20 2019

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/22 °C), soboto (10/22 °C) in nedeljo (10/21 °C) delno oblaÄ?no.

V nedeljo moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 23. maja 2019

ĹĄtevilka 20 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Javni shod stresel Nazarje Tatjana PodgotrĹĄek

12 Velenje – V soboto so se ljubitelji kulture vseh starosti zbrali na Titovem trgu, kjer je zakljuÄ?ek Medgeneracijskega festivala sovpadal z zaÄ?etkom Tedna ljubiteljske kulture. Ustvarjalci programa so pokazali, kako lahko kultura – tako umetniĹĄko uprizarjanje kot bonton – pritegne k druĹženju in spletanju vezi med mlajĹĄimi in starejĹĄimi.

DruĹženje za vse generacije

Dan naĹĄe in vaĹĄe mladosti Velenje, 25. maj – To soboto bo v spomin na nekdanje praznovanje dneva mladosti, 25. maja, v Letnem kinu potekalo druĹžabno dogajanje z ustvarjalnimi delavnicami recikliranja, retro druĹžabnimi igrami, Ĺžanrsko raznoliko glasbo z vinilnih ploĹĄÄ?, predstavami in pripovedovanju za otroke in odrasle ‌ Dan naĹĄe in vaĹĄe mladosti se bo zaÄ?el ob 12. uri in se po ogledu gledaliĹĄke predstave Divjad ob 21. uri nadaljeval s plesom pozno v noÄ?.

V sklopu festivala Dnevi mladih in kulture ga prireja druĹĄtvo Venera v sodelovanju z drugimi organizacijami. đ&#x;”˛

tf

BoĹĄtjanu Gorjupu ĹĄe en mandat Ljubljana, 21. maja – Direktor BSH HiĹĄni aparati BoĹĄtjan Gorjup bo tudi naslednji dve leti vodil Gospodarsko zbornico Slovenije. Ob predstavitvi programa je poudaril, da mora biti zbornica uÄ?inkovit zastopnik gospodarstva, za kar pa mora imeti dobre temelje. Zagotovil je, da bo gradil na konstruktivnih, pozitivnih pristopih do zaposlenih v hiĹĄi ter vseh deleĹžnikov v druĹžbi - vlade, sindikatov in ostalih delodajalskih zdruĹženj. đ&#x;”˛

15

V nedeljo evropske volitve PredÄ?asno glasovanje samo ĹĄe danes Ljubljana – Pred prihajajoÄ?imi evropskimi volitvami lahko svoj glas na enem od 59 voliĹĄÄ? v Sloveniji, odprtih na sedeĹžih okrajnih volilnih komisij, oddate le ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 23. maja, med 7. in 19. uro.

SploĹĄno glasovanje bo potekalo v nedeljo, 26. maja, med 7. in 19. uro na 3.005 rednih voliĹĄÄ?ih

po Sloveniji ter 55 voliĹĄÄ?ih za glasovanje zunaj kraja stalnega bivaliĹĄÄ?a. Glasovanje bo potekalo tudi na 31 diplomatsko-konzularnih predstavniĹĄtvih v tujini.

V Sloveniji se poslanke in poslanci v Evropski parlament volijo po proporcionalnem naÄ?elu. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec

lahko na glasovnici oznaÄ?i enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenÄ?ni glas). Kandidati, ki zberejo veÄ? preferenÄ?nih glasov, imajo veÄ?je moĹžnosti za izvolitev.

Volivci bodo za 8 poslanskih sedeĹžev v Evropskem parlamentu lahko izbirali med 103 kandidati s 14 kandidatnih list. đ&#x;”˛

mkp

Ta konec tedna reli tekmovanje Velenje, 24. in 25. maj – AMTK Velenje letos prireja Şe 34. Rally Velenje. Rezultati bodo ťteli za drŞavno prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa. Skupna dolŞina relija bo 240 kilometrov, od tega bodo hitrostne preizkuťnje merile 104 kilometre. Servisna cona bo v industrijski coni Stara vas. Proge bodo potekale po Skornem in

Ravnah v petek ter po Ĺ entilju in Vinski Gori v soboto. V petek bo cesta v Skornem zaprta med 12. in 20. uro, na Ravnah med 12.30 in 18.30. Cesta v okolici TRC in Restavracije Jezero bo zaprta v soboto med 17. in 23. uro, ko bo tam potekala posebna hitrostna preizkuĹĄnja. V nedeljo bo cesta v Ĺ entilju zaprta med 9. in 16.30,

v Vinski Gori pa med 8.30 in 17. uro. Organizatorji opozarjajo gledalce, naj ne preÄ?kajo proge in naj voĹžnjo opazujejo z varne razdalje, po moĹžnosti z viĹĄje leĹžeÄ?ih toÄ?k ob progi, ne pa ob zunanjih robovih ostrih zavojev ali na ozkih predelih proge. đ&#x;”˛

tf

'Ĺ˝upani, to ni igra, za Ĺživljenja gre. Pokradli so zdravstveni dom in nas pustili brez zdravstva! In nihÄ?e ne bo kriv! Sramota drĹžave.' Vse to in ĹĄe kakĹĄno vsebino transparentov, ki so jih prinesli na javni shod pred nazarski zdravstveni dom nekateri tamkajĹĄnji obÄ?ani, bi lahko zapisala. Z javnim protestom so opozorili na eno od svojih osnovnih pravic, ki jim je – kot ocenjujejo – kratena. Kam smo priĹĄli, da morajo ljudje za dolgoletna vlaganja v zdravstvo, za kakovostne in ne take ÂťimproviziraneÂŤ reĹĄitve na ulico in s protestom dokazovati, kako trepetajo za svoje zdravje, Ĺživljenje.

Zanesljivo jih pri tem podpiram, a sem prepriÄ?ana, da ima vsaka zgodbe vsaj dve plati. In ĹĄe zdaleÄ? nisem edina, ki ji zadeve o razmerah v zdravstvu Zgornje Savinjske doline ne gredo povsem skupaj. LogiÄ?no se mi zdi, da se o teĹžavah Ä?lovek najprej obrne na vodstvo. ÄŒe to nima posluha, so tu ĹĄe svet zavoda, nadzorni svet, ne nazadnje tudi Ĺžupani kot ustanovitelji zavoda, sindikat.

Tega nezadovoljni niso storili. Za odhod druĹžinskih zdravnikov naj bi bila uradno kriva preobremenjenost, neuradno katastrofalni slabi medsebojni odnosi med vodstvom in zaposlenimi.

Zanimivo pri tem je, da je na to v pismu opozorila zdravnica, ki je bila osem let tudi Ä?lanica sveta javnega zavoda, pa na sejah (po informacijah) na to ni nikoli opozorila. Zakaj se ni odzvalo veÄ? zaposlenih, sindikat, in dalo direktorici nezaupnico tako kot zahteva civilna iniciativa. Ta ji je pripisala kar nekaj grehov. O teh bo svoje povedala revizija poslovanja, kar so Ĺžupani sklenili Ĺže pred omenjenim javnim protestom. Civilna iniciativa jim oÄ?ita sprenevedanje in nezainteresiranost za reĹĄevanje teĹžav, saj z zavlaÄ?evanjem pljuvajo v lastno skledo, ker so obÄ?ine dolĹžne pokrivati izgubo. Zanimivo je tudi, da so (Ä?lani civilne iniciative?) upokojenega zdravnika, ki je priskoÄ?il na pomoÄ?, po mobitelu oznaÄ?ili za stavkokaza. Prav tako se poraja vpraĹĄanje, zakaj poziva po odstopu direktorice dan po javnem shodu ni podprla veÄ?ina Ĺžupanov, pa ĹĄe tisti, ki jo je pozval k odstopu, je menda s tem Ĺželel le nekoliko pomiriti ozraÄ?je. Direktorica pravi, da so zavod v sanaciji. Izvajanje ukrepov zanesljivo vsem ni vĹĄeÄ?, ker je sedaj veÄ?ji nadzor nad tem, kdo pije in kdo kaj plaÄ?a. Po naĹĄih informacijah je zavod prve tri letoĹĄnje mesece posloval pozitivno.

Ko smo Ĺže pri denarju, mi ni uĹĄla tudi ugotovitev Ä?lana civilne iniciative, ki je dejal, da je oÄ?itno za nekatere zdravnike Hipokratova prisega le Ä?rka na papirju.

Nazarski zdravstveni dom ni osamljen negativni primer v slovenskem zdravstvu. DopuĹĄÄ?a jih drĹžava, ki Ĺže leta namesto sistemskih sprememb poskuĹĄa s slabo premiĹĄljenimi ukrepi prisluhniti zdaj enim, zdaj drugim. Ob tem dopuĹĄÄ?a nelogiÄ?na nesorazmerja, kot so recimo razliÄ?ne plaÄ?e za enako delo v razliÄ?nih javnih zdravstvenih zavodih ali razliÄ?ne obremenitve zdravnikov po Sloveniji. Lahko je nekomu sprejemati odloÄ?itve, pa zanje ne odgovarjati in ne zagotavljati denarja. Zaradi tega se zaostrujejo razmere, poveÄ?ujejo notranje napetosti, dogajajo kolektivne odpovedi zdravnikov, se zgodijo Nazarje. Ĺ˝alostno je, da so Ĺžrtve vsega tega niÄ? krivi in dolĹžni bolniki, ki si Ĺželijo za svoje Ĺživljenje ter Ĺživljenje svojih najbliĹžjih, prijateljev, znancev, vseh uporabnikov predvsem kakovostne storitve, ki jim bodo na voljo takrat, ko jih potrebujejo. đ&#x;”˛

51. razstava Likovni svet otrok Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 23. maja, ob 17. uri bodo v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju odprli Ĺže 51. razstavo Likovni svet otrok. Gre za strnjen prikaz likovnega ustvarjanja osnovnoĹĄolskih in predĹĄolskih otrok v enem letu. Tokrat so ustvarjali na temo Od celote k detajlu ali od detajla k celoti. Razstava, ki je zagotovo edinstvena tovrstna v Sloveniji, vsakiÄ? vzbudi veliko pozornosti in gotovo jo bo tudi tokratna. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. maja 2019

Korak do najboljĹĄe akademske bolniĹĄnice v drĹžavi

LOKALNE novice

Sistem Bicy izpopolnjen z novo postajo in mobilno aplikacijo Velenje – V sklopu evropskega projekta CHESTNUT so v mestni obÄ?ini Velenje avtomatiziran sistem brezplaÄ?ne izposoje koles BICY nadgradili z novo postajo, ki ima ĹĄest stebriÄ?kov in je pri osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca. V sklopu projekta so razvili tudi mobilno aplikacijo BICY, ki omogoÄ?a spremljanje stanja sistema za izposojo koles preko pametnih telefonov. Aplikacijo si lahko na telefon naloĹžite preko trgovine Google Play (bicy) in iOS App Store (bicy app). Aplikacija omogoÄ?a pregled prostih koles in prostih stojal v sistemu BICY, z njeno pomoÄ?jo pa bo izposoja koles potekala ĹĄe bolj enostavno.

DokonÄ?ujejo ĹĄe ĹĄtiri kolesarska postajaliĹĄÄ?a Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je lani uspela s prijavo na razpis Ministrstva za infrastrukturo iz kohezijskega projekta Evropske unije za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti in si zagotovila delno sofinanciranje ureditve 14 kolesarskih postajaliĹĄÄ? na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine, najveÄ? seveda v samem mestu. Deset postajaliĹĄÄ? so uredili Ĺže lani. Ĺ tiri veÄ?ja postajaliĹĄÄ?a pa izbrani izvajalec NIVIG iz Ĺ oĹĄtanja ureja v tem Ä?asu na lokacijah blizu nekdanje bencinske Ä?rpalke, pri RibiĹĄki koÄ?i, v parku pri rokometnem igriĹĄÄ?u in v MetleÄ?ah poleg Ĺže obstojeÄ?e postaje BICY za izposojo koles. To postajaliÄ?e bo imelo nadstreĹĄek. Povsod urejajo tudi okolico z zasaditvijo, postavitev klopi, koĹĄev za smeti. Na prostoru pri rokometnem igriĹĄÄ?u bo na novo urejen tudi oglasni prostor in osvetlitev le-tega. đ&#x;”˛

mkp

Velenje obiskala delegacija iz Ukrajine Mestna obÄ?ina Velenje je gostila ukrajinsko delegacijo, ki je v Slovenijo priĹĄla v sodelovanju z Energetsko agencijo KSSENA, in sicer v sklopu evropskega projekta ÂťEnergy Efficiency in Municipalities IIÂŤ. Predstavnike ukrajinskih obÄ?in in okrajev je sprejel velenjski podĹžupan Peter Dermol.

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje predali namenu dva diagnostiÄ?na aparata za kardiovaskularni sistem – Zelena luÄ? za energetsko obnovo rumene stavbe Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 17. maja – V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so na priloĹžnostni slovesnosti uradno predali namenu nov koronarograf v laboratoriju za invazivno srÄ?no diagnostiko ter nov angiograf Siemens Artis Q, ki predstavlja najnovejĹĄo generacijo tovrstnih aparatov ter omogoÄ?a ĹĄtevilne tehnoloĹĄko dovrĹĄene posege v diagnostiki kardiovaskularnega sistema. ÂťSedaj so dani pogoji za izvajanje diagnostike in posegov na srcu, ostalem oĹžilju ter v interventniradiologiji,ÂŤ je dejal strokovni V celjski direktor bolniregiji doĹživi ĹĄnice asist. mag. srÄ?ni infarkt Franc VindiĹĄar.

Po mnenju direkv povpreÄ?ju torice bolniĹĄnice pribliĹžno 500 Margarete GuÄ?ek ljudi na leto.

ZakoĹĄek je tretja najveÄ?ja slovenska zdravstvena ustanova v velikem naloĹžbenem ciklusu, vsaka pridobitev pomeni korak viĹĄje v prizadevanjih za opravljanje kakovostnih storitev ter uresniÄ?itev zastavljene vizije – biti leta 2025 najboljĹĄa akademska bolniĹĄnica v drĹžavi. NaloĹžba je bila vredna 3 milijone evrov, od tega je dve tretjini denarja zagotovila drĹžava, ostalo bolniĹĄnica.

â?ą

Z nakupom najnovejĹĄega aparata so dane moĹžnosti za opravljanje posegov v kardiovaskularnem sistemu z bistveno manj rentgenskega sevanja za bolnike in osebje.

V 12 letih reĹĄili 150 Ĺživljenj

V celjski regiji doĹživi srÄ?ni infarkt v povpreÄ?ju 500 ljudi na leto. ÂťS priÄ?etkom izvajanja interventne kardiologije leta 2006 je bolniĹĄnica stopila ob bok vsem sodobnim bolniĹĄnicam v Evropi in preostalemu razvitemu svetu, saj je svojim bolnikom omogoÄ?ila najsodobnejĹĄe zdravljenje srÄ?no-Ĺžilnih bolezni in aktivno prispevala k tvorbi slovenskega sistema hitrega odziva na akutni miokardni infarkt, ki zasluĹženo sodi med najboljĹĄe na svetu. V zadnjih 12 letih smo v laboratoriju za invazivno srÄ?no diagnostiko opravili veÄ? kot 15.000 preiskav, reĹĄili veÄ? kot 150 Ĺživljenj in izboljĹĄali kakovost Ĺživljenja veÄ? kot 5.000 bolnikom,ÂŤ je povedal dr. Dragan KovaÄ?ić, predstojnik KardioloĹĄkega oddelka bolniĹĄnice.

Po njegovih besedah jim je drĹžava z nakupom najnovejĹĄega aparata omogoÄ?ila opravljanje posegov na najboljĹĄem aparatu z bistveno manj rentgenskega sevanja za bolnike in

osebje, istoÄ?asno pa tudi ĹĄiritev kapacitet na dva koronarografska aparata, kar jim bo omogoÄ?ilo ĹĄiritev dejavnosti in ob ustrezni nadaljnji podpori ministrstva za zdravje in zdravstvene zavarovalnice izbris Ä?akalnih vrst.

Energetska obnova rumene stavbe

Poleg omenjenih pridobitev se v bolniĹĄnici pripravljajo ĹĄe na energetsko obnovo centralnega bolniĹĄniÄ?nega objekta. Tako imenovana rumena stavba, kjer je tudi glavni vhod v bolniĹĄnico, je stara veÄ? kot 30 let in je zaradi stare izolacije ter stavbnega pohiĹĄtva energetsko vse bolj potratna. Zaradi starosti je nujno potrebna ĹĄe obnova strehe. Vrednost naloĹžbe je 7,3 milijona evrov. Kohezijski sklad bo zanjo prispeval 1,3 milijona evrov, ostalo bo primaknilo Ministrstvo za zdravje RS. Zaradi Ä?rpanja evropskega denarja morajo đ&#x;”˛ naloĹžbo konÄ?ati prihodnje leto.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Zdaj ĹĄe evropska velika nedelja TeĹžave brez meja – Zanimanje za Slovenijo – Za dojenÄ?ke in otroke – SlatinÄ?an za starejĹĄe PodĹžupan je gostom predstavil mesto in uspeĹĄno sanacijo okolja Ĺ aleĹĄke doline. Poudaril je, da se Velenje ponaĹĄa s ĹĄtevilnimi nazivi, ki priÄ?ajo o visoki kakovosti bivalnega okolja, urejenosti in energetski uÄ?inkovitosti.

Do konca maja zaprt pumptrack Velenje – Pumptrack poligon bo do 31. maja zaprt zaradi vzdrĹževalnih del. Upravljavec poligona Ĺ portno rekreacijski zavod RdeÄ?a dvorana Velenje bo izvedel ureditev breĹžin na grbinasti traÄ?ni stezi. Ko bodo dela konÄ?ana, bo steza varnejĹĄa za uporabo.

Pika praznuje rojstni dan Velenje, 23. maj – Plesni teater Velenje bo danes (v Ä?etrtek) ob 18. uri na ploĹĄÄ?adi pred Domom kulture uprizoril plesno predstavo Pika praznuje rojstni dan, ki jo je pripravil ob jubilejnem 30. Pikinem festivalu. Zgodbo o Piki NogaviÄ?ki, Ĺživahni, radovedni in navihani deklici, ki ni nikoli pri miru in je vedno pripravljena na nove dogodivĹĄÄ?ine, so ujeli v ples. đ&#x;”˛

tf

Vintage Wind Slam na Velenjskem jezeru Velenje, 24.–26. maj – Zoo Station ponovno vabi na tradicionalno tri dnevno mednarodno regato jadranja na deski. Potekalo bo drĹžavno prvenstvo, nabirale se bodo toÄ?ke za svetovni pokal, potekale bodo odprte regate za razliÄ?ne vrste desk, sicer pa bodo udeleĹženci tekmovali v razredih open division ll, raceboard, windsurfer in bic techno. Zbor pred prvo regato bo v petek ob 10. uri pred Zoo Stationom ob Velenjskem jezeru. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tf

Ĺ e en dan V je tik pred nami. Evropske volitve! Kandidati so v glavnem povedali, kar so vedeli in znali. Nekateri so zelo zadovoljni s sliĹĄanim. Seveda, predvsem njihovi strankarski podporniki. Zdaj so na vrsti glavni odloÄ?evalci, volivci. Tudi pri njih lahko priÄ?akujemo strankarsko podporo. In ko smo v ponedeljek Ĺže ravno praznovali: tudi evroposlanci naj ne pozabijo na Ä?ebelice. Pridnost naj bi bila slovenska vrlina!(?)

Delno so se razpletle tudi zdravstvene zagate – a ĹĄe zdaleÄ? ne povsem. PreveÄ? se jih je nabralo, da bi jih lahko na hitro presekali. In najdejo se nove in nove. NaĹĄe zdravstvo je paÄ? vsestransko preveÄ? bolno, da bi mu ÂťprijeloÂŤ kakĹĄno na hitro predpisano zdravilo.

Zadeva je kompleksna, bi rekli po slovensko. Kot je menda tudi v naĹĄem obrambnem sistemu in ĹĄe kje. Zgleda, da je pri nas toliko teĹžav na razliÄ?nih ravneh, da se nekateri Ä?udijo, kako lahko vse sploh spravimo v naĹĄo majhno drĹžavo. Ob tem bi morda kdo rekel, da tudi drugi niso brez teĹžav. Pri naĹĄih severnih sosedih, ki nam jih nekateri postavljajo za zgled, je zadnji Ä?as menda ĹĄe huje.

Kmalu bomo torej izvedeli, kdo od naĹĄih bo odĹĄel v Evropo, mnoge pri nas pa tudi zanima, kdo vse bo priĹĄel v Slovenijo, in od kod ter v kakem ĹĄtevilu. Mislim seveda na turiste. SodeÄ? po Slovenski turistiÄ?ni borzi, ki se je pred dnevi ÂťodvrtelaÂŤ v PodÄ?etrtku, bo turistiÄ?na ÂťgneÄ?aÂŤ pri nas ĹĄe veÄ?ja. Saj je zanimanje za naĹĄo zeleno deĹželico vse veÄ?je. In Slovenija lahko tudi vse veÄ? ponuja. Tuje partnerje iz skoraj 40 drĹžav sveta so v Termah Olimia, kjer je borza potekala, dobro oboroĹžili z raznim materialom, predvsem pa so pomembni osebni stiki, ki najveÄ? veljajo.

Obiskovalci seveda radi pridejo v urejene kraje, zato si tudi v Celju Ĺže nekaj Ä?asa prizadevajo za ureditev proÄ?elij pomembnejĹĄih poslopij. A tega ne poÄ?nejo le zaradi tujcev, tudi zaradi domaÄ?inov, seveda. Tako Mestna obÄ?ina Ĺže nekaj let z denarjem pomaga obnavljati proÄ?elja stavb v starem mestnem jedru in sakralno dediĹĄÄ?ino – ne le zunanjega dela, tudi notranjĹĄÄ?ine. Tudi letos bo za to

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

namenila 150 tisoÄ? evrov. Morda tudi lepĹĄe, a predvsem toplejĹĄe pa bo osrednje bolniĹĄniÄ?no poslopje SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Ustrezna vladna sluĹžba je za ta namen iz Kohezijskega sklada primaknila skoraj 2,2 milijona evrov, bolniĹĄnica sama 2,3 milijona, ostalo (skupna vrednost naloĹžbe je skoraj 7,4 milijona evrov) naj bi zagotovila ministrstvo za zdravje. Zaradi razliÄ?nih vzrokov je energetska sanacija nujna, z njo bo treba tudi pohiteti, saj mora biti zaradi Ä?rpanja evropskih sredstev konÄ?ana do konca prihodnjega leta. Celjska bolniĹĄnica je dobila zadnji Ä?as pomoÄ? tudi iz drugaÄ?nih virov.

Humanitarno druĹĄtvo Enostavno pomagam je celjski porodniĹĄnici podarilo ultrazvoÄ?ni aparat. Ker so zbrali nekaj veÄ? denarja, kot je stal ta aparat, so kupili ĹĄe skoraj tisoÄ? raznih oblaÄ?il za novorojenÄ?ke ter ĹĄe nekatere druge stvari za malÄ?ke. Naj omenimo, da se celjska porodniĹĄnica Ĺže dve desetletji ponaĹĄa z nazivom NovorojenÄ?ku prijazna porodniĹĄnica. V celjski bolniĹĄnici so pred kratkim dobili ĹĄe dve sodobni napravi: koronarograf in angiograf. Denar, okoli 3 milijone evrov, je zagotovilo ministrstvo za zdravje.

Ko smo Ĺže pri pridobitvah v zdravstvu: v PodÄ?etrtku naj bi 1. junija dobili stalno pediatrinjo. Pred dnevi so v zdravstveni postaji Ĺže odprli prostore za pediatrijo z najsodobnejĹĄo opremo. Ureditev je financirala obÄ?ina PodÄ?etrtek, opremo ZD Ĺ marje pri JelĹĄah. Novost ni namenjena le otrokom podÄ?etrtĹĄke obÄ?ine, tudi ĹĄirĹĄega okolja Kozjanskega.

Tako so zdaj na obmoÄ?ju ZD Ĺ marje trije pediatriÄ?ni oddelki: poleg Ĺ marja in RogaĹĄke Slatine je zdaj ĹĄe v PodÄ?etrtku.

V obÄ?ini RogaĹĄka Slatina pa bo naslednji mesec zaĹživel poseben projekt za starejĹĄe obÄ?ane. Medtem ko marsikje ÂťprisegajoÂŤ na projekte prostofer, to je prostovoljne ĹĄoferje, ki prevaĹžajo starejĹĄe po nakupih in opravkih, bodo v RogaĹĄki Slatini za take obÄ?ane uvedli brezplaÄ?en avtobus. Ta starejĹĄih iz okolice ne bo vozil le v srediĹĄÄ?e obÄ?ine, ampak tudi iz srediĹĄÄ?a v ÂťzunanjeÂŤ kraje. SlatinÄ?an, kot so poimenovali mini avtobus, bo za zaÄ?etek vozil vsako sredo dopoldne, povezoval bo vse tri krajevne skupnosti, vozil skozi 28 naselij. Ĺ e to: in vendar se bomo vrteli!, so zdaj Ĺže skoraj prepriÄ?ani v Slovenskih Konjicah. Kmalu naj bi zaÄ?eli graditi kroĹžiĹĄÄ?e ob vstopu v mestu s tepanjske strani. O njem so KonjiÄ?ani ÂťsanjaliÂŤ Ĺže dolgo, jeseni bodo sanje resniÄ?nost postale.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE

23. maja 2019

Muzej bo ĹĄe naprej vodila Ĺ˝evartova, Lekarno pa Grmova Dva javna zavoda sta dobila direktorici. V obeh primerih gre za dosedanji. Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so namreÄ? na zadnji seji potrdili za direktorico Muzeja Velenje Mojco Ĺ˝evart, za direktorico Lekarne Velenje pa mag. Sabino Grm.

enajst v vzgoji in izobraĹževanju, ĹĄtirje v kulturi in za mladino ter eden v ĹĄportu). Ustanovljena pa sta ĹĄe zavoda s podroÄ?ja turizma

in energetike. V lanskem letu je 15 javnih zavodov poslovalo pozitivno. Vrtec Velenje, Zdravstveni dom Velenje, KnjiĹžnica Velenje,

RdeÄ?a dvorana in KSSENA pa so izkazali izgubo. Izguba je nastala zaradi dodatnih obveznosti in se poplaÄ?a iz proraÄ?una.

ÄŒlanici sveta OĹ Gorica Ĺ karjeva in Dermolova

V Svet OĹ Gorica so svetniki imenovali Biljano Ĺ karja in Neco Dermol. Seznanili pa so se tudi z odstopom Ä?lana obÄ?inske volilne komisije Andreja Vrbca. V Svet uporabnikov javnih dobrin pa so imenovali BlaĹža DukariÄ?a.

Mersada Derviťevića (SD) je zanimalo, kako potekajo priprave na novo sezono na Velenjski plaŞi. Alenka Rednjak z Urada za investicije in razvoj je po-

đ&#x;”˛

Civilna iniciativa proti gradnji stanovanj nad A banko Andrej Vrbec (SDS) je v obÄ?inski svet prenesel mnenje Civilne iniciative, ki je proti predvideni gradnji dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev na zelenici nad A banko.

Na dnevnem redu zadnje seje obÄ?inskega sveta je bila namreÄ? med drugim menjava zemljiĹĄÄ?a (svetniki so jo tudi potrdili) nad A banko in dela parcele med poĹĄto in reko Pako. ObÄ?ina se je za menjavo odloÄ?ila, ker je tako pridobila lastniĹĄtvo celotne parcele med reko Pako in poĹĄto, na kateri bi lahko zgradili poslovno-stanovanjski kompleks.

ZemljiĹĄÄ?e nad A banko je prostorsko urejeno in na njem je Ĺže od leta 1993 predvidena izgradnja dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev. S tem pa se sedaj skupina stanovalcev na tistem obmoÄ?ju ne strinja, zato so oblikovali civilno iniciativo, ki naj bi (kot pravijo) ohranila Velenje zeleno.

Mag. Branka GradiĹĄnik z urada za okolje in prostor je pojasnila, da gre za veljaven prostorski dokument, ki je bil sprejet leta 1993.

Povedala je tudi, da je predvidenih ĹĄe veÄ? menjav oziroma nakupov in prodaj zemljiĹĄÄ? tudi za stanovanjsko gradnjo (med drugim v Vinski Gori in na Debrci).

V mestni obÄ?ini Velenje je namreÄ? veliko pomanjkanje stanovanj, na prednostno listo za pridobitev stanovanj je po zadnjem razpisu uvrĹĄÄ?enih kar 360 prosilcev.

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je ocenil, da nameravana gradnja nad A banko ni v duhu prizadevanj, da Velenje ohranimo kot mesto v parku. Suzana KavaĹĄ (SDS) je izrekla kritiko, da obÄ?ina ni uveljavila predkupne pravice za parcelo nad A banko, ki je v lasti zasebnika.

Karmen Grabant (SD), Darinka Mravljak (DeSus) in MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) so gradnjo podprli. Mravljakova je tudi spomnila, da je bil veljaven prostorski dokument sprejet leta 1993, ko je bila na oblasti SDS. Veronika Juvan (NSi) pa je menila, da bi bilo bolje stanovanja graditi na obrobju mesta.

Sicer pa tema ni bila gradnja, ampak menjava zemljiĹĄÄ?, ki pa so jo svetniki potrdili.

Kaj zanima svetnike?

Na Velenjski plaĹži kar nekaj novosti

in drugih prejemkih obÄ?inskih funkcionarjev ter Ä?lanov drugih organov in njihovih delovnih teles Mestne obÄ?ine Velenje, ki ga je predstavila vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak.

DoloÄ?ili so nagrado za opravljeno delo za posamezno sejo za predsednika krajevne skupnosti do viĹĄine 4 % Ĺžupanove plaÄ?e in za Ä?lana sveta krajevne skupnosti v viĹĄini 1 % Ĺžupanove plaÄ?e.

Predsedniki so doslej prejemali po 25 evrov nagrade, v bodoÄ?e jih bodo 50, Ä?lani sveta pa 25 evrov.

Sredstva za to so v letoĹĄnjem poraÄ?unu zagotovljena.

Svetniki so dopolnili Pravilnik o plaÄ?ah, plaÄ?ilih, sejninah

Svetniki so se vsako leto seznanijo tudi s poslovanjem dvajsetih javnih zavodov, kolikor jih deluje v obÄ?ini (dva delujeta v zdravstvu,

MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) je glede na to, da se v njihovi stranki borijo proti izkoriĹĄÄ?anju delavcev, vpraĹĄal, kako imajo obÄ?ina in javni zavodi urejena razmerja z zunanjimi izvajalci predvsem za delo Ä?iĹĄÄ?enja. Alenka Rednjak z Urada za investicije in razvoj mu je zagotovila, da so pogodbe transparentne, dela pa oddajo z javnim naroÄ?anjem. Za eno leto plaÄ?uje obÄ?ina za svojih 9 objektov 168 tisoÄ? evrov, norma za eno Ä?istilko pa znaĹĄa 1200 kvadratnih metrov. Tudi vrtci imajo zunanje izvajalce, ĹĄole pa svoje Ä?istilke. Zunanji izvajalci so prevzeli tudi prej zaposlene Ä?istilke v javnih zavodih.

Glede na to, da se je poveÄ?alo ĹĄtevilo uÄ?encev, ki so upraviÄ?eni do ĹĄolskih prevozov (oddaljenost do ĹĄole 4 km oziroma neprimerna prometna varnost na poti do ĹĄole), so velenjski svetniki dopolnili koncesijsko pogodbo, ki so jo sprejeli leta 2012. Potrdili so dodatni dve novi progi, in sicer BevÄ?e–Lipje–Zgornji Ĺ alek in PleĹĄivec–Grabner–Avbreht–GraĹĄka Gora.

ViĹĄje nagrade funkcionarjem KS

Nekaj javnih zavodov poslovalo z izgubo

Proti izkoriĹĄÄ?anju Ä?istilk

VeÄ? prevozov ĹĄolskih otrok

vedala, da so dela v zakljuÄ?ni fazi. Objavili so javni razpis za najem dveh novih hiĹĄk za gostinsko ponudbo. Uspelo jim je pridobiti uporabno dovoljenje za Ä?olnarno, uredili so breĹžine in vse potrebno za loÄ?eno zbiranje odpadkov. Parkiranje bo ĹĄe naprej brezplaÄ?no. RaÄ?unajo, da bodo plaĹžo sveÄ?ano odprli z bogatim prireditvenim programom v dneh od 21. do 23. junija.

Cesta v Ĺ kale ĹĄe letos

Andrej KmetiÄ? (SNS) je povedal, da so v Ĺ kalah krajani slabe volje, ker ĹĄe vedno nimajo urejene ceste in obljubljenih kolesarskih in peĹĄpoti. Tone Brodnik z Urada za komunalne dejavnosti pa mu je lahko postregel z optimistiÄ?nim odgovorom.

KonÄ?no se jim je namreÄ? uspelo z drĹžavo dogovoriti, da bodo ta dela septembra letos stekla.

Projektno dokumentacijo so Ĺže pridobili. Projekt je vreden 2,5 milijona evra, od tega bo

obÄ?ina zagotovila 400 tisoÄ?akov predvsem za spremljajoÄ?e objekte (avtobusna postajaliĹĄÄ?a, signalizacija, oporni zidovi). Gre pa za odsek ceste, kolesarskih in peĹĄpoti od KonjeniĹĄkega kluba proti Ĺ kalam v dolĹžini 1000 metrov.

V Velenju nimamo beguncev

Suzano KavaĹĄ (SDS) je zanimalo, kako je z integracijsko hiĹĄo, o kateri so na velenjskem obÄ?inskem svetu veliko razpravljali. Koliko prosilcev za azil biva v njej. Zanimalo pa jo je tudi, ali drĹžava ĹĄe vedno plaÄ?uje najemnino.

Drago MartinĹĄek z Urada za druĹžbene dejavnosti je povedal, da od januarja letos v tej hiĹĄi ne biva nihÄ?e. Spomnil je, da so se v obÄ?inskem svetu strinjali, da se tu naseli najveÄ? 30 prosilcev za azil ranljivih skupin (druĹžine).

Od oktobra lani pa do konca januarja so tu Ĺživele 3 sirske druĹži-

ne, skupaj 19 oseb. Ta vpraĹĄanja so sicer v pristojnosti drĹžave, ki je najemno pogodbo podaljĹĄala ĹĄe za eno leto.

Proti prireditvi Nosil bom rdeÄ?o zvezdo

Darinka Skaza (SDS) je protestirala proti prireditvi Nosil bom rdeÄ?o zvezdo, ki jo je Mestna obÄ?ina Velenje organizirala ob dnevu zmage. Ocenila je, da takĹĄne prireditve razdruĹžujejo in da bi bilo umneje poudariti slovensko samostojnost. Tudi izbor Svetlane MakaroviÄ? se ji je zdel neprimeren.

Odgovoril ji je podĹžupan Peter Dermol (SD), ki je poudaril, da je 9. maj dan zmage, ki ga praznujemo po vsej Evropi, in je zato prav, da ga tako tudi obeleĹžimo. Poudaril je, da je bila dvorana nabito polna, Svetlano MakaroviÄ? pa je ocenil kot priznano in veliko umetnico. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Veleposlanik Ljudske republike Kitajske na obisku v Velenju Velenje, 16. maja – PrejĹĄnji teden je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol v mestni hiĹĄi na uradnem sprejemu gostil novega veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Republiki Sloveniji Wang Shunqinga. Veleposlaniku in njegovi ekipi je direktor obÄ?inske uprave mag.

Iztok Mori najprej predstavil lokalno skupnost, zgodovino mesta, mednarodno sodelovanje in aktualne projekte.

Osrednja tema razgovora pa je bila druĹžba Gorenje, aktualno dogajanje, vpetost druĹžbe v lokalno skupnost, druĹžbena odgovornost ter prihodnji naÄ?rti.

Veleposlanik Wang Shunqinga je pohvalil izjemno skrb za okolje in projekte, s katerimi v Velenju skrbijo za dobro kakovost Ĺživljenja.

Izrazil je navduĹĄenje nad naravo in okolico, ki je zelo Ä?ista in lepo urejena, ter mestom kot izjemno razvitim z velikim socialnim Ä?utom

in veliko druĹžbeno odgovornostjo v prostoru prisotnih druĹžb in podjetij. Veleposlanik je povedal, da je Velenje prviÄ? obiskal pred

tremi meseci, ko so ga v Gorenju seznanili z usmeritvami in prihodnjim razvojem druĹžbe Gorenje. Zaveda se, da je odpuĹĄÄ?anje sproĹžilo strah v lokalni skupnosti in negativen odziv,

vendar je reorganizacija nujno potrebna, saj bodo le tako lahko reĹĄili precej veÄ? drugih delovnih mest.

Veleposlanik je poudaril, da so se z ministrom Zdravkom PoÄ?ivalĹĄkom dogovorili za finanÄ?no podporo. Tovarno televizorjev naj bi po njihovih zagotovilih v Velenju zgradili najkasneje do konca leta 2020 in takrat ustvarili nova delovna mesta, kar bo po njegovem mnenju dober prispevek k razvoju Gorenja, pa tudi Velenja. Izpostavil je tudi zahtevne razmere na trgu gospodinjskih aparatov in izjemno konkurenco na evropskem trgu. Obljubil pa je, da si bodo po vzoru dobrih praks iz Avstrije in NemÄ?ije prizadevali za socialno partnerstvo, ki vkljuÄ?uje dobro koordinacijo med lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi. đ&#x;”˛

objavlja

javni poziv delodajalcem v Mestni obÄ?ini Velenje za sofinanciranje ĹĄtipendij za deficitarne poklice za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2019/2020 Vsebina poziva (pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si – Javne objave) Rok za oddajo prijav je 1. julij 2019.

Rok za obvestilo o izboru ĹĄtipendistov je 20. september 2019 za ĹĄtipendiste dijake in 18. oktober 2019 za ĹĄtipendiste ĹĄtudente.

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 4 NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 11

4

GOSPODARSTVO

PoĹĄta vse bolj paketna trgovina 23. maja 2019

Vsako leto za 4 odstotke manj klasiÄ?nih poĹĄtnih storitev – Sobotni obisk poĹĄte 3323 ni ekonomsko upraviÄ?en – RazmiĹĄljajo o poveÄ?anju prostorskih zmogljivosti Tatjana PodgorĹĄek

Trendi v dejavnosti poĹĄte se zelo spreminjajo. Ta ni veÄ? to, kar je bila, menimo uporabniki, ki imamo obÄ?utek, da postaja poĹĄta vse bolj paketna trgovina. ÂťVaĹĄa trditev drĹži. PoĹĄta iz tradicionalnega poĹĄtnega operaterja (po naĹĄi oceni kar uspeĹĄno) postopno prehaja v sodobno logistiÄ?no podjetje.

BeleĹžimo padanje ĹĄtevila klasiÄ?nih poĹĄtnih storitev in izpad je treba nadomestiti. Poleg tega se je treba odzvati na trende internetne trgovine v paketnih storitvah. Zaradi vsega tega je sploĹĄen vtis, da smo paketna trgovina. Smo pa ĹĄe vedno tudi klasiÄ?ni poĹĄtni operater s poudarkom na opravljanju paketnih in logistiÄ?nih storitev, v prihodnje ĹĄe informacijskih storitev, na katerih bo temeljilo naĹĄe poslovanje,ÂŤ pravi Cvetko SrĹĄen, direktor celjske poĹĄtne poslovalnice, v katero sodijo tudi enote poĹĄte v Ĺ aleĹĄki PoĹĄta 3323 Velenje na Partizanski cesti bo od 3. junija poslovala z novim delovnim Ä?asom, in sicer: Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10.30 in 14.30 do 17.00, ob torkih in Ä?etrtkih pa od 8. do 10.30 in 14.30 do 18.00. Ob sobotah bo poĹĄta zaprta.

dolini. PovpraĹĄali smo ga ĹĄe nekaj drugih vpraĹĄanj.

Govorite o precejĹĄnjem padanju opravljenih klasiÄ?nih poĹĄtnih storitev. Za koliko je bilo teh manj v primerjavi s predhodnim letom v Ĺ aleĹĄki dolini? ÂťNe samo za Ĺ aleĹĄki dolini, trend padanja je enak za vse poslovalnice poĹĄte v Sloveniji. BeleĹžimo pribliĹžno 4-odstotni izpad univerzalnih storitev, indeks pod 100 je tudi na ostalih poĹĄtnih storitvah.ÂŤ Obseg univerzalnih poĹĄtnih storitev, ki jih tudi drĹžava najbolj regulira, nadomeĹĄÄ?ate z drugimi dejavnostmi.

KakĹĄno je to razmerje in kakĹĄni so trendi? ÂťVse univerzalne poĹĄtne storitve ĹĄe vedno predstavljajo velik deleĹž v naĹĄih bilancah tudi po prihodkih.

Pa vendarle naj povem, da smo pred 10 leti na PoĹĄti Slovenije opravili veÄ? kot milijardo storitev, lani smo jih 850 milijonov, kar je velik upad. Seveda pa so indeksi v logistiÄ?nih storitvah (prevoz blaga, palet, predvsem pa klasiÄ?nih paketov) zelo pozitivni. Analize v prihodnje kaĹžejo, da PoĹĄta Slovenije ne more biti izjema v primerjavi z drugimi, tudi svetovnimi poĹĄtnimi operaterji, kjer se sreÄ?ujejo z enakimi dogajanji. Mi na tem delu nekoliko zaostajamo, ker je naĹĄ trg liberaliziran ĹĄele od leta 2011.ÂŤ

Kje so teĹžave pri prilagajanju sprememb najveÄ?je? ÂťTeĹžko je z naĹĄimi uslugami zadostiti potrebam vseh uporabnikov. SreÄ?ujemo se tudi s pomanjkanjem ustreznega kadra.

Spreminjajo se kupne navade strank. ÄŒe te kritizirajo, da so poĹĄtne poslovalnice klasiÄ?ne prodajalne kakrĹĄnega koli blaga, je treba poudariti, da s prodajo tega nadomeĹĄÄ?amo izpad prihodkov v ostalih klasiÄ?nih poĹĄtnih storitvah. Ĺ tevilke niso zanemarljive in s ĹĄiritvijo ĹĄe na trge regije omogoÄ?ajo ohranjanje ĹĄtevila zaposlenih in rast prihodkov.ÂŤ Omenjali ste kadrovske teĹžave. Koliko poĹĄtarjev je v Ĺ aleĹĄki dolini, kakĹĄna je fluktuacija, kako nadomeĹĄÄ?ate primanjkljaj? ÂťUpam si trditi, da je najhujĹĄe ta trenutek za nami. Lani smo imeli res velike teĹžave pri zagotavljanju ustreznega ĹĄtevila zaposlenih, kar ni bilo tuje le nam. Primarni kadrovski bazen so ljudje iz domaÄ?ega okolja. Bili smo na kariernih sejmih v tujini, v Republiki Srbiji in Bosni ter Hercegovini, kjer je bil odziv dober, vendar morajo kandidati izpolniti vse pogoje, med katerimi so znanje slovenskega jezika, nekaznovanost, pripravljenost za delo. Pozorno spremljamo dogajanje v Gorenju, kjer je iz medijev razbrati, da tudi prihaja do kadrovskih sprememb. Mi

bomo spremljali trg delovne sile in nove moÄ?i na njem z veseljem izkoristili. Sicer pa je v Ĺ aleĹĄki dolini zaposlenih 51 pismonoĹĄ.

Fluktuacija je relativno velika, letos nekoliko manjĹĄa v primerjavi z lani. V celjski poslovni enoti smo letos Ĺže zaposlili 40 ljudi,

Cvetko SrĹĄen: ÂťPoĹĄta Slovenije iz tradicionalnega poĹĄtnega operaterja postopoma prehaja v sodobno logistiÄ?no podjetje.ÂŤ

do konca leta jih nameravamo ĹĄe 30. Seveda moramo te ljudi tudi obdrĹžati in delati s starejĹĄimi, da ne bodo odhajali.ÂŤ Med postopki reorganizacije se odloÄ?ate tudi za zapiranje poslovalnic in spreminjanje njihovega delovnega Ä?asa. Eno poslovalnico ste v Velenju Ĺže zaprli, na glavni poĹĄti spreminjate

ÂťNobenih teĹžav nimam z gneÄ?o. Res sem zelo hitra. VÄ?asih ĹĄe prehitra,ÂŤ se ĹĄiroko zasmejeva. ÂťResniÄ?no, z leti Ä?lovek dobi izkuĹĄnje in veÄ?ino stvari dela kar na pamet. Kolona me tako res ne more vreÄ?i iz tira. Bolj me znervira, Ä?e kdaj v raÄ?unalniku kaj ne deluje. KlikneĹĄ, niÄ?, klikneĹĄ, niÄ? ... vmes pa prihajajo ljudje ... ampak tudi to reĹĄimo. V svetu elektronike so obÄ?asne teĹžave z raÄ?unalniki nekaj obiÄ?ajnega.ÂŤ

mi spregovorimo o marsiÄ?em.

To je tisti lepi del tega poklica, ki me je prepriÄ?al, da v njem vztrajam; moje stranke, ki sem jim hvaleĹžna za vsak obisk.ÂŤ Ljudje prihajajo praktiÄ?no ves Ä?as. Ali si kljub temu med delovnikom lahko vzamete kdaj kakĹĄno minutko zase? ÂťNe, veÄ?inoma se vrata kar naprej odpirajo,ÂŤ pove hudo-

muĹĄno, a z zadovoljstvom v glasu. ÂťNajbolj pestro je med 15. in 18. v mesecu, ko ljudje plaÄ?ujejo poloĹžnice. Takrat ni Ä?asa za premor. Ko pa Ĺže pride kratko zatiĹĄje, ga izkoristim za to, da malo uredim in pospravim, vÄ?asih uspem prebrati tudi nekaj vrstic iz revije.ÂŤ Vam vrsta kupcev pred pultom predstavlja teĹžavo?

ÂťPred vsako spremembo temeljito pogledamo vse kazalnike.

OdloÄ?itev mora biti ekonomsko opraviÄ?ena in v vseh omenjenih primerih je. PoĹĄta Slovenije je gospodarska druĹžba, ne javno podjetje. Svoje prihodke ustvarja na trgu. Glede Ĺ aleĹĄke doline pa: z novim letom smo poĹĄto 3321 na Gorici zaprli, poĹĄta 3323 spreminja delovni Ä?as. Ukinjamo sobotni delovni Ä?as, bo pa za stranke poĹĄta med tednom dvakrat odprta do 18. ure, kar je – menimo – bistveno bolj prijazno. Sobotni obisk poĹĄte je pokazal, da odprtje ni bilo upraviÄ?eno. Ĺ˝elimo pa

â?ą

Na Ĺ aleĹĄki 21 v Novem centru Velenja se nahaja 3DVA lokal, kjer vas postreĹže Ema TasiÄ?.

Pravi, da ji Ĺživljenje barvajo prijetni ljudje, ki jo obiskujejo, zato z veseljem prihaja v sluĹžbo.

O tem, da trafika ni samo kotiÄ?ek, kjer si kupite Ä?asopis, revijo ali tobak, me prepriÄ?a tudi obisk 3DVA v srediĹĄÄ?u naĹĄega rudarskega mesta. Prijetna in urejena Ema TasiÄ? iz Mislinje, s katero si ukradeva nekaj minut za pogovor, pravi, da se zdaj Ĺže lahko kvalificira kot dolgoletna znanka te dejavnosti, saj za obiskovalce 3DVA v Velenju skrbi Ĺže 14 let. Med pogovorom ugotoviva, da je trafika, poleg tega da preseneÄ?a z res pestrim izborom izdelkov in storitev, resniÄ?no prijeten kraj, kjer zaÄ?utiĹĄ pozitivno in domaÄ?o klimo. In to je tisto, kar jo dela posebno in nepogreĹĄljivo.

MED VAMI

delovni Ä?as. Pri optimiziranju storitev zmanjĹĄujete ĹĄtevilo dostavnih dni. So v Ĺ aleĹĄki dolini predvidene ĹĄe kakĹĄne spremembe?

11

paketov obvladovali 100 odstotno, danes beleĹžimo od 39 do 41 odstotkov. DrĹži pa, da smo najveÄ?ji, da je naĹĄa prednost ustvarjena mreĹža po vsej Sloveniji. Tudi mi moramo pri poslovanju s partnerji popravljati cene, dajati popuste. PoĹĄta Slovenije je glede cene osnovne A znamke povsem na repu evropske lestvice. Ne pokrivamo je.ÂŤ V katero smer se bo poĹĄta razvijala v Ĺ aleĹĄki dolini? So ĹĄe predvidene kakĹĄne spremembe? ÂťRadikalnejĹĄe ne. Se pa spremembe dogajajo v delovanju poĹĄte. Slovenija je za nas postala premajhna, zato z nakupom nekaterih podjetij, s ĹĄiritvijo v regijo Ĺželimo postati pomembnejĹĄi igralec na tem trgu. Za zdaj nam to relativno dobro uspeva. Z

V Ĺ aleĹĄki dolini je zaposlenih 51 pismonoĹĄ.

Fluktuacija je relativno velika, letos nekoliko manjĹĄa v primerjavi z lani.

NepogreĹĄljivi kotiÄ?ek za VelenjÄ?ane – 3DVA z veliko izbire in osebno noto

Glede na to, da kot trgovka pri 3DVA vztrajate Ĺže vrsto let, me zanima, ali vas to delo veseli in zakaj je tako? ÂťDa, veseli me, predvsem ker delo za prodajnim pultom trafike pomeni, da sem vsak dan v pristnem stiku z domaÄ?ini in takĹĄno delo, poslediÄ?no pa tudi Ĺživljenje, ni nikoli monotono. Je pisano, Ĺživahno, vÄ?asih zabavno, lahko tudi Ĺžalostno, a vedno imam ob sebi ljudi. Spoznavam razliÄ?ne generacije, pogosto k meni prihajajo starejĹĄi obÄ?ani, s kateri-

23. maja 2019

Kako vsa ta leta sodelujete s 3DVA, d.o.o., podjetjem, ki nudi okrilje in podporo vsem 3DVA prodajnim mestom? ÂťDobro sodelujemo. Kar koli potrebujeĹĄ, pokliÄ?eĹĄ in dobiĹĄ odgovor. Pa naj gre za pomoÄ? pri raÄ?unalniku ali za kaj drugega. Zelo so mi ljuba tudi naĹĄa skupna sreÄ?anja. Pomembno je, da si pogledamo iz oÄ?i v oÄ?i, se skupaj malo poveselimo in poklepetamo.ÂŤ Po kaj vse kupci prihajajo v vaĹĄ lokal? ÂťPoleg po Ä?asopise, revije in tobaÄ?ne izdelke, vedno veÄ? tudi po vse ostalo iz ponudbe. Trenutno zelo aktualno je plaÄ?evanje poloĹžnic. Hkrati se stranke pri meni rade po-

si na tem podroÄ?ju krepiti vse podporne funkcije za izvajanje logistiÄ?nih in paketnih storitev, kar pomeni, da razmiĹĄljamo o poveÄ?anju prostorskih zmogljivosti glavne poĹĄte za logistiÄ?ni del dejavnosti. IĹĄÄ?emo ustrezne lokacije, zbiramo ponudbe.ÂŤ V teh dneh znova dvigujete cene. Ste monopolist, Ä?eprav tega ne priznate.

Kako si lahko privoĹĄÄ?ite dvig cen ob upadanju storitev? Drugi si kaj takĹĄnega ne morejo. ÂťNismo monopolisti, smo zgolj izvajalec koncesije pri univerzalnih storitvah, pri ostalih deluje trg. Da nismo monopolisti, dokazuje ĹĄe podatek, da smo pred 15 leti trg

sluĹžujejo Western Uniona (izvrĹĄevanja denarnih nakazil v tujino), kupovanja vstopnic za prireditve Eventim, Olaii in mojekarte.si ter kuponov 1nadan in kuponko.si, pa tudi Paysafecarda. Kupujejo vinjete, spominke, aktualne igraÄ?e, sonÄ?na oÄ?ala, se odĹžejajo s pijaÄ?o iz hladilnika ali pa se posladkajo s priboljĹĄki iz naĹĄega sladkega programa.

Za lepĹĄi dan. VÄ?asih si ga, kot sem Ĺže omenila, polepĹĄamo tudi s kratkim pogovorom, zato je pomembno, da vedno izkaĹžem dobro voljo, Ä?etudi me kaj teĹži. Zavedam se, da nekateri po izdelke, ki jih lahko kupijo tudi med nakupovanjem hrane, k meni pridejo zato, ker se poznamo.

Da koristno zdruĹžimo s prijetnim. Je pa res tudi, da smo zelo priroÄ?ni. Sem prebivalci centra pridejo sproti, mimogrede. Ni se jim treba usesti v avto in se odpeljati po Ĺželjeno. Zato vabljeni.ÂŤ

dostavo rezervnih delov praktiÄ?no vseh avtomobilskih znamk Ĺže skrbimo za hrvaĹĄki in tudi trg v Bosni in Hercegovini. NaĹĄe hÄ?erinsko podjetje ima izpostavo v Beogradu. Poleg logistiÄ?nega dela Ĺželimo postati sodoben ponudnik informacijskih storitev, informacijskih tehnologij, varnih sob, elektronske poĹĄte. V tem smislu sklepamo partnerstva z velikimi svetovnimi podjetji. ÄŒe smo ĹĄe pred 20 leti poĹĄiljke dostavljali s kolesi, mopedi, jih danes z elektriÄ?nimi vozili, uvajamo robote za usmerjanje paketov, zlaganje reklam in druge sodobne poti, ki jih ta trenutek naĹĄ trg zahteva.ÂŤ đ&#x;”˛

Veliko Ä?asa posvetite vaĹĄim strankam. Kaj pa v prostem Ä?asu storite zase? ÂťHodim. Ogromno hodim. Z druĹžbo se najraje odpravimo v hribe, na primer se vzpnemo na Peco ali KremĹžarico. DrugaÄ?e pa zadostuje tudi sveĹži gozdni zrak ali kak drug skriti kotiÄ?ek naĹĄe prelepe narave.ÂŤ Ko se z Emo posloviva, je z mislimi Ĺže pri novi obiskovalki, ki iĹĄÄ?e revijo. Pri tem ji z veseljem pomaga. Tovrstne prijazne geste in topla, ustreĹžljiva, prijateljska nota so vodilo 3DVA trgovcev, partnerjev in upraviteljev, ki se dobro zavedajo pomembnosti pristnega osebnega stika. V Velenju vas priÄ?akujejo tudi 3DVA prodajna mesta na Cankarjevi 2, na TomĹĄiÄ?evi 22, na PreĹĄernovi 9b in na KidriÄ?evi 2b pri Sparu, v Ĺ oĹĄtanju pa se lahko oglasite na Trgu bratov Mravljakov 3.

Poleg trafike v Velenju storitev Western Union nudi ĹĄe mnogo drugih trafik.

VeÄ? na www.trafika3dva.si

Alenka IvanÄ?iÄ? propagandno sporoÄ?ilo

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

23. maja 2019

5

Navduťiti mlade za poklice prihodnosti Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica obeleŞuje 40-letnico delovanja in 20-letnico inovativne dejavnosti – Jubilej bodo zaznamova v ponedeljek s podelitvijo priznanj najboljťim inovatorjem Mira Zakoťek

Ob 40-letnici Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice smo na pogovor povabili predsednika dr. BlaĹža Nardina, ki je bil med drugim direktor podjetja Gorenje Orodjarna, sedaj pa je v Gorenju izvrĹĄni direktor, odgovoren za program pomivalnih strojev in program hladilno-zamrzovalnih aparatov. Od leta 2015 je bil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, od leta 2017 pa predsednik SĹ GZ. Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica, ki je pristojna za obmoÄ?je SaĹĄa regije, uspeĹĄno deluje Ĺže ĹĄtiri desetletja. ÂťPredvsem mislim, da je bila ustanovitev takrat pred ĹĄtiridesetimi leti vizionarsko dejanje, ki je obrodilo sadove in postavilo zelo dobre temelje, da se je gospodarstvo v naĹĄi regiji dobro razvijalo.

Seveda so bili takrat pogoji dela povsem drugaÄ?ni, politiÄ?no kot tudi ekonomsko, za zbornico tudi finanÄ?no ugodnejĹĄi, saj je bilo Ä?lanstvo v zbornici obvezno.

Ne glede na to so naĹĄi kolegi takrat orali ledino. In dobro so jo zorali. Danes zbornica temelji na prostovoljni bazi. Trudimo se delati za Ä?lane vse tisto, kar Ä?lani potrebujejo. Zaradi prostovoljnega Ä?lanstva imajo poslediÄ?no od tega koristi vsi, tudi tisti, ki k izboljĹĄanju situacije niso prispevali niÄ?esar. Osebno menim, da bi bilo prav, da bi v Sloveniji obveljal sistem obveznega Ä?lanstva v katerikoli reprezentativni delodajalski organizaciji. TakĹĄo bi se tudi zborniÄ?no interesno povezovanje delodajalcev laĹžje in bolje organiziralo.ÂŤ Kako pa je s ĹĄtevilom Ä?lanov? ÂťÄŒlanov ni nikoli dovolj, Ĺželimo si, kot sem dejal, da bi bili Ä?lani vsi, ki se ukvarjamo z gospodarstvom, ampak tega ne bomo dosegli, ker je to praktiÄ?no nemogoÄ?e. V zadnjih dveh letih smo negativen trend upadanja ĹĄtevila Ä?lanov v SĹ GZ ustavili in lani ponovno dosegli rast. Ĺ e posebej smo ponosni, da se nam

je ponovno po mnogih letih pridruĹžila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj.

Veseli smo vseh novih Ä?lanov, zato jih Ĺželimo aktivno vkljuÄ?iti v delovanje organov zbornice.

Zbornica je moÄ?na toliko, kolikor so moÄ?ni njeni Ä?lani.ÂŤ TukajĹĄnje gospodarstvo je zelo specifiÄ?no, saj ĹĄe vedno temelji na velikih sistemih. Kako ga vidite vi? ÂťRes je, da imamo tukaj gospodarske sisteme, ki zajemajo veliko veÄ?ino delovnih mest, prihodkov, realizacije, dodane vrednosti ‌ Tudi sam prihajam iz enega od njih. Na drugi strani pa smo lahko ponosni na vse veÄ?je ĹĄtevilo malih gospodarskih subjektov, ki Ĺživljenjsko podpirajo delovanje velikih sistemov. V regiji deluje veÄ? kot 1200 gospodarskih subjektov razliÄ?nih velikosti ter veÄ? kot 2800 samostojnih podjetnikov, 9 zadrug itd. Pomen teh manjĹĄih podjetij je morda premalo poudarjen. V svojem mandatu Ĺželim to popraviti in spodbuditi tisto zdravo podjetniĹĄko klimo, ki bo pripomogla k oblikovanju novih malih podjetij, iz katerih sÄ?asoma zraste tudi kakĹĄno veÄ?je.ÂŤ Kar nekaj je bilo narejenega na tem podroÄ?ju v zadnjem obdobju, tudi na raÄ?un zelo dobrega povezovanja gospodarske zbornice, menedĹžerskega zdruĹženja, PodjetniĹĄkega centra in SaĹĄa inkubatorja? ÂťAbsolutno. Zelo pozdravljam, da smo se tukaj naĹĄli, saj je to najboljĹĄa priloĹžnost, da izmenjujemo primere dobre prakse na vseh podroÄ?jih delovanja podjetij.

Vsi skupaj omogoÄ?amo, da se sreÄ?ujemo podjetniki, se pogovarjamo in izmenjujemo vse tiste informacije, ki so kljuÄ?ne za nas in naĹĄe delovanje. Seveda si tudi pomagamo. Ena takĹĄnih aktivnosti bo tudi skupna junijska delegacija vseh teh zdruĹženj. Ĺ li bomo v Srbijo in skuĹĄali vzpostaviti dodaten interes za medsebojno sodelovanje.ÂŤ PodjetniĹĄtvo in seveda tudi podjetniki imate v Sloveniji ne le dober, ampak tudi slab prizvok. Veliko so k temu prispevali tajkunski prevzemi

in nedokonÄ?ane sodne zgodbe. Kaj storiti, da se takĹĄna klima spremeni? Žal je res tako. ÄŒeprav je podjetniĹĄtvo osnova razvoja in blaginje, velika veÄ?ina ne ceni uspeĹĄnih podjetnikov. Zato je naĹĄa naloga, da poskrbimo, da se vse pozitivne podjetniĹĄke zgodbe ÂťpovedoÂŤ gla-

infrastrukturnih ovir naĹĄega gospodarstva. StaliĹĄÄ?e gospodarstva je tukaj povsem jaso. 3. razvojno os od Ĺ entruperta do KoroĹĄke nujno potrebujemo, in to takoj. To je naĹĄa zahteva in pravica. Druga stvar, ki bi jo Ĺželel poudariti, pa je naĹĄa zelo uspeĹĄna zgodba – inovativnost, na katero smo resniÄ?no

Dr. BlaĹž Nardin

sno in da negativne v kali zatremo in se od njih distanciramo. Ĺ˝al podjetniki sami nimamo izvrĹĄne moÄ?i, da bi preganjali nedostojne prakse, za to imamo v drĹžavi ustrezne organe, ki morajo izvesti ustrezne sodne postopke. Lahko pa v naĹĄih zdruĹženjih obsodimo dogodke in posameznike, ki nam niso v Ä?ast in jih iz svojih zdruĹženj izkljuÄ?imo, Ä?e delujejo v nasprotju z naĹĄimi pravili delovanja. S tem bomo najveÄ? naredili za pozitivno konotacijo podjetniĹĄtva.ÂŤ Savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarsko zbornico vodite drugo leto. Kaj je najbolj zaznamovalo ta Ä?as? Še vedno nedokonÄ?ana zgodba: tretja razvojna os. TukajĹĄnje gospodarstvo jo nujno potrebuje in resniÄ?no upamo, da bo Ä?im prej jasno staliĹĄÄ?e ustavnega sodiĹĄÄ?a, saj le-ta predstavlja eno veÄ?jih

lahko ponosni. NaĹĄi inovatorji iz leta v leto prijavljajo inovacije, ki se tudi na drĹžavni ravni redno uvrĹĄÄ?ajo v sam vrh inovativnosti.

Ravno v letoĹĄnjem bomo podrli vse rekorde v ĹĄtevilu prijavljenih inovacij. Rezultatov letoĹĄnjega razpisa sicer ĹĄe ne poznam, saj jih komisija razkrije na sami podelitvi, verjamem pa, da bo kakovost ponovno na zavidljivi ravni.ÂŤ Zelo dobra oblika medsebojnega povezovanja in informiranja so tako imenovani podjetniĹĄki oziroma investicijski zajtrki? ÂťRes je. Na njih lokalne skupnosti pa tudi podjetja predstavijo svoje naloĹžbene naÄ?rte in ob tem tudi priloĹžnosti. Smisel podjetniĹĄkih zajtrkov je v integraciji potreb lokalnih podjetij s potrebami lokalnih skupnosti. Tukaj lahko svojo priloĹžnost

najdejo tudi manjĹĄa podjetja in samostojni podjetniki. Pri tem pa Ĺželim poudariti, da se je teh zajtrkov najprej treba udeleĹžiti, ĹĄele nato lahko priÄ?akujemo, da se bo proces pridobivanja potencialnih projektov dejansko zaÄ?el.ÂŤ Zakaj je biti dobro Ä?lan Savinjsko–ťaleĹĄke gospodarske zbornice? ÂťÄŒlanstvo v nobeni zbornici nikomur ne bo dalo niÄ?, Ä?e tudi sam ne bo pripravljen niÄ? prispevati v to zgodbo. NajveÄ?ja dodana vrednost zbornice je v tem, da se vedno lahko pogovoriĹĄ z enako in razliÄ?no misleÄ?imi, ki se sreÄ?ujejo s podobnimi profesionalnimi izzivi. Izmenjava primerov dobrih praks je prav tako naÄ?in medsebojnega bogatenja, predvsem pa kritiÄ?ne izmenjave staliĹĄÄ? o stvareh, ki vse skupaj teĹžijo. Zbornica lahko pomaga pri zmanjĹĄevanju regulative, ki jo uvaja naĹĄa drĹžava (v Sloveniji imamo veÄ? kot 40 tisoÄ? razliÄ?nih predpisov, ki urejajo poslovanje podjetij). Regionalna zbornica predloge skuĹĄa preko razliÄ?nih kanalov, predvsem pa preko centralne zbornice GZS, prenesti do zakonodajalca s ciljem lajĹĄanja zakonodajnih omejitev. Poudarim naj ĹĄe eno zelo pomembno podroÄ?je zborniÄ?nega delovanja, to je internacionalizacijo. Na tem podroÄ?ju zbornica v obliki izhodnih delegacij in obiskov pomaga podjetjem do tkanja novih vezi in poslovnih stikov s ciljnimi trgi, fokusirano na iskanje poti na nova tuja trĹžiĹĄÄ?a.ÂŤ VaĹĄa najpomembnejĹĄa naloga pa je zagotovo zagotavljanje bolj prijaznega poslovnega okolja. Kako ste z njim zadovoljni? ÂťLahko bi bilo bolje. A moram reÄ?i, da smo v zadnjih letih veliko naredili, predvsem v regulativi in poenostavitvah nekaterih uradnih postopkov. Je pa treba vedeti, da je tukaj veliko razliÄ?nih interesov. Tu so moÄ?ni drĹžavni interesi, ki se odraĹžajo preko politiÄ?nih interesov in koalicijskih zavez in niso nujno v korist gospodarstvu. Tu pa so tudi delojemalske organizacije, ki legitimno postavljajo in zastopajo svoje zahteve. Zato je treba biti moder, da greĹĄ Ä?im laĹžje preko ĹĄtevilnih Ä?eri, ki so nam nastavljene, s ciljem ohra-

njanja konkurenÄ?nosti naĹĄega gospodarstva.ÂŤ Imate pa tudi privilegij, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup je vaĹĄ Ä?lan? ÂťNa to sem in smo ponosni.

BoĹĄtjan Gorjup s svojim delom in pristopom uresniÄ?uje naĹĄo skupno vizijo – Slovenija je lahko eno najbolj konkurenÄ?nih gospodarskih ekosistemov. Sodelovanje je zelo dobro, sicer pa kot podpredsednik z njim sodelujem tudi pri vodenju nacionalne zbornice.

Ob jubileju ste zazrti v prihodnost.

Kako vidite prihodnji dve leti, ko boste ĹĄe vodili zbornico? ÂťPogled v prihodnost je vsaj malo pogled v kristalno kroglo ‌ A z veseljem priznam, da sem optimistiÄ?en. Veliko si obetam od tega, da bodo zaĹživeli kar nekateri primeri dobrih praks predvsem v izobraĹževanju, v katerem smo veliko dosegli, da podpiramo izobraĹževanje za poklice, ki jih tukajĹĄnje gospodarstvo potrebuje. Ĺ e naprej pa si bomo seveda prizadevali, da navduĹĄimo mlade za poklice prihodnosti – od tega je odvisna naĹĄa prihodnost. Druga stvar je inovativnost. Pohvalimo se lahko z rekordnim ĹĄtevilom zelo dobrih inovacij, ki so do sedaj ugledale luÄ? sveta in prinesla naĹĄim Ä?lanom veliko novih prihodkov in predvsem viĹĄjo dodano vrednot. Zato bomo inovativnost spodbujali tudi v prihodnje. Tudi letos priÄ?akujem vrhunsko letino inovacij – o kakovosti se bomo prepriÄ?ali 27. maja na naĹĄi slovesnosti. PrepriÄ?an sem, da bo to pozitivno in pomembno vplivalo na naĹĄ nadaljnji razvoj. Glede Ä?lanstva pa bomo obstojeÄ?e Ä?lane navduĹĄevali, da to tudi ostanejo, skuĹĄali pa bomo pritegniti tudi nove. ÄŒetudi se svetovno gospodarsko okolje ohlaja, ne vidim razlogov za preplah, saj sem prepriÄ?an, da bomo v Sloveniji ĹĄe naprej dosegali dobre rezultate. Zato bomo tudi naĹĄa dva jubileja, 40-let Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice in 20-letnico organizirane inovativne dejavnosti, proslavili ponosno in z optimizmom.ÂŤ đ&#x;”˛

Mladi raziskovalci iz Ĺ aleĹĄke doline prepriÄ?ali komisijo Murska Sobota – PrejĹĄnji teden je potekalo v Murski Soboti 53. drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev Slovenije. Nanj se je iz regijskega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline uvrstilo 39 nalog, od tega 23 osnovnoĹĄolskih in 16 srednjeĹĄolskih. V drugi krog se jih je uvrstilo 24, zlato priznanje jih je med njimi prejelo 11, 13 je bilo srebrnih in 15 bronastih. Pod 9 zlatih so se podpisali avtorji osnovnih ĹĄol, avtorji preostalih dveh zlatih nalog pa so dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. NajboljĹĄim avtorjem in njihovim mentorjem bo Zveza organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije podelila priznanja na prireditvi Zotkini talenti, ki bo v soboto, 8. junija, v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Naloge prejemnice zlatega priznanja: osnovnoĹĄolske: Dve veliki Ĺžalosti Slovencev v dveh Jugoslavijah – Bruno Ĺ onc; Optimalni naÄ?ini pridobivanja elektriÄ?ne energije v Sloveniji – Miha JevĹĄenak; Vpliv podlage in tlaka v Ĺžogi na nogometno igro –

Rok Hudournik (vsi OĹ Ĺ alek Velenje); Elektronski sistem evidence hrane – AnĹže Maj Blagus (OĹ Gorica Velenje); Katera metoda uÄ?enja poveĹže zapleten labirint celic v moĹžganih? – TjaĹĄ Esih in Vida Volk (OĹ Mihe Pintarja Toleda Velenje); Merjenje pljuÄ?ne funkcije s spirometrom – Zala PoberĹžnik in StaĹĄa Krajnc; Sladkor v Ĺživilih – Borja Ranzinger; UÄ?inkovito in ugodno Ä?iĹĄÄ?enje maÄ?je dlake s tekstila – Katja Mogilnicki (vsi OĹ ustava Ĺ iliha Velenje); Spoznajmo obiÄ?aje v Ĺ martnem ob Paki v 20. stoletju – Lara PraĹĄnikar in Ema HoleĹĄek (OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki); srednjeĹĄolski nalogi: Izdelava laserskega gravirnika s kinematiko H-bot – Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ? (Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje); Soba pobega kot uÄ?enje raÄ?unalniĹĄtva – MatevĹž GlinĹĄek, TomaĹž PleĹĄnik in Maj Koren (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola). đ&#x;”˛

Tp

Tudi na letoĹĄnjem drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev so se avtorji raziskovalnih nalog iz Ĺ aleĹĄke doline odliÄ?no odrezali.

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

Kar delaĹĄ, delaj s srcem, ker se to Ä?uti v vinu

GOSPODARSKE novice Nagrajen Skazin lonÄ?ek

V DruĹĄtvu vinogradnikov Ĺ martno ob Paki podelili tri nazive Ĺ ampion leta 2018 – Vsaka vinska kraljica se mora tu poÄ?utiti kraljevsko

Na nateÄ?aju za inovacijo MOVECO (evropski projekt, ki pospeĹĄuje ozaveĹĄÄ?anje o kroĹžnem gospodarstvu) se je podjetje Skaza z lonÄ?kom za kavo iz sladkornega trsa uvrstilo na drugo mesto. NateÄ?aj promovira izdelke in storitve, ki so zasnovani s pogledom v prihodnost, v duhu kroĹžnega gospodarstva in trajnosti. V nateÄ?aju so sodelovala podjetja iz devetih evropskih drĹžav.

V podjetju Skaza so ponosni na prejeto nagrado, v avstrijskem Linzu sta jo prevzeli Polona Tratnik, direktorica kakovosti, in Leja Goljat, raziskovalka.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 17. maja – Pred Ä?asom so Ä?lani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki ocenili vzorce vin letnika 2018 svojih Ä?lanov, minuli petek pa podelili priznanja. Od 89 vzorcev jih je 49 prejelo zlato, 28 pa srebrno priznanje, 12 vzorcev so Ä?lani ocenjevalne komisije izloÄ?ili.

Na prireditvi v dvorani ĹĄmarĹĄkega gasilskega doma so trem podelili ĹĄe naziv Ĺ ampion letnika 2018.

Prejeli so ga: BoĹĄtjan Kocuvan za vino posebne kakovosti, JoĹže Kugler za belo in Zvone Ĺ mon za rdeÄ?e vino.

Mojca Praprotnik, predsednica druĹĄtva, je med drugim dejala, da je bilo zaradi vremenskih razmer delo v vinogradu lani zahtevno, tudi spravilo pridelka in kletarjenje. Kljub temu so Ä?lani domaÄ?ega druĹĄtva pridelali kakovosten letnik 2018 tudi s pomoÄ?jo celoletnega izobraĹževanja. Pridne roke in ljubezen do vinske trte in vina so vedno nagrajene. PovpreÄ?na ocena lanskega letnika je bila 18,11 toÄ?ke, kar je sicer nekoliko manj kot predhodno leto, vendar kljub temu vrhunsko. S svojimi vini so ĹĄmarĹĄki vinogradniki sodelovali na razliÄ?nih prireditvah in bili opaĹženi. Ponosni so tudi na to, da so bili gostitelji skupĹĄÄ?ine zveze Vinis, saj je to dokaz, da je delo in zavzetost vinogradnikov opa-

23. maja 2019

Zaposlovanje v Sloveniji ĹĄe vedno raste Ljubljana – Konec marca smo imeli okoli 890.000 delovno aktivnih oseb, kar je 0,6 odstotka veÄ? kot februarja in 3,1 odstotka veÄ? kot marca lani. Ĺ tevilo se je na meseÄ?ni ravni poveÄ?alo v vseh statistiÄ?nih regijah in tudi v vseh dejavnostih, je objavil drĹžavni statistiÄ?ni urad.

Proizvodnih delavcev ne bodo odpuĹĄÄ?ali

Dobitniki naziva Ĺ ampion letnika 2018 (z leve proti desni): Zvone Ĺ mon, JoĹže Kugler in BoĹĄtjan Kocuvan v druĹžbi letoĹĄnje vinske kraljice Mojce Praprotnik in podĹžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka AvberĹĄka (prvi z desne).

zno tudi zunaj lokalne skupnosti.

NajveÄ?ja naloga bo tudi v prihodnje pridelovati dobra vina, ĹĄiriti znanje, privabiti Ä?im veÄ? mladih, da prepoznajo Ä?ar vinogradniĹĄtva, se lokalno povezovati ter ĹĄiriti kulturo pitja ter prepoznavnost njihovega vinorodnega okoliĹĄa, ki je prav poseben na skrajnem robu vinorodne deĹžele tik pod KamniĹĄko-Savinjskimi Alpami.

Podelitve priznanj se je udeleĹžila aktualna vinska kraljica Meta FrangeĹž. Povedala je, da

se je komaj vrnila s potovanja po Franciji, Italiji, Ĺ vici, Makedoniji, Gruziji, a v Sloveniji imajo ljudje veliko srce in te sprejmejo povsem drugaÄ?e kot kje drugje. V Ĺ martnem ob Paki se je poÄ?utila ĹĄe posebej dobrodoĹĄlo. ÂťVsaka vinska kraljica se je morala v tukajĹĄnjem okolju poÄ?utiti kraljevsko,ÂŤ nam je dejala. Obisk vinskih kleti je lepa navada in vsako vino, ki ga je poskusila, je bilo nekaj posebnega. Vsako je bilo odliÄ?no. ÂťKadar delaĹĄ, delaj s srcem, pravijo, ker

se to tudi Ä?uti. In v vinu vaĹĄih vinogradnikov se Ä?uti.ÂŤ Sicer pa izhaja iz druĹžine, ki se ukvarja s peninami, zato je tudi kot 23. slovenska vinska kraljica izbrala za svoje vino penino. Se spozna, pravi, na dejavnost in tudi pomaga v vinogradu, kleti, pri degustacijah, kadar ji Ä?as to dopuĹĄÄ?a. Vsako leto se tudi kaj novega nauÄ?i. đ&#x;”˛

Velenje – Glavni direktor Gorenja Chao Liu pravi, da nihÄ?e od delavcev, zaposlenih na proizvodnih linijah, ne bo izgubil dela.

Prav tako med preseĹžnimi delavci niso tisti iz najenostavnejĹĄih del v podpornih sluĹžbah, kot so Ä?istilke in varnostniki.

Delo bodo izgubili predvsem nekateri t. i. beli ovratniki, zaposleni v logistiki, naÄ?rtovanju ipd. VeÄ?ino odpuĹĄÄ?anj bodo skuĹĄali izpeljati 'mehko'. Seveda pa je vsako odpuĹĄÄ?anje boleÄ?e, in Ä?eprav se je o nujnem zmanjĹĄanju reĹžije v Gorenju govorilo Ĺže nekaj let, tega ukrepa prejĹĄnje vodstvo ni udejanjilo.

V Hisensu so oÄ?itno cenili, da je izvedba te naloge nujna za celotni evropski trg, s tem pa se verjetno spreminjajo zahteve po nekaterih kadrih. Bo pa prepih v Gorenju Ä?utiti v vsej dolini in to kljub temu, da Kitajci v Velenju sicer naÄ?rtujejo novo tovarno televizorjev – naloĹžba bo v prvi fazi stala 25 milijonov evrov. Do konca prihodnjega leta naj bi zaposlili veÄ? kot 300 ljudi, do leta 2023 pa naj bi jih v njej delalo okoli tisoÄ?. Ob tej naloĹžbi se Kitajcem obeta tudi drĹžavna pomoÄ? v vrednosti okoli 20 odstotkov naloĹžbe.

ECE dosegel lani najveÄ?ji trĹžni deleĹž Celje – ECE Celje je bil lani prviÄ? najuspeĹĄnejĹĄi na podroÄ?ju prodaje elektrike v Sloveniji. Dosegel je 18,7-odstotni trĹžni deleĹž med vsemi dobavitelji. Na drugem mestu je bil GEN-I s 17,6-odstotnim deleĹžem.

Ĺ e vedno gradimo na Ä?rno Ljubljana – ÄŒeprav se s to teĹžavo ubadamo Ĺže leta, gradbeni inĹĄpektorji ugotavljajo, da je odstotek ugotovljenih nelegalnih objektov ĹĄe vedno zelo visok. V akciji, ki so jo izvedli med 1. februarjem in 1. aprilom, so ugotovili kar 83 nedovoljenih objektov, ker pa vsi postopki Ĺ tipendije se bodo podeljevale za celotno ĹĄe niso konÄ?ani, se utegne ta ĹĄtevilka ĹĄe poveÄ?ati. ĹĄtudijsko obdobje.

Mestna obÄ?ina Velenje pa bo poleg omenjenega financirala tudi pet ĹĄtipendij ĹĄtudentom, Da sluÄ?ajno ne pozabite. DavÄ?ni zavezanci, ki ste Ĺže prejeli inforki so aktivni v lokalnem okolju. Te bo podelil Mladinski center Velenje za enoletno ĹĄtudijsko mativne izraÄ?une dohodnine in imate doplaÄ?ilo dohodnine, morate to storiti najkasneje 29. maja. Tisti, ki ste vloĹžili ugovor (rok se je obdobje v viĹĄini 90 evrov.

Za ĹĄtipendiranje so velenjski svetniki v iztekel 29. aprila), pa vam zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrĹži izvrĹĄitev, sporoÄ?ajo s Fursa. proraÄ?unu zagotovili 37.560 evrov.

ObÄ?ina skupaj z delodajalci ponuja ĹĄtipendije Mestna obÄ?ina Velenje je na osnovi na zadnji seji sprejete nove sheme ĹĄtipendijske politike Ĺže objavila razpis, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani delodajalci oziroma samostojni podjetniki in obrtniki. Mestna obÄ?ina bo namreÄ? po besedah Katje Remic Novak (z Urada za druĹžbene dejavnosti) ĹĄtipendije za deficitarne poklice odslej sofinancirala. Ĺ tipendije za deficitarne poklice bodo podeljevali delodajalci, ki se bodo v triparti-

tni pogodbi (podpisali jo bodo delodajalci, obÄ?ina in ĹĄtipendist) obvezali, da bodo ĹĄtipendista zaposlili najmanj za polovico obdobja prejemanja ĹĄtipendije. Tako Ĺželi obÄ?ina doseÄ?i, da se bodo resniÄ?no ĹĄtipendirali deficitarni poklici in da bodo dijaki in ĹĄtudentje po konÄ?anem ĹĄolanju tudi ostali v tem okolju. ViĹĄino ĹĄtipendij bo doloÄ?il delodajalec, obÄ?ina pa bo prispevala najveÄ? 40-odstotni deleĹž (najveÄ?

40 evrov za dijake in 80 evrov za ĹĄtudente.

Dohodnino doplaÄ?ati do konca meseca

đ&#x;”˛

HTZ ravnal zakonito V Skupini Premogovnik Velenje in njenih hÄ?erinskih druĹžbah Ĺže nekaj Ä?asa spreminjajo organizacijo in s tem tudi sistemizacijo.

Doslej so to uspeĹĄno izvedli v PV Invest, HTZ Velenje in RGP, v zakljuÄ?ni fazi pa je tudi sistema-

tizacija v Premogovniku Velenje.

VeÄ?ina zaposlenih je ob uveljavitvi nove sistematizacije v druĹžbi nove pogodbe podpisala takoj, 12 zaposlenih v HTZ pa je s pravno pomoÄ?jo sindikata SDRES iskalo na delovno sodiĹĄÄ?e v Celju, kjer

Nadaljnja omejitev plastiÄ?nih vreÄ?k

izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov, ter plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k, ki vsebujejo manj kot 80 Minister za okolje in prostor odstotkov vsebnosti reciklata. đ&#x;”˛ Simon Zajc in predsednica Trgovinske zbornice Slovenije MariÄ?a Lah sta podpisala kodeks za manj plastiÄ?nih vreÄ?k za enkratno uporabo v slovenskih trgovinah. Trgovci, ki bodo podpisali kodeks, se prostovoljno zavezujejo, da na Ptuj – Konec minulega tedna blagajnah svojih maloprodajnih so na Ptuju v okviru Dobrot slomest od 1. septembra potroĹĄni- venskih kmetij podelili priznanja kom ne bodo prodajali lahkih najboljĹĄih izdelkom v 15 kategoplastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k, ki so rijah. Podelili so 563 zlatih, 268

Dva znaka kakovosti

pa so odloÄ?ili, da je HTZ ravnal zakonito. Enako je odloÄ?ilo tudi ViĹĄje delovno in socialno sodiĹĄÄ?e v Ljubljani.

SodiĹĄÄ?e je zavzelo staliĹĄÄ?e, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti

srebrnih in 148 bronastih priznanj, kar pomeni 979 nagrad.

Med dobitniki so bile tudi kmetije iz Ĺ aleĹĄke doline. V kategoriji mleÄ?nih izdelkov je zlato priznanje prejela kmetija ÄŒavk – Marta Ĺ tumpf iz Spodnjega Razborja (obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj) za sir za Ĺžar in dimljen sir z dodatki. V kategoriji izdelki iz Ĺžit je bila zelo uspeĹĄna EkoloĹĄka kmetija PotoÄ?nik Poprask – Tatjana Ĺ tancer Poprask iz Skornega (obÄ?ina Ĺ martno ob Paki), ki je prejela zlato priznanje za tafajne kekse, pirine kekse in Ä?ajno pecivo.

organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odloÄ?itev, v katere smotrnost in smiselnost se sodiĹĄÄ?e ne more spuĹĄÄ?ati. mz

Slovenci smo varÄ?ni ÄŒeprav pogosto jamramo, imamo Slovenci v povpreÄ?ju precej prihrankov. Pravzaprav lahko reÄ?emo, da sedimo na milijardah evrov prihrankov. NajveÄ? premoĹženja imamo na bankah in v nepremiÄ?ninah.

Pri Ä?asopisu Delo so izraÄ?unali, da ima povpreÄ?no vsak Slovenec skoraj 14.500 evrov finanÄ?nega premoĹženja in tretjino nepremiÄ?nine ter tudi 5000 evrov dolga na banki.

Z gospodarsko rastjo se debeli razpoloĹžljiv dohodek, s tem pa tudi razliÄ?ne naloĹžbe Slovencev. Podatki razkrivajo, da imamo daleÄ? najveÄ? prihrankov na bankah, kjer so imela gospodinjstva februarja letos za kar 19,1 milijarde evrov depozitov oziroma vlog, ki se pospeĹĄeno poveÄ?ujejo.

NiĹžji stroĹĄki mobilne telefonije ZniĹžali so se stroĹĄki klicev in poĹĄiljanja kratkih sporoÄ?il iz domaÄ?e drĹžave v katero od drugih Ä?lanic EU. Operaterji lahko za klic zaraMed dobitniki znaka kakovosti, Ä?unajo najveÄ? 19 centov na minuto, za SMS pa 6 centov (+DDV). kar pomeni, da je izdelek trikrat Cene veljajo le za osebno rabo, ne za poslovne uporabnike. zapored prejel zlato priznanje, pa sta bila Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, in sicer za 100-odPrebivalstvo naĹĄega planeta se nezadrĹžno stara. Konec leta 2018 stotni sok jabolka in aronija ter Mihael Fajfar iz Slatine v obÄ?ini je ĹĄtevilo starejĹĄih od 65 let preseglo ĹĄtevilo mlajĹĄih od pet let. Tako Ĺ martno ob Paki za diĹĄeÄ?i trami- trenutno na svetu Ĺživi okoli 705 milijonov ljudi, ki so starejĹĄi od 65 let, in okoli 680 milijonov otrok, starih do ĹĄtiri leta. nec – pozna trgatev. đ&#x;”˛ tp Do leta 2050 je napoved ĹĄe manj ugodna: na enega otroka, starega do ĹĄtiri leta, bosta priĹĄli dve osebi, starejĹĄi od 65 let. Ĺ e leta 1960 je bila stopnja rojevanja precej viĹĄja, kot je danes.

Takrat je priĹĄlo na eno Ĺžensko pet otrok, danes je plodnost le ĹĄe 2,4 otroka na Ĺžensko.

Prebivalstvo se stara

vsak dan

đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

23. maja 2019

VeÄ? evropskega denarja za programe za starejĹĄe Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec in strankin nosilec liste za evropski parlament dr. Igor Ĺ oltes med velenjskimi Ä?lani stranke o evropskih volitvah in njihovem pomenu Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 16. maja – ÄŒlani ObÄ?inskega odbora stranke DeSUS Velenje so pred tednom dni nadaljevali skupĹĄÄ?ino, ki so jo sklicali 22. marca. Takrat so v goste namreÄ? povabili tudi prvaka stranke Karla Erjavca, ki pa se sklica ni udeleĹžil zaradi neodloĹžljivih drugih obveznosti. Tokrat je zbrane v kolodvorski restavraciji v Velenju nagovoril skupaj s strankinim kandidatom in nosilcem njene liste za evropske volitve dr. Igorjem Ĺ oltesom.

Karel Erjavec je ob tem dejal, da je stranka imela Ĺže v minulem mandatu evropskega poslanca dr.

Ivana Vajgla, ki je Ĺže sodeloval s Ĺ oltesom pri nekaterih aktivnostih v dobro starejĹĄih. Sicer pa

se bo stranka v novem mandatu (prepriÄ?an je, da bo Ĺ oltes znova izvoljen) v evropskem parlamentu zavzemala za veÄ? evropskega denarja za programe za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja za starejĹĄe, med katere sodi tudi razĹĄiritev ter obnova doma za starejĹĄe v Velenju, pa ĹĄe kje po Sloveniji.

Predvsem pa bi radi z evropskim denarjem sofinancirali program dolgotrajne oskrbe. Na vpraĹĄanje, kaj pa bo stranka naredila za dvig pokojnin, saj pod pragom revĹĄÄ?ine Ĺživi vse veÄ? upokojencev, je Erjavec odgovoril: Âť To je posledica ukrepov prejĹĄnje gospodarske krize. Aktualna vlada je pokojnine letos Ĺže uskladila za 2,7 %, na predlog stranke DeSUS pa se bodo te dvignile ĹĄe za odstotek.

Na koaliciji smo se tudi dogovorili

o zakonu o demografskem skladu in tudi ta bo v pomoÄ? pokojninski blagajni.ÂŤ Po mnenju dr. Igorja Ĺ oltesa lahko osem slovenskih poslancev v velikem evropskem parlamentu vendarle veliko doseĹže, ĹĄe posebej, kadar so enotni. V iztekajoÄ?em se mandatu jim sicer vedno ni uspelo stopiti skupaj, tudi ne v primeru arbitraĹže s HrvaĹĄko ter pri obsodbi govora Antonia Tajanija v Bazovici. Evropa je – po njegovem mnenju – pomembna za tako majhno drĹžavo, kot je Slovenija, zato ker v globalnem svetu omogoÄ?a zdruĹžena Evropa skupno delovanje njenih Ä?lanic pri takih vpraĹĄanjih, kot je pomoÄ? laÄ?nim, ljudem brez pravic, pri ohranjanju in zavzemanju za mir in podobno. Znotraj EU pa ima

Nadaljevanja skupĹĄÄ?ine obÄ?inskega odbora sta se udeleĹžila tudi prvak stranke DeSUS Karl Erjavec in strankin kandidat za evropski parlament Igor Ĺ oltes.

Slovenija veÄ? moĹžnosti predvsem v okviru prostega blaga, storitev, Âťda razvije in pokaĹže Evropi svoje znanje, kakovost, prednosti ter hkrati ĹĄe pokaĹže, da je kot zelena drĹžava ena od oaz prihodnosti. ÄŒe bo znova izvoljen, se bo tudi v prihodnje zavzemal za mir, ki

je ena najveÄ?jih pridobitev EU in ga je treba ohraniti za vsako ceno. Poleg tega bo postavljal v ospredje vpraĹĄanja s podroÄ?ja varne starosti, socialne praviÄ?nosti, zdravega in varnega okolja. ÂťPrihodnji Ä?as bo Ä?as tako okoljske kot demografske krize in na to

Hrana od kmeta naravnost do potroĹĄnika

Veliko moĹžnosti za Ä?rpanje evropskega denarja Ĺ martno ob Paki, 18. maj – ÄŒlani ObÄ?inskega odbora stranke SD Ĺ martno ob Paki po tradiciji sredi maja pripravijo pohod na Goro Oljko. Nanj vsako leto povabijo katerega od vidnejĹĄih Ä?lanov stranke na drĹžavni ravni. LetoĹĄnjega se je udeleĹžil MatjaĹž Nemec, ki je strankin kandidat za evropske volitve.

Francu BogoviÄ?u je uspelo koncept pametnih vasi vkljuÄ?iti v evropske projekte Mira ZakoĹĄek

Zadnjo soboto se je med obiskovalci velenjske kmeÄ?ke trĹžnice sprehodil tudi evropski poslanec (Ä?lan Evropske ljudske stranke) Franc BogoviÄ?, ki je bil navduĹĄen nad videnim in v tem tudi prepoznal tisto, za kar se bori v evropskem parlamentu. Tu se vidi, da lahko obÄ?ani resniÄ?no kupijo direktno od kmetijskih proizvajalcev najboljĹĄo hrano, ki je le nekaj ur pred tem ĹĄe rastla Pohoda na Goro Oljko se je letos udeleĹžil kandidat stranke SD za evropske volitve MatjaĹž Nemec.

Nemec je povedal, da ima s politiko 11-letne izkuťnje, od tega je bil ťest let sodelavec predsednika drŞave Boruta Pahorja. Pridobil si je ogromno izkuťenj, znanja, ima ogromno energije. Želi si, da bi bil glas slovenskih interesov v bruseljskih sobanah bolje sliťan.

Ogromno je odprtih globalnih svetovnih, evropskih in slovenskih tem, za katere se bo zavzemal, Ä?e bo izvoljen. Želim, da bi bila vpraĹĄanja, ki tarejo ljudi, ki so povezana z naravo, okoljem, v katerem bivamo, bolje predstavljena v evropski prestolnici. Slovenija ima veliko moĹžnosti pri Ä?rpanju evropskega denarja. Poleg tega je potrebno opozarjati na nekatere Ĺže pozabljene vrednote, kot so tovariĹĄtvo, spoĹĄtovanje, in preglasiti pojave novega nacizma, popularizma, faĹĄizma z razumom.ÂŤ To je tisto, kar nas Evropejce povezuje, ĹĄe meni MatjaĹž Nemec in dodaja, da bo le moÄ?na Evropa sliĹĄana v svetu. V njej pa tudi slovenski interesi. đ&#x;”˛

Vrstni red kandidatnih list za evropske volitve 1. Stranka modernega centra (SMC) 2. Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSi) 3. Zeleni Slovenije (Zeleni) 4. Dobra drĹžava (DD) 5. Slovenska nacionalna stranka (SNS) 6. Lista PoveĹžimo se 7. Lista Marjana Ĺ arca (LMĹ ) 8. Nova Slovenija - KrĹĄÄ?anski demokrati (NSi)

9. Slovenska demokratska stranka (SDS) in Slovenska ljudska stranka (SLS) 10. Domovinska liga (DOM) 11. Socialni demokrati (SD) 12. Levica 13. DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 14. Stranka Alenke BratuĹĄek (SAB)

Tp

Predsednik tukajĹĄnjega odbora SLS MiĹĄo Letonje, evropski poslanec Franc BogoviÄ? in sadjar Jani GradiĹĄnik na velenjski trĹžnici

na vrtovih in njivah.

To pa je toÄ?no tisto, za kar se zavzema v evropskem parlamentu – za vzpostavitev koncepta pame-

tnih vasi, ki bo povezal potroĹĄnika in kmeta. Pa ne le to, ohranil naseljeno podeĹželje, zadrĹžal tam mlade, poskrbel za starejĹĄo

morata biti Evropa in Slovenija pripravljeni.ÂŤ Tako kot Erjavec je tudi Ĺ oltes pozval volivce in volivke na volitve v evropski parlament Âťz zavedanjem, da ni vseeno, kdo bo odĹĄel v Bruselj.ÂŤ đ&#x;”˛

populacijo ‌ in tako prepreÄ?il, da bi se udejanjile demografske napovedi, da bo leta 2050 Ĺživelo v metropolah Ĺže 300 milijonov Evropejcev, kar je 85 odstotkov celotne populacije.

Zelo je ponosen, da je uspel po dveh letih intenzivnega dela za ta svoj koncept navduĹĄiti najprej Ä?lane svoje ljudske stranke, kasneje pa tudi ostale v parlamentu, ki so ga vkljuÄ?ili v naÄ?rtovanje po letu 2021 in namenili zanj tudi 5 odstotkov celotnega evropskega regionalnega kohezijskega sklada.

Pa ne le to, pametne vasi bodo tudi prioriteta slovenskega predsedovanja EU leta 2021. ÂťVesel sem tega, da smo v Evropi zaznali to kot resen problem. Bo pa ta usmeritev tudi naĹĄ velik izziv, da ohranimo Evropo, kar se podeĹželja tiÄ?e, podobno danaĹĄnji,ÂŤ pravi Franc BogoviÄ?, ki pravi ĹĄe, da ima lahko poslanec tudi iz majhne drĹžave, Ä?e ima dobre ideje, velik vpliv in tudi vse moĹžnosti, da jih uresniÄ?i. đ&#x;”˛

SD predstavil urbano Ä?ebelarjenje Nova predsednica Andreja KatiÄ? pravi, da bodo nadaljevali dobro zastavljeno Mehovo in KontiÄ?evo delo Mira ZakoĹĄek

ObmoÄ?ni odbor Socialnih demokratov Velenje, ki ga vodi Andreja KatiÄ?, se je v soboto predstavil na Cankarjevi cesti, ne v politiÄ?ni, ampak v vlogi urbanega Ä?ebelarjenja. MimoidoÄ?im so na stojnici ponujali medene piĹĄkotke, medico, med in druge medene izdelke. Vse to so pridelali sami v Ä?ebelnjaku, ki ga imajo na terasi svojih prostorov v stavbi sodiĹĄÄ?a. ÂťMorda se zdi takĹĄna predstavitev nenavadna. A v naĹĄi stranki imamo veliko razliÄ?nih interesnih odborov in zelo prepoznavno je tudi tole naĹĄe Ä?ebelarjenje. ÄŒebele so zagotovo znanilke zdravega in Ä?istega okolja,ÂŤ je poudarila KatiÄ?eva in spomnila, da so jih pred dvajsetimi leti v tem okolju

Velenjski socialni demokrati so tudi odliÄ?ni Ä?ebelarji.

uporabljali tudi za monitoring, da so videli, kako Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj in drugi onesnaĹževalci v

praksi uresniÄ?ujejo svoje zaveze.

Andreja KatiÄ?, ki je vodenje tukajĹĄnjega odbora prevzela pred

kratkim (je pa tudi podpredsednica stranke na nacionalni ravni), je povedala, da pri delu ne misli niÄ? spreminjati. ÂťNadaljevati in nadgraditi Ĺželimo odliÄ?no opravljeno delo mojih predhodnikov SreÄ?ka Meha in Bojana KontiÄ?a. ÂťPri tem res ni kaj spreminjati, ampak ohraniti tradicijo. Ko hodim kot podpredsednica po Sloveniji, vidim, v Ä?em je bistvena razlika.

Tukaj nam je uspelo pritegniti ljudi k sodelovanju, biti odprti za njihove ideje in teĹžave na vseh podroÄ?jih delovanja. Hodimo po krajevnih skupnostih, mestnih Ä?etrtih, se druĹžimo z ljudmi, skupaj oblikujemo naloge in se na koncu tudi skupaj veselimo uspehov, ki jih dosegamo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 15. maja Obrambno ministrstvo je sporoÄ?ilo, da razmiĹĄlja o umiku slovenskih vojakov iz misije EU v Maliju in iz mirovnih sil ZN v Libanonu.

Z zunanjega ministrstva pa je priĹĄla vest, da bodo ĹĄe maja v Caracasu priredili dva konzularna dneva, na katerih bo Slovencem v Venezueli, ki Ĺželijo zapustiti drĹžavo, pomagali urediti dokumente.

Morska vetrnica Âą ptica

inovacij Ahilova peta Kitajske, in obĹžaloval, da je kitajsko gospodarstvo samo veliko, ne pa tudi moÄ?no.

Petek, 17. maja

ÄŒetrtek, 16. maja

Sobota, 18. maja

Pri predsedniku Pahorju se je naÄ?rtovala sprememba volilne zakonodaje.

drugega praznovanja svetovnega dneva Ä?ebel na Ravnah na KoroĹĄkem, je Ä?ebelarjem obljubila podporo – letoĹĄnja letina medu namreÄ? zaradi hladnega vremena najverjetneje ne bo zadovoljiva.

Potekal je finalni izbor za pesem Evrovizije. Zmaga je odĹĄla na Nizozemsko, slovenska predstavnika sta konÄ?ala na 13. mestu.

V Avstriji je po razkritju t. i. afere Ibiza (mediji so razkrili,

23. maja 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Po sedmih urah razprave je DrĹžavni zbor konÄ?al izredno sejo o enotnem plaÄ?nem sistemu javnega sektorja, ki so jo zahtevali v opozicijskem SDS. Na vladni strani predlaganim spremembam niso bili naklonjeni.

Komisija za prepreÄ?evanje korupcije je glede na ravnanje poslanca Ferenca Horvatha, pri katerem je ugotovila nezdruĹžljivost funkcije, zaÄ?ela postopek ugotavljanja nezdruĹžljivosti funkcije vseh poslancev.

V Sindikatu policistov Slovenije Podpisan je bil kodeks za manj so opozorili na slabo kadrovsko plastiÄ?nih vreÄ?k za enkratno uporabo v slovenskih trgovinah. situacijo na meji, ki da je nastala zaradi nedejavnosti vlade.

Minister za okolje Simon Zajc Nova analiza satelitskih podatin predsednica Trgovinske zbor- kov je pokazala, da se tajanje nice Slovenije MariÄ?a Lah sta podpisala kodeks za manj plastiÄ?nih vreÄ?k za enkratno uporabo v slovenskih trgovinah.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Alabama so sprejeli zakon o popolni prepovedi splava, ki ni dovoljen niti v primeru posilstva ali incesta.

Sudanski vojaĹĄki voditelji so sporoÄ?ili, da so dosegli dogovor SveĹži podatki razkrivajo, da se z opozicijo za triletno prehodno tajanje ledu naglo ĹĄiri tudi v obdobje za prenos oblasti na ponotranjost Antarktike. polnoma civilno oblast.

Zaradi poveÄ?anja napetosti med ledu naglo ĹĄiri tudi v notranjost ZDA in Iranom je ameriĹĄko zu- Antarktike. nanje ministrstvo umaknilo vse V Braziliji se je veÄ? deset tisoÄ? vladne usluĹžbence z ameriĹĄkega ĹĄtudentov in uÄ?iteljev zbralo na veleposlaniĹĄtva v Bagdadu in kon- najveÄ?jih ĹĄtudentskih protestih do zulata v Erbilu na severu Iraka, zdaj. Izrazili so svoje nasprotovaki niso nujni za delovanje teh nje ostrim rezom v izobraĹževanje, predstavniĹĄtev. ki jih je uvedla administracija predsednika Jaira Bolsonara.

ZDA so s Kanado dosegle dogovor o ukinitvi carin na uvoz jekla in aluminija, kar bi lahko vodilo v sprejetje novega severnoameMinister za finance Andrej riĹĄkega trgovinskega dogovora.

Bertoncelj je koaliciji predstavil usmeritve za pripravo zakona o demografskem skladu. Pod sklad bi po njegovem predlogu sodile portfeljske naloĹžbe drĹžave, strateĹĄke naloĹžbe pa pod SDH. Na Poljani pri Prevaljah so se Pri Borutu Pahorju je potekal spomnili zadnjih bojev 2. svetovdrugi krog pogajanj o spremembi ne vojne na evropskih tleh. Ti so volilnega sistema, ki je pokazal, namreÄ? na KoroĹĄkem potekali da ima podporo relativni prefe- vse do 15. maja 1945, Ä?eprav je renÄ?ni glas, medtem ko za abso- Evropa Ĺže od 9. maja slavila zmalutnega podpore ni. Pripravili go nad faĹĄizmom in nacizmom. bodo tudi alternativni predlog Ministrica za kmetijstvo Alespremembe volilnih okrajev. ksandra Pivec, ki se je udeleĹžila

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je razglasil izredne razmere za zaĹĄÄ?ito ameriĹĄkih raÄ?unalniĹĄkih omreĹžij pred Âťtujimi nasprotnikiÂŤ.

Avstrijski poslanci so potrdili zakonski predlog vladajoÄ?e desnosredinske koalicije, s katerim so prepovedali noĹĄenje naglavnih rut v osnovnih ĹĄolah.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je opozoril, da je pomanjkanje

Zala in GaĹĄper sta Sloveniji priborila 13. mesto.

da je domnevno ruski vlagateljici ponujal drĹžavne posle v zameno za politiÄ?no utrditev) Heinz-Christian Strache odstopil tako z mesta avstrijskega podkanclerja kot vodje svobodnjakov.

ZDA so zaradi vohunjenja za Kitajsko na 20 let zapora obsodile nekdanjega agenta ameriĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe Cia Kevina Malloryja, ki je leta 2017 kitajskim obveĹĄÄ?evalcem za 25 tisoÄ? evrov predal zaupne informacije.

Sloveniji zaznal porast primerov miĹĄje mrzlice, in sicer so do sedaj obravnavali Ĺže 75 primerov.

Opozorili so, kako se izogniti tovrstnim okuĹžbam s preprostimi ukrepi ter na kaj moramo biti pozorni, da bolezen pravoÄ?asno zaznamo.

Google je ustavil posodabljanje operacijskega sistema Android na Huawejevih pametnih telefonih ter sporoÄ?il, da novi modeli tudi ne bodo imeli dostopa do

Nedelja, 19. maja Dan sta nam z uspehi lepĹĄala kolesar PrimoĹž RogljiÄ? in plezalka Janja Garnbret.

Google je Huaweiju onemogoÄ?il dostop do posodobitev operacijskega sistema.

nekaterih priljubljenih Googlovih aplikacij, med njimi YouTuba in zemljevidov ter Gmaila.

Novi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je takoj po prisegi razpustil parlament in razpisal predÄ?asne volitve. Po izvolitvi se je namreÄ? znaĹĄel v teĹžkem poloĹžaju: njegova stranka namreÄ? doslej ni bila prisotna Zmagovalna Janja je dejala, da je na tekmi zelo uĹživala. v parlamentu, zaradi Ä?esar bi bilo njegovo predsedovanje zelo V RenÄ?ah so se spomnili na oteĹženo. tragiÄ?ne dogodke leta 1944, ko so Nemci 20. maja v Ozrenju napadli partizanske enote. Premier je ob tem dejal, da so nam tisti, Âťki Nekaj razburjenja je povzroÄ?ila so padli za to domovino, zgled, PoĹĄta Slovenije, ki se je odloÄ?ila kako se je treba boriti zanjoÂŤ. za podraĹžitev standardnih storitev.

Savdska Arabija je sporoÄ?ila, da sicer Ĺželi prepreÄ?iti vojno v regiji, a hkrati ostaja v pripravljenosti, Ä?e bi morala zaĹĄÄ?ititi svoje interese, kot so bili nedavni napadi na njene naftne vire. Ĺ vicarski volivci in volivke so na zavezujoÄ?em referendumu odloÄ?no podprli stroĹžji nadzor nad PoĹĄta Slovenije se je odloÄ?ila za oroĹžjem v skladu s spremembami podraĹžitev standardnih storitev. pravil Evropske unije.

V bombnem napadu na turistiÄ?Podatki raziskave so nas opozoni avtobus blizu novega muzeja rili, da je stres v slovenskih ĹĄolah ob piramidah v Gizi je bilo ra- sicer prisoten, niso pa slovenski njenih najmanj 17 ljudi. VeÄ?ina uÄ?enci nadpovpreÄ?no obremeturistov. njeni s stresom.

Avstrijski predsednik Alexander Novinarji so poroÄ?ali, da so pri Van der Bellen se je po izrednem Kranju opazili vidno poĹĄkodovasestanku s kanclerjem Sebasti- no vozilo Agencije za varnost proanom Kurzem zavzel za razpis meta, ki ga ima v stalni uporabi izrednih parlamentarnih volitev direktor agencije Igor Velov. Ta septembra. je bil ta dan nedosegljiv.

AmeriĹĄki predsednik Donald Srbska skupĹĄÄ?ina je potrdila Trump je ostro zaĹžugal Iranu in spremembe kazenskega zakonika, mu zagrozil z uniÄ?enjem, Ä?e bi ki uvajajo dosmrtno zaporno priĹĄlo do spopada med drĹžavama. kazen brez moĹžnosti pogojnega izpusta za huda kazniva dejanja, kot so posilstvo in umor otroka, noseÄ?nice ali nemoÄ?ne osebe.

Novoizvoljeni ĹĄpanski parlament se je po aprilskih predÄ?asnih voPotekala je redna seja drĹžavnega litvah sestal na ustanovni seji. zbora. Poslanci so na predsednika UdeleĹžili so se je tudi priprti zavlade naslovili vpraĹĄanja o zaĹĄÄ?iti govorniki katalonske neodvisnosti. schengenske meje ter o gospoAvstrijski svobodnjaki so zadarskih in socialnih razmerah nikali poroÄ?anje medijev, da bi v Pomurju. podprli nezaupnico vladi premiNacionalni inĹĄtitut za javno erja Sebastiana Kurza, Ä?e bo do zdravje je sporoÄ?il, da je letos v takĹĄnega glasovanja priĹĄlo.

Torek, 21. maja

Ponedeljek, 20. maja

PrviÄ? v Ĺživljenju zamudim letalo. Namenoma.

PrviÄ?, odkar sem dobila sina – ĹĄtiri leta bo Ĺže tega, kako Ä?as leti – se odpravim na poÄ?itnice sama. Izberem Lizbono, moje duĹĄno mesto. En teden bo dovolj, si mislim; glede na to, da sva z malim Ä?ukom od njegovega rojstva intenzivno in kar naprej skupaj.

Na letalu sistematiÄ?no preberem celo letalsko revijo v portugalĹĄÄ?ini, kar mi pomaga, da se vklopim nazaj v moj ljubljeni jezik, da preklopim iz ĹĄpanĹĄÄ?ine, ki sem se je nauÄ?ila na portugalski osnovi. Priletim v rahel deĹž, obleÄ?ena v barve pionirke. PriÄ?aka me moja duĹĄa dvojÄ?ica, objameva se, z njo je vedno tako – kot bi se videli vÄ?eraj. Pijeva alianço velho – nekakĹĄen portugalski konjak in kadiva. Na Portugalskem sicer velja protikadilski zakon, no, oÄ?itno bolj ali manj. Povsod se Kaja AvberĹĄek kadi, skratka. Govoriva in govoriva. PortugalĹĄÄ?ina mi na zaÄ?etku ĹĄe rahlo nagaja, tu in tam uporabim kakĹĄno ĹĄpansko besedo, ki jo namesto s S-jem izgovorim s Ĺ -jem. (Po treh dneh skoraj nimam veÄ? dvomov. Zalotim se, da sama s sabo govorim portugalsko in da v tem jeziku celo sanjam.)

S portugalsko druĹžino, ki jo ĹĄele spoznam, jem slastne polĹžke. Iz hiĹĄk jih pulim z zobotrebcem. Tisto, kar iz hiĹĄice prikuka nazadnje, je Ä?revce s kakcem. ÂťAli je polĹžke bolje jesti pijan?ÂŤ, vpraĹĄa Brazilec, ki jih oÄ?itno ĹĄe ni poskusil. Sesljam naravnost boĹžanske klapavice, na debelo zaÄ?injene z meĹĄanico masla in oljÄ?nega olja ter Ä?esna in sveĹžega koriandra. Kako lepo po grlu steÄ?e portugalsko rdeÄ?e vino. (ÂťO, moja ljubezen! Vino, vino! Pila vode ne bom.

V vodi Ĺživijo pijavke in bojim se smrti!ÂŤ, navihano zrecitira skoraj devetdesetletna dona Maria, medtem, ko ĹžveÄ?i kuhano polenovko.

Jari, Finec, ki Ĺže Ä?etrt stoletja Ĺživi v Lizboni, mi ob sedmih zjutraj postreĹže s polnim kroĹžnikom kuhanega boba, krvavic in riĹža, ob to kar postavi steklenico za zajtrk povsem (ne)primernega portugalskega ĹĄnopsa. (Omeniti je treba, da tisto noÄ? prepleĹĄem okoli izvirno zastavljenega ÂťotokaÂŤ ĹĄtirih elektroniÄ?arjev na sintetizatorjih in se poÄ?utim kot v vesolju. V resnici pa se vse skupaj dogaja dobesedno v podzemlju z imenom Desterro, kar pomeni nekaj, kot Âťkonec progeÂŤ in toÄ?no to tudi je.)

Hodim po Lizboni, povezujem toÄ?ke mojega spomina, vse je isto, vse je drugaÄ?e. Kjer je pred desetimi leti stala vlaĹžna podrtija, je zdaj butiÄ?ni hotel. Nekdaj zabaÄ?ena lokalna ĹĄtacuna se zdaj imenuje ÂťHappy MarketÂŤ. Na vsakem vogalu je banÄ?ni avtomat in prodajalna s cenenimi plutovinastimi izdelki. Umikam se elektriÄ?nim tuktuk-om, ki so kot kobilice zasedli mesto. In koliko sladoledarn, ki ponujajo dizajnerski sladoled, ter picerij, ki ponujajo prave italijanske pice! Dobro se spomnim, kako sem se kot velika ljubiteljica sladoleda pritoĹževala nad malone neobstojeÄ?o hladno-sladko ponudbo. Pred desetimi leti je Ä?lovek lahko kupil le brezvezne industrijske luÄ?ke in kornete. Pa tudi pice se ni dalo kar tako dobiti.

Eno izmed najveÄ?jih preseneÄ?enj zame je Ä?etrt, imenovana Intendente. Ko sem se leta 2005 preselila v Lizbono in sva s takratnim fantom z avtom preÄ?kala Intendente, mi je svetoval, naj zaklenem vrata in dodal, da se v ulicah tu naokoli ni preveÄ? dobro ustavljati, da se jih je v bistvu bolje kar izogniti, tudi podnevi, kaj ĹĄele ponoÄ?i. Prostitucija, droge, noĹži in podobno. Danes je Intendente najbolj hipsterski lizbonski becirk.

V nekdaj zatohli in temaÄ?ni ulici, polni sumljivih primerkov, odkrijem Ä?isto po skandinavsko opremljen kafiÄ? Kopenhagen. Ne zadrĹžujem zaÄ?udenih vzklikov.

Cvetijo jacarande, zame najlepĹĄa vijoliÄ?na drevesa. Ko cvetki odpadejo z vej, se zberejo v Ä?udovite vijoliÄ?ne preproge. V daljavi se modro svetlika ĹĄiroki Tejo. ZaĹželim si v ustih topeÄ?e se hobotnice. V krÄ?mi Zebra jem zgodnje sardine in nazdravljam z rahlo mehurÄ?kastim zelenim vinom. (V Zebro vstopim obleÄ?ena v fluorescenten zebrast pulover. Kakopak po nakljuÄ?ju in nakljuÄ?ij seveda ni.) Kupim keramiÄ?no lastovico. Vidim dokumentarni film o portugalskih rokericah. (V druĹžbi se veÄ?krat zalotim ob opaĹžanju moÄ?nih Ĺžensk in ĹĄibkih moĹĄkih, pa nisem pristranska, priseĹžem. No.) PosluĹĄam globoki Ĺžametni glas pevke s kitaro Lule Pene. Kako lepa je. Vdihujem v drobno kopreno spremenjeni Atlantski ocean, posluĹĄam silne turkizne valove, noge namakam v ledeno mrzlo morsko peno.

Nabiram biserne matice. Svetlikajo se rumenkasto, oranĹžno in roĹžnato. Iz belkasto-vijoliÄ?nih metuljÄ?astih lupinic srkam kot ocean sveĹže drobne ĹĄkoljkice s hecnim imenom - psiÄ?ke. Naberem ĹĄop evkaliptusovih vej, diĹĄijo po ljubezni. V vrtu cveti Ä?etveroglava vrtnica.

Naberem rumene in oranĹžne kapucinke, ki mavriÄ?no solato pikantno zaÄ?inijo. Pripravim bezgovo omleto, ki je povsem neportugalska stvar. No, in tu nekje zamudim letalo z zaÄ?etka zgodbe. Toliko ljudi, od prej, od sedaj, od kasneje, toliko Ä?ustev, spominov, nostalgije, vonjev, okusov, zvokov, teles, neba ... En teden je premalo – za prebavo – moje telo sproti izstavlja raÄ?une – obleĹžim - vstanem – pleĹĄem – diham – skoraj ne spim – bom spala kasneje – morska vetrnica sem – morski tokovi mi Ä?eĹĄejo lase – diham pod vodo – in zdaj sem spet ptica – letim – da pristanem – in spet odletim – gnezdo imam – in korenine tudi – v zemljo – in v vesolje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 9

V Vrtcu Velenje se veselijo novega ĹĄolskega leta

Tudi po jubilejnem letu polne uÄ?ilnice Na velenjski glasbeni ĹĄoli prviÄ? izvedli evidenÄ?ni vpis – 25 let srednjeĹĄolskega glasbenega izobraĹževanja

Redni vpisi otrok za prihodnje ĹĄolsko leto so zakljuÄ?eni – Septembra raÄ?unajo na 83 oddelkov – Za pet oddelkov otrok, vpisanih v nastajajoÄ?i vrtÄ?evski objekt v Vinski Gori Mojca Ĺ truc

Tako kot v vseh vzgojno-izobraĹževalnih zavodih po drĹžavi se tudi v Vrtcu Velenje trenutno odvijajo ĹĄtevilne aktivnosti v sklopu zakljuÄ?evanja aktualnega ĹĄolskega leta. ÂťRes se marsikaj dogaja. Na naĹĄih 18 lokacijah vrtec trenutno obiskuje 1.498 otrok, tako da je dogajanja toliko, da prav vsega sploh ne morem naĹĄteti in opisati,ÂŤ je dejala ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler.

ÂťT'k smo se pa vÄ?asih ĹĄpilaliÂŤ

Med najvidnejĹĄimi projekti je izpostavila sodelovanje na Pozdravu pomladi, obisk ZmajÄ?ka JurÄ?ka, projekt Kinozaver in zakljuÄ?ek projekta Zavrtimo Ä?as nazaj, ki je potekal v okviru leta evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. ÂťZelo se veselimo tudi sodelovanja na prireditvi T'k smo se pa vÄ?asih ĹĄpilali, ki bo 7. junija od 17. do 19. ure v velenjskem SonÄ?nem parku,ÂŤ je ĹĄe dejala Dolerjeva in pojasnila, da pripravljajo dogodek v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje

9

IZOBRAŽEVANJE

23. maja 2019

v poÄ?astitev 60-letnice mesta Velenje. ÂťPredstavljene bodo igre, ki so jih nekoÄ? poznali dedki, babice, starĹĄi. DruĹžine bodo tako lahko prihajale in obujale spomine, se igrale in si v prostorih vile RoĹžle tudi ogledale razstavo starih predmetov, ki jih v oddelkih naĹĄega vrtca Ĺže pridno zbiramo,ÂŤ je ĹĄe dodala ravnateljica Vrtca Velenje.

Tatjana PodgorĹĄek

enoti Vinska Gora za prihodnje ĹĄolsko leto vpisanih polnih pet oddelkov,ÂŤ pravi Dolerjeva in pojasnjuje, da bo v trenutno nastajajoÄ?em objektu sicer prostora za 114 otrok oziroma ĹĄest oddel-

Zazrti tudi Ĺže v prihodnje ĹĄolsko leto

Kljub ĹĄtevilnim aktivnostim tekoÄ?ega ĹĄolskega leta so v Vrtcu Velenje zazrti tudi Ĺže v ĹĄolsko leto 2019/2020. ÂťRedni vpisi so zakljuÄ?eni, trenutno zlagamo ĹĄtevilke in oddelke,ÂŤ je povedala Dolarjeva.

Okvirno ocenjujejo, da bo oddelkov otrok septembra 83. Število vpisanih otrok se trenutno giblje okrog 1430, vendar ocenjujemo, da se bo ta podatek do avgusta ťe spreminjal, ťe dodaja ravnateljica. Poudarja, da so vsi starťi, ki so otroka Şeleli vpisati, dobili prosto mesto – res pa teŞko ustreŞejo vsem Şeljam po izbranih lokacijah oziroma enotah vrtca. Zelo smo veseli, da imamo v

Ravnateljica Vrtca Velenje septembra priÄ?akuje za 83 oddelkov otrok.

kov. Stavba lepo raste. ÂťObjekt bo veÄ?inoma zgrajen iz lesenega dela. Res se ga veselimo! Upamo, da bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih in da se njegova vrata odprejo 1. septembra,ÂŤ zakljuÄ?uje ravnateljica Vrtca Velenje. đ&#x;”˛

Na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje so med pripravami za novo ĹĄolsko leto prviÄ? izvedli evidenÄ?ni vpis. Ta je pokazal, da bo tudi v ĹĄolskem letu 2019/2020 ĹĄola pokala po ĹĄivih. ÂťOdziv in ĹĄtevilo evidenÄ?nih prijav kaĹže, da se bomo pribliĹžali letoĹĄnjih ĹĄtevilkam. 714 uÄ?encev se lahko na ĹĄoli uÄ?i igranja na instrument, evidenÄ?ni vpis pa je pokazal, da bo veÄ?ina otrok od 2. do 7. razreda nadaljevala glasbeno izobraĹževanje v prihodnjem ĹĄolskem letu in da bo, po predvidevanjih, v prvem razredu na voljo 80 prostih mest. Sicer pa je skupaj z vkljuÄ?enimi v predĹĄolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico, plesno pripravnico ter balet v tem ĹĄolskem letu na ĹĄoli 856 otrok na niĹžji glasbeni stopnji, srednjeĹĄolcev pa 68,ÂŤ je povedal Boris Ĺ tih, ravnatelj ĹĄole.

Za pridobitev novih uÄ?encev so izvajali vrsto aktivnosti. Dejavnost ĹĄole so Ĺže predstavili najmlajĹĄim osmoĹĄolcem in otrokom iz vrtca, pripravili so dan odprtih vrat, kjer so lahko otroci in njihovi starĹĄi pokukali v uÄ?ilnice in preizkusili instrumente. Danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri bodo ponovili sprejemni preizkus za vpis v prvi razred, v ponedeljek, 27. maja,

prav tako ob 17. uri, bo potekal sprejemni preizkus ĹĄe na osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki, dan kasneje na ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

stotno. Ne glede na to se bomo potrudili zagotoviti vpis vsem, ki bodo iskali priloĹžnost za vkljuÄ?itev v naĹĄ program in prihodnje ĹĄolsko leto zaÄ?eli pouk izbranega instrumenta.ÂŤ Na velenjski glasbeni ĹĄoli Ĺže vrsto let omogoÄ?ajo izobraĹževanje na vseh instrumentih, zapisanih v predmetniku javne glasbe ĹĄole, razen tamburice. Sicer pa izvajajo program tudi za ljudske instrumente, kot sta diatoniÄ?na harmonika ter citre. V primerjavi z drugimi glasbenimi ĹĄolami je ena redkih, ki pouÄ?uje deficitarna instrumenta, kot sta fagot in kontrabas.

25 let srednjeĹĄolskega izobraĹževanja Boris Ĺ tih: ÂťZ evidenÄ?nim vpisom smo predÄ?asno preverili, koliko uÄ?encev bo nadaljevalo izobraĹževanje pri nas. Skoraj 95 odstotkov starĹĄev je novost ocenilo pozitivno.ÂŤ

Pristojno ministrstvo je za novo ĹĄolsko leto predvidelo veÄ?ji vpis v glasbene ĹĄole. Velenjska je nanj Ĺže naslovila vlogo za poveÄ?an vpis. ÂťUpam, da bomo uspeĹĄni.

Eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za to je povpreÄ?na vkljuÄ?enost ĹĄolskih otrok v glasbeno ĹĄolo. Slovensko povpreÄ?je je 13, v Ĺ aleĹĄki dolini pa 17 od-

Danes (v Ä?etrtek) ob 19.30 bo v orgelski dvorani glasbene ĹĄole slavnostni koncert z naslovom Ponovno skupaj. Na prav posebnem dogodku bodo nastopili nekanji dijaki ĹĄole, ki so danes priznani glasbeniki, z njim pa bodo zaznamovali 25-letnico srednjeĹĄolskega izobraĹževanja na ĹĄoli. ÂťV ĹĄolskem letu 1993/94 je ĹĄola pridobila koncesijo za omenjeno izobraĹževanje, v ĹĄolskem letu 1998/99 pa preĹĄla na program umetniĹĄke gimnazije in vzporedno izobraĹževanje. Tako je umetniĹĄka gimnazija naĹĄa sopotnica Ĺže 20 let,ÂŤ je ĹĄe dejal Boris đ&#x;”˛ Ĺ tih.

Z vseĹživljenjskim uÄ?enjem do novih znanj in veĹĄÄ?in NajveÄ?ja in najbolj vidna promocijska akcija na podroÄ?ju izobraĹževanja in uÄ?enja v Sloveniji bo tudi v Velenju in okolici potekala ĹĄe ves prihodnji mesec Tina Felicijan

Velenje, 10.–30. junij – Pod okriljem AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje poteka Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja.

Tako kot na 16 drugih lokacijah po Sloveniji so tudi v Velenju priredili Parado uÄ?enja – osrednji dogodek nacionalnega projekta, posveÄ?enega promociji izobraĹževanja. Na Paradi uÄ?enja so se sreÄ?ali tisti, ki se v Velenju in okolici ukvarjajo z izobraĹževanjem v razliÄ?nih Ĺživljenjskih obdobjih, da bi predstavili svoje prakse in povabili k udeleĹžbi v svojih

programih. Predavanja, delavnice, ĹĄportne aktivnosti, kulturne prireditve, dnevi odprtih vrat in druge vsebine se bodo v okviru Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja zvrstile ĹĄe v prihodnjem mesecu. ÂťKultura in izobraĹževanje sta najmoÄ?nejĹĄa dejavnika in edina, Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťMoto vseĹživljenjskega uÄ?enja je neformalno izobraĹževanje. In sicer zato, da se ljudje dobro poÄ?utijo, ker se takrat tudi najveÄ? nauÄ?ijo.ÂŤ

Program Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja je objavljen na spletni strani lu-velenje.si. ki izboljĹĄata Ä?lovekovo Ĺživljenje legalno. Zato Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja in Teden ljubiteljske kulture potekata hkrati,ÂŤ je pojasnila direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger in dodala, da je Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja posveÄ?en predvsem nagovarjanju ljudi, da del svojega Ä?asa v vseh Ĺživljenjskih obdobjih posvetijo uÄ?enju

Zaradi deĹžja je Parada uÄ?enja potekala v VzorÄ?nem mestu, kjer so predstavniki organizacij, ki delujejo v izobraĹževanju, nazdravili vseĹživljenjskemu uÄ?enju in si ogledali aktualno postavitev.

za Ĺživljenje. ÂťDanes je znano, da se moĹžganske celice in povezave med njimi lahko razvijajo tudi v poznem obdobju Ä?lovekovega Ĺživljenja. Do sedaj je veljalo, da

se veÄ?ina celic in povezav ustvari do desetega leta starosti, ĹĄe najveÄ? do tretjega,ÂŤ je spodbudila ljudi, naj se zavedajo, da je vsako uÄ?enje izjemno pozitivno za intelektual-

no vitalnost, ohranjanje mladostnosti, prepreÄ?evanje demence, skratka – kakovostno Ĺživljenje. đ&#x;”˛

ObeleĹžili 50-letnico konÄ?anja ĹĄole SrednjeĹĄolci (nekdanjega RĹ C Velenje) so se v Delavskem klubu Velenje sreÄ?ali na 50. obletnici konÄ?anja ĹĄole.

SreÄ?anja se je udeleĹžilo 24 nekdanjih dijakov in dva uÄ?itelja. Za spomin sta prejela "bergmandeljca" – rudarski simbol, dijaki pa DVD, na katerem je posnet film iz leta 1968, ko so bili na 3-dnevnem izletu (Velenje–Slunj–PlitviÄ?ka jezera–Reka–Škocjanske jame–letaliĹĄÄ?e Brnik– Velenje).

Bilo je ganljivo, veselo in zanimivo. Po uvodnem pozdravnem govoru Iva Hrastnika je spregovoril uÄ?itelj Borut Jenko, ki se je zahvalil za vabilo in darilo (v imenu obeh uÄ?iteljev) ter se malo sprehodil po preteklem obdobju.

Zanimivi so bili prihodi in tisti prvi stiki po tolikih letih, klepet in obujanje spominov na ĹĄolske klopi, delavniĹĄko prakso, razliÄ?ne oslarije, ki so jih poÄ?enjali, in seveda na osem Ĺže pokojnih so-

ĹĄolcev. DruĹženje se je konÄ?alo v poznih veÄ?ernih urah z obljubo, da se kmalu spet vidijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

23. maja 2019

Inventura 19 in O(d)Ä?aran svet V spodnjem nadstropju Galerije Velenje razstavljajo dijaki likovne smeri velenjske umetniĹĄke gimnazije, v zgornjem pa so na ogled kolaĹži akademske slikarke Sonje Hrastnik JanÄ?iÄ?

Tina Felicijan

Velenje, 16. maj–31. junij – Galerija Velenje in likovna smer umetniĹĄkega programa Gimnazije Velenje Ĺže vrsto let sodelujeta in prirejata razstavo likovnih del, ki so jih dijakinje in dijaki vseh letnikov v ĹĄolskem letu ustvarili pri umetniĹĄkih predmetih. Plod tega sodelovanja ni le razstava Inventura, ampak tudi izjemna izkuĹĄnja za razstavljalce, saj imajo priloĹžnost navezati stik z galerijo kot institucijo, predstaviti svoje delo obÄ?instvu ter sodelovati pri postavljanju razstave. Tako se znajdejo v razliÄ?nih vlogah na podroÄ?ju likovnega ustvarjanja in razstavljanja. In v prav vseh uĹživajo. Vsaj tako je bilo videti na otvoritvi, na kateri so se zbrali tudi profesorji in starĹĄi.

Ob razstavi mladih ustvarjalcev, ki se kalijo v umetnike, pa kustosinja Galerije Velenje mag.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek obiÄ?ajno predstavi katerega od akademijsko izobraĹženih mlajĹĄe generacije, po moĹžnosti iz regije ali bliĹžnje okolice. Letos je izbrala slikarko Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?, ki Ĺživi in ustvarja v ZreÄ?ah. V preteklih letih se je Ĺže nekajkrat predstavila v Velenju.

Ukvarja se z razliÄ?nimi likovnimi tehnikami. Na aktualni razstavi z naslovom O(d)Ä?aran svet predsta-

Sonja Hrastnik JanÄ?iÄ? in Milena Koren BoĹžiÄ?ek

â?ą

Inventura 19

vlja kolaĹže tehnik zakljuÄ?nega diObe razstavi in materialov, ki plomskega dela bosta na ogled sem namreÄ? raziponazarjajo sintezo med prizori iz skala ljudsko prado 15. junija. Ĺživljenjskih situavljico in vse njene cij, fragmenti sanj bistvene elemente in razvozlanimi motivi ljudskih pretvorila v likovni jezik. Osnovni pravljic. Ĺ˝anrsko se razstava osre- likovni elementi, kot so kvadrat, dotoÄ?a na krajino in figuro, ki je krog, trikotnik, neka linearnost, umeĹĄÄ?ena v fantastiÄ?en, Ä?aroben elementi, ki se pojavljajo in dajejo svet. ÂťUkvarjam se z abstraktno raster in ritem, so zajeti tudi v podobo. Izhajam iz pravljiÄ?nega ljudski pravljici,ÂŤ je umetnica predsveta – iz tradicionalne, pristne, stavila izhodiĹĄÄ?e za svoje sedanje Ĺžive pravljice. Med ustvarjanjem delo in dodala, da inspiracijo Ä?rpa

ÂťMene zanima reĹžija. Ker sem Ĺželel ostati v Velenju, sem se odloÄ?il za vpis na umetniĹĄko gimnazijo, kar mi zelo koristi, saj program nudi veliko znanja o umetnostni teoriji in ĹĄiroko osnovo za ustvarjanje. Da ti znanje o kompoziciji, barvah, ki je koristno tudi pri ustvarjanju filmov. ReĹžiral bi rad avtorske filme, za katere Ĺželim sam pisati scenarije,ÂŤ je povedal dijak 2. letnika Miha KoÄ?evar, ki se na Inventuri 19 predstavlja s kratkim igranim filmom. Prikazuje ÂťklasiÄ?ne velenjske scene,ÂŤ pravi avtor. ÂťNeko agresijo, ki je v nekaterih in jo sproĹĄÄ?ajo na drugih, ki jim niso niÄ?esar storili.ÂŤ ÂťVsak umetnik se lahko izraĹža po svoje. So pa tisti, ki se izobraĹžujejo, veliko bolj veĹĄÄ?i. Od malega sem bila zelo povezana z naravo, ki mi je dala drugaÄ?en vpogled v barve. ZaÄ?utila sem, da se lahko izraĹžam z njimi. Potem sem ugotovila, da se iz tega da narediti kariero,ÂŤ je svojo odloÄ?itev za vpis na likovno gimnazijo pojasnila dijakinja 2. letnika Katja Klinc, ki se je zaÄ?ela zanimati za oblikovanje, pri Ä?emer ji bo dobra likovna osnova ĹĄe kako koristila. ÂťMislim, da smo umetniki pomembni za razvoj kulture, ki je prisotna povsod. Denimo stavbe kot delo arhitektov, knjiĹžne platnice kot delo ilustratorjev in grafiÄ?nih oblikovalcev, skratka umetnost je povsod, kamor pogledamo. Ne nazadnje tudi v naravi sami,ÂŤ je ĹĄe povedala.

tudi iz lastnih Ĺživljenjskih dogodkov in dogajanja v svetu. ÂťPotem v slikah iĹĄÄ?em nek univerzalni jezik, kakor ga uporablja ljudska pravljica. Zato lahko vsak prepozna te teme, morda najde celo trenutke iz svojega Ĺživljenja, ker je ljudska pravljica tako univerzalna, da se lahko Ä?isto vsak Ä?lovek najde v njej.ÂŤ Razstava Sonje Hrastnik JanÄ?iÄ? postavlja na ogled dela skupaj z nekaterimi skicami in manjĹĄimi deli, ki so del procesa za nasta-

nek veÄ?jih slik oziroma grafik. je prispodoba razvoja individualOmogoÄ?ajo uvid v nastanek in nega Ä?loveka skozi Ä?as bivanja na razvoj umetniĹĄkega dela in nje- o(d)Ä?aranem svetu. đ&#x;”˛ govo spreminjanje v procesu, kar

kipov. V kinu pa so si ogledali kratko risanko in nato vstopili ĹĄe v sobo, kjer so si ogledali sodobni projektor, pa tudi stare kolute za filmske trake.

Bodo udeleĹženci sprehoda po zakulisnih zgodbah zdaj kako drugaÄ?e gledali na dogajanje na odru, v razstaviĹĄÄ?u ali na platnu?

Zagotovo, saj so izvedeli marsikaj

Pokukali so za zavese Ob mednarodnem dnevu druĹžin so si lahko otroci in starĹĄi ogledali zaodrje kulturnega doma, odprli depo Galerije Velenje in spoznali kinematografsko tehnologijo Tina Felicijan

Velenje, 15. maj – Mednarodni dan druĹžin so lahko otroci in starĹĄi preĹživeli na razliÄ?ne naÄ?ine.

Tisti, ki radi obiskujejo kulturne prireditve, galerije ali kino, so imeli priloĹžnost za spoznavanje skritih kotiÄ?kov doma kulture, zakladnice Galerije Velenje in projekcijske sobe Kina Velenje.

Festival Velenje jih je namreÄ? povabil na druĹžinski sprehod po zaodrju. Zakulisne zgodbe so se prepletale tudi z nauki o bontonu, ki ga je na obisku kulturnih ustanov potrebno upoĹĄtevati.

Tako so otroci v avli kulturnega doma najprej prevzeli vstopnice.

Ko so v dvorani ugasnile luÄ?i, so se zavese odgrnile in zazvenel je klavir, ki je sicer pospravljen v zaodrju. Z odra so si lahko ogledali dvorano za kulturne prireditve z najveÄ? sediĹĄÄ?i. Ko so se zavese znova zgrnile, pa so pogledali ĹĄe v garderobe, kjer so tudi kopalnice, da se lahko igralci po predstavi umijejo. Na ogled gledaliĹĄkega fundusa je obiskovalce zvabilo kokodakanje. Sodelavki Festivala Velenje sta namreÄ? oblekli kostuma iz otroĹĄke predstave KokoĹĄka Emilija in obiskovalcem pokazali

bliĹžnjico po ozkem hodniku do nadvse zanimivega prostora, v katerem so spravljeni kostumi in drugi zanimivi rekviziti, ki jih uporabljajo gledaliĹĄÄ?niki. V mali dvorani pa sta otroke priÄ?akali lutkarici, ki sta vse povabili na oder pred Pikin televizor. Odrasli so si medtem v preddverju ogledali fotografsko razstavo. Nato pa so skupaj odĹĄli v galerijo.

Tam so si ogledali, kako nastajajo nove razstave in kako kustosi umeĹĄÄ?ajo umetnine v prostor. Ĺ li so tudi v depo, kjer galerija hrani umetniĹĄke zaklade, ki jih odkupi in tako dopolnjuje zbirko slik in

zanimivega in navdihujoÄ?ega, kar bo ĹĄe podkrepilo njihovo zanimanje za razliÄ?ne vrste umetnosti in spoĹĄtovanje kulturno-umetniĹĄkih đ&#x;”˛ ustvarjalcev.

Oblo + oglato Velenje, 15. maja – Razstava Druťtva ťaleťkih likovnikov Oblo in oglato, ki je postavljena v vili Bianca, ponuja na ogled 32 likovnih del.

Dela so nastala v okviru tematskih razstav, ki jih je za leto 2018/2019 razpisal JSKD Slovenije. ObmoÄ?na izpostava Velenje je na to temo skupaj z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov izvedla delavnico, ki sta jo vodila akademski slikar Denis SenegaÄ?nik in akademska kiparka Dragica ÄŒadeĹž Lapajne.

Na dogodku je zbrane nagovoril predsednik druĹĄtva Salih BiĹĄÄ?ić, program pa je popestril vokalist Denis Trap. Med razstavljenimi deli Ä?lanov DĹ L je trinajst skulptur, ostalo pa so slike v razliÄ?nih tehnikah in motiviki, vse pa zdruĹžuje Oblo in oglato.

Prireditev sodi tudi v okvir Tedna ljubiteljske kulture. đ&#x;”˛ MBK Foto Dejan Tonkli

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

23. maja 2019

Svoboda jih ĹĄteje petdeset MeĹĄani pevski zbor Svoboda je eden glavnih nosilcev kulturnega Ĺživljenja v Ĺ oĹĄtanju – Jubilej bodo praznovali s sobotnim koncertom v ĹĄportni dvorani Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – MeĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj sestavlja dvainĹĄtirideset pevk in pevcev razliÄ?nih starosti, poklicev, znaÄ?ajev in glasov. NajmlajĹĄi pevci so ĹĄe osnovnoĹĄolci, najstarejĹĄi jih ĹĄtejejo 70. ÂťPravijo, da mladi glasovi lepĹĄajo petje, starejĹĄi ga drĹžijo. Danes, ko sem po starosti in staĹžu v zboru nekje vmes, opaĹžam, da je res tako,ÂŤ pravi predsednik zbora Peter AnĹželak.

Anka 'kolo vodi' Ĺže skoraj 38 let

Zbor izhaja iz Delavsko prosvetnega druĹĄtva Svoboda. ÂťTa ima korenine v VoĹĄnjakovi usnjarni. ÂťTam so se pred sto leti delavci zaÄ?eli zdruĹževati v razliÄ?ne sekcije, od pevske, godbene, gledaliĹĄke, tamburaĹĄke ‌ in tam je leta 1969 vzklil samostojni zbor Svoboda.

Temelj mu je dal cerkveni mladinski pevski zbor, ki ga je vodil organist Ivan NaraloÄ?nik. Za njim je vodenje zbora prevzel Julij PaÄ?nik in zboru oblikoval prvo pravo pevsko zasnovo. Po devetih letih ga je nasledila Danica PireÄ?nik, to

pa je po ĹĄtirih letih zamenjala takrat komaj 17-letna Anka Jazbec, ki vodi zbor Ĺže 38 let, v njem pa je bila prisotna kot pevka Ĺže pred tem,ÂŤ je v preteklost pogledal predsednik.

fesorje na akademiji,ÂŤ je ponosen AnĹželak. ÂťTa tekmovanja so zelo zahtevna. Prostoru pred dvorano, kjer se pevci pripravimo na tekmovalni nastop, reÄ?emo ĹĄok

Ĺ tirinajstkrat na NaĹĄi pesmi in ĹĄtirinajst odliÄ?ij

V 50 letih je zbor prehodil bogato, Ĺžara polno pot in ves Ä?as kakovostno rasel. Nastopi in gostovanja so tako ĹĄtevilni, da jih je nemogoÄ?e naĹĄteti. Gostovali so po skoraj vseh evropskih drĹžavah, zadnja leta pa se v tujini udeleĹžujejo tudi pevskih tekmovanj.

Iz ÄŒeĹĄke in Poljske so se vrnili z zlatima odliÄ?jema.

V Sloveniji pa se lahko pohvalijo z izjemnimi uspehi z drĹžavnih tekmovanj – NaĹĄe pesmi v Mariboru, tekmovanja najviĹĄjega kakovostnega razreda pri nas. ÂťUdeleĹžili smo se ga ĹĄtirinajstkrat in osvojili prav toliko odliÄ?ij – bronastih, srebrnih in zlatih. To je za amaterski pevski zbor, kakrĹĄen je naĹĄ, zelo velik doseĹžek. Pred leti, ko je Anka Jazbec prevzela zbor, se je zgodilo, da je po kakovosti in rezultatih prehitela svoje pro-

V petdesetih letih je zbor prehodil bogato pot in ves Ä?as kakovostno rasel. (Foto: arhiv MePZ Svoboda)

di moÄ?ne konkurence vsako leto veÄ?ja. V Sloveniji je zborovsko petje na zelo visoki ravni, kar dokazujejo rezultati tako doma kot v tujini.ÂŤ

So kot druĹžina

Peter AnĹželak, predsednik zbora: ÂťPravijo, da mladi glasovi lepĹĄajo petje, starejĹĄi ga drĹžijo. Danes, ko sem po starosti in staĹžu nekje vmes, opaĹžam, da je res tako.ÂŤ (Foto: Roman Bor)

soba. Vsi smo na trnih, prisotne je veliko treme, odgovornosti ...

Dejstvo pa je, kar je po eni strani dobro, da je tudi zahtevnost zara-

Kaj pa finance, ga vpraĹĄam. ÂťZvesto nam vsa leta stoji ob strani ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj in Premogovnik Velenje pa sta po sili razmer priĹĄkrnila donacije in dotacije , zato se moramo znajti po svoje. VeÄ?ji vloĹžek, kot smo ga pred leti, damo tudi pevci sami. Ob obletnici pa so nam zelo priskoÄ?ili na pomoÄ? lokalni podjetniki in podjetja.

Vsem iskrena hvala.ÂŤ In porok za tak uspeh? Je to, da zbor delujete kot druĹžina? ÂťGo-

V srcih nosijo pesem

Tina Felicijan

pesmi. Leta 2011 so se lotili projekta ÄŒarobni trikotnik. Vanj so vpletli otroke, njihove starĹĄe in tudi uÄ?itelje. Gre za slikanico, za katero je zgodbo z desetimi pesmimi napisal pisatelj Ivan Sivec, uglasbili pa so jih skladatelji Tadeja Vulc ter Anja in JoĹže Burnik. Vse pesmi je izvedel zbor in posnel zgoĹĄÄ?enko z desetimi skladbami. Pri treh je sodeloval tudi ansambel Modrijani. Premierna predstavitev te slikanice z zgoĹĄÄ?enko je zaznamovala 30-letnico ĹĄole. Tik pred izidom pa je Ĺže tretja zgoĹĄÄ?enka. Na njej so v Ĺživo posnete skladbe, ki jih je zbor izvajal na tekmovanjih v Zagorju ob Savi. ÂťOd leta 2008 se namreÄ? redno udeleĹžujemo drĹžavnega tekmovanja otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov.

Prejeli smo Ĺže pet zlatih priznanj in eno zlato priznanje z odliko.

ZgoĹĄÄ?enki smo dali naslov V srcih nosimo pesem. UÄ?enci so nanjo zelo ponosni, saj smo v

priprave na vsa tekmovanja vloĹžili veliko truda,ÂŤ je povedala zborovodkinja.

Na koncertu, posveÄ?enem izidu nove zgoĹĄÄ?enke, se je zbor predstavil z razliÄ?nimi skladbami, ki so jih ĹĄtudirali letos in jih zapeli tudi na regijskih in drĹžavnih tekmovanjih. Koncert so popestrili

Posebej ljuba jim je slovenska, Ä?e tudi Ĺže malo zapraĹĄena

Zborovodkinja s posebnim posluhom in darom izbira program, pa naj gre za tekmovanje, lokalno prireditev, letni koncert ‌, pravi predsednik. Zelo ji je pri srcu slovenska pesem, tako narodna kot umetna. Pojemo sicer tudi tuje, pa kakťna latinska maťa se najde vmes, ampak slovenske pesmi pa res negujemo, od tistih

starejĹĄih, Ĺže malo pozabljenih in zapraĹĄenih, do novejĹĄih, tudi zabavnih ‌ Smo slovenski zbor in prav je, da slovenski jezik ohranjamo tudi v pesmi.ÂŤ Zbor je eden glavnih nosilcev kulturnega Ĺživljenja v Ĺ oĹĄtanju in svoje zvesto obÄ?instvo in tudi sebe bodo v soboto, 25. maja, ob 19. uri nagradili z jubilejnim koncertom v ĹĄportni dvorani. Na odru se jim bodo pridruĹžili gostje.

Obeta se vrhunski in prijeten veÄ?er, na katerega ste vabljeni tudi vi. Vstopnine ne bo. Samo priti je treba. Po koncertu pa vas – tako je zagotovil AnĹželak – Ä?aka ĹĄe manjĹĄe preseneÄ?enje. đ&#x;”˛

Letos 209 zlatih bralcev in bralk

OtroĹĄki pevski zbor Osnovne ĹĄole Gorica je s slavnostnim koncertom predstavil tretjo zgoĹĄÄ?enko

Velenje, 14. maj – Od 1. septembra leta 1981, ko se je na Osnovni ĹĄoli Gorica oglasil prvi ĹĄolski zvonec, tam deluje tudi otroĹĄki pevski zbor. V njem sodelujejo uÄ?enci razredne stopnje. Letos jih je kar 65. ÂťTo so uÄ?enci, ki so pripravljeni svoje sproĹĄÄ?eno igranje na ĹĄolskem igriĹĄÄ?u, brezskrbno potepanje po okolici ali sedenje za raÄ?unalnikom dvakrat tedensko zamenjati za druĹženje na pevskih vajah. Zbor sodeluje na skoraj vseh ĹĄolskih in krajevnih prireditvah. Loteva se razliÄ?nih zvrsti zborovske glasbe – od lahkotne do zelo zahtevne. Vsako leto meri svoj napredek na obmoÄ?ni reviji Pozdrav pomladi, se udeleĹžuje regijskih tekmovanj od Celja do KoroĹĄke, drĹžavnega tekmovanja v Zagorju ob Savi, ustvarja pa tudi ĹĄtevilne projekte, kot so otroĹĄka opera, glasbeno-gledaliĹĄki veÄ?eri, dobrodelni koncerti za zbiranje sredstev za ĹĄolski sklad in podobno. Pri teh projektih je zbor sodeloval tudi z mnogimi znanimi slovenskimi glasbenimi izvajalci,ÂŤ je tradicijo delovanja zbora predstavila zborovodkinja Mihaela Verdnik.

Zbor je prvo zgoĹĄÄ?enko posnel leta 2001, naslovili pa so jo Pustite nam ta svet. Na njej so pesmi razliÄ?nih domaÄ?ih in tujih skladateljev ter slovenske ljudske

tovo. Veliko si prizadevamo za druĹženje, zaupanje, pomoÄ? drug drugemu, Ä?e jo kdo potrebuje.

Skupaj gremo na izlete, piknike, tudi na kakĹĄno podoknico.

Skupaj doĹživljamo vesele in tudi Ĺžalostne trenutke.ÂŤ

gostje – solistke, med katerimi je bila tudi bivĹĄa uÄ?enka ĹĄole, ter instrumentalistke, ki so svojo glasbeno pot zaÄ?ele prav v otroĹĄkem pevskem zboru, danes pa same pouÄ?ujejo glasbo. Koncert so zakljuÄ?ili s ĹĄolsko himno, ki jo vsi uÄ?enci radi prepevajo.

Tudi v ĹĄolskem letu 2018/2019 so osnovnoĹĄolci v Ĺ aleĹĄki dolini pridno brali, kar je dokaz veÄ?, da je knjiga mladim ĹĄe vedno blizu.

Zagotovo tudi po zaslugi Kajuhove bralne znaÄ?ke, ki jo mladi bralci osvajajo Ĺže veÄ? kot pet desetletij.

V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu so osnovnoĹĄolci iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki osvojili 3290 Kajuhovih bralnih znaÄ?k. Med devetoĹĄolci je letos kar 209 mladih bralcev in bralk, ki so Kajuhovo bralno znaÄ?ko osvajali vsa leta osnovne ĹĄole. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje jim pripravlja posebno zakljuÄ?no prireditev, na kateri bodo uradno postali Âťzlati bralciÂŤ. Ta bo v sredo, 29. maja, ob 11. uri, v veliki dvorani Doma Kulture Velenje.

Najprej bodo videli odliÄ?no gledaliĹĄko predstavo Veliki pok v produkciji Zavoda Margareta Schwarzwald in izvedbi Mestnega gledaliĹĄÄ?a Ptuj. V njej trije mladi igralci (Jernej ÄŒampelj, Tina Gunzek in SaĹĄa Pavlin StoĹĄić) preko duhovitih, nazornih in slikovitih prizorov predstavljajo in interpretirajo Ä?loveĹĄko zgodovino.

Uprizoritev Veliki pok preko zanimivih zgodb govori o vsem poznanih znanstvenikih, raziskovalcih in o drugih vizionarjih, ki so bili dovolj radovedni, intuitivni, vedoĹželjni in skeptiÄ?ni, da so prispevali k skupnemu razvoju. SporoÄ?ilo predstave je: razmiĹĄljaj, dvomi, bodi drzen, posluĹĄaj, beri, upaj si. Mladim Ĺželi predstava Veliki pok sporoÄ?iti, naj razmiĹĄljajo s svojo glavo in se ne bojijo spregovoriti naglas, Ä?etudi gre za ‘neumnost’. Vse velike ideje in vse velike teorije so to nekoÄ? bile.

Ob koncu prireditve bodo zlati bralci in bralke prejeli spominska priznanja in knjiĹžna darila, ki jim jih podarja druĹĄtvo Bralna znaÄ?ka ZPMS Slovenije.

Velenje Underground Po prvem zelo uspeĹĄnem petzvezdiÄ?nem dogodku Tesla Undergrund je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripravil v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije Ĺže drugega, poimenovali so ga Velenje Undergrund.

Gostje so se 160 metrov pod zemljo spustili z najstarejĹĄim delujoÄ?im dvigalom v Sloveniji, kjer so jih v skrivnostnem podzemlju priÄ?akale sveÄ?ano pripravljene mize in scena za edinstveno doĹživetje.

Gostje so bili deleĹžni 4-hodnega menija,

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

ki ga je pripravil chef PrimoĹž GoriĹĄek in postregla ekipa vile Herberstein in Gorenja Gostinstva. Vsak hod je spremljalo vrhunsko vino iz Vinske kleti GoriĹĄka brda. Goste je v uvodu nagovoril direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart, ki se jim je zahvalil za obisk in jih povabil na druĹženje tudi v prihodnje. Dogodek je s svojim vrhunskim nastopom popestrila operna pevka, mezzosopranistka Gordana Hleb. Da je bilo doĹživetje popolno, so veÄ?er sklenili z voĹžnjo

z vlakcem, ob izhodu pa je goste priÄ?akalo ĹĄe sladko darilce kmetije PotoÄ?nik Poprask.

Velenje Underground je tudi kandidat za 5-zvezdiÄ?no doĹživetje z znamko kakovosti Slovenia Unique Experiences! Slovenska turistiÄ?na organizacije je v zaÄ?etku leta objavila poziv za 5-zvezdiÄ?na doĹživetja in med 'top tri' doĹživetja uvrstila prav Velenje Underground.

Gre za spodbujanje razvoja in inovativnosti, krepitev produktov z dodano vrednostjo ter identificiranje preseĹžkov in s tem uspeĹĄnejĹĄe umeĹĄÄ?anje in trĹženje slovenske turistiÄ?ne ponudbe na tujih trgih. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

23. maja 2019

Podelili priznanja ustvarjalcem v ljubiteljski kulturi Poteka Teden ljubiteljske kulture, ki se je zaÄ?el s podelitvijo priznanj dolgoletnim ljubiteljskim ustvarjalcem v razliÄ?nih kulturnoumetniĹĄkih dejavnostih, nadaljuje pa se s pestrim programom Tina Felicijan

G horizont Bojan PavĹĄek

Kako zavzeti smo Slovenci za ljubiteljsko kulturo? ÂťZelo,ÂŤ odgovarja direktor Javnega sklada RS za kulture dejavnosti mag. Marko Repnik. ÂťMislim, da smo, kar se tiÄ?e ljubiteljske kulture, unikum v evropskem prostoru, saj smo dejavni na vseh podroÄ?jih.

Slovenija je prepredena z ljubiteljsko kulturo. Imamo veÄ? kot 5000 kulturnih druĹĄtev, s kulturo se aktivno ukvarja veÄ? kot 100 tisoÄ? ljudi.ÂŤ

Velenje, 17.–26. maj – Ta teden se bo po Sloveniji zvrstilo preko tisoÄ? kulturnih dogodkov, ki jih ustvarjalci prirejajo v sklopu Tedna ljubiteljske kulture (TLK), namenjenega javni predstavitvi ustvarjalnosti v sodobni druĹžbi.

Potekali bodo tudi v Velenju in okolici, kjer deluje veÄ? kot 45 kulturnih druĹĄtev, ki so dejavna na vseh podroÄ?jih umetniĹĄkega izraĹžanja. ÂťPevski zbori, otroĹĄki in odrasli, se uvrĹĄÄ?ajo v sam vrh slovenske zborovske dejavnosti in posegajo po nagradah tudi zunaj meja naĹĄe Slovenije. Prav tako male vokalne skupine in pihalni orkestri. ÄŒlani folklornih druĹĄtev se trudijo ljudsko izroÄ?ilo prenesti na mladi rod in so ambasadorji slovenske ljudske kulture v tujini.

Lepe besede ĹĄaleĹĄkih literatov

Krenker naĹĄtela argumente, ki potrjujejo prizadevnost ustvarjalcev in visoko kakovost njihovega dela. ÂťLjubiteljsko ustvarjanje ni poklic. Je nuja,ÂŤ je nadaljevala. ÂťNuja, da se izraĹžamo z umetnostjo, se povezujemo z ljudmi, ki delijo podobne interese, da ustvarjamo. Je odloÄ?itev za naporne vaje prijetna druĹženja in za bogatenje

beremo v samostojnih knjigah, zbornikih, revijah. Stvaritve likovnih ustvarjalcev gostujejo po galerijah po vsej domovini. Plesna dejavnost je redno zastopana na drĹžavnih revijah in vsako leto nas gledaliĹĄÄ?niki z novimi igrami povabijo v gledaliĹĄÄ?e, filmarji in fotografi pridno beleĹžijo dogajanje v dolini,ÂŤ je vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Nina Mavec

prostora, v katerem Ĺživimo. S Tednom ljubiteljske kulture se Ĺželimo zahvaliti vsem ustvarjalcem ljubiteljske kulture v Ĺ aleĹĄki dolini.

S podelitvijo priznanj pa Ĺželimo izpostaviti tiste posameznike in skupine, ki so nekakĹĄno gonilo ljubiteljske kulture v naĹĄi sredini,ÂŤ je povedala ob podelitvi jubilejnih priznanj OI Velenje in priznanj Sveta OI Velenje. Jubilejna priznanja so dobili Tomo ÄŒonkaĹĄ,

Fanika Grazer, Petra Hribernik, BoĹĄtjan Oder, Stanislav Ocepek in JoĹžica Vidmar. Priznanja Sveta OI pa vodja uspeĹĄnega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj Anka Jazbec, oblikovalec luÄ?i in zvoka na domala vseh prireditvah tako v Gorenju kot v Ĺ martnem ob Paki Branko KolĹĄek in veÄ? kot 60 let Ä?lan Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Alojz KriÄ?ej.

Pester konec tedna

V soboto je v Velenju potekalo regijsko odprtje TLK, zdruĹženo z zakljuÄ?kom 9. Medgeneracijskega festivala. Osrednji dogodek je bil obarvan plesno, saj TLK letos izmed vseh kulturno-umetniĹĄkih dejavnosti izpostavlja prav ples.

Okrog 200 plesalk in plesalcev vseh starosti se je gibalo v najrazliÄ?nejĹĄih ritmih in dokazalo, da

je lokalna plesna scena ĹĄe kako raznolika. Ljubitelji petja so lahko razvajali svoja uĹĄesa na obmoÄ?nem sreÄ?anju malih vokalnih skupin Ĺ aleĹĄke doline. Kulturno druĹĄtvo Ĺ kale in Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda sta zdruĹžila moÄ?i na veÄ?eru poezije, petja in plesa. Nastopila je tamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci.

Ljubitelji kulture so lahko prisluhnili tudi potopisnemu predavanju.

Danes ob 18. uri bodo Ä?lani Ple-

Lirikonfest predstavlja lavreate

snega teatra Velenje na Titovem trgu uprizorili plesno predstavo Pika praznuje rojstni dan. Uro kasneje se bo v vili Bianci zaÄ?el veÄ?er flamenka, na katerem bodo temperamentni ĹĄpanski ples predstavili plesalci iz Velenja, Mislinje, Ljubljane in Zagreba. Jutri (v petek) ob 17.30 se bo v vili Bianci zaÄ?el letni koncert citrarske skupine Marjanke, ob 19. uri pa bo Pihalni orkester Premogovnika Velenje v glasbeni ĹĄoli izvedel javno vajo.

Sobotno dogajanje se bo zaÄ?elo ob 9. uri pred domom krajanov na Konovem, kjer prirejajo kmeÄ?ko trĹžnico in druĹžabno sreÄ?anje.

Nadaljevalo se bo ob 10. uri na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju, kjer bo potekal festival petja z naslovom Ĺ oĹĄtanj, mesto svetlobe, glasbe in petja. Pol ure kasneje se bo v mali dvorani velenjskega kulturnega

doma zaÄ?ela premiera predstave PalÄ?ica v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. 0b 19. uri se bo v ĹĄportni dvorani OĹ Karla Destovnika Kajuha v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?el slavnostni koncert MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj ob njegovi 50-letnici. V nedeljo ob 19.30 pa bo GledaliĹĄÄ?e Velenje uprizorilo ĹĄe komedijo za dva Pacienti v Ä?akalnici. đ&#x;”˛

Komelj, Barbara Korun in UroĹĄ Zupan. Vsi ĹĄtirje se bodo v sredo, 29. maja, predstavili z avtorskim pesniĹĄkim branjem na Lirikonfestovi celoveÄ?erni degustaciji liriÄ?nega obÄ?utja, ki se bo na terasi Restavracije Jezero zaÄ?ela ob 20.

Prihodnji Ä?etrtek bo v Velenju potekala Akademija uri. Lavreat po izboru obÄ?instva in umetniĹĄkoPoetiÄ?na Slovenija s slavnostno podelitvijo knjiĹževnih -strokovnega sosveta bo razglaĹĄen na podelitvi.

V Ä?etrtek se bo ob 10. uri v vili Bianci zaÄ?ela nagrad in priznanj 18. Mednarodnega Lirikonfesta matinejska Ä?ajanka potopisnega obÄ?utja.

Osrednji gost bo dobitnik krilate Ĺželve Jakob Velenje, 29. in 30. maj – Pomladni festival leta bo dobil Jakob J. Kenda. Lirikonov zlĂĄt za J. Kenda, z njim pa se bo pogovarjala RomaliriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja 18. Mednaro- vrhunske revijalne prevode poezije gre Barbari na Dobnikar Ĺ eruga. Ob 11.30 se bo zaÄ?ela dni Lirikonfest Velenje bo dosegel vrhunec z Pregelj. Za Velenjico - Ä?aĹĄo nesmrtnosti za Ä?ajanka svetovljanskega obÄ?utja z dobitnico dvodnevnim mednarodnim knjiĹževnim sreÄ?a- vrhunski desetletni pesniĹĄki opus v 21. stoletju mednarodne Pretnarjeve nagrade Metko njem, ki bo prihodnjo sredo in Ä?etrtek potekalo pa so nominirani Lidija Dimkovska, MiklavĹž Lokar. Ob 18. uri se bo zaÄ?elo osemnajst v Velenju. Osrednja prireditev bo Akademija minut refleksije o melanholiji in distanci v PoetiÄ?na Slovenija (v Ä?etrtek, 30. maja, ob 19.

21. stoletju s prvim dobitnikom knjiĹževne nauri v vili Bianci), ko bodo letoĹĄnji lavreati dobili Za glasbeno spremljavo sredinega Âťvegrade Ä?aĹĄa nesmrtnosti Andrejem Medvedom. knjiĹževne nagrade in priznanja. Mednarodno Ä?erno-dopolnoÄ?nega pesniĹĄko-glasbenega Pred zaÄ?etkom Akademije PoetiÄ?na Slovenija Pretnarjevo nagrado – Ä?astni naslov ambasaslow foodaÂŤ bo poskrbela skupina ÄŒedabo Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija dorka slovenskega jezika, literature in kulture huÄ?i, v Ä?etrtek pa bo koncertiral slovenski predstavila ĹĄe letoĹĄnji sveĹženj festivalnih na Kitajskem bo prejela Metka Lokar. Krilato blues band Swingatan. knjiĹžnih izdaj. đ&#x;”˛ tf Ĺželvo za najboljĹĄi slovenski potopis preteklega

ÄŒas kot Ä?etrta dimenzija je naĹĄ “hoÄ?eĹĄ-noÄ?eĹĄâ€? Ĺživljenjski spremljevalec. Je fizikalna enota, ki kljub nespremenjenemu tempu ustvarja vtis, da vÄ?asih teÄ?e prehitro, spet drugiÄ? se nikamor ne premakne. Tako nam je vsem dobro poznano, da je dolĹžina ene minute odvisna od tega, na kateri strani vrat straniĹĄÄ?ne kabine si. Na sreÄ?o je vzporedno z lastno razumsko evolucijo Ä?lovek odkrival tudi naÄ?ine, kako ohranjati trenutke v Ä?asu. Pri tem se ni branil nobenih materialov, ki so mu priĹĄli pod roke. Tacal je po jamskih stenah, klesal v kamnite bloke, graviral v Ĺžlahtne kovine, drsel s peresi po celulozi, ob pomoÄ?i Ä?opiÄ?ev oĹživil platna, tetoviral ĹĄe tako nedostopne dele telesa ‌, vse dokler leta 1827 Joseph NicĂŠphore Niepce ni izumil materiala, ki se je strdil pri stiku s svetlobo. S svojim izjemnim dejanjem je povzroÄ?il, da je nastala fotografija, kot jo poznamo ĹĄe danes. Zanimivi trenutki so tako imeli moĹžnost postati veÄ?ni. Civilizacija se je na svojevrsten naÄ?in opremila s Ä?asovnim strojem. Le da z njim ni potoval Ä?lovek, ampak ujeti Ä?as. In tako je kljub digitalni revoluciji v fotografiji ĹĄe danes. Listanje starih foto albumov ali brskanje po slikovnih datotekah na starem disku so opravila, ki vzamejo Ä?as, a prikliÄ?ejo vrsto spominov. So Ä?asovne kapsule veselja, upanj, razoÄ?aranj, Ĺžalosti, nostalgije, sreÄ?e, uspeha, padcev, porazov, ponosa, poguma, skratka vsega, kar fotografija pripoveduje. Iz njih lahko izluĹĄÄ?imo pomen zgodovine v sedanjosti in so Ä?vrsta podpora za prihodnost. LaĹžje je namreÄ? stopati naprej, Ä?e odsevi v vzvratnem ogledalu opogumljajo naĹĄo vizijo.

Nedolgo tega smo v mestu postali bogatejĹĄi za nov cikel fotografskih razstav, simpatiÄ?no poimenovan Velenje: fotogeniÄ?no.

Z raznovrstnimi fotografskimi pristopi bo objemal stene male dvorane kulturnega doma Velenje. Na njih se bodo predstavili lokalni fotografi, ki skozi svoje zaslonke redno pretakajo Ä?as in prostor domaÄ?ega kraja. Velenje oziroma (nekoliko ohlapneje) kar celotna Ĺ aleĹĄka dolina je pravi kotel fotografskih entuziastov, ki z bolj ali manj posreÄ?enimi pristopi skozi objektiv dokumentirajo utrip domaÄ?ega vsakdana. Vendar so razlike med njimi precejĹĄnje. Pri tem bom namerno spregledal telefonske fotografe, saj spadamo v loÄ?en krog obravnave. Fascinacija me torej spreleti v trenutku, ko fotografija doseĹže tako moÄ?an energetski naboj, da ne potrebuje nobenega pojasnila. TakĹĄna, ki te posrka v njen svet. Te objame in spodbuja interpretacije. Se ti prikazuje pred oÄ?mi ĹĄe takrat, ko zapreĹĄ veke. In tudi kasneje, v sanjah. Tukaj pa se krog lokalne fotografske srenje poĹĄteno zoĹži. Med njimi ostaja trdno zasidran mladi fotograf Goran PetraĹĄević, ki je kot prvi ciklu ponudil svojo fotogeniÄ?nost Velenja. Njegov edinstven pristop ni muha enodnevnica. Sposobnost skokov iz fotografske cone udobja preko razliÄ?nih pristopov in Ĺžanrov obelodanja Ĺže vrsto let. Fotografije, v katere prefinjeno vtke mistiÄ?nost gorskih pejsaĹžev in tiĹĄino zasneĹženih gozdov, so razred zase. Predstavljajo zrcalo njegovega duha v Ä?asu in prostoru. Ritem njegovega koraka ustavi preblisk, Ĺže znano zaporedje gibov pripravi napravo za fotografiranje, pospremljeni z globokim vdihom se roki postavita v odloÄ?en poloĹžaj, zenica filtrira bistvo kadra, kazalec in sproĹžilec postaneta eno. Goranov rezultat je iskren do onemoglosti. In prav po tem Ä?lovek v Ä?asu prevlade fejk fotk – avtomatizirani sepia, glow, faded, grunge, retro vintage, drama, glamour uÄ?inki – ĹĄe kako hlasta.

Ogromen nabor aktivnih in zapuĹĄÄ?enih industrijskih objektov, bliĹžina narave in njena urbana integracija, arhitekturne ikone in sive cone modernizma, soÄ?asna degradacija krajine in revitalizacija le-te, socialna in kulturna pestrost so iztoÄ?nice, ki naĹĄe konce oplajajo s posebno karizmo. Temu s svojimi rezultati prikimava tudi fotografska srenja. Kako v poplavi motivov najti naÄ?in, da le-ti izstopijo iz povpreÄ?ja, je pa druga zgodba. In Goran to zna!

Pri tem nimam v mislih le teoretiÄ?nega obvladovanja fotografije.

Njegov instinkt postane smerokaz, ki mu v igri svetlobe odkriva, kar ostalim ostane skrito. Njegov prehod za peĹĄce postane pot Ĺživljenja. Kozo prepriÄ?a za mestno kompozicijo leta. S praznim akvarijem zavlada ulici. Osamljena klop mu umiri jezero. V razpadajoÄ?em prostoru ujame feniksa. In ĹĄe in ĹĄe. Fotografski potencial, ki ga poseduje, je vreden priloĹžnosti, ki bo sprostila vso neskonÄ?nost njegove perspektive. Njegov horizont je tvoja priloĹžnost, drago Velenje. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

23. maja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Pomemben del priprave Ä?asopisa tudi lektoriranje Tisti, ki malo pobliĹže poznajo, kaj vse je potrebno narediti pred objavo tiskanega prispevka, vedo, Ä?ez koliko ÂťrokÂŤ gre vsak zapis. Najprej ga kar nekajkrat prebere avtor, nato urednik, za njim se z besedili spopade ĹĄe lektorica. Tik pred oddajo gradiva v tiskarno (ob sredah zjutraj) ga od prve do zadnje strani pregledujemo ĹĄe tri novinarke. Koliko pozornosti namenjamo v uredniĹĄtvu tednika NaĹĄ Ä?as napakam, zgovorno pove podatek o gradivu za eno ĹĄtevilko Ä?asopisa in ĹĄtevilu avtorjev: za 24 Ä?asopisnih strani je potrebnih okoli 100 Ä?lankov, ob tem pa ĹĄe obilo drobnih novic.

Pod prispevke se podpiĹĄe pribliĹžno 20 av-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ÄŒUKI – Punca drĹž se stran od mene 2. TANJA Ĺ˝AGAR IN IGOR MIKIÄŒ – PleĹĄi z mano zdaj 3. URBAN VIDMAR – Amore mio

Tudi tik pred oddajo gradiva v tiskarno vedno ĹĄe iĹĄÄ?emo morebitne napake v prispevkih.

torjev. Kljub takĹĄnemu ÂťsituÂŤ se zgodi, da ob Ä?etrtkih Ĺže pri beĹžnem listanju Ä?asopisnih strani odkrijemo ĹĄe kakĹĄno napako. KakĹĄno pa gotovo tudi vi bralke in bralci, za kar se seveda opraviÄ?ujemo. Smo pa veseli, Ä?e nas nanje dobrohotno opozorite.

Poleg Ä?im bolj zanimivih vsebin na Ä?asopisnih straneh tednika NaĹĄ Ä?as bomo tudi

v prihodnje stremeli k temu, da ne bi morebitne napake po nepotrebnem spravljale v slabo voljo nikogar – ne nas, ĹĄe manj pa vas. Si pa seveda Ĺželimo, da ostanete naĹĄi zvesti naroÄ?niki tudi v prihodnje in da za branje tednika NaĹĄ Ä?as navduĹĄite ĹĄe koga.

Hvala za vse vaĹĄe sodelovanje. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Na Evroviziji zmaga Nizozemske, Slovenija trinajsta

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Na 64. tekmovanju za pesem Evrovizije v izraelskem Tel Avivu je zmagala Nizozemska, ki je s pevcem Duncanom Laurenceom tudi veljala za letoĹĄnjega favorita. Ĺ˝irije in gledalce po Evropi je prepriÄ?al s skladbo Arcade. Slovenija se je z Zalo Kralj in GaĹĄperjem Ĺ antlom ter pesmijo Sebi uvrstila na 13. mesto.

Po glasovanju Ĺžirij vseh 41 sodelujoÄ?ih drĹžav se je na prvo mesto uvrstila Ĺ vedska, na drugo mesto presenetljivo Severna Makedonija, na tretje pa Nizozemska, ki ji je najbolje kazalo na stavnicah. Vendar so glasovi gledalcev in posluĹĄalcev odloÄ?ili, da bo Evrovizija prihodnje leto na Nizozemskem. To je Ä?etrta zmaga za drĹžavo v zgodovini Eurosonga.

Slovenskima predstavnikoma so stavnice napovedovale 20., uvrstila pa sta se na 13. mesto in s tem ponovila uvrstitvi Sester iz leta 2002 in Maje Keuc iz leta 2013. NajboljĹĄa slovenska uvrstitev na Evroviziji je ĹĄe vedno sedmo mesto, ki sta ga dosegli Darja Ĺ vajger leta 1995 in NuĹĄa Derenda leta 2001.

Pero LovĹĄin predstavlja nov videospot Taka taka je Ä?etri singel Petra LovĹĄina z albuma ObmoÄ?je medveda, ki ga spremlja primeren vi-

ÄŒeprav so ÄŒuki na sceni Ĺže 30 let, ves Ä?as skrbijo za svoje oboĹževalce in jih razvajajo z novimi uspeĹĄnicami. V teh dneh razveseljujejo z novo pesmijo in videospotom Punca drĹž' se stran od mene. Po dveh baladah, ÄŒe se od spominov da Ĺži Ĺživet in Cel svet imaĹĄ na dlani, ki sta izĹĄli konec lanskega leta, so v najnovejĹĄi pesmi ÄŒuki spet bolj razigrani.

deospot. Gre za tipiÄ?no pesem plesnega karibskega ritma, ki slavi predvsem pozitivno razmiĹĄljanje. Pero je sam napisal glasbo in besedilo, v studiu pa so se mu pridruĹžili sami vrhunski glasbeniki: Jani Hace (Siddharta) na basu, Bojan Krhlanko (Laibach) na bobnih, kitare je odigral Matej MrĹĄnik, klaviature Denis Horvat (Hamo & Tribute to Love), za pihalno sekcijo pa so poskrbeli Super Action Heroes. Videospot sta kot dodatek uspeĹĄnega sodelovanja pri filmu Ti lahko posnela zakonca Peter in Darja LovĹĄin kar sama. In sicer v glavnem na daljnem vzhodu v nedrjih velikanske turistiÄ?ne kriĹžarke. Spot je nastal v sodelovanju s TV Slovenija, za montaĹžo pa je poskrbel mojster Zlatjan ÄŒuÄ?kov.

Rebeka ĹĄe verjame Rebeka Dremelj je predstavila novo skladbo in videospot Ĺ e ver-jamem. Skladba nosi izjemno moÄ?no sporoÄ?ilo. SporoÄ?a, da se lahko po vsakem padcu poberemo, da se lahko ne glede na Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine in naĹĄe zmogljivosti vedno potrudimo biti najboljĹĄi. Tako lahko v spotu vidimo olimpijskega plavalca z zgolj enim udom, uspeĹĄno umetnico in slikarko brez prstov na rokah in profesionalno plesalko na invalidskem voziÄ?ku. Oni so verjeli in ĹĄe vedno verjamejo in njim je uspelo. V videospotu

tako nastopajo najboljĹĄi slovenski paraplavalec Darko Ä?urić, umetnica Ana Rogel ter profesionalna plesalka na invalidskem voziÄ?ku Barbara Ĺ amperl. Izid nove skladba Rebeke Dremelj Ĺ e verjamem je hkrati tudi napoved njenega prihajajoÄ?ega, Ĺže sedmega albuma.

Mary Rose spet na sceni z albumom ResniÄ?en svet Heavymetalci Mary Rose, ki so na sceni Ĺže tri desetletja, se po daljĹĄi odsotnosti na velike odre vraÄ?ajo z novim albumom ResniÄ?en svet. Na novi ploĹĄÄ?i, ki je izĹĄla v samozaloĹžbi, je 12 skladb, Ĺže pred izidom CD-ja pa so izdali tri single, Stampedo, Vizija in balado ResniÄ?en svet, za ka katere so posneli tudi video spote. Bend je nastal ko konec osemdesetih let, od takrat pa se je zamenjalo veliko njegovih Ä?lanov.

Od ustanovnih je ostal le ťe kitarist Eki Alilovski, go gonilna sila in idejni vodja skupine, v kateri so ťe pevec Žanil Tataj Žak (ex-Divlje

jagode), basist Mitja Kobal, bobnar David Debevec in klaviaturist Sandi Trojner.

Skupina ima za sabo tri albume in zavidljivo koncertno kilometrino, v anale slovenskih teĹžkih zvokov pa se je zapisala Ĺže s prvencem Rocks Off iz leta 1990 in gotovo sodi med najvidnejĹĄe predstavnice trdega rocka v Sloveniji.

Rolling Stones po Jaggerjevi operaciji spet na turnejo Frontman legendarne britanske rock skupine Rolling Stones Mick Jagger je uspeĹĄno prestal operacijo na srcu, zato je skupina Ĺže naznanila nove datume koncertov v ZDA in Kanadi. Po pisanju britanskega BBC so Rolling Stonesi v sklopu turneje No Filter napovedali 17 novih koncertov. Turnejo so bili prisiljeni preloĹžiti, ker so frontmanu skupine Micku Jaggerju zamenjali zaklopko na srcu.

Skupina je na socialnih omreĹžjih sporoÄ?ila, da komaj Ä?aka, da se vrne na pot, 75-letni pevec pa se je oboĹževalcem zahvalil za podporo in v videoposnetku, v katerem poplesuje, pokazal, da je spet pri moÄ?eh. Turneja No Filter se bo zaÄ?ela 21. junija v Chicagu.

Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Ĺ padni fantje – SreÄ?en Ä?lovek Ansambel Vikend – Osvajam te Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Naveza – Zame vedno boĹĄ lepa Ansambel Petka – Vse bi storil, sinko moj Ansambel Smeh – Fina Nina Raubarji – Bel pajÄ?olan TopliĹĄka pomlad – Taksi Zapeljivci – ÄŒar domovine

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TANJA ŽAGAR Tretja sezona ťova Zvezde pleťejo je Tanjo Žagar pripeljala do prav posebne pesmi in ťe bolj posebnega sodelovanja.

Skupaj z Igorjem MikiÄ?em sta posnela skladbo v disko ritmih z naslovom PleĹĄi z mano zdaj, ki jo je zanjo napisal AleĹĄ Klinar.

SAN DI EGO Osamljeno dekle je drugi singel s prihajajoÄ?ega albuma, ki ga bodo San Di Ego izdali letoĹĄnjo jesen. Pesem je nekaj posebnega, saj so se fantje prviÄ? lotili izvedbe le z akustiÄ?no kitaro in vokali. Glasbo in besedilo je napisal Franci Zabukovec, aranĹžma pa je prispeval San Di Ego.

ALYA Po izidu albuma njenih uspeĹĄnic, ki nosi naslov Iz dnevne sobe, Alya ne poÄ?iva.

Pred njo so ĹĄtevilni nastopi v Sloveniji, nastopila pa bo tudi na HrvaĹĄkem, kjer sta potrjeni

www.radiovelenje.com

gostovanji na CMC festivalu v Vodicah ter na Ĺ ibeniĹĄkem festivalu avgusta letos.

SHEBY Slovenska r'n'b izvajalka Sheby predstavlja spot za skladbo Luna z lani izdanega prvenca Madam. Luna je najbolj romantiÄ?na skladba sicer samosvoje pevke. Produkcija je delo Jake BoĹĄtjanÄ?iÄ?a, miks in master pa Cazzafure. Spot za pesem je posnela z mlado fotografinjo TjaĹĄo Barbo.

PUPA Pupa oz. Ĺ pela Novak prihaja iz Maribora in je doslej sodelovala s ĹĄtevilnimi izvajalci (Kingston, Ditka, Natalija Verboten, Rebeka Dremelj, UroĹĄ Perić ...). Je pevka, avtorica besedil, glasbe in aranĹžmajev, ki se zadnje Ä?ase posveÄ?a avtorski glasbi. Rezultat njenega dela je skladba Najine slike, za katero je posnela tudi videospot.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naš čas, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏪

Vsako drugo soboto v mesecu na Cankarjevi v Velenju zaživi tako imenovani Bolšji sejem, ki je vedno zelo dobro obiskan. V soboto si ga je v spremstvu velenjskega podžupana Petra Dermola z zanimanjem ogledal tudi murskosoboški župan, starine pa so skupaj z njima privabile tudi ministrico za pravosodje Andrejo Katič.

Ali so slučajno poklicali "šefa" pa čvek ni izvedel.

⏬

Čvek predvideva, da je v družini edinega doktorja matematike med slovenskimi stand up komiki Uroša Kuzmana zelo fletno. Zelo malo je doma, kadar pa je in če je slaba volja pri hiši, jo z življenjsko sopotnico preganjata s pesmijo ali s šalami, ki jih Uroš stresa iz rokava. Po njegovem obrazu sodeč, se mu je na družinskem nastopu milo storilo. Čvek se sprašuje, ali ga je tako ganilo besedilo pesmi ali ženin prispevek na javnem nastopu.

⏩

Marko Juvan iz Šmartnega ob Paki je ljubiteljski pevec, harmonikar ter dokaj »svež« vinogradnik. Razveselilo ga je priznanje, ki ga je prejel za lansko vino, še bolj pa rokovanje z aktualno vinsko kraljico. Je bila ta malo presenečena nad njegovim odzivom, mladostjo ali morda kakšnim povabilom. O tem Čvek tokrat lahko samo ugiba.

Irina Kova, ki živi v Londonu, je prepričana, da ji njena lepota ne dela nikakršne usluge. Še več, meni, da jo ovira pri karieri.

33-letna pravnica pravi, da moški ne jemljejo resno zaposlenih žensk, ki so povrh vsega še atraktivne. Kova iz svojih izkušenj ve, da so lahko razgovori nočna mora. »Po nasvetu agenta sem začela

» Levo & desno «

Zdaj in potem Tudi tokratni kandidati in kandidatke za evropske poslanke in poslance so v predvolilnih razpravah precej glasni. Da le ne bodo potem, ko bodo izvoljeni, v evropskem parlamentu spet bolj tiho in neprepoznavni.

Rešitev Po tem, ko je prišlo do nekaj sprememb, ki so vsaj malo potolažile zdravnike, ki so napovedali odhod iz zdravstvenih domov, je zavladalo malo dolgozatišja. Slovencem pa dolgo ročno še vedno ne zagotavlja zdravninemotenih obiskov zdravni kov. Očitno je za nas edina rešitev – da smo zdravi.

Nekatere prireditve, ki so bi bile napovedane za prejšnji mesec, so organizatorji prestavili na ta mesec.

Očitno so bili preveč optimistični, saj vreme letos še ne pozna po pomladi. Je nekaj takega kot naša politika: ne nestanovitno.

Mamljivost Naša deželica je vse bolj mamljiva za tuje vlagatelje; tudi take, ki jih ne bi radi imeli radi.

Do kdaj?

daja vintage oblačila, uspešna vsako leto obišče več turistov. To Sauce, je bila zaradi svojega na- sko in v Tajvan, nekaj pa so je pa je tudi na instagramu, kjer pa, kot pojasnjuje stolni župnik mrgodenega izraza pravi spletni kupili tudi Američani. Izklicna ima 30 tisoč sledilcev.

Roman Starc, »zahteva stalno hit, ki je nasmejala milijone ljudi cena je bila 803 dolarje za 0,45 varovanje (15 ur na dan vse dni po vsem svetu. Tudi žalostno kilogramov. Ameriška kavarna bo v letu brez izjeme), dnevno či- novico so lastniki delili v bolj iz kupljenih zrn v skupni teži 4,5 ščenje in redno vzdrževanje, z šaljivem slogu: »Nekateri dnevi kilograma iztisnila le za okoli 80 rednimi nabirkami vernikov pa so bolj čemerni kot drugi ...« so skodelic kave, ki ima menda bolj lahko pokrivamo zgolj tekoče kot po kavi okus po zeliščnem ali stroške elektrike, ogrevanja in sadnem čaju. Skodelico v svojem mežnarjenja«. Letošnjega 1. malokalu ponujajo za 75 dolarjev. jam so zato za turiste uvedli dva Da je Ljubljana turistično vse evra vstopnine, ki pa ne velja bolj zanimiva, občutijo tudi v lju- za predšolske otroke. Prav tako bljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja vstopnina ne velja za domače na Ciril-Metodovem trgu, ki jo obiskovalce in tiste, ki se bodo v cerkvi udeležili maše.

Minuli teden je bila na dražbi zapisali. Namrgodena mačka, v New Yorku prodana skulptuki je imela na Instagramu več ra zajca ameriškega umetnika kot 2,4 milijona sledilcev in je Jeffa Koonsa. Zanjo so iztržili živela v Phoenixu, je zaslovela rekordnih 91,1 milijona dolarjev, leta 2012, ko so lastniki njeno s čimer je postala najdražje delo fotografijo objavili na družbenem živečega umetnika. Skulpturo omrežju Reddit. Fotografija je v hipu postala virtualna in navduV minulem tednu je zaradi za- šila ves svet. pletov pri vnetju sečil poginila ena najslavnejših mačk na svetu, Grumpy cat. Sedemletna mačka, ki ji je bilo v resnici ime Tardar

Od 1. maja za ogled ljubljanske stolnice vstopnina za turiste

Zajec za 91 milijonov dolarjev

Poginila na spletu slavna namrgodena mačka

Pregrešna skodelica kave

nositi očala z dioptrijo, da bi izgledala bolj resno,« je povedala in dodala, da je na razgovore nehala nositi tudi visoke pete, skoraj povsem se je odpovedala tudi ličilom. A ni pomagalo. Tudi ko je namreč razgovor opravila uspešno, je namreč na delovnem mestu trpela zaradi komentarjev nadrejenih o njenem videzu.

Irina je nad nenehnimi razgovori in neuspehi obupala in tako ustanovila svoje maloprodajno podjetje. Danes na spletu pro-

frkanje

Muhavost

ZANIMIVOSTI

Prepričana je, da jo lepota pri karieri ovira

23. maja 2019

Statistični podatki kažejo, da brezposelnost pri nas še kar pada, in nekateri se že sprašujejo, kdaj brezposelnih sploh ne bo več. No, tako nizko pa vseeno ne moremo pasti. Ne gre – ne da kdo ne bi hotel.

Potrpežljivost Naši gozdovi marsikje še vedno kažejo klavrno podobo.

Posledic naravnih ujm še vedno niso odpravili. Res bo potrebna velika potrpežljivost, da jim bo to uspelo. In veliko nas bo stalo.

Kako po maju?

Nekateri komaj čakajo, da bodo izvedeli, kaj bo po tem mesecu. Predvsem delavci Gorenja, seveda. Tedaj naj bi začela veljati nova sistematizacija. Mnoge zaposlene seveda bolj kot »zapletena« beseda sistematizacija zanima bolj znana, a manj priljubljena beseda - odpuščanje.

Več obrazov Prostovoljstvo ima več obrazov. Prostovoljci so dobrodošli tudi pri mnogih takih, ki jim nič ne manjka. Materialno! Pogrešajo pa prijazne besede.

Bencin, elektrika ¼ Zadnji čas klasična goriva za prevozna sredstva vse bolj izpodriva elektrika. No, mnogi še vedno prisegajo tudi na alkohol.

Nedavno so na dražbi ponudili kavo, ki je na tekmovanju najboljše kave iz Paname osvojila prvo mesto. Na prodaj je bilo le 45 kilogramov, od tega je večina odpotovala na Japonsko, Kitaj-

balonastega zajca iz nerjavečega jekla v višini 104 centimetre je kupil trgovec z umetninami Robert E. Mnuchin, oče ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina.

Za premislek V življenju ni vse tako enostavno. Tudi taki, ki imajo v rokah škarje in platno, ne sešijejo vedno dobrih oblačil.

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

23. maja 2019

Upamo, da smo bili dovolj glasni, jasni in odloÄ?ni Javni shod pred nazarskim zdravstvenim domom opozorilo na nedopustno stanje zdravstva v Zgornji Savinjski dolini – Med zahtevami tudi odstop vodstva javnega zavoda – Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 14. maja – ObÄ?anom Zgornje Savinjske doline je zaradi razmer v tamkajĹĄnjem zdravstvu prekipelo. ÂťDanes tukaj ne poznamo obÄ?inskih in drugih meja. Zbrali smo se, da opozorimo na pravico do uÄ?inkovite zdravstvene oskrbe, ki nam kot drĹžavljanom pripada. Skrbi nas za zdravje, za Ĺživljenje nas samih, naĹĄih najbliĹžjih, sosedov, prijateljev. Ostali smo brez treh druĹžinskih zdravnikov, od maja nimamo veÄ? 24-urne nujne medicinske pomoÄ?i, kar je neodgovorno in nedopustno za16 tisoÄ?

ZgornjesavinjÄ?anov,ÂŤ je nagovorila zbrane na javnem shodu pred zdravstvenim domom Nazarje v imenu nedavno ustanovljene Civilne iniciative (CI) za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov Vera Slokan.

in od Ĺžupanov kot ustanoviteljev javnega zavoda terjajo imenovanje novega vodstva. Med razlogi za protest so navedli ĹĄe visoko izgubo, ki se bliĹža milijonu evrov, dotrajan vozni park, nesoglasje med obÄ?inami predvsem zaradi lokacije zdravstvenega zavoda. Ĺ˝upanom oÄ?itajo sprenevedanje in nezainteresiranost za ureditev stanja. Prst so uperili ĹĄe na nadzorni odbor in svet javnega zavoda, ki naj bi vedela za nastale

razmere, pa nista ukrepala.

Nujna medicinska pomoÄ? je sedaj organizirana tako, da od 14. do 6. ure poleg medicinskih tehnikov in nujnega medicinskega osebja (tega zagotavljata tudi velenjski in kamniĹĄki zdravstveni dom) zdravstvene storitve izvajajo ĹĄe prostovoljni gasilci kot prvi posredovalci. ÂťGre verjetno za unikum v Sloveniji,ÂŤ je med drugim dejal predsednik Zgornjesavinjske gasilske zveze Janko

Ĺ˝unter in nadaljeval, Âťgasilci obÄ?anov nikoli nismo pustili na cedilu in jih tudi sedaj ne bomo. Je pa to za nas prevelika odgovornost in sam kot predsednik na takĹĄen kompromis ne pristajam, saj nimamo dovolj usposobljenega kadra. Ne moremo prevzemati dela zdravnikov, ki potrebno znanje pridobivajo na skoraj 10-letnem ĹĄtudiju, mi pa smo imeli 80-urni zdravstveni teÄ?aj.ÂŤ

Zahtevajo: revizijo poslovanja, samostojen zavod ‌

Zahteve za ureditev razmer je CI strnila v 11 toÄ?k, pred skoraj vse pa zapisala oznako 'takoj'.

Direktorica javnega zavoda Darja Es je v pisnem odzivu na protest zapisala, da razume stisko in skrb obÄ?anov. ÂťZagotavljam, da so vsa prizadevanja zavoda usmerjena v to, da zagotovimo ustrezno zdravstveno varstvo za obÄ?ane in normalne pogoje dela za zaposlene.ÂŤ Krivdo za finanÄ?no luknjo pripisuje predvsem pridobitvi premalo de-

â?ą Shoda se je (po ocenah nekaterih) udeleĹžilo blizu 300 obÄ?anov. Z njim, so dejali, mislijo resno in vztrajali bodo pri reĹĄitvah, ki bodo dobre za vse obÄ?ane.

Rekli so â?ą Zvone Zupan, predstavnik CI: ÂťV tej nedopustni ÂťzgodbiÂŤ ni nihÄ?e brez greha. Za nekatere zdravnike je Hipokratova prisega Ä?rka na papirju, Ĺžupani so Ĺže dolgo seznanjeni z razmerami, pa so se v glavnem ukvarjali sami s sabo, s prepiri okrog tega, kdo bo kaj in v kakĹĄnem deleĹžu financiral. TeĹžave v zavodu so se kopiÄ?ile tudi zaradi neposluha drĹžave. Svoj deleĹž pri tem ima ĹĄe zdravstvena zavarovalnica, prav gotovo tudi vodstvo zavoda, ki mu malokdo verjame, da je zavod vodilo dovolj strokovno, preudarno in finanÄ?no vzdrĹžno. ÄŒe smo se o odprtih vpraĹĄanjih Ĺže pogovarjali s kom? Ne vem, zakaj bi morali biti mi tisti, ki bomo strokovnjake uÄ?ili, ki so plaÄ?ani in izvoljeni za to, da reĹĄujejo teĹžave. Mi se ne moremo spuĹĄÄ?ati v medsebojne odnose.ÂŤ

Med drugim zahteva, da svet zavoda oceni delo dosedanjega vodstva in se loti iskanja novega.

Dosedanje pa naj prevzame odgovornost za dolgoletno izgubo.

Zahteva ponovno uvedbo 24-urne deĹžurne sluĹžbe, samostojen, strokoven in vzdrĹžen zdravstveni zavod z dolgoroÄ?no strokovno vizijo delovanja zdravstvene oskrbe v dolini. Od Ĺžupanov ustanoviteljic zavoda priÄ?akujejo, da konÄ?ajo sprenevedanje, prevzamejo odgovornost in pri reĹĄevanju preseĹžejo svoje egoistiÄ?ne teĹžnje ter izpolni-

Aktivno druĹženje razliÄ?nih generacij LetoĹĄnji Medgeneracijski festival, ki je potekal pod geslom Pozdravljen, bonton, je z delavnicami, predavanji in zakljuÄ?no prireditvijo na Titovem trgu povezal vse generacije Tina Felicijan

Velenje, 16.–18. maj – Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju z Univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje ter drugimi organizacijami, ki delujejo v prizadevanjih za zmanjĹĄevanje medgeneracijskih prepadov in izboljĹĄanja kakovosti Ĺživljenja v vseh starostnih obdobjih, priredila Ĺže 9. Medgeneracijski festival. Letos je potekal na temo bontona, ki med drugim zbliĹžuje mlade in starejĹĄe, s poudarjanjem naÄ?el spoĹĄtljive komunikacije pa tudi krepi tvorne odnose med pripadniki istih starostnih skupin. Želeli smo obuditi pravila lepega vedenja, ki temeljijo na upoĹĄtevanju in spoĹĄtovanju drugih. Bodimo strpni in uvidevni tako mladi kot starejĹĄi,ÂŤ je sporoÄ?ilo letoĹĄnjega festivala medgeneracijskega druĹženja in sodelovanja povzela predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Zdenka UrĹĄnik in nadaljevala, Âťnamen Medgeneracijskega festivala je aktivno druĹženje razliÄ?nih

Darja Es: ta trenutek bom svoje delo nadaljevala

Direktorica do jeseni napoveduje zagotovitev zdravstvenega varstva in normalne pogoje za zaposlene.

S prstom pokazali na vodstvo zavoda, na njegov svet, Şupane ‌

Da je nekaj hudo narobe, so – po zagotavljanju CI – izvedeli po odhodu treh druŞinskih zdravnikov. Ti naj ne bi bili posledica preobremenjenosti, kar se govori v javnosti, ampak slabih razmer v zdravstvenem zavodu, izjemno slabih medsebojnih odnosov med zaposlenimi in vodstvom.

Na to in na razmere, v katerih se zdravniki niso veÄ? poÄ?utili varni pri svojem delu, naj bi opozorila v pismu druĹžinska zdravnica, ki je dala odpoved. Vodstvo so oznaÄ?ili za nekompetentno, zavod naj bi vodilo netransparentno, odloÄ?itve naj bi sprejemalo brez strokovnega posvetovanja.

Zato so mu izrekli nezaupnico

jo obljube o novem zdravstvenem domu. Na seznamu zahtev je ĹĄe takojĹĄnja revizija poslovanja zavoda za zadnja ĹĄtiri leta, transparentno poslovanje, objava imen Ä?lanov sveta zavoda v zadnjih ĹĄtirih letih na spletni strani zavoda. Kot so ĹĄe dejali, z javnim protestom ne Ĺželijo izsiljevati, ampak pristojne opozoriti na nedopustno stanje zdravstva v dolini.

generacij v bogati izbiri kulturnih, druĹžabnih in izobraĹževalnih dejavnostih. VkljuÄ?evanje v uÄ?eÄ?o se in ustvarjalno skupnost prepreÄ?uje socialno izkljuÄ?enost starejĹĄih.ÂŤ ZakljuÄ?na prireditev tridnevnega festivala, ki je postregel s kulturnimi in druĹžabnimi prireditvami ter z (ustvarjalnimi) delavnicami in predavanji na temo bontona v vsakdanjem Ĺživljenju in pri digitalnem komunicira-

nju, je potekala v soboto na Titovem trgu. Obiskovalci so lahko sodelovali v druĹžabnih igrah in se udeleĹžili simboliÄ?nega teka generacij. Spoznali so vozilo za prevoz starejĹĄih in gibalno oviranih obÄ?ank in obÄ?anov Kamerat, prostovoljci skupine Udarnik Mladinski center Velenje pa so starejĹĄim pomagali nositi nakupovalne vreÄ?ke v avto ali domov.

Nastopila je Godba veteranov

Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Vrhunec zakljuÄ?ka Medgeneracijskega festivala pa se je ujel z zaÄ?etkom Tedna ljubiteljske kulture, ki ga je naznanila velika plesna akcija Ulica pleĹĄe.

VeÄ? kot 200 plesalk in plesalcev je predstavilo razliÄ?ne oblike gibanja ob glasbi – od orientalskih do latinskoameriĹĄkih plesov, od sodobnega plesa do ĹĄportnih đ&#x;”˛ vadb s plesnimi elementi.

narja za plaÄ?ilo zdravnikov, zato je teh premalo in so obremenjeni, utrujeni, delajo na veÄ? deloviĹĄÄ?ih. Napovedala je ĹĄe, da bo do jeseni ekipa zdravnikov takĹĄna, da bodo znova lahko izvajali redno delo ter tudi nujno medicinsko pomoÄ?. Od lokalnih skupnosti pa Esova priÄ?akuje, da jim bodo prisluhnile in jim pomagale zagotoviti nov, sodoben zdravstveni center ter prepotrebna reĹĄevalna vozila.

In kako komentira oÄ?itke CI? Jih ne pozna, odgovarja, ker ji jih ni ĹĄe nihÄ?e predstavil. So zdra-

Bonton ĹĄe ni izginil

vstveni dom v prenovi in stiske zaposlenih, njihovo nezadovoljstvo je zaznati na veÄ? ravneh. Se Ä?uti krivo za nastale razmere? ÂťPoÄ?utim se odgovorno za pozitivno poslovanje zavoda, zato smo uvedli sanacijski naÄ?rt, ki so ga potrdili Ĺžupani.ÂŤ Bo odstopila glede na poziv k temu? ÂťTa trenutek bom delo, ki ga opravljam, nadaljevala,ÂŤ je dejala dan po javnem protestu in po seji sveta Ĺžupanov, ki je sledila takoj po protestu.

Župani seznanjeni s stanjem

Ĺ˝upani ObÄ?in Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e in SolÄ?ava so o teĹžavah v tamkajĹĄnjem zdravstvu za skupno mizo Ĺže govorili. In kaj pravijo na oÄ?itke? Matej PeÄ?ovnik, Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje: ÂťOÄ?itki so enostranski in neutemeljeni. Ĺ˝upani smo bili vseskozi seznanjeni s stanjem. Za revizijo poslovanja smo se dogovorili Ĺže pred javnim protestom. Za pokrivanje izgube bomo obÄ?ine namenile 400 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina SolÄ?ava je uspela na razpisu ministrstva za zdravje pridobiti 55 tisoÄ? evrov za nakup novega reĹĄevalnega vozila. Razliko bomo plaÄ?ali ObÄ?ine in donatorji.

Vlogo za gradbeno dovoljenje za prizidek bomo vloĹžili v treh mesecih, hkrati naroÄ?ili test za javno-zasebno partnerstvo pri tej naloĹžbi. Slabe medsebojne odnose v zavodu, menimo, so povzroÄ?ili sanacijski ukrepi, ki so posledica napaÄ?nega financiranja dejavnosti na ravni drĹžave in tudi ne povsem primernega poslovanja znotraj zavoda, kar potrjujejo nekateri rezultati sanacijskega programa. Ti so med drugim pokazali na preveliko ĹĄtevilo nadur, pa na nekatere druge previsoke stroĹĄke.

Po 10 letih je poslovanje v letoĹĄnji prvih treh mesecih pozitivno,ÂŤ je ĹĄe dejal Matej PeÄ?ovnik.

Pri bontonu ne gre le zato, kako mlajĹĄi komunicirajo s starejĹĄimi, ampak tudi obratno, je povedala Zdenka UrĹĄnik. ÂťDanaĹĄnji tempo Ĺživljenja nas odtujuje. Izgubljamo spoĹĄtovanje drug do drugega. Zanemarjamo lep slovenski jezik, tako pisni kot govorjeni. Pomembno je, da obujamo pravila lepega vedenja.ÂŤ Na kakĹĄni ravni pa je danes bonton? Kaj pomeni razliÄ?nim generacijam? Ali izginja? Ne, se strinjajo sogovornice. ÂťNekateri bonton imajo, a smo ĹĄe daleÄ? od tega, da bi bili vsi olikani. Odvisno, s kom smo v stiku, koga opazujemo. Mladi, ki se izobraĹžujejo, so zelo napredni pri bontonu. Drugim pa bontona manjka predvsem pri pogovoru, obnaĹĄanju,ÂŤ je povedala Fanika Kos. ÂťMislim, da bontona primanjkuje. OpaĹžam, da je bilo vÄ?asih vendarle drugaÄ?e. Bili smo bolj spoĹĄtljivi, sploh do starejĹĄih. Saj tudi mlajĹĄe generacije spoĹĄtujejo bonton, je pa med mladimi tudi veliko takĹĄnih, ki ga sploh ne,ÂŤ je na vpraĹĄanja o bontonu v sodobni druĹžbi odgovorila Frida VerstovĹĄek. ÂťTu in tam, sploh pri kakĹĄnih mlajĹĄih posameznikih, bontona primanjkuje.

Se pa mnogi zelo trudijo okrog starejĹĄih, jih obiskujejo v domovih ‌ Meni je vĹĄeÄ?, da me sosedovi otroci pozdravijo, ko se sreÄ?amo, da mi odprejo vrata, kar veliko pomeni. Lepe navade ĹĄe niso Ä?isto utonile v pozabo,ÂŤ meni Danica DvorĹĄak. ÂťBonton pomeni, da se lepo obnaĹĄaĹĄ in si prijazen do svojih dedkov in babic, pa tudi do vrstnikov. Ko sreÄ?am koga starejĹĄega, lepo pozdravim. Odrasli so veseli, Ä?e se lepo obnaĹĄam do jih,ÂŤ pa je povedala Gaja GlobaÄ?nik.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

23. maja 2019

Otroci so povsod otroci Na osnovi ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje v okviru mednarodnega projekta Do you speak culture? gostili 32 uÄ?encev in 12 uÄ?iteljev iz ĹĄtirih drĹžav – IzkuĹĄnja brez primere Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, od 12. do 18. maja – ÂťLjudje velikokrat menimo, da smo si zelo razliÄ?ni. Toda Ä?e stvari pogledamo malo pobliĹže, se pogosto izkaĹže, da ni povsem tako. Otroci so povsod otroci,ÂŤ je ob zakljuÄ?ku dvoletnega mednarodnega projekta Erasmus+ Do you speak culture? ugotavljala vodja projekta Karin Sirovina Dvornik. ZakljuÄ?ek se je odvijal minuli teden na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje. Omenjena ĹĄola je bila namreÄ? nosilka projekta in edina udeleĹženka iz Slovenije, partnerice v njem pa Romunija, Italija, Francija ter Anglija. V Velenju se je mudilo 32 uÄ?encev in 12 njihovih spremljevalcev.

Jezik ni ovira

Po navedbah sogovornice je bil cilj projekta razvijanje kompetenc s podroÄ?ja znanja tujega jezika in ozaveĹĄÄ?anje s podroÄ?ja integracije migrantskih skupin v druga okolja. To so poÄ?eli na

razliÄ?ne naÄ?ine: s pomoÄ?jo plesa, petja, likovnega izraĹžanja, prisluhnili so zgodbi migranta in s ĹĄportnimi aktivnostmi. ÂťNa te smo ĹĄe posebej ponosni, saj so tekmovale med sabo meĹĄane ekipe. Ker nekateri uÄ?enci slabo govorijo angleĹĄko, so se za dosego cilja sporazumevali drugaÄ?e. Ugotovili so, da se lahko sporazumevajo, Ä?eprav ne govorijo

Karin Sirovina Dvornik

vili v svet, katerega jezika niso znali.ÂŤ Dodala je ĹĄe, da je bilo naporno, a vredna truda, ki so ga vloĹžili v to, da so projekt izvedli tako, kot ĹĄoli, odprti za novosti, pritiÄ?e. IzkuĹĄnjo si bo zapomnila med drugim po zadovoljstvu uÄ?encev, po tem, kako so bili navduĹĄeni nad lepotami Slovenije, nad organizacijo dela na ĹĄoli. Lepo je bilo sliĹĄati, ko so

Lina Rahmoun

istega jezika. Slednji ni ovira.ÂŤ Zanimive so bile ĹĄe delavnica za pripravo jedi.

Sodelovanje v mednarodnem projektu je Karin Sirovina Dvornik oznaÄ?ila kot izkuĹĄnjo brez primere, Âťsaj smo uÄ?ence posta-

Katalena PogorelÄ?nik

se jim gostje zahvalili za gostoljubnost, prijaznost. Zapomnila si ga bo ĹĄe po zvrhani meri prilagajanja in tudi po tem, da so toÄ?nost kot eno od vrlin pokazali le francoski uÄ?enci in spremljevalci.

Kompetence s podroÄ?ja znanja tujega jezika so razvijali tudi v likovni delavnici.

Prijateljstvo ne bo hitro pozabljeno

Njene navedbe je potrdila 12-letna Lina Rahmoun iz Francije. Žal mi je, da je vsega konec. Navezali smo se, postali smo pravi prijatelji, ki so se pri izvajanju aktivnosti zabavali ter hkrati veliko nauÄ?ili. VĹĄeÄ? mi je bilo, ker smo bili vsi enaki, ne glede na znanje jezika, barvo koĹže. Slovo bo res teĹžko. Ĺ˝elim si, da bi tako izkuĹĄnjo, kot sem jo doĹživela, imelo priloĹžnost okusiti veliko mojih vrstnikov. Sama bom zagrabila vsako, ki mi bo ĹĄe omogoÄ?ena. Je odliÄ?na popotnica za Ĺživljenje.ÂŤ V Slovenijo se bo zagotovo ĹĄe vrnila kot turistka in s sabo pripeljala ostale druĹžinske Ä?lane.

Katalena PogorelÄ?nik, uÄ?enka 9. razreda ĹĄole gostiteljice, se je

Godbeniki ostajajo zvesti glasbi Godbeniki univerze so starejĹĄi gospodje, ki so veÄ?ino svojega Ĺživljenja igrali in se odloÄ?ili, da tudi v tretjem Ĺživljenjskem obdobju ne morejo brez glasbe. Nekateri godbeniki ĹĄe vedno igrajo tudi pri drugih god-

bah, vendar se vsak ponedeljek zjutraj dobijo s svojimi soĹĄolci in se druĹžijo v godbi veteranov univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Mentor je AljoĹĄa Pavlinc, dirigent in glasbenik, ki tudi sam igra.

Godba veteranov vse leto sodeluje na razliÄ?nih prireditvah univerze in njihov animator in organizator Alojz KriÄ?ej vÄ?asih potarna, da sploh ne vemo, koliko dela je, da 32 ljudi obvestiĹĄ, organiziraĹĄ prevoze, obleGodbeniki so povsem napolnili dvorano

Ä?eĹĄ, skrbiĹĄ za instrumente in ne nazadnje kopiraĹĄ note. Ampak fantje, ki jim ĹĄe vedno gorijo iskrice v oÄ?eh, so nam pripravili Ä?udovit veÄ?er ob glasbi. Na saksofonu se jim je s pesmijo ÂťRad igram saksofonÂŤ pridruĹžil Zvone GrebenĹĄek, ki se je z godbeniĹĄtvom zaÄ?el ukvarjati 1945. leta. Zvone je bil dolga leta prepisovalec not in je razvil notografijo, za kar je leta 1999 prejel Galussovo znaÄ?ko in leta 2017 naziv Ä?astni ambasador veteranskih godb Slovenije. Sicer pa imajo tudi ostali seniorji godbeniki pestro glasbeno zgodovino, saj nekateri Ĺže veÄ? kot 40 let sodelujejo v razliÄ?nih orkestrih.

Javno vajo je popestril tudi Trobilni ansambel glasbene ĹĄole z dirigentom Miranom Ĺ umeÄ?nikom, v glasbeni ĹĄoli, kjer je bil koncert, smo v dvorani lahko videli tudi veliko znanih prijateljev glasbe. đ&#x;”˛

Petdesetletna potonika navduĹĄila z obilnim cvetenjem ÄŒeprav se pomlad letos kar neprijazno poigrava z vremenom in ĹĄe v maju pada deĹž, kot, da smo aprila, kar vpliva tudi na cvetenje in ĹžuĹželke, ki le steĹžka najdejo hrano zase, pa rastline vseeno hvaleĹžno preĹživljajo tudi ta Ä?as. Ponekod vzgojitelje navduĹĄujejo celo z obilnim cvetenjem. Posebej rododendroni so v tem Ä?asu tisti, ki se ne pustijo preveÄ? motiti. Ponekod so zelo lepo cvetele tudi potonike. Adrijana Ocepek iz Stare vasi se je pred dnevi pohvalila, da ji je izjemno lepo cvetela lesena potonika. Ĺ e posebej jo je navduĹĄevalo, ker je stara Ĺže petdeset let in je spomin na njena starĹĄa Ivana in Slavko GusiÄ? iz Ĺ oĹĄtanja, ki bi prav v Ä?asu cvetenja, Ä?e bi jima bilo dano, slavila sto let. đ&#x;”˛

Marija Skrt

za sodelovanje v projektu odloÄ?ila zato, ker rada potuje, spoznava nove ljudi. ÂťMoja priÄ?akovanja so se uresniÄ?ila. Spoznala sem, da so veÄ?ja komunikacija kot jezik, ki ga govorimo, izraĹžena Ä?ustva. Marsikaj sem se nauÄ?ila, predvsem pa spoznala nove prijatelje. Prijateljstvo ne bo hitro pozabljeno, saj smo si obljubili, da ga bomo nadaljevali.ÂŤ

Se Ĺže ozirajo za novimi izkuĹĄnjami

Ravnateljica Gustavke Liljana Lihteneker je povedala, da to ni bil prvi mednarodni projekt, v katerega se je vkljuÄ?ila ĹĄola. Pridobljene izjemne izkuĹĄnje v predhodnem so bile tiste, zaradi katerih so se brez oklevanja odloÄ?ili za projekt Do you speak culture? ÂťNavduĹĄeni smo

vsi sodelujoÄ?i. IzkuĹĄnje smo ĹĄe nadgradili uÄ?itelji, uÄ?enci, njihovi starĹĄi, saj so gostje stanovali pri njih, razen AngleĹžev, ki so bili hotelski gostje. Njihova zakonodaja namreÄ? ne dopuĹĄÄ?a bivanja uÄ?encev pri vrstnikih v tujini.

Zaljubili so se v Slovenijo in kar nekaj med njimi namerava preĹživeti poÄ?itnice v deĹželi na sonÄ?ni strani Alp.ÂŤ Omenjeni projekt se je komaj iztekel, dodaja Lihtenekerjeva, ko se Ĺže ozirajo za novim. Partnerice so ÂťstaknileÂŤ glave in se dogovorile za smernice za prihodnje skupno poÄ?etje. Za kaj se bodo odloÄ?ile, bodo ĹĄe videle. ÂťBrez projektov na naĹĄi ĹĄoli paÄ? ne gre,ÂŤ je sklenila Liljana Lihteneker.

Projekt je financirala EU, partnerice v njem pa si bodo razdeđ&#x;”˛ lile 120 tisoÄ? evrov.

ÂťÄŒebelica, od kod in kam te nesejo peroti?ÂŤ

Ob svetovnem dnevu Zemlje in svetovnem dnevu Ä?ebel smo na podruĹžniÄ?ni ĹĄoli Ĺ kale izvedli tedenski projekt o Ä?ebelah in Ä?ebelarstvu. V projekt so bili vkljuÄ?eni uÄ?enci vseh ĹĄtirih razredov.

Vsak dan smo delÄ?ek pouka namenili raznim aktivnostim v zvezi z glavno temo. Tako smo nesli domov ankete o poznavanju razliÄ?nih vrst medu (nato pa izdelali zbirno tabelo odgovorov), sestavili smo vpraĹĄanja za intervju s Ä?ebelarjem (Kaj vse smo izvedeli!), izdelovali plakate o Ä?ebelah, Ä?ebelnjaku, Ä?ebelarjenju in medovitih rastlinah. K projektu smo povabili Marijo GlinĹĄek, ki je s svojim poznavanjem medovitih rastlin pred ĹĄolo skupaj s skupino uÄ?encev naredila gredici z zdravilnimi in medovitimi rastlinami. ÄŒetrtek je bil namenjen celostnemu kulturnemu dnevu.

Na njem je bil naĹĄ gost Miran

GlinĹĄek, predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva Velenje. UÄ?enci so kroĹžili po razliÄ?nih delavnicah: spoznavali so Ä?ebele, jih opazovali skozi mikroskop, spoznali njihovo neverjetno delavnost, njihove panje in red v njih, izdelke iz medu, opremo Ä?ebelarja, izdelali so sveÄ?e iz satnic, Ä?ebelice iz Ä?ebeljega voska, slikali panjske konÄ?nice, pekli medenjake, peli in plesali Ä?ebelji ples. Vse ustvarjeno smo razstavili in zadnji dan projekta postavili na ogled starĹĄem in drugim. Na naĹĄe veselje je bil obisk razstave in predstavitve dela zelo dobro obiskan.

Radi imamo takĹĄne naÄ?ine uÄ?enja, Ä?eprav vse ni vedno povezano s ĹĄolsko snovjo, je pa Ĺživljenjsko in nauÄ?ili smo se, kako pomembno je delo Ä?ebelic za nas in za Ĺživljenje vseh Ĺživih bitij. đ&#x;”˛

Eva Kumer

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

23. maja 2019

NaraĹĄÄ?ata nasilje v druĹžini in uĹživanje marihuane Zasedal je Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Mestne obÄ?ine Velenje – Lahko smo mirni, je sklenil direktor obÄ?inske uprave Iztok Mori Tina Felicijan

Velenje, 13. maj – Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov MOV je namenjen sreÄ?evanju lokalnih institucij, ki delujejo v preventivi in ukrepajo ob krĹĄitvah, tako pa prispevajo k vzdrĹževanju reda in varnosti za boljĹĄe poÄ?utje Ä?lanov lokalne skupnosti. Vsaj enkrat letno se seznanijo z aktualnimi temami in zaÄ?rtajo nadaljnje (so)delovanje. O dogajanju v preteklem letu so poroÄ?ali predstavniki Policijske postaje Velenje, MedobÄ?inske inĹĄpekcije za redarstvo in varstvo okolja, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sluĹžbe za brezplaÄ?no pravno svetovanje, MedobÄ?inske Lokalne akcijske skupine za prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami Velenje in Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. V sosvetu pa so ĹĄe predstavniki urada za komunalne dejavnosti MOV, Upravne enote Velenje, prometne policije, Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma in izobraĹževalnih institucij. Od zaÄ?etka leta predsednik sosveta ni veÄ? Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ampak je za to pooblastil direktorja obÄ?inske uprave mag. Iztoka MoriÄŒlani Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline so lani izvedli 437 intervencij, ĹĄe dodatnih 352 intervencij pa je imela poklicna gasilska enota Gorenje. VeÄ?jih intervencij ni bilo, so pa lani junija pomagali na obmoÄ?ju ÄŒrnomlja, kjer je neurje s toÄ?o uniÄ?ilo veÄ?ino streĹĄnih kritin.

ja, sekretar sosveta pa je Janez Vranc z urada za komunalne dejavnosti.

VeÄ? nasilja v druĹžini, veÄ? gospodarskega kriminala

Iz poroÄ?ila komandirja Policijske postaje Velenje BoĹĄtjana Debelaka so se Ä?lani sosveta se-

bliĹževanja (leto prej le 27), kar je najveÄ? na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje. PoveÄ?alo pa se je tudi ĹĄtevilo kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, najveÄ? v krĹĄitvah temeljnih pravic delavcev. So pa lani obravnavali manj kaznivih dejanj pri zlorabidrog in se niso sreÄ?ali z novimi oblikami drog.

neupoĹĄtevanja pravil prednosti, napaÄ?na smer voĹžnje in neustrezna varnostna razdalja. DeleĹž alkoholiziranih povzroÄ?iteljev prometnih nesreÄ? se ni bistveno spremenil.

K veÄ?ji prometni varnosti bodo pripomogle tudi na novo nameĹĄÄ?ene opozorilne naprave, ki odvraÄ?ajo divjad od ceste, kadar se

kot 360 kilometrov. Opremljenih je Ĺže okrog deset najbolj problematiÄ?nih odsekov cest v loviĹĄÄ?ih Velenje, Ĺ kale, Gora Oljka, Ĺ martno ob Paki, Smrekovec, Ĺ oĹĄtanj, Vinska Gora, ceste v smeri Arje vasi, Mozirja v skupni dolĹžini okrog deset kilometrov. OdvraÄ?ala zagotavljajo prehod Ĺživali Ä?ez cesto v varnem Ä?asu. Ko se vozilo pribliĹžuje odseku, se prek senzorjev sproĹžijo zvoÄ?na odvraÄ?ala in zaÄ?nejo oddajati zvok visokih frekvenc, svetlobni odsevniki pa so osvetljeni

SreÄ?anje Sosveta je priloĹžnost za izmenjavo informacij s podroÄ?ja vzdrĹževanja reda in varnosti v obÄ?ini.

znanili z lanskim dogajanjem v kriminaliteti ZabeleĹžili so porast obravnavanih kaznivih dejanj za dobrih 18 odstotkov, kar ni razlog za preplah glede na to, da je v preteklih letih stopnja kriminalitete upadala in torej kljub porastu ni visoka. Preiskanost kaznivih dejanj je bila 63,4-odstotna, kar je Ĺže peto leto zapored najviĹĄja nad drĹžavnim povpreÄ?jem (okrog 58-odstotna).

Kot obiÄ?ajno so policisti najveÄ?krat posredovali zaradi krĹĄitev javnega reda in miru, a manjkrat kot leta 2017. Manj je bilo vlomov in tatvin. Precej veÄ? (za 36 odstotkov) kot leto prej je bilo kaznivih dejanj nasilja v druĹžini. Izrekli so 66 prepovedi pri-

VeÄ?ja prometna varnost

Komandir Policijske postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar je poroÄ?al, da se je v letu 2018 prometna varnost na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje z izjemo ene smrtne Ĺžrtve izboljĹĄala. Za pet odstotkov je upadlo ĹĄtevilo prometnih nesreÄ?, padec pa beleĹžijo Ĺže od leta 2012. ZmanjĹĄalo se je ĹĄtevilo hudo telesno poĹĄkodovanih udeleĹžencev (13) in ĹĄtevilo lahko poĹĄkodovanih udeleĹžencev (143). Manj je bilo nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi peĹĄci in kolesarji. Posebej izstopajoÄ?ih krajev prometnih nesreÄ? niso zaznali, so pa nesreÄ?e najpogosteje posledice neprilagojene hitrosti,

obmoÄ?ju pribliĹžuje vozilo. Aprila letos je namreÄ? Visoka ĹĄola za varstvo okolja v sodelovanju z Gozdarskim inĹĄtitutom Slovenije zaÄ?ela nameĹĄÄ?ati zvoÄ?ne in svetlobne odvraÄ?alne naprave na najbolj problematiÄ?nih odsekih drĹžavnih cest – na veÄ? kot 400 odsekih in v skupni dolĹžini veÄ?

MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Velenje praznuje 50-letnico delovanja – Po ĹĄtevilu Ä?lanov prvi v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije – V ospredju osem posebnih socialnih programov

MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje letos praznuje 50-letnico delovanja. Toliko tudi Zveza delovnih invalidov Slovenije, pod okriljem katere deluje. Lani je ĹĄtelo 1822 Ä?lanov, od tega 1617 s statusom invalida, kar je najveÄ? v omenjeni zvezi. Sestavljajo ga trije odbori invalidov (obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) ter aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje, ki je menda ĹĄe edini tovrstni delujoÄ?i aktiv v drĹžavi.

Izredno zanimanje za pakete hrane in viĹĄke hrane

Predsednik medobÄ?inskega druĹĄtva SreÄ?ko RamĹĄak na vpraĹĄanje, iz kakĹĄnih razlogov je bilo druĹĄtvo ustanovljeno in kaj je njegova osrednja nalogah danes, odgovarja: ÂťUstanovljeno je bilo na pobudo invalidov v nekaterih najveÄ?jih podjetjih v Ĺ aleĹĄki dolini zato, da

SreÄ?ko RamĹĄak: ÂťNaĹĄi viri za financiranje dejavnosti so glede na potrebe in Ĺželje Ä?lanov precej preskromni.ÂŤ

bi ti laĹžje uveljavljali svoje pravice, saj so bili pri tem takrat prepuĹĄÄ?eni samemu sebi. Danes je ta naloga ne glede na uveljavljene pravice invali-

UĹživanje marihuane postaja modni trend?

ÄŒlani LAS in Ä?lani drugih organizacij, ki komunicirajo z uporabniki drog, poroÄ?ajo, da naraĹĄÄ?a uĹživanje marihuane (in pred-

MedobÄ?inska inĹĄpekcija za redarstvo in varstvo okolja je zabeleĹžila 1566 krĹĄitev zaradi prevelike hitrosti in 1347 zaradi neoznaÄ?itve Ä?asa prihoda na obmoÄ?ju Ä?asovno omejenega parkiranja. OpaĹžajo, da odpadke bolje loÄ?ujejo stanovalci individualnih stanovanjskih enot kot stanovanjskih blokov, pri katerih je stanje precej slabĹĄe. Lani so se veliko ukvarjali z izvajanjem nadzora nad gradnjo enostavnih objektov. Predvsem v savinjski regiji so bila potrebna posredovanja v medsosedskih sporih.

VÄ?asih za pravice, sedaj tudi za laĹžje preĹživetje Tatjana PodgorĹĄek

z Ĺžarometi in ustvarijo svetlobno pregrado za Ĺžival.

dov morda za odtenek manj aktualna, kot je bila, druĹĄtvo pa je Ĺžal vse bolj nekdo, ki jim pomaga tudi pri preĹživetju. VeÄ? kot 200 Ä?lanov je v medobÄ?inskem druĹĄtvu namreÄ? takih, ki jim pomagamo s paketi hrane, z viĹĄki hrane. PovpraĹĄevanje po tej obliki pomoÄ?i je zelo veliko. Zato se ob tej priloĹžnosti zahvaljujem vsem donatorjem, ki hrano zanje zagotavljajo.ÂŤ Sicer pa skrb za svoje Ä?lane Ĺže vrsto let oblikujejo v medobÄ?inskem druĹĄtvu v osmih posebnih socialnih programih, kot so prepreÄ?evanje in blaĹženje socialnih ter psiholoĹĄkih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorniĹĄtva, informativna dejavnost, programi za ohranjanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, ohranjanje psihofiziÄ?nih sposobnosti invalidov z rekreacijo in ĹĄportom, delovanje dnevnih centrov, klubov ter kulturna dejavnost.

Lani so za izvedbo vseh omenjenih programov opravili veÄ? kot 9.300 ur

BrezplaÄ?no pravno svetovanje je ponovno potrebovalo okrog 1000 ljudi, starih med 17 in 92 let, kar potrjuje, da so obÄ?anke in obÄ?ani to storitev dobro sprejeli in jo potrebujejo. NajveÄ? je vpraĹĄanj s podroÄ?ja dednega, druĹžinskega, stvarnega, obligacijskega, delovnega in kazenskega prava. vsem med mladimi tudi raznih novih kemiÄ?nih drog). Zaznavajo bolj sproĹĄÄ?en odnos druĹžbe do uporabe marihuane, kar pripisujejo porastu javnih razprav o legalizaciji in s tem njeni popularizaciji. Policisti so povedali, da pri zasegih marihuane mladoletnikom nekateri starĹĄi odreagirajo presenetljivo: polemizirajo, da marihuana sploh ni droga in

â?ą

Odkar je odsek ceste v smeri Arje vasi preplasten, je tam manj prometnih nesreÄ?.

je kaznovanje nesmiselno. Sicer so policisti lani zasegli dobrih 12 kilogramov marihuane, leto prej pa kakĹĄen kilogram veÄ?.

Mestna obÄ?ina Velenje in Komunalno podjetje Velenje naÄ?rtujeta izvajanje meritev prisotnosti ostankov prepovedanih substanc v odpadnih vodah z namenom pridobitve boljĹĄega pregleda nad pogostostjo uporabe prepovedanih drog v lokalni skupnosti, kar bi pripomoglo tudi k nadaljnjim preventivnim in kurativnim aktivnostim pri prepreÄ?evanju zasvojenosti. đ&#x;”˛

prostovoljnega dela. Poleg Ĺže omenjenega zanimanja za prehranske pakete in viĹĄke hrane se Ä?lani obraÄ?ajo na druĹĄtvo, pravi RamĹĄak, tudi s takĹĄnimi teĹžavami, kot je potreba po ureditvi dvigala, odpravi kakĹĄne klanÄ?ine ... Jim pomagajo odpreti ĹĄe kakĹĄna vrata pri uveljavljanju pravic? ÂťPrav veliko ne, ker si pravnika ne moremo privoĹĄÄ?iti, viri financiranja pa so mnogo preskromni za izvajanje naÄ?rtovane dejavnosti. V okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije je zaposlena pravnica, nanjo pa se lahko obrnejo le z vpraĹĄanji s podroÄ?ja delovne invalidnosti. Ĺ˝upani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so kar razumevajoÄ?i, kadar potrkamo na njihova vrata, a nam denarja v tolikĹĄni meri, kot bi ga potrebovali, ne morejo zagotavljati.ÂŤ Jubilej medobÄ?inskega druĹĄtva bodo zaznamovali z veÄ? prireditvami v drugi polovici leta. Med drugim naÄ?rtujejo avto reli, koncert druĹĄtvenega zbora z nekaterimi gosti, osrednji dogodek pa bo sveÄ?ana seja izvrĹĄilnega odbora in njegovih vidnih Ä?lanov konec novembra. Sicer pa ostaja dejavnost druĹĄtva podobna lanski, saj so ga oblikovali na osnovi smernic Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij ter na osnovi izvedenih aktivnosti v lanskem letu. đ&#x;”˛

Kdo bo vozil v ĹĄolo in nazaj?

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo v naslednjih ĹĄtirih letih za ĹĄolske prevoze namenila okoli 2 milijona evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za osnovnoĹĄolske prevoze za prihodnja ĹĄtiri leta. Vrednost razpisa je 2.000.000 evrov. Javno naroÄ?ilo za izvajanje prevozov ĹĄolskih otrok je bilo v objavljeno na portalu javnih naroÄ?il in tudi v Uradnem listu Evropske unije. Rok za oddajo ponudb se izteÄ?e 31. maja.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za ĹĄolske prevoze vsako leto – saj je zelo razvejena, centralno osnovno ĹĄolo pa ima eno – nameni skoraj pol milijona evrov. V ĹĄolo in iz nje se vozi veÄ? kot 60 odstotkov uÄ?enk in uÄ?encev.

Relacije prevozov bodo zelo podobne tistim iz tega in prejĹĄnjih ĹĄolskih let. Teh je dvanajst: Bele Vode, Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, GrebenĹĄek, Grmov vrh, Lokovica 1, Lokovica 2, Ravne – Pristava, Skorno, TopolĹĄica, PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola TopolĹĄica, Velunja in Zavodnje ter Zgornje Ravne.

V razpisu je tokrat predvidena novost, tako imenovano Âťprosto voziloÂŤ. Oddaja tega dela javnega naroÄ?ila bo odvisna izkljuÄ?no od ponujene cene, miĹĄljeno pa je kot vozilo za brezplaÄ?en prevoz obÄ?anov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

REPORTAŽA, MNENJE

23. maja 2019

Bo Velenje ĹĄe cvetelo?

Tri lokalne in ĹĄirĹĄe uveljavljene strokovnjake smo vpraĹĄali, kakĹĄno vlogo imajo zelene povrĹĄine v urbanistiÄ?ni zasnovi Velenja in kakĹĄna je glede na trenutno nego njihova prihodnost Tina Felicijan

NajmlajĹĄe slovensko mesto Velenje ima znaÄ?ilno modernistiÄ?no zasnovo. Radi reÄ?emo, da je bilo zasnovano kot mesto v parku, krajinska arhitektka SaĹĄa Piano pa pojasnjuje, da je urbanistiÄ?na zasnova Velenja sinteza med idejama vrtnega in sonÄ?nega mesta. Torej da ima mesto srediĹĄÄ?e z veliko javnimi zelenimi povrĹĄinami, medtem ko stanovanjski del tvorijo hiĹĄe z vrtovi, poleg tega pa je mesto zaradi razmerij med velikimi zgradbami in travnatimi ter zasajenimi ploskovnimi povrĹĄinami polno svetlobe. ÂťKo govorimo o mestu v parku, ne mislimo le, da Ĺživimo med zelenjem, ampak da zasnovo mesta pomembno opredeljujejo grajene in zelene odprte povrĹĄine, torej trgi, ulice, parkovne in druge zelene povrĹĄine, ki ustvarjajo zanimivo razmerje med ploskvami travnatih povrĹĄin ali drugih nizkih zasaditev ali trgov, volumni dreves in objekti.

Vse to skupaj omogoÄ?a viĹĄjo kakovost bivanja,ÂŤ razlaga. In prav zaradi zagotavljanja kakovosti bivanja je Velenje, mesto moderne, zasnovano, kot je – ima to-

Zasaditve morajo biti funkcionalne, ne le dekorativne. Te grmovnice niti niso veÄ? lepe niti ne nudijo zavetja pticam in drugim Ĺživalim, ki bogatijo mestne parke.

liko zelenic med stanovanjskimi bloki, tako velika drevesa v srediĹĄÄ?u mesta, botaniÄ?no zanimive zasaditve, pri Ä?emer gre tako za estetiko urbanega prostora kot za njegovo funkcionalnost.

Velenje se od drugih mest razlikuje po tem, da so bila drevesa na zelenih povrĹĄinah naÄ?rtno zasajena med gradnjo mesta. Zato ima zelo malo starejĹĄih dreves z izjemo tistih, ki so ostanek prvotne obvodne zasaditve ob

Rekli so â?ą

Simon Ogrizek: ÂťNepravilna nega je vzrok za to, da rastline, ki so mestu dajale barve in prijetne vonjave, izginjajo.ÂŤ SaĹĄa Piano: ÂťUrejenost zelenih povrĹĄin ljudje pogosto razumejo kot nadzorovanje, celo obvladovanje narave. Zato prevladuje grobo obrezovanje, namesto da bi rastlinam pustili rasti v svoji podobi. Za to pa je treba dobro premisliti, kaj in kam bomo zasadili.ÂŤ NataĹĄa DolejĹĄi: ÂťOb gradnji promenade smo imeli krasno priloĹžnost, da ustvarimo cvetoÄ? in diĹĄeÄ? del mesta. Pa smo izbrali zimzelene trajnice. Ko se bodo povsem razrastle, bo ta povrĹĄina delovala teĹžko, zaprto, morbidno. ÄŒeprav je promenada dobila veliko nagrad, bi lahko bila v hortikulturnem smislu ĹĄe boljĹĄa.ÂŤ

Paki, kot je hrast v parku pred gimnazijo. PovpreÄ?na starost dreves v Velenju je 40 let. Redke izjeme so starejĹĄe od 60 let. ÂťTo pomeni, da moramo biti ĹĄe toliko bolj pozorni do odrasle drevnine in jo primerno negovati. Seveda mesto vlaga tudi v nove zasaditve, a je te potrebno naÄ?rtno umeĹĄÄ?ati v prostor, kjer bodo drevesa imela dolgoroÄ?no moĹžnost za rast, in premiĹĄljeno izbirati vrste dreves, ki dobro prenaĹĄajo stresne situacije. Teh je v mestih vedno veÄ?,ÂŤ je povedala agronomka NataĹĄa DolejĹĄi, ki je vodila nastajanje katastra urbanega drevja v mestni obÄ?ini Velenje. ÂťDrevesa v mestu so arhitekturni element, ki mehÄ?a betonsko strukturo zgradb, polega tega pa pripomorejo k Ä?istejĹĄemu zraku, zmanjĹĄujejo svetlobno in hrupno onesnaĹženje, zmanjĹĄujejo vpliv moÄ?nih padavin, ker s koreninami zadrĹžujejo meteorne vode, da ne narastejo prehitro, v poletnem Ä?asu ohlajajo okoli-

co, ne nazadnje pa nudijo zavetje razliÄ?nim Ĺživalskim vrstam,ÂŤ je poudarila, da imajo drevesa v urbanem okolju vrsto funkcij, ki se jih ljudje zavemo ĹĄele takrat, ko zaÄ?nemo drevesa izgubljati.

Zasaditve zelenih povrĹĄin niso bile prepuĹĄÄ?ene nakljuÄ?ju ali trenutnemu navdihu tistih, ki so urejali urbani prostor. Bile so smiselno naÄ?rtovane, pravi agronom in florist Simon Ogrizek. Okostju iz dreves in grmovnic so dodajali cvetliÄ?ne grede in druge sezonske zasaditve. Sicer pa so Ĺže z izbiro grmovnic Ĺželeli doseÄ?i uÄ?inek veÄ?nega cvetenja. RazliÄ?ne vrste grmovnic namreÄ? cvetijo v razliÄ?nih letnih Ä?asih, Ä?e so le umeĹĄÄ?ene v prostor tako, da se lahko popolnoma razrastejo. Le tako lahko ponudijo, kar od njih priÄ?akujemo, pravi sogovornik. Bogato cvetenje, bujno zelenje in prijeten vonj, torej. ÂťZa to je pomembno premiĹĄljeno negovanje grmovnic z ustrezno rezjo. Kar ne pomeni, da vse po vrsti obrezujemo. Ob-

Mnenja in odmevi Borutu Korunu na srce ... ‌mojemu mladostnemu prijatelju in sotrpinu iz glasbene ťole.

O Borutovem staliĹĄÄ?u do gostovanja Svetlane MakaroviÄ? v Velenju ne bom pisal – tako kot ima S.M. pravico do svojih staliĹĄÄ?, jih imamo tudi vsi drugi, tudi on. Zmotilo me je pa nekaj argumentov, s katerimi v zapisu Nosil bom rdeÄ?o zvezdo utemeljuje svoje mnenje.

Med drugim pravi: "‌ po zmagi je nastal totalitarni reĹžim, ki je funkcioniral samo pod prisilo – samo z zaprtimi mejami, Udbo, policijo ‌" Skoraj trideset let po propadu nekdanje drĹžave tepeĹžkati njeno senco ne glede na to, kakĹĄna je bila, in ne glede na vse neumnosti, ki smo se jih prostovoljno ali neprostovoljno ĹĄli, ni ne redko ne teĹžko; upam si pa dvomiti, da bo od tega kaj haska. NamreÄ? po tolikem Ä?asu ugotavljati, kako grozna da je bila, in izpostavljati samo slabe plati, daje slutiti bolj prepriÄ?evanje sebe kot drugih – po vsem tem, ko smo v bivĹĄi drĹžavi zrasli, se ĹĄolali v – brezplaÄ?nih – ĹĄolah, napravili eni boljĹĄo, drugi slabĹĄo poklicno kariero, se dali zdraviti v – brezplaÄ?nih – bolniĹĄnicah, si zasluĹžili boljĹĄo ali slabĹĄo pokojnino itd. NajteĹžje je preglasiti svoj notranji glas, ta ve za odprtost meja od nekako

1960 dalje, pa tudi za vrsto potovanj (na eno sva ĹĄla skupaj), ki so ovekoveÄ?ena v objavljenih potopisnih knjigah avtorja Boruta Koruna. Ob zaprtih mejah?

Indijanci, pripadniki nesreÄ?ne civilizacije na ameriĹĄkih tleh, so bili desetletja v ĹžariĹĄÄ?u Borutovega zanimanja; o njih je tudi precej pisal. V zapisu Nosil bom‌ pa Borut omeni Venezuelo kot primer 'agonije komunizma'. Ob tem naj spomnim, da je predsednik Chavez z nacionalizacijo naftnih druĹžb ravno indijanskemu prebivalstvu Venezuele, kakĹĄni dve tretjini ga je, omogoÄ?il Ä?loveka vredno stanovanje, prehrano, socialne programe, brezplaÄ?no ĹĄolanje in brezplaÄ?no zdravstvo. Bogata 'svetlopolta' tretjina skuĹĄa s pomoÄ?jo ameriĹĄkih 'prijateljev' Chavezove ukrepe razveljaviti, za kar jim pride prav vse, od zamrznitve denarja venezuelskih naftnih druĹžb v ZDA (veÄ? kot 3,2 mrd dolarjev) do zadrĹževanja venezuelskega zlata v londonskih trezorjih (1,6 mrd dolarjev).

TeĹžave z oskrbo so tako najprej posledica ekonomskih sankcij proti Venezueli, s katerimi skuĹĄajo naftne korporacije spet priti do venezuelskih dobiÄ?kov, ne pa nekakĹĄnega propada komunizma, ki ni nikdar obstajal – razen Ä?e poznavalec indijanskih kultur pripisuje komunizem tudi tkim. bolivarski revoluciji, ki dopuĹĄÄ?a tako privatno lastnino kot participatorno demokracijo.

Sklicevanje na internacionalizem komunizma, ki da je nasproten 'predvsem majhnim narodom', in na komunistiÄ?ne tajkune, ki da 'so ĹĄe vedno tu' in 'povsod na vodilnih mestih' (neizgovorjen sklep je, da nam gre zato tako slabo), morda prav pride strankarski propagandi, v resnici pa ne vidi delj od prvega plota. Z dejanskimi vzvodi razpolagajo namreÄ? globalne korporacije, kapital, Ä?igar brezpogojna rast se poĹžviĹžga na nacionalne in drĹžavne meje, tudi na nacionalno samobitnost in kulturo. đ&#x;”˛

Lado Planko

Odziv na prispevek Boruta Koruna z naslovom "Nosil bom rdeÄ?o zvezdo 2" Prireditve Nosil bom rdeÄ?o zvezdo, ki je bila 9. maja v Domu kulture Velenje, nismo organizirali Socialni demokrati, ampak Mestna obÄ?ina Velenje. Ne nazadnje je 9. maj le dan zmage in dan Evrope. Res pa je, da volivke in volivci na demokratiÄ?nih volitvah dajejo primerno podporo Socialnim demokratom.

RdeÄ?a zvezda je zame simbol ponosa, samozavesti, svobode in enakopravnosti. RdeÄ?a zvezda je simbol upora in odpora svobodomiselnih ponosnih lju-

V Velenju niso redki primeri tako imenovanega obglavljanja dreves – rigoroznih posegov v drevesne kroĹĄnje bodisi zato, ker so prerasle prostor, bodisi zato, ker so bile poĹĄkodovane. ÂťPri negi dreves velja, da ne odreĹžemo veje, v premeru debelejĹĄe veÄ? kot deset centimetrov in v skladu s sodobnimi smernicami ne odstranimo najveÄ? do 15 odstotkov volumna kroĹĄnje. KljuÄ?no za ohranjanje vitalnosti dreves je, da se rana preraste in popolnima zapre z lubjem. VeÄ?je rane se ne zarastejo, zaradi Ä?esar se v drevesu zaÄ?nejo procesi razkroja. Les zaÄ?ne trohneti in stabilnost drevesa se zmanjĹĄa. Tako pretirano obrezovanje dreves ustvarja potencialno nevarna drevesa, od katerih se lahko tudi pri Ä?isto obiÄ?ajnih vremenskih razmerah odlamljajo veje, kar je nevarno,ÂŤ pojasnjuje NataĹĄa DolejĹĄi, ki je pri popisu dreves pred enajstimi leti – danes jih je v Velenju okrog 7500 – opazila pribliĹžno 30 odstotkov dreves z zmanjĹĄano velikostjo kroĹĄnje zaradi rezi. Ocenjuje, da je danes zaradi nepravilnega obrezovanja potencialno nevarna Ĺže polovica dreves. ÂťZato je ĹĄe toliko bolj pomembno, da je nega dreves v prihodnje bolj strokovna.

V primeru, da za preveliko drevo nimamo primerne reĹĄitve, se je bolj smiselno odloÄ?iti za nadomestitev z bolj primerno drevesno vrsto.ÂŤ rezujemo tiste, navadno zimzelene, od katerih priÄ?akujemo neke oblike, skladne s prostorom. Sicer pa grmovnicam izreĹžemo suhe, ostarele dele, ohranjamo pa rodni les in s tem naravno obliko grmovnice. Tako bodo resniÄ?no uspevale,ÂŤ poudarja in nadaljuje, da morajo drevesa, grmovnice in cvetlice tvoriti celostno podobo mesta. V preteklosti je bilo malo povrĹĄin za sezonske zasaditve.

Bile pa so velike in na najbolj frekventnih mestih. Z igro barv, tekstur in kompozicij so dosegale Ĺželen uÄ?inek, medtem ko ga danes majhne gredice z nekaj cvetlicami na velikih povrĹĄinah ne morejo, je ĹĄe povedal.

Kaj pa danes?

Cvetje se je umaknilo na povrĹĄine med glavnimi prometnimi vpadnicami. Nekaj ga je na kroĹžiĹĄÄ?ih, a premalo, da bi zaznali uÄ?inkovit cvetliÄ?en efekt v prostoru. Tudi balkoni niso veÄ? tako ocvetliÄ?eni kot nekoÄ?, komentira NataĹĄa DolejĹĄi. ÂťDanes lahko na prste ene roke preĹĄtejemo, koliko blokov je v celoti ocvetliÄ?enih.ÂŤ Ko gre za cvetliÄ?ne nasade, Velenje nima resnega naÄ?rta, pravi SaĹĄa Piano. ÂťMedtem ko smo v preteklosti imeli modernistiÄ?ne grede, smo v nekem ob-

di proti nasilju, faĹĄizmu in nacizmu ter njihovim ÂťsluĹžabnikomÂŤ ob napadu na naĹĄo domovino in svobodo leta 1941.

RdeÄ?o zvezdo je nosil moj oÄ?e, moji strici, nosili so jo partizanke in partizani. Z rdeÄ?o zvezdo na kapah so bili partizani in partizanke zmagovalci nad faĹĄizmom nad nacizmom ter nad njihovimi domaÄ?imi sluĹžabniki, izdajalci. Za naĹĄo svobodo so mnogi med njimi plaÄ?ali s svojim Ĺživljenjem. Kot je napisal Karl Destovnik Kajuh v pesmi Materi padlega partizana: ÂťLepo je, veĹĄ, mama, lepo je Ĺživeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel ĹĄe enkrat umreti!ÂŤ Pisec teksta ÂťNOSIL BO RDEÄŒO ZVEZDOÂŤ zaniÄ?ljivo piĹĄe o naĹĄi bivĹĄi skupni drĹžavi Jugoslaviji. Skupaj z njim sem v tej drĹžavi Ĺživel tudi sam, vendar takrat ni nikoli povedal sedaj zapisane kritike. PaÄ? ne! Pridno je izkoristil vse bonitete, kar je bilo moĹžno, pridobil je izobrazbo in standard. ÄŒlovek bi priÄ?akoval, da bo iz protesta proti takratnemu izobraĹževalnemu in politiÄ?nemu sistemu, sedaj v samostojni in neobremenjeni drĹžavi Sloveniji, vrnil takrat pridobljene diplome in pridobil ÂťpravoÂŤ izobrazbo v kateri od novodobnih privatnih izobraĹževalnih ustanov.

S piscem pa se vsaj v neÄ?em popolnoma strinjam: ÂťVelenjÄ?ani smo razumna bitja.ÂŤ VELENJÄŒANKE IN VELENJÄŒANI SMO RES RAZUMNI LJUDJE! To smo pogosto dokazovali in tudi dokazali: z izgradnjo naĹĄega Ä?u-

dobju dobili trajnice, danes pa je situacija zaradi odsotnosti premiĹĄljenega naÄ?rtovanja zelo slaba.ÂŤ Tudi cvetenja grmovnic ne vidimo veÄ? kot nekoÄ?, saj jih vsakoletna rigorozna rez slabi, pravi Simon Ogrizek. ÂťJaponske kerije v parku ni veÄ? videti, ĹĄpanskih bezgov osnovnih sort, ki so bili ob sprehajalni poti, praktiÄ?no ni veÄ?, saj so ostali le ĹĄtrclji, od velikanskih japonskih kutin, ki bi morale v pomladnem Ä?asu cveteti z oblaki rdeÄ?ih cvetov, prav tako. VÄ?asih je sicer treba bolj obrezati grm in s tem pospeĹĄiti njegovo cvetenje. Ampak Ä?e se pretirano obrezovanje z nepravilnim vzorcem oblikovanja grmov naredi vsako leto znova, rastline uniÄ?ujemo in sÄ?asoma propadejo, ker izgubijo moÄ? vitalnosti.

To poÄ?nemo v Velenju. Zato ne vidimo poletnega cvetenja petoprstnika, raznih spirej in drugih rastlin,ÂŤ je naĹĄtel primere in poudaril, da so urejene zelene povrĹĄine v mestih pravzaprav uÄ?no polje za izobraĹževanje prebivalcev, kako skrbeti za rastline. ÂťÄŒe prebivalci vidijo napaÄ?ne vzorce, se to odrazi v njihovem ravnanju z rastlinami in kulturi cvetja,ÂŤ sklepa, zakaj tudi prebivalci vedno manj dajo na ocvetliÄ?enje in drugo zasajevanje.

dovitega in razvitega Velenja, z uspeĹĄnim gospodarstvom, kulturo, izobraĹževanjem, ĹĄportom, z dobrim delom in ne nazadnje z volitvami.

Svoj razum in pokonÄ?nost pa smo dokazali tudi tako, da smo veliko dvorano Doma kulture Velenje tisti Ä?etrtek, 9. maja, napolnili do zadnjega kotiÄ?ka.

UĹživali smo v izjemnem glasbeno-kulturnem programu z izbranimi gosti.

Svetlana MakaroviÄ? pa je bila rdeÄ?a nit veÄ?era. Polna dvorana je pela Internacionalo in ob koncu je vsa dvorana obiskovalcev s stojeÄ?imi ovacijami navduĹĄeno ploskala nastopajoÄ?im.

RdeÄ?a zvezda je za mnoge od nas tudi danes simbol upora. Vedno, kadar sliĹĄim novice o krivicah, ki jih izvajajo moÄ?nejĹĄi nad ĹĄibkejĹĄimi, nasilje nad delavci, nasilje nad drugaÄ?nimi, nad ljudmi s posebnimi potrebami, nasilje nad naravo, kadar sliĹĄim novice o faĹĄistiÄ?nih zahtevah tudi po naĹĄi zemlji, ko se vedno pogosteje oglaĹĄajo nacionalisti in nacisti, vidim partizanke in partizane z rdeÄ?o zvezdo na kapah. Niso se ustraĹĄili ne premoÄ?nih okupatorjev ne njihovih domaÄ?ih izdajalcev. Uprli so se. Pokazali so nam pot. đ&#x;”˛

SreÄ?ko Meh, Ä?lan obmoÄ?nega odbora ZB Velenje

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 19

V Ä?em vidijo razloge za aktualno stanje?

Da se k negi rastlin in zasaditvam ne pristopa celovito in naÄ?rtno ter se to ne izvaja dovolj strokovno, sklepa NataĹĄa DolejĹĄi. Trenutna situacija je tudi odsev nenaÄ?rtovanega ali nesistemskega pristopa k urejanju zelenih povrĹĄin v obdobju vsaj zadnjih trideset let, omejenem

19

REPORTAŽA

23. maja 2019 zgolj na vzdrĹževanju, pa dodaja SaĹĄa Piano. Razlogi za napake, ki so v tem Ä?asu bile preĹĄtevilne, so v pomanjkanju znanja vzdrĹževalcev na eni strani in na drugi v odsotnosti komunikacije med strokovnjaki, vzdrĹževalci in obÄ?ino, ki bdi nad urejanjem prostora. ÂťKljub temu da smo se dogovarjali, da bomo vzdrĹževalcem pomagali z usmeritvami, to

sodelovanje ni zaĹživelo. Na opozorila, ki smo jih prenesli tako obÄ?ini kot vzdrĹževalcem, ni bilo takega odziva, da bi se zelene povrĹĄine zaÄ?ele bolj strokovno negovati. Vsaka napaka pa vodi do skupne posledice: da mesto ni v dobri zeleni kondiciji in bomo potrebovali veÄ? desetletij, da stanje drevnine in zelenih povrĹĄin popravimo. To pa bo zahte-

Nekatere grmovnice ĹĄe lahko obÄ?udujemo v polnem razcvetu. Mnoge bi morale izgledati prav tako, a so namesto tega obrezane v okrogle ali oglate zelene oblike.

Mestna obÄ?ina odgovarja Za celovito vzdrĹževanje zelenic v Velenju in zasaditev na njih je odgovoren koncesionar – podjetje Andrejc, ki je pogodbo sklenilo leta 2010 za desetletno obdobje.

Posege na drevnini izvaja v skladu s Pravilnikom o standardih storitev opravljanja lokalne gospodarske javne sluĹžbe urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja javnih povrĹĄin v mestni obÄ?ini Velenje. Na osnovi izvedbenih naÄ?rtov mora vsako leto obrezati veÄ? kot 500 dreves, v obdobju izvajanja koncesije pa je podjetje Andrejc odstranilo povpreÄ?no 84 dreves na leto. ÂťZa odstranitev se odloÄ?amo samo v skrajni sili, kar pomeni, da nobeno drevo ne more biti odstranjeno brez utemeljenega razloga. Ob odstranitvi dreves velja naÄ?elo, da se namesto vsakega odstranjenega dre-

vesa na primerni lokaciji zasadi novo drevo,ÂŤ so sporoÄ?ili z Mestne obÄ?ine Velenje in dodali, da koncesionar posege na drevnini izvaja po strokovni presoji. Pri tem mu pomaga delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov obÄ?ine in koncesionarja.

Ta obravnava vse prispele vloge, ki se tiÄ?ejo urejanja drevnine. V nekaterih primerih se posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.

ObÄ?ina je letos Ĺže organizirala posvet na temo vzdrĹževanja drevnine. Pokazalo se je, da ima stroka nekoliko drugaÄ?ne poglede na vzdrĹževanje drevnine in da je sedaj Ä?as in priloĹžnost za uskladitev mnenj in postopkov pri bodoÄ?em ravnanju, saj si obÄ?ina Ĺželi tvornega sodelovanja s strokovnjaki iz Ĺ aleĹĄke doline, so ĹĄe sporoÄ?ili in zapisali: ÂťV Velenju so se v letih po njegovem nastanku intenzivno sadila drevesa. Ĺ˝al pa se je veliko dreves zasadilo nenaÄ?rtno. Ĺ tevilni posamezniki so jih sadili samoiniciativno in po lastni presoji. Ta drevesa so

valo tudi velike finanÄ?ne vloĹžke,ÂŤ pravi sogovornica, radovedna, kako zeleno in ocvetliÄ?eno bo ĹĄe Velenje v prihodnosti. ÂťVelenje je mesto priloĹžnosti. Ampak v Velenju rastline nimajo priloĹžnosti, da bi se razvile in zacvetele,ÂŤ pa je kritiÄ?en Simon Ogrizek.

Kaj predlagajo?

ÂťNujno bi bilo, da bi obÄ?ina imela svojo strokovno sluĹžbo, ki bi skrbela za celovito urejanje zelenih povrĹĄin v vseh fazah od naÄ?rtovanja do vzdrĹževanja, saj njihova podoba ne more in ne sme biti odvisna od vsakokratnega koncesionarja,ÂŤ pravi SaĹĄa Piano. Strokovna sluĹžba bi svetovala pri snovanju prostorskih naÄ?rtov, da bodo gradbeni posegi Ä?im bolj prijazni do obstojeÄ?ih zasaditev ter omogoÄ?ali nove, kakovostne zasaditve, ki bodo dolgoroÄ?no uspevale. S tem se bo modernistiÄ?na zasnova Velenje ohranjala in nadgrajevala, hkrati pa bodo podprti sodobni trendi ustvarjanja mesta, v katerem zelene povrĹĄine niso Ĺžrtvovane za prometno in drugo infrastrukturo ter v katerem sobivajo ljudje, rastline in Ĺživali.

Ob vsakoletnih Ä?istilnih akcijah se z obrezovanjem in izsekavanjem urejajo breĹžine Pake. ÂťPovsem narobe. Vodotok mora biti obrasel. Danes, ko imamo teĹžave na podroÄ?ju biodiverzitete in tudi v mestih teĹžimo k ohranjanju pestrosti rastlinskih in Ĺživalskih vrst, ĹĄe toliko bolj,ÂŤ na napaÄ?en zgled opozarja SaĹĄa Piano.

đ&#x;”˛

danes stara 40 ali 50 let in veÄ?, kar pomeni, da so dosegla svoj maksimalni obseg in viĹĄino. Posledice nenaÄ?rtne zasaditve se danes kaĹžejo tako, da so nekatera drevesa preblizu objektov ali vsaksebi, rastejo nad komunalnimi vodi, zakrivajo pot svetlobe do stanovanj ... Ĺ tevilni posegi na drevnini so danes nujni prav zaradi nenaÄ?rtnih zasaditev v preteklosti. Ne smemo pozabiti tudi na ĹĄkodo, ki jo je povzroÄ?il Ĺžled leta 2014.

Takrat je bilo precej dreves pohabljenih, vendar pa jih je koncesionar zato, da bi jih ohranili Ä?im veÄ?, obrezal v nasprotju s pravili stroke. Poleg tega so v mestu tudi neustrezno vzdrĹževana drevesa, za katera ne skrbi koncesionar, ker so v zasebni lasti.ÂŤ ObÄ?ina napoveduje ĹĄe, da bo pred razpisom koncesije za novo obdobje v letu 2020 posodobila Pravilnik o naÄ?inu izvajanja sluĹžbe.

Mercator druĹĄtvom doniral 91.000 evrov

SonÄ?ni park je bil premiĹĄljeno in zelo dobro naÄ?rtovan, pravi Simon Ogrizek. ÂťPredvideli so, kje bodo nizki, kje visoki grmi, ki bodo z razliÄ?nimi teksturami ustvarjali prostor, kako bomo z barvo cvetenja dosegali harmoniÄ?no celovitost prostora, kako bo ob sprehajalnih gredah tudi v decembru diĹĄalo po ĹĄmarnicah.ÂŤ Danes lahko le deloma uĹživamo v teh zasaditvah. Ob prenovi labirinta z vodnjakom, denimo, je cvetoÄ?e trajnice, ki so bile prvotno zasajene, kar je razvidno s starih fotografij, nadomestila gabrova Ĺživa meja. ÂťSonÄ?ni park je imel del, ki je bil namenjen izkljuÄ?no cvetenju. Danes tega ni veÄ?. Prenova labirinta ga je prikrajĹĄala za pomembno vsebino, ki v park sodi,ÂŤ dodaja SaĹĄa Piano.

đ&#x;”˛

Z rigoroznim obrezovanjem dreves vzdrĹževalec sicer prihrani svoj Ä?as, a ga jemlje drevesu. Drevo se znajde v stresni situaciji, ki slabi njegove procese vitalnosti, zato je bolj izpostavljeno in dovzetno za napade ĹĄkodljivcev in bolezni. ZaÄ?ne se trohnobni proces in drevo postane potencialno nevarno.

ANGLEĹ KI TEÄŒAJ

SPONZOR: EVANGELIJSKA KRĹ ÄŒANSKA CERKEV

Ob svoji 70-letnici je Mercator v projektu Radi delamo dobro lokalnim druĹĄtvom doniral skupaj 91.000 evrov. Katera druĹĄtva prejmejo donacije, pa so odloÄ?ili kupci s svojimi glasovi v 70 izbranih trgovinah po Sloveniji.

Izbrali so veÄ?inoma take Mercatorjeve trgovine, ki so pomembne ne le za preskrbo, ampak tudi kot dnevno druĹžabno stiÄ?iĹĄÄ?e krajank in krajanov. Ob vsakem nakupu, ne glede na viĹĄino nakupa, so kupci prejeli Ĺžeton, ki so ga lahko kot svoj glas podpore oddali v posebne skrinjice in tako podprli enega izmed treh lokalnih druĹĄtev, ki so se v izbrani trgovini potegovala za Mercatorjevo donacijo.

V letoĹĄnji projekt Radi delamo dobro so bile vkljuÄ?ene tudi izbrane Mercatorjeve trgovine v Velenju, Ĺ˝alcu, Ĺ oĹĄtanju in Dobrni. Zmagovalci med druĹĄtvi, ki so prejeli najveÄ? glasov kupcev v izbranih trgovinah, prejmejo po 1.000 evrov, preostali pa manjĹĄe nagrade. PriloĹžnost, da se predstavijo, je za druĹĄtva vedno dobrodoĹĄla, pravijo v druĹĄtvih, vsaka pomoÄ? in donacija pa prispeva k uresniÄ?itvi zastavljenih naÄ?rtov.

V Sloveniji delujejo ĹĄtevilna druĹĄtva in organizacije, ki zdruĹžujejo posameznike in lokalna okolja, ter so pomembna za kraj in okolico. Zato je Mercator svoj projekt Radi delamo dobro posvetil prav takim druĹĄtvom povsod po Sloveniji in v nekaj letih v tem projektu med lokalna druĹĄtva razdelil skoraj 460.000 evrov. Bistvo projekta je namreÄ? vraÄ?ati dobro v okolje in ga ĹĄe bolj povezati.

Promocijsko besedilo

PRACTICALLY SPEAKING

ENGLISH

Odrasli 16+ 27. maj - 31. maj od 18.00 do 20.00 1. junij od 9.00 do 11.00 Mladinski center Velenje Cena: 30â‚Ź

ZAKAJ BI

PRIĹ LI?

IzboljĹĄajte svojo angleĹĄÄŒino, tako osebno kot profesionalno.

IzobraĹženi ameriĹĄki uÄ?itelji bodo uÄ?ili vse nivoje. DoĹživite pogovorno angleĹĄÄ?ino kot nikoli prej.

PRIJAVITE SE NA SPLETNI STRANI: VELENJEKAMP.WIXSITE.COM/PSENGLISH

PRIJAVE:

VELENJEKAMP.WIXSITE.COM/PSENGLISH

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

23. maja 2019

Oslabljeni, a zlahka do toÄ?k

Rudar vÄ?eraj in v soboto le za prestiĹž

RokometaĹĄi Gorenja po osvojitvi pokalnega naslova visoko premagali Loko

Kljub petkovemu porazu z Olimpijo (1 : 2) so se dva kroga pred koncem sezone izognili kvalifikacijam za popolnitev prve lige Proti LjubljanÄ?anom zaradi kartonov ni bilo v moĹĄtvu branilcev Davida KaĹĄnika in Marka ÄŒosića, pri gostih pa med drugim Roka Kronavetra, ki je bil s sedemnajstimi zadetki vsaj

Ä?estitke igralcev ter gledalcev) z nekaj izjemnimi obrambami prepreÄ?il, da zmaga gostov ni bila ĹĄe viĹĄja. Zaradi poraza pa seveda po tekmi ni bil zadovoljen: ÂťDanes sem imel malo veÄ? dela,

smo izognili kvalifikacijam za obstanek. PoÄ?akati moramo na rezultat v Murski Soboti. MoĹžno je, da se bo razpletal v naĹĄo korist, Ä?e ne, bo treba toÄ?ko najprej loviti v sredo v Celju, nato v so-

do tega kroga ĹĄe vedno najboljĹĄi strelec prvenstva. RazĹĄel se je z Olimpijo. Nekateri ugibajo, da bo morda nogometno pot nadaljeval pri novih prvakih, za katere kot rojeni MariborÄ?an njihovega dresa v svoji dosedanji dolgi nogometni poti ĹĄe ni nosil.

Rudarji niso nadaljevali niza iz prejĹĄnjih ĹĄtirih krogov, v katerem so trikrat zmagali, enkrat pa igrali neodloÄ?eno. Dobro so igrali le prve pol ure, ko so z zadetkom Milana TuÄ?ića povedli z 1 : 0. V nadaljevanju so bili LjubljanÄ?ani precej boljĹĄi nasprotnik. Za njihovo popolno zmagoslavje je bil zasluĹžen igralec sredine Endri Cekici, ki je Marka Pridigarja premagal v 51. in 76. minuti.

Rudarjev vratar je (tega dne je dopolnil 34 let in seveda prejel

kot po navadi. Po drugi strani bi bil veliko bolj zadovoljen, Ä?e bi ga imel manj in bi mi odnesli vse tri toÄ?ke ali vsaj eno. Ĺ koda, da nismo. Smo razoÄ?arani.

Pred tekmo smo se dogovorili, da bomo igrali na zmago, toda Olimpija je paÄ? dobra ekipa. Zaradi poraza ĹĄe ne moremo brezskrbno priÄ?akovati zadnjih dveh tekem. Tudi moje praznovanje ne bo povsem veselo. Morda bo Mura na tekmi, ki sledi naĹĄi, le premagala deveto Gorico. Mi se seveda na to ne smemo ozirati in moramo sebe reĹĄevati sami ter na preostalih dveh tekmah igrati tako, kot smo v ĹĄtirih krogih pred sreÄ?anjem z Olimpijo.ÂŤ Podobno je razmiĹĄljal tudi trener Almir Sulejmanović: ÂťS tem porazom se matematiÄ?no ĹĄe ni-

boto pred domaÄ?imi gledalci v dvoboju s Triglavom. Verjamem pa, da zadnji dve tekmi ne bosta veÄ? odloÄ?ali o naĹĄi usodi.ÂŤ ZveÄ?er pa si je trener Sulejmanović dokonÄ?no oddahnil, ker je Gorica s porazom ĹĄe vedno devet toÄ?k za njimi, vratar Pridigar pa je lahko brezskrbno proslavil svoj rojstni dan.

V vÄ?erajĹĄnjem predzadnjem krogu so gostovali v Celju. Vse tekme zadnjega 36. kroga bodo v soboto, 25. maja, z zaÄ?etkom ob 17.55. Pari so: Rudar – Triglav, Aluminij – Olimpija, KrĹĄko – Gorica, DomĹžale – Maribor in Mura – Celje. đ&#x;”˛

S. Vovk

Sprejem za zmagovite rokometaĹĄe

ÂťV Velenju smo verjeli in priÄ?akovali izjemen rezultat. Z zmago v polfinalu nad veÄ?nimi rivali iz Celja in zmago v finalu ter osvojeno lovoriko ste dokazali, da ste kljub svoji mladosti ekipa, ki ima zmagovalno miselnost, obenem pa tudi ekipa, ki zelo pomembno

zmagovalci so pozabili na utrujenost, ki je je nekaj gotovo ostalo po zahtevnem turnirju. Ob tem se je trener Zoran JoviÄ?ić znaĹĄel v nepredvidenih teĹžavah, ker ni imel na izbiro vseh igralcev. Garderobo je zajela viroza, ĹĄe vedno pa jih pestijo poĹĄkodbe.

Tisti, ki so dobili priloĹžnost, so se zavedali, da morajo(!) zmagati, da ne bi razvrednotili uspeha v pokalu, poleg tega pa prvenstvo vendarle ĹĄe ni odloÄ?eno. Za-

li pa z 32 : 22.

Zanimiva je bila izjava trenerjeva po tej visoki zmagi: ÂťPo pravici povedano, te tekme sem se zelo bal. Garderobo je zajela viroza. V dneh pred njo nismo imeli nobenega treninga, zato nisem vedel, kje smo, kako moÄ?ni smo.

AndraĹža Keteja smo izgubili Ĺže v Novem mestu, zaradi poĹĄkodbe proti Loki ni mogel igrati David MiklavÄ?iÄ?, Nikola Ĺ pelić ni igral pribliĹžno dva meseca, tudi Dar-

in nato v finalu ĹĄe zmagovalce superpokala Krko ter drugiÄ? v zgodovini, po ĹĄestnajstih letih, osvojili to lovoriko. Po zahtevnih dveh pokalnih tekmah so bili zanje mladi Ĺ kofjeloÄ?ani tekmec po meri. Ĺ kofjeloÄ?ani so v Velenje priĹĄli kot najslabĹĄe moĹĄtvo v skupini za prvaka. V prvi tekmi 2. kroga konÄ?nice so jih velenjski rokometaĹĄi povozil s ĹĄestnajstimi goli razlike (29 : 13), kar je bila doslej sploh zmaga z najviĹĄjo razlika tega dela prvenstva. Pokalni

Ä?eli so silovito. Vratar Emir Taletović jim je v uvodnih minutah z odliÄ?nimi obrambami dajal 'veter v jadra'. V desetih minutah je zbral ĹĄest obramb. Matic Verdinek, ki se ga je po izredni uÄ?inkovitosti v tem delu prvenstva prijel vzdevek 'kralj strelcev', je v tem obdobju igre dosegel polovico od vseh osmih golov. Po enega sta dodala Vlado Matanović in Miha KavÄ?iÄ? Na semaforju se je v tej minuti izpisalo vodstvo 6 : 1 in tekma je bila odloÄ?ena. Po pol ure so vodili s 17 : 12, konÄ?a-

ko Stojnić je bil dolgo poĹĄkodovan. Ne glede na to smo rutinirano opravili z nasprotnikom. PriloĹžnost so dobili naĹĄi mladi igralci in znova potrdili, da v bodoÄ?nosti lahko raÄ?unamo nanje.ÂŤ VÄ?eraj so gostovali v Kopru, v soboto (ob 20.30) bodo v predzadnjem krogu gostili Ribnico, nato pa v zadnjem krogu (31. 5.) v Celju, v prestiĹžni tekmi skuĹĄali ĹĄe drugiÄ? zaporedoma premagati pivovarje. đ&#x;”˛

S. Vovk

Janja si je ĹĄe enkrat podredila balvane

Prijeten sprejem je prejĹĄnji teden za ekipo, strokovni ĹĄtab in sodelavce RK Gorenje Velenje pripravil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol s sodelavci.

Velenje, 16. maja – Ob tem je zmagoviti ekipi, ki je po dolgih letih osvojila Pokal Slovenije, Ä?estital za velik uspeh in med drugim dejal, da v mestni obÄ?ini Velenje z veseljem in ponosom spremljajo vse ĹĄportne aktivnosti svojih ĹĄportnic in ĹĄportnikov.

Pred tekmo 7. kroga prve lige konÄ?nice za prvaka so rokometaĹĄi Gorenja ponosno na ogled postavili v RdeÄ?i dvorani velik pokal, ki so si ga priigrali z odliÄ?no igro na sklepnem turnirju drugega najpomembnejĹĄega domaÄ?ega tekmovanja v rokometu in marsikateri navijaÄ? se je navduĹĄen slikal z njim. Spomnimo, po dobrih petih sezonah so prviÄ? premagali aktualne prvake Celjane v medsebojnih dvobojih

vpliva na razpoloĹženje ljudi v naĹĄem mestu, ki spodbuja mlade, da se vkljuÄ?ujejo v rokomet in skrbi za promocijo mestne obÄ?ine Velenje,ÂŤ je ĹĄe dejal Peter Dermol. đ&#x;”˛

MĂźnchen – Janja Garnbret je zmagala tudi na peti tekmi sezone svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Nov uspeh Garnbretove je dopolnila Mia Krampl, ki je v svojem prvem finalu s tretjim mestom osvojila premierne stopniÄ?ke. AnĹže Peharc in Katja Kadić sta v finalu osvojila peto oziroma ĹĄesto mesto. Do konca sezone svetovnega pokala na balvanih je le ĹĄe junijska tekma v Vailu.

Garnbretova bo v Vailu lovila

Dober zaÄ?etek petankarske sezone ÄŒlani druĹĄtva petanke Velenje so 11. maja sodelovali na mednarodnem turnirju v Driveniku (obÄ?ina Crikvenica).

Med ĹĄtevilnimi ekipami iz Slovenije, HrvaĹĄke in Avstrije, ki so se pomerile v igri trojk, so Velenjski petankarji, ki so nastopili s tremi ekipami, z eno ekipo zasedli 1. mesto. Tudi drugi dve ekipi sta nastopili dobro, vsi pa so potrdili, da so se odliÄ?no pripravili na novo sezono. đ&#x;”˛

Aleksdander ÄŒanÄ?

poseben mejnik, saj ĹĄe nihÄ?e doslej ni osvojil vseh tekem svetovnega pokala na balvanih v isti sezoni. Dvajsetletnica si je Ĺže pred MĂźnchnom zagotovila svoj prvi naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v balvanskem plezanju. V MĂźnchnu pa je s peto zaporedno zmago le potrdila popolno prevlado. To je njena ĹĄe tretja zmaga na tekmah v MĂźnchnu ter 24. zmaga v svetovnem pokalu. đ&#x;”˛ (STA)

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 21

Oprezaj, nameri, sproĹži Lovci so zadolĹženi za ohranjanje ravnovesja med razliÄ?nimi vrstami divjadi ter spremljanje drugih procesov v naravi, a hkrati je lovstvo vznemirljiva ĹĄportna dejavnost, ki zahteva stabilnost uma, duha in telesa Tina Felicijan

Ko so me Ä?lani Lovske druĹžine Velenje povabili na streliĹĄÄ?e ob lovskem domu v Lopatniku v Ĺželji, da bi predstavili lovstvo kot ĹĄportno dejavnost, si nisem predstavljala, da bom z veliko in teĹžko puĹĄko streljala na kot dlan velike kroĹžniÄ?ke – glinaste golobe, ki so se v nekaj trenutkih spremenili v beĹžeÄ?e pike v daljavi, medtem ko sem skuĹĄala obvladati tresoÄ?e roke, umiriti dihanje, nameriti, pravoÄ?asno sproĹžiti, zdrĹžati sunek v ramo in celo zadeti. Streljanje glinastih golobov je polega streljanja na tarÄ?o beĹžeÄ?ega merjasca in tarÄ?o srnjaka ena od ĹĄportnih disciplin, s katerimi se ukvarjajo lovci in se s tem tudi urijo za druge naloge, ki jih opravljajo v okviru svoje dejavnosti, kot so opazovanje, rokovanje z oroĹžjem, ne nazadnje odlavljanje. Po drugi strani je streljanje na glinaste golobe olimpijska disciplina in torej ni nujno povezano z lovstvom.

Ĺ portno streljanje kot lovska dejavnost

ÂťObiÄ?ajno mlade, ki prihajajo v lovske vrste in jih najbolj zanima prav rokovanje z oroĹžjem, najprej usmerimo v ĹĄportno streljanje,ÂŤ pravi predsednik Lovske druĹžine Velenje Bogdan Dolenc in pojasnjuje, da tako dobijo izkuĹĄnje z oroĹžjem. Danes imajo namreÄ? oroĹžje lahko le policisti, vojaki, lovci in ĹĄportni strelci in le v okviru teh dejavnosti se lahko nauÄ?ijo rokovati z njim. Vsi, ki Ĺželijo stopiti v lovske vrste, tu-

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

23. maja 2019

Ĺžine opravi preizkus, je pripravljen na lovski izpit, ki ga opravi pri Lovski zvezi Slovenije. ÂťTako dobi doloÄ?ene pravice in ĹĄe veliko veÄ? obveznosti,ÂŤ pravi predsednik velenjske lovske druĹžine.

OroĹžje lahko pripravnik kupi Ĺže po opravljenem izpitu iz varnega rokovanja z oroĹžjem. Na osnovi potrdila mu upravna enota lahko izda nabavno dovoljenje, brez katerega ne more kupiti niti oroĹžja niti streliva. A dokler pripravnik ne opravi zakljuÄ?nega izpita, oroĹžja ne sme nositi ali ga uporabljati. Tudi po opravljenem izpitu lah-

To je naprava, ki se sproĹži na klic strelca in izstreli glinastega goloba.

di le zaradi ĹĄportnega streljanja, morajo opraviti pripravniĹĄtvo za opravljanje lovskega izpita. Traja od enega do treh let in zajema veÄ? veĹĄÄ?in. Varno rokovanje z oroĹžjem je le en del priprav na izpit za pridobitev lovske licence. BodoÄ?i lovec v Ä?asu pripravniĹĄtva s starejĹĄim lovcem, ki ima opravljen tudi pedagoĹĄki mentorski izpit, opravlja razliÄ?na

dela na loviĹĄÄ?u – spoznavanje terena, podrobno spoznavanje razliÄ?nih vrst divjadi, krmljenje divjadi, Ä?iĹĄÄ?enje gozdnih robov, postavljanje lovskih preĹž, pastirjev za prepreÄ?evanje vdorov divjih praĹĄiÄ?ev, spoznavanje lovskih psov in dela z njimi, kot je denimo sledenje krvni sledi obstreljene divjadi ‌ Skratka, spoznajo raznovrstnost lovske de-

Lovci streljajo z razliÄ?nimi vrstami oroĹžja. S puĹĄkami ĹĄibrenicami, te so z gladko cevjo, streljajo glinaste golobe. Za streljanje tarÄ? v daljavi pa uporabljajo puĹĄke z risanimi cevmi, ki izstreljujejo enokrogelno strelivo. Imajo lahko le oroĹžje, za katero imajo oroĹžno dovoljenje in je vpisano v oroĹžno listino. Streliva, ki ni namenjeno tem kosom oroĹžja, ne smejo imeti, vse strelivo pa mora biti zaklenjeno loÄ?eno v posebnem delu ognjevarne Ĺželezne omare, v kateri morajo hra-

Vsako oroĹžje je zelo nevarna stvar. Lovca Bogdan Dolenc in Peter Kukavica absolutno odsvetujeta rokovanje s kakrĹĄnimkoli oroĹžjem vsem, ki za to niso usposobljeni in pooblaĹĄÄ?eni.

javnosti. Medtem lovec pripravnik na obmoÄ?ju loviĹĄÄ?a ne sme nositi oroĹžja, Ä?eprav ves Ä?as nabira strelske veĹĄÄ?ine na streliĹĄÄ?u za ĹĄportno streljanje. Ko uspeĹĄno opravi posamezne tematske izpite in pred Ä?lani lovske dru-

niti prazno oroĹžje. Voditi morajo evidenco vsega oroĹžja in streliva v omari. Posebna pravila veljajo za transport oroĹžja, ki mora biti shranjeno v predpisanih kovÄ?kih in ne sme biti na oÄ?eh, da ne bi zamikalo tatov. Lovec lahko oroĹžje nosi na obmoÄ?ju loviĹĄÄ?a, a mora biti prazno. Naboje lahko vstavi, ko se odloÄ?i za strel. Ĺ portni strelci pa lahko prevaĹžajo oroĹžje le na relaciji od doma do ĹĄportnega streliĹĄÄ?a ali lokacije treninga oziroma tekmovanja.

ko bodisi upleni trofejo bodisi odlovi divjo Ĺžival le v skladu z internimi pravili lovske druĹžine.

Pri lovstvu torej ĹĄe zdaleÄ? ne gre za streljanje vse povprek, kadarkoli ali kjerkoli. In rokovanje z oroĹžjem torej ne vkljuÄ?uje nujno tudi ubijanja Ĺživali.

KakĹĄen uĹžitek strelci najdejo v tej ĹĄportni dejavnosti?

Marsikdo si predstavlja, da ljudje radi streljajo, ker uĹživajo v pokanju ali v samem stiku z oroĹžjem. Pa to ne drĹži, pravi Bogdan Dolenc. ÂťVeÄ?ina, ki jih zanima ĹĄportno streljanje v okviru lovske dejavnosti, se navduĹĄuje nad izzivi, ki jih to prina-

Balinanje

V Velenju regijska pisarna OK Velenje, 13. maja – V imenu predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca je podpredsednik mag. Janez SodrŞnik podpisal pogodbo s predsednikom Športne zveze Velenje Bogdanom Plaznikom o delovanju regijske pisarne OKS-ZŠZ za Severno savinjsko regijo. Regijsko pisarno bo vodila sekretarka zveze Katka Gerťak.

SodrĹžnik je povedal, da gre v primeru Regijske pisarne OKS-ZĹ Z Velenje za dobro delo Ĺ portne zveze Velenje, ki je v preteklem mandatnem obdobju izpolnila priÄ?akovanja OKS-ZĹ Z in sodi po uspeĹĄnosti delovanja v prvo tretjino zvez, ki jim je zaupano vodenje regijskih pisarn. Zahvalil se je tudi obÄ?ini za vso podporo druĹĄtvom in civilni ĹĄportni organiziranosti v Velenju ter ĹĄirĹĄi regiji. đ&#x;”˛

Velenjska skakalnica s FIS certifikatom Velenje – Ĺ portno-rekreacijski zavod RdeÄ?a dvorana Velenje, ki upravlja SmuÄ?arskoskakalni centwer Velenje, je uspeĹĄno prestal pregled za mednarodni FIS certifikat za skakalnico HS 75. V sodelovanju z dr. Bojanom JoĹĄtom, ki je tudi avtor naÄ?rtov velenjskih skakalnic, so uspeĹĄno prestali presojo, ki jo je izvedla FIS. Skakalnica HS 75 bo sedaj imela poleg slovenskega certifikata tudi mednarodni FIS certifikat, ki bo omogoÄ?al organizacijo tekem v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji na mednarodni ravni alpskega in celinskega pokala.

SmuÄ?arsko skakalni klub bo Ĺže v petek, 31. maja, ob 17. uri pripravil 3. tekmo v smuÄ?arskih skokih za pokal Mestne obÄ?ine Velenje za dekleta in fante v kategorijah od 14 let do kategorije absolutno na skakalnicah HS 45 in HS 75. Velenje bo septembra letos, ob 60-letnici mesta, v SmuÄ?arskoskakalnem centru Velenje gostilo Alpski pokal v smuÄ?arskih skokih. Takrat bo velenjske skakalnice preizkusilo veÄ? kot 100 smuÄ?arskih skakalk in skakalcev. đ&#x;”˛

GneÄ?a na vrhu prve lige Vreme letos moÄ?no nagaja. Minuli Ä?etrtek se je deĹževje le malce umirilo in igralci BĹ DU Premogovnika so se kljub mrazu podali na pot v Ĺ entjur. Doslej nepremagani ekipi Premogovnika so domaÄ?ini odÄ?itali pravo lekcijo in jih premagali zelo visoko 8 : 2 in s toÄ?kovno razliko 41 : 26.

Igralci KU Gorenja so tokrat gostili PDU Gorica. Najprej so domaÄ?i moÄ?no povedli, potem pa povsem popustili, tako da je pred koncem priĹĄlo do izenaÄ?enja in zelo napetega zakljuÄ?ka.

V igri v krog so igralci Gorenja imeli malo veÄ? sreÄ?e in Ĺživcev in na koncu zmagali s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 34 : 33.

Zelo podobno se je odvijala tudi tekma med DU Velenje in gosti BK Ĺ˝alec. Gostje so bili zelo borbeni in po igrah dosegli izenaÄ?enje. Tudi tukaj so imeli domaÄ?ini nekoliko veÄ? sreÄ?e z igro v krog in na koncu zmagali s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 41 : 33.

Na Polzeli pa so prviÄ? gostili ekipoDU Ĺ oĹĄtanja. Gostje so moÄ?no obÄ?utili, zakaj so domaÄ?ini Ĺže veÄ? let prvaki te lige. DoĹživeli so teĹžek poraz 10 : 0, toÄ?kovna razlika pa je bil 51 : 17.

Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela

6 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 6, 3. DU Velenje 6, 4. BD Ĺ entjur 6, 5. BK Ĺ˝alec 4, 6. KU Gorenje 4, 7. PDU Gorica 0, 8. DU Ĺ oĹĄtanj 0.

V drugi ligi sta se najprej pomerili ekipi BK TopolĹĄica in DU Vinska Gora. SreÄ?anje je bilo zanimivo, gostje pa ves Ä?as zelo nevarni, kar jim je na koncu prineslo zmago 4 : 6 in toÄ?kovno razliko 29 : 44.

V KavÄ?ah so gostili ekipo iz Ĺ martnega ob Paki. Ekipa KavÄ?, ki je letos zelo dobro startala tudi tokrat gostom, ni dala nobenega upanja. Zmagala je 10 : 0 in s toÄ?kovno razliko 54 : 17.

Tekma med ekipama DU Dobrna in BK Celeia Celje je bila prestavljena, ekipa BS Vrbno Vrbica pa je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. PDU KavÄ?e 6 toÄ?k, 2. DU Dobrna 4, 3. BK Celeia Celje 4, 4. DU Vinska Gora 4, 5. BS Vrbno Vrbica 2, 6. BK TopolĹĄica 0, 7, DU Ĺ martno ob Paki 0.

V tem kolu se je zopet pokazalo, kako zanimiva je igra v krog ali natanÄ?no bliĹžanje, kjer se pokaĹže, kdo je psiholoĹĄko bolje pripravljen. Seveda tistim, ki zaradi nje na koncu izgubijo, to ni najbolj prijazno, a letos sistem ne bo spremenjen. đ&#x;”˛ T. F.

Tudi ciljanje skozi daljnogled je daleÄ? od preproste naloge. Celo tarÄ?o, ki je pri miru, je z veÄ?je razdalje teĹžko uÄ?inkovito zadeti, saj vsak najmanjĹĄi premik oroĹžja spremeni smer. Niso potrebne le mirne roke.

Mirno mora biti celo telo.

Vsekakor streljanje zahteva veliko vaje, sposobnosti prilagajanja situacijam, psihofiziÄ?ne pripravljenosti in vzdrĹžljivosti, zato je velik izziv. ÂťTrening streljanja zahteva velike napore in odrekanja kot vsak drug profesionalni ĹĄport,ÂŤ pravi Bogdan Dolenc. ĹĄa – ostrost vida, obvladovanje dihanja pri umirjanju oroĹžja in ciljanju tarÄ?e, ĹĄele v konÄ?ni fazi zadetek. Priprave na strel stopnjujejo priÄ?akovanje, ki presega neko slo po ubijanju, s katero mnogi enaÄ?ijo zanimanje za oroĹžje in streljanje.ÂŤ ÄŒe bi se radi preizkusili v rokovanju in streljanju z oroĹžjem, se morate obrniti na za to strokovno usposobljene inĹĄtruktorje na enem od dveh ĹĄportnih streliĹĄÄ? v Sloveniji. Lovske druĹžine prirejajo le prikaze ali povabijo zainteresirane, da si ogledajo lovsko tekmovanje. Lovska druĹžina Velenje na streliĹĄÄ?u ob lovskem domu na Lopatniku februarja prireja tekmovanje v streljanju glinastih golobov za pokal 14. divizije. Ekipa ĹĄteje tri lovce in vsak strelja na 15 golobov. SeĹĄtevek toÄ?k prinese ekipno uvrstitev.

In za obÄ?utek, kako zahtevno je streljanje glinastih golobov: na letoĹĄnjem tekmovanju je vseh 15 golobov zadel le eden od stotih tekmovalcev. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Liga NLB – konÄ?nica za 1. do 6. mesto, 7. krog

– 44 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 6 – 29, Krka 6 – 24, 4. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 6 – 23.

Gorenje Velenje Urbanscape Loka 32:22 (17:10)

Liga za obstanek, 9. krog:

Gorenje: Taletović 8 obramb, Vujović 4 obrambe, Logar 1 obramba, Grobelnik 1, Haseljić, Tajnik 1, Matanović 3, Stojnić 1, Banfro 2, DrobeĹž 2, Verdinek 8, GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko 2, M. KavÄ?iÄ? 6, A. KavÄ?iÄ?

3. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2), Loka 3 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 2 minuti, Loka 6.

Drugi rezultati: Maribor Branik – Celje Pivovarna Laťko 28 : 28 (12 : 15), Riko Ribnica – Koper 32 : 27 (20 : 12).

Liga za obstanek Krka - Svis 31:31 (14:15), Jeruzalem-OrmoŞ – Dol TKI Hrastnik 30:23 (17:15), Dobova – Trimo Trebnje 37:37 (19:22)

Prva liga TS, 34. krog Rudar - Olimpija 1:2 (1:0) Strelci: 1:0 TuÄ?ić (25.), 1:1 Cekici (52.), 1:2 Cekici (76.)

Rudar: Pridigar, Hrubik, Bolha, TomaĹĄević (od 81. Radić), PuĹĄaver, Trifković (od 70. PuĹĄnik), Ĺ koflek, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 61.

PiĹĄek), Arap, Kobiljar, TuÄ?ić. Trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: Maribor - Triglav 3:3 (1:1), Mura – Gorica 3:0 (2:0), DomŞale – Celje 1:1 (0:1), Krťko - Aluminij 1:3 (0:2).

Vrstni red po 34. krogu: 1. Maribor 75, 2. Olimpija 66, 3. DomĹžale 57, 4.

Mura 51, 6. Celje 48, 7. Rudar 39, 8. Triglav 36, 9. Gorica 30., 10. KrĹĄko 21.

35. krog (vÄ?eraj, 22. maja): Celje – Rudar; 36. krog (sobota, 25. maja, 17.55): Rudar – Triglav.

Prva A DRL Ĺženske, 6. krog – konÄ?nica za mesta 1. – 4.

Rezultati: Krim Mercator – Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 38:24 (23:12), Krka – Zelene doline Ĺ˝alec 22:21 (12:11).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 6 tekem

Ljubljana – Z'deŞele Celje 36:26 (16:12), Ptuj – Ž.U.R.D. Koper 25:24 (13:14).

10. krog: Koper – Ljubljana 30:19 (16:8), Z'deĹžele – Velenje 30:24 (17:10); Velenje: HadĹžiÄ?, SimiÄ?; Smonkar 4, TomiÄ? 2, Ĺ˝agar, Ferenc 2, Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak 4, JelĹĄnik 3, Pavlović, PritrĹžnik 1, Oder 8, Pikl, Brcar.

Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Celje 8 (6), Velenje 7 (6); izkljuÄ?itve: Celje 4 minute, Velenje 0.

Vrstni red: 1. Z'deŞele 8 – 25, 2. Koper 8 – 23, 3. Ptuj 8 – 18, 4. Ljubljana 8 – 13, 5. Velenje 8 – 8.

3. SNL – sever, 25. krog Rezultati: Avto Grubelnik Dravograd – Videm pri Ptuju 3 : 0, Pohorje – Dravinja 2 : 7, Kety emmi Bistrica – Ĺ martno 1928 2 : 1 (1 : 0), strelci: 1 : 0 AndraĹž KoroĹĄec (33.), 1 : 1 David Hrastnik (73.), 2 : 1 Ĺ˝iga Pesjak (86.);, Tehnotim Pesnica – ZreÄ?e 0 : 4.

Vrstni red: 1. Dravograd 24 –- 48, 2.

Dravinja 23 – 40, 3. Videm 23 – 39, 4.

Bistrica 23 – 37, 5. Ĺ martno 23 – 36 (49 : 42), 6. ZreÄ?e 24 – 36 (36 : 34), 7. Ĺ ampion 23 – 34, 8. Pesnica 23 – 19, 9. Pohorje 23 – 14, 10. Mons Claudius 9 – 8.

26. krog (25. 5., 17.00): Ĺ martno Pohorje

MNZ Celje, 20. krog Rezultati: Žalec – Mozirje 3 : 0 (2 : 0), Ljubno ob Savinji – Odred Kozje 1 : 3 (0 : 2).

Vrstni red: 1. Žalec 44, 2. Odred Kozje 32, 3. AS System Šmarje pri Jelťah 31, 4.

Mozirje 31, 5. Šoťtanj 17 – 20, 6. Ljubno ob Savinji 18 – 20, 7. Fosilum Šentjur 7 – 10, 8. Vojnik 18 – 4.

21. krog (25. 5., 17.00): Kozje – Šoťtanj, Mozirje – Ljubno, Šmarje – Žalec.

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

23. maja 2019

NaÄ?rtovanje mobilnosti v mestih bo bolj trajnostno

Varnost kolesarjev

ZakljuÄ?il se je projekt Chestnut, s katerim je Mestna obÄ?ina Velenje pridobila regionalno celostno prometno strategijo in razĹĄirila omreĹžje Bicy Tina Felicijan

Velenje, 14. maj – Mestna obÄ?ina Velenje je od decembra 2016 vodila 30-meseÄ?ni evropski projekt Celostno prometno naÄ?rtovanje na ravni funkcionalnih urbanih srediĹĄÄ? (Chestnut) in usmerjala aktivnosti

vanje mobilnosti v urbanih srediĹĄÄ?ih SAĹ A regije. KlasiÄ?no prometno naÄ?rtovanje namreÄ? ustvarja zaÄ?arani krog teĹžav zaradi motorizacije in pomanjkanja infrastrukture. ZaÄ?ne se s poveÄ?anim ĹĄtevilom avtomobilov, kar vodi do zastojev, ki se reĹĄujejo z izgradnjo novih cest,

ce in ĹĄtudijske obiske. Izvedli so 12 pilotnih ukrepov in pripravili naÄ?rte za trajnostno mobilnost v mestih. Vse projektne aktivnosti so privedle do boljĹĄih povezovalnih obmoÄ?ij po vsej Podonavski regiji, ocenjujejo partnerji. Projekt je MOV prinesel nove moĹžnosti za razvoj

le zainteresirane strani iz regije – sluĹžbe, ki so aktivne na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti, strokovnjaki in drugi posamezniki. MOV je ĹĄe nadgradila sistem za brezplaÄ?no izposojo mestnih koles Bicy z novo postajo pri OĹ Antona AĹĄkerca. Kupila je pet elektriÄ?nih koles, ki jih

Z zakljuÄ?no konferenco v Velenju, na kateri so gostje razpravljali o naÄ?rtih za prihodnost na podroÄ?ju celostnega prometnega naÄ?rtovanja in mobilnosti, je projekt uspeĹĄno sklenjen.

partnerjev iz osmih evropskih drĹžav – Slovenije, Avstrije, ÄŒeĹĄke, MadĹžarske, HrvaĹĄke, Romunije, Bolgarije ter Bosne in Hercegovine. Za razliko od drugih aktivnosti, ki jih MOV izvaja na podroÄ?ju razvijanja bolj trajnostne mobilnosti, so bile aktivnosti v sklopu projekta Chestnut usmerjene v naÄ?rto-

s Ä?imer se motorni promet znova poveÄ?a in zaÄ?ne prihajati do novih preobremenitev urbanih srediĹĄÄ? z avtomobili. Zato je potrebno naÄ?rtovati mobilnost bolj trajnostno, je sporoÄ?ilo projekta, ki se je pravkar zakljuÄ?il.

UdeleĹženci v projektu so se redno sestajali, prirejali diskusijske in izobraĹževalne delavni-

boljĹĄe povezanosti ter varnega in okolju prijaznega prometa v SAĹ A regiji, pa ocenjuje vodja projekta dr. Patricija Halilović iz urada za razvoj in investicije. V okviru projekta je nastal naÄ?rt za trajnostno mestno mobilnost, vkljuÄ?en v celostno prometno strategijo v regiji. Pri pripravi strategije so sodelova-

bo v sistem uvedla v prihodnjih mesecih. Razvila je tudi mobilno aplikacijo, ki bo omogoÄ?ala preverjanje razpoloĹžljivosti koles na posameznih postajah, je dr. Patricija Halilović povzela pridobitve projekta Chestnut za MOV. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika RazĹžalil snaho Velenje, 15. maja – Policisti so v sredo izvedeli, da tast Ĺže dalj Ä?asa Ĺžali in vrĹĄi psihiÄ?no nasilje nad snaho. Zoper tasta bodo po dogovoru s toĹžilstvom napisali kazensko ovadbo.

Ukradel sadike Velenje, 16. maja – V noÄ?i na Ä?etrtek je neznanec iz sadovnjaka v lasti Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina v Hrastovcu ukradel 68 sadik. Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa dobrih 800 evrov. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Ni bila samo razdalja kratka Ĺ oĹĄtanj, 17. maja – V petek okoli 14. ure se je v kroĹžiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju pripetila prometna nesreÄ?a, ki jo je povzroÄ?ila voznica osebnega avtomobila. Ta je vozila na prekratki varnostni razdalji in trÄ?ila v vozilo pred seboj.

Policisti so jo preizkusili z alkotestom. Pokazal je 0,81 mg/l alkohola v izdihanem zraku. PriÄ?akuje lahko obdolĹžilni predlog.

V vozilo priletel kamen Huda luknja, 18. maja – V soboto popoldan je vozniku osebnega avtomobila med voĹžnjo skozi Hudo luknjo priletel kamen. K sreÄ?i hujĹĄega kot poĹĄkodb na vozilu ni povzroÄ?il.

Izsiljevanje vodilo v nesreÄ?o Velenje, 18. maja – V soboto okoli 23. ure se je zaradi izsiljevanja prednosti prometna nesreÄ?a pripetila v kriĹžiĹĄÄ?u TomĹĄiÄ?eve in KoroĹĄke ceste. V nesreÄ?i sta dve osebi utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe. PovzroÄ?iteljici nesreÄ?e so policisti napisali plaÄ?ilni nalog,

Mislinja gostitelj drĹžavnega tekmovanja Kaj veĹĄ o prometu

Zasegli tovornjak

Vlom v avtomata

Ĺ oĹĄtanj, 20. maja – Na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja so policisti v ponedeljek zveÄ?er zasegli tovorno vozilo vozniku, ki ga je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

Velenje, 20. maja – V ponedeljek je bilo v enem od podjetij v Velenju vlomljeno v dva avtomata z napitki. Iz enega je storilec ukradel predal z denarjem.

Znanec ga je Velenje, 20. maja – V ponedeljek ponoÄ?i se je pri policistih zglasil obÄ?an in povedal, da ga je pred lokalom MC napadel in v predel obraza udaril znanec.

Tistega, ki je napadel, bodo policisti zaradi povzroÄ?itve laĹžje telesne poĹĄkodbe ovadili.

đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 20. maja – V ponedeljek dopoldne so policisti obravnavali krajo dveh veÄ?jih kosov platna s ĹĄotora, postavljenega pred restavracijo Jezero. Zavod RdeÄ?a dvorana je z dejanjem oĹĄkodovan za okoli 1.000 evrov.

Iz POLICISTOVE beleĹžke DiĹĄalo po marihuani Velenje, 16. maja – V Ä?etrtek okoli 13. ure je na Jenkovi zadiĹĄalo po marihuani.

Policisti so obÄ?anu zasegli roÄ?ni zvito cigareto, najverjetneje napolnjen z njo. ÄŒe bo to potrdila tudi analiza, bodo zanj napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku, saj je prepovedano drogo kadil na javnem kraju.

Pila bi, plaÄ?ala pa ne

Mislinja – V soboto, 25. maja, bo v Mislinji potekalo drĹžavno kolesarsko tekmovanje Kaj veĹĄ o prometu za uÄ?ence osnovnih in srednjih ĹĄol. Tekmovanje bo potekalo v bliĹžini Osnovne ĹĄole Mislinja v organizaciji Javne agencije RS za varnost prometa, ObÄ?ine Mislinja – Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in Osnovne ĹĄole Mislinja pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Otvoritev tekmovanja bo ob 8.30 v prostorih Centra za zdravje in ĹĄport Mislinja, razglasitev rezultatov in zakljuÄ?ek tekmovanja pa bo ob 13. uri.

S ĹĄotora ukradel platno

Velenje, 17. maja – V petek sta bila v trgovini Lidl pri kraji alkoholnih pijaÄ? zalotena dva starejĹĄa moĹžakarja. Koliko ju bo to stalo, bo odloÄ?ilo sodiĹĄÄ?e. Vsaka kraja je namreÄ? kaznivo dejanje.

Lastnik psa ga je ozmerjal Velenje, 19. maja – V nedeljo okoli 14. ure so policisti obravnavali krťitev javnega reda in miru na Gorici.

Sprehajalca psa je obÄ?an opozoril, naj ga s povodcem potegne bliĹže sebi. Namesto

da bi ta to storil, pa ga je ozmerjal.

Policisti ga bodo oglobili za nespodobno vedenje.

Pri policistih se je treznil Velenje, 19. maja – V nedeljo zjutraj je bil na obmoÄ?ju Hrastovca ustavljen voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Napihal je 0,97 mg/l alkohola v zraku. Z rezultatom se ni strinjal, zato so policisti odredili strokovni pregled, a je tega odklonil.

Policisti so ga vzeli s seboj in namestili v posebne prostore za pridrĹžanje, kjer se je (s)treznil.

Pozabljeno ni last najditelja Velenje, 20. maja – V ponedeljek je mlajĹĄa obÄ?anka na klopi pri Lekarni na Vodnikovi pozabila mobilni telefon huawei. Neznanec si je pozabljen telefon prilastil, s tem pa storil kaznivo dejanje zatajitve.

LetoĹĄnjo preventivno akcijo slovenskih policistov varnost kolesarjev je zaznamovalo nestabilno in jesensko-zimsko vreme, saj je zaradi deĹžja in niĹžjih temperatur na cestah bilo manj kolesarjev kot ponavadi. Upamo le lahko, da se bodo vremenske razmere ustalile in da se bodo temperature in koliÄ?ine sonÄ?nega vremena pribliĹžale tistim, ki smo jih v tem obdobju vajeni in Ĺželjni. Policisti bodo poostren nadzor nadaljevali do konca maja in v okviru tega bodo nadzorovali kolesarje in druge udeleĹžence v prometu. Glavni cilj akcije je zagotovitev pogojev za varno kolesarjenje na javnih cestnih povrĹĄinah v Sloveniji, s tem pa tudi zmanjĹĄanje ĹĄtevila umrlih in hudo telesno poĹĄkodovanih kolesarjev.

Do konca akcije bodo policisti poostreno nadzirali spoĹĄtovanje prometnih predpisov pri voĹžnji, upoĹĄtevanje prometne signalizacije ter dosledne uporabe zaĹĄÄ?itne Ä?elade. Marsikateri kolesar jeprepriÄ?an, da zanj ne veljajo cestnoprometni predpisi, ker ne vozijo motornega vozila, toda to je napaÄ?no prepriÄ?anje. Zato bodo policisti v okviru akcije pozorni na pravo stran voĹžnje kolesarjev tako po cestah kot kolesarskih stezah, kjer so te speljane; upoĹĄtevanje svetlobne in ostale prometne signalizacije; upoĹĄtevanje pravila prednosti v kriĹžiĹĄÄ?ih; voĹžnji mimo in ostalih pravil, ki veljajo za vse udeleĹžence v prometu ne glede, ali so vozniki, sopotniki ali peĹĄci.

Pri varni voĹžnji kolesa ima pomembno vlogo tudi Ä?elada, ki jo v primerjavi s preteklimi desetletji uporablja bistveno veÄ? kolesarjev, toda ĹĄe vedno je kar nekaj kolesarjev, ki se jim zdi nepotreben del kolesarske opreme. Kolesarji, mlajĹĄi od 18 let, morajo med voĹžnjo s kolesom imeti na glavi pravilno nameĹĄÄ?eno homologirano zaĹĄÄ?itno kolesarsko Ä?elado, kar velja tudi za otroka, ki je na kolesu sopotnik. Sicer pa je treba izpostaviti, da Ä?elado moramo vedno pravilno namestiti na glavo, da bo v primeru padca oziroma nesreÄ?e tudi obstala na glavi in nas tako obvarovala pred hujĹĄo poĹĄkodbo. Tako kot sodi Ä?elada med kolesarsko opremo, sodijo tudi tehniÄ?no brezhibne zavore, krmilo ter luÄ?i. Pri tem bi opozoril, da luÄ?i na kolesu niso potrebne zgolj zaradi osvetljevanja voziĹĄÄ?a, ampak predvsem zaradi dejstva, da nas bodo ostali udeleĹženci v prometu prej oziroma pravoÄ?asno opazili. To ĹĄe zlasti velja v jutranjih urah, ko se na kolesarske ture praviloma odpravljajo bolj pripravljeni kolesarji, ter v veÄ?ernem Ä?asu, ko se zaÄ?ne mraÄ?iti in temniti. Poleg luÄ?i je zelo priporoÄ?ljivo namestiti ĹĄe odsevnike, da nas lahko ostali udeleĹženci hitreje vidijo s sprednje, zadnje in boÄ?ne strani.

Policisti bodo dodatno pozornost namenili tudi uporabi mobilnega telefona, ki je ravno tako moteÄ?e kot za volanom avtomobila.

Telefoniranje, branje ali pisanje kratkih sporoÄ?il ter brskanje po spletnih straneh med voĹžnjo na kolesu ni zgolj moteÄ?e, ampak je tudi nevarno poÄ?etje, saj takrat ne spremljamo le dogajanja v prometu niti ne moremo biti dovolj pozorni na stanje voziĹĄÄ?a in morebitne poĹĄkodbe ali predmete, ki se jim je treba izogniti, zmanjĹĄati hitrost ali se ustaviti. ÄŒeprav kljuÄ?avnica ni obvezni del kolesarske opreme, je zelo priporoÄ?ljiva, ĹĄe zlasti, Ä?e kolo uporabljamo za vsakodnevne opravke po mestu in ga puĹĄÄ?amo pred trgovinami, gostinskimi lokali in na drugih javnih mestih. V kolesarski sezoni se poveÄ?a ĹĄtevilo tatvin koles ali delov, zato ne pozabimo tudi na ta segment, da kolo vedno zavarujemo pred nepooblaĹĄÄ?eno uporabo oziroma tatvino in da ga ne puĹĄÄ?amo za dlje Ä?asa brez nadzora.

NaĹĄa osebna varnost je v veliki meri odvisna od nas in to velja tudi za Ä?as, ko smo na kolesu. ÄŒe bomo sami upoĹĄtevali predpise, poskrbeli za tehniÄ?no brezhibnost naĹĄega kolesa in dosledno uporabljali zaĹĄÄ?itno kolesarsko Ä?elado, bomo poleg boljĹĄega obÄ?utka varnosti tudi bolj uĹživali na kolesu. Zato ob koncu obilo varnosti in uĹžitka ob kolesarjenju v letoĹĄnji kolesarski sezoni!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

23. maja 2019

Plaz VisoÄ?ki vrh bo stabilen sredi poletja Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vsako leto ogromno truda nameni pridobivanju sredstev za sanacijo plazov. Zaradi uspeĹĄno izvedenih postopkov in ustrezno pripravljene dokumentacije so v zadnjih letih lahko uredili veliko plazov. Ti so v tako hriboviti obÄ?ini, kot je ĹĄoĹĄtanjska, velik problem. Plazovi pravzaprav niso prizanaĹĄali nobeni od devetih krajevnih skupnosti. Sanacij pa ĹĄe niso konÄ?ali.

Konec aprila so na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj podpisali ĹĄe tretjo pogodbo z Ministrstvom za okolje in

prostor za odpravo ĹĄkode zaradi poplav in moÄ?nega vetra med 11. in 13. decembrom 2017. Po zagotovitvi sofinancerskih sredstev bodo zdaj lahko zaÄ?eli delati na plazu na lokalni cesti za odcepom VisoÄ?ki vrh v Belih Vodah. Javno naroÄ?ilo so izvedli konec lanskega leta, kot najugodnejĹĄi ponudnik pa se je izkazalo podjetje E6 iz Celja. Vrednost gradbenih del (brez DDV) znaĹĄa 265.000 evrov in bo skoraj v celoti pokrito s sredstvi ministrstva. Dela naj bi bila konÄ?ana v prvi polovici letoĹĄnjega avgusta.

Planinci obvladajo orientacijo ÂťTa sanacija ima za namen stabilizacijo plazu. Obsega daljĹĄe obmoÄ?je lokalne ceste od odcepa za VisoÄ?ki Vrh v Belih Vodah, kjer je veÄ? razpok in posedkov, ki nakazujejo veÄ? lomov. Skupna dolĹžina znaĹĄa pribliĹžno 350 metrov. Tu je predvidena celovita stabilizacija obmoÄ?ja in celotna obnova voziĹĄÄ?a z ureditvijo odvodnjavanja in ustreznimi cestnimi elementi,ÂŤ je povedala Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za vlaganja in projekte v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Veterani na motorjih Ĺ oĹĄtanj, LajĹĄe 18. maja – VoĹžnja z motorjem daje obÄ?utek svobode in tega si Ĺže dvajset let delijo Moto veterani Ĺ oĹĄtanja.

Klub, ki ga je ustanovil Vili PeÄ?ovnik, motorist, znan po odliÄ?ni opremi in zmerni voĹžnji, je svojo okroglo praznoval z drugimi motoristiÄ?nimi skupinami Spodnje Ĺ tajerske in KoroĹĄke. Prostor ob letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah je primerno zbiraliĹĄÄ?e in kraj, kjer so se lahko udobno podruĹžili ob svojih jeklenih konjiÄ?kih. TeĹžko bi

ocenili, kdo je imel boljĹĄi motor in kateri motorist je prednjaÄ?il z izvirnejĹĄo opremo in obleko, a prevladovali so chopperji, najveÄ? radovednih pa se je zbiralo ob mislinjskih Modrasih in njihovih trike-jih. Zbora se je udeleĹžil tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki je zbranim zaĹželel sreÄ?no voĹžnjo.

Mirko Urbanc, ki je pred osmimi leti prevzel predsedniĹĄko krmilo za PeÄ?ovnikom, je sreÄ?anje ocenil za dobro, saj se ga je ude-

leĹžilo okoli sto motorjev. Zahvaljuje se vsem donatorjem, ki so omogoÄ?ili sreÄ?elov. Veterani, ki so se nekdaj udeleĹževali krvodajalskih akcij, izvedli spominsko voĹžnjo do Zavodenj in popestrili marsikatero prireditev, so tudi sedaj odprti za humanitarne akcije in vse vrste druĹženj, a najraje se podajo na kakĹĄno panoramsko voĹžnjo po Sloveniji in tudi tujini. đ&#x;”˛

MBK, foto DuĹĄan Dobnik

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ oĹĄtanj, 18. in 19. maja – Na obmoÄ?ju obÄ?in Nazarje, Mozirje, Ĺ oĹĄtanj in Velenje se je 18. in 19. maja na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) pomerilo 53 najboljĹĄih ekip oziroma 230 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovanje so pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska druĹĄtva lige Smrekovec. Po posameznih kategorijah so drĹžavni prvaki postali tekmovalci iz OĹ PetrovÄ?e (A) in planinskih druĹĄtev PoljÄ?ane (B, C in E) in Polzela (ÄŒ in F). NajuspeĹĄnejĹĄi dijaki, ĹĄtudentje in odrasli Ä?lani so se uvrstili na mednarodno tekmovanje v planinski orientaciji, ki bo jeseni v Bosni in Hercegovini. Dobri so bili tudi tekmovalci iz PD Ĺ oĹĄtanj, saj so dosegli eno drugo in dve tretji mesti v razliÄ?nih kategorijah.

Zadovoljen je bil tudi vodja tekmovanja Jure Grudnik, predsednik PD Ĺ oĹĄtanj: ÂťSPOT 2019 je za nami. Veseli nas, da je veÄ?ina tekmovalcev zelo pohvalila organizacijo in lokacijo izvedbe in tako poplaÄ?ala ves trud organizatorjev. NavduĹĄeni so bili nad izjemno naravo SmrekovĹĄkega pogorja in verjamem, da se bo ĹĄe marsikdo vrnil v naĹĄe konce na obisk gora ali katere od mnogih naravnih znamenitosti. Iskreno bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem planinskih druĹĄtev lige Smrekovec: PD Ĺ oĹĄtanj, PD Velenje, PD Vinska Gora, PD Nazarje, PD Ĺ kale-Hrastovec, PD Ljubno ob Savinji in PD ReÄ?ica ob Savinji za pomoÄ? pri izvedbi tekmovanja, sodelovalo jih je preko 50. Hvala tudi vsem podpornikom in sponzorjem tekmovanja. ÄŒestitke vsem najboljĹĄim ekipam v posameznih kategorijah in vsem ostalim za udeleĹžbo.ÂŤ đ&#x;”˛

od 24. 5. do 30. 5.

- 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrstni ĹĄportnik invalid Rastko Lah, ki je edini VelenjÄ?an, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za ĹĄport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. maja 1980 v Ä?astni straĹži na pogrebu tedanjega predsednika Josipa Broza Tita; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniĹĄki center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti.

- 25. maja 1980 so v TopolĹĄici odprli spominsko sobo, posveÄ?eno podpisu delne nemĹĄke kapitulacije v tem zdraviliĹĄkem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posveÄ?eno temu pomembnemu dogodku iz naĹĄe polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici in popolnoma prenovili; - 25. maja 2004 v Ĺ oĹĄtanju pote-

ka otvoritev obnovljenega rokometnega igriĹĄÄ?a. Na prireditvi z naslovom ÂťDobri puĹĄÄ?ajo slediÂŤ se ves dan vrstijo ĹĄportne igre, vrhunec pa predstavlja nogometna tekma med odbojkarji Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄica in koĹĄarkarji Elektre, ki jo je sodil takratni Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Milan KopuĹĄar; - 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran MuĹĄiÄ?, ki je otroĹĄtvo preĹživljal v ArnaÄ?ah pri Velenju; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik poĹžar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem straĹĄnem dogodku ĹĄe dandanes priÄ?a ploĹĄÄ?a, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiĹĄe v Starem Velenju; verjetno je do poĹžarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiĹĄe v Velenju poveÄ?ini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiĹĄe; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podruĹžnice Zveze socialistiÄ?ne mladine Slovenije zamenjal Milan KopuĹĄar, nekdaj

23

Delo, ki je trenutno vaĹĄa glavna skrb, bo dobro teklo. VaĹĄo zagnanost in sposobnost bodo opazili tudi nadrejeni, zato ne bo niÄ? Ä?udnega, Ä?e vam bodo kmalu obljubili boljĹĄi poloĹžaj in plaÄ?ilo. NavduĹĄili boste predvsem z vaĹĄimi izvirnimi idejami. Zadnji dnevi v maju, ki vam vremensko nikakor ne bo vĹĄeÄ?, bodo ugoden Ä?as, da poĹĄljete Ä?isto posebno sporoÄ?ilo osebi, ki vam je pri srcu. ÄŒe Ĺže sonce ne poskrbi za toploto, paÄ? poskrbite sami, Povejte ji, kaj Ä?utite in kje so vaĹĄi pomisleki. Odgovor, ki ga boste s strahom priÄ?akovali, bo po vsej verjetnosti pozitiven, boljĹĄi, kot si sploh lahko Ĺželite. Pazite na zdravje, saj bo vaĹĄ imunski sistem ob razgibanem vremenu bolj ĹĄibak.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ker se vreme noÄ?e ustaliti, vi pa ste nestrpni in se premalo toplo oblaÄ?ite, se vas lahko loti prehlad. Po delu zato poskrbite za poÄ?itek in Ä?im veÄ? vitaminov.

Znebite se tudi obÄ?utka, da ste nenadomestljivi in ne delajte veÄ?, kot je treba, saj nimate dovolj moÄ?i. Dobra novica je, da boste v naslednjih dneh imeli veliko priloĹžnosti za nova poznanstva. Spoznali boste osebo, ki bo lahko kmalu postane veÄ? kot le znanec.

Ne zapravite priloĹžnosti in bodite pobudnik za naslednje sreÄ?anje z njim, saj se bosta resniÄ?no ujela.

Sploh, ker se bosta dopolnjevala na veÄ? podroÄ?jih, zato ni izkljuÄ?eno novo poslovno sodelovanje.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21.6.

S partnerjem boste na bojni nogi, saj se glede neke zadeve, ki je za vas zelo pomembna, zanj pa oÄ?itno ne, ne bosta strinjala. Situacijo boste lahko reĹĄili brez veÄ?jih problemov, Ä?e se je boste lotili mirno in preudarno. Trma in nesramnost tokrat ne bosta prava taktika. V sluĹžbi boste imeli precej umirjen teden, kar vam bo veÄ? kot godilo. Tudi vse zaostanke pri delu boste odpravili le v nekaj dneh, Lahko vas presenetijo nenapovedani izdatki, zato z denarjem ravnajte bolj previdno. Proti koncu tedna vas bo osreÄ?ilo sreÄ?anje z osebo, ki je Ĺže dolgo niste videli. Ob obujanju spominov boste zelo uĹživali.

Zdravje? Sklepi bodo ĹĄe boleÄ?i.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒeprav se pri delu trudite, da naredite vse, kar vam naroÄ?ijo in tudi, da se poÄ?utite koristni, nadrejeni z vaĹĄim delom zadnje Ä?ase niso preveÄ? zadovoljni. Tega vam ĹĄe ne bodo povedali v obraz, vendar se bo odnos do vas moÄ?no spremenil, zato boste vedeli, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Glodalo vas bo, kaj ste naredili narobe.

Morda pa razlog niste vi, ampak govorice, ki jih je sproĹžil nekdo od sodelavcev. Nekaj malega vam bo priĹĄlo na uho Ĺže jutri. Ne, ne bo vam vĹĄeÄ?. A tega nikar ne pokaĹžite. Premislite, kako se boste najbolje potegnili iz godlje, v katero ste padli po zaslugi nekoga, ki si Ĺželi vaĹĄ poloĹžaj.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

DolgoÄ?asi vas monotonost vaĹĄega Ĺživljenja. Zanjo je zadnje tedne malo krivo tudi vreme, saj se preveÄ? zadrĹžujete doma. To ne vpliva dobro na vas. ZaÄ?eti se boste morali ukvarjati s kakĹĄnim ĹĄportom, na katerega vreme ne bo vplivalo. Pomagalo vam bo tudi, Ä?e si boste poiskati nov hobi, ki vas bo sprostil in poskrbel, da boste mislili na lepe stvari. TeĹža skrbi, ki jo s sabo nosite Ĺže nekaj tednov, vas namreÄ? duĹĄi. ÄŒe imate v naÄ?rtu prenovo doma, je lahko tudi to dobra odloÄ?itev, da se zamotite in razgibate Ĺživljenje. Sploh, ker si Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželite, da je vaĹĄ dom videti drugaÄ?e, bolj moderno.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Takoj, ko se bo vreme popravilo, bo veliko moĹžnosti za obisk prireditev na prostem. Ĺ˝e nekaj tednov Ä?akate nanje. Ko se bodo zaÄ?ele dogajati, pa vam ne bo do tega, da bi ĹĄli od doma. Ĺ˝eleli si boste miru in samote, saj se morate z ljudmi vedno veÄ? ukvarjati Ĺže v sluĹžbi. In to vam vse manj paĹĄe, saj vam popijejo vso energijo. Zato pazite, kako jo boste obnavljali. Dovolj bo Ĺže, Ä?e se boste vsaj za uro ali dve odklopili in poskrbeli, da se vam umirijo misli. VeÄ? kot sicer boste v naslednjih dneh delali na prostem. Najbolj sreÄ?ni boste med rastlinami, v naravi. Tam najdite tudi navdih za poletne poÄ?itnice. S pripravami zaÄ?nite takoj.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V naslednjih dneh ne boste umirjeni, zato bodo napake bolj pogoste kot sicer. ÄŒim bolj se izogibajte Ä?ustvenim dramam, saj ne boste sposobni z njimi opraviti, tako kot bi Ĺželeli. ÄŒeprav bo vsak dan prinesel kakĹĄno neprijetno izkuĹĄnjo, ne postanite preveÄ? pesimistiÄ?ni. Kot kaĹže, je paÄ? priĹĄel Ä?as, ko boste morali opraviti s preteklostjo, da boste lahko bolj uĹživali v prihodnosti. Verjemite v to, da se bo vse izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah. V sluĹžbi boste imeli polne roke dela, z mislimi pa boste na dopustu. Zato, ker si vsak dan bolj Ĺželite umirjenega Ĺživljenja, ki vam je na dosegu roke. A ĹĄe vedno ne znate seÄ?i po njem.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Napeti boste, saj se vam bo v teh dneh pletlo po glavi preveÄ? razliÄ?nih stvari. ÄŒe boste hoteli postoriti vse naenkrat, se niÄ? ne bo izĹĄlo, kot si Ĺželite. Tokrat boste morali na prvo mesto postaviti delo, ĹĄele na drugo pa sebe. BliĹža se namreÄ? pomemben poslovni dogodek, od katerega je odvisna tudi vaĹĄa prihodnost. ÄŒe se vam kreativni tok ustavi, ideje in naÄ?rte, ki ste jih Ĺže oblikovali, delite s sodelavci, ki jim zaupate.

Brez skrbi, z njihove strani boste dobili dobre nasvete in hvaleĹžnost, da ste jih vkljuÄ?ili v proces. Ker boste zelo zaposleni, ne boste imeli Ä?asa misliti na ljubezen, ki jo ĹĄe iĹĄÄ?ete.

Strelec od 23. 11. do 22.12.

Rokometno igriĹĄÄ?e v Ĺ oĹĄtanju (Foto Ljuban Naraks) Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in nekdaj poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal nekdaj prav tako poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije in danaĹĄnji velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?; - 28. maja 1882 je umrl pravnik in notar Franc Rapoc; notar v Ĺ oĹĄtanju je bil od 14. avgusta 1873 do smrti 28. maja 1882; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odloÄ?ali o novi lokalni samoupravi; obÄ?ina Velenje se je razdelila na tri nove obÄ?ine: mestno obÄ?ino Velenje, obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem drĹžavnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta "majniĹĄka deklaracija"; VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil kot Ä?lan Jugoslovanskega kluba poslancev po-

membno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v drĹžavnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton KoroĹĄec; deklaracija je zahtevala zdruĹžitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburĹĄke monarhije v samostojno drĹžavno telo pod Ĺžezlom habsburĹĄko-lotarinĹĄke dinastije; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v DruĹžmirju na prvo obletnico majniĹĄke deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prviÄ? ÂťzgodilÂŤ Dan mladih in kulture. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

VaĹĄe Ĺživljenje bo postalo hitro. Ker ste v preteklih tednih Ĺživeli zelo mirno, vas bo to kar malo utrujalo. A po drugi strani boste veseli, da bodo dnevi polni zanimivih dogodkov in ljudi, saj ste Ĺže malce otopeli. Vseeno poskrbite, da boste delo opravili do rokov, ki so tokrat zelo kratki. ÄŒe boste prodorni in pogumni, boste naredili zelo dober vtis na ljudi, ki vam bodo lahko v prihodnosti dali ĹĄe veliko priloĹžnosti za dokazovanje in zasluĹžek. Pazite, da si boste vseeno vzeli dovolj Ä?asa za partnerja. Nekaj dni bo ĹĄe razumel, da ste zasuti z delom, dolgo pa ne bo le tiho opazoval, kako Ĺživita drug mimo drugega.

Kozorog od 23.12. do 20.1.

Stres vam v prihodnjih dneh ne bo priĹĄel do Ĺživega, saj boste prekipevali od energije, Dajal vam jo bo partner, ki bo vsak dan v naslednjem tednu poskrbel, da vas prijetno preseneti. Zato boste komaj Ä?akali, da bosta sama. Ko ne bosta, pa boste pozitivnost uspeĹĄno prenaĹĄali tudi na ljudi okoli sebe. Zato je ta teden kot nalaĹĄÄ? za sklepanje novih poslovnih partnerstev, na vidiku pa je tudi poslovno potovanje. PriÄ?akujte klice prijateljev in znancev, ki si bodo Ĺželeli vaĹĄe druĹžbe. Tudi zato, ker bodo Ĺželeli sliĹĄati vaĹĄe mnenje, saj veljate za premiĹĄljenega in modrega Ä?loveka. To vam bo veliko pomenilo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

S sodelavci se zadnje Ä?ase dobro razumete, zato z veseljem hodite v sluĹžbo. To se vam prej ni dogajalo, saj ste bili nenehno napeti in v strahu, kaj bo prinesla prihodnost. Sedaj, ko ste se sprostili, bo tudi prihodnost videti bolj optimistiÄ?no.

Kljub temu boste ĹĄe naprej iskali moĹžnost za novo delo. Zavedati se boste zaÄ?eli, da si Ĺželite veÄ? in drugaÄ?e. In da nimate veÄ? veliko Ä?asa, Ĺže hoÄ?ete to uresniÄ?iti. Ko boste resniÄ?no zaÄ?utili, da je nastopil Ä?as za novo poglavje v vaĹĄi karieri, se vam bodo odprla prava vrata. Naj vas ne bo strah poskusiti Ä?esa novega, saj bo to tudi izziv za vaĹĄe moĹžgane. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna boste doĹživeli prijetno preseneÄ?enje, kar se bo takoj poznalo tudi na vaĹĄem poÄ?utju. Zdravje vam ta teden ne bo delalo teĹžav.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

V sebi boste Ä?utili nekaj nemira. Presenetijo vas lahko tudi neprijetne sanje, zato se boste zbujali sredi noÄ?i, kar vam bo jemalo dragocene ure za poÄ?itek.

Ja, preobremenjeni ste. Namesto da se zapirate vase, se v prostem Ä?asu Ä?im bolj pogosto odpravite med ljudi. DruĹženje vam bo ĹĄe kako dobro delo, saj se boste konÄ?no sprostili. Med vikendom poskrbite, da se vsaj za nekaj ur odpravite od doma. Partner bo uresniÄ?il prav vsako vaĹĄo Ĺželjo, pobuda pa bo morala biti vaĹĄa. Pogum se vam bo izplaÄ?al tudi na delovnem podroÄ?ju. Strah pred neuspehom bo hitro pozabljen.

Naš čas, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. maja

06.00 06.40 07.00 10.15 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.20 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.20 04.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Vse duše mojega telesa, dok. f.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Naveza: Alpinistični vzpon, dok. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava TV-izložba Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Socialna mobilnost Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Odstrta mesta: Firence, britanska dok. ser.

Ugriznimo znanost: Nov kilogram, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal, Napovedujemo 10.05 Videotrak 10.55 Slastna kuhinja: Govedina Stroganov s pire krompirjem 11.10 Dobro jutro 13.15 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dok. film 14.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

16.05 Hokej - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos 18.50 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.05 Hokej - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos 22.40 Nogomet - SP do 20 let: Mehika : Italija, posnetek iz Gdynie 00.25 Ambienti 01.00 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 00.05 01.00 01.55 02.55 03.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 21. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 13. del Zmorem sama, 1. sez., 94. del In prišla je ljubezen, 68. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 25. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 26. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 22. del In prišla je ljubezen, 69. del Zmorem sama, 1. sez., 95. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 27. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 52. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Kriza (Crisis), 1. sez., 13. del Policistka na vrhu, 4. sez., 14. del Policistka na vrhu, 4. sez., 15. del Američani, 2. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro , informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje, O odvisnostih 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Srečna hiška, predstava gledališke sekcije KD Škale 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

23. maja 2019

Sobota,

24. maja

06.00 06.40 07.00 10.15 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.30 14.45 15.25 15.55 16.25 16.35 17.00 17.30 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 04.00

04.00 06.00 10.30 11.00 11.10 14.00 14.45 15.25 15.50 17.35 17.50 18.50 19.20 20.05 21.40 22.05 00.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.50 23.25 23.30 01.20 03.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Paliativna oskrba, izob. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slovenski magazin Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu: Garlik glasbenodok. ser. za mlade Infodrom, tednik za otroke in mlade Lepši svet, animirana ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Srečno, Baltazar, fran.-šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo RTV Slovenija

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Govedina Stroganov s pire krompirjem Dobro jutro Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti Čarokuhinja pri atu: Romunija Cesarjev kuhar, japonska ser.

V svojem ritmu: Garlik, glas. ser. za mlade Videotrak Življenje s turbanom, am. dok. odd.

Ivan brez življenja, kratki igrani film Strelec - krvava pogodba, kopr. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 22. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 14. del Zmorem sama, 1. sez., 95. del In prišla je ljubezen, 69. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 27. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 28. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 23. del In prišla je ljubezen, 70. del Zmorem sama, 1. sez., 96. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 29. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 30. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Blondinka s Harvarda, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Brez besed, ameriški film Osvoji ljubezen!, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Romunija, transilvanski biser 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Calle Salle, Kevin Koradin 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

25. maja

06.10 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 10.15 10.30 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.05 15.55 16.25 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.25 23.30 00.35 01.00 04.00

04.00 07.00 09.00 11.30 12.35 13.25 14.00 15.05 17.40 20.15 22.20 00.30 01.55 02.25 04.00

Kultura, Odmevi Čudogozd: Pogum Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, nor. otroška ser.

Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: Garlik, glasb. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, kopr. magazinska odd.

Po Evropi 2019, kopr. magazinska odd.

Prvinska preizkušnja, brit. dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Za tančico mošej, danska dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal, Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Jožica Janežič Dva vodika, en kisik, dok. film Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite Na lepše Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice Hokej - SP elitne skupine: polfinale, prenos iz Bratislave Nogomet - DP: 36., zadnje kolo, prenos Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Riko Ribnica, 9. kolo končnice, prenos iz Velenja Športno plezanje - mednarodno tekmovanje: balvansko plezanje, posnetek iz Ljubljane Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, dok. film Videotrak Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Riko Ribnica, 9. kolo končnice, posnetek iz Velenja Napovedujemo

26. maja

07.00 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.50 10.00 10.10 10.35 11.00 11.10 11.35 12.10 13.00 13.25 14.45 15.05 15.25 17.00 17.20 18.10 18.30 18.50 18.55 20.00 21.00 23.50 23.50 23.50 00.20 00.45 04.00

04.00 06.00 06.30 07.00 07.15 07.50 08.00 08.00 08.35 09.25 10.15 11.55 12.15 13.15 15.35 18.10

06.00 OTO čira čara 06.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka 06.25 Telebajski, risanka 06.35 Blaze in megakolesniki, risanka 07.00 Robocar Poli, risanka 07.15 Tačke na patrulji, risanka 08.00 Super krila, risanka 08.25 Grizzy in glodavčki, risanka 08.40 Luna Petunija (Luna Petunia), risanka 09.05 PJ Masks – Pižamarji, risanka 09.30 Miraculous - Čarobni dragulji, risanka 09.55 Dirka Monkart (Monkart), risanka 10.25 Screechers Wild: Divji obrat, risanka 10.50 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del 11.15 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del 11.40 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 20. del 12.10 Zdravo, Tereza!

12.40 Zdravo, Tereza!

13.15 Blondinka s Harvarda, ameriški film 15.05 Zvezde plešejo 16.55 Ljubezen po domače 17.55 Harry in Meghan: Baby boom, angleški dokumentarni film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Delovna akcija 21.00 Preden se stegneva, ameriški film 22.50 Vrni se, ameriški film 01.05 Seznam strank, ameriški film 02.50 Zvoki noči

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:00 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:50 21:55 22:55 23:00 23:30

Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Srečna hiška, predstava gledališke sekcije KD Škale Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Dotiki gora, Palec, Zalenjak Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2666. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 3. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Popotniške razglednice, Romunija, transilvanski biser Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

18.40 19.25 20.05 22.55 23.00 23.55 00.30 01.10 03.15

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otr. nan.

TV-izložba Poročila - posebna Prisluhnimo tišini Obzorja duha: Angelski glas iz Assisija Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Messi se je poškodoval, kratki igrani film Cikel: Stan in Olio Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Evropske volitve 2019 Vreme Dnevnik, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Evropske volitve 2019: Kako smo volili Za lahko noč Nova Shakespearova pesmarica, kopr. projekt Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite Glasbena matineja Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc Koroška poje 2019 Žogarija Joker, kviz Čarokuhinja pri atu: Romunija Ambienti Športno plezanje - mednarodno tekmovanje: balvansko plezanje, posnetek iz Ljubljane Hokej - SP elitne skupine: tekma za 3. mesto, prenos iz Bratislave Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd.

Teslovi otroci, kan. dok. odd.

Videotrak Hokej - SP elitne skupine: finale, prenos iz Bratislave Žrebanje Lota Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Hokej - SP elitne skupine: tekma za 3. mesto, posnetek iz Bratislave Zabavni kanal

27. maja

06.25 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 04.00

04.00 06.00 10.40 11.10 11.20 11.50 12.15 15.10 15.35 16.45 17.40 18.45 19.20 20.00 20.55 22.50 23.45 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 08.25 08.30 08.55 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.15 11.45 12.15 13.25 15.15 16.15 17.10 18.10 18.50 18.55 20.00 22.30 00.10 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Telebajski, risanka Tačke na patrulji, risanka Maša in medved, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 22. del Zdravo, Tereza!

Zdravo, Tereza!

Dan najlepših sanj Osvoji ljubezen!, ameriški film Gorski reševalci, 6. sez., 11. del Gorski reševalci, 6. sez., 12. del Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Evropske volitve 2019 Poslednji plesalec, avstralski film Zvoki noči

13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

10:10 10:25 10:55 11:55 13:00 14:30 14:55 15:00 17:30 17:55 18:00 18:25 18:30 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Lestvica zabavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ 2665. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2666. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Pogovor v studiu Koncert Marka Škugorja, posnetek 2. dela Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju: Petra Lesjak Tušek TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Angelski glas iz Assisija Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet TV-izložba S-prehodi: Ljubiteljsko gledališče Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Novi sosedje: Nepalci v Jabloncu Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma Glasbeni večer: 34. Slovenski glasbeni dnevi: Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Pogum Zlatko Zakladko: Smrekovi vršički Slastna kuhinja: Rižota s školjkami Dobro jutro Na lepše Grofičino popoldne, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Cesarjev kuhar, jap. ser.

Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Videotrak Prelepa si, bela Ljubljana Egon Schiele: Smrt in deklica, kopr. film Kekec, tri dni pred poroko, kratka TV-igra Sprava, kratki igrani film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Gospodična Žuža, risanka Mašine pripovedke, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Nina in prijatelji, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 23. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 15. del Zmorem sama, 1. sez., 96. del In prišla je ljubezen, 70. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 29. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 30. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 24. del In prišla je ljubezen, 71. del Zmorem sama, 1. sez., 97. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 31. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 32. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 53. del Gorski zdravnik, 12. sez., 13. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 12. del Policistka na vrhu, 5. sez., 1. del Policistka na vrhu, 5. sez., 2. del Grimm, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 10:45 11:30 11:55 15:30 16:00 17.00 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:05 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:15 23:40

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2666. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Poti po Himalaji, Helambu Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Martin Plaskan Hodnik (118) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za pravosodje Regionalne novice NAJ VIŽA, Ans. Zeme Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Martin Plaskan Hodnik (118) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Sreda,

28. maja

06.00 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.55 15.25 15.55 16.05 16.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 04.00

04.00 06.00 10.05 10.55 11.25 11.55 14.40 15.10 16.05 17.45 18.50 19.20 20.00 20.50 21.45 22.50 23.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

8:30

10:15 08:30 08:55 09:00 09:40

Torek,

8:55 9:00 10:15 11:15 11:40 12:00 15:30 16:00 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 21.45 22:05 22:10 22:15 23:00 23:25

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Platforma Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad.

Spolne sužnje v katoliški cerkvi, kopr. dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Franc Petač Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Slastna kuhinja: Rižota s školjkami Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Pozabljeni Slovenci, dok. odd.

Joker, kviz Cesarjev kuhar, japonska ser.

Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Grenki sadeži Evrope, nemška dok. odd.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Damian Merlak Prevara (III.), am. nad.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Gospodična Žuža, risanka Mašine pripovedke, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Nina in prijatelji, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 24. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 16. del Zmorem sama, 1. sez., 97. del In prišla je ljubezen, 71. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 31. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 32. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 25. del In prišla je ljubezen, 72. del Zmorem sama, 1. sez., 98. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 33. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 34. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 54. del Gorski zdravnik, 12. sez., 14. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 5. sez., 3. del Policistka na vrhu, 5. sez., 4. del Grimm, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za pravosodje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2667. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Ansambel Spev 2108, Po Slakovi poti, 2. del Dotiki gora, Golica Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

29. maja

06.00 06.40 07.00 10.15 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.30 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.20 00.45 04.00

04.00 06.00 11.10 12.00 12.45 13.15 15.50 16.10 16.45 18.00 18.55 19.25 20.00 20.50 23.15 23.25 00.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 08.35 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

8:30 8:55 9:00 10:15 10:45 11:10 11:35 15:30 16:00 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:05 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Koda Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Marjan Papež TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice Poročila ob petih, Šport, Vreme Naveza, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Izginotje kresnic, kanadski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Yonatan Gat Naveza, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Kanape, odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Dobro jutro Čarokuhinja pri atu: Romunija Ambienti Vikend paket Cesarjev kuhar, japonska ser.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca: Jumbo Big band, glasbeno-dokumentarna odd.

Nogomet - evropska liga: Chelsea : Arsenal, finale, prenos iz Bakuja Žrebanje Lota Moje mnenje Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Gospodična Žuža, risanka Mašine pripovedke, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Nina in prijatelji, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 25. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 17. del Zmorem sama, 1. sez., 98. del In prišla je ljubezen, 72. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 33. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 34. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 26. del In prišla je ljubezen, 73. del Zmorem sama, 1. sez., 99. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 35. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 55. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Ful gas, 1. sez., 1. del Policistka na vrhu, 5. sez., 5. del Policistka na vrhu, 5. sez., 6. del Grimm, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2667. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice POP CORN, Samuel Lucas, Nushy, Skupina Calypso Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 25

pa je potem popolnoma preprosto.

KRAMER, IRMGARD: temu Povzetek: Dobreknjige.si Na koncu sveta sem MLAKAR ÄŒRNIÄŒ, IDA: sreÄ?ala Noaha Tu blizu Ĺživi deklica ml – Mladina / M – Leposlovje od

13. leta dalje

Avstrijska avtorica Irmgard Kramer je napisala Ä?udovit in pretresljiv roman Na koncu sveta sem sreÄ?ala Noaha. Glavna protagonistka je deklica Marlene, ki jo na sprehodu po okolici sanatorija magiÄ?no pritegne tuj rdeÄ? kovÄ?ek in ĹĄe preden se dodobra zave, se znajde v vlogi Irine Pawlowe. Poletje preĹživi daleÄ? proÄ? od civilizacije, v stari vili, v druĹžbi stare nune, vrtnarja in kuharja ter Noaha. Noah je oÄ?arljiv fant, slep in ujet v vili, ker izven njenih varovalnih zidov

obstaja nekaj, zaradi Ä?esar hudo zboli. Najbolj od vsega pa si Ĺželi svobode. Marlene se vanj zaljubi in mu pomaga pobegniti iz vile, ne glede na to, da se njegovo Ĺživljenje zunaj varovanih zidov lahko hitro konÄ?a.

Zgodba se ne konÄ?a tako, kot bi si predstavljali. Pobeg iz vile predstavlja popolnoma nekaj drugega, kot smo si lahko predstavljali. To sicer je pobeg in zaÄ?etek novega Ĺživljenja, ampak zaÄ?etek Ĺživljenja z novim srcem. Za Noaha in Marlene. OÄ?itno pa med nami obstajajo nerazloĹžljive povezave, ki nas, ko jih odkrijemo, pretresejo do temeljev. Ko jih in Ä?e jih odkrijemo, nam postane vse jasno in razumljivo. Brez besed. Zato premislite, Ä?e je res vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Ste se kdaj vpraĹĄali, kaj se dogaja s Ä?lovekom v umetni komi? Mislite, da bi iz dogajanja v glavi Ä?loveka, ki je v umetni komi, lahko nastal kakĹĄen roman?

Vsak dan bi morali pomisliti na to, da se naĹĄe Ĺživljenje lahko v trenutku konÄ?a. Ko se zavemo naĹĄe minljivosti, ni veÄ? teĹžko sprejemati odloÄ?itev v Ĺživljenju, ker natanÄ?no vemo, kaj je za nas res pomembno. Slediti

25

PRIREDITVE

23. maja 2019

ml – Mladina / C – Sz-Slikanice zaboji Tu blizu Ĺživi deklica, ki je nihÄ?e ne pozna.

NihÄ?e je ne povabi k sebi. Nima prijateljev.

Niti svoje sobe. Ĺ˝eli si enake bliĹžine kakor ti. Na isto ĹĄolo hodi. Blizu tebe sedi. V sosednji klopi. Jo ĹželiĹĄ spoznati? V sebi skriva Ä?udeĹžni zaklad ‌ Svojo mavrico.

Slikanica Tu blizu Ĺživi deklica nam pomaga, da svojim otrokom laĹžje razloĹžimo, da vsi otroci nimajo te sreÄ?e, kot jo imajo oni. Da vsi ne bivamo v enakih razmerah, da obstajajo na naĹĄem planetu otroci, ki nimajo svoje sobe, svojih igraÄ?, njihova oblaÄ?ila prehajajo od enega do drugega brata ali sestre, nimajo vsak dan obilja hrane na kroĹžniku, ki nimajo prijateljev, s katerimi bi se igrali, in ki morajo po ĹĄoli, namesto da bi se igrali, delati ‌ Ob tem jih nauÄ?imo, da se nimajo pravice zgraĹžati nad poloĹžajem, v katerem so se znaĹĄli in za katerega niso krivi sami, niti da jih obsojajo na podlagi zunanjega videza. Tudi ti otroci imajo namreÄ? Ä?ustva, Ĺželijo si prijateljev,

s katerimi bi si delili skrivnosti, se z njimi smejali, a raje, kot da bi bili opaĹženi, ostajajo v ozadju, da ne bi nihÄ?e opazil njihove stiske, osamljenosti, ponoĹĄenih oblaÄ?il, ker biti neopaĹžen manj boli kot biti zasmehovan in poniĹžan.

Ido Mlakar najmlajĹĄi bralci dobro poznajo po njenih prikupnih slikanicah o Bibiju in Gustiju. Besedilo njene nove slikanice je kratko, vendar ima ruĹĄilno moÄ?. SeĹže globoko ter podira zidove predsodkov in sovraĹĄtva.

Povzetek po zaloĹžniku in Literarni lekarni đ&#x;”˛

Pripravila B. L.

VELENJE ÄŒetrtek, 23. maj 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu UrĹĄlja gora, UNI 3 - II 18.00 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje Pika praznuje rojstni dan, plesna predstava Plesnega teatra Velenje ob 30-letnici Pikinega festivala 19.00 Vila Bianca VeÄ?er flamenka (Teden ljubiteljske kulture) 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Ponovno skupaj, slavnostni koncert ob 25. obletnici srednjeĹĄolskega glasbenega programa in 20. obletnici UmetniĹĄke gimnazije Velenje

Petek, 24. maj 10.00 Velenjska plaĹža, Zoo Station Velenje Vintage Wind slam, jadralne regate 14.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS ÄŒlovek ne jezi se, neformalno druĹženje 17.00 Galerija Velenje Podstavek za milo, keramiÄ?na delavnica 17.30 Vila Bianca Letni koncert citrark Marjank (Teden ljubiteljske kulture) 18.00 Center Zana, Ljubljanska cesta 25 DuĹĄne povezave – duĹĄe dvojÄ?ice in sorodne duĹĄe, predavanje 18.00 Titov trg Tabu in Dopplerjev efekt, koncert ob dnevu mladosti 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Javna vaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (Teden ljubiteljske kulture) 20.00 Klub eMCe plac StiÄ?iĹĄÄ?a, odprtje razstave Zale ÄŒesnik, Toma Vebra in Ane Zmrzlak

Sobota, 25. maj 7.00 7.00

SreÄ?anje planincev SMDO, PD Velenje Dom krajanov Konovo Na Konovem je lepo, kmeÄ?ka trĹžnica in sreÄ?anje krajanov s kulturnim programom (Teden ljubiteljske kulture) 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 10.00 Gasilski dom Ĺ alek Pohod po meji KS Ĺ alek 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana PalÄ?ica, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 10.00-12.00 Velenjska promenada - amfiteater UliÄ?na slikarska ĹĄola (v primeru slabega vremena v Galeriji Velenje) 12.00 Letni kino (retro dnevna soba) Dan vaĹĄe in naĹĄe mladosti (29.

Dnevi mladih in kulture) 19.00 RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : RD Riko Ribnica, 9. krog konÄ?nice za prvaka 9.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Avtobusna postaja Velenje

Nedelja, 26. maj 6.00

Avtobusna postaja Velenje Biokovo, PD Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pacienti v Ä?akalnici, komedija KD GledaliĹĄÄ?e Velenje (Teden ljubiteljske kulture)

Ponedeljek, 27. maj 9.00

Galerija Velenje Program za nezaposlene osebe (ogled aktualne razstave, kreativna delavnica, druĹženje) 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati v prihodnje?, delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Stotnik, zgodovinska drama (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Torkova peta: Tiskanje z darovi narave 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Misli hrabro, dobrodelna prireditev DruĹĄtva diabetikov Velenje 18.00 Velenjski grad Med tipkami in gumbi – harmonikarski veÄ?er GĹ Velenje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Koncert pevskih zborov in mlajĹĄega godalnega orkestra ĹĄole

Sreda, 29. maj 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS 1, 2, 3 – razmisli tudi ti!, miselne uganke 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlati bralec, zlata bralka, prireditev za bralce - devetoĹĄolce Ĺ aleĹĄke doline 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 18.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po aktualni razstavi O(d)Ä?aran svet z avtorico Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?

18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Depresija, stres, tesnoba – ali ni to vse isto?, predavanje psihologinj Centra za krepitev zdravja ZD Velenje 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Koncert komornih skupin osnovne stopnje ĹĄole 20.00 Restavracija Jezero, terasa Lirikonfestova celoveÄ?erna degustacija liriÄ?nega obÄ?utja (veÄ?erno-dopolnoÄ?ni pesniĹĄkoglasbeni slow food); 18.

Mednarodni Lirikofest 2019

ÄŒetrtek, 23. maj

10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kaj potrebujemo v druĹžini in kakĹĄna so priÄ?akovanja druĹžbe (Trening starĹĄevstva) 17.00 Vila RoĹžle

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z

Premiera lutkovne predstave PalÄ?ica

CITY CENTER Celje

Velenje, 25. maj – Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je priredilo ĹĄe eno znamenito pravljico Hansa Christiana Andersena – PalÄ?ico. Premierno jo bodo uprizorili to soboto ob 10.30 v mali dvorani velenjskega kulturnega doma. Bo drobna deklica iz cveta med raziskovanjem sveta naĹĄla tudi svojega princa?

• • • • •

Velenje, 23. maj – Danes (v Ä?etrtek) ob 19. uri se bo v vili Bianci zaÄ?el veÄ?er temperamentnega ĹĄpanskega plesa flamenka. Pripravljajo ga plesalke in plesalci iz Velenja, Mislinje, Ĺ˝alca, Ljubljane in Zagreba. Prireditev bo Ĺže Ä?etrto leto zdruĹžila ljubitelje flamenka iz razliÄ?nih regij. đ&#x;”˛ tf

8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata v SrediĹĄÄ?u

Sobota, 25. maj X

Gorenjska Planinski izlet na KriĹĄko goro (1471 m) in Tolsti vrh (1715 m)

Ponedeljek, 27. maj 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju

Sreda, 29. maj 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 23. maj 19.00 Dvorana Marof Predavanje Depresija, KO RK Ĺ martno ob Paki in KO RK Gorenje

Petek, 24. maj 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Mi, Ĺ marÄ?ani, peti znamo – koncert MePZ Ĺ martno ob Paki z gosti

Sobota, 25. maj 10.00 Nogometno igriĹĄÄ?e Log v Ĺ martnem ob Paki Lokostrelska dogodivĹĄÄ?ina, DPM Ĺ martno ob Paki

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 28. maj

VeÄ?er flamenka

Janjo in medvedkom Tapkom

Petek, 24. maj

26. maja, ob 18:33, zadnji krajec

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 26.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Tri ptice Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.5.2019 na osrednjem prostoru – ÄŒAROBNO BO-JA-BI DREVO v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

KINO spored POKEMON DETEKTIV PIKACHU PokĂŠmon Detective Pikachu, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 104 minute (ZDA). ReĹžija: Rob Letterman Igrajo: Ryan Reynolds, Suki Waterhouse, Kathryn Newton, Justice Smith, Bill Nighy Petek, 24. 5., ob 18.00 Sobota, 25. 5., ob 18.00 Nedelja, 26. 5., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

VEÄŒER ORIENTALSKIH PLESOV

BLEĹ ÄŒEÄŒI RAKCI The Shiny Shrimps, komedija, 100 minut (Francija) ReĹžija: CĂŠdric Le Gallo, Maxime Govare Igrajo: Nicolas Gob, Alban Lenoir, Michael Abiteboul, David Baiot, Romain Lancry Petek, 24. 5., ob 20.05 Nedelja, 26. 5., ob 20.30

JOHN WICK 3: PARABELLUM

Nastopa veÄ? orientalskih skupin iz vse Slovenije

Orientalski meni 10 â‚Ź

31. 5.

OB 19. URI Vstopnine ni.

Rezervacije: 03/ 586 64 62

John Wick: Chapter 3 - Parabellum Akcijski triler, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Chad Stahelski Igrajo: Keanu Reeves, Halle Berry, Jason Mantzoukas, Ian McShane, Jerome Flynn Petek, 24. 5., ob 22.00 Sobota, 25. 5., ob 20.15 Nedelja, 26. 5., ob 18.00

DOGMAN Drama, 102 minuti (Italija, Francija) ReŞija: Matteo Garrone Igrajo: Marcello Fonte, Edoardo Pesce, Nunzia Schiano, Adamo Dionisi, Francesco Acquaroli Petek, 24. 5., ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 25. 5., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 26. 5., ob 19.00 – mala dv.

OVCE IN VOLKOVI 2 (Volki i ovtsy. Khod sviney), Sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85 minut (Rusija) ReĹžija: Vladimir Nikolaev Slovenski glasovi: Matej Recer, MaĹĄa Derganc, Asja KahriamoviÄ?, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?

Petek, 24. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 25. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 26. 5., ob 17.00 – mala dvor.

STOTNIK Der Hauptmann, zgodovinska drama, 118 minuti (NemÄ?ija, Poljska, Francija) ReĹžija: Robert Schwentke Igrajo: Max Hubacher, Milan Peschel, Frederick Lau, Bernd HĂślscher, Waldemar Kobus, Alexander Fehling Ponedeljek, 27 5., ob 20.00

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

23. maja 2019

Nagradna kriĹžanka Osmica

RADIO VELENJE

25. maj 2019 ob 19:00 uri Trgovina Osmica,

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialistka nevrologije z NevroloĹĄkega oddelka SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema: bolezni moĹžgan

PE Velenje, Koroťka 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Trgovina Osmica,

Vstop je prost.

PE Ĺ oĹĄtanj, AĹĄkerÄ?eva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

DobrodoĹĄli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijaÄ? in ostalih Ĺživil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

VSE ZA PIKNIKE! • OdliÄ?na izbira Ĺživil in pijaÄ? • Dnevno sveĹži okusni sendviÄ?i in solate • Priprava jedi po naroÄ?ilu (kuhane kraÄ?e, kanapeji, narezki ‌) • Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkiriĹĄÄ?e ob trgovini!

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 3. junija 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka OsmicaÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200

041 813 949

ŽIVALI

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86,4 m2, adaptirano l. 2010, 3/6 nad., dvigalo, EI v izdelavi.

Cena: 96.000 â‚Ź

Prodaja, garaĹža, parkirno mesto: VELENJE, ASKERÄŒEVA, SONÄŒNI PARK, 13,4 m2, zgrajeno l. 1995, 1/1 nad. Cena: 10.000 â‚Ź.

PETEK, 24. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 25. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 26. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

GNOJILO ASEF, 2 L 8,50 â‚Ź GNOJILO CVET, 1 L 4,70 â‚Ź

SADIKA SOLATA

UREA!

SUPER UGODNA CENA!

NA ZALOGI!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 28. maja

GNOJILO ZA CVETOÄŒE BALKONSKE RASTLINE

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 26. 5. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite

RAZNO PUHALNIK (11 m cevi, koleno, kretnica) in BCS kosilnica, 127 cm ĹĄirine, prodam za 550 â‚Ź.

Gsm: 040 390 693.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

VINO domaÄ?e – KRAĹ KI TERAN, prodam. Gsm: 070 250 817.

STROPNI svetilki, viseÄ?i moderni/retro stil, Ä?rno-prozorne barve, grlo E27, prodam.

Gsm: O41 692 995 PLATIĹ ÄŒA za golf/passat/ĹĄkoda, jeklena, prodam za 40 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 : KOSILNICA BCS ACME AL-140, motor 167410, rabljena, a na-

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. maja PRODAJA

zadnje delovala pred 10 leti. Poleg je ĹĄe sedeĹž in dodatno kolo. Gsm: 031 554 121

STIKIPOZNANSTVA

ÄŒETRTEK, 23. maja

1,70 â‚Ź

Z VAMI IN ZA VAS!

SREDA, 29. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

V spomin inĹž. Francu PotoÄ?niku in njegovemu delu v TEĹ Na zaÄ?etku maja je umrl Franc PotoÄ?nik, univ. dipl. elektroinĹženir, takrat eden najboljĹĄih ĹĄtudentov Ljubljanske fakultete za elektrotehniko iz podroÄ?ja energetike. Od leta 1962 do 1980 je bil zaposlen v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Kmalu so ga vkljuÄ?ili v ekipo, ki je snovala izgradnjo bloka 4 (275 MW). V investicijskem sektorju je vodil razpis in izbiro elektro opreme (z regulacijo in avtomatiko) novega bloka in nadzor pri izdelavi in vgradnji te opreme.

Ko je priĹĄlo zaradi energetske krize v zaÄ?etku 70-ih let do odloÄ?itve, da se v TEĹ zgradi ĹĄe en blok velikosti 300 MW, mu je bilo zaradi njegove visoke strokovnosti in kompetentnosti zaupano vodenje investicije v celoti – od zasnove, izdelave in vodenja investicijskega programa do zagona in priÄ?etka obratovanja. Gradnjo bloka 5 je vseskozi suvereno vodil in obvladoval.

Rezultat je bil, da je bil blok zgrajen v predvidenem roku (v slabih treh letih) in po pogodbeni ceni takratnih 107 milijonov USD, ki je v celoti vkljuÄ?evala vse tuje in domaÄ?e (60 %) dobavitelje opreme in storitev, brez dodatnih aneksov.

To je bil pri nas do takrat edini termoenergetski projekt, ki je bil konÄ?an v predvidenem roku in v okviru predvidenih sredstev, in to prvenstvo drĹži ĹĄe danes.

Leta 2006 so v knjigi ob 50-letnici TE Ĺ oĹĄtanj zapisali njegove besede: ÂťNajpomembnejĹĄa je zaÄ?etna faza, ko se doloÄ?ajo parametri bloka, faze

izgradnje, roki, evidentirajo se mogoÄ?i ponudniki in izvajalci in se postavi finanÄ?na konstrukcija. Zavedati pa se je treba, da pri pogajanjih z izvajalci na drugi strani mize sedijo prekaljeni strokovnjaki vodilnih svetovnih proizvajalcev, ki neizkuĹĄenost takoj kaznujejo.ÂŤ K temu bi lahko dodali, da je posveÄ?al veliko pozornost preverjanju referenc ponudnikov tako za ponujene tehniÄ?ne reĹĄitve kot za opremo.

InĹž. Franc PotoÄ?nik je imel tudi redko vrlino, da je znal prisluhniti mnenjem podrejenih sodelavcev, jih usmerjal ter jim pri delu tudi zaupal in je tako zgradil odliÄ?en projektni team, ki je izvajal investicijski inĹženiring tudi za druge termoenergetske projekte v Sloveniji. Njegovo strokovno kompetentnost na elektrotehniÄ?nem, komercialnem in finanÄ?nem podroÄ?ju so mu priznavali in ga cenili tako domaÄ?i kot tuji pogodbeni partnerji.

InĹž. Franc PotoÄ?nik je bil rojen leta 1937 v prostorih male hidroelektrarne v Poljanski dolini in mu je bila energetika ÂťpoloĹženaÂŤ v zibelko. Po odhodu iz Ĺ oĹĄtanja je leta 1981 postal direktor ElektroinĹĄtituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve.

Klanjamo se spominu na poĹĄtenega, skromnega, preudarnega sodelavca in izjemnega strokovnjaka, ki je znal v prelomnih trenutkih pogumno in odloÄ?no izbojevati prave strokovne odloÄ?itve.

V ponos nam je, da smo ga spoznali in z njim sodelovali. đ&#x;”˛

DuĹĄan JaneĹžiÄ? in Miroslav Jenko

Naš čas, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 27

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

27

OBVEŠČEVALEC

23. maja 2019

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

SMRTI •

ZOBOZDRAVNIKI

Movh Ivan, roj. 1929, Šoštanj, Tekavčeva cesta 6 Hrupački Ivan, 1942, Velenje, Pre šernova cesta 14

•

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. 5. 2019 in 26. 5. 2019, Daša Buršič, dr. dent. med.

•

Komunalno podjetje Velenje

Klančnik Marija, roj. 1931, Šoštanj, Gaberke 277

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

POROKE •

Žnidaršič Tomaž, Nova vas 83, Bloke in Vidovič Breda, Tomšičeva cesta 33, Velenje

• •

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

VETERINARSKA POSTAJA

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Na voljo smo vam

24ur/dan

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 9. maja 2019, so: • Matilda Majhen, Lovra Kuharja 6, 3320 Velenje; • Jožica Stropnik, Šmartno 99, 3327 Šmartno ob Paki; • Tara Drev, Šaleška 18 / D, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: GALEB VELENJE

V SPOMIN

IVANI PIRMANŠEK 17. 5. 1939 – 24. 5. 2016

Ko v maju sama rožice sadim, vse delam, kot si ti nekoč, se zdi mi kot ob tebi, da stojim, saj solze derejo v potoku.

ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da se je poslovil

Je prav, da z rožami živim, vsadila vame si ljubezen, naš dom je topel, okrašen, ohranil nate je spomin.

Je prišel v misli mi spomin, na mili tvoj obraz, ta srečen sij, ko delala si to, kar tebi je b'lo sveto.

Leonarda

Poslovila se je

RAJKO AVSENAK 1. 4. 1940 - 9. 5. 2019

Bil je nepozaben čas, ki smo ga preživeli s teboj, in je čas bolečine, ko smo se morali ločiti, in je čas, ko se zasanjamo v spomine, in je čas, ki nikdar ne mine.

(J. Trdina)

Na poslednjo pot smo ga pospremili 14. maja 2019 na pokopališču Podkraj.

Iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali in polepšali zadnja leta v bolezni. Žena Marija, sin Toni s Kristijanom-Anejem in sin Jani z družino

naša draga mama, oma, prababica in sestra

MARIJA KLANČNIK

ZAHVALA nepričakovano in nenadno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, sin in brat

4. 9. 1931 – 14. 5. 2019 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.

Posebna zahvala osebju doma starejših Zimzelen Topolšica za večletno oskrbo in nego.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Pogrešali jo bomo. Žalujoči vsi njeni

ROMAN POTOČNIK 16. 12. 1963 – 15. 5. 2019

Iz srca se zahvaljujemo Pogrebnemu zavodu Komunala, gospodu župniku Ivanu Napretu, govorniku Francu Fužirju, pevcem za odpete žalostinke, straži rudnika Velenje, godbi, vaški skupnosti in gasilskemu društvu Paška vas.

Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Bili ste nam v veliko pomoč in oporo v tem težkem obdobju. Vsem res iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali

ZAHVALA Tiho in mirno se je poslovila naša draga teta

ZINKA PETEK

ZAHVALA

Iz Lipja 28

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi

31. 1. 1929 – 10. 5. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč Ko v krogu življenja v teh težkih dneh, za razne darove, stiske rok, sveče, cvetje in svete maše. pade list na tla, se vrne h koreninam, Hvala dr. Markoševi ter patronažnim sestram Poloni, Petri in Sabini. kjer čakata ga mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina.

Posebno zahvalo izrekamo bivšim sosedom iz Podkraja in vsem, ki ste jo vsa ta leta pridno obiskovali in nam kakorkoli pomagali.

Topla hvala MA&DA, prijateljem DRCR, članicam Karitas, skupini Eros za ganljiv nastop, trobentaču za odigrano Tišino, govornicama Magdi in Ivanki za čutne besede slovesa, gospodu Tonetu Kraševcu za obiske na domu in poslovilni obred, cerkvenim pevcem, pogrebcema, praporščakoma, cvetličarni Gradišnik in pogrebni službi Usar. Še enkrat hvala vsem za dvodnevno bedenje in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.

Žalujoči nečak Srečko z Dragico ter Rajko in Renata z družinama

IVAN MOVH

18. 8. 1929 – 9. 5. 2019 Ne bomo tožili, ker si odšel, Hvaležni bomo, ker si bil!

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim delavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala tudi pogrebni službi, pevcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred.

Hvala vsem za sočutje, darove in izraze sožalja.

Vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 23. 5. 2019, barve: CMYK, stran 28

Nov model energetske samooskrbe

Rekli so â?ą Rok Suha-

Med petimi evropskimi kraji za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov izbrane tudi LuÄ?e – ZanesljivejĹĄa oskrba z elektriÄ?no energijo v naselju Krnice Tatjana PodgorĹĄek

V delu naselja Krnice v obÄ?ini LuÄ?e druĹžbi Petrol, Elektro Celje in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani izvajajo projekt prve slovenske energetske skupnosti. ÂťCilj projekta je vzpostaviti lokalno energetsko skupnost, ki bo lahko v celoti zadostila potrebam po elektriÄ?ni energiji samo iz obnovljivih virov energije (OVE), vkljuÄ?en pa bodo tudi baterijski sistem za shranjevanje odveÄ?ne energije,ÂŤ nam je pojasnil dr. GaĹĄper ArtaÄ?, vodja Centra upravljanja energij pri Petrolu. Postavitev energetske skupnosti je del evropskega projekta Compile, v katerem sodeluje 12 partnerjev iz Evrope ter partnerja iz Indije in Kitajske. Projekt je del programa Obzorje 2020, njegov glavni namen pa je zagotoviti moĹžnosti razogljiÄ?enja oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi. Projekt koordinira fakulteta za elektrotehniko, Petrol vodi delovni sklop demonstracijskih projektov in je odgovoren za vzpostavitev lokalne energetske skupnosti, Elektro Celje pa sodeluje pri tehniÄ?ni integraciji elementov v omreĹžje in upravljanju mikro omreĹžja.

Energetsko skupnost sestavlja 9 objektov

ArtaÄ? je ĹĄe povedal, da so se izvedbe projekta lotili novembra lani, trajal bo 42 mesecev, njegova vrednost pa je 6,42 mili-

jonov evrov. V sklopu projekta bodo razvili oziroma nadgradili ĹĄest orodij (ĹĄtiri tehniÄ?na in dve orodji za ustvarjanje energetskih lokalnih skupnosti), testirali pa jih bodo na petih lokacijah: poleg LuÄ? ĹĄe v Lizboni na Portugalskem, v ĹĄpanskem Crevillentu, v hrvaĹĄkih KriĹževcih ter grĹĄki Rafini.

Energetsko skupnost tvori 9 objektov, na katere bodo namestili sonÄ?ne elektrarne s skupno moÄ?jo 102 kW in 5 hiĹĄnih baterij. Poleg tega bodo namestili ĹĄe baterijo z moÄ?jo 150 kW in z zmogljivostjo 333 kW. S pravilnim upravljanjem mikro omreĹžja bo lahko skupnost v posameznih obdobjih elektroenergetsko povsem zadostna in odklopljena od ostalega dela omreĹžja. Po besedah sogovornika je najveÄ?ji izziv ĹĄibko omreĹžje, zaradi vremenskih dogodkov pa je napajanje z elektriÄ?no energijo pogosto prekinjeno. Zaradi tehniÄ?nih omeji-

â?ą

Sistem v LuÄ?ah bo predstavljal prvo tovrstno energetsko skupnost v Sloveniji, ki bo lahko v celoti sama pokrila potrebe po elektriÄ?ni energiji zgolj iz proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

trebnih dodatnih klasiÄ?nih vlaganj v omreĹžje, kot so nadgradnja transformatorske postaje ali novi daljnovodi in kabli. ÂťKonÄ?ni cilj projekta je tehnoloĹĄka integracija sonÄ?nih elek-

PriloĹžnost za obÄ?ino, uporabnike in izziv za stroko

Projekt je vreden veÄ? kot 6,4 milijona evrov.

Orodja bodo testirali na petih ÂťdemoÂŤ lokacijah, in sicer na Portugalskem, v Ĺ paniji, na HrvaĹĄkem, v GrÄ?iji in Sloveniji (LuÄ?e). Rok za izvedbo projekta je 42 mesecev.

tev lokalnega nizkonapetostnega omreĹžja je proizvodnja iz delujoÄ?ih OVE omejena, vkljuÄ?itev novih OVE pa ni mogoÄ?a. Zato bodo s projektom omogoÄ?ili vkljuÄ?evanje novih OVE in poveÄ?ali zanesljivost dobave brez po-

stroĹĄkov za elektriÄ?no energijo, s preseĹžki elektriÄ?ne energije pa bo lahko energetska skupnost tudi trgovala ali jih namenila za sistemske storitve operaterju omreĹžja,ÂŤ je ĹĄe povedal GaĹĄper ArtaÄ?

trarn, hiĹĄnih hranilnikov elektriÄ?ne energije, polnilnic elektriÄ?nih vozil in sistemskega hranilnika energije, ki bo prikljuÄ?en neposredno na omreĹžje. S celovitim upravljanjem energetske skupnosti bo omogoÄ?ena minimizacija

Ĺ˝upan ObÄ?ine LuÄ?e Ciril Rosc je povedal, da so bili vabila za sodelovanje v projektu veseli, najbrĹž pa ima zasluge za to tudi njihov obÄ?an in lastnik podjetja Biomasa, ki je partner Petrola pri drugih projektih. ÂťZadovoljni smo, ker smo izbrani, in hkrati ponosni, saj smo eden od petih evropskih krajev, kjer bo naslednja tri leta v delu obÄ?ine, v naselju Krnice, potekal pilotski projekt, ki bo samo iz ob-

novljivih virov energije zagotavljal dovolj elektriÄ?ne energije za tamkajĹĄnje individualne porabnike.ÂŤ MoĹžnosti za pridobivanje elektriÄ?ne energije imajo v okolju kar nekaj, meni. Poleg malih hidroelektrarn, ki Ĺže delujejo, se v zadnjem Ä?asu ĹĄiri fotovoltaika, ideje so, da bi izkoristili vetrno energijo, ena do veÄ?jih moĹžnosti je tudi biomasa.

Po mnenju Rosca so se omenjeni partnerji prisdruĹžili k projektu predvsem zato, ker Ĺželijo biti pripravljeni na Ä?as, ki prinaĹĄa hitre in korenite spremembe v razmiĹĄljanju in poslediÄ?no v potrebnem pristopu k novi energetski politiki v Sloveniji na vseh podroÄ?jih. ÂťSpecifiÄ?nost naĹĄega obmoÄ?ja glede oskrbe z elektriÄ?no energijo bo gotovo velik izziv za stroko. Oskrba z elektriÄ?-

dolnik, lastnik in direktor podjetja Biomasa LuÄ?e: ÂťKup nakljuÄ?ij je privedlo do tega, da sodelujejo LuÄ?e v tem evropskem projektu, ki prinaĹĄa za del naĹĄe obÄ?ine (glede na priÄ?akovane rezultate projekta) zanesljivejĹĄo oskrbo uporabnikov z elektriÄ?no energijo v delu naselja Krnice. Obnovljivi viri za pridobivanje elektriÄ?ne energije so gotovo prihodnost, tudi evropska politika stremi k temu in Slovenija se mora na nove izzive pripraviti pravoÄ?asno.

Sploh, ker obstajajo moĹžnosti in ker vemo, da se poraba energije tudi v Sloveniji poveÄ?uje. Glede baterijskega shranjevanja pa sam menim, da obstajajo ĹĄe druge reĹĄitve, ampak trend v svetu je trenutno takĹĄen.ÂŤ

no energijo je dokaj zanesljiva in motena, saj beleĹžimo pogoste izpade zaradi viĹĄjih sil in vremenskih neprilik. Z delovanjem energetske skupnosti in z namestitvijo ter prikljuÄ?itvijo baterijskega sistema za shranjevanje energije priÄ?akujemo, da bo negativnih vplivov precej manj oziroma niÄ?.

Upamo, da bo projekt pokazal prednosti za vse udeleĹžence, tako za konÄ?ne uporabnike kot za operaterje. Ne nazadnje ga bo dokaj enostavno moĹžno ÂťkopiratiÂŤ tudi na drugih obmoÄ?jih.ÂŤ Rosc je ĹĄe dejal, da za lokalno skupnost vlaganja za zdaj niso predvidena (prispevali so soglasje in naÄ?elno podporo), glede na uspeĹĄnost na evropskem razpisu pa tudi ne priÄ?akujejo veÄ?jega đ&#x;”˛ prispevka za uporabnike.

Tudi letos poÄ?itniĹĄko varstvo Ĺ oĹĄtanjski taborniki praznujejo Velenje – Kar hitro se pribliĹžujejo poÄ?itnice in starĹĄi marsikje z zaskrbljenostjo pogledujejo, kaka poiskati ustrezno varstvo za svoje nadobudneĹže. ObÄ?ina Velenje bo Ĺže drugo leto zapored organizirala poletno poÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od zakljuÄ?enega prvega pa do vkljuÄ?no petega razreda, starih od 6 do 10 let.

Celodnevno varstvo od 7. do 16. ure bomo omogoÄ?ali vse delovni dni v poletnih poÄ?itnicah v vili RoĹžle oziroma Mladinskem centru Velenje.

PoÄ?itniĹĄko varstvo bodo izvajali MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje (MZPM), Ĺ portna zveza Velenje (Ĺ ZV) in Mladinski center Velenje (MCV).

Lani se je poÄ?itniĹĄkega varstva udeleĹžilo 160 otrok iz obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj.

Poletno poÄ?itniĹĄko varstvo otrok je letos namenjeno otrokom iz mestne obÄ?ine Velenje

ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Vpis je do zasedbe prostih mest moĹžen na spletni strani MZPM Velenje (www.vilarozle. si), kjer je objavljena prijavnica.

StarĹĄi bodo posameznega otroka lahko v poÄ?itniĹĄko varstvo vkljuÄ?ili dva poÄ?itniĹĄka tedna. Prednost pri sprejemu bodo imeli otroci zaposlenih starĹĄev, ki poleti varstvo res potrebujejo.

Od 1. julija do 26. julija bo poÄ?itniĹĄko varstvo potekalo v vili RoĹžle, od 29. julija do 16. avgusta v prostorih Mladinskega centra Velenje (na Efenkovi 61), od 19. avgusta do 30. avgusta pa spet v vili RoĹžle, kjer je sedeĹž MZPM Velenje. V poÄ?itniĹĄkem varstvu bodo otroci dobili sadno malico in kosilo.

V jutranjih in poznih popoldanskih urah bodo v poÄ?itniĹĄko varstvo vkljuÄ?eni tudi udeleĹženci ĹĄportnih taborov Ĺ portne zveze Velenje. Prijave zanje bodo loÄ?e-

Cvetje in petje Ĺ oĹĄtanj – Cvetje in petje gresta odliÄ?no skupaj! To bodo v soboto, 25. maja, pokazali v Ĺ oĹĄtanju, ko z zaÄ?etkom ob 10. uri pripravljajo dva dogodka, enega na enem in drugega na drugem ĹĄoĹĄtanjskem trgu. Na Trgu bratov Mravljakov se bo odvijal dogodek z naslovom Trg v cvetju. Vsak obiskovalec, ki bo s seboj prinesel svoj cvetliÄ?ni lonÄ?ek ali korito,

no zbirali na Ĺ portni zvezi Velenje.

Cena za enotedensko poÄ?itniĹĄko varstvo za posameznega otroka znaĹĄa 30 evrov. Zadnji teden v avgustu, ko bo v vili RoĹžle potekal projekt SonÄ?no mesto, ki bo vsebinsko ĹĄe bolj bogat, bo cena 35 evrov. V SonÄ?no mesto bodo lahko starĹĄi vkljuÄ?ili tudi otroke, kli so starejĹĄi od 10 let, ki bodo tudi v tem tednu imeli organizirano prehrano.

Program poÄ?itniĹĄkega varstva sofinancirajo Mestna obÄ?ina Velenje ter ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki bosta prispevali za vsakega v projekt vkljuÄ?enega otroka iz njihove obÄ?ine, saj je tam zanimanje in potreba manjĹĄa. Veliko dela bo opravljenega prostovoljno, zato je cena poÄ?itniĹĄkega varstva starĹĄem dostopna. đ&#x;”˛

V soboto na Trgu bratov Mravljakov Trg v cvetju, na Trgu svobode Festival petja in glasbe

bo s pomoÄ?jo vrtnarjev in podarjenega cvetja lahko ustvaril svojo zasaditev, ki mu bo krasila dom. Dogodek pripravlja ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj – skupina za oĹživitev trga v sklopu Celostne prometne strategije. Cvetje bo podarila ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Na Trgu svobode, v neposredni bliĹžini, bo potekal Festival petja in glasbe.

Nastopili bodo mladinski pihalni orke-

ster Glasbene ĹĄole Velenje – oddelek Ĺ oĹĄtanj, otroĹĄki pevski zbor OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, Ĺženski pevski zbor Lokovica, meĹĄani pevski zbor Skorno, moĹĄki pevski zbor Ravne, moĹĄki pevski zbor Lokovica, GaberĹĄki cvet, meĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj in Folklorno druĹĄtvo Oglarji. Dogodek organizira DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛ mkp

Jubilej poln doĹživetij – Vabijo tudi na krvodajalsko akcijo Taborniki Rodu Pusti grad Ĺ oĹĄtanj letos praznujejo 60 let neprekinjenega delovanja. V vseh teh letih so pridobili toliko izkuĹĄenj, toliko znanja in oblikovali takĹĄno vez, da lahko praznujemo celo leto. Januarja smo zaÄ?eli z akcijo 60 vrhov za 60 let, katere namen je, da posamezni Ä?lani obiĹĄÄ?ejo vrhove, viĹĄje od 1000 metrov. Ob zakljuÄ?ku te akcije pa se bodo povzpeli ĹĄe na Triglav.

V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj trenutno poteka razstava predmetov, ki so v njihovem delovanju pustili poseben peÄ?at in so spletli mnoga prijateljstva.

Osrednji dogodek praznovanja pa se je zgodil minulo soboto. Ulice Ĺ oĹĄtanja so se veselile veÄ? kot 100 mladih tabornikov iz Ĺ aleĹĄke doline in ĹĄirĹĄe. Vesela sreÄ?anja, kot jih taborniki poimenujemo, so ponudila

mnoge zanimive delavnice, ki so jih zvedavo opazovali tudi nakljuÄ?ni mimoidoÄ?i. Dva mogoÄ?na pionirska objekta, sestavljena

â?ą

V sklopu praznovanja 7. junija organizirajo tudi Krvodajalsko akcijo: 60 litrov krvi za 60 let.

iz lesenih suĹĄic, ki jih med seboj povezujejo le pravi taborniĹĄki vozli, sta dokaz, da so taborniki v Ĺ oĹĄtanju res doma.

Popoldansko druĹženje so nadaljevali v kulturnem domu.

Za prijatelje,

starĹĄe, podpornike in vse, ki verjamejo vanje, so pripravili taborniĹĄki muzikal z naslovom “Z rutico objetaâ€?. Vsak obiskovalec je v njem naĹĄel drobec sebe. Bodisi da je nekaj podobnega sam doĹživel bodisi da bi si Ĺželel, da bi mu srce bĂ­lo v taborniĹĄkem taktu. Proslavo so zaokroĹžili z zahvalo obÄ?inam, druĹĄtvom in rodovom, ki jim s podporo in sodelovanjem pomagajo, da lahko delujejo Ĺže 60 let.

Pravi taborniĹĄki veÄ?er je seveda lahko le ob kitari in ognju.

Zato so svoj veÄ?er sklenili z akustiÄ?nim koncertom Ä?lanov Mi2 in koncertom Ä?lanov RPG s pogledom za veliko pagodo, ki je gorela na Pustem gradu.

Praznovanje ĹĄe nadaljujejo. 7. junija v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino organizirajo Krvodajalsko akcijo: 60 litrov krvi za 60 let.

Upajo, da se jim boste pridruĹžili tudi tu. đ&#x;”˛ Jerneja VidemĹĄek