20 2017

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (9/25 0C) delno oblaÄ?no, v soboto (11/19 0C) moĹžen deĹž, v nedeljo (11/20 0C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. maja 2017

ĹĄtevilka 20 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Obisk na terenu le za dobre prakse Tatjana PodgorĹĄek

S pesmijo polepĹĄali maj PrejĹĄnji teden so se v Ĺ aleĹĄki dolini konÄ?ale obmoÄ?ne pevske revije. V torek popoldne so na kar treh koncertih zapeli najmlajĹĄi pevci iz vrtcev Ĺ aleĹĄke doline. V otroĹĄkem pevskem zboru velenjskega vrtca Najdihojca (na fotografiji) poje kar 60 malÄ?kov. Pri nastopu na reviji so jim, kot tudi nekaj drugim zborom, pomagali tudi glasbeniki. V soboto pa so zapele ĹĄe male vokalne skupine.

Te so tudi letos nastopile v Ĺ martnem ob Paki. NajboljĹĄe sedaj Ä?akajo nastopi na regijskih in drĹžavđ&#x;”˛ bĹĄ nih pevskih revijah.

V otroĹĄkem pevskem zboru velenjskega vrtca Najdihojca poje kar 60 malÄ?kov. Pri nastopu na reviji so jim, kot tudi nekaj drugim zborom, pomagali glasbeniki.

Za tem, ko so ĹĄaleĹĄki ĹĄtudenti na otvoritveni veÄ?er 27. festivala Dnevi mladih in kulture plesali s sluĹĄalkami, saj so priredili prvi silent party oziroma zabavo z brezĹžiÄ?nimi sluĹĄalkami v Velenju, bodo drugi festivalski vikend zaznamovali z glasbeno zabavo v slogu svetovno znanih boiler room performansov, ki jo bodo v Velenju prav tako izvedli prviÄ?. Gre za nastop DJ-ja za odprto meĹĄalno mizo, da lahko posluĹĄalci stopijo tudi za njo, to pa se v Ĺživo prenaĹĄa prek spletnih kanalov. ÄŒe so ljubitelji mladosti in kulture v Pekarni prisluhnili razliÄ?nim Ĺžanrom elektronske glasbe, se bodo tokrat – to soboto ob 21. uri v klubu eMCe plac – spustili v hop hop. đ&#x;”˛ Foto: AndraĹž FijavĹž BaÄ?ovnik

10

Majski ritem razliÄ?nosti 8

V torek in sredo prejĹĄnji teden si je vlada RS vzela Ä?as za Savinjsko regijo. Natrpan program, kilometri cest, zadovoljstvo nad videnim na eni, na drugi strani pa razoÄ?aranje pri tistih, ki so ob napovedih priÄ?akovali, da bo obiskala in jih povpraĹĄala ĹĄe kaj drugega kot le zgolj po zdravju in lepem vremenu, predvsem o aktualnih teĹžavah, odpravljanju ovir za boljĹĄe poslovanje in moĹžnostih skupnega reĹĄevanja. Od tega je bilo namreÄ? bore malo.

Vlada se je namreÄ? odloÄ?ila, da si bo v Savinjski regiji ogledala predvsem dobre zgodbe, podjetja in okolja, v katerih dobro poslujejo, in se tam pogovarjala o novih razvojnih moĹžnostih ter izzivih. TeĹžave – je moÄ? sklepati – tokrat zanjo niso izzivi. Glede na zapisano ni nikogar presenetila izjava premiera Mira Cerarja ob koncu delovnega obiska, da je Savinjska regija gospodarsko uspeĹĄna in ima velik Ä?loveĹĄki potencial, ki ga je treba ĹĄe bolj razviti. S tega vidika, je menil, je obisk vlade pomemben, Âťzato smo tukaj, da lahko prisluhnemo lokalnemu okolju, ugotovimo, na katerih podroÄ?jih lahko vlada ĹĄe veÄ? stori za regijo in kje so priloĹžnosti za razvoj.ÂŤ Ĺ˝al tega v regiji SaĹĄa ni ugotavljala, saj se je premier mudil le v BSH Nazarje. Ĺ aleĹĄka dolina oÄ?itno ne sodi med primere dobre prakse, saj so se ji sam in ministri (izjema sta bili ministrici za okolje ter za zdravstvo) na veliko izognili. In to kljub temu, da je v tukajĹĄnjem okolju najveÄ?ji slovenski izvoznik in da sta tu za slovenski prostor zelo pomembni energetski firmi, vsaka s svojim teĹžkim nahrbtnikom. Njuna lastnica je drĹžava, in Ä?e Ĺže drugega ne, bi bilo prav, da bi se vlada v njih vsaj ÂťpokazalaÂŤ. Zanesljivo bi tudi vodstva tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti rada iz prve roke sliĹĄala odgovore na ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki so povezana z razvojem okolja, predvsem pa z boljĹĄim Ĺživljenjem tukajĹĄnjih prebivalcev. Tako pa se je moral Ĺžupan petega mesta oziroma sedme najveÄ?je slovenske obÄ?ine po ĹĄtevilu prebivalcev, glede pomembnosti na podroÄ?ju gospodarstva pa zagotovo v samem vrhu, zadovoljiti zgolj z drĹžavnim sekretarjem, Ä?e preostalih dveh ne omenjam. Odnos, ki kaĹže na trenutno vrednost doline?!

Odpiranje delikatnih vpraĹĄanj in iskanje reĹĄitev oÄ?itno tokrat ni bilo primerna tema za vladni (Ĺže skoraj predvolilni) obisk na terenu, za sooÄ?anje s teĹžavami na kraju samem, ampak bolj priloĹžnost za fotografiranje in ÂťotipavanjeÂŤ regije. Ko sem znanki povedala, da si bo lahko premierja ogledala v Ĺživo, ker bo obiskal njeno delovno okolje, mi je odvrnila: ÂťOd tega jaz ne bom imela niÄ?. Ĺ e naprej se bom morala truditi za plaÄ?o, ki mi kljub moji skromnosti komaj zagotavlja preĹživetje, kar me Ĺžalosti. Ĺ e dodatno pa me jezi, da bi si morala stroĹĄke za izlet, na katerem bi spoznavala regijo, plaÄ?ati sama, za vladnega pa sem s plaÄ?animi prispevki in davki nekaj primaknila.ÂŤ Ji je sploh kaj oporekati? đ&#x;”˛

Izredna seja o toplotnem ogrevanju Ĺ˝upana Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih sta za danes popoldne sklicala skupno sejo svetov, na kateri bodo opozorili na nesprejemljivo podraĹžitev toplotnega ogrevanja v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj v viĹĄini kar 57 odstotkov. Na sejo sta povabila odgovorne tako v ministrstvu, drĹžavnem holdingu kot TEĹ . ÂťMi si Ĺželimo predvsem sogovornikov. Morda ljudje niti ne verjamejo, da Ĺže mesec dni Ä?akamo na odgovor HSE, kdaj bi se lahko sreÄ?ali in pogovorili o tej problematiki,ÂŤ pravi Bojan KontiÄ?, ki je odloÄ?en, da svoje pravice to okolje, Ä?e ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, izterja na sodiĹĄÄ?u. PodraĹžitev je namreÄ? v popolnem nasprotju za obljubami in zavezami, ki so bile dane od energetskih kolektivov v Ä?asu, ko so njihovo soglasje potrebovali za pridobitev dovoljenj za gradnjo ĹĄestega bloka. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

PoÄ?akali bodo na leto 2018 Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da se je ObÄ?ina BraslovÄ?e odloÄ?ila za prikljuÄ?itev gospodinjstev v delu krajevne skupnosti LetuĹĄ na Ä?istilno napravo v Podgori v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Za to pa bo potrebna izgradnja vakuumske postaje, stroĹĄke izgradnje pa naj bi sofinancirali obe omenjeni lokalni skupnosti.

Nobena od njiju v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu denarja za ta namen ni predvidela, ampak sta se njuni vodstvi odloÄ?ili, da bosta poÄ?akali na kakĹĄen razpis za pridobitev nepovratnih sredstev v letu 2018. ÄŒe tega ne bo, bosta morali poiskati moĹžnost za izgradnjo z lastnim denarjem. đ&#x;”˛

Tp

Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja na LU Velenje – Od 12. do 21. maja poteka teden vseĹživljenjskega uÄ?enja. Na Ljudski univerzi so pripravili pester program brezplaÄ?nih delavnic, predstavitev in prireditev. Med drugim Parado uÄ?enja, ki je vÄ?eraj (v sredo) potekala na Cankarjevi. đ&#x;”˛

mkp

Zlati znak za Kramarjevo Ljubljana – 12. maj je mednarodni dan medicinskih sester.

LetoĹĄnji je potekal z geslom Medicinske sestre: vodilni glas za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Medicinske sestre poudarjajo, da vse glasneje opozarjajo na svoje in bolnikove pravice, ter dodajajo, da lahko kakovostno in strokovno obravnavo zagotavljalo le, Ä?e jih je dovolj.

Zbornica zdravstvene nege in babiĹĄke nege Slovenije – zveza strokovnih druĹĄtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, je mednarodni dan zaznamovala s slovesnostjo, na kateri so med drugim podelili priznanja zbornice. Med dobitnicami zlatega znaka je bila tudi Darja Kramar, pomoÄ?nica direktorja za zdravstveno nego BolniĹĄnice TopolĹĄica. đ&#x;”˛

tp

IĹĄÄ?ejo izvajalca za prenovo podhoda

18. maja 2017

Najprej so potrebne Prvi kongres slovenskih obÄ?in strokovne in zakonske osnove Jurij Ĺ orli ĹĄe za eno leto vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica – Odprodaja nepotrebnega premoĹženja Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 11. maja – Na seji pred tednom dni so Ä?lani sveta javnega zavoda BolniĹĄnice TopolĹĄica potrdili letoĹĄnji finanÄ?ni naÄ?rt ustanove, ki predvideva uravnoteĹženo poslovanje – 11 milijonov evrov prihodkov in toliko tudi odhodkov. Aktualnemu vrĹĄilcu dolĹžnosti direktorja Juriju Ĺ orliju so podaljĹĄali v. d-jestvo za najveÄ? leto dni oziroma do naslednjega razpisa. Tako so se odloÄ?ili zaradi razpisnega postopka in naÄ?rtovane pripojitve bolniĹĄnice k celjski. Kot nam je povedal Ĺ orli, bi v ÂťnormalnihÂŤ razmerah njegovo kandidaturo (bila je edina na razpisu) za direktorja potrdili brez zadrĹžkov.

Po besedah Ĺ orlija jih sklep vlade, da mora pristojno ministrstvo do konca letoĹĄnjega junija predloĹžiti sklep o pripojitvi bolniĹĄnice k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje, in odlok o preoblikovanju celjske bolniĹĄnice ni presenetil. ÂťTo so aktivnosti za pripravo strokovnih in zakonskih podlag,

ki bodo omogoÄ?ile sprejem aktov, potrebnih za nadaljnje postopke. Temu bo sledila priprava predlogov in ti bodo pokazali, ali in kako je primerna pripojitev k celjski bolniĹĄnici.ÂŤ Na seji sveta zavoda so pozornost namenili nepremiÄ?ninam v lasti bolniĹĄnice, ki jih ta ne potrebuje za izvajanje zdravstvene dejavnosti in so predvidene za odprodajo. Po ocenah Geodetske uprave RS so vredne blizu 1,5 milijona evrov, Ĺ orli pa meni, da so vredne precej manj.

Vodstvo bolniĹĄnice mora v naslednjih dneh pripravi naÄ?rt prednostne odprodaje tistih nepremiÄ?nin, ki so "najmanj potrebne za delovanje bolniĹĄnice oziroma predstavljajo zanjo tudi finanÄ?no breme". Po Ĺ orlijevih besedah je zanimanje za zemljiĹĄÄ?a Ĺže zaznati, njihovo prodajo pa bo vodilo ministrstvo v sodelovanju z bolniĹĄnico. đ&#x;”˛

PodÄ?etrtek, 16. maja – Bojan KontiÄ?, Ĺžupan MO Velenje in predsednik Skupnosti obÄ?in Slovenije, je v torek na 1. kongresu slovenskih obÄ?in v PodÄ?etrtku v uvodnem nagovoru ponovno poudaril vse moÄ?nejĹĄo Ĺželjo veÄ?ine Ĺžupanov slovenskih obÄ?in k povezovanju in zdruĹžitvi v enotno zdruĹženje vseh predstavnikov lokalne samouprave v Sloveniji. TakĹĄno zdruĹženje bi bilo uspeĹĄnejĹĄi pogajalec z drĹžavo, laĹžje bi vodili konstruktivne dogovore, sprejemali sporazume in zakonodajo, ki bi bila generator razvoja. KontiÄ? je izpostavil tudi tematiko financiranja obÄ?in

in zniĹževanja povpreÄ?nin od drĹžave. Dejstvo je, da se preseĹžki obÄ?in vsako leto zmanjĹĄujejo, vendar obÄ?ine potrebujejo sredstva za zagotavljanje denarnega toka tudi v prvih mesecih leta.

Zato ostanek sredstev ob izteku leta ne more biti razlog za niĹžanje povpreÄ?nin. V nadaljevanju konference je sledil tudi pogovor s predsednikom drĹžave Borutom Pahorjem. Po mnenju predsednika so Ĺžupani med gospodarsko krizo s ĹĄtevilnimi ukrepi odigrali kljuÄ?no vlogo pri lajĹĄanju posledic krize pri obÄ?ankah in obÄ?anih. đ&#x;”˛

Ĺ marÄ?ani odpirajo vinsko pot Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki predstavlja turizem pomembno gospodarsko panogo. Zato je ĹĄe toliko bolj dobrodoĹĄla novost v tamkajĹĄnji turistiÄ?ni ponudbi – vinska pot.

Uradno jo bodo predali svojemu namenu v soboto, 20. maja, ob 16. uri ter dan kasneje ob 14. uri.

Kot so zapisali na vabilo zanjo z njo zdruĹženi lokalni vinogradniki ob podpori ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov in TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki postavljajo temelje za razvoj celovite vinske in kulinariÄ?ne ponudbe kraja.

K projektu je pristopilo osem lastnikov zidanic ter gostilna Malus. V soboto bodo odprle vrata ĹĄtiri zidanice, in sicer PrimoĹžiÄ?, Ĺ panc, Malus in KovaÄ?iÄ?, dan kasneje pa Kugler, Ĺ˝ibret, Rakun in Fajfar. ÄŒastna gosta bosta ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in predsednik DruĹĄtva vinogradnikov Peter Krajnc. Poleg bogate kulinariÄ?ne ponudbe organizatorji obljubljajo tudi zanimivo kulturno popestritev. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Potencial res je, kaj pa ustrezni pogoji!?

Tujci bodo Ĺžagali – Uprava iz kontejnerjev? – Celje kot Kijev – Vlada je padla Velenje, 16. maja – Do 29. maja bodo na MO Velenje zbirali ponudbe za prenovo podhoda pod KidriÄ?evo cesto, ki ga je Ĺže moÄ?no naÄ?el zob Ä?asa. Poleg tega ob veÄ?jem deĹževju v njem zastaja voda. Ĺ e isti dan bodo izbrali izvajalca del, ta pa bo imel po sklenitvi pogodbe 60 dni Ä?asa za temeljito prenovo podhoda med Cankarjevo cesto in poĹĄto. Ob tem bodo obnovili tudi kanalizacijo in elektro napeljave, po utrditvi povrĹĄin podhoda pa bodo vanj vgradili okoljsko manj obremenjujoÄ?e materiale, zlasti iz lesa. đ&#x;”˛

bĹĄ

Poslovna cona vabi investitorje Velenje, 11. maja – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila razpis za prodajo zemljiĹĄÄ? v skupni velikosti 7.400 m2 v poslovni coni Stara vas. ZemljiĹĄÄ?a, namenjena za nadaljnji razvoj podjetniĹĄtva v obÄ?ini, prodajajo po ugodni ceni – pod ocenjeno vrednostjo.

Investitorji bodo za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljiĹĄÄ?a odĹĄteli 20 evrov. Eden od pogojev za pridobitev zemljiĹĄÄ? je zagotavljanje novih delovnih mest. Prijava na razpis je moĹžna do 30. junija. Za obmoÄ?je Poslovne cone Stara vas pa bo pripravljen posamezen odlok o odmeri komunalnega prispevka, ki bo zaradi sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj naravnan ĹĄe dodatno stimulativno. đ&#x;”˛

Sodelujte pri pripravi aktov Velenje, 16. maja – Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si so objavili poziv za sodelovanje obÄ?anov pri pripravi aktov sveta Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer za predlog sklepa o sprejemu Strategije razvoja in trĹženja turizma v Mestni obÄ?ini Velenje 2017–2021 in za osnutek odloka o turistiÄ?nem vodenju v mestni obÄ?ini Velenje. Gradivo bodo svetnice in svetniki obravnavali na 21. seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje v torek, 30. maja. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Dokaj pogosta razburjanja in redka navduĹĄenja v naĹĄi statistiÄ?ni regiji so se Ĺže malo umirila! Vlada je spet na starih tirnicah, po naĹĄih krajih pa poskuĹĄajo ugotoviti, ali bodo od minulega obiska vladne ekipe kaj imeli ali ne. SliĹĄali smo sicer, da ima ta regija velik potencial, manj pa, da bo vlada uredila pogoje, da jih bomo lahko uresniÄ?ili. PreveÄ?krat je bilo Ä?utiti, da so priÄ?akovanja paÄ? veÄ?ja od pripravljenosti. ÂťZunajÂŤ tega vladnega obiska smo sicer sliĹĄali, da se na Gomilskem obeta izgradnja velike Ĺžage, kakrĹĄne pri nas ĹĄe nimamo. Zgradili naj bi jo Ĺ koti. Po njeni zaslugi se v prihodnje ne bo na tuje veÄ? valilo toliko navadnega okroglega lesa. V Ĺ oĹĄtanju pa naj bi, kot se za ta energetski kraj spodobi, zagnali proizvodnjo pelet.

Tudi po tem obisku je znano, da bo ÂťkmaluÂŤ vse pripravljeno za gradnjo ÂťnaĹĄeÂŤ hitre ceste. Na ĹĄentjurskem koncu pa so nekateri veseli, da so ÂťvladnikiÂŤ in obÄ?ina Ĺže podpisali sporazum o izgradnji obvoznice Dramlje–Šentjur, ki jo sicer napovedujejo Ĺže dolgo. Pa je tudi tokrat minister GaĹĄperĹĄiÄ? podpisal ĹĄele protokol o sodelovanju pri izgradnji. Napovedal je vsaj to, da bi cesto zaÄ?eli graditi leta 2020. Pa Ä?eprav je bilo tudi pri tem sliĹĄati, da gre za pomembno razvojno os za Obsotelje in Kozjansko. Naloga je res zahtevna, saj bi s tem projektom poskuĹĄali ubiti dve muhi na en mah: z gradnjo te ceste bi zboljĹĄali prometno povezavo ter tudi uredili poplavno varnost tega obmoÄ?ja.

Med razliÄ?nimi obiski, ki so jih opravili Ä?lani vlade, je bil zanimiv tudi obisk ministra Koprivnikarja v zaÄ?asnih prostorih upravne enote Ĺ marje pri JelĹĄah. Ta namreÄ? Ĺže debelih ĹĄest let domuje na zaÄ?asni lokaciji v kontejnerjih, Ä?eprav naj bi bila to kratka zaÄ?asna reĹĄitev. Izselili so se namreÄ? iz poslopja, kjer so domovali skupaj s ĹĄmarsko obÄ?ino; objekt pa se je, kot smo Ĺže veÄ?krat pisali, nevarno nagnil. UE ga je prestraĹĄena hitro zapustila, obÄ?inarji v njem vztrajajo ĹĄe zdaj. A si tudi sami iĹĄÄ?ejo nove prostore. In so jih naĹĄli v nekdanjem gostiĹĄÄ?u Ĺ marski hram. Ĺ e prej pa se bodo iz kontejnerjev v druge nadomestne prostore, ki jih bodo kmalu obnovili, vendarle preselili tudi zaposleni v ĹĄmarski upravni enoti. Ĺ e pred zimo naj bi

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

objekt, v katerem je tudi sodiĹĄÄ?e, geodetska uprava in davÄ?ni urad, tudi Âťtoplo oblekliÂŤ. Podobnega dela se bodo lotili tudi v obÄ?inski stavbi v RogaĹĄki Slatini. Ker pa je to veÄ? kot sto let staro poslopje zaĹĄÄ?iteno, ne bodo mogli urediti izolacijske fasade, ampak poiskati drugaÄ?ne reĹĄitve. Bodo pa v RogaĹĄki Slatini hkrati energetsko obnovili tudi kulturni center. Za naloĹžbo bodo pridobili tudi kohezijska in drĹžavna sredstva.

V Celju, kjer sicer nekateri tudi kritiÄ?no pravijo, da so pogosto razglaĹĄeni, je bilo zadnje dni vendarle veliko veÄ? ubranosti. Ubranega petja. KneĹžje mesto je namreÄ? gostilo Ĺže 32. Mednarodni mladinski pevski festival. Zaradi razliÄ?nih teĹžav so letos sicer nastopili zbori iz manj evropskih drĹžav, a vseeno je prireditev lepo uspela. Potihoma pravijo, da je letoĹĄnji celjski festival vsaj po neÄ?em imel nekaj skupnega s tekmovanjem za pesem Evrovizije, ki je v pribliĹžno istem Ä?asu potekal v ukrajinskem Kijevu. Tako kot tam se tudi v Celju niso sreÄ?ali pevci iz Ukrajine in Rusije. V evrovizijskem primeru Âťzaradi politikeÂŤ ni bilo Rusov, v Celju je zbor iz Rusije nastopil, a zaradi nekih zapletov so manjkali Ukrajinci.

Brez zapletov pa je menda priĹĄlo do ÂťobglavljenjaÂŤ celjskega rokometnega kluba Pivovarna LaĹĄko. Gregor Planteu, ki je finanÄ?no saniral celjske rokometne pivovarje, naj bi kot izredni Ä?lan uprave Mercatorja tudi finanÄ?no bdel nad naĹĄim najboljĹĄim sosedom. Seveda so se ob tem zaradi njegove mladosti pojavili nekateri pomisleki, a minister PoÄ?ivalĹĄek, ki ga je menda predlagal, mu povsem zaupa.

Pa ĹĄe to: slovenska vlada je padla, bi lahko zapisali tudi za del dogajanja ob obisku naĹĄe vlade v naĹĄi statistiÄ?ni regiji. To se je zgodilo v Ĺ entjurju. V ĹĄportni dvorani HruĹĄevec sta se v koĹĄarki pomerili ekipi vlade s premierjem na Ä?elu ter Ĺžupanov in gospodarstvenikov regije. Slednji so bili boljĹĄi in za tri toÄ?ke potopili vlado. V ekipi zmagovalcev je zaigral tudi BoĹĄtjan Gorjup, direktor druĹžbe BSH, ki je prav te dni postal tudi novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Dobil je veÄ?jo podporo kot nekdanji predsednik in nekdanji direktor druĹžbe Ĺ tore Steel Marjan MaÄ?koĹĄek.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 3

DrĹžavne ceste bodo vendarle boljĹĄe Bojan KontiÄ? drĹžavnemu sekretarju mag. Klemnu Potisku med obiskom vlade izrazil nestrinjanje z dvigom cene toplotne energije Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. maja – Ĺ˝upan MO Velenje Bojan KontiÄ? je v okviru vladnega obiska Savinjske regije v protokolarni sobi sprejel drĹžavnega sekretarja Ministrstva za infrastrukturo mag. Klemna Potiska, direktorico Direktorata za kopenski promet mag. Darjo Kocjan, direktorja Direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka s sodelavci, sprejema pa se je udeleĹžil tudi poslanec v DZ SaĹĄa Tabaković. Ĺ˝upan jim je predstavil problematiko dviga cene toplotnega ogrevanja v Ĺ aleĹĄki dolini. Kot je povedal, je to trenutno najbolj pereÄ?a zadeva v Mestni obÄ?ini Velenje, na to temo pa bo prav danes popoldne skupna izredna seja velenjskega in ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega sveta.

Pogovarjali pa so se tudi o obnovi drĹžavnih cest na obmoÄ?ju MO Velenje, gradnji kolesarske poti proti KoroĹĄki in o 3. razvojni osi.

Ĺ˝upan je poudaril, da so drĹžavne ceste v Velenju v skrb vzbujajoÄ?em stanju, Ä?esar so se zavedali tudi gostje. Zato je dobra novica, da jih bo kar nekaj letos in v prihodnjem letu dobilo no-

va Partizanske in Ĺ aleĹĄke ceste.

Napovedali so tudi, da bodo delno obnovili cesto skozi Ĺ kale,ÂŤ nam je povedal Ĺžupan. Kot so potrdili, se bo kmalu zaÄ?ela tudi obnova bolj kolovozu podobne

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je skupaj s sodelavci predstavnike vlade sprejel v sejni sobi mestne hiĹĄe. NajveÄ? so govorili o obnovi drĹžavnih cest in 3. razvojni osi.

vo, sodobnejĹĄo podobo. ÂťPogovori so potekali konstruktivno in dokaj optimistiÄ?no. Kot so nam povedali, bodo ĹĄe v maju zaÄ?eli obnovo in preplastitev KidriÄ?eve ceste, sledila bo obno-

ceste Velenje–Polzela skozi LoŞnico. Nekaj del naj bi opravili letos, glavnino pa leta 2018. Dogovorili so se tudi, da bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ťe letos objavila razpis

za izvajalca protihrupne ograje na cesti Velenje–Črnova, ob naselju nasproti nekdanjega Obirca. ÂťVeseli nas, da 3. razvojna os ostaja prioriteta ministrstva za infrastrukturo. Stvari nezadrĹžno teÄ?ejo. Lahko, da bo gradnja stekla Ĺže letua 2018. To je odvisno tudi od postopkov, ki jih vodi DARS, a upam, da bo tako,ÂŤ nam je zatrdil Ĺžupan. Govorili so tudi o izgradnji kolesarske steze od Velenja do DoliÄ?a, kjer se bo prikljuÄ?ila Ĺže zgrajeni kolesarski poti, ki vodi vse do meje z Avstrijo. ÂťLahko povem, da kolesarska pot bo, projekt pa je zelo zahteven, saj gre po trasi nekdanje Ĺželeznice. Zato bo treba temeljito obnoviti tudi tunele. RazmiĹĄljajo, da bi del te poti izvedli kot galerijsko kolesarsko pot, zato iĹĄÄ?ejo dodatne reĹĄitve. A dejstvo je, da tudi ta projekt napreduje,ÂŤ je konÄ?al KontiÄ? đ&#x;”˛

MIC obiskal drĹžavni sekretar za infrastrukturo Velenje, 9. maj – DrĹžavni sekretar z ministrstva za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je bil ob obisku MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra Velenje najprej deleĹžen darila. Vodja MIC-a Darko Lihteneker mu je v dobrodoĹĄlico podaril sveÄ?o. Za vsak sluÄ?aj, se je poĹĄalil, Ä?e TEĹ usahne, neha obratovati, se zaustavi ...

Skupaj s sodelavci mu je predstavil MIC in energetski poligon z najsodobnejĹĄo didaktiÄ?no opremo za vsa podroÄ?ja obnovljivih virov energije, uÄ?inkovito rabo energije in energetski inĹženiring. S tega podroÄ?ja so prejeli veliko uglednih nagrad. đ&#x;”˛

mkp

Bojana Ĺ pegel

FU obiskal drĹžavni sekretar za finance Velenje, 10. maj – FinanÄ?ni urad Velenje je v okviru obiska vlade gostil drĹžavnega sekretarja z Ministrstva za finance Tilna BoĹžiÄ?a v spremstvu namestnika generalne direktorice FURS-a Petra Gruma, direktorja Uprave za davke Janka Preaca in namestnika direktorja Uprave za carine Borisa Kastelica.

Po predstavitvi poslovanja FinanÄ?nega urada Velenje sta se jim pridruĹžila direktor SĹ GZ Franci Kotnik in predsednica RaÄ?unovodske sekcije Petra Pleterski.

FU Velenje ter zbornica in sekcija dobro sodelujejo. Urad zbornico redno seznanja z novostmi z davÄ?nega podroÄ?ja, sekcijo

3

AKTUALNO

18. maja 2017

DrĹžavni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek se je nasmejal darilu, ki ga je prejel.

Na Ericu (tudi) o nedoslednostih okoljske zakonodaje Poudarili so pomen dobrega sodelovanja.

pa z bistvenimi ugotovitvami iz kontrol nad zavezanci. Oboje je zelo pomembno za krepitev in dvig davÄ?ne kulture zavezancev,

so poudarili. Da je treba takĹĄno prakso nadaljevati, pa je poudaril tudi drĹžavni sekretar, ki je popoldne obiskal Gorenje. To s

FURS-om sodeluje ne samo na davÄ?nem podroÄ?ju, ampak tudi pri e-carinjenju. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 9. maja – Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je obiskala Inťtitut za ekoloťke raziskave, ERICo, v katerem so jo seznanili s celovito in uspeťno okoljsko sanacijo Šaleťke doline in vlogo inťtituta v procesih okoljskih izboljťav.

gotrajnimi postopki, je v pogovoru med drugim omenil direktor Marko Mavec. Z ministrico sta spregovorila tudi o problematiki zaprtega trga javnih okoljskih storitev in pojavljanju nelojalne konkurence ter se dogovorila, da se ponovno sreÄ?ata in posvetita

Ministrica si je ogledala laboratorij.

Spregovorili pa so tudi o teĹžavah, na katere naletijo njihovi naroÄ?niki zaradi nekaterih nedoslednosti v zakonodaji. NaroÄ?niki, to pa je predvsem industrija, morajo zadostiti zahtevnim okoljskim kriterijem, ki so na nekaterih podroÄ?jih bistveno stroĹžji kot v drĹžavah Ä?lanicah Evropske unije in tudi drugih, ob tem pa se morajo spopadati ĹĄe z dol-

trenutno pereÄ?im odprtim okoljskim temam v Sloveniji.

Ob obisku si je ministrica ogledala tudi laboratorij, na katerega so zaradi najveÄ? akreditiranih preskusnih metod na podroÄ?ju okolja v Sloveniji ĹĄe posebej ponosni in je v lasti slovenskega gospodarstva. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

18. maja 2017

Nove naloĹžbe in delovna mesta Mlekarna pred najveÄ?jo

naloĹžbo v svoji zgodovini

BSH HiĹĄni aparati Nazarje v letu dni do dodatnih 10 tisoÄ? kvadratnih metrov poslovno-logistiÄ?nih povrĹĄin – Letos 260 zaposlitev Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 10. maja – PrejĹĄnjo sredo je vodstvo druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje s predstavnikoma transportnih podjetij iz Zgornje Savinjske doline Pfeifer in Melavec kot investitorjema podpisalo pogodbo o izgradnji dveh novih poslovno-logistiÄ?nih

izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo ĹĄe enega poslovno-logistiÄ?nega prostora nasproti druĹžbe, katerega vrednost so ocenili na 4 milijone evrov. Bodo naloĹžbo financirali iz lastnih sredstev? ÂťSeveda, sistem Bosch nima kreditov,ÂŤ pravi Gorjup.

Otvoritveni trak za prva dva objekta naj bi rezali konec tega,

industrijskih druĹžb, v sektorju malih gospodinjskih aparatov pa je najveÄ?ja tovrstna tovarna v Evropi. O tem, kako druĹžba posluje letos, pa BoĹĄtjan Gorjup pravi, da konkretnih ĹĄtevilk ne morejo razkrivati, ker so del koncerna Bosch. Iz ĹĄtevila letoĹĄnjih novih zaposlitev pa je vidno, da je rast velika. Lansko poslovno le-

NaloĹžbo v novo sirarno, vredno blizu 14 milijonov evrov, bodo izvajali v dveh fazah – Ministra podprla pogumne naÄ?rte

ÂťV mlekarni priÄ?akujejo, da bodo drĹžavne institucije pri novih razvojnih gospodarskih naloĹžbah tako kot tuja podprla tudi domaÄ?a, slovenska podjetja,ÂŤ so izpostavili na pogovoru z ministroma.

Tatjana PodgorĹĄek

Arja vas, 9. maja – V okviru obiska vlade RS v Savinjski regiji sta se ministra Dejan Ĺ˝idan (kmetijski) in Zdravko PoÄ?ivalĹĄek (gospodarski) mudila tudi na obisku v Mlekarni Celeia v Arji vasi.

Za druĹžbo BSH HiĹĄni aparati Nazarje bosta zgradila nova logistiÄ?na centra dva avtoprevoznika. Pogodbo so podpisali (od leve proti desni): Marko Skok (podjetje Pfeifer), BoĹĄtjan Gorjup, Matija Petrin (direktor druĹžbe, odgovoren za podroÄ?je tehnike v BSH HiĹĄni aparati) ter JoĹžef Melavc iz Transportov Melavc.

objektov na obmoÄ?ju nekdanjega Glina in Elkroja v Nazarjah. Obe podjetji sta BSH-jeva dolgoletna dobavitelja. Vrednost podpisanih pogodb je 3,5 milijona evrov.

BoĹĄtjan Gorjup, direktor druĹžbe, odgovoren za podroÄ?je gospodarjenja, pa dodaja, da bo BSH v naslednjih dneh podal vlogo za

za tretjega pa sredi prihodnjega leta. Novih 10 tisoÄ? kvadratnih metrov povrĹĄin bo omogoÄ?ilo BSH-ju ĹĄiritev dejavnosti in s tem nova delovna mesta. Letos so Ĺže zaposlili 160 delavcev, do konca leta naj bi jih ĹĄe 100.

BSH HiĹĄni aparati sodijo med 10 najveÄ?jih slovenskih izvoznih

Prihodnje leto prvi koraki Nazarje, 10. maja – V okviru obiska vlade RS v Savinjski regiji sta njen predsednik Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek obiskala druĹžbo BSH HiĹĄni aparati Nazarje. Na pogovorih je vodstvo druĹžbe izpostavilo nekatere najaktualnejĹĄa teme, pomembne za rast podjetja in tudi drĹžavo. Med drugim so to praktiÄ?no usposabljanje na terciarni ravni izobraĹževanja, previsoka obdavÄ?itev visoko kvalificiranih kadrov, izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi ter naÄ?rtovana ĹĄiritev BSH-ja v Nazarjah. Po pogovorih in ogledu proizvodnje je Cerar dejal, da je druĹžba ĹĄe eden od kazalcev, da se v Sloveniji krepijo in mnoĹžijo dobre prakse.

Prav na dan obiska je izvedel, da je drĹžava v pri-

to je druĹžba sklenila z nekaj manj kot 300 milijoni evrov prihodkov.

Z rezultati so zadovoljni, je ĹĄe zagotovil sogovornik.

Pogodbo so podpisali v navzoÄ?nosti predstavnikov vlade RS, ki si je pred tem druĹžbo ogledala. đ&#x;”˛

merjavi z enakim obdobjem lani kar za 20 odstotkov poveÄ?ala izvoz. ÂťTo kaĹže, da vsi naĹĄi procesi internacionalizacije gospodarstva dajejo dobre rezultate. Gre za sinergijo med gospodarstvom, vlado in drugimi udeleĹženimi. Pot, po kateri gremo skupaj naprej, je edina prava.ÂŤ Po njegovem mnenju je Savinjska regija gospodarsko in tudi na drugih podroÄ?jih uspeĹĄna regija in z velikim naravnim Ä?loveĹĄkim potencialom, ki ga je potrebno ĹĄe bolj razviti. DrĹžava, tako Cerar, lahko pri tem naredi veÄ? v infrastrukturi. ÂťGlede hitre ceste tretje razvojne osi se konÄ?no premika, tako da se bomo letos lotili pripravljalnih del, prihodnje leto pa lahko naÄ?rtujemo Ĺže prve korake pri gradnji.ÂŤ Poleg cest lahko vlada regiji priskoÄ?i na pomoÄ? pri varstvu zdravega in Ä?istega okolja, v protipoplavni varnosti, je ĹĄe menil Miro Cerar. đ&#x;”˛

O spremembah potroĹĄniĹĄkih navad Skupina Gorenje se je kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev aparatov za dom predstavila na letoĹĄnjem European Technical Consumer Goods Summitu, mednarodni konferenci trgovcev s tehniÄ?nim blagom, na kateri se sreÄ?ajo vsi najpomembnejĹĄi trgovci in proizvajalci gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike ter telekomunikacijske in IT tehnologije v svetu.

Na konferenci obravnavajo aktualne teme in izzive ter izmenjajo izkuĹĄnje in dobre prakse. SreÄ?anja se udeleĹžujejo predsedniki in Ä?lani uprav, izvrĹĄni direktorji, vodilni menedĹžerji s podroÄ?ij prodaje, nabave, marketinga ‌ LetoĹĄnje teme, o katerih so razpravljali na sreÄ?anju, so bile spremembe potroĹĄniĹĄkih navad, krepitev spletne trgovine, povezljivost aparatov

v pametnem domu, inovacije na ravni izdelkov in storitev, izboljĹĄanje uporabniĹĄkih izkuĹĄenj, digitalizacija ‌ Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac se je na povabilo organizatorjev udeleĹžil debatnega omizja na temo redefiniranja potroĹĄniĹĄke izkuĹĄnje. V krogu vodilnih evropskih predstavnikov druĹžb Samsung, Electrolux, BSH, Sony, Intel Corporation, Canon, De Longhi, M.video, Dixons, Metro Group idr. je Bobinac izpostavil, da na proces nakupne odloÄ?itve najbolj vplivata digitalizacija in proaktivnost spletnih ponudnikov v pribliĹževanju ponudbe in storitev Ĺželjam in potrebam kupcem. S svojo odzivnostjo in prilagodljivostjo spletni trgovci prekaĹĄajo klasiÄ?no distribucijo, zato se njen trĹžni deleĹž

pomembno krepi. ÂťSodelovanje na konferenci evropskih ponudnikov elektriÄ?nih aparatov European TCG Summit je edinstvena priloĹžnost za navezovanje stikov in krepitev odnosov s predstavniki najveÄ?jih distributerjev in trgovcev z elektriÄ?nimi aparati po svetu. Za Gorenje je izjemno pomembno, da spremljamo, razumemo in tudi predvidimo trende ter smeri razvoja distribucijskih kanalov, preko katerih prodamo veÄ?ino svojih izdelkov, ter da se na spremembe pravoÄ?asno in ustrezno odzivamo. S sodelovanjem na European Technical Consumer Goods Summitu krepimo tudi ugled naĹĄih blagovnih znamk in celotne korporacije,ÂŤ je povedal Bobinac. đ&#x;”˛

mz

V letoĹĄnjem prvem kvartalu za 11 odstotkov veÄ? prihodkov

Direktor mlekarne Marjan Jakob ju je ob tej priloĹžnosti seznanil z lanskimi in letoĹĄnjimi kazalci poslovanja. Z lanskimi so bili glede na zahtevne trĹžne razmere v prvem delu leta zadovoljni, z doseĹženimi v letoĹĄnjih ĹĄtirih mesecih so ĹĄe bolj, saj so zelo spodbudni. ÄŒe so se lani v obdobju januar – april v najveÄ?ji mlekarni v zadruĹžni lasti sreÄ?evali z precejĹĄnjimi viĹĄki mleka in negativnim rezultatom, v enakem letoĹĄnjem obdobju beleĹžijo 13,3 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 11-odstotno rast. Mleka so sicer ob tem odkupili za 3 odstotke manj (26,5 milijona litrov), so pa vse od lanskega avgusta dalje spreminjali odkupno ceno surovine praviloma navzgor.

Na kmetovem dvoriĹĄÄ?u Ĺže znaĹĄa 28 oziroma 29 centrov za liter mleka. Spodbudna je rast izvoza ter izdelkov z viĹĄjo dodano vre-

dnostjo. Prodaja jogurtov se je od januarja do aprila letos poveÄ?ala za 25 odstotkov. Poleg kakovosti so – tako Jakob – pripomogli k veÄ?ji prodaji izdelkov promocija pridobitve certifikata izbrana kakovost ter vlaganja v posodobitev proizvodnje (nakup novega polnilnega stroja za proizvodnjo tekoÄ?ih jogurtov in mleka blagovne znamke Zelena Dolina, polnjenih v pet embalaĹži) v viĹĄini 3,2 milijona evrov. Nakup se kaĹže kot dobra naloĹžba tudi zato, ker omogoÄ?a nove zaposlitve in hkrati krepi sodelovanje z domaÄ?imi dobavitelji mleka brez GSO.

Izgradnja nove sirarne

Sicer pa je, po besedah Marjana Jakoba, mlekarna pred najveÄ?jo naloĹžbo v 33-letni zgodovini na obstojeÄ?i lokaciji. V najveÄ?ji slovenski proizvajalki sira naÄ?rtujejo izgradnjo nove sirarne.

Vrednost naloĹžbe je blizu 14 milijonov evrov, zgradili pa naj bi jo v dveh fazah. Prvo predstavlja tehnoloĹĄki del v vrednosti 9 milijonov evrov, drugo pa ureditev turistiÄ?no-izobraĹževalnega dela objekta. ÂťPri naloĹžbi raÄ?unamo na pomoÄ? drĹžave. Kot smo sliĹĄali, lahko na razpisih pridobimo pribliĹžno 5 milijonov evrov, za drugo bomo morali zagotoviti lastna sredstva. RazmiĹĄljamo tudi o dokapitalizaciji.ÂŤ Gradbeno dovolje-

nje priÄ?akujejo septembra letos, zaÄ?etek gradnje pa bo odvisen od moĹžnosti oziroma razpisnih pogojev. Najkasneje pa naj bi se to zgodilo prihodnjo pomlad.

V mlekarni predelajo v sire 52 odstotkov odkupljenega mleka.

Po zagotovilih Jakoba bi z novo sirarno posodobili tehnologijo, reĹĄili teĹžave z viĹĄki mleka, odprli nova delovna mesta, aktivno sodelovali pri razvoju slovenskega podeĹželja ter dodatno okrepili in izkoristili prednost znaka viĹĄja kakovost, s katerim se ponaĹĄajo njihovi siri.

PoÄ?ivalĹĄek in Ĺ˝idan sta podprla pogumne naÄ?rte mlekarne. Pri tem je Ĺ˝idan menil, da se v tem trenutku dogaja v mleÄ?ni industriji v Sloveniji neke vrste preporod. Mlekarne so v letoĹĄnjih prvih treh mesecih poveÄ?ale proizvodnjo konzumnega mleka za 11,5 odstotka, skoraj za tretjino je veÄ?ja proizvodnja fermentiranih izdelkov. ÂťTo je zelo pomembno, ker ti predstavljajo viĹĄjo dodano vrednost, kar v praksi pomeni, da mlekarne veÄ? denarja lahko namenjajo za vlaganja v nove tehnologije. Da je tako, je treba pripisati ĹĄirjenju glasu o njihovih kakovostnih izdelkih tudi zunaj slovenskih meja. Mlekarna Celeia je lep primer dobre prakse,ÂŤ je ĹĄe dejal Dejan Ĺ˝idan. đ&#x;”˛

BoĹĄtjan Gorjup predsednik GZS ÄŒe vidi Ä?lovek napredek, najde tudi energijo Tatjana PodgorĹĄek

Ljubljana, 10. maja – ÄŒlani skupĹĄÄ?ine Gospodarske zbornice Slovenije so izvolili novega predsednika BoĹĄtjana Gorjupa, direktorja druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje. Na tem poloĹžaju bo za naslednji dve leti nasledil Marjana MaÄ?koĹĄka (Ĺ tore Steel). Kot je povedal Gorjup, so ga h kandidaturi nagovorili mnogi direktorji. Izziv je sprejel, ker se tudi sam zavzema za spremembe in boljĹĄe poslovanje gospodarske zbornice. ÂťGospodarstvo Ĺželi bolj uÄ?inkovito zbornico, ki bo znala svoje Ĺželje uÄ?inkovito zastopati in doseÄ?i rezultate v komunikaciji z vlado in sindikatiÂŤ. Kot je ĹĄe poudaril, si Ĺželi "hiĹĄe s trdnimi

Boťtjan Gorjup: Želimo biti konstruktiven partner z vsemi vlado, sindikati ‌ ter na dolgi rok gledati v isto smer.

temelji", pri Ä?emer je kot enega od pomembnejĹĄih izpostavil konstruktiven dialog. Po njegovih besedah se zbornica veÄ?krat znajde na nasprotni strani vlade ali razliÄ?nih sindikatov, zato bo po njegovem do dobrega rezultata za zbornico vodil lahko le ustvarjalen pogovor. ÂťNe smemo se obsojati, kritizirati, ampak pogovar-

jati tako dolgo, da bomo priĹĄli do pravih skupnih reĹĄitev.ÂŤ Med svojimi projekti je izpostavil nadgradnjo zakona o vajeniĹĄtvu, sodelovanje pri sprejemu zdravstvene zakonodaje ter finanÄ?no stabilizacijo zbornice. Izvolitev ga pa veseli, je dejal. Na vpraĹĄanje, ali bo poleg odgovornega vodenja podjetja BSH zmogel ĹĄe vodenje Gospodarske zbornice Slovenije, je Gorjup odgovoril: ÂťÄŒe Ä?lovek vidi napredek, najde tudi energijo. TakĹĄno je moje vodilo tudi pri opravljanju nalog v podjetju.ÂŤ Novi predsednik bo mandat prevzel 24. maja. BoĹĄtjan Gorjup je zaposlen v koncernu BSH Ĺže 17 let, veÄ?ino Ä?asa na vodstvenih poloĹžajih podjetja tako doma kot v tujini. V obdobju 2011–2016 je bil predsednik nadzornega sveta druĹžbe Paloma. Za svoje delo je prejel nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke ter priznanje Mladi meneđ&#x;”˛ dĹžer leta 2012.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

18. maja 2017

ZaÄ?eli kot obrtniki, danes postavljajo trende Podjetje Skaza za jubilejno leto, obeleĹžujejo 40-letnico, napoveduje nove trĹžne preboje, velike korake v digitalizaciji in rast prihodkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Podjetje Skaza velja za enega najveÄ?jih slovenskih izvoznikov. Izvozijo kar 93 odstotkov proizvodnje. Poslovanje na tujih trgih pa je v ĹĄtiridesetih letih delovanja postalo del poslovnega genskega zapisa podjetja. Ĺ iritev na nove trge je potekala predvsem po principu referenc in s pomoÄ?jo promocije njihovih obstojeÄ?ih partnerjev. Zdaj pa na uÄ?inkovitejĹĄi vstop na nova trĹžiĹĄÄ?a raÄ?unajo tudi na gospodarsko diplomacijo, pravi direktorica Skaze Tanja Skaza.

To so posebej poudarili ob nedavnem obisku veleposlanika in generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Roberta Kokalja v Skazi.

Pred Skazo novi trĹžni preboji

Kam se ozirate? Kje si Ĺželite pomoÄ? gospodarske diplomacije? ÂťV ZDA in na BliĹžnjem vzhodu, v drĹžavah, kot so Savdska

Arabija, ZdruĹženi arabski emirati, Iran, zalivske drĹžave. Do teh trgov ni enostavno priti, lahko pa nam do njih pomaga diplomacija. Vsak novi vstop v tujo drĹžavo zahteva predhodno temeljito poznavanje trga, lokalnih navad ljudi in potroĹĄnikov, predvsem pa zahteva doloÄ?eno poslovno mreĹžo in pri tem raÄ?unamo na njihovo pomoÄ? in podporo.ÂŤ Sicer pa ste svojo mreĹžo na tujih trgih Ĺže dobro razpredli. ÂťNa ĹĄestinpetdesetih trĹžiĹĄÄ?ih smo Ĺže prisotni.ÂŤ

Na poti v industrijo 4.0

Veliko vlagate v razvoj, v delovno okolje. Lani ste v ureditev novih prostorov, velikih 12.000 kvadratnih metrov, vloĹžili 5,5 milijona evrov. ÂťLetos jih bomo skoraj toliko v digitalizacijo procesov, v industrijo 4.0 oziroma pametno tovarno.

Vpeljali smo jo Ĺže v prodajno in nabavno verigo. Proizvodnja je v celoti avtomatizirana, podprta z roboti, pospeĹĄeno pa vanjo zdaj vnaĹĄamo tudi digitalizacijo, infrastrukturo 21. stoletja.

Tanja Skaza: ÂťProizvodnja je v celoti avtomatizirana, podprta z roboti in v veliki meri Ĺže digitalizirana.ÂŤ

ÄŒas je dragocen in zelo pomembno je, da ga Ĺživimo uÄ?inkovito. Kjerkoli, s prijatelji, druĹžino, v podjetju. Pri nas smo jo vpeljali v kulturo podjetja, izobraĹževanje. Vsi se izobraĹžujemo, kako uporabljati socialna omreĹžja, uporabljamo intranet, imamo ÂťSkazalnikÂŤ, elektronsko glasilo, vso dokumentacijo skuĹĄamo iz-

Nad preizkuse narave z znanjem in voljo Šmartno ob Paki, 12. maja – V dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajťnje druťtvo vinogradnikov pripravilo prireditev, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja vin lanskega letnika ter najboljťim vinarjem podelili priznanja.

Ob tej priloĹžnosti je predsednik druĹĄtva Peter Krajnc med

je bila ob prihodu v tamkajĹĄnje okolje prijetno preseneÄ?ena, saj je priÄ?akovala, da tod raste predvsem hmelj. ÂťVesela in ponosna sem, da so obronki zasajeni z vinsko trto, in na vinogradnike, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in dokazujejo, kaj se da narediti za kakovostno vino, Ä?e sta prisotna volja in znanje. S

vesti brezpapirno ... Skaza akademijo snemamo, da si jo lahko kdo, ki je na njej odsoten, pogleda kjerkoli.ÂŤ

Napovedujejo leto preseĹžkov

Letos zaokroĹžujete 40-letnico delovanja. ÂťZelo veseli smo tega jubileja.

V vseh teh letih nismo izgubili niti ene stranke, kar pomeni, da smo zaupanja vreden partner.

ZaÄ?eli smo kot obrtniki, danes smo trendsetterji, postavljalci trendov. Podjetje je v zadnjih osmih letih – po hudi krizi, ki jo je doĹživelo in preĹživelo – zraslo za ĹĄtirikrat. V ĹĄestih letih smo na trg postavili dve blagovni znamki, s katerima smo prisotni Ĺže v veÄ? kot 50 drĹžavah. Naredili smo temeljito preobrazbo tako podjetja kot razmiĹĄljanja.ÂŤ V jubilejnem letu pa napovedujete, da bo leto preseĹžkov? ÂťNaÄ?rtujemo 38,5 milijona evrov prihodkov. Lani smo jih ustvarili 35,5 milijona evrov.

NaÄ?rtujemo utrjevanje znanja.

Za uspehe, ki jih dosegamo, so zasluĹžni sodelavci. Vsak lahko prispeva k razvoju in napredku z razmiĹĄljanjem, reĹĄitvami. Pri tem ne poznamo hierarhije.

Na trg bomo dali tri nove proÂťKo spreminjaĹĄ podjetje, moraĹĄ spremeniti tudi sebe. NauÄ?iti se moraĹĄ, kako hitreje priti do informacij, kako pridnost spremeniti v uÄ?inkovitost. Slovenci smo zelo priden narod, o tem, kako smo uÄ?inkoviti, pa bi se lahko ĹĄe pogovarjali.ÂŤ

dukte. Blagovni znamki Skaza Style your life dodajamo produkt Pick&go, piknik na vrvici, ki spreminja Ĺživljenje v naravi, in drugo generacijo Bokashi Organica, o tretjem produktu pa lahko za zdaj povem samo, da bo ĹĄlo za edinstven lonÄ?ek, ki ga bomo nosili s seboj, kamorkoli bomo ĹĄli.ÂŤ

DrĹžava bi morala stati za gospodarstvom

Ĺ e vedno iĹĄÄ?ete kadre? ÂťIĹĄÄ?emo predvsem menedĹžerje prve linije, tehnologe, razvojnike, prodajnike in digitalne eksperte, iĹĄÄ?emo strokovnjake za materiale in dizajn.ÂŤ PodjetniĹĄtvo je povezano z veliko tveganji, odrekanji in predvsem z veliko odgovornostjo. ÂťVsak dan razmiĹĄljam o tem, kako poskrbeti, da bo 350 naĹĄih zaposlenih Ä?utilo, da se pri nas lahko poÄ?utijo varne. To bi morala poÄ?eti tudi drĹžava. Stati bi morala za podjetniki in gospodarstvom, se bolj zavedati, da so gonilo napredka in blaginje.

Sploh izvozniki. Njene politike (davki, prispevki, delovnopravna zakonodaja ...) bi morale sproĹĄÄ?ati pritisk na gospodarstvo, ki do rezultatov pride s trdim delom, trudom in odrekanjem.ÂŤ đ&#x;”˛

Želela je obiskati primer dobre prakse

brala modro frankinjo premium, letnik 2015 iz Vinske kleti KrĹĄko – se zaveda pomena svojega poslanstva in se bo zavzemala tako za male kot velike vinogradnike, saj s svojimi kakovostnimi vini odliÄ?no dopolnjujejo svetovno proizvodnjo. ÂťProizvodnja vina je priloĹžnost za Slovenijo, ki ni med veÄ?jimi proizvajalci vina,

DrŞavna sekretarka Tanja Strniťa obiskala Kmetijsko zadrugo Šaleťka dolina – Za subvencije 300 milijonov evrov na leto

DrĹžavna sekretarka Tanja StrniĹĄa si je me d drugim ogledala zadruĹžni trgovski center v MetleÄ?ah.

Tatjana PodgorĹĄek

Za letnik vina 2016 so si naziv ĹĄampion prisluĹžili kar ĹĄtirje vinogradniki: od leve proti desni: Branko ViĹĄnjar (za rdeÄ?e vino), za bela: Mihael Fajfar, JoĹže Kugler ter Danilo Pokleka, ki je prejel naziv ĹĄampion tudi za vino posebne kakovosti.

drugim dejal, da je bila lanska letina kar teĹžavna zaradi pozebe in dveh toÄ?, vendar so s pravo zaĹĄÄ?ito in vestnim kletarjenjem dosegli, da je letnik 2016 zelo kakovosten. ÂťNarava nas vsako leto bolj preizkuĹĄa, mi pa se odzivamo z voljo in znanjem, ki ga pridobivamo na raznih seminarjih in predavanjih,ÂŤ je dejal Krajnc.

Aktualna vinska kraljica – 24-letna ťtudentka fakultete za turizem v BreŞicah Maja Žibert iz Šentruperta na Dolenjskem –

tem kaĹžejo mlajĹĄim pot oziroma kaj Ĺželijo od svojih naslednikov takrat, ko sami ne bodo zmogli veÄ?.ÂŤ Kot nam je povedala, za zdaj sama pomaga starĹĄem v vinogradih, v katerih pridelujejo cviÄ?ek, modro frankinjo, Ĺžametno Ä?rnino, laĹĄki rizling, kraljevino, kerner. PrepriÄ?ana je, da bodo s sestro in bratom dostojno nadaljevali druĹžinsko tradicijo vinogradniĹĄtva. Kot je ĹĄe dejala Ĺ˝ibertova – mimogrede, za svoje vino je kot vinska kraljica iz-

po njegovi kakovosti pa sodi v sam svetovni vrh.ÂŤ Pohvalila je drĹžavo, ki pomaga vinogradnikom pri odpravljanju posledic pozebe z raznimi subvencijami.

Zakonodaja je nekaj, je dodala, naravne razmere pa povsem nekaj drugega. Treba se jim bo prilagoditi. Za zdaj je bilo to prilagajanje uspeĹĄno. Med ĹĄmarĹĄke kletarje pa je obljubila, da ĹĄe pride. đ&#x;”˛

Tp

MetleÄ?e, 10. maja – DrĹžavna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja StrniĹĄa je v okviru obiska vlade RS v regiji SaĹĄa obiskala Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina.

Direktor zadruge Ivo Drev jo je ob tej priloĹžnosti seznanil z dejavnostjo zadruge, ki Ĺželi postati najboljĹĄa v drĹžavi. Ponosni so na njeno tradicijo, na osnovi njenih naÄ?el gradijo zadruĹžno prihodnost. Poleg proizvodnje mleka, ki so ga lani odkupili 11 milijonov litrov, prodaje in proizvodnje mesa, trgovske dejavnosti, ki predstavlja veÄ? kot polovico njenega prihodka, je najveÄ?ja distributerka ekoloĹĄkega mesa v drĹžavi. S tem ustvari pribliĹžno 700 tisoÄ? evrov prometa na leto.

ÂťKmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je primer dobre prakse v drĹžavi, zato sem jo Ĺželela tudi obiskati,ÂŤ je dejala StrniĹĄeva in nadaljevala: ÂťNjena najveÄ?ja vrednost je, da je spravila na kroĹžnike ekoloĹĄko meso in izdelke iz njega. Z njimi oskrbuje veÄ? kot 100 javnih zavodov. Tudi njene druge blagovne znamke stremijo h kakovosti in ponudbi izdelkov, kar slovenski potroĹĄnik iĹĄÄ?e.ÂŤ Tanja StrniĹĄa je zagotovila, da je za pomoÄ? kmetijstvu namenjenih 300 milijonov evrov subvencij na leto. Poleg Ĺže znanih spodbud za ukrepe bodo letos verjetno objavili razpis za pomoÄ? majhnim kmetijam. Z njim Ĺželijo ohraniti travinje in Ĺživinorejo na travniĹĄkih povrĹĄinah na obmoÄ?jih z omejenimi dejavniki kmetovanja, h katerim sodi tudi dobrĹĄen

del Ĺ aleĹĄke doline.

Nekateri navzoÄ?i Ä?lani organov zadruge so StrniĹĄevo opozorili na potrebo po spremembah na podroÄ?ju kmetijskih zemljiĹĄÄ?.

Kot so dejali, povzroÄ?a pomanjkanje zemlje v dolini mladim prevzemnikom kmetij precejĹĄnje teĹžave. ÂťVeÄ?ina med njimi se je odloÄ?ila za naloĹžbe v nove hleve, republiĹĄki sklad kmetijskih zemljiĹĄÄ? pa zemljiĹĄÄ?a bodisi proda tistemu, ki zanje ponudi veÄ? denarja, Ä?eprav se s kmetijsko dejavnostjo intenzivno ne ukvarja, ali pa za najem zahteva visoke najemnine,ÂŤ so bili konkretni in StrniĹĄevi predlagali, naj pri prenovi kmetijske zemljiĹĄke politike uredijo tako, da bodo pri nakupu ali zakupu zemljiĹĄÄ? imeli prednost kmetje, ki se ukvarjajo đ&#x;”˛ s kmetijsko proizvodnjo.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

ĹĄki deĹželi Severno Porenje – Vestfalija so zmagali krĹĄÄ?anski demokrati Angele Merkel.

Severna Koreja je zjutraj po lokalnem Ä?asu znova izstrelila balistiÄ?no raketo, ki je po 30 minutah padla v Japonsko morje. Dogodek je povzroÄ?il zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Svetovna javnost je zaskrbljeno zrla tudi proti Venezueli – drĹžava, ki ima najveÄ?je naftne rezerve na svetu, je imela namreÄ? hkrati tudi najviĹĄjo inflacijo, ki naj bi konec leta dosegla 700 odstotkov.

Iz ĹĄtevilnih drĹžav po svetu so poroÄ?ali o kibernetskih napadih.

V srediĹĄÄ?u Beograda so se po spopadanju s problemom ĹĄtevilnih pribeĹžnikov, ki so Ĺživeli v opuĹĄÄ?enih skladiĹĄÄ?ih, odloÄ?ili za akcijo in dokonÄ?no preselitev veÄ? kot tisoÄ? ljudi.

V srediĹĄÄ?u Rima je odjeknila manjĹĄa eksplozija na parkiriĹĄÄ?u v bliĹžini poĹĄte.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz se je zavzel za predÄ?asne parlamentarne volitve.

Sobota, 13. maj Italija je zaÄ?asno znova uvedla nadzor na meji s Slovenijo.

notranjih schengenskih mejah.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je odobril oboroĹžitev sirskih Kurdov, na kar se je kritiÄ?no odzvala TurÄ?ija.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je v Washingtonu sreÄ?al z ameriĹĄkim kolegom Rexom Tillersonom in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Donald Trump pa ta dan je z mesta direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI odstavil Jamesa Comeyja.

NemÄ?ija trenutno ne vidi potrebe po krepitvi vojaĹĄke prisotnosti v Afganistanu.

trdila ĹĄestmeseÄ?no podaljĹĄanje nadzora na nekaterih notranjih mejah schengena, tudi na avstrijsko-slovenski meji.

Kanclerka Angela Merkel je po sreÄ?anju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejala, da NemÄ?ija trenutno ne vidi potrebe po krepitvi vojaĹĄke prisotnosti v Afganistanu.

Glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier se je ob obisku na Irskem s poslanci pogovarjal o edini kopenski meji z Veliko Britanijo in drugih vidikih brexita za Irsko. Ĺ vica je sporoÄ?ila, da bo za naslednjih 12 mesecev omejila dostop bolgarskih in romunskih drĹžavljanov do svojega trga dela.

Vodja civilne iniciative ÂťDavkoplaÄ?evalci se ne damoÂŤ Vili KovaÄ?iÄ? je v DrĹžavni zbor vloĹžil 4500 podpisov za zaÄ?etek zbiranja podpisov za referendum za zakon o drugem tiru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija ni vpletena v petkov kibernetski napad, in pomislil, da bi lahko bile ZDA. TurÄ?ija nemĹĄkim poslancem, ki so Ĺželeli obiskati nemĹĄke vojake v Natovem letalskem oporiĹĄÄ?u Incirlik, ni dovolila vstopa v drĹžavo.

Bo podpisov za referendum dovolj?

Tudi v podjetju Revoz so ugotavljali, da so bili tarÄ?a hekerjev.

Bil je tudi dan slovesnosti. S slovesnostjo pred nemĹĄko kostnico pri Tolminu so se poklonili stoti obletnici zaÄ?etka zadnjih bojev na soĹĄki fronti. Na Poljani pri Prevaljah pa so s slovesnostjo zaznamovali 72. obletnico zadnjih bojev 2. svetovne vojne na evropskih tleh.

Na ulicah Tunisa se je zbralo veÄ? tisoÄ? Tunizijcev, ki so protestirali proti osnutku zakona, ki bi pomilostil poslovneĹže, ki so obtoĹženi korupcije v Ä?asu vladanja Zineja El Abidineja Ben Alija.

Svetovna zdravstvena organizacija je v DemokratiÄ?ni republiki Kongo razglasila izbruh ebole.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je v romarskem srediĹĄÄ?u Fatima za svetnika razglasil brata in sestro, ki sta dejala, da se jima je kot otrokoma in njuni sestriÄ?ni leta 1917 prikazala Marija.

V Kijevu je potekal izbor za pesem Evrovizije. Zmago je domov odnesla Portugalska.

Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je za predsednika vlade imenoval 46-letnega Edouarda Philippa, poslanca v francoskem parlamentu in Ĺžupana Le Havra.

Vlada sirskega predsednika BaĹĄarja Al Asada je po veÄ?letnih spopadih dosegla dogovor z uporniki o njihovem umiku iz severovzhodnega dela Damaska.

Torek, 16. maj Po dvodnevnem boju s poĹžarom v tovarni Kemis pri Vrhniki je bila ugotovljena velika gmotna ĹĄkoda in tudi onesnaĹženje okolja.

Vendarle pa so se lahko evakuirani prebivalci vrnili domov.

Nacionalni svet koroĹĄkih Slovencev je sporoÄ?il, da - ker noben predlog slovenskih organizacij ni uveljavljen - ne podpira osnutka

Nedelja, 14. maj Slovesno je za predsednika Francije prisegel Emmanuel Macron, ki je teden dni pred tem prepriÄ?ljivo zmagal na predsedniĹĄkih volitvah.

Na volitvah v nov deĹželni parlament v nem-

Petek, 12. maj Ministrstvo za obrambo je odloÄ?ilo, da bo ĹĄe letos objavilo evropski razpis za nakup osemkolesnikov za srednjo bataljonsko bojno skupino.

Iz ĹĄtevilnih drĹžav po svetu so poroÄ?ali o kibernetskih napadih z izsiljevalskim virusom.

Posebej hudo je bilo v Angliji, kjer so bile prizadete bolniĹĄnice, ki so bile prisiljene zavraÄ?ati bolnike in preklicati naroÄ?ene preglede.

Ponedeljek, 15. maj

Izvedeli smo, da so hekerji napadli tudi novomeĹĄki Revoz – zaradi napada se je namreÄ? tam ustavilo delo v noÄ?ni izmeni, saj so bili vsi raÄ?unalniki zaklenjeni, na njih pa obvestilo v hrvaĹĄkem jeziku o napadu in zahtevi po odkupnini.

ÄŒetrtek, 11. maj Vlada je izdala uredbo o naÄ?inu izvedbe preselitve ljudi, ki so v Slovenijo sprejeti na osnovi kvote in delitve bremen med drĹžavami Ä?lanicami Evropske unije.

Evropska unija je v Bruslju dokonÄ?no po-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 10. maj Parlamentarni odbor za zdravstvo je kljub nasprotovanju vlade, stroke in nevladnikov podprl predlog novele, s katero bi znova dovolili prodajo doloÄ?enih alkoholnih pijaÄ? na ĹĄportnih prireditvah.

Miro Cerar je z ekipo obiskal Savinjsko dolino in ob priloĹžnosti povedal tudi, da se stvari v zvezi z tretjo razvojno osjo premikajo.

Italija je zaradi vrha G7 na Siciliji, ki se ga bo udeleĹžil tudi ameriĹĄki predsednik Donald Trump, ob polnoÄ?i znova uvedla nadzor na

18. maja 2017

Prisegel je novi francoski predsednik.

O zlati preteklosti Pred tedni je bila v Velenju predstavitev filma o mladih, o tem, kako je bilo Ĺživeti v Velenju nekoÄ?, kako je danes, kako naj bi bilo z mladimi jutri. Film kot barvita razglednica prikazuje mladinsko politiko, Ĺželje mladih, izkuĹĄnje, ideje, pa tudi nekaj neuspehov, ki so jih v desetletjih doĹživljale odraĹĄÄ?ajoÄ?e mestne generacijo. Treba je priznati, Velenje, mesto, tisti, Jure TrampuĹĄ ki so to mesto ustvarjali in vodili, so vedno vsaj poskuĹĄali prisluhniti mladim. Parola, da je Velenje mesto mladih, je imela tukaj, v tej dolini otipljiv rezultat. NekoÄ? so mladi mesto gradili, danes mladi v tem mestu Ĺživijo.

Res pa je, da vse ni tako svetlo, kot se ti zdi v tej posneti razglednici mladosti. Ni res, da je bilo Velenje vedno najboljĹĄe, edino v Sloveniji, prvo, vizionarsko. Hkrati tudi ni res, da je mesto vedno skrbelo za mlade. ÄŒe se samo spomnim svojega Ä?asa in odraĹĄÄ?anja v mestu rudarjev, smo si stvari velikokrat morali priboriti sami. Bilo je sicer drugaÄ?e kot v kakĹĄnem zadrgnjenem klerikalno-Ä?ajankarskem zaselku, a vseeno – ĹĄtudentskega organiziranja nam ni nihÄ?e prinesel na pladnju, tudi Dneva mladih in kulture ne, da boja za mladinski center ne omenjam, plakatov, vseh pisem, Ä?lankov, pogovorov z Ĺžupanom, prepriÄ?evanj, jeznih zapisov in Ä?akanja na izpolnjevanje obljub.

Ocena, da je mesto kar vse dalo mladim, ne drĹži. Smo pa bili (pa ne le naĹĄa generacija, tudi druge) dovolj jasni, glasni, predrzni, samozavestni in samovĹĄeÄ?ni, da smo od mesta zahtevali tisto, kar smo mislili, da je prav. VÄ?asih nas je mesto posluĹĄalo, vÄ?asih je bilo polno nerazumevanja in zavraÄ?anja. Pravili so nam, da smo v dekadentni fazi, na kar smo bili ponosni.

Vsaka mladost je edinstvena. Vsaka mladost je prava in neprava na svoj naÄ?in. Kljub vsem imperativom pa v Velenju Ĺživijo tudi mladi, ki jih nihÄ?e ne opazi, ki niso vkljuÄ?eni v takĹĄne in drugaÄ?ne mladinske politike, iniciative, strukture, projekte in ostale vÄ?asih zgolj na videz pomembne dejavnosti. Kaj se dogaja s tistimi na robu? Kaj se dogaja z onimi, ki beĹžijo, ki tukaj ne najdejo sluĹžbe, prihodnosti, zakaj nekateri ĹĄe vedno pravijo, da se niÄ? ne dogaja? Kljub bleĹĄÄ?eÄ?i razglednici mladinske preteklosti in prihodnosti, kakrĹĄno prikazuje film, nekatere Ĺživljenja vseeno izpljune zaradi socialnih, druĹžbenih, osebnostnih, katerihkoli Ĺže izkljuÄ?ujoÄ?ih razlogov. V filmu nastopajo predvsem zmagovalci, ki so imeli lepo mladost, ki jih je obogatila - tako njih kot mesto. Zato je toliko bolj dragocena knjiga, ki je del celotnega projekta Mladi za Velenje, v njej so omenjeni tudi posamezniki, ki so iz mesta odĹĄli, ki nimajo sluĹžbe, pa tudi tisti, ki so se tukaj znaĹĄli po spletu okoliĹĄÄ?in, denimo pripadniki albanske manjĹĄine, ki obiskujejo tukajĹĄnjo ĹĄolo in si Ĺželijo tukaj ustvariti dom ali si Ĺželijo na velenjsko Ĺživljenjsko postajo ohraniti vsaj lepe spomine.

Delovne akcije in vseobseĹžna mladinska strategija paÄ? dokazujejo, da se tam, kakor nekje poje uporniĹĄki poet, Âťkjer se niÄ? ne zgodi, tut niÄ? ne konÄ?aÂŤ. Mladostniki v Velenju imajo to sreÄ?o, da rastejo v tem mestu. A bodimo iskreni, vse to niÄ? ne pomeni, vsak izmed nas si izbere svojo pot, mesto pa je zgolj tisto, ki lahko odpre pot do svobode, lahko pa mladost zatira. ÄŒe se iz dokumentov, ki obstajajo na obÄ?ini, iz strategij, strokovnih ocen, evropskih projektov, politiÄ?nih naÄ?rtov odstrani vsa birokratska navlaka, pa je treba zapisati, da politiko ustvarjajo predvsem ljudje z imeni in priimki in da so imeli ti na obÄ?ini vsaj za segment mladosti, za njeno alternativno podobo veÄ? posluha kot drugod po Sloveniji. To velja tudi sedaj. Dokler obÄ?ino preveva mladinski duh, bi morali mladi stopiti korak dlje in od naklonjenih upraviteljev zahtevati veÄ?, veÄ? sredstev, veÄ? pomoÄ?i, veÄ? razumevanja, ĹĄe veÄ? naklonjenosti in podpore, in predvsem veÄ? politiÄ?nega; ne gre namreÄ? zgolj za zabavo, druĹženje, odraĹĄÄ?anje, mladost je v prvi vrsti oblikovanje odnosa do sveta, v katerega si vrojen, in kdor je zadovoljen z zlato preteklostjo ter predvidljivo sedanjostjo, svetle prihodnosti paÄ? ne bo nikoli dosegel. ReĹĄitev je tako vedno konflikt, mladi pa ne smejo biti tisti, ki bi ga nadzirali. Konec je namreÄ? Âťitak sam stvar filmaÂŤ ‌ đ&#x;”˛

Po poĹžaru so pristojni ugotavljali, da je ĹĄkoda velika.

nove deĹželne ustave avstrijske KoroĹĄke.

Vodje poslanskih skupin avstrijskih strank so se dogovorile, da bodo predÄ?asne volitve 15. oktobra.

Evropska komisija je Ä?lanice Unije opomnila, da je skrajni Ä?as za uresniÄ?itev zavez v sklopu premeĹĄÄ?anja in preseljevanja beguncev. Posebej je na to opozorila MadĹžarsko in Poljsko, ki doslej iz GrÄ?ije nista sprejeli ĹĄe niti enega begunca.

V ZDA so se mediji ukvarjali z zaupnimi informacijami o Islamski drĹžavi, ki naj bi jih Donald Trump izdal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. Kot so poroÄ?ali, jih je AmeriÄ?anom priskrbel Izrael.

Raziskovalci so se pozlatili Murska Sobota, 15. maja - V Murski Soboti je potekalo 51. drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev Slovenije. Iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline se je nanj uvrstilo 41 raziskovalnih nalog. Od tega jih je ĹĄest osvojilo zlato, 15 srebrno in 20 bronasto priznanje. Med dobitnike zlatega priznanja so se uvrstili mladi raziskovalci z osnovnih ĹĄol Gustava Ĺ iliha in Mihe Pintarja Toleda Velenje, Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, Frana Kocbeka Gornji Grad in ĹĄole Ljubno ob Savinji. Med srednjeĹĄolskimi raziskovalnimi nalogami pa je bila z zlatim priznanjem nagrajena naloga dijakov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje.

NajboljĹĄim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem bodo priznanja podelili v Cankarjevem domu v Ljubljani v soboto, 10. junija, na prireditvi Zveze organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije Zotkini talenti. tp

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 7

Pametne vasi izziv in priloĹžnost za slovensko podeĹželje Glavni cilj projekta: ustvarjanje novih delovnih mest, zajezitev izseljevanja, bolj privlaÄ?no podeĹželje za mlade – V Ĺ aleĹĄki dolini in celjski regiji vrsta primerov dobrih praks

Tatjana PodgorĹĄek

Gaberke pri Ĺ oĹĄtanju, 12. maja – ÂťPametne vasi so prvi korak k vasem prihodnosti. PodeĹželje 21. stoletja mora zajeti digitalna pomlad, da bo konkurenÄ?no,ÂŤ je eno od osrednjih sporoÄ?il okrogle mize z naslovom Pametne vasi – nove tehnologije in koncept za ohranitve podeĹželja, ki sta jo na kmeÄ?kem turizmu Apat v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju pripravila evropski poslanec Franc BogoviÄ? in evropska komisarka za promet in mobilnost Violeta Bulc.

Oba sta menila, da so pametne vasi priloĹžnost za razvoj slovenskega podeĹželja, in izrazila prepriÄ?anje, da bo Slovenja ena od 10 evropskih drĹžav, v katerih bo stekel pilotni projekt pametne vasi, ki naj bi jih v novi finanÄ?ni perspektivi podprla tudi EU.

7

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

18. maja 2017

je 21. stoletja morajo postati digitalno in tehnoloĹĄko napredne, Ä?e Ĺželijo biti konkurenÄ?ne. To pomeni, da se morajo tudi kmetje nauÄ?iti primerno uporabljati novo in sodobno opremo in da bo Âťdigitalna generacija na podeĹželju prispevala k veÄ?ji kmetijski produktivnosti.ÂŤ Pilotni projekt, ki ga je skupaj z madĹžarskim po-

je v celjski regiji veliko primerov dobrih praks. Poleg mlekarne Celeia je izpostavil Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina in njen projekt pridelave ekoloĹĄkega mesa, sledljivost, idejo Futko. Tehnologija po prepriÄ?anju BogoviÄ?a ni samo velik posel, ampak omogoÄ?a povezavo proizvajalca in kupca. ÂťPomembna je tudi

Znanje za gozd

vost in pametne prometne reĹĄitve. ÂťS projektom pametne vasi Ĺželimo vzpostaviti uÄ?inkovitejĹĄe distribucijske verige in boljĹĄo povezljivost z mesti za podporo lokalno pridelane hrane, zaustaviti izseljevanje s podeĹželja, oblikovati poslovne priloĹžnosti z viĹĄjo dodano vrednostjo ter zagotoviti sodobno infrastrukturo za izboljĹĄanje Ĺživljenjskih pogojev in mobilnost na podeĹželju. Pametne vasi so prvi korak k vasem prihodnosti. To ne bo enostaven proces, ker je povezan z zahtevnimi vlaganji. Vendar ovire niso nepremostljive, zahtevajo pa

Nazarje – 21. marca vsako leto na pobudo generalne skupĹĄÄ?ine ZdruĹženih narodov gozdarji zaznamujejo mednarodni dan gozdov. Namenjen je predvsem promociji in ozaveĹĄÄ?anju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda kot enega najpomembnejĹĄih naravnih bogastev. Tema letoĹĄnjega po vsem svetu je Gozdovi in energija, na ObmoÄ?ni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje pa so ob Tednu gozdov k temu dodali ĹĄe Znanje za gozd.

Za ta namen so gozdarji nazarske enote Ĺže izvedli predavanje za ĹĄtudente Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje in Ä?lane Dru-

ĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline, od 22. do 26. maja bodo vodili po gozdnih uÄ?nih poteh, 26. maja bodo pripravili osrednjo prireditev ob Tednu gozdov. Ta bo v domu kulture v Nazarjah, na njej pa bodo med drugim najskrbnejĹĄim lastnikom gozdov za leto 2017 na obmoÄ?ju enote podelili priznanja. Tega dne bo Muzej Vrbovec pripravil dan odprtih vrat. Zadnja aktivnost pa bo 9. junija na GruĹĄoveljski gmajni.

To bo delavnica Gozd in voda sta povezana, tema pa ObreÄ?ni gozdovi po naÄ?elih gozdne pedagogike. đ&#x;”˛

Ĺ koti v Pohrastniku?

Po podatkih nekaterih medijev naj bi ĹĄkotsko podjetje BSW na Gomilskem v obÄ?ini BraslovÄ?e postavilo Ĺžago, enkrat veÄ?jo od najveÄ?jih v drĹžavi, svojo dejavnost pa naj bi ĹĄe ĹĄirilo. Med drugim v Pohrastniku pri Ĺ oĹĄtanju, kjer naj bi organiziralo proizvodnjo peletov.

Delo naj bi dobilo 100 ljudi, v Ĺžago na Gomilskem pa naj bi Ĺ koti vloĹžili 21 milijonov evrov. Ko smo informacijo preverjali pri lastniku objektov v Pohrastniku Janezu Mazeju, je ta dejal, da se nekaj res dogaja, a bi bilo o tem povedati kaj veÄ? ĹĄe prezgodaj.

BSW je druĹžinsko podjetje, ki ima na Otoku sedem Ĺžag, eno pa v Latviji. Na leto ustvari pribliĹžno 70 milijonov evrov prihodkov. đ&#x;”˛

Pametnim mestom morajo slediti pametne vasi

ÄŒe so pametna mesta Ĺže postala praktiÄ?no del naĹĄe druĹžbe, morajo temu – tako BogoviÄ? – slediti pametne vasi. Kot je dejal, so bile inovacije, tehnologija in znanost vselej bolj povezane z urbanimi srediĹĄÄ?i, Âťa sedaj je Ä?as, da sodobno tehnologijo obrnemo tudi v prid podeĹželja, da tudi tega zajame digitalna pomlad,ÂŤ je razmiĹĄljal BogoviÄ?, ki prihodnji razvoj vidi v ĹĄe tesnejĹĄem povezovanju mest in podeĹželja na razliÄ?nih podroÄ?jih. ÂťKmeti-

Okrogle mize o pametnih vaseh, ovirah, izzivih in priloĹžnostih, ki jih omogoÄ?a sodobna tehnologija podeĹželju, se je udeleĹžilo veÄ? kot 70 strokovnjakov iz razliÄ?nih delov Slovenije.

slancem Tiborjem Szanyiem prijavil pri Evropskem parlamentu, zagotavlja BogoviÄ?, reĹĄuje veÄ? aktualnih izzivov EU: krajĹĄe verige od proizvajalca do potroĹĄnika, staranje prebivalstva, mobilnost, dvig kakovosti Ĺživljenja na podeĹželju s pomoÄ?jo javnih financ.

Po besedah Franca BogoviÄ?a

povezava ponudnikov, kar pa je v Sloveniji rak rana.ÂŤ

Ovire niso nepremostljive

Evropska komisarka za promet in mobilnost Violeta Bulc je med drugim dejala, da slovenske podeĹželske skupnosti potrebujejo delovna mesta, povezlji-

daljĹĄi Ä?as. Zato je pozvala zainteresirane, da se te naloge Ä?im prej lotijo.

Svoje izkuĹĄnje, ideje in pristope, ki niso zanimivi le za Slovenijo, ampak tudi za celotno Evropo, so na omizju predstavili ĹĄe mnogi drugi. đ&#x;”˛

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline objavil javna poziva za operacije (projekte) v vrednosti nekaj manj kot 700 tisoÄ? evrov

Zavod Savinja je kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline konec prejĹĄnjega meseca objavil dva javna poziva za izbor operacij (projektov) za uresniÄ?evanje ciljev strategije podeĹželja za leto 2017 v skupni vrednosti slabih 700 tisoÄ? evrov. ÂťOd tega je za operacije, prijavljene na poziv Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja, na voljo veÄ? kot 491 tisoÄ? nepovratnih evrov, 202 tisoÄ? evrov pa za operacije, financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,ÂŤ je pojasnila Ivica OreĹĄnik, strokovna sodelavka LAS-a.

Za katere operacije sta poziva primerna? ÂťOba podpirata operacije, skladne s strategijo lokalnega razvoja na doloÄ?enih treh prednostnih podroÄ?jih: les, turizem in samooskrba. Poleg tega morajo prispevati ĹĄe k nekaterim ukrepom, kot so spodbujanje mreĹženja, povezovanje, spodbujanje okoljsko

naravnanih operacij ob upoĹĄtevanju energetske uÄ?inkovitosti in trajnostne mobilnosti. Na Evropskem kmetijskem skladu pa bo-

Ivica OreĹĄnik

do podprte tudi operacije, ki bodo prispevale k razvoju programov in infrastrukture za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as, za veÄ?jo vkljuÄ?enost, ozaveĹĄÄ?anje javnosti za ohranjanje naravne danosti ter trajnostno rabo na-

ravnih virov. Prijavitelji morajo biti pozorni ĹĄe na obmoÄ?ja, kjer se morajo operacije izvajati. Za projekte, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada, je to v vseh 10 obÄ?inah v regiji SaĹĄa, razen mestnega dela mestne obÄ?ine Velenje, operacije, prijavljene za poziv Evropskega sklada za regionalni razvoj, pa se lahko izvajajo le v naseljih Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Dreti, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in TopolĹĄica. Tudi tu je izvzet mestni del mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ Kdo se lahko prijavi na poziv omenjenih skladov? Mora biti partner LAS-a ? ÂťNi nujno, da je partner, lahko je druga pravna oseba, druĹĄtvo, pri Evropskem kmetijskem skladu tudi fiziÄ?na oseba. Morajo pa imeti sedeĹž na obmoÄ?ju LAS-a in tudi operacijo morajo izvajati na njegovem obmoÄ?ju.ÂŤ Koliko denarja lahko pridobijo prijavitelji za projekt? ÂťZ uredbo je doloÄ?ena najniĹžja meja zahtevka – 5.000 evrov,

zgornja meja pa je 300 tisoÄ? evrov, vendar taki projekti na naĹĄem pozivu ne morejo sodelovali, ker imamo premalo denarja.

Tega je za sofinanciranje operacij LAS-a dodelilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru omenjenih skladov.ÂŤ Kdaj lahko prijavitelji priÄ?akujejo odgovor na prijave? ÂťZadnji dan za oddajo prijave je 23. junij. Temu nato sledi ocenjevanje prijavljenih operacij in toÄ?kovanje. Izbrane morata po-

tp

Ĺ tirje strokovni sejmi Celje – Od danes (Ä?etrtka) do nedelje, 21. maja, bodo na celjskem sejmiĹĄÄ?u potekali ĹĄtirje strokovni sejmi: 20. Avto in vzdrĹževanje, 10.

Gospodarska vozila, Moto boom bo 12. po vrsti, na novo pa je organizator – druĹžba Celjski sejem – zasnoval sejem uÄ?inkovitih logistiÄ?nih reĹĄitev Logistika.

Predstavilo se bo pribliĹžno 400 najboljĹĄih svetovnih blagovnih znamk na tem podroÄ?ju oziroma 140 direktnih razstavljalcev. Sejemsko dogajanje bo poleg zadnjih novosti na vsebinsko povezanih podroÄ?jih ponudilo ĹĄe obilo strokovnega in adrenalinskega dogajanja. Tudi za obiskovalce. đ&#x;”˛

Prednostna podroÄ?ja les, turizem in samooskrba Tatjana PodgorĹĄek

tp

trditi Agenciji za kmetijske trge (Ä?e gre za kmetijski sklad) oziroma ministrstvo za gospodarstvo (Ä?e gre za Evropski sklad za regionalni razvoj). Postopek ocenjevanja traja vsaj dva meseca, za odobritev operacije pa si lahko pristojni vzamejo tudi 4 mesece.ÂŤ Ali lahko prijavitelji izvajajo projekte pred pridobitvijo soglasja ali morajo vloĹžiti svoja sredstva? ÂťMorajo vloĹžiti svoj denar.

Kmetijski sklad prizna upraviÄ?ene stroĹĄke od dneva prejema odloÄ?be, za nazaj lahko uveljavljajo le sploĹĄne stroĹĄke, stroĹĄke za arhitekte, inĹženirje. Evropski sklad za regionalni razvoj pa prizna stroĹĄke od dneva oddaje vloge. Pogodbo v podpis dobi ka-

tp

sneje.ÂŤ Koliko prijav oziroma projektov priÄ?akujete, koliko nepovratnega denarja so zanje pridobili prijavitelji na minulih razpisih? ÂťZelo razliÄ?no. V prejĹĄnjem programskem obdobju je bil poudarek na veÄ? manjĹĄih projektih, prejeli pa so 5 ali 10 tisoÄ? evrov, za dvofazne pa 30, 40, najveÄ? 63 tisoÄ? evrov. Za operacije je v novem programskem obdobju predvidenega veÄ? denarja za posamezni projekt. V prejĹĄnjem programskem obdobju je bilo na voljo dobrih 100 tisoÄ? evrov, sedaj jih krepko Ä?ez 600 tisoÄ? evrov. Zato priÄ?akujemo projekte veÄ?jih vrednosti. Veliko se govori o operacijah, v katerih sodeluje vsebinsko ali finanÄ?no veÄ? đ&#x;”˛ partnerjev.ÂŤ

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline vabi na javno predstavitev 1. Javnega poziva LAS za izbor operacij za uresniÄ?evanje Strategije lokalnega razvoja za leto 2017 iz sklada EKSRP in ESRR, ki bo v sredo, 24. 5. 2017, ob 9. uri v dvorani KZ Ĺ aleĹĄka dolina, MetleÄ?e 7, Ĺ oĹĄtanj.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeĹželja: Evropa investira v podeĹželje

NaloŞbo so�nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 8

8 Mladi organizatorji iz Šaleškega študentskega kluba so v prvi tretjini 27. festivala Dnevi mladih in kulture zakoličili dve od petih plesišč, ki so jih aktivirali za sedem glasbenih prireditev najrazličnejših žanrov, ki se bodo zvrstili v mesecu kulture in mladosti. Čeprav je letošnji festival predvsem glasbeno obarvan, saj so se študentje povezali s številnimi organizatorji na različnih žanrskih področjih, so ga začeli s čutno tematiko iz vizualnih umetnosti – fotografsko razstavo aktov, ki jo je postavila mlada domačinka Tilyen Mucik.

Za izobraževalno noto pa bodo letos poskrbeli dijaki Šolskega centra Velenje, ki bodo jutri, v petek, 19. maja, v središču mesta izvedli kopico predstavitev svojih dejavnosti izza šolskih klopi in drugih priložnosti za učenje in ustvarjanje, ki jih dobijo med izobraževanjem.

KULTURA

18. maja 2017

Študentje že zaplesali Prvi festivalski vikend je minil v različnih ritmih – V Galeriji eMCe plac fotografska razstava Tilyen Mucik – Nadaljevanje s Centrom mladosti, hip hop in psytrance glasbo ter Sound Arsonom

Dušni vrt

Fotografinja Tilyen Mucik je postavila že številne samostojne razstave, na katerih je pokazala tako koncertno kot umetniško fotografijo. Če jo je v preteklosti zanimala predvsem prva, se zdaj vse bolj posveča drugi in skoznjo raziskuje različna občutja, odnose in pojave. Aktualna razstava z naslovom Soul garden je pravzaprav nadaljevanje avtoričinega projekta La Loba iz leta 2014, ki ga je prav tako navdihnila neukročena ženska psiha in v katerem je našla sebe in netilo svojega ustvarjanja. »Takrat sem nakazala, da me zanimajo akti, zdaj pa so me začeli zanimati tudi drugi mediji – plastenje, mešanje materialov, tiskanje. Raziskujem, kako na več načinov prevesti svoje občutke med nastajanjem projekta,« je povedala avtorica, ki je čutne fotografije žensk v njihovi vsakdanjosti obogatila s pravim cvetjem. »Osnovna ideja za Soul garden so fotografije preprostih žensk, ki so to, kar so. Hkrati pa

Foto: Alja Krofl

iščem to divjo žensko, ki sem jo odkrila že v La Lobi. Med fotografiranjem pa je projekt šel v novo smer: ker sem polovico modelov že poznala, polovico pa sem spoznala tik pred snemanjem, me je začelo zanimati, ali se lažje razgalijo pred tujko ali pred znanko, kako vzpostaviti vez med nama, kdaj dekle odvrže svoj družbeni kalup,« je projekt opisala Tilyen, pravzaprav ganjena, da je delala z dekleti, ki so tako prepričana v svojo bit in to, kar so, da razlik v odnosih, ki so jih zgradile, ni bilo, zato se je izkušnja za vse spletla v »lepo celoto, ki je nisem diktirala in se je zgodila spontano.«

Plesali v tišini

Marsikomu je letošnji DMK že na otvoritveni večer prinesel povsem novo izkušnjo. V Pekarni v Starem Velenju, kamor so

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik

Za petkovo celodnevno izobraževalno-kulturno prireditvijo Center mladosti se bo v soboto ob 22. uri v klubu eMCe plac začel prvi hip hop dogodek po zgledu kultnih boiler room zabav – Banga boiling plac, na katerem bodo vrteli Blaž, Šuljo, Toljo in Denzo Washington, naslednji vikend pa bo v Letnem kinu psyatrance party.

šaleški študenti lani postavili izjemno uspešno instalacijo Escape room oziroma sobo pobega v lastni produkciji, je namreč potekal prvi silent party oziroma zabava z elektronsko glasbo s slušalkami v Šaleški dolini. Slušalke so lovile frekvence z dveh mešalnih miz hkrati, za katerima se je v tihem divjem večeru izmenjalo šest lokalnih DJ-jev, ki so vrteli različne žanre elektronske glasbe. »Koncept tihega diska na urbani lokaciji se je pokazal za izjemen recept za noro žurko. Šesterica DJ-jev je ustvarila zabavo prijateljskega rivalstva, saj sta dva sočasno vrteča DJ-ja po barvah utripajočih luči na slušalkah, ki jih je dobil vsak obiskovalec, tekmovala za občinstvo,« je povedal vodja odnosov z javnostjo festivala Vid Stropnik. Tako je lahko dobrih sto obiskovalcev, ki jih je nova

izkušnja navdušila, v istem prostoru plesalo na različne ritme in v hipu preklopilo z ene glasbe na drugo, tako pa lahko v eni noči doživelo več žurov hkrati.

Ogreli za Metaldays

Med številnimi (mladinskimi) društvi iz Velenja, ki se ukvarjajo s promocijo različnih (glasbenih) kultur, je od septembra leta 2014 tudi metalsko društvo Železni aktivizem, ki z organizacijo metal koncertov iz dogodka v dogodek bolj uspešno širi to subkulturo med velenjsko občinstvo in ruši predsodke o njej. »Vsako leto priredimo okrog pet koncertov, med drugim tudi enodnevni festival na prostem – Vratolom v Letnem kinu,« je povedala programska vodja Urša Verdev, ki je vesela, da imajo metalski koncerti vedno več domačega občinstva. To je vedno bolj zvesto, imajo pa tudi poslušalce iz drugih mest; po drugi strani pa se krepijo lokalni ustvarjalci v tem žanru. »Najmlajši velenjski metal bend je Chronic Dose, ki že koncertira po Sloveniji, kar je velik uspeh. Nastopal je tudi na zadnjem koncertu v sklopu DMK.« Z heavy in thrash metal koncertom Mosh 'til you drop, ki so ga ponovno izvedli v sklopu uradnih ogrevanj za največji metalski dogodek v tem delu Evrope – tolminski Metaldays –, so se ogreli tudi za Vratolom, ki bo potekal 23. junija, gostili pa bodo šest bendov. »Julija bomo gostili tudi brazilsko thrash metal skupino Nervosa, novembra pa death metal bend Benighted, tako da nam za letos kaže odlično, v prihodnje pa si bomo prizadevali za še več še bolj kakovostnih koncertov,« je napovedala Urša Verdev.

Tina Felicijan

V Srbskem društvu dr. Mladen Stojanović se veselijo Razlog za veselje so novi prostori, ki jim jih je omogočila Mestna občina Velenje Milena – Krstič - Planinc

Velenje, 13. maja – V Velenju že polnih dvanajst let deluje Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović. Ime nosi po zdravniku, ki je brezplačno zdravil reveže in kmete ter jim dajal tudi denar.

V drugi svetovni vojni, ki se ji je pridružil takoj na začetku, se je boril proti nacizmu in fašizmu, leta 1942 je bil ustreljen kot talec. Da nosijo ime po njem, pa so se odločili tudi zato, ker živi v Velenju veliko ljudi, ki prihajajo

iz Prijedora, kjer je dr. Stojanovič živel in deloval. »V Velenju smo društvo ustanovili z namenom ohranjanja srbske nacionalne in kulturne identitete in bogatenja krajevnega kulturnega prostora,« pravi predsednik Jovo Jauz. V okviru društva delujejo folklorna, pevska, planinska in literarna sekcija, letos pa so začeli tudi z glasbeno skupino. Zdaj, ko bodo imeli svoje prostore, bodo nabor dejavnosti lahko še razširili. Že od samega začetka sodeluje-

jo z Mestno občino Velenje. Deset let so vključeni v Zvezo srbskih društev Slovenije, v katero je povezanih devetnajst društev, in sodfelujejo z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Zvezo kulturnih društev Šaleške doline in društvi v njej, Ambasado mladih kultur Velenje ter Udarnikom iz Mladinskega centra.

Organizirajo vrsto prireditev, seminarjev, delavnic in tradicionalnih dogodkov, kot so »tucijada« in »pijukanje«, dan odprtih vrat, dnevi srbske kulture.

❱

Prostori so na Kersnikovi 13.

Veselijo se novih prostorov. Otvoritev bo danes ob 16. uri.

Pred enim mesecem se je društvu pridružila Milica Praznik.

Prej za društvo ni vedela, čeprav v Velenju živi že od leta 1979. »Res mi je žal, da zanj nisem vedela že prej. Društvo mi predstavlja vez z mladostjo. Kot osnovnošolka in potem tudi srednje-

stev, se spoprijateljil s sošolci.

Stik z društvom sem vzpostavil s pomočjo prijatelja, s katerim sva se poznala že prej,« je pripovedoval. Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović zelo dobro sodeluje s Šolskim centrom Velenje, kjer izobražujejo tudi mlade iz Srbije.

mic z otroškimi vozički. Leto in pol so potrebovali, da so jih obnovili tako, da so funkcionalni.

Za otvoritev so vanje postavili razstavo fotografij z naslovom Srbska revolucija in nastanek moderne države v sodelovanju s Slovensko-srbskim kulturnim humanitarnim društvom Sretenje, Društvom restavratorjev Srbije, Jugoslovansko kinoteko in Fotosekcijo Srbije.

❱

Doslej so imeli že več kot 60 nastopov po Sloveniji in tujini.

Jovo Jauz: »Zdaj bomo lahko izvajali projekte, ki jih prej nismo mogli.«

Milica Praznik: »Žal sem šele pred enim mesecem izvedela za društvo.«

šolka sem bila vključena v folklorno skupino, zdaj pa tukaj v njem nadaljujem kot seniorka.

Vesela sem tega.« Damljan Obradović je prišel v Velenje pred petimi leti v drugi letnik srednje šole. »Zdaj pa tukaj obiskujem Fakulteto za energetiko. Najtežje na začetku je bilo, da nisem znal jezika. Potem sem se ga začel učiti, širil krog znan-

Damljan Obradović: »Kot dijak sem stik z društvom vzpostavil preko prijatelja.«

Skupaj jim omogočajo lažji prehod v šolski sistem in vključitev v družbo. Posebej veseli pa so tega, da profesorji in dijaki centra obiskujejo njihove prireditve.

Prav današnji četrtek je za društvo nekaj posebnega. Dobili so prostore! Omogočila jim jih je Mestna občina Velenje, posebej veseli pa so, ker so prostori prijazni tudi do invalidov in ma-

»Zdaj bomo lahko izvajali tudi projekte, ki jih doslej nismo mogli ali pa smo bili pri tem zaradi prostorske stiske ovirani. Odzivamo se na razpise tako v Sloveniji kot Srbiji. Eden prvih projektov, ki ga bomo zdaj lahko nadgradili, bo spoznavanje in učenje ročnega dela, ročnih spretnosti naših staršev in starih staršev.

Načrtujemo pa ureditev čitalnice. Prostori nam veliko pomenijo,« je nekaj dni pred otvoritvijo še enkrat poudaril predsednik Jovo Jauz.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 9

Minister navduĹĄen nad projektom KulNit V okviru vladnega obiska je Velenje obiskal tudi kulturni minister Tone PerĹĄak – Gostili so ga Ä?lani BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. maja – V velenjskem BoĹĄnjaĹĄkem mladinskem kulturnem druĹĄtvu (BMKD) izvajajo projekt KulNit, s katerim Ĺželijo udeleĹženkam in udeleĹžencem ponuditi brezplaÄ?no usposabljanje v roÄ?nem ustvarjanju.

UdeleĹžence projekta uÄ?ijo predvsem tradicionalne umetnosti bosanske in slovenske kulture, keranje, pri katerem gre za specialno veĹĄÄ?ino delanja Ä?ipke, in klekljanje, oboje s pridihom modernosti. Poleg tega v projektu udeleĹžence uÄ?ijo uporabe digitalne tehnologije v kulturnem menedĹžmentu. Ker je eden od sofinancerjev projekta tudi Ministrstvo za kulturo, se je minister za kulturo Tone PerĹĄak v okviru vladnega obiska Savinjske regije odloÄ?il, da obiĹĄÄ?e druĹĄtvo BMKD. Ministra so Ä?lani in Ä?lanice druĹĄtva sprejeli v lepo urejenih prostorih v nekdanjem domu uÄ?encev. Po tem, ko so mu predstavili potek projekta KulNit, nam je Tone PerĹĄak pove-

ÄŒlani in Ä?lanice BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva so Tonetu PerĹĄaku podrobno predstavili projekt, ki ga sofinancira tudi ministrstvo. Minister v njem vidi veliko pozitivnih zgodb.

dal: ÂťZdi se mi zelo pozitivno, da se je to druĹĄtvo organiziralo.

RazloĹžili so mi, da ga je ustanovila druga in tretja generacija BoĹĄnjakov, ki Ĺživi v Velenju.

Projekt je zelo zanimiv, morda komu od udeleĹžencev pomaga do nove poklicne poti in zaposlitve. Poleg tega v projekt vkljuÄ?ujejo predvsem iskalce zaposlitve

vseh starosti, s tem pa poskrbijo, da niso socialno izkljuÄ?eni. Pozitivnih elementov je veliko, zato je prav, da sem jih obiskal.ÂŤ

Nastaja nov nacionalni kulturni program

Toneta PerĹĄaka, ki je minister postal sredi mandata vlade, smo ob tej priloĹžnosti vpraĹĄali, s Ä?im

Harmonija nasprotij Tak je naslov Ĺže 49. razstave Likovni svet otrok Milena KrstiÄ? Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 18. maja, ob 18. uri bodo v avli Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha odprli Ĺže 49. razstavo Likovni svet otrok.

Izbrana dela bodo potem vse leto krasila prostore ĹĄole in na ogled ponujala bogato in vedno znova navduĹĄujoÄ?o likovno govorico otrok, uÄ?encev in njihovih mentorjev.

Tokratna tema je Harmonija nasprotij. „To je prav gotovo tema naĹĄega vsakdana v ĹĄoli – mali in veliki, mirni in Ĺživahni, uspeĹĄni in manj uspeĹĄni, razliÄ?ni po letih, razliÄ?ni po inte-

Majda ZaverĹĄnik – Puc. Na letoĹĄnji nateÄ?aj Likovnega sveta otrok je prispelo veÄ? kot 2.500 likovnih del predĹĄolskih in osnovnoĹĄolskih otrok iz 96 vrtcev in ĹĄol, strokovna komisija pa je za razstavo izbrala 382 likovnih del, od katerih jih je 56 reproduciranih v katalogu.

Strokovno komisijo so sestavljali visokoĹĄolski uÄ?itelji za likovno pedagogiko in didaktiko s PedagoĹĄke fakultete Univerze v Mariboru. Predsednik Ob razstavi vedno pripravijo tudi katalog. dr. MatjaĹž Duh in Ä?lana doc. dr. Jerneja Herzog resih .... Pa vendar kot skupnost in doc. dr. TomaĹž ZupanÄ?iÄ?. kljub razliÄ?nostim Ĺživimo, se Vsa razstavljena dela odlikuje uÄ?imo, ustvarjamo in delamo v raznolikost likovnih podroÄ?ij in odnosu drug do drugega, v har- tehnik in naÄ?inov reĹĄevanja zađ&#x;”˛ moniji,“ pravi ravnateljica mag. stavljene naloge.

Najeli zemljiĹĄÄ?e za Martinovo vas Ĺ martno ob Paki – V Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki se Ĺže vrsto let odvijajo razliÄ?ni dogodki in prireditve, ki jih organizirajo druĹĄtva ali lokalna skupnost. Dobrih 3.300 kvadratnih metrov veliko zemljiĹĄÄ?e, na katerem je postavljenih tudi nekaj druĹĄtvenih objektov, je v lasti RimskokatoliĹĄke cerkve. Do sedaj so bili sklenjeni razliÄ?ni parcialni dogovori, ki so omogoÄ?ili izvedbo prireditev na tem obmoÄ?ju. Sedaj pa je Ĺ˝upnijski urad Ĺ martno ob Paki prijazno

9

KULTURA

18. maja 2017

prisluhnil Ĺželji obÄ?ine in Odobril najem zemljiĹĄÄ?a za dobo 20 let.

Kot zagotavljajo na obÄ?inski upravi, bo od zdaj tako za obÄ?ino kot za druĹĄtva laĹžje naÄ?rtovati razvoj Martinove vasi. V njej so nekatera druĹĄtva Ĺže obnovila svoje prostore, obnovo je napovedalo turistiÄ?no druĹĄtvo.

PriÄ?akujejo, da bodo vsa zainteresirana druĹĄtva lahko imela svoj prostor na tem obmoÄ?ju in da bo videz vasi v prihodnje ĹĄe bolj privlaÄ?en. đ&#x;”˛

tp

se trenutno najveÄ? ukvarjajo na Ministrstvu za kulturo. Izvedeli smo, da je to prenova kulturnega sistema. ÂťDelamo nov nacionalni program kulture, ki bo precej drugaÄ?en, kot je dosedanji. Pripravljamo nekaj novih zakonskih sprememb na tem podroÄ?ju, upam le, da jih uspemo "spraviti skozi" ĹĄe v tem manda-

tu vladeÂŤ. Na ministrstvu pripravljajo tudi nov zakon o medijih in RTV. ÂťPripravili smo predlog medijske strategije, ki pa se zdi mnogim zelo sporen. To kaĹže, kako je to podroÄ?je teĹžko urediti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Medijsko podroÄ?je je eno tistih, v katerem je zelo veliko glasnih interesnih skupin, ki mislijo skrajno razliÄ?no. Ĺ˝e Ä?e vzamemo lastnike medijev in novinarje, sta to dve diametralno nasprotni interesni skupini. Poleg tega mediji niso le informativna dejavnost, so tudi kulturna, razvedrilna ‌, zato pridejo zraven ĹĄe tretji interesi. Ko se zberejo v eni dvorani, je zelo teĹžko koga sliĹĄati in razumeti.ÂŤ

Lokalni mediji so zanj pomembni

Vsi vemo, kako se medijsko polje spreminja. Zato smo ministra vpraĹĄali tudi, kakĹĄen je ministrov odnos do lokalnih medijev, sploh informativnih. ÂťTako jaz kot moji sodelavci se zavedamo velikega pomena lokalnih medi-

jev, tako informiranja lokalnega prebivalstva kot informiranja ĹĄirĹĄe javnosti o lokalnih zadevah.

Vemo, da se tu dogaja veliko pozitivnih zgodb, a preprosto ne pridejo v javnost. Tudi zato, ker tako imenovani veliki mediji postajajo vse bolj senzacionalistiÄ?ni,ÂŤ nam je zatrdil. Podpira sofinanciranje lokalnih medijev, a ne na naÄ?in, kot je veljal doslej. ÂťKot vemo, je nastal iz teĹžnje po t. i. politiÄ?ni pluralizaciji medijev. Zame je to napaÄ?na strategija. Predvidevamo, da bo Ministrstvo za kulturo ĹĄe naprej sofinanciralo medije, ampak predvsem tiste, ki informirajo o lokalnem dogajanju, pa medije, ki razvijajo kakovostno novinarstvo, in tiste, ki posredujejo deficitarne vsebine, ki izginjajo iz medijev zaradi orientacije na atraktivne vsebine. Mi pa vemo, da so za javnost izjemno pomembne tudi kulturne, izobraĹževalne, poljudnoznanstvene in druge podobne vsebine,ÂŤ je ĹĄe poudaril minister. Ob tem je izrazil le skrb, ker se njegov mandat hitro izteka, zato ne ve, koliko od povedanega bodo uspeli na ministrstvu uresniÄ?iti v tem mandatu. đ&#x;”˛

V spomin tovariĹĄu in gospodu IzĹĄel je zbornik simpozija v spomin dr.

Milanu Ževartu – Simpozij sodobnih zgodovinarjev in muzealcev bo postal tradicija

Velenje, 10. maja – V vili Bianci je prejĹĄnjo sredo potekala predstavitev zbornika, ki je nastala po simpoziju, ki je bil organiziran v spomin zgodovinarja, Ä?astnega obÄ?ana Mestne obÄ?ine Velenje dr. Milana Ĺ˝evarta.

Lani oktobra ga je Muzej Velenje pripravil ob deseti obletnici njegove smrti, pol leta kasneje pa so zbornik predstavili ob 90. obletnici njegovega rojstva. Njegovo Ĺživljenje in delo so ĹĄtevilnim zbranim predstavili s kratkim dokumentarnim filmom, ki so ga ustvarili v muzeju.

Na lanskem simpoziju je svoje prispevke predstavilo 14 uglednih slovenskih zgodovinarjev in

muzealcev. V zborniku so objavljeni njihovi znanstveni Ä?lanki, ki prispevajo k novemu vĂŠdenju ali k novim pogledom na izbrane tematike iz slovenske sodobne zgodovine. Zbornik je uredil kustos Damijan KljajiÄ?, ki je na predstavitvi poudaril, da je bil dr. Milan Ĺ˝evart Âťpravi specialist za obdobje 1. svetovne vojne, stare Jugoslavije in ĹĄe zlasti obdobja 2. svetovne vojne, in Ä?lovek, ki je najbolje poznal to obdobje v Ĺ aleĹĄki dolini. ÄŒastni pokrovitelj prvega simpozija v spomin dr. Milana Ĺ˝evarta je bil Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?, ki je na predstavitvi poudaril, da je bil dr. Ĺ˝evart Âťprijeten, iskriv,

Prva je ĹĄe po tisku diĹĄeÄ? zbornik in njegovo nastajanje predstavila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Obenem je napovedala, da bo simpozij zgodovinarjev v spomin na njenega oÄ?eta potekal vsaki dve leti.

iskren sogovornik, pronicljiv in razmiĹĄljujoÄ? Ä?lovek, izjemno razgledan in izobraĹžen, hkrati pa skromen in preprost. Bil je velik domoljub, hkrati tovariĹĄ in gospod ‌ Zato bo Ĺžupan simpozij v njegov spomin, ki bo v Velenju potekal vsaki dve leti, podpiral tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Dan muzejev odpira vrata Muzeja Velenje Velenje, 18. maja – Danes, na mednarodni dan muzejev, bo Muzej Velenje brezplaÄ?no odprl svoja vrata za obiskovalce.

Med 10. in 18. uro si lahko ogledajo razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, med 10. in 17. uro pa v HiĹĄi mineralov v Starem Vele-

nju. Obiskovalci se bodo ta dan lahko udeleĹžili tudi javnih vodstev po Velenjskem gradu. Ob 10. uri bo javno vodstvo namenjeno odraslim, ob 13.30 pa otrokom in druĹžinam. Ta dan na Velenjskem gradu pripravljajo ĹĄe dva dogodka; ob 17. uri se bo z javno vajo predstavila Godba veteranov

Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, ki deluje pod taktirko prof. AljoĹĄe Pavlinca. Ob 18. uri pa bodo odprli gostujoÄ?o razstavo Prirodoslovnega muzeja Slovenije z naslovom Svetloba, skrita v kamnu. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

18. maja 2017

PrisrÄ?na revija vrtÄ?evskih pevskih zborov

OstrĹžki na policah Bojan PavĹĄek

Velenje, 9. maja – Tudi letos so na velenjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravili posebno pevsko revijo za zbore iz otroĹĄkih vrtcev. Da so lahko prisrÄ?ne male pevce sliĹĄali vsi, ki so to Ĺželeli, so pripravili kar tri koncerte. Na njih se je

vedno v polni dvorani velenjskega doma kulture predstavilo 11 pevskih zborov iz vrtcev Ĺ aleĹĄke doline, imeli pa so tudi goste iz Hrastnika in Prebolda.

Na letoĹĄnji reviji ÂťPriĹĄla je pomladÂŤ je zapelo veÄ? kot 500 malih pevcev, ki Ĺže v predĹĄolski do-

bi vstopajo v svet priljubljenega zborovskega petja. Zagotovo si prav vse zborovodkinje, ki jih pripravljajo na nastope, zasluĹžijo priznanje. Nastope je strokovno spremljala zborovodkinja Anka Jazbec, ki je po reviji zborovodkinjam podala strokovno

mnenje. To jim bo zagotovo v pomoÄ? pri nadaljnjem delu z malimi pevci, ki med petjem mahajo, se priklanjajo obÄ?instvu, pozabijo peti, predvsem pa uĹživajo.

In zato so jih z buÄ?nimi aplavzi nagrajevali tudi posluĹĄalci. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ob 40-letnici filma SreÄ?a na vrvici Ĺ oĹĄtanjÄ?an Mitja TavÄ?ar je igral v Slovenskem mladinskem filmu SreÄ?a na vrvici. Film je delo reĹžiserja Janeta KavÄ?iÄ?a, je bil posnet leta 1977 po knjigi Teci, teci kuĹža moj Vitana Mala. Mitja TavÄ?ar (1961–1992) je v filmu igral eno od glavnih vlog, indijanskega poglavarja z imenom ÄŒrni Blisk.

Njegov dialekt oziroma govorica je bila pristna ĹĄoĹĄtanjska. V filmu je to zelo dobro zaznati oziroma prepoznati. Premiera filma, tretja po vrsti, je bila v kulturnem domu v Velenju 29. maja leta 1977. Na nedeljsko dopoldne sta bili dve predstavi, ob 9. in 11. uri. Organizacijo tega dogodka sta takrat prevzela Kultur-

ni center Velenje in Kino Velenje. Na premieri so bili prisotni reĹžiser Jane KavÄ?iÄ?, glavna igralca Matic – MatjaĹž Gruden in ÄŒrni Blisk – Mitja TavÄ?ar iz Ĺ oĹĄtanja ter ostali udeleĹženci filma.

Mitja je po konÄ?anem predvajanju filma med drugim povedal,

da je star 15 let in da obiskuje prvi letnik Srednje gradbene ĹĄole v Celju. In kako je priĹĄel k filmu? Bil je eden od 800 prijavljenih, sledila je avdicija in je bil izbran. Mitja je povedal, da se mu na snemanju ni zdelo preveÄ? naporno, pa Ä?eprav so morali nekajkrat ponavljati posamezne kadre. Da se je Mitja prijavil na ta izbor, pa ima gotovo zasluge filmski reĹžiser in Ĺ oĹĄtanjÄ?an Boris Andrej Mlakar, ki je bil takrat ĹĄtudent filmske reĹžije na AGRFT. Andrej ga je ustvarjalcem filma priporoÄ?al in ocenil, da je fant za vlogo, ki jo je kasneje tudi dobil, primeren. Mitja je Ĺže v osnovni ĹĄoli (OĹ Biba Rock) imel rad

orodno telovadbo in taborniĹĄtvo, saj je bil Ä?lan taborniĹĄkega rodu Pusti grad iz Ĺ oĹĄtanja. Ĺ e posebej rad se je udeleĹževal taborjenj v Ribnem pri Bledu, kjer je Ĺže nastopal v prvem igranem taborniĹĄkem filmu z naslovom Skavt Pinda in njegov vod. Tega je leta 1973 posnel filmski reĹžiser Boris Andrej Mlakar.

Ob 40-letnici filma SreÄ?a na vrvici pa je glavni igralec MatjaĹž Gruden, danes pravnik, o Mitju dejal: ÂťMislim, da je ustvaril enega od najbolj posreÄ?enih in avtentiÄ?nih likov v filmu, ne le v tem, ampak v slovenskem mladinskem filmu nasplohÂŤ. đ&#x;”˛

Rajko Zaleznik

DrugaÄ?na umetnost

Znani lavreati letoĹĄnjega Lirikonfesta Velenje – Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija bo v okviru 16. mednarodnega knjiĹževnega sreÄ?anja Lirikonfest, ki bo pod sklicem Poezija = potovanje / Avanturizem = poezija v Velenju potekal junija, podelila ĹĄtiri literarne nagrade. Mednarodno Pretnarjevo nagrado bo podelila poljski knjiĹževni prevajalki in slavistki Joanni Pomorski. Velenjica-Ä?aĹĄa nesmrtnosti bo ĹĄla slovenskemu pesniku Tonetu Ĺ krjancu. Lirikonov zlĂĄt bosta dobili slovenski knjiĹževni prevajalki Katja ZakrajĹĄek in UrĹĄka Zupanec. PrviÄ? pa bo podeljena tudi literarna nagrada krilata Ĺželva, ki jo bo za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta prejela slovenska pisateljica – potopiska Agata TomaĹžiÄ?. Slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj bo na festivalni Akademiji PoetiÄ?na Slovenija v Ä?etrtek, 8. junija, ob 19. uri v vili Bianca v Velenju. đ&#x;”˛

tf

GledaliĹĄÄ?niki na regijskem sreÄ?anju Velenje, 30. maja – Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje se je s predstavo UÄ?inek kobilice v reĹžiji Dejana Spasića, ki so jo premierno uprizorili na silvestrovo, uvrstilo na regijsko sreÄ?anje odraslih gledaliĹĄÄ? celjske regije. SreÄ?anje bo potekalo v Velenju, RadeÄ?ah in Ĺ entjurju od 30. maja do 1. junija. Igralka velenjskega gledaliĹĄÄ?a Petra Hribernik bo za vlogo matere v predstavi UÄ?inek kobilice na njem prejela priznanje selektorja za stransko Ĺžensko vlogo. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÂťVladotove ladjeÂŤ

V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo poroÄ?ali o razstavi ÂťVladotove ladjeÂŤ, ki so jo odprli v rondeli Velenjskega gradu. Zapisali smo, da bo razstava maket ladij, ki jih je ustvaril dr. Vladimir Korun, odprta do konca maja. V Muzeju Velenje so se odloÄ?ili, da razstavo podaljĹĄajo do konca oktobra. Obenem se opraviÄ?ujemo, ker smo ob sliki z odprtja razstave zapisali, da avtor stoji ob maketi ene od svojih bojnih ladij, stal pa je ob potniĹĄki. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Ĺ oĹĄtanj, 11. maja – Za ljubitelje umetnosti in ljubitelje motivike iz sveta avto-moto ĹĄporta so dela Marijana PeÄ?arja iz Ljubljane, ki so na ogled v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, lepa priloĹžnost, da si ogledajo, kako zdruĹženo delujeta tehnologija in umetnost. V slikah, v glavnem olja na platno, se avtor odkriva kot vesten sledilec napredka predvsem v avto industriji. O delih je likovna kritiÄ?arka Polona Ĺ kodiÄ? med drugim zapisala: Razstava Marijana PeÄ?arja prinaĹĄa vpogled v posebno zvrst in tematiko sodobnega slikarstva, ki jo v naĹĄem prostoru sreÄ?ujemo bolj poredko. Je namreÄ? eden vidnejĹĄih avtorjev, ki se je zapisal tehniÄ?ni stroki ne le poklicno, temveÄ? tudi umetniĹĄko kreativno. Ĺ˝e od najzgodnejĹĄih let je tesno povezan s slikanjem tehniÄ?ne kulture, natanÄ?neje z

upodabljanjem predvsem avtomobilistiÄ?nih in motociklistiÄ?nih motivov, ki so skozi leta ĹĄtudija strojniĹĄtva in industrijskega oblikovanja, dozoreli in prerasli v povsem samosvojo umetniĹĄko prepoznavno smer.

Marijan PeÄ?ar je samostojni kulturni ustvarjalec, slikar, oblikovalec, ilustrator, ki se je v svetu umetnosti do sedaj predstavil s prepoznanimi deli in cikli. Veliko razstavlja, veliko pa ustvarja tudi za otroke. Njegove slike vabijo k ogledu tudi obiskovalce, ki jim morda umetnost ni tako blizu. Na odprtju je zbrane nagovoril direktor Zavoda za kulturo Kajetan ÄŒop, ki je predstavil avtorja in njegovo delo, nekaj besed pa je dodal tudi ustvarjalec sam. Razstava bo na ogled do 3. junija. đ&#x;”˛

MK, foto Dejan Tonkli

Ljudje smo preteĹžno vizualna bitja. To je znano Ĺže od 'pamtiveka'.

Mnogo tega, kar smo Ĺže doĹživeli, si natrpamo v spomin v obliki slik ter arhiviramo na razliÄ?nih koncih moĹžganov. Tu pa tam jih zaradi nam pomembnih razlogov oĹživimo, spravimo v razumski pogon, ki po navadi vodi k razmiĹĄljanju o tem in onem. Ob takĹĄnih likovnih reanimacijah pogosto vznikne na povrĹĄje nostalgija. OtoĹžni vzdihi nad vedno bolj oddaljeno mladostjo, morda prepriÄ?anje, da je bilo Ĺživljenje pod drugimi politiÄ?nimi ustroji boljĹĄe, ali pa na primer razvojni ĹĄoki, ki jim pritiÄ?ejo veÄ?krat sliĹĄane iztoÄ?nice: "Kako drastiÄ?no se je spremenilo moje mesto!", "Tega pa vÄ?asih ĹĄe ni bilo!", "Nisem si mislil, da je to sploh mogoÄ?e!". KoliÄ?ina slikovnega materiala, ki skozi snope svetlobe pada na naĹĄo mreĹžnico, je pestra in veÄ?krat predozirana. Zato smo prisiljeni ves vizualni svet, ki nam "pade v oÄ?i", skozi mnoĹžico osebnih sit intuitivno presejevati in ohranjati tisto, kar nam je blizu oz. s Ä?imer se lahko poistovetimo.

Grafika: Bojan PavĹĄek

Vsega tega se zaveda tudi ĹĄiroka paleta industrij, ki nam servirajo svoje dobrine v upanju, da bomo izbrali ravno pravĹĄnjo – torej njihovo. Kako na prvi 'ĹĄus' nagovoriti mimoidoÄ?e, jih zvabiti v nakupno evforijo? Z likovno podobo embalaĹže. Verjetno ste Ĺže opazili doloÄ?ene izdelke, ki s svojo podobo kar kriÄ?ijo s prodajnih polic: Tukaj sem! Vzemi me! Do sem vse lepo in prav, saj je fino biti izviren in drugaÄ?en ter izstopati iz mnoĹžice, Ä?e je treba. Na Ĺžalost pa se s podobo embalaĹže vse pogosteje uporabljajo triki, ki jo naredijo nekompatibilno z vsebino. S temi teĹžavami se je Ĺže leta 1993 sooÄ?al Michael Douglas v filmu Falling Down, saj nikakor ni mogel razumeti, zakaj se naroÄ?eni in postreĹženi mesni zmazek tako razlikuje od soÄ?nega hamburgerja, ki ga je premamil na menijskem panoju.

TakĹĄnih vizualnih manipulacij s produktom mrgoli na vsakem koraku. TeĹžava je v tem, da je treba za uspeĹĄno potrditev usklajenosti embalaĹže in izdelka v njem v veÄ?ini primerov izdelek tudi kupiti.

Vem, da obstajajo ob morebitnem neskladju reklamacijski pravilniki, katerih uveljavljanje lahko pri prodajalcih pogosto naleti tudi na nejevoljo in nepotrebno zapravljanje Ä?asa. In ker previdnost pri nakupih ni nikoli odveÄ?, je pri starejĹĄi populaciji prisotno za odtenek veÄ? tehtanja, kakĹĄni okusi se na primer skrivajo znotraj hudo privlaÄ?ne ĹĄkatle z domaÄ?imi keksi. Z veÄ?jimi ovirami je postlano mlajĹĄim konzumentom. Energijske pijaÄ?e so zagotovo segment "hranil", ki to s pridom izkoriĹĄÄ?a. Omamne metalik grafike s pridihom stripovskega adrenalina, ki so skupaj z zvoÄ?nimi angleĹĄkimi imeni prava slinocedilska paĹĄa za mladostniĹĄke oÄ?i. TakĹĄen produkt postane statusni simbol, ki imetnika definira kot faco, model, hudga tipa, kul bejbo, ne zavedajoÄ? se pogubnih uÄ?inkov, ki jih znanstveno dokazano ima vsebina piksne na njihovo mladostniĹĄko telo. Javni avtomati za pijaÄ?e in prigrizke postajajo prave mestne atrakcije.

PrivlaÄ?no osvetljeni, napolnjeni s pregreĹĄno nadsladkimi tekoÄ?inami, slastno preaditiranimi prigrizki, ob katerih ĹĄe najbolj sit otrok postane laÄ?en. In za neartikulirano zabavo v notranjosti otroĹĄkega telesa je dovolj zgolj nekaj desetin starĹĄevskih centov. Na Ĺžalost je v to zgodbo vpeta tudi ponudba "sadov naraveâ€?. Povzetek hitrega preleta oddelkov s prehrano v mnogih trgovinah skozi likovne podobe s polic nakaĹže, da je vsak od razstavljenih produktov najboljĹĄi v Sloveniji, Ä?e ne Ĺže celo na svetu. Prisotnost sonÄ?no zelenih barvnih odtenkov s podlagami sanjskih travnatih povrĹĄin, na katerih se na listkih cvetlic zadrĹžuje kristalno bistra jutranja rosa, so le eni od Ĺže vpeljanih grafiÄ?nih pristopov. Na Ĺžalost v mnogih primerih precej precenjeni, zavajajoÄ?i, manipulativni. S podobnimi vizualnimi bla-bla uÄ?inki se zgodbe ustvarjajo na vseh segmentih povpraĹĄevanja in ponudbe. Obstajajo pa nekatera podroÄ?ja, ki se jih blefiranje z embalaĹžo ni preveÄ? dotaknilo. Mestne in vaĹĄke trĹžnice so naÄ?eloma ĹĄe vedno prava srediĹĄÄ?a iskrenosti in odkritega odnosa proizvajalcev/pridelovalcev. Tukaj ni veliko prostora za meĹĄetarjenje. To, kar vidiĹĄ, to dobiĹĄ. Zaupanje potroĹĄnikov se ne gradi na zavajajoÄ?i embalaĹži. Temelj predstavlja kvaliteten izdelek ter njegova zgodba o nastanku, sestavinah in ne nazadnje tudi o ljudeh, ki to poslanstvo ustvarjajo. ÄŒe temu brezpogojno sledi tudi embalaĹža, ima zgodba sreÄ?en konec. In tak razplet si vsak poĹĄten kupec tudi zasluĹži. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

18. maja 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Delo je dinamiÄ?no, polno izzivov JutriĹĄnji dan (petek) je za naĹĄega sodelavca v marketingu Jureta BeriÄ?nika pomemben dan, a takih ne mara preveÄ?. PriĹĄtevanje let paÄ? ni zanj, je pa nekaj, s Ä?imer se mora sprijazniti, pravi.

Delo, ki ga opravlja, oznaÄ?uje kot dinamiÄ?no, polno izzivov, ki jih prinaĹĄa Ä?as. ÂťNanje se poskuĹĄamo odzivati po najboljĹĄih moÄ?eh, se prilagajati, smo odprti za pobude, nova znanja,ÂŤ pojasnjuje in dodaja, da je vsaka ĹĄtevilka tednika NaĹĄ Ä?as in vsaka oddaja na Radiu Velenje priloĹžnost za podjetja, obrtnike ‌ Skratka oglaĹĄevalce, da opozorijo nase, na svoje izdelke, storitve prebivalce v Ĺ aleĹĄki dolini, v ĹĄirĹĄem delu regije SaĹĄe ter tudi na KoroĹĄkem. NajveÄ? po-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

slovnih partnerjev je s celjskega obmoÄ?ja.

Jure ob tem ne pozabi povedati, da so poleg reklamnih sporoÄ?il, takĹĄnih in drugaÄ?nih reklam, zelo odmevne tematske priloge, ki jih izdajamo pri tedniku. Pod ÂťstrehoÂŤ so zelena, gradbena, avto-moto priloga, v pripravi je stanovanjska. Tako kot vse bo tudi ta – napoveduje Jure – vsebovala kopico koristnih nasvetov za ureditev doma, stanovanja, okolice hiĹĄe, informacij o priloĹžnostih za prihranke, ugodnih moĹžnostih za uresniÄ?itev projekta. IzkuĹĄnje kaĹžejo, da se oglaĹĄevanje v takih prilogah ĹĄe posebej obrestuje. ÂťVselej poskuĹĄamo s poslovnimi partnerji sodelovati z roko v roki, pa naj bo to pri enkratnih objavah, dolgoroÄ?nih akcijah ali pri tematskih prilogah. Tu dodamo ĹĄe nekaj zanimivih nasvetov, ki lahko koristijo bralcem in potencialnim potroĹĄnikom,ÂŤ je ĹĄe dejal Jure BeriÄ?nik in hkrati pozval vse, ki bi radi opozorili nase, da zavrtijo telefonsko ĹĄtevilko marketinga ekipe NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje 898 1751. đ&#x;”˛

Tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA Ĺ UFIT – Kapi kiĹĄe 2. FLIRRT & JURE TORI – NimaĹĄ kaj za zgubit 3. DJ ANTOINE – La vie en rose Klapa Ĺ ufit, ki jo ljubitelji klapske glasbe poznajo po skladbah Ne diraj moju ljubav, Proplakat će srce in Ne more srce protiv sebe, predstavlja novo skladbo z naslovom Kapi kiĹĄe. S to poÄ?asno romantiÄ?no skladbo v njihovem prepoznavnem stilu bodo poleti nastopili tudi na VeÄ?erih dalmatinske pesmi v KaĹĄtelih, kjer so pred dvema letoma Ĺže zmagali.

Jure BeriÄ?nik: ÂťVsaka ĹĄtevilka tednika NaĹĄ Ä?as in vsaka oddaja Radia Velenje je priloĹžnost za tiste, ki Ĺželijo z reklamo opozoriti nase.ÂŤ

GLASBENE novice

Konec maja bo izĹĄel nov album Shakire

Na 62. Evroviziji slavil Portugalec Salvador Sobral Na finalu 62. tekmovanja za pesem Evrovizije je slavil predstavnik Portugalske Salvador Sobral s skladbo Amar Pelos Dois. To je bila prva zmaga Portugalske v 52 letih, odkar ta drĹžava sodeluje na izborih evrovizijske popevke. Portugalec je zmagal s Ä?utno balado, brez odveÄ?nega bliĹĄÄ?a, svetlobnih in drugih odrskih efektov in tudi brez bleĹĄÄ?ave oprave. Poleg tega je zapel v maternem jeziku in opomnil, da na svetu obstaja veliko glasbe brez vsebine, tokrat pa je v Kijevu zmagala glasba, ustvarjena s Ä?ustvi.

Drugo mesto je osvojil 17-letni bolgarski predstavnik Kristian Kostov s skladbo Beautiful Mess, tretje pa je odĹĄlo v Moldavijo. Veliki favorit, Italijan Francesco Gabbani, je ob koncu izpadel iz najboljĹĄe peterice. Na evrovizijskem odru je skupaj nastopilo 42 drĹžav, kot Ĺže veste, pa se slovenskemu predstavniku Omarju Naberju s skladbo On My Way ni uspelo uvrstiti v finale.

Kolumbijska pevka Shakira bo po triletnem premoru 26. maja izdala nov album El Dorado. Na njem bo 13 skladb, med katerimi jih bo nekaj v angleĹĄÄ?ini in nekaj v ĹĄpanĹĄÄ?ini. To bo njen 11. studijski album, sledil pa bo albumu Shakira iz leta 2014, ki je izĹĄel tik pred rojstvom njenega drugega otroka. Ĺ tiridesetletna pevka je svoj prvi album Magia izdala leta 1991 v ĹĄpanĹĄÄ?ini. Na angleĹĄko govoreÄ?em trgu je zaslovela s pe-

evropsko turnejo, v sklopu katere bodo odigrali 14 koncertov. V okviru turneje, ki so jo poimenovali Stones No Filter Tour, bodo koncertirali v NemÄ?iji, Avstriji, Ĺ vici, Italiji, Ĺ paniji, na NorveĹĄkem, Danskem in v Franciji. Prvi nastop bo 9. septembra v Hamburgu, nam najbliĹžji koncert pa bo 16. septembra v avstrijskem Spielbergu. Turneja sicer sledi koncertom po JuĹžni Ameriki v zaÄ?etku leta 2016 in najnovejĹĄi studijski ploĹĄÄ?i Blue & Lonesome. Rolling Stones, ki skupaj ĹĄtejejo Ĺže 293 let, se bodo s tem v zgodovino zapisali kot ena od skupin z najdaljĹĄim koncertnim staĹžem, ki je doslej po vsem svetu prodala Ĺže veÄ? kot 200 milijonov izvodov albumov.

125 slovenskih bendov in posameznikov. Ĺ˝iriji se je na desetih regijskih koncertih predstavilo 65 izvajalcev. O usodi desetih finalistov, ki so se predstavili na zakljuÄ?nem koncertu, pa je prek spletnega glasovanja odloÄ?alo 14.000 ljudi.

Umrl je Robert Miles

Po kratki bolezni je 9. maja v 48. letu starosti umrl italijanski didĹžej Robert Miles, ki je zaslovel s trance uspeĹĄnico Children. Miles se je z omenjeno skladbo, ki jo je izdal leta 1995, zavihtel na vrh lestvic v kar dvanajstih drĹžavah. Dve le-

tim albumom Laundry Service in uspeĹĄnico Whenever, Wherever.

Velja za eno najuspeĹĄnejĹĄih latino pevk, doslej pa je prodala okoli 100 milijonov albumov. Je prejemnica ĹĄtevilnih nagrad, med njimi dveh grammyjev in osmih latino grammyjev, in prva glasbenica iz juĹžne Amerike, ki je osvojila prvo mesto na lestvici singlov v ZDA.

1 ANSAMBEL Ĺ EPET - Sedem petkov 2 KRAĹ KI KVINTET - Ko boĹĄ priĹĄla v moje sanje 3 ANSAMBEL ZAKA PA NE - Malo nora sva 4 ANSAMBEL GLAS - Kdor srcu sledi 5 ANSAMBEL STORĹ˝IÄŒ - Ta nagajivi Ä?as 6 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ena tu, ena tam 7 S.O.S. KVINTET - PresreÄ?na sem, zaljubljena 8 ANSAMBEL AKORDI - Pevec 9 ANSAMBEL NARCIS - Vez Ĺživljenja 10 JODEL EXPRESS & ANS. JANEZA KALĹ KA V planinskem baru

zelo NA KRATKO PERPETUUM JAZZILE Perpetuum Jazzile razveseljujejo oboĹževalce ĹĄe z vinilno izdajo svojega zadnjega studijskega albuma Both Sides, ki je na dveh cedejih izĹĄel oktobra lani.

Poleg izdaje na klasiÄ?ni Ä?rni vinilni ploĹĄÄ?i so album izdali tudi v posebni izdaji na beli vinilni ploĹĄÄ?i v omejeni in unikatno oĹĄtevilÄ?eni nakladi.

TANJA ŽAGAR

The Rolling Stones jeseni prihajajo na evropsko turnejo Zasedba The Rolling Stones je v 55. letu delovanja napovedala

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

www.radiovelenje.com

Zmagovalec Volkswagen Rocks je skupina Prelude S petkovim koncertom na ljubljanskem Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u se je zakljuÄ?il prvi vseslovenski nateÄ?aj iskanja novih mladih slovenskih rock izvajalcev Volkswagen Rocks. ObÄ?instvo in Ĺžirijo, ki so jo za finalni koncert se-

LESTVICA domaÄ?e glasbe

stavljali MatjaĹž Jelen in Cveto Polak iz Ĺ ank Rocka ter Tomi MegliÄ? iz Siddharte, je najbolj navduĹĄila skupina Prelude. Prelude bodo kot predskupina ogrevali obÄ?instvo na poletni turneji skupine Ĺ ank Rock, v studiu bodo posneli dve pesmi, nagrada za zmago pa je tudi videospot. Na prvi nateÄ?aj Volkswagen Rocks se je sicer prijavilo

ti pozneje je prejel tudi britansko glasbeno nagrado brit za najveÄ?ji preboj na mednarodni sceni. Miles, ki je umrl na Ibizi, je bil kot Roberto Concina rojen v Ĺ vici italijanskim starĹĄem. Po uspeĹĄnici Children je imel ĹĄe dve znani skladbi, Fable in One&One, izdal pa je pet albumov.

Po nekaj Şivahnih pesmih, kot so Carica, Trava in Nina nana, se je Tanja Žagar s pesmijo Lepo mi je z novega albuma znova ovila v romantiko. Prav takťen je tudi njen novi videospot, ki ga je reŞiral David Mićić. To je Tanjin Şe 25. videospot, posnetki zanj pa so nastali na Zbiljskem jezeru in v Beogradu.

MAMBO KINGS Skupina, ki slovi po nepozabnih zabavah, predstavlja novo pesem. Balerina je nostalgiÄ?na zgodba nedokonÄ?ane ljubezni v ritmih in z besedilom, kakrĹĄnih privrĹženci Mambo

Kings niso vajeni. A umirjeni ritmi so le zatiĹĄje pred novimi poletnimi zabavami. Skupina bo namreÄ? tik pred poletjem predstavila novo poskoÄ?nico Shaka Taka.

REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj se pet mesecev po rojstvu druge hÄ?erke vraÄ?a na glasbeno sceno. Predstavlja se s pesmijo Vse je OK. Za skladbo je Ĺže posnela videospot, v katerem nastopa tudi priljubljeni slovenski igralec Igor Ĺ tamulak.

FLIRRT Skupina Flirrt letos praznuje 20 let. Jubilej praznujejo Ĺže od februarja, v tem Ä?asu pa so svoje privrĹžence preseneÄ?ali z novimi skladbami. Tokrat predstavljajo singel NimaĹĄ kaj za zgubit, ki je ĹĄe zadnji pred izidom dvojnega albuma Jekyll & Hyde. K sodelovanju so spet povabili harmonikaĹĄa Jureta Torija, s katerim so sodelovali Ĺže v skladbi NekoÄ? sva se pa rada imela.

Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

18. maja 2017

⏪

Med župani, ki so se udeležili otvoritve Večgeneracijskega centra Planet generacij v Velenju, je bil tudi žalski župan Janko Kos. Da je to dober projekt, je pohvalil, in da bo gotovo tudi uspešen, ker je smelo zastavljen. »Tako kot je naša fontana piva. Samo smeji se nam lahko. V enem mesecu smo prodali 12.248 vrčkov in do letošnjega cilja sto tisoč, nam jih ostane še – čakajte, da izračunam – 87.752.« Na obisk in pokušino piva je povabil tudi velenjskega župana Bojana Kontiča in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.

frkanje » Levo & desno «

Bo kaj vzklilo Vlada je v naši statistični regiji pripravila pred dnevi lepo število različnih sej. Mnogi se bojijo, da tudi iz tega sejanja ne bo nič kaj konkretnega vzklilo.

Hura, hura!

⏬

Koliko je dolg en meter, če je palica pokonci, in koliko, če leži na tleh?« sta Dragico Mavec ob tem, ko sta jo zavijala v vrvico in jo »sprehajala« med palicami, vprašala Pat in Mat, poznana iz risanke A je to! »Fanta, nič bat, lahko me vrtita in prestavljata, kolikor hočeta. Celo življenje sem plesalka in v tej igri zlahka najdem navdih za ples. O dolžinah pa ne bomo razpravljali,« je povedala Dragica. In imela zadnjo besedo.

Slovenci bomo spet bolj množično obiskovali različne športne prireditve. Na njih bomo spet lahko uživali alkoholne pijačel.

V Celje Priključitev Bolnišnice Topolšica celjski ne bo poteza na hitro, ampak je to malo daljši projekt. Mar nekaj takega kot pri naši hitri cesti: pot so trasirali, čas uresničitve še ni znan?

Bolj »ziher« Tudi na Golteh v prihodnje še bolj stavijo na poletno sezono. Poletja (vsaj za zdaj) vendarle niso tako muhasta, kot so zime.

⏫

Čvek Ondan v Nazarjah, ko so gostitelji v BSH Nazarje predstavili ministrskemu predsedniku naše vlade dr. Miru Cerarju dosežene gospodarske rezultate in nakazali razvoj ob začetku gradnje logističnega centra Prihova, si je gost na koncu zmočil grlo, rekoč: »No, pa nazdravljam s C-vitaminom na vaš novi super gospodarski podvig«. Direktorja BSH Matija Petrin in Boštjan Gorjup sta ob tej zdravici zaskrbljeno premišljala, kako ta novi »pivski« trend ukalupiti v obstoječe ali nove male gospodinjske aparate. Ni vrag, da fantje iz BSH ne najdejo rešitev.

Prehudi temi Vlada si je za obisk našega območja očitno izbrala bolj lahke teme, saj so jim Velenjčani očitali, da niso zagrizli v kislo jabolko energetike, Celjani pa, da so se premalo posvetili težavam pri sanaciji okolja. To sta bili za tak obisk prevroči temi.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Vsakemu, ki se bo priselil k njim, podarijo dva tisočaka Italijansko mestece Bormida je eno tistih, od koder so se ljudi skozi zgodovino vse bolj preseljevali v večja mesta. Danes tam živi 394 ljudi, zato se je župan Daniele Galliano odločil, da bodo vsakemu, ki bi se bil pripravljen preseliti mednje, podelili nagrado. Če bo šlo vse po načrtih (predlog mora potrditi še lokalni svet), bodo vsakemu, ki se bo prihodnje leto naselil v Bormidi, podarili dva tisoč evrov, za ceno 50 evrov pa obljubljajo tamkajšnje zapuščene domove. »Še vedno razmišljamo, kako bo vse skupaj potekalo, a vsak, ki si želi živeti tu, je več kot dobrodošel,« je povedal lokalni prebivalec in pojasnil, da so »majhna skupnost, živimo na goratem območju, a nedaleč od morja – zrak je čist, življenje tu zdravo.« Zdi se, da je edino, česar v vasi ne morejo obljubiti – služba.

Novorojenček z dobrimi sedmimi kilogrami Na Novi Zelandiji se je pred kratkim rodil deček, ki je tehtal 7,39 kilograma in meril 57 centimetrov. Čeprav nobeden od staršev ni posebej visok ali težak, je to že drugi otrok, ki se je paru rodil z nadpovprečno težo za povprečnega novorojenčka

(prvorojenec para je ob rojstvu tehtal 5,4 kilograma). Nedavno rojenega malčka so ljudje (ne pa tudi starša) poimenovali Jonah Lomu (po slavnem novozelandskem igralcu ragbija), njegova teža pa je presenetila tudi zdravnike. Že dva meseca pred rojstvom so sicer predvidevali, da bo otrok nadpovprečno težak, a so sklepali, da bo na svet prišel s 6,3 kilograma.

Otrokova dejanska po-

rodna teža ustreza teži 20-mesečnega otroka, zato ni čudno, da že od rojstva nosi tretjo največjo velikost plenic. »Z ženo misliva, da bo koncertni pianist.

Ima zelo močna pljuča,« je dejal dečkov oče.

Dotaknil se je dna, ki se ga ni še nihče V preteklih dneh je znanstveni del ekipe iz Francije v bližini Imotskega na Hrvaškem na različnih globinah Rdečega jezera (kraške jame, napolnjene z vodo) postavil 16 pasti, parangal in mrežo. Njihov cilj je bil

ugotoviti, kateri živi organizmi prebivajo v tem jezeru, na kateri globini in koliko jih je. Potapljač Frederic Swierczynski je bil pri delu posebej zavzet: potopil se je v jezero in se pognal v globino. Dna se je dotaknil pri 245 metrih. Prvič v zgodovini se je človek dotaknil dna Rdečega jezera. »Srečen sem, da sem uspešno opravil potop. To je bila zelo zanimiva izkušnja. Zelo je bilo mrzlo, a vidljivost je bi-

la dobra. Počutim se odlično,« je dejal.

Ročno napisan koran Egipčan Saad Mohammed zase pravi, da je umetnik. Domačin iz pokrajine severno od Kaira je v mladosti opustil šolo in se izobraževal sam, očitno pa je veliko časa preživel ob krašenju

sten in drugih materialov.

Pred kratkim je končal prepis korana, ki ga je okrasil z barvitimi islamskimi motivi in za katerega upa, da ga bodo priznali za največjo ročno izpisano in okrašeno muslimansko sveto knjigo. Zvitek, na katerega je zapisal besedilo svete knjige, je dolg 700 metrov, oblikoval pa ga je tri leta. »Seveda, to je velika količina papirja. Sam sem financiral ta projekt, jaz pa sem običajen človek. Nimam premoženja ali drugih virov,« je Saad Mohammed povedal novinarjem. Dodal je, da bi lahko bila ovira za izpolnitev njegove želje denar, saj sam

ne more plačati stroškov na poti do knjige rekordov, zato vabi vlado ali kogarkoli, ki mu je njegova umetnost všeč, naj mu pomaga.

Zvočne tetovaže?

Umetnik tetovaž Nate Siggard je predstavil koncept t. i. zvočne tetovaže. Gre za nov izum, ki naj bi omogočal, da bo tetovaža nosila v sebi tudi zvočni zapis. Da bi lahko posnetek poslušali, boste potrebovali posebno aplikacijo na prenosnem telefonu, ki bo prebrala zapis, vtetoviran v kožo. Za zdaj zapis ne bo daljši od minute, bodo pa lahko v tej minuti posneti govor, glasbo ali pa le niz zvokov. Siggard je za začetek ustvaril zvočno tetovažo, v katero je shranjen

Dobrodošla počasnost V Velenju si nekateri želijo hitro priti do hitre ceste, nekateri so take počasnosti pri začetku gradnje vendarle veseli. Predvsem tisti, ki jim bo nova cesta povozila vrtičke.

Slabo in slabše Pri nas očitno nimamo le slabih cest. Policijska statistika kaže, da imamo še preveč tudi slabih voznikov. Seštevek se vidi v bolnišnicah in na pokopališčih.

Bratska pomoč Kaže, da sosedje Hrvati vse bolj skrbijo za Slovence. Vse več hrvaških zdravnikov dela po slovenskih zdravstvenih ustanovah. Vse več Slovencev z zoboboli pa hodi k njim čez mejo. Nekateri taki imajo sicer zadnji čas zaradi gneče na meji namesto zobobola glavobol.

Kot odpadki Mnogi z ljudmi ravnajo kot z odpadki. Pridno jih ločujejo.

glas njegovega dekleta in vesel zvok njegovega otroka. Izdelava poteka tako, da najprej v kožo vtetovirajo izbrani vzorec, nato pa ga čez 24 ur prekrijejo s posebnim premazom, zaradi katerega ga aplikacija lahko prebere.

Presenečenje Naša hokejska reprezentanca je na svetovno prvenstvo odšla z napovedjo, da lahko preseneti prav vse tuje nasprotnike. A je na koncu presenetila le svoje domače privržence.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 13

MLADI

18. maja 2017

13

Mladi VelenjÄ?ani v ĹĄoli uspeĹĄni, za politiko pa nezainteresirani

Center mladosti vabi na velenjske ulice

Kaj je pokazala raziskava med mladimi v mestni obÄ?ini Velenje o njihovi izobrazbi, participaciji v demokratiÄ?nem Ĺživljenju in odnosu do okolja?

Bo kulturni dom izginil? – Dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole pripravljajo posebno projekcijo

Mlada VelenjÄ?anka Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje, je nedavno magistrirala z raziskavo o druĹžinskih in bivanjskih razmerah, izobrazbi, zaposlovanju, zdravju, navadah in potrebah okrog 500 obÄ?ank in obÄ?anov MOV, starih od 13 do 30 let. Raziskava z naslovom DruĹžbeni profil mladih v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2016 je med drugim pokazala, da so mladi Âťdobri uÄ?enci v procesu formalnega izobraĹževanja, veÄ? kot polovica se jih ne spozna na politiko in je ne razume, za dobrobit okolja najveÄ? naredijo z varÄ?evanjem elektriÄ?ne in toplotne energije, veÄ?ina pa se je pripravljena odseliti v drug kraj ali drĹžavo, Ä?e bi tam imela boljĹĄe moĹžnosti za kakovostno samostojno Ĺživljenje,ÂŤ je nekaj sklepov povzela avtorica raziskave.

Pridni uÄ?enci in dijaki

Ĺ olarke in ĹĄolarji dosegajo dobre rezultate. VeÄ? kot 70 odstot-

kov jih je osnovno ĹĄolo zakljuÄ?ilo z odliÄ?nim oziroma prav dobrim uspehom. V srednji ĹĄoli uspeh nekoliko pade in veÄ?ina dijakov zakljuÄ?i izobraĹževanje s prav dobrim oziroma dobrim uspehom. Med vsemi anketiranci jih je 16,6 odstotka Ĺže zakljuÄ?ilo viĹĄjo ali visoko ĹĄolo, 5 odstotkov pa magistrsko stopnjo.

V povpreÄ?ju govorijo dva ali tri tuje jezike. Predvsem angleĹĄÄ?ino, ki jo obvlada skoraj 85 odstotkov vpraĹĄanih, nemĹĄÄ?ino in jezik s podroÄ?ja nekdanje Jugoslavije.

Spogledujejo se s tujino

Kar 75 odstotkov mladih bi se udeleĹžilo kakega programa za spodbujanje mednarodne mobilnosti mladih, med drugim tudi ĹĄtudija v tujini. Prav tako visok je deleĹž mladih, ki so se pripravljeni za dalj Ä?asa ali trajno preseliti v drug kraj (77 odstotkov), drugo evropsko drĹžavo (74 odstotkov) in tudi na drug kontinent (56 odstotkov), Ä?e bi s

tem imeli boljĹĄe Ĺživljenjske moĹžnosti.

Kolesarijo redki

Mlade VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani za prevoz v ĹĄolo, sluĹžbo ali na prostoÄ?asne dejavnosti najveÄ?krat uporabijo avto (64 odstotkov anketirancev), z Lokalcem pa se jih redno vozi Ä?etrtina. Nekoliko veÄ? jih kolesari, a le ob lepem vremenu in nekajkrat tedensko. Za okolje najveÄ? naredijo z varÄ?evanjem z elektriÄ?no in toplotno energijo in kupujejo lokalne izdelke.

Informirajo se na spletu

VeÄ? kot 30 in skoraj 40 odstotkov mladih nikoli ne posluĹĄa radi in nikoli ne bere Ä?asopisa. So pa pogosti uporabniki interneta, preko katerega dobijo veÄ?ino informacij. Dobrih 20 odstotkov jih internet uporablja do dve uri na dan, prav toliko pa veÄ? kot tri ure. VeÄ? kot polovica jih meni, da imajo dovolj informacij o mo-

Ĺžnostih izobraĹževanja, prostoÄ?asnega udejstvovanja in mobilnosti. Najmanj ali niÄ? informacij pa nimajo o moĹžnostih vkljuÄ?evanja v procese odloÄ?anja in o stanovanjski politiki.

Politika jih ne zanima

63 odstotkov vpraĹĄanih politika sploh ne zanima. Dobra polovica se na politiko ne spozna in je ne razume. Med njimi prevladuje mnenje, da so politiki Âťtako ali tako zainteresirani le za to, da so izvoljeni, in ne za to, kaj si volivci resniÄ?no ĹželijoÂŤ (62,6 odstotkov), da se politiki Âťne ukvarjajo s tem, kaj menijo ljudjeÂŤ (59,5 odstotkov), mladi pa Âťnimajo nobenega vpliva na to, kaj poÄ?ne oblastÂŤ (45,7 odstotkov). Zadnjih lokalnih volitev se je udeleĹžila dobra tretjina mladih, vkljuÄ?enih v raziskavo Barbare Kleher, z naslovom DruĹžbeni profil mladih v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2016. đ&#x;”˛

tf

ZakljuÄ?ek plodnega obdobja in zaÄ?etek novih izzivov Mladinski svet Velenje je uspeĹĄno zakljuÄ?il obseĹžen evropski projekt, katerega najveÄ?ja pridobitev je nova lokalna mladinska strategija z viĹĄjo proraÄ?unsko postavko Tina Felicijan

V Mladinskem svetu Velenje so pod vodstvom predsednice Barbare Kelher januarja 2015 zaÄ?eli pripravljati projekt, katerega glavni cilj je bila nova lokalna mladinska strategija. V okviru programa Erasmus+ pa so v sodelovanju mladih z odloÄ?evalci naĹĄli ĹĄirok spekter aktivnosti in tako zasnovali obseĹžen projekt, ki so ga izvedli v dveh

reÄ?em, da smo mladim res prijazna obÄ?ina, in upam, da bomo to tudi ostali,ÂŤ je na prireditvi ob zakljuÄ?ku projekta Mladi za Vele'je povedala Barbara Kelher.

Korak za korakom

V prvem letu so se osredotoÄ?ili na pripravo 2. lokalnega programa razvoja delovanja mladih, za kar so v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje na

decembra leta 2015 pa je mestni svet sprejel strategijo, ki je v primerjavi s prejĹĄnjo za 10 tisoÄ? evrov poviĹĄala proraÄ?unsko postavko za javni razpis za sledenje ciljem strategije. ÂťRazpis smo tudi razdrobili, da lahko sodeluje veÄ? prijaviteljev. Preko 45 tisoÄ? evrov vrednega razpisa se lahko financira ĹĄe veÄ? projektov, saj smo viĹĄino sofinanciranja razdelili na tisoÄ?, dva tisoÄ? in ĹĄtiri tisoÄ? evrov.ÂŤ

Foto: Roman Bor

fazah. Poleg neposrednega sodelovanja pri oblikovanju ukrepov in ciljev za delovanje na mladinskem podroÄ?ju v mestni obÄ?ini Velenje so mladi imeli tudi dostop do lokalnih odloÄ?evalcev, s katerimi so se sreÄ?ali na (ne)formalnih posvetih. Z izobraĹževanji so priĹĄli do uporabnega znanja s podroÄ?ij lokalnega in mednarodnega mladinskega dela. S knjigo in filmom o razvoju mladinskega delovanja na obmoÄ?ju Velenja pa pokazali, da so mladi tu vedno iskali svoj prostor za samosvoje doĹživljanje mladosti. ÂťÄŒe preteklost primerjam s sedanjostjo, lahko

ĹĄestih delavnicah veÄ? kot 300 mladih iz mestne obÄ?ine Velenje izzvali, naj lokalnim odloÄ?evalcem sporoÄ?ijo, kakĹĄne so njihove Ĺželje in potrebe v obÄ?ini. ÂťNastal je dokument, ki je zaÄ?rtal smer delovanja na lokalnem mladinskem podroÄ?ju za naslednjih pet let. V njem so predstavljene lokalna mladinska politika, infrastruktura, pravno-zakonodajna osnova, uÄ?inki prve strategije, nato pa novi ukrepi in cilji za izvajanje projektov, ki sledijo strategiji.ÂŤ Po posvetu s komisijo za mladinska vpraĹĄanja je potekala ĹĄe javna razprava za dopolnitev dokumenta,

Ko je bila strategija pod streho, so v mladinskem svetu izvedli ĹĄe izobraĹževanja za pripravo razpisne dokumentacije, o projektnem menedĹžmentu, promociji in mednarodni mobilnosti.

Priredili so prav posebno sreÄ?anje z odloÄ?evalci: Ĺžupana, direktorja obÄ?inske uprave, podĹžupanjo in vodjo urada za druĹžbene dejavnosti so povabili na partijo nekoliko prirejene igre Ä?lovek ne jezi se in tako preverili, kako dobro poznajo Velenje in mladinski sektor. Nazadnje so predstavili zbornik in film o velenjski mladini skozi Ä?as in z njima kronali projekt.

Tina Felicijan

Ĺ olski center Velenje bo jutri (v petek, 19. maja) v sklopu 27. festivala Dnevi mladih in kulture v sodelovanju s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom, Mestno obÄ?ino Velenje, Festivalom Velenje in Mladinskim centrom Velenje pripravil raznoliko izobraĹževalno, kulturno, ĹĄportno, druĹžabno in zabavno dogajanje za dijake in ĹĄirĹĄo javnost na velenjski promenadi, v parku pred gimnazijo, amfiteatru in na Titovem trgu, kjer bo skupina dijakov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole med koncertoma skupina Elvis Jaskson in Big Foot Mama prikazala video maping na kulturnem domu oziroma projekcijo raÄ?unalniĹĄke animacije na proÄ?elje zgradbe.

Program letoĹĄnjega Centra mladosti je nadvse pester in privlaÄ?en. Med drugimi bo nastopal tudi Adi Smolar, ki s svojo glasbo zlahka poveĹže veÄ? generacij. V sklopu polurnega multimedijskega ĹĄova na Titovem trgu pa bodo dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole predstavili tudi filme in animacije iz kroĹžkov, ki jih vodita Nedeljko Grabant in Peter VrÄ?kovnik.

UmetniĹĄke podobe, grafike in iluzije

ÂťVideo maping je raÄ?unalniĹĄka animacija, ki jo s posebno zmogljivim projektorjem projiciramo na zgradbo in z osvetljevanjem arhitekturnih elementov doseĹžemo razliÄ?ne efekte – lahko ustvarimo iluzijo gibanja ali izginjanja,ÂŤ je Ä?lan osemÄ?lanske ekipe dijakov viĹĄjih letnikov pojasnil, kaj Ĺže veÄ? mesecev pripravljajo v sklopu kroĹžka, ki so ga zaÄ?eli na pobudo veÄ?medijskega umetnika Mihe Cojhtra ob somentorstvu Erika Kapferja in v sodelovanju z Galerijo Velenje. ProÄ?elje doma kulture so izbrali, ker gre za ikoniÄ?no zgradbo posebno razgibanega videza, ki daje mnoga izhodiĹĄÄ?a za animacijo. ÂťIzhajali smo iz referenÄ?ne slike. ProÄ?elje smo fotografirali in ga razdelili na veÄ? delov, ker je vsak zasnovan drugaÄ?e, zato smo tudi uporabili drugaÄ?ne metode dela. Na stranskih ravnih stenah lahko prikazujemo neke celovite slike, na povrĹĄini vitraĹžev smo bili omejeni na vertikale in horizontale, na sredinski povrĹĄini z reliefom pa smo se lahko sklicevali na muze. Vse efekte pa uskladimo s posebnim programom.ÂŤ Da bo projekcija, ki bo prikazovala nekatere elemente,

Mladi za mlade

ÂťV izvedbo takega projekta je treba vloĹžiti ogromno prostega Ä?asa. Ĺ˝e sama razpisna dokumentacija je obseĹžna in zahtevna. Projekt je treba skrbno zasnovati in ĹĄe bolj skrbno izvajati,ÂŤ je povedala vodja projekta, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila ĹĄtevilne mlade posameznike, druĹĄtva in druge organizacije, glavni partner pa je bil Mladinski center Velenje. Sodelovalo je deset lokalnih mladinskih trenerjev, ki so pripravili in izvedli delavnice za posvete z mladimi. Izvedli so tudi izobraĹževanja in organizirali sreÄ?anja. Tudi knjiga in film sta nastala v lokalni mladinski produkciji, kar po besedah vodje projekta potrjuje, da je uspeĹĄen zakljuÄ?ek projekta tudi ÂťzakljuÄ?ek lepega in produktivnega obdobja dokazovanja same sebe in tega, da mladi smo sposobni in zmoremo.ÂŤ

Kam naprej?

Barbara Kelher se po dveh mandatih poslavlja od predsednikovanja mladinskemu svetu.

Volitve bodo junija. ÂťVeliko smo Ĺže naredili, a za nadgradnjo je vedno prostor. PriloĹžnost vidim v nadaljevanju projektov, ki so nekoliko zastali, za nove projekte pa bo potrebne veliko samoiniciativnosti. Verjamem, da bodo mladinski delavci z vizijo in voljo za delo ĹĄe nadgradili pogoje za delo na mladinskem podroÄ?ju in okrepili sodelovaje z lokalno skupnostjo,ÂŤ je sklenila. đ&#x;”˛

Boris PireÄ?nik, Domen RamĹĄak in Matic JeseniÄ?nik so poleg Domna Ĺ incka NedeljkoviÄ?a, Dina GariÄ?a, Ĺ˝iga Deutschbauerja, AndraĹža Debelaka in Tima VodonÄ?nika pripravili paĹĄo za oÄ?i, ki se bo na proÄ?elji kulturnega doma prikazala jutri ob 22. uri.

znaÄ?ilne za Velenje, Ä?im bolj uÄ?inkovita, bodo notranje strani pisanih oken preplastili z belim platnom, da ne bodo prosojna. ÂťSprva je projekt predstavljal velik izziv, ker ĹĄe nismo znali uporabljati vsega programskega orodja. Poleg tega gre za obĹĄolsko dejavnost, zato moramo ob tem opraviti ĹĄe vse druge obveznosti. Ampak smo se zbrali sami taki, ki nam to ne predstavlja veÄ?jih teĹžav,ÂŤ so povedali dijaki, hvaleĹžni za podporo, ki jim jo je izkazala ĹĄola, in nove izkuĹĄnje. ÂťKot vsak projekt je tudi ta prinesel veliko izzivov, za katere smo morali poiskati reĹĄitve, veliko ur smo presedeli skupaj in dobili veliko novega znanja in sposobnosti za timsko delo. Poleg tehniÄ?ne plati izvedbe pa smo se spoznali tudi z umetniĹĄko.ÂŤ

Uspeh dijakov in ĹĄole

Projekt, ki je povezal umetniĹĄko ustvarjalnost z obvladovanjem raÄ?unalniĹĄkih tehnologij, je bil za celo ĹĄolo velik zalogaj, v katerega se je bilo vredno zagristi, saj so tako dijaki kot ĹĄola veliko pridobili. ÂťUspeli smo motivirati dijake, ki so temu namenili ogromno prostega Ä?asa. Gre za zahteven proces, ki smo ga izvedli v amaterski ekipi in kljub temu skuĹĄali doseÄ?i Ä?im bolj profesionalen efekt. Zadnji vikend so dijaki, ki so delali z duĹĄo in srcem in dopolnjevali tako svoje strokovno znanje kot pridobivali novo s podroÄ?ja umetnosti, celo spali v ĹĄoli, da so lahko kar se da veliko delali in uspeli pripraviti zahtevno animacijo,ÂŤ je povedal ravnatelj Simon KoneÄ?nik, ponosen, da je na ĹĄoli toliko izjemnih dijakov, za katere si Ĺželi, da bi ostali v dolini. ÂťPo mojem mnenju je najboljĹĄa definicija ĹĄole, da mora ta biti toÄ?ka upanja. V tem primeru je ta toÄ?ka v priloĹžnosti, ki so jo naĹĄi fantje odliÄ?no izkoristili, in upam, da bodo s svojo zgodbo uspeli pokazati vrstnikom, kako se da poleg rednega ĹĄolskega dela narediti ĹĄe nekaj đ&#x;”˛ veÄ? – tisto, kar danes v Ĺživljenju veliko ĹĄteje.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVO Z NARAVO

18. maja 2017

Zdravo z naravo Da narava zdravi, nam je Ĺže dolgo dobro znano. Sami si moramo dovoliti in sprejeti to darilo.

Vse omenjeno lahko koristimo z nabiranjem zdravilnih zeliĹĄÄ? in sadeĹžev ali pa preprosto Ĺže s sprehodom in oddihom sredi neokrnjene narave. Nazaj k naravi naj bo naĹĄe vodilo za zdravo in zadovoljno Ĺživljenje!

17. maj – svetovni dan hipertenzije Svetovna liga za hipertenzijo (World Hypertension League) je leta 2005 razglasila svetovni dan hipertenzije. Namen tega dneva je opozoriti na zdravstvene posledice hipertenzije, vzpodbuditi ljudi, da si izmerijo krvni tlak, in Ä?e je ta poviĹĄan, ustrezno ukrepati. Tema med leti 2013–2018 je ÂťPOZNAJ SVOJE Ĺ TEVILKE – SPOZNAJ SVOJ KRVNI TLAKÂŤ

Pod 120/80 mmHg

• •

Od 120/80 mmHg Do 140/90 mmHg

Nad 140/90 mmHg

Hipertenzija je strokovni izraz za visok krvni tlak. Imenujemo ga tudi ÂťTihi ubijalecÂŤ, saj brez posebnih teĹžav pri ljudeh povzroÄ?a ĹĄtevilne zdravstvene zaplete. Visok krvni tlak je dejavnik tveganja za bolezni srca in oĹžilja.

Pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak veÄ? let, se lahko pojavi moĹžganska kap, srÄ?ne in ledviÄ?ne bolezni ter celo bolezni oÄ?i.

V maju, 17. 5. 2017, ob svetovnem dnevu hipertenzije, Ĺželimo obvestiti javnost, kako pomembno je redno in pravilno merjenje krvnega tlaka, prepreÄ?evanje in zgodnje odkrivanje ter zdravljenje. Podatki kaĹžejo, da ima poviĹĄan krvni tlak skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije. Na svetu je veÄ? kot 1,5 milijarde ljudi s hipertenzijo, od tega

OdliÄ?no, vzdrĹžujte vaĹĄe vrednosti krvnega tlaka pod 120/80 mmHg. Krvni tlak si kontrolirajte enkrat na leto.

Svetujemo spremembo Ĺživljenjskega sloga:• Opustite kajenje, Ä?e ste kadilec. • ZmanjĹĄate telesno teĹžo, Ä?e je previsoka. • Postanite telesno aktivni. • ZmanjĹĄate sol v prehrani. • UĹživajte veÄ? zelenjave in sadja. • NauÄ?ite se obvladovati stres. • SproĹĄÄ?ajte se.

Svetujemo spremembo Ĺživljenjskega sloga in obisk pri osebnem zdravniku. Zdravnik bo ugotovil, ali imate hipertenzijo in Ä?e potrebujete osebnega zdravnika. S tem boste prepreÄ?ili razvoj srÄ?no-Ĺžilnih obolenj.

se jih le pribliĹžno tretjina zdravi. Samo pribliĹžno 12 % zdravljenih ima urejen krvni tlak, tj. pod 140/90 mm Hg. Svetovna liga za hipertenzijo priporoÄ?a, da si vsak posameznik vsaj enkrat na leto izmeri krvni tlak. Svetovno zdruĹženje za hipertenzijo zelo uspeĹĄno ponavlja akcijo ob svetovnem dnevu hipertenzije Ĺže vrsto let. Neodkrita oz. neprepoznana hipertenzija ostaja globalno breme druĹžbe, vlad, zdravstvenih

delavcev in posameznikov.

V Zdravstvenem domu Velenje, pred vhodom v Ä?akalnico laboratorija, bodo diplomirane medicinske sestre iz referenÄ?nih ambulant v sredo, 17. 5. 2017, od 9.00 do 12.00, vsem, ki bodo Ĺželeli, izmerile krvni tlak. Izvedeli boste svoje rezultate in dobili osnovne informacije o krvnem tlaku. đ&#x;”˛

UrĹĄka Bandalo, Zdravstvenovzgojni center, preventiva za odrasle.

Zdravnica svetuje ...

Vodja Zdravstva v Termah ZreÄ?e NeĹža StrniĹĄa, dr. med., specialistka ď€ ziatrije in rehabilitacijske medicine

Z uporabo funkcionalne magnetne stimulacije nad urinsko inkontinenco ...

Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca teĹžava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov. Sicer pa so pogosteje prizadete Ĺženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta Ĺženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. TeĹžave se nastanejo zaradi preĹĄibkih ali prekomerno aktivnih miĹĄic medeniÄ?nega dna in mehurja ter miĹĄice zapiralke, pojavijo pa se lahko kadarkoli v Ĺživljenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kaĹĄljanje, tek, poskoki, ĹĄportne aktivnosti teĹžje delo.

S seboj vedno prinesite otrokovo kartico zdravstvenega zavarovanja.

Ĺş

V Ä?akalnici se preobujete, vstop v terapijo je samo v copatih.

Ĺş

Ob prvem pregledu predloĹžite zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaĹĄa na otrokove teĹžave.

Ĺş

StarĹĄi pri obravnavah sodelujete in nauÄ?ene aktivnosti izvajate v domaÄ?em okolju.

Ĺş

PravoÄ?asno nas obvestite o vaĹĄem izostanku. V kolikor svoje odsotnosti ne opraviÄ?ite v roku 14 dni, vas zbriĹĄemo s Ä?akalnega seznama.

Ĺş

FotograďŹ ranje in snemanje obravnave je dovoljeno le s privolitvijo terapevta.

Dodatne informacije: Telefon: 03 8995 580 e-mail: delovna.terapija@zd-velenje-si

Trajanje in pogostost obravnav je odvisna od ĹĄtevila otrok, ki so vkljuÄ?eni na delovno terapijo. V zadnjem Ä?asu je otrok Ä?edalje veÄ?. Ĺ˝al pa ZZZS, ki je plaÄ?nik naĹĄih storitev ne sledi potrebam svojih zavarovancev, Ä?etudi so to otroci, pri katerih je zgodnja obravnava bistvenega pomena. ZZZS smatra, da je za potrebe naĹĄe razvojne ambulante dovolj 0,3 delovnega terapevta. Iz tega razloga smo primorani ustvariti Ä?akalne vrste ter zmanjĹĄati pogostost obravnav.

ZD E

L

E

N

Vabimo k vpisu

v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2017/2018:

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program).

• ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. PridruŞite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s podroèja nege, dietne prehrane in kozmetike.

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si

NajboljĹĄa terapija, ki lahko teĹžave tako prepreÄ?uje kot tudi zdravi je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljĹĄa moÄ? in vzdrĹžljivost miĹĄic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do ĹživÄ?no – miĹĄiÄ?nih struktur medeniÄ?nega dna. Stimulirajo Ĺživce in povzroÄ?ajo krÄ?enje miĹĄic. Med terapijo z aktivnim krÄ?enjem miĹĄic medeniÄ?nega dna se osredotoÄ?a na pravilno zavedanje miĹĄic, ki so pomembne pri omenjenih teĹžavah. Zdravljenje s FMS se priporoÄ?a pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, meĹĄana), pri inkontinenci blata, pri laĹžjih oblikah poveĹĄene maternice in mehurja, po porodu, pri kroniÄ?nem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. teĹžavah z erekcijo.

Srednja zdravstvena ĹĄola Celje – zanesljiv partner za prihodnost Na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje se zavedamo, da se odrasli uÄ?ijo drugaÄ?e. Individualen organizacijski model nam omogoÄ?a, da izobraĹževanje prilagajamo potrebam posameznika.

UdeleĹženci se uÄ?ijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraĹževanje laĹžje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Pri vpisu upoĹĄtevamo predhodno pridobljeno znanje in izkuĹĄnje udeleĹžencev.

NajpomembnejĹĄi del izobraĹževanja v vseh programih predstavlja praktiÄ?ni pouk, ki je v celoti voden.

Kot podporo udeleĹžencem pri izobraĹževanju vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraĹževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva.

UdeleĹženci imajo na voljo svetovalca oziroma mentorja, na katerega se lahko obrnejo po pomoÄ? ali nasvet. Prav tako v izobraĹževanju odraslih redno spremljamo napredek udeleĹžencev. Rezultati kaĹžejo, da so uspeĹĄni, tako pri opravljanju posameznih

DELOVNA DELOVNA TERAPIJA pri OTROCIH

Informacije za starĹĄe

izpitov kot tudi ob zakljuÄ?ku ĹĄolanja, ko opravljajo poklicno maturo ali zakljuÄ?ni izpit. Mnogi med njimi s svojo zavzetostjo in pozitivno energijo predstavljajo pravi navdih, ne samo za ostale udeleĹžence in dijake, ampak tudi za nas, zaposlene.

Tudi izvajanje teÄ?ajev ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. S ponosom ugotavljamo, da je minilo Ĺže 30 let, odkar izvajamo program masaĹže, in 25 let, odkar izvajamo program pedikure. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo zaÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. V zadnjih letih smo teÄ?aja maser in pediker v skladu s trendi prenovili in posodobili, v iskanju novih moĹžnosti in priloĹžnosti pa smo ponudbo ĹĄe dopolnili. Oblikovali smo tudi enodnevne teÄ?aje liÄ?enja in manikire, namenjene vsakdanji negi, ter enodnevne teÄ?aje s podroÄ?ja dietne prehrane in nege. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar IzobraĹževanje odraslih, Srednja zdravstvena ĹĄola Celje

Piknik prostor

ď‚&#x;

Šaleťki aeroklub – Lajťe Topolťica 207 c

pokrit prostor za skupine do 40 ljudi

ď‚&#x;

kamin (Şar, elektro raŞenj), hladna voda, elektrika, hladilnik ‌

ď‚&#x;

senÄ?na lega, panoramski poleti z letalom, igre z Ĺžogo

Info: 041 470 340

ZDRAVSTVENI DOM

V

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Zgodnje odkrivanje teĹžav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena.

Informacije in naroÄ?anje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

NAVODILA ZA STARĹ E

Ipavèeva 10, 3000 CELJE

in v teèaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij:

Terapija je neboleÄ?a, neinvazivna in traja 20 minut. UÄ?inek zdravljenja je zaznati Ĺže po ĹĄesti terapiji, za uÄ?inkovito zdravljenje se priporoÄ?a 12 do 16 terapij.

Ĺş

SREDNJA ZDRAVSTVENA Ĺ OLA CELJE

J

E

Besedilo: Jerneja ÄŒretnik, dipl.del.ter. in Mojca PotoÄ?nik, dipl.del.ter. / oblikovanje in realizacija: MO Velenje / UUP, april 2017

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVO Z NARAVO

18. maja 2017

S HIPNOZO DO POZITIVNE SPREMEMBE Terapija s Hipnozo je odliÄ?na metoda za ustvarjanje pozitivnih in Ĺželjenih sprememb.

Na Trgu 20, 3330 Mozirje

Hipnoterapija za: Prenehanje kajenja, hujĹĄanje, strahove in fobije, za boljĹĄo samopodobo in samozavest, proti stresu, depresiji in nespeÄ?nosti, alkoholizem, bruksizem in ĹĄe mnogo drugega ...

veÄ? na www.centerhipnoze.si 1. ura svetovanja je brezplaÄ?na - GSM: 070 786 664 Stvari, dogodki ali situacije, ki so se nam dogajale v preteklosti imajo lahko ĹĄe vedno vpliv na nas danes.

OSVOBODITE SE PRETEKLOSTI

s HIPNOTERAPIJO ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Sir Edamer Jaeger Zemlja Naturahum 70 lit Nitka za koĹĄnjo "laks" 2,4 mm Olje za verige Testerol 4 lit Namakalna cev - trak 50 m Oglje za Ĺžar 3 kg

3,90 â‚Ź / kg 5,69 â‚Ź 1,49 â‚Ź 6,99 â‚Ź 5,49 â‚Ź 2,35 â‚Ź

Akcijske cene veljajo od 18. 5. do 23. 5. 2017

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

NAS_CAS_Druzbena_280x200_OUTL.indd 1

Do sreÄ?nega vsakdana s hipnozo Hipnoza je orodje hipnoterapevta, s pomoÄ?jo katere odpravlja globoko zakoreninjene teĹžave, negativna prepriÄ?anja, negativne navade. Hipnoterapija je metoda, ki v stanju hipnoze s pomoÄ?jo razliÄ?nih tehnik odpravljamo teĹžave, s katerimi se ljudje sreÄ?ujejo v vsakodnevnem Ĺživljenju. Vse veÄ? ljudi po svetu iĹĄÄ?e odgovore. Ne samo da iĹĄÄ?ejo odgovore o Ĺživljenju, ampak Ĺželijo tudi vedeti, kako lahko doseĹžejo svoje cilje in kako lahko uresniÄ?ijo svoje sanje. Prav tako veliko ljudi trpi zaradi mentalnih boleÄ?in in se trudijo iskati pomoÄ? brez uspeha. Vse veÄ? je strahov in vse veÄ? je ljudi s slabimi navadami, prav tako pa naraĹĄÄ?a potreba po lagodju. Hipnoterapija je odgovor za

mnoge od teh teĹžav, ker v kratkem Ä?asu odpravi teĹžave, je varna, praktiÄ?na in uÄ?inkovita. S pomoÄ?jo hipnoterapije vam lahko izboljĹĄamo kvaliteto vaĹĄega Ĺživljenja in pripomoremo k temu, da ponovno priÄ?nete Ĺživeti Ĺživljenje, kot ga Ĺželite.

Ali vas neprestano skrbi in imate razne strahove, katerih ne morate odpraviti in zanje ne poznate vzroka, zaradi Ä?esa je nastal? Imate teĹžave z nespeÄ?nostjo ali jezo? Imate teĹžave pri uÄ?enju ali pa slab spomin? Se sreÄ?ujete s teĹžavami z alkoholom ali pa jecljate? Ste depresivni? ResniÄ?no Ĺželite prenehati kaditi, pa vam nikakor ne uspeva? Ĺ˝elite shujĹĄati, pa se vedno vraÄ?ate nazaj k starim prehranjevalnim navadam? Na vse to in ĹĄe veÄ? ima

hipnoterapija odgovore.

Hipnoterapija prinese v vaĹĄe Ĺživljenje mnogo koristi – veÄ? energije, boljĹĄe zdravje, trajni mir v umu, uspeh na vseh podroÄ?jih in sreÄ?o ter veselje povsod. Iskanje zdravja, sreÄ?e in uspeha je univerzalni cilj.

Vsi bi radi imeli odliÄ?no zdravje, bili sreÄ?ni ter izkusili zadovoljstvo uspeĹĄnega Ĺživljenja. Zato naredite korak na poti k boljĹĄemu Ĺživljenju in bodite sprememba, ki si jo Ĺželite videti v svetu. Vsak si zasluĹži mirno Ĺživljenje in vsak od nas ima pravico Ĺživeti svoj Ä?as, ki ga ima. Vsako jutro se zbuditi z nasmehom na ustih in z radostjo v srcu, naj bo cilj, ki ste si ga zadali.

Hipnoterapija pa ÂťpomoÄ?nikÂŤ, da đ&#x;”˛ doseĹžete cilj.

Zeleno, rumeno, rdeÄ?e ‌ paprika!

Paprika je toplotno zahtevna rastlina, zato jo na prostem sadimo ĹĄele, ko se tla ogrejejo na 15 stopinj. ÄŒe papriko sadimo prezgodaj, se pojavi precej stranskih uÄ?inkov. Pri prenizki temperaturi se ne razvija koreninski sistem, rastlina zaostaja pri rasti in celo odvrĹže prve cvetove. Prav tako so paprike, ki smo jo sadili prezgodaj, bolj obÄ?utljive na ĹĄkodljivce in bolezni. Zato nikar ne hitite!

Najbolj priporoÄ?ljivo sajenje paprike je v razmiku 40 cm v vrsti in 50 cm med vrstami. Dobro je dodati kvaliteten substrat, ki zadrĹžuje vlago (glina), saj rastline paprike potrebujejo velike koliÄ?ine vode. Papriko je treba zalivati

vsaj 2 x do 4 x tedensko. ÄŒe rastlina nima dovolj vlage, je majhna, plodovi so manj mesnati in grenki. Namakalni sistem je idealen za namakanje sadik. Uporabimo lahko kar plastenke, ki jih naluknjamo v predelu zamaĹĄka (ki je v zemlji), dno odreĹžemo in zalivamo v odprtino. Za vlaĹžnost poskrbijo tudi zastirke in Ä?rna folija.

Paprika je glede gnojenja zahtevna rastlina, saj potrebuje precej gnojila. Za rast in razvoj plodov mora dobiti zadostne koliÄ?ine kalija. Rastlino moramo v Ä?asu rasti dognojevati z duĹĄiÄ?nimi gnojili.

Pozorni moramo biti na bolezni in ĹĄkodljivce rastlin. Med

vzgojo sadik se rada pojavi padavica. Rastlini pomagamo z ustreznim fungicidom. Papriki so nevarne predvsem naslednje bolezni: siva plesen, uvelost, rjava pegavost, Ä?rnoba paprike ‌ Na papriki se pri moÄ?nem soncu pojavljajo tudi oĹžigi.

Na rastlinah paprike zasledimo ĹĄtevilne ĹĄkodljivce: uĹĄi, tripse, strune, sovke, liÄ?inke majskega hroĹĄÄ?a ‌ Ĺ kodljivce obiÄ?ajno uniÄ?imo s sistematiÄ?nimi insekticidi. ÄŒe potrebujete nasvet ali pomoÄ? pri vzgoji paprike, nas obiĹĄÄ?ite v trgovini KoĹĄarica in z veseljem vam bomo svetovali. đ&#x;”˛

Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

8. 05. 17 08.59

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

18. maja 2017

RibniÄ?ani in KrkaĹĄi namuÄ?ili VelenjÄ?ane oziroma Celjane

Kdo v kvalifikacije?

Marsikaj je bilo jasno vÄ?eraj

Prvaki so si toÄ?ki zagotovili ĹĄele v zadnji minuti – NovomeĹĄÄ?ani minuto pred koncem zaostajali le za gol LetoĹĄnji sklepni del za najboljĹĄe moĹĄtvo v drĹžavi je zelo zanimiv, morda celo bolj, kot so bili prejĹĄnji. Glavna tekmeca za naslov Celje in Gorenje morda nista v najboljĹĄi formi, na drugi strani pa so Koper, Ribnica, Loka in Krka, ki so se uvrstili vanjo, proti njim zelo motivirani.

VelenjÄ?ani so v predprejĹĄnjem krogu doĹživeli prvi poraz v Ribnici, zaradi katerega za aktualnimi prvaki zaostajajo za dve toÄ?ki. ÄŒe ne bo preseneÄ?enj v naslednjih dveh krogih, bo o novem ali starem prvaku odloÄ?al njun medsebojni dvoboj prav v Celju.

Celjani so namreÄ? v 5. krogu v Velenju iztrĹžili toÄ?ko, na vseh drugih tekmah pa zmagali.

V 7. krogu je v Velenju gostovala Krka, ki je v ligi za prvaka najslabĹĄe moĹĄtvo. NovomeĹĄÄ?ani so Ĺže petkrat izgubili, edino toÄ?ko pa so si priigrali v 6. krogu doma proti Kopru. Celjani so gostovali v Ribnici. VelenjÄ?ani so doma zmagali z velikim naporom (31 : 28), Celjani pa so si zmago z 29 : 28 v Ribnici zagotovili ĹĄele v zadnji minuti.

VelenjÄ?anom proti NovomeĹĄÄ?anom, ki so velik uspeh dosegli Ĺže z uvrstitvijo v konÄ?nico, igra ni stekla, kot so hoteli in naÄ?rtovali pred zaÄ?etkom. Kot da ĹĄe niso preboleli boleÄ?ega poraza v Ribnici (23 : 27). Zelo motivirani NovomeĹĄÄ?ani so bili precejĹĄen del tekme njihov enakovreden nasprotnik. V prvem delu so jim veÄ?krat

uĹĄli za zadetek, dvakrat tudi za dva, na odmor pa so domaÄ?i vendarle odĹĄli s prednostjo treh golov (16 : 13). Po dobrih petih minutah v nadaljevanju so to prednost dvignili na pet golov razlike. Razmeroma visok zaostanek pa motiviranih NovomeĹĄÄ?anov ni omajal.

Dve minuti pred koncem so naj-

mi, ker paÄ? nismo igrali tako, kot bi morali. Dogovor je bil, da bomo od vsega zaÄ?etka igrali agresivno v obrambi, igrali na polno, a ni bilo tako. Poleg tega Krka sploh ni slaba ekipa in ni imela Ä?esa izgubiti. Proti takĹĄnim je paÄ? zelo teĹžko igrati, Ä?e nisi povsem zbran in odloÄ?en. V na-

Rudarke bodo v zadnji prvenstveni tekmi gostile Pomurke

brĹž maloĹĄtevilni gledalci Ĺže pomislili, de se bo po Ribnici zgodilo ĹĄe drugo preseneÄ?enje. To bi bil tudi neodloÄ?en izid. Krka se jim je pribliĹžala na 28 : 29, v preostalem Ä?asu pa ni dosegla nobenega gola veÄ?, domaÄ?i dva in kakor koli Ĺže, so vendarle zasluĹženo zmagali. ÂťIgra gre v pozabo, ostajajo pa toÄ?ke,ÂŤ je dejal po tekmi trener Borut Plaskan in nadaljeval: ÂťGostje se niso predali do konca, toda to smo jim omogoÄ?ili

ĹĄi igri moramo precej spremeniti Ĺže do petka, ko bomo gostovali pri Loki, in zadnje tri kroge odigrati brezkompromisno.ÂŤ Sicer pa ima trener iz kroga v krog manj igralcev. BlaĹž KleÄ? in Rok OvniÄ?ek imata poĹĄkodovano stegensko miĹĄico, zaradi teĹžav s kolenom pa sta sezono Ĺže konÄ?ala AnĹže Ratajec (poiskal si bo novo moĹĄtvo) in Vid Levc, ki je medtem Ĺže bil operiran. đ&#x;”˛

S. Vovk

naj konkurence. V gosteh je s 7 : 1 premagalo Dobrovce. Za Mariborom zaostajajo za petnajst toÄ?k, pred tretjim Dravogradom pa imajo pred zadnjima dvema krogoma neulovljivih deset toÄ?k prednosti.

NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so na gostovanju v Ĺ marju pri Je-

lĹĄah doĹživeli Ĺže 18. poraz. DomaÄ?i so zmagali s 5 : 0. Za predzadnjim Lenartom zaostajajo za sedem toÄ?k, za predpredzadnjim BrunĹĄvikom, ki je nepriÄ?akovano visoko, pa za devet. V predzadnjem krogu bodo Ĺ marÄ?ani đ&#x;”˛ gostovali pri Mariboru.

TAKO so igrali Prva liga TS, 33. krog Gorica - Rudar 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Ĺ˝igon (5.), 1:1 Mary (58.), 2:1 KavÄ?iÄ?

(75.). Rudar: Radan, MuĹžek, Zec, Billong, IharoĹĄ, Babić, Bolha (od 69. Trifković), VruÄ?ina, Glavina, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 89. Grgić), Mary.

RdeÄ?i karton: Grudina (71.).

Drugi rezultati: Aluminij - Maribor 3:1 (3:0), Kalcer Radomlje - Koper 0:4 (0:2) Celje - Krťko 1:2 (1:0), Olimpija – DomŞale 3:1 (2:1).

Vrstni red: 1. Maribor 69, 2. Olimpija 56, 3.

DomĹžale 53, 4. Gorica 53, 5. Celje 48, 6. Koper 48, 7. Rudar 38, 8. Aluminij 36, 9. KrĹĄko 35, 10.

Radomlje 11.

34. krog (torek, 16. 5.): KrĹĄko - Radomlje 2:0 (1:0), Koper – Olimpija 1:1 (0:1); vÄ?eraj (sreda): DomĹžale – Gorica, Rudar - Aluminij, Maribor – Celje

Prva SŽNL, 19. krog

Olimpija – Rudar Ĺ kale 10:0 (4:0) Strelke: Golob (3., 20.), ÄŒubrilo (29., 31.), ErĹžen (49.), Marolt 58., 62.), Grad (78., 79., 90.).

Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: Teleing GTM Beltinci – Moje-lece.si Radomlje 8:0 (5:0), Krim – Maribor 1:0 (0:0), FuŞinar – Ankaran 2:5.

KrÄ?ani, ki so iz Celja odnesli vse toÄ?ke in se Rudarju pribliĹžali na tri toÄ?ke. Ker je bil Ä?asopis v Ä?asu vÄ?erajĹĄnjih dvobojev Ĺže stiskan, ne moremo napovedati, katero prej omenjenih moĹĄtev bo imelo v preostalih dveh krogih najveÄ? moĹžnosti, da se reĹĄi predzadnjega mesta in s tem kvalifikacij s podprvakom druge lige. Dva kroga pred koncem je novi Ä?lan prve lige Ĺže postal kranjski Triglav.

NogometaĹĄi Rudarja bodo v predzadnjem krogu (21. 5. ob 16.55) na lokalnem derbiju gostovali v Celju, v zadnjem pa gostili Radomlje. đ&#x;”˛

S. Vovk

V nedeljo generalka za pokal

Rogaťka Şe v drugi ligi Predpredzadnji oziroma 24. krog v 3. ligi – sever je bil zelo vesel za nogometaťe Rogaťke. Z zmago s 6 : 1 nad Lenartom so si dva kroga pred koncem z drugim mestom Şe zagotovili napredovanje v drugo ligo. Prvak bo sicer znova postalo drugo moťtvo Maribora, ki pa tekmuje zu-

Velenjski nogometaĹĄi so konec tedna gostovali v Novi Gori in izgubili z 1 : 2. DomaÄ?i so v 71. minuti pri rezultatu 1 : 1 ostali brez izkljuÄ?enega Roka Grudine.

Gostje kljub igralcu veÄ? niso mogli ĹĄe enkrat premagati domaÄ?ega vratarja, so pa to storili domaÄ?i igralci, saj so zmagoviti gol dosegli nekaj minut po izkljuÄ?itvi svojega igralca ter si priigrali pomembne toÄ?ke v boju za Ä?etrto mesto; to prinaĹĄa igranje v enem od tekmovanj Evropske nogometne zveze. John Mary Uzuegbu-

nam Honi je dosegel edini gol za goste. To je bil njegov ĹĄestnajsti in na lestvici najboljĹĄih strelcev se je na prvem mestu izenaÄ?il s soigralcem Dominkom Glavino.

VÄ?eraj so VelenjÄ?ani na derbiju spodnjega dela lestvice gostili Aluminij, ki je v nedeljo s 3 : 1 premagal Maribor. Poraz novega prvaka je preseneÄ?enje, Ä?eprav je gostujoÄ?i trener Darko Milanić dal priloĹžnost za igro igralcem, ki so do osvojitve naslova igrali manj. S tremi toÄ?kami so se KidriÄ?ani na osmem mestu pribliĹžali sedmemu Rudarju na dve zaostanka. Prav zato je bil za oboje vÄ?erajĹĄnji dvoboj zelo pomemben. Presenetili so tudi

Vrstni red – liga za prvakinje: 1. Beltinci 54, 2. Olimpija 54, 3. Radomlje 33, 4. Rudar 29; Liga za obstanek: 5. Krim 29, 6. FuŞinar 25, 7.

Maribor 22, 8. Ankaran 17, 9. Velesovo (tekma manj) 9, 10. AjdovĹĄÄ?ina (tekma manj) 4.

21. krog (28. 5., 17.00): Rudar Škale – Beltinci.

Liga NLB – konÄ?nica za prvaka, 7. krog Gorenje Velenje - Krka 31:28 (16:13) Gorenje Velenje: Baznik, ZaponĹĄek 2 obrambi, Ferlin obramb; Cehte 5, Medved 6 (1), Haseljić, Tajnik, Stojnić 1, Toskić 4, Mitrović 3, PotoÄ?nik 3, GolÄ?ar, Mazej, Gams 1, Nosan, Brumen 8 (6). Trener: Borut Plaskan.

Drugi rezultati: Koper 2013 - Urbanscape Loka 29:23 (13:8), Riko Ribnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 28:29 (12:14).

Vrstni red: 1. Celje 51, 2. Gorenje 49, Koper 44, 4. Riko Ribnica 43, 5. Urbanscape Loka 33, 6.

Krka 29.

KonÄ?nica za obstanek: Slovenj Gradec 2011 Drava Ptuj 36:30 (18:14), Dobova Trimo - Trebnje 24:26 (14:14), Dol TKI Hrastnik - Istrabenz plini Izola 29:28 (18:12), Jeruzalem OrmoĹž - Maribor Branik 32:28 (18:15).

Vrstni red: 1. Maribor 43, 2. Jeruzalem OrmoĹž 41, 3. Trebnje 39, 4. Dobova 33, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol Hrastnik 24, 7. Ptuj 10, 8. Izola 2.

3. SNL – sever, 24. krog Rezultati: Šmarje pri Jelťah – Šmartno 1983 5:0 (3:0), S. Rojko Dobrovci – Maribor B 1:7 (1:2), ZU-VIL Brunťvik - Korotan Prevalje 5:0 (0:0), Videm – Mons Claudius (Rogatec) 2:2 (0:2), Rogaťka – AjDAS Lenart - 6:1 (2:0), Dravograd – Šampion (Celje) 4:0 (2:0), FuŞinar Ravne Systems – Dravinja 4:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Maribor B 63, 2. RogaĹĄka 48, 3.

Dravograd 38, 4. FuĹžinar 36, 5. M. Claudius 36, 6.

Dravinja 36, 7. Ĺ marje 35, 8. Prevalje 34, 9. Ĺ ampion 33, 10. Dobrovce 29, 11. Videm 26, 12. BrunĹĄvik 23, 13. Lenart 21, 14. Ĺ marno 14.

25. krog (20. 5.): Maribor B – Šmartno.

Liga Golgeter, 16. krog Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝alec 2:2 (1:0) Strelci: 1:0 Agić (3'), 1:1 DĹžumbur (67'), 2:1 Agić (73' – 11m), 2:2 Dobrajc (88') Ĺ oĹĄtanj; MuĹĄiÄ?, Husanović, Gegić, Ĺ pacapan, Cafuta, Agić, Celcer, Vozelj, Ramić (od 81' Nastić), MahmutoviÄ?, Koca (od 54' Ĺ abanović) Vrstni red: 1. ZreÄ?e 39, 2. Fosilum Ĺ entjur 32, 3. NK Ĺ oĹĄtanj 26, 4. ND Mozirje 17, 5. NK Ĺ˝alec 15, 6. KNK Odred Kozje 9, 7. NK Vojnik 5, 8. Kovinar Ĺ tore 3 17. krog: Odred Kozje – ZreÄ?e 1:5 (1:3)

Velenjske nogometaĹĄice so se zavedale, da proti LjubljanÄ?ankam v predpredzadnjem 19. krogu skupaj s Pomurkami, najboljĹĄo ekipo v ligi, ne morejo upati na toÄ?ko, kaj ĹĄele na obe. LjubljanÄ?anke so zmagale z 10 : 0.

Poglavitni cilj rudark je bil uvrstitev v konÄ?nico; to jim je tudi uspelo. Ne glede na rezultata v nedeljski predzadnji tekmi v Velenju proti Pomurkam in v zadnjem krogu na gostovanju v Radomljah jim je zagotovljeno najmanj Ä?etrto mesto. Prvo je bilo od vsega zaÄ?etka 'rezervirano' za BeltinÄ?anke in Olimpijo. Velik uspeh pa je velenjska ekipa, ki skoraj na nobeni pomladanski tekmi ni igrala v popolni zased-

bi, dosegla z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala, v katerem se bo konec meseca pomerila z branilkami naslova Pomurkami.

Prav zato po uvrstitvi v konÄ?nico za prvakinje Ĺživijo samo za ta finale.

Vseeno je bilo priÄ?akovati, da bodo na nedeljskem gostovanju v Ljubljani nudile veliko veÄ?ji

Ĺ oĹĄtanj v finalu NogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja so se uvrstili v finale pokala MedobÄ?inske nogometne zveze Celje. V zelo napetem polfinalu so uspeli streti odpor petouvrĹĄÄ?ene ekipe 3.

SNL – sever Mons Claudius iz Rogatca. Po rednem delu sreÄ?anja je bil izid 1 : 1, nato pa so v kazenskih strelih Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bili bolj zbrani in zasluĹženo slavili z 10 : 9.

Uvodne minute sreÄ?anja sicer so pripadle gostom, ki so v 11. minuti izkoristili napako oĹžje obrambe in povedli. Ĺ oĹĄtanjskih nogometaĹĄev to ni ustavilo, do konca polÄ?asa so prevzeli vajeti igre v svoje roke in si preko Celcerja in Ĺ pacapana pripravili dve imenitni priloĹžnosti, vendar je mreĹža gostov ostala nedotaknjena. V nadaljevanju je domaÄ?a ekipa narekovala ritem igre, v 70. minuti je Celcer zadel za izenaÄ?enje. Isti igralec je imel tik pred koncem sreÄ?anja zakljuÄ?no Ĺžogo v svojih nogah, a je Ĺžoga za las zletela mimo desne vratnice in na vrsti so bili kazenski streli. ÂťKot pravijo, loterija, a moĹĄtveni duh in zbranost sta bila kljuÄ? do uspeha. V celoti gledano se je

boljĹĄa ekipa uvrstila v finale, za kar si fantje zasluĹžijo Ä?estitke,ÂŤ je po sreÄ?anju dejal trener ĹĄoĹĄtanjskih nogometaĹĄev Andrej GorĹĄek. V finalu se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja med ekipama NK Ĺ ampion in NK Ĺ martno 1928, oba tretjeligaĹĄa. SreÄ?anje je bilo sinoÄ?i. ÂťÄŒaka nas tekma sezone in temu so podrejene vse nadaljnje aktivnosti. Fante Ä?aka izjemna priloĹžnost za dokazovanje, z maksimalnim pristopom in borbenostjo pa hoÄ?emo pokalno lovoriko prinesti v Ĺ o-

odpor domaÄ?im nogometaĹĄicam, saj se je za hrbtom zelo nerazpoloĹžene vratarke Jadranke Zilić znaĹĄlo kar deset Ĺžog. DomaÄ?im so skuĹĄale kljubovati z zaprto igro in morda kaj doseÄ?i v hitrih nasprotnih napadih, a se ni izĹĄlo. Ĺ˝e ob polÄ?asu je bilo 4 : 0. Nadaljevanje je bilo ĹĄe slabĹĄe, v igri pa so pokazale premalo Ĺživljenja, gibanja, po trenerjevih besedah tudi taktiÄ?ne discipline, in sprijazniti so se morale z visokim porazom. V zadnji domaÄ?i tekmi bodo v nedeljo gostile BeltinÄ?anke, prvenstveno sezono pa sklenile na gostovanju v Radomljah.

Nedeljska tekma bo za trenerko BeltinÄ?ank NuĹĄo Ladinek in VelenjÄ?ank DuĹĄana UrĹĄnika test pred koprskim finalom. đ&#x;”˛

S. Vovk

ĹĄtanj,ÂŤ je zakljuÄ?il GorĹĄek.

Po gladki zmagi nad Ĺ torami v 15. krogu, ko so v gosteh slavili s 4 : 0 (dvakrat je zadel Celcer, po enkrat pa Agić in Husanović), so v 16. krogu nogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja doma igrali neodloÄ?eno z ekipo Ĺ˝alca. Tokrat je bil dvakrat natanÄ?en Agić. PrviÄ? Ĺže v 3. minuti, nato ĹĄe v 73., ko je natanÄ?no izvedel kazenski strel.

Do konca prvenstva ostajata sicer ĹĄe dva kroga, vendar so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v 17. krogu prosti, v zadnjem krogu, 27. maja, pa gostujejo v Mozirju. Ne glede na izid sreÄ?anja bodo prvenstvo zakljuÄ?ili na odliÄ?nem 3. mestu. đ&#x;”˛

T. R.

Mladi rokometaĹĄi razdelili medalje Selekcija mlajĹĄih deÄ?kov A Gorenja Velenja (rojeni leta 2004 in mlajĹĄi) je na zakljuÄ?nem turnirju drĹžavnega prvenstva, ki je v nedeljo potekal v novomeĹĄki dvorani Marof, poskrbela za lep uspeh in pred tekmeci iz Celja (18 : 16) osvojila bronasto medaljo. Izbranci SaĹĄe Mijatovića sicer niso bili kos telesno moÄ?nejĹĄim in viĹĄjim tekmecem iz vrst domaÄ?e Krke (18 : 12) ter Mokerca Iga (24 : 12), Ä?eprav so se moÄ?no trudili, premagali pa so pribliĹžno enako stare vrstnike iz Celja.

Vsekakor je to nova izkuĹĄnja mladih rokometaĹĄev, ki bodo v prihodnje morda popolnili vrste omenjenih in tudi drugih klubov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 17

Novosti v Planinski zvezi Slovenije Nedavni vikend je bil za planinstvo precej pester, saj je bil v petek popoldan v IzobraĹževalnem centru za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje na Igu redni zbor markacistov. Na njem se sestanejo naÄ?elniki odsekov za planinske poti (PP), vodje Odborov PP ali njihovi namestniki ter naÄ?elnik in Ä?lani IzvrĹĄnega odbora komisije za PP (KPP).

Poleg ustaljenega sestanka zbora in poroÄ?il naÄ?elnika KPP o delu komisije za preteklo in plana za tekoÄ?e leto smo sprejeli Pravilnik KPP. NaÄ?elnik KPP pri PZS Igor Mlakar se je kar namuÄ?il, da nam je vse razloĹžil. Bistveni novosti sta nov program usposabljanja markacistov in sledenje Zakonu o planinskih poteh, ki nam nalaga sprejem in podpis SkrbniĹĄkih pogodb za vzdrĹževanje planinskih poti.

Nas markaciste na planinskih poteh najbolj Ĺžalostijo nevzgojeni kolesarji in motoristi ter tisti, ki ne ÂťznajoÂŤ hoditi po markiranih poteh, ampak ubirajo poleg njih bliĹžnjice. Kako s tem uniÄ?ujejo naravo, pri Ä?emer jim ÂťpomagaÂŤ deĹževnica, ĹĄe posebej ob nalivih, se lahko sami prepriÄ?ate! Koliko je v delo markacistov vloĹženega prostovoljstva, bi Ĺželela poloĹžiti tudi na srce tistim, ki ignorirajo plaÄ?ilo planinske Ä?lanarine, iz katere se plaÄ?ujejo materialni stroĹĄki urejanja teh poti. Ne zavedajo se, da bi bili brez urejenih planinskih poti prikrajĹĄani za uĹžitek v naravi in poÄ?itek v planinskih koÄ?ah. Ob vedno

veÄ?jih nalogah se spraĹĄujemo, Ä?emu?

Naslednji dan je Ĺže zjutraj v Dvorani prve slovenske vlade v AjdovĹĄÄ?ini potekala delavnica: Izvedbene aktivnosti Zakona o

Doslej najmlajĹĄemu uspeĹĄnemu predsedniku PZS Bojanu Rotovniku prihodnje leto poteÄ?e dvojni mandat.

planinskih poteh (ZPP). Na njej nas je predsednik PZS Bojan Rotovnik podrobno seznanil o njihovem pomenu in nalogah za planinska druĹĄtva, ki temu sledijo. K temu sodijo tudi merila za sofinanciranje in enotno zavarovanje skrbnikov PP ter predvideni nadaljnji postopki, s katerimi bodo zakljuÄ?ene aktivnosti v zvezi z dokonÄ?no uvedbo ZPP. Delavnici je po odmoru sledila skupĹĄÄ?ina PZS z zelo lepim uvodnim kulturnim programom. V predprostoru dvorane je bila na

ogled razstava MeddruĹĄtvenega odbora PD PosoÄ?ja, po skupĹĄÄ?ini pa voden ogled po AjdovĹĄÄ?ini.

Na skupĹĄÄ?ini smo poleg ostalih pomembnih odloÄ?itev izvolili volilno komisijo PZS za mandatno obdobje 2017–2021. Prihodnje leto je namreÄ? volilno, zato sta bila sprejeta okvirna vsebinski in finanÄ?ni program dela PZS za leto 2018.

Po temeljiti obrazloĹžitvi predsednika PZS o stanju dosedanjih poslovnih prostorov PZS na Dvorakovi ulici v Ljubljani smo soglasno sprejeli sklep, da le-te prodamo. Sledi iskanje nove lokacije, ki bo zaradi niĹžjih cen verjetno bolj na obrobju mesta Ljubljana.

Po ÂťuradnihÂŤ obveznostih me je topel sonÄ?en dan zvabil na ogled izvira reke Hubelj nad AjdovĹĄÄ?ino. Tam je izhodiĹĄÄ?e oz. nadaljevanje planinske poti na Goro, kot jo domaÄ?ini enotno poimenujejo. Njen hrbet poteka po obrobju Trnovskega gozda vse od Predmeje do Cola. Povzpela sem se do Malega otliĹĄkega okna in naprej do vrha z Ĺžigom. Ogled Velikega otliĹĄkega okna in Kamnitega polĹža sem si zaradi zahajajoÄ?ega sonca prihranila za prihodnjiÄ?, saj si je treba vzeti Ä?as za uĹžitek.

Naslednji dan nas je Ä?akal organiziran pohod po obrobju Ĺ kocjanskih jam z izhodiĹĄÄ?em v Matavunu in zakljuÄ?kom v Ĺ kocjanu. Kar ÂťpreveÄ?ÂŤ lepot te naĹĄe ljube Slovenije na kupu! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Sanjski uspeh zlate generacije UÄ?enke OĹ Karla Destovnika Kajuha iz Ĺ oĹĄtanja so v osnovnoĹĄolskem ĹĄportnem tekmovanju v odbojki na drĹžavni ravni dosegle skoraj vse, kar se doseÄ?i da.

V dveh ĹĄolskih letih so osvojile 3 zlate medalje in eno srebrno.

Potem ko so v ĹĄolskem letu 2015/16 osvojile najprej naslov drĹžavnih prvakinj v odbojki na mivki in nato ĹĄe naslov drĹžavnih prvakinj v odbojki, so bila priÄ?akovanja tudi za novo ĹĄolsko leto velika. Toda tudi vse nasprotnice so bile zelo motivirane, da jim odvzamejo naslova. Septembra 2016 so sicer na Obali v velikem finalu za las z 2 : 1 iz-

Balinanje Zanimive tekme V prvi ligi je bilo v sredo popoldne prvo sreÄ?anje na Polzeli med domaÄ?ini in gosti iz Velenja ekipo BĹ DU Premogovnik, ki je veljalo za derbi kola.

In tako je tudi bilo, saj je bila tekma negotova do konca sreÄ?anja, na katerem so gostje s pomoÄ?jo svojih navijaÄ?ev napravili prav peklensko ozraÄ?je, ki so mu bili domaÄ?i le steĹžka kos, a so na koncu tekmo le dobili z rezultatom 5 : 3.

Tudi drugo sreÄ?anje v Vinski Gori je bilo v sredo popoldne med domaÄ?ini in gosti iz Ĺ entjurja. DomaÄ?ini tokrat niso imeli teĹžkega dela, saj so goste BD Ĺ entjur popolnoma nadigrali. Rezultat je bil 8 : 0

17

Ĺ PORT

18. maja 2017

gubile proti domaÄ?inkam, uÄ?enkam OĹ Lucija, in osvojile odliÄ?no 2. mesto v drĹžavi v odbojki na mivki. Zato je bila Ĺželja, da se dokaĹžejo tudi v odbojki, ĹĄe toliko veÄ?ja. Po zmagah na medobÄ?inskem, podroÄ?nem, Ä?etrtfinalnem in polfinalnem tekmovanju se je odbojkarska reprezentanca ĹĄole uvrstila v finale, v katerem so poleg njih sodelovale ĹĄe OĹ Kanal in domaÄ?ini, organizatorji drĹžavnega finala OĹ BraslovÄ?e. Ĺ oĹĄtanjÄ?anke so suvereno premagale obe finalni ekipi in drugo leto zapored osvojile naslov najboljĹĄih v Sloveniji.

Dominirale so prav v vseh ele-

mentih odbojkarske igre in naslov osvojile brez izgubljenega niza. Ta uspeh je plod osemletnega dobrega strokovnega dela trenerke Brede Goltnik in velike motiviranosti vseh igralk na treningih in tekmah. Ĺ olo so odliÄ?no zastopale Ela Medved, Neli GorĹĄek, Ana Ĺ˝igon, Teja Spital, Pia Brusnjak, Lidija Podvratnik, Lucija Menih, Manca Nahtigal, Enja Tonkli in Lara Lah. V zgodovino ĹĄole bodo zapisane z zlatimi Ä?rkami, uÄ?itelji pa si lahko le ĹĄe Ĺželijo kakĹĄno tako uspeĹĄno generacijo.

in velika toÄ?kovna razlika, kar +32.

V tem krogu je bil ĹĄe en derbi, in sicer v Konjicah. Tu je gostovala ekipa PDU Gorica iz Velenja. Zelo zanimiva in napeta tekma je prinesla neodloÄ?en izid 4 : 4, vendar s toÄ?kovno razliko v korist gostov.

Vrstni red: 1. PDU Gorica 6 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 5, 3.

BK Polzela 4, 4. DU Velenje 3, 5.

DU Slovenske Konjice 3, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Ĺ entjur 1.

Ekipa DU Velenje je bila v tem kolu prosta.

V drugi ligi je bila Ĺže predprejĹĄnji teden v TopolĹĄici tekma z gosti iz KavÄ?. Bilo je zanimivo, vendar pa se gostje niso mogli dolgo upirati razpoloĹženim domaÄ?inom, ki so zmagali visoko z 8 : 0 in veliko razliko v toÄ?kah.

V sredo dopoldne je bilo sreÄ?anje

med domaÄ?ini KU Gorenja in gosti iz BS Vrbno iz Vrbice. Tekma bi morala biti v Ĺ entjurju, ker pa igriĹĄÄ?e ni bilo prosto, je bila najprej v Velenju. SreÄ?anje so imeli domaÄ?i ves Ä?as pod kontrolo, a tudi gostje niso bili brez moĹžnosti. V svojih vrstah so imeli tudi sposojeno igralko iz Gorenjeve Ĺženske ekipe. Na koncu se je sreÄ?anje konÄ?alo z rezultatom 6 : 2 v korist domaÄ?ih, in z veliko toÄ?kovno razliko.

Na Dobrni pa so gostili tekmovalce iz Ĺ martnega ob Paki. Ĺ marÄ?ani so bili precej slabĹĄi in so klonili z 8 : 0.

Vrstni red: 1. KU Gorenje 8 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica 6, 3. DU Dobrna 4, 4. PDU KavÄ?e 4, 5. BS Vrbno-Vrbica 2, 6. DU Ĺ martno ob Paki 0. đ&#x;”˛ T. F.

đ&#x;”˛

Nataťa Nedeljković

V priÄ?akovanju Vseslovenskega odbojkarskega vikenda OK Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica ga organizira v sklopu 50-letnice kluba Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj – V sklopu 50-letnice Odbojkarskega kluba Šoťtanj – Topolťica bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. maja, v Šoťtanju potekal Vseslovenski odbojkarski vikend. Na njem se bodo mlajťe selekcije borile za naslove drŞavnih prvakov. Šoťtanj bo gostil 16 vrhunskih odbojkarskih ekip.

Vrhunec bo gotovo sobotna (zaÄ?ela se bo ob 19.30) pripravljalna tekma Ä?lanske moĹĄke odbojkarske reprezentance Slovenije z odbojkarsko velesilo Srbijo, v nedeljo ob 14. uri pa bo v Ĺ portni dvorani ĹĄe reprezentanÄ?na tema v odbojki sede, v kateri se bosta pomerili Ĺženski ekipi Slovenije in MadĹžarske.

V dveh dneh v Ĺ oĹĄtanju priÄ?akujejo okoli 400 odbojkarjev in veliko tistih, ki si bodo njihove tekme ogledali ali se udeleĹžili katerega od spremljevalnih programov pred Ĺ portno dvorano z glasbenimi in plesnimi nastopi ter koncertom. ÂťOdbojkarska zveza Slovenije je ta dogodek letos prepustila klubom, prijavili smo se na razpis in bili izbrani,ÂŤ se prihajajoÄ?ega vikenda veseli podpredse-

dnik OK Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica in trener Ä?lanske ekipe Marko Pokleka, tudi dolgoletni in uspeĹĄni igralec, ki na dogodek posebej

Marko Pokleka: ÂťDogodek bo prvovrstna promocija odbojke.

Zanjo Ĺželimo navduĹĄiti Ä?im veÄ? mladih.ÂŤ

prijazno vabi vse, ki so bili kakorkoli povezani z odbojko. Ta se je z ustanovitvijo kluba zaÄ?ela maja leta 1956 v TopolĹĄici. Ker kraj kasneje ni imel primernega prostora, se je dejavnost kluba preselila v Ĺ oĹĄtanj. Klub se je

sprva imenoval OK TopolĹĄica – Ĺ oĹĄtanj, po selitvi pa Âťzamenjal mestiÂŤ v Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica. Prva predsednica kluba je bila Vida KlemenÄ?iÄ?, njeno delo so nadaljevali Zdravko KugoniÄ?, Viki Zager, Drago TamĹĄe, Bojan Dolenc, Vili Sijarto, Rudi RoĹžiÄ?, Edvard Fenko, Albin OĹĄlovnik, Branko SevÄ?nikar, od leta 2008 pa klub vodi BoĹĄtjan Ĺ˝igon.

Odbojkarji Ĺ oĹĄtanja – TopolĹĄice so bili pred desetimi leti v samem slovenskem vrhu, najveÄ?ji uspeh kluba pa so zabeleĹžili v sezoni 2003–2004, ko je Ä?lanska ekipa postala drĹžavni prvak. Sezono za tem so zakljuÄ?ili kot drĹžavni podprvaki, v sezoni 2005– 2006 pa so osvojili 3. mesto. Ĺ˝al so morali sezono kasneje zaradi finanÄ?nih teĹžav izstopiti iz prve drĹžavne lige. Tekmovanja so nadaljevali v tretji ligi.

V klubu si Ĺželijo nekdanji bliĹĄÄ? odbojke, ki se je zaÄ?el v Dolini meseca, povrniti nazaj. Tudi s takimi dogodki, kot je Vseslovenski odbojkarski miting v Ĺ oĹĄtanju, in z organizacijo tako vrhunskih tekem, kot bo moĹĄka reprezentanÄ?na med Slovenijo in Srbijo, Ĺželijo za odbojko navduĹĄiti đ&#x;”˛ mlade.

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

18. maja 2017

Ĺ oĹĄtanj bo imel 6 elektriÄ?nih polnilnic Postavili jih bodo do poletja – Sredstva zagotovil Eko sklad, ObÄ?ina bo poskrbela za lokacije in dovod elektrike Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 11. maja – Ĺ est elektriÄ?nih polnilnic za avtomobile, kolesa, invalidske voziÄ?ke ... bodo do poletja postavili v Ĺ oĹĄtanju. Za pet polnilnic je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pridobila sredstva Eko sklada, ĹĄesta polnilnica je nagrada, ki jo je po spletnem glasovanju prejel PodjetniĹĄki center Pristop.

Pogodbo za nakup, dobavo in namestitev ter upravljanje in vzdrĹževanje so sklenili z zavodom Zadihaj, ki je bil po merilih Eko sklada izbran kot najugodnejĹĄi izvajalec. Postavitev pol-

nilnic namreÄ? v celoti financira Eko sklad, stroĹĄek ObÄ?ine pa je priprava lokacije in dovod elektrike do polnilnega mesta. Za slednje je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podpisala pogodbo s podjetjem Elektro Jezernik.

Pet polnilnih mest bo uporabnikom vozil na elektriÄ?ni pogon na voljo v mestu Ĺ oĹĄtanj (ob Pristopu, pri stari bencinski postaji na Kajuhovi, pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem, na AĹĄkerÄ?evi cesti in pri Tresimirjevem ĹĄportnem igriĹĄÄ?u), ena polnilnica pa bo v TopolĹĄici pri domu krajanov.

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pravijo, da je

S kolesom varno v prometu Od 15. do 28. maja poteka nacionalna preventivna akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev Ljubljana, Velenje, 15. maja – V ponedeljek se je v Sloveniji zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev. Potekala bo do 28. maja. Vodi jo Javna agencija RS za varnost v prometu v sodelovanju s policijo ter ministrstvom za infrastrukturo ter ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport s svojimi organi, pridruĹžujejo pa se ji tudi nevladne organizacije.

Z akcijo Ĺželijo pozornost posvetiti kolesarjem. Ti sodijo med bolj ranljive udeleĹžence v prometu. V Ä?asu akcije bodo policija in obÄ?inska redarstva izvajala poostren nadzor nad kolesarji in tudi vozniki motornih vozil.

DeleĹž kolesarskega prometa se v zadnjih letih vztrajno in pomembno poveÄ?uje. Tako v urbanem kolesarjenju znotraj naselij, kjer se poveÄ?uje tudi ĹĄtevilo mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje koles, kot tudi rekreativnih kolesarjev zunaj naselij.

Analiza varnosti in udeleĹžbe kolesarjev v prometnih nesreÄ?ah je pokazala, da je deleĹž kolesarjev med vsemi udeleĹženimi v prometnih nesreÄ?ah 7,4-odstoten, med smrtnimi Ĺžrtvami pa so v lanskem letu kolesarji predstavljali 10 odstotkov.

Leta 2016 je na slovenskih cestah umrlo 13 kolesarjev, 179 pa je bilo huje poĹĄkodođ&#x;”˛ mkp vanih.

potrebno, Ä?e Ĺželijo pri obÄ?anih vzbuditi zanimanje za trajnostno mobilnost, za kar izvajajo tudi ĹĄtevilne druge aktivnosti, zagotoviti tudi to.

â?ą

ÂťNe razkoĹĄje, potreba in izziv Ä?asa.ÂŤ

RazkoĹĄje? ÂťSamo na prvi pogled,ÂŤ pravi AleĹĄ Javornik iz Gaberk, ki Ĺže nekaj Ä?asa razmiĹĄlja o nakupu vozila na elektriÄ?ni pogon. Ĺ˝eljo bo uresniÄ?il do konca leta, napoveduje. ÂťVedeti morate, da so to vozila prihodnosti.

Vedno veÄ? jih bo. Pred kratkim sem bil v zabaviĹĄÄ?nem parku v Avstriji, v Minimundusu. Devet polnilnic sem naĹĄtel, vse so bile polne. Enkrat bo tudi pri nas tako in na to se je treba pripraviti.

Gotovo poznate izjavo nemĹĄkega ministra, da v NemÄ?iji po letu 2030 ne bo veÄ? avtomobilov z notranjim izgorevanjem.ÂŤ Spomnil pa je ĹĄe na nekaj, na to namreÄ?, da je Ĺže zdaj veliko mestnih jeder v Evropi, kamor se lahko pripeljeĹĄ samo z avtomobilom na elektriÄ?ni pogon.

Tako da se mu toliko polnilnic v enem mestu ne zdi razkoĹĄje, amđ&#x;”˛ pak potreba in izziv Ä?asa.

POLICIJSKA kronika Ukradel 10 evrov, ĹĄkode naredil za tristo Velenje, 9. maja – V torek je bilo vlomljeno v osebni avto na parkiriĹĄÄ?u na Ĺ aleĹĄki cesti. ÄŒez noÄ? je neznanec razbil steklo na sprednjih desnih vratih in iz vozila ukradel denarnico z dokumenti in desetimi evri, lastnika pa oĹĄkodoval za okoli 300 evrov.

Policisti svetujejo, da v vozilih ne puĹĄÄ?ate denarnic, torbic, raÄ?unalnikov, vrednejĹĄih predmetov. Sploh pa ne tako, da so ti vidni.

Delovna nezgoda Velenje, 9. maja – V Zdravstvenem domu so v torek oskrbeli delavca, ki se je poĹĄkodoval v delovni nezgodi, ko mu je voznik viliÄ?arja med manevriranjem z njim zapeljal Ä?ez nogo. Policisti vzroke in odgovornost za nezgodo ĹĄe ugotavljajo.

Veliko stvari menjalo lastnike Velenje, 10. maja – Tudi ta teden je kar nekaj stvari menjalo lastnika. Ne zato, ker bi pravi to Şeleli, ampak zato, ker so si tujega zaŞeleli nepravi.

V sredo preko noÄ?i je nekdo iz ograjenega skladiĹĄÄ?a Vrtnega centra ukradel za 150 evrov sadik. Istega dne, malo po poldnevu, je iz odprte torbice, ki jo je nakupovalka odloĹžila na pult, neznanka ukradla mobilni telefon.

Policisti so jo izsledili in ji telefon zasegli, Ä?aka pa jo ĹĄe kazenska ovadba. Pri eni od trgovin v Velenju pa oĹĄkodovanka ni zaklenila kolesa, vrednega 250 evrov, kar je izkoristil neznani nepridiprav.

V noÄ?i na petek, 12. maja, so na enem od gradbiĹĄÄ? v Velenju ostali brez pribliĹžno 300 litrov goriva. Neznanec si ga je natoÄ?il iz delovnih strojev, podjetje pa oĹĄkodoval za okoli 300 evrov.

Iz lokala v RdeÄ?i dvorani je v soboto, 13. maja, z mize izginil GSM. Lastnik telefona je oĹĄkodovan za 300 evrov.

V noÄ?i na ponedeljek, 15. maja, pa je neznanec skuĹĄal vlomiti v poslovalnico zlatarne v Velenju. OÄ?itno pa ga je pregnal alarm.

Vseeno mu je na objektu uspelo narediti za 500 evrov ĹĄkode. To bo moral poravnati, ko ga dobijo. Policistom ga bo pomagal prepoznati video nadzorni sistem.

Grafiti na ĹĄoli Velenje, 12. maja – V noÄ?i na petek si je nekdo vzel Ä?as in ĹĄolo v PleĹĄivcu porisal oziroma popisal z grafiti. Za izdelek si zasluĹži negativno oceno. Ĺ kodo ĹĄe ugotavljajo.

PridrĹžan voznik Velenje, 12. maja – Policist so v petek pri kontroli prometa na Ĺ˝arovi ustavili voznika osebnega avtomobila z obmoÄ?ja Zagorja.

Vozil je krepko pod vplivom alkohola, kar je pokazal preizkus (0,93 mg/l). Ker si ni Ĺželel zagotoviti prevoza in je po konÄ?anem postopku hotel s kraja odpeljati kar sam, so policisti odredili pridrĹžanje.

Znanka jo je pretepla Velenje, 13. maja – V soboto so policisti posredovali na Goriťki cesti, kjer je znanka pretepla znanko in jo pri tem laŞje telesno poťkodovala. Policisti jo bodo ovadili.

Kmalu Fuchs Rally Velenje PribliĹžuje se zadnji vikend v maju, ko se bo priÄ?el 32. Fuchs Rally Velenje, ki ĹĄteje za drĹžavno prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa. Slavnostni zaÄ?etek rallyja bo v petek, 26. maja, ob 19. uri na Titovem trgu, hitrostne preizkuĹĄnje pa se bodo za tekmovalce zaÄ?ele v soboto zjutraj. Skupna dolĹžina relija po Velenju bo 220 kilometrov, od katerih bo 103 kilometre hitrostnih preizkuĹĄenj. đ&#x;”˛ Organizator relija je AMTK Velenje, trenutno pa je prijavljenih 72 posadk.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

VrstniĹĄko nasilje – 1. del Pojem nasilja je ĹĄirok in ga je moÄ? razumeti, prouÄ?evati in prikazovati na razliÄ?ne naÄ?ine, saj se pojavlja v razliÄ?nih oblikah in na vseh podroÄ?jih druĹžbenega Ĺživljenja, tako v prvotnih kot v sodobnih druĹžbah. V danaĹĄnjem Ä?asu nam informacije o nasilju prinaĹĄajo mediji vseh vrst, Ä?asopisi, televizija, v zadnjih letih pa vse bolj tudi internet, ki postaja vse bolj uveljavljeno sredstvo za ĹĄirjenje in samoizvajanje nasilja. Ne zgolj kriminaliteta oziroma kazniva dejanja organiziranih ali prestopniĹĄkih zdruĹžb, ampak tudi vandalizem, poĹĄkodovanje javnega premoĹženja in prevoznih sredstev, ropi, groĹžnje in izsiljevanje ljudi, nasilna dejanja pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, nevarna voĹžnja z motornimi vozili ‌ so oblike nasilja, s katerimi se sreÄ?ujemo v vsakdanjem okolju.

Med temi oblikami ima vrstniĹĄko nasilje posebno mesto in ne glede na to, da nima takĹĄnih razseĹžnosti in krutih posledic kot nasilje posameznih teroristov ali teroristiÄ?nih organizacij, je vendarle problematiÄ?no in ustvarja veÄ?plastne ĹĄkodljive posledice tako pri otrocih in najstnikih kot v celotni druĹžbi. Ĺ tevilne klasifikacije in definicije vrstniĹĄkega nasilja praviloma odraĹžajo raziskovalna podroÄ?ja avtorjev. Skupne znaÄ?ilnosti lahko strnemo v naslednja dejstva oziroma oblike: • verbalno ali besedno (grobe, zlobne in Ĺžaljive zbadljivke in komentarji); • fiziÄ?no oziroma telesno (potiskanje, udarjanje, brcanje, pretepanje, lasanje, spolno nasilje ‌); • socialno ali Âťtiho nasiljeÂŤ (izloÄ?itev iz skupine ali druĹžbe, oteĹženo komuniciranje ‌); • praviloma gre za dlje Ä?asa trajajoÄ?e in sistematiÄ?no izvajanje nasilja; • dominacija moÄ?i moÄ?nejĹĄega nad ĹĄibkejĹĄim v razliÄ?nih kontekstih in ni izraĹženo s fiziÄ?nim nasiljem, ki je najbolj evidentno.

Posebno poglavje predstavlja spletno nasilje, ki je kot podaljĹĄek klasiÄ?nega vrstniĹĄkega nasilja zaradi razvoja raÄ?unalniĹĄko-informacijske tehnologije vse bolj razĹĄirjeno in se med mladimi tudi vse bolj uveljavlja. Slednje vkljuÄ?uje nadlegovanje s poĹĄiljanjem ali objavljanjem nesramnih, vulgarnih in zlobnih sporoÄ?il, oÄ?rnitev z objavljanjem neresnic z namenom uniÄ?enja dobrega imena, spletno zalezovanje, ki vkljuÄ?uje tudi groĹžnje in izsiljevanje, zlorabo osebnih podatkov s krajo identitete z namenom osramotitve ali protipravnega oĹĄkodovanja ...

VrstniĹĄko nasilje ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku. Navedena dejanja v prejĹĄnjih odstavkih imajo znake kaznivih dejanj, ki so doloÄ?ena v Kazenskem zakoniku v naslednjih poglavjih: • zoper Ä?ast in dobre ime (158. Ä?len – razĹžalitev, 159. Ä?len – obrekovanje, 160. Ä?len – Ĺžaljiva obdolĹžitev, 161. Ä?len – opravljanje); • zoper spolno nedotakljivost (171. Ä?len – spolno nasilje, 173.a Ä?len – pridobivanje oseb, mlajĹĄih od petnajst let, za spolne namene, 176. Ä?len – prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva); • zoper premoĹženje (213. Ä?len – izsiljevanje); • zoper javni red (297. Ä?len – javno spodbujanje sovraĹĄtva nasilja ali nestrpnosti). Ĺ tevilne raziskave so pokazale prisotnost vrstniĹĄkega nasilja od 1 do 50 ali veÄ? odstotkov in ne morejo dati natanÄ?nega odgovora, kolikĹĄen je deleĹž Ĺžrtev in storilcev, kakĹĄna je intenziteta ‌, saj je stopnja odvisna od ĹĄtevilnih dejavnikov. Na odkrivanje vpliva institucionalni okvir, ki ga bodisi omogoÄ?a ali prepreÄ?uje. Od tega so odvisni tudi ukrepi odkrivanja in prepreÄ?evanja tovrstnih dejanj skupaj z uÄ?inkovito obravnavo tako povzroÄ?iteljev s ciljem prepreÄ?itve nadaljnjega izvaja nasilja kot Ĺžrtev, ki potrebujejo zaĹĄÄ?ito in strokovno pomoÄ?. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da pristojne institucije obravnavajo pribliĹžno le 10 odstotkov tovrstne problematike. Da bi bil ta deleĹž veÄ?ji, bi morale pristojne institucije ĹĄe bolj strniti vrste, poleg odkrivanja in obravnave pa dodatno pozornost usmeriti predvsem v iskanje dejavnikov, ki vplivajo na pojav, razĹĄirjenost in negativne razseĹžnosti tovrstnega nasilja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Spor zaradi parkiranja

Izgubila je kljuÄ?e

Vredno pohvale

Velenje, 8. maja – V ponedeljek popoldan sta se na TomĹĄiÄ?evi zaradi parkiranja sprla soseda. Posredovali so policisti, ki so ju na krĹĄitev javnega reda in miru opozorili.

Velenje, 11. maja – V Ä?etrtek je VelenjÄ?anka izgubila kljuÄ?e z obeskom s pripeto roza vrvico za okoli vratu in zelenim obeskom z napisom ĹĄola. PoĹĄteni najditelj lahko kljuÄ?e odda na PP Velenje.

Velenje, 13. maja –V soboto je neznana najditeljica varnostniku trgovskega centra izroÄ?ila denarnico z dokumenti in denarjem. Policisti so ĹĄe istega dne lastnico poiskali in ji vrnili izgubljeno.

Zalotena pri kraji hrane Velenje, 8. maja – Varnostnik je v eni od trgovin v Velenju zalotil Şensko, ki si je prilastila za 10 evrov hrane, policisti pa bodo zoper njo podali kazensko ovadbo.

PoĹĄkodovan nabiralnik Ĺ oĹĄtanj, 12. maja – V petek so neznanci stanovalcu bloka na AĹĄkerÄ?evi poĹĄkodovali poĹĄtni nabiralnik.

Stanovalci niso spali Velenje, 14. maja – V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah je bilo pri mnogih stanovalcih KoŞeljskega ulice moteno spanje. Pa ne zaradi vremensko pogoje-

nih teĹžav, ampak zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz stanovanja v sosednjem bloku. UtiĹĄali so jo policisti, ki so krĹĄitelju napisali plaÄ?ilni nalog.

Pes ugriznil psa Velenje, 14. maja – Na kotalkaliĹĄÄ?u je v nedeljo pes, ki je bil spuĹĄÄ?en s povodca, ugriznil psa, ki ga je lastnik vodil na povodcu. Skrbniku spuĹĄÄ?enega psa so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. maja 2017

Le redkim se Ĺživljenje obrusi v diamant OÄ?e Pavel in mama Ĺ tefanija Ĺ˝erjav, doma v Velenju, sta pred Ĺže kar oddaljenimi 60 leti krenila na skupno pot. V cerkvi na Dobrni sta si obljubila zvestobo in prav v njej sta pred nekaj dnevi spet obujala spomine in se obenem veselila svoje biserne poroke. Vse ĹĄtiri otroke, hÄ?erke Cilko, Sonjo in Ido ter sina Ivana, sta pospremila do samostojnosti, da so si ustvarili svoje druĹžinsko in poklicno Ĺživljenje. OÄ?e Pavel je kot rudarski nadzornik v Premogovniku Velenje doÄ?akal upokojitev, mati se je razdajala otrokom, zdaj pa ju poleg ĹĄtirih otrok razveseljuje ĹĄe deset vnukov, a ĹĄe bolj kot ti ju nasmejijo pravnuki: v Velenju Ĺ˝an in Nik, na Dobrni pravnukinja Ema, na

Oven od 21. 3. do 21. 4.

LetoĹĄnji maj je kot ustvarjen za vas. Predvsem zato, ker se Ĺživljenje sedaj res vrti tako, kot ste si dolgo Ĺželeli. PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?ijo skoraj vse sanje, se vam bo Ĺže kmalu ponudila, pa Ä?eprav ne bo Ä?isto takĹĄna, kot si Ĺželite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama! ÄŒe ne, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal. Sorodniki vam bodo sicer Ĺže v kratkem pripravili neprijetno preseneÄ?enje.

HujĹĄega ne bo, tudi zato, ker se boste te dni poÄ?utili veÄ? kot odliÄ?no. FinanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Opozorilo vas je oÄ?itno streznilo.

Primorskem pa pravnuka ĹĄolarja AljaĹž in Meggy. Ĺ˝ivljenje vsakega Ä?loveka je kakor gradnja ceste po neznanem terenu. Je cesta, ki zavija zdaj levo, zdaj desno, malo naravnost, pa navzgor in vse preveÄ?krat tudi strmo navzdol. Vse je laĹžje, Ä?e je ob tebi nekdo, ki te spodbuja, tolaĹži ali podpira, le da nisi v sreÄ?i ali Ĺžalosti sam. Z vztrajanjem v zakonski zvezi, medsebojnim spoĹĄtovanjem in ljubeznijo sta vsem svetel zgled, za kar so jima tudi ob jubileju otroci s svojimi druĹžinami izrekli veliko hvaleĹžnost. In naj ĹĄe naprej drĹži ÂťsreÄ?no za veÄ?noÂŤ. đ&#x;”˛

19

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒe je ĹĄe v zaÄ?etku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes Ĺže zelo zadovoljni. ReĹĄiti se morate pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si Ĺželite, takoj vidite najhujĹĄe. To gre na Ĺživce tudi vaĹĄi druĹžini, ki ima vaĹĄega paniÄ?nega vedenja vÄ?asih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Ĺ e nekaj lepih dni je pred vami. V njih boste naĹĄli Ä?as tudi za izboljĹĄanje poÄ?utja in svoje podobe. Tisti, ki se v kratkem Ĺže odpravljate na dopust, boste polni priÄ?akovanja. In Ĺželja. Tokrat realnih.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

UĹživate sicer v vsakem toplem dnevu posebej, a z rahlo grenkim priokusom.

Vreme namreÄ? ne bo tisto, ki bo krojilo naslednje dni, vam bo pa sonce pomagalo, da boste laĹžje prenaĹĄali vse, kar vam bo navrglo Ĺživljenje. In tega ne bo malo. Zato boste utrujeni, pa tudi brezvoljni in naveliÄ?ani. Najprej poskrbite, da se dobro naspite. Potem se lotite Ä?iĹĄÄ?enja telesa, saj veste, da ste se zadnje Ä?ase zelo nezdravo prehranjevali. ÄŒe vam bo do nedelje uspelo dokonÄ?ati veÄ?ino dela, ki bi ga morali Ĺže zdavnaj, bo od ponedeljka dalje vsak dan bolje. ÄŒe ne, bo slabo obdobje ĹĄe trajalo.

Cilka Bratina

Rak od 22. 6. do 22. 7.

VeÄ?eri v naslednjih dneh bodo lepi in prijetni. Zaradi ĹĄtevilnih dogodkov, ki jih boste obiskali, boste tudi vi zaÄ?utili moÄ? meseca maja. Na njih boste najbolj veseli sreÄ?anj z ljudmi, ki jih Ĺže dolgo niste videli. Ugotavljali boste, da morate veÄ?krat med ljudi. In tega se boste drĹžali tudi ta konec tedna.

Petkov veÄ?er bo Ä?aroben, sobotni pa vam bo rahlo odveÄ?. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. Tudi zato, ker boste Ĺživeli vse bolj po svoje, mimo njega. Vam je res Ĺže tako vseeno, da se niti ne trudite veÄ?, da popravite vajin odnos?

Florjanovo v KavÄ?ah VeÄ?krat se zgodi, da tuje navade in tuje kraje poznamo bolje od svojega. Zakaj? Ker si preprosto ne vzamemo Ä?asa in ne prisluhnemo dogajanju v domaÄ?em kraj. Pa je prav, da se zavedamo svojih korenin, svojega jezika. Da prepevamo slovenske pesmi in ohranjamo svoje stare ĹĄege in navade. Zato smo se Ä?lani Ĺ portno in kulturno–umetniĹĄkega druĹĄtva iz KavÄ? odloÄ?ili, da bomo vsako leto obudili eno ali dve stari ĹĄegi. Za prvo predstavitev smo izbrali god svetega Florjana z jajÄ?erijo. Ta je bila pred nekaj desetletji eden najveÄ?jih druĹžabnih dogodkov na vasi, ki je zdruĹževal vse generacije.

K sodelovanju smo pritegnili DruĹĄtvo prijateljev mladine in Ĺžensko druĹĄtvo Trim, Krajevna skupnost pa nas je finanÄ?no podprla. Skupaj smo obÄ?instvo popeljali v preteklost, ko so se ljudje

od 19. 5. do 25. 5.

- 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan in Ä?astni meĹĄÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj Fran Mayer; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan DolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ entilju pri Velenju; - 20. maja 1978 so v Ĺ martnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skup-

Postanite naroÄ?nik

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Sedaj, ko se je vreme konÄ?no popravilo, ozraÄ?je pa otoplilo, boste ugotavljali, da vam to ni Ä?isto niÄ? vĹĄeÄ?. Topli dnevi vas bodo precej izÄ?rpali, sploh, ker boste veliko v gibanju. Postali boste rahlo teÄ?ni in precej vzkipljivi. NajveÄ? vaĹĄe slabe volje bodo deleĹžni sodelavci, doma se boste precej brzdali. Brez zamere tokrat ne bo ĹĄlo, zato se pripravite na prepir, ki vas bo moÄ?no razburil. Predvsem pa boste malo govorili, ker se boste muhali. Ugotovili boste, da je to odliÄ?na taktika, ko hoÄ?ete komu sporoÄ?iti, da je ĹĄel Ä?ez rob.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Utrinek s prireditve, ki je tekla pred domom krajanov.

po napornem delu ĹĄe znali poveseliti in ko je Ä?as na vasi tekel poÄ?asneje kot danes. Precej smo se morali potruditi, da smo pripravili sceno, naredili kostume in se nauÄ?ili vlog, a se je delo obrestovalo, saj je bila predstava zares Ä?udovita. Otroci so presegli priÄ?akovanja in odliÄ?no odigrali svoje vloge. Duh starih Ä?asov je s pripovedovanjem obudila MaĹĄa, otroci pa so njene pripovedi odi-

ĹĄÄ?ine izvolili Pankraca SemeÄ?nika; - 22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije – poslovne enote Celje, in Mestne obÄ?ine Velenje predali namenu novo telefonsko centralo v Velenju; - 23. maja 1817 se je v Ĺ˝alcu rodil nekdanji velenjski Ĺžupan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi ĹĄtajerski provizoriÄ?ni deĹželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenĹĄÄ?ine kot poslovnega jezika; Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega Ĺživljenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - Velenje je 23. maja 1969 obiskala takratna miss Evrope SaĹĄa Zajc; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrstni ĹĄportnik - invalid

grali in odplesali. Obiskovalcem so v prvem delu prikazali, kako so na predveÄ?er sv. Florjana fantje hodili po vasi od hiĹĄe do hiĹĄe in peli hvalnico svetniku, kako so z blagoslovljenim lesom priĹžigali ugasle peÄ?i in kako so ponagajali skopuĹĄnim kmetom. V drugem delu pa so mladega golobradega novinca sprejeli v vaĹĄko fantovsko druĹĄÄ?ino. Lepo je bilo sliĹĄati domaÄ?e pesmi iz ust mladih pev-

Fran Mayer (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Rastko Lah, ki je edini VelenjÄ?an, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za ĹĄport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. 5. 1980 v Ä?astni straĹži in na pogrebu tedanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma SreÄ?a na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog

cev, ki se Ĺže zavedajo svojih korenin in cenijo slovensko kulturno dediĹĄÄ?ino. Po predstavi smo obiskovalcem ponudili vrsto jedi, ki so bile znaÄ?ilne za ta dan. Postregli smo jim jajÄ?no solato, preĹžganko, ĹĄnite, jabolÄ?nik in kruh iz kruĹĄne peÄ?i. Prireditev je bila dobro sprejeta. Bilo je lepo, bilo je drugaÄ?e ‌ Metka Grabnar, foto: David Verdnik đ&#x;”˛

igral Ĺžal Ĺže pokojni Ĺ oĹĄtanjÄ?an Mitja TavÄ?ar; - 24. maja 1986 so uradno odprli nov teniĹĄki center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti; - 25. maja 1980 so v TopolĹĄici odprli spominsko sobo, posveÄ?eno podpisu delne nemĹĄke kapitulacije v tem zdraviliĹĄkem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posveÄ?eno temu pomembnemu dogodku iz naĹĄe polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici in jo popolnoma prenovili; - 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran MuĹĄiÄ?, ki je otroĹĄtvo preĹživljal v ArnaÄ?ah pri Velenju, kamor so jih evakuirali zaradi soĹĄke fronte. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Postali ste drugaÄ?ni, Ä?esar morda sami ne opazite, vaĹĄa okolica pa zelo. Ĺ˝e kmalu vam bodo to tudi glasno oÄ?itali, zato se ne Ä?udite, Ä?e boste naenkrat zaÄ?utili, da ljudem niste veÄ? tako vĹĄeÄ?, kot ste jim bili. VaĹĄe poÄ?etje namreÄ? ne Ĺžanje odobravanja niti vaĹĄe sredine, nekateri pa vam privoĹĄÄ?ijo, da se vam dogajajo tudi slabe stvari. In da tega niti ne skrivate. Kar se ljubezni tiÄ?e, se obeta nekaj razburljivih dogodkov. VeÄ?ina bo dobrih, zato se jih lahko veselite. Predvsem pa boste ponovno spoznali, da imate ljubeÄ?ega in zvestega partnerja.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒe hoÄ?ete, ali noÄ?ete, si morate priznati, da ste zadnje Ä?ase poslovno bolj uspeĹĄni, kot ste bili. Ob tem pa si znate vzeti tudi Ä?as za odklop in oddih. Ĺ˝e res, da boste imeli Ä?asa za slednje vedno veÄ?, a tudi brez dela ne znate Ĺživeti.

Pohvala, ki jo boste sliĹĄali danes, vam bo veliko pomenila. Veseli boste, ker se tudi v teh dneh ne boste pretirano trudili, da bodo dobre novice kar deĹževale. Doma vas Ä?aka veliko dela, ki zahteva roÄ?ne spretnosti. Ker jih imate, ga boste opravili z lahkoto. Sobota bo delavna, nedelja pa bo tokrat res namenjena poÄ?itku.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒeprav boste imeli izredno veliko dela, boste naĹĄli Ä?as tudi za sanjarjenje.

Bolje bo, Ä?e se postavite na trdna tla in vidite pred seboj Ä?im bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le ĹĄe poslabĹĄa vsakdanjik. Z moÄ?mi ste namreÄ? na koncu, zato jih varÄ?ujte, sploh, ker vas letos ob koncu maja in na zaÄ?etku junija Ä?aka ĹĄe veliko dela. VeÄ? boste morali misliti nase in manj na druge, kar vam sporoÄ?a tudi telo. Ravno v dneh, ko boste potrebovali najveÄ? moÄ?i, se bodo oglasili stari zdravstveni problemi. Tokrat Ĺžal ne bodo minili Ä?ez noÄ?.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ob koncu tega tedna vas Ä?aka nekaj preseneÄ?enj, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?.

Iz njih pa se boste nauÄ?ili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati ljudem le zato, ker jih dobro poznate. Tokrat ste kar nekaj prijateljev presodili Ä?isto napaÄ?no. Izkazali pa se bodo tisti, ki ste jih imeli za neresne. Partner vam bo prikimaval, kaj veliko pa tudi ne bo pomagal. Predvsem zato, ker ne bo imel Ä?asa. Ĺ e dobro, da ga tudi vi ne boste imeli. Tako si niÄ?esar ne bosta mogla oÄ?itati. Pri veÄ?jih nakupih, ki so neizogibni, izbirajte tudi po ceni, ne le po vĹĄeÄ?nosti. Zaloge hitro kopnijo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Prihaja Ä?as, ko se bo zdelo, da je treba pred poletnimi dopusti narediti vse in ĹĄe veÄ?. Sploh se ne boste veÄ? znaĹĄli, toliko dogodkov vas Ä?aka. Ker se vseh fiziÄ?no ne boste mogli udeleĹžiti, pazljivo izberite, kam vas bo zaneslo.

Izbirajte tudi po teĹži dogodkov, predvsem pa se nikar ne zamerite tistim, ki jih boste Ĺže kmalu potrebovali. Ĺ˝e res, da gre pri tem za preraÄ?unljivost, a kaj drugega vam ne preostane. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov in poĹĄkodb. Dovzetni boste za oboje, saj boste precej raztreseni in utrujeni.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

RazdraĹžljivost, ki bo vaĹĄa spremljevalka ĹĄe nekaj dni, bo imela veÄ? vzrokov.

NajveÄ?ji pa bo negotov poloĹžaj v sluĹžbi, kjer se bodo teĹžave ĹĄe stopnjevale.

Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenaĹĄal zelo potrpeĹžljivo. Tudi zato, ker ve, v kakĹĄni krizi ste. Negotovost vas bo ubijala ĹĄe nekaj tednov, Ä?esar se k sreÄ?i zavedate. Sprijazniti pa se ne boste znali. Ĺ e sreÄ?a, da bo k vaĹĄemu poÄ?utju veliko prispevalo lepĹĄe vreme. Le v naravi in pri rekreaciji boste pozabili na skrbi, zato si privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? obojega. Pri tem se zavedajte, da bo razplet odvisen od drugih, ne od vas.

ZaÄ?nite iskati moĹžnosti za lepĹĄo in bolj varno prihodnost. ÄŒe jih najdete, boste hitro bolj mirni.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav vam je na zaÄ?etku maja zaloge energije uspelo vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh ĹĄe ne boste poÄ?utili tako kot bi Ĺželeli. V vas je Ĺže nekaj Ä?asa tiha Ĺželja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi Ĺživljenjski slog. V teh dneh boste spoznali, da je skrajni Ä?as, da to Ĺželjo zaÄ?nete uresniÄ?evati. Ne, ne bo lahko, saj ste Ä?lovek navad. A bo vredno. Tudi druĹžina vas bo podprla, zato tokrat izgovorov ne boste imeli. Na vas je le, da se odloÄ?ite, kje boste zaÄ?eli.

MoĹžnosti je veÄ?, vse pa vodijo k boljĹĄemu poÄ?utju in videzu.

Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. maja

06.00 06.05 07.00 11.20 12.20 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.20 09.05 09.50 10.30 11.00 11.45 12.50 15.50 16.35 17.00 18.00 18.55 19.00 19.10 20.00 20.55 21.25 22.00 23.55 01.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.00 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Turbulenca, izob. odd., pon.

Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: Pozabljena umetnost vladanja, pon.

Slovenci v Italiji Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Svetovni popotnik, pon.

Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Gregurman Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.

Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Zlatko Zakladko: Istrski čaj To bo moj poklic: Tehnik za logistiko, skladiščnik, viličarist, dok. ser. Žogarija Na lepše Kino Fokus Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Posebna ponudba, izob. odd.

Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pujsa Pepa, ris., pon.

Mulčki, ris., pon.

Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz, pon.

Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna odd., Avtomobilnost Ambienti, pon.

Nevidna ženska, ang. f., pon.

Sl. jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 1. del Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara More fun with Flupe, ris.

Lego Star Wars, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Hotel 13, nem. nan.

TV prodaja Drugače srečna, am. nan.

TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

TV prodaja Srčna kraljica, meh. nan.

TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan.

Komisar Rex, avst. nan.

Naša mala klinika, sl. nan.

Drugače srečna, am. nan.

24ur popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

Komisar Rex, avst. nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, sl. nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Laurine skrivnosti, am. nan.

Kosti, 1am. nan.

Američani, am. nan.

24ur zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje Pop Corn, Svarogov, poskočni muzikanti Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2481. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kmetijski razgledi Napovedujemo Nanovo, Sam na potovanje?

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Storžič Regionalne novice Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila+

18. maja 2017

Sobota,

19. maja

05.55 06.00 07.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.55 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.50 09.30 10.10 10.55 11.45 12.30 15.10 15.50 16.20 16.55 17.55 20.05 21.55 22.45 00.00 00.55 01.55 03.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.50 22.55 01.05 01.50 02.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.40 23.40 00.10

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Alpe-Donava-Jadran Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Košček modrine, am. f.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Bine, pon.

To bo moj poklic: Slaščičar, dok. ser.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izobr. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad., Košarka: liga za prvaka - finale 2. tekma, prenos Obljubljena dežela, am. koprod. f., pon.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Polnočni klub: Življenje po medaljah Svetovni popotnik, pon.

Glasbeni spoti Košarka: liga za prvaka - finale 2. tekma, posn.

Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara More fun with Flupe, ris.

Lego Star Wars: Udarec imperija, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Hotel 13, nem. nan.

TV prodaja Drugače srečna, am. nan.

TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

TV prodaja Srčna kraljica, meh. nan.

TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan.

Komisar Rex, avst. nan.

Naša mala klinika, sl. nan.

Drugače srečna, am. nan.

24ur popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

Komisar Rex, avst. nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, sl. nan.

Ljubezen po domače 24ur zvečer Eurojackpot Prvi poljub, ameriški f.

Američani, am. nan.

24ur zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Storžič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Skrbimo za zdravje, ponovitev Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Madagaskar Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice, 3 del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

20. maja

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s cvetovi, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Tabaluga, ris.

07.50 Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon.

08.15 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe 08.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

08.40 Mulčki, ris.

08.45 Firbcologi, mozaična odd. za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz 10.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon.

10.15 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

10.45 Vina sveta, pot. kult. odd.

11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 Na vrtu, izob. odd.

14.20 Ambienti 15.05 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser., 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Manca Košir 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok. ser., 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, satirično inf. odd.

21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Klub, čilski f.

23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

01.15 Info-kanal

06.30 07.00 09.00 10.00 10.45 11.35 13.00 13.50 14.15 15.25 16.10 17.20 18.15 18.40 19.10 19.25 20.00 22.00 22.45 23.20 00.20 00.50 01.55 03.55 05.25

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.25 07.35 07.50 08.15 08.20 08.45 09.10 09.35 09.40 10.05 10.30 10.45 11.40 12.30 12.45 13.40 15.00 15.20 17.50 18.55 18.58 20.00 22.05 00.25 02.40

08.25 08.55 09.00 09.40 09.50 09.55 10.00 10.30 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.15 19.30 21.30 21.50 21.55 23.25 23.55

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan TV poroka Hišica v preriji, am. nad.

Nagelj, japonska nad.

Svet stav, dok.

Na lepše Prijatelj čebelar, dok.

10 domačih Ukane po kanadsko, raz. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu Jazz Cerkno, dok. feljton Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Balvansko plezanje, prenos iz Ljubljane Zvezdana Popšop, pon.

Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz, pon.

Bleščica, odd. o modi, pon.

Glasbeni spoti Balvansko plezanje, posn. iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti Popšop, pon.

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Oddbods, ris.

Ninja želve, ris.

Transformers: Roboti pod krinko, ris.

TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja Trdoglavci MasterChef Slovenija, pon.

Avto karaoke, pon.

Zvezde plešejo, pon.

Ljubezen po domače, pon.

24UR vreme 24UR Kar si dekle želi, am. film Železničar, avstralski film Sestrična Bette, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Miš maš: Kaj je capoeira?

Ustvarjalne iskrice (204) Napovedujemo Videospot dneva Žogarija (19) Popotniške razglednice, Madagaskar Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Nanovo: Sam napotovanje?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Vseslovenski odbojkarski vikend, vklop v dogajanje v Šoštanju Odbojka, Slovenija : Srbija, neposredni prenos tekme 2482. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

21. maja

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.20 09.30 09.55 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.25 16.45 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.25 00.10 00.30 00.55 01.50

06.00 06.15 06.50 06.50 07.50 08.40 09.20 10.10 10.40 11.05 11.55 13.45 15.35 16.15 16.50 17.50 19.50 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.35 01.40 03.35

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.25 07.35 07.50 08.15 08.20 08.45 09.10 09.35 09.40 10.05 10.20 11.20 12.15 12.30 13.55 16.15 18.15 18.50 18.55 18.58 20.00 22.30 22.50 00.50

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Liki, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Vipo, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris., pon.

Nabriti detektivi, nem. otroška nan., pon.

Sledi: Karel Verstovšek (18711923), politični oče slovenske univerze, dok.

Ozare, pon.

Obzorja duha: Jubilej Fatime Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar. odd. Čarokuhinja pri atu: Brda Modna hiša Velvet, šp. nad.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Šport Vreme Med valovi, pon.

Charlatan Magnifique, dok. o Magnificu, pon.

Bacek Jon, ris., pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Medičejci, gospodarji Firenc, kop. nad.

Intervju: dr. Janez Juhant Poročila, šport, vreme Pogled tišine, koprod. dok.

Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Duhovni utrip Posebna ponudba, izob. odd.

Glabena matineja Dejan Lazić, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2), pon.

Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem, pon.

Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Avtomobilnost Žogarija Šport in špas Hišica v preriji, am. nad.

Nagelj, japonska nad.

Pod alabamskim nebom, am. f.

Zvezdana Ambienti Hišica v preriji, am. nad.

Košarka: liga za prvaka - finale 3. tekma, pren. Žrebanje Lota Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser.

Glasovi strahu, koprod. ser., pon. Časnik, hrvaška nad., Bučke, satirično inf. odd., pon.

Ribarjenje brez mrež, am. f., pon.

Glasbeni spoti Košarka: liga za prvaka - finale 3. tekma, posn.

Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Oddbods, ris.

Ninja želve, ris.

TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja MasterChef Slovenija, pon.

V ljubezni in vojni, am. film Moja punca, am. film Vrtičkanje Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Avto karaoke Slovo od očeta, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kaj je capoeira?

09.40 Ustvarjalne iskrice (203) stojalo za telefon 10.00 2481. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 2482. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa 11.55 20 let Veselih Štajerk, 1. del konc.

13.05 Skrbimo za zdravje: Imate težave s kožo?

14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Odbojka, Slovenija : Srbija, posn.

17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Metuljčki 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Ans. Storžič, Ans. Potepini 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Svarogov, Poskočni muzikanti 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

22. maja

05.55 06.10 07.00 10.15 11.00 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 23.40 01.10 01.35 02.00 02.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.25 08.50 09.30 10.30 11.35 14.15 15.40 16.30 17.00 18.00 18.55 19.05 19.30 19.35 20.00 20.55 22.00 22.30 00.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.40 23.15 00.10 01.05 02.05 02.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 23.00 00.00 00.25

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

10 domačih Kaj govoriš?, pon.

Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcolog, mozaična odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 1. del Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

Novice Mulčki, ris., pon.

Svet živali, ris.

Vila Mila, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Platforma: Beneški bienale: Viva Arte Viva Glasbeni večer: Kitajska simfonična glasba - Hongyan Zhang, Simfoniki RTVS in En Shao, pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Sprehodi v naravo: Drevo raste Megabiti energije, dok., pon.

To bo moj poklic: Slaščičar, 2. del Mostovi besed, portret Vlady Kociancich Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Polnočni klub: Življenje po medaljah Ljudje in zemlja, izob. odd.

Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pri Slonovih, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Pujsa Pepa, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri Goljufija, danska nad.

Lojze se je zbudil tako, kot ponavadi, kratki igrani f. AGRFT Obleganje Sarajeva, fr. dok., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara More fun with Flupe, ris.

Lego Star Wars: Yodove kronike, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Kuža za dva 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2482. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn, Svarogov, Poskočni muzikanti Napovedujemo Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovor v studiu Regionalne novice Odbojka, Slovenija : Srbija, posnetek tekme Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

23. maja

05.40 05.45 07.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.30 15.50 16.00 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.15 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.35 09.05 09.45 10.30 11.00 12.00 14.00 14.40 16.15 17.00 18.00 18.55 19.05 19.30 20.00 20.55 21.30 22.25 00.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.15 01.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 21.25 22.30 23.30 23.55

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Na vrtu, izob. odd.

Obzorja duha: Jubilej Fatime Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk, dok. ser.

Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon.

Vetrnica: Pogrešani kodralnik Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Oproščen, norveška nad.

Titova mesta, dok.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Ladica Štritof, roj.

Petrič, 3. del, dok.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris.,pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s cvetovi, pon.

To bo moj poklic: Metalurg Šport in špas Vrtne živali, izobraževalno-dok.

Utrinek - zgodbe priseljencev: Badolato – prvi dom za begunce v Kalabriji, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Dober dan Kdo bi vedel, zabavni kviz TV poroka Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pri Slonovih, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Ribič Pepe, velikani in ladje, pon.

Kako ostati mlad, brit. dok.

Prava ideja Derren Brown: Ukane, pon.

Tristana, koprod. f., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars: Yodove kronike, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Preverjeno 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogovor v studiu Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Iz arhiva VTV: Pri Francu in Hermini Šegovc Napovedujemo O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2483. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Gora, Kunigunda Napovedujemo Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

24. maja

05.40 05.45 07.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.00 00.40 01.10 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.20 08.50 09.30 10.10 11.00 12.00 13.05 15.35 16.25 16.55 18.00 18.55 19.00 19.10 19.20 19.30 19.50 20.05 21.00 21.55 22.30 23.10 00.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.40 12.05 12.30 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila O živalih in ljudeh, izob. odd.

Platforma: Beneški bienale: Viva Arte Viva Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Janez Juhant Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Mustang, koprod. f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Henri Rousseau – začetnik moderne umetnosti, francoska dok.

Turbulenca, izob. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu, pon.

Gasilci, kratki dok., pon.

To bo moj poklic: Metalurg City folk: Amsterdam 10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Prava ideja Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pujsa Pepa, ris., pon.

Vila Mila, ris., pon.

Pri Slonovih, ris.,pon. Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca, 60 let pevskih zborov RTVS: Naša četica koraka, pon.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert - Zircus, pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars: Yodove kronike, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2483. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pogovor v studiu, ponovitev Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (205) Žogarija (20) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Pop Corn, Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

Torkova peta: Sonce se smeje ‌ 17.00 KAC, Efenkova 61 b Ĺ˝ita v prehrani, kuharska delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Ĺ MARTNO OB PAKI

18. maja 2017

Ă˜RSTAVIK, Hanne: V Bordeauxu je odprt prostor od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Glavna oseba v romanu je norveĹĄka likovna umetnica, ki se zaplete v nenavadno zvezo z Johannesom, umetnostnim zgodovinarjem, ki jo je popolnoma oÄ?aral. Umetnica se je tako zaljubila, da odpotuje v Bordeaux, kjer bo postavila svojo novo razstavo kar sredi trga v Bordeauxu. Njena ljubezen jo ubija, saj on bolj kot ljubezen iĹĄÄ?e druĹžabnico, ona pa si na vso moÄ? Ĺželi telesno in Ä?ustveno zdruĹžitev. Zdi se, da se kriza, v katero je umetnica zapadla, napaja ne le iz grenkega spoznanja, da hrepenenje nikoli ni izpolnjeno, temveÄ? tudi iz njene Ĺželje po bliĹžini.

Podobni problem pomanjkanje Ä?loveĹĄke bliĹžine pa se odraĹža tudi pri galeristki Abel in njeni hÄ?erki Lily, ki ju umetnica spozna med pohajkovanjem po mestu. Tudi Abel, ki jo popelje po Bordeauxu in njegovih noÄ?nih lokalih, ima svoja (neizpolnjena) hrepenenja, ki segajo vse do otroĹĄtva, k oÄ?etu. Lilyjin zaÄ?etek ljubezenskega razmerja pa vendarle nakazuje moĹžnost izpolnitve.

BUCAY, Jorge: Pot solza od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza V Ĺživljenju se nam dogajajo dobre in slabe stvari, spoznavamo ljudi, jih ljubimo in tudi izgubljamo. V knjigi Pot solza nam avtor in terapevt pokaĹže Ĺžalovanje kot najteĹžjo Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo. Da se poveĹžemo z boleÄ?ino in jo osrÄ?imo, si moramo vzeti Ä?as in prostor. Po izgubi je treba v Ä?asu Ĺžalovanja boleÄ?ino sprejeti in jo v celoti doĹživeti. Ko se sooÄ?amo z najbolj boleÄ?imi doĹživetji, spomini in priÄ?akovanji, se zavemo, da jih lahko v

ali druĹĄÄ?ini, da reĹĄi dobroto in popelje Ä?loveĹĄtvo v nove dimenzije raja na Zemlji?

MORAN, Jose: Kunec in odkritost ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Kunec Boris nas v tej slikanici ogromno nauÄ?i, saj ga poĹžreĹĄnost in norost na hrano pripeljeta do nemogoÄ?ega poloĹžaja. Boris res oboĹžuje hrano in zelo rad je, kar pa je v druĹžini z veliko bratci in sestricami zelo teĹžko, saj je potrebno deliti hrano tudi med druge.

Seveda njemu to ni odgovarjalo, on bi slastne korenÄ?ke pojedel kar sam in vse ostalo hrano tudi. Zato se je domislil odliÄ?ne taktike, zaÄ?el je hoditi na obroke tudi k sosedom, sorodnikom in prijatelje, ki ga zaradi velikega ĹĄtevila druĹžinskih Ä?lanov sploh opazili niso, on pa je na dan pojedel veÄ? obrokov kot vsi ostali. Ampak ali je to res tako sijajno?

Zgodba na lep naÄ?in govori, kako pomembna je resnica in odkritost.

YOGANANDA: Kako Ĺživimo pogumno, spokojno in samozavestno od - Odrasli / 2 - Verstva Knjiga Kako Ĺživimo pogumno, spokojno in samozavestno je peta iz zbirke modrosti Paramhanse Yoganande, ki je eden izmed vodilnih duhovnih oseb sodobnega Ä?asa.

Govori o pogumu, spokojnosti in samozavesti, ki so kljuÄ?ne za spopadanje z vsemi problemi in preizkuĹĄnjami, s katerimi se sreÄ?ujemo v Ĺživljenju. Vsakdo lahko v svoji duĹĄi najde pogum, samozavest in z notranjo moÄ?jo Ä?rpa energijo za boljĹĄe Ĺživljenje.

Vse lahko doseĹžemo, Ä?e se za to odloÄ?imo.

Avtor nas uÄ?i, kako se z zdravilnimi afirmacijami poveĹžemo z boĹžansko naravo in s tem doseĹžemo cilje, premagamo ovire, se znebimo skrbi.

V knjigi nam predstavi tudi tehnike meditacije za uglasitev z najviĹĄjim v sebi. PokaĹže, kako lahko zaĹživite uglaĹĄeno z moÄ?jo svoje duĹĄe in si spremenite Ĺživljenje na boljĹĄe.

Yogananda v tej mogoÄ?ni knjiĹžici duhovne modrosti opisuje najuÄ?inkovitejĹĄe korake za ponovno povezavo z naĹĄo boĹžansko naravo.

ml – Mladina / C-Sz – Slikanice zaboji

JERĹ EK, Marjetka: Vetra Naliv in knjiga strupov od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Avtorica nas popelje v svet spletk, zarot in kriminala, ki se spletajo okoli ukradene knjige strupov. To pa ni zgolj in samo knjiga. Je prava Ä?arobnost modrosti, luÄ?i in ljubezni, za katero se podajo na lov vsi, ki si Ĺželijo ohraniti dobro na svetu. Ema je podedovala knjigo po prababici in si jo seveda Ĺželi nazaj, pri tem pa ji pomagajo tudi odliÄ?na novinarka Vetra, detektiv Edvard in znanstvenik Elb, ki je zaljubljen v Vetro. Na poti do reĹĄitve skrivnostne uganke spoznajo tudi pretresljive resnice o ljudeh, za katere so bili prepriÄ?ani, da so dobri. Zlobci pa jih na vsak naÄ?in hoÄ?ejo spraviti iz poti, zato so njihova Ĺživljenja ogroĹžena na vsakem koraku. ÄŒas je za novo dobo na Zemlji, da vstopimo v Zlato dobo Ä?loveĹĄtva. Komu bo uspelo? Zlobcem, da zavladajo vsemu slabemu in zlemu

ÄŒetrtek, 18. maj

18.00

9.00

19.00

9.00 9.00

BLAND, NICK: Pobegli objem doloÄ?enem Ä?asu preĹživimo in potem zaĹživimo drugaÄ?e. Vsaka izguba naredi prostor za nekoga ali nekaj novega. A samo takrat, kadar smo pripravljeni izpustiti to, Ä?esar ni veÄ?; potem ko Ĺžalost in boleÄ?ina v celoti preplavita naĹĄe telo in misli. Prav na poti solza prepoznamo in spoznamo ljudi, ki nas iskreno razumejo, Ä?ustvujejo z nami in zato postanejo del naĹĄe nove poti.

VELENJE

Lucija Ĺživi v krasni druĹžini, in ko odhaja k noÄ?nemu poÄ?itku, se gre poslovit od vseh druĹžinskih Ä?lanov. A to ni tako preprosto, kot se zdi. V varstvo dobi zadnji objem, ki ga ĹĄe ima njena mami in mora ga seveda vrniti nazaj. Najprej ga odnese in deli z oÄ?kom in nazaj dobi ĹĄe moÄ?nejĹĄega. Bratca dvojÄ?ka ji vrneta dvakrat moÄ?nejĹĄega, majhna sestrica Lili diĹĄeÄ?ega. TeĹžave se pa pojavijo pri razigrani psiÄ?ki Ajki. Ta Luciji odnese objem po vsej hiĹĄi, dokler se ne vrne, jo v navduĹĄenju podre na tla in ji konÄ?no vrne vsega mokrega. Kaj pa je s poljubÄ?ki za lahko noÄ?? Teh pa ima mami ĹĄe veliko!

KAKO biti PariĹžanka vedno in povsod

10.00 16.30 17.00 17.00 18.00 18.00 18.00 19.19

19.30 20.00

Mercator center Velenje, zlati kotiÄ?ek Urjenje spomina, delavnica zbor pred Vilo Bianco Grajske skrivnosti Visoka ĹĄola za varstvo okolja Delavnica za samopregledovanje dojk, mod in koĹže Velenjski grad, Muzej usnjarstva, HiĹĄa mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje Visoka ĹĄola za varstvo okolja Odprtje fotografske razstave Petra Skoberneta Skriti biseri Slovenije Vila Herberstein Ribje jedi, kulinariÄ?na delavnica OĹ Gustava Ĺ iliha, telovadnica Pojmo, pleĹĄimo in se igrajmo Galerija Velenje Vesolje = zadnja meja, predavanje akademskega kiparja Zorana PozniÄ?a Velenjski grad Koncert Godbe veteranov UNI III Velenjski grad Svetloba skrita v kamnu, odprtje razstave KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ljudski godci in muzikanti iz bliĹžnje preteklosti in sedanjosti, predstavitev knjige Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Letni koncert pevcev Glasbene ĹĄole Velenje Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Mladi zvoki, koncert big banda Akademije za glasbo v Ljubljani

Petek, 19. maj 8.00 9.00 9.00 24.00

17.00 17.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄke delavnice SrediĹĄÄ?e mesta, veÄ? lokacij Center mladosti, celodnevno dogajanje: Delavnice, "Mapping projection" in koncerti (Adi Smolar, Elvis Jackson in Big Foot Mama) Galerija Velenje Glinene vesoljske luÄ?i, kiparska delavnica za vse generacije Vila Bianca

19.00 20.00 23.00

Dan Ĺženskega podjetniĹĄtva, Ĺ˝enska arena "Ĺ˝enska, moÄ?na in odloÄ?na" KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Restavracija Jezero Petkovi glasbeni veÄ?eri s ponudbo odprte kuhne Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Peti mi je vse nasveti – Ĺže 40. let, jubilejni koncert MePZ Gorenje Kino Velenje, velika dvorana Novi novi filmi 2017 ĹĄtudentov AGRFT, brezplaÄ?ne predstave Max klub Velenje 27. DMK: Center mladosti after party

Sobota, 20. maj 7.00 8.00 10.00 16.00 20.00

22.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Titov trg 6. zbor hrvaĹĄke kulture v Velenju Dom KS Konovo Veselo popoldne ob pesmi in igranju Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Grdi, umazani, zli!, koncert big banda KrĹĄko eMCe plac 27. DMK: Banga Boiling Plac

Nedelja, 21. maj 10.00 Pred gasilskim domom v Ĺ aleku Pohod po meji KS Ĺ alek 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Mladi muzealci: Koristni organizmi 12.00 Lovska koÄ?a na Lopatniku Hubertov dan na Lopatniku 13.00 Vinska gora, igriĹĄÄ?e pri ĹĄoli Tradicionalni nogometni turnir 18.00 Velenjski grad Sevdalinka v srcu, literarnoglasbeni veÄ?er

Ponedeljek, 22. maj 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku

Torek, 23. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje MavriÄ?na terapija, delavnica 16.30 RibiĹĄka koÄ?a ob Ĺ kalskem jezeru Podpora na poti Ĺžalovanja 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje Dan odprtih vrat 17.00 Vila RoĹžle

Vesolje=zadnja meja Velenje, 18. maja – Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo danes ob 18. uri v Galeriji Velenje pripravili predavanje akademskega kiparja mag. Zorana PozniÄ?a Vesolje=zadnja meja. Spregovoril bo o zgodovini razumevanja vesolja, znanstveni fantastiki in neskonÄ?ni domiĹĄljiji. Zoran PozniÄ? je direktor javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje in vodja intermedijskega programa Trbovlje novomedijsko mesto (TNM), krovne strukture, znotraj katere deluje tudi Nova galerija DDT.

Hubertov dan na Lopatniku Vinska Gora, 21. maja – Na lovski koÄ?i na Lopatniku v Vinski Gori bo v nedeljo od 12. ure dalje potekal tradicionalni Hubertov dan. Lovsko ĹĄpor-

Sreda, 24. maj 13.00 Trg mladosti 6, stavba Farmin Cvetna kita, ustvarjalna delavnica 16.30 Visoka ĹĄola za varstvo okolja Evropski dan parkov – strokovno vodstvo po velenjskem mestnem parku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic: Novice z deĹžele 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Po Ä?rnih in belih tipkah, koncert 18.00 Velenjski grad Zlata paleta 2017 – sodobno slikarstvo, odprtje razstave 19.00 Galerija Velenje Inventura in Prehodi, odprtje razstav dijakov gimnazije Velenje in UrĹĄule SkornĹĄek 19.00 Vila Bianca Javna vaja citrark Marjanke

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 18. maj 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Joga 18.00 OĹ K. D.-Kajuha Ĺ oĹĄtanj Likovni svet otrok

Sobota, 20. maj X

Ravne Lov na skriti zaklad (pohod, orientacija, delavnice)

Nedelja, 21. maj X

ÄŒetrtek, 18. maj 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki SveÄ?ana podelitev priznanj Sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje;

Sobota, 20. maj 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Ustvarjalna delavnica glina 16.00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? v Malem Vrhu Martinova vinska doĹživetja na Vinski turistiÄ?ni poti Ĺ oP X Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet – kadeti; NK Ĺ martno : NK RogaĹĄka Central cafe Nogomet - U-15; Ĺ martno 1928 : Drava Ptuj

Nedelja, 21. maj 14.00 Vinska klet Kugler v Malem Vrhu Martinova vinska doĹživetja na Vinski turistiÄ?ni poti Ĺ oP X Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet – mladinci;NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ˝alec

Sreda, 24. maj 16.00 HiĹĄa mladih – sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Delavnica uporabe pametnih telefonov in tablic

Lunine mene

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Pekel pri Borovnici - Krimsko Hribovje (lahka pot)

Ponedeljek, 22. maj 8.30

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Torek, 23. maj

19. maja, ob 2.33, zadnji

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Z barvanjem proti stresu

krajec

tno druĹĄtvo Vinska Gora vabi na druĹženje krajanov, ki ga bodo popestrili s kulturnim programom.

Ob 13. uri bo maĹĄa, ki jo bo s somaĹĄevalci daroval upokojeni nadĹĄkof dr. Marjan TurnĹĄek.

Inventura in Prehodi Velenje, 24. maja – V sredo ob 19. uri bodo v pritliÄ?ju Galerije Velenje odprli razstavo dijaĹĄkih likovnih izdelkov Inventura, ki so jih v tem ĹĄolskem letu ustvarili dijaki velenjske umetniĹĄke gimnazije likovne smeri. Razstavo vsako leto dijaki tudi sami oblikujejo in postavljajo pod mentorstvom profesorjev strokovnih predmetov. V nadstropju pa bodo odprli razstavo akademske slikarke UrĹĄule SkornĹĄek z naslovom Prehodi. V Galeriji Velenje se bo prviÄ? predstavila samostojno. Razstavi bosta na ogled do 17. junija. đ&#x;”˛

bĹĄ

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 18.5. BiotrĹžnica • Petek, 19.5. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 21.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Pika plete • Prijava na DM tek, 19. in 20.5. na osrednjem prostoru • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava – travniĹĄke zgodbe v izvedbi gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

od - Odrasli / 31 - Sociologija Kdo sploh so PariĹžanke? To so Ĺženske sedanjega Ä?asa: rahlo neurejene, a kljub temu popolne. Knjiga so napisale dolgoletne prijateljice Anne Berest, Audrey Diwan, Caroline de Maigret in Sophie Mas - dame, ki so v nasvetih povezale literaturo, uspeĹĄnost, zvezdniĹĄtvo, filmski in modni svet. Svetu hoÄ?ejo predstaviti dejstvo, da za odliÄ?en slog ne potrebujemo dragih blagovnih znamk in pretiravanja v liÄ?enju. Za prefinjen slog ne potrebujemo veliko denarja, ampak zdravo telo in duĹĄo. Eleganca in pretanjen okus se ne skriva v preobilici vsega, temveÄ? v minimalizmu, ki se skriva v reklu Âťmanj je veÄ?ÂŤ! đ&#x;”˛

AKOL

KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEÄŒU King Arthur: Legend of the Sword, zgodovinska pustolovĹĄÄ?ina, akcijski spektakel, 127 minut (ZDA) ReĹžija: Guy Ritchie Igrajo: Charlie Hunnam, Jude Law, Djimon Honsou, Katie McGrath, Annabelle Wallis,idr.

Petek, 19. 5., ob 22.15 Sobota, 20. 5., ob 20.00 – 3D Nedelja, 21. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 22. 5., ob 17.30

DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Ĺ panija) ReĹžija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja

KuĹĄniÄ?, Aleksander Golja, Tina Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren, idr.

Petek, 19. 5., ob 18.00 Sobota, 20. 5., ob 18.00 Nedelja, 21. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

Glasovi: Marion Cotillard, Philippe Katerine, Jean Rochefort, Olivier Gourmet, Marc-AndrĂŠ Grondin, idr.

Petek, 19. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 20. 5., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 21. 4., ob 19.00 – mala dvor.

NISEM TVOJ ZAMOREC

KOMEDIJA SOLZ

I Am Not Your Negro, dokumentarni film, 93 minut (Francija, ZDA) ReŞija: Raoul Peck Pripovedovalec: Samuel L. Jackson Petek, 19. 5., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 20. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 21. 4., ob 17.00 – mala dvor.

Drama, 76 minut (Slovenija) ReĹžija: Marko SosiÄ?

Igrajo: Marjuta SlamiÄ?, Ivo BariĹĄiÄ?, Mojca LavriÄ?, Katerina Antler, Tina Gunzek, Matija Rupel, Luna JuranÄ?iÄ? Ĺ ribar, Ivo Selj, idr.

Nedelja, 21. 4., ob 20.30

APRIL IN NENAVADNI SVET AMERIĹ KA LJUBICA Avril et le monde truquĂŠ, animirana ZF pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 105 minut (Francija) ReĹžija: Christian Desmares, Franck Ekinci

American Honey, drama, 162 minut (ZDA) ReĹžija: Andrea Arnold Igrajo: Sasha Lane, Shia LeBeouf, Riley Keough, McCaul Lombardi, Arielle Holmes

Ponedeljek, 22. 5., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

NOVI NOVI FILMI 5 igranih in dokumentarnih filmov ĹĄtudentov AGRFT, 95 minut (Slovenija) • OROPANA DUĹ A, reĹžija August Adrian Braatz, 28 minut, kratki igrani • JOGI IN Ĺ KATLA, reĹžija Ă ron HorvĂĄth, 18 minut, kratki igrani • SLASTNI GNUS, reĹžija Miha MoĹžina, 18 minut, kratki igrani • ODTISI, reĹžija Anton Martin EmerĹĄiÄ?, 14 minut, kratki dokumentarni • DOMOV K SPOMINU, reĹžija Neli MaraĹž, 17 minut, kratki dokumentarni Petek, 19. 5. ob 20.00 (brez vstopnine)

Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

18. maja 2017

Nagradna križanka ERICo

RADIO VELENJE

ERICo Velenje, d.o.o.

Koroška 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si ERICo je podjetje, ki svojim naročnikom že več kot 20 let uspešno pripravlja rešitve okoljskih problemov. Njegova osrednja dejavnost so storitve na področjih, vezanih na okoljsko zakonodajo (vode, zrak, tla, odpadki idr.). Sem sodijo okoljski monitoringi, laboratorijske analize, različne okoljske raziskave, programi varstva okolja, sanacijski programi, okoljsko izobraževanje, storitve vezane na okoljska vprašanja in probleme.

Med drugim ima ERICo pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda in je že vrsto let eden vodilnih izvajalcev storitev na tem področju.

Zdravniški nasveti: primarij Janez Poles, dr. med. spec. interne med. iz Bolnišnice Topolšica. Tema: srčno popuščanje.

ČETRTEK, 18. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 19. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Imate čistilno napravo ali jo načrtujete postaviti, želite zanjo pridobiti nepovratna sredstva in si hkrati znižati račun za komunalne storitve? ERICo vam za vašo malo čistilno napravo pripravi izvid o prvih meritvah, ki ga potrebujete, če želite zanjo pridobiti subvencije. Poleg tega boste s tem na vaši komunalni položnici znižali strošek takse za čiščenje odpadne vode za kar 90%.

SOBOTA, 20. maja

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 29. maja 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«.

Izžrebali bomo 3 nagrade (standardna analiza vzorca odpadne vode iz vaše male čistilne naprave). Nagrada je prenosljiva.

NEDELJA, 21. maja

Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 4. maja 2017 so:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 22. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

• Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje • Urban Sušec, Koroška 8 c, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: ZA VSE GENERACIJE.

TOREK, 23. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 24. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 8. do 14. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

18. maja 2017

23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

RAZNO PUHALNIK TAJFUN z 9 m cevi, TRAČNI OBRAČALNIK favorit 160 in KOSILNICO BCS s širino grebena 110 primerno za hribovite terene, prodam, Gsm: 031 266 194 BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 692 995

ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 21. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo, prodam, Gsm: 031 266 194 OVCO za zakol, prodam.

Gsm: 031 266 194 OVCE z mladiči za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194

TELICO simentalko, staro 1. leto, prodam. Gsm: 041 958 884 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 CANE CORSO mladički rodovniške pasme. Samička je rjavo črne barve, samec pa sive barve.

Gsm: 031 317 700

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KMETIJO v Mislinji, 8 ha gozda in 5,3 ha travnikov in hišo ki je takoj vsiljiva, prodam. Informacije na GSM: 041 966 350 od 18. do 21. ure.

STANOVANJE v hiši s posebnim vhodom blizu Mozirja, opremljeno, oddam. GSM: 070 777 281 MANJŠI poslovni prostor oddamo v Starem Velenju, po zelo ugodni ceni. Gsm: 031 418 249 ali tel. 03 58 71 156

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

maliI

OGLA

S

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

DEŽURSTVA 14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KOŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izd., 75.000.000 €

NEPREMIČNINE

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., 120.000.000 €

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. 5., 21. 5. – Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Iščete poslovni prostor na dobri, frekventni lokaciji?

V centru Velenja, nudimo po ugodni ceni, v najem 2 pisarni, velikosti 21 m2 in 25 m2.

V najem oddamo tudi 2 stanovanji, velikosti 40-55 m2, v bližini Velenja. Stanovanji sta opremljeni (možnost tudi neopremljeno).

DOBRA CENA ZAGOTOVLJENA! Pokličite: 041 627 926 KZ Šaleška dolina z.o.o., Metleče 7, 3325 ŠOŠTANJ

Medijska sponzorja: Naš čas in Radio Velenje

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

• MIR PRIMOŽ, Velenje, Janškovo selo 11 in TASIĆ NEDA, Velenje, Janškovo selo 11 • MAJHEN DAMJAN, Velenje, Ulica Lovra Kuharja 6 in LESKOVAR VANJA, Velenje, Goriška cesta 57 • MLAKAR STANISLAV BENJAMIN, Šoštanj, Tekavčeva cesta 11 in ZAROCHINTCEVA LULIIA, Rusija, Novosibirska oblast, Ulica Primorskaja 29A, Borovoje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

SMRTI PIŠKUR MILAN, roj. 1942, Šoštanj.

Tekavčeva cesta 15

ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina, očeta in brata

MARKA VIŠIČA rojenega 9. 11. 1985

Večno boš ostal v našem spominu.

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti v njegov poslednji dom in zasuli s cvetjem.

Posebej se zahvaljujemo: RLV, HTZ in kolektivu Muzeja premogovništva, kolektivu UE Žalec, KS Topolšica, Šoli Zdravja Šoštanj, NK Rudar Velenje, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Kolarju za poslovilni govor, pevcem za zapete pesmi, stanovalcem Tovarniške poti Šoštanj in gospe Valeriji za pomoč v kuhinji.

Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Žalujoči mama, ati, sestra Nina, sinova Patrik in Mark ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka ter ponosnega gasilca

MAKSA ŠVENERJA se njegova družina iskreno zahvaljuje dr. Pavlu Grošlju in patronažnim sestram za njihovo pomoč. Žena Greta, sin Jože, hčerka Metka ter vnuka Mitja in Maja

NaĹĄ Ä?as, 18. 5. 2017, barve: CMYK, stran 24

Pestra ljubiteljska kultura Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini teÄ?e Ä?etrti Teden ljubiteljske kulture – Tudi po ĹĄtirje kulturni dogodki na dan – Nocoj sveÄ?ana podelitev priznanj JSKD Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 12. maja – V petek se je v vili Bianca z odprtjem razstave ''Velika Ä?rta'' Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki tudi v Ĺ aleĹĄki dolini zaÄ?el Ä?etrti Teden ljubiteljske kulture (TLK).

Do nedelje se bo v njem zvrstilo kar 21 dogodkov, osrednji pa bo danes ob 19. uri v Ĺ martnem ob Paki. V tamkajĹĄnjem domu kulture bodo sveÄ?ano podelili priznanja Sveta obmoÄ?ne izposta-

ve JSKD in jubilejna priznanja ljubiteljskim umetnikom in druĹĄtvom.

Ideja o prazniku ljubiteljske kulture prihaja iz tujine, saj se ĹĄtevilne evropske drĹžave na ta naÄ?in poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. Teden ljubiteljske kulture Ĺželi tako opozoriti tudi ĹĄirĹĄo slovensko javnost na to, da 25 tisoÄ? kulturnih dogodkov, ki jih letno ponudi ljubiteljska kultura, pomeni raznoliko kulturno dogajanje po vseh

koncih drŞave – in to vse leto, ne le en teden v maju.

Razstave, koncerti, predstave ‌

Že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev na otvoritvi razstave del Ĺ aleĹĄkih likovnikov in Ĺže dolgo nismo razstavili toliko dobrih del,ÂŤ je v petek v otvoritvenem govoru razstave ÂťVelika Ä?rtaÂŤ zatrdila tajnica druĹĄtva Tatjana Vidmar. V lepem popoldnevu so glavni del dogodka pripravili kar

Tema razstave ÂťVelika Ä?rtaÂŤ ni bila lahka za umetnike, a so ji bili Ä?lani ĹĄaleĹĄkih likovnikov kos.

To so na petkovem odprtju razstave potrdili tudi ĹĄtevilni obiskovalci.

Letos je Teden ljubiteljske kulture, ki poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, posveÄ?en likovni dejavnosti. Glavni del otvoritvene slovesnosti je bila sobotna otvoritev razstave izbranih likovnih del v KoroĹĄki galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec z naslovom Kvadrat in krog, kocka in krogla. Na njej se predstavljajo ljubiteljski likovni ustvarjalci iz vse Slovenije, tudi Ä?lani druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov.

V Ĺ oĹĄtanju so prireditve v Tednu ljubiteljske kulture zaÄ?eli s koncertom pevskih sestavov, ki delujejo v obÄ?ini, in godbe Zarja. Trg svobode je odliÄ?no prizoriĹĄÄ?e za tovrstne dogodke.

pred vilo, kjer sta umetnike in obiskovalce dogodka zabavala Pat in Mat, glavna lika iz risanke A je to!. V razstaviĹĄÄ?u vile razstavlja 21 avtorjev, na ogled pa so postavili 24 likovnih in kiparskih del. Nastala so pod mentorstvom dveh domaÄ?inov, akademskega kiparja AnĹžeta Severja in akademskega slikarja Denisa SenegaÄ?nika. Razstava bo na ogled do konca maja, med razstavljenimi deli pa bodo izbrali tudi tista, ki jih bodo poslali na regijski izbor, saj je tema, na katero so ustvarjali, republiĹĄka. Razpisal jo je JSKD. V Ĺ oĹĄtanju so Teden ljubitelj-

ske kulture zaÄ?eli v soboto dopoldne, ko se je na Trgu svobode odvil festival petja – Ĺ oĹĄtanj – mesto svetlobe in petja. Predstavili so se pevski sestavi, ki delujejo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, pridruĹžila pa se jim je tudi godba Zarja.

IstoÄ?asno je v velenjski glasbeni ĹĄoli potekala javna vaja Ä?lanov pihalnih orkestrov glasbene ĹĄole in Premogovnika Velenje. ZveÄ?er pa je v cerkvi sv. Janeza Krstnika v vasi Gorenje zazvenela pesem malih vokalnih skupin.

Na letoĹĄnjem obmoÄ?nem sreÄ?anju ÂťNe Ä?akaj na maj ‌ je nastopilo 9 pevskih sestavov. đ&#x;”˛

ZaÄ?elo se je izbiranje lepih okolij Prijave lepo urejenih okolij zbirajo do 20. julija – Nadaljujejo tudi z akcijo ÂťCvetje v Ä?evljihÂŤ – ZakljuÄ?na prireditev oktobra Velenje, 15. maja – Na majskem Pomladnem sejmu je uradno stekla letoĹĄnja akcija izbire najbolj urejenih okolij v MO Velenje. Organizatorji tradicionalne akcije Velenje – mesto cvetja – MO Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in podjetje PUP. Tudi letos bo akcija potekala podobno kot prejĹĄnja leta. Komisija ne bo sama iskala lepo urejenih okolij, ocenili bodo le tista, ki jih bodo prijavili obÄ?ani in krajevne skupnosti do 20. junija.

Po besedah predstavnice organizatorjev akcije NataĹĄe DolejĹĄi iz TD Velenje, ki je tudi Ä?lanica komisije, bo ta svoje delo opravila julija in avgusta, zakljuÄ?na prireditev z razglasitvijo zmagovalcev pa bo oktobra. Ĺ˝e tretje leto zapored pa teÄ?e tudi akcija Cvetje v Ä?evljih, v katero se je lani vkljuÄ?ilo veliko ĹĄol in vrtcev iz MO Velenje. Tiste, ki bodo Ä?evlje s cvetjem okrasili tudi letos, bodo obiskali ĹĄe pred iztekom ĹĄolskega in vrtÄ?evskega leta. Sogovornica nam pove, da je v drugih kategorijah akcije ĹĄtevilo prijav lani malce upadlo, zato nas je zanimalo, ali razmiĹĄljajo o spremembi naÄ?ina ocenjevanja lepo urejenih okolij. ÂťIz leta v leto se nabor prijav v posameznih kategorijah moÄ?no spreminja. Lani je bilo manj prijav za lepo urejene balkone, okolice hiĹĄ, kmetij, obÄ?utno veÄ? pa je bi-

NataĹĄa DolejĹĄi: ÂťTudi letos bomo v komisiji ĹĄtirje Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje in strokovnjak za hortikulturo Simon Ogrizek iz podjetja PUP.

lo prijav v kategoriji Cvetje v Ä?evljih. Dejstvo je, da se lahko obÄ?ani prijavijo sami, lahko pa prijavijo tudi koga drugega. Kljub temu jih je teĹžko animirati, da izpolnijo prijave, zato prijavnice vsako leto poĹĄljemo tudi na sedeĹže vseh krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti.ÂŤ Letno strokovna komisija obiĹĄÄ?e od 50 do 65 prijavljenih lokacij, se pa pri prijavah vsako leto angaĹžira vsaj nekaj krajevnih skupnosti.

Tudi letos sta naÄ?ina prijave dva: posebne dopisnice, izdane prav za to akcijo, ki jih dobite v vseh PUP-ovih cvetliÄ?arnah in v KnjiĹžnici Velenje, ali prijava preko spletne strani www.cvetje-velenje.si. Z akcijo Velenje – mesto cvetja bi organizatorji radi tudi letos spodbudili obÄ?ane k ĹĄe veÄ?ji urejenosti okolja. Zato poleg Ĺže omenjene kategorije Cvetje v Ä?evljih tudi letos zbirajo prijave za kategorije okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij in ostalo. V slednjo kategorijo umestijo gasilske domove, bencinske servise, domove krajevnih skupnosti, stanovanjske bloke ‌ Prijavnico najdete tudi na strani TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje s klikom na ikono ÂťVelenje – mesto cvetjaÂŤ. Ozrite se naokoli in ne spreglejte lepo urejenih okolij. Tiste, ki so vam vĹĄeÄ?, tudi prijavite, saj si zasluĹžijo, da so opaĹženi! đ&#x;”˛

bĹĄ

VeÄ? tekaÄ?ev, veÄ? denarja Na dobrodelnem teku 264 tekaÄ?ev – Zbirali denar za uÄ?ence iz socialno ogroĹženih druĹžin – Cilji trije Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 13, maja – Osnovna ĹĄola bratov Letonje Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji vrtec SonÄ?ek sta poskrbela za lepo sobotno druĹženje vseh generacij. Pripravila sta namreÄ? prireditev Ĺ port ĹĄpas, katerega del je bil tudi 4. dobrodelni SonÄ?kov tek. LetoĹĄnjega se je udeleĹžilo 132 dvojic (lanskega 90) oziroma 264 tekaÄ?ev. Ti so se lahko podali po dveh progah: krajĹĄi, dolgi 2,6 kilometra, in daljĹĄi, dolgi 3,5 kilometra. Poleg tega je potekalo ĹĄe veÄ? delavnic, ki jih je pripravil vrtec, ĹĄmarĹĄko ĹĄportno druĹĄtvo je na svoji stojnici vabilo na poletni Martinkov nogometni tabor, Krajevni organizaciji RK Gorenje in Ĺ martno ob Paki sta izvajali brezplaÄ?no merjenje krvnega tlaka in sladkorja, velenjsko druĹĄtvo za boj proti ra-

ku pa je v delavnicah prikazovalo pravilno samopregledovanje dojk in mod. Predstavilo se je ĹĄe TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, tamkajĹĄnji Ä?ebelarji ter kmetija Ĺ˝ibret. Ob tej priloĹžnosti so organizatorji medse povabili zanimive goste, in sicer mednarodnega nogometnega sodnika Mateja Juga, nekdanjega uÄ?enca ĹĄole, uspeĹĄnega nogometaĹĄa, danes pa osebnega trenerja Marka Pokleka ter dobitnico Ĺžlahtnih odliÄ?ij z evropskih tekmovanj v alpskem smuÄ?anju gluhih in nagluĹĄnih Anjo Drev. ÂťZ naĹĄo dobrodelno prireditvijo sledimo trem ciljem: medgeneracijsko druĹženje, spodbujanje zdravega naÄ?ina Ĺživljenja ter pomoÄ? uÄ?encem ĹĄole iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Lahko smo zelo zadovoljni, saj je prireditev privabila veÄ? tekaÄ?ev kot lanska, zbralo pa se je tudi veÄ? denar-

ja. Blizu 1000 evrov bomo sedaj namenili ĹĄolskemu skladu Z roko v roki,ÂŤ je dejal ravnatelj ĹĄole Bojan Juras.

Priznanje si zasluĹžijo vsi tekaĹĄki pari, ki so se podali na progo in z roko v roki pritekli v cilj, kljub temu velja izpostaviti zmagovalce. V konkurenci med Ĺženskimi pari sta na kratki progi slavili Kristine JaniÄ? in Lara Ĺ tramcar, med moĹĄkimi pari sta bila na krajĹĄi progi najhitrejĹĄa brata Rok in Nik PireÄ?nik, med meĹĄanimi dvojicami pa oÄ?e in hÄ?i Zala in TomaĹž Pirc.

Na daljĹĄi preizkuĹĄnji sta med Ĺženskimi dvojicami v cilj prvi pritekli prijateljici Marijana JovanoviÄ? in Andreja Ĺ kruba, med moĹĄkimi pari sta bila najhitrejĹĄa tabornika Til KovaÄ?iÄ? in Peter Kolenc, med meĹĄanimi dvojicami pa brat in sestra Manca in đ&#x;”˛ Jure TrebiĹžan.