremljanje nadaljevati, pa tudi ĹĄiriti med druge. ÂťKo enkrat stopiĹĄ na to pot, povratka nazaj ni.

RaziskujeĹĄ, preizkuĹĄaĹĄ, delaĹĄ in rezultati prihajajo,ÂŤ je sklenila ravnateljica. đ&#x;”˛

Vabilo pesteOGrRAM

KULTURNI PR

Miha Cojhter in arhitektka Janja Kotnik, ki je med ĹĄtudijem preuÄ?evala pametno mesto Barcelona, pa sta pripravila interaktivno razstavo v hologramski tehniki na temo Pametno mesto Velenje. Predstavila sta moĹžnosti razvoj infrastrukture, izobraĹževanja, varovanja voda in pridelave hrane. ÂťVelenje kot mlado mesto z glavno cestno Ĺžilo omogoÄ?a neverjetne moĹžnosti razvijanja pametnega

mesta, ki bi se lahko ustvarjalo na eni liniji. Z brezplaÄ?nim internetom, signalizacijo, internetno mreĹžo in podobnim ima Velenje zametke, da postane pametno mesto, manjka pa mu moÄ?na vizija,ÂŤ je povedal Cojhter.

Razstava je na ogled v PodjetniĹĄkem centru Standard, razprave na to temo pa bodo ĹĄe potekale. đ&#x;”˛

Tf

ija stacOV deDOgMu AÄŒIH IZDELK zabava Z ANSAMBLOM

NAVEZA M)

(POD Ĺ OTORO

Petek, 20. maj OB 16.URI

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Ljubiteljska kultura stopila na svetlo Jutri podelitev najviĹĄjih nagrad kulturnikom Ĺ aleĹĄke doline – ZaÄ?etek krojilo vreme – Tema tedna posveÄ?ena vokalni in zborovski glasbi Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 13. maja – Tako kot prviÄ? in drugiÄ? so tudi letos, ko po vsej Sloveniji poteka tretji teden ljubiteljske kulture, v Ĺ ale-

ĹĄki dolini prvi dogodek pripravili Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. V vili Bianci so v petek odprli razstavo del, na kateri je tokrat veÄ? keramiÄ?nih kot likovnih del.

Ogledate si jo lahko do 1. junija.

Ĺ˝al je deĹž ta dan prepreÄ?il predstavo velenjskega gledaliĹĄÄ?a na Velenjskem gradu, prav niÄ? pa ni zmotil ĹĄoĹĄtanjskih pevcev in folkloristov, ki so v soboto dopoldne kulturo preselili na pro-

sto, na trg Svobode v Ĺ oĹĄtanju.

Dogodki – do nedelje se jih bo v dolini zvrstilo toÄ?no 23 – se vrstijo, obisk na njih je vsaj prve dni odliÄ?en. Na velenjski izpostavi JSKD upajo, da bo tako tudi v preostanku tedna, saj je znano, da je ljubiteljska kultura v dolini ne le mnoĹžiÄ?na, ampak tudi zelo kakovostna.

Ples in petje v deĹžju

LetoĹĄnji teden kulture je z geslom ÂťBlagor v hiĹĄi, kjer se petje sliĹĄiÂŤ posveÄ?en vokalni glasbi in zborovskemu petju. ÂťVpliv petja na dobro poÄ?utje posameznika je dokazano dober. Prepevanje v zborih je hkrati najbolj razĹĄirKar 8 vokalnih sestavov in folklorna skupina Oglarji so v soboto dopoldne kulturo prenesli na prosto. Kljub deĹžju je bil Trg svobode v Ĺ oĹĄtanju dobro obiskan.

jena prostoÄ?asna kulturna dejavnost pri nas, tudi uspehi, tako doma kot v svetu, so veliki, saj so naĹĄi zbori v samem svetovnem vrhu. Petje blagodejno vpliva na zdravje posameznika, saj je znano, da pri petju dihamo globlje, bolj pravilno, zato prekrvavimo celo telo,ÂŤ poudari vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker.

Da je petje v dolini izjemno priljubljeno, je dokazalo tudi sobotno dopoldne v Ĺ oĹĄtanju, kjer je festival petja ÂťzavzelÂŤ cel trg Svobode. Zaradi deĹžja so izkoristili vse moĹžne nadstreĹĄke na trgu, posluĹĄalci pa so pesmim prisluhnili pod deĹžniki. Predstavilo se je kar osem pevskih sestavov, ki delujejo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Tudi Ä?lani folklorne skupine Oglarji so zaplesali, brez deĹžnikov, prav vsi nastopajoÄ?i pa so si prisluĹžili velik aplavz.

Tri najviĹĄja priznanja, osem jubilejnih

ÂťTeden ljubiteljske kulture bo zaznamovalo veliko dogodkov, a najpomembnejĹĄi dve prireditvi sta jutriĹĄnja slavnostna podelitev priznanj Sveta in jubilejnih priznanj ObmoÄ?ne izpostave JSKD Velenje ter nedeljsko regij-

19. maja 2016 sko sreÄ?anje folklornih skupin etniÄ?nih in manjĹĄinskih skupnosti ÂťHajd u koloÂŤ. Lani, ko smo podelitev nagrad v Ĺ aleĹĄki dolini spet obudili in se dogovorili, da bomo vsako leto prireditev pripravili v drugi obÄ?ini. Lani smo jo v Velenju, letos vabimo v ĹĄoĹĄtanjski dom kulture.ÂŤ Za dolgoletno delovanje v druĹĄtveni kulturni dejavnosti bodo priznanja prejeli Milojka BaÄ?ovnik Komprej, Bojan Borovnik, Aleksander Grudnik, Kulturno druĹĄtvo Vinska Gora, Anica PireÄ?nik, Drago Podrzavnik, Romsko druĹĄtvo Romano Vozo in Boris Salobir. NajviĹĄja priznanja je svet ObmoÄ?ne izpostave Velenje razdelil po obÄ?inah; iz vsake obÄ?ine bodo izpostavili po enega dobitnika. Letos so to ljubiteljski slikar Franc Klanfer iz Velenja, Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki in zborovodkinja Danica PirÄ?enik iz Ĺ oĹĄtanja. Tudi kulturni program bo ÂťzgovorenÂŤ, saj ga bo oblikovalo ĹĄmarĹĄko GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem, Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor Velenje in Trobilni kvartet Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Prireditev se bo zaÄ?ela ob 19. uri. đ&#x;”˛

Ob ustvarjanju je pomembno tudi druĹženje ÂťPonosni smo, da smo lahko likovniki tudi letos zaÄ?eli teden ljubiteljske kulture v Ĺ aleĹĄki dolini.

Razstavljenih je veÄ? kot 36 likovnih del, sodeluje pa 10 slikarjev in 16 kiparjev. Delavnice, na katerih so nastala razstavljena dela, so se odvijale pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa SenegaÄ?nika in akademske kiparke Sabe Skaberne. Lahko reÄ?em, da so delavnice potekale v res prijetnem vzduĹĄju, mentorja sta nam pustila, da ustvarjamo vsak svoj motiv, pri tem pa sta nas usmerjala. Zato je nastalo veliko motivno zelo razliÄ?nih likovnih del, nauÄ?ili pa smo se veÄ? o sodobnem slikarstvu in kiparstvu, tudi abstrakciji,ÂŤ nam je povedal predsednik DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Salih BiĹĄÄ?ić. Da na letoĹĄnji pregledni razstavi sodeluje veÄ? kiparjev kot slikarjev, ni nakljuÄ?je. ÂťSkupina naĹĄih kiparjev,

sploh ÂťkeramiÄ?arjevÂŤ, se ĹĄiri. Po mojih podatkih imamo v naĹĄem druĹĄtvu eno najveÄ?jih skupin keramiÄ?arjev, hkrati pa smo najveÄ?je likovno druĹĄtvo v drĹžavi. Tudi zato smo zelo uspeĹĄni pri pridobivanju zlatih palet, najviĹĄjih priznanj na podroÄ?ju ljubiteljskega slikarstva. Nazadnje smo prejeli kar 7 priznanj in 1 certifikat,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik.

Tudi zasebno so prijatelji. ÂťKo smo letos dobili nove prostore, smo bili zelo sreÄ?ni. Delavnice v njih pripravljamo tudi brez mentorjev, iskreno si povemo, kaj mislimo o ustvarjanju drug drugega.ÂŤ V poletnih mesecih ne bodo poÄ?ivali, kar nekaj njihovih Ä?lanov se bo predstavilo na samostojnih razstavah, dodali pa bodo ĹĄe kakĹĄno druĹĄtveno. đ&#x;”˛

SeĹĄlov jubilej

Priznanja ĹĄe ne odpirajo vrat Muniju priznanje in nagrada za pomemben prispevek k vizualni umetnosti Milano, 21. aprila – Velenjski umetnik Iztok Ĺ majs Muni je k razliÄ?nim priznanjem in objavam v tujih likovnih knjigah tokrat v Pallazo Clerici v Milanu dodal prestiĹžno plaketo Tiepolo in doĹživel tudi objavo v katalogu in reviji Art International. Tiepolo, pravi Muni, Âťslavni slikar 18. stoletja je razseĹžno in izrazito posegal v prostor in ÂťostenjeÂŤ in njegovo delovanje je danes tudi lahko razumljeno kot ambientalno in uprostorjeno z izrazito poudarjeno iluzijo.ÂŤ Zato je priznanje skozi takĹĄno umevanje Tiepolovega videnja slikarstva Muniju ĹĄe dodaten izziv. Sicer pa je bil Muni v zadnjem obdobju uvrĹĄÄ?en oziroma povabljen v razliÄ?ne svetovne galerije Tokiu, New Yorku, Brisbanu, Miamiju, Baslu, Parizu, Milanu, Rimu, Veroni trienale, Gaa Group ‌ Med priznanji zadnjih dveh treh let omenimo le priznanja Michelangelo Buonaroti, Sandro Boticelli, Marco Polo, Leonardo da Vinci. Muni je trenutno nominiran tudi za nagrado Colosseo, ki bo podeljena med 20. in 21. majem v Palaco Brancaci v Rimu, in za nagrado Minerva, ki bo podeljena v mestu Lecce 18. junija. Njegovo delo bo predstavljeno tudi v knjigi Curent Masters Volume II. v

Galerija v vili Bianci je bila ob petkovi otvoritvi razstave premajhna za vse, ki so priĹĄli nanjo. Zato so si mnogi dela ogledali ĹĄele, ko je bil uradni del otvoritve konÄ?an.

Santa Barbari – Nevada Museum.

Uspeh, ki bi mu ga po umetniĹĄki plati lahko zavidali, pa po drugi strani ne ponuja finanÄ?ne stabilnosti, ki bi mu nudila varno umetniĹĄko ustvarjanje in udeleĹžbo na ĹĄtevilnih slikarskih predstavitvah po svetu.

Muni ob tem ugotavlja, da Âťneoliberalni kapitalizem vodi v povsem zmotne tokove in zablode in v veliki meri v umetnosti porojeva finanÄ?no insuficienco in totalen neposluh za kakrĹĄnokoli finanÄ?no pomoÄ?.ÂŤ Seveda upa, da bodo vsa ta priznanja vendarle odstrla veÄ? priloĹžnosti tudi na tem podroÄ?ju in odprla kakĹĄna vrata, ki bi mu zagotovila bolj prijazno umetniĹĄko prihodnost. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 13. maja – VelenjÄ?an Bernard SeĹĄel ali Bert, kakor ga kliÄ?ejo prijatelji, se v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj tokrat prviÄ? predstavlja v risbi in mali plastiki. Naslov razstave Jubilej simbolizira dva dogodka v njegovem Ĺživljenju, a avtor, ki je od leta 1985 tudi Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, bolj kot za razstave dela iz potrebe po ustvarjanju. To izpriÄ?uje tudi razmeroma malo razstav, od leta 1986, ko je imel prvo samostojno slikarsko razstavo, pa do letos, ko je imel izjemoma dve razstavi, je razstavljal ĹĄestnajstkrat. Pri njem to pomeni, da vsakokrat pokaĹže nova dela, saj je njegov atelje vedno poln raziskovalnih idej. Poleg tega, da se kot Ä?lan druĹĄtva udeleĹžuje razliÄ?nih delavnic, se je tudi izobraĹževal pri razliÄ?nih akademskih slikarjih in kiparjih. Med njegove uÄ?itelje so se zapisali akademski slikarji, kot so ZavolovĹĄek, Kreger, Bastelj, akademski kipar Ciril Cesar je imel nanj velik vpliv.

Na tokratni razstavi ga je odliÄ?no ocenil Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar. Razstavo je razdelil v dva cikla malih plastik, ki jih kot pendant na stenah

Foto Dejan Tonkli

pomensko dopolnjujejo risbe in ĹĄtudijske skice. Prvo skupino, ki zaseda manjĹĄi razstavni prostor, predstavljajo kipi z Ĺživalsko motiviko, drugo skupino, ki predstavlja avtorjev osrednji opus, pa motivika Ä?loveĹĄkih in antropomorfnih figur.

Na odprtju je zbrane nagovoril direktor Zavoda za kulturo Kajetan ÄŒop, v glasbenem programu sta sodelovali Anica SeĹĄel in UrĹĄka Bider. Razstava, ki je bila Ĺže na dan otvoritve mnoĹžiÄ?no obiskana, bo na ogled do 1. junija. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo v Ä?lanku Priznanja mladim ustvarjalcem naredili napako pri objavi imen. Pravilen stavek je.

Med nagrajenci sta bila tudi dva Ë?mlada ĹĄoĹĄtanjska umetnikaË?. Monika Dermol iz enote Biba Vrtca Ĺ oĹĄtanj je pod vodstvom mentoric Romane Cverle Krajnc ter Hermine Bezovnak Komprej izdelala risbico z naslovom V gozdu ne kurimo, mentorica Zorana GlobaÄ?nik pa je s svojim znanjem in nasveti do uspeha na likovnem nateÄ?aju vodila Domna HriberĹĄka iz enote UrĹĄka TopolĹĄica, ki je ustvaril risbico Varno v hribe. đ&#x;”˛ Za napako se opraviÄ?ujemo. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

ÂťMoje ambicije nikoli niso bile nizkeÂŤ Pravi MatjaĹž EmerĹĄiÄ?, ki je v tem mesecu po 12 letih zapuĹĄÄ?a mesto umetniĹĄkega vodje in dirigenta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje – Ko je zaÄ?el, je stopil v velike Ä?evlje – To velja tudi za njegovega naslednika Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. maja – VelenjÄ?an MatjaĹž EmerĹĄiÄ? od zaÄ?etka maja ni veÄ? umetniĹĄki vodja in dirigent doma in v tujini uspeĹĄnega Pihalnega orkestra Premogovnika (POP) Velenje. OdloÄ?itev, da vodenje pihalnega orkestra, ki Ĺže dolgo ni veÄ? le ÂťplehbandaÂŤ, ampak je resniÄ?no kvaliteten orkester, prepusti nasledniku, ni dozorela Ä?ez noÄ?. Tudi lahka ni bila, prizna.

da. Prav tako pa sem sodeloval z razliÄ?nimi orkestri, igral v zasedbah orkestra Slovenske filharmonije, SimfoniÄ?nega orkestra RTV Slovenije, orkestra Slovenske policije. S Simfoniki RTV Slovenije pod vodstvom Marka Muniha sem

poklicno poslanstvo. Tistim, ki te Ĺželje nimajo, pa Ĺželim razĹĄiriti obzorja, saj sem prepriÄ?an, da glasba bogati. Umetnost pedagoĹĄkega dela je ravno v tem, da iz uÄ?enca potegneĹĄ najboljĹĄe in mu pomagaĹĄ razviti estetski Ä?ut. Pomem-

Glasba je njegova strast

Brez pretiravanja lahko reÄ?emo, da je glasba MatjaĹževa strast. Ko se je kot 8-letni otrok vpisal v velenjsko glasbeno ĹĄolo, je Ĺželel igrati kitaro. Prostih mest ni bilo, pa sta se s prijateljem dogovorila, da vpiĹĄeta klarinet. Nikoli mu ni bilo Ĺžal, nikoli veÄ? ni pomislil, da bi igral kaj drugega. Verjetno tudi zato, ker je imel odliÄ?nega profesorja Franca Verzelaka, ki je v njem hitro prepoznal talent. Že v niĹžji glasbeni ĹĄoli me je prijavil na tekmovanje, na katerem sem dobil prvo nagrado. Kasneje so vse poti vodile v odloÄ?itev, da bom svoje Ĺživljenje posvetil glasbi. Ĺ˝e v osnovni ĹĄoli leta 1987 sem se prikljuÄ?il pihalnemu orkestru Premogovnika. Leto dni kasneje sem Ĺže ĹĄel z njim na tekmovanje na Nizozemsko. V orkestru sem hitro vzljubil tudi orkestralno glasbo.ÂŤ Zato po konÄ?ani gimnaziji in srednji glasbeni ĹĄoli ni razmiĹĄljal, kaj bo, Âťko bo velikÂŤ. Smer je bila jasna.

Vpisal se je na ljubljansko glasbeno akademijo, ob vikendih je ĹĄe vedno vadil s pihalnim orkestrom. ÂťZa mladega glasbenika je zelo pomembno, da sodeluje z dobrimi glasbeniki in odliÄ?nimi sestavi, ker se tako ne le krepi, ampak tudi oblikuje. Jaz sem imel to sreÄ?o. Med ĹĄtudijem sem postal Ä?lan mladinskega simfoniÄ?nega orkestra Gustava Mahlerja pod vodstvom dirigenta Claudia Abba-

MatjaĹž EmerĹĄiÄ? je odloĹžil dirigentsko palico. A glasbenih izzivov mu ne bo zmanjkalo.

izvedel Koncert za klarinet in orkester, Aarona Coplanda. V letu 1996 se je ustanovil orkester Slovenske vojske in njegov strokovni in umetniĹĄki svetovalec je bil legendarni maestro JoĹže PrivĹĄek.

Sodelovanje z njim je bilo odliÄ?no, zato sem se temu orkestru pridruĹžil tudi profesionalno.ÂŤ Kmalu po konÄ?anem podiplomskem ĹĄtudiju pa se je odloÄ?il, da se vrne v Velenje. Zaposlil se je na velenjski glasbeni ĹĄoli, kjer klarinet pouÄ?uje tako na osnovni kot srednji stopnji. ÂťDelo z mladimi mi je bilo in mi je velik izziv. Ĺ e vedno me preseneti energija in zagnanost uÄ?encev in dijakov. Izstopajo tisti, ki se odloÄ?ijo, da bodo v glasbi poiskali svoje

bno je, da postane kritiÄ?ni posluĹĄalec, ki zna loÄ?iti dobro od slabega. Pa to ne velja le za glasboÂŤ je prepriÄ?an naĹĄ sogovornik.

Štimunga je dobra

Tudi ko se tudi zaradi tega pogovora ozre nazaj v Ä?as, ko je vodil pihalni orkester, je s svojim delom zadovoljen. Âť12-letno vodenje orkestra ni kratka doba. Mislim, da sem v teh letih z orkestrom dosegel niz lepih rezultatov tako doma kot v mednarodnem okolju. Naredili smo svoj abonma, kar ĹĄe danes predstavlja redkost, Ĺžal tudi pri profesionalnih orkestrih, pripravili smo 10 abonmajskih sezon, opravili 36 lastnih

abonmajskih koncertov, omenim naj ĹĄe ĹĄtevilna snemanja za Radio Slovenija. V tem Ä?asu smo na treh mednarodnih in dveh drĹžavnih tekmovanjih dokazali, da smo odliÄ?ni, saj smo vedno dosegli zlato plaketo, dvakrat tudi s posebno pohvalo. Orkester sem pripeljal nazaj v koncertno skupino na drĹžavno raven.

Ob 90-letnici orkestra je ugledal luÄ? dokumentarni film Velenjska zGodba, ki s svojimi redko videnimi posnetki predstavlja ne le razvoj orkestra, ampak tudi razvoj mesta Velenje. Zaradi njegove edinosti je odkupila pravice za predvajanje tudi RTV Slovenija. Prisotni smo bili na mednarodnih turnejah s celoveÄ?ernimi koncerti na razliÄ?nih festivalih.

Sedaj pa je Ä?as, da pride do zamenjave na Ä?elu POP-a. To bo za orkester zagotovo nov izziv,ÂŤ je prepriÄ?an. Kot je bil zanj, saj je vodenje orkestra prevzel mlad. Takrat so mu mnogi rekli, da vstopa v velike Ä?evlje, saj je nasledil Ivana Marina. ÂťTega sem se zavedal. A orkester sem poznal, vedel, kaj je s pravim delom in tretmajem zmoĹžen, in vedel sem, kaj Ĺželim.ÂŤ Da, bil je ambiciozen.

Izbiral je programe, ki nikoli niso bili lahki. Iskal je novosti, preizkuĹĄal meje orkestra in posluĹĄalcev, ki so praviloma novosti odliÄ?no sprejeli. ÂťDober koncertni program predstavlja 90 odstotkov njegovega uspeha. Tega se dobro zavePihalni orkester Premogovnika Velenje je na razpisu dobil novega dirigenta. Za obdobje ĹĄtirih let je bil izbran akademski glasbenik pozavnist in tubist ter profesor pozavne in tube Anton Verzelak. Dirigentsko palico je prevzel na javni vaji orkestra v petek, v godbeni dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega v Velenju.

Snøgg se odpravlja na turnejo Velenjski black metal bend, ki sta ga ustanovila Matej Voglar in Grega Cestnik, je pred kratkim posnel album, ki ga bo predstavil na turneji po Hrvaťki, Srbiji, Bolgariji Tina Felicijan

Matej Voglar se Ĺže od otroĹĄtva ukvarja z glasbo. V glasbeni ĹĄoli se je uÄ?il klavir, rog in kitaro, nato se je nauÄ?il ĹĄe bobne in bas.

Deloval je Ĺže v ĹĄtevilnih skupinah in pod razliÄ?nimi aliasi. Najbolj prepoznaven je kolektiv The Stroj, s katerimi nastopa veÄ?krat letno. Trenutno je edini aktivni bend Snøgg, ima pa veÄ? projektov, v katerih raziskuje razliÄ?ne Ĺžanre, denimo Mr. Van Punk in Foxwolf. ÂťKer posluĹĄam zelo ĹĄirok spekter, igram zelo razliÄ?no glasbo. Zato tudi imam toliko projektov – od punka do countryja, tribal trip hopa, black metala, najbolj domaÄ? pa sem v alternativnem rocku, vkljuÄ?ujoÄ? metal, sludge, post rock.ÂŤ Grega Cestnik, ki se je bobne zaÄ?el uÄ?iti pred slabim desetletjem in je Ĺže igral v nekaj bendih, igra tudi pri Mr. Van Punk in velenjskem bendu Carnifliate. ÂťMatej je imel samostojni projekt Black Trail in iz njega Ĺželel sestaviti bend. Ni vedel, koga naj povabi za bobne

11

KULTURA

19. maja 2016

in je Dado, od katerega sem se uÄ?il, predlagal mene.ÂŤ DruĹžita se od jeseni leta 2013, zadnje Ä?ase pa vedno veÄ? vadita in sinergija med njima napreduje. Do sedaj sta v Ĺživo veliko eksperimentirala in ĹĄe sama nista vedela, kako

bo koncert izpadel, dokler nista bila na odru, za prihajajoÄ?o turnejo pa sta nastop zastavila bolj konkretno.

Nekako sta se odloÄ?ila za black metal, ki ga Voglar raziskuje Ĺže od srednje ĹĄole, ko je igral v bendu Captor. Nadaljeval je samostojno, nato pa je ustvarjeno glasbo Ĺželel postaviti na oder z ve-

katere se je v Skandinaviji spletla posebna subkultura, a je Matej in Grega ne Ĺživita. ÂťPoĹžiganja cerkva in podobnega, kar sodi k pravemu black metalu, se tu ne gremo. Jaz v osnovi niti nisem blackmetalec, to je smo ena mojih ljubĹĄih zvrsti. Imam 'normalen' metalski Ĺživljenjski slog, tako da niÄ? straĹĄnega. Poleg tega midva nimava takih filozofskih pogledov na svet, kot jih ima veÄ?ina v black metalu, denimo poganstvo,ÂŤ pojasnjuje Grega. ÂťV glasbi se sicer spogledujeva s ÂťTurneja bo motivacija za nadaljnje delo, saj Ĺže pripravljava material za naslednji album, ki ga naÄ?rtujeva v zaÄ?etku naslednjega leta.ÂŤ Matej Voglar

ÂťKer sem Ĺže tako dolgo v glasbi in glede na to, da black metal ni tako razĹĄirjen, je ta turneja s toliko koncerti res nekaj norega.ÂŤ Grega Cestnik

Ustvarjanje v ekstremnem Ĺžanru

dam, zato izbora nikoli ne prepuĹĄÄ?am nakljuÄ?ju. Program z izbranimi solisti sem naÄ?rtoval najmanj eno leto prej. Ĺ˝elim biti perfekcionist in iz obstojeÄ?ega materiala narediti najboljĹĄi moĹžen izdelek. RdeÄ?a nit, ki se pelje skozi koncert, ne sme posluĹĄalca pustiti mlaÄ?nega. Ĺ tevilnim odliÄ?nim gostom tako iz zabavne kot klasiÄ?ne glasbe, ki so bili solisti na koncertih, sem Ĺže vnaprej predstavil svojo vizijo koncertnega veÄ?era in tako je bilo sodelovanje dosti laĹžje, rezultat pa boljĹĄi. Spominjam se sodelovanja z mojstrom Mojmirjem Sepetom, ki je ob mojem vpraĹĄanju, Ä?e bi se nam pridruĹžil ĹĄe na enem koncertu v Slovenski filharmoniji, odgovoril: '' Orkester si odliÄ?no pripravil, ĹĄtimunga je dobra, z lahkoto, samo pridi pome domov in grem.'' Ko ti to reÄ?e taka osebnost, veĹĄ, da je tvoja pot pravilna, da delaĹĄ dobro.ÂŤ Nove izzive je zaÄ?el iskati Ĺže leto dni po tem, ko je prevzel vodenje orkestra. ÂťVedel sem, da je Ä?as pravi. Zato sem takrat Ä?lanom POP-a predstavil idejo o lastnem abonmaju. Ta ni takoj naletela na odobravanje, bilo je veliko skepse. Kmalu se je pokazalo, da je bila ideja odliÄ?na. Tudi zato, ker je glasbeno posluĹĄalstvo imelo moĹžnost vsako leto sliĹĄati ĹĄirok nabor glasbe. S tem so si izostrili posluh in zato tudi od nas z vsakim koncertom zahtevali veÄ?. To pa orkester, Ä?e hoÄ?e biti dober, nujno potrebuje!ÂŤ Vsi vemo, da je glavni pokrovitelj delovanja orkestra Premogovnik Velenje v zadnjem Ä?asu v nezavidljivem poloĹžaju, zato vpraĹĄamo, ali se je to kaj poznalo pri delovanju POP-a. EmerĹĄiÄ? to zanika, tudi njegova odloÄ?itev, da orkester prepusti nasledniku, ni povezana s tem. ÂťVelikih teĹžav nikoli ni bilo, vedno smo se lahko dogovorili. Drugo vpraĹĄanje pa je, kakĹĄne so ambicije orkestra. Sam sem Ĺželel, da orkester dela na visoki ravni, ki si jo tovrstni sestav zasluĹži. ÄŒe ne gre, se poti razidejo.ÂŤ MatjaĹž je Ä?lan Slovenskega seksteta klarinetov, sodeluje pri organizaciji razliÄ?nih koncertov in koncertnih ciklov, zato mu glasbenih izzivov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo.

Velenjskemu obÄ?instvu bosta Snøgg istoimenski album z enim dolgim istoimenskim komadom predstavila 16. junija ob 21. uri v eMCe placu. Foto: Goran PetraĹĄević

Ä?Ä?lanskim bendom. A je teĹžko najti ljudi iz lokalnega okolja, ki imajo Ä?as, zato sta ostala sama.

Ne igrata pa tipiÄ?nega black metala, saj ima ĹĄe nekaj drugih primesi. Sicer gre za glasbo, okrog

tem, tudi s satanizmom, Ä?eprav nobeden od naju ne podpira Satana. Bolj gre za kritiko krĹĄÄ?anstva,ÂŤ je dodal Matej. Poskrbita pa za scenski nastop in si vÄ?asih poslikata obraze, kar je znaÄ?ilno za ta Ĺžanr. ÄŒeprav sta na odru sama, se v njuni glasbi poleg kitare in bobnov oglaĹĄa veÄ? instrumentov, saj Voglar igra tudi klaviature in poje. ÂťOsredotoÄ?iti se moram na dva instrumenta in vokal, kar je

đ&#x;”˛

nekoliko teĹžje. Ker sva le dva, pa se laĹžje dogovarjava za vaje, ustvarjanje komadov poteka hitreje. Tudi z improvizacijskega in eksperimentalnega vidika je duet boljĹĄi.ÂŤ ÄŒeprav imata razliÄ?ne izkuĹĄnje v glasbenem ustvarjanju, se v duetu lahko uresniÄ?ujeta. ÂťTudi jaz sem bil vedno v bolj ekstremni glasbi, tako da na glasbo nimava zelo razliÄ?nih pogledov,ÂŤ pravi Grega, Matej pa dopolnjuje: ÂťDoma sicer ne posluĹĄava iste glasbe, a so razliÄ?ni vplivi prednost pri ustvarjanju glasbe.ÂŤ

Same ĹĄestice

Album v lastni produkciji je zaÄ?el nastajati lani poleti, pomagal pa je Rok KugoniÄ? iz multimedijskega centra Kunigunda, ki je posnel bobne. Te sta posnela najprej, nato pa zaÄ?ela ustvarjati melodije. Za album sta vkomponirala tudi bas, ki ga je odigral Sergej Ĺ˝iĹžek. Predstavila ga bosta 3. junija v Trbovljah na mednarodnem festivalu Noisefest, nato 6. junija v Menzi pri koritu v Ljubljani in 16. junija v Velenju. Nato bosta krenila proti Osijeku, Beogradu, 26. junija bosta v Sofiji, pa ĹĄe v SviĹĄtovu, NiĹĄu ter na Rtanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

19. maja 2016

ÂťPrebujena boleÄ?inaÂŤ govori o Ä?ustvih in odnosih Mojca Bohak je na predstavitvi svoje druge ljubezenske knjige izdala, da ima tretjo Ĺže napisano Velenje, 12. maja – Le sedem mesecev po tem, ko je v velenjski knjiĹžnici predstavila knjiĹžni prvenec Pot odloÄ?itve, je VelenjÄ?anka Mojca Bohak izdala drugo knjigo. Naslovila jo je Prebujena boleÄ?ina, tudi tokrat pa je knjigo takoj po izidu predstavila v domaÄ?em mestu. PrejĹĄnji Ä?etrtek dopoldne jo je v tiskarni v roke prviÄ? prijela tudi ona, zveÄ?er pa jo je ĹĄtevilnim prijateljem in znancem predstavila v knjiĹžnici. Ĺ˝elela si je Ä?aroben veÄ?er, saj je izid knjige zanjo velik dogodek. Ĺ˝elja se ji je uresniÄ?ila.

Mojca pravi, da je bil odziv bralcev na prvo knjigo zelo pozitiven, kar ji je bila motivacija pri pisanju druge knjige. Tudi tokrat je ostala zvesta ljubezni in erotiki. V svojem drugem romanu sicer ni tako neposredna kot v prvem, saj se je tokrat bolj posvetila odnosom. ÂťGre za lahkotno ljubezensko zgodbo, zaÄ?injeno z erotiko. PiĹĄem tako, kot je v resniÄ?nem Ĺživljenju, niÄ? ne olepĹĄujem. V prvi knjigi piĹĄem

Tretje sreÄ?anje Big Bandov Velenje, 21. maja – S toplejĹĄimi dnevi v letu bo spet zaĹživelo koncertno prizoriĹĄÄ?e pri velenjskem domu kulture. Ĺ˝e to soboto bo tam veÄ? dogodkov v sklopu festivala Sax & More, ko bo ob 20. uri na terasi pred Mozaikom koncert saksofonistov. V nedeljo pa se bo na tem prizoriĹĄÄ?u zaÄ?el 6. Mozaik Jazz festival, ki ga pripravljajo KD glasbene umetnosti Velenje Mozaik bar in Mestna obÄ?ina Velenje. Tretje leto zapored ga zaÄ?enjajo s sreÄ?anjem zanimivih domaÄ?ih in tujih Big bendov. Koncert, ki se bo zaÄ?el ob 20. uri, so naslovili ÂťBerklee meets SlovenijaÂŤ. Ĺ tudentje Berklee College of Music iz Valencie, ki prihajajo iz ĹĄtevilnih drĹžav, se bodo predstavili z dvema skupinama. V ponedeljek ob 18. uri se bo na istem prizoriĹĄÄ?u predstavil Big Band Konservatorij Ljubljana, v torek Big Band Glasbene ĹĄole Velenje, v soboto, 11. junija, pa Big Band KrĹĄko s projektom ÂťDepechedÂŤ – Tribute to Depeche Mode. Ta đ&#x;”˛ bĹĄ koncert bo ob 21. uri. â€

Mojca Bohak je na predstavitvi knjige razstavila tudi sliko Braneta Kastelica, ki jo je ustvaril prav za naslovnico Prebujene boleÄ?ine.

o mladem dekletu, ki iĹĄÄ?e ljubezen, v drugi pa se bolj posvetim partnerskim odnosom; glavna junaka sta v partnerski zvezi 20 let, prihaja do pomanjkanja pozornosti, ljubezni, napaÄ?ne presoje Ä?ustev,ÂŤ nam pove avtorica.

V knjigi so ĹĄtirje liki; glavno ÂťvlogoÂŤ ima Veronika, pomemben del zgodbe pa so ĹĄe njen moĹž

Andrej, druĹžinski prijatelj Janez in Veronikina prijateljica Andreja. ÂťV knjigi je kar nekaj zapletov.

PrepriÄ?ana sem, da mi je uspelo ustvariti zanimivo zgodbo, tudi konec bo marsikoga presenetil.

Napeljuje pa tudi na nadaljevanje te knjige, ki jo Ĺže imam v glavi. Tudi osnutke sem Ĺže pripravila. A ĹĄe prej bom izdala knjigo,

Ne Ä?akaj na maj ‌ Ĺ martno ob Paki, 15. maja – V okviru tedna ljubiteljske kulture sta ObmoÄ?na izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje ter Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki pripravila ObmoÄ?no sreÄ?anje malih vokalnih skupin Ĺ aleĹĄke doline. Vse do lani je sreÄ?anje potekalo pod okriljem prireditev Pozdrav pomladi, letos drugiÄ? pa je bila to samostojna

prireditev. Lani so se male vokalne skupine predstavile v Velenju, letos pa v Ĺ martnem ob Paki v tamkajĹĄnji cerkvi sv. Martina.

Prireditev so organizatorji naslovili: Ne Ä?akaj na maj ‌, ker – so pojasnili – ne gre le za popevko s tem naslovom, ampak ĹĄe kaj veÄ?. Na njej je ubrano zapelo osem razliÄ?nih sestavov, ki so s programom navduĹĄili obiskoval-

đ&#x;”˛

bĹĄ

ce. Resnici na ljubo bi jih glede na to, da je zborovsko petje najbolj razĹĄirjena prostoÄ?asna dejavnost pri nas, priÄ?akovali veÄ?.

Nastop skupin je strokovno spremljala Tadeja Vulc, ki bo v naslednjih dneh sporoÄ?ila ocene oziroma povedala, katera skupina bi lahko zapela tudi na viĹĄji ravni, kot je bilo obmoÄ?no sreÄ?anje.

Od skupine same pa bo odvisno, ali se bo za to tudi odloÄ?ila. đ&#x;”˛

Tp

Prvi polÄ?as AleĹĄ OjsterĹĄek

IzluĹĄÄ?iti sporoÄ?ilo prvega polÄ?asa leta 2016 je bilo relativno teĹžko, olajĹĄano pa s poslanstvom Alternatorja, ki naj odpira prostor novim (norim) idejam. Po moĹžnosti izhajajoÄ? iz in za druĹžbeno kulturne pojave sploĹĄno.

V mnoĹžici dnevnih sporoÄ?il, poroÄ?anj in odloÄ?itev, ki jih prejemamo in oddajamo, je iskanje tako imenovanega vtisa (prve polovice) leta lahko zanimiv poskus. Je pomoÄ? veselemu decembru, ko vas povpraĹĄajo, kaj se vam je v tem letu najbolj vtisnilo v spomin; je kritiÄ?en vpogled v okolje; je koristen odmik od dnevnih rutin. In Ä?e to poÄ?nejo resna podjetja, zakaj ne bi tudi sami?

Ni nas teĹžko spregledati, kako se gibljemo v prostoru z istim izzivom - kako zmanjĹĄati vrzel med tem, kar vidimo, da je narobe in tem, kako spremeniti tok sprejemanja odloÄ?itev, da bi jasne znake (Pozor! To je narobe!) vendarle uvideli, jih ozavestili in v nadaljevanju sprejeli boljĹĄo opcijo.

Ena od metod, ki sem ji letos (konÄ?no) lahko pobliĹžje sledil je Design Thinking. Primer sem v svoji bliĹžnji okolici iskal skoraj dve leti. Pozitivno preseneÄ?en nad delujoÄ?o ekipo v naĹĄem prostoru, je bil opravljen prvi stik in izkuĹĄnja, ki mi puĹĄÄ?a pomemben peÄ?at optimizma. Ni mogoÄ?e spregledati, da je proces (oblikovanja produkta ali storitve) predvsem jasno osredotoÄ?en na uporabnika ter predvsem na to, kako stvar deluje. In deluje!

V praksi gre za izziv, kako razvojno skupino razĹĄirite s kompetenco poznavanja, kako (naj) zadeve sluĹžijo konÄ?nemu uporabniku. K zadevi se vrnem ĹĄe v nadaljevanju.

Vtis prvega polÄ?asa 2016 je tudi obujeno spoznanje, da smo za veliko svetovno gospodarsko krizo, zlom banÄ?nega sistema 2007 - 2010 imeli na voljo ravno dovolj razpoznavnih znakov za njeno gotovo napoved. Spoznanje mi je obudil z Oskarjem 2016 nagrajeni film The Big Short (Velika poteza), priĹĄlo pa je ravno pravi Ä?as, saj sta v naslove novic ponovno usidrana prosperiteta in rast. SooÄ?enje z bizarno srhljivko, ki pokaĹže na pogubne posledice Ä?loveĹĄkega pohlepa in neumnosti, sem namreÄ? dojel kot opomin Ä?asa. Strinjam se z dilemo, ali lahko sploh kaj storimo, da se zgodba ne bi ponovila, kot tudi z dejstvom, da se prihodnjiÄ? ne bomo mogli sklicevati na nevednost. Tako se film tudi zaÄ?ne, s citatom Marka Twaina, da te v teĹžave ne spravlja nevednost, temveÄ? to, o Ä?emer si prepriÄ?an, da ni tako, kot je videti.

Pri tej gospodarski krizi je bilo bistvo pozornim oÄ?em vidno!

Lastna prva polovica leta 2016 je tako izostrena v stalni potrebi spremembe obstojeÄ?ega naÄ?ina delovanja. Dosedanji vkljuÄ?ujoÄ?i metodi (kjer sodeluje veÄ?ina zainteresirane javnosti) je nujno prikljuÄ?iti znanja izvedbene, praktiÄ?ne ravni, kjer je potrebno vkljuÄ?iti vidik (strokovnjaka), kako bo tistemu, ki bo konÄ?ni uporabnik, reĹĄitev resniÄ?no najbolje sluĹžila. Tega sem namreÄ? identificiral kot osebo iz citata Marka Twaina - kot angela, ki pomaga videti in tako sem se poistovetil z junaki (biografsko dokumentarnega) filma The Big Short. Fantje so gledali, raÄ?unali in videli, da zadeve ne sluĹžijo temu, Ä?emur so namenjene. đ&#x;”˛ Vse kar je sledilo, ni pomembno ponavljati.â€

Kulturna pomlad – Po pravljicah diĹĄi Po daljĹĄem premoru je na obmoÄ?nem sreÄ?anju zapel tudi Oktet Zavodnje, ki ga vodi JoĹže Grabner.

Oktet praznuje letos 40-letnico delovanja.

Trije praĹĄiÄ?ki za majhne bolnike Ĺ aleĹĄki lutkarji uprizorili dve predstavi otrokom hematoloĹĄkega oddelka PediatriÄ?ne klinike in OÄ?esne klinike Ljubljana Velenje, 12. maj 2016 – V sredo, 11. maja, so Ä?lani Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, obiskali KliniÄ?ni center v Ljubljani.

Male paciente na otroĹĄki hematoonkologiji in na otroĹĄkem oddelku OÄ?esne klinike so razveselili z

namenjeno otrokom. Ta je Ĺže napisana.ÂŤ V knjigi Prebujena boleÄ?ina je avtorica iskala navdih za pisanjezgodb o teĹžavah v partnerskih zvezah, ki jih pozna iz Ĺživljenja in z raznih forumov, a tokrat za razliko od prve knjige v njej ni niÄ? avtobiografskega. Pri naslovnici je sodeloval novinar Brane Kastelic, s katerim sta postala prijatelja Ĺže pri prvi knjigi, ko ji je napisal recenzijo. Uporabila je njegovo likovno delo, ki prikazuje glavno junakinjo Veroniko med vrtnicami. Narisal jo je prav za to knjigo, sliko pa je Mojca razstavila tudi na predstavitvi. ÂťBralec bo po mojem tudi zaradi naslovnice zaÄ?util glavno junakinjo in njeno zgodbo,ÂŤ je prepriÄ?ana Mojca, ki je vesela, da ji je tokrat pri izdaji knjige – naklada je 300 izvodov – finanÄ?no pomagala tudi MO Velenje.

lutkovno predstavo Trije praĹĄiÄ?ki. Pobeg v pravljiÄ?ni domiĹĄljijski svet in poistovetenje z glavnimi junaki so trenutki, ki malim bolnikom popestrijo dni v bolniĹĄniÄ?ni oskrbi in preusmerijo pozornost od teĹžav. Festival Velenje aktivno deluje pri kulturni vzgoji za

vse generacije, ranljivejĹĄim skupinam pa namenja prav posebno pozornost.

Uprizoritev lutkovne igrice, v kateri nastopata dva zelo plaĹĄna praĹĄiÄ?ka, ki se bojita obÄ?instva, so mali bolniki odliÄ?no sprejeli.

S pomoÄ?jo otrok se glavna juna-

ka opogumita in s svojimi igraÄ?ami odigrata svojo najljubĹĄo pravljico. ReĹžiserki Alice ÄŒop in igralcema Vanji KretiÄ? in Mitju Ĺ venerju so gledalci pripravili prisrÄ?en sprejem, saj so jim v zahvalo za obisk podarili roÄ?no izdelane obeske za kljuÄ?e, po ogledu predstave pa so se lotili ustvarjanja papirnatih roÄ?nih lutk praĹĄiÄ?kov.

Za dobra dejanja je vedno pravi Ä?as, ugotavljajo v Festivalu Velenje in Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ vsakdanjik so v Ä?etrtek, 12. maja, na prireditvi Kulturna pomlad v Osnovni ĹĄoli Ĺ alek popestrili pravljiÄ?ni junaki. Popeljali so nas v svet animiranega filma, lutk, dramske igre, plesa in petja v spremljavi ĹĄolskega ansambla. Tako smo zaplesali z drugoĹĄolci, peli s prvoĹĄolci, dedek je v lutkovni predstavi pripovedoval narobe pravljico, s skupnimi moÄ?mi smo izpulili veliko repo, se z Ĺživalmi gugali na gugalnici, soÄ?ustvovali s Pepelko v baletnem plesu, v dramskem prizoru izvolili za carja kozjega pastirja ‌ Z dobrodelnostjo so se izkazali obiskovalci prireditve, ki so ĹĄolsko avlo napolnili do zadnjega kotiÄ?ka. ÄŒarobnost pravljic je v vseh nas vzbudila lepe spomine na otroĹĄtvo, da se je kar iskrilo od pravljiÄ?nosti. Narava je Ä?udeĹžni prah pravljic iz svojih rok stresla v naĹĄe naroÄ?je. Spomladi na naĹĄi ĹĄoli vedno znova dokaĹžemo, da velja: kultura je pri nas doma. đ&#x;”˛

UÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Ĺ alek

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 5. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

19. maja 2016

Redakcija v polni zasedbi

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KINGSTON – Alle Alle 2. JUSTIN TIMBERLAKE - Can't Stop This Feeling 3. ET – Ako moĹžeĹĄ oprosti Skupina Kingston z novo skladbo Alle Alle sledi trendu njihovih zadnjih uspeĹĄnic Mi delamo galamo in Danes je moj dan. Obe Ĺžurerski uspeĹĄnici sta na YouTubeu dosegli veÄ? kot milijon ogledov in nekaj podobnega priÄ?akujejo tudi od najnovejĹĄega singla Alle Alle. Kingstone, ki delujejo Ĺže 22 let, poleg ĹĄtevilnih nastopov doma tudi letos Ä?aka delovni dopust v GrÄ?iji, kjer bodo zabavali slovenske maturante.

Takole veselo so se pred nedavnim, prviÄ? po nekaj mesecih, zbrale na tedenskem redakcijskem sestanku prav vse novinarke naĹĄe medijske hiĹĄe. V zadnje pol leta se to (zaradi bolniĹĄkih dopustov) ni zgodilo, pa tudi v prihodnje bo bolj redko, saj se Ĺže zaÄ?enja dopustniĹĄko obdobje.

V radijskem in Ä?asopisnem mozaiku vam kar nekaj povemo o naĹĄem delu, tokrat pa

naj vam razkrijemo, kako ga pravzaprav usklajujemo. Ideje, predloge in zamisli za posamezno ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa predlagajo novinarji. Temeljito jih ÂťobdelamoÂŤ na tedenskem redakcijskem sestanku, ki ga pripravimo ob zakljuÄ?ku vsake ĹĄtevilke NaĹĄega Ä?asa. Ob torkih zjutraj. Tako zastavimo temelj nove ĹĄtevilke, ki pa ga v prihodnjih dneh pogosto precej podiramo in prilaga-

jamo novonastalim razmeram. Podobno zastavimo tudi naÄ?rt dela radijskih oddaj, te pa doĹživijo ĹĄe veÄ? sprememb, saj se na radiu skuĹĄamo vsakodnevno odzivati na vse aktualne dogodke v domaÄ?em in ĹĄirĹĄem okolju. Pri vsem tem smo seveda veseli tudi vaĹĄih pobud. Tudi kritike, predvsem tiste konstruktivne, so dobrodoĹĄle. Z njimi đ&#x;”˛ mz gotovo tudi rastemo. â€

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

RHCP odpovedali koncert Vrnitev skupine Red Hot Chili Peppers na sceno, o Ä?emer smo pisali Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki, se ni zaÄ?ela ravno sreÄ?no. Skupina je namreÄ? morala odpovedati nastop v mestu Irvine, saj so pevca Anthonyja Kiedisa zaradi hudih boleÄ?in v trebuhu odpeljali v bolniĹĄnico. ÄŒeprav je pevec

Uspeha prvenca z izidom drugega albuma The Second Coming leta 1994 skupini ni uspelo ponoviti. ÄŒlani so se nato razĹĄli, ponovno pa so se zdruĹžili leta 2012 in se podali na turnejo. Ĺ˝e tedaj so napovedovali izid tretjega albuma, a o podrobnostih od takrat niso govorili.

Jan Plestenjak dviguje krila hotel nastopiti, so bile boleÄ?ine, do katerih je priĹĄlo tik pred odhodom na oder, prehude. Kaj je bil njihov vzrok, ni jasno, kakor tudi ne, kdaj bo 53-letni Kiddis spet lahko nastopil. Skupino, ki je po petih letih premora tik pred izidom novega albuma, sicer Ä?aka poletje polno koncertov. Med drugim bodo obiskali tudi festivale Pinkpop, Roskilde, Reading in Leeds, Lollapalooza.

v Ä?asu Stalinove vladavine. V finalu je nastopilo 26 drĹžav, med njimi pa letos ni bilo Slovenije, saj je naĹĄa predstavnica Emanuella s skladbo Blue & Red izpadla v drugem predizboru, ki je potekal v Ä?etrtek. Osvojila je 14. mesto med 18 nastopajoÄ?imi, za finale pa je bila potrebna uvrstitev med deseterico.

The Stone Roses po Evrovizijska zmaga 22 letih objavili nov single v Ukrajino Zmagovalka 61. tekmovanja za pesem Evrovizije, ki se je v soboto zakljuÄ?ilo v Stockholmu, je Ukrajina oziroma predstavnica te drĹžave Jamala s skladbo 1944. Krimska Tatarka je zmagala pred Avstralijo in Rusijo, ki je ukrajinsko zmago Ĺže oznaÄ?ila za politiÄ?no in oÄ?itala politizacijo evrovizijskega izbora. Na stavnicah je sicer najbolje kazalo prav Rusiji, Avstraliji in Ukrajini. Nacionalne Ĺžirije je prepriÄ?ala predstavnica Avstralije Dami Im, sicer rojena v JuĹžni Koreji, gledalce vseh 42 letos sodelujoÄ?ih drĹžav pa Ukrajina z Jamalo.

SeĹĄtevek toÄ?k je prinesel zmago Jamali, ki v pesmi 1944 tematizira deportacijo krimskih Tatarov

Skupina The Stone Roses je po 22 letih mirovanja izdala nov singel All For One. Ĺ˝e nekaj Ä?asa so kroĹžile govorice, da Ä?lani skupine pripravljajo novo gradivo, vendar tudi ob izidu nove skladbe ni jasno, ali si njihovi oboĹževalci lahko obetajo nov album. Skupina sicer naÄ?rtuje sklop poletnih koncertov po Veliki Britaniji in Irski, nastopili pa naj bi tudi na newyorĹĄkem Madison Square Gardnu.

The Stone Roses so bili del manchesterske scene, ki se je zaÄ?ela razvijati konec 80-ih let skupaj z zasedbami, kot sta Happy Mondays in Inspiral Carpets. Njihov prvenec The Stone Roses je izĹĄel leta 1989 in se povzpel na lestvice najboljĹĄih albumov vseh Ä?asov.

Jan Plestenjak predstavlja nov videospot. Tokrat je video podobo doĹživela naslovna skladba z njegovega aktualnega albuma Dvigni krila. To je Ĺže 35. Plestenjakov videospot in tretji uradni single z zadnjega albuma. Videospot so snemali v restavraciji Soba 102 s preverjeno ekipo reĹžiserja Perice RajÄ?iÄ?a, ki je za Jana posnel Ĺže Ä?etrti video (Ob tebi bom ostal, Stara dobra in Prelepa za poraz).

Prvi singl Stara dobra je Jan predstavil pred izidom 13. studijskega albuma, Ĺže v prvem tednu pa je pesem postala Youtube uspeĹĄnica ter najbolj predvajana pesem na ĹĄtevilnih radijskih postajah. Z drugim singlom, Ä?utno balado Prelepa za poraz, se je Jan v videu pojavil v vlogi duhovnika, med posluĹĄalci pa je pesem, ki je nadaljevanje zgodbe Ona sanja o Ljubljani, naletela na odliÄ?en sprejem.

ÄŒetrt stoletja Max kluba Legendarni velenjski klub Max slavi letos 25-letnico delovanja.

V tem Ä?asu je na svojem odru gostil preko 400 dogodkov razliÄ?nih Ĺžanrov. Med imeni nastopajoÄ?ih na Maxovem odru izstopajo Bajaga, Riblja ÄŒorba, Res Nullius, Jinx, Magnifico, Miladojka Youneed, Pankrti, Partibrejkers, Hladno Pivo, Urban & 4, Mi2, Hamo & Tribute 2 Love, Tabu, Nude ...). Pripravili so tudi ĹĄtevilne dogodke urbane plesne glasbe z znanimi didĹžeji (Umek, Valentino Kanzyani, Dojaja, Bizy, Mrs. Jooles ...) in nekaj jazzovskih preseĹžkov (BoĹĄko Petrović, N.H.O. Pederssen, Big Band RTVSlo, Peter King, Matija Dedić, Jure Pukl, PrimoĹž GraĹĄiÄ?, Nina Strnad, Robert Jukić ...). Skupaj z nekaterimi drugimi partnerji je Max klub sodeloval tudi pri organizaciji nekaterih odmevnih dogodkov v RdeÄ?i dvorani (Candy Dulfer, DeFunkt, Parni Valjak, Bijelo Dugme, Count Basic ...).

25. obletnico bo klub Max praznoval z velikim glasbenim dogodkom 1. julija pred RdeÄ?o dvorano. Ekskluzivno za to priloĹžnost se bodo ponovno zbrali Ä?lani zasedbe Res Nullius, poleg njih pa bo nastopila ĹĄe legendarna beograjska zasedba Partibrejkers, ki ostaja zvesta rokenrolu Ĺže veÄ? kot trideset let.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Zaka' pa ne – BoĹĄ ob meni vse Ĺživljenje Ansambel Tonija Verderberja – Biser z gora Ansambel Maj – Frizerski salon Sekstakord – V srcu si Tapravi faloti – Ĺ˝ivljenje je dar Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Veseli Dolenjci – Pazi se na morju Ansambel Azalea – Ta tvoja igra Ansambel Jureta Zajca – KljuÄ? do sreÄ?e

www.radiovelenje.com

GORA ROCKA Znana so imena nastopajoÄ?ih na 12. festivalu GorA RockA, ki bo potekal od 23. do 26. junija na Ĺ entviĹĄki planoti. Nastopili bodo Steve 'n' Seagulls, Hamo & Tribute2love, Super action heroes, Q2O, Siddharta, Mi2, Adam, Ansambl Ikebana, Prelude, S.A.R.S., Big Foot Mama, I.C.E., Skeebeep in LeĹžeÄ?i nebotiÄ?nik.

MUFF Where You Left Me je naslov novega singla skupine Muff, ki bo izĹĄel na novem albumu, katerega izid lahko priÄ?akujemo jeseni in bo v celoti posnet v angleĹĄkem jeziku. Za pesem so na razliÄ?nih lokacijah v Ljubljani in na Gorenjskem posneli spot, ki so ga Ĺže predstavili na svojem Youtube kanalu.

LOS VENTILOS Los Ventilos napovedujejo novo skladbo z naslovom Balada (med vzdihom in izdihom). Gre za zadnjo v nizu ĹĄtirih skladb skupine, ki so jih odpeli ĹĄtirje slovenski pevci. Po Gregi

SkoÄ?irju (Odpri Ventile), Tomiju MegliÄ?u (Vanilija ) in Tomislavu Jovanoviću Tokacu (Ne gledam nazaj) bo zadnje sodelovanje sklenil Omar Naber.

REBEKA DREMELJ Po dolgem Ä?asu Rebeka Dremelj predstavlja novo pesem Svet za zaljubljene.

Skladbo je napisal kitarist njenega spremljevalnega benda PrimoĹž Hudoklin, z bendom pa so jo posneli v Ĺživo. SpremljajoÄ?e vokale je posnela novo peÄ?ena mamica Manca Ĺ pik.

PIVO IN CVETJE LetoĹĄnji festival Pivo in cvetje, ki bo potekal od 14. do 17. julija, bo prinesel kar 60 razliÄ?nih glasbenih dogodkov. Letos bodo v LaĹĄkem nastopili Tabu, Voodoo Vegas, Siddharta, Joe Satriani, Jinx, Happy Ol'McWeasel, Mando Diao, Big Foot Mama, LeteÄ?i potepuhi, Gibonni, Ĺ ank Rock, Jan Plestenjak, Vlatko Stefanovski, Orlek in ĹĄe marsikdo.

Naš ­čas, 19. 5. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏩

frkanje

Ondan so na ploščadi pred kulturnim domom v Velenju (z leve) Marko Govek, prvi gasilec-logistik MOV, vsestranski prostovoljec in poznavalec ne-varnih stanj, Šentiljčan, povsod uporabni Drago Kolar ter prvi človek - štabni operater CZ MOV Bojan Prelovšek (vsi levi) ob zaključku velike civilnozaščitnoreševalne tekmovalne prireditve drug drugega takole spraševali: »Ali smo kaj pozabili, zašuštrali, iz rok izpustili …?!« Primarij dr. Ivo Bizjak, prvi človek preverjanja znanja prve pomoči, je že nekaj trenutkov za tem javno izrazil čestitke organizatorjem za brezhibno, izjemno dobro in odlično izvedbo. Ne vprašajte, kako jim je odleglo!

» Levo & desno «

Kdo koga v rog Ne v dvorani, v rogu se bo verjetno odločilo, kdo bo letošnji rokometni prvak.

V Rdeči dvorani zmagovalca ni bilo, zato naj bi bila odločilna tekma med velenjskim Gorenjem in celjsko Pivovarno Laško v celjski dvorani Zlatorog.

⏬

»Otroci pogosto še ne vedo, kaj je prav in kaj ne. O tem govori tale knjiga«, nam je pripovedoval raziskovalec iz Erica Zoran Pavšek, ko nam je kazal knjigo, ki pripoveduje o naravi in okolju. »Seveda jo priporočam tudi staršem,« je dodal. »Ker ti pogosto »pozabijo«, kaj je prav in kaj ne.«

Čeprav sta zelo povezani, ju redko vidimo skupaj. Tokrat je sestri Mojco in Mileno Ževart povezalo cvetje. Milena je tista, ki ima večje veselje do dela na zemlji, saj je tudi strastna vrtičkarica, a rože imata radi obe. »Lepo se nasmej, tale bo obema za spomin. Pa še v okvirju bova,« je Mojca prišepnila Mileni, ki je v okvir dobesedno skočila. Zato tudi ni imela dovolj časa, da bi »naštudirala še bolj zapeljivo pozo«. Vseeno ne moreta skriti, da sta sestri, kajne?

ZANIMIVOSTI

V Veliki Britaniji je peticijo proti obveznemu nošenju visokih pet na delovnem mestu podpisalo več kot sto tisoč ljudi, kar je dovolj za razpravo v parlamentu. Pobudnica peticije, 27-letna receptorka Nicola Thorp, je izjavila, da so trenutna pravila o oblačenju na delovnem mestu zastarela in seksistična. Povedala je, da se je tega

zavedla, ko je decembra prišla v službo v čevljih z nizko peto, pa so jo pristojni opomnili, da bi morala nositi od pet do deset centimetrov visoke pete. Thorpova se je temu uprla in argumentirala, da moškim sodelavcem tega ni treba, nakar so jo poslali domov brez plače. Parlamentarce zdaj čaka razprava o vprašanju, če so trenutno veljavni zakoni še aktualni ali potrebni nadgradnje – delodajalec pobudnice pa je med tem že spremenil politiko in med pravila oblačenja zapisal, da lahko uslužbenke nosijo čevlje brez pet.

Nemški znanstveniki so zabeležili prvi primer prenosa virusa zika s spolnim odnosom. Obolela ženska je imela spolni odnos z moškim, ki se je z virusom okužil aprila v Portoriku. Zaradi geografske lokacije in časa v letu, v katerem se je bolnica okužila, so možnost prenosa s pikom komarja izključili. Bolnica prav tako ni potovala na območja, kjer bi se lahko okužila. »Domnevali smo, da bo prej ali slej prišlo do prenosa,« je povedala Christina Frank z oddelka za infekcijske bolezni na enem vodilnih javnih zdravstvenih inštitutov v Nemčiji. Dodala je še, da je verjetnost za prenos s spolnim odnosom

sicer v Nemčiji veliko večja od verjetnosti za prenos s pikom komarja. Znanstveniki so potrdili tudi, da okužba z virusom lahko povzroči nevarno nevrološko motnjo Guillain-Barrejev sindrom. Pri tem sindromu imunski sistem v odzivu na bakterijsko ali virusno okužbo napade dele živčnega sistema, ki nadzirajo

Podobnost Letošnje vremensko dogajanje je kot razmere pri nas. Noče in noče nastopiti pomlad!

Konec nadaljevanke Po mnogih epizodah je zdaj menda res konec šoštanjske »nadaljevanke« z naslovom: »Pokrito tržnico bomo odprli!«

Neuskla­ jenost V nekaterih občinah so presenečeni, ker občanov ne zanima denar, ki ga ponujajo za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Seveda, ko pa je država datum ureditev takih naprav pomaknila za šest let naprej.

Ljudi pa denar nič ne žuli.

⏬

Britanci proti Prvi prenos virusa obveznemu zika s spolnim nošenju visokih pet odnosom

19. maja 2016

Nova stranka moč mišic. Bolezen vodi v šibkost mišic rok in nog oziroma v ohromitve.

Dobili smo še eno novo stranko. Novo ljudsko stranko. Mnogi dvomijo, da bo prinesla res kaj novega.

Upokojenec bo grob delil z jazbečarjem Nemška aachenska škofija je 68-letnemu nemškemu upokojencu, ki je bil zelo navezan na svojega psa jazbečarja, na osnovi prošnje izdala dovoljenje, da si bo lahko grob delil s svojim ljubljenčkom. Pes z imenom Mucek je sicer že poginil, njegove po-

smrtne ostanke pa so dali upepeliti. Do smrti lastnika bodo shranjeni na varnem, ko pa se upokojenčevo življenje izteče, bodo k njemu v grob položili tudi Mucka. Za izdajo dovoljenja je morala škofija spremeniti svoja pravila o upravljanju pokopališč, so pa poudarili, da gre za enkratno odločitev.

Poročila se je Erdoganova hči Hči turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je v Ca-

Velenjske žuželke

rigradu dahnila da svojemu izbrancu Selcuku Bayraktarju iz družine turškega industrialca, seveda ob strogih varnostnih ukrepih: zaradi poroke je bilo zaprtih več cest v Carigradu, širše območje poročne dvorane pa je bilo zaprto za javnost. Na slavje je bilo povabljenih okoli šest tisoč gostov, med njimi tudi več tujih voditeljev. Izbranec znane neveste je študiral na tehnični univerzi v Carigradu in doktoriral na tehnološkem inštitutu Georgia v ZDA. Zadolžen je za tehnologijo v družinskem podjetju Bakyar Makina, ki proizvaja brezpilotne letalnike in sodeluje v več projektih razvoja turških obrambnih sil.

Edincev je vedno več Psihologi se delijo v mnenjih glede glavnih karakternih značilnosti edincev: nekateri pravijo, da so predvsem egoistični in razvajeni, spet drugi pa menijo,

V Velenju imamo rokometne ose, na tržnici in plaži imamo čmrlje, v sadnem parku in drugih parkih čebele … Nekateri vedo povedati tudi, kje so troti.

Vendarle manj

da gre za najsrečnejše ljudi na planetu. Eno je gotovo: njihovo število narašča, tudi pri nas.

Nekateri podatki razkrivajo, da je v sodobnem svetu vsak četrti človek edinec, v nekaterih državah vsak tretji. Nekateri so ob tem prišli do ugotovitve, da je nadpovprečno število edincev perfekcionistov in multipraktikov, češ da so navajeni delati sami. Psihologi na drugem bregu vztrajajo, da je tudi v družinah, kjer je pet otrok, lahko kakšen z lastnostmi, ki jih pripisujejo edincem. »Takšni otroci se pogosto ne ozirajo niti na želje in potrebe staršev, kaj šele na koga drugega,« pravijo.

Na srečo se vendarle zmanjšuje število brezposelnih. Vseeno pa je še zelo veliko iskalcev zaposlitve. Precej tudi iskalcev dela.

Zapomnili si bomo Vsaj obiskovalci velenjskega pomladanskega cvetličnega sejma si bodo zapomnili, kateri dan je bil letos res pomladanski.

Odločilni Pa le ni res, da velenjski in celjski rokometaši krojijo le vrh slovenske lestvice.

Krojili so tudi vrh nogometne. Pa sodniki, bi še kdo dodal.

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA

19. maja 2016

15

Zmoremo brez odpadkov?

Na okrogli mizi so predstavniki lokalne skupnosti, ministrstva, ekologi in podjetniki razpravljali o gibanju Zero Waste, ki spodbuja trajnostno ravnanje z odpadki in kroĹžno gospodarstvo Tina Felicijan

Da bi dvignili ekoloĹĄko zavest, prepreÄ?ili ustvarjanje novih odpadkov, spodbudili racionalno ravnanje in tako pomagali pri reĹĄevanju teĹžav onesnaĹženja planeta, je svetniĹĄka skupina Stranke modernega centra podala pobudo, da se Mestna obÄ?ina Velenje pridruĹži evropski pobudi Zero Waste oziroma Brez odpadkov, je povedala predsednica velenjskega odbora stranke in podĹžupanja obÄ?ine Breda Kolar. ÂťObÄ?ina veliko dela na tem podroÄ?ju in iĹĄÄ?e reĹĄitve, mi pa Ĺželimo pokazati ĹĄe druge moĹžnosti, ki bodo morda prinesle nove ideje. Glede na to, da je obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline precej industrializirano, moramo razmiĹĄljati, kaj storiti z odsluĹženimi proizvodi, kako jih lahko preusmerimo v novo poslovno priloĹžnost, bodisi pridobimo surovine za ponovno proizvodnjo bodisi ustvarjamo nova delovna mesta. NeizkoriĹĄÄ?ene priloĹžnosti vidim prav v kroĹžnem gospodarstvu, o katerem bi lahko zaÄ?eli razmiĹĄljati tudi pri nas,ÂŤ je utemeljila pobudo.

Kaj pomeni Zero Waste?

Ljudje si napaÄ?no predstavljajo, da Zero Waste pomeni, da druĹžba ne bo veÄ? ustvarjala odpadkov. ÂťGre za to, da Ä?im veÄ? nastalih odpadkov loÄ?eno zbere-

â?ą

kova. ÂťLjudi je treba spodbujati z naÄ?eli, kot je plaÄ?aj, kolikor odvrĹžeĹĄ, treba se je posvetiti prepreÄ?evanju nastajanja odpadkov, izloÄ?anju organskih odpadkov iz tistih, ki gredo v reciklaĹžo, za

V Sloveniji na leto nastane 432 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Skoraj polovico jih recikliramo, 38 % odvrĹžemo, 12 % kompostiramo, pri Ä?emer imamo ĹĄe najveÄ? rezerv in priloĹžnosti, manj kot odstotek pa seĹžgemo. S tega vidika Slovenija bolje ravna z odpadki kot denimo Danska in Ĺ vedska, ki ĹĄe veliko seĹžigata.

mo in jih potem vrnemo v snovne ali naravne tokove. Plastiko, denimo, vrnemo nazaj v proizvodnjo plastike, organske odpadke pa v kompostiranje,ÂŤ je pojasnila Erika Oblak iz organizacije Ekologi brez meja. V sistemu Zero Waste odpadkov ne odlagamo in jih ne seĹžigamo, poleg tega pa stremimo k oblikovanju izdelkov, ki jih lahko recikliramo ali ponovno uporabimo. Da bi koncept vpeljali v rabo, je treba spremeniti naÄ?in razmiĹĄljanja, pravi Obla-

vse to pa je treba povezati veliko udeleĹženih. Ni dovolj le komunalno podjetje, sodelovati morajo obÄ?ina, nevladne organizacije, socialna podjetja in odjemalci odpadnih materialov.ÂŤ

Za svet brez odpadkov ‌

Imamo v MOV ĹĄe kaj neizkoriĹĄÄ?enih priloĹžnosti pri ravnanju z odpadki? Odgovarja vodja tehnoloĹĄke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher Alenka Cen-

trih Ocepek: ÂťRezerve so vedno, sortirane analize pa kaĹžejo, da so najveÄ?je v meĹĄanih komunalnih odpadkih, v katerih najdemo do 50 % odpadkov, ki bi jih ĹĄe lahko loÄ?ili in prekanalizirali v prave snovne tokove. ÄŒeprav imamo loÄ?ene zabojnike za embalaĹžo, le-to velikokrat najdemo v Ä?rnih zabojnikih, ker nekateri doma ne loÄ?ujejo.ÂŤ To Zero Waste reĹĄuje z napravo za mehansko izloÄ?anje in recikliranje ter bioloĹĄko stabilizacijo, ki omogoÄ?a dodatno sortiranje meĹĄanih odpadkov za recikliranje ali kompostiranje. Centrihova pa vidi reĹĄitev v zgodnjem ozaveĹĄÄ?anju. ÂťNekaj priloĹžnosti imamo predvsem pri uÄ?encih, dijakih in ĹĄtudentih, ki jih je treba opremiti z naravoslovnim vĂŠdenjem, da jim bo priĹĄlo v zavest, kako pravilno ravnamo z odpadki in zakaj je to pomembno.ÂŤ Odrasle, ki ne znajo pravilno sortirati, pa vabi, da vpraĹĄanja naslavljajo na PUP Saubermacher.

‌ je treba spremeniti naÄ?in razmiĹĄljanja

Lansko leto je v okviru projekta IMBI nastala primerjalna ĹĄtudija v zvezi z ravnanjem z odpadki med slovenskimi in hrvaĹĄkimi obÄ?inami. Pokazala je, da se na obmoÄ?ju MOV loÄ?eno zbere in obdela 5.238 ton odpadkov letno, kar znaĹĄa 53,24 % vseh od-

V MOV na obÄ?ana nastanejo 303 kilogrami komunalnih odpadkov letno, od teh je 141 kilogramov meĹĄanih, med katerimi je ĹĄe vedno veliko reciklantov in biorazgradljivih odpadkov. NajveÄ?ji deleĹž loÄ?eno zbranih odpadkov predstavljajo biorazgradljivi odpadki. Sledijo meĹĄana embalaĹža, papir in karton, les, steklo, kosovni in ostali odpadki.

Organski odpadki predstavljajo med 35 in 55 odstotki vseh komunalnih odpadkov v Sloveniji in so problematiÄ?ni, ker onesnaĹžijo druge reciklate, zato je pomembno, da jih zbiramo loÄ?eno.

Tudi med loÄ?eno zbranimi odpadki na obmoÄ?ju MOV je pribliĹžno toliko biorazgradljivih, ti pa predstavljajo tudi dobro polovico meĹĄanih komunalnih odpadkov.

Lanska analiza meĹĄanih odpadkov v MOV je pokazala, da je v njih najveÄ? plastike – skoraj 30 odstotkov.

Sledijo kuhinjski biorazgradljivi odpadki, pa papir in lepenka. NajveÄ? plastike v meĹĄanih komunalnih odpadkih se znajde v stanovanjskih zgradbah v urbanem naselju. NajveÄ? biorazgradljivih odpadkov pa v meĹĄane odpadke odvrĹžejo obrtniĹĄki in trgovski obrati v urbanem naselju.

Ekologi brez meja pravijo, da so visoki stroĹĄki loÄ?enega zbiranja odpadkov mit. Po njihovih podatkih slovensko gospodinjstvo za odvoz odpadkov v povpreÄ?ju nameni 150 evrov letno, v prestolnici manj kot 100 evrov.

Raziskava za MOV je pokazala, da povpreÄ?ni meseÄ?ni raÄ?un na gospodinjstvo v individualnem bivanju (10 litrov, 2 odvoza tedensko MKO in 2 odvoza tedensko BIOO) znaĹĄa 17 evrov oziroma 204 evre letno. padkov, medtem ko se 4.600 ton odpadkov poĹĄlje na mehaniÄ?no bioloĹĄko obdelavo v obrat SIMBIO v Celje. Mirjam BritovĹĄek, ki pri medobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja dela na podroÄ?ju ravnanja z odpadki, gibanje Zero Waste pozdravlja, a pravi, da gre za politiko ravnanja z odpadki na najviĹĄji ravni. ÂťStvari so povezane z zakonodajo, uredbami, strategijo drĹžave na tem podroÄ?ju. Vsekakor se bo v zvezi s tem opredelil mestni svet. Gibanje ima potencial, je pa res, da se v nekaterih delih razlikuje od strategije Evropske

unije za ravnanje z odpadki od zahtevanih pogojev, zato je odloÄ?itev povezana s celotno drĹžavo.

Moje osebno videnje je, da bo doloÄ?ene zahteve teĹžko izpolniti.ÂŤ Ni pa nemogoÄ?e, kar dokazujejo na Vrhniki, kjer Ĺže vrsto let z odpadki ravnajo po naÄ?elih Zero Waste, uspeva pa jim z motivacijo in nagrajevanjem obÄ?anov, ki obÄ?utijo in opazijo sadove svojega truda, je povedal Jernej Fefer s tamkajĹĄnjega komunalnega podjetja, ki je predstavil primer odliÄ?ne prakse. đ&#x;”˛

NihÄ?e ni podlegel poĹĄkodbam Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip RK in CZ znova zmagala ekipa Gorenje Group iz Velenja – Pohvale za organizacijo in prikazano znanje Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 14. maja – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje, tukajĹĄnji obÄ?inski ĹĄtab CZ ter celjska izpostava Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje so bili organizatorji 23. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoÄ?i Civilne zaĹĄÄ?ite

(CZ) in RdeÄ?ega kriĹža (RK) za celjsko in zasavsko regijo. Hkrati je potekala tudi osrednja gasilska vaja poveljstva Mestne obÄ?ine Velenje.

Usposabljanja se je udeleĹžilo 18 ekip, ki so na razliÄ?nih delovnih toÄ?kah v mestu ÂťreĹĄevale Ĺživljenja ljudiÂŤ v ĹĄtirih razliÄ?nih primerih: delo z emigran-

Ekipa Gorenja Group se bo udeleĹžila ĹĄe drĹžavnega usposabljanja ekip prve pomoÄ?i RK in CZ.

ti, neurje, potres ter prometna nesreÄ?a. ÄŒeprav udeleĹženci niso poklicni reĹĄevalci, so svoje naloge opravljali skoraj tako kot tisti, ki se z reĹĄevanjem Ĺživljenj in ohranjanjem zdravja sreÄ?ujejo v razliÄ?nih primerih vsak dan. Tako so ocenili opazovalci, ki so pozorno spremljali ekipe pri delu, pohvalila jih je tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Ta jih je ob koncu nagovorila in jim podelila priznanja. ÂťVisoka raven usposobljenosti ekip je bila z izjemnimi rezultati lani potrjena tudi na evropski ravni.ÂŤ Povedala je ĹĄe, da je ministrstvo za obrambo pred nekaj dnevi podpisalo pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoÄ?i EU, ki bo letos poleti potekalo v Ljubljani. Pohvalne besede je namenila ĹĄe organizatorjem.

Za nekatere ekipe so bili pomembni rezultati, vsem pa je bila skupna ugotovitev: nihÄ?e ni podlegel poĹĄkodbam.

Zmagovalka regijskega preverjanja za celjsko regijo je bila ekipa Gorenje Group iz Velenja, za zasavsko pa ekipa ObmoÄ?nega zdruĹženja RK 2 Zagorja ob Savi. Obe omenjeni bosta oktobra letos

NajveÄ? ÂťpoĹĄkodovanihÂŤ in razliÄ?nih poĹĄkodb je bilo v prometni nesreÄ?i.

nastopili ĹĄe na drĹžavnem preverjanju v Slovenj Gradcu.

To ni veÄ? usposabljanje, ampak tekmovanje

Ekipa Gorenja Group se redno uvrĹĄÄ?a na najviĹĄje mesto na regijskih usposabljanjih. Vodja ekipe Nada Borovnik deluje v njej Ĺže 15 let, drugi nekaj manj, zagotovo pa vsi veÄ? kot 10 let. ÂťÄŒeprav smo zelo izurjeni, je vsako leto nekaj novega. Ĺ e pred 10 leti smo se usposabljali za oskrbo poĹĄkodovanih pri 45, danes Ĺže pri 70 vrstah poĹĄkodb. Na tekmovanju imamo za ÂťpoĹĄkodovane v nesreÄ?iÂŤ na voljo le 10 minut Ä?asa, vkljuÄ?no s tem, da se seznanimo s ĹĄtevilom poĹĄkodovanih, vrsto njihovih poĹĄkodb

in obveĹĄÄ?enostjo o stanju nesreÄ?,ÂŤ je povedala. Njihova pomoÄ? in znanje sta bila dobrodoĹĄla tudi Ĺže v kakĹĄni delovni nesreÄ?i v Gorenju.

Dva meseca pred tekmovanjem se pripravljajo enkrat na teden, tik pred njim na skupnih sreÄ?anjih urijo ĹĄe ÂťfineseÂŤ.

Pred tem reĹĄujejo teste doma. Preverjanje ekip je pomembno, pravi, znanje ti pride prav tudi kje drugje. ÂťMoramo pa priznati, da ne gre veÄ? le za usposabljanja, ampak kar tekmovanje. Na koncu so pomembne toÄ?ke. V realnem Ĺživljenju je to povsem drugaÄ?eÂŤ je ĹĄe dodala NataĹĄa Borovnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

SVET FINANC

19. maja 2016

c n a n i f Svet Priloga

UspeĹĄnost podjetja je odvisna od Nove bonitetne ocene Ĺže na voljo kakovosti raÄ?unovodskih storitev AJPES je javno objavil letna poroÄ?ila veÄ?ine gospodarskih subjektov za leto 2015 – Pogovarjali smo se z vodjo velenjske Tudi med raÄ?unovodskimi servisi vlada velika konkurenca, pa tudi velik nered, saj so pravne norme zelo ohlapne – Urejene poslovne knjige so porok za uspeh podjetja

enote Tanjo Žnidarko

Mira ZakoĹĄek

Podjetja in samostojni podjetniki so v svojih bilancah za leto 2015 izkazali boljĹĄe rezultate kot leto prej.

PoveÄ?ali so prihodke, neto dodano vrednost in neto poslovni izid ter zaposlovali veÄ? oseb. Rast prihodkov lahko pripiĹĄemo poveÄ?anju obsega prodaje na trgih EU, kjer so naĹĄa podjetja prodala za desetino veÄ? kot v letu 2014, podjetniki pa so zabeleĹžili ĹĄe veÄ?jo, kar 12,3-odstotno rast. Prav tako so podjetja in podjetniki v letu 2015 dodatno zaposlovali, po opravljenih delovnih urah za pet odstotkov veÄ? kot leto prej. Neto Ä?isti dobiÄ?ek podjetij se je glede na leto 2014 poveÄ?al za 95,4 odstotka in znaĹĄa 1,7 milijarde evrov, pri podjetnikih pa za 10,5 odstotka in znaĹĄa 361 milijonov evrov.

RaÄ?unovodski servisi se povezujejo v Zbornico raÄ?unovodskih servisov, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Imajo 500 Ä?lanov, Ä?eprav je poslovnih subjektov s to dejavnostjo osemkrat veÄ?. Zbornica svoje Ä?lane zastopa pri institucijah, ki vplivajo na njihovo delovanje. Trenutno se na primer dogovarjajo o poenotenju vlog za odobritev finanÄ?nih sredstev ‌ Pripravljajo pa tudi razliÄ?na izobraĹževanja, predavanja in strokovna sreÄ?anja in skrbijo za prepoznavnost dejavnosti pri naroÄ?nikih storitev. Povezujejo se v Evropsko zvezo raÄ?unovodij (EFAA). Z razliÄ?nimi dejavnostmi ozaveĹĄÄ?ajo poslovno javnost o pomenu izbire kakovostnega raÄ?unovodskega servisa pri opravljanju njihove dejavnosti. O tem smo kramljali s predsednikom Zbornice raÄ?unovodskih servisov Slovenije Aleksandrom Ĺ tefanecom.

Zakaj se vam zdi tako zelo pomembno, komu zaupati vodenje poslovnih knjig? ÂťDirektor podjetja je v skladu s predpisi odgovoren za pravilne in resniÄ?ne podatke v bilanci. Zato je pomembno, da veste, komu ste prepustili vodenje poslovnih knjig in izdelavo raÄ?unovodskih izkazov. UspeĹĄnost podjetniĹĄtva je namreÄ? odvisna tudi od kakovosti raÄ?unovodskih storitev.ÂŤ OÄ?itno to podroÄ?je pravno ĹĄe ni dobro urejeno? ÂťDejstvo je, da lahko v Sloveniji kdorkoli opravlja dejavnost raÄ?unovodstva in davÄ?nega svetovanja.

To je zelo zaskrbljujoÄ?e. Na trgu nastopajo izvajalci raÄ?unovodskih storitev brez ustrezne strokovne iz-

obrazbe ali ustreznih funkcionalnih izobraĹževanj, z zelo omejenim znanjem in popolnoma brez izkuĹĄenj, ki bi naroÄ?niku zagotavljali kakovost in varnost pri poslovanju. Danes lahko raÄ?unovodski

Predsednik Zveze raÄ?unovodskih servisov Aleksander Ĺ tefanec: ÂťSeveda lahko ustreznost posameznega raÄ?unovodskega servisa preverite tudi pri poslovnih partnerjih.ÂŤ

servis odpre praktiÄ?no vsak. Od veÄ? kot 4.000 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z raÄ?unovodskimi storitvami, je ustrezno strokovno usposobljenih samo 1.500.ÂŤ Na kaj naj bodo podjetniki ĹĄe posebej pozorni? ÂťIzogibati se je treba izvajalcev, ki vnaprej obljubljajo najniĹžje davke, pa tudi takih, ki zaradi lastne varnosti obraÄ?unajo previsoke davke – Âťza vsak primer ‌ H kakovostnim raÄ?unovodskim storitvam lahko veliko pripomore tudi naroÄ?nik sam s svojim skrbnim in

Poslovanje slovenskega gospodarstva se izboljĹĄuje

zakonitim poslovanjem ter s spoĹĄtovanjem pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Vsekakor se mora podjetnik prepriÄ?ati o strokovni usposobljenosti in delovnih izkuĹĄnjah zaposlenih v servisu, povpraĹĄa naj o naÄ?inu hrambe tekoÄ?e in arhivske dokumentacije in preveri, Ä?e ima servis zavarovano poklicno odgovornost.ÂŤ Kdaj predlagate, da je treba zamenjati raÄ?unovodski servis? ÂťTakoj ko izgubljate zaupanje vanj. Previdnost velja ob hitri rasti naroÄ?nika, ko izvajalec s svojimi kadrovskimi zmogljivostmi ni veÄ? sposoben slediti zahtevam naroÄ?nika; ko opazite vse veÄ? napak in ko se ob reviziji ali davÄ?nem pregledu izkaĹže, da izvajalec svoje naloge ni opravil dovolj skrbno in kakovostno. Vsekakor pa odsvetujem, da bi kot edini razlog menjali servis zaradi cene. Izvajalci z nizkimi cenami imajo praviloma preveÄ? strank in slabĹĄo kakovost.ÂŤ Seveda pa ÂťslabiÂŤ izvajalci vplivajo na cene raÄ?unovodskih servisov na trgu? ÂťVsekakor. Pritiski so ogromni.

Cene se zniĹžujejo, kar pa ni dobro, saj to vpliva tudi na zniĹževanje naloĹžb v izobraĹževanje zaposlenih, tehnoloĹĄko opremljenost in razvoj ‌ Kako pa lahko naroÄ?niki preverijo kakovost posameznega servisa? ÂťNa ZRS smo iskali naÄ?in, kako opredeliti merila kakovosti in strokovnosti, da bodo podjetja priĹĄla do teh podatkov. Oblikovali smo standard izvajalcev raÄ?unovodskih storitev in vzpostavili Katalog certificiranih raÄ?unovodskih servisov Slovenije. Ogledate si jih lahko na www.gzs.si/standard-zrsÂŤ.

– viĹĄja, ko je ocena, veÄ?ja je verjetnost, ta bo ocenjevano podjetje zaĹĄlo v teĹžaveÂŤ pravi Tanja Ĺ˝nidarko.

Pozitivni trendi pri poslovanju glede na preteklo leto so najbolj izraziti v podjetjih, ki delujejo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledijo finanÄ?na in zava-

NajboljĹĄe bonitete pri podjetniĹĄkih in poslovnih svetovalcih

Podjetja so razvrĹĄÄ?ena v 10 bonitetnih razredov ÂťBonitetne ocene AJPES izraĹžajo kreditno tveganje oziroma verjetnost, da bo pri doloÄ?enem podjetju v roku enega leta priĹĄlo do steÄ?aja, prisilne poravnave ali likvidacije.

Ugodni trendi v gospodarstvu se tako odraĹžajo tudi v bonitetnih ocenah za leto 2016. Podjetja so razvrĹĄÄ?ena v 10 bonitetnih razredov s pripadajoÄ?imi ocenami od SB1 (najboljĹĄa) do SB10 (najslabĹĄa)

poveÄ?anju verjetnosti za nastop dogodka neplaÄ?ila v letu 2016, so zaznani v dejavnosti rudarstvo, v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti. Sledijo dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. Manj intenzivni, a ĹĄe vedno nadpovpreÄ?no negativni trendi pa so zaznani v dejavnosti oskrba z elektriÄ?no energijo, plinom in paro.

Tanja Ĺ˝nidarko: ÂťViĹĄja ko je ocena, veÄ?ja je verjetnost, da bo podjetje zaĹĄlo v teĹžave.ÂŤ

rovalniĹĄka dejavnost, poslovanje z nepremiÄ?ninami ter informacijske in komunikacijske dejavnosti z zmernim, a nadpovpreÄ?nim izboljĹĄanjem poslovanja.

Izrazito negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v velikem

Ali lahko vsakdo preveri vsakogar?

Zanimalo nas je, ali res lahko dobimo bonitetno poroÄ?ilo kateregakoli podjetja v Sloveniji. V AJPES-u so nam pojasnili, da so bonitetne ocene pripisali vsem poslovnim subjektom (podjetjem, samostojnim podjetnikom in zadrugam), ki so predloĹžili svoje letno poroÄ?ilo za leto 2015 in so bili v tem letu tudi poslovno aktivni ter da jih lahko subjekti o svojem poslovanju dobijo brez omejitev.

Seveda je mogoÄ?e pridobiti bonitetne ocene drugih poslovnih subjektov, tudi veÄ?ine podjetij, ki so zavezana k reviziji raÄ?unovodskih izkazov, Ä?e AJPES razpolaga z njihovim soglasjem za uporabo nerevidiranih podatkov pred javno objavo revidiranih letnih poroÄ?il.

NajveÄ?ji deleĹž dobrih bonitetnih ocen (SB1 do SB4) je AJPES pripisal podjetjem, ki imajo za glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost uprav podjetij, podjetniĹĄko in poslovno svetovanje, saj je dobro ocenjenih kar 79 odstotkov teh podjetij, sledijo podjetja, ki delujejo v okviru pomoĹžne dejavnosti za finanÄ?ne in zavarovalniĹĄke storitve (75 odstotkov podjetij). Visok deleĹž dobrih bonitetnih ocen (med 65 in 75 odstotki) je tudi med podjetji z dejavnostjo socialno varstvo, informacijske dejavnosti, pisarniĹĄke in spremljajoÄ?e poslovne storitvene dejavnosti, dejavnost oskrbe stavb in okolice ter dejavnost potovalnih agencij.

Kje lahko glede na bonitetne ocene priÄ?akujete teĹžave?

Pogosteje se bodo z insolventnostjo sreÄ?evala podjetja, ki jih je AJPES ocenil z ocenami med SB8 in SB10. Med njimi izstopajo podjetja iz dejavnosti obdelave in predelave lesa, saj je med njimi kar 65 odstotkov slabo ocenjenih.

đ&#x;”˛

IZKORISTITE PREDNOST MALEGA RAÄŒUNOVODSKEGA SERVISA, KJER Ĺ˝E 15 LET DAJEMO POUDAREK OSEBNEMU STIKU IN VAĹ IM POSEBNOSTIM.

RAÄŒUNOVODSTVO IN SVETOVANJE Informacije: 03 839 25 25

Zagotavljamo strokovnost, diskretnost in dosegljivost ob vsakem Ä?asu.

Ponosni smo, da vam poleg vsega znanja, ki ga potrebujemo za vodenje poslovnih knjig nudimo tudi posebnosti: ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Vodenje knjig za poslovne enote tujih druĹžb, Mednarodno obdavÄ?enje pravih in ď€ ziÄ?nih oseb, Ureditev dokumentov za delavce napotene na delo v tujino (detaĹĄirane delavce), Na vaĹĄo Ĺželjo vloĹžimo tudi elektronske izvrĹĄbe za vaĹĄe neplaÄ?nike, Za vas naredimo tudi vsa statistiÄ?na poroÄ?anja, Pomagamo vam pri ustanovitvi in zapiranju pravnega subjekta, Za zaÄ?etnike in nove stranke vodimo poslovne knjige prve mesece brezplaÄ?no.

Prihranite Ä?as in skrbi in izberite naĹĄ raÄ?unovodski servis, saj bomo za vas opravili tudi vse stike z DURS, AJPES, ZZZS, UE, ZPIZ in poslovno banko.

VeÄ? kot 25 let

T: 03 897 57 40 | M: 041 462 930 milena@knjigovodstvo-golob.si

Z vami Ĺže 15 let!

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

SVET FINANC

19. maja 2016

PoÄ?asi, a vztrajno po zaÄ?rtani poti Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici vse bolj prepoznavna – Novembra sreÄ?anje podjetnikov regije SaĹĄa Tatjana PodgorĹĄek

Pred pribliĹžno 10 leti se je pod okriljem Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice oblikovala sekcija raÄ?unovodskih servisov s ciljem povezovanja, dviga kakovosti raÄ?unovodskih storitev ter hkrati ozavestiti obrtnike, podjetnike o pomenu njihovega kakovostnega dela za poslovanje obratovalnic.

Petra Pleterski, ki je bila pred nedavnim znova izvoljena za predsednico sekcije za naslednjih pet let, je dejala, da poÄ?asi, a vztrajno stopajo po zaÄ?rtani poti. Na sestankih sekcije enkrat na mesec je namreÄ? prisotnih vse veÄ? predstavnikov raÄ?unovodskih servisov iz Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ e posebej spodbudno je, da niso to le direktorji, vodje servisov, ampak tudi njihovi zaposleni. ÂťNekateri servisi prehajajo v druĹžinska podjetja, kar pomeni, da imamo tudi podmladek. VeÄ? Ä?lanov pomeni veÄ? izkuĹĄenj, te pa so ĹĄe kako potrebne za laĹžje razumevanje ĹĄtevilnih sprememb zakonskih, podzakonskih aktov, pravilnikov. Prav tako

Petra Pleterski

pripomorejo k veÄ?ji strokovnosti servisov in s tem k veÄ?ji kakovosti raÄ?unovodskih storitev. Glede na to, da se pojavljamo v medijih, da pripravljamo sreÄ?anje podjetnikov regije SaĹĄa, tudi vse veÄ? podjetnikov, obrtnikov prepoznava pomen kakovostnih raÄ?unovodskih servisov.ÂŤ RaÄ?unovodska sekcija se je lani povezala z DruĹĄtvom raÄ?unovodij,

finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline, kar sogovornica ocenjuje za eno od boljĹĄih odloÄ?itev. NajveÄ? povezovanja je v izobraĹževanju, pridobivanju novih znanj, izmenjavi primerov dobrih praks. ÂťPovezovanje pomeni tudi veÄ? udeleĹžencev na predavanjih, seminarjih, kar se kaĹže tudi finanÄ?no. Zaradi manjĹĄih stroĹĄkov lahko organiziramo veÄ? oblik izobraĹževanja, kot bi jih lahko, Ä?e se ne bi povezovali.ÂŤ Da so na pravi poti, med drugim – tako Petra Pleterski – potrjujejo udeleĹžba in rezultati ankete med udeleĹženci lanskega sreÄ?anja podjetnikov regije SaĹĄa. To jih je spodbudilo k pripravi sreÄ?anja tudi letos. O temi za zdaj ĹĄe niso dogovorili. ObiÄ?ajno poskrbi zanjo drĹžava. ÄŒe ne bo kakĹĄne druge aktualne, razmiĹĄljajo o analizi uvedbe davÄ?nih blagajn, kaj so te ÂťprinesleÂŤ in kaj ÂťodnesleÂŤ. NajbrĹž bodo tudi tokrat povabili nanj predstavnike velenjskega finanÄ?nega urada FinanÄ?ne uprave RS, s katerim sekcija tvorno sodeluje pri reĹĄevanju odprtih vpraĹĄanj. Poleg omenjenega so se Ä?lani sekcije pogovarjali ĹĄe o analizi raÄ?unovodskih servisov, ki imajo registrirano to dejavnost, razmislili pa bodo ĹĄe o pobudi sodelovanja v obliki svetovanja s SaĹĄa inkubatorjem. đ&#x;”˛

Pregledi in ozaveĹĄÄ?enost podjetnikov pomagata stroki DruĹĄtvo raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline lani poveÄ?alo Ä?lanske vrste – Formalna in neformalna druĹženja prinaĹĄajo strokovne reĹĄitve Tatjana PodgorĹĄek

DruĹĄtvo raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline deluje Ĺže 54 let. Ustanovljeno je bilo v Ä?asu, ko je v dolini ÂťcvetelaÂŤ gozdarska in lesnopredelovalna industrija in ko je bila potreba po izobraĹževanju delavcev v raÄ?unovodstvih velika. ÂťDanes je vloga druĹĄtva, ki deluje v okviru Zveze raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Slovenije, stanovsko povezovanje in skrb za dvig ugleda tega poklica. Dolgoletna praksa kaĹže, da so prav neformalna druĹženja velikokrat tista, ki v sproĹĄÄ?enem pogovoru in izmenjavi izkuĹĄenj prinaĹĄajo strokovne RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o.

Uriskova ulica 16, 3320 Velenje T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

Natalija AĹĄkerc s.p. | Vinska Gora 6b, 3320 Velenje

RaÄ?unovodstvo in svetovanje v povezavi z implementacijo in uporabo programa Pantheon DREAM TEAM / SANJSKO MOĹ TVO

Za vas smo dosegljivi na:

E natalija.askerc@eurobit.si T 041 443 568 Valida Muslimović, s.p.

Trg mladosti 6, Velenje

031 455 160

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv ter izkuĹĄen partner za vaĹĄe uspeĹĄno ter varno poslovanje, z vami Ĺže 20 let. Specializirani smo za: • Celovite raÄ?unovodske storitve (od A do Ĺ˝) • Celovite knjigovodske storitve • DavÄ?no svetovanje za obstojeÄ?e stranke • Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) • Individualno svetovanje za vse stranke • Ostale visoko kvalitetne storitve s podroÄ?ja raÄ?unovodstva, knjigovodstva ter davÄ?nega svetovanja • MoĹžnost prevzema dokumentacije na sedeĹžu podjetja stranke

• MoĹžnost dogovora izvajanja raÄ?unovodstva na sedeĹžu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkuĹĄen partner, ki iĹĄÄ?e najboljĹĄe zakonite reĹĄitve za naĹĄe stranke!

Zakaj izbrati RaÄ?unovodski servis NATJA? Zanesljivost, izkuĹĄnje, visoka kvaliteta storitev, natanÄ?nost, aĹžurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita reĹĄitev na enem mestu.

PokliÄ?ite ali nam piĹĄite!

Z veseljem vam bomo pomagali!

Kontor

ĹĄalek 74/a, 3320 velenje d.o.o.

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku. www.racunovodstvo-mavas.si

SVETOV��N���IS�RN�� CENTRIH

I�o��Cent���������� Stanetova��e�ta��a��Velenje T��4�������48

Pole��vodenďż˝aďż˝ poslovn����n���� ďż˝aďż˝s��p���d��o��o�� ďż˝n��asebn��e�� nud��oďż˝tud�� davÄ?noďż˝svetovanďż˝e�� obraÄ?uneďż˝obrest���nďż˝ vseďż˝vrste���raÄ?unovďż˝ ���podroÄ?ďż˝aďż˝ delovn���ra��er����

POSLOVNE STORITVE Vanja PuĹĄnik s.p.

Cesta Borisa Kraigherja 1 3320 Velenje Tel.: 03 / 5 870 754 vanja.pisarna@gmail.com

• RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje

VeÄ? kot 25 let izkuĹĄenj – jamstvo zanesljivosti in kakovosti

Zdenka PreseÄ?nik FirĹĄt

reĹĄitve,ÂŤ pravi Zdenka PreseÄ?nik FirĹĄt, predsednica druĹĄtva. PrepriÄ?ana je, da bo tudi zgledno sodelovanje s sekcijo raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici zlasti pri organizaciji strokovnih seminarjev in medsebojnem nudenju strokovne po-

Poleg dobrega raÄ?unovodstva potrebujete tudi dobro reklamo!

RAÄŒUNOVODSKI SERVIS Suzana Renko s.p., Mozirje

asu.mozirje@gmail.com 041 429 755

moÄ?i pripomoglo k dvigu ugleda poklica in izvajalcev kakovostnih raÄ?unovodskih, finanÄ?nih storitev. ÂťPosledicaÂŤ tega povezovanja je Ĺže veÄ?je ĹĄtevilo Ä?lanov druĹĄtva iz regije SaĹĄa. Na nedavnih Âťdnevih raÄ?unovodijÂŤ v PortoroĹžu je – po njenih besedah – ĹĄtevilo novih Ä?lanov z velenjskega konca preseglo priÄ?akovanja. ÂťIzmenjava znanje na formalni in neformalni ravni je za nas bistvenega pomena.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali tudi v okolju Zgornje Savinjske doline vse veÄ? obrtnikov, podjetnikov prepoznava pomen kakovostnih servisov, je PreseÄ?nik FirĹĄtova odgovorila: ÂťPodatka, ali ti zapuĹĄÄ?ajo slabe raÄ?unovodske ÂťstoritveÂŤ oziroma slabe servise, nimam. Verjamem pa, da pregledi, ki jih izvaja finanÄ?na uprava, in veÄ?ja ozaveĹĄÄ?enost podjetnikov pomagata, da bosta stroka in kakovostno delo naĹĄla pravo mesto.ÂŤ đ&#x;”˛

03 898 17 50 epp@nascas.si

RaÄ?unovodske storitve in svetovanje RaÄ?unovodski certiď€ kat za manjĹĄe druĹžbe, samostojne podjetnike in zavode.

Kondor - kvaliteta, aĹžurnost, natanÄ?no

RaÄ?unovodske storitve opravljamo Ĺže od leta 1991 in s Nudimo celovite raÄ?unovodske storitve, davÄ?no sveto vsko svetovanje in plaÄ?ilni promet.

Delo opravljamo na sedeĹžu naĹĄega podjetja, lahko stranke. Nudimo tudi moĹžnost prevzema dokumenta delnega raÄ?unovodstva (pregled dokumentacije in izd Dolgoletne izkuĹĄnje in zadovoljstvo naĹĄih sedanjih st RaÄ?unovodske storitve, pomoÄ? pri stranke ustanavljanju tudi nove servisirane tako kot je potrebno. Vs podjetja, poslovno in davÄ?no svetovanje obravnavana in sproti obveĹĄÄ?ena o svojem poslovanj Zagotavljamo popolno varnost in tajnost podatkov.

Marjeta TerbovĹĄek s.p.

041 797 Direktorica: 326Andreja Osterc (gsm 040 220 323) RaÄ?unovodja: Darko Osterc (gsm 040 220 855)

041 797 326

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MED VAMI

19. maja 2016

V Ĺ martnem na visokih vrtljajih DruĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki je eno od druĹĄtev z daljĹĄo tradicijo, saj so prvi obÄ?ni zbor organizirali februarja 1949.

V Ĺ martnem ob Paki in okolici so pomagali pri 'prometnem opismenjevanju' prebivalcev in pripomogli k poznavanju transportnih sredstev, saj je v sklopu druĹĄtva vÄ?asih delovala avtoĹĄola, Ä?lani so si med seboj pomagali pri vzdrĹževanju (takrat ĹĄe) redkih jeklenih konjiÄ?kov. Pred stavbo, v kateri so ĹĄe danes prostori druĹĄtva, je stal kanal, pravzaprav most, na katerem so 'ĹĄraufali'.

V drugem tisoÄ?letju v sklopu druĹĄtva, ki ĹĄteje veÄ? kot 100 Ä?lanov, delujejo ĹĄtiri sekcije, in sicer ljubitelji starodobnih vozil, avto moto druĹĄtvo, modelarji ter ljubitelji starodobnih koles. Lani so bili ĹĄe posebej delovni, saj so pomagali prekriti hiĹĄo, v kateri so klubski prostori, in te so lani tudi pobelili.

Osrednja prireditev je Ĺže skoraj dve desetletji julijsko sreÄ?anje starodobnih vozil, ki so ga v spomin na dolgoletnega predsednika Marjana Piliha preimenovali v Pilihov memorial. Avto moto druĹĄtvo sodeluje pri izobraĹževa-

AMZ Slovenije letos ĹĄe veliko postorili. Sprejeli so ambiciozen program, v katerem bodo skrbeli za izobraĹževanje in varnost v cestnem prometu od vrtca do

NajlepĹĄi petelin na vasi TopolĹĄica, 8. maja – V Sloveniji kikirika veliko petelinov, ampak verjetno samo v TopolĹĄici izbirajo najlepĹĄega med njimi. V okviru praznika krajevne skupnosti TopolĹĄica je turistiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica podeĹželje v sodelovanju z druĹĄtvom gojiteljev malih Ĺživali Velenje Ĺže drugiÄ? organiziralo razstavo petelinov in izbor najlepĹĄega. Kljub slabemu vremenu so pod ĹĄotorom uspeĹĄno izpeljali dogodek. Obiskovalci so lahko glasovali med pasemskimi in domaÄ?imi petelini. NajlepĹĄi petelin med domaÄ?imi je bil petelin Marije Ferk iz Lokovice, pr-

DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki razglasilo rezultate ocenjevanja lanskega letnika in podelilo priznanja Tatjana PodgorĹĄek

Pri Grattonu so ob avtomobilih in motociklih na ogled tudi teleprinterji, radijski aparati, gramofoni in drugi elektriÄ?ni aparati.

starostnikov. V tem okviru bodo analizirali prehode za peĹĄce, organizirali teÄ?aj varne voĹžnje na poligonu na Vranskem, pripravili strokovne ekskurzije in ĹĄe kaj.

Za Ä?lani DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ marno ob Paki je tudi leto-

V zasebni zbirki so na ogled avtentiÄ?ni Tomosovi dirkalniki.

nju otrok, podaja Ä?lanom aktualne informacije s podroÄ?ij tehnike in tehnologije vozil ter aktivne in pasivne varnosti. Modelarji so lani izdelali lasten dron (quadrokopter), samostojno in skupinsko pa v najveÄ?ji meri izdelujejo makete letal. Letos so se lotili projekta v merilu 1 : 1, saj nameravajo predelati Juga. Kolesarji pa pridno nabirajo kilometre na sreÄ?anjih in izletih. ÄŒlani bodo v sodelovanju z

ni strokovnjak nam je predstavil, kako lahko Ĺže desetinka sekunde odloÄ?a o Ĺživljenju ali smrti.

Na 'zaletavÄ?ku' (voziÄ?ek, ki vozi po tirnicah navzdol in se zaleti

Dva ĹĄampiona in preseneÄ?ena vinska kraljica

ĹĄnja prva veÄ?ja prireditev – ekskurzija na GoriĹĄko, ki je potekala v znamenju prometne varnosti ob nepogreĹĄljivem vonju starodobnih vozil. TamkajĹĄnji prometni strokovnjak Miran MozetiÄ? jih je peljal v oddelek prometne varnosti Strojne prometne in lesarske ĹĄole v Novi Gorici. Tam je spregovoril o reakcijskih Ä?asih, zavornih poteh pnevmatik in drugih zadevah, povezanih s prometno (ne)varnostjo. IzkuĹĄe-

vo nagrado med pasemskimi pa je prejel petelin ĹĄestletne deklice Aneje JakupoviÄ? iz TopolĹĄice (na sliki), pasme brahma kokoĹĄi, ki veljajo za najveÄ?je kokoĹĄi na svetu. Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄke doline je priskrbela nagrade za najboljĹĄe.

Prireditve se je udeleĹžil tudi predsednik D G M Ĺ˝ Ivan KoÄ?ivnik.. Na razs t a vo s t a svoje peteline pripeljala tudi gojitelja Branko in Sanja Fonda iz RadeÄ?. Fonda je podrobneje predstavil pasme

v avtomobilsko pnevmatiko) so lahko posamezniki v praksi preizkusili trk pri hitrosti 13 km/h in se prepriÄ?ali, da varnostni pas ni modni dodatek. Pri hitrosti 30 km/h se masa naĹĄega telesa poveÄ?a za osemkrat, pri 50 km/h pa Ĺže triindvajsetkrat, kar so lahko ugotovili s prirejenimi tehtnicami. Med drugim so preizkusili oÄ?ala, ki simulirajo obÄ?utek alkoholiziranosti, katerih uÄ?inek je podoben, kot Ä?e bi na hitro popil liter vina. Seveda so imeli teĹžave in nikakor niso mogli koordinirati gibov. TakĹĄna vzgoja ni namenjena zgolj mladini, ampak koristi prav vsakemu udeleĹžencu v prometu. Poleg tega so si ogledali muzej motociklov in mopedov na ĹĄoli, muzejsko zbirko dirkalnih Tomosovih specialk in Grattonov muzej na italijanski strani meje, kjer so v prvi vrsti razstavljena vozila znamke Ford, motocikli, elektriÄ?ne in elektronske naprave in ĹĄe marsikaj. SploĹĄno znanje so ĹĄirili tudi z ogledom vojaĹĄke infrastrukture iz 1. svetovne vojne na Sabatinu in si mimogrede ogledali ĹĄe Ĺ martno na GoriĹĄkem. Dan so zakljuÄ?ili na cvetliÄ?nem sejmu v stari Gorici, kar je bilo po godu Ĺženskemu delu ekipe. đ&#x;”˛

Emil Ĺ terbenk

kokoĹĄi in njihove znaÄ?ilnosti. V svetu je nekje med 700 do 800 vrst kokoĹĄi, malih in velikih. Povedal je tudi, da razliÄ?ne pasme kokoĹĄi nesejo razliÄ?na jajca, ne le po velikosti, ampak od rjavih, ki so najbolj pogosta pri nas, do belih, zelenih in rdeÄ?e obarvanih. Na razstavi so lahko obiskovalci videli tudi petelina afriĹĄke divje kokoĹĄi – pegatke, za katero je zanimivo, da petelin ne kikirika in ima na glavi namesto grebena kostni izrastek. V TuristiÄ?nem druĹĄtvu upajo, da bo prireditev postala tradicionalna in bo prihodnjiÄ? sodelovalo ĹĄe veÄ? gojiteljev in domaÄ?inov. đ&#x;”˛

Petra LipiÄ?nik

Ĺ martno ob Paki, 14. maja – V dvorani gasilskega doma v Ĺ martnem ob Paki je tamkajĹĄnje druĹĄtvo vinogradnikov pripravilo prireditev, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja vina letnik 2015 ter podelili priznanja vinogradnikom. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je lanski letnik ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov zelo kakovosten, o Ä?emer priÄ?a kar 59 zlatih priznanj (od 96 vzorcev). Ĺ e posebej sta izstopala nosilca naziva ĹĄampion (prejme ga vinogradnik za vino, ki je prejelo najviĹĄjo oceno). To sta bila JoĹže Kugler (za belo) ter Martin Pungartnik (za rdeÄ?e vino).

Peter Krajnc, predsednik druĹĄtva, nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da so se Ä?lani druĹĄtva lani zelo izkazali tako v skrbi za vinsko trto kot tudi kasneje v kleteh. ÂťTo je tudi odraz ĹĄtevilnih izobraĹževanj, ki jih organiziramo. Zato jih bomo nadaljevali, saj se vsako leto ÂťnajdeÂŤ kaj novega.ÂŤ Letos praznuje druĹĄtvo 20-letnico delovanja, zaznamovali jo bodo s prireditvijo v septembru.

Podelitve priznanj se je udeleĹžila tudi aktualna vinska kraljica Sara Stadler. ÂťKo sem se zjutraj peljala od doma, sem razmiĹĄlja-

Šampiona z vinsko kraljico: Martin Pungartnik (prvi z leve) in JoŞe Kugler

la, kam pravzaprav grem. Ĺ martno ob Paki, pa vinogradi? Sploh nisem vedela, da jih imajo, kaj ĹĄele, da raste na tem obmoÄ?ju toliko razliÄ?nih vrst vina in da je tako kakovostno. Po obisku kleti nekaterih tamkajĹĄnjih vinogradnikov odhajam iz kraja z zelo pozitivnimi vtisi in zagotovo bom glas o kakovostnih vinih in vrlih ĹĄmarĹĄkih vinogradnikih ĹĄirila naokoli,ÂŤ nam je povedala.

Zanjo je dober vinogradnik tisti, ki kaĹže skrb za trto, da mu ne gre le za koliÄ?ino, ampak se bo trudil za kakovostno vino. Mora pa biti tudi dober Ä?lovek. Dober

kletar pa je tisti, ki skrbi za vino, z njim diha in razume, da je vino Ĺžlahtna pijaÄ?a.ÂŤ Po mnenju Sare Stadler ima vinogradniĹĄtvo v Sloveniji velik potencial, a ga za zdaj ĹĄe ne znamo izkoristiti.

Zaradi majhnosti drĹžave je slovensko vino v svetu ĹĄe preslabo poznano. ÂťSmo pa biser.ÂŤ Bi morala za promocijo narediti veÄ? drĹžava ali vinogradniki? ÂťDrĹžava bi morala priti nasproti vinogradnikom pri zakonodaji, vinogradniki pa bi se morali bolje povezati in na trgu nastopiti skupaj,ÂŤ je ĹĄe menila aktualna slovenska đ&#x;”˛ vinska kraljica.

Zgodbo pletli za ÂťizbranceÂŤ Predstavili nekaj tipiÄ?nih jedi ter vin domaÄ?ih vinarjev – Kakovostna ponudba morda na ogled in v pokuĹĄino tudi drugim Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 7. maja – TuristiÄ?no druĹĄtvo in druĹĄtvo vinogradnikov iz Ĺ martnega ob Paki sta v tamkajĹĄnji dvorani Marof pripravila prireditev z naslovom Kulinarika, vino in glasba. Na njej sta predstavila nekaj tipiÄ?-

Ob tej priloĹžnosti so za predjed pripravili peÄ?ene ĹĄnite kruha z vinskim ĹĄodojem iz ĹĄmarĹĄkih starih vinskih sort, za glavno jed so ponudili svinjsko kislo juho z belimi Ĺžganci, za sladico pa skutine ĹĄtruklje z vinsko omako iz modre frankinje.

na, ki jih pridelujejo ĹĄmarĹĄki vinogradniki, in povedati ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, da so kakovostna in da ne bi razoÄ?arala ĹĄe tako zahtevnih poznavalcev in ljubiteljev vina.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se vinogradi razprostirajo na blizu

nih jedi kraja, vino domaÄ?ih vinarjev, krati pa sta udeleĹžence seznanila ĹĄe s tradicijo vinogradniĹĄtva na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake ter s kulturo pitja.

BoĹža Polak, predsednica ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih zanesenjakov, nam je ob tej priloĹžnosti dejala, da se je ideja za prireditev porodila konec lanskega leta, nastala pa je na osnovi veÄ?letnega tvornega sodelovanja med druĹĄtvoma. Ne nazadnje so bili vinogradniki nekaj Ä?asa sekcija turistiÄ?nega druĹĄtva.

Na prvo tovrstno prireditev so organizatorji povabili Ä?lane upravnih odborov obeh omenjenih druĹĄtev ter predsednike druĹĄtev, ki imajo svoje prostore v ĹĄmarĹĄki Martinovi vasi. Bo sledilo nadaljevanje dogodka? ÂťMi smo za to, da ponovimo zgodbo za ĹĄirĹĄi krog obÄ?anov. Menimo, da je dovolj zanimiva tudi za kakĹĄne druge priloĹžnosti,ÂŤ je odgovorila Polakova.

Po besedah tajnika druĹĄtva vinogradnikov Alojza SlemenĹĄka so Ĺželeli tudi tako predstaviti vi-

3 hektarjih povrĹĄin, na njih raste 13.500 trsov 12 razliÄ?nih vrst trt (iz katerih pridobijo 80 odstotkov belih vin). V najveÄ?jem vinogradu je zasajenih 1600, v najmanjĹĄem pa 300 trsov. Vina so ob tej priloĹžnosti udeleĹženci tudi degustirali.

Poleg ÂťpraveÂŤ hrane, ÂťpravegaÂŤ vina k jedem so organizatorji poskrbeli tudi za primerno glasbeno spremljavo – z ljudsko skupino Prijatelji ter frajtonarjem Markom Juvanom. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 19

19

MED VAMI

19. maja 2016

Petankarji se Ĺže ponaĹĄajo z rezultati

Mdance na svetovno prvenstvo v Rim

ÄŒlanom DruĹĄtva petanke Velenje se treningi obrestujejo, saj na tekmovanjih pobirajo odliÄ?ja

Tekmovali so v dveh zvrsteh, ena je bila street dance show, druga pa Zumba. Pika Ceraj je osvojila 1. mesto (Zumba otroci) in posebno priznanje za naj talent tekmovanja. Hana FijavĹž je osvojila 2. mesto, prav tako v kategoriji Zumba otroci, Rene Abram (1. mesto Zumba mladinci), Ajda KriÄ?aj 1. mesto (Zumba odrasli), prvo mesto pa so osvojile tudi MaĹĄa Kaiser, Tia Obre-

za in Aneja BlazinĹĄek (Zumba trio mladinke). Mentorica vseh Zumba toÄ?k je tudi vodja plesne ĹĄole Mojca Marko.

ToÄ?ki Pink Partner in Minions pod mentorstvom Marka GoluboviÄ?a sta osvojili prvi mesti v kategoriji street dance showa in jih tako popeljali na svetovno prvenstvo. đ&#x;”˛

UspeĹĄni na nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli Kar 5 mladih Ĺ aleÄ?anov v Ljubljani prejelo nacionalne nagrade za svoja dela Ljubljana, Velenje, 13. maja – ÄŒeprav je bil datum za vraĹževerne nesreÄ?en, je bil prejĹĄnji petek sreÄ?en za mlade nagrajence letoĹĄnjega nacionalnega nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli. To je bil namreÄ? dan, ko so v Pionirskem domu v Ljubljani podelili letoĹĄnja najviĹĄja drĹžavna priznanja nateÄ?aja, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tudi na velenjski zvezi so bili zelo zadovoljni, saj je komisija tudi letos med deli mladih Ĺ aleÄ?anov, ki so jih poslali na nateÄ?aj, prepoznala najboljĹĄe v drĹžavi. Letos so prejeli kar 5 drĹžavnih priznanj.

V petek so nagrajenci skupaj z mentorji in predstavniki velenjske zveze odpotovali na zakljuÄ?no prireditev. Kot so nam povedali ob prihodu domov, jih je ta navduĹĄila. Bila je pika na i priznanju, ki bo nagrajence ve-

LetoĹĄnji nagrajenci na drĹžavnem nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli so nagrade prejeli v petek v Ljubljani.

tretje triade je uÄ?enec OĹ Antona AĹĄkerca Rok Tadej BrunĹĄek prav tako dobil 2. nagrado. Njegovo delo nosi naslov ÂťUstvariva si boljĹĄi jutri – jaz in tiÂŤ. Mentorica je bila Nevenka Hvalec.

Posebno nagrado na likovnem nateÄ?aju so prejeli kar trije uÄ?enci CVIU Velenje. To so Tilen StrmÄ?nik, Tilen Krenker in Dominik PodpeÄ?an. Njihov mentor je bil Robert KlanÄ?nik.

dno spominjal na njihov uspeh. ÂťUstvarjali smo na temo Ustvarimo boljĹĄi jutri,ÂŤ smo izvedeli.

Tudi letos so osnovnoĹĄolci iz Ĺ aleĹĄke doline prispevali dela v vseh kategorijah, najbolj uspeĹĄni pa so bili na literarnem in likovnem nateÄ?aju. Med literarnimi deli iz vse Slovenije je Ania MariÄ?ić Barić iz OĹ Gorica zasedla 2. mesto med uÄ?enci druge triade. Njeno delo nosi naslov Nevidni otroci, mentorica pa je bila Nevenka SmolÄ?nik. Med uÄ?enci

đ&#x;”˛

bĹĄ

TaborniĹĄka dogodivĹĄÄ?ina v deĹžju Ponikva pri Ĺ˝alcu, 13. in 14. maj – Pretekli konec tedna so bili taborniki rodu Jezerski zmaj Velenje ponovno zaposleni, tokrat z izvedbo ĹĄe enega tekmovanja z naslovom Ĺ TPM oziroma Ĺ e ta poÄ?asnemu mine. Namenjeno je bilo tabornikom od 5. razreda dalje. Petkov veÄ?er je bil namenjen preizkusu znanja topografije in vrisovanja. Da bi razbili napetost, pa so organizatorji pripravili tudi strateĹĄko igro, pri kateri so tekmovalci gradili „krasni novi svet“. Po krajĹĄi noÄ?i so se tekmovalci podali na pot. Po okoliĹĄu so iskali tako imenovane kontrolne toÄ?ke. Na njih so opravljali razliÄ?ne naloge, pri katerih so morali pokazati vse svoje taborniĹĄko znanje in iznajdljivost.

Taborniki so ĹĄe enkrat pokazali, da jih niÄ? ne more ustaviti, saj so kljub deĹževnemu vremenu uspeĹĄno zakljuÄ?ili tekmovanje in si tako nabrali ogromno lepih spominov. đ&#x;”˛

UrĹĄika HoleĹĄek, foto: Nik JevĹĄnik

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Plesna ĹĄola Mdance iz Velenja se je udeleĹžila svojega 4. tekmovanja, in sicer International Dance Open v Zagrebu, kjer so od sedmih nastopov prinesli domov 6 zlatih in eno srebrno medaljo. Poleg tega so prejeli ĹĄe dve diplomi za naj talentirano plesalko tekmovanja.

S temi nastopi pa so se tudi uvrstili na svetovno tekmovanje, ki bo letos v Rimu.

Petanka je balinanju podobna igra s kovinskimi kroglami. IgriĹĄÄ?a za petanko so peĹĄÄ?ene ali travnate povrĹĄine. Igra se samostojno, ekipa pa lahko ĹĄteje dva ali tri Ä?lane. ÂťPrav tako kot pri balinanju vrĹžemo balinÄ?ek na razdaljo 6–10 metrov in stopimo v krog ter z meti krogel bliĹžamo ali razbijamo krogle. NajbliĹžja krogla ĹĄteje toÄ?ko,ÂŤ je petanko opisal Aleksander ÄŒanÄ?, predsednik DruĹĄtva petanke Velenje. Gre za sorazmerno mlado druĹĄtvo, ki ima vsaj eno veliko Ĺželjo: omogoÄ?it aktivno igranje petanke v velenjski obÄ?ini, Sloveniji in zunaj meja. ÂťOsnovni namen druĹĄtva je vzpostaviti mreĹžo igralk in igralcev petanke doma in drugje ter jo razĹĄiriti med osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce. Namen je navduĹĄiti in pridobiti mlade, saj bomo s tem pripomogli tudi k njihovemu pravilnemu usmerjanju in odraĹĄÄ?anju.ÂŤ Trenutno druĹĄtvo ĹĄteje Ĺže 25 Ä?lanov in Ä?lanic, pet cicibanov in dva pionirja.

DruĹĄtvo deluje pod okriljem Petankarske zveze Slovenije, Ä?lani pa se lahko udeleĹžujejo tudi mednarodnih tekem v tujini. ÂťTrudimo se, da bi v naslednjem letu konkurirali za CC-CUP, ki vkljuÄ?uje Avstrijo, MadĹžarsko, SlovaĹĄko, Poljsko, ÄŒeĹĄko, HrvaĹĄko in ĹĄe nekaj drĹžav,ÂŤ pravi

ÄŒanÄ?. Žal pa imamo trenutno le dve igriĹĄÄ?i v SonÄ?nem parku, ki sta namenjeni usposabljanju novih Ä?lanov, zato si moramo za veÄ?je tekme igriĹĄÄ?a izposojati. Za izvedbo takih tekem na-

mesti in eno prvo. Damjan Lukman, Katja ÄŒanÄ? in Mujo Nuhanović ter Avgust VtiÄ? in Aleksander ÄŒanÄ? so se obarvali z bronom, z zlatom pa Damjan Lukman, Stojan Kuri in Mitja Oce-

Aleksander ÄŒanÄ? z ljubljansko ekipo Medvedi na drĹžavnem prvenstvu veteranov

mreÄ? potrebujemo 15–20 igriĹĄÄ?,ÂŤ je dodal. Lani avgusta so priredili prvo promocijsko tekmo na zasebnem igriĹĄÄ?u, za letoĹĄnje drĹžavno prvenstvo veteranov pa so igriĹĄÄ?e uredili v Letnem kinu.

Tekmovanj se seveda radi udeleĹžujejo in domov prinaĹĄajo tudi odliÄ?ja. Na drĹžavnem prvenstvu veteranov so osvojili dve tretji

pek. Na aprilskem petankarskem turnirju TOUR dvojice, ki se ga je udeleĹžilo 34 ekip iz vse Slovenije, so se prav tako dobro odrezali. Dve od ĹĄtirih velenjskih ekip sta se uvrstili med 16 najboljĹĄih, ena med prvih osem, ekipa Avgusta VtiÄ?a in Aleksandra ÄŒanÄ?a pa je osvojila 3. mesto.

MALI NOGOMET 2016

OD 30.5. DO 3.6.2016 PRIJAVI SE IN OSVOJI NAGRADO 500 â‚Ź DESETAK

WWW.CITY-CENTER.SI

CITY CENTER.CELJE

đ&#x;”˛

Tf

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

19. maja 2016

Veliko slavje LjubljanÄ?anov v Velenju Rudarji kljubovali Olimpiji globoko v sodnikov dodatek – Naslov v Ljubljano po 21 letih – V Celju zgolj za prestiĹž Za nogometaĹĄe ljubljanske Olimpije je prvenstvo konÄ?ano. Po 21 letih so z zmago nad Rudarjem z 1 : 0 spet postali lastniki najbolj cenjene lovorike v nogometu, naslova drĹžavnega prvaka. Po presenetljivi zmagi s 3 : 2 Rudarja v predprejĹĄnjem krogu nad Mariborom v njegovem Ljudskem vrtu so imeli LjubljanÄ?ani pred zadnjima dvobojema spet tri toÄ?ke prednosti. Pred sobotnim predzadnjim krogom so bili odloÄ?eni, da prvenstvo osvojijo Ĺže v Velenju.

Predzadnja tekma v tej sezoni je po izjavah v klubu privabila ob igriĹĄÄ?e najmanj 2800 gledalcev. VeÄ?ina pa jih je bila iz Ljubljane oziroma navijaÄ?ev Olimpije. Zato je bilo Velenje v soboto Zelenje, kot so ga nekateri slikovito poimenovali. S takĹĄnim obiskom je klub dobro obogatil svojo blagajno, dobro pa so zasluĹžili tudi gostinci. Tudi Ĺženske tokrat niso imele prostega vstopa. ÂťZaradi logistikeÂŤ so pojasnili v klubu. Eden od navijaÄ?ev, ki Ĺživi daleÄ? od srediĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke doline, na njenem obrobju in ne zamudi skorajda nobene tekme, je navduĹĄen nad tolikĹĄno mnoĹžico gledalcev dejal: ÂťÄŒe bi se naĹĄ Rudar boril za prvaka, bi bila tribuna prav tako polna.ÂŤ Morda res!? A tega skorajda ne verjamemo glede na bolj slab obisk v tej sezoni. Igralci potrebujejo podporo tudi, ko jim ne gre. Seveda pa upamo, da bo tudi Rudar enkrat v prihodnosti kopal proti naslovu in se bodo uresniÄ?ile Ĺželje zagrizenega knapa.

Po zmagi v Mariboru je bila za velenjske igralce, ki so ĹĄe pred to tekmo trepetali za obstanek, sezona formalna konÄ?ana. Na njih ni bilo veÄ? pritiska. Zato so sproĹĄÄ?eno, a z odloÄ?no in poĹžrtvovalno igro Ĺželeli proti Olimpiji izkopati novo preseneÄ?enje in boj za prvaka podaljĹĄati do zadnjega kroga. Z morebitno zmago ali vsaj z neodloÄ?enim izidom bi se hkrati na najlepĹĄi naÄ?in poslovili od svojih gledalcev. V zadnjem krogu bodo namreÄ? v prestiĹžnem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju gostovali v Celju. LjubljanÄ?ani so kupili kar 1700 vstopnic in ob takĹĄni mnoĹžiÄ?ni popoldanski selitvi nogometnih navduĹĄencev iz naĹĄega glavnega mesta in od drugod v

srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline so jim njihovi igralci Ĺželeli priigrati naslov Ĺže v Velenju.

Rudarjev zaÄ?asni trener Ramiz Smajlović je moĹĄtvo dobro postavil. LjubljanÄ?ani, ki so jih njihovi navijaÄ?i, ĹĄe zlasti tisti najbolj vneti – tako imenovani Green Dragonsi, gromovito spodbujali od prvega do zadnjega sodnikovega piska, kljub veliki Ĺželji in prizadevanju niso mogli do Ĺživega drugemu vratarju Maticu ÄŒretniku. Po priÄ?akovanju ga je trener postavil na tej tekmi med vratnici, saj prvi vratar Matej Radan, odkar nosi Rudarjev dres, ĹĄe ni imel tako slabega dne kot nekaj dni prej v svojem Mariboru. V njem je zaÄ?el svojo vratarsko pot in gotovo sanja, da se bo kdaj vrnil.

Maribor je povedel, potem ko mu je povsem nenevarna Ĺžoga spolzela iz rok. Delni krivec je bil tudi za drugi gol, saj je Ĺžogo, ki jo je pred gol po tleh podal Mitja Viler, odbil na noge Jean-Philipppu Mandyju, ki je bil nekaj metrov pred njim. ÄŒretnik je svojo vlogo opravil brez napake. V 83. minuti pa ga je skorajda premagal soigralec David KaĹĄnik. VelenjÄ?an v vrstah Olimpije Denis Klinar je poslal nevaren predloĹžek z desne strani pred gol, KaĹĄnik je Ĺžogo nespretno zadel, letela je proti domaÄ?im vratom. Branilec Senad Jahić jo je zadnji hip izbil v polje. Olimpijini igralci so dvignili roke, prepriÄ?ani, da so povedli.

Toda stranski sodnik ni tako videl, tudi glavni ne in igra se je nadaljevala. Tudi zaradi tega dogodka so se nekateri upraviÄ?eno spraĹĄevali,

zakaj na tako pomembni tekmi, ki je odloÄ?ala o prvaku, ni bilo sodnikov za goloma.

PredÄ?asen konec za KaĹĄnika in Knezovića Kazalo je Ĺže, da bo morala Olimpija za naslov v zadnjem krogu premagati Krko. Rudarji so imeli vsaj toÄ?ko v Ĺžepu do konca rednega dela tega zelo zanimivega, dinamiÄ?nega in seveda napetega dvoboja. Ko je Ä?etrti sodnik pokazal na petminutni dodatek, so Rudarjevi navijaÄ?i stiskali pesti, da bi njihovi igralci ohranili svojo mreĹžo nedotaknjeno. Olimpijini pa upali, da

Dvakrat skozi ĹĄivankino uho RokometaĹĄi Gorenja dvakrat zaostajali kar za sedem golov, a proti pivovarjem izvlekli toÄ?ko, v Kopru vse tri Aktualni slovenski podprvaki, rokometaĹĄi velenjskega Gorenja, se tudi v konÄ?nici ne zmorejo izogniti nihanju v igri. Ĺ e vedno so obdobja, ko padejo v nasprotnikov mlin, kot v rokometu radi reÄ?ejo, Ä?e moĹĄtvo po dobri igri zelo popusti. VelenjÄ?ani so se v dvoboju s Celjani izvlekli poloviÄ?no, na Obali povsem. Obakrat so zaostajali za sedem golov. Njihov trener Marko Ĺ ibila ob tem poudarja: ÂťNajbolj pomembno je, da smo ĹĄe vedno v vodstvu s toÄ?ko prednosti pred

naĹĄim tekmecem Celjem.ÂŤ Najprej so bili sredi prejĹĄnjega tedna v 5. krogu konÄ?nice v velenjski RdeÄ?i dvorani v dvoboju s Celjani po prvem polÄ?asu povsem v breznu, zaostajali so za neverjetnih sedem golov (10 : 17). V nadaljevanju so gostitelji igrali vse bolje. Ob odliÄ?ni igri v obrambi so bili bolj uÄ?inkoviti v napadu in vztrajno zmanjĹĄevali razliko. Nasprotno pa gostje niso veÄ? zmogli silovitega ritma, ki so ga narekovali v prvem delu. V 57. minuti razburljive konÄ?nice

so ob buÄ?nem navijanju svojih ljubiteljev sploh prviÄ? izenaÄ?ili rezultat na 25 : 25. Do konca pa je nato vsaka stran dosegla le po en zadetek.

Dolgo so bili na robu prepada tudi v soboto v 6. krogu konÄ?nice na gostovanju v Kopru. Po prvem polÄ?asu so za zelo razigranimi in motiviranimi domaÄ?imi igralci zaostajali za ĹĄest toÄ?k, na zaÄ?etku drugega za sedem (21 : 14), na koncu pa so se spet sreÄ?no izvlekli. – tako rekoÄ? skozi ĹĄivankino uho. Bolje kot proti ak-

bodo vendarle zadeli v izdihljajih tekme in slavili krog pred koncem.

In 'zgodil' se je sodnik. V 92. minuti je Olimpijin igralec Miha Zajc poslal Ĺžogo v kazenski prostor pred Juliusa Wobaya, ki je sredi tega dela igre zamenjal Blessing Chibuike Elekeja. Kranjski sodnik Nejc Kajtazović je ocenil, da je domaÄ?i branilec David KaĹĄnik nepravilno oviral Wobaya, pokazal na belo toÄ?ko, krĹĄitelja pa izkljuÄ?il. Njegovi soigralci so ga skupaj z njim obkroĹžili, mu dopovedovali, da nima prav, da je bil Wobay v prehitku, a KranjÄ?an je ostal trden v svoji odloÄ?itvi.

Ne le to! Po golu je z rdeÄ?im karto-

tualnim prvakom tri dni pred tem, saj so si v soboto priigrali vse tri toÄ?ke in zmagali s 30 : 29. DomaÄ?i so sicer v zadnji sekundi izenaÄ?ili na 30 : 30. Kljub temu so ostali brez toÄ?ke in vse so odnesli VelenjÄ?ani. Sodnika sta ocenila, da so gol zabili delÄ?ek sekunde prepozno. Seveda je nato trajalo kar nekaj Ä?asa, da so se strasti umirile. DomaÄ?i so paÄ? trdili, da je bil gol doseĹžen pred zadnjim piskom, a obveljala je doloÄ?itev sodnikov. Igralci Gorenja pa imajo ĹĄe vedno toÄ?ko prednosti pred Celjani.

Gorenjev trener Marko Ĺ ibila po tekmi o dvoboju s Koprom: ÂťTakĹĄen potek igre je bil v konÄ?nici bolj ali manj priÄ?akovan.

Tekme igramo v zelo zgoĹĄÄ?enem ritmu. Nasprotniki, ki ne kandidirajo veÄ? za naslov, igrajo zelo zavzeto, brez pritiska. Nimajo

nom ‚nagradil‘ ĹĄe Ivana Knezovića, ki je oÄ?itno ĹĄe vedno dopovedoval sodniku, da ni imel prav. Slednji je celo napisal, da ga je v garderobo poslal zaradi groĹžnje in Ĺžalitve. To je bila zadnja igralna sezona Rudarjevega kapetana. V zahvalo, kar je dal Rudarju in navijaÄ?em, se mu je vodstvo kluba pred zaÄ?etkom dvoboja oddolĹžilo s priloĹžnostnim darilom. NajbrĹž ni priÄ?akoval, da bo slovo od nogometa, Rudarja, navijaÄ?ev in vseh, ki jih je s svojo igro navduĹĄeval, zaÄ?injeno z grenkobo v srcu.

KranjÄ?an je s svojo odloÄ?itvijo podĹžgal dodatno eksplozijo nav-

duĹĄenja med Olimpijini navijaÄ?i Green Dragonsi, ki so Ĺže veliko pred koncem stadion 'obogatili' z baklami in dimnimi bombami. Te so bruhale zeleni dim in ta del Velenja je bil resniÄ?no 'Zelenje'. Kljub pregledom pred vhodom na tribuno so uspeli pretihotapiti na tribuno neverjetno veliko pirotehniÄ?nih sredstev. Skratka, na strani gostov je bilo neizmerno veselje, na domaÄ?i Ĺžalost. Niso mogli verjetni, da bo tekma (verjetno) odloÄ?ena na takĹĄen naÄ?in, za nekatere nepoĹĄten, zanje s sporno najstroĹžjo kaznijo. Ko so se le umirili, tekla je 94. minuta, je veliko odgovornost prevzel Rok Kronaveter, ki je v sezoni 2009/10 odigral tudi dvanajst tekem v Rudarjevem dresu in dosegel tri gole, in zadel. Takoj zatem je sodnik odpiskal konec tekme. Olimpijini navijaÄ?i so preplavili nogometno zelenico in si dali duĹĄka. Razumljivo, saj so na ta naslov Ä?akali kar 21 let, in seveda s prestola vrgli veÄ?nega tekmeca Maribor. Bilo je petja, vriskanja, objemanja, poljubljanja, fotografiranja, nekateri igralci niso mogli zadrĹževati solz. Vsak navijaÄ? je hotel za spomin del oblaÄ?ila ... Na veliko zadovoljstvo Rudarjevega vodstva pa niso naredili veliko ĹĄkode.

PoĹĄkodovali naj bi pribliĹžno petindvajset sedeĹžev. Porezali so tudi mreĹžo na enih vratih, vendar jim niso dovolili, da bi jo odnesli za spomin na ta zanje nepozaben dan.

Veselje in Ĺžalost gresta teĹžko z roko v roki, pravimo. DomaÄ?i navijaÄ?i in seveda tudi nogometaĹĄi (vsaj nekateri) so gotovo privoĹĄÄ?ili LjubljanÄ?anom zelo Ĺželeni naslov. Da je zmagovalca odloÄ?ila po njihovem sporna enajstmetrovka, pa so se teĹžko sprijaznili. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Kot da igrajo doma

Usoda je hotela

Rok Kronaveter: ÂťRudar je odliÄ?na ekipa, ki igra agresiven nogomet. Dobro nas je namuÄ?il. V prvem polÄ?asu smo imeli zato velike teĹžave z naĹĄo igro. V drugem smo krenili bolj napadalno, imeli doloÄ?ene priloĹžnosti, na sreÄ?o se nam je na koncu to obrestovalo in seveda smo zelo zelo zadovoljni, veseli, sreÄ?ni ... Pred izvedbo enajstmetrovke sem se zelo zbral in rutinirano zadel. Vesel sem, da sem odloÄ?il prvenstvo oziroma to tekmo. Hvala navijaÄ?em za spodbujanje v celotni sezoni, ĹĄe posebej na danaĹĄnji tekmi, saj smo se poÄ?utili, kot da igramo doma.

Vsa Ä?ast jim za to.ÂŤ

Mate Eterović, ki je imel enako kot Leon ÄŒrnÄ?iÄ? (slednji Ĺže v 13. minuti) veliko priloĹžnost, da bi se morda ta dvoboj konÄ?al drugaÄ?e: ÂťKljub danaĹĄnjemu porazu smo tudi danes enako kot pred tem v Mariboru dokazali, da smo prava ekipa, ki si prizadeva na igriĹĄÄ?u dati vse od sebe. Na tej tekmi je usoda hotela, da je Olimpija zmagala globoko v sodnikovem dodatku.

Na sreÄ?o smo se reĹĄili skrbi glede obstanka Ĺže prej in sedaj lahko zaÄ?nemo razmiĹĄljati o naslednji sezoni. Vsekakor pa se Ĺželimo pred tem na sobotni tekmi v Celju predstaviti v Ä?im boljĹĄi luÄ?i."

Ekipa za novo sezono sestavljena V Gorenju so se pred dnevi okrepili s 23-letnim JoĹžetom Baznikom, ki bo v novi sezoni delal druĹžbo sedanjima vratarjema Roku ZaponĹĄku in Klemnu Ferlinu, saj bo Benjamin Burić ĹĄe z nekaterimi drugimi igralci po konÄ?ani sezoni odĹĄel iz kluba. Novi vratar je v tej sezoni branil za novomeĹĄko Krko. ÂťEkipa za sezono 2016/17 je sestavljena. Okrepili se bomo le, Ä?e bo trenerski ĹĄtab v Ä?asu priprav ali na zaÄ?etku sezone ocenil, da na katerem od igralnih mest nujno potrebujemo ĹĄe kakĹĄnega posameznika,'' sporoÄ?ajo iz kluba. kaj izgubiti, a nam skuĹĄajo povzroÄ?ati Ä?im veÄ? teĹžav. Mi smo se zelo izÄ?rpali proti Celju. Na zaÄ?etku nismo igrali, kot bi morali.

Smo pa bili v nadaljevanju pravi, nadomestili smo znova visok zaostanek; ne le to, celo zmogli popoln preobrat in zmagali, kar je za nas najpomembnejĹĄe.

PriÄ?akovati, da bomo v konÄ?ni-

ci zmagovali z veliko razliko, je iluzorno. Ostale ekipe se dobro pripravijo na nas.ÂŤ V sinoÄ?njem 7. krogu so VelenjÄ?ani doma igrali z Loko, v soboto (21. 5.) bodo gostovali v Ribnici, v sredo, 25. maja (9. krog), pa bodo gostili Maribor. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 21

Visok poraz z novimi prvakinjami Rudarke kljub porazu v Beltincih ĹĄe upajo na osvojitev prestiĹžnega drugega mesta Derbi 19. kroga v Ĺženski nogometni ligi v Beltincih med Pomurkami in VelenjÄ?ankami (5 : 1) ni pritegnil veliko gledalcev, la kakĹĄnih sedemdeset. V prve pol ure se ni zgodilo niÄ? pretresljivega. Zato so lahko pozornost namenjali tudi tamkajĹĄnjim lastovkam, pticam, ki z vrnitvijo po jesenski selitvi v toplejĹĄe kraje oznanjajo pomlad. Te priljubljene ptice so v velikem ĹĄtevilu ĹĄvigale tik nad travnato zelenico. Ta ni povsod travnata, pred goloma je precej blatna. In prav to je bil po besedah enega tamkajĹĄnjih starejĹĄih domaÄ?inov razlog njihovega 'preletavanja', ker tam nabirajo blato za izdelavo gnezd, ob deĹžju pa tudi pijejo vodo v mlaki pred golom.

Po dobre pol ure igre so se tudi nogometaĹĄice zaÄ?ele hitreje gibati in na veselje klopi gostij so rudarke z lepim golom Lare PraĹĄnikar, ĹĄe vedno tretje strelke v ligi, v 34. minuti povedle. Sodnica je Ĺže pogledovala na uro, da bi odpisala konec prvega polÄ?asa. Nanj so komaj Ä?akale tudi VelenjÄ?anke. Drugi polÄ?as so Ĺželele zaÄ?eti z doseĹženo rezultatsko prednostjo, a so pozabile, da morajo biti zbrane tudi v zadnjih minutah. Tako po kotu domaÄ?ih niso pokrile njihove Ä?etrte najboljĹĄe

strelke Manje Rogan in ĹĄeste v ligi, ki je izenaÄ?ila z udarcem z glavo z nekaj metrov.

Po slabih desetih minutah igre v nadaljevanju pa so z golom TjaĹĄe Tibault Pomurke povedle. Ko je sodnica v 64. minuti pokazala gostujoÄ?i obrambni igralki Zali Gomboc ĹĄe drugi rumeni karton, upanja, da soigralke v nadaljevanju osvojijo toÄ?ko, kaj ĹĄele vse tri, ni bilo veÄ?. Zelo so popustile, hitro prejele ĹĄe tretji zadetek, zadnja dva pa v predzadnji minuti rednega dela in v drugi minuti sodniÄ?inega dodatka.

Kljub porazu imajo rudarke ĹĄe

vedno vsaj papirnate moĹžnosti, da osvojijo prestiĹžno drugo mesto. Prvo so si Ĺže pred nekaj krogi priigrale prav Pomurke. Druga Olimpija zaostaja za Pomurkami za 14 toÄ?k, tretje VelenjÄ?anke pa za 17. Prav pri LjubljanlÄ?ankah bodo gostovale v nedeljskem predzadnjem krogu. ÄŒe Ĺželijo podaljĹĄati upanje za osvojitev drugega mesta, morajo zmagati. S tem bi se tudi oddolĹžile Olimpiji za poraz z 1 : 2 v 16. krogu ob jezeru.

V zadnjem krogu bodo gostile Ra-

Veterani so ĹĄe dokaj gibÄ?ni

domljanke, Olimpija pa bo gostovala v Beltincih pri Pomurkah.

Trener DuĹĄan UrĹĄnik je bil po visokem porazu zelo slabe volje. ÄŒe Ĺže izgubiĹĄ, ni vseeno, ali tesno, z golom razlike, ali pa kar s petardo, je najbrĹž razmiĹĄljal.

Manja Rogan, domaÄ?a kapetanka: ÂťZasluĹženo bomo ĹĄe petiÄ? zaporedoma prvakinje. Skozi vso sezono smo dobro igrale. Danes so gostje zaÄ?ele zelo dobro, toda nato smo me stopile na Ĺžogo, zaigrale, kot znamo. Sledil je velik preobrat in priÄ?akovana zmaga. Sedaj razmiĹĄljamo samo ĹĄe o pokalni finalni tekmi, ki bo 25. maja. V 2. krogu smo izloÄ?ile prejĹĄnje zmagovalke – igralke Velenja, v finalu pa so letos naĹĄe nasprotnice Radomljanke in upamo, da bomo po letu premora spet najboljĹĄe tudi v pokalu.ÂŤ DuĹĄan UrĹĄnik, trener rudark: ÂťPred prihodom smo upali na preseneÄ?enje. Dolgo nam je dobro kazalo, toda zardi nezbranosti predvsem obrambne vrste smo poceni dobivali lahke zadetke. Nismo priÄ?akovali, da bomo doĹživeli tako visok poraz. K temu so najveÄ? prispevali prekrĹĄki na mestih, s katerim je z dobrim strelom lahko zadeti, premajhna zbranost v pomembnih trenutkih in izkljuÄ?itev naĹĄe igralke, ki igra na enem kljuÄ?nih mest v obrambi.

V nedeljo bomo skuĹĄali premagati Olimpijo. ÄŒe se to zgodi, bomo potem upali, da bodo LjubljanÄ?anke v zadnjem krogu izgubile v Beltincih, mi pa moramo doma premagati Radomlje.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali 1. NLB Leasing liga, 5. krog konÄ?nice

ĹĄko – Gorica 0:2 (0:1), DomĹžale – ZavrÄ? 0:0, Luka Koper – Krka 2:3 (1:1).

Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laťko 26:26 (10:17)

PTS, 35. krog

Gorenje Velenje: B. Burić (11 obramb), ZaponĹĄek (2 obrambi); Cehte 6, Medved 3, S. Burić 1, OvniÄ?ek, Levc, Szyba, Skube 4, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ?

4, KleÄ? 5, Gams, Ratajec 1, Nosan 2. Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (1), Celje 4 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Celje 6.

Druga rezultata: Koper 2013 – Maribor Branik 28:26 (14:13), Urbanscape Loka – Riko Ribnica 30:30 (16:18).

Strelec: 0:1 Kronaveter (90. - 11 m).

Rudar: ÄŒretnik, KaĹĄnik, Knezović, DĹžinić, Jahić, S. Babić, Tolimir, Trifković (od 63. LotriÄ?), ÄŒrnÄ?iÄ?, M. Babić (od 77. Grgić), Eterović. Trener: Ramiz Smajlović.

Rumeni kartoni: Eterović (18.), Fink (24.), Matić (67.), KaĹĄnik (78.), ÄŒrnÄ?iÄ? (83.), Knezovć (83.), Grgić (84.), ÄŒretnik (88.), LotriÄ? (94).; Matić, Zarifović; rdeÄ?a kartona: KaĹĄnik (90. +3. – 2. opomin), Knezović (90. + 5.).

Drugi rezultati: DomĹžale - Celje 0:3 (0:2), ZavrÄ? - KrĹĄko 1:1 (0:1), Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1), Krka - Maribor 1:3 (1:2), Rudar - Olimpija 0:1 (0:0) Vrstni red: 1. Olimpija 71, 2. Maribor 68, 3.

DomĹžale, 54, 4. Gorica 49, 5. Celje 42, 6. Rudar 41, 7. ZavrÄ? 40, 8, KrĹĄko 40, 9. Koper 37, 10.

Krka 34.

36. krog (21. 5. ob 20.15): Luka Koper – ZavrÄ?, Maribor – Gorica, Celje – Rudar, KrĹĄko – DomĹžale, Olimpija – Krka

1. NLB Leasing liga, konÄ?nica, 6. krog: Koper 2013 – Gorenje Velenje 29:30 (17:12) Gorenje: B. Burić (8 obramb), ZaponĹĄek; Cehte 3, Medved 3, S. Burić 3, OvniÄ?ek, Levc, Szyba 2, Skube 2, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 7, KleÄ? 4, Gams, Ratajec 3, Nosan 2. Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Koper 4 (4); Gorenje 2 (2); izkljuÄ?itve: Koper 6 minut, Gorenje 4.

Druga rezultata: Celje Pivovarna Laťko – Riko Ribnica 35:25 (16:12), Urbanscape Loka – Maribor Branik 21:24 (11:12.

Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 6 tekem - 60 toÄ?k, 2. Celje Pivovarna LaĹĄko 6 - 59, 3. Maribor Branik 6 - 41, 4. Riko Ribnica 6 - 37, 5. Koper 2013 6 – 35, 6. Urbanscape Loka 6 - 31.

Prva liga Telekom Slovenije, 34. krog Maribor – Rudar Velenje 2:3 (1:0) Strelci: 1:0 Sallalich (45.), 1:1 Knezović (65.), 2:1 Mendy (78.), 2:2 ÄŒrnÄ?iÄ? (83.), 2:3 Tolimir (90.).

Rudar: Radan, Bolha (od 75. Ihbeisheh), DĹžinić, Knezović, KaĹĄnik, Tolimir, Trifković (od 63. LotriÄ?), S. Babić, ÄŒrnÄ?iÄ?, M. Babić, Eterović. Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: Celje – Olimpija 1:3 (1:2), Kr-

21

Ĺ PORT

19. maja 2016

Rudar - Olimpija 0:1 (0:0)

3. SNL – sever, 24. krog Ĺ ampion – Ĺ martno 1928 3:0 (0:0) Strelci: Arjan Torra (56.), Nejc GabrfÄ‘ĹĄek (74.), BlaĹž Kramer (89). Ĺ martno 1928: Pusovnik, RoĹĄkar, Mrevlje, Irman, GaÄ?nik, Hrastnik, Kolenc, DajÄ?er (od 60.

PodgorĹĄek), Veler, Meh, Zabukovnik (od 57. Zabukovnik). Trener: Drago KostanjĹĄek.

Drugi rezultati: Radlje – Maribor B 0:6 (0:2), AjDAS Lenart – S. Rojko Dobrovce 6:1 (2:1), Podvinci Betonarna Kuhar – Mons Claudius 0:2 (0:0), Dravinja – Koroťka Dravograd 1:3 (0:2), FuŞinar NoŞi Ravne – Videm 3:1 (0:1), BreŞice 1919 – Šmarje pri Jelťah 3:1 (1:1).

Vrstni red: 1. BreŞice 24 – 60, 2. Maribor B 24 – 57, 3, Šampion 24 – 49, 4. Šmarje 23 – 41, 5.

Videm 24 –40, 6. FuŞinar 24 – 40, 7. M. Claudius 24 – 39, 8. Dravograd 23 –29, 9. Lenart 24 –26,

10. Dobrovce 24 – 23, 11. Dravinja 23 – 21, 12. Šmartno 23 – 18, 13. Radlje 24 – 18, 14. Podvinici 14 – 10.

MNZ Celje – liga Golgeter, 15. krog Ĺ oĹĄtanj - ZreÄ?e 4:1 (2:0) Strelci: Celcer (1.), Agić (16.), Ĺ pacapan (68.), Omerović (82. – 11 m): strelec za goste: PodgrajĹĄek (65. – 11 m). Ĺ oĹĄtanj: Musić, MiĹĄetiÄ?, Tursunović (od 90. KavĹĄak), Gegić, Omerović, Ĺ abanović (od 90. Begić), Cafuta, Ĺ mon (od 74. Mahmutović), Agić, Ĺ pacapan (od 86. Vozelj), Celcer (od 27. Zekjiri).

Trener: Ervin PolovĹĄak RdeÄ?a kartona (druga rumena): Zekjiri (64.), PodgrajĹĄek (90.)

Drugi rezultati: Vojnik – Odred Kozje 0:4 (0:2), Mozirje – Fosilum Šentjur 3:0 (1:0), Rogaťka – Žalec 1:1 (1:0). Kovinar Štore prost.

Vrstni red: 1. Ĺ oĹĄtanj 13 tekem 31 toÄ?k, 2. RogaĹĄka 13 – 30, 3. Ĺ˝alec 13 – 25, 4. ZreÄ?e 13 – 24, 5. Mozirje 14 – 19, 6. Ĺ entjur 14 – 16, 7. Kozje 13 – 13, 8. Ĺ tore 13 – 9, 9. Vojnik 14 – 4.

16. krog (17. 5.): Kozje – Rogaťka ‌; (21. 5., ob 17. uri): Žalec –Šoťtanj

SŽNL, 19. krog Teleing P. Beltinci – Rudar Škale 5:1 (1:1) Strelke: Lara Praťnikar (34.); Manja Rogan (43.), Tjaťa Tibaut (59.), Špela Kolbl (69. 92.), Monika Conjar (89.).

Rudar Š.: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik, Duronjić (od 81. Praprotnik), Sevťek, Jevtić, Šoronda (od 71. Golob), Malinić, Praťnikar. Trener: Duťan Urťnik.

Drugi rezultati: Olimpija – Moje-lece.si Radomlje 1:1 (0:0), Ankaran Hrvatini – Krim MDC Group 2:1 (0:1) Velesovo – Maribor 1:3 (0:1).

Vrstni red: 1. Pomurje 54, 2. Olimpija 40, 3.

Rudar-Ĺ . 37, 4. Radomlje 27; liga za obstanek: Ankaran-H. 25, 2. Maribor 24, 3. Velesovo 23, 4. Krim 10, 5. AjdovĹĄÄ?ina 5, 6. Krka: po 9. krogu prenehala tekmovati.

Pred prvim derbijem v konÄ?nici med veÄ?nima tekmecema Gorenjem in Pivovarno LaĹĄko, drugi bo v njenem zadnjem, 10. krogu, je domaÄ?e vodstvo pripravilo lepo gesto. V dvorno je povabilo nekdanje veterane oziroma rokometne legende obeh klubov, Tiste, ki so pred leti navduĹĄevali z igro ljubitelje rokometa doma pa tudi v tujini, in seveda ostali zapisani s krepkimi Ä?rkami v klubskih kronikah. ÄŒeprav se je tu in tam poznal kakĹĄen kilogram (pre)veÄ?, so za svoja leta v tridesetih minutah prikazali dopadljivo igro in potrdili, da znajo Ĺžogo ĹĄe vedno dobro vrteti. Ob hvaleĹžnosti klubu

za to lepo gesto so bili tudi zelo veseli, da ni poÄ?ila kakĹĄna miĹĄica in da so zdravi, kot so priĹĄli, tudi odĹĄli domov. In rezultat? Vsakdo Ĺželi zmagati, ne glede, ali je to pri-

jateljska tekma ali boj za prvenstvene toÄ?ke. BoljĹĄi so bili domaÄ?i – s 16 : 15. Celjske legende se jim bodo oddolĹžile, so zatrdile. đ&#x;”˛

Vos

Legende Gorenja: JoĹže Stropnik, Robi LainĹĄÄ?ek, Robi Lesjak, Sebastjan SoviÄ?, Bojan PoĹžun, Robi ÄŒater, Marko Cvetko, MatjaĹž Mlakar, Samo Ĺ˝olger, BoĹĄtjan Tome, Sandi Krejan, Drago Ocvirk, Branko BedekoviÄ?, AleĹĄ Sirk, Marko OĹĄtir, Borut Plaskan.

Legende Celja Pivovarne LaĹĄko: Peter Novak, AleĹĄ Levc, Sebastjan Oblak, Roman Pungartnik, Jani Likavec, TomaĹž TomĹĄiÄ?, Jure Cvetko, Igor DoberĹĄek, UroĹĄ Ĺ erbec, BoĹĄtjan StraĹĄek, Beno Lapajne, Rajko BegoviÄ?, Borut PapeĹž, DuĹĄan PodpeÄ?an, Robert Ĺ afariÄ?, BoĹĄtjan Burdian.

Ĺ oĹĄtanjski nogometaĹĄi na vrhu lestvice Tri kroge pred koncem so ĹĄoĹĄtanjski nogometaĹĄi na vrhu lestvice s toÄ?ko prednosti pred RogaĹĄko. V Ĺ oĹĄtanju so si Ĺže pred zaÄ?etkom pomladanskega dela po tihem Ĺželeli napredovanja v 3. nogometno ligo, v ktero se uvrsti prvouvrĹĄÄ?ena ekipa MedobÄ?inske Ä?lanske lige Golgeter.

V soboto so ĹĄoĹĄtanjski nogometaĹĄi v derbiju kroga na domaÄ?em igriĹĄÄ?u premagali tretjo ekipo lestvice ZreÄ?e s 4 : 1. Ĺ˝e v prvi mi-

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso uspeli Na kegljiĹĄÄ?ih v Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah so potekale kvalifikacije za popolnitev 3. lige - vzhod. Nastopilo je pet ekip – prvaki posameznih OTS. Tako so celjsko regijo zastopali Ä?lani druge Ĺ oĹĄtanjske ekipe, Pomurje ekipa Nafte, Mariborski OTS ekipa Lo-

Balinanje Polzela kolo vodi Zaradi slabe vremenske napovedi je bil Ä?etrti krog lige odigran Ĺže na zaÄ?etku tedna. V KavÄ?ah so tako Ĺže v ponedeljek gostili Premogovnik. Gostje so odloÄ?no zaÄ?eli, kar se jim je na koncu obrestovalo, saj le malo ekip iz KavÄ? odnese celo koĹžo. Premogovnik je dobil sreÄ?anje z rezultatom 2 : 6.

V torek sta se sestali ekipi Gorica pri Slivnici kot domaÄ?in in TopolĹĄica. Po priÄ?akovanju so domaÄ?ini prepriÄ?ljivo zmagali z rezultatom

nuti je za 1 : 0 zadel Celcer in nakazal, da bo v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe veselo.

MreĹžo gostov je 15 minut kasneje zatresel AgiÄ?, na 2 : 1 je z enajstih metrov v 65. minuti zniĹžal PodgrajĹĄek, vendar so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani preko Ĺ pacapana Ĺže tri minute kasneje znova povedli z dvema zadetkoma naskoka. KonÄ?ni izid sreÄ?anja je v 82. minuti z enajstih metrov postavil Omerović.

RogaĹĄka je z Ĺ˝alcem igrala izenaÄ?eno – 1 : 1, tako da so jih Ĺ o-

ĹĄtanjÄ?ani na lestvici prehiteli za toÄ?ko.

Do konca lige so ĹĄe trije krogi.

V soboto Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo pri tretjeuvrĹĄÄ?enem Ĺ˝alcu, nato pa bo 28. maja v Ĺ oĹĄtanju neposredni obraÄ?un za vodilni poloĹžaj, ko se bosta pomerila Ĺ oĹĄtanj in RogaĹĄka. V zadnjem krogu se bodo ĹĄoĹĄtanjski nogometaĹĄi odpravili na gostovanje v Kozje.

komotive, BreĹžice so bile zastopnik Posavja, medtem ko je KoroĹĄko zastopala druga ekipa Radelj. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so odliÄ?no igrali prvi dan, za favorizirano ekipo BreĹžic so zaostajali le 28 kegljev, za kasnejĹĄimi zmagovalci pa le 16 kegljev. Drugi dan so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani igrali slabĹĄe, kar so izkoristile ostale ekipe, vodilni sta svojo prednost ĹĄe poveÄ?ali, RadeljÄ?ani pa celo prehiteli ekipo Ĺ oĹĄtanja, ki je osvojila Ä?etrto mesto. V tretjo ligo napredujejo MariborÄ?ani.

Rezultati obeh dnevov kvalifikacij: Lokomotiva – 6342 podrtih kegljev, BreĹžice – 6292, Radlje 2 – 6266, Ĺ oĹĄtanj 2 – 6214, Nafta – 6089. Ĺ oĹĄtanj 2: Sotler – 1013 (514 + 499), Ĺ ehiÄ? – 1087 (518 + 569-najboljĹĄi rezultat kvalifikacij), VorĹĄnik -991 (506 + 485), Jug – 1047 (524 + 523), PintariÄ? – 1042 (518 + 524), Klauzner - 780 (543 + 237), Kompari – 254.

8 : 0 Na Polzeli so v torek gostili do tega kroga neporaĹžene Ĺ entjurÄ?ane. Pokazalo se je, da so premagljivi. DomaÄ?ini so jih porazili kar z 8 : 0. V sredo dopoldne pa je bilo zelo zanimivo sreÄ?anje med Gorenjem in Konjicami, na katerem se vse do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo zmagal.

Nekaj veÄ? sreÄ?e so imeli gostje, ki so zmagali s 3 : 5.

Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela – 7 toÄ?k, 2. Gorica pri Slivnici – 6, 3. Ĺ entjur – 6, 4. Konjice – 4, 5. Premogovnik – 3, 6. TopolĹĄica – 2, 7.

Gorenje – 2, 8. KavÄ?e – 2.

Tudi v drugi ligi so domaÄ?ini na

Gorici gostili zelo dobro ekipo z Dobrne, ki se jim je krepko upirala.

KonÄ?ni rezultat je bil 4 : 4.

V Vinski Gori so imeli domaÄ?ini lahko delo proti ekipi iz Vrbice.

Premagali so jo z rezultatom 6 : 2.

VelenjÄ?ani so v sredo popoldne v deĹžju gostovali v TopolĹĄici proti domaÄ?inu iz Ĺ martnega ob Paki.

Tudi tukaj je bila razlika kar velika, saj so gostje zmagali z rezultatom 2 : 6.

Vrstni red: 1. Gorica – 7 toÄ?k, 2.

Dobrna – 6, 3. Vinska Gora – 6, 4.

Velenje – 4, 5. Šmartno ob Paki – 1, 6. Vrbno – 0.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 22

22 Pijani kolesar padel po cesti Velenje, 11. maja – V sredo v veÄ?ernih urah smo v Velenju na KidriÄ?evi cesti obravnavali prometno nezgodo, ki se je konÄ?ala s hudo telesno poĹĄkodbo kolesarja, ki je zaradi neprilagojene hitrosti voĹžnje s kolesom padel po cesti. Ob ogledu kraja nezgode so policisti ugotovili, da je bil pod vplivom alkohola. Alkotest je ob preizkusu pokazal kar 1,32 mg/l izdihanega zraka. Za krĹĄitvi je prejel plaÄ?ilni nalog.

PoÄ?ilo zaradi prevelike hitrosti Velika PireĹĄica, 12. maja – V Ä?etrtek dopoldne sta na cesti Arja vas–Velenje v naselju Velika PireĹĄica trÄ?ila dva osebna avtomobila. V trÄ?enju se je huje poĹĄkodovala 39-letna voznica osebnega vozila, povzroÄ?iteljica prometne nesreÄ?e pa ni bila poĹĄkodovana. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo. Promet je kar nekaj ur potekal izmeniÄ?no, nastajali so zastoji.

Ostal brez multikultivatorja Žalec, 13. maja – V Vinski Gorici so policisti v petek obravnavali tatvino multikultivatorja, po oceni lastnika vrednega okoli 700 evrov. Delovni stroj je bil parkiran v gospodarskem poslopju.

Z avtom v stopnice hiĹĄe Velenje, 13. maja – V noÄ?i iz petka na soboto so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nezgodi, do katere je priĹĄlo v KavÄ?ah pri Velenju. Voznik osebnega avtomobila je zaradi

MODROBELA KRONIKA

Zgodovinska nogometna tekma delovna (tudi) za policiste Sobotna nogometna tekma med NK Rudar in NK Olimpijo je zahtevala kar nekaj policijskih intervencij tako na prireditvenem prostoru kot v okolici Obravnavali so tatvino registrskih tablic na parkiriĹĄÄ?u ob stadionu. Storilca je po vsej verjetnosti zmotila oznaka na vozilu MB (Maribor), saj je tablice odstranil, potem pa odvrgel.

Posredovali so v bliĹžnjem gostinskem lokalu ob stadionu, kjer je alkoholiziran navijaÄ? zahteval od zaposlenih, da ga postreĹžejo z alkoholno pijaÄ?o. Zaposleni so ocenili, da je ta dan popil dovolj, zato mu Ĺželje niso usliĹĄali. Tega ni dobro prenesel, saj je zaÄ?el razgrajati po lokalu. Tudi po prihodu policistov se ni pomiril, na njihova opozorila in ukaze se ni odzival. Zato so ga odpeljali v prostore za pridrĹžanje, kjer so ga spustili po tem, ko so alkoholni hlapi izhlapeli.

Med zavarovanjem nogometne tekme so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe dveh varnostnikov, ki ju je udaril ĹĄe neznani navijaÄ?. NavijaÄ?em so zasegli tudi pirotehniÄ?ne izdelke, ki so jih poskuĹĄali pretihotapiti na stadion. PoloĹžnice z globo ĹĄe sledijo. neprilagojene hitrosti voĹžnje po lokalni cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na breĹžino, voĹžnjo pa je zakljuÄ?il s trÄ?enjem v stopnice bliĹžnje stanovanjske hiĹĄe. Policisti so po ogledu kraja nesreÄ?e ugotovili veÄ? krĹĄitev; povzroÄ?itelj nesreÄ?e je vozil neregistriran avto, bil je brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, poleg tega pa je pregloboko pogledal v kozarec. Rezultat preizkusa je pokazal vrednost alkohola 0.48 mg/l izdihanega zraka. Ker se je voznik ob trku telesno poĹĄkodoval, so ga z reĹĄevalnim vozilom odpeljali v velenjski Zdravstveni dom, od tu pa v bolniĹĄnico. PoĹĄkodbe so bile laĹžje. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so policisti avto zasegli, pri od-

stranjevanju posledic prometne nezgode pa so zaradi zahtevnosti sodelovali tudi gasilci PGD Velenje.

Grobo do goriva Velenje, 14. maja – V soboto so policisti obravnavali krajo goriva iz treh tovornih vozil v lasti ĹĄoĹĄtanjskega podjetja. Neznanec je do goriva priĹĄel tako, da je moÄ?no poĹĄkodoval rezervoarje vozil. Lastnik vozil je oĹĄkodovan za najmanj 1.500 evrov.

Najprej ukradel kljuÄ?e, potem avto

19. maja 2016 streĹĄka v bliĹžini stanovanjske hiĹĄe ukradel osebno vozilo kia ceed, registrskih ĹĄtevilk CE DE 150. Pred tem je vlomil v hiĹĄo in iz nje ukradel avtomobilske kljuÄ?e, denarnico z gotovino in telefonski aparat. Lastnik je bil oĹĄkodovan za najmanj 10 tisoÄ? evrov.

V ponedeljek je okradeni lastnik policiste obvestil, da je svoj avto opazil v Velenju. Po sodelovanju veÄ? patrulj policije so avto izsledili. OsumljenÄ?ev beg se je konÄ?al s prometno nezgodo, v kateri se je osumljenec z vozilom zaletel v obcestno infrastrukto, potem pa s kraja nesreÄ?e pobegnil. Osumljenca, ki ima na vesti Ĺže veÄ? podobnih dejanj, so policisti naĹĄli. Trenutno je v policijskem pridrĹžanju, policisti pa ĹĄe zbirajo dokazno gradivo za njegove lumparije.

Kosil bo Ĺ martno ob Paki, 16. maja – Neznanec je v ponedeljek vlomil v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Lastniki pogreĹĄajo kosilnico.

Bogat noÄ?ni plen Ĺ martno ob Paki, 16. maja – V ponedeljek v jutranjih urah so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je neznani storilec med vikendom vlomil v skladiĹĄÄ?ne prostore nekdanjega podjetja v Ĺ martnem ob Paki. Ukradel je veÄ? materiala za vodovodne napeljave ter dve plinski jeklenki. Ĺ kodo ocenjujejo na 1.000 evrov.

Znesel se je nad pnevmatikami ReÄ?ica ob Savinji, 17. maja Na osebnem vozilu, parkiranem pred stanovanjsko hiĹĄo na ReÄ?ici ob Savinji, je neznanec prebodel vse ĹĄtiri pnevmatike.

Velenje, 14. maja – V noÄ?i iz sobote na nedeljo je neznanec v BevÄ?ah pri Velenju izpod nad-

Iz POLICIJSKE beleĹžke Ukradli obÄ?insko kolo Velenje, 10. maja – PrejĹĄnji torek so policisti obravnavali tatvino kolesa, ki je last Mestne obÄ?ine Velenje. Neznanec ga je ukradel sredi mesta na Jenkovi cesti.

Zagorelo zaradi pozabljivosti Velenje, 10. maja – V torek dopoldne so policisti opravili ogled kraja poĹžara na Vojkovi cesti. Zagorelo je, ker je obÄ?anka pozabila posodo na ĹĄtedilniku. Nastala je

manjĹĄa materialna ĹĄkoda, policisti pa so tujo krivdo izkljuÄ?ili.

Brcanje pred nakupovalnim centrom Velenje, 11. maja – V sredo dopoldne so velenjski policisti intervenirali pred NC Spar, kjer sta se sprli znanki. Svoje teŞave je ena od njiju poskuťala reťiti tako, da je drugo brcnila v nogo. Ker so policisti ugotovili, da je krťiteljica mladoletna, bodo primer predali v obravnavo sodniku za prekrťke.

Krivi so bili psi ReÄ?ica ob Paki, 16. maja – V ponedeljek sta soseda poskuĹĄala na verbalno grob naÄ?in reĹĄevati problematiko psov z njihovo lastnico. Med njimi je priĹĄlo do Ĺžaljenja, vsem trem pa so policisti izrekli opozorilo po Zakonu o javnem redu in miru.

Dva ne smeta veÄ? blizu Velenje, 15. maja – V nedeljo so policisti obravnavali nasilje v druĹžini na naslovu Vojkova cesta 12/A. Osumljencu so po

zbranih obvestilih izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u. V nedeljo ponoÄ?i so podoben primer obravnavali na Selu.

Tudi v tem primeru so osumljencu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Najdeni predmeti V torek je obÄ?an na PP Velenje prinesel kljuÄ?e osebnega avtomobila znamke Honda (na obesku z daljincem) ter navadni kljuÄ?. Lastnik lahko najdene predmete prevzame na postaji.

Varna voĹžnja in varnost kolesarjev Po statistiÄ?nih podatkih policije so bili v letu 2015 kolesarji bolj ogroĹženi kot leto poprej. V prometnih nesreÄ?ah je bilo udeleĹženih 1.439 kolesarjev, v letu 2014 pa 30 manj. Med temi jih 226, v letu 2014 231 ni utrpelo telesnih poĹĄkodb, 977 (966 v letu 2014) je utrpelo lahke telesne poĹĄkodbe, 222 (199 v letu 2014) je bilo hudo telesno poĹĄkodovanih, 14 kolesarjev (13 v letu 2014) pa je umrlo. To so razlogi, ki potrjujejo potrebo, da morajo tudi kolesarji dosledno spoĹĄtovati prometne predpise in pravila.

To velja tako za najmlajĹĄe kolesarje kot starejĹĄe in s tem tudi izkuĹĄenejĹĄe, med katerimi so tudi bolj zagnani in bi jim lahko celo rekli amaterski profesionalci, ki gonijo pedala ne glede na vreme, temperature in gostoto prometa, pa tudi tiste najstarejĹĄe, katerih psihofiziÄ?ne sposobnosti niso veÄ? na viĹĄku moÄ?i. NajmlajĹĄi in najstarejĹĄi so med bolj ogroĹženimi predvsem zaradi svojih psihofiziÄ?nih sposobnosti, kar pa ne pomeni, da vsi tisti, ki so vmes, niso izpostavljeni okoliĹĄÄ?inam in dejavnikom, ki lahko vplivajo na varnost in moĹžnost poĹĄkodbe pri padcu oziroma prometni nesreÄ?i.

Z opozorili in nasveti policisti Ĺželijo, da bi bilo med kolesarji, udeleĹženimi in poĹĄkodovanimi v prometnih nesreÄ?ah, Ä?im manj otrok, pri Ä?emer opozarjajo na naslednje: • otrok lahko sam vozi kolo na cesti ĹĄele po opravljenem kolesarskem izpitu in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico; • otrok do dopolnjenega 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe; • otrok, mlajĹĄi od 14 let, mora med voĹžnjo na kolesu nositi na glavi pravilno pripeto atestirano zaĹĄÄ?itno Ä?elado, kar velja tudi za otroka, ki se prevaĹža na kolesu kot potnik; • ustrezna in atestirana zaĹĄÄ?itna Ä?elada uÄ?inkovito prepreÄ?uje hujĹĄe poĹĄkodbe glave pri padcih oziroma prometnih nesreÄ?ah, zato jo policisti priporoÄ?ajo prav vsem kolesarjem. Ĺ˝al statistiÄ?ni podatki kaĹžejo, da so v prometnih nezgodah najpogosteje udeleĹženi starejĹĄi od 65 let, ker so premalo pozorni na dogajanje na cesti ali enostavno niso zmoĹžni spremljati celotnega dogajanja zaradi slabĹĄega sluha, vida in sposobnosti odzivanja na okoliĹĄÄ?ine. Policisti izpostavljajo naslednje: • vsi starejĹĄi kolesarji morajo objektivno oceniti svoje sposobnosti in se za voĹžnjo odloÄ?iti le takrat, kadar so prepriÄ?ani, da bodo kos okoliĹĄÄ?inam na cesti; • veliko prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo starejĹĄih se zgodi v veÄ?ernem in noÄ?nem Ä?asu, zato policisti svetujejo, da se izogibajo voĹžnji ponoÄ?i oziroma ob zmanjĹĄani vidljivosti, tako zaradi drugih udeleĹžencev v prometu, ki praviloma vozijo hitreje, kot tudi zaradi slabĹĄe adaptacije vida v temi in s tem tudi nevarnosti padcev zaradi poĹĄkodovanega voziĹĄÄ?a ali ovir na cesti; • uporaba sprednje in zadnje luÄ? ob (stranskih) odsevnikih je nujno potrebna, da lahko ostali udeleĹženci pravoÄ?asno zaznajo kolesarja.

Ne glede na starost kolesarja je pomembno, da je vsak kolesar osredotoÄ?en na voĹžnjo in okoliĹĄÄ?ine na cesti. Pozorno spremljanje zagotavlja moĹžnost, da se lahko izognemo nevĹĄeÄ?nostim zaradi stanja voziĹĄÄ?a, voĹžnje ostalih udeleĹžencev ali namernega nespoĹĄtovanja predpisov, s katerimi ustvarjajo nevarne okoliĹĄÄ?ine in ogroĹžajo sebe in druge udeleĹžence v prometu. ÄŒe je le mogoÄ?e, je treba uporabljati kolesarske steze ali voziti ob desnem robu voziĹĄÄ?a, vse spremembe smeri je treba pravoÄ?asno nakazati in se prepriÄ?ati, ali jih lahko varno izvedemo. Ne glede na to, da hitrost voĹžnje s kolesom ni takĹĄna kot z motornim kolesom, so poĹĄkodbe, ki nastanejo ob samostojnih padcih ali trkih v prometnih nesreÄ?ah lahko precej hude. Kolesarji so ranljiva skupina udeleĹžencev v prometu, zato se je tega treba zavedati vselej, ko primemo za krmilo kolesa. Kolesarska sezona je pred nami, zato naj bo Ä?im bolj dolga, prijetna in varna. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Previdno z neznanci V torek, okoli 18. ure, smo bili obveĹĄÄ?eni o drzni tatvini v JeĹĄovcu pri Ĺ marju. Tri osebe so se s kombiniranim vozilom pripeljale do stanovanjske hiĹĄe. Lastniku so dejal,i da pobirajo staro Ĺželezo. Medtem ko je Ĺženska zamotila lastnika, sta druga dva vstopila v hiĹĄo in ukradla prenosni raÄ?unalnik in mobilni telefon. Ukradli so tudi kosilnico na nitko, ki je bila v lopi ob hiĹĄi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

19. maja 2016

Protest stanovalcev

Oven od 21. 3. do 20. 4.

V KS Konovo so na objekt Mix postavili nov telekomunikacijski oddajnik, zato so ogorÄ?eni krajani na nas naslovili protestno pismo. Postavitev antene ostro zavraÄ?ajo, saj imajo hiĹĄe le nekaj deset metrov stran. Novi protesti niso izkljuÄ?eni, pravijo.

Ugotavljajo, da so oddajnik zaÄ?eli postavljati brez vsakega soglasja prebivalcev in kljub kasneje sklicanemu sestanku in obljubljenim meritvam, ne Ĺželijo, da stoji tako blizu njihovih domov. Zahtevajo, da se oddajnik odmakne tja, kjer bi bilo to za okoliĹĄke prebivalce ĹĄe sprejemljivo, kot sta recimo trgovska centra Spar ali Hofer.

NaĹĄa drĹžava je do telekomunikacijskih oddajnikov sprejela zelo ohlapno zakonodajo, verjetno na osnovi mnenja, da ta sevanja niso nevarna. Antenski stolpi pa se lahko gradijo Ĺže na podlagi vzdrĹževalnih del.

Posamezni protesti krajanov imajo tako

od 20. 5. do 26. 5.

- 20. maja 1978 so v Ĺ martnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Pankraca SemeÄ?nika, za podpredsednika Antona Lovreca, Todorja Dmitrovića pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvrĹĄnega sveta; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Ĺ martno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico;

23

Projekt, ki ste se ga lotili Ĺže pred Ä?asom, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve toÄ?ke. Bo pa zato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudil ĹĄele v zadnjih dneh. Kaj, ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in naÄ?ela ter se lotili stvari drugaÄ?e. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroĹĄke. Tokrat se vam namreÄ? lahko odprejo neslutene moĹžnosti, ki si jih ne le Ĺželite, ampak jih tudi potrebujete. Zato, da se potrdite sami sebi, saj imate zadnje Ä?ase teĹžave s samozavestjo. Partner bo vesel, ker boste pogosto dobre volje in si boste vzeli Ä?as tudi zanj. Tega pa, kot kaĹže, v teh dneh ne boste imeli prav veliko, a zanj ga boste naĹĄli. Zdravje bo vsak dan boljĹĄe, tudi energije boste imeli veÄ? kot v zaÄ?etku maja, ko ste bili zelo vremensko obÄ?utljivi. V naslednjih dneh vas bo razvajalo tudi vreme.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Vzeli si boste nekaj dni le zase. Verjemite, da to potrebujete, saj ste na robu moÄ?i, kar si teĹžko priznate. Telo vam Ĺže nekaj Ä?asa poĹĄilja signale, vi pa ste jih doslej skoraj presliĹĄali. Ali pa si jih niste priznali, saj ste bili sredi vrtinca dogodkov, ki ste jih morali usmerjati s svojimi dejanji.

V teh dneh boste verjetno naÄ?rtovali daljĹĄi odhod od doma. VaĹĄe prvo naslednje potovanje bo naporno, ker ste si v glavo zapiÄ?ili, da boste v nekaj dneh nadomestili Ä?as, ko niste imeli Ä?asa zase. Nikoli ne gre tako, kar boste spoznali Ĺže prihodnji teden. Zato naÄ?rtov ne bo mogoÄ?e tako hitro izpeljati, kot si Ĺželite. Naj vas to ne jezi. Recite si, da je zagotovo nekje pravi vzrok zato, da ne hitite. Zdravje? ÄŒe ne boste nerodni, bo vse dobro. Kot kaĹže, je vaĹĄe telo zdravo, lahko pa pride do manjĹĄe poĹĄkodbe. Zato pazite kje in kako hodite. Finance? RaÄ?un praznite poÄ?asneje, prihaja Ä?as, ko prihodki ne bodo tako veliki, kot so bili doslej.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

bolj malo moĹžnosti (ĹĄe posebej, ker je pri postavljanju teh objektov povoĹžen tudi ustavni poloĹžaj obÄ?in in niso upoĹĄtevani njihovi pro-

- Velenje je 23. maja 1969 obiskala takratna miss Evrope SaĹĄa Zajc; - 23. maja 1991 je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni shod Âťdobri Ä?lovek iz NegoveÂŤ Ivan Kramberger; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma SreÄ?a na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral Ĺžal Ĺže pokojni Ĺ oĹĄtanjÄ?an Mitja TavÄ?ar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniĹĄki center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti; - 25. maja 1980 so v TopolĹĄici odprli spominsko sobo, posveÄ?eno podpisu delne nemĹĄke kapitulacije v tem zdraviliĹĄkem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posveÄ?eno temu pomembnemu dogodku iz naĹĄe

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEĹ ÄŒE . CEPILNIKI DRV . KROĹ˝NE Ĺ˝AGE . OVIJALCI DRV T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

storski naÄ?rti), skupne civilne iniciative proti postavitvi takĹĄnih postaj pa doslej ni bilo. đ&#x;”˛

SaĹĄa Zajc v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici; - 25. maja 1981 je bila v Velenju prva pionirska olimpijada, na kateri je sodelovalo okoli 400 otrok iz vseh osmih osnovnih ĹĄol takratne velenjske obÄ?ine;

- 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik poĹžar, ki je upepelil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem straĹĄnem dogodku ĹĄe dandanes priÄ?a ploĹĄÄ?a, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiĹĄe v Starem Velenju; verjetno je do poĹžarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiĹĄe v Velenju poveÄ?ini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiĹĄe; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 26. maja 2000 so v ĹĄoĹĄtanjski Mestni galeriji odprli razstavo panjskih konÄ?nic iz zbirke Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Zvoneta ÄŒebula. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Lev od 23. 7. do 23. 8.

HoÄ?ete, ali noÄ?ete, v naslednjih dneh boste morali veliko razmiĹĄljati o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odliÄ?no idejo.

Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji, saj bo tokrat res vse odvisno od vas. Tokrat namreÄ? ne bo problem denar, ampak vaĹĄ prosto Ä?as. ÄŒe ga boste pravoÄ?asno planirali, se bo vse izĹĄlo tako kot je treba. ÄŒe ne, pa boste sredi poletja spreminjali poÄ?itniĹĄke naÄ?rte. Dela boste v naslednjem tednu imeli res veliko, vendar boste zmogli vse. Zato, ker se boste odliÄ?no poÄ?utili, tudi utrujenosti, ki je zaznamovala prvo polovico maja, ne boste veÄ? obÄ?utili. S partnerjem bosta odliÄ?no usklajevala sluĹžbo in prosti Ä?as. Tega bosta ĹĄe vedno najraje preĹživljala skupaj. V teh dneh se potrudite in obdarujte tistega, ki se mu Ä?utite dolĹžni. Saj veste, da je bila njegova usluga zelo nesebiÄ?na. To mu tudi pokaĹžite, Ä?etudi simboliÄ?no.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Nemirni boste kot Ĺže dolgo ne. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko ĹĄlo, kaj narobe, ali, da, kaj ne bo ĹĄlo po vaĹĄih naÄ?rtih in Ĺželjah, boste postali celo paniÄ?ni. Ker to ni vaĹĄa znaÄ?ajska lastnost, boste s svojimi reakcijami prestraĹĄili tudi najbliĹžje. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaĹĄe pozornosti. Sploh z eno, ki bo povezana z nekom iz vaĹĄe oĹžje druĹžine. ÄŒeprav bo sam brezbriĹžen, vas bo skrbelo, kako se bo razreĹĄil njegov primer. Zato bi bilo ĹĄe najbolje, Ä?e se Ä?im bolj zaposlite in se bolj kot drugim posveÄ?ate sebi. Potrebujete predvsem fiziÄ?ne aktivnosti, pri miselnih vam bodo prehitro v glavo spet priĹĄle temne ideje. ÄŒe se boste lotili fiziÄ?nega dela ali rekreacije, pa pazite, da ne boste pretiravali. VaĹĄe telo ĹĄe ni v stari kondiciji, zato se tega lotite z malimi koraki. Denar? Bo, a ne toliko, kot ste priÄ?akovali. Zato boste morali spremeniti veÄ? kot en naÄ?rt.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

ÄŒe boste upoĹĄtevali nasvet zvezd, boste do konca maja preĹživljali zelo lepe dni. Nekaj od njih jih boste ĹĄe dolgo nosili v srcu, najlepĹĄi med njimi pa se bo zgodil ob koncu tega tedna. Po dolgem Ä?asu boste zato z mislimi bolj pogosto pri Ä?lanih vaĹĄe druĹžine, pa Ä?eprav vas tudi v sluĹžbi Ä?aka nekaj razburljivih dni. Naenkrat se vam to, kar se bo dogajalo v sluĹžbi, ne bo zdelo veÄ? tako pomembno, kot se vam je zdelo doslej. Od srede dalje boste veÄ? mislili tudi nase in ne veÄ? le na druge. Zato, ker boste konÄ?no lahko odklopili. LaĹžje vam bo, ker se konÄ?uje tudi finanÄ?na negotovost. Ne bo vas veÄ? strah, kaj vam bo prinesla prihodnost, saj vam bo prav v teh dneh uspelo do konca izpeljati projekt, ki bo tudi odliÄ?no finanÄ?no nagrajen. Podpore boste imeli veÄ? kot ste raÄ?unali, uspeh pa tudi ne bo izostal. Ker boste zadovoljni, se bodo v vaĹĄi druĹžbi radi smukali tudi prijatelji. Trenutki, ko boste Ä?isto sami, bodo redki.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Iz dneva v dan se vam bodo dogajale nove stvari. Teden bo izjemno razgiban, Ĺžal pa boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na trdih tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne neĹžni. Ker pa ste tip Ä?loveka, ki se znajde v skrajnostih, se boste po vsakem hitro pobrali. Velika sreÄ?a bo, ko se bo izkazalo, da je tisto, kar je bilo videti najbolje, na koncu izkazalo za najslabĹĄe.

IzuÄ?ilo vas bo, da ne boste veÄ? delali zelo dolgoroÄ?nih naÄ?rtov. Zadovoljni boste, Ä?e se vam bodo ti uresniÄ?evali iz dneva v dan. Na prvo mesto boste po dolgem Ä?asu zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbliĹžje. Sploh poÄ?utju in zdravju boste zaÄ?eli posveÄ?ati veliko veÄ? pozornosti. Ni izkljuÄ?eno, da boste poleg uradnih medicinskih nasvetov poiskali reĹĄitve tudi v alternativi. Predvsem pa se boste zaÄ?eli zavedati, da vaĹĄe prehrambne navade doslej niso bile najboljĹĄe. UspeĹĄno jih boste spreminjali.

Zdravnik svetuje ...

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Prihaja Ä?as, ko boste pogreĹĄali dneve, ko vam ni bilo treba gledati na uro. Naenkrat se bo na vas zgrnilo toliko dela, da boste morali zelo skrbno razvrĹĄÄ?ati Ä?as. Najmanj ga bo ostalo za vas in za druĹženje z vaĹĄimi najbliĹžjimi. Ti bodo razumeli, da se jim ne morete posveÄ?ati toliko, kot ste se jim lahko v prvih mesecih leta. Vseeno pa se Ä?isto z vsem ne bodo mogli sprijazniti.

Zato, Ä?e bo treba, kakĹĄno delo tudi zavrnite. Veliko veÄ? kot denar je pomembna osebna sreÄ?a, to pa boste postavili na veliko preizkuĹĄnjo. PriloĹžnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. Zato boste toliko bolj razcepljeni, ko se boste odloÄ?ali, ali jo sprejmete ali ne. Pogovorite se s partnerjem. ÄŒe vas bo podprl in Ä?e bo razumel, kaj to pomeni za vajino zvezo, ponudbo takoj sprejmite. Sicer pa krepko premislite. Pogled vam Ĺže tako vse pogosteje tava na prepovedano obmoÄ?je, kar partner ve. ÄŒe boste ĹĄe manj z njim, ga lahko izgubite.

SaĹĄo Puncer, dr. med., specialist ortoped

Ĺ˝ivljenje brez boleÄ?in.

AKCIJA!

Eko goveji hrbet (rostbif bk), 1 kg 16,70 â‚Ź Eko T-Bone, 1 kg 17,64 â‚Ź Eko goveja pljuÄ?na, 1 kg 32,10 â‚Ź

V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvoÄ?na terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem.

Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih ÂťkoktajlovÂŤ, ki izboljĹĄajo proliferacijo celic v poĹĄkodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme.

Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno veÄ? ljudi. BoleÄ?ino v peti in petni trn povzroÄ?a plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajĹĄanju boleÄ?in zaradi plantarnega fascitisa so potrebni poÄ?itek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveÄ? intenzivni ĹĄportni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za meÄ?ne miĹĄice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vloĹžkov za Ä?evlje in nevromiĹĄiÄ?ni taping.

K boleÄ?ini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.

UDARNI RADIALNI VALOVI 3 + 1 GRATIS

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina z.o.o.

Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo uÄ?inkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri boleÄ?inah v Ahilovi tetivi, pri boleÄ?inah v rami in v komolcu.

Ponudba velja ob predloĹžitvi tega kupona in nakupu 3 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v Ä?asu do 30. 06. 2016.

Informacije in naroÄ?anje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

%

Spletna trgovina z brezplaÄ?no dostavo! www.ekodar.si ali 03 898 49 73

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

%

sveĹže ekoloĹĄko goveje meso, eko goveja hrenovka, eko suhomesnati izdelki (suha klobasica in salama)

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V minulih dneh ste velikokrat prekleli vreme. Predvsem zato, ker ste se Ĺže v zaÄ?etku maja lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Letos je bilo takih dni v maju bolj malo, zato so vaĹĄa dela v velikem zaostanku. V naslednjih dneh jih boste lahko pospeĹĄili, od torka dalje pa boste vedeli, da se bo vse izteklo tako kot si Ĺželite. Morda je bilo tako ĹĄe bolje, saj ste imeli Ä?as, da ste pretehtali vse odloÄ?itve, ki ste si jih zadali Ĺže v aprilu. Spremembe, ki jih boste uvedli v zadnjem hipu, bodo dale piko na i vsemu, kar trenutno poÄ?nete. S soncem bo v vas zaÄ?ela zoreti Ĺželja po neĹžnostih v dvoje. Vsakega maja jo obÄ?utite, letos pa rahlo zamuja. Pravzaprav ste sami krivi, da se na tem podroÄ?ju ni ĹĄe niÄ? zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da ĹĄe niste bili pripravljeni. Sedaj ste. Veliko vpraĹĄanje pa ostaja ali je oseba, ki jo imate v mislih in srcu, prava. To se boste spraĹĄevali ĹĄe nekaj Ä?asa. Sorodniki vam bodo v teh dneh v veliko pomoÄ?. In to nesebiÄ?no.

BoleÄ?ine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoĹĄkodb) in poslediÄ?nega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poĹĄkodovana (ali boleÄ?a), jo smemo obremenjevati le do praga boleÄ?ine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljĹĄa preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poĹĄkodbe. Ĺ portnik naj trening prilagodi fazi poĹĄkodbe.

Slovensko goveje ekoloĹĄko meso

KonÄ?no si boste lahko oddahnili. Delo, ki vas je precej muÄ?ilo, bo napredovalo hitreje, kot ste si mislili, vam pa se bo odvalil kamen od srca. In kot kaĹže, boste Ĺže kmalu zaprli usta tudi najveÄ?jim dvomljivcem, sploh tistim, ki so vam doslej tudi odkrito nagajali. Posvetujte se, preden boste delo povsem dokonÄ?ali, saj se boste sami teĹžko odloÄ?ili, kako in kdaj to storiti.

Potrebovali boste tudi ljudi z obÄ?utkom za lepo, saj bo to pri konÄ?anju vaĹĄega projekta zelo pomembno. Ne zadovoljite se s povpreÄ?nim, poiĹĄÄ?ite najbolje. Tokrat si to res lahko privoĹĄÄ?ite. V naslednjih dneh boste izjemno radi doma. To ne bo pogosto. Ko bo, pa boste naĹĄli tudi nekaj idej, kaj bi lahko z malo sredstvi spremenili v vaĹĄem domu, da se boste v njem poÄ?utili ĹĄe boljĹĄe. ZaÄ?nite iskati mojstre, da vas Ä?as ne prehiti. Zdravje bo ne le dobro, ampak odliÄ?no!

Jezni boste, a boste vse, kar se vam bo dogajalo, drĹžali globoko v sebi. ÄŒeprav bo v vas vse kriÄ?alo, se boste celo smejali. In to na ves glas. VÄ?asih tudi sebi in svojim naÄ?elom, ki jih boste, hoÄ?ete, ali noÄ?ete, morali zaÄ?eti spreminjati. Korak za korakom, ker hitreje ne bo ĹĄlo. Da, to bo odliÄ?na ĹĄola Ĺživljenja. Doslej jih niste dobro prenaĹĄali, tokrat vam bo ĹĄlo veliko bolje. Prihodnji teden bo do vas priĹĄla zelo dobra novica. A najprej se boste ustraĹĄili. Ne boste je namreÄ? videli kot dobre, ĹĄele po temeljitem razmisleku in tudi kakĹĄnem dejanju boste ugotovili, da se bo vse skupaj odliÄ?no izteklo. Ĺ e eno opozorilo veÄ?, da niÄ? v Ĺživljenju ni samoumevno. Vse, kar se vam bo dogajalo, bo Ĺžal vplivalo tudi na zdravje. Spali boste slabo, zato boste Ä?ez dan pogosto utrujeni. Ne imejte slabe vesti, Ä?e si boste kakĹĄno popoldne vzeli Ä?as za poÄ?itek. Ta bo vreden veÄ? kot slaba vest, ki bi jo lahko imeli.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Za vami je razburljivo doĹživetje, veselite pa se Ĺže novega, ki bo povezano s prvim. Nekdo vam bo namreÄ? priĹĄepnil, da se bo zgodilo kmalu. NiÄ? ne boste imeli proti, saj ste zadnje Ä?ase zelo odprti za spremembe. Tokrat od dogodkov priÄ?akujete ĹĄe veÄ?, sploh lastnih koristi. PriÄ?akovanja niso nerealna. Pri delu boste v teh dneh zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreÄ?e bo na zdravstvenem podroÄ?ju, kjer kakĹĄen prehlad ali viroza ĹĄe vedno nista izkljuÄ?ena, Ä?eprav bodo dnevi toplejĹĄi, kot so bili. Takoj, ko boste zaÄ?eli uporabljati klimatske naprave, boste namreÄ? bolj dojemljivi za prehlade. ÄŒe vam zdravje ne bo ponagajalo, boste v naslednjih dneh bolj malo doma. Dogajalo se bo veliko stvari, ki vas bodo zanimale, zato se jih boste pridno udeleĹževali. Ali boste sami ali v dvoje, pa je tokrat odvisno le od vas. Nekdo nestrpno Ä?aka na vaĹĄe vabilo.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Zadnje dni vas pogosto preganja misel, da bi morali v svojem vsakdanjiku marsikaj spremeniti.

Dobro se zavedate, kje delate napake, a iz svoje koĹže nekako ne znate. ÄŒe vas k temu ne bo prisililo zdravje, boste tudi tokrat uspeĹĄni le nekaj dni, potem pa boste spet poÄ?eli vse po starem. Od sobote dalje boste Ä?utili, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti. Ĺ˝eleli si boste delati z rokami, ne toliko z moĹžgani. To bo za vas prava sprostitev. ÄŒe boste svojo ustvarjalnost usmerili v pravo smer, izdelek pa pokazali tudi drugim, uspeh ne bo izostal. Tako boste tudi manj sanjarili, postali boste veliko bolj realni. Prav to potrebujete. Nekomu boste v teh dneh dali obljubo, ki bo od vas zahtevala veliko energije. Tokrat je ne boste mogli kar poĹžreti, saj bo povezana tudi z vaĹĄo prihodnostjo. Zato se takoj lotite dela, ki vam bo celo v zadovoljstvo. Ĺ˝al pa ĹĄe vedno ne bo nadomestilo Ä?ustvene praznine, ki se ji preprosto reÄ?e pomanjkanje pozornosti in ljubezni. Partner se v teh dneh ĹĄe ne bo spremenil. Ĺ˝al.

Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. maja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Turbulenca, svet. odd.

Naši vrtovi: Karlina Treinen, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Svet edincev, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 12/13 16.25 Profil: Aleksandra Berberih Slana 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Čepinci 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje Tenzor 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Aleksandra Berberih Slana 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05

02.10 02.55 03.40 04.10 05.15

To bo moj poklic: Orodjar, 1. del Naši vrtovi: Luciano Viatori Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Od Hrastovelj do Zanigrada Točka, glasb. odd.

Na lepše Kino Fokus Halo TV Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Čas za Manco Košir: Vera Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Plavanje, ep, prenos iz Londona Avtomobilnost Slovensko olimpijsko stoletje, 1/11 Gospa iz Burme, ang. film Denar, bančništvo in ameriška centralna banka, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Bleščica, odd. o modi Plavanje, ep, posn. iz Londona Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 01.05 01.40 02.15

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Cosmo daivat Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih Nanovo : The Artifex Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 09.40 10.25 11.00 12.00 15.05 15.45 17.00 17.45 18.15 18.55 21.00 21.30 22.15 00.25

12.35 13.00 13.05 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 23.25 23.30

19. maja 2016

Sobota,

20. maja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.35 01.00 01.55

06.05 06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Na poti: z Željkom Kozincem Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Barve Duhovni utrip: Hiša upanja Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Poslednja postaja, slovenski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

08.40 09.40 10.45 11.10 11.50 14.00 14.25 15.10 16.10 17.00 17.40 18.15 18.55 20.50 22.35 23.45 00.30 01.15 02.35 04.15

To bo moj poklic: Orodjar, 2. del Naši vrtovi: Karlina Treinen Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Jessaja gradi letalo Zgodbe iz školjke: Nasmejana Tajska Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Sledi: Filip Terč Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Halo TV Vem!, kviz Tv-poroka Plavanje, ep, prenos iz Londona Tavanje v temi, am. film Polnočni klub: Metulj mojih sanj Točka, glasb. odd.

Halo TV Slovenski pozdrav Zabavni kanal Plavanje, ep, posn. iz Londona

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.05 23.45 02.00 02.35

24ur Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Dva za ločitev, am. film Moški ne odidejo, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.45 12.50 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 23.20 23.25

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Regionalne novice 3 Velenje, mesto rocka: Big Addiction Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

21. maja

05.55 06.00 07.00 07.20 07.45 08.05 08.25 08.30 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 22.55 00.30 01.00 02.40

06.10 07.00 09.00 10.00 10.50 11.30 12.15

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Konji Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: Kužki Vetrnica: Labod Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 26/26 Male sive celic, kviz Yeal rešuje gozd, dok. film Infodrom Razred zase: Plešem, torej sem Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Meroslovje, izob. odd.

Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Z domačega vrta Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešana, 6/8 Poročila, šport, vreme Mlada in lepa, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

05.10 05.40

Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Dober dan Hiške, dok. film Na lepše 10 domačih Pesem Evrovizije 2016 z znakovnim jezikom Slovenija danes Magazin Fifa – Pot v Rusijo Plavanje, ep, prenos iz Londona Razred zase: Plešem, torej sem Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma polfinala, prenos Zvezdana Večer z lutkami: Ostani živ Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Aritmični koncert: Raggalution Točka, glasb. odd. Športni posnetki Plavanje, ep, posn. iz Londona Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma polfinala, posn.

10 domačih Polnočni klub: Metulj mojih sanj

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.35 09.00 09.25 09.50 10.05 12.00 12.35 12.50 13.45 17.00 18.55 18.58 20.00 00.05 02.15

24ur Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Glej kdo se oglaša, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Znan obraz ima svoj glas Smrkci, am. film 24ur vreme 24ur Agent Ryan, am. film Krokar, am. film Zvoki noči

15.15 16.20 16.55 19.20 19.55 21.45 22.30 23.15 23.50 00.20 01.15 02.05 sledi 03.25

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj 10.00 Mura Raba TV 10.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo – The Artifex 18.40 Dotiki gora: Korita Mostnice 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2391. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Vikend z gosti, 1. del 21.45 Jutranji pogovori 23.15 Strokovnjak svetuje: Dam – dobim, odpoved delovnega razmerja 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

22. maja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.25 10.10 09.25 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.10 22.40 00.20 01.40 02.05 02.30 03.25

06.55 07.15 08.30 09.30 10.10 11.35 12.35 13.05 13.45 14.55

Živ žav Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

Zajček Belko, ris.

Biba se giba, ris.

Emilija, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Emilija, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Peter Zajec, ris.

Traktor Tom, ris.

Zu, ris.

Robotki, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Bacek Jon, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Bacek Jon, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozrav, narodnozab. odd.

Siroti, koprod. film Poročila, šport, vreme Velika imena malega ekrana – 70 let Big Banda Rtvs Aplavzi: Darja Švajger Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Modna hiša Velvet, 2/16 Intervju: Samo Fakin Poročila, šport, vreme Poštenjak, dok. odd. Čudež, slovaški film Prisluhnimo tišini Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

01.20 01.45 03.35 05.05

Duhovni utrip Glasbena matineja Posebna ponudba Dunajski vrtički, dok. odd.

Bužec on, bušca jaz, tv predstava Slovenija danes Žogarija Zvezdana Zaljubljeni v življenje Jezus in izginule ženske, dok. odd.

Ambienti Po na EP 2016, odd. o nogometu Plavanje, ep, prenos iz Londona Avtomobilnost Jazz Cerkno, dok. feljton Žrebanje Lota Kako zgraditi planet, 1/2 XXII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prid.

George Gently (VII.), 2/4 Vse je mogoče, ponov.

Velika imena malega ekrana – 70 let Big Banda Rtvs, ponov.

Aplavzi: Darja Švajger Plavanje, ep, posn. iz Londona Zabavni kanal Aritmični koncert: Raggalution

06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.30 08.40 09.10 09.30 10.00 10.10 12.00 12.30 12.45 14.35 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.55 02.40

24ur, ponov.

Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Smrkci, am. film Plesna scena, am. ser.

Tv prodaja Izgubljena nedolžnost, am. film Poroči se z menoj, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Nenavaden par, am. film Nerojen, am. film Zvoki noči

15.40 16.10 16.55 18.50 19.20 19.50 20.00 20.50 21.30 23.00 00.30

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2390. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2391. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Popotniške razglednice 11.40 Koncert ans. Vikend z gosti 1. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka 18.40 Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 19.00 Pop corn: Cosmo daivat, Hellcats 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Slovenski zvoki 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom?

23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. maja

06.00 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.55 19.00 20.05 21.00 22.00 23.05 23.40 01.15 01.45 02.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas!

Sove, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Medo in Mica, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Razred zase: Prestrašen je napol premagan Novice eRTeVe Pavle, ris.

Bučke, satir. inf. parodija Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Platforma: Zakladi Narodne galerije Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog, 1. del 06.25 Na poti: z Željkom Kozincem 07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

07.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.40 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Zgodbe iz školjke: Bobek in barčica 08.10 Zgodbe iz školjke: France Prešeren 08.50 Točka, glasb. odd.

08.35 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo 10.30 Duhovni utrip: Hiša upanja 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub: Metulj mojih sanj 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma polfinala, prenos 20.00 Nasmeh za življenje, dobrod. konc. za Združenje multiple skleroze Slovenije 21.30 Lov (II.), 1/3 23.05 Spomini, pogov. odd.

23.50 Halo TV 00.35 Točka, glasb. odd.

01.20 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma polfinala, posn.

03.05 Zabavni kanal 05.00 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.05 01.05 01.40 02.15

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2391. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Škocjanska o'kapnca Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu ECE, pogovor v studiu Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 18.55 19.00 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.35 21.45 23.15 23.20

Sreda,

24. maja

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.35 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Bučke, satir. inform. parodija Obzorja duha: Papež usmiljenja Polži, dok. odd.

Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Poročila Kanape, tv Lendava Muk, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov.

Profil: Ambrož Čopi Poročila, šport, vreme Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Jani Nani, ris.

18.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.30 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 9/12 21.00 Po dežju/Nakon kiše, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Tatjana Rejec, pogov. odd.

00.55 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja, dok. odd.

01.20 Profil: Ambrož Čopi 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov.

03.05 Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog, 2. del 06.25 Sove, dok. odd.

07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

07.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.40 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Vetrnica: Kozorogova dlaga 08.10 Zgodbe iz školjke: Konji 08.30 Žogarija 09.10 Točka, glasb. odd.

10.10 Tv arhiv 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

15.50 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz, ponov.

18.25 To bo moj poklic: Pečar, 1. del 18.55 Neli in Cezar, ris.

19.05 Palček Smuk in zvezde, ris.

19.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

19.20 Bacek Jon, ris.

19.30 Studio kriškraš: Kužki 19.50 Vetrnica: Labod 20.00 Prava cena baban, dok. odd.

20.45 Večer z lutkami: Ostani živ 21.35 Pogrešani sin, 6/8 22.40 Ambienti, ponov.

23.10 Slovenska jazz scena 00.15 Točka, glasb. odd.

01.05 Halo TV 01.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 00.35 01.10 01.45

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.05

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo ECE, pogovor v studiu Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mladi za Veleje, Dan mladih in kulture 2016 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2392. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena Napovedujemo Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Mura Raba TV, inf. oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

12.15 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

25. maja

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.09 09.00 09.05 10.00 10.08 11.15 11.35 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.30 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.50 01.15 02.05 02.30 02.55 03.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Bučke, satir. inform. parodija Platforma Naši vrtovi: Botanični vrt v Ljubljani Dnevnik, vreme, šport Intervju: Samo Fakin Prava ideja: Podjetje Tenzor Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Na naši zemlji: Starod Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Bučke, satir. inform. parodija Vreme Dnevnik, vreme, šport Življenje ni za strahopetne, nem. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Churchillova skrivnost, ang. film Turbulenca, svet. odd.

Pod dežju/Nakon kiše, dok. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 1. del 06.25 Polži, dok. odd.

07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

7.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.40 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Zgodbe iz školjke: Kako paseš lenobo 08.20 Zgodbe iz školjke: Deklica, ki je rešila nebesa, igrani film 08.35 Kanape, tv Lendava 09.25 Točka, glasb. odd.

10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Velika imena malega ekrana – 70 let Big Banda Rtvs 15.20 Aplavzi: Darja Švajger 15.55 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem! kviz 18.20 To bo moj poklic: Pečar, 2. del 18.50 Neli in Cezar, ris.

19.00 Palček Smuk in zvezde, ris.

19.05 A veš, koliko te imam rad: Presenečenje, ris.

19.15 Bacek Jon, ris.

19.25 Srečo kuha Cmok, kulinar. za otroke 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, pokal Slovenije, Celje – Maribor, finale, porenos iz Kopra 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Aritmični koncert: Noctiferia 00.35 Točka, glasb. odd.

01.20 Halo TV 02.10 Nogomet, pokal Slovenije, Celje – Maribor, finale, posn. iz Kopra 03.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.10 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.50 00.55 01.30 02.05

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris. Čebelica Maja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Čista desetka, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Hiša iz kart, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.25 11.30 17.55 18.00

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2392. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 162) Žogarija 2 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške Regionalne novice 3 Pop corn: Fierine, Jernej Zoran Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – PoletavÄ?ki s Simono ÄŒretnik 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje Kateri instrument je zate?, dogodek pred vpisom novincev 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje RK Gorenje Velenje : RK Branik Maribor

Ĺ MARTNO OB PAKI

19. maja 2016

KINNUNEN, TOMMI: KriĹžiĹĄÄ?e ĹĄtirih poti od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Roman KriĹžiĹĄÄ?e ĹĄtirih poti mladega finskega avtorja se je povzpel med najboljĹĄe prvence svojega Ä?asa. To je zgodba ĹĄtirih generacij, ĹĄtirih Ĺživljenjskih zgodb in kriĹžiĹĄÄ?e ĹĄtirih poti. Dogaja se od konca 19. stol. in do konca 20. stol., ki se spopada s precej netipiÄ?nimi osebnostnimi lastnostmi, stiskami posameznikov, neizreÄ?enimi besedami in nedoreÄ?enimi odnosi.

Maria je neporoÄ?ena mati, po poklicu ugle-

ĹĄtovali in ga imeli radi. Lan se je rad igral z njim, dokler ni zaÄ?el opaĹžati, da dedek pogosto pozablja, ni veÄ? tako dobre volje.

Utrujenemu in onemoglemu levjemu kralju Ĺživali sicer pomagajo, a ne morejo prepreÄ?iti njegovega staranja in zmedenosti ‌ Sprejemati staranje svojih bliĹžnjih in ĹĄe zlasti sebe je umetnost, ki jo zna le malokdo. In prav zato imajo namigi v slikanici ĹĄe veÄ?jo vrednost, saj imajo vsi cvetovi bodoÄ?nosti seme v sedanjosti.

Ferrante, Elena: Dnevi zavrĹženosti od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Dnevi zavrĹženosti je prvi v slovenĹĄÄ?ino prevedeni roman italijanske pisateljice Elene Ferrante. Avtorica svojo identiteto skrbno skriva, kar je v danaĹĄnjem svetu kar edinstveno. Dotakne se aktualne teme loÄ?itev in iskanju poti iz labirinta obupa.

Olga, Mario, njuna dva otroka in pes Ĺživijo urejeno druĹžinsko Ĺživljenje, dokler se Mario ne odloÄ?i druĹžine zapustiti. Olga se znajde v popolnem brezupu. Pade v brezup, njeno iskanje novega smisla Ĺživljenja je popolnoma neuspeĹĄno. V iskanju krivca, obtoĹžbah in zanemarjenosti izgubi vse prijatelje. Ni sposobna skrbeti niti zase, kaj ĹĄele za otroka in psa, zato otroka raje preĹživljata konce tednov z oÄ?etom in njegovo mlado partnerko. Ko pade do Ä?istega dna,

od - Odrasli / 929 - Biografija Robert Belleret je znan in cenjen francoski pisatelj in novinar, ki prinaĹĄa novo biografijo znane francoske ĹĄansonjerke Edith Piaf.

O znameniti umetnici Edith Piaf (njen vzdevek je bil ÂťLa MĂ´me PiafÂŤ – Mali VrabÄ?ek), s pravim imenom Editg Gassion, kroĹži kar nekaj mitov, ki jih je utrdila in ĹĄirila kar sama. Avtor temeljito raziĹĄÄ?e ĹĄtevilne do danes ĹĄe neobjavljene korespondence, njene dnevnike in ostalo arhivsko gradivo. Edith spremljamo skozi njeno res teĹžko otroĹĄtvo, ki pa ni bilo ravno takĹĄno, kot smo ga poznali doslej. DoĹživlja uspehe, skozi ĹĄtevilna ljubezenska razmerja pa Ĺželi najti tisto toplino in domaÄ?nost, ki je v otroĹĄtvu ni bila deleĹžna. DoĹživlja ĹĄtevilne ekscese, izgube (posloviti se mora tudi od svoje hÄ?erke, njene ljubezni Ĺživljenja ‌), odvisnosti in zakljuÄ?i po teĹžki bolezni. Ĺ e danes velja za eno najveÄ?jih francoskih pevk, ki je bila razpeta med ĹĄtevilna nasprotja. Bila je zelo uspeĹĄna pevka z neverjetno moÄ?jo njenega glasu, s katerim si je prisluĹžila naziv pariĹĄkega slavÄ?ka, ki pripada le njej.

JARMAN, JULIA: Ljubek star lev ml – Mladina / C-S – Slikanice AmeriĹĄka otroĹĄka pisateljica Julia Jarman se je tokrat lotila zanimive tematike staranja. Pojemanje moÄ?i je boleÄ?e tako za ljudi, kot tudi za Ĺživali.

Levji kralj, dedek levÄ?ka Lana, je bil vedno ponosen in mogoÄ?en lev. Vsi so ga spo-

ÄŒetrtek, 19. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Facebook 12.00 Ljudska univerza Velenje Pametni piĹĄejo, delavnice 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 RazstaviĹĄÄ?e Gaudeamus, Visoka ĹĄola za varstvo okolja NaĹĄe pisave – razstava rokopisov 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Razvoj vrtne umetnosti, predavanje krajinskih arhitektk Kaje Flis in Julijane Ĺ umić 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Velenjski grad Javna vaja godbe veteranov UNI III 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potopisno predavanje Zorana Furmana Butan – kraljestvo grmeÄ?ega zmaja 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Letni koncert oddelka za petje 20.00 eMCe plac GledaliĹĄki improvizacijski veÄ?er - Skupina Mamoo-ti (26. Dnevi mladih in kulture)

Petek, 20. maj 8.00

dna babica, ki pomaga ĹĄtevilnim sovaĹĄÄ?anom. Njena hÄ?i Lahja neskonÄ?no Ĺželi, da bi za razliko od njene mame naĹĄla oÄ?eta svojim otrokom. Odpre svoj fotografski studio, kar je za Ĺžensko tistega Ä?asa zelo nenavadno. PoroÄ?i se Onnijem, ki je ne le razumevajoÄ? moĹž, ampak tudi dober oÄ?e Lahjini nezakonski hÄ?erki, njuni slepi hÄ?erki in sinu, ki kasneje prevzame fotografski studio. Na soĹžitje druĹžine usodno vplivajo dogajanja med vojnama in nagnjenje Onnija, ki iĹĄÄ?e trenutke sreÄ?e drugje, kot pri druĹžini. NeskonÄ?ne niti pa poveĹže skupaj zopet Lahjina snaha Kaarina, ki skrbi za dom in DruĹžino z veliko zaÄ?etnico ter pokoplje vse zamere in stiske nekam globoko, da bodo njuni otroci zopet naĹĄli novo pot v sreÄ?nejĹĄi jutri.

BELLERET, ROBERT: Piaf: francoski mit: biografija

VELENJE

8.00 10.00 11.00

13.10

17.00 18.00 19.19

ko iz uravnoveĹĄene mame in Ĺžene postane Ĺženska, ki prekoraÄ?i vse meje dopustnega: v trgovini fiziÄ?no obraÄ?una z dekletom svojega bivĹĄega moĹža, spolno izkoristi soseda, popolnoma zanemari otroka ‌ V vsej boleÄ?ini, poniĹžanju in osamljenosti zaÄ?ne zopet sestavljati svoje Ĺživljenje, iskati samospoĹĄtovanje in graditi most do svojih otrok.

Skratka, kot je Ĺže zapisala v oceni Katja Perat: ÂťKar piĹĄe Elena Ferrante, je tisto, o Ä?emer lahko govorimo samo s samimi sabo, pa ĹĄe to le takrat, kadar je to za nas nujno. Je tisto, kar skrivamo pred drugimi v upanju, da nas bodo imeli radi, nas spoĹĄtovali in cenili in nas ne imeli za neuravnoveĹĄeneÂŤ.

LONÄŒAR, SANJA: SveĹža zelenjava z domaÄ?ega vrta 365 dni

21.00

21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Ljudska univerza Velenje Urica za zdravje Ljudska univerza Velenje MoĹžganski fitnes Visoka ĹĄola za varstvo okolja Velunja peÄ? – skriti biser, ogled pod strokovnim vodstvom dr. Petra Skoberneta Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, prireditev Ĺ CV - ERĹ UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu, delavnica za otroke Velenjski grad Ljubezen je pesem, kulturni veÄ?er KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Literarni veÄ?er s Svetlano MakaroviÄ?

KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arka, literarno glasbeni recital v izvedbi Svetlane MakaroviÄ? in Aphre Tesla Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru

Na DMK tudi Escape Room

Koncert Magnifico, ZAA (26. Dnevi mladih in kulture) 21.00 Havana bar Velenje Cocktail Clubbing

Sobota, 21. maj 6.00 6.00 8.00 8.00 8.00 9.30 10.30 18.30 19.00

20.00

21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Babji zob, planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje Matkov ĹĄkaf, planinski pohod Ĺ kalsko jezero RibiĹĄko tekmovanje – Vojni veterani PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica Velenje Kramarski sejem Titov trg Koliko saksofonov vidiĹĄ – 1. del Festival Sax & More Dom kulture Velenje, mala dvorana Volk in kozliÄ?ki, premiera Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje KAC, Efenkova 61 b paLAÄŒENka party Galerija Velenje Koncert Okoli sveta skozi zvok saksofona – 2. del Festival Sax & More Oder pod magnolijami pri domu kulture Koncert Free Time Sax – 3. del Festival Sax & More Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Koncert Theater of Secrets (26. dnevi mladih in kulture)

Nedelja, 22. maj 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Trim pohod 7.00 Ĺ kalsko jezero RibiĹĄko tekmovanje – Prvenstvo KA 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana ÂťHajd u kolo ...ÂŤ, regijsko sreÄ?anje folklornih, pevskih in godÄ?evskih skupin manjĹĄinskih etniÄ?nih skupnosti

Ponedeljek, 23. maj 10.30 RazstaviĹĄÄ?e Gaudeamus, Visoka ĹĄola za varstvo okolja Dotik lesa, razstava unikatnega lesenega pohiĹĄtva 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Perlice), Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Naredimo si veriĹžico, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, ustvarjalni klub za odrasle 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert treh zborov 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Dheepan

Torek, 24. maj

Sreda, 25. maj 7.00 13.00 17.00 18.00

18.00 19.19 19.30

Odhod z avtobusne postaje Velenje Borovec, Krempa – Bosljiva Loka, planinski pohod Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic Dom kulture Velenje, velika dvorana 7. revija pevskih zborov Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Velenje Velenjska promenada Dan mladosti na promenadi, veÄ?eri v amfiteatru KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev zgodovine rocka, glasbeni veÄ?er s Franjem JuroviÄ?em Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Po Ä?rnih in belih tipkah, Letni koncert pianistov Glasbene ĹĄole Velenje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 19. maj 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Vila Mayer 150-letnica rojstva dr. Frana Mayerja, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, odvetnika, Ĺžupana 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄke urice 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Slavnostna podelitev priznanj Sveta obmoÄ?ne izpostave Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje za leto 2015 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Delovno sreÄ?anje za Poletne filmske veÄ?ere 2016

Sobota, 21. maj 10.00 Trg Svobode Promenadni koncert na Trgu Svobode

Nedelja, 22. maj X

PUĹ ÄŒAVSKA KRALJICA

SOSEDI 2

Queen of the Desert (Maroko, ZDA) Biografska drama, 128 minut ReĹžija: Werner Herzog Igrajo: Nicole Kidman, Damian Lewis, James Franco, Robert Pattinson, Jenny Agutter, Holly Earl idr.

Petek, 20. 5., ob 18.00

Neighbors 2: Sorority Rising (ZDA) Komedija, 100 minut ReĹžija: Nicholas Stoller Igrajo: Seth Rogen, Zac Efron, Rose Byrne, ChloĂŤ Grace Moretz, Dave Franco idr.

Petek, 20. 5., ob 22.15 Sobota, 21. 5., ob 20.00 Nedelja, 22. 5., ob 18.00

GAĹ PER IN PETRA NA SAFARIJU

7.00

10.00 Prostori DruĹĄtva upokojencev Tradicionalno ĹĄportno sreÄ?anje z invalidi obÄ?ine Mozirje; Odbor invalidov Ĺ oP

Petek, 20. maj X

Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : Fosilum Ĺ entjur (starejĹĄi deÄ?ki)

Sobota, 21. maj OĹ bratov Letonja Ĺ port ĹĄpas in 3. SonÄ?kov tek 8.00 ParkiriĹĄÄ?e pri Supermarketu Mercator KmeÄ?ka trĹžnica X Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ marje pri JelĹĄah (starejĹĄi cicibani) 17.30 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : Maribor B (3. SNL) 18.00 HiĹĄa mladih TeÄ?aj Kako posneti filmÄ?ek

Nedelja, 22. maj 15.00 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma Ĺ martno 1928 : Kovinar Maribor (Slovenska kadetska liga) X Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma Ĺ martno 1928 : NK Celje A (mlajĹĄi deÄ?ki) 17.00 Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma, Ĺ martno 1928 : Kovinar Maribor (Slovenska mladinska liga)

Lunine mene

Petek, 20. maj

Ĺ kalsko jezero RibiĹĄko tekmovanje – Klub upokojencev Gorenje 8.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana 14. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 11.00 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom, delavnica 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje /

Med vikendom bo odprta prostorska inĹĄtalacija Escape Room oziroma soba pobega. Ĺ Ĺ K jo je postavil v Pekarni, kjer obiskovalce priÄ?akuje nori doktor z nalogami, ki jih morajo reĹĄiti, da pobegnejo iz sobe.

Za obisk se skupina od treh do petih Ä?lanov lahko prijavi na telefonski ĹĄtevilki 051 666 720.

ÄŒetrtek, 19. maj

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Lepenatka in V. Rogatec

Ponedeljek, 23. maj 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 25. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄke urice

21. maja, ob 23:14 - polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 19.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 20.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 22.5. 11.00 PravljiÄ?ne urice,Skrivnosti mladih levov • Do 22. maja razstava VarÄ?na montaĹža iz lesa • 22.- 28.maja Ustvarjamo z UMBRO, teden kreativnega ustvarjanja na temo: nakit,poslikave, glina, scrapbooking • Torek, 24. maja Dan za karting na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, Ĺ&#x;obota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

od - Odrasli / 635 - Vrtnarstvo Mnogim Ĺže dobro znana urednica, avtorica in predavateljica na kratko vsega, kar se tiÄ?e zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, prihaja med nas z novo knjigo o sveĹži, doma pridelani hrani. Podira stereotip, da pozimi vrt poÄ?iva. Skozi vse leto se da pridelovati hrano na popolnoma naraven naÄ?in (brez dodatnega ogrevanja), le pravoÄ?asno in na prav naÄ?in se je potrebno lotiti stvari. VeÄ? kot tridesetim vrstam zelenjave se da podaljĹĄati rodno obdobje tudi v zimski Ä?as. Mnogo koristnih nasvetov o izgradnji in vzdrĹževanju rastlinjakov in toplih gred vam bo zagotovo pomagalo na poti do Ä?im boljĹĄe samooskrbe in do kakovostnejĹĄe hrane, ki je vedno bolj cenjena. đ&#x;”˛

DS

PSI BREZÄŒASJA Case: Osterberg (Slovenija) Kriminalka, noir triler, 93 minut ReĹžija: Matej Nahtigal Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, Vida BreĹže, Predrag Mitrović, Emil Cerar, Radko PoliÄ?, Ivo BariĹĄiÄ?, Akira Hasegawa, BlaĹž Setnikar, Niko GorĹĄiÄ?, Valentina Plaskan idr.

Petek, 20. 5., ob 20.30 Sobota, 21. 5., ob 22.15 Nedelja, 22. 5., ob 20.00

HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija, ÄŒeĹĄka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Sobota, 21. 5., ob 18.00 ReĹžija: Ĺ˝iga Virc Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Ĺ˝iĹžek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr.

Karsten og Petra pĂĽ safari (NorveĹĄka) DruĹžinska avantura s pripovedovanjem v slovenĹĄÄ?ini, 75 minut ReĹžija: Arne Lindtner NĂŚss Pripovedovanje v slovenĹĄÄ?ini: Katja PreĹĄa idr.

Sobota, 21. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 22. 5., ob 17.00 – m. dvor.

ALVIN IN VEVERIÄŒKI: VELIKA ALVINTURA Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino 92 minut ReĹžija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag LaliÄ?, Nino OĹĄlak, Jernej Kuntner idr.

Nedelja, 22. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

PLANET SAMSKIH Planeta Singli (Poljska) RomantiÄ?na komedija, 136 minut ReĹžija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlocha, Piotr Glowacki, Weronika KsiÄ…Ĺźkiewicz, Tomasz Karolak idr.

Ponedeljek, 23. 5., ob 17.30

DHEEPAN (Francija) Drama, 115 minut (Francija) ReĹžija: Jacques Audiard Igrajo: Antonythasan Jesuthasan, Kalieaswari Srinivasan, Claudine Vinasithamby idr.

Ponedeljek, 23. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

19. maja 2016

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ Aškerčeva 24, ŠOŠTANJ Tel: 03 588 17 90 GSM: 051 215 928

TRGOVINA OSMICA VELENJE

Gostja oddaje Zdravniški nasveti: prim. asist. Lidija Plaskan, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, predstojnica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo SB Celje. Tema: kostno mišične bolezni

Koroška 44, VELENJE Tel.: 03 586 41 01 GSM: 031 654 635

DA PIKNIK BO ŠPICA – NAJBOLJE POSKRBI OSMICA! Zakaj?

Ker v OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi.

Po želji vam pripravijo vse za piknike, narezke, kanapeje in pijače za piknik, v službo ali domov. Lahko naročite že ohlajene pijače ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj!

Trgovini Osmica v Šoštanju in v Velenju vabita, vsak dan od 7. do 20. in v nedeljo od 8. do 13. ure.

ZA PRAZNOVANJA IN PIKNIKE IZBERITE OSMICO V VELENJU ALI ŠOŠTANJU !

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “OSMICA” najkasneje do 30. maja . Izžrebali bomo tri nagrade.

3x dve uri bowlanja.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI HLODOVINO – bukev, za drva, okoli 15 m3 prodam za 40 €/m3.

Gsm: 070 376 390 BUKOVA drva prodam.

Gsm: 041 577 305 ali tel.: 03 5886 267 SENO in otavo v refuzi ugodno pro-

dam. Gsm: 031 805 549 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 22. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO, simentalko, težko 135 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 TELICO, brejo 8 mesecev, simentalko, prodam. Gsm: 031 664 355

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj – Velenje. Gsm: 041 754 699 TV dnevni regal Ikea, nizek, v rjavo-črni barvi, 2 kosa, prodam za 20 €/kos. Gsm: 041 517 248 Kulturno društvo Škale vabi v petek, 20. maja ob 18 uri, vse ljubitelje lepega petja in poezije na Velenjski grad. Predstavili se bodo otroci POŠ Škale, MePZ Kulturnega društva Škale, recitatorji, glasbena skupina in Oktet pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Lepo vabljeni!

• 3-sobno, stanovanje v Velenju 75 m2, zgrajeno l. 1975, 1/10 nad., z odlično razporeditvijo prostorov. Energ. razred: C (35 - 60 kWh/ m2a). Energ. razred: C (35 - 60 kWh/m2a). Cena: 69.000 €

• 1,5-sobno stanovanje v Velenju, 42.7 m2, zgrajeno l. 1980, 7/8 nad, adaptirano. Energ. razred: D (60 105 kWh/m2a). Cena: 50.000 €

Nagrajenci nagradne križanke Mesarstvo Križnik, objavljene v tedniku Naš čas, 5. maja 2016 so:

PETEK, 20. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 21. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 22. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport,18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 24. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 25. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

•

Marjana Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj • Lada Jelen, p.p. 531, 3320 Velenje • Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

www.nascas.si

Do 8 številk zastonj!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 23. maja

RAZNO

ŽIVALI

ČETRTEK, 19. maja

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

V tednu od 9. do 15. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 27

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

ZLATA POROKA

Repnik Martin, Velenje, Ĺ kale 77 in Repnik Marija, Velenje, Ĺ kale 77.

POROKE Cotman Gregor, Ĺ enÄ?ur, Mlakarjeva ulica 16 in Lesjak Janja, Ljubljana, ÄŒrtomirova Ulica 24; PotoÄ?nik Janez, Gornji Grad, Florjan pri Gornjem Gradu 34 in GaĹĄpariÄ? Bojana, Velenje, Laze 50; Ĺ˝nider David, Ĺ oĹĄtanj, AĹĄker-

Ä?eva cesta 8b in Dokl Anja,Velenje, KavÄ?e 45 c ; Gruden TomaĹž, Grosuplje, AdamiÄ?eva cesta 3a in GoleĹž Andreja,Ĺ oĹĄtanj, Florjan 250.

SMRTI Jakun Alojzij, roj. 1936, LaĹĄko, Ĺ irje 4; VrÄ?kovnik Marija, roj. 1948, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 79; AvberĹĄek Amalija, roj.

1930, Velenje, PaĹĄki Kozjak 37; Bahor Anton, roj. 1934, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 13.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

Bernardi v spomin

Rudarja, pri pripravi letopisa, informativnega dne, predaje kljuÄ?a, pri vodenju dijaĹĄke skupnosti, pri pripravi radijskih oddaj, pri mentorstvu mladim raziskovalcem ‌

V dneh, ko je pomlad v polnem razcvetu in ko pomladno sonce srameĹžljivo boĹža cvetliÄ?ne gredice, se je od nas poslovila spoĹĄtovana in cenjena kolegica, profesorica slovenĹĄÄ?ine in dipl. etnologinja Bernarda Lenko.

Bernarda je rada delala in ustvarjala z dijaki. Pri svojem delu je vedno sledila cilju, vkljuÄ?iti Ä?im veÄ?je ĹĄtevilo dijakov in jim tako omogoÄ?ila, da so pod njenim mentorstvom zacveteli v vsej svoji mladostni energiji idej in Ĺželja. Ocenjevala in vrednotila je osebni napredek vsakega dijaka in podpirala le tekmovanje s samim seboj, preseganje samega sebe.

OdĹĄla je brez slovesa, hitro ‌ prehitro ‌ nismo bili pripravljeni in obstali smo ob Ĺžalostni vesti, ki je prvo sredo v cvetoÄ?em mesecu zarezala v naĹĄe ĹĄolsko Ĺživljenje. Vsi smo priÄ?akovali Ä?isto obiÄ?ajen ĹĄolski dan sredi tedna. Pa ni bil.

Jutranja vest iz bolniĹĄnice je bila kruta, surova, nepraviÄ?na, a Ĺžal resniÄ?na. Le zloveĹĄÄ?a tiĹĄina je rezala do kosti.

Da je bila pedagoĹĄkemu poslanstvu predana s srcem in duĹĄo do zadnjega diha, je potrdila nepregledna mnoĹžica dijakov, sodelavk in sodelavcev, ki smo se Ĺželeli skupaj s sorodniki in prijatelji v soboto posloviti od UÄ?iteljice Jezika in Ĺ˝ivljenja.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. maja 2016

14.00, telefon 898-1880.

Mag. Ivan Kotnik, direktor Ĺ C Velenje, je v Ä?ustvenem govoru slovesa poudaril: ÂťEnostavno so ljudje, ki puĹĄÄ?ajo in pustijo sled. Poklicno Ĺživljenje posvetijo nekemu cilju, ki ga predvsem nosijo v sebi in mu zvesto sledijo. Delajo tisto, v kar verjamejo, in s svojim delom in zgledom pomembno vplivajo na mlade okrog sebe. Znala je prisluhniti in rada je imela ljudi. Imela je ideje in ĹĄe veliko, veliko naÄ?rtov ‌

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 5. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

SooÄ?eni s slovesom spoznavamo, da je naĹĄa Bernarda ideje in naÄ?rte udejanjala nadvse zavzeto in dosledno. V zadnjih mesecih je svoje vsakdanje delo pogosto komentirala z mislijo: ÂťTole ĹĄe opravim, potem se pa moram malo spoÄ?iti.ÂŤ Kot bi vedela, slutila, da je njen Ä?as prekratek.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

Koliko pedagoĹĄkega dela je opravila v razredu in tudi zunaj jega, je na ponedeljkovi Ĺžalni seji orisal ravnatelj Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, ki ji je bila zvesta 24 let, mag. Albin VrabiÄ?: Še vedno ne moremo dojeti, da te ne bo veÄ? v zbornici, kabinetu, razredu, na uÄ?iteljskem zboru, na strokovnih ekskurzijah in izletih, prednovoletnih zabavah. Ne bo te veÄ? pri pripravi gregorjevega praznika luÄ?i, pri pripravi sprejema novincev v Okoljevarstvenem gaju in pred spomenikom

Da je dijake razumela v vsej njihovi ranljivosti na eni strani in v prekipevanju norih najstniĹĄkih idej na drugi strani, so izpostavili tudi dijaki 3. letnika programa Geotehnik in Okoljevarstveni tehnik, ki so v dneh slovesa svoje misli prepletli v iskrene vrstice: ÂťNi bila samo slovenĹĄÄ?ina, bila je ĹĄola Ĺživljenja, ĹĄola Ĺživljenja in obilo njenega potrpljenja. Edina stvar, ki je teĹžja od slovesa, je slovo od osebe, ki si jo imel rad, ki je na tebi pustila peÄ?at in te nauÄ?ila veÄ?, kot bi morala, in bila temu predana vsak dan v tednu, teden v mesecu in mesec v letu. Bila je naĹĄa razredniÄ?arka, uÄ?iteljica, zaupnica, vzornica, prijateljica in praktiÄ?no naĹĄa druga mama. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, da je imela ogromno srce, Ĺželezno voljo ter izjemne izkuĹĄnje, ki jih je ob vsaki priloĹžnosti z veseljem delila z nami. Kot razred vemo, da se nismo vedno prikazali v najlepĹĄi luÄ?i, a nam je kljub temu vedno stala ob strani in se borila za vse in vsakega posebej. Spadala je med tiste vrste uÄ?iteljev, ki so uÄ?ili za Ĺživljenje in ne le za oceno. Ni je bilo sram priznati, da v vrtcu ni Ĺželela deliti igraÄ?, da si je stvari enostavno morala zapisati na dlan, da so imele uÄ?inek. Razdajala je svojo energijo, ki se je ĹĄirila med nas, njene ure so bile tople, zanimive in bodo za vedno ostale v naĹĄem spominu. NaĹĄi copati so se ji vedno zdeli ÂťpremaliÂŤ, mi pa kljub temu iz dneva v dan ĹĄe vedno otroÄ?ji.ÂŤ Meni ljuba pesem pravi nekako takole: ÂťNaj bo pot dobrotljiva, naj te Ĺžene hladen vetrov dih. Naj ti toplo sonce boĹža obraz in droben deĹž rosi polje. Sonce naj te obsije, naj ob poti roĹže ti cveto. Do takrat, da snideva in spet se sreÄ?ava ‌ Do takrat ostajajo spomini, ki ne zbledijo, ker v nas Ĺživijo. đ&#x;”˛

Peter Rozman

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

V SPOMIN

V SPOMIN

18. maja 2016 mineva 10 let, odkar si odĹĄla

MATJAĹ˝ TAJNIK

TEREZIJA URH

10. 4. 1980 – 17. 5. 2011

Ĺ oĹĄtanj

1932 Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre Le daleÄ?, daleÄ? je ...

Hvala za vse, kar si nam dala. Ĺ e vedno si tu.

Tvoja Helena z druĹžino

Zahvala ob nesreÄ?nem dogodku Zahvaljujemo se gasilcem, civilni zaĹĄÄ?iti, MC Hostel, CSD, RdeÄ?emu kriĹžu, Karitasu, druĹžini PozniÄ? iz Pesja, Mestni obÄ?ini Velenje, Gorenju – sindikatu, strokovnim sluĹžbam, direktorju in sodelavcem obrata ĹĄtedilnikov, podjetju Habit, OdvetniĹĄki druĹžbi VerstovĹĄek, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v stiski. đ&#x;”˛

Vesna M. in Anica S.

Tiho mirno v temnem grobu spiĹĄ, a v naĹĄih srcih ĹĄe ĹživiĹĄ.

Nikoli Te ne bomo pozabili, vedno BoĹĄ z nami!

Vsi Tvoji

PRIĹ˝IGAM SVEÄŒO

ZAHVALA

JOĹ˝EF KARNIÄŒNIK Ĺ kalska cesta 9, Velenje

27. 2. 1931 – 7. 5. 2016 Pomlad bo na tvoj vrt priĹĄla in Ä?akala, da prideĹĄ ti in sedla bo na roĹžna tla in jokala, ker te ni.

S. GregorÄ?iÄ?

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in priĹžgete sveÄ?ko!

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izraze soÄ?utja, denarno pomoÄ?, darovano cvetje, sveÄ?e in sv. maĹĄe.

Posebna zahvala patronaĹžni sestri Albini, Pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje, govornikoma, gospodu Ĺžupniku Janku za opravljeni obred ter pevcem cerkvenega pevskega zbora iz cerkve sv. Martina Velenje. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

V spomin dobremu Ä?loveku in dragemu prijatelju JoĹžetu KarniÄ?niku v spomin na tebe draga JoĹžetova duĹĄo ‌ v mojih in naĹĄih oÄ?eh tvoj lik nasmejan in otoĹžen je – in bo Ĺživ, dokler Ĺživimo – in – ko ugasne ta sveÄ?a – tudi zate naprej gorimo – v slavo Ĺživljenja – v slavo trpljenja – v slavo lepote nekoÄ? najinih in naĹĄih skupnih dni – za smisel – ki izvira iz spoznanja ljubezni od Ä?loveka do Ä?loveka – od zaÄ?etka do konca Ä?lovekovega veka o – Ä?lovek – kako lahko globina skrivnosti zagreje Ä?ute – veÄ?na je uganka veliÄ?astnega Vesolja – moÄ?i – spomin – na tebe dragi naĹĄ JoĹže – bo grel naĹĄo duĹĄo – srce in um – plemenitil – naĹĄ pogum – za sreÄ?anje s teboj – nad zvezdami Josip BaÄ?ić Savski

NaĹĄ Ä?as, 19. 5. 2016, barve: CMYK, stran 28

Najprej kanalizacija, potem tudi cesta Spori med staroselci in novograditelji v zaselku Tajna se vleÄ?ejo Ĺže skoraj dve desetletji – Se bo po zadnjem sestanku na MO Velenje vendarle premaknilo?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. maja – O problematiki infrastrukture v zaselku Tajna v krajevni skupnosti Podkraj smo na Ĺželjo nekaterih krajanov letos Ĺže pisali. Spori so bili tako veliki, da so se bali, kako bodo, Ä?e bo zima huda, pri njih pluĹžili ceste. K sreÄ?i snega letos ni bilo veliko, a teĹžave s tem niso skopnele. Na zaÄ?etku maja so o njih spregovorili tudi na sestanku, ki so ga pripravili na MO Velenje. TeĹžavi v zaselku sta namreÄ? dve: urediti morajo glavni komunalni vod za meteorne vode, novograditelji pa ĹĄe vedno nimajo ceste do svojih domov urejene tako, kot si Ĺželijo. Zato so v prvi vrsti krivi njihovi medsebojni spori, ki so se zaÄ?eli po

ÂťZemlja je tu svetaÂŤ

Novih hiĹĄ v zaselku, ki ĹĄe vedno nimajo urejene ceste, je danes 12, 8 pa je na tem predelu ÂťstaroselcevÂŤ. Do svojih domov se lahko pripeljejo po makadamski cesti, ki je v zasebni lasti, ali pa po cesti, ki je delno v zasebni lasti, delno pa je kategorizirana cesta MO Velenje. To kljub temu ureja koncesionar, tudi pluĹženje na njej je MO Velenje zagotovila. Je pa koncesionar postavil prometni znak, da je voĹžnja po njej na lastno odgovornost, saj je ne urejajo tako kot lokalne ceste.

najbolj pereÄ?a teĹžava. Stanje se Ĺžal doslej ni premaknilo z mrtve toÄ?ke.ÂŤ Ĺ e veÄ?, ĹĄe bolj se je zapletlo, saj so nekateri lastniki zemljiĹĄÄ? na tem obmoÄ?ju ĹĄe zainteresirani, da bi prodali gradnji namenjene parcele, ki pa seveda ne bodo imele urejenega dostopa do njih. Lastniki zemlje, po kateri bi lahko uredili cesto do novih hiĹĄ, te noÄ?ejo (veÄ?) niti prodati – pred Ä?asom naj bi na to Ĺže pristali – niti brezplaÄ?no odstopiti, obÄ?ina pa jih ne more kar tako razlastiti. Sploh, ker gre za zasebne parcele in cesto,

ves Ä?as skuĹĄala pomagati novoselcem. ÂťUpam, da bodo lastniki zemljiĹĄÄ? vendarle spremenili svoje staliĹĄÄ?e,ÂŤ ĹĄe doda Brodnik.

Do razlastitve bi lahko priĹĄlo ĹĄele po tem, ko bo obÄ?ina sprejela ustrezen Prostorsko izvedbeni akt (OPPN), kar naj bi se po besedah vodje urada za okolje mag.

Branke GradiĹĄnik zgodilo v letu 2017. Rezultat sestanka je bil tudi dogovor, da se Tone Brodnik in predstavnik novograditeljev Danilo Rednak skupaj udeleĹžita sestanka na velenjskem Komunalnem podjetju, da se dogovorijo za izgradnjo meteornega komunalnega voda. Krajani so si zaĹželeli, da jim predstavijo tudi, koliko bi jih stalo, Ä?e bi v zaselek potegnili javni kanalizacijski vod. Sedaj naÄ?rtovanega bo fi-

Sestanek je tokrat vodil direktor obÄ?inske uprave Iztok Mori, ob njem so bili ĹĄtevilni sodelavci. Krajani Tajne so poslali tri predstavnike, ki jih je vodil Danilo Rednak.

letu 2005, ko so nekateri staroselci tam prodali kar nekaj parcel, na njih pa so zaÄ?ele ÂťrastiÂŤ nove hiĹĄe. Sedaj, ko bi staroselci morali odstopiti ali prodati tudi del zemlje, da bi si lahko novograditelji uredili cesto, pa tega niso pripravljeni storiti. Pa Ä?eprav so jim prej prodali parcele za gradnjo. Ob tem danes ni vaĹžno, kdo je kriv in kdo ne, kdo je sproĹžil spor, pomembno je le, kako bodo zaselek urejali v prihodnje, da bo Ĺživljenje v njem vsem bolj prijazno.

Da bi razreĹĄili spor med lastniki zemljiĹĄÄ? in novoselci, so se v preteklih letih Ä?lani sveta KS Podkraj in MO Velenje velikokrat sestali s krajani v krajevni skupnosti, tudi v prostorih obÄ?ine. Sedanji predsednik sveta KS Podkraj JoĹže DrobeĹž nam je povedal: ÂťZ izvolitvijo novega sveta KS smo si med drugim zadali tudi nalogo reĹĄiti obe vpraĹĄanji v zaselku Tajna. Opravili smo veliko razgovorov, sestankov in osebnih prepriÄ?evanj nekaterih, da le odstopijo del zemljiĹĄÄ?a v javno dobro, da bi lahko uredili dovozno cesto in odvodnjavanje meteornih voda, kar je trenutno

ki (ĹĄe) ni obÄ?inska. ObÄ?ina praviloma zemlje za lokalne ceste, ki jih uredi s proraÄ?unskim denarjem, nikjer ne odkupuje. Tone Brodnik iz MO Velenje je ob tem poudaril: ÂťZemlja je v Tajni res sveta, zato se teĹžave vleÄ?ejo tako dolgo. Tisti, ki so pred leti prodali parcele novograditeljem, oÄ?itno niso raÄ?unali na to, da bodo morali del svoje zemlje odstopiti ali prodati za to, da bodo novi lastniki parcel dobili tudi cesto. Vendar pa je razlastitev lastnikov zemlje res skrajni ukrep, ki lahko ĹĄe poglobi nesoglasja, Ä?esar se morajo zavedati tudi krajani. Ceste nikoli niso za posameznike, so zato, da jih uporabljamo vsi.ÂŤ Zamere se po njegovih besedah tu vleÄ?ejo Ĺže skoraj dve desetletji, obÄ?ina pa naj bi

nancirala obÄ?ina, verjetnost, da bi dobili javni komunalni vod, pa ni velika, ker imajo nove hiĹĄe na tem obmoÄ?ju Ĺže urejene male Ä?istilne naprave in bi bila investicija draga. Zaselek namreÄ? ni velik. Sicer pa naj bi po tem sestanku zaÄ?eli zbirati podpise lastnikov parcel, da bodo ti dovolili gradnjo meteorne kanalizacije preko njihovih parcel. Kdaj bodo reĹĄili zaplete z ureditvijo ceste do novih hiĹĄ, pa verjetno ne zna napovedati niti vedeĹževalka. Dokler ne bo poskrbljeno za odvodnjavanje, je tudi urejanje ceste jalovo delo, sploh, ker so na tem obmoÄ?ju plazovi Ĺže delali ĹĄkodo. đ&#x;”˛

Pri izdaji gradbenih dovoljenj ni bilo napak Zanimalo nas je, kako je lahko Upravna enota Velenje novograditeljem v Tajni izdala gradbena dovoljenja, Ä?e ĹĄe danes nimajo ustrezne ceste do svojih domov. Poleg tega na MO Velenje nimajo sprejetih ustreznih prostorsko izvedbenih aktov za to obmoÄ?je. Vodja oddelka za gradnje Edi VuÄ?ina nam je pojasnil: ÂťZa zaselek v Tajni ves Ä?as velja ustrezen obÄ?inski prostorski akt oziroma prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki so se pa res Ĺže veÄ?krat spreminjali in dopolnjevali. Vsak investitor (ne samo zasebni) tako lahko vedno pridobi ustrezno gradbeno dovoljenje, Ä?e seveda izpolni vse pogoje Zakona o gradnji objektov, predvsem 66. Ä?len tega zakona, v katerem je eden od pogojev tudi dostop do zemljiĹĄÄ?a, na katerem se bo gradilo. Torej je dostop (cesta) samo eden od pogojev, s katerim dokaĹžeĹĄ pravico graditi na doloÄ?enem zemljiĹĄÄ?u. Pravico graditi se sicer dokazuje z ustrezno pogodbo z lastniki zemljiĹĄÄ?a, na katerem bo potekala gradnja, za gradnjo ali uporabo obstojeÄ?e ceste se praviloma uporablja sluĹžnostna pogodba.ÂŤ In vse to naj bi novograditelji v Tajni imeli.

S podatkom, kdaj se je v zaselku Tajna dejansko zaÄ?ela gradnja novih stanovanjskih hiĹĄ, UE Velenje ne razpolaga. Potrdili so, da je bilo gradbeno dovoljenje za eno od hiĹĄ, to je vkljuÄ?evalo tudi okoli 700 metrov dovozne ceste – tiste, ki je ĹĄe vedno makadamska in v zasebni lasti, izdano v letu 2006. ÂťGradbeno dovoljenje je bilo izdano v skladu s takrat veljavnim obÄ?inskim prostorskim aktom. Pri izdaji gradbenega dovoljenja je bilo potrebno upoĹĄtevati zahtevo, da je pred izdajo gradbenih dovoljenj Âťpotrebno izdelati posebne strokovne podlage, v katerih je treba opredeliti gradbene parcele, umestitev predvidenih objektov v prostor, gabarite in etaĹžnost predvidenih objektov in doloÄ?iti komunalno infrastrukturo za celotno ureditveno obmoÄ?je, vkljuÄ?no s prometno ureditvijo. V njem je bilo zapisano: ÂťNa izdelane strokovne podlage si morajo investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Urada za okolje in prostor Mestne obÄ?ine Velenje“. Vse to je bilo narejeno. Izdelane so bile posebne strokovne podlage, ki jih je maja 2005 izdelala velenjska druĹžba Profil, d. o. o. ÂťOmenjeno gradbeno dovoljenje kot tudi vsa ostala gradbena dovoljenja za nove stanovanjske hiĹĄe v Tajni so bila izdana v skladu z zakonom in voljo pristojne obÄ?ine, zapisane v obliki prostorskega akta. MO Velenje so bili plaÄ?ani tudi komunalni prispevki, natanÄ?neje sorazmerni deleĹž za komunalno urejanje zemljiĹĄÄ?. VeÄ?ina nadaljnjih graditeljev hiĹĄ je za svoj dostop z ustreznimi sluĹžnostnimi pogodbami uporabila cesto, ki jo je zgradil prvi investitor,ÂŤ ĹĄe pojasni Edi VuÄ?ina. Ob tem pripomni, da so postopki izdaje gradbenih dovoljenj v javnosti pogosto oznaÄ?eni za zapletene in dolgotrajne prav zaradi komunalno neurejenih, a predhodno zazidljivih zemljiĹĄÄ?. Za doloÄ?anje zazidljivosti zemljiĹĄÄ? in njihovo komunalno urejanje pa so pristojne prav obÄ?ine, ki vsakega investitorja Ĺže pred izdajo gradbenega dovoljenja ÂťobremenijoÂŤ s plaÄ?ilom komunalnega prispevka, namenjenega prav za komunalno opremljanje zemljiĹĄÄ? in pripravo ustreznih prostorskih aktov. Kadar Ĺželi pomembno infrastrukturo graditi drĹžava (na primer avtocesto) ali obÄ?ina (lokalno cesto), se lahko do pravice graditi pride tudi v postopku razlastitve lastnikov zemljiĹĄÄ?. Vendar razlastitev velja za skrajni in redko uporabljen poseg v zasebno lastnino, za katero pa mora obstajati res velik javni interes. Javni interes pa se ugotavlja tudi s sprejetjem ustreznega prostorskega izvedbenega akta (OPPN).

Kljub deĹžju mnoĹžiÄ?no na Lopatnik Vinska Gora, 15. maja – ÄŒeprav je v nedeljo deĹževalo kot iz ĹĄkafa, se je na Lopatniku pri Lovski koÄ?i zbralo veliko ljudi.

DruĹženje krajanov, ki ga vedno pripravijo v maju, je vedno zaznamovano tudi z maĹĄo, saj tam

stoji kapelica svetemu Hubertu, ki je zaveznik lovcev. Letos jo je opravil upokojeni nadĹĄkof Alojz Uran. Zbrane, ki so se druĹžili pod ĹĄotori, sta pozdravila tudi podĹžupan MO Velenje Peter Dermol in predsednik sveta KS

Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek.

Krajani so se ĹĄe dolgo zadrĹžali na prijetnem druĹženju s kvartetom Svit in Savinjskimi rogisti. đ&#x;”˛

bĹĄ

Zamenjali travne povrĹĄine Zaradi ĹĄtevilnih pripomb so se lotili zamenjave travnih ploĹĄÄ? z betonskimi tlakovci. (foto:bĹĄ)

ÄŒeprav vreme ni bilo lepo, se je pri lovski koÄ?i na Lopatniku zbralo veliko ljudi. MaĹĄo je daroval upokojeni nadĹĄkof Alojz Uran.

Ĺ oĹĄtanj – ÄŒeprav so oktobra lani v Ĺ oĹĄtanju predali svojemu namenu prenovljen Trg svobode, je bilo minuli konec tedna na parkiriĹĄÄ?u pred tamkajĹĄnjo trgovino Mercator znova deloviĹĄÄ?e.

Na ĹĄtevilne pritoĹžbe uporabnikov parkiriĹĄÄ?a, trgovine in obiskovalcev se je namreÄ? obÄ?ina

Ĺ oĹĄtanj lotila zamenjave travnatih ploĹĄÄ? z betonskimi tlakovci.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da je travne ploĹĄÄ?e zahteval Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije. V praksi so se kasneje pokazale za zelo neprimerne, saj so bile teĹžko pohodne, po njih je bilo nemogoÄ?e

potiskati nakupovalni in otroĹĄki voziÄ?ek, velike teĹžave so povzroÄ?ale invalidom. Zato so naslovili na omenjeni zavod proĹĄnjo po zamenjavi travnih ploĹĄÄ? z betonskimi tlakovci in na zaÄ?etku tega meseca prejeli pozitivni odgovor. đ&#x;”˛

Tp