20 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (9/20°C), soboto (10/21°C) in nedeljo (9/21°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 17. maja 2018â€

ĹĄtevilka 20 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Usodni, da (ali pa ne) Milena KrstiÄ? – Planinc

UÄ?enci in dijaki pripravili Skodelico Cankarja Velenje, 10. maj – Ob rojstnem dnevu Ivana Cankarja je KnjiĹžnica Velenje v sodelovanju z vrtcem in ĹĄolami priredila likovno-literarno prireditev v poÄ?astitev spomina pisatelja, Ä?igar dela so zaznamovala slovensko narodno identiteto. Ker je med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli Ä?rtica Skodelica kave in se

je hkrati odprl prenovljeni lokal Kofetarca, seveda ni manjkalo poĹživilnega napitka, ki je privabljal obiskovalce Cankarjeve ulice in dopolnil njihovo estetsko doĹživetje ob likovnih delih in branju Cankarjeve proze. đ&#x;”˛

tf

Mladi raziskujejo naĹĄ planet

Britanski princ Harry in Meghan Markle bosta v soboto dahnila usodni da. Veliko (jih) bo stal, a se na Otoku s tem nihÄ?e ne obremenjuje. Raje odĹĄtevajo dneve in ure, ki princa in njegovo ameriĹĄko izvoljenko loÄ?ijo do tega trenutka. Dogodek bo ĹĄel po svetu. Tudi pri nas si ga bo mogoÄ?e ogledati v Ĺživo.

V Sloveniji pa smo v nedeljo seĹĄtevali. Slovenske volivke in volivci – pa naj so dahnili za ali proti – so bili usodni za predlagatelja ponovljenega zakonodajnega referenduma o drugem tiru. Premalo jih je priĹĄlo, da bi se mu izĹĄlo. Stalo pa je precej. Se s tem kdo obremenjuje? Zakaj? Demokracija paÄ? stane.

Pobudnik Vili KovaÄ?iÄ? se tudi po tej nedelji ne da: ÂťNaslednja poteza je logiÄ?na. Tako kot prviÄ?, bo to pritoĹžba na referendumski izid,ÂŤ je dejal za STA in se pohvalil, da ne ta vlada in ne ta parlament svojega cilja nista dosegla, on pa, da ga je. Z izvajanjem zakona se bosta ukvarjala nova vlada in nov parlament, je prepriÄ?an.

Toda za zdaj se ĹĄe ta. Napoveduje zaÄ?etek pripravljalnih del, drĹžavni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo pa se bo v teh dneh v Bruslju Ĺže dogovarjal za odmrznitev 109 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za namene gradnje drugega tira DivaÄ?a–Koper.

V Sloveniji medtem odĹĄtevamo dneve do predÄ?asnih parlamentarnih volitev. Za 88 mest v drĹžavnem zboru (poslanca italijanske in madĹžarske skupnosti se volita posebej) se poteguje kar 25 list. Zanje kandidira veÄ? kot dva tisoÄ? kandidatov. Vsi upajo na vstop, a strank in list je preveÄ?, da bi lahko uspelo vsem.

Usodni bodo volivci. Za vstop v drĹžavni zbor je v Sloveniji predpisan 4-odstotni volilni prag. Liste, ki na ravni celotne drĹžave ne zberejo vsaj ĹĄtirih odstotkov glasov, pri delitvi poslanskih mandatov ne sodelujejo.

Ko bo parlament sestavljen, se bo zaÄ?elo novo seĹĄtevanje, sestavljanje nove vlade. Spet bodo usodni da-ji ali pa ne-ji. Nekateri partnerje Ĺže iĹĄÄ?ejo, nekateri pa si prstane Ĺže izmenjujejo. Volilna kampanja se paÄ? bliĹža vrhuncu. đ&#x;”˛

10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja je naslov razstave, ki so jo odprli v VzorÄ?nem mestu in za to priloĹžnost prviÄ? v Sloveniji zdruĹžili znanost in hiphop kulturo. Z odprtjem nove razstave pa so (tudi) v Velenju zaÄ?eli Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Velenje.

Pobudnikom referenduma se spet ni izĹĄlo Na voliĹĄÄ?a priĹĄlo premalo volivk in volivcev Milena KrstiÄ? – Planinc

đ&#x;”˛

Ä?ela zvestobe in integritete, pospeĹĄili razvoj Gorenja in ohranjali stabilnost delovnih mest. Podpredsednik Skupine Tang Yeguo, je dodal, da bodo varovali in razvijali obstojeÄ?e blagovne znamke podjetja Gorenje, izkoristili vrhunske tehnologije, izdelke in globalne kanale za krepitev in ĹĄiritev Gorenja. Ĺ˝elijo si poĹĄtenega sodelovanja z drĹžavo, lokalno skupnostjo in druĹžbo.

Nadaljevanje na strani 3.

Ljubljana, Velenje, 13. maja – Glasovanje na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a–Koper, ki je v Sloveniji potekal v nedeljo, se tudi po ponovljenem referendumu pobudnikom ni izĹĄlo.

Na voliĹĄÄ?a je priĹĄlo premalo volivk in volivcev.

Delni neuradni izidi DrĹžavne volilne komisije kaĹžejo, da se je referenduma udeleĹžilo 14,69 odstotka volilnih upraviÄ?encev (pribliĹžno 250.000). Za zakon jih je glasovalo 49,90 odstotka, proti 50,10 odstotka. Za zavrnitev zakona na referendumu bi se morala izreÄ?i veÄ?ina udeleĹžencev, pri Ä?emer pa mora ta veÄ?ina hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upraviÄ?encev v Sloveniji. Proti zakonu bi torej moralo glasovati okrog 340.000 volivk in volivcev.

Kako je glasovala Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina?

V volilnem okraju Velenje 1 je priĹĄlo na voliĹĄÄ?a 2.343 volilnih upraviÄ?encev (14,08 odstotka), za zakon njih je glasovalo 57,31 odstotka, proti 42,69; v volilnem okraju Velenje 2 je glasovnice oddalo 2.662 volilnih upraviÄ?encev (15,14 odstotka), za zakon jih je glasovalo 54,15 odstotka, proti 45,85: v volilnem okraju Mozirje se je referenduma udeleĹžilo 1.963 (14,17 odstotka) volivk in volivcev, za zakon jih je glasovalo 44,18, proti 55,82 odstotka.

mz

đ&#x;”˛

Hisense Ĺže objavil ponudbo za odkup vseh delnic Gorenja Velenje, 11. maja – Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je Gorenje za najboljĹĄega prevzemnega ponudnika izbralo kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov, pod pogojem, da pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico druĹžbe. Takoj po tej objavi je cena Gorenjeve delnice na borzi zletela v nebo.

Hisense pa je Ĺže v petek objavil obvestilo o prevzemni nameri za odkup delnic druĹžbe Gorenje. Prevzemnik v prevzemni nameri navaja, da namerava podati prevzemno ponudbo

za vse delnice druĹžbe Gorenje Gospodinjski aparati, d. d., skladno v veljavno relevantno zakonodajo. DelniÄ?arji bodo za delnico dobili 12 evrov, kar pomeni 293 milijonov evrov, Ä?e bodo vsi delniÄ?arji sprejeli ponudbo. Gorenje ima okoli 12.000 delniÄ?arjev, med njimi pa je velik del majhnih, ki so svoje certifikate doslej skrbno varovali.

Kot poroÄ?a Ä?asnik Finance, v Skupini Hisense poudarjajo, da bodo, Ä?e bo nakup Gorenja uspeĹĄno zakljuÄ?en, spoĹĄtovali na-

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

17. maja 2018

Kakovost bivanja iz leta v leto boljĹĄa Zdravstveni delavci prisluhnili mislim Ĺžupana in odliÄ?nemu petju Mance Izmajlove

Esotech skupaj z Andrejcem Ĺ oĹĄtanj – Danes (Ä?etrtek, 17. maja) opoldne bodo v vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju podpisali pogodbo za izgradnjo in dozidavo glasbene ĹĄole.

Gre za najveÄ?ji projekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj letos. Pogodba, ki jo bo obÄ?ina podpisala z izbranim izvajalcem, podjetjem Esotech, d. d., s partnerjem Andrejc, d. o. o., je vredna 2.560.000 evrov.

Poleg prostorov glasbene ĹĄole bodo v objektu tudi prostori za Pihalni orkester Zarja in meĹĄani pevski zbor Svoboda. đ&#x;”˛

mkp

Gradili bodo ťportni center Mislinja, 10. maja – Pri Osnovni ťoli Mislinja so poloŞili temeljni kamen za izgradnjo novega centra za zdravje in ťport.

Velik bo 2.600 kvadratnih metrov.

NaloĹžba je vredna blizu tri milijone evrov. Od Eko sklada so prejeli milijon evrov, od ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport 450.000 evrov. Razliko bo pokrila ObÄ?ina Mislinja. đ&#x;”˛

mkp

Pljusk na Velenjski plaĹži 23. junija bo na Velenjski plaĹži znova zelo zanimivo. Obiskovalci bodo lahko spremljali pogumne junake, ki se bodo s svojimi kolesi BMX, rolkami ter rolerji, skejti in ĹĄe marsiÄ?im drugim, spuĹĄÄ?ali po suhem delu skakalnice in skuĹĄali prepriÄ?ati Ĺžirijo znanih obrazov, da je bil njihov skok najatraktivnejĹĄi in njihov pljusk najveÄ?ji. Obiskovalci se bodo lahko spuĹĄÄ?ali po mokri stezi, ki bo primerna za vse, ki Ĺželijo atraktivno ÂťpljusknitiÂŤ v poletje.

Dogajanje na Velenjski plaĹži bo obogatila svetovno znana skupina Dunking Devils, prisotni bodo tudi Ä?lani Urban Roofa. Za glasbeno zabavo dolgo v noÄ? pa bo poskrbela skupina Ĺ ank Rock. đ&#x;”˛

Reprezentativnost tudi ZdruĹženju mestnih obÄ?in

Tina Felicijan

Velenje, 10. maja – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in BolniĹĄnici TopolĹĄica ter velenjske koncesionarje, ki delujejo na razliÄ?nih zdravstvenih podroÄ?jih, povabil na tradicionalni sprejem ob svetovnem dnevu babic in medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Zbranim je povedal, da se obÄ?ina iz leta v leto trudi, da bi zagotovila dobre pogoje za delo tako v zdravstvenem domu kot v lekarni, podpira pa tudi kakovostno delovanje drugih ustanov. Iz delovanja v preteklem letu je poudaril prizadevanja BolniĹĄnice TopolĹĄica, da bi reĹĄila vpraĹĄanja, povezana z njenim statusom in drugimi teĹžavami.

Pohvalil je poslovanje Lekarne Velenje in dodal, da koncesij za ustanovitev zasebnih lekarn na obmoÄ?ju obÄ?ine tudi v prihodnje ne nameravajo podeliti. Zdravstveni dom pa je v lanskem letu po dolgih letih posloval z izgubo, vendar nas glede na razlog zanjo po besedah Ĺžupana ni treba pretirano skrbeti. ÂťObÄ?ina je v zdravstveni dom v preteklih letih veliko vlagala. Poskrbeli smo za energetsko sanacijo preteĹžnega dela objekta. V letoĹĄnjem prora-

Na Ĺžupanovem sprejemu za delavce s podroÄ?ja zdravstva v mestni obÄ?ini Velenje je Manca Izmajlova predstavila nov studijski album ruskih pesmi razliÄ?nih obdobij, Ĺžanrov in temperamentov.

Ä?unu smo za izboljĹĄave v okolju, v katerem delujejo naĹĄi zdravstveni delavci, namenili 200 tisoÄ? evrov.

Posodobili bomo sanitarije na laboratorijskem oddelku in poskrbeli za nove ordinacije, Ä?e se bo optimistiÄ?na napoved glede zaposlovanja kadrov tudi izpolnila.ÂŤ Ĺ˝upan je ĹĄe poudaril, da je ocena kakovosti bivanja v obÄ?ini vsako leto v samem drĹžavnem vrhu, kar dokazujejo ĹĄtevilni nazivi in certifikati, ki jih obÄ?ina ponosno nosi. ÂťMed prebivalci veÄ?jih slovenskih mest dihamo najbolj Ä?ist zrak, pijemo po naĹĄih ocenah najbolj kakovostno vodo, saniramo degradirana zemljiĹĄÄ?a, iz tega pa lahko

sklepamo, da Ĺživimo v okolju, ki nudi ĹĄtevilne moĹžnosti za zdrav naÄ?in Ĺživljenja.ÂŤ Za kulturni program sprejema so tokrat poskrbeli vrhunski glasbeniki. Pevka Manca Izmajlova je ob klavirski spremljavi Olge Ulokina in z violinistom Benjaminom Izmajlovim predstavila nov studijski album z naslovom Ruska kolekcija: Dvanajst trenutkov. Manca Izmajlova je za svoje izvajanje ruskih pesmi prejela Ĺže ĹĄtevilna priznanja, redno nastopa na najbolj znanih ruskih odrih, s soprogom Benjaminom Izmajlovom pa sta prejela tudi najviĹĄje priznanje Ruske pravoslavne

cerkve za medkulturne stike – Medaljo sv. Cirila in Metoda.

Novi album je posnela z Ruskim drĹžavnim simfoniÄ?nim orkestrom kinematografije, na njem pa zajela priljubljene romance, narodne in ponarodele pesmi ter pesmi iz obdobja zlate ruske popevke in njihovih znamenitih filmov, ki jih je obÄ?instvu predstavila v zanimivih zgodbah in anekdotah, njihovo vsebino pa predstavila tudi s slovenskimi prevodi. đ&#x;”˛

Ljubljana, Velenje, 11. maja – V petek je zaÄ?ela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi, ki omogoÄ?a pridobitev statusa reprezentativnosti tudi ZdruĹženju mestnih obÄ?in Slovenije. S tem se odpravlja neustavnost, na katero je Ustavno sodiĹĄÄ?e opozorilo leta 2016. đ&#x;”˛

mkp

Energetsko bodo prenovili tri stanovanjske objekte

Zmagovalci v Golovcu – Polkafest jeseni – Živa Dravinja – Mednarodna fontana

Mestna obÄ?ina Velenje je dobila v teh dneh odgovore, da so bili uspeĹĄni pri pridobitvi nepovratnih sredstev iz postavke Celostnih teritorialnih naloĹžb za energetsko sanacijo treh stanovanjskih objektov, ki so v njihovi lasti. Gre za stanovanjske bloke Cesta Simona Blatnika 1, Vojkova 12 a in Cesta talcev 18 a.

Vrednost naÄ?rtovanih del znaĹĄa 880 tisoÄ? evrov, od tega bo obÄ?ina zagotovila dobrih 480 tisoÄ? evrov, preostanek pa bodo nepovratna drĹžavna in evropska sredstva.

Z energetsko prenovovo bodo zagotovili bolj kvalitetno bivanje najemnikom, zniĹžali stroĹĄke porabljene toplotne energije za okoli 45 odstotkov in stroĹĄke upravljanja, vzdrĹževanja in obratovanja objekta. Dela bodo konÄ?ana do konca letoĹĄnjega leta. đ&#x;”˛

mz

TisoÄ? evrov za male komunalne Ä?istilne naprave Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje je objavljen razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2018.

ViĹĄina sofinanciranja znaĹĄa tisoÄ? evrov na obstojeÄ? stanovanjski objekt, ki se prikljuÄ?i na malo komunalno Ä?istilno napravo.

Prijavitelji morajo vloge oddati najkasneje do 31. avgusta 2018.

UpraviÄ?enci do nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav so fiziÄ?ne osebe oziroma lastniki obstojeÄ?ih stanovanjskih objektov. Ob izgradnji skupne male komunalne Ä?istilne naprave za veÄ? stanovanjskih objektov je nosilec investicije lastnik zemljiĹĄÄ?a, na katerem bo zgrajena skupna mala komunalna Ä?istilna naprava.

Investitorji medsebojno razmerje uredijo s posebno pogodbo, ki jo priloĹžijo k skupni vlogi. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Po referendumu zdaj vse oÄ?i uprte v volitve

mz

ÄŒe napiĹĄem, da gre zdaj zares, mi bo kdo oÄ?ital, da se ponavljam.

A kaj ko tudi predstavniki raznih strank, letos se jih na parlamentarnih volitvah za naklonjenost volivcev poteguje rekordno ĹĄtevilo, Ĺže nekaj Ä?asa ponavljajo bolj ali manj isto. Predvolilni boj se je res razvnel. Ali vse res vodi prizadevanje za lepĹĄi jutri Slovenije, pa je za nekatere Ĺže drugotno vpraĹĄanje. Pa Ä?eprav vsi zagotavljajo prav to: za Slovenijo gre. Za blaginjo Slovenije! A ĹĄe pred odloÄ?anjem na parlamentarnih volitvah smo, v kolikor paÄ? smo, v nedeljo opravili ĹĄe popravni izpit. Spet smo glasovali o drugem tiru Koper–DivaÄ?a. Ĺ e pred tem referendumom, na katerem so nekateri opozarjali tudi na neprimerno reĹĄitev, da bi bila med investitorji tudi sosednja MadĹžarska, so madĹžarskega premierja Orbana slovesno sprejeli v Celju. Ne kot predsednika madĹžarske vlade, ampak kot predsednika vodilne madĹžarske stranke. In ni ga sprejelo Celje kot mesto, v Celju se je le udeleĹžil konvencije ÂťbratskeÂŤ slovenske stranke, SDS Janeza JanĹĄe, in jo podprl v prizadevanjih, da zmaga. Celjski Golovec nasploh je bil poln prepriÄ?anja, da bo ta stranka na volitvah res zmagala. Tudi ankete ji kaĹžejo tako. Konvencije SDS se je udeleĹžil tudi Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke. Z njim se je v Celju sestal tudi domaÄ?in Marko ZidanĹĄek, a ne kot Ĺžupanov pooblaĹĄÄ?enec ali direktor druĹžbe Simbio, ampak kot predsednik SLS. Podporo je ta gost menda dal obema. Ali bo stranka, ki je zborovala v celjskem Golovcu, res zmagala in postala prva v drĹžavi, ĹĄe ne vemo, jasno pa je, da so z zmago v Golovcu Ĺže (p)ostali prvi v Sloveniji celjski rokometaĹĄi. Ki Ĺže dolgo igrajo pod taktirko VelenjÄ?ana.

Ni pa bilo v nedeljo v starem mestnem jedru v Celju priÄ?akovane zmage drugaÄ?ne vrste. Plesno-glasbeni festival Polkafest, ko naj bi postavili svetovni rekord v plesanju polke, so namreÄ? prestavili na zaÄ?etek jeseni. Ne zaradi premajhne prijave udeleĹžencev, saj se je prijavilo skoraj 1200 folklornih plesalcev, ampak zato, ker so vremenarji na osnovi podatkov za to nedeljo napovedovali vreme, ki taki prireditvi na prostem ni naklonjeno. Tako je novi datum 2. september, tudi tedaj naj bi prireditev trajala ves dan. Ni pa vreme nagajalo VranĹĄÄ?anom ob praznovanju obÄ?inskega praznika. Vsaj

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

slavnostne akademije ne – ker so jo pripravili v ĹĄportni dvorani. Na Vranskem slavijo obÄ?inski praznik v spomin na leto 1868, ko je kraj dobil trĹĄke pravice. Pred 150 leti torej.

Po Sloveniji pa ĹĄe vedno pripravljajo razliÄ?ne prireditve ob Tednu vseĹživljenjskega uÄ?enja. LetoĹĄnje nacionalno odprtje tega posebnega tedna je bilo v Ĺ marju pri JelĹĄah. Prireditve pa ne trajajo le tako dolgo, kot ÂťpoveÂŤ ime, ampak marsikje veliko dlje.

Poseben dogodek je bil pred dnevi tudi v Slovenskih Konjicah. Ne (le) zato, ker so v industrijski coni postavili temeljni kamen za novo industrijsko halo podjetja Konus Konex, za mnoge ĹĄe bolj zato, ker so v reko Dravinjo vloĹžili 154 potoÄ?nih postrvi. To namreÄ? pomeni, da je ta reka konÄ?no postala Ĺživa. Dolga leta je namreÄ? bila Ĺžrtev tamkajĹĄnje industrije, zlasti ÂťstaregaÂŤ Konusa. Lani pa so na centralno Ä?istilno napravo speljali ĹĄe odpadke zadnjih podjetij na tem obmoÄ?ju, tako da je zdaj Dravinja razbremenjena takih kvarnih bremen.

Zelo Ĺživa je tudi Ĺžalska fontana piv. Ni priljubljena toÄ?ka le za domaÄ?e obiskovalce, vse bolj tudi postaja pravo mednarodno stiÄ?iĹĄÄ?e. Tu se je ustavilo Ĺže veliko ljudi z vsega sveta, v prihodnje naj bi sem prihajalo ĹĄe veÄ? predstavnikov razliÄ?nih drĹžav. Eden takĹĄnih obiskov je bil nedavni obisk predstavnikov veÄ? veleposlaniĹĄtev in ambasad, ki jih je v mesto zelenega zlata povabil naĹĄ veleposlanik v Londonu Tadej Rupel. Nad to posebnostjo so bili navduĹĄeni, z zanimanjem so si ogledali tudi Ĺžalski Ekomuzej in nekateri med njimi tudi prviÄ? sliĹĄali, da je Slovenija v svetovnem vrhu po pridelavi hmelja. In to kakovostnega – kakrĹĄnega drugje po svetu teĹžko najdeĹĄ.

Pa ĹĄe to: veselje ima pogosto kratek rok trajanja. Vozniki so se moÄ?no razveselili konca obnove glavnega podvoza pod Ĺželeznico v srediĹĄÄ?u Celja. Tudi zaradi zagotovila, da je zdaj konec nevĹĄeÄ?nosti, ki so se pojavljale ob vsakem malo veÄ?jem deĹževju. Tedaj je namreÄ? voda zaradi slabih Ä?rpalk podvoz zalila. Po obnovi so zagotavljali, da so namestili take, da teĹžav ne bo veÄ?. V ponedeljek je v Celju res precej deĹževalo. In podvoz je bil poln vode! In – seveda – zaprt.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

GOSPODARSTVO

17. maja 2018

Stabilno poslovanje in 2,5 milijona evrov dobiÄ?ka V prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta je skupina Gorenje ustvarila 296 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,5 milijona dobiÄ?ka – 83 odstotkov prihodkov so ustvarili v osnovni dejavnosti

Revizor: pri sponzoriranju Torpeda ni bilo nepravilnosti

Nadzorni svet se je seznanil s poroÄ?ilom revizorja, ki je na pobudo uprave in v skladu s sklepom nadzornega sveta preuÄ?il sponzoriranje nogometnega kluba Torpedo v sezoni 2014/2015.

Pri pregledu revizor ni ugotovil ekonomskih, raÄ?unovodskih ali pravnih nepravilnosti ter ocenil, da so bile v pogodbi zapisane storitve izvedene, v obdobju sponzoriranja pa je prepoznavnost blagovne znamke Gorenje rasla. Iz poroÄ?ila izhaja, da poslovodstvo Gorenja v povezavi s poslom ni prekrĹĄilo nobene svoje pravne obveznosti.

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 10. maja – Uprava Gorenja je seznanila nadzorni svet z rezultati poslovanja v letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju. Poslovanje je bilo stabilno in skladno s priÄ?akovanji. Ustvarili so 296 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 83 odstotkov v osnovni dejavnosti, proizvodnji in prodaji gospodinjskih aparatov. Ĺ e posebej ponosni so, da so prihodke iz prodaje lastnih blagovnih znamk poveÄ?ali za 4 odstotke, skladno s strateĹĄkim naÄ?rtom pa krepijo tudi prodajo na trgih zunaj Evrope, kamor izvaĹžajo v glavnem aparate prestiĹžnih blagovnih znamk, ki prinaĹĄajo tudi bistveno viĹĄjo dodano vrednost.

Letni naÄ?rt izpolnili 22-odstotno

Prihodki od prodaje v prvih treh mesecih letoĹĄnjega leta predstavljajo dobrih 22 odstotkov naÄ?rtovanih letnih prihodkov Skupine Gorenje in so za 2 odstotka nad dinamiÄ?nim naÄ?rtom za to obdobje ter slab odstotek nad pri-

vzhodne Evrope in zunaj evropskih trgov, predvsem v Izraelu, Braziliji in ÄŒilu.

V zahodni Evropi so rast prodaje dosegli v Avstriji, na Danskem in v Franciji, niĹžje prihodke od prodaje pa so imeli na Nizozemskem, v NemÄ?iji in Veliki Britaniji, predvsem zaradi cenovnega repozicioniranja, spremembe strukture prodajnih kanalov in omejevanja prodaje izdelkov z neustreznimi donosi. merljivimi prihodki, ustvarjenimi v enakem obdobju lanskega leta.

DobiÄ?ek viĹĄji za 31 odstotkov

TrimeseÄ?no poslovanje ocenjujejo za uspeĹĄno, ustvarili so 2,5

Kdo je Hisense?

Skupina Hisense je bila ustanovljena leta 1969 in je ena vodilnih kitajskih proizvajalcev elektronike s ĹĄtirimi kljuÄ?nimi poslovnimi segmenti:gospodinjski aparati, multimedijski sistemi, pametni IT sistemi in razvoj nepremiÄ?nin, ki jih podpirajo z lastnimi multimedijskimi tehnologijami, pametnimi IT sistemi, komunikacijskimi sistemi, varÄ?nimi hladilnimi sistemi, optiÄ?no komunikacijo, urbanimi pametnimi sistemi za upravljanje prometa, medicinsko elektroniko in tehnologijo laserskega prikaza.

Skupina Hisense je lani dosegla veÄ? kot 12,7 milijarde evrov prihodkov, od tega pribliĹžno 5,5 milijarde evrov na podroÄ?ju gospodinjskih aparatov. Na domaÄ?em trgu so Ĺže ĹĄtirinajsto leto zapored vodilni ponudnik televizijskih sprejemnikov in tretji po izvozu le-teh na globalni trg. Na Kitajskem v segmentu proizvodnje hladilnikov zasedajo drugo mesto, v segmentu klimatskih naprav so Ä?etrti, v industrijskih hladilnih in grelnih napravah pa so drugi. Skupina Hisense je vodilna v prodaji televizijskih sprejemnikov tudi na trgih Avstralije in JuĹžne Afrike. V JuĹžni Afriki je vodilna ĹĄe pri prodaji hladilnikov, pri katerih dosega 24,6-odstotni trĹžni deleĹž.

Rekli so â?ą ÂťIskali so interesenta in ga dobili, tako je tudi prav. BoljĹĄa moĹžnost je prodaja, kot da bi ĹĄlo vse skupaj v propad. ÄŒe je bila nuja, je bilo to treba narediti,ÂŤ je za VeÄ?er povedal JoĹže StaniÄ?, nekdanji generalni direktor Gorenja.

milijona evrov dobiÄ?ka, kar je dobrih 31 odstotkov letoĹĄnjega naÄ?rtovanega rezultata in 23,5 odstotka veÄ? kot v prvem trimeseÄ?ju lani.

EBITDA je znaĹĄal 22,4 milijona evrov (za 8,7odstotka veÄ? kot lani) in je v skladu z naÄ?rtom.

EBIT v viĹĄini 7,8 milijona evrov pa je pribliĹžno na ravni prvega Ä?etrtletja leta 2017 in dosega skoraj

31 odstotkov letnega naÄ?rta 2018.

NajuspeĹĄneje prodajajo v Vzhodni Evropi in zunaj evropskih trgov

Prihodki od prodaje v dejavnosti Gospodinjski aparati so znaĹĄali 247 milijonov evrov, kar je na enaki ravni kot v lanskem prvem Ä?etrtletju. NajveÄ?jo rast prihodkov so ustvarili na trgih

VeÄ? prestiĹžnih aparatov

Evropski trgi so z belo tehniko moÄ?no prenasiÄ?eni, zato se vse bolj usmerjajo na trge zunaj Evrope in na tem podroÄ?ju povsem izpolnjujejo zastavljene cilje. Z nadaljnjo rastjo prodaje zunaj Evrope zniĹžujejo odvisnost od zrelih evropskih trgov ter izboljĹĄujejo prodajno strukturo s poveÄ?evanjem deleĹža prestiĹžnih blagovnih znamk in aparatov. Pod

blagovno znamko Asko so tako ustvarili veÄ? kot 8-odstotno rast prihodkov, preteĹžno v Skandinaviji, medtem ko so nekoliko niĹžji prihodki od prodaje v Avstraliji posledica padca lokalne valute.

23 odstotkov prestiĹžnih in inovativnih aparatov

Inovativni aparati predstavljajo Ĺže veÄ? kot 23 odstotkov prihodkov od prodaje velikih gospodinjskih aparatov, prestiĹžni aparati visokega cenovnega razreda pa Ĺže skoraj 30 odstotkov.

PoveÄ?ali so tudi vlaganja v razvoj izdelkov, za kar smo namenili 2,7 odstotka prihodkov Skupine Gorenje. V zaÄ?etku leta so dali na trg prvo fazo nove generacije pralnih in suĹĄilnih strojev Gorenje WaveActive ter nadgrajene vgradne peÄ?ice BIO.

SkupĹĄÄ?ina Gorenja bo Ĺže 12. junija 20 julija se zaÄ?enja nov mandat predsedniku uprave Franju Bobincu Mira ZakoĹĄek

Redna letna skupĹĄÄ?ina delniÄ?arjev druĹžbe Gorenje bo letos nekoliko prej kot obiÄ?ajno, Ĺže 12. junija. Uprava bo delniÄ?arje seznanila z rezultati poslovanja preteklega leta, v zvezi s tem bodo obravnavali in potrjevali vsa zakonsko doloÄ?ena gradiva. Imenovali bodo nekaj novih Ä?lanov nadzornega sveta (interesi delniÄ?arjev). Predlagani so Bachtiar Djalil, Corinna Claudia Graf, Miha KoĹĄak in Bernard Charles Pasquier.

DelniÄ?arji bodo potrjevali tudi letoĹĄnji poslovni naÄ?rt, v katerem je predvidena nadaljnja rast tako prihodkov kot dobiÄ?ka. NaÄ?rtujejo za 1,328 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je kljub naÄ?rtovanemu dezinvestiranju na podroÄ?ju ostalih dejavnosti za 1,4 odstotka veÄ? kot leta 2017. Prihodki od prodaje dejavnosti Gospodinjski aparati bodo znaĹĄali

1.188,7 milijona evrov, kar je 9,9 odstotka veÄ? od leta 2017, naÄ?rtovani kosmati donos v tej dejavnosti pa za 6,6 odstotka presega ocenjeni ustvarjeni kosmati donos leta 2017. ÄŒisti poslovni izid za leto 2018 je naÄ?rtovan v viĹĄini 8,1 milijona evrov.

Podelitev mandata predsedniku uprave za novo mandatno obdobje

Nadzorni svet je sedanjega predsednika uprave Franja Bobinca povabil k vodenju uprave za novo petletno mandatno obdobje.

Bobinac je dal soglasje k vodenju uprave za novo mandatno obdobje in bil tako imenovan za predsednika uprave druĹžbe Gorenje, d. d., za mandatno obdobje od 20. julija letos do 20. julija leta 2023. Hkrati mu je nadzorni svet podelil mandat, da pripravi predlog bodoÄ?ih Ä?lanov uprave druĹžbe in podroÄ?ij njihovega

delovanja ter ga posreduje nadzornemu svetu v obravnavo in potrditev.

Kadrovske spremembe v upravi

Konec februarja lani je sporazumno prenehal mandat Ä?lana uprave za korporativne finance in poslovno podroÄ?je ekologije, trgovine in industrijskih storitev Petru Grozniku. Do imenovanja novega Ä?lana uprave je omenjeno podroÄ?je vodila JoĹžica Turk, izvrĹĄna pomoÄ?nica uprave za korporativne finance. Na seji nadzornega sveta 21. aprila lani je bil za obdobje od 1. 5. 2017 do 19. 7. 2018 za Ä?lana uprave, odgovornega za poslovno podroÄ?je ekologije, trgovine in industrijskih storitev ter za korporativne finance, imenovan Ĺ˝iga Debeljak. Od 23. 5. 2017 je Ĺ˝iga Debeljak odgovoren tudi za podroÄ?ja Informatike in telekomunikacij ter Organizacijo in procese. đ&#x;”˛

Spodbude za razvoj Za bolj Evropsko tekmovanje Ĺžerjavistov podjetniĹĄtva spodbudno V Ĺ oĹĄtanju bo drugiÄ? zapored priloĹžnost za obÄ?udovanje velikih poslovno okolje dvigalk, ki jih je sicer videti le na gradbiĹĄÄ?ih Mestna obÄ?ina Velenje ima do 5. junija odprt razpis za spodbude za razvoj podjetniĹĄtva. Na voljo je 100 tisoÄ? evrov, ki jih namenjajo za sofinanciranje naloĹžb v gospodarstvo, stroĹĄkov zagona inkubiranih in inovativnih podjetij ter za sofinanciranje obrestne mere za banÄ?ne kredite v okviru Regijske garancijske sheme v Savinjski regiji.

Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala podjetja s sedeĹžem oziroma lokacijo poslovne enote na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, ki bodo izvajali naloĹžbo ali projekt na obmoÄ?ju obÄ?ine. đ&#x;”˛

mz

Manj birokratskih ovir, spodbudnejĹĄe poslovno okolje in prijaznejĹĄa zakonodaja so glavne zahteve obrtnikov in podjetnikov, ki so jih predstavili politiÄ?nim strankam na Ĺže 16. Forumu obrti in podjetniĹĄtva.

Prvaki politiÄ?nih strank so obljubili da bodo uresniÄ?ili veÄ?ini zahtev, vendar pa so obrtniki in podjetniki dejali, da verjamejo le ĹĄe dejanjem, saj zahteve in Ĺželje niso nove. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju, na travniku pri RibiĹĄkem domu, bo v soboto, 26. maja, znova priloĹžnost za obÄ?udovanje Ĺžerjavov in spretnost Ĺžerjavistov. Ĺ˝e drugiÄ? zapored namreÄ? pripravljajo evropsko tekmovanje Ĺžerjavistov (tekmovali bodo tudi otroci), v okviru katerega bo potekalo tudi sreÄ?anje in druĹženje ter predstavitev Ĺžerjavov.

Adnan SaliÄ?ević iz podjetja Laky Ĺ˝erjavi, vodja organizacijskega od-

bora, obljublja pestro dogajanje in si Ĺželi Ä?im veÄ? obiskovalcev. Pravi, da je poklic Ĺžerjavist v tem okolju precej slabo poznan, da ga bolj kot ne poznajo le tisti, ki delajo v tej panogi. Zato bo dogodek priloĹžnost, da velike Ĺžerjave, velike dvigalke, ki jih je sicer videti le na gradbiĹĄÄ?ih, spoznajo tudi drugi. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Z glavo skozi zid ni vredno Mlad prevzemnik kmetije Andrej GoliÄ?nik iz Belih Vod meni, da subvencije ne bi bile potrebne, Ä?e bi bile cene izdelkov primerne – Gozd ni le vir zasluĹžka, je tudi velika obveza Tatjana PodgorĹĄek

V nedeljo, 6. maja, se je iztekel rok, do katerega so lahko nosilci dejavnosti na kmetiji oddali vloge za pridobitev katere od subvencij.

Lani je bilo za izvajanje ukrepov kmetijske politike v Sloveniji skupno izplaÄ?anih 267,2 milijona evrov, od tega 230,4 milijona evrov iz evropskih skladov in 36,8 milijona evrov iz slovenskega proraÄ?una. Agencija za kmetijske trge je v obdobju 2014–2017 izplaÄ?ala skupno 1,125 milijarde evrov subvencij, od tega 971 milijonov evrov iz evropskih skladov.

Iz sklada za razvoj podeĹželja je Slovenija v tem obdobju poÄ?rpala veÄ? kot 210 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 27 odstotkov razpoloĹžljivih sredstev.

naÄ?rt posodobitve strojnega parka za spravilo travinja in delo v gozdu.

Pred dvema letoma se je odloÄ?il, da bo pustil delo v lesnem obratu, kjer je bil zaposlen 15 let, in

obĹžaluje in bi se ne glede na to, da stvari v kmetijstvu niso takĹĄne, kot bi si Ĺželel, ravnal enako. ÄŒe si od malega vpet in te delo veseli, pojasnjuje, ne razmiĹĄljaĹĄ drugaÄ?e ter dajeĹĄ na tehtnico prednosti

sogovornik. Obveze so vse veÄ?je – ĹĄe dodaja, zaradi vse pogostejĹĄih naravnih nesreÄ?, ĹĄkodo povzroÄ?a lubadar, smreka, bukev in bor pa ne zrastejo Ä?ez noÄ?. Skrb za gozd, da ti bo ta Ä?ez toliko in toliko let vraÄ?al, je precejĹĄnja, delo v njem zahtevno. ÂťPred nedavnim sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo sekaÄ? in s tem pridobil novo znanje za varno delo v njem.ÂŤ

Kmet se lahko zanese predvsem na rezultate dela svojih rok

V hlevu, ki sta ga Andrej in Ĺžena Julija obnovila lani, je od 20 do 25 krav dojilj in telet za nadaljnjo rejo. Kmetija GoliÄ?nikovih je vkljuÄ?ena v dobavo mesa blagovne znamke Eko dar Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, ki se ponaĹĄa tudi z znakom Izbrana kakovost. Zadovoljstvo jih navdaja ob dejstvu, pravi Andrej, ker so slovenski potroĹĄniki vse bolj ozaveĹĄÄ?eni in segajo po izdelkih lokalnega oskrbovalca, a manj zadovoljni so s tistim, kar dobijo za vloĹžen trud. ÂťCene ekoloĹĄkega mesa so za proizvajalce le 10 odstotkov viĹĄje od ostalega mesa, Subvencije so tolaĹžba omejitve in zahteve za izbrano ÂťSubvencije so neka tolaĹžba.

Andrej in Julija GoliÄ?nik z najmlajĹĄim druĹžinskim Ä?lanom: ÂťMed kakovost pa precej viĹĄje. NiÄ? ni Ne bi bile potrebne, Ä?e bi kmetje vrlinami slovenskega kmeta je vztrajnost in tudi sami smo taki.ÂŤ zastonj, ĹĄe promocija nas stane. prejeli primerno plaÄ?ilo za svoje Z glavo skozi zid se ne poplaÄ?a. izdelke. Ker ga ne, se prijavljamo Nekaj Ä?asa bomo ĹĄe vztrajali, na razpise in takoo poskuĹĄamo bo raje kmetoval ter nadaljeval in slabosti. Njihova kmetija sodi potem pa bomo videli, kam in zagotoviti razvoj kmetije, sebi delo svojih starĹĄev na 116 hek- med hribovske, z veliko omeje- kako se bo potrebno obrniti.ÂŤ pa laĹžje Ĺživljenje,ÂŤ je komentiral tarjev veliki kmetiji (od tega je 16 nimi dejavniki kmetovanja, kar Kmetijska politika Julijo in AnmoĹžnost pridobitve pomoÄ?i EU hektarjev obdelovalnih povrĹĄin, vsaj za GoliÄ?nike ni tako velika dreja ne zanima, Ä?eprav jima na ali drĹžave Andrej GoliÄ?nik, mladi ostalo je gozd). OdloÄ?itev za to, ovira, kot je administracija. ÂťTe doloÄ?en naÄ?in reĹže kruh. Ĺ e veprevzemnik kmetije iz Belih Vod. pravi, ni bila teĹžka, saj ga je Ĺže je odloÄ?no preveÄ? in pri tem dno se raje zanaĹĄata na rezultate Upa, da bo njegova izbirna vloga od malih nog privlaÄ?ilo delo v je zelo pomembna kakovostna dela svojih rok, voljo, zagnanost. uspeĹĄna, da bo lahko uresniÄ?il naravi, v gozdu. Tudi danes je ne strokovna pomoÄ?. Na sreÄ?o jo BoljĹĄo prihodnost si zase, otroka imamo. Svetovalka Lidija je naĹĄa in kmetijo obetata od nekatedesna roka. Druga veÄ?ja vrzel rih ukrepov, kot so poveÄ?anje so cene kmetijskih proizvodov, povrĹĄin, posodobitev strojnega NajveÄ?ji del subvencij se nameni za neposredna plaÄ?ila (136,3 ki so prenizke in ne omogoÄ?ajo parka za potrebe Ĺživinoreje in milijona evrov), sledijo kmetijsko-okoljski ukrepi (88 milijonov razvoja. ÄŒe ne bi imeli gozda, z dela v gozdu. ÂťNikjer ni za vse evrov), za investicijske ukrepe programa razvoja podeĹželja (20,2 dejavnostjo na ekoloĹĄki kmetiji dobro, tudi v kmetijstvu je tako. milijona evrov), podroÄ?je vinogradniĹĄtva in vinarstva (4,5 miline bi mogli preĹživeti. Gozd je Smo optimisti,ÂŤ je ĹĄe dejal Andrej jona evrov), za odpravo ĹĄkode po pozebi (3,5 milijona evrov) in za nas pomemben vir zasluĹžka, GoliÄ?nik. sofinanciranje zavarovalnih premij (2,2 milijona evrov). đ&#x;”˛ je pa tudi velika obveza,ÂŤ ĹĄe pravi

Sistem zbiranja in odvoza in predelave odpadkov dobro deluje

Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se na zadnji seji seznanili s sistemom zbiranja, odvoza, predelave in odlaganja odpadkov.

V to sta vkljuÄ?eni dve druĹžbi, ki imata za to koncesijo. To je podjetje PUP Saubermacher iz Velenja, ki zbira, odvaĹža in sortira odpadke, te pa odda druĹžbi Simbio v Celju, kjer poskrbijo za predelavo oziroma odlaganje. Lani so jim oddali skoraj dva tisoÄ? ton bio razgradljivih odpadkov, 4.370 ton meĹĄanih komunalnih odpadkov in 342 ton kosovnih odpadkov. Tudi za letos predvidevajo po besedah vodje sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov in investicij podjetja Simbio Tine Kramer prevzem pribliĹžno enakih koliÄ?in. NaÄ?rtujejo nadaljnjo modernizacijo skladno z najsodobnejĹĄimi svetovnimi tehnologijami, z zadovoljstvom pa tudi ugotavljajo, da

se koliÄ?ine meĹĄanih komunalnih odpadkov, sicer malenkostno, pa vendar stalno zmanjĹĄujejo.

Podobno ugotavlja tudi direktor PUP Saubermacher Janez HerodeĹž. Podjetje skrbi in vzdr-

Ĺžuje bogato mreĹžo zabojnikov za loÄ?eno zbiranje odpadkov po vsej obÄ?ini. Te odvaĹža, sortira in predaja sekundarnim uporabnikom in regijskemu zbirnemu centru. Odpadke pa zbirajo tudi

v zbirnih centrih ob Ĺ kalskem jezeru, v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. S pomoÄ?jo premiÄ?ne zbiralnice zbirajo nevarne odpadke, organizirajo odvoz kosovnih odpadkov in seveda

skrbijo za odlagaliĹĄÄ?a skladno z okoljevarstvenimi zahtevami.

Tudi pri njih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vse veÄ? odpadkov zbranih loÄ?eno, Ĺžal pa so ĹĄe vedno nekateri posamezniki, ĹĄe

GOSPODARSKE novice Uspehi lokalnih podjetnikov Velenje – Dve obetavni podjetji oziroma podjetniĹĄki ideji, ki se kalita v SAĹ A Inkubatorju, sta se izjemno izkazali tudi na mednarodni in nacionalni ravni. Podjetje Amibit, ki nudi energetske informacijske sisteme naprav in objektov ter sisteme upravljanja z energijo, je prejelo nagrado Slovensko-nemĹĄke gospodarske zornice za inovacijo. ÄŒlani ekipe Club Force, ki razvija aplikacijo za vodenje evidenc Ä?lanov in aktivnosti ĹĄportnih klubov, pa so se na Start up tekmovanju Slovenije z odliÄ?nimi ocenami uvrstili na drugo mesto, kar jim je prineslo nepovratna sredstva Slovenskega podjetniĹĄkega sklada, svojo idejo pa bodo lahko predstavili tudi v oddaji Prava ideja.

Komunalno podjetje Velenje lani uspeĹĄno Nadzorni svet, SkupĹĄÄ?ina in Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje so obravnavali letno poroÄ?ilo tega podjetja za lansko leto.

Vsi so poslovanje ocenili za dobro in pozitivno. Podjetje je lani doseglo pozitiven Ä?isti poslovni izid v viĹĄini 3.878 evrov. Oskrba uporabnikov je bila na podroÄ?ju komunalnih dejavnosti zanesljiva in kakovostna. Kljub izpeljanim varÄ?evalnim ukrepom v podjetju pa je bil poslovni izid v letu 2017 na energetskih dejavnostih negativen, predvsem zaradi le delne uveljavitve poviĹĄanja cene toplotne energije za gospodinjstva, za poslovni in ostali odjem. ViĹĄja cena toplotne energije je posledica poviĹĄanja cene, ki jo za dobavo te energije zaraÄ?unava Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj.

Mirko TuĹĄ se poslavlja?

Ljubljana – Deutsche Bank in njihov slovenski partner Alfi sta bankam upnicam oddala ponudbe za odkup njihovih terjatev do TuĹĄa. Ponudnika Ĺželita odkupiti vse banÄ?ne terjatve do TuĹĄa, banke pa morajo njihovo ponudbo sprejeti ali zavrniti do konca maja, smo izvedeli neuradno.

Poleg odkupa terjatev ponudba menda predvideva ĹĄe prevzem 100-odstotnih deleĹžev trgovske druĹžbe EngrotuĹĄ in TuĹĄ nepremiÄ?nin.

Po naÄ?rtih nemĹĄko-slovenske strani naj bi TuĹĄ po prevzemu terjatev posloval naprej, ga prestrukturiral. Mirko TuĹĄ pa se bo menda upokojil.

Manj brezposelnih Ljubljana, 7. maja – Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 78.555 brezposelnih, kar je 3,3 odstotka manj kot marca in 13,8 odstotka manj kot aprila lani. V prvih ĹĄtirih mesecih je bilo v povpreÄ?ju skoraj 15 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Brezposelnost se je zmanjĹĄala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda.

Ĺ tevilo delovnih mest vse veÄ?je Ĺ tevilo prostih delovnih mest v Sloveniji naraĹĄÄ?a. V prvem Ä?etrtletju se je spet poveÄ?alo in je najviĹĄje po letu 2000. NajveÄ? prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeniĹĄtvu in trgovini. V prvem Ä?etrtletju je bilo v Sloveniji nekaj veÄ? kot 19.000 prostih delovnih mest, kar je 2000 veÄ? kot v zadnjem Ä?etrtletju lani.

V Sloveniji je bilo v tem obdobju zasedenih skoraj 743.600 delovnih mest, kar je za skoraj 5500 veÄ? kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju.

Slovenci preobremenjeni s posojili Slovenci imajo velike teĹžave zaradi dolgov. Ĺ tevilni se namreÄ? sooÄ?ajo s preobremenjenostjo s posojili in drugimi dolgovi. Tako nimajo dovolj sredstev za sprotno Ĺživljenje in so v nenehnem stresu. Poseben problem so poleg preslabo plaÄ?anih delavcev tudi upokojenci. Zveza potroĹĄnikov Slovenije je za reĹĄevanje teh teĹžav predstavila posebno broĹĄuro z napotki, kako se izviti iz dolĹžniĹĄkega brezna.

Lani so na odlagaliĹĄÄ?e v Celje odpeljali 2000 ton biorazgradljivih odpadkov, 4370 ton meĹĄanih komunalnih odpadkov in 342 ton kosovnih odpadkov – KoliÄ?ine meĹĄanih komunalnih odpadkov se poÄ?asi zmanjĹĄujejo Mira ZakoĹĄek

17. maja 2018

ÄŒas za zniĹžanje obdavÄ?itve dela

posebej v blokih, kjer je kontrola odlaganja teĹžja, se pravil ne drĹžijo, s tem pa povzroÄ?ajo veliko dodatnega dela in seveda tudi stroĹĄkov, da o vplivih na okolje niti ne govorimo.

Svetniki so podali kar nekaj pobud. Marjana Koren (SD) je na osnovi pogovorov, ki so jih imeli s krajani, predlagala, da bolj nadzirajo loÄ?eno odlaganje v blokovni gradnji in da v Vinski Gori poveÄ?ajo frekvenco odvoza loÄ?eno zbranih frakcij. Zavzela se je tudi za to, da bi kmetom zagotovili odvoz silaĹžne folije.

Direktor HerodeĹž je pojasnil, da to delajo, to folijo prevzemajo na odlagaliĹĄÄ?u, Ä?e so koliÄ?ine veÄ?je, pa se lahko kmetje z njimi tudi dogovorijo za prevoze. Prav tako pa je pojasnil, da skuĹĄajo biti odzivni in da pripombe in pobude krajanov, Ä?e je le mogoÄ?e, upoĹĄtevajo. đ&#x;”˛

Pet podjetij , ki so povezana v Gospodarski krog, je te dni poslalo vsem strankam, ki se bodo na volitvah potegovale za oblikovanje nove vlade, opozorilo, da je ob sedanji gospodarski rasti Ä?as za razmislek za poenostavitev in zniĹžanje obdavÄ?itve dela. ÂťÄŒas je za razbremenitev plaÄ?, zlasti visokokvalificiranih delavcev,ÂŤ so ocenili.

Slovenija bolj energetsko odvisna Energetska odvisnost Slovenije je bila lani 48-odstotna in s tem za dve odstotni toÄ?ki veÄ?ja kot v 2016. DomaÄ?i viri so namreÄ? zadostili 52 odstotkov slovenskih potreb po energiji, ostalo je morala Slovenija uvoziti, ugotavlja drĹžavni statistiÄ?ni urad. V strukturi oskrbe z energijo so ponovno prevladovali naftni proizvodi, katerih deleĹž je znaĹĄal 33 odstotkov. DeleĹž jedrske energije je bil pri 24 odstotkov, deleĹž energije iz obnovljivih virov (vkljuÄ?no s hidroenergijo) in deleĹž premoga vsak po 16 odstotkov in deleĹž zemeljskega plina 11 odstotkov.

Audi tudi goljufa?

NemĹĄki avtomobilski proizvajalec Audi je zaradi "nepravilnosti" pri nadzoru izpustov zaÄ?asno zaustavil proizvodnjo dizelskih modelov A6 in A7. NemĹĄko ministrstvo za promet je pred tem sporoÄ?ilo, da zvezni urad za cestni promet (KBA) preiskuje sum, da je Audi v okoli 60 tisoÄ? modelov A6 in A7 namestil novo nedovoljeno napravo za goljufanje. đ&#x;”˛

tf, mz

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

17. maja 2018

Skupina Gorenje letos s petimi priznanji Red dot Skupina Gorenje najbolj priznane oblikovalske nagrade Red dot prejema Ĺže 14 let zapored. Letos prejeli pet nagrad Red dot Mira ZakoĹĄek

Letos so Red dot prejeli nov pralni in suĹĄilni stroj WaveActive blagovne znamke Gorenje, vgradni zamrzovalnik in hladilnik blagovne znamke Atag ter Atagov vgradni kavni avtomat.

Gorenjeva oblikovalska ekipa je s petimi novimi rdeÄ?imi pikami tako ĹĄe nadgradila bogato bero mednarodnih oblikovalskih priznanj Red dot. O teh doseĹžkih smo se pogovarjali z Lidijo PritrĹžnik, direktorico produktnega oblikovanja v Gorenju.

KakĹĄne cilje ste Ĺželeli doseÄ?i pri oblikovanju nagrajene linije pralnih in suĹĄilnih strojev? ÂťKljuÄ?ni cilj je bil oblikovati pralne in suĹĄilne stroje, ki so nevsiljiva asistenca uporabnikom pri vsakodnevnih opravilih. Nudijo enostavno in prijetno uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Skrbno izbrani programi uporabniku omogoÄ?ijo hitro in enostavno izbiro s Ä?im

manj dodatnimi nastavitvami.

UporabniĹĄki vmesnik intuitivno vodi Ä?ez primarne nastavitve.

Upravljanje omogoÄ?a izbiro programa v enem koraku, za bolj veĹĄÄ?e uporabnike pa dopuĹĄÄ?a pregledno prilagajanje programa. Zaslon na dotik je udoben, pregleden in viden iz vseh poloĹžajev. Razvit pa je bil tudi povsem avtomatski program, ki se kar najbolje prilagaja uporabnikovim potrebam.ÂŤ Kaj je pri oblikovanju dobrih pralnih in suĹĄilnih strojev kljuÄ?no? ÂťKljuÄ?no je dobro razumevanje konteksta uporabe, ki smo ga v tem projektu dosegli s poglobljenimi kvalitativnimi raziskavami s konÄ?nimi uporabniki. Spoznavali smo navade, izzive raznolikih uporabnikov med procesom nege perila. Oblikovne reĹĄitve so bile testirane na kljuÄ?nih trgih. Primerjali smo odzive na kljuÄ?ne oblikovne znaÄ?ilnosti aparata – kot so sporoÄ?ilnost in atrak-

tivnost forme, barv, materialov; razumljivost in intuitivnost. Odziv konÄ?nih uporabnikov nam je pomagal ĹĄe dodatno izboljĹĄati izdelek. Dojemanje oblikovne kvalitete pa se je izkazalo kot precej povezano z zaupanjem v bolj tradicionalno podobo pralnega stroja.

Pomembno je tudi tesno sodelovanje Ĺže v fazi koncipiranja z ostalimi strokami.

Intenzivno sodelovanje z razvojnim timom v zgodnjih fazah projekta se odraĹža v napredku na podroÄ?jih novih inovativnih postopov preoblikovanja kovine, spajanja in oblikovanja plastiÄ?nih elementov - velik napredek pri

vzdrĹžljivosti je prineslo strukturno ojaÄ?enje sprednjega dela aparata in nova konstrukcijska reĹĄitev vrat.ÂŤ V Ä?em je industrijsko oblikovanje gospodinjskih aparatov, pri katerem ste zelo omejeni z njihovo funkcionalnostjo in rabo, drugaÄ?no od ostalih oblik industrijskega oblikovanja? ÂťPri oblikovanju izdelkov, pa naj gre za avtomobil, jedilni pribor ali gospoLidija PritrĹžnik: ÂťNaĹĄ tim oblikovalcev strokovno intenzivno raste.ÂŤ

dinjski aparat, ĹĄe zdaleÄ? ne gre veÄ? le za oblikovanje fiziÄ?nih parametrov izdelka, ki omogoÄ?ajo osnovno funkcijo ali uporabnost.

Pomembna je celovita uporabniĹĄka izkuĹĄnja, ki ni omejena zgolj na fiziÄ?no podobo izdelka.

Funkcionalnost in uporabnost so priÄ?akovane lastnosti. To pomeni, da dobro oblikovan izdelek vkljuÄ?uje tudi naÄ?rtovanje pozitivnih obÄ?utij pred uporabo izdelka, med njo, po njej. Ta obÄ?utja pa naj bi udejanjala obljubo doloÄ?ene blagovne znamke.

Za primer navajam oblikovanje peÄ?ice, pri kateri ne gre zgolj za oblikovanje prostora, ki tehniÄ?no zagotovi dobro peÄ?eno jed, temveÄ? se oblikovalci spopadamo z oblikovanjem celotne aktivnosti kuhanja. Kuhanje je emocionalno opravilo, kar pomeni, da ga lahko z dobrim razumevanjem uporabnikov in njihovih aspiracij naredimo ĹĄe prijetnejĹĄega, uÄ?inkovitejĹĄega, enostavnejĹĄega. Digitalizacija in servitizacija produktov ter povezovanje gospodinjskih opravil v sisteme ima in bo imelo vedno pomembnejĹĄi deleĹž tudi

pri oblikovanju gospodinjskih aparatov.

Oblikovanje za branĹžo bele tehnike pa kljub vsemu ima svoje specifike. BranĹža bele tehnike je zrela in trg je zasiÄ?en s podobnimi reĹĄitvami. Razlikovanje in inoviranje na tem podroÄ?ju je tako ĹĄe teĹžje doseÄ?i. Naslednja specifika je, da so vlaganja v nove izdelke velika, zato so veÄ?je spremembe izjemno premiĹĄljene in manj radikalne.ÂŤ Kaj takĹĄna nagrada pomeni oblikovalcem? ÂťOblikovanje je stroka, katere odliÄ?nost se teĹžko kvantitativno meri. Zato nam kontinuirano prejemanje prestiĹžnega strokovnega priznanja, ki ga podeljuje vrhunska mednarodna Ĺžirija najboljĹĄim v ĹĄiroki konkurenci, poleg pozitivnega odziva konÄ?nih uporabnikov pomeni dokaz, da naĹĄ tim oblikovalcev in soustvarjalci iz ostalih sluĹžb v podjetju v zadnjih letih intenzivno strokovno raste.ÂŤ đ&#x;”˛

Pristop pred novim pristopom

Administracija obremenjuje in odvraÄ?a od osnovne dejavnosti

Napovedujejo strateĹĄko partnerstvo z InĹĄtitutom Integra in Zavodom GEA, Kavarno Ĺ oĹĄtanj, nastavek kooperative za socialno ekonomijo v regiji

Avto GlinĹĄek iz Ĺ kal pri Velenju letos praznuje 30-letnico delovanja – Cilj: nadgraditi kakovost storitev – DrĹžava govori o stimulativnih pogojih, a jih v obrti in podjetniĹĄtvu ni Ä?utiti Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? – Planinc

se vsak dan borimo za zasluĹžek. Ĺ˝e v startu smo vedeli oziroma priĹĄli v Pristop z zavedanjem, da nismo neka institucija, ki nudi podporo, lahko pa nudi izkuĹĄnjo konkretnega posla, konkretnega podjetniĹĄtva.ÂŤ Zdaj delate korak naprej. Prihajate do toÄ?ke, ko pa na nek naÄ?in postajate institucija. Ustanavljate klub.

Ĺ oĹĄtanj – Dve leti in pol je tega, kar so v Ĺ oĹĄtanju odprli PodjetniĹĄki center Pristop s ciljem, da podjetniĹĄko misel zdruĹžijo s socialnim uÄ?inkom. Odprtje so sproĹžile potrebe po mentorstvu in svetovanju ter najemu (stalnega ali nestalnega) delovnega prostora za podjetnike.

Vodjo Pristopa Francija PeÄ?nika smo povabili na pogovor.

Franci PeÄ?nik: Koliko Pristop izpolnjuje priÄ?akovanja? ÂťLotevamo se ÂťPoÄ?asi se prijemlje. Intenzivno pa se kooperative premiki dogajajo v zadnjem obdobju. za socialno Lahko napovem, da bomo – kar smo ekonomijo si Ĺželeli od vsega zaÄ?etka – ĹĄli v regiji.ÂŤ na svoje.ÂŤ Pristop je bil ustanovljen s s posebnim namenom? ÂťZ namenom zasledovanja, Ä?e lahko reÄ?em, drugaÄ?nega podjetniĹĄtva, druĹžbeno odgovornega v pravem pomenu besede, ki v ospredje postavlja Ä?loveka in kakovost delovnega mesta, tako imenovano Sonaravno podjetniĹĄtvo. PreÂťUstanovna skupĹĄÄ?ina bo ta V Pristopu je seneÄ?en sem, da ga v regiji ni mesec.ÂŤ trenutno devet veliko, je zelo pomembno za Konkretno? uporabnikov ustvarjalnost, kreativnost.ÂŤ ÂťUstanavljamo klub podjePri vas dobijo prostor ... tnikov z idejo po drugaÄ?nem razliÄ?nih profilov ÂťOblika podpornega okolja druĹžbeno odgovornem podjedejavnosti. smo. So-dela, po slovensko. tniĹĄtvu. Gravitiramo predvsem Z veseljem lahko povem, da na obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, a s poslansmo praktiÄ?no polni kljub fleksibilnosti odho- stvom ĹĄirjenja tovrstnega podjetniĹĄtva v regijo. dov in prihodov. Uporabnikov ne veĹžemo z Idejo kluba so spodbudili uporabniki, ki letnimi pogodbami. Lahko gredo takoj, lahko bodo tudi naĹĄi Ä?lani in bodo soodloÄ?ali pri pa tudi pridejo takoj, ko je kakĹĄno mesto delovanju in programu, partnerstvu z InĹĄtiprosto. Za odloÄ?itev imajo na voljo ĹĄtirinajst tutom Integra in Zavodom GEA, Kavarno dni. Podjetniki, predvsem mladi podjetniki, Ĺ oĹĄtanj. Tukaj vidimo sinergije, moĹžnosti za pa ne mislim po njihovi starosti, ampak po sodelovanje pri razvoju podpornega okolja za starosti podjetja, dobijo prve priloĹžnosti, ki socialno podjetniĹĄtvo, spodbujanje povezovajim jih omogoÄ?a prostor.ÂŤ nja in sodelovanja z lokalnim gospodarstvom.

Ta je okvir, je zaÄ?etek. Ĺ lo bo za nekakĹĄen nastavek kooperative za ÂťTehniÄ?na stvar, a pomembna za preĹživetje socialno ekonomijo v regiji.ÂŤ đ&#x;”˛ posameznikov, ki delujemo kot ’espejevci’ in

â?ą

Po podatkih Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije je v drĹžavi kar 83 odstotkov vseh podjetij druĹžinskih.

Raziskave pa so tudi pokazale, da kar dve tretjini podjetij pri prenosu na naslednjo generacijo propadeta. Ĺ e veÄ?ja teĹžava pa je, izpostavljajo na zbornici, da je zelo malo (komaj 9 odstotkov potomcev) sploh zainteresiranih za prevzem druĹžinske obrti oziroma podjetja.

Tudi iz teh razlogov je ta zbornica pred nedavnim ustanovila Center druĹžinskega podjetniĹĄtva.

politike. Kot pravi Sandi, bi ta morala biti takĹĄna, da bi ga spodbujala k veÄ?jemu nagrajevanju delavcev. Na primer za 13. plaÄ?o, boĹžiÄ?nico, naj bi ga stimulirata tako, da bi bil ta izdatek brez obdavÄ?itve. Slabost dejavnosti, ki jo opravljajo, je tudi to, pojasnjuje sogovornik, da so strankam na voljo skoraj 24 ur na dan, ter pogodbe, ki

Zavedanje pomena prakse je premalo

Sandi GlinĹĄek priznava, da je uvedba vajeniĹĄkega sistema dobra poteza, saj pozna njene prednosti za delodajalca in tudi delavca. Sam je bil namreÄ? udeleĹženec dualnega izobraĹževanja in ve, kaj pomeni, Ä?e nekoga ni potrebno dalj Ä?asa uvajati v delo, mu razlagati stvari od a do Ĺž. ÂťTeorija je za opravljanje storitvene dejavnost premalo. PomembnejĹĄa je praksa, vendar samo zavedanje tega ne bo doseglo zastavljenega cilja.ÂŤ Pojasnil je, da mladih Pomisleki so poklic avtoklepar, avutemeljeni toliÄ?ar ne zanima, ker Med obrtniki in za opravljeno storitev podjetniki v Ĺ aleĹĄki ne dobijo primerne dolini se z druĹžinsko stimulacije. ÂťPoklici tradicijo podjetniĹĄtva postanejo zanimivi ponaĹĄa Avto GlinĹĄek Sandi GlinĹĄek: ÂťMladih poklic avtoklepar, avtoliÄ?ar ne zanima, ob dobrem plaÄ?ilu. Pa iz Ĺ kal pri Velenju, ker so potrebne precejĹĄnje roÄ?ne spretnosti, prav tako pa zanju ni smo znova pri nagraki letos praznuje primerne nagrade.ÂŤ dah in spodbudah za 30-letnico delovanja. obrtnike, podjetnike.ÂŤ Ustanovil in dolga leta ga je vodil jih imajo z veÄ?ino slovenskih zavaSo z gospodarsko rastjo morda Stanko GlinĹĄek, pred ĹĄtirimi leti rovalnic. ÂťZanje med drugim opra- bolj aktualni novi avtomobili in zato pa je vodenje zaupal sinu Sandiju. vljamo hitre cenitve in pravilo je, da manj avtoliÄ?arskih in avtokleparskih ÂťTako kot marsikaj se tudi v tradiciji tisti, ki oceni ĹĄkodo, to tudi odpravi. storitev? Ne, odgovarja Sandi GlindruĹžinskega podjetniĹĄtva v Sloveniji S tem sicer pridobimo del posla, a po ĹĄek, celo poveÄ?uje se njihovo ĹĄtevilo. stvari spreminjajo. Rezultati, koliko drugi strani zavarovalnice doloÄ?ajo Skupaj s ĹĄe dvema zaposlenima imajo podjetij ob prenosu lastniĹĄtva na normative in ceno delovne ure, ki v njihovi obratovalnici dela za zdaj nove generacije usahne, me prav- je obiÄ?ajno za stranke previsoka, dovolj, to pa je rezultat prilagodljizaprav ne preseneÄ?ajo. Razumem za izvajalce pa prenizka. Kar nekaj vosti zahtevam ter potrebam strank, pomisleke naslednikov, kajti vsaka servisov je zato Ĺže zaprlo svoja vrata.ÂŤ predvsem pa kakovost opravljenih stvar ima svoje prednosti in slabosti.ÂŤ Poglavje zase, dodaja sogovornik, je storitev. Ta prizadevanja nameravajo Od prednosti so, vsaj v njegovem administracija. Ta jih obremenjuje in ohraniti in jih, Ä?e bo mogoÄ?e, ĹĄe primeru, uteÄ?en posel, stranke, tudi jih pravzaprav odvraÄ?a od osnovne nadgraditi z nenehnim pridobivanjem opremljenost obratovalnice, slabosti dejavnosti podjetja. Sam ugotavlja, novih znanj in posodabljanjem oprepa so od delovnopravne zakonodaje, da je vse manj v obratovalnici, ker me. Sestavni del naÄ?rtovanega razvoja ki delodajalca obremenjuje na vseh mu pisanje raznih poroÄ?il, seznamov pa je ĹĄe kakĹĄna kadrovska okrepitev. đ&#x;”˛ koncih, do nestimulativne davÄ?ne ‌ vzame veliko dragocenega Ä?asa.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 9. maj Praznovali smo dan Evrope.

Premier v odstopu Miro Cerar je ob tem pozval k moÄ?ni in povezani Evropski uniji.

V Murski Soboti so pred spomenik osvoboditeljem ob dnevu zmage nad nacizmom in faĹĄizmom v II. svetovni vojni tradicionalno poloĹžili vence delegacije iz Slovenije in Rusije.

Dan zmage nad nacizmom so z vojaĹĄko parado zaznamovali tudi v Moskvi.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

evrov vrednega podatkovnega centra na Irskem, saj postopki zaradi pritoĹžb trajajo predolgo.

s pravim strelivom ustrelile in ubile 40-letnika, ranile pa veÄ? kot 160 ljudi.

Petek, 11. maj Nedelja, Predsednik republike Borut Pa- 13. maj

hor in ukrajinski predsednik Peter PoroĹĄenko sta v Kijevu potrdila odliÄ?ne odnose med drĹžavama in se zavzela za mirno reĹĄevanje krize na vzhodu Ukrajine.

Bil je dan glasovanja na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru. ZveÄ?er je postalo jasno, da pobudnikom ni uspelo,

Bo Nasa ĹĄe spremljala vrednosti toplogrednih plinov ogljika in metana nad nami?

ObeleĹžili smo dan Evrope.

Odbor avstrijskega parlamenta za zunanjo politiko je avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl pozval, naj se zavzema za uradno priznanje nemĹĄko govoreÄ?e skupnosti v Sloveniji.

Francijo je pretresel posnetek pogovora, v katerem operaterka ignorira Ĺžensko v hudih boleÄ?inah in ne Ĺželi poslati reĹĄevalnega vozila. Nekaj ur po dogodku je 22-letnica umrla za posledicami srÄ?ne kapi.

Sirski drĹžavni mediji so poroÄ?ali, da je Izrael napadel poloĹžaje juĹžno od Damaska, kjer so nastanjeni pripadniki iranske revolucionarne garde in iranskih milic.

Na severozahodu DemokratiÄ?ne republike Kongo so razglasili izbruh ebole.

ÄŒetrtek, 10. maj Bil je zadnji dan predÄ?asnega glasovanja na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru.

Lea Sirk je nastopila v polfinalu za pesem Evrovizije in se uvrstila v nadaljevanje tekmovanja.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont se je odloÄ?il, da ne bo predsednik pokrajine, in je za ta poloĹžaj predlagal politiÄ?nega novinca Quima Torro.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je sporoÄ?il, da se bo s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom sreÄ?al 12. junija v Singapurju.

Bela hiĹĄa je ameriĹĄki vesoljski agenciji Nasa ukinila financiranje za program spremljanja kljuÄ?nih toplogrednih plinov ogljika in metana.

Nadaljevalo se je razmiĹĄljanje o pomenu jedrskega sporazuma z Iranom. Preostale podpisnice so se znova zavzele za njegovo ohranitev, Francija pa je uvedbo sankcij ZDA zoper evropska podjetja oznaÄ?ila za nesprejemljivo.

Avstralska policija je na eni od farm na jugozahodu drĹžave odkrila sedem trupel, in sicer trupla ĹĄtirih otrok in treh odraslih. Kot so sporoÄ?ili, naj bi ĹĄlo za umore in samomor.

77-letni kanadski staroselec John Pambrun je v imenu veÄ? tisoÄ? kanadskih staroselcev vloĹžil toĹžbo zoper kanadsko vlado zaradi domnevnih neprostovoljnih zdravstvenih poskusov na njih.

Pobudnikom referenduma ni uspelo.

saj je bila volilna udeleĹžba ĹĄe niĹžja kot na prvem referendumu.

Na vzhodu Afganistana so skrajneĹži izvedli veÄ? napadov, v katerih je umrlo najmanj 15 ljudi, ranjenih pa je bilo 42.

Po ameriĹĄki odloÄ?itvi o umiku iz iranskega jedrskega programa je iranski zunanji minister v Pekingu zaÄ?el diplomatsko turne-

pri Ä?emer so ubili najmanj 13 ljudi in jih okoli 40 ranili. Kot smo izvedeli, je vse napade organizirala ena druĹžina.

Ponedeljek, 14. maj Pred dnevom Slovenske vojske se je predsednik republike Borut Pahor zavzel za celovito prenovo in okrepitev sistema nacionalne varnosti.

Zaradi obtoŞb o zlorabi poloŞaja pri reťevanju Agrokorja je odstopila hrvaťka ministrica za gospodarstvo Martina Dalić.

ZDA so na slovesnosti v Jeruzalemu uradno odprle veleposlaniĹĄtvo.

V spopadih na meji med judovsko drĹžavo in Gazo je bilo ubitih najmanj 52 Palestincev.

Katalonski parlament je Quima Torro, ki se zavzema za neodvisnost pokrajine, potrdil za novega katalonskega predsednika, s Ä?imer sta se konÄ?ali petmeseÄ?na politiÄ?na kriza in blokada.

Torek, 15. maja Zaznamovali smo mednarodni dan druĹžin. Ministrica Anja KopaÄ? Mrak je ob tem poudarila, da v naĹĄi drĹžavi za zaĹĄÄ?ito druĹžine in zagotovitev visoke ravni kakovosti Ĺživljenja druĹžin in otrok posodabljamo zakonodajo in druge strateĹĄke dokumente.

Iranski zunanji minister DĹžavad

Sobota, 12. maj V Lizboni je potekal izbor za Pesem Evrovizije. Zmagala je izraelska pevka Nette, naĹĄa Lea Sirk je konÄ?ala na 22. mestu.

V srediĹĄÄ?u Pariza je napadalec zabodel pet ljudi, enega je ubil.

Most med Rusijo in polotokom Krim je odprl Vladimir Putin.

Zarif se je v Bruslju sestal s predstavniki Evropske unije, Francije, Velike Britanije in NemÄ?ije.

Teheran je medtem sporoÄ?il, da bodo v Iranu v primeru propadlih pogovorov o jedrskem sporazumu znova bogatili uran. Ĺ˝e drugi dan zapored so na Zahodnem bregu potekali protesti Palestincev, s Ä?imer so zaznamoNa izboru za Pesem Evrovizije je Slovenija osvojila 22. mesto.

Voditelja se bosta sreÄ?ala 12. junija v Singapurju.

ZDA je zajel val protestov, na katerih so uÄ?itelji s podporo uÄ?encev, dijakov in starĹĄev zahtevali tako viĹĄje plaÄ?e kot tudi viĹĄje financiranje javnega ĹĄolstva.

V Maleziji je kot predsednik vlade prisegel 92-letni Mahatir Mohamad.

AmeriĹĄki tehnoloĹĄki velikan Apple je sporoÄ?il, da odstopa od naÄ?rtov za gradnjo 850 milijonov

Odgovornost za napad je prevzela Islamska drĹžava.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve.

AmeriĹĄka veriga kavarn Starbucks je po neupraviÄ?eni aretaciji dveh temnopoltih gostov v lastnih kavarnah obljubila, da bo omogoÄ?ila uporabo straniĹĄÄ? vsem.

AmeriĹĄki zunanji minister Mike Pompeo je dejal, da bodo ZDA Severni Koreji pomagale na gospodarskem podroÄ?ju, Ä?e bo ta drĹžava opustila svoje jedrsko oroĹžje.

Izvedeli smo, da so na sedmih zaporednih petkovih protestih Palestincev v Gazi izraelske sile

17. maja 2018

V spopadih je bilo ubitih najmanj 52 Palestincev.

jo, nemĹĄki zunanji minister pa izrazil upanje, da si bodo ZDA le premislile.

Na Poljskem je na tisoÄ?e ljudi protestiralo proti vladi in zahtevalo Âťsvobodo, enakost in demokracijoÂŤ ter vrnitev Poljske na t. i. proevropsko pot.

V drugem najveÄ?jem indonezijskem mestu Surabaja so samomorilski napadalci napadli tri cerkve,

vali dan katastrofe v spomin na ustanovitev drĹžave Izrael pred 70 leti. En Ä?lovek je bil ubit, veÄ? ranjenih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odprl 19 kilometrov dolg most za povezavo juga Rusije z ukrajinskim polotokom Krim, ki si ga je Rusija prikljuÄ?ila leta 2014.

Nismo krivi za ‌ Že imate kandidata na volitvah? Ste ga izbrali na podlagi prebranega programa, uspehov preteklega dela ali boste zaradi slednjega raje izbrali nekaj novega, sveŞega?

Pred vrati je spet Ä?as negotovosti; koga izbrati za nadaljnja ĹĄtiri leta? A zame je tokrat negotovost na viĹĄku, saj so vse dosedanje vlade razoÄ?arale – kako drugaÄ?e komentirati poloĹžaj drĹžave, v katero so nas pahnile leve, desne in sredinske politike. In kako drugaÄ?e komentirati komentarje predsednikov strank, ki opevajo uspehe lastne vlade, kot da ne bi vedeli, kakĹĄno je stanje v zdravstvu, vojski, znanosti, kulturi ‌ ĹĄtevilna podroÄ?ja tudi ta vlada puĹĄÄ?a v razsulu, mi pa ĹĄe vedno posluĹĄamo hvalospeve enih in drugih. Kot da drĹžavljani ne Ĺ pela KoĹžar premoremo spomina za vseh 28 let.

Nismo krivi za TEĹ 6, nismo krivi za banÄ?no luknjo, nismo krivi za revne otroke, nismo krivi za tajkune, nismo krivi za afero Patria, nismo krivi za nereĹĄeno arbitraĹžo, nismo krivi za eksodus mladih na tuje ‌ Bomo spet dovolili, da prek televizijskih ekranov smeĹĄijo naĹĄe vedenje?

Abstinenca do volitev je najslabĹĄa izbira – narod si bo pisal sodbo sam, ne FRAK mu je ne in ne TALAR, je zapisal Ivan Cankar po razoÄ?aranju na drĹžavnozborskih volitvah leta 1907.

Da, sami si jo bomo pisali oziroma sami bi si jo lahko pisali, tako pa dopuĹĄÄ?amo, da politika piĹĄe svojo zgodbo. In dopuĹĄÄ?amo ji Ĺže predolgo. Na primer, druga JanĹĄeva vlada uzakoni zakon o uravnoteĹženju javnih financ pod pretvezo, da je nujen. In naslednje vlade ga ne odpravijo, Ä?eprav se zaradi njega Ĺže od leta 2012 sesuva javni sektor (no, javni zavodi verjetno obÄ?utno bolj kot javna uprava!). Je zakon ĹĄe vedno nujen?! Seveda ne, kleÄ? je v tem, da vse vlade sledijo neoliberalni logiki Unije in namesto da bi to razumeli in se temu uprli, se na druĹžbenih omreĹžjih med seboj prepiramo, kdo je marksist in kdo ne. Kapital, ne Marxov, ne pozna levih in desnih, pri denarju se politika vedno poenoti.

Kot po izklopu TV-kamer ali FOTO-objektivov; prviÄ? sem to doĹživela pred leti, ko je po nekem sooÄ?enju na naĹĄi televiziji, izjemno razburljivem za gledalce zaradi ostrega obtoĹževanja politiÄ?nih veljakov med seboj, po oddaji ta ista Ä?etica odĹĄla skupaj na pivo z besedami: Dobro smo se nocoj udarili, haha.

Tako to poteka v naĹĄi drĹžavi. Namesto strukturnih reform dopuĹĄÄ?amo vsakodnevni populizem.

Vam je v zadnjih dneh teĹžko posluĹĄati o otrocih s prirojeno srÄ?no napako? Verjemite, da politiki vseh barv medtem iĹĄÄ?ejo odgovore na kaka druga vpraĹĄanja. Mar ni tako vpraĹĄanje kljuÄ?no za izbiro volivca? Zame Ĺže.

In kaj mi dovolimo? Da ta kampanja poteka v duhu straĹĄenja ljudi pred begunci. Ki so prav tako ljudje. Ta drĹžava se ne ukvarja z integracijo, kot je na primeru albanskih druĹžin opozoril velenjski Ĺžupan v odprtem pismu (odgovora ĹĄe nisem zasledila, op.), ta drĹžava se ukvarja z varnostnim vpraĹĄanjem in poĹĄiljanjem beguncev nazaj, kamor koli, Ä?etudi v vojno obmoÄ?je. So vam resno blizu take politike? In kaj, Ä?e boste Ĺže jutri sami begunci? Ste se kdaj vpraĹĄali, kako bi se opredelili Britanci ali severnjaki, ko bi zaradi klimatskih sprememb morali sprejeti migrante z juga (saj ste verjetno Ĺže sliĹĄali, da so naslednje napovedane migracije povezane s klimatskimi spremembami, kajne?): jaz bi raje Grka kot onega, od kod je Ĺže? Tudi mi smo lahko kaj hitro ljudje s tistega koĹĄÄ?ka nekje na jugu, neimenovani, nezanimivi. Poglejte samo nedavno tekmovanje za Pesem Evrovizije; vsako leto nam glasovanje pokaĹže, koliko resniÄ?no veljamo v mednarodnem prostoru, celo bivĹĄe drĹžave Jugoslavije nas ne ÂťprepoznajoÂŤ veÄ? kot relevantne.

Politiki se bodo vedno trepljali po prsih za svoje zasluge in udrihali eden po drugemu, zato se ne smemo ponovno pustiti speljati na led – zahtevati moramo politiko za drĹžavljane, ne le za majhen odstotek ljudi. In Ä?e te ne dobimo, moramo zahtevati ponovno. Z novimi predÄ?asnimi volitvami. Iskati, iskati, dokler ne najdemo.

Pogum v politiki ĹĄteje, ne le pogum politikov, ki na ta naÄ?in postanejo drĹžavniki (le komu bi lahko v naĹĄem politiÄ?nem prostoru pridali to titulo?), ampak tudi drĹžavljanov, ki nenehno zahtevajo veÄ?. Pa ne s kavÄ?a. đ&#x;”˛

V Lokovici obÄ?asno motena dobava vode Komunalno podjetje Velenje bo opravljalo v krajevni skupnosti Lokovica v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj do sredine junija obseĹžna vzdrĹževalna dela na vodooskrbnem objektu vodohran Lokovica. Zato bodo v đ&#x;”˛ tem Ä?asu obÄ?asno motene dobave vode.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

V SREDIĹ ÄŒU

17. maja 2018

Na predÄ?asne volitve gremo 3. junija Volivke in volivci bodo na sploĹĄnih parlamentarnih volitvah izbrali 88 poslancev – Kdo se za vstop v parlament poteguje v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana – V nedeljo, 3. junija, bodo v Sloveniji potekale predÄ?asne volitve v drĹžavni zbor. Volivke in volivci bodo na sploĹĄnih parlamentarnih volitvah izbrali 88 poslancev (po enega izberejo pripadniki italijanske in madĹžarske manjĹĄine).

Poslanci se v Sloveniji volijo po proporcionalnem sistemu, ki omogoÄ?a sorazmerno razdelitev mandatov.

Za vstop v parlament pa stranke oziroma liste potrebujejo vsaj 4-odstotno podporo volivcev.

Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah v Sloveniji. Vsaka od njih je razdeljena na 11 okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli 11 poslancev.

Koga stranke in liste poĹĄiljajo v boj tukaj? Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina sodita v 5. volilno enoto s sedeĹžem v Celju, v njej pa tvorijo

6. (Mozirje), 7. (Velenje 1) in 8.

(Velenje 2) volilni okraj.

Katere stranke in liste bodo nastopile na drĹžavnozborskih volitvah in koga poĹĄiljajo v boj?

Slovenska demokratska stranka (SDS): v 6. volilnem okraju Nada BrinovĹĄek, specialistka javne uprave, poslanka drĹžavnega zbora, v 7. volilnem okraju Suzana KavaĹĄ, univerzitetna diplomirana gradbena inĹženirka, samostojna podjetnica, v 8. volilnem okraju Franc Rosec, mag. inĹž. energetike, vodja razvoja in investicij; DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije (DeSUS): Margareta AtelĹĄek, magistra organizacije dela, upokojenka, Franc Rogan, profesor pedagogike, upokojenec, Darja Ĺ traus, univerzitetna dipl. ekonomistka, viĹĄja finanÄ?na inĹĄpektorica; Andrej ÄŒuĹĄ in Zeleni Slovenije: Boris Andrej Mlakar, reĹžiser, scenarist, AleĹĄ MlaÄ? – ÄŒerne, dr. vet. med., bioresonanÄ?ni terapevt, Zoran RoĹžiÄ?, diplomirani slikar, tehnolog;

Pomembnejťi roki za izvedbo do volitev 18. maj – DrŞavna volilna komisija (DVK) javno objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih; drŞavljani lahko vpogledajo v volilne imenike in zahtevajo popravke na volilni enoti.

23. maj – Oskrbovanci domov za starejĹĄe ter volivci, ki so v bolniĹĄnicah ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji sporoÄ?ijo, da Ĺželijo glasovati po

Lista Marjana Ĺ arca: Darij KrajÄ?iÄ?, dr. gozd. znanosti, raziskovalni sodelavec, Gregor Rus, magister matematike, strokovni sodelavec pripravnik, Mateja Kumer, mag. inĹž. arh., arhitektka;

poĹĄti. Na enak naÄ?in lahko glasujejo tudi invalidi.

29., 30. in 31. maj – PredÄ?asno glasovanje na sedeĹžih okrajnih volilnih komisij.

30. maj – Volivci, ki Ĺželijo glasovati na voliĹĄÄ?u v drugem okraju, morajo to sporoÄ?iti okrajni volilni komisiji, na obmoÄ?ju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na voliĹĄÄ?u, pa lahko sporoÄ?ijo okrajni volilni komisiji, da Ĺželijo glasovati na svojem domu. Volivci, ki nimajo stalnega bivaliĹĄÄ?a v Sloveniji, pa Ĺželijo glasovati na voliĹĄÄ?u v Sloveniji, morajo to sporoÄ?iti okrajni volilni komisiji ali drĹžavni volilni komisiji.

Nova Slovenija – krĹĄÄ?anski demokrati (NSi): Aleksander ReberĹĄek, magister znanosti, Veronika Juvan, tehnik mehatronike, delavka v proizvodnji, Drago Koren, un. dipl. inĹž. geod., direktor obÄ?inske uprave; Levica: TjaĹĄa PodpeÄ?an, un. dipl. sociologinja, samostojna svetovalka, Goran Lukić, politolog, strokovni sodelavec, Dorotea Pospihalj, psihoterapevtka, asistentka na kliniki; DD Dobra druĹžba: Andrej Krajnc, strojni tehnik, upokojenec, NataĹĄa KoĹĄtomaj, un. dipl. ekonomistka, mag. GaĹĄper Oswald, mag. strojniĹĄtva; GAS – gospodarsko aktivna stranka: Darko KoĹželj, gasilski tehnik, Mitja KoĹželj, trgovec, Tomislav Pirjevec, mag. znanosti, nezaposlen; Kangler & Primc, ZdruĹžena desnica – glas za otroke in druĹžine, Nova ljudska stranka Slovenije: Barbara Taurer, ekonomski tehnik, Ines PoĹĄtrak, poslovna sekretarka, v 8. volilnem okraju nimajo kandidata oziroma kandidatke); Socialni demokrati (SD): Aleksandra Vasiljević, diplomirana medicinska sestra, Andreja KatiÄ?, un. dipl. pravica, ministrica, Jan Ĺ koberne, diplomant evropskih ĹĄtudij, poslanec; SocialistiÄ?na partija Slovenije: Rajko Gajić, mizar, upokojenec, Petra TrÄ?ek, gimnazijska maturantka, trgovka, v 8. volilnem

NajstarejĹĄa zadeva je stara deset let

okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata) Piratska stranka Slovenije: Nikolina Borenović, un. dipl. pravnica, v 7. in 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata) Slovenska nacionalna stranka – SNS: Tina Quechon, magistra menedĹžmenta, JoviĹĄa Kuljević, rudarski tehnik, Jelena Miljković, prevajalka; Gibanjeskupajnaprej: Boris Furjan, metalurg, nezaposlen, Rene Dopler, gimnazijski maturant, ĹĄtudent, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata); Gibanje Zedinjena Slovenija: BlaĹženka Bartolić, ekonomski tehnik, samostojna podjetnica, Reneja RobiÄ?, ekonomski tehnik, JoĹĄko Joras, natakar, upokojenec; Lista novinarja Bojana PoĹžarja: MatjaĹž Fleisinger, un. dipl. stroj., doktor znanosti, Janez Hrovat, magister poslovodenja in organizacije, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata); SLS Slovenska ljudska stranka: TomaĹž PeÄ?ovnik, uÄ?itelj ĹĄportne vzgoje, samostojni podjetnik, Rafael GorĹĄek, rudarski tehnik,

upokojenec, Mihael Letonje, strojni tehnik, nezaposlen; SMC – Stranka modernega centra: Mojca Rep, magistra varstvoslovja, Breda Kolar, diplomirana ekonomistka, usluĹžbenka finanÄ?nega urada, Bojan KugoniÄ?, ekonomist, komercialist ReSET – reĹĄimo Slovenijo elite in tajkunov: MatevĹž Gerdej, avtomehanik, dr. Martin Ivec, dr. znanosti s podroÄ?ja biokemije, kliniÄ?ni embriolog, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandiata); Solidarnost, za praviÄ?no druĹžbo: Tamara MarinÄ?ek, un. dipl. graf. tehnolog, v 7. in 8. volilnem okraju lista nima kandidatk oziroma kandidatov); Za zdravo druĹžbo: Aja Rotovnik, dipl. ekon., v 7. in 8. volilnem okraju ni kandidatke oziroma kandidata); Stranka Alenke BratuĹĄek: Patricia Pantelić, tur. tehnik, Miha Praprotnik, dipl. ekonomist, Radovana Kostadinović, trgovka, upokojenka.

V Celju odprli medicinski center dvorec LanovĹž Celje, 15. maja - V Celju so danes odprli sodoben medicinski center dvorec LanovĹž, v katerem delujejo kardiologija, ortopedija, ginekologija, medicina dela, prometa in ĹĄporta, ortodontija, zobozdravstvo in laboratorij. Kmalu pa bodo zaÄ?eli delovati ĹĄe dermatologija, nevrologija, psihologija in fizioterapija.

Dvorec LanovĹž predstavlja pomemben del celjske kulturne dediĹĄÄ?ine iz 15. stoletja. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem centra povedal prokurist klinike Urban Majcen, jih je obnova dvorca, ki je potekala od sredine leta 2016 do konca leta 2017, stala 1,5 milijona evrov, v opremo pa so vloĹžili ĹĄe 2 milijona evrov Medicinski center bo vse storitve ponujal kot samoplaÄ?niĹĄke, v njem bo redno zaposlenih 15 zdravnikov, k sodelovanju pa so pritegnili ĹĄe s 50 zdravnikov iz vse drĹžave. đ&#x;”˛

Na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje so lani v celoti obvladali pripad, hkrati pa ponovno zmanjĹĄali ĹĄtevilo nereĹĄenih zadev iz preteklih let Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V letu 2017 so na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje lani prejeli v delo 13.801 zadevo, na koncu leta jim je nereĹĄena ostala 1.101 zadeva.

ReĹĄili so jih 13.895. ÂťV celoti smo obvladali pripad, hkrati pa intenzivno reĹĄevali starejĹĄe nereĹĄene zadeve,ÂŤ pravi predsednica Vlasta Lajlar. NajstarejĹĄa zadeva, ki jo imajo v reĹĄevanju, je pravdna. Stara je veÄ? kot deset let. ÂťRazlog je prekinitev, ker Ä?akamo na reĹĄitev zapuĹĄÄ?inske zadeve.ÂŤ V primerjavi s preteklimi leti so lani zaznali manj prejetih kazenskih in zapuĹĄÄ?inskih zadev, poveÄ?al pa se je pripad pravdnih zadev.

veÄ? kot 50 odstotkov manj, je to velik napredek, ki je posledica ĹĄtevilnih organizacijskih ukrepov in programov. PrepriÄ?ana sem, da se bo ta trend nadaljeval.ÂŤ

ugovore za vse organizacijske enote celjskega okroĹžja.ÂŤ Na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje je zaposlenih 38 usluĹžbencev, od tega ĹĄest sodnikov, ĹĄtirje viĹĄji

Predsednica Okrajnega sodiĹĄÄ?a Velenje Vlasta Lajlar: ÂťPoseben poudarek namenjamo reĹĄevanju starejĹĄih zadev.ÂŤ

â?ą

StatistiÄ?ni podatki kaĹžejo ponovno zmanjĹĄanje skupnega ĹĄtevila nereĹĄenih zadev.

NajveÄ? izvrĹĄilnih zadev

V delu so imeli najveÄ? (ĹĄe vedno) izvrĹĄilnih zadev, okoli 11.500. V to ĹĄtevilo so zajete tudi statistiÄ?no odÄ?rtane zadeve, tiste, ki jim pravijo ’mrtvaki’. ÂťÄŒe naredim primerjavo Ä?asom pred s ĹĄtirimi ali petimi leti, ko smo imeli v delu okoli 25.000 nereĹĄenih zadev, danes pa jih imamo za

Veliko zemljiĹĄkoknjiĹžnih zadev

Leta 2017 so v delo prejeli 6.899 zemljiĹĄkoknjiĹžnih zadev, reĹĄili so jih 6.944, kar pomeni, da na tem podroÄ?ju v celoti obvladujejo pripad. ÂťNaĹĄa okrajna sodnica pa reĹĄuje tudi zemljiĹĄkoknjiĹžne

prejeli v delo 3.161 zadev, reĹĄili so jih 3.302. ÂťObvladujemo pripad, intenzivno reĹĄujemo starejĹĄe nereĹĄene zadeve in naĹĄa Ĺželja in cilj sta, da v tem tempu nadaljujemo, torej da skuĹĄamo v Ä?im krajĹĄem Ä?asovnem obdobju kakovostno reĹĄiti Ä?im veÄ? zadev.ÂŤ

pravosodni svetovalci – strokovni sodelavci in osemindvajset ostalih javnih usluŞbencev.

Pripad obvladujejo tudi letos

LetoĹĄnje leto se je zaÄ?elo uspeĹĄno. V prvih ĹĄtirih mesecih so

SMO USPEĹ NA ZADRUGA IN RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO

DIREKTORJA

(za ĹĄtiriletno mandatno obdobje)

Vedno pa ne gre po naÄ?rtih.

Stranke imajo pravice in obveznosti. ÂťZadeva se velikokrat ne more reĹĄiti na enem naroku, kadar je potrebno postaviti izvedenca, dodatno zasliĹĄevati priÄ?e ali prekiniti postopek, ker je zadeva vezana na kakĹĄno drugo,ÂŤ razloge, da se kakĹĄna zadeva ne reĹĄi tako hitro, kot bi mogoÄ?e Ĺželeli sodniki in stranke, pojasni predsednica sodiĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

Kandidati morajo poleg sploĹĄnih pogojev, doloÄ?enih z zakonom izpolnjevati ĹĄe naslednje : ď‚&#x; Najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri ď‚&#x; Najmanj 10 let delovnih izkuĹĄenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih ď‚&#x; DrĹžavljan Republike Slovenije ď‚&#x; Program dela za prihodnje ĹĄtiriletno obdobje Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poĹĄljejo v zaprti ovojnici do 25.5.2018 v tajniĹĄtvo Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina z.o.o., MetleÄ?e 7, 3325 Ĺ oĹĄtanj, z oznako na ovojnici ÂťZa razpis direktorjaÂŤ Kandidati bodo pisno obveĹĄÄ?eni v 8 dneh po izboru.

Z VAMI IN ZA VAS

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

17. maja 2018

Po treh letih nov razpis za najem neprofitnih stanovanj Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem – Na aktualni lestvici je ĹĄe 90 prosilcev Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Prosilci, ki se Ĺželijo prijaviti na razpis, lahko vlogo (obrazec) za dodelitev dvignejo pri receptorju v avli Mestne obÄ?ine ali si jo natisnejo z njene spletne strani.

GaĹĄper Hostnik iz Urada za razvoj in investicije v Mestni obÄ?ini Velenje posebej poudarja, naj ne spregledajo roka za oddajo vlog, 15. junija! ÂťDobro je tudi, da nam pred oddajo prinesejo vlogo na vpogled, da bo kasneje potrebnih Ä?im manj dopolnitev.ÂŤ

Trije razlogi za nov razpis

Javni razpis je bil nazadnje objavljen leta 2015, lestvica prosilcev pa izdelana v zaÄ?etku leta 2016.

Aktualna lista je pri dvoÄ?lan-

skih, pet- in ĹĄestÄ?lanskih druĹžinah izÄ?rpana. Pri prosilcih posameznikih ter tri- in ĹĄtiriÄ?lanskih druĹžinah pa vseh, ki so na lestvici ĹĄe niso reĹĄili stanovanjske stiske. ÂťEden od razlogov za objavo

je prijavil na razpis. Velikokrat so drugaÄ?ne. Spremeni se ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov, dohodkovne razmere ‌ Z novim razpisom pa bodo te podatke posodobili.

â?ą

Novo listo bodo predvidoma sestavili do konca leta, do takrat velja aktualna.

GaĹĄper Hostnik: ÂťDo izbrisa z lestvice pride, Ä?e prosilec v drugo zavrne primerno neprofitno stanovanje.ÂŤ

Veselili pa so se velike pridobitve, nove industrijske cone. Še bolj veseli pa bomo, ko bodo v njej nastala nova delovna mesta in z njimi nove moŞnosti in priloŞnosti za zaposlitve. S tem bo dodana tista prava vrednost tej naloŞbi.

â?ą

Praznik so zaznamovali s tekmovanjem v balinanju, slavnostno sejo, pohodom po mejah krajevne skupnosti, proslavo in druĹžabnim sreÄ?anjem.

Pridobitev je tudi posodobljena elektriÄ?na napeljava, nove svetilke uliÄ?ne razsvetljave in pokrpane luknje na cestiĹĄÄ?ih. ÂťSkupaj s krajevno organizacijo RdeÄ?ega kriĹža pa smo poskrbeli, da imamo tudi v Stari vasi defibrilator. NameĹĄÄ?en je na objektu doma krajanov. ÂŤ Pa za naprej? ÂťOb gradnji hitre ceste tretje razvojne osi bo v Velenju Stara vas postala veliko gradbiĹĄÄ?e. Veliko koordinacij bo potrebnih, da krajanov ne bodo motili oziroma ne bodo ogroĹženi zaradi prometa teĹžkih tovornjakov,ÂŤ pravi Zupanc. ÂťDolga leta si tudi prizadevamo, doslej neu-

Z aktualne liste jih je blizu 80 odstopilo ali pa so jih z nje izbrisali. Prosilci odstopijo z liste,

- Listo A za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. Ä?lenu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plaÄ?ilo lastne udeleĹžbe in varĹĄÄ?ine; - Listo B za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plaÄ?ati lastno udeleĹžbo.

kadar sami kako drugaÄ?e reĹĄijo stanovanjsko vpraĹĄanje ali se odselijo iz Velenja. Zakaj pa jih izbriĹĄejo? Hostnik pojasni, da do izbrisa pride, Ä?e prosilec v drugo zavrne primerno neprofitno stanovanje. ÂťPrviÄ? ga naÄ?eloma lahko, drugiÄ? pa ne veÄ?.ÂŤ

â?ą

V Mestni obÄ?ini Velenje so od leta 2009 reĹĄili 756 stanovanjskih vpraĹĄanj in od leta 2011 prodali 46 stanovanjskih enot.

Pogoji ostajajo enaki

V Mestni obÄ?ini Velenje po podlagi izkuĹĄenj iz prejĹĄnjega razpisa, prednostne kategorije ohranjajo bolj kot ne enake. Med drugim dobijo dodatne toÄ?ke tisti, ki dalj Ä?asa stalno prebivajo v obÄ?ini, mlade druĹžine do 35 let in druĹžine z veÄ?jim ĹĄtevilom otrok. đ&#x;”˛

Predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara vas MatjaĹž Zupanc: ÂťDodano vrednost industrijski coni bodo prinesla nova delovna mesta.ÂŤ

Velenje – Prazniki so vedno priloŞnost za pogled za nazaj in naprej. V Stari vasi so krajevni praznik praznovali konec minulega tedna.

Praznujejo ga v spomin na noÄ? iz 30. aprila na 1. maj leta 1944, ko je BraÄ?iÄ?eva brigada napadla premogovnik in staro elektrarno. Z napadom je tistikrat ’priĹžgala’ najveÄ?ji kres v Sloveniji, okupatorja pa prisilila k umiku. Rudnik je bil za nekaj ur v rokah partizanov.

Stara vas danes ĹĄteje blizu 1.300. ÄŒeprav ime govori o tem, da je stara, pa ni Ä?isto tako. Morda po nastanku. V zadnjem Ä?asu hiĹĄe, ki so naprodaj, kupujejo mlade druĹžine in tega pomlajevanja so zelo veseli. Na prireditvah, ki jih pripravljajo za krajane, teh pa se med letom zvrsti veliko, sreÄ?ujejo tako najmlajĹĄe kot najstarejĹĄe krajane.

KakĹĄno je bilo leto od zadnjega praznovanja? ÂťPestro. Predvsem politiÄ?no,ÂŤ pravi predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara vas MatjaĹž Zupanc. ÂťKot je znano, smo se odloÄ?no uprli vzpostavitvi azilnega doma na naĹĄem obmoÄ?ju.ÂŤ

Nekateri odstopijo, nekatere izbriĹĄejo

Oblikovali bodo dve loÄ?eni prednostni listi

V Stari vasi so praznovali Milena KrstiÄ? – Planinc

Kaj pa nov razpis pomeni za ’stare’ prosilce, za tiste, ki so ĹĄe na lestvici in jih je okoli 90? ÂťNajprej morajo vedeti, da se je treba ponovno prijaviti, Ä?e

â?ą

Vloge bodo sprejemali do vkljuÄ?no 15. junija.

novega razpisa je, da bi stanovanja, primerna za dvo-, pet- in ĹĄestÄ?lanske druĹžine, ostala prazna. Drugi razlog je ta, da obÄ?ani obiÄ?ajno Ĺže po enem letu zaÄ?no povpraĹĄevati po njem, tretji pa zastarelost podatkov pri prosilcih, ki so ĹĄe na aktualni listi,ÂŤ Pravi Hostnik.

Preden prosilca pozovejo na sklenitev najemne pogodbe, preverijo, Ä?e so podatki in razmere ĹĄe take, kot so bile takrat, ko se

Za stare prosilce ’plus 50’

Ĺželijo kandidirati za neprofitno obÄ?insko stanovanje. Tisti, ki jim doslej nismo ponudili nobenega stanovanja, pa z novim razpisom dobijo dodatnih 50 toÄ?k. Tako imajo prednost pred tistimi, ki se prijavljajo prviÄ?.ÂŤ Sicer pa aktualna lista velja do sestave nove, ki bo predvidoma izdelana do konca leta. Gotovo bo do takrat ĹĄe komu z nje uspelo reĹĄiti svoje stanovanjsko vpraĹĄanje.

MatjaĹž Zupanc: ÂťLeto je bilo pestro.ÂŤ

speĹĄno, da bi se iz obrtne cone Stara vas na primernejĹĄo lokacijo preselil Dinos. Krajane moti hrup, papir, ki ga prinese na cesto, ter teĹžki kamioni, s katerimi se uniÄ?uje ploÄ?nike in cestiĹĄÄ?e.ÂŤ Spomnil je tudi na teĹžave Ĺ˝abje vasi z visokonapetostno napeljavo. ÂťA je obljubljeno, da se bo hkrati z gradnjo hitre ceste napeljava poloĹžila v zemljo.ÂŤ ManjĹĄe teĹžave, s katerimi se ĹĄe sooÄ?ajo, pa reĹĄujejo sproti, pravi Zupanc. Pri tem se malo nasmehne in doda: ÂťTudi pri nas pa je tako kot povsod. Nergajo vedno tisti, ki ne pridejo na nobeno prireditev in noben dogodek.†đ&#x;”˛

V Stari vasi je bilo konec tedna prazniÄ?no. Z vrsto prireditev so zaznamovali krajevni praznik.

Obnova komunalne infrastrukture v ReÄ?ici ob Paki Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je pred dvema mesecema objavila razpis za izbiro izvajalca za izvedbo projekta obnove komunalne infrastrukture na obmoÄ?ju od regionalne ceste proti Âťstaremu Don JuanuÂŤ v ReÄ?ici ob Paki. Postopek izbire izvajalca bo konÄ?an v teh dneh.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da bodo takoj po podpisu pogodbe pripravili sestanek s krajani, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju predvidene izgradnje in obnove komunalne infrastrukture. Obnovili naj bi fekalno kanalizacijo in vodovodno omreĹžje, rekonstruirali celotno cestiĹĄÄ?e ter uredili

odvodnjavanje meteorne vode.

Hkrati bo izbrani izvajalec uredil ĹĄe vse potrebno za kasnejĹĄo obnovo telekomunikacijskega in elektro omreĹžja.

Projektantska ocena naloĹžbe znaĹĄa 115.000 evrov, najugodnejĹĄe pridobljene ponudbe pa so pod to vrednostjo. Denar bo zagotovila lokalna skupnost iz obÄ?inskega proraÄ?una, dela na terenu pa naj bi stekla predvidoma prihodnji mesec. đ&#x;”˛

tp

Tudi v Velenju kvaÄ?kamo hobotnice za nedonoĹĄenÄ?ke V zaÄ?etku leta je na moje veliko veselje zaĹživela ideja sreÄ?anj pod skupnim imenom RoÄ?na dela za dobra dela – enkrat ali dvakrat meseÄ?no se navduĹĄene kvaÄ?karice in pletilje sreÄ?ujemo v UÄ?ilnici Plus v stavbi Farmin in izdelujemo izdelke, ki jih nato predamo v dobrodelne namene.

NaĹĄ prvi projekt, ki smo se mu pridruĹžile, je projekt Hobotnica. Projekt kvaÄ?kanja hobotnic za nedonoĹĄenÄ?ke se je zaÄ?el leta 2013 na Danskem.

Ko so prvo hobotnico poloĹžili k malÄ?ku v inkubator, so se kmalu pokazali pozitivni terapevtski uÄ?inki, zato so projekt zaÄ?ele izvajati tudi ostale evropske drĹžave. Do danes so ustvarili Ĺže veÄ? kot 27.000 hobotnic.

Od septembra 2017 projekt uradno poteka tudi pri nas. Njegova pobudnica je TjaĹĄa Bevc, ki je terapevtski pomen malih kvaÄ?kanih hobotnic predstavila Slovencem.

Vzpostavila je prvi stik s porodniĹĄnicami in na Facebooku osnovala skupino, v kateri so objavljena navodila in Ä?lanice objavljajo informacije o delavnicah in sreÄ?anjih ter slike svojih izdelkov.

Hobotnice morajo biti izdelane po natanÄ?nih navodilih, doloÄ?enih merah in iz pravega materiala – iz 100 % bombaĹžne preje in sintetiÄ?nega polnila.

V porodniĹĄnici jih sterilizirajo in poloĹžijo k otrokom v inkubator. Lovke na hobotnici so zavite in mehke na otip. Ko jih malÄ?ek drĹži v roki, ga spominjajo na popkovino, s katero se je igral v maternici. Kar pa

je najpomembnejĹĄe, je to, da drĹži in vleÄ?e lovke, ne pa cevk, ki ga ohranjajo pri Ĺživljenju. Ko inkubator in porodniĹĄnico zapusti, odide njegova hobotnica z njim – za druĹžbo in spomin.

V Velenju smo se do sedaj sestale ĹĄestkrat. SreÄ?anja so praviloma ob ponedeljkih in trajajo dve uri. Izdelava ene hobotnice izkuĹĄeni kvaÄ?karici vzame dobre tri ure, zato so sreÄ?anja namenjena predvsem druĹženju, izmenjavi koristnih napotkov, dajanju navodil malo manj izkuĹĄenim in skupinskemu fotografiranju vseh hobotnic, ki jih pridne roke naredijo doma med dvema sreÄ?anjema. Hobotnice nato s prijaznim sporoÄ?ilcem poĹĄljemo v porodniĹĄnico v Ljubljano in Maribor, po novem jih sprejemajo tudi v Kranju. Od naĹĄega prvega sreÄ?anja smo VelenjÄ?anke za male borce izdelale in odposlale Ĺže veÄ? kot 170 hobotnic.

Osnovne informacije o projektu in poroÄ?ila o dogajanju po celi Sloveniji najdete na spletnem naslovu https://www.facebook. com/projekt.hobotnica/, Ä?e pa se nam Ĺželite pridruĹžiti pri izdelovanju hobotnic ali donirati bombaĹžno prejo, najdete obvestila o naslednjih sreÄ?anjih in dodatne informacije na naslovu https://www.facebook.com/ucilnica.plus/. Vesele bomo dodatnih parov spretnih rok, pa tudi idej, predlogov in pomoÄ?i pri izvedbi ĹĄe kakĹĄnega tovrstnega projekta. đ&#x;”˛

NataĹĄa Ĺ afariÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

17. maja 2018

Dijaki premalo izkoriĹĄÄ?ajo ponujene moĹžnosti Projekt Ĺ ola ambasadorka EU

Dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje obeleĹžili dan Evrope – Mladi ĹĄe ne Ä?utijo pripadnosti EU Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 9. maja – Med tistimi, ki so zaznamovali dan Evrope 9. maj s prireditvijo, so bili tudi dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV). Ob tej priloĹžnosti so pred ĹĄolsko stavbo C organizirali za sovrstnike in mimoidoÄ?e obÄ?ane interaktivne igre na temo EU in proslavo.

Ob pogledu na prizoriĹĄÄ?e dogajanja pozorni obiskovalec ni spregledal, da so nekateri dijaki spremljali aktivnosti dokaj nezavzeto, kar je v pogovoru menila tudi Mateja KlemenÄ?iÄ?, ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti. Še premalo je mladih, ki bi Ä?utili pripadnost EU, katere sestavni del je tudi Slovenija.ÂŤ Njenim besedam je pritrdil dijak Jaka Breznik: ÂťMoje vrstnike EU premalo zanima. V projektih in na delavnicah, ki jih izvajamo v okviru projekta Ĺ ola ambasadorka evropskega parlamenta in na katerih se seznanjamo z

drĹžavami EU, se lahko veliko nauÄ?imo. Znanje nam lahko koristi tudi na drugih podroÄ?jih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali imajo mladi obÄ?utek o moĹžnostih vplivanja

na doloÄ?ene odloÄ?itve, pa Jaka Breznik odgovarja: ÂťMenim, da mladim manjka samozavesti. Sem pa prepriÄ?an, da smo sposobni spremeniti marsikaj. EU nam

gre naproti z raznimi projekti, katerih sestavni del so izmenjave dijakov. Dejstvo je, da premalo izkoriĹĄÄ?amo moĹžnosti, ki se nam ponujajo.ÂŤ

Dijaki so zaznamovali dan Evrope z interaktivnimi igrami na temo EU in proslavo

Projekt Ĺ ola ambasadorka EU je v Sloveniji zaĹživel v ĹĄolskem letu 2016/2017. V njem sodeluje 90 srednjih ĹĄol. Njegov glavni cilj je ozavestiti in izobraĹževati srednjeĹĄolske uÄ?itelje, strokovne delavce ter dijake o EU, jih usposabljati za aktivno drĹžavljanstvo ter ustvariti partnerstvo med

Jaka Breznik: ÂťMoje vrstnike EU premalo zanima, zato izvajamo projekte in delavnice, na katerih se dijaki ozaveĹĄÄ?amo in spoznavamo drĹžave Evrope.ÂŤ

ĹĄolami udeleĹženkami in Evropskim parlamentom. ÂťNa omenjenih ĹĄolah Ĺ CV smo kot Ĺ oli ambasadorki EU tokrat drugiÄ? pripravili prireditev ob 9. maju.

Dijakom predstavljamo Evropo Ĺže v okviru strokovnih modulov.

Na Ĺ oli za storitvene dejavnosti imamo prav modul mednarodni ekonomski odnosi, v katerem dijaki spoznavajo med drugim gospodarstvo EU. Letos so na projektnih dnevih na Debelem RtiÄ?u ti spoznavali kulturno dediĹĄÄ?ino EU,ÂŤ je povedala ena od mentoric v projektu Anita Rudolf PeÄ?nik. Dodala je ĹĄe, da predstavlja izobraĹževalni program odliÄ?no priloĹžnost za vse uÄ?ence srednjih in poklicnih ĹĄol ter njihove uÄ?itelje, da kot pravi pristaĹĄi evropskega povezovanja prevzamejo vlogo dijaka ali mentorja ambasadorja Evropskega parlamenta, s tem postanejo predstavniki Ĺživljenja v EU na svoji ĹĄoli in opravljajo nalogo ozaveĹĄÄ?anja o paleti moĹžnosti, ki jih EU ponuja mladim.

Program ĹĄola ambasadorka vodi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta.

V VzorÄ?nem mestu nova razstava Ob odprtju 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja, prviÄ? v Sloveniji zdruĹžili znanost in hip-hop kulturo Mladi so bili navduĹĄeni nad hip-hop umetniki, ki so sodelovali v prvem znanstvenem raparskem performansu v Sloveniji (foto: Tina Ramujkić)

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 10. maja – V VzorÄ?nem mestu so v Ä?etrtek odprli novo razstavo – 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja in za to priloĹžnost prviÄ? v Sloveniji zdruĹžili znanost in hip-hop kulturo. Z odprtjem nove razstave pa so (tudi) v Velenju zaÄ?eli Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Velenje.

Odprtje nove razstave je bilo res nekaj posebnega, obÄ?instvo – uÄ?enci, dijaki, ĹĄtudentje ‌ pa navduĹĄeni.

NajboljĹĄi slovenski freestyle raperji so jo na pot pospremili z

Rekli so â?ą Albert Haj-

dari, uÄ?enec 5. razreda: ÂťVel i ko s m o se nauÄ?ili.

Skozi posebna oÄ?ala sem videl, kako rastlina naredi hrano.ÂŤ

skuĹĄa pripeljati v skrivno sobo.

Tam se znajdemo v notranjosti celice, skozi skrivna vratca pa se od tam podamo pod zemljo in si na povrĹĄini ogledamo svet iz perspektive mravlje.ÂŤ đ&#x;”˛

Miha Cojhter in Erik Kapfer – idejna oÄ?eta VzorÄ?nega mesta.

rimami v prostem slogu na temo znanosti. Rok Terkaj – Trkaj, Igor Kuna, Amo, DJ/MC Mrigo, Um, Vazz, Ĺ eĹĄo, Wera, Gotti, Majki, Muale in Tadej Pasar so se pomerili tudi v besednih bitkah (battlih) na teme, ki povezujejo druĹžbo in naravo (’Človek ali MaĹĄina’, ’Dan ali NoÄ?’ in ’Voda ali Zrak’) in rapali na aktualne teme, kot so cepljenje, ohranjanje Ä?istega okolja in Ä?lovek v odnosu do tehnologije. Poleg jezikovnih spretnosti in vsebinskega znanja so prvim obiskovalcem nove razstave pokazali tudi ĹĄirok razpon

nians humorja in zbadljivke na raÄ?un nasprotnika in tudi sebe.

Kuna pa je ob navduĹĄenem aplavzu premierno predstavil novo pesem Planet znanja.

Prostor sodobnih tehnologij in znanosti, ki ga je podprla Mestna obÄ?ina Velenje, je bogatejĹĄi tudi za sobo pobega. Zasnovana je na sobi babice Rezike, ki je imela o rastlinah ogromno znanja, pravita Erik Kapfer in Miha Cojhter, idejna oÄ?eta VzorÄ?nega mesta. ÂťV njej se gre k babici Rezki, ki je odkrivala zeliĹĄÄ?a, rastline, celice. Po napotkih in igrah nas

DAN MLADOSTI

25. maja Na GORI OLJKI Štafeta Mladosti – 25. maj 2018 Štart ťtafete ob 16. uri iz Šmartnega ob Paki • Predaja ťtafete tovariťu Titu in njegovim sodelavcem na Gori Oljki • Od 18 ure dalje zabava z Ansamblom Greh in nostalgièno jugo glasbo. VABLJENI!

PARTIZANSKI GOLAĹ˝ IZ KOTLA!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

UspeĹĄni na nacionalnem nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli MZPM Velenje vabi na regijsko zakljuÄ?no prireditev nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli – Podelili bodo priznanja mladim ustvarjalcem Velenje, 17. maja – Na Dan Evrope se je tudi MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje s sodelujoÄ?imi osnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci udeleĹžila slavnostnega zakljuÄ?ka nacionalnega nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli 2017/2018. V evropskem letu kulturne dediĹĄÄ?ine je bila tema nateÄ?aja DediĹĄÄ?ina okoli nas: Kjer preteklost sreÄ?a prihodnost. Na MZPM Velenje je med nateÄ?ajem prispelo 215 likovnih, literarnih, fotografskih in video

del, ki so jih ustvarili mladi iz SAĹ A regije. Strokovni komisiji MZPM Velenje sta na drĹžavno sreÄ?anje uvrstili 23 literarnih in 37 likovnih del ter ĹĄtiri fotografska in eno video delo. Mladi ustvarjalci iz naĹĄe regije so bili na drĹžavni ravni najbolj uspeĹĄni na literarnem in likovnem podroÄ?ju: JanuĹĄ Purg iz OĹ Gorica Velenje je na literarnem nateÄ?aju osvojil 1. mesto med uÄ?enci tretje triade (mentorica je bila Vesna Penec), na likovnem nateÄ?aju je 2. mesto osvojil Nel Uranjek iz I. OĹ Ĺ˝alec, podruĹžnica Ponikva (mentorica je bila Andreja PuĹĄnik), 3. mesto med uÄ?enci druge triade osnovnih ĹĄol je za likovno delo z naslovom Kruh iz kruĹĄne peÄ?i osvojila Mia Kajba iz OĹ Gorica (mentorica je bila Danica ArzenĹĄek), kar pet uÄ?encev in uÄ?enk CVIU Velenje (MaĹĄa RamĹĄak, MaruĹĄa GolÄ?er, Svit VreÄ?ko, Tilen Krenker in

17. maja 2018

Otroci prikazali svoj svet

Zala Pirec), ki so ustvarjali pod mentorstvom Robija KlanÄ?nika, pa je prejelo posebne nagrade za likovna dela.

V vili RoĹžle bodo danes, 17. maja, ob 10.30 priredili regijsko zakljuÄ?no prireditev nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli. S pomoÄ?jo Muzeja Velenje bodo predstavili delÄ?ek velenjske kulturne dediĹĄÄ?ine – vilo RoĹžle, v kateri je sedeĹž MZPM Velenje, in SonÄ?ni park, ki so ga v Ä?asu hitre rasti mesta Velenje z udarniĹĄkim delom zgradili velenjski rudarji in drugi prostovoljci. Postavili bodo razstavo likovnih del, ki so prispela na nateÄ?aj, poskrbeli za kakĹĄno glasbeno preseneÄ?enje, mladim ustvarjalcem likovnih, literarnih, fotografskih in video del, ki so sodelovali na Ĺže 19. nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli, pa bodo podelili tudi regijska in drĹžavna priznanja. đ&#x;”˛

V vrtcu Vrtiljak so ob zakljuÄ?ku projekta Moj svet priredili razstavo otroĹĄkih del s koncertom pevskega zbora, deklamacijami in plesnimi toÄ?kami

tf Otroci vrtca Vrtiljak so svoj svet predstavili v sliki, besedi, pesmi in plesu.

Tina Felicijan

UdeleĹženci nacionalnega zakljuÄ?ka nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli. Med njimi so tudi drĹžavni nagrajenci iz regije SAĹ A in njihovi mentorji.

Velenje, 9. maj – Enota Vrtiljak Vrtca Velenje je letos sodelovala z zaloĹžbo otroĹĄkih knjig Jasa in podjetjem Eurofins Erico, ki je otrokom podarilo eno od inovativnih slikanic z naslovom Moj svet. Gre za noviteto med otroĹĄkimi slikanicami, pravi vzgojiteljica in vodja projekta Montana Tratnik. ÂťOdloÄ?ili smo se, da bomo s to knjigo naredili nekaj veÄ?, saj smo bili pozitivno preseneÄ?eni nad njeno vsebino in naÄ?inom uporabe. Polna je sliÄ?ic,

ki upodabljajo vsa podroÄ?ja naĹĄega Ĺživljenja in otrokom sproĹžajo razliÄ?ne asociacije in obÄ?utke. Ponudili smo jo otrokom v starejĹĄih skupinah enote Vrtiljak in otroci so bili nad slikanico navduĹĄeni.

Ob njej so se spominjali svojih doĹživetij, o njih pripovedovali, ob tem izraĹžali svoje obÄ?utke, Ĺželje, na osnovi knjige pa so nastali Ä?udoviti izdelki. Med drugim tudi trije zbirniki risbic in misli, ki so jih otroci izdelali ob prelistavanju slikanice s starĹĄi. Zelo smo bili veseli, da smo v roke dobili tako Ä?udovito slikanico,

ki resniÄ?no prinaĹĄa nekaj novega, bogati tako otroke kot odrasle,ÂŤ je povedala ob prireditvi, ki so jo otroci pripravili ob zakljuÄ?ku projekta. Na nastopu so se predstavile tri skupine starejĹĄih otrok, ki so zdruĹžene v otroĹĄkem pevskem zboru Mavrica. S pesmicami, deklamacijami in plesom, povezanimi z vsebino knjige, so pokazali, kaj vse so se ob slikanici nauÄ?ili, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih del, ki so jih otroci ustvarili na razliÄ?ne teme, zajete v slikanici đ&#x;”˛ Moj svet. â€

Prostovoljstvo ji daje energijo in zagon Za petdesetiÄ? Dinamika likovnega ritma

Naj prostovoljka mestne obÄ?ine Velenje v mlajĹĄi kategoriji Anina Cesar je predana taborniĹĄka vodnica – Ukvarja se tudi z otroki s posebnimi potrebami Tina Felicijan

VelenjÄ?anka, glasbeno in ĹĄportno nadarjena dijakinja Ä?etrtega letnika glasbene smeri velenjske gimnazije Anina Cesar je ena tistih, ki imajo vedno dovolj Ä?asa za reÄ?i, ki jih radi poÄ?nejo, ob tem pa imajo moÄ?no razvit Ä?ut za soljudi, zato vselej, kadar lahko, nesebiÄ?no pomagajo drugim. Ĺ˝e v otroĹĄtvu, ko je s starĹĄi obiskovala taborjenja v Ribnem, je stopila v taborniĹĄke vrste in je danes vodnica Delo z ljudmi ÄŒete vzhajajoÄ?es posebnimi ga sonca RJZ. Da potrebami bi okrepila svojo samopodobo, je zahteva zaÄ?ela trenirati kadobro rate in tekmovala naÄ?rtovanje, enajst let, danes samostojno pa je sekretarka in Ä?lanica izvrĹĄnega odloÄ?anje, odbora Karate vztrajnost in kluba Velenje, pod neomajnost. okriljem katerega vodi treninge za otroke z Downovim sindromom. Rada plava, zato pomaga tudi pri vadbi otrok s posebnimi potrebami v skupini DelfinÄ?ki. V glasbeni ĹĄoli je sprva igrala kljunasto flavto, nato klavir, zdaj pa se osredotoÄ?a na solo petje. Ĺ tudij bi rada nadaljevala v socialnem delu. ÂťNimam obÄ?utka, da mi zmanjkuje Ä?asa. Zdi se mi, da bi vedno lahko poÄ?ela ĹĄe kaj. Vsaka dejavnost mi daje neko energijo. Ko se vrnem

â?ą

Anina Cesar: ÂťKo lahko nekomu pomagam, to z veseljem naredim, ker mi vedno pokaĹže hvaleĹžnost. To me napaja z energijo.ÂŤ

s plavanja z DelfinÄ?ki, imam Ĺže veÄ? zagon, laĹžje se uÄ?im in opravljam druge obveznosti.

Iskrenost otrok, od katerih se veliko nauÄ?im, hvaleĹžnost ljudi, ki jim pomagam, mi dajeta sreÄ?o in zadovoljstvo ter me motivirata za prostovoljno delo,ÂŤ je povedala in med samim intervjujem, ko je v velenjski knjiĹžnici brez oklevanja pomagala nekemu obiskovalcu, ki

je imel teĹžave z raÄ?unalnikom, dokazala, da prostovoljstvo resniÄ?no Ĺživi. ÄŒut za 'drugaÄ?ne' je razvijala Ĺže v otroĹĄtvu, ko se je z veseljem ukvarjala z mlajĹĄo sorodnico z Downovim sindromom. Na predlog dekliÄ?ine mame je zaÄ?ela poglabljati znanje za delo z otroki s posebnimi potrebami. Med drugim je uspeĹĄno zakljuÄ?ila seminar vseĹživljenjskega uÄ?enja pri zvezi SoĹžitje in bo letos poleti na morje v PortoroĹž spremljala tri otroke, v okviru izobraĹževanja Postani ĹĄportnik pa se je uÄ?ila, kako invalide motivirati za ĹĄport. ÂťOpaĹžam, da starejĹĄi laĹžje sprejmejo ljudi s posebnimi potrebami kot moji vrstniki. Jaz se z njimi ukvarjam kot z ostalimi ljudmi. Ne smejo se ti zasmiliti, ne smeĹĄ jim dajati potuhe, ampak jih moraĹĄ obravnavati enakopravno. Poleg tega jim moraĹĄ sam postaviti zgled, pravila, meje in pri njih vztrajati,ÂŤ je povedala o svojem delu, pri katerem ne dela razlik.

Vrstniki so jo kot prostovoljko sprejeli, Ä?eprav Anina opaĹža, da veÄ?ina prostovoljstvu ne pripisuje posebnega pomena in vse gleda skozi denar. Sama pa se je prav z vsakodnevnim prostovoljnim delom izoblikovala v bolj samozavestno, samoiniciativno osebo z moÄ?nim obÄ?utkom za ljudi. Upa, da ji bodo izkuĹĄnje, ki jih je pridobila s prostovoljnim delom, pomagale pri ĹĄtudiju in kasneje do zaposlitve. Da bo pri svojem delu ĹĄe boljĹĄa, pa se bo ĹĄe naprej udeleĹževala raznih seminarjev in izobraĹževanj za delo z osebami s posebnimi potrebami, vleÄ?e pa jo tudi v delo s starostniki. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Danes (Ä?etrtek, 17. maja) ob 17. uri bo v avli Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj sveÄ?ano odprtje jubilejne, 50. razstave Likovni svet otrok.

Otroci in mladostniki osnovnih

ĹĄol, vrtcev, vzgojno-izobraĹževalnih ustanov iz vse Slovenije so tokrat ustvarjali na temo Dinamika likovnega ritma. Tema je namreÄ? vsakiÄ? druga. Temo so razpisali lani maja, dela pa so na ĹĄolo prihajala do sredine februarja letos.

Tak je bil rok.

Vsa si je skrbno ogledala komisija strokovnjakov z likovnega podroÄ?ja in izbrala najboljĹĄe, ki bodo ĹĄolo krasili vse leto, do naslednje razstave. Na otvoritvi, ki je vedno slovesna, tokratna bo pa ĹĄe posebej, bodo najboljĹĄe tudi nagradili in jim dali priznanje. đ&#x;”˛

mkp

Osnovna ĹĄola Anton AĹĄkerca med junaki naĹĄega Ä?asa Na slavnostni prireditvi Slovesni dan prostovoljstva, ki je v torek potekala v KrĹĄkem, je Slovenska filantropija 20 ĹĄolam in dijaĹĄkim domovom iz vse Slovenije podelila naziv Junaki naĹĄega Ä?asa za ĹĄolsko leto 2017/2018. Naziv je skupaj z ostalimi 19 prejemniki osvojila OĹ Antona AĹĄkerca Velenje.

Namen nateÄ?aja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih, cilji nateÄ?aja pa krepitev solidarnosti v ĹĄolah in dijaĹĄkih domovih, aktiviranje mladih za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost Ĺživljenja ali reĹĄitev nekega problema v skupnosti, promocija prostovoljstva med mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti in senzibiliziranje otrok in đ&#x;”˛ mladih za potrebe soljudi v oĹžjem in ĹĄirĹĄem okolju.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

KULTURA

17. maja 2018

Priznanja kulturnikom

Praznovali Cankarjev rojstni dan Velenjska mladina ga je obeleĹžila s celodnevno prireditvijo Skodelica Cankarja Tina Felicijan

Velenje, 10. maj – Ker letos mineva sto let od smrti osrednje osebnosti moderne slovenske knjiĹževnosti – Ivana Cankarja –, po vsej Sloveniji potekajo ĹĄtevilni projekti in prireditve za krepitev zavesti o pomenu njegovega literarnega ustvarjanja za slovenski narod. Tako je v poÄ?astitev njegovega rojstnega dne, 10. maja 1876, KnjiĹžnica Velenje v sodelovanju z otroki iz Vrtca Velenje, z uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda in Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, dijaki velenjske

gimnazije ter lokalom Kofetarca na Cankarjevi ulici pripravila celodnevno dogajanje in mimoidoÄ?im ponudila Skodelico Cankarja. NajmlajĹĄi so Cankarjevo ulico oplemenitili z risbami s kredo, na katerih so upodobili bodisi pisatelja bodisi njegovo pisalno mizo in knjige. UÄ?enci OĹ MPT in CVIU so postavili razstavo likovnih del – Cankarjevih portretov v razliÄ?nih slikarskih in kiparskih tehnikah ter skodelic –, ki so nastala pod mentorstvom Klaudije Vidak in Roberta KlanÄ?nika, zdaj pa so na ogled v prostorih knjiĹžnice. Gimnazijci pa so pod mentorstvom Andreje Gumzej izbrali nekaj proznih del Ivana Cankarja in iz njih prebrali odlomke.

Prireditev je sovpadala z odprtjem prenovljenega lokala Kofetarca na Cankarjevi ulici, kjer so lahko obiskovalci uĹživali v brezplaÄ?ni kavi, domov pa odnesli nove knjiĹžne kazalke. đ&#x;”˛

Nagrajenci in organizatorji. Priznanje Sveta je namesto Draga TamĹĄeta prevzela njegova hÄ?i Janja Berzelak.

Cankarjevo ulico so poleg ljubiteljev kave zavzeli mladi ustvarjalci in knjiĹžni molji.

KamiĹĄibaj zaigrali tudi v Velenju KUD Dudovo drevo je poskrbelo, da je lahko v vseslovenski akciji postavljanja Guinnessovega rekorda Zaigraj kamiĹĄibaj uĹživalo tudi velenjsko obÄ?instvo

Velenje, 11. maja – ObmoÄ?na izpostava JSKD Slovenije Velenje podeljuje od leta 2015 priznanja Sveta OI in Jubilejna priznanja OI Velenje. Nagrade prejmejo posamezniki in skupine za veÄ? Ä?asa trajajoÄ?o dejavnost in udejstvovanje s podroÄ?ja ljubiteljske kulture. LetoĹĄnja prireditev je bila v mali dvorani kulturnega doma Velenje, povezovala jo je Tatjana Vidmar, ki je med drugim povedala: "Vizijo, ki zaobjema vse premene ljubiteljskega ustvarjanja v vseslovenskem prostoru ter podpira vsem populacijam dostopno vrednoto kulturo, nedvomno uresniÄ?uje prav mreĹža obmoÄ?nih izpostav JSKD. Nagrajence je nagovorila tudi vodja izpostave Nina Mavec Krenker, ki je skupaj s predsednico komisije Nevo TrampuĹĄ podelila priznanje in Ä?estitala

nagrajencem. Dobniki jubilejnih priznanj sklada za leto 2017 so: Fanika Apat, Salih BiĹĄÄ?ić, Ravenski ĹĄtrajharji (KUD Ravne) in Rosvita Vogrinec. Priznanja Sveta OI Velenje pa so prejeli Ivo Stropnik, Franc Ĺ teharnik in Drago TamĹĄe. Vsi naĹĄteti so znani po kulturnem udejstvovanju, Fanika Apat kot pevka in blagajniÄ?arka MePZ DU Ĺ oĹĄtanj, Salih BiĹĄÄ?ić kot likovnik, soorganizator in predsednik ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Ravenski ĹĄtrajharji po veÄ? kot 20-letni dejavnosti s podroÄ?ja ohranjanja glasbenega ljudskega izroÄ?ila, Rosvita Vogrinec pa kot prepoznavna Ä?lanica KD Ĺ kale, ki mu je predsedovala kar 32 let, hkrati pa pripravila veliko odmevnih dogodkov.

Za dobitnika priznanja Sveta OI Iva Stropnika je bilo med drugim reÄ?eno, da on ne dela v kulturi,

ampak jo Ĺživi, predvsem pa je zasluĹžen za kulturno prepoznavnost lokalnega prostora na zemljevidu Evrope. Franc Ĺ teharnik je eden od ustanoviteljev Kulturnice Gaberke, njen predsednik od leta 2000 in z razliÄ?nimi projekti, ki jih vodi, pomemben ohranjevalec kulturne dediĹĄÄ?ine kraja. Enako prepoznaven in predan kulturni delavec je Drago TamĹĄe, ki mu je ljubiteljska kultura naÄ?in Ĺživljenja Ĺže od 80 let prejĹĄnjega stoletja. ÄŒe je takrat Ĺživel za folkloro, je od leta 2005, odkar je predsednik KD Gorenje, in tudi Ĺže prej goreÄ? snovalec idej in projektov v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Dogodek je popestrila TamburaĹĄka skupina MedĹžimurje, nagrade pa so po aplavzu vseh prisotnih ĹĄle v prave roke. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

V plesnem vrtincu

Tina Felicijan

Velenje, 9. maj – Kulturno dogajanje v maju je po ĹĄtevilnih slovenskih krajih obogatil kamiĹĄibaj. Ta naÄ?in pripovedovanja zgodb ob slikah in malem lesenem odru, ki ima korenine na Japonskem, se je namreÄ? razĹĄiril po vsem svetu in tudi v Slovenijo.

Kratke, le nekaj minut dolge zgodbe ali pa celoveÄ?erne pripovedke, ki so opremljene z ilustracijami kljuÄ?nih prizorov, so polne skritih sporoÄ?il in naukov, ki jim radi prisluhnejo tako otroci kot odrasli.

Da bi povezali in motivirali ustvarjalce na tem podroÄ?ju ter pridobili novo obÄ?instvo, so med 8. in 13. majem po vsej drĹžavi potekali razliÄ?ni dogodki, povezani s kamiĹĄibajem. Med drugim tudi vseslovenska akcija igranja kamiĹĄibaja od polnoÄ?i do polnoÄ?i na najrazliÄ?nejĹĄih lokacijah, s katero so ustvarjalci poskuĹĄali postaviti Guinnessov rekord v skupinskem igranju. Pri projektu Zaigraj kamiĹĄibaj je sodelovalo tudi KUD Dudovo drevo iz Velenja, katerega Ä?lani so pod vodstvom BoĹĄtjana

Odra ves dan na razliÄ?nih lokacijah pripovedovali zgodbe ob slikah. ÂťTako v velenjski knjiĹžnici kot v preddverju male dvorane kulturnega doma, pa Pri PesniĹĄki duĹĄi v Starem Veleneju, v galeriji Fbunker in ĹĄtevilnih velenjskih vrtcih, kjer smo kamiĹĄibaj zaigrali veÄ? kot 350 gledalcem in zgodbe ponovili veÄ? kot ĹĄtiridesetkrat, je Med 2. in 3. junijem bo na Velenjskem gradu potekal Ĺže drugi festival kamiĹĄibaja, ki ga pripravlja KUD Dudovo drevo. Prvi dan se bo dogajanje v atriju zaÄ?elo ob 18. uri, drugi dan pa bo tam Ĺživahno in pestro od 10.30 ure dalje.

bilo zelo prijetno. PriloĹžnost za sodelovanje so imeli tako bolj izkuĹĄeni pripovedovalci kot naĹĄi najmlajĹĄi. KamiĹĄibajkarka Lara ima komaj ĹĄest let, a ji ta naÄ?in pripovedovanja odliÄ?no leĹži,ÂŤ je povedal in dodal, da KUD Dudovo drevo kamiĹĄibaj neguje dobro leto, v Velenju pa se s tem naÄ?inom uprizarjanja zgodb ukvarja deset ljubiteljev. ÂťMarsikdo si Ĺželi postati kamiĹĄibajkar, saj je ta medij videti zelo preprost za obvladovanje. Seveda se lahko preizkusi vsak, dobre temelje pa lahko dobi na ĹĄoli kamiĹĄibaja, ki jo bosta 26. in 27. maja v Velenju izvedla Igor Cvetko in Jelena Sitar,ÂŤ je ĹĄe napovedal BoĹĄtjan Oder. đ&#x;”˛

V torek je v Kulturnem domu Velenje potekalo regijsko sreÄ?anje plesnih skupin z naslovom V plesnem vrtincu. Na dopoldanski prireditvi je bilo mogoÄ?e videti 16 otroĹĄkih plesnih skupin, na popoldanskem delu dogodka pa so se predstavile mladinske plesne skupine.

Sodelovali so Plesni studio N Velenje, Harkelin – druĹĄtvo za umetnost plesa, Glasbena ĹĄola LaĹĄko-RadeÄ?e, Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca Rimske Toplice, Prosvetno druĹĄtvo BraslovÄ?e, KUD Plesni forum Celje, Osnovna ĹĄola Ĺ tore, Osnovna ĹĄola Vransko-Tabor, plesno-rekreacijski klub Harmonija in Gimnazija Slovenj Gradec.

Prireditev si je ogledal strokovni spremljevalec Igor

Sviderski, ki se s plesom, koreografijo in pouÄ?evanjem umetnosti sodobnega plesa ukvarja Ĺže vrsto let. ÂťLetos spremlja vse regijske revije na podroÄ?ju plesa po vsej Sloveniji in ima teĹžko nalogo, saj sestavlja program za drĹžavni festival plesa za najmlajĹĄe Pika miga in za drĹžavni festival plesa mladinskih skupin Ĺ˝iva,ÂŤ je povedala vodja ObmoÄ?ne izpostave Javnega sklada za kulturnega dejavnosti Republike Slovenije Nina Mavec Krenker. Dodala je ĹĄe, da bo Pika miga oktobra v Velenju, festival Ĺ˝iva pa novembra v Ljubljani. đ&#x;”˛

mĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

17. maja 2018

Še vedno so mladi in ne popuť'ajo 20 let meťanega pevskega zbora Šmartno ob Paki – Nadaljnji cilji ohranjanje kakovosti in ljubezni do petja Tatjana Podgorťek

MeĹĄani pevski zbor Ĺ martno ob Paki, ki ga vse od prve vaje vodi in je tudi njegov ustanovitelj MatjaĹž KaÄ?, letos beleĹži 20 -letnico delovanja. Jubilej bodo pevci in pevke zaznamovali z rojstnodnevnim koncertom v petek,

ĹĄe boljĹĄi. A je to teĹžko zaradi obveznosti, ki jih imamo. Sicer pa je zbor prepoznaven po lepo zapetih pesmih, pa tudi po tem, da smo Ä?lani vedno dobre volje.

V zadnjih letih smo znani tudi po koncertu s klapo Kampanel, ki je doslej vedno napolnila domaÄ?o dvorano do zadnjega kotiÄ?ka.ÂŤ

prireditev v kraju in zunaj njega.

Odzovejo se vsakemu povabilu, zagotavlja sogovornica. Sodelovali so na prireditvi Slovenec leta, preizkusili so oder kongresnega centra Brdo pri Kranju, pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma skupaj z glasbeno skupino Victory in NuĹĄko DraĹĄÄ?ek. Zapeli so tudi

Mojce Polak RoĹžiÄ? bi radi medse privabili ĹĄe veÄ? takih, ki jim je petje ljubo in si Ĺželijo svoje pevske sposobnosti nadgraditi v dobri druĹžbi. Manjka jim tako Ĺženskih, ĹĄe bolj pa moĹĄkih glasov. Pevci v domaÄ?em okolju raje prepevajo v tukajĹĄnjem moĹĄkem zboru, le nekaj jih prepeva v obeh.ÂŤ

Izvorna koda Bojan PavĹĄek

Na letoĹĄnji reviji Pozdrav pomladi so si ÂťpripeliÂŤ uvrstitev na regijsko revijo.

25. maja, v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma. Mojca Polak RoĹžiÄ?, predsednica zbora, pravi, da bodo na njem dokazali, Âťda smo pri dvajsetih ĹĄe vedno mladi, a zreli, in potrdili geslo zbora ne popuť’amo!ÂŤ

Veljajo za kakovosten zbor

Na vpraĹĄanje, ali velja tudi za zbor to, kar velja za vino: bolj je staro, boljĹĄe je, Polak RoĹžiÄ?eva pravi: ÂťMenimo, da smo dobri vse od ustanovitve, da veljamo za kakovosten zbor. Zaradi raznolikosti Ä?lanov ima poseben, unikaten zvok, ki je prejel Ĺže vrsto dobrih kritik. Je pa res, Ä?e bi hodili bolj redno na vaje, bi bili lahko

Sogovornica pravi, da so leta prinesla marsikaj – menjali so se pevci in pevke, vrstili so se nastopi, pisale so se zgodbe ... Zlepa ne bodo pozabili zmage v TV oddaji Spet doma, kar Polak RoĹžiÄ?eva uvrĹĄÄ?a med najveÄ?je uspehe zbora, ponaĹĄajo se s srebrnim priznanjem na regijskem tekmovanju Od Celja do KoroĹĄke, zavidljive rezultate so poĹželi na ĹĄe nekaterih medobÄ?inskih, regijskih tekmovanjih in revijah. So dokaj redni gostje prireditev Pozdrav pomladi v Velenju, s katere so se letos uvrstili ĹĄe na regijsko revijo. Ljubiteljem zborovskega petja se v domaÄ?em kraju Ĺže vrsto let predstavijo na letnem, na boĹžiÄ?no-novoletnem koncertu, popestrijo marsikatero

Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski Jenkova cesta 4, Velenje

DAN ODPRTIH VRAT 22. maja ob 17. uri

Ĺže z legendarno skupino Pepel in kri, Heleno Blagne, TomaĹžem Domicljem.ÂŤ Jih tujina ne mika? ÂťO, ja, nas mika, a pravimo, lepo poÄ?asi.ÂŤ

Ĺ˝elijo si ĹĄe veÄ? Ä?lanov

V zboru trenutno prepeva 28 pevcev in pevk, stari so od 20 let, najstarejĹĄa Ä?lanica jih ĹĄteje Ĺže 80.

Prihajajo iz domaÄ?ega kraja ter njegove ĹĄirĹĄe okolice. Po besedah

Mojca Polak RoĹžiÄ?: ÂťS prepevanjem v zboru zadovoljujemo svoje tovrstne potrebe, hkrati pa tudi potrebe tistih, ki radi prisluhnejo ubranemu zborovskemu petju.ÂŤ

Poleg pridobivanja novih Ä?lanov bodo osrednji cilji delovanja zbora v prihodnje ohranjanje ljubezni do petja in kakovost prepevanja, prenaĹĄanje izroÄ?ila slovenske ljudske pesmi na mlajĹĄe rodove, prepevanje zabavnih melodij, Âťin da bo razpoloĹženje v zboru vsaj tako dobro, luĹĄtno, kot je sedaj,ÂŤ je ĹĄe dejala Mojca Polak RoĹžiÄ?. đ&#x;”˛

Organizatorji Lirikonfesta izbrali nagrajence Organizatorji 17. mednarodnega Lirikonfesta Velenje so razglasili dobitnike festivalskih nagrad in priznanj. Lavreati so tokrat Iztok Osojnik, Peter Kuhar, Lenka Kuhar DaĹˆhelovĂĄ, Dragan PotoÄ?nik, AleĹĄ Ĺ teger in MaruĹĄa Mugerli LavrenÄ?iÄ?.

Velenjico – Ä?aĹĄo nesmrtnosti, letos prejme slovenski pesnik Iztok Osojnik za desetletni pesniĹĄki opus v 21. stoletju. Mednarodno Pretnarjevo nagrado dobi slovensko-Ä?eĹĄki literarnoprevajalski par Peter Kuhar in Lenka Kuhar DanhelovĂĄ. Nagrado Âťkrilata ĹželvaÂŤ za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta prejmeta letos dva slovenska potopisca, Dragan PotoÄ?nik in AleĹĄ Ĺ teger, priznanje Lirikonov zlĂĄt pa prejme slovenska knjiĹževna prevajalka MaruĹĄa Mugerli LavrenÄ?iÄ?.

GledaliĹĄÄ?e Mozirsko uvrĹĄÄ?eno na Linhartovo sreÄ?anje VPIS UÄŒENCEV V GLASBENO Ĺ OLO VELENJE ZA Ĺ OLSKO LETO 2018 / 2019 bo potekal od 22. maja dalje.

VeÄ? informacij www.gsvelenje.si | info@gsvelenje.si 03 / 898 12 00

LetoĹĄnji april ni bil samo mesec vremensko-temperaturnih preseĹžkov. Slovenska arhitekturna scena je v tem Ä?asu pod suvereno organizacijsko taktirko zavoda Big izvedla Festival Big arhitektura 2018. Festival, ki je poleg sreÄ?anj strokovnjakov z razliÄ?nih podroÄ?ij arhitekture in urbanizma serviral mnogokrat prezrta, a pomembna poglavja prostorskega naÄ?rtovanja. Pokukal je v zakulisje vizionarskih razvojnih konceptov, tolmaÄ?il neznanke sodobnih trendov in spodbujal konstruktivne provokacije, vezane na podroÄ?je oblikovanja prostora. Pod streho nekdanje Tiskarne Mladinske knjige, zgrajene po naÄ?rtih arhitekta Savina Severja (za katero je leta 1967 prejel tudi PreĹĄernovo nagrado), so se tokrat izvajale projekcije arhitekturnega poslanstva v t. i. Novem svetu.

Svetu, ki je Ĺže tukaj, a obenem ĹĄele prihaja. Svetu, ki se poleg (ne) dojemljivega napredka na svoji evolucijski poti sooÄ?a z izrazitimi druĹžbenimi spremembami. Te puĹĄÄ?ajo vedno bolj oÄ?iten odtis tudi v arhitekturi sodobnih mest. Pustiti sporoÄ?ilo, biti opazen in prepoznaven je ob obilici konkurence vodilo arhitekturnih birojev, ki s svojim delom poskuĹĄajo napovedovati prihodnosti1.

Nekateri pri tem poĹĄteno brcnejo v temo, spet drugi postanejo uÄ?inkoviti glasniki humanih vizij. Pomemben del programa na Festivalu je zajemal sklop predavanj prodornih arhitektov, ki se pri oblikovanju posluĹžujejo inovativnih prostorskih intervencij.

S premiĹĄljeno uporabo naravnih materialov in z inĹženirsko perfekcijo naÄ?rtujejo dolgoroÄ?ne arhitekturne peÄ?ate, tako funkcionalne kot estetske. Za ustvarjanje takĹĄnih referenc je potreben kreativen preplet ter sinhronizacija vseh faz projektiranja. Od ideje do izvedbe. Za premiĹĄljeno artikulacijo koncepta si morajo najprej privoĹĄÄ?iti dovolj ĹĄirok manevrski prostor „sanjarjenja in raziskovanja“. Gre za Ä?asovno komponento, ki je nemalokrat Ĺžrtev prekratkih Ä?asovnih rokov, komunikacijskih ĹĄumov z naroÄ?nikom ali prekompleksnosti administrativnih postopkov. Za plezanje po takĹĄnem ustvarjalnem izzivu pa je najpomembnejĹĄi zaÄ?etek, sicer je vzpon v pravi smeri skoraj nemogoÄ?. Prvi oprimek na „plezalni steni“ predstavlja izvorna koda obmoÄ?ja, v kateri bo nastajala in kasneje bivala nova arhitektura. Krajinska, arhitekturna in kulturna dediĹĄÄ?ina so le nekatere od dominantnejĹĄih komponent, ki tvorijo njeno kompleksno strukturo. Prepletenost razliÄ?nih podatkov ustvarja podobo kodirane informacije, ki jo je ĹĄele potrebno odkriti, si jo pravilno interpretirati in z njeno pomoÄ?jo doloÄ?iti smernice za novonastale ambiente. Pri tem si vedno pomagamo tako z razumskim kot tudi intuitivnim dojemanjem. NajveÄ?ja posebnost izvorne kode je v tem, da je neponovljiva. Lahko se sicer spreminja oz. nadgrajuje, a pri tem vedno ohranja avtohtonost. Njena identiteta je kot prstni odtis Ä?loveka, saj nima nikjer na svetu svojega dvojnika. In to jo dela drugaÄ?no in obenem privlaÄ?no.

GledaliĹĄÄ?e Mozirsko se je z dramo o demoniÄ?ni moÄ?i zla, MoÄ? teme Leva NikolajeviÄ?a Tolstoja, uvrstilo na regijsko Linhartovo sreÄ?anje, ki velja za najpomembnejĹĄi festival ljubiteljskih gledaliĹĄkih skupin v Sloveniji. Kakovost njihovega dela je regijski selektor dodatno potrdil s tremi od petih moĹžnih posebnih priznanj. Posebno priznanje za glavno Ĺžensko vlogo je prejela Jasna SkornĹĄek, za stransko Ĺžensko vlogo Ana SkornĹĄek, posebno priznanje za reĹžijo pa AleĹĄ PodriĹžnik.

Ali se bo MoÄ? teme uvrstila tudi na drĹžavni nivo 57. Linhartovega sreÄ?anja, bo odvisno od drĹžavnega selektorja, ki si bo predstavo ogledal v torek, 29. maja, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Ĺ˝alec. Predstava bo odprta za vse gledalce, ogled predstave pa odsvetujejo mlajĹĄim od 12 let. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄka dolina se lahko pohvali z bogato razvejanostjo korenin, po katerih se pretakajo sokovi izvorne kode. Nekatere med njimi so se skozi desetletja teĹžke industrializacije prebile celo veÄ? sto metrov globoko, druge se vijejo nad povrĹĄjem ter dovajajo hranljive snovi, potrebne za razvoj in vzdrĹževanje mestnih impulzov, spet tretje pa za rast in prevodnost potrebujejo ogromne koliÄ?ine vode. Te je veÄ? kot dovolj v Ĺ aleĹĄkih jezerih.

Velenjsko jezero je v velikem priÄ?akovanju. Njegova vzhodna obala bo postala sidriĹĄÄ?e kroĹžnice, na kateri se bodo nizale vodne hiĹĄke. Vse to z namenom, postati jezerska turistiÄ?na ikona.

Predstavitev projekta z eksotiÄ?no raÄ?unalniĹĄko vizualizacijo je naletela na plodna tla mnogih slovenskih medijev. Filmsko jezero in TuristiÄ?na pravljica sta bila le dva od mnogih naslovov, ki so napovedovali nepozabno atrakcijo. Vendar pa pri opisih projekta pogreĹĄam predvsem utemeljitev ideje v jeziku izvorne kode jezerske dediĹĄÄ?ine, ki ĹĄe vedno v nizkem startu Ä?aka, da (nam) pomaga prihodnost jezer nadgraditi z unikatnostjo.

Unikatnostjo, ki izvira iz pristnosti. đ&#x;”˛

Festival Big arhitektura 2018 – Novi svet, http://zavodbig.com/ festival-big-arhitektura-18/ 1

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

17. maja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Dober nasvet vedno pride prav Pogled na naravo v dneh, ko je ta Ĺže vsa v spomladanskih barvah, mnoge navdaja z obÄ?utkom o neÄ?em lepem, o sprostitvi in nas hkrati napeljuje, da izkoristimo ponujene moĹžnosti za tisto, kar nam pride Âťnajbolj pravÂŤ. Zagotovo so za ta Ä?as med najbolj priljubljenimi temami rubrike o zdravju, lepoti, zdravem naÄ?inu Ĺživljenja, ki pripomorejo k dobremu poÄ?utju. Sami zelo dobro vemo, da pride dober nasvet vedno prav, zato v naĹĄi medijski hiĹĄi Ĺže kar nekaj let naĹĄim bralcem in bralkam omogoÄ?amo zbir dobrih informacij in nasvetov v posebnih prilogah.

V danaĹĄnji ĹĄtevilki jih boste naĹĄli obilo v prilogi z naslovom Zdravje, narava, oddih in ekologija.

Bernarda Matko (na sliki) iz marketinga tednika NaĹĄ Ä?as pravi, da je v njej veliko informacij o

moĹžnostih za aktivno in zdravo preĹživljanje prostega Ä?asa, o ponudbi na tem podroÄ?ju v bliĹžnji in daljni okolici, o pomenu sklenitve ugodnega zdravstvenega zavarovanja za tujino za trenutke, ko nesreÄ?a ne poÄ?iva. Povabilu za sodelovanja so se odzvala tudi nekatera slovenska zdraviliĹĄÄ?a, ki ponujajo vrsto aktivnosti. Bolj drzne vabimo skupaj s Ĺ aleĹĄkim aeroklubom na polet z letalom iz LajĹĄ. Vsi vemo, da se v naravo vsemu navkljub ne smemo odpraviti povsem brezbriĹžno, saj pretijo na nas tudi nekatere nevarnosti. V tem trenutku so to klopi, zato v prilogi ĹĄe posebej opozarjamo na moĹžnosti, s katerimi lahko prepreÄ?imo posledice ugrizov okuĹženih malih ĹžuĹželk. Tudi Mlekarna Celeia je k napotkom za zdravje pristavila svoj ÂťlonÄ?ekÂŤ.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Me boť ťe ljubila 2. MAGAZIN – Titanic 3. VANILLAZ feat. MZKA – Soultans of swing

Do poletja pripravljamo ĹĄe tri priloge z koristnimi nasveti in informacijami, in sicer gradbeno, Svet financ ter Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini. Verjamemo, da jih boste

vzeli z veseljem v roke. Vsem Ĺželimo prijetno branje in Ä?im veÄ? trenutkov, ki bodo uresniÄ?ili vaĹĄa priÄ?akovanja. đ&#x;”˛

tp

Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo skladbo. Njen naslov je Me boĹĄ ĹĄe ljubila, besedilo zanjo pa je napisal Marko sam. Marko Ĺže nekaj Ä?asa besedila piĹĄe sam in tokrat se spraĹĄuje o odnosu in ljubezni med dvema posameznikoma. Glasbo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, za skladbo pa so Ĺže posneli tudi videospot, v katerem nastopajo trije pari, ki so med seboj povezani tudi v resniÄ?nem Ĺživljenju.

GLASBENE novice

Kevin Koradin in Chorchyp Kevin Koradin po skupini Tide uspeĹĄno nadaljuje svojo samostojno glasbeno pot. Doslej je predstavil pet skladb, med katerimi so tudi Brez besed, Spomni se in Z roko v roki, ki jo je posnel v duetu z Aniko Horvat. Tokrat pevec in avtor predstavlja nov duet. K sodelovanju je povabil prijatelja Denisa PorÄ?iÄ?a – Chorchypa, raperja,

profesionalnega borca in Ä?lana nekdanje hip hop skupine Kocka, s katerim sta posnela skladbo En dan. Skladba je kombinacija pop in hip-hop glasbe, v njej pa sta zdruĹžena Kevinov znaÄ?ilni vokal in Chorchypov razpoznavni hip-hop slog. Za produkcijo in zvoÄ?no podobo singla je poskrbel producent Borut Bernik – Torulsson. Skladba bo poleg ostalih Kevinovih singlov naĹĄla mesto tudi na njegovem solo prvencu, predvidoma prihodnje leto.

Mila z avtorskim singlom Unloved

Sloveniji. Tokrat se predstavlja s prvim avtorskim singlom Unloved, ki napoveduje njen debitantski album. Mila je na Poljskem ĹĄtudirala klasiÄ?ni klavir in jazz vokal, leta 2015 pa je nastopala v oddaji The Voice of Poland. Sama piĹĄe glasbo in besedila. Svoj prvenec pripravlja v studiu v VarĹĄavi, v Sloveniji pa si je ustvarila dom in druĹžino. Videospot za skladbo Unloved je posnela slovenska filmska produkcijska ekipa INSTANT

SI z Vladanom G. JankovicĚ em ter mlado umetnico, reĹžiserko Nino Tratnik na Ä?elu. Snemanje je potekalo v Ä?udovitem ambientu SeÄ?oveljskih solin.

Evrovizija prihodnje leto v Izraelu V finalu 63. izbora za pesem Evrovizije, ki je v soboto zveÄ?er potekal v Lizborni, je slavila predstavnica Izraela Netta s skladbo Toy. Netta je vse od izida skladbe marca veljala za favoritinjo za zmago, kar so kazale tudi stavnice. Drugo mesto je pevka Eleni Foureira s pesmijo Fuego priborila Cipru, na tretje mesto pa se

je uvrstil avstrijski predstavnik Cesar Sampson s skladbo Nobody but you. Slovenija se je z Leo Sirk in skladbo Hvala, ne! uvrstila na 22. mesto. V finalu letoĹĄnje Evrovizije so nastopili predstavniki 26 drĹžav, Slovenija pa se je v finale uvrstila prviÄ? po letu 2015. Zmagovalno skladbo 63. pesmi Evrovizije so izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem in petÄ?lanska strokovna Ĺžirija v vseh 43 drĹžavah udeleĹženkah.

Portugalska je letos prviÄ? gostila Evrovizijo po zaslugi Salvadorja Sobrala, ki je lani slavil v Kijevu.

Bano je pevec predstavil tudi nekaj svojih starejĹĄih skladb, kot so Bailamos, Escape in Be with you.

Glasbenik, ki je le nekaj dni pred prihodom v Slovenijo dopolnil 43 let, je na koncu postregel ĹĄe s hitoma, s katerima zadnja leta kraljuje na glasbenih lestvicah, El Perdon in Bailando, poslovil pa se je s pesmijo I like it. V nedeljo je Enrique v StoĹžicah nastopil ĹĄe enkrat na dodatnem koncertu.

Enrique Iglesias navduĹĄil v StoĹžicah

Znane so skladbe, ki bodo 14. julija v PortoroĹžu tekmovale na 38. festivalu Melodije morja in sonca.

Med 85 skladbami, prispelimi na razpis, jih je komisija izbrala 14, ki se bodo potegovale za veliko nagrado festivala in ĹĄtiri nagrade strokovne Ĺžirije. Izborna komisija je na festival uvrstila skladbe Moj Profil (Lea Sirk), Lahko bi mi povedal (Ana Ĺ tokelj), Kanela (Bogdan), Ĺ tevilka srca (Irena VrÄ?kovnik in Mjav), Z mano se ne da (Kalamari), Tvoja Lepota (Klapa Semikanta), Sanjal bom (Laurylin in Jan BogatiÄ?), Kjer pomol poljubi morje (Manca Ĺ pik), Jaz bi ĹĄla naprej (Mila), Vrni se srce (Prifarski muzikanti), Odklop (Proteus), Pa sem ĹĄla (Steffy), Passi nel blu (Swing Deal) in Hej DJ (The Plut Family). Komisija je doloÄ?ila tudi tri rezervne skladbe, vrstni red nastopa pa bodo izvajalci izĹžrebali 28. maja v Avditoriju PortoroĹž. Lani, na 37. festivalu, je s pesmijo ÄŒe te kdaj spustim iz rok veliko nagrado osvojil Isaac Palma.

Ĺ panski pop zvezdnik Enrique Iglesias je s sobotnim uro in pol trajajoÄ?im koncertom dodobra razgrel veÄ?tisoÄ?glavo mnoĹžico v StoĹžicah. OboĹževalkam in oboĹževalcem je postregel s svojimi najveÄ?jimi hiti in spektakularnimi posebnimi uÄ?inki, navduĹĄil pa jih je z obljubo, da se v Slovenijo kmalu spet vrne.

Koncert je zaÄ?el s pesmijo I'm a freak, ob spremljavi svetlobnih, zvoÄ?nih in vizualnih uÄ?inkov pa nadaljeval z I like how it feels, Heartbeat in Duele el corazon. Poleg novejĹĄih Subeme la radio in El

Izbrane so skladbe za letoĹĄnje MMS

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

VraĹžji muzikanti & SaĹĄa Zamernik – Kako je mogoÄ?e Skupina Gadi – Ker ti Spev & Smeh – Leta niso vaĹžna Monika & Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Morda pa nekoÄ?

Ansambel Nemir – Kaj me briga Dolenjskih 5 – Jaz sem ta Ansambel Naveza – OpolnoÄ?i Ansambel Vikend – Spomni se Ansambel PoljanĹĄek – Planinska Ansambel Urok – Zbiram poljube

www.radiovelenje.com

FLORA Flora Ema LotriÄ? predstavlja novo pesem z naslovom Ta tvoj lepi nasmeh. Avtor glasbe je AnĹže Langus Petrović, avtorica besedila pa Barbara PeĹĄut. Flore se spomnimo iz oddaje Misija Evrovizija, od takrat pa je Ĺže izdala eno avtorsko ploĹĄÄ?o s skupino Flora in Paris, s katero je sodelovanje po treh letih zaradi ĹĄtudijskih obveznosti prekinila.

SIDDHARTA Po krajĹĄem premoru in povratku v studio se Siddharta vraÄ?a z novim singlom, videospotom in ĹĄe kakĹĄno zanimivostjo. Podrobnosti zaenkrat niso znane, saj so Ä?lani skupine v zvezi z vsemi novostmi zelo skrivnostni in pravijo, da jih bodo razkrili v Ä?etrtek, 24. maja, na skrivni lokaciji.

UMA Mila je izkuĹĄena glasbenica poljskih korenin, ki Ĺže deset let Ĺživi in ustvarja v Sloveniji. Februarja je izĹĄel njen prvi singel Svoboda, ki sta ga podpisala MatevĹž Ĺ alehar – Hamo in Denis Horvat ter z njim prepriÄ?ala radijske postaje po

UMA je nova zasedba pevke UrĹĄke MajdiÄ?, ki jo poznamo predvsem kot Ä?lanico zasedbe Billysi. Ob njej sta ĹĄe MatjaĹž Marin (kitara) in Rok Hozjan (kontrabas) kot jedro benda. UMA nadaljujejo svojo

glasbeno rock zgodbo, ÄŒarobni vrt pa je prva skladba, ki so jo studijsko posneli in kot zasedba tudi uradno objavili.

VANILLAZ HrvaĹĄko-slovenskemu DJ duu Vanillaz, ki ga sestavljata Mark Bucić in Miha Pajk, je uspel zgodovinski preboj. Po nastopih na ĹĄtevilnih mednarodnih festivalih in prizoriĹĄÄ?ih po Evropi in Severni Ameriki bosta nastopila na glavnem odru svetovno znanega festivala elektronske glasbe Ultra Europe v Splitu, pred tem pa ĹĄe na glavnem odru festivala Ultra Korea. Pred kratkim je izĹĄel tudi njun novi singl Sultans of Swing.

LEA SIRK Po izjemnem nastopu na Pesmi Evrovizije se Lea Sirk odpravlja na slovensko turnejo z naslovom Hvala, ne!. V desetih letih pevske kariere je izkusila in se nauÄ?ila veliko.

Zdaj je priĹĄel Ä?as, da stopi na oder kot solistka in da publiki to, kar si je vedno Ĺželela. Po vrnitvi domov ne bo poÄ?ivala, saj jo prvi nastop Ä?aka Ĺže v soboto v celjskem klubu Branibor.

Naš ­čas, 17. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

17. maja 2018

frkanje

⏩

Jože Melanšek je upokojenec, ki je aktiven 'sto na uro'. Z veseljem pride zraven, ko se dogaja, ali pa pomaga, da se dogaja. Vse pa ovekoveči. Zelo rad fotografira. To je njegova strast. Se vidi, kaj? Zato pa ima toliko dobrih posnetkov! Ob njem Ivo Planinc, ravnatelj. Cilj je bil tokrat obema isti – varnost otrok v cestnem prometu. Sodelovala sta pri organizaciji in izvedbi tehničnega dne za devetošolce.

» Levo & desno «

Predvolilna Ta čas pred volitvami je polno različnih anket, ki kažejo razpoloženje med volivci in možne uspehe strank. A tudi tu velja »reklo«: ankete obračajo, volitve (volivci) obrnejo. S tem se tolažijo predvsem tisti, ki jim ankete slabo kažejo.

Vročica Praznični slovenski kresovi so že pred časom ugasnili.

Upajmo, da bo tudi po prevzemu (slovensko in v Sloveniji) Gorenje močno gorelo še naprej.

Malo in veliki

⏫

»Bravo, Menihi! Prav tesno ste - ali pa smo - povezani z Mestno galerijo Šoštanj. Saj je skoraj, kot bi bila naša! Vaš mož Bogdan jo je ustanovil, vaša hči Uršula je bila prva galeristka v njej, moj mož Kajetan kot direktor zavoda skrbi za dogajanje, tast Darko Menih kot župan v njej velikokrat odpre kakšno razstavo, vi, Majda pa ste kot velika ljubiteljica umetnosti zelo redna obiskovalka,« je Alice Čop ob dvajsetletnici galerije prišepnila Majdi Menih.

Vse glasnejše so zahteve, da bi morali imeti v Sloveniji (spet) ministra za malo gospodarstvo. Saj je to gospodarstvo malo le po imenu.

Sicer je že zdaj zelo veliko.

⏩

Mnogim je spomin na nekdanjega predsednika pokojne skupne države še zelo drag. Ponujene ideje za obnovo »njegovega« parka pa se vseeno zdijo nekaterim preveč drage.

(Pre)drago

Minulo soboto sta v Piranu v cerkvi sv. Jurija prisegla zvestobo vinskemu viteškemu redu dva poznavalca in ljubitelja vin iz Saša regije. Danijel Grudnik, mali kletar - posrednik vinske blagovne znamke Steyer (Sintalov varnostnik s pištolo) iz Mozirja, ter Mihael Fajfar, tehnični dispečer pekarne Mišmaš ter vinogradnik in več kot 200-kratni prejemnik zlatih medalj za odlična vina iz Slatin pri Šmartnem ob Paki. Prvi ga je cuknil kot vinski vitez svetnik Danijel, Mihael pa je z zadržkom poziral kot vstopni član hospites. Oba sta zdaj brezkompromisno zavezana širitvi vinske kulture!

Operacije Evropa tudi pri nas financira različne »operacije«. Ne bi bilo slabo, če bi financirala tudi resnične zdravniške operacije. Te so za preživetje ljudi marsikdaj pomembnejše od mnogih nezdravstvenih operacij.

ZANIMIVOSTI

Prvi slep Slovenec prehodil Camino de Santiago Danes 55-letni Martin Močnik je pred desetimi leti zaradi hude sladkorne bolezni oslepel; na eno oko popolnoma, na drugem očesu pa ima ohranjena dva odstotka vida. Takrat se je odločil, da bo pred popolno slepoto prehodil 841 kilometrov dolgo pot Camino de Santiago. S psičko vodnico je pohod začel 18. aprila v francoskem Saint Jean Pied de Port. Pot sta nadaljevala čez Pireneje po celotnem Iberskem

polotoku, prejšnji teden pa sta po 21 dneh prispela do Santiaga de Compostele v Španiji. Po besedah Močnika je bila najdaljša pot, ki sta jo prehodila v enem dnevu, dolga 48 kilometrov, najtežje pa je bilo zaradi vremenskih razmer prvi dan pohoda.

Promet ovirala čokolada

jo in se prevrnil, ob tem pa se je 12 ton sladke tekočine razlilo na cesto. Voznik tovornjaka se je v nesreči poškodoval in bil zaradi zlomljene roke prepeljan na zdravljenje v bolnišnico. Na cestišču pa je razlita čokolada medtem povzročila dolg zastoj v obe smeri. Po reševalcih je na kraj nesreče kmalu prihitela tudi ekipa za čiščenje. Opremljeni so bili z lopatami, bagrom in visokotlačnimi čistilci z vročo vodo. Toda čokolada je čistilcem povzročala precejšnje, preglavice še posebej zato, ker se je gosta tekočina na zraku postopoma strjevala, čiščenje pa je trajalo več ur.

Bodo vlažni robčki izginili s polic?

Britanija opozorila, da bo treba izdelke, »kot so vlažilni robčki z delci plastike«, povsem umakniti s polic. Proizvajalci bodo tako morali razviti nove vlažilne robčke brez plastike ali pa se bodo morali potrošniki v prihodnje znajti brez njih. Veliko bi sicer lahko storili potrošniki sami: uporabljenih robčkov pač se ne meče v sistem odpadne vode.

Očesni kolobarji pand vse bolj bledijo

Kivi postaja vse bolj priljubljen sadež. To seveda veseli Novozelandce, ki kivi gojijo – vendar jim obenem povzroča nemalo težav.

Ker kiviji po vsej državi zorijo v istem obdobju, potrebujejo na Novi Zelandiji veliko delovne sile za obiranje kivija. Gre za milijone kivijev, ki bodo na drevesih v kratkem neuporabni oziroma gnili. Predstavnica lokalne organizacije za pridelovalce kivija

V centru za proučevanje pand v kitajskem Chengduju živi več kot 150 pandjih medvedov. Toda znanstveniki so vse bolj zaskrbljeni – dobro znani črni kolobarji okoli oči pand namreč očitno

Na avtocesti na severu Poljske je voznike prejšnji teden presenetil nenavaden prizor. Tovornjak s cisterno, ki je prevažal tekočo čokolado, je trčil v zaščitno ograVlažilni robčki za enkratno uporabo so eni večjih onesnaževalcev okolja, saj vsebujejo nerazgradljive delce plastike. Njihova prodaja se je v minulem desetletju razcvetela, v Veliki Britaniji pa prav vlažilni robčki povzročajo nemalo težav – predstavljajo namreč 93 odstotkov nerazgradljivih odpadkov, ki povzročajo zamašitev kanalizacij.

V izdelanem načrtu za zmanjšanje onesnaženosti okolja je tako Velika

Kivi kriza

bledijo. V centru so se črni kolobarji okoli oči v belo obarvali pri kar dvanajstih pandah, znanstveniki pa ne vedo, zakaj. Omenjeni medvedje imajo okoli oči tudi razjede, poleg tega pa jim odpada dlaka. Zaenkrat so strokovnjaki že izključili bolezen ali zajedavce, o vzroku za dogajanje pa še naprej nimajo niti sledi.

Korak za korakom Občina bo poskrbela za nakup zastav, ki jih bodo razdelili med ljudi. Bo moral kdo še poskrbeti, da bodo res visele?

Alergije V tem spomladanskem času, času obilnega cvetenja, so mnogi ljudje prizadeti zaradi različnih alergij. A v letošnjem času, času predvolilnih aktivnosti in obljub, ljudje spoznavajo, da so alergični še na vse kaj drugega.

Na pol Rokometašem Gorenja je v (odločilnem) boju s Celjani dobro kazalo. Škoda le, da je imela tekma dva polčasa.

Nikki Johnson je pojasnila, da je postala težava pridobivanja sezonskih delavcev tako velika, da so morali z njo soočiti novozelandsko vlado. Ta je prvič v zadnjem desetletju razglasila uraden sezonski primanjkljaj delovne sile v regiji in omogočila, da bodo lahko tudi tuji obiskovalci s spremenjenimi pogoji počitniških vizumov delali v sadovnjakih ter pakirnicah kivija po vsej regiji.

V regiji je sicer približno šest tisoč nezaposlenih, a večina njih tovrstnega dela ne želi opravljati.

Delo je namreč sezonsko in fizično zelo zahtevno, zanj pa delavci dobijo minimalno plačilo.

Staro in novo V Sloveniji je veliko Starih vasi. In malo Novih mest. Čeprav je v bistvu res tudi veliko novih vasi in starih mest.

Zastoji Ne le vlaki, tudi naš drugi tir ima veliko zastojev. V nedeljo smo o njem imeli že drugi referenduma. Kovačič tudi po njem napoveduje nov zastoj.

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVO Z NARAVO

17. maja 2018

o v a r a n z o Zdrav V naravi ravnajte samozaĹĄÄ?itno Osteoporoza je tiha bolezen kosti Smo za veÄ?ino v najlepĹĄem delu leta, v Ä?asu, ko si lahko s tem, ko preĹživimo aktiven dan v naravi, naberemo novih moÄ?i. MoĹžnosti za prijetno izkoriĹĄÄ?anje Ä?asa je tod okoli res obilo.

Seveda pa se moramo samozaĹĄÄ?itno obnaĹĄati in se na svoje odhode v naravo dobro pripraviti. Ĺ tevilne nasvete o tem smo zbrali v tokratni prilogi, kjer med drugim obseĹžno piĹĄemo, kako se obvarovati velikim nevarnostim, ki jo lahko povzroÄ?ajo nevarni piki klopov, pa tudi drugih ĹžuĹželk. Seveda morate biti pozorni tudi na primerno obutev in za zaĹĄÄ?ito pred soncem,

ki se mu izpostavljajte postopno. Dobro je, da si zapomnite ĹĄtevilki 112, to je enotna evropska ĹĄtevilka za klic v sili, je brezplaÄ?na in dosegljiva iz vsakega klicnega omreĹžja tako stacionarnega kot mobilnega. Preko te ĹĄtevilke vas poveĹžejo s sluĹžbami prve pomoÄ?i (lokalno policijo, sluĹžbe prve pomoÄ?i, gasilci‌). Ta ĹĄtevilka vam je na voljo 24 ur dna dan.

Naj bosta pomlad in poletje lepa, nadihajte se sveĹžega zraka, naberite si novih moÄ?i in brezskrbno uĹživajte! To je zagotovo najboljĹĄi recept đ&#x;”˛ za dobro poÄ?utje, ki je tudi vir zdravja.

Zanjo je znaÄ?ilno, da imajo kosti zmanjĹĄano kostno gostoto in zaradi tega kosti, ki so bile prej moÄ?ne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive.

Gre za Âťtiho bolezenÂŤ prav zato, ker svoje zobe pokaĹže pri prvem zlomu, t. i. osteoporoznem zlomu. Osteoporoza po navadi ne boli in ne kaĹže znakov. O tipiÄ?nem osteoporoznem zlomu govorimo takrat, ko nekdo pade iz stojne viĹĄine na bok in si zlomi kolk ali pa Ä?e dvigne relativno lahko breme in ob tem utrpi zlom vretenca. Najpogosteje za osteoporozo zbolevajo Ĺženske po 50. letu starosti. Zakaj je tako? VeÄ?ina Ĺžensk po 50. letu pride v menopavzo, kjer je zniĹžan nivo estrogena, ki pa je pomemben zaĹĄÄ?itnik kosti. To pa ne pomeni, da osteoporoze nimajo tudi moĹĄki; strokovnjaki ocenjujejo, da bo vsak peti moĹĄki po 50. letu starosti do konca Ĺživljenja utrpel zlom kosti zaradi nezdravljene osteoporoze. Dejavniki tveganja za osteoporozo so velikokrat povezani z nezdravim Ĺživljenjskim slogom (kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, premalo gibanja), velikokrat pa tudi doloÄ?ene bolezni vplivajo na nastanek osteoporoze (hipogonadizem, kroniÄ?ne vnetne bolezni: revmatoidni artritis, kroniÄ?na vnetna Ä?revesna bolezen ‌). Da bi laĹžje razumeli osteoporozo, moramo najprej poznati sestavo kosti: kosti si lahko predstavljamo kot banÄ?ni raÄ?un, na katerem je le toliko kosti, kot je na raÄ?un naloĹžimo. Gradnjo kosti omogoÄ?ajo celice osteobla-

Zakaj skleniti zavarovanje za tujino?

Ker nudi veÄ? kot Evropska kartica, kajti evropska kartica ne nudi asistence, kar pomeni, da ste v primeru, ko potrebujete medicinsko pomoÄ?, pri iskanju zdravnika ali ustrezne ustanove, prepuĹĄÄ?eni sami sebi. Evropska kartica ne krije stroĹĄkov prevoza zavarovane osebe iz tujine v Slovenijo.

S sklenjenim zavarovanjem za tujino pa si zagotovite: 24-urno asistenco v slovenskem jeziku,, informacije o najbliĹžji zdravstveni ustanovi, storitve nujne medicinske pomoÄ?i tudi v zdravstvenih ustanovah, ki niso v javni zdravstveni mreĹži obiskane drĹžave, nujne zdravstvene prevoze do bolniĹĄnice ali klinike ter nujno zdravljenje, nujne zobozdravstvene storitve, zdravljenje akutnega poslabĹĄanja kroniÄ?nih bolezni, iskanje in reĹĄevanje ponesreÄ?enih oseb, prevoz v do-

sti, razgradnjo pa celice osteoklasti. V otroĹĄtvu in najstniĹĄkih letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. S tem kosti postajajo veÄ?je, teĹžje in gostejĹĄe. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne doseĹžemo najveÄ?je kostne mase,

v prehrani!), zelenjavi (brokoli, Ä?iÄ?erika, korenje, kitajsko zelje, ĹĄpinaÄ?a, blitva, fiĹžol), sadju (suhe fige, suhe marelice), ribah in oreĹĄÄ?kih. Seveda pa je potrebno, tako kot pri drugih stvareh v Ĺživljenju, upoĹĄtevali naÄ?elo zmernosti, tudi v prehrani kakor tudi

kar se zgodi do 30. leta starosti.

Pozneje se zaÄ?ne kostna masa postopno manjĹĄati. Osteoporoza je zato veliko bolj verjetna, Ä?e v mladosti ne doseĹžemo najviĹĄje kostne mase. Za zdrave kosti je potrebno poskrbeti Ĺže v zgodnji mladosti! Pomembni so: telesna aktivnost, s kalcijem bogata hrana, zadosten vnos vitamina D. NajveÄ? kalcija najdemo v mleku, navadnem jogurtu, kefirju, nekaterih sirih (pozor: maĹĄÄ?oba

telesni aktivnosti. ÄŒe ujamemo Âťzlato sredinoÂŤ zdravega prehranjevanja in se pri tem ĹĄe ddovolj (po lastnih zmoĹžnostih) gibamo na soncu, kjer bomo lovili vitamin D, bomo Ĺže veliko naredili, da prepreÄ?imo ali vsaj zmanjĹĄamo moĹžnost za osteoporozo.

Zdrave kosti so naloĹžba za zdravo starost, zato danes poskrbite za moÄ?ne in zdrave kosti. đ&#x;”˛

Aleksandra Vasiljević, dipl. m. s.

DO KAMORKOLI ŽE PRIDEŠ, TAM SI ZAVAROVAN.

movino, odvetniĹĄke storitve. S sklenjenim dodatkom za nezgodno zavarovanje pa si zavarovanje nadgradite tudi z nezgodnim zavarovanjem za Ä?as trajanja potovanja.

Pri izbiri paketa zavarovanja je pomembno: obmoÄ?je, kamor potujete, kakĹĄno viĹĄino kritja Ĺželite (odvisno od aktivnosti, ki jih boste v tujini poÄ?eli), koliko oseb potuje, kolikokrat letno potujete, namen potovanj (poÄ?itnice, sluĹžbena pot). Vsem, ki si za Ä?as bivanja v tujini Ĺželijo zagotoviti veÄ?ji obseg pravic, je ponujena sklenitev posebnega zavarovanja.

Torej vsem, ki se Ĺželite pri potovanjih v tujino izogniti visokim stroĹĄkom, ki lahko nastanejo zaradi poslabĹĄanja zdravja, priporoÄ?amo, da pred odhodom sklenete zavarovanje za tujino. đ&#x;”˛

Zdravstvena, turistièna in ostala zavarovanja na enem mestu za vse!

Fiducia Zavarovanja, Kidrièeva cesta 12, Velenje

DELOVNI ĂˆAS

SKLEPANJE ZAVAROVANJ 070 172 550 Pon. Tor. Sre. / teren Ăˆet.

Pet. / teren

08.00 – 12.00 // 13.00 – 16.00 08.00 – 12.00 // 13.00 – 16.00 12.00 – 17.00 08.00 – 12.00 // 13.00 – 16.00 08.00 – 13.00

Izognite se teĹžavam pri iskanju zdravstvene pomoÄ?i v tujini in visokim stroĹĄkom zdravstvenih storitev. Zavarovanje za tujino Tujina AS lahko hitro in enostavno sklenete na www.as.si.

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVO Z NARAVO

17. maja 2018

TeÄ?aji masaĹže in pedikure na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje IzobraĹževanje je namenjeno tako zaÄ?etnikom kot tistim, ki se z masaĹžami in pedikuro Ĺže ukvarjajo - Izvajajo ga izkuĹĄeni strokovnjaki

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu

Izvajanje teÄ?ajev masaĹže in pedikure ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo priÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. Pri izvajanju teÄ?ajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkuĹĄnjami.

TeÄ?aj masaĹže obsega teorijo in praktiÄ?ni pouk klasiÄ?ne roÄ?ne masaĹže. Namenjen je zaÄ?etnikom in tudi tistim, ki se z masaĹžo Ĺže ukvarjajo in si Ĺželijo nadgraditi svoje znanje. V teÄ?aju pedikure pridobijo udeleĹženci znanje estetske in medicinske pedikure. NauÄ?ijo se tretmajev za

privlaÄ?en videz stopal in se usposobijo za nego zdravih, utrujenih in laĹžje poĹĄkodovanih nog ter za reĹĄevanje zahtevnejĹĄih teĹžav.

Na Srednji zdravstveni ĹĄoli Ce-

â?ą

ga izdamo v sodelovanju z DrĹžavnim izpitnim centrom. S certifikatom pridobijo udeleĹženci tudi poklic.

TeÄ?aji v celoti potekajo v ĹĄol-

Izvajamo tudi teÄ?aje vizaĹžist, maniker in zdravstveni reĹĄevalec.

lje izvajamo tudi teÄ?aje vizaĹžist, maniker in zdravstveni reĹĄevalec. Po zakljuÄ?enih teÄ?ajih lahko udeleĹženci pridobijo javno veljavno listino – certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki

skih sodobno opremljenih, specializiranih uÄ?ilnicah. Predavatelji v teÄ?ajih sledijo strokovnim smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo teÄ?aje Ĺže veÄ?krat prenovili, posodobili in do-

polnili, kar pomeni, da imajo naĹĄi teÄ?ajniki konkurenÄ?no znanje.

Poleg daljĹĄih teÄ?ajev, ki omogoÄ?ajo pridobitev poklica, izvajamo tudi enodnevne delavnice s podroÄ?ja nege, kozmetike in dietne prehrane. Aktivnosti potekajo vse ĹĄolsko leto.

Na teÄ?aje in delavnice se lahko prijavite s pomoÄ?jo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani ĹĄole, ali osebno. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar, izobraĹževanje odraslih, Srednja zdravstvena ĹĄola Celje

v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2018/2019:

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program); • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program).

radio velenje

in v TEĂˆAJE ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij:

com

• ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA.

107,8 MHz

Vam vedno razvedri Ĺživljenje!

PridruŞite se nam lahko ťe na enodnevnih delavnicah s podroèja nege, dietne prehrane in kozmetike.

ina Trgov nih prijazdi lju

PRVAKI DOBREGA POÄŒUTJA

KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

LCA napitek ZELENE DOLINE

Od 17. do 24. maja 2018 vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah:

roĹža brĹĄljanka roĹža pelargonija sladkor NSK 35 kg sadike sadnega drevja

0,69 â‚Ź / kos 1,39 â‚Ź / kos 0,59 â‚Ź / kg 12,99 â‚Ź / vreÄ?a - 50 %

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

NO

VO

!

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si

ParadiĹžnik – zlato na kroĹžniku PriĹĄel je Ä?as, ki ga namenimo sajenju paradiĹžnika. Ker predstavlja paradiĹžnik pravo zakladnico vitaminov in mineralov, ga lahko imenujemo kar Âťzlato na kroĹžnikuÂŤ. Sadike paradiĹžnika potrebujejo predvsem sonce, veliko vode in primerno oporo. ParadiĹžnik vsebuje kar 94% vode, torej je primerno Ĺživilo za ljudi, ki Ĺželijo izgubiti odveÄ?no teĹžo.

ParadiĹžnika ne smemo saditi v prehladno zemljo, saj lahko zaradi tega odpadejo njegovi cvetovi.

PriporoÄ?ljivo je utrjevanje sadik paradiĹžnika. Preden ga sadimo na prosto, ga vsak dan za nekaj ur postavimo na sveĹž zrak v zavetrje. ParadiĹžnik najbolje uspeva v srednje teĹžkih odcednih

tleh, na sonÄ?ni legi. Pri sajenju je kljuÄ?nega pomena velikost sadilnih jam. Te morajo biti premera vsaj 40 cm in globine 60 cm.

V vsako sadilno jamo dodamo doma pridelan humus, nanj poloĹžimo sadiko paradiĹžnika. ÄŒe gojimo paradiĹžnik v rastlinjaku, je kljuÄ?nega pomena, da temperatura ne presega 30 stopinj C. ParadiĹžnik ima veliko ÂťprijateljevÂŤ, in ti so: bazilika, peterĹĄilj, solata, zelena, Ä?esen in fiĹžol.

NajveÄ?jo teĹžavo predstavlja paradiĹžnikova plesen. Z ekoloĹĄkimi pripravki lahko ĹĄkropimo preventivno, ko je rastlina v zaÄ?etni fazi rasti. Ob slabĹĄih vremenskih razmerah priporoÄ?amo tretma s fungicidi.

ParadiĹžnik moramo redno vrĹĄiÄ?kati in pincirati. PriporoÄ?ljivo je, da pustimo paradiĹžniku tri do ĹĄtiri vrhove, kar ne velja za cepljeni paradiĹžnik.

Za gnojenje so najboljĹĄa izbira organska gnojila (biogrena, organik, fertiplus, bioorganik). Sadike paradiĹžnika poleg osnovnih elementov (N, P, K) potrebujejo tudi ostale mikroelemente, ki so kljuÄ?nega pomena za rast in razvoj rastline.

Za ostala vpraĹĄanja smo vam z veseljem na voljo v trgovinah KoĹĄarica Pesje in Gaberke. đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

ZDRAVO Z NARAVO

17. maja 2018

Neuroth Ĺže deset let v Sloveniji in Velenju Neuroth v sluĹžbi dobrega sluha

Podjetje Neuroth je najstarejĹĄe avstrijsko druĹžinsko podjetje, specializirano za sluĹĄne aparate.

Firmo vodi Ĺže Ä?etrta generacija in upraviÄ?eno so lahko ponosni na 110-letnico svojega obstoja.

Poleg tega letos mineva 10 let, odkar so s svojimi poslovalnicami prisotni v Sloveniji, med ostalim tudi v Velenju.

mens, Phonak, Oticon in Widex.

Zaradi takĹĄne izjemne izbire bodo zanesljivo naĹĄli optimalno reĹĄitev za vaĹĄ dober sluh.

Slepota loÄ?uje od predmetov.

Gluhota loÄ?uje od ljudi.

Helen Keller (1880 – 1968), pisateljica, slepa in gluha od drugega leta starosti

Prisegajo na prijaznost in strokovnost

V sluĹĄnem centru Neuroth v Velenju vam bo z veseljem priskoÄ?ila na pomoÄ? Mojca GloboÄ?nik, ki je akustik za sluĹĄne aparate. Pomembno je, da so

mete sogovornika? Ali se morate naprezati, da sliĹĄite petje ptic ali Ĺženske in otroĹĄke glasove? Ali ste Ĺže kdaj kot peĹĄec presliĹĄali bliĹžajoÄ?i se avtomobil? Ali vas opozarjajo, da je nastavitev vaĹĄega radijskega ali TV sprejemnika preglasna? ÄŒe ste vsaj na eno vpraĹĄanje odgovorili pritrdilno, potem se Ä?im prej posvetujte z ORL-specialistom.

Vrste sluĹĄnih motenj

ORL specialist vam bo natanÄ?no doloÄ?il tip izgube sluha in vzroke. LoÄ?imo: zaznavno nagluĹĄnost, prevodno nagluĹĄnost in

meĹĄano ali kombinirano nagluĹĄnost. Vse vrste sluĹĄnih motenj boste lahko uspeĹĄno reĹĄevali z modernimi sluĹĄnimi aparati.

ReĹĄitev vaĹĄih teĹžav s sluhom – obiĹĄÄ?ite Neuroth

ÄŒe imate kakrĹĄnekoli teĹžave s sluhom, vas vabimo, da se oglasite v sluĹĄnem centru Neuroth v Velenju na Ĺ aleĹĄki 19 a ali pa jih pokliÄ?ete na telefonsko ĹĄt. 03/ 620 97 35. đ&#x;”˛

Poslovalnica Neuroth se v Velenju nahaja na Ĺ aleĹĄki 19 a

Celovita usluga Mojca GloboÄ?nik, akustik v poslovalnici Neuroth Velenje

V Velenju so bili prvi s sluĹĄnimi aparati

Minilo je Ĺže deset let, odkar so na Ĺ aleĹĄki 19 a v Velenju odprli sluĹĄni center Neuroth. Bili so prvi s celotno ponudbo sluĹĄnih aparatov v Ĺ aleĹĄki dolini. PonaĹĄajo se z najveÄ?jo izbiro sluĹĄnih aparatov ĹĄtirih vrhunskih mednarodnih blagovnih znamk: Sie-

stranke pri njih deleĹžne spoĹĄtljivega odnosa ter prijazne in strokovne obravnave. Vsem, ki imajo teĹžave s sluhom, pozorno prisluhnejo in jim resniÄ?no Ĺželijo strokovno pomagati po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Zaradi njihove tenkoÄ?utnosti se ljudje s teĹžavami sluha vedno radi vraÄ?ajo k njim.

V sluĹĄnem centru Neuroth v Velenju vam omogoÄ?ajo brezplaÄ?en preizkus novih Neurothovih aparatov, vam individualno prijazno svetujejo. Bogata izbira, tudi takĹĄna za bolj plitev Ĺžep, pa bo prepriÄ?ala vsakogar, ki se sreÄ?uje s teĹžavami pri sluhu.

Skoraj neopazni sluĹĄni aparati

VÄ?asih so bili sluĹĄni aparati veliki in nerodni, danes pa je

digitalna tehnologija pripomogla, da so lahko skriti v sluĹĄnem kanalu ali pa za uĹĄesom ter so tako skoraj neopazni. Zato nikar ne oklevajte in obiĹĄÄ?ite sluĹĄni center Neuroth v Velenju.

Nekaj vpraĹĄanj, s katerimi boste sami ocenili svoj sluh

Ali menite, da veliko ljudi v vaĹĄem okolju govori nejasno? Ali imate teĹžave pri sledenju pogovora med veÄ? osebami? Ali v hrupnem okolju s teĹžavo razu-

BrezplaÄ?no testiranje sluĹĄnih aparatov!

10 LET IZKUĹ ENJ

10 LET V SLOVENIJI

SluĹĄna centra Neuroth v vaĹĄi bliĹžini:

ObiĹĄÄ?ite Neurothovi poslovalnici v Celju 10 LET V SLOVENIJI in Velenju!

Velenje Šaleťka cesta 19a • Tel 03/620 97 35 Celje Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57

WWW.NEUROTH.SI

let

10 LET V SLOVENIJI

VaĹĄa Neurothova strokovnjakinja za boljĹĄi sluh

Mojca GloboÄ?nik je prejela pomembno Neurothovo priznanje za svoje doseĹžke na podroÄ?ju sluĹĄnih aparatov.

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

ZDRAVO Z NARAVO

17. maja 2018

Klopi so se zbudili, Ä?as je za zaĹĄÄ?ito Slovenija sodi med endemiÄ?na obmoÄ?ja glede okuĹženih klopov, ki so povzroÄ?itelji treh bolezni – Za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu kot najnevarnejĹĄi obliki bolezni ni nikoli prepozno Tatjana PodgorĹĄek

Pomlad je Ä?as, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo ĹĄtevilne aktivnosti in ko postanejo aktivni tudi klopi. Slovenija sodi med endemske centre, med drĹžave, kjer je verjetnost okuĹžb, ki jih prenaĹĄajo majhne Ĺživali, izjemno visoka, okuĹžbe pa lahko resno ogrozijo zdravje. ÂťPred klopi se je treba ustrezno zaĹĄÄ?ititi z oblaÄ?ili in repelenti ter po vbodu klope Ä?im prej odstraniti iz koĹže. NajuÄ?inkovitejĹĄi ukrep pred najteĹžjo boleznijo, ki jo povezujemo z okuĹženimi klopi – klopnim meningoencefalitisom – pa je cepljenje,ÂŤ pravi specialistka epidemiologije, prim. dr.

Alenka Trop Skaza, predstojnica celjske enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Zastavili smo ji ĹĄe nekaj drugih vpraĹĄanj in dobili pouÄ?ne odgovore.

Klopi so Ĺže kar aktivni. Je cepljenje ĹĄe smiselno? ÂťCepljenje proti klopne-

â?ą

Klopni meningoencefalitis je resna virusna bolezen, ki povzroÄ?a vnetje moĹžganskih ovojnic in centralnega ĹživÄ?nega sistema. Na Ä?loveka se virus prenese z vbodom okuĹženega klopa.

ÂťPraktiÄ?no vsem. Ĺ˝e leta je cepljenje obvezno za poklicno izpostavljene osebe z opredeljeno oceno tveganja na delovnem mestu in dijake ter ĹĄtudente, ki so izpostavljeni okuĹžbi zaradi narave svojega ĹĄtudija, kot so terenske vaje. Cepijo se lahko Ĺže otroci od enega leta dalje. Je pa dejstvo, da klopni meningoencefalitis pri otrocih poteka blaĹžje. Otroci hitreje okrevajo, imajo pa lahko trajne posledice predvsem pri kognitivnih sposobnostih (pri uÄ?enju, spominu ‌). Pri ljudeh nad 50 let so teĹžave po klopnem meningoencefalitisu dolgotrajne (fiziÄ?ne, psihofiziÄ?ne omejitve ‌) Pri starejĹĄih poteka bolezen bistveno teĹžje in moĹžni so tudi smrtni primeri.ÂŤ Obstajajo pa nekateri ljudje, ki se ne Inkubacijska doba smejo cepiti. ÂťCepiti v Ä?asu bolebolezni (Ä?as od zni se ne smejo tisti, okuĹžbe do pojava ki prebolevajo akubolezenskih znakov) tno vroÄ?insko oboleje 7-14 dni po nje, so anafilaktiÄ?no okuĹžbi. preobÄ?utljivi na jajca in so imeli alergiÄ?no reakcijo na predhomu meningoencefalitisu je dno dozo cepiva.ÂŤ seveda smiselno tudi v Ä?aKakĹĄni so znaki bolezni? su, ko so klopi Ĺže aktivni. ÂťVeÄ?ina okuĹžb z virusom PriporoÄ?ljivo je sicer ceplje- klopnega meningoencefanje v hladnejĹĄih mesecih le- litisa poteka brez simptota, ko klopi niso aktivni, ker mov. OkuĹžbo ugotovimo prejmemo dva odmerka, ki samo z doloÄ?enimi krvninas zaĹĄÄ?itita za tekoÄ?e leto mi preiskavami. Pri bolniin smo tako v Ä?asu med pr- kih, ki zbolijo, bolezen obivim in drugim cepljenjem Ä?ajno poteka v dveh fazah. brez skrbi, vendar je sezo- Prva faza pri klopnem mena cepljenja proti klopom aktualna celo leto.ÂŤ Z borelijami okuĹženi Strokovnjaki zagoklopi so razĹĄirjeni tavljate, da je cepljepo vsej Sloveniji, nje najuÄ?inkovitejĹĄi klopov, okuĹženih ukrep. ÂťKlopi v naĹĄem pros povzroÄ?iteljem storu prenaĹĄajo povklopnega zroÄ?itelje treh bolemenigoencefalitisa, zni: najpogostejĹĄa, ki pa je najveÄ? na jo povezujemo z njimi, je borelioza, na Gorenjskem, drugem mestu je najKoroĹĄkem in v teĹžja bolezen – kloljubljanski regiji. pni meningoencefalitis, najredkejĹĄa pa je humana granulocitna anaplazmoza. In za najteĹž- ningoencefalitisu se zaÄ?jo je cepljenje najuÄ?inkovi- ne pribliĹžno teden dni po tejĹĄi zaĹĄÄ?itni ukrep. Za osta- vbodu klopa s slabim poÄ?uli dve bolezni cepiva ni, na tjem, boleÄ?inami v miĹĄicah, voljo pa so uÄ?inkoviti anti- glavobolom in vroÄ?ino. Na biotiki, Ä?e je, predvsem pri sreÄ?o se za nekatere boleboreliozi, diagnoza posta- zen s to fazo konÄ?a in ne vljena dovolj zgodaj. Zato pride do druge faze. Ta fase je treba pred klopi ustre- za poteka z vroÄ?ino in huzno zaĹĄÄ?ititi tudi z oblaÄ?i- dimi teĹžavami zaradi prizali in repelenti ter po vbodu detosti osrednjega ĹživÄ?nega klope Ä?im prej odstraniti iz sistema (glavobol, slabost, koĹže.ÂŤ bruhanje, tresenje rok in Komu priporoÄ?ate ceplje- jezika, motnje zavesti). Pri nje?

5 do 10 odstotkih bolnikov

â?ą

â?ą

se pojavijo ohromitve, pribliĹžno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjĹĄana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloĹženja, motnje v de-

gine, kar pa ne pomeni ozdravitve. ÄŒe se bolezen pravoÄ?asno ne zdravi z ustreznimi antibiotiki, kasneje v

poteku bolezni pride do poĹĄkodb razliÄ?nih tkiv in organov s trajnimi okvarami.ÂŤ Pomislekov glede cepljenja je med ljudmi zelo veliko.

Alenka Trop Skaza: ÂťCepljenje je ÂťS pomladjo najuÄ?inkovitejĹĄi se poveÄ?a in varen ukrep. nevarnost okuĹžbe Res pa je, da pos povzroÄ?itelji polne varnosti, bolezni, ki jih tako kot povsod prenaĹĄajo klopi.ÂŤ v Ĺživljenju, ni.

Cepiva gredo skozi ĹĄtevilne faze raziskav, v katerih se potrjuje njihova varnost, imunost in sprejemljivost. TeĹžave po cepljenju so pri veliki veÄ?ini lokalne in priÄ?akovane (boleÄ?ina, rdeÄ?ina na mestu cepljenja in poviĹĄana telesna temperatura). Vsi pozna-

lovanju avtonomnega ĹživÄ?evja in ohromitve. Bolezen v veliki veÄ?ini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko moÄ?no vpliva na kakovost Ĺživljenja tudi po okrevanju. Borelioza se obiÄ?ajno zaÄ?ne z rdeÄ?ino, ki se pojavi nekaj dni po vbodu klopa, se poÄ?asi ĹĄiri, na sredini bledi in dobi obliko obroÄ?a.

KoĹžna sprememba nato spontano iz-

mo nezaĹželene uÄ?inke pri vseh zdravilih (cepiva sodijo mednje) in so navedeni na tako imenovanem pil-u, listku, ki je priloĹžen zdravilom. Zapleti pri cepljenju so obiÄ?ajno splet okoliĹĄÄ?in in so zelo zelo redki. Od drugih individualnih zdravil se cepljenje razlikuje tudi po tem, da cepljena oseba varuje svoje zdravje, hkrati pa zaradi posebnih principov (tako imenovane kolektivne imunosti) pripomore k zaĹĄÄ?iti skupnosti. Sicer pa, Ä?e preberemo pil listek v navadni ĹĄkatlici antipiretikov, lahko spoznamo, kaj vse lahko povzroÄ?i ena tableta proti glavobolu, ljudje pa jih jemljejo v doloÄ?enih primerih kot po tekoÄ?em traku.ÂŤ đ&#x;”˛

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)?

KDO SE LAHKO OKUŽI?

Ljudje, ki se gibajo v naravi so ĹĄe posebej ogroĹženi:2,3

ribiÄ?i

gozdarji

pohodniki

lovci poljedelci

taborniki vojaki zeliĹĄÄ?arji in gobarji

KAKO SE OKUŽIŠS KME? KME SE PRENAŠA Z UGRIZOM OKUŽENEGA KLOPA

Klopi Ĺživijo v gozdovih in na travnikih, obiÄ?ajno se nahajajo v grmiÄ?evju in podrasti, zato se lahko hitro pritrdijo na obleko ali koĹžo ljudi in Ĺživali.4 Virus vstopi v telo ob ugrizu okuĹženega klopa.

Virus se razmnoĹžuje v dermalnih celicah in bezgavkah ter vstopi v krvni obtok.

Nato vstopi v moĹžgane, kar povzroÄ?i vnetje centralnega ĹživÄ?nega sistema.5,6

KAKO LAHKO ZAĹ ÄŒITITE SEBE IN SVOJE BLIĹ˝NJE PRED KME? Preventiva temelji na zavedanju o bolezni in njenem uÄ?inkovitem prepreÄ?evanju.1,2 Pri gibanju na prostem, kjer je KME pogost, je potrebno:2

nositi primerna oblaÄ?ila

izogibanje grmiÄ?evju in podrasti

uporaba repelentov na koĹži in oblaÄ?ilih

pregledovanje telesa in odstranitev klopov s pinceto ali kleĹĄÄ?ami

1. World Health Organization (WHO). Vaccines against tick-borne encephalitis: WHO position paper. Wkly Epidemiol Rec 2011;86:241–56. 2. European Center for Disease Prevention & Control (ECDC). Tick-borne Encephalitis – Factsheet for health professionals. Available at: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/ emerging_and_vector-borne_diseases/tick_borne_diseases/tick_borne_encephalitis/basic_facts/Pages/factsheet-health-professionals.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 3. Centers for Disease Prevention & Control (CDC). Yellow Book, 2016. Chapter 3: Infectious Diseases Related to Travel. Available at: http://wwwnc.cdc.gov/ travel/yellowbook/2016/ infectious-diseases-related-to-travel/tickborne-encephalitis (zadnji dostop: julij 2016). 4: National Health Service (NHS). Tick-borne encephalitis. Available at: http://www.nhs.uk/Conditions/Tick-borne-encephalitis/Pages/Introduction.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 5. Kollaritsch H, et al. Background Document on Vaccines and Vaccination against Tick-borne Encephalitis (TBE). Available at: http://www.who.int/immunization/sage/6_TBE_backgr_ 18_Mar_net_apr_2011.pdf (zadnji dostop: julij 2016). 6. RůŞek D, et al. Tick-borne encephalitis: pathogenesis and clinical implications. Travel Med Infect Dis 2010;8:223–32.

O morebitnih dodatnih vpraĹĄanjih se posvetujte z zdravnikom. Datum priprave: maj 2017. Vse pravice pridrĹžane. GSK d.o.o., Ljubljana.

GSK d.o.o., Ljubljana, AmeriĹĄka ulica 8, 1000 Ljubljana, tel: +386 (0)1 280 25 00, medical.x.si@gsk.com SLO/ENC/0016/16(1)a

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

ZDRAVO Z NARAVO

17. maja 2018

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe TopolĹĄica 207 c

Info: 041 470 340

Potovalna lekarna Majhen, a pomemben del priprave na dopust je priprava potovalne lekarne. Njeno vsebino moramo izbrati premiĹĄljeno, da nam bo resniÄ?no v pomoÄ? pri morebitnih zdravstvenih tegobah na poÄ?itnicah.

Osebno potovalno lekarno izberemo glede na: • • •

starost in zdravstveno stanje dopustnika, naÄ?in, trajanje potovanja, kraj potovanja ter razvitost zdravstvene sluĹžbe v kraju poÄ?itnic.

Pred daljĹĄimi in tveganimi potovanji je vsekakor priporoÄ?ljiv obisk pri osebnem zdravniku. To ĹĄe posebej velja za bolnike s kroniÄ?nimi boleznimi, noseÄ?nice in majhne otroke.

V potovalno lekarno sodijo: • •

zdravila, ki vam jih je predpisal vaĹĄ zdravnik, zdravila za samozdravljenje

•

• •

manjĹĄih zdravstvenih teĹžav (zdravila za zniĹževanje poviĹĄane telesne temperature in lajĹĄanje boleÄ?in, alergijskih teĹžav, ĹželodÄ?nih teĹžav, zdravila proti potovalni slabosti, zdravila, ki jih uporabljamo proti zastrupitvi s hrano in driski), varovalni pripravki za lajĹĄanje teĹžav pri sonÄ?nih in drugih opeklinah ter pripravki za nego po sonÄ?enju, sredstva za zaĹĄÄ?ito pred piki insektov ter pripravki za odpravljanje teĹžav po pikih, osnovna sredstva za prvo pomoÄ? (razkuĹžilo za rane, sterilne gaze, povoji, obliĹži, ĹĄkarje ‌)

najbolj optimalna temperatura shranjevanja zdravil med potovanjem. Pred potovanjem preverite roke uporabnosti zdravil. Vsa zdravila shranjujte v originalni embalaĹži skupaj s priloĹženimi navodili za uporabo. Ĺ˝elim vam prijetne in zdrave poÄ?itniĹĄke dni. đ&#x;”˛

prostor ď‚&#x; Panoramski leti

Mag. Sabina Grm, mag. farm.

Kako na potovanju ravnati s potovalno lekarno?

Potovalno lekarno shranjujte v posebnih torbicah, ki ne prepuĹĄÄ?ajo svetlobe in vlage. Torbico z zdravili imejte v osebni prtljagi, tako jih boste imeli vedno pri roki, zagotovljena pa bo tudi

ď‚&#x; Piknik

Vodnikova 1, Velenje

www.lekarna-velenje.si Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, TrebuĹĄa Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki

Zdravi s knajpanjem v Termah Snovik Kneipp vodna terapija Fizioterapija, terapevtske masaĹže, plavanje v zdravilni termalni vodi, nega obraza in telesa

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Terme Snovik zdravi v naravi s knajpanjem V zadnjih dveh letih, odkar sem zaÄ?ela odkrivati Kneippov nauk, skorajda nisem sreÄ?ala Ä?loveka, ki bi vedel o Kneippu veÄ? kot to, da gre za zdravljenje s hladno vodo, kot sem do takrat tudi sama mislila. Ko pa sem prebrala nekaj njegovih knjig in se udeleĹžila usposabljanja v NemÄ?iji, sem ugotovila, da gre za enostavno, a izjemno Ĺživljenjsko filozofijo – kako Ĺživeti in ostati zdrav.

Skoraj neverjetno je, kako je lahko en sam Ä?lovek premogel toliko modrosti in energije, da je naredil, kar nam je danes znano.

Sebastian Kneipp (1821–1897), nemĹĄki duhovnik, vodni in fito terapevt, si je sam Ĺže v mladosti s kopanjem v hladni Donavi pozdravil tuberkulozo. Zato se je odloÄ?il, da bo Ĺživljenje posvetil zdravljenju ljudi z naravnimi elementi. Kneippova Ĺživljenjska filozofija je preprosta in primerna za vsakogar. Sestavlja jo pet stebrov za zdravje telesa in duha, ki so: voda, gibanje, zeliĹĄÄ?a, prehrana in zdrav Ĺživljenjski slog.

Voda

Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju e info@terme-snovik.si, i www.terme-snovik.si, t 080 81 23

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Voda je element, po katerem je Kneipp najbolj znan. Razvil je celovit sistem zdravljenja s hidro in balneo terapijo, s kombinacijo vroÄ?e in hladne vode. Kneippove metode zdravljenja z vodo so preproste, vendar jih je potrebno uporabljati pravilno. Za vodno terapijo uporablja umivanja, oblive, kopeli, ovitke in obkladke, inhalacije in pitje. ÂťÄŒe obstaja zdravilo zame, po-

tem je to voda.ÂŤ (Sebastian Kneipp)

Gibanje

Hoja, kolesarjenje, plavanje in razliÄ?ne oblike vadbe so prava oblika sprostitve ter gibanja.

Vsak naj vadbo prilagodi zmoĹžnostim, potrebam, okolju in poklicu tako, da bo v njej uĹžival in se sprostil. Z gibanjem v vseh Ĺživljenjskih obdobjih krepimo delovanje srca in oĹžilja, izboljĹĄamo prekrvavitev, vzdrĹžljivost, samospoĹĄtovanje in laĹžje prenaĹĄamo stres. ÂťNedejavnost slabi, vaja krepi, Ä?ezmerna obremenitev ĹĄkoduje.ÂŤ (Sebastian Kneipp)

ZeliĹĄÄ?a

Uporaba zeliĹĄÄ? v zdravilne namene sega daleÄ? v preteklost.

Kneipp je Ĺže njega dni odliÄ?no poznal zeliĹĄÄ?a in njihovo uporabo, kar so dokazale kasnejĹĄe raziskave. Za prepreÄ?evanje bolezni in zdravljenje je uporabljal zdravilne rastline z blagim uÄ?inkom, iz katerih je pripravljal tinkture, praĹĄke, Ä?aje in olja. ZeliĹĄÄ?a lahko svoj zdravilni uÄ?inek razvijejo le, Ä?e jih uporabljamo redno in disciplinirano. ÂťZa vsako bolezen raste zel.ÂŤ (Sebastian Kneipp)

Prehrana

Prehrana po Kneippu je enostavna, dobra, polnega okusa, raznolika, polnovredna in sveĹža. Pri pripravi daje poudarek sezonskim in lokalnim produktom

ter Ĺživilom rastlinskega izvora.

Majhni obroki veÄ?krat dnevno varujejo prebavila in prepreÄ?ujejo napade lakote. UĹživanje hrane naj bo povezano s pozitivnim doĹživetjem, veseljem in uĹžitkom. ÂťOd vsakega nekaj, ne premalo, a tudi ne preveÄ?.ÂŤ (Sebastian Kneipp)

Zdrav Ĺživljenjski slog

Ta element povezuje ostale ĹĄtiri elemente v zakljuÄ?eno celoto Ĺživljenja v ravnovesju, prisotnosti in v soĹžitju z naravo. Kneipp se je zavedal pomembnosti reda in urejenosti v duĹĄevnem Ĺživljenju ljudi. Z upoĹĄtevanjem zdravega Ĺživljenjskega sloga bo naĹĄe Ĺživljenje v ravnovesju, laĹžje bomo prenaĹĄali stres in druge tegobe danaĹĄnjega Ä?asa. ÂťNi dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti.ÂŤ (Sebastian Kneipp) Kneippova Ĺživljenjska filozofija je preprosta in primerna za vsakega. V Termah Snovik smo Kneippova naÄ?ela vpletli v obstojeÄ?o ponudbo, ki je Ĺže od vsega zaÄ?etka prijazna ljudem in okolju. Nadaljujemo tradicijo kamniĹĄkega Kurhausa, v katerem so od 1891 zelo uspeĹĄno izvajali Kneippove terapije. đ&#x;”˛ Petra Zlatoper, direktorica Term Snovik

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

17. maja 2018

Celjani znova prvaki, VelenjÄ?ani za drugo mesto

Pomembna zmaga nad neposrednim tekmecem

Rokometaťi Gorenja v boju za drugo mesto premagali zelo motivirano Loko – V soboto z Ribnico

NogometaĹĄi Rudarja so se spet utrdili na Ä?etrtem mestu – Gorica poraĹžena z novincem

Za aktualne prvake, rokometaĹĄe Celja, je dva kroga pred koncem prvenstvo konÄ?ano. Z zmago nad Ribnico, ki po osmih krogih za njimi zaostaja za nedosegljivih ĹĄest toÄ?k, so potrdili prvo mesto in petiÄ? zaporedoma postali drĹžavni prvaki, skupno Ĺže 22-iÄ?, pokalni prvaki pa so postali 21-iÄ? RokometaĹĄi velenjskega Gorenja, ki so s sedaj Ĺže prejĹĄnjim trenerjem Hrvatom Ĺ˝elj-

prestiލ bolj pomemben.

V predpredzadnjem krogu so VelenjÄ?ani, pri katerih zaradi boleÄ?in v kolenu na parket ni stopil kapetan Niko Medved, gostili mlado moĹĄtvo iz Ĺ kofje Loke, ki je bilo v svoji dvorani za tri zadetke boljĹĄe od njih. Tudi ta dvoboj so zaÄ?eli zelo ambiciozno in povedli z 2 : 0. Nato pa so domaÄ?i ob dobrih obrambah Roka ZaponĹĄka in z domiselno igro

delu konÄ?nice pa vendarle niso zmogli.

kom Babićem ambiciozno napovedovali konec celjske prevlade, a se bodo morali v najboljĹĄem primeru zadovoljiti – tako kot lani – z naslovom podprvaka. Prva ovira na tej poti jim bo v soboto v RdeÄ?i dvorani (ob 19.00) prav druga Ribnica, za katero dva kroga pred koncem na tretjem mestu zaostajajo za dve toÄ?ki, v zadnjem krogu (25. 5.) pa bodo v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju gostovali prav pri prvakih.

Za VelenjÄ?ana v Celju Branka TamĹĄeta bo ta dvoboj zgolj prestiĹžnega pomena, za Celjana v Velenju Klemna Luzarja pa bo ta

zaÄ?eli prevzemati pobudo in po njegovi ĹĄesti obrambi po dobrih desetih minutah imeli prednost dveh zadetkov (5 : 3). Silovit ritem so nadaljevali inodĹĄli na odmor s prednostjo ĹĄestih golov, to razliko pa so takoj na zaÄ?etku drugega dela ĹĄe poveÄ?ali, a ostali brez Gregorja PotoÄ?nika. OÄ?itno jih je prednost sedmih zadetkov nekoliko uspavala, Ĺ kofjeloÄ?ani pa kljub visokemu zaostanku niso obupali in so se jim ob dobrih obrambah vratarja ter zelo zavzeti igri dvakrat pribliĹžali na gol zaostanka (18 : 19, 22 : 23), preseneÄ?enja kot v prvem

pa namuÄ?ili. Na sreÄ?o smo bili v kljuÄ?nih trenutkih dovolj zbrani, da smo v obrambi naredil potrebno, v napadu pa smo ne glede na to, da smo izgubili kar nekaj Ĺžog, igrali nekoliko boj disciplinirano kot na zadnji tekmi.ÂŤ Ribnica? ÂťKot vedno se bomo tudi na to pomembno tekmo skuĹĄali dobro pripraviti, da bi zmagali. Trudim se, da bi bila naĹĄa igra Ä?im bolj raznovrstna, normalno pa je, da to ne gre Ä?ez noÄ?, saj smo ĹĄe premalo Ä?asa skupaj.ÂŤ

ÂťNamuÄ?ili so nas!ÂŤ

Klemen Luzar, trener Gorenja: ÂťPozna se, da so LoÄ?ani res uigrani. Neverjetno – Ĺžoga jim teÄ?e, teÄ?e. TeĹžko jih je prekinjati.

Dobro smo se pripravili nanje, ampak so s svojo netipiÄ?no igro, ki je nismo vajeni, zelo neugodni. Niso nas presenetili, so nas

đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga TS, 33. krog Celje - Rudar 1 : 3 (0 : 2) Strelci: 0:1 Ĺ ehić (36.), 0:2 Radić (42.), 0:3 Radić (65.), 1:3 LotriÄ? (89.).

Rudar: Pridigar, Piťek, Vasiljević, Tomaťević, Puťaver, Bijol, Bolha, Parfitt-Williams (od 64. Novak), Trifković (od 79. Antonov), Šehić, Radić (od 85. Mlakar). Trener: Marijan Puťnik.

Drugi rezultati: Krťko - Maribor 1:2 (0:0), Olimpija - Ankaran Hrvatini 0:0, Aluminij - DomŞale 1:2 (0:0), Gorica – Triglav 0 : 2 (0 : 0).

Vrstni red: 1. Maribor 74., 2. Olimpija 73, 3. DomĹžale 66, 4. Rudar 47, 5.

Celje 44, 6. Gorica 41, 7. KrĹĄko 34, 8. Aluminij 30, 9. Triglav 25, 10. Ankaran-Hrvatini 23.

34. krog, petek, 18.00: Rudar – Gorica, sobota: Triglav – Aluminij, Maribor – Olimpija; nedelja: DomŞale – Krťko, Ankaran-H. – Celje.

Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta, 8. krog Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 29:26 (16:11 Gorenje: Vujović, ZaponĹĄek 14 obramb, Ferlin (3 obrambe), Cehte, Medved, Haseljić 1, D. Tajnik, OvniÄ?ek 7 (2) Grebenc 3, Stojnić, Toskić 1, PotoÄ?nik 3, GolÄ?ar 2, Verdinek 6, KleÄ? 2, Pejović 4 (3). Trener: Klemen Luzar.

Sedemmetrovke: Gorenje 6 (5), Loka 6 (3); IzkljuÄ?itve: Gorenje 12 mi-

nut, Loka 10 minut.

RdeÄ?i karton: Gregor PotoÄ?nik (31.)

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laťko - Riko Ribnica 29:21 (16:8), Krka – Koper 2013 24 : 29 (9 : 16).

Vrstni red: 1. Celje 8 tekem - 45 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 8 – 39, 3. Gorenje 8 – 37, 4. Koper 8 – 33, 5. Loka 8 – 27, 6. Krka 8 – 27.

Skupina od 7. do 12. mesta: LL Grosist Ljubljana - Trimo Trebnje 28:28 (13:13), Jeruzalem OrmoĹž - Maribor Branik 23:23 (11:12), Herz Ĺ martno - Dobova 27:33 (13:16).

Vrstni red: 1. Maribor 8 – 28, 2. Jeruzalem-OrmoŞ 8 – 26, 3. Trebnje 8 – 25, 4. Dobova 8 – 23, 5. Slovan 8 – 17, 6. Šmartno 8 – 11.

Prva B ŽRL, 28. krog Velenje – Šempeter-Vrtojba 36:23 (15 : 11)

V nedeljski tekmi so Rudarji kar ponazarjajo tu- bo prvega mesta ni pridobil le s 3 : 1 premagali domaÄ?e Celje, di razmerje strelov v toÄ?kovne prednosti, ampak najneposrednega tekmeca za Ä?etrokvir vrat (6 : 0). brĹž tudi psiholoĹĄko. V soboto bo to mesto. To jim bo morda Kot smo Ĺže ve- pred svojimi gledalci na derbiju prineslo igranje v Evropi. likokrat ugota- 34. kroga gostil LjubljanÄ?ane, ki Strelca sta bila Edin Ĺ ehiÄ? vljali, umetni- morajo zmagati, Ä?e Ĺželijo ohrain Dominik RadiÄ? z dvema ĹĄki vtis ne pri- niti upanje na naslov. Drugi derzadetkoma. naĹĄa toÄ?k. Ma- bi bo dan prej, jutri, v Velenju Tri kroge pred konribor z zased- med Rudarjem in Gorico. Primorci najbrĹž ĹĄe vedno razmicem imajo rudarĹĄlja o osvojitvi Ä?etrtega mesta. ji na Ä?etrtem mestu Celjani pa bodo v nedeljo gopred sedaj petimi stovali v Novi Gorici pri AnCeljani velike tri toÄ?karanu-Hrvatinih.ke prednosti. MariDuĹĄan KosiÄ?, trener Celjabor pa se je z zmago nov: ÂťVelenjÄ?ani so znali iz2 : 1 v KrĹĄkem prikoristiti individualne napake. bliĹžal ubranitvi naV zadnjem Ä?asu nam manjka slova. Od Olimpije, tudi kanÄ?ek sreÄ?e. Nekateri ki je s predzadnjim fantje so mladi, nekateri poAnkaranom-HrvatiĹĄkodovani se vraÄ?ajo. Ni enoni igrala le neodloÄ?estavno v tem trenutku. Nekajno 0 : 0, ima na vrhu krat smo si veÄ? zasluĹžili. Tudi toÄ?ko veÄ?. Ljubljanta poraz moramo preĹživeti in Ä?ani v dodatku niÄ?akati, da se nam ĹĄportna sreso izkoristili 'darila' Ä?a obrne drugaÄ?e.ÂŤ sodnika Dragoslava Marijan PuĹĄnik, Rudarjev Perića, ki je dosodil trener: ÂťMoji fantje si zasluenajstmetrovko v Ĺžijo Ä?estitko za izredno dobro njihovo korist. Proodigrano tekmo. Igrali so patesti Primorcev niso metno, zrelo, kar doslej ni bil omilili sodnika, da pogost pojav. V prejĹĄnje tekbi spremenil svojo me smo vlagali veliko energiodloÄ?itev. Soigralje, a delali neumne napake. ce pa je na najlepĹĄi naÄ?in pomiril vratar Dominik Radić je po celjski tekmi najboljĹĄi Fantje so se v pravem trenutPrimoĹž BuĹžan, ki je Rudarjev strelec. Z devetimi goli se je izenaÄ?il ku dvignili in osvojili na prejuganil, kam bo Riz Johnom Maryjem, ki je iz Velenja odĹĄel na ĹĄnji tekmi toÄ?ko proti Olimpij, cardo Alvares usmeKitajsko. NajboljĹĄa strelca v ligi sta trenutno na tej pa zasluĹženo zmagali.ÂŤ Matej Poplatnik (Triglav) in Marcos Tavares đ&#x;”˛ vos ril Ĺžogo. LjubljanÄ?a(oba po 16). ni so imeli premoÄ?,

V Velenju se bodo zbrali slovenski sabljaÄ?i Velenje, 19.–20. maj – Ta konec tedna bo v Velenju potekalo drĹžavno prvenstvo v sabljanju, ki ga organizira SabljaĹĄki klub Rudolfa Cvetka Velenje v sodelovanju s SabljaĹĄko zvezo Slovenije. UdeleĹžili se ga bodo tekmovalci iz 11 slovenskih klubov, ki se bodo borili za naslove drĹžavnih prvakov. SabljaĹĄki dvoboji bodo potekali med 8. in 18. uro v telovadnici OĹ Ĺ alek, kjer si jih bodo lahko ogledali tudi zunanji obiskovalci, tako pa pobliĹže spoznali eno najstarejĹĄi olimpijskih disciplin moderne đ&#x;”˛ tf dobe. Vstop je prost.

Ĺ oĹĄtanjski odbojkarji spet v prvi ligi

Velenje: HadĹžić, Brcar, Hudovernik 2 (1), AtelĹĄek 3, Ferenc 7, Ĺ˝ekiÄ? 2, A. GavranoviÄ?, L. GavranoviÄ? 2, SimiÄ?, BoĹĄkiÄ? 1, ÄŒernivec 4, Stojković, Broz, Oder 7 (2), Alekić 1 (1), Smonkar 7. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 5 (4); Ĺ empeter 6 (6); izkljuÄ?itve: Velenje 2 minuti, Ĺ empeter 4.

Vrstni red: 1. Velenje 20 tekem 35 toÄ?k, 2. Naklo 20 – 29, 3. Litija 20 – 26, 4. Izola 20 – 22, 5. Ĺ empeter-Vrtojba, 20 – 6. TrĹži 20 – 2.

Adventure race Slovenia vabi Ĺže 15. leto zapored Slovenija, 14.–17. junij – Velenjsko druĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj ponovno vabi na Adventure race Slovenia oziroma Slovensko avanturo, ki bo letos potekala pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

V preteklih letih se je na avanturistiÄ?ni preizkuĹĄnji v razliÄ?nih ĹĄportnih disciplinah preizkusilo Ĺže skoraj 330 ekip oziroma 1140 udeleĹžencev iz desetih evropskih drĹžav, ki so prekolesarili, prehodili, preplavali, prerolali, pretekli, preveslali ali presupali Ĺže dobrih 4630 km po celotni Sloveniji. Tokrat pa start in cilj Slo-

venske avanture ne bosta v Velenju, temveÄ? v AjdovĹĄÄ?ini, saj bodo udeleĹženci raziskovali severno Primorsko in Vipavsko dolino. DvoÄ?lanske ekipe Popotnikov in ĹĄtiriÄ?lanske ekipe Raziskovalcev se bodo na 200 km in 350 km dolgih trasah spopadle z mestno orientacijo, trekingom, veslanjem, jamarstvom, abseilom, plezanjem in kolesarjenjem. Prijave zbirajo do konca maja na spletni strani adventurerace.si. đ&#x;”˛

tf

V sezoni 2018/19 bo v odbojkarskem prvenstvu predvidoma nastopalo kar 95 ekip. Pri moĹĄkih se bo v treh ligah, v 1., 2. in 3. DOL, med seboj merilo 42 moĹĄtev, pri Ĺženskah bo v 1. A, 1. B, 2. in 3. DOL tekmovalo 55

ekip. Pri moĹĄkih bo prvoligaĹĄka konkurenca sestavljena iz ekip ACH Volley Ljubljana, Calcit Volley, Salonit Anhovo, Panvita Pomgrad, Maribor, HoÄ?e, Triglav Kranj, ÄŒrnuÄ?e, Krka in Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so

si vrnitev v prvoligaĹĄko druĹĄÄ?ino zagotovili z zmago v 2. DOL. Pri Ĺženskah bo ekipa Kajuha Ĺ oĹĄtanja nastopala v tretji ligi vzhod. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 21

Ĺ PORT

21

Do zaÄ?etka nove bomo okrepili upravni odbor. Vanj Ĺželimo pritegniti predvsem ljudi, ki nam bodo pomagali pri finanÄ?nem delu.

Vzporedno bomo zaÄ?eli pogovore z igralkami. Ĺ˝elimo si obdrĹžati vse. Med sabo so resniÄ?no prave prijateljice, ki so vso sezono dihale kot ena. Verjamem, da je pred to ekipo velika prihodnost.

Menim, da bi se lahko po nekaj sezonah borile celo za najviĹĄja mesta.ÂŤ

loÄ?ene, da bomo dajale vse od sebe. Uspelo nam je. Vesela sem tudi zaradi svojih zadetkov, Ä?eprav se na to nisem ozirala. Dejala pa sem si, Ä?e mi bo ob prvem mestu uspelo postati tudi najboljĹĄa strelka, bo moje veselje ĹĄe nekoliko veÄ?je.ÂŤ Njena nadarjenost za rokometno igro niti ne Ä?udi, saj je neÄ?akinja nekdaj odliÄ?ne igralke Tanje Oder, ki je bila kar 163-krat Ä?lanica najboljĹĄe slovenske izbrane vrste,

17. maja 2018

Skoraj obupale, a so se zmagoslavno vrnile Za Ä?lanice Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje je bila minula nedelja gotovo ena najlepĹĄih v tej sezoni – V zadnjem krogu v 1. B rokometni ligi gostile ekipo Ĺ empeterVrtojba – Slovo od lige z visoko zmago (36 : 23) Pred zadnjo tekmo ni imela trenerka SneĹžana RodiÄ? nobenih velikih skrbi, kajti Ĺže krog pred koncem so si njene varovanke zagotovile prvo mesto in napredovanje v prvo ligo. Vanjo se vraÄ?ajo po eni sezoni. Skratka, Ä?e uporabimo naslov filmske zgodbe, so v 1. B ligi 'Plesale samo eno poletje', v njihovem primeru eno sezono.

In kakĹĄen je bil trenerkin naÄ?rt za zadnjo tekmo? Želela sem, da dekleta igrajo sproĹĄÄ?eno in dokaĹžejo, da so resniÄ?no najboljĹĄa ekipa v ligi, obenem pa ĹĄe zadnjiÄ? razveselijo svoje ljubitelje.ÂŤ Med gledalci na tribuni RdeÄ?e dvorane je bila tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, ki jim je na koncu v imenu zveze podelila medalje in velik pokal.

Vendar dekletom v uvodnih minutah igra ni stekla po trenerkini zamisli. OÄ?itno je bila v njih prevelika Ĺželja po dokazovanju.

Za imenitno sezono je ekipi, obenem pa tudi najboljĹĄi strelki prvenstva, Ä?estital tudi Branko TamĹĄe, ki je tudi v tej sezoni s svojimi celjskimi pivovarji osvojil oba naslova.

Trenerka SneĹžana RodiÄ? je bila navduĹĄerna

NajboljĹĄe strelke 1. Nika Oder 137, 3. Nastja Ferenc 121, 5. Adrijana ÄŒernivec 114 (vse Velenje); 2. Tina Ĺ krjanec 125 (TrĹžiÄ?), 4. Hana Ĺ renk (Litija) 116.

nasprotnih napadov, so zaigrale tako, kot se spodobi od novih starih prvoligaĹĄic. PriÄ?akovano so si priigrale zmago z dvoĹĄtevilÄ?no razliko ter tudi na slovesu od lige pokazale, kam sodijo.

Nasprotnice so tako povedle z golom razlike, dvakrat (v 6. minuti) pa celo z dvema (4 : 2). Ko pa so domaÄ?e igralke uspeĹĄno izvedle nekaj lepih akcij oziroma

Dihale na ĹĄkrge

Sezona pa ni tekla tako gladko, kot je morda videti. Ne mislimo na igro, ampak na denarne teĹža-

ve. Ĺ˝e nekaj let se ubadajo s teĹžavami, kakĹĄne so bile te, najbolj nazorno pove trenerka RodiÄ?eva: ÂťDihale smo na ĹĄkrge. Pred zaÄ?etkom sezone smo v klubu celo razmiĹĄljali, ali bi sploh nastopili ali ne. S skupnimi moÄ?mi smo se nato le odloÄ?ili, da deklet ne bomo pustili, na cesti ter z velikim naporom zagotovili sredstva za preĹživetje skozi sezono.

Vzornica – njena teta, nekdaj odliÄ?na igralka in strelka

Nika Oder si je Ĺže pred zadnjim krogom zagotovila naslov najboljĹĄe strelke: ÂťSkupaj s soigralkami sem zelo vesela, da nam je uspelo. Na zaÄ?etku tega nismo verjele, toda bile smo od-

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? je podelila priznanje najboljĹĄi strelki Niki Oder

v dolgoletnem igranju pa s 670 zadetki najboljĹĄa strelka doslej v Sloveniji. ÂťNa svojo teto sem zelo ponosna. Od vsega zaÄ?etka je moja vzornica in to je pika na i, da jo imam v sorodu. Vesela bom, Ä?e bo moja pot vsaj pribliĹžno takĹĄna.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Mdance plesalci letos nepremagljivi

Plesnega tekmovanja European Championship 2018, ki je od 10. do 13. maja potekalo v Zagrebu, se je udeleĹžilo veÄ? kot 10.000 plesalcev iz 38 drĹžav.

Med njimi tudi 23 plesalcev Plesno rekreativnega studia Mdan-

Balinanje Polzela in Gorenje v vodstvu V tretjem krogu je bil v torek derbi na baliniĹĄÄ?u Premogovnika sreÄ?anje med domaÄ?o ekipo Gorenja in trenutno vodilno Gorico. ZaÄ?etek je bil nekoliko nervozen, potem pa je domaÄ?a ekipa stopnjevala tempo ter sreÄ?anje dobila s 6 : 2.

Naslednji dan je bilo na istem baliniĹĄÄ?u sreÄ?anje med Premogovnikom in gosti iz TopolĹĄice.

SreÄ?anje se je zaÄ?elo zelo razburljivo, a so domaÄ?ini zelo suvereno nadaljevali in zmagali s 7 : 1

ce in prav vsi so stali na zmagovalnih stopniÄ?kah. V Velenje so se vrnili z osmimi zmagovalnimi pokali. Sodniki so bili ĹĄe posebej navduĹĄeni nad skupinama Respect in Power Girls, ki sta poleg prvega mesta prejeli zlato

vstopnico za Gala veÄ?er, na katerem je nastopilo 40 najboljĹĄih plesnih toÄ?k.

in z veliko toÄ?kovno razliko.

V Ä?etrtek je bilo zanimivo sreÄ?anje v Konjicah, kjer je gostovala ekipa iz KavÄ?. Kljub neugodnemu igriĹĄÄ?u, je gostom uspelo odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko. Bilo je 4 : 4.

Na Polzeli pa so gostovali igralci ekipe Velenja, ki pa niso bili kos domaÄ?inom, tako da je bilo na koncu 7 : 1.

Vrstni red: 1. BK Polzela 5 toÄ?k, 2. KU Gorenje 5, 3. PDU Gorica 4, 4. BĹ DU Premogovnik 4, 5. DU Slovenske Konjice 3, 6. PDU KavÄ?e 1, 7. BK TopolĹĄica 1, 8. DU Velenje 1.

V drugi ligi sta bili v sredo dve tekmi. V TopolĹĄici je domaÄ?in Ĺ martno ob Paki gostil ekipo iz Vrbnega. Ĺ martno tokrat ni ime-

lo pretirano teĹžkega dela, zato tudi rezultat 6 : 2 ni bil presenetljiv.

Drugo sreÄ?anje pa je bilo v Ĺ entjurju. Tu so domaÄ?ini gostili ekipo novincev iz Ĺ˝alca, ki so z lahkoto zmagali z 1 : 7 in veliko toÄ?kovno razliko.

Tekma med Ĺ oĹĄtanjem in Vinsko Goro je bila preloĹžena. Ekipa Dobrne je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v drugi ligi po tretjem krogu je naslednji: 1. BK Ĺ˝alec 5 toÄ?k, 2. DU Dobrna 3, 3. BD Ĺ entjur 3, 4. DU Vinska Gora 2, 5. DU Ĺ martno ob Paki 2, 6. BD Ĺ oĹĄtanj 1, 7. BS Vrbno - Vrbica 0.

đ&#x;”˛

Vesna BerloÄ?nik

đ&#x;”˛

T. F.

SPECIALITETE NA Ĺ˝AREÄŒEM OGLJU

Ponudba izbranih mesnih jedi na letni terasi Restavracije Jezero PrivoĹĄÄ?ite si odliÄ?no ponudbo z Ĺžara na oglje na letni terasi, s sproĹĄÄ?ujoÄ?im pogledom na Jezero.

- od srede do sobote - v popoldanskem Ä?asu Kontakt in rezervacije: 03/586 64 62

Veselimo se vaĹĄega obiska!

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

UTRIP, MODROBELA KRONIKA

17. maja 2018

Doslej pospravljena tretjina koliÄ?in

ki uspeĹĄno sodelujejo z gozdarji. Na obmoÄ?ju je veliko smreke, ki dosega v tem trenutku (poleg plemenitih listavcev, ki pa jih je tu malo) na trgu najviĹĄjo ceno.ÂŤ

Gozdarji na obmoÄ?ju regije SaĹĄa si Ĺželijo hitrejĹĄe sanacije gozdov po lanskem decembrskem vetrolomu – Kljub najemu izvajalcev iz Avstrije ĹĄe vedno primanjkuje delovne sile – Letos pogozdovanje ni predvideno Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je lanski decembrski vetrolom povzroÄ?il v gozdovih pod ObmoÄ?no enoto Zavoda za gozdove Nazarje veliko ĹĄkode in da se obmoÄ?je z veÄ? kot 260 tisoÄ? kubiÄ?nimi metri poĹĄkodovanega lesa uvrĹĄÄ?a skupaj s slovenjegraĹĄko enoto na tretje mesto po razseĹžnosti naravne nesreÄ?e v drĹžavi.

Po zagotovilih vodje obmoÄ?ne enote Tonija Breznika sicer odpravljanje posledic poteka po naÄ?rtu, bi si pa gozdarji Ĺželeli, da bi ta dela potekala hitreje. Za zdaj

je namreÄ? urejena le tretjina poĹĄkodovanih povrĹĄin, do konca letoĹĄnjega julija bi morale biti posledice odpravljene na veÄ?ini poĹĄkodovanih obmoÄ?ij. ÂťBojim se, da bo to teĹžko izvedljivo. ÄŒeprav so se lastniki gozdov lotili odpravljanja posledic vetroloma Ĺže decembra, nato januarja letos, so jih februarske in marÄ?evske vremenske razmere pri tem nekoliko ustavile. PoÄ?asi so nadaljevali ĹĄele prejĹĄnji mesec. Glavni razlog za poÄ?asno nadaljevanje sanacijskih del pa je pomanjkanje delovne sile. Izvajalcev v drĹžavi je kar nekaj, a jih je glede

na razseĹžnosti vetroloma premalo, nekateri lastniki pa so najeli izvajalce iz sosednje Avstrije, z njimi sklenili pogodbe, vendar se tudi ti ne drĹžijo predvidenih rokov. K temu je treba ÂťpriĹĄtetiÂŤ ĹĄe okvare delovnih strojev in teĹžave zaradi moÄ?no razmoÄ?enega terena.ÂŤ Po besedah sogovornika bo sanacija v nazarski enoti trajala najdlje na obmoÄ?ju krajevne enote LuÄ?e – SolÄ?ava, kjer je tudi vetrolom povzroÄ?il najveÄ? ĹĄkode. Od omenjenih 260 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov poĹĄkodovanega lesa ga je tu treba odstraniti

blizu 180 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov.

K sreÄ?i je poĹĄkodovanih dreves najveÄ? na viĹĄjih legah, ki so hladnejĹĄe in kjer lubadar ni tako aktiven kot v niĹžinskih predelih, kjer so temperature viĹĄje in Ĺže primerne za zaleganje ĹĄkodljivca v leĹžeÄ?ih drevesih. Po rojenju lubadarja je sicer ĹĄe tri tedne Ä?asa za spravilo dreves in za prepreÄ?itev veÄ?je ĹĄkode, pravi Breznik.

Ob tem pa dodaja, da lubadar ne sodi med veÄ?je naravne ĹĄkodljivce, bolj med regulatorje v naravi, saj nevtralizira Ä?loveĹĄke napake. ÂťLubadar povzroÄ?i veliko gospodarsko ĹĄkodo predvsem

Iz POLICIJSKA kronika Najprej trk, potem pobeg

spremembe lastniĹĄtva parcele.

Velenje, 9. maja – V sredo dopoldan je neznani voznik osebnega avtomobila na Stantetovi ulici trÄ?il v parkirano vozilo, potem pa s kraja pobegnil. Policisti za njim poizvedujejo.

Kolesa izginjajo

Zoper tri piťejo ovadbe zaradi groŞenj Velenje, 10. maja – Policisti bodo zoper tri osebe podali kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj groŞenj.

DeleĹžni jih bodo mladoletni stanovalec velenjske izpostave Mladinskega doma Maribor, ki je v Ä?etrtek zveÄ?er grozil vodji skupine, najemnica stanovanja na Ĺ ercerjevi cesti, ki je v petek ponoÄ?i v vinjenem stanju najemodajalcu z noĹžem zagrozila, da ga bo ubila, in neznanec (ki to ni veÄ?), ki je v soboto zjutraj v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje zaposlenim grozil z maÄ?eto.

Izruval mejnik Ĺ oĹĄtanj, 10. maja – V Ä?etrtek so policisti v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju obravnavali kaznivo dejanje prepreÄ?itev dokazovanja. Neznanec je na parceli izruval mejni kamen z namenom

Iz POLICISTOVE beleĹžke Spet gola po bloku Velenje, 11. maja – V petek dopoldne je policiste stanovalec s Kardeljevega trga obvestil, da se po stanovanjskem bloku (spet) sprehaja gola stanovalka. Policisti so za pomoÄ? zaprosili zdravstveno osebje.

Brez vozniĹĄkega ob vozilo Velenje, 11. maja – V petek malo pred polnoÄ?jo so policisti v Podkraju ustavili voznika osebnega avtomobila. Ker je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, so mu vozilo zasegli, zoper njega pa bodo podali tudi obdolĹžilni predlog.

Z izklopom elektrike izklopili glasbo Velenje, 11. maja – V petek opolnoÄ?i so policisti posredovali na Kosovelovi cesti, ker je stanovalec druge motil z glasno glasbo. Ne na trkanje ne na telefonske klice se ni odzival. Da bi vzpostavili javni red in mir ter stanovalcem zagotovili noÄ?ni poÄ?itek, so ukrepali s pomoÄ?jo elektro podjetja. To je v krĹĄiteljevem stanovanju izklopilo elektriÄ?ni tok.

Nekaj zelenega tudi v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 12. maja – V soboto so policisti v Ĺ oĹĄtanju obÄ?anu zasegli drobilec za kanabis, alu zavitek s posuĹĄenimi delci zelene rastline in tri neznane tabletke. ZaseĹženo snov bodo poslali v analizo. ÄŒe se izkaĹže, da gre za prepovedano drogo, bodo spisali obdolĹžilni predlog.

Pes na povodcu ugriznil otroka Velenje, 12. maja – V soboto je pri Centru Nova manjĹĄi pes, ki je bil sicer na povodcu, ugriznil otroka. ÄŒe bodo policisti ugotovili, da lastnica na psa ni primerno pazila, jo bodo oglobili.

Velenje, 11. maja – Konec minulega tedna sta v Velenju dve kolesi dobili noge. Eno v petek izpod nadstreĹĄka v Starem Velenju, eno v nedeljo s stopniĹĄÄ?a stanovanjskega bloka.

Zapeljal na odbojno ograjo Mozirje, 12. maja – V soboto zveÄ?er je 61-letni voznik zunaj naselja Gornji Grad na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Mozirje pri voĹžnji v klancu navzgor zapeljal levo na odbojno ograjo. Vozilo se je prevrnilo.

Pri tem se je voznik hudo telesno poĹĄkodoval, 55-letna sopotnica pa laĹžje.

Vinjen nad partnerico Velenje, 12. maja – V soboto zveÄ?er so policisti zaradi nasilja v druĹžini posredovali na PaĹĄkem Kozjaku. Vinjeni partner je, ko je priĹĄel domov, napadel partnerko, jo davil in ugriznil. Policisti so ugotovili, da nasilje v druĹžini traja Ĺže veÄ? let. NasilneĹžu so prepovedali pribliĹževanje, zoper njega pa bodo napisali tudi kazensko ovadbo.

PoĹĄkodovanega kolesarja odpeljali v bolniĹĄnico Velenje, 13. maja – V nedeljo zveÄ?er se je v bliĹžini koÄ?e na PaĹĄkem Kozjaku poĹĄkodoval kolesar. Izgubil je oblast nad kolesom in padel. Ugotovljeno je bilo, da je kolo upravljal pod vplivom alkohola. Pri padcu je za nekaj Ä?asa izgubil zavest, zato so ga prepeljali v bolniĹĄnico.

Spravilo lesa usodno za domaÄ?ina Mozirje, 14. maja – V ponedeljek popoldan se je pri spravilu lesa na obmoÄ?ju Ljubnega ob Savinji smrtno ponesreÄ?il 51-letni domaÄ?in. Nanj je padel hlod in ga tako moÄ?no poĹĄkodoval, da je na kraju delovne nesreÄ?e poĹĄkodbam podlegel.

Neznanec ukradel akumulatorje

Letos pogozdovanja ne bo

Toni Breznik: ÂťOdpravljanje posledic vetroloma poteka po naÄ?rtih, a bi si gozdarji Ĺželeli, da bi dela potekala hitreje.ÂŤ

lastnikom gozdov zaradi precej niĹžje cene lesa. Les na obmoÄ?ju nazarske obmoÄ?ne enote zavoda za gozdove sodi med najkakovostnejĹĄega v drĹžavi. To je zaradi skrbnih lastnikov gozdov,

Zasaditve poĹĄkodovanih povrĹĄin gozdarji skupaj z lastniki gozdov za letos ĹĄe niso predvideli.

Po Breznikovih besedah je treba najprej pospraviti poĹĄkodovan les, pripraviti povrĹĄine za saditev in ĹĄele potem bodo zaÄ?eli pogozdovati tam, kjer tovrstne ukrepe naÄ?rtujejo. Veliko povrĹĄin nameravajo prepustiti naravni obnovi in jih po potrebi dopolnjevati. PovrĹĄine, predvidene za pogozdovanje, naj bi v naslednjih 4, 5 letih zasadili s po pribliĹžno 20 tisoÄ? sadik drevja na leto. đ&#x;”˛

Drama v zavetiĹĄÄ?u za brezdomne Dejana udaril infarkt, njegov prijatelj Franci pa se za poĹĄteno opravljeno delo zahvaljuje reĹĄevalcem Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Franci Novak je VelenjÄ?an – mnogi ga poznajo –, ki ga je Ĺživljenje, to zna biti kruto in trpko, pripeljalo v zavetiĹĄÄ?e za brezdomne. Kdaj? NiÄ? ni razmiĹĄljal, ampak kar izstrelil: ÂťÄŒetrtegaenajstegadvatisoÄ?sedemnajst.ÂŤ Brez vsakega presledka in brez vsakega postanka. Obljubil je, da bo enkrat zgodbo o tem, kaj

je zapisal.

Potem ko smo ga malo podrobneje spraĹĄevali o tem, kaj se je zgodilo, je povedal, da je naĹĄel prijatelja, kako je sedel ob stolu na vrtu hiĹĄe. Takrat je bil ĹĄe pri zavesti. Nesel ga je na teraso, tja prinesel deko, mu pod glavo poloĹžil medvedka, da je ni imel na trdem. Takrat Ĺže ni kazal veÄ? vseh znakov Ĺživljenja, posumil je zastoj srca, zaÄ?el oĹživljati in

Šoťtanj, 14. maja – V ponedeljek je s tovornega vozila, parkiranega v bliŞini Şelezniťke postaje v Šoťtanju, neznanec ukradel ťtiri akumulatorje.

Zakaj? Kdo? VpraĹĄanji, ki si jih te dni zastavljajo v Ĺ kalah, ko so izvedeli, da je nekdo oskrunil njihov kriĹž oz. razpelo v LeĹžnu. Ta simbol krĹĄÄ?anstva so obnovili jeseni pred tremi leti, saj je tam stal ĹĄe leta po drugi svetovni vojni, znan kot Krumpov kriĹž, kot je domaÄ?e ime bliĹžnje Skarlovnikove domaÄ?ije. Tega dogodka se je udeleĹžilo skorajda sto krajanov. Sedaj je doĹživel usodo kot takratni. Na obmoÄ?ju Ĺ kal in tudi Hrastovca, ki je nekoÄ? nosil ime Sv. Bric, je bilo namreÄ? po vojni veliko kriĹžev. Ker pa so bili nekomu (najbrĹž tedanji oblasti) v napoto, so jih Ä?ez noÄ? poĹžagali, izruvali ali kako drugaÄ?e uniÄ?ili. Ob ponovnem skrunjenju oziroma vandalizmu se krajani upraviÄ?eno spraĹĄujejo, kdo je to storil in zakaj. Kot pravijo, ga bodo obnoviđ&#x;”˛ vos li ĹĄe tretjiÄ?.

Pred tremi leti obnovljen

Poostreno za veÄ?jo varnost kolesarjev Ljubljana, Velenje, 14. maja – V ponedeljek se je v Sloveniji zaÄ?ela preventivna akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev. Kolesarji sodijo med najranljivejĹĄe udeleĹžence v prometu. Z njihovim vedno veÄ?jim ĹĄtevilom naraĹĄÄ?a tudi njihova ogroĹženost. NajveÄ? nesreÄ? se pripeti v naseljih, najpogostejĹĄi vzrok zanje pa je neupoĹĄtevanje pravil o prednosti. Med akcijo, do 27. maja, bodo kolesarje in druge udeleĹžence v prometu đ&#x;”˛ mkp poostreno nadzirali.

Franci Novak v naĹĄem uredniĹĄtvu

ga je tja pripeljalo, delil z nami.

Zdaj pa je priĹĄel k nam zaradi pomembnejĹĄih reÄ?i. ÂťRad bi javno pohvalil reĹĄevalno ekipo, ki je mojemu prijatelju Dejanu 2. maja reĹĄila Ĺživljenje.

Prosim vas, Ä?e jo objavite,ÂŤ je zaÄ?el in ponujal list papirja, na katerega je zahvalo zapisal. ÂťV hiĹĄi ZavetiĹĄÄ?e (za brezdomce) se je zgodilo ob 22.08, ko je mojega prijatelja doletela huda zdravstvena nesreÄ?a. Zastalo mu je srce, ostal je brez vseh znakov Ĺživljenja. SrÄ?ni infarkt. Trije Ä?lani reĹĄevalne ekipe so se na intervenciji izkazali poĹžrtvovalno in mu reĹĄili Ĺživljenje. Zato, da ĹĄe eno Ĺživljenje Ĺživi v naĹĄi Sloveniji, so vredni vse pohvale. Hvala jim za poĹĄteno opravljeno delo,ÂŤ

vztrajal vse do prihoda reĹĄevalne ekipe. ÂťReĹĄevalec mi je rekel: ’hvala bogu’, da ste mu pomagali.’ Franci je pred tem Ĺže reĹĄeval Ĺživljenje. Pred RdeÄ?o dvorano v Velenju je bilo, ko je nekoga moĹžganska kap. ÂťLjudje so se odzvali z opazkami Ä?eĹĄ, ’lej, kako se ga je naĹžrl’, jaz pa sem vedel, da ne gre za to, da moĹžak potrebuje pomoÄ?.ÂŤ Franci ni Ĺželel sebe metati ven, Ĺželel se je zahvaliti reĹĄevalcem. Da pa nam bo zaupal svojo zgodbo o tem, zakaj je nekdaj uspeĹĄen ĹĄportnik priĹĄel v ZavetiĹĄÄ?e, je tudi obljubil. Zmenili smo se za jesen. Do takrat jo bo malo zapisal. ÂťPravzaprav jo je Ĺže,ÂŤ je đ&#x;”˛ dodal pod obljubo.

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

17. maja 2018

Štejem si v veliko Ä?ast, da sem imel moĹžnost voditi Planinsko zvezo Slovenije.ÂŤ

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Naslednji majski dnevi bodo naporni, saj boste imeli krepko preveÄ? dela. Ĺ˝e po nekaj dneh se boste poÄ?utili Ä?udno, kot da ste bili prej nekaj mesecev brezdelneĹži. Najhuje bo zamenjati ritem Ĺživljenja v spanju in koliÄ?ini dela. Po nekaj dneh se boste poÄ?utili slabo, kot da ste na pragu bolezni. Pa ne bo tako hudo. Le veÄ? spanja in zdravilnega poÄ?itka si boste morali privoĹĄÄ?iti. Slabo poÄ?utje bo v hipu izpuhtelo, ko boste dobili plaÄ?ilo za svoje delo, saj bo poplaÄ?alo prav vse, kar boste preĹživljali skozi mesec. Misli vam bodo beĹžale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. ÄŒe boste pazljivo opazovali, boste videli, da imate moĹžnosti.

Bojan Rotovnik iz Ĺ oĹĄtanja je bil zadnjih osem let predsednik Planinske zveze Slovenije – V prihodnje ostaja aktiven tako v domaÄ?i kot mednarodnih planinskih organizacijah – Bolj aktiven bo tudi v domaÄ?em planinskem druĹĄtvu

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Na prvo mesto boste v teh dneh postavljali neodloĹžljive obveznosti. Morda boste tudi zato nemirni. Ĺ˝e res, da je za to lahko kriv poloĹžaj planetov, najveÄ?ja teĹžava pa bo v vas. Predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo Ä?utite ob urejanju uradnih zadev, ne boste mogli biti mirni. S tem, da niste najbolj spretni, ko gre za urejanje uradnih zadev, se bo treba enostavno sprijazniti. Niti preklinjanje ne bo pomagalo. Ko se boste umirili in pustili stvari toku, bo ĹĄlo vse laĹžje. Pazite, komu boste razlagali svoje osebno Ĺživljenje. Ni vse za vsaka uĹĄesa. Nekateri lahko teĹžave ĹĄe bolj obrnejo proti vam, sploh tisti, ki vas imajo za konkurenco. Sobota bo pravljiÄ?na.

Mojca Ĺ truc

Slovenski planinci so obÄ?udovanja vredni.

Skrbijo za planinske poti, markacije, koÄ?e, spodbujajo ĹĄportnike, so druĹĄtveno aktivni in z nasmehom na obrazu priÄ?ajo, da sta Ä?lovek in narava resniÄ?no neodtujljivo povezana.

V tujini jih izjemno cenijo. Zato je lahko Bojan Rotovnik, ki je aprila po osmih letih predal funkcijo predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS), izjemno ponosen. Mi pa nanj.

Kako se poÄ?utite, odkar ste predali funkcijo predsednika PZS? Imate veÄ? Ä?asa zase?

Funkcija predsednika PZS je Ä?astna in se opravlja prostovoljno, to pa zahteva kar nekaj Ä?asa ob popoldnevih. Od 21. aprila, ko nisem veÄ? predsednik, se to precej pozna – popoldne sem veÄ?krat prost.

Ste pa v sedanjem mandatu v upravnem odboru PZS. Koliko dela pomeni to za vas?

Bistveno manj kot doslej. Za kandidaturo v upravni odbor sem se odloÄ?il, ker sem aktiven tudi v mednarodnih planinskih organizacijah in se mi je zdelo prav, da ohranim vezi z matiÄ?no organizacijo.

Zakaj ste se leta 2010 sploh odloÄ?ili za kandidaturo za predsednika PZS? V planinski organizaciji sem aktiven od 16. leta starosti dalje, planinarim Ĺže od mladih nog. Vrsto let sem bil aktiven tudi znotraj razliÄ?nih organov PZS in vse to me je Ä?ez leta pripeljalo do toÄ?ke, ko smo se skupaj z nekaterimi planinskimi prijatelji odloÄ?ili in leta 2010 nastopili na volitvah.

En mandat traja ĹĄtiri leta, torej ste se morali leta 2014 ĹĄe enkrat odloÄ?iti za kandidaturo.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

Zadnje lepe majske dni ste veliko Ä?asa preĹživeli v naravi, sedaj, ko se je vreme rahlo pokvarilo, pa se boste najbolje poÄ?utili doma. Pa ne, da bi se pretegnili od dela, vaĹĄ najljubĹĄi kotiÄ?ek kavÄ? v domaÄ?i dnevni sobi. Tudi zato, ker boste zaÄ?utili, da se morate ustaviti, premisliti in ĹĄele potem ukrepati. Ukrepati pa boste morali, kar Ĺže nekaj Ä?asa dobro veste. Nikar ne mislite, da boste reĹĄitev naĹĄli v enem samem dnevu, saj so se teĹžave nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem podroÄ?ju, kjer lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje. Na ljubezenskem pa bo precej hladno.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

OdloÄ?ili se boste, da je s sredino meseca maja priĹĄel Ä?as za zabavo in druĹženje. Zato boste veliko veÄ? Ä?asa kot sicer preĹživeli izven doma, med ljudmi, ki jih imate radi. Pa tudi med popolnimi neznanci. DruĹžba obojih vam bo godila. Ĺ˝e kmalu boste zaÄ?utili, da tudi takĹĄno rahlo neodgovorno Ĺživljenje ni tisto, ki si ga Ĺželite. Odgovora na vpraĹĄanje, kaj si resniÄ?no Ĺželite, pa ne boste imeli. Vseeno bo to, da boste bolj druĹžabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in tudi s partnerjem. Vesel bo, ker vas bo pogosteje kot sicer spravil od doma.

Zdravje? Glavoboli niso Ä?isto nedolĹžni. Potrudite se in telo oÄ?istite strupov.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Foto: Manca ÄŒujeĹž

Dela bo torej ogromno, verjetno tudi za Ä?lane upravnega odbora. Je mogoÄ?e oceniti, koliko Ä?asa vam bo odslej vzelo delo za PZS? Vnaprej bi teĹžko ocenjeval, saj se moram sedanje vloge ĹĄe malo navaditi. Lahko pa povem, da sem kot predsednik opravil od 1200 do1400 prostovoljnih ur na leto.

To je skoraj polovica delovnega Ä?asa. Ste imeli kaj Ä?asa za planinarjenje?

Mnogi so mi rekli, da sem v vlogi predsednika gotovo spoznal veliko hribov, pa sem vsakemu odgovoril, da sem spoznal veliko novih sejnih sob – hribi so pa Ĺžal trpeli. Tako je zdaj eden mojih glavnih ciljev, da poleg veÄ? Ä?asa za druĹžino posvetim tudi veÄ? Ä?asa svoji ljubezni do gora.

Bojan Rotovnik je z nami delil tudi nasvet za vse tiste, ki se odloÄ?ajo za odhod v planine:

ÂťTrenutno se je treba zavedati, da so v visokogorju ĹĄe zimske razmere. Sneg v gorah se bo verjetno zadrĹžal ĹĄe pozno v poletje, zato bi tistim, ki se odpravljajo viĹĄje, svetoval, da so primerno opremljeni in da znajo to opremo uporabljati, da se prej pozanimajo o vremenskih razmerah in se vrnejo v dolino, Ä?e ocenijo, da razmeram ne bodo kos. SneĹžiĹĄÄ?a bodo namreÄ? dolgo v poletje vir mnogih zdrsov in poĹĄkodb, saj jih obiskovalci preveÄ? podcenjujemo. Sicer pa velja vabilo: gore in hribi so med nami 365 dni v letu, je pa treba izbirati sebi primerne cilje in zaÄ?enjati s krajĹĄimi izleti v sredogorje, potem pa stopnjevati. Psiho-fiziÄ?na priprava je izjemno pomembna. ÄŒe menimo, da nam primanjkuje znanja in izkuĹĄenj, poiĹĄÄ?imo stik z lokalnim planinskim druĹĄtvom.

Res je in ta odloÄ?itev ni bila zelo enostavna. Po ĹĄtirih letih dela na mestu predsednika PZS sem se seveda najprej posvetoval doma s svojo druĹžino. Soglasno smo sprejeli odloÄ?itev, da kandidiram ĹĄe enkrat. Podpora moje druĹžine je bila bistvena, brez nje si vsega tega ne bi mogel niti zamisliti.

Kaj pa so glavne naloge predsednika PZS? Predsednik PZS je prvi med enakimi. S sodelavci upravlja organizacijo, ki ima okoli 290 druĹĄtev, 57 tisoÄ? Ä?lanov, 10 tisoÄ? kilometrov planinskih poti, 181 planinskih koÄ?, zavetiĹĄÄ? in bivakov; sem sodi tudi ĹĄportno plezanje, pa vrhunski alpinizem in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Sam si ĹĄtejem v veliko Ä?ast, da sem imel moĹžnost, da sem zadnjih osem let vodil planinsko zvezo.

Kaj vidite kot glavni izziv za vaĹĄega naslednika?

Uh! Izzivi so bili, so in bodo. Eden najveÄ?jih je verjetno spopadanje z drĹžavno birokracijo in zakonodajo. Ker nismo samo ĹĄportna, temveÄ? tudi naravovarstvena in gospodarska organizacija, namreÄ? podroÄ?je naĹĄega delovanja zajema kar nekaj zakonskih dokumentov. Vsemu temu je treba slediti, prispevati svoje mnenje, dajati predloge in sprejeto zakonodajo uveljavljati znotraj organizacije.

Mislim, da bo to v prihodnosti velik izziv za novo vodstvo.

23

Ste Ĺže zaÄ?eli?

Nekaj Ĺže. Med zadnjimi prazniki smo z druĹžino obiskali gore nad Vipavsko dolino in moram priznati, da je obÄ?utek super.

Imamo tudi v naĹĄi dolini kakĹĄne toÄ?ke, ki jih priporoÄ?ate za planinarjenje?

Ogromno. Ne samo v naĹĄi dolini, v celotni Sloveniji imamo prednost, da se lahko skoraj iz vsakega naselja peĹĄ podamo na bliĹžnji

â?ą

v Planinsko zvezo Slovenije vkljuÄ?enih pribliĹžno 3 % drĹžavljanov. To je nekaj, kar se v drugih drĹžavah zdi nedosegljivo

griÄ?, hrib ali goro. Ĺ aleĹĄka dolina je prepredena s planinskimi potmi, ki vodijo na vse okoliĹĄke vrhove, od Smrekovca, UrĹĄlje gore do GraĹĄke gore, PaĹĄkega Kozjaka, Gore Oljke ipd. ÄŒe vas prav razumem, ste ponosni na delo planinskih druĹĄtev iz te doline?

Seveda, ne samo na druĹĄtva iz Ĺ aleĹĄke doline, na vsa slovenska planinska druĹĄtva!

Opravijo ogromno dela in vse prostovoljno.

Veliko omenjam Ĺ aleĹĄko dolino, to pa zato,

ker me zanima, ali boste zdaj, ko niste veÄ? predsednik PZS, morda bolj aktivni v domaÄ?i dolini?

V mojem matiÄ?nem planinskem druĹĄtvu – PD Ĺ oĹĄtanj – so ves Ä?as podpirali moje delo in kandidature. Ker smo vedeli, da bi poleg funkcije predsednika PZS teĹžko opravljal ĹĄe aktivnosti v domaÄ?em druĹĄtvu, smo se dogovorili, da sem imel teh osem let nekakĹĄen status quo. Stika seveda nikoli nisem prekinil, saj so me aktivnosti domaÄ?ega druĹĄtva vedno pritegnile in se jih rad udeleĹžujem.

Zdaj, ko nisem veÄ? predsednik, bom bolj aktiven na podroÄ?ju prostovoljnega vodniĹĄtva, dogovorili smo se tudi za sodelovanje pri urejanju planinskih poti, ostaja pa tudi ĹĄe nekaj drugih izzivov.

Kako gledate na stanje planinarjenja v Sloveniji in v naĹĄi dolini?

Na nacionalni ravni smo veseli, da je v Planinsko zvezo Slovenije vkljuÄ?enih pribliĹžno 3 % drĹžavljanov, kar se v drugih drĹžavah zdi nekaj nedosegljivega. Tretjina tega je mladih in podobno je tudi v druĹĄtvih v Ĺ aleĹĄki dolini. V Sloveniji imamo za planinarjenje odliÄ?ne pogoje! To potrjuje prigoda iz mojega mednarodnega udejstvovanja, ko so na enem od kongresov planinci iz Tajvana pripovedovali, kako radi zahajajo v SeÄ?uan na Kitajsko, saj je to od njih oddaljeno samo tri ure voĹžnje z letalom. To me je opomnilo, kako veseli moramo biti Slovenci, da se lahko poceni zelo kvalitetno ukvarjamo s ĹĄportno-rekreativnimi aktivnostmi v naravnem okolju.

Vendar pa ne smemo pozabiti na varovanje narave.

Res je. Z vsako naĹĄo aktivnostjo v naravnem okolju povzroÄ?amo motnjo. V zadnjih letih je ĹĄtevilo obiskovalcev v gorah in planinah moÄ?no poraslo. Pogovarjamo se tudi o primernem omejevanju obiska, saj ima vsako naravno okolje tudi svojo nosilno sposobnost. Vedeti moramo namreÄ?, da smo v naravnem okolju samo obiskovalci in da se moramo temu primerno obnaĹĄati. Odgovorni smo za varovanje narave, pa tudi za svojo varnost in varnost drugih.

SliĹĄim, da ĹĄe gorite za planinarjenje. Imate ambicije, da bi nekoÄ? znova kandidirali za predsednika PZS? V Ĺživljenju sem deloval Ĺže v marsikateri organizaciji in nimam navade, da bi se vraÄ?al na funkcije, ki sem jih v preteklosti opravljal.

Poleg delovanja v PZS imam v prihodnje ambicije predvsem v mednarodnih planinskih organizacijah. Trenutno sem tudi podpredsednik Evropske planinske organizacije in v tem vidim ĹĄe ogromno izzivov. đ&#x;”˛

Nekomu ste se s svojim obnaĹĄanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko vaĹĄih besed in dejanj. Ĺ˝al pa je to Ä?lovek, ki je v vaĹĄem Ĺživljenju zelo pomemben. Ker ste situacijo narobe ocenili, boste sedaj morali z njim delati v rokavicah. Pa ĹĄe to morda ne bo pomagalo. Nikar se ne prilizujte, s tem boste samemu sebi naredili ĹĄe veliko veÄ? gorja. Najbolje bo, da se dokaĹžete z delom. Sploh na podroÄ?ju, kjer blestite. Tudi tokrat boste dokazali, da ste kreativni, poleg tega boste delali kot ura. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo pri vas vladala taka suĹĄa, da ne boste veÄ? verjeli v pregorno moÄ? meseca maja.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

VÄ?asih sami ne razumete, zakaj ste tako trmasti. Sorodniki vam bodo hoteli le pomagati, vi pa boste njihova dejanja razumeli povsem napaÄ?no. Zna se zgoditi, da bo ogenj v strehi, zamera pa tudi ne bo majhna. Zato, ker boste teĹžave reĹĄevali sproti in optimistiÄ?no, lahko raÄ?unate na to, da bodo Ĺže kmalu zaÄ?ele kopneti. Ker ste po naravi optimist, bodo z njimi kopnele tudi zamere. Obrnjeni v prihodnost se boste zaÄ?eli odloÄ?ati za zelo pomembno naloĹžbo, ki bo Ĺživljenje spremenila vam in celi druĹžini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje beĹžale na morje in k poÄ?itnicam. Ĺ e malo, pa bodo tu, si boste rekli, ko vam bo ĹĄlo vse na Ĺživce. Ko se boste umirili, vas bo ubogalo tudi telo.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav vam bodo obveznosti zapolnjevale podzavest, jih boste ĹĄe nekaj dni uspeĹĄno potiskali na stran skrbi, ki vam jih povzroÄ?a posel. Zato boste v naslednjih dneh uĹživali v vsem, Ä?esar se boste lotili. Celo lenariti boste znali. Dobro namreÄ? veste, da vas Ĺže kmalu Ä?aka kopica dela, ki ne bo lahko, zato je dobro, da znate uĹživati v trenutkih, ko vam ni treba misliti nanj. Zdravje bo spet trdno kot nekoÄ?, zato boste spet zaÄ?eli krepko misliti na prihodnost. Ideje bodo kar vrele na dan, a vse ne bodo uporabne. Kar se ljubezenskega Ĺživljenja tiÄ?e, boste lahko prav tako sreÄ?ni. Zaupanje v partnerja bo okrepilo dejanje, ki ga priÄ?akujete v nedeljo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Vedno, ko precenite svoje sposobnosti, pregorite. V teh dneh ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Ne, niste fiziÄ?no utrujeni, mentalno pa ste povsem izmuÄ?eni.

Zato za vsako delo potrebujete enkrat veÄ? Ä?asa kot sicer, saj vam misli nenehno begajo k zasebnim teĹžavam. Teh nimate malo, a niso Ĺživljenjsko ogroĹžujoÄ?e. Doslej ste si vedno, ko se vam je zgodilo kaj podobnega, obljubili, da boste odslej Ĺživeli drugaÄ?e. Tokrat nikar ne valite krivde na druge, ampak priznajte svoj del. In to na glas. Ko boste odprli oÄ?i, boste zaÄ?eli gledati tudi z duĹĄo. Vse se bo spet postavilo na pravo mesto, a ne prej kot konec maja.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V preteklih dneh sta s partnerjem spet opravila veĹĄÄ?ino molka. Vedeli ste, da ni prav, da ga odrivate iz svojega Ĺživljenja, ĹĄe bolj pa, da z njim ne delite, kaj se vam dogaja.

Brez skrbi, niste ga preslepili, saj vas predobro pozna. V samoti ne boste veÄ? zdrĹžali, zato boste popravili napako in se spet zaÄ?eli veÄ? ukvarjati z druĹžino. S tem se bo odprl tudi partner. Ĺ e nekaj Ä?asa med vama ne bo roĹžnato, bo pa ĹĄlo na bolje. Da mislite resno in da se boste spremenili pa boste tokrat lahko dokazali le z dejanji. Besedam nihÄ?e veÄ? ne bo verjel. Danes vas Ä?aka uspeh pri delu, na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa na finanÄ?nem podroÄ?ju.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Zdelo se vam bo, da vse stoji na mestu. Dogodki naslednjih dni bodo ohromili tudi vaĹĄe naÄ?rte, saj vam ne bo uspelo prav niÄ? premakniti z mrtve toÄ?ke. Ĺ e vedno boste teĹžko usklajevali Ĺželje z drugimi v druĹžini, ki so tokrat glede prihodnosti povsem drugaÄ?nega mnenja kot vi. Priznajte jim, da ste utrujeni. In da si Ĺželite bolj mirno Ĺživljenje. FinanÄ?no stanje vam dopuĹĄÄ?a, da lahko prihodnost naÄ?rtujete varno, brez veÄ?jih odrekanj. Za druge pa vam ni veÄ? treba delati. To bodo teĹžko sprejeli, ĹĄe bolj teĹžko pa bi jim bilo, Ä?e bi se vi zdravstveno zlomili zaradi ĹĄtevilnih bremen. Partner vas bo podpiral, a le z besedami.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

NiÄ?esar slabega niste hoteli, reakcije na vaĹĄe dejanje pa bodo resniÄ?no burne. To vas bo sprva presenetilo, zato se boste hitro umaknili v svoj varni dom. Po razmisleku boste ugotovili, da ne smete bezati, saj s tem beĹžite od prihodnosti. Na glas povejte, kakĹĄne so vaĹĄe namere in kakĹĄni so vaĹĄi cilji. Naslednji dnevi bodo ravno zaradi hitrega tempa dogodkov veÄ? kot pestri. To ni za vaĹĄo duĹĄo, zato se ne boste mogli umiriti. Tudi partner ne bo razumel vaĹĄega nihajoÄ?ega razpoloĹženja. Ko bosta spet zaÄ?ela govoriti isti jezik, bo Ä?as za delanje naÄ?rtov o letoĹĄnjem poletju. Kot kaĹže ne bo takĹĄno kot nekaj zadnjih. A nove avanture se boste res veselili. Ker ne bo poceni, zaÄ?nite ĹĄe bolj varÄ?evati.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ker ste izjemno prilagodljivi in ker si ne Ĺželite konfliktov, vedno popustite. Zavedajte se, da to ni znak slabosti, ampak da to naredite tudi zato, ker ste modri. Zvezde pravijo, da je sedaj Ä?isto pravi Ä?as za odstranjevanje nesnage in nesporazumov iz vaĹĄega Ĺživljenja. Vedno pogovor ne more reĹĄiti vseh problemov, je pa odloÄ?ilen, da se z njimi vsaj sooÄ?imo. NajteĹžji bo ponedeljek, saj se bodo nakopiÄ?ene nereĹĄene zadeve naenkrat zaÄ?ele obraÄ?ati tako, kot si ne Ĺželite. Ne reĹĄujte vseh hkrati, lotite se vsake posebej. Ĺ˝e v sredo boste vedeli, da ste zmogli. ÄŒustveno praznino, ki bo tudi posledica pomanjkanja pozornosti partnerja, boste zapolnili s hrano. DolgoroÄ?no to ne vodi nikamor.

Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. maja

06.15 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.30 08.55 09.20 10.00 11.15 12.00 15.15 16.05 18.40 18.55 19.00 19.15 19.30 20.05 22.45 00.30 01.25 02.40 04.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: V spomin na Demetra Bitenca Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Ven Jemeršić, režiser Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Volitve 2018 Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Zlatko Zakladko: Cmoki pri Sveti Ani Moj svetilnik, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Nadiža, dok. nan.

Na lepše Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd.

Začnimo znova, slov. nan.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos iz Kobenhavna Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Vetrnica: Čarobni vrt Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Mulčki, ris. Čudovita Japonska, jap. nan.

Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos iz Kobenhavna Vbod, ameriški film, Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012: Big band Orkestra Slovenske vojske Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, posnetek iz Kobenhavna Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli (Robocar Poli), risanka 07.15 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 15. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez.

09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 175. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 36. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 3. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 34. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 37. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 176. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 4. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 54. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.45 Mentalist, 7. sez., 1. del 23.40 Lov na morilca, 3. sez., 3. del 0.35 Ljubke lažnivke, 5. del 1.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop corn, Orlek, Hamo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2569. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17. maja 2018

Sobota,

18. maja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.35 13.35 14.05 14.35 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.15 01.40 02.35

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.55 09.10 09.50 10.30 11.00 13.50 15.00 15.45 16.30 17.05 17.50 20.05 21.55 22.55 23.40 00.15 01.20 02.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Profil - Izrael Richard Falk Yonatan Esterkin Fareed Tamalah Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme TV-mreža, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris., Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Iz popotne torbe: Počitnice Obuti maček, lutk. predstava Pesem tišine, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Sotla, dok. nan.

Prisluhnimo tišini Bleščica, odd. o modi Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nan., Košarka: državno prvenstvo (Ž) 3. tekma finala, prenos iz Celja Barbara, nemški film Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje Glasbeni spoti Košarka: DP (Ž) - 3. tekma finala, posnetek iz Celja Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 16. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez.

09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 176. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 37. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 4. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 35. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 38. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Harry in Meghan: Upornika z dvora, am. dok. film 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 5. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 55. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Avantura mladih princes, angleški film 0.55 Megla, ameriški film 2.50 24UR zvečer, ponovitev 3.25 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2569. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn, Orlek, Hamo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

19. maja

06.15 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o palačinkah 07.15 Leonardo, ris.

07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.10 Studio kriškraš: Zidajmo veselo!, 08.30 Od popka do zobka: Sluh, zabavno-poučna odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Polona Vetrih 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Se zgodi, slovenska nan.

15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.00 Beseda na A, britanska nad.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Želve v Sloveniji, dok. odd.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Lov (III.), britanska nad.

22.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Dheepan, francoski film 00.50 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal

06.30 07.00 09.15 09.55 10.35 11.50 13.00 13.35 14.25 15.05 17.40 19.15 21.40 23.40 00.15 01.55 03.00 05.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.35 09.00 09.25 10.25 10.40 11.40 12.40 12.55 14.50 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.15 0.00 2.40

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 22.45 22.50 00.20 00.40

10 domačih Najboljše jutro Na lepše Slovenski vodni krog: Sotla, dok. nan.

Evropski dan narave, dok. odd.

Kaj pa Mojca?, dok. film Zackovo čarovniško popotovanje Japonska kuhinja, jap. nan. Šport in špas Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, prenos iz Kobenhavna Košarka: DP (M) - 1. tekma finala, vključitev v prenos Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, prenos iz Kobenhavna Balvansko plezanje, posnetek iz Ljubljane Pot na SP v nogometu Ansambel Tabu, posnetek koncerta iz Kina Šiška Glasbeni spoti Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, posnetek iz Kobenhavna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, risanka Dibo, risanka Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 52. del Jaz sem Luna, 2. sez., 53. del TV prodaja Avantura mladih princes, angleški film Zvezde plešejo Princ Harry in Meghan: Njuna zgodba, angl. dok. film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film Čudoviti um, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ustvarjalne iskrice (242), Poletna zapestnica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2572. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 15 let ans. Javor, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

20. maja

07.00 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.05 21.15 22.00 22.30 23.25

23.55 00.30 01.25

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris., Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris., Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Sveti Duh Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Zabava, ameriški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Kruh in mleko, slovenski film Intervju: Franc Šivic Poročila, šport, vreme Mojster in njegov Gašper, portret Za lahko noč: Hommage a Brahms: Johannes Brahms: Samospevi za glas in klavir Katharina Hagopian (sopran) in Irena Koblar (klavir) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru ‘Eroica’ 08.10 Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča 08.50 Koda, izob. odd.

09.45 Želve v Sloveniji, dok. odd.

10.25 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite 10.40 Žogarija 11.10 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 12.20 Japonska kuhinja, jap. nan.

13.25 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 14.40 Zvezdana 15.35 Hokej na ledu - SP elitne skupine: tekma za 3. mesto, prenos iz Kobenhavna 18.15 Pot na SP v nogometu 18.55 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan, 1. del 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: finale, prenos iz Kobenhavna 22.55 Ambienti 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.35 Glasbeni spoti 02.40 Hokej na ledu - SP elitne skupine: finale, posnetek iz Kobenhavna 04.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.20 08.45 08.50 09.00 09.25 09.50 10.45 11.00 11.55 12.10 13.10 14.15 16.00 17.05 18.15 18.55 18.58 20.00 22.40 0.30 2.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, risanka Dibo, risanka Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Maša in medved, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del TV prodaja Princ Harry in Meghan: Njuna zgodba, angleški dok. film Harry in Meghan: Upornika z dvora, ameriški dok. film Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Zlata vrata, ameriški film Romeo in Julija, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (241), Čolniček in plavajoča želva 09.55 Napovedujemo 10.00 2571. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2572. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujmo 11.05 Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 12.05 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Medvedek išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

21. maja

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.35 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.00 23.35

00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.30 08.45 09.25 10.15 11.00 13.50 14.55 16.00 16.30 17.05 18.10 18.40 18.55 19.15 19.25 20.00 20.55 21.50 23.45

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Basist Saša Čano Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Young Village Folk: Thomas in njegov projekt Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja Glasbeni večer: Slavko Osterc in Richard Strauss (Simfonični orkester RTVS, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana in En Shao) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica: Traktor Sprehodi v naravo: Cvet Muzozlet: Kiparjenje na Forma Vivi Življenje brez očka, kratki dok. film Šport in špas Začnimo znova, slovenska nan.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Začnimo znova, slovenska nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Zidajmo veselo!

Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Divji zahod Oproščen, norveška nad.

Sol zemlje, dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 17. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez.

09.25 TV prodaja 09.55 Harry in Meghan: Upornika z dvora, ameriški dok. film 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 38. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 5. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 36. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 56. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 39. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 177. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 6. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Volitve 2018 22.00 Moja boš, 2. sez., 15. del 23.00 24UR zvečer 23.35 Mentalist, 7. sez., 2. del 0.30 Lov na morilca, 3. sez., 4. del 1.25 Ljubke lažnivke, 6. del 2.20 24UR zvečer, ponovitev 2.55 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 22.30 22.35 23.35 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2572. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Orlek, Hamo Napovedujemo Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Volitve 2018: Soočenje Regionalne novice Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

22. maja

06.15 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Sveti Duh 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.35 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva, brit. nad.

21.00 Druga koža, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Premrl, Pižent, Čibej 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.30 08.55 09.20 09.30 10.10 11.05 11.40 14.20 15.10 16.30 17.05 17.50 20.00 21.00 21.35 22.35 00.15 01.15 02.55 03.55

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica: Polagalec asfalta Srečo kuha Cmok: Tista o palačinkah Martina in ptičje strašilo: Uspeh Žogarija Slovenski vodni krog: Nevljica, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.

Slovenski magazin Začnimo znova, slovenska nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Halo TV Pot na SP v nogometu Košarka: državno prvenstvo (M) 2. tekma finala, prenos Dobrodelna prireditev OKS, prenos iz Ljubljane Prava ideja Akcent: Modra kri Ovna, kopr. film Glasbeni spoti Košarka: državno prvenstvo (M) 2. tekma finala, posnetek Dobrodelna prireditev OKS, posnetek iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 18. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez.

09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 177. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 39. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 6. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 37. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 57. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 40. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 178. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 7. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 56. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 16. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Lov na morilca, 3. sez., 5. del 0.30 Ljubke lažnivke, 7. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.05 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.25 18.50 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.45 22.05 22.10 23.10 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Volitve 2018: Soočenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo In prišel je …, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2573. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Volitve 2018: Soočenje Dotiki gora: Dleskovec Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

23. maja

06.15 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.10 00.10 00.45 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.00 09.25 10.10 11.00 11.35 13.45 14.35 16.00 16.30 17.05 18.10 18.40 19.00 19.20 19.50 20.00 20.50 21.45 22.20 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Rižota s školjkami Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Franc Šivic Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Besede in slike, kopr. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Ribič Pepe: O marjeticah Kraljična na zrnu graha, dramska predstava za otroke Novorojenček, kratki igrani film Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

10 domačih Šepetati konjem, dok. feljton Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Začnimo znova, slovenska nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas: Romantika, glasbena dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara (I.), ameriška nad.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 19. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez.

09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 178. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 40. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 7. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 38. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 58. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 41. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 179. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 8. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 57. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 17. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Mentalist, 7. sez., 3. del 23.30 Lov na morilca, 3. sez., 6. del 0.25 Ljubke lažnivke, 8. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.50 12.10 12.35 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2573. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Volitve 2018: Soočenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (243) Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Volitve 2018: Soočenje Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

Fran Korun KoĹželjski Velenje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Pisanje panjske konÄ?nice, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Bojan GlavaÄ?

19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje LIKUS se predstavi

roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

17. maja 2018

CANKAR, Ivan: Ĺ opek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na RoĹžnik

jejo na obmoÄ?je Evrope, zelo spreminja, in sicer v pozitivnem smislu. NekoÄ? so veljali za hudobne in nevarne, danes pa vemo, da imajo volkovi izjemno razvito socialno inteligentnost. So vrsta, ki je skrajno druĹžinsko usmerjena in Ĺživi v neke vrste klasiÄ?nih razĹĄirjenih druĹžinah."

Od – odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza

BIRD, Fiona: Kosobrinova kuhinja

V letu stote obletnice smrti Ivana Cankarja je Mladinska knjiga oĹživela njegova pisma, ki jih je leta 1911 poĹĄiljal iz Slovenskih goric Franzotovi druĹžini na RoĹžnik, pri kateri je prepoznal svoj dom. Prva izdaja iz leta 1943, ki velja za bibliofilsko in je izĹĄla ob Cankarjevi 25-obletnici smrti (ob prvem izidu jo je

uredil in uvod napisal Tine Debeljak), je zdaj obogatena z novimi podatki, komentarji in slikovnim gradivom, ki jih je zbral Mihael Glavan iz Narodne in univerzitetne knjiĹžnice v Ljubljani. V novi izdaji so ohranili Debeljakovo ĹĄtudijo in jo dopolnili s pojasnili, z zgodovino nastanka in usodo knjige. Ohranili so tudi izbor nekaterih faksimilov, ki jim je Glavan dodal prepise vseh pisem s komentarji.

V tretjem delu pa je Glavan podrobno opisal Cankarjevo Ĺživljenje na RoĹžniku in usodo Franzotove druĹžine, s katero je bil tedaj tesno povezan. Pri njej se je, kot je povedal, prviÄ? poÄ?util kot druĹžinski Ä?lan, plaÄ?eval ji je bivanje, a ne redno in ne vselej z denarjem, predvsem pa je v gostilno na RoĹžnik tako privabljal goste, da je druĹžina dejansko Ĺživela na njegov raÄ?un. "To ni literarno-zgodovinska knjiga, ki bi analizirala Cankarja kot pisatelja, temveÄ? celovita podoba Cankarja kot Ä?loveka," je poudaril Glavan in dodal, da je iz pisem razvidno, kako napreduje pisanje njegove Lepe Vide, kaj je razmiĹĄljal in kako je gledal na slovensko druĹžbo oziroma dolino Ĺ entflorjansko, kot jo je imenoval. Iz njih veje tudi njegova privrĹženost domovini in mestu, saj je bil Cankar nedvomno velik patriot.

JUUL, Jasper: Vodja krdela: vodenje druĹžine z ljubeznijo od - odrasli / 37 – vzgoja Jesper Juul je danski druĹžinski terapevt, predavatelj in avtor, ki je Ĺže tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odloÄ?en zagovornik novih in boljĹĄih pristopov. Je avtor ĹĄtevilnih knjig s podroÄ?ja druĹžinskega Ĺživljenja (Kompetentni otrok, To sem jaz! Kdo pa si ti?, DruĹžinske vrednote, Reci NE brez slabe vesti, DruĹžine z najstniki ...). S sodelavci iz razliÄ?nih evropskih drĹžav je na podlagi svojih znanj in izkuĹĄenj ustanovil Familylab, mednarodno organizacijo, ki druĹžinam ponuja podporo, svetovanje in pomoÄ? pri razvoju starĹĄevske kompetentnosti.

V knjigi Vodja krdela avtor ponovno definira druĹžinsko vodenje: moÄ?ni starĹĄi, ki zagotavljajo otrokom varnost in jih ljubeÄ?e usmerjajo. Njegovi nasveti pomagajo k razvoju druĹžinskega vodenja, ki omogoÄ?a rast vsem: majhnim otrokom, najstnikom in tudi starĹĄem. Iz uvoda: "Gotovo se boste vpraĹĄali, zakaj sem za naslov izbral prav prispodobo vodje krdela, saj spominja na volkove, na alfa Ĺživali in na agresivnost, prav niÄ? na kakĹĄno Ä?loveĹĄko harmonijo in ravnovesje. Toda naĹĄ pogled na volkove se v zadnjem Ä?asu, ko se vnoviÄ? naselju-

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 17.5. BiotrĹžnica • Petek, 18.5. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 20.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Ti si krava! Ti pa koza!

od - odrasli / 641 - priprava jedi Avtorica Fiona Bird, Ĺ kotinja, finalistka britanske oddaje Masterchef, je izvrstna poznavalka divjih rastlin in njihove uporabe v kuhinji. V knjigi Kosobrinova kuhinja posreduje znanje, ki ga je sama pridobila v veÄ? letih nabiranja dobrot iz narave. ÄŒe smo le radovedni in sledimo nasvetom, bomo naĹĄli v naravi bistveno veÄ? sestavin za kuho, kot bi si lahko kdaj koli zamislili; in to ne glede na to, kje Ĺživimo – v mestu, na podeĹželju ali ob obali. Ko bomo domov

VELENJE ÄŒetrtek, 17. maj

8.00

9.00 - 14.00 Promenada pri Zdravstvenem domu Velenje BrezplaÄ?ne meritve krvnega tlaka in svetovanje o pomenu zdrave prehrane 10.30 Vila RoĹžle Regijski zakljuÄ?ek projekta ÂťEvropa v ĹĄoliÂŤ 11.30 Visoka ĹĄola za varstvo okolja, Trg mladosti 7 Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: Odprtje fotografske razstave Gromska strela 16.15 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Zakaj nas otroci ne sliĹĄijo?

18.00 Velenjski grad Teden ljubiteljske kulture: Kako so Pigmejci osvojili Velenje?, likovna razstava 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Lare Oblak (flavta), Jakoba Hauptmana (klarinet) in Mihe Unterlehnerja (klavir) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Bolivija – pot v sanje in nazaj, potopis 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiĹĄe, dogodek ob zaÄ?etku praznovanja 10-letnice Festivala Velenje

9.00

Petek, 18. maj 8.00 11.00

10.00

prinesli polno koĹĄaro dobrot, si bomo lahko s knjigo pomagali pri pripravi odliÄ?nih jedi z veÄ? kot 100 preizkuĹĄenimi recepti. ÄŒe radi peÄ?emo sladice – se lahko preizkusimo v pripravi torte iz korenja in detelje ali pa magdalenic z morsko solato. Izkoristimo obilne darove narave, ki se skrivajo v Ĺživih mejah, in naredimo Ĺžele iz cvetov kovaÄ?nika ali pa sorbet iz kutin in materine duĹĄice. Pripravimo si okusno kosilo iz lisiÄ?k v testu ali na pari kuhane ĹĄkoljke z regratom. Zakaj se ne bi nagradili s popeÄ?enimi kruhki s paradiĹžnikom, z navadno Ä?esnovko in navadno zvezdico, da si malce poteĹĄimo lakoto? In po kosilu posladkali s pecivom iz jagodiÄ?evja ali pa s panakoto s cvetovi divje Ä?eĹĄnje? Raje, kot da se odpravimo v trgovino, si oprtajmo nahrbtnik ali vzemimo v roke koĹĄaro ter se podajmo na pohod, da se nauĹžijemo lepote in dobrot, ki nam jih ponuja Ä?udovita narava. Knjigi je na koncu dodana zakonodaja nabiranja divjih rastlin po razliÄ?nih drĹžavah.

KONDO, Marie: Umetnost pospravljanja Od- odrasli / 643 stanovanje Le kdo si ne Ĺželi imeti pospravljenega stanovanja ali pisarne? Japonska svetovalka za Ä?iĹĄÄ?enje Marie Kondo je pospravljanje dvignila na novo raven. V knjigi Umetnost pospravljanja obljublja, da boste svoj dom pospravili le enkrat, Ä?e boste Ä?im veÄ? zavrgli, ostalo pa shranili Ä?im preprosteje in pregledneje. VeÄ?ina metod zagovarja pospravljanje po posameznih prostorih ali malo po malem, s Ä?imer pa boste za vedno obsojeni na nered in kupe stvari.

Konmariejina metoda z revolucionarnim sistemom urejanja po kategorijah prinaĹĄa trajne rezultate.

S knjigo boste s podrobnimi navodili, kako narediti izbor med svojimi stvarmi, poÄ?istili vaĹĄe domovanje, da boste lahko konÄ?no zaĹživeli v urejenem prostoru, obenem pa se vam bo zbistril tudi pogled na Ĺživljenje.

SliĹĄi se obetavno, kajne? đ&#x;”˛

bzj

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb 27.5.2018 na osrednjem prostoru, ZELIĹ ÄŒKOTI v izvedbi Kulturnega druĹĄtva SmeĹĄko. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

13.00

16.00 18.00 18.00 19.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan: Zadnje vodstvo po razstavi fotografa TomaĹža Lundra Velenjski grad in HiĹĄa mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja: Neformalno druĹženje – ustvarjalna delavnica Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan: Prijetne poti vodijo v galerijo KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Nastop citrarske skupine Marjanke z gosti Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Letni koncert MePZ Gorenje

Sobota, 19. maj 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva

9.00 10.00 14.00

16.00

17.00 21.00

ulica Mestna trĹžnica Velenje ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Efenkova 61, Velenje Akvarelna delavnica z Âťecoprint hammering plantsÂŤ Ĺ olski center Velenje DrĹžavno prvenstvo v sabljanju Pred gasilskim domom v Ĺ aleku Pohod po meji krajevne skupnosti Ĺ alek Pred gasilskim domom v Velenju 26. tekmovalno sreÄ?anje gasilcev pionirjev za prehodni pokal mesta Velenje Dom krajanov na Konovem Teden ljubiteljske kulture: Koncert ob 10. obletnici septeta KUD Lipa Konovo GostiĹĄÄ?e Hartl 50-letnica gostiĹĄÄ?a Hartl Letni kino Dnevi mladih in kulture: Theatre Of Science w/Hypogeo, koncert

Nedelja, 20. maj

10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje nad Ĺ oĹĄtanjem Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki: Pomlad na KavÄ?nikovi domaÄ?iji 10.00 RdeÄ?a dvorana Top turnir za mladinke in mladince 12.00 Kapela ob lovski koÄ?i na Lopatniku Hubertov dan na Lopatniku

Ponedeljek, 21. maj 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: Brainbox 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Koncert simfoniÄ?nih orkestrov glasbenih ĹĄol Kranj in Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev tehnike EFT: S tapkanjem do boljĹĄega Ĺživljenja 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Babica, komedija

Sreda, 23. maj 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Reiki kot oblika energetskega zdravljenja 16.00 PreĹĄernova 9 b, Velenje Smeh, pozitivna energija – Ĺživljenje, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje zeliĹĄÄ?arna 18.00 Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Javna vaja vokalne skupine Lastovke 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert pianistov Glasbene ĹĄole Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Inventura 18 in pregledne razstave Petra Matka 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj poĹželenje, gledaliĹĄka predstava

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 17. maj 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave Zdravko DolinĹĄek

Torek, 22. maj

Petek, 18. maj

9.30

18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV

13.00

13.10

17.00 17.00

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi TomaĹža Lundra DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: Turnir v namiznem hokeju Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola Velenje Efenkova 61 b, Velenje Kuharska delavnica: Napitki in predjedi, II. del Glasbena ĹĄola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene ĹĄole

Sobota, 19. maj X

đ&#x;”˛

POLDI: PUSTOLOVĹ ÄŒINE POGUMNEGA PTIÄŒKA Ploey - You Never Fly Alone, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 84 minut (Islandija, Belgija,) ReĹžija: Ă rni Ă sgeirsson Slovenski glasovi: Jaka DolinĹĄek, UroĹĄ Buh, Nina KaludjeroviÄ?, Ĺ tefan KuĹĄar, Romana GolavĹĄek Petek, 18. 5., ob 18.00 Sobota, 19. 5., ob 18.00 - 3D Nedelja, 20. 5., ob 16.00 - otroĹĄka matineja

X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj KriĹĄka gora in Tolsti vrh

Ponedeljek, 21. maj 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v

DEADPOOL 2 Untitled Deadpool Sequel, akcijska komedija, 120 minut (ZDA)

đ&#x;”˛

mz

ZADRŽI DIH Dans la brume, ZF srhljivka, 90 minut (Francija) ReŞija: Daniel Roby Igrajo: Romain Duris, Olga Kurylenko, Fantine Harduin, Michel Robin Petek, 18. 5., ob 19.45 Sobota, 19. 5., ob 22.00 Nedelja, 20. 5., ob 20.15

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Sreda, 23. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj AvtoĹĄtoparske zgodbe, Miran Ipavec

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 19. maj 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Ustvarjalna delavnica GLINA 10.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U9) – turnir 19.30 Grad Packenstein (v primeru slabega vremena v KD Gorenje) Veseloigra Kavarna Martinca

Nedelja, 20. maj 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U13) – NK Šmartno 1928 : NK Žalec

Ponedeljek, 21. maj 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi Vsak dan KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki razstava Sadovnjak pomladi – izloĹžbeno okno knjiĹžnice so s svojimi izdelki osveĹžili OranĹžni in RdeÄ?i palÄ?ki (otroci, stari 4–6 let) iz Vrtca SonÄ?ek Ĺ martno ob Paki s pomoÄ?jo svojih vzgojiteljic; Oskar Hudales – pisatelj in uÄ?itelj v Ĺ martnem ob Paki, stalna razstava v okenski izloĹžbi knjiĹžnice; Po poteh in stezicah naĹĄega mesta, razstava Eko vrtca Velenje v odpiralnem Ä?asu knjiĹžnice.

Lunine mene

Nedelja, 20. maj

Velenje – Muzej premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju bo Ä?ez poletje gostil razstavo pletarskih izdelkov Ivana Verdnika, ĹĄoĹĄtanjskega pletarskega mojstra. Razstavo so postavili v vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju, to pa bo Ĺže njeno sedmo gostovanje. Povsod Ĺžanje veliko zanimanja in obÄ?udovanja.

Razstavo v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije so odprli vÄ?eraj, v sredo, 16. maja.

ReĹžija: David Leitch Igrajo: Josh Brolin, Ryan Reynolds, T.J. Miller, Brianna Hildebrand, Stefan Kapicic, Leslie Uggams Petek, 18. 5., ob 21.30 Sobota, 19. 5., ob 19.45 Nedelja, 20. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 21. 5., ob 17.30

8.00

Ura in kraj javljena naknadno Regijsko sreÄ?anje odraslih folklornih skupin

Cankarjevo leto v Gorenju Pletarski izdelki v muzeju V sodelovanju s KnjiĹžnico se v Gorenju v premogovniĹĄtva okviru Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja pridruĹžujejo praznovanju Cankarjevega leta. V Ä?etrtek, 17. maja, pripravljajo ob 13. uri v modri dvorani upravne stavbe Gorenja pogovor na temo Kaj sporoÄ?a Ivan Cankar danaĹĄnjemu Ä?asu ‌ O velikem Slovencu bo spregovorila UrĹĄula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani, najveÄ?je slovenske kulturne ustanove. Odlomke iz Cankarjevih del bo brala UrĹĄula Menih Dokl.

Torek, 22. maj

22. maja, ob 5:49 - prvi krajec

Razstava Klavdija Margona Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje je do 15. junija na ogled slikarska razstava ljubiteljskega ustvarjalca Klavdija Margona.

Klavdijo Margon je Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Ustvarja v razliÄ?nih tehnikah, najbolj blizu mu je akvarel. IzobraĹževal se je na ĹĄtevilnih delavnicah v okviru druĹĄtva in imel vrsto skupinskih in samostojnih razstav. đ&#x;”˛

mkp

V CIAMBRI A Ciambra, drama, 120 minut (Italija, Francija, ZDA) ReŞija: Jonas Carpignano Igrajo: Pio Amato, Koudous Seihon, Iolanda Amato, Damiano Amato Petek, 18. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 19. 5., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 20. 5., ob 19.00 – mala dvor.

ANA, LJUBEZEN MOJA Ana, mon amour, romantiÄ?na drama, 125 minut (Romunija, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: CĂŁlin Peter Netzer Igrajo: Diana Cavallioti, Mircea Postelnicu, Carmen Tanase, Vasile Muraru, Adrian Titieni

mz

Petek, 18. 5., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 19. 5., ob 18.30 – mala dvor.

BABICA Sage femme, komedija, 117 minut (Francija, Belgija) ReĹžija: Martin Provost Igrajo: Catherine Frot, Catherine Deneuve, Olivier Gourmet, Quentin Dolmaire Ponedeljek, 21. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

17. maja 2018

Nagradna kriĹžanka Mobtel

RADIO VELENJE

Gostja oddaje ZdravniĹĄki nasveti bo Dr. Alenka Trop Skaza, tema pa cepljenje proti klopnemu meningitisu

MODRI FON maja 2018:

LG Q6 Ĺže za 4 â‚Ź / meseÄ?no* * veÄ? na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL

ÄŒETRTEK, 17. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Interspar Ĺ alek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

PETEK, 18. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroĹĄka oddaja); 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Ĺ alamon, s. p.

• sklepanje in podaljĹĄevanje naroÄ?nin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • PlaÄ?ilo raÄ?unov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!

SOBOTA, 19. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

prodajalne mobtel Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 28. 5. 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka MobtelÂŤ.

IzĹžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po poĹĄti.

NEDELJA, 20. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

JajÄ?erija vse bolj priljubljena V okviru kulturnega projekta ÂťPeriÄ?ice smo meÂŤ je potekala v atriju Muzeja Velenje na velenjskem gradu etnoloĹĄka prireditev JajÄ?erija. Tako je ob godu svetega Florjana tudi v Ĺ aleĹĄki dolini ÂťzaĹživelaÂŤ ta pomladna ĹĄega. Fantje so nekoÄ? po vasi pobirali jajca, potem pa se druĹžili z dekleti ob ĹĄegavih igrah in ob razliÄ?nih naÄ?inih priprave jajc.

Anica Podlesnik skupaj z Marijo Kuzman in ostalimi Ä?lani univerze Ĺže vrsto let pripravlja vsakoletno prireditev na Velenjskem gradu, s katero Ĺželijo ohraniti in pribliĹžati ta obiÄ?aj mlajĹĄim generacijam.

Da se je lahko peklo in cvrlo, je bila vstopnina 2 surovi jajci. Ĺ nite, vmeĹĄana jajca, namazi in druge dobrote so obiskovalcem pripravljale kar Ä?lanice univerze za III: Ĺživljenjsko obdobje.

Vsako leto prireditvi jajÄ?erija

dodajo ĹĄe kakĹĄen pozabljen obiÄ?aj. Letos je bila tema PeriÄ?ice smo me, kjer smo izvedeli, kako

so prali, preden sta bila elektrika in pralni stroj. Anica Podlesnik je predstavila periĹĄÄ?a v Ĺ a-

leĹĄki dolini. Omenila je periĹĄÄ?e v Vinski Gori, ĹĄkalsko periĹĄÄ?e, zelo pomembno pa je bilo periĹĄÄ?e v TopolĹĄici s toplo vodo. Na prireditvi so uÄ?enci osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha na duhovit naÄ?in prikazali star naÄ?in pranja skozi igrani skeÄ? in nas ob pesmi popeljali od miljenja do pranja v Ä?ebru z riplankom za perilo, do obeĹĄanja perila in likanja perila.

Predsednica univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Zdenka UrĹĄnik se je zahvalila nastopajoÄ?im in Ä?lanicam kroĹžka kaligrafija mentorice Marije Krajnc, ki so pripravile razstavo plakatov na temo Gradovi v Ĺ aleĹĄki dolini napisanih v Quilling tehniki s pisavami gotica tekstura, italik, karolina in copperplate. Razstava je na Velenjskem gradu na ogled do konca maja. đ&#x;”˛

PONEDELJEK, 21. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 8.00 Vija vaja; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje

TOREK, 22. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Marija Skrt

PRODAJA

Generalna skupĹĄÄ?ina ZN je leta 1994 razglasila 15. maj za mednarodni dan druĹžin. LetoĹĄnji je bil namenjen ozaveĹĄÄ?anju o vlogi druĹžin in druĹžinskih politik pri doseganju bolj vkljuÄ?ujoÄ?ih druĹžb. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je v torek zaÄ?ela tudi teden druĹžin, v katerem so muzeji in galerije en dan ali veÄ? nudili druĹžinam prost vstop.

LetoĹĄnje zaznamovanje mednarodnega dneva druĹžin je potekalo pod geslom DruĹžine in vkljuÄ?ujoÄ?e druĹžbe, s poudarkom na zagotavljanju enakih pravic vsem druĹžinskim Ä?lanom, zlasti Ĺženskam.

V Galeriji Velenje so v torek dan druĹžin zaznamovali s prav posebno druĹžinsko urico. Ob pomoÄ?i fotografa Petra Ĺ˝agarja so lahko udeleĹženci ustvarili Ä?udovit druĹžinski portret, nato pa v ustvarjalnem delu delavnice izdelali zanj ĹĄe unikaten okvir. đ&#x;”˛

mz

041 813 949

Fenomen Bruno GrĂśning Bruno GrĂśning, ki je zaradi neobiÄ?ajnih alternativnih oblik zdravljenja postal znan v petdestih letih prejĹĄnjega stoletja, ĹĄe vedno po svetu navduĹĄuje nove in nekdanje privrĹžence spoznanja o naravni zdravilni moÄ?i. ÄŒeprav je umrl Ĺže leta 1959, pa preko dokumentarnih filmov ĹĄe vedno nagovarja nove sledilce. Tokrat boste o pomoÄ?i in ozdravitvi po duhovni poti veÄ? izvedeli v dokumentarnem filmu Fenomen Bruna GrĂśninga. Film in pogovor bosta tekla v mali dvorani Kina Velenje v Hotelu Paka in sicer v đ&#x;”˛ nedeljo 27. maja.

19. maja veliko sreÄ?anje osnovnoĹĄolcev

Generacija velenjskih osnovnoĹĄolcev, ki so leta 1978 konÄ?ali osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje, bo slovesno obeleĹžila 40-letnico tega veselega trenutka. Ker so bili mnogi zaradi izgradnje novih ĹĄol, preĹĄolani, se je organizacijski odbor, ki ga vodi Miran Grobelnik (041 714 488) odloÄ?il, da ta jubilej obeleĹžijo skupaj vsi takratni osmoĹĄolci velenjskih osnovnih ĹĄol. Veliko sreÄ?anje bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri, na stari lokaciji v restavraciji Jezero.

BOGATA IZBIRA

BALKONSKEGA CVETJA in VRTNIH SADIK

BRŠLJANKE, PELARGONIJE, PARADIŽNIK, PAPRIKA, JAGODE ...

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Zaznamovali dan druĹžin

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

PASQUALI MARS V8.80 RS, 73 ks ZEMLJA KLASMANN, 70 L

30.490 â‚Ź

7,95 â‚Ź

Z vami iz za vas!

NaĹĄ Ä?as, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 20.5.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202

RAZNO GUGALNICO – Şelezno ogrodje, leseno klop, prodam. Gsm. 051 626 788

Ĺ˝ELEZNA mreĹžasta vrata 190x90 z kljuÄ?avnico in starejĹĄi varilni aparat, prodam. Gsm: 051 626 788 SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 RAÄŒUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miĹĄka, tipkovnica). Prodam za 55 â‚Ź.

Gsm: O4I 692 995

NEPREMIÄŒNINE DEL HIĹ E s svojim vhodom, vrtom, nastreĹĄkom za avto, primerno tudi za vikend v Ljubiji-Kolovrat s pogledom na Golte in Mozirje. Cena 35.000 â‚Ź. Gsm: 070 777 281 OPREMLJENO SOBO z sanitarijami, oddam v najem. Gsm: 031 747 520

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

17. maja 2018

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

od 18. 4. do 24. 4.

- 18. maja, na "svetovni dan muzejevÂŤ, je bil Muzej Velenje leta 1994 s KavÄ?nikovo domaÄ?ijo v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju nominiran za najboljĹĄi evropski muzej v letu 1993; - 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan in Ä?astni meĹĄÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj Fran Mayer; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist mag. Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan DolinĹĄek, ki je bil rojen v Ĺ entilju pri Velenju;

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Rastko Lah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 23. maja 1817 se je v Ĺ˝alcu rodil nekdanji velenjski Ĺžupan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi ĹĄtajerski provizoriÄ?ni deĹželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenĹĄÄ?ine kot poslovnega jezika.

đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťSveÄ?arstvo LeskÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 3. maja 2018 so:

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ KALE, 170 m2, zgrajena l. 1978, 642 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 95.000 â‚Ź

Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega Ĺživljenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrsten ĹĄportnik invalid Rastko Lah, ki je edini VelenjÄ?an, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za ĹĄport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. maja 1980 v Ä?astni straĹži in na pogrebu tedanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma SreÄ?a na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral Ĺžal Ĺže pokojni Ĺ oĹĄtanjÄ?an Mitja TavÄ?ar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniĹĄki center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednjevelenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naroÄ?nik

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19.5. do 20.5.2018, Olivera Saveva, dr. dent. med.

- 20. maja 1978 so v Ĺ martnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov je v New Yorku na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan Ä?ebel (na danaĹĄnji dan leta 1734 se je v Breznici pri Jesenicah rodil slovenski Ä?ebelar in slikar Anton JanĹĄa); na ta dan bodo strokovnjaki, Ä?ebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena Ä?ebel in opraĹĄevalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja Ä?ebel, na pomen Ä?ebel za celotno Ä?loveĹĄtvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Pankraca SemeÄ?nika, za podpredsednika pa Antona Lovreca; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Ĺ martno

• Metka Grabner, KavÄ?e 42 F, 3320 Velenje • Tatjana Perko, Lokovica 101 B, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Edvard Hudournik, Hrastovec 54, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. ReĹĄitev kriĹžanke: VSE ZA KRST.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Mestne obÄ?ine Velenje, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 26. aprila 2018 so: • JoĹžica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje • Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Ĺ oĹĄtanj • MiĹĄa GliĹĄiÄ?, GoriĹĄka cesta 44, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Upravna enota Velenje

POROKE

GOLOB MIRAN, Velenje, Kersnikova cesta 17 in KAVKA SIMONA, Velenje, Kersnikova cesta 17 LJEVAKOVIĆ ALEM,Velenje, Cesta I 22,

Komunalno podjetje Velenje

in MUSTAFIĆ ADNANA, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 35

Ĺ TEVILKA

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

KOREN ANTON, roj.1931, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 142

w w w. k p - v e l e n j e . s i

POGREBNE STORITVE

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

SMRTI

• •

DeĹžurna

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA 11, 54,10 m2, adaptirano l. 2010, P/9 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a), 53.000 â‚Ź

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroťkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

GIBANJE prebivalstva

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 7. do 13. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v od 7. do 13. maja dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CMYK, stran 28

Se kotalkanje vrača?

Listamo stare knjige

V zadnjem letu jih je mogoče opaziti vsepovsod. Ta štiri majhna kolesca pod vsakim od stopal mladih deklet pričajo o priljubljenosti televizijske serije za mlade. In dajejo vtis, da je kotalkanje znova oživelo. Tudi v Velenju.

Iz knjige Elektrika, proizvodnja, uporaba, nevarnost, avtorja Leopolda Andree, profesorja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, izdani leta 1936 pri Mohorjevi družbi, nam je Herman Kladnik poslal naslednji zapis pogovora med učencem in učiteljem o Velenju. Že učenca je zaskrbelo, če je premoga dovolj …? Seveda, za 1000 let ...

Kako hitro mine 1000 let ...!

Mojca Štruc

Časi uspehov na mednarodnih kotalkarskih prvenstvih

Današnje sramežljivo poganjanje s kotalkami je seveda le medel obris tistega, kar se je na področju kotalkanja v Velenju dogajalo nekoč. Za zdaj. Lahko pa je tudi nov začetek. Morda se bo našel kdo, ki kotalk ne bo uporabljal le za premagovanje razdalj, temveč bo poskusil tudi z umetnostnim kotalkanjem.

Morda bo med počitnicami treniral po tri ure dopoldne in od štiri do pet ur popoldne. Morda bo vadil, ne glede na letni čas, in v času šole treniral še pred poukom. Ob tem seveda ne bo pozabil še na dodatne ure kondicijskega treninga, treninga ritmike in treninga za pridobivanje moči. Nemogoče? Pa vendar je bilo.

Pisalo se je leto 1963, ko se je Slavko Korenič v svojih najstniških letih odločil za treninge kotalkanja. Živel je blizu kotalkališča in za razliko od mnogih fantov ni treniral nogometa. »Moj prijatelj Franci Blatnik se je ukvarjal s kotalkanjem in seveda je pritegnil tudi mene,« pripoveduje Korenič danes. Spominja se, kako je svoja starša naprosil, da se je tudi sam lahko pridružil Kotalkarsko-drsalnemu klubu Rudar. Tam je dobil prve kotalke in tam je poleti kotalkal, pozimi pa drsal. »Drsanje ni bilo najbolj zame, na tekmovanjih v kotalkanju pa smo dosegali visoke rezultate,« se spominja. Korenič je bil član državne kotalkarske reprezentance. Leta 1963 je ekipa revijalno nastopila pred Titom in Hruščovom, kasneje so se udeleževali evropskih in mednarodnih tekmovanj. »Pri dekletih so v ekipi prevladovale Ljubljančanke, sicer pa smo bili Ve -

okleva – imena sotekmovalcev so vtisnjena tako globoko v spomin in srce, da jih poimenuje vse po vrsti. In z veseljem pove, da se dvakrat letno še vedno srečujejo.

Potem so prišli drugačni časi

Slavko Korenič je tekmovalno kariero sklenil leta 1972.

Dve leti kasneje je postal trener ekipe, ki je pod njegovim vodstvom osvojila naziv klubskih prvakov. Leta 1977 se je od aktivnega udejstvovanja v kotalkanju poslovil. Po tem času se je veliko spremenilo. Treningi so se v glavnem prestavljali v notranje prostore, ker pa v Velenju ni bilo posebne dvorane za kotalkanje, je to naenkrat pomenilo omejitev razpoložljivega časa za vajo. »Pogoji so se bistveno spremenili. Ko je bilo manj denarja in je bilo treba za majhen korak vložiti ogromno truda, pa tudi interesa ni bilo več,« pripoveduje Korenič. Zdelo se je, da je s kotalkanjem konec.

Kotalke so spet tu, kaj pa pogoji?

Potem pa je na televizijske zaslone prišla neka mladinska serija o prijateljstvu, družini, petju, plesu in ' kotalkanju. Na številnih policah trgovin je znova mogoče kupiti kotalke (seveda ne takšnih, kot jih je nekdaj uporabljal Slavko) in mnogi otroci in odrasli se znova poganjajo po osmih kolescih.

lenjčani izjemno močni,« pripoveduje Korenič.

Bili pa so tudi izjemno uspešni.

Leta 1966 sta s prijateljem Francijem na svetovnem prvenstvu osvojila 17. in 19. mesto, leto kasneje je bil Franci 10., Slavko pa v paru z danes pokojno Natašo Dermol 11. na svetu. O njihovih uspehih so pisali mnogi časopisi.

Ob pogledu na fotografije iz tistih časov Korenič prav nič ne

»Najboljši čas za prvo postavitev na kotalke je okoli šestih let starosti, a mora učenje potekati z igro,« svetuje nekdanji kotalkarski zvezdnik, ki še dodaja, da je nekje pri

osmih letih starosti že mogoče začeti trenirati. »Prepozno pa ni nikoli. Seveda je treba imeti nekatere fizične predispozicije in nekdo mora za začetek pokazati, kako stati na kotalkah,« še svetuje Korenič in pojasni, da je treba pri kotalkanju za razliko od rolanja v zavoj z nagibom celega telesa.

Kot pravi, v Velenju trenutno ni površine, ki bi bila namenjena kotalkanju.

»Pri kotalkanju je lahko vsak kamenček nevaren. Bilo bi odlično, če bi npr. zbrusili 800 metrov poti okrog parka. A vemo, da so stroški za tak projekt visoki,« je realen Slavko.

Kjer je volja, tam je moč

Slavko Korenič pravi, da mu je kotalkanje dalo veliko. »Najprej občutek samozavesti in samokontrole, potem vztrajnost in zavest odrekanja,« je dejal. Potem so tu seveda številne izkušnje s potovanj, prijateljstva in skrb za svoje zdravje. »Občutek za padec smo dobili vsi,« prizna Slavko in pove, da mu je kasneje v življenju to večkrat prišlo prav.

Tudi današnji mladini bi.

Slavko se včasih še vedno postavi na kotalke, a pravi, da ga v Velenju verjetno ni junaka, ki bi se lotil projekta resnične oživitve kotalkanja.

Morda pa se le najde kdo, ki bo imel voljo. Kajti tam, kjer je volja, je tudi moč.

Soy Luna je mladino spet navdušila za kotalkanje

Medena tržnica in festival glasbe Ta teden je v znamenju čebel, saj bomo v nedeljo, 20. maja, na rojstni dan utemeljitelja modernega čebelarstva Antona Janše praznovali prvi svetovni dan čebel. Čebele so glavni opraševalci, od opraševanja pa je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Kjer so čebele, je okolje čisto. Slovenija, ki je uspela s pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel, si zdaj prizadeva za zaščito čebel na ravni EU. Ob letošnjem prvem svetovnem dnevu čebel, 20. maju, Občina, Čebelarska družina Ravne – Šoštanj, Društvo upokojencev, Turistično olepševalno društvo in Zavod za kulturo Šoštanj prirejajo na Trgu svobode Medeno tržnico. Z njo bodo tudi v Šoštanju poskrbeli, da bodo obiskovalci dogodka lahko od blizu spoznali delo in ponudbo čebelarjev. Dan, z Medeno tržnico se bo začel ob 9. uri, bo namenjen predvsem seznanjanju in zavedanju izjemnosti čebel in njihovega pomena za preživetje človeka.

Ob 10. uri pa se bo na Trgu svobode začel še Festival petja in glasbe. Nastopili bodo MePZ Društva upokojencev Šoštanj, MoPZ Ravne, ŽePZ Lokovica, OpZ Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, Gaberški cvet Gaberke, Pihalni orkester Zarja in Folklorna skupina Oglarji. Organizatorji si želijo, da bi si za to priložnost tudi obiskovalci nadeli nase delček narodne noše. mkp